Ivan Tavčar 4000

BES

4000

Ivan Tavãar

4000

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

4000

BES

Ivan Tavãar
4000

Posebna zahvala Vanji Strle in
KnjiÏnici JoÏeta Udoviãa v
Cerknici za pomoã pri dobavi
besedila.

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-157-6

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

4000

isalo se je leto 4000 po Kristovem rojstvu!

Zaspal sem bil in dva tisoã let so me imele v sebi

moãi zemlje slovenske.

Tedaj je pristopil angel Gospodov, angel Azrael, in mi

ukazal: »Vstani!«

Vstajal sem. Ali prostor — meril mi je ‰est ãevljev v

dolÏini — kateri mi je bil spoãetka preozek in pretesen,
bil mi je Ïe preob‰iren, tako da bi se bil zlahka razteg-
nil na vse strani, samo da sem imel kaj, kar bi se sploh
dalo raztegniti! Toda angel Gospodov je dvignil Ïareão
svojo roko, in z vseh ‰tirih krajev sveta so se zbirali in
zbrali ostanki mojega rojstva.

Dejal je angel Gospodov: »Vstani in vzemi prej‰njo

obleko svojo!«

Storil sem tako, in bila mi je znova pretesna stoinsto-

letna moja sobica. Na levi in desni strani so zajeãali du-
hovi, ãe‰ da jih potiskam s kraja, kjer so si pridobili pra-
vico, utrjeno po mirni tisoãletni posesti.

»Sodnik te kliãe pred svoj prestol,« govoril je óni, ki

me je vzdramil iz smrtnega spanja, »izkazati ti hoãe mi-
lost!«

BES

4000

»Torej mi je opróstil pregrehe moje!« zaihtel sem ra-

dostno.

»Vse ti je opro‰ãeno! Dva tisoã let si leÏal v zemlji

brez Ïivljenja in zavesti. In to se je videla stvarniku pri-
merna kazen za tvojo samozavest, s katero si se odliko-
val nekdaj!«

»Dva tisoã let!« vzkliknil sem. »Kaj se je zgodilo s slo-

vensko domovino v tem ãasu?«

»Molãi in ãakaj!« ustavi me ostro poslanec Gospodov.

»Molãi in ãakaj ter ne prepreãaj z vpra‰anji namenov
Tistega, ki te je komaj poklical iz prahu in ki ima nas vse
v mogoãni roki!«

»Dva tisoã let! Dva tisoã let!« Ta misel mi ni hotela

zapustiti znova ustvarjenega telesa. »Kako lahke se mi
ãutijo kosti!« pristavil sem zadovoljno.

»Ne ãudi se!« odgovori mi angel, »saj so bile v razliã-

nih rokah in prav moãnó so obrabljene sedaj, ko so ti po
brezkonãni milosti podarjene znova!«

Nadaljeval je: »Gospod ti je odloãil dolgo pot, zatega-

delj vstani hitro! Dodajam ‰e to: ‰iro‰irna je njiva, kjer
si spal, in s tabo je spalo tisoã in tisoã drugih mrliãev.
Taka je zaukazba boÏja! Izberi si spremljevalca, da ti je
na poti prijatelj in svetovalec!«

»Kdo li bode hotel z mano?
»Obi‰ãi jih, nekdanje prijatelje svoje! Toda hitro, ker

le kratka je nama odloãena doba!«

BES

4000

Vstal sem. Odmikala se je zemlja pred mano, in od

angela se je razlivala svetloba na okrog in okrog. Povsod
sem gledal posteljo pri postelji; in spala je Adamovih
otrok legija pri legiji!

Prijel me je Azrael za roko, in obstala sva pred leÏi-

‰ãem, ki je bilo ‰iroko in pripravno za dva ãloveka, ka-
kr‰ni so umirali takrat, ko sem ‰e hodil po ãrni zemlji.
Angel Gospodov je dihnil proti ãrni ru‰i in dejal: »Go-
vôri!«

Iz osrãja zemeljskega se zaãuje: »Kdo me kliãe?«
Po tvojem glasu, prijatelj Tine, spoznal sem te kakor

mnogokrat prej, ko sva ‰e dihala sladko Ïivljenje!

»Gospod me kliãe na zemljo,« odgovoril sem, »in ti

mi bodi spremljevalec in svetovalec!«

»Na zemljo?« — in videti je bilo, da se je prijatelj Tine

nekaj zamislil v gomili svoji. »Na zemljo, pravi‰? Od-
govôri mi tole: Ali rodi po ‰ampanjskih goricah trta, in
ali pijó na zemlji pametni ljudje ‰e vedno francosko
vino?«

Obsenãil me je Azrael z desnico svojo, da sem odgo-

varjal resniãno in praviãno na vsako vpra‰anje. Odgovo-
ril sem torej: »Niã veã ga ne pijó francoskega vina zem-
ljanje in v ·ampaniji je vse golo, kakor je bilo golo vse po
nekdanji Sahari! Zadnjo steklenico ‰ampanjca je izpil
ruski car leta 2905 po rojstvu Odre‰enikovem in od te-
daj ga niti ruski carji niso dobili ne kaplje!«

BES

4000

Duh pod mano zastoãe tako milo, da me pre‰ine in

gane, da koprnim od soãutja.

»In kaj pijó sedaj umrjoãi rodovi planeta na‰ega?«
Zopet sem moral odgovoriti resniãno in praviãno:

»Vodó in zgolj vodó!«

Takoj se zaãuje odgovor iz zemeljskega osrãja: »Ne

grem! Hodi sam! Tukaj leÏim tako prijetno: tukaj ni
pravd, ni biriãev in ne o‰abnih sodnikov!«

Pristopila sva k sosednji gomili. Azrael dahne nanjo in

ukaÏe: »Govôri!« In sedaj si se odzval ti, prijatelj Fran, in
vpra‰al, kdo te kliãe na dan. Odgovoril sem: »Ali bi ne
hotel z mano na zemljo, da mi bode‰ moder svetova-
lec?« Strahoma sem priãakoval odgovora njegovega.

»S tabo?« zazvenelo je iz osrãja zemeljskega, »s tabo?

Skoraj vem, kdo si. Pisec slovenski si bil nekdaj, toda
pojma nisi imel niti o starosloven‰ãini niti o tem, kako
se pravilno pi‰e nova sloven‰ãina. Ali ni bilo res tako?«

Pravilno in resniãno sem moral odgovoriti: »Res, bilo

je tako!«

» Vidi‰,« zavrnil me je porogljivo, »odrini, kamor ti

drago! Îe dva tisoã let poãivamo tukaj, ali ‰e sedaj me
ãasih glava boli od va‰ih slovni‰kih pregreh. Pojdite ra-
kom ÏviÏgat, vsi pisaãi in pisuni! ·e nekaj mi odgovôri.
Imate li ‰e vedno nad‰kofa olomu‰kega na zemlji?«

Resniãno mu odgovorim: »·e vedno, in sedaj je kar-

dinal!«

BES

4000

»Odrini in ne krati mi dragega spanja!«
Obupan in prepla‰en pristopim k tretji gomili. Bilo je

to leÏi‰ãe ozko in priãalo je, kako uboÏno in tanko je bil
v Ïivljenju obleãen duh, ki je sedaj poãival tu spodaj.
OÏivil ga je s svojim dihom Azrael in mu ukazal, naj go-
vori. Mene pa je zopet obsenãil z desnico svojo, da sem
moral govoriti resnico in pravico.

