UMETNOST VOJNE
UMETNOST VOJNE
1. POSTAVLJANJE STRATEGIJE
Vojaaka dejavnost je pomembna za dr~avo.
Gre za obmo%0ńje ~ivljenja in smrti, za pot pre~ivetja in uni%0ńenja,
preu%0ńevanje vojaake dejavnosti ne sme biti zanemarjeno.
Umetnost vojne upravlja pet dejavnikov o katerih moraa razmisliti.
Dejavniki so: zakon, nebo, zemlja, poveljnik, disciplina.
Zakon pomeni, da si ljudje s poveljnikom delijo isti cilj, tako mu bodo
sledili ne ozirajo%0ń se na svoja ~ivljenja.
Nebo pomeni dan in no%0ń, mraz in vro%0ńino, %0ńas in letne %0ńase.
Zemlja predstavlja razdaljo, nevarnosti, odprto zemljia%0ńe in ozke
prehode, prilo~nosti za ~ivljenje in smrt.
Poveljnik pomeni modrost, razum, zaupanje, odkritost, pogum,
strogost.
Disciplina pomeni organizacijo, napredovanje %0ńinov, vzdr~evanje poti
in logistiko, ki skrbi za prinaaanje surovin in nadzor nad njihovo
potroanjo.
Ti dejavniki morajo biti znani vsakemu generalu. Tisti ki jih razumejo,
zmagajo, tisti ki jih ne razumejo, propadejo.
Zato v svoji primerjavi, ko odkrivaa vojaake pogoje, uporabi teh pet
dejavnikov.
Katera najviaja oblast je povezana z Zakonom? Kateri general je
sposobnejai? Kdo ima prednost neba in zemlje? Na kateri strani je
disciplina u%0ńinkovitejaa? Katera vojska je mo%0ńnejaa? Kateri %0ńastniki
in vojaki so bolje izurjeni? Katera vojska ima jasnejae nagrajevanje in
kaznovanje? S temi vpraaanji lahko napovem zmago ali poraz.
General, ki sprejme te nasvete bo bli~je zmagi, general, ki ne
sprejme te nasvete, bo bli~je porazu.
Na%0ńrte preoblikuj glede na okolia%0ńine.
Vsa vojskovanja temeljijo na prevari.
Ko si mo%0ńan za napad, izgledaj nemo%0ńen; ko uporabljaa sile, izgledaj
miren; ko si blizu, moraa nasprotnika prepri%0ńati da si dale%0ń; ko si
dale%0ń, prepri%0ńaj nasprotnika da si blizu.
Nasprotnika privabi z vabo. Igraj nered, nato ga uni%0ńi.
e je nasprotnik pripravljen in zavarovan, se tudi ti pripravi.
e je nasprotnik mo%0ńnejai, se ga izogibaj.
e je nasprotnik jezne narave, ga razjezi. Naredi se ne mo%0ńnega,
takrat bo nasprotnik postal aroganten.
e nasprotnik po%0ńiva, mu ne dovoli po%0ńitka.
e so njegove sile zdru~ene, jih razdeli.
Napadi, ko so nepripravljeni, pojavi se, kjer te ne pri%0ńakuje.
Vojaakih na%0ńrtov ne smea razkriti.
General, ki zmaga v bitki, veliko na%0ńrtuje v svojem templju ae preden
se odpravi v bitko. General, ki je pora~en, zelo malo ali ni%0ń ne
na%0ńrtuje. Tako lahko napovem kdo bo zmagovalec ali pora~enec.
2. BOJEVANJE
e je zmaga v bitki dale%0ń, oro~je vojakov bo otopelo in njihova strast
bo ugasnila. e oblegaa mesto, bo tvoja mo%0ń iz%0ńrpana.
e je bojevanje dolgo, surovine dr~ave ne bodo zadoa%0ńale
potrebam.
Ko je tvoje oro~je otopelo, tvoja strast ugasla, tvoja mo%0ń iz%0ńrpana in
tvoje zlato porabljeno, bodo nasprotniki to izkoristili. Takrat tudi
najpametnejai %0ńlovek ne more prepre%0ńiti tistega kar sledi.
Sliaal sem o neumnih in hitrih vojnah, nikoli nisem videl pametne in
dolge vojne.
Dr~avi ne koristijo dolge vojne.
Samo tisti, ki poznajo slabosti vojne, lahko razumejo prednosti v
vojskovanju.
Spreten vojak nikoli ne kli%0ńe vojske dvakrat in ne tovori hrane ve%0ń kot
dvakrat.
Vojaako opremo vzemi s seboj od doma, oskrbuj se od nasprotnika.
Vojska bo imela takrat dovolj hrane.
Dr~ava se osiromaai, %0ńe se vojska oskrbuje preko velike razdalje.
Prisotnost vojske povzro%0ńi dvig cen, visoke cene iz%0ńrpajo bogastvo
ljudi.
Ko se iz%0ńrpajo viri, ljudstvo doletijo dajatve, ki se pobirajo s silo.
Pameten general se oskrbuje od nasprotnika. Vsak voz zaplenjene
hrane je enak dvajsetim vozovom pripeljane hrane od doma.
Da pobijajo nasprotnike, morajo vojaki biti razdra~eni z jezo. Da je
koristi od premaganega nasprotnika, morajo imeti tvoji vojaki od tega
nagrade.
e boa nagradil vse, ne boa imel dovolj. Razpiai nagrado za enega.
To bo vzpodbudilo vse.
Zamenjaj nasprotnikove zastave z naaimi zastavami in njihove
vozove priklju%0ńi naaim.
Dobro ravnaj z zajetimi vojaki in skrbi zanje. Pripravljeni se bodo
bojevati zate.
Temu re%0ńemo uporaba premaganega nasprotnika za pove%0ńanje
svoje mo%0ńi.
V vojni je tvoj cilj zmaga, ne dolga vojna.
Poveljnik vojske je nosilec usode ljudi, %0ńlovek od katerega je odvisno
ali bo ljudstvo ~ivelo v miru ali nevarnosti.
3. STRATEGIJA NAPADA
V vojni je bolje osvojiti vso nasprotnikovo dr~avo, kot pa jo uni%0ńiti.
Bolje je zajeti vso vojsko, kot pa jo uni%0ńiti; bolje je zajeti polk, odred,
%0ńeto, kot pa jo uni%0ńiti.
Najviaji cilj v vseh vojnah ni bojevanje in osvajanje, najviaji cilj je brez
boja zlomiti odpor nasprotnika.
Najboljai so generali, ki zaustavijo nasprotnikove na%0ńrte; naslednji so
tisti, ki prepre%0ńijo zbiranje in uporabo nasprotnikove vojske; naslednji
so tisti, ki napadejo nasprotnikovo vojsko na bojnem polju; najslabai
so tisti generali, ki se spustijo v obleganje mesta.
e je mogo%0ńe, nikoli ne oblegaj branjenega mesta.
Kadar general ne more zadr~ati svoje jeze, bo svojo vojsko poslal
kot mravlje, cilj bo ena tretjina mrtvih vojakov in neosvojeno mesto.
Sposoben general premaga nasprotnikovo vojsko brez boja, zajame
mesta brez obleganja, osvoji dr~avo brez dolgih taktik na bojnem
polju.
Pravilo v vojni je, %0ńe je naaa vojska desetkrat ve%0ńja od
nasprotnikove, ga obkoli; %0ńe je petkrat ve%0ńja, ga napadi; %0ńe je dvakrat
ve%0ńja, razdeli vojsko na dva dela.
e smo si z nasprotnikom enakovredni, se lahko bojujemo; %0ńe smo
malo slabai, se ga izogibamo; %0ńe smo slabai od nasprotnika, moramo
be~ati.
eprav se lahko uporno bojuje majhna sila, na koncu jo bo zajela
velika sila.
