BES

e

DA

VINSKA MODROST

1

 

Janez Trdina

Vinska

modrost

BES

e

DA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

e

DA

VINSKA MODROST

2

 

BES

e

DA

Janez Trdina
VINSKA MODROST

To izdajo pripravil
Franko Luin

[e-mail]

ISBN 91-7301-263-7

[e-mail]

www.omnibus.se/beseda

BES

e

DA

VINSKA MODROST

3

 

N

ekje sem bral, da uãi modroslovje, kaj je kaka reã,

kakova je in zakaj je taka in ne drugaãna. Tudi

vinska modrost nam razlaga, kaj je vino, kakova svojstva
ima in zakaj je táko, kakr‰no je.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

4

 

I. POGLAVJE

ZGODOVINA

1.

Dobri angeli so svoje uporne, Bogu nezveste tova-

ri‰e premagali in jih preganjali tja do goreãega pekla.
Stra‰na vroãina, ki je puhtela iz njega, jih je prevzela,
uÏejala in oslabila, da so komaj gibali. Bog se je svojih
prijateljev usmilil in jim ustvaril, da so se okrepãali, vino.
Kako sladka je bila ta nebe‰ka pijaãa, ne moremo si niti
misliti, nikar z besedo dopovedati. V nje spomin govo-
rimo ‰e dandana‰nji, kadar hoãemo kako vino pohvaliti,
da je bolj‰e od vsakega drugega: Ta kapljica je taka, da
bi jo angelci pili.

2.

V raju je imel na‰ prvi oãe Adam vsako dobroto in

torej tudi vino. Trpeti mu ni bilo treba zanj niã. Cedilo
se je iz grozdja kar samo popolnoma zrelo in omlajeno
in teklo v prelepo marmornato korito, ki je bilo razpe-
ljano po vsem raju. Zajel in pil ga je tedaj, kjerkoli mu je
pri‰lo na misel. Menda se spominjajo tega vinskega stu-
denca na‰i Dolenjci, ki se pogovarjajo tako radi, kaj bi
bilo, ko bi se spremenila njihova Krka v vino. Sli‰al sem
sivolase in ple‰aste starce, da so, gledaje vanjo, globoko

BES

e

DA

VINSKA MODROST

5

 

vzdihovali: »Îalostna na‰a Krka! Zakaj nam ne nosi‰
mesto mehke in mlakuÏaste vode preljubo Ïlahtno vin-
ce? Koliko lepih denarcev bi nam prinesli zanj bogati
Gorenjci in oh, koliko bi ga lahko popili tudi mi sami!«

3.

Enkrat se je Adam preveã vina nacedil, kar ga je

tako vnelo in ojunaãilo, da se je ‰el z bikom bost. Bik je bil
Ïe takrat hudoben debeloglavec, pa je Adama nasadil na
roge in mu izdrl rebro. Bogu se je reveÏ smilil. Pobral je
rebro in ustvaril iz njega Evo, da bi svojega moÏa, kadar
bi se zopet preveã napil, lepo spat spravila in ga varova-
la neumnosti in nesreãe.

4.

Ker so na‰i prvi roditelji gre‰ili, jih je zapodil angel

iz raja. Ko je beÏal Adam mimo vinske trte, se mu je sto-
rilo milo, da bo moral Ïiveti zanaprej brez njenega sadu.
Bliskoma jo je izruval in tekel z njo proti vratom, ki so
se zdajci zaprla za njim in njegovo Ïeno. Izgubil je za vse
veke blaÏeni raj, ali sreãno je unesel iz njega tolaÏilo, ki
nam olaj‰uje in odganja tako uspe‰no vse teÏave in brid-
kosti pozemeljskega Ïivljenja.

5.

Adam in Eva sta Ïivotarila ob potu in Ïuljih tako si-

rotno, da bi bila gotovo od Ïalosti umrla, ko bi bila mi-
slila na svojo nekdanjo sreão, katero sta tako po neum-
nem zapravila. Vedno usmiljeni nebe‰ki oãe jima je vzel

BES

e

DA

VINSKA MODROST

6

 

torej spomin, da nista niã vedela, kako dobro se jima je
godilo. Adam je ãisto pozabil, kako prijetno je bilo vino
in zakaj je ugrabil trto. Radoveden jo je usadil in, ko je
grozdje zacvetelo in tako lepo zadi‰alo, je mislil, da ni
mogel prebiti brez nje radi tega neskonãno neÏnega,
milega in sladkega duha. Eva je potrgala cvetje in deja-
la doma v lonãek, da bi ga hodila s svojo rodovino du-
hat. Kakor dajo na‰a dekleta fantom Ïlahtni ‰ipek, di‰ec
in roÏmarin, so dajale Evine hãere, vnuke in pravnuke
svojim ljubãkom cvetoãe grozdje. Ker so jih ljubile tako
prisrãno, so jim prinesle vsak cvet, katerega so dobile.
Grozdje ni moglo po takem nikoli dozoreti in vino je
ostalo ãlove‰kemu rodu neznano veliko veliko sto let —
od oãaka Adama do splo‰nega potopa in oãaka Noeta.

6.

Na pa‰i je zapazil Noe, da hodi kozel nekaj v ska-

lovje zobat in da je vselej, kadar se je od tam vrnil, ne-
navadno veselo poskakoval in se objestno ‰alil in bodel
z drugo drobnico. ·el je gledat in na‰el med peãinami
obilo soãnega grozdja. V zavetju je lahko dozorelo, ker
dekleta niso vedela zanj. Noe se je nazobal in se neizre-
ãeno veselil, da je zasledil tako Ïlahten sad. Naredil je na
prisojni gorici vinograd in zobal z rodovino grozdje; kar
niso mogli pojesti, pa je stlaãil in pridelal mo‰t, iz kate-
rega se je naredilo vino. Ker mu ‰e ni poznal moãi, ga je
premagalo in omamilo, da se je zvrnil. Tudi njegova

BES

e

DA

VINSKA MODROST

7

 

Ïena ga je pokusila, ali zdelo se ji je tako kislo, da ga ni
marala piti. Pijanemu oãetu se je en sin glasno rogal in
smejal. Tudi Noetovka je bila na moÏa nejevoljna, pa je
vzela noÏ in mu porezala vse trte. Drugo leto so odgnale
‰e lep‰e in rodile mnogo bolj‰e vino, katero je srkala v
slast tudi ona sama. Pred smrtjo je dal Noe vinograd
svojima dobrima sinovoma, ki sta ga vedno spo‰tovala;
Kam, ki ga je zasramoval, ni dobil ne ene trte. To ga je
silno razkaãilo. Ko sta ‰la brata nekam od doma, jima je
pognal v vinograd svoje prasce, da bi ga pokonãali. Pras-
ci so razrili in prerahljali vso zemljo okoli trt, kar jim je
neizmerno koristilo. Gospodarja sta nameãkala toliko
vina, da nista vedela, kam bi ga spravila, in bilo je slad-
ko, da so se kar usta sprijemala.

Ta povest nas uãi, da je bil pravi zaãetnik vinstvu

smrdljivi kozel in da so izna‰li dve poglavitni potrebi in
deli v vsakem vinogradu, rez in kop, baba in prasci. To je
vzrok, da so vinski bratci zveãine babjaki in dostikrat
prav po kozlovsko pohotni neãistniki. Od tod tudi pri-
haja, da se valjajo pijanci tako pogostoma po blatu in
luÏah, kakor da so svinje, ne pa po boÏji podobi ustvar-
jeni in s pametjo obdarjeni ljudje in kristjani.

7.

Skrivnostno omotico, kateri pravimo pijanost, nam

je razloÏil Ïe pred veã leti prav dobro dr. V. Z. Njegova
pripovedka ima v narodu dosti Ïlahtnic. Jaz bom opisal

BES

e

DA

VINSKA MODROST

8

 

prigodbo tako, kakor se zdi najbolj verjetna na‰im Pod-
gorcem, ki so v takih reãeh stari strokovnjaki in izveden-
ci.

Dokler Noe ni poznal vina, je pil samo vodo. V vodi

so se redile Ïe od nekdaj Ïabe. Îabe so bile torej tudi v
Noetovem trebuhu. Ko je zaãel vino piti, se jim je studila
nova mokrota, ki je imela tako teÏek in zoprn duh. Jele
so se nemirno in plaho zaganjati sem ter tja po Ïelodcu.
Ena, ki je bila morda najbolj neÏna in li‰pava, ni mogla
veã prebiti v tej plaÏi, pa je pobegnila skoz poÏiralnik v
glavo in potrkala na vrata lepega hramãka, v katerem je
prebivala boÏja deklica Pamet. Pamet, ki je bila jako go-
stoljubna gospodiãna, je odprla Ïabi in se zaãela z bodro
Ïivalco prav Ïivo in prijetno razgovarjati in kratkoãasi-
ti. Obe sta bili ena z drugo popolnoma zadovoljni. Isti
ãas je ãutil tudi Noe tako veselje v svojem srcu, kakr‰-
nega ‰e nikoli ne, kar je bil na svetu. Znova si je natoãil
poliã in ga izpraznil. Zdaj pobegne v glavo druga Ïaba,
tudi njej je Pamet radovoljno odprla. Potrdil se je staro-
davni pregovor: Tri Ïenske, cel semenj. Pamet se ni mo-
gla nasmejati Ïabama, ki sta glasno in radostno prepe-
vali: »Le ga, le ga!« Tudi Noe, ki je bil sreãen in presre-
ãen, ju je sli‰al in jima odgovoril: »Ga pa bom, dober
svet se ne sme nikoli prezirati.« Vriskaje in prepevaje si
je napolnil tretji poliã. ·e preden ga je polokal, mu je
pribeÏala v glavo tretja Ïaba. PotrpeÏljiva Pamet ji je od-

BES

e

DA

VINSKA MODROST

9

 

prla, ali ne ba‰ rada, ker je bilo v hramãku jako malo
prostora in ni ljubila velike in ‰umne dru‰ãine. Samo-
pa‰ne Ïabe se je zdaj, ko jih je bilo toliko, niso dosti bale.
Vedno so hotele vse tri obenem govoriti in ena drugo
prekriãati. Kmalu so se jele tudi brcati, pehati in prete-
pati. Pamet jih je pogovarjala in krotila, ali je malo po-
moglo. Za hip so se pomirile, objemale in poljubovale,
ali kakor bi trenil, so skoãile zopet brez vzroka ena v
drugo in se zaãele gristi in suvati. Z njimi vred je tudi
oãe Noe tako burno rogovilil in razsajal, da ga Ïena ni
mogla lahko potolaÏiti. Nekaj ãasa jo je strastno pritis-
kal k srcu in jo boÏal, grlil in poljubljal, da mu je prej‰njo
nerodnost Ïe skoraj popolnoma oprostila. Komaj pa jo
je ublaÏil, jo je jel zopet karati in izdajati in naposled se
ji je celo zagrozil, da jo bo obunkal, ãe ne bo molãala. Ko
je naãel ãetrti poliã in ga zlival curkoma v Ïelodec, je
pobegnila od tod ãetrta Ïaba, da je ne bi gnusna poplava
zadu‰ila. Pamet ji ni hotela odpreti. Poleg hrva‰kega
pregovora: »Sila Boga ne moli«, je prilomastila v hram-
ãek tudi brez dovoljenja. Ker je bil za pet oseb pretesen,
se je vnel stra‰en hrup, pretep in polom. Îabe so vrgle
najprej Pamet iz hrama, potem pa so vse, kar je bilo v
njem, raztrgale, potrle in porazbile. Naposled so se jele
klati in daviti med sabo, dokler so vse upehane in izra-
njene na pol mrtve pocepale in umolknile. Kar so delale
Ïabe, je delal pijani Noe, dokler se je zgrudil na isti

BES

e

DA

VINSKA MODROST

10

 

naãin tudi on in zaspal. V spanju mu je vino izhlapelo,
in Ïabe, ki so se sãasoma zopet zavedele, so se preselile
nazaj v svojo domovino. Po njihovem odhodu se je vrni-
la Pamet v svoj hramãek, ali o joj, kako grdo je bil raz-
dejan in opusto‰en! Niti najmanj‰a stvarca ni ostala v
njem cela in nepohabljena. Vsak drug bi bil obupal in
rekel, da te kvare ni moãi popraviti. Ali Pamet je bistro-
umna umetnica in spretna delavka, ki se ne ustra‰i no-
benega posla in truda. Najprej je pomila in poÏuljila
pod, preslikala stene in si ulila (za vsako gospodiãno
preimenitno reã!) ogledalce. Potem je trebalo tesati,
strugati, presti, tkati, ‰ivati, plesti, vesti in ‰e marsikaj
drugega. Delo se je tako ãudovito pospe‰ilo, da je bila ‰e
tisti dan popoldne nova oprava dogotovljena. Ko se je
Noe iz teÏkega spanja prebudil, ga je bolela glava; ves
Ïivot mu je bil potrt, duh pa tako ãemeren, da se mu ni
ljubilo niti govoriti. Ko pa je Pamet svoj hramãek zopet
uredila in prenovila, mu je odlagnilo, kakor bi odrezal.
Truplo in du‰a sta mu brzo okrevala; z boleznijo je pre-
‰la tudi otoÏnost. Hudo Ïejo, ki mu je su‰ila grlo, je po-
tolaÏil peti poliãek, s katerim si je postregel po sreãno
prebiti nadlogi.

Kar je doÏivel Noe, se dogaja prijateljem vinske kap-

ljice ‰e dandana‰nji. Za merilo te pijaãe rabi na‰ narod
Ïe od nekdaj Ïabe. Ena razveseli srce in ne ‰kodi niti
duhu niti telesu: noben pameten ãlovek je ne zameri in

BES

e

DA

VINSKA MODROST

11

 

ne oãita. Tudi dve se opra‰ãata, ako zalezeta v glavo prav
poredkoma. Tri so Ïe ãez dovoljeno mero, ali na svatbah in
ob drugih sveãanostih in godi‰ãih se jim ni moãi vselej
ubraniti: ãe niso preveã hudomu‰ne, jih ljudje ne sodi-
jo ba‰ strogo, dobrega glasu in po‰tenja ne vzamejo. Za
‰tiri Ïabe pa ni nobenega izgovora. Ker ãloveka poÏivinijo,
smatrajo se po pravici za greh, grdobo in sramoto. Ne-
sreãa, da jih ujame, se primeri lahko tudi modrijanu, ali
se ne bo z njimi pona‰al, nego se sramoval in zanaprej
takih prilik ogibal.

8.

Vino je uãeno. âloveka domisli kdaj takih reãi, o ka-

terih se mu treznemu niti ne sanja. Pri bokalu znajo Slo-
venci hrva‰ko, nem‰ko, italijansko, pretresajo duhovito
skrivnostne besede sv. pisma, ugibljejo teÏke matema-
tiãne probleme. Tudi Noetu se je um ãudno razjasnil in
zbistril o prvem pridelku iz vinograda. Premi‰ljujoã pota
in naãine, kako bi si olaj‰al in polep‰al truda polno Ïiv-
ljenje svoje, je izumil ãrke in pisanje, ki je bilo do takrat
ljudem povsem neznano. Vesel in odu‰evljen je hotel
novo umetnost poskusiti in zapisati stavek: Meni se da-
nes prav dobro godi. Mesto papirja je rabil cesto, mesto
ãrnila cestni prah, mesto peresa svoje noge. ·el je na-
ravnost ‰tiri korake naprej, potem dva nekoliko v stran,
nazaj pa zopet dva nekoliko desno naprej, in slednjiã
‰tiri naravnost nazaj. Tako je narisal popolnoma pravil-

BES

e

DA

VINSKA MODROST

12

 

no prvo ãrko svojega stavka, veliki M. Po nesreãi pa je
nastopil takrat zanj tisti usodni trenutek, da se je moral
zru‰iti. LeÏe na tleh ni mogel seveda niã veã pisati, tudi
je kmalu potem zaspal in zasmrãal. Ko se je zopet iztrez-
nil, so mu izginile ãrke iz glave, kakor bi jih nikoli ne bil
poznal. Ali njegovo slavno izumljenje ni ostalo brez sle-
du in spomina. Veliki M pi‰ejo pijanci prav pridno po
cestah ‰e dandana‰nji. Ta ãrka je torej med vsemi naj-
starej‰a in edina, o kateri se ve ãisto za gotovo, kdo jo je
prvi izumil in zapisal.

