BES

e

DA

ZLOâINCI

1

 

Fran Milãinski

Zloãinci

BES

e

DA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

e

DA

ZLOâINCI

2

 

BES

e

DA

Fran Milãinski
ZLOâINCI

To izdajo pripravil
Franko Luin

[e-mail]

ISBN 91-7301-212-2

[e-mail]

www.omnibus.se/beseda

BES

e

DA

ZLOâINCI

3

 

M

oj ubogi prijatelj, upokojeni major Davorin Trn
je dokonãno mrtev in temeljito pokopan; divji

br‰ljan mu preprega gomilo, kjer poãiva in ãaka sodne-
ga dne in vesoljne mobilizacije. Taãas bo vstal od mrt-
vih, reveÏ, in gumbi se mu bodo svetili, da bodo vid je-
mali zvezdam.

Svojcev ni za njim.
Zato lahko povem, kaj mi je nekoã pravil, ko sva, pri-

hajajoã iz vajene krãme, ‰e krenila na kratek noãni spre-
hod v samoten drevored.

Tisti veãer je bilo izredno Ïivahno pri na‰em omizju.

Krãmar je bil z vljudno besedo med nas posadil trgov-
ca z Gorenjske, svojega prijatelja, hoteã ga s tem poseb-
no poãastiti, kajti na‰e omizje, katerega zaãetek je segal
za dvajset let nazaj, je bila znamenitost in ponos njego-
ve krãme.

No, prijatelj z Gorenjske je bil vljuden in poniÏen go-

spod, hvaleÏen za vsako besedo, ki se mu je privo‰ãila,
in ganljivo dovzeten za one najstarej‰e dovtipe, ki so se
hranili pri na‰em omizju posebe in zgolj za zunanje ro-
doljube, da se z njimi preizkusijo, koliko preneso.

BES

e

DA

ZLOâINCI

4

 

Ko nas je z globokimi pokloni in z vdano zahvalo za

prijazno druÏbo zapustil — ‰el je na vlak — reãe pro-
fesor Du‰an I.: »Hvala Bogu, da je Ïe vendar od‰el! Ne-
rodno je za isto mizo sedeti s ãlovekom, ki je Ïe dva me-
seca jedel riãet.«

In tako je pri‰lo na dan, da je poniÏni gospod z Go-

renjske ‰e v svojih vajenskih letih, zapeljan po gospo-
darjevem ukazu, po krivem priãal in zato pri‰el za dva
meseca v jeão.

Krãmar se je opraviãeval, da je njegov prijatelj zlata,

po‰tena du‰a; na tisti davni greh iz mladih let se res ni
veã spominjal itd. itd.

Del omizja se je hudoval in grozil, da se izseli, ãe‰ pri-

hodnjiã bo pozorni krãmar okoli mize posadil zbirko
kaznjencev kar v njih liãnih krojih in, ako mogoãe, z ve-
rigami na rokah.

Taãas pa je posegel vmes starina, gospod Matej, sod-

nik v pokoju — ravno si je basal pipo in zato izjemoma
imel usta na razpolago za pogovor — in je rekel: »MoÏ-
je, ne bodite farizeji! Vsi smo gre‰niki. — Vpra‰am vas,
kaj dela sramoto, ali greh ali kazen? Recimo, naknadno
se je izkazalo in uradno ugotovilo, da je bil novi na‰ pri-
jatelj po nedolÏnem zaprt, ali bi tudi potem ne kazalo,
sedeti v njegovi druÏbi?«

Vse omizje se je strinjalo, da v takem sluãaju ne bi bila

ãast gorenjskega prijatelja prav niã omadeÏevana.

BES

e

DA

ZLOâINCI

5

 

»Gotovo ne, ãeprav je sedel dva meseca, kaj ne. Na-

sprotno, kot muãenik bi bil nemara deleÏen ‰e vi‰jega
spo‰tovanja. Kazen torej ne dela sramote, sramoto dela
pregre‰ek. Zdaj pa recimo, nekdo zagre‰i dejanje, ki bi
mu zanje sodilo po malem dva meseca jeãe, pa ima sre-
ão, da ga ne primejo. Kazni torej nima nad sabo, paã pa
pregre‰ek, in pregre‰ek je tisto, kar dela, kajne, sramo-
to. Vpra‰am, ali s takim ãlovekom smemo sedeti za isto
mizo?«

Omizje je molãalo in mislilo.
Sodnik je nadaljeval: »Ljudje boÏji, vi ne veste, koliko

kazenskih paragrafov je na svetu! Resniãno vam povem,
ne enega ni za to mizo, ki se ne bi bil, kaj pravim: enkrat
— petkrat in desetkrat Ïe pregre‰il zoper to ali drugo
kazensko doloãbo, pa le sedimo drug z drugim in se
imamo radi. Zato pravim: Gre‰niki smo vsi, loãimo se le
v tem: nekateri imajo smolo, da padejo pravici v kremp-
lje, drugi se ji pa sreãno umikamo do konca svojih dni.«

Mladi profesor Du‰an je nekaj protestiral.
Sodnik pa mu je s sreãno nabasano pipo zaÏugal in

rekel: »Îe nocoj in vprião mene ste zagre‰ili en pregre-
‰ek in en zloãin. PotolaÏite se, ne bom vas ovadil! Niti ne
bom vstal in ‰el od mize. — Nocoj‰nji veãerni list je za-
plenjen, vi ste to vedeli, navzlic temu ali prav zato ste ga
z veliko glorijo prinesli v gostilno in ga dali omizju na

BES

e

DA

ZLOâINCI

6

 

razpolago, da ga je ãitalo. Tako raz‰irjanje zaseÏenih
tiskovin se kaznuje kot pregre‰ek zoper § 24 tisk. zak. z
globo sto do petsto kron, pri ponovljeni obsodbi pa
vrhu tega z zaporom od enega tedna do enega meseca.
Pa to ni vredno besede. Zaplenjen je list zaradi uvodne-
ga ãlanka; poklicana oblast vidi v uvodnem ãlanku paã
zloãin veleizdaje — ali po pravici ali ne, to je druga stvar;
da pa bo sodi‰ãe zaplembo potrdilo, o tem ni dvoma, saj
vemo, v kakih razmerah Ïivimo. No in vi, gospod profe-
sor, greste in zdi se vam umestno, da ba‰ ta zaplenjeni
ãlanek na‰i zbrani druÏbi v tem javnem prostoru ãitate
na glas — in ‰e s kakim ognjem — in tako pospe‰ujete
nazore, ki po mnenju poklicanega oblastva merijo na to,
da se v na‰i drÏavi poveãa nevarnost od zunaj, kakor
poje tisti paragraf. S tem ste postali sokrivi zloãina vele-
izdaje in si osvojili pravico do teÏke jeãe najmanj — kaj
mislite? — najmanj deset let!«

Mladi profesor je silil v smeh, ki mu pa ni niã kaj pri-

hajal od srca. Ozrl se je po krãmi, ãe je navzoã kak tuj
ãlovek, in glas mu je bil malce hripav, ko si je naroãil ‰e
ãetrtinko.

