Janez Mencinger Moja hoja na Triglav

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Janez Mencinger

Moja hoja

na Triglav

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

BES

Janez Mencinger
MOJA HOJA NA TRIGLAV

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-097-9

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Bóhinj. Nastop hoje na Triglav. Na

SenoÏetih. Minica in Mina. Na Kazanici.

ohinj! âudno je to ime in nerazvozlavno jeziko-
slovskim piparjem.

Ustno sporoãilo pravi, da se je s tem imenom ukvar-

jal Ïe Valentin Vodnik, ko je Ïupnikoval na Koprivniku
v Bohinju. V svoji planinski koãi na Goreljku je legel
spat, ugibajoã postanek imena Bohinj; a ko je drugo ju-
tro vstal ves opikan, je vzkliknil v svoji jezi: »Neznansko
hude so bohinjske bolhe!« Pristavil je pa, umiriv‰i se:
»Vendar hvalim te bolhe, ker so mi ad hominem doka-
zale, da naj od njih izvajam ime te pokrajine.«

Pozneje so marsikateri bolj hudomu‰ni nego dobri

besednjakarji ponavljali mnenje Valentina Vodnika v
Bohinju med Bohinjci za bohinjsko mizo, na kateri je
stal bokal vina, in mi Bohinjci smo jih potrpeÏljivo po-
slu‰ali po stari navadi, to je: do tedaj, da se je krãmarju
plaãal po‰teni raãun.

Trdili so ti izzivaãi mlekokrvnih Bohinjcev, da je na‰

kraj pravzaprav Bolhinj, ker baje tisti spiritus familiaris,

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

ki se zove v pristni bohinj‰ãini pha*, Ïe od nekdaj v Bo-
hinju deluje tako znaãilno, da je dal ime vsej pokrajini.
Vendar vedno ‰e pi‰emo in govorimo: Bohinj. Uãi nas
pa vsakdanja izku‰nja, da mi Slovenci, ne brigajoã se za
vaÏnej‰e stvari, pravopis tako menjujemo kakor na‰e
Slovenke klobuke in rokave; torej se utegne pripetiti, da
vstane med nami mogoãen novotar in da nam, ne bojeã
se bohinjskih pesti, zapove: »Pi‰imo odslej Bolhinj in
knjige ali lista, v katerem bo stala stara beseda Bohinj,
ne sme nihãe brati, kaj ‰e kupiti.«

Da tak‰no novoto prepreãim, kolikor morem, mi bodi

dovoljena opomba, da nimamo niti najmanj‰ega zgodo-
vinskega dokaza za mnenje, da bi bili starodavni ali zda-
nji Bohinjci debelokoÏnej‰i od svojih slovenskih sose-
dov ob Savi in Soãi, in da bi jim bil Bog poleg debelej‰e
koÏe naklonil tudi veãjo mnoÏico ali huje pikajoão pas-
mino tistih skokonogih Ïivalic, ki mo‰ki spol po nepo-
trebnem nadlegujejo, a pri Ïenskem opravljajo vaÏni
posel, da bude zaspane Ïene, da sli‰ijo jok nedolÏnih
otrok, kakor poje narodna pesem.

Da mi dobrovoljni bralec spregleda dosedanje brblja-

nje, preskoãiva od bolh do bogov. Velik skok je to, a
ostala sva ‰e v Bohinju in pri njega imenu.

Drugi, Bohinju bolj naklonjeni uãenjaki, ki pa menda

niso uãenci Miklo‰iãevi ali Jagiãevi, trdijo, da bi bilo na-

* nareãna oblika za bolho

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

mesto Bohinj pisati Boginj: »Poganski bogovi, povsod
drugje zaporedoma odstavljeni in pregnani, so na‰li v
tem skritem kotu slovenske zemlje poslednje pribeÏa-
li‰ãe in so nadeli svojemu novemu domi‰ãu iz same
hvaleÏnosti ime Boginj: dom bogov.«

Ta domneva mi ugaja, ker vnoviã potrjuje dober okus

odstavljenih poganskih bogov. Uãili smo se v latinskih
‰olah kolikor toliko mitologije, in jako nas je mikalo, ko
smo ãitali, kako veselo so Ïiveli stari bogovi gr‰ki in rim-
ski; kako so bistro gledali na lepoto mo‰kega in Ïenske-
ga spola in takisto na lepoto zemeljskih pokrajin, ki so
jih osreãevali s svojimi poseti. Torej je gotovo, da niso
prezrli lepote bohinjske deÏelice in da jim je ta celo prav
boÏanstveno ugajala.

To domnevo podpira neka stara trditev Blejcev, ki so

Bohinju najbliÏji sosedje. Blejci namreã oãitajo Bohinj-
cem, da so ti samo na pol kr‰ãeni in da se jih cel krst ne
prime. Postanek te blejske sodbe ali obsodbe moramo
staviti v dobo, ko so se Slovenci kristjanili: v dobo ârto-
mira in Bogomile. Iz Pre‰ernovega Krsta pri Savici
vemo, da so se Blejci prej pokristjanili nego njih bohinj-
ski sosedje. Onda‰nji blejski mosti‰ãarji, ki so zabijali
svoje »stavbe na kolih« v Blejsko jezero, so bili prever-
jeni, da imajo bohinjski jezerjani-mosti‰ãarji nekaj po-
sebnega v krvi, kar jih ovira, da ne morejo krsta spreje-
ti tako popolnoma kakor drugi rojaki. Tak‰na krvna po-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

sebnost ali napaka je morala tiãati v rodu. Blejci in drugi
okoliãani so se pona‰ali s ãistokrvnim plemenom po
Adamu in Evi; nasproti so pa starim Bohinjcem (rodu,
ki je Ïe davno izumrl) oãitali me‰ano kri, ker so ti bili na
pol potomci Adama in Eve, a na pol potomci prekletih
poganskih bogov in boginj, ki niso bili ãlove‰kega ple-
mena. Polovice, prirojene po poganskih bogovih, se krst
seveda ni mogel prijeti. Tako so sodili stari Blejci — Bog
jim greh odpusti! — Bohinjci jim ga niso.

Imenitni Îid Ben Akiba je izrekel Ïe pred veã stoletji

krilato besedo, da ni niã novega pod soncem. Tisto po-
dedovanjsko teorijo o ãlove‰kih hibah, ki stoprav zdaj
gorostasno prodira v znanstvo in slovstvo, so Ïe pred
stoletji negovali stari Blejci glede na stare Bohinjce. Raz-
loãek je samo ta, da je bila ta teorija pri Blejcih bolj bla-
ga, da so Bohinjcem priznavali neko pobolj‰ljivost, tako
da so se Blejci in Bohinjci med seboj bratili, Ïenili in
moÏili, ãeprav se poslednjih ni prijel cel krst. Zdaj se pa
tista teorija neizprosno tira do strme skrajnosti: »One-
moglost, podlost, zlobnost ãlovekovega znaãaja tiãe v
krvi, in posledicam prirojenih svojstev se ãlovek ne mo-
re izogniti, tako da vzgoja in Ïivljenjske razmere v tem
ne morejo niãesar spremeniti.« Skoro pridemo do tega,
da se hudodelniki ne bodo veã kaznovali, ko bodo uãe-
ni ve‰ãaki dokazovali, da je tisti hudodelnik svojo zlob-
nost podedoval po oãetu ali dedih, in da mu je prirojeno

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Ïivãevje tako spleteno, da je moral narediti hudodelstvo
celo proti svoji volji. Nemara bo pa tudi sveti Peter svet-
nika, trkajoãega na nebe‰ka vrata, tako odslovil: »Prija-
telj, zate ni mesta v nebe‰kem kraljestvu, ker tvoja sve-
tost ni tvoja zasluga, ampak zgolj prirojeno, sluãajno
svojstvo! Ostal bi bil svetnik, ãeprav bi se bil vse Ïive dni
bratil s samimi razbojniki, pre‰u‰tniki in drugimi juna-
ki novodobnih romanov.«

Vrnimo se v Bohinj!
Bohinjci z menoj vred te podedovanjske teorije ne

priznajo, in ãe jim kaj blekne‰ o polkrstu, utegne‰ prav
do Ïivega obãutiti, da kaj takega noãejo niti sli‰ati, kaj ‰e
verjeti. Torej noãejo biti potomci odstavljenih bogov.
Pomisliti je tudi to, da na‰a zgodovinarja Valvasor in
Schönleben, ki sta verjela i neverjetne reãi, in da na‰a
preiskovalca Hicinger in Trstenjak, ki sta dokazovala i
nedokazne stvari, nikjer niso beleÏili ali dokazovali, kdaj
in kako so se selili odstavljeni bogovi v kraje okoli
Ajdovskega gradca. Ne pove nam tudi nobena pravljica,
kako sta tedanja bohinjska Ïupana sprejela in nastanila
toliko mnoÏ velikih in malih bogov z vso njih ‰aro, dru-
Ïinãadjo in Ïivinãadjo. Ako bi bili bogovi zares pri‰li tja
gor, kako lepo bi nam opevala ‰e danes narodna pesem
njih domovja, zabave in konãno njih tragiãni zator.

Vrhovni bog Jupiter bi sedel na Triglav in njegova lju-

bosumna soproga na razgledno Babino goro. Îitna bo-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

ginja Cerera bi se bila naselila na Poljéh, Pluton se udo-
maãil na Bogatinu in Neptun v jezeru. Vulkan bi se bil
dela lotil pri Starem kladivu. Pan bi bil svojo Ïivino gnal
nekaj na Stador, nekaj v Ovãarijo in nekaj v Svinjak.
Diana bi bila stanovala vãasih za Zajãjim gradcem, vãa-
sih pri Medvedu ali Volku, in povsod bi ji bilo dosti lova.
Kam pa naj denemo vinskega boÏiãa, ko na Suho ne gre
in Bistrice ne pije? In kako naj udrÏimo Merkurja, da ne
razpne svojih peruti in ne uide ãez gore med Lahe, ki so
bolj‰i trgovci nego Slovenci? Vedno pomanjkljivo oble-
ãena Venera bi ne hotela prezebati med mrzlimi Bohinj-
ci in u‰la bi v bolj topli Bled na jezerski osredek. Onda
bi pa takoj voja‰ki Mart ostavil odkazani mu ostrog na
Bitnjah in beÏal za Venero na StraÏo pri Blejskem jezeru.
Za to dvojico bi ne Ïalovali kdo ve kaj. A bog Apolon z
devetimi muzami bi nikjer ne na‰el primernega sveti‰ãa,
in prav tega in teh Bohinjci najbolj pogre‰ajo. Zastonj je
klical na‰ Valentin Vodnik Apolona, ko je hodil »visôko
pit’ Savico«. Neprevidni pesnik! Zakaj si »mojstru pev-
cev« zdravico pil s studeno Savico? Mar bi bil naãel ste-
klenico ognjevitega vipavskega vrhpoljca iz kleti prija-
telja Zoisa na Bistrici in odzval bi se ti bil Apolon prav
hvaleÏno. Ker si mu pa napil z mrzlotno vodo, se je
osvetil tudi z vodo in zatorej so tvoje pesmi tako vode-
ne.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

S poganskih bogov selitvijo v Bohinj je v zvezi ime

Wochein, katero Nemci rabijo za Bohinj.

Ko sem sedeval v ljubljanskih ‰olskih klopeh, sem

moral znati in verjeti, da tisto nem‰ko ime izhaja iz
vpra‰anja: Wo ein? To tako duhovito kakor temeljito iz-
vajanje mi je bilo jasno stoprav v mo‰kih letih, ko se mi
je razbistrilo in raz‰irilo du‰no obzorje. Stari bogovi niso
bili kdo ve kaj prebrisani. Jako in slavno ‰tevilo jih je
bilo, vendar so bili premagani in odstavljeni. Kakor ve-
lika gospoda se tudi niso mnogo uãili zemeljske geogra-
fije in najmanj so jih zanimale slovenske pokrajine. Ti
po kadilih in darilih razvajeni, v geografiji slabo podko-
vani veliki gospodje so, hiteã v bohinjsko zavetje, na-
posled stopili pred gore, med katerimi se Sava v tesni to-
kavi Ïene iz Bohinja. Stali so na Obrnski ravnici, strmeli
na Babji zob in druge navpiãne obre, ki kipe v nebo pred
njimi in okoli njih, in naposled spoznali, da v Bohinj ne
pelje nobena cesta, ki bi bila za bogove dosti prostorna
in dostojna. Tedaj so se bogovi poniÏali in vpra‰ali ene-
ga ali oba kmeta na Obrnah, seveda nem‰ki: »Wo ein?«
Kmet, ki je Ïe takrat bil toliko praktiãen, da je razumel
véliki gospodi na veselje nekaj nem‰kih besed, je od-
govoril po resnici in pravici: »Skozi ·tenge,« ali nema-
ra celo nem‰ki: »Durch die Stiegen!« Kaj so storili bogo-
vi na ta kmetov odgovor, zgodovina ne pove. Mislim pa,
da so se vendar splazili skozi ·tenge, ãeprav so bili bo-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

govi, ker v veliki sili se poniÏajo tudi véliki gospodje.
Mislim takisto, da so v Bohinju ostali, ker sicer bi bili
tam notri takoj po prihodu klicali: »Wo aus? Wo aus?«
in Nemci bi bili potlej gotovo omahovali, ali naj Bohinj
v svojem jeziku zovejo Wochein ali Wochaus.

Na‰ uãeni rojak Dragotin DeÏman, ki pa bolj slovi

pod imenom Karl Deschmann, je vãasih paberkoval
tudi na jezikoslovskem polju, in znano je, kako krãevito
se je drÏal pisave Terglu namesto Triglav. Izrekel je novo
domnevo, da se je beseda Bohinj porodila iz la‰kega
»valle vacchina«, kar bi bilo na‰ki: Kravja dolina. Toda
Lahi ‰e danes ne imenujejo Bohinja valle vacchina, in po
krave niso hodili v Bohinj, ko so jih imeli bliÏe v obilici.
Kravjo dolino imamo paã v Ljubljani in rajni DeÏman je
prav blizu nje prebival. Lahko bi bil vedel, da si morata
biti Kravja dolina v Ljubljani in Bohinj nekaj podobna,
ako je Bohinj tudi Kravja dolina. âestokrat je posetil Bo-
hinj, a na‰el ni nobene take podobnosti, celo blata ni ni-
koli toliko kakor v Kravji dolini, ãeprav deÏuje v Bohinju
najveã v vsem cesarstvu. Tako je pi‰kava tudi DeÏmano-
va razlaga, in besede »Bohinj« ne razkrojimo, naj na
pomoã pokliãemo ali bolhe ali krave ali celo bogove.

Temeljita razprava, s katero sem namenoma zaãel

svoj potopis, je hvala bogu konãana. Oj, da bi bil z njo
dosegel svoj namen glede nase in glede na blagovolj-
nega ãitatelja! Meni, pisatelju, je poglavitna stvar ãitate-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

ljeva potrpeÏljivost. Bilo mi je do tega, da to potrpeÏlji-
vost preskusim in utrdim takoj v zaãetku. âe se mi je to
posreãilo, onda upam, da bo vsakdo vztrajal do konca,
kdor do zdaj ni ope‰al z menoj gredoã na Triglav. Hkrati
moram v znak zanimanja vsaj nekoliko obuditi zanima-
nje bralcev, utrjenih v potrpnosti. Imamo pa dvojno
vrsto bralcev: eni bero iz potrebe, drugi brez potrebe.
Prve sem si pridobival, ozirajoã se nanje, drugim sem
privo‰ãal brezobzirnost, in nisem mogel drugaãe. Bral-
ci prve vrste so, ali ukaÏeljni, da ne reãem: uka potreb-
ni ali samo radovedni. Kdor je ukaÏeljen, bode priãako-
val, da mu podam, nadaljujoã ta spis, ‰e mnogo du‰ne
hrane v ãim dolgoãasnej‰ih, tem jedrnatej‰ih raziska-
vah; jaz pa lahko ustreÏem njegovi nadi, ker tej vrsti
ãitateljev ugaja, kakor gladniku ovsenjak, vsako berivo,
samo da je papir bel in tisk lep. Kdor ãita iz same rado-
vednosti, je sicer nekaj bolj izbirãen, vendar je utegnil
sprevideti, da je Bohinj imenitna in vse pozornosti vred-
na deÏelica; zakaj Ïe samo zaradi njegovega imena so si
razliãni bolj ali manj odliãni uãenjaki belili svoje lase in
lasulje prav tako kakor zaradi imena na‰e bele Ljublja-
ne. Takega ãitatelja bo napotila radovednost, da si ogle-
da Bohinj, preden bo zgrajena nameravana bohinjska
Ïeleznica. Svetujem mu, naj to izvr‰i ãimprej. Gostoljub-
no ga bodo tam gori sprejeli razni Mencingerji, ki kljub
nedomaãemu imenu domaãe govore in raãunajo, neka-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

teri (nomen non est omen) Smukavci in nekateri — the
last non least — Zadniki. Ti Bohinjci bodo hvaleÏni, da
sem privabil i slovenskega popotnika v njih kraj, in od-
puste mi vse, kar sem v tem hojepisu zagre‰il proti njim
in proti Bohinju.

Nerad, a konãno vendar omenjam tudi tistih bralcev,

ki ãitajo, ne da bi jim bilo treba. Ti moÏje so vajeni se-
deti pri polnih mizah du‰ne hrane; a hkrati so toliko
razvajeni, da zahtevajo od pisateljskih del lepote in res-
nice, obenem drÏeã se naãela: nil admirari! Takim viso-
kim bralcem se moramo po robu postaviti vsi pisatelji,
ki ustvarjamo samo vsednjo, da ne reãem postno du‰no
hrano. Komur je prirojena ali prigojena neukrotna pisa-
teljska strast, ta mora pisateljevati, ãeprav vedno po-
gre‰a katekizma o pojmu in pravilih lepote in ãeprav mu
je znano, da se v neãem, njemu neznanem, razloãujeta
umetni‰ka in matematiãna resnica. Umotvor je porojen.
Blagor tebi, ãe ga hvalijo vsi ãitatelji! A kaj poreãe‰, ãe ga
hvalijo ãitatelji prve vrste, medtem ko ti ãitatelji druge
vrste oãitajo: »Tvoj umotvor je nestvor, ker mu manjka
lepote in resniãnosti!« Tebe in sebe naj tolaÏim takole,
ne imajoã prostora za dolgo zagovarjanje:

âe te obsede pisateljska slast, ne kroti je zabadavo, da

ne zboli‰ na Ïivcih, ampak pisateljuj neumorno. Papir je
ãudovito potrpeÏljiv, ãeprav je slab‰i od dne do dne; in
noben spis ni tako niãev, da ne bi imel poleg pisatelja ‰e

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

kakovega bralca in hvalivca. Kaj naj pi‰e‰, to ti bo vele-
vala tvoja slast; samo to je sitno, da bo‰ moral sam pre-
sojati, kaj je lepo, kaj grdo, kaj umetni‰ko; zakaj najveãji
umetnik, najuãenej‰i modrijan, ti bosta paã v stoterih
slavnih delih pokazala, kaj je lepo in umetni‰ko, nikakor
pa ne bosta mogla zjasno besedo doloãiti pojma lepote.
A to naj te ne pla‰i, ampak osrãuje.

Tvoje delo utegne vendar biti dobro in vredno veãne

slave, dasi tisti ãitatelji, ki bero in hkrati sojijo, poreko,
da si du‰ni reveÏ in ‰u‰mar. Kdo so pa tisti ãitatelji? Naj
so veleumi, naj so svetovno izobraÏeni, vendar gledajo
z zmotnimi ãlove‰kimi oãmi; vsakdo izmed njih ima
subjektivno mnenje, ko gleda s svojimi oãmi izpod koÏe;
in kar naj te predvsem tolaÏi — vedno so med bralci v
manj‰ini. Proti njim se dviga ogromna veãina vseh ãita-
teljev prve vrste, in ãe tem ugaja tvoje delo, zadovoljen
bodi! V sedanji dobi parlamentarizma se ne smemo po-
koriti estetiãnemu trino‰tvu neznatne manj‰ine, ampak
takisto v slovstvu kakor v politiki odloãuj veãina. Glasovi
naj se ‰tejejo, a ne tehtajo, kakor zahteva manj‰ina. Zdaj
Ïivimo v dobi obãe svobode. Zakaj se ne bi tudi v slov-
stvu oprostili vzorov in hrepenenja po tisti lepoti, katere
tako ne moremo doseãi? Bodimo svobodni tudi proti
umetni‰ki resnici! Tako delujmo v duhu sedanje dobe za
zlato praktiãno korist in ne za nedoseÏna naãela; in tako
naj nas vodi potreba in okus veãine ali stranke, ki ima za

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

seboj veliko mnoÏ. Sedanja doba zahteva mnogo, da,
premnogo beriva. To moramo upo‰tevati. Koliãina je
zrno, kakovost pleva. Tudi pri knjigah velja, kar opa-
Ïamo pri vÏigalicah: ãim slab‰e so, tem veã jih porabimo
in tem veã jih razpeãa trgovec. Za veãino bralcev in celo
za ob‰irnej‰o zgodovino slovenskega slovstva ima veã
veljave sto zvezkov ‰u‰marstva nego tisti edini zvezek
Pre‰ernovih Poezij.

Res se spodobi nekaj preziranja tem bralcem-sodni-

kom. Vso knjiÏevnost hoãejo soditi z nekega vi‰jega
nadslovenskega obzorja in vladati, kakor da so nad
strankami. To pri nas Slovencih ni moÏno. Kdo sme biti
nad strankami? Odkar smo svobodni po ustavi, nas to-
likanj pre‰inja strankarstvo v vseh in vsakih razmerah,
da smo po samem strankarstvu manj svobodni, nego
smo bili pred tridesetimi leti. In kako naj se krdelo pisa-
teljev vzpne do vi‰jega du‰evnega vznosa, ko nas ba‰
vsestrankarstvo odeva z nizkim, tesnim obzorjem?
Sploh se Slovenec teÏko otrese starih spon priljubljene
navade in splo‰ne slovenske pohlevnosti, liki moj prija-
telj vodopivec, ki mu bohinjski sir veã ne di‰i, odkar so
mu odpravili smrad po kozjem mleku. Pomisliti je taki-
sto, da smo do zdaj vse slovstvene proizvode presojali s
stali‰ãa vzajemne kr‰ãanske ljubezni, priãakujoã, da se
pisatelj brez karanja pobolj‰a — ãe ne na tem, pa na
onem svetu.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Na‰i kritikujoãi ãitatelji so tudi prestrogi, zakaj ob

najbolj ublaÏenem okusu in ob vsej naobraÏenosti nam
ne morejo nezmotno narekovati, kak‰na bodi umetni‰-
ka lepota. Mi Slovenci smo za podlago knjiÏevnosti go-
tovo veliko storili, ko smo v teku ãasov pridobili vsaj ‰tiri
abecede in smo dospeli celo do abecedne vojske. Ne
verjamem pa, da bomo ba‰ toliko storili za dovr‰etek
knjiÏevnosti in da bo med nami vstal umetnik-uãenjak,
ki bo pisateljem, neobdarovanim z lepotnim ãutom, ne-
ovrÏno in predorno doloãil pojem in rabo lepote, in to
tako natanko, kakor se pi‰e dobra slovnica ali kakor se
sonãni mrk preraãuna za sto let naprej. In ãe vstane tak
veleum, bomo rekli mi, da je izna‰el umetelnost, kako se
stlaãi sonãna luã v meh; a hkrati bodo tisti nepobolj‰ljivi
kritiki zakriãali: »Kdor lepoto znanstveno sestavi ali raz-
re‰i, ta jo pokoplje, kakor ugasne sonãna luã v mehu.«

In kaj je resnica — na‰a ãlove‰ka resnica? Pravijo, da

je nekoã malce zadremala. Tedaj sta ji podtaknili tekmo-
valki, slabost in zlobnost, svoji hãeri: zmoto in laÏ. Ko se
je resnica predramila, se je razveselila hãeric, nji tako
podobnih, a skoro, toda prepozno, je spoznala, da to
nista pristni njeni hãeri. Od tedaj se bije neprestana voj-
ska med resnico in med zmoto in laÏjo in tega boja ne
bo nikoli konec, ker zmota in laÏ se veljavita za resnico
ter sta resnici tako podobni, da ãlove‰ki rod, ki plaãuje

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

stro‰ke te vojske, ãesto ne ve, ali nam narekuje gola res-
nica ali razgaljena laÏ, kaj verjemimo!

Vãasih so rekli: »To je zlagano, ker je tiskano.« V se-

danji razsvetljeni dobi pa smemo reãi: »Resniãno je, kar
sami vidimo, bolj resniãno, kar ãujemo od drugih ljudi,
in najbolj resniãno, kar ãitamo tiskano.« Nihãe naj pa ne
misli, da je ta moj potopis popolnoma resniãen; zakaj
tudi jaz sem zmoti podvrÏen.

Od resnice se najlep‰e poslovimo z resnim vpra‰a-

njem, ali je Bohinj zares vreden tiste slave, ki mu jo pojo
vsi Bohinjci in izmed strancev bolj tujci nego Slovenci.

Sedeli smo v verandi gostilne pri Bohinjskem jezeru,
dva tujca in jaz, ki sem se tudi delal za stranca, da goto-
veje zvem sodbo tujcev o Bohinju. Prvi je Bohinj tako
prehvalil, da sem mu malone razodel svoje hvaleÏno bo-
hinjsko srce. Drugi je Bohinj tako ogrdil, da sem jel ugi-
bati, kako naj bi se kaznoval ta moÏ: ali pred politiãnim
ali celo pred sodnim oblastvom. Oba bosta nosila hva-
lo in grajo po ‰irnem svetu, a njiju sodbe ni odloãil um,
ampak Ïelodec. Hvalivec si je dal prinesti okusne jag-
njetine, jezerskih postrvi, steklenico burgundca in k ãrni
kavi havansko smotko. Grajalec je pa svoj Ïelodec in z
njim okus kvaril s prazno juho, z mesom od sestrada-
nega bika ter s tistim vinom, ki je na Dolenjskem za silo

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

pitno, a na Gorenjskem zaradi umnega kletarstva po
pravici nosi ime »cviãek«.

Drug sluãaj se mi je pripetil v ãrnem Kranju. Tam sta

se se‰la neki Bohinjec in sloveãi Dolinec, prerano umr-
li Ïupnik Simon Robiã, pri kupici vina, ki ni bil cviãek.
Ponosno sta poudarjala veselemu omizju, kako veliãast-
na sta Dolina in Bohinj in kako imeniten je v Bohinju
slap Savice ter v Dolini Periãnik. Zdajci se obeh pripo-
vedovalcev loti pristno slovensko krajevno domoljubje
in vname se med njima prepir, je li lep‰i Periãnik ali Sa-
vica. Zmagoval je Robiã, ker je Ïe imel veãino poslu‰al-
cev na svoji strani. V skrajni sili se Bohinjec obregne:
»Ako bi bil Periãnik lep‰i od Savice, onda bi nam Pre-
‰eren ne bil zloÏil Krsta pri Savici, ampak napisal bi nam
bil Krst v Periãniku!« Na to je Dolinec Robiã zardel,
molãe snel svoj slamnik raz kljuko, molãe segel po po-
potni palici in si jezo ohladil stoprav v Cerkljah pod svo-
jo ·entur‰ko goro.

Soseda Bohinjec in Blejec sogla‰ata v tem, da ni lep‰ih

krajev vrh zemlje, nego li sta Bohinj in Bled, ali Bled in
Bohinj. Samo ob sebi se umeje, da se prepirata za pred-
nost. Bohinjec, kakor je obãe znano, zajme vse jezero v
en ‰kaf. Blejec je pa Ïaljen, ãe mu Bohinjec oãita, da je
Blejskega jezera komaj pol ‰kafa. Îaljeni Blejec mu od-
govarja: »Bohinjec ne bo hodil v Bled po vodo, ker je
ima doma preveã; ampak v tisti svoj ‰kaf bi naloÏil in v

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

svoje jezero prenesel zeleni osredek z liãno cerkvijo iz
Blejskega jezera, ako bi mu Bog to dopustil. A Bog tega
ne dopusti, ker bi materi boÏji bilo bivanje na Bohinj-
skem jezeru preÏalostno.«

Sploh se ne dasta primerjati jasno, veseljebudno Blej-

sko in temno, z orja‰kimi gorami obrobljeno Bohinjsko
jezero. Doktor Pre‰eren je pogodil pravo sodbo, ker je
bil hkrati pravnik in pesnik po boÏji milosti. Junaka
ârtomira je postavil v Bohinj, devico Bogomilo v Bled.
ârtomiru je ljubezen procvela na osredku Blejskega je-
zera, a na bregu Bohinjskega

stra‰ne mu misli rojijo po glavi,
Ïivljenje misli vzet’ si v slepi veri.

Pri Savici za Bohinjskim jezerom se ârtomir da krstiti

in tam se odreãe nevesti in vsej pozemeljski sreãi. Raz-
stanek med ârtomirom in Bogomilo bi ne bil moÏen ob
veselem Blejskem jezeru, zato ga je Pre‰eren postavil v
resni Bohinj.

Samo to me je jezilo, dokler sem bil mlad, da je Pre-

‰eren Blejskemu jezeru posvetil posebno kitico v svojem
Krstu pri Savici, in da ta Blejec tam izreãno pove, da de-
Ïela kranjska nima lep‰ega kraja od Bleda — podobe
raja. — Îelel sem si tedaj, da bi bil na‰ Koseski moj oÏji
bohinjski rojak. Vsekakor bi bil, prevzet od bohinjske-
ga domoljubja, zloÏil vzneseni epos: Krst na Triglavu, in

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

ob svoji izvirnosti ârtomira krstil s Triglavovim ledom
ter na tak naãin prekosil Blejca Pre‰erna vsaj za dvajset
let na veselje vsem, ki so Bohinjci v pravem ali prene-
senem pomenu.

Ta Ïelja se ni mogla uresniãiti, zatorej sem si Ïe v mla-

dosti priredil in z razlogi podprl svojo sodbo o lepotah
bohinjske domovinice. To se je godilo Ïe v avgustu 1860.
leta, ko sem Ïe videl nekaj veã Evrope in pri‰el ãez dol-
go ãasa zopet na dom oãetni in na dija‰ke poãitnice.
Imel sem tedaj dvaindvajset zdravih let in vsega dovolj,
kar se dotika dijaka na poãitnicah, samo skrbi ne. Otre-
sel sem se knjiÏnega in cestnega prahu, pozabil Ïalost-
no dunajsko brezgorje in se zopet zagledal v zelene gore
in v bele ãeri, bohotne poljane in ãedne vasi, v pestre
ribe v Savi, v penaste valove na jezeru. Vedno sem bil na
nogah, da preletam in prelazim hrib in dol, da vidim kaj
novega ali pa obi‰ãem nepozabne kraje, ki so mi hranili
toliko spominov na neskaljeno sreão detinskih let. Po-
vsod sem bil, nikjer obstal; vse gledal in vse prezrl; vse
poslu‰al, a niãesar sli‰al. Jedva sem ãutil sam sebe, nik-
dar pa mislil, kako naglo beÏe dnevi zlatih poãitnic. Se-
daj pa mislim nazaj na nagli beg dni in let in v megle-
nem spominu na tiste poãitnice brez pokoja se mi zdi,
da mi je bil Bohinj najprijetnej‰i kotiãek vse zemlje, kar
sem je videl do tedaj in do zdaj.

V tistih blaÏenih razmerah so me navdajale mnoge

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

sanje, seveda same visokoleteãe. Saj ni moglo biti dru-
gaãe. Ena izmed tistih sanj je pa zasluÏila ime misli in
dala se je uresniãiti, kar je veliko za dija‰ka leta. To je
bila misel, da se povzpnem ob prvi priliki na vrh Tri-
glava.

Ta prilika je pri‰la od Jadranskega primorja. PribeÏala

je odondod priletna vdova, da si v sveÏem planinskem
vzduhu ozdravi izbegane Ïivce. Da se to izvede temelji-
teje, je pripeljala s seboj hãer in sina. Hãi je imela Ïivce
primerne svoji dobi ‰tiriindvajsetih let, nekaj lepote, pri-
liãno omike in mnogo dote. Da ne bi kdo sumil, da sem
se zagledal v to mladenko, povem takoj zdaj, da je bila
Ïe nevesta in da se je imela omoÏiti v pustu leta 1861.
Sploh sem se pa proti Ïenstvu drÏal stanovitnih naãel in
po tistih se nisem smel zagledati v tako gospodiãno,
katera ob vsej veliki doti do ‰tiriindvajsetih let svoje
dobe ni mogla dobiti moÏa. Sin tiste vdove je imel dva-
indvajset let, bister um v zdravem telesu in potrdilo, da
se bavi z zdravilskimi uki na dunajskem vseuãili‰ãu.
Meni je bil prijeten znanec iz dunajskega vseuãili‰ãe-
vanja.

Sreãno sem premagal vse teÏave prvega pravni‰kega

drÏavnega izpita. Zakaj bi ne premagal i Triglava, ki je
z nebotiãne vi‰ave tako o‰abno gledal v dolino, kakor bi
izzival ravno mene in sodijaka iz Primorja? Ohrabriva
se, najmeva nosaãa ali kaÏipota, ki nama je bil pohva-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

ljen, in objaviva stari gospe, da naju je trdna volja, de-
jati pod nogo Veliki Triglav. To je gospo toliko razburi-
lo, da je zahtevala iz ust samega najetega vodnika zve-
deti, kakov je pot na Triglav; drugaãe ne dovoli te hoje
svojemu edincu. Îe sem se bal, da splava najin ukrep po
vodi, ãe ga zagovarja okorni vodnik pred visokonoso
gospo. A moj strah je bil prazen, zakaj moÏev jezik ni bil
sliãen njegovim lesenim coklam. Z debelo roko je kazal
na jasno glavo Triglava, slikovito opisoval pot tako, da
smo v duhu kar plavali po ãereh, ki so nam blestele iz
daljave, in trdil je, da nas sama vsakdanja previdnost
obvaruje vse nevarnosti. »Naposled pa ãudovit razgled
vrhu Triglava stoterno poplaãa ves trud in strah.«

Pomirjena gospa je izrekla svojo dovolitev in jaz sem

vodniku s hvaleÏnim pogledom nameÏikal priznanje, da
je svojo vlogo izvrstno igral; zakaj zabiãal sem mu prej,
da mora robato pot na Triglav tako ugladiti, kakor da bi
se hodilo v tretje nadstropje gosposke hi‰e.

Zdajci se oglasi gospodiãna in vpra‰a, morejo li tudi

Ïenske priti na Triglav. Vodnik je bil malce v zadregi, ker
ni imel navodila, kako naj odgovori na tako vpra‰anje.
Ostal je dosleden in odgovoril: »Dobro poznam ves pot
in ne morem najti na njem take zapreke, da bi jo mo‰ki
prelezli, a Ïenske ne mogle. Meni se zdi, da Ïenske celo
laglje pridejo na Triglav nego mo‰ki, ker so — pa brez
zamere — bolj maãje nravi.«

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Rad bi bil tedaj ve‰ã zdravnik za Ïenski spol, da pre-

sodim, komu so Ïivci bolj razdraÏeni, ali bolni gospe ali
zdravi gospodiãni. Ta razdraÏenost se pa ni zaletela v
robatega hribovca, ampak vihrala je med samima Ïen-
skama. Gospodiãna je z odloãnostjo, kakr‰na bi diãila
mo‰kega junaka, izrekla, da gre in pojde na Triglav, po-
udarjajoã celo svojo polnoletnost. Takisto glasno in pri-
krepajoã svoje razloge s pestjo ob mizo in s peto ob tla,
je gospa branila in pregovarjala. Usmelila se je celo opo-
zarjati, da je za tako podjetje tudi treba dovolitve Ïeni-
nove. Ta ugovor pa je bil med vsemi naj‰ibkej‰i, ker na-
posled sta bili tako bodoãa ta‰ãa kakor bodoãa Ïena ene
in iste misli, da bodoãi moÏ nima odloãevati, ako sta Ïe
Ïenski odloãili.

Pro‰nje, prigovori, protigovori, puhla oãitanja in

omahujoãi dokazi so ‰vigali sem ter tja in pljuskali so
valovi boja ob dveh trdih skalah. Vsekakor sem Ïelel, da
dobi gospa pravdo v tem nerednem ustnem postopku.
Na‰ najeti vodnik je to celo priãakoval. Zakaj toliko veã
sile je v Ïenskih ustih, kolikor manj zob je v njih, gospo-
diãna pa ima vse zobe, doãim jih je gospe materi Ïe ne-
kaj izpadlo in se ostali majó. A jaz sem se spomnil neke
domneve iz radovoljno pozabljevanega rimskega prava,
ki veli: »âe se ob viharju hkrati pogrezneta petdesetlet-
na in ‰tiriindvajsetletna Ïenska v morje, takoj domnevaj,
da si je mlaj‰a Ïenska dalj nego starej‰a ohranila Ïiv-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

ljenje.« Prav tako se je zavr‰il ta Ïenski vihar in hãerina
volja je zmagala.

Zdaj sem bil pa jaz v zadregi. Resno in resasto sem

uprl svoj pogled v vodnika; a njegove oãi so mirno od-
govarjale: V nedolÏnosti si perem jezik, ko nisem preko-
raãil danega navodila. Îenski vihar ga ni spravil iz rav-
novesja, in molãal je kakor zid. Sam sem moral odvija-
ti, kar je vodnik navil previsoko. Opomnim torej, ko
»sledu ni veã unanjega viharja«, da hoja na Triglav prav-
zaprav res ni kdo ve kaj nevarna, a za gospodiãno iz me-
sta utegne biti preteÏavna.

»Vsaka teÏava se da premagati,« prireãe gospodiãna.
»Veliko teÏav vkup je huj‰e od ene nevarnosti,« odvr-

nem jaz.

»Bila sem Ïe dvakrat na Nanosu.«
»Nanos in Triglav se ne dasta primerjati. Na Nanos se

hodi, na Triglav pleza. Tukaj ni gladke steze. Gledati
moramo ves ãas pod noge na pragove, jame, skale in
proÏni prod in povrh paziti, da ne stopimo na kaão
pikaão, ki se Ïenstva prav niã ne boji. Mo‰ki ãlovek v de-
belih ‰kornjih prebije vse te sitnosti, ne da bi mislil na-
nje.«

»Hvala za opomnjo! Naroãila si bom obuvalo nala‰ã

za triglavsko hojo.«

»Hoja je jako dolga in noãevati bo treba v senu, ãe ga

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

dobimo, ali na trdi klopi dimnate koãe. To se ne prilega
mestni gospodiãni.«

»To bo jako zanimivo, gospod!«
»Nikjer pod cesarjem ne pade toliko deÏja kakor v

Bohinju. Vsako uro se nam je bati deÏja; a pod Trigla-
vom deÏuje vselej z viharjem in stra‰nim grmenjem.
DeÏnika gori ne moremo rabiti. Ali se ne bojite prehla-
je, ãe vas triglavska ploha premoãi do koÏe?«

»Grmenja se veselim Ïe naprej. Proti plohi pa s seboj

ponesem nepremoãno ogrinjaão.«

»Oprijemati se moramo ostrorobatih skal, kadar ple-

zamo proti vrhu. Nobena rokavica vas ne obvaruje, da
bi si ne opraskali mehkih roãic do krvi.«

»Priskrbela si bom rokavice iz jelenove koÏe.«
»Va‰a gosposka obleka ni za Triglav. Nobena kmeti-

ca vam pa ne posodi obleke iz debelega platna in
ra‰evine, ker ve za gotovo, da se vsa povalja in na pol
raztrga, ko je treba plezati ãez robate peãine, mestoma
celo kobaliti po vseh ‰tirih in se plaziti ãez ostra sleme-
na, kakor bi jahali.«

»Hvala, da ste me opozorili tudi na to. Dala si bodem

napraviti primerno opravo blizu tako, kakr‰no nosijo
ârnogorke. Dela si bom tudi rdeão ãepico na glavo, in
ãudili se boste, kako lepo mi pristoji tista draÏestna
no‰a.«

»Res bi bilo imenitno, ãe vi prva izmed Evinih hãera

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

dospete na vrh Triglava. Pa mislim, da bi bile Ïe na‰e
srãne gore in vremena vajene Bohinjke izvr‰ile to hojo,
ako bi bila Ïenskam tako priliãna, kakor je mo‰kim.«

»Prav zato hoãem iti na Triglav! Ne pustim vam ne ti-

stega domorodnega veselja, kadar bi se pona‰ala va‰a
bohinjska kmetica, da je bila prva med Ïenami na Tri-
glavu. — Jaz hoãem in moram biti prva.«

Poslednje besede je tako odloãno nagla‰ala, da sem

bil preverjen, da meãem bob ob steno, ãe dalje prego-
varjam. Gospodiãna pojde torej z nami in odloÏiti mo-
ramo odhod, da se more dotlej primerno opremiti — ali
o‰emiti, kakor mi je prav tiho rekel najeti vodnik.

Priprave podjetne gospodiãne so bile kaj naglo gotove

in samo dvakrat je deÏevalo do dne, ko smo se se‰li, da
naloÏimo v vodnikovo vreão, kar potrebujemo v gorah.
Poleg gospodiãnine obleke za skale in njene rdeãe ãepi-
ce je ostalo nekaj prostora za ãrni in beli kruh, za koruz-
no moko in za Ïelezni lonec, v katerem bomo kuhali
kavo in koruzne Ïgance. Pridejali smo raznih smotk, o
katerih je vodnik trdil, da jih na gorah nikoli ni preveã;
dokaj zmlete kave, ki je na gorah koristnej‰a nego v
dolini; precej veliko mesenine, da nam tolaÏi lakoto in
dela Ïejo, in naposled po‰teno ãutarico pristne vodice,
ki se je pred tremi zimami Ïgala v slivorodnem Sremu.
Glede slivovke je bil vodnik prav tistega mnenja kakor
glede smotk. Pozabili smo, da se pri kavi potrebuje tudi

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

sladkor; nala‰ã smo pa doma pustili daljnovid, da se bo
mati z njim radovala, gledajoã, kako pleza nje hãi na
Veliki Triglav.

Vse je bilo v redu in dogovorjeno, da se drugi dan, v

ponedeljek, snidemo na domu nam vsem znanega uãi-
telja Grma v Srednji vasi natanko ob sedmih zjutraj —
ãe ne bo deÏja.

Krasno je bilo jutro tistega imenitnega ponedeljka.

Krenil sem v pravem ãasu na pot, da dospem do sedmih
do ãakali‰ãa, kamor mi je bilo hoditi po drugem poti
nego li mojima tovari‰ema. Na strmi bliÏnjici od Broda
do SenoÏeti sem poskusil in pohvalil svoje nove, gosto
podkovane ‰kornjice, ki sem jih bil naroãil za to hojo;
ker dobro bodi podkovan, kdor hoãe priti na Triglav.
SenoÏeti so poloÏna, travnata ravan v sredi med in nad
Spodnjo in Zgornjo dolino bohinjsko. Bila je tam obãna
ko‰nja ter veselo gibanje v jutru, ki obeta lepo vreme za
ves dan. Mo‰ki so v dolgih vrstah enakomerno mahali s
kosami in podirali travo v goste skóredice; Ïenske, pol
prazniãno obleãene, so pele in, urno se kretajoã, raz-
grabljale travo v ograbke; deãki so nosili mrzle vode
okoli koscev, nagajali grabljavicam in trgali v grmovju
na pol zrele le‰nike; male deklice so sedele za grmi, plet-
le pisane vence iz nabranih cvetlic in karale razposajene
deãke.

Blizu moje steze stoji ‰otor iz gosto naloÏenih smre-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

kovih vej. V ‰otoru plapola ogenj in brdko obleãena
Ïenska postavlja lonce okoli Ïerjavice. Videl sem samo
nje hrbet, goste, dolge kite, drobne ãevlje in nad petami
poldrugi decimeter pravilnih meã, ulitih v bele, napete
nogavice.

Spodobi se, da to Ïensko, ki po vnanjosti sodeãemu

ne more biti stara, prijazno ogovorim, da ne bo danes
nesreãe, ki se rada pripeti, kadar je prvi ãlovek, ki nale-
timo nanj v goro gredoã, Ïenska, in se ji ne primilimo s
prijaznim pozdravom, zlasti ãe je Ïe v poznih letih. Si-
cer je pa mlad ãlovek radoveden, in meni je bilo povrh
do tega, da si izprosim ognja za prvo jutranjo smotko, ki
naj mi prijetno di‰i, dalje hodeãemu po poloÏni stezi
med grmi, cvetovi in veselimi senoseki.

Stopim pred ‰otor, izreãem pozdrav in pro‰njo, in

Ïenska se obrne z goreão tresko v roki. Pogledava se, nji
pade ogorek iz roke in meni smotka. Îena smukne ka-
kor bi trenil izpod ‰otora in zakliãe na vse grlo moÏa, ki
je tam blizu koso klepal pod bradatimi vejami visoke
smreke, samujoãe sredi prostrane ko‰enine. MoÏ, jak,
zal in mlad, prihiti krepkih, teÏkih korakov, in Ïena
vzklikne:

»Lej, JoÏa, to je tisti Janez, o katerem sem ti toliko pra-

vila. Kako je zrasel! Pa nekaj bled je; to morajo biti hude
‰ole tam na Dunaju!«

MoÏ me je gledal zvedavo, ker me nemara ‰e ni po-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

znal; in meril me je s tisto pla‰nostjo ali previdnostjo,
kakor bi ãakal mojega ogovora, da bo potlej vedel, ali
naj me vika ali tika. No, jaz ga do tedaj nisem poznal,
torej sem ga vikal. Vikal me je takisto on, in gaz med
nama je bila narejena. Prikupno mi je pripovedoval, kar
mu je Ïena govorila o svojih in mojih detinskih letih:
kako sva hodila blizu dve leti v lepem in grdem vreme-
nu v vsakdanjo ‰olo na Bistrico, ogibajoã se druÏbe dru-
gih souãencev; da sem ji posojal knjige, katerih ni ime-
la; da sem jo na njenem domu uãil raãunstva; da sem jo
sleherni dan v ‰olo gredoã spra‰eval, kar nama je treba-
lo znati, in ponavljal z njo, kar ni popolnoma umela ali
pametovala; in da je dobila konec ‰olskega leta pri slo-
vesnem izpra‰evanju ãastno darilo ter bila zapisana v
zlato knjigo. Vso to vedo in ãast sem ji baje samo jaz pri-
dobil in moÏ mi je zato izrekel iskreno zahvalo, trdeã, da
me Ïena nikoli ni zadostno zahvalila.

Neprisiljeno, prirodno zadovoljstvo je igralo na zdra-

vih licih govornikov. Mlada poslu‰alka je pa zrla sra-
meÏljivo v tla, in ãe se je ozrla vame, sem videl v nji ‰e
prav tiste ljubeznive oãi kakor v otro‰kih letih. Moral
sem odvrniti pretirano hvalo, in sed‰i na prteno rjuho,
ki jo je Mina razgrnila v senci pred ‰otorom, sem govoril
mnogo veã, nego je tu pisano.

Rekel sem med drugim:
»Mina je povedala nekaj preveã, nekaj premalo. Res

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

sva hodila vkupaj pol ure do ‰ole in pol ure domov. Ko
sem pri‰el gredoã do nje doma, me je Ïe ãakala na pra-
gu in ãesto sem ji bil prekasen. Dalje gredoã je ona mene
prav tako uãila kakor jaz njo. Bila je pridnej‰a in karala
me je, ãe nisem znal nauka tako dobro kakor ona. Ne-
koã se nisem nauãil katekizma, zana‰ajoã se, da ne bom
vpra‰an. Kako huda je bila takrat Minica! Moral sem
sesti pod stog poleg ceste. Tam je pri meni sedela in
nauk ponavljala in me izpra‰evala, dokler ga nisem znal
popolnoma. Rekla je tedaj: ,Lep‰e je, da naju kleãat da-
do zaradi zamude, nego da bi te bilo sram, da manj zna‰
kakor me dekleta!’ Zamudila sva, kleãala sva, vpra‰ana
sva bila oba in najbolje sva odgovarjala. Gospod kaplan
so nama dali pozlaãeni podobici, in meni celo lep‰o ne-
go Minici. A ona me ni zavidala zaradi lep‰ega darila.
Kajne, tega vam ni povedala? Gotovo tudi tega ne veste,
kar vam moram ‰e povedati. Domaão ‰olo sem izgoto-
vil, in odriniti mi je bilo v Ljubljano. Ko sem odhajal,
pride Minica po slovo. Iz nedeljske rutice odvije ‰tiri
knjige, zlato obrezane in po dve zvezane s svilenim tra-
kom, prav take, kakor jih je prejela pri delitvi ‰olskih
daril. PoloÏila je knjige na mizo in prosila mojo mater,
naj mi denejo te knjige v skrinjo, da se bodo z menoj
peljale v Ljubljano, da me bodo spominjale Minice, ki
mi ne more podati drugega spomina. Milo se je storilo
materi, trdo so morali govoriti, da je Minica knjige zo-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

pet zavila v ruto. Od‰la je ihteã in oãitala moji materi, da
ne ravnajo prav, ker knjige so po pravici moje, in jaz
sem jih zasluÏil, ne ona. Od tistega solznega razstanka
se nisva videla do danes, ker minilo je trinajst let. Ali ni
bilo res tako, Mina?«

Mina je zardevala in molãe gledala vstran. MoÏ mi pa

ni zameril, da sem mu razodel, kar do zdaj ni vedel, in
vidno je bil zadovoljen, da je ãul tajnost prve ljubezni
svoje Ïene iz mojih ust in ne iz njenih.

Preveã sem se Ïe zakasnil; toda nisem se mogel loãi-

ti, ker sta me zadrÏevala Ïena z ljubeznivostjo in moÏ s
krepko roko. Zvedel sem dalje, da se je Mina tisto jesen,
ko sem bil od‰el v Ljubljano, preselila v Zgornjo dolino
z vdovo vred, pri kateri je bila rejenka. Tista vdova je
pred tremi leti umrla in ostavila vso imovino svoji rejen-
ki, kar poprej nihãe ni slutil, in te ostaline je bilo veã,
nego so priãakovali vdovini sorodniki. Tedaj je postala
pridna, poniÏna Minica lepa, oboÏavana Mina, uboga
rejenka bogata zamóÏnica, in ogla‰ali so se snubaãi,
ãesar poprej nikoli ni priãakovala: volitev ji ni bila teÏka,
ker sosedov sin JoÏa je bil najlep‰i za oãi, najblaÏji za
srce, najumnej‰i za glavo in najimovitej‰i za veljavo
kmetskega doma. Poslednji pust sta se poroãila. Mina je
rekla, da bi bila tudi mene povabila v svate, da mi vrne
neko moje vabilo, ako bi se ne bil izgubil tam daleã na
Dunaju.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

»Kako vabilo?« vpra‰am radovedno.
»Ali ne ve‰, kako si takrat, ko sva hodila v ‰olo, ‰tel

leta, kdaj bo‰ posveãen v ma‰nika; in kolikokrat si meni
obetal, da me bo‰ povabil na novo ma‰o za druÏico? Saj
sva imela Ïe vse domenjeno, kako bomo tedaj obleãene
jaz in tvoji sestri. Vse tri enako, kajne? … Kako je pa zdaj
drugaãe iz‰lo? Oãe in mati in vsi sorodniki so se veseli-
li ãasti in sijajnega dneva. Tudi jaz sem se veselila, in
srce mi je bílo, ko sem se skrivaj nate ozirala, kadar si
hodil po Zgornji dolini, ãeprav me nisi veã videl, kakor
ti pravi‰, ali veã pogledal, kakor jaz pravim. Seveda, ti si
bil mlad gospod, jaz sem ostala uboga rejenka. Morebiti
se ‰e spreobrne‰ in tedaj ti pridem na novo ma‰o z mo-
Ïem vred, ãeprav naju ne vabi‰, bodisi celo v Ljubljano,
ako se Bohinja sramuje‰ … Sli‰ala sem, da Ïenske zape-
ljujejo ‰tudente, da ne gredo v seminar. Prav rada bi ve-
dela, katera je tebi glavo zmotila. Pa vendar ne tista rjav-
ka, katera letuje Ïe ‰tirinajst dni na Bistrici! Sreãala sem
jo davi, pa povem ti, da je zate prestara in pregrda za
tvoja lica.«

Ko sem pri‰el do besede, sem tako odgovoril: »Ni vse-

lej res, da Ïenske vplivajo na stan, ki si ga izbere neiz-
ku‰en mladeniã. Vendar mene je paã zavedla neka Ïen-
ska, da ne bom ma‰nik. Tista Ïenska je bila mojih let;
prav lepa je bila. Zdaj je veliko lep‰a kakor nekdaj in sto-
krat lep‰a od tiste TrÏaãanke, ki jo moram danes spre-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

miti na Triglav. Moja zapeljivka me je iz srca rada ime-
la in jaz takisto njo. Potlej se je omoÏila in Ïivi zdaj bolj
sreãno in zadovoljno kakor jaz, samec. âez dolgo ãasa
sem se se‰el sluãajno z njo in se veselil nje sreãe. A ona
me je karala, zakaj nisem oblekel duhovnega pla‰ãa.
Kajne, to je trdosrãna Ïenska?«

»In nepo‰tena,« pristavi Mina, »ãe tebe odvede od

duhovni‰kega stanu in se potlej omoÏi z drugim!«

»Ne sodi prenaglo, Mina! Tukaj ni ‰lo za ‰tudentov-

sko ljubezen ali za zvestobo, ampak za nekaj posebnega,
za sramoto! Takoj bo‰ vse ãula.«

Nadaljeval sem: »Mene in tisto mojo zapeljivko je vo-

dila nekdaj do skupne ‰ole oba ena pot. Uãila sva se peti.
Jaz sem pel kakor mutec, ona liki nebe‰ki krilatec. Za-
maknjen sem jo poslu‰al in iskreno hvalil. Ona pa ni bila
zadovoljna samo s svojim petjem in z mojo hvalo; am-
pak po vsi sili je hotela, naj pojem tudi jaz, da me bo
poslu‰ala in hvalila tudi ona. — Jaz, reveÏ, za petje ni-
sem imel ne posluha niti poziva. Vedno me je nagovar-
jala, naj sku‰am peti, in kadar sva iz ‰ole grede pri‰la v
gosto vrbnatico pri ‰umeãi reki, mi je ãesto pot zastavila
ter prav odloãno zapovedala, naj pojem z njo vred kakor
ona. âe ne gre prviã prav, se mi posreãi morda drugiã ali
tretjiã; ãe ne danes, nemara jutri. Ako pa ne pojem vsega
prav, tudi niã ne dé, saj naju nihãe ne vidi in ne sli‰i.
Zapela je in zopet zapela zdaj ta napev, zdaj oni. Joka-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

la in togotila se je nad menoj. Vse je bilo zaman. Jaz sem
mutast stal pred njo, ali vekal in zavijal take glasove, da
so pevko docela prepriãali, da bi pri meni samo ãudeÏ
kaj opravil. — Pri poslednjem takem poskusu je uprla
vame svoje velike ãrne oãi, v katerih je gorela jeza in se
topila Ïalost, ter je bolestno zdihnila: ,Oj ‰tor ti ‰torast!
Kako me bo sram, ko bo‰ novo ma‰o pel, pa peti ne
zna‰!’ Zdaj govôri, Mina! Ali ‰e pomni‰ te svoje bese-
de?«

»Na to sem popolnoma pozabila. Morebiti ni res,«

odgovori Mina, preprosto se smejaje. A nje smeh ni bil
odkritosrãen. Odgovoril sem tudi smejaje se:

»Da, tako je bilo! Jaz sem resno premislil tvoje bese-

de, ko sem prebil osmo ‰olo in ‰e vedno nisem bolje pel
nego vrbov ‰tor. Torej nisem mogel drugaãe, nego da
grem mimo seminarja na Dunaj in si izberem stan, kjer
se ne poje, ampak govori in pi‰e. Ti mi pa bodi hvaleÏ-
na, da sem te obvaroval tiste sramote, katere si se bala
Ïe tedaj, ko si imela jedva devet let.«

Slabo sem naletel. Iz Mininih veselostnih vzklikov

sem posnel samo oãitanje, da se na Dunaju uãimo praz-
ne ‰ale uganjati in da ni pametnega ãloveka v Bohinju,
ki bi mi verjel, da zato nisem ‰el v duhovni seminar, ker
nisem znal peti. Sploh sem razvidel, da moji in njeni na-
zori hodijo daleã narazen, odkar se skupno ne ‰olava, in
da ona do mene nima veã tistega zaupanja kakor pred

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

trinajstimi leti; samo zapovedovala bi mi tako kakor ne-
kdaj. Tako mi kratko ni malo ni dopustila, da nje moÏu
ponudim smotko, hkrati ãudeã se, kako sem se mogel
jaz, ki sem baje pameten ãlovek, privaditi smrdljivemu
duhanu. Sme‰na se ji je zdela celo moja brada; in ko sem
nato nje moÏu rekel, da bi se mu prav lepo podali zavi-
hani brki pod nosom, je odgovorila, da bo odslej pazila
nanj, da ga ne pohuj‰am ali na Dunaj ne odpeljem. Nje
strah za moÏa pa ni bil pristen, ker sem moral naposled
obljubiti, da precej drugo nedeljo, ko pokose seno po
SenoÏetih, obi‰ãem sreãno dvojico na njunem domu.