9.

Kdaj in kako se je upijanil prvikrat ãlovek, smo sli-

‰ali. Zdaj moram ‰e opisati, s kakim nasledkom so zaÏe-
lele vina na‰e domaãe Ïivali: pes, krava in konj.

âuvaj se je v krãmi prav dobro gostil. Dobil je kruha,

kosti in mesa, da mu je ostajalo. Jako ãudno pa se mu je
zdelo, zakaj mu gospodar, ki ga je tako rad imel, ni po-
nudil nikoli vina. Videl je vsak dan, kako v slast ga pijo
ljudje, pa je sodil po pravici, da ta pijaãa ne more biti
ogabna. âesar mu niso privo‰ãili domaãini, si je poiskal
sam. ·el je v odprto klet in jel srkati iz sklede, ki je sta-
la pod pipo. Fi! Vino je bilo kislo in zoprno, da ga je stre-
slo. Dejal je: »Prvi pot nisem dobro pogodil, ali kar so
pustili pivci v kupicah, bo gotovo kaj bolj‰ega. âe je
di‰alo ljudem, ne bo smrdelo niti psu.« Pokusil je zapo-
redoma ostanek za ostankom, ali na‰el je v vseh kupicah

BES

e

DA

VINSKA MODROST

13

 

tako kislico, kakor je bila v skledi. âuvaj se zamisli in
veli: »V tej pijaãi mora biti neka skrivnost. Sladka je
gotovo, ker bi je drugaãe ljudje ne pili in ne hvalili. Vidi
se, da je jaz ne znam prav srkati. Treba mi je paziti, da
umetnost zasledim.« Jel je bistro gledati, kaj pivci delajo,
in jih pridno posnemati. Pili so ga raj‰i popoldne nego
dopoldne. Pokusil ga je tudi on popoldne: sladkosti ni
na‰el v njem nobene. Najveã jih je prihajalo v krãmo v
nedeljo in druge praznike ali pa, kadar je bil v obliÏju
kak semenj ali cerkveni shod. Take dni ga je srknil vse-
lej tudi âuvaj, ali se mu ni hotelo niã zbolj‰ati. Kakor
gostje je sedel veãkrat za mizo pa si nataknil na uho go-
spodarjevo kapo, v gobec dejal kosec smotke, tolkel s
‰apo po mizi, raztezal se po klopi, naslanjal se na to in
drugo stran, ali vse te in ‰e mnoge druge ãlove‰ke nava-
de mu niso niã pomogle, ãisto niã: vino je ostalo kislo in
zoprno.

Zapazil je, da ga pijo najbolj z veseljem. kadar jih je

veliko dru‰tvo in se hrupno pomenkujejo, zmerjajo in
prepevajo. Tudi on je povabil vse svoje tovari‰e iz obliÏ-
ja, pa jih posadil za mizo in zaãel z njimi na vse grlo la-
jati in zavijati, ali vino se je gnusilo vsej dru‰ãini, soglas-
no je izrekla sodbo, da taka ãobodra ni za pse.

âuvaj je hotel ‰e enkrat poskusiti. Kadar so pri‰li

fantje pit s svojimi dekleti, so ga podirali tako hlastno,
da jim je moral krãmar neprenehoma po drugo hoditi,

BES

e

DA

VINSKA MODROST

14

 

in so bili vsi tako sreãni in veseli, da bi bili najraj‰i ves
dan in vso noã tako skupaj ostali. Ni mogoãe, da bi jih
ugrel in odu‰evil kak cviãek. âuvaj je bil uverjen, da dobi
vino slast, ako se pije z ljubico. ·el je po sosedovo Kod-
rico, svojo milico, pa sedel z njo za mizo in ji zaãel na-
zdravljati. Zaman! Tudi ta posku‰nja mu je izpodletela;
niti pri Kodrici ni bilo vino ne za sled bolj‰e nego dru-
ge krati.

Dejal je: »Ljudem se je zme‰alo, da se jim ljubi taka

zelnica.« Povzdignil je visoko sprednjo ‰apo in se sveãa-
no zaklel, da ne bo vina nikoli veã pokusil in ga niti po-
gledal. Ali zgodovina nam je ohranila resniãno poroãi-
lo, da âuvaj ni ostal zvest svoji prisegi. ·e tisti teden ga
je zaÏelel in ‰el srkat pod pipo. Poku‰aje ga, se mu je bil
privadil, da ni mogel veã prebiti brez njega. Vsak mesec
ga je veã popil, zdelo se mu je ãimdalje bolj‰e in preden
je preteklo leto, se je ãudil in smejal sam sebi, da je ime-
noval to Ïlahtno pijaão kislico in zelnico.

Modri moÏje trdijo, da se ga nauãi tudi ãlovek poku-

‰aje in polagoma piti, dokler postane s âuvajem vred
pijanec in izgubljenec.

10.

Sivka je zagodrnjala na gospodinjo: »Jaz ti dajem

vsak dan pet majolik mleka, ti pa si tako nehvaleÏna, da
mi nikoli ne prinese‰ druge pijaãe nego prazno vodo.
Vina, ki ga vedno sama tako rada ãivka‰, se ti zdi ‰ko-

BES

e

DA

VINSKA MODROST

15

 

da.« Îena se zasmeje: »Kdo pa je vedel, da hodi tudi tebi
na misel. Da ne bo‰ huda, ti grem precej ponj, Bog ti ga
blagoslovi!« Natoãila ji ga je polno skledico in postavi-
la v jasli. Krava pa se zadere: »âe ga nisem veã vredna,
odnesi ‰e ta poÏirek! Vodo dobivam v keblu, tudi vina
mi daj poln kebel ali pa niã.« Gospodinja je zmajala z
glavo, ali da ne bi sivke razÏalila, ji izpolni voljo. Krava
se nagne in izprazni kebel. Nasledki so se kmalu poka-
zali. Jela je stra‰no brcati, rogoviliti in blazneti. Odtrgala
se je od jasli in divjala na plan. Tam je pobodla vsako
Ïivo in mrtvo stvar, potem pa se zvrnila vznak, pomolila
jezik iz gobca in vse ‰tiri noge od sebe in zaãela, izbu-
ljiv‰i zakrvavljene oãi, na vso moã grdo mukati, ruliti,
tuliti in rigati. Ljudje in Ïivali so pljuvali nanjo, gledaje
tako nakazno grdobo. Takrat se je porodil pregovor:
Pijan kakor krava. Ali vsi ljudje niso imeli pravice rogati
se sivki. Ona se je osramotila samo enkrat, pozneje ni
vina nikoli veã zaÏelela in prosila. O pijancu pa so trdi-
li z dobrim razlogom modrijani vseh vekov in narodov,
da se takrat izpreobrne, kadar se v jamo zvrne.

11.

Vranec je bil razumen in isker konj, ljubimec svo-

jega gospodarja, ki mu je usipal rad najlep‰ega ovsa, ko-
likor ga je pozobati mogel. Na hrano se ni nikdar niã
potoÏil, domislil se pa je, da dobiva premalo vina. Kadar
je ostal doma, se je moral zadovoljiti s samo vodo. Na

BES

e

DA

VINSKA MODROST

16

 

dolgem potu ali ob teÏkem delu mu je prinesel gospo-
dar kdaj tudi merico vina, da si je komaj grlo zmoãil.
Vranca je to jezilo, zaãel mu je oãitati skopost in nehva-
leÏnost. Dejal je: »Ljudje so tako veseli, kadar se ga na-
srkajo! Tudi jaz bi bil rad vsaj enkrat v svojem Ïivljenju
popolnoma sreãen. Prinesi mi ga toliko, da ga bom dosti
imel, saj te ne bom nikoli veã nadlegoval.« Gospodar,
dober moÏ, veli: »Ker mi sluÏi‰ zmerom zvesto in po
volji, bi bilo zame prav grdo, da ti te male pro‰nje ne
usli‰im.« Prinesel je polno vedro in ga postavil predenj.
Vranec ga hlastno poÏre in se upijani. Kakor drugim
pijancem, se je zme‰alo tudi njemu. Zarezgetal je vese-
lo: »Zdaj vidim, da me ima‰ res rad, ali ‰e veliko bolj
oãitno bi mi dokazal svojo ljubezen, da me vzame‰ k sebi
na voz. Krasno bi bilo videti dva taka korenjaka, kakor
sva midva, enega poleg drugega. Pa tudi to bi mi neiz-
reãno dobro delo, da bi mi zavidali vsi moji tovari‰i sreãi
in slavi.« Gospodar je ljubil ‰ale in mu izpolnil tudi to
Ïeljo. Z njegovo pomoãjo se je skobacal k njemu na voz
in dva ãila in moãna belca sta zadrdrala z njima na spre-
hod. Kmalu so ju zaãeli sreãavati razni konji iz vasi, ki so
peljali poljske pridelke domov. Vsi so se zgrozili, zagle-
dav‰i vranca na vozu, in se jeli rogati: »Fej te bodi, kaka
gnusna crkovina! Velik bahaã je bil mlinarjev vranec.
Gospodar ga je krmil bolje nego sebe, zdaj ga pa vleãe
na pogreb h konjedercu!« Te besede niso vranca niã raz-

BES

e

DA

VINSKA MODROST

17

 

Ïalile, ‰e veselil se jih je in se reÏal zadovoljno: »Znanci
zabavljajo, ker so mi nevo‰ãljivi.« Voz dojde tudi mesar-
jev ‰arec, njegov najbolj‰i prijatelj. Tudi on si je mislil,
da pelje gospodar crknjenega vranca h konjedercu, in je
zaãel bridko jokati in Ïalovati. Vranec se zagrohota in
veli: »Prismoda! Le poglej, da sem Ïiv. Z gospodarjem se
peljem zato, da pokaÏem sosednim kljusam, kako me
ljubi in ãasti in da sem veã vreden nego vse one skupaj
s tabo vred.« Modri ‰arec globoko vzdihne: »Bog se us-
mili, da sem moral uãakati tako sramoto. Do zdaj so nas
imeli ljudje za najbolj bistroumne Ïivali na svetu. Dos-
tikrat sem sli‰al, da smo pametnej‰i od marsikaterega
ãloveka. Odslej pa vem, da jim bomo rabili za sramoten
pregovor. Kadar bodo hoteli oãitati komu kako prav ve-
liko budalost in nesmiselnost, poreko brez dvojbe: Po-
glejte ga no, ta brglez je neumen kakor konj.« — Prero-
kovanje prebrisanega ‰arca se je izpolnilo.

12.

Ko je prebil Kristus svoj ‰tiridesetdanski post, je

hotel zapustiti pu‰ãavo, ali dolgo stradanje ga je tako
oslabilo, da se je komaj premikal, in zaãel je Ïe omedle-
vati. Trta, ki je rasla v samotnem skalovju, je videla to
trpljenje in Kristus se ji je smilil. Ponudila mu je svoje
grozdje, da se okrepãa. Kristus si je utolaÏil z njim Ïejo
in lakoto, blagoslovil trto in ji obljubil veãnost. V ne-
be‰kem raju ne bo nobenega pozemeljskega drevesa in

BES

e

DA

VINSKA MODROST

18

 

zeli‰ãa, za edino vinsko trto se ve, da bo zelenela, rasla
in rodila svoj Ïlahtni sad tudi na onem svetu v spomin
in nagrado, da je otela boÏjega sina iz smrtnih teÏav in
boleãin.

13.

Kristus in sv. Peter sta pri‰la o poletni soparici k

ubogemu kmetiãu in prosila daru. Usmiljeni moÏ jima
veli: »Kruha ali kakega drugega zaloÏka vama ne morem
dati, ker ga sam nimam, ali prinesel vama bom kozarec
dobre vode iz domaãega vodnjaka, da si ugasita Ïejo, ki
je huj‰a od lakote.« Za povraãilo mu blagoslovi Kristus
vodnjak in spremeni vodo v najbolj‰e vino. ReveÏ je za-
ãel krãmariti in bogateti. Kristus in sv. Peter prideta zo-
pet k njemu v podobi starih romarjev in ga prosita po-
Ïirka vina. Krãmarja pa je bil denar napuhnil in ga tako
utrdil proti siromakom, da se zadere nanju: »Ako sta
Ïejna, se napijta onele mlake. âe tekne koristnim kra-
vam, bo dobra tudi za tako malopridne vlaãugarje, ka-
kor sta vidva.« Kristus vzame rupi svoj blagoslov, vino
v nji se spremeni v mlakuÏasto vodo, ki se je gnusila lju-
dem in Ïivalim. Trdosrãnemu kmetiãu ni zalegel dosti
iztrÏeni denar, kmalu je bil bolj siroten nego prej, ker ni
imel na svojem zemlji‰ãu niti zdrave vode. Takrat je iz-
ustil Kristus ostro besedo, da bo zapustila sreãa vsako
krãmo, ki ne bo usmiljena proti ubogim. Za slabotnega
starca in bolnega reveÏa ni noben dar toliko vreden ka-

BES

e

DA

VINSKA MODROST

19

 

kor kupica dobrega vina. Kdor jima z njim postreÏe, se
sme nadejati boÏje milosti na tem in onem svetu.

14.

Ljudje so sezidali lepo cerkev in dejali zadovolj-

no: »Tukaj bomo odslej Boga ãastili.« Hudiã postavi po-
leg cerkve krãmo in veli: »Tukaj pa mene.«

15.

Potikaje se po svetu, je pri‰el hudiã h kmetu, ki ga

ni poznal in ga pogostil prav dobro z jedjo in vinom.
Hudiã ga vpra‰a, koliko mu je dolÏan. Kmet pravi: »Niã.
âe sem storil kaj dobrega, mi bo Ïe Bog povrnil.« Hudiã
se namrdne in veli: »Takih besed ne morem sli‰ati, po-
vraãilo ti bom dal jaz sam. Na, tu ima‰ patent za krãmo.
âe bo‰ toãil po‰teno, te ne ãaka mnogo dobiãka. âe bo‰
pivce sleparil, pa obogati‰ gotovo v desetih letih in mo-
rebiti ‰e prej.« Kmet vzame patent in naredi krãmo. Ker
te pravice ni imel nobeden drug kakor on, so dohajali
pit od vseh strani: podnevi in tudi ponoãi se je vse trlo
veselih gostov. Od kraja je krãmaril po‰teno, ko pa je
videl, da mu ostaja le malo dobiãka, je zaãel vlivati v
vino vodo. Zdaj si je hitro opomogel. Preden je preteklo
deset let, so ga ‰teli za prvega bogatina v vsi deÏeli, hu-
diãi pa za najbolj‰ega svojega prijatelja na zemlji. Po
smrti so pri‰li po njegovo du‰o vsi s svojim Luciferjem
vred in jo odnesli z veliko slavnostjo na dno pekla. Ista

BES

e

DA

VINSKA MODROST

20

 

ãast je doletela pozneje vsakega krãmarja, ki je prodajal
vodo za vino.

