BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
1
Ljudski
pregovori
BES
e
DA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
2
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-299-8
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
3
A
li je moÏna modrost brez ti‰ine?
•
Alkoholna pijaãa — hudiãeva zvijaãa.
•
Amerike se ne da dvakrat odkriti.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
4
B
aba je ‰e hudiãa v fla‰o stlaãila.
•
Babe, pipca in konja ne posojaj sosedu.
•
Beda ljubi druÏbo.
•
Bedak ni veã bedak, ko spozna, da je bedak.
•
Bedak zna veã vpra‰ati, kakor sedem modrijanov
odgovoriti.
•
Beseda besedo prinese, maãka pa mi‰.
•
Beseda lahko moãneje udari kakor pest.
•
Beseda marsikje zaleÏe.
•
Beseda ni konj.
•
Besede govore eno, dejanja drugo.
•
Besede miãejo, zgledi vleãejo.
•
Besede minejo, ãrke ostanejo.
•
Besede so uboge, ãe jih Ïivljenje ne potrjuje.
•
Besede, ki govore resnico, navadno niso prijetne.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
5
•
BeÏeãe podgane naznanjajo potop ladje.
•
BeÏeãemu neprijatelju zgradite zlati most.
•
Biã vesti najhuje kaznuje.
•
Bika zgrabi za roge.
•
Biti velik, pomeni, biti nerazumljiv.
•
Blag odgovor jezo ohladi, surova beseda pa jo
razplamti.
•
Blagor doma, kdor ga ima.
•
BliÏnji pes je najhuj‰i.
•
Bodi hvaleÏen vdanemu, a vdan hvaleÏnemu.
•
Bodi nezadovoljen s tem, kar si, ako Ïeli‰ postati to,
kar nisi.
•
Bodi sam priden, pa ti ne bo treba biti zaviden.
•
Bodi vragu dober, s peklom ti poplaãa.
•
Bodi zima, bodi kres, kadar zebe, neti les.
•
Bodimo kritiãni do kritik.
•
Bog je najprej sam sebi brado ustvaril.
•
Bog je Ïenski iztrgal jezik, ga vsadil in zrasel je hren.
•
Bogastvo do tretjega roda ne pride rado.
•
Bogastvo iz odrtije se hitro razbije.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
6
•
Bogastvo je modremu sluga, neumnemu gospodar.
•
Bogastvo ne osreãi ãloveka.
•
Bogat je ta, ki je zadovoljen s tem, kar ima.
•
Bogat je ta, ki niãesar veã ne Ïeli.
•
Bogat v prepiru, ubog v miru.
•
Bogatec je toliko zadovoljen s svojim bogastvom,
kakor siromak z bera‰tvom.
•
Bogati Ïivijo, kakor hoãejo, siroma‰ni, kakor
morejo.
•
Bogu posojuje, kdor reveÏem daruje.
•
Boj se tega, ki rad prisega.
•
Boja ne bije svetlo oroÏje, ampak juna‰ko srce.
•
Bojim se ãloveka ene knjige.
•
Bojmo se Ïivih, ne mrtvih.
•
Bojte se jeze potrpeÏljivega ãloveka!
•
Bolezen gre v ãloveka z vozom, iz ãloveka po niti.
•
Bolezen po vrvi, zdravje po niti.
•
Bolj ko je svoj, bolj se ga boj.
•
Bolj ko neãisto stvar me‰a‰, bolj smrdi.
•
Bolj ko ovca mekeãe, veã volkov se steãe.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
7
•
Bolje danes kos kakor jutri gos.
•
Bolje dober beg od slabega boja.
•
Bolje dober glas kot srebrn pas.
•
Bolje drÏi ga kot lovi ga.
•
Bolje dvakrat vpra‰ati kakor enkrat presli‰ati.
•
Bolje je bosa trnje mleti, kakor pijanca vzeti.
•
Bolje je enkrat videti kot tisoãkrat sli‰ati.
•
Bolje je funt pameti kakor cent moãi.
•
Bolje je imeti hudo letino kakor hudo sosedinjo.
•
Bolje je krivico trpeti, kakor storiti.
•
Bolje je malo po pravici kakor obilo po krivici.
•
Bolje je nositi suh deÏnik, kakor mokro obleko.
•
Bolje je s pametnim jokati, kakor z bedakom peti.
•
Bolje je sam teãi kakor drugim reãi.
•
Bolje je siroma‰no se voziti, kakor gizdavo hoditi.
•
Bolje je slabo sedeti kot dobro stati.
•
Bolje je slamnata pogodba kakor zlata pravda.
•
Bolje je vinar praviãen kakor zlatnik kriviãen.
•
Bolje je vrabec v roki kakor golob na strehi.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
8
•
Bolje je z mladim praprot Ïet, kakor s starim cekine
‰tet.
•
Bolje je Ïiv pes kakor mrtev lev.
•
Bolje kadarkoli kakor nikoli.
•
Bolje malo, pa to dobro.
•
Bolje pono‰eno zlato kakor kovano srebro.
•
Bolje po‰teno umreti, kakor sramotno Ïiveti.
•
Bolje prepreãiti, kakor leãiti.
•
Bolje tenak mir kakor tolst prepir.
•
Bolj‰a je domaãa gruda kot na tujem zlata ruda.
•
Bolj‰a je kratka sprava kakor dolga pravda.
•
Bolj‰a prva zamera kakor druga.
•
Bolj‰a Ïlica soka v miru kakor polna miza v prepiru.
•
Bolj‰a Ïlica zelja v miru kakor peãenka v prepiru.
•
Bolj‰e je pri pijancu Ïiveti, kot pri uhrnem umreti.
•
Bolj‰e je shranjeno jajce kot sneden vol.
•
Bolj‰i je ãlovek, ki svojo neumnost prikriva, kakor
ãlovek, ki svojo modrost skriva.
•
Bolj‰i je majhen pa pogosten zasluÏek, kakor pa
velik in redek.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
9
•
Bolj‰i je star ãevelj kakor bosa noga.
•
Bolnik upa dokler diha.
•
Bolniku je vse grenko.
•
Brada dorasla, pamet nedozorela.
•
Brat bratu najgloblje oãi izkoplje.
•
Brat, ki mu pomaga brat, moãnej‰i je kot trden
grad.
•
Bratje in sestre se daleã narazen najbolj ljubijo.
•
Brez borbe ni zmage.
•
Brez dela ni jela.
•
Brez enega ãloveka bo lahko semenj.
•
Brez glave storjeno, gotovo skaÏeno.
•
Brez iluzij bi Ïivljenje ugasnilo od obupa ali
dolgoãasja.
•
Brez joka ni smeha.
•
Brez krompirja ni kosila.
•
Brez mo‰ke glave ni prave naprave.
•
Brez mo‰ke glave pri hi‰i je teÏko Ïivljenje.
•
Brez muje se ‰e ãevelj ne obuje.
•
Brez muke ni moke.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
10
•
Brez potú ni medú.
•
Brez poznanja besede moãi, ni mogoãe poznati
ljudi.
•
Brez prijateljstva ni Ïivljenja.
•
Brez setve ni Ïetve.
•
Brez sreãe je vsak trud zaman.
•
Brez toÏnika ni sodnika.
•
Brez uzde strast — gotova propast.
•
Brez zdravja ni bogastva.
•
Brez znoja in truda usoda je huda.
•
Brezdelje utruja.
•
Bridko je trpljenje, sladek sad njegov.
•
Budalasta moã hitro omaga.
•
Budalo, kadar molãi, misli, da modrej‰ega ni.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
11
C
ena spoznanja je draga.
•
Ceneno blago je zmeraj najdraÏje.
•
Ceni steblo po plodu, a ne po listu.
•
Cvenk slave ne prevpije.
•
Cvetje v Ïivljenju, trnje na grobu.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
12
â
as celi vse rane.
•
âas ima najbolj ostro dleto.
•
âas je najbolj‰i sodnik.
•
âas je najbolj‰i zdravnik.
•
âas je nezvest tistemu, ki ga ne izkori‰ãa.
•
âas je zlato.
•
âas ozdravi, kar boli.
•
âas setve ‰e ni ãas Ïetve.
•
âas vse odkrije.
•
âas vse prinese in odnese.
•
âas vse v kozji rog uÏene.
•
âas za vsakogar drugaãe utripa.
•
âasa moã vse premore.
•
âast je ãasti vredna.
•
âast, zakon in oko ne trpe ‰ale.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
13
•
âasti spreminjajo ãloveka.
•
âastna obleka sramote ne pokriva.
•
âe beseda ne pomaga, palica zmaga.
•
âe beseda ne zaleÏe, se s palico ustreÏe.
•
âe bi bil vedeÏ, ne bi bil reveÏ.
•
âe bi ljudje ne mrli, konj ne drli, bi bili Ïe davno
svet podrli.
•
âe bi molãal, bi moder ostal.
•
âe bi zavist gorela, ne bi bilo treba drv.
•
âe bo‰ med pijanci trezen, te bodo smatrali za
pijanca.
•
âe ceni‰ sebe, ne omalovaÏuj drugih.
•
âe ãlovek nima skrbi, si jih sam naprti.
•
âe ãlovek pol sveta obteãe, najbolj‰i kruh doma se
peãe.
•
âe deset ljudi o tebi govori, morda le pri enem
klevete ni.
•
âe dolgo seka‰, mora pasti tudi najdebelej‰i hrast.
•
âe dva delata isto, ni isto.
•
âe glava ni zdrava, so vsi udje bolni.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
14
•
âe golob med orle zajde, gotovo smrt najde.
•
âe hi‰a pogori, dolg na vrat leti.
•
âe hoãe‰ biti povezan z ljudmi, se mora‰ nauãiti
prikrivati svojo premoã.
•
âe hoãe‰ druÏaben biti, pomagaj drugim govoriti.
•
âe hoãe‰ imeti na stara leta mirne dni, varuj se
Ïganja, kvartanja in zapeljivih ljudi.
•
âe hoãe‰ nekoga spoznati, mu mora‰ oblast dati.
•
âe hoãe‰ prijatelja izgubiti, mu mora‰ denar
posoditi.
•
âe hoãe‰ star se odpoãiti, se mora‰ mlad truditi.
•
âe hoãe‰ veliko let ‰teti, mora‰ od mladega zmerno
Ïiveti.
•
âe imajo otroci in norci denar, imajo kramarji
sejem.
•
âe je ãlovek ‰e tako star, si bo Ïelel, da bi vsaj ‰e
eno leto Ïivel.
•
âe je kdo bedak, mu ne bodi enak.
•
âe je mati spaka, rada je hãi tudi taka.
•
âe je novo, ‰e ni lepo.
•
âe je oãe junak, bo sin gotovo vojak.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
15
•
âe je pridna Ïena, je stava dobljena.
•
âe je veã mlinarjev, je manj moke.
•
âe jezik molãi, glava ne boli.
•
âe kdo krivico vso trpi, si kmalu drugo naloÏi.
•
âe koza laÏe, rog ne laÏe.
•
âe krava veliko veka, ima malo mleka.
•
âe kupuje‰, ãesar ne potrebuje‰, bo‰ prodajal, kar
potrebuje‰.
•
âe lepo dekle ‰epeta, se sli‰i dalj kot glas zvona.
•
âe me enkrat prevara‰, si ti kriv; ãe me pa dvakrat,
sem kriv sam.
•
âe moÏ je dolgo z doma, rad k drugim Ïenskam
roma.
•
âe moÏ Ïeno zmerja, jo otroci tepejo.
•
âe ne bi bilo mo‰kih, bi se Ïenske ãudovito ujemale.
•
âe ne bi bilo tatov, ne bi bilo treba kljuãavnic.
•
âe ne bi veter raztrgal pajãevin, bi svet prepredle.
•
âe ne more‰ delati to, kar Ïeli‰, Ïeli to, kar more‰
delati.
•
âe ne more‰ pomagati, vsaj ne zaviraj.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
16
•
âe ne more‰ zaspati, zaãni svoje pisanje brati.
•
âe ne pride gora k Mohamedu, mora Mohamed h
gori.
•
âe ne teãe, pa kaplja.
•
âe ne zna‰ pametno govoriti, pametno molãi.
•
âe ni za biti, je za oditi.
•
âe ni, tudi ujma ne vzame.
•
âe niã ne vem, me niã ne boli.
•
âe nikoli ãasa ni, se najmanj naredi.
•
âe nisi v‰eã slabim ljudem, pomeni to tvojo odliko.
•
âe pomoãi‰ prst v morje, Ïe ima‰ zvezo z vsem
svetom.
•
âe potok slabo teãe, je krivda na izviru, ne na
koritu.
•
âe pravica ne pomaga, krivica tudi ne zmaga.
•
âe pri sosedu gori, lahko tudi tebi zgori.
•
âe pride kdaj zapreka, v naravi i‰ãi leka.
•
âe se hoãe‰ veseliti, mora‰ zaãeti pozabljati.
•
âe se kmet po lovu klati, ãez kratko drugim mlati.
•
âe se kmet z gospodo brati, ne bo imel s ãim orati.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
17
•
âe se mo‰kemu kaj pove, gre pri enem u‰esu noter,
pri drugem pa ven; ãe Ïenski, gre pri obeh u‰esih
noter, pri ustih pa ven.
•
âe se moÏ in Ïena prepirata, je kaãje gnezdo v hi‰i.
•
âe se ne bi pametni motili, bi morali norci obupati.
•
âe se pravdata dva — izgubita oba, dobi pa samo
advokat.
•
âe se sramota izgubi, tudi ãednosti veã ni.
•
âe se stari panj vname, dolgo tli.
•
âe se utapljata Ïena in mati, mora sin najprej re‰iti
Ïeno.
•
âe si leÏal v mladosti na roÏah, bo‰ leÏal v starosti
na trnju.
•
âe si pijan, si moder, bogat in moãan.
•
âe si sreãen, delaj, da sreãen ostane‰; ãe si nesreãen,
delaj, da sreãen postane‰.
•
âe skoãi kdo v vodo, hoãe‰ tudi ti vanjo?
•
âe slepec slepca vodi, padeta oba v jamo.
•
âe smrt ustreli, ne zgre‰i.
•
âe so otroci dobri, oãeta k moÏu postavijo; ãe so pa
hudobni, ga na bera‰ko palico pripravijo.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
18
•
âe sreãen si, ne pravi svetu, ker je nevo‰ãljiv; ãe
nesreãen si, ne toÏi svetu, ker je neobãutljiv.
•
âe stopi‰ psu na rep, zacvili.
•
âe ‰e tako je oster, mu lakota je mojster.
•
âe teÏav ni, si jih ãlovek sam naredi.
•
âe toÏnik je sodnik, je vsemu zapik.
•
âe udari‰ po mizi, se stresejo ‰karje.
•
âe urar uro samo pogleda, je Ïe zasluÏil peãenko, ãe
jo pa odpre, je Ïe zasluÏil teleta.
•
âe vesta dva, je med tema; ako trije, je med vsemi.
•
âe vleãe eden naprej, eden nazaj, se nikoli ne pride
na kraj.
•
âe volkovi tulijo, zvesti pes ne zapusti ãrede.
•
âe Ïeli‰ biti ljubljen, ljubi.
•
âe Ïena kruh peãe, nikogar poleg neãe.
•
âe Ïenski ne rastejo roÏe, ji raste plevel.
•
âednost je v sredi.
•
âemu strmi‰ v daljavo, ko pa sreãa blizu stoji?
•
âep ‰e dolgo zadrÏi vonj.
•
âesar ãlovek nima, po tem se mu sline cede.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
19
•
âesar je polno srce, rado iz ust gre.
•
âesar mladi ne vedo, stari povedo.
•
âesar ne doseÏemo, po tem udrihamo.
•
âesar ne zmore beseda, zmore zlato.
•
âesar ne Ïeli‰ sebi, ne Ïeli drugemu.
•
âesar ni mogoãe prenarediti, je najbolje pozabiti.
•
âesar oko ne vidi, tega srce ne Ïeli.
•
âesar se licemerec oãitno ne dotakne, v to skrivaj
globoko kremplje vtakne.
•
âesar v glavi ni, peta nadomesti.
•
âesto je ãlovek sam sebi neprijatelj.
•
âesto je hrabrej‰e Ïiveti, kakor umreti.
•
âesto se najbolj‰e misli izjalovijo.
•
âe‰njevo cvetje in beraãeva molitev ne izdata
zadosti.
•
âetudi odreÏe‰ svinji rilec, bo ‰e vedno rila.
•
âetudi si nesreãno zaljubljen, ‰e vedno si sreãen, da
si lahko zaljubljen.
•
âevketanje ima mnogo plev.
•
âez sedem let vse prav pride.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
20
•
âiã ne da niã, stalo pa malo.
•
âigar koko‰, njegovo jajce.
•
âigar kruh je‰, tistega pesem poje‰.
•
âim bolj hoãe biti pomemben, tem bolj je sme‰en.
•
âim bolj si tiho, bolj se te sli‰i.
•
âim dalj‰e si od mene, bolj‰a sva prijatelja.
•
âim gostej‰a je trava, tem laÏe jo je kositi.
•
âim manj bo Ïelja, tem veã bo miru.
•
âim veã ãlovek ‰teje let, teÏe ãaka na pomladni cvet.
•
âim veã ima, po veã zija.
•
âim veã suÏnjev, veã sovraÏnikov.
•
âim veãji je ãlovek, tem veãja je ljubeznivost.
•
âistemu je vse ãisto.
•
âistemu obrazu je malo vode treba.
•
âisti raãuni — dobri prijatelji.
•
âisto zlato ne rjavi.
•
âlovek brez denarja je lok brez tetive.
•
âlovek ãloveku volk ali bog.
•
âlovek je ãloveku tako potreben kot kruh.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
21
•
âlovek je tak, kakr‰no je njegovo pisanje.
•
âlovek je to, kar napravi sam iz sebe.
•
âlovek je toliko velik, kolikor ima v sebi morale in
talenta.
•
âlovek kaÏe v mladosti, kaj hoãe biti v starosti.
•
âlovek mora veselje z nekom deliti.
•
âlovek na nevarnost opozorjen, je Ïe napol
oboroÏen.
•
âlovek ne more zakriti treh stvari: ka‰elj, rev‰ãino
in ljubezen.
