kega dvorca na Peãi. Veãer je bil zgoden in mrzel, sive
megle so se pasle po dolinah in se oprijemale gozdnatih
griãev, legle sedaj prav nad vas in se za nekaj trenutkov
zopet dvignile. Iz megle je pr‰ilo venomer, od drevja je
kapljalo in so kaplje dolble v premoãena tla. Od vseh
strani so ‰umele vode in se umazane vlivale v potok, ki
je bobnel globoko pod dolinsko cesto. Cesta pa se je sa-
motna vlekla ob zidovju gora, izvila se izza slamnatih in
lesenih va‰kih streh po okrogli dolini in stopila z drznim
ovinkom v dolino, ki si jo je bil v tisoãletjih preril potok.
Tam pa, kjer je cesta zavila z va‰kih polj v sotesko, se je
odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoloãnem
kamnitem mostiãu na drugo stran potoka in se vzpel do
petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na straÏi
gledalo nekaj belih poslopij ãez obronek sem doli na
cesto.

BES

MLADA BREDA

Oni, ki so se bili ustanovili tu gori, so dobro oznaãili

to rodovitno polico nad dolino z besedo »Peã«, kajti po-
vsem kmeãki peãi je bilo podobno to mesto, in nemalo
njih, ki so hodili po cesti, je z nekako zavidnostjo gleda-
lo na Peã, ãe‰, blagor njim, ki so gori na toplem in var-
nem.

âim vztrajneje in kljubovalneje je legal zgodnji meg-

leni mrak tega veãera, tem bolj razposajeno in zasme-
hujoãe mrazeãe in pusto vreme je kipela poskoãnica
harmonike raz Peã. Nekaj ãudovito nesoglasujoãega,
nekaj surovoveselega je bilo v teh glasovih, pronicajoãih
se v blatna tla, stresajoãih kaplje z vej, zamirajoãih v
sunkih visoko pod oblaki kipeãih vetrov in ‰umenju siv-
kastorjavih voda. Nehote je obstal do kolen blaten in do
srca utrujen beraã ob razpotju, otresel s klobuka vodo in
se zagledal na Peã, kjer je ravnokar sinilo par svetlih
oken v somrak. V naslednjem hipu je beraã — Lazar
vseh svatovanj in sejmov ter shodov — Ïe lezel po
opolzkem klancu na Peã. Mrzla sapa je nagibala njegovo
nemarno in uborno postavo v stran, ko je lezel po ovin-
kih nad potok in zapu‰ãeni mlin in se z zadnjimi moã-
mi dovlekel do hleva, izza katerega se je belila mogoã-
na dvonadstropna, z rdeão opeko krita hi‰a. Na levi in
desni je bilo opaziti nekaj skromnej‰ih hi‰ in shramb.
Pred hi‰o pa je bilo ob‰irno dvori‰ãe sedaj preplavljeno
od mlakuÏ in gnojnice, izlivajoãe se od hleva. Pod lese-

BES

MLADA BREDA

no streho je bilo nekaj tovornih voz, jarmov in poljske-
ga orodja. Sicer pa je bilo dvori‰ãe ãisto zapu‰ãeno in
nihãe ni beraãu zastopil poti, ko je krenil proti dvonad-
stropni hi‰i in se vzpel po stopnicah iz kamna k odprtim
durim.

Prostorna veÏa ga je sprejela, z leve in desne se je vsi-

palo nekaj soparne svetlobe vanjo, osvetljevalo dolgo, s
praznimi steklenicami in umazano posodo pokrito
mizo, nekaj sodov pod njo in ‰iroke stopnice v ozadju.
Skozi vrata na desni je bilo ãuti ‰um in glas hre‰ãeãe
polke. Beraã se je stisnil skozi vrata prav tedaj, ko je har-
monika utihnila. Nekdo, ki je hotel skozi vrata, se je
zadel vanj, da je priletel beraã z glavo ob vratni rob in se
mu je od boleãine zameglilo pred oãmi. Beraã je videl
kakor skozi meglo dolgo belo pogrnjeno mizo, obloÏe-
no s pecivom in mesom ter vinom. Nekaj zardelih in
razgretih ljudi se je vraãalo skozi vrata iz sosedne sobe,
kjer so bili doplesali, za mizo. ·um in ropotanje s stoli je
za hip preglu‰ilo vse druge glasove, samo nekdo je kli-
cal na ves glas: »Godec je Ïejen, noãe gosti!«

Izza mize se je dvignila krepka in rejena Ïenska, zar-

dela v obraz in nekoliko hripava.

»Dajte godcu poliã vina! Pa da se mrcina ne upijani!«
»Saj je dobil Ïe dva!« je nekdo ugovarjal.
»Godcu poliã vina. âe pa zaspi, ga vrÏem na deÏ!« je

pripomnil znova isti Ïenski glas.

BES

MLADA BREDA

Tedaj je beraã pristopil k mizi, se ozrl po gostih in se

poniÏno klanjaje obstal nasproti poveljujoãi Ïeni in re-
kel:

»Bog daj sreão vsem skupaj, nevesti in Ïeninu pa vse-

ga, ãesar si Ïelita. Ubog reveÏ sem, laãen in moker.«

·ele sedaj so se ozrli svati na beraãa in ostro oko po-

veljujoãe Ïene je premerilo njegove mokre cape od nog
do glave. Trd in osoren je bil njen glas:

»Odkod pa si, potep?«
»Od Sv. Jakoba, Ïlahtna mati. Od daleã sem,« je od-

govoril beraã.

»Kaj?« se je hudobno zaãudila Ïena in se pri tem ozrla

po svatih, »ste sli‰ali? Od Sv. Jakoba, pa pride k nam be-
raãit! Ali nimamo domaãih dovolj?«

»Imamo, imamo!« je pripomnil Ïeni nasproti sedeãi

moÏ in pri tem pomeÏiknil nevesti, ki mu je sedela z Ïe-
ninom nasproti ob boku krepke, poveljujoãe Ïene, »po-
tepuhov in beraãev«. Hrupno se je zasmejal.

Za hip je ‰vignil krepki Ïeni vesel izraz ãez lice in z

glavo je prikimala moÏu.

»Ti TomaÏ, molãi, si Ïe pijan.« In tedaj se je zasmeja-

la, vzela kozarec in ga izpila.

Svatje so se umirili, ko da ãakajo njenih besed. In res

se je ona dvignila in udarila ko mo‰ki ob mizo. Pri tem
so ji nemirne oãi begale po gostih in obstale na nevesti
s ãudovito presunljivostjo, tako da je nevesta povesila

BES

MLADA BREDA

pogled in nehote izpustila kozarec. Îena pa se je obrnila
k beraãu in velela:

»Od daleã si pri‰el, daleã pojde‰. Noãem, da bi pravil

nemarnim kmeticam okoli, da te je gospodinja na Peãi
zapodila! NeÏa, daj mu kos gnjati in potice. Pa vina mu
nalij. Tja za peã mu postavi!«

Koncem mize se je dvignila mlada dekla in postregla

beraãu, ki se je zahvaljeval in klanjal vsem gostom po
vrsti. Îena pa se dalje niti zmenila ni veã zanj. Beraã je
stopil k peãi. Toda tu je Ïe sedel nekdo, in videti je bilo,
da mu ni niã kaj ljubo, da prihaja tujec delit njegov mi-
ren in gorek kotiãek.

»Ali nima‰ v veÏi prostora?« je govoril mal, suh mo-

Ïiãek sedeã v zapeãku in se pri tem trudil prepriãati be-
raãa, da za peãjo ni za dvoje njiju prostora. »Saj vidi‰, da
sedim jaz tu. Le v veÏo pojdi!«

»Kaj?« se je oglasila sedaj znova gospodinja, »kaj je

to, Luka? Mu ne privo‰ãi‰, da bi se zagrel? Takoj se mu
ogni!«

»Katra«, je zaprosil moÏic. »Tvoj brat sem, pa naj se-

dim z beraãem? In njemu si dala vina, meni ga pa nisi.«

Îena se je dvignila izza mize in stopila k peãi in po-

tegnila beraãa s seboj ter ga posadila drugemu ob stran
in rekla:

»In ãe ti ni prav, lahko gre‰. Ali zdaj ve‰?«

BES

MLADA BREDA

MoÏic se je potuhnil in si z raskavo roko potegnil ãez

obraz in se obrnil v stran. Îena pa se je, v bokih se ziba-
je, vrnila k mizi. Pijani TomaÏ se je zasmejal in nekaj go-
stov z njim. Z izzivalnim pogledom se je ozrla gospodi-
nja na nevesto in Ïenina. Onadva se nista smejala.

»Nevesta na Peãi, pa tako kisla!« se je ponorãevala

Ïena. Îenin Juri pa je pri‰el nevesti na pomoã in dejal:

»Anica ni take vesele naravi, ko vi mati!« Îe zardelo

obliãje je Ïeni ‰e bolj zardelo.

»Ali morda ne smem biti vesela?« Ozrla se je po mizi

in Kocijan, boter Jurijev s svojo suho Ïeno Jurijevo bo-
tro, je prikimal trikrat, zamahnil nato z roko pred se in
rekel:

»·e vpra‰a‰, Peãanka. âe bi ti ne smela biti, kdo pa naj

bo? Pa je tudi res, da ga ni v devetih Ïupnijah bogastva,
ko na Peãi.«

»Sreãna nevesta!« je zamrmrala sladko in ljubeznivo

suha Jurijeva botra, Cilika.

»Si sli‰ala?« je pogledala Peãanka nevesto. Nevesta se

je po sili nasmehnila.

»·e smejati se ne zna tvoja nevesta,« je ogovorila Pe-

ãanka svojega sina in ga gledala nekaj hipov. Nekako
nevoljna je pristavila nato: »Pa saj si tudi ti ko sama skrb
in Ïalost.«

Sedaj se je Juri posili nasmehnil. Bil je ‰ibek in droben

ãlovek. Na bledem, ãudno starikavem obrazu je leÏala

BES

MLADA BREDA

utrujenost. Oãi so bile Ïalostne. Na licih je plamenelo
nekaj rdeãice, kakor poleti pozno v veãer veãerna zarja.
Te roÏe na licu niso bile pomladne. Mogoãe se je zasmi-
lil ta hip celo materi. Rekla je:

»Ve‰ li Juri, kaj je pikolit?«
»Pri moji veri!« je odgovoril mesto Jurija hlapec To-

maÏ. Peãanka pa je udarila ob mizo:

»NeÏa, prinesi pikolita!«
Dekla je vstala in ‰la. Mati pa je govorila sinu:
»Vidi‰ Juri, saj sem ti pravila, da nisi za Ïenitev, ne ti

ne tvoja nevesta. To je treba biti vesel. Kadar je Peãan-
ka vesela, morajo biti veseli vsi v hi‰i! Ali ni tako prav?«

In doli konci mize, kjer so sedeli posli, je bilo ãuti ve-

selo pritrjevanje. Nekdo je hripavo ponavljal:

»TomaÏ sedi vi‰e, pa niã ne de, niã.«
TomaÏ se je ozrl ãez mizo in odvrnil:
»Kaj je? Komu ni kaj prav? Ali ni tebi, Lipe?«
»Meni je vse prav,« je odvrnil lep, krepek fant in po-

kazal izpod navihanih brk zdrave zobe. »Le ·imna vpra-
‰aj, kaj hoãe.« ·ime je bil drugi hlapec in ãisto malo po-
doben Lipetu. Cel veãer je jedel in pil, medtem ko se je
Lipe vsakokrat toliko ãasa dvignil izza mize in od‰el iz
sobe.

»Na tvoje zdravje!« je klical ·ime TomaÏu, ki se mu je

bil pribliÏal. TomaÏ je prijel kozarec in ga izlil na tla.

»Bom pikolit.«

BES

MLADA BREDA

»JeÏe‰, kak‰na ‰koda!« je zajavkala suha Jurijeva bot-

ra. V tem se je oglasila harmonika, in TomaÏ je zaãel kri-
liti z rokama in se vrteti. Lipe se je dvignil in ‰el iz sobe.

»Îenin in nevesta pa niã ne ple‰eta,« je zaklicala Pe-

ãanka in pahnila TomaÏa, ki se ji je bil pribliÏal.

»Ti si pijan, TomaÏ, pa na nogo stopa‰.« Hlapec je

omahnil na stol in se krohotal pred se.

»No, ali ne bosta plesala?« je priganjala Katra sina in

nevesto.

»Ne bom, mati!« je dejal sin. Nevesta se je nagnila k

njemu. On pa je vstal in od‰el v veÏo. Peãanka je poteg-
nila za seboj Kocijana.

»Stara sva, taki mevÏi pa ‰e ne, kaj?«
»Tisto pa ne,« je dejal moÏ. Botrica pa se je zasladka-

la:

»Katrica, ‰e ob pamet mi ga spravi‰.«
Peãanka se je zasmejala in izginila v sosednjo sobo.

Pri‰la je NeÏa s pikolitom. TomaÏ ji je vzel vino, ·ime pa
njeno roko in jo odvedel plesat. Nevesta je bila obsedela
skoro edina pri mizi. Strmela je kakor zami‰ljena na od-
prta vrata sobe, kjer so se prerivali plesavci. Tedaj ji je
poloÏil TomaÏ roko na rame.

»Ve‰ kaj, z menoj pa bi zaplesala eno.«
»Ne!« je dejala ostro.

BES

MLADA BREDA

»Pa pila bo‰.« TomaÏ je drÏal steklenico pikolita v roki

in ji nalil kozarec. Prijela je in se dvignila ter stopila k
peãi do moÏica.

»Stric, nate!«
Naglo je prijel in nesel plemenito vino na ustnice in je

pil slastno. Po strani pa je gledal na hlapca, ki je stal ‰e
vedno doli pri mizi, odpiral usta in iskal pripravne be-
sede.

»Hvala, stokrat hvala,« je za‰epetal hvaleÏni moÏ,

toda nevesta je bila Ïe izginila v veÏo.

»DrÏi se, presneto se drÏi,« je mrmral TomaÏ za mizo,

in glava mu je hotela zlesti na prsa. Hipoma pa jo je
vrgel kvi‰ku in se zasmejal.

»Ne mara plesati. Pa bo vendarle, pa ne kakor bo

sama ho-hotela.« Nato se je dvignil in potrkovaje z nogo
in majaje z glavo stopil k ple‰oãim.

Nevesta pa je stopila v veÏo in iz veÏe v kuhinjo. V ku-

hinji je bilo ãuti vikanje dekle Marjanice. Pomivala je
posodo in se jezila na NeÏo, ãe‰, da samo ple‰e in da ni
nikogar, ki bi delal. Za ognji‰ãem je sedel pastir AnÏe,
mala deklica je pometala.

»Ali ni mojega moÏa tu?« je vpra‰ala Anica.
Marjanica ni odgovorila.
»Tu ga ni!« je dejal AnÏe.
»Kaj?« je vpra‰ala sedaj Marjanica.

BES

MLADA BREDA

»Na dvori‰ãu je!« je zaklical nekdo za Anico. Bil je

Lipe. Za hip sta si gledala nevesta in fant iz oãi v oãi.
Fant je stopil k ognji‰ãu, Anica je od‰la, ko je bila rekla:

»A tako. Hvala!«
Stopila je na plan in zahipno ni videla niãesar. Bila je

oslepljena od luãi. DeÏevalo ni veã, samo pod oblaki je
‰umelo in od strehe je Ïuborelo. Nevesta je zaklicala
polglasno.

Onstran pri hlevu se je zganila senca in se ji bliÏala.
»Juri!« je ponovila, »ali si ti?«
»Sem!« je dejal, »ali ne ple‰e‰?«
»Ne ple‰em,« je dejala trpko in mu segla v roko. »Ali

ti ni slabo?«

»Ni mi dobro!« je odvrnil za hip, »pa ni zaradi tega.«
Privila se je k njemu in ãisto blizu lica mu je poloÏila

usta. âudna Ïalost, strah in bridkost sta jo obdala, ko-
maj je vedela, kaj govori.

»Ni zaradi tega,« je ponovila, »vem!« In krãevito je

dostavila: »Juri, midva bi se ne bila smela vzeti!«

V tem hipu, ko je izrekla te besede, jih ji je bilo Ïal.

Zazdelo se ji je, ko da se je ves stresel, in da je nekaj za-
jeãalo v njem. Videla mu je v obraz. Kljub temi je opa-
zila njegove plahe, zaãudene oãi. âutila je, da se mu tre-
se roka ko otroku. Kakor jok se mu je izvilo iz grla.

»Zakaj?«

BES

MLADA BREDA

Usmiljenje do njega in neizreãena lastna bridkost sta

se borili v nji in ni vedela, kaj naj reãe.

»Ker sem bolehen?« je vpra‰al toplo.
»Juri!« je zaklicala skoro na glas in se tesneje privila k

njemu. »Ni res, kdo pravi da si bolan. Saj nisi, Juri. Tako
sem rekla, zdaj mi je Ïal. Hudo mi je bilo. Juri! Ti ne bo‰
hud.«

Prijel jo je za obe roki, s katerima je zamahnila v zrak.
»Anica! Vem, kaj si mislila. Moja mati te ne mara in

tega ti nisi vedela.«

Ona je zajokala.
»Toda ne boj se, Anica, ali nima‰ mene?« In glas se

mu je ogrel, ko je govoril dalje. »Trda Ïenska je, ‰e meni
ni prijazna. Potrpela bo‰, Anica. Nocoj je pila, pa je raz-
posajena, jutri bo drugaãna.« Ona se je umirila.

»Ne govoriva veã o tem!«
»Ne!« je dejal moÏ. »Govoriti morava. Zdaj si moja

Ïena in nihãe te mi veã ne vzame. Anica! Samo iz stra-
hu, da te izgubim, ti nisem povedal pred poroko, da se
je mati ustavljala moji poroki. Zdaj ve‰, Anica. Umrl bi
bil brez tebe. Ali more‰ biti huda? Ali hoãe‰ biti?«

»Noãem!« je dejala ona krepko in mu zopet poloÏila

ustnice blizu lica in ‰epetala: »Zato ker te ljubim! In lju-
bila te bom in delala in potrpela. In ãe bo hudo, Juri, za-
nesla se bom nate. Vsaj pred hlapci me ãuvaj, TomaÏ
dela v hi‰i, kar hoãe.« In glasneje je dostavila: »Pokori-

BES

MLADA BREDA

la se ji bom, morala me bo imeti rada, ãeravno nisem
prinesla niãesar k hi‰i.«

»Ti moja dobra, dobra Ïena!« je dejal moÏ. Par tre-

nutkov sta stala v nemi sreãi in Ïalosti objeta ne meneãa
se za deÏ, ki se je bil ulil znova.

»Idiva nazaj, Juri. Pa veselo!« je rekla Anica.
Za roke se vodeã sta stopila med svate in zaãudena

obstala na vratih. âuden in oduren prizor se jima je nu-
dil. Ob steni je stala Peãanka in nategovala harmoniko,
da je hre‰ãala v neubranih glasovih. Sredi sobe pa sta se
trudila, da bi plesala, beraã in godec. Ker je bil godec
‰epast in beraã truden, je bil pogled na nju ‰e sme‰nej‰i.
TomaÏ se je drÏal mize in se tresel od smeha, da se je po
mizi polivalo vino. Venomer je vikal:

»Presneta Katra, o presneta Katra! Take pa ‰e ne!«
Juri je naglo stopil k materi:
»Mati, kaj poãenjate. Ali ste pijani?«
»Kaj?« je zahropela Ïena, »kaj si rekel?«
»Ljudje se vam smejejo!«
Peãanka je vrgla harmoniko godcu in stopila k mizi

ter nalila dvoje kozarcev in se obrnila k godcu in beraãu.

»Plesala sta, pijta. ZasluÏila sta.«
Nato se je obrnila k sinu in rekla zaniãljivo:
»Ljudje se smejejo. Kaj pa so meni mar ljudje. Kdo pa

je gospodar na Peãi, ali jaz ali ljudje?«

BES

MLADA BREDA

»Take pa ‰e ne, Katra, take pa ‰e ne!« se je ‰e vedno

smejal TomaÏ. Za peãjo pa je godrnjal Peãankin brat:
»Za beraãe ima pikolit, za brata ga pa nima.«

Tedaj je planila Ïena proti peãi. Zardelo in tolsto lice

ji je od jeze zahripelo in besno je mahala z roko.

»In kaj si ti, pritepenec! âegav kruh je‰, kje sedi‰? Ven

gre‰, na mestu gre‰ iz hi‰e. Pijanec nemarni!«

»Sama sebe poglej!« je odvrnil moÏ.
»Ven pojde‰!« je klicala ona in ga popadla za noge,

katere je bil varno potegnil na peã. Ko pa ga je prijela, je
sunil, da se je Ïena opotekla, in pristavil:

»Vidi‰, da si pijana. Ne bo‰ me Katra, nocoj me pa ne

bo‰!«

»TomaÏ, nesi ga ven!« je velela ona in hlapec jo je slu-

‰al in se opletaje pomikal k peãi.

»Naj me le, naj me le, pa mu tako povem, da bosta

imela dovolj ti in tvoj hlapec,« je vikal moÏ, »da bodo
vsaj ljudje vedeli, kak‰na Ïena si ti.«

Tu se je vme‰al Juri.
»Mir imejte! Mati, ali se boste tepli?«
Îena je drhtela od zadrÏevane jeze. Kljub pijaãi je

ãutila, da se je osramotila pred gosti in hlapci. Celo sobo
je premerila in njen pogled je obstal slednjiã na neves-
ti, ki je ‰e vedno stala na vratih in mirno motrila cel do-
godljaj. Stopila je tedaj k nji in rekla:

»Ali ti tudi misli‰, da sem pijana, kaj?«

BES

MLADA BREDA

Anici je ‰inila rdeãica ãez obraz, ni mogla prenesti ta-

‰ãinega pogleda in ozrla se je na moÏa. Ta‰ãa ji je molãe
obrnila hrbet in sedla za mizo. Luka je lezel s peãi, na
vratih je obstal.

»Da ti bo prav,« je dejal Peãanki, »grem spat. Niã ne

de, naj ti tekne pikolit, ljuba sestra.«

Tedaj pa je moÏa nekdo rahlo prijel od zadaj in ga po-

tegnil v veÏo. Par trenutkov nato je vstopil Lipe in Ani-
ca je opazila, da je nastal v sobi hipoma mir. Tedaj se je
zavedla in sedla na najbliÏji stol. Godec je med tem ãa-
som raztegnil harmoniko. Toda edini ·ime je prijel Ne-
Ïo in jo odvedel. Peãanka je sedela ko pribita na stolu,
Juri ji je nekaj dopovedoval. Anica je opazila, da jo Pe-
ãanka neprenehoma opazuje. Groza jo je stresla pod
tem pogledom, ki je poãival na nji. Dasi je ugibala po-
gled, je vendar ãisto dobro ãutila, da jo ta‰ãa nameno-
ma tako gleda. Kakor omotiãnost se je je pola‰ãevalo.
Nekdo, menda Kocijan ji je pripovedoval o neki neves-
ti, ki so ji s petimi vozovi pripeljali balo. Nepopisna tes-
nost jo je objemala. Siloma je vrgla telo kvi‰ku, da se
otme teh moreãih oãi. In tedaj je zagledala prav nasproti
sebi Lipeta. Videla je njegovo zdravo, resno lice, prijaz-
ne in pametne oãi, in ãudna, ãudna misel jo je napolni-
la, kakor da ga mora vpra‰ati:

»Ali ti morem zaupati? Ali mi nisi tudi ti nasproten in

hudoben? Glej, nikogar nimam, in ‰e moj moÏ je reven

BES

MLADA BREDA

in slab. In one Ïene, ki me tako trdovratno gleda, me je
strah. Ne ljubi me, trn v peti sem ji!«

Nekdo je poloÏil vlaÏno roko na njeno ramo. Kakor

blisk je videla ‰vigniti nekaj rdeãice Lipetu ãez obraz.
Ozrla se je. TomaÏ je stal za njo.

»Ne ple‰em!« je rekla kratko.
TomaÏ je ogovoril Jurija.
»Lepo nevesto ima‰, prijazna pa ni.«
Juri se je nasmehnil in dejal:
»Anãka Ïe ve, zakaj ni!«
V tem hipu pa je ko od gada piãena planila Peãanka

kvi‰ku. Oãi so ji izstopile iz glave. Anica je zbledela.
Drgetaje se je ozrla na Lipeta. Îalosten smehljaj mu je
leÏal na licu. Anici se je zdelo, ko da ga razume: »Ne
morem ‰e, zdaj ti ne morem ‰e pomagati.« V nasled-
njem trenutku se je usula Peãanki iz ust ploha besedi.

»Kaj Anãka ve, kaj? Kaj ima ona vedeti; ãe misli, da

ima ona kaj vedeti, gre lahko takoj. ·e nocoj gre lahko.«

»Mati!« je kriknil Juri, »kdo vam kaj hoãe?«
»O, nihãe mi niã noãe,« je nadaljevala porogljivo

Ïena, »nihãe niã. Sama nedolÏna jagnjeta ste. Ko bi le
bila tako slepa in neumna, pa bi ne videla, kaj hoãete.
Ali hoãe‰, da povem, kaj hoãe ta tvoja lepa punca—?«

»Mati, imejte mir,« je prosil do smrti pla‰en sin.

BES

MLADA BREDA

Soba se je bila skoro spraznila, gosti so ãutili, da je

bolje, da se odstranijo, samo Kocijan se je bil dvignil in
stopil k Peãanki.

»Katra, pametno govori‰. Vsak ti mora dati prav. Le

umiri se. Glej, huda beseda ni prida,« je kimal in z roko
vil, ko da du‰i zlobno kaão. Njegova soproga, suha Ju-
rijeva botra, je gostolela od nekod:

»Oh pikolit, nikoli ga ‰e nisem, nikoli ga ne bom veã.«
Nekaj hipov je gledala Peãanka brezizrazno pred se.

UtolaÏila se je bila toliko, da je izpila kozarec vina. Ali
pila je hitro in zaletelo se ji je.

Ponesreãi je bil ba‰ sedaj tudi godec prenehal. Peãan-

ka se je vsled tega spet razgrela in komaj je pri‰la k sapi,
je zakriãala.

»Kdo mi ga ne privo‰ãi? Ti?«
Z drobnimi oãmi je bodla v bolestnoÏalostno lice ne-

veste in njene podrhtevajoãe osinele ustnice. Zaman se
je Anica lovila za nekaj trdega, zaman je iskala sebi na-
proti dobrih in resnih oãi. Lipe je bil od‰el, kakor skozi
meglo je videla vstati svojega moÏa, prijeti kozarec in ga
tre‰ãiti na mizo in kakor iz ãudne dalje ga je sli‰ala go-
voriti:

»Mati, ali je to sprejem moji Ïeni? Sedaj mi je dovolj.«
Anica je ‰e videla, kako so se Ïeni za hip zasvetile

osuplosti in jeze oãi, kako se ji je za hip zresnil od vina

BES

MLADA BREDA

zabrekli obraz, videla je tudi, da je osuplost izginila v
istem hipu izrazu pomilovanja, malomarnosti.

»Taka mati, saj ‰e sina ne ljubi!« je mislila Anica in

krog oãi ji je leglo koprenasto in vse okolu se ji je za-
vrtelo. Nevesta se je bila onesvestila …

BES

MLADA BREDA

Peã, nekdaj in zdaj

red petindvajsetimi leti kali, je bilo, da so praznovali
na Peãi prav tako ‰umno poroko, dasi ne v dvonad-

stropni hi‰i. Tudi pikolita niso polivali, kljub temu so se
gosti proti jutru ne veseli raz‰li. In prav tako deÏeven
dan je bil in voda je bobnela v potoku. In ravno ta povo-
denj je bila kriva, da so se bili na Peãi pri poroãnem pi-
rovanju sprli.

Tako okolu devetih je bilo, in v najlep‰em veselju so

se veselili svatje. Stara soseda in biv‰a gospodarja na
Peãi, oba vdovca, oba sivolasa in podobna si ko brata,
sta trãila z majolikama in Jurca je rekel Juriju:

»Starej‰ina naj reãe eno!«
In starej‰ina je raz‰iril usta in pra‰al:
»Naj reãem? Saj je tvoj sin Ïenin, moj je Ïe pozabil,

kdaj so mu pripeljali balo.«

»Beseda da besedo, Juri!«
In res je dala beseda besedo, in Juri je govoril pamet-

no in dobro.

BES

MLADA BREDA

In ker je govoril poãasi in povedal trikrat isto in hotel

v ãetrto ‰e enkrat isto povedati, mu je segel oãe Jurca v
besedo:

»Glej ga no, saj to vemo dobro, da sva midva soseda

in da je Bog priãa, kako sva lepo gospodarila in v miru
Ïivela, in da sva stara, in da je tvoj sine Lipe vzel Ur‰o in
jemlje danes moj sin Anãiko kaj moÏje in Ïene, ali ni
prav res tako?«

»Res je res!« je rekla druÏba. Juri pa je gnetel kos kru-

ha in udaril ob mizo.

»Naj bo, poreãem ‰e eno, da bosta vedela vidva mla-

da ,« tu je pokazal na Ïenina in nevesto »in da bo‰ vedel
tudi ti moj sin in moja snaha.«

Tu se je Juriju storilo milo in solze so mu stopile na

lice in vsi so bili ginjeni in so prikimavali. MoÏ pa je za-
hropel in od notranjega ganotja prevzet zakriãal:

»Poglejte Jurco in mene. Oba sva Jurija, pa ga ni ãlo-

veka, ki bi mogel reãi, da je bilo kdaj le za toliko prepi-
ra med nama.« Tu je pokazal moÏ na drobtinico na mizi,
Jurca pa je zastokal:

»Juri, Bog je priãa, samo resnico si govoril.«
»Resnico, samo resnico,« je stokal Juri, katerega so

bile lastne besede tako prevzele, da je bil ginjen kakor
na veliki petek pri Ïupnikovi pridigi, »resnica boÏja,
otroci moji. Glejte, do solz sem ginjen in tudi Jurca joãe.
Za zgled naju vzemite, ti ljubi Ïenin in ljuba nevesta in

BES

MLADA BREDA

ti moj sin in moja hãi.« Zopet je zajokal, in Jurca je bri-
sal solze ob njem.

»Hãi!« je bruhnil Juri sedaj z vso ostalo mu ‰e moãjo

in molãal, da so svatje in njegova snaha zaãudeni po-
gledali kvi‰ku. MoÏa pa je objel nebodrzen pogum in
govoril je:

»Ko je moj sin poroãal, je bil Jurca moj starej‰ina, da-

nes ko poroãa njegov sin, sem jaz starej‰ina. Ali ni to
prav? Kaj, Jurca? Skupaj sva poroãala, pa pod staro
hru‰ko sva sedela in sva rekla: Sosed ni sosedu prijatelj.
Midva nisva taka, kaj? Midva se ne bova kregala, da bi
se le naju otroci ne! Kaj? Ali ve‰, kaj si rekel nato, Jurca?«

»O vem, vem!« je navdu‰eno prikimal Jurca.
»Ali ste sli‰ali vi otroci? Ali zdaj veste? Tako je rekel:

âe bo‰, Juri, imel sina in jaz hãer, potem bo lahko. Vkup
ju deneva, in na Peãi ne bo prepira. Îena in moÏ se ne
prepirata.«

Nekdo je nekaj za‰epetal, in nekaj gostov se je zasme-

jalo. Globoko uÏaljen je dejal Juri:

»âe ti bolj ve‰, moj sin, pa vedi. Spodobi se pa vendar,

da mi pusti‰ povedati kako in kaj. Ali zdaj ve‰?« In ker
je sin prikimal z glavo, je sklenil Juri:

»Pa ni dal Bog, obrnil je drugaãe. Meni sina, njemu

sina. Ali zdaj veste?«

»O vemo, vemo!« je hropel Jurca.

BES

MLADA BREDA

»Zato reãem ‰e eno, ti Ïenin in ti nevesta in ti moj sin

in moja snaha. Zaradi brvi doli nisva vedela ne jaz ne
Jurca, ãegava je.«

»Tvoja je!« je posegel vmes Jurca.
Juri je zamahnil z roko.
»Nisva vedela in ne veva, ãegava je, zato pa sva na-

pravila tako, da jo je on meni ponujal, jaz pa njemu. Pre-
pirala se pa nisva in hvala Bogu, nosila je mene in nje-
ga in bo nosila najina brv.«

»Ne veã, stric!« je dejal tedaj nekdo na vratih in z laã-

nimi oãmi preletel vso druÏbo. Vse svate je spreletelo ko
nekaka groza, ko so zasli‰ali nenadoma tuj glas: »Ne
veã, stric!«

Jurca je planil kvi‰ku.
»Kaj? Kdo?«
»Zadnji sem, ki je pri‰el preko nje!« se je sam vase

smejal tujec. Malo in suho, pod veliko kro‰njo sklonje-
no telo se mu je pri vsaki besedi streslo od neke notranje
veselosti. Oãi, majhne in ostre, so gorele mrzliãno, ka-
kor da je vsaka beseda cekin, ki ga spravi na dno svoje
velike kro‰nje. Tako je stal na vratih pred svati, in suhe
ustnice so se zvijale po griÏljajih, ki si jih iz svojega ni
privo‰ãil, po poÏirkih vina, ki jih njegova teÏka kro‰nja
ni privo‰ãila v plaãilo telesu, ki jo je nosilo.

»He, Martin Kro‰nja,« je viknil Jurca, ko je pri‰el k

sebi, »kaj si rekel, kaj?«

BES

MLADA BREDA

»Nobeden veã preko brvi!« je radovalo in se smejalo

pod kro‰njo. Tedaj pa je tujec odloÏil tovor in pozdravil:

»Dober veãer vsem skupaj, dober veãer.« In s suhimi

ustnicami je cmokal in poÏiral Ïeljno griÏljaj za griÏlja-
jem in poÏirek za poÏirkom.

»Treba te je bilo, Kro‰nja,« je dejal Juri. — »Pod teboj

se je podrla, koliko prigoljufanega denarja pa je v tvoji
malhi?«

»Po‰teno blago, po‰ten denar!« se je smejalo nekje iz

kro‰nje, da ãlovek v resnici ni vedel ali govori Martin ali
kro‰nja.

»Pod njim se ni zlomila, ne,« je prikimal svatom Juri,

»saj je sestradan ko pes.«

»Laãen pa, laãen,« je resneje dejal Martin. Kro‰nja je

kljubovalno molãala. In molãala je, ko je kro‰njar pouÏi-
val griÏljaj za griÏljajem, molãala, ko je izmuãeni skopuh
pouÏival poÏirek za poÏirkom. In dasi se je moÏ z ras-
toãimi moãmi z vse veãjo ljubeznijo in neÏnostjo oziral
nanjo, je molãala, ko da noãe umeti njegovih besed:
Glej, moja ljuba kro‰njica, toliko trpim zaradi tebe. Do-
volj imam, da bi lahko Ïivel vsak dan ko tile nocoj, pa
noãem. Pa noãem, ker si ti, preljuba kro‰njica, ‰e prelah-
ka, ‰e pre …

Kro‰nja je molãala trdovratno, Juri pa je presekal neÏ-

ne misli kro‰njarju:

»Hej, Martin, ali je res, da s hi‰ami kupãuje‰?«

BES

MLADA BREDA

»Kupãuje‰, kupãuje‰ »je jecal moÏ, »ljubi moji, kdo

govori tako grdo o meni siromaku?« In »siromak« se je
bojeãe ozrl na svojo kro‰njo, in v resnici se mu je zdelo,
da kro‰nja samozavestno ponavlja:

»Kupãujem, kupãujem!«
Tedaj se je »siromak« ustra‰il in rekel:
»Kaj ne privo‰ãi‰ reveÏu, da v miru sne, pa ‰e za tako

vest, kakr‰no sem prinesel.«

»Lepo vest si prinesel,« je viknil sedaj Jurca, »glej, moj

sin in jaz sva Ïe drugaãnih misli, kdo naj zdaj napravi
novo.«

»Sosed!« je dejal nato Ïenin.
»Nak!« je odgovoril hitro onstran mize Jurijev.
»Otroci moji!« je viknil Juri, »mene boste poslu‰ali in

pa Jurco. Ali zdaj veste?«

Pa le niso hoteli vedeti in govorili so vsi vprek.

Kro‰njar se je stisnil v kot in govoril v mislih s svojo
kro‰njo, medtem ko so njegovi laãni pogledi poÏirali
mize, stole, slike in stene. In ãim glasneje so se prepirali
svati o brvi, tem jasnej‰e je postajalo njegovo lice, in s
ãudovito neÏnostjo se je pritiskal z glavo k svoji kro‰njici
kakor da jo vpra‰uje:

»Kaj, ljuba kro‰njica? Kaj pravi‰ ti k tej nesreãni brvi?

Midva bi sezidala most, in tega ne bi odnesla voda, kaj?
In nihãe bi ne mogel potlej pregnati naju od tu, kaj,
kro‰njica?«

BES

MLADA BREDA

In kro‰nja sedaj ni molãala. MoÏu se je zdelo, da

govori iz nje in da ponavlja venomer: Peã, Peã!

In tedaj se je zgodilo, da je planil izza mize Juri in za-

klical:

»Kaj, toÏila se bosta, toÏila na Peãi? ·koda, da nisem

umrl danes zjutraj.«

»Saj je ‰e danes ãas!« je zastokal ob njem Jurca. Ali

pogledala se moÏa nista. Strah, Ïalost pred bodoãnostjo
jima je bila vzela vse veselje in ves oni ponos davnih let,
ko sta v slogi gospodarila na Peãi.

Kro‰njar Martin pa je z laãnimi oãmi gledal skozi

okno, kjer se je delal prvi dan in nastavljal u‰esa na svo-
jo kro‰njo in prislu‰koval njenim skrivnostim: Peã, Peã,
Peã!

* * *

Prvi je umrl Jurca. Tedaj je izgubil njegov sin pravdo v
prvi in‰tanci. Potem je umrl Juri, tedaj je izgubil njegov
sin pravdo v drugi in‰tanci. Ko je v tretji in‰tanci dobil
pravdo Jurijev sin, je pri‰el kro‰njar Martin na Peã in
posodil obema denarja. In potem je pri‰el ‰e parkrat.
Nekega dne pa je pri‰el brez kro‰nje in ko se je vrnil, je
bil gospodar na posestvu rajnega Jurce, ãegar sinu se je
bilo rodilo nekaj let prej dekletce, ki so jo krstili za Anãi-
ko. Ta Anãika je bila tistega dne ravno shodila in njena
prva pot je bila z doma. In milo se je storilo njenemu

BES

MLADA BREDA

oãetu in vzdignil je roko proti sosedu: »Tudi ti in tvoj sin
pojdeta.« In res se je zgodilo tako. In mali Lipe, ki je bil
medtem strgal Ïe prve hlaãice, je prijel mater za roko in
vpra‰al:

»Zakaj gremo s Peãi?«
Mati mu ni odgovorila, ali temno ji je postalo od bo-

leãine pri srcu.

Deãek pa je dejal modro in resno:
»Mati, le nikar ne jokajte, Lipãek ne da Peãi.«
In mati se je kljub Ïalosti nasmehnila.
Kljub ostremu ugovoru od strani malega Lipeta je pri-

‰el na Peã Martin. Tako je zavladala na Peãi kro‰nja in se
utolaÏila. Ali motila se je, ãe je mislila, da bode odslej
ona gospodinja na Peãi. NehvaleÏnost je plaãilo sveta. In
stara kro‰nja je obãutila to bridko resnico v polni meri,
ko jo je njen stari suÏenj vrgel v podstre‰je in se ni zme-
nil veã za njo. Kro‰nja je hotela sprva s kljubovalno mol-
ãeãnostjo pokarati to grdo ravnanje, ali pomagalo to
sredstvo ni, in ko je zaãela govoriti, je bilo Ïe prepozno,
in nihãe je ni veã poslu‰al. Zakaj stari Martin je bil sedel
nekega veãera za mizo, vzel papirja in zapisal takole:

»Ljubi sin! âe misli‰, da si postal pameten in bi rad

delal in kaj zasluÏil, potem pridi! Posestvo imam, gozd,
polje in hi‰o. Napravil bom mlin in Ïago. Na posestvu
bom gospodaril jaz, na mlinu bo‰ ti. âe nisi popolnoma

BES

MLADA BREDA

znorel, pride‰, kakor je tvoja dolÏnost in kakor te ãakam
s teÏkim srcem, tvoj oãe Martin.«

In ker sin Martinov »ni bil popolnoma znorel«, je res

pri‰el, in ‰e prav vesel. In niã manj vesel ga ni bil oãe. In
tedaj je odzvonilo kro‰nji in rada nerada se je umakni-
la, kuhajoãa onemoglo jezo nad plaãilom tega sveta.

Tedaj so zaãeli na Peãi prezidavati, delati in graditi. Iz-

ginila je stara slika Peãi, novo, dvonadstropno poslopje
je pogledalo doli v dolino, mogoãni hlevi ob hi‰i, kozol-
ci, hlevi za pre‰iãe so stali v spremstvu mlade, zornole-
pe gospe gosposke hi‰e. Za kro‰njo, ki se je vila nekje v
podstre‰ju ãudovitih, nepoznanih ji boleãin, se ni zme-
nil nihãe, prav nihãe.

Na Peãi je zavladalo novo Ïivljenje. In vse to se je do-

godilo tako ãudno hitro, da nihãe ni mogel vsej tej izpre-
membi slediti.

Vse se je bilo tako ãudno izpremenilo, da stari kro‰-

njar novega ni veã poznal in zajemal z levo in desno ter
plaãeval delavce, ko da jih plaãuje z gumbi. In vendar je
bilo vse, kar je zajel, pravo svetlo srebro, z lakoto in ode-
ru‰tvom prihranjeno. In vendar je kro‰njar trosil in ni
od daleã veã mislil na teÏko vest, ki je v zadnjih sunkih
utripala v podstre‰ju v obliki stare, preznojene kro‰nje.

HvaleÏnost sveta!
Zelo pozno se je bil kro‰njar domislil, da ima poleg

kro‰nje tudi sina. In ãim pozneje se je tega domislil, tem

BES

MLADA BREDA

bolj goreãe se ga je oklenil in razklenil je Ïelezne pesti in
srebro je teklo, ko da je priigrano. »Za sina!« je mislil
starec in obãutek, da mu odteka srãna kri, je bil laÏji. Za
sina! Uboga kro‰nja! Z zavistjo je gledala, kako gine
gora, katero je nanesel starec v nji. MoÏ, ki vse svoje Ïiv-
ljenje ni obãutil nikakih oãetovskih ãustev, se je bil se-
daj na veãer svojih dni ves zaljubil v svojega sina. Srce
mu je paral ta sin, ali oãe, ki se je bil poslovil od kro‰nje,
je prenesel vse, in resen pogovor in opomin sta ‰la mi-
mo sina, ko da ni niã.

»Zapravlja‰!« je prosilo iz dobe kro‰njarjenja.
»Ali ste Ïe tako na suhem, oãe? Zakaj ste me pa vabi-

li? Pustite mi, mlad sem.«

»Mlad je!« je odpustil oãe in kro‰nji se je podrl nov

up.

Mlad je bil ta mladi tujec na Peãi in zelo veselja Ïeljan.

Poznali so ga v vasi. V vsaki gostilni so ga poznali. Za
vino je plaãeval, iz Boga in ljudi se je delal norca, ne-
sramno sladko je pogledoval dekletom v lica, da so zar-
dele beÏale v hi‰e in so fantje stiskali pesti. Ali bali so se
ga in so mu ‰li s poti. Drugi so se mu obesili na pete in
se mu hlinili in ga hvalili ter pili na njegov raãun. Ko pa
je bodoãi gospodar na Peãi nekega dne razÏalil one, ki
so se ga bali, in pozabil napojiti one, ki so se mu hlinili,
so se ti zvezali in udarili skupno po njem. ViteÏki jih je
pognal, ‰el za njimi v gostilno in se jim postavil po robu.

BES

MLADA BREDA

Pri eni mizi so sedeli oni, pri drugi je sedel on sam in
smejal se je, ves ãas se je smejal, dokler niso planili zo-
pet nanj. In zdaj je ‰lo za res. In skupila sta jo dva. Sin
stare Ïenice, njena edina opora je bil, kateremu je hra-
bri veseljak prestrelil koleno, da je ostal vse svoje Ïiv-
ljenje hrom, in pa najveãji pretepaã, kateri je pri tej pri-
liki izgubil ‰e zadnja dva prsta, ki sta mu bila ostala na
desni roki od zadnjega pretepa.

Drugega jutra je v podstre‰ju kro‰nja notranje radosti

in ‰kodoÏeljnosti drgetala, videãa, kako pelje z nasaje-
nim bodalcem oroÏnik njega, ki je bil kriv, da so vrgli
njo mej staro ‰aro, ropotijo. Par ãrnih las, ki jih je ‰e
imel, je tisti dan do veãera osivelo Martinu kro‰njarju.
Proti jutru drugega dne, — vso noã je starec govoril sam
s seboj — je nenadoma vstal in se odpravil raz Peã. Po
par dneh se je vrnil in po par tednih zopet od‰el in se
zopet vrnil in zopet ‰el, tako dolgo, da je sin odsedel ka-
zen. Tiste nedelje so farani ugibali, kdo da je bil »on« in
»ona«, ki so ju vrgli s priÏnice.

»Domaãina bosta menda le!« je modroval kmetiã,

»kajti tujih ne bodo pri nas oklicevali.«

»Tisto pa ne, ne oklicevali, ne poroãali,« je pripomnil

drugi.

In vendar so ju oklicali, poroãila sta se drugod in, ko

sta se pripeljala na Peã, se je odvalil moÏem in materam,
dekletom in fantom velik kamen od srca. »On« je bil

BES

MLADA BREDA

mladi s Peãi in mlada je bila lepa in drobna in bojeãa, oh
tako bojeãa, da se je od slabosti skoraj zgrudila, ko je
prestopila prag dvonadstropne hi‰e. In ko ji je mladi
moÏ razkazoval hi‰o in jo peljal tudi v podstre‰je, je
mlada Peãanka kriknila in pahnila moÏa od sebe in za-
ihtela. Stari kro‰nji pa je bilo ko nikoli, tako prijetno, in
stari kro‰njar bi jo bil znal umeti v njenem govorjenju:

»Kupil jo je. ZasluÏila sem jo jaz, jaz.« In dan za dnem

je ãula mlada nevesta — Katrica ji je bilo ime — pesem
stare kro‰nje: Kupila, zasluÏila. Sli‰ala jo je ãez dan in
ponoãi, v zidu je brnelo, in ura je nihala in kriãala: Ku-
pila, kupila! In nevesta je sprva jokala, potem je molãala.
In potem je zaãela polagoma rdeti in se smejati. In tedaj
je kro‰nja utihnila. Gospodinja se je ni veã bala, in stari
Martin je bil umrl, in mladi Peãan je nikoli umel ni. Tako
je bilo pri‰lo, da je zaãelo na Peãi novo Ïivljenje. Denarja
je bilo na Peãi dovolj, ali miru ni bilo. On je bil veseljak,
in ona je bila Ïalostna. In ker je sprva dan za dnem kro‰-
nja podpihovala neÏno srce in je zastrupljevala, da je
kupljena s cekini iz kro‰nje, je polagoma neÏno srce po-
stalo trdo in neãutno in potem je postalo zlobno, in ko
se je Peãanka zaãela smejati, tedaj je bila obraãunala
sama s seboj in rekla:

»Za Peã sem kupljena. Nisem ‰la rada. Ali kar je, je.

Îivimo, kakor moremo. Peã navsezadnje ni slaba reã.«
In Ïena se je tedaj spomnila solz in gorja prvega leta in

BES

MLADA BREDA

se domislila kro‰nje ter ‰la v podstre‰je. In z nekroãeno
ljutostjo je prijela umirajoão in pozabljeno sovraÏnico
ter rekla: »Kupila si me? Moti‰ se. Glej, ti in Peã sta se-
daj moja, in ãe se mi poljubi, vrÏem tebe v ogenj in Peã
prodam. Ali zdaj ve‰, kdo se smeje poslednji, ali se ti, ali
jaz?« In pri teh besedah so Ïeni privrele solze v oãi in ko
zase je govorila: »Kaj imam od Ïivljenja? Ali sem sreãna?
Moj moÏ me ne mara, ker ve, da vem, da sem bila zanj
kupljena in ker ve, da ga ne maram. In sina imava! Sina?
Ali ve‰, kaj je to? Sina! Ali misli on, moj moÏ na to, da
ima sina? Ne misli! Ne misli in raja in se vozi okoli. Ne
misli. Zakaj mora mati misliti? Ne mora misliti, ne more
misliti.«

Da je bilo v kro‰nji od kadarkoli vsaj nekaj srca, razjo-

kala bi se bila nad usodo tega nesreãnega deteta, ki je
bilo tiste dni zaplakalo na Peãi in je imelo oãeta in ma-
ter in dom in je bilo zapu‰ãeneje od negodne ptice, ki ji
je starko ustrelil lovec.

Bil je deãek, in krstili so ga za Jurija, in ko mu je bilo

pet let, je izgubil oãeta. Konji so se mu bili spla‰ili in od
doma je umrl. Mati-vdova je doznala, da je imel pred
smrtjo ‰e toliko moãi, da se je izpovedal in zapustil Peã
sinu.

Sinu, in njej — niã!

BES

MLADA BREDA

V tisti uri je bila zapeãatena usoda malega Jurija. Pos-

tal je bil gospodar Peãi in izgubil je mrtvega oãeta in
Ïivo mater.

In dobro je bilo samo to, da mali ni vedel, ne kaj je

Peã, ne kaka ãast ga ãaka, ko doraste, niti da bi moglo
biti ono, kar izraÏa beseda »mati«, nekaj drugega, nekaj
nebe‰ko lepega …

BES

MLADA BREDA

O znancih, ki so ‰e neznani

jekleno voljo in Ïelezno roko je zavladala po moÏe-
vi smrti vdova Katra na Peãi. Kakor da je od mladih

nog rastla na velikem kmeãkem posestvu. In vendar je
bila revnega oãeta hãi. Revnega oãeta hãi pa je umela
upravljati na posestvu mogotca, zato ker jo je beda nje-
nih mladih let nauãila delati. In Katra je znala delati. Ali
je tudi hotela? Vseh njenih misli zaãetek in konec je bilo:
Peã mora biti nepremagljiva in velika. To je dolÏnost
one, ki Ïivi na Peãi, zakaj Peã ima vse predpogoje, da bo
najlep‰i in najmogoãnej‰i dom v obsegu devetih in de-
vetih Ïupnij. Ni li tu voda, ki Ïene po letu in po zimi lah-
ko troje koles? Ni li tu gozda, ki ga ne poseãe deset de-
lavcev v desetih letih? In ni li cesta prav onstran vode?
Samo naloÏiti je treba na voz in zapeljati po cesti mej
svet, kjer je les tako drag! In ni li tu polja in pa‰nikov za
dvajset parov, in senoÏeti in livad? In sredi teh zemskih
kapitalov, li ni tu hi‰e bele, dvonadstropne? âemu so
hlevi? Da bodo prazni? âemu svinjaki s koriti? âemu
kozolec, ãemu shramba? In ãemu nad poljem, gozdom,

BES

MLADA BREDA

loko in livado, ãemu nad vrtom in senoÏetjo, bregom in
planjo, ãemu nad celo Peãjo prijazno nebo, nebe‰ko
solnce in rajskomilo zati‰je pred viharji poletja in Ïled-
jo spomladi?

âim veãi je bil ponos mlade, zdrave in moãne vdove

na Peãi pri pogledu ãez njeno posestvo, ãim strastneje se
je od dne do dne oklepala njena du‰a z vse oÏji postaja-
joãimi krogi ljubezni te grude, tem veãi, tem Ïiveji je bila
v nji moã in namen posvetiti Peãi vso svojo delavnost,
skrb in nego.

Vdova Katra je po smrti moÏevi ãutila, da ji je treba

biti na Peãi moÏ, moÏ gospodar, ki ne sniva, ki raãuni,
dela in skrbi. In ta misel je v Katri popolnoma zadu‰ila
drugo misel: âemu, komu hoãem delati, zase, za sina?
Glas krasnega premoÏenja je bil ko glas zvona in je pre-
vpil zaãasno drhtenje Ïenskega srca, materinsko pesem,
pesem sreãe in ljubezni in dela drugim.

Vse je bila gospodinja Katra na Peãi in povsod. Daleã

okolu so jo poznali posli. Hlapci, ki so bili po sijaju Peãi
privabljeni pri‰li na Peã in osramoãeni od‰li pred ãasom,
so govorili o vragu, ki ne privo‰ãi ne podnevi ni ponoãi
poãitka, in dekle, ki so bile zablodile na Peã, so se od
jeze jokale ‰e dolga leta za sramoto, s kakr‰no jih je na-
podila Katra. Posli so bili pri‰li v tak glas, da so ljudje
cenili njihovo vrednost po ‰tevilu mesecev, ki so jih pre-
sluÏili na Peãi. Dasi kljub takemu ostremu vladanju ni

BES

MLADA BREDA

bilo na Peãi, niti na njivah, niti v gozdu vse v redu, je
jasno. Kjer hlapce menjujejo preveã, ni nikoli reda. Tu-
jec se ne vÏivi tako kmalu, in na Peã so navadno priha-
jali posli tujci in tujci odhajali. In Katra je polagoma
sprevidela to in odkar je bila morala mlin in Ïago celo
ustaviti, ker ji ni hotel nihãe vdinjati se pod pogoji, ki jih
trdovratno nikakor ni hotela izpremeniti, je zaãela iskati
ljudi, ki bi postali na ta ali oni naãin odvisni od nje in
primorani, da ostanejo doloãen ãas na Peãi.

Tiste ãase, v katerih smo zaãeli pripovedovati, je bilo

na Peãi troje hlapcev in dvoje dekel in kakor je kazalo,
ni nihãe od njih mislil na drugo sluÏbo. Toda to se je
moglo zgoditi po dolgih letih Katrinega gospodarstva na
Peãi, ko je bilo pri‰lo njeno trdo vladanje Ïe v pozablje-
nje, in je Katra sama dokaj izgubila na svoji prvotni stro-
gosti.

Prvi hlapec je bil Tine, to se pravi, on je bil najstarej‰i

po svoji sluÏbi na Peãi, dasi sam ni verjel, kako da je ‰e
na Peãi. Imel je trdno vero, da dolgo ne ostane, in pre-
priãan je bil o svojih besedah, »da je le zaãasno tu, ker
se mu ‰e ne zljubi oditi«. Bil je ãlovek ãisto posebnega
kova, ne priden in ne len. Imel je dobro lastnost, da je
vse jedel in mnogo jedel in da je imenitno prebavljal.
Zato je bil rejen in lepo okrogel. Kljub temu je bil naj-
glasnej‰i oznanjevavec nauka, »da je na Peãi pasje Ïiv-
ljenje«. Katra ga je bila priklenila nase s pogodbo, da

BES

MLADA BREDA

dobi vsako Veliko noã in vsak BoÏiã po tri pare klobas in
goldinar za vino. In ·ime radi klobas ni mogel s Peãi. In
kadar mu je bilo prav hudo, je vtegnil vzklikniti: »Ta je
resniãna, klobase me bodo spravile ‰e v grob.« In res je
bila ta ljubezen hlapãeva Ïe strast, in izven nje je ljubil
edino ‰e poliã dobrega vina. Zato pa se mu je svetil
obraz, ko samo ljubo zdravje, in morda ga je Katra trpe-
la in prena‰ala ravno radi njegovega oãividnega zdrav-
ja. âe je gospodinja Katra trpela ·imna, potem je gotovo
vsaj toliko res, da je pri‰la dekla NeÏa samo radi ·imna
na Peã. Naj si bode kakor hoãe, toliko je gotovo, da Ka-
tra NeÏe z najmanj‰im izbolj‰kom ni privezala nase, da
jo je po treh dneh celo zapodila, in je NeÏa s solzami
preprosila, »naj je oni ne pahnejo v nesreão«. Bila je
okorna pri delu in poãasna ter silno potrpeÏljiva. Na vse
je molãala. Polagoma ‰ele je zaãela kazati svoje Ïenske
zmoÏnosti in bojevala viteÏki besedne boje s tovari‰ico
Marijanico, poboÏno staro devico, ki je delala za tri in
molila za vse na Peãi, in ki jo je bila Katra udinjala z ob-
ljubo, da ji bo prosto obiskati letno tri boÏje poti. Mari-
janica je imela poleg drugih dobrih lastnosti tudi to, da
je povedala vse, kar in kakor je mislila in to zelo glasno.
V mladih letih je bila bolna na kozah, in ena ji je bila
sedla v uho, in tako se je zgodilo, da je Marijanica z des-
nim u‰esom umela vse, na levo pa je zaman udarjal ‰e
najprepriãevalnej‰i glas. In ker se je bilo to dejstvo uta-

BES

MLADA BREDA

borilo ko prepriãanje v nji, da bodo sodni dan na levi
kozli, na desni ovãice, in je ona na levo uho gluha, ni
mogla nikoli dovolj hvaleÏno zahvaliti Boga, da jo je otel
pred vabljivostjo ‰e Ïiveãih »kozlov« in ji dal nekako za-
gotovilo, da je »odmenjena« ovãicam.

Najmlaj‰i hlapec na Peãi, ãeravno najpripravnej‰i in

najmoÏateji, pa je bil Lipe. Naravnost od vojakov je pri-
‰el in njegova prva pot je bila na Peã. Ko se je pogodil s
Katro, je ta ‰e ãas molãala in dejala na to :

»Kaj pa za pribolj‰ek?«
»Saj smo se Ïe pomenili za plaãilo!« je odvrnil fant.
»Za tri leta.«
»Tudi za deset, mati! Meni je prav.«
In Katri je bilo tudi prav, dasi ni umela, zakaj pride tak

fant ravno na Peã in si pri tem ‰e pribolj‰ka ne izgovo-
ri. Lipe je bil resen in molãeã hlapec, kakr‰en mora biti.
Le malo presamostojen se je zdel Katri, in zaman je sku-
‰ala prodreti za skrivnost njegovih veseloresnih, lepih,
rjavih oãi. Lipe je ostal kakor prvi dan vse naslednje: sa-
mostojen, resen in ponosnoskrivnosten, in Katra je
mnogokrat obÏalovala, da ni ta ãlovek malo zgovornej‰i
in vljudnej‰i. Sãasoma pa se je tudi takemu privadila in
mu pustila samostojnost. Da se sme zanesti nanj, je ve-
dela od prve ure. Dasi je bil Lipe njena desna roka, tega
sama ni vedela, zlasti morda tudi zato, ker je bil ob

BES

MLADA BREDA

istem ãasu pri‰el na Peã ‰e nekdo drugi in na ãisto dru-
gaãen naãin, ko vsi drugi.

Bil je TomaÏ, sin ubogega koãarja. Leporastel in mo-

ãen je bil. ·iroko zagorelo lice ne bi bilo nelepo, da ni
bilo opaziti onih potez, ki jih pi‰e strast na sicer mlade
in zdrave obraze. Njegova nadarjenost in spretnost sta
bili znani. Kljub temu ni bil TomaÏ pri ljudeh v veliki
ãasti. Leto za letom je odhajal v svet in se vraãal ãez
zimo. In tedaj je od jutra do noãi sedel po va‰kih gostil-
nicah in bahaje se zapravljal prihranjeni novec. In tako
se je leto za letom zgodilo, da je TomaÏ zapravil Ïe vse,
ko je bilo treba oditi v svet. ·lo je vse, od ure in teÏke
srebrne veriÏice, pa do kozjega repka in pli‰astega klo-
buka, od srebrno okovane pipe do velikih gosposkih
‰kornjev. Tedaj je TomaÏ par dni pil za zadnje novce, si
v sili potem izposodil kje par goldinarjev in lepega dne
izginil iz vasi. In jeseni se je vrnil z novo uro in novo
veriÏico in novim klobukom in ‰kornji in s ponosom in
staro navado. Edino kmeãko preziranje revnih »kmetav-
zov« mu je ostalo vedno staro, in vãasih je rekel, da bo
raje kradel, ko delal za dnino pri Ïgancih in kislem ze-
lju.

Zgodilo pa se je neke pomladi, da je bil TomaÏ zopet

vse zapravil in ker se je bil preteklo nedeljo dodobra sprl
s krãmarjem in gosti, Ïaleã in zasmehujoã jih, ni vedel
kje iskati in poprositi na posodo. V sili je pri‰el na Pe-

BES

MLADA BREDA

ãanko. Debelo je pljunil in zamrmral ko v vspodbudo
par kletvic in stopil na Peã.

Na‰el je Katro na vratih.
»Dober veãer!« je pozdravil TomaÏ.
»Je Ïe dobro,« je bil odgovor, »kaj bi pa rad?«
In TomaÏ je povedal, kaj bi rad.
Z vidnim zadovoljstvom je motrila Katra orja‰kega

moÏa, ki mu ni ‰la posebno lahko z jezika beseda. âutila
je, koliko Ïaljenega ponosa je v njem, in v tej okornosti
se ji je zazdel ‰e zanimivej‰i. Zadovoljen smeh je leÏal
Katri na licih. To pa je TomaÏa ‰e huje razburilo in raz-
jezil se je.

»âe mislite, da bi vam odnesel par pi‰kavih forintov,

mi pa dajte kako delo za teden dni.«

»Delo Ïe imam, delo,« se je ‰e vedno istotako prijaz-

no smehljala Katra, »pomladi je polno dela in pa gori v
gozdu je par polenãkov Ïe od jeseni. Kaj bo teh par po-
lenãkov tebi! V parih dneh si gotov z njimi.«

»Za koliko?«
»Sedem pi‰kavih!« je pokazala obenem Katra s prsti.

TomaÏ je vzel Ïago in sekiro in tri dni je bilo ãuti gori
pod senco smrekovih vrhov glasne udarce in po drãi
doli za hi‰o se je usipal hudournik debelih polen, da je
·ime klel drva in drvarja, ãe‰, da ‰e vse svoje Ïive dni ni
tako hitel ko sedaj, ko je zlagal polena v vrsto. In zdelo
se je, da »par polenãkov« res konca ne bo.

BES

MLADA BREDA

âetrti dan je TomaÏ od‰el s svojimi sedmimi pi‰ka-

vimi. Na cesti se je ozrl na Peã. Katra je stala ‰e vedno na
vratih in se mu kakor se mu je zdelo nasmihala.

»Kura te brcnila!« se je razjezil TomaÏ in pljunil, ko

da se hoãe otresti na ta naãin spomina na zadnje dni
Ïaljenega ponosa in bridkega dela. In istoãasno je zaãu-
til TomaÏ Ïejo, kakor‰ne ni ãutil Ïe par let. Vso zimo bi
lahko pil nanjo. In pil je celo noã in cel dan in ‰e eno
noã.

Tisto jutro zatem se je zbudil in pre‰tel svojo goto-

vino, par srebrnih dvajsetic in prgi‰ãe zelenkastih ãetr-
takov. Molãe je vtaknil glavo v vodo, oblekel jopiã in sto-
ril trden sklep, da gre v svet, in ãe mora pri zadnjih
hi‰ah zaãeti beraãiti.

Tako je poãasi in pol nezaveden koraãil po cesti, in

prav tisti hip je nekdo hitel s Peãi doli na cesto in TomaÏ
je mrmral nekaj silno neprijaznega pred se in hitel, da
bo preje mimo poti na Peã.

»JudeÏevi gro‰i prigoljufani!« je mislil pri sebi in z od-

porom pogledal pred se. In tam, kjer se je spustila pot s
Peãi na cesto, je stala Katra. In tisti prijazni smeh ji je
igral na zdravem in mladem licu. In TomaÏ je ãutil, da
ãaka Ïena nanj in se pridu‰il pri sebi:

»Ne bo‰ me veã kavka, ne! Za sto goldinarjev ti ne

delam veã, saj nisem Ïivina!«

BES

MLADA BREDA

»Ne, Ïivina pa nisem!« je zakljuãil in pljunil in hotel

mimo Ïene.

»Kaj? Ali se ne poznamo veã?« je pozdravila Katra.
»Meni se mudi!« je zagodrnjal TomaÏ in hotel mimo.
»Zaradi par besed ne bo zamude,« je rekla in mu za-

stavila pot, da se je moral TomaÏ ustaviti. Prav ob njem
je stala in prijazen smeh ji je igral na obrazu.

»Lej,« je nadaljevala, »ali je potreba takemu delavcu,

da hodi v svet, ko je doma dela in zasluÏka dovolj.«

TomaÏ je zamahnil malomarno z roko.
»Bajtarjem se ne udinjam. Kaj pa bo meni par gro‰ev.

Nak, to ni niã. Po svetu je bolje.«

»Na Peãi nismo bajtarji,« je odvrnila ona.
»Hudirja!« se je odzval TomaÏ, »Ïe vem, kako je pri

vas. ·e koÏe ne bi odnesel cele. Nak. Tako pa ne.«

»Lej ga no! Kdo pa pravi, da bo‰ tako delal, ko te

dni?« In prijazni in vabljivi nasmeh ji je zopet blodil ãez
lice in TomaÏu se je polagoma mehãalo srce. Moj Bog,
v Ïepu je tako Ïalostno Ïvenketalo ostalih par dvajsetic.
In po svetu je daleã. Vendar pa je dejal:

»Ne bo niã, mati!«
»·koda takega hlapca, takega delavca,« je dejala ona

prilizljivo in se dodobra prikupila TomaÏu. Laskalo mu
je, da je Ïena hvalila njegovo delavnost.

»âe delam, delam po‰teno, to je Ïe res!« je govoril. In

glasneje so zapele dvajsetice: malo nas je. Vendar pa je

BES

MLADA BREDA

pomislil TomaÏ, da bi se mu smejali v vasi, ãe‰: na Peã je
‰el za hlapca, in je dejal:

»Ne, za hlapca nisem.«
Ali Katra ni odnehala. ·e slaj‰e se mu je nasmehnila

in za roko ga je prijela:

»Kdo neki pravi, da bo‰ za hlapca? Lepa je ta! Ali je

Peã taka beraãija? Za hlapca nad hlapci bo‰, za oskrbni-
ka.«

âudovita je bila Katrina prekanjenost, ko je bila izre-

kla zadnje besede. Zadela je v Ïivo. Samozavest Toma-
Ïeva se je pod takim navalom sesula vase, in obliãje mu
je nehote razjasnila radost. Kakor je bila ta izpremem-
ba hitra, je vendar uganila Katra takoj, da je TomaÏ njen.
Segla je naglo v Ïep, in TomaÏ je ti‰ãal, prej ko se je za-
vedel, v roki lep nov desetak.

»Premisli,« je govorila Ïena, »cel dan ti pustim ãas, da

ne poreãe‰, da sem te premotila.«

»Tisto pa ne!« je odvrnil TomaÏ; in zaradi lep‰ega je

pristavil: »Razmislil bom Ïe, ãe je res tako. Za oskrbni-
ka, to je nekaj drugega.«

»Tako je, tako!« je hitela Ïena. »·mentan fant, trd si,

pa mi zato ugaja‰. Le nase bo‰ malo bolj gledal. Lej no,
kak‰en pa si. In brke si pusti, da mu silijo v usta, ko sta-
remu pijancu.«

»He,« je pomislil TomaÏ, »ta je lepa. Kaj pa, ãe nima

ta nekaj? Vrag vzemi Ïene, ‰e neumna zna biti name.«

BES

MLADA BREDA

TomaÏa je po stalo nehote sram pred njo in zamrmral je
nekaj ko, da kadar odhaja ãlovek v svet, ne gleda na to,
kak‰en je.

»Pojdi no,« je odvrnila prijazno Katra, »to Ïe pride,

kaj!«

»Tu je moja roka!« je odloãil TomaÏ, »in drugo se zgo-

vorimo jutri!«

»Jutri,« mu je stisnila ona roko. In TomaÏ se je vrnil

proti vasi, Katra pa na Peã. In ves ãas se je zadovoljno
smehljala predse in z vidno radostjo je postajala na poti
in se ozirala. Daleã, daleã okoli je bilo vse njeno. In ta
zavest jo je navdajala kakor tolikrat, tudi sedaj z zado-
‰ãenjem: ZasluÏila sem. Kljub temu je leto za letom za-
kljuãila njene podobne misli grenka resnica. In tedaj se
ji je lice spaãilo, in mali sin je tedaj ni rad sreãal, zakaj
brez vzroka je kriãala nanj.

Drugega dne je bil pri‰el TomaÏ na Peã in zasedel

svoje ãastno mesto. Katra je bila nasproti njemu ista ko
prej‰nji dan. Nevedoma so drugi hlapci in dekle hote in
nehote ãutili, da Katra Ïeli, da stoji mej njo in njimi To-
maÏ. In pokorili so se mu. On pa je nosil glavo in s sre-
brno veriÏico je Ïvenketal, in kozji repek se mu je sve-
til za klobukom, in ob nedeljah je vãasih iz same oholo-
sti plaãeval kmetom za vino. Celo proti domaãemu sinu
se je vedel oholo, vendar pa toliko vljudno, da je Juri rad
‰el z njim, bodisi na polje ali v vas. In ãe sta zavila v gos-

BES

MLADA BREDA

tilno in popila poliã vina, in je pri‰lo do plaãila, je vse-
lej plaãal TomaÏ, ãe‰:

»Kaj bo‰ ti. Saj vem, da ti‰ãi‰ par desetic. Le pusti jih,

da se ne prehlade.«

»Hlapec je grof, sin pa strada,« so pravili ljudje, in

smilil se jim je molãeãi in bolehni sin s Peãi.

In neke nedelje se je zgodilo, da je fant za‰el mej svoje

sovrstnike. Krenili so v gostilno. Juri ni hotel z njimi.

»Zakaj pa ne gre‰?« je vpra‰al eden.
»Tako,« je odvrnil Juri.
»Pusti ga no,« je pristavil porogljivo drugi, »saj vidi‰,

TomaÏa ni, kdo neki bo plaãal zanj.« Fantje so se zasme-
jali, Juriju pa je udarila rdeãica v obraz.

»Le pojdi, Juri, plaãam pa jaz,« je dejal prvi fant.
»Grem,« je odvrnil Juri; »nocoj plaãam jaz za vse.«
»Dobro, Juri! Ti Ïe lahko,« so pritrdili fantje.
Ko so pili, je stopil Juri h krãmarju v stran. »Bom pla-

ãal vse jaz, pa nimam pri sebi!« je govoril in silno ga je
bilo sram.

»Îe napraviva fant,« je hitel krãmar. »Take dolÏnike

vidim rad. Kolikor hoãe‰, Juri. Tebi, kar hoãe‰.«

PotolaÏen se je vrnil fant k tovari‰em. Drugega dne pa

je stopil k materi in jo prosil denarja.

»Kaj?« se je razjezila Ïena, »zapravljati tudi Ïe zna‰!

Lepa je ta. Na dolg pije, pa ‰e za druge plaãuje.«

»TomaÏ ima denarja dovolj, jaz pa niã,« ugovarja Juri.

BES

MLADA BREDA

»A tako,« je zakriãala mati, »TomaÏ ima denar. Pojdi

in sluÏi, pa ga bo‰ imel ‰e ti, kaj le polega‰ in ‰e napoto
dela‰.«

Sinu se je storilo milo in skoraj jokaje je dejal: »Mati,

kaj sem vam storil, da ste taki z menoj. Vam je veã za
TomaÏa, ko za sina. In glejte, mati! To je za plaãilo, da
vas prosim, kjer bi lahko sam vzel. Saj Peã bo vendarle
moja!«

Hipoma se je Ïeni stemnilo lice. Rdeã obraz ji je zali-

la kri in je viknila:

»Lepa hvaleÏnost je to. Peã bo njegova. Kdo ti jo pa

jemlje, kdo? To pa vedi! Ne bo prida iz tebe, prav tak si,
ko tvoj oãe. In Bog je Ïe vedel, zakaj ga je vzel. Kdo se je
pa trudil za Peã. Ti in on? Seveda. Pognal bi bil vse, in
kar je pustil, in kjer sem se muãila osemnajst let, tam
misli‰ zaãeti zdaj ti. Le gospodari! Prav nobene reãi ne
maram veã. Prav nobene.«

»Mati!« je prosil sin, »nihãe ni nehvaleÏen, to ni res

»Ali ona se je bila obrnila zaripla od jeze in hotela iz
sobe. Prav ta hip so se odprla vrata, in neznan ãlovek je
vstopil.

Ko da je zagledala strah pred seboj, je Katra obstala in

strmela nekaj hipov v pri‰leca, potem je presunljivo za-
klicala:

»Kaj hoãe‰ ti tu? Kaj hoãe‰?«

BES

MLADA BREDA

»Katra!« je teÏko zasopljen odgovoril moÏ, »pri‰el

sem.«

»Ta je lepa,« je odvrnila ona, »pri‰el je. In kdo te je

klical? Kdo ti je dovolil, da sme‰ priti?«

»âe je tako,« je drgetalo izza usten tujãevih, »saj grem

takoj. Naj bo. Poginem na cesti. Zbogom sestra!« Stari
in beteÏni moÏ se je obrnil.

»Mati,« je zaklical Juri, »ali imam strica?« MoÏ je pri

teh besedah obstal. Katra pa se je obrnila k sinu.

»Da, strica ima‰ in lepega. Lahko si ponosen nanj.«
»Mati,« je odvrnil sin, »kar sama se pomenita.«
In Juri je ‰el. Ko je bil od‰el, je Katra molãe strmela na

brata, ki je bil nepovabljen sedel k mizi. Silno truden in
slab je moral biti in zelo reven. Morda se je v teh hipih
celo zasmilil sestri. Ali silno je morala sovraÏiti ta Ïena,
zakaj prijazna beseda ni pri‰la iz njenih ust.

»Katra,« je povzel znova besedo tujec, »sama sva os-

tala na svetu.«

Ona je molãala.
»Nikogar nimam svojega, samo tebe. In bolan sem

bil. Za delo nisem veã. Kako naj Ïivim?«

»In hi‰a in premoÏenje?« je bruhnilo iz nje.
»Prodali so. Saj je Ïe pet let od tedaj. Ali nisi dobila pi-

sem?«

Îena ni odgovorila.

BES

MLADA BREDA

»Ni bilo sreãe. Odkar so sezidali tisto Ïeleznico, je

bilo z na‰o hi‰o proã. In tudi ti nisi hotela pomagati.«

»Nisem hotela!« je planila Ïena kvi‰ku, »nisem hote-

la. Prav vidi‰, res je, nisem hotela. In ali ve‰, zakaj nisem
hotela, zakaj?« Oãi so ji gorele v ãudoviti jezi in solze so
ji stopile vanje. Sunkoma je sopla in ko da se ji prsti krãi-
jo, se je zdelo, in da se zdajpazdaj zakadi v moÏa. Toda
ni se zakadila. Zasmejala se je, da je moÏa pretreslo od
glave do nog.

»Ali hoãe‰ res vedeti, zakaj nisem hotela?« je rekla

porogljivo in zopet sedla. »Lej, ali sta hotela ti in oãe? Ali
nisem rekla, ne maram ga? Sta li hotela vidva? Kaj sta
rekla vidva? Da, da! Tudi ti, ravno radi tebe je bilo vse
to.« In znova se je Ïena zasmejala. »Zbarantala sta me,
pa nista imela sreãe. Îeleznico so preloÏili in hi‰a je pro-
padla. Ali zdaj ve‰, zakaj nisem hotela?«

Brat se je dvignil.
Prezirljivo ga je gledala sestra in rekla: »âe gre‰, te ne

zadrÏujem. Podila te pa tudi ne bom. Lahko ostane‰, ãe
misli‰, da ti bo pri meni prijetno.«

S solznimi oãmi je pristopil moÏ, da ji seÏe v roko.
»Noãem,« je odtegnila ona roko. »Nikaka dobrota to

ni. Saj bo‰ ‰e videl, ti moj ãedni bratec, ti!« In zasmehu-
joãe se je obrnila in od‰la v veÏo in zaklicala:

»Kje je Jerica?«

BES

MLADA BREDA

Pri‰lec pa je s solzami v oãeh gledal pred se v belo

mizo, in nikogar ni bilo, ki bi mu bil rekel dobro bese-
do. Tako je sedel dolgo, dokler ni zaãul znova glasu svo-
je sestre. V tem hipu so se odprla vrata in od Katrine
roke pognana je omahnila v sobo, mala, bleda in revna
deklica in se opotekla in padla sredi sobe. Prej, ko se
revãe dvignilo, jo je Ïena prijela za lase in ji sklonila gla-
vo skoro do tal in zlobno vikala:

»Kaj? Ali se tako pometa? Kaj je to? Kolikokrat ti ‰e

povem?«

Od strahu je dekletce drhtelo, in moÏu je pogled za-

rezal v srce.

»Saj je ‰e otrok!« je prosil.
»Otrok seveda! Ali misli‰, da bom vse redila zastonj?

Pri nas delamo in ãe ne, ne jemo, moj ljubi. Kaj? Si se
premislil? Ostane‰?«

»Ali smem?« je vpra‰al.
»Sme‰!« je odvrnila zasmehujoãe, »gori pod streho ti

dam kot.« Nato se je obrnila k deklici.

»Pojdi zdaj in pokaÏi temu moÏu, kje mislim.«
Po temnih in strmih stopnicah je lezla deklica in moÏ

za njo. Ko sta pri‰la pod streho, je peljala deklica moÏa
v malo podstre‰no luknjo. Nekaj starih cunj je leÏalo
notri v polutemi. Goste mreÏe pajãevin so visele s tra-
movja, in ob zidu je bilo mokrotno, ker je pu‰ãalo na
strehi.

BES

MLADA BREDA

MoÏ je omahnil za deklico v prostor.
»Tu!« je ‰epetala deklica. In kakor v opraviãbo je pris-

tavila: »Tako je ukazala.«

MoÏ se je obrnil k deklici.
»âegava pa si?«
»Ne vem!« je odvrnila.
»Ali nima‰ stari‰ev?« je vpra‰al on.
»Ne!« je rekla. »Mama so mi umrli pred devetimi

leti.« Solze so ji zablestele v oãeh. Stopil je k nji.

»Kadar bo‰ imela ãas, Jerica,« je rekel, »pa pridi in si

poveva kaj.«

»Ali me poznate?« je vpra‰ala.
»Uboga revica!« je odvrnil. Doli je bilo ãuti glas gos-

podinje.

»Kliãe me,« je vzdrhtela deklica in od‰la hitro in tiho.

MoÏ pa je omahnil na kup umazanih cap, naslonil trud-
no glavo na roke in govoril in ponavljal pred se: »Mor-
da pa le ni taka in tako brez srca. Dela se samo, jutri bo
bolj‰a. Seveda bolj‰a!«

In vse osornosti, vse bridkosti, ki jih je sku‰ala priza-

deti Katra svojemu bratu Luki, ki je bil dokaj let starej‰i
od nje, dasi ne tako, kakor bi ãlovek mislil, niso vzele
tega upanja Luki. TolaÏil se je celo s tem, da ni prepri-
jazna niti z drugimi, niti s sinom. Vendar pa je opazil, da
razlikuje Katra skoro namenoma. âe je bila z malo Jerico
trda, neusmiljena, je bila s pastirjem AnÏetom dokaj pri-

BES

MLADA BREDA

jaznej‰a. Zakaj tako, tega Luka ni mogel umeti, kakor
tudi ni umel, ãemu ba‰ vprião njega najbolj preganja
dekletce. Nehote je sprva nekako sovraÏil AnÏeta. Ali
kmalu je to sodbo izpremenil, videã, da fant dekletce
brani in ji skrivaj pomaga. Prav istotako je kmalu spo-
znal, da bosta ravno otroka Jerica in AnÏe onadva, ka-
tera se bosta zanimala zanj. In nevede je obrisal vãasih
solzo. Zakaj mu je pri‰la v oãi, ni vedel nihãe. Morda pa
vendar kdo. A kdo?

Îivljenje na Peãi pa je ‰lo v novem naãrtu po starem.