»Kdo sta, ki mi kratita smrtni mir, dasi vaju nisem kli-

cal?«

Po tej slabi volji sem spoznal takoj osornega prijatelja

Josipa.

»Kliãem te, da me spremi‰ na zemljo, v domovino

slovensko!«

»Glej ga, ti si!« odgovoril mi je. »Dva tisoã let si Ïe

mrtev, in smrt te ‰e sedaj ni spametovala! Da bi se zo-
pet napotil v Slovence, pit kislo vino dolenjsko in brez-
plaãno pisat romane in novele — tako silno me Oãe ne-
be‰ki gotovo neãe udariti! S svojega mestiãa se ne ga-
nem! Ali se sploh ‰e kaj pi‰e in ,pisari’ v sloven‰ãini?«

Prisilil me je Azrael, da sem moral odgovoriti pravico

in resnico. »Zgolj molitvene knjige, drugega niã!«

Zdelo se mi je, kakor bi ãul grohotanje iz osrãja ze-

meljskega. Potem pa mi je zazvenel odgovor: »Odrini v
miru boÏjem, mene pa pusti, da zopet zaspim na sto ti-
soã in sto tisoã let!«

BES

4000

ToÏno sem vzdihnil: »Nikdo mi neãe biti spremljeva-

lec!«

»Moãi nimam, da bi ti siloma zbudil tovari‰a!« od-

govori mi nato angel Azrael. »Pojdiva torej samá na
pot!«

Vzel me je v naróãaj in grozen pi‰ in vihar me je spre-

jel v sredo svojo. Angel pa je uprl nogo na trepetajoão
zemljo in kamor je stopil, podirala so se seli‰ãa in skal-
nate gore so se drobile. Z eno nogó se je dotikal zemlje,
z drugo pa jasne lune! Od svetóv do svetóv je stopal,
majali so se vsi, toda niti eden ni pri‰el s svojega tirú, ker
bi se bil sicer Ïe tiste dni moral poroditi kaos, v katere-
ga bode konãno roka Stvarnikova pome‰ala vse svetov-
je. Svet za svetom se je vrstil pred mojim pogledom; bilo
jih je na milijarde; milijarda za mano, milijarda pred
mano. Ali neprestano dalje me je drevil poslanec Go-
spodov, da jih niti ‰teti nisem mogel, dasi sem bil ne-
smrten duh, kakor óni, ki me je objemal v naróãaju svo-
jem.

âlove‰ke rodove po zemlji pa je tepla tedaj ‰iba Go-

spodova, in vsi so priãakovali grozovite dobe, da se pri-
kaÏejo apokaliptiãni jezdeci na obnebju in da priãnó po-
bijati ãlove‰tvo. Potresi, lakota in povodnji, vsa ta zla so
morila ãlove‰tvo, in nepremagljivi orkani so tulili okrog
zemeljske oble. Po vsem severnem nebu pa se je kazala
zvezda repatica, ki je bila kakor ognjen meã, s katerim

BES

4000

je hotel razsekati veãni Bog vse ustvarjene svetove. Ali
to ni bila zvezda repatica, to je bil angel Azrael, noseã
me pred prestol veãnega Sodnika!

Zapustiv‰ima vesoljnih svetov vesoljne prostore, za-

Ïarila so se pred nama nebes velikanska vrata. Izdelal jih
je nekdaj Hefajst od ãistega zlata in jih okrasil z dokaj
divnimi podobami. Obrnil sem pogled v kraje, od koder
sva pri‰la: zvezda pri zvezdi se je utrinjala, in sukali so
se brez‰tevilni svetovi, kakor bi ‰vigala iskra pri iskri po
veãnem ozraãju! Kje si se sukala v tej mnoÏici, stara mati
zemlja? Obrnil sem pogled prédse, kamor sva hitela.

Pred nama se je Ïaril ogenj nebe‰kih vrat! Sam Bog je

bil v svoji slavi upodobljen na njih in okrog njega vsi
zbori angelov in arhangelov. Bila so visoka in ‰iroka, da
jih ni moglo prezreti nobeno oko ãlove‰ko. Pred njimi
pa se je ‰iril brezkonãen prostor, ki je sezal iz veãnosti v
veãnost. Svetil se je kakor parket v gosposkem dvoru, ali
Ïivega duha ni bilo opaziti na njem.

»To je predpekel!« izpregovori Azrael.
»Predpekel!« zaãudim se. »In kje so duhovi oãakov, ki

so nekdaj samevali tod?«

»Vsi so prejeli milost v Gospodu!« reãe mi angel.
Tedaj se je po ble‰ãeãi vr‰ini od nekod hipoma poka-

zala sklonjena podobica drobnega moÏiãka! V rokah je
nosil dolgo, teÏko metlo, in kakor blisk je ‰vigal Ï njo po
predpekla parketu sedaj sèm, sedaj tja! Ali neprestano

BES

4000

so mu kapale debele srage z ozkega obraza, kjer se je
kazala gubica pri gubici. In vsaka kaplja je padla na svet-
li tlak, in po vsaki kaplji se je napravila na svetlem tla-
ku velika ãrna lisa. In pri vsaki kaplji je zastokal: »Oj, te
lise, te nesreãne lise!« Bil je zamolklo zveneã glas in ãul
se je kakor iz groba! Potem pa je kakor huda ura bil z
metlo svojo za svojimi lisami; ali ãim bolj je delal, tem
bolj se mu je mnoÏilo delo.

»Kdo je ta siromak?« vpra‰am soãutno. Veliãastne po-

teze angelskega obraza je zdajci pomilil nasmeh, kate-
ri se je pa hipno zopet raztajal.

»Opazuj ga!« izpregovoril je Azrael mirno, »in potem

priznaj praviãnost sodbe boÏje!«

Takrat naju je ugledal moÏiãek na predpeklenskem

tlaku. Kakor bi ga bila odnesla sapa, izginil je vzdihujé
v veãni planoti.

»Opazuj ga!« nadaljeval je angel Gospodov. »V Ïivlje-

nju je sodil in sodil, bruna v svojem oãesu pa ni obsodil,
ni obsojal. Udaril ga je zato Gospod in mu odkazal edi-
no mesto v predpeklu, da ãisti ondi tlak in odpira ne-
be‰ka vrata du‰am, hiteãim v naróãaj premilostivemu
Stvarniku!«

Tedaj se je zopet prikazal óni, ki je bil ravnokar izgi-

nil. Metlo je odloÏil, ali na desno rame si je sedaj oprtal
teÏak kljuã od samega ãistega zlata. Pod teÏo tega bre-
mena se je opotekal, da mu je znoj curkoma lil po usnja-

BES

4000

tem obrazu in da so ostajale v dolgih brazdah ãrne lise
za njim. Na rámenu, kjer ga je teÏil kljuã nebe‰kih vrat,
napravila se je bila v teku tisoãletij Ïuljasta grba, enaka
velblodovi. Pri vsakem koraku mu je zlato breme stisni-
lo to grbo, da se je telesce kar zvijalo od boleãin. Vtem
sva ga dohitela pri nebe‰kih vratih. Jeãe in godrnjaje si
je zvalil kljuã z rámena, da bi ga potisnil v nebe‰ko klju-
ãavnico. Pri tem si je pri‰lece vendarle ogledal nekoliko.
Srd in nejevolja sta mu napela zgubani obrazek, in ka-
kor luãci sta se mu zaiskrili oãesci.