General je branilec dr~ave, %0ńe je branilec razvit v vseh to%0ńkah, je
dr~ava varna. e je branilec ne popoln, je dr~ava aibka.
Obstajajo tri poti, kako vladar prinese nesre%0ńo nad svojo vojsko. Z
ukazom napredovati ali se umakniti, takrat ko tega vojska ne more
storiti. S poskusom, da upravlja vojsko kot upravlja dr~avo, brez da
upoateva pogoje, ki obstajajo v vojski. To povzro%0ńi nemire v umih
vojakov. S postavljanjem napa%0ńnih vojakov v svoji vojski brez
upoatevanja njihovih osebnosti.
Ko je vojska nemirna in nezaupljiva, bodo te~ave za%0ńeli povzro%0ńati
tudi nasprotniki. To je pripeljan kaos v vojsko in zavr~ena zmaga.
Obstaja pet poti do zmage. Zmaga tisti, ki zna, kdaj se mora boriti in
kdaj ne. Zmaga tisti, ki zna uporabiti mo%0ńne in ne mo%0ńne sile. Zmaga
tisti, ki ima vojsko navdihnjeno z istim duhom skozi vse %0ńine. Zmaga
tisti, ki se je pripravil in napade nepripravljenega nasprotnika. Zmaga
tisti, ki ima vojaako mo%0ń in je dr~ava ne omejuje.
e poznaa nasprotnika in sebe, se ne ustraai sto bitk. e poznaa
sebe, vendar ne nasprotnika, boa za vsako zmago utrpel tudi poraz.
e ne poznaa ne sebe ne nasprotnika, boa pora~en v vsaki bitki.
4. TAKTI NA UREDITEV
Starodavni bojevniki so se najprej naredili nepremagljive in nevidne,
in so %0ńakali prilo~nost da premagajo nasprotnika.
Naaa naloga je da se zavarujemo pred porazom, prilo~nost da
premagamo nasprotnika nam bo dal nasprotnik sam.
Dober bojevnik se lahko zavaruje pred porazom, vendar ne more biti
siguren da bo premagal nasprotnika.
Obstaja rek: Lahko da poznamo pot do zmage, vendar je ne moremo
narediti.
Varnost pred porazom je v obrambnih taktikah, mo~nost da uni%0ńimo
nasprotnika je v napadanju.
Postavljanje obrambe pomeni pomanjkanje mo%0ńi, napadanje pomeni
ve%0ń kot dovolj mo%0ńi.
General, ki je izurjen v obrambi, se skrije v najskrivnostnejaih
globinah zemlje; tisti ki je izurjen v napadu, grmi v viainah neba.
V eni roki imamo prilo~nost da se branimo, v drugi da dose~emo
popolno zmago.
Videti zmago, ko jo vidijo ~e vsi, ni znak pameti.
Tudi ni pametno, da osvajaa z borbo, %0ńeprav te vsi hvalijo.
Dvigniti las ni znak mo%0ńi, videti sonce in luno ni znak ostrega vida,
sliaati grom ni znak dobrega sluha.
Starodavni so kot spretne bojevnike klicali tiste, ki ne samo da so
zmagovali, ampak so zmagovali z lahkoto.
Zmage spretnim bojevnikom ne prinaaajo slave o modrosti in
pogumu.
Zmagujejo vojne tako, da ne naredijo napake.
Ne delati napak je pogoj za zmago, ker pomeni premagati
nasprotnika, ki je ~e premagan.
Spreten bojevnik se postavi tako, da je poraz nemogo%0ń in ne izpusti
trenutka, da premaga nasprotnika.
Zmagoviti strategi najprej zmagajo in se aele potem odpravijo v
vojno, pora~eni strategi se najprej bojujejo in potem ia%0ńejo zmago.
Voditelj skrbi za zakone in se trdno dr~i discipline, to je v njegovi
mo%0ńi s %0ńim bo dosegel uspeh.
Imamo pet korakov; meritve, ocene, izra%0ńuni, primerjave, zmaga.
Meritve vodijo v ocene, ocene vodijo v izra%0ńune, izra%0ńuni vodijo v
primerjave, primerjave vodijo v zmage.
Zmagovita vojska je v primerjavi s pora~eno kot ute~ v primerjavi z
zrnom.
Nalet zmagovite sile je kot spua%0ńen slap vode v globok prepad.
5. MO
Vodenje velike mno~ice je enako vodenju majhne skupine, je samo
vpraaanje porazdelitve atevilk.
Bojevanje z veliko vojsko pod tvojim poveljem ni ni%0ń druga%0ńno kot
bojevanje z majhno vojsko, je samo vpraaanje uporabe znakov in
signalov.
Da je tvoja vojska zmo~na prestati te~o nasprotnikovih napadov in
ostati nepora~ena, je stvar posrednih in neposrednih premikov.
Da je udarec tvoje vojske podoben udarcu kamna na jajce, je stvar
aibkosti in mo%0ńi.
V vsaki vojni so uporabljene direktne metode za boj, vendar so
potrebne ne direktne metode, da si zagotovimo zmago.
Direktne metode, %0ńe so pravilno uporabljene, se ne morejo iz%0ńrpati
tako kot nebo in zemlja, kot sonce in luna, kon%0ńajo se in za%0ńnejo
znova, kot atirje letni %0ńasi, minejo, zato da se ponovno za%0ńnejo.
Obstaja pet glasbenih tonov, vendar kombinacije tonov ustvarijo
toliko pesmi, da jih ne moremo vseh sliaati.
Obstaja pet osnovnih barv, plava, rumena, rde%0ńa, bela in %0ńrna,
vendar ustvarijo ve%0ń barvnih odtenkov kot jih lahko vidimo.
Obstaja pet osnovnih okusov, vendar ustvarijo ve%0ń okusov kot jih
lahko okusimo.
V vojni sta dva osnovna napada, ne direktni in direktni, vendar
njihove kombinacije dajo neateto mo~nih premikov.
Naval vojakov je kot tok dero%0ńe vode, ki bo odnesla tudi velike skale
na svoji poti.
Modrost odlo%0ńitev je kot hiter sokol, ki z viaine udari in uni%0ńi plen.
Dober bojevnik bo straaen v napadu in hiter v odlo%0ńitvah.
Mo%0ń, je podobna napenjanju samostrela, odlo%0ńitev, je podobna
spro~itvi.
Sredi vpitja in nevarnosti, izgledaj brez reda, vendar v tebi naj bo red
in mir; sredi zmede in kaosa naj tvoje razporeditve izgledajo brez
glave in repa, vendar v njih naj bo popoln red, to bo varnost pred
porazom.
Navidezen nered zahteva popoln red in disciplino, navidezen strah
zahteva pogum, navidezna slabost zahteva mo%0ń.
Tisti, ki so spretni v zavajanju nasprotnika, imajo la~no sestavo, proti
kateri bo nasprotnik deloval. %7ńrtvuje nekaj, da bo nasprotnik to lovil.
Z dr~anjem vabe, vodi nasprotnika, potem z izbranimi vojaki po%0ńaka
v zasedi za napad.
Pameten bojevnik napada s skupno mo%0ńjo in ne ia%0ńe mo%0ńi
posameznika.
Ko uporabi skupno mo%0ń, njegovi vojaki postanejo kot skale in debla,
ki se kotalijo z gore. Narava debla ali kamna je, da miren stoji na
ravni zemlji. e je atirioglat bo ostal na zemlji, %0ńe je okrogel, se bo
skotalil z gore.
Nalet vojakov je kot okrogla skala, ki se kotali z visoke gore.
6. MO NO IN `IBKO
Tisti, ki je prvi na bojia%0ńu in %0ńaka nasprotnika, bo pripravljen na boj,
tisti, ki pride na bojia%0ńe zadnji, in mora pohiteti v boj, bo v boj vstopil
iz%0ńrpan.