Sodnik je spustil par moãnih dimov od sebe. »Sicer pa

— vsak pometaj pred svojim pragom! V svojih vseuãili‰-
kih letih sem bil blagajnik na‰ega akademiãnega dru‰-
tva. Potreba, ‰e bolj pa prilika in predvsem nezrelost in

BES

e

DA

ZLOâINCI

7

 

lahkomiselnost so me zapeljale, da sem poneveril dru‰-
tvu nad sto goldinarjev, zana‰ajoã se, saj potegnem ãez
par mesecev ustanovo in potem poravnam vse z obrest-
mi vred. Po nakljuãju je ta stvar pri‰la nenadoma in pred
ãasom na dan; jaz brez denarja — tri dni so mi dali odlo-
ga — ali sem cepetal! Komaj, komaj sem si na posodo
izprosil potrebno vsoto, da sem prepreãil ovadbo. Tako
sem ‰e u‰el jeãi. Da, da, gospod profesor Du‰an, niã vam
ne bom zameril, ako ne marate veã sedeti v moji druÏ-
bi.«

Profesor Du‰an je zopet na‰el ravnoteÏje; ãez mizo je

trãil s svojim kozarcem ob sodnikovega in rekel »Ïivio!«

Oglasil se je notar na‰e druÏbe, trebu‰ni gospod

Tone, in je rekel: »Mlada kri, mlada kri! Ko sem bil v peti
gimnazijalki, ali sem bil gad! Proti koncu drugega pol-
letja je bilo; bal sem se izpriãevala — vedel sem paã za-
kaj — ‰e bolj pa oãetove jeze. Pa sem oãetu vlomil v
pisalno mizo, mu pobasal tri stotake, pa hajdi v Trst!
Namenjen sem bil kar tako, brez potnega lista in brez
vsega v Ameriko. Policija me je na‰la na nekem brodu,
namenjenem menda v Jakin, za sodi sem bil skrit, kar
kontrabant sem se hotel peljati in pet Ïemelj sem imel
s sabo. âe sedaj nazaj mislim, sam sebe ne razumem, kaj
se mi je taãas godilo v mojih moÏganih.«

Zdravnik »dr. Îagar« — tako se mu je menda reklo,

ker je za vsako malenkost, makar za nahod, koj predla-

BES

e

DA

ZLOâINCI

8

 

gal operacijo — je pokimal z glavo in pripomnil: »Pu-
berteta!« Potem pa je povedal svoj dogodek: »Sodnik
ima prav. O du‰evno podvrednotnih protidruÏabnih
elementih, o rojenih hudodelcih in o hudodelcih iz na-
vade ne govorim. Ali tudi pri normalnem, po‰tenem,
druÏbi koristnem ãloveku je skoraj res od golega sluãaja,
od sreãe ali smole odvisno, ali je ugleden dostojanstve-
nik ali za vse Ïivljenje v kraj potisnjen omadeÏevanec.
Mene je imelo Ïe grdo pri fraku; tisoã vragov, ‰e danes
me je groza, ãe se spominjam, v kaki nevarnosti sem bil
— vsa moja bodoãnost je visela na tankem lasu . . .
Stvar je, hvala Bogu, zastarana — te paragrafe poznam!
— zato jo lahko zdaj pravim.

Sekundarij sem bil tukaj v bolnici, mlad in strahovit

krokar. Preveã energije, premalo telesnega dela — telo-
vadili taãas ‰e nismo, po hribih tudi ne lazili, in ãe ãlo-
vek drugaãe ne zna du‰ka dati prekipevajoãi telesni sili,
jo pa ubija z alkoholom. Torej krokali smo — navdu‰eno
in vztrajno. Policaji so nas poznali; ãe smo kriãali po
cesti, so nas vljudno opozorili, naj ãuvamo noãni mir, in
ãe se nismo brigali za opomin, so bili tako pametni, da
so salutirali in ‰li svojo pot. Pa nam zanese vrag neki
veãer novega policaja naproti. Ta nas ni poznal niti ni
vedel, kako se ravna s pijanci, skratka, ko smo kakor po
navadi docela prezirali njegov opomin, se je ãutil uÏa-

BES

e

DA

ZLOâINCI

9

 

ljenega, privlekel je tiste svoje bukvice na dan, nas vpra-
‰al, kako se pi‰emo — trije smo bili — in lepo resno in
poãasi si zapisoval na‰a imena: Janez Meningitis, Îivko
Tebece in Vratoslav Laparotomija. Zlasti zadnje ime mu
je bilo preteÏavno, ponavljal ga je »Laparomatija« — mi
v krohot, razjezil se je, nemara se mu je zasvitalo, da ga
vleãemo, pa prime mene in ‰e enega za roko — halo: V
imenu zakona aretirani! Menite, da sem taãas sploh kaj
preudarjal ali namerjal — kar samo od sebe je pri‰lo, da
sem policaja zgrabil za vrat. Tovari‰a sta tudi storila svo-
je, ena dve je bil moÏ na tleh; ‰e malo osuvali smo ga,
potem pa zbeÏali in s seboj odnesli ‰e njegovo knjiÏico
kot dokaz svojega juna‰kega ãina, ki smo bili tisti hip
nanj neznansko ponosni. Toda ta maãek drugega dne,
ko smo med dnevnimi novicami ãitali, da je bil policaj
pri noãnem napadu lahko po‰kodovan, in ko smo po
ovinkih poizvedeli, da se na‰ juna‰ki ãin uradno ime-
nuje hudodelstvo javne posilnosti § 81 k. z. — kajne, su-
dac? — in se kaznuje z jeão od enega do petih let! In na‰
doktorat bi bil ‰el rakom ÏviÏgat in z njim vsa na‰a bo-
doãnost. Tisoã vragov, taãas sem si kupil kazenski zakon
in ga ãital in ãital. Ali nas je imelo! Ali smo odslej lepo
molãali po cestah! Povem vam, zaprti nismo bili; strah
pa, ki smo ga taãas prestali, je bil za nas v na‰em poloÏa-
ju nemara huj‰a kazen nego za drugega, kateri nima

BES

e

DA

ZLOâINCI

10

 

ãesa izgubiti, zaprtje v jeãi. Nikomur ne privo‰ãim ãesa
takega!«

Tako je vedel vsak kaj povedati in sodnik je rekel:

»Lepi hudodelci sedimo vkup. Prav je, da je prijatelj z
Gorenjske od‰el, menda res ‰e ni spadal v na‰o druÏ-
bo . . .«

Tisti veãer je torej bilo, ko me je Davorin Trn iz krãme
s sabo zvabil ‰e na izprehod v molãeãi drevored.

Bil je izredno dobre volje, drÏal me je pod pazduho,

zaÏviÏgal je veselo fanfaro, ãudno vase se je zasmejal in
potem rekel: »Nocoj ste se izpovedovali svojih grehov,
jaz pa sem molãal. Molãal sem, ne, ker nimam niãesar
na vesti, ampak ker moja stvar morebiti ‰e ni zastarala
in je — rahlo reãeno — prekleto koãljiva. Porotniki na-
vsezadnje ne vem, kaj bi rekli; ali tudi preiskovalni za-
por je neroden in pri nekaterih zloãinih obligaten . . .
tudi jaz sem si kupil kazenski zakon, neprijetne bukve:
celo o ve‰alih je v njih branje . . .«

Zopet se je tiho zasmejal . . .
Potem je povedal svojo zgodbo.
»Ve‰, to je bilo oni ãas, ko sem bil blagajnik Dru‰tva

zoper bedo. Za take posle so upokojeni majorji kakor
nala‰ã, pa ‰e prav odliãni in celo brezobzirni morajo biti
vãasi. Zakaj? Zato: Kjer je beda, tam je tudi zanikrnost,

BES

e

DA

ZLOâINCI

11

 

in ne vedno, toda skoraj vedno je ba‰ zanikrnost vzrok
bede. Zoper zanikrnost pa je treba zaropotati. In sploh,
ãim odloãneje nastopa‰, tem manj se ti bodo lagali, laÏe-
jo pa vsi prosilci ali vsaj moãno pretiravajo; tak‰na je
paã Ïe stara obiãajna oblika prosjaãenja za podpore.