»Zopet slovenski liberalec!« zatogotil se je.
»Odpri in ne sodi!« zavrne ga angel Gospodov. »Ne

sodi, ker sedaj si sam sojen!«

Renãe dvigne kljuã in roÏljaje odpira nebe‰ki portal.
»Slovenski liberalec!« Dà, takrat sem te spoznal, dok-

tor Tone od zelene Soãe! Dva tisoã let in delj Ïe nisem
ãul tvojega glasu, ali tukaj sem te iztaknil v predpeklen-
ski rev‰ãini in zapu‰ãenosti!

Muze, dajte mi moãi, da vredno zapojem o ãustvih, ki

so tedaj napolnila komaj prebujeno du‰o mojo!

»Tone od Soãe je!« zaviknil sem, in usmiljenje mi je

raztopilo du‰o, da sem se hotel razjokati zaradi njega, ki
je nekdaj kandidiral za prvo mesto v nebe‰kih vi‰avah,
a je sedaj toli siroma‰ki obtiãal v predpekla grozovpliv-
nih samotah. Razjokati sem se hotel, toda solza mi ta-

BES

4000

krat ‰e ni bila znova podeljena in soãutje ni dobilo ste-
ze, da bi se bilo izlilo iz mene.

Predrznil sem se ogovoriti Azraela: »Ta je torej tisti, ki

je gospodaril nekdaj na zelenih obalah zelene Soãe?«

»Govoril si!«
»In koliko ãasa je Ïe tukaj?«
»Dva tisoã let!«
»Dva tisoã let! — In neprestano mu je pometati stezo

do nebe‰kih vrat in odpirati du‰am, katere so poklica-
ne v raj Gospodov?«

»Govoril si!…
»In odpirati mu je tudi du‰am slovenskih liberalcev?«
»Govoril si!…
»Brezkonãno praviãna sodba razsodnosti boÏje! In

kdaj bode dopolnjena vrsta njegovih muk?«

»To je zapisano v knjigah sodeb boÏjih! Te knjige mi

niso odprte, in sam arhangel Mihael straÏi s svojim me-
ãem pred njimi!«

Vtem so se na steÏaj odprla vrata nebe‰ka in ob roki

Azraelovi sem prekoraãil prag svetega raja.

»Kdaj mu bode dopolnjeno?« vpra‰al sem iznova.

»Koliko vekov ostane ‰e tu?«

»Nekaj bilijonov, in ãe se ga usmili Gospod prej, ne-

kaj milijonov let!…

»Nekaj bilijonov, nekaj milijonov let!« Duh moj ni

mogel prebiti besed Azraelovih! Omahnil sem kakor

BES

4000

posekan hrast na tlak pred angela in obleÏal onemogel.
Svojeroã me je vzdignil. Prav takrat so se sama od sebe
zapirala nebe‰ka vrata, in le za nekaj trenutkov se je
onemogli pogled moj razprostrl po predpekla ble‰ãeãi
vr‰ini. Po tej vr‰ini pa je Ïe plesal nesreãni nebe‰ki vra-
tar in se z metlo svojo drevil po nji. In glasno je zazve-
nel jok njegov: »Oj, te lise, te stra‰ne lise!« Potem so se
treskoma zaprla vrata.

Azrael pa je izpregovoril temno-resnega obraza: »Ako

ti dodeli Gospod, da zopet kdaj ugleda‰ zeleno zemljo,
ne sodi, da ne bode‰ sojen!«

BES

4000

o sem se zopet zavedel, hitela sva z angelom

Gospodovim po neizmerni tratini. Na levi strani se

je v ãrnih oblakih izgubljala orja‰ka peãina, s stenami,
katerih vrhuncev ni dosezalo moje oko. Megla se je vla-
ãila po krájinah, s teh pa se je razlegalo neprestano vzdi-
hovanje duhov, begajoãih po meglenem polumraku.
Pre‰teti ni bilo onih, ki so trpeli in jokali ondi ob toÏnih
strminah. Na desni strani pa je sijalo veãno sonce, in
njega Ïarki so ustvarjali mavrico za mavrico, proÏeão se
nad bistro reko ali nad modrobojnim jezerom. Po liva-
dah naokrog je cvetela lilija pri liliji, in zlate ptiãice so
letale od ãa‰ice do ãa‰ice. Po teh livadah so se v nebe‰-
kem veselju igrale nedolÏnih otroãiãev ne‰tevilne tolpi-
ce; nadzirali so jih angeli, vodili jih in obkroÏali z ljubez-
nijo svojo.

»Kak‰en kraj je to?« vpra‰al sem Azraela. »Tu sonce

in nebe‰ki ples, tam megla in koprnenje duhov. Veãni
angel, pojasni mi vse to, ako je taka volja tvoja!…«

Odgovoril je Azrael: »Tu gleda tvoje oko kraje, kamor

je milost boÏja pregnala tiste gre‰nice, ki so svojeroã po-
morile sad telesa svojega! Tu umorjenci, tam morilke! In

BES

4000

vsaka gleda trenutek za trenutkom v sonãnem svitu in
v nebe‰ki lepoti, kar je nekdaj porodila v boleãinah in
uniãila v grehu! Tja hrepeni vsaka gre‰nica in bode hre-
penela na vekov veke!«

In kakor prina‰a sapa jesensko listje iz jesenskih goz-

dov, tako so se sedaj in sedaj nesreãni duhovi dvigali iz
meglenih krajev, da bi siloma dospeli na sonãno livado,
kamor jih je silil kes in jih gnala iznova vzbujena ljube-
zen. Menil sem Ïe, da prestopijo mejo, ali v zadnjem tre-
nutku se je vselej prikazala vojska angelov nebe‰kih, ki
so nesreãne duhove s krvavimi meãi drevili nazaj v me-
glo, kjer je jok in ‰kripanje z zobmi.

»Kdaj jim bodo dovr‰ene muke?« vpra‰am spremlje-

valca svojega. Zatemni se obraz Azraelov, in z jeklenim
glasom mi odgovori: »Nikoli!«

Zdajci prihitiva do drugih nebe‰kih vrat. Bila so izse-

kana od ahata, a na njih je bila upodobljena Porodnica
boÏja v milobi in krasoti svoji. In obkroÏale so jo vse
svetnice-muãenice, kolikor jih je kdaj porodila zemlja. V
nje vznoÏju je poganjala vrtnica, iz katere je neprestano
klil cvet za cvetom.

»Evo ti nove muke zavrÏenim duhovom!« izpregovori

angel. »Tam zavrÏene matere, tukaj pa vzor vseh mater!
In ta vzor jim je gledati na veke! Z mano poveliãuj pra-
viãnost boÏjo!«

BES

4000

In z Azraelom sem poveliãeval praviãnost boÏjo! Zdaj

se sama od sebe odpró druga nebe‰ka vrata. Stopila sva
v kraje, kjer je v divnosti svoji Ïe kraljevalo veselje ne-
be‰ko. Oko moje je zrlo krájino, kakor si je lep‰e in
milej‰e ne more Ïeleti du‰a! V sredi je kipel proti ãiste-
mu nebu velikanski Ararat; Tigris in Evfrat sta izvirala
izpod njega. Indus in slovanska Volga, Misisipi in brez-
konãni Amazon in vse druge mogoãne reke so se vile po
vrtovih, kjer se je ‰ibilo vejevje od bogatega sadja. Lev in
tiger in druga zverjad je krotka kakor v prvi dobi lazila
v senci velikanskih dreves.

»Kak‰ne kraje gledam sedaj?« vpra‰am poniÏno an-

gela na desnici svoji.