•
âlovek nerad gleda resnici v obraz.
•
âlovek ni nikdar dovolj pameten.
•
âlovek obraãa, Bog obrne.
•
âlovek s ãlovekom se spravi, gora z goro nikdar.
•
âlovek sam sebe najmanj pozna.
•
âlovek se do smrti uãi.
•
âlovek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po
ãloveku.
•
âlovek se ne izuãi, dokler Ïivi.
•
âlovek se uãi, dokler Ïivi, in vseeno neumen umre.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
22
•
âlovek se vedno brusi, kakor kamen v vodi.
•
âlovek vsak si to Ïeli, da nekaj spomina za sabo
pusti.
•
âlovek, dokler ne obãuti, ne verjame.
•
âlovek, ki je izgubil v ãloveku prijatelja, ga i‰ãe pri
Ïivalih.
•
âlovek, ki ne dela napak, obiãajno niã ne dela.
•
âloveka pomlad pride le enkrat.
•
âloveka uãi, kar trdo molãi.
•
âloveku je potrebno veliko pameti, da lahko uãi
druge, ãesar sam ne zna.
•
âloveku je treba dveh reãi: dobrega slovesa in
dobre vesti.
•
âloveku ni dobro biti sam.
•
âloveku preti, da se zaradi lastne nespameti ne bo
veã zna‰el na svetu.
•
âloveku vsak dan preti pogibel od ãloveka.
•
ârepinje prina‰ajo sreão.
•
ârke ne porumenijo.
•
ârne lase in vi‰njevo oko skupaj najti je teÏko.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
23
•
ârno na belem nikdar ne izgine.
•
âuda se dimi, malo se peãe.
•
âudna so pota usode.
•
âudovita mojstra: ãas in delo, napravita Ïivljenje
zopet veselo.
•
âuvaj bele denarje za ãrne dni.
•
âuvaj se hudobnega ãloveka! âe se ti usede na
suknjo, ne reci mu, naj se privzdigne, ampak odreÏi
in beÏi.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
24
D
a ãloveku dolgãas ni, zato Ïe tepec poskrbi.
•
Da ima koza denar, gospa bi ji rekli.
•
Da prepovedan sad najbolj di‰i, to nas Ïe Adam uãi.
•
Da se resnica prav spozna, treba je ãuti dva zvona.
•
Daj Ïeni deset dobrih nasvetov, ona se bo drÏala
enajstega.
•
»Daj« je umrl, a »nedaj« ga je pokopal.
•
Daj, toda komu in zakaj!
•
Daleã od oãi, daleã od srca.
•
Dan je bolje loviti pri glavi kakor pri repu.
•
Dan omili Ïalost.
•
Dan se po jutru pozna.
•
Dan se zarana lovi.
•
Danes ga v nebo kuje, jutri Ïe po njem pljuje.
•
Danes gosti, jutri posti.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
25
•
Danes meni, jutri tebi.
•
Danes Ïalost, jutri radost.
•
Darila ljudje pozabijo, dobrote nikdar.
•
Darovi so podobni zankam.
•
Dekla se po gospodinji vrÏe, ne gospodinja po dekli.
•
Dekli‰ki glas gre daleã v vas.
•
Dela kaÏejo ãloveka.
•
Delaj, kakor da bo‰ veãno Ïivel; misli, kakor da bo‰
jutri umrl.
•
Delo beli jelo.
•
Delo hvali mojstra.
•
Delo in mir sta sreãe izvir.
•
Delo je revnega last, bogatemu v ãast.
•
Delo je sladkost Ïivljenja.
•
Delo se samo kaÏe.
•
Delu ãast in oblast.
•
Denar ceni‰ ‰ele takrat, ko si ga izposoja‰.
•
Denar govori, pes pa laja.
•
Denar in nabru‰en noÏ lahko v prid in ‰kodo
obrne‰.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
26
•
Denar in nagoto mora‰ skriti.
•
Denar in Ïene, vladarji zemlje.
•
Denar je kot plevel na vetru.
•
Denar je vladar in svet je slepar.
•
Denar le imej, pa glej, da tebe denar ne bo imel.
•
Denar leÏi na cesti, ga je treba znati pobrati.
•
Denar mora kroÏiti.
•
Denar naj ti bo sluÏabnik, ne vladar.
•
Denar ne smrdi.
•
Denar oãi slepi.
•
Denar poide, pamet pride.
•
Denar slepar — sveta vladar.
•
Denar — sveta vladar.
•
Deset ‰tej prej, preden v jezi reãe‰ kej.
•
Desetkrat obrni besedo na jeziku, preden jo izreãe‰.
•
Devetkrat ustreÏe‰, desetiã ne — Ïe zamera je.
•
DeÏ pred sedmo uro zjutraj ima tek stare Ïenske.
•
DeÏ za soncem mora biti, za veseljem Ïalost priti.
•
Do ãesar se lahko pride, se malo ceni.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
27
•
Do petdesetega leta vpra‰ujemo: kaj te boli, po
petdesetem pa: kaj te ne boli.
•
Do trikrat Bog pomaga.
•
Do tu gre slava, a dalje glava.
•
Do znanja grenko, z znanjem sladko.
•
Dober biti, ali ne sebe pozabiti.
•
Dober ãlovek ostane vedno zaãetnik.
•
Dober glas ima ãas.
•
Dober glas seÏe v deveto vas, grd pa v deveto
deÏelo.
•
Dober glas seÏe v deveto vas, slab pa ostane rad ves
ãas.
•
Dober izgovor je bolj‰i kakor devet zagovornikov.
•
Dober izgovor, ãeprav je iz trte zvit.
•
Dober je domek, ãetudi ga ni veã kot za bobek.
•
Dober nasvet je zlata vreden.
•
Dober nauk do smrti ne ‰kodi.
•
Dober premislek je bolj‰e kakor uro hoda.
•
Dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna.
•
Dober prijatelj je bolj‰i kot denar.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
28
•
Dober sosed je bolj‰i kakor deset stricev.
•
Dober sosed je bolj‰i kot gotov denar.
•
Dober zaãetek je pol dela.
•
Dobitek enega je gubitek drugega.
•
Dobra beseda pogosto zaleÏe veã kot graja.
•
Dobra jed se sama ponuja.
•
Dobra levica, ako odreãe desnica.
•
Dobra misel — pol zdravja.
•
Dobra mladina — sreãna domovina.
•
Dobra ni kuga niti vojska.
•
Dobra reja lepo nareja.
•
Dobra stran zakona je, da ãlovek ni sam; slaba pa,
da nikoli ni sam.
•
Dobra trgovina ne i‰ãe kupca.
•
Dobra volja dar pozlati.
•
Dobra volja je pol zdravja.
•
Dobra volja mo‰nje kolje.
•
Dobra volja pol Ïivljenja hrani.
•
Dobra vzreja brani ubo‰tvo pod streho.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
29
•
Dobremu ãloveku je teÏko par dobiti.
•
Dobri so redki.
•
Dobri zakoni nastajajo iz slabih obiãajev.
•
Dobri, stari ãasi so dobri zato, ker so Ïe minili.
•
Dobro blago pride brez me‰etarja v denar.
•
Dobro blago samo kupca najde.
•
Dobro blago se samo hvali.
•
Dobro delati, prina‰a sreão.
•
Dobro doma, kdor ga ima.
•
Dobro je vsako stvar prespati.
•
Dobro je, dokler moÏ vino nosi, napak, kadar vino
moÏa nosi.
•
Dobro jesti, dobro piti, lepo se nositi, niã ne dobiti,
dobre volje biti — to ne more biti.
•
Dobro jutro Ïganje, zbogom pamet.
•
Dobro nakovalo se ne boji kladiva.
•
Dobro ni vzeti iz mlina praseta, pa iz gostilne
dekleta.
•
Dobro orodje delo skraj‰a.
•
Dobro orodje — lahko delo.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
30
•
Dobro orodje — pol mojstra.
•
Dobro plaãuj — hudo kaznuj.
•
Dobro se spi le pod odejo.
•
Dobro se z dobrim povrne.
•
Dobro storiti, pa ne okrog zvoniti.
•
Dobro zgrizeno — napol prebavljeno.
•
Dobro Ïiveti — dobro umreti.
•
Dobro Ïiveti, sreãno umreti — to je hudiãu raãun
podreti.
•
Dobro Ïivi, kdor se z malim zadovolji.
•
Dobro Ïivi, komur je malo zadosti.
•
Dobrodu‰nosti se bedak posmehuje.
•
Dobrota je sirota.
•
Dobrota najprej razoroÏi.
•
Dobrotljiva roka ne obuboÏa.
•
Dohtar pravice — prijatelj petice.
•
DokaÏi oslu, da ima dolga u‰esa.
•
Dokler bo sreãa ‰la s teboj, bo‰ imel prijateljev roj.
•
Dokler je ãep pri sodu moker, vsak mi je boter;
kadar je ãep suh, je vsakdo zame gluh.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
31
•
Dokler je otrok majhen, stopa star‰em na prste, ko
pa je velik, na srce.
•
Dokler je protje mlado, je viti lahko.
•
Dokler je rosa, reÏe sama kosa.
•
Dokler je sreãa, je dosti prijateljev.
•
Dokler konja love, mu ovsa mole, ko ga pa ujemo,
mu z biãem dado.
•
Dokler lipa cvete, ji ne manjka ãebel.
•
Dokler nisi bil nesreãen, ne ve‰, kaj je sreãa.
•
Dokler prosi, zlata usta nosi; ko vraãa, hrbet obraãa.
•
Dokler so otroci majhni, so z njimi majhne skrbi, ko
so pa veliki, pa velike.
•
Dokler ve eden, ne ve nobeden; ãe vesta dva, jih ve
mnogo; ãe vedo trije, ve ves svet.
•
Dokler Ïenska joka, s solzami pripravlja zasedo.
•
Dokler Ïivi‰ — Ïivi!
•
Dolg govor — malo prida.
•
Dolg in greh rasteta zmeraj.
•
Dolg je hud volk.
•
Dolg je slab prijatelj.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
32
•
Dolg pravi: zaãni me, delal se bom sam.
•
Dolga bolezen — gotova smrt.
•
Dolga ljubezen — gotova bolezen.
•
Dolga zaroka — mala poroka.
•
Dolgo potovanje menja dekleta.
•
Dolgo Ïivi, kdor dobro Ïivi.
•
Dolgoãasje tudi lahko pelje k nezvestobi.
•
DolÏan — na srcu bolan.
•
Domaãe perilo naj se doma pere.
•
Domaãega tatu ne drÏi nobena kljuãavnica.
•
Dosti besedi dosti dobrega ne rodi.
•
Dosti je uãenih, ali malo izku‰enih.
•
Dosti siromakov je od gladu umrlo, beraãev pa
nobeden.
•
Dota je zmota, a rev‰ãina ostane.
•
Dovolj je bogat, kdor ni nikomur dolÏnik.
•
Draginja tepe le reveÏa.
•
Drago prodaj, a prav izmeri.
•
Drevo ne pade od enega udarca.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
33
•
Drevo se na drevo naslanja, ãlovek na ãloveka.
•
Drevo se po sadu pozna.
•
Drevo se upogne, dokler je mlado.
•
Druge opravlja, na sebe pozablja.
•
Druge uãi, sam pa ne stori.
•
Drugega ni posoditi, kakor star Ïakelj.
•
Drugim odpu‰ãaj, sebi ne!
•
DruÏi se s sebi enakimi.
•
Drva je treba kupiti, kadar so ãe‰nje zrele.
•
Drvi iz dima v plamen.
•
DrÏi se novega pota in starega prijatelja.
•
Dva trda mlinska kamna ‰e nista nikoli dobre moke
zmlela.
•
Dvakrat premisli, enkrat govori, trikrat preudari,
enkrat stori.
•
Dve Ïenski Ïivita v miru le takrat, ãe je ena slepa,
druga pa gluha.
•
Dvema gospodarjema ne more‰ sluÏiti.
•
Dvema ljubeznima se ni mogoãe predati.
•
Dvema pastirjema volk laÏe ovco ukrade kot
enemu.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
34
E
legantna Ïenska je lep‰a kot lepa.
•
En dan pouãuje drugega.
•
En danes je vreden za dva jutri.
•
En norec deset norcev naredi.
•
En oblak je dovolj, da sonce zakrije.
•
En sam Ïenski las lahko bolje vleãe kot sto parov
volov.
•
Ena beseda ãe‰ãe veã ‰koduje kakor toãa po deÏeli.
•
Ena garjava ovca vso ãredo okuÏi.
•
Ena lastovka ‰e ne prinese pomladi, naznani jo pa.
•
Ena laÏ potegne za seboj ‰e drugo.
•
Ena mati lahko preÏivi deset otrok, deset otrok ne
more ene matere.
•
Ena ptica ne more sedeti na dveh vejah.
•
Enako vraãaj z enakim.
•
Enega list skrije, drugega hrast ne zakrije.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
35
•
Enkrat napisano je vredno veã kot desetkrat
prebrano.
•
Enkrat ponevedoma, potem zaporedoma.
•
Eno kolo iz blata, drugo v blato.
•
Eno leto je dolgo, veã jih pa hitro mine.
•
Enostaven je govor resnice.
•
Enostavnost je oblika resnice.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
36
G
enij je pred svojim ãasom, ne za njim.
•
Gizdav beraã — prazna torba.
•
Glad je hud tat.
•
Glad je najbolj‰i kuhar.
•
Glad je slep in gluh.
•
Glad lomi Ïelezen grad.
•
Gladnemu je vsak kruh kolaã.
•
Glava za glavo — najkraj‰e pravo.
•
Glej, da ti ne bo glava veãja od klobuka.
•
Gliha vkup ‰triha.
•
Globoke rane se teÏko ali nikoli ne zacelijo.
•
Gola kost ‰e psu ne tekne.
•
Golobe izpu‰ãajo iz rok, vrabce pa lovijo.
•
Golobradec uãi stare.
•
Gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
37
•
Gorenj’c iskreno govori, Dolenj’c pa ne laÏe.
•
Gorje tistemu, ki ga ljudje pomilujejo.
•
Gospoda in zima ne prizaneseta.
•
Gospodinja ne sme biti dekli rogata mati.
•
Gost je kakor riba, po treh dneh smrdi.
•
Gostije praznijo mo‰njo in hlev.
•
Govor je slika du‰e.
•
Govori, da te spoznam.
•
Govoriti je srebro, molãati pa zlato.
•
Gozd je kmetova hranilnica.
•
Graditi je teÏko, ru‰iti lahko.
•
Graja vedno zbudi obãutek krivde.
•
Grbec tujo grbo vidi, a svoje ne.
•
Grdo je beÏati, pa koristno.
•
Gre skozi les, ne vidi dreves.
•
Greh kliãe greh.
•
Greh se izleÏe in redi v naroãju lenobe.
•
Greh se kaznuje zato, da ga v bodoãe veã ne bo.
•
Greh se pove, gre‰nika pa ne.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
38
•
Grehi mladosti kaznujejo se v starosti.
•
Grehi star‰ev se ma‰ãujejo nad otroci.
•
Grlo zapravi veã hi‰ kakor vojska, grom in blisk.
•
Gruntec pravi: obdeluj me, ãe ne — bom pa jaz
tebe.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
39
H
ãi skopuhova je dostikrat Ïena poÏeruhova.
•
Hi‰a ne stoji na zemlji, ampak na Ïeni.
•
Hi‰a razdeljena razpada kakor zapu‰ãena.
•
Hitra pomoã — dvakratna pomoã.
•
Hitri skoki so nevarni.
•
Hitro se oãistijo tiste ulice, kjer vsak oãisti pred
svojimi vrati.
•
Hitro se ujame riba, ki obgrizuje vsako vabo.
•
Hitro zaãeto, je dvakrat prijeto.
•
Hleb za trebuhom ne hodi.
•
Hoãe letati preden so mu peruti porasle.
•
Hrasta sneg ne upogne.
•
Huda beseda — dobra roka.
•
Huda vest je mutast biriã.
•
Hude nevihte ne trajajo dolgo.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
40
•
Hudega ni treba klicati, ker pride samo po sebi.
•
Hudiã je, kjer ni Boga, kjer je pa Bog, je pa kriÏ.
•
Hudiã v sili muhe Ïre.
•
Hudiãa so znali priklicati, ne znajo pa ga odgnati.
•
Hudo je biti priklenjen, pa ãeprav z zlato verigo.
•
Hudo kadar pride, pride prezgodaj.
•
Hudo neprestano preÏi.
•
Hudo ‰e ni sveta obrnilo,
•
Hudobnemu konju krepko ostrogo.
•
HudobneÏ se boji svoje sence.
•
Hudodelca privlaãuje kraj dejanja.
•
Humor je re‰ilni pas v reki Ïivljenja.
•
Humor je sol Ïivljenja.
•
HvaleÏnost dobroto razveseli.
•
Hvali morje, a drÏi se kraja.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
41
I
majo oãi, a noãejo videti.
•
Ima‰ s ãim, lahko gre‰ v Rim.
•
Imeti potrebno in dovoljno, to je meja bogastva.
•
Iskra zaÏge velik ogenj.
•
Iskren in raven pogled ãisla ves svet.
•
Iste ptiãke skupaj lete.
•
I‰ãe krivdo vsepovsod, samo tam ne, kjer je.
•
I‰ãejo delo, pa prosijo Boga, da ga ne bi na‰li.
•
Iver ne pade daleã od debla.
•
Iz malega raste veliko.
•
Iz mladic se trn ostri.
•
Iz neumne dupline neumen veter piha.
•
Iz niã ni niã.
•
Iz orliãev postanejo ob letu orli.
•
Iz tega smeha bo kmalu jok.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
42
•
Iz vsake teÏave se najde izhod.
•
Izgovor je dober, ãe ga tudi pes na repu prinese.
•
Izjema potrjuje pravilo.
•
Izkustvo je uãitelj.
•
Izku‰nja je kos preroka.
•
Izku‰nja je pregovore rodila, potrdila in ohranila.
•
Izku‰nje nas uãijo.
•
Izmed tisoã uãenjakov je lahko samo eden moder.
•
Izreãena beseda ne vrne se nobena.
•
Izreãeno izgine, napisano ne mine.