Srãno, iskreno smo si segli v roke, in ‰e »za jedan ãa-

sek radosti« sem pasel svoje oãi na vitkem, v polpraz-
niãno obleko ulitem stasu, na podolgovato okroglem,
zamolklo-belem obrazu, na velikih, ãrnoÏarnih oãeh in
na bujnih valovitih laseh druÏice iz detinskih let. Nje
lepota mi je bila danes zanimivej‰a od nekdaj, ker zdaj
iz nje odseva plemeniti znaãaj jugozemskega podnebja,
ki se v Bohinju redko nahaja. Z enako radostjo sem
meril visoko, krepkopleãnato postavo, okroglati, cvetoãi
obraz, modraste oãi in rjave, gladke lase mladega kore-
njaka, ki je bil pravi lik zdrave, nepokvarjene gorenjske
strani. Poslovil sem se, kakor bi mi bila oba k srcu pri-
rasla, in Ïelel jima boÏji blagoslov ter sinov, podobnih
oãetu, in hãera, podobnih materi.

Bil sem zopet na stezi, hitel dalje in ugibal, kako bom

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

opravil in kako opraviãil dolgo zamudo. Senoseki ob
poti so me pozdravljali in marsikdo, ki je zvedel, da
grem na Triglav, je zmajal z glavo, kakor bi hotel reãi:
»·kornjice bi Ïe bile sposobne; ali pa bo to, kar se gib-
lje v njih, zmoglo Triglav, ne verjamem.« Tudi mlade
grabljavice so se ‰alile, proseã me, naj jim prinesem
pristnih roÏic, ki rasto na vrhu Triglava. Meni to zba-
danje ni kratilo ravnodu‰ja in urno sem hitel dalje mimo
senosekov.

Dospel in dosopihal sem na vrh SenoÏeti, ki se po

pravici zove Kazanica. Zakaj tukaj se pred potnikom v
hipu razprostre najlep‰i del Zgornje doline. Spredaj na
prerodovitni ravnini se vrste njive in travniki. Pod goro
na oni strani ravnine vas vasi podaja roko. Visoka, pro-
strana poslopja gledajo izmed drevja in kaÏejo imovit-
ost tamo‰njih seljakov. Sredi med vasmi se postavlja
Srednja vas in nad njo na tesni ravnici se diãi ponosna,
visoka farna cerkev svetega Martina na Rávinjah. Za
vasmi se v polkrogu sklada strmo pogorje nekaj v nav-
piãnih peãinah, nekaj v bohotnem zelenju senoÏeti in
lesovja. Na pogorju se prostira poloÏna visoka planota
in v ozadju te planote ‰trle goli, sivi velikani med obla-
ke, klanjajoã se Triglavu, ki stoluje v sredi nad njimi
kakor najvi‰ji, najveliãastnej‰i.

Kadar sem pri‰el na vrh SenoÏeti in na rob Zgornje

doline, sem vselej obstal na Kazanici, da se nagledam te

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

slike in teh prizorov, ki so mi bili davno nadrobno zna-
ni, a vedno ãarobno divni.

Danes se mi je mudilo kakor nikoli prej, vendar nisem

mogel dalje. Nesel sem oãi ãez Zgornjo dolino, ozrl se
nazaj v Spodnjo in motril, kje se dviga dim od ‰otora,
kjer sem bil ravnokar tako milo preseneãen. Vsili se mi
v spomin Pre‰ernov sonet: »O Vrba, sreãna, draga vas
domaãa!« Nikoli nisem te pesmi tako resniãno preãutil
kakor v tej uri in na tem mestu. »Da b’ uka Ïeja me iz
tvoj’ga sveta speljala ne bila!« V teh blaÏenih dolinah, v
tem raju, obkroÏenem in obvarovanem z visokimi gora-
mi, bi mi bil odmerjen oãetni dom, in jaz bi bil na njem
najsvobodnej‰i gospod: kmet, da, tisti kmet, ki ga ne
ukloni, ne zlomi nobena sila, in ki krepkej‰i vstane, novo
moã dobiv‰i od matere zemlje, kadar ga vrÏejo ob tla
zlobni sovraÏniki ali zmotni prijatelji njegovega stanu …
in zdaj! Te in ‰e ene poãitnice imam, potlej pa vzemi
slovo od oãetnega doma za vse Ïive dni in romaj v kri-
Ïem svet iskat si sreãe in novega doma, ako ga bo doseãi
moÏno! In novi dom, ali ne bo hi‰a truda in skrbi, doãim
je bil oãetni dom hi‰a nekdanje radosti in milih spomi-
nov?

·e enkrat sem stal za tistih poãitnic na Kazanici in zrl v
ãudovito Zgornjo dolino. Krasen dan je bil, a dolina mi
je bila v Ïalost utopljena. Kolikokrat prej sem ondi na

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Kazanici radostno poslu‰al ubrane glasove mogoãnih
zvonov, s katerimi se pona‰a farna cerkev na Rávinjah,
in se ãudil njih odmevanju od skalnih strmin za zvoni-
kom. Zdaj pa je zvonjenje neubrano in turobno mi bije
na uho. Po starodavnih zloÏnih stopnicah, ki peljejo k
cerkvi nad vasjo, neso ãrno odeto krsto in velika mnoÏi-
ca prazniãno obleãenih faranov stopa poãasi za njo.
Mino, blago druÏico mojih detinskih let, so poloÏili v
zgodnji grob v cvetju nje mladosti in ãednosti in imovi-
tosti! Jaz sem pa ãul od daleã, kako pada kamenje na
krsto v grobu, in zdelo se mi je, da se usiplje na moje
prsi.

Zvedel sem naglo, da je Mina umrla z negodno poro-

jenim detetom vred, ker je prepozno pri‰la pomoã naj-
bliÏjega zdravnika iz daljne Radovljice. Napravil sem se,
da bi ‰el k pogrebu, pa mati so rekli: »Ne hodi med po-
grebce! Stopi raj‰i samo na Kazanico. Odondod glej
sprevod in tam naj ti svobodno tekó solzé, ãe se ti milo
stori. Ob grobu jokati smejo samo sorodniki in tisti, ki
kaj dedujejo. Ti nisi med tistimi. âe pride‰ k pogrebu, te
bodo postrani gledali in mislili med seboj: ,Kaj hodi
semkaj ‰tudent iz druge doline, ki ga ne ‰tejemo med
svojce.’ Stare Ïenice iz one fare bodo pa ugibale: ,Ne-
mara tudi ta ni na‰ega rodu; nemara je tudi njega, kakor
pred dvajsetimi leti Mino, prinesla la‰ka ko‰arica ãez
juÏne gore in ga ostavila na‰im usmiljenim ljudem, ne

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

da bi pozneje pri‰la vpra‰at, kako se godi njenemu de-
tetu.’«

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Grm. Luskovnica. Materinske skrbi. Boj z

malim velikanom. Re‰itev. Pravna

vpra‰anja.

pustil sem se po kratki travnati strmini z vrha Se-

noÏeti v dolino. Osem bo ura namesto sedem, ko

potrkam pri uãitelju Grmu. Pa niã ne de. Nemara me
druÏba ãaka, ker se ji ne mudi; ako ne, dohitim jo v eni
uri, in lahko se opraviãim, ãe povem, kaj je povzroãilo
zamudo.

Malo pred Srednjo vasjo mi pride naproti sam go-

spod Grm. To je slabo znamenje; a moÏ je bil tako vese-
lega obraza in Ïe od daleã me je pozdravljal v svoji ãiri-
bir‰ãini. Pa to ni bila istrska ãiribir‰ãina, ampak izvirna
Grmova me‰anica zlogov iz vseh jezikov, ki so se poro-
dili okoli babilonskega stolpa. Da ne zaostanem v uãe-
nosti, odzdravim z nekaterimi stihi iz Iliade, ki sem jih
izgovarjal po novogr‰kem reku, da so bili bolj podobni
Grmovi ãiribir‰ãini.

Kmetica z deklama, ki so plele na njivi poleg naju, so

ustavile delo in Ïena je stopila k nama, da vpra‰a, kake
novice sem prinesel. Zakaj ãudno se ji je zdelo, da stari

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Grm tako kima z glavo in tako giblje roke in poteze na
obrazu.

Stari Grm nagrbanãi obraz v resne poteze in odgovori

radovedni kmetici: »âe mi za trdno obljubite, da do ne-
delje nikomur niã ne poveste, vam razodenem vso
skrivnost. V nedeljo jo bodo pa na priÏnici oznanili.
Nove postave so, novi zakoni. âe je le res, kar je ta go-
spod ravnokar prinesel iz Ljubljane.« Jaz sem bil rado-
veden, kako novico sem sporoãil iz Iliade, in Ïena pa ‰e
bolj, kako novo postavo so skovali v Ljubljani. Ker je v
hipu obljubila, da bo molãala kakor zemlja, ji Grm pove
na uho, da bo odslej vsak kmet, ki ima celo kmetijo in
Ïeno staro nad ‰tirideset let, privzeti smel ‰e eno Ïeno
in se z njo poroãiti na levo roko. No, ta Ïena je imela nad
‰tirideset let, nje moÏ pa celo kmetijo in pod ‰tirideset
let. Upraviãen je bil torej nje strah pred novimi zakoni,
katerega je v hipu izrazila. Zvedavo, osuplo me je gleda-
la in zaãela izpra‰evati. Jaz nisem smel preresnega Grma
na cedilu pustiti, ampak delal sem se, kakor da ne razu-
mem nobene besede slovenski.

To zatajevanje materinega jezika se mi je slabo obnes-

lo. Îeni sem se zdel nekoliko domaã in ãim dalje sem se
odmikal proti va‰kim plotovom, tem bolj sem ji bil
znan. Bila sva Ïe med plotovi, ko zaãujeva, kako mi Ïena
grozi z zatoÏbo pred mojo materjo in pred Ïupnikom in
kako kliãe vse boÏje kazni name — a nobene na Grma,

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

ãe‰ da sem se ponorãeval s staro, po‰teno kmetico. Go-
voril sem potlej slovenski, in tudi Grm je obljubil, da bo
s sloven‰ãino popravil, kar je gre‰il s ãiribir‰ãino.

Zvedel sem, da sta tovari‰a ãakala samo do pol osmih

in da me bosta v bliÏnji planini ãakala ‰e pol ure povrh,
dalje pa ne, ker gospodiãna meni, da sem se skujal. Na
svojem domu Grm zamenja mojo palico z dalj‰o in bolje
okovano, ãe‰ ta je vajena hoje na Triglav, ker je bila Ïe
trikrat tam gori. Prijazni gospod me spremi nad vas, da
mi pokaÏe strmo bliÏnjico, po kateri prav lahko pol ure
prehitim in tako dospem do tovari‰ev in vodnika, pre-
den odrinejo dalje v goro. Poslovila sva se, in moÏ je ob-
ljubil, da pride jutri k Stari FuÏini poslu‰at, kako je Tri-
glava bolelo teme, ko smo sedeli na njem.

Prav nam bo, ãe pride k Stari FuÏini, in bolj bomo po-

slu‰ali mi njega nego on nas. Stari, vedno mladi gospod
je bil namreã Ïiva povestnica Zgornje doline za stare in
mlade ãase in prvi posvetni omikanec v svoji fari. Go-
tovo je bil tudi prvi umetnik v vsem Bohinju, ker je umel
orglati brez not, peti vse moÏne glasove in nedoseÏno
posnemati s svojim imenitnim nosom Ïvrgolenje kosa,
‰krjanca in drugih bohinjskih in nebohinjskih ptiãev.
Nad dobo ãlove‰kega rodu je uãiteljsko potrpeÏljivo in
po stari ‰egi tepeÏljivo bistril trde glave svojih faranãkov.
Vsakdo ga je spo‰toval in ãislal; in kadar je pobiral svojo
meÏnarsko biro, je dobival z vrhom mero in izbrano

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

zrnje. Da, ko bi se bilo zrno za zrnom spremenilo v de-
nar, tedaj bi bil Ïivel na‰ Grm, kakor si je Ïelel; ne bil bi
ostavil priljubljenega mu Bohinja. Tako pa je skromno
Ïivel ob majhni plaãi in veliki pokor‰ãini tiste dobe.
Toda vedno je bil dobre volje in rad nam je kroÏil pes-
mi, katere so Ïe pozabili njegovi vrstniki. Rad je povedal
burko iz starega ali novega Bohinja. Imel je v tej stroki
dober spomin, ker se je ãesto veÏbal, ponavljajoã svoje
povesti. Takisto nam je ãesto izmislil nov bohinjski do-
vtip in ga sproti ponovil, kakor se ponavlja nauk ‰olarã-
kom, ãeprav smo se ga branili, trdeã, da smo se tistega
dovtipa naveliãali Ïe zunaj Bohinja.

Grm je od‰el po stezi nazaj in jaz po strmi, prodoviti

bliÏnjici naprej proti Lúskovnici ali Uzkolnici, kamor
morem priti v eni uri, doãim sta tovari‰a po kolovoznem
potu hoditi imela poldrugo uro. Neumorno ubiram
strmo pot in pridno rabim Grmovo palico; sonãni Ïar-
ki pa neusmiljeno ravnajo z mojim hrbtom. Hodil sem
Ïe tri ãetrti ure brez prestanka; Ïeja se je ogla‰ala, noge
so pe‰ale od enoliãne strme hoje. Stopil sem v senco
grãavega gabra, kjer so kakor stolci tiãali trije oglajeni
kamni, in se je sploh kazalo, da je ondod Ïe marsikdo
poãival. Umaknil sem se sonãnim Ïarkom, tudi Ïejo sem
si potolaÏil. Dobra, previdna Mina mi je namreã pri raz-
stanku na SenoÏetih vrinila v Ïep dvoje jabolk, ãe‰ da za
Ïejo na gorah ni bolj‰ega leka od zrelih, soãnih jabolk.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Hvala ti, Mina, za ta izborni lek! In da se ‰iri tvoja hva-
la, priporoãam tvoje zdravilo vsem hribolazom nad vino
in Ïganje, nad kavo ali vodo, in pripominjam iz svoje
izku‰nje, da tri jabolka utegnejo biti uspe‰nej‰a nego
samo dve.

Po hlastnem zauÏitku jabolk mi je tudi du‰a bolj oÏi-

vela in zaãel sem premi‰ljevati svoj dosedanji napredek.
Gledajoãemu v dolino se mi je zdelo, da sem jedva po-
lovico rebri prehodil. Da bi bil vrh blizu, se ni videlo in
nisem mogel domnevati. Steza se mi je vlekla preveã na
vzhodno stran, in sodil sem, da pridem po tej stezi samo
na potok Ribnica ali na staje v ·ijéh. BliÏnjica me je to-
rej zavodila in gotovo sem ob nagli hoji prezrl stezo, ki
bi me bila obrnila na levo stran ali naravnost gor proti
Luskovnici. Ostavil sem senãnati gaber in razhojeno ste-
zo in krenil na levo, da tam zadenem pravo stezo ali
kolovoz, ki ga zgre‰iti ne morem.

Ta hoja brez steze je bila jako zanimiva, ker je kaza-

la, kako raznovrsten more biti svet, ki se nam od daleã
vidi gladek in enoliãen. Bila je hkrati koristna, ker je
uãila, da ne hodi brez vodnika po neznanem gorskem
svetu. DrÏati se mi je bilo ravne ãrte proti zahodu. Med
nizkimi grmi se je hodilo prav prijetno, rekel bi, valovi-
to, ker enemu sem se umaknil navzdol, drugemu na-
vzgor. Grmovje se zgosti v nepredorno ‰umovje. Nazaj
se moram umakniti po prej‰njem potu. Kje sem hodil, ni

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

sledu, in ljubeznivo me objemata trn in srobotina. Iz-
motal sem se. ·umo bo treba obhoditi. Pri‰el sem ji do
kraja in se oddahnil na gladki trati. Veselo napredujem
proti zapadu. Na koncu trate je strma stena in za steno
drãa. Stopiti prek stene ne morem; ãe skoãim, se ubijem.
Treba je zopet iskati prehoda zdolaj ali zgoraj. Sreãno
sem na‰el malo razhojeno stezico. Kaka radost! Steza
me privede k zapu‰ãenemu ãebelnjaku na travnati rav-
nini. Za ravnico je zopet neprehodna strmina; a nikjer
ne zazrem vrha na tem nesreãe polnem bregu. Prodiram
dalje, premagujem vse moÏne ovire ali omagujem pred
njimi; medtem pa ãas hiti in sonãni Ïarki pekó, kakor da
imajo greti samo mene v vsem Bohinju. Kdor bi me bil
gledal z daljnovidom od nasprotnega brda, bi rekel, da
je moj poloÏaj jako sme‰en; kdor bi pa hodil z menoj, bi
obupaval z menoj vred. Preril sem se naposled na zloÏ-
ni, prostorni kolovoz. Oddahnil sem si, ker odslej se bo
hodilo kakor po cesti …

Zahodil in zablodil sem v grmovju nad poldrugo uro,

in vendar ‰e nisem na Luskovnici. Oj ti nesreãna bliÏ-
njica! Skoro se vidi konec brega in klanca in zdruÏi se s
kolovozom gladka steza. Kraj kolovoza stopim na stezo.
Luãaj pod seboj vidim nad smreãjem in gostim grmov-
jem ko‰ato gabrovo drevo, edino v okolici. To me je to-
liko razburilo, da stopim dol po stezici in pod gaber. Zo-
pet vidim tri gladke kamne, pred srednjim jabolãne

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

olupke in na olupkih, ki so mi zdaj bolj di‰ali kakor prej
sama jabolka, Ïalibog vse polno ãrnih mravelj.

Krenil sem zopet po stezi navzgor, sam nad seboj se

jezeã in trdno namenjen, da bom gospodu Grmu pove-
dal, kako sem po njegovi stezi potreboval od Srednje
vasi do Luskovnice samo tri ãetrti ure, ter da bom za-
molãal, kako sem med to hojo druge tri ãetrti ure blodil,
neprostovoljno preiskavajoã gorske znamenitosti.

Na visoki planoti, ki jo Srenjani zovejo »Vúskovnica«

(kar se morebiti sme pisati »Luskovnica«) je v majhnih
presledkih raztreseno dokaj lesenih stanov z ogradi za
Ïivino, lesenih in zidanih hi‰ic s pravilnimi okni, z veÏo
in peãjo in s hlevi, prizidanimi za Ïivino. Nekaj tednov
v letu se tukaj bavijo prebivalci Srednje vasi z obdelo-
vanjem njiv in s ko‰njo. Tedaj imajo tudi svoje krave v
planini, in marsikdo vzame s seboj vso svojo obitelj. Ta-
kovo planinsko Ïivljenje je za deco iz doline prav tako
radovanje kakor deci iz mesta Ïivljenje na kmetih.

Zaklical sem po ljudeh, ko sem dospel med hi‰e. Nih-

ãe se ne odzove. Torej bo treba, da primem po vrsti za
hi‰ne kljuke. Prva kljuka ni odprla, duri so zaklenjene.
Druga in tretja kljuka sta me spustili v dotiãni hi‰i. V
prvi nisem na‰el sledu ãlovekovega, v drugi je na ognji-
‰ãu tlelo, in v sobi na mizi sem na‰el narezan hleb kru-
ha; a ãloveka nisem priklical. âetrta hi‰a je bila odprta.
Iz veÏe stopim v sobo in tu vidim mlado Ïeno, ãepeão

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

pri precej veliki zibeli. Preden spregovorim, mi migne
Ïena, naj bom tiho. Stopim bliÏe, a Ïena mi pokaÏe duri,
sicer molãe, vendar tako odloãno, da sem jo moral razu-
meti in slu‰ati. Sedem pred hi‰o na klop, vesel, da sem
na‰el ãloveka.

Po dolgem ãakanju pride Ïena iz hi‰e in mi pove, da

so me tujci ãakali blizu eno uro in da so od‰li po kolo-
vozni poti. âe krenem po bliÏnjici, jih prestreÏem pod
goro Konj‰ãico; ãe grem po kolovozu, bom pa vedno
nad pol ure za njimi. Opomnil sem, da mi danes presta-
ne izku‰nje branijo samemu hoditi po bliÏnjicah; Ïena
naj mi bo kaÏipot ali naj priskrbi drugega kaÏipota za
dober denar! Îena zmaje z rameni in pravi:

»Do veãera ne bo Ïive du‰e tukaj; jaz pa ne morem

ostaviti otroka. Îe zdaj sem ga prav teÏko uspala, ko ste
ga zbudili z ropotom. Ves nemiren je in morebiti bolan.
Glava mu je vroãa. Ko bi mu kr‰ãanski ãlovek naredil tri
Ïive vozle nad glavo, mu gotovo precej odleÏe. Sama
sem Ïe posku‰ala, pa ne morem narediti Ïivega vozla.«

»Îivi vozel znam jaz narediti,« odgovorim. »A ne ver-

jamem, da kaj pomaga.«

»O, pomaga, gospod, prav gotovo!« je vzkliknila Ïena

in segla po trak, kakr‰en se potrebuje za povezovanje
zibeli. Poskusil sem svojo umetnost zunaj na trati, in ko
se je posreãila, sva po prstih stopila v sobo. Îena mi je
pokazala, kje naj obstanem, in naãaral sem tri pravilne

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Ïive vozle. Dete v zibeli se je tedaj nasmehnilo v pokoj-
nem spanju tako ljubo, da so se Ïeni kar oãi zaiskrile.

Ko zopet stopiva pred hi‰o, ponovim svojo pro‰njo,

saj se je otrok nasmejal za Ïivimi vozli, in to je gotovo
veselo znamenje. Dolgo sva se pogajala in naposled do-
govorila, da Ïena pohiti za mojimi sopodjetniki, in ko jih
najde, bo pri‰el vodnik pome; jaz bom pa medtem otro-
ka straÏil, pozibal, ãe bo treba, in mu dal, kadar se pre-
drami, toplega mleka iz lonca na peãi.

Îena je obula moãne ãevlje in izginila za plotovi; jaz

se premestim v sobo, sedem na skrinjo pri postelji, se
naslonim na blazino in jamem premi‰ljevati, kako naj si
okraj‰am bodoãe nadenourno ãakanje. Rad bi bil smot-
ko zapalil, a tega ne smem, ker moji Ïivi vozli gotovo
niso otroka toliko ozdravili, da bi mu bil tobakov dim
prijetna vonjava. Neprijetno zabavo mi je delal Ïelodec,
ko me je venomer nase opominjal, a nisem mu mogel
ustreãi. Zatorej sem si hudo oãital, zakaj nisem sprejel
vseh pet jabolk, katere mi je ponujala Mina.

Naposled sem si dolg ãas preganjal s tem, da sem se

oziral po sobi: na razpelo in na podobi Matere boÏje in
svetega Martina pod stropom za mizo, na svetega Duha
v stekleni obli, viseãi nad mizo, na ozko polico, na kateri
se druÏijo sveãnik, milo, ‰ãet in v usnje vezana »Du‰na
pa‰a«, na belo mizo iz lipovega lesa, na javorove stole in
na klopi, k steni pribite. V Ïliãnjaku poleg duri sta bili

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

samo dve Ïlici. Kaj je bilo v skrinji, na kateri sem sedel,
in v rjavi omari, pribiti na steno poleg postelje, nisem
gledal. Da popolnim opis, naj dostavim, da je bila po-
stelja mehka in zame dosti dolga, ãesar sem se telesno
prepriãal, in da je imela peã zelene modnice in vsekakor
preveã gorkote za tisti dan.

âe je ãlovek truden od dolge, strme hoje, ãe leÏe v

topli sobi na mehko posteljo, gotovo posnema, ãetudi
opoldne, zgled deteta, sladko speãega poleg njega. Za-
spal sem.

Mlad ãlovek sanja i bedeã, zakaj ne bi speã. Sanjalo se

mi je to, kar bi zdaj poãenjal, da je ‰lo vse po redu. Sto-
pali smo vodnik, mladi gospod in jaz ter za nami gospo-
diãna po ozki stezi vi‰e in vi‰e. Na Velem polju smo po-
ãivali in se krepãali z jedjo in pijaão, kar je meni prav
dobro teknilo, ne da bi se bil nasitil. Gospodiãna je sto-
pila v planinsko koão in pritrdila duri za seboj. âez dol-
go ãasa se vrne k nam, in komaj smo jo spoznali. Na gla-
vi je imela rdeão ãepico, okoli stasa sivkast pla‰ã s ‰iro-
kimi rokavi, vse rdeãe ob‰ito, vse debelo in trdno. Na-
vadno Ïensko haljino je zamenjala za modre, debele in
ohlapne tur‰ke brge‰e, ki so tesno zapete pod meãi in se
tam zadevajo visokih opank iz voljnega rjavega usnja.
Tako se je gospodiãna prelevila v jugozemskega mlade-
niãa brez brkov; samo premajhna in pre‰ibka je bila za
junaka. Hodili smo od Velega polja dalje kvi‰ku in lah-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

ko, kakor da nas nosijo peruti. V hipu smo bili na Ma-
lem Triglavu in od tam smo gledali parnike, kadeãe se
med Benetkami in TrÏa‰kim zalivom. Plezali smo ne-
umorno na Veliki Triglav: jaz naprej, gospodiãna za me-
noj, vodnik tikoma za njo. Prepad je na levi in desni
strani, da se mu ne vidi do dna, vendar sem plezal brez
vsake omotice. Na koncu grebena se mi spodrsne, str-
moglavim v prepad, gospodiãna zakriãi in pade za me-
noj.

Pretresem se, predramim in se skoro zavem, da bi-

vam ‰e vedno na mehki postelji.

A dete v zibelki je kriãalo na vse grlo, in to grlo je pri-

ãalo, da je popolnoma zdravo. Zlezel sem zopet na skri-
njo in jel zibati tako lepo, kakor znajo le matere. Celo
zapel sem, kakor sem najneÏneje mogel, dija‰ki Gaudea-
mus igitur.

Pa dete je izvleklo roke izpod odeje, vzdigovalo glavo

in rilo tako ãvrsto pokonci, da sem mu moral pomaga-
ti. Treba se bo namreã prikupiti, ker dete Ïe oãitno kaÏe,
kako zoprn mu je materin namestnik, ãeprav lepo zib-
lje in poje.

Zibati sem znal dokaj dobro, ne pa oblaãiti drobnega

deteta. Snel sem raz ãele‰nik toplo ruto, potegnil odejo
raz zibel, zavil otroka v plenice in ruto, vse to dvakrat
ovil okoli njegovih rok in nog, in ga krepko posadil v
svoje naroãje. Gledala sva si zdajci od blizu v lica in

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

uverjen sem bil, da se v hipu priljubim ãvrstemu kri-
ãaãu, ali da mu vsaj mogoãno imponira moje inteligent-
no obliãje.

Govoril sem mu na du‰o: »Glej! To je skledica! Vanjo

vlijem mleka. Kako slastno di‰i! Ta Ïlica iz Ïliãnjaka je
sicer lesena in nemara celo za usta tvoje matere pre‰iro-
ka, a bodeva Ïe izdelovala z njo, ko nimava druge. Saj si
ti bistroumen in jaz potrpeÏljiv. Ko se nama posreãi
spraviti prvi poÏirek mleka v tvoja usteca, me bo‰ prijaz-
no gledal in objemãkal kakor pravo mater, in jaz te po-
ljubim na okroglo rdeãe lice prav tako kakor mati!«

Vse je v redu. Otrok ãiãa pri lipovi mizi na mojem le-

vem stegnu, h kateremu sem z desnim pritisnil njegove
noÏice, da ne bodo venomer cepetale. Moja leva roka je
objela otrokove roãice, z desno sem pa previdno krmaril
tisto veliko Ïlico k njegovim drobnim ustnicam.

To bi bila lepa slika! Otrokove bistre oãi pol zvedavo,

pol nezaupno vame uprte, moja levica lahno in skrbno
ovita okoli bele rute, v kateri nemirno ãepi krepko raz-
vito telesce, v moji desnici okorna, debela Ïlica pred na
pol odprtimi mleka Ïeljnimi ustnicami in v ozadju moje
obliãje, v katefem se zrcali vsa materinska ljubezen.

Ko bi trenil, se je spremenila slika v Ïiv igrokaz, ki se

je odigraval v naslednjih prizorih.

Otrok izmuzne roke izpod rute in mahne po Ïlici in

skledi. Îlica pade na tla, skledica se prekucne na mojo

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

obleko in od tod na tla, kjer se razbije, po moji suknji, po
telovniku in levi hlaãnici se pa cedi toplo mleko. Naglo
se zravnam, da se kolikor toliko otresem. Deãek — ne
bodi len — zasadi svoje vlaÏne prstke v mojo brado in
jame na vso moã vleãi, viti, tresti, da so mi stopile solze
v oãi. Oj ti presneti Ïivi vozli, kako moã so dali tema
drobnima roãicama! Otrok zdaj ni kriãal, ampak zedinil
je vse svoje sile, da izpipa mojo brado, na katero sem bil
tako ponosen. Prosil sem in grozil, a deãek ni hotel spre-
videti, kako je nehvaleÏen in kako mi dela krivico. Mo-
ral sem, da mi ostane ‰e kaj brade, uprizoriti reden silo-
bran, a imel sem zanj na razpolago samo eno roko, do-
ãim je deãek napadal z dvema. Grabiti sem moral prstek
za prstkom in ga lu‰ãiti iz kocin, ovitih okoli njega. Sreã-
no sem se oprostil deãkove levice in jo varno upognil
pod mojo. Ko sem tako na pol zmagal, se lotim teÏav-
nej‰ega dela, da se re‰im ‰e njegove desnice. Deãek je
vztrajen in za svoje eno leto izvrsten telovadec. Jaz pa
do zdaj tak‰ne loãitve med svojim in tujim imetkom ali
tak‰nega boja za mo‰ko brado nisem poznal, ne iz iz-
ku‰nje ne iz rimskega prava, in bil sem prepoãasen in
premalo previden. To mojo slabost uporabi prebrisani
deãek, izmuzne vnoviã svojo levico izpod moje in se za-
grebe s podvojeno silo v mojo brado. Moral sem bojni
naãrt spremeniti in deãka v zibel poloÏiti, da si oprostim
obe roki. A deãek je imel takisto krepke noge, in te se

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

noãejo upogniti, ko ga polagam v zibel. Obe roãici div-
jata v moji bradi.

Ko vihar otro‰ke jeze najhuje razsaja, stopi mati kakor

deus ex machina v sobo in v hipu nastane iz moje tra-
gedija obãa komedija. Otrok se zgane k materi, oklene
njenega vratu, in ko se jaz bri‰em, me postrani pogledu-
je jezno, zmagozavestno in izzivajoãe na nov dvoboj.

Mati je hipoma premotrila ves poloÏaj in po svoji ne-

pokvarjeni prirodni ãudi opazila najprej njega sme‰nost
in nato stoprav mojo nesreão. Na ves glas se je zasme-
jala in rekla, da tak‰ne rvanke ni videla, odkar po zem-
lji hodi. Potlej je naglo poloÏila dete v zibel, vzela snaÏen
prt in mi obrisala sledove mleka z obleke, kolikor se je
dalo. Pri tem delu je opazila tisto veliko Ïlico pod mizo
in se zopet zasmejala, ãe‰ da sem sam kriv svoje nesreãe,
ker bi vendar moral vedeti, da imamo za malo deco po-
sebne Ïlice in kje jih navadno spravljamo. Pokazala mi
je takoj tisto Ïliãico v miznem predalu in opomnila, da
se je dete bolj ustra‰ilo velike Ïlice nego moje brade, ki
ni ba‰ tolika, da bi mladi deci strah prizadevala.

Mlada Ïena se je dosmejala in domilovala, jaz sem

sedel za mizo, da si odpoãijem, mladi junak se je pa raz-
koraãil v materinem naroãju, kjer hlastno sreba sladko
mleko s svojo Ïliãico in me srepo pogleduje, kakor bi se
bal, da mu ne vzamem nove skodelice, katere se oklepa
z obema rokama.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Duri se odpro na steÏaj in pozdravi nas triglavski vod-

nik. Iz srca sem bil vesel njegovega vstopa v hi‰o, ‰e bolj
pa vpra‰anja, sem li laãen. Hotel sem takoj dejansko do-
kazati, kako upraviãeno je bilo to vpra‰anje. A vodnik
me je iznenadil z neprijetno novico, da me obed ãaka
pod skalami gore Tolstec, in sicer zatorej, da prej pri-
dem do tovari‰ev, ki me ãakata prav nestrpno.

Pripovedoval je, kako so hodili in do kod so pri‰li. Re-

kel je med drugim: »Mladi gospod je stopal precej do-
bro, gospodiãna pa toÏi, da si je oÏulila desno nogo na
peti in obti‰ãala levo v stopalu. Sicer se obema planin-
ska sla tem bolj ohlaja, ãim vi‰e stopamo do hladnih
vrhov. Za tako dolgo hojo smo storili malo pota in ne
bili bi pri‰li dalje, ãeprav bi ne bili vas oãakovali. Va‰a
zamuda je bil povoljen izgovor za pogosto poãivanje.
Ne vem, kako bomo potlej hodili, ko bo pot zares utrud-
ljiva, in kako bomo poãakovali na gospodiãno, ko nam
ne bo ãakati na vas. Nama se pa zdaj ne mudi prav niã
in za va‰ glad bo Ïe najina plan‰arica na‰la kakov griÏ-
ljaj.«

Slutil sem, da gospodinja nekaj takega namerava.

Toliko da je vodnik dobro sedel, mu je Ïe dala otroka v
roke. Potlej sem pa videl skozi okna, da je hitela od hi‰e
do hi‰e in da je konãno nekaj prinesla v pokriti skledi.
Postavila je na mizo skledo mrzlih Ïgancev in nanje ulila
kislega mleka. To bodi obed zanjo in vodnika. Predme

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

pa je potisnila grebo presnega masla v orehovi skledi in
ãrnega in belega kruha. To grebo je po sreãi iztaknila, ko
je zabadava odprla tri zaklenjene hi‰e.

»TeÏko je v ponedeljek opoldne,« je rekla, »dobiti

sveÏega masla, ker danes ‰e nismo metli, maslo od one-
ga tedna je pa vãeraj, v nedeljo, ‰lo v dolino. Do veãera
bom utegnila zmesti in vrnila bom grebo.«

Stranski ãlovek bi sodil, da sem tedaj vedoma uÏival

ukradeno maslo. Pa takrat so v Bohinju vladale ‰ege po-
‰tenih oãakov, in meni in vodniku se ni prav niã sumno
zdelo, da je Ïena ‰la do zaklenjenih vrat, da je segla po
kljuã tja, kjer se navadno hrani, da je sama odprla tujo
hi‰o in tam stikala po shrambi in da je odnesla nad dve
kili teÏko grebo presnega masla, ne da bi koga vpra‰ala
dovoljenja.

Okrepãali smo se in Ïena in vodnik sta bliÏe, ali bolj

po domaãe, k meni prisedla; saj sem zasluÏil vse zaupa-
nje, ker sem deãku odãaral ves glavobol. Sumil sem ta-
koj, da se snuje napad na mojo uãenost, in ta slutnja me
je navdihnila s ponosom in zadovoljstvom.

Zvedel sem, da je gospodinja, ki me je ljubeznivo po-

gostila, vdova Meta in sestra na‰ega vodnika. Namignilo
se mi je hkrati, da se dober kristjan ne brani pomagati
vdovam in da je od nekdaj pravica bratova, da govori o
sestrinih stvareh, zlasti ãe je sestra vdova. Meta je bila
sreãno omoÏena leto dni in nekaj mescev. Sred posta

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

letos so ji prinesli novico s planine, da je nje moÏa zasul
sneÏni plaz. Od tistega dne je vdova, in blizu enoletno
dete, ki ji sloni na prsih, je zdaj brez oãeta.

Marsikatera zakonska sreãa se v na‰ih planinah pode-

re na enak naãin in iznenada, ker tukaj priroda silovito
deluje in preti z nevarnostmi, ki jih v ravninah niti ne
poznamo.

Iz Metine nesreãe je nastalo dvoje pravnih vpra‰anj,

in te naj jaz re‰im.

Prvo je bilo: »Ali prav govore ljudje, ki Meto nago-

varjajo, naj se zdaj omoÏi z bratom rajnega moÏa. Do-
bila bi tako moÏa enakega rajniku, ki je bil po‰tenjak od
nog do glave. Nje sinu bo oãim pravi stric, in bolj‰ega,
bolj naklonjenega oãima si niti misliti ne moremo.«

Na to vpra‰anje sem toãno odgovoril. Besedoval sem

sicer jako uãeno, posegal iz kanonskega v rimsko pravo,
zlasti razlagal, kako se sorodstvena kolena ‰tejejo po
rimljanskem, a drugaãe po cerkvenem pravu.

Lotil sem se celo zanimivih predmetov iz zakonskih

zadev. Vendar sta me brat in sestra razumela ter izrekla
svoje prepriãanje, da bom takisto glede drugega vpra-
‰anja razodel svojo temeljito uãenost; samo prosila sta,
naj govorim bolj po domaãe in naj opu‰ãam stvari, s ka-
terimi si glavo beliti ni treba bohinjskemu gorjanu.

Drugo vpra‰anje je bilo ob‰irnej‰e:
»Îenitna pisma se delajo po starih kopitih. Vsa so si

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

podobna, bodisi blejska ali bohinjska, in ne oziraje se na
izredne sluãaje ali iznenadne nesreãe, kakr‰ne se pri nas
ãesto pripeté. V Metinem Ïenitnem pismu so imeli pred
oãmi navadno smrt v postelji. MoÏ pa je umrl v snegu,
in zdaj je enoletno dete gospodar posestva in vse oãet-
ne imovine; a vdova, triindvajsetletna brdka Meta, nima
od hi‰e drugega nego svojo doto in navadno vdov‰ãino.
Sin gospodariti, kmetovati ne more, in ãe se mlada vdo-
va drugam omoÏi, kar ji nihãe braniti ne more, in ãe do-
terja svojo doto, pride sinovo posestvo na boben. Meta
noãe sina zapustiti; dobiti mu hoãe dobrega oãima in
skrbnega gospodarja. A prav tukaj smo v ‰kripcih! V Ra-
dovljici pravijo, da je drag, teÏaven pot prenesti kmeti-
jo od nedoletnika na druga ramena. Rajnikov brat pa
pravi, da se z Meto ne poroãi, ako se prej ne prepi‰e vse
posestvo na njegovo ime. In moÏ ima prav, ker ta sin bi
sicer smel, kadar pride do svojih let, od hi‰e pognati
mater, oãima in vso njiju obitelj. Vpra‰ava torej, kako
naj se najgotoveje in najceneje izbavi ta nameravani
prestop sinove domaãije na strica, bodoãega oãima?«

To preprosto kmetsko vpra‰anje ni bila majhna za-

drega za mojo modrost in uãenost. Mojim nazorom o
kmetski nravnosti se je protivilo, da mlada, lepa vdova
s precej‰njo doto, kateri so mladi Ïenini na izbiro, v za-
kon jemlje priletnega moÏa zato, da pridobi sinu svoje-
ga prvega moÏa kolikor moÏno dobrega oãima; in da

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

hkrati ta za blagost svojega otroka tako nesebiãno skr-
beãa mati ba‰ svojemu otroku jemlje podedovano imo-
vino zato, da se more zopet omoÏiti. Dvomil sem o ma-
terinski ljubezni in ‰vigale so mi po glavi misli o podli
sebiãnosti in ostudnem hinavstvu. A bil sem v tuji hi‰i in
previdnost mi je velevala, naj molãim. Da sem izrekel
svoje pomisleke, gotovo bi bil na‰el glasen odpor, ãe‰ da
tukaj ne gre za materinsko ljubezen, ampak za samo go-
spodarsko vpra‰anje, ali naj ima otrok kmetijo, katere
ne more kmetovati, ali varno naloÏene novce, kateri
neso gotove obresti brez dela. Sploh pa ãesto kmetske-
mu ljudstvu podtika podle naklepe, kdor njega razme-
re presoja po knjiÏni modrosti nego po resniãnem Ïiv-
ljenju in zrelih izku‰njah.

Govoriti bi bil moral o pravni‰ki strani tega vpra‰anja.

Nerad, vendar odkritosrãno sem izpovedal, da ne vem
prav niãesar svetovati, ker se bom imovinskega prava,
katero zdaj velja med nami, uãil v prihodnjih dveh letih.
Povedal sem hkrati, da se nekaj opraviãim in nekaj uve-
ljavim, s kakimi uki sem se bavil prvo, in s kakimi dru-
go in tretje leto svojega dunajskega vseuãili‰ãevanja.

Vdova je zmajala z glavo in izrekla ostro sodbo: »Ali

na Dunaj vam je bilo treba hoditi, da vas sreãa modrost,
in leto dni ste potrebovali, preden ste se izmodrovali, da
se s takimi jeziki, ki se veã ne govore, ne pride daleã po
svetu? Potlej ste se uãili dve leti zakonov, ki veã ne ve-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

ljajo; in tiste pravne vede, ki jo potrebujete med nami,
se boste uãili takisto dve leti in niti uro dalj! Zdaj vem,
zakaj so postave tako slabe in sodbe kriviãne.«

Odgovoril sem samozavestno: »Prava ‰ola pravniko-

va je samo Ïivljenje. Kakor si pa nista niti dva ãloveka
docela podobna, tako so razliãni pravni predmeti; zato-
rej ni moÏno narediti za vse sluãaje posebnih pravnih
doloãil. âevljar ima malo kopit za vse noge. Po teh ko-
pitih naredi vse obuvalo za kratko in dolgo, za tesno in
‰iroko stopalo. Potlej se nekaj prileÏe ãevelj nogi, nekaj
privadi noga ãevlju. Prav tako je z obão postavo in s po-
sameznim ãlovekom. TeÏko Ïe priãakujem, kako bom
pravne stvari vtikal, tlaãil in razblinjal v obdele tistih
zakonov, ki se po mojem preudarku ujemajo z dotiãnim
pravnim predmetom. Tako bom pravico meril in branil.
Ali ne bo to imenitno opravilo?«

Radost bodoãega pravnika se je omraãila, ko je vdo-

va zamolklo vpra‰ala, ali sem Ïe kdaj premi‰ljeval spo-
roãilo modrih moÏ, da je najvi‰ja pravica ãesto najveã-
ja krivica. Tudi vodnik je sprevidel, da napad na mojo
dozdevno uãenost njegovi sestri ni priboril nobene ko-
risti.

âas je bil, da se poslovim. Odhajajoã ponudim Ïenski

nekaj ‰estic za nje delo in za svoj obed. Ker od domaãe-
ga ãloveka ni hotela vzeti plaãila, potisnem svetle nov-
ce malemu junaku v dlan. Deãek ‰e enkrat v mene upre

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

svoje bistre oãi, zaluãa novce po tleh in se glasno in
jasno odslovi z enozloÏno psovko, ki jo beremo v Ple-
ter‰nikovem slovarju kod ãrko K.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

III

Na visoki planoti. V gozdu. Poãivali‰ãe.

Izmaknjeno Ïivilo. Razgled po gorah in na

morje. Pod Konj‰ãico. Krave. Ovce. Pisana

senoÏet.

oditi mi je bilo nad eno uro po visoki planoti, da
pridem do tovari‰ev, ki ãakata v kotu, kjer se iz

planote strmo dvigata ‰irokorebrni Tolstec in draskavi
Veliki Dra‰ki vrh. Vrstili so se ob meni ograjeni vrtovi s
hi‰icami, senoÏeti s svislimi, pa‰niki z redkim grmovjem
in smrekovi drvo‰ci. Da enoliãnost ponavljajoãih prizo-
rov ne dolgoãasi, je treba zanimivih pogovorov. Ako jaz
vodniku dokazujem, kako blagodejno vpliva ãisti gorski
zrak na Ïivce in kako se duh raduje ob razgledu na gor-
ske velikane, katerim se bliÏava, bi to bilo za trdnega
gorjanca prav tisto, kakor ãe mu pravim, da je voda mo-
kra in sonce okroglo. Dosegel bi z opisovanjem svojih
obãutkov ba‰ toliko, kolikor sem ravnokar s svojo uãe-
nostjo. Ob‰la me je torej pametna misel, da gre vodni-
ku prva beseda, in to po pravici. âe me zanima planin-
ska priroda, me bo gotovo bolj zanimal prirodni sin teh
planin nego mrtva, hladna narava.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Govoril je torej vodnik preprosto in Ïivo o stvareh, ki

so se kazale poleg naju: in jaz sem ga poslu‰al rad in
pazljivo. Povedal je, kdo je bil in od kod je pri‰el gospod,
ki je poãival pod tem macesnom. — V tem brinovem
grmu si je nekdo hotel urezati gorjaão, a gad ga je piãil,
ko je nastavil noÏ na vejo. Tam je plot pretrgan in ran-
te so razmetane po senoÏeti. To je naredil A. svojemu
sosedu. Îe lani mu je plot raztrgal. A. je bil toÏen, in
sodi‰ki navod je bil na kraju samem. A. je moral velike
stro‰ke plaãati in plot postaviti v prej‰nji stan. To ga je
toliko peklo, da se je vnoviã znosil nad mr‰avim plotom,
in zdaj se usti, da ne miruje, i naj ga pravda stane kobi-
lo in Ïrebe.

»Ta stan je popravil tisti N…, ki ga gotovo poznate.

Zdaj vsa poslopja ãedi in popravlja, ker se Ïeni. Pred
nekaj mesci je zvabil k notarju dve nevesti. Tam v pi-
sarni je rekel, da vzame tisto, ki bo imela veã dote. Oãeta
sta pobrala klobuka in nevesti ter od‰la iz pisarne. Mla-
de Ïenske so se zdaj baje zarotile med seboj, da mu vsa-
ka odreãe, ako jo pride snubit, ker je tak volk na denar.
MoÏ pa pravi, da bo ‰e letos snubil in poroãil tisto, ki
mu je prva odrekla. Mislim, da tako tudi bo, ker moÏ je
stanovitnej‰i od Ïenske.«

Tako sva obravnavala gredoã stare in nove dogodbe

in druÏabno Ïivljenje nekaterih posestnikov, ki sem jih
poznal vsaj po imenu. Pri‰la sva v bolj gost les. Tam je

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

bil vodnik bolj goreãen in rekel je med drugim: »Vsi ti
gozdi, vse te planine, kar jih vidiva daleã okoli, vse to je
po pravici na‰e in boÏje. Zdaj nam pa jemljo na‰ svet in
na‰e pravice. To je krivica, ki vpije v nebo! Ali so mar
najprej zgradili gra‰ãino in ‰li potlej kmetov iskat, da se
naselijo v Bohinju? Ali so napravili najprej jezove, pla-
vilnice in kladiva in so ‰li potlej iskat delavcev in rudnih
jam? Mi smo bili tukaj prvi za Bogom, in vse je bilo na‰e.
âe se potegnemo za stare pravice; ãe zastavimo tisti pre-
dor, kjer ti‰ãi Sava iz Bohinja; ãe zagradimo tista dva ali
tri prelaze, kjer se more ãez gore splezati v na‰o dolino,
kdo nas more uÏugati? Take ãlove‰ke sile ni na vsej zem-
lji. To vam pravim: ãe se postavimo na noge, potlej bo
svet videl, kaj smo mi in da se nikogar ne bojimo razen
Boga! Toda ne ustra‰ite se, kaj takega ne bomo poãeli,
ker vemo, da ne smemo! Kmet bo potrpel in pretrpel.
Gra‰ãine bodo razpadle in fuÏinska kladiva utihnila; na‰
kmet pa bo ‰e vedno nosil dolge ‰kornje in irhaste hlaãe
ter svobodno ukal po planinah.«

Tako je govoril in konãno zaukal, da se je odmevalo

od tretje gore. Odzval se je nekdo iznad ‰ume.

»Ta ne zna vriskati,« reãe vodnik. »To je gospodiã iz

Primorja. Naproti nama gresta.«

Bilo je res tako, in skoro se snidemo. Gospodiãna je

takoj opomnila, da prav lahko hodi in da jako obÏaluje
‰tiriurno zamudo. Odgovoril sem, da glede njene lahke

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

hoje nisem nikoli dvomil in da teÏko priãakujem prilike,
ko jo bom smel iskreno pohvaliti, ãeprav je vodnik iz-
blebetal, da ji ãevlji nagajajo. Zamude naj pa ne obÏalu-
je, ker nismo veã zamudili, nego smo Ïe prej odmerili
ãasa za poãitek in dopustne zamude.

Odrinili smo na pot in bilo nam je hoditi kakih dvaj-

set minut do poãivali‰ãa po stezi, ki je bila bolj drãa ne-
go steza. Tam bi nas bil malone sreãal star lisjak. Krenil
je v grmovje, ko nas je zavohal; in vil je svoje gibãno telo
in gosto kodeljo med grmi naglo in previdno ter nekaj
v gobcu nesoã.

âakali‰ãe ali poãivali‰ãe je bilo izborno; travnata rav-

nica v kotu med Tolstcem in Konj‰ãico, pod ravnico glo-
boke strmine, nad njo skalne rebri in mestoma redek
brinov les, v sredi ravnice visok vejnat macesen in v
ozadju mrzel studenec z Ïlebom od smrekove koÏe. Se-
del sem v mah pod macesnom k belemu razgrnjenemu
prtu in urno segel v vreão poleg pota, da iz nje poteg-
nem, kar bo za zobe. Gospica pristopi, vije roke in jadi-
kuje, da so raz prt izginili kuhan goveji jezik, peãen
pi‰ãanec in debela la‰ka klobasa ali razen naãetega hle-
ba kruha vse, kar sta ona in brat na prtu ostavila, ko sta
od‰la meni in vodniku naproti. O te hudobne tatvine!
Moral sem se potegniti za po‰tenje Bohinjcev in opom-
niti, da se v Bohinju sploh ne krade.

»Ako bi bil tukaj ãlovek kradel, bi ne bil pustil kruha

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

na prtu in reãi, ki so v vreãi, ampak zma‰il bi bil prtiãin
kruh v vreão in vse odnesel z vreão vred. Ne tatvina,
ampak neprevidnost je kriva, da smo izgubili svoje naj-
bolj‰e Ïivilo. Popustila sta jedila na prtu, ne da bi jih
spravila v vreão nazaj. Peãen pi‰ãanec, goveji jezik in
la‰ka klobasa izvrstno di‰e ne samo laãnemu hribolaz-
cu, ampak bolj ‰e lisjaku, dihurju, jazbecu in raznim uje-
dam. Lisjaka smo videli, ko je nekaj nesel v gobcu, in
znano nam je, da je jako premeten, ko gre za pridobitev
okusnega obeda. Ukradenega Ïivila nam nihãe ne vrne,
pa tolaÏimo se s tem, da lisjak ne uide kazni od lovãeve-
ga zrnja.«

Odrezal sem si kruha in potegnil iz vreãe domaão klo-

baso; moram pa reãi, da si je lisjak privo‰ãil bolj‰i obed.
Vedno dajem domorodno hvalo domaãim klobasam;
vendar bolj bi mi bila ugajala tedaj ne pretanka kolajna
veronske salame in ne prelahek ko‰ãek govejega jezika
nego navadna mesena klobasa.

Za klobasami smo uÏivali razgled.
V dolini globoko pod nami smo videli nekaj hi‰ iz vasi

Stare fuÏine, polje proti jezeru s cerkvijo sv. Janeza Krst-
nika in jugozahodni del jezera, na katerega gladini se je
zrcalil mestoma skalnati, mestoma bujno obrasli juÏni
breg z visoko strmo goro vred, ki se dviga za bregom.
Na nasprotni strani globoke doline se sklepajo in vrste
mogoãne gore, ki v zloÏnem polkrogu delajo visoko,

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

strmo, samo na redkih sedlih prestopno mejo med Bo-
hinjem in pokrajinami okoli Sorice, Tolmina, Kobarida
in Bovca. Bila je to ponosna vrsta vrhov od Ratitovca na
vzhodu do Bogatina na zahodu. âudili smo se planinski
raznovrstnosti zelenih in sivih, ostrih in razseÏnih, les-
natih in golih, gladkih in raskavih, skladovitih in raz-
valinastih vrhov.