»Oko ti gleda raj, v katerem sta bila ustvarjena prva

ãloveka,« odgovori mi Azrael. »Toda po prvi pregrehi ga
je Stvarnik odtrgal z zemlje in ga prestavil sém.«

»âemu?« drznem se vra‰ati iznova.
Takoj mi odgovori angel: »Tu je kraj, kjer poveliãuje

Stvarnik vse tiste zakonske, kateri so si ostali zvesti do
smrti!«

»Tukaj se poveliãuje zakonska zvestoba!« vzkliknil

sem. Sveti Odresenik! Ti prostori niso sezali iz veãnos-
ti v veãnost! Neresnice ne morem govoriti! Prenapoln-
jeni niso bili ti nebe‰ki prostori; v brezkonãni ljubezni so
se druÏili duhovi po njih, ali gneãe ni opaÏalo strmeãe
moje oko! Adam in Eva sta hodila krasna, kakor v prvot-

BES

4000

ni dobi, ob obalah mogoãnega Evfrata in se objemala v
ãisti ljubezni. Videl sem ‰e mnogo drugih blaÏenih du-
hov, sosebno v visoki slavi tebe, Vittoria Colonna, in so-
proga tvojega Francesca Pescara, ki je nekdaj s srãno
svojo krvjo rosil bojno polje toÏne Pavije! Zadaj je ugle-
dalo sreãno oko tudi njo, katera mi je bila druÏica v Ïiv-
ljenju in mi porodila obilo cvetoãih otrok! Toda angel
Gospodov ni dopu‰ãal, da bi stopil pred njo; odnesel me
je s krajev, kjer se je zbralo le oskromno ‰tevilo onih, ki
so boli poklicani tja.

Obstala sva pri tretjih vratih nebe‰kih. Bila so izseka-

na od samo enega rubina, in Kristus, Odre‰enik na‰,
upodobljen je bil na njih s trpljenjem svojim. Dvignil je
angel roko in se trikrat globoko priklonil. Jaz pa sem se
priklanjal Ï njim. Sama od sebe so se odprla vrata in sto-
pila sva v kraj, ki se razteza pred zadnjimi vrati nebe‰-
kimi. Povsod miloba, povsod krasota! Ali niti enega ne-
be‰kih duhov nisem mogel opaziti!

»Dobri angel,« izpregovoril sem, »pojasni mi blago-

hotno, zakaj so tako osameli ti prednebe‰ki kraji in za-
kaj so duhovi pregnani s teh mest, kjer se povsod razo-
deva miloba in kras?«

»Tudi ti kraji,« odgovori mi angel, »odkazani so po

brezkonãni razsodnosti boÏji posebnemu namenu.
Semkaj so poklicani izvoljeni duhovi, ki so v Ïivljenju

BES

4000

prejemali dobrote in se zaradi njih vÏgali v pravi, ãisti
hvaleÏnosti!«

Strmeã obstanem. Nikjer nisem opazil zveliãanega

duha, in leta 4000 po Kristusovem rojstvu je bil ta pred-
nebe‰ki prostor ‰e — prazen!

Zdajci se pred nama zaiskré ãetrta in zadnja vrata ne-

be‰ka. Zbru‰ena so bila od samo enega demanta, in sve-
ta Trojica je bila upodobljena na njih. Okrog njih se je
ovijal vinski trs, vedno zeleneã in neprestano rodeã raz-
nobojno grozdje. Ali tu pred vhodom sem ugledal tebe,
starãka iz narodne pesmi slovenske! Z lica se ti je Ïari-
la prava radost nebe‰ka, in v roki si stiskal kozarãek ruj-
nega vinca. Kadar si ga izpil, prihitel je précej angelãek
boÏji in ti iznova nalil kupico. Neprestano pa si pel sla-
vo svojemu Bogu:

»Oãe nebe‰ki, glej,
‰e en kozarãek zdej,
hvalo bom vekomej,
vekomej pel.«

»Kako, da je izbran samo ta na to izvoljeno mesto?«

zaãudil sem se. Odgovoril mi je Azrael: »Mnogo je pil!
Ali pri vsaki kupici je dajal hvalo Tistemu, ki mu je
ustvaril gorko kapljo. Bila je to prava hvaleÏnost, ker je
prihajala resniãno od srca. Zategadelj ga je poveliãal Go-

BES

4000

spod in mu dodelil milost, da mu ‰e po smrti rodi vin-
ska trta!«

Odprla so se zadnja vrata nebe‰ka. Gledal sem Boga

od obliãja do obliãja, in jasne so mi bile vse skrivnosti
njegove. Popisati se ne dá, kar sem gledal, ali toliko je
gotovo, da nebe‰ki Oãe na‰ ni tak‰en, kakor govoré o
njem njega hlapci po Gori‰kem. Angel Gospodov me je
spremil pred prestol boÏji in me obvaroval, da me niso
pokonãale strele, ki so se neprestano vÏigale s tega pre-
stola.

Gospod pa je izpregovoril: »Nekdaj, ko si ‰e pregre‰-

no Ïivel na zemlji, Ïelel si, da bi za dva tisoã let zopet
ugledal domovino slovensko. Bodi ãlovek! In ti, angel
Ïivljenja, dotakni se ga s prstom svojim, da se izpolni
Ïelja njegova!«

Angel Ïivljenja je pristopil in mi iznova uklenil du‰o

v ãlove‰ko telo. Nato izpregovori Gospod: »Pristopi tudi
ti, angel smrti, in dotakni se ga s hladno roko, da mu
bode zopet umreti, ako si bode zaÏelel, daleã od zelene
zemlje!« Obsenãil me je angel smrti, in pretresla me je
ledena njegova moã, da je bilo zdajci zopet umrjoãe
telo, katero je ravno dal iz rok angel Ïivljenja!

Konãno je ‰e izpregovoril Gospod: »PribliÏaj se tudi ti,

angel ljubezni, in rahlo roko mu polôÏi na glavo, da se
iznova vname ljubezen v njem, ljubezen, najslaj‰e to-
laÏilo otrokom mojim na zemlji!«

BES

4000

Kakor topla sapa, v kateri se spomladi tajata sneg in

led na gorskih vrhovih, tako je dihnil name angel ljubez-
ni. Srce moje je bilo hipoma plodovit vrt, kjer je hotela
ljubezen zdajci pognati svoje kali!

»Azrael!« izpregovoril je Gospod, »vzem ga zopet v

naróãaj in odnesi ga na kraje, kjer ga ãaka novo Ïivlje-
nje!«

Tako se je zgodilo. Tema je bila ob meni in otrpnila je

zavest du‰e moje. Ko sem se zopet zavedel, bil sem Ïe na
zemlji!

BES

4000

III

a zemlji sem bil torej! Telo mi je bilo umrjoãe ka-
kor nekdaj in v sebi je nosilo vse tiste strasti kakor

tedaj, ko se je porodilo prvikrat! Tudi stari spomiin se je
oÏívil v meni, in prvo Ïivljenje se je raztezalo pred du-
hom mojim kakor ravan, kjer mi je bil znan vsak pro-
storãek, sleherni kotiãek!

Po meni se je pretakala vroãa kri, in mladostna moã

me je pre‰injala. »Zopet si ãlovek!« Pri tej misli je vse
zakipelo po meni, in presreãen sem si potipal iznova
ustvarjeno lice. Zaãutil sem mehko in voljnó koÏo. Te-
daj se je vzbudila prva Ïelja v meni: Ïelja po zrcalu, da
bi si ogledal zopet dano krasoto svojo. Ta Ïelja mi je utr-
dila prepriãanje, da sem res zopet ãlovek, óna uboga
stvar, ki se porodi v pregrehah in neãimrnostih in prav
tako umira!