16.

Jako priden kmetiã je delal in delal, da bi se izko-

pal iz rev‰ãine, ali ves trud mu je ostal jalov in brezuspe-
‰en. V ti stiski je poklical hudiãa, da bi mu pomogel. Hu-
diã pride in veli: »Priskrbel ti bom sod Ïlahtnega vina, ki
se ne bo nikoli izpraznil. Tekel bo brez presledka do tvo-
je smrti. Napravi si krãmo in toãi vsakemu pivcu pol
vina in pol vode. Moja pijaãa je tako moãna, da ne bo
nihãe zapazil, da jo kr‰ãuje‰. Obogatel bo‰ prav hitro.
Ali to se ve, da ti ãarobnega soda ne morem darovati. Za
plaão mi bo‰ dal po smrti svojo du‰o. Verjemi mi, da ti
jo bom poloÏil v najgorkej‰o posteljo, ki se dobi v na‰em
preljubem peklu. Povej, ãe si zadovoljen?«

Kmet odgovori ves ginjen: »Kako bi mi prelepa tvoja

ponudba ne bila v‰eã! Na tako dobrega in resniãnega
prijatelja, kakor si mi ti, se nisem ‰e nikoli nameril, kar
sem na svetu. Ali, bratec dragi, mora‰ mi vsekako ob-
ljubiti, da bo‰ hodil tudi ti k meni pit, ker bi se mi pre-
hudo toÏilo brez tebe.« Hudiã mu to radovoljno oblju-
bi. Opomniv‰i ga ‰e enkrat, da ne sme prinesti nikomur
vina brez vode, odide in mu privali ‰e tisti veãer svoj
ãudoviti, neizãrpni sod vina.

Drugi dan je jel kmetiã krãmariti. Pivci so hvalili v en

glas njegovo vino, dasi je prilil vsakemu polovico vode.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

21

 

Vino jim je raãunal, vodo pa dajal zastonj. Po takem se
je pilo pri njem ne le bolje, ampak tudi mnogo ceneje
nego v drugih krãmah. Imel je zmerom toliko gostov, da
ni mogel vsem postreãi. Kadar je pri‰el hudiã, mu je na-
toãil ãistega vina, v katerem ni bilo ne kaplje vode. Hu-
diã ga je srkal v slast, ne sluteã krãmarjeve zvijaãe. Kme-
tiã je kmalu silno obogatel in Ïivel veselo in brez skrbi
za svojo du‰o. V svoji obilnosti ni pozabil cerkve in re-
veÏev in je ostal vedno poniÏen, krotak in prijazen proti
vsakemu ãloveku, da ni imel nobenega sovraÏnika, ki bi
mu bil zavidal in Ïelel kake nesreãe. Po prav lahki smr-
ti je stopil pred sv. Mihela, ki teÏka grehe in dobra dela
in sodi du‰e, ter mu razloÏil vse natanko, kako je Ïivel in
krãmaril. Sv. Mihel ne najde v njem nikakega smrtnega
greha in mu poda svojo mogoãno roko.

Takrat se oglasi hudiã in zahteva poleg dogovora krã-

marjevo du‰o. Sv. Mihel pa ga zavrne srdito:

»Ne blebetaj tako neumno! MoÏ ni toãil vsakemu piv-

cu pol vina, pol vode, kakor sta se bila zmenila. Ti si pil
pri njem vselej ãisto kapljico. âe si hotel, da bi me‰al
vino samo ljudem, tebi pa nosil nepopaãenega, bi mo-
ral to razloãno povedati, ko sta se pogajala, ãesar pa nisi
storil. Vajin dogovor si tedaj sam prestopil in mu vzel
veljavo. Drugim gostom je dajal krãmar resda pijaão, v
kateri je bilo komaj pol vina, ali jim ni zaraãunal nikoli
ne krajcarja za vodo. S tem ni ‰kodil ne svoji du‰i ne piv-

BES

e

DA

VINSKA MODROST

22

 

cem. Njim je ‰e prav veliko koristil, ker jih je obvaroval
greha, da se niso mogli upijaniti. Kdor hoãe ugrabiti ãlo-
veku du‰o, mora biti pametnej‰i od njega, kar pa ti nisi.
Poberi se in, dokler ne bo‰ imel bolj‰e pravice nego da-
nes, ne hodi me niã veã nadlegovat.«

17.

Krãmar je umrl in potrkal na nebe‰ka vrata. Sve-

ti Peter pride gledat, kdo je, in ga zapodi; dejal je, da Bog
ni ustvaril nebes za take posvetnjake in burkeÏe. MoÏ,
ki v peklo ni hotel iti, na svet pa se ni smel povrniti, po-
stavi pred nebesi krãmo in zaãne toãiti. Svetniki so ga
kmalu zapazili in jeli k njemu zahajati. Krãmar je znal
svoje goste izvrstno kratkoãasiti, pa ni ãudo, da se je zbi-
ralo pri njem vsak dan veã nebe‰ãanov. Mnogo jih je se-
delo, ‰e veliko veã pa jih je moralo stoje piti, ker je bilo
za toliko mnoÏico premalo klopi in stolov.

Sv. Peter naznani Bogu stra‰ansko pohuj‰anje, ki se

godi pred nebe‰kimi vrati. Bog se mu zagrozi s prstom
in ga pokara, smehljaje se: »Peter, Peter! Kaj toÏi‰ dru-
ge, ko si napako zakrivil ti sam. Da si dovolil krãmarju
priti v nebesa, ne bi bilo niã tega pohuj‰anja. Le hitro
pojdi in popravi svojo neumnost!«

18.

Ko se je vinstvo po svetu raz‰irilo, je potrebova-

lo nebe‰kega skrbnika in varuha. Sv. Peter skliãe svetni-
ke in jih vpra‰a, kdo bi hotel sprejeti to veliko in imenit-

BES

e

DA

VINSKA MODROST

23

 

no dostojanstvo in sluÏbo. Vsi so se v en glas branili, ker
so dobro vedeli, koliko greha bo pri‰lo iz vina, ki bi bilo
izroãeno njihovi skrbi. Sv. Peter veli: »Ker se nihãe za to
ãast ne oglasi, treba vadljati.« Prinesel je v obeh rokah,
da je komaj drÏal, cel kup kratkih slamic, med katere je
vtaknil eno dolgo, in rekel svetnikom: »Vlecite, kdor po-
tegne najdalj‰o slamo, bo moral biti ãuvaj, slab ali do-
ber, kakor ga bo volja: na sluÏbo mu ne bo pazil noben
preglednik ali vohun.« Vsak svetnik vzame slamico, naj-
dalj‰o izvadlja sv. Urban. On se razsrdi in veli: »Jaz bog-
me ne bom pospe‰eval pijanosti in razuzdanosti; grozd-
je bom gospodarjem tako varoval, da bodo lahko spra-
vili svoj dobiãek, velike posode ne bo treba omi‰ljati
zanj. Za eno dobro letino jih bo pri‰lo pet, kdaj tudi
deset slabih.«

Ker ni mislil zapustiti nebes zaradi te sitnosti, si je ‰el

iskat hlapcev, ki bi skrbeli po vseh vinskih deÏelah, da
trta ne bi mogla roditi nikjer predobro in preobilno, zla-
sti ne veã let zapored. V svojo sluÏbo je sprejel najhuj‰e
fante, ki so se nahajali na svetu. Ime jim je bilo: Pozeb-
ãev Pavel, PaleÏev Peter, Toãarjev Elija, Oblakov Jernej
in Tiãarjev Grega. Pavel se je trudil, da je trsje pozeblo,
Peter je po‰iljal na grozdje, ko je cvetelo (v drugi polo-
vici roÏnika), pogubljivi paleÏ, Elija ga je pobijal s toão,
Jernej mu je delal ‰kodo z oblaãnim in deÏevnim vreme-
nom in, kar je ostalo tem ‰tirim, so domalega vse pozo-

BES

e

DA

VINSKA MODROST

24

 

bali ‰korci, kosi in drugi ptiãi, katerih je napodil Grega
brez ‰tevila v vinograde. Tako se je godilo takrat in tako
je ‰e dandana‰nji. Neusmiljeni hlapci sv. Urbana so kri-
vi, da grozdje le malokdaj prav dozori in da so bogate
vinske letine skoraj ‰e bolj redke nego bele vrane.

Opomnja. Hlapci sv. Urbana se zovejo, kakor se vsak

lahko domisli, po svetnikih, katerih god se praznuje tiste
ãase leta, ko so trte in grozdje v najveãji nevarnosti, da
jih ne pokonãa vreme. Edini izimek je Tiãarjev Grega, ki
je dobil pridevek svoj od tod, ker se Ïenijo ptiãi po na-
rodni pravljici o sv. Gregorju.

19.

Kurent se je porodil med javorovim drevesom in

vinsko trto na prijazni Tr‰ki gori. Uboga, tamo‰njim Do-
lenjcem neznana mati je iskala zaman botrov svojemu
otroku. Obupno je zajeãala: »Ti ljudje so tr‰i od kamna.
Preljubi priãi mojega poroda, zeleni javor in cvetoãa
trta, usmilita se vsaj vidva nedolÏne sirote, bodita mo-
jemu Kurentu botra in dobra prijatelja, ako mi je na-
menjena smrt, preden si bo mogel ‰e sluÏiti s svojimi ro-
kami.« Javor in trta sta usli‰ala milo pro‰njo jokajoãe
matere in jo potolaÏila. Javor ji veli: »Naj si naredi tvoj
sin gosli iz mojega lesa. Pele mu bodo tako ãudovito
zvoneãe, lepo in ginljivo, da ga bodo vabili v bliÏnje in
daljne kraje, v kmeti‰ke koãe in gosposke gradove in
hranili bolje nego brata in prijatelja.« Vinska trta je de-

BES

e

DA

VINSKA MODROST

25

 

jala: »Jaz botra pa bom skrbela, da bo pri‰el povsod,
kjerkoli bo godel, na mizo bokal za bokalom za veselo
uÏivanje vsi dru‰ãini in tudi njemu. Zaklinjam se ti, dra-
ga mati, da Ïeja ne bo nikoli morila tvojega Kurenta.«

Kar sta botra obljubila, sta tudi po‰teno izpolnila. Pre-

den je ‰e dorastel, je slul Kurent za prvega godca v deÏe-
li in bil deleÏnik vsake gostbe in veselice. Ni mu treba-
lo pasti krav in ovac, niti potiti se na polju. Îivel je brez
Ïalosti in skrbi, brez truda in Ïuljev. Nihãe ni pojedel
toliko mastnih zaloÏkov, nihãe popil toliko kupic slad-
kega vina kakor slavni umetnik Kurent. Prvak vseh god-
cev je bil obenem tudi prvak vseh vinskih bratcev. Sta-
ro, jako verjetno poroãilo trdi, da so podedovali ne-
ugasno njegovo Ïejo godci vseh vekov in narodov in
tudi slovenski, in to brez razloãka, naj stanujejo in krat-
koãasijo svet na pisani deÏeli ali pa — v beli Ljubljani.

20.

Sv. Urban je vpra‰al prijatelja Kurenta, ãe je za-

godel ljudem Ïe vse pesmi in napeve, kar jih zna. Kurent
je dejal: »Vse, samo enega ‰e ne. Tega napeva pa zato ni-
sem hotel igrati, ker bi poslu‰alce tako razvnel, da bi
popili vse vino, ki ga imajo, prej nego v treh dneh in bi
se tako naskakali, da potem ‰tirideset dni ne bi mogli
niã plesati.« Sveti Urban zavrisne veselo: »Brate, pove-
dal si mi krasno novico. Zdaj vidim, da bi se moglo vsaj
to leto odpraviti pohuj‰anje, ki ga dela o svetem post-

BES

e

DA

VINSKA MODROST

26

 

nem ãasu vino in kar je z njim v zavezi. Lepo te prosim,
zagodi Slovencem najbolj‰o svojo kratkoãasno, da jim
poteãe vino Ïe pred pustom in bodo mirovali potem
vsaj do velike noãi.« Kurent obljubi prijatelju, da mu bo
Ïeljo izpolnil, dasi ga je nekoliko skrbelo. Pustno nedeljo
je jel hoditi od hi‰e do hi‰e, od vasi do vasi in gosti ro-
jakom tako burkastno in radostno, tako sladko in zape-
ljivo, da so pili, jedli, vriskali, peli in skakali noã in dan,
kakor da so pobesneli in zdivjali. Z vinom, peãenko in
potico so gostili vsakega brez razloãka, prijatelja in so-
vraÏnika, domaãina in tujca, beraãa in bogatina. Ostan-
ke so polivali in metali po tleh, da so se napasli z njimi
vsi psi in maãki, vsi vrani, krokarji in kragulji, kar jih je
Ïivelo takrat v dolenjski krajini. V svojem zamikanju in
odu‰evljenju bi bili dali ljudje ãloveku, da jih je prosil,
du‰o, srce in ãasno in veãno zveliãanje svoje. Kurenta so
iz neskonãne hvaleÏnosti in veselosti skoraj zadu‰ili z
burnimi objemljaji in zdravicami, katere je moral izpiti
na svoje in njihovo zdravje. Njegovi Ïeni, ki ji je tekel Ïe
deveti mesec, so dajali za cvrtje cele ko‰are jajc in cele
sode najslaj‰e starine, da bi se tolaÏila in krepãala z njo
v slabostih in teÏavah bliÏnje otroãje postelje.

Tako je pri‰el o splo‰nem pitju in petju, ukanju in ra-

janju najveselej‰i dan vsega leta, slavni pustni dan, ko se
naje in napije do sitega tudi tisti siromak, ki je trpel vseh
dolgih dvanajst mesecev Ïejo in lakoto. Ali to leto pustni

BES

e

DA

VINSKA MODROST

27

 

dan ni prinesel polnih miz ni kmetu ni gospodu, ni bo-
gata‰u ni reveÏu. V svojih brezumnih, dvodnevnih vese-
licah so pojedli, popili in zatratili Dolenjci vse, karkoli so
bili pridelali in priredili bolj‰ega. V kleteh in hramih
niso imeli veã ni kaplje vina, v Ïitnicah ni zrna p‰enice,
v svinjakih ni enega rilca, v kurnikih ni enega kopuno-
vega in puranovega kljuna. V tej prej‰nje ãase neznani
rev‰ãini so se popra‰evali obupno, kdo jim je zakrivil to
splo‰no bedo in sramoto. Od vseh strani je donel isti
odgovor, da je krivec vsi nesreãi hudomu‰ni Kurent, ki
je s svojimi vraÏjimi goslimi zme‰al ljudem pamet, da
niso mogli niã misliti na potrebe bodoãih dni, tednov in
mesecev. Srdita mnoÏica ga je zgrabila in obsodila, da ga
treba ‰e isti dan zabosti, truplo mu seÏgati in vreãi v
Krko, da ga odnese v daljni svet, ker ni vreden groba v
domaãi zemlji. Kazen se je izvr‰ila natanko tako, kakor
je ukazal razkaãeni narod. V nje spomin ‰e dandanes
Kurenta pustni veãer v nekaterih krajih zabadajo, v dru-
gih seÏigajo ali pa meãejo v bliÏnjo vodo. Kurentova
Ïena je porodila ‰e tisto noã in drugi dan je ‰la iskat z
detetom v naroãju jokaje predragega moÏa po vseh ce-
stah in ulicah, po vseh lokah in dobravah. Na isti naãin
ga i‰ãe vsako pepelniãno sredo ‰e dandana‰nji. Tako je
poginil stari Kurent, ali ta izguba se je brzo nadomesti-
la, kajti je podedoval njegov sin, mladi Kurent, jasni um,
goreãe srce in spretne prste svojega slavnega oãeta. Slo-

BES

e

DA

VINSKA MODROST

28

 

venske bajke in pustne ‰ege ne bodo dale, da bi se mu
pozabili godãevska umetnost, slana ‰aljivost in bistro-
umni domi‰ljaji, s katerimi se je znal re‰iti iz vseh stisk
in nevarnosti na tem in celo na onem svetu.

