BES

MUHOBORCI

Fran Milãinski

Muhoborci

Domorodna povest

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

MUHOBORCI

BES

Fran Milãinski
MUHOBORCI
Domorodna povest

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-115-0

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

MUHOBORCI

Muhoborci

BES

MUHOBORCI

Prvo poglavje

Starodavni Muhobor

i ga izlepa trga na Slovenskem bolj prebujenega,

kakor je Muhobor.

Celo svojega brivca ima, gospoda Krunoslava Batiãa:

krasen ãlovek, kadar tako v ãaru smelih svojih brk in
podjetne svoje frizure sloni v durih brivnice in ga ob-
seva zahajajoãe sonce, pri nogah pa mu vaÏno sedi sli-
koviti koder Hedervary! — Hedervary spada k obrtu:
njegova potrpeÏljiva glava sluÏi Ïe leta in leta ukaÏelj-
nim Batiãevim vajencem kot veÏbali‰ãe vi‰jega lasoslov-
ja in tako se kaÏe Hedervary vsak dan po drugaãnem
prelestnem vzorcu friziran in onduliran zavistnim oãem
tr‰kih gospodiãen.

Ali Batiã in Hedervary nista vse!
Muhobor ima tudi mlekarno in ima dve stranki: ena

je za mlekarno, druga, ki jo ne ve se iz kakih vzrokov
zmerjajo liberalno, je zoper mlekarno. Zadnji ãas sili ‰e
tretja stranka na dan: prista‰i so ji mladi ljudje, ki se
hrupno pozdravljajo: »Na zdar!« — pozimi nosijo pol-
hovke, njih ostali program pa je ‰e tajen; sklad zbirajo za
skupne veãerje in njih disciplina je vzorna. Pa to ni po-
sebno vaÏno!

BES

MUHOBORCI

Ali koliko je drugih, resniãno znamenitih znameni-

tosti v Muhoboru!

Vzemimo le poÏarno brambo! Naãelnik ji je mizar

Rapè: najlep‰o ima ãelado, najlep‰i meã izmed vseh
vrlih gasilcev, kar jih je v deÏelni zvezi. Pa tudi hlaãe nje-
gove so vredne, da se omenijo: skoraj za ped je ‰iroka
zlata porta, ki jih krasi ob boku od vrha do tal.

In potem cestna razsvetljava: tudi z njo se pona‰a

Muhobor! Petrolejska je sicer in gori le v noãeh, ko pra-
tika ne kaÏe meseca, ali — tukaj je in vredna, da se ome-
ni. Kadar v pratiki sveti luna, razsvetljave ne naÏgo in
naj je noã ‰e tako temna. V takih temnih noãeh si poma-
gajo trÏani z roãnimi svetilkami, da najdejo skozi viju-
gaste in bregovite, z drvmi, vozmi in drugo ‰aro zastav-
ljene ulice v gostilno in zopet domov. Saj stvar bi se dala
z majhnimi stro‰ki preurediti tako, da bi za razsvetljavo
ne bil merodajen mesec v pratiki, ampak oni na nebu.
Ali Muhoborci niso le prebujeni, Muhoborci so tudi za-
vedni; oprezno ãuvajo svoje pravice in niã kaj radi ne
opu‰ãajo starih, ãastitljivih obiãajev.

Tako so si ohranili ‰e marsikako dragoceno svetinjo

izza dobe pradedov. Npr. praÏenje snega. Ko priãne
toplej‰e sonce oznanjati bliÏajoão se vigred, taãas gredo
Muhoborci in razkopljejo in postrgajo po tesnih osojnih
ulicah, iz temnih kotov in iz mrzlih dvori‰ã stari umaza-
ni sneg in led in ga zvozijo na glavni trg. Tam ga lepo in

BES

MUHOBORCI

rahlo razloÏe po sto let starem tlaku iz okroglih kamnov,
kakor se razloÏi lan po tratini, da je deleÏen koristne
sonãne gorkote.

Tako praÏijo sneg. Lahko bi ga z isto potjo in z

manj‰im delom odkidali kar v Îabji potok, ki ãisto pri
rokah teãe tik ob glavnem trgu, ali praÏenje snega je Ïe
prastara navada in ãe bi kdo vstal zoper njo, nemara bi
padli po njem, kakor da jim skruni sveto vero oãetov.
Taki so Muhoborci!

Samoraslost se jim pozna tudi v jeziku. Nagla‰ajo, ka-

kor da bi se kregali. In lepe, krepke izraze imajo. Nogam
pravijo »bedresa«, prstom »parklji«, lasem »griva«.
Dekle je »zijala«, obleko imenujejo »cunje«. »Na‰a zija-
la ima nove cunje«, pomeni torej, da ima tista gospodiã-
na novo toaleto. Deãki se kliãejo »betice«; kadar pa Ïena
govori o svojem moÏu, mu spo‰tljivo reãe »na‰ ãlovek«.

Ob posebno sveãanih prilikah jedo ko‰truna v oma-

ki. — Vobãe so po‰teni, krotki ljudje. Tudi revnej‰i del
tr‰kega prebivalstva gre‰i redkokdaj zoper postave; tu
pa tam se zmakne kaka zeljnata glava ali kak deÏnik —
to je vse! In pa zmerjajo se radi.

Zmerjanje je njih najslab‰a stran. Pri‰lo jim je v nava-

do in spada v naãin njih govorice. Namesto »prijatelj«
in »boter« si reko »kmetavz« (ponosni so, da so trÏani)
in »mulec«; pa si drug drugemu niã ne zamerijo. Le po-
zimi se Ïene gra‰ãinskih gozdnih delavcev rade toÏari-

BES

MUHOBORCI

jo. Zobotrebce izdelujejo — »klince«, kakor jim pravijo;
vsa druÏina jih dela — od petletnega frkolina naprej —
dan na dan, od zore v pozno noã, zveãer po veã druÏin
vkupe pri eni luãi. Ko se pa dodobra nasedé in jih bolé
od sedenja Ïe vse kosti, si vmes kak dan narede praznik,
in da jim ne mine brez zasluÏka, gredo in se toÏijo —
ãim veã priã, tem bolje! Kar jim potem sodnija izplaãa
priãnin, si lepo po bratovsko razdele med sabo. ToÏene
razÏalitve si seveda tik pred sodbo drug drugemu od-
puste, da ni niã kazni; le priãe morajo biti zasli‰ane in —
plaãane, za to jim gre. Sodnik v Luãah ni slep in vidi,
kam pes leti, pa si misli: »ReveÏi so!« in jim z odprto
roko nagraja »pot in zamudo«. Zakaj pa ne! Saj gre iz
drÏavne blagajne in je tako silno prijetno blag biti in do-
brodelen — iz tujega Ïepa!

Muhobor stoji na zgodovinskih tleh.
Okoli leta 33 pred na‰im ‰tetjem je bil tod nekod ra-

njen slavni rimski triumvir Octavianus, poznej‰i cesar
Augustus: oster kamen mu je bil priletel v nogo ali, ka-
kor pravijo Muhoborci, v »bedresa«. V luãanju kamenja
so se Ïe od nekdaj odlikovali paglavci muhoborski. Ozi-
roma Muhoborski z velikim »M«. Ne vem, kako bo pra-
vilneje. Ta profesor uãi tako, oni tako, ãastivredna rodo-
ljuba sta obadva, ãlovek se ne bi rad zameril ne temu ne
onemu in zato je poloÏaj pisatelju zelo muãen. Ako bi se
smelo ãastivrednima rodoljuboma svetovati: zedinita

BES

MUHOBORCI

naj se in Ïreb naj odloãi! Srce nam ne bo izkrvavelo, naj
zmaga mala zaãetnica ali velika, le da bo mir! âasi so
slabi, za kruh gre trda, draginja je taka, da jajce stane 12
vinarjev — skoraj bi kazalo ãloveku, da postane kura in
leÏe jajca — pa se ukvarjaj s pravopisom, vsake kvatre
novim, kakor da ni drugih skrbi! Zato se naj uãena go-
spoda poravnata in zedinita! Pa kaj, ko se ne bosta! Pra-
zen je up, ker sta Slovenca in po vrhu ‰e profesorja; trda,
neizprosna, jeklena! …

Torej muhoborski ali Muhoborski paglavci si laste

slavo, da so njih mokronosi predniki cesarju Avgustu
zaluãali kamen v koleno. Na to njih juna‰tvo spominja
v Muhoboru gostilna z napisom: »Pri ‰epavem Rimlja-
nu«. Pripomniti pa je, da si prisvajajo isti zgodovinski
dogodek tudi sosedne Luãe, sklicujoã se na svoje ime, in
tudi v Luãah se ‰opiri na gostilni za sodnijo izzivajoãi
napis: »Pri pravem ‰epavem Rimljanu«; praga te gostil-
ne ne prestopi noben zaveden Muhoborec.

Leta 1584 so blizu do sem pridivjali Turki. Podjetni

Muhoborci so jim skrivaj poslali odposlanstvo s povabi-
lom, naj jim pridejo zapalit hi‰e, ki so jih bili pravkar
visoko nad vrednost zavarovali. Tako pripovedujejo Lu-
ãani. Ogorãeni Muhoborci pa isto trde o Luãanih.

16. avgusta 1713 je v Muhoboru uradoval glasoviti

kriminalni komisar Bo‰tjan Repar in je v smrt na ve‰alih
obsodil razvpito ãarovnico Jereãko, ki se je peãala zlasti

BES

MUHOBORCI

z izdelovanjem toãe in krvavega deÏja, pa je bila tudi
drugim skritim umetnostnim kos. Ker Muhoborci niso
imeli svojih ve‰al, so ponje pisali v Luãe. Nevo‰ãljivi
Luãani pa, od nekdaj sovraÏni Muhoborcem, so jim
oholo zavrnili pro‰njo, ãe‰ ve‰ala smo si napravili zase,
za svoje otroke in za otrok otroke, ne pa za vas Muho-
borce. Ta odgovor je sila razkaãil ves Muhobor, ne iz-
vzemiv‰i Jereãko, ki je bila navzlic svojim koãljivim po-
sebnostim vendar vneta Muhoborka. In kaj je storila
Jereãka? Poslala je nad Luãane toão, debelo kakor kur-
ja jajca; ves bob jim je potolkla in so Luãani tisto zimo
Ïiveli zgolj ob zmletih smreãjih storÏih. V zahvalo za ta
poraz kletega sovraga so Muhoborci Jereãko oprostili
Ïelezja in jeãe in Jereãka je ‰la in se je na stara leta moã-
no pobolj‰ala in je Muhoboru ‰e mnogo koristila z za-
govarjanjem urokov in odganjanjem ãarovnic od krav.

Tudi usodepolno leto 1848 ni ‰lo brez dogodka mimo

Muhobora. Tega leta je Kovaãkova krava vrgla teleta s
tremi glavami. Tele je zdaj v muzeju in Muhoborci ga
kaj radi hodijo gledat, ãe‰ na‰e je!

Leta 1876 je izbruhnil v Muhoboru ljut verski boj;

Ïupniku so ustavili bero, k ma‰i in k svetim zakramen-
tom so hodili v sosedno faro in niti blaÏenstva polnim
besedam ‰kofjega poslanca se ni posreãilo, zravnati glo-
boki razdor. Povod homatijam je bil sv. Pankracij, ki ga
je Ïupnik na svojo roko, ne zasli‰av‰i moÏ in kar na ti-

BES

MUHOBORCI

hem premeknil iz glavnega oltarja v stranskega, kjer je
stal v mraãnem kotu kakor kak siroma‰en osebenjek in
nadleÏen pritepenec, on, sv. Pankracij, ki je vsa leta, od-
kar stoji cerkev, zvesto branil faro toãe in ãrva. Pet let je
trajal verski boj, preden je zmagal sv. Pankracij in z glo-
rijo se vrnil na svoj stari prostor.

Leta 1903 je bil za Ïupana izvoljen gospod BoÏidar

Kajca, posestnik in ‰tacunar, mejnik lep‰e dobe in zaãet-
nik nezasli‰ane prebude v Muhoboru. Ko je on bil Ïu-
pan, se je na novo prebelila ‰ola, postavil se je gasilni
dom, vsadila se spominska lipa. Za njegovega Ïupano-
vanja je bilo, ko se je ustanovilo Olep‰evalno dru‰tvo,
vaÏno dru‰tvo, ki je koj v prvem letu svojega delovanja
postavilo liãno klop pod prej omenjeno spominsko lipo.
Kakor v zeleni lopi se je sedelo na tej klopi. Pri‰el je v
Muhobor uãenjak — ponoãne metulje je lovil na med in
luã, stanoval je v gradu, od daleã je bil, tri dele sveta je
Ïe videl — pa je rekel, da nikoder ‰e ni naletel na tako
orja‰ke koprive, kakor so se ko‰atile okoli te klopi in se
prijazno zgrinjale nadnjo. In ko je postavilo to klop,
Olep‰evalno dru‰tvo ni zadremalo na svojem uspehu,
ampak, rastoã v svojih ciljih, le podvojilo svojo vnemo
in soglasno in ob velikem navdu‰enju storilo naãelni
sklep, da se zgradi liãna vremenska hi‰ica, ki bo v kras
in ponos vsemu trgu; izvr‰itev tega sklepa pa se je za-
ãasno odloÏila. Muhobor je imel namreã obãinskega

BES

MUHOBORCI

slugo, ta obãinski sluga je imel Ïeno, ta Ïena je imela na
desni nogi oti‰ãance, ki so jo k slabemu vremenu ãuda
skeleli, in kadar so jo skeleli, je moÏ vedel, da je treba
vzeti deÏni pla‰ãek, in kadar so ga takega videli trÏani,
so rekli: »DeÏ bo, obãinski hlapec ima pla‰ãek!« in niso
za svoje vsakdanje potrebe kar niã pogre‰ali vremenske
hi‰ice. Zato so s takim navdu‰enjem sklenjeno zgradbo
vremenske hi‰ice lahko z mimo vestjo zaãasno odloÏi-
li, zlasti — ker denarja zanjo itak niso imeli.

Tak je bil torej Muhobor, taka njegova slavna zgodo-

vina, taka njegova zgledna sedanjost. Vse je bilo v naj-
lep‰em, slehernega pravnega rodoljuba z iskrenim ve-
seljem navdajajoãem redu. Le ene same stvari je ne-
dostajalo Muhoboru, da ni stal na vrhuncu: sodnije, te
ni bilo v Muhoboru!

BES

MUHOBORCI

Drugo poglavje

Zlati gradovi

uhoborci sami se niti zavedali niso, da jim manj-
ka sodnije. Kadar so imeli kaj opravila s pravico,

so paã ‰li v poldrugo uro oddaljene Luãe, kjer je stolova-
la okrajna sodnija: tako je bilo vsa leta in nikomur ni niti
od daleã prihajalo na misel, da bi sploh bilo lahko dru-
gaãe.

Oãi jim je odprl ‰ele veleuãeni odvetnik dr. Franc Gad

na volilnem shodu, ko se je pri‰el Muhoborcem pred-
stavit kot kandidat za drÏavni zbor. Praznih rok, brez
sleherne obljube, ni mogel priti mednje; Ïeleznice jim ni
smel ponujati, kajti dober del Muhobora Ïivi ob voÏnji
lesa iz gra‰ãinskih gozdov na ‰tiri ure oddaljeno posta-
jo, in kdor bi jim govoril o Ïeleznici, tega bi nagnali, ako
ni drugaãe, tudi s kamni kakor blagopokojnega cesarja
Avgusta. — Pa se je spomnil pretkani kandidat na sod-
nijo — in tu se priãenja ta povest.

»«Vrli moÏje iz Muhobora,« je grmel, »jasno je kakor

beli dan, da vam gre v va‰ prijazni, tako vzorno se pre-
bujajoãi trg sodnija. Ali ste, vpra‰am, kaj slab‰i, kakor so
Luãani, ali ni kraj tukaj lep‰i, zrak ãistej‰i, dobrega ljud-
stva znaãaj kremenitej‰i?«

BES

MUHOBORCI

»Tako je, bogami!« se je zaãul Krunoslava Batiãa glas

in mnoÏica je za njim ponovila: »Tako je!«

»In pomislite, ãastiti gospodje volivci, kak dobiãek bi

prina‰ala sodnija va‰emu starodavnemu trgu! S sodni-
jo hkrati dobite sem davkarijo in notarja. Koliko se vam
le potov prihrani in stro‰kov! Pa ne le to! Uradni‰tvu
boste za drago ceno oddajali stanovanja, ki vam zdaj
stoje prazna in brez haska in lep skupiãek boste dobivali
za Ïivila, za drva, za vse: saj uradnik mora vsako sleher-
no reã kupiti in plaãati. Marsikaj, kar vam zdaj zgnije na
poljih, na vrtovih, v kleteh, vam vrÏe potem ãisti dobi-
ãek. In vsi stranski ljudje iz okolice, ki bodo imeli oprav-
ka tukaj na sodniji, na davkariji, pri notarju, koliko vam
bodo zna‰ali denarja v va‰e gostilne in ‰tacune! — Ve-
selilo me bo, ako se bom mogel, veleãastiti gospodje vo-
livci, v tem tako vaÏnem vpra‰anju zavzeti za vas, z vse-
mi svojimi silami, z vsemi svojimi, lahko reãem, vplivni-
mi zvezami. Va‰a stvar je, da me v to pooblastite s svo-
jimi cenjenimi glasovi — in zmaga bo va‰a, zmaga in
uspeh!«

Muhoborci so poslu‰ali in kar gorko jih je spreletava-

lo. Da, sodnije jim je treba! Ne enega ni bilo, kateremu
sodnija ne bi obetala koristi, in donebesni Ïivioklici, ki
so zadoneli po prostomem Ïupanovem dvori‰ãu, kjer se
je vr‰il shod, so prihajali res iz srca.

Îupan, ki je hkrati predsedoval shodu, je oberoã tre-

BES

MUHOBORCI

sel gospodu kandidatu desnico, nagnil je glavo na levo,
ganjen mu gledal v oãi in se mu zahvaljeval: »Imenitno,
imenitno, Bog vas Ïivi!« in nagnil je glavo na desno, mu
tresel roko, ga ganjeno gledal in vabil: »Boste ‰li z mano,
gospod doktor, na majhen prigrizek, prosim. Imenitno,
imenitno!«

Gospod Krunoslav Batiã je sedel na zidu, v duhu je Ïe

bril vso novo gospodo, zariplega obraza je vpil: »Îivio
na‰ poslanec, Ïivela sodnija!« in potem intoniral »Lepo
na‰o domovino«, pa je moral nmolkniti, ker ga je nekdo
za noge potegnil z zida. Kajti s predsedni‰kega mesta je
pravkar Ïupan po navodilih gospoda kandidata zaklju-
ãeval izborno uspeli volilni shod in naznanjal, da bo
zveãer prijateljski sestanek pri »Pikapolonici«, kamor
vabi velecenjeni gospod bodoãi drÏavni poslanec vse
vrle trÏane, da se z njimi bliÏe seznani.

Zborovalci so se polagoma razhajali, da vnetih lic in

Ïareãih oãi razneso preveselo novico o sodniji po ulicah
in hi‰ah, in ker se sleherno navdu‰enje prej ali slej izpre-
meni v Ïejo, je obljubljena sodnija Ïe isti dan priãela ro-
siti svoj blagor na — krãmarje.

Îupan je, vljudno nagibaje glavo z leve na desno in z

desne na levo, krmaril svojega odliãnega gosta ãez stop-
nice v prvo nadstropje. Na hodniku pri durih sta Ïe ãa-
kali okrogla gospa Ïupanja, ‰umeãa v ãrni svili, od pri-
jetnega razburjenja rdeãa kakor rak, in sedemnajstletna

BES

MUHOBORCI

edina hãerka Julka, ki je srameÏljivo pove‰ala oãi, kakor
se je bila nauãila v samostanski ‰oli.

»Kak‰na ãast!« je hitela pozdravljati Ïupanja, »ne za-

merite, da je pri nas vse tako preprosto, smo paã na de-
Ïeli.«

»Krasno imate!« je zagotavljal kandidat, Ïupan pa je

vsem predstavljal: »Moja stara — tole je pa na‰a ,âop-
ka’; tak daj no, daj roko pa vsaj dober dan reci! Veste, ne
zna govoriti, ima piko na jeziku!«

Julka, imenovana »âopka«, ker je imela na ãelu med

bujnimi temnorjavimi lasmi majhen ‰opek sivih, je za-
rdela, oãitajoãe je pogledala oãeta, spodnjo ustnico je
malce pomolila naprej — zamerljivo ‰obo so domaãi
imenovali ta pojav, jokava ‰oba pa je bila, ãe je zgornja
ustnica stopila v ospredje — za‰epetala je: »Dober dan!«
dala roko tujemu gostu, pa jo hitro zopet odtegnila, po-
tem pa po prestani tej ceremoniji se globoko oddehni-
la. Bila je dobro, plaho dekletce. Zdelo se ji je, da bi bilo
kaj lepo Ïiveti, ãe bi ne bilo tujih ljudi na svetu, ki jo vsi
tako kar po domaãe gledajo in hoãejo, da se z njimi po-
govarja o praznih vsakdanjih stvareh, ki je prav niã ne
zanimajo. Edini, ki se je z njim lahko menila, je bil do-
maãi marogasti mucek: kadar je njega gladila v naroãju,
o, taãas ni imela pike na jeziku …

Gospoda kandidata so sreãno prisukali v sobo in ga

posadili na mizo. Pred njim so stali ‰tirje kroÏniki, drug

BES

MUHOBORCI

na drugem: tako so jo pogodili mati Ïupanja za najime-
nitneje — in potem se je priãel »mali prigrizek«.

Troja juha: kurja, goveja in suha, namreã od suhega

mesa; Ïafrana niã premalo v juhi. Potem troja obara,
tudi ko‰trunova. Potem troja peãenka in troja solata. Po-
tem ‰e potica in trijet, ako nisem ãesa pozabil. Lep spo-
red, bogat spored in mati Ïupanja tako prijazna! Kako
gostoljubno je kopiãila gostu gore vseh teh dobrot na
kroÏnik!

Zastonj se je branil gospod kandidat.
»Salament,« je dejala, »zdaj morate ubogati, sicer vas

ne volimo!«

Oãe Ïupan je toãil in silil in trkal: »Na zdravje!« in

»Bog Ïivi!« in »Imenitno!«

Nehote se je vsiljevala tako sijajno pogo‰ãenemu gos-

podu odvetniku misel — samemu se je sme‰na zdela —
koliko bi mu vrgel naporni trud take gostije, ãe bi ga
zaraãunal po odvetni‰ki tarifi:

Vpis kosila

30 vinarjev

Zaznamba vpisa

30 vinarjev

Posvet zaradi juhe

2 kroni

Sprejem juhe

30 vinarjev

Vpis sprejema

30 vinarjev

Opravim jed juhe

3 krone

Vpis opravila

30 vinarjev

BES

MUHOBORCI

Zaznamba vpisa

30 vinarjev

Odprava kroÏnika

20 vinarjev

Vpis odprave

30 vinarjev

Gospej Ïupanji oddal ob‰irno
mnenje o juhi

4 krone

Posvet zaradi narezka

kroni

itd., itd. Dve sto kron kakor niã bi neslo tako kosilo!

Poãasi se je polegel naval jedi in pijaãe in v ustih in

grlu je nastal prostor za razgovor.

»Ako dovolite, velecenjeni gospod doktor,« je vljud-

no poizvedoval Ïupan, »zaradi uradov, ako pridejo k
nam — ali jih potem izgube Luãani?«

»Tega ni ravno treba. Paã pa bi se tiste obãine, ki jim

je bliÏe v Muhobor, odcepile od lu‰kega okraja. Nekaj
uradnikov bi zaradi tega paã izgubili v Luãah.«

»Ali se bodo jezili Luãani!« se je veselila Ïupanja. »Ti

moÏ, kaj poreãe Ana, ãe dobimo semkaj urade. Iz koÏe
bo skoãila, bo‰ videl!«

Ana je bila sestriãna Ïupanje in omoÏena pri »Zlatem

volku« v Luãah.

Misel na jezo v Luãah je Ïupanji dobro dela in grela se

je v nji.

»Sli‰ite, gospod doktor,« je nadaljevala, »kaki so ti lju-

dje v Luãah — ne da bi opravljala! — BeÏi, Julka, gledat.
kaj babe delajo v kuhinji in okoli hi‰e, poslov se kar niã
ne sme pustiti izpred oãi … Tiste Ïenske v Luãah,

BES

MUHOBORCI

gospod doktor — v sredo sem bila tam, saj ne grem v
Luãe, ako ni skrajna sila. Ali mislite, da so vedele kaj
drugega povedati kakor: ,Ta ima tega, ta ima tega’.
Gospodinje pa Ïe take: semenj je bil, ljudi se je trlo po
gostilni, jedli bi radi, gospodinja pa ‰ele ‰peha i‰ãe na
posodo pri sosedu za golaÏ! Kaj, gospod doktor!«

Krepko je udarila gospoda doktorja po roki in se pri-

srãno zasmejala in tudi doktor se je prisrãno smejal ali
Luãanom ali Ïupanji ali vsem vkupe.

Îupan je posvaril Ïeno: »Ti — cokla ali kazen! Zavri,

no, malo jezik! Gospoda doktorja bodo u‰esa bolela.
Babji jezik, ta bi bil res dober za podplate, ker se nikoli
ne izrabi.«

Îupanja ga je razposajeno zavrnila: »Na‰i jeziki za

podplate, mo‰ki goltanci pa za urbase, ker so zmeraj
mokri, pa se nikoli ne premoãijo.«

Zopet so se veselo smejali.
Medtem je oãe Ïupan skuhal svojo misel. Da ji pripra-

vi pot, je najprvo prijazno trãil z znamenitim gostom,
pili so in potem je hitel, da je pri‰el na vrsto.

»Velecenjeni gospod doktor, na‰ trg vam bo veãno

hvaleÏen! Seveda — uradno poslopje — sãasoma bi se
gotovo novo postavilo, odkraja pa, kaj pravite: tamle
moja pristava, saj se vidi skozi okno, ali bi ne bila pri-
pravna za urade. Mi jo lahko pogre‰amo, prazna nam

BES

MUHOBORCI

stoji, za majhno najemnino bi jo dal. Malo se popravi,
pa bo ãisto dobra, kaj?«

»Imenitno poslopje,« je pritrdil dr. Gad, »samo ‰e

ptiãa nad duri, pa bo sodnija! Vse se bo uredilo. — Sta-
novanj za uradnike tudi ne bo nedostajalo, kaj?«

»Ne bo sile,« je rekel Ïupan, »vsi tako ne bodo oÏe-

njeni. V Luãah na primer so skoraj sami samci: sodnik,
njegov pristav, davkar itd. Dandanes kdo se pa ‰e Ïeni?
Kak uãitelj! Drug Ïe nerad!«

»Seveda,« je vskoãila Ïupanja — zdaj je pogovor kre-

nil na njeno polje — »seveda so samci, mar se naj Ïeni-
jo v Luãah? S katero pa, vpra‰am? Edino, ki je ‰e bila za
to, je vzel notar: Jakljevo. Ta je dobro zadela, z avtomo-
bilom se vozi …«

Zamaknila se je v stol, kjer je poprej sedela »âopka«,

in je vzdihnila. Pa se je koj zopet zavedela svojih dol-
Ïnosti do gosta in ga priãela siliti s poticami.

»En ko‰ãek boste pa res ‰e snedli, en sam ko‰ãek,

prav majhnega vam bom dala, razÏaljena bom, ako ga
ne sneste.«

»Ne pijete tudi niã, gospod doktor,« je poudarjal Ïu-

pan v svojem delokrogu. »Dajmo ga no, saj nima kosti!«
— In veselo so trãili.

Taãas je sedela »âopka« na skrajnem koncu sadnega

vrta pod ‰irokim orehom, imela je marogastega maãka
v naroãju, ga gladila in izpra‰evala, ãe jo ima kaj rad.

BES

MUHOBORCI

Vãasi je dvignila oãi in zaupljivo pogledala v mladega,
ogorelega moÏa, ki je, stojeã na stezi zunaj vrta, slonel
na ograji in z veliko resnobo motril maãka, ki je sukal
okroglo glavo in meÏikal.

»Zdi se mi, danes je nervozen,« je omenil.
»Ta neumni shod je vsega zbegal,« je odgovorila in

huda nejevolja se ji je brala na roÏnatem licu. Pritisnila
je muca k sebi, da ga od‰koduje za prestane neprijetnos-
ti zborovalnega hrupa. In potem je vstala, da je lahko
tudi mladi moÏ pri ograji poboÏal mucka, in ni je moti-
lo, ko je roka mladega moÏa pogladila ne le muckovo
dlako, ampak tako mimogrede tudi njeni roki.

V ta svoj neÏni posel sta bila tako zaverovana, da ãisto

niã nista ãula Julkine mame, ki je iskala in klicala hãer-
ko, da se poslovi od odhajajoãega slavnega gosta. Paã pa
je mama, do ogla spremiv‰i dr. Gada in moÏa, zagleda-
la dolgega PodrÏajevega Janka, sloneãega ob vrtni ogra-
ji. Sta Ïe spet vkupe! Sveta jeza ji je ‰inila po rejenem
licu in njeni klici: »Julka, Julka!« ki so se bliÏali po vrtu,
niso obetali niã dobrega.

Julka je izpustila maãka, pogladila si je predpasnik,

pokimala tovari‰u onstran plota in stekla ãez vrt mate-
ri naproti. Maãek je smuknil v oreh, PodrÏajev Janko pa
se je tudi potuhnil in izginil od ograje.

V gostilni pri »Pikapolonici« je Ïivahna druÏba ãakala

na kandidata. Mati Polona, vdova Ïe pametnih let, se je

BES

MUHOBORCI

sukala v kuhinji, veliko gostilni‰ko sobo pa je vladala hãi
Slavica s pomoãnico, najeto za ta dan.

Najimenitnej‰a miza je bila ona v kotu proti kuhinji,

tam so sedeli gospod Krunoslav Batiã, potem obãinski
tajnik in upokojeni uãitelj PodrÏaj, Jankov oãe, in po‰tar
s pipo in s ‰tebali. Gospod Krunoslav Batiã je vodil po-
govor.

»Bogami,« je rekel, »ta doktor Gad je govornik, jaz

vam pravim, on je govornik. Jaz to vem, kaj se pravi biti
govornik, in ako vam reãem, doktor Gad je govornik,
onda mi lahko verjamete, da je govornik.«

»Tebe pa le ne poseka, brivec!« je hudomu‰no pri-

pomnil upokojeni uãitelj in tajnik PodrÏaj.

»Prosim,« ga je resno zavrnil brivec, »tu ne gre zame,

ampak za doktorja Gada, saj ne boste volili mene, am-
pak njega.«

»Primojduha,« se je spomnil PodrÏaj, »saj je res, za-

kaj pa ne bi tebe volili! Slavica, ‰e en vrãek! Ali si Ïe sli-
‰ala: Batiã kandidira v drÏavni zbor.«

Slavica je dala svojemu zaãudenju du‰ka z vzklikom

»Zs«, kakor je skraj‰ano izgovarjala ime Jezus, in ob-
ãudujoã je pogledala brivca, ki ga je resniãno ‰tela spo-
sobnega za vse.

Po‰tar se je dobrohotno muzal. Govoriti ni imel nava-

de. Udarjen je bil z jezikavo, prepirljivo Ïen‰ãino; ker je

BES

MUHOBORCI

bil moder, se je bil privadil molãati in molãe hoditi svoja
pota. Tako je najbolje vozil.

Krunoslav Batiã ni niti za trenutek izgubil miru. »Ne-

mojte verjeti, gospodiãna Slavica! Gospod tajnik se ‰ali,
jaz niti ne morem kandidirati, ker sem inostranec.«

PodrÏaj ni odnehal. »Kaj tisto! PriÏeni se k nam, da

bo‰ imel kaj svojega, pa te sprejmemo v obãino. Gospo-
diãna Slavica, usmilite se ga no, takega fanta!«

Slavici se je ne brez truda posreãil ogorãen pogled:
»Zs, kak‰ni ste vi, naka!« Zasukala se je in od‰la z vrã-

kom.

Niã manj ogorãenja ni kazal brivec. »Oprosti, gospod

tajnik in naduãitelj, take ‰ale so nedostojne. Vsaka ‰ala
dobrodo‰la, a nedostojna ‰ala ni dobrodo‰la, ker nedo-
stojna ‰ala ni nikaka ‰ala, ampak Ïalitev. Ti Ïali‰ tudi
velevredno gospodiãno Slavico in to se v olikani druÏbi
ne sme.«

Velevredna gospodiãna Slavica, prihajajoãa z natoãe-

nimi vrãki, je ãula te besede in je po njih uravnala svo-
ja okrogla lica in svoj vedno strmeãi pogled — in res: vi-
deti je bila moãno uÏaljena in huda, huda kakor gam-
bovãek, ki se je skregal s svetom. Z zadovoljstvom in po-
nosom je srce gospoda Batiãa na znanje vzelo ta uspeh.
Da, sreãen, kdor zna tako govoriti kakor gospod Batiã!

Tako se je po priljubljenem starodavnem vzorcu iz-

borno zabavala druÏba pri tej mizi in na enak naãin, z

BES

MUHOBORCI

zafrkavanjem, prejkone tudi pri drugih, to so priãali
krohot in vzkliki od vseh strani. Vmes je brenãal orkes-
trion, glasni porok visoke stopnje muhoborske kulture.

Ta hrupni direndaj je blagovolil gospod dr. Gad, ki je

v Ïupanovi druÏbi Ïivahno pozdravljen ba‰ vstopal v za-
kajeno dvorano, poãastiti z opazko, da mu napravlja
naravnost velikomesten vtisk.

Bila je to zelo sreãna beseda, ki mu je na mah prido-

bila polovico src vseh navzoãih.

Drugo polovico si je osvojil s prijaznim pozivom, naj

se vse mize vkupe porinejo — »Saj smo vsi prijatelji!« —
kar se je ob navdu‰enih Ïivioklicih tudi takoj zgodilo.

Sledilo je predstavljanje.
Tudi brivec je pri‰el na vrsto. »Moje ime je Krunoslav

Batiã.« In dostavil je: »Oprostite, veleuãeni gospod dok-
tor, jedno kratko besedo. Li niste, veleuãeni, v sorodu z
gospodom podpolkovnikom Gadom v Zagrebu? Izbo-
ren gospod, imel sem mnogo potov z njim opraviti, zna-
te, sluÏbeno.«

Gospod doktor je izrekel svoje obÏalovanje, da ni niã

v sorodu s podpolkovnikom, in izredno gorko je stresel
roko gospodu, ki ima znanje s tako visokim dostojan-
stvenikom.

Vrniv‰i se na svoj prostor, je izrazil brivec svoje mne-

nje, da je gospod kandidat zelo olikan, fin moÏ.

Skraja je bila zabava bolj tiha, vsakdo ni tak junak ka-

BES

MUHOBORCI

kor Krunoslav Batiã in vajen obãevati z najodliãnej‰imi
glavami. Temu in onemu volivcu se je sitno zdelo, da je
pozabil doma kravato ali da ni smuknil v bolj‰o suknjo,
in neka muãna prisiljenost je vladala omizju.

Toda doktor Gad ni bil novinec v politiki, vedel je

kako in kaj; na mizo so priromali ‰tefani — in led je bil
prebit! Zdaj so se razvozlali jeziki in hitro se je razple-
tal Ïivahen pogovor: o volitvah in nasprotnikih, kako
bodo pogoreli, o muhoborski sodniji in o korakih, ki jih
bo ‰e storiti zanjo, o vojski, o koleri in celo o literaturi,
to se pravi o podlistkih: drugega Muhoborci tako ne
bero. Gospod doktor Gad se ni mogel dovolj naãuditi
izredni izobraÏenosti v Muhoboru.

Po petem in ‰estem kozarcu so se razgreli in ojunaãili

tudi domaãi umetniki, da so pri‰li na dan s svojimi za
skromne muhoborske razmere vse ãasti vrednimi talen-
ti: kovaã ·vigelj s svojo raskavo dlanjo, ki je ob nji uÏi-
gal vÏigalice; mizar Rapè, ki je z eno roko dvignil stol z
doktorjem vred kvi‰ku pod strop; dacar JoÏko, ki ‰tajer-
sko ple‰e z do vrha polno ãa‰o na glavi in zna na prste
brlizgati cesarsko pesem, da jo sli‰i‰ ãetrt ure daleã, in
PodrÏajev Janko, ki je zapel »Pijanega ‰tudenta«.

Gospod doktor Gad je kar strmel: kaj takega ni priãa-

koval v Muhoboru!

Vmes se je seveda veselo trkalo in moÏato pilo. Toda

BES

MUHOBORCI

izpregovorila se je tudi ‰e mnoga resna, krepka, jedrnata
beseda. Zakaj ãuda veliko rodoljubja, podjetnosti in ne-
ustra‰nosti je ob takih mokrih prilikah v Muhoboru. Pa
tudi drugod. In s tega idealnega stali‰ãa je pravzaprav
‰koda, zakaj nismo Slovenci vedno pijani!

BES

MUHOBORCI

Tretje poglavje

Lu‰ka gospoda

olitve so bile konãane, razne stave popite, vraãal se
je zopet mir v deÏelo; le tu in tam kaka kazenska

razprava je ‰e spominjala na razburjenost prej‰njih dni.

Dr. Gad je bil izvoljen za drÏavnega poslanca. Muho-

borci so torej storili svoje, zdaj je bil on na vrsti.

In dr. Gad ni pozabil svoje obljube. Bil je mlad, pod-

jeten, Ïeljan uspehov; sestavil je ob‰irno pro‰njo, nabral
podpise in obletel vse od Poncija do Pilata, da dobi Mu-
hoboru sodnijo. Bile so pa ta ãas okolnosti, da je vlada
ravno potrebovala slovenske glasove in se zaradi tega
prijazno kazala raznim skromnim Ïeljam poslancev.

Tako se je zgodilo, da so komaj pretekli trije meseci

od volitev , pa dobi Ïupan muhoborski pismo drÏavne-
ga poslanca: vsa stvar je Ïe v tiru, predsednik okroÏne-
ga sodi‰ãa Ïe opravlja potrebne poizvedbe zaradi nove
sodnije v Muhoboru; zelo umestno bi bilo, ãe bi v kakih
dveh, treh tednih odposlanstvo prizadetih obãin ‰e
osebno se pri‰lo priporoãit gospodu predsedniku. —
Muhoborci so bili vsi pokonci in tako se jim je zdelo, da
jo Ïe imajo v Ïepu, sodnijo.

BES

MUHOBORCI

Taãas ni dalo veã miru Ïupanji, morala je iti v obisk k

sestriãni Ani v Luãe.