LeÏal sem na mehki travi polja Ljubljanskega. Nad

mano je sijalo sonce in me grelo s toplimi svojimi Ïarki.
Po dva tisoã letih sva se zopet videla s tem orjakom in
vélikim prijateljem ãlove‰tva. Vedno je ‰e tiãalo sredi
velikanskega obnebja; vse pod njim se je izpremenilo,
toda sonce sámo je ostalo, kakr‰no je bilo takrat, ko ga

BES

4000

je Stvarnik izpustil iz rok. Zagledal sem se tja v Kam-
ni‰ke planine; prebile so stoletne viharje in krasne kakor
nekdaj mejile krájino. Obrnil sem pogled proti beli
Ljubljani. Mnogo se ni bila raz‰irila. ObkroÏalo jo je vi-
soko zidovje, za zidovjem pa skoraj nisem mogel pre-
‰teti cerkvenih stolpov.

»Dolgo ãasa si spal, prijatelj!« ogovori me nekdo.

Ozrem se za glasom. Blizu mene, tik njive, obsejane z
repo, ãepel je na zemlji ple‰ast ãlovek, siroma‰ko ob-
leãen. Marsikako záplato si je bil prikrpal na suknjo, in
palec na desni nogi mu je gledal iz obuvala, koje si je
ovil z brezovo trtico. V roki je imel olupljeno repo, ka-
tero si je ravnokar izpulil na sosednji njivi in jo sedaj
glodal. Ta moÏ se je torej poniÏno oglasil, in sicer latin-
sko, dasi ne preklasiãno. Ker sem tiste dni govoril vse
jezike sveta, odgovarjal sem mu brez teÏave.

»Dolgo si spal! Prijezdil si na temle konju, toda Ïe v

sedlu si spal in vsak trenutek sem menil, da pade‰ na
tla!«

·ele sedaj sem opazil konja, obloÏenega z obilo prt-

ljago. Pasel se je po livadi in se ni menil za naju. »Hva-
la ti, Azrael,« dejal sem sam v sebi, »da si tako izvrstno
skrbel zame!«

»Ko si se hotel zgruditi s sedla,« nadaljuje óni, »pre-

stregel sem te in te poloÏil semkaj v travo!«

Iskreno ga zahvalim.

BES

4000

»Ako se ne motim,« reãe zopet, »tedaj si tujec, kate-

rega je usoda zanesla v na‰o krájino?«

»Pravo si pogodil,« odgovorim mu; »tujec sem, dasi je

nekdaj oko moje Ïe gledalo to ravan.«

»Odkod prihaja‰, brate in prijatelj?« vpra‰a me.
»Visoko od zgoraj.«
»Torej z visokega severa? Morda iz krajev, kjer vlada

narodom sibirska republika?«

»Iz tistih krajev!«
»Kakih novic nam prina‰a‰?«
»Niãesar posebnega, ãesar bi Ïe ne vedeli.«
Prvi moj pozemeljski znanec je bil videti jako radove-

den.

»Torej je resnica,« povpra‰uje me Ïivahno, »da sta se

kardinal iz Var‰ave in ruski car merila na ravninah smo-
lenskih in se ljuto borila ves teden?«

»Tako je, kakor govori‰!« odgovorim jaz.
»In konãno je res zmagala njega eminenca in uniãila

belega carja?«

»Tudi to se je zgodilo.«
»Sedaj je daljna Rusija poslu‰na kardinalu iz Var‰ave,

in resnica je, da je zadnji Romanov pobegnil k cesarju
zdruÏenih severnoameri‰kih drÏav, kakor se je nam po-
roãalo?«

»To je resnica.«

BES

4000

Navdu‰eno je vzkliknil: »Kako velika je moã svete

cerkve!«

Ali sedaj, ko me je izpra‰al toli temeljito, priãnem ga

izpra‰evati ‰e jaz.

»Tujec sem,« reãem mu, »in pótujem Ïe dolgo. Obho-

dil sem mnogo deÏelá, ali semkaj sem dospel ravnokar.
Nisem ‰e dobil brata, kateri bi me pouãil o tukaj‰njih
krajih in rodovih. Bodi mi prijazen in razjasni mi, kar mi
je ‰e temno in nejasno!«

»Moja prijaznost ti bodi verni hlapec!« odgovori mi

takoj.

»Imenuj mi to deÏelo in mesto, katerega ozidje se

dviga pred mano!«

»To mesto je Emona, in o njega prvi zgodovini vemo

samo to, da je bilo od nekdaj sedeÏ slavnoznanih ‰ko-
fov.«

»In deÏela, kako se imenuje?«
»PapeÏeva provincija ‰tevilka LII.«
»PapeÏeva provincija!« zaãudim se, »in kje so druge

‰tevilke?«

»Samo v osrednji Afriki jih je petnajst!« odgovori mi

ponosno.

âudil sem se sam v sebi nekaj ãasa. Potem pa bojeãe

vpra‰am: »Kdo vam je vladar?«

»Prvi vladar je papeÏ.«
»Rimski papeÏ?«

BES

4000

»Vidi se ti,« veli mi porogljivo, »da si tujec in da sla-

bo pozna‰ zgodovino! Kje so ãasi, ko so ‰e na‰i papeÏi
imeli svoj sedeÏ v Rimu!«

»In kje stolujejo sedaj?«
»To bi moral vendar vedeti! Ko je sveti Gregor CCXX-

II. dal na Kapitolu usmrtiti poslednjega la‰kega kralja,
preselil se je s kardinali svojimi, katerih je bilo takrat
samo tri tisoã, v Afriko, in od tedaj stolujejo papeÏi na‰i
v starodavnem Timbuktu!«

»Hvala ti za pojasnilo! In kdo je drugi va‰ vladar?«
»Premilostivi na‰ nad‰kof ljubljanski.«
»Nekdaj so vladali tukaj avstrijski cesarji,« omenil

sem poniÏno.

»Ti vladajo ‰e, toda le po imenu.«
»Po imenu! Pojasni mi to, prijatelj!«
»NajvaÏnej‰a zgodovina ti je popolnoma neznana!

Leta 3992 se je uprl nad‰kof ljubljanski, in kardinal iz
Zagreba mu je prihitel na pomoã. Cerkvene ãete — na
desnem krilu jim je veleval kaplan Trnovski — zgrabile
so se z vojsko avstrijsko in jo razteple in premagale na
Ptujskem polju.«

»Da, da, prijatelj!« nadaljuje ponosno, »na Ptujskem

polju se je bila tista zmagonosna bitka! Od tedaj smo
papeÏeva provincija ‰tev. LII., in Dunaj nam mora vsa-
ko leto plaãevati danj.«

»Kak‰en je ta danj?«

BES

4000

»Petdeset tisoã centov vo‰ãenih sveã, kar ni malen-

kost sedaj, ko je vosek toli drag.«

»Sedaj, ko si me prijazno pouãil o politiãnem razmer-

ju, pouãi me ‰e, kak‰en jezik govori ljudstvo po teh krá-
jinah?«

»Tudi to ti razloÏim. Obãevalni jezik je latinski, in vsi

olikanci ga govorimo. Tudi seljaki ga veãinoma Ïe govo-
ré, samó niÏje ljudstvo govori star, pozabljeni jezik, in
sicer vsaki dve uri drugaãe. Uãenjaki ‰e nismo edini, ka-
kov jezik je to; nekateri trdijo, da je ostanek stare tatar-
‰ãine, drugi zopet, da je to nekdanji tur‰ki jezik.«

Srce se mi je krãilo zaradi tvoje usode, uboga, uboga

sloven‰ãina.

