Josip Vandot Prerok Muzelj

BES

PREROK MUZELJ

Josip Vandot

Prerok Muzelj

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

PREROK MUZELJ

BES

Josip Vandot
PREROK MUZELJ

Elektronska izdaja v sodelovanju
z zaloÏbo Karantanija.

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-307-2

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

PREROK MUZELJ

ogodek ni bil prav niã ãudovit, vendar so ljudje

zmajevali z glavami in priãakovali, da se zgodi ne-

kaj posebnega, kar jim ne bo v prid. Sredi trde zime, ko
se je sonce ono leto prviã nasmejalo in priãelo tajati sne-
Ïeni ‰krlup, se je nad vasjo prikazal jastreb, ki je prile-
tel naravnost z divjega skalovja nad Akom. Trikrat je ob-
kroÏil vas in se nenadoma zagnal na Pavlekovo dvori‰ãe,
kjer so kure brskale po ozki kopnini. âudo se je zgodi-
lo — jastreb ni prav niã izbiral, ampak je pograbil srdi-
tega petelina za vrat in odfrãal z njim proti gozdu, ki se
razprostira Ïe tik za vasjo po strmih poboãjih Martulj-
‰kih gora.

Pavlekovi bi bili preboleli izgubo in pozabili bi nepri-

jetni dogodek, da ni bilo Muzlja, onega Pavlekovega
·imna, ki je bil skoro grbast in moãno kozav po obrazu,
da so mu nadeli sam Bog ve zakaj nerodni vzdevek Mu-
zelj. ·imen je ves oni dan grbanãil ãelo, ãudno mahal z
rokami in godrnjal nerazumljive reãi. Preden se je zve-
ãer splazil v grelnico, kjer je bilo njegovo borno leÏi‰ãe,
je rekel domaãim: »Jastreb je ugrabil na‰ega petelina.
Hoj, ljudje! Kdaj ste ‰e videli, da jastreb pozimi krade

BES

PREROK MUZELJ

koko‰i? Reãem vam — nekaj se bo zgodilo, nekaj se
mora zgoditi.«

Domaãi so ga pogledali in so vedeli, da se bo resniã-

no nekaj dogodilo, ker je tako rekel Muzelj, ki ni nikoli
spregovoril brez potrebe. In so ãakali vse dni na ono
ãudo, ki se mora dogoditi. A so ãakali zaman in niso pri-
ãakali niãesar. Muzelj je Ïe menil, da se je nemara ven-
darle zmotil. Radi tega se je potuhnil pred ljudmi in je
hodil okrog, da je bil videti ‰e bolj grbast kot je bil v res-
nici.

Va‰ki paglavci so ga priãeli draÏiti in vpiti za njim:

»Muzelj, Muzelj! Kje je tvoj petelin in kje je jastreb?
ârna smrt ju je vzela — hej, Muzelj! Daj nam petelinãka!
âe pa nima‰ petelinãka, daj nam vsaj jarãico, da poto-
laÏimo ãrno smrt!«

Muzelj je robantil in metal kamenje za otroãaji. Videl

je, da se je bil zarekel, in grizlo ga je v srcu. Ker ni imel
posebnega dela, je skoro ves dan preleÏal v topli grelni-
ci. In Ïe ga je bilo tako sram, da je dvakrat ali trikrat
zdihnil k sv. ·imnu, svojemu nebe‰kemu patronu, in ga
pregre‰no prosil, naj vendarle po‰lje nekaj hudega nad
vas, da ne propade njegova prero‰ka slava.

Zdelo se je, da je bila Muzljeva molitev usli‰ana. Za-

kaj Ïe tretji dan je pri‰la soseda Înidarica k Pavleku. Go-
spodinja je sedela na klopi pri peãi in pridno predla,
Muzelj pa je dremal v grelnici in pasel dolgoãasne misli.

BES

PREROK MUZELJ

Înidarica, zajetna in okrogla Ïenica s prijaznim in rde-
ãim licem, ki so ga delali njeni sivi lasje ‰e prijaznej‰ega,
je sedla h gospodinji in ji Ïivahno pripovedovala o ne-
sreãi, ki je zadela njeno hi‰o zaradi njenega sina, njene-
ga edinca. Njeno govorjenje se je veãkrat zatikalo in
vanj je bilo pome‰anih vse polno tujih izrazov, da je ãlo-
vek takoj spoznal, da ni domaãinka, ampak odnekod iz
Nem‰kega, odkoder so v tistih ãasih prihajali naseljen-
ci, posebno obrtniki, ki so preplavili vse gorenjske kra-
je.

Muzelj je premagal svojo lenobo in priãel prislu‰ko-

vati. Sli‰al je ãudne reãi in dasi je vedel Ïe vse prav na-
tanko, jih je vendar poslu‰al z vso slastjo. Glejte si no —
nemara pa vendarle ne bo propadla njegova prero‰ka
slava. Înidarica toÏi zdaj svojega sina, svojega edinca in
pripoveduje neznanske reãi o njem. Pravi, da mu je sko-
ro gotovo nekdo zavdal in ga omreÏil s ãrnimi ãarovni-
jami. Îe od jeseni je tak; ni mu mar dela in obrti; ãlovek
bi mislil, da tista zver, s katero se je zgrabil gori v Mar-
tuljku, ni bila medved, ampak sam bognasvaruj. Zalotil
ga je v samotni ‰umi, ga obvladal in zdaj ga potegne v
veãno pogubo.

Îenici sta se kriÏali in zdihovali poboÏne zdihljaje.

Muzelj pa se je dvignil napol v grelnici in obraz se mu
je raztegnil v zadovoljnem posmehu. — »Prerok sem in
prerok ostanem,« je zagodrnjal. »Kdo mi more reãi, da

BES

PREROK MUZELJ

sem se zmotil v jastrebu in petelinu? Bognasvaruj je ob-
sedel Înidarjevega fanta in zato je pograbil jastreb na-
‰ega petelina. ·imen, pogodil si svojo in paglavci ne
bodo veã vpili za tabo.«

Zleknil se je po grelnici, da se mu je glava pokazala tik

nad Ïenicama. — »Katra,« je rekel, »svakinja si mi in ni
treba, da zdihuje‰. Marijandelj, ti pa pusti strah in ne
misli, da ima pri vas hudobec zadnjo besedo. âe sem
zaradi jastreba in petelina prav uganil, uganem tudi za-
radi hudobca, ki je v podobi medveda napadel tvojega
fanta. Muzelj mi pravijo, a rekli bi mi lahko kaj druge-
ga.«

Marijandelj je naglo vstala. Z velikimi, modrimi oãmi

je pogledala Muzlju naravnost v kozavi obraz in ga
vpra‰ala: »O ãem govori‰? Povej mi naravnost, saj ve‰,
da sem v skrbeh kot nihãe na svetu. Govori, Muzelj, in
se nikar ne paãi!«

»Govoril sem,« je odvrnil Muzelj. »âemu naj molãim,

ko pa ne smem? In ti reãem, Marijandelj, pojdi v Beljak
na boÏjo pot in vzemi nesreãnega fanta s seboj. Pri
stranskem oltarju v cerkvi sv. Jakoba ti pomore sam go-
spod PrimoÏ, ki je gospod med gospodi. A fantu ne po-
vej niãesar. Hudobec bi se spuntal v njem in sila bi bila
‰e huj‰a.«

Marijandelj je vzdihnila, a vendar se ji je zaskrbljeni

obraz razjasnil. — »Dober ãlovek si, Muzelj,« je dejala.

BES

PREROK MUZELJ

»Vedno ugane‰ pravo, ni ãuda, da si prerok. Storila bom
po tvojih besedah. Sam Bog ve, ãe bo pomagalo?«

»Pomagalo bo, pomagalo,« se je obregnil Muzelj in je

skoro zarentaãil. »âe ti reãem jaz, ki se nisem ‰e nikoli
zmotil. âe ne veruje‰ meni, vpra‰aj koga drugega, ãe ho-
ãe‰.«

Muzelj se je spet stisnil v grelnico. Priãel je godrnjati

nerazumljive reãi, da se je ãulo, kot da se spreletava ne-
viden roj muh nad peãjo. — »Oh, le brez zamere, Mu-
zelj,« je rekla Marijandelj, ki ji je bilo Ïal, da je razÏali-
la ãudnega preroka. »Saj pojdem v Beljak in tudi fanta
vzamem s sabo.«

In Ïe je od‰la iz izbe in Ïe je ‰inila iz hi‰e. Pavlekovka

je vzdihnila ‰e trikrat in se je poboÏno prekriÏala. Za-
vrtela je vreteno in za‰umelo je po topli izbi, kakor da
prepeva trgajoãa se preja med kolesjem in roko spretne
gospodinje. Muzelj je podprl glavo s ‰iroko, razpraska-
no dlanjo in je Ïe spet modroval: »Jastreb in petelin . . .
medved in hudobec . . . Lepa zveza, da je treba res pre-
roka, da ugane to peklensko zvezo. In sem prerok, da
morajo ljudje Boga na kolenih hvaliti, da imajo v svoji
sredi mene. Pa ÏviÏgajo zadnje dni paglavci za mano kot
za onim prerokom, ki je na‰ãuval medvede nanje. Jaz
bom na‰ãuval nanje ‰e nekaj huj‰ega kot so divje zveri.
âastili me bodo, kot se spodobi za preroka.«

BES

PREROK MUZELJ

Premi‰ljal je in naskrivaj snoval ãrne naklepe. Postal

je nemiren, prevraãal se je po grelnici in naposled skoãil
pokonci in splezal s peãi. Debelo, ovãjo madro si je po-
veznil prav do u‰es, zunaj v veÏi si je nataknil na noge
lesene cokle in stopil iz hi‰e. Nebo nad gorskim svetom
se je bilo zavilo v tanke, sivkaste meglice, izza njih je
meÏikalo zimsko sonce brez moãi in svetlobe. Po dolini
je bilo za dober seÏenj snega, a divje skalovje po Mar-
tuljkovih gorah je bilo tako zasneÏeno, da se skale niso
prav niã razloãevale.

»Sneg se kopiãi po oblakih,« je godrnjal Muzelj, ko je

gledal po nebu in gorovju, ki je ‰trlelo divje in samotno
nad dolinico. »Komaj se je priãelo malo tajati, pa ga bo
spet zamedlo dobro mero. Kaj hoãemo, ko je pa ãas za
to.«

Krenil je po cesti in se je za trenutek ustavil kraj Îi-

darjevega doma. Hi‰a je bila nizka, napol zidana, napol
lesena. Stala je tik ob cesti, krog in krog obdana od vi-
sokih kupov odmetanega snega. Dim se je vil iz nizke-
ga dimnika, a ãrnikaste duri so bile tesno zaprte. —
»âudna je ta hi‰a,« je pomislil Muzelj. »Kakor bi bila
prazna, a vendar je hudobec poloÏil ãrno roko nanjo.
Hotel sem stopiti, da pogledam, kako in kaj. A bolje je,
da se obrnem. Prerok sem, pa moram gledati, da sem
daleã od bognasvaruja.«

BES

PREROK MUZELJ

Res se je obrnil in stopil naravnost do Citrarja. V izbi

so predla dekleta, dve ‰ivilji sta ‰ivali; zakaj Minca, Ci-
trarjeva najstarej‰a, se je moÏila z Ziljanovim najmlaj-
‰im in radi tega je bilo dela ãez glavo. Dekleta so prepe-
vala, da jim je ‰lo raj‰e izpod rok, in niã kaj prav jim ni
bilo, da jih je pri‰el motit Muzelj. No, Muzelj se ‰e zme-
nil ni zanje; stisnil se je v kot k peãi, ostro motril dekle-
ta izpod ãela, a ni zinil besedice.

Dekleta niso niti za trenutek prenehala s petjem, ka-

kor da ni Muzlja v hi‰i. Muzelj je naposled premislil vso
reã in se je spomnil, da je nazadnje zanj to vendarle ve-
liko razÏaljenje. — »Prerok sem,« je mislil sam pri sebi.
»Smrklje se pa ‰e ne zmenijo zame, ko bi me morale ãa-
stiti. Zagodem jim, da prestanejo s tem Ïvrgolenjem in
spoznajo, da sem vendarle prerok.«

Silno je zamahnil z roko in ãudno zavre‰ãal, da so de-

kleta hipoma obmolknila. — »Prepevajte, nesreãnice!«
je zavpil Muzelj. »Nemarne pesmi pojete in ni ãuda, da
se je tik kraj vas naselil sam hudobec. Înidarjevega fan-
ta je pograbil in zdaj ga imate.«

»JeÏe‰!« so zavrisnila prestra‰ena dekleta in se priãela

poboÏno kriÏati. »âesa nam ne pove‰, Muzelj! Glej, glej
— o Danijelu govori‰. Pa si si nemara samo izmislil, da
nas malo ostra‰i‰.«

Muzelj je vstal in iztegnil svoj skljuãeni hrbet. — »Pre-

rok sem in zato ne morem lagati. Bognasvaruj je pri Îni-

BES

PREROK MUZELJ

darju in v Danijelu. Jastreb in petelin — medved in hu-
dobec. Pa uganite to zvezo, ãe imate pravo pamet. Mo-
lite raje in ne prepevajte, ker preÏi hudobec na vas iz
sosedstva.«

Dekleta so prebledela, a Muzelj se je grdo posmejal in

premeril dekleta s pisanim pogledom. S pestjo jim je za-
grozil, pa je ‰el poãasi, poãasi iz izbe. Zunaj na cesti se
je oddahnil, trikrat zasopel in se odzibal po vasi. Tropa
otrok ga je zapazila in se je bliskovito potuhnila za bliÏ-
njo sneÏeno kopico. Muzelj je ‰el mimo in ni zapazil
nikogar. Zatopil se je v misli, a Ïe je zasli‰al za sabo
otro‰ki objestni smeh in krohot . . . »Muzelj gre . . .
prerok gre z na‰opirjenim petelinom. Glejte ga — iz jas-
trebovih peres prerokuje in kuje iz njih rumenjake . . .
Muzelj gre, Muzelj gre . . .«

Muzelj je ‰krtnil z zobmi. Naglo se je okrenil in dvig-

nil skrãeno pest. — »Da bi pri‰li medvedje iz Martuljka,
na‰ãuval bi jih na svojat,« je zarenãal. »Dokler enemu
ne zavijem vratu, me ne bodo pustili v miru. In vendar
sem prerok.«

Otroci pa so vre‰ãali ‰e glasneje, ko so videli, da se

Muzelj resniãno jezi. PribliÏali so se mu na deset kora-
kov in ponavljali venomer: »Muzelj prerok pa petelinã-
kov skok — hopca — hop — hop — petelinãkov daj
trop!«

BES

PREROK MUZELJ

Muzelj se je sklonil in pobral zmrznjeno kepo. Zalu-

ãal jo je med deco, a ni zadel nikogar. — »Prebiti srajã-
niki!« je vpil. »Ali tako spo‰tujete preroka Muzlja? BoÏja
kazen vam je Ïe za petami. âakajte — hudobec Ïe sedi
pri Înidarju. Danijela je Ïe obsedel in obsede tudi vas.
âakajte, da ga pokliãem.«

In Muzelj je zaÏviÏgal tako presunljivo, da so otroci

kar obstali in umolknili. Mrzla zona jim je ‰inila po hrb-
tu in strahoma so se ozrli okrog sebe in so bili skorajda
prepriãani, da se jim hudobec bliÏa na Muzljevo povelje.
Ker pa niso videli nikogar, so se oddahnili. A ker jih
strah ‰e ni minil, so hoteli zbeÏati proti varnemu domu.
A Muzelj ni odnehal. Iztegnil je roko proti nebu in po-
kazal na Martuljkove gore. — »He-he, ali ga vidite?« je
zareÏal hudobno. »Na kozlu jaha, naravnost v dolino
gre in vas odnese s sabo. Ha, ali ga vidite?«

Otroci so se stisnili drug k drugemu in strmeli v nebo.

Resniãno — od zasneÏenih gora se je bliÏalo nekaj ãrne-
ga, visoko je bilo nad zemljo in zdelo se je, da plava
ogromen ptiã ãez dolino. Naglo, naglo se je bliÏal, Ïe je
bil nad vasjo in mimo vasi in izginil hipoma nad temni-
mi vrhovi onkraj Srednjega vrha. A to se je zgodilo tako
naglo, da otroci niti prav pomisliti niso utegnili. ·e ved-
no so strmeli v nebo in priãakovali, da se neznanska
stvar vsak hip pojavi nad njimi.

BES

PREROK MUZELJ

Naposled se je najstarej‰i vendarle zavedel. Bil je

Rjavãev MatevÏek in najpogumnej‰i med vsemi. In je
dejal: »Muzelj laÏe. Saj ni bil hudobec, ki je pravkar pre-
letel mimo. Ko‰utnik je bil, na divjem kozlu jaha na Do-
braã. Prav dobro sem ga videl, kako je bingljal z noga-
mi. Zato dobro vem, da je bil samo Ko‰utnik izpod
Aka.«

»BeÏimo, beÏimo — Ko‰utnik nas bo!« so zavrisnili

otroci in se razbeÏali na vse strani. Muzelj se je oddah-
nil in se globoko posmejal. — »Le beÏi, svojat!« je go-
drnjal. »Ni bil hudobec, samo Ko‰utnik je bil. A tudi Ko-
‰utnik vas uÏene v kozji rog, ãe se po zraku pelje na Do-
braã k svoji ljubici-ãarovnici. O, vse to ni kar tako. Pre-
rok je ‰e visoko nad ãarovnikom. Videli bomo, ãe se
boste bolj bali preroka kakor nemarnega ãarovnika.«

·el je po vasi od hi‰e do hi‰e in ko se je zveãerilo, so

vedele vse Rute, da se je hudobec naselil na Înidarje-
vem domu in obsedel nesreãnega Danijela. Vsa vas se je
zavila v globok molk in gospodinje so napolnile male,
lepo izrezljane posodice z novo blagoslovljeno vodo.
Trikrat so z njo po‰kropile hi‰ni prag, prekriÏale so vsa
okenca in po vseh hi‰ah so molili stare molitve, ki so se
za posebne sluãaje hranile od ust do ust Ïe izza rajnkih
dedov. Pozno so stopili gospodarji na prag in gledali po
nebu, ãe ne bi zapazili kakih posebnih znamenj. A bilo
jih ni nikjer. Nebo se je bilo popolnoma zjasnilo. Velike

BES

PREROK MUZELJ

in goste zvezde so brlele po zimskem nebu; rahel in
mrzel veter je vel skozi gorsko dolino in ãulo se je samo
brbotajoãe ‰umenje Save, ki se vali tam pod srjanskimi
peãinami.

Ljudje so zmajevali z glavami in skoro niso mogli ver-

jeti govoricam, ki so se bile raz‰irile po vasi. Skrita bo-
jazen se je plazila iz kota v kot in se tesno oklepala mla-
dih in starih va‰ãanov, polnih praznoverja in vraÏ. In
ãudno — povsod so si Ïeleli Muzlja, da jim prerokuje,
bodisi tako ali tako. A Muzlja ni bilo od nikoder — na-
vsezgodaj se je bil zaril v grelnico in zaspal, kakor da se
je bil potil ves dan v najhuj‰em delu.

Vse to se je bilo dogodilo v Rutah dne 22. januarja v

Ïalostnem letu 1348.

BES

PREROK MUZELJ

II.

rska v lévi je dogorevala in se utrinjala s pritajenim
prasketom, da se je zdelo, kakor da cvrãi tam v zid-

ni ‰pranji skrit cvrãek, ki ga je privabila toplota iz zidov-
ja. Marijandelj je kleãala ob klopi in glasno molila; Da-
nijel je Ïdel tam v kotu ob peãi in mraãno strmel pred-
se. ·e mar mu ni bilo, da je luã dogorevala in hotela
ugasniti. Îe je bilo skoro tema in tedaj je Marijandelj
umolknila sredi molitve. Ozrla se je na levo in videla, da
trska gori z zadnjim plamenãkom. Nevoljno je zmajala
z glavo in rekla: »Daj, priÏgi novo trsko! âemu bi bila v
temi, ko ‰e ni tako pozno?«

Danijel se je predramil, pogledal zaãuden na mater,

kakor da ni razumel njenega naroãila. No, pa je videl, da
luã resniãno dogoreva. Poãasi je vstal in je ob ogorku
priÏgal novo trsko, ki je razsvetlila vso izbo. Danijel se
je nehote pretegnil, da se je njegova glava skoro dotak-
nila nizkega stropa. Zazdehal je in vpra‰al mater z za-
spanim glasom: »No, mati, ali ne bo molitve Ïe zadosti?
Niti jutri ni praznik, ‰e manj pa danes.«

Marijandelj se je prekriÏala s tresoão se roko in se

trudno dvignila. Stopila je h klopi, kamor se je bil sin Ïe

BES

PREROK MUZELJ

zopet zleknil. Molãe ga je gledala in ‰ele nocoj je prav
opazila, da je njen edinec res nekaj posebnega. Videla je
njegovo orja‰ko rast, videla ‰iroka, razklenjena pleãa in
se je v tem hipu zaãudila, da ‰e nikoli ni opazila moãi, ki
so brstele v teh moãnih udih. Srce se ji je zganilo v skri-
tem ponosu, da se je posmehnila za trenutek. A Ïe je
zamrla vsa radost; bridkost se je dvignila nazaj do srca.
Marijandelj je povesila glavo in bridko vzdihnila.