•
Izven iskrenosti je umetnost nemogoãa.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
43
J
abolko na dan, odganja zdravnika stran.
•
Jabolko ne pade daleã od drevesa.
•
Jajce hoãe veã vedeti od koko‰i.
•
Jamrovcu vzemi in bahaãu daj.
•
Je bolj vidno kakor pridno.
•
Je kot maãka: vrzi jo na glavo, pade na noge.
•
Jemanja se nikdo ne naveliãa; kdor vse razda — ta
se prepriãa.
•
Jeza se ne zna dobro braniti.
•
Jezik je del telesa, ki ãloveka najlaÏe ugonobi.
•
Jezik z mo‰njo raste.
•
Jutri ne bomo veã to, kar smo bili in kar smo.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
44
K
aãa se skriva v travi.
•
Kaãa z ugrizom umori tudi bika.
•
Kadar hlapec konja zajaha, ga tudi hudiã ne dohiti.
•
Kadar igra najbolj teãe, hitro ji obrni pleãe.
•
Kadar je sila najveãja, je pomoã najbliÏja.
•
Kadar kupuje‰, ne reci, da zelo potrebuje‰.
•
Kadar maãke ni pri hi‰i, ples imajo mi‰i.
•
Kadar se ti mudi na delo, se usedi!
•
Kadar se ti najbolj mudi, pojdi spat!
•
Kadar zlato govori, vsakdo molãi.
•
Kaj se bo hvalila sraka s pavovim perjem.
•
Kako daje‰, je skoraj veã vredno kot kaj daje‰.
•
Kako je Ïenska nepomembna brez Ïenskosti.
•
Kako pa naj ãlovek zaupa besedi, ãe ni izza nje res
moÏ beseda.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
45
•
Kako se kaj izvr‰i, vse od ãloveka zavisi.
•
Kakor jih star‰i uãe, tako mladiãi Ïvrgole.
•
Kakor mati prede, tako hãi tke.
•
Kakor na kup, tako s kupa.
•
Kakor ogovor, tako odgovor.
•
Kakor poje stara ptica, tako mlada.
•
Kakor pridobljeno, tako izgubljeno.
•
Kakor pri‰lo, tako od‰lo.
•
Kakor rosa vroãino hladi, tako dobra in lepa beseda
stori.
•
Kakor se daruje, tako se vraãuje.
•
Kakor se koscem streÏe, tako jim kosa reÏe.
•
Kakor se v gozd kliãe, tako odmeva.
•
Kakor se znosi, tako se raztrosi.
•
Kakor si bo‰ postlal, tako bo‰ spal.
•
Kakor ti meni, tako jaz tebi.
•
Kakor ti spo‰tuje‰ svoje star‰e, tako bodo tebe
spo‰tovali tvoji otroci.
•
Kakor Ïivi, tako umrje.
•
Kakr‰en gospodar, tak‰en sluga.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
46
•
Kakr‰en gost, taka ãast.
•
Kakr‰en je ljudem govor, tak‰no jim je Ïivljenje.
•
Kakr‰en lonec, tak‰en pokrov.
•
Kakr‰en oãe, tak‰en sin.
•
Kakr‰en pastir, taka ãreda.
•
Kakr‰en pozdrav, tak‰en odzdrav.
•
Kakr‰na setev, taka Ïetev.
•
Kakr‰no Ïivljenje, taka smrt.
•
Kak‰na sreãa, da molãi, da se ga lahko za modrega
drÏi.
•
Kalna voda je Ïalostna.
•
Kamor je ‰el bik, naj gre ‰e ‰trik.
•
Kamor je ‰la motika, naj gre ‰e topori‰ãe.
•
Kar bo‰ v mladosti sejal, to bo‰ v starosti Ïel.
•
Kar ãlovek sam prisluÏi, najbolje obrne.
•
Kar ãloveka skrbi, to se skoro pribliÏa.
•
Kar daje‰ po‰tenim, odvzame‰ nepo‰tenim.
•
Kar danes lahko stori‰, ne odla‰aj na jutri.
•
Kar dela desnica, naj ne ve levica.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
47
•
Kar dela‰ z dobro voljo, je lahko.
•
Kar doma se skvasi, tega ne razglasi.
•
Kar je babica nabrala, je vnukinja razdala.
•
Kar je bilo dobro za oãete, ni vselej za sinove.
•
Kar je Bog dal, vrag ne vzame.
•
Kar je dano, je v zemljo zakopano.
•
Kar je darovano, je dvakrat kupljeno.
•
Kar je dobrega, se teÏko prebija.
•
Kar je ljubo oãesu, to je tudi u‰esu.
•
Kar je pisano, je zapisano.
•
Kar je preveã, ‰e z maslom ni dobro.
•
Kar je prirojeno, to ostane.
•
Kar je v roki, ni laÏ.
•
Kar je v srcu, to je tudi na jeziku.
•
Kar je v tebi, se bo pokazalo.
•
Kar je za nekoga sme‰no, je lahko za drugega resno.
•
Kar je Ïelela, je v sanjah imela.
•
Kar lisica pusti v pasti, tega si ne lasti.
•
Kar maãka rodi, mi‰i lovi.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
48
•
Kar na svetu Ïivi, vse kmet preredi.
•
Kar od srca pride, se srca prime.
•
Kar pada tako rekoã z neba, zadovoljstva ne da.
•
Kar prihaja od srca, najde pot k srcu.
•
Kar reveÏ da, trikrat da.
•
Kar se je Janezek nauãil, to Janez zna.
•
Kar se poãne ponoãi, se razkrije podnevi.
•
Kar se pri igri dobi, se pri igri tudi zgubi.
•
Kar se v mladosti nauãi‰, to v starosti zna‰.
•
Kar se zgodaj ne ukroti, zdivja in zagovedni.
•
Kar si ãlovek naprti, to nosi do smrti.
•
Kar te muãi, to te uãi.
•
Kar te ne peãe, ne pihaj.
•
Kar tebi ni drago, ne stori drugemu.
•
Kar tepec da, pametni vzame.
•
Kar ti v glavi ostane, tega ti nihãe ne vzame.
•
Kar trezen misli, pijan pove.
•
Kar vsem rabi, se kmalu izrabi.
•
Kar zna‰, to velja‰.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
49
•
Kasna darila ostanejo brez hvale.
•
Kava mora biti ãrna kot hudiã, vroãa kot pekel in
sladka kot ljubezen.
•
Kazen gre kot spremljevalec za grehom.
•
Kazen pride vãasih kasno, vendar pride.
•
Kdor bolj ljubi denar kakor obraz, izgubi oboje.
•
Kdor ãaka, doãaka.
•
Kdor dela za stvar, denar mu ni mar.
•
Kdor dela, dela tudi napake; kdor ne dela, dela
najveãjo napako — ker sploh ne dela.
•
Kdor denar priÏeni, svojo voljo zaÏeni.
•
Kdor devet rokodelstev opravlja, ne zna nobenega.
•
Kdor dobroto izkaÏe, na svojo sreão kolo maÏe.
•
Kdor dolgo ka‰lja, dolgo Ïivi.
•
Kdor dolgo leÏi, se ga slama drÏi.
•
Kdor dolgo obeta, ne stori rad ali ne more.
•
Kdor dolgo spi, obira kosti.
•
Kdor druge sramoti, se ãesto sam osramoti.
•
Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.
•
Kdor glumi na ves glas, naj ne hodi k ljudem v vas.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
50
•
Kdor goni dva zajca, ne ulovi nobenega.
•
Kdor govori laÏi, se pogubi.
•
Kdor govori, kar hoãe, mora sli‰ati, ãesar noãe.
•
Kdor gre na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj.
•
Kdor hitro dá, dvakrat dá.
•
Kdor hitro se znajde, sreãa ga najde.
•
Kdor hitro sodi, se hitro kesa.
•
Kdor hoãe preveã vedeti, se hitro postara.
•
Kdor hoãe veliko znati, ne sme mnogo spati.
•
Kdor hoãe Ïeti, mora tudi sejati.
•
Kdor hoãe — temu ni niã teÏko; kdor noãe — vse.
•
Kdor ima dar, lahko ima denar.
•
Kdor ima kokljo, od tistega so tudi pi‰ãeta.
•
Kdor ima moã, ima tudi pravico.
•
Kdor ima sreão, ima tudi prijatelje.
•
Kdor ima strgano sleme, prosi vedno za lepo vreme.
•
Kdor i‰ãe, ta najde.
•
Kdor izgubi, ima sto grehov; kdor ukrade, samo
enega.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
51
•
Kdor izkusi, zna druge uãiti.
•
Kdor je hiter pri delu, je tudi pri jelu.
•
Kdor je povsod, ni nikjer.
•
Kdor je v malem zvest, njemu se dá veliko v pest.
•
Kdor je v sredi, ima zlato jabolko v skledi.
•
Kdor je za delo, je tudi za jelo.
•
Kdor je za stvar, ne i‰ãe denar.
•
Kdor je zadovoljen, najmanj potrebuje.
•
Kdor je zdoma, ima eno misel; kdor je doma, ima
jih sto.
•
Kdor je znal delati, ta lahko upravlja.
•
Kdor je znal molãati, ta tudi lahko govori.
•
Kdor jezik ‰para, kruha strada.
•
Kdor klevetam naseda, sam sebi preseda.
•
Kdor lagati ne zna, za lovca ni ta.
•
Kdor lahko z vedrom zajema, ne vpra‰a po korcu.
•
Kdor lahko zasluÏi, lahko razru‰i.
•
Kdor laÏe, ta krade.
•
Kdor le doma tiãi, malo se nauãi.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
52
•
Kdor le z glasom pomaga, malo pomore.
•
Kdor maha z meãem, bo z meãem pokonãan.
•
Kdor matere zemlje ne ãasti, sadu ta njenega
vreden ni.
•
Kdor materin jezik zaniãuje, tudi matere ne
spo‰tuje.
•
Kdor mlad ne nori, pa star znori.
•
Kdor molãi, devetim odgovori.
•
Kdor na videz berglo rabi, jo prav rad pozabi.
•
Kdor naroãuje, tudi plaãuje.
•
Kdor ne dela, mora krasti ali krave pasti.
•
Kdor ne dviga nog, se spotakne tudi ob droben
kamen.
•
Kdor ne hrani maãke, hrani mi‰i.
•
Kdor ne ljubi svoje domovine, ne ljubi tudi tuje.
•
Kdor ne ljubi svojega brata, tega bijo tuja vrata.
•
Kdor ne ljubi Ïivali, tudi ljudi ne ljubi.
•
Kdor ne napreduje, nazaduje.
•
Kdor ne popravlja otroka, ki gre‰i, sovraÏi ga.
•
Kdor ne poslu‰a, naj izku‰a.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
53
•
Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.
•
Kdor nekaj zna, ta nekaj velja.
•
Kdor ni svoje dni nesreãen bil, pri tem bo‰ malo
soãutja dobil.
•
Kdor ni uÏil Ïalosti, ne zna ceniti radosti.
•
Kdor niã nima, je brez skrbi porok.
•
Kdor niã nima, se ne boji tatu.
•
Kdor niãesar ne priãakuje, razoãaranjem se
oddaljuje.
•
Kdor nikoli v Ïivljenju ni bil nor, tudi pameten ni
bil.
•
Kdor nima juna‰kega srca, mora imeti pete.
•
Kdor nima v glavi, naj ne sili visoko.
•
Kdor nima, kaÏe s prstom na tistega, ki ima.
•
Kdor noãe zlepa, mora zgrda.
•
Kdor noãe, kmalu izgovor najde.
•
Kdor nosi, ne prosi.
•
Kdor o meni slabo sodi, ta v moj hram nikar ne
hodi.
•
Kdor opravlja, ugled in ãas zapravlja.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
54
•
Kdor otroke preveã ljubi, ta jih pogubi.
•
Kdor pamet ima, prav ravna.
•
Kdor pameti noãe poslu‰ati, jo mora obãutiti.
•
Kdor po sili z domaãega praga hiti, na tujem le
gloda obrane kosti.
•
Kdor po svetu gre, mnogo izve.
•
Kdor pogosto jeãi, dolgo mu ne zazvoni.
•
Kdor poje rad, ostaja mlad.
•
Kdor poje, dvakrat moli.
•
Kdor posojuje, si sovraÏnike nakopuje.
•
Kdor predolgo meri, ne zadene zveri.
•
Kdor prehitro verjame, se rad ukane.
•
Kdor prej premisli, kar stori, konca se bati mu treba
ni.
•
Kdor prej pride, prej melje.
•
Kdor preveã dokazuje, niãesar ne dokaÏe.
•
Kdor preveã obljublja, zaupanje izgublja.
•
Kdor preveã zaupa, veãkrat obupa.
•
Kdor prijatelja kupuje, ga slano plaãuje.
•
Kdor prijatelja odriva, sonce si zakriva.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
55
•
Kdor prislu‰kuje, sam o sebi ãuje.
•
Kdor rad leÏi, rada ga glava boli.
•
Kdor rad potrpi, si roÏe sadi.
•
Kdor rad zbada, rad ima.
•
Kdor rano vstaja, mu kruha ostaja.
•
Kdor sam i‰ãe nesreão, jo najde.
•
Kdor sam sebe pestuje, sam sebe kaznuje.
•
Kdor sam sebe povi‰uje, prazno glavo oznanjuje.
•
Kdor samo na veter gleda, nikdar ne seje; in kdor le
na oblake pazi, nikoli ne Ïanje.
•
Kdor se brez vzroka smeji, se za norca proglasi.
•
Kdor se dela boji, slabo Ïivi.
•
Kdor se ga nabere, rad levite bere.
•
Kdor se huduje, ta kupuje.
•
Kdor se hvali, da nima neprijatelja, samo dokazuje
svojo nepomembnost.
•
Kdor se hvali, sam se kvari.
•
Kdor se igra z ognjem, naj se ne ãudi poÏaru.
•
Kdor se iz zgodovine ne uãi, temu tudi pomoãi ni.
•
Kdor se je malo uãil, rad bi pamet solil.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
56
•
Kdor se je napravil za osla, naj se ne ãudi, ãe ga
drugi jahajo.
•
Kdor se med otrobe pome‰a, ga pra‰iãi poÏro.
•
Kdor se mlad vozi, ta star hodi.
•
Kdor se na tujo pomoã zana‰a, v situ vodo prena‰a.
•
Kdor se napije, ne pozna nevarnosti.
•
Kdor se ne da vpreãi, mora vleãi.
•
Kdor se ne joka, se tudi ne smeje.
•
Kdor se ne trudi v mladosti, gorjé mu v starosti.
•
Kdor se opraviãuje, ta obtoÏuje.
•
Kdor se ponuja, se rad skuja.
•
Kdor se poroãi, se v kriÏe poloÏi.
•
Kdor se preveã poniÏa, tega pohodijo.
•
Kdor se rad tepe, je tepen.
•
Kdor se uãi brez knjig, zajema vodo s sitom.
•
Kdor se utaplja, se oprijemlje tudi za bilko.
•
Kdor se vedno pridu‰a, temu vest shuj‰a.
•
Kdor se z vinom opije, se strezni; kdor se s kruhom,
teÏko.
•
Kdor se zadnji smeje, se najslaj‰e smeje.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
57
•
Kdor se zna opreti na roke, se lahko tudi na jezik.
•
Kdor se Ïeni zaradi blaga, ta nameri se na vraga.
•
Kdor seje veter, Ïanje vihar.
•
Kdor si je pokvaril Ïelodec, hvali zmernost.
•
Kdor si sam ne zna pomagati, mu tudi drugi ne
morejo.
•
Kdor slabim odpu‰ãa, dobrim ‰kodi.
•
Kdor slabim pomaga, se kmalu kesa.
•
Kdor slabo vest ima, ljudem se sam izda.
•
Kdor spi, rib ne ulovi.
•
Kdor star‰e v Ïivljenju ne spo‰tuje, jih na grobu
objokuje.
•
Kdor strah pred smrtjo prebrodi, Ïivljenja ta se
veseli.
•
Kdor svojim star‰em Ïivljenje greni, sam sreão
pohodi, v nadloge drvi.
•
Kdor ‰iva in para, ima dva kvara.
•
Kdor te kara, ta te mara.
•
Kdor ti pomaga v sili, se tudi ti ga usmili.
•
Kdor trdi, mora dokazati.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
58
•
Kdor trdno spi, je brez skrbi.
•
Kdor tvega, dobi.
•
Kdor v brezno leti, se za robido lovi.
•
Kdor v hudem vztraja, ta je rojen za uspeh.
•
Kdor v jezi pije in v Ïalosti molãi, nikdar dolgo ne
Ïivi.
•
Kdor v kratkem veliko povedati zna, ta nekaj velja.
•
Kdor veãkrat i‰ãe razvedrila, mu malo treba je
zdravila.
•
Kdor vedno kupuje, se kmalu sezuje.
•
Kdor veliko govori, veliko ve ali veliko laÏe.
•
Kdor veliko misli, malo govori.
•
Kdor veliko obljublja, razveseljuje tepce.
•
Kdor veliko pije, ga kmalu zvije.
•
Kdor veliko tarna, malo trpi.
•
Kdor veliko ve, malo verjame.
•
Kdor vino me‰a, glavo zme‰a.
•
Kdor visoko dviga nos, ta bo kmalu hodil bos.
•
Kdor visoko leta, nizko pade.
•
Kdor vpra‰a, izve.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
59
•
Kdor vpra‰a, ne izgublja ãasa.
•
Kdor vpra‰a, ne zaide.
•
Kdor z malim ni zadovoljen, velikega ni vreden.
•
Kdor za mladih dni ne skrbi, v starosti trpi.
•
Kdor zaãenja zgodaj ljubiti, mora zgodaj lase
izgubiti.
•
Kdor zavida, ne vidi.
•
Kdor zbira, zbirek dobi.
•
Kdor zgodaj vstaja, mu ãasa preostaja.
•
Kdor zlo in krivico mirno trpi, je sebe obdolÏil in
sebe krivi.
•
Kdor zna strune ubrati, more lahko igrati.
•
Kdor zna, hitro dokonãa.
•
Kdor Ïeli uÏivati sreão, naj se z njo ne hvali.
•
Kjer beseda ne zaleÏe, tam se palica ureÏe.
•
Kjer glad mori lenuha, pridni najde dosti kruha.