Dela je bilo dovolj po zimi in po leti. Edino mlin je ne-
kam sameval, in zdelo se je, da niti Katra ne misli mno-
go nanj. Z jekleno roko je vladala krepka Ïena, od dne
do dne je bil njen korak samozavestnej‰i in tr‰i. In lica
so ji kipela zdravja, in mogoãen je bil njen glas. âim lep-
‰e je uspevala mati, tem Ïalostneje je propadal sin. K
vojakom ga niso potrdili. Zavest, da je ‰ibek in bolehen,
je odljudnega fanta ‰e bolj odljudila.

Kakor senca je bil, in niti hlapci se niso ozrli mnogo

nanj. Tako so ginili dnevi in meseci. In nihãe jih ni ‰tel,
saj je bil dan podoben dnevu in mesec mesecu.

Tedaj pa se je zgodilo nepriãakovano nekaj, ãesar ni

nihãe priãakoval, najmanj pa Katra sama.

Nekega veãera je bil stopil Juri k materi in ji razloÏil,

da ima trden namen oÏeniti se.

BES

MLADA BREDA

Anica

ekje, v podstre‰ni sobici z dvoje okni, v vasi je vi-

sela Ïe leta in leta stara, komaj ‰e jasna slika v sta-

rem, okrhanem okvirju: veliko sivorjavo oko v svetloru-
menem trikotu. Pod oãesom pa je bila zapisana s komaj
‰e ãitljivimi ãrkami veãna resnica:

Premisli o kristjan
ta svoj poslednji dan.
O pomni gre‰nik ti,
da boÏje oko ne spi.

S ãudno grozo je prevzemala resna slika malo dekli-

co, ki je vsak dan gledala na njo. In najsi je bila deklica
daleã proã od slike, jo je videla vendarle pred seboj. V
svojih sanjah je gledala to oko, v njenih igrah je bilo z
njo, davno prej, nego je umela razbrati besede zapisane
pod sliko. Nekaka veãna spremljevavka, nekak strah in
up tistih polzavednih let je bila ãudna slika, v katere
vznoÏju so potekala leta mladi deklici. In dasi je dekli-
ca rastla, in so ginile zgodnje predstave, ni zgubila slika

BES

MLADA BREDA

svoje moãi nad njo. In ko se je deklica sama mudila v
sobici, je zaãutila nehote ãuden strah in stekla je k oknu.
Raz okno je videla preko vasi do cerkve in onstran cer-
kve v breg in gozd, in tam pod gozdom se je belilo dvo-
nadstropno poslopje, oÏarjeno od solnca ‰e dolgo po-
tem, ko je Ïe leÏala po dolini senca in se je nad vasjo v
pomladnih veãerih razpel vijoliãast pajãolan.

In Anica, ta mala, bojeãa deklica je ãutila neizreãeno

radovednost. Stoinstokrat je pomislila: »Kako se paã vidi
z one dvonadstropne hi‰e s prostornimi okni doli na vas
in na cerkev in na hi‰o, v kateri je sedaj ona? Lepo mora
biti tam gori, kjer posije prvo solnce in ugasne posled-
nje. Lepo mora biti gori sredi trate in brega, kjer poga-
njajo prvi zvonãki in rastejo one lepe, velike, rdeãe lili-
je.« V takih mislih je Anica zahrepenela preko vasi tja
gori na Peã in popra‰evala, kod pelje pot tja gori; in ko
je doznala za pot, se je odpravila po cesti. Ali Ïe pri mo-
stiãu je obstala. âuden strah jo je ob‰el. In vrnila se je
Ïalostna in samo z okna je strmela gori. In ãudno je bilo.
Niti mati, niti teta nista govorili radi o Peãi. Paã pa je
opazila Anica, da ima mati vselej, ko jo ona izpra‰uje o
Peãi, solzne oãi. In zato je Anica, ki je zelo ljubila svojo
mater, zaprla svoje hrepenenje in svojo radovednost v
svoje srce. Tako so ji romale od mladega misli od skriv-
nosti do skrivnosti, od sivorjavega oãesa pa do razgleda
na Peã, na hi‰o od solnca obsijano.

BES

MLADA BREDA

Tako se je bilo zgodilo, da je pri‰la Anica v ‰olo in

prvo uro v ‰oli je doÏivela nekaj, ãesar ni mogla umeti.
Uãiteljica je poklicala prvo uãence po imenu in jih iz-
pra‰evala, od kje so. In tedaj je Anica sli‰ala, da je vpra-
‰ala uãiteljica bledega in plahega deãka, da li ni on s
Peãi.

Deãek je pritrdil. Anica pa je nehote ostrmela in mot-

rila s ãudnimi ãustvi deãka. On je tam gori doma, kako
da je kljub temu Ïalosten in bled. Nihãe ne stanuje tako
lepo, in ona bi bila vsa sreãna, ãe bi s teto in mamico
stanovali na Peãi. Ta deãek pa je Ïalosten in bled in tih.
Tako se je bila zamislila Anica, da je presli‰ala glas uãi-
teljice.

»Ali je ni tu?« je sli‰ala zatem, in otroci so pokazali na

njo. Sedaj je Anica vstala. Cel razred je gledal na njo in
sram jo je bilo. »Ti si Anica, kaj?« je vpra‰ala uãiteljica.

»Sem!« je zadrhtela deklica, »pri Cvetniku stanuje-

mo.«

»Tako da, se pove!« je prikimala uãiteljica. »Lepo,

Anica, pridna bodi. Vi nimate svoje hi‰e in gostujete pri
Cvetniku. Zato pa bodi pridnej‰a, da te bo mamica ve-
sela.«

Anici je lice zardelo veselja, strah je izginil iz nje srca.

Tedaj pa se je pomolila v zadnjih klopeh roka kvi‰ku.

»Kaj je?« je vpra‰ala uãiteljica. »Kaj hoãe‰ ti, Cilika?«

»Jaz pa vem nekaj!« je dejala deklica, »Anica je s Peãi!«

BES

MLADA BREDA

Tedaj se je zgodilo, da je dvignil oni bledi in plahi

otrok glavo in se ozrl na Anico. Njiju pogledi so se sreãa-
li. In kakor da zahteva deãko odgovora od Anice, se ji je
zazdelo, in nekaka plahost jo je ob‰la, in ‰e huje je zar-
dela.

»To Ïe ni res!« je rekla glasno in razloãno.
»Je res!« je potrdila deklica, »pa mamo naj vpra‰a!«
In Anica je res vpra‰ala mater in mati jo je objela in

huje je jokala ko sicer, in zato Anica ni hotela niãesar veã
vpra‰ati in z nekako nevoljo je gledala odslej na Peã. Od
onega dneva pa so se bile zapoãele nekake ãudne vezi
mej njo in plahim fantom s Peãi. Nehote je pazila Ani-
ca na vsako njegovo kretnjo, in fant se je prav tako za-
nimal za njo. Nekako prijateljstvo je vladalo mej njima,
dasi istega nista pokazala drug drugemu. ·ele po dol-
gem ãasu sta se mlada upala drug do drugega.

»Pri vas je lepo, tam gori so Ïe trobentice!« je rekla

Anica.

»So,« je odvrnil Juri, »ali bi jih rada?«
»Rada!«
In popoldne je imela Anica cel ‰op trobentic.
Od tistega dne je rastlo zaupanje mej Anico in Juri-

jem, in iz ‰ole grede sta se vselej na‰la skupaj. In ãim veã
je doznala Anica od deãka o Peãi, tem radovednej‰a je
bila, ãemu je Ïalosten. In ko je zvedela, da nima na Peãi

BES

MLADA BREDA

nikakih znancev, se ji je celo zasmilil. In molãala je. Dru-
gi dan pa je rekla:

»Ali nima‰ mame?«
»Imam!« je odvrnil deãko. Glas mu je bil toÏen in

Anica ni mogla razumeti, zakaj ni vesel.

»Tudi jaz nimam druÏbe,« je rekla, »pa mi je vseeno.

Mi je ljub‰e pri mamici. Moja mamica je dobra.«

Fant je molãal in gledal nekam preko vasi. V hipu pa

je obstal in rekel:

»Ve‰ kaj, pridi na Peã. Vem, da bi bila rada enkrat pri

nas.«

»Ali smem?« je zadrhtelo v nji.
Prikimal je in se zopet zagledal pred se, in obraz mu

je bil zelo Ïalosten.

»Ne,« je rekla Anica, »morda ne bo prav tvoji mami-

ci.«

Ozrl se je nanjo, in Ïalosten smeh mu je zablodil

mimo ustnic.

»Mama se ne zmeni zame niã!« je rekel in povesil gla-

vo, kakor da ga je sram. Tako sta se loãila, in Anica se je
napravila v ãetrtek na Peã. Tam na mostiãu je stal deãek
in gledal v vodo. Ko ga je poklicala, se je skoro prestra‰il.

»Pri‰la sem.«
Njemu pa so se ulile solze ãez lice.
»Anica,« je stokal, »povedal sem, pa me je zapodila!«

BES

MLADA BREDA

Prvikrat v Ïivljenju je zaãutila Anica nekaj tako brid-

kotrpkega, da je komaj vedela, kaj je to. Nehote so ji pri-
‰le solze v oãi. Pozabila je mahoma svojega lastnega ra-
zoãaranja in videla edino njega pred seboj, polnega gor-
ja in obupa.

»Niã ne de, Jurko,« je rekla, »saj mi ni na tem. Sem le

tako rekla!«

Obrisal si je oãi in rekel trdno, dasi mu je glas rahlo

drhtel razburjenja: »Anica! Ti si zelo dobra. Niã ne misli,
da ne vem. Mene nima nihãe rad, in zato me ima‰ ti
rada. In zato mi je hudo. ·e te Ïelje ti ne morem izpol-
niti.« In znova so ga polile solze in zaãel je segati v Ïepe
in ji ponujati jabolk in orehov.

V neizbrisnem spominu je ostal Anici ta dogodek.

Odslej je gledala s toliko veãjo vnemo proti Peãi. Iskala
je onega plahega deãka tam gori, in ãe ga je zagledala, se
ji je zdelo, da gleda tudi on sem doli na vas. In drugi dan
ga je vpra‰ala potem, ali je gledal, ali ni? In z veselo Ïi-
vahnostjo ga je znala pridrÏati v vasi ali pospremiti do
mostiãa, posreãilo se ji je sãasoma spraviti ga zaãasno
celo v veselje. In tako je bilo od leta v leto, dokler se niso
zaãeli za Anico dnevi, ki so napravili iz otroka Ïeno.

Komaj je bila Anica stara trinajst let, ko je izgubila

mater. Tedaj je ‰la v sosednjo vas sluÏit in se vrnila sto-
prav, ko je bila teta tako zbolela, da ni mogla niti iz pos-
telje in je morala imeti pri sebi nekoga. Tedaj je pri‰la

BES

MLADA BREDA

streã Anica. Zato ji je teta zapustila svoje borno pohi‰tvo
s sliko boÏjega oãesa. Ostala je po tetini smrti Anica v
njenem stanovanju, in ker jo je bila mati nauãila ‰ivati,
se je lotila z malim prisluÏkom in prihrankom samostoj-
nega dela in Ïivljenja, tem laÏje, ker je bila prav tiste
ãase umrla edina ‰ivilja v vasi. Za mestne in kmeãke
sluÏbe se je ãutila Anica preslabo, nasprotno je bila
‰iviljskemu delu kmalu dodobra ve‰ãa, in va‰ka dekle-
ta in gospodinje so bile z njo zelo zadovoljne in tudi
mo‰ki, to se pravi fantje, so ji radi dajali v delo spodnjo
obleko. Tako je bila Anica v svojih dvaindvajsetih letih
v celi vasi priljubljena in spo‰tovana in zaãela tedaj celo
neke vrste gospodinjstvo z malim vrtom in staro Ïup-
ni‰ko sluÏabnico, ki je bila pri‰la poãivat domov. Anica
ji je odstopila del svoje sobice, stara sluÏkinja pa je skr-
bela za kuhinjo. Tako je zaÏivela Anica pol me‰ãansko
pol kmeãko Ïivljenje, in dasi ji tovari‰ice niso bile so-
vraÏne, so vendar molãe priznavale, da je Anica »gos-
poska«. Ona pa je ohranila vedno svojo skromnost. Ni
se oblaãila drugaãe od drugih, nikjer se ni vsiljevala. Îi-
vela je mirno in po‰teno in vsakemu je rada pomagala,
pela v cerkvi, pletla vence ob shodih ali ob prihodu no-
vega »gospoda«, Ïivela mirno Ïivljenje za las podobno
onemu njenih tovari‰ic.

Paã se je zgodilo, da se je ta in oni fant ozrl za njo, da

je bil ta in oni prijazen z njo. Njena resnost pa je vplivala

BES

MLADA BREDA

na mlade fante ãudno. Nikoli se ni nihãe njej nasproti
vedel kakor proti drugim. Anici so ostali fantje tuji, ka-
kor je ostala ona njim, in nemalo je pazila na to njena
stara sostanovavka, dobra in ãez vse meje poboÏna Ïe-
na, katere edina Ïelja je bila ‰e na svetu, da bi Anica ‰la
v samostan in ni se utrudila, govoriti in navdu‰evati
Anico za ta stan. Anica jo je mirno poslu‰ala in rekla
veãkrat, da bo treba to dobro premisliti in trudila se je
tudi, da dobro premisli. Pravi, trdni namen pa je izostal,
in ko je bilo Anici ‰estindvajset let, je njeno Ïivljenje za-
hrepenelo vse drugod.

Tedaj se je bila ãisto sluãajno se‰la z Jurijem. In spo-

mini, ki so bili davno skoraj ugasnili, so oÏiveli v Anici,
in od prvega trenotka je bila popolnoma neprisiljena v
govoru in obãevanju z Jurijem. In ko je nekega dne ãud-
no nemiren povpra‰al, ali se ‰e spominja, kako je svoj
ãas Ïelela na Peã, in je ona veselo prikimala, in je on te-
daj prijel njeno roko in jo vpra‰al, ali bi hotela sedaj iti
za vedno na Peã, tedaj Anica sprva ni vedela, kaj naj od-
govori. Nehote se je ozrla na sivorjavo oko, ki je ‰e ved-
no ko skrivnostna uganka gledalo na njo, in strah pred
gotovo temotno bodoãnostjo se je je polastil. Ko pa je
ponoãi zastonj molila oãena‰ za oãena‰em, in spanec le
ni hotel na njene oãi, in je venomer videla pred seboj
miren, zagonetljiv pogled trokotnega oãesa, tedaj je pla-
nila kvi‰ku in rekla: »Mamica, daj mi kako znamenje. S

BES

MLADA BREDA

Peãi sem doma, ãe mi je namenjeno, da se vrnem glej od
prve mladosti hrepenim tja gori daj, daj mi kako zna-
menje.«

In tedaj je Anica zaspala in v snu je videla mater. Iz

cerkve je pri‰la, in ona Anica je ‰la za njo. Mati pa je ‰la
po vasi in iz vasi po cesti in pri mostiãu doli je obstala.
»Ali ne greste gori?« je vpra‰ala Anica.

»Ne!« je odvrnila mati, »pojdi sama!«
Teh sanj se je domislila Anica drugo jutro in pod vti-

som sanj je premi‰ljala svoj korak. Toda kar je ‰e bilo
neodloãnosti v nji, jo je premagala nepopisna vdanost
Jurijeva. Videla mu je na obrazu, da trpi neizreãene
skrbi, in da zavisi od njene privolitve morda celo zdravje
in Ïivljenje njegovo. Od nekdaj ga je poznala, poznala
njegovo rahlo du‰o in bojeão nrav, ãutila nekako globo-
ko usmiljenje z njim. To usmiljenje je skozi te ãase pri-
dobivalo v Anici ãisto izrazito, posebno lice, in Anica si
je z rdeãico v obrazu konãno le priznala, da ji je Juri naj-
ljub‰i, da ga ima rada, da ji je neskonãno bliÏi od drugih
va‰kih fantov, katerih vseh niti po obrazu poznala ni.
Res se je zavedala, da si je ljubezen v kolikor je Anica na
to mislila predstavljala nekako drugaãe, nekam skriv-
nostneje in slovesneje. Toda ti pomisleki so padli, ko se
je drugega dne zopet ozrla v Jurija in videla njegove od
strahu podrhtevajoãe ustnice.

BES

MLADA BREDA

Prijela ga je za roko. »Juri!« je dejala skoro trdo, in

rdeãica ji je plala v obraz, »takrat ni dovolila tvoja mati,
ali bo sedaj, ali ji bo prav? Uboga sem!«

Videla je, da je zardel in da so se mu prsi dvignile od

zanosa in sreãe.

»Ti gre‰ z menoj,« je vpra‰al skoro ‰epetaje, »ti gre‰?«
»Grem, Juri! Ali smem?«
»Sme‰!« je skoro zakriãal in v tistem hipu je bil od‰el.

Dva dni ga ni bilo. Tretji dan se je vrnil. Bil je zelo bled,
in Anici se je zdelo, da se trese, in ponudila mu je stol.
Poprosil jo je, bi li ne hotela prinesti vina. Ko je popil par
kozarcev, se je okrepil in nasmehnil. Nikoli prej ga ni
videla Anica tako sreãnega.

»Anica,« je dejal, »v nedeljo naju okliãejo!«
»Îe?« se je zaãudila.
»Enkrat za trikrat!« je nadaljeval.
»Zakaj?« je vpra‰ala.
»Ker jaz Ïelim,« je dejal, »in ãe te lepo prosim!«
In ona je bila zadovoljna in stoprav na veãer poroke

je doznala, zakaj se mu je tako mudilo. Na kateri naãin
pa je bil mater prisilil, tega ni vedela, ali mislila si je …

BES

MLADA BREDA

Saj ne zna kuhati

a, pri nas je veliko kuhe,« je ãebrljala dekla Mar

janica, vrteãa se po kuhinji, »veliko kuhe za ljudi

in Ïivino. Ti moj ljubi Bog, kaj vsega ne poÏro samo pre-
‰iãi, pa ‰e krave in voli in koko‰i. O ljudeh kar molãim.
Prav res, cel dan ne ugasne ogenj. Tak kup drvi, pa bo ‰e
za kosilo premalo. Kaj ste rekli?« S temi besedami se je
obrnila Marjanica proti Anici, ki je pila zajtrk.

»Niã nisem rekla,« je odvrnila Anica.
»Sem mislila, da ste kaj rekli!« je povzela zopet bese-

do Marjanica. »Sem malo gluha, to se pravi, samo na
levo uho, hvala Bogu, pa mislim, da kdo govori. Pa mi
samo brni ‰e od predsinoãnim po u‰esih. In te NeÏe,« je
hipoma Marjanica izpremenila vsebino govora in glas,
»te NeÏe Ïe zopet nikjer ni. Vse moram storiti sama. ·e
vode ne zna prinesti to leno leni‰ãe, to.« PoloÏila je par
polen na ogenj, in dim ji je bu‰nil v oãi, da je zaka‰ljala
in si zakrila obraz s predpasnikom. Nato pa je stopila v
veÏo in od‰la na dvori‰ãe. Anica jo je sli‰ala govoriti
zunaj.

BES

MLADA BREDA

»He, Lipe, ali si videl kje NeÏo?«
»Kajpak, da sem jo, Marjanica,« se je ‰alil fant. »V

prvi klopi pri Sv. Valentinu je sedela vãeraj pri sv. ma‰i.
Pa ni niã kaj molila, ne, in sedela je celo ma‰o.«

»A tako!« je dejala Marjanica, »da sedi. In doma je

toliko dela in vse naj sama opravim. Pa ‰e nekaj, Lipe. âe
bo‰ kaj videl ·imna, mu le povej, da naj moj nos pusti na
miru in naj svojega pogleda, ki je tak‰en ko otroãja pre-
‰ica.«

»Le sama mu povej, Marjanica,« je odvrnil dobrodu‰-

no hlapec, »jaz sem za Ïivino tu, ·ime je za polje, ti pa
za hi‰o.«

»Kaj za hi‰o je?« je razumela napaãno Marjanica, »naj

le bo, naj le sli‰i in si zapomni, da je moj nos moj.«

»Moj nos je moj!« je ponovila nekaj ti‰e vraãaje se v

kuhinjo, kjer je na‰la Anico, ki si je dala opraviti okolu
velikega ‰kafa, kamor so polagali krme pre‰iãem. Anica
je bila vsula otrobi v posodo. Marjanica je pristopila k
nji in se ji skrivnostno nasmehnila:

»Pri vas se bo pre‰iãem dobro godilo; toliko otrobov.

Pa ne de niã, pri pre‰iãu ni zavrÏeno.« In ti‰e je dostavi-
la: »Samo ona ne sme videti, stra‰no je natanãna!«

Anica je zardela in se opraviãevala: »Nerodna sem

‰e.«

BES

MLADA BREDA

»Seveda,« je prikimala Marjanica, »za dvakrat seve-

da!« Nato je zme‰ala Marjanica krmo in hotela prijeti
posodo, da jo odnese. Anica je pristopila:

»Poneseve skupaj!«
»Kaj?« je vpra‰ala Marjanica, in ko je prijela Anica za

eno roãico, je nadaljevala: »A tako, vi ste pridna gospo-
dinja. Bog vam daj zdravja. Vãasih res ni ãloveka, ki bi
pomagal.«

Nesli ste krmo ãez dvori‰ãe. Na stogu je stal TomaÏ.

Bil je videti zaspan in pretegoval se je. Ko je ugledal Ïen-
ski, se je zasmejal:

»Zdaj bo‰ pa gospa, Marjanica. Sama nevesta ti po-

maga.«

»Saj ti bi mi ne,« se je oãividno po uporabi desnega

u‰esa odzvala Marjanica, »ti bi ‰e psa pahnil nazaj v
vodo, ãe bi prilezel iz nje, ne pa, da bi mu pomagal ven!«

Hlapec se jima je pribliÏal in se prilizljivo nasmehnil

Anici: »Pristoja ti pa ne posebno, Anãka,« je dejal, »‰e
nisi vajena. Pa se Ïe privadi‰.«

In motril jo je z rokama v Ïepu in o‰abno potresoval

z levo nogo. Tedaj je prignal Lipe iz hleva Ïivino, in To-
maÏ se je umaknil v veÏo. Îenski pa sta bili izsuli krmo
v pre‰iãje korito.

»Za dve je prav dovolj,« je sopihala Marjanica.
»Saj teÏko ni, a v prste reÏe,« je pripomnila Anica, oti-

paje si zardele prste.

BES

MLADA BREDA

»ReÏe, reÏe,« je doumela Marjanica. »Pa po zimi, po

zimi je ‰ele hudo. Vsi prsti oteãejo, in ‰e po noãi ne da
miru in srbi in ‰ãiplje.« In Marjanica je strahoma po-
gledala k nebu, kakor da ima zaãeti vsak ãas mesti, in ji
ozebejo prsti.

»No, Vrana, no!« je vikal Lipe na mlado junico, ki je

rila naprej. Anica se je ozrla na fanta. Visok in moãan, s
podvihanimi rokavi na Ïilavih rokah, podoben mlade-
mu volu po moãi, je stopal za Ïivino. Njegov glas je bil
prijeten, in Anica je nehote za strmela za njim.

Pre‰iãi so bili hlastnili po krmi, s kaj vljudnimi priimki

je govorila Marjanica z njimi. Nato pa se dvignila in vze-
la posodo. Tudi Anica se je obrnila za njo. Ko sta se vra-
ãali ãez dvori‰ãe, je dvignila Anica svoje oãi in zagleda-
la gori v oknu mej cvetoãimi roÏami bled, smehljajoã se
ji obraz. Pokimala je veselo z glavo.

»Kako si pridna!« je dejal Juri, »jaz sem pa ravnokar

vstal.«

»Le poãakaj,« je odvrnila Anica, »ti prinesem takoj

kavo.« Nekaka Ïalost je brnela iz njenih besed. Tako
bled in mr‰av se ji je zdel moÏev obraz. Ali so bile tega
roÏe krive, ali je bil res tako bled? Tedaj si Anica ‰e ni
bila v svesti, zakaj se ji zdi moÏ tako bolan in ni niã kaj
zadovoljna z njegovim licem.

»Ni treba, Anica, saj pridem takoj doli!« je zaklical

moÏ. Tedaj se je sunkoma odprlo na levi strani okno, in

BES

MLADA BREDA

Anica je v tistem hipu prepoznala dvoje drobnih, pol-
zaspanih oãi. Premagati se je morala, da ni povesila po-
gleda in s silo je ublaÏila obliãje, katero se ji je bilo v
hipu zasenãilo z mrakom in zadrego, in zaklicala je:

»Dobro jutro, mati!«
Ali Katra se je umaknila z okna in se napravila, ko da

ni sli‰ala niãesar.

»Kaj je rekla?« je vpra‰ala Marjanica.
»Kaj neki bo rekla!« je odvrnila Ïalostno Anica. Vrniv-

‰i se v kuhinjo, je hitela Anica pripravljat kavo za moÏa
in ta‰ão. Pogrnila je v sobi na mizi in postavila na mizo
posodo z mlekom in kavo in cukrom; prav tedaj je vsto-
pil Juri in ji poloÏil roko na rame.

»·e sli‰al te nisem, kdaj si vstala! Zakaj me pa ne zbu-

di‰?«

»âe pa tako dobro spi‰. In ponoãi si ka‰ljal. âemu bi

te budila? Spanje ti dobro dé,« je odvrnila Ïena.

»Tak lenuh ne smem biti!« je odvrnil moÏ in sedel.

Stala je ob mizi in ga gledala.

»Ti, kavo pa res dobro napravi‰,« je dejal on, »Marja-

nici je vselej di‰ala po cikoriji.«

»Ali se ti zdi dobra?« se je nasmehnila Ïena, »ali res?«
»Res!«
Ona se je obrnila proti vratom. Iz kuhinje je bilo ãuti

glasno vikanje.

»Ali Ïe gre‰?« je vpra‰al on.

BES

MLADA BREDA

»Grem,« je odvrnila, »moram pomagati Marjanici!«
»Ti,« se je nasmehnil moÏ, »ali se hoãe‰ materi priku-

piti? Le pridno, Anica!«

Anica je smehljaje se prikimala in ‰la. Na‰la je v ku-

hinji Marjanico vso divjo in vpijoão na NeÏo, ki za svo-
je dobro tudi ni molãala.

»·est sem ti jih dala,« je vikala Marjanica.
»Pet si jih dala, pa jih ‰tej,« je vihtela NeÏa ‰op Ïlic

proti Marjanici.

»Izgubila si eno, pa laÏe‰ sedaj. Moj Bog, slab‰a si ko

otroci, prav niã se ne smem zanesti nate. To je vse samo
radi te neumne glave. Tistih par las si Ïge, da bi pa de-
lala, seve! In ‰e, v kar jo ãlovek prisili, napravi narobe,«
se je usipalo Marjanici iz ust tako hitro in glasno, da Ne-
Ïi ni preostajalo drugega, nego cepetati od nestrpnosti
z nogami in vihteti z Ïlicami. Ko pa se je Marjanici za-
letelo, je hipoma porabila to priloÏnost NeÏa.

»Narobe seve. Kaj pa ti, kaj, ki devlje‰ ãesen v je‰-

pren? O, le vpra‰aj Krivca. Je rekel, da naj se mu ‰e en-
krat to pripeti, je rekel, da ve‰ ãesen v je‰prenu »

»Kaaj?« je zatulila Marjanica posluÏiv‰i se desnega

u‰esa, »to si napravila ti, nala‰ã ti in ti, ti. Ali zdaj ve‰?
Ti zlobna, grda poniglavka ti, zanikarna, ãesen v je‰-
pren! Ste sli‰ali kdaj kaj takega, ljudje boÏji, ste sli‰ali?«

BES

MLADA BREDA

»Marjanica!« je bilo ãuti iz sobe, in v hipu se je Mar-

janica umirila. Ta hip je pri‰el za Anico, ki je bila stopila
preje v kuhinjo, Juri. Iz sobe je bilo ãuti drugikrat:

»Marjanica!«
»Ali mene hoãe?« je vpra‰ala Marjanica Jurija in Ani-

co.

»Tebe, tebe!« je ‰kodoÏeljno prikimala NeÏa. Marja-

nica je ‰la v veÏo in onstran v sobo in pustila vrata od-
prta.

»Danes je mleko zopet prismojeno!« se je hudovala

Katra onstran.

»JeÏe‰, pa ni mogoãe,« se je zaãudila Marjanica.
»Pa je,« je sitnost stresala Katra, »kaj le treba, da mi

tu pogrinja kakor v gostilni. Bi raje mleko prav ogrela,
pa ne teh gosposkih komedij.«

Anica je zaãutila, da ji stopa kri v lice. Skoro ‰epeta-

joã je vpra‰ala Jurija: »Ali res di‰i?«

»Pojdi no,« je odvrnil moÏ in ji stisnil roko, ko je vsto-

pila Katra in za njo Marjanica.

»Nekam prehlajena sem, niã ne morem vedeti. Pre-

moãno mleko je, predobro,« je govorila Marjanica in
niti pogledati si ni upala Anice.

»Z levico ste vstali, mati!« se je oglasil Juri. Katra ga je

namenoma presli‰ala in se obrnila proti NeÏi.

BES

MLADA BREDA

»Kaj pa s teboj in Marjanico, kaj? Ko dva jesiharja vpi-

jete. Zapomni si ti, Marjanica, da ne misli, da smo vsi
gluhi, ãe si ti! NeÏa, kateri delajo steljo?«

»I, no,« je pripomnila NeÏa, »saj so vedno isti.«
»Vedno isti,« se je zopet razjezila Katra, »ali je to od-

govor?« Pogledala je na Anico in Jurija, ãe‰, le nikar se
mi ‰e ne izgubita, sta vidva ravno taka zanikarneÏa; nato
je pokazala na prazno posodo za vodo in velela: »Kaj,
bom jaz nosila vode mesto tebe, NeÏa?« Molãe se je po-
brala NeÏa s posodo.

»Kaj pa ti, Marjanica,« se je obrnila nato Katra k de-

kli.

»Po krompir pojdem v klet in po obelo!« je rekla na

desno uho prislu‰kujoãa Marjanica. Katra pa je stopila
na vrata in se obrnila k Juriju.

»No, kaj pa zdaj? Pojdi malo pomagat v senoÏet ali pa

razkolji tiste ãoke za v peã. Saj vidi‰, da hlapci nimajo
ãasa.«

»Grem v senoÏet,« je odvrnil Juri in od‰el z materjo,

da je ostala Anica sama, dokler ni pri‰la Marjanica z
obelo in se nato vrnila po krompir.

Tresoã se in tih je prilezel od nekod ta‰ãin brat Luka

in zlezel za ognji‰ãe ter vo‰ãil Anici dobro jutro. Anica,
ki je bila vzela obelo, da jo razseka, je pustila isto in mu
nalila skledo zajtrka. S tresoãimi rokami je prijel starec
posodo.

BES

MLADA BREDA

»Ali vas zebe?« je vpra‰ala Anica.
»Kaj ne bi, ãe pa piha pod streho vso noã!« je odvrnil

moÏ.

»Zakaj pa ne spite v oni sobici gori?«
»Ta je za jabolka in zelje,« je pripomnil pikro, »zelje

zmrzne in ‰koda bi ga bilo, Luke pa ni ‰koda!« Nato je
moÏ prinesel skledo na usta in pil. Potem je vstal in le-
zel izza ognji‰ãa in godrnjal: »Vsaj za pipo tobaka da bi
bilo vedno, pa ‰e tega ni, in ãe je, pride in kriãi, da bom
zaÏgal.« Tako govoreã sam s seboj je ‰el na dvori‰ãe.
Anica pa je zaãela narezovati obelo. In tedaj je sli‰ala
TomaÏev glas iz dvori‰ãa:

»Kaj? Tobaka bi rad? Glej, Luka, tam je oreh. Naberi

listja in ga posu‰i. Ne di‰i ravno dobro, a za silo je tudi
in kadi se prav tako.«

»Ali Ïe spet kaj beraãi,« je zasli‰ala nato Anica glas

Katrin, »kaj bi zopet rad, kaj?«

»Luka ne beraãi,« se je norãeval TomaÏ, »ali neumen

ni, Ïivel bi rad grofovsko, gosposko.«

»O saj bi lahko, pa je vse zapravil,« je pripomnila

Katra in s tr‰im glasom je dostavila: »Poberi se, posto-
paã.«

Nato je Anica sli‰ala, da sta se hlapec in Katra pri-

bliÏala hi‰i, in Katra je rekla: »Ali ima‰ kaj hudo dela?«

»Îe gre,« je pripomnil dvoumno hlapec.

BES

MLADA BREDA

»Preobleci se,« je velela Katra, »pa doli k Cerarju sto-

pi, naj zapreÏe.«

»Tisto pa,« je dejal fant, »pravzaprav nisem niã kaj

vreden danes. Se vsaj izzraãim.«

Katra je stopila v kuhinjo. Anica je rezala slanino in se

ni ozrla na njo, ko je pristopila.

»Za kaj pa bo to?« je vpra‰ala ta‰ãa.
»Za kosilo!«
»Kaj? Za kosilo?« je zastokala ta‰ãa, »no, ti pa zna‰, ali

je to za en obed. To je za trikrat, ljuba moja. Lepo bo‰
gospodarila.«

»Saj nas je petnajst danes,« je ugovarjala Anica.
Tedaj je vstopila Marjanica. Katra je potegnila Anici

noÏ iz rok in oddelila del obele.

»To je za petnajst!«
»Zelje pije obelo,« se je pritaknila Marjanica, »pa sem

urezala nekaj veã!«

»A tako, to je za zelje,« je s ‰e vedno ogorãenim gla-

som dejala Katra Anici, »zakaj pa tega ne pove‰?« Nato
se je obrnila k Marjanici:

»Za me in TomaÏa ne pripravljaj niã.«
»Kaj?« je klicala Marjanica za odhajajoão. »Zdaj pa

delaj, ãe pa ne vem kaj. Kaj je pa rekla?«

Anica ni pazila na njeno vpra‰anje.
»Ali ste tudi vi gluha,« je oãitala Marjanica. Anica ji je

obrazloÏila reã.

BES

MLADA BREDA

»Kaj?« se je zaãudila Marjanica, »ne bosta jedla, ne

bosta? TomaÏ ne bo jedel? Seveda, objedel se je in bi rad
prebiral.«

»Ne, ne,« je mirila glasno Marjanico Anica, »doma ju

ne bo, z doma gresta.«

»Aha,« se je ‰e glasneje zgraÏala Marjanica, »tako,

tako. Z doma gresta hlapec in gospodinja. Na boÏjo pot.
Menda. TomaÏ hodi vsak dan na boÏjo pot k Cerarju na
vino.«

»Lepo te prosim, Marjanica,« je prosila Anica, »govo-

ri tiho. Naj gresta, ãe so opravki. Toda ne kriãi!«

»Ali kriãim?« se je zelo zaãudila dekla in umolknila.

Zunaj je bilo ãuti ÏviÏg in TomaÏev glas:

»No, Sultan, pojde‰ z mano? Pa kak‰en si, potep, so te

Lahovi spet malo potrgali.« In nekaj hipov zatem je
vstopil TomaÏ z velikim psom v kuhinjo.

»Le lepo kuhajte vidve,« je dejal modro in pomeÏik-

nil Anici. Marjanica pa se je ustopila predenj:

»No, zal pa si, zal, da le zamazan ne bi bil tako.«
»Kar oãistila me bo‰!« je odvrnil TomaÏ.
»Seveda,« se posluÏuje desnega u‰esa Marjanica,

»oãistila bom krompir, ne pa tebe!«

»Ena me bo, ali ti ali Anica!«
»Kaj?« ni sli‰ala Marjanica.
»No, Anica,« je pristopil hlapec. »To mi bo‰ Ïe nare-

dila.«

BES

MLADA BREDA

Anici je udarila kri v lica. Silno zoprn ji je bil nadleÏ-

ni ãlovek. Ali premagala se je in dejala:

»âe pa imam mastne roke, naj te Marjanica.«
»Ti me bo‰, Anica,« je silil hlapec, »zato ker se tako

brani‰.« Dvignila je svoje lepe, resne oãi in ga premerila
od glave do nog, da mu je izginil zasmeh z usten.

»Kdaj ãisti gospodinja hlapcem obleko?« se ji je izvi-

lo iz valujoãih prsi.

»âe tako misli‰, seveda »je pripomnil in se zasmejal.

Anica se je ozrla, za njo je stala Katra, in iz njenih drob-
nih oãi so ‰vigali bliski jeze in zloÏeljnosti. Katra je pri-
stopila k TomaÏu in rekla:

»Na‰a gospodinja je prevzetna. Da pa ne poreãe‰, To-

maÏ, da ti gospodinja ne sme izkazati take dobrote, ti
oãistim jaz.«

Anici je udarila kri v glavo. Hlapec in Katra sta zapus-

tila kuhinjo in Anica ju je sli‰ala ‰epetati v veÏi in se
smejati. »Oba me sovraÏita in pomenjena sta,« je mislila
Anica, in solze gneva in Ïalosti so ji privrele v oãi. Tedaj
je noÏ za‰krtal ob nekaj trdega, Anica je rahlo kriknila.
Iz prsta ji je divje curljala kri.

»Oh, ste nerodni!« se je zaãudila Marjanica, »vi nes-

reãni otrok, kako se morete tako vrezati.«

Marjanica je hitela povezovat krvaveãi prst. TomaÏ in

Katra sta se vrnila v kuhinjo.

»Aha, to je za kazen,« se je ponorãeval TomaÏ.

BES

MLADA BREDA

»Saj nisi za kuhinjo,« je piknila Katra nevesto, »zakaj

se le ‰tuli‰ sem. Gori pa so postelje v neredu, in pome-
tel tudi ‰e ni nihãe. Vsako dete zna veã ko ti.«

Katra in TomaÏ sta bila od‰la, Anica pa je sedla na og-

nji‰ãe in zajokala.

»Ali tako boli?« je vpra‰ala usmiljeno Marjanica.
»Boli, boli!« je plakala Anica, nato je vstala burno in

hitela gori v svojo sobo in se vrgla na posteljo ter ihte-
la: »Ali sem to zasluÏila, ti moj Bog, ali sem to zasluÏi-
la?«

In kakor v ogorãenosti in odporu je dvignila oãi pro-

ti nebu, in tedaj so obvisele te Ïalostne in odgovor i‰ão-
ãe oãi na sivorjavem oãesu v okrhanem okvirju nad pos-
teljo, in Anico je pretreslo do srca. Obrisala si je oãi in
ranjeno roko je dvignila ko v molitvi proti sliki in rekla:
»Ti vse vidi‰ in ti ve‰ vse. Ne zapusti me, ne zapusti
me.« In glava ji je klonila in Anica se je zamislila, in vse
davne pa do najbliÏjih slik so ‰le mimo nje, in polagoma
se je umirila in z zaupanjem je dvignila ‰e enkrat oãi k
skrivnostni sliki svoje mladosti. Tedaj je vstala in stopila
k oknu in se ozrla na dvori‰ãe. In tam doli sta stala dva
moÏa. Eden od njiju slaboten in bled, drugi velik, lep in
moãan s podvihanimi rokavi. Anica je odstopila skoro
pla‰na od okna in zajecala: »Ne, to ni prav!«

BES

MLADA BREDA

In zdelo se ji je, da ne more prestati vprião sivorjavega

oãesa, in odhitela je iz sobe, da pozabi prizor, ki ga je
videla na dvori‰ãu.

Tam doli pa je na‰la moÏa v prijateljskem pomenku z

Lipetom. Ali ona ni pristopila k njima, temveã se je vrni-
la v kuhinjo k Marjanici in delala in pomagala dekli in
poslu‰ala njeno glasno govorico in se ji nasmihala, ko je
Marjanica hvalila njeno marljivost; ali nasmihala se je
tako Ïalostno, da je konãno ‰e Marjanica izgubila dobro
voljo in umolknila, sreãna Marjanica vprião nesreãne
neveste na Peãi.

BES

MLADA BREDA

In ‰ivati noãe

eÏevno jesensko vreme je sedlo z veliko trdovrat-
nostjo nad dolino. Bilo je zelo mrzlo in onstran

nad vasjo je bilo videti Ïe s snegom pokrite gore, tu doli
v niÏavi pa je kuhala mrzla megla, da niso ljudje sami
vedeli, kdaj si nabavijo drva za zimo, ki je bila oãividno
letos prihitela prezgodaj. Dan za dnevom je lezel enako-
merno v megli, ginili so tedni, da ãlovek res ni vedel,
ãemu ginejo. In vendar se je zdelo ljudem, da bi Ïe bilo
dobro, da se enkrat vreme preobrne ali tako ali tako. Ka-
kor dih umiranja in dolgega ãasa je bilo vsepovsod, prav
kakor tedaj, ko je bil kovaã prikoval smrt na hru‰ko in je
pri‰la v deÏelo Ïalost in skrb in dolgãas. Popolnoma tako
je bilo sedaj, samo da ni bilo slavnega kovaãa nikjer, in
je smrt kaj vljudno obiskovala ljudi, in so mrli starci na
naduhi in otroci na davici.

Ni bilo preteklo dvoje mesecev, in Anica je ãutila, da

je trudna. Trudna Peãi in dela, trudna zbadanja od stra-
ni ta‰ãe, trudna od tega ãudnega, nenaravnega Ïivljenja
na Peãi. Zdelo se je, da so ji lica upadla in obledela. A to

BES

MLADA BREDA

je bilo samo vãasih, ko sta jo morile Ïalost in zapu-
‰ãenost. Paã pa je smeh docela izginil z njenega obraza.
Zami‰ljene njene oãi so bile podobne solncu, ki vse bolj
slabi jeseni. In zdaj so bile povrhu ‰e megle pokrile to
solnce. In tudi Anici so legle megle na srce. Brezãutna bi
bila hotela biti Anica, ali ni mogla, in tolaÏbe, nekake
vzpodbujajoãe moãi ni na‰la.

Ali naj bi jo bila iskala pri moÏu? O Bog, prav v dno

du‰e mu je videla, da je trudnej‰i od nje in da je ni reãi,
ki bi ga vzdramila. âe je ona hirala du‰evno, je moÏ umi-
ral, in ona je vedela to in mu ni mogla pomagati. Zato je
bilo treba nebotiãne moãi, ona pa in njena dobra volja
je krvavela dnevno pod biãem ta‰ãine nadvlade. V teh
dneh se je bila sprijateljila z malo Jerico, vzela jo s seboj
na vseh svetih dan na grob rajne mamice in tete. Razjo-
kala se je in zveãer se je vrnila z molãeão Jerico. Neho-
te ji je bilo dete prirastlo k srcu. Izraz tope brezãutnos-
ti na Jeriãinem obrazu je izginil, ko je zasli‰ala prijazno
besedo iz Aniãinih ust, in oãi so ji v sveti navdu‰enosti
zaÏarele.

»Smrt! to je najlep‰e, kar si morem Ïeleti,« je modro-

valo mlado dekle, »umreti je lepo, umreti za Boga.« In
za hip je pristavila: »O sreãni ljudje, ki jih trpinãijo in
morejo preliti kri za Kristusa.«

BES

MLADA BREDA

Tedaj je Jerica utihnila; opazila je, da je Anica ne po-

slu‰a. Anica je mislila vse nekaj drugega in ‰ele po dol-
gem se je zavedla in vpra‰ala Jerico:

»O smrti si govorila? Ali ti ne Ïivi‰ rada?«
»Îivim rada, da trpim!« je dejala deklica. Anica se je

preseneãena ozrla na njo. Kako more to dete govoriti o
smrti? Kaj sploh ona ve, kaj je smrt?

»Kaj drugega misli, Jerica,« jo je karala Anica, »potem

se ti ne bo sanjalo o smrti!«

»Meni se sanja samo o smrti in trpljenju. Samo vãa-

sih se mi sanja, da bom velika gre‰nica in se ‰ele po dol-
gih letih spokorim,« je zopet pripovedovala Jerica, »in
tedaj me je strah in se zbudim in ne morem veã zaspa-
ti!« Dekletove oãi so Ïarele tako ãudno v somrak, in Ani-
ca je potegnila deklico k sebi in jo poljubila.

Vtis tega veãera je ostal cele tedne v spominu Anici.

Vedno in vedno na novo ji je pri‰lo vpra‰anje: Kaj je
smrt, ali je smrt res nekaj groznega, ali ni samo strah v
nas in je smrt sama na sebi nekaj lepega? In nekega dne
si je odgovorila Anica: »Jerica se ne boji smrti, zakaj v nji
je ljubezen velika in velika vera. Jaz pa, mi pa, mi veliki
otroci umiramo od strahu, ker ne ljubimo in smo brez
vere.«

In dan je minil za dnevom, ali pravega razpoloÏenja

ni bilo za Anico. âutila je, da ni najmanj‰ega razloãka
mej njo in umirajoão naravo, in skoro Ïelela si je nekaj

BES

MLADA BREDA

posebnega, groznega, nekaj takega, kar bi jo pretreslo,
napravilo njenemu mi‰ljenju in Ïivljenju drugo pot, za-
obrnilo njene misli v gotovo smer. Samo te negotovos-
ti in mlaãnosti ne, samo tega hiranja in umiranja ne.
Kdo ve, ali ni njen moÏ ãutil istega? Ni li morda ravno
radi tega izostajal po cele dneve z doma in vãasih celo
pil, da ga je drugi dan bolela glava in je ka‰ljal po noãi?
Sivorjavo oko nad posteljo Aniãino je gledalo zagonet-
no in Ïalostno v somrak, in Anica, ki je vãasih dvignila
k njemu oko, je ãutila, da ji je celo ta slika nekam tuja,
malomarna.

Polagoma je zaãelo Anici postajati to stanje grozno in

sklenila je, da hoãe hoteti, a kod, a kaj tega sama ni ve-
dela.

Tako je bil pri‰el dan sv. Andreja, in ta‰ãa se je bila od-

peljala v mesto, kjer je bil letni semenj, da nakupi obleke
za zimo celi druÏini. Vzela je Jurija s seboj. Ko sta sedla
v voz, je pri‰el za njima TomaÏ. Katra je velela poãakati
in rekla:

»Bi ‰el tudi rad? Saj za enega se Ïe stisneva, kaj!«
»Vi ste prav res, kakor se tiãe, mati,« je dejal TomaÏ

in sedel na voz. On in Katra sta sedela udobno, skrom-
ni Juri pa zelo nerodno. Ali onadva sta se malo brigala
zanj. Saj pravzaprav niti na semenj ni ‰el, temveã k
zdravniku, ker ga je bila Anica lepo preprosila.

BES

MLADA BREDA

Drugi dan je zagledala Anica, ko je pri‰la doli v sobo,

ogromen kup blaga. Pozno po noãi se je bila vrnila Ka-
tra s sejma. Anica se ni dotaknila blaga, ali proti desetim
je bila vstala ta‰ãa in jo poklicala.

»To sem kupila, glej,« je razkazovala kos za kosom

ta‰ãa, »ali se ti ne zdi, da je trdno in lepo? Komaj ‰e sem
dobila to. Po goldinarju je. Bo‰ se‰ila do nedelje, saj ni-
mam, kaj bi si oblekla. To je za srajce, za Jurija. Pa To-
maÏu jih obenem napravi. Kaj hoãe‰, saj je le domaã, in
ti se razume‰ na delo. Je le dobro, da ni treba tuje ‰ivi-
lje, denar je drag in ãasa ima‰ dovolj!« In Anica je kimala
z glavo in gledala na velikansko skladi‰ãe obleke in po-
navljala v du‰i: To je njej za obleko, to je za predpasni-
ke, to je za zimske jopice, za srajce, za krilo, za hlaãe, to
je za Jurija, za TomaÏa, za NeÏo, za Jerico, za vse in vsa-
kega nekaj, samo za njo in Luko niã. In ona naj ‰iva
vsem, moÏu, ta‰ãi, hlapcem in deklam, ona, nevesta na
Peãi. Jerici! Ti moj ljubi Bog, njej rada napravi in pastir-
ju. Ali zakaj naj ona ‰iva NeÏi, zakaj TomaÏu? Ali ne zna
NeÏa sama sebi se‰iti zimske koãemajke, in TomaÏ, ali
nima denarja, pa bi si dal napraviti v vasi? Zakaj pa so
‰ivilje, ali zato, da bo ona delala za vse? In vse veãji se je
zdel kup blaga Anici in vse veãji se ji je zdelo ‰tevilo ur,
ki jih naj bi presedela za tem kupom blaga. Zato pa ni
skoro vedela, kje in kaj naj vzame prvo v roko.

BES

MLADA BREDA

»Samo da mi obleko se‰ije‰ do nedelje; drugo se ne

mudi!« je zopet pripomnila ta‰ãa.

Pri teh besedah je pogledala ostro Anici v obraz in

videãa njeno zami‰ljenost pripomnila: »Zate nisem vze-
la niãesar, saj si dobro zaloÏena z obleko. V treh letih je
ne obnosi‰.« In Ïena je z ostrim pogledom motrila Ani-
ãino lice, da je postala nevesta zelo zbegana in ni rekla
niã. To pa je moralo jeziti ta‰ão in nekam srdito je rek-
la: »âe ti pa ni prav, ti moj ljubi Bog, saj ti svoje blago
odstopim. Îe potrpim.«

»Ne,« je dejala sedaj Anica, »ni treba!« âutila je, da bi

v hudi potrebi le nerada prejela kaj od ta‰ãe, in nadeja-
la se je skrivaj, da je Juri gotovo kaj kupil zanjo. Ali Juri
je bil vstal precej rano in od‰el z doma, in Anica ni ve-
dela, kaj je z njim. Tudi ji sinoãi ni rekel ni besedice, kaj
mu je svetoval zdravnik. Vendar pa je ãakala, da govori
zveãer z njim. In vzela je mero ta‰ãi in se lotila dela. Prst,
kjer se je bila vrezala, ji je zelo nagajal, in ko je sedela
skljuãena v sobi, jo je zaãelo zebsti v noge in roke. In
obenem je zaãutila silno zapu‰ãenost in neznosno ji je
bilo v sobi, polni vzduha po kupljenem blagu. âutila je
nekak odpor proti vsemu, jezila se skoro na moÏa, da
sama ni vedela zakaj. Nikakor ji ni hotelo delo izpod
rok.

V tem muãnem poloÏaju je minil predpoldan, in po-

poldan je bil ‰e dolgoãasnej‰i, ker se je bila megla zgo-

BES

MLADA BREDA

stila in je bilo skoraj temno. Vendar pa so bile ure do
veãera minile hitreje, zakaj pri‰la je bila Marjanica in
govorila po svoji preprosti navadi Ïivahno in glasno.
Pripovedovala je o nekem ãudeÏu, ki se je bil zgodil v
Lurdu in na‰tevala, koliko ljudi je bilo ob tisti priliki zra-
ven in koliko sveã je gorelo ter koliko duhovnikov je ‰lo
v sprevodu, da se je Jerici, ki je bila za peãjo in izbirala
iz p‰enice ljuljãino seme, svetil obraz divne radosti. V
druÏbi s tema dvema bitjema je minil Anici popoldan.
Samo za ãas je prestala z delom in si pomela roke, ker jo
je zeblo.

Zgodaj se je bilo zveãerilo.
Po veãerji je Anica zopet vzela ‰ivanje v roke. Neljubo

ji je bilo ‰ivanje, ali mislila je, ãim preje izgotovim, tem
preje bom prosta. Ostala je bila sama v sobi in misli, ki
so jo ãez dan morile, so se vrnile znova, in znova je mis-
lila Anica na Jurija, svojega moÏa. In zaãutila je sedaj
prav jasno nevoljo nad njim: »Bolehen je in se ne varu-
je in mene zanemarja. Prav niã mu ni mari, kaj delam.
Ali je to prav?« S silo je krotila svojo Ïalost Anica, hotela
se je prisiliti, da ne bo huda na Jurija, in ko se ji to ni
docela posreãilo, je jokala sama vase, brez solz ihtela v
svoji zapu‰ãenosti. Tedaj je pri‰el Juri. Sedel je. Bil je
videti truden in slabe volje. Ona je molãala.

»Ali ti ni kaj prav?« je vpra‰al moÏ.

BES

MLADA BREDA

Ozrla se je z Ïalostnim pogledom nanj. On se ji je pri-

bliÏal.

»Anica, huda si, ker sem tak,« je govoril. Ona ni ve-

dela, ali obÏaluje, ali se ji posmehuje. Zato je ostala ne-
premiãna, z oãmi vprtimi v delo. On pa je govoril kakor
zase:

»Ne zameri mi tega. Bo pre‰lo. Saj sam ne morem niã

zato. Grem in grem in ãimdalje sem z doma, tem laÏje
mi je. Samo da ne vidim Peãi, in mi odleÏe. Pri tujih lju-
deh posedim. Tuji ljudje vse drugaãe Ïive, ko mi na Peãi,
in to me razvedri.«

Tedaj je dvignila glavo in ga pogledala karajoãe in

proseãe:

»Kaj ti je rekel zdravnik?«
»Oh,« se je nasmehnil, »ne boj se! Glej, niã drugega

mi ni rekel, nego da naj se mnogo gibljem in Ïivim do-
bro in redno.«

»Ali je to res?« je vpra‰ala in pristavila: »Potem pa ne

reãem niã, ãe te ni doma. In to malo dolgega ãasa bom
Ïe prenesla!«

On je sedel k nji in presekal smisel govora: »·iva‰?«
Prikimala je.
»Ti si zelo pridna,« je dejal. Toda Anica se je skoro

zgenila strahu, tako brezãutno in brezsmiselno je rekel
to. »Saj mu je vse eno,« je mislila. »On ne misli ni malo
veã name. Kakor otrok je, ki se nasiti igraãe.« In razbur-

BES

MLADA BREDA

jenja, ki se je je polastilo v tem hipu, ni mogla zakriti, in
rekla je:

»Juri, ne misli, da ti kaj oãitam, ne, Juri. Ali hudo mi

je, in tako ti hoãem povedati, kakor mislim. Tako kratek
ãas sva moÏ in Ïena. A ti si Ïe pozabil.« Videla je, da so
mu oãi zadrhtele kakor sitnemu otroku, kadar ga moti-
mo pri igri, in skoro jezno je rekel:

»Res je, Anica, silno pust ãlovek sem. Vãasih ãutim to

in prav radi tega bi rad pil, ali vino mi ne de dobro, in
potem sem ‰e pustej‰i.«

Jezilo jo je, da je tako odgovoril, in tr‰e, kakor je ho-

tela, je rekla:

»Ali res misli‰, da sem taka vrtavka in tako malo res-

na, da bi zahtevala od tebe, da mi vriskaj in poj? Ne, ne,
Juri! Toda drugaãe mislim jaz to, drugaãe —«

»Kako no?« je zopet vpra‰al nestrpno.
»Tako,« je odvrnila hitro in burno, »tako mislim, da si

ti moj moÏ in jaz tvoja Ïena, in da sva moÏ in Ïena, da
skupno Ïiviva, trpiva, pomagava drug drugemu, da zau-
pava drug drugemu. Juri,« je viknila skoro, »hoãem, da
i‰ãe‰ pri meni tolaÏbe in ne iz ven Peãi. âe je tu ni za te,
Juri, potem je vse zaman, najina sreãa in Ïivljenje, po-
tem mi je Ïal, da sem pri‰la na Peã. Îiveti sem znala tudi
sama. Sedaj pa je tako, da hoãem Ïiveti, a ne za se. In ãe
ti tega ne razume‰, moj Bog, Juri, potem si varal same-
ga sebe in si varal mene!«

BES

MLADA BREDA

Îe ko je govorila, se je bil dvignil in skoro strupeno je

pripomnil:

»Ne vem pravzaprav, kaj hoãe‰ od mene. Ti ima‰ tako

svoje misli. In morda je ‰e nekaj drugega vzrok, in sama
ne ve‰.«

»Vzrok?« se je zaãudila ona.
»Da,« je dejal on, »z mojo materjo se ne moreta, in

tebi ni prav, da se tako malo me‰am v vajine posle. Ti bi
rada —«

»Tvoja dolÏnost je to, Juri,« je odvrnila ona, »ti ve‰, da

potrpim vse. In potrpim samo radi tebe, a ti si slep in
gluh. A meni je to hudo,« je zastokala. Ali po kratkem
hipu se je ohrabrila in dejala: »Glej, Juri! Tvoja Ïena je
najslab‰a dekla v hi‰i. Hlapcem mora ‰ivati srajce, in v
zahvalo se ji hlapci krohoãejo. A ti molãi‰, ti!«

»Ali si ne zna‰ pomagati sama?« je rekel nestrpno.
Ona pa ni odvrnila niãesar; molãe je zaãela znova

‰ivati. Ali v grlu jo je du‰ilo. Toda ni pristopil, da bi se
mu bila zjokala na prsih. Molãe je od‰el. Tedaj pa je na-
slonila trudno glavo na ‰ivanje in jokala dolgo in krãe-
vito.

* * *

Tam zunaj v naravi se je bilo zgodilo kakor ãudeÏ. Ne-
nadoma se je bila zjutraj dvignila megla, in najlep‰i, ka-
kor pomladni dan je sinil nad dolino. âisto prijetno gor-

BES

MLADA BREDA

ko je bilo, in Anica je imela Ïe ves popoldne odprto
okno. Da je bilo ãuti glas ptic ali zvoke pastirske pi‰ãali,
bi bila Anica mislila, da je najlep‰i pomladanski dan. Ali
vse tiho je bilo zunaj, samo znani ãlove‰ki glasovi so
udarjali zdaj pa zdaj Anici na uho. Kljub temu ji je ‰lo
delo izpod rok. Izgotavljala je ta‰ãi obleko in sama skoro
ni vedela, ãemu ji je pri srcu mehko. V davne, pozne dni
ji je snivala du‰a. Zamislila se je bila Anica tako daleã, da
ni vedela, ali so bile sanje, ali je bila resnica:

Po cesti doli so ropotali vozovi, in nekdo je rekel, da

se peljejo romarji. Zdaj pa zdaj je bilo razloãiti iz ropo-
tanja voz poboÏno pesem. Vseokoli je bil lep, topel soln-
ãen dan, in maãka je sedela na pragu in venomer gladila
s taãico mehki gobãek. Sredi trate je stopal petelin, zdaj
pa zdaj zamahnil s perotmi in zapel. In zopet je bilo ãuti
s ceste gori glas ropotajoãega voza. Anica je sedela na
vrtu pred hi‰o. V senci je leÏal visok moÏ in gledal doli
na cesto. Anica se mu je pribliÏala. Zaãudeno je pogle-
dal, in ko se mu je vspela v naroãje, jo je skoro s silo pah-
nil. Ona pa je zajokala. In potem jo je moÏ vzel k sebi in
jo zaãel tolaÏiti, dokler se ni zasmejala. Pravil ji je, da se
tudi on popelje kakor ti romarji in ‰e dalj, dalj, ãez ve-
liko, veliko vodo, prav na drugo stran zemlje. Pa ne za
vedno, ne! je prosila. Ne za vedno, je dejal in pravil, da
se vrne, in da bo tedaj Anica tako velika, in on ji bo pri-
nesel toliko lepega in dobrega. In tedaj je ona udarila z

BES

MLADA BREDA

roãicama in bila vsa vesela, in tudi on se je smehljal in
govoril: In ti si mislila, da pojdem za vedno? In ona je
odkimala dvakrat, trikrat, petkrat …

»Ne za vedno!« se je zavedla Anica. In zdaj je vedela,

da to niso bile sanje in da je to prvi spomin njenega Ïiv-
ljenja, in da je to njeno prvo razoãaranje, in da se oni
moÏ ni nikoli vrnil, in da je ona, Anica sedaj velika in
sedi na Peãi in je brezmejno Ïalostna, ko se spomni mo-
Ïa, ki jo je prvo sunil in potem objel, in da bi ga tako
rada ‰e enkrat videla, njega, edinega, ubogega, nesreã-
nega oãeta.

Tedaj so se odprla vrata in vstopila je ta‰ãa.
»Pomerit sem pri‰la,« je dejala, »kaj, saj bo‰ menda

gotova.«

»Da,« je odvrnila Anica in raztegnila obleko. Ta‰ãa se

je pribliÏala in prijela za rob obleke.

»No, ti si pa lepa,« je vzkliknila nenadoma, da je za-

zeblo Anico do srca. »Saj to je narobe! O ti moj Bog, se-
daj mi se‰ije obleko narobe in ne na lice.« Îeni je pri
slednji besedi rastel gnev in glas, da je Anici plesalo pred
oãmi in je rdela od zadrege in strahu. Iztrgala je ta‰ãi
obleko.

»Saj ni res! Kaj se laÏete!« je viknila bolj prevzeta ve-

selja, da je trditev ta‰ãina neresniãna, nego razburjena.

BES

MLADA BREDA

»Kaj?« je pihala ta‰ãa. »·e lica ne loãi od narobe in se

usti, da je ‰ivilja! Pa ne! To si mi napravila iz jeze in na-
la‰ã. Saj te poznam.«

»Ni res!« je viknila Anica, iztrgala v hipu obleko ta‰ãi

in hitela v kuhinjo. Na‰la je Marjanico in jo burno vpra-
‰ala: »Marjanica, ali je to lice, ali to!«

»Bog pomagaj,« je k sreãi na desno uho ujela vpra-

‰anje Marjanica, »saj imate oãi, to je lice. Da niste prav
se‰ili? Ali ste znoreli? Kaj hoãete? To je lice, seveda!«

Tedaj je privihrala ta‰ãa in kriãala:
»Sem mi daj obleko! Tako lepo blago, in vse gre ska-

zit. Sem daj! O, saj sem vedela, da bo kaj narobe, in res
mi se‰ije narobe.«

»Molãite!« je kriknila sedaj Anica, »vi zamenjujete

lice z narobe, ne jaz. Zakaj kriãite? Pa vpra‰ajte Marja-
nico, ali pa cesarja samega.«

Katra je vzela obleko in vr‰ala na dvori‰ãe. Sprva je

steknila NeÏo, in ta ji je pritrdila. Potem je sreãala ·im-
na, ki se sprva ko dober politik ni hotel odloãiti ne za
eno ne za drugo. Klanjajoã se pa vljudnosti in ãasti Ka-
trini, je pritrdil, da bo Ïe res, kar trdi ta‰ãa. Potem je na-
letela Katra na Lipeta, ki se ji je zasmejal, da ne pozna
lica, da je on moÏ, a toliko da Ïe loãi, da to ni lice, kar
trdi Katra. Katra jo je pobrala, ãe‰, kaj da on ve. Za mo‰-
ko obleko morda, za Ïensko pa ne. Tedaj je pristopil To-
maÏ. »Glej,« ga je nagovorila Katra, »taka je na‰a neves-

BES

MLADA BREDA

ta; ji dam obleko delati pa mi iz same jeze narobe se‰ije.
Kaj bi napravila ‰ele s srajcami za te in za Jurija. Taka
‰ivilja, ‰e lica ne loãi.« Pristopila sta bila NeÏa in ·ime.
Nekako vstran je stal Lipe. Tedaj je stopila Anica med
vrata. Obliãje ji je gorelo razburjenja. TomaÏ je sunil Ka-
tro, ãe‰: »Poslu‰a!«

»Naj poslu‰a,« je kriãala ta‰ãa, »‰koda, da Jurija ni, da

bi ‰e on razsodil. Na, na, NeÏa, in nesi Cilki, naj popra-
vi, ãe more. Pa ji reci, da je Ïe tako, kadar na‰a noãe.«

Anica se je morala prijeti za vrata, zakaj od jeze je ki-

pelo v nji, da ne bi bila mogla izpregovoriti niti besede.

Ta‰ãa pa je k poslom obrnjena izzivala ‰e dalje:
»Take so te mlade punce! Za nobeno delo ni, in ãe kaj

zna, pa noãe. âlovek se trudi in ubija od zore v mrak,
troti pa Ïró.«

»Troti, haha,« se je ljubeznjivo sku‰al nasmehniti To-

maÏ proti Anici. Îe je hotela pobegniti Anica, ali komaj
je ãutila dovolj moãi. In tedaj se je nekaj zgodilo. Mirno
je pristopil Lipe, vzel obleko in dejal:

»Deset poliãev, mati, staviva, da je to lice.«
»Troti, troti,« je ponavljal TomaÏ za Lipetom, ki se je

obrnil sedaj in dejal:

»Ali ve‰, TomaÏ, da trdi‰ resnico. Na Peãi so res tro-

ti.«

»Res?« se je zaãudil TomaÏ.

BES

MLADA BREDA

»Prav res,« je nadaljeval Lipe napol k TomaÏu, napol

k Katri, »pa na‰a nevesta ni trot!«

»Kdo pa?« se je razkoraãil TomaÏ; oãividno se je ho-

tel pobahati in pokazati pred Katro. NeÏa in ·ime sta se
skromno umaknila, tako da sta si stala hlapca z oãi v oãi.
Katra je stala ob strani. Na vratih je s ‰iroko odprtimi
oãmi ãakala Anica.

»Kdo?« je zategnil Lipe, »ti, TomaÏ, na primer!«
»Kdo pa tebe po ãem vpra‰a,« je rekla zdaj Katra, »ali

nima‰ niã dela?«

Toda Lipe je bil videti kaj odloãen in silno dobre vo-

lje in smehljaje se je rekel:

»Brez zamere, gospodinja, pa je Ïe tako. Tisti, ki pri

obleki zamenja lice, tudi ãebele od trota ne bo loãil.«

Sedaj stoprav se je oglasil »oskrbnik« v TomaÏu:
»Kaj pa, ãe bi hlapca zamenjali, ali pa ãe bi hlapec

moral zamenjati gospodarja?«

Toda Lipe je bil neusmiljen.
»Kdo bi pa potem delal, TomaÏ? Troti?«
»Ve‰ kaj,« se je razkoraãil sedaj TomaÏ, »ãe ti ni prav,

Lipe, saj lahko gre‰!«

»TomaÏ,« je odvrnil mirno Lipe, »hlapec ti, hlapec

jaz, ãe pojde kateri, in kateri pojde, pove gospodar!«

»Prav niã te ne ustavljam!« je od jeze hripava pripom-

nila Katra. Lipe se je samo smehljal.

BES

MLADA BREDA

»Lahko gre‰, kadar hoãe‰,« je nadaljevala Katra, »bo-

lje prej, ko slej. Da bi se hlapci vme‰avali v reãi, ki jih
prav niã ne brigajo, tega nismo vajeni na Peãi. Zato pa
lahko gre‰, Lipe!«

»Hm,« se je zaãudil navidezno Lipe, »kaj ste vi, mati,

gospodar? Mislim, da je Juri. In samo on me bo gonil raz
Peã.«

·e nikoli ni sli‰ala Katra takih besed. V Ïivo rano je

zadel fant z opombo, da je na Peãi prav za prav Juri gos-
podar. V tej jezi je Katra pozabila vse dostojnosti. Dvig-
nila je roko in velela:

»·e danes pojde‰! ·e sem gospodinja jaz!«
»Bosa je ta, mati. Kaj ste tako pozabljivi, da ne veste,

da je Juri Ïe izpolnil ‰tiriindvajset let. Krstili ste ga za
Jurija, rojen je pa bil menda oktobra.« In fant se je obrnil
in od‰el visokovzravnan proti hlevom. Katra je planila
proti hi‰i. TomaÏ pa je ‰el za Lipetom.

»Ti,« je dejal, ko se Lipe ni ozrl.
»Kaj?« se je obrnil sedaj Lipe. Hlapca sta si stala ena-

ko moãna naproti. Lipe je bil miren, ni pa bil TomaÏ.

»Tisto o trotu si bom zapomnil,« je dejal TomaÏ.
»Le,« se je odzval Lipe, »zato sem ti povedal.«
»Molãi!« je siknil TomaÏ. »Ali hoãe‰, da te tre‰ãim ãez

streho?«

»Kajpak, tak trot, pa mene!«
TomaÏ se je zakadil v Lipeta.

BES

MLADA BREDA

»âe je pa tako naj pa bo!« je mrmral Lipe, se umaknil

TomaÏu, ga popadel okolu telesa in ga poloÏil na tla in
dejal:

»TomaÏ, ti si dober ãlovek, pretepati se pa ne zna‰!«

Toda TomaÏ je bil razjarjen in je zaãel vihati rokave.

»Ali bo zdaj zares?« se je smejal Lipe.
TomaÏ se je ravno hotel pognati na Lipeta, ko ga je

nekdo prijel za rame. Bil je Juri. Pravkar je bil stopil na
dvor.

»Kaj je to?« je vpra‰al.
»O, niã!« je odvrnil Lipe, »s TomaÏem sva posku‰ala,

kdo je moãnej‰i.«

In kakor da jima zavida, se je obrnil Juri v stran …

BES

MLADA BREDA

Prva nedelja v adventu

e davno je bilo odzvonilo k pozni ma‰i, in s Peãi so
bili pravkar od‰li v vas. Vreme se zadnje dni ni bilo

izpremenilo. Vendar pa se je zaãelo Ïe zgodaj zjutraj,
komaj se je bilo pokazalo solnce, nekam megliti, in sinje
nebo je bilo, ko da je prevleãeno s sivim pajãolanom, in
kmetje so vedeli, da zna prihodnje dni nenadoma uda-
riti zima in ãakajoãi, da zazvoni »skupaj«, so govorili
pred cerkvijo, da »di‰i« po snegu. Tu pa tam je prekinila
ta ali ona opazka pogovor o vremenu. In teh opazk je
bilo mnogo, zakaj ljudje, ki so ‰li v cerkev, posebno Ïen-
ske, so bile izpostavljene opazkam ãakajoãih.

»Glej no,« je bilo ãuti, »tam gresta ,mlada’ s Peãi!« In

moÏje so se ozrli na Jurija in Anico. Redko se dogaja na
kmetih, da gresta moÏ in Ïena skupaj v cerkev. Morda se
je ravno radi tega dozdeval ta dogodek vreden opombe.

»Kak‰na lepa Ïenska je ona!« je pripomnil drugi, »on

pa ni videti kaj vreden. Saj leze ves na kup.«

»Pa vsega ima dovolj!«
»âe pa ni zdravja! Kako pa, se kaj ujemata?«

BES

MLADA BREDA

»Tisto Ïe, pa kaj vemo, ko so na Peãi sami za se!«
In tedaj je zazvonilo in ljudje so se zgrnili v cerkev.
Tam gori na Peãi pa je bil nekdo zamudil in je sedaj

hitel na vso moã. Bil je ·ime. Da pa je bil zamudil, ni bil
kriv sam in godrnjal je: »Pa jo bo imela na vesti ma‰o, in
jo bo.« Pri teh besedah je mislil ·ime NeÏo, ki je bila pri-
tekla za njim in ga ustavila z zadevo, o kateri je ·ime brÏ
dvomil, da je vredna, da zamuja radi nje ma‰o. NeÏa pa
je bila drugaãnih misli.

»K ma‰i, seveda, se ti mudi,« je govorila dekla, in

obraz ji ni bil ravno prijazen, »kakor ne bi vedela, kam
te vleãe, in kje si vsako nedeljo.«

»Kaj misli‰?« je vpra‰al nedolÏno ·ime.
»Dobro ve‰!« je odvrnila ona in zamahnila z roko.

»Moj denar mi daj nazaj, potem pa gre‰ kamor hoãe‰.
Da, moj denar, hinavec grdi.«

»Oho!« se je ãutil uÏaljenega ·ime.
»Niã oho,« se je hudovala NeÏa in stopila bliÏe hlap-

cu. »Niãesar mi ne bo‰ utajil in ne bo‰. Pa reci, da ni res.
S tisto Rezo iz trga sta zmenjena. Za vino ji daje‰. Vino
ji kupuje‰ za moj denar. Mene pa slepari‰ in se mi hlini‰.
Glej tak si, tak!« NeÏi je prehajal glas iz jeze v Ïalost, in
Ïalost je pri zadnjih besedah pre‰la v solze, in solze so
postale glasen jok. ·imnu ni bila ne njena jeza, ne nje-
na Ïalost v‰eã, najbolj pa ga je razburil njen jok, in je
dejal:

BES

MLADA BREDA

»âe ima‰ pa tako pamet, da vse veruje‰ hudobnim je-

zikom, pa joãi. Mar meni!«

»O saj vem,« je pri‰la zopet jeza, »da ti nisem mar. O

saj vem! Tebi je mar le jed in pijaãe, in besede sne‰ in
hinavski si kot JudeÏ. Zato pa hoãem svoj denar nazaj.«

»Dobi‰ ga,« je odvrnil ·ime samozavestno. »Tistih

par gro‰ev! Glej jo no, s takim namenom si mi dajala.
Lepo, da vsaj vem!«

NeÏo je prevzela Ïalost, in strah, da bi ji ·ime poso-

jenih goldinarjev res ne vrgel pod noge, je govoril iz nje:

»Obljubil si mi tolikokrat, da me vzame‰. In zadnjiã,

ko si bil bolan, si rekel, da je ni bolj‰e Ïenske od mene
in da mi ne pozabi‰. ·ime, glej, tak si ti.« In jok jo je zno-
va posilil.

·ime pa sluãajno ni imel onih par gro‰ev, in zato je

sklenil samo braniti svojo trdnjavo in, ãe bi se dalo, re‰iti
se ãastno in ugodno iz zagate, in je dejal prijazno ali pre-
priãevalno:

»Tisto je Ïe res, NeÏa, in ne bom ti pozabil. âe pa mis-

li‰, da me sme‰ zmerjati kakor se ti poljubi, potem si pa
le zapi‰i za uho, da bi tudi jaz lahko eno rekel. Pa zlasti
tiste gro‰e pusti na miru. Ali misli‰, da ne vem, ãegavi so
bili? Glej, lahko bi rekel eno, pa je ne reãem!«

NeÏa je, Ïivo zadeta v po‰tenje, za hip obmolknila.

Tem Ïivahneje je naskoãila nato ·imna:

BES

MLADA BREDA

»Da, pa me zatoÏi, daj, ãe ima‰ kaj vesti. Ali sem vzela

zase? Ali sem zase? Ali nisi tri dni hodil in prosil, da mo-
ra‰ imeti do nedelje? Ali me nisi sam nauãil, kje naj
i‰ãem in vzamem? O, le naznani! Pa bom povedala vse,
kakor je bilo, in bom.«

»Tiho, tiho,« je miril ·ime, »kar je, je.«
»Ne,« je dejala NeÏa, »zdaj vem kak‰en si in ãesa se

imam nadejati od tebe!«

»NeÏa!« je prosil ·ime. »Jutri, ko bo‰ mirna, se zgovo-

riva!«

Ali NeÏa oãividno pri svoji naravi ni bila modroslovec

ali pa je mislila, da oni, ki ne odla‰a, najbolje dela. Zato
je segla ‰e enkrat z jezno kretnjo po odloãnost:

»·ime, obljubi, da one ne pogleda‰ veã!«
»Ali bom miÏal!«
»·ime, misli na svojo du‰o, meni si obljubil, da me

vzame‰,« je prepriãevala NeÏa ·imna. Ali ·ime je bil oãi-
vidno zakrknjenega srca. NeÏa je posku‰ala oroÏje tega
sveta. Segla je v Ïep po ruto in razvezala vozel in poloÏi-
la paznemu ·imnu, ki se je radi lep‰ega branil, ãisto nov
goldinar v jopiã in s premi‰ljeno plemenitostjo pripom-
nila:

»Bodi vesel in pij in vsaj malo misli name!«
»âe ni ukraden!« se je po‰alil on, ali hitro pristavil:

»Brez skrbi NeÏa, tak pa nisem, da bi ne vedel, kaj je
prav. In ãe sem rekel, da se vzameva, se tudi vzameva.

BES

MLADA BREDA

Jezikom pa ne veruj.« Njej pa so silile solze v oãi, in v
srcu je klela voja‰ki stan, ki ji je dobrega ·imna tako ska-
zil. ·e dolgo je gledala za fantom, ki je vesel svetle pro-
stosti in ‰e svetlej‰ega goldinarja hitel po rebru nizdol.
Tedaj pa se je NeÏa vrnila in sreãala Marjanico in se za-
plela z njo v dolgo, srdito obravnavo in dokazala, ali vsaj
hotela dokazati, da je Marjanica zmaj, ki ljudi ubija in
sumniãi, in da bi bolje naredila, ãe bi ‰la za paznico v
Begunje, nakar je Marjanica ãisto resno dostavila, da
pojde tudi in ãaka samo ‰e, da poÏenejo NeÏo tja, »pa
ne za paznico«, nakar sta se stranki nespravljeni raz‰li.
Marjanica je postala na vratih v hi‰o in gledala Luko, ki
se je privlekel izza hleva, in ga poãakala.

»Usmiljeni Bog!« je toÏil starec.
»Kaj?« je presli‰ala z desnim u‰esom Marjanica, ali da

vsaj nekaj odgovori: »Ma‰a ti pa ne di‰i, ne! Kako bo to
sreãno, ãe pa ne moli!«

»Davi sem bil pri ma‰i,« se je branil starec, »pa bi bilo

bolje, da nisem bil.«

»Tako, seveda, pogan,« je sedaj razumela Marjanica.

»In zakaj no, zakaj bi bilo bolje?«

Starec je Ïalostno kimal z glavo.
»Lani so ga kovali, letos sem ga dobil od Jurija, pa

pipo sem si mislil kupiti, ker mi je TomaÏ staro razbil. Pa
si kupi, kupi, ãe je izginil in ga ni.«

»TomaÏ?« je vpra‰ala Marjanica.

BES

MLADA BREDA

100

»Goldinar,« je odvrnil toÏno Luka.
NajbrÏe Marjanica ni razumela moÏa. Zato je zamah-

nila z roko in rekla:

»Nekaj pleãeta imam, pojdi z menoj, bo‰ snedel.«
»Ne morem!« je odvrnil Luka in odkrevsal k hlevu.
»Kakor hoãe‰,« je mrmrala Marjanica, »‰e rad bi ga,

pa ga ne bo.«

Stari Luka pa je lezel na seno in premi‰ljal, da je bilo

tedaj, ko je spal pod streho vsaj toliko dobro, da je imel
tam mir in da se ni umaknil od tam in hodil spat v seno,
kdo ve, bi li ne imel ‰e vedno svojega goldinarja. Zato je
govoril skoro na glas sam s seboj:

»Eden ga je vzel, ãe ga ni TomaÏ, ga je pa ·ime. Pa naj

ga le, na vesti mu bo gorel, ãe je ‰e pravica, in mu bo.«
Pri tem je Luka vendar ‰e z iskrico upanja svetil po senu,
da bi li ne na‰el strgane nogavice in srebrnega goldinar-
ja v nji. Ali niã ni bilo, in ona iskrica je slednjiã ugasni-
la, in Luka je bil v temi svoje Ïalosti brez pipe in toba-
ka in v srcu je sodil kruto sodbo tatovom.