Bilo je na sv. treh kraljev dan. Po kosilu je hlapec po-

tegnil koleselj pred hi‰o in vpregel kobilico, mati Ïupa-
nja in Julka sta se spravili v voz, dekle so ju zadelale s
koci in ogrinjaãami, dasi ni bilo mraza, oãe Ïupan je ‰el
okoli kobilice in voza: »Glejta, da se o pravem ãasu
vrneta!« pa hi! proti Luãam.

Piãlo uro voÏnje, tri klance vkreber, tri klance navzdol

— zavoro je sukala gospa Ïupanja sama, ker se je hlap-
cu navzlic bodreãim njenim sunkom venomer dremalo
— in Ïe so bili v Luãah.

Od »Zlatega volka« se je razlegalo petje, kakr‰nemu

so kos pivci, ki so Ïe ob dveh popoldne »narejeni«. Voz
se je ustavil pred veÏo, od hleva semkaj se je zelo poãa-
si bliÏal konjski hlapec, iz veÏe je priletelo dvajsetletno
dekletce: »O, teta, O, Julka!« in priãelo lu‰ãiti do‰li po-
set iz ovojev.

»Ste vsi zdravi, Anãika?« je vpra‰ala Ïupanja. »Kaj pa

mama?«

»E, mama spe,« se je nasmejala Anãika in si naprto-

vala ogrinjaãe in deÏnika. »Snoãi smo imeli bal, imenit-
no je bilo, jaz sem bila do treh pokonci, mama so pri‰li
‰ele ob ‰estih v posteljo, ata, oficial in notarjev pisar pa
sploh niso ‰li spat, le poslu‰ajte, kako se lepo deró!«

Razposajeno se je zasmejala, hitela najprej v veÏo in

BES

MUHOBORCI

zaklicala: »Ata, ata!« Njej sta sledili mati Ïupanja, vese-
la, da je zadela s svojim obiskom ravno v take izredne
okolnosti, Julka pa plaha in v skrbeh, ali ne prihajata
neprav.

Pa se je Ïe pokazal v gostilni‰kih vratih gospodar,

»Zlati volk«, s kapico po strani, in po vinu je zadi‰alo iz
njega, ko je hripavo, toda prijazno pozdravil obisk. Bil je
dober krãmar, ki vztraja pri pijaãi, toda pije le toliko, da
dela dru‰ãino in dviga promet.

»Anãika, teci po mamo, reci, da bo nocoj tudi ‰e noã!«

je ukazoval in je kazal obisku pot v drugo stran veÏe.
»Kam je zapisati, da ste se spomnili na nas. Sinoãi smo
imeli bal in tako … Dadadada. Pa stopimo v kamrico,
nononono, tam ni nikogar in gorko. ·koda, da vaju ni
bilo sinoãi! Oola! Micka, Reza! Danes so vse babe ‰e
nore! Pogrni mizo, ali ne vidi‰, pa nareÏi kaj in vina pri-
nesi! Dadadada, ãe bi bila sinoãi tukaj, Julka, primoj-
dvojaãa, najlep‰ega Ïenina bi ti bil prikomandiral.«

»E, maram zanj,« se je odrezala Julka.
»âe ga Ïe ima‰, potem je druga.«
Tako je zabaval »Zlati volk« sorodnici svoje Ïene,

mati Ïupanja je obãudovala njegovo viseão svetilko, ki
je zadnjiã ‰e ni bilo, Julka je vpra‰ala, kdo je monogram
uvezel v prt, taãas pa je Ïe prisopihala gospa sestriãna
Ana, »Zlata volkulja«.

Vzkliki in poljubi, gospod »Zlati volk« se je zdaj lah-

BES

MUHOBORCI

ko zopet vrnil k prekinjenemu pospe‰evanju obrta, in
ko so Ïenske od razburjenja in pozdrava pri‰le do sape,
se je zaãelo ob‰irno pripovedovanje.

»Torej povej, povej, kako se je kaj obnesel va‰ bal,« je

vpra‰ala Ïupanja. Vedela je, zdajle se bo nalezla za poln
ko‰ najnovej‰ih novic iz Luã; ali se jim bodo smejali v
Muhoboru!

»Da, na‰ bal — ãakaj, vse ti povem,« je rekla gospa

Ana in gospodinjski njen pogled, nikdar poãivajoã, je
spreletel po mizi in po sobi, ali je vse v redu. »Anãika, ti
nemarni otrok, kaj postaja‰ in poslu‰ke otepa‰! Ali
nima‰ niã dela? V kuhinjo beÏi, kavo mi prinesi! Ali si
ãula ali ne?«

Anãika se je zadrla nad materjo: »No, no, saj Ïe

grem,« in mrdajoã se je poãasi izginila.

»Moji ljubi, postrezite si no, kar po domaãe! Torej na‰

bal. Petdeset porcij purana sem imela pripravljenih, do
pol desete ure so bile vse oddane, po 1 K 20 vin. s sola-
to vred — ali ni to poceni? Saj draÏe ne sme‰ raãunati,
ti ne ve‰, kako so ljudje umazani. Povem ti, pri uradni-
kih je sama izguba. Izbirati si znajo, nobena reã jim ni
dovolj fina, ampak napol zastonj bi radi imeli! — Svinj-
ske peãenke je ‰lo dvajset porcij. Ob treh zjutraj so se
dobile hrenovke: to je bilo iznenadenje, vsi so bili stra-
hovito zadovoljni. Pivo se je trikrat nastavilo, vina smo

BES

MUHOBORCI

tudi precej potoãili, nazadnje so pa dajali za kuhano
vino, sodnik, kakor je skop, ga je sam plaãal pet litrov.«

»Kaj pa gospe in gospodiãne,« je zanimalo Ïupanjo,

»ali so bile moãno na‰e‰arjene? Gotovo da!«

»O jej,« se je oglasila Anãika, ki je mami prinesla kavo

in je zdaj zopet slonela ob podbojih, »ãevlje na biks, v
Ïepih pa niks!«

»Ali se mi ne izgubi‰, smrklja!« se je zakregala mama.

»Kak jezik ima ta otrok! Pojdi z Julko, pa ji pokaÏi, kaj ti
je prinesel BoÏiã!«

Dekletci sta od‰li in Ïupanja je z napeto pozornostjo

poslu‰ala nadaljnji popis bala in prijetno jo je ‰ãegeta-
la misel: »âakaj, bliÏnji predpust bo pa v Muhoboru
tudi Ïe bal.«

»Da ti povem,« je nadaljevala gospa Ana, »eleganca

kakor na dvoru! Tratnikova Lojzika od tamle nasproti je
imela bele glacé-ãeveljãke; da si jih ni ãez cesto poma-
zala, jo je kr‰ãenica, stara Mica, ‰tuporamo prenesla
sem pred prag. Kake dovtipe so potem gospodje uga-
njali, ves veãer so se ji ponujali: ,Kajne, gospodiãna, na-
zaj vas jaz ‰tuporamo nesem domov.’ Toliko je bilo sme-
ha! — Le poãakaj: Mlakarjeva Lina, dobro dekle, ampak
noge ima — kakor slon; ta je prinesla lakaste ãevlje s
seboj v papirju, pri‰la je pa v ‰irokih. Preobula se je pri
meni v sobi. »Oh, gospa,« je rekla, kar smilila se mi je,
»tako me bodo ti‰ãali; za premor, ko bomo veãerjali, se

BES

MUHOBORCI

pridem zopet preobut, saj dovolite!« Ves veãer se je sod-
nik slinil okoli nje; tako je bila sreãna, da se ‰e preobut
ni pri‰la; ali se pa ni mogla zmuzniti.«

»Ali bo kaj dosti imela?«
»Deset tisoã obljubljajo, pa kje jih bodo vzeli! Buãnih

peãka Ïe, pa ne kron. Pol toliko bo tudi dovolj!«

Îupanja si je mislila: »Na‰a jih bo imela trideset tisoã,

pa ne kron, ampak goldinarjev.«

Gospa Ana je nadaljevala: »Notarka vsa v svili! âakaj,

to ti moram povedati: Notar je prav fin gospod, ni uma-
zan, ne stiska gro‰ev in rad malo pokvarta in pokroka —
kaj pa ãe, saj ves dan dela. Notarki pa to ni v‰eã. Ali naj
venomer pri nji tiãi, pri sitnici! — Zdaj, kadar mu pre-
seda njena sitnost, pa sploh domov ne gre, notar, ampak
pri nas kosi in veãerja in pa Rezki, na‰i natakarici, dvo-
ri, ve‰, tako iz norãije. Notarka pa ljubosumna na Rez-
ko, ali ni to neumno? — Sinoãi pri veãerji notar, dobre
volje, trãi s svojim kozarcem ob kozarec svoje milostljive
in ji reãe prijazno: »Servus!« zmoti pa se in ji reãe name-
sto: ,Servus, Minka!’ — ,Servus, Rezka!’ Taãas notarka
kvi‰ku, kakor da jo je piãil gad, vsa sem bila trda. Zdaj-
le bo pa klofuta priletela, adijo bal, sem si mislila! No-
tar pa — nak, kako je ta ãlovek premeten — hitro pre-
vrne svoj polni kozarec po njeni obleki, ravno v naroã-
je se ji je izlilo — pa je bila jeza poga‰ena. Tako se je de-
lal, kakor da se mu je po nesreãi pripetilo, ali jaz sem na-

BES

MUHOBORCI

tanko videla. Spravil jo je domov, da se preobleãe, pa je
pri‰el nazaj brez nje in bil prav dobre volje.«

Tako je gospa Ana ‰e naprej pravila o balu, in ko je bil

bal do kosti oglodan, ‰e o tem in onem, kar je bilo no-
vega v Luãah: o dacarju, kako nagaja, o davãnem in-
‰pektorju, kako jih privija, pa mu je zadnjiã dala pod
nos: ,Kajne, gospod in‰pektor, davek se pravi zato, ker
se z njim ãlovek davi!’ in o novem sodnem pristavu: ta
niã ne pije, zveãer v sobi sedi in ‰tudira; moÏ »Zlati
volk«, je rekel, da mu bo stanovanje odpovedal; ãe ne da
niã zasluÏiti?«

Ura je bila in bila, preden je gospe Ani potekla ‰trena,

pa bi ji ‰e ne potekla, da se ni razgreta gospa Ïupanja
preveã smejala vsaki novici. Ta smeh je cikal na zasmeh,
zato je gospo Ano nehalo veselje pripovedovati in raj‰i
je prepustila besedo Ïupanji.

»Ljuba moja,« je rekla, »zdaj pa ti govori in povej,

kako se kaj doma ravnate. Zadnji ãas ste kaj mogoãni,
niã vas ni blizu, niã ne pi‰ete, vse mora ãlovek ‰ele po
tujih ljudeh izvedeti. Kdaj pa bo kaj z Julko? Ali se sme
ãestitati? Sli‰ali smo, da je zaroãena …«

Îupanja je zaãutila Ïelo v teh besedah in zabliskale so

se ji oãi: »To je pa Ïe od sile, da so tako zlobni jeziki. Niã
ni res, ‰e senca tega ne. Zdaj bi pa le rada vedela, kate-
ri rogaã ima tako peklensko veselje, o mojem dekletu
razdirati take ãenãe, rada bi mu malo stopila na jezik.«

BES

MUHOBORCI

»Ali je to kaj hudega?« se je hlinila gospa Ana. »Saj ni

niã hudega! Dekleta so vendar zato, da se pomoÏe. Res
ne vem, kdo je pravil. Muhoborci, ko pridejo po oprav-
kih na sodnijo ali v davkarijo, se ogla‰ajo pri nas na
zajtrk ali kosilo, pa povedo kako novico. Da se med Po-
drÏajevim Jankom nekaj plete in med va‰o Julko, tako so
pravili; ne eden in enkrat, ampak veã in veãkrat. Saj so
hvalili fanta: rekli so, da lepo poje, posebno tisto od ,Pi-
janega ‰tudenta’. Ni ‰e niã, seveda ne, so rekli, pa bo Ïe
‰e; sicer pa, saj je pri vas vsega dosti.«

»Zato nas pa obirajo,« se je hudovala Ïupanja, »ker

kaj imamo. Sama zavist jih je, teh ljudi. PodrÏajev Jan-
ko, PodrÏajev Janko, prav na tega ãakamo! Kaj pa naj
storim?! Pota mu ne morem prepovedati mimo hi‰e, oãi
mu ne smem izkopati, da ne bi pogledal Julke; ali mu naj
jezik izrujem, da ji ne bo veã rekel ,Dober dan!’ In sploh,
na‰a zijala, kaj bo tak otrok, saj vidi‰, da je ‰e vsa ne-
umna.«

»O, to niã ne de,« je nedolÏno rekla gospa Ana, »saj

nekaterim se ‰e prav poda, ãe so neumne.«

»âakaj,« si je mislila Ïupanja, »zdaj pa pride‰ ti na

vrsto.« Oberoã je ljubeznivo prijela sestriãno za desni-
co in rekla: »Eno novico ti pa vendar vem povedati. Po-
misli, Ana, ãez ‰tirinajst dni gre moj moÏ ‰e z dvema
odbornikoma k sodnemu predsedniku v mesto, stvar je
Ïe tako daleã dozorela: v Muhobor dobimo sodnijo!«

BES

MUHOBORCI

»Tako, sodnijo?« je z visokim glasom dela gospa Ana.

Ta vest jo je presenetila. Saj govorice so se ãule, da si
Muhoborci Ïele sodnije. Pa kdo bo Ïeljam in govoricam
pripisoval kaj vaÏnosti! Zdaj ji ni bilo jasno, kako stali‰ãe
naj zavzame nasproti nepriãakovani novici. Vsekako jo
je draÏilo Ïe to, da se Ïupanja veseli. Zaletel se ji je zrak,
poka‰ljala je in rekla: »Tako? Nisem ‰e sli‰ala.«

»Da,« je rekla kar najslaje Ïupanja, »stvar je tako re-

koã Ïe dognana. Lu‰ki sodniji vzemo pet obãin, sodniji
v Raãjem in sodniji v Robu pa tudi vsaki eno; vse te ob-
ãine pridejo pod novo sodnijo, pod na‰o sodnijo. Par
uradnikov boste seveda izgubili tu v Luãah; vem, da
boste veseli, ko imate samo ‰kodo pri uradnikih.« In
uÏivala je sladki sad ma‰ãevanja in zraven srknila malo
vina, da je s ãa‰o prikrila ‰kodoÏeljnost, ki ji je preoãito
zaigrala po licu.

»O, zakaj pa ne!« je odgovorila gospa Ana in se ‰e

vedno ni mogla ujeti. »Zaradi mene! Jaz vam ne zavi-
dam sodnije, jaz ne, jaz vsakemu vse dobro privo‰ãim.
Seveda, mi smo prizidali dve stanovanji za uradnike,
prizidali smo salon, ti stro‰ki se nam morajo povrniti; ãe
jih drugi ne povrne, jih pa mora muhoborska soseska.
Saj so doktorji na svetu!«

»Prav ima‰,« je pritrdila resno Ïupanja, »‰e je pravi-

ca na svetu. ·koda se vam mora povrniti. Ne vem, kdo

BES

MUHOBORCI

je naroãil, da zidate stanovanje in salon. âe so Muho-
borci naroãili, naj pa Muhoborci plaãajo. Prav ima‰!«

Stara okajena stenska ura je poãasi in z naporom za-

brenãala petkrat. Rezika je pri‰la luã priÏigat.

Gospa Ïupanja je planila kvi‰ku. »Oh, kriÏana gora,

pet je Ïe in moÏ je rekel, da morava ‰e pred noãjo biti
doma. Preljuba moja Ana, kdaj nas pride‰ kaj obiskat?«

»Ostani ‰e vendar, saj se ti nikamor ne mudi, poãakaj

vsaj ‰e veãerje!«

»Pri vas tako hitro ãas mine — kje je neki Julka? BliÏ-

njo nedeljo vas gotovo priãakujemo.«

Tako sta se prisukali v veÏo. V kuhinji sta sedeli Julka

in Anãika; Julka je pestovala veliko sivo maãko, Anãika
pa je Ïivahno pravila, ne ve se kaj, gotovo kaj takega, kar
ni bilo prikladno za mamina u‰esa, ker je, zagledav‰i jo,
hipoma utihnila in se zmuznila ven. Mama se je zakre-
gala za njo, naj reãe hlapcu vpreãi.

Iskali so ‰e »Zlatega volka«, pa je spal in ga ni bilo

vzbobnati.

Koleselj je bil zapreÏen, gospe in gospodiãni so se po-

ljubile, gospe z veliko ognjevitostjo, pa z Ïolãem v srcu,
in odpeljali sta se gospa Ïupanja in Julka — trikrat nav-
kreber, trikrat navzdol — v Muhobor.

Doma pa je bilo ‰e malo poloma zaradi PodrÏajevega

Janka.

BES

MUHOBORCI

âetrto poglavje

Rodbinski posvet

rugo jutro je bilo po sv. treh kraljih.
Obãinski tajnik in upokojeni naduãitelj PodrÏaj je

stopal poãasi po obãinski pisarni, od peãi, kjer se je malo
pogrel, do okna in nazaj in premi‰ljeval, ali bi si naba-
sal pipo ali ne in ali bi vzel kako pisarijo v roke ali ne:
nujnega ni bilo niã, v obãinskih pisarnah ni sploh niã
nujnega — za tisto, kar je nujno, za tisto so oroÏniki.

Pa vstopi Ïupan: »Kaj novega, tajnik?« in gre po sobi

gor in dol.

»Laãen sem in Ïejen,« je odgovoril tajnik.
»In pa prismoda, to si ‰e pozabil povedati,« je dosta-

vil Ïupan in glas mu je bil nasajen.

»Kaj pa vpra‰a‰, ãe sam bolje ve‰,« se je odrezal taj-

nik.

To je bila uvertura. Potem se je Ïupan ustavil in rekel:

»Moja Ïena je bila vãeraj v Luãah. Saj za ãenãarije se ne
brigam dosti, ampak to me le jezi; v Luãah ves svet go-
vori, da tvoj Janko — da moja Julka — kakor da se med
njima plete ljubezen. Tega kratko malo ne trpim!«

»Prav ima‰!« je odgovoril tajnik. »Ali jim naj to urad-

no pi‰em v Luãe, da ne trpi‰ takega ãenãanja?«

BES

MUHOBORCI

»Jaz ne trpim, da tvoj pob sili za mojo zijalo,« je jez-

no kriãal Ïupan.

Tajnik ga je zaãuden pogledal. »âemu pa kriãi‰ nad

mano, mar sem mu jaz ukazal? Glej ga dedca!«

»Ukazal! Braniti mu mora‰, prepovedati. Odtod ga

poÏeni, lenuha! — Nikar se ne reÏi tako neumno! Dru-
gaãe te spodim s tajni‰kega stolca!«

»Spodi me no, Ïupan, spodi! Sem radoveden, kje do-

bi‰ drugega osla, ki ti bo delal za te gro‰e: ‰e za tobak ne
zaleÏejo. — Kar pa ima‰ mojemu fantu povedati, mu
lahko pove‰ kar sam. Nemara se te zboji, ãe prav zakri-
ãi‰ nanj, pa jo kar popiha ãez hribe in doline.«

»Ti si vendar oãe,« je Ïupan priãel mirneje, »saj ima‰

vendar kaj oblasti ãezenj!«

»Seveda sem oãe, toda fant ni otrok, ima Ïe svojih

‰tiriindvajset let, pameten pa je bolj, kakor sva jaz pa ti
vkupe. Gimnazijo ima in na Dunaju je bil, da se je vpi-
sal v visoko ‰olo, lump pa tudi ni, kaj ga bo pestil star
upokojeni ‰oma‰ter in sestradan obãinski tajnik! — Pa ti
strahuj svojo zijalo!«

»Saj jo!« je vzkliknil Ïupan in se je usedel, da se je

omara ob steni zamajala. Sklenil je roki, gledal v tla in se
spominjal. kako sta on in Ïena sinoãi sukala »zijalo«.
»Da te ni sram ljudi, da te zdaj nosijo po jezikih! ·e po-
gledati ga ni treba! âe pozdravi, slepa in mutasta bodi,
se bo Ïe odvadil. Tak laãen ‰tudent, niã nima, niã ni in

BES

MUHOBORCI

niã ne bo, ãe bo tako naprej ‰tudiral tukaj po Muhobo-
ru. Tak ni zate, na kaj se pa hoãeta vzeti?!« — In na ta
lepa oãetna in materina svarila in poduke ni imela jo-
kajoãa se zijala drugega odgovora nego: »Saj se noãeva
vzeti, saj se imava samo rada.« — Nezasli‰ano! Taki na-
zori! — Ali pa je vse vkupe le otroãarija?

Tajnik je enakomerno hodil svojo pot od peãi do okna

in nazaj in niti ni prekinil svojega romanja, ko je Ïupan
zopet povzel besedo.

»Saj vem, mladost — norost! Boli me pa le, da se mi

bega otrok. Pa tudi za tvojega ni prav, da ima misli dru-
god kakor pri svojih knjigah. Niã ne reãem fantu: ãeden
je in postreÏen in po‰ten, toda od tega ne bo Ïivel. Tu-
kaj doma se ne bo iz‰olal za jeziãnega dohtarja, pa ãe
Matuzalemovo starost doseÏe — to lahko sam izprevi-
di‰, tajnik! Zato ga po‰lji na Dunaj, ãe zmore‰; ãe ne
zmore‰, naj si pa drug kruh izbere. Tukaj in tako le leta
trati in moãi; ‰koda zanj!«

Tajnik je postal, potegnil si je z roko ãez visoko ãelo in

sive lase in ‰e enkrat si je potegnil in tiho je odgovoril:

»Misli‰, da mene ne skrbi? Toda edini otrok je, stara

sva, Ïena boleha, teÏko je nama poditi ga po svetu, ko je
tako rad doma — pa odla‰ava in odla‰ava.«

»TeÏko je na svetu, teÏko!« je vzdihnil Ïupan in se

vzdignil s stola. Krepko je tajniku segel v roko in od‰el.

BES

MUHOBORCI

Pri PodrÏajevih so odkosili.

Mamica PodrÏajeva se je poboÏno prekriÏala; sklenila

je roki v naroãje, globoko zasopla in za‰epetala predse
molitvico, ki se jo je bila nauãila od svoje mame, ta od
svoje in ta od svoje: »âast in hvala Bogu, sv. JanÏu, vsem
jogrom boÏjim, da smo jedli, da smo siti. Bog nam na-
gmeraj ne samo deset — ampak stokrat. Amen.«

Potem se je z rokama uprla v mizo in se poãasi dvig-

nila, poznalo se ji je, da jo bole noge; vãasi ji je bilo bolje,
vãasi slab‰e, kakor je naneslo vreme. Priãela je pobirati
jedilno orodje in skladati kroÏnike.

Pa je odzadaj pristopil Janko in jo je objel ãez rami.

»Le pustite, mamica, bo Ïe ata pospravil in venkaj nesel.
Mamica pa bo zdaj legla, ãasopis bo ãitala in se odpoãi-
la.«

Mama je ljubeãe pogledala sina in potem moÏa in

moÏ je rekel: »Le pojdi, mama, in se odpoãij, bova Ïe s
fantom vse opravila.«

»Sta Ïe pridna,« je odgovorila in z dostojanstvom ka-

kor kraljico jo je odvedel Janko k preprostemu divanu.
Pod glavo ji je dal blazinico, nogi ji je zavil lepo gorko v
odejo, na nos ji je nataknil oãala — od kro‰njarja so bila
kupljena in prav poceni — in v roke ji je dal ãasopis, ki
ga je Ïupan posojal tajniku.

Oãe in sin sta se spravila iz sobe, oãe je ‰el v kuhinjo

BES

MUHOBORCI

pomivat, sin drva cepit za hi‰o, mamica pa je leÏala in
brala in bila sila zadovoljna s svojo usodo.

âitati pa je priãenjala ljubljeni dnevnik vedno na zad-

nji strani. ârno obrobljena mrtva‰ka naznanila in za-
hvale so jo najbolj mikale; dan na dan je ãitala isto in
isto klobaso o nepozabnem soprogu oziroma oãetu,
bratu, stricu in starem oãetu, o hi‰i Ïalosti itd., pa ji ni
kar niã ope‰alo zanimanje za ta predel dnevne literatu-
re. Zamolãati ne smemo, da ji ãitanje ni ‰lo posebno
gladko od rok, slabe oãi in drobni tisk so jo ovirali. Mrt-
va‰ka naznanila in zahvale so se dale seveda ‰e najgla-
je ãitati; da je le videla zaãetek stavka, pa je vedela, po
katerem kopitu bo ‰lo naprej; kolikor toliko ji je prav ta
okolnost priljubila Ïalobne te sestavke. — Za njimi so
prihajale na vrsto dnevne novice. In je ãitala:

»Gospod naduãitelj Fran Loboda se je na lastno pro‰-

njo umoril.«

Zaãudena je tlesknila z ustnicami, poloÏila list po

sebi, porinila oãala na ãelo in obrnila glavo proti durim.
Od zunaj se je ãulo ropotanje s kroÏniki: moÏ je pomi-
val. âudno, da ji moÏ ni niã povedal o Lobodi; ali ‰e ni
ãital lista? Saj Loboda je star znanec in prijatelj! Taka
nesreãa; umorjen! Uboga vdova in otroci! Ta Ïalost! In
pa to, da je bil na lastno pro‰njo umorjen, kaj takega ‰e
ne! Kako je neki to bilo!

BES

MUHOBORCI

Ni ji dalo drugaãe, morala je poklicati moÏa: »Ata,

ata!«

Zunaj se je zasli‰al glas: »Koj sem gotov, mama.« Ro-

potanje je ponehalo, kmalu so se odprla vrata in vstopil
je gospod naduãitelj, liãno opasan s prekratkim kuhinj-
skim predpasnikom svoje male soproge in si je vanj ‰e
brisal roke.

»Kaj pa je, mama?«
»Ali ‰e nisi ãital? O Lobodi? Ta reveÏ! Tako grozno!«
»Pa kaj je vendar z Lobodo?«
»Da je bil zaklan ali ubit in da je ‰e sam prosil za to!«
Na PodrÏaja ni pretresljiva ta vest nikakor napravila

tistega silnega vtiska, kakr‰nega je priãakovala Ïena.
Odvezal si je predpasnik, ga obesil ãez stol in rekel:

»Nemara si pa zopet kaj napak brala, mama!«
Gospa si je popravila oãala in dvignila list; nekaj ãasa

je trajalo, preden jo je zopet na‰la, to klavrno novico.

»Glej,« je rekla in poãasi ãitala: »Gospod naduãitelj

Ivan Loboda se je na lastno pro‰njo umoril.«

MoÏ ji je popravil: »Umirovil, mamka, ne umoril!«
Gospa je ‰e enkrat ãitala: »Umirovil. Torej ne umoril.

Hvala Bogu, da je ‰e Ïiv. Tako hudo mi je bilo po njem,
tako prijazen in vesel gospod, ali ni res, moÏ? Pa tudi
Ïena se mi je smilila in otroci. Zdaj sem res vesela, da ni
niã hudega!«

BES

MUHOBORCI

Brala je ‰e en pot: » … se je na lastno pro‰njo umiro-

vil. — Kaj se je z njim zgodilo, ata?«

»V pokoj je ‰el, tako kakor jaz. Sit je postal abecede in

nadzornika.«

»Torej je vendar ‰el v pokoj! Pa ‰e lansko pomlad, ko

so nas obiskali, ni maral niã sli‰ati o pokoju. Se spomi-
nja‰, ata, govoril je, kakor da bo ‰e deset let sluÏil in bog-
ve kam prestavljen. Na, zdaj je pa ‰el vendar v pokoj!«

Tako je ‰e dolgo modrovala mamica PodrÏajeva, pre-

den je nadaljevala svoje razburljivo ãitanje.

Stari PodrÏaj jo je rad draÏil: »Na‰a mama, ko ãita list,

trikrat toliko doÏivi kakor drug ãlovek. Najprvo se zmoti
in uÏiva bogve kaj drugega, nego je zapisano. Potem ko
se ji pojasni pomota, je, kakor nanese, vesela ali Ïalost-
na, da ni res, kar je poprej brala, to je zopet nov uÏitek
— in nazadnje uÏivala ‰e novico, kakr‰na je v resnici.«

Mamica PodrÏajeva se je torej vnoviã lotila lista. Pre-

den ji je pa zopet izpodrsnilo, jo je prekinil moÏ.

»Mama,« je rekel, »kadar te bo volja, se morava po-

meniti o Janku.«

Mama je pogrnila ãasopis tja po kolenih, porinila si je

oãala na ãelo, malo globlje je zasopla in se ni genila in
tako je bilo videti, da je Ïe priãakovala ta trenutek.

PodrÏaj je stopal po sobi, gladil si je ãelo in sive lase

in je govoril: »Doma tiãi, leta mu teko, tukaj si ne poma-
ga do cilja. Ali ga po‰ljeva na Dunaj, da skonãa visoko

BES

MUHOBORCI

‰olo, ali pa — ali pa se mora ozreti po drugem poklicu.
Pri Ïeleznici bi morebiti ‰e najhitreje pri‰el h kruhu.«

Tako je govoril PodrÏaj, meril je sobo in dal Ïeni du‰-

ka za pomislek.

Ker pa le ni bilo odgovora, je postal in jo pogledal —

imela je lice obrnjeno k zidu in je ihtela. Stopil je k nji in
jo ljubeznivo poboÏal.

»Kakor ti reãe‰, mama, tako bodi!«
Obrisala si je solze, poljubila boÏajoão roko, moÏ je

sedel poleg nje na rob divana, in je rekla:

»Saj ima‰ prav, ata. Kolikokrat sem Ïe sama to pre-

mi‰ljevala, podnevi in ponoãi, pa nisem niã rekla, da bi
ti ne bilo hudo. âakala sem, da sam ukrene‰ kakor prav.
— Rjavko lahko prodava, pa naj gre fant na Dunaj!«

»Pa prodajva Rjavko,« je rekel ata PodrÏaj, »da bo

imel od kraja, potem si bo Ïe sam naprej pomagal, kakor
si pomagajo drugi — saj je priden.«

»Priden je,« je ponovila mamica in si zopet obrisala

sitni solzi.

Janko je za hi‰o klal drva, naklal jih je za tri, ‰tiri dni.
Potem je zapiãil sekiro v tnalo, odrgnil si je roki po

hlaãah in vzel s skladovnice kamenotiskana pravna pre-
davanja: brez njih se ni nikamor genil. »Zdajle malo k
mamici pogledat, kaj dela, potem pa v svojo sobo v boj
s tem, ,prekvatim’ rimskim pravom!«

Pa je zamukala Rjavka. »O, servus!« ji je odgovoril

BES

MUHOBORCI

Janko in je vstopil v hlev. Rjavka je okrenila glavo proti
njemu in zamukala dolgo in zategnjeno, ãe‰: »Ta svet!
Îiva du‰a se ne zmeni zame!« Zopet je kazalo Janku
tako, da mora odloÏiti mrtve pole z rimskim pravom in
se pobrigati za Ïivo in laãno Rjavko: imela je prazne jas-
li.

»Rjavka, Rjavka,« ji je rekel, »kadar ima‰, trosi‰ okrog

sebe in tepta‰ s parklji, potem pa toÏi‰, da nima‰. âe bi
koliãkaj znala gospodariti, bi Ïe lahko kaj na strani ime-
la. Toda kaj: krava si in krava bo‰!«

Tako jo je o‰tel in je ‰el po sveÏe krme, in ko se je

vrnil, kaj je videl: Rjavka je imela v gobcu rimsko pravo,
ga mlela in nezadovoljna sukala glavo.

Janko se je hitro iznebil krme v jasli in re‰il rimskega

prava, kolikor se ga je dalo ‰e re‰iti. Îalosten je gladil,
brisal in gledal ostanke pol, zmajal je glavo nad kravo in
nad sabo in rekel: »Rjavka, krava, ki niti ne loãi‰ du‰ev-
ne od telesne hrane! Res je, krava si in krava ostane‰! Pa
vendar bo‰ morebiti le ‰e prej dosegla doktorat, kakor
ga bom jaz.« Premi‰ljal je, ali bi ji odpustil ta njen na-
skok na vedo ali ne, ãohal jo je med rogoma, taãas je
vstopil v hlev oãe PodrÏaj.

»Ata,« je rekel Janko, »tale tvoja Rjavka — zatoÏena!

V ‰olsko naznanilo ji zapi‰i: Vedenje 5, v kot jo daj kle-
ãat in desetkrat naj prepi‰e peto boÏjo zapoved! Glej, kaj
mi je naredila! Od treh pol mi je zgornji konec odgriz-

BES

MUHOBORCI

nila! Kaj, ãe bom prav tisto vpra‰an! Ali se naj izgovorim
na Rjavko?«

Ata PodrÏaj si je ogledal Ïival z desne in gledal si jo je

z leve in ‰el jo je poãohat po ãelu.

»Da, Rjavka, kazen mora biti! Z mamo sva se pravkar

posvetovala in tako zmenila, Janko, da gre‰ na visoko
‰olo. Tukaj doma nikdar ne skonãa‰ svojega uka. ·koda
ti za leta! Rjavko pa prodamo, da ima‰ za pot in prvi
ãas.«

Janko ni niã odgovoril, le zami‰ljen je gladil kravo po

hrbtu.

Oãe pa je vedel njegove misli.
»Ko odide‰ z doma, Janko, tako ne bo nikogar, da bi

ravnal Rjavko; pa je tudi ne bova posebno pogre‰ala z
mamo.«

»Nemara bolj ko mene! Vajina pokora sem. Saj mi je

hudo.« —

»Predolgo Ïe odla‰amo. âim prej pride‰ na Dunaj,

tem bolje zate, ali ne?«

»To je res! Ali —«
»O sveãnici imamo semenj, takole po sveãnici lahko

odpotuje‰. — In pa —«

»Nekaj ste hoteli ‰e povedati, ata?«
»Neumnost! Îupan se boji, da mu bo‰ snedel tisto zi-

jalo. Jaz tako mislim, ti nisi tiste sorte, da bi se komu si-
lil.«

BES

MUHOBORCI

Janka je oblila rdeãica. »Silil se ne bom,« je odvrnil na

kratko.

Oãe je prijel sina pod pazduho in zapustila sta Rjav-

ko in hlev in Rjavka je zamukala za njima: »Muuu!« zato
da ni ostala ãisto brez glasu v tem rodbinskem posvetu.

BES

MUHOBORCI

Peto poglavje

Zarota

dposlanstvo je bilo v mestu in se je ob ‰tirih po-

poldne vrnilo v Muhobor. Kako je opravilo, se ni

dalo izvedeti, moÏje so se drÏali resno in so bili nena-
vadno trezni: to ni obetalo niã dobrega. Koj po njiho-
vem povratku se je zbral obãinski svet in ta je ‰e sejal.

Mraãilo se je.
Gospod Krunoslav Batiã je ukazal vajencu, naj pome-

te in potem zapre brivski salon, poklical je Hedervary-
ja, Hedervary je kihnil in ‰la sta na izprehod, poãasi in
postajajoã, tja proti obãinski pisarni — morebiti bo sko-
raj seje konec in se bo kaj izvedelo. Toda nikogar od
moÏ ni bilo ‰e na pregled.

·la sta naprej, ãez most mimo kapelice sv. Bo‰tjana. —

O ti kapelici je ‰el glas, da pri nji stra‰i: o polnoãi prihaja
izza kapelice ãrn dedec, glave nima niã, iz nosu pa mu
maha kislo zelje.

Potem sta zavila v RoÏno ulico — RoÏna se je imeno-

vala, ker je v nji vedno po ãem di‰alo, ãeprav ne po ro-
Ïah — in pri‰la ãez spodnjo brv in za cerkvijo ravno ob
ogalu pri »Pikapolonici« zopet na trg.

Gospod Krunoslav je mimo oken gredoã seveda po-

BES

MUHOBORCI

kukal noter in videl gospodiãno Slavico — slonela je pri
oknu, pred seboj na polici je imela list in si z njim kvarila
oãi.

Gospodu Krunoslavu ni dala vest, da ne bi vstopil.
Hedervary jo je bil Ïe pred njim na lastno odgovor-

nost pobrisal noter in z nosom ob tleh uÏivajoã preraz-
novrstne di‰ave gostilni‰kih tal, se izgubil po ovinkih v
kuhinjo.

Odprl je gospod Krunoslav vrata v gostilno, postal je

na pragu in glas mu je razodeval bolesten oãitek, ko je
izpregovoril: »Gospodiãna Slavica, nemojte ãitati v temi!
V temi ãitati je zelo kvarno za oãi. Meni je to povedal
neki doktor, jaz to vem. Vi si pokvarite oãi, ako ãitate v
temi. Nemojte ãitati v temi!«

»Oh,« je odgovorila Slavica, »saj se ‰e dobro vidi.«
Gospod Krunoslav je zaprl duri, pribliÏal se je in po-

novil svoj skrbni opozor: «Gospodiãna Slavica, nemoj-
te! Prosim vas, kakor se Bog prosi: Nemojte ãitati! Meni
na ljubo ne!«

»Izborno ‰e vidim,« je draÏila Slavica Krunoslava,

»glejte, kako gladko ‰e lahko berem!«

Drsala je s prstom ãez list in hitela brati: »Îenitna po-

nudba. Mlad inteligenten trgovec v prijaznem kraju na
Dolenjskem …«

Gospodu Krunoslavu je postalo ãudno pri srcu. Sklo-

nil se je gospodiãni Slavici ãez ramo in pogledal v list.

BES

MUHOBORCI

Taãas se je pa zgodilo, da je Slavica hitro pokrila Ïenit-
no ponudbo z roko; rekla: »E!« — kakor bi trenil, obrnila
svoje lice proti gospodu Krunoslavu in s svojima ustna-
ma se doteknila njegovih, skratka — ga poljubila.

Vsaj gospod Krunoslav je dotrda prepriãan, da se je

reã prav tako zgodila in niã drugaãe.

Seveda ãudno je in ãudno se je videlo tudi gospodu

Krunoslavu, da je koj po tem vi‰ku naklonjenosti gospo-
diãna Slavica kakor ljuta kaãa skoãila pokonci, z roko
udarila gospoda Krunoslava v lice, vzkliknila, pa ne pre-
veã na glas: »Nesramnost!« in potem priãela ihteti: »Ka-
ko si upate kaj takega, kaj pa mislite o meni!«

Krunoslav Batiã je bil ves zbegan. Na eni strani niã

kriv in klofutan, na drugi strani sam v temi z ihteão de-
klico — ako kdo pride, kaj si bo mislil! Zdelo se mu je
najumestneje, da gre.