Pameten bojevnik vsili svojo voljo nasprotniku, nikoli ne dopusti, da
nasprotnik vsili svojo voljo.
e se nasprotniku obeta korist, se bo pribli~al, %0ńe se mu obeta
akoda, se nasprotnik ne bo pribli~al.
e nasprotnik po%0ńiva, ga nadleguj; %0ńe ima veliko zalog, ga izstradaj;
%0ńe je utaborjen, ga prisili k premiku.
Pojavi se na ozemlju, katerega bo nasprotnik moral takoj braniti; hitro
se pojavi tam kjer te ne pri%0ńakujejo.
Vojska lahko potuje preko velikih razdalj brez truda, vendar samo %0ńe
potuje po ozemlju kjer ni nasprotnikov.
Siguren boa v uspeh svojega napada, %0ńe napadea kjer ni obrambe.
Zavaroval boa svojo obrambo %0ńe se brania tudi tam kjer ni napada.
Napadaj samo tam kjer ni obrambe. Brani se tudi tam kjer ni napada.
General, ki je spreten v napadu, nasprotnik ne ve kaj naj brani;
general ki je spreten v obrambi, nasprotnik ne ve kaj naj napade.
Skozi skrivnostnost in neopaznost se nau%0ńimo biti nevidni in nesliani,
tako dr~imo usodo nasprotnika v naaih rokah.
Tvojega napredovanja ne bodo mogli zaustaviti, %0ńe napadea
nasprotnikove aibke to%0ńke; lahko se umaknea in si varen pred
zasledovanjem, %0ńe so tvoji premiki hitrejai od nasprotnika.
e se ~elimo bojevati, lahko v boj prisilimo celo nasprotnika, ki je
globoko vkopan v obrambnem polo~aju. Napasti moramo tisto, kar
nasprotnik ~eli reaiti.
e se ne ~elimo bojevati, lahko nasprotniku prepre%0ńimo spopad tudi
%0ńe je naaa utrdba komaj zarisana. Nasprotniku postavimo na pot
nekaj, kar je nepri%0ńakovano in nenavadno.
Ko odkrijea nasprotnika, ostani neviden, naae sile bodo zdru~ene,
nasprotnik bo moral svoje razdeliti.
Naredili bomo eno celo telo, medtem se bo nasprotnik razdelil. Zato
bo nastopilo eno skupno proti posameznim delom. Nas bo veliko,
nasprotnikov malo.
In %0ńe nam uspe napasti majhno silo z veliko silo, nasprotnik bo v
slabem polo~aju.
Ozemlje kjer se bomo bojevali ne sme biti znano nasprotniku, zato
se bo moral nasprotnik pripraviti proti napadom na ve%0ń to%0ńkah in
njegove sile bodo razdeljene v mnoge smeri. `tevilo nasprotnikov, ki
nam bo stalo na poti na vsaki to%0ńki bo razmeroma manjae.
e takrat nasprotnik okrepi sprednje %0ńete, bo oslabil zadnje; %0ńe
okrepi zadnje %0ńete, bo oslabil sprednje; %0ńe okrepi %0ńete na levi strani,
bo oslabil %0ńete na desni strani; %0ńe okrepi %0ńete na desni, bo oslabil
%0ńete na levi. e poalje okrepitve na vse strani, bo na vseh straneh
oslabljen.
Majhno atevilo zahteva priprave obrambe proti napadu, veliko atevilo
prisili nasprotnika da naredi te priprave namesto nas.
Ko poznamo ozemlje boja in %0ńas boja, se lahko na boj pripravimo z
velike razdalje.
Ko ne poznaa ne ozemlja ne %0ńasa boja, levo krilo ne bo moglo
pomagati desnemu, desno krilo ne bo moglo pomagati levemu,
prednje sile ne bodo mogle pomagati zadnjim silam, zadnje sile ne
bodo mogle pomagati prednjim silam.
Po mojih presojah, tudi %0ńe ima nasprotnik ve%0ńjo vojsko od naae, to
jim ne bo dalo prednosti do zmage. Zmago lahko dose~emo.
Tudi %0ńe ima nasprotnik ve%0ńjo vojsko, mu lahko prepre%0ńimo bojevanje.
Spletkari da odkrijea njegove na%0ńrte in koliko imajo mo~nosti da
uspejo.
Spodbudi ga k delovanju in opazuj kaj dela in kaj ne. Prisili ga da se
odkrije in tako odkrijea njegove aibke to%0ńke.
Pazljivo primerjaj nasprotnikovo vojsko in svojo, da odkrijea kje je
veliko mo%0ńi in kje jo primanjkuje.
V ustvarjanju takti%0ńnih ureditev je najviaja vrednost da jih prikrijea,
prikrivaj svojo obliko, tako boa varen pred nasprotnikovimi vohuni,
pred manipulacijami tudi najpametnejaih umov.
Zmage se ustvarjajo iz nasprotnikove strategije.
Vsi poznajo taktiko s katero osvajam, vendar nih%0ńe ne vidi strategijo
iz katere se je razvila zmaga.
Ne ponavljaj taktike iz katere si ~e pridobil eno zmago, prilagajaj jih
okolia%0ńinam.
Vojaake taktike so kot voda; narava vode je da te%0ńe stran od viaav in
proti ni~inam.
V vojni je cilj, da se izognea kjer je mo%0ń in udaria kjer ni mo%0ńi.
Voda te%0ńe po poti odvisno od zemlje po kateri te%0ńe; vojak osvoji
zmago odvisno od svojega nasprotnika.
Tako kot voda nima stalne oblike, tako tudi vojskovanje nima stalne
oblike.
Tisti, ki oblikuje taktiko glede na nasprotnika, bo zmagal. Na%0ńin
zmage dolo%0ńa nasprotnik.
Pet elementov, voda, ogenj, les, kovina, zemlja, ne vladajo vedno
enako. Letni %0ńasi vedno obra%0ńajo enega za drugim. Obstajajo dolgi in
kratki dnevi, luna ima %0ńas blea%0ńanja in %0ńas teme.
7. PREMIKI
V vojni, general dobiva ukaze od dr~ave.
Ko zbere vojsko in zdru~i sile, jih utabori.
Po tem so na vrsti takti%0ńni premiki, ni%0ń ni bolj te~kega kot to.
Te~ava pri takti%0ńnih premikih je v spreminjanju krivega v ravno, in
nesre%0ńo v prednost.
Ko se odpravia na dolgo pot, zvabi nasprotnika s poti in tako prispea
na cilj pred njim.
Premikanje z vojsko je prednost, premikanje z nedisciplinirano
mno~ico je nevarno.
Ko se premikaa v vojsko in polno opremo, da bi ujel prednost,
obstaja mo~nost, da boa na cilj prispel prepozno. Ko poaljea hitro
vojsko, ~rtvujea tovor in zaloge.
e uka~ea vojakom, da dvignejo usnjene oklepe in jih prisilia v mara
brez ustavljanja, boa prepotoval dvakrat ve%0ńjo razdaljo, vendar bodo
vsi tvoji vojaki padli v roke nasprotniku.
Mo%0ńnejai vojaki bodo prispeli na bojia%0ńe, iz%0ńrpani vojaki bodo zaostali
in tako bo samo ena desetina tvoje vojske priala do cilja.
e se premikaa 50 LI, da prehitia nasprotnika, boa izgubil veliko
vojske in samo polovica jih bo priala do cilja.
e se premikaa 30 LI, z isto silo, bosta do cilja priali samo dve tretjini
vojske.
Vojska brez tovornih vozov je izgubljena, brez zalog je izgubljena,
brez osnovne oskrbe je izgubljena.
Ne moremo stopiti v zavezniatvo, dokler ne poznamo na%0ńrte naaih
sosedov.
Nismo sposobni voditi vojske, %0ńe ne poznamo dr~ave, njenih gora in
gozdov, njenih pasti in prepadov, mo%0ńvirij in barij.