Doli v hlevu je sedel prav ta ãas vse drugaãnih misli

mladi pastir AnÏe. Lipe mu je bil dal desetico, da varu-
je mesto njega in »pogleda vãasih na Dimko«, in tako je
bil od‰el AnÏe k zgodnji ma‰i, spravil desetico in je se-
del sedaj z zamazano knjigo na kupu stelje in se ni bri-
gal za ves svet niã. Imel je namreã AnÏe svoje posebne
misli. Kljub svojim mladim letom je imel Ïe ãisto jasne

BES

MLADA BREDA

101

raãune, »kako bo«. AnÏe je ljubil konje nad vse, in nad
vse ga je bolelo, da na Peãi niso imeli konj. AnÏe je s po-
milovanjem opazoval govedo in si mislil: Kaj bo to. Tak
hlev, poln konj, to bi Ïe bilo. Najlep‰e sanje AnÏetove so
bile, da bi postal kdaj tako imovit in bi imel cel hlev
konj. In AnÏe si je bil napravil trden sklep, da to upanje
uresniãi. TeÏje je bilo seveda z naãrtom, ker mu je pri
tem nagajalo to, da so konji dragi, on pa ubog kot mi‰.
Ali pogum mu ni pe‰al in AnÏetu so rojili po dnevu in
po noãi konji po glavi in zgodilo se je, da je videl drdrati
po cesti doli voz in se ko maãek spustil nizdol, samo da
vidi in presodi konje. Tudi je ãakal z nestrpnostjo, da
pride ãas, ko ga potrdijo v vojaka. Da bi ga ne potrdili v
dragonca, si AnÏe niti misliti ni mogel. Nekje si je bil
kupil knjigo o konjih. Nad vse draga mu je bila, in skrb-
no jo je skrival in samo tedaj, ko je bil sam, jo je prebi-
ral in gledal slike, ki so jo krasile, in se divil orja‰kemu
pincgavcu in proÏnemu AngleÏu, zavidal Arabca za je-
dre Ïrebce in z velikim zanimanjem ãital o ameri‰kih
divjih mustangih. Samo Jerici je bil pokazal to knjigo.
Toda Jerica je pokazala tako malo zanimanja za konje,
da je pri‰el AnÏe skoro do zakljuãka, da ni vredna, da bi
govoril z njo. âe pa je pomislil, da je Jerica Ïenska, ki
nima in ne more najti zanimanja za konje, ji je odpustil,
dasi ga je zelo bolelo, da je Jerica ãitala samo poboÏne
knjige, in je bila njena vsakdanja molitev, da bi postala

BES

MLADA BREDA

102

svetnica muãenica ali pa vsaj spokornica. Tako ni imel
AnÏe nikogar, ki bi se z njim razgovarjal o najljub‰em.
Ko pa je bil doznal, da je Luka dolgo let vozaril, se mu
je obesil na vrat in z neskonãno potrpeÏljivostjo zapam-
til slednji Lukov rek o konju in konjih sploh. Te svoje
poizvedbe je priãenjal AnÏe s teÏkim vpra‰anjem, kaj da
misli stric Luka, da li nima konj pameti, nakar je pribil
Luka potem, ko je bil hvaleÏno spravil klobaso tobaka,
»da ne bo zastonj govoril«, kakor je vselej AnÏe modro
svoje vpra‰anje podprl, da po njegovi misli konj nima
pameti, dasi je vãasih desetkrat pametnej‰i od voznika,
in da je prav za prav ‰koda, da marsikateri konj ne zna
govoriti, ker bi potem marsikateri konj povedal mnogo
pametno ali pa neumno, kakor Ïe bodi. Nato je vedel
AnÏe, da je treba vpra‰ati, kake so te pametne in te ne-
umne. In stric Luka je razgrnil pred pastirjem cestne do-
godljaje, katere je bodisi sam doÏivel, ali pa njegovi
znanci.

Ko je bil tedaj zasli‰al AnÏe Luko, je spravil takoj knji-

go in zlezel na seno in na‰el Luko ‰e vedno i‰ãoãega po
senu izgubljeni goldinar s komaj ‰e tleão, gori omenje-
no iskrico.

AnÏe je zaãel:
»Hm, Luka. Jaz pa pravim, konj vendarle nima pame-

ti.«

»Je nima, ne!« je kratko odvrnil starec.

BES

MLADA BREDA

103

»Hm,« je pripomnil AnÏe podjetnej‰e, »danes je ne-

delja, zato sem vam prinesel »drobnega«.« In stegnil je
roko z ovojem tobaka proti starcu. Toda starec ni segel
po ponujanem.

»Hm,« je pripomnil AnÏe zaãuden, »kaj pa je!«
»Kaj bo! Izgubil ga nisem, zapravil ga nisem, pa ga ni.

V nogavico sem ga povil »

»Kaj, v nogavico?« je vpra‰al AnÏe, »tam doli leÏi ena.

NeÏa jo je menda vrgla davi na gnoj.«

Starec je oÏivel.
»Da leÏi?«
»LeÏi, ali grem po njo?« In postreÏljivi AnÏe se je

kmalu vrnil s ãudotajnim predmetom.

»Ta je,« je ‰epetal skrivnostno moÏ in jo skoraj siloma

iztrgal fantu iz rok. Prav tako hitro in burno jo je pognal
od sebe z grozno opazko: prazna!

V hipu pa je prijel fanta za rame in viknil:
»In NeÏa, pravi‰, NeÏa jo je vrgla na gnoj!«
»Seveda,« je odvrnil AnÏe, »kaj pa je?«
»O, tatica grda,« je zastokal Luka in pristavil: »Pa sem

mislil, da mi je vzel ·ime. Naj le, naj. Dala bo nazaj, tako
gotovo bo dala.«

»Seveda, seveda,« je kimal Ïivahno AnÏe z glavo in

mislil, kako bi vsaj nekaj izkupil za tobak, in rekel:

»âe bi imel konj pamet, potem bi imel tudi du‰o.«

BES

MLADA BREDA

104

»Kdo bo to mislil,« se je kratko odrezal Luka in iskal

prve stopnje na lestvi. AnÏe mu je sledil.

»âesa, ste rekli, se ne sme posojati,« je napadal AnÏe.
»Pipe!« je godrnjal Luka in iskal z nogo druge stopnje.
»In konja!« je pripomnil AnÏe.
»In konja!« je mrmral Luka in poiskal tretjo stopnjo.
»Kaj pa, kadar se konj spla‰i?« je spremljal pastir

Luko.

»Takrat je ves slep!« je rekel Luka na deseti stopnji.
»Kaj pa, ãe je konj muhast?«
»Potem je za konjederca!«
Luka je bil na tleh, ali fant ga ni izpustil ter mu v hipu

stal ob strani.

»Lep konj je vreden premoÏenja!«
»Lep konj, pa dober svet,« je dokonãal Luka in se obr-

nil nato k fantu: »Zdaj me pa pusti, ne izpustim je, dok-
ler mi ne vrne goldinarja.« In Luka se je z vso vnemo
obrnil proti hi‰i, medtem ko je AnÏe z dolgim obrazom
gledal za njim. Prav tedaj pa sta se prikazala izza vogla
Anica in Juri. MoÏ je bil smrtnobled in se je naslanjal na
Anico.

»JeÏe‰,« je zadrhtel AnÏe, »saj je krvav.« Luka se je

ozrl. Juri se jima je sku‰al nasmehniti, ko je ‰el z Anico
mimo.

»Krvav je!« je ‰epetal AnÏe.
»Kaj?« je dejal Luka, »krvav? Ali je padel?«

BES

MLADA BREDA

105

»Ne,« je odvrnil AnÏe, »pod vratom, po srajci. In ka-

kor mrliã je bil. Ali bo umrl?«

Luka je skomiznil z ramama in od‰el proti hi‰i. AnÏe

pa je ‰e dolgo ostal na mestu in premi‰ljal, kar je videl.
Zdelo se mu je, da ‰e nikdar ni videl groznej‰ega. Potem
pa je zavil v hlev, sedel na kup stelje in segel po knjigi s
konji.

* * *

»Danes si mnogo bledej‰i,« je rekla Anica moÏu, ko sta
‰la zjutraj raz Peã, »ali si bolan?«

»Ne vem,« je odvrnil, »nekam tesno mi je. Nerodno

sem spal, ali pa se bo vreme sprevrglo.«

Nekak ãuden strah se je polastil Anice. Umolknila je.

Ni skoro vedela, o ãem naj govori. Neprijetna misel,
strah pred neãim negotovim jo je navdajal. Zaman se je
trudila, otresti se vznemirjajoãe jo slutnje. Toda zaman.
Pri ma‰i ji ni dalo miru, in zopet in zopet se je ozrla na
mo‰ko stran in pogledala na moÏa. In vselej je nato
dvignila oãi proti oltarju, in neizreãena Ïalost ji je silila
v molitev. In vendar ni mogla moliti. Kakor ni mogla
moliti, tako je tudi samo napol razumela besede evan-
gelija in propovedi. Sli‰ala je, da se bodo prikazala go-
tova znamenja. In tedaj bo blizu ura sodbe. Sli‰ala je ka-
kor v polsnu evangelij o sodnjem dnevu, ali niti razume-
la, niti sli‰ala ni dobro vsega. Zopet in zopet se je ozrla

BES

MLADA BREDA

106

na moÏa in ãim dalje se je ozirala, tem veãji nemir se je
je pola‰ãal. »Gotovo mu je slabo,« si je mislila, videãa, da
se moÏ naslanja ob zid, in sama je mislila, da ãuti isto
vrtoglavost, kakr‰na je mislila, da muãi Jurija. In nepre-
nehoma je kljuvalo po njenih mislih: prikazala se bodo
znamenja, znamenja, znamenja.

In blizu ãustva, da se sama zgrudi na tla, se je ozrla na

moÏa in videla, da si bri‰e ãelo, da je bled, bled. Obenem
je videla, da mu je sosed poloÏil roko pod ramo in so se
ljudje razmeknili. Tedaj je vedela, da mu je slabo. Du-
hovnik je bil ravno zapustil propovednico. Ona je naglo
pokleknila in od‰la je iz cerkve.

»Za cerkvijo je!« ji je po‰epetal neki mo‰ki, ko je sto-

pila na plan. Skoro stekla je okolu cerkve. Ko je stopila
na grobove, ni sprva opazila nikogar. Potem pa je za-
gledala ãez nizek kamenat kriÏ sklonjeno postavo svo-
jega moÏa. Planila je k njemu.

»Juri, ali ti je slabo?« je vpra‰ala razburjena.
Ni ji odgovoril. Pripognila se je, da bi mu videla v

obraz. Bil je smrtnobled in zaprte oãi je imel. Grozen
strah se je je polotil. Objela ga je in ga sku‰ala dvigniti:

»Juri, ali si umrl?«
Odprl je oãi. Grozen napor in trudnost sta se mu zrca-

lila na osinelem obrazu. Okrog ust mu je stala kri, in
srajca je bila pod vratom o‰kropljena od nje.

BES

MLADA BREDA

107

»Kri!« je zajeãalo v Anici, in noge so se ji za‰ibile, in

v glavi ji je kljuvalo: znamenje, znamenje, znamenje.
Tedaj se je moÏ oprl na njo. Nekaj krvi je pri‰lo v nje-
govo lice, komaj sli‰no je za‰epetal: »Pojdiva.«

Naslanjaje se na Anico je lezel. Pred gostilno je vpra-

‰ala, ali ne bi bilo bolje, da gresta notri. Odkimal je. Po-
lagoma se mu je vrnilo nekaj moãi, vendar pa sta ‰la sil-
no poãasi. Anici je bilo vso pot ãudno tesno pri srcu.
Venomer je mislila, ali ga ne bi prijela z obema rokama
in ga nesla ko dete, zakaj, kakor dete slab se ji je zdel, in
njene misli, ki jih ni mogla nikakor zbrati, so se vedno
zopet vraãale do vpra‰anja: kaj pa sedaj, kaj bo sedaj, in
kakor v odgovor ji je zvenelo po u‰esih: to je znamenje,
znamenje, znamenje!

Stoprav, ko sta bili z Marjanico spravili Jurija v pos-

teljo, se je nekoliko zavedla in zaãutila, da je vsa prepo-
tena in da se ji roke tresejo. Marjanica jo je sku‰ala oÏi-
viti in je govorila kolikor mogoãe tiho:

»Ne bo umrl, ne bo. Rajna Cedrovka je bruhnila za

celo vedro krvi, pa bi ‰e Ïivela, da je ni popadel stekel
pes. Kaj bo to hudega. Samo prehodil se je. Dobro jesti
in piti mora. Seveda! In ‰e plesal bo, kaj neki ne!«

»Ali misli‰,« je vpra‰ala Anica.
»Ljubi Bog, saj nisem stara devet let. Saj vem nekaj!«

je odvrnila Marjanica, ki se je bila privadila poslu‰ati

BES

MLADA BREDA

108

Anico vselej z desnim u‰esom. Nato je Anica od‰la k
moÏu.

Na‰la ga je dremajoãega in tiho je postavila posodo z

gorko limonado, katero je bila pripravila, na mizo, in po
prstih se bliÏajoãa se je nagnila nadenj. Stoprav sedaj sta
ji napolnili srce brezmejna Ïalost in ljubezen do tega
revnega slabotnega ãloveka, ki je leÏal ko malo dete
pred njo. V hipu pa jo je ob‰el strah, da li ni morda
mrtev, in od strahu ledene ustnice je pritisnila na nje-
govo ãelo. Odprl je oãi in se nasmehnil.

»Limonade sem prinesla, to je dobro!« je ‰epetala in

segla po pijaãi. Privzdignila mu je glavo in mu dala piti.
Pil je s slastjo. Potem je zopet legel in strmel pod strop.
Ona je sedla k njemu. Bala se ga je pogledati in tudi ni
vedela, kaj bi govorila. Dvignila je oãi, in zopet ji je po-
gled obvisel na sivorjavem oãesu, mirnem in tajnost-
nem. Nemir se je je polastil. Tedaj je zaãutila vlaÏno
roko v svoji, da jo je streslo. MoÏ je gledal na njo in re-
kel:

»Anica, ãe je taka smrt, potem mi je vseeno.«
»Smrt?« je vpra‰ala, »kaj misli‰?«
Sopel je teÏko in ‰ele po kratkem odmoru je dejal:
»Saj je vseeno. Îivljenje ni niã!«
»Ne govori tako, Juri!« se je utrgalo njej iz srca. »Glej,

to je od tvojega dirjanja okoli. Tako sem te prosila. In

BES

MLADA BREDA

109

zdaj si zopet izgubil ves pogum. Pa ne misli, ne, smrt je
grozna.«

»Grozna,« se je zaãudil, »ãemu?«
Nevolja in Ïalost sta se borili v nji. Ni mogla umeti. âe

bi ona sedajle morala umreti, neskonãno bi ji bilo teÏko.
Po vsem bi ji bilo teÏko, po moÏu, po Peãi, po Marjani-
ci. In on, njen moÏ, ne ãuti niã tega, govori tako, kakor
da nima nje, ki trpi in se muãi zanj. Solze so ji stopile v
oãi. Juri jih je opazil.

»Îalil sem te,« je ‰epetal, »pa ti si preskrbna. In tega

ni treba. Saj niti zasluÏim ne!« je pristavil ti‰e.

»Ljubim te, in ti govori‰ tako!« je plakala Ïena.
MoÏ se je smehljal pred se in dejal:
»Malo veselja ima‰ z menoj, saj vem. Zato mi je vse

eno.«

»Ne govori veã tega,« se je izvilo zopet njej prav iz

osrãja. »Ti ne ve‰, kaj govori‰. Ti si ves iz sebe. A to je
greh. Ti mora‰ Ïiveti, Ïiveti. Mora‰!« Glas ji je drhtel, in
rdeãica ji je plala v obraz. Prijela ga je za roko in prav k
glavi, k u‰esu mu je poloÏila usta in ‰epetala: »Ali ve‰, da
nisem veã kakor prej? Ali ve‰, da mora‰ Ïiveti za druge?
Ne zame, za drugega …« Solze so ji udu‰ile nadaljne be-
sede, ko mak je rdel njen obraz. Bila je divna v tem tre-
notku. MoÏ je vzdihnil. Nova bledost mu je pokrila lice.
Potem pa se je vzpel pokoncu in potegnil njeno roko k
sebi in ji jo zaãel poljubljati in ves sreãen je ‰epetal:

BES

MLADA BREDA

110

»Ali res, Anica, ali res?«
»Res,« je kimala z glavo jokajoãa in smehljajoãa se

obenem.

»Oh!« je vzdihnil moÏ, »in jaz sem bolan, to je res

preneumno!«

»Tiho, tiho!« je mirila ona …

BES

MLADA BREDA

111

Kaãa

skrbnik« na Peãi TomaÏ je Ïivel dokaj samostojno.
Prostorno sobo si je bil uredil koncem hi‰e v do-

movanje in Katra mu je bila dala zanesti vanjo nekaj
hi‰ne oprave, nekaj slik, stolov in posteljo. Nekaj pa si je
bil sam napravil. Tako je bila soba, dasi ne prijazna, ka-
kor ni bil prikupljiv TomaÏ, vendar prav pripravna. In
pri vsem neredu in vzduhu po tobaku in pijaãi, je bila
soba do piãice podobna hlapcu. Bera‰ka in baha‰ka
obenem. Poleg plesnjive oprave popolnoma nova pu‰-
ka, poleg stare slike, pripodobljajoãe sv. Trojico, v zla-
tem okvirju poveãana fotografija TomaÏa. V kotu za
omaro pa je leÏala v svetem neredu med ‰kornji in cu-
njami steklenica do steklenice, vse prazne, med tem ko
so stale na polici v lepi vrsti polne s kaj pomembnimi
etiketami ali pa oblikami. Stanovanje samca, oskrbnika,
ki je seveda vãasih truden in se zavleãe v svoje ‰tiri ste-
ne.

Tukaj se je dogodilo sta se se‰la tiste dni TomaÏ in Ka-

tra. Ali ju je bolezen Jurijeva pripeljala semkaj, ali pa sta

BES

MLADA BREDA

112

imela hlapec in gospodinja Ïe veãkrat tukaj svoje tajne
pogovore; naj si bode tako ali tako. Sedaj sta sedela pri
gugajoãi se mizi z oãi v oãi, in na mizi mej njima je bila
steklenica likerja in dvoje ãa‰ic. TomaÏ je oãividno Ïe
veãkrat izpraznil v du‰ku svojo, katere pa ni polnil iz
steklenice na mizi, temveã iz druge, katero je bil posta-
vil za se na okno; zato je nekam zadovoljno in objestno
motril ostre ãrte, naproti mu sedeãe, od skozi okno pa-
dajoãe svetlobe obsvetljene gospodinje Katre. Hlapãevo
lice je bilo veselo, in to je moralo biti Katri zoprno, za-
kaj dvignila se je naglo in rekla trdo:

»Drugega ne zna‰, nego piti in molãati!«
»Mislim!« je dejal navidezno samozavedujoãe se To-

maÏ.

»Misli‰?« je zategnila Katra in se zasmejala. V hipu pa

se ji je lice zopet zresnilo in je pristavila:

»No, in kaj misli‰, kaj?«
»Mislim!« je zopet ponovil hlapec in hlinil silno res-

nost. Pri tem pa se je nagnil nazaj, vzel steklenico raz
okensko polico in si nalil in izpil Ïgoão tekoãino.

»Tako!« je nadaljeval, »saj bi rekel, pa ste sami dovolj

pametni, da veste in vidite. Prav Ïal ji ne bo po njem,
ne!« Odurno se je zasmejal, tako da ga je Katra pogleda-
la zaãudeno.

»Kaj pa ve‰?« je vpra‰ala, in njene oãi so bile v resni-

ci zaãudene.

BES

MLADA BREDA

113

»Kaj vem! Vem, kar je res. âe je ona s Peãi, je ravno

tako Lipe. Rad bi na Peã nazaj. Pa se dobro ujema. Le
zapomnite si, ‰e pogrebli ga ne bodo, Ïe se bo moÏila
zopet.« TomaÏ je govoril te besede, kot da govori o ãis-
to vsakdanji stvari. Niti za hip ni Katra odmaknila od
njegovega obraza oãi. Sedaj pa se je nagnila ãez mizo in
vpra‰ala:

»Ti misli‰, da Juri ne bo dolgo!«
»Smrti mu ne Ïelim, dolgo pa ne bo!«
»In potem?«
»Potem,« se je zasmejal hlapec, »je mogoãe, da osta-

ne ona in ‰e kaj drugega, pa je tudi mogoãe, da se poroãi
v drugo.«

»Nikoli,« je zasikala Katra. »Ona ne bo gospodinja na

Peãi.«

»Saj je Ïe,« se je zakrohotal TomaÏ. »Ste li vi?«
Îena je nekaj hipov molãala, ko da se bori sama s se-

boj. Nato je ‰e enkrat ostro premotrila TomaÏevo lice.

»TomaÏ,« je govorila nato, »zgovoriti se morava. Ko

si pri‰el na Peã, in sem videla, da se razume‰ na delo,
sem mislila: poãakaj, ãe izkaÏe, da ima vztrajnost in da
je vreden; ali je to tako ãudno, da vzame gospodarica
hlapca?«

»Oha!« se je zelo ‰iroko nasmehnil TomaÏ, »taka je

ta!«

BES

MLADA BREDA

114

»TomaÏ,« je povzela zopet Katra besedo, »ne jaz ne ti

nisva veã mlada, sem si mislila. Dobro mu bo na Peãi in
hvaleÏen mi bo!«

»Tisto pa!« je prikimal resno hlapec.
»Vse je bilo prav, in sem Ïe mislila, da ti bom rekla, pa

je pri‰lo vmes, da se je hotel po sili Ïeniti!«

»In se je tudi!« se ji je posmehoval TomaÏ.
»Molãi!« je velela, »naj se! Ali naj bi bila pustila, da se

mi konãa in zapusti premoÏenje komursibodi? Kaj ve‰
ti, kak‰na trma je bil. Zato pa sem molãala. Zdaj pa ve‰.
Lahko bi bil gospodar na Peãi. In tudi lahko ve‰, kdo ti
stoji na potu.« In za hip je Ïena molãala. »Juri ne!« je
rekla nato.

TomaÏu se je bil obraz zresnil.
»Misli‰?« je vpra‰ala.
»Mislim!« je dejal in udaril z roko po mizi in pogledal

na Katro:

»Tisto je Ïe res, da on ni na poti. Kaj pa ‰e bo, tega ne

ve nihãe. Tudi ãe umrje, kaj potem? Testament napravi,
pa je, pa jo preÏenite, ãe morete. To ni niã Katra.«

»Testament,« je burno sopla ona, »ti misli‰, da bi ji

zapustil Peã?«

»Anti pritikalo bi se. Saj ne bo za njo samo!«
Katra je vstala. Grozne misli so ji morale orati po gla-

vi, zakaj obliãje ji je bilo docela predrugaãeno, skoro
stra‰na je bila Katra, in TomaÏ sam se je nekako umikal

BES

MLADA BREDA

115

s pogledi njenim bodeãim oãem. Ko se je umirila, je
vpra‰ala:

»Tisto o Lipetu, kar si rekel, kaj pa ve‰?«
»Pustimo,« je zamahnil z roko, ko da ni vredno, da

govori o tem. Nekak strah ga je ob‰el, in sumniãenje, ki
ga je bil preje izrekel, si ni upal ponoviti, ãe‰: naj ji vrÏe
v obraz, ali pa Lipetu, katera grba jih bo potem drÏala.

Katra je stopila prav k njemu in mu skoro ‰epetaje

rekla:

»Ali stoji‰ ti z menoj, stoji‰?«
»Kakor hrast!« je odvrnil.
Segla mu je v roko.
»Potem raãunaj in delaj tako, ko da si gospodar na

Peãi.« V hipu je zbeÏala iz sobe. TomaÏ je gledal s pol
zaãudenim in pol porogljivim obrazom za njo. Dvignil
se je in si nalil zopet ãa‰ico pijaãe. Obraz se mu je nabral
v resne ãrte, ko so se polagoma razvezale, in okolu ust
mu je zaigral samozavesten smehljaj.

»Gospodar na Peãi!«
Prikimal si je z glavo in zaãel ÏviÏgati zarobljeno pe-

sem. Potem pa se je zleknil na postelj, in kmalu je bilo
ãuti njegovo glasno smrãanje.

Zunaj je bilo zaãelo sneÏiti.

* * *

BES

MLADA BREDA

116

Anica je bila poslala Lipeta po zdravnika, in pri tej pri-
liki se je zgodilo, da se je pobliÏe spoznala z njim. Ved-
no in vedno zopet se ji vraãala gotova slika v spomin.
Moãni in krepki fant na strani njenega bolehnega moÏa.
Od onega dne pa, ko se je bil fant tako goreãe potegnil
radi obleke za njo, se je ãutila skoro dolÏna, da mu pove,
kako mu je hvaleÏna. In sedaj, ko ga je poslala k zdrav-
niku v trg, je pri‰la priloÏnost, da je to storila.

Bila sta sama v veÏi, in fant je mislil pravkar oditi, ko

je stopila k njemu in rekla:

»Zaradi TomaÏa, Lipe, se pa kar niã ne boj. Sem Ïe

govorila z Jurijem. Juri TomaÏa tudi ne mara. In ãe poj-
de kdo, pojde TomaÏ prvi s Peãi.«

Fant je obstal in uprl oko v Anico, da jo je ob‰la zbe-

ganost, in dejal:

»Juri bi pametno napravil, ko ozdravi, da bi enkrat za

vedno pometel na Peãi. Zakaj se le tako boji matere?«

»Bolan je!« je odvrnila ona, kakor da priznava Lipetu,

vendar ne odobruje, da bi kdo sodil Jurija. Fant je opa-
zil to in dejal:

»Tako mislim jaz!«
»Tudi jaz!« je mislila Anica, ali rekla ni niã.
»Tako,« je dejal fant, »v ‰tirih urah sem nazaj.«
»Hiti!« je odvrnila in nekako morala je gledati za

njim. In ‰ele sedaj se je spomnila, da mu tega vendar ni
povedala, kar je mislila. In hotela je oditi k moÏu, ali

BES

MLADA BREDA

117

spomnila se je, da je mati pri njem in je krenila na
dvori‰ãe.

Na‰la je starega Luko v pogovoru z NeÏo, katerega so

spremljale glasne opazke Marjaniãine. Luka je zahteval
svoj goldinar nazaj, NeÏa pa je trdila, da ona o goldinar-
ju niã ne ve.

»AnÏe ne laÏe!« je trdil Luka.
»LaÏe!« je viknila NeÏa.
»Ti pa krade‰!« je odvrnil Luka.
NeÏa je zahtevala, da se poi‰ãe fanta in se bo videlo,

da li ima toliko poguma vprião nje potrditi, da je res
vzela ona nogavico, toda Luka se s tem ni strinjal. Na to
se je ‰e Marjanica domislila, da ji je Ïe veãkrat zmanjka-
lo to in ono in je to omenila kaj nevljudno NeÏi, ki je
udarila v jok in vik, da je za‰la mej same roparje.

»Goldinar nazaj, ki ni tvoj!« je zahteval Luka, nakar je

zopet NeÏa dvomila, da ima Luka sploh kdaj kaj denar-
ja. In ko je ta pribil, da ga je dobil od Jurija, je NeÏa zo-
pet zahtevala, da se zasli‰i Jurija. Ker je bil Juri bolan, se
je moral seveda tudi ta predlog odkloniti, in Marjanica
je bila celo toliko nevljudna nasproti NeÏi, da ji je vrg-
la v obraz, da se ji na nosu bere, da je kriva in da je to-
liko nedolÏna ko Lahov ko‰ in naj nikar ne i‰ãe izhoda,
nego vrne goldinar. NeÏa je vsled tega zopet zaluãala
Marjanici v obraz mnenje, naj gre raje v Begunje za paz-
nico, in je Marjanica nato pripomnila, da se to ‰e danes

BES

MLADA BREDA

118

lahko zgodi, da pojde NeÏa, »pa ne za paznico«. Tako se
je zaãela NeÏa od dveh strani napadena umikati in v
veliko veselje opazila ·imna. Fant je moral imeti drugod
slabo vest, zakaj potegnil se je za NeÏo:

»Kaj bo‰, NeÏa, v obraz mu vrzi tistih par pi‰kavih

gro‰ev.«

»Goldinar,« je popravil Luka; NeÏa pa je pomeÏikni-

la proti ·imnu, na kar je ta res izvlekel goldinar in ga
vrgel Luki in re‰il tako vozel v NeÏino in Lukovo zado-
voljnost, ne pa v Marjaniãino, ki je v svoji togoti privo-
‰ãila NeÏi kaj hujega.

Ko pa je zagledala Anico, se je obrnila k nji, meneã, da

jo gospodinja potrebuje. Anica je ‰la z Marjanico v ku-
hinjo. Tam je sedla, nevedoãa, kaj naj dela. Nemir in ne-
kaka nezadovoljnost sta jo napolnjevala. âutila je, da ji
ni prav, da se ta‰ãa tako drÏi sinove postelje, tako, da
niti nje, njegove Ïene skoro ne pusti blizu, ãe‰: »Mati ve
najbolje, kaj mu je treba, ali ni res, Juri?«

In Anica je ãutila, da to vedenje od strani matere dé

Juriju dobro. In to jo je napolnjevalo z nevoljo.

»Ali si ti otroãji, Juri! Ne vidi‰ li, da je vse to le pre-

tvara? Ali se je preje zmenila za te? Koliko ljubezni in
skrbi pa je kazala do tebe? Samo pretvarja se, ãe‰, da ne
poreãejo, da ga nisem marala. Tako sem mu stregla. Ali
pa morda ‰e poreãe: glejte tako Ïeno ima. Za smrt je
bolan, pa se ‰e zmeni ne zanj.«

BES

MLADA BREDA

119

Anica je s silo zatirala take misli, ali vraãale so se po

sili, in parkrat se je bila dvignila in od‰la gori. Ko pa je
opazila, da Katra ‰e vedno sedi pri Juriju, ni niti vstopi-
la in se nemirnej‰a vrnila. Tako ji je tekel ãas do veãera
poãasi, in desetkrat je bila Ïe stopila na dvori‰ãe in od‰la
za vrt na breg, se li Lipe ne vraãa. Ko je tako nemirna
tavala iz kuhinje na breg, ni opazila, da vsako njeno
kretnjo opazuje iz svojega domovanja TomaÏ. In ãe bi
bila tudi to opazila, ne bi ãutila radi tega nikakega vzne-
mirjenja. Saj je bila celega dneva edina skrb samo Juri-
jeva bolezen, in muãila jo je negotovost, da li je Juri v
nevarnosti ali ne. TomaÏ, ki se je bil naspal, sprva ni
vedel, kaj bi poãel in je gledal skozi okno, kjer je sneg
rahlo od vetra gnan naletaval tiho in redko. Ko pa se je
zaãelo mraãiti, je TomaÏ ogrnil suknjo in ‰el na dvori‰ãe
in ‰el nato raz Peã v vas. Na potu je sreãal Jerico, ki se je
vraãala iz cerkve in jo ustavil, da li je kaj molila zanj.

»Za vse!« je odvrnila deklica.
TomaÏ je stopil k nji in ji stisnil desetico v roke:
»Na, moli za gospodarja na Peãi!«
»Bom, da ne umrje!« je odvrnila deklica.
TomaÏ se je zasmejal: »In ãetudi, moli za gospodarja.«

In od‰el je zadovoljno se smehljaje. Zasmilila se mu je
bila deklica, ko jo je videl premrlo in drobno, in vedel,
da ji je Katra gorka, in zato ji je bil dal desetico. Potem
pa se je bil spomnil Katrinih besed in napol ‰aleã se,

BES

MLADA BREDA

120

napol zares, naroãil nedolÏnemu otroku, naj moli zanj.
Zavedal se je »gospodar na Peãi« in biv‰i »oskrbnik«
svojega dostojanstva in zato je naroãil poslu, naj moli
zanj. Kako bi »gospodar« sam mogel moliti, ko je zato
tu, da ukazuje.

Ko pa je TomaÏ pri‰el na cesto doli, je zagledal iz trga

se vraãajoãega Lipeta. Ostal je sredi ceste in ga poãakal.
Lipe je po kimal z glavo v pozdrav. TomaÏ je stopil k nje-
mu:

»Saj gre‰ na Peã!«
»Grem!«
»Da bo vedela, povej ji no, povej na‰i Anici, naj le tebi

napravi srajce. Tebi jih bo!«

Lipetu je ‰inilo rdeãe ãez obraz in pokazal je z roko

pod most.

»âe misli‰ kaj zabavljati ãez gospodinjo, le molãi! To

ve‰, da se ne ‰alim, in da voda pozimi ne vre.«

TomaÏ se je zasmejal in dejal:
»Ti si res, ko ogenj! Braniti Anice ti pa prav niã ni tre-

ba, ko je pa nihãe ne napada, prav res. Tisto radi srajc pa
prav res lahko pove‰!«

Lipe je hotel iti.
»Povej ji,« je klical za njim TomaÏ hlineã resnost, »da

ne bo dolgo, pa bode na Peãi dvoje vdov!«

Lipe ga ni veã poslu‰al, ali vso pot je mislil:

BES

MLADA BREDA

121

»Kaj hoãe? SovraÏi me, to vem, in potuhnil se je. Naj

se le, TomaÏ, ti ‰e ne pozna‰ Lipeta.« In zaãel je misliti
ãudno skrito misel in ãim globlje jo je mislil, tem zopr-
nej‰a mu je bila. In sam ni vedel fant, kako visoko se je
dvignil v njem nekak odpor proti tej misli, ki mu je rila
po glavi.

Iz teh misli ga je mahoma zbudil glas Anice, ki ga je

bila opazila in mu je pri‰la naproti:

»Ali ga ne bo?« ji je drhtel glas.
»Pride za menoj z vozom!« je odvrnil.
Tedaj se je Anica domislila svoje dolÏnosti.
»Lipe,« je rekla, »‰e nekaj drugega je, kar bi rekla.

Hvala ti za oni dan, ko si se postavil za me!«

»Ni treba,« je odvrnil skoro trdo, »saj sem po‰ten.«

Glas mu je bil trd, ko je rekel zadnjo besedo, in opazil je,
da je tudi ona to opazila in zato je dejal:

»Pa brez zamere!«
·la sta skupaj, zami‰ljena in molãeãa. »Kaj mu je?« se

je vpra‰ala ona. Lipe pa je mislil: »Lopov nemarni, za
taka naju ima, za taka. A kako pride do tega? Eh,« si je
odgovoril, »TomaÏ ve, da sem s Peãi, odkoder ona.«

Pri Juriju je sedela mati Ïe ves popoldne, in samo ka-

dar je bilo treba kaj, je pustila sina, ali se kmalu vrnila in
s sladkim, na pol jokajoãim glasom govorila in ga tolaÏi-
la, da to ne bo niã hudega, da pa se je sprva tako pre-

BES

MLADA BREDA

122

stra‰ila, da ni od daleã ni mislila, kako mu je, in da bi ji
bila Anica Ïe lahko kdaj rekla kako.

»Tako pa sem bila sitna in te priganjala, in reveÏ si

trpel, in zdaj je tako, da Bog pomagaj.« In ‰e je govori-
la, da si ne bo nikoli odpustila tega, da bo ‰e na smrtni
postelji trpela in si oãitala, da je ona kriva njegove bo-
lezni, da pa noãe, da bi mu najmanj‰ega ne nedostaja-
lo v bolezni in da raje sama zboli, kakor da ga zapusti.
Juri naj bo kar brez skrbi. Ona mu hoãe streãi. Anica te
ãase lahko mesto nje gospodinji. Ona sama bi tega ne
mogla, ker jo preveã srce boli in peãe vest.

Juri se je tihe utrujenosti in sreãe smehljal. Kakor ãu-

deÏ se mu je zdelo. ·e nikoli ni videl svoje matere tako
dobre, tako postreÏljive, in vsa tista zadrÏevana, toliko
let teptana otro‰ka ljubezen je vzkipela v njem. Vse je
odpustil, vse je pozabil in nehote si je zaãel izpra‰evati
vest, da ni li tolikrat Ïalil matere, in tako je vedno pri‰el
na eno toãko, na Anico, ali bal se je nekako, govoriti o
tem. Materino negovanje je bilo toliko in tako oãito, da
Juri niti od daleã ni mogel misliti, da ne bi bilo istinito.
Tako je blagroval uro svoje bolezni in se nadejal, da se
mu bo posreãilo danes ali jutri spraviti mater popolno-
ma z Anico. âim bliÏe pa je bila njegovemu srcu mati,
tem bolj se je oddaljevala Anica. Celo onega strahu, ki se
je prvi dan, do zdravnikovega prihoda zrcalil v njenem
obrazu, ni poslej veã opazil. Nehote ji je to zameril, ka-

BES

MLADA BREDA

123

kor tudi, da je tako malo okolu njega. Pozabil je bil sko-
raj, da je mati tako odredila in da je Anici morda hudo.
Ali zakaj potem ne govori, si je mislil, saj toliko sva ven-
dar sama, da bi mi to lahko povedala.

Tako pa se je zgodilo, da je zaãela Katra preje govoriti

in je za vedno razdelila Jurija od Anice.

Zdravnik je bil povedal, da hude nevarnosti za Jurija

ni, vendar pa je zahteval zelo mirno razpoloÏenje in iz-
vrstno oskrbo. Tako se je Juri kmalu zaãel ãutiti bolje.
Toda neprenehoma ga je muãila ona zadeva z Anico.
Spraviti jo z materjo, navezati eno in drugo na se, je bila
stalna misel, in tozadevno je govoril z Anico, toda tako,
da je Anica mislila, da ji oãita neprijaznost do matere, in
je molãala in od‰la in se razjokala. Potem je sklenil Juri
govoriti z materjo. In tako je dejal nekega dne:

»Mati, ali boste hudi?«
»Zakaj, Juri!« je vpra‰ala Katra.
»Glejte,« je nadaljeval Juri, »kar sem bolan, sem tako

vesel. Vi ste tako dobri z menoj, in Anice sem tudi vesel.
Veste li, kaj mi je povedala? Ali veste? Ali si morete mi-
sliti?«

»Zato pa je zakon, da so otroci,« je odvrnila. Rahla

nevolja je drhtela v njenem glasu. Ali Juri je ni opazil in
nadaljeval:

»Da, mati! In zato sem tako sreãen, in samo nekaj me

‰e teÏi. Ali ste ‰e vedno hudi na Anico?«

BES

MLADA BREDA

124

»Jaz huda?« se je zavzela Katra. »Ali me tako ãrni pri

tebi? Moj Bog, kaj morem zato, ãe sem hude jeze. Potr-
pela bi z menoj. In krivice ji tudi ne delam. Ve‰, Juri,
lepo to ni od nje.«

»Ne, mati,« je branil Anico Juri, »nikoli ni Anica toÏila

ãez vas. Bog vari!« Umolknil je. Potem pa je nadaljeval
Ïalostno:

»Oh mati, kako bi to bilo lepo. V miru bi Ïiveli, in jaz

bi ozdravel in potem bi imeli krst »

Presekala mu je govor:
»Juri,« je rekla, »ti si bil proti meni odkritosrãen. Zato

hoãem biti tudi jaz. Obljubim ti, da se z Anico ne bom
ujedala. Pa naj tudi ona pazi. Seveda,« je zategnila, »ãe
bo vãasih taka, kakor do zdaj, moj Bog, na vse molãati
pa tudi ne morem. Saj sem tvoja mati! In ãe nisem bila
prijazna vselej, tega ne more reãi nihãe, da se nisem pe-
hala za te, in samo zate me skrbi. In tudi, ko si se Ïenil,
sem ti odsvetovala samo radi tega. Anica ni za te. Ona
je tvoja poguba.«

»Kaj govorite mati!« je vzkliknil Juri. Mati pa je mot-

rila sinovo lice. Mislila je paã, koliko bi mu zaupala to-
liko in tako, da bi se ne obrnil od nje ko obrekovavke in
bi dvignila v njem dvom. Zato se je nasmehnila in pri-
stavila:

»Ti ima‰ Anico moãno rad, zato jo tudi vidi‰ drugaãe

kot jaz!« »

BES

MLADA BREDA

125

»Da, rad jo imam, mati. Toda, slep tudi nisem. In ãe

ima kako napako, gotovo jo poznam.«

Ona ni odvrnila niã in se dvignila, kakor da ji je ne-

ljubo govoriti o tem.

»Mati,« je dejal Juri, »vem, da vam ni prijetno govo-

riti o Anici z menoj »

»In nima nobenega pomena,« je presekala ona sinu

besedo. »ZdraÏbe pa tudi ne maram delati. Saj itak vse
njej veruje‰!«

âim trdovratneje se je sku‰ala Katra odtegniti temu

pogovoru, tem bolj je Juri hotel, da govori. ReveÏ ni slu-
til, da je igraãa v materinih rokah, in skoro proseãe je
dejal:

»Mati, ãe mislite, da morete Anici res kaj oãitati, po-

vejte mi. Kaj ne, ponosna je malce in pa nagle jeze vãa-
sih. Tako obãutljiva je in vse si Ïene k srcu, in vi misli-
te, da vas sovraÏi.«

»Mar meni, kaj misli o meni,« je odvrnila mati, »da

me vidi nerada, to je zadnje, kar ji morem oãitati, saj je
tudi jaz ne morem. A to je: jaz vem, zakaj je ne morem.«

»Mati, zakaj?«
»Zakaj? Ali res hoãe‰ vedeti, res? In kaj bo potem,

kaj?« Skoro porogljiv je bil njen glas. Juri je bil razbur-
jen in radoveden. Skoro tresel se je. Mati je dobro opa-
zila njegov nemir, stopila je k njemu in mu ovila roko
okrog vratu:

BES

MLADA BREDA

126

»ReveÏ si, predober si in prepo‰ten.«
»Vi mislite, da ni po‰tena,« je komaj sli‰no za‰epetal.
»Ne mislim tega,« je odvrnila mati, »toda nekaj dru-

gega vidim na nji, in to mi ne ugaja. âe te je vzela, naj bi
te tudi imela rada, kakor gre. Saj je vedela, kak‰en si, da
si pla‰en in pust.«

»Oh,« je jecal, »to je res, zdim se ji pust.«
»Pust,« je potrdila mati, »zato pa te je sita do grla.«
»Ne, ne!« je prosil.
»Seveda ni tako neumna,« je govorila ona, »da bi kar

oãitno to pokazala. O, skrivati zna, to je res. Pa meni ne
more skriti niãesar. Od poroãnega veãera Ïe jo poznam.
Juri, veruj mi, ãe te je vzela, te je radi Peãi. In zato, vidi‰,
je ne morem.«

»DokaÏite!« se je izvilo do smrti prepla‰enemu Juri-

ju iz grla. Kakor da se srce trga v njem, je bil ta vzklik.
Misel, da je bil igraãa, s katero je Anica igrala, da je vse
laÏ na nji, da je bilo pri njej vse preraãunjeno, da se mo-
goãe Ïe nadeja, kako bo v kratkem vdova, ta misel je z
grozno teÏo pritiskala na njegove moÏgane, vzburkavala
mu du‰o. Drgetal je, in doslej nepoznane boleãine so ga
ob‰le. S ‰irokoodprtimi oãmi je gledal v mater. Njeno
lice je bilo resno, in ba‰ ta resnost ga je ‰e huje pretres-
la.

»DokaÏite,« je zahropel v drugo.

BES

MLADA BREDA

127

»Nobene besede veã o tem, Juri!« je odvrnila mati.

»Povedala sem ti svoje misli. In teh misli nisem sama.
Tudi TomaÏ misli isto.«

»TomaÏ je predrzen, mati, in Anice ne more,« je bra-

nil sin Ïeno, »in Anica ima prav, ãe ga zaniãuje. Vsiljiv
prevzetneÏ je in niã veã!«

»Hm,« je skomiznila z ramama Katra, »to je morda

res. Saj je bil Ïe tepen radi nje!«

»Tepen?« se je zaãudil Juri.
»Tepen, tepen,« je dejala Katra, »pa je Ïe tako, da ga

je tisti, ki ga je, ne bi bil smel. Ravno tisti ne!«

»Kdo?« je zahropel znova Juri, »Lipe?«
»Saj ne reãem nobene veã,« je nadaljevala mati, »re-

sen moÏ je in lep, in morda tudi vse to ni tako hudo. Ali
kar ‰e ni, ‰e vse lahko pride. In ta Lipe je moÏ za to.«

»Lipe?« je vpra‰al Juri in ãutil, da mu prihaja temno

pred oãmi. Da, Lipe! Kolika razlika mej njim, Jurijem in
Lipetom. O Bog! âe je to res. In napol sam vase misleã,
napol poslu‰ajoã materino pripovedovanje o sporu mej
Lipetom in TomaÏem, kateri mu je bil sicer napol Ïe
znan od Anice, je strmel pred se in krãevito grabil ode-
jo. âutil je, da ga nekaj du‰i, zdelo se mu je, da mora
vrisniti, da ga hoãe zadu‰iti. V hipu globoko notri tem-
na bolest; Juri ãuti, da mu je bruhnil nov naval krvi v
grlo in da mu gine zavest in da pade v sivo, svinãeno
meglo, globlji in globlji …

BES

MLADA BREDA

128

BoÏiãni veãer na Peãi

noã, neizmerne sladkosti! Kolikor je src ‰irom do-
movine, toliko pesmi se ti je pelo, kolikor biserja

pomladi na trati zeleni, toliko solza nebe‰ke radosti je
izplakalo ljudstvo ob Triglavu od tur‰kih dni pa do da-
nes. Toliko ur v enem letu, toliko gorja, v teh dremotnih
veãernih urah so pozabljene skrbi in bridkosti, en veãer
odvaga breme leta, let, stoletij, kapljica nebe‰ke usmi-
ljenosti pogasi strahove srda in jada, umiri vulkane, za-
bri‰e kesanj gore in madeÏ preteklosti, in vsa zemlja je
Betlehem, in vsi ljudje so otroci … Vsi? O Bog, kaj bi po-
ãeli sinovi slovenske matere, da nimajo svojega BoÏiãa,
svoje polnoãnice, svojih jaslic, svojih boÏiãnih pesmi,
svojega upanja v Rojenega, VeãnoÏivega —, kaj bi poãeli
brez Boga!

* * *

Sivorjavo oko je strmelo iz polumraka resno na moÏa in
Ïeno. Toda njiju oãi so bile zaprte. Juri je bil zadremal,
Anica pa je strmela v tla, kjer je bilo v medlem, zadnjem

BES

MLADA BREDA

129

Ïarku dneva opaziti posu‰eno roÏo, pohojeno in blatno.
In Anica je iskala in na‰la. Na poroãni dan je nosila to
roÏo v laseh. Zdaj pa je leÏala tu na tleh, pohojena in
blatna. In Anica je planila kvi‰ku in jo pobrala in pritis-
nila na ustnice, ubogo, pohojeno roÏo.

In tedaj je vzdihnil Juri in odprl oãi.
»Si spal?« je za‰epetala Anica.
»Sanjal sem,« je sopel teÏko, »oh, kaj sem sanjal! «
Njegove oãi so iskale v temi njenih. In ko jih je na‰el,

je videl, da so solzne in da strmijo v cvet, zamazan, po-
hojen, pozabljen, kruto poteptan.

»Sem sanjal,« je dejal, »da sem umrl in se vrnil. In ko

sem stopil v hi‰o, so plesali in pili. ln ko sem vstopil, je
nekdo zakriãal, in nevesta je zbledela.« Skoro ‰epetal je,
kakor otroci, kadar jih je strah, in ‰e ti‰e je dostavil:

»In nevesta si bila ti!«
»Juri,« je vzdrhtela, »to so neumne sanje.«
»Neumne,« je napol pritrjeval, napol izpra‰eval.
»Sveti veãer je nocoj, ne spodobijo se take misli!« je

karala.

Nevoljno se je obrnil.
»Da,« je dejal, »rekla si, da bi ‰la rada k polnoãnici.

Seveda gre‰ lahko.« In zaprl je oãi.

»Spi!« je za‰epetala Anica in vstala in od‰la.
Komaj pa je bila od‰la, je odprl oãi in gledal v somrak

in se nemirno obraãal z desne na levo. In umikal je oãi.

BES

MLADA BREDA

130

Toda vedno in vedno je stala pred njim slika begajoãa
mu duha. Rogala se mu je, in ãim gostej‰i je bil mrak,
tem jasnej‰i je bil posmeh, zaniãljiv in zahrbten, da je
moÏ ãutil silno bolest in je ‰kripal z zobmi:

»Kaj mi mari! To malo moãi izÏivim in vrnitve ni. Po-

tem delaj, kar hoãe‰, ljubi kogar hoãe‰. Kaj meni mari!«
In vendar je znova za‰kripal z zobmi. In ‰kripal je z zob-
mi tudi potem, ko se je oglasil veãerni zvon. Tako je de-
loval strup, ki ga je bila siknila vanj kaãa. Deloval je tiho,
a vztrajno. Pa Juri ni vedel, da je to strup in da ga je piãi-
la kaãa, in ni vedel, da dela v istem hipu, ko trpi nez-
nosno bol, neskonãno krivico, ki vendar ni bila ne ka-
zen, ne greh. Ali pa je bilo oboje?

* * *

Kmalu po veãerji se je bila na Peãi razkropila druÏina.
·ime in NeÏa sta od‰la v vas, TomaÏ se je zavlekel v svo-
jo sobo, katero si je bil zakuril, Lipe je oskrbel Ïivino,
AnÏe in Jerica sta se stisnila za ognji‰ãe, kamor je prile-
zel, ko se je bila Katra dvignila iz kuhinje, tudi Luka. Pri
Juriju je bila Anica. Toda moÏ je bil molãeã, slabe volje.
Anica je mislila, da mu je huje in izpra‰evala ga je, kaj bi
rad. Odklonil je vse. In tako je Anica skoro z veseljem
pozdravila prihod matere, ki je zelo ti‰ãala, naj le gre k
polnoãnici in naj gre, ãe‰, da zna sama poskrbeti za Ju-
rija. Anica je ãutila, da jo ta‰ãa nekako podi, in ko se je

BES

MLADA BREDA

131

ozrla na Jurija, se ji je zdelo, ko da hoãe reãi: »Pojdi no,
ãemu te komedije, saj vem, da gre‰ rada!« Vstala je to-
rej in pustila moÏa samega z materjo in sedela potem
Ïalostna v kuhinji in poslu‰ala Marjanico, ki je polglas-
no ãitala iz velikih, oguljenih knjig in samo zdaj pa zdaj
vstala in si pogrela plev, ker jo je trgalo po glavi. AnÏe je
pekel krompir in pripovedoval Jerici o nekaki boÏiãni
noãi na Ruskem, kjer in ko je bilo zasulo celo ãredo konj,
mejtem ko se je Jerica trudila, da poslu‰a AnÏeta in
Marjanico in ni vsled tega, ker je bila povrhu ‰e zaspa-
na, nikakor mogla razumeti, kako bi bil konj rekel rim-
skemu cesarju, da ne bo daroval malikom, ali pa, da je
sv. Sebastijan tiãal dva metra pod snegom, in ‰e mnogo
podobnega. Tako se je zgodilo, da je konãno zaspala in
sanjala, da je svetnica. ·ele, ko ji je AnÏe vtaknil peãen
krompir mej prste, se je zbudila z glasnim vzdihom:

»Ali je Ïe dan?«
Anica je sedela sama vase zami‰ljena in venomer je

morala misliti na pohojeno roÏo in na sanje Jurijeve. In
ãim dalje je mislila na to, tem trdovratneje se ji je vsi-
ljevala misel, da je hotel Juri povedati nekaj drugega. In
ãe je pomislila Anica, da tisto drugo obstoja, da bi ne
bila mogla prenesti pogleda z oãi v oãi nasproti Juriju,
da je bil rekel »tisto drugo«, da je v resnici padla mej njo
in moÏa senca, dasi tako rahlo, da jo ona sama komaj
sluti, ali da je padla vendar, tedaj je Anica zaãutila, da ji

BES

MLADA BREDA

132

polje rdeãica v lice in da se ji napolnjuje srce z bridkost-
jo.

»Pohodila si roÏo, pomendrala jo. Primerjala si moÏa

z drugim, lep‰im, moãnej‰im, gre‰ila si v mislih, kriva si
pred moÏem, ki trpi in sanja, da se vraãa in te vidi ko
nevesto drugega. In kaj si storila ti? Si mu li padla oko-
lu vratu, odgnala li moreãe skrbi raz njegovo ãelo? Tam
gori leÏi in se muãi z mislijo ko veãnost teÏko, nocoj, ko
je sveti veãer. Tako ljubi‰ moÏa, ki je ves potreben po-
trpljenja in tolaÏbe? In hoãe‰ biti sreãna in mirna, in ho-
ãe‰ imeti svojo boÏiãno blaÏenost? Kako to hoãe‰? Kje je
dobra volja v tebi, kje je tisti duh sprave, ki naj ga Ïena
podeljuje celi hi‰i? Pojdi gori k njemu. Pri moÏu je Ka-
tra. Sezi ji v roko, reci ji, da je nocoj sveti veãer in da naj
pozabi vse, kar je bilo, da je mir plaãilo za spravo. Po-
niÏaj se, podvrzi se dolÏnosti, bodi vredna blagoslova
noãi, bogatega blagoslova za vse, ki hoãejo.«

»Hoãem!« je rekla skoro glasno in odhitela gori. In

stopila je k Juriju. Pri svitu napol zatisnjene svetilke je
opazila, da spi. Katre pa ni bilo nikoder.

»Hotela sem!« je pomislila in se sklonila nad moÏa in

mu dahnila poljub na ãelo. In solze so ji pri‰le v oãi. Od
daleã se je oglasil zvon; znanilo je k polnoãnici. Oblek-
la se je prazniãno in sedla k moÏu in ãakala. âakala je, da
pride ona, ki se je je bala. Ali dolgo je ni bilo, in ko je
pri‰la, se je z nevoljo zaãudila, da je tu, in ko je Anica

BES

MLADA BREDA

133

zaãela govoriti ‰epetaje, ji je pomignila ta‰ãa z roko: jut-
ri!

In tako je ostavila speãega moÏa in od‰la nespravlje-

na s ta‰ão, in skoraj vso pot do vasi je jokala. Ta‰ãa pa je
sedla k sinu in se pogreznila v misli. Kakor soha je sedela
negibna, in samo oãi so govorile, pa ne o sreãi, pa ne o
miru. Kdo ve, kaj je mislila? In ji ni bilo dolgãas? Saj ga
vendar ni ljubila, svojega sina? Kdo ve, kaj je sploh lju-
bila, ali je sploh mogla ljubiti koga? Njeno lice je bilo
trdo in neprodirno, kakor je bila temna pot, katero je
hodila. In vendar je zdaj pa zdaj zatrepetalo njeno reje-
no telo od nekake notranje groze in zdaj pa zdaj dvigni-
la glavo naglo in nemirno. Toda niã ni bilo. Edino To-
maÏev pes Sultan je zalajal, in vse je bilo zopet mirno.
Ona pa je od‰la po prstih v svojo sobo, nalila si kozarec
moãne pijaãe in se spet vrnila k sinovi postelji. In zopet
je sedela ko soha in samo, kadar je zalajal Sultan, se je
zganila, in oãi so ji nemirne zrle nekam, nemirne in zlo-
kobne …

Anica pa je z jecljajoão skru‰eno du‰o molila v cerkvi

za svojo in svojega moÏa sreão in zdravje, za mir in pra-
vo pamet, za odvrnitev vseh izku‰njav in dobro voljo, za
ãasni in veãni blagor, za sreão in zveliãanje njih, ki so ji
umrli in onih, ki ji ‰e niso bili rojeni. In v njene molitve
je kipelo raz kor vedno znova:

BES

MLADA BREDA

134

BoÏiãna noã, prekrasna si,
krasnej‰a si nad vse noãi.

In Anica sama je nehote pela. Bridkost in radost, Ïa-

lost in veselje, solze bolesti in prijetne miline so se me-
‰ale v njenem srcu. Kakor dete se je zdela sama sebi.
âemu pla‰nost in strah? âemu zdvajanje? Ali nismo vsi
varovanci tega svetlega, ãudeÏnega deteta, ki je rojeno
nocoj in rojeno zato, da odvzame breme z na‰ih ramen
in na‰e krivde na se? Na‰e krivde! O Bog, je jecala Ani-
ca, koliko greha je na meni. Kako je mogoãe, da sicer ne
vidim vse svoje niãvrednosti? In napravila je sklep,
trden in svet, ostati moãna in iskrena v hrepenenju po
popolnosti in zatajevanju, in vse dnevne skrbi, teÏnje in
dejanja, vse je izginilo ko prah v senci, v solncu milosti,
ki jo je rosilo nanjo novorojeno dete …

Stopila je v zimsko noã in jadrno odhitela po zasneÏe-

ni cesti proti domu. Prehitela je razne gruãe ljudi. Ko je
stopila ãez most in zavila v breg na Peã, se je izvila izza
zapu‰ãenega mlina temna postava in se ji pribliÏala.

»Kdo je?« je vpra‰ala Anica.
»Jaz!« je odvrnil Lipe, »sem poãakal, greva skupaj.«

Skoro neljubo ji je bilo, da je storil to, ne da bi ji bila
njegova oseba vsiljiva, paã pa, ker je bilo njeno srce tako
prosto vsega strahu in njeno telo in oko sveÏe in odpoãi-
to.

BES

MLADA BREDA

135

»Drsi,« je dejal Lipe in pognal okovano palico v led.
»Da,« je odvrnila ona in si mislila, da bi se spodobi-

lo, da reãe katero. Ali sama ni vedela kaj. In zato je mol-
ãala. In zdelo se ji je, da je v tem molku nekaj slovesnega
in da mora biti tako, da molãita. ·ele, ko sta pri‰la Ïe
blizu staje, je dejal Lipe:

»Nocoj je malo spanja na zemlji.«
»Malo,« je potrdila Anica.
»Jutri bodo bedeli pa tatje!« je dejal Lipe.
»Kako to?« je vpra‰ala ona.
»I no,« je odvrnil Lipe, »ljudje so trudni in potem

imajo tatje lahko opravilo.«

»V na‰ih krajih ni takih ljudi,« je odvrnila Anica.
Lipe je bil pretekel za par korakov Anico. Iz teme pred

njima so se pojavile sence Peãi. V hipu je opazila Anica,
da je iz teme planilo nekaj temnega in jezno renãeãega
proti njej. Ali v istem hipu je videla skoãiti onemu ãrne-
mu naproti Lipeta. Sli‰ala je zamolkel udarec in presun-
ljivo cvilenje, in po vsem telesu se je tresla. Njena misel
je bila, da je volk. V tem hipu je pristopil Lipe in dejal:

»Ali ste se hudo ustra‰ili?«
»Kaj je bilo?« je vpra‰ala, »volk?«
»Ne,« je dejal z rahlo se tresoãim glasom, »ni bil volk.

Pa ãe tudi je bil samo pes, zapomnil si bo on in njegov
gospodar.

BES

MLADA BREDA

136

»Ali je bil Sultan?« je vpra‰ala ona z rastoão radoved-

nostjo.

»Da,« je odvrnil, »pa se mi zdi, da ni bilo namenjeno

meni!«

»TomaÏ ga je na‰ãuval?« je vpra‰ala.
»Da,« je dejal fant. »Zato me je vleklo in mi ni dalo

miru, da sem vas ãakal. Zdaj veste.« In pribliÏal se ji je
prav k obrazu in rekel: »Verujte mi, da ni veljalo meni.
Kaj pa more meni pes, vas pa bi mogel ostra‰iti do smr-
ti.«

Anica se je zamislila. Grozovita nakana njene ta‰ãe se

je razgrnila pred njo. Stopila je prav blizu Lipeta:

»âe je to res,« je ‰epetala, »potem, potem si me re‰il

velike nevarnosti, mene in otroka.«

»Pravilo mi je nekaj,« je odvrnil.
»Daj mi roko, Lipe, Bog naj ti plaãa.« Stegnil je levi-

co proti nji.

»Zakaj ne desnice?« je vpra‰ala.
»Boli me,« je dejal mirno, »pes me je popadel. Pa to ni

niã, saj ni stekel, je samo na‰ãuvan. Ali kdor ga je, ta bo
plaãal.« In zasmejal se je prav razposajeno …

BES

MLADA BREDA

137

10 »Plaãal bom, Lipe pa mora od hi‰e.«

n smejal se je sam vase razposajeno in nekako zlob-
no ‰e vse potem. In ko je Anica vzdramila nanjo ãa-

kajoão Marjanico, in je ta v prvi zmedenosti prinesla
vilice mesto arnike in potem od samega strahu nad tem,
kar se je bilo zgodilo, polila povrhu polovico zdravilne
vode, in vsled tega ‰e huj‰e zmedena zrezala najlep‰o
srajco NeÏino za obvezo —, pri vsem tem se je Lipe, za
mizo sedeã, sme‰il sam vase, razposajeno in nekako
zlobno. Ko pa mu je Anica obvezovala rano, je pre‰el ta
smehljaj v smehljaj vse druge vrste. Bog ve, da se ra-
njenci ne smejejo tako blaÏeno.

Marjanica je bila zaãela vikati, ko je zagledala kri. Ko-

maj ji je Anica dopovedala, da naj bo tiho in naj ne budi
speãih. Marjanica pa oãividno ni nocoj ãula na desno
uho, zakaj ‰e glasneje je vpra‰ala, so ga li z noÏem ali s
sekiro, na kar je Lipe odvrnil, da z zobmi in je Marjani-
ca skoro od strahu pobegnila, meneã, da je rekel z »rog-
mi«, katere nosi, kar vemo po na‰i pameti in veri, samo
zloba. Streznila jo je stoprav NeÏina srajca, katero je bila

BES

MLADA BREDA

138

tako neusmiljeno zrezala, opravljaje vneto lepo delo
usmiljenosti. Videãa, da za njo ni nobenega opravka veã,
je molãe od‰la »poãivat«. Poãivala je sicer slabo, ker se
ji je sanjalo samo od srajc. Rezala je in rezala, in veno-
mer je tekla kri. ·e nikoli takih sanj, da bi srajce krvave-
le.

Anica je bila Lipetu obvezala roko in se ozrla. Marja-

nice ni bilo nikjer. Ozrla se je kakor v zadregi na Lipe-
ta. Izraz veselja in odkrite moÏate dobre volje mu je
ozarjal lice. Ne, je pomislila Anica, v njem ni slabe misli.
Dvignil se je bil in pristopil k nji ter jo prijel za roko:

»Anica, tako pa lepa hvala in sreãne praznike!«
»Tudi tebi, Lipe!« je odvrnila. Rahlo je bila vznemir-

jena, in njemu se je zdelo, da ni rekla ‰e nikoli nikjer no-
bena Ïena tako presrãno besede »Lipe«, in skoro primo-
ran je bil, se mu je zdelo, da reãe ‰e kak‰no.

»Ono pa naj ostane mej nama, ãetudi sem prepriãan,

da ni bilo namenjeno meni. Naj ostane, je bolje tako!«

»Kakor misli‰!« Stisnila mu je roko. Nobene slabe

misli ni bilo v njej. Mislila je na svoje ‰e nerojeno dete,
in kako bi mu bil strah ‰kodoval, in kako jo je Lipe otel,
in da mu mora biti za to hvaleÏna.

V hipu pa se ji je pokrilo lice z bledostjo, rahlo je vzdr-

htela in strmela nema v okno; tam je iskrilo iz teme na
dvori‰ãu dvoje oãi. âudovite oãi: strah in Ïalost, jeza in
zlobnost so se me‰ale v strastno razpaljenih zenicah. Te

BES

MLADA BREDA

139

zenice so ko tat in izdajavec strmele v sobo na njo, ki je
bila tu z Lipetom. Lipe je opazil strah na Aniãinem licu,
obrnil se naglo. V hipu je pre‰el izraz sreãe in miru z
njegovega lica.

»TomaÏ!« je zasikal porogljivo, »kaj ne spi pijanec,

mu ne da vest miru?« In od‰el je naglo iz sobe, in Ani-
ca je ‰e ãula iz dvori‰ãa polagoma izgubiv‰e se korake in
odhitela gori v sobo, ko da se podi za njo pol pekla. Na‰-
la je moÏa bedeãega in mu ‰epetajoã povedala dogodek
s psom, in da jo je samo Lipe otel velike nevarnosti, in
je pripomnila, ko da i‰ãe pomoãi in zaslombe pri moÏu,
da je to Ïe preveã, kar si TomaÏ dovoljuje, da ta ãlovek
ne zasluÏi veã, da ga trpijo na Peãi. Juri je molãal trdo-
vratno. Priãakovala je, da ji bo stegnil roko in jo poto-
laÏil ter ji vo‰ãil sreãne praznike. Ne! Paã pa se je neka-
ko nevoljno nasmehnil, ãe‰:

»Lipe ni napaãen ãlovek, ni!«
Zazdehalo se mu je, ko da je zaspan. Anica pa je vide-

la, da ne mara govoriti, in poslovila se je od njega s ko-
maj sli‰nim pozdravom »lahko noã«. To jo je vznemirilo
‰e bolj in dolgo ni mogla zaspati. Pa tudi Juri ni spal. Ne-
volja in dvom sta mu jemala spanec in mir. Hotel in Ïelel
si je od Ïene nekako neÏno oskrbo, vsiljivo dvorljivost,
hotel je biti od nje negovan, tolaÏen, mirjen —; pri tem
je pa pozabil, da je sam proti nji zadirljiv in siten in za-
krito zvijaãen. In potem mu je bilo hudo, in ker mu je

BES

MLADA BREDA

140

bilo hudo, je obraãal vso jezo na Anico in tolmaãil nje-
no obna‰anje, ãe‰, »da je nemarna lahkoÏivka in brez
srca«, in da ima prav mati, ãe to trdi, in da je gotovo res
tudi ono o Lipetu. âemu bi jo sicer fant ãakal in sprem-
ljal? In ona, seveda, napravi iz vsega tega vse tako na-
ravno, da bi Ïiv ãlovek ne mogel misliti slabega. Ne mis-
liti slabega! Saj bi ne! je mislil Juri dalje, ãe pa vsa zna-
menja govore, da bo menda res za vso preprostostjo
Aniãino grda, gnusna laÏ, preraãunjena reã. In vsi vejo
to, vsi, je skoro ‰kripal od bolesti, in samo jaz ne smem
vedeti tega, ne smem misliti tega. In ne morem govori-
ti z njo o tem. Zakaj ne morem, zakaj? In zgodilo se je,
da Juri ni vedel odgovora. Kako naj vendar ve bolnik,
kak‰no bolezen ima. On ve komaj, da je bolan. Juri pa
niti tega ni vedel, toliko manj, da je otrovan, in so te
misli znaki otrovanja in smrti.

In kakor dete je plakal v blazino od jeze, kljuboval-

nosti in bridkosti, kakor dete neutolaÏljivo in kujajoãe
se. In bil je Juri dete, nesreãno dete brez ljubezni in brez
matere.

Rano zjutraj je bil vstal Lipe in od‰el in se vrnil na Peã

‰ele popoldne. Kmalu za njim je pri‰el na Peã oroÏnik z
nasajenim bajonetom. Marjanica se ga je grozno ustra-
‰ila.

»Kje pa imate tistega psa?« je vpra‰al.

BES

MLADA BREDA

141

»Kaj hoãejo?« je drhtela Marjanica. »Sem gluha, vejo,

ne sli‰im, vejo, naj povedo ‰e enkrat!«

Tu je pristopil AnÏe.
»Gospod, kar z menoj pojdite. V hlevu leÏi in liÏe

rano.«

OroÏnik je od‰el s fantom in se ustavil pred hlevom in

velel AnÏetu:

»Spodi mi ga ven, fant.«
AnÏe je izginil v hlev. OroÏnik je snel pu‰ko in ãakal.

âuti je bilo AnÏetov glas in jezno lajanje.

»No, ali bo kaj?« je viknil oroÏnik.
»âakajte,« je vikal v hlevu AnÏe, »se mi noãe premak-

niti. Mu bomo drugaãe postregli.« In za nekaj hipov je
fant veselo viknil: »Zdaj!« V tem hipu sta ‰inila iz hleva
razkaãena maãka in za njo pes. OroÏnik je pomeril, in
nesreãni pes je padel pogojen v glavo.

»To je juna‰ko,« se je zasmejal nekdo za oroÏnikom.

OroÏnik se je ozrl. Za njim je stal TomaÏ.

»Vi ste gospodar?« je vpra‰al oroÏnik resno.
»Za zdaj samo oskrbnik,« se je zaniãljivo smejal To-

maÏ, »pa juna‰ki ni bilo ne!«

»Kako vam je ime?« je vpra‰al ‰e resneje oroÏnik.

»TomaÏ âuden!« je postregel oroÏniku AnÏe. OroÏnik
se je molãe obrnil in od‰el. Tedaj se je izgubil tudi AnÏe.
TomaÏ pa je stopil k mrtvi Ïivali in jo sunil z nogo in
mrmral:

BES

MLADA BREDA

142

»No, Sultan, si opravil, si. Pa slabo, slabo!« Nekako

mehek je bil njegov glas, in tudi v obrazu je bilo nekaj
neÏnega. Visokovzravnan je nato od‰el fant, in do veãe-
ra ga ni bilo na izpregled. Zveãer pa je pri‰el v veÏo in
naletel na Marjanico.

»Ti, TomaÏ,« ga je nagovorila Marjanica, »to ne bo

zastonj. Po‰teno bo‰ plaãal Lipeta!«

»Kaj,« je viknil TomaÏ, »ãe ima Lipe kaj z menoj, naj

opravi brez po‰te!«

»Bom!« je pripomnil Lipe, ki je stopil v tem hipu iz

kuhinje, »za boleãine in zdravnika bo‰ plaãal.«

»Misli‰?« je vpra‰al rogajoã se TomaÏ. »âe plaãa‰ ti

psa.«

»Plaãal bo‰ in ‰e rad, TomaÏ,« je odvrnil Lipe. »Samo

sodi‰ãe bo malo vzelo to reã v roke, in potem se bo ‰ele
vse vedelo in videlo, kako je to pri‰lo in komu je velja-
lo!«

»Tebi je veljalo,« je skoro viknil TomaÏ. Lipe je pa

sedaj vedel, da ni veljalo njemu in je pripomnil zlobno:

»Zato bo‰ pa tudi plaãal, in ‰e zahvaliti me mora‰, da

te ne toÏim za zlobno telesno po‰kodbo. Zato bo‰ pa
prav rad plaãal. Anti sedeti ne mara‰.«

»Ne bom!« je siknil TomaÏ.
»Bo‰, bo‰!« je kimal Lipe.
»·koda, da ti ni pregrizel vratu,« je rohnel TomaÏ. Te-

daj pa je pristopil Lipe tik k njemu in mu za‰epetal:

BES

MLADA BREDA

143

»Sodnija znese vse na dan. Ne smej se! Tako se sme-

jejo obe‰enjaki.«

TomaÏ je drhtel od ljutosti. Ali kakor brez moãi je bil.

Polagoma je ginil smeh z njegovega bledega obliãja. Ta
hip je pri‰la v veÏo doli Katra. Lipe se niti ozrl ni na njo
in vpra‰al je slovesneje od preje:

»Ali torej plaãa‰, TomaÏ?«
Prisotnost Katre je oãividno vplivala ugodno na To-

maÏa. Zakaj z rokama se je uprl v bok in dejal zaniãlji-
vo:

»Plaãal bom, ti pa pojde‰ s Peãi!«
»Ti me samo podi‰!« se je smejal Lipe. Tedaj se je

vme‰ala Katra:

»Lipe,« je rekla, »ãe se s TomaÏem nikakor ne more-

ta, je prav res bolje, da gre‰.«

»Zakaj ravno jaz, naj gre on!« je odvrnil Lipe.
»Zakaj?« je rastel Ïeni srd, »zakaj? Zato, ker hoãem

jaz tako. Ti pa nima‰ kaj izpra‰evati!«

»Lepa je ta,« je odvrnil Lipe, »lepa pravica, mati. Ne

reãem niã!«

»Je najbolje, da molãi‰ in gre‰,« je pripomnil TomaÏ.
»Ne bom molãal, pa tudi pojdem ne!« je odvrnil Lipe

in se obrnil v stran.

»Pojde‰,« je siknila zdajci Katra, in obraz ji je bil tem-

nordeã od jeze, in v malih oãeh ji je gorelo, tako da je

BES

MLADA BREDA

144

Lipe z neizreãenim preziranjem o‰inil s pogledom nje-
no lice. Rahlo je pobledel in dejal:

»Pojdem, ko mi bo velel gospodar. Ta pa je Juri in,

hvala Bogu, Ïivi ‰e!« Tu se je obrnil in stopil na dvori‰ãe.

»On mora v stran!« je mrmral TomaÏ.
»Tudi pojde!« je dejala Katra in od‰la v kuhinjo.

* * *

»Prav res ne vem, zakaj se ti tako vleãe‰ za Lipeta,« je
dejal tistega veãera Juri svoji Ïeni. In ona ni odvrnila
niãesar, legla je in se muãila z mislijo, zakaj moÏ Lipeta
ne mara. Drugi dan z Jurijem ni govorila skoro cel dan
niã. Na dan sv. Janeza, ko je bila vstala, pa jo je poklical
Juri in rekel:

»Sklenil sem, da je bolje, da Lipe gre. S TomaÏem se

‰e ubijeta, ãe bosta ‰e dolgo pod eno streho.«

»Prav,« je odvrnila Anica.
»Ne, tebi to ni prav,« je odvrnil moÏ nevoljen, »in bi

rad vedel, zakaj!«

»Zakaj?« je vpra‰ala ona. »Morda ni Lipe dovolj pa-

meten in priden! Povej raje, Juri, zakaj hoãe‰ ti, da mora
iti! Ali ni to krivica?«

»Jaz in mati sva sklenila tako!« je odvrnil razdraÏeno

Juri, »in ãe Ïe ni drugega ko to, da mati Ïeli —«

»Stori, kakor ti je drago,« je dejala Anica in si poteg-

nila z roko preko oãi.

BES

MLADA BREDA

145

»Kaj joãe‰,« je nadaljeval moÏ razdraÏeno. »Ali sem

rekel kaj hudega? Bolan ãlovek je siten in ãrnogled. Tudi
ti bi bila taka, ko bi bila bolna, in jaz preprijazen s ko-
mursibodi, preprijazen.«

»To so grde laÏi,« je zastokala Anica, »in sram te je

lahko takih oãitkov.« Solze so jo polile.

»Naj bo pa po tvojem,« je dejal razdraÏen moÏ, »prav,

naj pa ostane.«

»Ne,« je dejala sedaj Anica, »Lipe naj gre. Noãem, da

bi ostal, bolje je, da gre. Ti itak veruje‰ drugim veã ko
meni. Vsaj lagati in obrekovati ne bodo mogli. Oh,« je
zaihtela nato, »saj se zna zgoditi, da bom morala ‰e jaz
od tu!«

In vstala je in zapustila je moÏa, ãuteãa, da se je v nji

nabralo nekaj strupenega in je najbolje, da gre. ·la je
doli v kuhinjo. Nekaj hipov pozneje je zasli‰ala v veÏi
zaãuden klic NeÏe in Jurijev glas:

»Kje je Lipe?«
Planila je v veÏo. Res, pred njo je stal Juri, bled in slab,

ali ves napravljen.

»Saj mi ni niã veã!« se je opraviãil proti Anici in velel

NeÏi: »Pokliãi Lipeta!« Nato je stopil v izbo. Anica pa je
s solznimi oãmi krenila gori v svojo sobo. Nekaj trenot-
kov pozneje je stopil Lipe v izbo in pozdravil Jurija.

»Sedi,« je velel ta.
»Saj stojim lahko,« je odvrnil fant. »Kaj pa je?«

BES

MLADA BREDA

146

»Ali ve‰, kaj je danes?« je vpra‰al Juri.
»Kaj ne bi vedel? Pa ni, da bi o tem govorili. Na Peãi

mi je po volji in sem zadovoljen s svojo sluÏbo. Meni je
tudi zanaprej prav, ãe je vam.«

»Meni ni prav!« je odvrnil Juri pove‰enih oãi.
»Tudi dobro, gospodar.« Tu je utihnil za hip in sedel.

Nato pa se je dvignil in rekel: »Pa ne, da niste bili kaj
nezadovoljni z menoj?«

»Je Ïe tako, Lipe!« je odvrnil v zadregi Juri.
»Hm,« je pripomnil Lipe, »in namignili bi bili Ïe lah-

ko preje. Zadnji dan je malo kasno.«

Juri je poloÏil bankovec predenj.
»Zato, da ne bo‰ imel ‰kode!«
»Seveda,« se je vzravnal Lipe, »mislite, da jemljem

milo‰ãino. Kajpak. Saj me je Ïe TomaÏ plaãal mastno.

»Mo‰ki si,« se je izku‰al nasmehniti Juri. »Skregana

pa ni treba, da se loãiva.«

»Skregana? Zakaj? Saj to ni va‰e maslo, Juri! Pa brez

zamere!« In hlapec je visokovzravnan od‰el.

Juri je obsedel sam v sobi. Rahla omotica se ga je pri-

jemala. Sli‰al je v veÏi mater, ki je od‰tela Lipetu letno
mezdo. Nato je vstopila k sinu v sobo, mejtem ko je Lipe
odkoraãil z nevidnim nasmehom na licu, ãe‰: »Ta je ko-
maj ãakala, kar gorke mi je stisnila te goldinarje v roko.
Kdo ve, jih ni li ti‰ãala pol ure v pesti in poslu‰ala na

BES

MLADA BREDA

147

vratih.« In od‰el je, da se preobleãe in gre ‰e nocoj s
Peãi.

Mati Katra pa je donesla na mizo potice in poliã vina

in govorila in govorila in ni mogla prehvaliti sinove od-
loãnosti, in da bo sedaj, ko je povrhu on, Juri ‰e ozdra-
vel, vse drugaãe, vse dobro.

»Dobro,« je ponovil Juri, ali v resnici mu je bilo zelo

slabo, in zelo slabe volje je bil, in zdelo se mu je, da je
pravkar napravil nekaj zelo neumnega. In jezen nad sa-
mim seboj je izpil ãa‰o vina.

Anica pa je tugovala sama gori v sobi, in zdelo se ji je,

da ni bila ‰e nikoli tako zapu‰ãena. Ne samo, da ji ni bilo
prav, da odhaja Lipe, kateremu je bila toliko dolÏna, in
ãigar krivica jo je pekla v dnu srca, in jo je bilo neizreãe-
no sram pred njim radi moÏa; ‰e huje jo je bolela misel,
da ji moÏ ne zaupa, da vidi v nji nezvesto Ïeno.

In dvignila je oko, proseãe tolaÏbe, na sivorjavo sliko,

ki je gledala resneje, kakor se ji je zazdelo, na njo ko si-
cer, in Anica je skoro pla‰no zastokala: »Zakaj?«

Tam doli v bregu pa je ta hip nekdo zavriskal. Bil je

Lipe. Ali je od Ïalosti? Ali je od ‰kodoÏeljnosti, ko je sre-
ãal biriãa, nesoãega TomaÏu poziv, da se zglasi pri sod-
niji, ker je Ïalil uradno osebo?

Nekaj dni zatem je od‰el za Lipetom TomaÏ. In prav

nihãe ga ni pomiloval, da bo zaprt. Jerica je mislila, da je
TomaÏ pogubljen. Ponoãi se ji je sanjalo, da vidi TomaÏa

BES

MLADA BREDA

148

obe‰enega. V naslednjem hipu je bila zopet ona, ki je
visela, in v spanju je vikala: »Noãem, noãem! Jaz bom
svetnica ali pa spokornica. Svetnica … spokornica.«

BES

MLADA BREDA

149

11 Na Peã pride mesar

a dan sv. Treh kraljev je bilo. In na vasi je bilo. In

v gostilni pri »Cviãku« je bilo, popoldne po blago-

slovu ob ‰tirih. Pri dolgi mizi so sedeli kmetje, pri okrog-
li in pogrnjeni v kotu je sedel debel in rejen moÏ. Na
prvi hip si spoznal mesarja iz trga. Hudirjev dedec je bil,
kakor vsi mesarji, zdrav ko vol in dobre volje in prevze-
ten in pil je, ti moj Bog, koliko je popil mesar iz trga. Pa
ga je lahko na kaj in za kaj. Mesar ni zastonj popeval sta-
novske pesmi, kratke, toda jedrnate:

»Ni lep‰ega stanu,
ko biti en mesar,
je bolj‰e bit’ mesar
kot grof in pa cesar!«

Par ur je Ïe sedel mesar za mizo, in ko so pri‰li kme-

tje, je barantal z njimi ali pa jih draÏil.

»Ali ne bo niã telet?«
»Malo, malo!« je odvrnil kmet.
»Kaj!« se je hudoval mesar. »Potem kupim dekleta!«

BES

MLADA BREDA

150

»Te niso na prodaj,« so se smejali kmetje.
»Te daste zastonj in povrhu, kaj?« je draÏil mesar.
»Saj bi jim ne bilo slabo pri tebi, ne, ki je‰ vsak dan

meso in cvrtje!« je pripomnil zopet kmet, ki se mu, po
obrazu soditi, ni godilo predobro.

»Kaj cvrtje, kaj meso!« je vikal mesar, »to vse niã ni.

Pa je drugaãe to. Meso bo ‰lo pod ceno, ‰e prodati ga ne
bo moã.«

»Ni spak, ãe je pa vsak dan draÏji!«
»Hehehe,« se je smejal mesar, »draÏji. Pa kako dolgo.