»âuden veãer je danes, ãudna noã bo nocoj,« je rek-

la. »Kaj hoãemo drugega ko moliti? Ti pa leÏi‰ za peãjo
in ‰e mar ti ni vsega tega.«

Sin se ni zganil, samo oãi je odprl in pogledal za hip

v materin obraz. — »Truden sem,« je odvrnil leno.

»Oh, Ïe od jeseni si truden,« je nadaljevala Marijan-

delj. »âemu ti je bilo treba, da se pograbi‰ z medvedom?
Od takrat si tak — nemara te je pa vendarle medved po-
‰kodoval in ima‰ rane, ki jih skriva‰. Povej mi vendar vse
po pravici.«

»Kaj me bo po‰kodoval!« je odgovoril Danijel malo-

marno. »·e dotakniti se me ni utegnil, pa je bil Ïe na
tleh. Ne skrbite, ker mi prav niã ni.«

Marijandelj je Ïalostno zmignila z rameni. »Vsak dan

mi govori‰ tako in si vsak dan bolj ãuden,« je govorila z
bridkim glasom. »Tvoja mati sem in skrbi me zaradi
tebe. Zakaj mi noãe‰ povedati resnice? Zakaj ti ni veã

BES

PREROK MUZELJ

mar dela, ki te ga je nauãil rajnki oãe? Poseda‰ in posta-
va‰ in ‰e med ljudi noãe‰. Pa naj me ne skrbi?«

Danijel je meÏiknil s trudnimi oãmi in zamahnil z

roko. — »Saj sem vam Ïe povedal, da mi ni do dela, do
slabotnega dela, ki sem ga podedoval po oãetu-krojaãu.
Premoãne roke imam in krpanje se mi upira. Pustite me
v miru, mati! Poi‰ãem si drugega dela pa bom vesel in
zadovoljen.«

»O, seveda,« je rekla Marijandelj. »To so tvoji vsak-

danji izgovori. A resnice mi noãe‰ povedati. ·e nocoj ne,
ko mi je tako ãudno pri srcu in se zna dogoditi Bog ve
kak‰na nesreãa. Sam Muzelj je prerokoval danes stra‰ne
reãi. Muzelj ne govori kar tako. Hudobcu se je menda
zahotelo Rut in stari Ko‰utnik je spet zaãel noreti. Videli
so ga spet, ko je popoldne jahal na divjem kozlu na Do-
braã k svoji nemarni ãarovnici. Sam Muzelj je s prstom
kazal za njim.«

Danijel se je sunkoma dvignil in skoãil na noge. Oãi

so se mu zasvetile v ãudnem svetlu, skrãil je pest in uda-
ril z njo po lesenem nastavku peãi. — »Muzelj je norec,«
je zavpil, da se je mati prestra‰ena odmaknila. »Naj ga
dobim enkrat v pesti, pa mu prav niã ne bo pomagalo
prerokovanje. Norec, svojo pamet naj si enkrat izbrusi,
a po‰tenih ljudi naj se nikar ne dotika z nemarnim jezi-
kom. Tele ga bodo, mati, poglejte, tele ga bodo.«

BES

PREROK MUZELJ

In je pokazal materi tresoãe se pesti in je priãel hoditi

po izbi gor in dol. Marijandelj je zajokala in smuknila v
sosednjo ãumnato. Skoro obleãena se je vrgla na leÏi‰ãe,
a zaspati ni mogla. ·e dolgo je sli‰ala, kako je sin hodil
po izbi, a poklicati si ga ni upala, ker je dobro poznala
njegovo naravo. Samo to je premi‰ljala, kako bi ga na
lepem pripravila do tega, da gre z njo v Beljak k sv. Ja-
kobu, da ga gospod PrimoÏ re‰i vsega zlega. Sicer Muz-
lju ni verjela, ko je govoril o bognasvaruju, ki je v med-
vedovi podobi napadel njenega sina, a bila je lahkover-
na kot vsi drugi in se je bala ãarovnij. Nekaj je moralo
vendarle biti, saj sin ni veã tisti kot druga leta in je po-
stal ãudno zakrknjen in sam svoj.

Îe davno je pre‰lo pol noãi in niã veã ni sli‰ala Dani-

jela. Odejo si je potegnila ãez glavo, a ‰e v spanju jo je
muãila misel; edina, a teÏka misel: kako naj ga pregovo-
ri, da pojde z njo ãez gore do sv. Jakoba v Beljaku? . . .

Danijel je zaslutil, da nekaj ni prav, da so se ljudje za-

ãeli preveã zanimati zanj. — »Nekaj se plete okrog
mene,« je mislil na trdem leÏi‰ãu kraj peãi. »Sam Bog ve,
kaj jim je pri‰lo na pamet, da me ne puste v miru? Oni-
le Muzelj je pri‰el in vem, da ne odneha, dokler ne izvr‰i
vsega, kar je skoval v svoji neumni pameti. Pa ga potip-
ljem, da mu preide norãavost za vselej!«

Rano v jutru je vstal in se ‰e zmenil ni za skrbne po-

glede matere, ki ga je opazovala med zajtrkom. Zunaj je

BES

PREROK MUZELJ

bilo nastalo krasno jutro, ki se je svetilo s silnim bles-
kom po vsem gorskem kraju. Vrhovi gorá so goreli v
Ïivo rdeãem ognju, ki je bil tem izrazitej‰i, ker se je od-
bijal od ãiste beline krhkega snega. Danijel je ljubil gore
— poleti in pozimi in nekaj ga je Ïe od rane mladosti
vleklo k njim. Zato se je tudi danes zagledal v roÏno
zarjo, ki se je prelivala od gore do gore, in sam ni vedel,
kaj ga je pripravilo k sklepu, da se napoti preko polja in
dalje in ‰e vi‰e do ognja, ki je lizal po zasneÏenih, mrtvih
skalah.

Obul si je teÏke ãevlje, ãez u‰esa si je zavihal ovãjo

madro, za pas pa si je zataknil roãno sekiro. — »Pogle-
dat grem, ãe bom mogel zvoziti v dolino drva, ki sem jih
pripravil jeseni,« je rekel in od‰el po ‰iroki razvoÏeni
poti ãez polje.

Marijandelj je Ïalostna gledala za njim, dokler ni iz-

ginil onkraj polja pod gosto zasneÏenimi smrekami. —
»Muzelj, lagal si se — hudoba ne more imeti moãi do
tega stasitega mladca,« je vzdihnila. Z rokavom si je
obrisala oãi in od‰la poãasi, poãasi v kuhinjo.

Danijelu je dobro del mrzli veter, ki je pihal naravnost

iz Martuljkove soteske. Po gozdu je krenil navzgor po
opolzki, zamrznjeni poti in se je vedno bolj bliÏal prvi
strmini, ki je mrtvo gledala preko poloÏnega gozda. ·e
mar mu ni bilo, da mu je tu pa tam spodrsnilo po iz-
voÏeni poti, ki je bila na veã mestih gladka kakor led.

BES

PREROK MUZELJ

Misli so mu bile daleã v davnini in spominjal se je otro‰-
kih let. Kakor megla se mu je zdela domovina daleã tam
gori ob Meni; zdelo se mu je, da je samo sen, ãe misli, da
je preÏivel prva leta Ïivljenja drugje, a ne tu pod Mar-
tuljkovimi vrhovi. Jezik domovine mu je bil tuj in ga ni
rad govoril, niti z materjo ne. Daleã so bili za njim dnevi,
ko je potoval z drugimi izseljenci z Nem‰kega v nove
kraje, kamor jih je poslal sam cesar, da si kot izvedeni
obrtniki pribore ugodno Ïivljenje v slabo naseljeni tuji-
ni. Napolnili so ti izseljenci vse gorske kraje od Bele peãi
pa daleã doli do Loke, do stolice ponosnih briÏinskih
‰kofov. No, njegov oãe je ostal v Rutah pod Martuljkom;
postavil si je tih dom in Ïivel kot edini krojaã v vsej pro-
strani planinski okolici. Ko se je dokopal do blagostanja,
je tiho umrl sredi noãi, ko je Danijel dopolnil komaj
osemnajsto leto. Pet let Ïe poãiva gori pri Mariji na be-
lem produ in Danijel je prevzel po njem domaãijo in
obrt, a ta obrt je bila zanj stra‰na in teÏka, ker ni imel
smisla in veselja zanjo.

»Sam Bog ve, kako paã pride vse to?« je mislil, ko je

stopal po strmini proti vi‰ini, ki ga je pozdravljala z za-
sneÏenimi hojami tam gori nad razdrtimi peãinami. »Saj
bi se oprijel dela, a ne morem, ker so mi roke in srce ka-
kor uklenjene. Morda bi, morda bi . . .«

A Ïe so mu bile misli drugod, kakor da jih je nala‰ã

izpeljal tja, kamor mu hodijo vsak ãas Ïe dolge dni. Oni

BES

PREROK MUZELJ

jesenski dan se mu je zajedel globoko v srce, oni dan, ko
se je vraãal z gore in medpotoma naletel na ãloveka, ki
ga je napadel medved in se je le teÏko branil, ker ga je
bila ostra ‰apa zadela naravnost v desno ramo. A Dani-
jel se ni prav niã obotavljal. S sekiro je planil na medve-
da in ga teÏko zasekal v tilnik. Razdivjana zver se je se-
sedla in z groznim hropenjem poginila. Povedel je ãlo-
veka v stran do samotnega, lesenega domovanja in videl
je, da je re‰il Ko‰utnika, o katerem so doli v vasi govo-
rili ãudne reãi.

Stopila sta v moãno zagrajeno zgradbo in Danijel se

ni ãudil prav niãemur. âudil se je samo mladenki, ki je
stala tam na pragu in ga gledala in je bila na vso moã
preseneãena. Razpu‰ãeni lasje so se ji vsipali prosto po
ramenih in so se v soncu svetili, kakor da so zlati. Obraz
ji je bil rdeã in okrogel in tako ãudovito lep, da se je mo-
ral Danijel zavzeti. In tega obraza in teh oãi in las ni mo-
gel pozabiti do danes in jih vidi pred sabo ‰e celo v spa-
nju. Samo da so ‰e lep‰i kakor jeseni, vsak dan lep‰i in
Ïivej‰i.

Kaj se je dogodilo tistega dne, vse to je Ïe davno po-

zabil. Naj je Ko‰utnik govoril karkoli, Danijel ne ve niãe-
sar veã. Samo to ve, da je takrat Ko‰utnik nekaj namig-
nil, da ne vidi rad, ãe ga kdo obi‰ãe. No, pa je res ‰el,
samo mladenki je stisnil roko in ni ãrhnil besedice. A

BES

PREROK MUZELJ

sam Bog ve, kako ga je vleklo v goro, a ni ‰el nikoli tja
gor, ker je vedel, da ne pride nikomur prav.

V srcu ga je pa vendar Ïgalo in ni imel veselja do no-

benega dela. Ogibal se je ljudi in se je umikal tudi last-
ni materi. Seveda, sram ga je bilo vsega tega, a vendar ni
hotel siloma zatreti ãudnih misli, ki so bile tako prijet-
ne, da ni mogel Ïiveti brez njih in bi mu bila nazadnje
smrt ljub‰a nego Ïivljenje brez teh lepih misli.

»Kaj hoãem?« si je govoril, ko je obstal na vi‰ini pod

‰irokimi hojami. »Mar mi je vse drugo. Samo enkrat bi
‰e rad stopil v tisto leseno domovanje, da vidim, ãe se
moÏu ‰e poznajo medvedove ‰ape na ramenu. In bi vi-
del, ãe se mladenki ‰e svetijo lasje kakor sonãno zlato.«

Tu gori na vi‰ini je prenehala izvoÏena pot, samo

ozka gaz se je vila naprej med visokim snegom. Danijel
je nehote krenil po nji, pri‰el je v samoten jelov gozd, ki
se je ‰iril prav gor do skalnatega poboãja pod Akom.
Smrtna ti‰ina se je razpredala po gorskem svetu in sli‰al
se ni niti ‰um potoka, ki je bil zamrznil globoko sredi
soteske. Îe je dospel do ozke goliãave in zagledal sredi
strmega brega leseno Ko‰utnikovo domovanje. Postav-
ljeno je bilo med dvema peãinama, ograjeno je bilo z
visoko ograjo, da je od daleã izgledalo kakor trdnjava,
kjer varno domuje ljudski razbojnik ali pa vitez, ki so ga
teÏki grehi pognali v zapu‰ãeno samoto.

BES

PREROK MUZELJ

Danijel je obstal sredi goliãave in je nepremiãno gle-

dal na drzni stan, kamor so ga Ïe od jeseni sem noã in
dan vodile nemirne misli. — »Kaj bi dal, ãe bi smel zdaj-
le v ono domovanje in bi videl zlato krog mladenkine
glave?« si je rekel. »Samo za trenutek bi stopil onkraj
ograje, naj me Ko‰utnik le ozmerja, bolelo me ne bo
prav niã.«

Îe je stopil naprej, a se je ustavil takoj in je zmajal z

glavo. — »âemu naj se vsiljujem?« si je govoril. »Re‰il
sem paã Ko‰utnika iz medvedovih ‰ap. A se mi je zahva-
lil ‰e isti dan in mi ni dolÏan niãesar veã. Resniãno, ãesa
naj ‰e i‰ãem tam gori?«

In je od‰el z goliãave in je krenil poãasi v gozd, ki se

je priãel blesteti v Ïarkih vzhajajoãega sonca.

BES

PREROK MUZELJ

III.

ilni blesk, ki je tesno zagrnil vse prostrane ‰ume

okrog Martuljka, je Danijela vendarle tako prevzel,

da se je spet ustavil. Gledal je v globoko dolinico, ki jo je
‰e vedno zakrivala ãrna senca, a tostran se je iskril sneg
tako svetlo, da so ga priãele boleti oãi. Zato se je obrnil
in je stopal nazaj proti goliãavi. — »Lepo mora izgleda-
ti Ko‰utnikovo domovanje v tem sonãnem blesku,« je
pomislil. »Pogledam ga samo za trenutek in potem
grem po svojem poslu.«

In res je stopil nazaj na goliãavo. Sonce se je bilo vprlo

v stan sredi peãine in ga je zalivalo z rumenim svitom.
— »Glej, zlato se razliva na vse domovanje,« si je dejal
Danijel. »In ni ãudno tedaj, da se tudi mladenki vsipa
zlato okrog glave. ·e celo staremu Ko‰utniku bi se vsi-
palo, da mu lasje niso sivi.«

Gledal, gledal je na tiho domovanje in sam ni vedel,

ãemu stoji tu in strmi. V okroglih vijugah se je vil dim
nad stanom, med zlatom se je prelival iz barve v barvo,
da se je zdelo, kot da neviden ãarovnik ãara tam gori in
tke ãudodelne oblake. Danijel se je prekriÏal in tedaj mu
je v srcu dozorel trden sklep. — »Naj mi reãe karkoli,«

BES

PREROK MUZELJ

je zamrmral. »Tja gor stopim in povpra‰am Ko‰utnika,
ãe je dobro prebolel medvedove ‰ape.«

Naglo je stopal po strmini navzgor, kakor bi se bal, da

se ‰e sredi pota premisli. Pri‰el je do ograje, a je videl, da
so debele duri trdo zapahnjene. — »Kaj naj storim
zdaj?« je pomislil. »Ali naj splezam kakor tat ãez ogra-
jo? O, lepo me pogleda Ko‰utnik in me s palico naÏene
. . . No, potrkal bom, kot se spodobi po‰tenemu ãlo-
veku. Ko‰utnik naj mi pa pove svojo.«

Udaril je s pestjo ob teÏke duri in gori ob hi‰i je pes

divje zalajal. ·e enkrat je Danijel udaril na vso moã in Ïe
je sli‰al ‰kripajoãe korake, ki so se vedno bolj bliÏali. Za-
pah je za‰krtnil in duri so se sunkoma odprle.

Danijel je stopil korak nazaj, ker je mislil, da je pri‰el

sam Ko‰utnik. A zagledal je pred sabo mladenko. Zavi-
ta je bila v dolgo volneno ruto, da se ji je videl samo rde-
ãi obraz in globoke oãi, ki je iz njih sevala sinja nebes-
na modrina.

Mladenka se je zavzela, ko je zagledala fanta. — »Glej,

mislila sem, da je oãe,« je dejala. »Pa si le ti. A kaj bi rad,
da prihaja‰ k nam tako daleã sredi zime?«

Danijel se je v hipu otresel zadrege, ki ga je bila ob‰la,

ko je tako nenadoma zagledal mladenko. Posmejal se je
in rekel: »Oh, opravek imam tu gori v gozdu. Mimogre-
de sem pa hotel Ko‰utnika vpra‰ati, ãe se mu na rami ‰e
poznajo medvedove ‰ape in ãe je sreãno prebolel rano.«

BES

PREROK MUZELJ

»Oãeta ni doma,« je odvrnila mladenka. »V gozd je

‰el pogledat, ãe se je kaj prida divjaãine ujelo v zadrge.«

»·koda,« je rekel Danijel in je bil skoro zadovoljen, da

Ko‰utnika ni doma. »Pa zdaj ne bom mogel zvedeti prav
niã. Vedel bi pa le rad, ker me zanima.«

Mladenka ga je pogledala in se nasmehnila s prijaz-

nim nasmehom. — »Oh, zaradi one rane bodi le brez
skrbi,« je dejala. »V dveh tednih je bil zdrav in zdaj se
mu prav niã ne pozna. Veãkrat se te spomni.«

»Ali res?« se je razveselil Danijel. »No, to je pa ãudno.

Saj mi je bil rekel, da ne vidi rad ljudi in noãe, da bi ga
kdo obiskoval.«

»Tak je Ïe od nekdaj,« je rekla mladenka. »Bolje je, da

ne hodi‰ k njemu, ãe te ne povabi. Tudi tebe bi nemara
grdo pogledal, ãe bi te zdajle videl tukaj.«

»Vem,« je odvrnil Danijel in se je za trenutek zamislil.

Pogledal je mladenki naravnost v oãi. Sam ni vedel, da
jo je prijel za roko, ki je bila topla in mehka kot niã na
svetu. — »Nana,« je rekel. »Ali si tudi ti huda name, tako
huda, da bi me zapodila za vselej? Povej mi, Nana, da
bom vedel. Potem pa grem takoj odtod.«

»âemu naj bom huda?« se je posmejala mladenka.

»Niãesar mi nisi napravil in si re‰il oãeta iz medvedovih
krempljev. Rada te imam . . . A oãe bi se razjezil, ãe naju
vidi. Tega pa noãem. Zato pa pojdi! Nemara se kmalu
spet vidiva . . . Le pojdi, da te oãe ne zasaãi.«

BES

PREROK MUZELJ

»Saj grem,« je odvrnil Danijel, ki ‰e vedno ni izpustil

dekletove roke. »Noãem ti delati skrbi. Dobro dekle si,
Nana, in sam Bog ve, kako te imam rad. O, ‰e pridem
semkaj, da se pogovorim s Ko‰utnikom. Ne sme me
grdo gledati, kot gleda druge ljudi. Povem mu to in ne
bo me zapodil . . .«

»Pojdi, ker se bojim,« mu je prigovarjala Nana. Silo-

ma je iztrgala roko iz Danijelove desnice. Naglo se je
okrenila in stopila za ograjo. Danijel je ‰e enkrat zagle-
dal njen rdeãi obraz in njene Ïive oãi — duri so zaloput-
nile in zapah je ‰krtnil na oni strani ograje. Danijel je ‰e
poãakal, da so utihnili ‰kripajoãi koraki, potem pa je
zdrvel po strmini. ·el je ãez goliãavo in ko je stopal skozi
gozd, je glasno ÏviÏgal, ãesar ni delal Ïe od pretekle je-
seni.