Tako sem se seznanil tudi z druÏino Korãetovo.
Neka dama, podpornica na‰ega dru‰tva, mi je poslala

Korãelo, naj jo poslu‰am in potem pomagam, kakor bo
kazalo.

Korãela je bila suha, izmuãena Ïenska. Na glavi je

imela ãrno ãipkasto ruto, ogrnjena je bila s pelerino,
roke so ji tiãale v ãrnih polrokavicah, skratka obleãena
je bila tako, kakor se oblaãijo Ïenske, ki prosijo v bolj‰ih
hi‰ah in ne marajo, da bi jih odpravili kar pri durih, ka-
kor se odpravijo vinarski beraãi ob petkih; poznalo se je
pa obleki, da je izpro‰ena in zno‰ena iz raznih krajev.
Govorila je gladko, uporabljala izbrane besede, imela je
paã precej‰njo vajo v takih poslih, in manir je znala veã
nego jaz: pri vsaki besedi: »oprostite« in: »prosim«. Des-
nega oãesa ni imela . . .

Razkladala in toÏila mi je svoje razmere. Njen moÏ je

agent, ‰ivalne stroje prodaja in pa tiste svete podobice
z godbo, vse na obroke. Pred ‰tirinajstimi dnevi je odpo-
toval, pet goldinarjev ji je pustil za Ïivljenje, po navadi
ni izostal ãez en teden, dan na dan ga je priãakovala: ni

BES

e

DA

ZLOâINCI

12

 

ga niti pisma od njega niti denarja! Bila je pri tvrdki, za
katero potuje, in prosila za par goldinarjev na njegov
raãun, pa so jo hoteli ven vreãi, ker ima moÏ tako Ïe veã
predujma nego zasluÏka. V skrbeh je, ali se je moÏu kaj
pripetilo; Ïiveti pa tudi nima ob ãem s svojimi otroãiãi,
obupati mora, ãe se je ne usmilijo dobri ljudje.

Priãel sem jo izpra‰evati po obiãajnem kopitu.
»Koliko imate otrok?«
»Prosim, Ïivi so trije.«
»Koliko jih je umrlo?«
»Prosim, enajst.«
»Enajst? Vso ãast! To je precej! Kaj ste pa poãeli z nji-

mi?«

»Prosim, slabotna sem . . . prepiãla hrana . . . mraz

. . . in vedni strah . . . Pa saj je bolje zanje, da jih je vzel
Bog!«

»No, in Ïivi otroci, koliko so stari?«
»Prosim, najstarej‰a, Malka, je stara devetnajst let, pa

ta ne stanuje doma, stanuje pri botrici in hodi v zadnji
letnik uãitelji‰ãa. Ustanovo ima, drugo pa botrica trpi iz
svojega. Doma imam dva: Mirko je pet let star, Ivo tri
. . . kar sama sem ju doma pustila v zaklenjeni so-
bi . . .«

»âujte«, sem rekel, »kar naravnost mi povejte: va‰

moÏ je pijanec, kajne? Koliko ãasa pa je Ïe tak?«

BES

e

DA

ZLOâINCI

13

 

»Prosim, pil je Ïe takrat rad, ko sva se spoznala. Saj ga

ne bi bila vzela, pa mi je tako Ïivo prisegal, da pusti pija-
ão. Potem pa je bilo vedno huje. Zdaj, ãe nima Ïe na-
vsezgodaj ruma, se tako trese, da si ‰e ãevljev sam ne
obuje!«

»Vas pretepa seveda?«
Prikimala je, in ker sem jo le ‰e vpra‰ujoãe gledal, je

povesila glavo in rekla: »Tega je Ïe dolgo, pet let, odkar
mi je izbil oko. Pa sem mu odpustila. Pijan je bil in v
pijanosti ljubosumen. Taãas bi ga bila lahko dala zapre-
ti, pa je kleãal pred mano, jokal se, butal z glavo ob tla
in se pri Ïivem Bogu rotil, da ne pokusi veã Ïganja. Ko-
maj teden dni se je drÏal besede . . .«

»Drugega ni bilo priãakovati. Pijanec se ne pobolj‰a.

Tepeni ste bili in tepeni ‰e boste, dokler bosta Ïivela
vkup. In prvi pot zdaj tudi ni, da vas je pustil brez po-
roãil in brez denarja. Bog ve, koliko let Ïe takole okoli
pritiskate kljuke, da preÏivljate sebe in deco — in tistega
svojega pijanca. Zoper tako bedo ni pomoãi, dokler bo-
sta vkup Ïivela. Ali se kaj briga za otroke? Niã?«

»Bi se Ïe, pa kaj, ko je vedno pijan. V pijanosti pa je

kakor zverina. Nikogar ne pozna, niã mu ni sveto. Last-
na hãi ni bila varna pred njim, morala sem jo dati iz hi‰e;
Bog, da jo je hotela botrica!« —

BES

e

DA

ZLOâINCI

14

 

Nakazal sem ji majhno podporo za prvi hip in oblju-

bil, da se zavzemam zanjo in za otroãiãa, toda le s po-
gojem, da se ukloni mojim odredbam.

Bil je sluãaj, kakr‰nih je dosti in kjer zgolj s podporo

ni kaj pomagano, ako hkratu ne doseÏe‰, da se druÏina
loãi od oãeta. To je jasno vsakomur — le prizadetim ne.

Popoldne sem poiskal dru‰tveno podpredsednico,

pokojno Fajfarico, pa sva jo mahnila na lice mesta, da se
prepriãava, kako in kaj.

Korãetovi so stanovali pred mestom — vsa beda in

nesnaga je tam na kupu. Niso le cenej‰a stanovanja, ki
zvabljajo ljudi semkaj, ampak zlasti to, da tukaj ni toliko
tistega zoprnega raznovrstnega neprijetnega nadzor-
stva, ki greni Ïivljenje po mestu, in pa ‰e nekaj: ljudje,
Ïiveãi v nerednih razmerah, se radi selijo vkup, enaki
med enakimi se najbolje poãutijo.

Procesija bab naju je spremljala na dvori‰ãe, pokazat

Korãetovo stanovanje, in je spotoma hitela nama daja-
ti pojasnila. »Danes dopoldne se je privlekel domov,
mrha pijana. Vrata so bila zaklenjena, nje ni bilo doma,
je pa okno ubil in se je noter prevalil kakor pra‰iã. Ubo-
ga otroãiãa, kako sta kriãala . . .«

»V prisilno delavnico z dedcem, pa bo dobro, prej

ne!« je dela druga in tretja se je zgraÏala, da se taki pi-
janci podpirajo, seveda nje, govornice, ki ima treznega
moÏa in pet otroãiãev, nje nikdo ne vidi.

BES

e

DA

ZLOâINCI

15

 

Skratka, kakor obiãajno: malo usmiljenja, malo hinav-

stva in precej zavisti je donelo iz ust najinega ãastnega
spremstva in ‰under je bil tak, da je privabil Korãelo v
duri.

Bilo jo je sram, ko me je spoznala; hitro naju je pro-

sila, da vstopiva, in je zaprla duri.

Tako smo bili v Korãetovem salonu, ki je hkratu slu-

Ïil za kuhinjo in za vse drugo.