Koliko vi‰ja bi mi bila domoljubna radost, da so moji

oãaki imeli vsaj mrvico pesni‰kega vzleta, ko so nadevali
imena tem slikovitim vrhovom! A Ïalibog, tista imena so
tako preprosta in kmetska, da sem eno moral celo pre-
drugaãiti, ker pravo ime ne prija Ïenskim u‰esom. Nad
imeni Ratítovec, Peãána, Vi‰ávnik, ârna gora, Skrili,
âétrt, Ráskovec, Vogel se more radovati samo jezikoslo-
vec, ker mu ime pove, kakova je gora. Toda lepi, zeleni
Lisec ni tako lisast, da bi mu pristalo sramotilno ime, in
sloveãa, visoka ârna prst gotovo nerada nosi poniÏeva-
nja v svojem imenu. ârna prst se spodobi njivi na rav-
nem polju, a ne gorskemu grebenu. Dve visoki goliãavi,
ki segata blizu do vi‰ave Triglavove, tudi nista zasluÏili
zaniãljivih imen ·krbina in Mígavec. Hvalim pa nazi-
vanje Bogatin in zaradi tega lepega imena sem to goro
prvo poznal izmed vseh velikanov, ki segajo v oblake na
zapadni strani Bohinjskega jezera, ãeprav se iz doline
vidi vi‰ji in veliãastnej‰i Bogatinov sosed Mígavec, gora
grdega imena.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Kdor je izumil ime Bogatin, je zasluÏil, da mu vzida-

mo spominsko plo‰ão na njegovem neznanem rojstnem
domu.

Ravno sem razlagal svojemu vseuãili‰kemu tovari‰u,

da Bogatinovo ime bolj pristoji neznatni gori Rúdnica in
visokima planotama Rudnemu polju in Gorju‰am zara-
di plenjave Ïelezne rude, ki se tam nahaja, nego Boga-
tinu, ki je bogat samega golega kamenja, ko naju gospo-
diãna opozori na gladino Jadranskega morja. Trdila je,
da vidi celo Benetke. âudil sem se tako bistrim oãem; a
moj vid je bil bistrej‰i, ker sem videl v tistih Benetkah
tudi golobe, ki jih tam na trgu svetega Marka krmijo
dolgoãasni AngleÏi s kruhovimi drobtinicami. Moje in
vodnikove dobre oãi niso videle ne morja ne Benetk, in
moral sem gospici pojasniti, da na tisti strani, kamor
gleda, ni morja, ampak suha zemlja kranjska in hrva‰ka,
in da od svojega stali‰ãa sploh ne moremo zazreti mor-
ja, ker ‰e nismo dospeli do vi‰ave grebenov juÏnih gora
bohinjskih, ki se prostirajo med nami in morjem.

Zemljevida nisem imel pri rokah, povedati nisem

mogel vi‰ave nad morjem o na‰em stali‰ãu in ono-
stranskih sedlih, in zatorej je gospodiãna ‰e vedno ko-
prnela v pogledu na svetlo morje in motrila, kdaj bo za-
zrla prvi parnik, ki plove od Trsta do Benetk. Podiral
sem nje prazno domnevo, pa vodnik je posegel vmes,
ãe‰ da gospica iz Primorja gotovo bolje pozna morje

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

nego jaz, ki ga ‰e nisem nikoli videl. PomeÏikal mi je, to
izrek‰i; mene pa je pre‰inil globoki pomen njegovih be-
sedi: »âemu ãloveku podirati priljubljeno in povsem
nekvarno zmoto, ako je v njej sreãnej‰i, nego bi bil z res-
nico, ki mu jo vsiljujemo.«

Ob vodnikovi modrosti sem se spomnil sedmorice

gr‰kih modrijanov in zlasti gesla Pitaka Mitilenskega:
»Glej na uro!« In raãil sem, kaÏoã na svojo Ïepnico,
opomniti, naj se podvizamo; zakaj ‰e daleã nam je
strmolaziti in se ob marsikateri kamen valjavec spotika-
ti, ãe hoãemo po svojem naãrtu jutri‰nji sonãni vzhod
obãudovati na robu Malega Triglava, kar je baje vredno
znoja vrlega ãloveka.

Lahkonoga gospica, vedno ‰e zamaknjena v svoje

morje, hladno odgovori, da ji ni kdo ve kaj do gledanja
sonãnega vzhoda na strmih gorskih robovih, na katere
je treba splezati v noãni temi, in da si noãe slabiti vtis-
ka, ki ga nareja gotovo bolj veliãanstveni vzhod sonãne
oble na neskonãni morski gladini.

Pritrdil sem gospici iz same vljudnosti in se drznil pri-

pomniti, da je po moji preudarni izku‰nji celo sonãni
zahod na gorah — veliãastnej‰i od vzhoda, kakor je
gr‰kim modrijanom starost blaÏja od mladosti. »Prav
nocoj se nam nudi redka prilika opazovati, kako se tope
poslednji sonãni Ïarki na utripajoãih valãkih Bohinjske-
ga jezera; kako se utrinja poslednja luã za opoklo steno

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Bogatinovo in kako bo naposled nad obão temo pod
nami in okoli nas Ïarelo ãelo Velikega Triglava v poje-
majoãem odsevu sonãne oble; in to vse nam tako blizu.
Take ãarobne Ïarjave kakor tukaj ne vidimo na Jadran-
skem morju.«

Prijatelj vseuãili‰ãnik je paã Ïelel videti planinsko Ïar-

jo na Triglavu, a jako dvomil, da se mu izpolni ta Ïelja,
ker od tod Triglava ne moremo videti.

»Podvizajmo se tedaj, da pridemo na Velo polje; tam

vidimo Triglav in divni Ïar iz obliÏja!«

Zdajci je vodnik namrdnil svoja lica v najbolj tope

gube in spregovoril:

»Pri gorskih hojah se rado pripeti, da ne doseÏemo

niti pol tega, kar smo si namenili. Tako danes kratko
malo ne pridemo na Velo polje. Preveã smo se zakasnili,
in ponoãi hoditi ne moremo, ker nimamo derez. Gospi-
ca najbrÏ celo ne vedo, kaj so dereze. Pozabiti pa tudi ne
smemo, da se brez zadostnega Ïivila ne pride na Triglav.
— Mi ga nimamo, in ãe hoãemo nadaljevati zaãeto pot,
moramo ‰e nocoj dopolniti, kar so nam ÏiveÏa vzele li-
sice in ujede. Prisiljeni smo torej prenoãiti niÏe od Vele-
ga polja. Blizu nas na Tolstcu je paã tesna koãa, ki je tako
nizka, da vanjo pridemo prav lahko skozi durce kakor
skozi streho. Tam plan‰ari ãemerna samica, ki je pred
leti zaslovela, ko je znanemu gospodu iz Ljubljane zmle-
to kavo tako skuhala in zabelila, kakor navadno priprav-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

ljamo Ïgance. Od tistega dne ne kuha kave in ne pusti,
da bi jo drugi kuhali na njenem ognji‰ãu. Kave za zajtrk,
in zlasti ãrne kave, ki se v gorah jako priporoãa, gotovo
noãete pogre‰ati. Na Tolstec torej ne pojdemo! Takisto
nam ne sodi vraãati se na Luskovnico, kjer smo poãivali
predpoldne. Priporoãam, da krenemo v drugo stran.
Tam najdemo ugodno prenoãi‰ãe, tam si nabavimo Ïi-
vila za jutri, vidimo med potom nov svet in na samem
prenoãi‰ãu ãudnega moÏa.«

Vodnikov nasvet sva pohvalila, gospodiãna glasno,

jaz molãe, in tovari‰ se je vdal volji veãine. Vodnik mi je
povedal ime moÏa, ki nas bo sprejel pod streho, in jaz
sem razveselil gospodiãno z novico, da bo na‰ nocoj‰nji
gospodar govoril v ‰tirih jezikih in nam izvrstno postre-
gel celo z uspe‰nim mazilom za nje otiske; samo prema-
gati bo morala svoje gospostvo in govoriti prijazno s
‰estdesetletnim dedcem, ki nosi lesene coklje in ra‰evno
suknjo.

Kakor novo oÏivljeni smo se vraãali izpod prodov in

peãin in krenili okoli gore Konj‰ãice proti jugovzhodu.
Pol ure smo prehodili in pri‰li zopet na zmerno nagnje-
no planoto med gozdi in planinskimi pa‰niki. Pot je bila
prijetna in ni se nam mudilo. Tujca sta ãesto obstala ob
velikanskem mravlji‰ãu ali pri bukvi, ki je z grãavimi ko-
reninami opletala razpokano skalo, ali pri smreki ãastit-
ljive velikosti, in se ãudila, kako nje dolge zakrivljene

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

veje, vse s sivim mahom pretkane, segajo do tal daleã
okoli debla. Kadar pa smo pri‰li do peãine, viseãe nad
stezo, smo jo po stari ‰egi podprli z otrhlimi koli, da jo
gorski ‰kratje ne poveznejo na nas.

Pri‰li smo naposled do krav, ki so na obseÏnem pa‰-

niku mulile tanko, gosto travo ter se enakomerno otepa-
vale z repom in kratkoãasile z glasbo svojih nezglasnih
zvoncev.

Bohinjska krava! Kolikokrat smo v prvih dija‰kih le-

tih zunaj Bohinja ãuli ta vzklik v prvotnem in prenese-
nem, v dobrem in slabem pomenu. Gospod in gospo-
diãna sta obstala za menoj in za vodnikom, kakor bi
vedela, da krava, vedno resna in vedno za svojim korist-
nim pozivom strmeãa, ne pozna nobene ‰ale. Jaz sem
stopil nekaj korakov naprej, da tovari‰e prepriãam, kako
olikano bitje je ba‰ bohinjska krava. Izborna gospoda iz
tujih krajev hodi gledat v Bohinj Savico in lazit na gore.
Tam pride povsod s kravami v dotiko. Na tak naãin spo-
zna krava tuje obleke, obraze in ‰ege in se navadi »obãe-
vanja« ne samo s kravarji in mesarji, ampak i z vi‰jimi
ljudmi obeh spolov in obeh polut na‰e zemlje. Tako si je
priposestvovala v teku let tisto oliko, s katero se odlikuje
pred stranskimi sorodnicami. Bohinjske krave poznajo
tudi veã sveta nego li njih rogate sestre v niÏjih pokraji-
nah. Nekaj ãasa so v dolini, potlej se selijo v nizke pla-
nine in poleti na hladne, visoke planine liki velika

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

gospoda na letovi‰ãa. Na visokih planinah, tam, kjer ni
komarjev ali, kakor poje Vodnik, kjer »od muh daleã je
goved«, se jim najbolje godi ob izvrstni pa‰i, ob ãistem
hladnem zraku in ob lepem razgledu, celo do sinjega
morja. Zato ni ãuda, da je bohinjski sir tako sloveã. Do-
ber sir se naredi samo iz dobrega mleka. Olikana krava
pa ne more dajati drugaãnega nego dobrega mleka. To
zahteva Ïe nje kravje po‰tenje.

Stopim pred ãredo. Takoj se mi poklonita dve kravi,

katerima je na rogeh poznati, da sta materi mnogim
junicam. Ena mi poljublja desnico, druga hkrati levico,
liÏoã jo s slinastim, hrapavim jezikom prav nevsiljivo in
nehlinljivo. Planinska palica mi je sicer padla na tla, ker
je nisem mogel vzdrÏati pod pazduho, a to ni motilo
krav v njunem prilizovanju.

»Rojakinji pozdravljata rojaka,« zakliãe tam zadaj

moj tovari‰ iz Primorja.

Na to ‰alo se usuje triusten smeh nadme in nad kra-

ve. ·ala je pa bila celo kravam predebela; zakaj niso se
smejale, ampak prikrade se gibãna junica gospodiãni za
hrbet, ovije jezik prav krepko okoli njene levice, in na
pol obuta rokavica se zmuzne v kravji gobec. V kriku, ki
je nato nastal, nisem mogel natanãno premotriti, ali je
tista junica s svojim jeziãnim dejanjem hotela gospodiã-
no pozdraviti in ji hkrati namigniti, da zavzema bohinj-
ska krava glede na roja‰tvo demokratiãno stali‰ãe, ne

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

razloãujoã Bohinjcev od Primork, ali je pa na ljubezniv
naãin gospodiãno namesto brata samo posvarila, da ne
smemo sme‰iti Bohinjcev v Bohinju. Ljubeznivo je pa
ravnala vsekakor, ker hipoma je izbrusila zaseÏeno ro-
kavico. Vodnik je rokavico naglo pobral, a ta se je gospi-
ci tako zagnusila, da se je ni dotaknila.

Pristopilo je ‰e nekaj krav, da nas pozdravijo po svoji

‰egi. A na‰ vodnik jim je z glasnimi, kratkimi, samo go-
vedi umljivimi besedami pojasnil, da mi ne znamo s kra-
vami obãevati po stari bohinjski ‰egi in da torej od nas
zabadavo priãakujejo obiãajnega odzdrava s soljo ali
kruhom, in raz‰le so se brez kake nevolje po pa‰i, kjer so
neolikane tujce prezirale samopa‰no in porogljivo, a
vendar dostojanstveno.

Ne dolgo potem smo prestopili do ãrede ovac. Ovce

se ne kretajo tako odmerjeno in velevaÏno kakor krave.
Kakor bi trenil, jih je vse polno okoli nas. Enoglasno
neubrano mekeãoã naskakujejo od vseh strani, in gospi-
ca mora izpodrecati svojo haljo, da ne bi na nji ostali
vonjavi, rjavi sledovi ovãjih parkljev; toda braneã haljo,
ni mogla ohraniti brezrokaviãnih rok od toplih jezikov
in hladnih noskov pritiskajoãih ovãic, ki so bile priliz-
njene v te besede najhuj‰em pomenu. Na‰ nosaã-vod-
nik je mahal in suval z rokami in nogami, gospodiã vpil
v treh jezikih, gospodiãna malone omedlevala in jaz sem
mislil: Vedno bolj smo v manj‰ini in stiski, in skrajni ãas

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

je izmisliti re‰itev, ko ovce udarcev ne ãutijo in vseh treh
jezikov ne poslu‰ajo. Domislim si ‰e v pravem ãasu, da
so ovce tako radosnedne kakor radovedne. Dvignem
torej venec planinskih cvetlic, katerega mi je bila gospo-
diãna med potom spletla in na klobuk potisnila. Gledali
smo krasni venec: jaz milo, gospodiãna osuplo in ovce
poÏeljivo. Jedva sem zaluãil venec kakor moÏno daleã,
se ovce obrnejo in zadrve za njim. Preden se overijo
vsaka posebej, da v vencu ni soli niti soãne trave, smo Ïe
v varnem zavetju ograjene senoÏeti in vodnik nam za-
trdi, da se nam odslej ni bati neravnega boja z neumno
Ïivino.

Toliko da se je gospodiãna oddahnila od prestane voj-

ske z ovcami, Ïe me zbada, da sem se branil nevite‰ko,
ko sem ovcam Ïrtvoval cvetlice, ki mi jih je ubrala in po-
klonila Ïenska roka. Na toliko nehvaleÏnost bi se bil
moral odzvati z vso gorjansko robatostjo na‰ega nosa-
ãa-vodnika. Ker smo Ïalitev ãuli iz ust mlade rahloãut-
ne Ïenske, se branímo prijenljivo.

Odgovoril sem torej:
»Klicali ste, mila gospodiãna, vse znane in neznane

svetnike na pomoã liki mornar v silnem viharju. Tedaj
sem se spomnil, da so imeli pomor‰ãaki Ïe po starem
rimskem pravu oblast, da ob veliki nevihti v morje po-
meãejo i najdraÏje blago, da si olaj‰ajo teÏo svoje ladje.
Z enako pravico sem jaz najdraÏji venec Ïrtvoval raz-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

ljuãeni ovãadi, da sem vas in nas otel iz velike stiske.
Prosim vas, da se vnoviã prepriãate, kako drag mi je
venec iz va‰ih rok. Na tej pisani senoÏeti je obilo cvet-
lic, in lep‰e so od onih nabranih v gorovju pod Dra‰kim
vrhom. Izvolite pa splesti dva venca, da ne bo nove za-
mere. Enega ponesem, kakor sem obljubil, na vrh Tri-
glava, da ga tam poloÏim na najvi‰je teme za spomin;
enega porabim, ko se nam bo zopet vojskovati z neum-
no Ïivino. Ovce smo sicer premagali; a tu gori imajo tudi
koze in kozle, ki so predrznej‰i od ovac. Ovce so vas po-
ljubljale samo na roke, koze se bodo spenjale na usta in
lica. To bo stoprav prava vojska.«

Takoj je gospodiãna zdrknila v pisano travo, da nabe-

re cvetoãega oroÏja za novo vojsko, in pomagati ji je
moral brat, ki se je tudi bal koz in kozlov. Vodnik je pa
modroval: »To pisano, danes lepo di‰eãe, jutri grdo smr-
deãe, po najveã trdo steblasto in strupeno cvetje je pra-
va nesreãa travnikom. Pisana senoÏet je kravam to, kar
pisana mati deci: sama maãeha. Kakor se med nami
malo ãisla zakonski moÏ, ãigar Ïena je vedno nakiãena
in v pisanih trakovih, tako je tudi slab gospodar, kdor ne
zatira tega pisanega, strupenega plevela na svojih se-
noÏetih. âe hoãe imeti mestna gospoda v na‰ih gorah
svojih posebnih in samo zase imenitnih zeli‰ã, naj si na-
pravi tu gori svoje posebne cvetliãnjake. Nam naj pa

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

priskrbe semen od samih trav, po katerih pridobi krava
veã mleka in bolj gosto meso.«

Nikoli nisem bil vnet za rastlinoslovje, in od zeli‰ã

poznam malone samo tiste, ki prihajajo na mizo za
obed ali nakit, vendar so bili moji nazori toliko navzkriÏ
z vodnikovimi, da sem zaãel drug pogovor, zapustiv‰i
vodnika in njegovo gospodarsko prepriãanje.

Opomnil sem tovari‰a in tovari‰ico, da se moramo se-

znaniti s poglavitnimi posebnostmi ãudaka, pri katerem
bomo prenoãevali, da se nam ne pripeti nezgoda, huj‰a
od vseh dosedanjih. Povabil sem druÏbo v znoÏje maho-
vite groblje pod jesenovo senco in zaprosil, naj prizanes-
ljivo poslu‰ajo mojo povest. DrÏal se bom tistih verovnih
zgodovinskih virov, iz katerih sem sam zajemal. To so pa
sama ustna sporoãila ljudi, ki ãesto bivajo na planinah in
ãislajo staro planinsko svobodo v dejanju in govorjenju.
Tem ljudem ne smemo v zlo ‰teti, ako nekaj tiste svobo-
de rabijo proti resnici, kadar pripovedujejo planinske do-
godbe, kakor nam je to znano iz raznih lovskih povesti.
Moja povest sega daleã nazaj v prej‰nji rod in ‰la je od
dedov do vnukov; torej ne morem kaj, ako se je v teku let
morebiti navzela planinske svobode. Jaz sam je nisem
na‰el v nji, a takisto je nisem zasledoval.

Sedli in legli smo na mehki mah. Gospodiãna je raz-

grnila cvetlice in jela plesti nov venec; jaz pa sem zapalil
smotko in pripovedoval takole:

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Mlekojedov krst. Pri Rokovi poroki. Gospod

Koljarãek. Mlekojed na Bohinjski Beli in

pred Valentinom Vodnikom. Koro‰ka

povest o dveh jecavcih. Podrta gora.

Mlekojedov spor s Trinosom in posledica

tega spora.

ospodar, ki ga obi‰ãemo ãez eno uro, ako bo do te-

daj konãana moja povest, se je porodil in krstil v

Zgornji dolini bohinjski dne 10. decembra 1799. Ko so
ga prinesli od krsta domov, so se vsi jokali, kar jih je bilo
takrat v hi‰i. Novorojenãek je vekal po stari pravici, ker
ga morajo ãuti vse ‰tiri stene, sicer mu rojenice ne po-
dele dolgega Ïivljenja. Imel je pa tudi tehten povod, da
se joãe. Zakaj vstopil je v to solzno dolino nekaj tednov
prezgodaj, in zatorej gospod Ïupnik pri svetem Marti-
nu ni smel v krstno knjigo, ko je zapisoval ime novoro-
jenãevo, zabeleÏiti imena otrokovega oãeta, ãeprav je
tega poznal po imenu in licu. Mlada mati je Ïe poprej
dokaj jokala. Danes je morala ‰e posebej tarnati, ker ji
niti kumica niti babica nista mogli povedati, na katero
ime so krstili nje prvorojenãka. Kumica in babica sta
tudi tarnali najveã zato, ker so gospod Ïupnik detetu

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

dali tako ime, kakr‰nega nista ‰e nikoli ãuli, ãe‰ da je s
tem prizadeta velika sramota po‰teni, trdni hi‰i: sramo-
ta do zdaj nezasli‰ana v Bohinju! In ko so to zaãule, so
se razjokale tudi vse tete prvega in drugega kolena, ki so
ãepele v sobi.

Botra-kumica, ki je bila nekoliko gluha, je trdila, da je

dete kr‰ãeno na ime Mlekojed. Vse Ïenske (mo‰kih ni
bilo prisotnih) so bile sicer tega mnenja, da si ãlovek z
mlekojedstvom prej zasluÏi nebesa nego z vinopiv-
stvom; a celo najpoboÏnej‰a med njimi je menila, da
svetnika z imenom Mlekojeda ne pozna ne nebo ne pra-
tika. Manj bogomolne tete in ujne so pa rekle, da se bo
treba pritoÏiti v Ljubljani pred ‰kofom. Zakaj gospoda
Ïupnika je zmotilo francosko brezverstvo, da je dal
kr‰ãanskemu otroku nekr‰ãansko ime samo zato, da se
nespodobno po‰ali nad bohinjskimi kmeti, ki ãez vse
ãislajo mleko, doãim gospod ni Bohinjec in molze manj
krav nego mali kmet.

Babica ni bila tako ãrteÏna proti domaãemu Ïupniku,

ampak tolaÏila je druÏice z domnevo, da deãek ni kr‰ãen
na ime mlekojeda. A pozabila je, kak‰no je pravzaprav
tisto neznansko ime.

Tarnajoãe in ugibajoãe Ïenske je nekoliko pomiril cer-

kovnik, ko je pri‰el po stari navadi poku‰at, s kakim
vinom bodo zamoãili. Cerkovnik je razodel, da je dete
kr‰ãeno na ime svetega papeÏa Melkijada, ãigar god se

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

praznuje danes 10. grudna, in da bi ne bilo dobiti tega
v Bohinju do zdaj neznanega imena, ako bi ne bil gos-
pod Ïupnik vezan na svojo slovesno oklicano besedo.
Sicer pa to ni nobena nesreãa. Sinovo ime je gosposko.
Bog Ïe ve, zakaj. Mlada mati in nje Ïenin sta tolikanj
podprta z imovino, da smeta privo‰ãiti svojemu sinu
ime, ki presega skromno navado bohinjskega kmeta; in
ãe bo sin nekoã gospod, se bo celo veselil svojega gos-
poskega imena.

Kaj pa je bila slovesna beseda Ïupnikova?
Francoski drÏavni prevrat je nesel po Evropi nove

svobodne in presvobodne nazore in nekateri izmed tis-
tih so se vtihotapili celo v samotni Bohinj. Îupnik v
Srednji vasi je bil o tem docela prepriãan, ko je konec
leta 1798 prelistaval farne knjige, da v praznik novega
leta faranom raz leco pove, koliko je bilo v preteklem
letu porok in pogrebov, koliko se je krstilo otrok in ko-
liko izmed njih ni bilo zakonskih. Ko je Ïupnik vse to
povedal raz leco, je svoje ovãice glede na podatke iz
krstne knjige ostro posvaril in naposled oznanil, da se
bodo odslej pri fari svetega Martina nezakonski otroci
kr‰ãevali brez izjeme na ime tistih svetnikov, ki se godu-
jejo na dan otrokovega poroda, in da se bo otrok, kadar
bo izbirati izmed veã svetnikov, krstil na manj znano
ime.

Bohinjcev ta novota ni ravno vznemirjala, ker neza-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

konski otroci so jim bili prej in slej redka prikazen. Novi
krstni red se je pa vendar izvr‰il enajst mesecev in deset
dni po njega razglasitvi in njegova Ïrtev, edina v tistem
letu, je bil Melkijad, na‰ nocoj‰nji gazda.

Sedem tednov pozneje sta se poroãila Melkijadova

roditelja Rok in ·pela, ko je ravno njegov vstop v rodbi-
no pripomogel, da sta se Rokov in ·pelin oãe pobogala
zaradi tistih dveh krav, ki jih leto dni poprej ·pelin oãe
ni hotel privreãi na doto. Rok je zdaj dobil od svojega
oãeta kmetijo, od ·pelinega doto in balo s kravo in telico
povrh, in ‰li so na grad v Bledu pismo delat.

Nato so priredili sijajno Ïenitovanje.
Po slovesni poroki so ‰li Ïenin, stare‰ina in svatje v

sprevodu godcev in trobcev, piskaãev in ‰kripaãev v
Ïupni‰ãe, da se v farne knjige vpi‰e poroka, da se krst-
na knjiga glede Melkijada popolni in da se po stari ‰egi
povabi gospod Ïupnik na svatov‰ãino.

Ko je Ïupnik v knjigo pisal ime Melkijadovega oãeta,

izusti stare‰ina tako poniÏno kakor poudarno: »Blejci in
drugi Kranjci nam opona‰ajo, da smo samo na pol
kr‰ãeni. Ali bi ne mogli pri tem nedolÏnem otroku krsta
dopolniti z drugo polovico in mu dodati ime kakega
svetnika, kakr‰nega praznujemo v desetih bohinjskih
cerkvah?«

Îupnik je prijazno in takisto poudarno odgovoril, da

so Bohinjci sicer premalo poboÏni in preveã svojeglavi,

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

vendar jih ima milostljivi ‰kof tako rad, da jim vedno
po‰ilja ma‰nike, ki znajo kr‰ãevati brez vse napake.
Melkijadov krst se torej ne da popraviti ali popolniti. âe
pa to ime ne ugaja kmetom, naj bo Melkijad gospod.
Oãe ga lahko zaklada v ‰olah. Sin se bo dobro uãil, kar
je pri Bohinjcih kakor gotovo, in kadar bo velik gospod,
se bo radoval nad »Melkijadom« in mene hvalil, da mu
nisem izbral tako zvanega kmeti‰kega krstnega imena.

Oãe in svatje niso imeli zgodovinskih dokazov, da se

deãek iz Bohinja gotovo dobro ‰ola. Od Ïupnika takih
dokazov tudi niso zahtevali, ampak verjeli so mu nekaj
iz spo‰tovanja do njega, nekaj iz samoljubja, in trdno so
si zapomnili njegove besede, ãe‰ da so prero‰ke in po-
menljive. Odslej sta oãe in mati sinãka negovala izred-
no ljubeznivo, in kadar je blebetava soseda spomnila, da
ta paglavãek malo po strani gleda, je mati vselej odklo-
nila tako sodbo, rekoã: »Seveda po strani gleda. V Ljub-
ljano gleda, v Ljubljano! Saj mu je sojeno, da bo gospod,
vozil se bo v svoji koãiji.«

Oãe Rok je pa vzgajal sina po naãelih svojega deda:

»Otroci so liki Ïrebeta. âim veã, ãim prosteje skaãe mla-
do Ïrebe, tem jaãji, tem iskrej‰i bo potlej konj.« Tako je
Melkijad rasel v strahu pred Bogom in pred ‰ibo, kate-
ra je brezposelno samovala za ãele‰nikom, in prebival je
detinska leta med dobrimi in slabimi ljudmi, med ovca-
mi in kozli, ob Ïgancih in mleku. Razvijal se je po rek-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

lu: mens sana in corpore sano, in moÏgani so mu bili
tako ãvrsti kakor lobanja okoli njih, ki je pretrpela mar-
sikatero bunko v de‰kih dvobojih pod lipo sredi vasi.
Brez de‰kih dvobojev pa ni moglo biti, ker preradi so
mladi paglavci bodoãemu gospodu nagajali, pojoã mu
za hrbtom: »Mlekojed, krivogled, v koãijo sed’!«

Tista doba je bila za Bohinj jako pomenljiva. Tlaka je

do malega nehala z desetino vred. Ustanovili sta se novi
fari na Bistrici in na Koprivniku, kjer je bil prvi Ïupnik
na‰ sloveãi Valentin Vodnik. Pri‰el je na Bistrico za
oskrbnika vsem Ïeleznikom sloveãega barona Îige Zoi-
sa vestni, za blagost Bohinja vneti Andrej Koller. Ta bis-
tri in preudarni moÏ je v naprednem duhu uredil do-
bavljanje rude in oglja, zgradil namesto potratnih, sta-
ro‰egnih topilnic nov visoki plavÏ in raz‰iril ter izbolj‰al
izdelovanje Ïeleza in jekla na Bistrici in pri Starem kla-
divu. Pod njegovim vodstvom so se zaãele urejati bo-
hinjske obãinske reãi, popravili so se stari kolovozi, da
so bili cestam podobni, in stoprav njemu se je posreãi-
lo zgraditi prvo cesto iz Bohinja v Bled skozi ·tenge na-
mesto stoletne, teÏavne tovorne steze, ki je peljala vse-
skozi ob levem bregu Save in bila tam, kjer zdaj pravi-
mo »v starih ·tengah«, jako strma, plazovom izpostav-
ljena in sploh nevarna za ljudi in Ïivino. Neumorni gos-
pod je povsod deloval, kjer je ‰lo za blagost in napredek

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Bohinja. Za francoske vlade je bil nadÏupan vsemu Bo-
hinju in tedaj malone vsegamogoãen v tej deÏelici.

Andrej Koller je bil majhne postave in rekli so mu

zato vobãe »Kóljarãek«. A kazal se je velikega moÏa s
prislovico, do danes nepozabljeno: »MoÏ se meri od
nosa gor.« Vse mu je zaupalo, vse ga je spo‰tovalo, in
kadar je kdo potreboval pomoãi in dobrega sveta, se mu
je reklo: »Idi h gospodu!« Vsak Bohinjec je pa vedel, da
je ta »gospod« brez pridevka mali gospod Kóljarãek.

Redne ‰ole takrat ni bilo v Bohinju. Andrej Koller je

pridobil za svojo deco zasebnega uãitelja in hkrati je na-
potil nekaj imovitej‰ih posestnikov, da so po‰iljali svo-
je sinove na Bistrico k njegovemu uãitelju. Med tistimi
Bohinjãki, ki so se v visokih sobah fuÏinskega gradiãa ali
pod velikansko lipo pred njim pripravljali za latinske
‰ole in za gosposki stan, je bil na‰ Melkijad po materi-
ni sodbi najbolj bistroumen, a po uãiteljevi najbolj raz-
posajen. Gotovo pa je imel med vsemi najtrdnej‰o voljo
pogospoditi se.

Dobrih enajst let proste domaãe in prisiljene ‰olske

vzgoje so privo‰ãili Melkijadu, preden so doloãili, da je
goden za ljubljansko mesto in za latinske ‰ole. Solzno
slovo od doma (katera beseda naj pomeni ves Bohinj) in
od ljube matere sta mu laj‰ali neovrÏna resnica, da se ne
more pogospoditi brez loãitve od Bohinja, in Ïiva nada,

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

da pride v mestu med bolj olikane vrstnike, ki ga ne
bodo venomer pitali z »mlekojedom«.

Nekaj dni pred vsemi svetci je oãe Rok na kola pri-

ãvrstil podolgovato kripico, podedovano za oãaki, vanjo
razloÏil deÏice masla in zaseke, vreão povojenega mesa,
moke in kruha in skrinjico s sinovo obleko za svetek in
petek. Vse to je zadelal s slamo; ãez slamo je pogrnil
belo prteno rjuho in na rjuho posadil Melkijada in dva
druga deãka, ki sta se takisto dala preveriti ali (kakor se
bo videlo pozneje) samo prevarati, da se nekoã po dol-
gih izku‰njah in sku‰njavah v ‰olskih klopeh — pogo-
spodita. Oãe Rok je nato opremil kobilo starega bohinj-
skega plemena s prazniãnim komatom in z jermenjem
na blesk olikanim ter jo potisnil med teÏke, zakrivljene
ojnice. Ko je hlapec kobilo vpenjal, je sédel oãe spredaj
na kripico. Za njegovim ‰irokim hrbtom pak segajo des-
nice treh mater v desnice treh deãkov po slovo, in tri le-
vice na vozu bri‰ejo solze iz oãi.

Hlapec je delo opravil in pogladil kobilo po dolgi, go-

sti grivi. Tedaj je oãe poãil z biãem, da se je razleglo v
tretjo vas, kobila je potegnila, voz je zajeãal in zaropo-
tal in potlej dalje in neprestano ropotal po dolini in
mimo jezera, ki je utripajoã v tankih valãkih opona‰alo
solze, ki so se utrinjale malim popotnikom v oãeh. Ro-
potal je voz po Spodnji dolini mimo Bistrice, kjer je do-
bra teta Melkijadu potisnila meden kolaã v naroãje, da-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

lje mimo Nomenja, kjer so se poslovili od poslednje bo-
hinjske hi‰e, in konãno skozi dolge, dolgoãasne ·tenge
v deÏelo …

»Ljubi gospod! Va‰e povesti ne bo konca in kraja!«

pravi vodnik glasno in predrzno. »Trda noã bo Ïe tukaj
gori in mi ‰e ne bomo zvedeli, s kakim drobiÏem je Rok
mostovino plaãal pred kranjskim mostom. âe mislite
povest tako zavlaãevati do Melkovih ‰estdesetih let,
potlej bo tukaj gori jesen, sneg nas bo zapadel in zopet
skopnel nad nami, in Melko ‰e ne bo stopil v dvajseto
leto. To bi vse lahko na kratko povedali … celo brez za-
smehovanja svojih rojakov. «

Poslednje besede je vodnik prav zategnjeno spre-

govoril.

Vsi smo se smejali vodnikovi resni kritiki. Vendar sta

mi tujca dovolila, naj dalje pripovedujem ali opisujem
svobodno, ãe‰ da nekoliko zvesta, kak‰ni so bili ljudje in
obiãaji pred pol stoletjem. Vodnik je molãe legel v mah.
Obrnil se je pa zdaj tako, da sem videl obe njegovi u‰esi
od zadaj.

Nadaljeval sem:
—Kdor gre po svetu, marsikaj izkusi. Prva izku‰nja je

doletela na‰e popotnike kar v prvi vasi zunaj Bohinja, to
je na Bohinjski Beli. Na veÏnem pragu blizu ceste sta
stala zastavna mati in droben deãek. Deãek je odpiral
oãi in usta, ko se je proti njemu pomikalo neznano, ne-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

domaãe vozilo: gorostasna serasta kobila, ki je tolika, da
iz nje naredi‰ pet hrva‰kih; visoko ‰trleãi, venomer se
gugajoãi komat, ki je liki razkladnica koÏuharjeva oblo-
Ïen s koÏami od jazbeca, dihurja in lisice; oãakovsko,
debelo in ‰iroko jermenje na kobili, obsuto z velikimi
medeninastimi kolajnami in zaponami. Za poãasno sto-
pajoão kobilo se trese na teÏkih kolih spredaj ozka, za-
daj ‰iroka, spredaj nizka, zadaj visoka kripica iz rezlja-
nih jesenovih de‰ãic. Spredaj na kripici oblastno sedi
velik, ‰irokopleãen moÏ, ki drÏi v desnici enostremen
povodec in v levici dolg biã. Na glavi mu sedi nezarob-
ljen, ‰irokokrajen rjav klobuk z okroglo nizko ‰tulo in
rdeãim trakom okoli nje. Trup mu za silo odeva do ko-
len segajoãa tesna in s koÏuhovino ob‰ita suknja, ãez
pas vezana s ‰iroko svetlordeão, volneno ovijaão. Noge
tiãe v ozkih ãrnih irhastih hlaãah in v dolgih ‰irokih
‰kornjih, in ‰kornji imajo debele, dvojne podplate in
ostre podkovice na petah. V koncu kripice ãepe na beli
rjuhi trije v vsem si podobni deãki zdravih, okroglih lic
in bistrih oãi, pokonci se drÏeã kakor sveãe in vsi enako
glave obraãajoã, kakor bi bile na vrvici. Imeli so eden
kakor drugi na glavah vi‰njeve suknene ãepice, spodaj
ob‰ite s ãrno janjãjo koÏuhovino in na vrhu okiãene s
ãetverokotnim plo‰ãkom, ki se prigiblje na levo ali des-
no, kakor se je zasukal pestri volneni ãop, ki je s takisto
‰arno vrvco pri‰it na sredino plo‰ãka, in niha deãkom

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

do u‰es. Obleãeni so deãki v kratke, tesne suknjice s
strmo stojeãim, nezavihanim ovratnikom od domaãe
sive ra‰evine. Iz takega blaga so tudi ozke, dolge, na ‰ivu
z zelenim suknom obrobljene hlaãe, ki so pod koleni
vtaknjene v dolge ‰kornjice na kveder. Vsi trije so zve-
davo gledali prvo nebohinjsko vas in jako jim je ugaja-
lo, da jih blejska mati in sin gledata tako pozorno ali da
jih celo obãudujeta, kakor so si domnevali.

Kar blejski sin nekaj povpra‰a blejsko mater. Ta mu

nekaj porogljivo za‰epeãe na uho, in deãek skoãi na
cesto ter zakliãe:

»Stric! Napaãno ste naloÏili!«
»Jezik za zobe, raztrganec!« se obregne moÏ na vozu,

ne da bi se ozrl na deãka.

Mladi Blejec se umakne proti hi‰i in tedaj zakliãe na

vse grlo:

»Bohinjska teleta se izvaÏajo spomladi, a vi ste jih na-

loÏili jeseni!«

V tem hipu plane mladi Melkijad raz voz, pobere ka-

men ob cesti in ga zaluãa proti veÏi, v katero je bil smuk-
nil zabavljivec. ZaÏvenketala je steklenina v veÏnem
oknu. Na‰ junak se urno dvigne na voz in oãe Rok ‰vig-
ne z biãem, ne po sinu, ampak po kobili. Toda plemenita
kobila, od nekdaj vajena samo teÏke, premi‰ljene voÏnje
in trdno prepriãana, da sama najbolje ve, kdaj je treba

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

hitreje potegniti, si nikakor ne da izbiãati svoje znaãaj-
ne hladnodu‰nosti.

Zdaj stopi lastnica ubitega okna k vozu in zgrabi za

biã in povodec. Voz obstoji in trop va‰ãanov ga obsto-
pi. Îena srãno zahteva za ubito ‰ipo dva gro‰a. Bohinjec
je hud, Blejka je huj‰a. Torej oddrgne naposled oãa Rok
svoj mo‰njiã in odrine denar. Da bi pa nihãe ne mislil,
da ga je Ïenska ustrahovala, ji poda petico za pet gro‰ev,
poudarno govoreã:

»Tista slepa ‰krbina ni bila vredna niti poãenega gro-

‰a. Dam ti pa po‰teno petico. Saj jo bo‰ skoro potrebo-
vala za hi‰na okna, ãe ne bo‰ svojemu paglavcu z debelo
leskovko vtepla zapovedi, da v cerkvi in na cesti pri miru
pustimo po‰tene ljudi!«

Kobila je zopet potegnila. Sin na vozu je rekel sam

sebi: »Dobro sva jih izplaãala!« Oãe, ohladiv‰i si jezo, se
pa za u‰esom popraska in misli: »Bohinjec, na Bohinj-
ski Beli si brzdaj jezik, dokler drÏi v Bohinj samo ena
cesta, in ta prav po sredi beljanske vasi!«

Ta jako previdna, a prepozna misel se mu je vrinila,

ko je ãul za vozom prijazne vzklike: »Kar si Ïeni preveã
plaãal, dobi‰ nazaj grede vrnjeno s poãenimi gro‰i!«

Bralcem, ki ne poznajo starega denarja, naj povem, da

je nekdaj »poãeni gro‰« toliko plaãal kakor dandanes
»pripeljana klofuta«.

Moral bi ‰e povedati, kaj je Melkijad iztaknil, ko je pri

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Blejskem jezeru, kjer so napajali, k sebi zvabil in v vodo
vrgel liãno maãko, ljubljenko stare gospe, ter kake stra-
hove je prestal v Naklem, kjer so noãili; a moramo hiteti.

Stopimo tedaj v Ljubljano. Tam pri mitnici na Celov-

‰ki cesti so se ustavili, da se odrine uÏitnina. Oãe Rok je
poniÏno povedal, da je ubog kmet in da nima na vozu
drugega nego deset funtov masla v dveh deÏicah, ‰olar-
sko obleko in detelje in slame, kolikor je potrebuje na-
zaj grede za kobilo; zli uÏitninar pa ni verjel, da vozi tak
moÏ za tri deãke samo deset funtov masla. UkaÏe torej
deãkom, ki so sedeli na vozu kakor pribiti, naj se umak-
nejo. Zdaj otiplje z golo roko in z Ïeleznim drogom
mnoge stvari, ki so ga jako zanimale. Kmet se izgovar-
ja, da so mu te nepotrebne reãi domaãe Ïenske skrivaj
in za njegovim hrbtom potaknile na voz, in rohni nad
deãki, zakaj da mu niso tega poprej povedali. A vse to
mu ni pomagalo. Ustrelili so ga za dva goldinarja globe.
Ko je mitniãar oãetu Roku dajal pobotnico, je stari Smuk
z Bele sli‰al naslednji pogovor:

Mitniãar: »Huje bi vas pritisnili, da niste iz Bohinja.«
Rok: »Lejte si no! Nisem ‰e bil v Ljubljani, pa me Ïe

poznate!«

»Spoznal sem vas od daleã po kobili.«
»Kajne, da se tak‰na ne vidi zlepa pod na‰im cesar-

jem? Dve tak‰ni imam naprodaj. âe mi dobite kupca,
zasluÏite po‰teno me‰etarino.«

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

»Res lepa kobila, a neznansko je okomatana.«
»Da, neznansko lepa je; pa okomatana, kakor se ji

spodobi.«

»Ali morebiti trÏite tudi s koÏuhovino?«
»Tega ravno ne; a volne imam naprodaj nekaj cen-

tov.«

»Lahko jo boste pripeljali, ko imate kola tako debela.«
»Da, ‰estdeset centov smem naloÏiti nanje. Tako

moãnih kol ne znajo delati zunaj Bohinja.«

»Saj tak‰nih tudi ‰e nisem videl. To ãudno kripico

utegnete razpeãati tukaj v Ljubljani.«

»Zakaj ne, ãe se mi dobro plaãa?«
»Neki gospod kupuje nenavadno staro ‰aro. Gotovo

vam ponudi za kripico veã, nego je vredna, ãeprav je
silno skop. Samo ne vem, kako jo bo spravil v svojo
shrambo.«

»Najmanj‰a skrb! Pokazal bom, kako se dene vsak

sebi.«

»Ali vas boli Ïelodec, ker ste tako prepasani?«
»O ne! Îelodec mi je zdrav in ne potrebuje povoja.

Moj pas samo kaÏe, da sem cel kmet, zemljak!«

»Zato ni bilo treba pasu; saj vam Ïe na obrazu berem,

da ste kmet, cel in ves.«

»Vi Ïe, ker ste bistra glava! A koliko je ‰kricev, ki ne

loãijo kmeta od polkmeta ali koãarja?«

»Da, celo potraten kmet ste, ker vozite s seboj tisti

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

teÏki mediãarski deÏnik iz povo‰ãenega platna. Ali vas
ne varuje Ïe sam klobuk deÏja?«

»Prav ste rekli, da sem potraten. Zato vas vpra‰am, ali

mi boste, ko se vraãam iz Ljubljane, kaj vrnili od tistih
dveh goldinarjev, katere sem plaãal po nedolÏnem?«

»Tega pa ne. Drugim raãunamo ‰tiri goldinarje globe,

Bohinjcem samo pol. Mi Ïe vemo zakaj, vam pa ne sme-
mo povedati, da ne bo zamere …«

Zdaj se oglasi Smuk z Bele in kliãejo soglasno i drugi

oãetje, ki so imeli na vozeh dijake in Ïivilo, da naj jih
mitniãar naglo odpravi in vzame od njih tudi samo pol
uÏitnine kakor od Bohinjca! Pravica bodi vsem enaka!
Oãa Rok je pa namaknil svoj klobuk in rekel Smuku:

»Nismo ‰e rekli poslednje besede. Stopil bom pred

doktorja, ki izdeluje na‰e srenjske pravde. Naredila
bova pritoÏbo, naj imam plaãati tudi ‰e dva goldinarja
povrh.«

Na‰ vodnik je obrnil obraz k meni in me srepo po-

gledal. Da mu ne sproÏim besede, ki jo je imel na jeziku,
sem poudarno pristavil:

»Tako je pravil stari Smuk z Bele nam dijakom, ko

smo hodili mimo njegovega doma na poãitnice. Ali je
vse res, ne vem.«

Vodnik ni spregovoril in jaz sem brez skrbi nadalje-

val:

Drugo jutro je bilo vpisovanje v prvo latinsko ‰olo.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Osma ura zjutraj je bila, ko je bohinjski oãa prikoraãil v
‰olsko poslopje, pred seboj ti‰ãeã ukaÏeljno trojico. Pred
ravnateljevo pisarno, tedaj ‰e zaprto, je ãakala obilna
mnoÏ oãetov in sinãkov najveã kmetskega stanu, gnetoã
se proti vratom. Ti ãakalci so ãuli Ïe od daleã ‰kripajoãe
udare moÏevih podkovic na kamnite plo‰ãe hodnikove;
in ko je Rok pri‰el do njih, je vse presenetila krepka po-
stava, ‰e bolj pa nenavadna oprava staro‰egnega Bo-
hinjca. To obãe zanimanje in ãudenje je moÏ takoj izko-
ri‰ãal in se prerival proti pisarniãnim vratom. Ker je ta
napor na‰el krepak in hrupeã odpor, moÏ poprosi z naj-
prijaznej‰im glasom: »MoÏje, spustite me predse, jaz
sem pri‰el med nami vsemi od najdalje!«

Takoj se oglasi v drugem koncu skupine suh moÏ v

nareãju, bohinjskemu najmanj podobnem, vendar zna-
nem po vsej deÏeli:

»Kaj bi tisto? In prav zato ste pri‰li najzadnji. Od kod

ste prikro‰njali, oãe?«

»Kaj treba vpra‰ati? Iz Bohinja sem in pripeljal sem se

s svojo kobilo. Kro‰njo naj drugi nosijo!«

»Îe vem, tam iz Bohinja, kjer so velike dote. âe se tam

Ïeni‰, dobi‰ na doto kravo s teletom povrh. Svoja tele-
ta pa Bohinjci vozijo v Trst, a ne v Ljubljano, in jih tam
prodajajo funt po deset krajcarjev pri mestni tehtnici.«

Splo‰en smeh se je razlegel po hodniku. Oãe Rok pa

divje pogleda zbadljivca in zarohni nad njim:

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

»Pa se dajva tehtati! Ti pritlikavec nima‰ drugega

nego vedno suho Ïlico, nikdar sito, in tisti lonãeni bas.
Jaz imam pa tri Ïrebetne kobile, vi‰je kakor tvoja kuãa-
ra, trideset molznih krav in …«

»… In toliko slame, da jo nosi‰ celo pod klobukom!«

se zaãuje zopet od onega konca in obãi grohot se po-
dvoji.

Na‰ orjak se raztogoti, razmahne roke in zavpije z

glasom, primernim svoji velikosti:

»MoÏje, razmaknite se, da dobim v pest in zmanem

to ãloveãe!«

V tem hipu ãuje za seboj krepak glas in vi‰ja oblast ga

prime za ramo. Na‰ Rok se ozre; hipoma sname klobuk
raz glavo in zakliãe svojim deãkom:

»BrÏ poljubite gospodu roko! To so na‰ prej‰nji ko-

privni‰ki far!«

Deãki so toãno izvr‰ili, kar je moÏ zapovedal. Kmet-

je v obliÏju se pa spogledujejo, ãe‰ zdaj pride gromska
strela na vse, ker je ta zarobljenec duhovnega gospoda
vodjo dirnil s psovko far. Ta gospod je bil Valentin Vod-
nik, za francoske vlade vodja vi‰jih ljubljanskih ‰ol. Ker
je bil pred leti prvi Ïupnik nove fare na Koprivniku, je
dobro vedel, da beseda far v Bohinju ni Ïaljiva. Prijazno
je pogledoval vse tri Bohinjãke pred seboj, povpra‰eval
Roka, katerega je poznal Ïe od prej, po svojih znancih v

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Bohinju, in mu naposled obljubil, da bodo njegovi deãki
vpisani najprvi.

Sluga je naredil ulico do pisarne. Gospod vodja je sto-

pal skromno naprej in za njim je korakal oãe Rok tako
ko‰ato, da se mu niti ni raãilo sneti klobuka, ko je stopil
pred vodjevo pisalno mizo. Stoprav znani glas izmed
vrat: »Oãe, rejto raz ‰kopnik!« ga je opomnil, kaj se spo-
dobi.

Tretji vpisani dijak je bil na‰ Melkijad. Poãasi je ãital

Valentin Vodnik krstni list, kakor da ne verjame ãrkam,
a zapisati je moral ime Melkijad in ne drugaãe. Nato je
pogladil deãka po licu in mu rekel dobrovoljno:

»Tvoj krstni patron je sveti papeÏ Melkijad. Verjetno

ni, da bo‰ ti kdaj papeÏ. ·kof pa more postati Kranjec, in
zakaj bi ne bil Bohinjec. (Oãa Rok je tedaj zrasel za pol
glave.) Bodi torej priden in poslu‰en; sicer bo‰ vse Ïive
dni samo mlekojed, kakor so tvoji bratje v Bohinju!«
(Oãa Rok se je zdaj sklonil za pol glave.)

Gospod vodja je naroãil pozdravila do znancev v Bo-

hinju in Rok je korakal od pisarne, glasno vpra‰ujoã, kje
je tisti vraÏji re‰etar, da ga potiplje z debelim prstom; a
moral si je odgovoriti prosto po Pre‰ernu:

Med njimi, ki so stali brez odmike,
na‰ Rok zastonj tam i‰ãe zlobno lice
njega, ki kriv noritve je velike.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Oãa Rok se je ‰e tistega dne poslovil od Ljubljane in

domaãih prvo‰olcev. Ti so pa krenili na sprehod po Du-
najski cesti, da so tam zopet videli domaão Savo in se
ozirali proti domaãemu Triglavu, ki jim je bil tako mil in
hkrati tako neizmerno oddaljen.

Tisti veãer je Melkijad prviã sedel pri okrogli mizi

dija‰kega stanovali‰ãa in med tujimi souãenci. Stol, na
katerem se je posku‰al gugati, mu je bil pre‰ibak, soba
pretesna; po‰tengana ka‰a preredka in premalo zabe-
ljena; a najhuje ga je peklo, da se ga Ïe prijema ime Mle-
kojed in da ta zoprni pridevek ugaja celo gospodinji. Se-
del je po slabi veãerji na klopco v kot in tam je molãe in
ma‰ãevalno izbiral souãenca, kateremu bo prvemu v
svarilni zgled za druge s krepko pestjo dokazal, da se
ime Mlekojed tudi v Ljubljani ne sme izustiti brez kaz-
ni …

Zdaj se je na‰ vodnik ne samo obrnil, ampak pokonci

postavil ter spregovoril, ne da bi prikrival svojo neje-
voljo:

»Oprostite, gospod in gospodiãna, da zopet govorim;

a moram vama povedati, da je ta moj rojak (pokazal je
tedaj s koncem ‰kornjice name ) vso to povest iz trte iz-
vil, samo da sme‰i in sramoti prav proti ãetrti boÏji za-
povedi rod, ki je Ïivel pred nami v Bohinju. Saj od vse-
ga tega, kar je povedal, niãesar ni mogel ne videti ne
sli‰ati.«

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

Vstal sem nato tudi jaz in zdelo se mi je, da se mi lica

grejejo. Odgovoril sem vendar mirno: »Va‰a sodba je
nagla, in da je kriviãna, utegnete zvedeti ‰e nocoj. Kar se
je takrat godilo, so videli in sli‰ali drugi vere vredni
moÏje, ki niso bili vezani jezik drÏati za zobmi. Sam stari
Rok, kar menda pomnite, ni bil eden tistih, ki zamolãu-
jejo, ãesar je srce polno; rad je koga pograjal, rad se po-
bahal in najraj‰i pripovedoval, kako se mu je godilo ob
prvi voÏnji v Ljubljano. Najveã svoje povesti sem pa
zvedel iz ust starega moÏa v Spodnji dolini, ki je bil
zdravih u‰es in dobrega spomina ter vrstnik Melkijadov,
s katerim ‰e zdaj obãuje.«

Na to vodnik:
»Tistega moÏa iz Spodnje doline poznam in ga spo-

‰tujem. Dovolita, tuji gospod in vi, gospodiãna, da nekaj
o njem povem, kar bodi v posvarilo temu mojemu roja-
ku. (Zdaj je name pokazal Ïe z roko.) To je bilo takole.
Imel sem pri tistem moÏu opravek in stopil sem v nje-
govo kovaãnico. Na klopeh pri stenah so sedeli kmetje
iz okolice, ki so pri‰li h kovaãu na pogovore, ker je tisti
dan deÏevalo in nismo mogli delati na polju. Tudi kovaã
je poãival, slonel na naklu in govoril kmetom, sedeãim
okoli nakla. Jaz sem se priril na klop pri durih in z dru-
gimi vred poslu‰al moÏevo ,prerokovanje’. âudne reãi je
pravil, kako je hodil po svetu in kaj je videl v Nemcih in
Lahih. Marsikaj je bilo teÏko verjeti, vendar sem vse ver-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

jel, kar je povedal. Saj smo bili vsi Bohinjci! Mi smo pa
toliko po‰teni, da Bohinjec Bohinjcem ne laÏe. Kar jame
pripovedovati, da je v Korotanu nad Sveto Krvjo, kamor
so hodili na‰i stari ljudje na boÏjo pot, videl goro, ki je
vi‰ja od na‰ega Triglava. Tega mu pa kratko in malo ni-
sem mogel verjeti. Zdaj pa tako sodim: kdor poniÏuje
Triglav pod tisto koro‰ko goro pri Sveti Krvi, ta poniÏuje
ves Bohinj in vse Bohinjce. Prav niã noãem obrekovati,
pa vendar reãem, da je tisti moÏ iz Spodnje doline, ki se
je toliko spozabil, da je poniÏeval Bohinj, morebiti prav
tako zapostavljal Bohinjca Roka in Melkijada, ko je te-
mule rojaku pripovedoval o njiju. To pa moram poveda-
ti, da nam je tisti moÏ prav takrat, ko je Triglav poniÏe-
val, tako govoril, da ne smemo poniÏevati sami sebe in
da smo Bohinjci veã trpeli po svoji poniÏnosti nego po
tuji prevzetnosti. Rekel je: ,Spo‰tujmo vsak sam sebe in
svoje rojake in spo‰tovali nas bodo tujci bolj nego do
zdaj. DrÏimo se stare vere, pravice in ‰ege. Drugim, ki
drugaãe mislijo, ne prikimujmo iz same poniÏnosti ali
zato, da bi se jim laskali, ampak kadar nam je povedati
svojo pravo po‰teno misel, jo glasno povejmo, da se bo
razumela razloãno. Zakaj kdor potaji svojo misel, zata-
ji svoje po‰tenje.’ To pa ni ‰e tisto, kar sem hotel temu-
le rojaku povedati v svarilo. To bom stoprav zdaj pove-
dal, ãe boste poslu‰ali.