»Gospodiãna, ako je tako, onda zbogom!« je rekel z

razÏaljenim glasom in iskal v temi svoj klobuk.

Slavica si je obrisala oãi in zaihtela ‰e dvakrat skozi

nos, potem si je nesla stol sredi sobe pod svetilko, zlez-
la na stol, snela cilinder s petrolejke in nejevoljno vzklik-
nila: »Ah!«

Krunoslav Batiã, razdrapanega srca se obotavljajoã

pri durih, je vpra‰al: »Ali kaj Ïelite?« in je bil ‰e vedno
uÏaljen.

BES

MUHOBORCI

Slavica je zamrmrala: »VÏigalice! Pa saj grem Ïe sama

ponje —« in je ãakala, da ji jih prinese Krunoslav.

NaÏgala sta luã, in ko je Slavica stopila s stola, je resno

pogledala Batiãa v oãi in rekla: »Jezna sem na vas!«

Krunoslav je odgovoril: »Oprostite, gospodiãna, jaz —«
Ona pa je ponovila: »Jezna!« — ·la je v kot k imenit-

ni mizi, pometla drobtine s prta, vzdihnila in potem
vpra‰ala: »Kaj boste pili? Pivo je sveÏe.«

In gospod Krunoslav je obesil klobuk in palico na

kljuko, naroãil vrãek piva in sedel na svoj stari prostor.

Slavica mu je prinesla pivo. Potegnil je po‰ten poÏi-

rek, obliznil si pene z brk in se odhrknil, in ko ga je po-
tem Slavica prijazno, dasi resno vpra‰ala, ali ni dobro, je
bilo zopet vse v redu.

»Fino,« je rekel in se doteknil njene roke, ki mu je ni

odtegnila, »fino! Bogami, lansko poletje sem bil na oroÏ-
nih vajah v Slavoniji, bogami, ãe bi imeli tam tako pivo!
Pa ga ni bilo dobiti, makar da ste forint ponudili za
vrãek. Da je bil tam ãlovek in je imel tako pivo na pro-
daj, ta bi bil delal kupãije: v treh mesecih bi bil bogat in
bi si lahko stavil hi‰o. — Pa zakaj ne sedete, gospodiãna
Slavica? Tako, prosim lepo! — Da pivo, fino je in lepo
izgleda. Znate, jaz pijem pivo najraj‰i iz takih nizkih
gladkih vrãkov, iz drugih mi ne di‰i tako. Moj otec je
takisto vedno pil le iz takih vrãkov — bogami, kako je bil
srdit, ako se mu je doneslo pivo v drugaãnem vrãku —

BES

MUHOBORCI

in moj svak takisto kakor jaz. Lahko reãem, vsa na‰a
obitelj pije iz takih vrãkov. Ali ni to ãudno? Onda, ako
pride na prisego — moj starej‰i brat, zgolj on ni pil iz
takovih vrãkov; toda ta brat je umrl! Kar nas je pa Ïivih
od na‰e obitelji — vsi samo iz takih vrãkov!«

Tako in enako se je gospod Krunoslav Batiã docela

potolaÏen, lepo nedolÏno menil z zopet pomirjeno gos-
podiãno Slavico, ko v glasnem pogovoru vstopijo gostje
— prihajali so od obãinske seje.

In zdaj se je tudi hitro izvedelo, kako in kaj.
Stvar zaradi sodnije je stala slabo!
Predsednik je bil sicer prav prijazen, celo za dovolje-

nje je prosil, ali sme med pogovorom kaditi; gori in doli
je hodil po pisarni in jim razlagal: »Sodnijo v Muhobor?
Mogoãe! Toda zdaj? Vpra‰am vas, kaj pa naj poãne sod-
nik v Muhoboru, saj ne bo imel niã dela! Te in te obãi-
ne bi spadale k novi sodniji; dal sem si sestaviti in po-
roãati, koliko dajo te obãine posla v pravdnih zadevah,
v kazenskih zadevah, v izvr‰ilnih zadevah, v nespornih
zadevah. Premalo, vam pravim, daleã premalo! Naj-
manj‰a sodnija, kar jih imam pod sabo, ima za polovi-
co veã posla, pa ‰e v tej sodniji nima sodnik kaj opravi-
ti — vsak hip ga vidim v mestu. ·e vãeraj sem ga videl,
ãeprav se mi je skril za ogal … Privo‰ãim vam vse dobro,
seveda, ampak po mojih mislih Muhobor zdaj ‰e ni zrel
za sodnijo.«

BES

MUHOBORCI

Tako so torej po vodi ‰li vsi lepi upi Muhoborcev! Po

vodi je ‰la sijajna bodoãnost Muhobora, vredna sijajne
njegove preteklosti in po pravici mu sodeãa po izrednih
vrlinah kraja in prebivalstva: ‰e preden se je rodila, je
zopet zatonila!

Razburjenje, ki so ga prina‰ali obãinski svetovalci s

sabo v gostilno, je bilo torej umevno; bilo je upraviãeno
in tem veãje, ker ni nihãe vedel, ali in kaj bi bilo ukreniti
vprião novega poloÏaja, in tudi obãinska seja v tem po-
gledu ni prinesla niã jasnosti.

»Jej, jej,« je rekel dacar, ki je bil nekaj let presluÏil pri

oroÏnikih, »meni se je vedno tako zdelo, da ne bo niã s
sodnijo. Muhobor ni pravi kraj za sodnijo in ljudje niso
pravi. Da, v Luãah, tam, tam! V teku enega tedna smo
imeli kar tri mrliãe, tako so se klali fantini, sakrami‰! V
nedeljo dopoldne kar pred cerkvijo vprião nas oroÏni-
kov so se sprijeli z noÏi, zveãer se pa sploh ni nihãe upal
iz hi‰e drugaãe kakor z gnojnimi vilami. V Luãah, tam je
imela sodnija dela! Dva sodnika, pa kak‰en dan oba
hkrati na komisiji, toliko je bilo samo ubojev in teÏkih
po‰kodb! Kaj bo Muhobor! Zaradi par ubitih ‰ip ali par
ukradenih ãe‰pelj — se mi je koj zdelo — ne bodo usta-
navljali sodnije!«

Dacarjeve besede so v Ïivo zadele navzoãe Muhobor-

ce — bridke so bile, ali resniãne! Sledil je molk.

BES

MUHOBORCI

Slednjiã se je dvignil Krunoslav Batiã in pristopil k da-

carjevi mizi.

»Oprostite, gospodine dacar, jaz ne poznam vseh po-

stav tako dobro, nego jih poznate vi. Jaz sem obrtnik, jaz
poznam samo tiste paragrafe, kateri se tiãejo mojega
obrta. Drugih paragrafov ne poznam, ker jih je preveã.
V Beãu imajo tiskarno, v oni tiskami noã in dan tiskajo
vedno nove paragrafe — tako mi je pravil gospod, ki je
imel v Beãu sluÏbo pri onih paragrafih. Toliko je para-
grafov! Nikdo vseh ne pozna! Zato oprostite, ako vse-
eno reãem: To so ãudne postave! Mirni drÏavljani in po-
‰teni davkoplaãevalci, ti ne dobe sodnije, ki si jo Ïele in
jo zasluÏijo — dobe jo pa pobijalci in zloãinci! Te pravice
ne razumem! Jaz vas vpra‰am, gospod dacar, in vse nav-
zoãe gospode: Ali se naj drug drugega pobijamo, da bo-
mo vredni sodnije!«

»Glej ga brivca,« je vzkliknil dacar, »kaj se nosi‰ nad

mano! Mar delam jaz postave, mar jaz branim Muhobo-
ru sodnijo? Raj‰i danes naj jo dobi kakor jutri — ãe bi ‰lo
po mojem! Toda gole besede, ãe so ‰e tako lepo sfrizira-
ne in parfumirane, niã ne pomagajo.«

»Prosim, gospod dacar,« je rekel brivec in bil uÏaljen,

»jaz vas nisem Ïalil!«

»Mar sem jaz vas?« ga je zavrnil dacar. »Kar toÏit me

pojdite!«

Malomamo jih je dacar izpregovoril te besede in se-

BES

MUHOBORCI

gel po kozarcu, da poplakne svojo nejevoljo. Kar tako
brez preudarka so bile tjakaj vrÏene te besede in vendar
so ba‰ te besede postale velevaÏni spomenik onega zgo-
dovinsko pomembnega hipa, ko je izredna domu vda-
na vnema in poÏrtvovalnost v veãno slavo starodavne-
ga Muhobora rodila v restavraciji pri »Pikapolonici«
presenetljivo misel.

Vstal je izza mize krojaã Kregar, predsednik olep‰e-

valne klopi v koprivah, pogledal je dobro po sobi, dvig-
nil je kazalec desne roke in zategnjeno zaÏviÏgal.

In kakor se to rado dogaja, hkrati se je tudi v vseh

drugih glavah zasvitalo kakor od razodetja.

Le nedolÏne Slavice se du‰evna napetost trenutka ni

globlje doteknila, nego da jo je gnalo prekiniti pomemb-
ni molk z vpra‰anjem: »Gospod Kregar, en ‰tefan?«

Kregar je odgovoril: »Le prinesi, da ti ne bo treba ved-

no letati!«

Ko je Slavica izginila, je ti‰e nadaljeval: »Gospoda, ko-

liko nas je? Deset! Mislim, da se lahko zana‰amo drug
na drugega. Ali stvar je vaÏna, ‰e po Ïupana mora kdo.
Ti, Ale‰, ki sedi‰ najbliÏe vrat, ti stopi ponj! Reci, njegova
prisotnost je nujno potrebna, niã drugega ne reci!«

Ale‰, mlad posestnik in trgovec z lesom, ki so vedeli,

da malo gleda na Ïupanovo Julko, je brez ugovora izgi-
nil, druga gospoda pa je ubogala Kregarja, stisnili so se
vsi okoli mize v kotu in steknili glave.

BES

MUHOBORCI

TomaÏ Iskra, klepar, si je mel roke, jih podrsal po ko-

lenih in potem izjavil: »To smo gadje!«

Kregar je natoãil kozarce.
»Toda molãati, prijatelji, molãati! Vse, kar se ‰e zme-

nimo, strogo zaupno! Drugaãe se nam vse podre.«

»Kako pa!« je pritrdil dacar. »Jaz vedno pravim: Pri

nas se preveã govori. Manj govoriti, veã storiti — to je
prava pot!«

Oglasil se je tudi brivec.
»Gospoda me poznate, jaz nisem tisti, ki mnogo go-

vori. Ako bi jaz hotel govoriti, bi bil Ïe odkraja povedal,
tako in tako moramo narediti, jaz sem to znal, pa nisem
hotel povedati, da ne bi kdo rekel, da vedno govorim.«

Tako so besedovali v prijetnem razburjenju. Juna‰ka

ljubav domorodna jim je polnila razgreta srca in jim de-
lala Ïejo. To Ïejo so vrlo gasili, ko je vstopil Ïupan z Ale-
‰em.

»Kaj pa je? Kaj se je zgodilo?«
»Le sedi, Ïupan! Slavica, kozarec za Ïupana!« — in Ïe

je steknilo omizje glave zopet vkupe.

Îupan je poslu‰al in pil in ãim dalj je poslu‰al in ãim

veã je pil, tem bolj mu je bila stvar jasna. Re‰itev, ki so
jo pri obãinski seji zastonj iskali, tu je leÏala na dlani!
Sploh te seje v pisarni — vsem se tako mudi v gostilno,
kako se naj kaj pametnega sklene v pisarni! V gostilni,
tam se rode misli!

BES

MUHOBORCI

Kar se je pa ta veãer v gostilni pri »Pikapolonici« do-

govorilo, sklenilo, potrdilo in z vinom zalilo, ni bilo niã
manj nego

Naãrt, kako se Muhoboru pribori sodnija:

§ 1. UvaÏujé, da ustanovitev sodnije v Muhoboru ovi-

ra zgolj prepiãlo ‰tevilo sodnih opravil, je sveta dolÏnost
zavednega Muhobora, da to ‰tevilo dvigne.

§ 2. Dvigniti se morajo predvsem kazenska opravila.

Kar zmorejo druge obãine, zmore tudi prebujeni Muho-
bor in ni mu treba, da zaostaje v kateremkoli pogledu za
katerokoli obãino. Tudi za Luãani ne, ki imajo po tri
uboje na teden! Navzlic temu pa priãujoãi odsek po res-
nem preudarku v svoj program ne sprejema ubojev, da
si v sedanjem vaÏnem trenutku ne nakoplje neljubih za-
mer in razdirajoãih nasprotstev. Paã pa se vsi priãujoãi
v prid obãni koristi sveãano zavezujejo, da bodo do pre-
klica po vsaki koliãkaj zabavljivi besedi razÏaljeni in bo-
do toÏili.

§ 3. Vsi navzoãni se zavezujejo, da si do preklica drug

drugemu ne blaga ne dolga ne plaãajo izlepa: vsak mora
toÏiti.

§ 4. Vso ‰kodo, ki tako nastane temu in drugemu ãla-

nu odseka, poravna obãina, in sicer na ta naãin, da na-
kloni potrebno vsoto Olep‰evalnemu dru‰tvu kot izred-

BES

MUHOBORCI

no podporo, naãelnik Kregar pa bo skrbel, da pride v
prave roke.

§ 5. O vseh teh ukrepih — jezik za zobmi!

Vsi so podpisali in Ïupan je spravil listino. Globoka gan-
jenost je ob‰la zarotnike, vstali so, segli si v roke, objeli
so se okrog vratu in zapeli:

»Mi pa ostanemo, kakor smo b’li …«
Zunaj je vohal po trgu ãevljar Kos, kapelnik tr‰kega

orkestra, sestavljenega iz njega in dveh sinov. Bilo je v
predpustu in vohal je okoli ogalov, kje bi kazalo kaj za-
sluÏka.

Ko mu je torej na uho zadonelo prijazno petje od »Pi-

kapolonice«, je ‰el in je pokukal noter. In nikdo drug ne
bi bil tako dobrodo‰el kakor on.

»ârni kos, zapoj!« ga je vsevprek pozdravila Ïivahna

druÏba.

»Koj grem po kljun,« je odgovoril in smuknil domov.

Ena, dve je bil nazaj s fantoma in z godali in Ïe so za-
buãali »Mladi vojaki«, da so kar ‰ipe zabrnele v oknih.

Taãas se je Ïupan spomnil svojih uradnih dolÏnosti.

Ustavil je godbo kar v sredi komada in je ukazal pokli-
cati gostilniãarko.

»Polona,« je rekel, »red mora biti, jaz pa sem zato po-

stavljen, da zanj skrbim. Policijska ura je potekla, ti pa
ima‰ ‰e odprto gostilno in ne le, da jo ima‰ odprto, ‰e

BES

MUHOBORCI

godce ima‰ v gostilni, licence pa nobene. Tega kot Ïu-
pan ne smem in ne maram trpeti. Tukaj ima‰ listek, ta
listek je pravica za ãez uro in za godbo, razume‰; jutri pa
pridi plaãat v pisarno!«

Zdaj je bila stvar v redu in »Mladi vojaki« so se brez

greha zoper cesarske postave nadaljevali.

Pa v veselem rajanju se niso pozabili resni naklepi.

Kregar je vodil zapisnik o razÏalitvah in razni »mulci« in
»kmetavzi«, ki se drugaãe nikdo ni zmenil zanje, so se
zdaj navdu‰eno jemali na znanje in toãno beleÏili in
Kosu in njegovima drugoma se je kaj imenitna zdela no-
votarija, da je orkester vsako psovko moral pozdraviti s
tu‰em. Do enajste ure je bilo Ïe pet razÏaljenj, podlaga
petim toÏbam, do polnoãi jih je bilo deset: deset stavb-
nih kamnov za sodnijo!

Pre‰erna radost je prevzela vso druÏbo.
S prijaznim sodelovanjem kuhinjskega Ïenstva se je

zaplesal ples z blazino. Îupan z blazino v roki se je su-
kal sredi kola in preudarjal, pred katero krasotico bi jo
zagnal. Odloãil se je za Polono. Pred njo je vrgel blazi-
no, da se ob Ïivahnem odobravanju veselih sorajalcev
prelepo poljubita.

Pa je tako naneslo, da so se ba‰ tisti hip odprle duri in

je vstopila mati Ïupanja. Morebiti je bila Ïe kaj ãasa po-
slu‰ala in ‰pegala pri durih.

»MoÏ,« je rekla, glas ji je bil osoren in se je tresel,

BES

MUHOBORCI

»moÏ, pojdi domov! Julka se joka, otrok se boji za svo-
jega oãeta!«

Îupan je vstal. Polona je ‰vignila v kuhinjo, plesalci so

se potuhnili.

Îupan je pogledal godbo, godba je utihnila in Ïupan

je rekel:

»Zijala se joka? Kaka pa si mati, da pu‰ãa‰ otroka sa-

mega, ki se joka! To spada pod paragraf! — Kregar, za-
pi‰i!«

Kregar je delal, kakor bi res pisal.
»Saj grem domov, ali ti gre‰ z mano!« je rekla Ïupa-

nja.

Hotela je prijeti Ïupana pod pazduho, pa Ïupan je

dvignil roko.

»Stoj! Vlaãiti mirne goste iz gostilne, je motenje obrta

in spada pod paragrafe. Kregar zapi‰i! Îena, jaz pravim:
V imenu postave, pojdi domov! — Ali naj po‰ljem po
Ïandarje, da te primejo zaradi kaljenja noãnega miru?
Lepa ãast, ãe bodo Ïandarji gnali Ïupanjo po trgu!«

Îupanji se je inako storilo.
»Îandarji me pa Ïe ne bodo gonili. Lahko noã ali pa

dobro jutro, kakor hoãete!« je rekla, obrnila se in zalo-
putnila duri.

Îupan je mignil proti kuhinji in pri‰la je Polona in

mignil je ‰e godbi in ples z blazino se je nadaljeval tam,
kjer je bil prekinjen.

BES

MUHOBORCI

Ob pol dveh je brivec hotel sesti na stol, pa ga je zgre-

‰il in je padel pod mizo — to se lahko pripeti vsakemu
ãloveku, ki nima zadaj oãi. DrÏal je kozarec v roki, in ãe-
prav je s precej‰njo silo lopnil ob tla, vina le ni razlil. In
ãe mu je telo izgubilo ravnoteÏje, ni mu ga izgubil tudi
duh. Komaj je sedel na tleh, Ïe se je oglasil: »Gospoda,
prosim za besedo!«

»BeÏi, ‰ema,« ga je zavrnil Ïupan, »kdo te pa bo po-

slu‰al!«

»Îivio ‰ema in tu‰!« Bilo je to razÏaljenje ‰t. 11.
Ob dveh so se ravnali domov.
»Koliko dobite vi navÏarji?« je godce vpra‰al Ïupan.
»·est kronic boste dali, gospod Ïupan,« je poniÏno

odgovoril Kos.

»Velja,« je rekel Ïupan, »ampak me mora‰ toÏiti! Brez

toÏbe niã ne plaãam.«

Za takim juna‰tvom tudi Ale‰ ni maral zaostati:
»Slavica,« je rekel »vino gre na moj raãun. Koliko ga

je?«

»22 litrov in godci 3, je vkupe 25.«
»Dobro, velja! Kar toÏi me za plaãilo!«
Trinajst toÏb! Pa da Muhobor ne bi dal sodniji niã

dela? En sam veãer pa trinajst toÏb! Izredno ‰tevilo, ve-
likansko ‰tevilo, toda nesreãno ‰tevilo!

BES

MUHOBORCI

·esto poglavje

Dva strokovnjaka

emara med najãastitljivej‰e svetinje slovenskega
naroda spada stara, vsepovsod raz‰irjena, globo-

ko ukoreninjena navada: kadar se snuje kaka stvar —
vse mogoãe ljudi vpra‰ajo in poslu‰ajo, le strokovnjaka
nobenega!

Tako tudi v Muhoboru. Toliko ugibanja, krika in pra-

hu za sodnijo! Da bi pa tudi le enemu izmed tistih, ki so
vodili vso zadevo, pri‰lo na misel in bi se ‰el posvetovat
k Civhi ali k Smerajcu, ki sta na samotnem koncu trga,
imenovanem Brinje, imela drug poleg drugega svoji do-
movanji in sta na daleã okrog slovela kot najzagrizenej-
‰a pravdarja vsega sodnega okraja — tega pa ne!

In vendar Civha — kak moÏ je bil Civha! Na sodniji je

bil kar domaã! âe ga teden dni ni bilo na pregled, Ïe so
ga pogre‰ali, in kadar se je zopet pokazal, gotovo ga je
sodnik prijazno vpra‰al: »O, Civha, ali ste Ïivi? Sem Ïe
mislil, da vas je vzel hudiã!«

Strokovnjak je bil v kazenskih in v pravdnih stvareh.
Zaprt pravzaprav ni bil dosti. Ovaden, da, ovaden je

bil ne‰tetokrat, toda znal se je, strokovnjak, izmotati iz
zank postave kakor nikdo drugi. Le kakih dvanajstkrat

BES

MUHOBORCI

je imel nesreão in je obsedel: trikrat zaradi zajcev, dva-
krat ali trikrat zaradi borovcev, trikrat zaradi jezika, en-
krat zaradi lovskega ãuvaja in zaradi prisege. Tri mese-
ce je dobil zaradi prisege in vsak mesec po en post — ta
kazen je bila bolj nerodna! Toda dobil jo je po nedolÏ-
nem! Resnice res ni govoril pred priÏganima sveãama,
tega ne taji — kar je res, je res! Ali prisega le ni bila kri-
va, zato ne, ker Bog, pred katerim je prisegel, ni bil pravi
Bog. Pravi Bog ima na kriÏu glavo nagnjeno na desno
stran, ta pa jo je imel na levo. Ta torej sploh ni bil Ïivi
Bog, ampak levi razbojnik, pred tem pa prisega sploh
niã ne velja — naj je resniãna, naj je kriviãna, neveljav-
na je! Tako se je bil zagovarjal Civha pri sodbi. Pa kaj, ko
sodniki nimajo veã prave stare vere — obsodili so ga in
Civha je prestal kazen.

To je bilo pred desetimi leti, taãas, ko se je s sosedom

Smerajcem pravdal zaradi meje v gornji hosti. Tiste
pravde je bilo ‰koda! Îe je bil zmagal in sosed Smerajc
je kar piskal, toliki so ga zadeli stro‰ki. Pa je oni nesreãni
levi razbojnik zasukal stvar ravno narobe!

Toda ena pravda izgubljena, kaj to Civhi! Koliko jih je

pa izgubil nasprotnik Smerajec, ‰e enkrat toliko gotovo
kakor Civha! Prezgodaj se je ‰irokoustil Smerajc okoli
po krãmah: »Civha je poznan za krivopriseÏnika, nobe-
na prisega se mu ne bo veã dala, vse pravde bodo zdaj
moje!« Civho, strokovnjaka, ni bilo tako lahko ugnati!

BES

MUHOBORCI

Izgubil je prisego, to je res, ali priskrbel si je nadomes-
tek, ki v pravdi ‰e veã ‰teje kakor prisega, priskrbel si je
stanovitno prião, pastirãka Jerneja. Komaj 14 let je bil
star, nedolÏen kakor angel, niã v sorodu s Civho, ta je
odslej v vseh pravdah stal Civhi ob strani — vse je videl,
vse je ãul, na vse se spominjal, na vse prisegel — pravi
biser med priãami! Civha ga je vzel kar za svojega in mu
obljubil doto, tako je ljubil bistroumnega fantiãa. »Smili
se mi,« je rekel, »ker je sirota.« — Tak moÏak je bil Civ-
ha!

Njegov sosed in sovraÏnik Smerajec je bil deset let

mlaj‰i od njega, toda v toÏbah niã manj podkovan, le
nekoliko previdnej‰i. Pravdarstvo mu je tiãalo Ïe v krvi.
Njegov oãe in stari oãe sta bila oba strastna pravdarja,
noben sosed ni vztrajal poleg njiju, vsak je hitel proda-
ti domaãijo in ubeÏati iz neprijetne sose‰ãine. Civha je
bil prvi, ki je vztrajal — ãesar so se drugi bali, njemu je
bilo v slast.

Smerajãevi so bili taki, da so se toÏarili tudi med sabo.

Mladi, oãe sedanjega gospodarja, je npr. branil staremu
pot skozi veÏo, ãe‰: »Kamrico ste si izgovorili, pota
vanjo pa ne. Hodite skozi okno!« Glas o tej pravdi se je
daleã naokoli ohranil do dana‰njega dne in govorica
trdovratno trdi, da je stari izgubil pravdo in res skozi
okno moral laziti v svoje stanovanje.

Ohranil se je »zamerek«, kako je potem ta za pravico

BES

MUHOBORCI

tako vneti sin sam izroãal domaãijo svojemu nasledni-
ku. Ta zamerek je zanimiva priãa razmer in duha pri
Smerajãevih. Izgovoril si je izroãevalec poleg drugega:
»‰tibeljc do smrti in pot ãez veÏo v ‰tibeljc ven in noter,
pa tudi po ‰tengah imam pravico hoditi gor in dol, in ãe
bi hotel iti za peã, da bom lahko ‰el. Dve jablani sta
moji, kateri si hoãem izbrati, in lahko po vrtu hodim in
tresem pa se tudi lahko uleÏem pod jablano. Pa dve ko-
ko‰i, pa dam lahko valiti obema, pa koko‰i imajo pravi-
co in pi‰ãeta po vrtu hoditi in ãez veÏo. In ãe je treba jest
iti, da me pokliãejo …«

O, od Smerajãevih se je dalo kaj nauãiti! Mladi Sme-

rajec, kako rahloãuten je bil za pravico, namreã za svo-
jo! Ali ni po vsej sili hotel toÏiti Civho zaradi ãebel, ki se
hodijo past na njegovo ajdo! In zelo se je ãudil, da za
ãebele ne veljajo tiste postave, kakor za krave, ki uhajajo
v tuje.

Predale je imel polne sodnih spisov, starih zamaza-

nih, v pregibih preperelih in novih; ta zbirka je bila rod-
binski arhiv in ponos vse hi‰e. Ob dolgih zimskih veãe-
rih je Smerajec privlekel kak ‰op teh spisov na dan, dru-
Ïina je sedela okoli mize pri peãi, in ãital jih je poãasi in
preudarno, sukal in tehtal je preãudne pravdoznanske
besede, razlagal jih je in pravil o prepirih, za katere je
‰lo, in druÏina in zlasti nara‰ãaj, dva paglavca, so paz-
ljivo poslu‰ali zgodovino rodu in rodbinski duh se je

BES

MUHOBORCI

vzbujal v vseh poslu‰alcih in, kadar so razmere tako na-
nesle, da je kazalo sosedu namazati hi‰o in porezati cep-
ljence, Smerajãevima paglavcema ni bilo treba ‰ele uka-
zovati — storila sta svojo stvar iz lastnega nagiba in sta
dobro vedela: Naju ne morejo zapreti, ‰e nimava dosti
let.

Taka moÏa sta bila torej Civha in Smerajec in taka dva

redka strokovnjaka je Muhobor ‰el prezirat, ko se je po-
ganjal za sodnijo!

Tisti ãas se je pletla med Civho in Smerajcem sluãaj-

no ena sama pravda — drugaãe jih je bilo rado veã hkra-
ti — pravda je ‰la zaradi motene posesti. Civha je bil pe-
ljal gnoj na njivo in je prazni voz tako obrnil, da je zad-
nje kolo steklo ãez ozare Smerajãeve — hitro ga je ‰el
Smerajec toÏit in danes sta imela dan.

Klicana sta bila za tretjo uro popoldne, odpravila sta

se pa po lepi navadi muhoborskih kmetovalcev Ïe zju-
traj z doma: kdo bo delal, ko ima v glavi pravdo, in kdo
bo klepal doma sok, zelje in krompir, ko se nudi tak lep
izgovor za kosilo v Luãah.

Prvi je ‰el z doma Civha. Pogledal je proti Smerajãe-

vi hi‰i, kjer je pri oknu kukal mali Tonãek; zamrmral je
nekaj in pljunil in jo enakomemega, trdega koraka use-
kal po cesti.

Tonãek je zaklical v sobo: »Ata, Ïe gre!« — Ata Sme-

rajec je bil Ïe napravljen za pot, ‰e hitro je Ïeni zabiãal:

BES

MUHOBORCI

»Na oãeta pazi, da ne bodo ‰li jajc krast iz gnezd!« in jo
je ubrisal za Civho.

Tako sta hodila Ïe od nekdaj na sodnijo: Smerajec ni

zaupal Civhi, da ne bi Ïe pred zapisano uro stopil na
sodnijo in bog ve s kako zvijaão zasukal pravdo na svojo
stran, Civha pa ni zaupal Smerajcu. Ta vzajemna neza-
upljivost je bila tudi vzrok, zakaj sta v Luãah vsakikrat
krenila oba v isto gostilno; sedla sta seveda drug ãimdalj
od drugega. — Tako je bilo tudi danes.

Pri »Zlatem volku« sta bila stara znanca in ljuba gos-

ta. Zlasti kadar sta napajala vsak svoje priãe, sta pu‰ãala
lepe denarce v gostilni. Njuno sovra‰tvo je bilo gostil-
niãarju dobro znano, upo‰teval ga je, pa nikdar ga ome-
nil.

»Oãe Civha, Bog daj, Bog daj!« je hitel pozdravljati,

»slaba pot, kajne? Imate opravke, nonono, to je lepo, le
noter, le noter! Kako pa kaj zdravje, dadada?« in Ïe se je
oziral po neizogibnem nasprotniku.

Civha je odzdravil, nezaupljivost pa ga je zadrÏala v

veÏi, dokler ni zaãutil za sabo Smerajca. Potem ‰ele je
vstopil v sobo in se stisnil v kot.

»Zlati volk« pa je pozdravljal Smerajca: »Bog daj, Bog

daj, oãe Smerajec, slaba pot, kajne, imate opravke —
nononono — zdravi ste, kajpak, dadada. Le noter!«

Potisnil ga je prijazno v gostilni‰ko sobo in Smerajec

je sedel v drugi kot.

BES

MUHOBORCI

»Malo golaÏa najprvo, kajne, oãe Civha?« je nadalje-

val »Zlati volk« svojo sluÏbo. »Kakor po navadi, nono-
nono, medtem bo pa kaj kosila. Rezi, Rezi! Pa pol litrãka
vina, kajne! — Oãe Smerajec, kmalu bo kosilo gotovo,
ne bo pol ure pa bo juha mehka, dadada, medtem pa
malo golaÏa, da ne bo Ïelodcu dolg ãas, kajne — Ïe vem,
kako imate radi — pa pol litrãka vina.«

Rezika je stregla. »Zlati volk« pa se je usedel na klop

ob steni sredi obeh gostov.

»Kaj sem hotel reãi, dadada, danes je ves Muhobor

tukaj, Ïupan in vsi, ‰e brivca imajo s sabo, da, in Heder-
varyja. Prejle so jo k »Po‰ti« zavili, nemara bo tamkaj
kosilo — to pot jih ni niã blizu k nam, ne vem, zakaj ne.
Ali smo se jim kaj zamerili ali kaj! — Bog ve, jaz jim ne
zavidam sodnije v Muhoboru, ãe jo dobe, pa ne verja-
mem, da jo doseÏejo po tem potu, kakor mislijo. — Pa
nemara ste vi tudi pri‰li z njimi, Smerajec?«

»Ne bi vedel, po kaj,« je odgovoril Smerajec, »imam

svoje opravke.« Priãela ga je pa stvar zanimati. »Kako
ste rekli? Zastran sodnije v Muhoboru? Zastran kak‰ne
sodnije?«

»Vi, Civha, ali vi tudi niã ne veste o tem?« se je obrnil

»Zlati volk« do drugega gosta, ki je takisto zaãuden po-
slu‰al nejasno novico. »Da se poganjajo Ïupan in pa nje-
govi prijatelji za sodnijo v Muhobor, to vam je vendar
znano, ne? In ker sodnije Ïe zato ne morejo dobiti tja,

BES

MUHOBORCI

ker ne bi imela v Muhoboru dovolj opravila — kajne, saj
veste, kak‰ni so ljudje, vsak se ne poÏene za svojo pra-
vico, kakor bi se moral — no, so se pa Ïupan in drugi
gospodje zmenili pa se zdaj toÏarijo med seboj, veste,
kar tako, kakor v norcih, samo zato, da bi bilo veã toÏ-
ba, dadadada, pa mislijo, da nihãe ne ve in nihãe ne vidi
te njihove komedije, pa se jim Ïe krave smejejo, dadada.

To se pravi, jaz se jim ne smejem, saj ima vsak ãlovek

svojo pamet in vsak ãlovek svoj prav. — Reza, prinesi mi
no, prinesi malo mesa v juhi, pa poglej, kaj je s kosilom
tukajle za gospoda!«

Civha je zaniãljivo pljunil pod mizo in rekel: »Takile

se bodo pravdali!«

Smerajcu se je videlo umestno, da tudi razodene svoje

mnenje.

»Takole v norcih se ne sme pravdati! Kaj pa, ãe pride

na prisego!«

Civho je zbodla zadnja beseda in grdo je pogledal.

»Zlati volk«, veliki diplomat, je hitro poropotal z jedil-
nim orodjem, hrupno se okrepãal s poÏirkom vina in
potem naprej pravil.

»Niã ne reãem.« je rekel, »sodnijo imeti tik pred no-

som, ima Ïe svoj pomen. Ne zaradi ãasa in pota — dan
s pravdo je tako ali tako ves zgubljen, ne? Ampak sod-
nik pozna svoje ljudi, ker Ïivi med njimi. âe pride do
pravde — ‰e toÏbe ne bere, kar ãloveka pogleda pa ve,

BES

MUHOBORCI

kje je po‰tenje in kje je zvijaãa, dadada, ‰e na priãe dosti
ne da, ãe so prav prisegle.«

Civha se je spomnil na svojega pastirãka, Smerajec na

svojo druÏino, ki bi potemtakem pri‰li ob vso vrednost
v pravdi, in kosilo, ki sta se zdajle vsak v svojem kotu z
njim ukvarjala, jima danes ni tako di‰alo kakor druge
dni.

»Zlati volk« pa je nedolÏen kakor novorojeno dete

nadaljeval:

»Drugi so lahko drugih misli, seveda. Vãeraj je doktor

Kljuka pri nas kosil — vem, da ga poznate, Pi‰kurjevega
fanta je pri‰el ven rezat, ima neke sitnosti: fantini so se
med sabo zravsali. Doktor Kljuka je uãen gospod pa niã
visok, nononono, pa je beseda nanesla tudi na sodnijo
v Muhoboru in sva govorila tako in tako pa je rekel dok-
tor Kljuka: ,âim dalj je sodnija, tem bolj‰a je pravica.
Pravica je kakor ogenj; ãe je preblizu, Ïge, ne greje! Pre-
blizu sodnik rad po ljudeh sodi in ne po postavah!’« —

»Pa …« je rekel vznemirjeni Civha, »pa …« je rekel

ogorãeni Smerajec pa sta oba hkrati obmolknila, ko sta
zaãula drug drugega, in zaka‰ljala sta, kakor da ni bilo
niã.

»Jaz ne reãem ne tako, ne tako. Jaz prodajam, kakor

sem kupil. Meni je vseeno! — Pa ne vem — ali niste prej
hoteli nekaj reãi, pa sem vas zmotil? — Reza, Reza, po-
beri no, poberi posodo, dadada, pa en litrãek prinesi ti-

BES

MUHOBORCI

stega, ki smo ga vãeraj nastavili, da ga pokusimo, dada-
da! Kaj pravite, oãe Civha, ali niste …?«

Civho je jezilo, da je poprej tako klavrno obmolknil

samo zaradi svojega sovraga in soseda, kakor da se ga
kaj boji! Ne boji se ga pa ne! Udaril je torej s prsti po
robu mize in moÏato se zadrl:

»Postava je postava! Priãe so priãe! Pa da priãe ne bi

niã ‰tele? Tega pa ne in ãe gre pritoÏba noter na Dunaj!«

»Kajne, kajne, jaz tudi pravim. Ampak za vsako figo

pritoÏbo na Dunaj bo predrago. Ljudstvo bo o‰kodo-
vano! Kaj, oãe Smerajec, kaj ste rekli?«

Smerajec si je mislil: »Civha je surovina — pozna se

mu, pritepenec je s hribov: hribovec ali pa bik imata
enake manire. âemu bije po mizi, ãemu pljuje po hi‰i!
Jaz nisem tak!« Zato ni udaril po mizi, le zasmejal se je
gorjupo — morda se je spominjal svojih izgubljenih
pravd — in je rekel:

»Vpra‰am, kje se pa i‰ãe zadnja in prava pravica, ali

pri domaãih sodnijah ali na Dunaju? Muhobor pa pra-
vica! Kam jo bodo neki dali! Ali jo bo Ïupan redil pri
kravah ali jo bo prodajal v ‰tacuni? ·e v obãinskih reãeh
ne dobi‰ doma pravice — Ïupan drÏi s svojimi prijatelji,
kako pa! Zdaj bi pa ‰e sodnijo rad spravil pod svojo ko-
mando. Pa je ne bo! Jaz pravim, da ne! Raj‰i ne vem
kaj!«

Tako je rekel in je usekal po mizi, ker je v razburjenos-

BES

MUHOBORCI

ti pozabil, da je bolj‰i od Civhe. Pa se je koj zopet spom-
nil in se jezil sam nad sabo in dal jezi du‰ka s pljunkom,
ki ga je pa tudi koj obÏaloval, ker se je spomnil manire.
Vse to ga je tako vznemirilo, da je izpil polno kupico do
dna.

»Bravo, bravo, oãe Smerajec, tako je, da! Ali ni ãudno,

kaj, trije smo, pa vsi istih misli! Dadada, prav imata,
prav! Pa tudi ni vsakomur v‰eã: kar se zgodi na sodniji,
‰e isti dan se vse raznese po trgu, zakaj vsak, komur se
zljubi, lahko pride k razpravam radovednost past. Da-
dada, tako je!«t

»Moje toÏbe niso nikomur niã mar!« se je zadrl Civ-

ha in je udaril po mizi.

»Pravdam se zase in na svoje stro‰ke, pa ne drugim za

kratek ãas!« je zarohnel Smerajec.

»Zlati volk« je toãil vino, ki je bilo »vãeraj nastavlje-

no«. Tako vino, »vãeraj nastavljeno«, je bilo vsak dan na
razpolago, ãe ga je bilo treba.