»Ali je moÏ doma?« sem vpra‰al bolj tiho. Ker ga ni

bilo videti, sem paã domneval, da kod leÏi in spi, in mu
nisem maral motiti prepotrebnega spanja.

»Prosim, spi,« je rekla in pokazala z glavo proti kotu,

kjer je v resnici nekaj hre‰ãalo. »Prosim, lahko streljate
s kanonom, pa se ne bo zbudil. Kak‰en je pri‰el! Ves raz-
trgan in po obrazu ãrn in krvav, Bog ve, kje so ga zopet
stepli. Kolikokrat jo je Ïe izkupil, pa mu pijanemu jezik
‰e vedno ne da miru. Zdaj je ob edino obleko, ki je mo-
gel z njo med ljudi — kako bo zdaj sluÏil? — Oprostite,
vsa sem zme‰ana, koj stopim po par stolov: pri nas . . .«
in hotela je skozi duri.

»Pustite!« sem rekel in taãas ‰ele sem postal pozoren,

da je soba pravzaprav prazna: niã stolov, niã mize, niã
postelj, le skrinja, par kupov cunj po tleh, nekaj oblaãil,
viseãih na durih in na steni, in nekaj kuhinjskih brklja-
rij na ognji‰ãu.

BES

e

DA

ZLOâINCI

16

 

»Prosim, pozimi smo vse razsekali in pokurili,« je po-

jasnila, »tako je bilo mraz in moÏ je rekel: Spomladi poj-
demo tako v Trst, tam lahko dobi sluÏbo hi‰nika in bo
zraven zopet ãevljaril. âe bi se le hotel zopet poprijeti
ãevljarstva! Koliko bolje smo Ïiveli, zasluÏek ni velik, ali
stanoviten, in vsaj doma se je drÏal moÏ in ni toliko po-
pival.«

Prekinil jo je Ïiv otro‰ki jok iz kota za ognji‰ãem. Faj-

farica je stikala po sobi, krilo je drÏala visoko, kakor da
brede vodo, pa je na‰la poleg smrãeãega pijanca oba
otroka. Starej‰i, petletni, je izmaknil oãetu znano ste-
kleniãico, jo odma‰il in poku‰al vsebino, mlaj‰e pa je
radovedno zijalo, iztegalo roãici in cmevaje zahtevalo
tudi svoj deleÏ. Ko pa jima je Fajfarica vzela nevarno
igraãico, sta se sloÏno priãela dreti.

Mati je skoãila k njima in z groÏnjo: »Ata se bo zbu-

dil,« hitro ustavila jok. Privedla ju je bliÏe — obleãena
sta bila bolj ne, nego da, umazana, rumena, suha.

Fajfarica je Ïe vedela, kaj in kako, in rekla: »Otroka

nesite ‰e danes oba v bolnico!«

»Prosim,« je odgovorila mati, »saj sem Ïe sama ho-

tela, pa nimata toliko obleãi, da bi mogla z njima ãez
cesto.«

»V svojo pelerino ju zavijte in nesite, enega za drugim

— potem jima Ïe napravimo oblekci!« je svetovala Faj-
farica.

BES

e

DA

ZLOâINCI

17

 

Jaz sem ‰e vpra‰al: »Zakaj pa niste ‰li v Trst? Zakaj pa

ne priãne moÏ zopet s ãevljarstvom?«

»Prosim,« je rekla, »za pot nisva imela denarja in pa

orodja moÏ niã veã nima . . . âe bi dobil kod kakih tri-
deset goldinarjev, je rekel, da si nabavi zopet orodje, bi
koj priãel ãevljariti. Saj je bil dober delavec.«

Rekel sem ji, naj mi po‰lje moÏa, da ga spoznam, mo-

rebiti se kaj pametnega pomeniva — in ‰la sva s Fajfa-
rico.

Na dvori‰ãu zbrano radovedno sose‰ãino sva pozva-

la, naj skrbi, da se otroka preneseta ‰e danes v bolnico.
Ta ukrep se jim je videl senzacionalen in zato so z vne-
mo obljubile svoje sodelovanje.

Po poti domov sem rekel Fajfarici: »âeprav nisva niã

sedla, spanja le nisva odnesla pijancu.«

»Spanja ne,« je odgovorila Fajfarica, »tem veã pa

bolh! Nala‰ã sem vzela najkraj‰e krilo in na‰tupala sem
nogavice s caherlinom, toda kakor vidim oziroma ãu-
tim, ni dosti pomagalo.« — Bila je Ïenska izku‰ena na
polju dobrodelnosti.

Drugega dne je bil mir; ne Korãeta ni bilo blizu, ne

Korãele — jima Ïe ni bila sila. Le Fajfarico sem sreãal na
cesti in mi je iztresla svoj ko‰ek novic.

»Otroka sta v bolnici,« je pravila, »oba Ïe novo oble-

ãena in se prav dobro poãutita. Zdrava sta, ali sestra-

BES

e

DA

ZLOâINCI

18

 

dana, da je groza, kar ne dasta se napasti. Îiva sta, po
bolnici tekata za usmiljenkami, tako sta pri‰la tudi v ku-
hinjo, kjer sta hitro iztaknila pomije in se z veliko slast
jo spravila nadnje. Ne ubogata rada, le ãe ju kdo postra-
‰i, da bosta morala domov, se koj vdasta. Starej‰i, ki je
pet let star, bi vsaj kriÏ Ïe lahko znal narediti, pa ga ne
zna, paã pa preklinja v treh jezikih, slovenski, nem‰ki in
la‰ki, in manj‰a opica verno brblja za njim. Taka sta ka-
kor cigana. — Najstarej‰e dekle, Malka, ki je uãiteljska
kandidatka in stanuje pri botri, ta je res pridna, te dni
ima zrelostni izpit in ni dvoma, da ga naredi. V jeseni bo
paã Ïe imela kako sluÏbico in potem bi se dalo nemara
urediti, da gre mati z malima ciganoma k njej.«

»Izborno,« sem rekel, »sluãaj je re‰en!« —
Par dni pozneje se je prikazala zopet Korãela.
»Oprostite,« je rekla, »da ni moÏa, kakor ste blagovo-

lili naroãiti. Toda moÏ je tako spraskan, marogast in raz-
trgan, da se ne upa drugaãe na cesto kakor ponoãi. Zelo
je hvaleÏen za blago pomoã, pride se Ïe sam zahvalit
. . . Hudo rad bi zopet priãel s ãevljarstvom, ali treba je
orodja in blaga in po‰teno opremljene delavnice . . . in
tvrdki, ki zanjo potuje, bi moral vrniti predujem . . . âe
bi mogel kod dobiti kakih sto goldinarjev . . .«

»Veste,« sem jo ustavil, »premi‰ljeval sem o tej va‰i

stvari. Pijancev poznam mnogo, pobolj‰anega prav no-

BES

e

DA

ZLOâINCI

19

 

benega. Ne verjamem, da bo va‰ moÏ prva izjema. ·ko-
da se mi zdi vsakega vinarja, ki ga potro‰imo za poiz-
kuse ga pobolj‰ati. Orodje, blago, oprava, kar mu na-
bavimo, vse bo ‰lo za rum. Kar meni verjemite! Prepri-
ãan sem, va‰ega in va‰ih otrok trpljenja ne bo konec, ãe
ne greste proã od moÏa.«

»Prosim, teÏko mi je . . . pred oltarjem sem mu oblju-

bila zvestobo.«

»Kaj ‰e!« sem rekel. »Zvestobo ste obljubili moÏu po

boÏji podobi, ne pa pijani zverini. Glejte — moÏ se vam
smili, otroka pa ne, ki morata ãisto podivjati v takem
Ïivljenju!«

Otrla si je solzo. »Prosim, kako sta sreãna v bolnici!