A ni bil ‰e daleã v gozdu, ko zagleda pred sabo moÏa,

stopajoãega navkreber in na hrbtu noseãega teÏkega lis-
jaka. Danijel ga je spoznal takoj — bil je Ko‰utnik. MoÏ
ãokate postave, ‰irokih pleã, velike glave, z dolgo, kakor
sneg belo brado. Obleãen je bil v navaden koÏuh in ãrna
madra mu je tiãala na glavi skoro do samega nosa.

»Dober dan, Ko‰utnik,« ga je pozdravil Danijel. MoÏ

je obstal sunkoma, privzdignil je madro in se srepo ozrl
na fanta. A spoznal ga je takoj in mu odvrnil skoro pri-
jazno: »Bog daj, Danijel. Kaj je tebe prignalo sredi zime
v goro?«

BES

PREROK MUZELJ

»Drva sem pri‰el gledat — drugi teden bi jih rad zvo-

zil domov,« je dejal Danijel.

»Prav, prav,« je rekel Ko‰utnik in je Ïe hotel mimo. A

vendar se je ‰e ustavil in dejal: »Zadnjiã se ti nisem za-
hvalil, kot se spodobi, in sem te grdo zapodil od doma.
Pa mi ne zameri! Rana me je skelela in sem bil slabe vo-
lje. Zdaj pa je vse dobro in se ti zahvaljujem ‰e enkrat.«

Okrenil se je in stopal poãasi po strmini. A ‰e preden

je izginil med hojami, se je obrnil ‰e enkrat nazaj in za-
klical: »Ko bo‰ drvaril tod okrog in ãe te bo zeblo, sto-
pi na moj dom, da se malo pogreje‰.«

In Ïe je izginil med drevjem in Danijel je ostal sam na

gorski gazi. Zavzel se je nad Ko‰utnikovim vabilom in se
ga je razveselil. Glej, povabil ga je na svoj dom, kamor ‰e
ni bil povabil nikogar. A tja, prav tja si je Danijel Ïelel in
bi bil ostal tam najraj‰i za veãno. Saj ga vleãejo tja ne-
znane Ïelje in sredi noãi, ko ne more zaspati, misli ne-
prestano na samotno domaãijo, ki jo obliva sonce in tro-
si na vsako stvarco suho zlato, Ïivo zlato, da je ãloveku
mehko pri srcu in sam ne ve, kam bi se skril pred silnim
hrepenenjem.

In ljudje doli v dolini pripovedujejo, da je dom tega

sonãnega zlata gnezdo ãrnega ãarovnika, ki noã in dan
snuje ljudem pogubo. Ne poznajo ga, ker ne pride nikoli
v vas; pred dvajsetimi leti se je pritepel kdove odkod v
Martuljek. Grajska gosposka mu je podarila svobodno

BES

PREROK MUZELJ

lovsko pravico, da ãuva ‰ume in zverjad. A grajska go-
spoda ne gleda dosti na du‰o ãloveka, ker je sama ma-
lopridna in brezboÏna. In ‰e mar ji ni, da domuje
zdaj ãarovnik v Martuljku in sovraÏi po‰tene ljudi. Saj
dobro vedo, da mu sluÏi sam bognasvaruj, ki se je nje-
mu na ljubo izpremenil v divjega kozla. Na tem kozlu pa
jaha ãarovnik, kadar in kamor se mu poljubi. Saj ga vi-
dijo, kako frãi preko doline po zraku; kozel mekeãe, ãa-
rovnik se pa smeje. Na Dobraãu se spustita na najvi‰ji
vrh in tam Ïe ãaka Ko‰utnika ãarovnica. Grde reãi ple-
teta, da bo ‰e Ziljanom in Dolincem hudo na tem svetu.

Danijel je bil sli‰al Ïe dosti takih povesti o Ko‰utniku,

a verjel jim ni in jim ni mogel verjeti. Dasi je bil tudi on
praznoveren kakor vsi ljudje v onih ãasih, se mu je ven-
darle vse to pripovedovanje zdelo tako abotno, da se je
zasmejal sredi povesti. Jeseni je videl Ko‰utnikovo do-
maãijo na lastne oãi, spoznal je Ko‰utnika samega in
Nano in je videl zlato, ki se usiplje okrog mladenkine
glave — in je vedel, da je Ko‰utnik ãlovek kot vsi drugi
in da so samo ljudje neumni in hudobni, ker govore o
njem tako ãudno zavite reãi. Ko‰utnik sicer ni mogel biti
priseljenec iz nem‰kih krajev, a vendar ni bil domaãin,
ker mu je jezik zvenel prav po ziljanskem naãinu. Kaj ga
je pregnalo iz domaãije, o tem Danijel ni razmi‰ljal;
samo to je sli‰al, da je Nanin oãe resniãno Ziljan izpod
Dobraãa in je prav radi tega nastala med ljudmi pripo-

BES

PREROK MUZELJ

vedka o ãarovniku, ki vsak dan ja‰e na divjem kozlu na
Dobraã, kjer vasuje s ãarovnico.

»In te nore ljudi podpihuje prerok Muzelj,« se je sme-

jal Danijel, ko je ‰el po strmini navzdol. »Grbast je in
kozav in mu radi tega sedi hudoba naravnost v srcu. A
primem ga enkrat in strupen jezik mu bo utihnil za vse-
lej.«

Kljub tem mislim je bil danes vesel kakor Ïe dolgo ne.

Zdelo se mu je, da se mu je v tem jutru od srca odvalila
ãudna teÏa, ki ga je teÏila Ïe dolge dni in se je zajedala
v vse njegove misli. Videl je sonce, ki je kljub zimi Ïe
toplo grelo, videl je nad sabo strme gore, ki so z navpiã-
nimi stenami kipele v modro nebo in po vsej okolici je
bilo razlito toliko radosti, da je priãel prepevati na glas.
Ko je zagledal pred sabo ravno polje, pa je zavriskal prav
tako glasno in veselo kakor tiste dni, ko se je plazil po
gorah in oprezoval za planikami.

Po dolgem ãasu je ‰el spet skozi vas in je pozdravljal

ljudi, ki so ga sreãevali. A ‰e zapazil ni, da se ga ljudje
pla‰no izogibajo in hite naglo mimo njega. Pri‰el je do-
mov in je vrgel madro daleã od sebe. Marijandelj je gle-
dala zaãudena v njegov razgreti obraz in v njegove Ïa-
reãe oãi in v srcu ji je vstala pla‰na misel: »Nemara pa
le ni res, kar je vãeraj Muzelj prerokoval? ârni hudobec
in tale Danijel z veselim, otro‰kim obrazom . . . saj ni

BES

PREROK MUZELJ

res, saj ni res . . . A na boÏjo pot ga povedem Ïe poju-
tri‰njem, pa naj se zgodi karkoli.«

Pri kosilu je rekla Marijandelj kar naravnost: »Îe ne-

kaj dni premi‰ljujem, kako in kaj bi. Zadnjiã, ko sem bila
nekam bolna, sem se zaobljubila na boÏjo pot, pa mi je
odleglo. In mislim, da se napraviva pojutri‰njem in gre-
va v Beljak k sv. Jakobu. Patron je bil na‰emu rajnkemu.
In pomoliva tam in se zahvaliva za vse dobro, kar ima-
va. Posebnega dela nimava in prav lahko greva.«

Marijandelj je priãakovala, da bo sin vzrojil. A Dani-

jel jo je samo prijazno pogledal in odvrnil: »Kakor hoãe-
te, mati. Rad grem z vami na pot. Radoveden sem Ïe,
kak‰en je svet tam zunaj. ·e nikoli nisem pri‰el iz na‰e
doline. Pa pojdiva pojutri‰njem.«

Mati je bila vesela tistega dne, ker ji je ‰lo vse tako po

sreãi; a ‰e bolj je bila vesela, ker je videla, da se je sin
spremenil in postal tak, kakr‰en je bil druga leta. Lotil se
je celo dela, za katerega ni bil prijel vso zimo, pa celo
poÏviÏgaval je veselo vmes. — »Nekaj se mu je pripeti-
lo,« je naskrivaj mislila Marijandelj. »Bog je usli‰al mojo
molitev in ga re‰il vsega hudega. Îe radi tega moram na
boÏjo pot, da se mu po‰teno zahvalim.«

A proti veãeru je na vasi spet nastal dirindaj. Otroãad

je vrela na sred vasi, a tudi odrasli so se jim pridruÏili. Po
vasi je drvel prerok Muzelj; silovito je mahal z rokami in
vre‰ãal, da se ga je sli‰alo prav do konca vasi. — »âarov-

BES

PREROK MUZELJ

nik frãi . . . ali ga vidite na divjem kozlu?« je vpil in ka-
zal proti nebu, kjer se je visoko tam nad Akom pokazala
ãrna pika, ki se je vedno bolj veãala in bliÏala vasi.

Ljudje so zijali in Ïenske so se kriÏale. Muzelj se je po-

stavil sred med nje in jim govoril neprestano: »âakajte
‰e malo! Skoro, skoro bo nad nami in videli boste raz-
loãno divjega kozla, a ‰e bolj ãarovnika, ki gre na Do-
braã k ãarovnici. ·e celo meketanje boste sli‰ali — samo
poãakajte!«

Danijel je obstal tik gruãe in je radovedno gledal na

ono ãrno stvar, ki se je bliÏala visoko v zraku. Gledal je
in gledal in je nazadnje spoznal, da je samo velik orel, ki
hiti ãez dolino proti srjanskim, skoro Ïe kopnim goram.
Zasmejal se je glasno in rekel: »Muzelj je norec, a ne
prerok. Navadnega orla je napravil za ãarovnika in nje-
govega kozla. Ali ne vidite, ljudje? V sneg potlaãite pre-
roka, da se mu shladi razgreta glava!«

Muzelj je zavpil v divjem ogorãenju. Skoãil je naprej

in obstal tik pred Danijelom. Pomolil mu je pest pod nos
in zavre‰ãal: »Ti bo‰ mene sramotil, ti, otroãe? Mene, ki
sem prerok in nosim v srcu strah boÏji? Strl bi te s tole
roko, ãe bi me ne bilo strah, da se dotaknem tebe, ki si
obseden od samega hudobca. Sram me je in strah, zato
te pa raj‰i pustim v miru.«

In je pljunil pred njim in je hotel oditi. A Danijel ga je

prijel za ramo in ga ni pustil nikamor. — »Kdo je ob-

BES

PREROK MUZELJ

sedenec?« ga je vpra‰al s teÏkim glasom. »Kdo je ob-
sedenec, ti krivi prerok?«

»Ti si obsedenec,« je vre‰ãal Muzelj in je zaman po-

sku‰al, da bi se izmuznil iz trdih pesti. »In ker si obsede-
nec, drÏi‰ s hudobcem in njegovimi ãarovniki. Poglejte
ga, ljudje! Ali ne gleda iz njegovih oãi prav oni bognas-
varuj, na katerem je zdajle Ko‰utnik jezdil k svoji ãarov-
nici? . . .«

A ni utegnil dokonãati, zakaj Danijel ga je tre‰ãil v

sneg, da se je Muzelj kar pogreznil. Ljudje so se razpr‰ili
in strahoma gledali, kaj bo Danijel napravil z va‰kim
prerokom. No, Danijel je Muzlja le odrgnil s snegom, se
mu zaniãljivo zasmejal in od‰el mirno proti domu.

Ljudje so gledali za njim in so bili trdno prepriãani, da

ga je res obsedel sam hudobec. Saj ãe bi ne bil obseden,
bi se ne bil potegoval za ãarovnika in trpinãil samega
preroka . . .

BES

PREROK MUZELJ

IV.

vezde so ‰e brlele po prostranem nebu, ko sta sto-
pala Marijandelj in Danijel po cesti, ki je vodila ob

Savi proti Devici Mariji na belem produ in dalje skozi
Podkoren na samotni korenski prelaz. Noã je bila mrz-
la, a ni ju zeblo, ker sta bila dobro obuta in obleãena.
Marijandelj se je bila dobro shodila in je stopala prav
ãvrsto, ko sta krenila v klanec, ki se je zaãenjal Ïe sredi
Podkorena in se je vil vi‰e, vedno vi‰e v strmo, ãrno
goro. Sama sta bila na cesti, samo enkrat sta sreãala voz-
nika, ki je vozil poãasi in previdno navzdol. Zvezde so se
Ïe nagibale v zaton, mrzel veter je pihal z zamrznjenih
Poljan, ko se jima je pribliÏal samoten ãlovek in hodil za
njima kakor molãeãa senca.

Marijandelj ga je zapazila. Strahoma se je stisnila k

sinu in mu po‰epetala: »âlovek hodi za nama. Kaj, ãe je
razbojnik in naju napade?«

»Tiho, mati!« je odvrnil Danijel. »Sam je in nama ne

more niãesar. âe se naju poloti, bo slabo naletel.«

Molãe sta ‰la naprej. Danijel je oprezoval in je videl,

da hodi ãlovek ‰e vedno za njima, tiho in tiho, kakor da
je bos. BliÏala sta se ovinku in tedaj je neznanec pospe‰il

BES

PREROK MUZELJ

korake. Kakor bi trenil, je skoãil naprej in hotel pogra-
biti Danijela. A Danijel ga je takoj opazil, zasukal se je in
‰e preden je neznanec utegnil pomisliti, je Ïe leÏal kraj
ceste na trdem snegu.

»No, ali ti je sedaj prav?« ga je vpra‰al Danijel. »Ho-

tel si, da se malo povalja‰ po snegu, ker ti je prevroãe. A
reãem ti, da naju pusti vdrugiã pri miru. Sicer sva sama
siroma‰na romarja, a ãe ne bo‰ dal miru, pozabim, da
sem na boÏji poti.«

MoÏ je divje zagodrnjal in se pobral s tal. Niti krog

sebe se ni ozrl, ampak je zdirjal na vso sapo po cesti na-
vzdol. Danijel se je posmejal in rekel materi: »Sli‰al sem,
da se skrivajo razbojniki po teh go‰ãavah. A da bi napa-
dali romarje, nisem vedel. MoÏ jo je izkupil in bo zdaj
dal mir.«

Marijandelj se je oddahnila. âutila se je popolnoma

varno ob sinu, ãigar srce ni poznalo strahu in bojazni. In
je razmi‰ljala vso pot o ljubezni, ki jo je ãutila do tega
velikega sina. In razmi‰ljala je tudi o Ïalosti in vseh skr-
beh, ki jih je morala prestati v zadnjem ãasu. Bolelo jo je
‰e vedno v srcu in bridkost se ji je razlila po du‰i, ko je
premi‰ljevala o namenu, ki jo vodi po dana‰nji boÏji poti.
— »Marija, ne daj, da je Muzelj govoril resnico,« je mol-
ila, ko je stopala kraj sina po cesti skozi divje Poljane. »Saj
ne more biti, saj sem Ïe stokrat rekla, da ne more biti . . .
Sin mi je ‰e kakor otrok: v oãeh se mu vidi, da gre‰ne misli

BES

PREROK MUZELJ

‰e ni bilo nikoli v njegovi du‰i . . . Usmili se, Marija, in
mu poglej v oãi! Samo v oãi mu poglej! Muzelj je v ne-
marnosti in ‰e bolj v hudobnosti lagal . . .«

Solze so jo zapekle v oãeh in srce se ji je stisnilo od

teÏke bolesti. Ta sin, ki je pravkar tako hladnokrvno za-
vrnil razbojnika, naj bo zvezan z zlimi moãmi? Hudobec
naj ga ima Ïe v oblasti, ko je ‰e kljub svoji moãi samo
otrok, ki ‰e ne ve za spolzke, pogubne poti? Kri njene
krvi, kos njenega srca, ki ‰e ni Ïelelo nikomur slabega —
o, Marija, zakaj je verjela Muzljevemu prerokovanju in
je mogla samo za trenutek dvomiti o sinovi nedolÏnosti
in po‰tenosti?

Kljub mrazu je ãutila, da so ji priãele potne srage vro-

ãe lezti po licih. Sram jo je postalo same sebe in zdaj se
je Ïe kesala, da se je napotila na to boÏjo pot. A bilo je
Ïe prepozno, predaleã je Ïe bila, da bi se mogla vrniti. Pa
ni vedela drugega, kakor da je ponavljala isto molitev:
»Marija, odpusti mi in ne zavrzi mi sina! V oãi mu po-
glej, samo v oãi mu poglej . . .«

Dol s samotnega Strmca se je oglasil zvon, pojoã svo-

jo jutranjico. In ko sta pri‰la do bornih va‰kih hi‰, se je
priãelo naglo daniti. Stala sta vrh gore in gledala v ‰irni
Korotan, ki se je razgrinjal pred njima. Globoko po do-
lini je leÏala siva megla, da ni bilo videti mest in vasi.
Samo gore so se boãile nad dolinami, vse so bile zasne-
Ïene in so se svetile v ãudo lepem srebru. Le tam na levi

BES

PREROK MUZELJ

strani je strmel mrko proti nebu Dobraã, gora ziljanskih
povesti in njihovega ponosa. Sredi brezkonãnih sneÏnih
plasti so ãrnela njegova gola juÏna poboãja, kakor bi se
nala‰ã izlu‰ãila iz snega, da se zakotalijo zdaj pa zdaj
navzdol in pokopljejo pod sabo borna seli‰ãa.

Dolgo je Danijel strmel na Dobraã in njegove oãi se

niso mogle loãiti od njega. Zakaj spominjal se je rutar-
‰ke govorice o Dobraãu in o Ko‰utniku, ki jezdi tjakaj
vsak dan na divjem kozlu. A obenem so mu hitele misli
daleã dol v Martuljek. Glej, zdajle izide sonce, zlato se
razgrne nad samotnim domovanjem, mladenka se na-
smeje soncu in zlati prameni se vsujejo okrog njene gla-
ve. A ljudje po vasi govore o ãarovnijah in ne vedo, da je
sonce, samo sonce po domaãiji in ni nikjer ãrnih, uma-
zanih senc . . .

»âemu gleda‰ tako ãudno na Dobraã?« ga je vpra‰ala

Marijandelj. »Ali te je strah gore?«

Danijel je zmignil z rameni. — »Res se mi zdi ta gora

ãudna,« je odvrnil. »Stoji tam, a vendar ne stoji. Ne bi
bival rad pod njo. Martuljek je paã varnej‰i. Gorje, ãe se
na Dobraãu utrgajo tiste skale, ki gledajo tako stra‰no iz
snega.«

Danijela je stresnilo in teÏka slutnja mu je ‰inila sko-

zi du‰o. A sam ni vedel, zakaj se ga je polotila bojazen,
ko je v jasnem jutru gledal na goro, ki je pre‰erno kralje-
vala nad speãimi ziljanskimi vasicami. Bila je slutnja, ki

BES

PREROK MUZELJ

je pri‰la kdove odkod in se je ãez nekaj ur uresniãila z
vso strahoto in obupom.

Pod Strmcem so jo do‰le sani rate‰kega naseljenca, ki

se je vozil v Beljak. Povabil ju je k sebi na sani in tako so
zdrãali v dolino in so pri‰li v mesto ‰e predpoldnem. Da-
nijel in Marijandelj sta takoj poiskala cerkev sv. Jakoba.
Cerkev je bila sicer dobro obiskana, ker so ljudje ostali
tam ‰e po ma‰i, ki je bila pravkar minila. Marijandelj je
bila Ïalostna, ko je zvedela, da danes ne bo veã nobene
ma‰e. Videla je in spoznala, da ji njena boÏja pot ne bo
nikoli pri‰teta k boÏjim potom, ker se niti ma‰e ni mogla
udeleÏiti. Tiho je sedela v zadnji klopi in premi‰ljala, kaj
naj ukrene. A takoj ji je pri‰el na misel Muzelj in nje-
govo naroãilo. Zganila se je in se ozrla po sinu, ki je stal
tam v kotu pod obokanim korom.