»Tako se mi zdi, Muhobor ne bo videl sodnije, dokler

so taki moÏje zoper njo. Saj sodnija je bolj za tiste, ne, ki
i‰ãejo na nji pravico, kakor za tiste, ki i‰ãejo pri nji le
profit! Kaj? Ali ni res?«

Postavil je pred Civho in pred Smerajca vsakemu svoj

kozarec.

»Pa ga dajmo, no! Vãeraj sem ga nastavil, ne toãim ga

‰e ne. Bog Ïivi, oãe Civha! Bog Ïivi, oãe Smerajec!«

BES

MUHOBORCI

MoÏa sta odzdravila vsak pri svoji mizi in pila. Vino je

bilo dobro, grelo je; »Zlati volk« je imel dobra vina v
kleti, le krãmarska vest in naãela umnega kletarstva mu
niso pripu‰ãala, da teh ob sebi dobrih vin ne bi me‰al in
paãil.

SovraÏna soseda je oba obhajal neprijeten obãutek.

Skregana sta, za smrt skregana, pa pijeta tako rekoã
skupno vino! Skregana sta, pa se niã ne kregata, celo ne-
kak‰en skupen pogovor imata in »Zlati volk« nemara
celo misli, da sta prijatelja ali kaj. Sram ju je bilo, kakor
da gre‰ita zoper znaãaj in po‰tenje. DruÏil pa je oba od-
por zoper Ïupanove nakane in prav zdaj, ko sta srkala
izborno kapljico, je oba hkrati obhajala misel: »âe bo
sodnija v Muhoboru, pravda ne bo veã prinesla proste-
ga dne, gosposkega kosila in bolje pijaãe v gostilni, am-
pak do ure bo treba garati doma ob soku in krompirju,
potem pa naravnost na sodnijo in s sodnije zopet do-
mov! Vrag vzemi Ïupana!« In pila sta.

»Zlati volk« je stopal od mize k mizi in je toãil.
»Bog Ïivi, Civha! Bog Ïivi, Smerajec! Pa kaj, ãe bi vku-

pe sedli? Bolj slab sem v noge, treba jih ãuvati za stara
leta, dadada! Kar semkajle sedimo v sredo!«

Prijazno je pogledal Smerajca in kar prenesel njegov

kozarec na srednjo mizo.

Smerajec, prijetno razgret od vina in ves zamaknjen

v pogovor, je vstal in ‰el za kozarcem, kakor sveti trije

BES

MUHOBORCI

kralji za zvezdo — na Civho je bil ãisto pozabil. ·ele ko
mu je pogled zadel ob sovraÏnika v drugem kotu, se mu
je zopet oglasila pravdarska vest in ni mogel drugaãe —
dvignil je pest, zaÏugal Civhi in rekel: »Ti, ti, ti, ampak
da ve‰, po mojih ozarah ne bo‰ vozil, ti …« in je nekaj
zamrmral. Potem je sedel za Ïupanovo mizo. Nala‰ã!
Zakaj pa ne!

Civha je tudi vstal. Z u‰esi, oãmi in usti je lovil Sme-

rajãeve besede in si je mislil: »âe bi vedel, kaj si zdajle
zamrmral, steklaãar grdi — kaj dobrega vem, da ni bilo
— pa bi te toÏil!«

Rekel je in s kazalcem je suval v mizo: »To mi bo‰ do-

kazal, da sem vozil po tvojih ozarah, da ve‰, ti …« In je
tudi nekaj zamrmral.

Tisto mrmranje je oba najbolj jezilo, ker sta vedela, da

se v njem skrivajo najljutej‰a zmerjanja, ki se jim pa ne
more do Ïivega.

Civha si je rekel: »ãakaj, misli‰, da se te kaj bojim!« in

je prav navkljub tudi prisedel k Ïupanu in tako sta se
dva zakleta sovraÏnika iz sovra‰tva zna‰la za isto mizo.

»Bog Ïivi!« je spodbujal »Zlati volk«. »Le dajmo ga,

saj ga ‰e imamo!« in je trãil z obema mrko zroãima so-
sedoma in, ko so izpili, je hitel toãiti in govoriti:

»Tako, tako, tako, oãka Smerajec, oãka Civha! Glejta,

glejta, pa sem od kraja skoraj mislil, da sta danes tudi
vidva pri‰la kar tako na videz se pravdat kakor Ïupan in

BES

MUHOBORCI

kakor brivec, dadada, in Hedervary, zato da si priprav-
date sodnijo v Muhobor.«

»Pa je ne bo!« je rekel Smerajec in je jezno pil.
»Ne bo je!« je pritrdil Civha in je pritisnil s pestjo

peãat na mizo. Potem se je obrnil k Smerajcu: »Ampak
ti glej na svoja paglavca, da mi ne bosta hodila nala‰ã
hi‰e mazat s kravjakom! Ti …«

»To mi mora‰ skazati, da sta jo moja, ti …« se je

odzval Smerajec in je koãljivi konec zamrmral.

»Videl ju nisem,« je rekel Civha, »priseÏem pa lahko,

da ni bil noben drug!«

Smerajec je Ïe odprl usta — zdajle mu bo povedal

svojo zastran prisege — pa je hitro vmes posegel »Zlati
volk«.

»Îivio, Ïivio!« je kriãal. »Da bi bili kmalu zopet tako

veseli in zdravi vkupe in se radi imeli! Dadada, to me
veseli, taka dva soseda — saj navzkriÏ povsod kaj pride
— ali to mi je v‰eã: moÏ moÏu pove v lice, kar mu gre, pa
sta zopet prijatelja. Tako je prav! Îivio, Ïivio!«

»Jaz se nikogar niã ne bojim,« je povedal Civha in je

kakor v dokaz temu izpil.

»Za pravico in po‰tenje se zmeraj postavim,« je rekel

Smerajec in ni zaostal z enakim dokazom.

»Dadada,« je hitel »Zlati volk«, »taka soseda! Sakra-

mi‰, oãe Smerajec, vi ste moÏ, vi ste po‰tenjak! Kaj, oãe
Civha, ali ni Smerajec korenina, kaj?«

BES

MUHOBORCI

Civho je to vpra‰anje nekoliko iznenadilo, pa ko je

vpra‰anje preminilo, zdelo se mu je, da lahko brez gre-
ha odgovori: »Ne reãem, da ni korenina.«

»Bravo, bravo,« je vpil »Zlati volk«, »bravo, oãe Civ-

ha! Vi ste ‰e po‰tena kranjska du‰a! Kajne, oãe Smera-
jec, ali ni Civha moÏ?«

In Smerajcu je tako kazalo, da tudi ni zanikal tega

vpra‰anja in ‰e so pili in ‰e so trkali in pripetilo se je, da
sta dolgoletna sovraÏnika trãila ne le z »Zlatim volkom«,
ampak v naglici tudi drug z drugim. Oba sta takoj zapa-
zila pomoto, pa potem je kar tako ostalo in skoraj bi bila
pri kapljici »vãeraj nastavljenega« — ta »kapljica« je bila
precej obilna — pozabila na narok in na sodnijo.

Sodniku Kvedru se je zazehalo, vzdihnil je in priãel:
»Torej: Smerajec in Civha — motena posest! Ne po-

ravnata se tako ne, ‰koda besedi! So ljudje na svetu, ki
sami sebe biãajo, in ljudje, ki se za Ïabjo dlako pravda-
jo do krvi; — vsak po svojem okusu! Bog daj norcem pa-
met in zdaj priãnimo! — Torej, Civha, kaj odgovorite na
toÏbo?«

In Civha je odgovoril — rdeã je bil od pijaãe in samo-

zavest je zvenela v njegovih besedah: »Ta toÏba je doli
poloÏena, ker sva se pobotala.«

Sodniku je nezasli‰ani ãudeÏ kar sapo zaprl. Naslonil

se je nazaj in pogledal Smerajca.

Smerajec pa je potrdil: »âe se noãeva pravdati, se pa

BES

MUHOBORCI

ne pravdava. Ta toÏba je ustavljena in poravnana.« Do-
bro mu je delo zaãudenje sodnika.

Nekaj hipov je trajalo, preden je sodniku odleglo. Civ-

ha in Smerajec da se poravnata — tega ‰e ni doÏivela ta
sodnija! In zdaj se je zgodilo in s tem se prihranilo za-
dovoljnemu sodniku toliko in toliko ur praznega, puste-
ga dela!

»To je modra beseda! Verjemita mi, zdaj sta oba do-

bila pravdo! Vesta kaj? Civha in Smerajec, vidva sta naj-
bolj pametna moÏa v vsem Muhoboru. Daleã bolj pa-
metna kakor tisti Muhoborci, ki mislijo, da si bodo s pri-
siljenimi, norãavimi toÏbami postavili sodnijo v Muho-
boru. Nori‰nico, tisto utegnejo dobiti, nori‰nico, ãe se
hitro ne streznijo, sodnije pa ne! Zbogom!«

Smerajec in Civha sta jo rezala proti domu, nekaj ãasa

drug za drugim, nekaj ãasa v‰tric, nekaj ãasa sta se kre-
gala, nekaj ãasa sta kovala naklepe zoper Ïupana. Po
poti sta se ustavila v treh gostilnah, v Muhobor sta pri-
‰la drug daleã za drugim, sram ju je bilo, da ju kdo vidi
vkupe … Toda premirje je bilo sklenjeno.

Drugo jutro je prejel Ïupan pismo brez podpisa:
»Jaz, tvoj prijatelj, te pozdravljam in ti pi‰em iz do-

brega srca, da ne pride‰ v ‰kodo in da ne pride obãina v
nesreão, stro‰ke in sramoto. Vsa gosposka v Luãah se
norca dela iz vas in iz va‰ih toÏba; pravijo, sodnije ne

BES

MUHOBORCI

boste dosegli z va‰imi norãavimi toÏbami, paã pa no-
ri‰nico. Zapomni si to in prvi, ki pride noter v nori‰nico,
bo‰ ti, da ve‰, ti bik ti!«

BES

MUHOBORCI

Sedmo poglavje

Najnovej‰e vesti

reteklo je ‰tirinajst dni.

V Muhoboru se je zgodilo marsikaj novega.

Priãnimo z osebnimi vestmi.
Rjavka se je preselila iz naduãiteljevega hleva v Ïupa-

nov hlev, spremljana po solzah svojih rejnikov. Toda ni
‰lo drugaãe in, kar je res, je res: Ïupan jo je dobro in po-
‰teno plaãal. Mu je Ïe tako kazalo. Prihajali so ãezenj
ãasi, da je potreboval opore, in zdelo se mu je, da je ubo-
gi upokojeni naduãitelj in hkrati obãinski tajnik ‰e naj-
zanesljivej‰a od vseh.

PodrÏajev Janko, visoko‰olec, se je pripravljal na od-

hod. Le na pismo prijatelja je ‰e ãakal zaradi stanovanja,
potem pa hajdi na Dunaj! Svojo âopko, ki se je nanjo
vedno in vedno spominjal z milim ãutom v srcu, je red-
kokdaj videl, ‰e takrat le od daleã. In hudo mu je bilo.

V srcu âopke pa je bil zadnji ãas nastopil majhen pre-

obrat. Ne zastran Janka, ne! Zastran njega je bilo ‰e vse
po starem. Le maãek, ta se je moral iz srca ji umakniti
novemu predmetu, ta novi predmet je bila Rjavka. Rjav-
ka je bila zdaj deleÏna vse prekipevajoãe ljubeznivosti
âopkine in ãe bi ji bilo kaj do âopkinega poljuba na mo-

BES

MUHOBORCI

kri, mrzli smrãek, pa bi ga bila nemara tudi lahko dobila.
— O, da je Janko vedel, kaj sta se pogovarjali âopka in
Rjavka!

O splo‰nem poloÏaju v Muhoboru bi bilo povedati,

da je bil ta poloÏaj podnevi v odloãilnih krogih vobãe
precej maãkovit. Muhoborski prvaki so se podnevi naj-
raj‰i izogibali drug drugemu, da jim ni bilo treba resno
se razgovoriti o tem, kar jim je vsem najbolj teÏilo srce.
Zveãer, da, po tretjem, ãetrtem kozarcu se je ‰e vedno
razvnemalo staro rodoljubno navdu‰enje za prospeh
domaãega trga in za dvig sodnih opravil. ·e so se rodi-
le in beleÏile toÏbe, ki naj poloÏe temelj bolj‰e bodoã-
nosti; a kaj ko so bile videti te toÏbe, pri dnevnem svitu
ogledane, tako sila otroãje, da je bilo vsakogar sram no-
siti jih v Luãe in na sodnijo.

Le Krunoslav Batiã je ostal moÏ neupognjen in ne-

ustra‰en. On edini je vestno in toãno toÏil za sleherno
razÏalitev. MoÏato se je vozil s po‰to ali z drugo priliko
v Luãe, kadar je bil klican na glavno razpravo, s seboj je
nosil podolgasto usnjato torbico, s kakr‰no hodijo od-
vetniki po komisijah, od daleã skoraj da je bil podoben
odvetniku ali odvetni‰kemu kandidatu. In kako pre-
priãevalno in dostojanstveno je znal zastopati svojo
stvar navzlic neugodnim razmeram.

Sodnik ni bil naklonjen njegovim toÏbam in gledal je

prezirljivo, ko je vpra‰al tako ali enako:

BES

MUHOBORCI

»Gospod Krunoslav Batiã, vi umaknete svojo toÏbo,

kajne, kakor po navadi? Va‰ega nasprotnika navzlic po-
vabilu niti blizu ni, priã tudi ne — menda so Ïe siti teh
komedij!«

Gospod Krunoslav se ni dal zbegati takim in enakim

zbadljivim besedam. Mirno in resno je spregovoril:

»Slavna sodnija, prosim za kratko besedo!«
Sodnik je rekel: »Pa bodi v resnici kratka!«
In Krunoslav Batiã je govoril: »Nemojte misliti, vele-

uãeni gospod sodnik, da ne vem, da imate polno poslov;
jaz to vem, jaz imam prijatelja, pa ne tukaj, daleã proã,
‰tiri ure voÏnje odtod, ta prijatelj ima sluÏbo na sodniji,
znate, ne visoko sluÏbo, skromno sluÏbo ima, ampak je
po‰ten ãlovek. Ta prijatelj mi je pravil …«

Sodnik ga je prekinil: »Vse to lahko tudi konfinu pri-

povedujete na cesti, gospod Batiã, meni le to povejte, ali
umaknete toÏbo ali ne. Da ali ne — niã drugega!«

Gospod Krunoslav je poloÏil roko z odvetni‰ko ãrno

torbico na srce in rekel: »Slavna sodnija! Jaz sem pre-
kruto Ïaljen na svoji ãasti. To razÏaljenje mi grize du‰o,
slavna sodnija, kakor da sem izgubil, pravim vam, pet-
desetak. Petdesetak ni mnogo za ãloveka, ki sedi v nov-
cih, a za malega obrtnika, kakr‰en sem jaz, je petdese-
tak denar: koliko dni je treba, da ga prisluÏi‰!«

»Torej ne umaknete toÏbe?« je nejevoljno vmes pose-

BES

MUHOBORCI

gel sodnik. »Tudi prav! Se pa razprava preloÏi in se izo-
stale priãe s silo privedo.«

»Slavno sodi‰ãe! Jaz predlagam, da se izostale priãe

ne privedo, ãemu bodo priãe! Jaz sem razÏaljen in sam
od sebe ne bi za niã na svetu hotel odpustiti razÏaljenja.
A ko mi slavna sodnija prigovarja, naj odpustim, pa bodi
in odpu‰ãam. Slavna sodnija, jaz umaknem toÏbo, jaz
sem dober ãlovek. Slavna sodnija …«

Sodnik je naredil konec. »Postopek se ustavi,« je rekel

in pozval druge stranke.

Tako nekako je vsakikrat opravil gospod Krunoslav

pri sodniku. Potem se mu je globoko priklonil, namignil
zapisnikarju in ‰el. Toda ni ‰el daleã, le po hodniku do
prvih pisarni‰kih vrat, potrkal je, pogledal noter, prijaz-
no vo‰ãil dobro jutro, vrata zopet zaprl in ‰el k bliÏnje-
mu, kjer je enako storil. Tudi pri pisarni gospoda notarja
je ponovil to skrivnostno poãetje in slednjiã jo zavil v
davkarijo. Na vse strani se klanjajoã je uravnaval tam
svoje korake naravnost in brez besedi v zadnjo sobo,
kjer je stala Ïelezna blagajna in kamor stranke niso ime-
le pristopa. Tam je odloÏil klobuk in suknjo, odprl svo-
jo podolgasto ãrno torbico, kakr‰ne nosijo odvetniki s
sabo po komisijah, in iz nje vzel obrisaão, da, in britev,
da, in tudi ‰karje in glavnik, da, in milo, sploh vse, kar
treba za brivski obrt. Pripravil je stol, pripravil je vodo
v umivalniku in potem so polagoma prihajali starej‰i in

BES

MUHOBORCI

mlaj‰i gospodje iz tega in onega urada — prvi je bil vsa-
kikrat na vrsti gospod davkar in vse je ostrigel in obril ali
oboje, kakor je nanesla potreba, v splo‰no zadovoljnost
in za gro‰ ceneje nego brivec v Luãah, gospoda davkarja
pa celo ãisto zastonj.

Ko je vse svoje naklonjene naroãnike obril, poãesal in

ostrigel, je ‰el v gostilno pri »Po‰ti« in tam jedel popar-
jene, z maslom zabeljene Ïemlje. Poparjene Ïemlje je
zelo ljubil, toda v Muhoboru se niso dobile in Muho-
borci so bili celo ponosni na to in so zaniãevali Luãane
zaradi poparjenih Ïemelj. Tako je polagoma pri‰el ãas,
da je sedel na po‰to in se zopet odpeljal v ljubljeni do-
maãi trg.

Doma pa je potem v mogoãnih besedah pravil Slavi-

ci, kako in kaj je bilo na sodniji.

»Bogami,« je razkladal, »en mesec do ‰estih mesecev

zapora bi dobil gospod Ïupan na mojo toÏbo, tako je
zapisano v paragrafih! Pa sem rekel: ,Slavna sodnija,’
sem rekel, ,jaz vem, kako kazen ukazujejo paragrafi na
razÏaljenje ãasti, ali toÏil sem jaz in zato pravim, Ïupan
ne bo kaznovan, jaz umikam toÏbo!’ Ko sem tako rekel,
pa ni smel sodnik veã obsoditi gospoda Ïupana in gos-
pod Ïupan je bil prost.«

Gospodiãna Slavica ni drugega rekla nego: »Zs«; kar

z grozo jo je navdajala moã gospoda Krunoslava.

Gospod Krunoslav pa je naprej razmotrival: »Jaz sem

BES

MUHOBORCI

se Ïe nauãil polno paragrafov, bogami! Paragrafi zoper
razÏaljive besede: ‰est mesecev zapora! Ostra kazen za
gole besede! âe pa koga drugaãe razÏali‰, ne samo z be-
sedo, ampak drugaãe, recimo z roko, onda je kazen ‰e
mnogo vi‰ja. âe bi me kdo razÏalil z roko in bi ga jaz
toÏil, bogami …«

Kakor po nakljuãju se je dotaknil roke gospodiãne

Slavice in ker se mu ni umaknila, jo je paã ‰e poboÏal ali
stisnil ali celo poljubil in vse to je trpela ugnana gospo-
diãna Slavica. Tako je prekanjeni gospod Krunoslav ko-
val svoje Ïelezo.

Izmed vaÏnej‰ih domaãih vesti bi bilo ‰e zabeleÏiti, da

je med koãarji, ki so izdelovali »klince«, vrelo.

»ReveÏa se Ïe res vsakdo loti,« so rekli. »Îupan, ki v

re‰etih spravlja bankovce, bi nam reveÏem rad odjedal
‰e tiste krajcarje, ki jih vãasi zasluÏimo za pot na lu‰ko
sodnijo. Ne maramo sodnije v Muhobor, pa Ïupana tudi
ne takega!«

In so imeli svoje skrivne shode in pomenke.
Tako se je torej pletlo Ïivljenje po Muhoboru.
Tiste dni je bilo, pa je sedel v obãinski pisami tajnik

PodrÏaj; kadil je pipo in obraãal dopis lu‰ke sodnije s to
vsebino: Obãina nasvetuj sposobnega moÏa, kateri bodi
za sovaruha osmim sirotam ubogega gostaãa, ki ga je
bila pretekli mesec pobrala smrt! — Koga bi nasvetoval?

BES

MUHOBORCI

Vsak se bo branil. Da, ãe bi sirotki imeli kaj dedi‰ãine,
potem bi jim ne bilo sile za varuha, tako pa …

Taãas so se po veÏi zaãuli krepki koraki. Tajnik jih je

poznal, ‰e pogledal ni proti durim, ko so se odprle in je
vstopil Ïupan.

»Zanikrna sodrga, bes te plentaj!« se je jezil. »Ali si vi-

del, tajnik, kako svinjsko so mi nocoj namazali hi‰o s
kravjakom?«

»Dobro so jo namazali,« je rekel tajnik, »prav gospo-

sko!«

»âe jih dobim v roke, sakramenske falote …« je roh-

nel Ïupan.

»Ali jih ne pozna‰?« se je zaãudil tajnik. »Glej, pa sem

mislil, da si jih sam najel! Ve‰, zaradi dviga sodnih opra-
vil …«

»·ema, kaj bi norce bril,« ga je nejevoljno zavrnil Ïu-

pan. Ustavil se je pred njim. »Ne vem, kaj me vedno ‰pi-
ka‰ s sodnijo. Mar ti ni v‰eã, da dobi Muhobor sodnijo?
Ali si obãinski tajnik ali ne, ko tako rekoã nasprotuje‰
oãitnim koristim trga?«

»Îupan, imej pamet!« je rekel tajnik. »Na tak naãin

ne dobimo nikdar sodnije, razen ãe postane Krunoslav
Batiã pravosodni minister. Saj gospodje zgoraj, ki ima-
jo stvar v rokah, niso tepci.«

»Zakaj bi ne dobili sodnije? Edini zadrÏek je preniz-

BES

MUHOBORCI

ko ‰tevilo toÏba in pravd. To ‰tevilo pa zdaj raste, izred-
no raste!«

»Ali za koliko ãasa, Ïupan! Saj vidi‰, Ïe zdaj se niko-

mur veã ne ljubi letati v Luãe, kjer ga gledajo kakor kra-
vo s klobukom. Vem, da se tebi tudi Ïe upirajo te kome-
dije! Le brivec, edini brivec skrbi ‰e za dvig sodnih opra-
vil.«

»Saj je plaãan za to,« je rekel Ïupan.
»Se Ïe ‰e naveliãa‰ plaãevanja,« je pripomnil tajnik.

»Ali res misli‰, da se vam visoka gosposka usede na va‰e
predpustne toÏbe? Drugega Muhobor pri vsem tem ne
bo dosegel: nesmrtno se bo osme‰il pred ‰irnim svetom
do poznih rodov. Sodnije pa ne bo dobil. Kveãjemu no-
ri‰nico!«

»Bomo videli!« je rekel Ïupan. »Poslanec nam jo je

obljubil. Zato ne odnehamo, pa ne odnehamo. — Sicer
pa, kdor sli‰i tebe in tvoje besede, bi lahko mislil, da
prav ti in nikdo drugi ne tiãi za onim prijaznim pismom
brez podpisa.«

»Bi se mi paã ‰koda zdelo ãrnila in papirja,« se je za-

krohotal tajnik. »·e pisal ti bom, kar ti lahko naravnost
povem v lice! — Kje so pismo skovali, ni teÏko uganiti.
Le dokaza nima‰, da jih prime‰.«

»Ali tudi ti misli‰ tako, da sta pismo in kravjak iz iste-

ga vira?«

»Kako pa drugaãe! Kravjak, to je tako, kakor bi bili

BES

MUHOBORCI

pustili svojo posetko. Ono noã so ti cepljence porezali —
to je tudi njihova osebna stroka,«

»Prekleti lumpje, pa kako zdaj vkup drÏe! Niã veã se

ne toÏarita med sabo, rokomavha. âakajta, vaju Ïe ‰e
dobim v pest, pa ãe sam ponoãi straÏim okoli hi‰e. Tako
je! — Ali je treba kaj podpisati?«

»Tukajle vpra‰a lu‰ka sodnija, kdo naj bo za varuha

·krjanãevim sirotam? Koga naj nasvetujem, kaj pravi‰?«

»Kar zapi‰i tistega falota Civho ali pa Smerajca ali pa

oba, da bosta imela vsaj kaj sitnosti in zastonj potov,
rokovnjaãa zanikrna!«

»Pa se bosta branila.«
»Naj se, pot bosta pa le imela na sodnijo. âe se ubra-

nita, potem je ‰e vedno ãas, pa ti prevzame‰ sovaru‰tvo,
saj tako niã nimajo ‰krjanãevi.«

»V hudi rev‰ãini so,« je rekel tajnik, »ãe bom jaz so-

varuh, jaz se bom potegnil zanje, obãina jim mora dati
po‰teno podporo, ti so resniãno potrebni.«

»Kje bomo pa jemali! Ne bo‰ za sovaruha! Bo‰ pa po-

tem zapisal svetovalca âemÏarja, ta se najbolj repenãi
zoper vsako podporo — naj nadenj leta vdova s svojim
drobiÏem, bo videl, kako je to. Ali najprvo mi zapi‰i
Smerajca in Civho! Vrag ju raztrgaj na drobne kose! —
Ali je ‰e kaj drugega? — Pa adijo!«

Krenil je proti durim, toda postal je in nejevoljno

vzdihnil:

BES

MUHOBORCI

»Vsega sem sit, tja bom vrgel Ïupanstvo, pa bo! âlo-

vek se peha in trudi za obãino in, kar Ïanje, sta zasmeh
in sovra‰tvo. Pa ‰e pekel doma! Kako se mi nosi moja
stara, s kakimi oãmi me hodi gledat! Namesto prijazne
besede pa ,m’ pa ,oh’. Dvajset let sva Ïe poroãena, ved-
no sem bil z njo zadovoljen, s tako pa, kakr‰na je zdaj
…«

»Kaj pa, ali je ona zadovoljna s tabo?«i je vpra‰al taj-

nik.

»Ona, ona? Ona nima prav niã vzroka, da bi se pri-

toÏevala. Pa saj ve‰, kake so Ïenske. Ne vidijo ãez last-
no gnezdo, dela in Ïrtev za javni blagor ne razumejo!
Moja stara — edinole gostilno vidi, seje pa ne, ki je v go-
stilni! — Vidi‰, tajnik, ti bi ji lahko to dopovedal, tebi bo
veã verjela kakor meni. Saj se Ïe lastnega doma bojim.
Tako ne gre naprej! In ‰e Julka … pa kaj bi pravil! Daj,
daj, tajnik, ãe le more‰! Pa adijo!«

Sluãaj je nanesel, da je ba‰ tisti ãas, ko sta se Ïupan in

tajnik po svoje tako posvetovala, Ïupanja bila pri tajni-
kovi Ïeni gospe PodrÏajevi.

Rekla je, da je kar tako, sluãajno in mimogrede, po-

gledala noter, kaj dela kaj gospa; hkrati je poloÏila na
kuhinjsko mizo precej‰en omotek; naj se gospe ne zdi za
malo, vãeraj so klali pa prina‰a pokusit kolin!

âlovek bi mislil: tega omotka gotovo ni kar tako, slu-

BES

MUHOBORCI

ãajno in mimogrede, zdoma s seboj vzela — toda uvaÏe-
vati je, da Ïenska logika hodi svoja pota.

Gospa naduãiteljeva je sklepala roke, kaj da pomeni

taka velika ãast, in vedla je poset v sobo.

»Oh, saj moram koj domov!« je rekla Ïupanja, pa se

je usedla, kakor da hoãe korenine pognati. In potem je
pravila o Rjavki, da zdaj Ïe rada Ïre in da sta z Julko do-
bri prijateljici in da se bo ‰la Julka kuhat uãit, toda ne ve
‰e, kam bi jo poslala. V Luãe je ne da k sestriãni — ne
kaÏe; morebiti raj‰i v mesto. Take skrbi so z otrokil Ali
je mladi gospod Ïe ‰el na Dunaj? Bog mu daj obilo sre-
ãe!

Nenadoma se je Ïupanja priãela jokati, krãevito je

ihtela in se tresla po vsem Ïivotu.

Prestra‰ena gospa naduãiteljeva se je usedla k nji na

divan. TolaÏila jo je in boÏala in ni vedela, kaj je in kaj bi
storila; spomnila se je, da moÏu pri notranjih zadevah
dobro stori brinovec in vpra‰ala je, ãe sme postreãi s ko-
zarãkom …

Îupanja se je polagoma toliko pomirila, da je, ga-

njena odkloniv‰i ponudeno okrepãilo, slednjiã razode-
la, kaj ji teÏi srce in kaj jo je pravzaprav privedlo pod to
nizko streho.

»Oh,« je rekla, »ta nemarna sodnija, koliko nesreãe je

Ïe spravila nad na‰o hi‰o! Moj ,ãlovek’, taka du‰a, zla-
ta vreden — ali odkar po Muhoboru stra‰i sodnija, ka-

BES

MUHOBORCI

kor izpremenjen! Vsak veãer ponoãuje po gostilnah,
pravi, da imajo seje, pa ni res: pijejo pa ple‰ejo, grdobe!
Oh, kako je pameten va‰ gospod, da ne gre blizu! —
Kak‰en potem domov prihaja — saj me je sram praviti!
Zjutraj ga boli glava, slabe je volje, ves ãas kriãi na nas
Ïenske. Uboga na‰a Julka, Ïe tako je bil pla‰en ta otrok,
zdaj se kar skriva, niã ne govori, kar vidno pojema. Ljud-
je mislijo: ,Da, pri Ïupanu, vsega imajo dosti!’ Pa naj-
pomembnej‰ega nimamo — rodbinskega miru.«

Gospa naduãiteljeva je vsa zbegana poslu‰ala, spodo-

bilo bi se, da bi kaj vmes rekla, toda kaj, da ne bi bilo
razÏaljivo za gospoda Ïupana. Majala je torej zgolj z gla-
vo, sklepala roke, tleskala soãutno z jezikom in izjavila:
»Ti moj Bog, ti moj Bog! Ali bi vam lahko postregla z
malinovcem …«

»Prosim vas, gospa naduãiteljeva, ostanite tukaj, niãe-

sar ne nosite! — âe mi hoãete ustreãi, nekaj bi vas prav
lepo prosila. Va‰ gospod je tako pameten moÏ, najbolj
pameten v vsem trgu — moj moÏ ga moãno ãisla, ãeprav
sta si dostikrat navzkriÏ. Prosim vas, gospa naduãitelje-
va, sporoãite svojemu gospodu, da ga prav lepo prosim,
naj dopove mojemu moÏu — bo Ïe vedel sam, kako —
da sta Ïena in otrok veã kakor tista sodnija v oblakih, ki
si je ne bodo nikdar prikrokali, priplesali in prizmerja-
li. Prisiliti se ne da nobena stvar. Tako pravim: âe je boÏ-
ja volja, dobimo sodnijo v Muhobor, pa ãe mezinca ne

BES

MUHOBORCI

ganemo. âe ne, nas pa tudi ne bo konec! Toda v takem
Ïiveti je huje od vic; raj‰i greva proã obe z Julko — nik-
dar veã naju ne bo videl.«

Solza hudournik se je iznova udri po rejenih licih Ïu-

panje.

Gospa naduãiteljeva je tresla Ïupanji roko in ji obljub-

ljala vse, kar je Ïelela.

Poslovili sta se zelo prijateljski in Ïupanja je gospo

naduãiteljevo za slovo celo poljubila; ali na ustni ali na
lice, tega se gospa naduãiteljeva Ïe koj po dogodku ni
mogla veã spomniti, preveã je bila razburjena.

Naduãitelj je, domov pri‰ed‰i, poslu‰al ganljivo histo-

rijo o obisku Ïupanje in rekel: »Îupan bi rad, naj mu
izpreobrnem Ïeno, Ïena pa narobe, da ji moÏa! Dvesto
kron imam letne plaãe kot tajnik. Za tako malo denarja
preveã zahtevajo sluÏbe. âe mi ne povi‰ajo za ‰tirideset
kron na leto ali recimo vsaj za ‰estintrideset — ne vem,
kaj bom storil!«

BES

MUHOBORCI

Osmo poglavje

Ubegla Rjavka

liÏal se je dan, da Janko odpotuje na Dunaj. Po

veãerji, ki je bila bolj tiha, je mamica s svojim drob-

nim glasom zapela: »Bratci veseli vsi, tralala, tralala …,«
razposajeno je plosknila v suhi roki in rekla: »Salamu-
ca, Janko, korajÏa velja! Ata, daj, daj fantu kaj drobiÏa,
naj gre malo ven med ljudi, da se razvedri. Saj je res, kaj
bi se vedno doma kisal!«

»Rad sem doma,« je z ljubeznivim pogledom odgovo-

ril Janko.

»Idi, le idi,« se je oglasil oãe PodrÏaj in jemal denar iz

vezenega mo‰njiãka, »in adijo reci druÏbi — ko Ïe po-
jutri‰njem odpotuje‰. Saj te imajo radi.«

»·e ti pojdi, ata!« ga je spodbujala Ïena.
»Ata bo ‰el v zaspanijo,« je odgovoril ata in je resnost

tega svojega naklepa podkrepil z odkritim, melodiãno
zaokroÏenim zdehom.

Janko je ‰el torej sam k »Pikapolonici«. Sprejel ga je

glasen krik in smeh. DruÏba, ki je bila nocoj ‰tevilnej‰a
nego obiãajno, je sedela in stala okoli gosposke mize v
kotu in vsa pozornost se ji je oãitno obraãala v gospoda

BES

MUHOBORCI

Krunoslava Batiãa s cvetko v gumbnici, — komaj da so
utegnili odzdraviti Janku in se mu umakniti, da je pri-
stavil stol. In ko se je hotel usesti, so se kar trije hkrati
zadrli vanj:

»Kaj pa, ali ne bo‰ ãestital? Torej ãestitaj no! âestitaj

sreãnemu Ïeninu!«

»Kaj se je pa zgodilo?” je zaãuden vpra‰al Janko.
S krohotom se mu je razodela velika novica: »Kruno-

slav se je zaroãil s Slavico!«

Janko je ãestital brivcu. Burkasti smeh druÏbe mu ni

bil pogodu; videl je, da boli brivca in ga draÏi.

Povzel je besedo dacar: »Tako je paã: tisti, ki so v kur-

niku, ti‰ãe ven, oni, ki so zunaj, pa v kurnik.«

Po‰tar si je iztrkal pipo na tla, na novo si jo je naba-

sal, pogledal v Krunoslava, zaÏgal si je pipo in potem
mu prikimal. To je pomenilo: »Niã se ne boj, bo Ïe ‰lo!
âe ne dobro, pa slabo!«

Kregar je trcil ob brivãev vrãek. »Bog te Ïivi, Kruno,

pa glej, da svet ne izumre!«

Splo‰en krohot, trkanje, Janko je sedel brez pijaãe.
Rodè je z noÏem bil po ãa‰i. »PostreÏba na dan, kje

si!«

Iz kuhinje je pri‰la Slavica z novim predpasnikom —

veã je bilo ãipk na njem nego platna — za pasom cvet-
ko, v laseh rdeão pentljo.

»Hola, nevesta!« je kriãal Rodb in tolkel s ãa‰o po

BES

MUHOBORCI

mizi. »Nevesta, ali misli‰, da smo v Kanigalileji, da nas
pu‰ãa‰ kar suhe. Janko Ïe tako zabavlja — pazi, da te ne
raztrga po listih!«

Janko je stopil k Slavici in ji dal roko. »Gospodiãna

Slavica, prav od srca vam ãestitam,« je rekel in nekako
milo se mu je storilo. Îe dolgo jo je paã poznal.

Beseda od srca je na‰la pot v srce. Gorko mu je stisnila

roko in se zahvalila — on je bil prvi, da ji je ãestital brez
Ïaljive primesi. Pa tudi gospodu Krunoslavu se je zdelo
dobro in obraz mu je vidno zlezel v najljubeznivej‰e po-
teze.

Slavica je pobrala prazno posodo z mize.
»S ãim vam postreÏem, gospod PodrÏaj?«
»Vrãek prosim, gospodiãna, vrãek!«
»Poglej ju Ïiv ãlovek,« je Kregar pogreval stari dovtip

in gledal Slavico in gledal Batiãa, »ali ni to imeniten par?
To bodo otroci!«

Slavica je zbeÏala v kuhinjo, Krunoslav pa je prosil:
»Nikar! Kadar smo sami med sabo in si delate norca

iz mene — jaz sem tega vajen! Ali gospodiãno Slavico
take ‰ale bole, to vidim jaz, to vidite vi. Nikdo nima rad,
da ga Ïali‰; jaz nimam rad in vi, gospoda, nimate radi,
pa nima niti gospodiãna rada — zakaj bi jo Ïalili! Prosim
vas, gospoda!«

Kregar se je otresal teh besed.
»Kakor Ïeli‰, Kruno, tako pa bo! Bom pa od jutri na-

BES

MUHOBORCI

prej prihajal s cilindrom, saj ga imam ‰e z ma‰kerade, in
z belimi rokavicami, ako bom hotel ãa‰o piva. Bog te
Ïivi, brivska du‰a!«

Tako se je po muhoborski navadi pletla zabava in Jan-

ka je mikalo, da ãimprej zopet odide.

Pa je prikrehal ‰e Ïupan. Zopet krik in smeh, razo-

detje novice in ãestitanje. Pozdravil se je tudi z Jankom.

»Glej, Janko! Sem mislil, da ste Ïe na Dunaju. Pojutri‰-

njem greste, pravite? Le dobro opravite, lahko postanete
‰e velik gospod. Zakaj pa ne! ·e v drÏavni zbor vas vo-
limo, boste po dvajset kronic vlekli na dan!«

Zdaj ko je bil Ïupan tukaj, je pri‰la tudi vkupna pijaãa

na mizo — ta navada se je bila Ïe ukoreninila. In potem
je morala ‰e Polona noter.

»Polona buzarona,« je rekel Ïupan, »daj sem roko, da

ti ãestitam! Zdaj, ko bo‰ oddala hãer, se pa lahko ‰e sa-
ma omoÏi‰.«

»Da: ‰tirim na ramo, hajd v jamo!« je odgovorila. »Kaj

sem pa hotela, saj se ni dalo veã gledati,« — ‰egavo je
zaÏugala bodoãemu zetu — »to je vedno ti‰ãalo vkupe!
Treba je bilo narediti konec. — Otroci delajo sive lase!«

»Kaj sive lase!« je hitel dacar, da ga kdo ne prehiti.