Starej‰i se je Ïe nauãil jesti z Ïlico.«

»Saj ni treba moÏu jemati vsega upanja,« sem nada-

ljeval. »Recite mu tako, naj se najprej pobolj‰a in si za-
sluÏi zaupanje, potem mu utegnemo nakloniti potreb-
no podporo. Saj se ne mudi tako s ãevljarstvom, en me-
sec ali dva naj le ‰e potuje za svojo tvrdko in dobro se
naj drÏi in trezno. Bomo videli . . . Otroka sta tako v
bolnici, vi greste lahko v kako delo, v teku dveh mese-
cev si oba kaj prihranita, vi in moÏ, ako bo res . . . Po-
tem vama pa ‰e dru‰tvo seÏe pod pazduho. âe pa moÏ
ostane, kakr‰en je, potem se ne brigajmo veã zanj, naj
poãenja, kar hoãe, vi z otrokoma ga pustite in se prese-

BES

e

DA

ZLOâINCI

20

 

lite k hãerki Malki, ki bo taãas Ïe imela sluÏbico uãite-
ljice, nekaj podpore se vam bo pa tudi dobilo.«

»Ne vem, kaj bo rekel,« je zatarnala, »hudo mi je mi-

sliti na loãitev.«

Bila je videti potrta, ko je ‰la.
Pa pridrvi proti veãeru Fajfarica: Hola, popoldne je bil

Korãe v bolnici, smrdel je po Ïganju in zahteval otroka:
on je oãe, njegova sta otroka, on stori z njima, kar hoãe!
Pa so mu izroãili otroka, braniti mu ju niso mogli brez
sodne prepovedi. ·koda za revãka — starej‰i se je bil
pravkar privadil jesti z Ïlico, prej menda vse svoje Ïive
dni ‰e ni videl takega orodja.

Tako je hitela praviti in poÏirek konjaka ji je prav do-

bro del.

No, da! Podpore deliti je jako lahko: denar vsakdo rad

vzame. Pomagati pa je zelo teÏko! Vsaka pomoã, da bo
trajna, zahteva predvsem, da se izpremene zanikrne
razmere, ki so vzrok bedi. Ta izprememba pa ne gre
brez boleãin in brez boja — ako sploh gre. — Dedec se
je paã po svoje ma‰ãeval, ker mu nismo kar jadrno po-
molili zaÏelenih sto goldinarjev. — Zdaj smo bili tam ka-
kor od kraja!

Moja misel je bila ta: Ako baba ne mara proã od ded-

ca, pustimo vse v miru, saj ne pridemo do nikakega cilja.

Fajfarica pa: Ne in ne, otroka sta reveÏa, otrok ne

smemo zapustiti! Korãela res nima moãne volje, ali ka-

BES

e

DA

ZLOâINCI

21

 

dar bom jaz rodil leto za letom ‰tirinajst otrok — mi je
oãitala Fajfarica — je tudi ne bom imel. Zato ne smemo
Korãele dosti vpra‰evati in poslu‰ati, ampak ji po res-
nem preudarku kar ukazovati, sodi‰ãe kot varstvena ob-
last pa je poklicano, da nam pomaga! — Fajfarica je bila
res izborna Ïenska.

·el sem torej na sodi‰ãe. Tam so me po‰iljali iz ene

sobe v drugo, slednjiã sem se sreãno ustavil pri mladem
gospodu; menda se je zbal, ko sem mu povedal, da sem
major, in me ni naprej zapodil. Bil je prav prijazen go-
spodiã; take lepe kravate ne vidi‰ vsak dan, kakor je diãi-
la njega, ponudil mi je celo stol in vse sva se pomenila.
Obljubil je, da bodo oroÏniki preiskali vso stvar —
zasli‰ali bodo priãe in potem bo sodi‰ãe ukrenilo svoje.

Vpra‰al sem, ãe lahko otroka takoj zopet vzamemo;

odgovoril je, naj raj‰i poãakamo — ãe bo sila, bodo Ïe
oroÏniki storili svoje.

Prosil sem ga ‰e pojasnila, v kolikem ãasu se utegne

stvar re‰iti. Povedal je, da v kakih treh, ‰tirih tednih; se-
veda nadaljnjih ‰tirinajst dni ima Korãe ‰e pravico pri-
toÏbe, in ãe se pritoÏuje do konca, paã lahko par me-
secev poteãe, preden stvar stopi v pravno moã . . .

Dovolil sem si pripomnjo, da so razmere pri Korãe-

tovih tako napete, da lahko kar v hipu pride do kata-
strofe — mladi sodnik pa me je potolaÏil: »Saj so oroÏ-
niki tukaj!« Imel je ganljivo zaupanje v oroÏnike in ne-

BES

e

DA

ZLOâINCI

22

 

koliko sem Ïe dvomil, ali sem prav storil, da sem ‰el na
sodi‰ãe, ali bi se ne bil bolje obrnil naravnost na oroÏ-
nike.

Torej ãakati!
Korãele ni bilo veã k meni, ne vem zakaj ne . . . zate-

kala se je raj‰i k Fajfarici. Podpirali smo ji otroka z mle-
kom in kruhom — zase in za svojega ljubega moÏa si je
paã Ïe drugod priberaãila prehrano. — Hãerka Amalija
je prebila zrelostni izpit s prav dobrim uspehom in ko-
maj je priãakovala, da jo nastavijo in da vzame mater in
bratca k sebi. Stopil sem k deÏelnemu ‰olskemu nadzor-
niku in jo priporoãil, naj jo vtakne ãim dalje proã od
Ljubljane kam v hribe, kamor dedec izlahka ne najde za
njimi. Nadzornik je obljubil, da bo upo‰teval razmere —
vsa stvar je bila torej v dobrem tiru.

Ali ãlovek ne bi verjel, kako teÏko je re‰iti ljudi iz

moãvirja bede!

Preteãe teden, preteãeta dva, pa prisopiha zopet Faj-

farica nadme: Malka je poslala vest — oãe je pretepel
mater, da nezavestna leÏi, ãe Ïe ni umrla; soseda je bila
prihitela k botrici ji to sporoãit — za boÏjo voljo naj to-
rej poveznem svoj klobuk na glavo in teãem na sodi‰ãe!

Seveda jaz koj pokonci in jo uberem tja proti hramu

pravice, pa ko zagledam sodno poslopje, se mi obude
spomini, kako sem romal od vrat do vrat in kako dolgo

BES

e

DA

ZLOâINCI

23

 

tukaj stvar potrebuje, da stopi v »pravno moã« — pa
sem se obrnil in se peljal na oroÏni‰tvo.

Tam ãloveku res bolje postreÏejo. Bridki moÏ posta-

ve me je poslu‰al, Ïe se je opasal in okomotal in ‰la sva
h Korãetovim.

Njega, Korãeta, ni bilo doma. Korãela je leÏala na tleh,

glavo je imela v naroãju Malke, ki je sedela na tleh in
moãila materi ãelo, oni mali, ki se je v bolnici seznanil z
Ïlico, je pa pripravljal obkladke. In smrdelo je, da se mi
je kar Ïelodec obraãal.