Dokler ne vpeljejo amerikanske Ïivine. In te je kot pes-
ka, kot listja.«

»Tisto pa Ïe ne bo. Sem bil po svetu,« je pripomnil

zopet nekdo, »dobro vem, kaj je z amerikanskim me-
som. Sama Ïila in mast ga je!«

»Vi ne veste vsi skupaj niã,« se je hudoval mesar, »ali

ste vi od stanu?«

»Vi mesarji veste za se, mi pa za se,« so pripomnili

kmetje. Tedaj je vstopil ·ime, hlapec s Peãi.

»Tegale vpra‰aj,« je pripomnil kmetiã mesarju, »na

Peãi imajo Ïivine ko peska, pa brez hlapca so, nekaj kup-
ãije bo le!«

»Na Peãi,« se je zaãudil mesar. »Ne, tam gori ne pro-

dajajo, in ona Ïena gori je za deset judov in ‰e enega po-
vrh.«

·ime je odmajal z glavo in rekel:

BES

MLADA BREDA

151

»Trda je Ïe, trda, pa prodala bo. Takole reãem, kakor

sem premislil, da bo prodala.«

»Ti, fant, postavno govori‰,« je dejal nato mesar,

»sedi, za liter se ne bom kesal, ãetudi ne bo kupãije.«

»Saj smo znanci,« je pripomnil ·ime in sedel. Proti

mraku pa je mesar vstal in se odpravil s ·imnom na Peã.
Po poti je godrnjal, ne zmeniv‰i se za ·imna:

»Ne bo prida s kupãijo. Je preskopa in izbija cel dan.«

In mesar je sam vase stokal, trudeã se po spolzki poti na
Peã in premi‰ljujoã, koliko vina bode treba, da namoãi
utrujeno grlo po kupãiji na Peãi. Tako je prisopihal me-
sar na Peã in zaklical na ves glas:

»Hej ljudje, kupec je tu! Ali imate kako muhasto kra-

vo ali vrtoglavega vola. Dobra cena, pa deset cvancgarc
hlapcu, pa ‰tiri pastirju, pa devet poliãev vina in ‰e cigar,
ãe jih marate.«

Prvi je pri‰el mesarju nasproti AnÏe.
»He, fant, kje so ljudje?« je vpra‰al mesar manj iz po-

trebe ko navade.

»Poi‰ãi jih!« je odvrnil ãisto modro AnÏe.
»Poi‰ãem tebe za u‰esa,« je viknil mesar in pri tem

neusmiljeno zadel z nogo v kolo izpod lope gledajoãe-
ga voza, in potem, tipajoã boleãe mesto, stopil za ·im-
nom proti veÏi.

Notri v sobi je bila Katra z Anico in Jerico. Pravkar je

bila stopila v sobo in se lotila Luke, ki je ka‰ljal za peãjo:

BES

MLADA BREDA

152

»V hlev se mi pojdi dret, celo noã hrope tu, da ãlovek

‰e spati ne more.«

»Katra,« je prosil brat, »samo ogrejem se malo.« Po-

lotil se ga je znova ka‰elj. Anica je vstala in se vrnila s
ãa‰o ãaja. Toda Katra je planila in zaãela kriãati:

»Seve, ãaja mu kuha. Ven naj gre. âe mu ni v hlevu

dovolj dobro, pa naj gre s Peãi. Pa ravno zato, ker ve, da
mi ni prav, mu streÏe.«

»·e v peklu ni huj‰e Ïene,« je pripomnil Luka.
»Pa pojdi v pekel!« je odvrnila Katra in sunila Anico

s ãajem v stran, da se je tekoãina polila po tleh.

»Je Ïe prav!« je zastokal Luka, in v njegovih oãeh je

zagorelo toliko jeze, da se je Anica z grozo zaãudila. To-
da tudi v nji se je dvignil odpor proti Katri in je dejala:

»âe Ïe kuham za Jurija, malo vode veã ali manj »
»Niã!« ji je presekala besedo Katra. In Ïeni sta se me-

rili s pogledi, ko je nenadoma viknil zunaj mesar, in so
se v naslednjem trenotku odprla vrata in mesar je vsto-
pil.

»Seveda, prej nima ãasa,« ga je pozdravila Katra.
»Za kupãijo dovolj, pa ‰e ‰mentano dobro, ãe bomo

ogledali pri luãi Ïivino,« je odvrnil mesar, »v temi so vse
maãke sive, pa vse krave debele.«

»Gospodar leÏi,« je odvrnila Katra, vendar pa je po-

mignila mesarju, da naj sede.

BES

MLADA BREDA

153

»âe spi, bo pa vstal,« je odvrnil mesar in se pridu‰il,

da zdaj Ïe ne gre brez kupãije nazaj. Nato je od‰la Ka-
tra in se vrnila za nekaj hipov z opombo, da bi kravo
laÏe pogre‰ala ko vola, pa da naj si mesar ogleda kako in
kaj, nakar je mesar zapustil s Katro sobo, in sta ‰la ogle-
dovat Ïivino. Jerica in Anica sta ostali v sobi. Nedolgo
zatem je bilo zunaj ãuti jezne glasove. Mesar je kriãal, in
Katra je kriãala in tudi TomaÏ, ki se je bil odnekod zna-
‰el, je kriãal.

»Sto‰estdeset,« je vikal mesar.
»Dvestopetindvajset,« je klicala Katra.
»Vola prodaja,« je pripomnil Luka Anici. Zunaj pa so

se glasovi zopet oddaljili. NajbrÏe so se bili vrnili vsi na-
zaj v hlev.

»Zakaj ne greste ven,« je dejal Luka Anici, »saj ste veã

gospodinja, ko ona.«

Anica se je nasmehnila po sili in dejala:
»Naj napravi sama, kakor ve. Samo da bo Juriju prav.

Pa se tudi ne razumem na kupãijo.«

»Prav brez potrebe prodaja,« je pripomnil Luka.
Anica ni dejala niã.
»Za TomaÏa ji je,« je godrnjal Luka, »temu tegne in

tegne, kakor bi bil gospodar.«

»Stoinosemdeset,« je bilo zopet ãuti zunaj mesarja.
»Dvesto,« je odvrnila Katra. Nato so utihnili, in ãuti je

bilo, da prihajajo v sobo. Res so pri‰li v sobo in sedli za

BES

MLADA BREDA

154

mizo. Mesar je izvlekel listnico z bankovci in na‰tel
osemnajst desetakov in jih rinil Katri; Katra jih je odri-
vala. In zaãelo se je huje vpitje. Mesar je bil skoro Ïe ves
hripav, zakaj zdaj sta kriãala vanj Katra in TomaÏ.

»Devetdeset, ali pa grem,« je popu‰ãal ali obsedel na

mestu.

»Ne morem,« se je branila Katra.
»Raje vrÏem vse v ogenj,« se je rotil mesar in neusmi-

ljeno meãkal bankovce. âutil je, da ne bo ni eden ostal
v njegovih rokah, zato jih je meãkal; sicer ni imel te grde
navade; »zaÏgem jih.«

»Le!« je pripomnila Katra.
»Petindevetdeset naj bo!« je dejal TomaÏ.
»Naj bo, triindevetdeset!« raste mesar.
»Ne bo!« odkimuje Katra.
»·tiri!«
Katra maje z glavo.
»Pet, pa naj vse gre po —« se roti mesar.
»Sedem!« pripomni znova posredovalno TomaÏ.
»Dvesto!« jekne Katra.
Mesar se je izkriãal in zaman. Ona je nepremagljiva.

In dvignil se je, kakor da hoãe oditi, ali Katra je s prezir-
ljivim pogledom gledala za njim. In res ni od‰el mesar,
obstal je na vratih.

»Recite, no, pametno besedo!«
»Dvesto!« odvrne Katra.

BES

MLADA BREDA

155

Mesar zakolne in vrÏe k zmeãkanim bankovcem ‰e

enega. Tako so sklenili kupãijo.

* * *

Ko se je drugo jutro AnÏe prebudil, je videl, da je zaspal,
in se obenem domislil, da mu dolguje ·ime ‰tiri deseti-
ce, katere je bil dal mesar za pastirja, in katere je bil
spravil ·ime, dasi je bil po sklenjeni kupãiji AnÏe sam
priãujoã. AnÏe pa ni kar tako utrpel ãetvero desetic in si
je dolgo v noã ubijal v glavo, kako priti pri ·imnu do
svojega denarja. V tej misli je bil zaspal, v tej misli se je
prebudil. Tedaj je zasli‰al ·imnov glas.

AnÏe je zaãel v veliki naglici obuvati ãevlje, bojeã se,

da bi ·ime ne krenil kam, in bi ne videl AnÏe nikoli veã
svojih desetic. Zdaj ali pa nikoli, si je mislil, obenem pa
sli‰al ‰e sledeãe:

»Je ne bo doma, ne,« je dejal ·ime. Po precej dolgem

odmoru je sli‰al AnÏe NeÏin glas:

»Ne, ne, tega ne morem!«
»Kakor hoãe‰,« je dejal ·ime, »mi bo posodila pa —«
»Tiho bodi!« je kriknila NeÏa in nato ‰epetaje pri-

pomnila: »Ti me bo‰ spravil ‰e v pekel!«

»Kakor hoãe‰,« je odvrnil ·ime; nato je sledil zopet

premor, in potem je rekla NeÏa:

»·ime, kaj si rekel, v oni zeleni omari da ima?«
»Menda,« je odvrnil hlapec malomarno.

BES

MLADA BREDA

156

»Oh, kaj bo iz tega!« je jadikovala NeÏa, in glas se ji

je poãel tresti od bridkosti. »Glej, to je vse, ker si ti tak.
Kaj te le more zmotiti, da vzame‰ denar, pa ne kupi‰
harmonike.«

»Tako je,« je pripomnil malodu‰no ·ime. »Kar je, je,

sinoãi sem mu komaj u‰el, ãe danes ne dobi denarja na-
zaj, potem sreãno, NeÏa.«

»Danes!« je drhtela prepla‰ena NeÏa in v duhu videla

razjarjenega, za denar in harmoniko opeharjenega
kmeãkega fanta, kako bije po njenem lahkomiseljnem,
toda njenemu srcu tako dragem ·imnu.

»Eno bi rekel Slavãevi Marjeti, pa bi mi posodila!« je

izku‰al oÏiveti ·ime NeÏo, in posreãilo se mu je. Glasno
je viknila:

»Tega ne delaj, da ve‰, ne pri Slavãevi, ne nikjer, ãe je

‰e kaj po‰tenja v tebi.«

»âe pa ti noãe‰ pomagati!« je potoÏil ·ime.
»Noãem?« je zastokala NeÏa.
AnÏe je bil medtem obul ãevlje, odel si jopiã, spustil

se doli v hlev in stopil na vrata ter se neopaÏen pribliÏal
onima.

»Moje desetice!« je viknil, tako da je ·ime nehote od-

skoãil, in NeÏa rahlo kriknila.

»Ne bo‰ me, ko onega za harmoniko!« je klical AnÏe.
·ime je segel v Ïep in mu vrgel ãetvero desetic, kate-

re je AnÏe prestregel v klobuk.

BES

MLADA BREDA

157

»Tako,« se je smejal pastir, »zdaj smo pa spet prijate-

lji.« NeÏa se je zmuzala v stran. ·ime pa je pogledal os-
tro pastirja, in ko se je ta venomer smejal, je dejal:

»Kaj se smeje‰? Ali nima‰ drugega dela, ko da lazi‰

okoli voglov in vleãe‰ na u‰esa?«

»Seveda,« se je oglasil AnÏe, meneã, da bo bolje, ãe

prikrije ·imnu, da je zaspal, »sem pri‰el ravnokar Ïe z
Rovta.«

»Kaj si pa delal gori?« je vpra‰al ·ime.
»Kaj!« je vedel takoj odgovor AnÏe. »Sem ‰el gledat,

ãe delajo zajci res kaj ‰kode hru‰kam. Pa ni videti, ne.«

»·ema,« se je dobrovoljno odzval ·ime, »kaj bodo de-

lali ‰kodo, ãe pa ni snega.« In ·ime je od‰el proti hi‰i
sam s seboj za dovoljen. Isto je storil AnÏe. Na vratih v
veÏo pa se je ustavil, poloÏil prst na ãelo in si pripomnil:
Ne, prvo moram nakrmiti druge, potem bom samega
sebe. In se je vrnil v hlev in nametal Ïivini krme. Pri tem
se je bil do dobra ugrel. Ko pa je stopil iz hleva, je videl
odhajati Katro s sinom in dejal je za se: »Glej, ·ime je
vedel.«

* * *

Komaj je bila od‰la Katra, je prilezel od nekod Luka in
se spravil na gorko peã. Legel je, da bi se tako lep‰e
ogrel. Tako je Ïdel sam vase, vãasih vzdihnil, se vzrav-
nal, kadar se ga je polotil ka‰elj. Peã je bila skoro razbe-

BES

MLADA BREDA

158

ljena, ker je pekla Marjanica kruh. Slednjo njeno bese-
do je sli‰al Luka. Marjanica je toÏila Anici, ki ji je poma-
gala, da z NeÏo ni nobenega prida, lotila se je nato
·imna, nato TomaÏa in pripomnila na konec, da ne ra-
zume, kako more Anica pustiti moÏa v takem iz hi‰e, in
‰e mnogo podobnega. Tako sta spravili Ïenski kruh v
peã, in ko je konãno Marjanica o‰tela ‰e Jerico, katera si
je bila vnela krilo, ko je prena‰ala goreãe oglje iz peãi na
ognji‰ãe, je pri‰la ‰e v sobo in vznemirila iz same marl-
jivosti Luko, ãe‰, da dela samo napoto. Vendar pa mu je
prinesla skledo gorkega mleka in kos rÏenega kruha. V
tem pa je bil pri‰el mesarjev hlapec po vola, in Luka je
ostal sam v sobi. Tako je bil nekaj hipov sam, ko je pri‰la
NeÏa in zaãela pometati.

»Saj je Ïe pometeno!« je pripomnil Luka.
»Kaj?« je vpra‰ala NeÏa, »da je pometeno? Saj res!« In

odvr‰ala je. Luki pa se je zazdelo, da leÏi doli ob mizi
ko‰ãek zelenomodrega papirja, prav tak‰en, kakor‰nih
je bil sinoãi mesar na‰tel dvajset. âudno se je zdelo Luki
le to, da, dokler ni bila zaãela NeÏa pometati, tega papir-
ja ni bil opazil. Sprva je motril Luka novost dokaj malo-
marno, ãim dalje pa je gledal na to ãudno zelenomodro
malenkost, tem veãja radovednost se ga je zaãela po-
la‰ãati. Hipoma se je dvignil, zlezel raz peã in se sklonil
po onem zelenomodrem.

BES

MLADA BREDA

159

Skoro stresel se je. Ko‰ãek papirja je bil eden onih

zmeãkanih bankovcev od predveãera. Nehote je skril
Luka bankovec za obleko in zlezel znova za peã. Ni ‰e
bil zbral svojih misli, kaj mu je storiti, dasi mu je bilo
jasno, da je ta neznaten papir zanj neprecenljive vred-
nosti, in da bi bilo skoro neumno, ne posluÏiti se te pri-
like, ki mu je tako nenadno potisnila v roko toliko svo-
to, ko so se odprla zopet vrata, in je vstopila NeÏa. Rahlo
vznemirjen je gledal Luka na njo, in zdelo se mu je, da
ga NeÏa presunljivo gleda. »Mogoãe ga je opazila tudi
ona, in je pri‰la zdaj ponj,« ga je pretreslo, in zazdelo se
mu je, da je NeÏa v resnici ‰vignila s pogledi po tleh,
nato pa se hipoma ozrla nanj, rekoã:

»Ali ni prevroãa?« Mislila je peã.
»Ne, ni!« je odvrnil in sedaj posilil ka‰elj. V resnici ni

ãutil Luka sedaj najmanj vroãine. Paã pa ga je pekel za
obleko skriti bankovec. NeÏa je pristopila k peãi. Luka se
je umaknil v skrajni kot.

»Saj ne bom prisedla, ne,« je dejala NeÏa, »ali se me

boji‰?«

»Tebe Ïe ne!« je hlinil veliko mirnost Luka, se pa v

resnici bal, kaj bode, ãe ga ona sedaj nanagloma prime
za roko, katero drÏi pod obleko. In zopet se mu je zde-
lo, da poãivajo njene oãi na njem, in skoro zahropel je:

»Kaj me pa gleda‰?«

BES

MLADA BREDA

160

»Ali te ne smem?« se je zasmejala in ga pustila same-

ga. Tedaj pa je zaãel premi‰ljati, ali pa bi ga obdrÏal.
Tedaj pa se je zopet spomnil, da nima tobaka, da ni Ïe
davno okusil malo Ïganja, in zazdelo se mu je, da mu je
sam Bog poslal to tolaÏbo. Njej se ne bo poznalo, ‰e po-
gre‰ila ne bo, za me je pa tolika dobrota. In ãim dalje je
mislil, tem jasneje mu je bilo, da najdenega ne more
vrniti. Tedaj je pri‰la Anica v sobo. Njemu pa je ‰inila
nova misel skozi glavo.

»Anica,« je rekel, »nekaj bi prosil!«
»Kaj pa bi radi?« je vpra‰ala Anica.
Starec je nekaj hipov molãal, kakor da ne ve, kako bi

zaãel.

»Le povejte,« je prigovarjala Anica.
»Tako je,« je zaãel tedaj Luka, »reveÏ sem. Pa je Ïe

tako, da vãasih Bog reveÏev ne pozabi »

»Nikoli jih ne pozabi!« je pripomnila Anica.
»Res je,« je prikimal z glavo Luka, »ne zapusti, ne. In

tako je pri‰lo, glejte,« je hitel nato k zadevi, »da imam
tule nekaj za pribolj‰ek za praznike.« Pri tem je izvlekel
desetak in ga nudil Anici in govoril: »Pa sem mislil, da
lahko izgubim v senu ali kjer si bodi; ãe pa dam vam, mi
boste lepo spravili in po malem dajali.«

»Zakaj ne,« je dejala Anica, »kar dajte.«
»Pa lepo vas prosim, ne pravite nikomur!« je prosil

Luka.

BES

MLADA BREDA

161

»Zakaj bi pravila?« je odvrnila Anica in spravila dese-

tak. Luki pa se je zazdelo, da bi bilo dobro, ãe bi pripom-
nil ‰e katero, toda ker Anica niti najmanj ni bila rado-
vedna, odkod mu je denar, ni rekel nobene. âez nekaj
ãasa je vstal in zlezel raz peã in od‰el v kuhinjo. In ne-
kake vzrado‰ãenosti ni mogel prikriti. Pri‰la je NeÏa in
se ozrla nanj in nekako zlobno je pripomnila:

»Ti je pa le peã postala prevroãa.«
»Mi je, mi,« je odvrnil Ïivahno in jo motril z veselo

brezskrbnostjo. In sedaj se je zgodilo, da se je vznemi-
rila ona. In Luka je opazil, da je od‰la v sobo in se nato
takoj vrnila, ali rekla ni nobene.

Proti poldnevu je bilo posijalo solnce. Anica se je bila

pomudila v svoji sobi. Nekaka radost jo je napolnjeva-
la, da sama ni vedela zakaj. Pospravila je bila sebi in po-
gledala pri tej priliki v ta‰ãino sobo; vrata so bila priprta,
v sobi je bilo v neredu. Anica je otvorila okna, napravi-
la postelj, dasi sicer nikoli ni prestopila ta‰ãine sobe.
Toda ravno to, da je prenesla in pospravila neljubi Ïeni
sobo, jo je navdalo z zado‰ãenjem. âutila je, da se je ne-
kako premagala, in veselo se je lotila nato ‰ivanja. In
‰ivala je za bodoãega gospodarja na Peãi, in veselobrid-
ke so bile njene misli, hrepenela je po oni uri in se je
bala. In je bila sreãna, in lica so ji rdela.

Tedaj se je pretrgala zunaj megla in je posijalo soln-

ce. Poldne je pre‰lo, ta‰ãe in Jurija ‰e ni bilo nazaj. Zato

BES

MLADA BREDA

162

se je zaãela pola‰ãati Anice nekaka nestrpnost. Skrbeti
jo je zaãelo zaradi Jurija. Zunaj je namreã zaãel vleãi hud
sever. Tako je popoldne pre‰la vsa dobra volja Anici. Za-
ãutila je tudi, da jo hoãe boleti glava, in da se ji vãasih
stemni pred oãmi. Zato je pustila delo in legla. V tem je
zaspala.

Zbudila se je stoprav, ko se je mraãilo, in zasli‰ala od

doli jezno vikanje vsevprek. Popravila si je lase in hite-
la doli. Na‰la je v sobi, odkoder je prihajal ‰um, Katro,
Jurija, TomaÏa in NeÏo; za peãjo je drhtel Luka. Vseh oãi
je zaãutila Anica na sebi. V naslednjem hipu pa se je Ka-
tra Ïe obrnila k NeÏi in viknila:

»Kaj, ti nisi danes pometala v moji sobi?«
»Ne!« je dejala NeÏa, »zdi se mi, da je gospodinja.«
»Da, jaz sem, kaj pa je?« je vpra‰ala Anica, in teÏka

slutnja ji je legla na srce.

»Ti?« je pogledala z jasno izraÏeno zaniãljivostjo

ta‰ãa snaho, obrnila se nato po priãujoãih in od‰la iz
sobe. TomaÏ in NeÏa sta ‰la za njo. Anica pa je ostala ko
prikovana na mesto. Za peãjo je du‰il Luko ka‰elj, na
klopi ob mizi je sedel Juri in nekako brezizrazno bulil
pred se.

»Kaj pa je?« je vpra‰ala Anica in stopila k njemu.

Dvignil je glavo, in Anica je ovohala, da di‰i iz njega
vino in tobak. âez obliãje mu je ‰inilo ko utrujenost in
nestrpnost.

BES

MLADA BREDA

163

»Niã,« je dejal, »materi je izginilo trideset goldinar-

jev.«

Anica se je komaj ‰e ujela za mizo, da ni omahnila.

Zdelo se ji je, da je nekdo silovito zamahnil proti njene-
mu srcu. S tresoãimi rokami se je drÏala za rob mize.
Niti besede ni mogla izpregovoriti, ko se je Juri dvignil
in od‰el. »Za tatico me imajo,« ji je tolklo po glavi, in
brezmejen strah se je je loteval. In tedaj je zasli‰ala Lu-
kov ‰epetajoãi glas. Kakor skozi mrak je sli‰ala:

»Ne izdajte me, za boÏjo voljo. Na‰el sem, Bog mi je

priãa, da nisem vzel!«

Zdelo se ji je, da ga mora nekaj vpra‰ati. V tistem tre-

notku pa so za‰kripala vrata, in je pri‰la NeÏa z luãjo.
Anica je planila iz sobe in tekla v gorenje prostore.

BES

MLADA BREDA

164

12 Tatica

tresoãimi rokami je poiskala predalãek, kjer je hra-
nila spomine na mater in kamor je bila spravila zjut-

raj desetak, ki ga ji je bil dal Luka, da mu ga shrani. Vse
to je delala pod vtisom, da ne sme niti minute dalj trpeti
tega denarja pri sebi, da ga mora izroãiti takoj Luki. Ali
je Luka denar ukradel ali kdo drugi, o tem ni mogla pre-
mi‰ljati, dasi ji je zvenel starãev proseãi glas venomer v
u‰esih: ne izdajte me, na‰el sem! Toda te glasove je pre-
vpila njena lastna bolest, udarec, ki je bil nekdo zamah-
nil proti njenemu srcu, in s stisnjenimi zobmi je drhte-
la: »Za tatico me imajo!« V tej razburjenosti je bila pre-
metala vso skrinjo in se stoprav domislila, da v temi ne
najde niãesar. Nato je priÏgala luã. Kmalu je na‰la denar
in si ga vdela v nedra. Odhitela je v kuhinjo. Na‰la je
Marjanico samo. Nato je planila v sobo in sreãala na
vratih NeÏo, kliãoão posle k veãerji. Anica je vstopila, se
ozrla na peã. Toda Luke ni bilo veã za peãjo. Nato je od-
hitela zopet v kuhinjo, ali vprião NeÏe si ni upala vpra-

BES

MLADA BREDA

165

‰ati Marjanice po Luki. In nekaj hipov pozneje je pri‰la
Katra, in Anica je uvidela, da nocoj Luke najbrÏe niti
videla ne bo veã, in nevolje se ji je zbiralo nadenj. Toda
venomer ji je ‰umelo po u‰esih: ne izdajte me!

·la je z drugimi k veãerji. V sobo je bil pri‰el tudi Juri

in sedel na prej‰nje mesto. Jedel pa ni. Anici nasproti je
sedela ta‰ãa, in njej ob strani TomaÏ. Ob Anici je Ïdela
Jerica in s teÏavo rila mimo ·imna k skledi. Dokaj spret-
nej‰i in sreãnej‰i je bil AnÏe na drugem robu mize ob
NeÏi. Marjanica ni jedla nikoli skupaj z drugimi, ãe‰, da
kot kuharica najlep‰e uÏiva v kuhinji, drugi pa so pravili,
da jo je svoj ãas uÏalil TomaÏ, ãe‰, da cmoka z ustnica-
mi.

V sobi je bilo tiho. Tudi v slast, kakor je bilo videti, ni

‰la jed nikomur, razun AnÏetu. Hipoma pa se je zgodi-
lo nekaj, ãesar ni nihãe priãakoval. TomaÏ se je naenkrat
zasmejal. Anica se je ozrla vanj in opazila, da gleda na-
ravnost vanjo. Nehote je povesila oãi.

»Kaj se smeje‰?« je vpra‰ala Katra.
»Tako,« se je smejal dalje TomaÏ in odloÏil Ïlico. Anici

pa se je zdelo, ko da gledajo sedaj vsi na njo. Zadrega ji
je zaãela gnati kri v glavo. Tedaj pa je sli‰ala, da je nek-
do vrgel Ïlico ob mizo. Pogledala je kvi‰ku. Vse, kar je
opazila v prvem hipu, je bilo dvoje zlobnih, drobnih oãi,
uprtih naravnost vanjo. Anica je zatrepetala; tolike so-

BES

MLADA BREDA

166

vraÏnosti, ‰kodoÏeljnosti, veseleãe se satanske zlovolje
ni videla v nobenih oãeh. Kakor omoãena je strmela
Anica ta‰ãi v obraz, razvnet od prezirljive zlobe. Hipo-
ma pa je ta‰ãa odprla usta in rekla:

»Taka predrznost, ‰e norca se hoãe delati iz mene!«

Ta‰ãa je udarila z roko po mizi, TomaÏ pa se je zasme-
jal znova. Anica je pogledala krog mize po obrazih.
NeÏa je strmela pred se, ·ime je hlinil veliko lakoto,
AnÏe je nekam nezaupno motril Katro. Jerico pa je sli-
‰ala Anica ‰epetati: Jezus, Marija. Onstran mize na klopi
pa je bil dvignil Juri glavo in z nekako nestrpnostjo gle-
dal na njo, ko da ãaka. »Kaj imajo z menoj?« je pomislila
Anica, ozrla se z zadnjo moãjo na Katro in TomaÏa.

»I, skrijte no!« je zaklical zdaj TomaÏ. Katra pa je pla-

nila kvi‰ku.

»Kaj naj skrijem?« si je mislila Anica, in rdeãica sra-

meÏljivosti ji je zalila obraz. Segla si je ãez nedra in oti-
pala bankovec, ki ji je gledal izpod obleke. Prvi hip se ji
je zazdelo, da se mora pogrezniti, ali Ïe v naslednjem
hipu je zaãutila silovito odporno silo. Planila je kvi‰ku in
stopila tik pred ta‰ão in z malo tresoãim, toda ãudovito
jasnim, Ïalostnim glasom je rekla:

»Jaz nisem vzela!«
Ta‰ãa se je po sili nasmejala in se obrnila po sobi proti

hlapcem in dekli in rekla:

BES

MLADA BREDA

167

»Ali ji je kdo kaj rekel?« In nato se je obrnila k Anici:
»Saj si gospodinja in vzame‰ lahko. Zato pa ne zapi-

ram!«

Anici je udaril vzduh po Ïganju v obraz, obenem jo je

palil prezirljivi pogled ta‰ãin.

»·e dotaknem se ne va‰ega denarja!« je jecala. Tedaj

se je Katra zasmejala.

Anica je izgubila zavednost misli. Brezmejna jeza jo je

napolnila do te Ïene, ki se ji je rogala.

»Spat pojdite, saj ste pijani!« je viknila. V hipu se je

ta‰ãi zresnilo lice, porogljivosti je sledilo v obrazu so-
vra‰tvo.

»Kaj?« je zahropla, »to meni v obraz, ti, ti, tatica!«
»Tu imate!« je viknila zdajci Anica vsa iz sebe in uda-

rila ta‰ão po licu. Zdelo se je, ko da je Katra prvi hip od-
revenela, v naslednjem pa je kriknila divje, in Anica je
priãakovala, da se Ïenska vrÏe na njo. Tedaj pa je zaãu-
tila, da je nekdo poloÏil roko na njeno ramo, medtem ko
jo je druga roka prijela za komolec, in da je ta roka trda.

»Pusti,« je kriknila Anica in se obrnila. Toda roka je ni

izpustila. Za Anico je stal Juri in jo stiskal za roko. Nje-
gove oãi so bile jezne, sopel je burno, in Ïila po sredi
ãela se mu je bila napela.

»Ti?« se je izvilo pol pla‰no, pol porogljivo Anici iz

grla.

BES

MLADA BREDA

168

»Pojdi!« je velel moÏ trdo. V tem hipu je zatulila v div-

jem joku ta‰ãa in si pokrila obraz in sedla tja, kjer je se-
del malo preje Juri.

»Podi‰ me?« je zajeãala Anica. S silovito moãjo se je

otresla moÏeve roke in planila iz sobe. Nekaj groznega,
nekaj ostudnega, se ji je zdelo, da se je zgodilo. Odvihra-
la je gori v sobo. Mej prsti je obãutila nekaj zmeãkane-
ga. Bil je usodni bankovec. Vrgla ga je od sebe, kot grdo
neãedno Ïival, krastaão. Nato se je zaãela oblaãiti praz-
niãno, povezala materine spomine v malo ruto. Potem
je ãutila, da jo boli in du‰i, in je vzdihovala: »Spodil me
je, spodil me je!« In silno jo je Ïgalo mesto, kjer jo je bil
prijel moÏ. »Saj grem, saj grem!« je ihtela brez solz, vs-
tala odloãno in od‰la proti vratom. Tam je obstala, se
vrnila in pobrala proã vrÏen denar. In nato je dvignila
oãi in je opazila pogled vsevidnega oãesa.

»Saj moram!« je zaihtela in se odtrgala od ãudotajne-

ga pogleda. V naslednjih trenotkih je ‰inila skozi veÏo v
mrzlo, zvezdnato noã. Komaj pa je bila storila par kora-
kov, se ji je zazdelo, da se mora vrniti. Obstala je in po-
slu‰ala. Sprva je sli‰ala samo ‰um viharja v gozdu in
utripanje svojega lastnega srca. Potem pa je zasli‰ala tu-
lenje ta‰ãino. âisto jasno je razumela:

»O, to bo plaãala tatica grda, nemarna tatica!«

BES

MLADA BREDA

169

Prav tedaj je nekdo stopil na prag. Bil je Juri. Prihajalo

mu je slabo v sobi. Oprijemaje se sten, je bil prilezel na
prag.

Zdelo se mu je, da ãuje znan glas od nekod.
»Juri, z Bogom!«
Potem ni sli‰al niã veã …

BES

MLADA BREDA

170

13 Anica izprevidi, da se je prenaglila,

in izve nekaj novega

iha, zvezdnata noã je objela Anico. Hitela je po zna-
ni poti navzdol. Visoko gori nad Peãjo v gozdu je

‰umel veter, tu doli je bilo mirno, in samo ‰umenje po-
toka je vznemirjalo noãni mir. Po‰astno se je belila iz
teme cesta. Anica je dospela doli do mostiãa in za hip
postala v senci zapu‰ãenega mlina. Zazdelo se ji je bilo,
da gre nekdo za njo. Prisluhnila je. Vse je bilo tiho, ni-
hãe ni hitel za njo. Naglo je krenila Anica nato preko
mostiãa. Tu pa je zopet postala in ni vedela, ali naj kre-
ne v vas ali v trg. Stoprav sedaj je spoznala deloma svoj
siten poloÏaj. V vas ne gre. Za ves svet ne gre. A kam si-
cer? Proti trgu? Kam sploh hoãe, kaj sploh hoãe po sve-
tu?

»Kamorkoli, samo nazaj na Peã ne!« je mislila. ·e Ïivo

je ãutila pritisk moÏeve roke, in obraz ji je Ïarel ljutosti,
ob misli, da so jo obdolÏili tatvine in da jo je moÏ, me-
sto da brani njeno ãast, pognal iz sobe. In v novi boli je
zakrilila in zalomila z rokama:

BES

MLADA BREDA

171

»Oh, Juri, kaj si mi storil!«
V hipu pa jo je navdala neke vrste tolaÏba. Sladkost

ma‰ãevanja jo je prevzela, pri misli, da se bo gotovo po-
lastila Jurija velika skrb, ko opazi, da je od‰la. »Morda je
Ïe opazil in prihiti za menoj,« je mislila in nehote se je
obrnila po cesti proti trgu in zaãela spe‰no korakati.
Kljub temu, da je bila noã temna, in je peljala pot po
ozki, nepriljudni dolini, ni ãutila Anica nikakega strahu.
Nekako dobro sta ji dela samota in mrzli noãni zrak, ki
ji je hladil razvneto ãelo, in polagoma je zaãela mirneje
razmi‰ljati.

»Vrnem se ne,« je mislila, »v sluÏbo pa tudi ne morem

taka.« In zopet se je spomnila tega svojega obupnega
poloÏaja, in ‰e huja Ïalost in jeza sta jo napolnile do
njih, ki so bili krivi tega.

»Ne vrnem se, ne,« je ihtela pred se, »bo Ïe Bog po-

magal.« Tedaj se je domislila neke prijateljice, ki se je
bila pred par leti poroãila nekam v trg. Sklenila je, da se
obrne k nji, in kaj dalje, to razmisli jutri. Nocoj je edino
potrebno, da pride v trg. Anica je zaãela hiteti. Noã nad
njo je zaãela giniti, iz‰el je mesec. Nekaj hipov pozneje
je zavila Anica mimo ovinka in opazila v dalji luãi. Ne-
kaka brezskrbnost se je je polastila. Segla si je v nedra,
in ker sprva ni takoj otipala bankovca, jo je prevzel ve-
lik strah, pri misli, da je sedaj popolnoma brez denarja.
Obstala je na cesti. Od severa sem jo je zadel moãen

BES

MLADA BREDA

172

sunek vetra in ji vrgel v oãi ostrega peska. Krãevito je
iskala po nedrih in konãno otipala bankovec.

Silen kamen se ji je odvalil od srca in z vztrajnostjo se

je borila proti ostri burji po cesti. Hitela je, bojeãa se, da
bi luãi pogasnila in ne bi na‰la odprtih prenoãi‰ã. In Ïe-
lja po gorkem prenoãi‰ãu jo je vse bolj napolnjevala. âu-
tila je obenem, da jo Ïeja in da je trudna. Ti obãutki so
vplivali na njo tako, da je zaãasno ginila bolest iz njene
du‰e. Paã je ãutila ‰e vse, kar se je bilo zgodilo, ‰e prav
Ïivo, ali zdelo se ji je obenem, da leÏi mej sedaj in tistim
veliko ãasa in da se ni zgodilo nocoj. In tako je dospela
v trg. Minile sta jo trudnost in skrb, zato pa se je ogla-
sil razum v nji, in prviã nocoj si je zastavila vpra‰anje:
»Ali se nisem prenaglila? Ali sem delala prav? MoÏa za-
pustiti je greh!« S temi oãitki v srcu je ‰la po trgu in ob-
stala pred gostilno s prenoãi‰ãem. Vrata so bila na steÏaj
odprta, in sunek vetra je bu‰il Anici z dvori‰ãa naspro-
ti. Stopila je na levo in videla, da je v kuhinji. Dremajoãa
Ïenska je sedela ob ognji‰ãu in se dvignila sedaj in rek-
la:

»Le na ono stran pojdite!«
»Ali bom mogla ostati tu ãez noã?« je vpra‰ala Anica.
»Kako pa, da boste,« je odvrnila Ïenica, »kar na ono

stran v mizat stopite, je zakurjeno, in pivcev takih ni.«

In Ïena ji je pokazala vrata, kjer naj vstopi. Anica je

pritisnila za kljuko in vstopila in opazila pri svitu petro-

BES

MLADA BREDA

173

lejke veã miz; pri eni teh miz je sedelo troje moÏ in kvar-
talo.

»Dober veãer,« je pozdravila Anica, moÏje so odzdra-

vili, toda oãi niso obrnili od kvart. ·ele ko so doigrali, in
je bila Anica sedla, in sicer blizu peãi, se je dvignil eden
moÏ in pri‰el k nji. Bil je gostilniãar Kranjc, poznan po
svoji dobrodu‰ni hudomu‰nosti. Dasi Ïe prileten, je
vendar z dokaj prijaznimi oãmi premotril Anico in vpra-
‰al:

»No, kako pa, vi mlada! Kaj pa boste?«
»Ali bi mogla prenoãiti pri vas?« je vpra‰ala Anica.
»Bomo Ïe napravili, da bo prav. Kaj pa,« je govoril s

prijaznim nasmehom, »boste kaj pili? Malo kuhanega
vina!«

»Da,« je dejala kratko Anica.
»Za veãerjo bi se tudi kaj dobilo,« je pripomnil Kranjc

in od‰el v kuhinjo.

Eden igravcev pa je vpra‰al Anico:
»Ste od daleã, kaj?«
»O, ne!« je odvrnila kratko.
»Pa kar pe‰ hodite?«
»Da!«
»Aha,« je umoval moÏ, »pa daleã, kaj! V mesto?«
»Ne!«
»Aha,« je potiskal zastajajoãi voz pogovora zopet

moÏ, »so slabe poti zdaj, slabe, dasi ni snega.«

BES

MLADA BREDA

174

»Da,« je odvrnila Anica. Tedaj se je vrnil Kranjc.
»Malo okisanih jetric je ‰e,« je dejal, »ãe se vam ne

ustavljajo.« Anici se je oglasila lakota.

»Pa mi dajte,« je rekla, in krãmar je spet od‰el in se

vrnil z jedjo in nato prisedel k moÏema.

»·e eno, naj bo,« je bodril in me‰al kvarte.
MoÏa sta se po kratkem obotavljanju vdala pod pogo-

jem, da je to zadnja igra. Anica pa je ulomila kruha, na-
pravila kriÏ ãez lice in zaãela jesti. Tedaj so se zaãuli v
veÏi trdi koraki, nekdo je naroãal v kuhinjo vina. Anici
je omahnila roka, katero je bila prinesla na ustnice. Spo-
znala je bila ta glas. Sli‰ala je pripomniti Kranjca:

»Aha, na‰ voznik je Ïe doma.«
V istem hipu so se odprla vrata, in Anica je hipno po-

gledala in spoznala Lipeta. Toda on je najbrÏe ni opazil.
Stopil je k igravcem, pozdravil.

»Si pri‰el?« je dejal krãmar.
»Sem!« je odvrnil fant in vlekel iz suknje razne papir-

je, raãune in denar. »Poglejte, se mi zdi, da je prav.«

»Ali ti je kobila kaj nagajala?« je vpra‰al krãmar.
»Ni bilo sile. Bil bi Ïe pred eno uro doma, pa se je oni

presneti Kramar opil, pa ni bilo priprege ãez klanec.«

»Kaj, Kramar pije?« je vpra‰al eden moÏ
»Eh,« je odvrnil Lipe, »je Ïe tako. Pravijo, da gre sla-

bo in da bo ‰lo vse v niã.«

Krãmar je pregledoval raãune.

BES

MLADA BREDA

175

»Z Ïeno se menda prav ne ujemata,« je zopet pripom-

nil Lipe. Tedaj sta se moÏa nehote ozrla na Anico, in tudi
Lipe jo je opazil. V hipu se mu je lice zresnilo in z naglo
kretnjo se je sklonil nad krãmarja.

»Ali je v redu?«
»Bo,« je dejal Kranjc, »kaj pa Ocvirek?«
»Je Ïe v redu,« je dejal z dokaj trdim glasom Lipe,

»zmotil se je bil, pa je terjal dvakrat. Je Ïe vse plaãano.«

»Mislim da!« je dejal Kranjc.
Ta hip je prinesla Ïenica iz kuhinje Lipetu in Anici

vina.

»Kar tam pri peãi postavi, Katrica,« je dejal Lipe in

proti moÏem se obrniv‰i pripomnil:

»Tam sedi ena, ki je sama. Ji bom pa jaz malo druÏe-

val.«

»Malo, malo,« je pripomnil moÏ, »ni ena prezgovor-

nih.« Lipe pa je v resnici stopil k Anici in sedel.

»Si konje in voz spravil?« je vpra‰al krãmar.
»Vse,« je odvrnil Lipe.
»Dobro,« je odgovoril Kranjc. »Kaj, moÏje, ‰e eno?«
»Ne veã!«
»Za liter vina bom dal, ker Ïe sedimo,« je bodril krã-

mar.

»Saj lahko, si naju obral!«
Toda moÏ, ki se je branil, si je vendarle dal vsiliti kvar-

te in zaãel me‰ati.

BES

MLADA BREDA

176

Anica je prinesla vroãe vino na ustnice in pila z veli-

ko slastjo, zlasti ‰e, ker je bila v veliki zadregi. Lipe se je
nagnil ãez mizo in dejal ‰epetaje:

»Kako je to, da ste tukaj?« Lahka skrb je donela iz nje-

govih besed. Anica je bila Lipetu zelo hvaleÏna, da je bil
prikril svoje znanje z njo. Istotako tiho je za‰epetala:

»U‰la sem!«
Lipe je zaãuden pogledal. Ker pa so igralci molãali, je

zaãel govoriti precej glasno:

»Nisem ‰e dolgo tu, pa sem prav zadovoljen. Delo,

kakor se tiãe, in ãe je ãlovek zdrav, pa brez skrbi, je vse
dobro!«

MoÏje igravci so se mej seboj muzali podjetnosti Li-

petovi, in Kranjc je Ïe tuhtal zopet eno onih, o katerih
so pravili, da jih je bil v mlaj‰ih letih poln. Ker ga je pa
skrbel pagat, je molãal. Nekaj hipov za tem so se bili
igravci nekaj sprli, in Anica je na‰la priliko, da je pojas-
nila Lipetu, kaj se je bilo zgodilo. Njemu pa je igralo na
resnem licu toliko usmiljenosti, da je niti s smehljajem
ni mogel docela prikriti. Strmel je pred se. Anici pa je
bilo vino ogrelo premrle ude, in silno prijetno ji je po-
stalo vprião Lipeta. Prva srameÏljivost se je bila umak-
nila zavesti, da je znanec. Pripovedovala je Lipetu, da se
ne namerava vrniti na Peã, in ga povpra‰ala, da li mu je
znano, kje neki je ona njena tovari‰ica, nakar se je Lipe
domislil, da je to ona, ki je od‰la zadnje jeseni z moÏem

BES

MLADA BREDA

177

nekam na Nem‰ko. Ta vest je Anico spravila ob dobro
voljo, zakaj sedaj ni vedela, kam naj se obrne. Lipe jo to
opazil in dejal:

»Svetoval bi vam nekaj.«
Dvignila je oãi k njemu. Bil je vedno oni stari, oni lepi,

resni moÏ. Sedaj pa je leÏala globoka Ïalost na njegovem
licu.

»Prosim,« je rekla.
Lipe je pomolãal za hip, potem je dejal:
»Zdi se mi, da bo najbolje za vas, da se vrnete.«
»Nikoli!« je rekla strastno. Njemu je ‰inil dobrovoljen

nasmeh preko lica in z mehkim, toda prepriãujoãim gla-
som je govoril:

»Kam pa hoãete? Ali ste vi za sluÏbo? Ne izpostavljaj-

te svojega zdravja nevarnosti. Vi se morate vrniti, to ste
dolÏni sebi in Peãi!« je dejal, tako, da je zadnje besede
poudaril. Njej so privrele solze kljubovalnosti na lice in
je rekla:

»Ali sem delala kakor otroci? Moj Bog, druga bi bila

u‰la Ïe preje.«

»Vi morate ostati na Peãi!« je dejal prepriãevalno in

proseãe obenem. »BeÏati s Peãi pomeni, odreãi se pra-
vic do Peãi, in te pravice so va‰e, in ãe ‰e niso, morajo
biti kdaj. Anica, bodite moãni in vrnite se!«

Zdelo se ji je, da napol ume smisel njegovih besed,

zdelo se ji je, da je hotel reãi, da je prevzela z dnem, ko

BES

MLADA BREDA

178

se je moÏila na Peã, vse ugodnosti in bridkosti Peãi in da
je njena prva dolÏnost, da ostane zvesta prisegi, ki jo je
poloÏila pred moÏem v roke duhovnikove, namestnika
Boga. Da je ne smejo nikake teÏave pripraviti do tega, da
bi kr‰ila to dano obljubo, in da je to najmanj, kar more
in sme zahtevati moÏ od nje. Ona pa ga zapusti. Ni li
opraviãen moÏ zavreãi jo, kakor je zapustila ona njega?
In ta moÏ je povrhu ‰e bolehen, in vino je delovalo v
njem, in na vse zadnje, saj je v resnici storila nekaj, kar
mu ni moglo ostati vse eno: udarila je bila njegovo ma-
ter.

Anici je zaãela roka drhteti. Lipe je opazil njen du-

‰evni boj, iz izraz brezmejne pomilovalnosti mu je zo-
pet legel na obraz. Ni li morda zaklicalo nekaj globoko
doli v skritem kotiãku srca tako le:

»Ne verjemi tega, neumnost bi bila, vraãati se na Peã.

Ali ne vidi‰, da je tam za te smrt. Juri je bolan in povrhu
te komaj veã ljubi. Saj je popolnoma slep za vse v rokah
matere. In ta mati! Ali res misli‰, da te bo trpela na Peãi?
Naj umrje moÏ, kaj potem? Îe sedaj te ne more, ker si
ji zme‰ala raãune. Kaj potem? Ali ne bo morda celo
stregla tebi in detetu po Ïivljenju? Brezmiselno bi bilo,
Anica, vrniti se. Anica, ostani tu! Glej, dvoje rok imam,
ali te roke so jake, delale bodo za te in branile te bode-
jo.«

BES

MLADA BREDA

179

Takole je morda mislil Lipe, rekel pa je:
»Vrnite se. Ne bojte se, da bi se vam kdo posmehoval.

Saj vam ni treba povedati, s kak‰nim namenom ste od‰li
s Peãi.«

»Kaj naj poreãem?« je vpra‰ala Anica.
»Kaj naj reãete,« se je nasmehnil Lipe, »recite, da ste

‰li k sodniji zaradi »tatice«, tako ustavite Katri besedo in
kdo drugi bi znal trepetati pred oroÏniki.«

»To je res,« se je nasmehnila, »vi se vsega domislite!«

In obãutila je zopet toliko hvaleÏnost do tega ãloveka in
ni si mogla kaj, da ne bi rekla in ga vikala:

»Oh, Lipe, Bog vam povrni! Vi ste meni zelo, zelo do-

bri!«

Resnost je stopila fantu v lice. Potem pa se mu je zjas-

nil obraz in je pripomnil:

»Domaãi si moramo pomagati!«
»Kako mislite to?« je vpra‰ala Anica, ki ni razumela,

zakaj da je poudaril besedo »domaãi«.

»Anica,« je dejal on mehko, ko da hoãe povedati ne-

kaj silno lepega, »ali se niã ne spominjate va‰e mladosti?
Ali se niã ne spominjate, kako se je bila neke zime z
neke strehe usula na vas plast snega in vas vso pokrila,
ali se niã ne spominjate, da ste tedaj v tisti smrtni nevar-
nosti izgovorili prvikrat ime nekoga »

BES

MLADA BREDA

180

»Lipe,« je zdajci skoro kriknila Anica, »ti si sosedov,

ti si, ti si …»

»S Peãi, kakor vi, Anica!« je mirno pripomnil Lipe.
Osupli so se ozrli na glasno govoreãa moÏje pri kvar-

tah …

BES

MLADA BREDA

181

14 Jerica

udovito je bilo Ïivljenje Jerici. Ta mala, bolehna

osebica! Smilila se je Marjanici, smilila Anici, ‰e

NeÏa je potrpela z njo. Samo Katra je bila ãudno trda z
njo. Ni je mogla pogledati, da se ji ni oko razvnelo v jezi,
da je ni ozmerjala. Nekako tajno veselje je imela v tem
Katra, posebno ‰e, kadar je bil njen brat Luka priãujoã.
Globoko se je smilila zato Jerica skoraj vsem na Peãi.
Zdelo se je pa, da edina ona sama sebe ne pomiluje:
izraz neke bolestne sreãe je ublaÏeval njene velike, pa-
metne oãi. V teh oãeh je bilo toliko globokotajnega, da
je Marjanica dejala nekoã, dasi ni mnogo umela o pes-
mi, da je Jerica res prava Jerica, da se ji vsaj ne godi bolje
ko oni v pravljici, nakar je Jerica odvrnila, da vse to trp-
ljenje ‰e ni niã v primeri s trpljenjem nedolÏnih deklic,
ki so prelile svojo kri za Boga, in da ona moli vsak veãer,
da bi ji Bog dodelil enako sreão. Nato ji je Marjanica s
solzami v oãeh poklonila staro knjigo o Ïivljenju svet-
nikov, in Jerica je jedva doãakala veãerov, da je mogla
nemoteno pri slabi luãi ãitati o muãenicah in muãencih.

BES

MLADA BREDA

182

Neizreãeno se ji je bila priljubila knjiga. Preãitala jo je
kdo ve kolikokrat, ali njena sanjajoãa du‰a je hotela ãi-
tati veã in veã. Tako se je zgodilo, da je steknila v pod-
stre‰ju nekaj knjig, in meneãa, da ne more nobena knji-
ga poroãati drugega nego kako so umirali muãenci in
muãenice, je zaãela brati po vrsti pri najdrobnej‰i. âim
dalje pa je Jerica ãitala, tem veãje je bilo razoãaranje. Niã
o svetnikih, ne, vse kaj drugega je bilo tu pisano. Ali lepo
je bilo vendar, in Jerica je doãitala knjigo; v njene misli
in predstave so se na mah pome‰ale nove, doslej nepoz-
nane ji slike, in Jerica je du‰evno mnogo trpela, ker ni
vedela, kam bi te nove slike razpostavila, kako bi jih
umela. Noã in dan se je muãila odslej. Zaglobila se je v
vroãe premi‰ljevanje muãeni‰kih Ïivljenj. Ali v sredi teh
slik je naenkrat opazila nekaj tujega: sliko iz one male
knjige.

Ta doÏivljaj je bil Ïe tako utrujeno in zbegano dete ‰e

bolj zbegal. Podobna je bila bolj senci, nego mladi dekli-
ci. Malomarno je motrila okolico na Peãi, zdelo se je, da
je skoro neãutna.

V takem razpoloÏenju je bila do onega usodnega ve-

ãera na Peãi, ãigar neradovoljna priãa je bila. Ker je bila
po svoji naravi pla‰na, je napravil prizor na njo tolik vtis,
da je skoro polmrtva z drhteãimi ustnicami padla pod
mizo. Na sreão jo je zaãul AnÏe jeãati in ji pomogel. Po-
tegnil jo je izpod mize in jo odvedel iz sobe.

BES

MLADA BREDA

183

»Ti mora‰ iti zdaj spat,« je dejal oãetovski.
Pripeljal jo je v kuhinjo, toda deklica je drhtela ‰e

huje.

»Le spat pojdi lepo, Jerica,« jo je ogovarjal AnÏe. Ona

pa se je bila krãevito oprijela njegove roke in je trepeta-
joã drgetala:

»Strah me je, strah!«
»âakaj,« je dejal, »te pa pospremim, da te ne bo

strah.« In odvedel jo je po stopnicah v podstre‰je, kjer
je imela svojo posteljo v temnem kotu.

»PriÏgi luã, priÏgi,« je prosila. Otipal je le‰ãerbo in od-

hitel v kuhinjo priÏigat. Ko se je vrnil, je na‰el Jerico
obleãeno leÏati na postelji, z rokama preko oãi in ‰e ved-
no drhteão. Kaj ji je, je pomislil, zakaj se neki tako boji?
Pristopil je z le‰ãerbo prav k nji in jo poklical po imenu.
Odprla je oãi.

»Ali te je ‰e strah?« je vpra‰al.
»·e, ‰e, ‰e!« je drhtela.
»Zaspi, to preide,« je odvrnil fant.
»Ne, ne,« je ‰epetala, »ne morem spati, ne bom spa-

la.«

»Ali ti je slabo,« se je domislil tedaj AnÏe.
»Ne vem,« je odvrnila, »bojim se, bojim!«
»Ali ãesa se boji‰,« je govoril AnÏe, »saj sem jaz pri

tebi. Ali hoãe‰, da ti kaj berem?«

BES

MLADA BREDA

184

Segla je pod odejo in izvlekla drobno knjiÏico. AnÏe jo

je vzel. »Kaj naj ãitam?« je vpra‰al.

Tedaj se je ona napol dvignila in se sklonil k njemu:

»AnÏe, ne pravi nikomur, da sem bolna, dali bi me od
hi‰e. Jutri bom zdrava. A sedaj ãitaj, ãitaj!«

»Kje?«
»Tu,« je razgrnila deklica strani. AnÏe pa se je pomak-

nil k luãi in zaãel ãitati:

»Aj, je lepa mlada Breda,
z okna v belo polje gleda;
v belem polju gre stezica,
ob stezici je meglica.
Z okna v belo polje gleda,
mater ogovarja Breda.«

AnÏe je prestal in se zaãuden ozrl na Jerico.
»âitaj, ãitaj,« je ‰epetala z napol zaprtimi oãmi. AnÏe

pa je ãital dalje:

»To ni rosnih polj meglic,
to je trudnih konj sapica;
z Bogom draga moja mati,
ko po mene grejo svati;
komaj vi ste me rodili,
Ïe ste hãer me zaroãili!
Mati Bredo tolaÏila,

BES

MLADA BREDA

185

s peão ji lase pokrila,
jo za mizo posadila,
svate v hi‰o povabila.«

Zopet je prenehal AnÏe in se ozrl na Jerico. LeÏala je

nepremiãno; stoprav, ko je prenehal, so se ji zgenile
ustnice, in AnÏe se je poglobil zopet v knjigo:

»Sedli so za mizo svati,
vsi so v svili, vsi so v zlati.
Sladko vinãece so pili,
se od jeÏe odpoãili,
potlej Bredo zasnubili.«

Rahel vzdih se je izvil Jerici iz ust, in AnÏe je prenehal

ter se ozrl na deklico.

»Hitro, hitro,« je prosila, in AnÏe je poãel ãitati zno-

va:

»Kaj si Ïalostna in bleda,
kvi‰ku, kvi‰ku mlada Breda!
TeÏko Ïenin tvoj te ãaka,
misel mu in Ïelja taka,
da poslal je svate svoje:
Jezdite do Brede moje,
prstan zlat ji nateknite,
jo na konja posadite,
jo na grad mi pripeljite.«

BES

MLADA BREDA

186

AnÏe je obraãal stran in se pri tem zopet ozrl na Jeri-

co.

»Ali spi‰?« je vpra‰al, ker je imela oãi zaprte. Zgenila

je z glavo, AnÏe pa je ãital dalje:

»Ali Breda se zajoãe:
To mi v glavo iti noãe,
da bi z vami zasedlala,
revna, oh, je moja bala.
Kaj vam pravim, dragi svati,
ali ‰e Ïivi mu mati?
Osem sinu Ïen umorila,
bi ‰e Bredo zastrupila!«

Nehote je AnÏe ãital vse glasneje. Tu pa je prenehal in

se z novim zaãudenjem, odkod Jerici ta knjiga, ozrl na
njo. Videl jo je, kako je drhtela pod pritiskom ãudne
groze.

»Ali je dovolj, Jerica?« je vpra‰al, ali ona je nevoljno

odkimala, in AnÏe je ãital:

»âe te huda ta‰ãa pla‰i,
taki so ti svéti na‰i:
Bi li z vinom ti napila,
ga na skalo bo‰ izlila,
ti pogaãe ponujala,
bode‰ jo ‰ãenetu dala!«

BES

MLADA BREDA

187

AnÏetu je ‰inil zvit smehljaj ãez lice in z glavo kima-

joã je ãital:

Hitre konje osedlali,
osedlali, odjahali,
mlado Bredo odpeljali.
Spazi Ïenin jih na poti,
z grada jim hiti naproti.
Pa se Bredi konj spotakne,
sedlo se mu s hrbta zmakne;
v sedlo meã je ta‰ãa skrila,
da bi Bredo umorila.

AnÏe je zasli‰al ihteti Jerico in je zaprl knjigo.
»To je preÏalostno, Jerica, ne bom veã bral!«
»Prosim, prosim!« je ‰epetala, kakor otroci.

»Îenin jo v skrbeh vpra‰uje,
jo vpra‰uje, poljubuje:
Kaj prihaja‰ mlada Breda,
kaj prihaja‰ smrtnobleda?
Vzdihne Breda in mu reãe,
iz srca ji kri priteãe:
Oh, ne bodem ti nevesta,
oh, ne bom ti Ïena zvesta!
Osem Ïen ti je umorila,
tudi mene je ubila,

BES

MLADA BREDA

188

je prerevna bala moja,
stra‰na, oh, je mati tvoja!«

Nekaj silovito plahega je bilo v Jeriãinih oãeh. Brez-

izrazne so strmele pod temno streho. Temna postava se
je bila medtem izmotala nekje iz teme in s ‰irokoodpr-
timi oãmi strmela na prizor, kjer je zdrav, vesel in mo-
ãen fant ãital Ïalostno povest ne pregibni in ‰ibki dekli-
ci. Obenem pa je gorelo tudi v teh oãeh nekaj silno Ïa-
lostnega. Toda ta Ïalost je bila divja, je bila podobna Ïa-
losti leva. Z rokami stiskajoã glavo je Ïdel v temi Luka Ïe
ves ãas. AnÏe ga niti sedaj ni opazil, z nekako nestrp-
nostjo je ãital dalje:

»V grad so beli prijahali,
Bredi posteljo postlali,
ji postlali in jokali.
Z glave Breda peão vzame,
vanjo srãno kri zajame:
Tole materi nesite,
ji recite, sporoãite:
veã ne vidi me na sveti,
ãula bo od mene peti!«

AnÏe je zadrÏal sapo in ãez hip ponovil zase:
»âula bo od mene peti!«

BES

MLADA BREDA

189

Tedaj pa je presekal mrtva‰ki molk nenadoma bole-

sten vzklik. AnÏe se je prepla‰en ozrl na Jerico. S spaãe-
nim obrazom, oãi obraãajoãa, se je vila deklica pred
njim na postelji, in bela pena, pome‰ana s krvjo, ji je
leÏala na ustnicah.

»Jezus, Jezus,« je za‰epetal AnÏe, »kaj je to, kaj je to,

Jerica?«

Tedaj je zaãutil na svoji rami roko in se obrnil. Luka je

stal pred njim.

»BoÏjast jo meãe,« je rekel starec. ·e nikoli se AnÏe-

tu ni zdel Luka tako star.

»Ali umrje,« je vpra‰al AnÏe, ko je pri‰el k sebi.
»Ne,« je odgovoril Luka, »to preide; dobro je, da leÏi.«

In starec je sedel na posteljo. Ko pa se je AnÏe zopet ozrl
na Jerico, se mu je toliko zasmilila, da je moral pogledati
v stran, in kakor zase je pripomnil:

»Ni bilo dobro, da sem ãital.«
»Kaj si bral?« je vpra‰al sedaj nenadoma Luka.
»Od hudobne ta‰ãe, ki je umorila Bredo,« je odvrnil

AnÏe.

»Ali jo je res?« je vpra‰al Luka.
»Res!« je odvrnil AnÏe.
AnÏetu se je zazdelo, da je nekje nekdo za‰kripal z

zobmi, in mrzlo ga je izpreletelo.

»Pojdi spat in se ne boj,« je dejal Luka, in AnÏe je po-

slu‰al …

BES

MLADA BREDA

190

* * *

Skoro nekaj enakega ko v podstre‰ju, kjer je sedel Luka
ob bornem leÏi‰ãu, na katerem se je vila Jerica, se je go-
dilo v prav istem ãasu v drugem nadstropju doli, kjer je
leÏal do smrti truden Juri, in je sedela mati ob njem. Ko
je bil Juri stopil na vrata, je bil izgubil zavest. Jeza in po-
vÏito vino sta ga bila popolnoma ubila. LeÏal je dolgo
brez zavesti. Po sobi, kamor so prinesli Jurija, je di‰alo
po jesihu. Ko se je bil Juri zavedel, je opazil mater. Toda
niã se ni mogel spomniti, kaj se je bilo zgodilo z njim,
ãutil pa je, da je silno slab, in glava ga je bolela tako hu-
do, da je s teÏavo prena‰al luã. Ko je Katra opazila, da se
je sin zavedel, je zaãela jokati in skloniv‰i se nadenj, je
govorila:

»Oh, ti moj reveÏ, ti! Kako si ti to zasluÏil, sirota! Oh,

in sem vedela, da bo ona tvoja poguba. Saj nima srca, saj
nima du‰e!«

Tedaj se je Juri nemirno zganil in se sku‰al dvigniti, ali

bil je pre‰ibak. Spomnil se je vsega.

»Mati,« je zastokal, »kje je ona?«
»Vpra‰aj jo, kam je ‰la!« je odvrnila ona in si obrisa-

la solze. »Tak reveÏ si, pa te zapusti in gre. Zdaj ve‰, zdaj
vsaj ve‰, kaj se ima‰ nadejati od nje!«

Juriju je bilo, da mu poãi srce. S silo je stisnil za ode-

jo, da ne izgubi zavesti. Potem pa si je pokril lice z roka-

BES

MLADA BREDA

191

ma, in Katri se je zdelo, da se trese od notranjega ihte-
nja.

»Le joãi, ubogo moje dete,« je govorila Katra, »odle-

glo ti bo. In glej, saj ima‰ mene, tvojo mater.«

Tedaj pa jo je on prijel za roko in dejal:
»Tistega ji ne bi bili smeli reãi, mati! Jaz ne morem

verjeti! Anica ni nepo‰tena!«

»A zakaj je udarila, zakaj!« je ihtela Ïena. Sin pa se je

vrgel obupno nazaj na posteljo. Po glavi mu je blodila
samo ena misel: »Ali je ‰la zares, ali se ne vrne?« Skoro
na glas je mislil.

»Ne vrne se, ne!« je kot zase ihtela Katra in dvignila

oãi proti stropu. In je opazila veliko trokotno oko, resno
in jasno, ko da jo svari in prosi. Ali Katra tega oãesa ni
umela.

Juri pa se je vil z grozovito mislijo skozi neko temo, ko

da beÏi pred neãim. In vendar je bilo to grozno venomer
za njim in je klicalo: ne vrne se, ne vrne se …

BES

MLADA BREDA

192

15 Îena se vrne, moÏ se poslavlja

zza gore je rastlo solnce, svetlo in lepo. Doline so bile
‰e potopljene v modri somrak, vrhovi pa so bili svetli

in zlati. Preko doline je ‰inil Ïarek, z veje na vejo, z ivja
na ivje. Kot ognjene so zaÏarele veje, in zagorela je voda
v potoku. Zagorele so ledene sveãe, zabliskalo se je vse
vprek in povsod. In vse nad svetlo zemljico je leÏal pas
modrega neba. ·e zlatih zvezdic bi prilepil nanj, in bi
bila zemljica kot kraljica iz pravljic, in solnce bi Ïarelo v
njeni kroni. Ali mrzla si, o kraljica, ti zimsko jutro. Lepa
ali mrzla. Anica ni ãutila ni mraza ni lepote njene. Pre-
veã je bila zamaknjena v svoje misli. Nazaj k ta‰ãi z le-
denim srcem, nazaj k ljudem, ki niso dobri, nazaj pod
streho gorja, samozatajevanja, sramotenja, nazaj k mo-
Ïu, ki je kakor dete po pameti in zdravju. In vendar je to
dete njen moÏ, in dolÏna mu je, vrniti se, in storila bi
greh, da se ne bi vrnila. O Juri!

Anica je spe‰no korakala. Lipe jo je bil hotel potegniti

nekaj pota z vozom. Ni hotela. Do zadnjih hi‰ jo je ven-
dar spremil. In sedaj so ‰le njegove spodbujajoãe bese-

BES

MLADA BREDA

193

de za njo in z njo, in njegove resne, mirne oãi. Vrni se!
Tudi jaz sem s Peãi, toda meni ni dano, da bi se vrnil. Ti
pa si tam in hoãe‰ zbeÏati? O kako si maloverna, Anica!
Ali ne ve‰, da je treba bolesti in je treba grenkega gor-
ja? Brez gorja ne bo izprana krivda tvojega oãeta. Pre-
gnana si bila. Pregnanka, bori se za svojo last! Ali naj se
ti ta‰ãa smeje na Peãi? Smeje razkraljica pravi dedni kra-
ljici? Ali niã ne ve‰ o kraljicah, ki jih je vrgla zlost s pre-
stolov? Ali si pa sli‰ala, da se je katera njih do smrti vda-
la v svojo usodo? Ali si sli‰ala, da se je odrekla dedna
kraljica dedni kraljevini? Vrni se na Peã! Anica, bodi
moãna, vrni se in izpolnjuj svoje dolÏnosti! âe si svoj ãas
pri‰la na Peã, je bila boÏja volja tako, in boÏja volja je, da
ostane‰ na Peãi do svoje smrti in ‰e ãez … Anica je bila
pri‰la na Peã, ne da bi bila zapazila, kako jo Ïe od trga
sem spremlja v gotovi razdalji TomaÏ … Stopila je v ku-
hinjo, kjer je ta‰ãa ravno kavo pila. Ko je ugledala Ani-
co, je Katra zardela in planila kvi‰ku:

»Kaj? Ti? Se drzne‰?«
»Zakaj ne,« je odvrnila Anica. »Saj sem bila le do trga,

do sodnije radi one kraje, da sodnija dokaÏe, kdo je
kriv.«

»To si storila?« je osupnila Katra.
»To sem storila,« je hlinila Anica trdost.
»Lepa je ta,« se je odzvala Katra, »moÏ ji umira, ona

pa leta po sodnijah!«

BES

MLADA BREDA

194

»Sramota je huja od smrti!« je skoro zaihtela Anica.
Katra je izginila iz kuhinje, Anica pa je zaãutila v svoji

roki drugo roko, ki je njeno stiskala

»Kako ste to pametno storili. In pa to, da ste pri‰li na-

zaj! Oho, pa smo mislili, da je ‰la od hi‰e, na‰a nevesta,
oho!« Tako nekako je hotela pozdraviti Anico Marjani-
ca, ker pa je bila priãujoãa NeÏa, je rekla samo:

»Bog pomagaj, saj ste vsi mokri od potu, k ognju se-

dite, pa vroãe pijte, vroãe.«

NeÏa je nalivala Anici mleka in kave. Toda silno ne-

mirna je bila, in roka se ji je tresla in tako je ulivala mi-
mo.

»Daj sem, neroda!« jo je o‰tela Marjanica. NeÏa pa se

je izgubila nekam iz kuhinje.

Ko je pri‰la Anica k Juriju, jo je Ïe priãakoval. Dasi mu

je leÏalo oãitanje na obrazu, je vendar gorelo v njegovih
oãeh nekaj veselja, da je ona tu. Vendar pa je izku‰al to
veselje popolnoma zakriti in z resnim, oãitajoãim gla-
som je rekel:

»No, si se premislila in se vrnila!«
»Da,« je odvrnila z rahlo vznemirjenim glasom. »Za-

to, ker nisem imela namena ne vrniti se!«

»Res?« je vpra‰al zategnjeno, toda ona je premagana

od bolesti pokleknila ob njem in prosila:

»Juri, stra‰no sem bila iz sebe. Juri, ne zameri, poza-

bi! Ne zgodi se veã, tudi ãe bo ‰e huje. Ali sinoãi si bil

BES

MLADA BREDA

195

prviã tako ãuden z menoj. In tega ne morem prenesti,
Juri, povej, ali si moãno trpel, ali ti je moãno hudo?«

Mimo osinelih ustnic mu je ‰inil bolesten smeh.
»·e vpra‰a‰?«
Ona pa je zaãela jokati pol vsled svojega sinoãnega

bega, pol vsled usmiljenja nad njim. Hipoma pa je moÏ
vpra‰al:

»Kje si bila?«
»V trgu!« je odvrnila in si obrisala solze. âutila je, da

ne more pripovedovati vsega, kar se je bilo zgodila v
trgu. Zato ni omenila niti z besedo Lipeta. Njemu pa se
je videlo, da bi rad ‰e kaj veã vedel. In ko ni govorila, mu
ni bilo ljubo in obrnil se je v stran. Tedaj je ona vstala in
‰la, misleãa, da je hud na njo. Zaãutila se je silno nesreã-
no, in ni je strpelo v hi‰i. ·la je na dvori‰ãe in krenila
gori proti gozdu. Spomnila se je vsega, kar se je bilo do-
godilo sinoãi. Srce ji je plalo. Venomer je videla pred se-
boj upadlo lice Jurijevo. »Je Ïe preã, je Ïe preã!« ji je ‰vi-
galo po glavi. In dolÏeãa sama sebe, da je ‰la sinoãi in
povzroãila tako Jurijevo slabost, je hitela in hitela. In tej
misli ni ubeÏala. Ihtela je. In venomer ga je sli‰ala govo-
riti: ·e vpra‰a‰, ãe mi je bilo hudo! Sela je na parobek in
bulila pred se v dolino. Svetla se je bliskala pred njo, njej
pa je bilo neznosno to svetlo, kakor so ji bili neznosni
ljudje. Pri misli na Katro je vzdrgetala. »Umrje,« si je
mislila, »in poreãe, da sem kriva jaz!« In zopet je zaih-

BES

MLADA BREDA

196

tela: »O Bog, kaj naj storim!« Potem pa se je oklenila
misli: »Doli grem in poprosim jo odpro‰ãanja in od nje-
ga se ne ganem veã. O Bog, samo daj, da bi ‰e ozdravel,
daj, da ozdravi!« In obupajoãa in tolaÏeãa se je hitela
domov. Z vihrajoão rdeãico v licu je pri‰la k Juriju. Pri
njem je bila mati, z prezirljivo resnostjo se je ozrla Ïena
na Anico, da je Anici zatrepetalo srce. Tudi Jurijevo lice
je bilo mraãno. Anica je opazila, da je noãe niti pogleda-
ti. Najraje bi se bila na vratih obrnila in ‰la zopet, ka-
morkoli, samo odtod, samo v stran. In vendar je ostala,
stopila s trdimi koraki k ta‰ãi in rekla:

»Mati, odpustite, tudi jaz vam odpustim in pozabim!«
»Pa si ‰la toÏit!« se je oglasila Katra, posmehujoãe in

strupeno. Jurijevo lice pa se je ‰e bolj stemnilo. Anica
sprva ni vedela, kaj naj stori. Jok ji je silil v grlo. Tresla
se je od samopremagovanja. Ta‰ãa je gledala mimo nje,
ko da ni Anice v sobi. Anica je zbrala poslednje moãi.

»Mati,« je jeãala skoro, »imejte usmiljenje. Îal mi je,

grdo sem storila. Pozabite, prosim!«

Katra je zamahnila z roko in dejala:
»Tako, torej Ïal ti je?« In za hip so obstale njene oãi na

Anici. In Anica se je zbegala. Razumela je ta‰ão. »Pravi‰,
da ti je Ïal. Toda tega ti jaz ne verujem. Ti mi ne odpusti‰
nikoli, kakor ne morem ljubiti jaz tebe. Kaj hoãe‰? Mej
nama ni mogoã mir. Ne hlini sebi in Juriju. Saj je vse za-
man!«

BES

MLADA BREDA

197

V Anici je prikipela bolest do vrha. Toda ta‰ãe ogovo-

riti ni mogla veã. Zato se je obrnila k moÏu:

»Juri,« je zaklicala, »prosim te, reci ji, reci, naj pokaÏe

vsaj malo srca!«

»Koliko si ga pokazala ti!« je viknila tedaj Katra in se

dvignila.

Anica je zatrepetala ãudne bojazni in zastrmela s ‰iro-

kimi oãmi v ta‰ão.

»O srcu govori,« je govorila Katra, »pa ga sama nima.

No, koliko srca si ti pokazala do moÏa, katerega si sinoãi
zapustila, koliko? ToÏit,« se je rogala v isti sapi ta‰ãa,
»seveda, toÏit je ‰la. Ko bi le ne vedeli komu! Ko bi le ne
vedeli, kdo te je vrnil. Pa pride in se ‰e lepo dela, kakor
svetnica.«

Po vsem telesu drhteãa je poslu‰ala Anica ta‰ão; ãu-

tila je, da je brez vse moãi, in iskala je opore in se lovila
za rob postelje. Z groznim strahom je gledala Juriju v
obraz, ki mu je od strasti drhtel. Tedaj je Anica razumela
vse: Saj je vse preã, ãe Ïe tako mislijo o meni, potem je
vse preã. In skoro zasmejala se je:

»Res je,« je bledla, »brez srca sem, hinavka! Juri, le

poslu‰aj jo, verjemi ji.«

»Ali more‰ tajiti, da nisi bila z Lipetom?« je zaklicala

Katra. »Ali more‰ tajiti?«

BES

MLADA BREDA

198

»Ne tajim!« je odjeknila Anica, »zakaj bi tajila!« Vide-

la je tedaj Anica, da moÏ nemirno grabi z roko za ode-
jo.

»Torej ne taji‰!« je nadaljevala Katra. »Povej, no, po-

tem ‰e to, kako da nisi ostala pri njem. Zakaj si se sploh
vrnila? Povej no!«

Anica je z blaznim smehom motrila ta‰ão. Da je ãutila

vsaj nekaj moãi, bi se bila vrgla na njo. Tako pa je gini-
la v groznem strahu motreãa bolj in bolj nemirno lice
moÏevo. Toda niti z eno besedo ji ni pri‰el na pomoã, in
Anica je mislila: »Obsodil me je, za nezvesto me ima!«
In neznosna boleãina ji je stisnila srce.

»Juri,« je zaklicala, »ali more‰ to verjeti? Juri, ali mo-

re‰ trpeti, da govori tako?«

Grobna ti‰ina je zavladala v sobi. Juri se je nestrpno

dvignil in dejal:

»Jaz mislim tako kakor moja mati!«
»Tako misli‰?« je vpra‰ala s hipno mirnim glasom

Anica. V naslednjem hipu pa ji je stresel telo presunljiv
jok.

»O Juri,« je zaklicala, »tega nisem zasluÏila, tega ne!«

In pobegnila je iz sobe in venomer ji je ‰vigala peklen-
ska misel po glavi: »Bog jo kaznuj! Prekleta naj bo! Na
njeno glavo naj pride njegova in moja smrt!« In hitela je
po stopnicah in ãez dvori‰ãe ter doli po bregu. Kam?

BES

MLADA BREDA

199

kam? kam? »Prokleta naj bo, ãe je ‰e Bog v nebesih!«
Obstala je doli ob mostiãu. Kam? kam? kam?

»Anica, Anica, gospodinja!« je zaklical tedaj nekdo za

njo. Ozrla se je. Bil je AnÏe. Stal je tik za njo in bled je bil.

»Kaj je?« je vpra‰ala kakor iz sebe.
»Lepo vas prosim,« je dejal fant, »ne izdajte NeÏe.

Ona je vzela, pa bo vse vrnila. Prosim vas, ne hodite po
oroÏnike. NeÏa je rekla, da se obesi raje. Lepo vas pro-
sim!«

Anica se je nekoliko zavedla.
»Ali je NeÏa vzela?« je vpra‰ala, »kako ti to ve‰?«
»Sama je povedala in tudi, da je nala‰ã pustila v sobi

pasti en desetak. In mene in Jerico je prosila, naj vas
prosiva, da ji odpustite in molãite,« je pripovedoval An-
Ïe in pristavil: »Samo jaz in Jerica veva sedaj, drugi pa
ne smejo vedeti. In jaz in Jerica sva ji obljubila, da bova
molãala.«

Lahka Ïalost je drhtela pastirju v besedah, in Anica je

opazila stoprav sedaj, da je bled.

»Ali si bolan,« je vpra‰ala, »da si bled?«
»Ne,« je odvrnil, »sem malo spal, Jerica je zbolela!«
»Pojdiva k nji!« je dejala Anica, in vrnila sta se. Ani-

ca pa se ‰e dolgo ni mogla zavedeti, kaj se je bilo godi-
lo z njo, in kaj bi se bilo zgodilo, da ni prihitel AnÏe za
njo, in z nekako sveto grozo je ponavljala pri sebi: »·e
je Bog v nebesih …«

BES

MLADA BREDA

200

Tisto noã potem je sanjala Anica od samih belih roÏ.

Zbudila se je in je zopet vsnula in je zopet sanjala od
belih roÏ. Nato pa ni mogla zaspati veã, oblekla se je in
je tiho od‰la k Juriju in se nesli‰no zgrudila na kolena ob
njegovi postelji. Spal je. Ali kmalu se je zganil, zajeãal in
se prebudil. V polmraku je opazil kleãoão in meneã, da
se mu sanja, iztegnil roko in otipal vlaÏno Ïenino lice.

»Kdo je?« je vpra‰al.
»Jaz!« je odvrnila Ïena in zaãela pritiskati njegovo

roko na ustnice.

»Pojdi spat,« je dejal skoro trdo. Toda ona je ‰e tesne-

je pritisnila njegovo roko na svoje ustnice.

»Kaj ti je?« je vpra‰al skoro jezno.
Tedaj se je ona nagnila k njegovemu u‰esu in ‰epeta-

la: »Nekaj ti moram povedati, zato da bo‰ vedel, da ni-
sem bila nezvesta, Juri! Tudi, ãe bi ti umrl, ti obljubim,
da ne vzamem nikogar veã. Juri, do smrti nikogar!«

Zaãutila je, kako je ‰el lahek trepet skozi vse njegovo

telo. Toda ona je mislila, da je to izraz veselja, in izraz
nepopisne sreãe ji je stopil na lice. Toda, kakor ni ona
videla plahega njegovega lica v tem hipu, tako ni niti on
videl sreãe njene nad svojo moãjo, ko je obljubila za-
vrÏena, njemu, ki jo je zavrgel, zvestobo preko groba.

»Juri,« je za‰epetala, »zakaj molãi‰?« Stoprav je opa-

zila, da leÏi nepremiãno. PriÏgala je luã. LeÏal je negiben,
z oãmi uprti mi v strop in ni se oglasil na njene besede

BES

MLADA BREDA

201

in klice. Ali bil je Ïiv. Sedla je ob njem, pa ni sedela dol-
go. Kmalu so se odprla vrata, in je pri‰la ta‰ãa ter ji rez-
ko velela, naj gre spat. Anica je ‰la, toda ‰e dolgo je po-
slu‰ala na vratih. Toda notri je bilo tiho, in Anica se je
vrgla na posteljo in je zaãela jokati in potem moliti, tako
je zaspala in spala brez sanj do jutra.

* * *

Marjanica je stopila na prag. Imela je oãi rdeãe, ker ji je
nagajal pri potikanju dim. S predpasnikom si je obrisa-
la solzeãe oãi in ‰la je ãez dvori‰ãe pogledat, da li ne pri-
haja Ïe Anica, ki je bila ‰la po zdravnika, ker se je bilo
Juriju zelo poslab‰alo. Marjanica jo je videla zgodaj zjut-
raj oditi ihteão. Ponudila ji je ãa‰o gorkega mleka, toda
Anica je pustila mleko in od‰la te‰ãa. Marjanici se je
mlada gospodinja smilila in godrnjala je sama zase, ãe‰,
da ni v celi hi‰i ãloveka, ki bi ‰el, da mora sirota sama
hoditi tako daleã in taka.

Pogledala je Marjanica na cesto doli. »Ni je ‰e,« je po-

mislila in se trudila, da razbere uro na va‰kem zvoniku.
Tedaj se ji je zazdelo, da ãuje Jurijev glas.