21.

Na‰i predniki niso pridelovali niã vina. Za ma‰e so

ga morali kupovati jako drago v daljnih deÏelah. Pri‰el
je k njim mlad, neznan beraã. Poleg stare svoje navade
so ga lepo sprejeli, pogostili in prenoãili. Pred odhodom
jim veli: »Bog vam plati! Za povraãilo va‰e dobrote vam
pu‰ãam tole dragoceno trto. Zakopljite jo tako pa tako
in prinesla vam bo neizmerno korist, da mi boste go-
tovo do smrti hvaleÏni. âez trideset let se vidimo zopet.«
To rek‰i, se beraã poslovi in odide. Ta trta je bila vinska;
ali na‰i dedje, ki je niso ‰e nikoli videli, so mislili, da je
nekak srobot, in so se smejali. Dejali so, da se od nje ni
nadejati nobenemu dobiãku in da ni za drugo rabo nego
kveãjemu za tepeÏkanje. Res ãudno je bilo to, da je ob‰lo
vsakega, kdor jo je prijel, neudrÏno hrepenenje, da bi z
njo koga udaril. Preden je minilo ãetrt ure, so si jo jeli
trgati eden drugemu iz rok in se z njo mlatiti. Hi‰nega
gospodarja pretep ujezi, da pograbi trto in jo vrÏe sko-
zi okno na cesto. Tam jo najdejo in pobero otroci in
zdajci se zaãno tudi oni napletati z njo. Nabijali so se,
dokler so vsi jokali in se zvijali od boleãin. MoÏ skoãi k
njim, jim vzame vraÏjo trto in jo da Ïeni z ukazom, naj

BES

e

DA

VINSKA MODROST

29

 

jo precej seÏge. Ona se zadere: »Zaradi tega spaka Ïe ne
grem netit ognja.« Gospodar zagrmi: »Mora‰.« Îena
neãe in neãe. Jela sta vpiti in se o‰tevati in prepir se je
konãal s tem, da je srditi moÏ uporno babo s trto prav
dobro namahal.

Zdaj se je domislila svoje neumnosti in rekla, kesaje

se: »Prav se mi godi. Da sem zagrebla trto po beraãevem
opominu, ne bi bila danes tepena.« ·e isti hip jo je nes-
la za hi‰o in jo zakopala v rahlo zemljo, kakor jo je po-
uãil neznani tujec. Trta se je prijela in rodila obilo grozd-
ja. Iz ene je pri‰lo sãasoma mnogo stotin trt; Dolenjci so
naredili vinograd do vinograda; v dveh desetkih let ni
bilo nobene gorice veã brez trsja in vinskega hrama,
brez veselih pivcev in pevcev, brez samopa‰nih ‰al in
hrupnih kratkoãasnic. Mnogo vina se je popilo doma,
prebitek se je prodal Gorenjcem in cerkvam po vsi deÏe-
li. Mnogo koristi je prineslo vino dolenjski krajini, obe-
nem pa tudi mnogo grdih napak in nerodnosti. Kakr‰na
je mati, taki so radi tudi otroci. S trto so pri‰li v Dolenj-
ce pretepi, ‰e stokrat huj‰e boje pa je vnemal povsod
njen razposajeni, vrtoglavi zarod.

âez trideset let se je beraã vrnil in Dolenjci so ga spre-

jeli s tako ãastjo, kakor bi se bil oglasil pri njih sam du-
najski cesar ali rimski papeÏ. Napravili so mu gostbo, ki
se je vr‰ila brez presledka ‰tirinajst dni in noãi. Da ni
manjkalo peãenke, so se izpraznili vsi kurniki in golob-

BES

e

DA

VINSKA MODROST

30

 

njaki. Namesto majolik so stali po mizah kebli, in kupice
so namestovali pivcem korci in lonci. Tako burnega in
neskonãnega veselja ni uãakala dolenjska stran ‰e nikoli,
odkar jo je Bog ustvaril. Vsa grla so ohripela od glasnega
petja in vriskanja, vse noge so ope‰ale in otrpnile od
neprestanega skakanja in pribijanja. Beraãa so hvaleÏni
Dolenjci skoraj zadu‰ili s poljubovanjem in objema-
njem. Vsi od prvega do poslednjega so pili z njim bra-
tov‰ãino in veã nego stokrat se jim je moral zakleti, da
bo ostal do smrti pri njih. Obetali so mu in se rotili, da
bodo skrbeli zanj bolje nego za svoje oãete in matere,
Ïene in otroke. MoÏ je bil od tolike ljubezni in sreãe gi-
njen, da je jokal kakor otrok.

Îal, da so jeli tako hitro siliti na dan pogubljivi ‰kratci,

ki se skrivajo in preÏe v vinu na lahkomiselne veseljake.
Preden se je gostba konãala, so jele leteti zadirãne bese-
de, zabavljice in psovke; obãa sloga se izprevrÏe v obão
neslogo, bratovska prijaznost v peklensko sovraÏnost.
Za hudimi besedami so pri‰li kmalu ‰e huj‰i udarci, ve-
selo zbirali‰ãe se spremeni v toÏno, krvavo boji‰ãe. Brez
teÏkih ran ni ostal noben pivec, niti beraã, katerega so
slavili. Pijani negodniki so mahali po njem od vseh stra-
ni, dokler je slabotni starãek onemogel in se zgrudil
mrtev na zemljo. Tako povraãilo je prejel od Dolenjcev
njihov najveãji dobrotnik in prijatelj, zato ni ãudo, da je
vzel Bog z njih vinstva svoj blagoslov in da so zdaj mno-

BES

e

DA

VINSKA MODROST

31

 

go veãji reveÏi nego Gorenjci, ki ne pridelujejo niti kap-
lje vina.

22.

Na Dolenjskem je bila silna povodenj. Sava in

Krka, Mirna in Temenica so stopile ãez bregove in zalile
vse doline in tudi niÏje gore. Ljudje so zveãine potonili;
tisti, ki so se re‰ili na kak visok hrib, so poginili od straha
in lakote. Îiv in zdrav je ostal samo en ãlovek, StraÏan
Lovre. Pobegniv‰i v Gorjance, je na‰el vinsko trto in jo
milo prosil, naj bi mu pomagala. Trta je dejala: »Ker
ima‰ vame toliko zaupanja, bilo bi grdo, ko te ne bi ho-
tela usli‰ati, ali brez pogoja ne pomagam nikomur. Ro-
dila ti bodem vsak dan toliko grozdja, da ne bo‰ trpel
niã lakote in si bo‰ Ïivljenje lahko ohranil, dokler upa-
de voda in si bo‰ mogel za potrebno jed skrbeti sam. Za
to dobroto pa se mi mora‰ zakleti v ime svoje in vseh
svojih naslednikov, da bo‰ ljubil mene in mojega sina
bolj nego vse druge zemeljske sadeÏe in darove in da
bo‰ odredil v ti ljubezni tudi svoje otroke in vnuke. Sa-
dil me bo‰ povsod, brez razloãka, ãe je kraj zame pripra-
ven ali ne: torej ne le na pri sojnih goricah, ampak tudi
v mokrih niÏavah, kjer me bo poparila slana, na visokih
hribih, kjer bom pozebla, v hladnih jarkih, kjer ti ne
bom mogla dati sladkega grozdja, in na strmih rebrih,
kjer mi bodo odna‰ali prst nalivi in hudourniki. Z mano
se bo‰ bavil in ukvarjal, ãe bo‰ imel tudi ãez glavo dru-

BES

e

DA

VINSKA MODROST

32

 

gih potrebnej‰ih opravkov, ki bi ti prinesli veã dobiãka
od mene. Bo ti kazalo, da si prikupi‰ k svoji kmetiji kak
travnik, gozd ali njivo, ali ti ne bo‰ smel poslu‰ati svoje
pameti, nego bo‰ potro‰il zadnje svoje krajcarje za ko-
sec vinograda, dasi bo‰ imel od njega veã izgube nego
dohodka. Moje vino bo‰ hodil pit ob praznikih in delav-
nikih. Vest te ne bo smela niã gristi, da bo‰ zanemarjal
zaradi njega boÏjo sluÏbo in svojo rodovino. Kadar te bo
pritisnila sila za denar, bo‰ prodal raj‰i vsako drugo
stvar, tudi zadnjo srajco, nego preljubo svojo vinsko go-
rico. Pri polni majoliki se bo‰ kratkoãasil v svojem
hramãku pozimi in poleti s prijatelji in ljubicami, ãeprav
bo‰ dobro vedel, da bo‰ zapravil s temi veselicami ves
svoj imetek: hi‰o, kmetijo, vinograd, pamet in du‰o svo-
jo. Prisezi, da bo‰ izpolnjeval vestno in natanko te pogo-
je. Ali gorje tebi in tvojim naslednikom, ako jih presto-
pite! Vse vode se bodo napele in poplavile ne le ravni-
ne in doline, ampak tudi najvi‰je gore. Iz valov ne bo
moãi nikamor pobegniti, brez milosti bo moral pogini-
ti ves dolenjski rod.«

Ubogi Lovre, ki se je bal smrti, ni pomislil, kako po-

gubni so ti pogoji, in je prisegel vse tako, kakor mu je
velela trta. Re‰il si je s tem res Ïivljenje, ali nakopal je
brez ‰tevila nadlog in rev svojim naslednikom. Poleg
prisege, ki jih veÏe, jim mora biti vinstvo prva in glavna
skrb in zabava, zaradi njega zanemarjajo polje in Ïivin-

BES

e

DA

VINSKA MODROST

33

 

stvo, obrt in trgovino. Od tod izvira vsa njihova uboÏ-
nost in nesreãa. Modri moÏje jih zaman uãe, da bi se
poprijeli umnej‰ega gospodarjenja. Oni v odgovor ki-
majo z ramami in vele: »Vse ni za vsakega; kar bogati
Gorenjca in ·tajerca, ne bi koristilo Dolenjcem, temveã
jih ugonobilo. Vsekako je stokrat bolje in pametneje, piti
cviãek in stradati, nego izneveriti se dedovi prisegi in —
utoniti!«

23.

Ko se je odtekla voda, je zapustil StraÏan Lovre

goro in zaãel po malem zopet kmetiti. Zemlji‰ãa je zdaj
imel za sto gra‰ãin, a zdelo se mu je na svetu stra‰no
pusto in Ïalostno, ker je bil tako sam, brez Ïene, brez
znancev, brez ãloveka, s katerim bi se mogel kaj pome-
niti. Silno se je torej obveselil, ko je zagledal godca Ku-
renta. Povabil ga je v svojo hi‰o in pogostil, kar ga je naj-
bolje mogel. Kurent ga vpra‰a, kako Ïivi. Lovre veli: »Za
vse drugo, hvala Bogu, prav dobro, ali toÏi se mi po
dru‰tvu, najbolj pa po rodovini, ker nimam ne Ïene ne
otrok.« Kurent ga potolaÏi: »V beli Ljubljani je toliko
deklet, da roditelji ne vedo, kam z njimi. âe hoãe‰, poj-
dem precej tja, pa jim bom zagodel tako lepo pesem, da
se bodo usule vse za menoj. Pripeljal jih bom sem, da si
izbere‰ nevesto po svoji volji.« Lovre je bil jako zado-
voljen s to ponudbo in je dejal: »Le hitro hodi, kajti sam-
‰ãina mi Ïe preseda.«

BES

e

DA

VINSKA MODROST

34

 

Kurent se dvigne in odide. Lovre pa je zaãel premi‰-

ljevati, kako nevesto bi si izvolil. Modroval je takole:
»Moja Ïena bo mati novemu dolenjskemu rodu in ple-
menu. Biti mora torej taka, da mi bo rodila zdrave otro-
ke, krepke sinove in lepe hãere, vendar pa ne sme biti
niti prevelika niti premoãna. Veliko babo je Ïe grdo vi-
deti, ljudje ji pravijo konjska smrt in se ji rogajo. Pre-
moãna pa bi me lahko strahovala in nemara kdaj tudi
otepla, ãesar me obvarujta sam Bog in sveti Lovrenc.
Raj‰i bi poginil ta hip, nego uãakal tako sramoto. Moja
bodoãa Micika ali Anãka bodi lahka kakor mlada srni-
ca, gibãna kakor vrtavka, brza in spretna kakor na ‰krip-
cih. Beli koÏi gre po svetu velika slava, ali jaz je ne ma-
ram. Beloliãnim ne di‰i delo na polju, ker se boje, da bi
ogorele. Jaz pa zahtevam pridno babnico, ki se ne bo
stra‰ila sonca in pota in nobenega posla. Tudi je beseda
vseh modrih moÏ, da so rjavke veliko bolj trdne in zdra-
ve nego mehkuÏne belke. Na vsak naãin si moram do-
biti zaroãnico, ki bo lepo okrogla in rejena. To ugaja
oãem in srcu, pa je tudi koristno in potrebno. Jaz sam
otrok ne morem dojiti; moral bi jim poiskati, ako ne bo
baba za niã, dojnice, ali v ti samoti je ne iztaknem, ãe bi
se stokrat na glavo postavil. Nosek bo morala imeti Ïena
prav prav majhen, mene je Bog preobilno obdaril. Med
oãmi in usti mi je narasla taka strahotna kumara, da so
me hodili fantje draÏit pod okno s pesmijo: ,Nos ima ka-

BES

e

DA

VINSKA MODROST

35

 

kor kopito, — ki nikdar ni tobaka sito.’ Gospoda ljubi ve-
liko oko, jaz pa neãem, da bi bila moja Ïena podobna
volu. Oãi bo drobnih kakor brinje, ali bistrih in svetlih,
ki mi bodo znale migljati in me gledati tako priliznjeno
in zaljubljeno, da mi bo kar srce trepetalo od rajske ra-
dosti in zadovoljnosti. Îe od nekdaj se mi gnusijo usta,
ki se odpirajo na ‰iroko od u‰esa do u‰esa kakor lesa ali
podna vrata. Kakor oãi in nos moje Ïene, bodo majhna
tudi njena usta, ustnice pa rdeãe kakor jagode in tanke
kakor papir. Veãkrat sem sli‰al, da so taka usta rada Ïej-
na in da se jih drÏi grlo, ki je ‰iroko kakor rokav. Jaz pa
pravim tako, da je slab moÏ tisti, ki ne privo‰ãi svoji Ïeni
toliko vina, kolikor ga hoãe popiti. Zdaj pa ‰e nekaj. Ne-
vesta mi bo pri‰la s Kurentom. Dekleta, ki hodijo po
svetu za godci, se ne morejo ‰teti za svetnice, ali kaj za
to? Tercijalke si niti ne Ïelim, po‰tena pa je lahko tudi
dobrovoljka. Treba mi bo dobro paziti in izbrati tisto, ki
bo najbolj srameÏljiva. Razuzdanke ne vzamem za ves
svet, Ïe zato ne, ker bi mi porodila in vzgojila cigansko
svojat, pred kakatero bi vsi po‰teni ljudje pljuvali. Zdaj,
ko sem vse potrebe in okolnosti svoje Ïenitve tako do-
bro premislil, smem za trdno upati, da mi bo pomagal
tudi Bog, ki pravijo, da Kranjca nikoli ne zapusti: ãe ni
laãen, je pa Ïejen.«