»Zdaj dobi‰ takega zeta: namaÏe te in ãez noã bo‰ zopet
ãrna kakor kavka.«

Med splo‰nim smehom se je poslovil Janko — nocoj

BES

MUHOBORCI

mu je manjkalo dovzetnosti za domorodno duhovitost
muhoborsko.

Mati Polona je zopet od‰la v kuhinjo. Na posloviv‰ega

se Janka prostor pa je morala sesti Slavica — tako je zah-
teval Ïupan. Dobila je svojo ãa‰o in Ïupan je napil.

Rekel je, da brivcu niso nikdar dosti zaupali, ker je z

vsemi mazili namazan. (Krohot! Krunoslav si je grizel
smele brke. Slavica se je nemirno sukala po stolu). »Tega
se pa vendar nismo zana‰ali, da je tak hajduk, da nam
ugrabi najlep‰ega dekleta!« (Îivio! Brivec in Slavica sta
se zadovoljno oddahnila — toda prezgodaj!) »Zaroãene-
mu paru vsi prisrãno ãestitamo, tebi Krunoslav pa po-
vrhu svetujemo: pazi, da ne doÏivi‰, kar ti obeta tvoje
ime, da ti v zakonu ne zrase krona na tvoji maziljeni gla-
vi — v podobi roÏiãkov!« Pomigal je s kazalcema vrh
glave in omizje je kar vriskalo od veselja.

Îupan je bil jako zadovoljen s svojim govorom, veselo

so zvenele ãa‰e, trkala sta tudi Krunoslav in njegova ne-
vesta — kaj sta pa hotela! Toda radost jima ni posebna
odsevala z obrazov.

Potem ni bilo drugaãe, vsi so silili vanj — gospod Ba-

tiã je moral odgovoriti. V njegovem glasu pa je bilo ne-
kaj, kar se ni ujemalo z razposajenim razpoloÏenjem
druÏbe. Rekel je:

»V imenu svoje drage in ãislane neveste in v lastnem

imenu se lepo in cifrasto zahvaljujem za napitnico in

BES

MUHOBORCI

sploh za vse ãestitke. Jaz nisem dovtipen ãlovek, zato se
dovtipnemu govoru gospoda predgovornika in vsem
drugim dovtipom tudi ne morem odzvati enako dovtip-
no. Zato se zadovoljite z resno besedo! Gospoda, da sem
se zaroãil z gospodiãno Slavico, to ni nikak slab dovtip,
ampak je istina! In zaroãil sem se, ker mi je tako ukazalo
srce, ne pa zato, da ima slavna gospoda pri pijaãi svoje
burke. Akoprav sem brivec, du‰o imam pa le. Hvala
lepa!«

Mojdunaj, ta poper je bil hud! Tako uniãujoãega od-

pora gospod Batiã pravzaprav ni nameraval Ïe od kra-
ja, pa se je bil spotoma ob lastnem govoru bolj in bolj
razburil. Taka je bila moã njegove besede.

Usedel se je in tresla se mu je roka, ko je nesel vrãek

k ustom.

Slavica je tiho vstala in izginila od mize v kuhinjo —

nikdo je ni zadrÏeval. Komaj ‰e da je odnesla suhe oãi.

Muãni molk je prekinil Ïupan. Rekel pa ni niã kakor:

»âudim se … ãudim se …« in majal je z glavo.

Potem se je, hoteã re‰iti poloÏaj, ojunaãil dacar in

udaril po ‰aljivi struni.

»BeÏi no, beÏi, ‰alobarda!« je rekel. »Kaj ti pa je? Ali

so se ti moÏgani prismodili, kaj, ko si zjutraj si Ïgal tiste
svoje lepe kodre, ti mila Jera ti neumna!«

Dacarja so gotovo navdajali najbolj‰i nameni, uãinek

BES

MUHOBORCI

njegovih besed pa je bil ravno nasproten, nego ga je pri-
ãakoval.

Krunoslav je vstal izza mize, bliskalo se mu je po ãelu

in v oãeh, tresel se je od togote in kadar je bil togoten,
mu je usahnil vir besedi.

»Prepovedujem si, prepovedujem si!« je ponavljal.

»Vsako razÏaljenje si prepovedujem. ToÏil bom!«

Tako je govoril in v ãast mu je ‰teti: dasi so mu od jeze

‰klefetali zobje — meje dostojnosti ni prekoraãil!

Omizje pa le ‰e ni dalo miru in oglasil se je Kregar.
»ToÏil, seveda bo‰ toÏil, saj mora‰ toÏiti zaradi dviga

sodnih opravil v Muhoboru. Ti bo‰ toÏil, Ïupan pa plaãa
stro‰ke.«

Krunoslav je Ïugal s prstom.
»·ale je konec! Zdaj gre za res — boste Ïe videli! Pet

mojih toÏb visi — nobene ne umaknem — nobenemu ne
odpustim: vsi boste sedeli, vsi! Naj pa Ïupan potem vam
povrne stro‰ke, meni jih ne bo veã treba! In ‰e sedet naj
gre namesto vas! Zbogom!«

Izvil se je izza mize in od‰el in ko je bil pri durih, se je

spomnil na klobuk na kljuki nad mizo, pa se ni maral
vrniti, da ne pokvari mogoãnega vtiska svojega odhoda,
in je od‰el kar brez njega. Zunaj v veÏi ga je Ïe priãako-
vala jokajoãa se Slavica — poslu‰ala je bila pri kuhinj-
skih vratih in, ko je odhajal, hitela naokoli, da ga je ujela
v veÏi.

BES

MUHOBORCI

Z ljubeão roko ga je vedla skozi veÏo v kuhinjo. Tam

so ga posadili k ognji‰ãu, mama so skuhali vina s slad-
korjem in cimetom in Krunoslav se je polagoma pomi-
ril in tudi dar prej‰nje zgovornosti se mu je zopet vrnil,
hvala Bogu! — V gostilni je pa tisti veãer stregla le ‰e
Mica, kuhinjska. —

Zunaj je bila lepa noã. Nebo temno brez meseca; na

severnem delu neba so Ïivo migljale zvezdice, ob jugu
so se vozili oblaki. Okoli ogalov hi‰, po vrheh dreves se
je lovil mehak veter in di‰alo je po pomladi.

Janko iz gostilne ni ‰el naravnost domov. Prijazna noã

ga je zvabila po trgu. ·el je nocoj z doma, da se poslovi
— pa se ne bi poslovil od trga, od njegovih ulic, ne‰tetih
kotov, ogalov, ovinkov, od cerkve in od olep‰evalne klo-
pi, od Îabjega potoka, od mostu, od kapelice? … Koliko
spominov mu je bilo zdruÏenih z vsakim prostorãkom!

Rad je imel ta svoj Muhobor, kakr‰en je bil; ni si mo-

gel kaj — vse se mu je zdelo tako vaÏno in imenitno, kar
se je tu godilo. Nad Muhobor ni kraja na svetu! âe bi se
res kdaj uresniãilo, da dobi Muhobor sodnijo in bi na-
neslo, da pride on semkaj za sodnika: veãje sreãe si ne
more Ïeleti, ne misliti! — Kako bi ga ãastili Muhoborci,
o, tudi Ïupan, in kako bi bili nanj ponosni star‰i! Nikdar
se ne bi ganil odtod! Oãetovo hi‰ico bi vzdignil in sve-
ta prikupil; velik sadonosnik bi si vzgojil, s samim ple-
menitim sadjem, v zgled sosedom; koko‰i bi redil za iz-

BES

MUHOBORCI

voz in s hmeljem bi poizkusil — hmelj bi nemara uspe-
val na tem svetu … Da je delokrog sodnika pravzaprav
nekoliko drugaãen, mu ni prihajalo na misel.

Le te skrbi ni mogel zatreti, ali bo sploh kdaj dovr‰il

‰tudije, ko mu bo duh vedno uhajal semkaj v Muhobor
in ko sploh za suhoparno pravo in za zvite paragrafe
nima niã pravega navdu‰enja. Toda do nekega cilja mo-
ra priti! Kako rad bi svojima ljubima roditeljema olaj‰al
breme starih let — dragi mamici, da bi imela pomoã pri
gospodinjstvu, in oãetu, da bi mu ne bilo treba tako gle-
dati na vsak sleherni krajcar. In ob nedeljah bi z vozom
napravljal izlete, on in star‰i in seveda Ïenka; — preljuba
Ïenka mu je globoko v srcu spremljala vse naãrte in na-
klepe, dasi se naravnost ni upal misliti nanjo.

Tako so ga grele prijetne sanje, ko sta ga zami‰ljenega

nosili nogi po ulici med vrtovi.

Kar ga zdrami luãca — zdaj in zdaj je pokukavala izza

vejevja. Poznal jo je. V onem koncu hi‰e proti vrtu je
imela Julka svojo sobico, luãca pa je naznanjala, da ‰e
bedi. Vse njegovo bitje mu je zakoprnelo po nji, zdaj,
sprião loãitve, z nepremagljivo silo.

Krenil je ob plotu do lese in po znani stezi skoz vrt. Le

mimo, pod njenim oknom vsaj bi rad ‰el ‰e zadnjikrat in
potem ãez dvori‰ãe na cesto pa zopet domov.

BliÏal se je luãi, razsvetljenemu oknu, stopal je pre-

BES

MUHOBORCI

100

vidno, umikati se je bilo nizkemu, v ‰umeãem vetru se
gibajoãemu vejevju.

Utripalo mu je srce. Kaj, ko bi sluãajno gledala skoz

okno — dal bi ji znamenje, par besed bi ji rad rekel za
slovo. Toliko let sta si bila tako dobra tovari‰a, tako rad
jo je imel in tako rad jo ima! Da bi bila sreãna! Nikdar je
ne bo pozabil, ãe bi ga prav ona!

Na oni strani v hlevu je zamukalo. Rjavka je — ali bi

ga ‰e poznala?

Zgoraj na oknu na belem zastoru se je premikala sen-

ca. »To je ona! ·e je pokonci! Kaj, ãe bi ji kamenãek za-
gnal v ‰ipo — veter buãi, drug ne bo sli‰al nego ona. Ako
me ima koliãkaj rada, saj mora Ïeleti in slutiti, da pri-
dem po slovo, priãakovati me mora, niã se ne bo ustra-
‰ila. — Prav rahlo vrÏem …«

Pripognil se je, da pobere kamenãek. Tisti hip pa mu

skoãi nekdo za hrbet, zaãuje se Ïupanov glas: »âakaj
me, ptiã, ti bom dal mi okna pobijati, cepljence rezati in
hi‰o mazati!« — in preden se je Janko ganil, Ïe jo je do-
bil z batino po glavi, zajeãal in se zgrudil.

»Ali se hlini ali sem ga res preveã?« je zaskrbelo Ïu-

pana. Streznil se je in srd se mu je umaknil strahu.

V oknu je izginila luã pa se zopet pokazala v tretjem

oknu naprej.

Oni na tleh se ni ganil. Îupan je premi‰ljeval, kaj bi

storil.

BES

MUHOBORCI

101

Zgoraj se je odprlo tretje okno: mati Ïupanja, zavita v

ruto, je zaklicala, kdo je, kaj je.

»Niã ni!« je odgovoril Ïupan. Stopil je k hlevu in odprl

duri.

»Nace, ãuje‰, Nace, vstani, vstani! Tamle na ogalu

pod breskvo leÏi ãlovek — ali je pijanec ali kali! Kam v
kraj ga spravi, da ne zmrzne!«

Pri‰el je Nace s svetilko, prigugal se je tudi konjski

hlapec Miha. Îupan je od‰el proti hi‰nim durim — ni
smel kazati, da ga stvar zanima. Odklenil je, potem pa
v odprtih durih stojeã zadrÏeval sapo in gledal in po-
slu‰al, kak‰en glas bo pri‰el od ogala.

Nace je svetil.
»Glej ga, PodrÏajev je fant!«
Miha je leÏeãemu dvigal glavo.
»JeÏe‰ Marija!« je zakriãal. »Krvav je, ubit je!«
Pri oknu se je zaãul Ïenski krik. Loputale so duri, uÏi-

gale se luãi, kmalu je bila vsa hi‰a pokonci in okoli ne-
sreãnika. Vse je bilo razburjeno. Niti Rjavke niso zapa-
zili, ki se je bila odvezala in je pri‰la iz hleva. ·la je po
dvori‰ãu in se izgubila na cesto.

Oãe in mama PodrÏajeva sta se kmalu potem, ko je

Janko od‰el v krãmo, odpravila spat.

Prvi je legel oãe PodrÏaj — taka je bila Ïe stara nava-

da. Ljubezniva druÏica ga je ‰e skrbno zatlaãila vsepo-
vsod z odejo, da bi ga ne zeblo. Sedla je k njemu na po-

BES

MUHOBORCI

102

steljo in mu lepo poboÏno naredila kriÏ — sam ga ta po-
gan nemara tako ne bi bil naredil, saj je ‰e zdaj brezboÏ-
no motil verno Ïeno in ji, ba‰ ko ga je prekriÏevala po
ustih, hlastnil po palcu in jo vanj rahlo ugriznil. Smeh-
ljala se je njegovi nagajivosti in, ko je izpustil, je brez
ovire konãala svoje boguv‰eãno delo.

Zlezla je ‰e ona na svoje leÏi‰ãe in ugasnila luã. Usedla

se je na postelji in priãela moliti. Zbirala je vse misli v
molitev, zakaj le zbrana molitev zaleÏe pri Bogu. Pa Ïe
ko je delala kriÏ, so ji silile v molitev tudi druge misli,
motile so pravo goreãnost in morala je priãeti iznova,
ãisto iznova: s kriÏem.

»V imenu Boga Oãeta — moliti moram za fanta — v

imenu Boga Oãeta ino — samo jutri bo ‰e doma — zdaj
moram le na molitev misliti in na niã drugega —« in po-
ãasi in pazljivo si je zopet potezala s palcem po ãelu. »V
imenu Boga Oãeta in Sina — ne vem, kaj me nocoj tako
skrbi, saj Janko je pameten otrok in tako je priden, hvala
Bogu! — V imenu Boga Oãeta in Sina — na pletene jo-
pice ne smem pozabiti, da mu jih dam s sabo, morebiti
bo ‰e kaj mraza. — V imenu Boga Oãeta …«

Tako je ‰lo naprej in sedeão jo je premagal zaspanec,

ko niti kriÏa ‰e ni bila skonãala v redu — Bog ji odpusti
greh!

Ponoãi sta se oba hkratu zbudila. Oãe PodrÏaj je dvig-

nil glavo.

BES

MUHOBORCI

103

»Ali si sli‰ala?« je vpra‰al Ïeno.
»Tako se mi je zdelo, da je zamukala — na‰a Rjavka

…«

Zopet se je zaãelo mukanje.
»Res je Rjavka! Nemara se je pri Ïupanu odvezala pa

se je semkaj izgubila, pred stari hlev. Nocoj je ne bo nik-
do nazaj gonil, reve. Odprem ji hlev.«

Obema se je milo storilo pri tem noãnem obisku.

Îena je naÏgala luã, naduãitelj se je oblekel in ‰el sprav-
ljat zvesto Ïival pod streho.

Ko se je pa vraãal iz hleva, je ravno zavila proti hi‰i

glasna gruãa ljudi s svetilkami.

Naprej je ‰el Ïupan.
»Ali si pokonci, tajnik? Niã se ne ustra‰i! Tvoj sin je

nekaj po‰kodovan, nesreãa, nesreãa … Izprali smo ga Ïe
in obvezali, Naceta sem pa z vozom zapodil po zdrav-
nika …«

Prinesli so Janka na mehki Ïimnici in zadet je bil s svi-

leno, modro odejo, nazaj ãez rob odeje je bila zavihana
fina rjuha s ãipkami — vsaka gospodiãna bi bila lahko
leÏala pod to odejo.

Janko je bil Ïe pri zavesti, odpiral je oãi in se silil v

smeh, pa ni ‰lo.

Spravili so ga v njegovo sobo. V skrbeh sta roditelja

preãula vso noã pri njegovi postelji in ugibala, kako se

BES

MUHOBORCI

104

je pripetila ta nesreãa. Janko se je trudno smehljal, pa ni
niã rekel.

Navsezgodaj je pri‰el Ïupan, kmalu za njim zdravnik,

ki je odredil predvsem mir, in v teku dopoldne je pri
zadnjih vratih pri‰la v hi‰o tudi âopka. Delala je zelo
vljuden obraz in je odprla usta, da bi rekla gospe Po-
drÏajevi: »Dobro jutro!« — pa namesto pozdrava se je
priãela jokati in potem sta se jokali obe!

Malo solza ne ‰koduje nobeni povesti. âe je povest

preveã kratkoãasna, pismouki hitro reko, da je brez lite-
rarne vrednosti.

BES

MUHOBORCI

105

Deveto poglavje

V ‰kripcih

hudih ‰kripcih je bil Ïupan.

Hvala Bogu — umrl ne bo Janko! Zdravnik je rekel,

da utegne v treh, ‰tirih tednih popolnoma okrevati, dasi
je po‰kodba huda. Tako je povedal zdravnik in se zraven
pobahal s svojim pravni‰kim znanjem, ãe‰: »§ 152. ka-
zenskega zakona — ‰est mesecev do enega leta jeãe.«
Slaba tolaÏba za Ïupana! — OroÏniki tudi Ïe okoli voha-
jo, zdaj zdaj bo pri‰lo na dan in potem — zbogom Ïu-
panstvo in ugled! — Kar ga je najbolj trlo: z Ïivo du‰o se
ni mogel posvetovati o teh svojih teÏavah, da se ne izda.
Tako so mu vr‰ale neprijazne misli po glavi in ga bega-
le.

Ni strpel, koj drugi dan se je peljal v mesto in se po

svet zatekel k dr. Gadu. Saj dr. Gad je bil odvetnik in
vrhu tega drÏavni poslanec Muhobora, torej oseba v
vsakem oziru vredna zaupanja. Poiskal ga je v pisarni.

BES

MUHOBORCI

106

»O, na‰ diãni gospod Ïupan!« ga je prijazno pozdra-

vil dr. Gad. »To me veseli, izredno me veseli. Kosili bo-
ste seveda pri meni, brez ugovora! Pri kosilu se ãlovek
na marsikaj spomni, kar bi sicer pozabil. Toliko ãasa vas
Ïe nisem videl — kaj pa je kaj novega v Muhoboru? Gos-
pa soproga zdrava? Gospodiãna hãerka zdrava?« — in
med vsemi temi vpra‰anji je tudi Ïe telefoniral domov
soprogi: »Imam gosta, postavi par steklenic v led, Ïe
ve‰!« Gospod drÏavni poslanec je vedel, kako se vzdrÏu-
je disciplina med volivci.

Îupan je odloÏil suknjo in kuãmo in sedla sta. Ni ve-

del, kako bi priãel, potem pa je kar z obema rokama
zgrabil odvetnika za desnico:

»Gospod doktor, vi mi morate pomagati, drugaãe sem

izgubljen!«

»Kaj pa je, preljubi gospod Ïupan?« se je zaãudil dr.

Gad.

Nato je Ïupan po‰teno in po pravici vse razodel, ka-

kor je bilo: Vraãal se je od »Pikapolonice«, razburjen je
bil in pijaãa se ga je bila bolj prijela kakor druge poti. ·el
je nala‰ã naokoli skoz vrt, morebiti bi zalotil tiste za-
vrÏene zlikovce, ki mu v zadnjem ãasu delajo ‰kodo in
nesnago okoli hi‰e. Pa naleti konec hi‰e ãloveka, ki se je
ravno pripogibal, da pobere — kaj drugega neko kamen.
Zgrabila ga je jeza — zdaj ima falota v pesteh — tema je
bila, pa je s palico zamahnil po njem. Toda ni bil pravi

BES

MUHOBORCI

107

— bil je PodrÏajev Janko! Palica pa je tudi pretrdo prile-
tela; hotel je zanikrnega ‰kododelca le malo postraho-
vati, tako po oãetovsko — na, pa so se onemu moÏgani
pretresli in zdravnik pravi:

»·est mesecev jeãe do enega leta!«
»Mm, mm,« je rekel dr. Gad in maja glavo, »obÏalu-

jem, to je res nerodno … Toda potolaÏite se, gospod Ïu-
pan, kar je v moji moãi … Kazenski zagovor prav rad
prevzamem, tudi upam, da se zmaÏeva pod postavno
mero s kakimi ‰estimi tedni jeãe, saj kaznovani ‰e niste
bili — kajne? — Seveda Ïupanstvo — za Ïupanstvo je
‰koda!«

Îupanu je kar migljalo pred oãmi.
»Ali druge pomoãi ni? Zaprt moram biti? Te sramote

ne preÏivim, ne, raj‰i umrem!« Vstal je.

»Pomirite se, gospod Ïupan, prosim vas, sedite. Tako

stvar je treba ãisto mirno, hladnokrvno preudariti. Na
sodnijo ste bili Ïe klicani?«

»Ne! Saj ‰e ne vedo, da sem ga jaz. Le vi to zdaj ves-

te, gospod doktor, in Janko PodrÏajev seveda, pa ta ni ‰e
nikomur povedal, mislim. Zdravnik mu je prepovedal
govoriti … Vãeraj zjutraj sem bil pri njem, govoriti ni-
sem mogel z njim, njegova mati je bila zraven, toda
znamenje sem mu dal: kazalec sem poloÏil na ustnice,
naj molãi, pa me je razumel in z oãmi pomignil, znaãa-

BES

MUHOBORCI

108

jen fant je — in saj ga rad od‰kodujem, po‰teno, boga-
to. Le v jeão ne!«

»Ali je sodna komisija Ïe bila ga zasli‰at?« je vpra‰al

dr. Gad.

»·e ne! Ali vsak hip lahko pride. Zdaj — prav to bi vas

rad vpra‰al, gospod doktor. Ali mora Janko sodniji po-
vedati resnico, ko bo vpra‰an, ali lahko reãe, da ne ve —
noã je bila temna, udarjen je bil od zadaj itd.«

»Ne gre drugaãe, kot priãa mora govoriti ãisto res-

nico, sicer sam zapade jeãi.«

Ubogi Ïupan si je brisal pot s ãela.
»Kaj pa, gospod doktor, ali bi ne ‰lo tako, da Janko

kratko malo reãe: Noãem povedati, kdo me je. — Kdo ga
more siliti, da govori, ako noãe!«

»Paã, paã, lahko se sili, z zaporom do ‰estih mesecev.

— Saj v sorodu ali sva‰ta ni z vami?«

»Ne!«
»Potem mora priãati. Nerodna stvar, nerodna …

Toda, kar bo mogoãe … Pro‰njo za pomilostitev nazad-
nje tudi lahko ravnava — morebiti se vam kazen izpreg-
leda ali vsaj izpremeni v denar. ·koda, da je na‰a stranka
ta hip zopet v opoziciji, drugaãe bi sam govoril s pra-
vosodnim ministrom! ·koda! — Le pomirite se, gospod
Ïupan, vse, kar bo mogoãe … Sicer pa — kdo je oni, ki
ste ga — ki je po‰kodovan?«

»PodrÏajev Janko, upokojenega naduãitelja, na‰ega

BES

MUHOBORCI

109

tajnika sin. Morebiti se ga spominjate, tisti mladeniã:
vam nasproti je sedel takrat po volivnem shodu.«

»Pa ne tisti pravnik, ãeden, prijazen mladeniã — pel

je …«

»Da, tisti!«
»Tisti reveÏ! Zdaj mi pa ni jasno … Povejte, gospod

Ïupan: kaj pa je mladi moÏ pravzaprav iskal ponoãi na
va‰em dvori‰ãu? Ali morebiti stanuje pri vas?«

»Niã, prav niã ni imel opravka na na‰em dvori‰ãu. Za-

to si je kolikor toliko sam kriv po‰kodbe! Kaj je iskal po-
noãi okoli na‰e hi‰e, ni teÏko uganiti: Julko je pri‰el kli-
cat, mojo hãer — za njo lazi, ãeprav ve, da tega ne trpim.
Zgodilo se je pod njenim oknom; pobiral je kamenãek
— tako sodim —da ji ga vrÏe v okno. Jaz sem pa mislil,
da je kdo od Smerajãevih ali Civhovih …«

Dr. Gad je pomislil.
»âujte Ïupan,« je rekel dr. Gad, »jaz ne poznam raz-

mer, zato ne svetujem, ampak le vpra‰am. Ali je izklju-
ãeno, gospod Ïupan, ali je izkljuãeno. da bi se va‰a gos-
podiãna hãerka poroãila s tem PodrÏajem. Vpra‰am
zato: ako postane po‰kodovanec va‰ zet, potem mu ni
treba veã priãati zoper vas, lahko se ubrani priãevanju.
Tako bi ostala vsa stvar nerazkrita in pokopana.«

Îupan je poãasi in globoko zasopel.
»To … to … to … si moram ‰ele premisliti.«
»Gotovo, gotovo!« je pritrjeval dr. Gad. »To morate

BES

MUHOBORCI

110

sami preudariti — jaz ne poznam razmer! In saj ne gre
zgolj za vas, gre tudi za sreão drugih, kajne!«

»O, ãe bi vedeli, kako je pri nas doma!« je vzdihnil Ïu-

pan.

»Torej dobro si premislite vso stvar in pri kosilu se

pomeniva naprej! Vlak gre tako ‰ele ob treh, zdajle je
enajst … torej na svidenje ob pol eni!«

Îupan se je poslovil in ‰el. Tako je bil razburjen, da je

komaj na‰el vrata.

Vse mu je vrvelo po glavi. Najraznovrstnej‰e misli so

se mu kriÏale, — kako naj potem mimo preudarja! Da bi
se njegova hãi in edina dedinja kar tako, na prazne roke,
poroãila z mladim ãlovekom, ki niã ni in niã nima — to
vendar ne more, to ne sme biti! Na tako domaãijo vsak
ãas dobi lahko zeta z doto ‰estdeset tisoã kron ali z let-
nimi dohodki ‰est tisoã! — Ko je pa Ïupan tako raãunal,
se je spomnil besed, ki jih je nekoã po konãani komisiji
pri prijateljski malici izpregovoril lu‰ki sodnik: »Pri nas
na kmetih,« je rekel, »se ne moÏi dekle s fantom, ampak
grunt z doto; ãlovek je postranska reã, ‰teje se kot pri-
tiklina grunta — kot ,fundus instructus’. Pa so tudi zako-
ni po tem!«

Sreãal je sodnega predsednika in se mu odkril. ·vig-

nilo mu je skoz moÏgane: »Morebiti te bo tale sodil, ko
bo‰ toÏen zaradi teÏke telesne po‰kodbe.« Ta misel mu
je bila neprijetna in hotel je hitro mimo.

BES

MUHOBORCI

111

Toda gospod predsednik ga je kar ustavil in se mu sila

prijazno smejal: »Kaj pa vi tukaj, Ïupan? Kaj je novega?
Ali ste pridno hodili na lov?« — in vkupe sta ‰la do sod-
nije. Tako visok gospod in tako prijateljsko govori z
njim! Naj pa pride obtoÏba in sodba, noben bolj‰i ãlo-
vek ga ne bo veã pogledal, Civha in Smerajec, ta dva mu
bosta vrstnika. — Ne, zaprt pa ne, te sramote na noben
naãin!

Pred sodnim poslopjem so cesto pometali kaznjenci.

Obleãeni so bili v tisti gnusno okorni kaznilni‰ki kroj;
nekateri so pove‰ali glave in skrivali obraze — ali bo tudi
on kdaj med njimi? Ne, ne, ne, to ne sme biti! âe ga do-
leti zapor in ‰e tako kratek, zanj bi ne bilo veã sreãe! In
za Ïeno in hãerko tudi ne! — Uboga Julka!

Kot kaznjenec si bo seveda lahko izbiral med zeti! Kar

trgali se bodo za to ãast! — S sijajnim zetom ne bo niã …

Tako je polagoma priãel tehtati manj‰e izmed dvoje-

ga gorja; to manj‰e gorje je bil Janko PodrÏaj kot zet.

Ko je pa bil tako daleã, Ïe je zalotil sam sebe pri pri-

jazni misli, kaj bi rekla njegova ljuba âopka, ko bi ji ra-
zodel, da ji ne brani moÏitve s fantom. Kako bi bila ve-
sela revica, kako hvaleÏna! Slednjiã bi se vrnili zopet ra-
dost in sreãa v hi‰o, kjer se zdaj ‰opirijo le vzdihi, solze,
ãemerni pogledi. — Îena se ne bi protivila, ko bi ji po-
vedal resnico, pravi vzrok … Kak obraz bo neki delal taj-
nik! Kar tako mimogrede bi mu omenil:

BES

MUHOBORCI

112

»Ti, tajnik, kaj sem hotel reãi — ali si Ïe sli‰al: Moja

âopka se poroãi z onegavim onem, saj ga pozna‰, s Po-
drÏajevim fantom.« Pipa mu bo padla iz ust, dedcu!

Na glas se je zasmejal Ïupan, ko je v mislih gledal taj-

nika. Smeh ga je predramil, zavedel se je, da stvar ‰e ni
tako daleã in da ‰ele preudarja, kaj bi kazalo storiti.
Toda pravkar je bil poskusil nebe‰ko radost brezskrbne-
ga hipa — o, prost biti moreãe skrbi in strahu pred jeão,
kaj bo vse drugo! —

Pogovor z dr. Gadom pred kosilom je bil kratek, pa

gotovo zadovoljiv, kajti med kosilom je vladala Ïe naj-
bolj‰a volja.

Gospa je bila vajena moÏevih volivcev in zato je ni

prav niã vznemirjalo, ãe je gospod Ïupan na primer si
vzel omake, obliznil Ïlico in jo potem snaÏno obliznje-
no zopet vtaknil v skodelico za omako; ali ãe je, hoteã se
pokazati olikanega, z noÏem nosil v usta. Neutrudljivo
je silila gosta s to in ono dobroto in se veselila slasti, s
katero je praznil kroÏnike.

Po peãenki je pri‰el ‰ampanjec na mizo, sicer le pet-

kronski, toda poglavitni lastnosti je imel v polni meri:
pokal je in se penil.

·ampanjec je imenitna pijaãa! ·ampanjec je zelo pre-

priãevalna pijaãa: kdor gosti s ‰ampanjcem, ima vedno
prav — nikdo mu ne ugovarja. ·e tako ‰epav dokaz, ‰e

BES

MUHOBORCI

113

tako pi‰kav odgovor — podprt s ‰ampanjcem, drÏi ka-
kor skala.

Îupan se je spomnil svojih rodoljubnih dolÏnosti in

je interpeliral gospoda poslanca zastran sodnije, kdaj jo
dobe v Muhobor.

»Sodnijo? Saj je res — svoj ãas smo govorili o sodni-

ji, da! Torej Bog vas Ïivi, gospod Ïupan, in va‰o gospo
soprogo in gospodiãno hãerko in ‰e tega in onega, kaj-
ne — haha! — Da, s sodnijo smo to pot pogoreli. Govo-
ril sem z na‰im sodnim predsednikom: Muhobor in
bliÏnje obãine, ki smo mislili nanje, da bi se strnile v nov
sodni okraj, bi ne dale dovolj opravila novemu uradu. —
Prisiliti se paã ne da taka stvar, kajne! Sicer pa — saj vãa-
sih niti dobro ni, ãe je sodnija preblizu, hahaha! Îivio!«

Trãili so. Îupan je srkal ‰ampanjca — ali mu ga bodo

zavidali Muhoborci — ‰ampanjec je bil hladen in zelo
prepriãevalen in zdelo se mu je ãisto naravno, da se sod-
nije ne da izsiliti.

»Gospod Ïupan,« je nadaljeval dr. Gad in udaril Ïupa-

na krepko po pleãih, »da ste pa taki ptiãi v Muhoboru,
bi ne bil verjel. Izborna misel, va‰a zadruga za dvig sod-
nih opravil! Vse vem, vse! Kako smo se smejali! Notar iz
Luã je bil tukaj in je pravil … Sodni predsednik je tudi
zvedel, ne vem kje — rekel je, da je skoraj poãil od sme-
ha. Rekel je, da morate v drÏavni zbor; vi boste pokazali,
kaj so ,taktiãne poteze’. Izborna ‰ala, — hahaha!«

BES

MUHOBORCI

114

Smejala se je tudi gospa dr. Gadova in kazala svoje

bele zobe in si brisala solze in tudi Ïupan — da, tudi Ïu-
pan se je od srca smejal »izbomi ‰ali« in ‰e dostavil:

»Saj je predpust!« — Tako izpreminja ‰ampanjec na-

zore …

Îupan je bil ãisto zadovoljen sam s seboj, ko se je od-

peljal iz mesta. Lepo gorko je bilo in kar godel je pred-
se kakor maãek za peãjo.

Seveda, ko je na konãni postaji izstopil iz vlaka in se-

del v domaãi voz, ki ga je Ïe ãakal, in ko se je potem vo-
zil skozi Luãe mimo sodnije — kako neprijetne obãutke
mu je vzbujalo to poslopje — in ko se je bliÏal domu,
bolj in bolj se ga je zopet loteval nemir. Ne da bi oma-
hoval v svojem sklepu, skrbelo ga je le, ali ga bo moã
tako lahko izvesti, kakor ga je bilo lahko zasnovati. Mo-
rebiti je bila Ïe danes sodna komisija pri Janku in ga je
zasli‰ala, morebiti pride jutri … Kaj, ãe je Janku slab‰e …
Kaj, ãe doma Ïe ãakata oroÏnika …

O mraku je bil doma. OroÏnikov, hvala Bogu, ni bilo

videti. Od domaãih je zvedel, da Janku ni slab‰e.

Poslal je koj po tajnika. Komaj ga je priãakal.
»Kaj je novega?«
»Sodnija v Luãah je pisala in vpra‰ala zastran moje-

ga fanta, ali se Ïe zaveda in ali se lahko zasli‰i.«

»Kaj odgovorimo? — Odgovori …« je priãel Ïupan.

BES

MUHOBORCI

115

»Vpra‰anje je bilo nujno, sem Ïe sam poslal odgo-

vor.«

Îupan se je zganil.
»Pa kaj si odgovoril?«
»Tako, kakor je res. Fanta zdaj ‰e ne kaÏe razburjati z

zasli‰evanjem — sodnija mu ne bo vrnila zdravja. Ko to-
liko okreva, da se lahko zasli‰i brez nevamosti, jim Ïe
sporoãim. Tako sem pisal.«

Îupan se je oddahnil. Tajnik pa je za‰krtal z zobmi.
»Tista mrcina, ki mi ga je pobil, Ïe ‰e dovolj zgodaj

pride v Ïelezje!«

Potem je nadaljeval svoje poroãilo.
»OroÏnika sta te iskala.«
Îupana je zopet zgrabilo. »Me Ïe imajo,« si je mislil.

Hotel je ostati ravnodu‰en, pa je vendar jecljal, ko je
vpra‰al: »OroÏniki, zakaj? — Saj jaz … jaz ne vem …«

Tajnik je zmignil z ramami.
»Izvedeti sta hotela od tebe, kaj si videl, kaj si sli‰al —

ti si bil prvi na mestu.«

»Jaz, jaz …« je govorilo iz Ïupana in hripav je bil.
Tajnik je skozi okno gledal in naprej pravil:
»Sam se ni pobil, moj fant! Povedati pa tudi ne mara,

kako in kaj. Mislim, da ga je sram — zaradi Julke, saj ve‰!
— OroÏnika sta me izpra‰evala, koga jaz sodim in ali je
imel fant kakega sovraÏnika.«

»SovraÏnika? Ne verjamem!« je rekel. »SovraÏnika ni

BES

MUHOBORCI

116

imel nobenega. Tvojega fanta imajo vsi radi. Tudi na‰a
hi‰a — kaj ti bom pravil — in jaz … tako mi je hudo, ka-
kor da je moj lasten sin, ki se mu je pripetila nesreãa.«

Res je Ïupanu trepetala ganjenost v glasu. Kaj bi ga ne

ganila nezgoda, ki mu zdaj kakor meã visi nad lastno
glavo! Najraj‰i bi bil tajniku kar razkril namere, ali ta hip
ni mogel, izdal bi se …

Tajniku je Ïupanovo soãutje dobro delo. Obrnil se je

od okna proti Ïupanu.

»Da je le fant zunaj nevarnosti! Ko pride k moãi, bo Ïe

sam povedal, kako in kaj. — OroÏnika sta ugibala, kaj, ãe
ga ni kdo Civhovih ali Smerajãevih …«

»Menda vendar ne!« je rekel Ïupan in zopet ga je pe-

stila bojazen pred nepregledriimi zapletki, ãe koga ne-
dolÏnega zapro.

»Niã se ne ve! Le toliko je gotovo, sam se ni!« je rekel

tajnik. »Zdaj pa grem. Lahko noã, Ïupan!«

»Lahko noã, pa pozdravi Ïeno, da, in Janka pozdravi,

tudi Ïena ga pozdravlja in zijala tudi — le reci mu, da
smo bili v velikih skrbeh zanj, zijala tudi.«

Prisrãno je stisnil tajniku roko — kdo bi si mislil, da

mu je tako naklonjen — in ‰el potem po stopnicah v sta-
novanje.

Tam je imel dolg razgovor z Ïeno. Niso bile prijetne

stvari, kar sta se razgovarjala, in vendar — Ïena je bila
sreãna. Sreãna, da je moÏ, ki so ji ga Ïe skoraj odtujile

BES

MUHOBORCI

117

neumna sodnija in tiste gostilni‰ke seje, da je ta ljubi
njen moÏ zopet iskal sveta in zavetja pri nji. — Z vsemi
moÏevimi nameni je bila zadovoljna, povse zadovoljna,
in Ïe je v mislih hitro preudarjala, da bo poroka ãisto
tiha, potem gre mladi par za nekaj ãasa ãez morje v Dra-
gamacijo ali kakor se pravi, da Janko popolnoma okre-
va, medtem se jima uredi stanovanje in potem prevza-
me Janko lahko ‰tacuno ali karkoli — manjka se dela pri
hi‰i!

Julka je sedela v temi in brez luãi v svoji izbi na po-

stelji, hladila si je vroão glavo v blazinah; ali naj umre za
jetiko ali naj gre v samostan — to dvoje je premi‰ljevala
in vmes se tako bridko jokala, da je bila nazadnje sama
prepriãana, da ni na svetu nesreãnej‰ega bitja od nje.

Po hodniku je zaãula oãetove korake. Vzravnala se je

in si obrisala solze.

Odprle so se duri in oãe je zaklical v sobo: »Julka!«

Glas mu je donel odloãno, pa prijazno.

Julka je rekla: »Kaj je?« in je zavzdihnila, da bi kam-

nu srce poãilo.