MoÏ iz Spodnje doline nam je takrat v potrdilo svo-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

jega nauka povedal naslednjo dogodbo, ki sem jo prav
dobro zapomnil. Pripovedoval je takole: ,Nekdaj sem
dalj ãasa delal v Ziljski dolini na Koro‰kem. Tam Ïive
ljudje blizu tako kakor v Bohinju. V neki veãji vasi pa
prebivajo vkupaj Slovenci in Nemci, katoliãani in lut-
rovci. V tisto vas je pri‰el krojaã, ki se je ‰tulil in dobri-
kal na vse strani. Govoril je Slovencem slovenski, da je
rojen Slovenec, in Nemcem nem‰ki, da je pristen Ne-
mec. âe je ‰el v petkih v gostilno, je najprej posetil
katoli‰ko in si dal prinesti v mehko kuhana jajca; potlej
je smuknil na ono stran ulice v lutrovsko krãmo in tam
uÏil meseno klobaso. Ljudje so mu kmalu pri‰li do jedra
in potlej ga nihãe ni imel za moÏa, ne Slovenec ne Ne-
mec, niti katoliãan niti lutrovec. Kmalu za krojaãem je
pri‰el v tisto vas velik gospod iskat miru pred svetom.
Stopil je h krojaãu, da si omisli novo obleko. Ta gospod
je hudo jecljal. Takoj je zajecal tudi krojaã in tolaÏil go-
spoda, takisto kakor on jecajoã, da jima je voljno pre-
na‰ati hibo, katero jima je Bog naklonil. Gospodu je jako
prijal krojaã, ki je znal jecavost tako naravno posnemati,
in sprijaznila sta se oba jecavca. âesto sta se sprehajala
po bolj samotnih krajih, da bi ju ljudje ne poslu‰ali in
opona‰ali. Nekoã prijecata v ‰umo nad vasjo. Kakor bi
trenil, ju sreãa medved in se pred njima postavi na zad-
nje noge. Oba sta brez oroÏja in silno se prestra‰ita, go-
spod po gosposko, krojaã po kroja‰ko … Zdaj pa pride

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

boÏja kazen. Medved je zamrmral in se obrnil v grmov-
je. Gospoda se pa spogledata in oddahneta od strahu. In
kaj se je bilo zgodilo? Jecavemu gospodu se je od same-
ga strahu jezik odvezal, da ni veã jecljal. Krojaãu se je pa
jezik zavezal in jecal je od tedaj vse Ïive dni’.«

Tej povesti je vodnik z zategnjenim glasom pristavil

‰e to:

»Med poslu‰alci te dogodbe je sedel mladeniã v go-

sposki suknjici. Ta je povest o ziljskem krojaãu v petih
letih tako pozabil, da je danes sme‰il svoje rojake samo
zato, da so ga tujci raj‰i poslu‰ali.«

Imel sem odgovor na jeziku. A bolj prav je bilo, da me

je prehitel primorski tovari‰, ki je vpra‰al vodnika:

»Ali mar res verjamete, da ni vi‰je gore nad va‰im Tri-

glavom?«

Vodnik odgovarja:
»Va‰e vpra‰anje ni novo. Marsikateri gospod mi je Ïe

trdil, da je veliko vi‰jih gora. Nihãe me pa ne more sili-
ti, da bi to verjel, kar nihãe ni dokazal. Modri moÏje pra-
vijo, da je najveã laÏi ravno v tiskanih knjigah. Mi ver-
jamemo svoje, uãeni gospodje naj verjamejo svoje. Oni
pravijo, da mi niã ne vemo, ker se nismo uãili. Mi pa
pravimo, da oni niã ne vedo, ker jim je sama uãenost
pamet zme‰ala. Jaz verjamem to, kar so nam sporoãili
na‰i dedje in pradedje — pametni moÏje. Samo tista
gora, na kateri je ob vesoljnem potopu obtiãala Noeto-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

va barka, je za komolec vi‰ja od Triglava: vse druge so
niÏje. Staro ustno sporoãilo pripoveduje tudi to: Nekdaj
so imele gore vsaka svojega duha in zmaja. Ti so, voj-
skujoã se med seboj, pusto‰ili in s skalami in prodovi
obsipali rodovitni svet okoli gora, kar se ‰e zdaj pozna
po vsem Bohinju. V tisti prastari dobi je zaÏelela gora za
na‰im jezerom zrasti nad Triglav. Nje duh jo je napenjal,
zmaj je ti‰ãal in vzdigoval skalne skladove kvi‰ku, gora
je rasla in Ïe bila tolik‰na kakor Triglav. A Bog tega ni
dopustil. Zemlja se potrese, napihnjena gora se razpoãi
in razvali. Tam vidite kaznovano goro na juÏni strani
Bogatina. ·e dandana‰nji jo imenujemo Podrto goro.
Tako je ta reã.«

Doãim je moj tovari‰ zabadavo dokazoval, da stoje na

na‰i zemlji, ne bojeã se usode Podrte gore, sneÏniki, ki
so celo trikrat vi‰ji od Triglava, sem jaz ohladil nejevoljo
nad preobãutljivim rojakom in jel premi‰ljevati usodo
svoje podrte povesti.

Res malo ali niã ‰ale ne pretrpe taki ljudje, ki jih vsak-

danji napor za svoj obstanek sili, da so vedno resni in v
skrbeh. Zatorej me je tudi gori omenjeni moÏ iz Spod-
nje doline, kateremu sem bil nekoliko pre‰aljive ãudi,
ãesto svaril:

»Previdno ravnaj, ako Ïe mora‰ burke uganjati! Ljud-

je, ki so prisiljeni dan na dan delati kakor ãrna Ïivina,
tudi zdivjajo liki Ïivina, ãe se ponorãuje‰ z njimi.«

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

100

Takisto nam je upo‰tevati, da so vsem staroselcem

domaãe ‰ege podedovane rod za rodom ter spomini na
njih prednike nedotakljiva svetinja. Ako se predrzne‰ te
njih starine osvetljevati z veselostno svetilko, takoj si
vrÏen na goreão grmado, ãeprav nisi imel nobenega
hudobnega namena. Skrunil si njih svetinje in s temi
vred njih po‰tenje!

âim oÏje je ãloveku du‰evno obzorje, tem ‰ir‰a mu je

osebna razdraÏljivost. âe ima‰ s takim ãlovekom opra-
viti, ne dotakni se njegovih niti njega svojcev do deve-
tega kolena slabosti ali tistih njihovih svojin, ki ‰ãegetajo
tvojo zasmehujoão Ïilico. Jako teÏavno je torej govoriti
ali pisati po pravilu: ridendo dicere verum.

Najbolj obãutljiva in razÏaljiva je pa tista gospoda, ki

je to bolj po obleki nego po duhu. Majhen narod smo
Slovenci in marsikateri trgovinski popotnik pozna ma-
lone vse, ki se ‰tejejo med tako imenovano zgornjo de-
settisoãino. Morebiti polovica teh veljakov so moÏje tes-
ne mi‰ljave. Vsi ti v tvojih besedah ne bodo gledali na
reã, ampak za njo in pod njo bodo stikali osebe in oseb-
nosti. Gorje tebi, ãe takov obãutljivi tesnomislec po ãr-
tanem nosu, po opisani no‰i klobuka, po oznaãeni na-
vadi, kako se smeje ali usekuje, kako odpira denarno
listnico ali se igra z urno veriÏico ali sploh po katerihkoli
sluãajnih malenkostnih znakih najde bodisi najmanj‰o
podobnost med seboj in osebo, katere sme‰nost ali pod-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

101

lost predoãuje‰! Vsa rodbina in prirodbina se bo zakle-
la proti tebi in ne opere‰ si jezika ali peresa, ãetudi se
oãitno pokori‰ celih sedem let.

Jaz se tedaj nisem pokoril, ampak vodniku rekel, naj

se umakne na ono plat gomile, da ga veã ne bodo u‰esa
bolela, ker si ne dam kratiti pravice osvetljevati tudi
temno in sme‰no plat ãlove‰kega Ïivljenja. Vodnik je
vendar ostal pri nas, a jaz sem svobodno nadaljeval svo-
jo povest.

·est let je Melkijad pohajal ljubljansko gimnazijo.

Vzorno se je vedel, pridno uãil, redno in ãedno podajal
svoje naloge in izvrstno je znal vse, kar je bil vpra‰an; a
vendar nikoli ni mogel razveseliti ljube in ljubeãe mate-
re, da bi jo, ko ji je prinesel ãastno ‰olsko darilo, bolj
utrdil v nadi, da se bo nekoã vozil v svoji koãiji. Ta tiha
voda, ki je samo redkokdaj, a tedaj precej‰nje skipela, ni
ugajala profesorjem, morebiti tudi zato ne, ker je Mel-
kijad res nekoliko krivo gledal. Vedno so ga imeli na
sumu, da ni tako zgleden dijak, kakor se dela. V tem so
imeli nekaj prav, a kriv ni bil dijak, ampak njegovo ime.
Melkijad morebiti ni rad strahoval paãilcev svojega ime-
na, a navzel se je v teku let prepriãanja, da mora edino
sam braniti svoje pravo ime in potrebni ugled med di-
jaki, ker nikoli ni na‰el zado‰ãenja pri tistih, ki so imeli
pravico kaznovanja.

Najbolj ga je to peklo, da so gospodje, ki naj vzdrÏu-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

102

jejo red med dijaki, sami smatrali za malenkost, kar je
bilo Melkijadu resna, ãastna reã, in da se je ãasih celo
kateri teh gospodov spozabil in namesto imena Melki-
jad rabil besedo, ki je bila vsakomur gladkeje izgovorna
in se je vedno rabila za Melkijadovim hrbtom. Tako je
bil na‰ dijak venomer bolj oster nego mil, bolj skriven
nego oãiten sodnik, da, ma‰ãevalec svoje ãasti, in to ni
bilo koristno njegovemu du‰nemu razvoju. Kaznoval je
najraj‰i s samo ‰alo: z besedo za besedo ali z burko, sa-
mo da je mogel razÏaljivca izpostaviti obãnemu zasme-
hu. V teku let je v tem naãinu kaznovanja dospel do pra-
ve dovr‰enosti in v tej stroki se je morebiti bolj popol-
njeval nego v matematiki in franco‰ãini, ki sta mu bili
najljub‰a uãna predmeta.

Mnogim sramotilcem je prisodil celo telesno kazen, a

bil je previden. âakal je z izvr‰itvijo tedne in mesce; a
vselej je kazen tako izvr‰il, da mu kaznovanec ni mogel
niãesar dokazati. âe je kaznovanec ‰el toÏit, ga je Mel-
kijad pozneje kaznoval tudi zaradi ovadbe. Dosegel je s
tem, da ga naposled noben kaznovanec ni toÏil, a tudi
pobolj‰al se ni nobeden. Pripetilo se je celo, da je kakov
profesor ãutil kamen na hrbtu ali sneÏno kepo na vratu
ali da so se mu v jutru mrzlega zimskega dneva pobila
okna v spalnici. Storilca niso na‰li in profesor je Ïe dav-
no pozabil, da je pred letom dni rekel Melkijadu v sami
‰ali: Mlekojed.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

103

Ob tak‰nih teÏavah je dogotovil na‰ dijak gimnazijo

(ki se je tista leta konãavala s ‰esto ‰olo ) in prinesel do-
mov izvrstno spriãevalo. Jaz in na‰ vodnik sva pa tega
mnenja, da bi bil tedaj pred ljubo, ãastiÏeljno mater po-
loÏil tudi ãastno ‰olsko darilo, da ni bil Melkijad, ampak
bi bil nosil »lepo ime Janez«.

O poãitnicah po ‰esti ‰oli je bil Melkijad povabljen na

neko novo ma‰o v Bled, kjer se je Ïe tedaj vsako leto
praznovalo veã novih ma‰. Melkijad je bil izvrsten pe-
vec. Kdor je pa pevec in je Ïe dovr‰il ‰esto ‰olo, sme vsaj
o poãitnicah in na novih ma‰ah nekaj vina piti. Od sijaj-
ne, vesele nove ma‰e domov grede stopi Melkijad na
Mlinem pri Blejskem jezeru v znano gostilno, da tam
pogleda po Bohinjcih, ki bi morebiti z njim vred popo-
tovali skozi dolgoãasne ·tenge proti domu. V pivski sobi
ga nagovori kmet Trinos, edini Bohinjec, z malomarnim
pozdravom: »Mlekojed, pojdi pit!«

Na‰ dijak se naglo obrne, ne da bi odzdravil ali po

stari ‰egi odpil in Trinosu nalil. Zakaj tikati ‰esto‰olca ali
pravzaprav sedmo‰olca je preveã nespodobno, in kdor
je bil v ponedeljek mesojed, noãe biti v torek mlekojed.
NajteÏe pa prenese ogrdo, kdor je malo spal in snoãi
toliko pil, da ga danes lasje bole. To zahteva ma‰ãevanje!
Sramota se vraãaj s sramoto!

Trinos je bil dokaj trden kmet v Spodnji dolini bohinj-

ski. Hi‰ni priimek »pri Trinosu« je pridobil Ïe njegov

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

104

oãa, ki se je izprek gora priÏenil v Bohinj, a popolnoma
zasluÏil je ta pridevek stoprav na‰ Trinos, ker je marlji-
vo zlasti s temeljitim vinstvovanjem na to deloval, da
njegovo obliãje dela ãast hi‰nemu imenu. Uspeh je bil
oãiten, in sosedje so rekali med seboj: »Kar je Triglav
med gorami v Bohinju, to je Trinosov nos med nosovi.«

Sicer pa je Trinos pridno kmetoval, v miru Ïivel s so-

sedi in bolj potuhnjeno nego voljno slu‰al svojo osorno
Ïeno. Red v vseh reãeh je ljubil nadvse. Zlasti redno je
hodil vsakih sedem tednov po opravkih v Bled. Ob takih
rednih prilikah je v ponedeljek zjutraj zarana napregel
svojo kobilico in ta ga je potlej v sredo pozno zveãer do-
mov pripeljala utrujenega od njegovih opravkov. Pogla-
vitni opravek mu je bil ta, da je v Bledu tri dni zapore-
doma popival. Zakaj piti je moral, a v Bohinju ni hotel
sosedov pohuj‰evati ali svoji ljubi Ïenici dajati povod,
da bi ga zabadavo zmerjala ali vlaãila iz krãme. Danes je
bil torek, to je drugi dan Trinosovih blejskih opravkov,
in ãe se hoãe Melkijad z njim v Bohinj voziti, mora ãa-
kati do veãera prihodnjega dne. A Melkijad noãe ãaka-
ti, marveã se ma‰ãevati hoãe nad Trinosom, in to ‰e da-
nes.

Medtem ko je Trinos v gostilni pil in pel, sta Melkijad

in gostilni‰ki hlapec hlevnik zunaj pred hlevom skova-
la ta naklep: hlevnik takoj vpreÏe Trinosovo kobilo pred
njegovo kripico in dijak se bo takoj z njo odpeljal v Bo-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

105

hinj. Kobila pa mora vsaj ob osmih zveãer zopet stati v
hlevu na Mlinem, ker je Trinos redoljuben moÏ. Ves dan
namreã pije, ne da bi se ozrl na konja in voz. Toãno ob
desetih zveãer, ko jame krãmarica pivce iz hi‰e goniti,
pa pride hlevnik v pivnico, prime Trinosa pod pazduho
in ga spravi v konjski hlev. Tam Trinos kobilo potiplje in
pogladi in potem leÏe poleg nje v postlano slamo. Torej
mora biti kobila Ïe ob osmih v hlevu, da bo kmet ob de-
setih na nji otipal, da je nakrmljena in da sope popolno-
ma nesumno.

Hlevnik in Melkijad sta previdno ravnala; dobiti je

bilo samo ‰e zanesljivega ãloveka, ki bo konja toãno in
brez kvara postavil nazaj na Bled. Odzvonilo je poldne
in Ïe se obraãa kobila raz cesto na Trinosovo dvori‰ãe.

»Kaj pa ti dela‰ z na‰o kobilo?« zavre‰ãi stara, ‰epa-

va, dokaj povaljano obleãena Ïena.

»Ali sem prav pri‰el k Trinosovim?« vpra‰a na‰ dijak

skromno in mirno.

»Kaj se bo‰ ‰emil?« zakriãi osorna Ïena. »Ti si tisti kri-

vogledi Mlekojed in ve‰ tako dobro kakor jaz, kje je do-
ma na‰ pijanec.«

Ta iskreni pozdrav je Melkijada potrdil v veri, da je

njegov naãrt za ma‰ãevanje docela upraviãen. Odgovori
torej glasno:

»âe sem prav pri‰el, pa sedite na voz in se odpeljite

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

106

na Mlino. Tam v krãmi pri mostu Trinos kmetijo proda-
ja nekemu Bovãanu.«

Kakor bi trenil, sede Ïena na voz, kakr‰na je bila, in

obrne kobilo nazaj proti Bledu. Melkijad pa gre dalje
svojo pot v svesti si, da je kobilo izroãil najbolj zanesljivi
osebi.

V zvoniku farne cerkve v Gradu pri Blejskem jezeru je

bila ura deset, a tedaj ni bilo treba krãmarici izganjati
pivcev in nje hlevnik ni imel posla ne s Trinosom niti z
njegovo kobilo. Na Trinosovem domu v Bohinju so pa
devali spat nepomirjenega gospodarja, ki ‰e vedno roh-
ni nad krivogledim Mlekojedom in izmi‰ljenim Bovãa-
nom; in ko je bila drugiã deseta ura, je Ïe po vsem Bo-
hinju raznesena novica, kako je Trinoslja re‰ila kmetijo,
kako je pogorel nje moÏu tretji veseli dan in kako pret-
kano se je osvetil Melkijad.

Zdaj pak se je ost obrnila, ker Trinos je bil tudi izmed

tistih ljudi, ki vraãajo ‰ilo za ognjilo. âez malo dni se je
ukradel natihoma in brez kobile skozi ·tenge. Ni ‰el
samo do Mlinega za redno vinsko trgovino na drobno,
ampak izreden opravek ga je peljal gor na Blejski grad.
Tam je pred sodnim komisarjem natanko in po resnici
povedal, kako sramoto mu je natvezel tisti hudobni,
o‰abni Mlekojed. Sodni komisar, ‰e mlad gospod, je vzel
Melkijadovo dejanje za koãljivo, a brez kvara izvedeno
dija‰ko ‰alo. Trinosu je sicer obljubil, da bo dijak pri-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

107

merno kaznovan, sam pri sebi je pa menil, da bo za-
do‰ãal ustni ukor.

Drugi teden pride komisar v Bohinj, kjer do zdaj ‰e ni

bil. Tudi Bohinjci so ga malo poznali, ker je stoprav pred
malo mesci nastopil sluÏbo na Gradu. Komisar obi‰ãe
Roka, Melkijadovega oãeta. To se je kmetu zdelo nekaj
sumno, ker do zdaj ni bil ‰e noben posvetni gospod pod
njegovimi strehami. âim bolj je bil gospod vljuden, tem
bolj je bil kmet nezaupen in niti premaknil se ni od
skednja, kjer je imel mlatiãe, da bi gospoda peljal v hi‰o
za mizo. Mlatiãi prenehajo mlatiti in se zijavo zagleda-
jo v komisarja, ko je Roka vpra‰al, ali bi mu mogel pri-
skrbeti osla za jeÏo na Koprivnik.

Preden stari Rok ubere umesten odgovor, se oglasi

mlad mlatiã iz skednja: »V Bohinju nimamo oslov, sam
svoj osel boste morali biti, ãe hoãete jahati na Kopriv-
nik.«

Mlatiãi se namuzajo in spogledajo med seboj, ne da bi

zapazili, da je gospod malo zardel za mlatiãevim preÏi-
vinoslovskim vzklikom, katerega je oãe nekoliko ublaÏil,
izrek‰i, da v Bohinju res ne redimo oslov in mul.

Gospod dalje vpra‰a kmeta: »Kje imate mladega gos-

poda Mlekojeda?«

Mlatiãi stoje in molãe. Stari Rok se oblastno ozre v

ozadje skednja in zakliãe porogljivo:

»No, odgovori! Ta gospod tukaj po tebi vpra‰a.«

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

108

Oglasi se zopet prej‰nji mlatiã osorno:
»Danes nisem gospod, ampak mlatiã; in ãe me kdo z

Mlekojedom ogovori, se mu odzovem s cepcem.«

Na ta lesoslovni odziv se gospod komisar obrne proti

cesti in kmeta poprosi, naj ga spremi ãez dvori‰ãe. Ko
sta bila sama, mu reãe gospod:

»Nikar ne mislite, da sem namerjal Ïaliti va‰ega sina,

ki se baje prav dobro uãi. Do danes ga nisem videl, ni-
kar ‰e sli‰al, da bi mu bilo drugaãe ime nego Mlekojed.
Premalo ãasa sem ‰e na Gradu, in morebiti celo ne ves-
te, da sem novi komisar.«

Kakor bi trenil, sname Rok slamnik raz glavo; a takoj

ga zopet pokrije, ko je gospod izrekel Ïeljo, da bi ga di-
jak, kateremu se mlaãva pravzaprav ne spodobi, spremil
na Koprivnik, da mu tam nekaj pi‰e:

»Malo bo dela in ne bo zastonj.«
Kmet se popraska za u‰esom in jeclja:
»Bi Ïe bilo, saj zna pisati. A sosedje bi rekli, da je

opravljal sluÏbo biriãevo ali da je kaj pisal, kar bo kme-
tu na kvar. Zatorej ga vam ne morem posoditi, in kadar
boste zopet potrebovali pisarja v Bohinju, ga pripeljite
s seboj.«

Kmet se je obrnil sredi dvori‰ãa nazaj, gospod je sto-

pil na cesto in mlatiãi so zopet prijeli za cepce, na tihem
sodeã, da sin in oãe nista prave pogodila.

V soboto prihodnjega tedna je stal Melkijad pred ko-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

109

misarjem v sodi‰ãu. V nedeljo potem je pa Trinos v go-
stilni na Bistrici tako govoril sosedom, ãakajoãim popol-
danje sluÏbe boÏje:

»Tisti novi komisar, ki blizu tako govori kakor âiãi,

kateri prodajajo kis in bruse, je ostro izpra‰eval mene in
hudo podajal ‰tudenta. Ta se je pa tako premeteno bra-
nil, da sem se kar pomikal proti durim, da ne bi ‰e mene
malo priprli. Ko sva vse povedala, kar je hotel poslu‰ati,
ni dal nobenemu niti ãrhniti ne in zamislil se je, ne da bi
kaj pogledal v tiste ãrne knjige, ki so leÏale pred njim na
mizi. Potlej je vstal in rekel takole: ,Grbavi, hromi, slepi
in nemi nesreãniki voljno trpe vsak svojo nadlogo. Vi,
mladeniã, ste pa zdrav, nepohabljen in hodite v vi‰je
‰ole; vendar se niste priuãili potrpljenja z uborno ma-
lenkostjo, katero vam prizadeva preprosto paãenje
va‰ega nenavadnega imena. Pozvedel sem celo, da ste
brzousten in oduren ãlovek ter da mnogo huje zbadate
svoje bliÏnjike, nego se oni ‰alijo z vami. Temu vzrok ni
toliko va‰e ime, kolikor sta oãe in mati, ki vam dajeta
potuho in nista na vas nikoli pokladala tiste blagodejne
‰ibe, ki novo ma‰o poje. âlovek drvenega vedenja va‰e-
ga se kaznuj takisto drveno. Zatorej sem vas obsodil na
deset palic, iskreno Ïeleã, da bi popravila na‰a leskovka,
kar je zamudila oãetova.’

Tako je govoril komisar. Mlekojed je prebledel prav

tako kakor jaz tedaj, ko je pri‰la moja starka pome na

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

110

Mlino. Smilil se mi je reveÏ. Vse sem mu odpustil, pro-
sil sem zanj in rekel, da niã ne zahtevam za pot in po-
tro‰ek. Niã ni pomagalo; po‰teno je biriã odmeril, kar je
sodnik prisodil, in od‰la sva z Grada. Meni je bilo Ïal, da
sem ga zatoÏil; njega je pa bolelo. Tak ãlovek nima tako
utrjene koÏe kakor mi, ker se ne moti z vsakdanjim
delom, ga taka sramota hudo peãe v srcu, vse huje ka-
kor nas.«

Poãitnice so minile in Melkijad je vstopil v sedmo

‰olo. âez nekaj dni pa zvedo v Ljubljani, kaj so Melki-
jadu naloÏili na Gradu, in moral je slovo dati ‰oli in
Ljubljani. Vrnil se je domov. Oãe je klel, mati jokala, sin
obupaval. Nastopili so mu Ïalostni dnevi, polni kesanja
in zasramovanja. Oãe je silil, naj gre sin v samostan, da
ga nihãe ne vidi veã. Mati in sin sta rekla, naj bi kmeto-
val. Oãe je pa na take besede zarohnel:

»Izprijen dijak ni bil nikoli dober kmet. Katera po-

‰tena Ïenska se bo omoÏila s kmetom, ki ima tako ne-
znansko ime? âe ostane ta izgubljeni sin na domu, se bo
naposled premenilo staro, ãastitljivo hi‰no ime; in tam,
kjer se v Bohinju pouÏije najveã mesa, se bo rekalo ,pri
Mlekojedu’!«

âez leto in dan je Melkijad oãeta preprosil, da mu

dovoli prostovoljni vstop v vojake, in nekdanji dijak je
izginil iz Bohinja. Voja‰ko suknjo je nosil samo pol leta.
Odslovili so ga, ne ve se prav, ali zato, ker je bil nespo-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

111

soben, ali zato, ker se je sam delal nesposobnega. Ni se
vrnil domov, ampak od‰el kriÏem sveta, in nad petintri-
deset let niso zvedeli, kje se potika in ali ‰e Ïivi. Umrla
sta mu medtem oãa in mati, brat je prevzel dom in se
oÏenil. Nekaj let so se Ïe bratovi otroci v veãerni molit-
vi spominjali rajnega strica, za ãigar grob nihãe ne ve,
kar se ustavi pred hi‰o tuj voz z velikimi kovãki in z voza
stopi sivolas gosposko obleãen ãlovek. Komaj so se spo-
znali Melkijad, brat in nova gospodinja na oãetnem
domu.

Melkijad se je nastanil pri bratu v posebni sobi. Îivel

je tam ob svojem tro‰ku bolj gosposko nego kmetsko in
dobro se pogajal z domaãimi in sosedi, zlasti pak z va‰-
ko deco, za katero je imel vedno po polno dlan knjiÏic,
podobic in mediva. Pomladil se je stari moÏ v domaãem
kraju ob spominu detinskih let in med drugim rodom,
ki je Ïe davno pozabil Melkijadovo potvorjeno ime, nje-
gove zbadljive psovke in pre‰erne burke …

Nekoã se sporeãe z jetrvo in ãez blizu ‰tirideset let ga

prizadene v u‰esa malone pozabljeno ime: Mlekojed.
Takoj se preseli v drugo hi‰o ter bratu zapove, naj mu ali
izplaãa tistih dvanajst sto forintov, katere ima po oãeto-
vi oporoki dobiti, ako se kdaj domov povrne, ali pa
zgradi to hi‰o na planinah, katero bomo skoro videli.
Brat se je odloãil za hi‰o. Melkijad prebiva v njej Ïe tret-
je leto … Lani sem z njim obãeval, ko je bil po opravkih

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

112

pri mojem oãetu, in tedaj sem mu obljubil, da ga obi-
‰ãem za nekaj dni v njegovi »akademiji«, kakor je takrat
imenoval svojo pu‰ãavo. âe danes stopim ãez njegov
prag, se odzovem tistemu povabilu.

Vodnik je pripomnil, da je z Melkijadom v rodu v

daljnem kolenu in da je ta njegov stric na glasu, da je
nekoliko prismuknjen, ker je ãasih ãez mero vesel in pri-
jazen, ãasih brez vzroka pu‰ãoben in togoten. Na zimo
hodi v tuje kraje, a nihãe ne zve, kam; na pomlad se
zopet vraãa domov in potlej nabira po gorah zeli in
kamnov, odklanjajoã vsako druÏbo. Kar je na‰el, niko-
mur ne pokaÏe, a vse odpelje v tuje kraje. Kje in kako je
Ïivel toliko let, nikomur ne pripoveduje, in kdor ga o
tem kaj vpra‰a, slabo naleti. Kadar je dobre volje, pride
med ljudi in rad se pohvali, kaj ve in zna. âe ga pohva-
li‰, pa takisto slabo naleti‰ in moÏ se zadere vate: »Kaj
hvali‰, teleban, reãi, ki jih ne pozna‰?« Melkijad sploh
ne dopusti ne hvale ne prerekanja, niti najbolj blagohot-
nega tujega sveta. Na to torej pazimo in dobro se nam
bode godilo pri njem.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

113

Na‰ prihod v Melkijadovo hi‰o.

Cvetliãnjak. PokaÏena veãerja. âaj.

Mlekojedova povest o beraãu Cvajarãku.

Mlekojed vojak. Dovr‰ek rednih opravkov

Trinosovih. Mlekojed odide od nas.

liÏali smo se pu‰ãavnikovi hi‰i in bilo nam je dobro

znamenje, da se dviga dim nad sleme. Pri‰li smo

pred liãno zidanico. Na pragu je stal velik moÏ, golorok,
opasan z belim, do tal segajoãim prtom, na nogah je
imel lesene cokle in na glavi ponosen, velik slamnik.
Postava mu je bila vitka in ravna, lasje sivi, lice okroglo
in bledo, ãelo gubavo, oãi rjave in bistre. Prednje zobe je
imel ‰e vse. Stopil sem pred druÏbo in moÏ mi je roko
stisnil prav prisrãno.

Predstavil sem tovari‰a in opomnil, da gospodiãna

laÏe govori la‰ki nego slovenski. Takoj se je v moÏu zbu-
dil stari Kranjec, ki se rad pobaha s tujimi jeziki. Vpra‰al
je gospodiãno v nagli la‰ãini, ji je li znan voja‰ki zdrav-
nik njenega priimka, ki je bival okoli leta 1820 v Ljublja-
ni. Ko mu je povedala, da je to bil njen oãa, jo kar obja-
me, izrek‰i, da mu je bil ta gospod blag in nepozaben

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

114

dobrotnik. Povedala mu je tudi, kdo in od kod je njena
mati. Melkijad pak z ganljivim glasom pristavi, da je v
davnih, mladih letih poznal tudi nje mater, ki je bila te-
daj ‰e v otro‰ki dobi. A beseda se mu ustavi … MoÏ se
zamisli in gleda nekaj trenutkov strmo predse. Potlej se
kvi‰ku zgane in ãelo se mu razjasni. SeÏe nam vsem zo-
pet v roke in reãe z milim glasom:

»Oprostite, da sem star in neokreten in da me ãasih

omamijo spomini na mlada leta. Oprostite dalje, da vas
ne morem dostojno pogostiti. A vse, kar moja hi‰ica
premore, vse vam je na razpolago. Moji gostje boste
danes in jutri in ne izpustim vas, dokler se ne naveliãa-
te.«

Bralo se je moÏu na obrazu, da je tako mislil, kakor je

govoril. Mignil je vodniku, naj stopi v hlev kravo oprav-
ljat; nas je pa posadil za mizo pod hi‰nimi okni, koder je
krasen razgled na planine in v dolino. A ni nam pustil
uÏivati razgleda, temveã naglo je prinesel dobrega vina,
belega kruha, presnega masla in sveÏih rdeãih jagod ter
liãne kroÏnike in prtiãe. Kdo bi bil kaj takega priãakoval
gori pod Triglavom.

Sonce je Ïe nizko stalo ob vrhovih Mi‰évega vrha in

Tolstca, ko vstanemo od kosilca. Melkijad pozove vod-
nika, da stori gospodiãni vse toãno, kar mu bo zapove-
dala. Hkrati poda gospodiãni bel predpasnik in jo po-
prosi, naj nam priredi veãerjo po svoji umetelnosti, ker

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

115

se ne spodobi, da bi mo‰ki kuhal, kjer je Ïenska pri hi‰i.
Mene in tovari‰a pa odpelje od hi‰e in hleva na bliÏnji
in daljni rastlinjak, kakor je imenoval dva s kamenim
plotom ograjena vrtova. Vsi smo se molãe vdali moÏe-
vi volji, vedoã, da ne prena‰a prigovora.

Premi‰ljal sem, kak‰na bo veãerja. Zakaj gospodiãna

ve, s kakovo juho so se ukvarjali stari ·partanci, ne poz-
na pa juh, ki gredo v slast na‰im vrstnikom; imenovati
zna cvetke na trati in tiste, ki jih razpostavljamo po so-
bah, neznana so ji pa zeli‰ãa, ki jih rabimo v kuhinji;
uãila se je z vnemo kemije in celo anatomije, ne ve pa,
kako se pretvarja zajec v peãenko in kako naj se razreÏe
pi‰ãanec. Skoro me je Melkijad napotil na druge misli.
Pravil mi je, da mu je rajni Valentin Vodnik vcepil vese-
lje do mineralogije in da se je pri rajnem profesorju
Hladniku, ki je bil imeniten uãenjak, z vso vnemo uãil
botanike. Hkrati se je ãudil, kako sva mogla jaz in tovari‰
konãati gimnazijo ob tako pomanjkljivem znanju priro-
de in grajal je sedanje dijake, ki baje bolj poznamo po-
dobe na ‰ãitu Ahilejevem in gore na mescu nego podo-
be rastlin, ki nam krasijo zemljo in podajajo ÏiveÏ, ali
tvarino zemlje, na kateri lenobimo. Dolgo nama je raz-
kladal posebnosti in imena svojih redkih in strokovnja-
kom imenitnih zeli, da so mi bila u‰esa polna, a glava
prazna. Toda moral sem poslu‰ati in se delati, kakor da
so mi njegove zeli nadvse zanimive, da ne bo zamere.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

116

Pri‰el nas je vodnik klicat k veãerji — na koruzne

Ïgance z mlekom. Na‰ gazda se razjezi, kakor da bi mle-
ka niti videti ne mogel.

Vodnik se poniÏno zagovarja:
»Bil je paã v ãumnati planinski zajec iz koÏe dejan in

s slanino pretikan; a ãakati bi morali nad tri ure, preden
se táko trdo meso skuha in potlej ‰e speãe. Tam so tudi
visele tri gozdne jerebice; trajalo bi takisto nad tri ure,
preden jih tako snaÏno oskubem, kakor je bil zajec, in
preden se potlej skuhajo in opeko. Zatorej se nisva do-
taknila teh dragih reãi, ampak rekel sem, da so na gorah
Ïganci iz koruzne moke najbolj‰a jed. Gospodiãna je
bila sama radovedna, kak‰ni so Ïganci. Nato sem jih
skuhal in z mlekom zabelil. Zajec in ptiãi naj pridejo
jutri na vrsto; saj ste prej rekli, da priãakujete vsak tre-
nutek gospoda iz Zagreba.«

Jaz in tovari‰ sva ãula nato izmed besed, ki so grme-

le iz gazdovih ust na u‰esa vodnikova, marsikatero
novo, ki se ne nahaja v na‰ih slovarjih; a noãem jih obja-
viti, ker imamo Ïe zdaj preveã takih, ki bolj zanimajo
kazenskega sodnika nego li jezikoslovca. Sedli smo na-
posled k Ïgancem.

Gospodiãna je menila, da znana ji la‰ka polenta ni

slab‰a od Ïgancev; a mi drugi smo vsak zase in molãe
sodili, da se je maslo prismodilo. Nihãe ni zinil Ïal be-
sede in za vodnika je ostalo veliko veãerje. Po obedu nas

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

117

je obhajala tista vesela zadovoljivost, ki pospe‰uje pre-
bavljanje. Na‰ gazda je bil prijazen, dovtipen in tako du-
hovit, da smo vsi pozabili, da nosi lesene cokle. Napos-
led nam skuha veliko mero ãaja in ga vlije v skledice.
Potegnem iz vodnikove vreãe steklenico slivovke, da
prilijem nekaj kapljic v vonjavo tekoãino. Gazda pa
strastno prime za steklenico in bolestno zakriãi:

»Nikar Ïganja na mizo! Zaboga ne!«
Odgovorim mu, da to ni navadno Ïganje, ampak

pristna sremska slivovka. Toda moÏ ne izpusti stekle-
nice, marveã odgovori, da jo vrÏe ob tla, ako je takoj ne
spravim v vodnikovo vreão. Vdal sem se.

MoÏ se umiri in dlje ãasa zamisli. Potlej gre iz hi‰e

gledat, ali vodnik Ïe spi zunaj na hlevu. Ko se je o tem
prepriãal, zaklene veÏne duri, prisede k nam in jame
mirno govoriti:

»Oprostite mi, da sem bil tako surov. Hribovec, ki Ïivi

med hribovci, se ãesto zapozabi. Da me pa ne sodite
napaãno, vam povem svojo povest o Ïganju, in potlej
boste razumeli, zakaj sem tako zabesnel, ko sem zagle-
dal va‰o ãutaro. Povedal te povesti nisem ‰e nikomur in
dolgo sem premi‰ljeval, ali jo smem razkriti vam. Od-
loãil sem se. To pa prosim in gotovo priãakujem, da o
moji povesti molãite kakor zid. Govoril bom nem‰ki ali,
ãe hoãete, la‰ki, da me ne more razumeti, kdor bi mor-
da poslu‰al zunaj pod okni …«

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

118

Vsi smo obljubili molãanje in moÏ je povzel besedo.
»Vstopil sem v Ljubljani po dokonãani ‰estletni gim-

naziji v prvo leto modroslovja, kar vam je zdaj sedma
latinska ‰ola. âez ‰tirinajst dni sem moral ‰olo zapusti-
ti, ker sem o poãitnicah nekaj zakrivil, kar se je meni
zdelo pametno in praviãno, pa je bilo kaznivo. Potem
sem se doma v Bohinju potikal do druge zime. Lotila se
me je taãas bedasta in ker bedasta, zato nepremagljiva
Ïelja, da naj grem prostovoljno v vojake, da tam dose-
Ïem slavo in dostojanstvo, kakor so jo tedaj dosegli ne-
kateri Slovenci kmetskega stanu. Izbral sem si za odhod
najmanj primeren dan v letu; a meni je ugajal, ker sem
Ïelel potovati v Ljubljano ob takih dnevih, ko me bo
sreãevalo najmanj ljudi.

Na sveti veãer leta 1818 se poslovim od oãeta in ma-

tere. Bilo je Ïe o mraku, ko na poti blizu Nomenja (to je
prva vas v Bohinju, ãe pride‰ z Bleda) doidem starega
znanega beraãa. Ta beraã je prihajal blizu vsako leto v
Bohinj. Nosil je vreão s koÏami zajca, vidre, dihurja in
kune, kakor jih je navadno skupoval, in hkrati je prosil
usmiljenih ljudi cvajarãka; ãe nimajo cvajarãka, pa kraj-
carãka. Zato se ga je prijel in drÏal priimek Cvajarãek. Ta
Cvajarãek mi potoÏi svojo bedo, da na tako svet dan ni
‰e uÏil niã toplega in da ne ve, na kateri klopi bo pre-
noãil, ako sploh pride do klopi v topli hi‰i. Debel sneg je
leÏal po polju in mraz je pritiskal.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

119

Beraã se mi je zasmilil, a hkrati se spomnim svoje reve

in vzdihnem:

»Ako bi jaz v va‰ih letih nosil take teÏave, kakor jih

moram zdaj, Ïelel bi si smrti.«

»Tudi jaz si Ïelim smrti,« odgovori beraã milo, »a

smrt beÏi pred menoj.«

Tedaj se v meni zbudi tisti nagajivi duh, ki mi je bil to-

likrat v zlo, da odgovorim brez pomisleka:

»Niã laÏjega nego ujeti beÏeão smrt. Tu nate desetico!

Kupite si zanjo Ïganja v gostilni na Nomenju. Izpijte tis-
to Ïganje du‰koma in idite dalje skozi ·tenge v tej jasni
noãi. Tam blizu tako zvanega Bera‰kega studenca bos-
te ope‰ali in sedli v suhi sneg, da si odpoãijete. Zadre-
mali boste. Sanjalo se vam bo, da vam je toplo, da uÏi-
vate slastno jed, da pred vami gore luãce boÏiãnih jas-
lic, in naposled zmrznete v najprijetnej‰ih sanjah.«

Beraã je hvaleÏno sprejel moj denar in molãe sva

korakala dalje po ledeni, polzki cesti. Stopiva v gostilno
in sedeva, jaz za mizo, beraã na klop pri durih. Jaz si
ukaÏem vina, beraã pomoli krãmarici srebrno desetico
starega denarja in prazno ãutaro, proseã dobrega Ïganja
za vso desetico. Îena mu prinese ãutaro nazaj, beraã se
obrne k peãi, in ãul sem, kako je lokal iz ãutare. Potlej je
naglo vstal in od‰el, toliko da nam je vo‰ãil lahko noã.

Ostal sem v krãmi ãez noã in se z vinom poslavljal od

krãmarja, ki mi je bil ljub znanec iz dija‰kih let.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

120

Drugo jutro je bil sveti dan. Pozno sem vstal po sla-

bem spanju in bilo mi je hiteti, da pridem do desete
ma‰e na Bohinjsko Belo. Pot je bil Ïalosten, ker sem
mislil na dom in na slovo od poslednjega znanca in od
zadnje hi‰e v Bohinju. TeÏavno sem stopal po ledeni,
hudo izvoÏeni cesti in nikoli nisem prav vedel, kje sem;
zakaj na obeh straneh ceste me je spremljala nad seÏenj
visoka, strma stena prvotnega in raz cesto nakidanega
snega. Ko pridem v ·tengah do tako zvanega Bera‰kega
studenca, se stena odpre na juÏni strani, kjer teãe Sava.
Ozrem se na ljubo, bistro Savo, katere ‰e nisem videl to
jutro, ãeprav sem Ïe dolgo ãul nje ‰umenje od blizu. Na
nje produ zagledam otrplega moÏa. Dolge ‰kornje so
obrnjene proti Bera‰kemu studencu. Truplo, vznak slo-
neãe v snegu pod cesto, je ogrnjeno z obno‰enim, ogu-
ljenim, meni dobro znanim pla‰ãem, in na glavi mu v
ãelo potisnjena ãepi tista luknjasta, s petelinjim perjem
obdana klofeta, ki je bila znaãilna za beraãa Cvajarãka.
Ostrmel, okamenel sem in vest mi zakliãe: ,To je Cva-
jarãek, in ti si ga umoril z Ïganjem!’

Spustil sem se v tek in zdelo se mi je, da me podi sam

Cvajarãek z gorjaão v ko‰ãeni, ledeni roki. Pe‰al sem, a
vest mi je vnoviã oãitala umor in me vnoviã podila
mimo ljudi, mimo cerkva in vasi, in stoprav zveãer sem
stopil v toplo sobo in pred ljudi. Zbolel sem na preno-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

121

ãi‰ãu in ljudje so rekli drugi dan, da sem bledel. Kaj sem
govoril v blodnji, nisem zvedel niti hotel vpra‰ati.

Trdni moj Ïivot je premagal bolezen in ãez tri dni sem

se oglasil pri voja‰kem oblastvu. Niso me hoteli potrditi,
ker preoãito sem jim gledal navzkriÏ, sicer sem bil po-
polnoma sposoben. Va‰ oãa, gospodiãna, pa je prepro-
sil gospodo, trdeã, da se oãesna hiba, ako jaz dovolim,
temeljito odpravi z neopasno operacijo, in da bi bilo
‰koda odvraãati me od stanu, do katerega imam veselje
in kateri mi obeta lepo bodoãnost. Bil sem konãno spre-
jet.

Voja‰ki zdravnik mi je potlej nekaj malega v levem

oãesu prerezal, in videl sem prviã v Ïivljenju ter gledam
‰e danes pravilno kakor drugi ljudje. Zdaj prviã sem se
zadovoljno ogledoval v zrcalu; brez strahu sem gledal
vsem ljudem v obliãje; in kadar so me gledali drugi, jih
nisem sumniãil, da se spotikajo nad pogledom, ki je bil
vraÏnim babam toliko uroãen; ampak zazdevalo se mi
je, da me radi gledajo, in da sem jim morda celo zal mla-
deniã.

Radost nad pravilnimi oãmi ãez malo ãasa zagrene

spomini na mrtvega Cvajarãka.

Vadil in uril sem se vsak dan. Zveãer sem legel spat

ves utrujen. V spanju se mi je prikazoval beraã, stojeã
pred posteljo in Ïugajoã z grãavo palico. Zbudil sem se
in niã nisem videl. Zopet sem zadremal, in prikazen se

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

122

je ponovila. Vstal sem drugo jutro nespoãit in nespo-
soben za teÏko delo. Vidno sem huj‰al; drugi so rekli, da
od domotoÏnosti; jaz pa nisem smel povedati zakaj.
Konãno se mi je beraã prikazoval tudi podnevi in Ïugal
smrt za smrt.

Nekoã se veÏbamo na ledini pred voja‰nico. Beraãeva

po‰ast s tistim strganim pla‰ãem in z na‰emljeno klofeto
stopa mimo mene, kaÏoã name s palico. Planem iz vrste
in vrÏem po‰ast ob tla. Tovari‰i me naglo primejo, jaz se
predramim iz omame, in od tal se pobira gospod rav-
natelj modroslovja, tisti, ki me je izkljuãil iz ‰ole. Drugiã
sem tako na tla podrl profesorja iz ‰este ‰ole, ki se je
nekdaj norãeval iz mojega imena. Napadel sem svojo
poslednjo dija‰ko gospodinjo, svojega desetnika, in ne-
koã na straÏi stojeã z bajonetom prebodel kodra, ki je bil
ostriÏen po levovo. To je bil moj najhuj‰i zloãin, ker ta
pes je bil last zelo visokega gospoda.

Zaradi takih in enakih napadov sem bil veãkrat kaz-

novan. Naposled, ko sem konãal tistega psa in bi bil mo-
ral pretrpeti kdo ve kaj, se me usmili in v bolnico po‰lje
polkovni zdravnik, va‰ oãa, gospodiãna. Dolgo so pre-
motrivali in se med seboj prepirali zdravniki in vi‰ji
ãastniki, ali sem blazen ali se blaznega delam. Naposled
doÏene va‰ gospod oãa, da so me odslovili od voja‰ke
sluÏbe za vselej. Slekel sem voja‰ko suknjo, ki sem jo
nosil blizu pol leta in vedno teÏe prena‰al. Kam naj kre-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

123

nem zdaj? Trden mi je bil sklep, da ne mimo Bera‰kega
studenca, da ne nazaj v Bohinj. ·el sem v kriÏem svet s
trebuhom za kruhom, zaupajoã prislovici: Koder sonce
teãe, povsod kruh se peãe.

To je moja povest o Ïganju. Izvolite iz nje sprevideti,

zakaj tako bolestno skipim, kadar zagledam Ïganje.
Veliko sem obhodil sveta, a povsod me je spremljal spo-
min umorjenega beraãa. Na veãer svojega Ïivljenja se
me je lotila nepremagljiva sla, da se vrnem v nepozabni
rodni kraj, da poloÏe moje kosti k veãnemu poãitku
poleg oãeta in matere.

Îivel sem nekaj ãasa prav sreãno v oãetni hi‰i poleg

drugega roda. Malenkosten prepir z mojo jetrvo me je
overil, da se mi utegne povrniti prej‰nja du‰na bolezen.
Treba je bilo torej, da se ljudem umaknem in se zarijem
v to odljudno pu‰ãavo, da ne bom nevaren svojemu
bliÏnjiku, kadar mi morda zopet zavre v moÏganih.

Tukaj zdaj samujem in premi‰ljam, kako sva se nek-

daj varala jaz in mati, ko sva meni gradila zlate grado-
ve v oblake — da, v oblake! — Ker malo malo sem imel
jasnih dni.

Odkar pomnim, so potvarjali moje krstno ime. Vsak-

do me je svobodno smel sramotiti, a jaz sem zaman pri-
ãakoval kazni nad sramotilce. V tem gnevu mi je raslo
sovra‰tvo do ãlove‰ke druÏbe in se jeklenilo v meni pre-
priãanje, da je pravica za nesreãnika drugaãna nego li za

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

124

tistega, ki je rojen pod sreãno zvezdo. Zakaj drugi so se
smeli ‰aliti in norce briti z menoj brez kazni; a kadar
sem se jaz ma‰ãeval nad njimi, kar sem se, bogme, mo-
ral, tedaj mi je moja ‰ala, moja burka, toliko da je bila
storjena, Ïe nakopala hudo kazen in sramoto. Neznos-
na sramota in kesanje za nepreudarjena dejanja sta me
konãno vrgli v umobolnost. Te du‰ne bolezni se ‰e ni-
sem otel, ker vedno ‰e premi‰ljujem, da ne morem najti
zado‰ãenja za prestane krivice in da sprião vsega kesa-
nja nisem zadobil niti pri Bogu niti pri ljudeh prizanes-
be za dela, s katerimi sem branil svoje po‰tenje. Tako
tukaj trpinãim sam sebe in ãakam odre‰enja od neiz-
prosne usode in od najbridkej‰ih spominov na razoãa-
rane nade mladeni‰kih let … Zatorej oprostite, da se ne
vedem tako, kakor se spodobi omikanemu gazdi proti
ljubim gostom.«

MoÏ je umolknil in plaho zrl proti sobnim vratom. To

je trajalo precej dolgo. Molãali smo, bojeã se, da zopet
ne zablede. Zopet se prijazno k nam obrne in drugiã
ãa‰ice napolni s ãajem. Tedaj se ohrabrim in spregovo-
rim:

»Dovolite, blagi rojak, da vas iznenadim z novico, ki

vas bo zelo utolaÏila! Ta novica je v Spodnji dolini ne-
katerim ljudem znana; a vi je niste nikoli ãuli, kar sem
razvidel iz va‰e povesti. In stvar je ta: Tisti ãlovek, ki je

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

125

na sveti veãer leta 1818 zmrznil pri Bera‰kem studencu
v ·tengah, ni bil beraã Cvajarãek, ampak kmet Trinos.«

Toliko da sem to izgovoril, zakliãe Melkijad strastno

in naglo:

»Primite me in trdo drÏite na stolu!«
Gospodiãna se prepla‰i, jaz in tovari‰ primeva moÏa

za rame in jih krepko pritisneva k stolovemu slonilu.

»Tako je prav, le krepko drÏita!« jeãi na‰ gazda.
Moj tovari‰ je svoji sestri francoski ‰epetnil, naj odpre

veÏo in pokliãe vodnika. Gazda je to prav dobro ãul in
tudi francoski odgovoril:

»Nikar po vodnika! To bi bilo olje v ogenj. Prosim vas,

gospodiãna, poloÏite mi raj‰i ruto v vodi namoãeno na
ãelo.«

Gospodiãna to roãno stori. âetrt ure je trajala ta

muka. Naposled izdahne na‰ gazda:

»Hvala Bogu! Niti en trenutek me ni napadla omama.

Odleglo mi je. Miren sem in svobodno me izpustite.«

MoÏ je vstal, hodil po sobi nekam potrt in zami‰ljen

in obstajal je mestoma zroã v tla ali v mene. Kar vpra‰a
z zamolklim glasom:

»Ali pa veste, da je res, kar ste ravnokar povedali?«
Radovoljno sem odgovoril:
»Veseli me, da morem potrditi vpra‰anje, ki sem ga

priãakoval. Ni ‰e ‰tirinajst dni minilo, odkar sem povest
o Trinosovi smrti ãul iz ust svojega oãeta, ki je bil sam

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

126

pri Trinosovem pogrebu. Spomladi po tistem pogrebu je
moj oãa od‰el na rokodelsko popotovanje.

Tisto pomlad smo pisali 1819. leto. To dobro vem iz

knjige, ki jo je s seboj nosil kakor vsak rokodelski poma-
gaã. Ujemata se torej dan in leto. Cvajarãek je umrl ka-
kih pet let pozneje tudi v Bohinju, in sicer na Bistrici pri
Zaloliku. To vse vam izpriãajo farna mrtva‰ka knjiga na
Bistrici, moj oãe in drugi stari ljudje iz Spodnje doline.

Najveã je vedel povedati o Trinosovi smrti sam Cva-

jarãek. Ta ãlovek, kakor ga hvalijo stari ljudje, ni lagal
niti kradel, ãeprav je bil beraã. Po njegovi povesti, kakor
sem jo ãul iz ust svojega oãeta, je bila tista stvar takale:
Na sveti veãer — bilo je to, kakor sem prej omenil, leta
1818 — se je Cvajarãek vraãal v Bled in bil namenjen, da
prenoãi na Nomenju. Malo pred Nomenjem ga dojde
gosposko obleãen ãlovek, ki je govoril nekaj bohinjsko,
nekaj ljubljansko nareãje. Tisti ãlovek je bil norãave vo-
lje in dal je beraãu za Ïganje celo srebrno desetico —
tako je namreã govoril Cvajarãek. — Z neznanim gospo-
dom vred je stopil v gostilno. Cvajarãek si je tam kupil
Ïganja za pet dni — kakor je rekel — pa izpil ga je takoj
v gostilni za dva dni naprej, ker Ïganje je bilo dobro in
Cvajarãek potreben. Gospod je ostal v gostilni. Cvajar-
ãek je stopil k prijaznemu kmetu in ga izprosil preno-
ãi‰ãa v toplem hlevu.

Drugo jutro, na sveti dan, je zarana vstal in se napotil

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

127

proti Bledu. Pri Bera‰kem studencu najde ãloveka v sne-
gu Ïe vsega otrplega. Tipal ga je in tresel in prepriãal se,
da je mrtev. Po obleki je sodil, da je zmrzlec ãlovek iz
Bohinja. A kdo da je, tega ni mogel posneti iz obrazovih
potez. Vzame torej ponesreãencu mo‰njico z denarjem,
noÏ z noÏnico vred, pla‰ã in klobuk; mrliãa pa pokrije s
svojo klofeto in svojim pla‰ãem, da se ga ne lotita volk
ali ujeda. Odene se s tujim pla‰ãem in klobukom in se
napoti nazaj na Nomenj, da tam ljudje po obleki in mo-
rebiti po hi‰nem znamenju, ki je bilo po lepi stari ‰egi
vdelano v noÏev roãnik, spoznajo ime in dom ponesre-
ãenca in gredo z vozom ponj. Sneg je bil tedaj visok, da
je pokrival plotove, grme in vodne roje, in srenj je drÏal
ãloveka.