»Gre‰ila ne bom, ãe se ravnam po prerokovih bese-

dah,« je pomislila. »Siromaku Danijelu bo pa le poma-
galo, ãeprav ni niãesar kriv. Z namenom sem priroma-
la do sv. Jakoba in ta namen lahko brez skrbi poloÏim
svetniku pred noge. Poi‰ãem gospoda PrimoÏa, pa mi
pomore v sili.«

Ljudje so zapu‰ãali cerkev, ker se je bliÏalo poldne.

Marijandelj je ‰la v zakristijo in vpra‰ala cerkvenika po
gospodu PrimoÏu. No, gospod PrimoÏ je bil tam in Ma-
rijandelj mu je zgovorno potoÏila vse svoje skrbi in teÏa-
ve. Stari duhovnik je zmajal trikrat z glavo in je Marijan-

BES

PREROK MUZELJ

delj potrdil v njeni veri v sinovo nedolÏnost in njegovo
pravo vero. A hotel jo je popolnoma pomiriti in pregnati
za vselej njene dvome. Zato ji je naroãil naj pride s si-
nom k popoldanski sluÏbi boÏji, kjer bo pri stranskem
oltarju opravil nad njenim sinom potrebno poboÏnost.

Marijandelj je od‰la vsa vesela in zadovoljna iz cerk-

ve. Z Danijelom sta se napotila v malo krãmo ob Dravi,
kjer sta pouÏila svoje bra‰no in spila merico tirolskega
vina. Zvonovi pri sv. Jakobu so Ïe pozvanjali, ko sta se
napotila nazaj v cerkev. Stopila sta naravnost k prazni
stranski kapelici, kjer so brlele v motnem svitu tri debele
vo‰ãene sveãe. Marijandelj je pokleknila in pomignila
sinu, naj poklekne tudi on.

Danijel se je ãudil, zakaj kleãita pred praznim oltar-

jem, ko se vendar vr‰i sluÏba boÏja pred glavnim oltar-
jem. No, domislil si je, da je to mogoãe kapelica sv. Jako-
ba, patrona rajnkega oãeta. Gledal je po slikah in je vi-
del, da stoji v oltarju velika slika Matere boÏje, ki ji je
bilo srce prebodeno s sedmimi meãi. In se je ãudil ved-
no bolj, a matere ni hotel vpra‰ati, ker je smatral govor-
jenje v cerkvi za velik greh.

Mimo njega je stopil nesli‰nih korakov star duhovnik,

obleãen v belo haljo, ki mu je segala do peta. Pokleknil
je na spodnje stopnice pred oltarjem in se zatopil v glo-
boko molitev. Potem pa se je obrnil naravnost do Dani-
jela in ga je prekriÏal z dolgim kriÏem. ·e bliÏe je stopil,

BES

PREROK MUZELJ

trikrat je po‰kropil kleãeãega fanta z blagoslovljeno vo-
do, pa je pokleknil spet in odmolil molitev. Nato pa je
od‰el.

Danijelu se je zdelo, da sanja. Mrzel znoj mu je stopil

na ãelo in sklonil je glavo. Misel za mislijo se mu je po-
dila po glavi, a nobena se mu ni zdela prava. Samo to je
vedel, da je bilo to blagoslavljanje namenjeno samo nje-
mu in nikomur drugemu. In ãemu in zakaj sam Bog
vedi . . .

A hipoma se je domislil ãudnega in skrivnostnega

materinega vedenja v zadnjih dneh. âemu se je napra-
vila prav danes na boÏjo pot in je vzela njega s sabo?
Dopoldne je bila v zakristiji in je gotovo naroãila vso to
poboÏnost samo zaradi njega. In duhovnik je molil nad
njim in ga ‰kropil, kakor da je zagre‰il nekaj stra‰nega,
kar more odpustiti samo cerkev. A kaj je zagre‰il? V
enem samem trenutku je Danijel preletel vse svoje Ïiv-
ljenje, a velikega madeÏa ni mogel videti nikjer.

Domislil se je rutar‰kih ljudi in domislil se je tudi pre-

roka Muzlja, katerega je bil ‰e predvãeraj‰njim potlaãil
v sneg. Po u‰esih mu je zazvenela Muzljeva beseda »ob-
sedenec« in videl je ljudi, kako se mu umikajo in gledajo
plaho za njim ter se celo kriÏajo. In v srcu mu je posta-
la vsa resnica hipoma jasna: za obsedenca ga smatrajo
in celo njegova lastna mati je dvomila o njem in ga sma-
trala za obsedenca.

BES

PREROK MUZELJ

Danijel je glasno zajeãal in si zatisnil obraz z rokami.

A Ïe naslednji trenutek je skoãil na noge in zbeÏal iz cer-
kve. Zunaj ga je dohitela mati, ki ga je obupano klicala.
Danijel jo je zagledal in se ustavil. — »Kaj ste mi storili,
mati?« jo je vpra‰al z divjim glasom.

»Oh, Danijel, ne bodi hud!« ga je prosila Marijandelj

jokaje. »Saj nisem verjela . . . ljudje so govorili tako. In
prerok Muzelj je prerokoval tako in mi svetoval, naj te
privedem sem k sv. Jakobu . . . Saj nisem verjela . . .
verjemi mi, da nisem verjela . . .«

Danijel je ‰krtnil z zobmi; prijel je mater za roko in jo

stisnil tako, da jo je zabolelo. — »Muzelj je prerokoval
tako o meni? Muzelj?« je govoril razjarjen. »O, da ga
imam zdaj v pesteh, ne izpustil bi ga Ïivega . . . Za ob-
sedenca napravi po‰tenega kr‰ãanskega ãloveka. In vi,
mati, mu ‰e celo verjamete. Kje je bila va‰a materina lju-
bezen?«

Marijandelj se je oklenila njegove desnice in zajoka-

la krãevito: »Odpusti, Danijel! Saj nisem verjela . . . Kri-
va sem, da sem te privedla semkaj in ti Ïe prej nisem po-
vedala resnice. Grdo sem ravnala s tabo, a verjela nisem,
oh, nisem mogla verjeti . . .«

A v Danijelu je vrela kri in divji srd se ga je bil vsega

polotil. Otresel se je matere in je stopil naprej, da bi po-
begnil, ker ga je bilo vsega sveta sram. — »Danijel!« je
zavpila mati obupno za njim. A sin se ni okrenil, ampak

BES

PREROK MUZELJ

je beÏal preko trga proti ozki ulici, ki je zevala nedaleã
tam med dvema visokima, lepo barvanima hi‰ama.

»Zdaj gre in me ne pogleda nikoli veã,« je zatarnala

Marijandelj in je hotela pohiteti za sinom. A tisti hip se
je zamajala zemlja pod njo, da je omahnila in padla. Za-
buãalo je krog nje z oglu‰ljivim grmenjem, da si je ne-
hote zatisnila u‰esa. In je ‰e videla, kako se je nad njo
visoki zvonik zasukal in se preklal na dvoje. A Ïe ga ni
bilo veã in tudi cerkev se je sesedla z groznim tru‰ãem,
kakor da jo je potlaãila neznanska sila.

Marijandelj je zavpila v silnem strahu, a Ïe isti trenu-

tek je padel kamen iz vi‰ine in jo zadel v glavo. Marijan-
delj se je zgrudila in je obleÏala nezavestna na tleh . . .

BES

PREROK MUZELJ

anijel je moral obstati, ‰e preden je zavil v ulico,
zakaj tla pod njim so se sunkoma tresla, da ni mo-

gel nikamor naprej in ga je priãelo metati, da se je le s
teÏavo obdrÏal na nogah. Po zraku je vr‰alo ãudno, ne-
poznano buãanje, hi‰e pred njim so se zibale, kakor da
hoãejo skoãiti iz nev‰eãnih temeljev. Zdelo se mu je, da
je pijan ali pa ga preganja neznosna vroãica, da ne more
iti ravno naprej in ga zana‰a na vse strani. A Ïe je videl,
kako so se zamajale hi‰e pred njim in ‰e preden je uteg-
nil pomisliti, sta se podrli oni dve veliki, lepo barvani
hi‰i kakor dve igraãici in iz razvalin se je dvignil gost
prah in dim.

»Moj Bog, to je potres,« je zavpil Danijel. ·e je stal

kakor prikovan sredi trga in sam ni vedel, kam bi se obr-
nil. Strahovito buãanje in grmenje je zatulilo po vsem
mestu, zemlja je odskakovala in prevrgla tudi Danijela.
A siloma se je pobral in gledal okrog sebe, a ni videl
niãesar veã razen razvalin, ki so leÏale razmetane krog
in krog. Du‰eã dim se je priãel plaziti nizko po tleh; raz-
valine so gorele in ogenj je tlel vsepovsod, kamor je po-
gledal. A Ïivega ãloveka ni videl nikjer in tudi ãlove‰kega

BES

PREROK MUZELJ

glasu ni bilo od nikoder. Lasje so se mu najeÏili, ko je
pomislil, da so te grozne razvaline pokopale pod sabo
vse, kar je bilo pred trenutki ‰e Ïivega.

In tedaj se je spomnil matere, ki jo je bil pustil v cer-

kvi. Strahoma se je okrenil, pa ni videl zvonika in cerk-
ve nikjer veã. Le visoka grmada razmetanih kamnov je
leÏala pred njim kakor ogromno groblje, ki so ga nasu-
li divji ajdje nad mrtvimi bojevniki. — »Mati!« je zavpil
Danijel v silni grozi. Zdrvel je preko trga in je obstal kraj
razvalin. A videl ni niã drugega kakor kamenje, in je
vedel, da leÏi pod tem kamenjem stotine onih ljudi, ki so
pred nekaj trenutki ‰e molili v cerkvi pri sluÏbi boÏji.
Srce mu je zastalo od groze, da se je prijel z obema ro-
kama za glavo. — »Mati!« je zaklical, da je prevpil
grmenje, ki je buãalo vseokrog njega. A je vedel, da vpije
zaman, ker je bil prepriãan, da mati leÏi strta in mrtva
pod cerkvenimi razvalinami kakor vsi drugi. Hotel se je
vreãi med razmetano kamenje in ga razgrebsti, da re‰i
vsaj truplo iz groznega groba, a je vedel, da s svojimi
rokami ne more opraviti niãesar.

»Mati!« je zavpil ‰e enkrat obupno. ·el je ob razvali-

nah in je tedaj zagledal nedaleã tam ãloveka, ki je leÏal
sredi ceste kraj kopice snega. Danijel je stekel k njemu
in pokleknil kraj njega. Radost mu je stisnila srce, zakaj
spoznal je mater. Preko ãela se ji je bila napravila sraga

BES

PREROK MUZELJ

krvi in ko ji je razvezal volneno ruto, je videl, da so ji bili
vsi lasje krvavi.

»Ubilo jo je in zdaj je mrtva,« je spreletelo Danijela.

Dvignil je mater v svoje moãno naroãje in je s skrbjo po-
mislil, kaj naj ukrene. — »Morda pa le ‰e ni mrtva,« je
dejal. »Mogoãe je samo nezavestna. Da imam vodo pri
roki, bi jo ‰e priklical v Ïivljenje.«

A vode ni bilo tod nikjer. Toda Danijel se ni pomi‰ljal,

ampak je hitel s trga. TeÏka je bila njegova pot, ulic ni
bilo veã, ker so jih zasule poru‰ene hi‰e. Moral je narav-
nost ãez razvaline, a to je bilo nevarno, ker mu je izza
ru‰evin bruhal dim naravnost v obraz, da ga je du‰ilo.
Obenem pa ni mogel varno stopati, ker mu je bilo bre-
me vendarle preveã na poti in se ni mogel zaslanjati z
rokami. A vendar ni odnehal, ampak se je trudoma pla-
zil med razgretimi ru‰evinami, med dimom in ognjem,
ki se je tu pa tam zaganjal iz razru‰enega zidovja. Za
smer niti ni vedel, a mu je bilo vseeno, kam se je obrnil.
Priti je hotel samo do vode in iz mesta, ki ga je tako stra-
hotno zadela ‰iba boÏja.

Stra‰na je bila ta njegova pot in Danijel je ni mogel

pozabiti do konca Ïivljenja. Sam se je ãudil, da jo je mo-
gel zmagati, a zmagal jo je vendarle. Preplezal je ru‰e-
vine in je onkraj njih dospel do obseÏnega prostora, kjer
ni bilo hi‰. Zasopel je globoko, ker je bil zrak tod ãistej‰i,
dasi so se nad njim valili teÏki oblaki ãrnega dima. A

BES

PREROK MUZELJ

ustavil se ni niti za trenutek, ampak je beÏal iz mesta
proti polju, ker je vedel, da je samo tam popolnoma
varen. Zdaj je prviã zagledal ljudi, bila jih je velika tol-
pa, ki so hiteli na vso sapo in z obupnim kriãanjem
mimo njega. — »Ti ljudje paã vedo, kod gre prava pot na
varno,« je pomislil in zdrvel za njimi.

Marijandelj je bila teÏka, da so Danijelu naposled pri-

ãele roke dreveneti. A ‰e tesneje je stisnil mater k sebi in
je beÏal dalje, dalje. Pred sabo je zagledal skupino lese-
nih hi‰, ki jim je potres prizanesel. A Danijel se jim je
ognil in je zavil naravnost po snegu na ‰iroko polje, ki se
je ‰irilo Ïe tik za lesenimi hi‰ami. A tudi na polju se dol-
go ni ustavil, obstal je ‰ele na cesti ob vodi, ki je tekla v
ozkem jarku tik ob cesti. PoloÏil je Marijandelj na sneg,
s prgi‰ãem je zajemal vodo in ji je razmoãil od krvi strje-
ne lase. Zagledal je na temenu rano, ki pa ni bila velika
in ki jo je Danijel skrbno izpral in obvezal s kosom last-
ne srajce. Moãil ji je mrzlo ãelo z vodo in Marijandelj se
je naposled zavedla.

»Ti si pri meni?« se je zaãudila. »In sem Ïe mislila, da

si pobegnil in te ne bo nikoli veã nazaj . . .«

»Nisem pobegnil,« je odvrnil Danijel in se je zasme-

jal od veselja, da je mati zopet oÏivela. »Iskal sem vas in
sem vas na‰el ob poru‰eni cerkvi. Samo kamen vas je
udaril na glavo.«

BES

PREROK MUZELJ

Marijandelj se je zamislila za trenutek. A hipoma se je

spomnila podirajoãega se zvonika, spomnila se je, kako
se je majala zemlja pod njenimi nogami in stra‰nega
bobnenja, ki ga je ‰e sli‰ala, ko se je zgrudila na zemljo.
— »Jesuz, Marija!« je vzkliknila. »Kaj se je zgodilo?«

»Potres je,« je odvrnil Danijel zamolklo. »Razru‰il je

ves Beljak in zdaj beÏiva domov, da se otmeva. Stra‰no
grmi pod nebom in nad zemljo. A nevihte ni videti ni-
kjer.«

In res — sem od leve strani, od tam, kjer se je dvigal

Dobraã, je prihajalo votlo grmenje, kakor da kljub zimi
razsaja nad njim najhuj‰a nevihta. Danijel je paã gledal
tja gor, a ni mogel videti niãesar, ker je bilo vse ozraãje
zastrto, a ne z meglami, ampak z dimom, ki se je leno
valil iz kraja v kraj in se vedno bolj gostil. Zdelo se je, da
gori vsa prostrana pokrajina, a ne samo ãlove‰ka biva-
li‰ãa in gozdovi, ampak tudi zemlja, dasi jo na gosto po-
kriva zmrzli sneg.

»Moj Bog, ali je napoãil sodni dan?« je pomislil Dani-

jel in ob‰la ga je skrivna groza, da se je trikrat prekriÏal.
»Pojdiva, mati, da zbeÏiva iz tega stra‰nega kraja.«

Marijandelj je jeãala in si je z dlanmi zatiskala boleãe

ãelo. A vendar je poizku‰ala, da bi vstala. A vsakokrat se
je je polastila huda vrtoglavost, da je omahnila in pad-
la nazaj na sneg. — »Ne morem, ne morem,« je zdiho-

BES

PREROK MUZELJ

vala. »Pusti me, Danijel! Pobegni sam, da se vsaj ti re‰i‰
iz te groze . . .«

»Tiho, mati, in nikar ne jadikujte!« ji je velel Danijel.

Ker mu ni preostalo drugega, jo je pobral spet in na ro-
kah nesel po cesti. Sam ni vedel, ali gre po pravi poti
proti domu, a vendar ni odla‰al, ampak je ‰el kar na sle-
po naprej. Z grozo v srcu je mislil, da noã Ïe ni veã da-
leã in da bo moral nositi oslabelo mater na rokah vso
pot do daljnega doma. A na sreão ga je dohitel moÏ, ki
je beÏal po cesti. Danijel ga je ustavil in ga vpra‰al, ãe
vodi ta cesta naravnost na Koren.

Mo‰ki je bil ves zasopel in znojen. — »Cesta je prava

. . . Sodnji dan, kriÏ boÏji, usmili se! Sodnji dan . . .« je
odvrnil ãlovek in Ïe je beÏal naprej in se niti ozreti ni
utegnil.

Danijel je stopal dalje, tako hitro, kakor je mogel s

svojim bremenom. Buãanje v zraku ni prenehalo, samo
ti‰je je postajalo in se je vedno bolj oddaljevalo. Samo
dim je postajal gostej‰i in je bil tem neznosnej‰i, ker ni
bilo vetra, da bi ga razganjal. Marijandelj je molãala,
samo jeãala je prikrito in stiskala obraz k sinovim prsim.
Dolge ure je Danijel Ïe nosil svoje breme in roke so mu
spet odrevenele. Moral je poãivati in se je zato vsedel v
sneg in poloÏil mater na svoja kolena. — »Da bi me do-
hitel voznik,« si je zaÏelel. »A voznika ne bo od nikoder.

BES

PREROK MUZELJ

Nositi bom moral mater prav do doma vso noã in ‰e
dalj, ãe Bog ne preloÏi drugaãe . . .«

Marijandelj je odprla oãi in ga pogledala ljubeãe ka-

kor ‰e nikoli. — »Danijel,« je govorila s proseãim gla-
som. »Odpusti mi, da sem ti napravila to sramoto. A
sem te imela rada in sem se samo bala zate. Ker so ljudje
govorili tako in je Muzelj prerokoval . . . O, hudo mi je
bilo in sem verjela in ti napravila sramoto . . .«

Zajokala je glasno, a Danijel ji je ‰inil z roko preko

skeleãega ãela in je stisnil ustnice. — »Tiho, mati!« je re-
kel. »âemu se razburjate? Saj mi niste storili hudega.
Vsega je kriv samo Muzelj in njegov strupeni jezik. Vi pa
bodite tiho, mati!«

»Pusti me v snegu!« je prosila Marijandelj. »Glava mi

hoãe razpoãiti in ne morem nikamor. Pojdi sam naprej,
da ubeÏi‰ boÏji kazni. Mene pa naj zadene, zasluÏila
sem jo.«

Potihoma je jokala, a Danijel je ni mogel potolaÏiti.

Zato jo je pustil v miru in je ãakal, da se mati izjoãe. Gle-
dal je po cesti, ki se je vila v ‰irokih ridah proti mestu, ki
ga je zakrival gost dim, kakor da ga je sram in noãe po-
kazati nebu strahote, ki jo je poklical siloviti potres nad
nesreãno mesto. A sredi dima je Danijel zapazil nekaj
ãrnega, ki se je naglo pomikalo po cesti in se je vedno
bolj bliÏalo.

BES

PREROK MUZELJ

»To so gotovo konji,« se je razveselil Danijel. PoloÏil

je mater na sneg in je stopil na cesto. Bili so res konji, ki
so drveli na vso sapo po cesti in vlekli prazne sani. —
»Zdivjali so,« si je rekel Danijel. »Sani so prazne in ãlo-
veka ni na njih. Glej, celo Ïivali so pobesnele od groze.«

Konji so bili Ïe blizu, vajeti so se vlekle za njimi in sani

so ‰vigale sem in tja po gladko izvoÏeni cesti. A Danijel
ni prav niã pomi‰ljal; skoãil je konjem nasproti in pogra-
bil z vso moãjo za uzdo. Konji so ga potegnili za seboj in
ga vlekli precej ãasa po cesti. A Danijel ni izpustil vaje-
ti in je na vso moã zadrÏeval konje, ki so se vedno bolj
ustavljali in so se naposled resniãno ustavili. Bili so vsi
znojni in penasti in so se tresli po vsem telesu.