»In nem‰ãina?« vpra‰al sem.
»Ta se Ïe tisoã let ne govori veã.«
Prijetno mi je zazvenel ta odgovor na novoustvarjena

u‰esa. Ali ni se mi videl verjeten, zato vpra‰am zaãuden:
»Kako to?«

Odgovori mi: »Ne pozna‰ li dekreta nad‰kofa Janeza

devetindevetdesetega? Ta dekret prepoveduje nem‰ki
jezik enkrat za vselej.«

»Zakaj?«
»Vzroki so tehtni. Najveãji gre‰nik, kar jih je kdaj po-

rodila zemlja, bil je prekleti Martin Luter! Ta je pisaril
pohuj‰ljive svoje knjige v nem‰ãini, in zategadelj je bla-

BES

4000

Ïeni nad‰kof Janez prepovedal to govorico. Îe tisoã let
se ni ãula v nas nem‰ka besedica!«

V‰eã mi je bil spomin na tega nad‰kofa, samo Ïal mi

je bilo, da ni Ïivel leta 1891., ko bi ga bili Slovenci potre-
bovali toli bridko.

Znanec moj je v tem ãasu pohrustal repo svojo. Vstal

je in izpregovoril elegiãno: »Sonce Ïe zahaja, in mrak
me sili v mesto. Ako hoãeva o pravem ãasu dospeti k
mestnim vratom, ãas je, da odrineva. Ako hoãe‰ v me-
sto, bodem ti spremljevalec, kakor si ne more‰ Ïeleti
bolj‰ega!«

»Spremstvo tvoje me bode osreãilo!« odgovoril sem

hvaleÏno.

»Ako mi od‰teje‰ nekaj novcev, védem ti konja, zakaj

za te korake ni vredno, da bi splezal na sedlo!«

Od‰tejem mu nekaj drobiÏa, in na vse strani mi izraÏa

hvaleÏnost svojo, ko ga spravlja v Ïep. Nato prime konja
za povodec in krene po ozki stezi proti mestu.

Spotoma vpra‰am: »Ali stanuje‰ v mestu?«
»V mestu, kje pa drugje!«
»Zdi se mi, da nima‰ preobilo dohodkov?«
»Kaj hoãe‰,« odgovori mi poniÏno, »saj sem samó

profesor na vseuãili‰ãu.«

»Profesor na vseuãili‰ãu!« vzkliknem.
»Da, na vseuãili‰ãu Svetega Simplicija!«
»Kaj predava‰?«

BES

4000

»Uãencem svojim razlagam teorijo blaÏenega Anto-

na od Kala. Toda saj se ti ponudi prilika, da bode‰ po-
slu‰al predavanje moje, ako pride‰ na vseuãili‰ãe Svete-
ga Simplicija!«

Takrat sem Ïe sklenil v duhu, da obi‰ãem to svetov-

noznano vseuãili‰ãe. Za sedaj pa vpra‰am: »Kak‰ne do-
hodke ima‰ od profesure svoje?«

»Ti dohodki niso nikakor neznatni! Na teden mi iz-

plaãuje ‰kofova blagajnica po dve liri; poleg tega imam
privilegij, da se smem brezplaãno najesti na kapitelj-
skem polju, kadar hoãem.«

»To repi‰ãe je torej kapiteljsko polje?«
»Tako je, in ãesto sem tukaj veãerjal Ïe prav izvrstno!«
»Obuvalo ti tudi ni najbolj‰e!« pristavil sem.
»Vidi‰, to so res posebne sitnosti!« odgovori mi.

»Nam vseuãili‰kim profesorjem morajo nad‰kofovi
dvorni ãevljarji brezplaãno napravljali obutev. Vrstimo
se drug za drugim. Sedaj je na vrsti na‰ rector magnifi-
cus — tisti, ki tako sme‰no predava o sandalah svetega
Antona — in to je tanko in neznatno ãloveãe, ki prav
poãasi trga obutev svojo! Jaz pa moram ãakati, dasi mi
palec na nogi gleda beli dan, kakor bi ne bilo ni ãevljar-
jev ni usnja na svetu!«

Priznal sem, da mu je v tem oziru usoda dokaj Ïalost-

na.

BES

4000

»Sicer pa ãlovek izhaja prav lahko,« zatrjuje mi, »tem

laÏe, ker imam postranskih dohodkov!«

»Kak‰ni dohodki so to?«
»O vélikih praznikih,« odgovori mi, »zvonim v stolpu

Svetega Nikolaja, kar mi na leto dona‰a nekaj lir. Ven-
dar je Ïe tudi v tem slab‰e!« pristavi vzdihujé.

»In kako to?«
»Kako to? Ker se Ïe do malega ponujajo vsi profesorji

vseuãili‰ki, da bi zvonili v stolpu Svetega Nikolaja!«

Ko mu ne odgovorim niãesar, doda ‰e: »In tako se

nam krade kruh, nam, ki smo vendar stari in izku‰eni
uãenjaki!«

Prikorakala sva malone do mestnih vrat. Îe se je dvi-

galo pred nama visoko ozidje, in Ïe sva opazila mnogo-
‰tevilne straÏe, ki so hodile po tem ozidju. Stopila sva na
most, kateri se je razpenjal nad mestnim jarkom, nepo-
sredno pred orja‰kim portalom. Zdajci se pripelje po
pra‰ni cesti za nama gosposka koãija. Pred njo so bili
vpreÏeni ‰tirje tolsti konji, kateri so s kopiti teptali po
prahu, da se je dvigal kar v oblakih. Profesor z vseuãi-
li‰ãa Svetega Simplicija se poniÏno umakne, globoko se
pokloni in sname obrabljeni klobuãek. Rejen ãlovek je
sedel v tem vozu in se leno valjal po mehkih blazinah.
Na prsih se mu je ble‰ãalo nekaj redov, torej je bilo po-
polnoma upraviãeno, da se na naju niti ozrl ni. Pri mest-

BES

4000

nih vratih je hitela straÏa v oroÏje. Zaãula so se ostra
povelja, in vojaki so prezentirali.

Potem je bliskoma vse izginilo v mesto.
»Kdo je bil ta dostojanstvenik?« vpra‰am radovedno.

»Izkazujejo mu voja‰ke ãasti!«

»Velika in imenitna glava!« odgovori mi profesor vse-

uãili‰ki. »Cerkovnik pri Svetem Nikolaju je, in dodelje-
no mu je dostojanstvo generala! Peljal se je na izprehod,
in sam Bog ve, ali sem se mu priklonil dovolj globoko!«

»Z dostojanstvom generala!« zaãudim se.
»Da! Da! In z dohodki generala!«
»âudna, ãudna zemlja!« premi‰ljeval sem, ko sem leta

4000 po Kristusovem rojstvu poleg spremljevalca svoje-
ga prekoraãil vrata bele na‰e Ljubljane!

BES

4000

jubljano je obkoljalo tiste dni visoko in debelo zi-
dovje. Uãenjaki so ga primerjali ozidju, katero je v

starodavnih dobah obkroÏalo slavne Ninive. Sezidano je
bilo ozko, toda vendar tako ‰iroko, da je bilo v njem
prostora raznovrstnim voja‰nicam, skladi‰ãem, kapeli-
cam in drugim prostorom, kjer je veÏbala in vadila
mestna posadka. V tem ozidju je tiãala kar velika vojska,
kateri je bilo v varstvo izroãeno mesto ljubljansko.