Brez uporabe lokalnih vodi%0ńev, ne moremo izkoristiti naravnih
prednosti ozemlja.
V vojni se uri v prikrivanju.
Ali zdru~ia ali razdelia svoje sile, je odvisno od okolia%0ńin.
Hiter bodi kot veter, urejen kot gozd.
V ropanju bodi kot ogenj, in nepremi%0ńen kot gora.
Tvoji na%0ńrti morajo biti skrivnostni in nedoumljivi kot no%0ń, in ko se
premaknea, udari kot strela.
Ko ropaa pokrajino, razdeli plen med svoje vojake; ko osvojia novo
ozemlje, razdeli svoje sile, da si la~je poia%0ńejo hrano.
Premisli in na%0ńrtuj preden naredia premik.
Osvajal bo tisti, ki obvlada umetnost razlik. To je umetnost
premikanja.
Na bojnem polju se izgovorjena beseda ne sliai dale%0ń, zato uporabi
bobne in gonge. Jasno se ne vidijo znaki, zato uporabi zastave in
simbole.
Gongi in bobni, simboli in zastave so sredstva s katerimi
osredoto%0ńimo o%0ńi in uaesa na neko to%0ńko.
Ko se oblikuje enotno telo, je nemogo%0ńe da pogumni napredujejo po
svoje ali da se strahopetni umaknejo po svoje. To je umetnost
upravljanja z mno~ico ljudi.
V no%0ńnem boju uporabi ognjene signale in bobne, v dnevnem
bojevanju uporabi zastave, tako upravljaa z uaesi in o%0ńmi vojske.
Celotna vojska lahko izgubi svoj duh, poveljnik lahko izgubi svoj um.
Vojakov duh je najmo%0ńnejai zjutraj, podnevi pri%0ńne upadati, zve%0ńer je
njegov um pripravljen samo na vrnitev v tabor.
Pameten general se izogiba vojski, ki ima mo%0ńan duh in napade
vojsko ko ima po%0ńasen in len duh. To je umetnost preu%0ńevanja
po%0ńutja.
Discipliniran in miren, pri%0ńakaj nered in upor v nasprotniku. To je
umetnost samoobvladovanja.
Biti blizu cilja ko je nasprotnik dale%0ń, %0ńakati sproa%0ńeno ko se
nasprotnik mu%0ńi in trudi, biti nahranjen ko je nasprotnik la%0ńen. To je
umetnost var%0ńevanja mo%0ńi.
Zadr~ati se od ustavljanja nasprotnika, ki ima urejene zastave,
zadr~ati se od napada na vojsko, ki ima mo%0ńan polo~aj. To je
umetnost opazovanja okolia%0ńin.
Resnica je, da ne napadamo nasprotnika po bregu navzgor, in da se
mu ne zoperstavljamo ko nasprotnik napada po bregu navzdol.
Ne napadaj nasprotnikov la~en umik, ne napadaj vojakov z ostrim
duhom.
Ne vzemi hrane, ki jo pripravi nasprotnik.
Ne ustavljaj vojske, ki se vra%0ńa domov.
Ko obkolia vojsko, ji pusti odprt izhod.
Ne pritiskaj na obupanega nasprotnika.
To je umetnost vojskovanja.
8. RAZLIKE V TAKTIKAH
V vojni general prejme ukaze od dr~ave, zbere vojsko in zbere vse
svoje sile.
Ko si v te~avni dr~avi, se ne utabori. V dr~avi, kjer se visoke poti
kri~ajo, se zdru~i z zavezniki. Ne zavla%0ńuj se na osamljenem
nevarnem ozemlju. Ko si na obkoljenem ozemlju, na%0ńrtuj. V
obupnem polo~aju se bojuj.
Obstajajo poti, katerim se ne sme slediti, vojske, katere se ne sme
napasti, mesta, ki se ne smejo oblegati, ozemlja, za katere se ne
sme bojevati, ukazi dr~ave, katere ne smemo ubogati.
General, ki razume prednosti, ki jih prinesejo spremembe v taktiki,
razume kako upravljati z vojaki.
General, ki tega ne razume, se lahko seznani z na%0ńrtom dr~ave,
vendar tega znanja ne bo znal uporabiti v koristne namene.
U%0ńenec vojne, ki je slabo izurjen v menjavi na%0ńrtov, tudi %0ńe pozna pet
prednosti, ne bo najbolje uporabil svojih vojakov.
V na%0ńrtih modrega poveljnika, so ocene o prednosti in slabosti
zdru~ene skupaj.
e so naae domneve tako usmerjene, lahko uspemo v doseganju
pomembnega dela naaega na%0ńrta.
e smo sredi te~av pripravljeni zgrabiti prednost, se lahko
osvobodimo iz nesre%0ńe.
Reai se nasprotnikovih poveljnikov tako, da jim povzro%0ńaa akodo, da
jim povzro%0ńaa te~ave, da jih vedno prisilia biti v pripravljenosti.
Prika~i jim la~ne koristi in napadli bodo tisto kar ~elia.
Umetnost vojne nas u%0ńi, da naj se ne zanaaamo na to, da nasprotnik
ne bo priael, ampak na naao pripravljenost, da se mu zoperstavimo.
Naj se ne zanaaamo na to, da nasprotnik ne bo napadel, ampak na
naa polo~aj, da nas ne bo mogel napasti.
Obstaja pet lastnosti, ki lahko vplivajo na generale. Brezskrbnost, ki
vodi v uni%0ńenje. Strahopetnost, ki vodi v ujetniatvo. Jeza, ki se izzove
z ~alitvijo. Ponos, ki je ob%0ńutljiv na sramoto. Prevelika skrb za lastne
vojake, ki vodi v skrbi in te~ave.
To je pet lastnosti generala, ki ruaijo vodenju vojne.
Ko je vojska uni%0ńena in njen poveljnik ubit, razlog bo najden med
temi petimi nevarnimi lastnostmi.
9. VOJSKA NA POHODU
Hitro potuj preko gora, in se zadr~uj blizu dolin.
Utabori se v viaavah, obrnjen proti soncu. Ne vzpenjaj se za
bojevanje. Toliko o gorskem bojevanju.
Ko pre%0ńkaa reko, pojdi %0ńim bolj stran od nje.
Ko nasprotnik pre%0ńka reko, ga ne pri%0ńakaj sredi reke. Bolje bo, da
pustia polovico vojske pre%0ńkati reko, takrat ga napadi.
e se ~elia bojevati, ne hodi k nasprotniku blizu reke, katero mora on
pre%0ńkati.
Svoje plovilo zasidraj viaje na reki kot je nasprotnik, in obrni se na
son%0ńno stran. Ne premikaj se po reki navzgor, da se bojujea. Toliko o
re%0ńnem bojevanju.
Ko pre%0ńkaa slana mo%0ńvirja, mora biti tvoja glavna skrb, da jih pre%0ńkaa
%0ńim hitreje, brez %0ńakanja.
e si prisiljen v boj v slanem mo%0ńvirju, moraa imeti vodo in travo
blizu sebe, in svoj hrbet obrni k drevesom. Toliko o bojevanju v slanih
mo%0ńvirjih.
V suhi, ravni dr~avi, zasedi lahko dosegljivo to%0ńko, ki ima hrib na tvoji
desni in tvoji zadnji strani. Tako bo nevarnost pred teboj in varnost za
teboj. Toliko o taborjenju na ravnem obmo%0ńju.
Vse vojske imajo rajai visoke polo~aje kot pa nizke, in son%0ńne
polo~aje rajai kot pa mra%0ńne.
Ko skrbia za svoje vojake, utabori se na trdih tleh, vojska bo
svobodna od mnogo bolezni, to bo pripomoglo k zmagi.