Malka je bila v zadregi. Hitela je praviti, da ni tako

hudo, kakor se je bala . . . mami je le slabo . . . pa ji Ïe
odlega . . .

OroÏnik se je sklonil ãez bolnico, potem se je ozrl ‰e

po sobi, res je na‰el na tleh za pest Ïenskih las in mi jih
pokazal. Naroãil je ‰e Malki, ãe bo treba, naj le po‰ljejo
k oroÏnikom. Potem sva zopet ‰la skozi vrsto zbranega
radovednega Ïenstva in nara‰ãaja.

»·op las ji je izruval,« je rekel oroÏnik, »to je res, toda

ali jo je to spravilo ob zavest, je drugo vpra‰anje. Îenska
je pijana, tako smrdi iz nje kakor iz ‰piritnega soda!«
Obljubil je, da napravi ovadbo na sodi‰ãe, in ‰la sva na-
razen vsak na svojo stran.

Korãela pijana! Vrag veruj kaj ljudem! In jim poma-

gaj!

BES

e

DA

ZLOâINCI

24

 

Ogorãen sem bil. Zamalo se mi je zdelo, da sem sma-

tral to Ïensko za pridno in da sem se ji dal na led speljati
s svojo usmiljenostjo, jaz, ki sem se ‰tel za strokovnjaka
na polju sistematiãne dobrodelnosti.

Toda prezgodaj sem sodil in se jezil. Korãela je bila

usmiljenja vredna reva, ãeprav je bila pijana. Tista nje-
na pijanost je bila obupen poizkus samomora . . . Tako
se je pri‰la opraviãevat k Fajfarici in njeni povesti se je
poznalo, da ni izmi‰ljena. MoÏ, ki je docela zanemarjal
svoj posel, je pri‰el domov in zahteval od Ïene denarja
— ako si ona sluÏi denar Bog ve kako, mora vsaj on tudi
imeti kaj od tega. Povedala mu je, da niã nima in da bi
morala z otroki vred poginiti, da je dru‰tvo ne podpira
z Ïivili. On pa le: Denar sem in denar, obkladal jo je z
najgr‰imi priimki in oãitki in uãil otroka, kako naj zmer-
jata mater. Zavpila je nad njim, on ji je skoãil v lase, si jih
ovil okoli roke in vlekel Ïeno na tla, na kolena. Taãas, v
du‰evnih in telesnih boleãinah in vsa obupana, mu je iz
Ïepa potegnila steklenico in izpila v du‰ku vso vsebino,
ki jo sicer tako mrzi. Nato se je nezavestna zgrudila. —

Tako je pravila Fajfarici. Zdaj vsaj uvideva, da ji res ni

veã moãi obstajati z moÏem, in voljna je storiti, karkoli
izprevidimo, da je prav za otroke.

Posvetovala sva se s Fajfarico.
Ali naj poãakava, kaj poreãe sodi‰ãe? Zdaj ima v ro-

kah mojo ovadbo in ovadbo oroÏnika, zdaj mu ne bo

BES

e

DA

ZLOâINCI

25

 

teÏko izvaliti svoj sklep in vzeti Korãetu moã nad otro-
ki.

»BeÏite mi s tistim sodi‰ãem,« je rekla Fajfarica. »Oba

sta bila gor klicana, Korãe in Korãela, pa ju je sodnik
ozmerjal: ,Kaj mislita — zakonski morajo drug z drugim
potrpeti; kar je Bog zdruÏil, ne sme ãlovek loãiti!’ in silil
je Korãelo, da mora moÏu odpustiti, pa je rekla: da, in se
podpisala. Ali naj bi rekla: ne, da jo potem moÏ doma s
sekiro ubije? BeÏite mi s sodi‰ãem!«

Sodi‰ãa res niso kos takim vpra‰anjem. Tam so go-

spodje bolj pravniki kakor ljudje. — Stopila sva torej ‰e
enkrat s Fajfarico vkup k ‰olskemu nadzorniku, moÏ
ima veã otrok kakor denarja, z njim se je dalo govoriti in
dosegla sva to: zagotovil je Malki takoj prosto uãiteljsko
mesto v I., tri ure od Ïeleznice; stanovanje je na razpo-
lago, koj gre lahko tja. Dobro! Na‰e dru‰tvo preskrbi
najnujnej‰o opravo, selitev in zaãasno prehrano — Mal-
ka, mati in otroka naj se kar hitro in natihoma preseli-
jo v I. — in Korãetu niã povedati!

Korãela in Malka sta se obvestili o na‰em naãrtu, obe

preseneãeni in zadovoljni, in domenilo in ukrenilo se je
vse potrebno.

No — in tako je pri‰el veãer 29. avgusta.
Doma sem bil in lovil ribe. Saj ve‰, taãas sem stanoval

‰e v oni stari hi‰i tik za Ljubljanico. Stanovanje je bilo

BES

e

DA

ZLOâINCI

26

 

pritliãno, okna so gledala na vodo; tako mi je bilo v
izborno zabavo, sloneti v oknu in paziti na vrvico, kdaj
se zgane — nikomur na potu in brez zijal okoli sebe. Iz
stanovanja sem imel svoje stopnice na Ljubljanico in na
Ljubljanici svoj lastni ãoln. Pa ni treba misliti, da sem
ribe kradel — imel sem po‰teno in pravilno ribolovno
karto.

Lovil sem torej ribe in vmes Ïulil svoj cviãek s slatino.

Îivo se spominjam vsega, kakor da je bilo nocoj. Tri
mrene sem ujel in eno peãenko — pa so tudi lipani v
Ljubljanici, da ve‰, celo kako postrv naleti‰ vãasi! Med
tem se je dodobra znoãilo, pustil sem ribe in slonel kar
tako v oknu, dihal hlad in dremal. Kar me je vzdramil
krik in ‰um, prihajal je od mostu, ki mi ga je prikrival
ovinek hi‰e. »Kaj je to?« pravim — ãasa sem imel dovolj,
pa stopim dol po svojih stopnicah in ãez kamenite plo-
‰ãe ob bregu v svoj ãoln — odtod se je videlo na most.

Na razsvetljenem mostu ãrna gneãa. Kaj vpijejo, se ni

dalo razloãiti, predaleã je bilo. Stojim, gledam — eno
minuto, dve — taãas nekaj zadene v moj ãoln, komaj
sem se ujel, toliko da se nisem prekopicnil v vodo.

·ine mi misel v glavo — poãenem, pogledam — res: Ïe

sem drÏal za suknjo ãloveka, ki ga je voda ti‰ãala ob
ãoln.

Lep plen!

BES

e

DA

ZLOâINCI

27

 

Kaj sem hotel! Prijemljem, dvigam in ãudni ta plen

poãasi in previdno ob ãolnu izvleãem na breg. Dedec je
bil nezavesten; ali Ïiv ali mrtev — kaj sem vedel.

Komaj sem ga imel na kopnem, reveÏa, in sem ‰e pre-

udarjal, kaj in kako bi z njim, Ïe se je priãel daviti in bru-
hala je iz njega voda, kakor iz tiste kamenite glave pri
cerkvi Sv. Florijana. DrÏal sem ga, brisal mu obraz, teÏko
je sopel, koleni sta mu klecali, drugega ni zmogel, nego
zamrmral je nekaj, taãas sem mislil, da zahvalo, more-
biti pa je bila kletev. Radoveden sem bil, kako bitje sem
pravzaprav ohranil ãlove‰tvu.