Beraã je ‰el nekaj po cesti; ko pa je prispel do nomenj-

skega polja, spleza s ceste na srenj in hiti naravnost ãez
polje do kmeta, pri katerem je bil prenoãil. Vi, gospod,
Melkijad, ste vstali pozneje in beraãa niste mogli ne sre-
ãati ne videti, ker ste hodili ves ãas po cesti, on pa naj-
veã po polju. Beraã, h kmetu pri‰ed‰i, odloÏi klobuk,
pla‰ã, noÏ in mo‰njico, in gospodar spozna, da je v noÏu
vdelano staro znamenje Trinosovega doma.

Tako je bilo dokazano, da v ·tengah leÏi Trinos. Kmet

na Nomenju je bil o tem popolnoma prepriãan ‰e pose-
bej zatorej, ker je dva dni poprej videl Trinosa v znani
krãmi na Bohinjski Beli in ga vabil, naj prisede na sani,

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

128

da se vkupaj popeljeta v Bohinj. Tedaj je Trinos odgovo-
ril, da ima piti ‰e en dan in da pride stoprav na sveti
veãer domov.

Kmet z Nomenja je poslal ãloveka na Trinosov dom z

naroãilom, naj pridejo na Nomenj s sanmi. Sam se je pa
s Cvajarãkom peljal do Bera‰kega studenca in tam je na-
loÏil mrliãa. Tako je sam Cvajarãek pripovedoval zbra-
nim moÏem pri pogrebu Trinosovem. Jaz sem pa vso
povest sli‰al iz ust svojega oãeta.

To je vendar nesreãa, da niste nikoli zvedeli, kako sta

resniãno umrla Trinos in Cvajarãek.«

Melkijad odgovori:
»Blizu ‰estintrideset let me ni bilo domov, in ko sem

pri‰el nazaj, sem malo obãeval z ljudmi. Tudi bi se nihãe
ne bil predrznil pred menoj govoriti o Trinosu, ker so
vedeli, da sem mu nekoã natvezel burko, ki je zame iz‰la
prav sramotno. O beraãu Cvajarãku nisem povpra‰eval,
a vesel sem bil, da so ga pozabili drugi ljudje. Ostala mi
je torej vsa reã tako v spominu, kakr‰en je bil moj prvi
stra‰ni vtisk.«

Melkijad je bil vidno potolaÏen, a skoro je zopet ho-

dil po sobi gor in dol. Kar se ustavi pred menoj in me
vpra‰a, je li moj oãe doma ali na senoÏetih. Ko sem po-
trdil, da je doma, naglo stopi pred veÏo, pokliãe speãe-
ga vodnika, mu da kljuãe od shramb in naroãi, kako naj
nam postelje. Potlej obuje moãne ‰kornje, vzame klobuk

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

129

in podkovano palico, izreãe ‰e enkrat svojo trdno nado,
da bomo ãakali do devete ure prihodnjega dne v njegovi
hi‰i.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

130

Vodnik opisuje triglavske nevarnosti. Kako

smo pri‰li v pol ure na Triglav in iz

ponedeljka v torek. Zaãarani kup sena.

Daktili z Bistrice. Moj vzlet na Triglav.

Sestanek ob zori na Triglavu z imenitnima

Slovencema. Mojega slavospeva veliãava

in zator. âetveronogi poslanci.

premili smo Melkijada do vrtne ograje. Od ondod je

naglo od‰el proti Srednji vasi. Vsi smo sodili, da gre

naravnost do mojega oãeta, da ãuje iz njegovih ust
potrdilo novice, ki ga je tolikanj iznenadila, da je edino
meni ne more verjeti. MoÏ je prav storil. Tako ali tako bi
nocoj ne mogel spati. Dolga noãna hoja mu bo ukroti-
la Ïivce. Priãevanje oãividcev jih bo potlej blagodejno
ojaãilo in jutri bo du‰ni poloÏaj ves pravilen.

Stali smo pred hi‰o dokaj ãasa v lepi noãi. Veãerno

Ïarjavo smo sicer zamudili, a tudi meseãina sije na zraã-
nih gorah bolj ãarobno nego li v soparnih dolinah. Vod-
nik je opomnil, da se od meseãine in planinske sape
pege primejo mladega obraza. Trdil sem, da je to zgolj
prazna vraÏa. A gospodiãna je vodniku bolj verjela nego
moji uãenosti, in naglo smo se morali vrniti v sobo. Tam

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

131

sem paã takoj videl, kaj so vodnikove pege. Bilo mu je
do poÏirka slivovke in do obljubljene smotke. Vse smo
mu privo‰ãili, saj je danes mnogo pretrpel z nami in od
na‰ega gazde.

Nikomur se ni mudilo k poãitku, torej smo snovali

naãrte za prihodnji dan, in vodnik je zaãel opisovati, kaj
bomo prehodili, preden stopimo sneÏnikov na‰ih prva-
ku na drastavo teme. âesto sem ãul tako pripovedovanje
iz ust starega znanca, a danes sem radostno pripoznal,
da je napredoval tako glede na obliko kakor glede na
vsebino. Bolj mi je ugajal nego moji profesorji rimske-
ga prava, ki leto za letom ãitajo svoja predavanja z ved-
no enako suhoparnostjo in z obiãajnimi, a redkimi dov-
tipi, ki se ponavljajo vedno na istem mestu.

Zapazil sem na vodniku ‰e drug napredek. Logarji,

vojaki in pomor‰ãaki imajo od nekdaj pravico do svoje
posebne govorice. Na‰ vodnik je bil v mladih letih vojak,
pozneje lovec in logar. Obeh teh stanov latin‰ãino je
spretno uporabljal nocoj, ko nam je Ïivo, da, otipno sli-
kal: polzke sneÏene ledine, na katerih zelo drsi, strme
prodove, ki se meljejo pod nogami in nas spodna‰ajo v
prepade, nebotiãne stene, preko katerih nam bo pleza-
ti, ostra slemena in ozke grebene med brezdanjimi pre-
padi, ãez katere bomo jahali ali kobalili. Pazno in plaho
sta poslu‰ala tujca in celo meni je bilo tesno pri srcu, ker
sem si bil v svesti, da bom moral z vodnikom vred od-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

132

govarjati, ako se onima, ki nista vajena plezati po takih
vi‰avah, pripeti kaka nezgoda. Za tistih ãasov se nam ‰e
sanjalo ni o planinskih dru‰tvih in za vodnika je bil spo-
soben vsak, kdor je bil Ïe enkrat na Triglavu.

Zdaj je paã drugaãe in bolje. Hribolazec se odpoãije v

AljaÏevi koãi na Kredarici; steze na Triglav so poprav-
ljene; ovire razstreljene; vodnik je izveÏban; in kjer je
treba posebne opreznosti, se potegne moãna vrv skozi
u‰esa trdno zabitih Ïeleznih klinov, in nevarnosti ni no-
bene. Kadar pa dospe‰ na Triglav, sede‰ v AljaÏev stolp,
si skuha‰ vroã ãaj, in ãe ga tudi ne skuha‰, si vsekakor
zavarovan pred vetrom in pljuãnico.

Dovedel nas je vodnik v Ïivahnem plezopisu na ko-

nec grebena, ki se razteza med prepadom od Malega do
Velikega Triglava. Tukaj mu seÏem v besedo:

»Na koncu robatega, strmega grebena je treba kvi‰ku

vstati in se oprijeti gole stene Velikega Triglava; pogle-
dati pa ne smemo na levo ali desno v prepad, da se ãlo-
veku ne zavrti v glavi. Kratko je poslednje plezanje,
samo to ni prijetno, da tista strma stena ali ãlovek, ple-
zajoã na nji, visi naravnost nad prepadom. Kako naredi-
te, vodnik, ãe vas hribolazec, ko se mu tresejo roke in
‰ibijo kolena, vpra‰a, stopiv‰i pred tisto strmo, katere-
ga kamna v steni naj se oprime, desnega ali levega. Go-
tovo vas je to Ïe vpra‰al ta ali oni. Jaz vas nisem.«

Vodnik odgovarja, kakor da je ãakal tega vpra‰anja:

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

133

»Na to nepriliko me je opozoril moj stric, star trigla-

var, preden sem nanjo naletel. âul sem Ïe tako vpra‰a-
nje na tistem nevarnem mestu, in povem vam, da je to
vpra‰anje zame huj‰e nego za vpra‰alca. Tedaj naredim,
kakor bi vpra‰anja ne ãul; naglo reãem gospodu, naj za-
miÏi, in posadim ga zopet na greben. Potlej mora gos-
pod malo poãivati; jaz pa zapazim meglico na nebu in
povem, da se bliÏa vihar z bliskom in treskom. Tedaj
obrneva hojo oprezno nazaj, in ondi, kjer sva bila poprej
pustila palice, razodenem popotniku, kar poprej niti
slutil ni, da se mu je v glavi vrtelo, ko je videl dva kam-
na tam, kjer je bil samo eden. To je bila edina re‰itev
zanj, da sva se vrnila in da sem molãal o njegovi omotici,
dokler nisva bila na varnih tleh. Drugaãe ne smem rav-
nati, ãe se ãlovek opoteka prav tam, kjer plezanje zah-
teva popolnoma mirne glave in trdnih rok. Vrtoglavica
na teh vi‰avah je grozna reã. Dokler plezamo na Triglav,
ni ‰e toliko nevarna, ker smemo poãivati, kadar nam
drago, in se obrniti, kadar hoãemo. âe nas prime omo-
tica raz Triglav nazaj plezajoãe, tedaj pa gre za Ïivljenje
in smrt. Zakaj na Triglavu ne smemo nikogar pustiti,
ogniti se ne moremo nobenega mesta, in nazaj grede
niti ni ãasa vselej poãivati, kakor bi Ïeleli, ker ãesto nas
podi nevihta, ki se tam gori zbere nanagloma, ko se je
najmanj nadejamo.«

Gospodiãni se je bralo na obrazu, da jo je minila

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

134

prvotna slavohlepnost in da se ne bo srdila, ãe pride
druga Ïenska, bodisi celo Bohinjka, pred njo na Triglav.
Nje brat pa vpra‰a, ali se pozna ãloveku, da je omotiãen.

Vodnik nadaljuje:
»Mi vodniki se tega nismo uãili. Nam pokaÏe samo

sku‰nja, kdo je omotiãen in da vrtoglavost ãloveka pri-
me ravno nad prepadom. Bolj ko je kdo hodil na gore,
manj je podvrÏen tej slabosti. Ta gospod iz Bohinja ni
vrtoglav in po pravici je rekel, da me ni vpra‰al, katerega
kamna naj se oprime na tisti steni. Vpra‰ali so me dru-
gi gospodje iz Ljubljane, iz Trsta in od drugod. Vsakega
vodnika po‰tenje pa zahteva, da ne izdamo, kdo so bili
tisti pla‰ljivci ali slabotniki. O nikomer ‰e nisem pove-
dal in ne bom nikoli, da se je obrnil na Malem Triglavu
ali na robatem slemenu med Malim in Velikim Trigla-
vom ali da se je tresel kakor ‰iba na vodi, ko sem ga vle-
kel in nosil nazaj, in kako ga je trapila vroãina v glavi, a
mrzlica v kolenih. Na‰a vodni‰ka ãast in zaupanje, ka-
tero si moramo ohraniti, zahtevata strogo molãanje …
Vsakdo, kogar vodimo na Triglav, je za nas pri‰el na naj-
vi‰ji vrh, bodisi da je ope‰al i doli na Velem polju. Ako
se bojite dalje hoditi, v pol ure ste na vrhu najvi‰je gore
na svetu kar tukaj v tej sobi; samo da si natanko zapom-
nite, kar vam bom ‰e povedal!«

Vodnik je nadaljeval popisovanje. Pri‰li smo v topli

sobi, ponoãi in pri vo‰ãenih sveãah na Veliki Triglav,

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

135

sedli na ostro razorano skalovje, branili se mrazu z jed-
jo, pijaão in ogrinjaão, gledali nebroj gora, rek in mest,
videli morje, ãuli imen, da si jih ‰e desetino nismo mogli
zapomniti, in se ãudili, kako neomejeno in daleã nese
vid na ‰irni svet pod nami. Ko smo se naãudili in nas je
obhajal obiãajni triglavski spanec, smo zapisali dan pri-
hoda in svoja imena na moãen listek, in ta listek je vtak-
nil vodnik v steklenico, skrito med skalami, da potnik, ki
pride za nami, vidi na‰o slavo in jo razglasi od vzhoda
do zahoda. Potlej smo se vraãali nazaj oprezno, izku-
‰eno in brez nezgode. Îe smo se bliÏali Velemu polju. V
hipu se dvignejo megle za Mi‰évim vrhom. Zgoste se
nad nami v ãrn oblak in vihar pritisne in zarjove, ko rav-
no prispejemo pod varno streho. Zdaj se nebo zatemni,
usuje se ploha s toão, bliska se tik nad na‰imi glavami,
grom se razlega od gore do gore. Strela udari v star ma-
cesen. Pol debla se zvrne na skale, druga polovica se
vname. Plamen in dim se vrtinãita v viharju, goreãa
smola pada v zelenkastih curkih na skalo, in naposled
tre‰ãi ostalo drevo s plameneãimi vejami proti nam. Mi,
gospoda, se prepla‰imo, a neustra‰eni vodnik si zapali
smotko virÏinko na goreãem macesnovem vr‰iãku —
ako jo ima.

Takoj je imel na‰ vodnik smotko v rokah, a odloÏil jo

je za zjutraj ter nas opomnil, da smo Ïe prestopili iz
ponedeljka v torek.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

136

Meni je vodnik namenil spalnico v senu na hlevu.

Stopila sva iz hi‰e v jasno noã. Tanka meglica se je pre-
prezala ãez dolino pod nama in redke zvezde nad mes-
cem so tako Ïivo migljale, da sem vodnika posebej
opozoril nanje. Meni je bilo to planinska ãarobnost, a
prozaiãnemu vodniku gotovo znamenje, da se v krat-
kem vreme prevrne. Vse je bilo tiho, samo redkoma se
je ãul iz daljave posamezen udar kravjega zvonca in
daleã od hi‰e je hripavo lajal morebiti prav tisti lisjak, ki
si je priredil ob na‰em stro‰ku gosposko veãerjo zase, za
lisico in za nadobudno deco.

Nisem ‰el v hlev, ker me je mikalo poãivati tam blizu

hi‰e v kupu suhega sena pod milim nebom. Vodnik me
je paã svaril, da me bo zeblo proti jutru; a nisem ga
slu‰al, ampak zaril se v seno, si ovil pleãa z volneno
plahto, potisnil klobuk v ãelo in rekel:

»Sladki spanec, obi‰ãi me, pripravljen sem nate!«
A spanec me ni ãul. Vonjava ravnokar poko‰enih,

naglo posu‰enih planinskih trav in moãni ãaj sta draÏila
Ïivce, in zavidal sem dolgo ãasa vodnika na hlevu, ãigar
enakomerno smrãanje je glasno priãalo, da ima zdrave
prsi, vrle Ïivce in mirno vest pri vsej svoji planinski
latin‰ãini. Ko zavist ni privabila spanja, sem se jel tolaÏiti
s premi‰ljevanjem, da bi bilo greh prespati tako ãarob-
no noã, ko ima dijak o poãitnicah tudi podnevi dosti
prilike za spanje.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

137

Zamislil sem se v planino, v meseãino in v glasove

kravjih zvoncev. Iz planinskih logov in vi‰av so mi v
du‰o pripluli pesni‰ki nazori. Ponosno sem sodil, da me
za postelj na tem mestu pod milim nebom, kjer mesec
neposredno in tako blizu deluje na moÏgane, zavida
vsak pesnik; in ãe prifrfota krilati pegaz tisto noã na slo-
vensko zemljo, gotovo obstane pri meni, ker drugje ne
dobi tako visokostne, tako dehteãe krme nego v sene-
nem kupu mojega planinskega leÏi‰ãa ali prav‰e slo-
ni‰ãa. Skoro sem zapesnikoval in domi‰ljija mi je bila to-
lika, da mi je bilo hripavo bavkanje lisjaka liki rezgetanje
pegaza, bliÏajoãega se meni in senu.

Tista leta smo dijaki svoje proste ure, katerih je bilo

dokaj, radi ubijali s pesmarjenjem. Bilo je nedolÏno ve-
selje, a celo to so nam grenili. Bil je profesor, ki je oãit-
no dejal, da nam veã koristi, ãe v prostih urah namesto
pesmarjenja Ïogo bijemo ali plezamo po drevesih. Bolj
spregledljiv gospod pa je venomer ponavljal: »Nonum
prematur in annum.« To svarilo smo seveda razumeli za
spodbudo ter priãakovali, da se na‰i prvenci vendar
nekoã natisnejo, ako ne prej, pa vsaj v devetem letu.

Ko sem tisto noã sedel v seneni kup, sem bil sicer Ïe

toliko spametovan, da se mi je pesmarjenje zdelo naj-
manj dopustna potrata dija‰kega ãasa, vendar ãim dalje
sem v senu tiãal, tem glasneje so se v prsih budili dav-
no pokopani pevski obãutki. To premembo v meni je

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

138

gotovo povzroãila ravno planina. Celo star ãlovek se
mora pokoriti vnanjim vplivom, zakaj bi se ne mlade-
niã? Kako naglo preobrazijo vinski duhovi pla‰ljivca v
bahaãa! MoÏ je prej vino pil in bil tedaj oster srpan; zdaj
je kislo mleko, a hkrati je najkrotkej‰i kimavec. MoÏ in
Ïena sta Ïivela ob mesu; tedaj je hotel moÏ ves svet
popraviti, a predvsem svojo Ïeno. ·el je moÏ med vege-
tarce in jedel prikuho, doãim je Ïena uÏivala meso. Te-
daj se je njegova ta‰ãica bahala, da je nje zet vzor vsem
zetom. Zdravnik je naredil nov hi‰ni red: zdaj uÏiva moÏ
meso in prikuho, in Ïena samo prikuho, in mir je v hi‰i.

Prav tako je di‰ava planinskega sena v meni preob-

razila nizko dolinsko mi‰ljenje v planinsko, pesni‰ko
vznesenost. Razveselil sem se nad tem preobratom in
zaÏelel, da se me pesni‰ki duh prime stanovitno in ne-
loãljivo, kakor se otroka primejo cepljene koze. Zakaj
raj‰i se odreãem vsej pevski slavi in brezsmrtnosti, nego
da bi me pesni‰ki duh obhajal samo tedaj, kadar sedim
v kupu planinskega sena …

Potisnil sem klobuk proti tilniku, da se prosto oziram

na vse strani. Mesec sije ljubeznivo, kakor da gleda
samo name; saj nima zanj ob tej uri nihãe drug ãuteãe-
ga srca. Tanko prepreÏena meglena odeja nad dolino se
gosti v vodoravno valovito morje, ki sega blizu do mo-
jega podnoÏja. Splaval sem s plavutmi domi‰ljije po sivi

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

139

gladini do bliÏnjih in daljnih gora, ki so liki zaãarani
ostrovi strmeli iz meglenega morja.

Ustavil sem se na Stadoru blizu pod menoj na mestu,

kjer sem prviã streljal na srnjaka. Sreãen je bil tisti dan.
NedolÏna veverica je plaãala svojo radovednost z Ïiv-
ljenjem, a tudi srnjak ni ubeÏal namenjeni mu smrti. âez
malo trenutkov ga je na tla podrla svinãenka iz lovãeve
cevi — toda ne iz moje.

Od Stadora sem priplul na Rudnico. Tam smo otroci

nekdaj posnemali Robinzona, ãigar povest mi je zmedla
glavo. Ves dan smo sekali smreãje, sestavljali ‰otor in
kurili grmado. Zveãer smo razoãarani krenili v dolino,
ko nas je iztreznil neusmiljeni glad. Od tod sem proti
jugu plaval na ârno prst, kjer sem prviã gledal morje in
furlansko ravnino in se me je prviã polastila Ïelja po-
gledati lepi prostrani svet zunaj tesnega Bohinja. Od
ârne prsti me je duh nesel od gore do gore proti zaho-
du, in sedel sem naposled na visoki Bogatin, kamor sem
Ïelel priti Ïe v detinskih letih. Stara teta mi je obetala, da
me tja spremi, da v Bogatinu zajmem korec ãiste zlati-
ce in re‰im plavolaso gospodiãno, ki se tam vica, zakleta
v kaão z demantno krono na glavi. Zdel sem se tedaj teti
prebojazljiv; ko sem pri‰el v bolj srãno dobo, je pa umr-
la.

Kar zaãujem iz sreãne, speãe doline ropot debelega

kladiva iz bistri‰ke Ïelezarne. Z domorodno zado-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

140

voljivostjo sem poslu‰al to trdo glasbo, to enakomerno
udarjanje, zdaj votlo in poãasno, zdaj trdo in krepko,
zdaj naglo in rezko. Bilo mi je to kakor bitje srca speãe
doline. Res bitje srca! Stoletja in stoletja so butala fuÏin-
ska kladiva na Bistrici, na Pozabljenem in pri Starem
kladivu in ustvarjala Ïelezo in jeklo iz bohinjskih rud.
Îelezni‰ke tovarne so bile Bohinju liki srce Ïivotu. Toãi-
le so Ïivilo po vseh Ïilah in ‰irile blagost po dolini in
planini. Pozdravljal sem bistri‰ko kladivo: »Udarjaj na-
prej stoletja in stoletja kakor do zdaj in ne ohladi se to-
pilnica, ki preliva‰ drob na‰ih planin v drago blago. Ti si
na‰ pravi Bogatin! Ti nam daje‰ pravo zlatico, a ne tis-
te bajevne, ki izgine izpod rok, kadar se je dotaknemo!
Samo tvoja zlatica je stanovitna, ker nje zrno je pridob-
ljeno z Ïuljavo roko in oprano z znojem.«

Tako sem sanjal leta 1860 in si v duhu ponavljal vese-

le ure, ki sem jih prebil v bliÏini bistri‰ke fuÏine … Pred
malo leti sem zopet stal pred Ïelezarno. PoÏar jo je raz-
dejal. Zdaj se zidovje ru‰i, dno nekdanjega plavÏa je
prazno in hladno, in kjer se je zemlja tresla pod debelim
kladivom, gleda‰ grobljo in razrov. Valjarna, pretapljal-
nica, kladiva, strugarne — vse je minilo, in kjer je bilo
nekdaj veselo, pridno gibanje ljudi in strojev, vlada zdaj
mrtva tihota. Srce Bohinja veã ne utriplje!

Iz razdora na mestu, kjer so nekdaj stali in jeãali ve-

liki mehovi, stopi predme, kakor strah iz grobov, sive-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

141

ren, mator, slok moÏ uvelih lic in ob palico se opirajoã.
Nisem spoznal moÏa, ki je bil nekdaj toli jak. On me je
‰e poznal in roka se mu je tresla, ko mi jo je podajal.
Vodil me je okoli po pogori‰ãu in kazal, kje je stalo ve-
liko, kje malo kladivo, kje je bila livarna, kje plo‰ãilnica,
kje strugarnica in kje sem nekdaj jaz sam najraj‰i pose-
deval. Pravil mi je, kako je nastal poÏar in kako je pri-
hitel ves Bohinj na pomoã; a niso mogli ustaviti velikan-
ske sile ognja.

Sedla sva pod orja‰ko tristoletno lipo, ki ‰e vedno

nadkriljuje tristropni fuÏinski grad. Koliko sreãnih ro-
dov je videla ta lipa, koliko je ãula veselega petja pod
svojimi ko‰atimi vejami in koliko blagih naãrtov se je
snovalo pri mizah v njeni senci. A zdaj gleda zapu‰ãe-
nost in podrtino. Sama je bolna in Ïeli si strele z neba,
da jo podere in re‰i, da ne bo veã gledala Ïalosti pod
seboj in razvalin daleã okoli. Da, Bogatinov zaklad se je
pogreznil! Kdo ga zopet dvigne s ãarovnim rekom? In
tista zaãarana kaãa z demantno krono na glavi? Ali je to
mar Ïeleznica — Ïelezna kaãa starega prerokovanja, ki
se bo vila skozi prevrtano ârno goro v blaÏeno, a na-
‰emu rodu sovraÏno Italijo. Obudi se, zlatokosma gos-
podiãna, iz zakletega spanja! A kaj potlej? Ali bo‰ ohra-
nila zvesto srce svojim goram in prebivalcem svojih
dolin? Snubili te bodo tujci, in Bohinj ti bo dal doto od
svojih ‰um in rudnin, od vodnih sil, od Ïivine in polja.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

142

Ako pa tujci zapravijo tvojo doto; ako ti snamejo de-
mantno krono raz glavo, onda bo‰ ostavila v Bohinju
gola brda, kr‰na pogorja, razdrastana po hudournikih,
ter du‰no in gmotno bedo domaãinov. Tujec nam bo
vsiljeval drug jezik in nove ‰ege, spodna‰al domaãina v
njegovi domaãi hi‰i, in kjer je zdaj na‰ svet najãudovi-
tej‰i, tam se bodo ko‰atila razko‰na letovi‰ãa hladno-
srãnih inozemcev …

Kam sem zabredel? Torej nazaj v mladost, nazaj v

planinski raj!

V senenem kupu sloneã sem pesmaril. Luna me je bo-

drila in ropot kladiva iz doline mi je ubiral pristne dak-
tile. Kladivo je kovalo Ïelezo, jaz sem koval rahlo, krh-
ko stvar, me‰anico mladeni‰kega svetoÏalja in idealiz-
ma. Mladeni‰ko svetoÏalje se je v nas porajalo, ko smo
gledali dozdevno tujo sreão, sami sebi zidajoã nedoseÏ-
ne gradove. Tisti blaÏeni mladeni‰ki idealizem je bil pa
upodobljen v meglenem morju pred menoj, doãim je
idealizem mo‰ke dobe sliãen pravemu morju, ki nosi
brodove z jeklom okovane. Ubiral sem tedaj, seveda vi-
soko pesem — slavospev Triglavu, in stihi so se mi nizali
prav povoljno. A konãno je posegel vmes spanec, tisti
spanec, ki trapi pesmarje in njih ãitatelje, ki pa nima
oblasti nad pevci po boÏji milosti.

Krilati sluge dobrotljivega spanca so me dvignili in

nesli na vrh Triglava tako urno, da sem ondi malone v

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

143

prepade prekopicnil gosposko obleãenega moÏa. Samo
to ga je re‰ilo, da je prav takrat priÏigal vÏigalico, da
pogleda na uri, koliko minut mu je ‰e ãakati do sonãne-
ga vzhoda. Predstavil sem se gospodu precej okorno v
temi in na tesnem robatem prostoru. Ne tako okorno,
ampak z obiãajnim mladeni‰kim samozavestjem sem
pristavil, da sem zgolj zato splezal na Triglav, da spi‰em
v vzornem ãlanku za Slovenski Glasnik, kaj sem tu gori
videl in mislil ob sonãnem vzhodu. Bolj skromno od
mene se je potem javil tuji gospod in iz njegovega gla-
su sem sodil, da ga je moja navzoãnost celo ganila, ako
ni nemara samo hripav od mrzle jutranje sape. Jako me
je pa presenetilo, da je ta skromni, prijazni gospod prav-
cati profesor Anton JaneÏiã, urednik Slovenskega Glas-
nika v Celovcu. Takoj je izpriãal svojo znaãilno ljubezni-
vost in hkrati temeljito poznanje raznih dija‰kih razmer.
Morda je uvaÏeval znano su‰o veãine tedanjih svojih
sotrudnikov; morda je hotel moj popis zaarati: bodisi
tako ali drugaãe; pomolil mi je kar v temi dva papirãka,
katera sem kakor ve‰ã dijak otipal za bankovca. Branil
sem se bolj z besedo, manj v srcu, a konãno sem stlaãil
denar v Ïep.

Oba je zeblo, in previdni profesor je predlagal, naj

tako sedeva, da se s hrbtom ti‰ãiva. Sedla sva tako, a jaz
nisem ãutil ne toplote ne profesorjevega hrbta, in zde-
lo se mi je, da mi tudi ogrinjaãa toploto odreka. Kmalu

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

144

obzorje zardeãeva vedno vi‰e in ‰irje. Iz sredine Ïarkov
vstajajo svetli stremeni. Îar je ãimdalje bolj ognjen in
ãimdalje bolj blede rdeãe plasti nad njim. V Ïaru se vna-
me ble‰ãeãa poka, ta se ‰iri in kroÏi in poãasi se iz nje
izmota Ïarka obla, daleã tam iz srede ognjene megle. Ko
je bila ble‰ãoba za najine oãi premoãna, se obrneva na
nasprotno stran, da vidiva, kako se iz spanja dramijo
gorski velikani. Obroãile so se po vrsti vse gole glave s
‰krlatnim Ïarom, Mi‰év vrh in Ozebnik takoj pod nama;
Kanjavec, Vogel, Bogatin, Mígavec v bliÏavi; tik za njima
Krn in Sivec (Kanin); na severni strani Pihavec, Razor,
Jalovec, Travnik (ki se zdaj zove Mangart) in daleã gori
strmi Véliki Klek. Koliko pa je bilo drugih znanih in ne-
znanih velikanov, ki so zaporedoma sneli meglene noã-
ne ãepice in si umili gubate glave v zlati zori, da dostoj-
no pozdravijo mlado sonce! Nebroj strmih stolpov, sle-
men in razorov se je prostiralo pod nama, vse tiho, golo
in veliãastno; plameneãe razvaline gradov in trdnjav
velikanske stolice nekdanjih bogov, ki je zaãarana sre-
di oceana sivih, oledenelih oblakov.

Kadar opazovalca premagujejo vtiski mogoãne priro-

de, je najprimerneje, da v roke vzame svinãnik in beleÏ-
nico, kakor nam to kaÏejo vedno ravnodu‰ni modrijani
in Angliãani. To sva storila hkrati. Profesor JaneÏiã si je
oprt na zemljevid beleÏil imena gora, katere je videl ali
videti slutil, in jaz sem pisal svoj triglavski slavospev.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

145

Kakor je rasla moã mladega sonca, takisto je rasla moja
pesni‰ka vnema, in rime so se usipale na malone pretes-
ni papir, kakor da jih tresem iz rokava. Preden je profe-
sor zabeleÏil vse gore, je Ïe bila moja pesem gotova, po-
polna in ãudovita, liki Palada Atena, ko se je dvignila iz
Zenove glave. âital in preãital sem svoj slavospev na-
glas, poudarno in odu‰evljeno; profesor JaneÏiã je segel
po nov petak v svojo listnico. Z du‰no vnemo vred mi
raste list v rokah in se spremeni naposled v Ïelezno plo-
‰ão. Spustim plo‰ão iz rok in jo poloÏim na vrhnjo ska-
lo Triglava. Na plo‰ãi se vlivajo, obrazijo in zlate krasne
ãrke vrsta za vrsto. Glej, moj slavospev je ovekoveãen na
nerazdrobni spominski plo‰ãi.

Urednik JaneÏiã mi je ãestital ves ginjen in me po-

hvalil, da sem to pesem spisal brez kriãeãih slovni‰kih
napak, kar kaÏe, da sem jel prelistovati njegovo slov-
nico. Nato je spominsko plo‰ão premeril ter zabeleÏil v
svoj dnevnik, da ima dolÏine pet in ‰irine dva in pol ãev-
lja; jaz sem pa bil nepopisno vesel in ponosen. Pred
du‰o so mi stopili vsi znani pesniki od Homerja in He-
zioda do najnovej‰ih Slovencev, a spomin mi ni pove-
dal, da bi bile pevske modrice kateremu koli naklonile
takovo slavje kakor meni. Moj ponos je bil prav triglav-
ski.

Kar se na zapadu dvigne oster vrtinec, pripodi gosto

meglo iz globoke Trente in iz te megle se izmota in skoãi

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

146

na Triglav profesor Franjo Erjavec iz Zagreba. Hrva‰ka
surka mu je bila rosna od megle in obiãajna popotna
torbica polna. Radostno sem objel ljubega prijatelja in
ga seznanil s profesorjem JaneÏiãem, ki do zdaj ni oseb-
no poznal najbolj‰ega sotrudnika pri Slovenskem Glas-
niku. Erjavec pa — oj ti suroveÏ! — sede, kakor je bil te-
Ïak in rosan, na mojo spominsko plo‰ão in poloÏi uma-
zano torbico poleg sebe na zlate ãrke. V hipu sem videl,
da zlata pena na ãrkah ni ‰e docela suha in strjena. Zelo
me je spekel kvar, ki ga je tako neprevidno naredil moj
prijatelj. Vedel sem sicer Ïe prej, da Erjavec ni prijazen
rimani besedi, kaj ‰e poeziji takih mladiãev, katerim se
po njegovi sodbi bolj prilega ‰olska klop nego pegazovo
sedlo, in spomnil sem se tistih ‰tirih stihov — »versus
unigeniti Erjavciani« — katere edine je zaokroÏil, da
osme‰i nezrele stihokovaãe; vendar sem si bil ta hip v
svesti, da me mora ‰teti med prave pesnike, ãeprav sem
nedoleten. Opomnim ga torej s kratko besedo, da nje-
gova umazana torba z ÏuÏelkami, polÏi in drugo golaz-
nijo in njegovo ob‰irno podhrbti‰ãe nista izbrali primer-
nega skladi‰ãa, in da je to, kar si je osvojil, ne da bi bil
poprosil dovoljenja, spominska plo‰ãa in slavospev —
moj slavospev!

Erjavec se spodobno ozre in vidi na plo‰ãi polsuhe

ãrke in na torbici in surki vse polno marog od zlate
pene. Jeza popade njega, on pa plo‰ão, in zaluãi jo na

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

147

vso moã raz Triglav. Uboga plo‰ãa se je nesla in frfotala
v zraku liki odtrgana stre‰na skodlica v burji. Usedala se
je proti Bohinjski dolini in se konãno spustila skozi vrata
bistri‰ke Ïelezarne na tla. Tam jo nadkovaã Jernej prime
s kle‰ãami in poloÏi na nakovalo. Debelo kladivo je za-
ropotalo, Jernej je plo‰ão postavljal po robu in postra-
ni, jo krivil in mlinãil in v malo trenutkih je iz kle‰ã spu-
stil plo‰ãat, gladek in raven drog. Zdaj pristopi moj oãe,
drog se dene na tehtnico in Jernej pokaÏe, koliko je po-
tegnila … Zmraãilo se mi je pred oãmi, ko sem sli‰al oãe-
tove besede: »Naredil bom iz tega ostanka ‰tiri konjske
podkve, pa cenej‰i naj bo od navadnega Ïeleza, ker to
blago je plenasto in skaljasto.«

O pegaz! Hudo si se osvetil! Nikoli veã ti ne bom Ïe-

lel bohinjskega sena.

Naslonil sem glavo v dlani in s solznimi oãmi premi‰-

ljeval usodo svojega slavospeva. Erjavec je pa odvezoval
jermenje na torbici, da nama pokaÏe redke polÏke in
ÏuÏke, katere je te dni iztaknil v triglavskem pogorju.

A ni pri‰el do tega. Po grebenu od Malega Triglava

priskaãejo divji kozel, srnjak in planinski zajec. Srnjak in
kozel poklekneta pred Erjavca s sprednjimi nogami, v
sredi med njima se zajec postavi na zadnje noge, si na-
takne velike naoãnike pred izbuljene oãi in razgrne s
sprednjima nogama krasno pisan list. Potlej globoko
prikloniv‰i se ãita iz lista z jasnim zajãjim glasom: »Slav-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

148

ni pisatelj Erjavec! Pusti ÏuÏelke in polÏe in drugo niz-
ko golazen! Opi‰i raj‰i, kako mi, plemenita Ïivad, prebi-
vamo na teh planinah v boÏjem miru med seboj in niko-
mur na kvar. Izprosi pri Bogu in pri ljudeh, da nam bodo
milostni tisti poklicani in nepoklicani lovci, ki nas hodijo
morit, in obvaruj nas, da ne bo uniãen na‰ nedolÏni
rod!«

Zajec poda preãitano polo Erjavcu in se zopet glo-

boko prikloni. Divji kozel in srnjak prikimavajoã pomig-
neta z roÏiãki.

Tedaj sem spoznal, da ima Erjavec vendar dobro srce

in odpustil sem mu zator mojega slavospeva. Soãutno je
pogladil kozlu ruso brado, poãohal srnjaka med roÏiãki,
poboÏal zajãeva uhlja in odgovoril: »Hvalim vas na pri-
rejeni ovaciji, katere ‰e nisem zasluÏil. Pri‰el sem pa rav-
no zato v va‰e planine, da prouãim va‰e ‰ege in druÏab-
ne razmere. Opisal bom va‰e trpljenje in iskreno bom
vesel, ako po svojih skromnih moãeh kaj pripomorem,
da vas ãlovek ne bo toliko preganjal kakor do zdaj.«

Zajec je poskoãil od veselja in zaklical: »To bo lepo!

Tudi v Bohinju Ïe vemo, da pi‰ete tako zanimivo kakor
nihãe drug. Hudi Medved, na‰ stari morilec, nas ne bo
veã zalezoval. Vodil nas bo od pa‰e do pa‰e in kadar
bomo polegli okoli njega, bo vzel iz torbe knjige DruÏ-
be svetega Mohorja in bral nam bo, kar ste vi pisali o
nas. To bomo poslu‰ali! To bo veselje!«

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

149

Pri tej priliki se pa zajec tako nespodobno preko-

picne, da me zadene ob nos s svojo zadnjo nogo … A to
ni bila zajãja noga, ampak bilka suhe trave; to ni bilo na
Triglavu, ampak v planini pod njim; in pod nosom me
ni po‰ãegetal zajec, ampak, ko se predramim v svojem
senenem kupu, stoji pred menoj pravcati Ïivi — Franjo
Erjavec.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

150

VII

Erjavãev prihod. Njegovi nazori o

bohinjskem senu. Zopet Mlekojed brez

konca. Planinske jame. Dunajski spomini.

once, stojeãe Ïe visoko nad gorami, je obetalo kra-
sen dan. A kaj mi je do sonca! Naj se skrije za ãrne

oblake, naj z neba grmi in deÏuje, dan bo vendar pre-
krasen, ker blagi prijatelj PrimoÏ* biva med nami!

Dvignil sem od mraza premrle ude iz senenega kupa

in vsi smo stopili v hi‰ico in sedli k zajtrku, ki se je zdel
vsaj meni jako potreben. Gospodiãna nam je priredila
kavo s planinskim mlekom, vodnik je zmetel presnega
masla in nabral rdeãih jagod, prijatelj Erjavec nam je pa
sladil kosilce z miãno govorico. Govoril je po stari nava-
di toãno, gladko in jasno, tako da bi se smelo vse sproti
tiskati, beseda za besedo.

Pripovedoval nam je, da Ïeli ‰olske poãitnice uÏivati

v svoji oÏji domovini in da se je napotil semkaj, da ko-
likor toliko prouãi prirodne znamenitosti triglavskega
pogorja. Znan prirodoznanec v Zagrebu ga je opozoril
na Melkijada, ki samotari poleti na bohinjskih planinah,

* Erjavec, prvi med vajevci

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

151

in mu priporoãil, naj obi‰ãe tega moÏa, ki pozna rastli-
ne in rudnine svoje domovine kakor malokdo, dasi je
hkrati ãudak kakor nihãe drug. Îe vãeraj se je nadejal,
da dospe do Melkijada. V Bledu so mu rekli, da ga naj-
de na Koprivniku.

Ko je snoãi pri‰el na Koprivnik, je zvedel, da bo mo-

ral dalje hoditi v prav odljudno planinsko samoto. Davi
je steÏka na‰el deãka, da mu pokaÏe pot do semkaj. Ta
deãek je plaho pripovedoval, da je Mlekojed (tako je na-
zival na‰ega gospodarja) zelo oduren ãlovek in da rad
zapira veÏna vrata znancu kakor tujcu kar pred nosom.
Baje, da je zelo uãen, ker ve, kje se dobiva suha zlata
ruda in kje rasto bajevne zeli, iz katerih se kuhajo dra-
gi leki, a takisto strup, ki umori ãloveka stoprav ãez leto
dni, ne da bi kdo mogel zaslediti, da je umrl za strupom.
Sploh je pa vendar dober ãlovek. Toão zna delati bolje
kakor vsak Ïupnik, vendar je ‰e ni naredil, dokler biva v
Bohinju, ãeprav ga je Ïe marsikdo ujezil in razÏalil. Ko
sta zazrla sleme Melkijadove koãe, je pa deãek hipoma
izginil v grmovje in se ni dal priklicati, da bi mu bil Erja-
vec podaril, kar mu je poprej obljubil za kazanje pota.
Tolikanj se je deãek bal priti pred oãi planinskemu ãa-
rovniku.

Mi smo Erjavcu pravili, da hodimo Ïe od vãeraj zjut-

raj na Triglav in da nameravamo pot nadaljevati ‰e da-
nes. Erjavec nam tega ni hotel verjeti, ko se je ozrl na

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

152

‰ibko gospodiãno. Ta pa je takoj umela pomen Erjavãe-
vega pogleda ter vzkliknila:

»Gospod profesor! Izroãam vam svoje mesto. Sanja-

lo se mi je davi, da nas je zajela nevihta, da je tre‰ãilo v
nas in nekoga ubilo, a ne povem koga. Ne verujem sicer
v sanje, a ta sanja me je toliko opla‰ila, da ne naredim
stopinjice vi‰e v goro. Torej idite vi, gospod profesor na-
mesto mene na Triglav! Jaz ostanem pri tem pu‰ãavni-
ku, ki mi je, dasi oduren, vendar zelo ljubezniv in so-
ãustven.«

Erjavec je menil, da tudi raj‰i ostane pri tem pu‰ãav-

niku, ker mu je namen samo preiskovati prirodne zna-
menitosti okoli Triglava. Vendar pojde z nami, ako mu
Melkijad to svetuje.

»Onda pojde‰ gotovo z nami!« pristavim jaz. »Mel-

kijad ti bo, kakor pristen Bohinjec, razodel, da na Tri-
glavu raste neka posebna roÏa in na tej roÏi se pase ãud-
na zlata mu‰ica, ki je ãloveku, ki jo najde, bolj sreãonos-
na nego ãetverolista deteljica. Tiste roÏe in muhe na nji
sicer ne vidi vsak ãlovek, kakor tudi na zemlji pod Tri-
glavom marsikdo ne vidi luãi sreãe, ki mu gori; a ti si do
zdaj bil vedno sreãen in gotovo zazre‰ roÏo in ujame‰
sreãonosno muho sebi in meni.«

Povedal sem dalje, kako sva se Ïe davi se‰la na Tri-

glavu in kako mi je v svoji jezi ugonobil moj slavospev.
Erjavec se je srãno smejal in odgovoril:

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

153

»Prav zaradi tvojega slavospeva ne pojdem na Tri-

glav; marveã prosil bom Melkijada, da prouãiva in raz-
krojiva snovi tistega sena, ki je opajal tvoje moÏgane, âe
ostane‰ tudi ti pri naju, da na tebi poskusiva, kako raz-
liãno delujejo posamezna zeli‰ãa, gotovo iztakneva vso
tisto tvarino, ki poraja v moÏganih vzvi‰eno blaznost
pesni‰ko. Da, tista zeli‰ãa bova celo razvrstila; nekaj jih
bo za liriko, nekaj za epos, nekaj za dramatiko: in mo-
rebiti se nama posreãi, da najdeva celo satiriãno bodeão
neÏo, kar bi Slovencem posebno koristilo. Tako bo po-
magano Bohinju in tebi. Bohinjci bodo veã denarja iz-
trÏili za pesmotvorno seno nego za Ïelezo, maslo, Ïivino
in gorski mah. Ti pa zaslovi‰ kakor najveãji dobrotnik
svojih rojakov in po vsej Sloveniji kakor na‰ prvi pesnik.
In zares bo‰ prvi pesnik v novi stroki, ker prvi bo‰: po
seneni milosti.«

»Iz te moke ne bo kruha,« odgovorim. »Vedno bom

toliko Bohinjec, da ne bom deloval na to, da se na‰e naj-
bolj‰e seno odtegne na‰im kravam in Ïrtvuje pesma-
reãim senojedom. Kaj Bohinjcu koristi, da je po ‰irnem
svetu vse polno senenih pesmi, ako mu pogine posled-
nja krava? Vedno bom tudi toliko Slovenec, da bi tako
pesmotvorno seno ‰tel za veliko nesreão. Pomisli, kako
naglo in kako visoko bi se tako seno podraÏilo! Kdaj bi
zmogel ubog slovenski slavohlepnik toliko denarja, da
si z na‰im planinskim senom dobavi pesni‰ko nesmrt-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

154

nost? Pesmotvorno seno iz slovenskih planin bi slavo
mnoÏilo edino le bogatej‰im tujcem, ker samo ti bi
mogli plaãevati tako redko, tako drago blago, doãim bi
na‰i slovenski pesniki ‰e vedno, v bodoãe kakor do zdaj,
na Parnas hodili po stari trnovi stezi. Kako bi se potlej
prav tisti tujci, katerih slavo je naredila zgolj trava na‰ih
planin, rogali na‰emu skromnemu slovstvu? Za vajino
izdajstveno poãetje ne podajam svojih moÏgan in Ïiv-
cev. Privzemita si za svoje poizku‰nje raj‰i na‰ega …«

V tem hipu je v sobo stopil Melkijad. Vse je iznenadil,

ker ga nismo priãakovali tako zgodaj. Ne ãakajoã ogovo-
ra, seÏe Franju Erjavcu v roko in ga iskreno pozdravi v
gladki hrva‰ãini. Po kratkem, Ïivahnem pogovoru mu
nevabljeni gost prija tako prisrãno kakor mojima sopot-
nikoma.

Na‰ vodnik, ki je poslu‰al hrva‰ki pogovor za odpr-

timi durmi, me je potlej opomnil: »Lepo govorimo v Bo-
hinju, a zdaj vidim, da je na‰a govorica res kmeti‰ka,
kakor nam ãasih oãita ‰kric, ki se je nekoliko nauãil tajã
pohrusten*. Ta profesor z menoj govori po domaãe in z
Melkijadom po gosposko, kar se lep‰e sli‰i nego na‰e
kmeti‰ko zategovanje. âuden stric je ta Melkijad. Go-
tovo je bil nekdaj visok gospod, ker se je tako lepo nauãil
gosposke sloven‰ãine, katere jaz, ubogi kmetavz, nisem
ãul do dana‰njega dne.«

* nekoliko nem‰ãine pohrustati

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

155

Ta vodnik je ‰e od vãeraj nekoliko jezen; zatorej sem

mu moral po resnici pojasniti, da ta jezik, ki je njemu
gosposka sloven‰ãina, govore Hrvatje. Razloãek je samo
ta, da tam doli govore kmet in gospoda eden in isti je-
zik. V Bohinju in daleã okoli je pa jezik za kmeta slo-
ven‰ãina, doãim slovenski gospodi (bilo je to leta 1860)
za gosposki jezik sluÏi nem‰ãina ali la‰ãina.

Melkijad je sedel za mizo. Videlo se mu je, da je po-

treben poãitka, in sam je povedal, da vso noã ni zatisnil
oãi. A hkrati je dejal, da bo vse Ïive dni hvalil Boga za to
noã in dana‰nje jutro, ker je na‰el popolnoma verjetne
priãe za vse, kar je snoãi ãul o Trinosu in Cvajarãku.

Ko se nekoliko oddahne od dolge, strme hoje, se zo-

pet obrne k Erjavcu: »A kdo je tisti prijan Vratolomije,
ki mi je pisal, da me te dni poãastite z obiskom? Moj
znanec je gotovo, ker pozna moje razmere. Vratolomije!
To mi je bila uganka. Mislil sem naposled, da se neznani
znanec ‰ali s svojim imenom, samo da svobodno od
strani udari po mojem. Îe sem mu namenil kazen, in to
bi bili trpeli prav vi, gospod profesor!«

»Ime Vratolomije se je pohrvatilo ali posrbilo iz ime-

na ,Bartolomej’, za kar Slovenci rabimo napaãno ime
,Jernej’, kar pomeni pravzaprav ,Irenej’. âesto se pripeti,
da se tuje ime na tak naãin predomaãi in hkrati potvo-
ri,« odgovori Erjavec toãno.

»Îe razumem,« vzklikne Melkijad ‰aljivo. »Prav tako

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

156

se je pobohinjil Melkijad v Mlekojeda. Pa primaruha,
Mlekojed je vendar stokrat lep‰i nego li tisto ilirsko vra-
tolomno ime! In jaz, prismojeni ãlovek, sem se toliko
togotil zaradi Mlekojeda! Ali ni to prava nesreãa, da sem
bil vedno homo sapiens — kajne, gospod prirodozna-
nec? — a da me je pamet sreãala stoprav zdaj, ko imam
‰estdeset let na ple‰asti glavi, jaz, Mlekojed!«

Hkrati je ukazal vodniku, naj prinese steklenico s sli-

vovko. Vodnik jo je prinesel in pla‰ljivo podal Melkija-
du, kakor da se od nje na vekomaj poslavlja. A na‰ gaz-
da steklenice ni vrgel ob tla, kakor je Ïugal snoãi, ampak
natoãil je iz nje kozarãek in ga pomolil vodniku, rekoã:
»To izpij na moje zdravje in govori: Mozi Bog Mlekoje-
du!«

Vodnik je osupnil o tej iznenadni premembi Melkija-

dovi in bil v veliki zadregi; a pomagal si je. Izrekel je pol-
glasno: »Mozi Bog Bohinjcu, ki mleko je!« in izpil je sli-
vovko du‰koma. Za to nepokor‰ãino vodnikovo bi se
moral Melkijad po stari navadi raztogotiti, toda krotko
je rekel vodniku, smejoã se:

»Zdaj si me prevaril, a ne bo‰ me veã. Prihodnjo ne-

deljo bom slehernemu ãloveku, ki mi bo rekel Mlekojed,
plaãal poliã vina; tebi pa samo ãetrtinko. Vas, gospoda,
pa prosim, da me imenujete Mlekojeda, da se vendar
enkrat privadim svojemu lepemu imenu, ki je kakor na-
la‰ã ustvarjeno za po‰tenega Bohinjca.«

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

157

Vodnik je nemirno stal pred nami in plaho pogledo-

val Mlekojeda in nas, kakor bi nam hotel namigniti, naj
se varujemo, ker zdaj pa zdaj se bo moÏu zabledlo v gla-
vi. A gazda ga mirno posvari:

»Ne boj se mene ali zame! Do nocoj mi je pamet tra-

pil neki beraã Cvajarãek, odslej bom imel mir pred njim.
Ali si kaj ãul o tistem beraãu?«

Vodnik se nasmehne in odgovori: »Kdo se meni za

mrtvega beraãa? Nikoli nisem videl tistega Cvajarãka;
bil sem pa nekoã na Bistrici, ko so o njem govorili never-
jetne reãi. A to je bilo Ïe pred tridesetimi leti, in sama
‰ala.«

»Kake reãi? Povej hitro!«
»No, pravili so, da je bil po‰ten beraã stare ‰ege. Malo

je prosil, ‰e manj dobil, a bil je zadovoljen z vsakim da-
rom, ki ga je izprosil vbogajme. âez mnoga leta je pri-
ka‰ljal na Bistrico v hi‰o, kamor je prej‰nja leta prihajal.
Bil je zelo bolan. Usmilili so se ga dobri ljudje in mu po-
stregli, kakor se spodobi. Beraã je ukazal, naj gredo po
moÏe, da naredi svojo poslednjo voljo. To se jim je
sme‰no zdelo, a storili so po njegovi volji. ·e bolj sme‰-
na je bila njegova oporoka. Zakaj volilje hi‰ni gospodinji
svoj bera‰ki ko‰ in gospodarju svoje cunje in vse drugo,
kar ima. âez nekaj dni umrje beraã in tedaj so na‰li, da
njegova poslednja volja ni zgolj bera‰ka ‰ala. Ko‰ se je
zdel gospodinji nekaj preteÏak. Natanko ga prei‰ãejo in

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

158

vidijo, da ima dvojno dno in da je med dnoma srebrni-
kov za blizu dvesto forintov. Zdaj razparajo tudi beraãe-
vo obleko. V nji je v‰itih kriÏavcev in bankovcev tudi za
dobrih dvesto forintov. Celo palico so previdno razkla-
li, v nji pa niso niã na‰li. Vse to mi je bilo prav neverjet-
no, pa bilo je neki vendar resniãno. Sicer pa Bistriãani
radi kaj natvezejo gorjancu, ãe se jim zdi lahkoveren.«

»Zakaj mi nisi tega Ïe prej povedal?«
»Pa bi me bili vpra‰ali, ãe vam je bilo toliko do tiste-

ga beraãa! Sam ob sebi vas nisem smel nadlegovati s
tisto bistri‰ko natvezo o beraãu, ki ga nemara niti po-
znali niste. Sploh vam pa to povem: Vi nam niste niko-
li hoteli praviti, kako se je vam godilo zunaj Bohinja; mi
smo vam pa vraãali in tudi molãali o tem, kar se je go-
dilo pri nas tedaj, ko vas ni bilo doma.«

Mlekojed utoli vodnika s krepkim, vendar prijaznim

migljajem in se obrne k nam:

»Prirodoznancem je ,homo sapiens’ celo tak ãlovek,

ki se spametuje stoprav v ‰estdesetih letih. Kdor do pa-
meti pride pozno, ta mora ‰e bolj nego drugi ljudje pa-
ziti, da je ne izgubi. Torej pustimo bedastoão nekdanjih
dni. Pomozite mi marveã, da vsaj danes kaj pametnega
ukrenem. Mislim, da bo predvsem treba preudariti, kaj
naj danes obedujemo. Stopimo zatorej k moji planinski
ledenici. Tam nekaj hranim za ljubega gosta, katerega je
Ïe pred tremi dnevi pismeno napovedal prijatelj Bartol,

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

159

zdaj Vratolomije, svojemu staremu Melkijadu, zdaj bo-
hinjskemu Mlekojedu. Îivio Vratolomije, Ïivio Mleko-
jed!«

Dospeli smo vsa druÏba do varno ograjene ozke rupe.

Ko smo v plotu odprli vrzel, zapazimo v rupi moãno ko-
marão, to je pokonci postavljeno smrekovo deblo s pri-
sekanimi vejami. Po tej preprosti lestvi je splezal vod-
nik na dno rupe po meso, ki je leÏalo na oledenelem
snegu.