»Marjanica, ali ‰e ni Anice?«
»Ni je, ne!« je rekla Marjanica in se ozrla. Toda niko-

gar ni bilo za njo.

»Kaj?« se je vpra‰ala Marjanica. »Saj sem sli‰ala, go-

tovo sem sli‰ala, njegov glas je bil.« Tedaj pa se je do-

BES

MLADA BREDA

202

mislila, da je vendar nemogoãe, da bi jo bil ogovoril Juri,
ki leÏi bolan. Vendar se je ozrla Marjanica na okna. Bila
so vsa zaprta. Tedaj je Marjanica zatrepetala in pobeg-
nila v kuhinjo. Tu ji je stopila Peãanka naproti.

»Kje je Juri?« je sopla Marjanica burno. Zaãudena jo

je pogledala Katra.

»Sli‰ala sem ga, vpra‰al je po Anici!« je pravila dekla.
»Sanjala si!« je odvrnila Katra. »Saj je zaspal!« Marja-

nica ni odgovorila niã. Njeno obliãje pa je preletel ‰e
huj‰i strah.

»Kaj ti je?« je skoro viknila Katra.
»Zopet jo je klical!« je ‰epetala Marjanica.
»Ti nori‰!« je rekla Katra. Marjanica jo je prijela za

roko in z drhteãim glasom je govorila:

»Spomin je bil! Umrl bo. Lepo vas prosim, po‰ljite po

gospoda, ljubi Bog, po‰ljite, po‰ljite!« In Marjanica se je
drhteã zgrudila na stol, medtem ko je od‰la tudi ta‰ãa
sedaj vznemirjena k sinu. Nekaj hipov pozneje se je vr-
nila in rekla:

»Ti in tvoj spomin. Tako lepo spi »
»Spi,« je drhtela Marjanica, »telo spi, du‰a pa hodi za

Anico!«

Katra ji je obrnila hrbet in od‰la v sobo. âuden strah

se je je polastil v kuhinji ob drhteãi dekli. Stopila je k
oknu in videla, da leti Marjanica v divjem teku ãez dvo-

BES

MLADA BREDA

203

ri‰ãe. V naslednjem trenotku jo je zagledala stopiti z
Anico izza vogla. âula je njene plahe besede:

»Spomin, spomin! … Trikrat je klical … Umrl bo …

prej ni mogel … kakor otroci … brez botra.«

·e je opazila ta‰ãa bledo obliãje Aniãino in njeno ut-

rujenost: gotovo je zelo hitela. V naslednjem hipu jo je
ãula stopiti v hi‰o. Odprla je vrata v veÏo. Toda Anica je
bila Ïe na stopnicah. Pod vplivom neznosne plahosti in
slutnje je odprla Anica vrata v sobo, kjer je leÏal bolni
Juri. V sobi so bila okna zagrnjena. V prvem hipu je bila
Anica popolnoma oslepela. Stopila je k moÏevi postelji.
·ele sedaj je opazila, da je prazna. Nepopisen strah ji je
zazibal kolena. Presunljivo je viknila:

»Juri, kje si?«
Nihãe se ni oglasil. Anica je zaãela ko blazna iskati po

sobi, toda Jurija ni bilo nikjer. Tedaj je obstala ob pol-
priprtih vratih v svojo sobo. Svetla dnevna luã je pada-
la skozi vrata. Vstopila je. Toda pri prvem koraku je
odrevenela, ko da je ugledala goreão Sodomo. Z ustni-
cami je gibala, ali sli‰nega glasu ni bilo ãez nje. Premi-
kala je noge, ali kakor vkovane so bile. Tam ob oknu,
kjer se je svetil v dnevni luãi grm na dan poroke zasa-
jenega roÏmarina, in je Ïarel snop rdeãih Ïarkov, odbi-
jajoãih se od nekod, je slonel nekdo s pove‰eno glavo,
oblito od Ïarkov rdeãih. Tedaj pa je Anica spoznala, da

BES

MLADA BREDA

204

je oblit tudi po beli srajci od teh Ïarkov, in da je oblita
bela stena in beli pod.

»Kri!« je zastokalo v nji. Premaknile so se ji noge. Pla-

nila je k oknu. Globok vzdih se je izvil tedaj v roÏmarin,
vse telo, dozdaj sloneãega, je zadrgetalo, in Anici se je
zgrudil v roke njen moÏ, njen Juri … mrtev.

»Juri,« je govorila z brezizraznim nasmehom, »pri‰la

sem, glej, pri‰la sem!«

Toda moÏ je ni ãul veã. TeÏek ji je leÏal v rokah in ji

polzel iz njih. S polzeãim telesom se je zgrudila tudi Ani-
ca.

»Juri, Juri, ali me ne sli‰i‰?«
Tedaj je zaãutila, da drÏi v roki ko‰ãek papirja. Z ne-

kako brez miselnostjo je razgrnila listiã. Dvoje teÏkih,
krvavih srag je bilo na njem. Anica je listiã obrnila. Spo-
znala je pisavo svojega moÏa in je ãitala, ne da bi ume-
la, kaj ãita: »Prekliãem …«

V naslednjem trenotku se je ozrla zaãudena okoli se-

be. Pretresljiv jok je napolnil sobo. Anica je opazila Mar-
janico s Katro na vratih in sli‰ala ‰epetati ta‰ão:
»Mrtev!«

»Mrtev,« je ponovila Anica ko otroci in ãutila, da plo-

ve nekam v neznano. Nekam v sivo meglo, iz katerega
vstaja brezkonãno veliko, sivorjavo oko! Anica je zatre-
petala:

»Sodba« …

BES

MLADA BREDA

205

II. del

16 «Sin naj bo!«

omrak je bil v kuhinji, in samo zdaj pa zdaj je raz-
svetlil ostreje goreãi ãok mraãne kote in troje resnih

Ïenskih obrazov ob ognju. âok je bolj tlel ko gorel in ker
ni bil popolnoma suh, je nekaj cvililo in pelo v njem, ta-
ko Ïalostno, tako toÏeãe, da bi bilo ãloveka skoro groza
v tem mraãnem, mrzlem vzduhu. Troje Ïen pa je sedelo
z resnimi, topimi obrazi v kuhinji, in oãividno jih ni bilo
groza, ne, ‰e nekake vrste zado‰ãenje, ko da izpolnjujejo
svojo sluÏbo, je bilo v njihovih obrazih, suhih, Ïoltih,
starikavih. Ali so bile sploh to Ïenske kr‰ãene in mrjoãe?
Niso bile morda duhovi, ki vodijo in spremljajo Ïivljenje
ãloveka? Gr‰ka pravljica vsaj pripoveduje o treh Ïenah,
ki spremljajo Ïivljenje ãlovekovo. Prva zasnuje nit Ïiv-
ljenja ãloveku pri rojstvu: Kloto; druga prede nit s ko-
‰ãenimi, neumornimi prsti: Lahezis, in ne poãije prej,
dokler ne prereÏe tretja, Atropos, te niti in ãlovek ne
umrje. Ali so bile te Ïene Parke? Ali morda slovenske ro-
jenice?

BES

MLADA BREDA

206

Vsekako so si bile v sorodu, in podobni sta si bili dve

docela po strogosti obrazov in vznemirjajoãi suhosti
teles; samo tretja je bila rejena v primeri z onima. Bile pa
so to: botra Cilika, ki je oãividno ãutila v hi‰i mej onima
najveã pravice in je onima dvema nalivala vroãe ãrne
kave ter jima jo me‰ala z Ïganjem; bila je nadalje druga
njena sestra Koãanka, ‰e bolj suha od Cilike, in tretja je
bila Cilikina polsestra: Recljeva. In tedaj se je zgodilo, da
se je tem bajeslovnim bitjem razvezal jezik, in globo-
koumne besede so padale v somrak in mej mrtva‰ko
cvrãanje tleãega ãoka.

»Kdo bi si bil mislil; se mi zdi, da je bilo kakor vãeraj,

ko smo ga krstili,« je pripomnila Cilika Kloto in si obri-
sala solzo.

»Prav rada bi mu dala deset od svojih kriÏanih let,« je

dejala Koãanka Lahezis in strupenojezno pogledala na
Recljevo. Pa ne iz jeze! Koãanka je vselej, ko je bila ginje-
na, gledala strupeno jezno.

»Je Ïe boÏja volja tako!« je pripomnila dobrohotno in

s kaj malo Ïalostnim glasom zadovoljna Recljeva Atro-
pos.

In zopet so molãale Ïene, in samo hlod je pel svojo

mrtva‰ko pesem.

»Tako veselo je bilo na poroki. Kdo bi si bil mislil, da

ga bomo tako kmalu kropili,« je pripomnila z rastoãim
glasom Cilika Kloto in si obrisala dvoje solz.

BES

MLADA BREDA

207

»·e 25 let ni bil star!« je zagrozila Koãanka Lahezis.

Pri tem je zamahnila z roko proti Recljevi, nakar je do-
brodu‰na Atropos sreãno krenila z glavo v stran in s po-
joãim glasom pristavila:

»Smrt ne izbira, od kraja pobira!«
In Parke so z vidnim uÏitkom srknile dehteãe kave. Pa

si je obrisala ustnice Kloto in rekla:

»Tak‰no posestvo, pa mlado Ïeno ima, pa mora um-

reti.« In obrisala si je ustnice Lahezis in se v divji jezi
pognala kvi‰ku in rekla z grozeãim glasom:

»Ali je sploh uÏil kaj dobrega, kaj?« In obrisala si je

ustnice Atropos in se zasladkala:

»Saj je ‰el gorak v nebesa!«
Tedaj pa je stopil v kuhinjo va‰ki oglednik mrliãev,

Jernaã, lepo rdeã in zdrav; dasi je gledal tolikokrat mrli-
ãe, ni bilo videti, da ti prizori vplivajo kaj posebno nanj.
Nekaka zadovoljnost, podobna oni pri delavcih, ki so
pridno delali cel dan in zveãer sedijo zadovoljni pred
hi‰o, mu je sevala v oãeh, in z dobrohotno radostjo je
prikimal Ïenam:

»Pozen sem, kaj!«
»·e prezgodenj!« je zatulila Lahezis Koãanka.
»Trije mrliãi so v vasi,« je opraviãevaje se pripomnil

Jernaã.

»·tirje!« se je zasladkala Atropos, ko da z vidnim ve-

seljem predstavlja boÏico s ‰karjami.

BES

MLADA BREDA

208

»Prav res, ·menajev otrok tudi!« je pripomnila sedaj

Kloto Cilika.

»Otrok ne ‰tejem,« je odvrnil Jernaã, »trije so: Krega-

rica.«

»Bog ji daj nebesa!« deje Cilika in se spomni, da ji je

dolgovala tri funte surovega masla in sklene, da zmoli za
njo trikrat troje oãena‰ev.

»Stari Zalokar!« nadaljuje Jernaã.
»Hudo se je muãil, Ïelel si je Ïe!« ginljivo vzdihne

Recljeva in se spomni, da je malo manjkalo, da ni bil
postal svoj ãas njen tast, kar si je zelo Ïelel. In sklenila je,
da moli zanj skozi tri tedne.

»In gospodar na Peãi!« zakljuãi Jernaã.
In Koãanka je planila v jok, in pritegnili sta ji tova-

ri‰ici. Jernaã pa je posegel po steklenici z Ïganjem, da
poplakne ginjenost, in nato so od‰li vsi ‰tirje, da napra-
vijo oder in priÏgo sveãe in urede vse drugo, vedno staro
in vedno novo opravilo.

Uro pozneje je leÏal Juri na visokoraslem odru, odet

v svojo Ïenitovanjsko obleko, oblit od bledega, podrhta-
vajoãega svita vo‰ãenk, krãevito stiskajoã kriÏ in roÏni
venec v rokah, z obliãjem, mirnim in tihim a trdim. Sa-
mo krog ust je leÏalo nekaj bolnega, bridkega, kakor ne-
izgovorjena pro‰nja, kakor zamrl klic po nekom, po ne-
ãem. A po kom in po ãem?

BES

MLADA BREDA

209

Zganili in umaknili so se ljudje ob odru in z napeto

radovednostjo motrili Anico, ki je bila vstopila. Ali je bil
smehljaj, ali je bil jok, ki je blodil na njenem licu? Skoro
omahnila je k odru in pogledala moÏu v obraz. In ker je
zaãutila, da se ji tresejo noge, se je ozrla. Nekdo ji je po-
nudil stol, in sedla je in strmela v oder na glavo, poloÏe-
no v belo blazino, in strmela je nepremiãno, ko da mora
in ne sme obrniti v stran oãi, da ne zamudi znamenja,
ãe‰, da ve, kako je pri‰la in bi se rada pogovorila z njim:
»Ko si Ïivel, nisi hotel govoriti! In zdaj si umrl. In zdaj,
ali noãe‰, ali ne more‰?« In Anica je ãutila droben ko-
‰ãek papirja na svojem srcu in gledala nepremiãno v
moÏevo mrtvo lice: »Juri, karkoli si hotel povedati, naj
bo! Naj te ne skrbi, poãivaj v miru, moj ljubi, moj dragi
moÏ!« In dvignila se je in stopila k odru ter se vzpela na
prste in mu izku‰ala pribliÏati glavo, ko tedaj v poroãni
noãi v Ïalosti in temi na dvori‰ãu. Toda skoro strah jo je
spreletel.

»Zaprite mu oãi!« je viknila, »saj gleda!« In zaãela se

je tresti od glave do nog, in napol mrtvo so jo odvedle
Ïene. V nekaki omotici je prebila noã. Niso bile ne sanje,
ne bedenje ni bilo. Ni ãutila ne bolesti, ne strahu. Zde-
lo se je samo, da se ji je nekaj pripetilo, nekaj nenavad-
nega. Ali kaj? No, da, moÏ ji je umrl, Juri je umrl. To je
hudo! Juri je umrl. âudno vendar, kako more ãlovek
umreti. Kaj je to, umreti? Ali je to nekaj takega, kar ona

BES

MLADA BREDA

210

sedaj ãuti? Ali ni morda niã? Umreti! Kje je zdaj on? Na
Peãi ga ni, v vasi ga ni, nikjer ga ni na zemlji. V veãno-
sti je. Kje je veãnost, kaj je veãnost? Ali je svetla, ali je
temna? In dvignila je oko k trokotnemu oãesu in ga gle-
dala dolgo. In ãim dalje ga je gledala, s tem veãjim stra-
hom se ji je polnila du‰a.

»Oh, silna je veãnost. O Juri, ti si zdaj tam in si sam.

Ali te je strah? Kje si? Kako ti je?« In solze usmiljenja
nad njim, ki je sam, in ni pri njem nje, njegove Ïene, so
ji zalile lice, in pustila je, da so tekle nezadrÏevane. In v
solzah je zadremala, in ko se je prebudila, je bil dan. Pla-
nila je kvi‰ku. Rahel mraz jo je spreletel, in stoprav se-
daj je zaãutila sveÏost rane, ki ji jo je usekala vãeraj smrt
moÏeva. Neizreãeno huji je bila dana‰nja bolest. Temna
in neponehujoãa in brez nade, da odleÏe. Tudi solza ni
bilo, dasi je srce prekipevalo od njih. LeÏale so v srcu, v
prsih, na du‰i, du‰ile jo, tlaãile na misli venomer, veno-
mer …

Tretjo noã po veãeru, ko so ga bili pokopali, se je za-

vedla, in ji je odleglo: »Zdaj si v grobu, Juri! Sinoãi si od-
‰el. Niã veã te ni! Juri, ali ti je hladno? Juri, saj ne ãuti‰
niã.« In zaãela je moliti in je mislila z grozo in velikim
usmiljenjem nanj, ki ji je bil tako blizu, in ki jo veÏejo
nanj vezi neloãljive, nezdruÏljive. In je plakala sama va-
se in vzklikala: »Noãem, noãem!« Ni hotela, da bi joka-
la, in je morala. Ni hotela jokati, ker se je bala, da dela

BES

MLADA BREDA

211

s tem nekaj napaãnega. Venomer so ji namreã prihaja-
le v spomin resne besede Marjaniãine:

»Glejte no, saj ste Ïena in ne otrok. Ali je to kako Ïa-

lovanje? Kaj pa je od tega, kaj? Otrok bo sirota, Bog po-
magaj! Premagajte se malo, no, ljuba moja Anica. Malo
vina sem zavrela; prav res! Ali ga bom sama pila! Seve!
Da bom opletala po kuhinji, ko da NeÏa ne pobije do-
volj posode, ki se ji niã ne smili. Prav res. Glejte no. Bog
pomagaj, dobra beseda je zlata vredna. Anica, imejte
pamet. Kaj ne veste, ljubi moj otrok, da ste mati! I seve-
da no, kar pijte, vam bo dalo moã, in Juri, Bog mu daj
nebesa, vas bo vesel in vas bo!«

In ‰e dalj bi bila tolaÏila Marjanica, da se ni zjokala

sama. Nato pa je zaãela boÏati Anici bledo lice in po-
sreãilo se ji je: nasmehnila se je Anica, popila vino in po-
vpra‰ala po AnÏetu in Jerici in potem se je oklenila Mar-
janice in za‰epetala:

»Kmalu bo ãas!«
»Bo, bo!« je pripomnila Marjanica, »vse bo dobro. Eh,

Bog pomagaj, samo obupati ne!«

»Samo obupati ne!« je pomislila in se domislila Ani-

ca sedaj Marjanice, in zopet so jo za hip obdale misli na
bodoãnost. In v Ïalosti in bridkosti in boli in neizogib-
nem hrepenenju se je ozrla na vsevidno oko in zaprosi-
la:

»Sin naj bo!«

BES

MLADA BREDA

212

17 Testament in ‰e nekaj

idni so bili znakovi, ki jih je bilo zapisalo trpljenje

zadnjih ãasov Anici na lice, in Marjanica, ki je ime-

la slaba u‰esa toda dobre oãi, je bila opazila v njenih la-
seh nekaj sivih. S solzami v oãeh jih je izruvala in poka-
zala Anici. »Staram se,« je pripomnila bolna Anica,
Marjanico pa so ‰e huje polile solze, in je ‰la in je dolgo
govorila sama za se, in tako pribliÏno je govorila:

»âe ji ne povem jaz, ji pove kdo drugi. Ti, moj ljubi

Bog, kako naj le zaãnem, ãe pa misli na vse, samo na to
ne. In niti razumela ne bo. In ãe bo, ti moj ljubi Bog, Ïe
zdaj je dobila sive lase. Lepo pa ni ne od njega, Bog mu
daj nebesa. Sirota ni zasluÏila. Kaj? Ali se je Ïe sli‰alo kaj
takega? Ali naj pojde beraãit? Bog pomagaj, saj ni bil pri
pameti. Pa bogvedi, saj niti res ne bo. Da bi ji ne bil niã
zapustil, nobenih pravic! Kaj bo to! Kakor da jih Ïe nima
vsaka nevesta, ki pride k hi‰i. Saj pravim, ljudje ne vedo
niã. Se bo Ïe izvedelo.«

In tako je Marjanica odla‰ala in dvomila, da li je res

to, kar govore o testamentu, in da li hoãe in sme govo-

BES

MLADA BREDA

213

riti z Anico. Konãno se je Marjanica vendar toliko osme-
lila, da je vpra‰ala Anico:

»Kaj pa s testamentom? Saj brez njega ni umrl!«
»Ne vem,« je odvrnila Anica, »meni ni spomenil ni-

koli niã.«

Marjanici je upadlo srce.
»Niã ne ve, ‰e sanja se ji ne, siroti, kako so jo ocigani-

li,« je mislila in s pomilovanjem gledala Anico in jo zo-
pet pustila. Po noãi pa, ko ni mogla spati in je venomer
mislila le o tem, je slednjiã sklenila, da ji prihodnje jut-
ro vse pove. In res je Marjanica hotela drugo jutro izve-
sti svoj sklep in ravno iskala pripravne besede in s skrbjo
opazovala bledo in utrujeno obliãje Aniãino. In ãim bo-
lje je iskala Marjanica pripravne besede, tem manj se je
mogla domisliti na njo. Postajalo ji je vroãe, in Anica je
opazila njeno zmedo:

»Kaj ti je Marjanica?« je vpra‰ala.
Tedaj je zaãutila Marjanica, nekaj podobnega, kakor

bi ãutil ãlovek, ki se hoãe pognati s Sv. ·tefana stolpa na
Dunaju na cesto doli. Z grozo je gledala na Anico in
nato rekla, potem ko je bila zbrala vse moãi:

»Testament! Ga je napravil, je!«
»Vem, Marjanica!« je dejala ãisto mirno Anica.
»Aha!« se je oddahnila Marjanica. Toda v naslednjem

hipu je postala nezaupna, ãe‰, da jo je morda tudi desno

BES

MLADA BREDA

214

uho varalo, in nevedoãa, kako si pomagati, je gledala
zaãudena Anici v mirni, Ïalostni obraz.

»Vem,« je ponovila Anica, »pa ne govorive veã o tem,

Marjanica, ni treba!«

»Ni treba!« je ponovila ‰e vedno napol zmedena Mar-

janica in od‰la nezadovoljna sama s seboj, kakor da je
napravila veliko neumnost. ·ele po dolgem je pri‰la k
zavesti in domislila tako, da, ali Anica ni nje umela, ali
pa ona ne Anice. Da pa bi Anica mogla vedeti o vsebini
moÏeve oporoke in ohraniti tako mirno lice, Marjanica
ni mogla misliti, kakor se ji niti sanjalo ni, kako naj bi
bila Anica za to izvedela.

Zgodilo pa se je bilo to onega veãera prej in na naãin,

o kakor‰nem Marjanica seveda ni mogla imeti niti poj-
ma. Okolu desetih zveãer je moralo biti, ko je zaãutila
Anica v predsobi tihe korake, in ker ‰e ni bila legla in je
mislila, da bode to ali Marjanica ali Jerica, je odprla vra-
ta. Tedaj jo je nekdo prijel za roko, jo potisnil nazaj v
sobo, in prej, ko se je mogla Anica zavesti od presene-
ãenja, je stala za zaprtimi vrati v svoji sobi nasproti mo-
Ïu, ki se ga je najmanj nadejala, moÏu, ãegar bliÏina jo
je navdajala z gnusom in strahom. Pred njo, ‰e vedno jo
drÏeã za roko, kakor, da mu ne pobegne, je stal hlapec
TomaÏ, resen in bled. Sicer ni videla TomaÏa takega, in
ãuden strah, ki se je polastil Anice sedaj, ji je za hip vzel
slednjo razsodnost in tudi moã.

BES

MLADA BREDA

215

»Pri‰el sem, ker vam moram nekaj povedati,« je de-

jal TomaÏ s skoro ‰epetajoãim glasom, »ne bojte se me!«

·e vedno je gledala prepla‰ena nanj, samo roko mu je

izku‰ala izviti. Toda on jo je drÏal krepko in hitel govo-
riti:

»Vi mislite, da vas sovraÏim. Pa to ni res. Pretvarjati se

moram zaradi Katre. Pa tega sem zdaj sit, in zdaj veste.«

Dvignil se je v njej stoprav sedaj divji odpor proti nje-

mu, in od srameÏljivosti je zardela in velela:

»Pojdite!«
Zmajal je z glavo in dejal:
»Va‰ prijatelj sem, zato sem pri‰el, da vas opozorim

na nekaj, kar je za vas prevaÏno.«

»Niãesar noãem sli‰ati! Ven!« je govorila ona. Ali To-

maÏ je krepkeje stisnil nje roko. Obliãje mu je bilo lede-
noresno.

»Izpustite me, ali pa kriãim!« je dejala in ãutila, da se

trese od jeze in strahu. On jo je izpustil in stopil k vra-
tom in dejal v tej oddaljenosti stojeã:

»Ali me hoãete sedaj poslu‰ati! Poslu‰ati me morate,

prej ne grem!«

Dvignila je roko in kazala na vrata. Ali on se ni pre-

maknil in dejal:

»Z vami je teÏko. Naj bo, napravim na kratko. Svetu-

jem vam. Jutri zjutraj vstanite zgodaj in se peljite v trg
k odvetniku! âe vam ta ne bo pomagal, potem ne vem,

BES

MLADA BREDA

216

kako bo. Peljite ga k sodniji, pa naj vam prebero oporo-
ko va‰ega moÏa. Potem boste vedeli, kaj sem vam hotel
povedati.«

To vse je govoril TomaÏ s toliko resnostjo, da Anica

sama sebi ni verjela, ko je odvrnila in vpra‰ala:

»Ali vas ni poslala Katra? Ali se hoãe ‰e norãevati iz

mene?«

»Zakaj mi ne verujete?« je vpra‰al TomaÏ. »PriseÏem

vam lahko, da je res. Va‰ moÏ je napravil oporoko, toda
tako, da bi bilo za vas bolje, da ne bi izvedeli nikoli. Pa
pojdite na sodnijo in boste verjeli.«

»In ãe je tudi res,« je odvrnila ona, »sodnija bo pra-

voãasno obvestila vse. Vas pa ne briga prav niã, ne moj
moÏ, ne njegova oporoka! Greste?«

»Ne grem ‰e!« je odvrnil trdovratno. In zopet se je

polastil Anice grozovit strah pred njim. On pa je stopil
k nji, in sli‰ala ga je govoriti, dasi se je od zaniãevanja
prevzeta umaknila njegovi bliÏini.

»Imejte pamet! Ali mislite, da Katra spi? Ona bo de-

lala na vse kriplje, da vas poÏene s Peãi. Vi ste za njo tuj-
ka, vi ste sami. Ona je huja od advokatov.«

»Mojih pravic mi ne more vzeti nihãe!« je odvrnila

Anica.

Tedaj pa jo je on zopet prijel za roko.
»Pravice,« se je porogal, »saj ‰e ne veste, kaj stoji v

testamentu!«

BES

MLADA BREDA

217

Anica je bila sedaj prepriãana, da TomaÏ ne laÏe.

Obenem pa jo je bliÏina tega ãloveka navdajala s tolikim
strahom, da ni vedela skoraj, o ãem govori. Navdala jo
je silna odloãnost. Iztrgala je roko hlapcu in viknila:

»Hlapec, ven!«
»Pojdem,« je dejal mirno, »toda tako, ne!« In stopil je

zopet tik k njej in dejal:

»Sodili boste drugaãe, ãe vam povem, da morem po-

stati preje gospodar na Peãi jaz, kot vi.«

In dasi je ‰e vedno kazala z roko na vrata, je govoril

on dalje.

»Da, laÏje kot vi. Kadar Katra svojo sklene, tedaj jo iz-

vede. In tako je izvedla, da vas moÏ v oporoki skoro
omenil ni, da je odloãil svoje premoÏenje va‰i ta‰ãi.«

»To ni res!« je viknila sedaj Anica, »moj moÏ tega ni

storil. On ve, da sem mati! On je vedel!«

»Da,« je odvrnil TomaÏ, »tega nisem trdil. Otroku je

zapustil, toda ãe bi umrl, pripade premoÏenje nazaj ma-
teri Jurijevi, in vi, vi imate pri hi‰i samo uÏitek in ‰e tega
le do tedaj, dokler ostanete vdova. Tak je bil va‰ moÏ!
Toda ne, to vse je znala napraviti iz va‰ega moÏa va‰a
ta‰ãa. Ali zdaj verujete, da bi znala napraviti tudi iz me-
ne gospodarja? Ali bi vam to pravil, ãe bi bil va‰ sovraÏ-
nik?« Anica je gledala hlapcu v obraz. Prepriãana je bila,
da govori resnico, in ni dobila ugovora proti njemu. In
vendar je ãutila, da bi bila manj v strahu, ãe bi ji bil zmaj

BES

MLADA BREDA

218

pri‰el s katerosibodi novico, kakor pa ta ãlovek. Tedaj pa
je TomaÏ stopil k vratom, rekoã:

»Ne jezite se na me! Noben ãlovek ni tako hudoben

kakor kaÏe. Bog vam daj sreão, Anica, od mene se pa ne
bojte veã sovra‰tva!«

Skoro ginjena in hvaleÏna je stopila korak k njemu, ko

pa je opazila v njegovih oãeh paleãi ogenj, je povesila oãi
in zajecala:

»Zakaj?«
»Zakaj,« je dejal mehko. »Zato, ker bi moral biti zver,

komur bi ne vzbudili obãudovanja, zver, zver —«

»Ne, ne!« je zamahnila z roko. V naslednjem hipu jo

je pustil TomaÏ samo. Ona pa se je vrgla z obrazom na
posteljo in ãutila, da ji polje kri v obraz, ko da je oma-
deÏevana in oneãa‰ãena. In z grozo je mislila na moÏa,
ki jo je ravnokar zapustil. Ves oni gnus, ki jo napolnje-
val Ïe od poroãnega veãera do tega ãloveka, ki niti z do-
brohotno in moãno samozatajo ni mogel prikriti name-
na, s katerim spremlja njene Ïivljenjske poti, ves ta gnus
je ãutila sedaj in drhtela, ko da je vsa blatna in oneãa-
‰ãena, in ihte ponavljala:

»Bog, Bog! âuvaj me, ãuvaj takih prijateljev …«

* * *

BES

MLADA BREDA

219

TomaÏ je govoril resnico. Sodi‰ãe je pozvalo Katro in
Anico v zadevi oporoke, ki je bila sicer v celoti pravilno
napravljena in podpisana, vendar pa vsebovala tako iz-
kljuãno samovoljne pogoje, da se je zazdelo besedilo
iste ‰e sodi‰ãu nejasno. In v resnici se je pokazalo, da ta
zapu‰ãinska zadeva ‰e davno ni re‰ena. Prviã ni bilo
dete, katero je postavil Juri za dediãa, ‰e rojeno, obenem
pa je Ïe doloãal pokojnik Katro za varuhinjo ali vsaj
upraviteljico potomãevega gospodarstva. Nadalje je bila
tudi toãka, da izgubi Anica v sluãaju otrokove smrti in
v sluãaju, da se v drugo poroãi — tu je Anica rahlo zar-
dela — vso pravico do Peãi, in bi se morala zadovoljiti z
gotovo izplaãano ji svoto, med tem ko bi Katra podedo-
vala vse premoÏenje.

To je bilo sodi‰ãe obrazloÏilo Ïenama.
»Toda oporoka je veljavna?« je vpra‰ala nekako ne-

mirno Katra.

»Veljavna,« se je nasmehnil uradnik, »v celoti veljav-

na. Seveda,« je pristavil, »delate lahko celo na izveljavi-
tev oporoke,« in pri tem je Katra opazila, da se je obrnil
proti Anici.

Anica ni opazila niãesar. Temna sramota, kakor da je

tako postopanje od Jurija zasluÏila, kakor da ni izpol-
njevala svojih zakonskih dolÏnosti, kakor da je rajnemu
moÏu prelomila zvestobo, se ji je zazdelo, da zveni iz
besedila oporoke. In s krãevitim premagovanjem je iz-

BES

MLADA BREDA

220

ku‰ala prikriti svojo vznemirjenost. Ko pa je ãula pri-
pomniti Katro, da se ji zdi, da tu ni nobene nejasnosti,
in da je bil Juri, kolikor ona ve, vselej prepriãanja, da je
za Peã in vse najbolje, da gospodari ona, Katra, tedaj je
planila in dejala Anica, da to ne more biti res, in da ona
marsikaj ve in misli, kdo da je vtepel Juriju gotove misli
v glavo.

»Sama si si bila kriva!« je dejala nato Katra, »saj si po-

begnila od njega!«

Anica ni vedela kaj odgovoriti na to.
Tako ste se Ïeni vrnili, Katra z zavestjo, da je odslej

ona gospodinja na Peãi, Anica Ïalostna in zami‰ljena.
Sodi‰ãe pa se je mislilo ‰e dobro premisliti in prouãiti
zadevo pred zapu‰ãinsko obravnavo. Anica pa je s skrb-
jo mislila na bodoãnost in zdaj zopet z bridkostjo na
preteklost. Velika Ïalost jo je navdajala. Ne da bi se ãu-
tila zapostavljeno ali o‰kodovano v oporoki. Nekaj dru-
gega jo je venomer muãilo: zavest, da ji moÏ ni zaupal.

»Kaj si mi storil, kaj si mislil!« mu je oãitala. »Ali si me

imel za tako, ki ti bo zapustila otroka? Kdaj je mati od-
jedla svojemu otroku premoÏenje? In tudi, ali sem jaz
zasluÏila nezaupanje? Si me imel za tatico? In za razuz-
danko? Zakaj sem ti pa obljubila, da se ne bom moÏila?
Morda radi lep‰ega? Hotela sem, da umrje‰ mirno in mi
veruje‰ predno umrje‰. Kaj si mi napravil, Juri! Katra naj
bo gospodinja na Peãi, in meni grejo postavne pravice.

BES

MLADA BREDA

221

Proti nji, proti kateri me nisi mogel ti braniti, kaj ne, naj
me brani postava? V lepo varstvo si predal Ïeno in svo-
jega otroka. To da, kakor hoãe‰. Zatekla se bom k po-
stavi.«

In skoro divje je dejala nato:
»Jaz sem ti obljubila veãno zvestobo in spomin, ti pa

si me osramotil. Hahaha! Ti si umrl. Smejem se ti. Umrl
si tudi v mojem srcu. Prosta sem in se smejem …«

Ali vendar se ni smejala. Skoro groza je je bilo njenih

lastnih besed. Obenem je ãutila veliko slabost po vsem
telesu. Malo se je pazila zadnje ãase. Telesno se je zane-
marjala in du‰evno je trpela veliko. Omahnila je na pos-
telj in polagoma se je dokaj umirila. Nepremiãno je gle-
dala proti oknu. Slike, ki so bile sicer, kakor se ji je zde-
lo, nekje daleã v preteklosti, ki pa so prihajale pred nje-
nega duha ãudovito izrazite, so jo zazibale v nekako
mrtvilo. Prisiljeno se je ãutila skoro strmeti proti oknu.

Tam so bile ‰e krvave sledi.
»Tam je umrl!« je dejala Anica ‰epetajoã in videla ga

je prav Ïivo, kako sloni z glavo med roÏe naslonjeno
mrtev.

In Ïarko usmiljenje se je je polastilo do pokojnega.

Tedaj ji je ‰inilo skozi glavo. Domislila se je usodnega
listiãa, nedopisanih besed.

In v hipu je zamrla nemoã v nji, zjasnilo se ji je, ko da

je ‰inilo naenkrat sto solnc v morje megle. S tresoão ro-

BES

MLADA BREDA

222

ko je poiskala Anica v predalu, kjer je hranila spomine
na mater, na prvo obhajilo in boÏje poti, s krvjo po-
‰kropljeni listiã. In ãitala je venomer eno: prekliãem,
prekliãem, prekliãem …

In sedaj je razumela njegovo smrt. âakal jo je, da pri-

de. V groznem strahu, da je prepozno izprevidel krivi-
co, ki jo je delal, je prisilil telo, da ga je doneslo v njeno
sobo do okna. In morda jo je videl, morda jo je klical z
zadnjimi moãmi, in Marjanica ni sanjala, in je bil res
njegov glas, glas du‰e neskonãno muãene, prevarane, ki
ji je hitela naproti, ali je omagala kakor roka, prej ko je
dopisala:

»Prekliãem oporoko, ki je sramotna in kriviãna za

mojo Ïeno. Prekliãem jo, ker sem jo pisal v zmoti, pod-
‰untan. Prekliãem, da bom umrl mirno, in ne bo pogub-
ljena moja du‰a!«

In jokala je Anica od veselja, zado‰ãenja, dolgo. Po-

tem je stopila k oknu. Ne, od todi ni videti njegovega
groba. Hitela je iz sobe doli za hlev na vrt. Ledeno je velo
od severa po dolini, in drobne in goste sneÏinke so ple-
sale skozi megleno ozraãje. Ona je pa venomer strmela
doli na vas, dasi je padajoãi sneg zagrinjal vse v nepro-
dirno kopreno.

Strahoma jo je opazovala Jerica in pri‰la za njo:
»Ali koga ãakate?« je vpra‰ala. Anica se je ozrla in ob-

jela deklico:

BES

MLADA BREDA

223

»·la bi k njemu in mu povedala, da naj spi mirno!«
Deklica jo je zaãudena motrila in jo prijela za roko:
»Pojdite v hi‰o. Kako je tu mraz!«
Anica se je je otresla in govorila s solzami za se:
»Spi mirno, spi mirno, spi mirno!«
Tedaj je Jerica odhitela po Marjanico in jo poklicala ‰e

ravno pravoãasno. Anica se je bila spustila po bregu
doli, da obi‰ãe moÏev grob. S silo jo je privedla nazaj
Marjanica in jo spravila v posteljo. Sreãala jo je Katra in
ko je ãula, kaj se je bilo zgodilo, je vpra‰ala:

»Se ji je zme‰alo?«
»Saj bi se ji lahko!« je pripomnila Marjanica pikro.

BES

MLADA BREDA

224

18 Na potu k moÏu

roti veãeru se je bilo Anici izbolj‰alo. Pri‰la je k za-
vesti, a niti domisliti se skoraj ni mogla, kaj da je

bilo z njo popoldne, ãemu da so jo bili spravili v poste-
ljo. Dvignila se je in oblekla. Bila je ãisto mirna, samo
nekako mraz ji je bilo, in v prsih jo je hotelo bosti. Pri‰la
je doli v kuhinjo, tako, da se je je Marjanica zelo ustra-
‰ila. Toda Anica jo je pomirila, da ji ni niã, da se hoãe
samo malo ogreti. Sedela je nato pri ognju do veãerje.
Ali boleãine v prsih so postajale vse bolj obãutljive, in
mukoma je ka‰ljala. Marjanica jo je gonila v posteljo in
ji skuhala ãaja. Anica je sama ãutila, da je slaba, in od‰la
kmalu po veãerji, ki ji ni ‰la v slast, v spalnico in je leg-
la. Marjanica je pri‰la za njo in ji prinesla ãaja ter jo ode-
la, ãe‰, da naj se spoti. Obsedela je nekaj ãasa pri Anici
in govorila o tem in onem, popra‰ala jo, ali se res ne po-
ãuti slabo, ji zabiãala, da naj jo le pokliãe, ãe bi ji bilo sla-
bo. Nato pa je od‰la, ãe‰, da se na NeÏo ni zanesti, po-
tem, ko je privila luã niÏe. Anico je kmalu premagal ne-
kak spanec, bolj podoben nezavestnemu bedenju in ne-

BES

MLADA BREDA

225

kaki omotiãni slabosti. Polagoma pa je ta koprena ãisto
izginila iz duha, in Anica se je vsebolj zavedala telesnih
boleãin. Vse huji jo je rezalo in zbadalo po prsih, ti sunki
so postajali tako hudi, da je Anica komaj ‰e molãe pre-
na‰ala.

Zunaj je bilo ãuti jokajoãe zavijanje burje krog voglov,

rahlo so drhtela stekla na oknu, sicer pa je bilo v hi‰i vse
tiho, in Anica si je mislila, da mora biti Ïe pozno. Naj-
brÏe je spala tudi Marjanica. Pri vedno hujih sunkih v
prsih je zaãela Anica misliti, da li ne bi bilo dobro, da
pokliãe Marjanico. In res se je dvignila v postelji in pri-
vila luã. Tedaj pa je opazila, da so vrata v njeno sobo
rahlo priprta, in v tej temi se ji je zazdelo, da vidi dvoje
oãi, uprtih nepregibno na njo.

»Kdo je?« je odprla komaj sli‰no Anica usta. Na vra-

tih pa so bile ‰e vedno one oãi.

Tedaj je kriknila Anica na vso moã: »Marjanica!«
V naslednjem trenutku je videla, da se vrata odpira-

jo, in stoji na njih TomaÏ, pijan in grd. ZamiÏala je od
groze. Prav v tistem hipu se ji je zdelo, da sli‰i zamolkel
udarec, in ko je odprla oãi, ni bilo TomaÏa nikjer, paã pa
je sli‰ala zunaj Lukov glas:

»Pijan je. Ne bojte se veã, pa vrata zaprite!«
»Luka,« je odvrnila Anica, »zaprite jih vi, pa Marjani-

co pokliãite!«

»Ali ste bolni?« je vpra‰al Luka.

BES

MLADA BREDA

226

Ona ni odvrnila niã, omotica se je je lotevala.
»Pokliãem,« je dejal Luka, ko ni dobil odgovora, »pa

brez skrbi bodite, TomaÏ vam ne bo nagajal.«

Hrup po stopnicah kolovrateãega TomaÏa, katerega

je bil pripravil Luka nekoliko k zavesti s tem, da mu je
vrgel ‰korenj v hrbet, je privabil Marjanico, ki je bila za-
dremala v kuhinji. Tudi posli ‰e niso spali vsi, kakor je
bedela Katra. Pi‰ burje pa je bil preglu‰il ropot pred Ani-
ãino sobo, tako da skoro nihãe niti slutil ni, kaj se je bilo
dogodilo TomaÏu, ki je vstopil v sobo in v veliko zaãu-
denje NeÏino in Jeriãino, ki sta izbirali ljuljko iz p‰eniã-
nice za seme, sedel za mizo in kimal z glavo ter govoril:

»Pa mora biti moja!«
Nato je TomaÏ udaril s pestjo po mizi in povpra‰al po

Katri.

»Spat pojdi, spat!« je dejala NeÏa.
On pa je vstal in se mrmraje, da bo Katri povedal dve

ali tri, odzibal iz izbe. Morda niti vedel ni, kod je hodil
par minut preje. ·e dolgo ga je sli‰al AnÏe v hlevu govo-
riti zunaj pod lopo samega s seboj, da je pijanec, in da
se mu prav godi, ãe ga ne mara ne Katra, ne Anica.

Nekaj hipov pozneje je spravila Marjanica vse na

noge viãoãa in letajoãa iz ene shrambe v drugo.

»Pljuãnico ima, Bog in sveti Rok! Ti moj ljubi Bog, saj

sem vedela, da bo nekaj. Sem vedela, da je bolna, siro-
ta. Saj ni ãudno, ãe je pa tako pri nas, da se Bog usmili.«

BES

MLADA BREDA

227

In z Jerico je odhitela nato k Anici, katera je izgubljala
zavest. Jerici je naroãila, naj pazi na bolno, ãe bi se ji za-
ãelo me‰ati, sama pa je hitela, ali nerodna je bila in sko-
ro ni vedela veã, ali morajo biti obkladki mrzli ali gorki.

Med tem je sedela Jerica pri bolnici.
Bolestno je tulila okoli hi‰e burja in tulila je vso noã,

‰ele proti jutru je prestalo. Celo noã je bedela Jerica z
Marjanico pri Anici. Okoli polnoãi je bila pri‰la Katra
pogledat bolnico, ali jo je kmalu zapustila. Marjanica in
Jerica pa ste ostali v sobi in doãakali jutra, bedeãi in Ïa-
lostni. Marjanica je s skrbjo pomislila, da je to prva noã,
in da jih bo ‰e mnogo in hujih, in da se tedaj obrne na
bolje ali na slab‰e.

* * *

·tiri dni za tem so bili zjutraj po ma‰i Anico prevideli.
Kmalu popoldne je zaãela bolezen nara‰ãati in se bliÏati
vrhuncu. Vsi na Peãi so vedeli, da bo prihodnja noã od-
loãilna.

»Nocoj!« je ‰umelo po hi‰i.
»Nocoj!« je mislila Marjanica, in ko da ji umira last-

na hãi, je tavala po hi‰i. Izgubila je bila vso razsodnost.
Zjutraj je bila rekla Jerici:

»Dete ljubo, moli, moli! Tebe Bog usli‰i, ki si ‰e ot-

rok!« In Jerica je molila, in tudi nje se je pola‰ãala ãud-

BES

MLADA BREDA

228

na tesnost, in ko da govori nekaj tako skrivnostnogroz-
nega, usodnega, je ponovila zdaj pa zdaj:

»Nocoj.« In vendar ni mogla umeti vsega tega. Zakaj

ni sinoãi nihãe rekel: »Nocoj«? Kaj je ta »nocoj«? Zakaj
nocoj, zakaj ne jutri?

Skoro oddahnila se je, ko je pri‰el AnÏe k njej na peã.

»Laãen sem!« je dejal nekako vdan v razmerje, v kakr‰-
nem so bili na Peãi te dni, ko je Marjanica zaÏgala kruh,
presolila sok, vrgla zelje v posodo za pomije in napravila
‰e mnogo podobnega.

Jerica ga je pogledala skoro zaãudena in oãitajoãe, in

on jo je razumel in dejal:

»Ali bo radi tega bolje, ãe smo vsi laãni?«
Jerici so se skoro strahoma razprle oãi in z odprtimi

ustmi je gledala na fanta. Tudi njemu se je zazdelo, da
je rekel preveã in izku‰al popraviti.

»Ne misli, da je radi mene, ne. Pa ãe tebi niã ne dajo!«

Zmajala je z glavo, ãe‰, da ne mara, da bi se mu smilila.
Toda fant je skomiznil z ramo, segel v Ïep in izvlekel kos
kruha in ga prelomil in potisnil Jerici v predpasnik.

»Le jej, le!« je dejal in sam zaãel jesti od svoje polovi-

ce. In Jerici se je fant zazdel silno moÏat in pameten, in
niã veã tako pregre‰ne se ji niso zdele njegove besede. In
obenem je zaãutila, da je tudi ona laãna in nekako pla‰-
no je vrtela kruh v roki. AnÏe pa je gledal doli po sobi z
resnim licem, ko star oãanec, in jedel. In ko ga je Jerica

BES

MLADA BREDA

229

videla tako, je ‰e sama ugriznila in teknilo ji je. Tako je
vsaj AnÏe mislil: »Za me bi bilo komaj dovolj, za oba je
pa bilo, in zato sem sit.« Posedel je ‰e hipec, na to vstal,
se napil vode v kuhinji in od‰el v hlev ter je bil popolno-
ma zadovoljen sam s seboj in s skromno veãerjo. Mor-
da AnÏe vendarle ni bil tako poÏre‰en, kakor je sprva
Jerica mislila. Pozneje se je veãkrat domislila tega in te-
daj je umela AnÏeta, ki je edini tedaj ni bil pozabil. Ker
v teh ãasih so o tej stvari mislili na Peãi takole:

»Reda ni, jej kar dobi‰, in kje dobi‰, glej sam!« To je

mislil ·ime, in NeÏa je bila istega mnenja. TomaÏ se je
bil nekam zavlekel, ko otrovana mi‰, Luka sploh ni
mnogo jedel, in Marjanica bi bila morda ‰e zbolela, da
se ni vãasih nekako nezavedno »zmotila« in si tako z
griÏljajem otela moãi. Gospodinja Katra je pri‰la zdaj pa
zdaj v kuhinjo, postavila piskrc k ognju in ‰la in pri‰la.
Zakaj kljub temu, da je bil AnÏe laãen, ne bi bil ãlovek
verjel, kako se je te dni kurilo na Peãi. In tudi kuhalo se
je. Nikoli toliko piskrov krog ognja. Tega je pristavila
Katra, tega NeÏa, tega Marjanica, tega zopet NeÏa za
·imna. In tako se je zgodilo, da je pri‰la Marjanica in vi-
dela prekipevajoã NeÏin lonec in ga odstavila. Pa je pri-
‰la NeÏa in zopet ni umela, ãemu bi Marjaniãin vrel in
vrel. In tako je bilo, da je ãutila Ïivina v hlevu ne red in
AnÏe, ki ni imel ãasa, da gre in pristavi svoj piskrc k
ognju.

BES

MLADA BREDA

230

Nekaj slovesnega je v tem in takem neredu. Vsi se ga

zavedajo, ali napraviti red ne gre in ne gre. In ljudje toÏi-
jo, in oni, katerim toÏijo, prikimajo:

»Hudo je, hudo, ãe je bolnik v hi‰i.« In ta bolnik je bil

poseben bolnik, in ta noã je imela biti posebna noã. In
zopet je za‰umelo po hi‰i: »Nocoj, nocoj!«

Zganila se je skoro plaho Katra. Sedela je proti deve-

tim v sobi pri postelji in izku‰ala razbrati iz starih raãu-
nov, zakaj da je bil pri‰el mlin pod zlo, in ali ne bi kazalo
vendar popraviti ga. Toda vãasih so ji nenadoma misli
odbegle Bog ve kam.

Kdo ve, kake misli so ji morale rojiti po glavi, ko je

tako resna in mirna strmela pred se. Ni li morda klica-
lo v nji, da ni bilo vse prav, kar je prizadela Anici? Spom-
nila se ni morda bridkosti, ki jo je bila prizadela neves-
ti s tem, da jo je obdolÏila za tatico? Ali morda ni od
prvega hipa vedela, da Anica ne more biti kriva? Ali je
pozneje to popravila? Ali ne ve, da je bila ukradla NeÏa?
Kaj pa je ona storila potem? Je li dala Anici zado‰ãenje?
Zganila se je nemirno in mrmrala pred se:

»Udarila me je.«
Stopila je k slepemu oknu, ki je sluÏilo za omaro, in je

vzela steklenico in jo poloÏila na usta in pila. In zopet je
sedla za mizo, da bi pregledovala raãune. In vendar jih
ni pregledovala. Zopet in zopet so se oglasili v nji spo-
mini.

BES

MLADA BREDA

231

»Nocoj,« je mislila. In skoro stresla se je ob misli, da

morda jutri zjutraj ne bo veã Anice na Peãi. Ne bo je veã.
In kaj potem? Potem je vse tako, kakor si ona Ïeli. Ali si
ne Ïeli tega? Ne, tega noãe!

»Hoãe‰, hoãe‰,« se ogla‰a bolji glas v nji. »Seveda ho-

ãe‰, to si hotela od vselej. Za njo na Peãi ni prostora. Ho-
ãe‰, hoãe‰.«

»Smrti ji ne Ïelim,« se brani Katra, ali oni oãitajoãi

glas se ji roga:

»Sama sebe ne preslepi‰. O, kakor nala‰ã ti je tako

pri‰lo. Le pomisli, kako bo, ãe ozdravi Anica. Ali bo‰ res
potem popolnoma zadovoljna? Ali ne bo zopet stara pe-
sem pela: ,Tujka si, ne maram te na Peãi. Na Peãi hoãem
gospodariti jaz. ZasluÏila sem to, za Peã sem bila proda-
na. Peã je moja last.’«

In zopet je segla Katra po opojni pijaãi, ali glas vesti se

je rogal:

»Lepo ti bo na Peãi odslej, lepo! Le bodi odkritosrãna

in povej, da tega ãaka‰ teÏko. Naj umrje, da bo mir. Ni-
koli je nisi ljubila, zakaj bi hlinila sedaj usmiljenje? Ali si
sicer imela usmiljenje? Kdo jo je ãrnil pri moÏu? Kdo ji
odvzel moÏevo zaupanje? Ne hlini se pred samo seboj.
Do Anice ne ãuti‰ usmiljenja, ga ne more‰ ãutiti.«

»Privo‰ãim ji ne!«
»Privo‰ãi‰! Ne izgovarjaj se. Gotova si zmage, Anice

zate ni veã, zato govori‰ tako. Toda ne misli tako. Ani-

BES

MLADA BREDA

232

ca ‰e Ïivi in lahko ozdravi. Kaj, vidi‰, da si postala ne-
mirna? Torej ji vendar privo‰ãi‰, o privo‰ãi‰!«

Tako so ji potekale ure v nemi in temni noãi. Hotela

je biti ravnodu‰na in misliti mirno in preglu‰iti vest. Ali
ni ‰lo. Stopila je k bolnici, ali kakor morilki ji je bilo. Ni
je vzdrÏalo dolgo, in zatekla se je zopet v svojo sobo in
k trebu‰ni steklenici. Ko nikoli nikdar huje noãi in dalj‰e.
·ele po polnoãi je bila Katra za dremala nekako omo-
ãena od pijaãe.

Medtem je sedela Marjanica pri Anici, katera se je ku-

hala v silni vroãini. In bledlo se ji je. V negotovih obri-
sih predstav, ki jih je vroãina ‰ibala po njeni glavi, je ve-
nomer in venomer prihajala na povr‰je slika poti skozi
mraz in sneÏene nasipe. Neskonãna siva megla. Povsod
vse sivo, vse sivo, da ‰ãemijo oãi. In noge se ji vdirajo v
sneg, in na srcu leÏi nekaj teÏkega, teÏkega. In ona mora
venomer naprej. O, da bi se oddahnila, da bi se mogla
oddahniti. Toda ne sme se! Naprej, naprej. A kod, a za-
kaj?

In v nepopisni grozi jo je ãula Marjanica govoriti in

izpra‰evati:

»Kam, kam, kam?«
In venomer in vse obupnej‰i: Kam, kam, kam?
Marjanica je tulila od bolesti:
»Anica, ljubo dete! O Bog, usmiljeni, je Ïe vse preã.

Ne bo prestala, ne bo.«

BES

MLADA BREDA

233

»Kam, kam, kam?« je grozno donelo po sobi, sprva

silno, potem vse ti‰e in ti‰e; za malo trenutkov zopet
ona grozna beseda:

»Kam, kam, kam?«
Marjanica je z drhteãimi rokami iskala vo‰ãenke in z

glasom od joka hripavim ponavljala: »Jezus, Marija,
JoÏef, usmilite se te gre‰ne du‰e!«

Nakrat pa je bolnica utihnila, in samo ustnice je bilo

videti, da se pregibljejo. Marjanica se je dotaknila z des-
nim u‰esom teh ‰epetajoãih ustnic in je sli‰ala pokojno
in neÏno, ko odgovor na prej‰nja vpra‰anja:

»K moÏu, k Juriju!«
Tedaj je Marjanica padla na kolena in zaãela moliti

krãevito ihteãe:

»O mati stvarnikova, o pomoãnica kristjanov, vrni jo,

vrni!« Marjanica je molila tako in venomer mislila:

»Sedaj je vse preã, njena du‰a ne izpra‰uje veã, umi-

rila se je in gre veãnosti naproti, gre naproti njemu, ki je
tam.«

Tedaj pa se je rahlo dotaknila neka roka njene rame in

tih, ‰epetajoã Ïenski glas je rekel:

»Re‰im jo!«
Marjanica je planila kvi‰ku in strmela na siroma‰no

beraãico. V tem hipu ni ne pomislila, da je to ãudno, da
stoji v tej uri beraãica ob njej. âisto naravno se ji je zde-
lo.

BES

MLADA BREDA

234

»Re‰im jo!« je dejala tujka.
»Kdo ste vi?« je vpra‰ala Marjanica. Beraãica se je na-

smehnila. Vrsta ko sneg belih zob je sinila mej ustnica-
ma.

»Hanca!« je dejala Marjanica kakor v sanjah.

BES

MLADA BREDA

235

19 Hanca

h, Hanca, sam Bog te je poslal, sam Bog,« je govo-

rila Marjanica, in njen skrbipolen obraz je bil ja-

sen, ko da se je zgodil velik ãudeÏ. Hanca pa je sedla po-
leg bolnice na posteljo in dejala:

»Îejna sem. Hodila sem vso noã!«
»Îejna?«je vpra‰ala Marjanica. V naslednjem trenot-

ku se je spomnila, kaj ji je storiti, in je izginila skozi vrata
in se ãudovito hitro vrnila z mogoãno cilarico in jo dala
Ïeni. Ta je nagnila in pila, si obrisala nato ustnice in pri-
pomnila:

»Preveã pelina, pa ne de niã! Da le moã da.« In poteg-

nila je ‰e krepek poÏirek in nato vrnila steklenico Mar-
janici in govorila:

»S ceste gori sem videla luã, pa sem mislila, morda

imajo bolnika, pa sem pri‰la.«

»Sam Bog te je poslal, daj ji no, daj, saj vidi‰, da umi-

ra, daj ji, kar ve‰, da jo ozdravi!« je govorila Marjanica.
Beraãica se je bila sklonila nad bolnico in gledala dolgo.

BES

MLADA BREDA

236

Potem je pritisnila svoje uho nad bolnico in zmajala z
glavo.

»Ali ni re‰itve?« je zatrepetala Marjanica.
Beraãica je strmela nemo v bledi, lepi obraz Anice in

ni za hip premaknila oãi z nje. Marjanici pa je pomiga-
la z roko, naj molãi. Smrtna ti‰ina je vladala v sobi. Mar-
janica ni genila. Prepriãana je bila, da Hanca re‰i Anico.
Saj ‰e ni bilo sli‰ati, da bi Hanca ne bila koga ozdravila.
âudovit glas je ‰el o nji daleã naokoli. Slepo so zaupali
skrivnostni Ïenici ljudje. Zdravniki obupajo, Hanca ni-
koli, so govorili. Kadar je bolnik Ïe sam nad seboj obu-
pal, kadar ni pomagal ne zdravnik ne zdravilo veã, tedaj
so poiskali Hanco. Ona je znala pomagati vsakomur.
Vsakomur so rekli, vendar ne pomaga, pa tega ni kriva
ona. Mnogokrat se je zgodilo, da so jo poklicali, in je
pri‰la. âe pa le ni hotelo biti bolje, so poklicali zdravni-
ka. In navadno so tedaj povedali, da je rekla Hanca tako
in tako. In tedaj v tisto hi‰o ni bilo veã Hance.

Nasprotno pa se ni sli‰alo, da bi oni ne ozdravel, ki se

je takoj, prej ko se je bolezen razpasla, zatekel po pomoã
Hance. Tako je ‰el glas o ãudni zdravnici, ki je navadno
domovala v razdrapani bajti visoko v planinah. Ni ga
bilo skoro tedna, da ni romal ta ali oni tja gori in molil
pri sebi:

»Daj Bog, da jo najdem doma!« Mnogokrat je mno-

gi ni na‰el doma in od‰el potrt nazaj. Zadnje upanje, da

BES

MLADA BREDA

237

re‰i Hanca bolnega, je tedaj zapustilo take, in s trpko
kletvijo sta vãasih oãe ali moÏ, ki so jima bolehali doma
hãi ali sestra ali Ïena ali mati, sedla k vinu, ãe‰, zdaj je
vse eno, kdaj se vrnem. Zgodilo se je celo, da je pri‰el isti
ãlovek dvakrat, trikrat po ‰est, sedem ur daleã in se vr-
nil brez Hance. Pozneje so se bili zmenili v toliko, da
puste Hanci v koãi toliko in takih znamenj, da bi pri‰la,
kadar se vrne domov. Tedaj pa se je zgodilo, da so zad-
nje ãase prihajali vse bolj brez uspeha ljudje. Nihãe ni
vedel, kam je Hanca izginila. Tajna znamenja pisanih
niso mogli zapu‰ãati, ker Hanca ni hotela znati ãitati in
pa, ker so bili parkrat oroÏniki pogledali gori v koão, in
se Hanca ni mogla nadejati od njih niã dobrega, tajna
znamenja so se bila torej nekaj ãasa Hanci silno nagro-
madila. Ljudje pa so zaman ãakali. Hance ni bilo od ni-
koder. Tudi se ni ãulo veã: tega je ozdravila, temu je
zravnala nogo, temu dala nekaj, pa je prenehal ka‰ljati,
tej je dala, pa je ni trgalo veã. Nasprotno se je zgodilo,
da je marsikdo tarnal: Hanca bi pomagala; tudi bolniki
sami so tarnali in prosili naj gredo po Hanco. Hance pa
ni bilo. In sedaj po dolgem je sedela nenadoma na Peãi,
ne da bi se je bil kdo nadejal.

Nekaj podobnega je morala premi‰ljevati Marjanica

in v zavesti, da se to vse godi kakor pri ãudeÏih, da je
zdaj vse dobro, se je smehljala pred se in samo ãakala,

BES

MLADA BREDA

238

da bo segla Hanca v Ïep in ji dala tega in onega in rek-
la:

»To ji kuhajte, to ji napravite!«
Toda Hanca ni segla v Ïep, katerega morda niti ime-

la ni, niti v svojo obiãajno torbo, temveã neprenehoma
je motrila bolnico. Marjanico je stresla skoro nekake
vrste groza in ãedalje bolj, obenem je ãutila, da ji je zas-
pala noga.

Hipoma se je tedaj dvignila Hanca.
»Zdaj grem pa spat!« je dejala.
»Kaj?« se je zaãudila Marjanica.
»Sem u‰la iz jeãe,« je rekla Hanca, »me je dal zapreti

okrajni zdravnik, ‰leva uboga! Sem hodila vso noã. Sem
trudna, pa moram zgodaj naprej!«

»Hanca,« je prosila Marjanica, »ali ji noãe‰ pomaga-

ti?«

»Saj je dobra!« je odvrnila Hanca.
V resnici sicer ni bila Anica dobra, ali videti je res bilo,

ko da ponehuje vroãina. Hanca pa je Ïe stopila iz sobe.
Marjanica je stekla za njo in jo peljala v svojo sobo. Tam
je ‰e rekla Marjanici:

»âe ne pride kaj vmes, ne bo umrla, ne! Ti pa me zbu-

di ob ‰tirih. So me Ïe v trgu sledili, ne maram, da bi me
prijeli ‰e enkrat.«

V naslednjem trenotku je leÏala, in Marjanica jo je

sli‰ala smrãati. Vrnila se je Marjanica k bolnici in ni mo-

BES

MLADA BREDA

239

gla priti k sebi. Vse se ji je zdelo tako ãudno. Videãa, da
Anica res pokojno leÏi in ne blazni veã, je verjela doce-
la Hanci. Tembolj pa se je Marjanica ãudila, kako da je
bila Hanica zaprta. Zakaj naj jo zapro? Sklenila je, da jo
povpra‰a poprej, ko pojde v stran. Obenem je pomisli-
la, ali bi ne bilo prav, ãe bi ji povezala kos kruha in ste-
klenico pelinovca v ruto, da bi imela po poti vsaj za
»proti mrazu«. Storila je to. Ob ‰tirih pa je zbudila Han-
co. Ta je pri‰la ‰e enkrat k bolnici in dejala:

»Ni sile, ta bo ‰e plesala!«
Marjanica je spremila Hanco do vrat. Tedaj ji je rek-

la Hanca:

»Niã ne pravi, da sem bila tu.«
»Zakaj?« je vpra‰ala Marjanica.
»Zato,« je rekla trdo Hanca. Marjanica pa je odvrni-

la:

»Pa ne bom, Hanca!« In stisnila ji je sveÏenj v roke in

se pri tem ojunaãila:

»Glej, Hanca, Bog ti plaãaj; zakaj pa so te zaprli?«
»Zato, ker so ljudje hudobni,« je dejala ona, »so rek-

li, da sem zastrupila mlado Sredkovo v Selu, pa me ‰e
zraven ni bilo. Tako je, vidi‰!«

»Kako so mogli reãi kaj takega?« je toÏila Marjanica.
»Sem naroãila, naj ji dajo,« je govorila Hanca, »takih

jagod skuhati, pa ji skuhajo volãjih. Pa so potem zvrgli
na me, in sodnik je verjel. Pa so me zaprli v nori‰nico,

BES

MLADA BREDA

240

ãe‰, da sem neumna. Jaz, pa neumna.« In glasno se je
zasmejala, in celo v temi je bilo videti njene zdrave zobe.

Hip pozneje je Ïe bila na cesti doli.
Mladi âarga je bil vstal zgodaj in se odpravil pe‰ v

mesto. Tam pri mlinu ob brvi je zagledal ãrno Ïeno, ko
mu je prihajala naproti. Sli‰al je njen veseli smeh.

V istem hipu je bila pre‰la mimo.
»Dobro jutro!« je rekel moÏ, Ïena pa ni odvrnila niã.

Toda moÏ je sli‰al ãisto dobro, kako se je smejala in go-
vorila sama za se.

Tedaj se je moÏ plaho ozrl in videl, da gleda Ïena sredi

ceste stojeãa za njim, ali vsaj zdelo se mu je tako. In sko-
ro groza ga je bilo.

»Coprnica je!« je pomislil in zaãel hiteti. Hanca pa je

‰e za hip postala sredi ceste, zamahnila nato z roko proti
Peãi in zamrmrala nekaj in nato odhitela proti vasi.

* * *

·e nekaj drugega izrednega se je bilo dogodilo v tej noãi.
Dogodilo pa se je bilo Luki. Ko se je vrnila Marjanica po
stopnicah, potem ko je bila pospremila Hanco, je na‰la
na vratih v Aniãino sobo Luko in se zelo prestra‰ila, ker
ga sprva ni spoznala. Ko pa ga je prepoznala, je rekla:

»Kaj, ti si? Kaj pa hoãe‰ ti tu?«
Ali Luka jo je prijel za roko, nagnil se k nji in vpra‰al:
»Lepo te prosim, Marjanica, povej mi, kdo je bila?«

BES

MLADA BREDA

241

Tedaj se je Marjanica domislila, da ji je Hanca prepo-

vedala govoriti o nji in je skomiznila z ramama, ãe‰, da
ne razume, o ãem govori Luka. Toda Luka se ni dal opla-
‰iti in je dejal:

»Videl sem jo. Pri na‰i mladi je sedela in v tvoji pos-

telji je spala. Za sveto ime boÏje, Marjanica, povej mi,
kdo je bila!«

Marjanica se je hudo razjezila in dejala: »Radoveden

dedec ti, pa bi jo bil vpra‰al, ãe si jo videl, prav res.« In
ko jo je Luka ‰e vedno nadlegoval, se ga je otresla, ãe‰,
da ga ne sli‰i. In tako ga je pustila v neke vrste obupu in
od‰la k Anici.

Luka pa se je zavlekel nekam v podstre‰je in sedel na

tla in podprl glavo z rokama. Tako je sedel dolgo. In zde-
lo se je, ko da se stresa njegovo staro telo pod teÏo taj-
ne boli, ki divja v njegovem srcu, in morda bi bil pri
dnevni luãi videl ta ali oni celo solze v njegovih oãeh in
sli‰al, da je bil prav v bliÏini, ‰epetati ga: »Njena mati,
njena mati,« in videl, da mu je bilo dano pogledati v du-
‰o tega starega, revnega ãloveka, nekaj davnega, pro‰-
lega, podobnega lepi sanji, ki je bila in je ugasnila in je
ne bo veã. âudno! Ali je imel tudi Luka spomine? In ãe
je plakal, je li plakal po drugih, po izgubljeni sreãi? Ali
je plakal ko ropar, ki mu vest spati ne da, ali ko apostol,
ki je trikrat zatajil Gospoda?

BES

MLADA BREDA

242

Prav tedaj se je zgodilo, da se je oglasil domaãi pete-

lin, Luka pa je snival takole:

Tam nekje ob obljudeni cesti je stala bela, liãna hi‰a.

Krepka Ïena je stanovala v nji in se preÏivljala s krãmo,
katero je imela s hi‰o vred v najemu. Vesela Ïenska in
podjetna je bila, in ga ni bilo voznika, da ni ustavil pri
»Hanci«.

Neko malo, drobno stvarco je redila pri sebi. Lepega

dne pa so se spogledali vozniki, zlasti mlaj‰i: iz drobne
stvarce se je bila razvila ãez noã lepa deklica. Pa so vpra-
‰ali vozniki Hanco:

»Kaj pa dekle? Kje si jo ukradla, Hanca?«
»Nisem je ukradla, pa je nisem,« se je smejala Ïena s

svojimi sneÏnobelimi zobmi, »moja je vsa od nohtov do
las. Kaj, ali ni zala moja hãi?«

Pa je sedel mej vozniki tudi Luka. Vsi so vedeli, da je

Luka samostojen moÏ, da ima hi‰o in premoÏenje, med-
tem ko so bili oni sami le hlapci v sluÏbi drugih. Niso ga
zato skoraj niti ‰teli mej se. Tako se je zgodilo, da je Luka
ponajveã vozil sam in pil tudi sam. Zunaj v kuhinji je
sedel k mizi in gledal na domaão hãerko, ki je pomiva-
la posodo. Vozniki v sobi so se robato ‰alili z gostilniãar-
ko, Luka pa je sedel za se in ni govoril mnogo.

Pa je rekla mati hãerki nekega dne:
»Ve‰ kaj, prezgovoren pa ni ta Luka, ne!«
Hãerka je zardela do u‰es in molãala.

BES

MLADA BREDA

243

»Ti,« je nadaljevala mati, »ãe ne bi bil tako samsvoj,

ne bi rekla niã; niã napaãnega ne sli‰im o njem. Sestro
je omoÏil nekam prav bogato, pa lep dom ima!«

Tudi zdaj ni hãerka odvrnila niã. Toda mati je videla

sedaj, da je zelo, zelo rdeãa.

»Aha,« je rekla, »ãe je pa tako!«
»Tiho bodite, mati!« je prosila hãi.
In mati ni silila v hãer, in Luka ni govoril. Pri‰el je in

sedel in od‰el in ni hotel govoriti.

Pa se je zgodilo, da so tedaj priãeli graditi po dolini Ïe-

leznico. Vsake vrste ljudi se je nateplo, in ob cesti v gos-
tilni je Hanca bogatela. Cela hi‰a je bila polna ljudi noã
in dan, stisniti so se morali vozniki, in Luka je na‰el le-
pega dne svoj prostor v kuhinji zaseden. Mlad, ãrnolas
fant se je ko‰atil tam in pil ter pripovedoval pomivajoãi
smeje se vesele reãi. Zvonko se je smejala. Tedaj je Luka
vstal in od‰el, in ko je privozil drugiã mimo, je hotel na-
ravnost mimo. Pa ga je videla Hanca in ga ustavila:

»Z mano bo‰ ‰el, ti leseni ãlovek, ti. Ali naj mi gre

dekle v vodo? Je ne reãe ene in je ne!«

»Mati,« je dejal Luka, »saj ima drugega, mlaj‰ega in

lepega.«

»Tepec,« je odvrnila robato Ïena in ga povlekla s se-

boj. Peljala ga je v kuhinjo in ga potisnila pred hãer, re-
koã:

BES

MLADA BREDA

244

»Kaj de‰, v kuhinjo je znal hoditi prej. Zdaj pa ‰e v

hi‰o ni hotel.«

»Mati!« je odpoãitala hãi, ali se na to obrnila k Luki:

»Ne zamerite ji, ona se rada ‰ali!« Luki pa se je zazdela
v tem hipu deklica ‰e stokrat lep‰a in mrmraje nekaj ka-
kor, da Hanco dobro pozna, je sedel. Pri vinu se mu je
potem razvezal jezik. Povedal je, da je gospodar male
obrti, da gre kupãija dobro, posebno vozarjenje, in da je
vse prav, ãe bi ãlovek le tako sam ne bil. Z dolgov je,
hvala Bogu, ven, ‰e na stran bi se delo, ãe bi ãlovek hra-
nil. Pa kdo bo sam hranil. Tako je povedal Luka ta dan
mnogo in ãesar ni ta dan, je drugi teden, in potem je pri-
‰lo tako, da so se zmenili, da se Luka vzame z Jerico.

»Takoj je pa ne dobi‰, ne,« je dejala Hanca. V srcu pa

je bila vesela, da ji je ‰lo vse tako lepo. »Ne dobi‰ je, ne.
Misli‰, da bom jemala deklo, kaj? Ne nese.«

In tako je ostalo. Îeleznico so zidali, Luka je vozil ‰e

vedno, in Hanca je prodajala vino. Nekega dne pa se je
oglasil neki gospod iz mesta, izkazal Hanci, da je pre‰la
hi‰a ob cesti v njegovo last in da hoãe sam sezidati mes-
to stare, nizke hi‰e, lepo novo, in da naj Hanca poi‰ãe
drugod kaj pripravnega. Hanca se ni smejala tako veselo
veã. Pa ‰e nekaj drugega se je zgodilo. Par stotakov je
bila natrÏila od delavcev gostilniãarka. Neke noãi pa je
zasli‰ala v hi‰i, ko je bilo sicer vse tiho, ropot. Vstala je,
priÏgala luã in ‰la po stopnicah v pivnico. Spomnila se

BES

MLADA BREDA

245

je, da je bil Ïe pozno zveãer pri‰el visok inÏenir menjat
par visokih bankovcev. Bog vedi, kako da je pozabila
vzeti denar s seboj in ga pustila doli v mizi. Stopila je v
sobo in planila k mizi in jo odprla mrzliãno. Hvala Bogu!
Denar je bil tu. Hanca se je mislila vrniti, v tistem hipu
je zaãutila, da je za njo za‰kripal pod. Nekaj teÏkega je
padlo ãez njeno glavo. V naslednjem trenotku je izgubi-
la zavest.

Tako se je zgodilo, da je par mesecev zatem izginila

ob cesti gostilna pri Hanci. Novo poslopje je zaãelo rasti
iz peska, apna in kamenja. Vozniki pa so vozili mimo in
vse manj so vozili. Îe so drdrali prvi tovorni vlaki po
progi. In tedaj se je tudi Luki nekaj pripetilo.

Hanca je dolgo, dolgo bolehala. Re‰ili so ji Ïivljenje,

ali njene du‰e niso mogli ozdraviti. LeÏal ji je na moÏga-
nih oni usodni udarec. V mali sobi je stanovala s hãer-
jo v mestu. PrisluÏek, ki ga ni bilo mnogo, je po‰el v par
tednih. Pri‰el je Luka in pomogel in obljubil, da se vrne
kmalu in tedaj, da bo poroka. Jerica se je poslovila s sol-
zami od njega in krenila nato domov. Pospremila bila
Luko do mitnice.

Tedaj se je bil Luka ozrl za njo, in tudi ona se je ozr-

la. Luka od tedaj ni pozabil tistega pogleda. Îgal je v
njegovih spominih, in vãasih ni mogel spati in se je vil
pod grizeão boleãino vesti.

BES

MLADA BREDA

246

Tedaj niti sam ni mislil, da jo vidi zadnjiã. Kdo ve, o

ãem je mislil celo tisto pot? …

V hipu je planil Luka kakor od kaãe piãen, iz svojih

spominov. Jasno je bilo ãuti v jutranjem ozraãju glas po-
joãega petelina. Luka se je prijel za glavo in stokal:

»Me doteãe stari Sirk, pa goni in goni, da z vozni‰-

tvom ne bo niã veã. Pa hãere se je dotaknil. âe bi se, pra-
vi, oglasil in bi rekel: Ve‰ kaj Sirk, vkup zaãniva. Gozdovi
so tu. Voda je tu, in Ïeleznica je tudi tu, ni vere, da ne bo
‰lo slabo. Denarja bo na kupe. Seve, poizku‰ati je treba,
in en sam, kaj bi opravil, to morata biti dva, Sirk je eden.
Drugo je, da ima hãer. Ni vsakdo tako trden ko Sirk. Pre-
sneto mu bo dobro, ãe se bo oglasil pravi. Kaj de‰,
Luka?«

Luka je mislil na Jerico v mestu in ni rekel niã. Pa ni

odnehal Sirk:

»Pameten bodi Luka, tisto beraãijo prodaj! Le meni

verjemi, zdaj ‰e proda‰ po kr‰ãanski ceni, jutri ali po-
jutrnjem bo vse niã. Kdo ti bo pa hodil k tebi po moko?
Dobi boljo in cenej‰o v mestu. In ‰e svet vidi. Bo‰ le vi-
del. Ampak les, to je drugaãe. Ne rastejo povsod Ïaga-
nice in deske tako po ceni.«

In Luka je mislil:
»Sirk je star lisjak. âe bi Jerice ne bilo. âe bi …« Potem

pa je rekel sam pri sebi: »To pa, ãakati pa Ïe mora. Na
beraãijo se Ïeniti ni tudi niã.«

BES

MLADA BREDA

247

In mesto Ïenina je dobila Jerica nekaj dni za tem od

tuje roke pismo, v katerem ji je obrazloÏil Luka, da s po-
roko ‰e ne gre tako naglo, da je treba tega in onega.

In zopet je zastokal Luka. Zunaj pa so se oglasili pe-

telini v tretje. Skozi duplje v strehi je gledalo nekaj med-
lih zarjinih Ïarkov na bledo obliãje starãevo. Drgetal je
od mraza in groze.

»Zatajil sem jo, izdal sem jo. Na limanice sem ‰el Sir-

ku. In ko sem izpregledal, je bilo prepozno, bil sem be-
raã, Sirkov hlapec, in ona je bila Ïena onega mladega
fanta, mestnega pisarja. Toda mir, mir! Sedaj je vse
mimo: tistega fanta je vzela su‰ica, in njo je vzela beda,
in otroka menda tudi. Zakaj Ïivi samo on ‰e? Samo on?
Ona Hanca z ble‰ãeãimi zobmi, ona tudi Ïivi. Zakaj Ïivi
‰e? Zakaj je pri‰la na Peã?« Drsal je v podstre‰ju proti
stopnicam. Tedaj je ‰inil v polumraku pred njim bled,
droben, dekli‰ki obraz.

»Jerica!« je zajecal Luka.
Deklica je stopila k njemu, ali videãa njegovo ãudno

izpremenjeno lice je obstala:

»Luka, kaj vam je, ali ste bolni?«
Drgetal je in ni mogel nekaj hipov odgovoriti. Potem

pa se mu je izvilo plaho in komaj sli‰no:

»Ali si, ali nisi?«
Deklica je strmela vanj in ga ni umela. On pa je ‰epe-

tal:

BES

MLADA BREDA

248

»Pomisli, zatajil jo je, kakor Peter Kristusa, izdal jo je.«

Govoril je o sebi, ko da govori o tretji osebi. Deklica ga
je prijela za roko in dejala:

»Stric, bolni ste, idite, vas peljem!«
In peljala ga je po stopnicah doli. In ko sta bila doli

pred Aniãinimi vrati, so se ista odprla, in na njih se je
pokazala Katra. In Jerici se je stresla roka, ko je videla
njen trdi, neusmiljeni obraz. Kakor ptiãica je bila omo-
ãena od njenih oãi in venomer ji je morala gledati v oãi,
kakor ptiãica zlobni lisici v noãi. Tedaj je ona planila k
dekletu in jo sunila v hrbet, da se je dekle opoteklo:

»Kako ta zija? Ali se zdaj vstane?«
Tedaj se je zavedel Luka. Za hip so se mu stisnile roke

v pest. Toda ni se premaknil, dasi je stal sestri iz obliãja
v obliãje in ãutil brezmejno jezo nad njenim dejanjem.
Katra je opazila izpremembo v njegovih oãeh, ki so bile
sinile, in je rekla:

»No, kaj pa ti, kaj!«
»Ti je ne suvaj, ti!« je grgral Luka.
»Tebe bom vpra‰ala, seve.« In Ïe se je ozrla po Jerici.

Toda ta se je bila Ïe oddaljila. Takrat pa je Luka stopil tik
Katre in dejal:

»Saj vem, zakaj si jo!«
Katri je zardelo lice.
»Molãi!« je siknila.
»Ti si jo brez krivde, zato ti povem—«

BES

MLADA BREDA

249

»Molãi!« je pograbila Katra njegovo roko.
»Ne,« je ‰epetal Luka, »povem ti! Si jo, ker je ona

notri … ker ona notri ni umrla. Zdaj ve‰!«

Tedaj je stopila iz sobe Marjanica. Katra ni rekla niã.

Luka je stopical, ko da se ni zgodilo niã, po stopnicah
doli v kuhinjo in ‰epetal: »Ali je bila Jerica, ali je bil spo-
min!«

BES

MLADA BREDA

250

20 Na veji se trese rosna kapljica

arjanica, ali ‰e ni niã salate na vrtu?«

Marjanica je zaãudena pogledala Anico. Odkod

sedaj salato, ko je ‰e sneg in slana. V istem hipu pa se ji
je obliãje razvleklo v dobrodu‰en nasmeh in je odvrni-
la:

»Je ni ‰e, ne. Pa ãe da Bog tako vreme, ne bo dolgo

trajalo, ne, pa jo boste jedli. Je Ïe lepo od vas, da ste tako
lepo ozdraveli. Prav res, lepo. Ste ‰e malo slabi, pa bo Ïe
Bog pomagal in bo!« Za hip je Marjanica je prestala, po-
tem pa je vpra‰ala skrivnostno:

»Ali se bojite kaj? Bo kmalu, kaj ne!«
Anici je ‰inilo nekaj rdeãice v bledi obraz, in sklonila

je glavo.