StraÏan Lovre se je o ti ba‰ ne duhoviti ‰ali veselo za-

smejal in jel hrepeneãe gledati proti Ljubljani. Kurent je

BES

e

DA

VINSKA MODROST

36

 

po‰teno izpolnil, kar je obljubil. Grede gor in dol po
ljubljanskem trgu, je privabil s ãudovitimi svojimi gos-
limi celo vojsko deklet iz mesta, predmestja in z deÏele.
Ko se mu je zdelo, da jih je dovolj, se je z njimi napotil
na Dolenjsko. Godel jim je tako sladko, milo in zapelji-
vo, da se nobena ni domislila, da se je treba vrniti do-
mov. Zapaziv‰i jih, skoãi Lovre v grmovje nad cesto, da
bi jih skrivaj videl, gledal in ogledoval. Lepe so bile do
malega vse, ali to mu ni bilo kar niã pogodu, da so se
stiskale tako oãitno okoli Kurenta, poskakovale kakor
razposajeni fantje in se ‰iroko in na ves glas smejale in
grohotale. Îe je zaãel obupovati, da si bo na‰el nevesto
v Kurentovem krdelu, kar opazi kakih dvajset korakov
zadaj deklico, ki je ‰la sama zase in si zakrivala desno
lice in oko z robcem. Lovre veli: »Zdaj mi deklice ne bo
treba veã iskati. Mimo mene gre krasotica, ki je v obraz
in Ïivot vsa taka, kakr‰ne si Ïelim, obenem pa srameÏ-
ljiva in bojeãa.« Srãno stopi k nji, jo prime za roko in ji
veli: »Pojdi z mano, bodi moja Ïena! Imela bo‰ pri meni
kruha in vina, kolikor bo‰ hotela.« Dekle zakliãe veselo:
»Kaj tudi vina?! Tega se ne bom nikoli branila, ali s tabo
pa vendar ne morem iti.« Lovre se zaãudi: »I zakaj pa
ne?« Ona se zardi in mu za‰epeta: »Zato, ker bi me bilo
preveã sram, ko bi ‰la v‰tric. Hodi ti zmerom kakih de-
set korakov pred menoj, saj bom dobro gledala, da se ne
bova zgre‰ila in izgubila eden drugemu.«

BES

e

DA

VINSKA MODROST

37

 

Tako si je dobil StraÏan Lovre nevesto in mater vsem

na‰im dolenjskim rojakom. Ta sreãna deklica je bila Ov-
betova Micika, ki se je porodila v ljubljanskem pred-
mestju. Izvedenci trdijo, da so podedovale nje svojstva
tudi naslednice, da so vse prave Dolenjke lahke, gibãne
in spretne, v obraz rjave, majhnih oãi, ust in nosa, v ve-
denju svojem pa ljubeznive in vselej vsaj kolikor toliko
srameÏljive. Z robcem si menda ‰e zdaj rade zakrivajo
desno lice in oko in tudi vinska Ïeja jih baje malokdaj
popolnoma zapusti. Ali na Dolenjsko se je doselilo in
zme‰alo z domaãini veliko gorenjskih, ribni‰kih in dru-
gih slovenskih in neslovenskih ljudi, po katerih so se
prvotni deÏelski obrazi in nravi mestoma Ïe moãno po-
paãili ali vsaj predrugaãili. Ta narodna zmes je zakrivi-
la, da se dobi dandanes ob Krki in Temenici dovolj ve-
likih, moãnih in nerodnih bab, v katere se ãlovek le s
teÏkim srcem zaljubi. Iz istega vzroka pa se nahajajo
zdaj sem pa tam tudi take Ïenske, ki ne jokajo preveã,
ako ne popijo ves dan niti kaplje vina. O dveh starkah se
celo govori, da ga nista ‰e nikoli pokusili, kar sta na sve-
tu, ãesar pa jaz iz prav dobrih razlogov ne verjamem.

24.

Na Dolenjskem je gospodoval sila bogat grof.

Imel je trideset kleti, v vsaki po trideset sodov vina, Ïi-
vine, denarja in zemlji‰ã pa toliko, da jim ‰tevila sam ni
vedel. Hãi se mu je porodila samo ena, ime ji je bilo Ka-

BES

e

DA

VINSKA MODROST

38

 

trica. Deklica je prosila oãeta, naj jo omoÏi. Grof privo-
li in ji ugane za doto vse Podgorje, z ene strani od Save
tja do RoÏnega dola, z druge od hrva‰kega Samobora pa
tja do belokranjskega Semiãa. Njegove dobrote se itak
Katrica ni mogla veseliti, kajti je izustil stra‰no besedo,
da mora snubaã, preden jo odvede na svoj dom, pojes-
ti vso Ïival, ki se mu redi v hlevih in svinjakih, v ovãar-
nicah, kurnikih in golobnjakih, in popiti do zadnje kap-
lje vse vino, ki mu leÏi v tridesetih kleteh. âe ne bo mo-
gel tega storiti, mu bo odsekal brez milosti glavo. Vsi
mladeniãi, bogati in revni, Ïlahtni in kmeti‰ki, so zaÏe-
leli lepe Katrice in rodovitega Podgorja, ali nihãe se ni
usodil, da bi pri‰el v grad in jo snubil. Dolenjci, ki se niso
‰e nikoli za nobeno drugo reã popolnoma zloÏili, so
trdili v en glas, da Bog ni ustvaril ãloveku grla in Ïelod-
ca, ki bi zmogla toliko jedi in pijaãe.

Nad Savo blizu Vaã pa je Ïivel takrat Telebanov Pon-

gre. Ta Pongre je bil takov korenjak, da ga vsa vas ni mo-
gla ustrahovati. Delal je za deset drugih, jedel za sto,
popil pa za tisoã. Pravzaprav so ljudje tako govoriãili,
dokaza niso imeli nobenega. On sam je trdil, da ‰e ni bil
nikoli sit in nikoli pijan in da bi pouÏil lahko vse, kar bi
videl.

Katrica je zvedela, kakov junak je Pongre, ter mu po-

roãila, naj pride ponjo, ker ga ljubi. On se obveseli in jo
gre snubit. Grofu se je grozno za malo zdelo, da bi imel

BES

e

DA

VINSKA MODROST

39

 

kmeti‰kega zeta, vendar mu obljubi hãer, kajti uverjen
je bil, da ne bo mogel izpolniti pogoja. Ukazal je hlap-
cem in deklam, naj zaãno kuhati, peãi, cvreti in toãiti.
Pongre sede. Sline so se mu cedile kar curkoma, kajti od
pota in vroãine je bil silno Ïejen in laãen kakor volk.
Katrica stopi k njemu in ga milo gleda in opominja, naj
napne vse svoje moãi, da ne pogubi sebe, svoje slave in
njene sreãe. Tega Pongretu ni bilo treba praviti. Preden
se je spekel zanj drugi vol, je bil Ïe prvi pojeden; jag-
njiãke, purane in kopune pa je prigrizoval kakor drugi
ljudje kosce kruha. Vina ni maral piti iz kupice, morali
so mu prinesti kebel, ki je jemal devet bokalov. Pol go-
veje ãrede je poruãal za zajtrk, drugo polovico za pred-
juÏnik. Opoldne se je lotil prascev. Za veãerjo so ostale
le tri borne ovce in nekoliko gosi. Grofovo kapljico pa je
pocedil, da ni vedel kdaj. Nobena rupa ne poÏira tako
hlastno vode, kakor je poÏiralo njegovo vite‰ko grlo
potoke vina, s katerimi bi se bila napojila lahko vsa do-
lenjska krajina. Ko je oglodal vse kosti in si oblizal prste,
se je zama‰il z ajdovim otepom, potem pa sedel s Katri-
co v koãijo in vriskaje pognal konje proti Podgorju.

Grof se je stra‰no jezil, da je izgubil hãer in Podgorje

in dobil za zeta robatega Vaãana. Zbral je veliko vojsko
biriãev in hlapcev in jo poslal za koãijo, da bi Pongreta
ubili. Ko zagleda Katrica preganjalce, se je jela ihtiti in
javkati: »Gorje nama, ‰e danes bova oba mrtva, ti od

BES

e

DA

VINSKA MODROST

40

 

meãa grofovih hlapcev, jaz pa od neskonãne Ïalosti, da
te bom izgubila. Poglej, vojska je Ïe pod klancem, skoro
naju bo do‰la.« Pongre veli smeje se: »Preljuba Ïena, ne
boj se!« To rek‰i, izdere zama‰ek in zdajci bruhne iz nje-
ga velikansko jezero, ki zalije in utopi vso vojsko grofo-
vih hlapcev in biriãev.

Sreãno sta dospela Ïenin in nevesta v svoje Podgorje.

Tam si je sezidal Pongre v go‰ãavi vas, ki se imenuje v
spomin njegov ‰e dandanes Pangrã grm. Njegovi nas-
ledniki so na‰i krepki in po‰teni Podgorci. Kakor njihov
ded slove tudi oni, da so najbolj‰i jedci in pivci, obenem
pa tudi najpridnej‰i in najjeklenej‰i delavci na vsem
Dolenjskem.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

41

 

II. POGLAVJE

UGANKE

• Iz koÏe je pri‰el, nima koÏe, za koÏo leze? (Vino.)
• Pri nas imamo fabriko, v kateri delamo iz lesa cuker,

iz cukra blato, iz blata zlato, v zlatu pa se hudiãek za-
redi, ki se rad v glavo zakadi? (Trs, grozdje, mo‰t, rume-
no vino, pijanost.)

• Mati je bila slaba, da brez palice ni mogla stati, pa je

rodila junaka, ki ves svet premaga? (Trta, vino.)

• Pod goreãim hribãkom studenec teãe, najraj‰i ga pijo,

kadar nima niã vode? (Rdeã nos, vinska pijaãa.)

• SovraÏniku ‰e nikoli nisem niã Ïalega storil, prijatelja

pa sem Ïe marsikaterega umoril, kdo sem? (Vino.)

• Ajda me vsi ãaste, kr‰ãenega me pa dostikrat ‰e terci-

jalke zaniãujejo? (Vino brez vode in z vodo zme‰ano.)

• Sem lahak, da me vsak otrok zvrne; ãe se ãloveka pri-

mem, pa dobim teÏo, da ga ni korenjaka, ki pod njo
ne bi omagal? (Vino v steklenici, pijanost.)

• Sem fantiã mlad, ‰e ne leta star, pa uÏugam vsakega

junaka? (Vino.)

BES

e

DA

VINSKA MODROST

42

 

• Vrabiã ima gnezdo na sredi drevesa, mladiãki pa v vrh

sfrãe in drevo podero? (Vino v trebuhu, pijanost, ki ãlo-
veka vrÏe.)

• Oãe je bingelj-bingelj, sina pa kliãe cingelj-cingelj?

(Grozdje, ki binglja na trti, vino, ki se kliãe cingljaje na
kupico.)

• Potok v brezno pada, iz brezna pa iskre v glavo lete?

(Vino, pijanost.)

• Jaz sem tako dober, da ga nosim, v zahvalo me po tleh

meãe, pa mu vendar ostanem prijatelj? (Vino in pija-
nec.)

• V leseni hi‰i leÏi, v stekleni gorí, v meni nori? (Vino,

sod, steklenica, ãlovek.)

• Kdo objema ljubãka, pa se ga z roko niã ne dotika?

(Pivec, kupica, vino.)

• Jaz sem ãuden popotnik: navzdol teãem, pa na vrh

pridem? (Vino, grlo, glava.)

• Pri nas imamo junca, ki je v velikem hlevu krotak ka-

kor jagnje, v majhnem pa hud kakor vrag? (Vino v
sodu in v steklenici.)

• Katera Ïival ãloveku niã ne stori, ãe je zunaj, ako pa

noter pride, pa ga rada pobode in v gnoj vrÏe? (Vino,
dokler se ne pije, in potem, ko je popito.)

• Mati je iz zemlje pri‰la, sin pa v zemljo zakoplje? (Trta

in vino, ãe se preveã pije.)

BES

e

DA

VINSKA MODROST

43

 

• Mati zakopana, oãe obe‰en, sin po svetu hodi pa lju-

di moti? (Trta, grozdje, vino.)

• Mati stoji, sin visi, vnuk pa teãe? (Trta, grozdje, vino.)
• âe me ni, me Ïeli, ãe me dobi, me udu‰i? (Pijanec,

vino.)

• V okroglem turnãku ãepim, vsako srce razveselim?

(Vino v steklenici.)

• Vsakega cesarja ustrahujem, reveÏem pa se me ni tre-

ba niã bati? (Vino, ki reveÏem zato ni nevarno, ker ga ni-
majo.)

• Pri nas imamo ãudnega voliãka. âe ga izpustimo, nam

zleze v zemljo, ãe ga zadu‰imo, pa nam skoãi v glavo
in nas pobode? (Vino.)

• V temnici leÏim, odre‰enja si Ïelim, ko mi odpro, me

pa poÏro. Tako sem zmerom reveÏ, pa niã ne vem, da
sem? (Vino v sodu in na mizi.)

• V leseni hi‰i sem bolj miren nego jagnje, v ko‰ãeni pa

huj‰i nego volk? (Vino v posodi in v ãloveku.)

• Veã ko sem je ujel, manj je je bilo na oãi, kaka Ïival je

bila? (Vinska kapljica.)

• Pobodem brez rogov, poderem brez rok, ubijam lju-

di brez kazni, delam ‰e brez ‰tevila drugih grehov in
se niã ne kesam, pa vendar ne bom pogubljen? (Vino.)

• âe ga premagam jaz, oba stojiva, ãe premaga on

mene, pa pade z mano vred? (âlovek, vino.)

BES

e

DA

VINSKA MODROST

44

 

• Oãe je bil obe‰en, sina pa so za Boga spoznali? (Grozd-

je, vino v sv. zakramentu.)

• Dokler sem cel, me vsak otrok pokonãa, kadar pa me

iz koÏe denejo in razmesarijo, postanem hrust, da ves
svet premagam? (Grozdje, vino.)

• Jaz sem najveãji hudodelec na svetu, pa me vendar

tako ãaste, da se brez mene ne opravi nobena ma‰a?
(Vino v sv. zakramentu.)

• Mati ima krempeljce, sin bradavice, sinov sin pa roge

in marsikoga pobode? (Trta, grozdje, vino.)

• Fant junak, starec za devet junakov? (Novo in staro

vino.)

• NedolÏen sem bil obe‰en, poteptan in zaprt; ko so me

izpustili, sem bil najveãji gre‰nik, pa so me vsi ãastili
in niso mogli prebiti brez mene na nobeni svatbi in
veselici? (Grozdje, vino.)

• Martinãek cviãek, Urbanãek pijanãek? (Ob sv. Marti-

nu ima vino ‰e mnogo manj moãi nego o sv. Urbanu.)

• Kjer je cukrãek, tam je Jakelj, praznik pa se s kislico

pari? (Sladko vino je tudi moãno ali jako [»Jakelj«], kislo
pa vselej prazno.)

• Zjutraj Martinãek, zveãer pa Jurãek? (Kdor zaãne vino

Ïe zjutraj piti, je zveãer pijan in neumen.)

• Pri Urbanãku je kosil, pri Jurãku pa veãerjal? (Isti po-

men.)