Mlekojed je zopet povzel besedo:
»Takih rup, korit in jam je mnogo na planinah pod

Triglavom. Nekdaj so bile napolnjene z Ïelezno rudo,
zdaj so prazne kakor oropani grobovi in v njih se poti-
ka samo sneg, ki ga pozimi nanosi burja in ga poleti
sonãni Ïarki ne morejo raztopiti docela. A na‰el sem ob
gorskih raziskavah ‰e mnogo kotlin, ki hranijo obilo
bohinjskega zaklada. Vestno sem preiskaval in ne vara
me veda ali izku‰nja. Preden umrem, bom vse te vaÏne
najdbe razodel bohinjskemu kmetu — ne gospodu, iz
vsega srca Ïeleã, da se bo kopanje rude zopet tako do-
bro izplaãevalo kakor nekdaj in da bo na‰ gorjanec vno-
viã hvalil Boga z besedo nekdanjih imovitih rudojamar-
jev, ki so mu hvalo peli doslovno zato, ker je Bohinju
podaril kamen za kruh.«

Nato je prirodoznancu Erjavcu ob‰irno razkladal, s

kak‰no zemljino je pokrita, kako se plasti in me‰a v ja-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

160

mah in kako plenja v topilnici bohinjska Ïelezna ruda ali
tisti kamen, iz katerega umeje Bohinjec narediti kruh.
Tak pogovor in daljnje premotrivanje, kak‰ne so bile
tiste prirodne sile, ki so nasule jame, rupe in korita na
tako visokih planinah s teÏko Ïelezno rudo in zakaj sta
ruda in trdi kameni gru‰ã, v katerem leÏi ruda, tako
okroÏena in oglajena, kakor da bi bila preblodila dolgo
pot, preden sta obtiãala na planinah — pa nista nikogar
zanimala razen prirodoznanske dvojice. MoÏa sta se
vtopila v svoje teorije in zabadavo smo ju na lep naãin
opominjali, da se take vaÏne reãi morebiti temeljiteje
doÏeno drevi na Velem polju ali jutri na Bistrici, kjer se
jima utegne pridruÏiti tretji strokovnjak, ki razpolaga
vsaj s tremi novimi teorijami.

Konãan je bil preuãeni pogovor z Mlekojedovo nado,

da bo Erjavec ãez dva, tri dni, kadar obhodita veã sve-
ta, opustil svoje mnenje in se oprijel njegovega. Mleko-
jed je nato pokril belo ãepico, se pred ognji‰ãem opasal
z velikim prtenim predpasnikom in ‰aljivo slovesno
oznanil zbrani druÏbi dnevni red:

»V dveh urah vam zvarim in sparim pu‰ãavni‰ki

obed. Dve uri bomo obedovali, dve uri poãivali, dve uri
hodili in konãno si priredimo ‰e veliko pred noãjo udob-
no prenoãi‰ãe na Velem polju. V prihodnje jutro bomo
gledali sonãni vzhod na Malem Triglavu; vsi, tudi jaz in
vi, gospodiãna, ãeprav me gledate tako plaho! Spodobi

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

161

se, da pridem enkrat na Triglav; skrajni ãas mi je. Va‰i
materi sem v davnih nepozabnih in zatorej nepozab-
ljenih dnevih obetal, da jo popeljem na Triglav. Prista-
je se torej, da izpolnim vsaj hãeri, kar nisem mogel ma-
teri. Ne bojte se, gospodiãna! Jaz in vodnik vas varno
postaviva na najvi‰ji vrh … Ako se malo pri meni pomu-
dite, gospodiãna, poskrbim za zabavo pri ognji‰ãu in
vam povrh zaupno povem, kdaj in kako sem va‰i materi
obetal spremljanje na Triglav …« Zamolklo in toÏno je
pristavil: »In ‰e vse drugam.«

Erjavcu in meni ni bilo do tega, kaj bo dopovedoval

na‰ gazda primorski gospodiãni. Stopila sva pod milo
nebo. Zrak se mi je zdel pretopel, malone soparen, in
izrekel sem vodniku bojazen, da se vreme prevrne.

Vodnik je bil enakega mnenja: »Snoãi so zvezde pre-

jasno migljale, davi se je pinja napenjala, ko sem metel,
in zdaj je sopariãno Ïe pred poldnem. ·e danes bo
grmelo. Da bi se le spreletelo, preden nam je odriniti
proti Velemu polju!«

To sem Ïelel tudi jaz, ker ni prijetnej‰e hoje na pla-

ninah nego za hladnim deÏjem, ki je oÏivil vso prirodo
in oãistil obzorje daleã naokoli.

Gosta bukova ‰uma je sprejela Erjavca in mene v svo-

je sence in v tem ko je blizu naju pridna Ïolna kovala na
suhem deblu, sva midva obravnavala mile spomine iz
dija‰kih let. Erjavca nisem videl, odkar je po dovr‰enih

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

162

prirodoznanskih ukih in profesorskih izpitih od‰el v Za-
greb, kjer mu je bila na ponudbo profesorska sluÏba s
pogojem, da predava v hrva‰kem jeziku. Naglo se je pri-
vadil hrva‰ãini in omilil bratskemu narodu. Zagreb mu
je bil druga Ljubljana in hrva‰ka zemlja druga domo-
vina; vendar kakor nekdaj dijaka, tako so zdaj profesorja
vlekle poãitnice h gorenji Savi, da gleda od blizu sloven-
ske planine.

Tukaj, visoko na rebrih triglavskih, sva se Ïivo spo-

minjala, kako nedoseÏno vi‰e so se na Dunaju spenjale
na‰e nade in domi‰ljave, kadar smo snovali zlato bo-
doãnost sebi in narodu, in kako smo hkrati trezno in
skromno obdelovali slovstvo in sloven‰ãino. Blizu eno
leto smo stanovali tedanji dijaki Franãi‰ek Erjavec, Si-
mon Jenko, Valentin Mandelc, Ivan Tu‰ek in jaz v eni
hi‰i videnskega predmestja. Bil sem sicer na gimnaziji
dve leti zadaj za temi odliãnjaki, ki so bili med seboj so-
‰olci, vendar so me sprejeli medse v prijateljsko druÏbo,
ki se nikoli ni krhala. Vezalo nas je zvesto zanimanje za
slovstvo sploh in za sloven‰ãino posebej in vsi smo te-
daj pisali v JaneÏiãev Slovenski Glasnik dokaj pridno.

Gotov veãer v tednu smo se shajali v gostilni Bordolo

poleg Terezijani‰ãa. Tam smo pri svoji mizi kritikovali,
modrovali, naãrte snovali ter se sploh mo‰ko veljavili,
ãeprav smo zmerno pili. Na‰ blagajnik je namreã za
vsak dan doloãal neprekoraãno vsoto in v tisti bolj sta-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

163

rinski gostilni niso poznali tiste pogodbe, ki se pi‰e s
krãmarsko kredo. âesto je k nam priromal iz drugega
predmestja tovari‰ Valentin Zarnik, a nikoli brez imenit-
nih novic. Kadar nam je on prisedoval, smo vselej obde-
lovali svetovno politiko z najvi‰jega stali‰ãa: pretresovali
starikava drÏave vodeãa naãela in nove, v narode prodi-
rajoãe nazore ter popravljali zemljevid planeta Zemlje v
veliki meri po svojih Ïeljah, a v mali po svojih nadah.

âasih je tjakaj prihrumelo veãje krdelo rojakov. Tedaj

smo ognjevito govorili in orile so se domaãe pesmi. To
so strmeli dobrodu‰ni, filistejski me‰ãani dunajski pri
drugih mizah nad krasnimi glasovi in milimi napevi te
Ïive mladine iz neznane Ilirije tam za morjem, ki je bila
dunajskemu meÏeljnu* deveta deÏela!

Nekoã smo imeli jako obilen zbor. Obiskal nas je dr.

Lovro Toman, tedaj ‰e zgolj odvetnik v Radovljici. âa-
robno je pel in navdu‰ujoãe govoril. Tega mu pa nismo
oprostili, da se ni dal prepriãati, da pesnik Levstik pre-
sega pesmarja Koseskega.

Najveã in najraj‰i smo pa bili ãisto sami med seboj,

ker tedaj nam je bil veãer veã nego samo zabava. Govo-
rili smo svojo reã slovenski, ne bojeã se zalezovalcev in
ovaduhov, in poleg nas so dunajski meÏeljni, udoma-
ãeni na priposestvovanih stoleh, v strahu pred Ïenami
in policijo razpravljali svojo staroselsko vsakdanjost, ne

* cepcu

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

164

bojeã se ob na‰i sloven‰ãini za nem‰ko posest in za
pristni nem‰ki znaãaj veselega Dunaja.

Skozi eno leto in dalj smo se ondi shajali na veãere,

modricam posveãene, da pri piãlih mericah vina otrese-
mo prah podnevnega robotanja od prazniãno odetega
duha. Marsikatera dobra ideja se je ondi zanetila. Koli-
ko blagih misli, koliko vzornih naãrtov se je pa prezrlo
ali pozabi}o — ko smo bili vsi bogatini na duhu in vsi
preverjeni, da bomo, ãim smo starej‰i, tem veãji du‰ni
orjaki. Îivel mladeni‰ki ponos!

Kadar pa je kdo izmed nas prejel od urednika Jane-

Ïiãa petkrat zapeãateno pismo, kar smo imeli vselej Ïe
nekako naprej zraãunano, tedaj je bilo to vsej petorici
»titulus mensae«. Sreãni prejemnik je bil zares sreãen,
ker je navadno veã prejel, nego je prej priãakoval, in rad
je plaãal, kar je veãina odloãila po previdnem preudar-
ku. Trãili smo na zdravje blagega urednika JaneÏiãa, ki
na‰ih prvencev ne ceni samo visoko, ampak jih celo vi‰e
plaãuje, nego smo jih sami cenili, in iskreno smo Ïeleli
sijajen uspeh listu, uredniku in pisateljem.

Davno Ïe so ostavili meÏeljni svojo podedovano mi-

zo, a mi, ljubljenci modric, smo se ‰e vedno postavljali
in preslavljali. Vse nas je obsevalo duhovito, pre‰erno
veselje. Tu‰ek je vedel najveã novic in kratkoãasnic, a ni
se hudoval, kadar smo oãitali, da jih pogreva. Erjavec,
na‰ PrimoÏ, je preudarno iz mirne du‰e proizvajal svoj

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

165

prirodni, ãestokrat prav drastiãni humor, in resno se je
drÏal, ãeprav smo se smejali vsi drugi. Tine Mandelc je
bil iskrej‰i in dal je glasovati, da zve sodbo veãine, ãe
njegov bistri dovtip ni ugajal. A ãesto smo glasovali po
dvakrat; zakaj njegov najmilej‰i prijatelj ·monca Jenko,
ki se je tako rad in tako veselo smejal liki nedolÏno dete,
je bil hkrati oster dialektik, in dovtip mu je moral biti
tako duhovit kakor modroslovsko logiãen, drugaãe ga ni
pohvalil. âesto je Jenko v nas sproÏil pereão pu‰ãico v
kratkih gladkih stihih, in ãe smo ga prav lepo — da, prav
lepo! — prosili, nam je preãital pesem, ravnokar ustvar-
jeno, in tedaj se ni smejal. Dali so besedo i meni naj-
mlaj‰emu in svobodno se mi je razvezal jezik. Kadar je
pa Tine Mandelc svoj claudite jam rivos! zaklical ne go-
vorniku, ampak na‰i dobrovoljni, stari krãmarici, tedaj
smo vstali in se preselili v kavarno …

In danes? Franjo Erjavec poãiva v Gorici, Simon Jen-

ko v Kranju, Valentin Mandelc v Karlovcu, Ivan Tu‰ek v
Ljubljani. Veliko du‰evnih biserov, namenjenih iskreno
ljubljenemu narodu, je z njimi pokopanih v prezgodnjih
grobovih. Vzelo jih je bogato nebo ubogemu narodu
slovenskemu. To je na‰a usoda.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

166

VIII

Poslednje opravilo zgodovinskega zvonca

in nekaj bohinjske zgodovine. Obedovanje.

Mlekojed pripoveduje, kako je pri‰el v

Reko, iz Reke v Padovo, iz Padove v jeão in

iz jeãe v VaraÏdin, ter kako ga je obogatila

jeãa.

prehajala sva se Erjavec in jaz po senãnatem logu v
prijetnih govorih o dragih tovari‰ih z Dunaja, iz

Ljubljane in Zagreba. Nisva gledala na uro in Erjavec se
ni ozrl na nobeno planinsko zel in na nobeno drobno Ïi-
valco. Spreleti naju oster, brneã klopot. Naglo stopiva iz
gaja in tedaj se nama vsili glasen smeh.

Na veÏnem pragu svoje hi‰e stoji med gospodom in

gospodiãno iz Primorja na‰ Mlekojed raven, visok in ob-
leãen v ãrno gosposko suknjo; lep cilinder mu sedi na
resni, sivi glavi; roke v belih rokavicah pa vihte velikan-
ski kravji zvonec in to zvonovo stra‰ilo je oãitno poãe-
no. Ta slovesni prizor s sme‰nim vtisom je bilo vabilo k
obedu.

Stopiv‰i v veÏo sem si ogledal ta veliki, oãrneli zvonec

nenavadne oblike. To je bil starodaven konjski zvonec in
spo‰tljivo sem ga vzel v roke, ker se je nosil daleã po

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

167

svetu in je videl nekaj stoletij bohinjske zgodovine. No-
sil se je pa vedno po taistih tovornih stezah do Gorice,
do âedada in la‰kega Vidma in morebiti tudi do Kranja
in Ljubljane; a stara zgodovina Bohinja je bila v mali sli-
ki to, kar po Simon Jenkovi pesmi slovenska zgodovina
vobãe.

Blizu konca osemnajstega stoletja ni bilo vozne ces-

te med Bohinjem in Bledom. Kdor je hotel priti v deÏe-
lo ali do svoje gosposke na Blejskem gradu, je moral ho-
diti po ozki tovorni stezi ob levem bregu bohinjske Save.
Ta steza je bila zlasti tam nevarna, kjer so bile v tako
zvanih Starih ·tengah v strmini pod navpiãnimi skala-
mi in visoko nad irmi Save v Ïivo skalo stolboma vseka-
ne tesne stopinje za ãloveka in konja. TeÏavno se je tam
tovorilo poleti, a ni se moglo pozimi in spomladi zara-
di zametov, ledu in sneÏnih plazov. Precej strma, vendar
pripravnej‰a in vsekdar rabna je bila tovorna pot od Bi-
strice ãez sedlo Baão na Tolminsko do sv. Lucije, od ko-
der se je potlej tovorilo ali na Gorico ali na la‰ki Videm
kraj‰e in prijetneje nego v Ljubljano, in tedaj se na la‰-
kem Vidmu ni govorilo manj sloven‰ãine nego v sloven-
ski Ljubljani.

Do blizu konca osemnajstega stoletja so Bohinjci prav

Ïivo tovorili in trÏili na la‰ko stran. Pa‰a in planina je
bila takrat ‰e svobodna in je redila obilno konj, govedi
in drobnice. Vsaka kmeti‰ka hi‰a je imela statve za plat-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

168

no, sukno in mezelan (pol platno, pol sukno) in tkali so
vso zimo mo‰ki kakor Ïenske. Manj‰i posestniki so v ob-
seÏnih pragozdih, ki so bili takrat ‰e vsakomur odprti,
nabavljali les za mleãno in vinsko posodo, katero so pot-
lej pozimi izdelovali ter kuhali oglje, katero so potrebo-
vale, in to po stari ‰egi prepotratno, starodavne Ïelezar-
ne. Od teh so se kladiva pri Stari fuÏini in na Pozablje-
nem ter veãje mere Ïelezarne na Bistrici opustile pred
malo leti, druge pa, po domaãi pravljici — plavÏi svete
Heme, Ïe pred stoletji. Jame v gorah so dajale obilno
rude in to so podelale bohinjske Ïelezarne v razno Ïe-
leznino, ulito blago, jeklo in Ïeblje. Izdelki iz Ïeleza so
imeli la‰ka imena, a tudi podjetniki in lastniki Ïelezarn
so bili od pamtiveka Lahi, izmed katerih so se nekateri
uspeli do bogastva in celo do plemstva. No, Bohinjec je
Lahom pridno dobavljal oglje in rudo, topil in varil Ïe-
lezo in jeklo, a v prirojeni skromnosti niti mislil ni, kako
bi se dokopal do tega, da bi hodil v svojo tovarno.

Ob neizãrpnih prirodnih zakladih in ob splo‰ni mar-

ljivosti se je veliko pridelalo, in vse to, kar je preostalo
ãez domaãe potreb‰ãine, ãez gra‰ãinske kazni, ki so se
dajale v pridelkih, nad deÏelne davke in priklade za tur-
‰ke in druge vojske in nad naklade, katere so povrh za-
htevali marsikateri nenasitni zakupniki blejske gra‰ãine,
ves ta preostanek se je na tovorih znosil najveã ãez Baão
na la‰ko stran.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

169

Na tovorni‰tvo se je napotila vselej veãja druÏba, ki je

bila tudi kolikor toliko oboroÏena. Tovorna Ïivina stare-
ga teÏkega bohinjskega plemena je stopala po ozki ste-
zi zaporedoma, konj za konjem, in vsak konj je nosil na
vratu velik zvonec, da se je daleã razlegal tovorni‰ki klo-
pot in da so pravoãasno na primernih prostorih vstran
stopili tovorniki, ki so tovorili naproti.

Ko se je blago razpeãalo, so Bohinjci naloÏili blago za

dom, vino, sladivo, nakit in kar koli jim je bilo naroãe-
no. Nihãe se ni vraãal prazen. Ko so dospeli na vrh Baãe
in krenili v domaão dolino, tedaj so Ïe na Bistrici zaãu-
li konjske zvonce in to jim je oznanjalo, da bodo tovor-
niki doma v dveh, treh urah. Takoj so Ïenice pristavile
k ognju bravino ali suho meso in umesile maslene po-
gaãe, domaãini so pa pripravili najbolj‰o zob za konje.
Zakaj vse, kar prihaja, bo laãno; ker sta onkraj Baãe hra-
na in krma slaba in ãim slab‰a, tem draÏja.

Ko je bilo mesovje kuhano, so Ïe prizvenãali in pri-

ukali dolgo pogre‰ani tovorniki v spremstvu vseh va‰kih
otrok, ki so jim ‰li naproti, da prej zvedo, kaj so jim za
leco prinesli oãetje, strici in botri. Potem je pa bil vesel
dan, prijetna sprememba v enoliãnosti vsakdanjega Ïiv-
ljenja. Posku‰ali so dobro vince, ki se je prineslo ãez ze-
leno goro; dekleta so se radovala pisanih robcev in svi-
lenih trakov, deca pa roÏiãev, fig in drugega juÏnega
sadja in sladiva.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

170

Ravno ta zvonec, ki nas je danes vabil na obed, je

pred stoletji brnel na la‰kem Vidmu. Zdaj pa je z njim
vred ubita stara tovorni‰ka idila za veãne ãase in ob
nekdanjem tovornem tiru se meri … Ïelezna cesta.

Pred bronastim spomenikom iz starodavnosti, ki je

stal na polenih v veÏnem kotu, sem stopil v dobo svojih
oãakov in prapradedov, a ne s tisto spo‰tljivostjo, ki mi
jo je nekdaj zapovedoval moj ded, temveã s hvaleÏnost-
jo, da je mila usoda mojo malenkost prihranila za devet-
najsto stoletje. Zakaj ne bi mi bilo ugajalo Ïivljenje v tis-
tem — zlatem veku! Bohinjska deÏelica je bila na vse
strani zaprta obãevanju z rojaki na ‰irnem polju, ob pro-
metnih cestah ali v mestih, in tako zaprta vsakemu omi-
kajoãemu stranskemu vplivu. Hi‰e so bile vsevprek lese-
ne in nizke z majhnimi okenci in vse zakajene, ker niso
imele dimnikov. V dolgih zimskih veãerih so skupno
sobo razsvetljevale zgolj treske na levi; a v skupni sobi
se je hkrati predlo in tkalo, tesalo in strugalo, plesalo in
molilo. Rod za rodom je nosil obleko tistega kroja in ‰iva
in tistega domaãega blaga. Kmetovalo, plan‰arilo, sirilo,
lesarilo in rudarilo se je vedno neumorno, toda vek za
vekom po tistem starem naãinu in z vedno enakim
orodjem, vse brez Ïelje ali potrebe napredka. Nihãe ni
poznal ‰ole; knjiga ni pri‰la pod kmetsko streho; verske
resnice, oznanjevane v cerkvi, so se doma omraãevale z
vraÏami, ki so se hranile od roda do roda. Vendar so bili

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

171

tedanji rodovi sreãni, ker so imeli ãisto malo potreb‰ãin,
katerim so lahko zado‰ãali doma po priposestvovanih
obiãajih; in zadovoljni so bili tudi sami s seboj in med
seboj, ker niso poznali rojakov sreãnej‰ih ali imajoãih
veãjih potreb‰ãin. âudna taka sreãa in zadovoljnost! Za-
torej nisem mogel zvedeti, da bi bil v preteklih stoletjih
kateri koli bohinjski sin pre‰el v ‰ole in se pogospodil.
Saj nihãe ni hrepenel po sreãi zunaj Bohinja in po nad-
kmeti‰kem stanu. A lahko bi se bil ‰olal marsikdo, ker je
bil Bohinj tedaj priliãno jako imovit. Zatorej tudi nisem
mogel najti starih pravljic in pripovedk. Saj se samo to
zapomni in ohrani, kar je nenavadno, drameãe ali pre-
tresujoãe. Kaj takega se v Bohinju ni dogodilo; tam
niso videli ne bajevnih pesjanov ne Turkov ne bene‰kih
vojnih ãet in sploh nobenih vojakov; a vse domaãe Ïiv-
ljenje se je snovalo redno in enakomerno po ‰egah in
navadah, ki so bile samo zato dobre, ker so jih hvalili
stari moÏje — ut prisca gens mortalium.

Bohinj ‰e ni na‰el svojega zgodovinopisca; zatorej bi

jaz jako rad zasluÏil ime bohinjskega Herodota in pri-
povedoval dogodiv‰ãine domaãe deÏelice. To bi se spo-
dobilo ravno zdaj, ko hodimo na Triglav in je ob strmem
potu potrebno, da si malo odpoãijemo in tedaj pogle-
damo v dolino. Toda premalo vem, ker se je godilo ob
mojih poizvedbah prav tako kakor gr‰kemu Herodotu.
Mnogo reãi mi niso hoteli povedati; a so tudi take, da ni

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

172

varno po njih povpra‰evati. Tako so bili medved, volk in
ris v starem Bohinju huda nadloga za ãloveka in Ïivino
in v mrzlih zimskih veãerih so volkovi hodili kar po sre-
di vasi in vdirali v hleve. Mikale so me pripovedke o bo-
jih z zverino in v neki vasi se je na‰el prijazen dedec, ki
je meni, radovednemu deãku, natanko povedal, kako so
se na‰i pradedje volka znebili za vselej. MoÏje so ujeli
Ïivega volka v ribjo mreÏo in ga zaprli v jeão pri teda-
njem Ïupanu. Tri dni zaporedoma so se potem pomen-
kovali pred jeão, da volka takoj oÏenijo, kadar ujamejo
‰e volkuljo; in vse te pogovore je v jeão sli‰al stradajoãi
volk. Tretji dan so ujeli volkuljo, in ko je ta zatulila pred
volkovo jeão, tedaj izpuste volka in poÏeno za njim vol-
kuljo. Volk je beÏal ãez hribe in doline in pravil vsem
volkovom, kak‰na grozna nesreãa jim preti, ako pride-
jo Bohinjcem v pest. Od tistega dne se ni prikazal volk
v Bohinju.

Ko je moÏ to povedal, mi od daleã pokaÏe hi‰o, pri

kateri je baje ‰e danes tista volãja jeãa. MoÏ je ‰el dalje
svojo pot; jaz pa stopim k hi‰i, si vse ogledam in uka
Ïelja me Ïene, da tudi vpra‰ujem. Zdajci hi‰ni gospodar
zrase in samo nagle pete so me re‰ile, da ni nategnil
mojih radovednih u‰es, kakor je bil zaÏugal v svoji sle-
pi jezi …

Blagovoljni bralec je Ïe pozabil, da smo bili ravnokar

klicani k obedu, in zdaj je nemara radoveden, kaj smo

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

173

uÏili dobrega na visokih planinah. Kosilo je sicer jako
potrebno, vendar preprozaiãna reã; zatorej o njem po-
vem samo to: obedovali smo po latinskem jedoredu, ki
smo ga na‰li liãno pisanega na mizi. Reden pa obed ni
bil, ker na‰ gazda je kazal s preobilico jedil, kako zelo
nas ãisla. Mi smo takisto ljubeznivemu gazdi z obilnim
uÏivanjem izpriãevali svoje priznanje, tako da je Mleko-
jed naposled rekel, da ‰e nikoli ni bil tako sreãen in ve-
sel kakor danes za mizo med nami.

Prijedli in pripili smo se polagoma do napitnic, do

koãljive stvari. Napitnice so obedu to, kar skalni ostro-
vi morski gladini. Kadar je vreme ugodno in spreten
krmilar vodi na‰o barko, se oko radostno pase na takih
otokih, ki so prijetna sprememba v morja enoliãnosti.
Ako pa krmilar ni kos svojemu poslu, ako celo vihar pri-
tisne na valove, tedaj so tisti osredki jako nevarni in
strah pred njimi ne prestane, dokler jih nimamo daleã
za seboj.

Nam sta napitnice govorila Mlekojed in Erjavec. Oba

sta pogodila vreme in se ognila vsega, kar bi utegnilo
koga prizadeti ali oplaziti. Takisto sta se ozirala na vse
okolnosti, s katerimi naj se napitnica navdihne, da se bo
iskrila liki vino v ãa‰i. Govorila sta liãno, iskreno, ‰ega-
vo in poznalo se jima je, da sta se te struje govorni‰ke
umetnosti uãila v Hrvatih. Poznavatelji na‰ega juga
namreã trdijo, da znajo Hrvatje najbolje napitnice govo-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

174

riti, a Slovenci najbolje napitnice dejansko izvr‰evati.
Res je ganljivo opazovati veselo omizje Hrvatov in Slo-
vencev pri polnih ãa‰ah. Tedaj se kaÏe jugoslovanska
sloga v najlep‰i svetlobi, ko si Slovenec in Hrvat med
seboj nista napoti: Slovenci neustra‰eno pijo, Hrvatje
neumorno napivajo, in ne more se javiti obiãajna neslo-
ga; ampak bratimo in ljubimo se, dokler nam dopu‰ãajo
vinski duhovi.

Gospodiãna, ki je bila ves ãas obedovanja nekaka des-

na roka gospodarjeva, nam prinese ãrne kave, kar je go-
stom navadno sladek, a neodkladen migljaj, da pride ãas
loãitve. Nehote sem pogledal na uro in rekel sam pri
sebi, da pridemo prezgodaj na pusto Velo polje, ako Ïe
zdaj zakljuãimo prijetno napivanje.

Tajno bojazen mi je odvzel Mlekojed, ko je zopet po-

prijel besedo: »Ta ãrni strup, kakor ga zmerjajo zdrav-
niki, naj nam pospe‰i prebavljanje teÏkega obeda in,
oprostite, tudi prebavljanje tega, kar sem vam namenil
povedati, preden se napotimo na poslednjo zelenico
pod Triglavom. Dobri dve uri se smemo ‰e tukaj mudi-
ti. Taãas bi vam razodel vse svoje tajnosti iz vihravega
Ïivljenja, o katerih sem moral do zdaj molãati, prisiljen
po okolnostih. Slovesen dan mi je danes in vesel sem
kakor ‰e nikoli. Jezik se mi je razvozlal, da ga veã ne mo-
rem brzdati, in srce, ki je danes prviã brez teÏave, me
sili, da povem, kar ãutim. Samo potrpite, ako bo do zdaj

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

175

malobesedni ãlovek, ki je do danes prikrival vse svoje
razmere in dogodke, zabredel v slabost vseh starãkov in
vas nadlegoval s preodkritosrãno blebetavostjo.«

Zopet je napolnil kozarec, ponudil izvrstnih smotk od

duhana, ki ga je sam pridelal na skritih planinskih lazih,
primaknil stol bliÏe k nam in nadaljeval po krepkem
poÏirku vina:

»Samo nakljuãje je snoãi k meni pripeljajo prve tri

goste. Po svoji trdni navadi bi vam bil zaklenil duri pred
nosom, da nisem med vami zapazil gospoda, ki je slu-
ãajno imel pravico priti pod mojo streho. Ne morem
izraziti, kako hvalim Boga, da se je vse tako iz‰lo. Nov
sluãaj je podal priliko, da ste mi od srca odvalili teÏki
kamen, ki me je tlaãil nad ‰tirideset let. Sam bi ga bil
lahko sproÏil, a bal sem se ga vse Ïive dni dotakniti, da
se ne usede ‰e globlje v moje srce. Molãe sem nosil svojo
neodleglo teÏavo. To je bilo hudo trpljenje, verjemite
mi! DolÏan sem vam hvaleÏnost, a ne morem je popla-
ãati, ker je neomejena.

Nekaj te hvaleÏnosti pa morem od‰teti gospodu pro-

fesorju Erjavcu; in zopet je naneslo zgolj sreãno nakljuã-
je, da je pri‰el semkaj za vami tremi in ne Ïe vãeraj, ka-
kor sem ga priãakoval po pismih. Danes, gospod profe-
sor, sem vam iskren prijatelj in vnet ãastitelj. Vãeraj ali
preden sem se prepriãal, da nisem morilec, bi vam bil
samo toliko postregel, kolikor me veÏe dolÏnost do sta-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

176

rega prijatelja, ki vas je priporoãil. Ne bil bi vam veã
nego hladen, prisiljen spremnik po gorah, da vam po-
kaÏem nekaj — ne vsega, kar utegne zanimati strokov-
njaka prirodoznanca. Zdaj so se pa oblaki moje nesreãe
spreleteli in vse drugaãe, kakor pod jasnim soncem se
mi boste videli vi in na‰i planinski zakladi. Tukaj gori
poznam vse kotiãke, vsaki redki rudnini ali zeli poznam
bivali‰ãe in dobro vem, kje naj se i‰ãejo okamenine in
tista drobna bitja, ki so doslej premalo znana uãenja‰-
kemu svetu, a vredna vse pozornosti. Vse te znamenite
prostorãke bova obhodila. Vodil vas bom dalje v kraje,
kjer mi je bila priroda nere‰ena zastavica, ali kjer se mi
je vsiljevala nova hipoteza. Kazal vam bom, kaj sem po-
sku‰al v svoji skromni delavnici, kaj se mi je posreãilo in
kaj sem nameraval iznajti. Vse to, kar je meni ostalo ne-
doseÏno, se morebiti vam posreãi ob va‰i bolj obseÏni in
temeljitej‰i vedi in ob popolnej‰ih pripomoãkih. Sploh
vse vam razodenem, kar vem, kar slutim, kar se mi sa-
nja.

Kadar vam tako izroãim in odklenem vse sleherne za-

klade na‰ih gora, bo konãano tudi moje delovanje v pla-
ninskem svetu. ·el bom zopet med omikani svet in za
vami v Zagreb. Skoro se poslovim od Bohinja in to bodo
moje poslednje solze pod Triglavom. Va‰ prijatelj v Za-
grebu me je milo vabil, naj prebijem pri njem svoje pos-
lednje dni. K njemu pojdem in vem, da mu ne bom na-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

177

poti. Tam doli imam dokaj ljubih znancev. Z njimi ob-
novim prijateljstvo. Tudi poznam nekaj bliÏnjih rojakov.
Teh se ne bom ogibal kakor do zdaj. Saj smem odslej z
njimi obãevati brez prikrivanja. Sploh se hoãem tam
doli v svoji drugi domovini pripravljati na selitev v veã-
no domovanje. Na grobni kamen si pa dam zapisati:
,Tukaj je konãno mir dosegel Mlekojed, ki ga je usoda
pregnala od sreãnih triglavskih planin in preganjala za-
poredoma ‰estdeset let’.«

Nato je Mlekojed nekaj bolj nekaj manj ob‰irno popi-

sal svoje Ïivljenje. O tem, kar nisem Ïe povedal, je govo-
ril tako:

»Izroãili so mi spriãevalo, da nisem sposoben za vo-

ja‰ki stan: moje najslab‰e spriãevalo. Torej nisem mogel
zasloveti, kakor sem si Ïelel in kakor so zasloveli tedaj in
pozneje kmetski sinovi slovenski: Basaj, Vega in âe-
hovin. Zdelo se mi je, da sem odveã na zemlji, ker se mi
je povsod spodmaknil stol, na katerega sem sedel; ven-
dar nisem obupal.

Stopil sem k obãe spo‰tovanemu trgovcu, ãigar otro-

ke sem nekoã uãil. PotoÏil sem mu svoje stanje. Gospod
se me je usmilil z dobrim svetom, denarjem in pripo-
roãilnim pismom za svojega prijatelja, lekarnarja v Reki.
Lekarnar me je sprejel v sluÏbo. Bil mi je dober, ljubez-
niv gospod, meni je pa bila sveta dolÏnost, da mu dejan-
sko kaÏem, kako sem mu hvaleÏen. âez dve leti me po-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

178

zove v svojo tajno pisarno in mi tam razodene, da se je
naveliãal lekarni‰kega posla, da je v meni na‰el sposob-
nega nastopnika v lekarni, da Ïeli in upa, da se nekoã
poroãim z njegovo prvorojenko in da bom sreãen v svo-
jih podjetjih, kakor je bil on pri tej lekarni. Da vse to do-
seÏeva, je pa potrebno, da grem za dve leti na vseuãili‰ãe
v Padovo. Tam se nauãim lekarni‰tva, opravim potreb-
ne izpite in kadar se vrnem v Reko z diplomo v Ïepu, se
vse drugo izvr‰i v domaãi hi‰i prav gladko, ker tudi
hãerka odobrava vse oãetove namene.

Takrat je ãez dokaj let posijalo gorko sonce v mojo

du‰o in mi obudilo najsmelej‰e nade. Vpisal sem se na
padovanskem vseuãili‰ãu in se kmalu pridomaãil la‰-
kemu Ïivstvu. Uãenje me ni teÏilo. Saj sem se nekdaj po-
hvalno uãil na strogi gimnaziji in se Ïe v prej‰njih letih
bavil s prirodoznanskimi vedami. Reãi smem, da so me
profesorji ãislali, ko sem preka‰al vse souãence, in da so
me spo‰tovali vseuãili‰ki tovari‰i. Bil sem sicer malo
prestar; a to malenkost je nadkriljala istina, da sem bil
najveãji, najjaãji in da so Lahi hvalili moje petje ter mojo
pravilno la‰ko govorico. Stanoval sem pri lekarnarju,
prijatelju svojega re‰kega gospoda, in bil tam kakor do-
maãin, a tudi v druge la‰ke rodbine sem bil vabljen, zla-
sti tam, kjer so gojili umetno petje.

Prvo ‰olsko leto se je nagibalo h koncu in ravnal sem

se k odhodu na poãitnice; kar pride poziv, naj se takoj

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

179

javim pri redarstvenem vodstvu. Tak poziv, zlasti za tis-
tih dni, je bil strahoten; a jaz sem se priuãil strogemu
redu po grenkih sku‰njah prej‰njih dija‰kih let in torej
sem lahko stopil brez odloga in strahu pred gospoda, ki
me je pozval. Ta gospod, vzor gladke la‰ke vljudnosti,
me je peljal v posebno sobo in tam posadil poleg sebe.
Govoril je o nevarnostih, ki prete drugorodcu v veãjem
la‰kem mestu. Ker sem mu zatrdil, da se ne bojim i dveh
najmoãnej‰ih Lahov, se nasmehne, meneã, da so nevar-
nosti, ki meni prete, drugaãne in huj‰e. Nato mi jame
razkladati; kaj so karbonarji in kako nevarni so drÏavne-
mu redu. ,To tajno dru‰tvo’, je rekel, ,paã deluje s ãudo-
vito previdnostjo; toda oko javnega reda jih opazuje in
zalezuje. âez neko tukaj‰njo tolpo bo v kratkem padla
Ïelezna mreÏa in potlej — gorje! Sloveãi Silvio Pellico je
bil tudi med karbonarji. Blizu dve leti je trpel vse muke
preiskovalnega zapora v zloglasnih svinãenih hramih v
Benetkah in na ljubljanskem gradu. Pred malo tedni je
bil na smrt obsojen, in zahvaljevati ima samo visoke go-
spode, ki so, bolj ãislajoã pesnika nego ãrteã zarotnika,
izposlovali, da je pomilo‰ãen na petnajst let teÏke jeãe v
razvpitem Spielbergu pri Brnu. Ta nesreãni, baje po ne-
dolÏnem obsojeni pesnik je sreãen mimo drugih!’

Gospod se je primaknil bliÏe in govoril bolj tiho in

prisrãno: ,Na‰e redarstvo je, Ïalibog, tudi vas opazovalo
med zarotniki karbonarskega dru‰tva. Sedeli ste pri njih

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

180

zborovanju in peli z njimi vred pesmi, ki redarstvu ne
ugajajo, ãeprav so na videz nedolÏne. Verjamem, da nis-
te zapazili kaj oãitno napaãnega; vendar vam je moralo
biti sumno, da omikana gospoda poje tako preproste,
da, trapaste, pastirske popevanke in da mestni moÏje, ki
niso bili nikoli oglarji, resno poudarjajo, kje naj osnujejo
novo kopi‰ãe; kako uspeva ta ali ona oglarnica; kje bo
treba oglje previdneje prodajati in kako naj se v gozdih
(tam, kjer ni gozdov!) zalezuje ín pobija medved, volk in
druga zver. Mi ãuvaji javnega reda Ïe davno vemo, da so
kopi‰ãa in oglarnice same druÏbe in podruÏnice karbo-
narjev. Medved, volk in druga zverjad je pa avstrijska
vlada z nami, drugorodnimi uradniki vred. Vi ste v Pa-
dovi tujec in gotovo neomahljiv podloÏnik na‰e drÏave;
torej vas veÏe vest in vdanost, da kolikor morete, pre-
preãite kovarne nakane proti drÏavi in proti nam, tuj-
cem v tej deÏeli, ki je ‰e malo ãasa pod avstrijsko vlado.
V va‰em poloÏaju je to moÏno samo na tak naãin, da
stopite v sluÏbo tajne policije. Zahtevala se bo od vas ta
malenkost, da gospodu, ki je tem Italijanom tako malo
sumen kakor vi, od ãasa do ãasa ustno sporoãite, kako-
vi ljudje se shajajo pri hi‰i, kjer stanujete, in kaj govore
med seboj. To vam je brez nevarnosti in vas stane prav
malo truda; a plaãilo bo obilno z ozirom na to, da va‰e
ime in vedenje, va‰ obraz in va‰a govorica, ki v niãemer
ne spominjajo na nem‰ko narodnost, med zarotniki ne

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

181

obujajo nikakovega suma. Kar poveste, ostane vsekdar
tajno in redarstveno, oblastvo bo posebej skrbelo za to,
da se odvraãa od vas i najmanj‰a sumnja. âe to storite,
izpolnite svojo drÏavljansko dolÏnost med tujci; ako ne,
pa utegne tudi vas zasaãiti nastavljena mreÏa in hvalili
boste sreão, ako se otmete ve‰al s petnajstletno jeão v
Spielbergu. Da to premislite, vam dam odmora za eno
uro, veã ne smem.’

Gospod je naglo od‰el iz sobe in jo zaklenil za seboj.

Dasi je bilo prav muãno priti tako iznenada v policijsko
kletko in ondi ugibati, kako novo iznenadenje mi prine-
se prihodnja ura; vendar nisem omahoval niti trenutek.
Da si okraj‰am nestrpno priãakovanje, krepko potrkam
na zaklenjena vrata ãez malo minut.

Gospod je vstopil, in jaz sem rekel: ,Prepriãan sem do

dna svoje du‰e, da je gospod, pri katerem prebivam,
vdan in dober Avstrijan; saj ‰e pristen Lah ni, ampak
Goriãan, ki se je preselil stoprav za avstrijskega vladanja
v Padovo. Nikoli nisem videl ali ãul, da bi gospodje, ki ga
ãasih poseãajo, imeli kake tajne pogovore ali da bi kaj
snovali, kar di‰i po meni nekoliko znanem karbonar-
stvu. — Stanovanje in hrano imam pri blagem gospodu
malone zastonj in prijatelj je mojemu velikemu dobrot-
niku v Reki. Bila bi torej grda nehvaleÏnost in neizreãe-
na podlost, ako bi se jaz, njegov gost, dal zlorabiti v to,
da ga zavratno izdajam in ovajam. — Dalje se drznem

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

182

izjaviti, da sem prostovoljno vstopil k vojakom s trdnim
namenom, da darujem kri in Ïivljenje za cesarja, kadar
me kliãe na vojsko, na ãastno boji‰ãe, kjer se gleda so-
vraÏnik oãitno iz lica v lice. Odrekli so mi drugi ljudje
sposobnost za ãastni stan oãitnega in ravnega bojeva-
nja, in moral sem ga ostaviti. — Jaz sam si pa zdaj in vse-
kdar odrekam sleherno sposobnost za tako zavratno
bojevanje in za stan, h kateremu me vi vabite. Vsej moji
nravi se protivi, da bi tajno zalezoval in ovajal svojega
bliÏnjega, bodisi drÏavi sovraÏnika. Tega ne morem, ko
ne morem, in naj pride nadme karkoli; saj sem Ïe vajen
udarcev sovraÏne usode!’

To sem povedal glasno in odloãno. Gospod me prime

rahlo za roko, pelje k oknu in reãe, naj ga dobro pogle-
dam. Bistro sem ga pogledal, a nisem se mogel spomniti
tega obraza iz preteklih let. Gospod me zopet pelje k
mizi in spregovori — kamen se mi je odvalil od srca —
v ãisti sloven‰ãini, rekoã: ,Ne ãudim se, da me veã ne
poznate, ker nisem imel brade, ko sem bil komisar na
blejskem gradu. Pred dvema dnevoma sem ãital v taj-
nem zapisku oseb, ki so se baje sumnjivo vedle v posled-
njem ãasu, in zdaj pridejo pod posebno oko vsevideãe
policije, nenavadno krstno ime Melkijad, in pri tem red-
kem imenu nela‰ki priimek. To me je spomnilo na svo-
je uradovanje na Bledu in dalje, da je to ime va‰e in da
sva imela nekoã uradno opraviti med seboj. Spomnil

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

183

sem se hkrati, da sem vas tedaj, ko sem bil ‰e novinec v
sluÏbovanju, nekaj zaradi prenapete zavesti svoje sod-
ne oblasti in nekaj zaradi osebne ogorãenosti tako kaz-
noval, kakor vas ne bi bil starej‰i, preudarnej‰i sodnik.
Danes popravljam svojo prenaglico; pozno, a vendar ob
prvi priliki, in reãi smem, tudi v veãji meri, nego je bila
moja krivda. Iskreno vas hvalim, da noãete vstopiti med
na‰e ovaduhe ali med drhal, ki rada slepi oblastvo zara-
di veãje nagrade in po krivem ovaja svoje rojake iz raz-
nih podlih nagibov. Takih ãrnih po‰tenjakov imamo
med samimi Lahi tukaj v Padovi na ponudbo veã, nego
jih potrebujemo. Miloval, da, zaniãeval bi vas v taki to-
vari‰iji. In rekel bi sam sebi, da vas tedaj nisem nespo-
dobno kaznoval, ko sem vam prisodil telesno kazen.
Va‰e po‰tenje mi bodi porok, da morem svobodno de-
lovati na va‰o korist brez nevarnosti zase in vas ob
skrajni meji svoje uradne dolÏnosti oteti iz zank, ki so
varno nastavljene in se skoro trdno zadrgnejo. Ker ste
tako po‰teni, kakor sem od vas priãakoval, ko ste danes
predme stopili, in torej ne izdajate svojega hi‰nega gos-
podarja, tedaj. priãakujem tudi glede na mojo osebo, da
ne boste ne danes ne pozneje, ko boste na varnih tleh,
besedice ãrhnili o tem, da ste govorili z menoj in kaj sem
vam povedal. Takisto me ne smete nikdar spoznati, ako
se ‰e kdaj sreãava v Ïivljenju, dokler vas ne odveÏem
molãanja.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

184

Da vas re‰im, ni druge pomoãi, nego da ‰e danes se-

dete na voz, ki vas popelje naravnost v Benetke in da
jutri odrinete iz Benetk na prvi ladji, ki jadra proti Trstu
ali Reki. âe nimate denarja za pot, vam je na razpolago
iz mojega Ïepa. Veã vam ne smem povedati, a resno vas
opominjam: odrinite brez obotavljanja! … In torej zbo-
gom, ljubi rojak!’

Gospod mi je krepko stisnil roko, naglo vstal in zaãel

zopet la‰ki govoriti. ·la sva v njegovo pisarnico. Tam je
pozvonil in ukazal, da se mu prineso vse moje pri re-
darstvu hranjene izkaznice. Izroãil mi jih je hladnega
uradnega lica in mi dodal popotni list za potovanje v
domovino oziroma v Reko.

Spodobno sem se poklonil in od‰el.
Ko stopim na cesto, se mi je zdelo, da je vse predru-

gaãeno okoli mene in da celo sonce manj svetlo sije ne-
go po navadi. Nisem mislil na Padovo niti na Reko in
nevesto; ampak s ãudno silo se mi je potoÏilo po milih
domaãih gorah, po oãetu in materi, katerim o sebi ni-
sem poslal nobenega poroãila, odkar sem jih zapustil na
tisti usodni sveti veãer; a hkrati sem se spomnil tudi
umorjenega Cvajarãka, ki mi je malone Ïe pre‰el iz spo-
mina.

Taval sem proti svojemu stanovali‰ãu, kakor da imam

noge s svincem obdane. Tovari‰ vseuãili‰ki me sreãa,
osupel obstoji in me vpra‰a, sem li bolan. Povem mu, da

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

185

moram ‰e nocoj oditi zaradi velike nesreãe, ki se je pri-
petila na mojem rodnem domu. Soãutno me spremi in
obljubi, da sam preskrbi voz in da se nemara z menoj
popelje do Benetk. Proti veãeru me obi‰ãe nekaj znan-
cev in moj gospod nas povabi v dvorano, da si tam v ve-
seli druÏbi olaj‰am bridkost iznenadnega, Ïalostnega
razstanka. K nam dijakom so prisedli starej‰i, meni ne-
znani gospodje, in vsi so me milovali, da moram svoj uk
prekiniti ravno ob koncu ‰olskega leta. Kratek je bil
veãer drugim; meni je bil neznosno dolg in rad bi Ïe bil
sredi ravnine med Padovo in bene‰kim morjem.

Jel sem se poslavljati, ker je ura nastopila, v kateri ima

priti voznik pred hi‰o. A hi‰ni gospodar mi vljudno reãe:
,Voznik je prav zdaj pri‰el, a slovo od vas nam je tako
teÏko. Odpovedal bom voz z naroãilom, naj se voznik
vrne toãno ob eni po polnoãi. Tako ne zamudite niã in
voÏnja je prijetnej‰a proti jutru nego v zdaj‰nji vroãini.
Preden si seÏemo v roke, nas gotovo ‰e oãarate s sloven-
sko pesmijo!’

Gospod ni vedel, kako bridko skrb mi naloÏi, ako moj

voz za tri ure ustavi. A jaz mu nisem smel povedati, za-
kaj odhajam in koliko mi je do tega, da imam opolnoãi
mestno ozidje za hrbtom. Hote-nehote sem se vdal in
zopet prisedel h gospodi. Zopet smo peli, a glas se mi je
tresel. Vri‰ãavo se je napivalo, a jaz sem ãul samo no-
tranji glas: Vstani in beÏi od tod!

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

186

Nisem se mogel osrãiti in ostal sem. Okoli polnoãi me

hi‰ni gospod ljubeznivo prosi, naj zapojem: ,Pa je davi
slan’ca padla’. Ta pesem mu je jako ugajala, ker mu jo je
v rodni Gorici ãesto zapela mati Slovenka. Ves razbur-
jen sem bil, kakor da mi je umreti; vendar sem zbral vse
svoje moãi in zapel priljubljeno pesem bolje, nego sem
se nadejal. Ko je druÏba burno zaploskala, sem hitel na
hodnik, da se ohladim, umirim in razjokam.

Zdajci zapazim, da po stopnicah proti hodniku tavajo

in lazijo neznani moÏje. Prvi je ravnokar stopil na prag
hodnikov. V roki je imel svetilko slepilko. Zasvetilo se mi
je pred oãmi: umorjeni Cvajarãek stoji pred menoj! Za-
kriãal sem na vse grlo tre‰ãil moÏa nazaj na stolbo, v
hipu podrl vseh pet ali ‰est moÏ na stopnicah, ki so sto-
pali za Cvajarãkom, naglo planil nazaj, zaklenil za seboj
hodnikova vrata in povedal v dvorani zbranim gospo-
dom, da sem imel ãudno prikazen in hud boj. Vsi so
obledeli in se razkropili na vse strani: Ostal sem sam in
se kmalu toliko pomiril, da sem se namenil ob tej obãi
zmedi zapustiti hi‰o in oditi k naroãenemu vozniku. Na
spodnjem koncu stolbe mi nekdo zastavi pot in mi po-
sveti s svetilko slepilko v lica. Roko sem stegnil in moÏ
Ïe leÏi na tleh. V tem hipu je vse ãrno okoli mene, nekaj
me zabode v ramo, nekaj v nogo, zgrabijo in na tla me
podero krepke roke …

Zbudil sem se v neznani sobi na trdi postelji. In ko me

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

187

je posetil neznan zdravnik, sem zvedel, da bivam v Be-
netkah, da je moja soba jeãa in da je minilo Ïe ‰tirinajst
dni, odkar sem bil pripeljan v jeão. Veã mi zdravnik, si-
cer jako ljubezniv ãlovek, ni povedal.

Ko sem ozdravel, je takoj nastopilo strogo izpra‰e-

vanje in preiskovanje. ObdolÏen sem bil veleizdajstva,
udeleÏbe pri karbonarski druÏbi in vseh moÏnih drugih
zlodejstev. Nihãe ne verjame, kako sem bil jaz, tujec, na
katerega so se zvalili vsi la‰ki zloãini, oãrnjen, obreko-
van in kake nesmiselne laÏi so se proti meni spletle in
verjele. Preiskovanje moje nedolÏne osebe se je zavlaãe-
valo neusmiljeno dolgo. âez tedne in mesce so se po-
navljala stara vpra‰anja v novi obliki in so se javljale
nove obdolÏitve. Nikoli pa nisem zvedel, kdo me ob-
toÏuje, kdo priãa proti meni in kdo so moji sokrivci.

Ko sem ozdravel, so me vtaknili zaporedoma v drugo,

tretjo, ãetrto celico. Vse so bile vlaÏne, temne, nesnaÏ-
ne. V teh stra‰nih jazbinah sem sameval tri cela leta in
prosil Boga re‰itve ali smrti. Edina zabava mi je bila iz-
pra‰evanje in odgovarjanje pred sodnikom, zvonjenje
od bliÏnje cerkve in ãasih oblak, ki je plaval ãez tesno
progo neba, katero edino sem mogel videti.

Mislil sem nekdaj, da se ãlovek poãasi navadi vsake

reãi; toda jeãi se nisem mogel privaditi. Pretrpi se napos-
led enomerna surovost jetniãarja, ki je prepriãan, da us-
pe‰neje sluÏi drÏavnemu smotru, ako trpinãi svoje jet-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

188

nike. Navadimo se takisto na nepopisno slabo hrano;
zakaj tudi dajatelj hrane ima vero, da najbolj pospe‰uje
drÏavne koristi, ako pri oskrbovanju jetnikov skrbi do
skrajne mere za svoj Ïep. Nikakor pa se ne privadimo
vsakdanji samoti, ker se duh ne more odvaditi premi‰-
ljevanja. Ravno te vedne misli, to nepretrgano kesanje,
to venomer noveãe se oãitanje, da bi ne bilo take ne-
sreãe, da smo za sreãnih dni to ali ono malo bolj pre-
udarili, to ali ono malo pametneje izvr‰ili: prav to je naj-
huj‰e trpljenje. To du‰no trpinãenje samega sebe se po-
navlja dan na dan, in ãim omikanej‰i je ãlovek, tem iz-
najdljivej‰i je njegov um v novih obãutkih in novih raz-
logih kesanja.

Tako je bila butara du‰nega trpljenja teÏja od dne do

dne.

âez tri leta so me izpustili brez vsake sodbe. Moral

sem iz jeãe stopiti naravnost v barko, ki je odjadrala
proti Reki. Stoprav v Reki sem se smel svobodno gibati.
Tam sem se ãez tri leta prviã ogledal v zrcalu. Bil sem siv
in postaren; sram me je bilo takega obraza vprião mo-
jih mladih let.

Stopil sem pred nekdanjega svojega dobrotnika kakor

skesan gre‰nik, ki ne priãakuje pomilostitve … Gospod
se je postaral, a va‰a mati, draga gospodiãna, je bila te-
daj prav v cvetju svoje lepote. Sprejeli so me prijazno, a
hladno, in skoraj sem zapazil, da imam v lekarni nasled-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

189

nika, kateremu je nemara gospod lekarnar vse to oblju-
bil, kar je obetal meni pred ‰tirimi leti. Zame v tej blagi
ni‰i ni bilo veã mesta. To sem previdel in gospodu izre-
kel brez ovinkov. Tudi gospod je bil odkritosrãen, ko je
pripomnil, da bi izpostavljal sam svojo osebo, ako pri
sebi obdrÏi ãloveka, ki je morebiti ‰e vedno sumen ve-
leizdajstva in zveze s karbonarji, katerih je baje nekaj
celo v Reki.

Izroãil mi je priporoãilna pisma do znancev v Zagre-

bu in VaraÏdinu in mi izplaãal, kar sem imel pri njem
zasluÏenega in prihranjenega, ter dodal znatno vsoto za
popotnico. Ko sem jemal slovo, so mi stopile solze v oãi.
S trepetavim glasom je govoril, kako ga boli, da se je
tako nesreãno razdrl naãrt o moji in njegove hãere bo-
doãnosti, in poljubil me je kakor oãe sinu. Tedaj je pris-
topila starej‰a hãi. Solze so ji zaiskrile v oãeh, krãevito
me je objela in goreãe poljubila prviã in poslednjiã. To
je bil poljub nje prve, ãiste ljubezni — zamorjene po
moji nepremi‰ljenosti. Ta poljub je huje pekel mojo vest
nego ves spomin na umorjenega Cvajarãka …«

Jok je prekinil Melkijadu besedo. Ko si ãez nekaj ãasa

otre solze, nadaljuje:

»Dobil sem sluÏbo v VaraÏdinu in zopet v lekarni.

Slab‰a je bila, vendar sem Ïivel zadovoljno, ker ob svo-
jem zasluÏku. Pisal sem gospodu v Reko zahvalno pis-
mo za priporoãilo, a nisem prejel odgovora ne na tisto

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

190

ne na poznej‰a pisma. Opustil sem torej daljnje dopiso-
vanje. âez deset let se napoti neki pater kapucin, moj
prijatelj in ve‰ã poznavatelj rastlinstva, iz VaraÏdina k
sobratom v Reko. Naroãim mu, naj se oglasi v Reki pri
lekarnarjevih, da jim objavi moja pozdravila. âez ‰tiri-
najst dni me pozovejo v varaÏdinski samostan bratov
kapucinov in tam mi predstojnik skrivnostno pokaÏe
pismo, v katerem sem Ïivo vabljen, naj pridem, ãim
prej, tem bolje, v Reko, in da me ãakajo ondukaj vaÏne,
vesele novice. Takoj sem vzel v roko popotno palico s
sanjavimi upi.