S spremljevalcem svojim, ki mi je vodil konja, napo-

til sem se pod velikanski obok mestnih vrat. Zunanja
straÏa je naju pustila v miru, prav kakor da naju niti
oparila ni. Pod obokom mi je bilo, kakor da sem stopil
v podzemeljsko jamo. Povsod je kapalo od stropa, prav
kakor v predoru. Zamolklo je zazvenelo vselej, kadar je
konj s kopitom udaril po tlaku. Tema bi bila, da ni ma-
lone vsakih pet korakov ob steni gorela svetilnica, ki je
raz‰irjala mraãno svetlobo.

V tem sómraku sem opazil tik pota, po katerem sva

hodila, ‰e drug tir, in lahko si mislite, kak‰na ãustva so
me ob‰la, ko sem tu pozdravil staro znanko Ïeleznico!
Bil je resniãno Ïelezni‰ki tir in kar niã se ni razlikoval od

BES

4000

ónih, po katerih sem se vozil, ko sem bil ‰e prviã na ze-
leni zemlji.

»Tu je Ïeleznica!« reãem profesorju z vseucili‰ãa Sve-

tega Simplicija.

»Da, da, Ïeleznica, po kateri se vozi premilostivi nad-

‰kof na svoje letovi‰ãe v Goriãanah!«

»Drugega namena nima?«
»Drugega namena nima! No, saj je Ïe to namen vseh

namenov!«

»Kaj vraga!« vzkliknem zaãuden. Bliskoma je pri meni

profesor in mi s ‰iroko svojo dlanjo zatisne usta.

»Ti kolne‰! Za Boga, ãe te ãuje straÏa! Danes ‰e bi tiãal

v Ïelezju, in tudi mene bi vrgli v jeão, ako bi me zalotili
v pregre‰ni druÏbi tvoji!«

PotolaÏil sem ga obetajoã, da bodem odslej opreznej‰i

in da neãem veã kleti.

»Torej Ïeleznico imate ‰e vedno?« vpra‰am, da bi jela

govoriti o drugih stvareh. »Ali kje vendar dobivate pre-
moga, da kurite Ïelezni‰ke stroje, ko so Ïe pred 2000 leti
uãenjaki trdili in preraãunali, da po 300 letih ne bode
nobenega premoga na zemlji!«

»Tako je! Prav so raãunali, premoga ni! In ãe bi svete

knjige ne govorile o njem, niti bi ne vedeli, kaj je bil pre-
mog!«

»Ali vam. sedaj goni vlake elektrika?« vpra‰am rado-

vedno.

BES

4000

»Elektrika!« zaãudi se uãeni starec. »Ali ne pozna‰

knjig blaÏenega Antona od Kala? V teh knjigah je pre-
priãevalno dokazano, da je Belcebub takrat, ko ga je
drevil arhangel v peklenski prepad, trenil z dolgim re-
pom svojim med vesoljne svetove. In ta udarec je tre‰ãil
ba‰ na ubogo na‰o zemljo, da se je vse zaiskrilo. Pri tis-
tem udarcu se je rodila ta moã, kateri so nekdaj rekli
elektrika in katera brez dvojbe izvira od hudiãa. Zato
odobrujejo vsi modrijani dekret pokojnega nad‰kofa
Jerneja XXXIX., s katerim je ostro prepovedal, da bi
kjerkoli rabili elektriko v teh pokrájinah. S tem ukrepom
je blagi nad‰kof poniÏal Belcebuba samega, da nima veã
moãi do nas!«

»Kaj pa vam torej goni Ïeleznico?« vpra‰am ga

strmeã.

»Glej in opazuj sam!«
Zaãulo se je res nekako drdranje, kakor pred 2000

leti, kadar je tekel Ïelezni‰ki voz po plesmih. ·kripale so
osi, in bobnenje je odmevalo od visokega oboka. Vmes
se je ãulo kriãanje gonjaãev, pokanje biãev in zamolklo
jeãanje. V mraku ugledam tolpo nesreãnikov, na pol go-
lotnih in z verigami priklenjenih k teÏkemu vozu, kate-
rega vleãejo s poslednjimi moãmi po tiru. Kadar gre pre-
poãasi, vseka nadzornik z voza sedaj po tem, sedaj po
drugem z dolgim biãem svojim. Kamor zadene, ondi se
zmesita znoj in kri. In vpreÏenci napenjajo skrajne sile,

BES

4000

da bi hitreje tirali teÏki voz, prav kakor Ïivina, ki je nek-
daj ob na‰ih vodah vlaãila teÏke ladje proti reki. Trud-
ni sopihajo mimo naju in jeãé, da se priãne konj pla‰iti,
in da ga le izteÏka pomiriva s profesorjem. Vtem je od-
drdral Ïelezni‰ki voz, in niti opazil nisem, je li kdo sedel
v njem ali ne. To je bila Ïeleznica ljubljanskega nad‰kofa
leta 4000 po Kristusu!…

Soãutno vpra‰am: »Kaj pa so zakrivili ti vpreÏenci, da

se morajo pehati tako neãlove‰ko?«

»Veliki hudodelci so!« odgovori mi profesor vaÏno.

»Zgolj zloãinci so, ki so se pregre‰ili proti sveti teoriji
blaÏenega Antona od Kala!«

»Proti teoriji blaÏenega Antona od Kala? V ãem tiãi

njih krivda?«

»Takoj ti pojasnim vse! Prvi, dolgih sivih las, ki je vle-

kel prav spredaj, bil mi je nekdaj tovari‰ na vseuãili‰ãu
Svetega Simplicija. Toda v predavanjih svojih je zabre-
del v grozno zmoto; trdil je namreã, da je po zapovedih
svete cerkve dovoljeno, ako pi‰emo besedi nad‰kof lju-
bljanski sredi stavka le z malimi ãrkami. Ker ni hotel jav-
no preklicati te zmote, obsodil ga je urad za ohranjeva-
nje nad‰kofove ãasti — sacrum officium defendendae
sanctae dignitatis archiepiscopalis — za vse Ïivljenje v
Ïelezni‰ko vprego!«

»Resniãno, ta kazen ni pretirana!«

BES

4000

»Da, nikakor ne! Za Jakoba XV. so take gre‰nike sezi-

gali na grmadah! Dandanes jih pa samo priprezajo k
Ïeleznici, ker je njega milost, sedanji nad‰kof Martinus,
v tem oziru premehak, predober.«

»Kaj li je pregre‰il mladi ãlovek, katerega sem opazil

tik biv‰ega tovari‰a tvojega?«

»Pregreha njegova je nekoliko manj‰a. Sreãal je na

ulicah duhovnika svete cerkve in mu v pozabljivosti
svoji ni poljubil roke. Urad za obrambo ãasti ma‰nikov
— sacrum officium defendendae dignitatis sacerdotum
— obsodil ga je glede na njega mladost in oãitno globo-
ko kesanje — samo na ‰est let v vprego!«

»Tudi ta kazen se mi vidi milostna!« odgovorim. »Pri

nas v Sibiriji bi ga bili brÏkone obsodili kar na dolgih
deset let! — Ali kdo je óni, ki vleãe prav zadaj, kateremu
se vidi najbolj, kako teÏko premika svoje kosti? Ta je
tudi tisti, kateremu nadzornikov biã najveãkrat zaÏviÏga
po pleãih.«

»Temu se ne godi preslabo!« odvrne mi profesor.