Ko prispea do gore ali hriba, zasedi son%0ńno stran, hrib naj bo na tvoji
desni strani. Tako boa deloval v korist svojih vojakov in uporabil
naravno prednost zemljia%0ńa.
e je zaradi mo%0ńnega de~ja reka narasla, in jo ~elia pre%0ńkati, moraa
po%0ńakati da upade.
Ozemlja, kjer so strmi hribi s prepadi med njimi, globoke jame, ozki
prostori, zavite poti, mo%0ńvirja in razpoke, zapusti %0ńim hitreje in se jim
ne pribli~uj.
Ko se izogibamo takim krajem, se jim bo moral nasprotnik pribli~ati;
mi bomo obrnjeni proti njim, nasprotnik jim bo moral obrniti hrbet.
e je v tvoji bli~ini veliko hribov, jezer z vodno travo, kotanje s trstjem
ali drevesa z gostim podrastjem, mora biti vse to pozorno
pregledano, to so kraji, kjer so ljudje v zasedi in izdajalski vohuni.
Ko je nasprotnik blizu in je miren, takrat se zanaaa na naravno
prednost svojega polo~aja.
Ko je nasprotnik dale%0ń in te ho%0ńe prisiliti v boj, ~eli da se mu ti
pribli~aa.
e je nasprotnik lahko dosegljiv, potem ti je postavil past.
Ko se premikajo drevesa, nasprotnik napreduje. Ko se prika~ejo
oblike v megli, nas ~eli nasprotnik narediti sumljive.
Dvigajo%0ńe ptice so znak zasede. Be~e%0ńe ~ivali so znak, da
nasprotnik napada.
Ko se dviga dim kot velik stolp, je to znak napredujo%0ńih vozov, ko je
dim nizek in se razteza airoko, napoveduje pribli~evanje pehote. Ko
se razdeli v ve%0ń smeri,so bili ljudje poslani po les. Majhni oblaki dima
so znak tabora.
Skromne besede in hitre priprave so znak tistih, ki bodo napredovali.
Glasne besede in silovito napredovanje so znak tistih, ki se bodo
morali umakniti.
Ko lahka vozila prispejo prva in zavzamejo polo~aj ob straneh, to je
znak, da se nasprotnik pripravlja na boj.
Ponudba miru, brez podpisanega dogovora je past.
Ko je veliko tekanja in se vojaki postavijo na svoje polo~aje, pomeni
da je napo%0ńil glavni trenutek.
Ko en del sil napreduje in se drugi del sil umika, te poskuaajo zvabiti
v past.
Ko se vojaki naslanjajo na svoje oro~je, potem vojakom manjka
hrane.
e se vojaki, katere poaljejo po vodo, najprej sami napijejo, potem
vojakom manjka vode.
e nasprotnik vidi prilo~nost in se ne potrudi da bi jo izkoristil,
njegovi vojaki so utrujeni.
e se ptice zbirajo na neki to%0ńki, potem je nezasedeno. Hrup pono%0ńi
napoveduje ~iv%0ńnost.
e se v taboru pojavijo nemiri, je generalova avtoriteta aibka. e se
zastave premikajo, je upor na nogah. e so oficirji jezni, pomeni da
so vojaki utrujeni.
Ko vojska hrani svoje konje z zrni in pobije konje za hrano, in ko
vojaki ne obesijo kuhinjske opreme ob ognju, pomeni da se ne bodo
vrnili k aotorom, takrat vea, da se bodo bojevali do smrti.
Ko se vojaki kli%0ńejo in tiho pogovarjajo, je znak nezadovoljstva med
vojaki.
Pogoste nagrade so znak, da nasprotniku primanjkuje surovin;
pogoste kazni so znak iz%0ńrpanosti.
Za%0ńeti nasilno, nato pa se bati nasprotnikove atevil%0ńnosti, je znak
majhne inteligence.
Ko prispejo poslaniki s komplimenti v ustih, nasprotnik si ~eli po%0ńitek.
e nasprotni vojaki jezno prikorakajo in se razmestijo nasproti naaim
vojakom, brez da bi se podali v boj ali se umaknili, jih je potrebno
skrbno opazovati.
e naaih vojakov po atevilu ni ve%0ń kot nasprotnih, je to dovolj;
pomeni samo, da direkten napad ni mogo%0ń. Kar lahko storimo je, da
zdru~imo svoje sile, skrbno opazujemo nasprotnika in %0ńakamo
okrepitve.
Tisti, ki ne na%0ńrtuje in podcenjuje svoje nasprotnike, bo padel v
njihovo ujetniatvo.
e so vojaki kaznovani, ae preden so nas sprejeli, se ne bodo
podredili, in %0ńe se ne podredijo, potem so neuporabni. e so nas
vojaki sprejeli, in mi ne izvajamo kazni, bodo ae vedno neuporabni.
Z vojaki je treba ravnati humano, vendar pod kontrolo ~elezne
discipline. To je pot k zmagi.
e so ukazi med urjenjem strogi, bo vojska disciplinirana; %0ńe ne, bo
disciplina slaba.
e general poka~e zaupanje v svoje vojake in vedno vztraja, da se
njegovi ukazi izpolnijo, bo zmaga skupna.
10. OZEMLJE
Razlikujemo aest vrst ozemlja. Dostopno ozemlje, zapleteno
ozemlje, zamudno ozemlje, ozko ozemlje, strmo ozemlje, ozemlje
dale%0ń od nasprotnika.
Ozemlje, po katerem se lahko svobodno giblje, je dostopno.
Zasedi visoke in son%0ńne strani hribov preden jih zasede nasprotnik in
skrbno stra~i oskrbovalne poti. Takrat se boa bojeval s prednostjo.
Ozemlje, ki ga lahko hitro zapustimo, vendar te~ko ponovno
zasedemo, je zapleteno.
e je nasprotnik nepripravljen, ga lahko napadea in premagaa.
Vendar %0ńe je nasprotnik pripravljen in ga ne uspea poraziti, je tvoj
umik nemogo%0ń in sledila ti bo nesre%0ńa.
e je ozemlje tako, da nih%0ńe ne bo pridobil prednosti ko naredi prvi
korak, je zamudno ozemlje.
Na takem ozemlju, tudi %0ńe nam nasprotnik ponudi vabo, ne smemo
stopiti naprej, pametneje se je umakniti, in tako prisilimo nasprotnika,
da se pribli~a; ko je del njegove vojske zunaj, ga lahko napademo s
prednostjo.
Ozko ozemlje zasedi prvi, mo%0ńno jih zastra~i in pri%0ńakaj nasprotnika.
e nasprotnik zasede ozko ozemlje prvi, ga ne napadaj %0ńe je mo%0ńno
zastra~eno; napadaj samo %0ńe je slabo zastra~eno.
Na strmem ozemlju, prvi zasedi visoke in son%0ńne polo~aje in tam
%0ńakaj nasprotnika. e jih je nasprotnik zasedel prvi, ga ne napadaj,
umakni se in ga poskuaaj zvabiti ven.
Ko si na ozemlju dale%0ń od nasprotnika, in je mo%0ń obeh vojska enaka,
ni lahko izzvati bitko, vendar bojevanje ni v naao prednost.
General, ki je na odgovornem mestu, mora to skrbno na%0ńrtovati.
Vojska je ogro~ena s strani aestih nesre%0ń, vendar ne iz naravnih
razlogov, ampak zaradi napak, ki so krivda generalov. To so nalet,
upor, propad, uni%0ńenje, nered, zmeda.
e se prva vojska zaleti v drugo, ki je desetkrat ve%0ńja, bo rezultat,
konec prve vojske.
Ko so vojaki mo%0ńni in njihovi %0ńastniki nemo%0ńni, rezultat je upor. Ko so
%0ńastniki mo%0ńni in vojaki nemo%0ńni, je rezultat propad.
Ko so %0ńastniki jezni in uporni, in ko sre%0ńajo nasprotnika sami dajo
ukaze zaradi nezadovoljstva, ae preden general pove ali se lahko
borijo ali ne, je rezultat uni%0ńenje.