Vstopil sem zopet v ljubo hi‰o. Blagi moj gospod je ‰e

Ïivel, a oddal je lekarno zetu, moÏu mlaj‰e hãere, doãim
je bila starej‰a hãi Ïe dve leti v Trstu omoÏena. Od sta-
rega gospoda sem zvedel ãudne novice. Tako je pripo-
vedoval: ,Pred tremi leti me je obiskal neki gospod iz
prekmorja, ki je va‰e razmere dobro poznal in se za vas
Ïivo zanimal. Njegovega imena ne smem razodeti. Na-
tanko mi je popisal, kako so vas v Padovi redarji prijeli
in tirali v zapor. Tisti veãer so se zares pri va‰em tedan-
jem hi‰nem gospodarju po domenku zbrali nekateri pa-
dovski veljaki, ki so bili redarskemu oblastvu ovajeni
kakor poglavitni ãlani karbonarskega dru‰tva. Redar-
stvo je vse pripravilo, da jih opolnoãi brez hrupa zasaãi
ter dene pod kljuã in da prei‰ãe hi‰o, kjer so bili po glasu
ovadbe hranjeni zapiski, ki bodo vaÏni za redarsko ob-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

191

lastvo in obtoÏilni za mnoge sumne osebe. Tedaj, ko ste
vi prve redarje, ki niso niti slutili kakov odpor, silovito
odpodili in zaklenili vrata na hodniku, ste zbranim go-
spodom napravili neprecenljivo korist. Zakaj preden je
redarstvo dobilo pomoã za novi naskok, so imeli zarot-
niki dosti prilike, da uniãijo vse spise, ki bi jih koliãkaj
obtoÏevali; in dva gospoda sta celo pete odnesla, po-
rabiv‰i zme‰njavo med nespretnimi redarji, ki povrh
niso bili pripravljeni na va‰ odpor. Ko ste bili ob drugem
navalu na tla podrti, so ujeli in vklenili vse ostale gospo-
de z va‰im hi‰nim gospodarjem vred. Po dolgi preiska-
vi je bil obsojen samo ‰urjak hi‰nega gospodarja, ãeprav
se mu ni dokazalo niã posebno obteÏilnega. Po presta-
nih petih letih teÏke jeãe je bil pomilo‰ãen in izpu‰ãen
iz jeãe. Vam, tujcu, so paã la‰ki ovaduhi podtikali mno-
go stvari, ki so jih zagre‰ili domaãini; a sodniki niso bili
Lahi, preiskava je ugodno iz‰la in kaznovali vas niso niti
zaradi silovitega napada redarjev, ker so uradne poiz-
vedbe izpriãale, da ste nekdaj v Ljubljani pod silo neke
du‰ne bolezni takisto napadali ljudi brez povoda.

Opro‰ãeni gospodje so bili bogati in nekdo jim je

vdihnil blago misel, da so dolÏni vas obdarovati, ker jih
je samo va‰e odloãno dejanje re‰ilo mnogoletne jeãe ali
celo smrtne kazni, in da so ‰e veã dolÏni vas od‰koditi,
ker so vas samo oni s tem, da so odpovedali voz, ki vas
je tisti veãer Ïe ãakal pred hi‰o, pripravili v vso nesreão

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

192

in muko triletnega preiskovalnega zapora. Zaupno so
zvedeli, da Ïivite revno ob majhni sluÏbi in da ste vi, ‰e
mlad gospod, v jeãi osiveli.

Tisti gospod, ki je vse to povedal, mi je naposled iz-

roãil deset tisoã forintov v drÏavnih obveznicah, ãe‰ da
bodi to va‰a nagrada in od‰kodnina. Takoj sem vam pi-
sal v VaraÏdin, da pridite k meni in da vas tukaj ãaka
vesela novica, pisal sem drugiã in tretjiã, a zaman sem
ãakal odgovora.

’Niti enega pisma nisem prejel iz Reke ne od vas ne

od prijateljev, odkar sem pri‰el v VaraÏdin,’ prireãem.

,Vse to je verjetno,’ nadaljuje gospod. ,To ba‰ priãa, da

se je tajna policija tudi po va‰em izstopu iz jeãe in ves
ãas do zdaj prav Ïivo zanimala za vas in za pisma, ki so
vam namenjena, in da vam ni dajala prilike obãevati s
tukaj‰njimi nekdanjimi znanci, ki so nemara vsi na
sumu rovarstva prav zato, ker so vam dopisovali ali od
vas prejemali pisma. Vendar vse se je dobro iz‰lo, ker
pisma kapucinskega samostana re‰kega do kapucin-
skega samostana varaÏdinskega se do zdaj, hvala bogu,
ne smatrajo za tako nevarna drÏavnemu redu, da bi se
napisani osebi po‰iljala s posredovanjem tistega neod-
govornega, tako zvanega ãrnega kabineta.’

Gospod mi je potem izroãil drÏavnih obligacij za ãis-

tih deset tisoã forintov in vse obresti, ki so se medtem
nabrale.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

193

Svetoval mi je, naj Reko zapustim ãimprej in ne da bi

posetil kakovega znanca in naj se v VaraÏdin vrnem ãez
Ljubljano in Celje, ker ãloveku, ki ima denar s seboj, ni
varno popotovati po cesti med Reko in Karlovcem. Zla-
sti mi je priporoãil, naj vestno pazim na to, da nikomur
ne razodenem skrivnosti svoje obogatitve. Ako kaÏem
potro‰nost in ako neki gospodje zvedo, da za tem de-
narjem tiãe nekdanji karbonarji, onda bo zopet moja
neprevidnost kriva velike nesreãe in jaz utegnem zapra-
viti svoj denar in povrh svojo svobodo. Saj Ïe poznam
jeãe; torej naj se jih varujem in molãim, dokler ne umr-
je poslednji karbonarij v redarstvenih zapisnikih!

Ubog sem pri‰el v Reko, na veke sem se poslovil od

nje in od blagega gospoda bogatej‰i, nego sem se kdaj
nadejal. Nazaj grede sem se peljal skozi Ljubljano in
tam ãez ‰estnajst dolgih let zopet gledal gimnazijsko po-
slopje in voja‰nico. Videl sem tudi domaãi Triglav, ki me
je milo vabil, kipeã v jasno nebo nad Bohinjem. Tedaj se
je v meni zbudil dobri duh, ãigar glas sem do zdaj red-
kokdaj slu‰al, in rekel mi je: ,Obi‰ãi svoj domaãi kraj!
Oãe in mati, ki te Ïe ‰tejeta med mrtve, nemara ‰e Ïivi-
ta. Kako se razveselita, ko te zopet vidita Ïivega in sreã-
nega! Ostani potlej doma! Nihãe te ondukaj ne bo zale-
zoval, nihãe spra‰eval, koliko ima‰ denarja in od kod.
Brez skrbi bo‰ Ïivel in vsi te bodo imeli za pravega go-
spoda. Sramoto iz nezrelih let, ako ni Ïe ãisto pozablje-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

194

na, pa opere‰ z deli kr‰ãanske in domovinske ljubezni,
ki so najblagoãutnej‰a ravno tam, kjer je nepokvarjene-
mu ljudstvu ‰e neznana nehvaleÏnost!’

Tako mi je veleval dobri duh; a zmagalo je zopet tisto

varavo samoãastje, ki me je narejalo ostrega in srãnega
proti drugim ljudem, a mehkega in popustljivega proti
moji ãudi. ,Nikar domov!’ mi je klicalo razburjeno srce.
,Moja sramota ‰e ni pozabljena; ampak podvojila se bo,
kadar se po Bohinju raznese novica, da so me tri leta
vlaãili po jeãah. Od kod imam denar, ki ga tro‰im, me
res ne bodo vpra‰evali. Saj si bodo sami naredili sodbo,
da sem ga pridobil nepo‰teno; zakaj bi bil sicer v jeãi
sedel? Oãetu in materi bo manj bridko, ãe se poãasi utr-
dita v misli, da sem Ïe davno mrtev, nego da poslu‰ata,
kako me obrekuje zlobnost ali izmi‰ljija. Torej nazaj v
VaraÏdin, v tuje kraje med tuje ljudi, kjer bom Ïivel
ugodno po svoji volji in ne da bi me svojci vlekli skozi
zobe.’

Zopet nisem prav ravnal. Hude izku‰nje me ‰e vedno

niso izuãile. V VaraÏdinu mi je brezvesten rojak, kate-
remu sem preveã zaupal, izmaknil blizu polovico moje
imovine. Molãati sem moral, da ne izdam svoje skriv-
nosti in ne zgubim ‰e ostalega imetka. Pozneje sem se
udeleÏil prepirov med MadÏaroni in Ilirci in Ïe prileten
moÏ boja med MadÏari in Jelaãiçevimi Hrvati. Samo
nakljuãje me je otelo, da se ni meni, Slovencu, ali tedaj

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

195

‰e Ilircu, bratoljubje do Hrvatov izplaãalo s svinãenka-
mi v srce.

Eno uro imamo ‰e do odhoda na Velo polje; torej ute-

gnem tudi to povedati …«

Mlekojed naglo seÏe po ne ‰e naãeti ãa‰i s ãrno kavo.

Tedaj nam drugim nekaj zablisne pred okni. V hipu zak-
liãe gospodiãna: »Moj Ljudevit!« in gospodiã hkrati:
»Moja mamica!«

Vstanemo, da gremo naproti. Vse je prehitel stari

Mlekojed.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

196

Mlekojeda obidejo novi gostje in

mladeni‰ke Ïelje. Karane pomanjkljivosti

visoko‰olskega uãenja. Huda ura grozi. Beg

v zaveti‰ãe. Nevihta. Dva mrliãa. Nazori o

vzgoji namesto obsmrtnih govorov. Kako

sem konãno pri‰el na Triglav.

ove nam in na‰emu gazdi nepriãakovane goste je
pripeljal zopet tisti sluãaj, ki v prizorih tega pla-

ninskega kazali‰ãa igra poglavitno vlogo. Ako blagovolj-
nemu bralcu Ïe preseda to vedno nastopanje samega
nakljuãja, ãeprav razno preobleãenega, naj ga ima z me-
noj vred za usodo, ki ravna ãlovekov postanek in presta-
nek ter vse njegovo gibanje med tema mejnikoma nje-
govega Ïivljenja. Kdor pa sluãaju ali usodi ne pripozna
tak‰ne moãi, naj pomisli, da se malone vsak sluãaj v Ïiv-
ljenju sklada z nekim dobrim ali zlim ãlovekovim svoj-
stvom, da ãlovek sam povzroãuje najveã sluãajev, ki so
njemu usodni, in da ravno svojstva njegovega znaãaja
ali njegove nravi odloãujejo, bodo li posledice sluãajev
zanj sreãne ali nesreãne.

Nadaljujmo torej sluãaje.
Snoãi je ãez gore na Bistrico prispel gospodiãnin Ïe-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

197

nin, kar tri dni pred napovedanim rokom. Ni bil ravno
prijetno preseneãen, ko je zvedel, da gospodiãna, nikar
da bi sedela na Bistrici pri materi, uganja s samimi mo‰-
kimi vred toli truda polno in nevestam najmanj potreb-
no hribokobacanje. Îivci gospe matere oziroma bodoãe
ta‰ãe so pa ob nepriãakovanem obisku bodoãega zeta
toliko presegli navadno mero razburjenosti, da nocoj ni
mogla mirno spati kakor druge noãi in da je vstala Ïe za
ranega dne. Tedaj je nekdo zelo krepko potrkal na veÏ-
na vrata njenega bivali‰ãa. Gospa stopi k oknu, da poka-
ra ropotaãa, ako ne bo skoro miru. A gospodar tiste hi‰e
je urno stopil pred veÏo in tedaj je gospa v nadstropju
ãula, da silni moÏ zahteva nekaj reãi za obed, ki ga ima
danes pripraviti dvema gospodoma ter tuji gospodiãni,
in da se gostje pod noã napotijo proti Triglavu, kamor so
bili namenjeni Ïe vãeraj. âudno se je zdelo gospe, da se
hi‰ni gospodar nenavadno spo‰tljivo vede proti odurne-
mu ropotaãu v kmeti‰ki ra‰evini.

MoÏ v ra‰evini je dobil, kar je potreboval, ter naglo

od‰el, preden je gospa prikolebala z nadstropja v veÏo.
Tam je zvedela od gospodarja in gospodinje, da je biv‰i
ropotaã neki ãudni, a blagi gospod Mlekojed, ki je po
svetu blodil nad trideset let in se pred kratkim vrnil v
domaãi kraj s precej‰njim imetkom. Sploh so radoved-
ni gospe vse povedali, kar so vedeli o ãudnem moÏu.
Pripovedovalcem je bilo to malo, poslu‰alki veã, nego je

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

198

Ïelela zvedeti. Vrnila se je v svoje sobe oãitno vznemir-
jena. Pozvala je k sebi bodoãega zeta. Posvetovala sta se,
povabila na posvete i hi‰nega gospodarja, in ta jima je
zatrdil, da je moÏno pravoãasno dospeti do Mlekojedo-
ve zidanice in prepreãiti nevestino plezanje na Triglav.
Sprva je bilo dogovorjeno, da gre samo Ïenin na gore; a
gospenji Ïivci so bili toli razdraÏeni, da ni mogla strpeti,
da ne bi i ona obiskala Mlekojedovega doma. Îenin je
ugovarjal, a bodoãa ta‰ãa je menila, da se v spremstvu
tako vrlega zdravnika, kakor je on, prav niã ne boji za
svoje zdravje.

Urno sta najela nosaãa vodnika, krenila proti plani-

nam, pe‰evala, poãivala, blodila po napaãnih stezah in
konãno vendar dospela do dvojno zaÏelene hi‰e Mleko-
jedove.

To je bil vesel sestanek! Naglo in Ïivahno je vrvela ita-

lijan‰ãina iz ust Mlekojedu in primorski ãetvorici. Jaz in
Erjavec sva se umaknila nekoliko v ozadje. Tam se nama
pridruÏi vodnik in reãe bolj tiho: »Stari Mlekojed kima
in maha z rokami, kakor se ne spodobi niti mlademu
Bohinjcu. âe ni ‰e nikoli norel, danes nam zblazni prav
gotovo. âudna sta ta starec in ona starka. Siv dedec po-
ljubi starici ko‰ãeno roko; starica poljubi dedca na neu-
mita in neobrita lica. Îenin in nevesta sta se poljubila
bolj umirjeno in bolj dostojno. Saj pravim: starost —
norost!«

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

199

Mlekojed je peljal nova gosta v hi‰o, ki je bila za vso

na‰o druÏbo nedvomno pretesna in presoparna. Stopila
sva torej z Erjavcem pod milo nebo, da se ohladiva; toda
nobena sapica se ne giblje in tudi senca bliÏnjega ma-
cesna ne daje zaÏelenega ohladila. Paã pa obetajo obla-
ki, poãasi se zbirajoã in gosteã na zahodu in severu, da
nas ‰e danes izdatno ohlade. Ko stojimo pod maces-
nom, motreã grmadne kope oblakov, se javita dva nova
gosta, kakor da je danes pro‰ãenje na Mlekojedovini. Ta
nova gosta sta bila vdova Meta in nje sinek, ki se je vãe-
raj tako uspe‰no dvoboril z menoj. Sinek me je danes
zopet pogledoval, izzivajoã in Ïeleã nove zmage, a mati
je bila bleda in objokana. ToÏila nama je, da je sinek da-
nes bolj bolan nego vãeraj. »Toliko gospodov vas je da-
nes tukaj,« je vzdihnila, »modrih in uãenih; vsaj eden
izmed vas bo vedel povedati, kaj je temu drobnemu de-
tetu?«

TolaÏil sem vdovo, da otrok gleda prav bistro in zdra-

vo, in Erjavec je pripomnil, da mu glava ni tako vroãa,
kakor je navadno bolnim otrokom. Toda vdova se ne da
potolaÏiti, ampak prosi Erjavca: »Va‰ vodnik, moj brat,
mi je povedal, da ste uãen gospod in da poznate vse
na‰e rastline od zunaj in znotraj. Gotovo torej veste, ka-
tera zeli‰ãa na‰ih planin pomagajo v preprostih bolez-
nih kmeti‰ke dece. Tam za hi‰o je velik vrt slehernih
planinskih roÏ. PokaÏite mi dve ali tri, ki pomagajo! V

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

200

petih minutah si vse zapomnim in potlej Ïe sama sku-
ham leãeno vodo. Lepo vas prosim, stopite z menoj na
tisti vrt, samo za trenutek!«

Nato je Erjavca kar za roko prijela, da ga pelje v cvet-

liãnjak. Izmuzne se ji krotko iz roke ter odgovori v za-
dregi, da res pozna malone vse zeli na‰ih planin; a tega
se ni uãil, katere naj potrebujemo za lek v boleznih. S to
vedo se bavijo uãenjaki druge vrste. On ji pa Ïalibog ne
ve pomoãi!

Îena odgovori Ïalostno: »Obupno ãudne so va‰e vi-

soke ‰ole! Ali se sploh uãite kaj koristnega? Ta va‰ pri-
jatelj se je uãil dve leti pravice, a vãeraj ni mogel sveto-
vati niti v preprosti kmeãki pravni stvari. Na‰ stari uãi-
telj Grm ni bil na visokih ‰olah; vendar ve nekaj pravnih
reãi in teh dovolj za kmeta; povedal mi bo, kar ni mogel
ta visoko‰olec. Vi, gospod, ste visoko ‰olo Ïe izgotovili;
vi ste celo profesor, veliko vi‰ji uãenik nego na‰ ubogi
Grm; in vendar ne veste, ãemu se potrebujejo zeli, ko jih
vse poznate. âemu ste se uãili vsega rastlinstva? Da sem
zdaj v dolini, stopila bi h gospodu Grmu. Ni uãen gos-
pod, a nekaj zeli‰ã pozna in rad pove, v katerih boleznih
koristijo. A jaz uboga vdova zdaj ne morem z bolnim
otrokom tako daleã hoditi. Zato prosim, gospod profe-
sor, omeãite se in ne ‰alite se z menoj, ko vidite, da sem
vsa obupana!«

Iz muãnega poloÏaja nas re‰i moj vseuãili‰ki tovari‰,

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

201

ki ves v smehu izstopi iz veÏe in se nam pridruÏi. Takoj
reãem objokani Ïeni: »Ta gospod je na Dunaju Ïe tri leta
poslu‰al nauke vsega zdravilstva. Ta bo vedel veã sveto-
vati nego midva.«

Vdova se je takoj osrãila in mladi gospod je natanã-

neje ogledal in otipal nje otroka. Izustil je konãno, da ne
vidi na otroku znamenja bolezni. Ni se pa do zdaj peãal
z zdravljenjem in zlasti ne z otro‰kimi boleznimi. Sploh
se pa zdaj ne uãe veã, kako naj se bolezni preganjajo z
domaãimi zeli‰ãi ali tako zvanimi domaãimi zdravili, ki
so vsa vkup samo babjeverstvo in niti pi‰kavega oreha
vredna.

Zdaj se je vdova razjokala tako, da se je ustra‰il celo

nje sinek ter krepko zajokal. Vdova pak govori: »Tega,
mladi gospod, ne morem verjeti! Tri leta se Ïe uãite
zdravilstva in ‰e niste dospeli do preprostih otro‰kih bo-
lezni! Koliko let se ‰e hoãete ‰olati, da premodrujete vse
bolezni otrok, mladeniãev, starcev, deklet in Ïena? Zdaj
vem, zakaj na‰i uãeni zdravniki najveã ne ozdravijo no-
bene bolezni. A oprostite, da tako govorim jaz, obupa-
vajoãa mati, ko se mi je nocoj sanjalo, da to dete ‰e da-
nes umrje. Zaboga vas prosim, pomozite mojemu edi-
nemu otroku! Ne zatajujte svoje uãenosti in ne norãujte
se iz preproste kmetice! Denarja res nimam v planini; a
‰e jutri vam moj brat plaãa na Bistrici, karkoli boste zah-
tevali, samo da se me usmilite.«

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

202

Dobrovoljno ji odgovori dijak: »Pomirite se, mati! V

hi‰i je gospod, ki je ve‰ã vsemu zdravilstvu in pozna
zlasti otro‰ke bolezni. Prosil ga bom; rad bo pomagal in
raãunal vam ne bo niti solda.«

Mati se je pomirila, obrisala solze in prisedla k obema

nosaãema na klop pred hlevom. Jaz sem pa opomnil
Erjavca in dijaka: »Hudo uro je prebilo vseuãili‰ãe. Ta
Ïenska je obsodila vse tri posvetne fakultete s kmeti‰ko
sodbo, proti kateri ni pritoÏbe. Sodba se bo razglasila po
Bohinju in kmet bo bolj nego kdaj verjel, da je mlademu
Bohinjcu bolj pomagano, ãe se nauãi samo krave pasti,
nego da se po‰lje — ako ima glavo za to — v srednje
‰ole; zakaj muhe ga utegnejo gnati v visoke ‰ole in tam
se bo ali pogubil ali samo nauãil prazno slamo mlatiti in
otrobe vezati.«

Erjavec se je nasmehnil in me zavrnil: »Ne sodi pre-

naglo in preostro! Nekaj imajo tvoji rojaki prav, ko vidi-
jo na eni strani toliko izprijenih dijakov, celo visoko-
‰olcev, in na drugi strani to, da nikoli kruha ne strada,
kdor se je nauãil dobro krave pasti. Sicer pa takoj re‰i
ãast in slavo visokih ‰ol novodo‰li doktor zdravilstva in
tem laÏe, ker dete ni prav niã bolno in mater stra‰ijo
samo nje vraÏne sanje.«

Primorski dijak nama je jel pripovedovati vzroke svo-

jega smeha, rekoã: Mlekojedove Ïelje so tako izredne
kakor njegova gostoljubnost. Prva Ïelja mu je bila, naj se

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

203

na‰emu strmohodu na Triglav pridruÏita i Ïenin in mati.
Îenin se je dal pregovoriti, a mati in sestra sta odgovo-
rili, da ‰e danes odrineta nazaj v dolino. Druga Ïelja mu
je bila, naj nas mati in sestra, ako ne gresta z nami, vsaj
poãakata na njegovem domu dotlej, da se povrnemo.
Tej Ïelji je pridruÏil ãudno Ïeljo, ki mu je bila oãitno
resna. âujta, kaj je rekel: Taãas, ko se mi drugi bavimo
na triglavskih vi‰avah, naj mati in sestra resno preudar-
jata, kako koristno bi bilo vsaj za pet oseb, ako se on,
stari Mlekojedec, in moja mati, ki oba vkupaj ‰tejeta sto
in deset let, ‰e to jesen pozakonita. Zares vzvi‰ena ide-
ja! Mlekojedovi takisto resno povedani razlogi so bili, da
se je danes vnoviã pomladil, da se nikdar ni izneveril ali
odpovedal svoji prvi ljubezni in da moje matere, ko je
zdaj vdova, prav niã ne ovira, da bi se ne smela zaroãiti
z zvestim mladeniãem, za katerega se je vnela v svojih
prvih devi‰kih sanjah. Niã ni bolj naravnega, nego da
njiju prvo ljubezen venãa sveti zakon, ãeprav v poznih
letih; zlasti zato, ker ju je minila mladeni‰ka vihravost in
ker se nimata boriti z gmotnimi skrbmi. Zakaj dokaj si
je privarãeval v dolgih letih — mnogo veã, nego slutimo,
in celo jaz in sestra bova nekoã hvaleÏna svojemu bo-
doãemu oãimu. Nato je privrgel tudi ‰egav razlog, da bo
mati, dokler ji bo krotiti svojega moÏa, manj uporabljala
proti zetu tisto strogost, katera se obiãajno pritika vsem
ta‰ãam. Sestra, nje Ïenin in jaz smo bili prav hvaleÏni za

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

204

poslednji razlog, ker smo se smeli brez zamere razsme-
jati. Melkijad seveda je menil, da se smejemo njegove-
mu dozdevnemu dovtipu, a mi smo se smejali njegovim
razlogom brez dovtipa. Resno je gledal Mlekojedec ob
na‰em smehu na mater, Mati je poznemu snubaãu tudi
resno odgovorila, da se stari ljudje ne smejo sme‰iti, le-
tajoã brez mladosti za mladostnimi Ïeljami; spodobi se
marveã obema, da se pripravljata na bliÏnjo poslednjo
uro in da delata pokoro za marsikaj, kar morebiti ‰e ni
odpu‰ãeno njemu ali njej. Te pametne besede pa Mle-
kojeda niso spametovale, ampak odgovoril je ãisto ne-
spodobno, da se na stare dni paã hoãe pokoriti, a samo
poleg moje matere in z njo vred.

Zdaj me je pa zelo zaskrbelo, ker mati te ‰ale ni za-

vrnila niti s krotkim karanjem, doãim se je nad menoj
vselej razkaãila, kadar sem rekel ali storil kaj neprimer-
nega; in jel sem premi‰ljevati, kako je mati nastopila in
prestala to teÏavno planinsko pot, ko je v nje prej‰njih
bolj trdnih letih nismo mogli preprositi, da bi z nama
pe‰ hodila iz Trsta na Opãino.«

Toliko da je moj tovari‰ to dopovedal, Ïe stopita iz

veÏe njegova sestra in doktor zdravilstva, nje Ïenin, oba
bolj resna nego vesela. Takoj poprosimo doktorja, da
govori z mlado vdovo. Radovoljno se je lotil dela kr‰ãan-
ske usmiljenosti in, ker ni razumel popolnoma sloven-
ski, sta mu bila posredovalca moj tovari‰ in profesor

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

205

Erjavec. Otrokova bolezen ni bila nevarna, a ker je bilo
bolj potrebno potolaÏiti mater nego leãiti nje edinca, je
moralo dete dobiti lek, katerega sicer ne bi potrebova-
lo. Doktor imenuje nekaj zeli‰ã, profesor Erjavec jih pri-
nese iz Mlekojedovega rastlinjaka ter reãe vdovi, da bo
na‰ gazda te roÏe skuhal, odcedil in osladil; shlajen od-
cedek naj dete poljubno pije in Ïe jutri ne bo veã bolno.
Vdova se je toli razveselila, da je Ïe nekaj pozno vpra-
‰ala, koliko je gospodu doktorju dolÏna za njegovo le-
ãenje. A dobri doktor nikar da bi sam kaj zahteval, stis-
ne detetu v dlan novo kovan goldinar. Zdaj pa je vojska!
Mati hoãe srebrnjak nazaj dati, a dete dene leskeãi no-
vec urno v usta in se brani z rokami in nogami proti ma-
terini sili. Vsi smo stopili na otrokovo stran, a mati je
odjenjala stoprav tedaj, ko jo je preprosila gospodiãna,
ki je mlademu junaku povrh obljubila pisano ãepico, ãe-
veljce in nedeljsko jankico.

Stoprav zdaj, ko smo na‰li otroku lek in boj med sin-

kom in materjo konãali z njegovo zmago, torej nekako
pozno, stopita Mlekojed in gospa iz veÏe. Oba sta bila
vidno razvneta; vendar nihãe med nami ni domneval,
da bi se bila prepirala, ko sta bila sama v hi‰i. âe je bilo
kaj boja, onda sta se samo bolj ali manj sloÏno bojeva-
la proti trezni resnici, da je umrla njiju prva ljubezen po
sami zastarelosti, ker je do danes v teku veã nego tri-
desetih let nista obnovila in da sta za novo gorko ljube-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

206

zen, on s ‰estdesetimi, ona s petdesetimi leti, zanesljivo
prehladna. Kdo je zmagal, ali onadva ali tista trezna res-
nica, ne vem. Na‰ bistri vodnik, ki je ob kuhinjskih
opravkih v veÏi prislu‰koval, mi je paã skrivaj povedal,
da iz voja‰kih let pozna toliko italijan‰ãine, da je dobro
razumel, kako zelo v zakon sili »dedec-bebec«, in kako
malo se brani »starica-kostenica«; razodel mi je celo, da
je ãul, s koliko in kolikanj tisoã privarãevane imovine se
je pobahal bledec-mlekojedec: toda jako dvomim, da je
bil sicer po‰teni vodnik vprião Ïaljivih priimkov, ki jih je
privo‰ãil ãastitljivi dvojici, v tej zadevi nepristranski
opazovalec in da je mogel ob svoji italijan‰ãini vojakov-
prostakov razumeti vzneseno govorico, v kateri je Mle-
kojed javljal svojo ljubezen ter mikal in mikastil bojaz-
ljivo, trdo srce omikane gospe.

Gospodiãna nevesta je skoro opozorila svojo mater na

pozno uro in da Ïe sam nosaã opominja na odhod v do-
lino. Tedaj me pelje dijak na stran ter plaho potoÏi: »Zo-
pet me je zaskrbelo! Moji sestri, ki lahko hodi in bo tu-
kaj morala pustiti ljubega Ïenina, se mudi v dolino. Bo-
lehna mati, ki teÏko hodi, pa odlaga nujni odhod ter
pravi, da sonce ‰e preveã pripeka, da ni ‰e pozno in da
se lahko poãaka in da lahko poãakata dotlej, da mi odri-
nemo proti Triglavu. Ali ji je mar loãitev od mene tako
teÏka?«

Profesor Erjavec, ki je pri‰el za nama, opomni dijaku:

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

207

»Gospa mati imajo prav. Stopimo za zadnjo stran hi‰e in
prepriãali se boste, da nam bo ãakati pod to streho vsaj
‰e dve uri.« Nato je pozval vso druÏbo, naj gremo za
hi‰o vremenit. Tamkaj se pred nami razgrne grozen pri-
zor. Ob gorskih velikanih okoli Triglava se kopiãijo ãrni
oblaki in pod to ãrno grmado vise sive megle, ki se v
‰irokih vrtincih pomikajo proti nam. Îe se ãuje redko
zamolklo grmenje. V nas gospodih je obudil ta prizor
obãudovanje brez bojazni. A na‰ srãni vodnik je preble-
del, plaho pogledal v nas ter rekel: »Tak‰nih oblakov ne
pomnim. Toãa bo in strela bo udarjala. To vam in sploh
dolincem nepoznano, mehko, votlo, pretrgano grmenje
zdaj iz enega, zdaj iz drugega kota, je pa prav tisto ropo-
tanje, s katerim peklen‰ãek vabi svoje ãarovnice na Klek
(na vrh Triglava). Vi ste uãeni gospodje in prebili ste
ãrno ‰olo. Rotim vas, usmilite se ubogega kmeta! Ureci-
te in zakolnite toão, dokler je ‰e niso spustile ãarovnice
raz Klek na na‰e ubogo polje!«

Prirodni sin planin je z glavo zmajal, ko nismo ustreg-

li ne vsi vkupaj niti dvakrat brezuspe‰no zapro‰eni Erja-
vec posebej njegovi preprosti pro‰nji; pripomnil je z Ïa-
lostnim glasom: »Morete Ïe; a noãete, ker morebiti ne
smete, da kakove du‰e ne prekolnete. Ded mi je pripo-
vedoval, da je bil njega dni zelo poboÏen Ïupnik v Sred-
nji vasi. Oblaki so grozili s toão in kmetje so tekli h gos-
podu, da bi toão ustavil. Gospod je stopil s kmeti vred

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

208

pred svoje Ïupni‰ãe in se poboÏno ozrl na oblake.
Grmelo je tedaj prav tako kakor danes. ârna vrana je
letela visoko nad Ïupni‰ãem proti Triglavu. Gospod je
vanjo s pu‰ko pomeril in ji odstrelil pero iz repa. MoÏ-
je so videli, kako je pero padalo in kam je padlo. ·li so tja
gledat, a niso na‰li ãrnega peresa, ampak obstreljen ãe-
velj neke Ïenske, katero so vsi poznali, a potlej je niso
veã videli v Bohinju. Ko so moÏje ãevelj prinesli pred
gospoda, je rekel, da se je prenaglil in da ne bo nikoli veã
toãe zaklinjal, da ne pogubi ãlove‰ke du‰e. Gospod se je
zaklenil v sobo, a pregnal je toão vendarle tedaj in vse-
lej s poboÏno molitvijo. To je mojemu dedu sporoãil po-
boÏen lovec. Ta lovec je potlej mnogokrat streljal na
ãrne vrane. Ob lepem vremenu je vsako pogodil, ob
hudi uri jih pa niti obstrelil ni; in ta moÏ je bil svoje dni
najbolj‰i strelec pod svetega Martina zvonom. To je res,
ãeprav se posmehujete! Tako vam pravim: âe zagovori-
te toão, nam storite velikansko dobroto, in ãe hkrati v
pekel zakolnete kakovo ãarovnico, niã ne de: saj je tako
Ïe hudiãu zapisana. Vsekakor pa je bolje, da se taka
baba v pekel pogrezne, preden nam toão naredi, nego
da jo vrag vzame ‰ele po toãi. Sicer pa Ïe veste, kaj sme-
te, in bog ne prizadeni greha.«

Oglasi se tresk, ki je bil tudi vodniku pravi grom. Erja-

vec nas opomni, naj se umaknemo izpod visokega ma-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

209

cesna, pod katerim smo stali. Vodnik je pa Ïe med
Erjavãevim govorjenjem zopet povzel:

»âudim se vam, da se niã ne bojite. Jaz poznam gore

in oblake in zatorej se bojim; ne morem povedati, kako
zelo. Umakniti se moramo ne samo od drevesa, ampak
tudi od te hi‰e, ki stoji na tistem prostoru, kjer je strela
zaÏgala dva prej‰nja stanova zaporedoma. To so gospo-
du Melkijadu povedali, ko je hi‰o zahteval prav na sta-
rem pogori‰ãu. Prinesel in pokazal mu je tedaj nekdo
pravo strelo, katero so v tleh na‰li, ko so kopali temelj za
to hi‰o. Delavci so hoteli kar delo ostaviti; a vedno
trmasti Melkijad ni verjel, da sta prej‰nja stanova pogo-
rela od strele, in psoval nas je za babjeverce, predrzno
trdeã, da strele sploh ni in da je tista strela, ki jo je sam
imel v roki, zgolj redka okamenina iz dobe pred vesolj-
nim potopom. Delavci so mu oporekali, vsi po vrsti, ter
dopovedovali, da je Ïe marsikdo na‰el tako strelo; toda
Mlekojed je hotel imeti novo hi‰o nala‰ã na tem pro-
storu kljub vsem svarilom in je bil tolikanj brezboÏen,
da je obetal vsakemu lepo darilo, kdor mu prinese tako
strelo in natanko pove, kje jo je na‰el. Gotovo ima nekaj
tak‰nih strel pod streho in te vleãejo nebno strelo nase
in na hi‰o.«

Vodnik se je vnoviã ãudil, kako moremo biti glede

strele Mlekojedovega mnenja; vendar mu je Erjavec po-
trdil vse to, da se nahajajo mesta, katera si strela poseb-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

210

no rada izbira, in da je lega Mlekojedove hi‰e zares ne-
koliko nevarna. Bolje bo, da vedrimo v hlevu, ki je niÏji
od hi‰e, ako pride do hude ure in treskanja. Vodnik pa
takoj pripomni, da je blizu nas prostorna duplina v sil-
ni skali. Tam smo varni pred deÏjem, toão in strelo ter
smemo brez skrbi za svoje Ïivljenje gledati Ïivo bliska-
nje in poslu‰ati trdo grmenje.

Proti koncu teh pogovorov pristopi Mlekojed in po-

vzame besedo:

»Res se nam bliÏa huda ura z grmenjem, s ploho in

morebiti s kakovim zrnjem; a prav tako je moÏno, da se
spreleti, preden nas zadene. V teh gorah se nevihte nag-
lo zbero, a takisto naglo razpr‰e. Va‰ vodnik pa pretira-
va vso nevarnost in se boji preveã; zlasti se boji v na‰em
kraju redke toãe, ker je nemara ‰e nikoli videl ni. Opros-
tite mu to pla‰ljivost! Na‰i gorjanci so posebni znaãaji.
O polnoãi vam gredo na Triglav brez svetilke. Brez obo-
tavljanja se lotijo dela, ki malone presega ãlove‰ko moã.
Kadar jim gre za jakost in hasnovito podjetje, so srãni,
neustra‰eni in predrzni; a proti prirodnim silam so pla‰-
ljivi kakor vsako Ïivo bitje v na‰ih gorah, bodisi ãlovek,
medved ali zajec. Gorjanec pozna prirodo najveã od nje
silne in nepremagljive, od neusmiljene in ãloveku so-
vraÏne strani. Vse njegovo planinsko Ïivljenje je boj
proti tem ogromnim silam, katerih ãlovekov um in roka
ne moreta ukrotiti. Ta sila ãesto prav usodno poseÏe v

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

211

gorjansko Ïivljenje. MoÏ je zjutraj zdrav in jak, do veãe-
ra ga ubije strela, zasuje plaz, v prepad telebi kamen, ki
se mu je utrgal pod nogo, ali ga zdrobi skala, ki jo je
sproÏila visoko nad njim domaãa ali divja koza. Proti
takim silam in njih groznim, iznenadnim dejanjem ni
pomoãi. Zatorej ni ãuda, da se nahaja pri nas toliko vraÏ,
ki so stare kakor Bohinj. Bojazen poraja kakor noãne
strahove tako podzemeljske duhove, ‰krate in druge
gorske po‰asti, ker Ïiva domi‰ljija podtika vse razne
usodne pojave brezãutne in mrtve prirode Ïivim, ãu-
teãim bitjem, ki svoje ãutenje javljajo s sovra‰tvom proti
ãloveku, kadar prodira v njih bajevno kraljestvo. Ravno
zaradi tega je bilo po na‰ih bajkah vsako jezero med
gorami nekdaj bogata poljana z vasjo in cerkvijo in Ïivo-
sluhe babice ‰e dandana‰nji ãujejo zvonjenje iz pogrez-
njenega zvonika ob delopustu vélikih praznikov. Vsako
bogato rudno jamo ãuva ali iz nje rudokopa preganja
zeleni ‰kratelj, in takisto so bile prostrane goliãave med
visokimi vrhovi, ki jih zdaj pokrivajo kameni prodovi in
led, nekdaj bohotni pa‰niki in travniki, a razdejali in po-
konãali so jih gorski duhovi, ki jih je ãlovek hote ali ne-
hote razsrdil. Oprostite torej na‰im gorjancem na‰e vra-
Ïe, dokler nas ne morete oteti gorskih strahov … Skalno
duplino, na katero vas je opozoril stari vodnik, svobod-
no obi‰ãite. Prav svetujem vam to! âesto sem tam sede-
val ob hudi uri in obãudoval, kako ‰vigajo bliski med

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

212

gorenjimi in dolenjimi plastmi gromonosnih oblakov.
Vredno je gledati ta redki veliãastni prizor, ki vam bo
tem bolj ugajal, ker ga boste gledali iz ãisto varnega pro-
stora. Prav to je potrebno za objektivno opazovanje.
Rad bi vas spremil i jaz. Toda skuhati moramo naroãe-
ni lek za bolno dete in hkrati proti vraÏam braniti vdo-
vo, ki je takisto bojazljiva kakor nje brat. Vabim vas pa
tudi vse in zlasti gospo in gospodiãno, da ostanete pod
mojo streho in tukaj prevedrite. Hi‰a je varna, prestala
je mnogo neviht, in ta stoletni, visoki macesen, pod ka-
terim stojimo, je tak strelovod, da si bolj‰ega misliti ne
moremo.«

Odpravili smo se vsi brez Mlekojeda, vdove Mete in

njenega deteta proti skalnemu podmolu ob robu viso-
ke planote, in nosaãa sta nesla dva velika deÏnika, kate-
ra jima je bil izroãil previdni Mlekojed. Naglo smo ho-
dili, ker do dupline smo imeli do dvajset minut hoda.

Îe smo prehodili blizu ãetrt ure, potegnil je krotek,

hladen vetriã, v hip se je nekoliko razjasnilo okoli nas in
Ïe se mi je zdelo, da se gromonosni oblaki razpr‰e in da
sem se zabadavo veselil ãudovitega, groznega razgleda
na razburjeno nebo izpod varnega skalnega obloka: kar
se iznenada dvigne vrtinec in debele, redke kaplje pada-
jo med nas. Vodnik nas ustavi, meneã, da ni veã moÏno
dospeti pod skalno streho ali do Mlekojedovega doma
nazaj in da nam ne preostaje drugega, nego beÏati v

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

213

bliÏnjo bukovo go‰ão. Erjavec pristavi, da strela redkok-
daj tre‰ãi v bukovo drevo in da se nam v tej go‰ãi, ãe
gremo bolj proti sredi, ni bati strele, ker drevje je gosto
in enakomerno visoko. âe kam tre‰ãi, bodo zadeta samo
drevesa ob kraju go‰ãe. PotolaÏeni hitimo v gaj in ondod
najdemo polprazen listnjak s trdno streho smrekovih
skodel, katero pred viharjem varuje na nji razloÏeno
teÏko kamenje. V varnem zavetju smo, vendar strahoma
posedemo v mehko suho listje. V hipu zahre‰ãe nad
nami vrhovi starih bukev, vihar zarjove in na vseh stra-
neh se zabliska … Blisk nas slepi, grom glu‰i, ploha ‰kro-
pi.

Bukovi vrhovi in veje se lomijo in telebajo okoli nas

na tla. Debela toãa buta na na‰o streho in se razbija na
kamnih po strehi. Trese se listnjak od vihre in tresemo
se mi od strahu, vsi bledi in nemi. Za toão se je ulila hu-
da ploha, ne curkoma, ampak tekoma, in naglo je voda
preplavila ves svet okoli na‰ega zaveti‰ãa. ·e smo na
suhem, doãim plavajo v lavi zunaj listnjaka debele toãe
med ubitimi ptiãi, med listi in odkle‰ãenimi mladikami.

Kakor je pridrvela grozna nevihta, tako naglo je pre-

‰la.

Razvedri, razjasni se in hvaleÏno ostavimo listnjak, ki

nas je obvaroval strele in toãe ter padajoãih drevesnih
vej, ki nas bi bile ubile, da so predrle streho ‰ibkega list-
njaka.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

214

Vraãamo se proti hi‰i med gredami robate toãe, med

oskubenimi, okle‰ãenimi drevesi in med travo, poman-
drano v tla. Skoro pridemo do senoÏeti. Tam zapazimo
sredi umazane mlake med plavajoãimi bilkami in cvet-
kami mo‰ko truplo. Nosaãa prebredeta vodo in pred
nas prineseta Mlekojeda, otrplega in zabuhlega. Zdrav-
nik je izrekel, da v njem ni veã Ïivljenja: »Toãa ga je po-
tolkla, vrgla na tla in omamila in potlej je reveÏ utonil v
lavi, ki je nastala po plohi.« ·e je v desnici drÏal star na-
oãni‰ki obodek in v tem obodku smo na‰li ãrnosteklene
naoãnike. Nosaãa sta dejala mrliãa na veje in ga nesla z
nami proti hi‰i.

Jasno je zopet posijalo popoldanje sonce iznad be-

Ïeãih oblakov, ko zagledamo iz dalje sleme Mlekojedo-
ve hi‰e. Ni se videlo, da bi bila kaj trpela po streli ali
vihri, samo hi‰ni strelovod, stoletni macesen, leÏi na
tleh. Zdaj zaãujemo glasen jok od hi‰e, pospe‰imo kora-
ke in, ko stopimo v hi‰o, sedi vdova Meta pri Mlekoje-
dovi postelji. Desno roko ima obvezano in z levo sloni
ob postelji, na kateri leÏi nje edinec, odet z belim prtom.
Zdravnik odgrne prt, otiplje in dvigne otroka ter konã-
no izreãe, da je v teh drobnih prsih ugasnila poslednja
iskrica Ïivljenja.

Vodnika sta nesla Mlekojeda naravnost v hi‰o, kjer

sta ga poloÏila na posteljo poleg mrtvega deteta, ne da
bi bila kaj spregovorila ali se ozrla na nas. Potlej sta ode-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

215

la oba mrliãa z belo praÏnjo rjuho, k posteljnemu znoÏju
primaknila mizico, jo pogrnila z belim prtom in na prt
med dve priÏgani vo‰ãeni sveãi pristavila razpelo, sne-
to s kota nad mizo. Vodnik, Metin brat je prinesel iz
ãumnate oljãno vejico in belo skodelo, v katero je vlil
blagoslovljene vode iz kropilnjaka, ki po stari ‰egi visi
pri sobnih durih. Nato vodnik poklekne pred mizico in
zmoli naglas kratko molitev za Mlekojedov veãni mir in
pokoj. Ko smo molili, se je vdova Meta docela umirila in
si otrla poslednje solze, gospa in gospodiãna sta glasno
plakali, in solze so stale v oãeh nam ‰tirim gospodom,
doãim se je brala na licih obeh vodnikov zgolj resna
vdanost v nepresodno usodo.

Pokropili smo oba mrliãa in stopili iz zagate Ïalostne

hi‰e pod milo nebo in veselo sonce. Tam nam je vdova
Meta tako govorila o poslednjih trenutkih svojega dete-
ta in na‰ega gazde: »Ne dolgo potem, ko ste od‰li proti
rupi, je stric Melko v hitrici skuhal lek za otroka, ga oce-
dil in osladil ter mi rekel, da bo sam pokazal, kako naj se
otroku ponuja ta osladna pijaãa, da se mu ne pristudi.
Nato stopi na prag, pogleda na oblake in mi pove, da
dobimo zelo hudo vihro; vendar se nama ni bati. Zdaj se
zaãne jeziti nad svojo pozabljivostjo in stikati po vseh
predalih in shrambah. Na‰el je neke naoãnike in takoj
oblekel debelo suknjo in pono‰en klobuk. Stopim pre-
denj in mu trdo reãem, da sam sebe pogubi, ãe gre v

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

216

takem vremenu za vami. Naglo odgovori, da mora in
mora gospe prinesti ãrnosteklene naoãnike, ker bi gos-
pa sicer oslepeli od samega bliskanja. Zastavila sem mu
pot, ga prijela za roko in milo prosila, naj ne bo tako ne-
spameten, ko vendar ve, da ‰e nihãe ni oslepel od bliska;
saj miÏimo, ãe je bliskanje prehudo. âe pa gospa ne mo-
rejo prebiti brez njegovih ãrnih naoãnikov, jih jaz pone-
sem za njimi. Jerbas si narobe pokrijem na glavo in ga
pokrijem z rjuho; in niã mi ne moreta deÏ in toãa. Anti
ne sli‰ite, sem dejala, kako ‰umi nad nami po toãi? Kar
dajte mi jerbas in naoãnike! Stric pa zamrmra, da nima
jerbasa pri hi‰i, porine me na stran in se spusti v tek.
Skoãila sem za njim in klicala, naj se vsaj odene z debe-
lim gunjem; a ni me poslu‰al, ampak tekel je, kakor bi
imel komaj dvajset let.

Pogubila ga je konãno njegova stara, nepremi‰ljena

trma. Tak‰na smrt zaradi ubornih, nepotrebnih naoãni-
kov! Ali ni to grozno?

Nato sem se vrnila v hi‰o, poiskala v ãumnati oljãni

vejici in jih poloÏila med Ïerjavico na ognji‰ãu. Dim bla-
goslovljene oljke ni odgnal hude ure, ampak ãez malo
ãasa zatuli vihar in trdo zagrmi, da so kar za‰klepetale
‰ipe v oknih. Otrok je bil nemiren in mene je bilo strah,
ko je tako silno grmelo nad mojo glavo. Spomnila sem
se, kako sploh ljudje govore, da je tej hi‰i Ïe od nje po-
stanka namenjen razdor po streli. Kaj sem hotela? BeÏa-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

217

la sem z otrokom v burjo in toão pod ta macesen, ki se
je nad sto let branil viharja in strele. Vsaka mati bi bila
storila tako kakor sem jaz. Toliko da stopim pod ko‰ate
veje in posadim otroka na blazinico v okroglasto kotan-
jo macesnovega debla, da ga tam odenem in s svojim te-
lesom varujem proti burji in plohi, Ïe me nekaj puhne
ali vrÏe in omami. Ko zopet oãi odprem, obãutim boleãi-
no na desni roki in leÏim na tleh. Naglo vstanem in se
sklonim nad otroka, ki je sedel, kakor sem ga bila posa-
dila, ob macesnovem ‰toru. Kako in kdaj se je poru‰ilo
drevo, ne vem. Primem otroka in ga nesem v hi‰o, v toãi
in burji. Tam ga kliãem, tresem, mikam ter moãim z vo-
do, vinom in Ïganjem. Vse je bilo zaman. Tako mi je pla-
nina v pol leta vzela moÏa in otroka. Vendar — izidi se
boÏja volja!«

Meta je urno od‰la k mrliãema v hi‰o. Mi drugi smo

si pa ogledali poraÏeni macesen, katerega veliãavo smo
videli stoprav zdaj, ko je leÏal mrtev na tleh. Strela ga je
razparala in malo nad otrokovim sedcem presekala.
Veliko je imela opraviti z ogromnim drevesom in ni ji
bilo treba izkazovati svoje poÏre‰ne sile i nad drobnim
detetom.

Dihali smo krepilni, ohlajeni vzduh in radovali se raz-

gleda skozi oãi‰ãeni zrak v dolino in planino. Kako so
nas k sebi vabili gorski velikani, pobeljeni s ãistim, mla-
dim snegom, in kako blizu so se nam videle njih ãastit-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

218

ljive glave. To bi se zdaj prijetno hodilo proti Velemu
polju!

Gospoda iz Primorja je krenila z gospenjim vodnikom

v dolino proti Stari fuÏini, kjer jih ãaka voz. Jaz sem pa
na‰emu prvemu vodniku rekel, naj ostane pri Meti in
mrliãih. Pot do Srednje vasi sam poznam in s profesor-
jem Erjavcem bova pri uãitelju Grmu vse naroãila, kar je
treba za zvonjenje in pogreb.

·e enkrat sva se ozrla na bleda mrliãa, ki sta bila pred

dvema urama jaka in zdrava. Erjavec se je posebej po-
slovil od cvetliãnjaka, ki je bil ves pomendran in oblaten.
Davi se je Erjavec ãudil tem bogatim nasadom samih
redkih gorskih rastlin in pohvalil mi je izredno uãenost
na‰ega gazde. A nocoj so se moÏeve vede in najdbe ode-
le z veãnim molãanjem in nikoli veã ne bode cvetela
krasota planinskih roÏ med kamenimi ogradi zapu‰ãene
in pozabljene Melkijadove — akademije.

Olaj‰alo se mi je srce, ko sva z Erjavcem iz veliãastnih,

a hkrati tako groznih planin dospela v dolino. Sporoãi-
la sva v Srednji vasi uãitelju Grmu, kar nama je bilo na-
roãeno, in povabila sva ga, da naju spremi do Bistrice.
Ko prideva iz Srednje vasi na cesto, sreãujemo samo ve-
sele obraze in opazujemo, kako je njivo in travnik oÏi-
vil blagodejni deÏ, katerega so Ïe nekaj dni Ïeljno priãa-
kovali. Med bujnimi prizori veselega Ïivljenja zadone
mrtva‰ki zvonovi od zvonika svetega Martina in na‰e

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

219

misli se vrnejo na grozne planine. Tedaj sem rekel
Grmu: »âudno je delovalo nakljuãje. Vdovi Meti je umrl
otrok, ki je bil edina ovira njeni novi povoljni moÏitvi; a
Mlekojed je moral slovo dati Ïivljenju prav tisti dan, ko
se je re‰il starih bridkosti, ko se je vnoviã pomladil, ka-
kor je sam povedal, in mu je prviã posijalo jasno sonce
pod veãer njegovega do zdaj tako mraãnega Ïivljenja.«

Uãitelj Grm Ïivo prereka: »Ne i‰ãite nakljuãja, kjer ga

ni! Meta bi ne bila vdova, da ni bil nje moÏ tako pre-
drzen. âul je Ïe tisto votlo grmenje plazov visoko na gori
in svarili so ga tovari‰i; a tekel je mimo skalne stene, ker
je, zaupajoã svoji jakosti, menil, da prehiti prodirajoãi
plaz. Meta bi danes ne jokala za otrokom, da je ostala
mirno v Mlekojedovi hi‰i. Bila bi tudi ostala kljub vsej
babji veri, da ni v Mlekojedu skipela tista mladostna be-
dastoãa in starostna trma, ki mu je odvzela vso previd-
nost. Kaj mu je bilo treba teãi za staro gospo v tako groz-
ni vihri? Naj bi jo bil doma poãakal ali pridrÏal! Nakljuã-
ja, bodisi sreãnega ali nesreãnega, ni v ãlove‰kem Ïiv-
ljenju, in verovati moramo, da celo vrabec ne pade raz
streho brez boÏje volje. Sreãa in nesreãa prideta od
Boga. Na‰i gorjanci bi obupali brez te vere; zatorej jim
je ne smemo jemati. Vi, v visokih ‰olah razsvetljeni omi-
kanci, se radi pobahate, da ste se speli nad tesno obzorje
kmeta in tistih, ki Ïivimo med kmeti. A povem vam, da
ste se hkrati speli nad tisti blaÏeni mir in pokoj, katere-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

220

ga kmetu podaja vdanost v boÏjo voljo, in da plavate in
tavate v sami nezadovoljnosti z vsemi ãlove‰kimi raz-
merami. Meni bolj ugaja kmet, ki je zadovoljen, nego
ãlovek, ki ni zadovoljen s tem, kar popraviti ne more in
ãesar nihãe ne bo prenaredil. Vi takisto o sreãi in nesreãi
drugaãe sodite: Sreãa, ki vas doleti, je plod va‰ega za-
sluÏka; a nesreãa je delo sovraÏne usode. Na‰ gorjanec
je bolj dosleden in jaz z njim vred sodim, da so nesreãe
posledice ãlovekovih napak, napuha in pre‰ernosti. Ne-
sreãa je ali pokora ali kazen in zatorej koristna, ker po-
kora pripelje ãloveka na pravo pot, kazen pa svari dru-
ge ljudi, da ne posnemajo ãloveka, kaznovanega z ne-
sreão. To nas uãi vse Mlekojedovo Ïivljenje. Kolikokrat
je trpel pokoro za svojo pre‰ernost in nepreudarnost. Ko
ga naposled vse pokore niso pripeljale na pravo pot in
so v nad‰estdesetletnem dedcu zarojile Ïenitovanjske
muhe, potlej je morala priti kazen, ki je porazila nepo-
bolj‰ljivega moÏa. Veliko nesreãe je na svetu, a bilo bi je
mnogo manj, da je med nami veã pokor‰ãine. Maloka-
teri oãa ima ãas in sposobnost, da bi mogel sam vzgoji-
ti svojega otroka; a vsak oãa mu ãisto lahko vtepa po-
kor‰ãino, ki je podlaga vsej vzgoji. Star‰i so premehki in
ãesto propovedujem zabadavo, da ima breza zato belo
koÏo, da jo vidimo tudi ponoãi. Kako veselje ima uãitelj
nad pokornim deãkom! Toda, kjer ni delovala oãetova
brezovka, tam ne more ãudeÏev delati uãiteljeva leskov-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

221

ka. Mlekojeda je popaãila domaãa, mehka vzgoja brez
‰ibe, kar mu je prav povedal tisti komisar na Blejskem
gradu. Da sem bil jaz tedaj uãitelj v Bohinju, bi bil rekel
Roku: Pusti deãka na domu! Dober kravar in konjar in
priden gospodar ti bo. âe ga da‰ v ‰olo, ti pa prizadene
teÏave in sramoto, ker bistra glava brez duha pokor-
‰ãine in poniÏnosti pelje v nesreão.«

Uãitelju, ki je govoril prepriãano in prepriãevalno,

sem odgovoril po svoje:

»Res se ne godi niã brez boÏje volje; toda Bog, ki do-

pu‰ãa celo greh, gotovo dopusti tudi sluãaj ali sluãajno
nesreão. Kratkoumni ãlovek ne sme boÏje previdnosti
tako soditi, da ‰teje vsako nesreão za pokoro ali kazen.
Na‰ Melkijad se je vse Ïive dni pokoril zaradi usodnega
krstnega imena, a tega imena ni prav niã sam zakrivil.
Glede duha pokornosti in poniÏnosti tudi nisem ãisto
va‰ega mnenja. Vse kar je prav! Nepokornost na pra-
vem mestu in o pravem ãasu je bila ãesto jako koristna
Ïe pri deci, kaj ‰e bolj v svetovni zgodovini. Z vtepava-
njem duha pokornosti po stari ‰egi in v besede doslov-
nem pomenu ste utepali marsikateri znaãaj. Ta in oni
sin iz po‰tene, ponosne kmetske hi‰e je dosegel visoko
sluÏbo in dostojanstvo, a toliko je bil navzet duha po-
kor‰ãine in strahu pred temi naprejpostavljenimi, da je
v sebi zatajil prirodni ãut ãlove‰kih pravic in se tako
oãitno kakor podlo ogibal vsakega suma, da je v njem ‰e

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

222

kaj slovenske zavesti. Take moÏe, ki so zgolj okiãeni
stroji in toãno delujoãi avtomati, ste nam nekoã postav-
ljali v zgled! Takisto nam niste mogli prehvaliti poniÏ-
nosti. To mi je presedalo zlasti tedaj, ko ste rabili za po-
niÏnost grdo, a znaãilno besedo pohlevnost. Malo dru-
gaãe izgovorimo, pa imamo pohlimbnost. Enako se do-
gaja pri vzgoji. Gotovo vam je Ïe spodletelo, da ste vzga-
jali poslu‰nega pohlevnika, a vzgojili vrtorepega pohli-
njenca. Sicer smo pa Slovenci Ïe sami ob sebi preveã
poniÏni in koristilo bi nam nekaj veã mo‰tva in ponosa.