•
Kjer gospodar v vsak kot pogleda, tam ni treba
bolj‰ega reda.
•
Kjer je bogastvo, je en hudiã, kjer je ubo‰tvo, pa
sedem.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
60
•
Kjer je dim, je lahko tudi ogenj.
•
Kjer je mnogo besedi, je mnogo laÏi.
•
Kjer je mnogo radosti, je tudi Ïalosti.
•
Kjer je mnogo snah, je juha preslana.
•
Kjer je moãna luã, je tudi moãna senca.
•
Kjer je nekdo olje, drugi pa voda, ni soÏitja.
•
Kjer je ptiã izvalil, tja rad leti.
•
Kjer je sladkost, je tudi grenkost.
•
Kjer je sloga, je moã.
•
Kjer je svetloba, je tudi senca.
•
Kjer je vino, je tudi Ïenska.
•
Kjer je volja, je tudi pot.
•
Kjer je vsega dosti, pogosto tistega ni, kateremu bi
se rado dalo.
•
Kjer je Ïena pijanka, gre povodenj skozi hi‰o.
•
Kjer je Ïenska gospodar, je volk mesar.
•
Kjer junaki — ukanje, kjer dekliãi — petje.
•
Kjer ljudje v miru Ïive, ptice jim rajske Ïvrgole.
•
Kjer matere ni, tam sreãa beÏi.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
61
•
Kjer neznanje se ‰opiri, tam hudiã se ne umiri.
•
Kjer ni mo‰kega glasu, ni moÏ besede.
•
Kjer ni pleha, prijaznost neha.
•
Kjer ni zavzetosti za stvar, tja pristopi grobar.
•
Kjer niã ni, tudi vojska ne vzame.
•
Kjer nobene postave ni, tam veljajo le pesti.
•
Kjer oãe kaznuje, mati pomiluje — vzgoja taka je
prazna tlaka.
•
Kjer osel leÏi, tam dlako pusti.
•
Kjer preneha znanost in umolkne filozofija, tam
spregovori umetnost.
•
Kjer se maÏe, tam teãe.
•
Kjer se ne bojijo hudega, je priãakovati najhuj‰e.
•
Kjer se prepirata dva, tretji dobiãek ima.
•
Kjer se veliki prepirajo, mali umirajo.
•
Kjer smrdi po mrhovini, se zbirajo vrane.
•
Kjer so dolÏnosti, so tudi pravice.
•
Kjer sta dva petelina na enem dvori‰ãu, je vri‰ã.
•
Kjer sta dve babi, tam je trg, kjer so tri, tam je
sejem.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
62
•
Kjer strast govori, pogovora ni.
•
Kjer vidi‰, da je mnogo rok, zaklepaj.
•
Kjer vojska vzame, ‰e trava ne raste.
•
Kjer vrag ne more, baba zmore.
•
Kjer zadostuje brv, ne delaj mostu.
•
Kjer Ïena hlaãe nosi, moÏ redko dobro kosi.
•
Kjer Ïena hlaãe nosi, si moÏ kruha prosi.
•
Klevetnik bodi ‰e tako pretkan, resnica pride le na
dan.
•
Klin klin izbije, sekira pa oba.
•
Klin se s klinom zbije.
•
Kmet blizu mesta ima vse napake kmeta in
me‰ãana.
•
Kmet na strelu, polje v plevelu.
•
Knjiga je ãloveku najbolj‰i prijatelj.
•
Knjiga, ki ni vredna, da jo dvakrat prebere‰, ni
vredna, da jo tudi enkrat.
•
KnjiÏevno delo naj zori tudi do devet let.
•
Ko bi ãlovek veã mater imel, bi bilo preveã potuhe
na svetu.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
63
•
Ko bi mladi vedel, stari mogel in lenuh hotel — bi se
ãudeÏi godili.
•
Ko bi sanje bile vse res, svet bi Ïe davno bil ãez les.
•
Ko enemu sreãa vzide, drugemu zaide.
•
Ko gredo kure na gredo, lenuh se dela loti.
•
Ko hi‰a stoji, Ïe smrt preti.
•
Ko oroÏje govori, umetnost molãi.
•
Ko se bo‰ pozdravil, se bo‰ pomladil.
•
Ko se zaãne konj starati, ga izpregni pravoãasno, ãe
si pameten.
•
Ko si mlad, je pred teboj odprt ves svet.
•
Ko si Ïe na pravi poti, naj potem te niã ne moti.
•
Ko stari govore, otroci naj molãe.
•
Ko te sreãa Abraham, po malem vedno bo‰ bolan.
•
Ko ti zaãenja slaba presti, Ïelijo se te vsi otresti.
•
Ko trava valovi, veter piha.
•
Ko zlato govori, beseda veã ne drÏi.
•
Kogar hoãe sreãa konãati, ga prej razvadi kakor
neumna mati.
•
Kogar hoãe sreãa uniãiti, ga napravi neumnega.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
64
•
Kogar je piãila kaãa, se boji tudi zvite vrvi.
•
Kogar ljubim, tega bijem.
•
Kogar se boji‰, tega ne ljubi‰.
•
Kogar voda objema, se tudi slame oprijema.
•
Kogar za le‰nik pridobi‰, ga za oreh izgubi‰.
•
Koko‰ji let ne traja dolgo.
•
Kol trti, stol starãku.
•
Kolikor belih vran, toliko dobrih maãeh.
•
Kolikor glav, toliko misli.
•
Kolikor krajev, toliko obiãajev.
•
Kolikor ljudi, toliko nravi.
•
Kolikor ljudi, toliko okusov.
•
Kolikor mlinarjev, toliko tatov.
•
Kolo ãasa ni mogoãe pognati nazaj.
•
Kolo zgodovine se ne da ustaviti niti obrniti nazaj.
•
Komaj rojeno, Ïe izgubljeno.
•
Komur ni za svetovati, ni za pomagati.
•
Komur predobro gre, ta naj oÏeni se.
•
Komur se dekle smehlja, tega malo rada ima.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
65
•
Konãaj, ko si na vi‰ku.
•
Konãanemu delu se pridruÏi veselje.
•
Konec delo krasi.
•
Konec dober — vse dobro.
•
Konja za brzdo, moÏa za besedo drÏijo.
•
Konju uzda, oslu biã, neumneÏu pa ‰iba po hrbtu.
•
KorajÏnemu je sreãa mila.
•
Koreni znanja so grenki, plodovi sladki.
•
Koristi ni, ãe mlin stoji in jezik molãi.
•
Kovaã ima kle‰ãe, da si rok ne opeãe.
•
Krasen je glas molka.
•
Kratka je Ïalost, kratko veselje, kratko je tudi na‰e
Ïivljenje.
•
Krava se lovi za roge, ne za rep.
•
Krava se pri gobcu molze.
•
Krãmarjeva kreda pijancem rada dvojno pi‰e.
•
Kri kliãe po ma‰ãevanju.
•
Kri ne zataji.
•
Kri ni voda.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
66
•
Kriãanje ni ne petje, ne dokaz.
•
Kritizirati je lahko, bolje storiti teÏko.
•
Krivi nos je marsiãemu kos.
•
Krivica na mizo, pravica pod mizo.
•
Krivica vpije po pravici.
•
Kriviãen vinar deset praviãnih poÏre.
•
Kriviãno blago nima teka.
•
Krtove deÏele se nikdo ne ubrani.
•
Kruha ne napravi moka, temveã roka.
•
Kruha se je objedel, pa s pametjo se skregal.
•
Kuj Ïelezo, dokler je vroãe.
•
Kura jajca ne uãi.
•
Kuta ‰e ne dela redovnika.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
67
L
aãen konj ima najdalj‰e zobe.
•
Laãen sitemu ne verjame, siti laãnemu ne zaupa.
•
Laãna maãka — tatica, sita maãka — lovica.
•
Laãna muha huje pika.
•
Laãna vrana se ne zmeni za stra‰ilo.
•
Laãna vrana siti ne verjame.
•
Laãna vrana sito pita.
•
Laãnemu ni noben kruh slab.
•
Laãni niso izbirãni.
•
Lahka veãerja — dolgo Ïivljenje.
•
Lahko dobljeno — lahko zgubljeno.
•
Lahko je govoriti, teÏe je storiti.
•
Lahko je s kopnega krmariti!
•
Lahko je s polnim trebuhom post hvaliti.
•
Lahko je z drugimi rokami kaãe loviti.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
68
•
Lahko skup spravil — lahko zapravil.
•
Lahko tvega, kdor je reva.
•
LakomneÏu vedno nekaj manjka.
•
Lakota je najbolj‰a kuharica.
•
Lakota je uãiteljica umetnosti.
•
Lakota nima oãi.
•
Lakota sladi bob.
•
Lakota ‰e volka iz gozda priÏene.
•
Lakota veliko nauãi.
•
Lakota, mraz in dim v hi‰i — trije siroma‰ni kriÏi.
•
Lanskega snega se ni bati.
•
Las glavo krasi, a jed omrzi.
•
Laskanju nasede tepec.
•
Laskava beseda je rada zaseda.
•
Lastna hvala se pod mizo valja.
•
Lastna hvala — cena mala.
•
Lastna krivda in strah vsakega najbolj muãita.
•
Lastne sile bistrijo.
•
Lastni vesti ne pobegne‰.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
69
•
LaÏ ima kratke noge.
•
LaÏ ima plitko dno.
•
LaÏ je kljuã h koncu.
•
LaÏ je slepa, vendar lepa.
•
LaÏ mora imeti obleko, a resnica hoãe biti gola.
•
LaÏe je delati slabo kot dobro.
•
LaÏe je umirkat mernik bolha, kot babo, ki se sama
noãe.
•
LaÏe je zbrati kakor obdrÏati.
•
LaÏe se prenese ugriz ljubljene osebe, kot poljub
neljubljene.
•
LaÏniku se ne verjame, ãetudi resnico govori.
•
LaÏniku ‰e resnice ne verjamemo.
•
Leni vol Ïeli sedlo, a konj Ïeli orati.
•
Lenoba je mati vseh pregreh.
•
Lenoba je vseh grdob grdoba.
•
Lenoba ne dobi lovorike.
•
Lenoba slabi — delo krepi.
•
Lenobo kmalu dohiti siroma‰ãina.
•
Lenuh je sam s seboj nezadovoljen.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
70
•
Lenuh je sam sebi na poti.
•
Lenuh sam sebi ãas krade.
•
Lenuh se zdi sebi modrej‰i od sedmih modrijanov.
•
Lenuhu kruli po trebuhu.
•
Lep nasmeh ‰e ni greh.
•
Lep obraz je nemo priporoãilo.
•
Lepa beseda lepo mesto najde.
•
Lepa beseda nikomur ne preseda.
•
Lepa pesem srce razvedri.
•
Lepa Ïenska moÏa zanima, prikupna ga osvoji.
•
Lepega vremena in sitega trebuha se ãlovek ne
naveliãa.
•
Lepo hitro mine.
•
Lepo je tam dati, kjer nihãe ne prosi.
•
Lepo je vsakemu milo.
•
Lepo Ïensko mo‰ki pogleda, a Ïenska jo premeri.
•
Lepota brez pameti je kot zemlja brez vode.
•
Lepota je brez pameti pusta.
•
Lepota je naravna dota.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
71
•
Lepota je otrok ljubezni.
•
Lepota oslepi.
•
Lepota sivih las je prav obrnjen ãas.
•
Lepoti se ne more nihãe ustavljati.
•
Leskova mast je zdrava.
•
Leskova mati — ãudodelna.
•
Leta hitijo, dnevi se vleãejo.
•
Letal visoko, padel globoko.
•
Lice lepo — srce slabo.
•
Lisica je volku sluÏila, pa je koÏuh izgubila.
•
Lisica tudi na videz spi, da kure ulovi.
•
Lisico je treba prelisiãiti.
•
Lisjaka prelisiãiti je teÏko.
•
Ljubezen bedaka spametuje, modreca pa poneumi.
•
Ljubezen dela ãudeÏe.
•
Ljubezen gre skozi Ïelodec.
•
Ljubezen je kaznovana z ljubosumjem.
•
Ljubezen je kot zahajajoãe sonce: ko je najlep‰e,
zaide.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
72
•
Ljubezen je najsreãnej‰a pot k nesreãi.
•
Ljubezen je polna nemirnega strahu.
•
Ljubezen je slepa.
•
Ljubezen je sreãa brez miru.
•
Ljubezen je tiran, ki nikomur ne prizana‰a.
•
Ljubezen ne pozna meja.
•
Ljubezen nima oãi.
•
Ljubezen odrine pamet.
•
Ljubezen razume ljubezen.
•
Ljubezen rodi ljubezen.
•
Ljubezen se hrani z ljubeznijo.
•
Ljubezen vse premaga.
•
Ljubezen zadu‰ena, ‰e ni poga‰ena.
•
Ljubeznivost niã ne stane, a z njo se vse kupuje.
•
Ljubeznivost ‰e ni sitost.
•
Ljubiti je lep‰e kot pa biti ljubljen.
•
Ljubo doma, kdor ga ima; kdor ga nima, za njim
kima.
•
Ljubosumje je ‰ibkost majhnega duha; zaupanje je
vrlina velikega duha.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
73
•
Ljubosumje se rodi z ljubeznijo.
•
Ljubosumnost megli razsodnost.
•
Ljubosumnost Ïenska ‰e oprosti, ravnodu‰nost pa
nikoli.
•
Ljudje iz komarja vola narede.
•
Ljudje ne poznajo svoje sreãe, toda tuja jim nikoli
ne uide.
•
Ljudje radi i‰ãemo trn tudi v tistem oãesu, kjer ga
ni.
•
Ljudje radi verjamejo v to, kar Ïelijo.
•
Lokav prijatelj je huj‰i od neprijatelja.
•
Lonãar zavida lonãarju — drvar drvarju.
•
Lonec lonãarja hvali.
•
Lovimo muhe, izpu‰ãamo pa bike.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
74
M
ajhen lonãek hitro vzkipi.
•
Majhen ptiã — velik kriã.
•
Majhna mi‰ pod kupom ne pogine.
•
Majhna Ïaba tudi daleã skoãi.
•
Majhnemu pristaja majhno.
•
Male stvari zadenejo male ljudi.
•
Malo denarja — malo muzike.
•
Malo se verjame nesreãnim.
•
Malo zna — rad velja.
•
Malokdo se s starostjo sprijazni.
•
Manj govori, raje stori!
•
Marsikateri mo‰ki bi se zopet zaljubil v Ïensko, ãe
ta ne bi Ïe bila njegova Ïena.
•
Marsikateri se s tujim jezikom paãi, z domaãim pa
beraãi.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
75
•
Marsikdo je Ïe dejal: »Jaz sem ti prijatelj zvest,« v
potrebi pa je naredil iz dlani pest.
•
Marsikdo poljublja lice, a bi Ïelel odgristi nos.
•
Ma‰ãevanje je pijaãa, ki se pije hladna.
•
Ma‰ãevanje je sladko.
•
Matere ‰e ne naredi rojstvo otroka.
•
Materina kletev otrokom hi‰o podira.
•
Mati je mati, ãetudi bi bila iz plota spletena.
•
Mazivo dobiva kolo, ki najbolj cvili.
•
Med ãa‰o in usti se mnogo dogaja.
•
Med draãjem vzcveti roÏa.
•
Med dvema stoloma se je usedel na tla.
•
Med kravami je vol opat.
•
Med pravico in krivico ni sredine.
•
Med reãi in narediti je celo morje.
•
Med voli si je lahko pridobiti veljavo.
•
Med volkovi mora‰ tuliti.
•
Med vrsticami se mnogokaj prebere.
•
Meni luã — tebi kljuã.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
76
•
Mera bogastva je v tem: koliko si ‰e vreden, ko
izgubi‰ denar.
•
Mera in vaga v nebesa pomaga.
•
Meri se s svojo mero.
•
Mesec kaÏe, a rad laÏe.
•
Mi o volku, volk na vrata.
•
Mine lepo, mine grdo.
•
Mirna prebava je pol zdravja.
•
Mirna vest je najbolj‰e zglavje.
•
Misliti se pravi — niã vedeti.
•
Mlad beraã, star brez hlaã.
•
Mlad laÏnik — dorasel tat.
•
Mlad naj dela, star poseda.
•
Mlad pijanec — star uboÏec.
•
Mlada kri mirno ne stoji.
•
Mlada kri pravi: »skoãiva«, stara pa: »kar
posediva«.
•
Mladi more, a stari mora umreti.
•
Mladih ne smemo prezgodaj kovati v zvezde.
•
Mladina brez rdeãih lic — pomlad brez cvetlic.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
77
•
Mlado drevesce se da zravnati, staro drevo se
ulomi.
•
Mlado drevo se obrezuje, staro ne.
•
Mladost ima svoja pota.
•
Mladost je norost, ãez potok skaãe, kjer je most.
•
Mladost mine, kot cvetje zgine.
•
Mladost svobodna — malokdaj dobra.
•
Mnoge neprijetnosti v Ïivljenju nas uãijo molãati.
•
Mnogo besedi — malo prida.
•
Mnogo hrupa za niã.
•
Mnogo ljudi strupen jezik pogubi.
•
Mnogo mi‰i — maãja smrt.
•
Mnogo snega — mnogo sena.
•
Mnogo znanja ‰e ne pomeni modrost.
•
Mnogo, a ne mnogovrstno se je treba uãiti.
•
Moã duha nekaj velja.
•
Moã klevete je velika.
•
Moãna svetloba daje tudi moãno senco.
•
Moãnej‰i bo‰, ko bos nasprotnika pritegnil.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
78
•
Moder ãlovek ne pozabi tudi na sebe.
•
Modrec vse svoje nosi s seboj.
•
Modri glavi je eno oko zadosti.
•
Modri je zadovoljen s svojo usodo.
•
Mojster lahko brez ‰kode pozablja pravila.
•
Mojster se pokaÏe v omejenih moÏnostih.
•
Mojstri ne padajo z nebes.
•
Moj‰kra Klara ponoãi ‰iva, podnevi para.
•
Mokri se deÏja ne boji.
•
Molãanje je zlato.
•
Molãati in dalje delati.
•
Molãati ni nobena umetnost, pa vendar je teÏko.