Ko je general nemo%0ńen in brez avtoritete, ko njegovi ukazi niso jasni
in razlo%0ńni, ko %0ńastniki in vojaki nimajo jasnih nalog, in so vrste
razporejene neurejeno in po naklju%0ńju, rezultat je najviaji nered.
Ko general ne oceni nasprotnikove mo%0ńi in dopusti, da majhna sila
napade veliko silo, ali poalje nemo%0ńen oddelek proti mo%0ńnemu, in ne
postavi izbranih vojake v prve vrste, rezultat je zmeda.
To je aest na%0ńinov, kako si prikli%0ńea poraz, katere mora general na
odgovornem polo~aju skrbno preu%0ńiti.
Naravna oblika ozemlja je vojakov najve%0ńji zaveznik. Vendar mo%0ń, da
oceni nasprotnika, da upravlja s silami zmage, in da pametno oceni
te~ave, nevarnosti in razdaljo, dolo%0ńa velikega generala.
Tisti, ki pozna te stvari in v boju uporabi svoje znanje, bo zmagoval
bitke. Tisti, ki jih ne pozna in jih ne uporablja, bo zagotovo pora~en.
e se bo vojna kon%0ńala z zmago, potem se moraa bojevati, tudi %0ńe ti
vladar to prepove. e se vojna ne bo kon%0ńala z zmago, potem se ne
smea bojevati, tudi %0ńe ti vladar uka~e.
General, ki napreduje brez ~elje po slavi in se umika brez strahu
pred sramoto, ki ima edino misel a%0ńititi dr~avo in ji slu~iti, je zaklad
kraljestva.
Glej na svoje vojake kot na svoje otroke, takrat ti bodo sledili v
najgloblje doline; glej jih kot svoje drage sinove, in ob tebi bodo stali
tudi do smrti.
Vendar, %0ńe si popustljiv in ne uveljavia avtoritete; %0ńe si dobrega srca
in ne uveljavia svojih ukazov; nesposoben premagati nered, potem
bodo tvoji vojaki kot razvajeni otroci; neuporabni.
e vemo, da so naai vojaki pripravljeni za napad, vendar ne vemo,
da je nasprotnik odprt za napad, smo samo pol poti do zmage.
e vemo, da je nasprotnik odprt za napad, vendar ne vemo, da so
naai vojaki nepripravljeni za napad, smo samo pol poti do zmage.
e vemo, da je nasprotnik odprt za napad, in vemo da so naai vojaki
pripravljeni za napad, vendar ne vemo, da je narava ozemlja
neprimerna za napad, smo samo pol poti do zmage.
Izkuaen vojak, ko se odpravi na pohod, ni nikoli zmeden; ko zapusti
tabor, ni nikoli na izgubi.
Obstaja rek: %0ńe poznaa nasprotnika in poznaa sebe, tvoja zmaga ne
bo ogro~ena; %0ńe poznaa nebo in zemljo, je tvoja zmaga popolna.
11. DEVET OBMO IJ
Umetnost vojne pozna devet vrst obmo%0ńij. Obmo%0ńje razpada, lahko
obmo%0ńje, bojevito obmo%0ńje, odprto obmo%0ńje, obmo%0ńje kri~ajo%0ńih se
poti, resno obmo%0ńje, te~ko obmo%0ńje, obkoljeno obmo%0ńje, obupano
obmo%0ńje.
Ko se poveljnik bojuje na svojem ozemlju, je to obmo%0ńje razpada.
Ko je prodrl v nasprotnikovo ozemlje, vendar ne dale%0ń, je to lahko
obmo%0ńje.
Ozemlje, ki je velika prednost za obe strani, je bojevito obmo%0ńje.
Ozemlje, na katerem se obe strani lahko gibljeta, je odprto obmo%0ńje.
Ozemlje, ki oblikuje pot do vseh treh sosednjih dr~av, in tisti ki ga bo
prvi zasedel, bo imel ve%0ńino imperija pod seboj, je obmo%0ńje kri~ajo%0ńih
se poti.
Ko vojska prodre v srce nasprotnikove dr~ave, in za seboj pusti
veliko utrjenih mest, je to resno obmo%0ńje.
Gorski gozdovi, mo%0ńvirja in barja, vsako ozemlje, ki je te~ko
prehodno, je te~ko obmo%0ńje.
Ozemlje, do katerega pridemo po ozkih soteskah in iz katerega se
lahko umaknemo samo po zavitih poteh, kjer bi tudi majhno atevilo
nasprotnikov zadostovalo, da uni%0ńi velik del naaih vojakov, to je
obkoljeno obmo%0ńje.
Ozemlje, iz katerega se lahko reaimo uni%0ńenja edino z bojevanjem
brez %0ńakanje, je obupano obmo%0ńje.
Na obmo%0ńju razpada se ne bojuj. Na lahkem ozemlju se ne ustavljaj.
Na bojevitem ozemlju ne napadaj.
Na odprtem ozemlju ne poskuaaj zapreti nasprotniku poti. Na
obmo%0ńju kri~ajo%0ńih se poti, se zdru~i z zavezniki.
Na resnem obmo%0ńju se pove%0ńuj s plenom. Na te~kem obmo%0ńju se
vedno premikaj.
Na obkoljenem obmo%0ńju na%0ńrtuj. Na obupanem obmo%0ńju se bojuj.
Izurjeni poveljniki so znali razdvojiti nasprotnikovo prvo in zadnjo
stran, prepre%0ńiti sodelovanje med velikimi in malimi divizijami,
prepre%0ńiti dobrim %0ńetam da reaijo slabe, prepre%0ńiti %0ńastnikom da
zberejo vojake.
Ko so se nasprotni vojaki zdru~ili, so med njimi naredili nered.
Ko so imeli korist, so napredovali, ko koristi niso imeli, so ostali mirni.
e se vpraaamo, kako se zoperstaviti mo%0ńnemu nasprotniku, ki je
organiziran in napreduje v napad, bi odgovoril: Zasedi nekaj, kar je
nasprotniku drago, potem bo dostopen tvoji volji.
Hitrost je bistvo vojne. Izkoristi nasprotnikovo nepripravljenost,
premikaj se po nepri%0ńakovanih poteh, napadaj nezastra~ene to%0ńke.
Na%0ńela, ki jih mora upoatevati napadalna sila. Globlje ko prodrea v
dr~avo, ve%0ńja bo solidarnost tvojih vojakov in nasprotnik te ne bo
premagal.
Izvajaj roparske pohode v rodovitni dr~avi, da oskrbujea svoje
vojake.
Skrbno opazuj zdravje svojih vojakov in jih ne preobremenjuj. Zbiraj
svojo energijo in pove%0ńuj svojo mo%0ń. Prisili nasprotnika da bo vedno
v premikanju in oblikuj nedoumljive na%0ńrte.
Postavi svoje vojake v polo~aj iz katerega ni izhoda, bojevali se bodo
do smrti. e se soo%0ńijo s smrtjo, ni ni%0ńesar kar ne morejo storiti.
astniki in vojaki bodo udarili z vso mo%0ńjo.
Vojaki v obupanem polo~aju izgubijo strah. e ne obstaja pot do
izhoda, bodo stali trdno. e so v nasprotnikovi dr~avi, bodo oblikovali
uporno bojno %0ńrto. e jim ni pomo%0ńi, se bodo borili do konca.
Ne da jih razmestia, bodo vedno pripravljeni. Ne da jim ukazujea,
bodo izpolnjevali ukaze. Ne da jih omejujea, bodo zvesti. Brez
dajanja ukazov, jim ae vedno lahko zaupaa.