»Pridi, pridi!« je rekel oãe. »Urno, urno!«
»Glava me boli,« je s trudnim glasom zastokala âop-

ka, »ne bom veãerjala.«

»Bo Ïe bolje!« je rekel oãe. »Janko te pozdravlja,« se

je lagal in potem ãakal na uãinek.

BES

MUHOBORCI

118

âopka je vstala in iz teme strmela v oãeta, stojeãega v

durih, kaj to pomeni.

»Pozdravlja te,« je rekel Ïupan in si naprej izmi‰ljeval,

»naroãil je, naj ti povem … toda ãe te glava boli, se raj‰i
pomeniva jutri. Ali gre‰ spat? Pa dobro spi!«

Polagoma je zapiral duri.
Poãasi in bojeãe je pri‰la âopka k oãetu na hodnik in

njene velike ãrne oãi so tako pla‰no gledale v oãetove
‰egave, da je oãe pritisnil to ljubo glavico svojega edine-
ga deteta na svoje prsi, jo poljubil na ãelo in rekel: »âop-
ka, moja âopkica, moja zijalica, moja revica, saj ti ne
branim — se pa vzemita z Jankom, ãe se imata rada!«

âopka se je oklenila oãeta okoli vratu in potem je tako

ihtela in se vmes jokala, da je prestra‰ena pritekla mama
gledat, kaj se je zgodilo.

BES

MUHOBORCI

119

Deseto poglavje

Po‰tni nabiralnik

isto noã niso pri Ïupanovih niã spali, razburjenost

je bila prevelika.

Îupana je tlaãila skrb: Zdaj, ko je vse Ïe tako lepo na-

peljano, ãe bi vendarle ‰e zadnji hip kaj navzkriÏ pri‰lo
in podrlo naãrte!

Navsezgodaj je bil Ïe na nogah, stopal po hi‰i in okoli

hi‰e, priganjal hlapce, v prodajalni o‰teval zaspanega
komija in venomer gledal na uro.

In ko je ura kazala osem, se mu je zdelo, da je to Ïe

dovolj primeren ãas za obisk pri PodrÏajevih. Poklical je
svojo âopko in ‰la sta tja.

Sprejel ju je tajnik prijazen in vesel. Z lica se mu je

bralo ugodno stanje Jankove bolezni. Veselil ga je obisk
in kar izpustiti ni mogel roke Ïupanove in roke Julkine,
obe hkrati je stiskal.

»Janko je vso noã dobro spal,« je pravil in je vedel

obisk v jedilnico. »Zjutraj se je zbudil jasnih oãi in zdaj
se krega, da je laãen. Laãen je in se krega in mati je pri
njem z mlekom.«

Sedli so.
Îupan je izjavljal, da ga zelo veseli, res zelo veseli, da

BES

MUHOBORCI

120

se je zdravje na bolje obrnilo, hvala Bogu! Pripravljal se
je, kako bi ‰e nekaj povedal, poglavitno — in ãakal je na
ugodno priliko, da ne bi stvar prenerodna in prisiljena
izgledala.

Potrkala je na duri in vstopila je hi‰na gospodinja,

gospa naduãiteljeva. S potrkom na lastne duri je izrazila
svoje spo‰tovanje ãastnemu obisku in hkratu dokazala
svojo visoko omiko. Z vljudnimi pokloni se je bliÏala Ïu-
panu in âopki in delala sila majhna usta.

»Dobro jutro, dobro jutro — tako prijazen obisk, taka

ãast …«

»Kaj pa Janko?« je vpra‰al skrbni naduãitelj. »Ali si

mar samega pustila? Pa ta ãas jaz tja stopim …«

»Poãakaj no!« ga je zadrÏevala Ïena in sklepala roki.

»Sam me je semkaj zapodil. S postelje je videl mimo
okna prihajati gospodo, pa me je kar nagnal, da moram
semkaj in da se lepo zahvaljuje za snoãje pozdrave.«

»Ali se sme k njemu?« je vpra‰al Ïupan.
»Tako ga bo veselilo! Kako ste prijazni, gospod Ïupan!

Kar prosim!«

Hitela je pot kazat. Onostran veÏe je odprla duri, gos-

pod Ïupan je vstopil, za njim se je v zadregi noter zmuz-
nila Julka — toda z naduãiteljem vred je ostala kar pri
durih.

V beli postelji je leÏal Janko, bil je bled, glavo je imel

BES

MUHOBORCI

121

zavezano, oãi pa so jasno in veselo gledale Ïupana, ki se
je prijazno dotaknil bolnikove roke.

Îupana je ti‰ãalo v grlu, smilil se mu je mladeniã, smi-

lil pa se je tudi sam sebi, da je v takem poloÏaju. Hotel
je govoriti moÏate, naklonjene besede, toda vse, kar je
spravil iz ust, je bilo: »Dobro, dobro — Janko!«

Janko je odgovoril: »Hvala, hvala!« oãi pa so mu uha-

jale tja proti durim in milo vabeãemu njegovemu po-
gledu se je vdala âopka in stopila je k postelji.

Janko ji je nudil svojo bledo roko, rahlo jo je stisnila

— rdeãa je bila ko mak in pogledovala je Janka in po-
gledovala je oãeta. In ko sta se z Jankom drÏala za roki,
je poloÏil od razburjenja nemi oãe Ïupan ‰e svojo ‰apo
na njuni roki in niã ni rekel in Janku sta zardeli lici, prijel
je Ïupanovo ‰apo in jo poljubil. Naduãitelj in njegova
Ïena tam pri durih nista vedela, kaj to pomeni … Ïupa-
nu se je nerodno zdelo, da je on — veljak in prvak —
taka mila Jera — ki se bo navsezadnje ‰e jokati priãel.
Obrnil se je, ne bev ne mev ni dejal in ‰el je ven. Tajni-
ca je stopila za njim v veÏo — morebiti se mu je kaj za-
merilo … Îupan pa je gledal kvi‰ku in se obraãal, kakor
bi pajka iskal po obokanem stropu, nekaj je poÏiral in v
nosu mu ni bilo vse v redu, obrnil je prepla‰eni tajnici
hrbet, pokazal s palcem ãez ramo proti Jankovi sobi in
s precej‰njo teÏavo izpregovoril: »Naj — se pa — vzame-
ta, ker — se imata — rada!«

BES

MUHOBORCI

122

Kar hitro in brez pozdrava je ‰el iz hi‰e, pred pragom

se je zavedel, da z mokrimi oãmi ne more iti mimo lju-
di — kaj bodo deli! Pa je stopil na ono stran proti hlevu
in v hlev — saj res, Rjavka je ‰e tu, je ‰e niso domov gna-
li, pa zdaj tako lahko tu ostane. Poãohal jo je, ohladila se
mu je glava in potem jo je naokoli ubral domov. — Vse,
kar je bilo ‰e treba, je naduãiteljevim razloÏila âopka, saj
ni bila neumna, mutasta pa tudi ne!

Isti dan je pri‰el zopet zdravnik. Zavzel se je.
»Glej ga, kdo bi si mislil! Izborno! Trda buãa je nekaj

vredna. — Glej ga, glej ga, sodnik se je Ïe bal, da bo
umrl, preden se zasli‰i, na, zdaj pa niti komisije ne bo —
ali se bo jezil sodnik! Niti teÏka po‰kodba ne bo, kar za
lahko bo ‰teta. Da, da, niã ne bo s komisijo!*

âez deset dni sta bila poleg Krunoslava Batiãa in Sla-

vice tudi enkrat za trikrat oklicana Julka in Janko. Veli-
kanska razburjenost po Muhoboru. Sodnija, dvig sod-
nih opravil, gostilni‰ki razpori: vse to je stopilo v ozad-
je sprião te izredne novice in se pozabilo.

Pri poroki se je seveda trlo ljudi, gospod Kregar je v

cerkvi pel »solo«, kar se je v Muhoboru vsakikrat sma-
tralo za dogodek, in dasi zaradi svetega postnega ãasa ni
bilo niã svatbe in sta se Janko in Julka kar odpeljala, ven-
dar tisti dan ni manjkalo ne pijaãe ne jedi na Ïupanov
raãun.

Janko in Julka sta se Ïe vozila po morju, ko je pri‰lo od

BES

MUHOBORCI

123

sodi‰ãa vabilo za Janka, naj pride priãat zastran svoje
po‰kodbe. Pa se je moralo zasli‰anje odloÏiti zaradi od-
sotnosti priãe.

âez tri tedne se je vrnil mladi par, oba sreãna in cve-

toãa.

Drugi dan se je peljal Janko v Luãe. Tast mu ni rekel

ne tako ne tako, zana‰al se je na Janka, da Ïe sam ve,
kako in kaj izjavi pred sodnijo, saj se je uãil pravoznan-
stva. Vendar ga je komaj priãakal, da se je vrnil.

»No, kako je bilo?« ga je vpra‰al in drÏal se je ãuda

resno.

»Ah, niã,« je odgovoril Janko dobre volje kakor ved-

no, — »povedal sem, kar sem vedel, v desetih minutah
sem bil gotov. Od ,Zlatega volka’ vas vsi prav lepo po-
zdravljajo.«

»Za boÏjo voljo, torej si priãal? Ali nisi odrekel priãe-

vanja?« Zupanu se je kar temnilo pred oãmi.

Janko je zaãuden pogledal tasta.
»Odrekel, kako odrekel? Zakaj? Povedal sem, da ne

vem, kako sem ujel po‰kodbo. Saj res ne vem. Na tisto
se ‰e spominjam, da sem ‰el skozi vrt, potem pa niã veã
do tja, ko sem se doma zna‰el v postelji. Sodnik me je
vpra‰al, kaj mislim, kdo me je. Kaj jaz vem! Mislim, da
me sploh ni nikdo. Veter je bil, morebiti je kako vejo od-
lomil ali kako opeko vrgel s strehe, pa sem jo dobil po

BES

MUHOBORCI

124

buãi. Sodnik je rekel: ,Ïe mogoãe’ in da bo ustavil po-
izvedbe.«

»Tako, tako?«t je rekel Ïupan. Pa mu je bilo tudi prav.

Dobro, da se ni brez potrebe sam izdal zetu!

In Ïivljenje v Muhoboru je teklo in teãe v starem tiru

naprej.

S sodnijo seveda ni bilo niã.
Zato pa je neumorno delavni poslanec dr. Gad Muho-

borcem izposloval od naklonjene vlade, ki je ba‰ zopet
potrebovala slovenske glasove, primeren nadomestek:
nov po‰tni nabiralnik.

BES

MUHOBORCI

125

Upokojeni rodoljub

BES

MUHOBORCI

126

e reãem, ãe je ãlovek pijan: pijanec, ãe ga ne posa-
di‰ v dim, smrad in ‰um, se pritoÏi, da je dolgãas!

Toda trezen biti in trezen se voziti v nedeljo zveãer z do-
lenjskim vlakom proti Ljubljani, je huje od vic! Ves vlak
je pijan, kolikor ga je, ‰e lokomotiva se sumljivo zaletava
po postajah.

Ono nedeljo sem imel opravek na Dolenjskem. Na-

neslo pa je tako, da sem zveãer, namenjen na vlak, tre-
zen pri‰el na postajo, zares trezen — saj pijanãevanje je
le gnusna razvada, pijaãa pa je bila tudi bolj slaba …

Vlak je bil kakor potujoãa menaÏerija. âudni zverin-

ski glasovi so se razlegali iz njega, za potnimi okni so se
spenjala in premikala neznana bitja — ali so bili ljudje,
ali so bile hijene, se ni dalo loãiti.

Rejen sprevodnik me je prijazno porinil v voz, ãe‰ le

noter v kurnik, da nas bo veã.

V vozu je smrdelo in se kadilo in videlo se ni niã. Iskal

sem, kam bi sedel … Taãas se premakne vlak in to s ta-
kim sunkom, da sem koj na‰el svoj sedeÏ, in sicer na
dolgih bedrih kmetskega mladeniãa, ki je leÏal in smrãal

BES

MUHOBORCI

127

na klopi. Sedel sem s precej‰njo silo, kar mi je bilo jako
Ïal, kajti olikan ãlovek sem in ne ljubim klofut.

Mladeniã se je zganil, ne vem, ali je zamrmral ali je

zasmrãal, zdramil se pa ni in kazalo je, da ostane mir
ohranjen.

Nasproti so sedele tri Ïenske, glasne in vesele. Pri njih

je stal rejeni sprevodnik, tudi njemu se je poznalo, da se
vozi z dolenjskim vlakom. Nemara so se mu bili tisti hip
izmuznili iz spomina zadevni predpisi sluÏbenega navo-
dila: ni mu bilo jasno, ali naj ‰ãiplje vozne listke ali naj
‰ãiplje Ïenske — pa je ‰ãipal oboje.

Îenske tega seveda niso trpele, ker so bile tri vkupe.

Z razposajenim vri‰ãem so ga sunile od sebe, da je od-
letel in se usedel ob mojo stran. Pa bi bilo ‰e vse dobro,
toda zgodilo se je, da je sedel smrãeãemu mladeniãu ba‰
na usta in nos ter mu hipoma in temeljito zaprl sapo: to
pa je bilo napak.

Mladeniã je bil pijan, kak‰en pa; ali tako pijan vendar

ne, da ne bi pogre‰al sape. Krãevito se je obrnil in zarjul,
jaz in sprevodnik sva skoãila vsak v svoj kot, fant pa je
planil kvi‰ku in potem priãel se rotiti in pridu‰ati — ljubi
moj ãlovek: kaj takega ‰e nisem sli‰al! Povedal ni prav-
zaprav niãesar doloãnega, preklinjal je le vobãe, to pa v
vseh legah in naãinih, tako rekoã simfoniãno ali abso-
lutno, ustvarjajoã zgolj nekako splo‰no razpoloÏenje,

BES

MUHOBORCI

128

kakor pravijo glasbeniki. In kletvina se mu je vlekla brez
konca in kraja kakor Wagnerju melodija.

Izgubljenih oãi se je pri tem izvajanju oziral poãasi po

vozu. Ko mu je pogled postal ob meni, sem si hotel pri-
dobiti njegovo naklonjenost in sem mu izrekel svoje pri-
znanje, da stari Slovani niso znali tako kleti.

Popadel pa je te besede pri narobnem koncu in je za-

rohnel, kaj in kdo in tri sto tisoã ogrskih marogastih hu-
diãev, on je Slovan, in v dokaz temu je pri tej priãi zatulil
slovansko himno. Ta se je tako glasila iz njegovih ust:

»Mej du‰ Slovani, prekleti hudiã, na‰a reã slovanska, fiks

Lavdon, sakramensko Ïivo klije,

dokler, hardu‰ kr‰ãen, na‰e verno srce, krucinal krvav, za

na‰ narod bije!«

Vsi v vozu so vstali, se odkrili in zraven peli. Lepo ni

bilo, pa zanimivo: dragocen prispevek k domaãemu na-
rodopisju. ·e oãena‰ bi bil rad sli‰al, kako ga moli ta
mladeniã.

Toda splo‰no navdu‰enje je porabil rejeni sprevod-

nik, smuknil je ven in me je potegnil s seboj.

Prerila sva se skoz tri druge menaÏerijske vozove,

take, kakr‰nega sva pravkar zapustila; odprl je maj hen
poseben oddel, samo ‰tiri sedeÏe je imel, potisnil me je
noter in vrata zopet zaprl.

Hvala Bogu! Tukaj se je dalo dihati, tukaj je bil zrak

razmeroma kakor na vrhu Triglava. En sam ãlovek je bil

BES

MUHOBORCI

129

v tem oddelku. V kotu je sedel pri oknu, glavo sklonje-
no v roki, in ker sem mislil, da spi, sem rekel bolj sebi
nego njemu: »Lahko noã!«

A ni spal. Poãasi je dvignil glavo, me pogledal, poki-

mal je in z dolgim vzdihom odgovoril: »Lahko noã!«

Zdaj sem ga spoznal. Bil je gospod F., rodoljub, ‰irom

po ‰irni slovenski domovini povsodi znan, priljubljen in
spo‰tovan. Od srca me je veselilo, da sem naletel na
tako prijetnega druÏabnika, potolkel sem ga po rami in
mu stresel roko.

»Îivio, rodoljube!« sem rekel. »Kaj pa kaj narod in

oãetnjava in domovina, mili kraj?«

Odkimal je z glavo. Zdaj sem zapazil nenavadno resni

izraz njegovega lica. Odgovoril je poãasi in nepremiãno
je zrl predse: »Narod in oãetnjava in domovina, mili
kraj, kaj vem, kaj je z njimi! Zanje gre sedaj skrb mlaj‰im
in bolj poklicanim, jaz sem star, onemogel nesposoben,
jaz sem — upokojen rodoljub.« Bridko se je zasmejal in
glavo sklonil v roki. Bil je videti moãno potrt, nekaj hu-
dega se mu je moralo pripetiti.

Polagoma mi je razodel, kaj.
Bil je v Moãilih. Moãila so dolenjsko gnezdo z gnojem

pred hi‰ami, gnojnico po cesti in s pevskim dru‰tvom
»Majolika«. Ta »Majolika« je priredila danes v proslavo
svojega trimeseãnega obstanka veliko slavnost s ‰otori,
damami, koriandoli, odposlanstvi bratskih dru‰tev, tele-

BES

MUHOBORCI

130

grami, pavovimi peresi in ‰aljivo po‰to, pa brez petja,
zato da se ne moti zabava. Gospoda F. je navdu‰enje za
stvar seveda tudi tja gnalo: idealnemu rodoljubu se je
nemara zdelo, da izda domovino, ãe se ne udeleÏi na-
rodnega slavja v Moãilih. ·el je torej, dasi ima Ïe nekaj
mesecev hrom Ïelodec. Ta hromi Ïelodec pa mu je pos-
tal usoden: Gospod F. ni mogel toliko piti, kakor se spo-
dobi o takih prilikah, in iz tega vzroka se je zgodilo, da
se mu je v ãastitljivo lice zabrusilo prezirno oãitanje, da
sodi njegovo rodoljubje v zasluÏeni pokoj, njegova na-
rodnost pa med ‰karte! — Zares hude besede za moÏa,
ki se je kazal vsa svoja leta tako kristalno ãistega in vne-
tega boritelja za stvar …

Bil je po pravici globoko uÏaljen.
Pozval me je in glas se mu je tresel, naj izjavim ãisto

nepristransko in brez ozira na najino prijateljstvo, ali ni,
odkar je moÏ, vztrajno in neutrudno pohajal vse narod-
ne veselice od konca do kraja in ali sem ga kdaj videl na
katerikoli teh veselic brez kozarca v roki.

— Ne, ãast, komur ãast, brez kozarca v roki ga nisem

nikdar videl.

Zahvalil se mi je in me vpra‰al, ali je torej taktno, da

ne reãe hvaleÏno, ãe se na tako gnusen naãin napade
moÏ, ki je v delu za stvar siv postal oziroma ple‰ast in ki
je tako rekoã na oltarju domovine Ïrtvoval svoje zdravje.
âe mu je slednjiã prav zaradi prenapornega delovanja

BES

MUHOBORCI

131

na tem podroãju odpovedal Ïelodec — ni ãuda, da mu je
odpovedal: narod se prebuja in rodoljubna slavja se
mnoÏe od dne do dne — ako mu je torej Ïelodec prav v
delu in boju za stvar ohromel, potem se pravi zaniãevati
njega, gospoda F., toliko, kakor zaniãevati hrabrega vo-
jaka zaradi ãastne rane, prejete v boju za oãetnjavo!

Pritrdil sem mu iz polnega srca.
Ogrel se je. »Saj bi rad,« je rekel, »ãe bi mogel, pa ne

morem! V Moãila sem se peljal z najbolj‰imi nameni.
Na veseliãnem prostoru so kuhali »obmejni golaÏ z na-
rodnim kolkom«. »Dobro,« sem rekel, »semkaj z njim,
da bo kaj podlage!« In potem sem se resno hotel lotiti
pijaãe, da poÏrtvovalne dame, ki streÏejo, kaj iztrÏijo in
da bo kaj dobiãka za stvar. Ti moj nesreãni Ïelodec — ni
‰lo! Vse okoli mene je navdu‰eno pilo, jaz edini sem
Ïalostno drÏal kriÏem roke, poÏiral sapo in si hladil z njo
Ïelodec. Hudo mi je bilo, saj me poznate. — Pa se spom-
nim na pokalice, saj veste, one s sladko sodavico: otro-
ci jih radi pijo, ker ‰ume, pa kake Ïenske. Glej si, sem re-
kel, bom pa pokalice pil, te mi ne morejo ‰kodovati, bo-
lje bo pa le videti kakor niã. Stopim torej okoli ‰otorov,
vpra‰am po pokalicah — toda svoji usodi nikdo ne ute-
ãe: nikoder jih niso imeli, komaj so razumeli, kaj hoãem!
Paã pa je obãinstvo postalo pozorno name, gledalo me
je kakor tujo zver, in pri‰el je glasen gospod z rdeão fa-
sado, bil je zelo prijazen in rekel je, da je predsednik

BES

MUHOBORCI

132

»Majolike«. Prijel me je pod pazduho, oprostil se je, da
ne morejo ustreãi moji Ïelji, in priãel je razkladati, kako
da letos na Dolenjskem ni sploh niã pokalic, ker ji je vse
uniãila toãa. Streljali so sicer zoper toão, toda zaman:
vsa leto‰nja letina je ‰la brlizgat rakom, ‰e toliko se ne
bo pridelalo pokalic, da bi bile za seme. Tako nekako mi
je pravil, pa s tako kriãeãim glasom, da se je zbirala okoli
naju vedno veãja gruãa smejoãega se obãinstva. Mene je
bilo sram. Ali me naj ima obãinstvo res za tako prepro-
stega in neolikanega? Zahvalil sem se torej vsiljivemu
spremljevalcu za prijazno pojasnilo in pripomnil, da do-
bro vem, kaj so pokalice, in da ni res, da jih je toãa po-
bila.

Pa kaj mi nato reãe predrzneÏ? In vsi naokoli seveda

so se glasno krohotali. Reãe, da se je zmotil: ne toãa, am-
pak trtna u‰, ta je uniãila vse pokalice, trtna u‰; ako ho-
ãem, mi lahko ‰e gnido pokaÏe! In dvigne roko in sproÏi
tik pod mojim nosom noht ob nohtu, ãe‰ to je gnida tis-
te trtne u‰i!«

Globoko ogorãenje je odsevalo iz po‰tenih oãi gospo-

da F., ko mi je pokazal, kako mu je pred nosom z nohti
tlesknil predsednik »Majolike«.

Nazori o pokalicah in njih razmere s toão in trtno

u‰jo gotovo da so lahko razliãni, nikakor pa ni bilo pra-
vilno, da gre predsednik »Majolike« in z nohti tleskne

BES

MUHOBORCI

133

gospodu F. pred nosom. Tega ne bi smel storiti — po
mojem skromnem mnenju.

Gospod F. me je resno pogledal, globoko je zasopel in

potem nadaljeval: »Oprostil sem roko iz nadleÏnega ob-
jema in sem rekel: ,Gospod, vi ste pili! Pili ste gotovo iz
najbolj‰ega namena, toda iz vas govori vino, drugaãe ne
bi Ïalili rodoljuba, rodoljuba,’ sem rekel, ,ki je vneto de-
loval za stvar, ko ste vi ‰e platno ponujali naprodaj!’ Do-
volj rahlo sem mu povedal, kar mu je ‰lo, ne? ·e preveã
rahlo. Oni pa pokonci, priãel je z rokami opletati in kri-
ãati. ,Lep rodoljub,’ me je opona‰al, ,ki ‰e za liter vina
nima rodoljubja v srcu, taki rodoljubi sodijo v pokoj, v
zasluÏeni pokoj sodijo taki rodoljubi, njih narodnost pa
med ‰karte!’ Tako je kriãal in vse naokoli mu je ploska-
lo, ne eden, vam reãem, ne eden se ni zavzel zame, paã
pa se je zbrala ,Majolika’ in mi olaj‰ala odhod s prelepo
narodno pesmijo:

,Pober’ se ti huncvet preã,
da te ne bom vid’la veã,
da te ne bom vid’la veã!’

Te veselice ne pozabim! — Sicer pa: ,Zrela hru‰ka, ãe

je ne utrga‰, pa sama pade’ pravi pregovor. Kdo ve, ali
nisem bil potreben, da me Moãilani opomnijo, kaj sem:
upokojeni rodoljub!«

Pritisnil je ãelo zopet ob ‰ipo, obmolknil in zrl v noã…

BES

MUHOBORCI

134

MoÏ se mi je smilil. Tragika njegove usode — v vsem

obsegu mu niti ni bila ‰e jasna — me je ganila.

TolaÏil sem ga, da pevsko dru‰tvo »Majolika« paã ‰e

ne zastopa vesoljnega naroda. »Vi ste stari,« sem rekel,
»to je res; toda dandanes je ravno starost tisto, kar daje
veljavo. Glejte, celo postave sklepajo, kako je treba ãu-
vati starino v prid in slavo domovine, v ‰olah uãe njih
varstvo, s priÏnic ga pridigujejo. Poznam tudi urad, sem
rekel, tam sede tako stari gospodje: brez bergel si ne
morejo nikamor pomagati. Pa ni govora, da bi ‰li v po-
koj, kaj ‰e! Nasprotno, na javne stro‰ke jih bo drÏava
restavrirala, preslikala in konservirala, pa bodo ‰e drÏali
kakih trideset let. Tako se ravna s starimi gospodi! Le
nikar obupati!«

Ganljivo je bilo videti, kako je svetel Ïarek upanja pre-

letel lice gospodu F.

»Toda moj Ïelodec,« je rahlo ugovarjal, »moj Ïelodec

res ni veã za narodna slavja!«

»Gospod F., brez strahu!« sem rekel. »Tisti svoj Ïelo-

dec po‰ljite ali nesite v slatinsko zdravili‰ãe, pa bo! Tam
vam ga skrtaãijo in prepleskajo, da bo kakor nov, in ãili
in zdravi boste lahko zopet delovali za stvar kakor v svo-
jih najbolj‰ih letih.«

Lagal sem. Vedel sem, moÏ s tem Ïelodcem je brez

re‰itve izgubljen za stvar. In ne bo ne prvi, ne zadnji, ki
ga onemogel Ïelodec poÏene v toÏno pregnanstvo!

BES

MUHOBORCI

135

Lagal sem, vendar sem bil vesel, da sem, ãeprav z laÏ

jo, otel moÏa vsaj prvemu, najhuj‰emu navalu obupa.

Nadaljnji pogovor nama je prekinil rejeni sprevodnik,

ki je porinil v najin oddelek ‰e dva moÏa: oroÏnika z na-
taknjenim bodalom in vklenjenega ujetnika. Rekel je, da
takih dveh moÏ, ki potujeta tako rekoã v uradnih poslih,
ne more posaditi v menaÏerijo. Tako smo se ‰tirje iz-
brani trezni moÏje vozili skupno oni konec do Ljublja-
ne …

Na Angle‰kem ima vsak vlak svoj posebni voz za pi-

jance. Sliãna uredba bi bila tudi na dolenjski Ïeleznici
nujno potrebna. Toda posebnega voza ne bo treba za
pijance, ampak seveda za trezne, ker je teh manj. In niti
celega voza jim ne bo treba, majhen oddelek s ‰tirimi
sedeÏi bo zado‰ãal! Toliko usmiljenja paã zasluÏijo tisti
nebogljenci, ki jim je sojeno, da se morajo trezni voziti
po dolenjski Ïeleznici!

BES

MUHOBORCI

136

Ura ‰t. 55.916

DETEKTIVSKA POVEST

BES

MUHOBORCI

137

herlock Holmes? Imamo ga v Ljubljani! Îenij je in se

pi‰e Jakob Ciber! Sli‰i travo rasti, duha Ïe danes

brÏole, ki se bodo jutri praÏile, oãi mu pa vidijo kar okoli
vogala! Misli‰, da ti vljudno gleda v obraz, v resnici pa
spak ‰tudira tvoje po‰vedrano obuvalo in hkrati sklepa
na praznoto tvojega Ïepa, ki te ovira, da ne konzultira‰
ãevljarja! — Ali pa zdi se ti, da sanjavo zre v megleno
daljavo, v istini pa zvijaãnik motri tvoj telovnik in iz peg
na njem sklepa, kake vrste likerje si sinoãi pil v Narod-
ni kavarni, kdo jih je plaãal in obkorej si pri‰el domov!
Tak je ta ãlovek!

Dogodka z mojo uro ‰e ne veste? Dobro, povem vam

ga.

Torej — kadar je semenj, grem rad ãez Vodnikov trg

mimo stojnic, da vidim tuje barantaãe in njih ãudno
kramo in da sli‰im njih zabavno reklamo. Tako tudi zad-
njiã. Za‰el sem pa v gneão, in ko pridem domov in ho-
ãem, kakor po navadi, naviti svojo Ïepno uro — pa je ni
bilo! Moje ljube stare ure, ki sva ‰e na Dunaju skupaj
‰tudirala, to se pravi: vãasih skupaj, vãasi pa vsak v svo-
jem zavodu — ni je bilo, pa ne! Kak lopov mi jo je mo-

BES

MUHOBORCI

138

ral izmakniti v gneãi na sejmu. Mojo ljubo staro uro!
·tevilko 55.916 je imela, na pokrovu pa sv. Jurija na ko-
nju, s sulico in zmajem.

Upanja, da jo ‰e kdaj vidim, nisem imel sicer niã; ker

sem pa o tem Jakobu Cibru Ïe sli‰al toliko in toliko hva-
le, sem hotel vendarle poizkusiti, in jo mahnem po ko-
silu k njemu v pisarno. —

Sedel je na mizi, bincal z nogama, gledal v strop in

pu‰il cigarete.

RazloÏim mu svoj primer.
On pa sedi, binca in pu‰i in ne reãe niãesar.
Ko konãam, ga prosim, naj mi razodene svoje mne-

nje.

Ciber vstane, stopi k oknu, zabobna na ‰ipo kratek

ritornel in potem izjavi, da je njegovo mnenje to, da le-
tos nisem opravil velikonoãne spovedi.

Jaz sem seveda zijal, kaj to pomeni, on se mi je pa lju-

beznivo nasmehnil in rekel: »Kajti, ako bi bili vesten iz-
polnjevalec verskih dolÏnosti, bi se s svojo zadevo ne bili
obrnili name, ampak na mojega konkurenta, sv. Antona
pri franãi‰kanih, ki takisto posreduje zastran ukradenih
in izgubljenih stvari.«

Potem sva sedla in povedal mi je svoje mnenje tako-

le: »Podatkov nimate prav nobenih,« je rekel, »za sum
zoper doloãeno osebo. V takih sluãajih je izsleditev sto-
rilca mogoãa le po tako zvani Cibrovi teoriji, imenova-

BES

MUHOBORCI

139

ni po meni, ki sem jo izna‰el. Njena podstava je izku‰-
nja, da enaki ãinitelji v enakih okolnostih rode redno
enake posledke. To naãelo je tako preprosto, da ga po-
zna in uporablja Ïe vsak otrok. âe pade otroku novec iz
rok in ga otrok ne more najti, izpusti ‰e drugega na tla,
da ,gre iskat’ prvega, kakor pravijo: kamor se zakotali
drugi, tam leÏi skoraj gotovo tudi prvi. — In pa tisto o
kra‰ki burji in o klobukih ste gotovo tudi Ïe sli‰ali. âe
odnese burja popotniku klobuk in zmedeni popotnik ni
videl kam, izroãi burji ‰e svoj robec, da mu pokaÏe pot
v kotanjo, kamor zana‰a ugrabljivi zraãni tok svoj plen.
— Stvar je jasna, kajne? — Z ljudmi pa ni niã drugaãe!
Instinkt vseh ljudi je enak, ali recimo, skoraj enak! Vidi-
te, in po tem naãelu moramo iskati va‰o uro in tatu.«

Pozvonil je dvakrat. »Imam pisarja, ki je bil svoje dni

zelo delaven semanji tat!«

Vstopil je poniÏen, gladko obrit, Ïe nekoliko siv mo-

Ïak.

»Diãni gospod Perko.« mu je rekel Ciber, »vi ste bili

svoje dni takole strokovnjak. Recimo, da ste danes med
poldvanajsto in dvanajsto uro dopoldne na semnju iz-
maknili temu gospodu uro — kaj bi bili storili z njo?«

«Izmaknjena stvar je nevaren toÏitelj! Hitel bi jo pro-

dati.«

Ciber je prikimal. — »Komu?«
»Komu paã! Zaradi takele ure se ne morem peljati na

BES

MUHOBORCI

140

Reko ali v Videm, da jo speãam! — Starinarju Juriju bi jo
nesel. Star lisjak je, ki vse kupi. Glavo ima ple‰asto, vest
pa kosmato!«

»Dobro! Hvala! Po‰ljite mi detektiva Lonãarja!«
Detektiv Lonãar je pri‰el; bil je Ïe kar pripravljen za

odhod.

»Gospod Lonãar,« mu veli Ciber, »gospodu Ko‰irju

tukaj je bila danes tik pred opoldnem ukradena na sej-
mi‰ãu ura ‰tevilka 55.916, na pokrovu je imela sv. Juri-
ja na konju, s sulico in zmajem. Tat je ãisto neznan; toda
po Cibrovi teoriji je paã hitel uro prodati, in sicer sta-
remu Juriju, starinarju. Izsledite in zaplenite takoj uro in
tatu. Nujno! Vzemite s seboj Civho in Jegliãa! âez eno
uro priãakujem va‰ega poroãila!«

Odslovil je naju oba.
MoÏ mi je imponiral. Ta gotovost, ta predrznost nje-

govih sklepov, in vendar vse logiãno, pravzaprav samo
ob sebi umevno! — Tako se mi je zdelo, kakor da imam
uro Ïe zopet v Ïepu.

Po preteku ene ure se torej zopet zglasim pri Cibru.

Pozval je Ïe ãakajoãega detektiva v sobo in detektiv je
poroãal: »Preobrnili in razkopali smo tako prodajalni‰ki
kakor tudi stanovanjski prostor starega Jurija. Saj po-
znate njegov brlog; v ãetrt ure smo bili gotovi z delom!
Ali o uri ni bilo sledu! Tudi starega Jurija ni bilo doma;
od‰el je bil baje na svoj obiãajni sprehod na Grad. Mi

BES

MUHOBORCI

141

seveda za njim, a sreãali smo ga, vraãajoãega se Ïe po
Florjanski ulici. Ustavili smo ga in hitro dognali, da tudi
pri sebi nima ure. Bil je pa zelo razburjen in nas je pri-
merjal s cestnimi tolovaji. Ovadbo zaradi razÏaljenja
straÏe bom ‰e danes vloÏil.«

Ciber je drobno pogledal in zaÏviÏgal. Potem pa je se-

gel v desni Ïep svojega telovnika, izvadil svojo uro in jo
pomolil Lonãarju. »Lonãar, pazite! Vi ste zdaj stari Jur,
razumete, to pa je ukradena ura, ki ste jo kupili od tatu.
Kupãija je bila sumljiva in zato vi, stari Jur, sami dom-
nevate, da vas poseti policija. Treba torej skriti uro, kaj-
ne! V ta namen napravite svoj obiãajni izprehod na
Grad, kajne! Ste me razumeli? — Idite torej in skrijte jo!
Potem naju priãakujte »na utrdbah!«

Detektiv Lonãar ni zinil besede. Ali obraz mu je zle-

zel v ãudne gube, hrbet se mu je sklonil, s tresoão roko
je spravil uro in z drsajoãimi koraki je od‰el. Zasvetilo se
mi je: Posnemal je starega Jurija!!

Kar strmel sem!
Ciber je zapazil moje zaãudenje in se nasmehnil:
»Da, moji detektivi so dobro dresirani! — Vidite, ljud-

je enake vnanjosti so si vobãe tudi v du‰evnem oziru
enaki. Ako, upo‰tevajoã to vaÏno naãelo, posnemate mi-
miko in kretnje ãloveka, ki ga opazujete, uganili boste
tudi njegove misli in namene. — Tako bo tudi z Lonãar-
jem. Ko se vÏivi v vnanjost in kretnje starega Jurija, ro-

BES

MUHOBORCI

142

dile in razvijale se mu bodo vzporedno in nehote tudi
misli in preudarki starega Jurija in ravnal bo tako, kakor
je ravnal v enakih okolnostih njegov izvirnik. — Idiva!«

·la sva poãasi na Grad.
Na utrdbah je naju Ïe ãakal Lonãar.
»Skrili ste uro v gozdiãu, kajne!« ga ogovori Ciber.
»Da!«
»O tem ni bilo dvoma; drugod ni varnosti pred ne-

poklicanimi oãmi. Toda pokaÏite prostor!«

Gremo v gozdiã. Vodil nas pa ni detektiv, ampak Ci-

ber sam, in sicer brez obotavljanja in s presenetljivo go-
tovostjo. Na juÏnozapadni strani gozdiãa tik ob pol-
suhem skrivljenem macesnu je obstal. Pogledal je v
zrak, omenil, da so danes na Vrhniki ba‰ ob ‰tirih po-
poldne nastavili pivo, ker ima vlak deset minut zamude,
potem pa je malomarno vpra‰al: »Tukaj ste jo zakopa-
li, ali ne?«

»Ba‰ na njej stojite, gospod komisar!«
Jaz sem osupel seveda, on mi je pa ljubeznivo pojas-

nil: »Tukaj je najbolj skriti kot gozdiãa, kajne — a v tem
kotu ima ba‰ macesen najbolj znaãilno in zato za spo-
min najugodnej‰o obliko. Niti stari Jur niti detektiv nista
imela dosti ãasa za izbiranje skrivali‰ãa in nehote sta se
paã morala odloãiti za tisti prostor, ki ga lahko najzanes-
ljiveje vsak ãas zopet najdeta.«

BES

MUHOBORCI

143

Sklonil se je in izpod ru‰e izgrebel svojo uro. ·ipa in

kazalnika so bili strti, ker je bil stopil nanjo.

»Niã ne de,« je rekel, »dam jo popraviti in vam po‰

ljem raãun. To je postranska stvar. Poglavitna stvar je ta:
Kjer je bila ta moja ura, tam mora biti tudi va‰a ura! Po
naãelu enakih ãiniteljev, enakih okolnosti in enakih pos-
ledkov, skratka po tako zvani Cibrovi teoriji! Saj vam je
bila moja razlaga jasna kajne? — Zato me poslu‰ajte:
Okoli tega macesna prebrskajte tla in na‰li boste svojo
uro! Drugega vam nimam povedati! Uspeh mi pridite
javit zveãer ob osmih. Priãakoval vas bom v pisarni. Se-
daj me kliãejo drugi opravki.«

Od‰la sta.
Jaz sem ostal sam in po pravici povedano — groza me

je bilo. Brskal sem po tleh in koprneãe sem iskal svojo
ljubo staro uro, hkrati pa sem se s trepetom bal, da me
zadene kap, ãe jo v resnici najdem! —

Ko se je sonce priãelo nagibati k zatonu, sem se zbal,

da me ne zajame mrak in, popustiv‰i iskanje, sem jo po-
pihal brez ure odtod, kakor da me pode furije, in oddah-
nil sem se ‰ele, ko sem dospel v mesto med vr‰eão mno-
Ïico.