»Hvala Bogu, zdaj se bova pa peljala,« se je oddahnil

Danijel. »Iz najhuj‰e sile sva se re‰ila in pot domov je
nama odprta na steÏaj. Sam Bog ve, kaj je z voznikom?
Poãakam ga, morda pride takoj.«

Polagoma sta se konja popolnoma pomirila in se nista

pla‰ila, ko ju je Danijel pokril z odejo, ki jo je na‰el na
saneh. Dvignil je mater in jo poloÏil na seno, s katerim
so bile nastlane sani. Marijandelj se ‰e zmenila ni za to
in je ‰e vedno jeãala, da je Danijel mislil, da se je je ne-
zavest spet polotila. In se je oziral po vozniku, a ga ni
bilo od nikoder, dasi je preteklo pol ure, odkar ga je ãa-
kal.

BES

PREROK MUZELJ

»Konja sta pobegnila iz mesta,« si je dejal Danijel na-

posled. »Skoro gotovo so razvaline pokopale voznika
kakor sto in sto drugih ljudi. In ga zdaj lahko ãakam vse
dni. Kar poÏenem — za voznika pa Ïe zvem pozneje.
âasa bom imel zadosti.«

In se je res vsedel v sani. Skrbno je mater pogrnil s

toplo, volneno odejo in je pognal. Naglo sta beÏala ko-
nja po gladki cesti proti strmim karavan‰kim goram. Za-
vila sta v visok klanec in sta prhala med ãrnimi ‰umami
proti Strmcu, ki ãepi visoko vrh gore. Danijel se je ozrl
tu pa tam na mater, ki je leÏala udobno na saneh in je
menda spala, ker se ni niti enkrat oglasila.

Na Strmcu je ustavil konja, da se nekoliko odpoãije-

ta. Stopil je v nizko krãmo, da naroãi za mater nekaj top-
lega. V krãmi je bilo le malo ljudi, ki pa so bili vsi zbega-
ni. Ko jim je Danijel povedal, da prihaja naravnost iz
Beljaka, so ga obsuli s samimi vpra‰anji. A Danijelu se je
mudilo in naglo je pograbil lonãek, ki ga je krãmarica
napolnila z vroão juho, in je stopil k sanem. Marijandelj
je sedela na senu in zaãudena gledala okrog sebe. —
»Juhe sem vam prinesel, mati,« ji je rekel Danijel. »Da
se malo ogrejete in vam odleÏe.«

Marijandelj je posrebala juho z vso slastjo. ·e bolj se

je vzravnala in vpra‰ala: »Pa kje sva, Danijel? Tako ãud-
no se mi zdi, da niti ne vem, kam sva pravzaprav pri‰la.«

BES

PREROK MUZELJ

»Na Strmcu sva,« je odvrnil Danijel. »Îe sva na na‰i

strani in sva ubeÏala grozi.«

Marijandelj ga je pogledala s solznimi oãmi in dosti ni

manjkalo pa bi bila zajokala na glas. — »Sinko, sinko,«
je rekla. »Dana‰nje poti ne pozabim nikoli. In tebe ne
pozabim nikoli, o, nikoli . . .«

In je omahnila na seno in se zavila v toplo odejo. Da-

nijel se je pa naslonil na sani in gledal v deÏelo, ki se je
razgrinjala tam doli. Nizko, nizko jo je pokrivala siva,
teÏka koprena, a ta koprena ni bila megla, ampak dim,
ki se je zagrizel naravnost v sneg. Pod tem dimom pa je
leÏalo sto in sto domov, ki so pokopali pod sabo svoje
gospodarje, njihove otroke in vnuke. A kar jih je ostalo,
begajo zdaj med razvalinami in dimom in z groznim
vpitjem kliãejo svoje drage, ki jih ne bodo videli na tem
svetu nikoli veã.

Danijel je zrl z Ïalostnimi oãmi po tej nesreãni po-

krajini, ki je bil davi nanjo gledal z veseljem in s ‰e veã-
jim spo‰tovanjem. Gore tam zadaj so se dvignile iznad
dima, sonce je bilo Ïe davno za‰lo in mrak je legal na
doline. Danijelov pogled je obvisel na Dobraãu, spenja-
joãem se onkraj prve doline v ko‰ato nebo. In se je zaãu-
dil, da je kriknil na glas. Dobraã je bil preklan in z juÏ-
nega poboãja je bil sneg izginil popolnoma. Skal ni bilo
nikjer veã, le zamazana zemlja je strmela hudobno med
svet; od tam je ‰e vedno prihajalo votlo bobnenje, kakor

BES

PREROK MUZELJ

da se trese vsa gora in vali prst, kamenje in vse, kar hra-
ni v sebi, naravnost v dolino, da jo popolnoma zasuje. Iz
doline pa so vstajale zamazane megle in se dvigale in
spet padale, kakor da uganja tam zloben ãarovnik naj-
huj‰e ãarovnije.

»Dobraã se je podrl,« je spreletelo Danijela in lasje so

se mu jeÏili. »Vso ziljansko dolino je zasul. Gorje, gorje
nesreãnikom!«

Dolgo je stal tam in od groze so mu odrevenele noge,

da se ni mogel ganiti z mesta, a kaj ‰ele, da bi zlezel na
sani. Veãer se je nagibal vedno bolj, na jasnem nebu se
je tik nad Ponco vÏigala veãernica. Strm‰ki zvon je po-
zvanjal k noãnemu pokoju, veter je zaÏviÏgal s srepim
ÏviÏgom v samoto karavan‰kih gora. In noã je legla na
zemljo, tako ãrna noã kakor Ïe dolgo ne.

In tako se je leta 1348. konãal v Korotanu nesreãni

dan 25. januarja.

BES

PREROK MUZELJ

VI.

uzelj je Ïdel v grelnici in je premi‰ljal, kako bi si
izmislil kaj velikega in pomembnega, da bi lah-

ko ljudem tri dni prerokoval, ali pa mogoãe ‰e dalj, ãe bi
prilika nanesla in ãe bi bilo treba. A Muzlju so se danes
misli nekaj zapletale in zatikale, da mu niso pri‰le nika-
mor naprej. In je mislil in modroval sam pri sebi: »Ona
reã z jastrebom in petelinom se mi je imenitno obnes-
la. Kakor nala‰ã je prifrãal jastreb, ‰koda, da ga ‰e danes
ni od nikoder. Lahko bi odnesel jarãico ali pa tisto, ki
ima oskuben vrat in leÏe poleti najlep‰a jajca. Zaradi
oskubljenke bi se dalo prerokovati marsikaj, na primer
o su‰i in toãi. A jastreba ni in moram molãati ko bi rad
govoril, da bi mi ne bilo treba molãati . . . Preteto je
dandanes dolgãas na svetu.«

Prevrgel se je v grelnici na drugo stran in zagodrnjal

glasno, da se ga je sli‰alo po vsej izbi. — »Potres je bil
vãeraj,« je govoril sam sebi. »Po‰teno se je zamajalo in
sem mislil, da se z grelnico vred pogreznem naravnost
v ogenj. A kaj potres! Saj sem ga prerokoval zaradi jas-
treba in petelina in mi nazadnje tudi ni prizadejal prav
niã. Pa ni vredno, da govorim o njem. Kaj drugega se mi

BES

PREROK MUZELJ

hoãe, kaj veãjega in lep‰ega. A se ne dogodi nobena
stvarca na svetu in moja prero‰ka slava pojde vrabcem
ÏviÏgat.«

Nevoljno se je pretegnil in zazdehal, da so mu drob-

ne, prihuljene oãi kar zlezle v jamice. A tedaj so se od-
prle duri in v izbo je skoãila Pavlekova najmanj‰a kakor
vihra. — »Stric, stric, ali spite v grelnici?«

»Molãi, neumnica!« se je obregnil Muzelj. »Ne budi

strica, ki je vreden, ‰e bolj pa potreben zlatega miru.«

»Pa spite, stric!« je odvrnilo dekletce malomarno.

»Hotela sem vam nekaj povedati. Rjava podlasica je bila
prejle na vrtu. Oh, to bi vi spet lahko prerokovali in mi
bi vam vse verjeli.«

Muzelj je Ïe planil iz grelnice in zlezel s peãi. Pogra-

bil je dekletce z obema rokama in je velel: »Govori, Min-
ca! Kaj je storila rjava podlasica? Govori! Nemara prav
to, kar sem priãakoval in ãesar mi ‰e manjka k najveãje-
mu prerokovanju. Govori, du‰ica — srãek, govori!«

»Kako naj govorim, ko me pa tako stiskate?« je od-

govorila Minca in se zvijala na vso moã, da bi se re‰ila
iz trdih rok. »Pustite me! ·e ‰labankico mi raztrgate, pa
bom imela.«

Muzelj jo je res izpustil, ker je hotel hitro zvedeti no-

vico, ki jo je vedelo dekletce. A potrpeti je moral, preden
je zvedel vse. Skoro bi rekel, da je bilo vse to nazadnje
prav navadna reã. Podlasica se je splazila h koko‰im,

BES

PREROK MUZELJ

po‰teno jih je spla‰ila, potem je pa smuknila v hlev, kjer
se je preganjalo pet belih kuncev. In se ne ve, ali je bila
res podlasica ali pa krvoloãna kuna. Minca je vedela
samo to, da je planila na samãka in mu pregriznila vrat.
Par trenutkov je ãepela na njem, potem je od‰la poãasi
iz hleva, ‰e malo je ponagajala koko‰im in je izginila kar
naenkrat z dvori‰ãa.

Muzlju je Ïarel obraz, ko je poslu‰al to krvoloãno

zgodbo. Pograbil je Minco za roke in sta ‰la v hlev in sta
videla mrtvega samãka, ãigar kri je podlasici ute‰ila na-
vadno zimsko Ïejo. Muzelj se je neprestano praskal za
desnim u‰esom, momljal je nerazumljive besede in od-
‰el zami‰ljen nazaj v izbo ter je zlezel nazaj v grelnico.
— »Zgodilo se je spet nekaj,« si je govoril zadovoljno.
»Zdaj pa pridejo ljudje in me dregnejo: prerokuj, Mu-
zelj, zaradi samãka in podlasice prerokuj! Hoho, pa jim
naprerokujem, da jim bo zadosti. In vse po resnici in le
vse po resnici . . .«

Gospodinja, Muzljeva svakinja, je stopila v izbo in je

bila vsa prestra‰ena. — »Ali spi‰?« je zaklicala. Toda
Muzelj se je potuhnil, ker je mislil, da ga Katra naÏene
napravljat drva, a to Muzlju ni nikdar prav niã di‰alo.
Zato je molãal in se delal, kakor da ga ni v grelnici.

»Muzelj, stra‰ne reãi ti moram povedati. Ali sli‰i‰?« je

nadaljevala Katra. »Oh, ãesa vsega mi ni Înidarica prej-

BES

PREROK MUZELJ

le pripovedovala! V Beljaku je bila vãeraj na boÏji poti.
Pa je komaj u‰la bridki smrti. Ali me sli‰i‰, Muzelj?«

Muzelj je Ïe prasnil s peãi in je sedel na klop. Niãesar

ni rekel, ker je vedel, da mu svakinja Ïe sama vse pove.
In Katra ni bila tiho, ampak je pripovedovala, kar je zve-
dela od bolne Înidarice, ki jo je Danijel ponoãi pripeljal
na saneh domov. Ves Beljak je razru‰il potres, da so Ïa-
lostno konãali vsi ljudje; pol Dobraãa se je podrlo in za-
sulo je gradove in vasi in odrezalo Zili pot, da se je raz-
lila po dolini in je zdaj jezero povsod tam, kjer so Ïiveli
veseli ljudje. Stra‰no je bilo in nesreãna Înidarica je ‰e
danes od prestane groze bolj mrtva nego Ïiva.

Muzelj je kimal z glavo in kozavo lice se mu je sveti-

lo v silni radosti. — »Ali mar nisem prerokoval vsega
tega?« je rekel, ko je Katra za trenutek utihnila. »Jastreb
in petelin sta pomenila vse to in sta pomenila ‰e nekaj
veã. A za zdaj ‰e molãim, ker sta pri‰la vmes tudi pod-
lasica in samãek . . . A kako se je re‰ila Înidarica in oni
nepridiprav, ki je gre‰no, da izpregovorim njegovo ime?
Samo onadva sta ubeÏala, a vse drugo v Beljaku je po-
ginilo? Samo onadva, pravi‰?«

»Samo onadva sta pri‰la sreãno iz cerkve,« je odvrnila

Katra. »Danijel je zbeÏal prvi, a za njim je hitela tudi
Înidarica. Tako sta se re‰ila, menda ju je o pravem ãasu
poklical iz cerkve sam angel varuh.«

BES

PREROK MUZELJ

»Sam angel varuh,« je pritrdil Muzelj in ves obraz se

mu je stisnil v ãudne gube. »Verjemite mi, Katra, da mo-
goãe sam angel varuh ali pa kdo drugi, ki je malo dru-
gaãen kakor so angeli. Vemo mi preroki marsikaj, kar ne
veste vi drugi spet.«

Muzelj se je spet obrnil in zlezel nazaj v grelnico. ·e

poslu‰al ni veã Katre, ki je jadikovala ‰e nekaj ãasa, a ko
je videla, da je nihãe ne poslu‰a, je hotela oditi iz izbe,
da poi‰ãe moÏa na skednju. A Ïe na pragu jo je ustavil
Muzelj in ji zaklical: »V hlev poglej! Samãek je mrtev.
U‰ãenila ga je prejle rjava podlasica. A to pomeni nekaj
posebnega. Povem ti pa drevi vse. In bo spet nesreãa.«

»KriÏani Bog!« je vzdihnila prestra‰ena Katra in od‰la.
Muzelj se je v grelnici vlegel na trebuh. Z rokami si je

podprl glavo in zloben smeh mu je kroÏil okrog ustnic.
Kimal je z glavo in modroval: »Angel varuh, Înidarica
in njen obsedeni nepridiprav. Glej, pa ga je res gnala k
sv. Jakobu, da izÏenejo hudobca iz njega. A hudobec je
pretkan in bo prej beÏal, preden ga prime‰ za rep. ·te-
vilka prva. Cerkev se poru‰i oni trenutek in tudi ves Be-
ljak. ·tevilka druga. In Dobraã se prav tisti ãas podre. Pa
kam bo zdaj jezdaril Martuljkov ãarovnik svojega koz-
la? In kje bo ãakala dobra‰ka ãarovnica na svojega ljubã-
ka? Hehe, ãudno. ·tevilka tretja. K ‰tevilki ãetrti pa mo-
rata priti na vsak naãin tudi na‰ rajnki samãek in rjava
podlasica. In bo ‰tevilka pet, kolikor jih je paã treba za

BES

PREROK MUZELJ

po‰teno prerokovanje. ·ivilja — prerokinja je rekla tako
in nji paã ne bom ugovarjal. ·tevilk pet imam in danes
bo prerok Muzelj spet v svoji popolni ãasti.«

A ni se veã dolgo obotavljal v grelnici, ker je vedel, da

se bo kmalu zmraãilo. A Muzelj je dobro vedel, da imajo
takole ob prvem mraku vraÏe in prerokovanje najveãjo
moã. In je zavil naravnost k Citrarju, kjer je bilo najveã
deklet, a dekleta so se mu zdela izmed vseh ljudi najbolj
lahkoverna. Hotela so Ïe odloÏiti ‰ivanje, ker je bila v
izbi Ïe tema, a pri medli svetlobi trske niso veã videle
vbadati.

Muzelj se je ponorãeval z njimi kakor navadno. A de-

kleta niso bila prav niã razpoloÏena za ‰ale, ker so bila
ves dan govorila samo o vãeraj‰njem potresu. Muzelj je
takoj spoznal vse to in je videl, da teãe voda prav na nje-
gov mlin. Zadovoljno se je vsedel v kot za peã in je spre-
govoril: »Hudi ãasi, nesreãni ãasi. A so ‰e dobri, ãe ãlo-
vek premisli, da pridejo za njimi ‰e slab‰i, ‰e huj‰i. In
sem vse premislil in sem dejal takole: ·iba boÏja je po-
tres in potres nas tepe zato, ker smo gre‰niki. In se mo-
ramo spokoriti ‰e o pravem ãasu. Tako mislimo mi, ki
smo vsaj ‰e nekaj dobri. A je dosti takih, ki niso niti naj-
manj dobri, ampak uganjajo ãarovnije gospodu Bogu v
neãast. In je sam hudobec, ki hodi med nami in uganja
svoja huda dela po obsedencih. âuvajte se prvih in ãu-
vajte se drugih, dekleta!«

BES

PREROK MUZELJ

Muzljev glas je bil tako resen, da so molãala tudi ona

dekleta, ki so se hotela iz njega norãevati. Muzelj se je
ozrl po njih in v‰eã mu je bilo, da so njegove besede na-
‰le pravo mesto. Zato pa je nadaljeval s ‰e bolj po-
vzdignjenim glasom: »In sem spet premislil vse to in
reãem: Podrla se je visoka gora Dobraã in jo je bilo sram,
ker sta uganjala Martuljkov ãarovnik in ziljanska ãarov-
nica na nji samopa‰nosti. âe temu ni bilo tako, sta jo pa
podrla sama iz objestnosti. Podrla se je cerkev belja‰-
kega sv. Jakoba, ker je stopil obsedenec v njo in je po-
begnil, ko je zagledal svetnike v nji. BoÏja ‰iba je udari-
la zaradi njega vse mesto in lepo korotansko pokrajino.
In je pri‰la danes podlasica in je izpila kri najlep‰emu
kuncu. Oj, dekleta, zato bi vam prerokoval ‰e nekaj huj-
‰ega, a mera se ‰e ni dopolnila.«

Muzelj je utihnil in je gledal srepo po dekletih, ki so

se stisnila v strahu druga k drugi. A Ïe so vstala in so se
razbeÏala po vsej vasi. In ni minila ura, pa se je govori-
lo po vseh rutar‰kih hi‰ah o novem Muzljevem prero-
kovanju. Ljudje so presodili vse dogodke, ki so se tako
ãudno ujemali z Muzljevimi besedami, in so jim verje-
li. Strah jih je postalo Înidarjeve hi‰e in Ïeleli so, da bi
je ne bilo nikoli v vasi. Razloãno so videli, da tam ni vse
prav v redu in da stanuje v nji ãudna moã, ki nikakor ne
spada v po‰teno vas in med po‰tene ljudi.

BES

PREROK MUZELJ

Muzelj je hodil od hi‰e do hi‰e in se dobrikal Ïenskam

in jim je znal govoriti na srce in jih prepriãevati. Zato ni
na‰el nikjer gluhih u‰es in pozno ponoãi se je vraãal
proti domu. ·el je mimo Înidarjeve hi‰e; skozi stransko
okence je ‰e sevala medla svetloba in Muzelj se je usta-
vil. Z roko je ‰inil po kozavem licu in se posmejal. —
»âakaj!« je rekel. »Le ãakaj, ti ptiãek! Muzlja si vprião
vseh potlaãil v sneg in Muzelj ti dobro povrne. Kamor te
pa jaz potlaãim, odtam pa ne vstane‰ tako lahko. âe sem
bil kdaj resniãno prerok, sem bil zdajle, ko sem rekel
tako lepe besede.«

Sklonil se je in pljunil s ceste naravnost na Înidarjev

prag . . .

Marijandelj je leÏala z obvezano glavo na leÏi‰ãu v

svoji mali ãumnati. Danijel je stal kraj nje z lonãkom
gorkega mleka v roki. — »Pijte, mati,« je govoril. »Potem
pa zaspite! âez noã vam odleÏe popolnoma.«

»OdleÏe mi,« je odvrnila Marijandelj. »Sinko, ti si Ïe

velik in moãan. Pa ‰e vedno mislim, da si otrok. A se
kmalu Ïe oÏeni‰. Bog ti daj vrlo Ïeno, lepo bo imela pri
tebi.«

»Kaj govorite, mati?« se je zavzel Danijel.
Marijandelj se je posmehnila. — »Niã hudega,« je od-

vrnila. »Samo to ti reãem, da si sinko, kakr‰nega nima
nobena mati na svetu . . . Lahko noã.«

BES

PREROK MUZELJ

Danijel je utrnil lojevko in od‰el v izbo. Pogasil je tudi

trsko v lévi, potem pa se je zleknil po klopi. âutil je, da
je kljub vsemu truden in zaspan kakor ‰e ni bil nikoli.