»Kaj se boste bali!« je pripomnila Marjanica.
»Oh,« je dejala za trenotek pozneje Anica, »niãesar ni

pripravljenega. Ta bolezen! ·e povojev nimam.«

»Hm!« je odvrnila Marjanica in pri sebi je mislila:

»Druge se bojijo drugaãe. Ta pa misli na povoje. Pa je ‰e

BES

MLADA BREDA

251

tako rev‰e. Ljubi Bog, daj, daj, da naj malo pride prej k
moãi.« Na glas je Marjanica pripomnila tole:

»Za to se prav niã ne mudi. Se jih da naplesti v vasi. Pa

je Ïe lepo od vas, da Ïe zdaj mislite na vse to. He, Ani-
ca, le veselo in pogumno, kaj! Kdo bi si mislil, glejte no.«
In Marjanica je pri vsej tej vzpodbudni govorici pozabi-
la pravega namena in zaãela s predpasnikom brisati oãi.
Ko pa je opazila, da se je Anica vznemirila, je silno srdito
viknila:

»Neumni ste, ãe kaj poslu‰ate mene, staro norico.

Prav res, staro norico!« In Marjanica je pustila Anico
samo. In tedaj so pri‰le nad Anico ãudne misli. âudna
ãustva, nikoli poznana! Nemir in nestrpno ãakanje in
veselje brez meje in v hipu zopet velika pobitost. Vse od
bolesti do veselja, od strahu do tihe, zadovoljne, sanjam
podobne sreãe je valovalo v njenem srcu. Zdaj pa zdaj
se je zavedla Anica in za‰epetala sama vase:

»Kdaj bo?«
V naslednjem hipu pa je Ïe zopet, sama ne vedoãa kaj

hoãe, ponavljala:

»Salate bi rada!«
Sam ljubi Bog vedi, kje je bila dobila Marjanica na

kroÏnik berivke. Z veselja Ïareãim obrazom je hitela k
Anici. Toda ta se ni zveselila. Bleda je slonela ob postelji
in iz oãi, ‰iroko razprtih, je gledal strah, strah in samo
strah.

BES

MLADA BREDA

252

Tedaj je Marjanica vrgla berivko v stran in letela v vas,

da se je le kadilo za njo.

Tam doli pri cerkvi je stal cerkovnik. Stra‰no radove-

den moÏ je bil.

»Kam pa, kam?« je vpra‰al Marjanico dobrodu‰no.
»Pojdi se smolit, dedec!« je odvrnila razgreta dekla.
»Aha,« je dejal cerkovnik in ‰el zvonit avemarijo; po-

tem se je vrnil zopet pred cerkev in videl prihajati Mar-
janico z Zaplotarico. Stopil je Ïenskama naproti, dasi ga
je Marjanica merila z divjimi pogledi.

»Aha,« je dejal in se smehljal sam vase. In s ãudovito

mirnostjo je gledal nemirnost Marjaniãino in si napol-
nil oguljen vivãek s tobakom. Tako nekaj samozavestne-
ga je bilo v moÏu, kako v poveljniku, ki je zopet enkrat
pognal sovraÏno vojsko v beg. Pa je bil tako samozaves-
ten. Tam nasproti cerkve mu je stala hi‰a. Pet oken je
bilo v hi‰i. Izza vsakega je gledala kodrasta glavica.

»Hudirja,« je mislil cerkovnik, »pa ‰e vsi niso!«

* * *

Okoli treh po noãi je bilo, ko je ustavil tuj voznik doli ob
mlinu, in je skoãil iz voza v topel koÏuh zavit gospod in
se ozrl nekako razoãaran. V tistem hipu se je odloãila od
mlina sem senca in pristopila h gospodu:

»Kar za menoj gospod!«

BES

MLADA BREDA

253

»Kaj v breg?« je vpra‰al pri‰lec. Toda moÏ pred njim

je bil Ïe onstran brvi, in gospod je ‰el za njim. Molãe sta
v mrak odeta moÏa spela v breg. Ko sta pri‰la na Peã, je
naprej idoãi moÏ obstal, pokazal onemu, ki mu je sledil,
na razsvetljena okna v hi‰i in se naslonil oboje voza, ki
je gledal izza lope.

Tako je slonel moÏ dolgo in strmel gori na razsvetlje-

na okna, in zdelo bi se ãloveku, da spi. Pa ni spal. Ne,
toda vernej‰ega vojaka bi si ãlovek ne bil mogel misliti.

V hlevu je zamukalo neko Ïivinãe. Tedaj se je pokazal

na vratih, ki so se ‰kripaje odprla, pastir AnÏe. MoÏ pod
lopo se je prebudil iz zami‰ljenosti in krenil nekam.
AnÏe pa je stopil h koritu, zajel vode in se umil. Potem
se je ozrl ali videã, da ni nikogar pod lopo, je zamodro-
val:

»Ali TomaÏa luna trka?«
Pa je hotela nesreãa, da je bil AnÏe ba‰ danes na vse

zgodaj silno laãen. In niã hudega sluteã jo mahne v ku-
hinjo. In ker je na‰el na ognji‰ãu ogenj, je sedel za og-
nji‰ãe. Pa je pri‰la NeÏa in ga je spodila neusmiljeno.
Hoãe‰, noãe‰ je krenil AnÏe iz kuhinje in zadel na Mar-
janico in Ïe hotel naproti ljudomili stranki ugotoviti
svojo pravico, da se sme greti za ognji‰ãem, zlasti ãe je
te‰ã in laãen. Pa je slabo naletel.

Tedaj je AnÏe obupal, krenil spet v hlev, zaril se iz

same trdoglavosti ‰e enkrat v seno in zadremal v drugo,

BES

MLADA BREDA

254

potem, ko se je bil domislil, da je to jutro posebne vrste
jutro, in da ãe TomaÏa luna trka, so Ïenske danes ob-
sedene.

Zbudil ga je glas zvonãka. Planil je kvi‰ku in skozi vra-

ta in skoro padel ãez Jerico, ki je kleãala na dvori‰ãu pri
vratih in molila, med tem, ko je duhovnik ravnokar sto-
pal v hi‰o. AnÏe se je zgrudil k dekletcu na kolena.

»Kaj je?« je ‰epetaje vpra‰al.
»Umrla bo!« je istotako ‰epetala Jerica.
»Kdo?« je vpra‰al fant.
Ona je odkimala z glavo, ãe‰, da naj molãi. Nekaj hi-

pov je AnÏe motril zaãuden dekliãin obraz. V hipu pa
mu je postalo nekako silno tesno pri srcu. Ko da je ‰inil
spomin mimo njegove du‰e: davno, davno je bilo to. In
tako, ravno tako jutro je bilo, in ravno tako se je prebu-
dil, in so rekli: Umrla bo! In to je bila tedaj njegova mati
in res je umrla! AnÏe je zaãutil, da mu silijo solze v oãi,
in se je domislil svojih besed tedaj, in kakor v sanjah je
zaãel ‰epetaje prositi:

»Mati je, naj ne umrje, naj ne umrje!«
Pri tem je AnÏe venomer motril Jeriãino lice pred se-

boj. Iz tope obupnosti, ki je pokrivala dozdaj vse njeno
bledo lice, je ‰inil hipoma ob njegovih besedah Ïarek
sreãe in zaupanja. AnÏetu se je zazdelo, da ãita njene
misli: »Res je, o Bog, ti si praviãen, usmili se je, ne vze-
mi je! Mati je, ne vzemi je, naj ne umrje, naj ne umrje!«

BES

MLADA BREDA

255

In otroka sta nevede skupno prosila:
»Naj ne umrje, naj ne umrje!«
Tedaj se je razlilo morje svetlobe in solnãne luãi vse-

okrog po Peãi. Hip pozneje sta se otroka prebudila iz
zami‰ljenosti in molitve in se zaãudila, ko da sta sanja-
la.

* * *

Okna v Aniãini sobi so bila skrbno zastrta, da je bilo do-
dobra mraãno. En Ïarek se je vendar od nekod vkradel
v sobo, obvisel za nekaj hipov na malih steklenicah s
ãudnimi napisi in skrivnostnimi zdravili. In zdelo se je,
da se je Ïarek ãutil uÏaljenega, ãe‰, tu notri v teh tem-
norjavih stekleniãicah naj je zdravje. Res, lepo zdravje v
tem ostro zaudarjajoãem ozraãju, v tej temi! In nekako
brzo in soãutno je skoãil Ïarek k Anici na posteljo, po-
boÏal ji bledo lice in oãi, trudne in nemirne. In za hip se
je zdelo, ko da hoãe bolnica res zagrabiti za re‰ilno svet-
lo nitko iz kraljestva svetlobe in zdravja, in s trudnim
glasom je toÏila:

»Tema je, tema je.«
In zopet je roka iskala po odeji, in nemirno se je ho-

telo mlado, bolno telo premakniti, in znova je zatoÏila
Anica: »Vse je ãrno, vse …«

In Anica ni mislila, ni ãutila niã drugega, nego brez-

mejno bojazen. Notri do srca je segal ta strah. Vstala bi,

BES

MLADA BREDA

256

hitela. Ven, ven v zrak, v morje luãi. In zopet in zopet
mrzlo, ongavno ãustvo po vsem telesu, ko da leÏi v jami
samih rjavosivih kaã. In ena leze, leze. Zdaj jo okleplje
z mrzlim telesom krog srca, zdaj bo zasekala svoje zobe
vanje. Anici se vzbujata gnus in groza, nemirno sega
roka proti srcu. O Bog, o Bog, kako je ‰ibka. Saj niti roke
ne more geniti. In hipoma pojema strah, gosti se tema
krog Anice, in zdaj je tema, tema in padanje v neznano
kam. Krog in krog ‰umenje, ko da ji poãiva glava v ulj-
njaku, in potem nenadoma mir, mir …

Ob Anici se je zgenila Zaplotarica, iz sosednje sobe

vstopita zdravnik in Katra. Anica ne ãuje niãesar.

»Saj je umrla!« ‰epeta babica. Zdravnik tipa Anici

roko in poslu‰a, poslu‰a.

»Stotrideset,« ‰epeta sam za se in se nagiblje nad Ani-

ãina usta.

Marjanica je stopila v sobo z vroãim vinom.
Zdravnik odstopi.
»Pokliãite jo!« pravi proti Ïenskam.
Marjanica pristopi.
»Anica, ali spite? Anica, vina sem zavrela. Anica, ali

sli‰ite.«

Anica je zopet odprla oãi, ali zdi se ji, da ni treba od-

govoriti. Nekaka nevolja na Marjanico, na Zaplotarico,
na ta‰ão in zdravnika jo napolnjuje. âemu ji ne dajo

BES

MLADA BREDA

257

miru? Zdaj je bilo tako lepo, tako lepo. In zdaj jo gredo
budit za nov strah.

»Anica, boÏji otrok, recite, da boste pili!« kliãe Mar-

janica in ji pritisne vina na ustnice. In Anica pije. Pije!
Oh, saj je Ïejna, Ïejna, tako Ïejna, da bi skoro piti ne
mogla. Zdaj je bolje. Da bi le ‰e mir dali. Ali, kaj imajo
venomer: bum, bum, bum! Zakaj razbijajo? Ali je ãevljar
v hi‰i? Zakaj ne miruje, kot bi ne vedel, kako hudo ji de
ta veãni: bum, bum, bum. Kot bi hotela pritoÏiti se, da
ne posvarijo ãevljarja, gleda Anica na zdravnika in Za-
plotarico in ta‰ão. Niti zmenijo se ne za njo. Oh, Katra!
Tej je gotovo ‰e zelo v‰eã, da ji more prizadevati sitnosti.
Kako razbija, in tako hitro, hitro. Ne! To ne more biti
ãevljar, tudi mlatiãi ne morejo biti, to mora biti nekak
stroj. In res je bil stroj. Do skrajnosti hitro delujoã stroj,
od razpaljene krvi gnan, stotridesetkrat v minuti.

»Srce, srce!« misli napol, napol ‰epeta Anica in za-

man i‰ãe odgovora, ali je to njeno srce, ali je katero dru-
go. In zakaj tako hitro? To ne sme biti. To ni dobro. Stoj,
stoj! Toda srce divja, divja, divja huje, stotridesetkrat v
minuti.

In Anici se zdi, da drÏi to svoje srce v roki. Prav neÏ-

no je in drobno, kakor mala srebrna urica, ona, ista, ka-
tero ji je bil kupil moÏ za njen god. Nekega dne pa se je
nekaj utrgalo v malem stroju, in zdaj divja mala reã kar
tako. In Anica ãuti sedaj zopet ono bledomrzlo senco, ki

BES

MLADA BREDA

258

ji lega na oãi, na prsi. In drhti in drhti, in osinele ustni-
ce ji ‰epeãejo: »Skrijte me, strah me je!«

Kaj je to? Nenadoma brezkonãna ti‰ina. Ali se je ko-

lesje izteklo? In ãe se je, naj se! Tako je bolje, o silno bo-
lje. Dobro, dobro, dobro. Bloden smeh kroÏi porodnici
na ustnicah; kdo ve, kaj sanja Anica, kaj ãuti: morda ne-
besa, morda smrt, morda niã.

Zdravnik plane k oknu in ga razkrije. Morje luãi sine

hipoma v sobo. Marjanica zatuli divje, skoro bojeãe pla-
ne Katra iz kota kvi‰ku in stopi par korakov k bolnici, ali
prav k postelji ne stopi. Kdo ve, zakaj ne stopi? Ali ãaka,
da se sodnik-zdravnik obrne in pripomni: »Umrla je!«

Kaj je to? Zdravnik se je res vzravnal in zdaj je segel

po tistem svetlem orodju in spravlja eno za drugim mir-
no, dostojanstveno, ko da se ni zgodilo niã. In zdaj je
pospravil vse in samo stekleniãice z resnotajnimi napi-
si je pustil ob postelji. In sedaj je segel v Ïep in pi‰e na
droben listiã. In zdaj se je obrnil proti babici in ji govo-
ri in razjasnjuje.

»Deset do petnajst kapljic!« kima babica in se obraãa

proti Katri. Katra ‰e vedno gleda in ne razume. Sedaj
stoji zdravnik pred njo in ji pravi, da naj po‰lje takoj v
trg, in obenem kaÏe na listek, ki ga drÏi Zaplotarica mej
prsti. In potem prikima z glavo in se pokloni. Katra stopi
za njim. Ne upa si pogledati mu v obraz. Toda vedeti
mora, vpra‰ati mora.

BES

MLADA BREDA

259

»Je umrla?«
»Ah, ne,« deje zdravnik, »toda hitite po zdravila! Sla-

ba je, grozno slaba!«

Katra se ‰e ogleduje.
»Hitro, hitro!« priganja zdravnik in oblaãi suknjo.
Anica vidi vse to ko v megli, ko v sanjah. Ali ãudovi-

to ostro pojmuje vse. Sama pri sebi ‰epeta in misli:

»Petnajst kapljic.«
Par ur pozneje je prinesel nekdo na njene ustnice po-

sodo za mleko. Anica prepozna Marjanico.

»Le pijte, le,« govori dekla, »to vas re‰i!« Anica pije in

glej: ãudno lahko ji prihaja. Nobenega strahu veã, in one
silne slabosti ni veã.

Par hipov pozneje vstopi zopet zdravnik. Poslu‰a ji

Ïilo. Zadovoljen kima z glavo, rahlo ji poboÏa z roko ãez
ãelo. Anica ãuti veliko spo‰tovanje do tega ãloveka.

V naslednjem trenotku se ji misli izgubijo, in Anica ne

ãuti niã veã, ne ve, ali je ‰e, ali je ni. Toda sedaj se ji zdi
zopet, da je ‰e, in odpre oãi.

V sobi je luã. Ali je tako dolgo spala? Kje je Marjani-

ca, kje je babica? Nikjer nikogar. Paã, tam ob koncu po-
stelje stoji nekdo. Anica prepozna ta‰ão.

Kako ãudna je ta‰ãa. Ali je vedno taka? Odkod te oãi?

Anica ãuti, da je je skoro strah. In sedaj se je ta‰ãa zge-
nila, segla po mali stekleniãki in uliva, uliva.

BES

MLADA BREDA

260

»Petnajst,« ‰teje Anica, ali ona uliva dalje, in ko da se

ji trese roka, se zdi Anici.

»Petnajst,« ‰umi Anici v spominu, Ïena pa ‰e vedno

pusti kapati iz usodne steklenice. Anica je do‰tela dvain-
trideset, ali tam teãe ‰e vedno: tri, ‰tiri, pet!

Hipoma odloÏi Katra stekleniãico in se skloni s skode-

lico nad Anico.

»Zdravnik je dejal petnajst, ona je nalila preveã,«

misli Anica, in strah jo navdaja. »To ne sme biti. Tega
ona ne bo pila. Zdravnik je rekel petnajst.«

Katra je prinesla posodo na njene ustnice.
»Pij no, le pij!«
Anica bi viknila, se pognala kvi‰ku in izbila ta‰ãi sko-

delico iz rok. Ali zaman. Brezmejno trudna je, niti s
prstom ne more geniti, niti besedice ne more izviti. Na
milost je izroãena ta‰ãi. In Anica ãuti, da je Katra raz-
maknila z robom skodelice njene ustnice, in zdaj je nag-
nila, in Anica pije, pije, pije. In Anica ãuti, da pije smrt,
smrt. »Ti si me umorila,« misli in oãita. Toda oãita li res?
Saj ne more govoriti. Oãita li res?

»Ti si morivka, ti—!«
Kaj je to? Anica ãuti ãudovito moã. Ali je res pila smrt?

Ali je to smrt? Ne, to ni smrt. Ona ãuje sebe samo in go-
vori:

»Ven, ven! Vas ne maram!«

BES

MLADA BREDA

261

Tedaj plane Katra kvi‰ku. âudovito ji gore oãi. Anico

popade divji strah: Zdaj plane na me in me zadu‰i!

âudovito dolgi trenotki. »Kaj sem ji storila, da mi stre-

Ïe po Ïivljenju,« misli Anica in ãuti, da se skoraj one-
sve‰ãa vsled strahu. Venomer divje in ostro jo motri
ta‰ãa.

»Ven, ven!« ‰epeta Anica, ali ta‰ãa se ne gane.
»Marjanica,« ‰epeta Anica in vrÏe siloma glavo v

stran. Ah, glej, kaj je to? Ali ne stoji tam nekdo? Ali ni to
Luka? Da, Luka je. O Bog, torej je re‰ena.

Pogledu bolnice sledeãa je opazila Katra brata in pla-

nila k njemu:

»Ven pojdi, ali je za te tu?«
»Tudi za te ni!« odvrne Luka, »ki ‰e ‰teti ne zna‰!«
»Molãi!« vikne Katra, da Luka odstopi za korak. In

brat in sestra se merita nekaj hipov molãe. Nato zmaje
Luka z glavo in ‰epeta:

»Pojdi, takoj pojdi!«
Ta‰ãa se smeje hripavo. Anici se zdi, da se hoãe vreãi

na brata.

»Poizkusi!« sika Luka. Nekaj svetlega je v njegovih

rokah. V naslednjem trenotku se obrne Katra in izgine.

* * *

Dva dni pozneje je poloÏila Zaplotarica mladi materi
drobno dete v posteljo. Anica pa je mislila, da se je sto-

BES

MLADA BREDA

262

prav prebudila iz dolgih in ãudnih sanj, in skoro umeti
ni mogla, kaj se je bilo dogodilo. Tam nekje v kotu je
nekdo bolestno tulil. Anica se je ozrla in je videla Mar-
janico, kopajoão se v solzah.

»Zakaj joãe‰, Marjanica?« je vpra‰ala Anica; »glej,

fantka sem dobila. Poglej!« In mati se je blaÏena smeh-
ljala, medtem ko je Marjanica ‰e venomer jokala.

»Zakaj joãe‰, no!« je vpra‰ala zdaj Ïe vznemirjena

Anica. Tedaj se je Marjanica dvignila, zbrala vse svoje
moãi, otrla solze, ki so ji tekle ko ob pogrebu, in govo-
rila:

»Bi ne jokala, bi ne! âe se zmislim, kaj ste prestali. Oh,

moj Bog, saj je pri‰el ‰ele sedaj, ko je pre‰lo, pravi strah
nad me. Pa ne bi jokala. Îe pri pljuãnici smo vas komaj
re‰ili, pa ‰e to je pri‰lo. Oh, Bog ve, da bi bila umrla od
strahu. Pa prej se nisem bala in zaobljubila sem se na
boÏjo pot in tudi vas sem zaobljubila. Pa ne bi jokala.
Tak lep, zdrav ãrviãek je to, pa bi bil kmalu sirota, da vas
ni Bog re‰il. Pa ne bi jokala, oãeta itak nima veã, in ga
nima!«

Tedaj se je tudi Anici storilo milo:
»Marjanica,« je rekla, »zakaj si me spomnila, da nima

oãeta!«

In Ïeni ste zaplakali skupno.

BES

MLADA BREDA

263

21 Dvoje izpovedi

a Peã je bila pri‰la Zaplotarica, botra Cilika in bo

ter, njen moÏ in ‰e dvoje rojenic, Koãanka in Rec-

ljeva, in tako so proslavili krst mladega gospodarja na
Peãi, krsteãi ga po pokojnem oãetu za Jurija. ·e druge
sitnosti in drugim osebam je prizadel prihod malega
Jurija na Peã. Tam v trgu pri sodi‰ãu so imeli te sitnosti.
Re‰ili so se jih tako, da so imenovali mlademu gospo-
darju na Peãi, ki se je za zdaj presneto malo zmenil za
gospodarstvo, postavnega varuha.

Ta varuh pa je znal biti Pu‰ar, ugleden in razumen

moÏ v vasi, ki je znal govoriti tako, da sta ga komaj »go-
spod« in uãitelj umela. In ta dva sta bila mnenja, da je
Pu‰ar vrlo razumen moÏ. Sicer pa je bil Pu‰ar gostilni-
ãar. Imel je vedno dobra vina, dasi niso bila najmoãnej-
‰a. Zato ljudje niso posebno hvalili njegove gostilne.
Zgodilo se je pa tudi, da se ga je reveÏ ta ali oni nalezel
drugod, pa potrkal na konec ‰e pri Pu‰arju. Tedaj ne le,
da ni dobil vina, temveã ga je Pu‰ar zdobra ‰e pripravil
do tega, da je moÏ lepo od‰el domov in se prespal. Celo

BES

MLADA BREDA

264

denar je izvabil svoj ãas va‰kemu »pijanãku« ob neki
taki priliki in mu ga shranil do nedelje. Veãjega reda, kot
je bil pri Pu‰arju, ni bilo nikjer. Pa je bil Pu‰ar sicer tudi
svoje vrste moÏ. Dasi sam ni vina skoro nikoli pil, je bil
vendar noã in dan pri svojem vinogradu v mislih. V res-
nici, moÏ je bil obkopal osojen hribãek, ga zasadil s trta-
mi in sadnim drevjem in po ‰tirih letih pridelal tristo lit-
rov vina. Tisti dan je bil za Pu‰arja najlep‰i v Ïivljenju.
Pa se ni dal od zmagozavesti premotiti. Noe se je bil
zmotil, Pu‰ar se ni!

In od tedaj je ‰e z veãjo vnemo gojil svoj Kuk. Tega

moÏa je bilo sodi‰ãe izbralo gospodarju na Peãi za varu-
ha. In sodnik, poznavajoã Pu‰arja, se ni bil zmotil. MoÏ
ni bil sicer prevesel svojega posla. Ko pa mu je o priliki
sodnik zatrdil, da je to nekako priznanje od strani obla-
sti, in mu obenem tudi pojasnil zmedeno zadevo na
Peãi, je Pu‰ar molãe vzel odgovornost na se in sklenil, da
si v prihodnjih dneh ogleda Peã in njene prebivalce.

Niã kaj prijazno ga ni sprejela Katra. »âe Ïe mora biti

varuh, naj bo,« je rekla o priliki, »gospodarila pa bom
jaz, in bom in noãem, da bi mi kdo gledal v raãune.«

Pa je ta presneti varuh menda hotel biti tudi dejansko

varuh in ne samo na papirju. In to je hudo zjezilo Katro.

Komaj se je zadrÏevala, da je ohranila navidezno mir-

nost, ko je hotel Pu‰ar vse vedeti, koliko plaãe gre hlap-
cem, ali je davek poravnan, da je treba zavarovati hleve

BES

MLADA BREDA

265

in staje proti ognju. In na konec se je spomnil celo za-
pu‰ãene Ïage in mlina. Tedaj je bilo Katri dovolj.

»Saj ‰e za kmetijo ni delavcev!« je rekla, toda Pu‰ar je

dejal, da se delavec dobi, kadar je, in da ne gre, da bi
TomaÏ, ki sicer veliko veã ãasa po gostilnah presedi, ko
na Peãi pri delu, samo nadzoroval, temveã, da prav lah-
ko opravlja Ïago. Nato je svetoval ‰e to in ono Katri in
se nekako sam s seboj zadovoljen poslovil.

Tistega veãera je obiskala Katra TomaÏa v njegovem

domovanju. âutila je, da je potrebno, da govori z njim.
Nekako zapu‰ãeno se je zaãutila, in ker jo je bil prihod
Pu‰arjev vznevoljil, je hrepenela po tolaÏbi, po razgovo-
ru s ãlovekom, ki ji je blizu in jo ume. Na‰la je TomaÏa
sedeãega za mizo. Îe preje mu je bila pomignila, da naj
jo ãaka. In res jo je ãakal. Bulil je pred se v zeleno cila-
rico in nekako nezaupno — tako se je vsaj Katri dozde-
valo — je pogledal na njo.

Nekaj hipov sta hlapec in gospodinja molãala. Molãe

je bil nalil iz druge posode TomaÏ Katri, sam pa je bil iz
one, ki je stala Ïe preje na mizi. Potem pa je prekinila
Katra molk.

»Ti vedno kaj prijetno Ïivi‰!«
Hlapec je zamahnil, ko da je uÏaljen z roko, rekel pa

ni niã.

BES

MLADA BREDA

266

»Saj ne oãitam, le tako sem rekla,« je nadaljevala Ka-

tra in videãa, da ji TomaÏ ne misli naliti znova, si je na-
lila sama. »Pa govoriva pametno!« je pripomnila nato.

»Pametno!« je prikimal TomaÏ dostojanstveno, dasi

se mu je videlo, da se je dokaj otresel zapeljivosti naslo-
va »oskrbnik na Peãi«. Katra je bila Ïe davno to opazila
in sedaj je napol oãitajoãe rekla:

»Prav res, razumem te pa ne, TomaÏ. Ali si bil takrat

pijan in si pozabil vse, kar sem rekla?«

»Ali ste res mislili zares?« je vpra‰al hlapec skoro

zlobno.

»Misli‰, da se kdaj ‰alim?« je odvrnila bridko. TomaÏ

ni odgovoril, in Katra je bila primorana, da govori dalje:

»Glej, TomaÏ, to vse niã ni! Zdaj je ‰e slab‰e, namesto

da bi bilo bolje.«

Prikimal je, ali rekel ni niã.
»Slab‰e!« je ponovila. »Pu‰ar je bil tu. Kaj je treba, da

se vtika tuj ãlovek v moje posle? To je Ïe preveã. Zdaj mi
Ïe vse preseda.«

TomaÏ je venomer kimal.
»To se pravi,« je hitela Ïena, »da mi gre vse narobe. In

to, TomaÏ, to me jezi, da bi zbesnela. A ti ne de‰ niã?«

»Kaj pa hoãem?« je odvrnil on, »si mislim, bo Ïe ukre-

nila sama, kakor ve in zna!«

»Kakor ve in zna,« se je nekako porogala Katra, »ãe pa

gre vse narobe!«

BES

MLADA BREDA

267

»Hm,« je dejal TomaÏ, »meni se pa ne zdi. Gre, kakor

mora iti!«

»Kako?« se je zaãudila Katra, »TomaÏ, lepo te prosim,

ali misli‰, da sem taka, da me bo‰ draÏil? Ali je to tako,
kakor mora iti? Pride otrok, in zdaj, Katra, je konec tvo-
jih upov. In ‰e ona — sam … vedi, kako je neki ni vzelo.«

»Je Ïe kriÏ za vas,« je kimal TomaÏ z glavo. »Pa saj ste

vedela, da bo pri‰lo tako, in kar zadu‰iti sirote tudi ne
gre. Je Ïe treba lepo ãakati, kako ‰e neki pride. âe je pa
testament Ïe tak. Bog pomagaj, saj je Ïe tako malo ãu-
den testament.«

S skoro sovraÏnimi pogledi je meril hlapec Katro. To-

da ona je mislila, da ga istotako jezi razmerje, ki muãi
njo, in je dejala:

»Ti pravi‰ prav! Poãakati je treba seveda. Poãakati! Saj

rada ãakam, da bi le doãakala. Pa to je, to! Ta strah, da
je vse zaman, da bom ãakala zastonj.« In Ïena je planila
kvi‰ku in udarila z roko ob mizo in se nagnila proti
hlapcu:

»Ti, to gre meni prepoãasi. To je zame Ïe preveã.«
Sedla je znova in strmela pred se. Izpod ãela je gledal

hlapec na njo. Ona pa je ãutila, da mora govoriti. Preveã
je bilo v nji nagromadenega gorja.

»Poslu‰aj me, pa bo‰ sodil,« je dejala, »bo‰ sodil, kaj

in kako bi se poãutil ti na mojem mestu.«

BES

MLADA BREDA

268

»Saj verujem!« se je branil hlapec. Toda ona — Ïena

kakorkoli jaka po volji — je bila vendarle Ïena in je iska-
la utehe in je je morala iskati. Skoro plakajoã je bil njen
glas in je postajal vse mehkeji.

»TomaÏ,« je govorila, »ali veruje‰, da nisem bila ‰e

nikoli sreãna? Ali more‰ ãutiti, kaj je to: ‰e nikoli biti sre-
ãen, nikoli? Poglej me! Nihãe ne ve tega, nihãe me ne
razume, nikogar nimam, ki bi govorila z njim. TomaÏ,
ali ti morem zaupati? Zdi se mi, da ti smem. Povej mi po
pravici, ali nisi tudi ti onih misli, da sem brez srca? Ali
nisi mislil tega, ali me nisi obdolÏil tudi ti tedaj, ko je
umrl Juri? Povej!«

»Ne vem, kdo bo neki vse to mislil!« je dejal TomaÏ.
»Vedela sem. In to ni niã ãudnega, da si mislil. Saj je

morda res. Morda ga res nisem ljubila. Vsaj tako ne, ka-
kor ljubijo druge matere. Da, tako ga nisem ljubila. Pa
ne gre zato. TomaÏ, vpra‰aj me raje, zakaj ga nisem mo-
gla ljubiti? Zakaj ne morem ljubiti nikogar, ne nje, ne
njegovega otroka. To vpra‰aj, TomaÏ!«

»Zaradi Peãi!« je dejal skoro oãitajoãe hlapec.
»Ne,« je viknila Ïena. »Tako samogoltna nisem. To-

maÏ; o, ti mene ‰e malo pozna‰. TomaÏ, ali nisem rekla
prej, da ‰e nisem bila sreãna. In ãe hoãem biti vsaj en-
krat sreãna, ali je to greh? In sreãna hoãem biti. Hoãem
biti in zato, zato TomaÏ —. Tu mi je pot samo ena. Peã
mora biti moja, mogoãna in bogata in samosvoja mo-

BES

MLADA BREDA

269

ram postati, TomaÏ; zaradi rev‰ãine in odvisnosti sem
bila osleparjena za sreão. Moj oãe in moj brat sta me
zbarantala, da sta re‰ila premoÏenje. Ali more‰ pojmiti
to? Tujemu, razbrzdanemu ãloveku, ki sem ga sovraÏi-
la, sta me dala. Pa jima ni uspelo, ni. Prvi je ‰el oãe.«

»Ali je umrl?« je vpra‰al TomaÏ.
»Obesil se je,« je skoro kriknila Katra. »Pa tudi bratu

je izpodletelo. Mene je prevaril za mladost, njega so pre-
varili za denar. In zdaj lahko ve‰, zakaj ga ne morem.
Oh,« je viknila, »ãe se spomnim na tiste ãase, bi ga spo-
dila v zimo in smejala bi se, ãe bi zmrznil na cesti.«

Za nekaj hipov je Ïena prestala, potem pa je nadalje-

vala:

»Pri‰la sem na Peã. Moj moÏ ni bil tak, da bi si bil pri-

boril mojo ljubezen. Bil je samopa‰en, in ko sem se pri-
toÏevala, je bil oãitljiv in nasilen. Ti! Kadar mi je vrgel v
obraz ciganko in beraãico, tedaj je vzbesnelo v meni.
Tedaj sem mu povedala, da mu nisem niã dolÏna in mu
noãem biti niti hvaleÏna. In potem se je ponesreãil. In
kaj mi je storil? Storil mi je kriviãno. Zapustil je Peã in
vse sinu, meni niã.«

TomaÏ je gledal dokaj prijaznej‰e Ïeni v obraz.
»Molila sem, postila sem se, ali bilo je zaman. Niko-

li, nikoli ni hotelo priti pozabljenje. Ubogi moj sin! No-
bena mati ne trpi tega ob svojem sinu, kakor jaz. Priti-
snila bi ga bila na srce in ga nisem mogla. »Saj ni tvoj

BES

MLADA BREDA

270

sin, njegov je!« je vikalo v meni. In ãim veãji je bil, tem
bolj sem se ga bala. In potem je res pri‰el in pokazal tis-
to trdno odloãnost, da se hoãe Ïeniti.«

»Kar je, je!« je pripomnil TomaÏ, »nevesta ni kriva.

Kakor vam, tako je naredil njej moÏ. Lahko bi se vam
smilila.«

»Kaj?« je dejala Katra, »ti misli‰, da bi se mi ne mog-

la? Ti,« je viknila, »ãe bi umrla, bi jokala za njo, ko za
hãerjo. Toda — ne! To je nemogoãe. Ona mi je vendar
na poti. Preko nje ne morem. Ali naj te tako zasnubim?
TomaÏ, imej pamet! O sovra‰tvu tu ni besede. To je ne-
kaj drugega, to je boj za Ïivljenje. Brez Peãi ni za njo Ïiv-
ljenja, brez Peãi ni za me Ïivljenja. In ti, ti gleda‰. In glej,
zdi se mi, da bi mogla tudi tebe sovraÏiti. In skoro te so-
vraÏim. Pije‰ in lenuha‰ in se ne zmeni‰ za niã, samo
pije‰ …«

»Tisto pa le molãite, Katra,« je odvrnil TomaÏ, »dobro

vem, kaj imate v onem slepem oknu. Voda ni in hras-
tovo lubje se tudi ne namaka kar tako. Kaj pa hoãete od
mene? Saj sem rekel: storite kakor veste in znate. Mene
pa ne me‰ajte vmes. Mi je ‰e danes Ïal po psu.«

Skoro divja je planila Katra kvi‰ku.
»·ema si,« je dejala, »pa ne moÏ!« V hipu pa se je

ublaÏila in proseãe rekla:

»Ti pravi‰ prav! Ne bodi hud, glej, taka sem. Ali brez

srca nisem, brez srca. TomaÏ, veruj mi!«

BES

MLADA BREDA

271

»Saj verujem!« je dejal hlapec. Ona je od‰la. Hlapec je

gledal za njo ‰e dolgo proti vratom. Potem pa mu je pre-
letel obliãje zaniãljiv izraz in je dejal:

»Le pehaj se sama za svojo sreão.«

* * *

Prav tistega veãera sta sedela v kleti AnÏe in Jerica in
odbirala krompir za seme. Marjanica jima je bila naroãi-
la, naj ga samo odbereta, toda AnÏe je bil skoro uÏaljen,
ãe‰, da bi ‰e krompirja ne znal prirezovati, in se je lotil
tako dela. Hipoma pa so pre‰le AnÏetu misli od krom-
pirja na Jerico. Spomnil se je usodnega veãera, ko je bila
vrgla deklico boÏjast. Od tedaj je bil po stal AnÏe proti
Jerici nekam resnej‰i. Smilila se mu je deklica in mnogo
veã je mislil na njo, ko doslej. Po nakljuãju vendar ni bil
skoro nikoli z njo. In dasi se je toliko zanimal za njo, ni
vedel sedaj ‰e niã posebnega o njej.

Sedaj je izpustil krompir, gledal nekaj hipov na njeno

drobno postavico in dejal nato:

»Ti, Jerica! Îe nekam dolgo sva na Peãi in znana, pa

niã ne vem, odkod si.«

Deklica je ãudeãa se pogledala pastirja.
»Ne vem!« je odvrnila.
»Ne ve‰?« se je zaãudil AnÏe, »no, ti si pa lepa. Ali nisi

od vedno na Peãi?«

BES

MLADA BREDA

272

»Nisem,« je odvrnila deklica. »Prej sem bila v Zalo-

gu.«

»Ali so tvoji stari‰i v Zalogu?«
»Niso!« in pripomnila ‰e ti‰e: »Nimam veã stari‰ev!«
»Tako je ta reã!« se je zaãudil AnÏe. »Tudi matere

ne?«

»Ne!«
»Tudi jaz je nimam,« je dejal pastir. »Sva si podobna,

le to je drugaãe, da imam jaz oãeta, ti ga pa nima‰. In
kako si pa pri‰la na Peã?«

»SluÏit sem pri‰la. Na‰a gospodinja me je vzela s se-

boj. Na‰a hi‰a je bila ob cesti. Smo imeli gostilno. Pa so
se ustavljali tam vozovi. In nekdaj se je pripeljala tudi
na‰a gospodinja mimo in se ustavila. Ko pa je od‰la, so
me dali z njo. Pa nisem ‰la rada. Tam mi je bilo bolje.«

Deãek je kimal z glavo. Deklica ga je gledala nekaj

ãasa dvomljivo, ali naj ‰e pripoveduje. In ker je fant mol-
ãal, je dejala:

»Igrali smo se pod mizo. Pri peãi sta sedeli na‰a go-

spodinja in pa ,mati’. Pa sem sli‰ala, da govorita o
meni.«

»In kaj sta govorili?« se je zanimal deãko.
»Sta rekli, da sem sirota, da sta mi umrla oãe in mati,

in da je kriÏ z menoj. Da je bila moja mati zelo lepa in da
je imela bogatega Ïenina, pa jo je zapustil, in da je nato
moja mati vzela pisarja.«

BES

MLADA BREDA

273

Govorila je, kakor otroci, ko da ãita. AnÏe je vedel, da

teÏko razume, kaj pripoveduje.

»Drugega ne ve‰ niã?« je vpra‰al nato.
»Potem je rekla na‰a gospodinja, da tistega Ïenina

pozna, in da naj ji moja »mati« da mene. In tako sem
pri‰la na Peã.«

»In kaj zdaj, ko bo‰ velika?« je vpra‰al AnÏe.
»V samostan pojdem!«
»Ah, da, ti hoãe‰ biti svetnica!« je dejal fant.
»Da,« je dejala deklica, »kaj pa bo‰ ti?«
»Jaz bom bogat!« je odvrnil fant. In oãi so se mu raz-

vnele in zaãel je pripovedovati:

»Glej, Jerica,« je rekel, »tebi bom povedal vse po pra-

vici, kako je to. Jaz sem doma iz Sela. ·e dva brata imam.
Pa slamnato hi‰o imamo doma. Ni dobro doma. Veãkrat
sem bil laãen ko sit. Potem me je dal oãe v ‰olo k ãev-
ljarju. Pa me je BlaÏ preveã tepel, in sem mu u‰el. Pa sem
pri‰el domov, pa je rekel oãe: ,Za niã nisi. Niã prida ne
bo iz tebe!’ ,Bo, oãe,’ sem rekel, ,za ãevljarja,’ sem rekel,
,pa nisem. Pojdem za konjskega hlapca.’ ,Le pojdi,’ je
rekel oãe, ,saj za sedem dni bo‰ nazaj.’ ,Ne pridem,’ sem
rekel. ,Bomo videli,’ je rekel. In sem ‰el. V trgu sem
povpra‰al, pa me niso hoteli. Potem sem pri‰el na Peã.
Pa tu ni konj. Zato ni za me. In zdaj ve‰!«

»Vem,« je odvrnila deklica in ‰e prikimala z glavico.

Potem pa je vpra‰ala: »Zakaj pa ima‰ tako konje rad?«

BES

MLADA BREDA

274

»Zakaj hoãe‰ biti ti svetnica?« je odvrnil fant, toda

takoj je pristavil: »Ti tega ne razume‰. Vidi‰, dandanes
je treba znati, samo tisti nekaj velja, ki mnogo ima. Kaj
de‰, koliko imam Ïe?«

»Ne vem!«
»Ugani!«
»Sto goldinarjev!«
»Samo trideset ‰e,« je odvrnil fant nekako poparjen.

»Pa bom imel tudi sto in takrat kupim konja in bom
vozil. In ko zasluÏim ‰e, kupim ‰e enega in potem sezi-
dam hi‰o in hlev in po tem bom bogat in potem pojdem
domov in poreãem oãetu: ,Kdo je trdil prav?’ ,Ti,’ poreãe
oãe. In zdaj ve‰.«

»Vem,« je odvrnila deklica.
Zunaj je bilo ãuti Marjaniãin glas, ki ju je klical.
»Skrijva se ji,« je za‰epetal AnÏe Jerici in jo potegnil

s seboj za veliko kad.

»Otroka, kje pa sta?« je iskala Marjanica. AnÏe je stis-

kal Jerici roko. âutil je, da se ji trese.

»Kako je ‰e otroãja!« je pomislil. Tedaj pa se je spom-

nil, da ji je mislil povedati ‰e nekaj, in pribliÏal je usta k
njenemu u‰esu in dejal: »Ve‰, Jerica, kadar bom imel
tisto hi‰o in hlev poln konj, pridem po-te na Peã in te
vzamem s seboj.«

»Zakaj?« je vpra‰ala deklica.

BES

MLADA BREDA

275

»Ti bo‰ moja Ïena!« je odvrnil fant zelo resno. In ko

je vpra‰ala Jerica »kako«, tedaj je videl AnÏe, da je ‰e
preotroãja in v tej sodbi ga je ‰e potrdila po veãerji, ko
mu je rekla ãisto resno:

»AnÏe, nalovi komarjev!«
»Zakaj?« je vpra‰al.
»Bo‰ napravil konje iz njih,« je odvrnila, »tako jih ne

bo treba kupiti.« In zaãudila se je, ko se je zasmejal.

BES

MLADA BREDA

276

22 »Bom pa jaz pazila na otroka.«

aj?« je vpra‰al ·ime in stopil korak bliÏe k NeÏi,
toda takoj se je umaknil. Zakaj NeÏa je bila hudo

srdita in z grabljami je zamahnila proti fantu. Stala sta
na stezi med senoÏeti in trebila. Zdaj pa sta prestala z
delom in se merila s pogledi, ki niso bili mnogo razliã-
nej‰i od onih, s katerimi se navadno sreãata pes in maã-
ka. »·e enkrat reci!« je dejal ·ime.

»Goljuf!« je pribila krepko NeÏa. In odprle so se za-

tvornice njenih zdravih zob, in to je kar tako lilo, da
·ime ni vedel ali naj beÏi, ali naj poãaka. »Pa reci, da ni
res, pa reci, ãe more‰, da laÏem, hudovernik ti, hinavec
ti, goljuf nemarni. Ti si mene za nos vodil, ti si moj de-
nar zapravljal, ti si meni obljubil, da me vzame‰. Pa si se
zmenil z njo, pa si se! Pa ne bo‰, ·ime, ne bo‰. K fajmo‰-
tru pojdem in mu povem, kak moÏ si ti. Pa tudi oni bom
povedala, naj te le ima, ãe te hoãe. Lepega moÏa bo ime-
la, prav res, lepega. Fej, sneduh ti, hinavski, ti poÏre‰-
nost prikrita, ti laÏnjivec. Ji bom povedala, ji bom!«

BES

MLADA BREDA

277

»Nikomur ne bo‰ povedala niã!« je odvrnil ·ime in

izku‰al zbuditi v dekli prepriãanje, da je uÏaljen in da se
je ne boji.

NeÏa pa je vikala: »In zdaj povej, kje je gr‰i ãlovek od

tebe. Redila sem te. Zato me ‰e zasmehuje‰ in govori‰
grdo o meni in laÏe‰. O, saj te bo Bog kaznoval, in te
bo!«

»Ima drugega dela dovolj!« je pripomnil hlapec.
»Molãi, gobezdalo!« je viknila jezna NeÏa in stopila

korak bliÏe. Prav mimo nosu mu je mahala z grabljami.
»Molãi, hinavski ti potep. Kaj? In zdaj povej, kak‰na ne-
umna koza sem jaz, in kako da letam za mo‰kimi. Povej,
kar povej!«

»Tega nisem rekel,« je izku‰al ·ime ugovarjati.
»Rekel si. Predvãeranjem si rekel. Jedert je sli‰ala, da

ve‰. Kaj? Si se hotel prikupiti oni niãvrednici, ker ti je
kupila ãevlje. Oh, da mora biti tako neumna! Ji bom Ïe
povedala, naj ti jih le kupuje, naj. Pa da bi bolje naredi-
la, da bi jih vrgla v vodo. In tudi to ji povem, da si bil Ïe
zaprt. Naj te le ima potem, naj te le ima. Naj se ji sme-
jejo druge. Da ve‰. Tako bom naredila, da si bo‰ zapom-
nil kozo.«

»Kvante!« je skomiznil ·ime.
»Kaj kvante! Pa prisezi, da ni res, prisezi, ãe more‰. Pa

ne more‰. Jedert —«

BES

MLADA BREDA

278

»Stara klepetulja! Pa ji veruj. Saj za drugo ni na sve-

tu, ko da dela sovra‰tvo. Pa ji veruj!« je dejal modrova-
je ·ime. Nato se je obrnil fant v stran.

»Le glej v stran!« se je hudovala NeÏa. »Prav tak‰en si

ko levi ropar, ti, JudeÏ, ti. O, da sem morala biti tako ne-
umna, pa mu verjela, temu volku. Pa saj bi ‰e svetnike
preslepil, tako se dela lepega. Seveda, zdaj mu NeÏe ni
veã treba, ona je podedovala hi‰o, NeÏa pa nima niã. Kaj
ne, tako si mislil, tako.« In NeÏa se mu je popaãila.

»Prav res, paãiti se ni treba, si Ïe sama od sebe dovolj

grda!« je pripomnil z visokega, krasnoslovskega stali‰ãa
·ime. Îalibog ga NeÏa ni umela.

»Îabja slika na vodi, ti. Prej sem ti bila dovolj lepa!«

je viknila.

»Regljati zna‰, prav res, ko Ïaba,« je zasukal vrÏeno

sulico ·ime nazaj na NeÏo, ali pomoglo mu to ni niã. ·e
huje je razkaãil deklo. Planila je proti njemu, ga popadla
za vrat in ga zmotala na tla, prej ko se je mogel zavedeti.

»Ti dam, se norãevati iz mene,« je klicala bojaÏeljno

in dokazovala in podpirala svoje mnenje s kaj izdatnimi
mahljaji po hlapãevi glavi ali kamor je Ïe padlo. Tam
koncu senoÏeti se je tedaj pokazal AnÏe in se z veliko
radovednostjo pripodil bliÏe in bil priãa NeÏinih dejanj
in besed, ki bi jih bil, da jih je videl pastirãek Pre‰eren,
gotovo porabil za slovenski nesmrtni ep.

BES

MLADA BREDA

279

»In ‰e za kozo, in za neumno in za njo, ki leta za mo‰-

kimi,« je kriãala NeÏa in bila takt na gre‰no ·imnovo
telo. AnÏe pa ni znal krotiti svojega srca in misleã, da je
treba ·imnu ko ‰ibkej‰emu pomagati, je svetoval:

»O, ·ime. Saj si fant. Ali se bo‰ pustil ko otroãaji od

uãitelja?«

Tedaj je NeÏa prestala s svojim neãlove‰kim ravna-

njem. ·ime se je pobral. Bil je opraskan, in celo ‰op las
mu je bila v svoji togoti NeÏa izpulila.

»Aha!« si je mislil AnÏe, »zdaj pride ona na vrsto.«

Toda ·ime je bil moder bojevnik, ki je pred bojem raz-
mi‰ljal in ‰ele po tem delal. Tako je tudi sedaj pomi‰ljal
nekaj ãasa in ‰ele nato stopil korak nazaj in zamahnil z
besedo proti NeÏi:

»Zdaj je vse ven mej nama, NeÏa!«
»·e ni!« je odvrnila hladnokrvno NeÏa in se pognala

znova proti fantu. Ta je popadel grablje in bil divje okoli
sebe.

»Pa pridi, pa pridi!« je zasmehoval napadajoão.
»Smrkavec,« je viknila NeÏa, popadla okle‰ãek pri

svojih nogah in ga pognala v ·imna, da mu je preparal
srajco na ramenu.

»Jo bo‰ plaãala, srajco,« je zakriãal ·ime.
»Kdo bo pa koÏo,« se je smejal AnÏe. Tedaj je ·ime

pozabil NeÏe in se zapodil za nadleÏnim pastirjem.

BES

MLADA BREDA

280

»Le daj me, ãe me ujame‰!« se je rogal AnÏe in jo bri-

sal po senoÏeti. Hlapec je vrgel grablje za njim, da so se
zlomile.

»Ali ti prinesem novih?« se je norãeval AnÏe. ·ime je

grozil fantu s pestjo. Tedaj ga je pripravil k zavesti res-
ni glas Pu‰arjev:

»Ali smo otroci, ali smo hlapci?«
»Mislim, da hlapci!« je odvrnil ·ime.
»Potem bomo pa delali,« je dejal Pu‰ar in krenil dalje.

Ob poti je ogledoval svet in modroval in grajal. In tako
je dospel na Peã. Na‰el je Katro in Anico v izbi. Katra je
razdirala neko staro krilo, Anica je likala srajce. Zdaj pa
zdaj je stopila v ono sosedno sobo, kjer so na dan poro-
ke plesali. Zdaj je bilo ãudovito tiho tu notri, in hladno
in temno je bilo, da je mogel mali spati.

Da je na‰el Pu‰ar Katro, mu ni bilo prav po godu, za-

kaj imel je opravka z Anico.

»Tako sem pogledal malo gori!« je rekel. Poznalo se

mu je, da je v zadregi, da ne more vprião Katre govoriti
o tem, zaradi ãesar je pri‰el. Zato je skoro s hvaleÏnostjo
zapazil, da je Katra od‰la, ãe‰, da kozarãek domaãega ne
bo zavrnil.

Tedaj je zaupal Pu‰ar Anici, da bi rad govoril z njo.

Posedel je nekaj ãasa, potem pa je vstal, ãe‰, da bi rad
vedel nekaj reãi radi Anice, da je pri‰lo neko pismo, in
da je notri tako in tako.

BES

MLADA BREDA

281

MoÏ je govoril, ko da pobira iz Ïerjavice krompir. Ka-

tra ga je razumela:

»Le zgovorita se!« je rekla in hotela iti.
»O, tako ni treba,« je mislil in dejal Pu‰ar, »saj ni tako

posebna ta reã. Par korakov stopite vi, Anica, z mano.«
In proti Katri se je obrnil:

»Saj ni, da bi skrivala, ne, pa se mi je reklo, da naj ne

govorim razun z njo.«

»Kar pojdi z njim,« je dejala Katra Anici. Ta je stopila

na vrata sosednje sobe in poslu‰ala.

»Bom pa jaz pazila na otroka, ãe se zbudi!« je dejala

Katra in s silo krotila jezo, ki je kuhala v njej.

Ona dva sta od‰la, Katra pa je stopila k oknu in

mrmrala, videãa ju odhajati:

»Le rujta, le! Bomo videli, kdo bo zmagal.« Tedaj je

zajokal otrok v sosedni sobi. Katra se je zgenila in od‰la
k njemu in se vrnila kmalu zatem z razvezanim detetom
in stopila zopet k oknu, kamor je bila postavila Anica
preje likalnik.

Anica in Pu‰ar pa sta se bila ustavila za hlevi in Pu‰ar

je dejal Anici:

»Tako je! Stari Poklonar je bil pri meni. MoÏ ima de-

nar, pa je pri‰el, da ãe je res, da ni hi‰a Katrina, in da je
ona vzela pri njem na posodo, ãe‰, da naj se intabulira,
ãe hoãe. Ali vam je kaj znano o tem?«

BES

MLADA BREDA

282

»Meni niã!« je odvrnila Anica, »pa bo Ïe res, ãe je re-

kel Poklonar. V te reãi se pa ne vtikam. Naj dela mati,
kakor se ji zdi.«

»Ne,« je dejal Pu‰ar, »to ne gre. Kdor jemlje na poso-

do, mora tudi vedeti, ali bo plaãal ali ne. Katra pa sama
ne more in nima pravice delati dolgov na hi‰o, ki je
otrokova. âe je tako, da vi niã ne veste, potem se lahko
vrneva. Zdaj lahko govorim z njo.«

Niã kaj ni bila Anica vesela, da ji varuh zaupa stvari,

ki o njih ni hotela vedeti niãesar radi Katre. Zato se je
sedaj skoraj veselo obrnila proti hi‰i.

Ko ju je Katra ugledala, da se vraãata, so ji oãi sinile

jezno. Zdelo se ji je skoraj, da ve, zakaj je Pu‰ar tu. V tem
hipu pa je zaãutila skoro veã jeze nad njo, ko nad njim.

»Pogovorjena je z njim, svoje reãi ima z njim. Hinav-

ka je.« Nevede skoro je pritisnila otroka, da je zajeãal.

»Kaj se kremÏi‰,« je dejala in ga stresla. Dete je razvilo

roãico. Prav blizu je bil likalnik, svetil se je. Kdo ve, kako
se je dete doteknilo razbeljenega Ïeleza. Zacvrãalo je, in
dete je zajokalo. Katra je razburjena stopila od okna.

Zunaj pa je Anica zasli‰ala otrokov jok, pustila Pu‰ar-

ja in skoãila v izbo.

»Zakaj joãe?« je vpra‰ala skoro sovraÏno, ker je bila

razburjena.

»Kaj vem?« je odvrnila ta‰ãa.

BES

MLADA BREDA

283

Mati je zaãela tolaÏiti dete. Toda dete je jokalo in jo-

kalo ter se ni dalo utolaÏiti.

»Nekaj mu je!« je mislila Anica, odnesla otroka v so-

sedno sobo in ga razvila. In tedaj je opazila, da je opeãen
po prstih. Skoãila je k vratom.

»Ali vas ni sram,« je viknila s solzami v oãeh proti

Katri, »opekli ste ga!«

Katra jo je pogledala zaniãljivo. Premi‰ljala je, ali naj

se opraviãi ali ne. Tu je vstopil Pu‰ar. Anica je od‰la k
otroku, namoãila mu rano z oljem in jokala: saj je trpe-
la dvojno bol. Ko je bila otroka nekoliko ute‰ila, je vze-
la zibelko in jo odnesla gori v svojo sobo. In ko je dete
zaspalo, je zaprla vrata v sobo s kljuãem. Sama pa je po-
iskala Marjanico in ji s solzami potoÏila, kar se je bilo
zgodilo.

Katra je bila odpravila Pu‰arja. Bila je videti bleda in

jezna, in ko je ugledala Anico, je rekla:

»Nala‰ã ga pa nisem, da ve‰. Pa pazi drugiã sama

nanj.«

»Saj bom!« je dejala Anica. Katra je od‰la v svojo sobo

in mrmrala:

»Le poãakaj, danes ga nisem nala‰ã, prihodnjiã ga

bom, da ne bo‰ vsaj rekla zastonj, da ga nala‰ã.«

Anica pa je zaãela od tistega dne zopet nekako priha-

jati k zavesti, da na Peãi ni vse varno za njo. Dolgo v noã
je mislila, kako bi najlep‰e varovala in ãuvala otroka.

BES

MLADA BREDA

284

Dete je spalo nocoj nemirno in proti volji je Anica

plakala in poljubljala je otroka. Toda ta njena sedanja
ljubezen je bila grenka. Samo bala, bala se je neizreãe-
no za dete.

In ko se je proti jutru dete zopet prebudilo, ga je no-

sila dolgo, da so jo Ïe roke bolele. Potem pa je stopil k
oni sivorjavi sliki veãne vsevednosti in je padla na kole-
na in dvignila dojenãka k sliki ter zaprosila:

»âuvaj mi ga, ãuvaj! âuvaj njega in mene!« In dete je

zaspalo. Anica je legla, in mimo oãi ji je dahnil prvi mot-
ni soj jutra, prvi klic drozga je udaril na njeno uho, in
potem je zaspala …

BES

MLADA BREDA

285

23 Maãka

ribliÏala se je bila Velika noã. Najlep‰e vreme je bilo
zunaj. Smejalo se je solnce z neba, in smejale so se

trobentice po travi. Za grmovjem je poizku‰ala duhteti
vijolica, in na tokavah so zvonili zvonãki. Z gora, kjer so
bile senoÏeti, se je valil dim. Ljudje so trebili in zaÏigali
mah in suhljad. âuti je bilo veselo vriskanje, ko da je ãas
trgatve. Ljudje in Ïivali in rastline so ãutili dih mladosti.
In ‰e oni, ki so hirali od starosti, so se veselili, ãe‰: za
letos smo jo prestali. In s solzami v oãeh, in mnogi s ke-
som v srcu so jemali slovo od nje, ki je bila prelepa in
zadnja, ko sanja o davni, davni mladosti.

Na vasi je bilo zazvonilo na veliko soboto. AnÏe je bil

v senoÏeti in je pasel. Ko je zasli‰al zvonove, je zavriskal.
Potem je zaãel premi‰ljati, kdo da ponese pri procesiji
bandero. In domislil se je, da je na Kovaãevem vrsta.
Rahlo zavidanje se je vzbudilo v fantu. Neizreãeno rad
bi bil nesel bandero sv. Lucije. Rajni Lovriã ga je nosil v
eni roki, drugi nihãe. Kovaãev pa je stavil, da ga pone-
se. To je mislil AnÏe in se ozrl doli na Peã.

BES

MLADA BREDA

286

Izvil si je pi‰ãal in zaãel piskati. Tedaj je pri‰la doli na

Peãi iz hi‰e Jerica. AnÏe je piskal in si mislil, kdo ve, ali
ga ãuje. In ona ga je ãula. PoloÏila je glavo ob roki, ko da
se ji dremlje.

»Aha,« je dejal AnÏe, »pravi, da ne smem ‰e piskati,

da Bog ‰e ni vstal!« In pognal je pi‰ãal v stran in se za-
gledal doli na vas. Kmalu so se bili zaãeli ljudje usipati
iz cerkve, in AnÏe jih je motril in pripominjal sam pri
sebi:

»Kako gre Peãan, tisti, ki pravi ,hudniã’, da ne zakol-

ne, pa Francelj je tudi ‰el k ma‰i. Kam, kam tako hitro
Melanova? Ti presneti fant! Da, Lahov je. Pa dolgo sab-
ljo ima. Kaj je Ïe oficir? Onega drugega pa ne poznam,
ki govori s Sirkovo. Tam je pa na‰a Marjanica. Pa kdo
gre neki z njo? Prav niã ga ne poznam!«

Fant je motril odslej venomer samo Marjanico in nje-

nega spremljevalca. Videã, da je tudi tujec zavil z Mar-
janico na Peã, je postal ‰e pozornej‰i.

Hipoma pa mu je ‰inila rdeãica v obraz in je skoãil

kvi‰ku in se ozrl po ãredi.

»Mogoãe pa le ni!« je dejal za ãas. Ali ni mu dalo

miru, in kmalu je odgnal Ïivino proti domu.

Po poti, ki se mu je zdela danes silno dolga, si je pre-

ganjal dolgãas s tem, da je ‰tel gumbe pri suknjiãu: je, ni,
je, ni, je!

»Je!« je zakljuãil in mislil:

BES

MLADA BREDA

287

»âe je, zakaj neki je pri‰el? Ali se je kaj zgodilo?« In

zopet je zaãel AnÏe dvomiti in je ‰tel gumbe narobe. Pa
so zopet rekli: je. Tedaj je AnÏe premagal samega sebe
in svojo radovednost, rekoã:

»âe je, ne uide, saj ni ptiã, in tudi ne uteãe, saj ni

voda.« In pri‰lec res ni ne zletel, ne utekel, temveã AnÏe
ga je na‰el v izbi na Peãi pri hlebu kruha in zdaj je videl,
da je res njegov oãe, nekam izpremenjen in nekam za-
nemarjen, sicer pa ves in pravi njegov oãe.

Pozdravila sta se in umolknila.
»No, ali si nimata niãesar povedati?« je vpra‰ala Mar-

janica.

»Mo‰ki je postal!« je dejal oãe. Tedaj se je oglasil

AnÏe.

»Ali ste pri‰li z doma?«
»Z doma!«
»Kaj pa Peter?«
»SluÏi!«
»Pa France?«
»Se uãi za krojaãa!«
»Pa vi?«
»Tako! Saj vidi‰, slab sem, za delo nisem veã, pa niko-

gar nimam.«

»Prej ste nas pa podili, oãe,« je dejal AnÏe, »zdaj pa

toÏite, da ste sami!«

BES

MLADA BREDA

288

»Kdo vas je podil?« je dejal oãe skoro jokajoãe.

»Doma je hi‰a. Tam jo imate, pa delajte po moji smrti
kakor hoãete.«

»Kako pa, da ste pri‰li?« je vpra‰al sedaj AnÏe. Z ne-

kako nemirnostjo je gledal oãetu v obraz. Tako ãudno se
je bil izpremenil oãe. AnÏetu se je vzbujalo rahlo soãutje
do njega.

»Ali ste bolni?« je pristavil hitro za prvim vpra‰anjem.
»Tisto ne, AnÏe,« je odvrnil oãe. »Pa ne bom dolgo,

ne; pa sem rekel: ga morda ne bom niti videl veã. Pa sem
pri‰el, AnÏe, vidi‰, na obisk. Lepo si zrasel, lepo!«

Marjanica je dejala:
»RazkaÏi malo oãetu Peã, da bo videl, kje sluÏi‰!«
»Saj res, oãe! Ali greste?« je vpra‰al AnÏe.
MoÏ je vstal. ·ele sedaj je videl AnÏe popolnoma,

kako silno se je bil postaral oãe, in zaman je iskal vzro-
ka. Peljal ga je v hlev, razkazal mu Ïivino, potem pa de-
jal, ko je oãe samo vzdihoval:

»Kaj bi radi, oãe?«
Oãe se mu je pribliÏal in za‰epetal:
»Ti! Tako sem slab. En kozarãek Ïganja bi mi naredil

prav dobro.«

Nato ga je odvedel nazaj v hi‰o in izmoledoval od

Marjanice ono Ïe znano nam steklenico. Z vidnim ve-
seljem je gledal, kako tekne oãetu. Toda, ko je bil oãe

BES

MLADA BREDA

289

nalil Ïe v tretje, in so se mu zaãele nekako oãi svetiti, je
rekel AnÏe:

»Pa kruha niste niti prigriznili!«
»Ne gre!« je dejal oãe in z enim oãesom motril tem-

norjavo steklenico, katero je k sreãi Marjanica zdaj od-
nesla.

»Ali ne pijete preveã, oãe?« je vpra‰al AnÏe.
»Saj nimam,« je odvrnil moÏ in pogledal fanta skoro

uÏaljeno. Tedaj je vstopila Katra.

»Ta je!« je za‰epetal AnÏe, oãe pa je zaãel preponiÏ-

no pozdravljati in zahvaljevati Katro, ãe‰, da ji ne bo
nikoli pozabil tega, kar je storila dobrega njegovemu
sinu. AnÏe sicer do zdaj ni vedel o nikakih dobrotah.
Medtem pa je zaãel oãe nekako meti, da gotovo Katra
skrbi, da ne pojde AnÏe praznih rok s Peãi.

»Tisto naj gleda pa sam. Pri nas ne zadrÏujemo plaãila

hlapcem!« je odvrnila Katra, in pristavila:

»Kaj vam ne da niã? Ne da‰ niã oãetu?«
Tedaj je oblil AnÏeta sram, in skoro hud je bil na oãe-

ta, ãe‰, da govori prviã tako prilizljivo, ko ni treba; dru-
giã, ker vsemu pritrdi. Gledal je, kako bi se izmuznil iz
sobe. In to se mu je posreãilo, ko je Katra zadovoljna z
moÏem, ki ji je laskal, od‰la in mu prinesla novo stekle-
nico Ïganja.

BES

MLADA BREDA

290

In govorila je prijazno z njim. Zunaj ob hlevu pa je

ãakal na oãeta AnÏe in si grizel prste. In sram ga je bilo,
sram. Pa sam ni skoro vedel, zakaj.

Tako se je zgodilo, da se je AnÏetu izpremenilo veselje

v Ïalost, in z nekako nestrpnostjo je ãakal, da odide oãe.
Nekaj ãudnega in novega mu je ‰lo skozi misli. Do sedaj
AnÏe ni vedel, da se more sin sramovati oãeta. In vendar
se je to njemu zgodilo danes, in AnÏe je bil radi tega
dvakratno Ïalosten. LeÏalo je oãitanje na njem, da ga je
sram oãeta. In par skrivnih solz je obrisal in ‰el v hlev in
poiskal za diljo prihranjeni denar in razvil iz robca ce-
kin. Dvajset krajcarjev je bil dal TomaÏu, da ga je za-
menjal za papir. Sedaj pa je vzel ta cekin in se vrnil iz
hleva. In prav tedaj je pri‰el oãe iz hi‰e.

»Zdaj pa grem, AnÏe, zdaj, ko sem te videl. Pa priden

bodi, dobro in skrbno gospodinjo ima‰,« je rekel in za
nekaj hipov pristavil: »Lej, AnÏe, in ni treba, da bi vse
zapravil. âe nima‰ kam deti, saj ima‰ mene!«

Tedaj je izvlekel AnÏe cekin in ga izpustil oãetu v

roko.

»Kaj,« je rekel oãe, »toliko ima‰? Vidi‰, zdaj pa vem,

da si priden fant!« In hotel je objeti fanta, ali ta se je
umaknil. Izza mokrih oãetovih oãi je gledalo nekaj grde-
ga. AnÏetu se je zdelo, da mu ne more pogledati v obraz.
Segla sta si v roko in se poslovila.

BES

MLADA BREDA

291

Za ãetrt ure pozneje je AnÏe hitel gledat na vrt, bi li ‰e

videl oãeta. In videl ga je ‰e koncem ovinka. In tedaj se
mu je izvilo ko pro‰nja:

»Oãe, ali se vidiva ‰e kdaj?«
In AnÏe se je nato vrnil, in Ïal mu je bilo, da ni dal

oãetu vsega denarja. In vendar se je ogla‰al tudi glas v
njem, da je dal dovolj. Sklenil je, da poprosi Jerico za
svèt. In AnÏe je tudi izvedel svoj sklep, toda to se je zgo-
dilo dolgo zatem; za zdaj se mu je zdela deklica ‰e pre-
otroãja.

* * *

Prvi mrak lega v doline, zadnji dan gasne v gorah. Zave-
je hladno po dolini in prinese ãudovitih glasov od vasi.
Zasveti se v oknih, zasveti se cerkev v luãeh in lestencih,
in ni je sveãe, ki ne bi gorela nocoj. Îar in vonj sloves-
nosti je vsepovsod. Tiho je vse, tako tiho. In sedaj hipo-
ma trepetajoã glas sredi ljudi, ki kleãé.

Aleluja!
In zopet glasneje:
Aleluja!
In zopet:
Aleluja!
·um mogoãne pesmi, topiãev, zvonov, dvigajoãega se

ljudstva, vrsteãih se mnoÏic v spored, frfotanje svilenih

BES

MLADA BREDA

292

zastav v vetru. Nesli‰no prihaja noã in priÏiga zvezde na
nebu. Mir je v naravi, neskonãen, zadivljen, slovesen
‰um procesije in nebroj sveã in luãi.

Ne praznujejo povsod vstajenja zveãer, in vendar se

mi zdi — kdo ve, da ni li to ljubezen do rodne vasi —, da
je praznovanje vstajenja na Veliko soboto zveãer po-
membnej‰e. Saj ni narava kriÏala Boga in ga izdala, paã
pa je zakrila ob njegovi smrti svoje obliãje. Slavi naj nje-
govo vstajenje z jutrom in solncem in ptiãjim petjem.
Mi pa, ki smo ga izdali, zatajili, kriÏali in morili, ga li
smemo slaviti dostojno obenem z nedolÏno naravo, mi,
njegovo odre‰eno ljudstvo? Spodobno je, da ga slavimo
v mrak, ko narava spi. Tedaj, ko je narava bedela ob nje-
govi smrti, smo spali mi.

In ‰e veã. Dolga doba noãi je minila in nismo mislili

nanj. Niã veã tako. Ne moremo, ne smemo ãakati do
jutra:

»Mraãi se, Gospod, pridi in ostani pri nas!«
O Jerica, Jerica! âe je bilo sreãno katero bitje ta veãer,

tedaj si bila ti! Prerila se je bila do boÏjega groba in pad-
la na kolena. V prezbiteriju so peli matutin. Mrzlo je
spreletalo dekletce. âudovita tajnost je bila v teh pesmih
in antifonah, ki so donele na njeno uho, in dasi ni umela
besed, so bile zato vendar tem slovesnej‰e za njo. âa-
robne so se ji zdele.

BES

MLADA BREDA

293

»Zdaj mu pojejo, zdaj se bo zbudil!«
In dekle je drgetaje strmelo v tabernakelj boÏjega gro-

ba. Ali se bodo odprla vratca, in se potrese zemlja, in se
odpro grobovi, in pobegnejo straÏniki? In pri‰la bo
Magdalena in se bo ustra‰ila. Na‰la bo grob odprt in
angela nad grobom.

»O Bog!«
Vse bistvo otrokovo pre‰inja tajna groza, tajna slad-

kost. BliÏa se hip. Vstal bo. Toliko src bo zahotelo k Nje-
mu, toliko usten zaprosilo! Ali jo bo videl, ali jo bo ãul?

»Gospod, daj mi, daj …, da bom svetnica!«
Nekaj korakov za Jerico je kleãala Anica. Ni se mog-

la skoro premagati, da ne bi ‰la k procesiji. Oh, saj jo je
vezalo toliko lepih spominov na ta dan. In Jurãek je bil
tako priden nocoj, lepo je zaspal, in gotova si je bila
Anica, da se ne zbudi tako kmalu. In tako je bila skoãi-
la sem doli v vas, nekaj pozno Ïe sicer; morala je riti sko-
zi mo‰ke v cerkev. Na vratih cerkve ji je nekdo po kimal
z glavo, ozrla se je —, bil je Lipe.

âudno je vplival ta dogodljaj na njo. Nikakor ni mogla

biti zbrana pri molitvi. Prihajale so slike in zadnjega leta,
obrazi znani, znane, Ïe skoro napol pozabljene bridkos-
ti. In skoro po sili so ji prihajale misli: »Ali neki ve, kako
hudo mi je bilo? Ali neki ve, da imam sina?« In ob tej
misli si je skoro oãitala: »Zakaj sem pri‰la, zakaj sem pu-

BES

MLADA BREDA

294

stila otroka samega? Naj se mu kaj zgodi!« In ta strah je
bil preglu‰il konãno glas spominov in stoprav, ko je sto-
pila Anica iz cerkve, si je mislila:

»Kdo ve, kje je. Ali ga bom videla?«
In nekako Ïeljo je ãutila, da bi ga videla, tega svojega

dobrega prijatelja, in ãudno: z nekako gotovostjo se ga
je nadejala. In res je stal z vozom na cesti, in ko je pri‰la
mimo, jo je ogovoril:

»Sreãne praznike,« je rekel, »ali sem prvi?«
»Prvi,« je odgovorila in mu segla v roko, katero je on

rahlo stisnil. »In tudi jaz vo‰ãim tebi prvemu!« je deja-
la ti‰e.

»In komu potem?« je vpra‰al in pognal konje. ·la sta

v‰tric.

»Na‰emu kralju na Peãi!« je dejala. Nekaka razposa-

jena veselost se je je polastila in ponos, ko da se hoãe
bahati pred njim.

»Prav res,« je dejal. »Bog mu daj zdravje!«
»On je vsa moja sreãa,« je odvrnila Anica.
Lipe se je ozrl po njej, in v temi se mu je zazdelo nje-

no obliãje tako drobno in neÏno kot otrokovo, in je re-
kel:

»Da je le vse prestano. Da je le zdrav ãlovek!«
»Prav res,« je odvrnila, »bila sem slaba, ali zdaj je do-

bro. Kako pa tebi, Lipe, si ‰e vedno pri Kranjcu?«

BES

MLADA BREDA

295

»·e,« je odvrnil.
»On me ne tiãe in ne viãe! Prav izogiblje se!« ji je ‰ini-

lo skozi glavo, in niã ni rekla nekaj hipov. Potem pa je
zaãela govoriti o skrbeh za otroka, o novem redu na
Peãi, o vsem, kar ji je ravno pri‰lo na misel. Toda izogi-
bala se je vpra‰anj, da bi ga ji ne bilo treba tikati. Tako
sta pri‰la do razpotja. Lipe je pridrÏal konje.

»Kaj pa TomaÏ?« je vpra‰al nekako Ïivahno.
»Eh,« je odvrnila, »briga mene TomaÏ!« Obenem pa

se je spomnila doÏivljaja z njim in zardela. Dobro ji je
delo, da je bila tema.

»Zdaj pa z Bogom,« je rekla nato, »‰e enkrat vesele

praznike!«

»Ali se ‰e kaj vidimo?« je vpra‰al.
»âe ne umrjemo,« je odvrnila.
»Kaj pa, ali ima Ïe dete botra za birmo?« je vpra‰al

Lipe.

»Ga nima, ne,« je odvrnila.
»Bom pa jaz njegov boter!« je rekel in pognal.
Zami‰ljena je prihitela Anica na Peã. Nenavadno raz-

burjena je bila. Na dnu srca se ji je bilo zazibalo mirno
povr‰je Ïelja in hrepenenj. Pred njo je stal prizor lepe-
ga jutra, in ona misel, ko je primerjala moÏa z Lipetom,
je oÏivela v njej.

Tak‰na je stopila k zibelki.

BES

MLADA BREDA

296

Toda, kaj je tebi, dete, da stoãe‰? Anica je kriknila.
Velika domaãa maãka je leÏala otroku na prsih. Par

hipov pozneje bi se bilo dete zadu‰ilo.

BES

MLADA BREDA

297

24 «·e znorela bom od jeze!«

nica je planila iz sanj. Grozne so bile njene sanje:

Prilezla je bila kaãa v njeno sobo in s ãlove‰kim

glasom je rekla: »Kje ima‰ dete?« »Nimam ga,« je od-
govorila Anica in se nagnila nad zibelko, da bi zakrila
dete. »Kaj ga skriva‰, ko vem, da je tu,« je rekla kaãa in
se podvila Anici pod noge. Anica je popadla palico in za-
mahnila po kaãi. Ali kaãa se je zasmejala: »Moj bo, moj
bo!« »Ne bo,« je ihtela Anica. Tedaj pa je opazila, da
drÏi v roki kaão in ne palice. Od groze se je Anica zbu-
dila.

Dojenãek je spal mirno ob njej. Toda vtis sanj ni ho-

tel izginiti iz njenega spomina. Zaãela je misliti na pre-
tekli veãer, da bi se nekoliko upokojila. In posreãilo se ji
je. Lipe je stopil pred njeno du‰o. Z nekako neÏnostjo je
mislila nanj, ponovila v spominu besede, ki jih je govo-
rila z njim. Ali iz te neÏnosti se je kmalu rodilo oãitanje:

»To ni prav, da toliko mislim nanj.« In skoro na glas

je rekla sama sebi:

»Lipe, to ne sme biti!«

BES

MLADA BREDA

298

»Da, to ne sme biti,« je mislila dalje. »·e za vsako

misel na te, za vsako prijaznost sem bila kaznovana. Ko
sem nocoj govorila s teboj, bi se mi bilo kmalu dete za-
du‰ilo. Ne, ne smem misliti! Greh je to. Lipe, najini poti
gresta narazen. On je hotel tako, in tudi jaz sem hotela,
sem obljubila.«

Vdovi se je srce napolnilo z Ïalostjo. Zaãutila se je ne-

nadoma tako zapu‰ãeno. Vsakdo ima nekoga, ki ga sme
ljubiti; ona nima nikogar. Paã ima dete. Ali tudi temu je
treba prijateljev. Anica je zaãutila neko muãno nestrp-
nost. Vstala je in stopila k oknu. Mesec je bil za‰el, bila
je dokaj temna noã. Anica je videla v vasi tu pa tam si-
niti luã.

»Ljudje Ïe vstajajo, da pridejo v trg do vstajenja,« je

pomislila. In proti volji so ji zopet poromale misli za
Lipetom. Nobena volja jih ne more ustaviti!

»O, moj Bog, kako sem jaz ‰ibka!« je mislila Anica.

»Toda bodi konec, tega ne smem misliti, ker iz tega ni-
koli niã biti ne more in ne sme!«

Da se okrepi proti glasu, vabeãemu iz dalje, tako slad-

kogrenkemu, da oglu‰i v sebi glas po sreãi, glas po njem,
ki ne more biti njen, in ne sme misliti nanj, se je vrgla na
kolena ob zibelki in gledala dolgo v speãi obrazek.

»Ti, sirotica moja. Nikoli te ne zapustim, ti moje vse,

moje vse!« Pa kakor da se ji hoãe celó dete rogati. Vihar-

BES

MLADA BREDA

299

no je planila kvi‰ku. Celó iz otrokovih potez, se ji je zde-
lo, gleda Lipetova slika.

Tedaj se je vrgla Anica na posteljo in zaihtela v blazi-

no.

* * *

Tudi Katra je prebila nemirno noã. Katra sploh Ïe zdav-
na sem ni veã spala pokojno. Veãkrat je planila sredi
spanja kvi‰ku. Neka boleãina in teÏa sta jo veãkrat dra-
mili. Ob takih prilikah je Katra planila iz postelje in za-
ãela burno hoditi po sobi, tako dolgo, da se je umirila in
se je poleglo viharno utripajoãe srce. S tresoãimi roka-
mi je tedaj Katra pretipala svoje telo. Silno se je bala Ka-
tra mrtvouda.

Raditega je bila tudi Ïe pri zdravniku.
»Ali pijete pred spanjem?« jo je vpra‰al.
Katra je lagala, dasi je bila vajena redno piti najbolje

in moãno Ïganje. Ker pa je v njem moãila razne koreni-
ne in zeli‰ãa, ji niti na misel ni pri‰lo, da bi to omenila
zdravniku.

»Gibati se pridno, gibati!« je svetoval zdravnik in jo

potolaÏil, da ne bo hudega. Tedaj je Katri nekoliko od-
leglo, vendar pa je ob najmanj‰i slabosti vztrepetala, da
je morda vendar huje.

Tudi nocoj je bila planila kvi‰ku. Z grozo se je zavedla,

da nekako ne ãuti leve noge. Strah, ki jo je pre‰inil, ji je

BES

MLADA BREDA

300

pognal znoj v lice. Polagoma se je noga razdrevenila, in
strah se je ublaÏil. Toda Katro je bil strah zelo prevzel.
Segla je po steklenici v slepem oknu in si nalila moãne
zelenkaste pijaãe, potem sedla na posteljo in strmela v
luã, katere Ïe davno po noãi ni upihovala.

Ko je tako sedela, se je zaman trudila, da bi odpodila

nadleÏne misli. Po sili so prihajale.

»Kaj bi bilo, ako bi nenadoma tako sredi noãi pri‰la

ura? Kaj bi bilo, ako bi morala tako naenkrat umreti?
Umreti!«

Katra se je stresla, zavila se v odejo in si na novo na-

lila zelenkastega krepãila.

»Kar tako se ne umrje!« je pomislila nato. Ali ‰e, ko je

to mislila, so ji pri‰li v spomin sluãaji tolikih. Zveãer je
bil ‰e zdrav, zjutraj so ga na‰li mrtvega. In kdo pravi, da
ne sme, da ne more ba‰ ona tako umreti? Ali ne umira-
jo najbolj zdravi tako?