Zveãer sem se zglasil pri Cibru, kakor mi je bil naroãil.

Lotevali so se me rahli dvomi, ali Cibrova absolutna go-
tovost jih je zopet docela prepodila.

»Ura mora biti tam,« je rekel, »ali je pa Cibrova teo-

BES

MUHOBORCI

144

rija napaãna. To pa je izkljuãeno! — Nadaljujte jutri delo
in vzemite s seboj motiko! Saj vreme ostane lepo,« je
pripomnil, ozr‰i se skoz okno na razsvetljeni trg; »to
sklepam iz okolnosti, da gre profesor Pika z deÏnikom.«

Storil sem, kakor mi je velel, in prekopal sem drugi

dan ves juÏnozapadni del gozda. Ne morem reãi, da ni-
sem imel ãisto niã uspeha, kajti na‰el sem rdeão noga-
viãno zavezo, par lasnih igel, Ïenski glavnik, nekaj Ïelez-
nih gumbov, star krajcar, peto in ubito steklenico. Le o
uri ni bilo prav niã sledu. Odkritosrãno povedano, priãel
sem zopet dvomiti.

Bil sem nekoliko potrt, ko sem Cibru poroãal o stva-

ri. Moja malodu‰nost ga je razvnela.

»Cibrova metoda ne vara!« je rekel. »Po logiki dejstev

ne more biti va‰a ura drugod, nego je bila moja. Verje-
mite mi to! — Sicer pa,« je nadaljeval bolj hladno, »da
vas pomirim, dam va‰o uro lahko v liste. Remontoarka
‰t. 55.916, s sv. Jurijem na pokrovu, na konju, s sulico in
z zmajem. — Ali moj svet je: i‰ãite jo tam, kjer je bila
moja ura! Na svidenje ãez dva dni!«

Moje razkopavanje ni ostalo neopaÏeno. Mestni ãu-

vaj na Gradu me je vohal iz zasede; preÏal je paã, kdaj
dvignem zaklad, potem bi bil planil name in mi ga v
imenu postave zaplenil. Ker se pa njegov sladki up ni
maral uresniãiti, naveliãal se je preÏanja in mi kratko-
malo prepovedal nadaljnje delo. Izku‰al sem ga pomiri-

BES

MUHOBORCI

145

ti, ãe‰ da kopljem le polÏe, ali on je trdil, da tega ne
smem brez lovskega lista, in grozil mi je, da me ovadi
zaradi lovske tatvine.

Odnehati pa nisem maral. Sedaj mi ni ‰lo veã samo za

mojo uro, ampak tudi za Cibrovo teorijo, ali obvelja ali
ne, in zato sem hotel do piãice izpolniti Cibrove ukrepe.

Izposloval sem si torej nemudoma pri rudarskem ura-

du rudosledno pravico, da sem jo pomolil mestnemu
ãuvaju pod nos, in potem sem neoviran konãal svoje te-
meljito razkopavanje.

Ure ni bilo! Tudi ne upanja, da jo sploh ‰e kdaj vidim!
Paã pa sem si pridobil svoje mnenje o Cibrovi teoriji. —
Tem uspehom primemo razpoloÏen sem se zglasil zo-

pet pri Cibru.

Ciber je z mojega obraza takoj razbral poloÏaj. Postal

je nervozen. Niã me ni vpra‰al, niã me ni poslu‰al, am-
pak kar kratko se je opraviãil, da danes nima ãasa in jutri
ga tudi ne bo imel in takisto ne ves bodoãi teden. Izva-
dil je iz Ïepa uro in mi dal znamenje za odhod, rekoã:
»·est je, mudi se mi.«

Mene je pa isti hip streslo po vsem Ïivotu kakor elek-

triãni tok. «Dovolite, da pogledam to uro!« sem vzklik-
nil in nedostajalo mi je sape.

Ciber mi osupel da uro v tresoão roko.
Sv. Jurij na konju s sulico in z zmajem! Odprem po-

BES

MUHOBORCI

146

krov: ‰t. 55.916! — »To je moja ura! Gospod komisar, kje
ste jo dobili?« — Sedel sem, nogi me nista veã drÏali!

»Va‰a ura? Ali je mogoãe! St. 55.916 … Sv. Jurij na ko-

nju s sulico in z zmajem … Res je! Glejte, glejte! Tri dni
jo Ïe nosim v Ïepu! Svojo sem dal popraviti, saj veste, in
sem si za ta ãas izposodil tole iz tega predala tukaj, kjer
hranimo najdene in policiji izroãene stvari! Torej tu je
va‰a ura!!« …

Stopal je po sobi od duri do oken in nazaj in stresal

glavo.

Potem je postal in rekel: »Vidite, moja metoda se je le

zopet obnesla! Kako sem vam rekel: Kjer je bila moja
ura, tam se najde tudi va‰a! — Vidite, in tako se je zgo-
dilo!«

Sherlock Holmes!

BES

MUHOBORCI

147

Pomladanske muhe

BES

MUHOBORCI

148

Falzifikat, dama brez spodnjega trupa in prvenstvo

Slovencev

uhi filozof in suplent Matej Vrbajs je vsako pomlad
nekoliko brenãal. âudak je bil sicer zmeraj, ne le kar

se tiãe prekratkih hlaã in tistega klobuka, ki so trdili pri-
jatelji o njem, da je izkopanina iz dobe mosti‰ã in ukra-
den iz muzeja, ampak tudi kar se tiãe nazorov. Saj je
prav in niã ne reãem: mladina naj le ima, dokler je ‰e ni
pohuj‰al zakon in je ne kloni skrb za druÏino, naj le ima
mladina, pravim, ideale in nazore in sploh in vse — kam
pa pridemo drugaãe! Ali Matej Vrbajs je v tem pogledu
pretiraval in njegovi etiãni nazori so presegali meje do-
pustnosti in me‰ãanske dostojnosti!

Najhuje je bilo vsako pomlad; taãas je naravnost

brenãal. Morda je vse stvarstvo vzbujajoãa izprememba
letnega ãasa tako silno vplivala na njegove zaradi neza-
dostne telesne hrane itak prerahle moÏgane, morda je
bil drug vzrok … skratka: vsako pomlad je brenãal.

Tako je imel npr. predlansko pomlad tisto afero z de-

seticami! Îe dalje ãasa je hranil v denarnici ponarejeno
desetico; neki veãer pa se mu je zame‰ala med pristne
novce in pomotoma jo je izdal v gostilni. Doma jo je po-
gre‰il, a ker je bil filozof in suplent, je ‰el in jo hotel sle-

BES

MUHOBORCI

149

deãi dan zamenjati s pristno, da ne bi natakarica trpela
‰kode. Ali natakarica — Pavla ji je bilo ime, lepa je bila
in sijajno neumna — je Ïe ni veã imela; spoznav‰i jo za
falzifikat, jo je bila hitro zaigrala pri koãevskem kro‰-
njarju, kaj ve pri katerem: mar so ji stari Koãevci — je
rekla. Mar so pa bili Mateju Vrbajsu, ki je potem teden
dni zasledoval po gostilnah in kavarnah tistega, ki je o‰-
kodovan po njegovi ponarejeni desetici. In imel je pre-
cej ugoden uspeh: nabral je okoli petdeset takih pene-
zov! Seveda ni bilo izkljuãeno, da na prvega o‰kodovan-
ca ni naletel, da je nesreãni falzifikat Ïe v ãetrti ali peti
roki in da torej ‰koda le ‰e ni poravnana. Ta misel je pre-
ganjala Mateja Vrbajsa podnevi in ponoãi. Ljudje pa so
mu smejoã vkupe zna‰ali zamenjevat vsega spaka pona-
rejenega. Slednjiã se je priãela ‰e slavna policija zanima-
ti za sumljivi sluãaj in ni manjkalo dosti, da ga niso za-
prli, ãe‰ da je deleÏen ponarejanja denarjev. Resniãno
res! Tri tedne ga je tako imelo! Ba‰ ko se je priãelo osi-
pati kostanjevo cvetje, mu je zopet odleglo. Od deÏel-
nega ‰olskega sveta pa je dobil nos.

No, in lansko leto je razburjala naj‰ir‰e kroge njego-

va ljubezen z damo brez spodnjega trupa. Tiste dni se je
bilo v slovenski javnosti pravkar veliko govorilo in pisa-
rilo na eni strani o lepoti, na drugi strani o pregre‰nosti
Ïenskega akta in strastna ta polemika je v zvezi z gorko
pomladansko vlaÏnostjo izpahnila Mateju Vrbajsu ob-

BES

MUHOBORCI

150

ãutljive moÏgane. Lotil se je dokazovanja, da se Stvarni-
ku ãlove‰ko telo v umetni‰kem in estetskem oziru ni
posreãilo; ne odreka Stvarniku sicer dobre volje in mar-
ljivosti, uverjen pa je, da bi bil na Stvarnikovem mestu
eden ali drug profesor bogoslovja izvr‰il to stvar gotovo
lep‰e in ãedneje. Zlasti Ïensko telo! Povzpel se je konã-
no do trditve, da v sedanjih okolnostih za koliãkaj do-
stojnega moÏa sploh ni spodobna in mogoãa ljubezen z
Ïenskim bitjem, razen kveãjemu z damo brez spodnje-
ga trupa, kakr‰na je bila ba‰ na ogled v kolibi ob drevo-
redu! Îenstvo je bilo moãno razburjeno, ko je izvedelo,
da je Vrbajs v istini zaãel ljubimsko razmerje s to pol-
damo in da ga ni niti sram, javno razmotrivati, kaj bi
bilo in kako, ãe bi stopil z njo v sveti zakon. Stvar se je
konãala precej misteriozno. Gotovo je le to, da je dobil
zopet nos.

Letos so se mu pa pojavili neizogibni pomladanski

popadki v znamenju kriminalne statistike. Stvar se je
priãela takole:

Neki veãer je vrgel kar izlepa med rodoljubno dru‰tvo

»Pri pi‰ãalki« izzivajoão trditev, da gre na‰emu skrom-
nemu narodu na enem podroãju vendarle prvenstvo
med vsemi ne‰tevilnimi narodi na‰e ljube drÏave.
Omizje je radovedno umolknilo, on se je pa s pikrimi
besedami obregnil ob na‰e prvake, ki niso znali te okol-
nosti, ki jo ima v mislih, spretno porabiti in doseãi z njo

BES

MUHOBORCI

151

pomnoÏitev slovenskih mandatov, ko so bila pogajanja
zastran volilne reforme. In z oãitajoãim pogledom je po-
kimal orja‰kemu doktorju Ivanu Ko‰irju, ki je bil obãin-
ski svetovalec in ki ga je zaradi tega skromnega dosto-
janstva delalo omizje »Pri pi‰ãalki« ob vsaki priliki od-
govornega za vesoljno slovensko politiko.

»·ema,« se je branil dr. Ko‰ir, »kaj me tako zija‰? Mar

sem jaz izna‰el volilno reformo? Kolikokrat sem Ïe po-
vedal, da z visoko politiko nisem v drugi dotiki, nego da
imam v obãinskem svetu referat o pasjih markah! Zoper
to moje javno delovanje pa ‰e ni bilo pritoÏbe. Razu-
me‰?« Dvignil je z mezincem vrãek k ustom in se okrep-
ãal.

»Prvenstvo! Bog se nas usmili!« je zajeãal komisar ãe-

sen, ki je bil po vplivu cviãkove kisline pesimist. »Slo-
venci pojdimo spat — morebiti se nam kaj lepega sanja!
Prvenstvo!« Vzdihnil je in si naroãil ‰e eno ãetrt in pa
‰katlico s sodo.

Gospa dr. Ko‰irjeva, v rdeãi bluzi in brez nedrca, je

zdajci namignila, da se ji je snoãi nekaj jako, jako sme‰-
nega sanjalo. Njen prijetni smeh je obetal nekaj pikant-
nega.

Zato se je moral Vrbajs poÏuriti, da obrazloÏi svojo

trditev. »V statistiki sem ãital,« je rekel, »da je pri‰lo leta
1901. — za poznej‰a leta gradivo ‰e ni obdelano — na
vsakih 10 000 prebivalcev na âe‰kem 0,97, na Tirolskem

BES

MUHOBORCI

152

1,25, na Dolenjem Avstrijskem 1,26 itd., v Bukovini 3,89,
na ·tajerskem 5,56, a konãno v na‰i blaÏeni Kranjski
najvi‰je ‰tevilo, namreã 6,47 hudodelstev teÏke telesne
po‰kodbe. Te ‰tevilke so neovrÏno dejstvo, ki ga nam ni
treba ‰ele sanjati! Niti niso izjemen sluãaj, kajti ta po-
nosni vrhunec zavzemamo Ïe vrsto let in se tudi izlepa
ne umaknemo z njega, saj poznamo vztrajnost Ïilavega
na‰ega rodu. Ali je to prvenstvo ali ni, kaj? Krohot pe-
klenski!« In z mrkim pogledom se je zamaknil v strop.

V doktorju Ko‰irju se je vzbudil nagajiv odpor. Resno

je prikimal in z glasom naklonjene nepristranosti je izja-
vil, da so pravkar sli‰ani statistiãni podatki sicer stara in
Ïe splo‰no znana stvar, omeniti je pa o njih, da jih suho-
parni prijatelj Vrbajs, kakor je sklepati iz njegovega iro-
niãnega tona, tolmaãi s ãisto napaãnega stali‰ãa, kar mu
pa naposled ni preveã zameriti, ker ni pravnik, ampak le
modrijan in suplent.

»Jasno je,« je rekel dr. Ko‰ir, »da eden paã mora biti

prvi! Da ne naãelujemo mi Slovenci pretepaãem, morala
bi neizogibno biti deleÏna te nesreãne ãasti kaka druga
narodnost. Na‰a nesreãa je sreãa drugih in vsaka izpre-
memba v na‰ prid bi postala v ‰kodo kateremukoli dru-
gemu narodu, ki bi nas moral nadomestiti v krvavem
prvenstvu. — Zato smo mi Slovenci pravzaprav le mu-
ãeniki za druge, ako preudarimo stvar z vi‰jega, nad-
suplentskega, sociolo‰kega stali‰ãa. V istini muãeniki!

BES

MUHOBORCI

153

Kar bi morale druge narodnosti hvaleÏno upo‰tevati!
Tisto zaradi ‰tevila slovenskih mandatov, kar si prej
omenil, torej nikakor ni tako neumno, kakor se je men-
da zdelo tebi samemu, ki stvari ne razume‰.«

Podprl je svoje besede z izdatnim poÏirkom. Razvne-

to omizje se je s smehom in hrupom zagnalo na hvaleÏ-
ni predmet. Matej Vrbajs pa je obmolknil in se zamislil.
Potem je plaãal, pozabil deÏnik in od‰el, ãe‰ da gre ‰e na
izprehod v drevored.

BES

MUHOBORCI

154

II.

Neizprosni veãni naravni zakoni

o je drugega dopoldne sprevajal dr. Ko‰ir svojega

obiãajnega nedeljskega maãka po sveÏi boÏji na-

ravi, je na Gradu naletel na Mateja Vrbajsa, ki je stal raz-
koraãen sredi pota, zrl v tla, gubanãil ãelo in s prstom
pisal v zrak tajinstvena znamenja, zapaziv‰i dr. Ko‰irja
pa temu nastavil kazalec na prsi in brez slehernega uvo-
da izjavil: »Ti, jaz sem star 38 let!«

Dr. Ko‰ir je nato aforistiãno odgovoril — in glas mu je

bil nekoliko zagrljen — da prihajajo leta veãinoma sama
od sebe, ako jih le doÏivi‰, in da ni pravzaprav k temu
vsakdanjemu pojavu niãesar pripomniti. ·ele tedaj, ko
se nabere let okroglo ‰tevilo in ne manj nego ‰estdeset,
je smatrati to za narodno zaslugo, ki jo slavi hvaleÏno
ljudstvo s podoknico, z govori in banketom, kuvert po
tri krone brez pijaãe.

Kadar je bil dr. Ko‰ir maãkovit, mu ni bilo prav niã

sveto!

Vrbajs je zgolj stresnil glavo, kakor da hoãe spoditi

nadleÏno muho, in je potem presenetil tovari‰a z vpra-
‰anjem: »Koliko si star? Ali si Ïe bil kaznovan kdaj?«

Doktorju Ko‰irju se je razvijal maãek. âe bi imela lo-

BES

MUHOBORCI

155

banja pokrov, si je mislil, kakor da ima posodo za juho,
dvignil bi zdajle pokrov in si pobrizgal moÏgane z mrz-
lim sifonom. Ali bi mi dobro delo! — Vrbajsu pa je od-
govoril, da je 42 let star, kaznovan pa le toliko, ker mora
zdajle poslu‰ati Vrbajsa.

Vrbajs se je otresel Ko‰irjevega dovtipa, zgrabil to-

vari‰a za rokav in ga vlekel s seboj naprej po poti.

»Po‰teni moramo biti, praviãni, nesebiãni!« se je

hudoval. »Ali ve‰, da je na Kranjskem od vsakih 10 000
prebivalcev leto za letom povpreãno po 267 obsojenih?«

Postal je in prebadal svojega spremljevalca s tako

plamteãim pogledom, kakor da smatra edino njega od-
govomega za to Ïalostno dejstvo.

»Jaz res ne vem!« je malomamo odgovarjal dr. Ko‰ir,

njegove misli so pa ba‰ vstopale v posebno sobico »Pri
pi‰ãalki«, v‰ãenile natakarico v lice in si naroãile briz-
ganca — pa ko‰ãek ledu mora biti v njem! »ãe mi ne
pove‰, ali je to preveã ali premalo, niti ne vem, na katero
stran se naj zaãudim.«

»Preveã ali premalo, — to je vseeno! Ampak raãunaj!

267 je v 10 000 sedemintridesetkrat! Ali razume‰?« (Dr.
Ko‰ir ni prav niã razumel, misli pa so mu srebale lede-
ni brizganec.) »To se pravi, da bi moral biti na Kranj-
skem v teku 37 let vsak prebivalec kaznovan — ako —
no? — ako bi bile kazni praviãno razdeljene na vse pre-

BES

MUHOBORCI

156

bivalce! Kaj ne? Zdaj pa glej! Jaz sem star 38 let, ti si jih
42, vendar pa ‰e nisva bila kaznovana! Iz tega sledi?« —

Dr. Ko‰ir je izjavil, da bi se lagal, ako bi tajil, da iz

pravkar sli‰anih prepriãljivih besed sledi z vso neprema-
gljivo silo ãlove‰ke logike zanj nujna in neodloÏljiva po-
treba, takoj iti k »Pi‰ãalki« na zajtrk!

»Îival!« je zarohnel Vrbajs. »Fej! Jesti je tako gnusno

telesno opravilo kakor katerokoli drugo! Ne razumem
te, kako more‰ sprião teh grozovitih dejstev misliti na
krãmo! Ali nima‰ srca? Ali nima‰ vesti? … Poslu‰aj! Sta-
tistika je oãitni evangelij tajnih naravnih sil in nam ra-
zodeva njih veãne zakone. In glej, tak naraven zakon
tudi zahteva, da mora biti vsako leto ena sedemintride-
setinka na‰ega prebivalstva kaznovana! Vi‰jega smotra
tega zakona sicer ne umevamo, ali naravni zakoni se
niso ‰e nikdar ozirali na ozke meje ãlove‰kega razuma.
Dovolj, da zakon obstoji. A midva? Dasi je nama obema
Ïe potekel tisti 37-letni rok, ki ga daje v ta namen narav-
ni zakon, vendar ‰e nisva bila kaznovana. Ker pa midva
nisva zadostila tej svoji dolÏnosti, izbral si je neizpros-
ni naravni zakon druge svoje Ïrtve in za naju je drug
nesreãen rojak v isti dobi zapadel namesto v eno kazen
v dve ali tri! Ali ni to grozno? Drug kaznovan namesto
mene!«

Glas se mu je tresel v razburjenosti. Dr. Ko‰ir je imel

hvalevreden namen pomiriti ga in je rekel:

BES

MUHOBORCI

157

»Ti salamenski naravni zakoni! Pojdi, greva!«
Grlo mu je bilo suho in du‰a mu je hrepenela po go-

laÏu. A slabo je naletel!

»Tako? To je vsa tvoja modrost, pa hoãe‰ biti zago-

vornik pravice?« je vzkipel Vrbajs. »Sram te bodi! — Ako
se izda ukaz: vsak 37. moÏ na‰ega polka bodi ustreljen!
— in ko pride vrsta name, se izmuznem in namesto
mene zadene smrt drugega — ali sem lopov ali nisem?«

»Prismoda si!« je zamrmral ozlovoljeni dr. Ko‰ir.
Postajalo je gorko. Na klopici je stokaje smrãal pijan-

ãek zalitih lic; po drevoredu se je bliÏal straÏnik, ki ga je
privabljal razvneti glas Vrbajsov.

»Jaz ne maram biti nikomur niã dolÏan! Jaz se ne ma-

ram okori‰ãati s tujim trpljenjem. Jaz odklanjam Ïrtve.
Kar je meni namenjeno, prestanem jaz lahko sam. âe ste
drugi paraziti, jaz nisem in ne bom parazit!«

Ko‰ir se je naveliãal Vrbajsa in postal je hud. »Komu

pa poje‰, lakota? Ali samega sebe slepari‰ ali bi rad me-
ne? Daj, no, daj, in pusti se zapreti, ãe si res tak znaãaj!
Ampak mora‰ kaj napraviti! Zgolj za tole tvoje neumno
besediãenje te ne zapro, kveãjemu v blaznico, kar pa
menda ne zadostuje tistemu tvojemu naravnemu zako-
nu, ‰ema!«

Vrbajs je debelo pogledal Ko‰irja. Streznil se je in hip-

no in brez besedice stopil k dremajoãemu pijanãku in
mu, preden je mogel preseneãeni dr. Ko‰ir ubraniti, pri-

BES

MUHOBORCI

158

loÏil silovito zau‰nico, da je iznenadeni pijanãek kar za-
ihtel in se zleknil po klopi. Potem je Vrbajs odloãnih ko-
rakov krenil k osuplemu straÏniku, se mu legitimiral z
vizitko in ne ozr‰i se od‰el s povzdignjeno glavo navzdol
proti mestu. Sonce se mu je upiralo v zguljeni klobuk,
izkopanino iz dobe mosti‰ã — in nad glavo mu je zaigra-
la gloriola muãeni‰tva.

BES

MUHOBORCI

159

III.

Boj za pravico

rbajs je bil navzlic svojim muham dobrosrãen ãlo-
vek. Tudi oklofutani pijanãek se mu je smilil. Po-

izvedel je njegov naslov na policiji in mu poslal za bo-
leãine 10 kron. Veã ni mogel, saj je bil zgolj filozof in
suplent. —. Vendar pa je bil o pravilnosti svojega rav-
nanja ‰e vedno trdno prepriãan in z mirnim zadovolj-
stvom je ãakal na obsodbo, ki mu naj slednjiã izbri‰e
sramotno pego nekaznovanja z njegovega sicer neoma-
deÏevanega znaãaja. Tiste dni se ni dalo dosti obãevati
z njim; ponos in prezirljivost sta mu odsevala iz pogle-
da in iz glasu in korakal je samozavestno po mestnem
tlaku, kakor znajo korakati le ‰e osmo‰olci, drÏavni po-
slanci in pa denarni pismono‰e!

Tako je pri‰el dan razprave.
Vrbajs se je bil opremil s sveÏim ovratnikom in s ãis-

tim robcem in zbranega duha in poboÏnega srca je vsto-
pil v sveti‰ãe kazenske pravice, da dostojno in sveãano
opravi dolÏno daritev veãnim in neizprosnim naravnim
zakonom.

Ogorãen pa se je moral uveriti, da se je sveti‰ãe izpre-

menilo v glumi‰ãe.

BES

MUHOBORCI

160

Ozadje razpravne dvorane je bilo nabito polno ‰um-

nega, radovednega obãinstva, prijateljev, znancev in ne-
znancev. Vsem se je bralo z veselo razburjenih obrazov
neprikrito hrepenenje, kar moã dobro se zabavati, ma-
kar na stro‰ke svojega ljubega bliÏnjega.

Pa kaj se naj oãita obãinstvu, ko si ni bil svest vaÏnosti

poloÏaja niti sodnik, oseba, ki je vendar plaãana za to!

Vrbajs ni bil zastonj Ïe 12 let filozof, 8 let suplent in

temeljit kakor gr‰ka slovnica. Ni se torej ãuditi, da se je
bil natanãno pouãil o vseh zakonitih doloãbah, tiãoãih
se njegovega sluãaja. In zato se je zgraÏal, ko je videl,
kako nevredni sodnik tepta v prah vse zakone, ki je nan-
je prisegel. Baret si je bil pomaknil nad levo uho, kakor
da prihaja z voja‰kega nabora, in namesto da bi dosto-
janstveno razloÏil ovadbo, vpra‰al Vrbajsa, ali je kriv, in
ga potem poduãil o njegovi pravici, upreti se obtoÏbi s
povrstno razloÏbo itd., itd., kakor to toãno in doloãno
ukazuje zakon, mu je ‰aljivo nameÏiknil in ga vpra‰al —
kakor da ne gre za kaznivo dejanje, ampak zgolj za sicer
nedopusten, pa dober dovtip: »Kaj vam pa je bilo, vra-
ga, kaj, da ste po‰kodovali tega Karpeta? Kaj vam pa je
storil?«

·iroko se je zareÏal, spodbudno pogledal v razpoloÏe-

no obãinstvo in potem z zaupanim smehljajem dodal
vpra‰anje: »Ali ste bili pijani, kaj?«

Obãinstvo je izpreletel vesel ‰um, ki se je ojaãil v od-

BES

MUHOBORCI

161

kritosrãen smeh, ko je zadonel iz ozadja polglasen bas:
«Svojega patrona je imel, MatevÏa!«

Vrbajsu je ‰inila kri v lice in glas se mu je tresel, ko je

jezno odgovoril: »Priznavam, da sem kriv! Bil sem tre-
zen! Niã mi ni storil! Niti poznal ga nisem! To je vse! —
Priãakujem kazen!«

Sodnika je Ïalila razdraÏenost Vrbajsova in navil je

druge strune. Popravil si je baret, nastavil svoj glas za
malo terco vi‰e in rekel: »Ne razumem, kako more omi-
kan ãlovek brez slehernega povoda napasti drugega, ki
ga niti ne pozna!« In strogo je pogledal mimo Vrbajsa v
ozadje na dva mlada blazirana poslu‰alca, ki sta se po-
prej premalo smejala.

Vrbajs si je mislil: Zakaj me izpra‰uje dedec rdeãeno-

si; obsodi me naj, saj sem priznal! Kako naj bo‰ po‰ten
in pokoren veãnim naravnim zakonom, ko ti ovirajo pot
do pravice taki nevredni ãuvaji! — Odgovoril je: »Ne po-
znam zakona, da si moram dati poprej predstaviti ãlo-
veka, preden ga udarim!«

V obãinstvu seveda slavnosten krohot, ki ga je zavist

samopa‰nega sodnika hitro udu‰ila z zvoncem. »Mir!«
je zagrmel in sovraÏno pogledal zdaj Vrbajsa, zdaj ob-
ãinstvo. »Sedite!« je ukazal obdolÏencu, slugi pa je ve-
lel, da pokliãe prião, TomaÏa Karpeta.

In vstopil je v dvorano TomaÏ Karpe, Ïrtev Vrbajsova.
Bil je ovenãan, kakor se spodobi Ïrtvam po starem, v

BES

MUHOBORCI

162

poganske ãase segajoãem obredu. Na klobuku se mu je
zibal rdeã kostanjev cvet z dvema peresoma, mo‰ke prsi
mu je krasila kita vrtnic in roÏenkravta, a vse vkupe je
di‰alo kakor iz soda. Îrtev je bila v vsakem pomenu be-
sede »v roÏicah«.

Zapaziv‰i ugodni vtis, ki ga je napravil na zbrano ob-

ãinstvo, dal je du‰ka svoji Ïidani volji s pogumnim vzkli-
kom: »Mariãka! Ali smo gadje!«

Sodnikov strogi poziv: »TomaÏ Karpe!« ga je opozo-

ril na resnost trenutka.

Poizkusil je, da bi se toãno kakor vojak zasukal proti

sodniku. To predrzno poãetje mu je v nemalo nevarnost
spravilo njegovega telesa ravnoteÏje. Vendar se je ‰e
sreãno ujel, nakar je zadovoljen s svojo spretnostjo uda-
ril s petama ob tla in potem v znak svojega spo‰tovanja
salutiral sodniku z enim prstom.

Sodniku se je zopet razjasnilo uÏaljeno lice.
Pomaknil si je baret nazaj nad levo uho in oãetovski

posvaril Ïivahno prião: »Jej, jej, jej, Karpe! Kaj morajo
videti moje oãi! Pa ne, da ste pijani?«

Karpe se je ãutil moãno poãa‰ãenega po tem dobro-

hotnem, z njegovim telesnim stanjem se peãajoãem
ogovoru. Obraz mu je zlezel narazen, zamiÏal je, prita-
jen smeh mu je stresel prsi in glavo, obrisal si je solze in
nos in potem zaupno izjavil, da ga res nekoliko ima,
hvala Bogu, ampak ravno prav in ne preveã.

BES

MUHOBORCI

163

Sodnik je naklonjen poãakal, da se poleÏe smeh v ob-

ãinstvu.

»Karpe, Karpe!« je potem rekel, »moje srce je Ïalost-

no, da vas vidi takega. Ne bi rekel, da je danes nedelja ali
ponedeljek ali sobota! Ampak danes je ãetrtek in v ãetrt-
kih tudi obrtniki nimate pravice biti pijani Ïe pri belem
dnevu — ne po boÏjih, ne po cesarskih zakonih! Nika-
kor ne! Vedite se torej dostojno, sicer boste zaprti!«

Uprl je svoj pogled v Karpeta, ki je stal vzravnan ka-

kor jambor v nevihti, in mu Ïugal s svinãnikom.

Potem je nadaljeval: »Karpe TomaÏ! Tale gospod pri-

znava, da vas je po‰kodoval. Povejte torej po resnici, ka-
ko se je vr‰ila vsa stvar!«

Karpeta je spravilo nenadno sodnikovo vpra‰anje v

veliko zadrego. V tistem hipu si namreã ni bil veã svest,
kje da je in kaj se pravzaprav godi. Ali polagoma se mu
je skoz zaãudene oãi in zijajoãa usta vrnil spomin. Ozrl
se je v svojega sovraÏnika in — rajska milina se mu je
naselila po mastnem rdeãem obrazu. S ploskom je skle-
nil roki in vzkliknil: »Mariãka! Ni mogoãe! Ali ta gos-
pod? Vi ste mi re‰ili Ïivljenje? Vi, vi ste moj angel varuh,
moj dobrotnik! O ti, ti, ti du‰a moja zlata! âakaj, jaz te
moram poljubiti!«

Razprostrl je roki in se zagugal proti umikajoãemu se

Vrbajsu, da uresniãi svojo groÏnjo.

BES

MUHOBORCI

164

Osramoãeni Vrbajs je z ogorãenim pogledom iskal

pomoãi pri sodniku.

Obãinstvo se je nebe‰ki zabavalo, toliko da ni ploska-

lo. Njega hrupni smeh je vzdramil celo avskultanta za-
pisnikarja, ki je bil, utrujen od naporne ponoãne sluÏbe
pri »Kaplji«, zakimal za svojim zapisnikom.

Sodnik se je grizel v ustnice in pomignil slugi, da je s

krepko roko pritiral obotavljajoãega se Karpeta nazaj
pred sodno mizo. Potem je s strogim glasom ukazal slu-
gi. »Petriã, postojte tukaj poleg Karpeta, in ãe se le za las
gane s svojega prostora, denite ga takoj ob glavo!« Nad
Karpetom pa je zagrmel: »Karpe, pijana muha! Poslu-
‰ajte me! Gorje vam, gorje, ãe bi moral zaradi vas pre-
loÏiti razpravo! Ne boste videli nebe‰kega kraljestva!
Moj ãas je drag! Ne utegnem se dvakrat peãati z va‰o
klofuto! Boga se bojte, Karpe, pravim! Razumete? … Ta-
ko! … Zdaj pa povejte natanko kakor na izpovedi, kako
je bilo z va‰o po‰kodbo!«

Krvoloãne besede sodnikove niso bile brez vtiska na

Karpeta. Zaprle so mu sapo; le pla‰no je gledal sodnika
in ga s povzdignjenima rokama nemo prosil, naj ne iz-
ziva s svojimi strahovitimi groÏnjami jeze nebes, saj bo
on, TomaÏ Karpe, priden in poslu‰en kakor kuÏek, ka-
teremu je bil v pla‰nem pogledu in v proseãih kretnjah
rok resniãno podoben.

Sodnik je konãal svoj ukor. TomaÏ Karpe si ni mogel

BES

MUHOBORCI

165

kaj, da se ne bi ‰e enkrat z izrazom prekipevajoãe hva-
leÏnosti ozrl po nesreãnem Mateju Vrbajsu, potem pa
je, ãestokrat opominjan po sodniku in dregnjen po slugi,
razloÏil sledeão mukotrpno predzgodovino svoje klofu-
te in njen nepriãakovani uãinek.

Boleli so ga zobje, je pravil; menda je bil eden votel,

v votlini pa ãrv ali kaj. In od boleãin se mu je nabrala
pod ãeljustmi neznanska oteklina, velika kakor reglja, in
oteklina je rasla, da naposled ni mogel niã veã jesti — le
piti, ãe je kaj imel. Razbolel se mu je ‰e vrat, ni mu bilo
veã prestati in preudarjal je, ali naj obupa ali naj skoãi v
vodo. Napravil je celo Ïe svoj testament, ki je seveda
sprião njegovih skromnih imovinskih razmer obsegal le
dve toãki: svoje telo z vsem, kar je na njem, je izroãil ma-
teri zemlji, du‰o pa Bogu, ãe jo bo hotel.

— Tisto jutro si je bil navsezgodaj v kleti poleg mit-

nice omamil boleãine s slivovko in potem je na Gradu
malo zadremal — kar mu je tre‰ãilo v zobe! Skraja je iz-
gubil sapo in se davil in kri mu je curljala iz ust kakor
rozolja iz fraklja; — nenadoma pa je zapazil: Mariãka! —
otekline ni veã! Udarec jo je prebil, splahnela je in —
boleãine so bile kakor odrezane! Hvala Bogu, svetim du-
‰am v vicah in pa temu zlatemu gospodu, ki mu je iz
odkritosrãne hvaleÏnosti pripravljen takoj plaãati pijaãe,
makar toliko, da mu bo slabo, ali pa bo molil zanj — kar
si gospod sam izvoli. In ako je le koliãkaj pravice na sve-

BES

MUHOBORCI

166

tu, mora ta gospod dobiti talijo za re‰itev Ïivljenja — to
se naj zapi‰e v protokol! — ali pa naj ga nastavijo v ‰pi-
talu za vi‰jega doktorja, ker zna tako dobro operirati!
Na vse to lahko takoj trikrat priseÏe kakor na svojo last-
no smrtno uro, amen!

Karpetu se je bil med pripovedovanjem vrnil duh

podjetnosti. Pogumno je pokimal svojemu dobrotniku
Vrbajsu, ãe‰ dobro sem se odrezal, kaj? — A burni smeh
obãinstva, ki je izbruhnil po njegovem priãevanju, je
samozavestno smatral za izraz priznanja. Svoji radosti
nad tem nepriãakovano ãastnim uspehom je dal du‰ka,
kakor je vedel in znal: zamiÏal je, stresel glavo, poteptal
z desno nogo in potem zavriskal: »Hijijijijih!« Vrisk res
ni bil bogve kako umetni‰ki izveden, ker je bil Karpe hri-
pav in kratke sape, ali Karpe ni bil vriskaã po poklicu, v
takem sluãaju pa je bolj upo‰tevati dobro voljo nego iz-
vr‰itev, kakor se je opraviãeval nedeljski lovec, ki je
meril na srno, zadel pa gonjaãa!

Sluga je ogorãen zaprl Karpetu usta s svojo ‰iroko

‰apo. Sodnik je ljuto zvonil, in ko se je nemir za silo po-
legel, je hitro konãal vso komedijo in razglasil sodbo, da
se Matej Vrbajs oprosti od obtoÏbe, ker ni po‰kodoval
TomaÏa Karpeta, ampak mu zgolj pomagal do zdravja,
zdravljenje pa po sedaj veljavnem zakonu ni kaznivo, ãe
se zgodi brezplaãno.

Vrbajs skoraj ni verjel svojim u‰esom. Vsa sramota te

BES

MUHOBORCI

167

razprave brezuspe‰na! Opro‰ãen! … S strmeãimi oãmi je
pogledal na sodnika, a ta mu je hladnokrvno pokimal:
»Opravili ste! Lahko greste!«

Jezno je zgrabil svoj klobuk in se preril ven skoz ães-

titajoãe mu obãinstvo, a z obraza se mu je bralo toliko
zagrizene strasti, da je smatral dr. Ko‰ir za svojo prija-
teljsko dolÏnost, takoj mu slediti in ga ne izpustiti iz
oãi. —

Sodnik in Karpe sta imela ‰e kratek pogovor.
»Karpe!« je rekel sodnik, »za 24 ur greste sedaj v za-

por, da se nauãite trezni prihajati na sodnijo.«

Karpe je dokazoval, da je njegovi pijanosti kriva zgolj

nerodna mera v kleti poleg mitnice: »En frakelj je pre-
malo, dva sta pa preveã!« A niã ni pomagalo, kar moral
je s slugo. —

Tako je pri‰lo, da je bil v zasmeh veãnim neizprosnim

naravnim zakonom — Matej Vrbajs opro‰ãen, TomaÏ
Karpe pa zaprt …

BES

MUHOBORCI

168

IV.

Lek

atej Vrbajs je, z zobmi ‰krtaje in polglasno pred
se rohneã, hitel slepo naprej po cesti: niti svoje-

ga lastnega ravnatelja ni zapazil, ki mu je prihajal na-
proti in je bil v duhu Ïe pripravil roko za pokroviteljski
odzdrav …

Ko‰ir ga je komaj do‰el. PoloÏaju primerno se mu je

videlo, izreãi prijatelju soÏalje ob nepovoljnem izidu
razprave.