•
Molãeã pes rad popada.
•
Molk je najbolj‰i odgovor na kleveto in opravljanje.
•
Molk je najpopolnej‰i izraz prezira.
•
»Morda« — se pravi niã vedeti.
•
Morje je odprt grob.
•
Most ni samo za enega.
•
Mo‰kega zme‰ajo Ïene in vino.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
79
•
Mo‰ki brez Ïene je kakor soba brez stene.
•
Mo‰ki gledajo Ïenske, da bi jih videli; Ïenske
gledajo mo‰ke, da bi bile videne.
•
Mo‰ki ne jokajo s solzami, temveã s kapljicami krvi.
•
Mo‰ki ni nikoli dovolj previden pri izbiri ta‰ãe.
•
Mo‰ki so vzrok, da se Ïene ne marajo.
•
Mo‰ki tako dolgo za Ïensko beÏi, dokler ga ne ulovi.
•
Mo‰kim najbolj zanesljivo pomagajo naprej Ïenske.
•
MoÏ beseda se rodi, pa tudi vzgoji.
•
MoÏ beseda veã velja kakor kup srebra.
•
MoÏ ima v zakonu prav toliko sreãe, kolikor ima
pameti.
•
MoÏ je glava, Ïena pa tava.
•
MoÏ kraljuje, Ïena vlada.
•
MoÏ ni ãlovek, dokler ga Ïena ne krsti.
•
MoÏ se meri od nosa gori.
•
MoÏa je laÏe dobiti, kakor obdrÏati.
•
MoÏiti se je tri dni pred smrtjo dovolj zgodaj.
•
Mrzla roka — gorka ljubezen.
•
Mrzla roka — toplo srce.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
80
•
Mu‰ji pik ne zadrÏi konja v diru.
•
Mutec mutca najbolj razume.
•
Muzika je kljuã do Ïenskega srca.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
81
N
a delu se pozna delavec.
•
Na domaãem pragu se petelin lahko repenãi.
•
Na hudo rano — hudo zdravilo.
•
Na jeziku med — v srcu led.
•
Na jutri odloÏeno — v blato poloÏeno.
•
Na leski nikdar jabolko ne zraste.
•
Na mladih raste svet.
•
Na most in k materi ni nikdar predaleã.
•
Na napakah se uãimo.
•
Na nizkega osla se vsakdo popne.
•
Na poti pride vse naproti.
•
Na pro‰nji svet stoji.
•
Na srcu treznih, na jeziku pijanih je resnica.
•
Na starem ognji‰ãu rado gori.
•
Na starost se pripravi kakor na poklic.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
82
•
Na svet pride‰ z jokom, odide‰ s stokom.
•
Na svetu je veãkrat lice daleã od resnice.
•
Na svetu se le prerado zgodi, da cvenk pravico
prevpije.
•
Na ustih bedaka je obilo smeha.
•
Na ustih molitev, v srcu greh, to je pri mnogih
ljudeh.
•
Na visoki vrh lete iz neba strele.
•
Na volka kriãé, lisico redé.
•
Na zablodah drugih se rodijo napake tretjih.
•
Na zunaj meden, na znotraj strupen.
•
Nad medveda se ne gre s ‰ilom.
•
Nadloge so povsod, kjer je ãlove‰ki rod.
•
Naglica ni nikdar prida.
•
Naglo storjeno — gotovo skaÏeno.
•
Naj vam volja ne razgraja, ko od vas Ïe moã odhaja.
•
Najbogatej‰i otrok je siroma‰en brez glasbene
vzgoje.
•
Najbolj neumnemu kmetu zraste najdebelej‰i
krompir.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
83
•
Najbolj ogaben je prevzeten beraã.
•
Najbolj‰a je ravna pot.
•
Najbolj‰i gost — tri dni zadost’.
•
Najcenej‰i luksus je dober okus.
•
Najdi sam sebe, pa bo dobro.
•
Najhuj‰e je, ãe si kaznovan s ãlovekom.
•
Najlep‰a hi‰na oprema je knjiga.
•
Najlep‰e za umetnikovo oko je Ïensko telo.
•
Najlep‰i cvet je cvet deklet.
•
Najmoãnej‰e Ïensko oroÏje sta postelja in kuhinja.
•
Najprej pometi pred lastnim pragom, potem ‰ele na
sosednjega pokaÏi.
•
Najprej sebi pomagaj iz nadlog, potem drugim
naokrog.
•
Najprej ‰talica, potlej kravica.
•
Najslab‰a sprava je bolj‰a kakor najbolj‰a pravda.
•
Najsreãnej‰e ljudi po‰tenje rodi.
•
Najveã ve ta, kdor sebe pozna.
•
Najveãje bogastvo ãloveku je varãnost, najhuj‰a
beda pa razsipnost.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
84
•
Najveãji laÏnivec je: »Pravi se ...«.
•
Najveãji slepci bi radi vidce vodili.
•
Najveãjo napako stori‰, ko si svoje napake taji‰.
•
Napad je najbolj‰a obramba.
•
Napake starih ma‰ãujejo se na mladih.
•
Napake velikih ljudi so uteha za tepce.
•
Napredek prihaja po kapljicah.
•
Napuh hodi pred padcem.
•
Napuh spravlja v nesreão.
•
Narava ne dela skokov.
•
Narava zdruÏuje enake.
•
Narava — izravnava.
•
Naravi naproti — sreãa na poti.
•
Naravo obvladamo s tem, da se ji pokorimo.
•
Naredi iz komarja vola, iz mu‰ice slona.
•
Narejenost je sme‰na, naravnost pa lepa.
•
Nasprotnika mora‰ poznati, ãe se hoãe‰ z njim
spopasti.
•
Navada je ena muka, a odvada dve.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
85
•
Navada je lahka, odvada je teÏka.
•
Navada se vraãa rada.
•
Ne besede, temveã dejanja govore.
•
Ne bi bilo velikih, ãe ne bi bilo majhnih.
•
Ne boj se psa, ki laja, ampak tistega, ki molãi.
•
Ne boj se tistega, ki govori, ampak tistega, ki molãi.
•
Ne daj volku koze pasti.
•
Ne govori vedno, kar ve‰, vedno pa vedi, kaj
govori‰.
•
Ne gre vse po enem kopitu.
•
Ne gredo jasli k volom, ampak voli k jaslim.
•
Ne hvali dneva pred veãerom.
•
Ne i‰ãi kruha nad potico.
•
Ne i‰ãi sreãe ‰irom sveta, najlep‰a sreãa je doma.
•
Ne kaÏi volku poti v gozd.
•
Ne kupuj maãka v Ïaklju.
•
Ne more‰ z glavo skozi zid.
•
Ne praskaj se tam, kjer te ne srbi.
•
Ne prevzemi se v sreãi, ne poniÏaj se v nesreãi.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
86
•
Ne priãakuj sence od drevesa, vãeraj zasajenega.
•
Ne trudite se, da tepcem pametno govorite.
•
Ne vemo, kaj imamo, dokler ne izgubimo.
•
Ne verjame, dokler ne objame.
•
Ne veseli se vselej ta, ki se smeje.
•
Ne zadene ravno vsaka krogla.
•
Ne znamo ceniti vode, dokler se vodnjak ne posu‰i.
•
»Ne« na ustnicah Ïene ‰e ni — ne.
•
NehvaleÏnost je plaãilo sveta.
•
Nemarni ljudje ne obogate.
•
Nepo‰teno pridobljeno, ne pride na drugo koleno.
•
Nepotrebno je najdraÏje.
•
Nepovabljenemu gostu je mesto pred vrati.
•
Nepremi‰ljenosti se ne da popraviti, da se le
deloma ublaÏiti.
•
Neprijatelja bij z njegovim oroÏjem.
•
Nered in prepir sta pogube izvir.
•
Neredov je veliko, red je pa samo eden.
•
Nesreãa bedaka je opomin za pametnega.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
87
•
Nesreãa hodi po raznih potih.
•
Nesreãa ne orje ne seje, a zmeraj Ïanje.
•
Nesreãa ne pride nikoli sama.
•
Nesreãa nikoli ne poãiva.
•
Nesreãa prvega pomaga drugemu.
•
Nesreãa v ljubezni — sreãa pri igri.
•
Nestalnost i‰ãe stalnost.
•
Neumni jezik napravi mnogo teÏav.
•
Nevarnosti se re‰i‰ s tem, da se ji izogne‰.
•
Nevedni smo in nevedni bomo ostali.
•
Nevesta bogata je rada rogata.
•
Nevo‰ãljivec bi rad blagor drugemu z oãmi uniãil.
•
Nevo‰ãljivost nikoli ne miruje.
•
Nezmernost hrani zdravnika.
•
Neznanje bi rado vladalo.
•
Neznanje hoãe prevpiti znanje.
•
Neznanje je mati predrznosti.
•
Nezvestoba Ïene v pogubo Ïene.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
88
•
Ni bolj praznega ãloveka od tistega, ki je sam sebe
poln.
•
Ni ãloveka, ki ne bi vsaj enkrat za‰el z zakonske
steze.
•
Ni dan tako dolg, da bi ne bilo veãera.
•
Ni dobro s pametjo se skregati.
•
Ni filozofa, ki bi lahko potrpeÏljivo prena‰al
zobobol.
•
Ni grdo, ãe niãesar ne zna‰, ampak, ãe se noãe‰
nauãiti.
•
Ni lahko proti toku plavati.
•
Ni lepo ne dobro goniti Ïivali, da se vedejo kot
ljudje.
•
Ni ljubezni brez spo‰tovanja.
•
Ni metati bisere svinjam.
•
Ni metati vsega v en ko‰.
•
Ni moder, kdor ni o pravem ãasu neumen.
•
Ni nesreãe brez sreãe.
•
Ni nujno, da upihnemo tujo svetilko, da sveti na‰a.
•
Ni podreti za seboj vse mostove.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
89
•
Ni pravila brez izjeme.
•
Ni prijetno kapi na ple‰asti glavi.
•
Ni se ‰e rodil, ki bi vse zadovoljil.
•
Ni ‰e vsak, ki nosi hlaãe — moÏ.
•
Ni tako neumnega ãloveka, da ne bi za nekaj bil.
•
Ni tatov volje.
•
Ni teÏko Ïabo nagnati v vodo.
•
Ni tisti tvoj prijatelj, ki te hvali, ampak tisti, ki te
graja.
•
Ni uzde, ki bi brzdala strasti.
•
Ni vaÏno, kaj se ti dogodi, vaÏno je, kaj bo‰ iz tega
napravil.
•
Ni vaÏno, kako dolgo Ïivi‰, temveã, kako Ïivi‰.
•
Ni vina brez pelina.
•
Ni vrtnice brez trna.
•
Ni vsak dan nedelja.
•
Ni vsak les za tesanje in rezljanje.
•
Ni vse za vse ljudi.
•
Ni vse zlato, kar se sveti.
•
Ni vseeno, kdo kaj reãe.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
90
•
Ni za gos seno.
•
Ni zdravila za bolnika, ki se ima za zdravega.
•
Niã je dobro za oãi.
•
Niã ni bolj neumestno od neumestnega smeha.
•
Niã ni novega pod soncem.
•
Niã ni samo belo ali ãrno.
•
Niã ni stalnega.
•
Niã ni tako skrito, da bi ne bilo oãito.
•
Niã ni tako teãno, da bi bilo veãno.
•
Niã ni teÏko, kar radi storimo.
•
Niã ni z vseh strani sreãno.
•
Niã se hitreje ne posu‰i kot solza.
•
Niãesar ni tako neznosnega kot bogata Ïena.
•
Nihãe ne gre‰i proti svoji volji.
•
Nihãe ne ljubi domovine zato, ker je velika, temveã
zato, ker je njegova.
•
Nihãe ni brez napak.
•
Nihãe ni po nakljuãju dober.
•
Nihãe ni prerok v svoji domovini.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
91
•
Nihãe ni svoboden, kdor ni svoj gospodar.
•
Nihãe ni uãen rojen.
•
Nihãe ni zadovoljen s svojo usodo.
•
Nihãe se ne igra z vragom nekaznovano.
•
Nihãe se ne more dolgo pretvarjati.
•
Nihãe si ne pi‰e dobrih del v dolÏni‰ke knjige.
•
Nihãe ‰e ni padel uãen z neba.
•
Nikdar ne govori narava eno, a modrost drugo.
•
Nikdar ni bilo tako, da ni bilo kako, in nikdar ne bo
tako, da ne bo kako.
•
Nikdar ni noã tako dolga, da bi ne pri‰el dan za njo.
•
Nikdar ni tako dobro, da ne bi moglo biti ‰e bolj‰e.
•
Nikdar ni tako hudo, da ne bi moglo biti ‰e huj‰e.
•
Nikdar ni tako slabo, da ne bi moglo biti ‰e slab‰e.
•
Nikdar niso ljudje toliko dobri ali slabi, kakor so
njihova mi‰ljenja.
•
Nikdo ne vpra‰a, kdo je molãal, ampak, kdo je
govoril.
•
Nikomur ni prizane‰eno.
•
Nisem konj, da bi godel zastonj.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
92
•
Nisem tako bogat, da bi poceni kupoval.
•
Noben ãlovek ni ob vsakem ãasu pameten.
•
Noben dan ni tako dolg, da ne bi bilo veãera.
•
Noben vinar ne prileti sam od sebe.
•
Nobena juha se ne poje tako vroãa, kot se skuha.
•
Nobena pesem ni tako dolga, da bi se ne izpela.
•
Nobena smreka ni tako roglata, da ne bi stekla po
grlu.
•
Nobeno drevo ne pade od prvega udarca.
•
Nobeno drevo ne zraste v nebo.
•
Noã ima svojo moã.
•
Norca nikoli ne sreãa pamet, pametni pa veãkrat
znori.
•
Norec je norec, ta pa ‰e veãji, ki ga poslu‰a.
•
Norec vrÏe v vodo kamen, ki ga ne more deset
modrecev izvleãi.
•
Nosi se ko srna, pa nima ne zrna.
•
Nova ljubezen preÏene prej‰njo.
•
Nove postave — nove zme‰njave.
•
Nujnost je zadnje in najmoãnej‰e oroÏje.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
93
O
komur dela govorijo, ni treba, da on o njih.
•
O umrlih niã slabega.
•
Obetati in dati — je preveã.
•
Obiãaji starine so ‰ãit domovine.
•
Obleka ‰e ne dela ãloveka.
•
Obliã mizarju, kopito ãevljarju.
•
Obljuba dela dolg.
•
Obljubiti in dati je dvoje.
•
Obrekovanje potare modrega in mu stre moã srca.
•
Obstaja vidno in nevidno delo; razmi‰ljanje ‰e ni
brezdelje.
•
Oãe skopuh — sin goljuf.
•
Oãi vse vidijo, same sebe pa ne vidijo.
•
Od hvale je ‰e pes poginil.
•
Od lepote ni kaj vzeti, jo pa hoãe vsak imeti.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
94
•
Od lepote se ne da Ïiveti.
•
Od miru glava ne boli.
•
Od obljub ‰e ni bil nihãe sit.
•
Od osla ne more‰ priãakovati volne.
•
Od po‰tenega dela ti ne bo krona z glave padla.
•
Od prisiljenega ni niã prida.
•
Od rok do ust je dolga pot.
•
Od svojih Ïuljev je malokdo obogatel.
•
Od vsake klevete nekaj ostane.
•
Od znanega k neznanemu, od lahkega k teÏjemu.
•
Od zunaj lepo, od znotraj gnilo.
•
Oddaljenost poveãuje spo‰tovanje.
•
Odjenjaj, pa bo‰ od‰el kot zmagovalec.
•
OdloÏeno delo obtoÏuje, zamujeno kaznuje.
•
Odpu‰ãanje je tudi ma‰ãevanje.
•
Ogenj in slama naj sta — sama.
•
Ogenj in voda dobro sluÏita, slabo gospodarita.
•
Ogledalo Ïenski pove, kako se oblaãiti sme.
•
Ognji‰ãe ni ognji‰ãe, ako ni Ïenske poleg.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
95
•
Oholega uniãi napuh.
•
Oko in lice kaÏeta vrednost device.
•
Oko — v srce okno.
•
Okoli zlatega teleta svet na sapo ple‰e.
•
Opica ostane opica, ãetudi nosi zlate okraske.
•
Oprosti tistemu, ki prizna.
•
Orel muh ne lovi.
•
Osel gre le enkrat na led.
•
Osel je vodo nosil, pa je od Ïeje poginil.
•
Osel pohodi najlep‰e cvetlice.
•
Osel pravi: naj raste potlej trava ali ne, ko mene ne
bo.
•
Otroci in stari ljudje brÏ jok iztresejo.
•
Otroci nikdar ne odloÏijo na jutri, kar jih lahko
nocoj re‰i postelje.
•
Otroci, norci in pijanci govore resnico.
•
Otroãek naj se Ïe uãi, da z jokom niã ne pridobi.
•
Otrok in pijanec imata sreão.
•
Otroka ni teÏko roditi, ampak vzgojiti.
•
Otrokom je potrebna vzgoja — starim pomoã.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
96
•
Otroku na voljo, sebi v Ïalost in nejevoljo.
•
Ovadba marsikomu draga je, plaãilo zanjo je gorje.
•
Ovca cela, volk pa sit, to ne more bit’.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
97
P
ahni ga v vodo, pa naj plava.
•
Pajek, ribiã in Ïenska pletejo nevarne mreÏe.
•
Palica ima dva kraja, dobili pa smo jo iz raja.
•
Pamet je bolj‰a kot Ïamet.
•
Pameten ãlovek zna poceni kupiti denar.
•
Pametnej‰e je jutro od veãera.
•
Pametnej‰i odneha.
•
Pametnemu se z nekoliko besed lahko veliko pove.
•
Pametni se pri ognju ogreje, nespametni opeãe.
•
Pametni se uãi ob izkustvih drugih, nespametni ob
lastnih.
•
Papir vse prenese.
•
Par para najde.
•
Pasti ni sramotno, sramotno je obleÏati.
•
Pava lep‰a perje, Ïeno — moÏ.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
98
•
Peãeni golobje ne lete nobenemu v usta.
•
Perilo se lepo su‰i, ãe moÏ zvestobo drÏi.