In zopet je stresel Katro mraz.
»In ãe bi tako umrla, kaj potem? Kaj potem?« Katra je

segla tretjiã po steklenici in izpila du‰koma. Tedaj je za-
ãutila, da je izginil strah iz njene du‰e in nekako porog-
ljivo je mislila:

»Eh, ãetudi bi umrla! Res, brez greha nisem, ali taka

gre‰nica pa tudi nisem!« Skoro v omotici je govorila
tako sama sebi. Toda prav doli na dnu du‰e je vendar
govorilo nekaj vse drugaãe.

BES

MLADA BREDA

301

»BeÏi, beÏi, Katra! Ali misli‰, da je Bog me‰etar, ki da

barantati s seboj? Kaj pa sinu? Ali mu nisi Ïelela smrti?
To je dovolj, da si pogubljena na veke.«

»Nisem storila tega,« je ugovarjala sama sebi.
»Nisi? Zakaj neki si mu z laÏjo zastrupila Ïivljenje? Ali

nisi namenoma govorila dvoumno o njegovi Ïeni? Pa
nisi tega storila iz samega sovra‰tva do nje, temveã tudi
zato, ker si vedela, da je to zanj smrt!«

»Kaj misli, kaj misli, dejanja imenuj,« je samozavest-

no zahtevala Katra.

»Dejanja? Tudi dejanja!« je odgovarjalo. »Ali morda

nisi hotela Anici pomagati na oni svet, ko si ji nalivala
onih kapelj?«

»Saj ji je ba‰ to dobro delo, saj je sam zdravnik pri-

znal!«

»Hahaha! Je Ïe res, pa ti tega tedaj nisi vedela, nisi

vedela.«

»Potem si opekla otroka!«
»Nisem ga nala‰ã.«
»Kdo ve? Kaj pa, ko si ‰la maãko zapirat k otroku?«
»Ta je lepa! Reci ‰e, da sem ji velela: pojdi, lezi otro-

ku na prsi!«

»Ne, tega nisi rekla, pa si vendarle mislila, da je maã-

ka vajena postelje, in tudi zgodilo se je Ïe, da je storila
maãka, kar si ti Ïelela. Ali more‰ tajiti, ali more‰?«

BES

MLADA BREDA

302

Katra je popila ãetrti kozarãek, ali glas je hotel ‰e dalje

opominjati:

»In tudi to pomisli, kaj namerava‰ vnaprej!«
»Niãesar ne nameravam!«
»To ne more biti, Katra. Brez Peãi ni za te sreãe!«
»Da, ni je,« je rekla ona.
»Ni, ni! Vidi‰!« Zdaj ni bil veã glas vesti, ki je govoril,

bil je satan. Iz zelene steklenice je bil menda rojen. Ali
satansko zloben je bil.

»Vidi‰. Zato je treba, da dete umrje!«
»Umrje!«
»Anica mora od hi‰e!«
»Pojde!«
»Naj vzame Lipeta. Peã je tvoja!«
»Moja!«
Katra je pila v petiã.
»Kaj pa Luka?« je izpra‰eval glas.
»Prodala bom Peã in v mesto pojdem. On pa bo ‰el

beraãit.«

»Kaj pa TomaÏ?«
»TomaÏ? Pojdi no; naj gre, kamor hoãe. Je preneumen

za me.«

»Aha! Kaj pa AnÏe?«
»Vidi‰, to je deãko. Za koãijaÏa ga vzamem. Dobro

mu bo, samo zrasti ‰e mora, zrasti. Pa ãakaj ti, to bo ‰ala.
Ali ve‰, kaj bo z Jerico? Ali ve‰?«

BES

MLADA BREDA

303

»I, seveda vem; ãe bi vedel Luka, da je hãi njegove

nekdanje zaroãenke—«

»Bo izvedel! Pa to je, vidi‰, kadar bo izvedel, tedaj

bom zadovoljna, tedaj bom plaãala nazaj, kar so napra-
vili meni, ko so me moÏili na Peã!«

Skoro na glas je govorila zadnje besede. Hipoma pa je

kriknila. Na vratih, ki so se odprla, je stal Luka, bled, ali
Ïareãih oãi. âudovito hitro je moÏ prihitel pred Ïeno in
se zgrudil pred njo, rekoã:

»Odpusti mi, Katra! Moj Bog, zdaj ‰e-le, nocoj ‰e-le

sem doznal, kaj si mi storila. Glej, tiste Jerice hãi Ïivi, in
ti si jo vzela k sebi. Ti si vedela za vse; zato si jo vzela,
zato, ker si vedela, kako grdo sem storil jaz materi. Hva-
la ti, Katra!«

Hipoma se je Katra streznila; dvignila se je in merila

prezirljivo moÏa:

»âe je pa tako,« je rekla, »potem pa pojde jutri. Da bi

tebi in tvojim dobrote izkazovala, ne, za to pa nisem tu.
Le pojdi!«

»Imej usmiljenje, zbolela je!« je prosil moÏ.
»Jutri pojde, to je moja zadnja beseda!« je odvrnila

ona. MoÏ je vstal in jo motril nekaj hipov; potem pa se
je umiril in dejal:

»Saj ne bo‰, Katra, jutri tako govorila!«
»Zakaj ne?«
»Nocoj si malo pijana,« je dejal brat.

BES

MLADA BREDA

304

»Kaj?« je vzbesnela Katra. Niã je ni tako razjezilo,

kakor ãe ji je kdo oãital, da je pijana. Skoãila je v brata in
ga zaãela biti po glavi.

S teÏavo ji je u‰el. ·e enkrat je zamahnila po njem, ali

zadela je v vrata. Potem je zasopla sedla in ponavljala
burno:

»·e znorela bom enkrat od jeze, ‰e znorela!«

BES

MLADA BREDA

305

25 Kaj je snivala Jerica

ngel varuh, ki pi‰e vsa na‰a dejanja in vse na‰e
misli v veliko knjigo Ïivljenja, ki se bo odprla na

sodnji dan, je imel pri Jerici zveãer, potem ko je bila leg-
la, veliko posla. Pa je imel mnogo lepega zapisati, zakaj
samo lepe reãi je mislila Jerica. AnÏe, ki je bil bolj pos-
veten, bi bil rekel, da misli Jerica mnogo otroãjega. Zad-
nje ãase se je bila dojmila Jerice najbolj neka pesem o
·marni gori. V tisti mali, drobni knjigi jo je bila na‰la in
znala jo je na pamet. Izslikovala si je to ·marno goro
tako lepo. Vsa kakor je res, je mislila, da stoji pred njo.
Neizreãeno je bilo Jeriãino hrepenenje, da bi kedaj vide-
la ·marno goro. Toda nocoj je ta slika dremajoãi Jerici
nekako hitro zatonila. Bila je ne kam ãudno zaspana in
hitela je ‰e pomoliti, da bi ji Bog dal, da bi bila svetnica
ali pa vsaj spokornica. In zdaj je bila mirna in Ïe je misli-
la, da spi in da v sanjah misli:

Doli v vasi so imeli ãudno bolnico. Pred sedmimi leti

je bila zbolela Mohorajka na srcu. ObleÏala je. In ãim
dalje je leÏala, tem manj je okrevala. Paã pa ji je v sed-

BES

MLADA BREDA

306

mih letih, ko se ni dvignila iz postelje, omrtvelo celo
telo. ·tirje otroci so bili v hi‰i in moÏ. Pa rev‰ãina veli-
ka, in mati bolna. Jerica se je na ãudovit naãin v teh
polusanjah spomnila Mohorajke, in neskonãno usmi-
ljenje do nje jo je objelo. »Oh,« je dejala, »ãe bi zdaj bila
jaz svetnica. Kar lepo doli k njej bi ‰la.«

»Kako je, Mohorajka?«
»Oh, slabo, Jerica!«
»Ali misli‰, da ne ozdravi‰ veã?«
»Ne bom!«
»Zaupaj v Boga! Ali zaupa‰? Ali veruje‰, da bi te mo-

gel ozdraviti?«

»Seveda zaupam in verujem!«
In Jerica je svetnica in poklekne ter dvigne svoje oãi

proti nebu in moli: »Ljubi Bog, ti ve‰, da sem tvoja ne-
vredna dekla, Gospod. Ti ve‰, da sem gre‰na stvar! Ven-
dar me usli‰i. Glej, ta reva! ·tiri otroke ima. Laãni so,
moÏ godrnja. Ona pa ne more ne umreti, ne Ïiveti. O
Bog, stori ji dobro, naj izprehodi!« …

In zopet so ji ‰inile nove slike mimo du‰e. Bela hi‰a ob

cesti. AnÏetova je. Za hi‰o so hlevi, in v hlevih so konji.
AnÏe pa vozi po svetu. V naslednjem trenotku se ji zdi,
da sedi sama z AnÏetom v vozu, in on ji razkazuje svet.
Zavila sta iz doline v ‰iroko polje.

»Tam, vidi‰, ona je ·marna gora,« pravi AnÏe.

BES

MLADA BREDA

307

»Ah, tisto je!« Jerica se ãudi. Prav tako si jo je mislila.

In gleda, gleda tja doli. Rahlo jo ziblje voz. Dremlje se ji.
Zaprla bi oãi, zasanjala …

Hipoma pa se je polasti nekak nemir. Kakor mraz jo

stresa. Odpre oãi. Toda kje je ·marna gora, kje je AnÏe,
in tisto polje, in kje je ona? Jerici se zdi, da to biti ne
more, da je v hipu gori v senoÏeti in da vidi doli vas in
Peã. Kdaj je pri‰la sem gori? Ali so bile prej sanje, da se
vozi daleã, daleã? Da, sanje so morale biti. To je jasno.
Ona je ‰e vedno na Peãi, revna deklica, in sedaj sedi tu-
kaj gori v senoÏeti ob potu sredi rdeãih lilij. Bog vedi,
odkod toliko rdeãih lilij. Jerica ljubi rdeãe lilije. Toda
strah jo je iti po nje, v travi so kaãe, in ona je bosa. Pa
kdo prihaja sem po travi naravnost proti njej? Stara
Ïena, ãrna v obraz. In venomer giblje z ustnicami, in v
ãrnem obrazu ji igrajo bele oãi. In venomer se sklanja.
Polno naroãje Ïe ima lilij. In sedaj je Ïe tik Jerice. Jerica
jo sli‰i ‰epetati:

»Lilije trgam, lilije!«
Jerice se poloti strah. Pobegnila bi. Toda ko prikova-

na ne more z mesta. In Ïena stoji pred njo in z brezzo-
bimi ãeljustmi giblje:

»Lilije, hm, lilije!«
»Zakaj vam bodo?« se ojunaãi Jerica. »Saj jih imate Ïe

celo naroãje.«

BES

MLADA BREDA

308

Starka razgrne predpasnik pred Jerico in pogladi s su-

himi prsti po cvetovih. Toda Jerica ne more tega gleda-
ti. Dasi noãe gledati, vidi, da to niso lilije. Gnusne, pisa-
ne kaãe so. Z vijoliãastimi jeziki smuãejo krog starkinih
prstov, vijejo se v kolobarjih, pihajo.

»Lilije, lepe lilije!« ‰epeta venomer Ïena in odpira

pred Jerico predpasnik.

»Kaãe so, proã jih nesite!« vzklika Jerica in vsa trda od

strahu in gnusa.

Toda Ïenica se smeje z brezzobimi ãeljustmi. Jerica

vidi, da ima Ïena levo oko veãje od desnega. Zdaj sede
Ïena poleg Jerice v travo.

»Proã idite!« prosi Jerica in misli pri sebi: »âarovnica

je, hud pogled ima, v Ïabo me bo izpremenila, ali polÏa,
pa me dala, da me poÏro kaãe.«

»Niã se ne boj,« sli‰i Jerica govoriti starko. »Lilije so,

lepe, rdeãe. Ti povem, komu jih nesem, te lilije!«

»Le nesite!« priganja Jerica.
»Ne vem poti, ne vem! Na Peã bi jih nesla, ve‰, pas-

tirica, na Peã, na Peã jih nesem Jerici. Sirota je, niã igraã
nima, naj se poigra z njimi. Naj se!«

Jerice ‰e ni bilo nikoli tako strah.
»Samo to je dobro, da ne ve, da sem jaz Jerica,« si

misli; vendar jo je groza. Kam naj se ji skrije, ãe jo i‰ãe.
Kako bi jo preslepila? Kako bi ji u‰la, tej grozni Ïeni.

»Vstani, vstani, pokaÏi mi pot!« veli Ïena.

BES

MLADA BREDA

309

In Jerica se dvigne in gre. Gre poãasi. Najraje bi stek-

la, toda ona Ïena za njo bi mogla izpustiti gadov. Ne, ne,
beÏati ne sme! Lepo jo pripelje na Peã, pa gori v sobo jo
popelje. In ko bo Ïena vstopila, zapre brzo duri in po-
tem se bo skrila, se bo skrila kamorsibodi. In strahoma
se Jerica ozre po tujki, da li morda ne pozna njenih
misli. Toda kaj je to? One grde Ïene ni nikjer, paã pa gre
za njo lepa, mlada Ïena. Vsa v belo je obleãena.

Jerico mine strah, in z veselja drhteãim glasom pravi:
»Ali je ‰la? Ali ste jo prepodili? Kdo ste?«
»Ali me ne pozna‰,« pravi bela Ïena, »tvoja mamica

sem.«

»Oh, mamica!« vzdihne deklica. »Saj je res, pa vas ‰e

poznala nisem. Oh, to je lepo, mamica, da ste pri‰li.
Tudi AnÏe bo vesel. Tudi njegov oãe je pri‰el. Mamica,
AnÏe je zelo dober, AnÏeta imam zelo rada.«

In Jerica je pozabila ves strah in Ïe je z mamico na

Peãi. Jerici se zazdi, da mora steãi naprej in povedati
Marjanici, da je pri‰la mamica. Ali na vratih osupne in
plane nazaj. Iz veÏe prihaja ona ãrna Ïena, in oãi ji iskri-
jo.

»Mamica, pomagajte mi!« krikne Jerica.
»Hoho,« se krohota ãrna Ïena, »saj Jerica si ti, ti, ti! Si

me hotela premotiti, hohoho, hohoho.«

»O mamica, o mamica!« prosi Jerica in se stiska za

belo Ïeno.

BES

MLADA BREDA

310

»To ni tvoja mamica,« se smeje ãrna tujka, »saj je

umrla! To je smrt Jerica, bela smrt! Na, Jerica, na, vze-
mi lilij.«

»Noãem, noãem!« se obraãa Jerica v stran in zakriva

obraz. Tedaj pa zaãuti, da jo je prijela starka za roko in
da venomer govori:

»Na, lilij, na, lilij!«
In Jerici se zdi, da ji usiplje na glavo ongavnih kaã, in

od strahu se vrÏe Jerica na tla in skriva obliãje.

»Vstani, vstani!« viãe starka.
»Ne bom!« odgovarja Jerica.
Toda kaj je to? To je glas Katre. Jerica se prebudi, od-

pre oãi. Ah, sanjala je. Lepo solnce oÏarja zunaj polje in
goro. Pred dekletom pa stoji Katra z jeznim licem.

»Ali bo kaj, ali ne bo? Lenoba lena!«
Jerica plane kvi‰ku in si pomane oãi in leze iz poste-

lje. Toda kaj je to? Zakaj je naenkrat zopet vse temno
okoli nje? In ali se vse vrti okrog nje? Kakor skozi dim se
ji zdi, da vidi gospodinjo. Zdaj jo je popadla za lase, in
boleãina vrne Jerici zavest.

»Vstati moram!« si misli.
»In takoj,« pravi Katra. »Pa se obleci prazniãno. S Peãi

gre‰!«

Jerica je prikimala in si zaãela oblaãiti krilce z veliki-

mi rdeãimi pikami.

BES

MLADA BREDA

311

Katra jo je gledala, ko se je oblaãila, in se nato obrni-

la in dejala odhajaje:

»Glej, da se mi hitro napravi‰ in pride‰ doli!«
Jerica je ostala sama. Pripognila se je za nogavicami.

Tedaj se je zopet napravila tema vse okrog. Brezkonãna
tesnost jo je ob‰la, ko da jo je nekaj stisnilo za senci. Za-
vrtelo se ji je. Silna vroãina je zakuhala v njej.

»Kaãe so!« se ji je izvilo, in dekletce se je zgrudilo na

obraz. Tedaj je zaãutila, da jo je nekdo dvignil in poloÏil
na posteljo, in je odprla oãi.

Nad seboj je zagledala plah Lukov obraz in sli‰ala je

njegov glas, mehek in neÏen. ·e nikoli, se ji je zazdelo,
ni govoril nihãe tako z njo, in skoro sme‰no se ji je zaz-
delo, da je Luka tako dober z njo.

»Jerica,« je govoril moÏ, »ali te moãno boli?«
Odkimala je. Izku‰ala je govoriti, toda sama ni vede-

la, kako da ji ni pri‰el glas iz grla.

»Ali ti je mraz?«
Zopet je odkimala.
»Te boli glava?«
Prikimala je.
»Ti si bolna, zelo bolna!« je tarnal moÏ. Jerica se je

domislila Katre in se vzpela kvi‰ku.

»Moram vstati!« se ji je izvilo hripavo iz grla.
»Vstati?« se je zaãudil moÏ. »Ti ne sme‰, ti ne more‰,

otrok, otrok!«

BES

MLADA BREDA

312

Njej je dokipela bridkost.
»Huda bo, tepla me bo. Moram vstati!« In s strahu

polnimi oãmi je strmela na vrata, kjer je stala Katra. Tudi
Luka se je ozrl. V somraku se je zazdelo, da se sveti tam
dvoje zlokobnih oãi, ko dvoje oãi zlobne zveri.

Katra je pristopila.
»Kaj,« je rekla, »ta pritepenka res ne misli vstati!«
»Ne more!« je dejal Luka temno.
»Bomo videli, ali more!« je zavpila Katra, stopila k

bornemu leÏi‰ãu dekliãjemu in potegnila s silo deklico
na tla.

»Izpusti!« je zasikal Luka, in Katra je zaãutila, da jo je

prijel za roko. Izku‰ala se ga je otresti. Toda drÏal je div-
je.

»Ali ne vidi‰, da izdahne?«
In res je deklica omahovala in grabila od boleãin pre-

vzeta z rokama po borni odeji.

Katra je odstopila za korak. Sedaj ni mogla veã dvo-

miti, da je deklica bolna. Vendar pa je kuhal gnev v njej
in proti Luki obrnjena je rekla:

»âe je bolna, pojde v bolni‰nico!«
Luka se je obrnil proti Jerici, ko da ni sli‰al. Njegovo

bledo in Ïalostno obliãje je preletela hipno divja boja-
zen. Oãi so se mu raz‰irile.

»Ne more biti!« se mu je izvilo.

BES

MLADA BREDA

313

Zaãudena je motrila sestra brata. Opazila je strah, ki

je bil izpreletel hipoma njegovo lice. Ozrla se je na Jeri-
co. Kaj je to? Ali se ji samo zdi? Odkod te rdeãe pege v
dekliãinem licu?

»Koze, koze!« je drgetaje ‰epetal Luka in si zaãel bri-

sati solze, ki so mu lile ãez lice v razmr‰eno brado.

»Kaj?« je vpra‰ala Katra. »Koze ima?« Nehote se je

umaknila do vrat. In od tam je stekla doli v kuhinjo, in
nekaj hipov pozneje je vedela vsa hi‰a, da so na Peãi
koze.

»Iz hi‰e mora, iz hi‰e mora!« je tulila Katra. »To je, ko

je ãlovek predober. Vse prinese taka golazen v hi‰o. Iz
hi‰e mora!«

Ko je Marjanica doumela, kaj je v hi‰i, je ohranila vso

svojo mirnost. Paã pa se je NeÏa grozno ustra‰ila, tem-
bolj, ker je bila pred nekaj dnevi podedovala nekaj sto-
takov po teti, o kateri do tedaj sploh ni vedela, ali ‰e Ïivi.
Polna nad za bodoãe Ïivljenje, in da ji sedaj nihãe veã
·imna ne odvzame, je delala naãrte za bodoãnost. Zato
se je tem huje ustra‰ila vesti, da so v hi‰i ãrne koze.

Ko je doznala Anica o Jeriãini bolezni, je prebledela.

Skrb za Jurãka jo je prevzela tako, da sprva ni vedela, kaj
storiti. Îe je videla otroka mrtvega. Na‰la je Katro, ki je
odredila NeÏi, da napravi posteljo v zidanici, mali
shrambi za orodje, da preneso tja Jerico. Da bi leÏala
Jerica v hi‰i, se je zdelo Ïeni prenevarno. Zidanica pa je

BES

MLADA BREDA

314

bila ãisto na samem. Tam bi ne mogla priti bolna v do-
tiko z domaãimi.

Nekako pomilovalno je dejala Marjanica proti Anici:

»Boji se pa, boji, na‰a Katra! Ubogi otrok! Kdo bi mu le
stregel, da bi mene ne bilo! In ‰e iz hi‰e jo vrÏejo!«

»Meni se zdi, da je le bolje tako!« je odvrnila Anica,

»glej, Marjanica, za Jurãka sem v skrbeh!«

Nekako nevoljno in pomilovalno je pogledala Marja-

nica Anico. ·e nikdar je ni tako. Hotela je reãi nekaj
trdega. Videãa pa plah Aniãin obraz, se ji je Ïena zasmi-
lila in dejala je samo: »V boÏjih rokah smo vsi!«

Toda zelo trpko je rekla to, in Anica jo je razumela.

Zaãutila je, da je bila gre‰ila, da je zatajila v sebi srce.
Kdo ve, ali ne bo Bog radi tega tudi nad njo zatajil svo-
je dobrote?

Pustila je Marjanico in od‰la v sobo k otroku. Tam se

je zjokala. Ali mir se ni vrnil v njeno srce. —

AnÏe je izvedel za Jeriãino bolezen stoprav, ko so jo

prena‰ali v zidanico. Marjanica in Luka sta jo nesla. Sto-
pil je k njima. Marjanica je bila povila deklico v rjuhe in
odeje, tako da AnÏe ni vedel, kaj neseta.

Izza odej se je ozrlo nanj dvoje od vroãine in vroãni-

ce razpaljenih oãi.

»Jerica,« je viknil fant, »kaj bo‰ umrla?«
»Tiho bodi!« je velela Katra, »in pojdi!«

BES

MLADA BREDA

315

»Kaj ji je?« je vpra‰al on. Ali ne Marjanica, ne Luka

mu nista odgovorila. ·el je za njima. Toda, ko mu je
Marjanica zaprla vrata pred nosom, je stopil k vodnja-
ku in ãakal. In tedaj je pri‰la NeÏa in ‰ele od nje je izve-
del za Jeriãino bolezen.

»Ali umrje?« je vpra‰al.
»Od desetih ozdravi eden!« je odvrnila NeÏa.
AnÏe je vedel dovolj. Proti hlevu je krenil. Prej si je bil

del na glavo nov klobuk s kozjim repiãem. Sedaj je sto-
pil v hlev, pognal klobuk nekam v steljo in sedel na pre-
vrÏeno ko‰aro in za topil glavo v dlani. In zdaj pa zdaj je
ponovil: »Od desetih eden!«

Tak‰no je bilo tisto velikonoãno jutro na Peãi. V izbi

na mizi je bila kuhana gnjat in hleb in potice ter skleda
kuhanih pirhov. Pa se je zdelo, da ne misli nihãe na Peãi
danes na jed. Paã, eden ni bil pozabil. Bil je ·ime. Mo‰ki
in prazniãen je bil sedel k mizi, ko je pridrvela NeÏa.

»Koze so v hi‰i!«
»Naj bodo,« je dejal fant in mirno potegnil z noÏem

kriÏ ãez potico in ga zasadil v mehko, krhko skorjo. In
ãez obraz mu je leglo toliko zadovoljnosti, da ni mogla
NeÏa kaj, da ne bi rekla:

»·ime, ali se res niã ne boji‰?«
Odkimal je. âe se je bal, se je tega, da ne bi dobil ‰e

kaj tovari‰ev pri velikonoãno obloÏeni mizi.

BES

MLADA BREDA

316

26 Luka gre po zdravnika

uka,« je rekla Marjanica, »ali zna‰ molãati?«

Luka je pogledal nekako zavzet Marjanico. Sedel

je na starem stolu, njemu nasproti ob Jeriãini postelji je
slonela Marjanica.

»Tisto noã, ko je na‰a nevesta skoro umrla,« je govo-

rila Marjanica, »si jo videl —«

»Hanco!« je dejal z glavo kimaje Luka.
»Kaj, ti jo pozna‰?« se je zaãudila Marjanica.
Prikimal je.
Marjanica ga je gledala nekaj hipov vsa zaãudena,

kako more vedeti o Hanci. Saj mu ni hotela zadnjiã niti
ziniti o njej. Vendar pa ni bila Marjanica ena onih, ki bi
dolgo visela na vpra‰anju. Zato je tudi sedaj pomislila:
âe ve, ve. Potem lahko govorim, kar mislim. Tako je mis-
lila in tako je rekla:

»Po Hanco pojdi! Ona ti ozdravi ‰e kugavega. Anti bo

teh malo koz ugnala.«

Tedaj pa jo je pogledal Luka zaãudeno.
»Katera Hanca?« je vpra‰al slednjiã.

BES

MLADA BREDA

317

»In zopet ga je pogledala Marjanica debelo.
»Ne norãuj se! Katera Hanca! Paã ona, ki jih je Ïe to-

liko ozdravila!«

»Jaz ne vem niã,« je odvrnil Luka. »Zmotila si se,

Marjanica. Hanca je bila prej krãmarica.«

»Ti ljubi Bog, saj vendar nisi pijan, Luka!« je z roka-

ma zalomila Marjanica. »Nikoli ni bila Hanca gostilni-
ãarka!«

»Je bila! Stara mati te revice tu je!«
»Saj nori,« je zastokala Marjanica. Toda Luka ni bil vi-

deti, ko da nori, in celo resno in pametno je rekel:

»Ne razumeva se, Marjanica. Ali si ti kdaj videla tis-

to Hanco, o kateri govori‰?«

»Seveda sem jo videla,« je odvrnila uÏaljena Marjani-

ca. »Pred sedmimi leti sem jo videla. Nobena deklina ni
imela tako lepih zob. To je, vidi‰, Hanco pozna vsakdo
Ïe po njenih zobeh. Stara je, zobje pa so kot pri trilet-
nem otroku.«

»Zobje, zobje …« je mrmral Luka, »tudi ona je imela

lepe zobe.«

»Ti Hance ne pozna‰,« je zakljuãila Marjanica. »Zato

me poslu‰aj. Pojdi ãez Dole do Hudega, tam pa povpra-
‰aj po njej. Ti bodo Ïe pokazali, kod. Le meni veruj, ãe
nihãe, Hanca jo ozdravi! No, pojdi! Saj vidi‰, da jaz ne
morem. To pot bo‰ Ïe napravil!«

BES

MLADA BREDA

318

Zmeden se je dvignil Luka. Marjanica mu je dala ‰e

nekaj navodil, in Luka se je odpravil. Toda tedaj je pri-
stopil ‰e enkrat k Jerici in ji gledal dolgo v izmuãeno lice.
Potem si je hitro otrl solzo in stopil iz zidanice.

»Glej,« je mrmrala Marjanica za njim, »dobrega srca

je le. Da se mu le zme‰a po poti. Nekaj je kvasil o stari
materi. âe sem le prav sli‰ala — seve!«

Ba‰ ko je Luka hotel zaviti mimo Peãi v breg ãrez hrib

v Dole, ga je ustavila Anica. Prihitela je bila za njim in
mu stisnila desetak v roko.

»Nate,« je dejala, »in pripeljite ga, da jo ozdravi!«
Luka je vzel denar in prikimal. ·ele po poti se je do-

mislil, da je Anica mislila zdravnika.

»Prvo k Hanci, potem po zdravnika,« je mrmral, ali

zdelo se mu je, da je eno in drugo brezuspe‰no.

Vendar je uspe‰no lezel v hrib. âudovito ga je bilo

videti, ko je izginjal in prihajal ves skljuãen in Ïalosten
izza brsteãega grmovja. Neizmerno lep dan je bil. Vse je
vriskalo od veselja in moãi. Samo ona, samo ona mora
umreti ‰e danes! Od nekod, od vasi gori menda, je bilo
ãuti glas zvonov. Tu pa tam je Ïe v grmu zapel zgodenj
pomladni ptiã. Trobentice in marjetice so cvetele v meh-
ki, prvi travi.

O Ïivljenje, kako si lepo!
Upehan je dospel Luka na vrh hriba. Steza se je pre-

lila v mokroten kolovoz. Luka se je za hip oddahnil,

BES

MLADA BREDA

319

potem je zaãel korakati po kolovozu doli skozi bukov
gozd. Zaãutil je obenem, da je Ïe zelo truden.

Tedaj ga je dotekel kmet.
»Bog daj sreão! Kam pa?« je vpra‰al.
»Bog daj; do Hudega!« je odvrnil Luka.
»Pa ne k Hanci?« je vpra‰al kmet.
»Prav k njej,« je odvrnil Luka.
»Ve‰, prijatelj, potem se kar vrni,« je dejal kmet.

»Hance ne dobi‰ veã!«

»Kaj je umrla?« je vpra‰al Luka.
»Pred leti Ïe. Pa ljudje ne vedo. Hodi neka podobna

okoli, ki se izdaja za Hanco. Pa je sirota zme‰ana,« je
pripovedoval kmet. Tedaj je Luka razumel, kako da ga ni
umela Marjanica, in ni on umel Marjanice.

»Ena z lepimi zobmi?« je vendarle vpra‰al.
»Prav tista; in radi zob jo mnogi zamenjajo,« je poja-

snil kmet in pristavil:

»Kaj ti je Ïena zbolela?«
»Ne,« je odvrnil Luka, »neka sirota, ki nima nikogar.«
»Aha,« je odvrnil kmetiã, »bo Ïe. Pa s Hanco ni niã. Se

lahko vrne‰!«

In kmet je opazovaje pogledal Luko. In prav je sodil,

ko si je mislil, da je ‰ibek in slab. In dejal je dobromis-
leãe:

BES

MLADA BREDA

320

»Truden si. Pa tudi pot izdela. Par korakov bo‰ Ïe ‰e

stopil. Vsaj oddahne‰ se lahko pri meni. Ni veã daleã.
Koj za gozdom sva doma.«

»Pojdem ‰e v trg po zdravnika,« je odvrnil Luka.
»Tisto Ïe napravi‰, ti pokaÏem stezo. Tam doli onkraj

nas zavije nazaj na dolino doli, pa odpoãije‰ se. Bog po-
magaj, saj je danes Velika noã.«

Molãe sta stopala moÏa nekaj korakov nizdol po ko-

lovozu. Tedaj se je razgrnil pred njima gozd, in izza
drevja se je zasvetilo lepo, kmeãko domovanje.

»V hribih smo,« je dejal kmet in zamahnil z roko proti

svojemu domu. »Mi je umrl brat v Krajevcu. V petek
sem ‰el, zdaj grem nazaj. Samo ãez hribe; ne zmanjka
jih.«

MoÏu je rjavo obliãje rdelo. Tiha zavidnost se je skoro

porodila v Lukovem srcu: kako je vesel! Vraãa se k do-
maãim, ki jih ima rad. Ve, da ga ãakajo, da ga pogre‰ajo.
Kdo pogre‰a tebe, Luka, kdo ãaka na te? In spomnil se
je Jerice in preko trudnosti je ãutil Luka veliko Ïalost in
bridkost.

Tedaj je planil pred kmeta pes in z veselim lajanjem

pozdravil gospodarja.

»He, potep, si me prvi videl!« je dejal kmet, ko je pes

veselo skakal vanj. »Kaj, si bil pazen, si! Potep! Le niã ne,
preveã prijaznosti. ·e nisem pozabil, kaj si naredil na
·tefanji dan!« In moÏ se je obrnil proti Luki:

BES

MLADA BREDA

321

»OdÏeno vola iz hleva, in ta mrcina spi. Zjutraj ob

petih jo udarim za njimi. Dva sta bila. V Soteski sem ju
dotekel. Enega sem vrgel po snegu doli, drugi mi je u‰el.
Ob desetih je bil voliãek zopet v hlevu. Ta potep jih je pa
ãutil.«

In moÏ je s prstom grozil psu.
Izza hi‰e jima je privihralo dvoje otrok naproti. Glas-

no sta vikala:

»Ata so pri‰li!«
»Da,« je dejal kmet, »vidva pa se ‰e umila nista! Mar‰!

Da se mi takoj napravita in pojdeta k ma‰i!«

»Mame ‰e ni,« je dejal starej‰i, »smo pa ãakali.«
MoÏ je prijel otroka za roko.
»Peter ima lisico, Ïivo,« je razlagal mlaj‰i.
»E, kaj res?« se je ãudil dobrovoljno kmet in obrnjen

k Luki, je dejal: »Tako pripravnega pastirja ‰e nisem
imel. Je nekod iz slabe hi‰e, pa vrl deãko! Pa glej ga no,
saj je tu!«

Prav v tem hipu je res stopil mlad fant z malim otro-

kom v naroãju na prag.

»AnÏe!« je dejal skoro glasno Luka.
»Peter je,« je velel kmet. »Kaj, ali si za pestunjo, Pe-

ter?«

»Saj tudi vi vãasih pestujete,« se je odzval pastir in

pokazal dvoje vrst zdravih zob.

»Pa lisico si ujel?«

BES

MLADA BREDA

322

»Sem, pa me je ogrizla.« In stegnil je obvezano roko

proti kmetu ter dejal kot v opraviãbo: »Takole sem za-
vezal, da mi ne nagaja!«

»Cel AnÏe je!« je pripomnil Luka.
»AnÏe je moj brat, ali ga poznate?« je vpra‰al deãko.
»Poznam ga,« je dejal Luka, »na Peãi sluÏi!«
»To je pa lepo. Ali mu gre dobro?«
»Saj ga lahko obi‰ãe‰, Peã ni daleã. Pa kaj nisi vedel do

zdaj, kje ti sluÏi brat?« je vpra‰al kmet.

»Niã nisem vedel!« je odvrnil fant, »kakor smo hoteli,

smo ‰li, vsak za svojim kruhom.«

»Daj sem, pa pojdi z otroci k ma‰i!« je velel kmet in

vzel otroka, ki je silil k njemu.

»Kaj pa, blagoslova ste Ïe dobili kaj?« se je obrnil

kmet nato k otrokom in pastirju.

»So!« je dejal pastir.
»Pa ti?«
»Eh, meni ni sile.«
»Kaj si ‰e te‰ã?«
»Sem ãakal, da pridejo gospodinja.«
»Tako!« je dejal kmet in z vidno zadovoljnostjo poki-

mal Petru. »Pa pojdi z menoj!«

Luka in kmet in Peter z otroci so krenili v hi‰o v izbo,

kjer je velel kmet sesti Luki in Petru. Otroka pa je na-
gnal, da naj se gresta umit in preobleã. Najmlaj‰ega je

BES

MLADA BREDA

323

potisnil pastirju v roke. Sam pa je ‰el in se vrnil z gnat-
jo in potico in mogoãno opleteno posodo.

»Le jejta,« je dejal in potisnil oster Ïepni noÏ na mizo

in nalil kozarãek pijaãe in ga izpil, ga znova natoãil in
potisnil pred Luko. Pastir je izvlekel svoj noÏ in si odre-
zal kos mesa z gnjati. Ko je Luka izpil, je napolnil kmet
‰e enkrat kozarãek in ga potisnil pastirju. Otrok se je
kremÏil. Tudi on je hotel imeti.

»To ni za te!« je dejal kmet, ga vzel k sebi in sedel.

Tako so sedeli nekaj ãasa molãe in jedli. Luka je ãutil, da
se mu vraãajo moãi. ·e parkrat mu je natoãil kmet, ãe‰,
da je do trga presneto vroãe, naj le pije in je.

V tem sta zagnala otroka zunaj ‰um; tudi mali v na-

roãju kmetovem je hotel na tla in ceptal z noÏicama:

»Mama, mama!«
»Pojdem!« se je dvignil Luka.
»Ni sile ‰e!« je dejal kmet, »pa kakor ve‰. Peter, pokaÏi

mu pot.« Pastir je bil takoj pripravljen, da pokaÏe Luki
pot, dasi ‰e ni vedel, katero. Kmet je odrezal precej‰en
kos mesa in potice in jo zavil v raskav, cukrov papir ter
jo potisnil pred Luko.

»Na, bo‰ imel po poti!«
»Prav res ni treba,« se je branil Luka.
»Treba ali ne, vzemi!« je velel kmet in skoro jezno gle-

dal. Videlo se je, da zna velevati. Pastirju je nato obraz-
loÏil, da naj pokaÏe Luki pot v trg. Tako je Luka od‰el,

BES

MLADA BREDA

324

potem ko je ‰e videl v kuhinji postavno Ïeno, ki sta jo
otroka vesela obletavala in kriãala, da imajo Ïivo lisico,
in ‰e mnogo drugega.

Luka in pastir sta krenila nekoliko v rebro.
»Vi ste s Peãi?« je dejal Peter.
»Sem!« je odvrnil Luka.
»Pa povejte AnÏetu, da sem tu, da ste me videli.«
»Bom!« Nekaka hvaleÏnost do vseh teh ljudi, katere

je bil Luka danes spoznal, ga je navdajala in zaãel je pri-
povedovati fantu o bratu na Peãi. Tako sta pri‰la zopet
vrh hriba in pastir je rekel:

»Zdaj pa moram nazaj. Vedno na levo se drÏite! Po-

tem zagledate trg in pridete na cesto in ne boste mogli
veã zgre‰iti.«

Poslovila sta se. OÏivljenega se je ãutil Luka in rahla

opojnost se ga je pola‰ãala. Z njo so pri‰le tudi lep‰e
misli. »Eh,« je mislil.

»Na svetu je vendar ‰e dobrih ljudi. Prav niã slabega

ne bi bilo na svetu, ãe bi samo ljudje hoteli. Pa vsi noãe-
jo. Noãejo! Sami smo si krivi nesreã in Ïalosti.« In z brid-
kostjo je moÏ mislil na svoje izgubljeno Ïivljenje. »Pre‰lo
je. Vse je pre‰lo. Prvo sem bil prevesel in potem sem bil
preresen. Iskal sem neãesa in nisem na‰el. Ti moj ljubi
Bog, tako je. âlovek obraãa, Bog obrne. Sem mislil, bom
bogat, sem grabil, sem pustil ono siroto. Pa je pri‰lo tako
nad me, da sem reveÏ in me ‰e sestra ne mara. Katra,

BES

MLADA BREDA

325

Katra. Îenske so tudi ãudne. Nam za denar, njim za lju-
bezen. Vidi‰ Katra, saj ne reãem, da je bilo prav, da sva
te z oãetom silila. Prav ni bilo, in Bog je obrnil le po svo-
je. Zapisano je bilo, da se mora sesuti na‰e premoÏenje,
in se je. Samo to mi je Ïal, da tega prej nisva vedela z
oãetom. Potem sva oba vedela, da mora biti tako.« In z
nekako grozo je rekel na glas: »Kriviãno blago je bilo!«

»Kriviãno!« je mislil dalje; »vsi so vedeli to. Vidi‰ Ka-

tra, to je bilo. Sem ‰el ãez njivo, pa me je gledal sosed; pa
sem rekel: ,Glej ga, Ïe misli: Le hodi po tisti njivi. Tvoja
bo, kakor je sedaj tvojega oãeta. Pa ga vpra‰aj, no, en-
krat, Luka, vpra‰aj, kako da je njegova.’ Glej Katra, pa
sem ga res vpra‰al: ,Oãe, ãigava je bila prej na‰a njiva?’
Ti! Prebledel je, in potem ga nisem veã mogel vpra‰ati.
Pa saj ni bilo treba. Saj sem vedel; po krivici jo je prido-
bil. Krivo je prisegel. In ko je ‰lo potem s premoÏenjem
kar v niã in v niã, sem si mislil: Bog Ïe ve, kaj dela. Vse
bo ‰lo. Oh, Katra, in ãez in ãez sva bila zadolÏena. Da bo
prodal, je bil rekel. In Kro‰nja se ni ‰alil. ·e tista njiva je
bila ãista. Samo tista njiva. Sem stopil k oãetu. ,Prst boÏ-
ji,’ sem rekel, ,dajte njivo nazaj. Kamor je ‰lo vse, naj gre
‰e to!’ Da si ga videla, Katra, kako je planil in zatulil. Pa
kaj si ti vedela o tem?«

»Potem je pri‰el Kro‰nja. ,Prodal bom!’ je rekel. ,Pro-

daj!’ je odvrnil oãe. Jaz sem stal ob oknu in sem mislil,

BES

MLADA BREDA

326

ali ne bi bilo dobro, da skoãim v tistega skopuha in mu
zavijem vrat.

,Ali nima‰ neke dekline?’ je rekel Kro‰nja. In prav te-

daj si pri‰la ti, Katra. Ti —, kaj si vedela ti, kaj smo po-
tem govorili. Za premoÏenje te je dal. Pa sem stal zraven
in je nisem rekel nobene.«

Zamolkel glas zvona je odjeknil od nekod. Luka je

snel klobuk.

»Povzdigovanje je!« je mislil. Za hip je izginila misel

na preteklost iz njegove du‰e. Toda tem glasneje se je
oglasila nato.

»Greh rodi kazen, greh rodi greh. Katra, kam to gre!

Katra, ali res midva ne moreva pozabiti, kaj je bilo? Ali
ne moreva odpustiti? Katra, zakaj dela‰ krivico drugim,
ãe so je drugi tebi delali? Saj Peã ne bo, ne more biti tvo-
ja! Da se na me srdi‰, tega ti ne zamerim. Saj sem za-
sluÏil, Ïe zaradi one sirote, Jeriãine matere. Pa Anica je
nedolÏna. Ona ima svoje pravice, ona jih ima. Na meni
in tebi je kazen, je prokletstvo …«

âim dalje, tem moãnej‰e so bile te misli Luki. Z neka-

ko silo so vstajale v njem. »Veruj mi, Katra! Moja sestra
si! Najin oãe je nesreãno umrl. Katra, misli na konec!
Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade! Veruj mi!
Mene je nesreãa izuãila.«

Luka je pri‰el na cesto, ki se je v velikih ovinkih spu-

‰ãala doli v trg. Skozi glavo mu je ‰inila zopet misel na

BES

MLADA BREDA

327

Jerico. Neizreãena ljubezen je zaplamtela v njegovem
srcu do deklice. Skoro na glas je govoril:

»Katra, imej usmiljenje z dekletom.« Istoãasno se mu

je stisnila pest. »Usmiljenje!« se je nasmehnil. »Zato, da
bi jo muãila, si jo vzela na Peã. Zato jo tepe‰, ko ve‰, da
mi trga‰ srce. Katra, ti si huj‰a od kaãe, ti odpustiti ne
more‰!«

Nehote je zaãel Luka hiteti. Spomnil se je, da gre k

zdravniku.

»Îiveti mora, ozdraviti mora!« je dejal zdaj pa zdaj, in

bolest in strah in razburjenost so mu vzbujale ãudno
jezo, in skoro na jok mu je ‰lo.

»Jerica, Anica!« je klicalo v njem. »Dvoje sirot! Ti jima

ne sme‰ storiti zlega, Katra. Ne dotikaj se ju.«

V takem razpoloÏenju je pri‰el Luka v trg. Nekaj hi-

pov pozneje je potrkal na zdravnikova vrata.

Vrata so se odprla. Lepo rejena Ïenska z belim pred-

pasnikom je odprla in premerila Luko od nog do glave.

»Ali ste bolni?« je vpra‰ala Ïena.
»Nisem ne,« je odvrnil Luka, »na‰a Jerica je bolna,

ãrne koze ima!« Vrata so se zaprla. Za nekaj hipov so se
zopet odprla. Na vratih je stal moÏ z belim prtom okoli
vratu.

»Kaj je?« je vpra‰al. »Odkod ste?«
»S Peãi!« je odvrnil Luka strahoma motreã rdeãe,

zdravo lice gospodovo.

BES

MLADA BREDA

328

»Kdo je bolan?«
»Jerica,« je odvrnil Luka. »Sirota je, pastirica je pri

nas.«

»Ali ste vi gospodar?«
»Ne, nisem!«
»Kdo vas je poslal pome?«
»Kdo! Sam sem pri‰el. Ljubi gospod, pridite pogle-

dat.«

»Ali imate voz?«
Zaãuden je pogledal Luka moÏa. Ta pa je naglo vpra-

‰al:

»Vi, kdo bo pa plaãal? Ali plaãate vi?«
»Ali bo mnogo?«
»Dvajset goldinarjev.«
Luki so zaklecala kolena.
»Sirota je!« je vzdihnil.
»Veste kaj, moÏ,« je dejal zdravnik nato, »pojdite v

hi‰o nasproti. Tam stanuje okrajni zdravnik. Veste, so
domaãi bolniki. Le pojdite in povpra‰ajte. Prva hi‰a na
levi.«

Vrata so se pred Luko zaprla. Velika, ãudna glava iz

medi je bila vdelana v les. Luka se je zagledal vanjo.
Zdelo se mu je, da gleda sovraÏno in zlobno nanj. Obr-
nil se je in lezel iz hi‰e.

BES

MLADA BREDA

329

»Prva na levi,« je premi‰ljal in krenil na desno. Toda

na desni ni bilo nobene hi‰e. Mimo je pri‰el deãek, od
tega je doznal Luka, kod naj se obrne.

Lezel je po stopnicah in obstal pred vrati, na katerih

je bilo pisano neko ime. Zopet je potrkal. Ali dolgo ni
bilo nikogar. Potrkal je v drugo, v tretje. ·ele tedaj je za-
sli‰al korake in potrkal je v ãetrto. In sedaj so se res od-
prla vrata.

Nekaka podobna Ïenska ko preje je otvorila, in zaãelo

se je staro izpra‰evanje.

»Doktorja ni doma!« je dejala konãno Ïena.
Luka se je prijel za glavo.
»Ga ni doma!«
»Vrnite se lepo,« je rekla Ïena, »jutri pride pogledat!«
»Jutri,« se je izku‰al smejati Luka, »ãe ne bo prepoz-

no.« In nekaka jeza ga je prijela in je rekel:

»Veste kaj, ãe ga zdaj ni, potem ga ni treba!« In obrnil

je debelo gledajoãi Ïeni hrbet in od‰el.

»Saj je vse zaman!« je mislil. »To z zdravniki ni dru-

gega, ko sleparija. Kdor ima denar, da, kdor ima. Kaj bo‰
ti, Jerica, sirota! Umri, vidi‰, to bo ‰e najbolje.«

Luka ni vedel, da se skoro zapleta, ko je ‰el po cesti.

Mislil je venomer le eno: da je Jerica izgubljena. Hipo-
ma pa je obstal.

BES

MLADA BREDA

330

»K prvemu grem nazaj. Deset goldinarjev imam, po-

reãem, pa sveto besedo vam dam, da dobite ‰e drugih
deset.«

In res je krenil k prvemu zdravniku nazaj. Ko pa je

pri‰el do vrat in zagledal ono medeno glavo, mu je
zmanjkalo poguma in je od‰el.

»Vsega je konec!« mu je ‰umelo v glavi. »âe je vsega

konec, naj pa bo!« je mislil in krenil v gostilno. Luka je
popil kozarec vina, Luka je popil drugi kozarec, Luka je
popil tretji kozarec vina.

»Bog me je zapustil!« je mislil pred se in vrgel denar

na mizo. Nekako ãudno ga je pogledala deklina, ki mu
je menjevala. V trgu je zazvonilo.

»Ali je kdo umrl?« je vpra‰al Luka.
»Oh,« je odvrnila deklina, »saj mrjo vsak dan.«
»Kaj imajo!«
»Koze!«
Luka je naroãil nov ãetrt vina in govoril sam s seboj:
»Le pij, Luka! To je ‰e najbolje. Vino je zdravo in pa

ãlovek pozabi, kadar pije, pozabi!« Smejal se je pred se,
da se ga je streÏajka skoro bala. On pa je kimal sam za
se. Skoro dobro mu je delo, da zvoni. »Naj le zvoni, naj.
Naj mrjó. âe Jerica umrje, zakaj ne bi drugi. Naj mrjó.«

»Naj mrjó,« je govoril Luka ‰e vedno, tudi potem, ko

je taval po cesti proti domu. V nekaki omotici, napol

BES

MLADA BREDA

331

pijan je kolovratil proti domu. Vãasih je hipoma postal
sredi ceste, zamahnil v zrak proti trgu in klical:

»Dvajset goldinarjev bi rad! ·ema, ali misli‰, da jih ni-

mam! Tu ima‰ trideset, ná petdeset, sto, pa hajdi! Bomo
videli, kdo je gospod. Le proã s tisto belo cunjo, pa haj-
di, hahaha! Seveda nisi mislil, da Luka lahko plaãa.«

âim bliÏe Peãi je prihajal Luka, tem jasnej‰e se mu je

svetlikalo v duhu, dasi se ni mogel otresti gotovih vtisov.
Trudnega se je ãutil do smrti. Skoro omahnil je ob brvi
na zid. Tam doli pod brvjo je gledala izza skale drobna,
Ïivahna Ïivalica, podlasica. Luki se je zazdelo, da se mu
roga. Pograbil je kamen in ga zaluãal doli. Îivalica je od-
skoãila in pogledala izza druge skale. âudna besnost se
je polastila Luke. Zanj ni bila to podlasica, bilo je nekaj
sovraÏnega sploh. Ali kaj je bilo, ali je bila smrt, ali je
bila Katra, Luka sam ni vedel. Samo neizmerno jezo je
ãutil nad temi oãmi. In popadel je znova kamen. Toda
Ïivalica je bila izginila.

Luka se je vrnil na Peã.
Sreãala ga je Marjanica in ga zaãudena gledala.
Luka je zmajal z ramama.
»Kje ima‰ Hanco?« je vpra‰ala Marjanica nevoljna.
»Je umrla,« je odvrnil Luka.
»Pa bi bil zdravnika pripeljal.«

BES

MLADA BREDA

332

»Ga ni doma,« je odvrnil in se opotekaje bliÏal zida-

nici. Luka je omahnil k Jerici. Pri njej je sedel AnÏe in
poloÏil prst na usta ter za‰epetal:

»Sanja, da je v nebesih!«
Za Luko je stopila Marjanica v shrambo in stopila tik

pred starca. S silo je krotila svojo jezo in govorila pol-
glasno:

»Ali je znorel, ali kaj?«
»Bog me je zapustil,« je zastokal starec.
»Kaj pa v roki drÏi‰?« je vpra‰ala Marjanica.
Luka je izpustil kamen in pri‰el nekoliko k sebi. Prijel

se je za glavo in mrmral:

»Zakaj nisem skoãil z brvi!«
AnÏe in Marjanica sta ga gledala ãudeãa se in ga nis-

ta razumela.

»Kaj se mu je zgodilo,« je mislila Marjanica in od‰la.

Od vasi sem je bilo ãuti glas zvonov. Marjanica je poteg-
nila ãrez ãelo kriÏ in rekla:

»Bog ji daj nebesa, kdorkoli je, gre‰ni du‰i ali nedolÏ-

ni.«

BES

MLADA BREDA

333

27 »JudeÏ nisem!«

ekega dne pred Veliko noãjo, malo zatem, ko je bil
prevzel Pu‰ar varu‰tvo nad malim dediãem na

Peãi, se je zglasil pri njem tuj ãlovek ter zaãel povpra-
‰evati, ãegav le je oni mlin doli ob brvi, in dejal, ko mu
je bil Pu‰ar pojasnil tako in tako, da bi on vedel za kup-
ca.

»Kdo pa bi bil ta kupec?« je vpra‰al Pu‰ar. Nekaj ãasa

je tujec izku‰al skrivati, ãe‰, da trguje v naroãilu druge-
ga, potem pa je rekel, da je on sam kupec.

Pu‰ar je bil previden moÏ in nikoli ni bil prijatelj ta-

kih, ki so svoja premoÏenja prodajali tujcem. Zato je de-
jal kratko, da mlin ne bo na prodaj. Stvar mu je pa dala
povod, da je od‰el kmalu za tujcem na Peã. Mislil si je:

»Anti zdaj ne bo mogla reãi, da mlin ne bi nesel, ãe so

‰e kupci tu.« Obenem se je nekako bal. Nekaka nezaup-
nost ga je imela do onega tujca.

»Ne odneham, v dobrem tednu je mlin popravljen in

za delavca tudi ni sila. Naj se da pa v najem. Urh je Ïe
vpra‰al, in Urh je po‰ten delavec.«

BES

MLADA BREDA

334

V teh mislih je pri‰el na Peã. Skoro niã se ni zaãudil,

ko je dobil sedaj na Peãi onega tujca. »Aha,« je mislil, »si
hotel ti mene, pa bom jaz tebe. Mlina za enkrat ‰e ne
dobi‰.«

In tako se je zgodilo. Dasi bi bila Katra rada prodala,

se Pu‰ar ni hotel vdati, nasprotno je trdil, da je treba
takoj mlin popraviti in tako izkoristiti. Katra je mislila,
da je zato treba ‰teti denar in da tega ni, in bi bilo bolje,
da pride denar na Peã, kakor da bi se ga brez potrebe
metalo iz hi‰e. Nato je dejal Pu‰ar, da to ne pomeni niã,
ker bi dobiãek pri mlinu in zlasti Ïagi prinesel v par me-
secih toliko dobiãka, da bi bili izdatki petkrat pokriti. In
dejal je celo, da se on niti za hip ne pomi‰lja in rad za-
loÏi potreben denar. Za najemnika da tudi ni v skrbeh,
dasi bi bilo najbolje, da prevzamejo mlin in Ïago sami.
Seveda bi bilo treba zato par delavnih in zanesljivih
hlapcev.

Ko je Katra uvidela, da ne more niã preko Pu‰arja, se

je iznebila te zadeve s tem, da naj Pu‰ar dela, kakor se
njemu zdi. Tako je bil Pu‰ar ukrenil svoje, in te dni je bil
zaãel poslovati popravljeni mlin, da je bilo veselje. Obe-
nem je bil kupil Pu‰ar nekje od domaãina par dvanajstic
hlodov; zakaj na Peãi ni bilo pripravljenega lesa, iz-
vzem‰i nekaj orehov, ki so jih bili Ïe kdo ve kdaj vrgli iz
zemlje.

BES

MLADA BREDA

335

In res se je Ïaga obnesla kar hitro. Malo seli‰ãe v hri-

bih je bilo pogorelo, in pogorelci so se zglasili z lesom
prve dni pri Pu‰arju, tako, da sprva niti lesu ne bi bilo
treba. Kmetje so les sami pripeljali. ZasluÏek pa je bil
vendar tu. Tedaj je Katra uvidela, da zna imeti Pu‰ar
vendarle prav in premi‰ljala je, kako bi dobila polagoma
oblast nad Ïago in postavila vanjo njega, katerega bi ona
hotela. Pu‰ar z Urhom ‰e ni bil napravil pogodbe. Tako
sta Urh in njegov fant delala prve ãase nekako v varuho-
vem naroãilu. Katri je padlo v glavo, potisniti mej ta dva
koga iz Peãi, ki naj bi nekako nadzoroval ona dva.
Kak‰no bodi to nadzorstvo Katra ni sama vedela. Paã pa
se je gotovo ne samo iz nakljuãja spomnila TomaÏa.

Tozadevno ga je nekega dne poiskala in zapoãela z

njim sledeãi pogovor:

»TomaÏ,« je rekla, »Ïaga dela!«
»Dela!« je dejal nekam malomarno hlapec.
»Urh in njegov fant sta prevzela!«
»Saj vem sam,« je odvrnil hlapec, »zakaj mi neki to

pravite!«

»Zakaj!« se je raztogotila ona, »ali morda ne smem?«
»Seveda smete, pa mene va‰ mlin presneto malo bri-

ga!«

»Pa te bo ‰e brigal,« je zategnila Katra.
»Kaj,« se je zavzel hlapec, »pa ne mislite, da bi ‰el jaz

na Ïago?«

BES

MLADA BREDA

336

»Prav to mislim!«
Hlapec se je zasmejal: »Ta je lepa!«
Katri je stopila jeza v lice.
»Ne misli, da se ‰alim!«
»Tudi jaz se ne!« je dejal TomaÏ.
»Potem,« je drhtel glas Katri, »potem lahko ve‰, kaj ti

je narediti!«

»Kaj?« je dejal hlapec, »vi mislite da lahko grem? Ali

mislite takisto?«

»Prav tako!« je naglasila Katra. Hlapec jo je premeril

od glave do nog in dejal:

»Hm, se mi zdi, da ste kaj kratke pameti ve Ïenske. Saj

ni ‰e tako dolgo, ko ste mi rekli, da naj se obna‰am ko
gospodar. Pa zdaj Ïe neveste veã tega, mati. Je TomaÏ pa
Ïe drugaãen moÏ!«

»Molãi,« se je zadrla vanj Katra; »misli‰, da sem sle-

pa. Za Anico se spakuje‰. In zdaj ve‰, koliko velja moja,
koliko tvoja.«

TomaÏ ni takoj odgovoril. Skoro neljubo je bilo to

Katri, ki je priãakovala, da bo odgovoril osorno. Toda
TomaÏ je molãal in dejal ‰ele potem:

»Vsaj psa ne bom veã ‰ãuval na njo.«
»Si ga na Lipeta!« je dejala ona. Toda on je zamahnil

jezno z roko in hotel iti.

»Ali torej pojde‰, ali ne pojde‰?«

BES

MLADA BREDA

337

»Kaj bi doli delal,« se je nevoljno odzval hlapec.

»Samo to mi povejte, kaj naj delam doli pri Urhu?«

»Pazil bo‰!«
»Pazil? Pa ne, da se bojite za Urha, da ne pade v

vodo?«

Katra je bila jezna, da je TomaÏ noãe umeti. Vendar

pa si je mislila: »TomaÏ se vda. Naj postopa tu gori ali
doli, da le postopa. Mar mu bo!« Glasno pa je dejala:

»Pusti mi izgovoriti, kakor mislim. Glej, Pu‰ar je lepo

prevzel vse pod svoje varstvo. In reã mu pojde dobro.
Zakaj bi neki Pu‰ar imel stvar v roki, ãe jo morem jaz?
Zato je treba odriniti Pu‰arja in tistega Urha.«

»Aha,« je dejal hlapec, »pa ste preje rekli: paziti!«
»Seveda, paziti! Kaj misli‰, da dela Pu‰ar, za boÏje pla-

ãilo? Seveda! To je, vidi‰. Priã je treba, kaj gre skozi Ïago.
Pa tudi Urhu je treba vzeti veselje.«

»Kaj,« se je smejal zaniãljivo TomaÏ, »ponagajati

malo, kaj?«

»Katra,« je pridodal za nekaj hipov, »pustite delati

Urhu, kakor ve in zna, in tudi Pu‰ar je premoder, da bi
mu mogel kaj nagajati. Po moji misli bo to najbolje.«

»To se pravi,« je odvrnila Katra, »da ti ne mara‰ doli

in da sploh misli‰, da ni na Peãi nikogar, ki bi ti smel
predpisovati, kaj mora‰ delati.«

BES

MLADA BREDA

338

»Delal bom, kar je moje delo!« je odvrnil samozavest-

no hlapec. »Tisti teden sem vam delal, pozneje pa nis-
te hoteli. âemu bi bil?«

»Bo‰ pa odslej delal, kar bom hotela!« je odvrnila ona

vsa bleda v obraz, da ji TomaÏa ni mogoãe ukrotiti.

»Presneta prijaznost, me bo drago stala!« se je norãe-

val hlapec.

»Prijaznost!« je zaklicala. »Kaj si res mislil, da sem

mogla kdaj misliti zares? Malovredna bi bila,« je nada-
ljevala skoro nevede, kako naj se otrese tega ãloveka,
»malovredna in neumna.«

»Nekaj manj paã, pa ne neumna, samo malovredna!«

je sekal v njene besede TomaÏ.

»Ne spozabi se, da si hlapec!« je rekla Katra vsa lju-

ta.

»Kadar boste vi gospodinja!« se je rogal TomaÏ. »Kaj?

Ali naj grem k nevesti in ji vse lepo povem, kake name-
ne imate z njo? In tudi pri sodniji bi bili veseli.«

»JudeÏ!« je siknila Katra.
»Nak,« je dejal TomaÏ, »JudeÏ pa ne!«
»âe ‰e nisi, pa ‰e bo‰!« je dejala Katra.
»Vas ne bom vpra‰al za dovoljenje!« je odvrnil on.
Ta spor je nekako uniãil namene, katere je imela Ka-

tra, in ji zme‰al naãrte. Dasi je od tega dne sovraÏila To-
maÏa in ga ni mogla videti, ga vendar ni mogla zapodi-
ti. Tudi ãe bi sicer bila mogla, ni bi bila tega storila tako

BES

MLADA BREDA

339

brez skrbi. Bala se ga je in Ïe po nekoliko dnevih je zaãe-
la premi‰ljati, ali ne bi kazalo, prikriti se mu in ga kako
privezati na se. Zakaj TomaÏ je bil — kakorkoli svojeglav
— vendar priroãen in resen delavec, ãe je le hotel. To je
videla te dni Katra, in ‰e nekake vrste spo‰tovanje je za-
ãutila do njega, ãe‰: »Neumen bi bil, da se mi ni posta-
vil, ko sem mu sama dala pravico.« In tako je zmagala
presodno Ïeno slabost, ki jo je ãutila do TomaÏa. In To-
maÏ je bil ostroviden dovolj, da je uvidel Katrino Ïeljo.
In tako je pri‰lo po preteku osmih dni do novega spora-
zumljenja.

Tistega jutra je bilo, ko je bil od‰el iskat Luka Hanco,

da sta se po starem naãinu pogovorila TomaÏ in Katra.
TomaÏu se je mudilo na vas in zato je govoril kratko.

Tedaj je prijela Katra hlapca za roko in rekla:
»TomaÏ! Tisto o JudeÏu! Saj se smem zanesti!«
»Eh,« je zamahnil nevoljno z roko.
»Glej,« je rekla, »gr‰ega bi mi ne mogel narediti, ka-

kor ãe bi drÏal z Anico. Z njo, ne!«

»JudeÏ nisem!« je odvrnil on prepriãevalno in sloves-

no. In Katra mu je verjela, ko da ni nikoli ‰inila senca
ãezenj.

TomaÏ pa je od‰el proti vasi in nekam zami‰ljeno

ÏviÏgal robato pesem pred se.

* * *

BES

MLADA BREDA

340

Pred cerkvijo je bil oznanil in razglasil va‰ki tajnik, da
pride prihodnjo sredo komisija in da naj pripeljejo va-
‰ãani otroke, da jim bodo cepili koze. Pa tudi odra‰ãeni
naj se zglase, da se tako zatre usodna epidemija, ki se je
bila pojavila. To je imelo biti v sredo. V torek zveãer pa
je zbolel Anici otrok. Niã ãudnega. Saj je gotovo Jerica,
ki je veãkrat dete pestovala, prenesla nanj bolezen, in bi
bilo ãudno, da otrok sploh zbolel ne bi bil.

Neprestani strah, ki ga je Anica zadnje dni prestaja-

la, jo je bil toliko prevzel, da ni ãutila, videãa kako dete
gori, in da ima koze, sprva nikakega vznemirjenja veã.
Vtelesila se ji je bila misel, da jih dobi, in sedaj jih je res
imel.

Nekaka nezmoÏnost, misliti in ãutiti, se je polastila

matere. Sedela je sama vase izgubljena pri zibelki. Zdelo
se ji je skoraj, ko da sedi nekdo drugi tu na njenem mes-
tu, in da ona samo gleda to nesreãno Ïeno. Ko se je v
naslednjem hipu domislila, da je ta Ïena ona sama in to
dete njeno dete, in da ima to dete koze, je nemirna pla-
nila kvi‰ku. Zdelo se ji je, da mora nekaj napraviti, da
mora nekaj storiti v otrokovo varstvo. In blodila je po
sobi, vzela to v roko in ono. Pa ne eno ne drugo ni bilo
tisto ãudodelno, tisto nezavedno iskano. In zopet je sed-
la v topi grozi: Tu ne pomaga niã, nego ãakati, da se bo-
lezen razvije. In potem, ali prestane, ali ne prestane.
»Ne prestane,« je mislila Anica in se izku‰ala popolno-

BES

MLADA BREDA

341

ma vmisliti v pomen teh besed, verjeti vanje. Zdelo se ji
je, da potem odleÏe, odpade to grozno breme. In od ne-
mira se je pognala zopet kvi‰ku in od neme groze poje-
na hodila od zibeli k oknu in nazaj, ãisto po glasu ure, ki
je nihal nekod v bliÏini: ne prestane, ne prestane.

In Anica je stopala po glasu ure in ponavljala:
»Ne prestane, ne prestane!«
In potem je zopet sedla in gledala otroku v obraz in

sli‰ala njegove bolestne vzklike, tiho ihtenje. In ãe se je
za hip umiril, je zopet upala: »Morda pa prestane!«

»Ne pre-sta-ne, ne pre-sta-ne!« je nihala ura. In Anici

se je zdelo, da se uri mudi, silno mudi. In mislila je: »Da
bi vsaj vedela, kolikokrat bo ‰e zanihala. Ali ‰e dolgo? In
potem zadnjiã in niã veã, njemu niã veã, njenemu dete-
tu, njenemu Jurãku niã veã, niã veã!«

In od nestrpnosti gnana je zopet vstala in hodila od

zibelke do okna in nazaj venomer ponavljaje:

»Ne prestane, ne prestane!«
In venomer je iskala ono ãudeÏno, ono tajno, in ni

na‰la drugega ko temno tolaÏbo: »âakati.«

Tako je bila obsojena Anica, da ãaka in ãaka skozi tri,

‰tiri, pet tednov dan in noã, ono isto pot ponavljaje, od
zibeli do okna in nazaj, ono isto pesem poslu‰aje:

»Ne pre-sta-ne, ne pre-sta-ne!«

* * *

BES

MLADA BREDA

342

Nekega veãera pa je prekipela njena bolna du‰a v ãud-
nem dejanju. Ves nepopisen strah noãi in dni, vsa tema
morilnega ãakanja in poslu‰anja, zdvajanja in upanja je
bruhnilo v Ïarki svetlobi iz nje. Nikoli ni bila ne prej ne
slej tako moãna in tako ‰ibka Anica. Nikoli ni bilo oroÏje
njeno tako ostro, tako previdno drÏano kopje molitve in
sukano s toliko du‰evno silo. In vendar Anica je vztre-
petala pod vtisom besedi, ki jih je bila pravkar rekla, in
v onem hipu je tudi vedela, da je bila njena volja bolja
in moãnej‰a od njene materinske ljubezni.

Mraãilo se je, ko je planila od otroka doli v kuhinjo in

od tam v zidanico. Tiho jeãanje Jeriãino je motilo molk,
v katerega pogreznjen je slonel v kotu Luka.

Anica se je zgrudila k postelji in pokrila svoje obliãje

v odejo in govorila sebi in Bogu sli‰no:

»Jerica! Moj Jurãe je bolan. Hudo sem ti storila, ko si

zbolela. Strah za Jurãka me je prevzel. Prav grdo, neus-
miljeno sem storila. Nisem ti stregla, nisem branila, ko
so te prenesli, ko kuÏno Ïival, iz hi‰e. Zato mi je poslal
Bog boleãino. Umrl bo! Jerica, veruj mi. Ne bom se hu-
dovala in kregala z Bogom. âe mora umreti od vaju kdo,
naj umrje moj Jurãe. Naj umrje za greh materin.«

»To je blazno!« je pomislila Anica, ‰e ko je govorila

zadnje besede. In dvignila je obraz, neizreãeno bled in
bolesten in ãakala, da poreãe Jerica ãudeÏno besedo. Pa

BES

MLADA BREDA

343

Jerica ni rekla niã, ni niti vedela, da se odigrava grozo-
vit boj v enem materinem srcu.

Paã pa je zaãutila Anica, da ji je nekdo s silo prijel ro-

ko in ji jo zaãel poljubljati. »Kaj delate?« je planila Ani-
ca kvi‰ku in gledala prestra‰ena ihteãemu Luki v obraz.

»Pustite,« je prosil ta, »pustite, zato ker ste ji tako do-

bri.«

Anica je zaihtela. Po dolgem so ji privrele solze v

obraz. Od srca gori se je premaknilo ono teÏko, du‰eãe.

»Luka,« je govorila, »kako je to hudo!«
»Hudo!« je ponovil Luka in gledal s ãudno neÏnostjo

in vdanostjo Ïeni v lice …

Pa bolesti ‰e ni bilo konec za Anico. NajteÏje je ‰ele

prihajalo. Otroku so se izpustile koze po Ïivotu in obra-
zu. Prav nad oko mu je sedla ena. Neizreãeno usmiljenje
je napolnjevalo mater, videão otrokovo spaãeno lice.

»Saj je bolje zate, umri, umri!« je obupovala, begala

po sobi, jemala otroka v naroãje, nosila ga od zibelke do
okna in nazaj. V naslednjem hipu je poloÏila dete zopet
v zibel, prevzeta od strahu, da se dete prehladi.

In niã ni hotelo biti bolje, vedno grozovita negoto-

vost. Za hipom upanja ura obupa, od veãera do jutra, od
zore do mraka. Pri‰la je Marjanica. Za silo je Anico spra-
vila, da je uÏila skodelico mleka, zaspala za pol ure. Na-
vadno se je tedaj zbudila Anica ‰e bolj trudna, in Ïalost

BES

MLADA BREDA

344

se je je polastila ‰e huje. In ãe se je oglasil zvon na vasi,
jo je zabolelo, ko da jo je sunil nekdo z noÏem.

In ãim dalje je trajalo to stanje, tem brezupnej‰i je bila

Anica. Skoro z nestrpnostjo je ãakala.

»Ona grda rana nad oãesom! Vsaj ta naj izgine, in po-

tem naj umrje.«

Tista koza nad oãesom, tista grda, gnojna koza!
Marjanica je povlekla Anico nekega dne s seboj in de-

jala: »Bog Ïe ve, kaj dela. Se mi zdi, da se mu gnoje!«

»Ali umrje?«
»In ãe bi,« je odvrnila krãevito ljuta Marjanica. »Saj

pojde v nebesa!«

Tedaj je Anica sprva vztrepetala. Toda samo za hip.

âudovita mirnost je govorila z njenega lica. Molãe je od-
‰la k otroku in vzela od njega slovo. Poljubila ga je na
ãelo, na roãici, kakor otrok je govorila:

»Sirotek, Bog te hoãe imeti. Bog te hoãe. Pojdi, sinko

moj, pojdi, in mu povej, da mi je hudo, hudo!«

Vse, kar se je ‰e nadalje godilo z njo, se ji je zdelo ko

v sanjah. Skoro ni vedela veã, ãemu je vse tako ãudno z
njo. Nekaka prostost je dihala okoli nje. Ni bilo strahu,
ne ãakanja, komaj nekako neprijetno ãustvo zapu‰ãe-
nosti se je je dotaknilo zdaj pa zdaj. In ko je pri‰el tre-
notek, da je dete utihnilo in odplulo v sinjo dalj, v veã-
nost, je Anica odprla okni, pogledala doli ãez dvori‰ãe in
s ãudovito hladnokrvnostjo dejala sama sebi:

BES

MLADA BREDA

345

»Anica, sedaj si sama. Anica, ali pojde‰ za moÏem in

sinom, ali pa misli‰ ostati?«

»Na Peãi bom umrla, Anica ne gre s Peãi,« si je od-

govorila. »Da, Peã,« je dejala Anica nato. In prviã v Ïiv-
ljenju se ji je zgodilo, da je z nekako ljubeznijo objel
njen pogled to lepo posestvo od potoka doli, pa sem
gori do hi‰e in ‰e daleã gori v hrib.

»Peã!« je ponovila zami‰ljena. In v tisti uri je skleni-

la, da pojde k odvetniku in toÏi.

Kdo ve, ali je bila Anica sedaj ‰e ona ljubeãa Anica, ali

pa se je v njej srce utrgalo in se oprijemalo one iste beÏ-
ne slike o sreãi ko Katra? Kdo ve? Morda pa je ãutila ne-
zavestno, da sega zvestoba do oseb, ki smo jim jo pri-
segli, preko njihovega groba in da velja tudi za zemsko
ostalino njihovo, prav tako, kakor so sveti vzori in pra-
va dedov hvaleÏnim potomcem.

»Da,« je ponovila Anica, »hoãem ostati zvesta, zvesta

Peãi!« Nekaj dni zatem je povedala Katri, da misli vlo-
Ïiti toÏbo in ugotoviti sodnijsko, da je Peã njena last.

Katra se ji je zasmejala.
Da bo z dokazi dognala, je odvrnila Anica.
Naj le! je odvrnila Katra. ·e nikdar si ni bila tako v

svesti zmage, saj je bila Jurijeva oporoka Ïe zadeva, ka-
tero so bili pri sodi‰ãu Ïe davno uredili, kakor je misli-
la Katra.

BES

MLADA BREDA

346

Vendar pa je Katra skoro s pomilovanjem pogledala

na Anico, ãe‰, da li ni znorela.

Sicer je Anica vse bodoãe dni stregla Jerici. In Jerica je

okrevala …

* * *

Proti mraku je bila od‰la Anica. Pohitela je na pokopa-
li‰ãe in okrasila moÏev in sinov grob in v rosni, Ïe zdatni
temi se je vraãala na Peã. Zami‰ljena ni opazila ne prej,
ne zdaj, da jo nekdo skrbno zalezuje, kakor ni niti slu-
tila, da ni ene poti ne na pravi, da je ne bi spremljal —
TomaÏ. Preveã je bila izgubljena sama vase, da bi bila to
opazila.

Tedaj pa je zaãutila, ba‰ ko je zavila ãez brv in stala

pred skladavnico deska, da je nekdo poloÏil roko na nje-
no ramo. Stresla se je od nenavadnega in nepriãakova-
nega napada, odskoãila in se ozrla.

Toda v tistem hipu je ãutila, da so jo objele ãez pas

silne roke. Anica je kriknila, ali oni, ki jo je drÏal, ji je
poloÏil roko na ustnice. V blaznem strahu se je izku‰ala
Anica izviti.

V temi ni mogla razbrati napadalãevega lica, ali kakor

blisk ji je ‰inilo skozi glavo in je viknila:

»TomaÏ, izpusti!«

BES

MLADA BREDA

347

»Ti!« je sli‰ala sedaj TomaÏev glas, »ali me pozna‰?

Anica! Niã strahu. Anica, samo to reci, da bo‰ moja
Ïena!«

»Nikoli!« je dejala in venomer praskala in odrivala

njegove roke, s katerimi jo je drÏal objeto. Vonj Ïganja
je zaudarjal iz moÏa. Jecal je:

»Bo‰, bo‰! Mora‰ biti. Katre se niã ne boj! Katra bo

obraãunala z menoj! Vem za njo zdravila, ne boj se!«

»Izpusti!«
»Moja Ïena bo‰!«
»Pomagajte, pomagajte!«
Anica je napela vse sile, da se otme groznega, podiv-

janega ãloveka. Za hip sta utihnila boreãa se, ãuti je bilo
le glasno sopenje. Nenadoma pa je zaãutila Anica, da so
napadalãeve roke odnehale.

TomaÏ je zaklel in se zgrudil skoro v istem hipu.
»Kdo je?« je vpra‰ala Anica. Toda nihãe ji ni odgovo-

ril. V blaznem strahu je zbeÏala na Peã. Ah, kaj je to?
Pred njo nekdo beÏi.

Anica je priletela na Peã; ba‰ je zavila okoli hleva in vi-

dela, kako je Katra planila v veÏo. Pri svitu luãi, ãije svet-
loba je lila na dvor, jo je spoznala.

»Ona ga je!« je dejala sama pri sebi, poiskala AnÏeta

in mu rekla, naj gre doli k mlinu.

»Zakaj?« je vpra‰al fant.
Da je izgubila ruto doli, je rekla Anica.

BES

MLADA BREDA

348

Fant je od‰el in se vrnil z ruto. âisto miren je bil.
»Ali si videl koga doli?« je vpra‰ala.
»Nikogar,« je dejal.
Tedaj se je Anica umirila. Toda ‰e dolgo v noã jo je

tresla groza in nekako ongavno ãustvo, kakor‰no ãuti-
mo, kadar nam leze gnusna golazen ãez telo.

Pa tudi Katra ni spala.
Pri mizi je slonela in strmela srepo pred se; zdaj pa

zdaj ji je oko zaÏarelo v divjem ognju, in tedaj je zgrabila
po peresu in zaãela pisati. Toda ni dopisala in Ïe je vrgla
papir in pero v stran in uprla pest v mizo in v onemogli
jezi mrmrala:

»JudeÏ, JudeÏ, trikrat JudeÏ!«
Pozno je legla Katra, ne da bi bila napisala ovadbe o

TomaÏu. Toda legla je vendar v prepriãanju, da ‰e ni
vseh dni konec in da TomaÏ ‰e izve, kaj je plaãilo za iz-
dajstvo. Potem pa je zaãela misliti Katra mirneje.

Kakor na dlani je videla, kaj ji je storiti in delati v bo-

doãe. Ko je bila sklenila, da se na vse zgodaj odpelje v trg
k odvetniku, se je umirila popolnoma in zaspala. Kaj se
godi s TomaÏem, ni niti najmanj skrbela, kakor ji tudi ni
padlo v glavo, da bi se ga bala.

»Saj ne ve, kdo ga je.«
Tako je Katra spala in ni slutila, da se je tedaj pripla-

zil na Peã TomaÏ z obvezano glavo, postal za hip na dvo

ri‰ãu in dvignil roko proti beli hi‰i, ki jo je osvetljeval

BES

MLADA BREDA

349

mesec, in nato izginil v svoje domovanje; ali kmalu se je
vrnil in zopet zagrozil proti beli hi‰i in sveteãim se ok-
nom ter od‰el preklinjevaje in jezne besede mrmrajoã
proti vasi nizdol.

·ele doli na cesti je postal in se prijel za glavo.
»Ni bilo treba tega, ne! TomaÏ, ti si norec, kadar ga

preveã pije‰!« Z nekako trpkostjo je pogledal proti Peãi.

Kdo ve, ali se je morda domislil Katre in besed, ki jih

je bil pred ãasom rekel:

»JudeÏ nisem!«
Stopil je na cesto in zavil pri prvi gostilni v skedenj ter

spal, v kolikor mu je bilo to pri boleãi glavi mogoãe.

O TomaÏ, TomaÏ!

BES

MLADA BREDA

350

28 »Pusti vse in pridi k meni!«

par tednih so bili na Peãi novi obrazi. ârez noã so

se vzeli. ârez noã so izginili stari posli in pri‰li novi.

Tako je bil od‰el ·ime in vzel s seboj NeÏo. Ona dedi-
‰ãina je bila konãno odloãila in tako se je tudi ·ime od-
loãil, da bo vendar najbolje, ãe se poravna z NeÏo in se
vzameta. In vzameta se lahko in na kaj. Ker pa je NeÏa
mislila, da je Ïe stra‰no dolgo in veã ko predolgo ãaka-
la na to re‰ilno dedi‰ãino, in da je treba Ïelezo, to je
·imna, kovati, dokler je ‰e vroã in gorak, je ni vztrpelo.
Na kolenih je preprosila Katro, naj jo odpusti iz sluÏbe,
in ni zato hotela vzeti niti vinarja od zasluÏenega.

S posebno vnemo pa je morala pri ·imnu prviã vzbu-

diti smisel za takoj‰njo izstopitev, drugiã isto zanj izpo-
slovati pri Katri. Prvo reã si je olaj‰ala. ·imna je podku-
pila, pri drugi pa je tako krãevito plakala in grozila Ka-
tri, ãe ji ne da obenem tudi ·imna, da se potem nekaj
zgodi, pa naj pride njena NeÏina smrt nad njeno Katri-
no glavo.

Tako je dosegla, kar je hotela.

BES

MLADA BREDA

351

TomaÏa pa niti na izpregled ni bilo veã. Ni ga bilo kaj

pogre‰ati; vendar pa je bila Marjanica radovedna, kako
in kaj. Doznala pa ni niãesar. Ona je ostala Peãi zvesta in
niti v prihodnje ni mislila oditi.