»Îe prav!« je zarenãal Vrbajs in nezaupljivo in po-

strani je pogledal tovari‰a. »Saj vem, da me imate za
norca, pa nisem! Ugonobili bi mi radi moje moralno Ïiv-
ljenje, ker ga sami nimate, pa mi ga ne boste! Jaz grem
svojo pot in tudi doseÏem svoj cilj — boste kmalu vide-
li!«

Ura je bila ‰est.
Sreãala sta vrsto prisiljencev, vraãajoãih se z dela.
»Ali jih vidi‰! Muãeniki so zame, zate in za druge take

mehkuÏneÏe, kakr‰na sva midva! Bog ve, koliko kazni
ima vsak izmed njih na rova‰u samo zaradi tega, ker
drugi zanemarjajo svoje naravne dolÏnosti … Ampak
Matej Vrbajs je siromak, toda nikomur niã dolÏan in

BES

MUHOBORCI

169

tudi ne mara, da bi smel kdaj takle ãlovek stopiti pre-
denj in mu reãi: ,Glej me, kak sem, kako je moje Ïivljenje
in kako mi bo vse Ïive dni! Zakaj? Ker sem vzel nase tvo-
je in tvojih tovari‰ev grehe, da morete igrati ponosno
gospodo, jaz pa koprnim v nesreãi!’ Takih oãitanj Matej
Vrbajs ne mara, ker bi bila upraviãena!«

Zavila sta v drevored.
»Dobro,« je nadaljeval. »Danes se mi ni posreãilo!

âloveku se je treba na svetu boriti za vsako mrvico pra-
vice, ako nima protekcije. Ali konãno si jo vendar izvo-
jujem — zapomni si to! Videti hoãemo, ali doseÏem svo-
jo kazen, ki mi gre po naravnem zakonu, ali ne! Jaz ne
odneham!«

Dr. Ko‰ir je pomilovalno pogledal razburjenega prija-

telja, potem je pa rekel z vso resnobo, ki je je bila zmoÏ-
na hinavska njegova du‰a.

»Ve‰, prvi hip se mi je videla tvoja ideja o naravnem

zakonu kriminalitete res nekoliko ãudna. Nocoj pa ni-
sem mogel spati — zveãer ne smem jesti omlet — pre-
teÏke so za moj Ïelodec — pa sem premi‰ljal to stvar in
zdaj se popolnoma strinjam s tabo.

Resniãno ti povem, ta tvoja ideja je naravnost veli-

ãastna! Jaz jo smatram za vrhunec socialnega mi‰lje-
nja!«

Vrbajs je molãal, deloma ker je bil dr. Ko‰ir kanacija,

ki se je morebiti le norãeval, deloma, ker je bil Vrbajs

BES

MUHOBORCI

170

sam tiste vrste modrijan, ki ne deli rad svojih nazorov z
drugimi.

Dr. Ko‰ir pa je s svojim prepriãljivim, globoko iz prsi

doneãim glasom, kakr‰nega je uporabljal zoper porot-
nike, in z Ïivahnimi gestami nadaljeval: »Îal, da sva mi-
dva edina, ki spoznavava velikansko krivico, ki se ne-
preglednemu ‰tevilu na‰ih bratov trpinov godi zgolj za-
radi na‰e brezvestne mehkuÏnosti, ki nam brani dajati
statistiki, kar je statistike! — In te nesreãnike celo za-
niãujemo! ãastiti bi jih bilo treba, deliti jim odlikovanja!
Kdor je spoznan za tatu iz navade ali za nepobolj‰ljivega
pretepaãa, odkrivajmo se mu naprej in spomenik se mu
naj postavi za zasluge, ki si jih je pridobil za ãlove‰tvo!«

Îivahnost Ko‰irjeva je vzbujala pozornost ‰etajoãega

se obãinstva in Matej Vrbajs je bil vesel, da sta krenila iz
drevoreda na gozdno pot.

»O, resniãno me je sram pred takimi heroji!« je

vzkliknil dr. Ko‰ir. »Prosim te, v obãinskem svetu sedi n.
pr. tovari‰, ki je bil Ïe osemkrat kaznovan. Jaz pa ‰e ni-
koli! Zdaj se mi ‰ele svita, zakaj me vedno tako prezir-
ljivo gleda! In moÏ ni niti akademiãno izobraÏen! Temu
mora biti konec! Kar on zna, znam tudi jaz, in dr. Ko‰ir
ne bo veã letal okoli po mestu brez kazni kakor pes brez
marke!«

»âe ti ne izpodleti kakor danes meni!« je bridko pri-

pomnil Vrbajs, ki se je dolgoãasil, kadar ni sam govoril,

BES

MUHOBORCI

171

ampak je moral poslu‰ati. »Na‰e javne razmere so tako
gnile, da niti kazni ne doseÏe‰, ãe nima‰ protekcije!«

»Niã protekcije, samo pameti je treba!« je zavpil dr.

Ko‰ir. »Ampak ti nisi pravnik, ti si zgolj filozof in suplent
in zato ne bo‰ vse Ïive dni kaznovan, ker si preneroden!
Neznanega pijanca se loti‰, ki je polbedast in ne loãi klo-
fute od marijaceljskih kapljic! Jaz si ne bom skrunil rok
s tako nezanesljivo kreaturo! — Ali ve‰, kaj je klasiãna
priãa? Trezen, inteligenten, nepristranski, neomadeÏe-
van moÏ! Tako klasiãno prião si izberem jaz za najin
vzvi‰eni cilj, bo‰ videl, in uverjen sem, da me ne bo pu-
stila na cedilu! In ãe si ti obsojen, prijatelj, da ostane‰ ‰e
naprej parazit ãlove‰ke druÏbe, ostani parazit; moja ura
je pri‰la in kar se mora zgoditi, naj se zgodi!«

Filozof in suplent Matej Vrbajs je bil zelo neljubo pre-

seneãen, ko ga je po teh besedah dr. Ko‰ir sunil z desno
in z levo pestjo v rebra, potem ga je pa priãel bunkati po
glavi, da mu je klobuk odletel na tla in da se mu je kar
iskrilo pred oãmi.

Dr. Ko‰ir je glasno ‰tel svoje udarce, in ko jih je bilo

petnajst, je rekel: »Tako! Zdaj me pa pojdi ovadit, ti, ti
parazit!« Obrnil se je in od‰el.

Vrbajsu so se ‰ibila kolena, ko se je sklonil za klobu-

kom, ãastitljivo izkopanino iz dobe mosti‰ã. OsnaÏil ga
je z rokavom in se pokril. Potem se je spomnil na svojo
jezo, hripavo zakriãal: »Lopov!« pobral kamen in ga

BES

MUHOBORCI

172

vrgel za dr. Ko‰irjem. Zadel ga pa ni, ker ni bil pravnik,
ampak zgolj filozof in suplent in preneroden za to.

Zmraãilo se je in napotil se je domov.
Tisti veãer ga ni bilo veã na spregled. Paã pa se je sle-

deãi veãer zopet prikazal v obiãajni druÏbi. Imel je vi‰-
njeve pege na licu …

Na vpra‰anje, kaj mu je, je odgovoril suhoparno, da si

je dal moÏgane masirati in da mu je dobro storilo.

Dr. Ko‰ir pa je svoj rahli nasmeh diskretno utopil v

vrãku.

BES

MUHOBORCI

173

DeÏelna vinska klet

BES

MUHOBORCI

174

Iz dnevnika kontrolorja Aleksandra Kurnika

lado je res fin deãko, narodnjak skoz in skoz in na-
prednjak, sploh zelo izobraÏen. V vseh dru‰tvih

ima prvo besedo, niãesar ne opravijo brez njega: vãeraj
je bil izvoljen v odbor za Trubarjevo slavnost, in sicer v
odsek za vino. Najbolj imenitno pa je, kako zna ãez gla-
vo pljuvati! Kaj takega niti v ârnomlju niso imeli, kjer
sem prej sluÏil! Ta presneti Vlado! V gostilni sedi lepo
mirno na stolu, nagne glavo nazaj, zami‰ljen pogleda v
strop in potem pljune v lepi paraboli ãez glavo, gostje
pri sosedni mizi se pa ognejo pravoãasno. âe se pa ne
ognejo in jih kaj zadene, je Vlado takoj pokonci, se
vljudno opraviãi »pardon!«, obri‰e, kar je obrisati, pa je
mir besedi; ãe pa je priletelo v vrãek, ga sam izpije, ta
pujsek, in drugega naroãi! Imenitno! — Cesarski svetnik
KoÏuh se je zadnjiã tako smejal, da mu je slabo postalo,
pa ‰e ãisto nov telovnik je imel. Seveda, bog ve kako fino
to ni, ampak smejati se je vendar treba in »Pri petelinu«
so oni dan podelili Vladu naslov komornega virtuoza v
pljuvanju!

Torej ta moj novi prijatelj Vlado me je ono soboto pri-

vedel prvikrat v DeÏelno vinsko klet.

BES

MUHOBORCI

175

Spotoma mi je povedal, da je ta klet edini deÏelni do-

brodelni zavod, ki ni pritoÏbe ãezenj. Koristen in ãlove-
koljuben zavod! Zadnjiã n. pr. je imel Vlado tak‰en na-
hod, da je kar voda tekla od njega, pa je ‰el v klet, inha-
liral deset kozarcev burgundca in, glej, skoro na mah je
izgubil nahod in povrhu ‰e deÏnik in galo‰e!

Tako sva pri‰la v klet.
V kleti je bila gneãa, komaj sva se prerila do sodov.
Toliko imenitne gospode ‰e nisem videl vkupe zbra-

ne. Pili so in niã se niso kregali! O, v ârnomlju …! In zra-
ven so pripadali vsem mogoãim strankam; celo dva
anarhista mi je pokazal Vlado. Eden je imel zlata oãala,
drugi zlat nanosnik; bila sta zelo Ïejna in sta Ïejo hrabro
odvraãala, a kadar nista pila, sta se smejala in kazala
zobe. Vlado mi je povedal, da tvorita ta dva moÏaka svo-
jo stranko z lastnim programom v 11. toãkah; glasila si-
cer ‰e nimata svojega, ali prost gledali‰ki sedeÏ sta Ïe
zahtevala za svojega poroãevalca, pa ga menda ‰e nista
dobila, ker sedanja kramarska intendanca preveã gleda
na denar …

In vsi ti po nazoru in po stanu tako razliãni elementi

so se drug ob drugem gnetli v najlep‰i slogi!

»To je zdruÏujoãa moã vi‰je ideje,« je rekel Vlado.

»Prosi se, da se strankarstvo odloÏi v garderobi! Tukaj se
pije nad strankami!«

Morebiti sem premalo izobraÏen ãlovek, ali meni se je

BES

MUHOBORCI

176

stvar ãudna zdela, skoraj neznaãajna, kajti s svojimi po-
litiãnimi nasprotniki, mislim, narodnjak, ki je koliãkaj
zaveden, vendar ne bi smel v dotiko prihajati …

Sicer so mi pa vina prav di‰ala, ugajala so jeziku in Ïe-

lodcu in tudi obleki niso ‰kodovala, koder sem bil polit.

Vlado je izjavil, da je zanj gneãa prehuda in da bo ta-

koj malo ventiliral klet. Namignil je ‰estim, sedmim
mladeniãem, ki so imeli klobuke postrani in so pili zelo
na glas. Stisnili so se v kot, zavekala je trobentica, potem
so pa zapeli, da je kar zabuãalo po kleti: »O-turala do ti-
rala, do-tri-glava.«

Pesem je donela pod oboki, da je kar luã trepetala, iz

kleti so se pa priãeli polagoma izgubljati drug za drugim
suhi, parfumirani gospodje v cilindrih in z njimi rdeãe-
liãne, Ïivahne, razgrete dame. Koj je bilo za par kubiã-
nih metrov veã prostora. — Vlado mi je pri‰el povedat,
da so odhajajoãa gospoda potomci drugega deÏelnega
jezika — sicer ãisto normalni ljudje, le smisla za ubrano
petje, Ïal, prav niã nimajo …

Ozrl se je potem po kleti in izjavil, da vidi ‰e nekaj

osebnosti, ki po nepotrebnem ovirajo promet; ker so pa
rodoljubi, ima zanje drug caherlin, je rekel.

Prijel me je za rokav in me sukal skoz gneão do male

okrogle gospodiãne, ki je stala poleg dveh anarhistov in
tekmovala z njima v smehu. Poduãil me je, da je to gos-
podiãna Dora ·trukelj, najnavdu‰enej‰e dekle z vseh

BES

MUHOBORCI

177

Poljan. Nos ima sicer malce prevelik, ker si je kot otrok
rada vanj tlaãila fiÏol — ampak navdu‰enje ‰e veãje! Tu

di ona sedi v odboru za Trubarjevo slavnost, in sicer v
odseku za lizanje po‰tnih znamk.

Vlado jo je poljubil na vrat, da se je prestra‰eno ozrla;

opraviãil se je s »pardon!«, predstavil mene in ji potem
povedal, da v veselem razko‰ju ne smemo pozabiti svoje
narodne dolÏnosti in da je sedaj ugodna prilika nabirati
med navzoãimi rodoljubi prispevke za Trubarjev spo-
menik za to plemenito delo pa ni poklicanej‰e moãi
nego ona, Dora ·trukelj!

Jaz sem z navdu‰enjem pozdravil to misel, saj smo pri

nas v ârnomlju tudi zmeraj kaj zbrali za narodne name-
ne, kadar smo ga imeli pod kapo. Segel sem v Ïep; eno
kronico ali dve bi bil rad odrinil; toda Vlado me je kar
siloma proã potegnil nazaj k sosedom. To mi ni bilo
v‰eã! Ne bi bil verjel, da je Vlado tako umazan. — Doro
·trukelj sem pa videl ‰vigati po kleti in nikogar ni izpus-
tila, kdor ji ni pravoãasno u‰el venkaj … In takih je bilo
dokaj!

Tako se je klet precej izpraznila in dalo se je vsaj brez

nezgode dvigati ãa‰o do ust.

Vlado me je priãel nekako pokroviteljsko poduãeva-

ti, naj se vobãe drÏim tistih sodov, ki so nagnjeni, kajti
to je zunanji znak njih notranje milosti, da namreã naj-
bolj ugajajo obãinstvu in so torej vina dobra.

BES

MUHOBORCI

178

Odkrito povedano, to naãelo me je zopet moãno

zbodlo in povedal sem Vladu naravnost svoje misli. Vse
kar je prav, sem rekel, saj sem tako rekoã skoraj demo-
krat, ali sodba ‰iroke mase vendar ne more biti mero-
dajna izobraÏenemu ãloveku z maturo! Na‰a domaãa
vina bom menda vendarle ‰e sam poznal, ali so za kaj ali
niso za niã — ãeprav sem le rodoljub z deÏele, saj dru-
god tudi ‰e Ïive ljudje in pijo vino in ne samo v Ljublja-
ni, in kar se tega tiãe, so se v âmomlju zastran vina rav-
nali paã vsi po meni, ne pa jaz po drugih — lahko vpra‰a
notarja ali Ïupana ali kogarkoli! — In sploh, ako nam bo
vedno in povsod kar sodba drugih za evangelij, potem
ni treba nam niãesar veã posku‰ati, saj so to opravili Ïe
drugi, ampak kar poniÏno recimo: »Lahko noã, pogreb-
ci!« in pojdimo lepo spat! Saj res!

Vlado je rekel, ãemu se kregam, naj raj‰i pijem.
Saj pijem! — Tega si ne dam od nikogar oãitati, da ne

pijem — od nikogar! Tudi ne od svojih prijateljev! Am-
pak kar je res, je res, in Ljubljanãanje naj nikar ne misli-
jo, da so ãisto vso modrost kar sami pojuÏinali. Marsi-
kaj, kar beremo o njih, nam deÏelanom ni v‰eã, toliko pa
povem, naj si nikar ne domi‰ljajo, da imajo Ïe ves svet
na vajetih!

Prav nala‰ã, da bodo vedeli, sem priãel na svojo roko,

po lastnem preudarku poku‰ati! Kaj mi mar!

BES

MUHOBORCI

179

Pa ba‰ iz tistega soda sem ‰el pit, iz soda ‰t. 20, ki so

se ga najbolj ogibali. Nala‰ã! Kaj mi mar!

Vino je bilo malo motno, sicer pa ãisto pitno. Masa

seveda poku‰a z oãmi in ne z jezikom. In Slovenci smo
sploh premalo samostojni, do lastnega mnenja se sploh
ne upamo povzpeti, le za tujim se lovimo, pa naj ga pes
prinese na repu! ·alobarde smo! Zato pa tudi ves svet
pometa z nami!

Vino ‰t. 20 je bilo prav pitno, ko se mu je ãlovek pri-

vadil. Bolj‰e je bilo, nego sem sam mislil skraja. Rezko,
pa brez vsiljive kislobe. Okus je polnil vsa usta in je bil
trajen. Naravnost izborna kapljica! Tako zlahka Ïe dol-
go nisem pil vina in vesel sem ga bil in ponosen sem bil
nanj! BeÏite, vi Ljubljanãanje, s svojimi viseãimi sodi!
·alobarde! ·t. 20 pridite pokusit, potem govorite!

Vlado je zopet stal v kotu in »oturalal« kakor obse-

den. ·el sem ponj in ga vlekel pred svoj sod. »Tega po-
kusi, ‰alobarda!« Pokusil je in rekel, da je vino motno.
To je bila vsa kritika izobraÏenega Ljubljanãana!

»·e eno izpij, saj jaz plaãam!« sem mu ukazal. »Pa oãi

zatisni in potem izreci sodbo! Ampak pazi! Vino ne sme
trpeti krivice! Jaz sem za to, da ne! Vam Ïe pokaÏem!«

Zbirale so se okoli naju ‰e druge ‰alobarde, ki so tudi

priãele poku‰ati moje vino. Tako je prav! Saj se da pri
nas marsikaj doseãi, le odloãnosti je treba in pa vztraj-
nosti in sposobnosti seveda: kje bi Ïe lahko bili Sloven-

BES

MUHOBORCI

180

ci, ako bi se tako delovalo! Ali kaj, ko nimamo moÏ, pra-
vih moÏ … oziroma moÏe imamo, le na povr‰je jim ne
puste! O, ãe bi jaz …

Rrrrriiiink! …
Tisoã vragov, kako sem se ustra‰il! Ali se klet Ïe zapi-

ra? Saj je ‰ele deset!

Rrrrriiiink!
Oho, mi protestiramo, saj nismo otroci, da bi nas spat

gonili!

Rrrrriiiink!
Oho, oho! Zdaj pa ‰e luãi uga‰ajo! ·kandal! Saj se

lahko ãlovek ubije, preden najde do stopnic. Naj bi v
ârnomlju kak krãmar kaj takega poizkusil, no!

Reãi moram: Ljubljana napravlja jako slab vtis name!

âlovek nesebiãno deluje za deÏelno dobrodelno zadevo
in se Ïrtvuje najplemenitej‰im namenom, v zahvalo pa
ga proã gonijo! Potem lahko toÏijo, da stranka propada!
Na ta naãin se ne pridobivajo ljudske simpatije! Ne proã
poditi, ampak privabljati je treba obãinstvo. Toda inten-
danca vinske kleti nima niã srca za narod; pa ãe bi ga
imela, bi Ïe zdavnaj prirejala ljudske vinske posku‰nje
pri zniÏanih cenah. Ampak za tako vaÏno socialno na-
logo nima frakarska gospoda na ãelu vinske kleti prav
niã smisla in ga nikdar ne bo imela … Demokratizacije
je treba! Potem nas ne bodo metali ãez prag! Tepel se ne

BES

MUHOBORCI

181

bom, seveda, sili se umikam, ali Ljubljano si zapom-
nim! …

Seveda, drugi dan je bilo v listih, da je bila vinska po-

ku‰nja izvrstno obiskana in da so najbolj ugajala ta in ta
vina: silvanec ‰t. 18, tiãnica ‰t. 9, itd. — Moja ‰t. 20 ni
bila imenovana, dasi se je nazadnje zelo pridno zahte-
vala! Zakaj pa ni bila imenovana? Zato, ker je tisto poroãi-
lo dalo ravnateljstvo vinske kleti samo v liste!! In to je ne-
zasli‰an evropski ‰kandal!

âeprav sem le zaniãevan zunanji rodoljub, vendar se

ne bojim oãitno in brez ozirov tukaj izjavljati, da sma-
tram za skrajno koruptno, ako ravnateljstvo samo, v
lastni reÏiji, pi‰e ocene o svojih prireditvah! V imenu
javne morale zahtevam jasno in glasno, da se mora ta-
kim nezdravim razmeram narediti takoj konec!

Gorje narodu, ako ostanejo moje besede glas pijoãe-

ga v pu‰ãavi! …

BES

MUHOBORCI

182

II.

Od upravni‰tva Deielne vinske kleti

er se nam je zadnjiã oãitalo, da paãimo sicer ne
vina, paã pa javno mnenje, kar smo baje zakrivili s

svojimi skromnimi informativnimi noticami o vinski
poku‰nji, smo, da se operemo slehernega suma, izroãi-
li oceno svojih vin strokovnjakom.

Uãeni gospodje so imeli Ïe svojo sejo, dolgo in Ïivah-

no. Ocene, ki smo jo priãakovali, pa nismo prejeli. Pri‰el
nam je v roke zgolj sledeãi krokarski zapisnik. Ker ne
vemo kaj pametnega priãeti z njim, objavljamo celega
brez komentarja. Za njegove, po vinu in tobaku dehteãe
dovtipe pa ne prevzamemo nikake odgovomosti.

ZAPISNIK

sestavljen pri izkljuãno privilegiranem vinosodnem uradu

v Ljubljani

Navzoãni:
Podpisani.

Ker se pa niã ne ve, kako bode kaj s podpisi ob skle-

pu zapisnika, se iz previdnosti vsi udeleÏenci koj skra-
ja navedo tudi imenoma.

Predsednik: Lavoslav Pika, c. kr. gimn. prof. v pokoju,

BES

MUHOBORCI

183

mestni oãe, ãlan komisije za osu‰evanje barja, predsed-
nik literamega pogrebnega dru‰tva »Lovor na rakvi«,
predsednik mlekarske zadruge v Ljubljani, podjetnik za
odvaÏanje smeti.

Zapisnikar: Fridolin Îolna, ãisto ne‰kodljiv ãlovek, ni-

komur na poti.

Prvi vinski komisar: BlaÏ Moãerad, vinogradnik na

Dolenjskem, prodaja vina ãez cesto.

Drugi: Cvetko Mehur, vinogradnik v Koromandiji nad

Kranjsko. (Ga ‰e ni, pa gotovo pride. Se je opraviãil, da
je zadrÏan po vaÏni zadevi. Nemara kaki Ïenski.)

Tretji: Tugomir Udriga, veletrgovina z vinom, po-

druÏnice v vseh veãjih mestih.

âetrti: Ivan Zajec, me‰ãan od Sv. Petra in posestnik

kravate v narodnih barvah. Pije extra statum in prav-
zaprav ni zavezan imeti kako mnenje.

Ker ni zvonca, skomigne predsednik z rameni in tako

otvori sejo. »Tja, jaz mislim, gospodje, da lahko priãne-
mo. Pozdravljam vse navzoãe in izraÏam prepriãanje, da
ima vsak svoj poÏiralnik s seboj. Saj ga niti jaz nisem
doma pozabil, ki sem profesor. (Dobrohoten krohot.)
Opozarjam torej gospode na njih uradne dolÏnosti in …
tja … da domovina gleda na nas. Zdaj, ãe misli gospoda,
da se odpo‰lje brzojavni pozdrav deÏelnemu glavarju?
(Odklanjajoãe kruljenje.) — Pa ne! … Kakor gospodje

BES

MUHOBORCI

184

mislite! … Priãnimo torej s poku‰njo, in sicer kar tukaj
pri sodu ‰t. 14!«

Med natakanjem kozarcev izjavi komisar Moãerad,

da svojega mnenja, dokler ni vina pokusil, seveda ne iz-
reka. Toliko pa pripominja, da je to vino izborna kaplji-
ca, ki jo v obilni meri odlikujeta poln okus in fin aroma
in ki sodi brez ugovora na vsako odliãnej‰o mizo. Nade-
jati se je torej po pravici, da se kapljica takoj prikupi
slavni komisiji.

Vino se pokusi.
Komisar Zajec izreka svoje priznanje, ãe‰ to vino ga

pihne, lomi in markira in zagotovljen mu je brezdvom-
no najkrasnej‰i uspeh, zlasti s spremljevanjem ãrnega
kruha in kraãe.

Komisar Moãerad zadovoljno beleÏi to soglasno

ugodno sodbo o tej kapljici, ki je navzlic nepretirani ceni
v istini biser domaãih goric. Predlaga ‰e eno ãa‰o iz tega
soda.

Komisar Udriga je nasajen in poziva tovari‰a Moãe-

rada, naj s svojimi degeneriranimi ãeljustmi ne sili ved-
no v ospredje! — Kar se pa tiãe vina, tudi on z resniãnim
veseljem pozdravlja ta izborni in navdu‰ujoãi pojav na
polju domaãega vinarstva.

Predsednik ugotovi, tja, da se to vino v zapisniku lah-

ko oceni kot izvrstno. »âigavo pa je pravzaprav to
vino?«

BES

MUHOBORCI

185

Komisar Moãerad zmaje z glavo.
Zapisnikar zleze za sod, priÏge vÏigalico in doÏene, da

je vino iz vinograda komisarja BlaÏa Moãerada.

Predsednik Ivan Zajec ãestita Moãeradu na izrednem

pridelku; Moãerad se skromno in srameÏljivo zahvalju-
je.

Komisar Udriga z mrkim pogledom posku‰a in potem

izjavi, da je ‰ele sedaj po drugem kozarcu spoznal prav
obãutne napake te precej plehke tekoãine, imenovane
vino. Zlasti aroma je tak, kakr‰nega ima npr. samohva-
la.

Komisar Moãerad je ogorãen in ‰epeta predsedniku

in tovari‰u Zajcu nekaj na u‰esa.

V klet priplava komisar Cvetko Mehur. Na vpra‰anje,

kod je toliko ãasa hodil, pove z otoÏnim glasom, da ga
je trudna pot vodila mimo mrtvih roÏ, mimo gradov,
polnih sanj … Iskal je sreão tihih veãerov in mrak mu je
padel na Ïejno du‰o. V Ïepih mu gnezdi nirvana, a srce
mu hrepeni po predujemu …

Se sprejme brez pripomnje na znanje in zapisnikar

mu natoãi ãa‰o Moãeradovega vina ‰t. 14.

Komisar Cvetko Mehur: »Govoril sem besede, splete-

ne so bile iz zvokov harf in iz srãne krvi: nirvana, predu-
jem … A narod me ne ume in mi nudi — kupo cviãka!
Bodisi in jaz ga pijem. — Kaj naj reãem? O druÏba, slav-
na in uãena, v veljavnih krogih ne pijo cviãka, ne pijo

BES

MUHOBORCI

186

takega vina, saj tudi ne pijo jeru‰a. Toda pri n a s Ïive
rodoljubi, dostojni in vplivni rodoljubi, ki jim bo di‰al ta
cviãek, to vino; zakaj bi jim ne di‰alo, ko mu je okus pri-
krojen ba‰ po njihovih lenih in ‰irokih Ïelodcih. Vpliv-
ni so in dostojni, denarja imajo in dobro plaãajo, in ako
ti, o Moãerad, morebiti niti sam nisi zadovoljen s svojim
vinom, z denarjem bo‰ gotovo zadovoljen, ki ga skupi‰
zanj, kajti stvar je taka: kupãija je poglavitna stvar in ne
vino. Ergo je to vino dobro.«

Komisar Ivan Zajec se krohota, kliãe: »Bravo!« in pije

‰t. 14.

Komisar Moãerad se kislo smehlja: »Velecenjeni gos-

pod tovari‰ Mehur plaka, on plaka, ker moje lahko,
zdravo vino splo‰no ugaja, medtem pa mu njegovo
plesni v kleti, ker se ga ljudje od daleã boje bolj kakor
strupa. Saj je mogoãe, da se mu godi krivica, ali, vele-
cenjeni gospod tovari‰ Mehur, jaz ne morem niã za to!«

Komisar Zajec se krohota: »Bravo, bravo!«
Komisar Cvetko Mehur je nagle jeze; zadere se v Mo-

ãerada: »Falot, kaj me poliva‰ z gnojnico, laÏnivec, po-
‰tenjakar, pobalin, prvak!«

Komisar Udriga rnu pomaga zmerjati: »Farizej, vlaãu-

ga, brezdomovinec, konkurent!«

Komisar Mehur: »Intrigant, smrad, rodoljub!«
Komisar Udriga: »Mameluk, petoliznik, tretjerednik,

klerikalec!«

BES

MUHOBORCI

187

Komisar Ivan Zajec se nebe‰ko zabava. Izpije vse, kar

ima v ãa‰i.

Komisar Moãerad je muãenik: »Ali velecenjena gos-

poda tovari‰a, saj nisem niã rekel, nasprotno, rekel
sem …

Komisar Mehur in Udriga: »Ku‰!«
Komisar Moãerad se uÏaljen umakne za predsednika.
Predsednik ugotovi, da so mnenja o vinu iz soda ‰t. 14

razliãna, da je pa vsa mnenja … tja … upo‰tevati. On
sam osebno sploh vina ne pije, ampak le pivo … Predla-
ga, da se preide, ako gospodje mislijo, k poku‰nji vina ‰t.
5 »tiãnica«.

Niã ugovora.
Razburjenost se polega.
Komisar Zajec zine dovtip, da je vino ‰t. 5 mokro. Ker

se mu nihãe ne smeje, izjavi, da ostane pri prej‰nji ‰t. 14
in zapoje: »Mi pa ostanemo …«

Ostala komisija ga prezira.
Predsednik graja na vinu ‰t. 5 napaãni pravopis, ãe‰

nazivati bi se moralo ne »tiãnica«, ampak »ptiãnica«.

Komisar Udriga zahteva predvsem pojasnila, ali je

producent vina ‰t. 5 liberalec ali klerikalec. Izku‰nja pri
poku‰nji prvega vina ga je storila opreznega. Zato se ne
mara veã usesti! Zato ne blekne ne glasu, dokler ne zve
producenta.

Predsednik sedi na du‰evnih ‰ivankah: »Jaz mislim …

BES

MUHOBORCI

188

tja … da je vino mednarodna stvar, ki jo je presojati brez
strankarskih predsodkov. Kam plovemo, gospoda, za
boÏjo voljo!«

Komisar Mehur nestrpno vpra‰a, kdaj se bo pilo nje-

govo vino.

Zapisnikar zleze za sod, priÏge vÏigalico in doÏene, da

je vino ‰t. 5 iz vinograda gospoda Plevela.

Komisar Moãerad: »Plevel? To je tisti Plevel, ki ne po-

zdravlja duhov‰ãine? Dovoljujem si opozoriti slavno
gospodo, da moramo biti pri oceni njegovega vina zelo
oprezni. Ne smemo pozabiti, da smatra 95 odstotkov
na‰ega prebivalstva Plevelovo vino naravnost za provo-
kacijo. Jaz za svojo osebo kot katoliãan ne morem po-
hvaliti tega vina.«

Zapisnikar: »Vino ni od Antona, ampak od Franceta

Plevela z Malih Goric.«

Komisar Moãerad: »Ah … tisti Plevel? Pardon! Vsak-

do se lahko zmoti, vino je dobro.«

Komisar Udriga pljune vino iz ust: »Kaj? Od France-

ta Plevela, od te gliste rimske, od tega podrepnika ãmih
bisagarjev …«

Predsednik, sedeã na du‰evni Ïerjavici: »Tja … jaz

mislim vendarle, da ocenjamo vino in ne gospoda Ple-
vela. Zato bi prosil gospodo, da izreãe sodbo zgolj o
vinu, o njegovem okusu, njegovi aromi in pristnosti.«

Komisar Udriga: »Tudi prav! Torej; okus infernalen,

BES

MUHOBORCI

189

aroma penetrantna, in kar se tiãe pristnosti, je vino mo-
rebiti nadnaravno, naravno pa gotovo ne.«

Predsednik: »Tovari‰ Mehur, prosim ‰e za va‰e mne-

nje.«

Komisar Cvetko Mehur: »Jaz ne bom poku‰al tega

vina. âemu naj si grenim usta, ãemu naj grenim zado-
voljni mir svojega Ïelodca! Saj sta izrekla svoje mnenje
Ïe tovari‰a Moãerad in Udriga: toãno in rodoljubno
mnenje. Obvarovala sta s svojim mnenjem mili na‰ rod
pred gorjupim kelihom Plevelovega vina in postavila sta
namesto keliha pred mili narod na lepo pogrnjeno mizo
domovine samotok slovenske morale: golido gnojnice!
Tako je in prav je tako! Saj pamet in logika nista povsod
enaki in, kar se npr. v Koromandiji ‰teje za pristranost,
hinavstvo in sleparstvo, je lahko drugod vzor, pravica in
rodoljubje. Ljudje boÏji, taka je ta reã in sedaj lahko pre-
idemo k mojemu vinu!«t

Komisar Udriga: »Oho, le poãasi, prijatelj, le poãasi,

da ne poãi‰ od samega napuha. Ti bo‰ sme‰il mojo sod-
bo, ti, ki sploh ne prizna‰ drugega vina razen svojega!
Kar lepo molãi in tistih deset kron mi vmi, ki si mi jih ‰e
dolÏan!«

Komisar Mehur zopet zbesni: »Kanalja, zakaj mi plju-

je‰ na ãisto suknjo, lopov, neãistnik, rodoljub!«

Komisar Moãerad mu pomaga zmerjati: »Frakar na-

duti, kuga zagovedna!«

BES

MUHOBORCI

190

Komisar Ivan Zajec se izborno zabava.
Komisar Mehur: »Pijanec, Ïupan, ‰leva!«
Komisar Moãerad: »Kozel, smrdokavra!«
Komisar Udriga: »Kaj se pa tistile glupi Ivan Zajec

tako nesramno bedasto reÏi? Menda ga bo treba malo
stresti za njegova umazana u‰esa! — Vas, velecenjeni
tovari‰ Cvetko Mehur, pa res ne razumem, zakaj se raz-
burjate! Saj nisem niã rekel, nasprotno …«

Predsednik: »Jaz mislim, gospoda … tja … da bi na

splo‰no zahtevanje pokusili sedajle vino na‰ega vele-
uglednega tovari‰a gospoda Cvetka Mehurja.«

Splo‰no burno odobravanje.
Komisar Mehur se potolaÏi.
Natoãi se njegovo vino: »nem‰ki rizling — ‰t. 9«.
Komisija ga resnega obraza poku‰a.
Komisar Mehur jo opazuje s palico v roki.
Komisar Udriga skrivaj izlije vino iz kozarca in izjavi

navdu‰eno, da je to vino nekaj izrednega in gotovo naj-
bolj‰e svoje vrste.

Komisar Moãerad skrivaj zamenja svoj kozarec z dru-

gim in izjavi: »Niã dvoma! To vino preka‰a samo sebe!«

Predsednik ãestita komisarju Mehurju.
Komisar Ivan Zajec: »Jaz pa ne bom pil tegale vina!

Brrr!«

! ! !
Strela bi morala ta hip ubiti komisarja Ivana Zajca, pa

BES

MUHOBORCI

191

ga ne ubije; nemara je po drugih opravkih zadrÏana. Ko-
misija ga zre z osuplim ogorãenjem.

Komisar Ivan Zajec: »Le glejte me! Jaz ga ne bom pil

in ga ne bom! Po takemle vinu me boli glava — in sploh:
Mojemu Ïelodcu ugaja najbolj cviãek!«

Komisarju Cvetku Mehurju se odveÏe jezik; kakor za-

molkli grom pretresajo njegove besede vesoljno klet:

»Ali ãuje‰ svet in se ne gane‰? Da ni glavna stvar, da

je vino vino?! Ampak da je treba tudi, da ugaja Ïelodcu
in da ne boli po njem glava?! Ali si ãulo ãlove‰tvo, in te
ne krãi krohot?!«

Strese ga po vsem Ïivotu; potem se zamakne.
Komisar Udriga: »Ivan Zajec, vi ste butec, gobezda-

lo!«

Komisar Zajec: »Zakaj? O vinu imam vendarle lahko

svoje mnenje!«

Komisar Udriga: »Ne, nimate ga, ne morete ga ime-

ti, ne smete ga imeti, razumete, ker niste niti vinograd-
nik niti vinotrÏec!«

Komisar Zajec: »Zato sem pa konsument!«
Komisar Udriga: »Tako je — in kot konsument imate

pravico in hkrati prekleto dolÏnost piti in plaãati in dru-
gega niã! — Tukaj imate kozarec, pijte in lepo molãite!«t

Komisar Zajec: »Ampak …«
Komisar Moãerad s prijateljskim glasom posreduje:
»Niã ampak! — Gospod Zajec, vi ste pameten ãlovek,

BES

MUHOBORCI

192

jaz vas imam rad in va‰a soproga je zelo simpatiãna
dama … dajte, da vam dopovem! Saj je mogoãe, da vam
Mehurjev rizling ne ugaja, toda vi ste olikan ãlovek, vi
ste izobraÏen ãlovek in zato ne morete in ne smete od-
klanjati tega vina. Sicer reko, da ste tepec! — Kar ‰iroko
zinite in poÏrite, pa bo! Saj niste tepec!«

Komisar Zajec: »Tepec nisem! — Ako ni drugaãe …«

ZamiÏi in pije.

Komisar Cvetko Mehur zamaknjen: »Poljubi ‰oln,

drhal! Pij moje vino! … Jaz sam sem lep, jaz sam sem
blag med njimi …«

Komisar Zajec je izpil: »Brrr!«
Komisar Udriga: »Bacek zabiti!«
Komisar Moãerad: «Gospod Zajec, vi ste inteligent,

hoteli ste reãi ,bravo’, kajne, kajti ni zadosti, da se vino
pije, ampak treba ga je tudi hvaliti. Torej ,bravo!’ — Vi
ste razumen ãlovek, jaz vas zelo ãislam in vas prosim za
va‰o fotografijo! Vi radi pijete moje vino, cviãek ‰t. 14,
prav imate: dobro je in zdravo vino! Ali kot ugeden
me‰ãan morate piti tudi rizling ‰t. 5; veste, kar ‰e en
kozarec ga stisnite, vam bo potem vsaj ‰t. 14 ‰e bolj
di‰ala!«

Komisar Zajec: »To je res! To je izvrstno!«
Komisar Moãerad: »Vidite! To je izvrstno! Îe hvalite,

zakaj? … zato ker imate dober okus. Kar izpijte!«