•
Pes je ãloveku zvest prijatelj.
•
Pes laja zaradi sebe, ne zaradi tebe.
•
Pes, ki laja, ne grize.
•
Pes, ki ne laja, zobe zasaja.
•
Pesem preganja ãloveku skrbi.
•
Petelin najlep‰e zapoje na gnoju.
•
Pevec — pivec.
•
Pij, pa pameti ne zapij!
•
Pijaãa rahlja dom.
•
Pijaãa vleãe denar iz Ïepa in pamet iz glave.
•
Pijanca ne more‰ meriti s treznimi oãmi.
•
Pijancu se ogni s senenim vozom.
•
Pijanec se ne spreobrne, dokler se v grob ne zvrne.
•
Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne.
•
Piruj, ali miruj.
•
Piti in peti si je v rodu.
•
Pitje in kajenje kraj‰ata Ïivljenje.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
99
•
Pivski bratje v mladosti, siroma‰tva svatje v starosti.
•
Plitka voda se hitro skali.
•
Po ãem pride, po tem preide.
•
Po delu plaãilo.
•
Po glasu se ptica pozna.
•
Po izgovorjeni besedi nisi veã ti njen gospodar,
temveã je ona.
•
Po izgubi po‰tenja mine radost Ïivljenja.
•
Po navadi hvalimo zato, da bi nas hvalili.
•
Po opravljenem delu je sladek poãitek.
•
Po prvem zlu ni treba klicati ‰e drugega.
•
Po sedemdesetemu letu ti je vsak dan darovan.
•
Po slabi druÏbi rada glava boli.
•
Po ‰tiridesetem letu zaãnejo leta beÏati.
•
Po toãi zvoniti je prepozno.
•
Po treh dneh se naveliãa‰ Ïene, gosta in deÏja.
•
Po vojni je dosti junakov.
•
Po Ïeni se moÏ pozna.
•
Poãasi raste smreka, pa hitro se poseka.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
100
•
Poãasi se daleã pride.
•
Poãitek je izmenjava dela.
•
Pod koÏo smo vsi krvavi.
•
Pod odejo se vse izravna.
•
Podari ciganki vsak dan, samo ne v petek, rekla bo,
da nikdar ni niãesar dobila.
•
Podarjenemu konju se ne gleda na zobe.
•
Podkupnina na vrata, a toÏba na okno.
•
Podkupnina Ïelezna vrata prebije.
•
Podpore od otrok se nadejati, je naravno, a varljivo.
•
Poezija ob vodi zvodeni, ob vincu se pa obdrÏi.
•
Pogosta hvala je pridnosti slana.
•
Pogosto se zgodi, da ti mati neprijatelja rodi.
•
Pogum Ïivljenje zalj‰a, previdnost pa ga dalj‰a.
•
Pohlep je koren vsega zla.
•
Pohlep po denarju je koren vsega zla.
•
Pohlevnih ovãic gre veliko v en hlev.
•
Pokrivaj se s tak‰no odejo, kakr‰no ima‰.
•
Pokvarjenemu je malo treba.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
101
•
Pol sveta na dobrih ramah sloni.
•
Poleti je treba imeti v glavi, pozimi pa v hlevu.
•
Poletje je mati reveÏev.
•
Poln sod ima dosti prijateljev.
•
Poln Ïelodec nerad ‰tudira.
•
Poln Ïelodec se smeji.
•
Poln Ïelodec — prazne govorice.
•
Poloviãarstvo je vedno nevarno.
•
Polresnica je nevarnej‰a od laÏi.
•
PolÏ roge pokaÏe, kadar ga nihãe ne vidi.
•
Pomagaj z dejanjem, ne z besedami.
•
Pomisli, kaj uãi nas rek: »âe si ãevljar, ne bodi pek!«
•
Pomisli, preden kaj reãe‰, tudi beseda ãloveka ubije.
•
Pomlad in mladost sta si podobni.
•
Ponoãi je vsaka krava ãrna.
•
Ponoãi so skoraj vse misli ãrne.
•
Ponos kaj slabo ti svetuje, ko ti popraviti napak ne
dovoljuje.
•
Poplava besed — su‰a v glavi.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
102
•
Popravljaj majhne okvare, da ne pride do velikih.
•
Popustljivi star‰i zagrenijo si starost, otrokom pa v
Ïivljenju pripravijo bridkost.
•
Poredni otroci pa slaba maãka naredijo pridno
gospodinjo.
•
Porok je do srnrti — otrok.
•
Poroka je korak v neznano.
•
Poroka je prvi korak do razporoke.
•
Poslednja lisiãja zvijaãa je, ko se stegne.
•
Poslednji krvave pete odnese.
•
Poslu‰aj me, ne glej me! Predolg jezik tepe.
•
Poslu‰aj, glej in molãi, ako Ïeli‰ Ïiveti v miru.
•
Poslu‰ajmo ‰e drugo plat zvona.
•
Posojilo se povraãila veseli.
•
Postave so kakor pajãevine: muhe drÏe, ãmrlje
izpuste.
•
Po‰lji osla kriÏem svet, vrne se uhat ko pred.
•
Pot slave je s trnjem posuta.
•
Potreba je mnogo izna‰la.
•
Potreba prebije Ïelezna vrata.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
103
•
Potrebo mosta spozna‰ ‰ele, ko ga voda odnese.
•
Potrkaj na les in ne obe‰aj na veliki zvon.
•
PotrpeÏljivost odpre Ïelezne duri.
•
Potrpljenje je boÏja mast.
•
Potrpljenje je odlika modrih.
•
Potrpljenje zmaguje.
•
Poturica je huj‰i od Turka.
•
Pouãevati norca je toliko kot zdraviti mrliãa.
•
Povsod je lepo — doma najlep‰e.
•
Povsod je vrag raznesel nevo‰ãljivost.
•
Povsod so dobri in slabi ljudje.
•
Pozna ga samo takrat, kadar ga potrebuje.
•
PoÏre‰nost pogubi jih veã kakor kuga, glad in meã.
•
Prava snaga — preko praga.
•
Prava sreãa se le enkrat ponuja.
•
Prava ta‰ãa vnukom pomaga, ne pa snahi teÏave
nalaga.
•
Prava Ïalost pozna samoto.
•
Prave ljubezni sklep je moãnej‰i kakor Ïelezen
oklep.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
104
•
Prave pohvale so tiste, ki nam uidejo.
•
Pravica je umrla, resnici pa so oãi izkopali.
•
Pravica komolcev in pesti nikoli dolgo ne vzdrÏi.
•
Pravica oãi kolje.
•
Pravico na pravo mesto.
•
Pravico vsak hvali, pa vsak ne brani.
•
Praviãnost je vãasih slepa.
•
Pravo boleãino pokazujejo skrite solze.
•
Pravo reci, pa teci.
•
Pravo veselje je resno.
•
Prazen klas visoko glavo nosi.
•
Prazen sod bobni.
•
Prazen sod ima moãan glas.
•
Prazen Ïakelj ne stoji pokonci.
•
Prazne buãe moãno donijo.
•
Prebrisana glava pa pridne roke, bogastvo so bolj‰e
kot zlate gore.
•
Pred samim seboj ne more nihãe pobegniti.
•
Pred tatom je to varno, ãesar ne doseÏe.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
105
•
Pred vestjo beÏi, v pogubo hiti.
•
Pred zakonom golobica, v zakonu orlica.
•
Pred Ïenitvijo imej odprte oãi, po Ïenitvi jih pa
napol zapri.
•
Predanega stvari zlato ne omami.
•
Preden neumni opazi, ga zviti pregazi.
•
Preden sede‰, poglej na sedeÏ.
•
Predober in tepec — dva rojena brata.
•
Predober — norcu podoben.
•
Predsodek je otrok neznanja.
•
Pregnana ãednost se v strast spremeni.
•
Prehitra Ïenitev je dolga grenitev.
•
Prej se nauãi poslu‰ati, ‰ele potem bo‰ lahko
zapovedoval.
•
Prekletstvo zlata te tre‰ãi ob tla.
•
PremoÏenje gre curkom dol, po niti pa gor.
•
Prenapeti lok rad poãi.
•
Prepir rodi prepir.
•
Prepir z debelim koncem neha.
•
Prepovedan sad ima ãudno slast.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
106
•
Prepovedan sad najbolj di‰i.
•
Preprost doÏivi starost.
•
Prerezane niti ne more‰ veã sceliti.
•
Presneto je hud iz kmeta — gospod.
•
Prestrogi zakon je ãesto nepraviãen.
•
Preveã besedi, glava boli.
•
Preveã dobrega ‰koduje, premalo pa tudi.
•
Preveã ponujano blago — smrdi.
•
Preveã ponujano izgubi vrednost.
•
Preveã spanja, najveã sanja.
•
Prevelika ljubezen vãasih ‰koduje.
•
Prevelika sila in prevelika prijetnost ne trpita dolgo.
•
Prevelika sila se sama uje.
•
Previdnost je mati modrosti.
•
Previdnost nikdar ne ‰koduje.
•
Previdnost ‰e ni bojazljivost.
•
Prevzetnost in napuh ne vesta, kako se sluÏi kruh.
•
Prevzetnost je ãrv bogastva.
•
Pri denarju se vse neha.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
107
•
Pri hudobnih ljudeh gre vse na smeh.
•
Pri jaslih je najbolj‰e.
•
Pri po‰tenem ãloveku beseda drÏi, pri nepo‰tenem
pa ‰e pisano zbeÏi.
•
Pri vinu sta se ‰e hudiã in svetnik bratila.
•
Pri vsakem ubo‰tvu je pol lenobe.
•
Pri zadnji hi‰i se ogenj ustavi.
•
Priden bi bil, ko bi za kaj bil.
•
Priden ãlovek ima kruha, glad mori samo lenuha.
•
Pridna gospodinja je najbolj‰a gotovina.
•
Pridnemu nesreãa vseh kosti ne zlomi, lenuha pa
tako ob tla vrÏe, da obleÏi.
•
Pridnost ima zlata tla.
•
Prijatelj je ãlovek, ki te ima rad, ãetudi te pozna v
dno du‰e.
•
Prijatelj je kot drugi jaz.
•
Prijatelj je ta, ki sam zaãuti, kdaj nam je potreben.
•
Prijatelj, ki vse potrjuje, je nevaren, ki poslu‰a, ‰e
bolj.
•
Prijatelja je laÏe najti kot obdrÏati.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
108
•
Prijatelja na samem grajaj, a javno ga hvali.
•
Prijatelja spozna‰ v nesreãi.
•
Prijatelja Ïaliti, pomeni prijatelja zgubiti.
•
Prijateljev prepir si sam najde mir.
•
Prijatelji so tatovi ãasa.
•
Prijateljstvo je lahko samo med dobrimi.
•
Prijateljstvo se lahko konãa z ljubeznijo, ljubezen s
prijateljstvom teÏko.
•
Prijateljstvo skleni s sebi enakimi.
•
Prijateljstvo, sklenjeno ob kozarcu, je najveãkrat
stekleno.
•
Prijaznost prijaznost najde.
•
PriloÏnost greh dela.
•
PriloÏnost naredi tatu.
•
PriloÏnost zamujena, ne vrne se nobena.
•
Prisiljen stan je zaniãevan.
•
Prisiljeno ni dobro.
•
Pristop h glasbi je mogoã samo z glasbo.
•
Privo‰ãi kuharju in ne apotekarju.
•
Proti toku je teÏko plavati.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
109
•
Prst mu ponudi‰, roko zagrabi.
•
Prva koko‰, ki zakokodajsa, znese jajce.
•
Prva slava ‰e ni prava.
•
Prvi liter vina je najdraÏji.
•
Prvi otrok je bolj za poku‰ino.
•
Prvi otrok je igraãka, drugi je ãaãka, tretji je ‰ele
otrok.
•
Prvi otrok je zlato, drugi srebro, tretji pa blato.
•
Prvo je grunt, potem pridejo postave, zadnji je Bog.
•
Prvo mora‰ nekaj znati, ãe hoãe‰ kaj veljati.
•
Psi lajajo, karavana gre dalje.
•
Ptiãa po perju spozna‰.
•
Ptiãa po perju, psa po kosminju, ãloveka pa po
prijatelju spozna‰.
•
Pustimo ãasu ãas.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
110
R
ahla beseda srd utolaÏi.
•
Raj za tepca, je pekel za pametnega.
•
Raje preveã kakor premalo.
•
Raje sli‰i sladko laÏ kot pa bridko resnico.
•
Rana se zaceli, beseda nikoli.
•
Rana ura — zlata ura.
•
Rani uspehi poveãujejo boleãino kasnej‰ih
neuspehov.
•
Ranjeni se pogosto skrivajo za besedami.
•
Raven ravnemu — tovari‰.
•
Razgovor dveh zaljubljencev je molk.
•
Razumnemu je treba malo besed.
•
Razvoj ne skaãe, temveã polaga mostove.
•
Rdeãa brada rada zbada.
•
Rdeãa zora, mokra gora.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
111
•
Reãeno je — reãeno.
•
Redki so prijatelji v nadlogi.
•
Redko je drago.
•
Redko ume gospodariti, kdor se ni uãil sluÏiti.
•
Resnica je gospodar sveta.
•
Resnica je vedno najmoãnej‰i dokaz.
•
Resnica leÏi v vodnjaku.
•
Resnica ne pusti niã nase obesiti.
•
Resnica ni veselica.
•
Resnica o resnici bo ta, da ji nikoli ne pride‰ do dna.
•
Resnica v oãi bode.
•
Resnica vedno pride na dan.
•
Resnice ni mogoãe kupiti.
•
Resnico povej, pa Ïe je — ojej.
•
Resnicoljubnost je srce morale.
•
Resniãni prijatelji so redki.
•
Reven je ta, kdor razen zlata niãesar nima.
•
ReveÏ je vedno reveÏ.
•
ReveÏ je vedno vsega kriv.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
112
•
ReveÏ se otepa z rev‰ãino.
•
ReveÏi se najbolj sovraÏijo.
•
Rev‰ãina je neizãrpna — ãim veã odvzame‰, bolj
raste.
•
Riba mora plavati trikrat: v vodi, v olju in v vinu.
•
Riba pri glavi smrdi, ãisti se pa pri repu.
•
Riba ribi grize rep.
•
Rim ni nastal v enem dnevu.
•
Roka roko pere, obe pa obraz.
•
Roka roko umije, noga nogo spodbije.
•
Roka ‰e ne naredi otroka.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
113
S
ãasom postajamo pametnej‰i.
•
S ãasom se ‰e ãas obrne.
•
S ãimer se pregre‰i‰, s tem bo‰ kaznovan.
•
S ãvrsto voljo se vse lahko doseÏe.
•
S hrupom ni niã storjenega.
•
S hudiãem ni ãe‰enj zobati.
•
S klobukom v roki pride‰ po vsem svetu.
•
S priznanjem greha je Ïe napol odpu‰ãeno.
•
S slogo rastejo male stvari, a z neslogo propadajo
velike.
•
S starim se novo hrani.
•
S tem, da ne popravi‰ napake, napravi‰ novo
napako.
•
Sam najbolj‰e ve‰, kje te ãevelj Ïuli.
•
Sam sebe muãi, kdor sreãnim zavida.
•
Sam sebe Ïali, kdor Ïeli Ïaliti drugega.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
114
•
Sam sebi je vsak mil sodnik.
•
Sam sebi se smili, kdor je bil mili.
•
Samo bedaki prosijo Ïenske, naj molãe o tem, o
ãemer so govorili.
•
Samo ãas prinese nasvet.
•
Samo eno muho je Bog ustvaril, druge pa hudiã.
•
Samo s tepeÏem se malo doseÏe.
•
Samo tepec si misli, da tudi drugi ne misli.
•
Samo tisto je ãvrsto drevo, ki ga ãesto vetrovi tepo.
•
Samo v starih Atenah je bilo prijetno biti star.
•
Sanje — prazne marnje.
•
Sãasoma vse mine.
•
Shramba, strani‰ãe in klet ‰ele pokaÏejo red.
•
Shranjen raãun je shranjen denar.
•
Sila hraste ruje.
•
Sila je moãnej‰a od prava.
•
Sila kola lomi, potreba jih pa nareja.
•
Sila kola lomi.
•
Sila moã premaga.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
115
•
Sila silo goni.
•
Sila zakon menja.
•
Sinoãnje vode ne izlivaj, dokler ‰e dana‰nje ni.
•
Siromak je tisti, ki je imel, pa je izgubil.
•
Siromak nima prijateljev.
•
Siromak pomaga rad, bogati pa nerad.
•
Siromaka povsod tepo.
•
Siromaku manjka mnogo, skopuhu vse.
•
Siroma‰tvo in ka‰elj se ne dasta zakriti.
•
Sita vrana laãni ne verjame.
•
Sitemu nudijo, laãnemu ne dajo.
•
Siti ne razume laãnega.
•
Siti se lahko posti.
•
Skopost in razsipnost pripeljeta ãloveka na ko‰ãek
kruha.
•
Skopost je hãi norosti, varãnost hãi modrosti.
•
Skopost s kupom raste.
•
Skopuh bogati, ko se dela siroma‰nega; razsipneÏ
siroma‰i, ko se dela bogatega.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
116
•
Skopuh in rejena svinja postaneta ‰ele s smrtjo
koristna.
•
Skopuh je zraven velikega bogastva siromak.
•
Skopuh ni do nikogar dober, do sebe pa je ‰e
najslab‰i.
•
Skopuh obãuti hkrati vse skrbi bogata‰a in vse
teÏave siromaka.
•
Skoraj ni prepira, ki od Ïene ne izvira.
•
»Skoraj« ni nikoli zajca ujel, »komaj« ga pa je.
•
Skrhan ãlovek ne joka, temveã krvavi.
•
Skrivnost ãlove‰kega bitja ni v tem, da Ïivi, temveã,
za kaj Ïivi.
•
Skromnost je lepa ãednost.
•
Slab ãlovek vse obraãa na slabo.
•
Slab glas ima peroti, dober pa komaj leze.
•
Slaba gospodinja je kakor koko‰: veã ko ima, veã
razkopa.
•
Slaba novica ima peruti kot ptica.
•
Slaba sekira ‰e nikoli ni bila s tnala ukradena.