Prepovej prerokovanje in reail se boa dvomov. Dokler smrt ne pride
sama, nobene nesre%0ńe se ne bo treba bati.
e se naai vojaki ne obremenjujejo z denarjem, to ne pomeni da ne
marajo bogastva. e njihova ~ivljenja niso dolga, to ne pomeni da si
ne ~elijo dolgega ~ivljenja.
Na dan, ko jim je ukazano iti v bitko, bodo vojaki jokali in solze jim
bodo tekle po obrazu. Toda ko jih pripeljea do skrajnega roba, bodo
pokazali pogum.
Spreten taktik je kot ka%0ńa. Ko jo udaria po glavi, te napade z repom;
ko jo udaria po repu, te napadle z glavo; ko jo udaria po sredini, te
napade z glavo in repom.
Ko se vpraaamo ali je vojska lahko kot ka%0ńa, bom odgovoril, da. e
vojaki iz nasprotnih vojska pre%0ńkajo reko v istem %0ńolnu in jih ujame
nevihta, si bodo pomagali kot si pomagata desna in leva roka.
Ni samo dovolj, da vse svoje upe postavia v privezovanje konjev in
zakopavanje koles vozov v tla.
Na%0ńelo po katerem se vodi vojska je, da se postavi enotno merilo za
pogum, ki ga morajo vsi dose%0ńi.
Kako najbolje uporabiti mo%0ńne in nemo%0ńne, to je vpraaanje uporabe
obmo%0ńja.
Spreten general upravlja svojo vojsko kot bi upravljal z enim
%0ńlovekom.
Delo generala je biti tiho in tako zagotoviti skrivnostnost, pokon%0ńen in
pravi%0ńen in tako vzdr~evati red.
Zavesti mora %0ńastnike in vojake za la~nimi poro%0ńili in pojavi in jih tako
dr~ati v popolni nevednosti.
S spreminjanjem svojih razvrstitev in spreminjanjem na%0ńrtov,
nasprotnik od tebe ne bo izvedel ni%0ńesar. S premikanjem tabora in
premikanjem po zavitih poteh, prepre%0ńia nasprotniku da prepozna
tvoj namen.
V nevarnem trenutku, poveljnik vojske je kot %0ńlovek, ki spleza visoko
in potem podre lestev za seboj. Vodi svoje vojake globoko v
nasprotnikovo ozemlje preden poka~e svoj namen.
Za~ge svoje %0ńolne in uni%0ńi kuhinjsko opremo; kot pastir ki vodi %0ńredo
ovc, on vodi svoje vojake, in nih%0ńe ne ve
kam jih vodi.
Zbrati in pregledati vojsko ter jo postaviti v nevarnost, to je delo
generalov.
Razli%0ńni ukrepi so prilagojeni razli%0ńnim obmo%0ńjem, korist napadalne
ali obrambne taktike, in osnovni zakoni %0ńloveake narave; to so stvari
ki jih je treba preu%0ńiti.
Ko napadaa nasprotno ozemlje, osnovno na%0ńelo je, da prodiranje
globoko v ozemlje prinese enotnost, prodiranje kratko pot pomeni
razdelitev.
Ko pustia svojo dr~avo za seboj in vodia svojo vojsko preko
sosednjega ozemlja, znaael si se na nevarnem obmo%0ńju. Ko
obstajajo sredstva za sporazumevanje na vseh straneh, je to
obmo%0ńje kri~ajo%0ńih se poti.
Ko prodrea globoko v dr~avo, je to resno obmo%0ńje. Ko prodrea malo,
je to lahko obmo%0ńje.
Ko imaa nasprotnikove utrdbe za seboj in ozke prehode pred seboj,
je to obkoljeno obmo%0ńje. Ko ne obstaja pot za umik, je to obupano
obmo%0ńje.
Na obmo%0ńju razpada bi navdihnil vojake z enotnim ciljem. Na lahkem
obmo%0ńju bi poskrbel, da so vsi deli vojske tesno povezani.
Na bojevitem obmo%0ńju bi se premikal hitro.
Na odprtem obmo%0ńju bi skrbel za obrambo. Na obmo%0ńju kri~ajo%0ńih se
poti, bi se posvetoval z zavezniki.
Na resnem obmo%0ńju bi skrbel za nemoten prihod surovin. Na te~kem
obmo%0ńju bi se premikal po poti.
Na obkoljenem obmo%0ńju bi zaprl vsako pot za izhod. Na obupanem
obmo%0ńju bi vojakom povedal da ni upanja za naaa ~ivljenja.
V umu vojakov je, da se branijo, ko so obkro~eni; da se mo%0ńno
borijo, ko jim ni ve%0ń pomo%0ńi; in da uboga, ko je v nevarnosti.
Ne moremo vzpostaviti zavezniatva s sosednjimi dr~avami, %0ńe ne
poznamo njihovih na%0ńrtov. Nismo sposobni voditi vojske na pohod,
%0ńe ne poznamo oblike dr~ave, njenih gora in gozdov, njenih pasti in
prepadov, njenih mo%0ńvirij in barij. Ne bomo mogli uporabiti prednosti
narave, %0ńe ne uporabimo lokalnih vodi%0ńev.
Ne poznati kateregakoli izmed atirih na%0ńel, ne ustreza vojnemu
princu.
Ko vojni princ napade mo%0ńno dr~avo, njegovi generali prepre%0ńijo
zdru~evanje nasprotnikove vojske. On zastraai nasprotnike in uni%0ńuje
njihova zavezniatva in jim prepre%0ńi, da bi se zdru~ili proti njemu.
Ne trudi se, da se zdru~i v zavezniatvo z vsemi, niti ne pove%0ńuje
mo%0ńi drugim dr~avam. Izpeljuje svoje lastne skrivne na%0ńrte in dr~i
nasprotnike v strahu. Tako bo osvojil njihova mesta in prevzel njihova
kraljestva.
Razdeli nagrade brez da se oziraa na pravila, postavi ukaze brez
oziranja na prejanje dogovore; tako boa upravljal z vso vojsko kot bi
upravljal z enim %0ńlovekom.
Postavi svojim vojakom naloge, nikoli jim ne razkrij svojih na%0ńrtov. Ko
je polo~aj dober, jim ga postavi pred o%0ńi; vendar jim ne povej ni%0ńesar,
%0ńe je polo~aj slab.
Postavi svojo vojsko v smrtno nevarnost in pre~ivela bo; postavi jo v
obupan polo~aj in izbojevala se bo na varno.
Resnica je, ko sila pade v nevaren polo~aj, takrat se bo bojevala do
zmage.
Uspeh v vojskovanju se dose~e z naaim prilagajanjem
sovra~nikovemu na%0ńrtu.
Z vztrajnim napadanjem nasprotnika s strani, boa %0ńez dolgo %0ńasa
uspel ubiti njihovega poveljnika.
Temu se re%0ńe dose%0ńi cilj s popolno zvija%0ńo.
Na dan ko prevzamea poveljstvo, zapri mejne prehode, uni%0ńi vse
uradne povezave, in prepre%0ńi prehod vseh odposlancev.
Bodi strog v posvetovalnici, tako boa imel nadzor nad razmerami.
e nasprotnik pusti prednost, jo moraa takoj zavzeti.
Premagaj nasprotnika tako, da zase~ea tisto, kar mora on braniti in
neopa~eno na%0ńrtuj dokler se on pribli~a.
Hodi po poti zakonov in se prilagodi nasprotniku dokler ne nastopia v
odlo%0ńilni bitki.
Najprej bodi plah kot deklica, dokler ti nasprotnik ne pusti prilo~nosti;
potem bodi hiter kot zajec na begu, in za nasprotnika bo prepozno,
da te ustavi.
12. NAPAD Z OGNJEM
Obstaja pet na%0ńinov napada z ognjem. Prvi je za~gati vojake v
taboru, drugi je za~gati zaloge, tretji je za~gati tovorne vozove, %0ńetrti
je za~gati oro~arne in skladia%0ńa, peti je metati ogenj na nasprotnika.