BES

e

DA

VINSKA MODROST

45

 

• Mati, ki ima troje oãi, najbolj‰e otroke rodi? (Trta rodi

najbolj‰e vino, ako se ji puste, kadar jo obreÏejo, samo tri
oãesa.)

• Jaz sem hladan. Kogar zebe, naj pride k meni, da ga

pogrejem? (Dobro vino.)

BES

e

DA

VINSKA MODROST

46

 

III. POGLAVJE

PREGOVORI, GOVORICE IN BESEDE*

1.

Vinska gorica je lepa, ali potratna ljubica.

• Tri reãi razvesele najbolj srce in oko: lepa Ïenska, lep

konj in lep vinograd.

• Trta iz pota poganja in grozdje na Ïuljih zori.
• Vinograd pa potrebuje trojno vlago: deÏ, roso in pot.
• Kdor hoãe, da bi mu vinograd kaj rodil, mora iz nje-

ga devetkrat pajke pregnati. (V vinogradu je devet glav-
nih del: rez, vez, kol [genetiv: koli], kop [dvakrat] itd.)

• V vinogradu je delo veselje, ne pa teÏava.
• Dober vinograd delajo tri reãi: sadeÏ, lapor in sonce

(Ïlahtna trta, laporasta zemlja in kraj, ki ga obseva od
jutra do veãera sonce).

• Tudi za dobro vino so tri reãi potrebne: letina, shram-

ba in starost.

• Kakr‰na je posoda, tak je duh.

* Opomnja. Mnogi mislijo, da so Dolenjci po otroãje labkomiselni in

zamorjeni pijanãki in obenem najbedastej‰i vin‰ãaki na svetu. Tem
strogim sodnikom priporoãam in posveãujem to poglavje, v katerem
sem zbral, kolikor je bilo moãi, dolenjske nazore o vinstvu, vinu in
krãmah. Morda jih pouãi, da se motijo. J. T.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

47

 

• Kakr‰en je gospodar, taka je posoda.
• Du‰ãasta posoda gospodarja toÏi.
• Kdo bo jedel ‰truklje, ki se prineso na mizo v kahli —

kdo bo pil vino, ki se nataka iz neãedne posode?!

• Gospodar, ki devlje vino v smrdljiv sod, in gospodinja,

ki spravlja kruh v gnojni ko‰, sta brat in sestra.

• Dober gospodar proda raj‰i posteljo izpod sebe nego

zaslajen (zaÏmahan) sod.

• Kadar je pri nas najslab‰e vino po pet goldinarjev, se

dobi najbolj‰e lahko po sedem goldinarjev. Ta mali
razloãek v ceni je glavni vzrok, zakaj se drÏe na‰i ljud-
je stare navade.

• Dajte nam Ïeleznice, da se bo dobro vino moglo do-

bro prodati, pa boste videli, kako hitro se bo izuril
Dolenjec za umnega vin‰ãaka. (Obãa govorica vseh
pametnih gospodarjev.)

• Mi rabimo zdaj vinske maline, katerih niso poznali

spredniki na‰i, vinogradi se gnoje ãedalje bolj, jeli
smo kasno trgati, zasajati Ïlahtnej‰e trte in mnogi so
vpeljali ‰e razne druge koristne novice — kako tedaj
nam morejo oãitati tujci, da niã ne napredujemo?
(Praviãna toÏba!)

• Najbolj‰i prijatelj bi bil Dolenjcem tisti, ki bi jim po-

konãal vse vinograde. (âuje se dostikrat zaradi mnogih
slabih letin in tudi zategadelj, ker se zanemarijo marsik-
daj rädi vinstva najnujnej‰a poljska dela.)

BES

e

DA

VINSKA MODROST

48

 

• Trta je svet sadeÏ (zaradi vina v sv. zakramentu).
• Trta rodi perje — delo pa grozdje.
• Trta mora imeti eno oko veã nego ãlovek.
• Grunt je za trto privezan.
• Kadar vino slabo obrodi, pravijo: Bog ga je dal! O do-

bri letini pa se hvalijo ljudje: Mi smo ga pridelali.

• Tudi dvakrat zakopana mati rodi dobre otroke. (Za-

grobana trta.)

• Vinograd pravi: Primi se me, ãe ne, se bom prijel jaz

tebe.

• âe ne bo‰ osvinjal (narod rabi krepkej‰o, ali ‰e gr‰o be-

sedo) vinograda, bo osvinjal vinograd tebe. (Pravijo
tisti, ki gnoje gorice kakor polje z Ïivinskim gnojem.)

• Vinograd potrebuje delo, ne pa gnoja. (Trdijo taki, ki

ne gnoje niã.)

• Vinograd potrebuje veã dela nego gnoja. (Govore gos-

podarji, ki slove za posebno pametne. Gorice gnoje, ali ne
z Ïivinskim gnojem, ki se jim zdi premoãan, nego s kako
bolj lahko reãjo, ki poãasi gnije, n. pr. z listjem, rezino,
koruzno slamo, papeÏevo repico i. dr.)

• V vinogradu delaj vselej o lepem vremenu, ãe ne ga

bo‰ zatrl.

• Pozno obrezuj, pozno grobaj, pozno trgaj — uãe pa-

metni gospodarji.

• Nizko obrezuj, globoko koplji, pa bo‰ dobil dosti in

dobrega vina.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

49

 

• Tiãina jalova gospodiãina. (Tiãina je jako Ïlahtna trta,

ali na Dolenjskem ne rodi rada.)

• Lipina je zimska ljubica.
• Lipina pozimi dobro greje, poleti pa zmrzne. (Izgubi

vso moã in dobroto.)

• Kakor ni zaroda brez moÏa in Ïene, se ne dobi dobro

vino, ako se ne zme‰a vsaj dveh vrstá grozdje. (N. pr.
belina in ãrnina.)

• Olje samo se ne more uÏivati, ali daje slast jedem, ta-

ko tudi kraljivina sama ni dobra pijaãa, ali pome‰ana
z drugim grozdjem, daje najÏlahtnej‰o kapljico.

• Martinãek cviãek, Urbanãek pijanãek. (O sv. Martinu

vino ‰e nima moãi, dobi jo ‰ele proti sv. Urbanu.)

• Vino je krstil sv. Martin, ker ni imelo niã pameti, so

mu dali za varuha sv. Urbana.

• O sv. Martinu dobi vino ime, spomladi dozori, omladi

pa se ‰ele ãez nekoliko let.

• Kakor pride ãloveku vsa moã in pravica s ‰tiriindvaj-

setim letom, dobi tudi vino ‰ele ãez ‰tiriindvajset let
vso krepkost, slast in dobroto, ki mu je prirojena.

• Poglejte norca — kupuje hram, pa ‰e kota nima.
• RoÏice, ki rasto v hramu, lepo di‰e, ali so glavobolne.
• V hramu je Ïe marsikateri moÏ pozabil, da je oÏenjen.
• Dokler je hram poln, se ne manjka nikoli prijateljev.
• V hramu se je posu‰il Ïe nekateri sod in nekateri de-

vi‰ki venec.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

50

 

• âe hodi kdo pogostoma v hram, je kazno, da ga ne

pije sam (nego z ljubico).

• âe napaja v hramu moÏ ljubice svoje, zgodi se rado,

da napaja doma Ïena ljubãke svoje.

• Na‰a nesreãa so hrami in zidanice!

2.

Pocukran hren je dobra pijaãa. (Mo‰t, ki mora sladeti

in hreneti, drugaãe ni dober.)

• Dolenjski otrok na pol ust sesá, na pol ust pa Ïe vino

srkljá. (Marsikje se to res zgodi, ali to se ve, da ne sploh.)

• Dolenjski otroci so pod pipo zarojeni, pod pipo roje-

ni, pod pipo odgojeni, kako bi mogli imeti dobre gla-
ve?! (ToÏarijo nekateri uãitelji, ki so pa dostikrat sami
krivi, ãe se uãenci slabo uãe.)

• Vino je Bogu in ljudem ljubo. (Bogu, ker je spremenil

Kristus vodo v vino in zaradi njegove krvi v svetotajstvu.)

• Pij, ali se ne opij!
• Pij ga le, pij, ali pameti na zapij!
• Vino je ustvaril Bog za pametne ljudi, ne pa za norce.
• Pametnemu ãloveku je vino vselej za zdravje.
• Kadar gre‰ vino pit, ne pozabi doma pameti.
• V vinu je zdravje in bolezen kakor v roÏah med in

strup.

• Vino se mora poãasi piti, drugaãe ne tekne.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

51

 

• Kmet ni vina ‰e nikoli podraÏil, ãe ne obrodi, ga pa ne

pije.

• Vino je kmetu pribolj‰ek, ãe ga ima, ga pije, ãe ga ni,

pa prebó tudi brez njega.

• Vino je mladim ljudem za veselje, bolnim za zdravje,

starim za okrepãanje.

• Vino da mladim srãnost (korajÏo), starim moã.
• Bog je dal vodo za Ïejo, vino za veselje.
• Dokler di‰i bolniku vino, ‰e ni nevarno.
• Îeja se preÏene z vodo, dolgãas z vinom.
• Vino odplakuje skrbi.
• Kdor v jezi vino pije, ne bo dolgo Ïivel.
• Pij vino, kadar si Ïalosten, ne pa kadar si jezen.
• Jeznemu je vino strup, ki ga gotovo umori.
• Kmetu ni sile, dokler ima kupico vina in hlebec kru-

ha.

• Najbolj‰e zdravilo je dobro vino.
• Najbolj‰i zdravnik se vozi v pipi, ne pa v koãiji.
• Novina odpira, starina zapira.
• Kdor vino poliva, se iz Boga norca dela.
• Kdor vino poliva in kruh na tla meãe, bo ‰e obojega

stradal.

• Tri najbolj‰e reãi na svetu so: vinska kapljica, svinjska

rebrca in —.

• Resnico govore otroci, norci in pijanci.
• Vino jezik razveÏe.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

52

 

• Vino razodene vsako skrivnost.
• Vino je Ïe nekaterega tatu izdalo.
• Boj se ãloveka, ki se pri vinu hlini.
• Pri vinu se pogajaj, pri vodi se pogodi.
• Iz pogodb, ki so bile pri vinu storjene, je pri‰lo Ïe ve-

liko pravd.

• Pri vinu kupuj, pri vodi prodajaj. (Ta ‰ala svetuje, naj

se kupuje pri vinu zato, ker se da vinjeni prodajalec laglje
prekaniti nego trezen!)

• Maseljc Ïeni, poliã gospodarju, bokal prijatelju.
• Dekle vino srkljá, Ïena ga pije, vdova ga Ïre. (Resnica

je, da se dobi med dekleti prav malo pijank, med vdova-
mi pa dovolj.)

• Pameten ãlovek vino lahko ustrahuje, norec pa mu ni

nobeden kos.

• Ne i‰ãi pameti tam, kjer se bratita Jurãek in Martinãek

(bedak in pijanec).

• Poliã se lahko premaga, z bokalom pa se ni varno bo-

jevati.

• Treh centov ne morem nesti, ãe privrÏete bokal vina,

pa bom z njimi tekel.

• Z enim bokalom je odrastel ãlovek na pol moãnej‰i, z

dvema pa na pol slabej‰i.

• Marsikateri gruntec je Ïe po grlu splaval.
• Vinska poplava je Ïe veã hi‰ odnesla nego povodenj.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

53

 

• Gospodar mlatiãem: »Koliko mislite, da boste danes

omlatili?« Mlatiãi: »Povejte nam najprej, koliko nam
boste dali vina, veãja ko bo pijaãa, veãje bo tudi delo
na‰e.«

• Sam drg, sam srk. (Kdor sam dela, naj tudi sam pije.)
• Niã dela, niã vina, malo dela, malo vina, veliko dela,

veliko vina — tako delajo pametni gospodarji.

• Velik pijanec — dober delavec.
• Gospodarju se je bati lenuha, ne pa pijanca.
• Boj se rokodelca, ki dela ceno: raãunal ti bo na dan

dva gro‰a, popil pa za goldinar.

• Kovaãi so vsi pijanci. (Isto se trdi o mesarjih, voznikih,

godcih in nekdanjih uãiteljih.)

• Vino popijo druÏina in najemniki; gospodar nima od

vinograda drugega kot skrbi in davke.

• Pri nas zahteva vino Ïe vsaka plevica in predica, kako

more gospodar zdelavati!

• Kmet je pridelal, svetniki so pa poÏrli. (Ta surova ‰ala

ima v sebi Ïalostno resnico, da se o praznikih najhuje pi-
janãuje.)

• Pri nas ima Ïe vsak svetnik, ki je v oltarju, svoje Ïeg-

nanje in svojo pijaão. (To ba‰ ne, res pa je, da so pri
mnogih Ïupnih cerkvah po dva in po trije shodi, razen njih
ima vsaka podruÏnica ‰e svoje posebno pro‰ãenje!)

• Pijmo ga, saj nima kosti!
• Vino nima kosti, ali je Ïe marsikomu kosti polomilo.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

54

 

• Barka se utopi tudi v vinu, ne le v vodi.
• Nalivati zna vsak, piti pa ne.
• Najhuj‰i pijanci so frakeljãkarji.
• Slaba trgatev ne dela slabe letine, vino je le nameãek.
• Prosimo Boga kruha, ne pa vina; ãe ni vina, pijemo

vodo, ãe ni kruha, pa ne moremo jesti kamenja.

• Gorenjsko vino je mleko, zato so Gorenjci tako zdra-

vi in moãni.

• Najgr‰a stvar na svetu je pijana baba.
• Vino dobro greje, slabo hrani.
• Vino dobro govori, slabo sli‰i.
• Vinskemu ãloveku vse neumnosti na misel pridejo.
• Iz tebe ne govori pamet, nego vino.
• Ti si Tinãek, iz tebe pa govori Martinãek (= vino).
• Ne pij, kadar je treba delati, ne delaj, kadar je treba

piti.

• Vino dela mir in prepir, kakor so ljudje.
• Vino s kolom maha.
• Kdor se neãe osvinjati, naj se ne me‰a med prasce in

ne med pijance.

• Kdor visi za brado, ga stresejo.
• Kdor s pijanci poseda, ga bole rade glava in pleãa.
• Kjer je dosti vina, se najde lahko druÏina.
• K vinu silijo mu‰ice in prijatelji.
• Bratov‰ãina, ki se pri vinu naredi, se z vinom izkadi.
• Pri vinu bratec, pri vodi ‰kratec.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

55

 

• âebele silijo na med, najemniki na vino.
• Pri vinu se ljubezen hitro razgori, hitro pogori.
• Vinske ljubice rade prebirajo. (Oklepajo se tistega, kdor

ima veã denarja, da jih napaja.)

• Kdor da delavcem dosti vina, se ni ‰e nikoli pritoÏil,

da mu slabo delajo.

• Naj bo delo teÏko kolikor hoãe, dosti so na dan trije

poliãi za mo‰kega, trije maseljci za Ïensko.

• Kdor me‰a vino z vodo, se iz Boga norca dela. (Dolenj-

ci pijo samo vino ali pa samo vodo.)

• Sparjeno vino je strup kakor zavrelica. (Dolenjec tudi

o najhuj‰em mrazu vina nikoli ne greje, ãe je le koliãkaj
pogreto, pravi, da je »sparjeno«.)

• Matere bi se poroda bolj bale, ko ne bi vedele, kako

pridno se streÏe otroãnicam z vinom in kuretino.

• Vino je za otroãnico, ne pa za otroka.
• Starega ãloveka drÏi palica, ‰e veliko bolj pa vino.
• âe ãloveka ves svet zapusti, da se mu na mizi le vin-

ce ble‰ãi!