BES

PREROK MUZELJ

VII.

ez tri dni je Marijandelj Ïe spet gospodinjila po
svoji hi‰i. ·e je imela glavo obvezano, a boleãine so

bile Ïe pre‰le in tudi omotica se je ni lotevala veã. A Ma-
rijandelj ni bila veã ona proÏna in Ïivahna Ïenica kakor
prej‰nje dni. Tiho je hodila po hi‰i, da so se njene sto-
pinje komaj sli‰ale; niti glasno ni govorila, kakor da se
boji, da ne bi nekoga prebudila iz spanja. Obraz ji je bil
‰e vedno rdeã in cvetoã, a vendar so se poznale na njem
ozke gube in ãrtice, ki so se priãele viti po ãelu in ob
ustih. Danijelu je stregla s posebno ljubeznijo in kadar
mu je pogledala v obraz, se je nehote streznila in oãi so
ji postale Ïalostne in so gledale proseãe, kakor da pro-
sijo odpu‰ãanja.

Med svet ni ‰la Marijandelj prav niã. Samo enkrat je

stopila do Citrarja, pa ji je bilo Ïal. Zakaj ‰ivajoãa dekleta
so umolknila, ko so jo zagledala. Plaho so se ozirala na-
njo, kakor da bi se je bala. Marijandelj se je zaãudila, a
ni hotela izpra‰evati po vzroku. Stopila je v kuhinjo h
gospodinji. A Citrarica se ji je odmikala in je bila prav
redkobesedna. Videlo se ji je na obrazu, da ji sploh ni
v‰eã in da bi bilo najbolje, ãe je ni nikoli veã blizu. Ma-

BES

PREROK MUZELJ

rijandelj je od‰la in je zaman premi‰ljala, kaj naj pomeni
to ãudno obna‰anje prav onih, ki so jo prej radi videli.

No, Marijandelj se ni menila dosti za to. Zaprla se je

v svoj dom in je delala tiho od jutra do veãera. Danijel
se je pa skril v gozd in je vozil na saneh drva v dolino. To
delo mu je pomagalo, da ni veã premi‰ljeval o onih
groznih urah, ki jih je preÏivel z materjo v Korotanu.
Zveãer, ko je stal na vi‰ini in ga je sonce ogrevalo, je mis-
lil na leseno domovanje onkraj jelove ‰ume. V duhu je
videl, kako se razsipajo sonãni Ïarki okrog samotnega
doma, a sredi teh Ïarkov je razloãno videl mladenko, ki
je stala ob vratih in se ji je ãisto zlato vsipalo okrog sme-
joãega se lica.

»Nana,« je vzdihnil Danijel in v srcu mu je vstalo spet

staro hrepenenje, ki ga je siloma gnalo do Ko‰utniko-
vega domovanja. Spomnil se je, da ga je zadnjiã Ko‰ut-
nik povabil na svoj dom. Dva dni se je zdrÏal, a tretji dan
se je napotil naravnost po gazi skozi jelov gozd.

Pes je silno zalajal za ograjo, ko je potrkal na duri. Od-

prl mu je sam Ko‰utnik, ki je v poãetku godrnjal, ko je
zagledal obiskovalca, a je postal prijazen, ‰e preden sta
pri‰la do hi‰e. — »Rekel sem ti, da se pridi gret, ãe te bo
zeblo,« je dejal. »In si pri‰el, pa te ne poÏenem.«

»âemu bi me preganjali?« je vpra‰al Danijel prosto-

du‰no. »Niã hudega vam nisem storil; zakaj bi me torej
podili?«

BES

PREROK MUZELJ

»Ljudi ne maram, sit sem jih,« je odvrnil Ko‰utnik in

je umolknil. Stopila sta v veliko izbo, ki je bila prijetno
topla in udobno opremljena. Ko‰utnik je velel Danijelu,
naj se vsede, in je postavil predenj zelenkasto ãutaro. —
»Pij!« mu je velel. »A ne boj se! Pijaãa ni nevarna, hru‰-
kin sok je, kakr‰nega delajo Ziljani.«

Danijel je moral ubogati. Sedel je za mizo in ãakal, da

priãne Ko‰utnik sam od sebe govoriti. A ker tega ni do-
ãakal, je priãel sam. Pripovedoval je o korotanskem po-
tresu in se je vendarle nekam zmedel, ko je stopila Nana
v sobo. Vse je povedal in ni zamolãal niti tega, da ga je
celo mati smatrala za obsedenca in ga radi tega vodila
na boÏjo pot.

Nana se je zganila in rdeãe lice ji je pobledelo. A Ko-

‰utnik je udaril z roko po mizi. — »Ljudje, saj pravim,
ljudje,« je rekel. »Povsod so enaki in zato jih ne morem
videti. Pa kdo jim je natvezel vse to?«

»Prerok Muzelj, saj ga poznate?« je odvrnil Danijel.

»Hodil je okrog ljudi in jim pravil, da me je obsedel sam
bognasvaruj. Obsedel menda zato, ker Muzlju nisem
pov‰eãi in sem ga prekotalil vprião ljudi v sneg, da se
mu prevroãa glava nekoliko shladi.«

»No, glejte,« se je posmejal Ko‰utnik. »Lep prerok ti

je to. In ljudje so nori, ker verjamejo takemu preroku.
Poznam jaz tega preroka. Dobrih pet sem mu jih Ïe pri-
ÏviÏgal z leskovko po zadnji plati, ko sem ga lansko po-

BES

PREROK MUZELJ

letje sreãal tu v ‰umi. Nepridiprav mi je iz zadrge ukra-
del najlep‰ega lisjaka. Zasaãil sem ga in mi je priznal, da
to ni bil prvi lisjak, ki ga je odnesel v dolino. Samo pet,
a tistih pet se mu bo dobro poznalo do konca Ïivljenja.«

»Saj se jih pa tudi spominja,« je rekel Danijel. »Tudi

vas ima v lepem spominu. Zato pa ãenãa o vas in prero-
kuje stra‰ne reãi. Veste, da ste ãarovnik in ja‰ete vsak
dan na divjem kozlu in frãite z njim na Dobraã k ljubi-
ci-ãarovnici. ·e pred nekaj dnevi vas je kazal ljudem.
Tudi jaz sem videl tisto stvar, a je bil le orel, ki je letel na
srjanske gore.«

Ko‰utnik se je zakrohotal na ves glas. — »In ljudje mu

verjamejo?« je vpra‰al.

»Seveda, pa ‰e kako!« je odvrnil Danijel. »Îe od nek-

daj se pripoveduje tod okrog povest o ãarovniku, ki sta-
nuje kraj jezerca za Akom. Îe stari ljudje so ga videli in
pripovedovali o njem. âuden je bil ta ãarovnik in sluÏil
mu je divji kozel, ki je znal letati po zraku. âarovnik je
imel ljubico tam nekje na Dobraãu in jo je obiskoval
vsak dan. Da je pri‰el hitreje tja, je sedel na svojega koz-
la, ki ga je bliskoma po zraku prenesel ãez gore. To sta-
ro pripovedko je Muzelj zdaj izrabil v svoje namene in
‰ãuva ljudi proti vam in pravi, da ste vi oni ãarovnik.«

Ko‰utnik je priãel hoditi po izbi gor in dol. Mrmral je

nerazumljive besede in videlo se mu je, da je razjarjen.
A kmalu je sedel spet za mizo in rekel: »Tega preroka pa

BES

PREROK MUZELJ

‰e moram enkrat obiskati na domu. In mu pokaÏem s
palico, kako znam ãarati in jahati na divjem kozlu.«

Pa je postal zlovoljen in ni govoril veã. Danijel se je

kesal, da mu je bil povedal vse to, ker je vedel, da mora
zdaj oditi. Vstal je in vo‰ãil dober dan. A Ko‰utnik se ‰e
zmenil ni zanj in mu ni odgovoril. Nana je stopila za Da-
nijelom prav do vrat in mu rekla: »Ne zameri, oãe je paã
tak. Dosti hudega so mu ljudje Ïe prizadejali, zato jih pa
sovraÏi. A ti si mu v‰eã in te ima rad.«

»Îal mi je, da sem ga spravil v slabo voljo,« je odvrnil

Danijel. »Tako rad bi ostal ‰e nekaj ãasa pri vas. Ve‰, iz-
mislil sem si lepo povest o sonãnih Ïarkih, ki se vsipajo
okrog neÏne glavice. Pa sem videl, da to ni izmi‰ljena
povest, ampak resnica. Vidim jo zdajle in bi jo rad dol-
go gledal.«

Mladenka mu je pogledala naravnost v oãi in se je

zmedla. — »BeÏi, beÏi!« je rekla in zbeÏala v veÏo.

Danijel je stopil na gaz in je ‰el veselo preko goliãave.

âudno lahko mu je bilo pri srcu kakor ‰e nikoli v Ïivlje-
nju. ZaÏviÏgal je veselo pesem in ko je stopil med hoje,
je zavriskal, da je jekalo po vsem prostranem gorskem
svetu . . .

»Glej ga no obsedenca!« se je posmejal v grmiãju kraj

goliãave Muzelj, ki se je bil potuhnil v go‰ãavo, ko je
opazil, da se nekdo bliÏa sem od Ko‰utnikovega domo-
vanja. Priplazil se je bil gori v ‰umo, da vidi, ãe je Ko‰ut-

BES

PREROK MUZELJ

nik doma ali pa v gozdu. Doli nekje je imel nastavljeno
skrito zadrgo, pa bi bil rad vedel, ãe je pred Ko‰utnikom
varen in ãe lahko v miru odere lisico, ki se je bila tako
lepo ujela v zadrgo. Lisiãja koÏa je bila draga in Muzelj
bi pri‰el na lahek naãin do kopice boÏjakov. A bal se je
Ko‰utnika in njegovih pet gorkih, od zadnjiã ga je ‰e
vedno neprijetno Ïgalo. Ko je spoznal Danijela, ki je pri-
hajal naravnost iz Ko‰utnikovega doma, je vedel takoj,
da bo danes varen in se mu ni treba bati Ko‰utnika ves
dan.

»In ‰e celo vriska!« se je muzal porogljivo. »âe fant

vriska po samotah, ãlovek Ïe ve, koliko je ura odbila.
Dekletce prepeva tam za ograjo, no, reãi moram, da je
kakor ona roÏa, ki se razcvete meseca roÏnika na Pav-
lekovem vrtu. Reãi moram, pa ãe je tudi Ko‰utnikova
. . . No, no — ãarovnik in obsedenec. Jastreb in petelin.
Kunec in podlasica. Za zadnja dva ‰e nisem na‰el prime-
re in ‰e nisem prav niã prerokoval. A prerokoval bom ‰e
danes, ãe sreãno oderem lisico, ki me ãaka v zadrgi tam
doli.«

Prikrito se je zasmejal in je oprezoval ‰e nekaj ãasa

okrog sebe. Potem se je zapra‰il kar med snegom po je-
lovem gozdu. Daleã doli ‰ele je zavil na izvoÏeno pot in
je tekel na vso sapo in se je ustavil ‰ele, ko je bil skoro Ïe
v dolini. Zavil je na desno in se je plazil med grmovjem,
kjer je bil nastavil zadrgo. Lisica je leÏala mrtva na tleh,

BES

PREROK MUZELJ

poginila je bila ponoãi in z veliko spretnostjo jo je Mu-
zelj odrl. Pokopal jo je v sneg in je jadrno odhitel s koÏo
naprej. Prerival se je med grmovjem in je obstal ‰ele, ko
je zagledal pred sabo polje. Urno je nabrskal na koÏo
snega, potem pa je stopil na pot in je ‰el poãasi, poãasi
proti vasi.

»BoÏjaki mi ne uidejo,« je govoril zadovoljno in si mel

roke. »Ko se znoãi, se vrnem in jutri bo prekrasni koÏuh
Ïe v pravih rokah. Pet boÏjakov veã mi mora Martin od-
‰teti, zadnjiã mi je dal dva premalo. Ta reã je zdaj popol-
noma v redu. In zdaj sem spet prerok Muzelj. Po glavi
mi ‰umi primera med na‰im samãkom in podlasico. Ni
zlomek, da je najdem, ‰e preden leÏem v grelnico . . .«

Glavo je stisnil med ramena, grbasti hrbet se mu je

skrivil ‰e bolj in kozavi obraz se mu je zgrbanãil v odur-
ne gube. In je mrmral neprestano, ko je stopal preko po-
lja. Pri‰el je domov in se je takoj splazil v grelnico. Gos-
podinja je predla, gospodar se je ukvarjal z Ïivino, a
otroci so se preganjali zunaj nekje na cesti. Ti‰ina se je
razpredala po izbi in to ti‰ino je motilo samo prijetno
brnenje kolovrata.

Muzelj je molãal dolgo ãasa in gospodinji se je zdelo,

da spi kakor po navadi. A Muzelj ni spal, zakaj hipoma
se je oglasil s peãi: »Postoj, Katra, in ne moti mojih misli
s svojim brnenjem! Vpra‰am te, kaj poreãe‰, da je siro-

BES

PREROK MUZELJ

ma‰nega samãka ugonobila podlasica? Ali si bila v hle-
vu?«

»Seveda sem ga videla,« je odvrnila Katra. »Sosedove-

mu psu sem ga vrgla in ga je pojedel z veliko slastjo. Kaj
hoãe‰? Drugega si moramo preskrbeti.«

»Kajpak, ti misli‰ samo na to,« je nadaljeval Muzelj.

»Pa ‰e pomisli‰ ne, da je ãudna stvar, ãe podlasica zada-
vi kunca. In da vse to nekaj pomeni! Pa vem jaz, ki znam
bolj misliti in preudariti nego vsi drugi. In ti povem: po-
tres so prestali v Korotanu, pa ga bomo morali tudi mi.
Nekajkrat se je Ïe zasukalo pri nas, a pravega ‰e ni bilo.
Pravi ‰ele pride. Rekel sem Ïe, da je tisti Înidarjev ob-
seden, in ‰e danes trdim. In Ko‰utnik je z njim v zvezi in
tista Ko‰utnikova mlada, ki ima lase kot ãarodejna mre-
Ïa. Înidarjev se je zapletel v to mreÏo, ker ga je premotil
oni hudobec, ki ga je bil obsedel. Zdaj pa vidi‰, kako je
zvezano vse to, in zdaj lahko ve‰, kak‰ni ãasi se nam bli-
Ïajo.«

»Tiho, Muzelj!« ga je prosila lahkoverna Katra plaho.

»Spet si zaãel prerokovati in nam bo hudo.«

»Prerokujem, ker moram!« je odvrnil Muzelj neiz-

prosno. »Kaj morem za to, ãe se pa veÏejo zle moãi, da
nas popolnoma ugonobe? Vpra‰aj Înidarjevega, ãemu
sedi pri Ko‰utniku in kaj pleteta med sabo? Vpra‰aj ga,
kaj je delal danes pri njem? Ne vem, ãe ti bo povedal, a
toliko vem, da sta si hudobec in ãarovnik v vseh pove-

BES

PREROK MUZELJ

stih kakor brat in brat. Ko pride nesreãa nad vas, pa ja-
dikujete: Muzelj nam je vse to prerokoval. Zakaj ga ni-
smo poslu‰ali? — Glej, Katra, ãe malo premisli‰ — tako
je primera zaradi samãka in podlasice in tako je moje
po‰teno prerokovanje.«

»JeÏe‰, ti nas re‰i kriÏev!« je zdihovala Katra in delo ji

nikakor ni hotelo iti izpod rok. Kolovrat je potisnila v
kot in od‰la naglo k sosedovim. Tam pa je razlagala
Muzljevo najnovej‰o prerokovanje in povedala novico,
da se imata Danijel in Ko‰utnikovo zlatolaso dekle rada,
pa da se oÏenita in pride nesreãa na vso vas. Vse to je ‰lo
od hi‰e do hi‰e in proti veãeru so ‰vigale radovedne in
praznoverne Ïenske k Pavlekovemu domovanju, da sli-
‰ijo Muzlja na lastna u‰esa. Muzelj je molãal in godrnjal
v grelnici in ni spregovoril besedice kljub temu, da so ga
prosili od vseh strani.

Ko pa je videl, da je izba res skoro Ïe polna, je sedel na

peãno polico in priãel govoriti: »Nisem vas klical, sami
ste pri‰li. Kaj vam hoãem prerokovati? Sami vidite vse
kakor na dlani. Povedal sem vam vse in tudi zaradi sam-
ãka in podlasice ste si na ãistem. âas je, da sami prime-
te vse v roke in napravite tako, da ne bo nesreãe. Kdo je
kliãe nad vas, veste, in lahko vam bo to delo. A ‰e o pra-
vem ãasu, zakaj povem vam, nesreãa je tu. Glejte . . .«

A Muzelj je umolknil in se je oprijel krãevito peãi. Kaj-

ti peã se je zazibala, kakor da jo je ogenj dvignil. A stres-

BES

PREROK MUZELJ

la se je tudi hi‰a v lahkem sunku in omara tam v kotu je
zaropotala in zajeãala. Îenske so zavrisnile v silnem
strahu in ti‰ãale proti durim. — »Potres, potres!« so za-
vre‰ãale. »Re‰imo se, da nas ne zasuje!«

»Potres!« je zarjul Muzelj in skoãil s peãi. »Prerokoval

sem ga prejle, zdaj ga pa imate.«

Suval je Ïenske in jih ti‰ãal skozi veÏne duri in je bil

med prvimi pod milim nebom. Iz vseh hi‰ so vreli ljud-
je na cesto in se zbirali v gruãe. Muzljeve besede so ‰le
od ust do ust in vse je priãakovalo, da se zdajci zamaje
zemlja in se stresejo gore ter se poru‰ijo na vso vas. Îen-
ske so jadikovale, otroci so jokali na ves glas, mo‰ki so
pa gledali na Martuljkove gore in raãunali, koliko ãasa
paã rabijo gore, da doseÏejo dolino. Sonce je bilo izgini-
lo nekam za ârni vrh, od vzhoda pa so se bliÏali ãrni
oblaki, katerih obronki so bili zlato obrobljeni. Groza je
legla nad vso dolino in vse je ãakalo, da bo v prihodnjem
trenutku konec vsemu — zemlji in ljudem.

Oni hip se je pokazala visoko v zraku ãrna pika, ki je

rastla tem bolj, ãim bolj se je bliÏala vasi. Jadrno je hitela
preko doline, kakor da se ji mudi, silno mudi. Îe je bila
tik nad vasjo, ko so jo ljudje zagledali.

»Ko‰utnik, Ko‰utnik!« je zavpilo deset glasov. In Mu-

zelj je zavre‰ãal, da se ga je sli‰alo doli po vasi: »Ko‰ut-
nik beÏi pred nesreão, ki jo je poklical nad nas. Lahko

BES

PREROK MUZELJ

njemu, ker beÏi po zraku. A kam naj zbeÏimo mi? Ko-
‰utnik beÏi . . . Ko‰utnik beÏi . . . BeÏimo ‰e mi!«

Ljudje so slepo zdrveli po cesti, a so se kmalu ustavi-

li, ker niso vedeli, kam bi beÏali. ârna reã je Ïe izginila
nad srjanskimi gorami, oblaki so se Ïe pribliÏali in se
razgrnili nad vasjo, a ljudi se je pola‰ãalo vedno veãje
razburjenje . . . »Ubijmo ga, ubijmo ga, ki nam zanala‰ã
dela to nesreão,« je vzkliknila suha Ïenska sredi gneãe.
»Slabe Ïenske smo, a kje ste vi, moÏje? Ubijte ga, ãe ne,
ga ubijemo me Ïenske.«

»Ubijmo ga!« so zavre‰ãale Ïenske. A Muzelj se je po-

smejal in zavpil: »Ubijte ga, ãe ga morete! O pravem
ãasu vam je pokazal pete.«

»âe preÏivimo to noã, ga ubijemo,« so trdovratno go-

vorile Ïenske. »Saj vemo, kje ga naj poi‰ãemo.«

Tudi mo‰kih se je polastilo razburjenje. Krãili so pesti

in grozili z njimi proti Martuljku, ki se je zavijal v tihi
veãerni mrak.

A potresni sunek se tisti veãer ni ponovil. Poãasi so se

vraãali ljudje domov, a redke so bile tisto noã oãi, ki so
se zaprle v brezskrbno spanje . . .