Ne oporekam, da odgoja bodi stroga in da temelji na

pokornosti; vendar mislim, da je prislovica ‰iba novo
ma‰o poje Ïe davno zastarela in da se odgojiteljska stro-
gost more opraviti brez ‰ibe in palice. Îe domaãa bese-
da strahovati nas uãi, da delujmo bolj s strahom pred
‰ibo nego z boleãino od ‰ibe in da Ïugana ‰iba veã za-
leÏe nego ‰vigana. Posebej gojenca bolj spametuje na
drugih gledana ali na sebi ãutena posledica nepremi‰-
ljenega ali zlobnega dejanja nego drvena in duh drve-
nujoãa palica, ki ãesto v otroku budi samo ãrt in dom-
nevo, da je bil tepen zgolj zato, ker je imel koritelj oblast
in moã.

Na‰ Melkijad ni bil zato nesreãen, ker je na oãetnem

domu premalo pela ‰iba, ampak zato, ker v mladih letih
ne doma niti v Ljubljani ni na‰el dobrotnika, ki bi mu
bodisi mehko ali strogo blaÏil srce in krotil voljo. Bil je

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

223

v tem oziru sam svoj in zapu‰ãen. Zamudil je pravo
dobo in zato mu je bilo vse Ïivljenje sama vzgojna ‰ola
strogo strahujoãa.

Veliko enakih vzgledov nam podaja vsakdanje Ïiv-

ljenje. Koliko mladeniãev bistre glave in zlate bodoã-
nosti se je izpridilo in pogubilo, ker se niso uãili nekaj
krotiti, nekaj bodriti svoje volje ali, recimo, svojega srca?

Oprostite mi, ko vam povem, da je va‰a ‰ola zakrivi-

la tudi te. Tisti nesreãniki so se uãili, a niso se hkrati
vzgajali. Novorojenec, bodisi v kmetski koãi ali v kraljevi
palaãi, ne prinese na svet niã drugega nego prirodni
nagon sebeohrane. Ako se potlej ne vzgaja, blaÏi in lika,
tedaj mu bo vse Ïivljenje samo delovanje tega nagona;
zgolj boj za obstanek, za ohranjevanje in uveljavljenje
svoje osebnosti. To bi bil boj vsakogar proti vsakomur
na vse moÏne naãine in z vsemi moÏnimi sredstvi.
Vzgoja je torej zares neogibno potrebna vsakemu ãlo-
veku.

Rekli ste ravnokar, da na‰ kmet nima ãasa in sposob-

nosti, da bi sam odgajal svojo deco. Paã se pohvali, ãe se
mu otroci dobro vedejo; a hkrati se brani ustanovitve
novih osnovnih ‰ol. V Bohinju sta samo dva uãitelja na-
stavljena; koliko je pokrajin, kjer ni nobenega. Vlada ve,
da so poglavitna podpora vsake drÏave dobro vzgojeni
po‰teni drÏavljani. Vendar je do zdaj veliko premalo sto-
rila za napredek splo‰ne omike. Premalo je ‰ol, in tam,

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

224

kjer so, pogre‰amo strogega reda; torej ni povoljnih
uspehov. Najhuje je pa to, da so sedanje osnovne ‰ole
predvsem uãilnice v ta namen, da bistrijo um in pamet
in da je uãiteljem na voljo dano, ali naj in kako naj deci
vcepljajo tisto vestno nravnost, katere nedostatek kaz-
nuje ãlove‰ka druÏba na tem in Bog na onem svetu.
Obupal bi ãlovek, gledajoã, kako malo ali niã ne napre-
dujemo. Vendar se tolaÏimo. Obãa zgodovina in statis-
tika nam podajata neovrÏno resnico o ãlove‰ki pobolj‰-
ljivosti in dovr‰nosti ter priãata, da ãlove‰ka druÏba stal-
no in podirajoã vse ovire napreduje v omiki, nravnosti
in blagostanju. Dospejemo torej konãno tudi mi do
dobe splo‰ne, dobre vzgoje, in po‰ten znaãaj se bo celo
ãislal nad blesteão vedo. Îivela bodoãnost!«

Ozrl sem se na Erjavca, priãakujoã, da me pohvali. A

ni me pohvalil, ampak spregovoril:

»Blaga nada, da dospejemo do zlate dobe obãe omi-

ke in da bo po‰tena znaãajnost celo nadkriljevala ble-
steão uãenost, to zaupanje v zakrito bodoãnost ostane
zgolj lepa sanja, dokler Bog ãloveka ne preustvari. Kaj
takega pa ne priãakujemo vobãe; saj se celo posamezni
ãlovek ãuti tako dovr‰enega, da ne Ïeli, da bi ga Bog pre-
obrazil ali z izku‰njami starosti nazaj potisnil v hlepenje
mladosti. Ne tajim, da bo ãlove‰tvo napredovalo. Na-
predovalo bo celo tako sijajno, da sedanji rod o tem ‰e
pojma nima. Napreduje Ïe zdaj, ãeprav napredka ne

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

225

vidimo dosti, ker je poãasen. V izbolj‰evanju ãlove‰kih
razmer ni skokov in povsod moramo raãunati z danimi
faktorji, ker vsa bodoãnost temelji na sedanjosti. Obão
vzgojo opravljata rodbina in vnanji uk. Glede rodbine
veli duhovit Francoz: ,âe hoãe‰ sreãno Ïiveti, vzgoji si
svojega deda!’ To je jako teÏavno. Zakaj mnogo otrok je
neprevidnih Ïe v izbiri svojih oãetov, kaj ‰ele v izbiri
dedov, katerih imamo vsak po dva. Od obeh dedov in
od oãeta smo nemara podedovali nravstvene hibe. Na-
vadno Ïenin in nevesta stopita pod zakonski jarem, ne
da bi se bila poprej uãila, kako se vzgajaj deca. Mnogi
zakonski se tega tudi pozneje ne uãe. Neizprosna po-
sledica temu je, da mnogo oãetov in mater ni sposob-
nih, da bi izpolnjevali svojo najsvetej‰o dolÏnost. Tako
se ãesto Ïe v zibeli snuje Ïivljenjska tragedija bodoãega
moÏa, drÏavljana; zakaj vzgoja mnogih otrok je zgolj
skupno delovanje nravstvenih napak otroka na eni in
roditeljev na drugi strani, doãim med njimi posreduje
ali ‰iba oãetova, katero najveã vihti jeza, ali milost ma-
terina, katera v slepi ljubezni nekaj prijenjuje otrokovim
napakam in nekaj nasprotuje oãetovi jezi.

Osnovna ‰ola potlej pod svojo ‰ibo vzame vse otroke,

dobre in slabe, razen tistih, ki si smejo vsled gmotnih
sredstev privo‰ãiti posebno odgojo ali odgojilnico; a
prav ti poslednji otroci so ãesto najmanj previdni v izbiri
svojih roditeljev. ·ola bi bila sama ãudodelavnica, ako

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

226

popravi vse napake in pomanjkljivosti domaãe vzgoje.
Noben uãitelj ni vsegaveden in vsegamogoãen, torej se
ne more ozirati na posebna du‰evna svojstva posamez-
nih uãencev, katera se ‰ele poleg uka poãasi razvijajo, in
takisto ne ve popravljati napake domaãe izgoje, katere
se mu ãesto nala‰ã prikrivajo.

Ker ne smemo segati po tem, kar nam je samo ob sebi

nedoseÏno, torej osnovna ‰ola ne more biti vzgojilnica
za vsakega otroka posebej, ampak bila je doslej in bo
odslej predvsem uãilnica za vso deco vkupaj, in tudi v
bodoãe bo uãitelju na voljo dano, ali naj in kako naj
poleg vzgajanja vse dece vkupaj vceplja nravstvene res-
nice posameznim uãencem, bodisi z opominom, bodi-
si s kaznijo.

V srednjih ‰olah se paã ponove in celo z dokazi pod-

pro vse moralne resnice, katere smo ãuli v osnovnih ‰o-
lah, tudi se strogo kaznujejo vsi prestopki teh resnic; a
da naj so te splo‰ni ãlove‰ki prosveti namenjene uãilnice
bolj vzgojilnice nego uãilnice, ne more nihãe po pravi-
ci zahtevati. Visoke ‰ole sluÏijo nekaj znanosti sami na
sebi ali v nje najvi‰jem pomenu in nekaj drÏavnim kori-
stim, ker drÏava sme zahtevati, da dobi iz teh ‰ol spret-
nih, na vrhuncu znanosti stojeãih sluÏabnikov.

Po znaãajnikih ali moÏeh pravih, neomahljivih nrav-

stvenih naãel se ba‰ ne vpra‰a toliko. Zgodovina nas
marveã uãi, da so bile ãesto dozdevne koristi te in one

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

227

drÏave take, da jim znaãajnik ni mogel sluÏiti. Kadar se
naj umakne ravna, jasna pravica; kadar je z blesteãimi
laÏnimi razlogi okititi krivico, da zadobi videz pravice in
zastoluje namesto nje; kadar je nasilje, da se raz‰irijo
drÏavne meje ali vtesne pravice drÏavljanov, proglasiti
za dejanje, potrebno v ohranitev drÏave; kadar se sploh
zahteva za napredek dozdevne drÏavne koristi delo,
katero bi bilo v navadnem druÏabnem Ïivljenju hudo-
delstvo: tedaj znaãajnik odkloni svoje sodelovanje. A
drÏava takisto ne i‰ãe njega, ampak brezobzirnih, loka-
vih, razboritih izvr‰evalcev svoje volje. Kadar se pa po-
sreãi tak‰no smelo in negotovo podjetje, tedaj izvr‰itelja
slavijo in preslavljajo; a tebe kamnajo zaradi bogoklet-
stva, ãe reãe‰: ,Neumno ljudstvo! Kaj malikuje‰, ko je
tvoj pabog* tako podel v nravstvu kakor vznosit v um-
stvu?’ …

Vendar, ljubi gospod Grm! Veliko, prav veliko je sto-

rila osnovna ‰ola, na‰a oskodna** kmetska ‰ola za nrav-
stveno vzgojo na‰ega naroda. Moj prijatelj pretirava,
prevraãujoã napake redkih posameznikov na ves va‰
ãastitljivi stan, ko trdi, da sedanja ‰ola uteptava znaãa-
je in odgaja hinavce. A pretiravali ste tudi vi, dolÏeã
kmeta, da nima zmoÏnosti za vzgojo svoje dece. Anti
vam ni znano, da so v srednjih ‰olah ravno otroci kmet-

* malik
** pomanjkljiva

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

228

skih star‰ev najbolj marljivi, poslu‰ni in nravni uãenci?
In kadar vam v osnovno ‰olo med kmetsko deco zaide
deãek gosposkih star‰ev, ali nimate ravno z njim najveã
kriÏa, ko je sam neposlu‰en in povrh ‰e pohuj‰uje svo-
je so‰olce? Torej kmet svojega otroka precej dobro od-
goji in mu vcepi nemara celo brez ‰ibe dokaj nravstve-
nih resnic, preden ga izroãi javni ‰oli. Kaj je temu vzrok,
vam takoj razloÏim, samo da se zopet malo prestopi-
mo.«

V tem hipu nas preseneti moãan klic: »Hoj, boÏji ljud-

je, postojte ‰e malo!«

Ta klic nam je na u‰esa udaril iz ãebelnjaka, stojeãega

onkraj visokega kamenega plota, pred katerim smo stali
ob vsem Erjavãevem govoru. Stopili smo previdno tik
plota, ne da bi se ga dotaknili. Zakaj kameni plotovi so
zloÏeni kakor na proglico*, in ãe se ga neprevidno do-
takne‰, dobi‰ kamenja na noge veã, nego je koristno
kurjim oãesom.

Na poziv Grma, ki je poznal ãebelnjak in gospodarja,

se izkobaca skozi nizka zadnja vratca izpod strehe in
zravna se pred nami suh, dolg moÏ prijaznega obraza.
Pozdravi nas in pove:

»âebele pasoã sem poslu‰al, kako je nekdo izmed vas

po pravici govoril o malopridnih mestnih otrocih in go-
spodih ter tudi, kakor se spodobi, okrcnil na‰ega gospo-

* pest

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

229

da Grma, ker so mu na‰i otroci preveã razposajeni in ne
piskajo kar na potip liki pi‰ãalke njegovih orgel. Zdaj vas
pa prosim, da bi kar tukaj povedali, zakaj smo mi Bo-
hinjci tako dobri oãetje. Spremil bi vas po poti, pa se ne
spodobi, ker sem v coklah. Zato prosim, postojte malo!
Saj se vam ne mudi, ko samo pohajkujete.«

Erjavec se nasmehne in obljubi ostati.
»Kdo pa ste?« vpra‰a kmet. »Iz Bohinja niste, ker go-

vorite tako uãeno, da ‰e polovice nisem razumel. Zdi se
mi pa, da sem vas Ïe videl v Bohinju.«

»Morebiti res,« odgovori Erjavec. »Bil sem v dija‰kih

letih pri Savici in obhodil Zgornjo in Spodnjo dolino.
Zdaj uãim mladino kakor va‰ gospod Grm; samo da so
moji uãenci poprek za glavo veãji od njegovih.«

»Zato ste pa za glavo uãenej‰i od gospoda Grma. Pa

brez zamere!« pristavi kmet, ozr‰i se na Grma.

Grm in jaz sva se zasmejala. Erjavec, presli‰av‰i kme-

ta, nadaljuje svoj govor blizu tako:

»Nravnosti ali, kakor bi vi rekli, spodobnega, pred

Bogom in pred ljudmi po‰tenega vedenja se uãi va‰
kmeti‰ki otrok nekaj sam v cerkvi in nekaj mu oãe in
mati doma ponavljata, kar sta si veã in bolje zapomnila
iz kr‰ãanskega nauka. Smem celo reãi, da va‰i otroci v
‰olo prineso malone vse za Ïivljenje potrebne nravstve-
ne resnice. Kolikor poznam va‰e ‰ege in sem posebej
posnel iz povesti o Rokovem Ïenitovanju, si va‰i Ïenini

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

230

svoje neveste izbirajo po praktiãnih naãelih in ne po
golem sluãaju ali po slepi strasti. Potemtakem so va‰i
otroci dokaj previdni, izbirajoã si roditelje, ãemur po-
sledica je ta, da so nravstveno dobro odgojeni in da v
‰oli, bodisi v mali ali veliki, morebiti ne ãujejo nobenih
moralnih resnic, katerih bi ne bili Ïe doma preuãili s
skrbno materjo, sedeão za kolovratom.

To, gospod Grm, vam nemara ni verjetno; vendar je

ãista resnica. Moralnih resnic ni mnogo in vse se dado
izvesti iz enostavne, vsakomur znane boÏje zapovedi:
Ljubi Boga ãez vse in svojega bliÏnjika kakor sam sebe!
Te resnice so tako stare kakor kr‰ãanstvo in nikoli se ne
spremene, ker se tudi kr‰ãanska vera ne bo spremenila.
Za spoznanje moralnih resnic pravzaprav ne potrebu-
jemo ne niÏjih ne vi‰jih ‰ol, ker Ïe bistvo teh resnic zah-
teva, da naj so tako preproste in samoumevne, da sme-
mo njih znanje zahtevati pri vsakem koliãkaj razsodnem
ãloveku. To se tudi zahteva in vsakdo, ki se ne vede po
njih, je kaznovan pred Bogom, kakor nas vera uãi, ali
pred ãlove‰ko druÏbo oziroma pred drÏavo, ki je ãlo-
ve‰ke druÏbe oblastvo, kakor nam kaÏe vsakdanja iz-
ku‰nja. Vera in drÏava torej branita moralne resnice, da
se spolnjujejo.

Gotovo pa je drÏava nezadovoljiva za‰ãitnica morale,

ker ne zasledi vsakega kaznivega dejanja in ãesto zlo-
ãinstva, kateremu je pri‰la na sled, ne more kaznovati.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

231

Takisto bi bila na‰a morala malo vredna, ako bi ãlovek
svojo sebiãnost in svobodo krotil samo toliko, kolikor se
mu je bati kazni od ãlove‰ke oblasti. Morala potrebuje
torej moãnej‰e za‰ãitnice, in ta je vera. Hkrati z moral-
nimi resnicami se v detinsko du‰o vplivajo verske resni-
ce in z njimi se v ãloveku porodi vest; tista vest, katere
otroku ne vtepe nobena ‰ola, nobena ‰iba. Vest, hãi
vere, je tista nikdar speãa opominjalka, ki nam vedno
glasno govori, kaj je prav, kaj napaãno, in da naj porav-
namo, kar smo zakrivili. Vest stoprav dela nravstvene
resnice trdne in stanovitne ter njih izpolnjevanje zasluÏ-
no. Kdo bi paã krotil prirojeni nagon sebiãnosti, kdo se
odtegoval ma‰ãevanju, nasilju in hudodelstvu, kadar gre
za njegovo korist in se ni bati meãa kaznujoãe pravice
ãlove‰ke; ako nima verskega prepriãanja, da biva nad
nami veãni sodnik, ki kaznuje celo zlobne namene, in
pred ãigar oãesom ni skrito nobeno ãlove‰ko dejanje?«

»Prav ste jo rekli,« se oglasi kmet za plotom. »Zapom-

nite si, gospod Grm, kako so ta uãeni gospod obrazloÏili,
da se na‰i otroci doma veã nauãe nego v ‰oli!«

»·e malo poslu‰ajte!« spregovori Erjavec, »in prav me

razumite. Zdaj spustimo vodo na drugo kolo. Rekel sem
vam poprej, gospod Grm, da so moralne resnice, spoje-
ne z vero in vestjo, vsakemu ãloveku tako potrebne, ka-
kor da so njegovo bistvo; da so temelj obstanku ãlove‰ke
druÏbe; in da so stanovitne in nespremenljive. Ba‰ zato,

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

232

ker so stanovitne, ker se ne spreminjajo, ker se v njih ne
dogajajo nobene nove iznajdbe; ba‰ zato ne morejo na-
predovati. Ako one ne napredujejo, tedaj samo in zgolj
na njih podlagi tudi ne more napredovati ãlove‰ka druÏ-
ba. Vsa ãlove‰ka zgodovina in vse vsakdanje potrebe
nas pa silijo v napredek in v izbolj‰evanje sedanjega sta-
nja, ker hrepenenje po napredku, po vi‰ji blaginji je bist-
vo ãlovekove ãudi. Torej moramo v dosego neizogibne-
ga, potrebnega napredka uporabljati druge resnice, in
sicer tak‰ne, ki napredujejo s ãlovekom vred in niso tako
nespremenljivo stalne kakor moralne resnice. Te druge
resnice so pridobljene resnice ãlove‰kega umstva. Koli-
ko je ãlove‰ki rod v teku stoletij napredoval v umskem
delovanju, v preuãevanju prirode in v porabljanju nje-
nih poprej neznanih sil! Koliko umstvenih resnic in iz-
najdb, o katerih se najduhovitej‰im mislecem starega in
srednjega veka niti sanjalo ni, je zdaj obãe imetje vseh
omikancev! In te resnice prodirajo po zemlji, pospe‰u-
joã napredek in omiko. Z rastoão omiko raste gmotno
blagostanje in se manj‰a ãlove‰ka beda. Uãi nas izku‰-
nja, da je posledica vsaki stalni pobolj‰avi ãlove‰kih raz-
mer: poprava Ïivotne udobnosti in obãega zdravja, po-
dalj‰ava tiste dobe ãlovekove, v kateri je najsposobnej‰i
za delo, in zmanj‰ava telesnih in du‰nih hib in zloãinov;
saj veste, da ravno gladen Ïelodec povzroãuje najveã
hudodelstev.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

233

âe sodelujemo pri raz‰irjanju omike in izbolj‰evanju

druÏbenih razmer ãlove‰kih, izpolnjujemo boÏjo zapo-
ved ljubezni do bliÏnjika in vsako na‰e koristno delo bo
obrodilo stanoviten sad. âe se temu ãastnemu delu od-
tegujemo, prestopi zgodovina preko na‰e sebiãnosti in
malomarnosti na dnevni red. Zakaj omika z vsemi veda-
mi, ki bistrijo um, bo napredovala do nedoglednih mej,
ki so postavljene ãlove‰kemu umstvovanju, in nastopala
bo, razru‰iv‰i vse in vsakr‰ne ovire.

Vendar sem rekel v zaãetku tega premi‰ljevanja, da je

zgolj sanja, da kdaj dospejemo do zlate dobe, ko bo
vsakdo dobro vzgojenin omikan. âlovek nikdar ne pre-
maga svoje ãlove‰ke slabosti in nepopolnosti in, vedno
napredujoã, pride v teku ãasa do vrhunca, a ker naprej
stopati ne neha, je nadaljnja hoja od vrhunca nizdol
samo nazadovanje. To je usoda vsega ãlove‰kega delo-
vanja in zatorej ne bodo nikoli vsi ljudje nravstveni, ni-
koli vsi omikani in noben ãlovek, noben narod ne bo
popoln v vseh ozirih. A to nas zdaj ne skrbi, ker daleã
daleã imamo ‰e do vrhunca!

Nujnej‰a nam je druga skrb. Velik razloãek med mo-

ralnimi in umstvenimi resnicami je ta, da se prve ãlo-
veku vsiljujejo, ko se vsakdo mora po njih ravnati, in se
druge dajejo na prosto voljo in izbiro. Neizpolnjevanje
prvih se kaznuje, zametavanje drugih bi smelo biti brez
kazni. Vendar to ni tako. Zakaj druÏbena in gospodarska

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

234

zgodovina posameznih ljudi in obãa zgodovina ãlove‰ka
nam nasproti kaÏeta grozno resnico, da nesreãno za
bedo pogine posameznik in da se v ãlove‰ki zgodovini
porazi narod, ki je od sebe odrival omiko in zanemarjal
napredek. To je resnica, ki se neizprosno izvr‰uje dan na
dan.

Ozrimo se nekoliko po Bohinju! Va‰i deÏelici je stvar-

nica podarila zdravo, milo podnebje, najbolj‰e njive in
travnike, planine z obilno pa‰o, gozde z najbolj‰im le-
som in neusahljive zaklade rudnin. Ogradi neprestop-
nih gora so jo obvarovali Turka, ki je toliko let plenil,
poÏigal in moril po vseh pokrajinah okoli vas. Tukaj niso
razsajali klativitezi in roparske ãete in nihãe ni zahteval
tiste neznosne tlake kakor drugje. Vi celo beraãev ne po-
znate, kakor pravi pregovor, in va‰e nravstveno vedenje
je bilo vsekdar vzorno. Kako sreãno, kako udobno bi
moral Ïiveti sedanji rod, koliko bogastva bi se moralo
nabrati med va‰im varãnim ljudstvom in ob tolikih pri-
rodnih pridelkih, kako bi morali preka‰ati v teh ozirih
vse pokrajine okoli va‰e doline, katerim stvarnica nika-
kor ni bila tako radodarna kakor vam, sedeãim v sredi v
zlati skledi!

Vendar ni, kar bi moralo biti. Stranec, ki pride v va‰o

dolino, se paã divi v nebo strmeãim vr‰acem, zeleni
Savi, mirnemu jezeru in ãrnim jezercem, slapovom Sa-
vice in Bistrice, drugim grmeãim ‰umom in vsem raz-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

235

nim prirodnim ãarom, a nikakor ne obãuduje va‰ih
druÏbenih razmer, ko obãega, veselega blagostanja ne
more zapaziti. Paã vidi veliko raznovrstne imovine, a
povsod se mu vriva domneva, da ste si vse, kar imate,
pritrudili s teÏkim delom in priborili z vztrajnim pre-
magovanjem skope prirode in da vse takisto tesnobno
ãuvale in skrivate, kakor da se vam utegne na hip iz-
makniti, kar vam je pridobilo dolgoletno prizadevanje.

To je kazen stoletnega zaostajanja v omiki in napred-

ku. Zaostali ste in ‰e zaostajate v obãem blagostanju.
Va‰i Ïelezniki so do Zoisove dobe dobivali rudo in oglje
in narejali Ïelezo vse po zastarelih rokodelskih izku‰-
njah brez vsake uãenosti; torej vse slabo in potratno; va‰
starodavni kmet je domaãe platno in sukno, maslo in sir
izdeloval rod za rodom vedno enako in niti zapazil ni,
da Tolminka bolje prede, Loãan svoje lep‰e platno draÏe
prodaja, da Blejec napravlja izvrstno sukno in da Bov-
ãan prav v tistih planinah kakor Bohinjec dela sir, ki se
drago prodaja, doãim se bohinjski teÏko spravi v denar.
Vsega tega na‰i oãaki niso videli in nemara celo niso
Ïeleli poprijeti se napredka svojih sosedov, ãe‰ da jim
tega ni treba. (Opomnim, da se je to govorilo leta 1860.)
Prvo faro ste dobili stoprav pred dobrima dvema stolet-
jema in ostali dve pred kakimi sedemdesetimi leti. Prva
in vedno ‰e edina cesta iz Bohinja se je zgradila tudi s
koncem preteklega stoletja; a va‰i dedje je niso radi de-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

236

lali, bojeã se tujih vlaãugarjev in beraãev, in da ne bi po
zloÏni cesti izginilo preveã vrednotin iz Bohinja.

Kratkogledi ljudje! Kadar motrim va‰e lesene hi‰e, ki

so ostale iz prej‰njih stoletij, me spreleti groza. Kako
stra‰no Ïetev je imela smrt v teh temnih, tesnih, nizkih
prostorih, kadar so po na‰ih pokrajinah razsajale iztoã-
na kuga in ãrne koze! Kako so divjali poÏari med va‰imi
stisnjenimi, natlaãenimi poslopji in uniãevali vse, kar ste
si privarãevali rod za rodom? In ‰e dandana‰nji gradite
svoja poslopja, kakor da se niste niãesar nauãili. Prosto-
rov za ãlove‰ko bivanje je povsod premalo in pri njih ne
gledate dovolj na svetlobo in zdravstvo. Malone po vseh
vaseh so hi‰e tako nakopiãene, stavba tik stavbe, da po-
gori vsa vas, ãe ogenj zaseÏe streho ene hi‰e. Po stari
navadi, zlasti v Zgornji dolini, se preveã ukvarjate in pe-
hate z goro in planino, in to ãesto z oãitno nevarnostjo
za Ïivljenje; ko bi vam morebiti veã nego gora ali pla-
nina in vse to za manj‰i trud podajala doma v dolini nji-
va in travnik, ako se nauãite umnega kolobarjenja in
jima privo‰ãite veã tistega gnojila, katero trosite po uli-
cah in dvori‰ãih, ki so ãesto liki mali ribnjaki. Koliko
koristi bi vam dona‰alo sadjarstvo, a tega niti ne pozna-
te.

Povsod vam je veã do stare navade nego do izku‰nje

naprednih sosedov. Zato po pravici toÏite, da Ïulji va‰ih
rok nimajo blagoslova in da se je va‰im dedom bolje

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

237

godilo. A verjemite mi, da se jim ni godilo bolje! Zakaj
stari ãasi so bili, kolikor nas uãi zgodovina, bedni ãasi; in
mi jih hvalimo zgolj zato, ker nimamo nobenih doka-
zov, da so bili bolj‰i od sedanjih. Tudi va‰i dedje so hva-
lili staro, toÏeã svojo dobo.

Umen gospodar raãunaj z bodoãnostjo, ker samo ta je

v njegovi oblasti! Preteklost s tisto neresniãno zlato
dobo nekdanjo nima zanj drugega nego oãitanje resni-
ce, da ima nova doba nove potrebe in da novim potre-
bam ne moremo zado‰ãati s starimi sredstvi. Kaj je to-
rej vzrok va‰im teÏavnim razmeram?«

»Prav ste rekli, uãeni gospod!« se oglasi kmet izza ka-

mene ograje. »Novih potreb je preveã; starega denarja
premalo.«

Erjavec se obrne h kmetu in spregovori glasno:
»Tega nisem rekel; a to vam povem, da potreba sama

denar dela, ko razbistruje ãlove‰ki um. Denar vam leÏi
na njivah, travnikih in vrtovih, celo v planinah, a ne vi-
dite ga. Najveã zakladov pa imate v svojih moÏganih; a
nihãe vam ni kazal, kako naj se izkopljejo. Da pridete do
vse svoje do zdaj speãe imovine in da potlej stanovitno
uÏivate obresti, vam je najprej potrebno, da se lotite ob-
delovanja svojih moÏgan. To je bolj poãasno nego teÏav-
no. Otresite se podedovanih navad, ki se ne ujemajo s
sedanjo dobo! Kadar se na primer Ïenite, vas hudo bole
pristojbine za poroke in Ïenitna pisma; in skoparsko

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

238

vam je, ako ne potratite vsaj dvajsetero toliko za Ïenito-
vanjske oglede in obede. Kadar umre hi‰ni gospodar, je
takista toÏba. Pristojbine so vam neznosne, zato pa pe-
tero toliko stane osmina ali Ïivi veãer.

Znebite se dalje starih vraÏ, od katerih so nekatere

jako kvarne in celo hudodelske, a druge tako sme‰ne, da
bi se jih morali sramovati. Snoãi sem v nekem produ pri
Koprivniku pregledoval kamenje. PridruÏi se mi pame-
ten moÏak. Ko sem mu povedal, s kako vednostjo se pe-
ãam, in mu pokazal nekaj redkej‰ih rudnin, sem takoj
sprevidel, da moÏ trdno veruje, da vem, kje se nahaja
zlata ruda v va‰ih gorah. Povedal mi je, da je lani na sve-
ti veãer tam blizu zlatica cvetela, in obljubil velik dar,
ako mu natanko izmerim grudo, pod katero leÏi zlata
ruda. Zavrnil sem ga z resno besedo, da v kamenih skla-
dih bohinjskih ne more tiãati zlato in da ga tudi Beneãa-
ni, ki slovijo v va‰ih pripovedkah, niso niti za zrno priãa-
rali iz Bogatina. Takoj se je na moÏevem obrazu spreme-
nilo zaupanje v oãitno nezaupnico. Ko sem namreã dalje
rekel, da dobi zlato rudo prav poceni doli v Ljubljani,
ako si nabavi knjig o umnem kmetovanju, o Ïivinoreji,
o sadjarstvu in ãebelarstvu, tedaj je zapustil mene in
moj prod, opomniv‰i, da Bohinjec ni tako neumen, ka-
kor se meni zdi.

Davi mi je bister deãek pot kazal. Na poti najdeva

kaão. Ujamem jo z roko in dvignem kvi‰ku. Deãek si ni

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

239

dal dopovedati, da tista kaãa ni strupena, ampak je trdil,
da je samo ukleta in me lepo prosil, naj ga nauãim kaãji
pik zagovarjati. Danes popoldne bi moral celo toão za-
klinjati. Drugiã bo morebiti treba ogenj ustaviti s ãarov-
nim rekom. Ako pa izustim pameten rek, da se ogenj
najuspe‰neje ustavi s previdno stavbo poslopij, z gasil-
nim orodjem in s pristopom k zavarovalni druÏbi, tedaj
utegnem zopet sli‰ati hvalo, kakr‰ne nisem priãakoval.

Skrajni ãas je Ïe, da se otresete predsodka, da ãlovek,

ki je uãenej‰i mimo vas, naj vam je ‰kric ali gospod, ne
more umeti kmetovanja in imeti srca za kmeti‰ke potre-
be in koristi. Od nas priãakujete in zahtevate, naj vam
koristimo s ãarovanjem in s krotenjem tistih prirodnih
sil, ki se ne dado podvreãi ãlove‰ki moãi. Za ãeznarav-
na dejanja smo vam sposobni; ali nismo sposobnej‰i za
naravno delo, da vam koristimo z nauki, ki se peãajo z
istinskimi medãlove‰kimi razmerami in porabo takih
prirodnih sil in tvarin, nad katerimi je ãlove‰ki um do-
segel oblast. Kdor se je nauãil umnega gospodarstva po
knjigah in po preizku‰enih raziskavah, vsekakor veã ve
nego vi, ki se niste uãili drugega nego navade neukih
oãakov.

Vednost je moã in imovina; nevednost slabost in naj-

huj‰a potrata imovine. Uka vam je treba; uka od gospo-
dov, ki so se sami uãili. Treba je zglednega poizku‰e-
vanja, da vidite, kako izvrstno uspeva, kar so Ïe davno

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

240

sprejeli novega va‰i sosedje; zdruÏevati morate svoje
moãi v skupno delovanje, ker druÏba veã vidi, veã misli
in uspe‰neje dela nego posamezniki, vsak sam zase.
Tako obdelujte svoje moÏgane in vsakdo najde zlatico
sam v sebi.

Na tak naãin se bo med vami korak za korakom z um-

skimi nauki ter z njih rabo ‰iril napredek, z napredkom
omika in za omiko obãa, stalna blaginja.

Staro lesniko paã moremo osnaÏiti, otrebiti in ji po-

gnojiti, ne moremo je pa precepiti v slastno, soãno hru‰-
ko. Cepiti se da samo mlado drevesce. Takisto velja o
ljudeh. Deci, za vsak nauk, za vsako novost dovzetni
mladini, se s pridom vcepljajo tako umstvene kakor
nravstvene resnice, in kar se deca nauãi, nikoli ne poza-
bi. Kdor je rad ãital, mislil in poizku‰al v otro‰kih letih,
ne opusti tega umstvenega delovanja, ko bo mladeniã in
bo potlej sam zagospodaril na podedovani zemlji. âim
bolj ãlove‰ka druÏba napreduje, tem bolj ji bo do tega,
da je vsakdo primeroma omikan za potrebe svojega bo-
doãega stanu; zatorej mora dosledno napredovati tudi
‰ola. Veã se bo uãilo in bolje, podalj‰ala se bo ‰olska
doba v osnovnih ‰olah in v kmeti‰kih uãilnicah bo deãek
dobival tudi prve pojme o umnem kmetovanju. Do tega
mora priti, ãim prej, tem bolje.

Zdaj va‰ega gospoda Grma samo to vpra‰ujete, ka-

kovo novo pesem bo zaorglal prihodnjo nedeljo; potlej

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

241

bodo pa otroci marsikatero novo pesem sami domov
prinesli, a vas bo bolj zanimalo zvedeti, kaj novega bo
gospod Grm uãil in kazal v ‰oli. To bo velik napredek,
samo poãasi bo nastopal. Novota ne more napredova-
ti, ãe se ji ne umika starota; a ta se tega brani z vsemi
silami. Tako se bosta branili nevednost in nemarnost
nove ‰ole, in da bo ta imela uspeh ali da bo vsak otrok
deleÏen potrebne osnovne omike, bo morala zopet
vmes poseãi drÏava ali oblastvo ãlove‰ke druÏbe z roko,
v kateri bo Ïugala novodobna palica, a ne otrokom. Za-
kaj malomarni roditelji se bodo krepko in s kaznimi
prisiljevali, naj redno v ‰olo po‰iljajo svojo deco skozi
vsa leta, ki bodo doloãena za obiskovanje osnovne
‰ole …«

Kmet izza plota glasno prereka:
»Iz tega ne bo niã; vsi se bomo uprli. Pozimi naj Ïe

hodi otrok v ‰olo, a poleti ga potrebujem doma in na
polju. Kdaj se bo nauãil kmetovati in trdo delati, ãe se
vse leto mehkuÏi v ‰oli? Roka bo pisala in risala, a ne bo
znala prijeti za sekiro in plug. Glava bo uãena, noga
bosa in na mizi knjiga namesto hleba. Gosposka uãenost
naj zatre kmeta, in da se to hitreje izvr‰i, nas hoãejo celo
kaznovati in zapirati! Tega nas Bog obvaruj! Odnesi
vrag va‰o ãudno ãlove‰ko druÏbo!«

Oãa Grmje nekaj zinil v svoji ãiribir‰ãini, da je kmet

kar umolknil in ostrmel nad ãudno govorico. Erjavec jo

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

242

je pa ãul samo na pol u‰es in torej kmetu odgovoril na
vsa usta:

»Nisem priãakoval, da bi hvalili, kar do zdaj niste

mogli poznati; a to vam povem, da bo prihodnji rod
hvaleÏen novi ‰oli. Kdor bo v ‰oli marljiv, kdor bo v Ïiv-
ljenju posnemal v ‰oli pridobljene nauke, si gotovo po-
dalj‰a zdravje in dobo krepke delavnosti vsaj za toliko
ãasa, kolikor je hodil v ‰olo. Ali ni to oãitna korist, ãe za
‰est let otro‰ke dobe pridobimo ‰est let mo‰ke dobe?
Bodoãi kmet se bo nauãil umnega gospodarstva. Manj
bo oral, veã izoral; manj Ïel, veã naÏel; manj kosil, veã
nakosil; in manj krav bo dajalo veã mleka. Kmetu bo
ostajalo ãasa za koristne opravke in pridobitve, ki zdaj
‰e ne misli nanje. Na polici bo paã knjiga, a miza ne bo
pogre‰ala kruha, ki bo celo bolj‰i od sedanjega. Tudi tisti
kruh bo kmet uÏival v potu svojega obraza; a z manj‰imi
skrbmi, ker nikoli ne bo brez potrebnega denarja, samo
da ostane po‰ten in varãen in da ne zaostane za napred-
kom ãasa.«

Kmet nas strmo pogleda in, ko nihãe ne spregovori,

se naglo skloni in zma‰i skozi nizka vratca v svoj ãebel-
njak. Od tod se ‰e enkrat ozre na Erjavca in glasno
obregne: »Gospod, naj ste velik ali majhen gospod! Jaz
vam pravim, da ste kriv prerok: Antikrist! Pa bodi mir
besedi in brez zamere!«

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

243

Pri‰la je konãno vrsta i name, da reãem: »Bodi brez za-
mere!«

Bilo je v Bohinju avgusta leta 1860. Deãek mi prinese

list na moj oãetni dom z vabilom, naj pridem takoj na
Bistrico. V pol ure sem Ïe stopil v znano gostilno na Bi-
strici ter v roke segel profesorjema Franju Erjavcu iz Za-
greba in Matiji Kraãmanovemu Valjavcu iz VaraÏdina.
Na‰el sem ondi tudi nekaj znanih dijakov, izbornih pev-
cev. Oãetoval je med njimi uãitelj Grm iz Srednje vasi.
Njegove ‰ale so budile obãen smeh in nos mu je piskal,
drobnel in Ïvrgolel, kakor da smo v ptiãjem raju.

Zaorili so mogoãni glasovi:

»V gorenjsko oziram se skalnato stran,
Triglava bli‰ãe se vrhovi.«

Ko se poleÏe ploskanje za dovr‰enim petjem, napro-

sim druÏbo, da stopimo na goriãico v bliÏini. »Tam vi-
dimo Triglava vrhove v veãernem Ïaru, in spodobi se, da
se velikanu poklonimo, ponavljajoã to krasno pesem!«

Skoro smo stali vrhu hriba. Veãerno nebo je ãisto,

jasno. Triglav, odet z mladim snegom, in goli vr‰aci oko-
li njega se Ïare v bledi rdeãici. Divni vrhovi se vidijo tako
blizu in slikovito, da smo vsi zaÏeleli splavati na te ne-
botiãne vi‰ave. Pevci so zopet zapeli in jaz sem obÏalo-
val, da nisem pevec. Kako bi v petju izrazil svoje ãutenje
in obãudovanje, ko jih beseda ne more izreãi!

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

244

Tedaj me nekdo vpra‰a, sem li Ïe bil na Triglavu. Bil

sem zamaknjen v ãarobni pogled in razvnet od milega
petja. Jamem torej pripovedovati in z roko kazati, kje
sem hodil, kje strmo plezal, kje poãival in kje prema-
goval velike nevarnosti. Konãal sem hojepis in zahvalil
druÏbo, ki je soglasno priznala mojo srãnost in podjet-
nost. Prijatelj Erjavec me je celo naprosil, naj mu bom
jutri kaÏipot na Triglav. Odrekel sem mu to ljubav, ãe‰
da sem se zaklel, da ne pojdem veã naTriglav.

Zdajci se oglasi za nama oãa Grm:
»KaÏipot vam bom jaz, gospod profesor! A tudi ta va‰

prijatelj pojde z nama. To mu bo jako koristilo, kadar
zopet opisuje svojo hojo na Triglav. Prav teÏko mi je bilo
ravnokar poslu‰ati, kako je prestopil med Velim Poljem
in Malim Triglavom iz dolenje poti na gorenjo prav tam,
kjer se nanjo niti videti ne more.«

Da je oãa Grm govoril v ãiribir‰ãini, razumel bi ga bil

samo jaz, in to bi bilo prav. A nesreãni ãlovek je govoril
domaão sloven‰ãino in razumela sta ga Erjavec in Valja-
vec. Oba zakliãeta hkrati: »Torej ‰e nisi bil na Triglavu?«
Erjavec celo pristavi ogrdo: »Lenoba bohinjska!« kar
sicer ni bila njegova navada.

Grm se je smejal in si mel roke, a jaz sem skesano

spregovoril, obrniv‰i se k profesorjema:

»Res je, da nisem ‰e lazil po strminah med Velim Po-

ljem in Malim Triglavom; a na Velikem Triglavu sem bil

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

245

in nanj hodim, dokler me noge neso. Sedeval sem tam
gori, kadar je jutranja zarja broãila velikanovo teme.
Kadar so v mirni dolini opoldanji zvonovi opominjali
poboÏnika, naj se ozre k nebesom, tedaj sem Ïe na tej
jasni vi‰avi skoprneval od veselja, da tukaj bivam bliÏe
nebes, in tisti Ïuboreãi ‰umot, ki v strmih goliãavah ne-
prenehoma odmeva od skalnih sten in robov, mi je bil
liki melodija nebnih krogov. Kadar se je razgrinjala noã
ãez dolino in je na vrhu Triglava v mladem snegu poje-
mal bledordeãi odsev veãernega sonca, tedaj sem se tudi
jaz poslavljal od oãaka. Na njegovih grudih so poãivali
potujoãi oblaki, jaz sem poãival med njimi. Strele so
‰vigale in kresale silne skale, jaz sem sedel na vrhnji
skali in se radoval nad bliskom in treskom. Plazovi so se
trgali, zbirali in grmeã drvili v prepade, jaz sem se zibal
na njih pr‰eãem snegu.

Dve leti sem hodil v domaão ‰olo na Bistrici — doãim

so tale oãa Grm ‰ibovali v Srednji vasi. Dolina je zelenela
okoli mene in cvetice so obraãale pisane glavice za top-
lim pomladnim soncem. Tudi jaz sem se veselil pomla-
di okrog mene; kadar sem pa zazrl burjo v Triglavu, sem
tako pozabil na cvetke, ‰olo, sonce in zbeÏal na ledene
vi‰ave, da se tam gori spreletavam v viharjih, ki od
vr‰aca do vr‰aca nana‰ajo in odna‰ajo, vrtinãijo in ko-
piãijo ogromne plasti blesteãih sneÏink in tam zasipajo
‰trleãe robove, da so hkrati kakor gladke bele strehe,

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

246

tam pa na ravni gladini odpirajo ãrne robove in zevajoãe
preduhe. âesto sem sprião take hoje na Triglav ‰olo za-
mudil, a blagi uãitelj, Jakob Mencinger, ki je bil sam Bo-
hinjec in Triglava obãudovalec, me ni kaznoval, samo da
sem povedal pravi vzrok svoje zamude. Tako je bilo v
detinskih letih.

Dorasel sem zdaj, a ‰e hodim tja gor s tistimi obãut-

ki kakor za otro‰kih dni. Kadar bivam na poãitnicah,
grem proti Bistrici ali jezeru, in ko zazrem Triglav, spla-
vam k njemu po jasnem azuru in od njega temena obi-
‰ãem vse sosedne velikane. Kadar se poslavljam od po-
ãitnic, me nese poslednja stopinja na Triglav, da v nje-
govih skalnih gubah shranim domaãe sanje in poãitni‰-
ke spomine; in kadar se iz tujine vraãam domov, se
hkrati vraãam na domaãi Triglav, da ondi pogledam, ali
se mu je kaj spremenilo ãastitljivo ãelo za dolgih mes-
cev, odkar sem pogre‰al njegovega pogleda. Nikdar se
ni spremenilo, kakor se v meni ni in ne bo spremenilo
ãa‰ãenje njegove veliãave.

Hodili so na Triglav znani rojaki, vabili me s seboj in

se postavljali s svojo bolj ali manj popolno hriboplezal-
sko opravo ter s svojo nemara samo ustno srãnostjo.
Niso se mi uveljavili tisti, ki so se ravnali na pot, in niso
me zmotili tisti, ki so se vraãali raz Triglav ter mi pripo-
vedovali gola ãuda o slikovitih prizorih na potu in o
ãudovitem razgledu na vrhu velikanovem. Niti na misel

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

247

mi ni pri‰lo, da naj poskusim tak‰no teÏakovsko poto-
vanje.

Îivo se spominjam svojega deda, ki je Ïe davno legel

k veãnemu poãitku. Domoval je na Îlanu. To je nad rav-
nino nekoliko vzvi‰ena vas v juÏnem kotu Spodnje do-
line, od koder se razprostira ãudovit razgled na Triglav
in na dolgo vrsto velikanov okoli njega. Tam sem se na-
gledaval gora in ded mi je ponavljal imena vseh slemen
in ãeri. Ni mu pa ugajala radost, s katero sem strmel na
blesteãe goliãave, ki sede nad temnimi gozdi in zeleni-
mi planinami liki razorani skladi sivih, okamenelih
oblakov. âesto mi je pripovedoval ãudne bajke o podles-
nem moÏu, o zmajih in gorskih ‰kratih. A preden je za-
ãel pripovedovati, sem ga moral zelo prositi in mu trd-
no obljubiti, da nikoli ne pojdem na Triglav. Ko je videl,
da sem se Ïe dosti naãudil njegovim povestim, je pa
dvignil prst in me svaril, naj ne gledam tako poÏeljivo na
Triglav, da me ne ureko gorski ‰kratje. Kadar bi hodil na
Triglav, me te zelene po‰asti zvabijo med strme skale ali
na rob prepadov, da ne morem stopiti ne naprej ne na-
zaj; in potlej gorje: ali me strmoglavijo v globoki prepad
ali me zapro v svoje podzemeljske jame, da veã ne vidim
belega dne. V nobeno stvar se ne smemo zagledati in
zamakniti! Kdor se zagleda v Triglav, tega ugonobijo
njegovi duhovi, ker noãejo, da bi niÏavski ãlovek hrepe-
nel po tak‰nih vi‰avah. Tako me je svaril moj ded.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

248

Globok pomen tiãi v njegovem svarilu. Pripoznavam,

da sem se preveã zagledal v Triglav, da ga obãudujem;
in da mi ni zgolj gora, ki je sluãajno vi‰ja mimo sosed-
nih velikanov, ampak veliãasten mejnik med zemljo in
nebom.

Ali ne poderem vse te veliãasti, ali ne tre‰ãim vse te

poezije v prepad, ako nesem na debelih podkovanih
podplatih svojo telesnost po Grmovi dolenji ali gorenji
poti od Velega polja na Mali Triglav in jo konãno posa-
dim na ãastitljivo teme Velikega Triglava? To bi bil umor
mojih najlep‰ih, mojih triglavskih vzorov. Zatorej ho-
ãem slu‰ati svojega deda; in na Triglav ne bom hodil
drugaãe nego prosto in vznosito na krilih nebe‰ke fan-
tazije. Kako sodi‰ o tem, Kraãmanov Matija, ki si pesnik?
Ali nisi tudi ti takisto hodil na smelo strmeãi StorÏiã in
na zeleno Zaplato?«

Matija Kraãmanov je Ïivo odobril naãin mojega tri-

glavskega potovanja in naposled odpusti Erjavec moj
greh, katerega je bil ravnokar ovadil brezobzirni oãa
Grm, a s pesni‰kimi razlogi opral obzirni profesor Valja-
vec. Toda naloÏili so mi ostro pokoro: moral sem vest-
no obljubiti, da opi‰em svojo hojo na Triglav. Nasproti
sta mi obljubila Erjavec rezko kritiko, ako bo potopis
slab, in Valjavec — drobno pesem, ako bo dober.

»A ne odla‰aj!« sta mi zabiãila oba hkrati, ko smo se

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

249

poslavljali od Triglava in od poslednjih veãernih Ïarkov,
ki so umirali na njegovem temenu.

Nad tretjino stoletja je poteklo od tistega veãera: dra-

ga prijatelja sta legla v prezgodnji grob in ne bosta mi
pisala ne hude kritike ne mile pesmice. Predolgo sem
odla‰al. A to ni moja edina krivda. Tista napaka, katero
mi je rajni uãitelj Grm oãital Ïe pred sedemintridesetimi
leti, tiãi ‰e vedno v meni ravno nepopravno. PotrpeÏlji-
vi bralec, ki me je spremljal na tem kolovratnem potu,
je nevoljno opaÏal, da sem ãesto zagazil na puste stran-
potice. In ko je konãno priãakoval, da ga popeljem vsaj
na Velo polje, ako ne na Triglav, onda sem ga zavozil
daleã proã na suho polje ‰ole in napredka, kamor je
mene samega zapeljal spomin na starokopitnega uãite-
lja in novodobnega profesorja. Kdor pozna to polje, naj
me milostno sodi, ako sem zgre‰il pravo smer, in naj
uvaÏuje, da je teÏko na neznanem polju pogoditi pravo
pot izmed toliko napaãnih. Komur je pa to polje nezna-
no, tega sem morebiti napotil, da temeljiteje nego jaz
premotruje vpra‰anja omike in napredka, katero je za
na‰ih dni vredno pozornosti vsakega omikanca.

Posloviti se mi je naposled od rojakov Bohinjcev. Naj

mi oproste, kar menijo, da sem zagre‰il proti njim. Bilo
mi ni zlega namena ne prej ne slej; veselim se marveã
iskreno in soãustveno njih vsestranskega napredovanja
v poslednjih tridesetih letih in Ïelim boÏjega blagoslo-

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

250

va njim in njih mali deÏelici. Naj mi verjamejo, da bi
mnogih vraÏ in napak bohinjskih dedov in oãetov iz
dobe pred 1860. letom ne bil omenil v tem spisu, da me
niso nanje vnoviã opozorile izku‰nje poslednjih let. Tis-
te in enake pomanjkljivosti so nemara Ïe pozabljene v
Bohinju; a jaz sem jih za nedavnih let opazoval v drugih
pokrajinah slovenske domovine in celo v takih, ki so
bolj odprte obãevanju s sosedi in zgledom, budeãim na-
predek, nego moj trdni, starodavni Bohinj.

Tako sem hodil in hodim na Triglav.

BES

MOJA HOJA NA TRIGLAV

251

ISBN 91-7301-097-9

www.omnibus.se/beseda

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
JA I MOJA OJCZYZNA NA PODSTAWIE KAMIENI NA SZANIEC
św Teresy od Dzieciątka Jezus wiersz pt Moja pieśń na dzień dzisiejszy
MOJA RODZINA NA TLE PRZEOBRAŻEŃ DEMOGRAFICZNYCH, Procesy ludnościowe
moja praca na biologie
MOJA AKTYWNOSC NA LEKCJACH RELI na plusow
I JAK TAM Z GOŚĆMI BYŁEM MIÓD I WINO PIŁEM MOJA WIZYTA NA UCZCIE W SOPLICOWIE
moja ściąga na karto
MOJA TEORIA NA TEMAT PRACY I JEJ ZDOBYWANIA1
moja ściąga na egzamin, Studia, Dendrometria
egzamin pływy MOJA SCIAGA NA DLUGOPISY, 5semestr
Moja rodzina na tle przeobrażeń demograficznych Polski, Procesy ludnościowe
wypracowanie, moja opinia na temat mediów
PYTANIA-SPECJALNOSC-moja, pytania na obronę
JA I MOJA OJCZYZNA NA PODSTAWIE KAMIENI NA SZANIEC
Moja metoda na stres
Moja strategia na forex
Janez Trdina Pri pastirjih na Žabjeku
moja praca na dwora

więcej podobnych podstron