S trudom sem ga zrinil po stopnicah navzgor v sobo,

prislonil sem ga ob steno, pregrnil sem divan z rjuho in
ga posadil nanj. Potem sem natoãil konjaka in mu ga vlil
v usta.

PoÏiral ga je, zamiÏal je, potem je rekel: »·e!« — No,

torej!

Spoznal sem, da utegnem opraviti svoje re‰ilno delo

brez padarja. Natoãil sem mu ‰e kozarãek, veselilo me
je, kako je z oãmi spremljal natakanje — skratka: vidno
so se mu vraãale telesne in du‰evne sile. ·e en kozarãek,
pa je Ïe razloãno zaklel, — hvala Bogu!

Bil je bolj majhne rasti, malo skrivljenih nog, ko‰ãe-

nega, golega obraza, kakih petin‰tirideset let star, oble-
ãen po me‰ãansko — ali dobro, ali slabo, se ni loãilo, ker

BES

e

DA

ZLOâINCI

28

 

je bil moker, da se je kar cedilo od njega — in pa narodni
znak je imel pripet na suknjo.

Mislil sem, ali bi mu ‰e skuhal ãaj; pa sem preudaril,

da ne. Toliko se je Ïe zopet okrepil, da ga bo lahko od-
praviti domov, doma so morebiti v skrbeh — torej v voz
z njim, pa domov! Naj se ‰e doma z njim malo pozaba-
vajo! Jaz sem bil ves moker, in v sobi so mi stale luÏe.

Imel pa nisem nikogar, da ga po‰ljem po voz — saj

ve‰, samec sem imel le postreÏkinjo, posteljo mi je pri-
hajala postiljat in ãevlje snaÏit in prah je vãasi malo po-
brisala, ãe jo je bila volja. Stanoval sem v onem koncu
hi‰e nad vodo sam, treba torej, da grem ãez dvori‰ãe v
spodnji konec ob cesti, tam Ïe dobim ãloveka, ki ga po-
prosim, da mi stopi po izvo‰ãka.

»Dedca mi nikdo ne ukrade, ãe ga pustim za hip sa-

mega,« sem si mislil, pa grem tak, kakr‰en sem bil, kar
v copatah iz stanovanja. Ali ko pridem na dvori‰ãe, se
spomnim: Kam pa naj pelje izvo‰ãek dedca, morebiti
niti tukaj ni doma, ampak je tujec.

Vrnem se torej, da ga vpra‰am, kdo je in odkod, od-

prem duri — ali ti ne drÏi dedec steklenice s konjakom
pri ustih, in poÏira in poÏira!

»No, Ïivio!« sem rekel in si mislil: Temu niti ne bo

treba voza, ta pe‰ tudi najde svojo pot. —

Moj gost na divanu je ‰iroko upiral oãi vame, odsta-

vil pa ni steklenice, ‰e je lok — lok — lok teklo vanj, pre-

BES

e

DA

ZLOâINCI

29

 

den jo je dal od ust. Zdaj se je globoko oddahnil in re-
kel: »Prekleto je dober!«

»Kako se poãutite?« sem ga vpra‰al in zdaj me je pri-

ãelo jeziti, da sem si z njim oneãistil sobo, in zakaj ga
nisem pustil v veÏi, pokore! »Ali naj po‰ljem po voz? Kje
pa stanujete?«

Mokri prijatelj se je oziral po sebi, okoli sebe, po sobi

in skozi okno. »Potegnili ste me iz vode. — Skoraj sem
gagnil . . .« Kimal je z glavo, zmigaval z njo, potem je
skremÏil obraz in rekel z jokavim glasom: »Ljubi moj
gospod, Ïalostno je, da ãloveka krivica in obup poÏeneta
v vodo in v bridko smrt. Vi gotovo mislite . . . toda jaz
sem po‰ten ãlovek, olikan ãlovek — ich kann auch
deutsch, mein lieber Herr, mich verfolgt ein Unglücks-
stern.« Priãel je glasno ihteti.

»Pomirite se,« sem ga tolaÏil, »tudi za vas bo kaj po-

moãi na svetu! Saj je Bog nad nami, Bog gotovo ni po-
zabil na vas!« — Take tolaÏilne besede, ve‰, je treba ime-
ti vedno pri rokah, vãasih veã zaleÏejo kakor drobiÏ.

MoÏ si je s prsti obrisal oãi in nos, potem je steklenico

zopet nastavil k ustom. Bil je konjak po deset kron, lah-
ko mu je di‰al! — Bog ve kaj imenitnega nisem re‰il ãlo-
ve‰tvu, sem si mislil, ko je tako poÏiral. Zanimanje zanj
mi je ãedalje bolj plahnelo, stvar mi je postajala dolgo-
ãasna. Rad bi se ga bil odkriÏal.

BES

e

DA

ZLOâINCI

30

 

Toda gost moj je sedel kakor priliman, buljil predse in

poihteval skozi nos, na levi strani nosu je imel velik mo-
zolj, bel in zrel, oãi so se mi zaãele spotikati ob tem mo-
zolju. Potem pa dvigne svojo desnico in mi pod nos po-
moli svoj palec. Na palcu ni bilo videti niã posebnega, le
noht je bil rumen in zguban.

»Tako sem pohabljen, vidite! Pa ne dobim od nobene

strani niã podpore. Ves sem bolan. Ali verjamete, ãe
malo zaka‰ljam, pa me v mezincu zaboli. Ampak Slo-
venca nikjer ne poznajo in najmanj doma.«

Uglobil se je v misli.
»Kaj pa kape, ali kape niste ujeli? âisto nova je bila,

pet kron me je stala. — No, pa je ‰la! Mene povsod ne-
sreãa preganja! Vi, gospod, ãe bi me vi poznali, kakor
me ne poznate, in ãe bi vse vedeli, kakor ne veste —
razjokali bi se tako gotovo, kakor je Bog v nebesih, ako
nimate kamna namesto srca. Poglejte me, ‰tirinajst sem
imel krstov, enajst pogrebov: To niso maãje solze! Enajst
jih je Bog vzel k sebi, mojih otrok, — sreãni so! Dva bi Ïe
bila soldata, ãe bi Ïivela . . . Trije so mi ‰e ostali in pa
Ïena. Za stanovanje jim skrbim, za obleko, za hrano —
koliko pojedo, draginja pa taka! Pa niã ne reãem — Bog
jih blagoslovi — saj sem moÏ in oãe. Ali spo‰tovati me
morajo kakor oãeta in moÏa. Kaj pravi boÏja zapoved?
O, jaz jih prav uãim! Vera mora biti! Mirko, pet let je

BES

e

DA

ZLOâINCI

31

 

star, je pobral ãik, pa sem mu ga izbil iz zob. Zakaj? Za-
radi du‰e! Du‰a mora biti! ,Prej bo‰ birmo opravil,’ sem
rekel, ,potem bo‰ kadil.’ — O, jaz — ampak za zahva-
lo . . .«

Segel si je s prsti v lase in za‰kripal z zobmi.
Zbujala se mi je slutnja . . . Gromska strela, ãe bi bilo

res . . .

»Oprostite, prijatelj, ali daleã stanujete?«
In zdaj je pri‰lo na dan, kar sem z gnevom slutil, in

globoka groza mi je mozeg pretresla ob tem preãud-
nem, neverjetnem nakljuãju: tole, kar je stokalo in sikalo
tukajle na mojem divanu, je bil — Korãe. Po tem ãisto
izrednem potu je usoda posredovala, da slednjiã ven-
darle osebno spoznam tega ãloveka.