BES

PREROK MUZELJ

VIII.

va velika, ãrna kriÏa sta gledala drugo jutro z zida
Înidarjeve hi‰e na ljudi, ki so hodili mimo po ce-

sti. Nekdo jih je naãrtal tja s ãrnim ogljem ponoãi in na-
skrivaj. Ljudje so ugibali, kdo je bil tisti ãlovek, ki se je
ponoãi prikradel do hi‰e. A nihãe ni mogel uganiti. Na-
zadnje se je priãelo celo ‰epetati, da kriÏa nista pri‰la po
naravnem potu na zid in morata nekaj pomeniti. Ljud-
je so bili ‰e od sinoãi razburjeni in se ‰e niso pomirili
zaradi ponovnega potresnega sunka. Îenske so na vso
moã podpihovale moÏe, naj Ïe vendar nastopijo, da bo
prav in da bo mir. A pred vsem se je zagnalo ljudsko
ogorãenje proti Ko‰utniku, ki zaradi svoje strogosti in
natanãnosti ni bil prav niã priljubljen. Saj je bil Ïe toli-
ko va‰ãanov prijavil zaradi kraje drv in divjaãine grajski
gospodi, a grajska gospoda je znala kaznovati, kadar se
ji je nudila prilika. Obenem pa so bili ljudje trdno pre-
priãani, da Ko‰utnik resniãno uganja skrivne ãarovnije,
ker ga ni bilo nikoli na vas in je sameval v ãrni samoti z
mlado deklino, ki najbrÏ ni bila njegova hãi, ampak vse
kaj drugega. Lahko je bilo preroku Muzlju, da je na‰un-
tal ljudi proti Ko‰utniku, lahko zaradi nesreãe, ki je s

BES

PREROK MUZELJ

potresom zadela sosedne kraje in ki v kratkem zadene
po Muzljevem prepriãanju tudi nje same. Sovra‰tvo do
Ko‰utnika je izbruhnilo zdaj popolnoma po vsej vasi. A
to sovra‰tvo se je obrnilo zdaj tudi proti Înidarjevima
dvema; saj se je na glas govorilo po vasi, da sta Ko‰ut-
niku najveãja prijatelja in da se Danijel Ïeni pri deklini
s ãarodejnimi lasmi.

ârna kriÏa na Înidarjevi hi‰i sta razburila va‰ãane ‰e
prej. Dobro so vedeli, da ju nihãe izmed njih ni narisal
na zid. In prav radi tega se je zdelo vsem to nekaj ãud-
nega, kar ni v zvezi s ãlove‰ko roko. KriÏali so se tedaj in
strmeli na nesreãna kriÏa in se strahoma pomenkovali.
In so bili prepriãani, da jim more vse to raztolmaãiti
samo Muzelj, ki je vedel za vsako stvar pravo besedo.

A Muzelj se je zvijal in ni hotel povedati niãesar. —

»Saj sem vam Ïe povedal vse,« je govoril. »Znamenja se
le izpolnjujejo in vse ostane pri tem, kar sem vam sinoãi
razodel. Ponoãi nam je potres sicer prizanesel. A Bog ve,
kaj bo drevi?«

Danijel je stopil iz hi‰e, ker je bil radoveden, ãemu se

zbirajo ljudje na cesti. Toda komaj se je prikazal na pra-
gu, so se ljudje razbeÏali na vse strani. In je zagledal ãrna
kriÏa in je prebledel od srda in sramote. Vedel je, da je
nekdo iz hudobije naslikal ponoãi ta dva kriÏa in ga je
hotel s tem zaznamenovati pred vso vasjo. Naglo je sto-

BES

PREROK MUZELJ

pil v hi‰o po korec vode in je zmil ves zid. ·e je bil zu-
naj, ko je ‰el mimo popoten ãlovek, star in siroma‰en.
Postal je pri Danijelu in mu rekel: »Înidarjev si, sem sli-
‰al. Tam doli sem prenoãeval pri Zimovih. Slaba noã za-
radi potresa. A tudi zate slabo, Înidar. Sli‰al sem vse,
kar govore o tebi. Slabo zate, Înidar. âemu se me‰a‰ s
ãarovniki, ãeprav niso ãarovniki? Ljudje te ubijejo ne-
koã, kot bodo ubili danes ali jutri va‰ega Ko‰utnika.
âudne reãi prerokuje Muzelj. âe se ‰e enkrat zamaje
zemlja, bo po tebi in Ko‰utniku. Na tvojem mestu bi po-
bral vse svoje reãi in od‰el. Svet je velik. Îal mi je tebe,
Înidar. Pa brez zamere.«

In je od‰el in Danijel je zdaj vedel, kdo mu je naslikal

ãrne kriÏe na hi‰o. Pesti je skrãil in ‰krtnil z zobmi v sil-
nem gnevu. — »In ãe ga moram streti, ga starem danes,«
je rekel in od‰el ves razjarjen v hi‰o. Tam pa je povedal
materi o sramoti, ki jima jo je Muzelj napravil. Marijan-
delj je bila sicer prepla‰ena, a je vendar premagala ves
strah. — »Kaj nama hoãejo pravzaprav?« je dejala. »Saj
jim nisva storila ‰e niã Ïalega. Muzljevo delo je vse to in
Muzelj je kriv, da sem napravila tebi tako sramoto. A
Muzlja bo Bog Ïe kaznoval po‰teno, ker se norãuje iz
njegovih svetih stvari.«

Danijelu ni bilo obstanka doma. Zato je od‰el v gozd

in se je namenil naravnost do Ko‰utnika, da mu potoÏi
svojo Ïalost in jezo. Na‰el ga je doma in Ko‰utnik ni bil

BES

PREROK MUZELJ

prav niã zlovoljen, ko ga je zagledal. Danijel mu je po-
vedal vse o ãrnih kriÏih in o gonji, ki so jo priãeli ljudje
proti njemu, ker ga smatrajo za obsedenca. Ko‰utnik ga
je poslu‰al in mu rekel, ko je konãal: »Navadna zgodba,
dragi pobiã. Konec te zgodbe bo pa, da bo‰ moral po-
brati ‰ivanke in niti ter oditi. Rad ali nerad. Ljudje so taki
in ãe se obrnejo enkrat proti tebi, se jih ne ubrani‰, pa
se zveÏi s komursibodi. In jim tudi ne more‰ dopovedati,
da si res bel, ãe so te enkrat proglasili za zamorca.«

»Ne umaknem se jim,« je odvrnil Danijel. »Naj me

ubijejo! Zaradi enega prismojenega Muzlja se jim ne
umaknem nikoli.«

»Poslu‰aj me, ljubi pobiã,« ga je prekinil Ko‰utnik.

»Moja preteklost nikomur niã mari! A povem ti nekaj iz
nje, kar ‰e nisem pravil nikomur. Bil sem lovski paznik
v ziljanskih gorah. Dolgo let. In sem imel Ïeno in hãer-
ko in sem lepo Ïivel. Ljudem sem bil dober in sem za-
miÏal, ãe so kradli po gozdu. Predober sem bil in so mi
plaãali. Opravljali so me, da strah, a jaz sem se smejal.
A ko so mi priãeli nemarno opravljati celó Ïeno, sem
vzrojil. Na prste sem jim stopil in gorje, ãe sem zalotil
koga pri tatvini! Kaznovani so bili vsevprek in so mi pri-
ãeli streãi po Ïivljenju. Vedel sem, da pride danes ali
jutri do prelivanja krvi — ali bo tekla moja ali njihova.
Îena mi je umrla tedaj in sem bil naveliãan vsega —
boja in Ïivljenja med takimi ljudmi. In sem se raj‰i

BES

PREROK MUZELJ

umaknil sem gor in opravljam isto sluÏbo. A vidim, da
so ljudje tod ‰e huj‰i — tam so me smatrali vsaj za ãlo-
veka, tu pa sem jim celo ãarovnik, pa naj sem poboÏen
samotar, ki Ïivim samo Bogu in sebi.«

»In se kljub temu noãete umakniti?« je dejal Danijel.

»Meni pa svetujete, naj se umaknem?«

»Mlad si ‰e, pobiã, vse Ïivljenje je ‰e pred tabo,« je

odvrnil Ko‰utnik. »Jaz pa sem Ïe star in bi rad v miru
preÏivel zadnje dni Ïivljenja.«

Dolgo sta molãala in ugibala sama pri sebi, kaj bi sto-

rila. Pila sta hru‰evec, ki ga je bil postavil Ko‰utnik na
mizo. Nana je sedela tam pri oknu in neutrudno vrtela
kolovrat. Sonãni Ïarki so se vsipali skozi okno in ãe se je
mladenka sklonila nekoliko v stran, so se vsuli razigrano
na njene lase, da so zaÏareli kakor bi se razlivalo Ïivo zla-
to okrog njene glave. Danijel je strmel, mehko mu je bilo
pri srcu, a je bila vendar noã v njem in ona noã se je veãa-
la, ãimdalj je gledal na mladenko, in je ponavljal sam pri
sebi: »Ne vdam se jim . . . za ves svet se jim ne vdam.
Tudi ostanem in ãe me hoãejo resniãno ubiti . . .«

Zunaj je priãel pes lajati na ves glas, ker ga je kdove

kaj vznemirjalo. Ko‰utnik je stopil ven, da pogleda, kaj
je pravzaprav vzrok pasjemu lajanju. Danijel in Nana
sta ostala sama. Mladenka je sklonila glavo, da pogleda
po kolovratu, ker ji je priãelo nekaj nagajati.

BES

PREROK MUZELJ

»Nana,« je spregovoril tedaj Danijel. »Ali si sli‰ala?

Tvoj oãe je rekel, naj grem v svet. Kaj pa ti pravi‰, Na-
na?«

Mladenka je dvignila glavo in spet so jo obsuli sonã-

ni Ïarki. Pogledala ga je, a ni ãrhnila besedice.

»Nana, ne grem v svet,« je nadaljeval Danijel. »Tam

bi ne videl sonãnih Ïarkov okrog mehke glavice. ·e po-
vesti o njih bi ne sli‰al. In bi mi bilo hudo, da bi umrl. Ne
grem odtod, Nana, pa me naj ubijejo!«

»Tiho!« ga je zaprosila Nana in solze so ji privrele

iz oãi. »Saj ne bo hudega, Danijel, vse bo ‰e dobro za
nas . . .«

A umolknila je in je priãela popravljati po kolovratu,

zakaj oãe je pri‰el nazaj in se vsedel za mizo. Priãel je
pripovedovati o korotanskemu potresu in o nesreãni
ziljanski dolini, ki jo je popolnoma preplavila voda, ki ni
mogla preko ru‰evin, ki so se zvalile z Dobraãe v dolino.
Vãeraj popoldne je bil na gradu in je zvedel vse podrob-
nosti. Danijel ga je poslu‰al le na pol, ker so mu oãi ved-
no uhajale do mladenke.

Nazadnje se mu je zazdelo, da se Ïe predolgo mudi.

Zato je vstal in se poslovil. — »TeÏke dneve bo‰ zdaj
preÏivljal doli v vasi,« mu je rekel Ko‰utnik. »âe bo sila,
le pridi k meni. V sili najde‰ pri nas vedno zavetje.«

Danijel je od‰el, toda tam ob ograji se je ustavil in po-

gledal nazaj. Pri oknu je zagledal Nanino glavo, vso ob-

BES

PREROK MUZELJ

suto od sonca. In tedaj so ga minile hipoma vse skrbi in
vsa Ïalost zaradi ravnanja nesreãnih ljudi tam doli. Z
madro je zamahnil v pozdrav in je stopal vesel in boder
proti dolini.

Toda ko je hotel stopiti v izbo, je obstal na pragu. Za-

kaj zagledal je mater tam v kotu, na mizo je bila naslo-
nila glavo in je ihtela, da bi se je kamen usmilil. — »Kaj
se je zgodilo?« je vpra‰al Danijel. »Mati, za boÏjo voljo,
ãemu se joãete?«

Marijandelj je dvignila rdeãi, objokani obraz. — »Za-

sramovali so me, pljuvali so pred mano in so me hoteli
‰e tepsti,« je govorila s pretrganim glasom.

»Kdo, mati, kdo?« je vpra‰al Danijel z groznim gla-

som.

»Pri Pavleku sem bila,« je odgovarjala Marijandelj.

»Mrharja sem hotela ozmerjati, zakaj nam dela sramo-
to. Saj ve‰, onega laÏnivega preroka Muzlja. A komaj
sem stopila v hi‰o, so me napadli. Katra me je podila
ven, a Muzelj je zarjul name in pljuval pred mene. Roko
je dvignil in udaril bi me bil, da me ni Katra potisnila iz
hi‰e. In na cesti so vpili name in me zasramovali . . .
Sramota, sinko, joj, kak‰na sramota!«

In je jokala spet, da se ji je krãevito treslo vse telo. Da-

nijel je skrãil pesti, a ni rekel besede. Potihoma, da mati
‰e opazila ni, je od‰el iz izbe. Stopil je naravnost na cesto
in odhitel na vas. Par ljudi ga je sreãalo in se mu izognilo

BES

PREROK MUZELJ

brez besede. A Danijel se ‰e zmenil ni zanje, ampak je
hitel naravnost proti Pavlekovi domaãiji. Skoro se je Ïe
mraãilo in Danijel je vedel, da bodo Pavlekovi gotovo
doma.

Stopil je v izbo, kjer je bila Ïe tema. Ustavil se je za

nekaj trenutkov, da se mu oãi privadijo. Nikogar ni vi-
del v izbi in mu je bilo neprijetno. A tedaj je zasli‰al za-
molklo smrãanje, ki je prihajalo s peãi, in se je ozrl tja
gor. In je videl Muzlja, ki je leÏal zleknjen po grelnici.
Danijel se ni prav niã pomi‰ljal. Pograbil ga je za noge in
ga potegnil s peãi.

Muzelj je zazijal in je v prvem trenutku mislil, da se

kdo domaãih z njim norãuje. — »Ti ‰ment, ti kosobrin!«
je zarobantil in se postavil na noge. A Ïe ga je nekdo
stisnil za rame tako silovito, da je mislil, da so ga po-
padle kle‰ãe. Obenem se je pa spomnil, da so nemara
razbojniki vdrli v hi‰o in ga zdajle ubijejo. — »Pomagaj-
te!« je zarjul, da se je vsa hi‰a stresla. »Razbojniki! Tato-
vi! Pomagajte!«

Danijel ga je prevrgel na tla, ker ni mogel veã zadrÏe-

vati svoje srditosti. Z nogo mu je stopil na hropeãe prsi
in zavpil nad njim: »Jaz sem, jaz. Tiho bodi in ne rjovi!
Kakor ãrva te strem z nogami, ãe ne gre‰ takoj na vas in
ne prekliãe‰ svojih nemarnih laÏi. Ali bo‰, ali ne bo‰?«

»Na pomoã! Razbojniki! Obsedenci!« je tulil Muzelj,

da se ga je sli‰alo daleã po vasi. Zvijal se je na vse prete-

BES

PREROK MUZELJ

ge in se je sreãno izmuznil. Planil je na noge in skoãil k
durim, da pobegne. A Ïe ga je drÏal Danijel za vrat in ga
potegnil nazaj v izbo.

»Na pomoã!« je zarjul Muzelj ‰e enkrat. Duri so se

odprle na steÏaj in v izbo so priãeli vreti ljudje. Tri ali
‰tiri trske so zagorele, v izbi je postalo svetlo in vse pol-
no je bilo v nji ljudi, ki so zaãudeni gledali na Muzlja in
Danijela, ki je ‰e vedno stiskal preroka za vrat.

»Na pomoã!« je grgral Muzelj. »Obsedenec me hoãe

zadaviti . . .«

Pet ali ‰est ljudi se je vrglo na Danijela in ga odtrgalo

od Muzlja. Porinili so ga v stran in mu zastavili pot. To-
da Danijel je samo z rokami zamahnil in umaknili so se
mu in se ga niso upali prijeti. Stopil je naprej in se bliÏal
vratom, da odide, ker je videl, da zdaj ne more veã ob-
raãunati z Muzljem. A ta je Ïe pri‰el do sape in je priãel
vpiti: »Ubijte obsedenca! Ubijte ga!«

·est rok se je Ïe iztegnilo, da ga pograbijo. A Danijel

je Ïe stopil ãez prag in zaloputnil duri za sabo. Izba se je
potresla prviã, a ãez nekaj hipov drugiã in tretjiã, a zdaj
tako silno, da se je zamajala omara v kotu in je z nje
padla teÏka lonãena posoda na tla in se razbila.

»Potres, potres!« so zajavkale Ïenske in mo‰ki so pre-

bledeli. Za hip so obstali kakor prikovani. A Ïe se je
oglasil Muzelj s skovikajoãim glasom: »Ali ga sli‰ite?
Spet je tu . . . Rekel sem vam, da ubijte obsedenca. Pa

BES

PREROK MUZELJ

ga niste. Zdaj pa vas ubije on s svojim ãarovnikom . . .
Potres, potres! Nocoj se pa priãne zares in nocoj bo po
vas in va‰ih otrokih . . . Zakaj ga niste ubili?«

»Ubijte ga, ubijte!« so vre‰ãale prepla‰ene Ïenske div-

je. »·e je ãas — ubijte ga!«

»Pa ga ubijmo, ker Ïe mora biti tako!« se je odzval

sem iz kota mo‰ki glas. Kakor bi trenil, se je izpraznila
izba, ljudje so drli na cesto, kjer so se jim pridruÏili drugi
va‰ãani, ki jih je bil potresni sunek pregnal na prosto. In
vsa ta tolpa se je divje valila proti Înidarjevi hi‰i, obstala
pred njo in za trenutek ni vedela, kaj bi storila.

»Ubijmo ga!« so tulile Ïenske. »Ker drugaãe nas ugo-

nobi potres in gore nas zasujejo . . .«

Prerinile so se do duri, a so bile od znotraj trdno za-

pahnjene. »Sekire sem, da razbijemo vrata!« so vre‰ãale
Ïenske. In Ïe je drÏala ena sekiro v roki in priãela razbi-
jati z njo po durih.

Marijandelj je stala vsa plaha sredi izbe. Poslu‰ala je

vpitje in razbijanje in ni razumela, kaj naj vse to pome-
ni. Danijel je pa v naglici pobral vse najnujnej‰e stvari in
jih zavezal v velik sveÏenj. Ogrnil je mater z dolgo, vol-
neno ruto in ji rekel mirno, kakor da ni niã hudega:
»Pojdiva, mati! Pobegniti morava, ker naju drugaãe raz-
besneli ljudje ubijejo. Svet je velik, mati. Pojdiva!«

Marijandelj je vzdihnila bridko, a ni rekla besedice.

Samo z blagoslovljeno vodo je pokropila sebe in sina in

BES

PREROK MUZELJ

je ‰la molãe za Danijelom. Stopila sta v kuhinjo in sta
tam obstala za trenutek in poslu‰ala. Razbijanje po du-
rih je postalo silnej‰e, vsak hip so se morale duri vdati in
vpitje je nara‰ãalo vedno bolj. Danijel je odprl kuhinjske
duri in potegnil mater za seboj. Nihãe ju ni zapazil, ko
sta smuknila skozi ograjeni vrt na polje. Noã je bila ãrna
in samo redke zvezde so svetile na visokem nebu.

»Ne bojte se, mati — pojdiva!« je dejal Danijel in jo

prijel za roko. In sta hitela preko polja po trdem, zmrz-
lem snegu proti ‰umam, ki so ãrno strmele v noã. —
»Kam greva?« je vpra‰ala Marijandelj, ki se je tresla po
vsem Ïivotu.

»K dobrim ljudem greva,« je odvrnil Danijel. »·e so

dobri ljudje na svetu. Ne bojte se, mati!«

Dospela sta do gozda in sta zavila po poti navzgor.

Oãi so se jima privadile temi in videla sta razloãno vsaj
toliko, da sta mogla brez zadrÏka naprej. Krik doli na
vasi je potihnil za nekaj trenutkov, a ko sta pri‰la na
prvo vi‰ino, sta pogledala dol po dolini. In sta videla
svetlobo, ki se je naglo pomikala ãez polje proti gozdo-
vom in Danijel se je prestra‰il nocoj prvikrat.