•
Slabo je, kadar se glad na Ïejo oÏeni.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
117
•
Slabo orodje je cesta k zamudi: mojstra okrade in
delavca utrudi.
•
Slabo zaãeto — slabo konãano.
•
Slabotnega leva tudi zajci naskakujejo.
•
Slava mojstra dela.
•
Slava prednikov je svetloba potomcem.
•
Slavo zavist spremlja.
•
Slednjega ãloveka jeza obnori.
•
Sleparstvo je treba poznati, ali ne imenovati.
•
Slepca za pot in bedaka za svet ne vpra‰uj.
•
Slika mora peti.
•
Slikar nari‰e umetnino lahko v treh urah, za to pa je
potreboval tudi do trideset let.
•
Sloga jaãi, nesloga tlaãi.
•
SluÏba ni druÏba.
•
Smeh kaÏe znaãaj ãloveka.
•
Smet vidi‰ v oãeh drugega, bruna v lastnem ne.
•
Smola ne pride nikdar sama, tudi ãe obi‰ãe najvi‰je
glave.
•
Smola smolo lovi za pete.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
118
•
Smrdljiv sod najbolj‰e vino pokvari.
•
Smrt je slepa — od kraja pobira, niã ne izbira.
•
Smrt niã ne vpra‰a, po svoje se obna‰a.
•
Smrt pokoplje vse sovra‰tvo.
•
Smrt vse ozdravi, kar boli.
•
Smrt vse poravna.
•
Smrt, biriã in zima usmiljenja nima.
•
Smrti nihãe ne uteãe.
•
Smrti uiti, se pravi: znova se roditi.
•
Snaga in red je pol zdravja.
•
Snaga in red vzdrÏujeta svet.
•
Snaga ne sega samo do praga.
•
So resnice, ki niso za vse ljudi niti za vse ãase.
•
So tri resnice: sonce za vsakogar enako greje,
nobena Ïenska ne more roditi namesto druge,
vsakdo mora umreti.
•
So tudi krivi preroki.
•
Sonce ne sije tako lepo kakor materino oko.
•
Sorodstvo nam je dano; na sreão pa sami lahko
izbirarno prijatelje.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
119
•
Sosed brez soseda ne more Ïiveti.
•
Sosed soseda potrebuje, pa ãe je ‰e tako bogat.
•
Sosedov hlebec ima veãji krajec.
•
SovraÏnika bo‰ takrat pregnal, ko bo‰ njegovo
oroÏje poznal.
•
Spanec je bolj‰i kot pi‰ãanec.
•
Spanje pred polnoãjo dvakrat zaleÏe.
•
Speci — pa teci!
•
Speãa lisica koko‰i ne ujame.
•
Spomin je ãloveku najzvestej‰i prijatelj.
•
Spomin je edini kraj, iz katerega nas ne more nihãe
pregnati.
•
Sposoben ãlovek vse dela dobro.
•
Sposoben krmilar pluje tudi z raztrganimi jadri.
•
Sposobnim je treba prepu‰ãati prihodnost.
•
Sposobnost ãloveka se pokaÏe tudi v
najneznatnej‰ih stvareh.
•
Sposobnost raste v teÏavah.
•
Spo‰tovanje Ïivljenja je najvi‰ji zakon vsega Ïivega.
•
Spra‰uje starost, kje je bila mladost.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
120
•
Spredaj z medom maÏe, zadaj fige kaÏe.
•
Sprememba razveseljuje.
•
Srajca je bliÏja kot klobuk.
•
Srajca nikoli ne skrije znaãaja.
•
Srce ne stari.
•
Srce se ne oãisti s solzami.
•
Srditost je kratko brezumje.
•
Srebrn las je starosti kras.
•
Srebrno sedlo ‰e ne naredi dobrega konja.
•
Sreãa ãloveka le sreãa, ujeti se ne da.
•
Sreãa ãloveka sreãa.
•
Sreãa je opoteãa.
•
Sreãa nesreãe je up, nesreãa sreãe je dolgoãasje.
•
Sreãa poãiva v srcu.
•
Sreãa se ne da kupiti.
•
Sreãa, grajena na nesreãi drugega, ni prava sreãa.
•
Sreãe veliko, pameti malo.
•
Sreãen je, kdor svoj poklic doseÏe.
•
Sreãen si, ako ne Ïeli‰, ãesar imeti ne more‰.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
121
•
Sreãneje Ïivi, kdor o svoji sreãi molãi.
•
Sreãnej‰i je ta, ki daje, kakor tisti, ki jemlje.
•
Sreãnemu tuji prihajajo, nesreãnemu domaãi
odhajajo.
•
Sreão ustvarja to, kar smo, a ne to, kar imamo.
•
Srednja pot, najbolj‰a pot.
•
Sr‰eni, ose in ãebele bodo vedno prepir imele.
•
Star ãlovek je kot kaplja na veji.
•
Star ãlovek je sam sebi napoti.
•
Star ãlovek — drugiã otrok.
•
Star prijatelj — staro vino.
•
Star si ‰ele takrat, ko spozna‰, da nisi veã mlad.
•
Stara glava — pusta glava.
•
Stara ljubezen ne zarjavi.
•
Stara ljubezen — ãe ne gori, pa tli.
•
Stara navada — Ïelezna srajca.
•
Stare melodije — lepi spomini.
•
Stare vrane ne pobirajo ãrvov blizu brane.
•
Starega ãloveka ne moremo prevzgojiti.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
122
•
Starega drevesa ni mogoãe presaditi.
•
Starega konja ne nauãi‰ jahati.
•
Starega vina, starih prijateljev se drÏi.
•
Starej‰im se pridruÏi obrednost.
•
Starih ‰eg ne vseh zatreti, novih pa ne vseh sprejeti.
•
Starim ljudem gre nerado iz pesti.
•
Starost je Ïe od prirode dovolj klepetava.
•
Starost lahko postane najbolj prijeten ãas Ïivljenja.
•
Starost ne pride sama.
•
Starost ni rada sama.
•
Starost ni radost.
•
Starost prihaja, moã odhaja.
•
Starost se neopazno pritihotapi.
•
Starost — slabost.
•
Star‰i nabirajo, sinovi tratijo, vnuki stradajo.
•
Stil je obleka misli.
•
Sto glav — sto misli.
•
Sto glav — sto veljav.
•
Sto ljudi — sto ãudi.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
123
•
Stojeãa voda se usmradi.
•
Strah ima velike oãi.
•
Strah — dobra reã pri hi‰i.
•
Strahopetec se ima za opreznega, skopuh za
varãnega.
•
Strasti, ki polnijo denarnico, praznijo srce; strasti, ki
polnijo srce, praznijo denarnico.
•
Strela ne udari v koprivo.
•
Strela udarja v vrhove.
•
Strupene zveri beÏe od ljudi.
•
Stvari se tako dotakne, da se bistvu zmakne.
•
Svet se ponavlja.
•
Svet se vrti okoli denarja in Ïenske.
•
Svoja hi‰ica — svoja svobodica.
•
Svoji k svojim.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
124
·
e Bog bi dobre volje bil, ãe bi vino pil.
•
·e cesarju je bera‰ka palica namenjena.
•
·e kol je lep‰i, ãe se dene nanj lepa obleka.
•
·e medveda nauãijo z lakoto plesati.
•
·e od pastirja se kaj znanja terja.
•
·e pametni ljudje vodo kale.
•
·e pes ima rad pri jedi mir.
•
·e pes na spolovini rad crkne.
•
·e pismene obljube so pogosto samo nepomembne
krpe papirja.
•
·e sam sebi nisi vselej zvest, kako bi ti drug bil.
•
·e tak lisjak se nazadnje ujame.
•
·e tako dolga pot se zaãne s prvim korakom.
•
·el je za druge po kostanj v ogenj.
•
·ele vzgojeni star‰i vzgojijo otroke.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
125
•
·iba novo ma‰o poje.
•
·iba ‰e nobenemu ni kosti zlomila, ali
marsikaterega zmodrila.
•
·koda modri.
•
·koda uãi ãloveka.
•
·kodoÏeljni nevo‰ãljivec je svoje sreãe morilec.
•
·kodoÏeljni nevo‰ãljivec je svoje sreãe morilec.
•
·olanje je drago, ne‰olanje ‰e draÏje.
•
·pot ne gre dalje kot od ust do nedrij.
•
·tednja je velik dohodek.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
126
T
a reãe, oni obrne, vse skupaj pa se v jamo zvrne.
•
Ta se ‰e ni rodil, ki bi vse zadovoljil.
•
Tak je ãlovek: tistim najbolj zavida, katerim najveã
dolguje.
•
Takrat bo hudo, ko bo motika pisala in kopalo pero.
•
Talent se oblikuje v ti‰ini, znaãaj med ljudmi.
•
Tam ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo.
•
Tam, kjer je ãas, se ura ustavi.
•
Ta‰ãa in snaha — stalna zdraha.
•
Ta‰ãa je huda, lahko pa bi bila ‰e huj‰a.
•
Tat pred svojo senco beÏi.
•
Tat v hi‰i se ustra‰i ‰e mi‰i.
•
Tat Ïivi, tatiã visi.
•
Tek pride z jedjo.
•
Teorija brez prakse je kakor kolo brez osi.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
127
•
Teorija brez prakse je kot sedlo brez konja.
•
Tepcu je morje do kolen.
•
Tepec je sreãen, da ne zna veã, kot zna.
•
Tepec odgaja nove tepce.
•
Tepec se briga za tuje stvari, a svoje v nemar pusti.
•
TeÏava, ki jo lahko nekomu zaupa‰, je Ïe na pol
laÏja.
•
TeÏje je obvladati samega sebe kakor neprijatelja.
•
TeÏko je breme lastne vesti.
•
TeÏko je staremu pameti iskati, ako jo je izgubil
mlad.
•
TeÏko je tistemu, ki noãe.
•
TeÏko je, ãe je isti ãlovek toÏnik in sodnik.
•
TeÏko njemu, ki se na otroke opira.
•
TeÏko prisluÏen kruh je slaj‰i.
•
TeÏko ukroti‰ psa, ãe ga spusti‰ z verige.
•
Ti meni, jaz tebi, najkraj‰a je pot in malo zmot.
•
Ti oãeta do praga, sin tebe ãez prag.
•
Ti sebi med, meni pa pelin.
•
Tiha voda bregove dere.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
128
•
Tihe Ïelje navadnih smrtnikov so: postati nesmrtni.
•
Tisti denar je gotov, ki ga ãlovek v pesti drÏi.
•
Tisti mi je brat, ki bi mi dobro storil rad.
•
Tisti, ki Ïakelj drÏi, je prav toliko kriv kot tisti, ki ga
polni.
•
To ãloveka uãi, kar trdo drÏi.
•
To je pribita resnica: Ïenska je bolj zvita kot lisica.
•
To nekaj velja, kdor si iz neprijatelja prijatelja
napraviti zna.
•
To nekaj velja, kdor v kratkem veliko povedati zna.
•
To so predpisi prava: po‰teno Ïiveti, drugega ne
Ïaliti in vsakemu svoje dati.
•
Toãa ne naredi ne draginje ne cene, ampak reveÏe.
•
Toãnost je lepa ãednost.
•
Toliko ãasa je boter, dokler je bokal moker.
•
Toliko imej velika usta, kolikor lahko poje‰.
•
Toliko si star, kolikor se poãuti‰.
•
Toliko znamo, kolikor v glavi imamo.
•
Topla beseda pogreje tri mesece zime.
•
Trda mladost — mehka starost.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
129
•
Trdna roka — Ïelezna roka.
•
Treba je sli‰ati obe plati zvona.
•
Treba piti in oditi.
•
Trebuh je uãitelj du‰evnih sposobnosti.
•
Trebuh, kakor zlodej, starih dobrot ne pomni.
•
Tresla se gora, rodila se mi‰.
•
Tretjiã gre rado.
•
Trikrat mora imeti ãlovek pomoã: ko se rodi, ko se
Ïeni in ko umre.
•
Trikrat premi‰ljeno, ‰e rado skaÏeno.
•
Trikrat se seliti, je enkrat pogoreti.
•
Tudi drobna kaplja izdolbe ‰e tako trd kamen.
•
Tudi hudiã je bil lep, ko je bil mlad.
•
Tudi kar je dobro, takoj ne obvelja.
•
Tudi las ima senco.
•
Tudi modri moÏje vãasih gre‰e.
•
Tudi molk je lahko laÏ.
•
Tudi najbolj‰a mati ne more nadomestiti oãeta.
•
Tudi najhuj‰o kaão premaga mnoÏica mravelj.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
130
•
Tudi neprikupen otrok je v oãeh svoje matere lep.
•
Tudi po slabi Ïetvi je treba sejati.
•
Tudi preprosti jo znajo zagosti.
•
Tudi reveÏ ima svoje veselje.
•
Tudi slavãek vãasih zaãivka.
•
Tudi slepa koko‰ zrno najde.
•
Tudi star osel je osel.
•
Tudi v joku je radost.
•
Tudi v koãi se lahko rodi velik ãlovek.
•
Tudi voda ima zobe.
•
Tudi zidovi imajo u‰esa.
•
Tuja koza nosi polnej‰e vime.
•
Tuja peka nima teka.
•
Tuja polja zaliva‰, svoja zanemarja‰.
•
Tuja ‰ega — domaãa zbega.
•
Tuje navade so sme‰ne.
•
Tuje peãe.
•
Tuje peãi so mrzle.
•
Tuji koti so ozki, tuje klopi trde.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
131
•
Tvoja glava — tvoj svet.
•
Tvoje najgloblje spoznanje je izkljuãno tvoja
najveãja last.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
132
U
bogi vrag krade, bogat pa noben.
•
Uãiteljev sin je navadno slabo vzgojen.
•
Udarec, ki ni smrten, te naredi moãnej‰ega.
•
Ugaja, kar je redko.
•
Uganka vzgoje je v spo‰tovanju uãenca.
•
Ujmi ne uide‰; su‰a poÏre en hleb kruha, moãa pa
dva.
•
Ukradena reã za gospodarjem vre‰ãi.
•
Umetnik je po svoji smrti veãji, drÏavnik manj‰i.
•
Umetniku je marsikaj dovoljeno.
•
Umetnosti se razvijajo tam, kjer jih cenijo.
•
Umni kletar potrka samo na sod in ve, ãe je poln ali
prazen.
•
Umreti je zakon, a ne kazen.
•
Ura teãe, niã ne reãe.
•
Ura zamujena, ne vrne se nobena.
•
Usodno je verovati v usodo.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
133
V
bera‰ki obleki je najveã prevzetnosti.
•
V dobri druÏbi ni ãas izgubljen.
•
V dolgi pravdi odvetnik dobi.
•
V druÏbi mladih se ne stara.
•
V hi‰i obe‰enca ne omenjaj vrvi.
•
V koprivo ne treska.
•
V krãih starega se rojeva novo.
•
V krãmi in mlinu se ne Ïeni.
•
V kupici se jih je veã utopilo, kakor v morju utonilo.
•
V laskavih besedah je strup.
•
V ljubezni je beg edina zmaga.
•
V loncu se vedno najde hrana ‰e za enega.
•
V mladosti so solze brez boleãin, v starosti pa
boleãine brez solz.
•
V mlinu in od otrok se vse izve.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
134
•
V mo‰nji ni brata ne sestre.
•
V nesreãi si sam.
•
V njegovih rokah je svinec postal zlato.
•
V novo hi‰o naj se prvo leto vseli tvoj neprijatelj,
drugo leto prijatelj in ‰ele tretje leto se sam vseli.
•
V pesek vpi‰i grenke ure svoje, a v kamen ukle‰i,
kar zvonãek sreãe poje.
•
V premislekih bodi podoben polÏu, v dejanjih ptici.
•
V slogi bo takrat svet, ko se bosta hodila muha s
pajkom na sonce gret.
•
V sredi, v zlati skledi.
•
V ‰ali je tudi nekaj resnice.
•
V umetnosti je enostavnost teÏko doseãi.
•
V upu je re‰itev.
•
V visoka drevesa rado treska.
•
V vojni vihri zakoni molãijo.
•
V vsakem Ïitu je tudi plevel.
•
V zaporu je za vsakega vzidana ena opeka.
•
V zvezde meri, v blato zadene.
•
V Ïivljenju je zdravje prvo poglavje.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
135
•
V Ïivljenju je Ïe tako, da bi vsi radi imeli lepo.
•
V Ïivljenju se moramo neprestano boriti s
protislovji.
•
Vaja dela mojstra.
•
Varãevanje je velik dohodek.
•
»Va‰a gnada« kruha strada.
•
Vãasih imajo solze teÏino besed.
•
Vãeraj skrito, danes oãito.
•
Vdan prijatelj je redek.
•
Veã bab pri porodu, bolj kilavo dete.
•
Veã ãe ima, bolj mrmra.
•
Veã ãe ima, manj da.
•
Veã glav veã ve.
•
Veã glav, veã zme‰njav.
•
Veã je ljudi pomrlo od jedi in pitja kakor od gladu
in Ïeje.
•
Veã je vreden lep glas ko srebrn pas.
•
Veã je vredna ena priãa, ki je videla, kakor deset, ki
so sli‰ale.
•
Veã ko da‰, veã ima‰.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
136
•
Veã kot je laÏnikov, laÏe izve‰ resnico.
•
Veã lahko osel zanika, kakor filozof dokaÏe.
•
Veã ljudi je nesreãno zaradi pomanjkanja
odveãnega, kakor pa pomanjkanja potrebnega.
•
Veã ljudi ubije alkohol kakor meã.
•
Veã oãi veã vidi.
•
Veã postav, veã zme‰njav.
•
Veã snah, preslana juha.
•
Veã velja uãena glava kakor kup zlata.
•
Veã Ïensk je v hlaãah kot v krilih.
•
Veãerno jezo pusti za zjutraj, jutranjo za zveãer.
•
Veãina odloãuje, ne manj‰ina.
•
Veãino ljudskih dejanj spremlja sreãa.
•
Veãkrat je domaãi kos kruha manj‰i, je pa zato
slaj‰i.
•
Veãkrat tisti temni, ki naj sveti.
•
Vedrost je nebo, pod katerim uspeva vse, razen
strupa.
•
Veleva, kdor more; uboga, kdor mora.