Korãe je vstal. Majal se je in si ga privo‰ãil ‰e en po-

Ïirek. Kri se mu je bila zopet povrnila v zabuhli obraz,
po ãelu in nosu so se mu poznali stari obrunki in tisti
gnusni mozolj na nosu se mu je medlo svetil kakor bi-
ser.

Prigugal se je do mene.
»Gospod, sami recite, ali je to krivica ali ni! Jaz, moÏ,

dober z Ïeno, ‰e predober. Kolikokrat so mi Ïe rekli pri-
jatelji: ,Pusti staro babo!’ pa sem odgovoril: ,Saj je mla-
da, ‰e vseh zob nima!’ in sem ji zvest. Ona pa, Ïena, me
goljufa; za mojim hrbtom me goljufa, denar pa prikriva.

BES

e

DA

ZLOâINCI

32

 

Ali jaz nisem neumen, jaz vem vse, vse! Z nekim starim
majorjem se vlaãi, nesnaga. So ga videli v hi‰i. Kdo mi
kaj more, ãe ga poturãam? Nikdo, ker so take postave!
— Baba taji, tudi denar mi je utajila . . . Pa sem jo stro-
jil, da se je kar lupila, ãora krmeÏljava, in jo bom ‰e! Na
kolena, pravim, na kolena! MoÏ ima pravico Ïeni daja-
ti strah, so rekli na sodniji; neumnica me je ‰la toÏit, tam
jih je sli‰ala! Jaz Ïe vem, kako govori postava . . . Jaz se
nikogar ne bojim, ne biriãa ne hudiãa — jaz ne!«

Buljil je vame in omahoval s steklenico, ki jo je bil Ïe

skoraj izpraznil do dna. Pijanost se mu je razvijala.

»âujte, velecenjeni,« sem ga vpra‰al, »zakaj ste pa no-

coj pravzaprav ‰li v vodo? Kaj? V vodo zakaj ste ‰li?«

Strmel je, kakor da se ne zaveda veã, kaj je bilo in kje

je. Videlo se mu je, kako se napenja, da se mu zbero
misli. »U‰la mi je — u‰la z otroki vred. Baba ima denar,
Ïe vem, odkod! Malka je tudi u‰la . . . Malka je fino de-
kle — ãe bi jo videli — kako je ra‰ãena . . . U‰la je! Bot-
ra, arha stara, ni hotela povedati, kam . . . Vsi so zoper
mene! — Kristus krvavi, le enkrat ‰e naj mi pridejo v
roke! Vrat zavijem babi, zadi naj nosi tisto larfo! — Tako
sem bil jezen — kar zasukalo se mi je v glavi — pa sem
se pognal ãez most. — Meni ne uidejo — Ïe vem . . . Na
sodniji zvem, kje so. Kjer so Ïena in otroci, tam bo tudi
oãe in moÏ. Le ãakajte me! Na kolena, pravim, na kole-
na . . .«

BES

e

DA

ZLOâINCI

33

 

Izpil je ‰e ostanek iz steklenice in se opotekel. Ujel

sem ga in potlaãil na divan, steklenica mu je padla iz
rok, mrmrajoã je zaspal — be‰tija!

Taka zverina! ·e ne bo dal miru ubogi druÏinici, te-

lesno in du‰evno jo hoãe ugonobiti. In niã pomoãi zoper
njega! Zaradi kakega sumljivega ‰ãeneta, kako so takoj
vsa oblastva pokonci — pasja zaprtija, nagobãniki, vrvi-
ce, konjaãi, Ïandarji: prava mobilizacija raznih varnost-
nih odredb! Stekel ãlovek pa lahko neoviran okoli leta in
okrog sebe grize!

V mislih sem gledal Korãetovo druÏnico: simpatiãno

Malko, ki si je navzlic svoji mladosti naprtila blaÏeno
skrb za mater in bratca, Korãelo, ki bo na‰la v malem
gospodinjstvu svoj mirni delokrog in se oddahnila od
neprestanega gladu, groze in sile; bratca, ki ju red in
vzgoja vendarle re‰ita preteãe jima zanikrnosti. Nema-
ra so Ïe v svojem novem zavetju, zadovoljni in sreãni. In
zdaj bo mednje prihrula zopet tale pijana Ïival, namah
razdrla gnezdo, uniãila ãetvero Ïivljenj! Ali zoper to res
ni pomoãi?

Ogorãen sem bil in jezen, preklinjal sem samega sebe,

zakaj sem iz vode potegnil to protidruÏbeno prikazen,
ki je kakor ubita leÏala na ponesnaÏenem divanu. Fej!
Jaz sem zdaj kriv vsega gorja, ki visi nad nedolÏnimi gla-
vami!

BES

e

DA

ZLOâINCI

34

 

Ves sem bil iz sebe, roki sta se mi krãili v pest, do krvi

sem se grizel v ustnici, mrzlica me je izpreletala — po-
tem pa ne vem, kako je pri‰lo, kar na hip mi je pre‰la
razburjenost — in priãel sem zgolj mirno tehtati in pre-
udarjati . . .«

Prijatelj Davorin je prekinil svoje pripovedovanje. Od

mesta sva ãula biti dve.

»Fant, ãas je, da greva spat!« je rekel.
Krenila sva proti domu.
»In kaj je bilo s Korãetom?« sem vpra‰al.
»S Korãetom? Drugi dan so v Ljubljanici, zdolaj pri

FuÏinah, na‰li utopljenca, spoznali so ga za Korãeta. —
V listih se je bralo, da je prej‰nji veãer z mostu bil skoãil
v vodo . . .«

Major Trn se je tiho nasmejal. Potem se je ustavil in

me prijel za gumb: »Prijatelj, dobro me poslu‰aj! âe se
morebiti kdaj spozabi‰ in se drzne‰ kjerkoli proti ko-
murkoli trditi, da je upokojeni major Davorin Trn pija-
nega Korãeta nazaj stresel tja, koder ga je pobral, te toÏi
upokojeni major Davorin Trn zaradi razÏaljenja ãasti in
bo‰ brez usmiljenja za‰it, razume‰! Kdo mi more kaj do-
kazati? Korãeta sploh ni bilo pri meni. In ãe je bil, lah-
ko je sam za‰el na stopnice, ki drÏijo na vodo, zdrsnilo
mu je, pa je ‰el — addio mondo! Izku‰al sem ga re‰iti,
seveda, tvegal sem Ïivljenje in svetle hlaãe, — zastonj! —

BES

e

DA

ZLOâINCI

35

 

Ne, tak lopov nisem, da bi ga izku‰al re‰iti! Raj‰i hudo-
delec kakor lopov! Dolgo je tega, dolgo . . . kaj jaz vem,
kako je bilo! — To pa oãitno trdim: prav je, da se je spra-
vil — tako ali tako — izpred nog. Smrt je bila najkorist-
nej‰i ãin njegovega Ïivljenja. Eno Ïivljenje — in káko —
za ‰tiri! . . . Korãetova druÏina, glej, kako zdaj izborno
uspeva, mlaj‰a dva hodita pri Malki v ‰olo, mati ima
nekaj njivice v najemu, redi kravico in gospodinji. One-
mu, ki se je ‰ele v bolni‰nici privadil Ïlici, sem vezal bir-
mo; nadarjen fantiã je, morebiti ga letos spravim v gim-
nazijo . . .«

Tako je konãal major Davorin Trn svojo povest.

BES

e

DA

ZLOâINCI

36

 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-212-2