Sicer pa je imela kmalu dovolj posla z novo tovari‰ico,

ki je bila, kakor je rekla Marjanica, »‰e trikrat neokret-
nej‰a od NeÏe, petkrat bolj lena in neprimerno bolj zi-
jalasta.«

Istoãasno je izkusil AnÏe pri novem hlapcu veliko su-

rovost, ali kakor je AnÏe to povedal Jerici:

»Tako grdo kolne, da se ‰e kravam odveã zdi.«
Samo TomaÏevo mesto zaãasno ni bilo zasedeno, in

Marjanica je rekla, da bi bil zdaj Lipe na svojem mestu.

»Hm!« je dejala Katra, Anica pa niã. Anica sploh ni

mnogo govorila. Nekako ãudno nenaravno razmerje je
vladalo na Peãi. ToÏba za Peã je leÏala pri odvetnikih,
toÏiteljici pa sta nekako mirno Ïiveli skupaj. Koliko ãasa,
tega ni vedela ne ena, ne druga.

Z otrokovo smrtjo je bil Pu‰arjev vpliv ugasnil na Peãi.

Tedaj se je znosila Katra nad po‰tenjakom, oãitala mu,
da jo je o‰kodoval pri popravi mlina, in zaãela celó prav-
do proti njemu. Z lahkoto je resni in previdni moÏ ovr-
gel njene trditve. Sodi‰ãe je Katro celo obsodilo na glo-
bo vsled Ïaljene ãasti.

Ta poraz je Katro razljutil. Niã veã ni mogla krotiti

svoje divje narave. Z Anico res ni mogla priti v viharne

BES

MLADA BREDA

352

poloÏaje, ker ji je hodila Anica previdno izpred oãi.
Mnogokrat se je tedaj znosila Ïena nad Jerico in Lukom,
zlasti nad Jerico, katero je bila Anica silno vzljubila.

Podila jo je v stran, zaprla jo v noãi iz hi‰e. Anica je

vedno zopet vzela deklico v za‰ãito, iztrgala jo celo raz-
jarjeni Ïeni iz rok, ko jo je ta pretepala. Sicer pa je na‰la
Katra ‰e vedno priliko, da je prizadela dekletu zlo. Nad
Anico se je zna‰ala Katra tako, da ji je zapirala vse
shrambe, da Anica ni vedela kaj poãeti, in je moralo priti
do sporekanj. Huj‰emu je ‰la Anica iz poti. Nekaka gro-
za jo je napolnjevala do Ïene, ki je ‰la s polenom nad
mo‰kega.

Ko je podobna opomba u‰la nekdaj Anici, jo je Katra

tako opsovala, da se je Anica napol omoãena zaprla v
svojo sobo in trpela mnogo.

Nekaka tolaÏba ji je bila misel, da se mora to izpreme-

niti kmalu. Sodi‰ãe bo govorilo. Te ãase je Ïivela Anica
v svesti, da bo sodi‰ãe ugodilo njeni zahtevi. Pri tem pa
je ãutila, da polje v njej nekaj moãnega, nekaj kljuboval-
nega. Vse nekam razblinila se je bila v njej prej‰nja Ani-
ca. To ni bila veã ona ljubeãa in ogorãena ‰ibka Ïena, ki
so jo obdolÏili tatvine, bila je mirna ali trda. Anica je tis-
te ãase prviã zaãutila, da sovraÏi.

To stanje je bilo grozno njeni ãisti, mirni nravi. Joka-

la je ob misli, da njene sedanje molitve ne pomenijo niã,
da je vse to sedanje Ïivljenje izgubljeno, gre‰no.

BES

MLADA BREDA

353

»SovraÏim,« je rekla sama sebi, »gotovo sovraÏim!«
Vãasih je pomislila, da bi bilo bolje vse pustiti in iti.
»Greh delam in trpim!«
Ali zopet se je potolaÏila:
»To mine, in kadar bo toÏbe konec, tedaj bo videla

Katra, da nisem tako hudobna.«

Toda, ko je zopet pogledala Katri v obraz, se je pred

samo seboj skoro sramovala svoje slabosti:

»Ne, tebi se ne podam!«
Nekega dne jo je povabil advokat, naj se ta in ta dan

gotovo zglasi pri njem »v svrho nekaterih prevaÏnih in-
formacij«. Anica je razumela toliko, da mora v trg in je
od‰la doloãeni dan.

Po pra‰nih, z zaboji zaloÏenih stopnicah je stopila

Anica v pisarno. Dvoje moÏ je sedelo v sobi pri dveh mi-
zah. Prvi je bil siv in star in preko naoãnikov je pogledo-
val na pri‰le. Pa ne takoj. Pustil je dostojanstveno ljudi
nekaj hipov ãakati. Drugi je bil mlad. Toda v mladem
obrazu je bilo skoraj veã utrujenosti in starosti, kakor pri
starem.

»Dobro jutro,« je pozdravila Anica.
Nihãe ni odzdravil. Paã pa je dvignil mlaj‰i glavo, pre-

meril Aniãino postavo tako, da je Ïena zardela, in dejal:

»Kaj Ïelite?«

BES

MLADA BREDA

354

Tedaj se je ozrl tudi stari preko naoãnikov na Anico.

Potegnil je iz Ïepa tobaãnico in zanjuhal ter stegnil roko
proti Anici, ki mu je proÏila odvetnikovo pismo.

»Aha,« je dejal, »s Peãi! Dobro je! Ste dobili torej pis-

mo?«

»Da!« je odvrnila Anica, mlaj‰i se je zaniãljivo smeh-

ljal opazki starega.

»To je lepo, da ste dobili na‰e pismo. In ste prebrali?

Seveda? Kaj? Niste? âakajte, vam preberem pa jaz.«

»Sem prebrala!« je odvrnila Anica.
»To je lepo,« je odvrnil moÏ, »to je ‰e lep‰e. Potem se-

dite!«

»Doktor pride vsak hip,« je pripomnil mlaj‰i in hlinil

nekak sreãen nasmeh.

Anica je prikimala in sedla.
»S Peãi,« je vpra‰eval mlaj‰i pisar, »to je ona bela hi‰a

v bregu, kaj?«

»Da!« je odvrnila Anica. Tedaj je bilo ãuti zunaj kora-

ke. Vstopil je odvetnik.

Pisarja sta ga pozdravila. Tudi Anica se je dvignila.

Prikimal ji je z glavo, pomignil mlaj‰emu in odklenil ma-
la vrata, kamor je izginil s pisarjem. Nekaj strank je vsto-
pilo v pisarno. Iz odvetnikove sobe je sli‰ala Anica sle-
deãe raztrgane besede:

»… Îalibog, Vam moram sporoãiti … da se je postavil

sodnik na stali‰ãe Va‰ega nasprotnika … rekurz v teku

BES

MLADA BREDA

355

osmih dni … sicer pa naznanite ali … osebno … da se
pogovorimo. Sodni stro‰ki zna‰ajo do sedaj … z vsem
spo‰tovanjem …«

Tedaj so se vrata odprla, in pri‰el je oni mladi pisar in

pomignil Anici. Nekako neprijetno ãustvo, nekaka pla‰-
nost je napolnjevala Anico, ko je vstopila. Za mizo, ob-
loÏeno s listinami in knjigami, je sedel v usnjatem na-
slonjaãu odvetnik.

Nemarno in vljudno obenem je pozdravil Anico in

pritisnil na zvonec.

Mladi pisar je pri‰el s ‰opom papirjev in podal iste

odvetniku.

»Sedite,« je velel nato odvetnik Anici. Obraz mu je

postal resen, ko je listal po papirjih, nato pa je zaka‰ljal
in dejal:

»Da, moja ljuba! Stvar je nekam zme‰ana. In na raãun

pravde niste dali ‰e niã.«

Anici je ‰inila rdeãica v obraz, in zaãela se je opraviãe-

vati, da na to ni mislila, in ãe bi ne bilo preveã, da si
oskrbi v trgu.

Odvetnik je prikimal in dejal, da je zadovoljen z vsem,

da pa so pri stvari veliki stro‰ki. Sicer bi pa morala no-
siti stro‰ke, ãe se izteãe pravda ugodno, njena nasprot-
nica. Anica je obljubila, da prinese ‰e tekom poldneva
denar.

BES

MLADA BREDA

356

Nato je zaãel odvetnik govoriti o predmetu pravde

samem. Naãin, v katerem je govoril o osebah, ki so bile
Anici drage, o reãeh, ki so bile skoro njena tajnost, vsa
ona radovednost, kak‰no da je bilo razmerje njeno do
moÏa, in da bi li mogla prinesti gotovih dokazov, da je
delal moÏ oporoko pod vplivom sumniãenj ali vsaj v ne-
popolni lasti lastnega premisleka, je Anico zelo razbu-
rila, in skoro sram je je bilo pred seboj in odvetnikom.
Zme‰ala se je, dala sedaj ta odgovor, zdaj zopet prekli-
cala eno in trdila drugo. A dokazi, da je moÏ delal v krivi
veri o njej; kake dokaze naj prinese? Ali ni Ïe oni listiã
zadosten dokaz?

Odvetnik je zmajeval z glavo, ãe‰, da je reã zelo, zelo

teÏka, nerodna. Zdaj zopet, ko je bila Anica Ïe obupala,
je dejal, da stvar vendar ne bo brez uspeha, nekaj ugod-
nosti bi mogla Anica vendarle izsiliti iz Katre. Sicer je
jasno, da ima Anica prav, da je pa stvari teÏko do Ïive-
ga, da je naãin, kako uveljaviti zahteve Aniãine, zelo te-
Ïaven, da bo storil, kar se da storiti; seveda gotov uspe-
ha ‰e ni, ker ne ve, kako je Katra svojega odvetnika ob-
vestila, in da ima Katra zakon za seboj. To in drugo je
govoril odvetnik, vmes vpra‰al zdaj to, zdaj drugo, za-
pisal si tu pa tam kaj in se konãno dvignil, ãe‰, da je tre-
ba tvegati in ãakati. Ko je Anica odhajala, jo je ‰e rahlo
spomnil predplaãila.

BES

MLADA BREDA

357

Zmedena in trudna je stopila Anica iz pisarne na

plan. Z nekako lahkoto je preje rekla odvetniku, da mu
prinese denarja. Toda, da to ni tako lahko, je uvidela
sedaj. Kje naj si izposodi? ·e nikoli si ni Anica izposodila
niãesar. Zami‰ljena je pri‰la h Kranjcu. V srcu je tiho
upala na Lipeta. Njega edinega bi si upala prositi.

»Pa ãe ga ni doma, kaj potem,« ji je ‰inilo v glavo.

Vstopila je, naroãila nekaj vina in juhe in povpra‰ala po
Lipetu.

Da je doma, je izvedela, in srce ji je bilo glasneje. Ne-

kaj hipov pozneje mu je sedela iz obliãja v obliãje. Pojas-
nila mu je svojo zadevo pri odvetniku. Sprva mu je lice
veselo sinilo, potem pa je poslu‰al resno do konca in
dejal, da je stvar teÏka.

Njo pa je skrbel denar, in obrnila je besede tako, da so

ti advokati ãudni ljudje, niãesar prej ne povedo, potem
pa hoãejo imeti denar.

Fant je molãe segel v Ïep in ji pomolil par bankovcev.
Sram jo je bilo, toda on je tako zasukal pogovor, da ji

ni bilo treba veã misliti na to. In tako sta presedela pol
ure, in potem je rekla Anica, da mora k odvetniku.

Naj se ‰e zglasi potem za hip, je dejal Lipe. Odvrnila

je, da ni mogoãe. Da se dopoldne ne mudi, je rekel nato,
da odvetnik ne uide. In nato je res posedela ‰e nekaj
ãasa. Konãno pa se je dvignila in se mu zahvalila, potem
ko ga je bila opozorila, da sta se svoj ãas tikala.

BES

MLADA BREDA

358

Prijel jo je za roko in jo gledal mirno in z nekako tiho

Ïalostjo.

»Z Bogom!« je rekla naglo.
»Hodi sreãno!« je odvrnil. Ona pa je vedela, da je

hotel reãi nekaj lep‰ega, nekaj drugega.

In vso pot proti domu je premi‰ljala, zakaj ni rekel,

zakaj ne:

»Pusti vse in pridi k meni!«
»Zato, ker Lipe ve, da ne smem!« si je odgovorila, in

oãi so se ji orosile …

BES

MLADA BREDA

359

29 »PoÏveãi ji!«

godilo se je bilo, da je Katra pretepla Jerico, ker je
bilo dekletce padlo in pri tem razlilo plevicam ko-

silo. Prav neãlove‰ko jo je, tako, da je konãno Marjani-
ca deklico izvila jezni Ïeni. Zveãer je popadla deklico
boÏjast ba‰ na stopnicah, tako, da se je deklica po‰ko-
dovala na roki in glavi, in je bilo ãudno, da se sploh ubila
ni. Luka je izvedel nato, da tistega dne, ko je deklica po-
lila kosilo, ni ‰e niã zajtrkovala in da prej‰nji veãer ni niã
veãerjala.

Luka se je bil zadnje ãase ãudno izpremenil. Dasi je

bil videti za deset let starej‰i, je stopal te ãase vse nekam
Ïivahneje, skoro nemirno. Oãi je pove‰al, niti Jerici si ni
upal pogledati v obraz. Vendar pa je neprenehoma va-
roval in pazil deklico. Ni se je dotaknila Katra, da ni vi-
del Luka. Prav tako je videl neÏno skrb Aniãino nasproti
siroti. âe je bil Luka Ïe preje molãeã in sam svoj, je bil te
ãase sem naravnost nedostopen.

Tisti dan potem, ko se je bila dogodila Jerici ona ne-

sreãa, se je odpravil Luka zelo zgodaj v vas, poiskal Ïu-

BES

MLADA BREDA

360

pana in mu povedal, da naj se on zavzame za siroto Je-
rico. Îupan je bil sicer resen moÏ. Ker pa se mu ‰e ni
bilo dogodilo, da bi bil kdo tozadevno pri‰el k njemu po
pomoã, se je sicer zavzel za Luko, ga pogostil s »poÏir-
kom brinjevega« vendar dejal, da ti posli ne gredo v Ïu-
pansko pisarno, in je bolje, da jih vsak sam opravi.

Tedaj je krenil Luka k Pu‰arju. Denar, katerega je bil

dobil od Anice, mu je bila pustila in tako je mogel sta-
rec sesti za mizo in si naroãiti jedi in pijaãe. Naroãil je
dvakrat, snedel svoje, spravil drugo in se vrnil na Peã.
Ker zjutraj ni na‰el Pu‰arja, je sklenil da ga obi‰ãe zve-
ãer. Jerico je pijaãa in hrana izdatno oÏivila, in Luka je
bil zelo zadovoljen sam s seboj in je zveãer odloÏil pot
k Pu‰arju.

Bog vedi, kako je bila doznala Katra, da je bil Luka pri

Ïupanu. Prihrumela je za nekaj dni z Jerico nad starca,
potisnila mu jo nasproti, ãe‰, da je zdaj Ïe sita, in da naj
ne odla‰ata dolgo in gresta. Bog ve, kako je bila dozna-
la Katra, da se je bil Luka tako potegnil za Jerico pri Ïu-
panu. »Eh,« je dejal pozneje AnÏe, »tista ‰krba Malka
Kovaãeva je sedela v kuhinji pri Ïupanu in je vse sli‰ala.«
In potem je vse povedala Katri, in je AnÏe vse sli‰al in
napravil nekaj Malki Kovaãevi, da si bo zapomnila.

In res ni Malka nikoli pozabila, kako jo je nekega ve-

ãera prijelo nekaj krepkih rok doli za Smrekarjevim hle-

BES

MLADA BREDA

361

vom in jo po moãilo z glavo nizdoli v motno vodo, ki so
jo rabili za ga‰enje apna.

Vselej, kadar je ‰la Malka odslej mimo ljudi, ki so

mirili apno, je zaãutila rahlo trganje v glavi in se domis-
lila one ure. Pa je AnÏe moral imeti najbrÏe nekaj drznih
zaveznikov. Vsaj mej mladimi fanti je imela klepetulja
dovolj sovraÏnikov.

Luki pa ni bilo tedaj za smeh.
Ko divja je skakala Katra. Tako razdraÏene je ‰e ni vi-

dela Marjanica. Marjanici se je deklica smilila in pri sebi
je godrnjala:

»Kaj se toliko jezi? Ali ji ni pov‰eãi prinesel od sodni-

je? Kdo ve, kaj je dobila!« Hitela je nato k Anici. Ta ji je
pojasnila, da ste klicani s ta‰ão k obravnavi.

»Kaj se boste poravnali?« je doumela Marjanica. Zad-

nje ãase je opaÏala Marjanica, da govore na Peãi vsi ne-
kam ti‰e. Da bi sli‰ala na desno uho kaj slab‰e, Marjani-
ca niti mislila ni.

Potem je Marjanica prosila Anico, naj vzame deklico

v svojo za‰ãito, in res je Anica molãe vzela Jerico in jo
odvedla v svojo sobo, kjer si je deklica ves dan ‰ivala in
krpala obleko, ker so od zadnjega padca ‰e ni bila po-
pravila, da bi mogla delati teÏko. Deklica je bila po zad-
nji bolezni vsa ‰ibka in slaba. Veãno preganjanje od Ka-
trine strani jo je bilo vso zbegalo. Îe ob njenem glasu je
deklica trepetala.

BES

MLADA BREDA

362

Katra se je bila pred Anico zatajila. Svojo jezo nad Lu-

ko pa je hotela dopolniti. Peklenska misel ji je ‰inila v
glavo, in izvedla jo je.

Okolu polnoãi je vstala, naÏgala malo slepilno luã in

se odpravila v podstre‰je. Res je na‰la Jerico, kakor je
priãakovala, speão. Dete si ni upalo iz Aniãine sobe, in
Anica jo je morala pospremiti spat. Nenadoma je zaãu-
tilo ubogo dete, da jo nekdo drami. Odprla je oãi ali
oslepljena od luãi ni opazila niãesar, paã pa je sli‰ala ne-
poznan, izpremenjen glas, ki ji je velel:

»Nocoj mora‰ od hi‰e!«
»Da,« je ‰klepetalo ubogo dete z zobmi.
»âe ne gre‰ do jutri, mora‰ umreti!«
»Da!« je jeknila deklica.
»Glej, noÏ!« je velel glas.
»Ne, ne, saj pojdem!« je prosila deklica. V tistem hipu

je luã ugasnila. V smrtnem strahu je preãula deklica noã.
O prvem petelinjem petju je vstala in od‰la doli, odpr-
la rahlo vrata in ‰la s Peãi …

A kje je bil Luka, da bi jo bil ãuval?
Pri Pu‰arju je sedel. Po svèt je bil ‰el. Pa je nanesel slu-

ãaj TomaÏa od nekod. Hudo zanikaren je bil postal hla-
pec. Ni delal drugega, ko popival, in Pu‰ar ga je bil malo
vesel. Zato je pustil Luko samega s TomaÏem. Luki sa-
memu ni vedel kaj svetovati. Obljubil mu je pa, da se bo
on zavzel za deklico, ãe bi z revico res ne mogli kam.

BES

MLADA BREDA

363

TomaÏ se je Luke zelo razveselil. Naroãil je vina in se

obna‰al nekako bahato in prevzetno. Bil je Ïe malo pi-
jan in z roko je udarjal ob mizo.

»Ti,« je dejal, ko sta ostala sama z Luko, »midva sva

prijatelja, kaj, Luka. Ti Ïe, ti! Tvoja sestra pa ni mnogo
vredna.«

Luka je nato zaãel toÏiti TomaÏu, kako Katra tepe in

preganja Jerico, in vse to samo zaradi njega, ki mu je
dekle priraslo k srcu.

TomaÏ se je smejal pred se in ponavljal:
»·ema si, Luka, pomagati si ne zna‰!«
»Kako si bom pomagal?« je vpra‰al Luka.
»Hm,« je dejal TomaÏ in izpraznil kozarec, »znati je

treba!«

In TomaÏ je skrivnostno kimal z glavo, kakor da pri-

trjuje samemu sebi. Naroãil je nove pijaãe.

Luke se je vino prijemalo.
»Vidi‰,« je zaãel potem TomaÏ, »ali misli‰, da bi njej

to kaj storilo, zaviti tebi ali meni vrat?«

»Zakaj tebi?« je vpra‰al Luka.
»To tebe niã ne briga, Luka. Vpra‰am te, ali misli‰, da

bi ji ne mogla zaviti vratu?«

»Komu?« je vpra‰al Luka.
»Komu! Anti tisti Jerici! Le veruj mi. Vere nima nobe-

ne, pa usmiljenja tudi ne. Sem umazan do nog do glave,
tako ãrn pa ne, kot ona.«

BES

MLADA BREDA

364

Luka je molãe poslu‰al.
»Le meni veruj,« je govoril dalje TomaÏ, »predobro jo

poznam. ·e danes bi na Peãi Ïivel gospodar, ãe bi nje ne
bilo. Pa tudi sin bi Ïivel! Hehe! Pa tebe, tebe Luka, ima
prav v Ïelodcu. Lepo sestro, prav lepo sestro ima‰.«

»Po imenu je sestra, po srcu ni!« je odgovoril Luka.
»In nad tisto siroto da se je spravila, pravi‰, kako ji je

Ïe ime?«

»Jerica!«
»Prav res. Ljubezniv otrok. ·e muhi ne stori Ïalega.«
»Komaj je okrevala. Je imela koze.«
»Eh,« je dejal TomaÏ.
»Pa v zidanico jo je dala zanesti!«
»Tisto je bilo grdo! Se spominjam!« je pristavil To-

maÏ. »Saj pravim, lepo sestro ima‰. Pijva na njeno
zdravje!«

Pila sta, pa ne na Katrino zdravje.
In ãimdalje sta pila, tem skrivnostneje sta govorila.

Pri‰el je Pu‰ar, in ker je bilo Ïe pozno, ju je dvignil.

»Ti,« je dejal TomaÏ zunaj, »spat pa ‰e ne greva. Po-

vsod ‰e ne bo zaprto.« In res sta na‰la drugod ‰e odprto.
TomaÏ je potegnil Luko za seboj v kot. Luka je bil od
pijaãe Ïe dobro omamljen.

»Ali ãika‰?« je vpra‰al nenadoma TomaÏ.
»Îveãim vãasih,« je odvrnil Luka.

BES

MLADA BREDA

365

»Ti,« je dejal TomaÏ in pogledal po strani Luko, »pa

bi ji poÏveãil. To jo bo napravilo poniÏno.«

»Misli‰?« je vpra‰al Luka. In v motnih obrisih je ‰lo

mimo njegovih oãi trpljenje sirote Jerice na Peãi.

»Le poslu‰aj!« je dejal TomaÏ in zaãel skrivnostno ‰e-

petati z Luko …

* * *

V somraku rosnega jutra se je opotekal Luka proti Peãi.
In prav tedaj je hitela drobna stvarica s Peãi sem doli,
plaha, drgetajoãa od trudnosti in strahu, z malo culico
pod pazduho in kosom kruha, katerega je bila prihranila
pri veãerji. Tam doli sredi brega je dekletce obstalo, in
naenkrat ji je postalo silno teÏko, oditi s Peãi. Domislila
se je AnÏeta, domislila se je Luke, domislila Anice, do-
mislila Marjanice. Spomnila se najljub‰ih ji krav, grlice
in petelina, ki ji je znal skoãiti na rame, in so se potem
zbrale koko‰i okoli nje. Spomnila se je vsega in vsako-
vrstnega, ki se ji je bilo pripetilo tu gori. Kakor pozablje-
ne so bile vse bridkosti, samo veselih in lepih ur se je
domislila. ·e zadnje bolezni se je spomnila z nekako ve-
selogrenko zavestjo. Nenadoma pa je stopila mej to hre-
penenje nazaj na Peã stra‰na slika te noãi, in zopet je
pohitela deklica, kakor da preÏi izza Peãi doli na njo ono
neznano iz noãi.

BES

MLADA BREDA

366

Doli ob Ïagi se je Jerica zopet ustavila. âudno trudna

je bila. Sedla je na hlod, in zopet so ji poromale misli na
Peã. Poromale so k AnÏetu. Ko da se je prej‰nji dan do-
godilo, se je domislila veãera, ko je z AnÏetom izbirala
krompir. Polglasno je govorila: »AnÏe, AnÏe, mene je
strah!« In potem je zopet pomislila, kaj neki poreãe jutri,
ko ne bo Jerice nikjer. In kaj poreãejo Luka, Anica in
Marjanica?

Z vso ljubeznijo je mislila na te osebe, in v oãi so ji

privrele solze.

Zasli‰ala je korake po cesti. Plaho je odskoãila v sen-

co za deske, pridrÏala sapo in drgetala. Poãasi so odjek-
nile v bregu stopinje, in deklica je stopila zopet na cesto.
Nekaj medle svetlobe je bledelo na nebu. Ali je bila za-
padla meseãina, ali zarja?

Jerica je pogledala ‰e enkrat gori proti Peãi in ‰e en-

krat je pomislila na vse drago, kar je zapustila gori. Dol-
go, dolgo ni mogla odtrgati pogleda od Peãi. Nenadoma
pa se ji je zazdelo, da se je pojavila tam gori izza brega
senca. Jerica je kriknila in beÏala po cesti, beÏala, gnana
od strahu in brezsrãnosti Ïene, ki ji je bila svojãas
»mati«!

Pa vrã prekipi, ãe je ‰e tako velik! …

BES

MLADA BREDA

367

30 Luka se prebudi

uka se je v spanju prevrgel in pri tem podrl lestvo,
ki je hrupoma padla po tleh. Tedaj se je Luka prebu-

dil in se dvignil. Glava ga je bolela in mrazilo ga je. Po-
lagoma se je tudi zavedel, da ne leÏi pod streho, temveã
pod lopo na kupo stelje. Zvezde na nebu so bledele, ne-
kaj medle svetlobe je leÏalo na nebu.

»PoÏveãim ji,« je zamrmral in se domislil, da je po-

noãi pil s TomaÏem. V naslednjem hipu zopet ni mogel
veã popolnoma zbrati svojih misli in je omahnil utrujen
in bolan na steljo.

Toda zaspati ni mogel veã. Vstal je in odkorakal pro-

ti vratom v hi‰o. Niã ãudnega se mu ni zdelo, da so vrata
samo pri prta. In tako je zlezel Luka polagoma v temi v
podstre‰je ter legel.

Kdo ve, kako dolgo je spal. Hipoma pa je zaãutil, da ga

nekdo budi.

Ob njem je stal AnÏe.
»Kaj je?« je vpra‰al Luka in ãutil, da ga glava ‰e ved-

no boli.

BES

MLADA BREDA

368

In tudi mraz ga je stresal po vseh udih. Skozi duplje

pa je prijetno sijalo solnce.

»Jerice ni!« je dejal AnÏe.
»Jerice ni?« je skoãil Luka kvi‰ku, »kje je?«
»Ne vem,« je odgovoril deãko, »mislil sem, da veste

vi!«

»Jaz? Jaz?« je vpra‰eval Luka. »Jaz ne vem niã!« V

hipu ga je videl AnÏe planiti in vzrasti in nato onemoglo
omahniti na posteljo. Pri tem je gibal starec z ustnicami,
kakor da govori sam s seboj.

»Kaj pravite, Luka?« je vpra‰al fant.
MoÏ ni odgovoril niã.
»Jaz dem, spodila jo je po noãi, ali pa je dekle u‰lo

samo!«

Tudi sedaj ni Luka odgovoril.
Tedaj pa je minila pastirja potrpeÏljivost, prijel je star-

ca za rame ter dejal:

»Veste kaj, ãe bom na vas ãakal, bom moral dolgo ãa-

kati. Meni se mudi; grem za Jerico.«

Luka ga je gledal, kakor da ga ne razume. Niti priki-

mal ni. Fant je zagodrnjal nekaj o teslu, ki ne govori in
ne sli‰i, in ‰el. Luka pa je slonel ‰e dolgo nemo zroã v
isto smer. Zdaj pa zdaj je pre‰la ãez njegovo obliãje rah-
la vznemirjenost. In te poteze so postajale polagoma vse
izrazitej‰e, in konãno je starec vstal ter od‰el doli v ku-
hinjo.

BES

MLADA BREDA

369

Sreãal je Marjanico in jo vpra‰al:
»Kje je Katra?«
»Kaj ti bo Katra,« je dejala. »âe hoãe‰ govoriti z njo,

mora‰ iti v trg ali pa poãakaj do veãera.«

»Zakaj?« je dejal.
»Ali ne ve‰, da imajo obravnavo pri sodniji?« je dejala

ona in nevoljna merila moÏa, ãe‰, da se norca dela iz nje,
dasi ve vsakdo, da je danes na vse zgodaj od‰la Katra v
vas in si dala napreãi. Pa samo za se, Anica je morala iti
pe‰.

»Jerice ni!« je zastokal Luka.
»Ne,« je rekla Marjanica. »Dolgo jo je spravljala, siro-

to; zdaj jo je zares.«

»Po noãi!«
»Po noãi!«
»Siroto!«
»Siroto!«
Luka se je obrnil in izginil v podstre‰je, kjer je sicer

spala deklica. Posteljo je na‰el v neredu, deklice ni bilo.
Pogledal je pod posteljo, ali tudi pod posteljo je ni bilo.
Nikjer je ni bilo, niti v hi‰i, niti izven hi‰e. Tudi videl je
ni ‰e nihãe to jutro. Jerica je brezdvomno od‰la nekam.
Luka je vse prebrskal ob dekliãini postelji. âe ni ‰la, je
pustila vsaj obleko, je mislil. Toda tudi obleke ni bilo
nikjer. ·el je doli v sobe. V Aniãini sobi ni bilo Jerice, paã

BES

MLADA BREDA

370

pa je na‰el doli nekaj ko‰ãkov blaga, s kakor‰nim si je
krpala deklica prej‰nji veãer svoje rdeãe krilce.

Luka je pretaknil ‰e druge sobe. Sluãajno je na‰el od-

prto tudi Katrino. Vstopil je. Vedel je sicer, da tu notri ni
Jerice, in je ni niti iskal tu. S hitrimi koraki je stopil k sle-
pemu oknu in izvlekel dvoje steklenic. Prva je bila ‰e
nedotaknjena, polna, druga je bila do polovice prazna.

PoloÏil si je zadnjo na ustnice in pil dolgo. Potem pa

je izginil zopet v podstre‰je. Rahla omotica, ki mu je
oglu‰ila glavo bol, mu je dela prijetno, in Luka je raz-
mi‰ljal mirno.

Da jo je spodila, je jasno! Toda kaj je neki poãela z njo,

kako jo je spravila od hi‰e. Blazna misel je zasekala Luki
v moÏgane.

»Ciganom jo je prodala!«
Kdo ve, kako je pri‰el Luka na to misel. Toda neovr-

gljiva se mu je zdela. Saj so se res zadnje ãase potepali
cigani okoli, in prav vãeraj zjutraj jih je bilo nekaj na
Peãi.

In ãim dalje, tem jasneje je bilo Luki:
»Ciganom jo je prodala!«
Tedaj je Luka naslonil glavo na kolena in mrmral ne-

razloãne besede pred se. Hipoma je izvlekel izza nedrij
nekih koreninic in jih zaãel narezovati, drobno in paz-
no. Ko je vse narezal, je vtaknil narezano v nedra in
vstal. Kakor tat se je splazil doli in stopil v Aniãino sobo.

BES

MLADA BREDA

371

I‰ãoã slepega okna je spoznal, da ni v pravi sobi. Tedaj
je obvisel njegov pogled na pisanih ostankih blaga. Sklo-
nil se je, jih pobral in jih pritisnil na ustnice ter ‰epetal:

»Moja Jerica!«
Toda nekaj hipov pozneje mu je bilo lice zopet tem-

no, in skoãil je iz sobe, planil proti Katrini ter zaprl za
seboj vrata. Naglo je segel v slepo okno, pritisnil stekle-
nico ‰e enkrat na ustnice in pil. Nato je zaãel z mrzliã-
no naglico ma‰iti ono narezano koreniãevje v stekleni-
co.

Nekaj hipov pozneje je lezel v podstre‰je. Ob zadnji

stopnici se je spotaknil in udaril s ãelom ob tla. Pobral se
je, niti ãutil ni, da mu obliva lice gorak curek. Zlezel je
v svoj kot in se vrgel na posteljo. Nekaj trenotkov poz-
neje je spal ko mrtev. Rdeãa lisa mu je leÏala na bledem
obrazu, izmuãenem do smrti. Podoben je bil bolj mrliãu,
kakor Ïivemu ãloveku …

* * *

Tisti ãas se je vr‰ila glavna obravnava v zapu‰ãinski
pravdi, katero je bila zaãela Anica sicer nekam pozno,
toda, kakor je bila doznala, ‰e vedno ne prepozno. Bog
vedi, kaj in kako je pri‰lo, da je bilo sodi‰ãe nekako za-
vleklo zadevo, tako da je toÏba Aniãina izgledala ‰e ved-
no ko nekaka toÏba, da se oporoka v celoti proglasi za
nepostavno in neveljavno.

BES

MLADA BREDA

372

Sama seveda nikoli kaj takega ni nameravala storiti,

toda storil je to za njo odvetnik, meneã, da je to edini
naãin, kako bi spodnesli tla nasprotnici, ki je sicer zelo
previdno tudi poiskala svojega odvetnika.

Anica je bila popolnoma prepriãana o svoji zmagi.

Zvesta je ostala svoji Ïivljenjski nalogi, zvesta v vseh
kriÏih. Obenem se je vÏivela vse bolj v misel, da je tudi
postavno ona dedinja; saj je njen moÏ staro oporoko
preklical. Samo smrt, ki ga je prehitela, mu je iztrgala
pero iz rok.

Tudi odvetnik je izku‰al uveljaviti to toãko. Pravih do-

kazov za to ni bilo lahko dobiti, zlasti ker je Katrin za-
govornik v neskonãnost poveãal vtis onega bega Anice
in mu izku‰al pripisati dovoljno zadostnost, da je pokoj-
nik vsled tega Aniãinega koraka ukrenil tako v oporoki,
kakor je ukrenil.

Po dolgem in muãnem zasli‰evanju je sodi‰ãe razso-

dilo, da je oporoka v prvi toãki neovrgljiva, to je, da je
smatrati Katro za glavno dedinjo. Paã pa deduje po Ka-
trini smrti Anica Peã, brez ozira na to, da li se Anica
omoÏi ali ne. Tudi se ji je dovolila vknjiÏba na raãun po-
stavne tretjinske svote.

Anica nadaljnega ni sli‰ala veã.
»Izgubila sem,« je pomislila. Odvetnik ji je rekel, da

mora rekrutirati. Odvrnila ni niã.

BES

MLADA BREDA

373

In res ni imela namena pravdati se dalje. Toda vdala

se ni. Z nekako odloãnostjo je govorila sama pri sebi:

»Tedaj ko mi je umiral Jurko, sem se nauãila besede:

ãakati. âakala bom. Peã mora biti enkrat moja. O, kdaj
Anica?« Ob tej misli se je stresla in izku‰ala misliti kaj
lep‰ega. Vendar pa je vso pot od trga do Peãi ponavlja-
la in obnavljala trden sklep: ãakati, ãakati, ãakati …

In ko je pri‰la Anica na Peã, je ãutila toliko utrujenost

in Ïejo, da, Ïejo. Marjanica ji je prenesla domaãega Ïga-
nja. Sprva se je ustavilo Anici, vendar je nalila v drugo
in izpila, in izpila je ‰e tretji kozarãek.

»Pijanka!« se je smejala rahlo omoãena pred se in si

nalila znova. Marjanica je zmajala z glavo in od‰la v ku-
hinjo in si tam obrisala par solz.

Anica pa je ‰la v svojo sobo in legla ter zaspala, ne da

bi bila ubila Ïalosti. Predno je zaspala, se je domislila
Lipeta.

»Kaj bi rekel, ko bi vedel, da sem pila?« ji je ‰inilo v

glavo. Ali ni ãutila sramote nad tem svojim dejanjem?

Po tej poti, Anica, ne bo‰ doãakala Peãi, ne bo‰ doãa-

kala.

* * *

Katri se sicer ni tako mudilo na Peã kakor Anici. Po
obravnavi je od‰la h Kranjcu. Imenitno ji je di‰alo kosilo.

BES

MLADA BREDA

374

Ko je bila popila par kozarcev vina, se je razvnela in za-
ãela pogovor z vozniki in gosti v sobi.

Ne dolgo potem je dala Katra celo za vino. In tako se

je miza okoli nje napolnila, in soba je odmevala od sme-
ha in krepkih ‰aljivk. Tik h Katri se je bil zlizal in odri-
nil postavnega voznika nekak polgosposki ãlovek. Bil je
oni mladi pisar iz odvetnikove pisarne, oni isti, ki je bil
nasproti Anici precej vljuden. Sedaj je sedel ob Katri.

»Gospa, ali ste Ïe bili na Bledu?« je vpra‰eval zanos-

no.

»Kaj meni Bled!« je odgovorila Katra.
»Oh, gospa, na Bledu je krasno,« je navdu‰eval Ïeno

pisar in pil hlastno. In ker je pil hlastno, da bi se ojunaãil
in na ta ali oni naãin poprosil Ïeno posojila, je v tej zme-
di pil preveã, zaãel kmalu za Bledom hvaliti Opatijo, po-
tem celo Neapelj in skoãil nato hipoma na Peã in sled-
njiã pozabil celo tako daleã samega sebe, da je zaãel po-
nujati sam Katri posojilo.

Tako je bilo minilo Ïe dokaj popoldneva. Kdo ve, kje

Ïe je bil izvohal neki godec veselo druÏbo pri Kranjcu.
Pri‰el je ravno prav. Katra je ljubila godce in godbo. Na
dom se niti spomnila ni. V plesu in veselju je pri‰el
mrak. Tedaj je vstopil Lipe v sobo. Nekako debelo je po-
gledal, ko je zapazil Katro.

Ta ga je poklicala k mizi in mu silila piti. Hlapec je bil

Ïejen in se ni branil. Obenem je bil radoveden, kako

BES

MLADA BREDA

375

neki je s pravdo, in je vse poizvedel od Katre. Bil je ne-
navadno resen. Toda Katra tega ni zapazila. Odkar ga je
poznala, je bil vedno resen. Katra je bila zelo dobre vol-
je, in tako se ji je porodila drzna misel.

»Ali ve‰ kaj, Lipe,« je rekla, »Ïe davno sem mislila

tako. Najbolje bo, ãe pride‰ nazaj na Peã!«

»Ne, mati, ne gre,« se je smejal fant, »kaj se ne boji-

te, da se s TomaÏem pretepeva.«

»Kaj, s TomaÏem? Saj ga ni veã na Peãi.«
»Tako?« se je zaãudil on. Ona pa je govorila tako o

TomaÏu, da se Lipe ni mogel naãuditi, odkod tolika jeza
v njej.

»Pridi na Peã!« je ponovila, »pa ‰e danes, ãe hoãe‰!«
»Kako,« je odvrnil, »ãe mi je tu dobro, pa Kranjc me

tudi ne pusti!«

»Tisto meni prepusti!« je dejala. »Ali gre‰? âe gre‰,

greva ‰e nocoj in skupaj!«

»Naj pa bo!« je dejal fant in pristavil: »âe pa Ïe grem,

noãem, da bi me dali proã, kadar se vam zljubi. Tri
leta …«

»Pet, ãe ti bo drago, ne bom te podila, ne!«
In Katra je vstala in se pogovorila s Kranjcem. Po dol-

gem ãasu je pri‰el ta k Lipetu in mu rekel:

»Slabega ne morem reãi o tebi. Pa to napako ima‰, da

tebe ne udinjujejo, temveã kupujejo.« In nagnil se je k
njegovemu u‰esu in dejal:

BES

MLADA BREDA

376

»Tele sem dobil za te. In teleta so zdaj draga.«
»Hm,« je odvrnil hlapec, »sem pa manj vreden, ko

sem mislil.«

Kranjc je izplaãal hlapca in dejal:
»Za pijaão bo‰ dal.«
»Dam!« je odvrnil hlapec. Tako je bil Lipe na ãuden

naãin pri‰el zopet v sluÏbo na Peã. Nadejal se tega ni
veã. Po noãi Ïe se je vozil s Katro proti Peãi. Ona je bila
razigrana in je govorila vso pot. Lipe je prikimaval, toda
poslu‰al je ni. Premi‰ljal je ãudne poti, ki jih hodi ãlovek.
Premi‰ljal je nadalje to ãudno zgodovino Peãi in vesel je
bil:

»Vozim se domov,« je ponavljal sam pri sebi. Obe-

nem je z veliko ljubeznijo mislil na eno bitje na Peãi.
»Ti,« je govoril sam pri sebi. »Morda me sam Bog po-
‰ilja, da ne obupa‰. Morda je tako zapisano, da se ne lo-
ãiva nikoli veã, da ne pojdeva s Peãi ne ti, ne jaz veã.«

Potem se je Lipe zopet domislil onega, ki se mu je bilo

pripetilo zjutraj.

Na potu iz mesta je bil sreãal Jerico in jo vzel s seboj

v gostilno. Dekle je bilo do smrti trudno. Ko je bil izve-
del od dekleta, da so jo zapodili s Peãi, se mu je silno
zasmilila. Toda sam ni vedel, kaj naj stori za njo. Pa mu
je pri‰la gostilniãarka na pomoã in vzela deklico v sluÏ-

BES

MLADA BREDA

377

bo. Nekaj ur pozneje Lipe je bil ravno zapregel je bil po-
vpra‰al po taki in taki deklici mlad fant. Bil je AnÏe.

Lipe je vÏil ‰e to veselje, da je videl, kako se imata

otroka rada. Nato je od‰el. In zdaj se vozi na Peã, na ono
isto Peã, s katere je bil tako brez vzroka odslovljen.

·e veã, vraãa se ko Katrin prijatelj, one iste Katre, ki ga

svoj ãas ni mogla. Pri misli »prijatelj« se je Lipe sicer
rahlo zganil. Tudi ni popolnoma verjel v ãudno spravo
Katrino. »Nocoj je pijana,« je mislil, »jutri bo drugaãe
mislila.«

PotolaÏil se je sicer, da je on storil svojo dolÏnost. âe

se je prenaglila Katra, naj si to sama pripi‰e. On je ni
prosil, stavil je pogoje in te je sprejela, in dobro je tako.

»Jih bo drÏala!« je dejal sam pri sebi. Dovolj jo je po-

znal. Ko so zavili okoli zadnjega ovinka, je stal tam sre-
di ceste moÏ in se ni hotel umakniti. Voznik je kriknil.

»Povozi ga!« je viknila Katra.
Tedaj je moÏ odskoãil, pobral kamen ter ga pognal za

vozom.

»TomaÏ!« je pripomnil Lipe.
»JudeÏ!« je dejala Katra. Lipeta je streslo …

BES

MLADA BREDA

378

31 Spomin

red davnim ãasom je bila postala sreãna dedinja po
nekem gospodu — Marjanica. Sicer je bila podari-

la vso svojo dedi‰ãino neki bliÏnji soro‰ãini in samo za
spomin na dobrega gospoda, kateremu je sluÏila par let,
in je zato ni pozabil v oporoki, je ohranila zase stensko
uro, umetnost onih starih ãasov: vselej, ko je ura bila, je
pri‰la izza ozadja mala lutka in voja‰ki pozdravila ter se
zopet skrila. S to uro je imela Marjanica mnogo kriÏev.
Sprva je ‰la dobro, potem je zastajala, v naslednjih me-
secih je zopet hitela, kakor da hoãe doteãi zamujeno.
Konãno pa je ura popolnoma obstala, in na pisani lutki,
ki je ãakala v zasedi in ni niã veã pozdravljala, se je na-
bral prah. Drzen pajek si je izbral rdeão ãako za pilot,
kamor je pripel okusno in varno svojo mreÏo.

Tistega dne pa se je pajek debelo prestra‰il. Lutka se

je zazibala. Starikav, toda glasen zvok je dvanajstkrat
zabrnel, in lutka je stopila v ospredje ter se poklonila.
Huje od pajka se je zaãudila in prestra‰ila Marjanica.

BES

MLADA BREDA

379

Komaj je bila zaspala, ko jo je zbudil nenavadni ‰um. Ko
se je nekoliko zavedla, je poslu‰ala: da, to je bilo sedaj
popolnoma sli‰no. Nekje je nihalo venomer: eden, dva,
eden, dva! …

Marjanica je na vse prej mislila, nego na uro. V silni

plahosti je prevrgla uro in planila kvi‰ku, videla, odkod
ti enakomerni glasovi. PriÏgala je luã in z nekako sveto
grozo opazovala uro, ki je bila zaãela iti tako sama od
sebe.

»Da ni le spomin!« se je stresla Marjanica in skoãila v

posteljo ter se pokrila preko glave.

»Nekaj pomeni, prav gotovo,« je govorila sama pri

sebi. Znova jo je stresel mraz in je molila:

»Sveta Marija, sveti JoÏef, vsa sveta druÏina, stoj mi

ob strani na mojo smrtno uro!«

Ko so zaãeli peti prvi petelini, je Marjanica vendarle

zaspala in je spala v pozno jutro. Zaman je hodila lutka
salutirat, Marjanica je spala.

* * *

Tudi Anica je spala slabo. Zbudila se je bila pozno po-
poldne. âutila se je popolnoma ubito, neprijeten duh ji
je polnil usta, glava jo je bolela, du‰ilo jo je v sobi. Toda
dol v kuhinjo jo je bilo sram iti, zakaj spomnila se je, da
jo je Marjanica videla piti. Kaj bo neki mislila o njej. âim

BES

MLADA BREDA

380

dalje je mislila Anica na to, tem neprijetnej‰e ji je bilo.
Samo pred seboj jo je bilo sram. Ona, Anica, je li res
padla tako globoko, da mora iskati pomoãi v Ïganju?

»Nikoli veã!« je stiskala obnemoglo z rokama pekoãi

senci. Ni razumela, kako je to z njo. To je posledica, je
doumela konãno, tega brezboÏnega Ïivljenja, tega Ïiv-
ljenja v jezi. Ni moãi, kadar ni molitve. Gre‰no stanje je
kakor moãvirje. Tako se vdirajo tla tudi pod njo. Kako
dolgo bo ‰e mislila, da je to stanje njene du‰e nezdravo?
Kako dolgo, in bo Anica vrgla od sebe vso srameÏljivost?
Kdor okusi pijaão, je ne pusti veã, in potem, potem, po-
tem bodo pri‰le one muãne, umazane sanje. In kamor
sta ‰li moã in krepost, pojdeta ‰e obzira in sramota. Ani-
ca! Kaj bo s teboj? Kaj naj poreãe Lipe o tebi?

Anica je iskala opore in je ni na‰la. In vpra‰ala se je,

zakaj misli vedno ba‰ na Lipeta? Zakaj? Tu ji je postalo
jasno: ne smela bi misliti nanj, nikoli ne bi smela. Zato
me tepe Bog in me poniÏuje.

Dolgo ‰e se je muãila Anica s takimi mislimi. Polago-

ma, po dolgem je zaãela plakati. Plakala je nad svojo ne-
moãjo in Ïivljenjem, ki ga je Ïivela doslej. Zakaj ni za njo
one zore, onega dneva, ki tolikim sije? Îe ni verjela veã
v svojo sreão. Vsaj mir, vsaj mir hoãem! Daj mi pokoja,
moj Bog, daj pokoja!

BES

MLADA BREDA

381

Pozno sicer, toda pri‰el je vendarle ‰e to noã, potem,

ko je bila sli‰ala priti Katro domov. Stopila je k oknu. V
somraku se ji je zazdelo, da vidi moÏa stati doli na dvo-
ri‰ãu.

»Lipe!« je za‰epetala in skoãila v posteljo in ponav-

ljala: »To mi dela sam satan, sam satan!«

V molitvi je vsnula.
Zbudilo jo je glasno vikanje. Planila je kvi‰ku; bil je Ïe

dobr‰en dan. Hitro se je oblekla in stopila iz spalnice.
Na stopnicah je zadela na Marjanico, ki je strmela z ne-
mo grozo napol obleãena pred se.

»Kaj je tebi?« jo je vpra‰ala Anica.
Marjanica je pokazala z roko na Katrino sobo. Toda,

ko je videla, da se je Anica obrnila tja, je viknila in skoãi-
la za njo:

»Ne hodite noter, ne hodite!«
»Marjanica, za boÏje ime!«
»Ne hodite, ne hodite!« jo je vlekla Marjanica z vso

silo od vrat.

»Pusti me,« je dejala Anica, »hoãem videti!« V nasled-

njem trenotku je vstopila. Sredi sobe je leÏala Katra na
hrbtu, napol opravljena, vsa ãrna v obraz. Po bradi ji je
tekel curek krvi, njene roke so nemirno greble v pod,
steklene, zoÏene oãi so strmele v strop. Grozno grgranje
je prihajalo Ïeni iz ust.

BES

MLADA BREDA

382

V tem hipu je pozabila Anica vseh okoli‰ãin, vsega

jada. Videla je samo neizmerno trpeão sestro pred seboj.

Skoãila je h Katri in jo z velikim naporom izku‰ala

dvigniti.

»Marjanica, pomagaj!« je zaklicala, in res je pri‰la te-

daj Marjanica v spremstvu one nove dekle. Dvignile so
Katro na posteljo.

Katri je bruhnilo nekaj krvi iz ust, ãudno jeãanje in

grgranje se ji je trgalo iz grla.

»O Bog, kaj ji je,« je vzkliknila Anica, »jezik si je pre-

griznila.«

»Mrtvoud!« je ‰epetala Marjanica.
V tistem hipu pa se je zgodilo nekaj tako groznega, da

ni nobena teh oseb pozabila do smrti veã prizora.

V hipu se je pognala Katra kvi‰ku.
»Ti … si … me … zastrupila …« je sli‰ala nejasno Ani-

ca, v naslednjem hipu je zaãutila, da ji je leglo okrog vra-
tu z veliko silo dvoje rok in izgubila je zavest …

Nekaj ur pozneje je pri‰el zdravnik na Peã. Pomagati

ni mogel veã. V silnih mukah je umrla Katra, zadeta od
mrtvouda. One iste bolezni, katere se je bala! Bog ve!

Komaj je bil pri‰el zdravnik na Peã in ogledal Katro, je

stopil tja k onemu slepemu oknu, kjer je videl stati dvoje
steklenic. Hipoma se je obrnil nenavadno vznemirjen,

BES

MLADA BREDA

383

segel v Ïep in izvlekel listiã, napisal par vrstic in ga dal
Marjanici, ãe‰, da se mudi, naj nese takoj Ïupanu.

Marjanica je izroãila list Ïupanu.
Zdravnik je dal prinesti mleka in zaãel pripravljati z

oãividno vznemirjenostjo teÏavno pripravo. Toda ni pri-
‰el do tega. Predno je mogel izprati Ïeni Ïelodec, jo je
zadela kap.

Prav tedaj sta pri‰la na Peã dva oroÏnika in se posta-

vila pred sobo.

Vprião njiju je preiskal zdravnik vsebino steklenice.
»Kaj je?« je vpra‰al oroÏnik.
»Mi‰jak!« je odgovoril zdravnik.
»Potem je bila zastrupljena!«
»Zato sem vas poklical,« je odvrnil zdravnik.

* * *

Tedaj je Anica divje zaplakala. Pred njo je stal oroÏnik in
ji velel, da mora z njim.

Razumela je.
»Vi mislite, da sem jo jaz?« je vpra‰ala.
»Mi vemo!« je dejal trdo oroÏnik.
»Tako,« je viknila Anica, »vi veste!« OroÏnik je videl,

da se opoteka, in jo je podprl.

»Jaz vas moram odpeljati,« se je opraviãeval.
Anica se je vzravnala.

BES

MLADA BREDA

384

»Odpeljite me, pa jaz sem nedolÏna!« je rekla. Nekaj

hipov pozneje je ‰la z oroÏnikom po bregu dol in ni po-
gledala ne na levo, ne na desno. Nekak prezirljiv smeh
ji je leÏal na licu in hitela je, da jo je oroÏnik komaj do-
hajal …

BES

MLADA BREDA

385

32 Pred poroto

li so bile vse to samo sanje, ali pa je bila bridka res-
nica? Anica je dvignila glavo in se ozrla. Motna

svetloba je prihajala skozi zamreÏeno okno v celico, v
kateri je sedela. Nekje zunaj je zamolklo grmelo, in Ani-
ca je sli‰ala od nekod glasno padanje rosnih kapelj. Sto-
pila je k oknu. Neznano dvori‰ãe se ji je pojavilo pred
oãmi. Torej je res, torej je vendar le res! Ona je v zapo-
ru. Osumljena je, da je zavdala svoji ta‰ãi. In Anica se je
stresla pri misli na prizor, ki ga je bila doÏivela. Kdo jo
je re‰il iz rok umirajoãe? Z drhteãimi prsti se je dotipa-
la vratu. Silno se je vznemirila, strah jo je ob‰el, ko je
bila tako sama v sobi.

»Marjanica, kje si?« je zaklicala. Kmalu nato so se vra-

ta od zunaj odprla, in postaran moÏ je stopil v celico:

»Ali kaj Ïelite? Da!« je stegnil roko, da sprejme denar

in da prinesti jetnici, kar bi Ïelela.

»Marjanico mi pripeljite, strah me je!« Starec je pri-

kimal z glavo; Anica je ãutila, da je ni umel.

»Kaj bo z menoj?« je vpra‰ala.

BES

MLADA BREDA

386

Starec se je nasmehnil, razumel je, da nima denarja.

Tudi to se mu je pripetilo in ‰e veãkrat. O, najrazliãnej‰e
vrste ljudje so sedeli Ïe tu, in z vsemi je delal enako. Zanj
niso bili ne zloãinci, ne nedolÏni, bili so samo zaãasni
prebivalci teh celic. Pri‰li so in od‰li. Nazaj sem se niso
vraãali. On je bil njihov paznik in njihov sluga. Prina‰al
jim je jedi in pijaãe, ãe so jo plaãali, ãe je niso, so se mo-
rali paã zadovoljiti z ono, ki jo kuha zavod. In da ni naj-
bolja, je vedel starec, in zato je navadno stegnil roko, da
sprejme denar.

Anica je sedla na posteljo, mislila je, da paznik ne sme

govoriti. In starec se je oddaljil. Sama vase pogreznjena
je sedela Anica dolgo. Ko se je bilo zveãerilo, je legla.
Bila je trudna, trudna. Pri‰el je bil oni paznik in ji prine-
sel veãerje. Ni se je dotaknila. Tako je leÏala v noãi bed-
na in brez spanca. Nikoli dalj‰e noãi. Prihodnje jutro je
zavÏila nekaj. Kmalu nato je pri‰lo po njo par paznikov
in odvedla sta jo nekam v spodnje prostore.

Velela sta ji stopiti k pisalni mizi, za katero je sedel

mlad, rdeãeliãen gospod s prijaznim pogledom in zlati-
mi naoãniki. Nehote mu je Anica zaupala. Prijeten ji je
bil. Pla‰ilo jo je le ono nemirno podrhtavanje njegovih
obrvi, ko jo je gledal in poloÏil pred se belo polo papir-
ja.

Potem se je zaãelo izpra‰evanje, da li je ona ta in ta,

koliko je stara in tisoã malih reãi.

BES

MLADA BREDA

387

»Ali pa veste, zakaj ste tu?« je vpra‰al hipoma sodnik.

Prikimala je z glavo in rekla: »Vi mislite, da sem zastru-
pila ta‰ão.«

»Vi torej trdite, da je niste!«
»Trdim!« Jok jo je posilil. »Gospod sodnik,« je govo-

rila ihte, »kako morete kaj takega misliti o meni. Vpra-
‰ajte Marjanico, vpra‰ajte kogar hoãete —«

»Ali morete dokazati, da niste bili v oni sobi? Saj ra-

zumete? Vpra‰am, kdaj ste bili zadnjiã v ta‰ãini sobi?«

»Ko je umirala,« je odvrnila Anica.
»Da, da, toda mislim, ali prej niste bili, tisti veãer, tisti

dan prej?«

»Ne!« je dejala Anica krepko.
»Tako! Vi niste bili!« je dejal ko za se sodnik.
In tako je ‰lo dalje, da li ni bila Anica jezna na Katro,

da li ni Katra veãkrat postopala z njo grdo, kak‰ne misli
da je imela Anica o Katri. Kako, da je toÏila na razveljav-
ljenje oporoke, kdaj se je vrnila domov, s kom da je po-
tem govorila, kaj da je delala.

Tedaj se je Anica nemirno premaknila. Videla je sod-

niku nemirno podrhtavati obrvi in ‰ele po parkratnem
opominu, naj pripoveduje, je vzkliknila:

»Gospod sodnik. Nikdar se ne bo veã zgodilo, pila

sem!«

»Koliko? Ste bili omoãeni? Kaj ste pili?«
Anici je bilo skoprneti od sramote.

BES

MLADA BREDA

388

Sodnik je mirno pisal. In zopet nadaljno izpra‰evanje,

brez konca. Sodnik jo je bil preje opozoril, naj sede. Ni
hotela. Sedaj je skoro omahnila na stol.

Poldrugo uro za tem je bila zopet v svoji celici. Istega

dne proti poldnevu jo je posetila Marjanica. Plakajoã se
ji je vrgla Anica v naroãje. Ko ste se Ïeni nekoliko umi-
rili, sta se pogovorili o onem, ki je zanimalo obe. Pred
vsem je povedala Marjanica Anici, da so zasli‰ali vse na
Peãi, in da je ona ravnokar pri‰la od sodnika. Nadalje je
izvedela Anica od Marjanice, da sodi‰ãe povpra‰uje po
Luki, ki je kar izginil s Peãi in ‰el najbrÏe za Jerico. Tudi
AnÏe, ki je bil ‰el za deklico, in se vrnil vesel, da je Jeri-
ca pri dobrih ljudeh, ne ve o Luki niãesar.

Tedaj se je Anica zaãudila, kajti prav niã ji ni bilo zna-

no, da je Jerica s Peãi, niti zakaj. Tudi ni vedela, da je bil
AnÏe na‰el Jerico in se nato vrnil zveãer proti Peãi, ka-
mor je bil pri‰el okoli polnoãi one usodne noãi. Ko je
sedaj sli‰ala, da je Luka izginil, se ni mogla otresti neka-
ke slutnje.

»In ‰e nekaj se je zgodilo, Anica!« je dejala Marjani-

ca. »Ali ve‰, da imamo na Peãi novega hlapca? In ve‰
koga?«

Anica ni vedela in ni kazala niti posebne radovedno-

sti.

»Lipe je na Peãi!« je dejala Marjanica.
Tedaj je Anica pogledala neverjetno na Marjanico.

BES

MLADA BREDA

389

»Res,« je dejala Marjanica, »tisti veãer ga je pripelja-

la. Za tri leta se je udinjal. Seveda ne ve zdaj, kaj ‰e bo,
ko pride novi gospodar.«

»Kaj pravi Lipe?« je vpra‰ala hlastno Anica.
»Kaj pravi! Îalosten je. Pa kaj naj reãem, saj je groz-

no na Peãi. Sam Bog je poslal tega fanta. Vse drÏi fant
kvi‰ku, da se ne utopimo. Pa Ïal mu je.«

»Ali misli, da sem res ta‰ão?«
»Tega ne misli nihãe, Anica,« je zastokala Marjanica.

»Kdo ve, kdo ji je to naredil. Pa ne govoriva o tem! Ali Ïe
ve‰, da je TomaÏ utonil?«

»Utonil?«
»Da, potegnili so ga danes iz vode. Pijanec je bil, Bog

mu ne ‰tej v greh. Pa ti, moja ljuba tiãka, nikar ne obu-
paj! Lepo bo ‰e. Kadar ti je hudo, se pa na me spomni!«
Tedaj je zaãela Marjanica izlagati pred Anico jedil in ob-
leke in najrazliãnej‰ih potreb‰ãin in si pri tem venomer
brisala solzne oãi. Molãe jo je opazovala Anica. Stvari, o
katerih ji je Marjanica pravila, so bile za njo tako nove,
nenadne, in ãas in kraj je bil tako nenavaden, da so se
Anici dozdevale ãudovite, neverjetne, in ni mogla raz-
brati svojih misli.

Marjanica je bila medtem izloÏila iz ko‰arice, kar je

bila prinesla s seboj. Sedaj je segla v Ïep in odvezala iz
rute dvoje bankovcev in jih poloÏila pred Anico in rek-
la nekako hudomu‰no:

BES

MLADA BREDA

390

»Le vzemi, denar je vedno potreben.«
»Kdo ti je dal?« je vpra‰ala Anica.
Marjanica se je namuznila in odvrnila:
»Tega ne smem povedati. Saj bi, pa res ne smem!

Toda vzeti mora‰, moje ljubo dete!« Marjanica je neve-
de tikala Anico, zakaj zelo se ji je smilila, in pred sodni-
kom je celo rekla, naj pridrÏe njo mesto Anice, da je Ïe
Anica taka, da je ne pozabi, ãe bi bila tudi kriva in obso-
jena. Îalibog ni mogel sodnik Marjanici pro‰nje usli‰ati,
ali kakor je Marjanica krivo razumela, ni hotel usli‰ati.

PotolaÏeno je zapustila Marjanica Anico.
Z velikim zado‰ãenjem je napolnjevala ubogo Ïeno

zavest, da domaãi ne dvomijo o njej. In ko je gledala na
jedi s Peãi, pred seboj na mizi postavljene, jo je nehote
premagala rahla domotoÏnost, in vzela je in je jedla in
pila. In ko se je okrepãala in zaãutila, kakor novo moã,
je pri‰lo tudi nekako spokojno stanje nad njo. Tisto noã
je Anica zelo dobro spala. Stari paznik je kimal zado-
voljno z glavo, in ko mu je ponudila kozarãek vina, ga je
izpil in sedel in pripovedoval Anici, da je imel tri sine, pa
da so mu vsi pomrli …

»Tudi tu so ljudje, prav taki ljudje, ko zunaj,« je misli-

la sama pri sebi Anica, in niã veã ji ni bilo tako stra‰no
pusto. Pa se je zgodilo, da so jo zaãasno vendar prijele
prve tlaãeãe jo misli, ko se ji je zdelo, da se mora zadu‰iti
v temle zamreÏenem prostoru. Zlasti zveãer, ko se je

BES

MLADA BREDA

391

zmraãilo, je bilo Anici skrajno neugodno in neprijetno,
in pola‰ãal se je je strah.

Pri motni svetlobi luãi, katero ji je bil paznik postavil

v celico, je sedela in mislila in potem ãutila, ko da je Ïe
vsa trda, in hodila je po sobi gori in doli. In venomer ji
je prihajalo v misel, da je sli‰ala nekoã, kako na vislice
obsojeni tisto noã pred smrtjo hodijo celo noã po jeãi.
Trudila se je, da bi se zamislila povsem v poloÏaj take-
ga ãloveka, dasi jo je obhajala groza.

Nekega veãera pa je na‰la malo, zamazano knjigo

pod posteljo in je ãitala. To, kar je ãitala, je bilo tako
ãudno skrivnostno, in samo napol je umela. Nekatera
mesta pa so napravila na njo silen vtis. Tako je ãitala:

»Vem tvojo bridkost in tvoje ubo‰tvo, ali bogat si …«
»Niã se ne boj tega, kar bo‰ trpel. Glej, hudiã bo ene

izmed vas v jeão poslal, da boste sku‰ani in boste imeli
bridkost deset dni …«

»Svetujem ti, kupiti od mene v ognju sku‰enega zla-

ta, da obogati‰, in belih oblaãil, da se obleãe‰, da se ne
bo videla sramota tvoje nagote; in z oãesnim mazilom
pomazili svoje oãi, da spregleda‰. Katere jaz ljubim, tiste
svarim in pokorim. Vnemi se tedaj in stori pokoro! Glej,
stojim pri vratih in trkam; ako kdo moj glas poslu‰a in
mi vrata odpre, pojdem noter k njemu in bom z njim
veãerjal in on z menoj. Kdor premaga, mu bom dal se-

BES

MLADA BREDA

392

deti z menoj na mojem sedeÏu, kakor sem tudi jaz pre-
magal in se vsedel s svojim Oãetom na njegov sedeÏ …«

Anica je dvignila oãi in iskala znane ji slike, trokotne-

ga oãesa vsevidnega, vsepoznavajoãega, vseveãnega in
neumrjoãega.

In ãisto drugaãno je postalo njeno mi‰ljenje. Bil je to

dogodek, izreden za njo pravtako ko meni sedaj, ko pla-
ãem ob svojem mrtvem detetu in zdelo se ji je, da je ãlo-
ve‰ko Ïivljenje vse kaj drugega, kakor je mislila do sedaj.
âudovito je bilo ãitati v knjigi razodetja, z nekako gro-
zo je pomislila Anica, da je Ïivela toliko let, in ni vede-
la tega in ni mislila, kako ozka gaz je med dobrim in sla-
bim.

»Saj bomo vsi pogubljeni,« je mislila, v naslednjem

hipu je zopet vedel, da ni boleãine ne bridkosti, ki bi ne
bila kaÏipot na poslednji dan, dan sodbe, ko bo tehtana
in preizku‰ana slednja stvar in ga ne bo madeÏa, ki bi se
ne izvedelo zanj …

Pri‰el je paznik, in ko je videl Anico za knjigo, je pri-

kimal z glavo in pripovedoval:

»Tri mesece je ãakal na porotnike. Pa miren je bil, zelo

miren. Pa so ga zaprli za sedem let. Pa se je izkazalo poz-
neje, da je bil nedolÏen. Pa je pri‰el siv iz jeãe. Tisti je
pozabil to knjigo tu. Preprost kmetiã je bil, pa je trpel
lahko, ko da se Ïeni.«

»Po nedolÏnem je bil zaprt?« je vpra‰ala Anica.

BES

MLADA BREDA

393

»Bil je,« je odvrnil moÏ in od‰el.
Anico je izpreletela groza, venomer je mislila le eno:

Po nedolÏnem je bil zaprt!

Kakor v tolaÏbo je ãitala na odprti strani knjige:
»Niã se ne boj tega, kar bo‰ trpel! Glej, hudiã bo ene

izmed vas v jeão vrgel, da boste sku‰ani in boste imeli
bridkost deset dni …«

Drugega dne je Anica izvedela, da pride pred porot-

nike. Kmalu zatem so jo odpeljali v mesto pred sodi‰ãe.

BES

MLADA BREDA

394

33 V dan sodbe

otna svetilka je za silo razsvetljevala revno pre-
noãi‰ãno sobo pri Rajerju, ali kakor so pravili

preprosti ljudje, ki so tu prenoãevali, kadar so pri‰li v
mesto, »pri Siroti«. Pri Siroti na predveãer porotne ob-
ravnave proti Anici je bilo, da je sedel reven in pol bolan
ãlovek za mizo in pil nekako hlastno iz male ãutarice, in
da je sedela njemu naproti stara Ïenica, istotako beteÏ-
na in bolehna. Kadar je starec pil, je vselej pogledal na
njo, kakor da hoãe reãi:

»Ne zameri, da pijem; ãe ti je ljubo, saj ti privo‰ãim.«
In v resnici je romala ãutarica od moÏa k Ïeni. Pri tem

sta stara ãloveka molãala in gledala pred se, ko da nista
znana in se nista videla ‰e nikoli in z nekaterim strahom
sta izogibala poglede drug drugemu, kakor da sta stara
sovraÏnika in ju je samo usoda dovedla k skupni mizi in
ne lasten nagib.

Potem pa je dejal starec in stegnil roko proti Ïeni:
»Si bila na Peãi, kaj?«

BES

MLADA BREDA

395

»Ne vem,« je odvrnila Ïena. »Zdi se mi pa, da sem

bila. Ve‰, ljudje povsod potrebujejo Hance.« Pri teh be-
sedah se je Ïena plaho ozrla in dejala ‰epetaje:

»Pa ne povej nikomur, da si me sreãal. Me i‰ãejo, sem

jim u‰la. So rekli, da sem neumna, ki vem veã, ko vsi
zdravniki.« Luka je zmajal z glavo. On je bil, ki je sedel
nasproti materi nekdanje svoje zaroãenke. In dasi je
vedel, da govori Hanca v zmedenosti in se istoveti z ose-
bo, ki je Ïe davno umrla, je pripomnil ãez nekaj hipov
ãisto resno:

»En svèt bi rad, mati.«
Hanca je dvignila glavo in rekla:
»âe ima‰ naduho, niã boljega ko lapuh.«
»Nimam naduhe!« je dejal Luka.
»Potem pij lipov ãaj,« je odvrnila Ïena hladnokrvno in

zanosno.

»Hanca,« je skoro kriknil sedaj Luka, »Jeriãina hãi

Ïivi.« Kakor blisk je pre‰lo nekaj temnega preko Ïenine-
ga lica in je dejala:

»Umrla je! Me niso pustili k njej, na vnetju kosti je

umrla, in tega ne zna ozdraviti noben zdravnik!«

»Hanca,« je obupoval Luka, »daj mi svèt! Glej, tako je:

Preganjala jo je, pa zapodila jo je, pa sem ji mi‰jaka v
Ïganje narezal, da je umrla. Mi ni Ïal, ne! Le miru ni. So
neki zaprli tisto siroto Anico in jo bodo obsodili.«

Hanci je kroÏil premeten nasmeh na ustnicah.

BES

MLADA BREDA

396

»Le niã se ne boj!« je govorila, »kdor Hanci zaupa,

zida na skalo. Sojena pa ne bo! Kaj misli‰! Hanca zna
vse. Ali ve‰, kako sem naredila, da sem sama u‰la? ,Tu le
pri tem oknu bom skoãila dol in uidem,’ sem rekla, pa
sem u‰la pri drugem, ko so me tam ãakali.« In Hanci je
kroÏil venomer samozavesten nasmeh ob ustih. Luki pa
je srce drhtelo, in ni vedel kaj storiti.

»Ve‰, Hanca,« je dejal konãno, »za tvojo hãer naj bo,

pojdem in povem, da sem ji zavdal jaz! Naj izpuste Ani-
co!«

»Kakor hoãe‰,« je odvrnila Ïena in iztegnila roko po

ãutari. In ko se je napila, je dejala: »To je pa res. Pri vra-
tih bova u‰li, pri oknu bodo ãakali.« In slaboumna Ïena
se je smejala.

Smejala se je po noãi sredi spanja, da je Luka plaho

vstajal na svoji postelji in poslu‰al, da li ne pojo Ïe pe-
telini. O prvem petelinjem petju je vstal, in ko so peteli-
ni v tretje odpeli, je Ïe slonel na Javorjevici pred malo
zamreÏeno odprtino in ãakal, da se vratica odpro in po-
reãe izpovednik: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!«

* * *

Marjanica se je bila napravila prej‰njega dne v mesto;
povabljena je bila kot priãa k porotni obravnavi. Skoro
celo noã ni niã spala in Ïe na vse zgodaj se je odpravila
v sodnijsko poslopje. Toda ãakala je dolgo. Hipoma pa

BES

MLADA BREDA

397

se ji je zazdelo, ko so bili zaãeli prihajati gospodje in
stranke, da je opazila na nekem hodniku nekoga, ki je
bil Luki zelo podoben. Videla ga je v spremstvu oroÏni-
kov, toda ko je hotela za njim, jo je poklical sodnijski
sluga in jo vedel v neko sobo.

»Sedaj jo bodo sodili,« je mislila Marjanica. Toda

soba, v katero je stopila, ni bila porotna soba, bila je na-
vadna pisarnica. Tu je Marjanica zagledala v svoje veliko
zaãudenje Anico. Komaj se je premagala, da je ni obje-
la. Toda Anica ni vzdrÏala. Ne zmeniv‰i se za uradnika
v sobi, je planila k Marjanici glasno ihteã: »Marjanica,
prosta sem!«

Uradnik je vstal s svojega sedeÏa in z mehkim soãut-

jem opazoval Ïeni. Potem je dejal:

»Razprava je odgodjena. Danes se lahko vrnete do-

mov. Potrebovali vas bomo menda ‰e in bomo Ïe spo-
roãili.«

»Kaj?« se je ãudila Marjanica.
»Pojdite,« je dejal uradnik, »sreãno pot!«
In stopil je k Anici, ji stisnil roko in rekel:
»Vi imate dobrega angela varuha! Vrnite se in bodi-

te po‰teni, ko dozdaj!«

Nekaj hipov pozneje sta bili Ïeni na planem in sta sre-

ãali Lipeta. Neizreãeno ãustvo sreãe in veselja je vlada-
lo v Anici. Segla je Lipetu v roko, in oba sta imela solz-
ne oãi.

BES

MLADA BREDA

398

»Luka jo je!« je dejal Lipe. »Sam se je pri‰el naznanit!«
»Ni mogoãe!« je zatulila Marjanica, da so se zaãudili

ljudje in ozrli. Lipe je vedel Ïeni s seboj. Ko so zavili
okoli sodnijske hi‰e, je Marjanica viknila v drugo:

»Hanca! Ali si res, ali si duh?«
Hanca je bila res. PoloÏila je prst na usta in rekla tiho:

»Ne kriãi. Saj sem rekla, pri oknu bodo ãakali, pri vratih
pa uteãeva!« Smeje je izginila slaboumna, predno se je
mogla Marjanica zavedeti …

Mesec pozneje ste stali Anica in Marjanica kot priãi

pri porotnem zasli‰anju Lukovem. Tedaj je Anica doÏi-
vela, da so jo ljudje s solznimi oãmi pozdravljali in bla-
grovali. Marjanica je bila v velikih skrbeh, da ji je ne
zmeãkajo, tak drenj je bil.

Luka je bil obsojen na jeão dveh let; toda umrl je po

preteku dveh mesecev. Anica je vse svoje Ïivljenje ohra-
nila nesreãnemu moÏu dobrohoten spomin.

BES

MLADA BREDA

399

34 Konec

ol leta je minilo. Tedaj je stopil Lipe nekega dne k
Anici in dejal:

»Proã pojdem! To ni niã na Peãi!«
Anica je pogledala smejé se fanta in dejala:
»Le pojdi, le!«
»Saj moram,« je dejal Lipe, »zaradi vas!«
»Zaradi mene?« se je navidezno ãudila.
»Da,« je dejal fant.
»Ostani!« je rekla tedaj resno ona.
»Kako?« je odvrnil. »Ni mogoãe. Pojdem po svetu.

Sem mlad, pozabim. Tu pa ne morem ostati veã in ne
smem!«

»Sme‰!« je dejala ona, in Lipe je videl, da ji silijo sol-

ze v oãi, ter ni vedel, kaj naj reãe. Tedaj pa ga je Anica
prijela za roko in rekla:

»Zakaj hoãe‰ iti, Lipe? Ali misli‰, da res mora‰?«
»âe ste pa obljubili tisto, da se ne moÏite veã. Taka

neumna obljuba!« je dejal fant.

Tedaj ga je Anica prijela ‰e za drugo roko in rekla:

BES

MLADA BREDA

400

»Toda, rad me ima‰, Lipe?«
»Zato pojdem!«
»Ne pojde‰, ker te ne pustim! Ti dobri, dobri ãlovek,

kako me je sram pred teboj!« In Anica je zajokala in v
solzah je govorila: »Lipe, ãe hoãe‰, bom tvoja; obljuba
me ne veÏe veã, odvezal me je izpovednik.«

»Anica,« je dejal fant, »potem naj Bog plaãa izpoved-

niku to sreão, ki mi jo je napravil!«

»In meni, Lipe!« je ‰epetala …
Tako je odkraljevala kro‰nja na Peãi in zakraljevala je

izgnana rodovina na zemlji oãetov in dedov. âudne so
poti Vsevednega! Vsevidno oko je pazilo nad Ïivljenjem
prognanih in jih preizku‰alo z bolestjo, predno jim je
naklonilo v dar ono, kar so imeli podedovati po oãetih.
In to zavest, da snuje boÏja roka in vodi na‰e poti v vseh
na‰ih Ïivljenjskih dogodkih, sta ohranila Anica in Lipe
do svoje smrti in jo vcepila tudi deci, ljubljeni in lepi;
Marjanica je rekla sicer, da je poredna. Marjanica je bila
zelo sreãna in zelo gluha in je ostala na Peãi.

* * *

Minilo je deset let. Umrla je Hanca, za ·imnom in NeÏo
je izginil sled. Utonila sta v vrvenju ljudi. Gospodarila
sta slabo, od‰la v Ameriko in dosedaj ju ni bilo nazaj.
AnÏe pa je drÏal besedo. Sezidal si je hi‰o, pri‰el na Peã
kamor se je Jerica vrnila, in si jo vzel seboj. Imel pa je

BES

MLADA BREDA

401

malo veselja z Jerico. Ali rad jo je imel. In tedaj se je zgo-
dilo, da je morala v bolni‰nico v Ljubljano. Kukavica je
kukala, ko jo je odvedel AnÏe. Tri mesece so jo zdravili,
pa ni hotelo biti bolje; tedaj je prosila AnÏeta, naj jo vza-
me nazaj domov. Poletnega veãera jo je res odvedel iz
Ljubljane. ZadrÏevati je moral konja, ker ji je hitra voÏ-
nja dela slabo. Rahlo se opiraje na moÏa je napol sede-
la napol leÏala v koleslju. Rekla je:

»AnÏe, ali vidi‰ ·marno goro?«
»Da,« je dejal in niã veã. Kaj naj bi govoril, ko mu je

srce ko teptano od konjskih kopit.

»AnÏe,« je povzela zopet ona besedo, »niã veã je ne

bom videla.«

»Eh, ãe Bog da, ‰e!« je dejal moÏ.
»Ne!« je dejala ona. »Pa niã ne de. Tudi tako je dobro.

Ti si me imel rad, dasi si imel z menoj samo kriÏe in te-
Ïave.«

»Ve‰, Jerica,« je odvrnil moÏ, »pol svojega zdravja bi

ti rad dal!«

Smehljala se je pred se, medtem ko so ji oãi venomer

gledale na ·marno goro. Tako sta se vozila molãe nekaj
hipov. Potem pa je rekla Jerica:

»AnÏe, ali me bo‰ poslu‰al in mi izpolnil eno Ïeljo?«
»Kaj takega?«
Ona se ga je oklenila in rekla tiho:
»Ko umrjem, nikar ne Ïaluj po meni!«

BES

MLADA BREDA

402

AnÏe je gledal nekam trdovratno pred se na konja.
»Niãesar ne bo‰ imel po meni. Ne huduj se, niti tega

veselja nima‰, da bi imela otroke! Zato, AnÏe, sem misli-
la, da kadar umrjem, bi Ïelela, da se oÏeni‰ vdrugo!«

»Jerica,« je vzkliknil AnÏe, »ti si pa ‰e vedno otroãje-

ga srca, kaj takega govori‰!« In mislil je na komarje, ki
naj napravi konje iz njih.

Ona se je kakor dete privila k njemu in se smehljala,

ko da je zdrava, in ko da ni nobene veãje sreãe na sve-
tu kakor slovo, slovo od moÏa, Ïivljenja in solnca …

Ko je AnÏe tri tedne zatem zatisnil Jerici oãi, ni mogel,

da ne bi jokajoã ponavljal njenih otro‰kih besed: »Svet-
nica naj bom ali pa spokornica!«

In tako lep in mogoãen je ostal v njegovem srcu spo-

min na njo, da ji niti zadnje pro‰nje izpolniti ni hotel in
ostal vdovec do smrti.

Toda konje je ljubil strastno.

BES

MLADA BREDA

403

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-122-3

Document Outline

Vsebina
- I. del
- II. del

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Ivan Pregelj Tolminci
Ivan Pregelj Štefan Golja in njegovi
Ivan Pregelj Plebanus Joannes
Ivan Pregelj Dom gospe matere Serafine
Jej czarne oczy Ivan&Delfin
sanitarne Ivan doc
Ivan Jevtic Quasi Una Passacaglia
Ivan Cankar Mimo življenja
Ivan Cankar Za narodov blagor
Adamowic Ivan Johnny Erotic
Ivan Cankar Iz tujega življenja
Ivan S Turgueniev Aguas primaverales
Ivan Cankar Hiša Marije Pomočnice
Ivan Cankar Aleš iz Razora
Ivan Cankar Troje povesti
Ivan S Turgueniev Nido de hidalgos
Ivan Illich

więcej podobnych podstron

Ivan Pregelj Mlada Breda

Document Outline