• âlovek ima svojo trmo, vino pa svojo.
• Vino je tako trmasto, kakor kaka prav sitna gosposka

baba.

• Vino je srborito in svojeglavno.
• Vinski jezik je dolg kakor Ïrd.
• Vino veliko obeta, pa malo da.
• Vino ima stra‰no ‰iroka usta, spomin pa prav majhen.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

56

 

• TolaÏba, ki jo da vino, je kratka.
• Vino zna dobro plezati. (Pride iz Ïelodca v glavo in celo

v lase!)

• Vino je Ïe nekateremu noge izvinilo.
• Vino se samo pije (= v sodu se su‰i).
• Vino ãloveka hitro obogati. (Mnogi pijanci se bahajo z

imetkom svojim, ki je malo vreden.)

• V luÏi se prah vzdiguje, pojmo jo pit! (Govori se, kadar

se pra‰i vino, n. pr. junija, kajti je takrat posebno dobro.)

• âe pije otrok rad vino, ga ne bo maral, ko bo odrastel

(?!).

• Kdor vina preveã pije, je neumen, neumen pa je tudi

tisti, ki ga niã ne pije.

• Vino pravi: Ali me nesi, ali pa tem bom vrglo.
• Vino pravi ãloveku: Midva imava en dom, jaz sem

pri‰lo iz njega, ti pa vanj gre‰. (Ta dom je zemlja.)

• Vino pravi pijancu: Ti pije‰ mene, jaz tebe, ali bo tebe

prej konec nego mene.

• O vinu se prav lahko pametno pridiga, ali malokdo ga

zna pametno uÏivati.

• Vino zna lepo pridigati, ali ga nihãe ne poslu‰a.
• Stara resnica je, da se vsak gre‰nik laglje pobolj‰a

nego pijanec.

• Uãakal je osemdeset let: vidi se, da ni stradal nikoli

vina.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

57

 

• Kaj se drÏi‰ tako kislo, kakor da bi bil v Liscu vino

poku‰al. (Lisec je slaboglasna vinska gora pri ÎuÏember-
ku.)

• Tr‰ka gora je lepa, ali nezvesta ljubica. (To goro kaj

rada toãa pobija, da pridelajo na nji prav malokdaj veli-
ko vina.)

• Tisto vino ni dosti prida, za katero se ne more niã

drugega reãi, nego da je zdravo.

• Podgorsko in ljubensko vino sta si brata, od obeh boli

ãloveka — trebuh!

• Na‰a vina so zdrava, lahka, sladka, rezna in stanovit-

na, katero lju‰ko vino se more pona‰ati s toliko do-
brotami? Gotovo nobeno. (Tako hvalijo Dolenjci svoja
vina in po pravici, ali Ïal, da grozdje malokdaj prav dozori
— dobre vinske letine so redke kakor bele vrane.)

• V hramu je vsako vino bolj‰e nego doma in doma

bolj‰e nego v krãmi.

• Pij vino, kadar se dobro pohladi‰, in nikoli ne brez

kruha, pa ti ne bo niã ‰kodilo, ãe ga pocedi‰ tudi kako
kupico preveã.

• Bolj‰i je poliã vina in kmeti‰ka juÏina nego najveãja

gosposka pojedina brez vina.

• Vinu bodi prijatelj, ali se ne sme‰ vanj zaljubiti.
• Dokler bom imel dosti vina, krompirja in kisle repe,

nikoli ne poreãem, da se mi slabo godi. (Tako govorje-
nje je sli‰ati dostikrat.)

BES

e

DA

VINSKA MODROST

58

 

• âloveku ne di‰i le vino, pri vinu mu di‰i tudi delo.
• Vinu je vsaka cesta preozka.
• Vino ceste meri, pa se nikoli ne zameri.
• Pijanec gre s parizarjem, zato potrebuje ‰iroko cesto.
• Pijanec najde pot brez luãi in meseca.
• Pijanec pride brez mosta ãez vodo.
• Vino oblastuje.
• Vino je mogoãno.
• Vino hoãe biti komandant, ne pa gmajnar.
• Pijan beraã misli, da je gra‰ãak.
• Pijan ãlovek ima veã cekinov nego trezen krajcarjev.
• Pijanec je za nadlogo vsi fari.
• Pijanim ljudem ne bi ãlovek niã zameril, ko bi ne bili

tako sitni.

• Pijance poslu‰ati je huda pokora.
• Vpiti nad pijancem ali nad malinskim kolesom je isto.
• Pameten ãlovek se s pijanci ne pregovarja.
• Vino je uãeno.
• Vino nem‰ko nauãi.
• Vino zna vse jezike.
• Vino razklada sv. pismo.
• Kdor pritrguje delavcem vino, pritrguje sam sebi do-

biãek.

• Dajte nam vina in potice, pa vam bodo obrodile nji-

ve in gorice.

• Brez vina ope‰a delavcu Ïivot in du‰a.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

59

 

• âe mi da‰ firkelj vina, poreãem, da si faj’moÏ, ãe mi

da‰ poliã, dejal ti bom moÏ, ãe mi da‰ maseljc, pore-
ãem, da si slab moÏ, ãe mi ga pa niã ne da‰, bom de-
jal, da si figa moÏ.

• Na‰emu ãloveku se ne bo‰ z nobeno reãjo bolj priku-

pil, kakor ãe mu ponudi‰ kupico vina.

• Brez tovari‰ije se pije za Ïejo, s tovari‰ijo za veselje.
• Pravi pijanec je tisti, ki se upijani brez tovari‰ije.
• Vino je dobro Ïe samo po sebi, ali vleãe nase tudi dru-

ge dobre reãi: prijatelje, ljubice, godce, ples, petje in
vsako drugo veselje.

• Ta ãlovek ni res, da bi bil pijanec: on je tak, da mu ga

je maseljc premalo, poliã pa preveã.

• Staremu beraãu daj mesto kruha kozarec vina, pa ti

bo do smrti hvaleÏen.

• Ne zameri beraãu, ãe te prosi vina: on je dobre volje

dostikrat bolj potreben nego kruha.

• Zjutraj mleko, opoldne vino, zveãer voda — to je

zdravo.

• Pijanec si najde povsod posteljo, ‰e na gnoji‰ãu.
• Kdor vrÏe pijanca ali otroka, naj se ne hvali.
• Kalne vode in kalnega vina se treba bati.
• Zelenega vina se je bati kakor zelenega pajka.
• Vino je neumno, ali dostikrat prav lepo modruje.
• Da je voda veã vredna nego vino, bi bil spremenil Kri-

stus vino v vodo, ne pa vode v vino.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

60

 

• Veselica brez vina je toliko vredna kolikor jed brez

zabele.

• Omledno vino in pust ãlovek sta si par.
• Krst je postavil Bog za otroke, ne pa za vino.
• Vino je najbolj‰e, ãe je cepljeno, ali ga zna malokdo

cepiti.

• Novina naj se v starino cepi — taka zmes se grlu pri-

leÏe.

• Brez dela ne da Bog niã, ustvaril je p‰enico in grozd-

je, ali potico in vino si morajo ljudje sami narediti.

• Za vino se moramo dosti truditi, zato je prav, da nam

olaj‰uje trude na‰e.

• Voda pravi: Jaz nesem barko; vino odgovarja: Jaz sem

jo pa kupilo.

• Vinu, ki ne gre v glavo, naj se reãe zelnica, ne pa vino.
• Kupico, ko bi trenil, bokal, ko bi oãena‰ odmolil —

tako delajo vinski bratci.

• Gospodu maseljc, mesarju firkelj — tako je prav.
• Godcu se prinese firkelj — to je manira.
• Vino je prijazno, ali gorje ãloveku, kadar se utogoti.
• Vino je krotko, ali ãe se bo‰ predolgo z njim kratkoãa-

sil, se te bo naveliãalo in te poãilo.

• Boj se sladkega ãloveka, pa tudi presladkega vina!
• ·krat preÏi na ãloveka v bokalu, ne pa v maseljcu.
• Ta ãlovek ga pije skoz golenico, ne pa skoz grlo.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

61

 

• Ta baba ima rokav za grlo. (Govori se o velikih pijancih

in pijankah.)

• Bogu izkaÏemo hvaleÏnost svojo s tem, da najlep‰i

dar njegov, vino, ljubimo in ga uÏivamo zmerno in z
veselim srcem.

• Pijanec najde zmerom kak izgovor, zakaj da je potre-

ben vina.

• Vsaka pijaãa ima svoj izgovor (titulus bibendi!).
• Kadar pride moÏ pijan domov, naj si dene Ïena vodo

v usta, pa ne bo nikoli tepena.

• Najbolj‰e vino se pije tam, kjer ne raste.
• Vina gor, fant je p‰enico prodal.
• âuha gre od doma.
• Vina gor, da ga bomo pili na zdravje in sreão nji in

novemu gospodarju njenemu.

• Bila je pijaãa kakor konjski likof.
• Likofi so huda potrata, ali jih ni moãi odpraviti. (Na

Dolenjskem se pije likof ne le takrat, ko se kaj prodaja,
ampak po vsakem veãjem delu, n. pr. po mlaãvi, ko‰nji
itd.)

• Vinska letina Ïenitve dela. (Kadar vino dobro obrodi, se

Ïenijo Dolenjci najraj‰i, ker ga za svatbo ni treba kupovati
in so ljudje takrat tudi najbolj denarni in dobre volje.)

BES

e

DA

VINSKA MODROST

62

 

3.

Krãmar je hudiãev valpet.

• Ko je moral hudiã zapustiti svet, si je postavil za na-

mestnika krãmarja.

• V krãmi ple‰ejo pivci, na strehi pa hudiãi.
• Vrabec se veseli v prosu, hudiã pa v krãmi. (Take psov-

ke so se rodile gotovo pred zaãetkom parobrodov in Ïelez-
nic, ko je ‰la Ïiva trgovina iz Tur‰kega in Hrvatskega na
Novo mesto, v Ljubljano in Trst in se je Ïivelo v grajskih
in sploh v vozni‰kih krãmah in beznicah jako svobodno in
razuzdano.)

• Tako tesnih vrat nima nobena krãma, da ne bi mogel

priti najveãji grunt vanjo.

• V krãmo gruntar, iz krãme beraã.
• Krãmar se redi o Ïuljih pivcev svojih.
• Kmet seje, krãmar pa Ïanje.
• Krãmar se smeje — pivci jokajte se!
• Krãmarju brat, otrokom tat.
• Dota se v krãmah izmota.
• Kdor je prijatelj krãmarju, je sam svoj sovraÏnik.
• MoÏ in deklet v krãmah ne i‰ãi!
• Krãmarska kreda gruntec pojeda.
• V nebesih so ljudje vseh stanov, samo treh ni: krã-

marja, jeziãnega doktorja in far‰ke kuharice.

• V krãmah si noben delavec niã ne prisluÏi (ker se pri-

sluÏeni denar v njih navadno zapije).

BES

e

DA

VINSKA MODROST

63

 

• Pojdi za botra krãmarjevim, moral bo‰ dati ti za vino;

vzemi si za botra krãmarja, moral bo‰ dati tudi ti za
vino.

• Ne Ïeni se ne v malinu ne v krãmi.
• Na smrekovi vejici se hudiã ujãka.
• Smrekova vejica je Ïe marsikoga osmukala, da si ni-

koli veã ni opomogel.

• Boj se smreke, ki visi.
• Ne hodi vedrit pod smreko, tja rado treska.
• Pod smrekovo vejo se najde najprej nevesta.
• V krãmah se mladi ljudje najbolj Ïenijo, ali najveã le

na drobno.

• Kadar ti veli krãmar, da te ima rad, gleda tebe, misli

pa na mo‰njo tvojo.

• V peklo in v krãmo se gre skoz ista vrata.
• Bati se je krãmarja, ãe je surov, ‰e veliko bolj pa tiste-

ga, ki je sladak.

• Fant, ki ga hvalijo samo krãmarji, ni nikoli niã prida.
• Najveãji gre‰nik na svetu je bil tisti ãlovek, ki si je iz-

mislil krãmarstvo.

• Velik norec je tisti, ki leta vedno po krãmah; kdor pa

ne gre nikoli v nobeno, pa tudi ni pameten.

• Najbolj zadolÏen in reven je tisti kraj, kjer je najveã

krãem.

• Krãme so bele, krãmarji rdeãi, pivci pa rumeni.
• Kdor se hoãe valjati po kosmatinah, naj gre v krãmo.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

64

 

• V krãmah je toliko k—, kolikor bab. (Za omenjene krã-

me se je moglo to po pravici trditi, ali to se ve, da so bili
tudi v njih izimki.)

• Kdor hodi v krãmo vasovat, bo grunt kmalu zavaso-

val.

• Iz krãme pride manj deklet, nego jih noter gre.
• Pankrti so v krãmah doma.
• Gorje ti, ako se zaljubi‰ v krãmarico, ali blagor ti, ako

se zaljubi krãmarica vate.

• Kdor ima za ljubico krãmarjevo hãer, plaãuje z njenim

denarjem, ne pa s svojim.

• Kratkoãasen krãmar je toliko vreden, kolikor kratko-

ãasen tat.

• âe nima krãmar pol dobiãka, toÏi, da je na zgubi.
• Krãmarju se sme samo takrat verjeti, kadar graja svoje

vino.

• Tako nasmeten ni noben Ïep, da bi ga krãmar ne oãi-

stil.

• Krãma trezne pivce slepari, pijanim pa krade.
• Kadar ti zaãne krãmar razkladati, kako drago ga sta-

ne vino, daje ti s tem na pomen, da ima pravico, te
oskubiti.

• Ne hodi v krãmo, ki je preveã okredana, ker si tak krã-

mar rad i‰ãe pri po‰tenih ljudeh povraãila za zgubiãke
svoje.

• Lepo krãmo pivci sezidajo.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

65

 

• Bog in krãmar dolga ne pozabita.
• Kdor krãmarja napaja, v Krko vodo nosi.
• V krãmi odpri mo‰njo, zama‰i si u‰esa!
• âe bi postavil kdo krãmo na vrhu Gorjancev, ne bi se

mu manjkalo pivcev.

• Krãmarski stoli so osmoljeni.
• V krãmi i‰ãe ãlovek greha, ne pa greh ãloveka.
• V krãmo naj gre tisti, ki je po‰ten, obenem pa tudi pa-

meten: po‰tenje brez pameti ãloveka ne obvaruje gre-
ha.

• Pamet zapravi v krãmi tisti, ki je Ïe tako veliko nima.
• Kdor ima dovolj denarja in pameti, naj hodi svobod-

no v krãme.

• V krãmi se najprej spozna, kdo je pameten ali pa ne-

umen.

• V krãmah se popije veã vode nego doma.
• Krãmarjev krst v peklo pelja.
• Krãmar, ki me‰a pivcem vino z vodo, stori smrten

greh. (Tudi v narodni pesmi se ‰teje to sleparstvo med
najveãje grehe.)

• Krãmarjev krst je hudiãev zakrament.
• Kadar krãmar kr‰ãuje, ne hodi za botra.
• Kadar toãi krãmar cviãek, se hvali najraj‰i, kako zdra-

vo je njegovo vino.

• Kdor se potika veliko po krãmah, ‰e nikoli ni oboga-

tel, nikoli slovel, da je pameten, in nikoli dolgo Ïivel.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

66

 

• Najbolj neumna bolezen je vodenica, ker pobira pi-

jance, ki se boje vode kakor hudiã kriÏa.

• Pijanci umirajo za vodenico, ker popijo v krãmah pre-

veã pobarvane vode.