•
Velik umetnik postane s ãasom ‰e veãji.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
137
•
Velika boleãina ne pozna solz.
•
Velika je stvar znati molãati.
•
Velike misli prihajajo v veliki ti‰ini.
•
Velike misli, postavljene v prakso, postanejo velika
dela.
•
Velike resnice so enostavne; podobno je tudi z
ljudmi.
•
Velike ribe Ïro male.
•
Veliki ljudje in psi ne zapirajo vrat za seboj.
•
Veliko besedi malo naredi.
•
Veliko blagostanje ni edini pogoj za sreão.
•
Veliko bogastvo, velika skrb.
•
Veliko dima, malo ognja.
•
Veliko govorice, malo resnice.
•
Veliko grmenja, malo deÏja.
•
Veliko hrupa za prazen niã.
•
Veliko ima marsikdo, a dosti nihãe.
•
Veliko je poklicanih, malo izvoljenih.
•
Veliko mesto, velika samota.
•
Veliko skrbi glavo sivi.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
138
•
Veliko sreão spremlja zavist.
•
Vera vase je prva skrivnost uspeha.
•
Verige iz zlata ali Ïenskih las so ‰e vedno verige.
•
Verjemi, ali pazi — komu.
•
Vesel je tudi resen ãlovek.
•
Veselica je vesela, dokler ni raãuna.
•
Veselje in Ïalost si roko podajata.
•
Veselo bera‰tvo je brez denarja bogastvo.
•
Veselo na delo — uspeh bo imelo.
•
Veselo srce kaÏe mirno vest.
•
Veselo srce — pol zdravja.
•
Videz veãkrat vara.
•
Vino hoãe imeti ãiste roke.
•
Vino in Ïene store, da modri obnore.
•
Vino je mleko starih.
•
Vino je najbolj‰e zdravilo.
•
Vino ne laÏe.
•
Vino ni rado samo.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
139
•
Vino pravi: sem dobro, dokler ti mene zmore‰;
kadar pa jaz tebe, gorje ti.
•
Vino ‰e modreca znori.
•
Vino tudi pametne poneumi.
•
Vino utopi skrbi.
•
Vinski kljuã vse odpira.
•
Visokim smrekam vihar vrhe lomi.
•
Vi‰e ko si, bolj si izpostavljen napadom.
•
Voda vse opere, samo sramote ne.
•
Vol je vol, ãe mu tudi roge odbije‰.
•
Vol se veÏe za rogove, a ãlovek za jezik.
•
Volk dlako menja, ãudi pa ne.
•
Volk izza mladja kolje.
•
Volk malo hvale ve, ko ovco poje.
•
Volk v eni noãi devet far obi‰ãe.
•
Volk volka ne ogrize.
•
Vrag vragu rogov ne izbije.
•
Vrana vrani ne izkljuje oãi.
•
Vrat odkriva leta.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
140
•
Vrã hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne
razbije.
•
Vrednost pepela spozna‰ ‰ele, ko pade‰ na
zaledenelem.
•
Vrtnica ne zraste iz koprive.
•
Vsak beraã svojo malho hvali.
•
Vsak ãlovek ima svoj prav.
•
Vsak ãlovek je sam sebi najbolj‰i zdravnik.
•
Vsak ãlovek prena‰a svoj kriÏ.
•
Vsak deÏ ima svoj ãas.
•
Vsak hvali to, kar je dobro, ali se vsak tega ne drÏi.
•
Vsak je sebe vreden.
•
Vsak je sebi najbliÏji.
•
Vsak je svoje sreãe kovaã.
•
Vsak je svojega denarja vreden.
•
Vsak je svojega imena vreden.
•
Vsak mlinar vodi vodo na svoj mlin.
•
Vsak naj na svojem pomete, pa bo po vsem ãisto.
•
Vsak naj svojo vero moli, vsak svoje denarce tro‰i.
•
Vsak ni za vse.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
141
•
Vsak otrok velja mater en zob.
•
Vsak po sebi svojo sodbo sodi.
•
Vsak po sebi vatle meri.
•
Vsak po svoje Boga moli.
•
Vsak sam najbolje ve, kje ga ãevelj Ïuli.
•
Vsak se meri po svoji meri.
•
Vsak se sam varuj, drugi te ne bo.
•
Vsak si pomore kakor more.
•
Vsak svojo kozo dere.
•
Vsak za tem sledi, kar ga veseli.
•
Vsak zaãetek je teÏak.
•
Vsaka generacija se posmehuje stari modi, ali
dosledno sledi novi.
•
Vsaka hudobija se prej ali kasneje kaznuje.
•
Vsaka krivica je kakor na oba kraja oster meã.
•
Vsaka medalja ima dve plati.
•
Vsaka nova metla v zaãetku dobro pometa.
•
Vsaka pesem se enkrat izpoje.
•
Vsaka povodenj se uteãe.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
142
•
Vsaka resnica ima dva obraza.
•
Vsaka rit pride enkrat na sekret.
•
Vsaka skrb naj te ne pla‰i, nezgoda vsaka ne ustra‰i.
•
Vsaka stvar ima svoj konec.
•
Vsaka ‰ola nekaj velja.
•
Vsaka vas ima svoj glas.
•
Vsaka voda je pri izviru ãista.
•
Vsakdanje zgubi vrednost.
•
Vsakdo po svojih sposobnostih, vsakomur po
njegovem delu.
•
Vsakdo se rad zapira v svojo polÏevo lupino.
•
Vsakdo ve, kako je treba odgajati druge otroke.
•
Vsake oãi imajo svojega slikarja.
•
Vsakemu je svoje najmilej‰e.
•
Vsakemu je svoje najmilej‰e.
•
Vsakemu njegov znaãaj ustvarja usodo.
•
Vsako ãudo za tri dni.
•
Vsako ãudo za tri dni.
•
Vsako delo ima svoje sonãne in senãne strani.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
143
•
Vsako hudo ima nekaj dobrega.
•
Vsako hudo vzeti za dobro.
•
Vsako obleko je treba ukrojiti po meri.
•
Vsako Ïivljenje pi‰e svoj roman.
•
Vse dobre stvari so tri.
•
Vse je odvisno od sreãe.
•
Vse je res, ãe ni laÏi vmes.
•
Vse klanja se denarju, najveãjemu sleparju.
•
Vse pride na dan, ãe ne prej, pa ãez sedem let.
•
Vse razumeti, pomeni, vse oprostiti.
•
Vse reke teãejo v morje.
•
Vse se more, ãe se hoãe.
•
Vse skrito postane oãito.
•
Vsem ni mogoãe ustreãi.
•
Vsi ljudje vse vedo.
•
Vzemi tam, kjer ni, dodaj tja, kjer Ïe je — Ïal,
veãkrat tako tudi je.
•
Vzemi Ïenico, sebi vrstnico.
•
Vzgoja mladine je temelj drÏave.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
144
•
Vzgojeni lahko vzgaja.
•
Vztrajnost utegne kronati uspeh.
•
VÏigalice in ‰karje niso za otroke.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
145
Z
dobrim se hudo povraãuje.
•
Z dobro voljo zaãni delo, pa bo lep uspeh imelo.
•
Z izgubo ãasti ãlovek veliko izgubi.
•
Z lastnimi Ïulji je malokdo obogatel.
•
Z laÏjo pridobljeno ni blagoslovljeno.
•
Z laÏjo se ne pride daleã.
•
Z leti postajamo starej‰i, ne pa vedno tudi
pametnej‰i.
•
Z malim se zaãne, z velikim neha.
•
Z nahodom gre devet bolezni.
•
Z rojstvom smo Ïe zapisani smrti.
•
Z velikimi gospodi ni varno igrati, ‰e manj jim
posojevati.
•
Z Ïlico medu ujame‰ veã muh, kakor s polnim
sodom kisa.
•
Z Ïlico pita, z drÏajem v oãi dreza.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
146
•
Za dobrim konjem se pra‰i.
•
Za eno in isto stvar se ne vznemirjaj dvakrat.
•
Za izreãene besede ti lahko je Ïal, za neizreãene
nikoli.
•
Za kogar ti ni mar, posodi mu denar.
•
Za konjem naj gre ‰e uzda.
•
Za krta ni treba plota okoli vrta.
•
Za lenuha ni kruha.
•
Za misli ni nobene uzde.
•
Za moÏitev, smrt in davke ni nikoli prepozno.
•
Za neke je ves svet komedija, za neke pa tragedija.
•
Za plemenito srce je ves svet domovina.
•
Za prepir morata biti dva.
•
Za pridnega je za vsakim grmom kos kruha, pod
vsakim kamnom denar.
•
Za pridnega je za vsakim grmom petica.
•
Za siromakom vsak pes laja.
•
Za skrbi je ‰e tudi jutri ãas.
•
Za sreão ni nikdar prepozno.
•
Za ‰parovcem gre cirovãek.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
147
•
Za tele se pravdajo, pa kravo zapravdajo.
•
Za trgovca je domovina njegov Ïep.
•
Za vsak greh je odpu‰ãanje.
•
Za vsakega raste ‰iba.
•
Za zakletve zaljubljencev ni kazni.
•
Zaãetek ljubezni je sladek, konec pa ãesto grenak.
•
Zaãetek vsake stvari je majhen.
•
Zaãne v zlatu, neha v blatu.
•
Zadovoljstvo ãe‰ãe prebiva v koãi, kakor v palaãi.
•
Zadovoljstvo srca sreão ti da.
•
Zakon brez otrok je kot dan brez sonca.
•
Zakon je grob ljubezni.
•
Zakon narave je tak, da z malega raste veliko.
•
Zakon pravice in ãlove‰ka narava zahtevata svoje.
•
Zakonska zveza je kot z medom namazan kriÏ —
med se poje, kriÏ pa ostane.
•
Zaljubljencu ni niãesar teÏko.
•
Zaljubljenec se je poslovil od pameti.
•
Zaman je graditi sreão na nesreãi drugega.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
148
•
Zamolãana resnica se rada ma‰ãuje.
•
Zamolãano ni pisano ne brano.
•
Zamujeno ‰e ni prepozno.
•
Zanesljiv prijatelj je jasna pogodba.
•
Zapored se tudi v mlinu melje.
•
Zaradi dreves ne vidi gozda.
•
Zaradi ene muhe si pajek ne prede mreÏe.
•
Zaradi lenobe se pod useda.
•
Zardevanje je barva kreposti.
•
Zareãenega kruha se najveã poje.
•
Zase ne poznajo steze, a drugim kaÏejo cesto.
•
Zato smo suÏnji zakonov, da smo lahko svobodni.
•
Zaupanje se vraãa z zaupanjem.
•
Zaupanje v zdravnika veã pomore kakor zdravila.
•
Zaverovanost v lepoto narave je vsakomur
potrebna.
•
Zavist cilja na druge, a zadene sebe.
•
Zavist in strah sta strasti brez uÏitka.
•
Zavist je najbolj zakoreninjena strast v ãlove‰kem
srcu.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
149
•
Zavist je neka vrsta pohvale.
•
Zavist je sestra sovra‰tva.
•
Zavist Ïe od zametka propada.
•
Zavist, ki molãi, je nevarnej‰a od glasne.
•
Zavistnik huj‰a, ko vidi, da se bliÏnji redi.
•
ZaÏgati je lahko, ogenj pogasiti pa teÏko.
•
Zdrav ãlovek ima sto Ïelja, bolnik pa eno le ima.
•
Zdravilo za nepo‰tenje je za nekatere pozabljenje.
•
Zdravim je vse zdravo.
•
Zdravnik zdravi, narava ozdravi.
•
Zelje Ïelodec samo nastelje.
•
Zemlja nam odvzame vse nadloge.
•
Zemlja se brani smrti z brstenjem, ãlovek z
rojevanjem.
•
Zgodnja danica, pridnim zlatica.
•
Zgubil si denar, nisi zgubil niãesar; zgubil si ãast,
zgubil si pol; zgubil si pogum, zgubil si vse.
•
Zidarju ni poleti nobena peãenka premastna,
pozimi pa nobena suha hru‰ka pretrda.
•
Zima rada z repom bije, ãe dolgo toplo sonce sije.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
150
•
Zima, gosposka in smrt ne prizanesejo.
•
Zjutraj se nikogar ne boji, zveãer pa pred lastno
senco beÏi.
•
Zlat kljuã vsaka vrata odpre.
•
Zlata veriga ne da svobode.
•
Zlatemu maliku se vse klanja.
•
Zlato ne govori, premore pa vse.
•
Zlato oroÏje — gotova zmaga.
•
Zlato rado srce okameni.
•
Zlato se v ognju preizku‰a.
•
Zlo dejanje ne more pomagati k dobremu.
•
Zlo rodi zlo.
•
Zlo se z dobrim ne odganja.
•
Zlo zatri v kali.
•
Zloba sama popije najveãji del svojega strupa.
•
Zloben ãlovek misli, da ti dela dobro, ãe ti ne dela
slabo.
•
Zlobni nimajo miru.
•
Zlobo rodi nemoã, nemoã pa neznanje.
•
Zloãinec se rad vraãa na kraj zloãina.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
151
•
Zmaga ima sto oãetov, poraz pa je sirota.
•
Zmaga nad duhom je popolnej‰a kot zmaga z
oroÏjem.
•
Zmanjka vina, ni razgovora; zmanjka denarja, ni
prijatelja.
•
Zmota ãloveku ne da videti resnice.
•
Zmotiti se, je ãlove‰ko.
•
Znamenje dobrega srca je veder obraz.
•
Znanja ne zajemamo s korcem.
•
Znanje je bogastvo.
•
Znanje je moã.
•
Znanje molãi, neznanje kriãi.
•
Zob za zob, kri za kri.
•
Zrak napihne mehur, o‰abnost pa norca
•
Zrela hru‰ka sama pade z drevesa.
•
Zrelo jabolko samo pade.
•
Zrno do zrna pogaãa, kamen do kamna palaãa.
•
Zunaj lep, znotraj slep.
•
Zunaj lepota, znotraj praznota.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
152
•
Zveãer s kurami spat, zjutraj s ptiãki vstat, dan je
treba iskat.
•
Zveãer se dan hvali.
•
Zvijaãa je sili kos.
•
Zvitost se pobija z zvitostjo.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
153
Î
aba bo skakala v moãvirje, ãetudi bi jo postavil
na prestol.
•
Îalitvi se najbolj ma‰ãuje‰ z nasmehom.
•
Îalost in tuga je strupena kuga.
•
Îalosten je svet, ki oblaãi obleãene in slaãi sleãene.
•
Îalosti ne more‰ deliti.
•
Îe rano zaãne Ïgati, kar misli kopriva postati.
•
Îe staro je pravilo, da delo zahteva plaãilo.
•
Îe velja, kamor srce pelja.
•
Îena deli z moÏem dobro in slabo.
•
Îena drÏi hi‰i tri vogale in ‰e ãetrtega moÏu
podpira.
•
Îena je re‰itev ali pogubitev druÏine.
•
Îena moÏa naredi, ali ga pa skazi.
•
Îena pusta, moÏ gotovo pijanec.
•
Îena se v moÏu vidi.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
154
•
Îene umetnikov bi morale ostati vedno lepe in
mlade, a ker tega ni, zato to boli.
•
Îeni se tam, kjer bo‰ imel klobuk obesiti kam.
•
Îeniti se je treba z u‰esi, ne pa z oãmi.
•
Îenska brez moÏa je kot hi‰a brez strehe.
•
Îenska brez neÏnosti je nemogoãa, kakor mo‰ki
brez smelosti.
•
Îenska je zlo, ali nujno.
•
Îenska od nezvestobe veliko priãakuje, malo pa
dobi.
•
Îenska prevzame srce, petje razveseli, vino pa utopi
skrbi.
•
Îenska samo tega ne pove, ãesar ne ve.
•
Îenska vladarica sveta, a suÏenj Ïelja.
•
Îenska zamolãi, kar v glavi veã ni.
•
Îenska zato izbira, da izbrano rodi.
•
Îenska, ki hoãe, vedno delo najde.
•
Îenska, ki iskreno ljubi, ne more biti ne zlobna, ne
nezvesta.
•
Îenske in zdravniki vedo, kako je laÏ potrebna
ljudem.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
155
•
Îenske solze so najuspe‰nej‰a vodna sila.
•
Îensko oroÏje je lepota in solze.
•
Îivali pred smrtjo molãe, ljudje se upirajo.
•
Îivali rade umirajo same.
•
Îivemu ãloveku se vse pripeti, mrtvemu samo jama.
•
Îiveti in pustiti Ïiveti.
•
Îivi naj Ïivijo, mrtvi naj poãivajo.
•
Îivi primerno svoji Ïetvi.
•
Îivi prosto, doÏivi‰ let sto.
•
Îivi se samo enkrat, pravita modrijan in bedak.
•
Îivi tako, da bo‰ sanjal lepo.
•
Îivi, kakor more‰, ãe ne more‰, kakor hoãe‰.
•
Îivljenje ãloveka izuãi.
•
Îivljenje je nesreãnemu dolgo, sreãnemu kratko.
•
Îivljenje je preveã kratko in ãlovek si ga ne sme
sam sebi greniti.
•
Îivljenje nas naredi mehke, kjer smo trdi, in trde,
kjer smo mehki.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
156
•
Îivljenjske teÏave nam pomagajo prena‰ati misel
na smrt, a misel na smrt nam pomaga prena‰ati
Ïivljenjske teÏave.
•
Îlahta je raztrgana plahta, ki se pa ne da za‰iti.
BES
e
DA
LJUDSKI PREGOVORI
157
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-299-8
Wyszukiwarka
Podobne podstrony:
Zbirke in Zborniki Ljudske pesmi
Zbirke in Zborniki Mednarodni jezik
Zbirke in Zborniki Slovenske novele [ 1935 ]
Zbirke in Zborniki Žiga Herberstein
Zbirke in Zborniki Eno si zapojmo
Zbirke in Zborniki Slovenske pravljice
Zbirke in Zborniki Oj božime
Education in Poland
Participation in international trade
in w4
Metaphor Examples in Literature
Die Baudenkmale in Deutschland
Han, Z H & Odlin, T Studies of Fossilization in Second Language Acquisition
2002 4 JUL Topics in feline surgery
Midi IN OUT
więcej podobnych podstron