Da izpeljemo napad, moramo imeti pripravljena orodja. Gradivo za
ogenj mora biti vedno pripravljeno.
Obstajajo primerne letne dobe za napad z ognjem in posebni dnevi
za v~ig ognja.
Primerna letna doba je, ko je vreme zelo suho. Posebni dnevi so, ko
piha veter.
Ko napadaa z ognjem, bodi pripravljen na pet mogo%0ńih dogodkov.
Ko ogenj izbruhne znotraj nasprotnikovega tabora, takoj se odzovi z
napadom od zunaj.
e izbruhne ogenj vendar nasprotnikovi vojaki ostanejo mirni in tihi,
%0ńakaj in ne napadaj.
Ko je mo%0ń ognja dosegla vrhunec, napadi, %0ńe je mogo%0ńe; %0ńe ni,
ostani kjer si.
e je mogo%0ńe izvesti napad z ognjem od zunaj, ne %0ńakaj da ogenj
izbruhne od znotraj, napadi ob ugodnem trenutku.
Ko zanetia ogenj, bodi obrnjen proti vetru. Ne napadaj z vetrom.
Veter ki piha podnevi traja dolgo, no%0ńni veter hitro izgine.
Vsaka vojska mora poznati pet dogajanj z ognjem, opazovati
premikanje zvezd in %0ńakati na primerne dneve.
Tisti, ki uporabijo ogenj v napadu, poka~ejo razum; tisti, ki uporabijo
vodo v napadu, si pove%0ńajo mo%0ń.
Z uporabo vode lahko nasprotnika prestre~emo, vendar mu ne
moremo vzeti vse kar ima.
Nesre%0ńna je usoda tistega, ki poskuaa zmagati bitke in uspeti v
napadu, ne da bi se izobra~eval v podjetnosti; rezultat je izguba %0ńasa
in zastoj.
Obstaja rek: Razsvetljeni vladar postavi svoje na%0ńrte za prihajajo%0ńi
%0ńas; dober general neguje svoja sredstva.
Ne premikaj se, %0ńe ne vidia koristi; ne uporabljaj svojih vojakov, %0ńe ni
ni%0ńesar kar lahko pridobia; ne bojuj se, %0ńe ni nujno.
Nobeden vladar ne sme poslati svojih vojakov na bojno polje samo
zato, da bi ustregel svojemu slabemu razpolo~enju; nobeden general
ne sme bojevati bitke samo zaradi malenkosti.
e vidia korist, pomakni se naprej; %0ńe ne, ostani kjer si.
Jeza se skozi %0ńas spremeni v veselje; nezadovoljstvo bo zamenjano
z zadovoljstvom.
Toda kraljestvo, ki je uni%0ńeno, ne bo obstajalo ve%0ń; mrtvi se ne
morejo o~iveti.
Razsvetljen vladar je pazljiv, in dober general je previden. Tako se
dr~avo obdr~i v miru in vojsko nepoakodovano.
13. UPORABA VOHUNOV
Dvigniti vojsko sto tiso%0ń vojakov in napredovati preko velike razdalje,
bo pustilo velike izgube ljudi in iz%0ńrpalo sredstva dr~ave. Dnevni
izdatki bodo tiso%0ńe kovancev srebra. Pojavili se bodo upori doma in v
tujini, in vojaki bodo padli izmu%0ńeni na poti. Sedemsto dru~in ne bo
moglo opravljati svojega dela.
Nasprotne vojske se lahko bojujejo leta, ko se trudijo za zmago, ki je
odlo%0ńena v enem dnevu. Da ne poznamo nasprotnikovega polo~aja
samo zato ker nam je ~al stroaka sto kovancev srebra za delo in
pla%0ńo, to je vrhunec ne%0ńlove%0ńnosti..
Tisti, ki se tako obnaaa, ni voditelj ljudi, ni pomo%0ń svoji dr~avi, ni
mojster zmage.
Tisto, kar omogo%0ńa pametnim dr~avam in dobrim generalom da
napadejo in osvojijo, da dose~ejo ve%0ń kot naveden %0ńlovek, je
predznanje.
To predznanje se ne more pridobiti od duhov, ne more se pridobiti iz
izkuaenj, niti ne iz izra%0ńunov.
Znanje o nasprotnikovi ureditvi se pridobi samo od drugih ljudi.
Zato se uporabljajo vohuni, katerih je pet skupin. Lokalni vohuni,
notranji vohuni, spreobrnjeni vohuni, mrtvi vohuni, ~ivi vohuni.
Ko je teh pet skupin vohunov na delu, nih%0ńe ne more odkriti skrivne
mre~e. To je bo~ansko upravljanje niti. To je najdragocenejaa
sposobnost dr~ave.
Uporaba lokalnih vohunov pomeni uporabiti prebivalce nekega
podro%0ńja.
Uporaba notranjih vohunov pomeni uporabiti nasprotnikove uradnike.
Uporaba spreobrnjenih vohunov pomeni pridobiti nasprotnikove
vohune in jih uporabiti za naae cilje.
Uporaba mrtvih vohunov pomeni narediti nekaj odkrito, da se
preslepi nasprotnika in da o tem naai vohuni poro%0ńajo nasprotniku.
%7ńivi vohuni so tisti, ki prinesejo skrivnosti iz nasprotnikovega tabora.
Zato z nikomer ne ustvarimo tako dobre odnose kot jih imamo z
vohuni. Nikogar ne bomo bolje nagradili. V nobenem drugem poslu
ne bo ve%0ńje skrivnostnosti.
Vohunov ne moremo uspeano uporabiti brez bistroumnosti.
Ne moremo jih voditi brez naklonjenosti in odkritosti.
Brez bistrega uma, ne moremo vedeti ali je njihovo poro%0ńilo resnica
ali la~.
Bodi neopazen! Bodi pameten! Uporabi svoje vohune za vse posle.
e vohun izda skrivnost ae preden je pravi %0ńas, se ga mora ubiti, in
tudi %0ńloveka kateremu je skrivnost izdal.
e je cilj uni%0ńiti vojsko, zasesti mesto, ali ubiti posameznika, vedno je
koristno odkriti imena slu~abnikov, poveljnikov tabora, stra~arjev vrat
in stra~arjev generala. Naai vohuni morajo biti izurjeni, da to
odkrijejo.
Nasprotnikov vohun, ki je priael vohunit nad nas, mora biti najden,
podkupljen, odpeljan stran in udobno nastanjen. Oni bodo postali
spreobrnjeni vohuni in uporabljeni za naae cilje.
S skrivnostmi, ki jih prinesejo spreobrnjeni vohuni, bomo pridobili in
zaposlili lokalne in notranje vohune.
Z njegovimi skrivnostmi bomo uporabili mrtve vohune, da odnesejo
la~na poro%0ńila nasprotniku.
Z njegovimi skrivnostmi lahko ~ive vohune uporabimo v dolo%0ńenih
prilo~nostih.
Cilj in namen vohunjenja v vseh petih oblikah je znanje o
nasprotniku; in to znanje je lahko pridobljeno na za%0ńetku samo od
spreobrnjenih vohunov. Zato je pomembno, da spreobrnjenega
vohuna bogato nagradimo.
Samo razsvetljen vladar in pameten general bosta pokazala najviajo
inteligenco vojskovanja.
Vohuni so najpomembnejai dejavnik, od njih je odvisna sposobnost
vojske za delovanje.
Wyszukiwarka
Podobne podstrony:
Sun Tzu The Art Of WarSztuka wojny dla kobiet Genialne strategie Sun Tzu w służbie płci pięknejsun tzu sztuka wojennaThe Art of War by Sun TzuwpM Sun Tzu1 SUN TZUbiznes i ekonomia sztuka wojny wydanie iii sun tzu author ebookSun Tzu L art? la guerrewięcej podobnych podstron