»Za nama gredo,« je pomislil. »Ker so na‰li hi‰o praz-

no, so vedeli, da sva pobegnila. In gredo zdaj s plame-
nicami za nama, ker so naju vendarle zasledili . . . Poj-
diva, mati. Niã se vam ne zgodi — ne bojte se!«

BES

PREROK MUZELJ

·e trdneje jo je prijel za roko in jo je vodil skozi divjo

gorsko samoto, kakor da je mati njegov otrok, a ne on
njen sin . . .

BES

PREROK MUZELJ

IX.

ebela lojevka je gorela na lesenem sveãniku sredi
mize in motno razsvetljevala vso izbo. V peãi so ‰e

cvrãala goreãa polena in prijetna toplota se je ‰irila od
nje. Kraj peãi je kleãal Ko‰utnik in nedaleã od mize, ob
dolgi, svetli klopi njegova hãi. Oãe je molil na glas, a
Nana mu je odgovarjala. Tako sta molila vsak dan veãer-
ne molitve, ki jih je znal Ko‰utnik vse na pamet. Nauãil
se jih je bil v Admontu, kjer je za mladih let sluÏil za
hlapca v tamkaj‰njem samostanu. Kljub svoji grãavosti
in odljudnosti je bil jako poboÏen in noben veãer ni ‰el
spat, preden nista s hãerjo odmolila deset molitev.

»·ibe lakote in potresa re‰i nas, o Gospod!« je molil

Ko‰utnik z globoko sklonjeno glavo. In sem od mize mu
je odgovarjal jasni, srebrni dekli‰ki glas: »Prizanesi nam,
o Gospod!«

Zunaj na dvoru je priãel pes srdito lajati in se zaga-

njati na vse strani. Ko‰utnik se je zmedel in zmotil sre-
di molitve. Spet je priãel, a pasje lajanje je bilo tako si-
lovito, da je moral prenehati z molitvijo. Vstal je in na-
mr‰il obrvi. — »Kaj je zveri nocoj?« je vpra‰al. »Ali so

BES

PREROK MUZELJ

nemara razbojniki za ograjo? Kdo bo hodil ponoãi do
mojega domovanja?«

A se mu je vseeno ãudno zdelo in je stopil na prag.

Pes je lajal divje in se zaganjal na vrvi. Na ograjine duri
je trkal nekdo tako glasno, da se je trkanje prav razloã-
no sli‰alo kljub pasjemu lajanju. — »Kdo je?« je zavpil
Ko‰utnik in se pribliÏal ograji. In je sli‰al glas in ga spo-
znal — bil je Danijel, ki je prosil, naj mu odpre. Ko‰utnik
se je zavzel in brez obotavljanja je odrinil zapah. Dani-
jel in Marijandelj sta stopila hlastno predenj, vsa zasop-
la in znojna.

»Kaj se je zgodilo?« je vpra‰al Ko‰utnik, a Ïe ga je ob-

‰la teÏka slutnja in je Ïe napol vedel, kaj je prignalo oba
ponoãi k njemu. Brez besedi je stopil naprej in povedel
begunca v izbo. Danijel se je ozrl po Nani, ki je stala tam
ob mizi vsa zavzeta in prestra‰ena. Pri‰el je do sape in
je rekel hlastno: »Za nama gredo . . . Ubiti so naju ho-
teli, pa sva morala beÏati. Zdaj so pa za nama . . . vsak
ãas bodo tu . . .«

Marijandelj se je zgrudila ob peãi na klop. Zajeãala

je bridko in si zakrila obraz z rokami. V kratkih bese-
dah je Danijel povedal Ko‰utniku vse, kar se je zgodi-
lo na vasi. — »Pri‰el sem, da vas posvarim,« je konãal.
»Podivjanci hoãejo tudi vas ubiti. In va‰o hãer . . . Po-
begnita in se re‰ita, dokler je ‰e ãas! Vsak hip bodo tu
in navale na vas . . .«

BES

PREROK MUZELJ

Ko‰utnikove oãi so bliskale in pesti so se mu krãile. —

»Naj navale, ãe hoãejo!« je dejal trdo in uporno. »Na
pravega bodo naleteli.«

Vse Danijelove pro‰nje niso pomagale prav niã — Ko-

‰utnik se ni hotel umakniti. A ker je ostal Ko‰utnik, je
ostal tudi Danijel, ker mu je hotel pomagati v sili in mu
stati ob strani. Nana je sedla na klop k peãi in ker se ji je
Marijandelj na vso moã smilila, jo je priãela tolaÏiti z
lepimi besedami. A Marijandelj se je tresla po vsem te-
lesu, ker je bila prepriãana, da se zgodi nocoj nekaj
stra‰nega.

Pes, ki je bil umolknil za nekaj trenutkov, je priãel

spet lajati, a tako divje, da je ‰lo ãloveku do mozga. Doli
ob ograji se je oglasil silen krik in razbijanje. ·e preden
je Ko‰utnik utegnil pomisliti, je Ïe zagorela na dvoru
svetloba treh plamenic in gruãa ljudi se je vsula proti
leseni hi‰i. Ves razkaãen se je pes zagnal proti trumi, a
je zajeãal takoj, ker ga je usekala ostra sekira za tilnik.
Prevrgel se je in obleÏal v krvi.

»Ubijmo ãarovnika!« je vpilo dvajset glasov zunaj na

dvori‰ãu. »Obsedenca je skril v svoj brlog! Ubijmo jih,
da ne bodo zaradi njih trpeli na‰i otroci . . .«

Krik je postajal vsak hip silnej‰i in Ïe so se ãuli trdi

udarci ob moãne duri. Marijandelj in Nana sta se stisnili
tesno druga k drugi in bili vsi prepla‰eni. Ko‰utnik se je
rezko zasmejal in zgrabil sekirico, ki je visela na steni. —

BES

PREROK MUZELJ

»Pokazal bom zdajle norcem, kaj zmore ãarovnik,« je
rekel mrzko in stopil v veÏo. Danijel ga je sku‰al zadrÏa-
ti, a Ko‰utnik ga je neprijazno odrinil v stran, odprl je
duri in stopil odloãno na prag. Ljudje so odskoãili in
umolknili, kakor bi trenil. Ko‰utnik je stal tam na pragu,
obsvetljen od Ïara goreãih plamenic, beli lasje so se mu
ãudno svetili, brada mu je vihrala, a v desnici je vihtel
svetlo sekiro, od katere se je utrinjala svetloba plamenic.

Ljudje so odreveneli in gledali pla‰no nanj. — »âarov-

nik je,« jih je spreletelo. »Zdajle zamahne z roko in nas
zaãara. In gorje nam bo!«

»Kaj hoãete od mene, razbojniki?« je zagrmel Ko‰ut-

nik. »Glejte, da izginete takoj odtod. PokaÏem vam va‰e
bedaste ãare, da jih boste imeli dosti za vse Ïivljenje.
Poberite se mi odtod, ker drugaãe boste imeli jutri posla
z grajsko gospodo.«

Ljudje so se umikali proti ograji, zakaj obhajala jih je

skrivna groza. In Ïe se je zdelo, da pobegnejo drug za
drugim v dolino, a tedaj se vzpne na prste sam Muzelj,
ki je preÏal tam v ozadju. — »Ubijte ãarovnika in nje-
govo zalego!« je zavre‰ãal. »Saj nima ãarodejne palice v
roki. Glejte! Zato pa nima nobene moãi. Ubijte ga, ker
drugaãe vas ‰e nocoj zasujejo gore, vas in va‰e otroke
. . . âemu se obotavljate, strahopetci?«

»Ubijmo ga!« je ponovilo za njim pet glasov. In vse

mnoÏice se je zopet polastil besen srd in z divjim vpit-

BES

PREROK MUZELJ

jem so navalili naprej. Ko‰utnik je stopil s praga in se jim
je bliÏal poãasi s sekiro v roki. Obkolili so ga in se za-
gnali vanj. Ko‰utnik je zamahnil z roko, sekira je sikni-
la po zraku, a ‰e preden je zadela, mu je zletela iz roke,
zakaj po roki ga je udaril od strani dolg in moãan moÏ,
ki je bil bliskovito skoãil za njegov hrbet. Izpodnesel mu
je noge, da je padel, in teÏko mu je padla neznana kmet-
ska sekira na senca, da je obleÏal in se ni ganil veã.

In spet so navalili na duri. Danijel je videl, kako je pa-

del Ko‰utnik, a mu ni mogel skoãiti na pomoã. Vedel je,
da sta v nevarnosti tudi mati in Nana, in moral ju je ob-
varovati pred razbesnelo drhaljo. Zato je naglo zapah-
nil duri in skoãil nazaj v izbo. — »Re‰iti se moramo,« je
rekel. »Nana, kaj hi‰a nima od zadaj nobenega izhoda?«

»Ima ga,« je odvrnila mladenka, ki se je tresla po

vsem Ïivotu. »Iz stranske izbice vodi naravnost v go-
‰ãavo. Nihãe ne ve zanj in pot je skrita med skalovjem.
A kje je oãe?«

Danijel je molãal in za trenutek ni vedel, kaj bi od-

govoril. — »Potisnili so ga skozi ograjo in ne more do
nas. Pojdi, Nana, pokaÏi ono pot! Skrajni ãas je, da se
umaknemo. V dolini si Ïe najdemo varnega zavetja.«

Nana se je ogrnila z volneno ruto in smuknila v stran-

sko izbico. Danijel in Marijandelj sta ‰la za njo in mla-
denka ju je vodila na prosto. Med dvema ogromnima
skalama se je vzpenjala steza vi‰e in vi‰e in je preneha-

BES

PREROK MUZELJ

la visoko gori med go‰ãavo. Poãasi so stopali drug za
drugim, ker je bilo tako temno, da niso razloãevali niãe-
sar okrog sebe. A so pri‰li sreãno na vi‰ino in so zagle-
dali zvezde nad sabo. Oddahnili so se in se spustili po
drugi strani navzdol. Skrita gaz, ki jo je bil izhodil Ko-
‰utnik, je vodila med grmovjem in med jelovjem nekam
daleã v dolino.

âutili niso mraza in vetra, ki je zaãel pihati z gorá.

Oblaki so se bili razpr‰ili in goste zvezde so brlele po
vsem nebu. Zdaj je bilo Ïe toliko svetlo, da so videli pot
pred sabo in so brez nevarnosti stopali navzdol. Pre‰li
so gorski rob, ‰li so po senoÏeti in kar naenkrat so zapa-
zili pred sabo polje. Molãali so bili vso pot in sedaj ‰ele
je spregovorila Nana: »Îe nekajkrat sem ‰la po tej ste-
zi. Zato pa jo dobro poznam. Tam za poljem je cesta in
kmalu smo pri Mariji na Produ. A kaj je z oãetom? Za-
kaj smo ga pustili samega?«

Danijel za ves svet ni hotel nocoj govoriti resnice, ker

se mu je smilila siroma‰na mladenka na vso moã. — »Saj
pride za nami,« je odvrnil. »Vesel bo, da smo se re‰ili
. . . Po drugi strani gre v dolino in ‰e nocoj pride za na-
mi.«

Nana ga je pogledala in mu je verjela. In so ‰li molãe

dalje, polje so prehodili in pri‰li na cesto. Urno so speli
po nji in potrkali sredi noãi na duri Bobkove domaãije

BES

PREROK MUZELJ

pri Mariji na Produ. Gostoljubno so jih sprejeli, ko so
povedali svojo Ïalostno zgodbo, in jim dali prenoãi‰ãe.

·e pred dnevom se je napotil Danijel do belope‰kega

gradu. Stopil je naravnost do grajskega gospoda in mu
sporoãil Ko‰utnikovo smrt. Vse zadnje dogodke mu je
Ïivo opisal in ga prosil pomoãi zase in za nesreãno Ko-
‰utnikovo hãer. Grajski gospod je vzbesnel v strahoviti
jezi, da so se mu iskre kresale v oãeh. In Ïe ãez ãetrt ure
je na konju drvel na ãelu devet hlapcem, med katerimi
je bil tudi Danijel. Ljudje so se kriÏali, ko so videli to go-
njo, ker so vedeli, da bo siromak oni, ki je kriv te gonje.

In sodba grajskega gospoda je bila res stra‰na. V Ru-

tah so hlapci zgnali vse va‰ãane na polje in grajski gos-
pod je pri‰el s sodbo. Nihãe ni hotel priznati, da je ubil
Ko‰utnika, nihãe ni vedel zanj in vse se je izgovarjalo
samo na preroka Muzlja, ki ga pa hlapci niso mogli najti
nikjer, dasi so pretaknili vse Rute. Ker grajski gospod ni
mogel najti pravega morilca, je izbral izmed kmetov tri
in jih obsodil na dosmrtno temnico v najtr‰ih okovih.
Med temi nesreãneÏi sta bila tudi Muzljev brat Pavlek in
Citrar. A vsem drugim je naloÏil veãni davek na vse in ta
davek je bil tako teÏak, da so bili Rutarjani obsojeni sko-
ro na veãno bera‰tvo.

Pogreba ubitega Ko‰utnika se je morala udeleÏiti vsa

vas. Ljudje so naenkrat spregledali in spoznali, da so
ravnali resniãno kriviãno in slepo. TeÏka kazen jih je

BES

PREROK MUZELJ

potrla popolnoma, a niso mrmrali nad Ko‰utnikom,
ampak so ga pomilovali. Vsem se je smilila sirotna hãi,
ki je obupno jokala kraj groba in je ni mogel potolaÏiti
nihãe, niti grajska gospa ne. In nazadnje so jokale z njo
tudi rutar‰ke Ïenice in so se zdaj ãudile, kako so mogle
sovraÏiti to deklico in zahtevati, da moÏje ubijejo njene-
ga oãeta. Ves srd je zdaj zadel samo Muzlja, ki so ga
smatrali vsi za morilca in povzroãitelja njihove nesreãe.
Iskali so ga povsod, a ga niso na‰li nikjer.

Muzelj je bil Ïe oddaleã zagledal jezdece, ki so drveli

proti vasi. Takoj je vedel, da bo danes hudo na vasi. Skri-
vaj je pobegnil preko polja in se potuhnil v gozd. Daleã
gori na senoÏeti se je zaril v samotnem seniku v seno in
je pretiãal tam tri dni in tri noãi. Toda priãela ga je stis-
kati huda lakota in ãetrto noã se je priplazil skrivaj v vas.
Potrkal je pri Pavleku, a Katra mu ni hotela odpreti. Pri
oknu ga je o‰tela in mu oãitala vse hudo, kar ga je po-
vzroãil vasi. — »Morilec si ti, hinavec in potepuh, a ne
prerok,« mu je govorila jokaje. »Zaradi tebe bo zdaj tvoj
brat trpel muke v temnici in ubogi njegovi otroãiãi bodo
brez oãeta. âe ima‰ koliãkaj vesti v sebi, stopi pred graj-
skega gospoda in mu povej resnico, da ne bodo nedolÏ-
ni trpeli zaradi tebe. Pojdi, Muzelj, na kolenih te prosim
zaradi otroãiãev. A dokler ne gre‰, ti je zaprta Pavleko-
va hi‰a.«

BES

PREROK MUZELJ

Muzelj se je zvijal, prosil in rotil, a vse ni pomagalo

prav niã. Katra je zaprla okence in se ni oglasila veã. Mu-
zelj je spoznal, da je zdaj konec njegovemu prerokova-
nju in lepemu Ïivljenju. Grizlo ga je v srcu, a ‰e bolj ga
je grizlo v laãnem Ïelodcu. Komaj, komaj se je ‰e pri-
vlekel nazaj na senoÏet. Tam pa je omahnil na seno in
zatulil od obupa in lakote. Praskal se je po obrazu, ker
ga je priãela vroãica kuhati.

»In ‰e bi rad na‰el primero med Ko‰utnikom in Muz-

ljem,« je govoril in se je smejal, a se je sam ãudil, zakaj
se smeje. »O, to bi lahko prerokoval, da bi me poslu‰al
ves svet in bi me proglasil za najbolj‰ega preroka. A ne
najdem primere. Pravijo, da zato ne, ker sem ubil hude-
ga ãarovnika v praviãni jezi. Pa ga nisem jaz, sekira ga je
. . . A kje je primera? âe je ne iztuhtam, propade moja
prero‰ka slava.«

Po glavi mu je buãalo, stresalo ga je, da so ga bolele in

Ïgale vse kosti. S ‰iroko odprtimi oãmi je strmel v praz-
no temo, a ta tema je priãela postajati Ïiva in nedoloã-
ni, spaãeni obrazi so zaplesali v nji. Zunaj se je bil dvig-
nil veter, zapiskal je okrog senika, da so ‰krpetale pre-
perele deske s ãudnim, zateglim glasom. Muzelj je po-
slu‰al te glasove in lasje so se mu jeÏili. Plesoãi obrazi so
se strnili v en sam obraz, ki je gledal vanj z groznimi,
sr‰eãimi oãmi.

BES

PREROK MUZELJ

»Kdo si?« je zarjul Muzelj v divjem obupu. Preperele

deske so jeãale v silnem vetru, a sredi tega jeãanja je
Muzelj razloãno sli‰al votel glas, ki mu je odgovarjal:
»Vrag.«

Muzelj se je zakrohotal: »âe si vrag, si mi dobrodo‰el.

Ne bojim se te. ·e tvojega bratca, ki je bil velik ãarovnik,
se nisem bal in sem ga ubil . . . Primere i‰ãem, vrag, da
mi ne propade prero‰ka slava. Pa mi jo povej ti — pri-
mero med Ko‰utnikom in Muzljem. Ha, ali jo ve‰?«

Deske so ‰krpetale nad njim, grozni obraz v temi se je

spaãil ‰e bolj in Muzelj je sli‰al odgovor: »Vrv.«

Za trenutek ga je streslo, da je omahnil po senu. A Ïe

se je zasmejal glasno in skoãil na noge. Odvezal si je pas
in je tipal nad sabo in otipal povpreãno bruno. Napra-
vil je zanko in privezal pas okrog bruna. Zanko je vrgel
okrog vratu, ‰e enkrat se je posmejal in rekel: »Primera
je dobra, da lep‰e ne najdem na svetu. In ãe je vrv, pa
naj bo vrv. âe sem bil tak prerok, da sem jo zasluÏil, pa
naj bo. Primera zahteva tako in ãe primera zahteva, se
Ïe moram ravnati po nji.«

Divje se je zaganjal veter v samotni senik, ki se je stre-

sal in jeãal kot nebogljen starec. Noã je izginjala in nad
gorskim svetom se je prikazovalo Ïalostno nebo, vse za-
strto s teÏkimi oblaki, in ‰e preden je sinil dan, se je vsul
iz neba gost in du‰eã deÏ . . .

BES

PREROK MUZELJ

Spomladi so pa na‰li v samotnem seniku okostnjak,

obe‰en na pas. In po obleki so v njem spoznali preroka
Muzlja.

***

Danijel se ni veã vrnil v Rute. Stopil je v sluÏbo pri graj-
ski gospodi in je prodal svoje rutar‰ko imetje. Postavil si
je v Beli Peãi liãno hi‰ico, kjer je Marijandelj zadovoljno
gospodinjila in se veselila lepega Ïivljenja. A samo za
leto dni. Zakaj Ïe drugo pomlad je morala odstopiti svo-
je mesto Nani, ki jo je Danijel privedel naravnost izpred
oltarja na svoj dom. A ni bilo hudo za nobenega. Dani-
jel je zdaj lahko vse dni gledal sonãne Ïarke okrog mlade
glave. Nana je bila sreãna, da je na‰la sreãen dom, Ma-
rijandelj je bila pa zadovoljna, da je pestovala okrogle
vnuke in jim prepevala in pravila povesti o dneh, ki jih
menda ne bo nikoli veã nazaj . . .

BES

PREROK MUZELJ

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-307-2

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Josip Vandot Kekec na volčji sledi
Josip Vandot Kekec nad samotnim breznom
Josip Vandot Kekec na hudi poti
Josip Vandot Roža z Mucne gore
Josip Jurčič Domen
Josip Stritar Gospod Mirodolski
Josip Stritar Zorin
Josip Stritar Svetinova Metka
Josip Jurčič Nemški valpet
Josip Jurčič Tihotapec
Josip Stritar Dunajski soneti
Josip Jurčič Jurij Kozjak, slovenski janičar
Josip Jurčič Sosedov sin
Josip Jurčič Telečja pečenka
Josip Jurčič Doktor Zober
Josip Jurčič Spomini starega Slovenca
Josip Jurčič Lepa Vida

więcej podobnych podstron