• Za otroke je bolje, da jih po‰lje‰ v svinjak nego v krã-

mo.

• Kdor se pelje na daljni pot, naj vzame krãmo s sabo.

(Naj se zaloÏi z vinom in jedmi doma.)

• Hvali krãmo, drÏi se doma.
• V krãmo naj gre ãlovek po opravkih ali pa tudi, kadar

ima preveã denarja.

• V krãmo naj se gre samo za potrebo, drugaãe pa niko-

li ne.

• V krãmi je Ïe nekateri ãlovek po‰teno ime izgubil.
• V krãmah imajo ljudje trojen pomenek, ali klafajo ali

se o‰tevajo eden drugega ali pa obrekujejo svoje
znance in prijatelje.

• Krãmar, ki se iz pivcev svojih norca dela, je sam naj-

veãji norec.

• Krãmar, ki objeda po‰tene pivce svoje, je vreden, da

bi ga za jezik obesili.

• Cerkev in krãma sta za vsakega.
• V malin, cerkev in krãmo se gre, kamor se hoãe.
• V cerkvi se gre‰i laglje nego v krãmi.
• Pivci gredo v krãmo, srameÏljivost pa puste zunaj.
• Krãma za nikomer ne leta.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

67

 

• Krãma ne vleãe nikogar za u‰esa k sebi, vsak pride

sam rad.

• Krãma ne vleãe pivcev za u‰esa k sebi, vleãe jih za

grlo, kar je ‰e huje, ker se ni moãi ubraniti.

• Pravi‰, da toãim vino svoje predrago, tega pa ne po-

misli‰, koliko je vreden kratek ãas, ki ga uÏiva‰ v krã-
mi.

• Krãma ne sme biti svinjak, pa tudi cerkev ne, ampak

hi‰a za po‰tene veselice.

• Krãme bi bile bolj bogate, da niso krãmarjevi ljudje

tako Ïejni.

• âe krãmar ne i‰ãe veã velikega dobiãka, je to zname-

nje, da je Ïe silno obogatel.

• Ko umira krãmar, ne pride ga hudiã sku‰at, ker ve, da

je brez tega njegov.

• Krãma druge pase, sebe napase.
• V krãmo gre malokdo iz potrebe.
• V krãmo pomiãe ãloveka bolj kratek ãas nego vino.
• Doma je delo, po kratek ãas treba iti v krãmo.
• Ljudje zahajajo tako radi zato v krãme, ker jim je

doma dolg ãas.

• âloveku, ki nima rodovine svoje, ni zameriti, ako ga

vleãe v krãmo.

• Naj reãe kdo kar hoãe, v krãmi je vsekako bolj prijet-

no nego doma, ako se snide prava tovari‰ija.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

68

 

• âe trta obilo obrodi, se godi krãmarjem dobro, ‰e bo-

lje pa je zanje, ãe niã ne obrodi (ker je vino takrat mno-
go draÏje in ni toliko tekmecev, kajti vse slabej‰e krãme
ope‰ajo in nehajo toãiti).

• Dobre letine se veselita najbolj cesar in krãmar. (Ce-

sar dobi davke, krãmar pa veliko pivcev.)

• V krãmi je Ïe nekateri prasec po grlu splaval (ali pa

kaka druga Ïival, tudi nekateri mernik p‰enice, cent suhih
sliv itd.).

• âe ima ãlovek denar, veli krãmar: »Le not’, le not’, pri-

jatelj!« Ko ga oskube, pa zareÏi: »Cigan, poberi se, da
ne bo‰ delal nadlege po‰tenim ljudem, ki mi dajo kaj
zasluÏiti.«

• Kmet Ïanje na polju, me‰etar pa v krãmi.
• Svetniki na krãmarjevih pildkih imajo dolge in ostre

kremplje. (Kvarte. Kvartati znajo, Ïal, Ïe tudi mnogi pro-
sti Dolenjci, sem ter tja celo pastirji in sedemletni otroci.)

• Kdor veliko po krãmah hodi, mu rada kri teãe.
• Krãmarjem se ni ‰e nikoli dobro godilo.
• Dokler je bilo malo krãem, ni bilo pivcev; zdaj je piv-

cev dovolj, ali kaj nam to pomaga, ko je pa Ïe skoraj
vsaka druga hi‰a krãma. (Krãmarska toÏba, v kateri je
precej resnice.)

• Cerkev in krãma morata biti snaÏni: v grdi cerkvi se

teÏko moli in blatne krãme se ogibljejo po‰teni pivci.
(Ta misel je nova in dokazuje napredek. Nekdanje dolenj-

BES

e

DA

VINSKA MODROST

69

 

ske krãme so bile zveãine stra‰no gnusne, pravi brlogi; zdaj
pa se nahajajo ãedno opravljene in poslikane gostilnice na
mesta celo na deÏeli, daleã od velikih cest.)

• Krãmar naj bo priljuden, ne pa prijazen: tisti, ki dela

bratov‰ãino z vsakim pivcem, ni nikoli niã prida.

• âe krãmar veliko kreda, se malokdaj preobjeda.
• Domaãim pivcem domaãe vino, lju‰kim pivcem lju-

‰ko vino — pa se bo vsem ustreglo.

• Krãmar naj ima nastavljeno zmerom dvojno vino, eno

za vsakdanje, eno za nedeljske goste (eno slab‰e in
cenej‰e, drugo bolj‰e in draÏje).

• Krãmar mora imeti pamet in vest: pamet zase, vest za

pivce (da ne trpi zgube in ne slepari).

• Slab krãmar, ki se doma upijani.
• Krãmar se ne bo niã pregre‰il, ‰e dobro delo bo sto-

ril, ako name‰a pijanim ljudem vino z vodo in jim za-
raãuni samo vino, vodo pa zastonj da.

• Krãme bogate po krãmaricah, mo‰ki so za ta posel

zveãine prelahki. (Resnica!)

• Najbolj‰i pivci so prava gospoda, jare pa se je krãmar-

jem bolj bati nego Podgorcev.

• Bolje je imeti malo in dobrih pivcev nego veliko pa

slabih.

• Krãmar, ki i‰ãe majhnega dobiãka, ima najveã pivcev

in si najprej opomore.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

70

 

• Krãme bogaté od sejmov, trÏnih dni in Ïegnanj, dru-

gi dnevi jim dostikrat veã ‰kodijo nego koristijo.

• Krãmarji pravijo: »Oh, zakaj ni vsako nedeljo Ïegna-

nje!«

• Likofi so nepotrebni, ali krãmar Boga prosi, da bi jih

vsak dan kaj bilo!

• V krãmah se veliko zvede, ali kadar se naredi raãun,

ne ostane niã dobiãka, dostikrat krãmar ‰e svojega de-
narja ne dobi nazaj.

• Krãmar toãi vino na krajcarje, ki se razmeãejo, da se

nikjer niã ne pozna, nazadnje nima ne vina ne denar-
ja, da bi ‰el po drugo.

• Krãmarski dobiãek zato nima teka, ker ni praviãen.
• Krãmarske hãere imajo malokdaj velike dote.
• Krãme bi bile bolj bogate, da je v njih toliko varãnosti,

kolikor je prihoda.

• Krãmarski dobiãek pada ‰tacunarjem v Ïep.
• Najbolj‰a krãma pride na boben, ako spravljajo do-

maãi ljudje denar vsak v svoj Ïep.

• Krãmar in komedijant sta si v bliÏnji Ïlahti.
• Trojim ljudem se ne sme zameriti, ãe so prismojeni:

krãmarjem, godcem in tericam.

• Krãma je to za norce, kar je za pametne ljudi cerkev.
• V krãmi se kdaj lep‰e pridiga nego v cerkvi.
• Tudi v krãmi se lahko Bogu sluÏi.
• V krãmah se tudi moli, ne pa le kvanta in preklinja.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

71

 

• Kdor Boga i‰ãe, ga najde tudi v krãmi.
• V krãmi se sli‰i veliko slabega, pa tudi veliko dobre-

ga.

• Kmet ne bere ãasnikov, novice zve v krãmi.
• V krãmah se ãuje, kako svet nori, pa tudi, kaj se po

svetu godi.

• Kdor poslu‰a pivce, lahko bukve pi‰e.
• V krãmah se plaãa vino, novice in kratek ãas se dobe

za nameãek.

• Krãma je dobra ‰ola: ãlovek se nauãi lahko v nji raãu-

nati in kupãevati, kmetiti in gospodariti.

• Veã ljudi veã ve, zato tudi od pivcev lahko veliko sli‰i‰

in zve‰, kar te bo veselilo in ti koristilo.

• Krãma ne nauãi ãloveka samo, kako se denar zapra-

vi, ampak tudi, kako se pridobi.

• Krãma — dekli‰ki semenj!
• Dolenjec Belemu Kranjcu: »Povej mi, prijatelj, ki ho-

di‰ zmerom po svetu, kako bi mogel priti jaz v Ame-
riko!« Beli Kranjec: »Od krãme do krãme, skok ãez
luÏo — pa bo‰ v Ameriki.« (Svetuje mu preskoãiti precej
veliko luÏo — Atlantski ocean!)

• Krãma pamet izbistri, Ïep posu‰i.
• Krãmar uãi ãloveka pameti, ali ne zastonj.
• Krãma ãloveka izmodri, ali najveãkrat prepozno.
• Doma majhna pamet veã zaleÏe nego v krãmi najveã-

ja.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

72

 

• Pod smrekovo vejico se ni ‰e nihãe nauãil peti novo

ma‰o.

• Far v krãmi ali svinja pred oltarjem, je enako grdo. (V

tem so se narodni nazori moãno spremenili. Dandanes ne
zameri noben pameten ãlovek duhovniku, ako gre v gostil-
nico. Ljudje ga ‰e raj‰i imajo in skoraj bolj ãaste nego ti-
stega, ki ãepi zmerom doma.)

• V krãmah se je Ïe veliko ljudi pohuj‰alo, pobolj‰alo pa

‰e prav malo ali pa nobeden.

• Krãmarski porcijoni so za koko‰, ne pa za laãnega ãlo-

veka.

• V krãmarskih klobasah je veliko soli, pa malo masti.
• Krãmarska juha, pogreta voda!
• V na‰ih krãmah zdaj Hrvat gospodari (to je, da se pije

v bolj‰ih dolenjskih krãmah zdaj hrvatsko vino, sosebno
vivodinsko, ker je mnogo moãnej‰e od domaãega).

• Imeti za soseda krãmarja ali tatu, je isto.
• Kdor si ne zna drugaãe pomagati, zaãne krãmariti.
• Za krãmarstvo vsak misli, da je dober, pa ni res: krã-

mar mora poznati vino in ljudi, treba mu znati in
vedeti ‰e veliko veliko drugega, pa se mu ‰e le prera-
di zme‰ajo in podero vsi raãuni.

• Krãmar, ki daje za vino svojim pivcem, krade sam sebi

dobiãek. (Po velikih pijaãah, zlasti kadar se pije svatov-
ska popotnja, prinese se zdaj marsikje krãmar nekoliko
litrov ali bokalov, ki ga gostom niã ne zaraãuna.)

BES

e

DA

VINSKA MODROST

73

 

• Vino je blago, za blago pa se sme ãlovek povsod po-

gajati. (Sli‰al sem veãkrat pivce, ki so govorili to krãmar-
ju, ãe se je kaj jezil, da mu neãejo plaãati vsega raãuna.
Nekateri se pogajajo Ïe za pol litra!)

• V Kr‰kem so take krãme, da je vselej en sod potekel,

drugi pa ‰e ni nastavljen, zato se ne dobi nikoli vino!

• V Kr‰kem je pri‰el krãmar k sosedu in ga prosil, da bi

mu posodil bokal vina, govoreã: »Pri nas bo danes ve-
lika pijaãa — napovedali so se purgarji.«

• âe bo‰ kosil v krãmi sam, bo‰ plaãal raãuna en goldi-

nar, ãe boste pa ‰tirje skupaj, vam bo raãunal krãmar
za enako kosilo ne ‰tiri, nego osem goldinarjev ali pa
‰e veã. (Iz svoje sku‰nje vem, da se v nekaterih gostilnicah
tako slepari!)

• Kdor hoãe dobiti kak priimek, naj zaãne krãmariti.

(Pridevke so zdeli Dolenjci premnogim krãmam, n. pr. Si-
labirt, Prosabirt, Klicabirt, Muhabirt, Grilabirt, Kimelj-
birt, ·vederbirt, Kobilabirt, Bikabirt, Stokabirt idr.)

• Gospoda so zaãeli kvasiti in pisariti, da pije zdaj kmet

mesto vina Ïganje, ha, ha, ha! Îganje se pije, kadar
nima ãlovek niã bolj‰ega. Piva se bodo na‰i ljudje
morda privadili, Ïganja pa gotovo ne, ker v vinskem
kraju ni moãi pozabiti, koliko bolj‰e in zdravej‰e je
vino proti Ïganju.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

74

 

• Sivka brljavka — ‰tacunsko vino! (V novome‰kem okra-

ju so dali ljudje Ïganju, ki se dela iz ‰pirita, zaniãljivi pri-
devek »brljavka«.)

• Brljavkar — ‰tacunski pivec, vrtoglavec, zguba.
• âe ‰tejete v krãmah pivce, ne najdete jih izmed sto ne

pet, ki bi pili Ïganje — kako tedaj se nam more oãitati,
da smo ‰nopcarji.

• Toliko denarja imam, hvala bogu, ‰e zmerom, da mi

ni treba piti vraÏjega ‰nopca.

• ·nopec kliãejo krajcarji, ne pa goldinarji (Ïganje pijo

najveãji reveÏi).

• ·nopec pijo vojaki in drugi taki, ki nimajo denarja.
• Ko ni bilo ono leto niã vina, smo dajali delavcem Ïga-

nje, pa sami veste, kako stra‰no so godrnjali in kleli,
ali ni sme‰no, da nas pitajo zdaj s ‰nopcarji?! (Posa-
mezni »brljavkarji« in »brljavkarske« beznice se tudi na-
hajajo na Dolenjskem, ali bi bila velika krivica, oãitati za-
radi njih to gnusno pijanãevanje narodu.)

• V krãmah kmet ne vpra‰a, kakovo je vino, nego po

ãem je.

• Kmet pije v krãmi tisto vino, ki je najcenej‰e, ali ni

tako neumen, da bi plaãeval vodo.

• Kmet zahteva vino, ki je ceno, obenem pa tako, kakor

ga je Bog dal.

• Najpametnej‰i so tisti pivci, ki pijo najdraÏje vino.

BES

e

DA

VINSKA MODROST

75

 

• Pri najbolj‰em vinu se dostikrat manj zapravi nego

pri najslab‰em in ãlovek ima vsaj kaj uÏitka. (Dobro
vino je draÏje, ali je tudi moãnej‰e in zaleÏe torej veã od
slabega.)

• Trije zmerni pivci imajo n. pr. dosti dva litra sladke

starine. Ker se dobi liter najbolj‰e po 48 kr., potro‰ijo
za to pijaão 96 kr. âe pa pijo navadni cviãek, ki je po
24 kr., ga pocede prav lahko pet litrov, kar jih stane 1
gold. 20 kr.)

• V mestnih krãmah ni nikoli petek. (Ni nikoli post.)
• To je Ïe stara navada, da mora vojak v krãmah naprej

plaãati, ali bi bilo presneto dobro in potrebno, da bi
se vpeljala ta sila tudi za druge pivce. (Govorica vseh
krãmarjev.)

BES

e

DA

VINSKA MODROST

76

 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-263-7