»âevljar je iz ãevljarskega oddelka. Ko pa je sreãal cer-
kovnika Svetega Florijana, ni se mu odkril, kakor je pro-
pisano. Urad za ãe‰ãenje cerkovnikov — sacrum offici-
um defendendae dignitatis sacristanum — obsodil ga je
zaradi tega na ‰estmeseãno teÏko Ïelezni‰ko vprego.«

BES

4000

»Sedaj mi je pa Ïe jasna teorija blaÏenega Antona od

Kala!« odgovorim spremljevalcu. »Dobro vidim, da ima-
te v mestu svojem praviãne sodnike!«

»Sreãa tvoja,« dostavi profesor, »da te in kdo ãul, ko

si zaklical prej ime vragovo!«

»Pred kak‰en urad bi me bili tirali potem?«
»Takoj bi te bili vklenili v Ïelezje in te izroãili uradu v

zabranjevanje pogrehe — sacium officium de prohiben-
dis peccatis. — Glede na to, da si tujec, obsodil bi te bil
ta urad vsaj na dvanajst let v kazemate na Golovec. Tvoj
imetek pa bi zapadel nad‰kofovi blagajnici!«

»Hvala ti za pojasnilo! Sedaj mi pa ‰e povej, kak‰no

voja‰ãino imate, in kak‰na je posadka, ki brani sreão in
blaginjo mesta va‰ega.«

»Tudi to ti hoãem povedati. V Emoni sami leÏita dva

polka in slavnoznana kohorta starih devic, kateri je iz-
roãen Ïenski oddelek. Oba polka sta samostansko ure-
jena in bivata tu v mestnem ozidju. Vrhovni vojskovodja
je presvetli nad‰kof Martinus; vsakemu polku pa zapo-
veduje polkovnik z dostojanstvom prelata. V mestu je
torej ena brigada, katera pa je samo oddelek vélike pa-
peÏeve vojske, stalno utaborjene pri Gorici. Tam pa za-
poveduje grof Nerva, papeÏev mar‰al, kardinal in par-
tibus infidelium, obenem papeÏev generalissimus za to
provincijo. Ker bode njega eminenca skoro pregledovala
mestno posadko, uãaka‰ morda sreão, da mu bode‰ gle-

BES

4000

dal v obraz. Znamenit vojak je in v mnogi bitki se je Ïe
izkazal!«

»Radostilo me bode, ako ga bodem videl! Kak‰en pa

je polk, kateri je tukaj v ozidju pri vratih?«

»To so na‰i triariji!« odgovori mi ponosno. »Pravo

jedro so na‰i posadki in papeÏevi vojski sploh! Imenu-
jejo se polk telesne straÏe, ker so obenem telesna straÏa
premilostivemu nad‰kofu. Ta polk telesne straÏe ima
prekrasno zgodovino! Ustanovil ga je znameniti nad-
‰kof Benedikt CII., ki se je prvi obkolil s prepotrebno te-
lesno straÏo. To je tisti sloveãi nad‰kof, ki je ustanovil
prepotrebni urad v zabranjevanje brad — sacrum offi-
cium hominibus imberbibus conservandis. — Ustanovil
si je torej posebno telesno straÏo, katero je po sebi ime-
noval straÏo gologlavih benediktincev, ker mora voja‰ki
straÏnik slovesno priseãi, da nikdar v svojem Ïivljenju
ne poloÏi pokrivala na glavo. Ta straÏa se je polagoma
razmnoÏila v polk, obsegajoã dvanajst kohort. Po vo-
ja‰ko in samostansko Ïive; ãisti so, trezni in zanesljivi,
vdani visokemu nad‰kofu. Zato so jim izroãena edina
mestna vrata, da jih straÏijo; ostro pazijo ondi, da se v
mesto ne priklati kak‰en krivoverec, ki bi begal ljudstvo.
Tudi so slovesno obljubili veãno ubo‰tvo, tako da Ïivi
ves polk ob sami milo‰ãini. Kaj dobro mu torej rabijo
mestna vrata, ker mora vsakdo, najsi gre iz mesta, naj-

BES

4000

si gre v mesto, gologlavim benediktincemdeliti mi-
lo‰ãino!«

Zaãudim se: »Torej vedno ubo‰tvo so obljubili voja-

ki va‰i! Potem jim pa nad‰kof ne daje nobene plaãe?«

»Gotovo ne! Kak‰nega pomena bi bilo sicer veãno

ubo‰tvo? Na tem naãelu je osnovan ves oddelek pape-
Ïeve vojske, kolikor ga je v utrjenem ostrogu gori‰kem.«

»Ob ãem pa Ïivi?«
»Ob milo‰ãini! Vsak teden ima posebna kohorta pri

slehernem polku sluÏbo, da beraãi po okolici. Ti vojaki
jemljejo denar, jedila, vse, kar gre v vreão ali Ïep. Take
kohorte hodijo daleã naokrog; celó v Emono so Ïe pri-
beraãile ãasih. Ali to ni prijalo gologlavi telesni straÏi, ki
je menila, da ji tuja kohorta krati dohodek. Pripetilo se
je celó, da so se zgrabili z oroÏjem, in da je tekla kri za-
radi milodarov. Od tedaj papeÏeve kohorte ne smejo veã
v mesto!«

»To je res izvrstna organizacija,« mislil sem si. »Koli-

ko so stale vojske za prvega Ïivljenja mojega, sedaj pa
ne stanejo niãesar!«

»Torej polk telesne straÏe Ïivi zgolj ob milo‰ãini?«
»Gotovo! In priliko bode‰ imel opaziti, kako izvrstno

je vse urejeno v tem oziru.«

V tem ãasu sva dospela tja, kjer je pri zidu izviral stu-

denec. Moãen curek je vrel iz zemlje in polnil kamnito
korito, vloÏeno v tla. Potem se je odtekal po vodotoãu in

BES

4000

izginjal pod ozidje. Okrog tega vrelca so bile napravlje-
ne klopi; po zidu pa je viselo obilo posod, s katerimi se
je lahko zajemala voda. Îelezni obroãi so bili vzidani v
steno, da je bilo môãi nanje privezavati Ïivino, ako jo je
kdo sluãajno imel s sabo.

Pri tem vrelcu je obstal vseuãili‰ki profesor, privezal

mojega konja k steni in izpregovoril: »Odpoãijva si ne-
koliko. Tukaj pijem vselej, kadar sem se naveãerjal na
kapiteljskem repi‰ãu! Tu pije sploh vsakdo, ki je na poti
v mesto. Na tem mestu se smejo napiti celo hudodelni-
ki, vpreÏeni v Ïeleznico, in to celo tedaj, kadar vozijo
premilostivega nad‰kofa. Skratka: tu pije vse, in sicer iz
stare navade, ukoreninjene v zgodovini na‰i. Torej pij-
va!«

Natoãil je ãiste vode in mi jo podal. Pil sem slastno,

ker je bila to prva voda, katero sem pil po drugi svoji
stvaritvi, in ker je bila to voda z zemlje slovenske!

»Pravi‰, da pijó tukaj vsi, ki so na poti v mesto, in to

iz stare navade?«

»Iz jako stare navade! To je bilo za nad‰kofa Janeza

IC. blagega spomina. Takrat je bil pri Sv. Jakobu vikarij
Luka, mlad, ãvrst duhovnik, vnet za slavo svojega stanu.
Zelo obljubljen je bil Ïenskemu spolu, posebno mlade-
mu. Tiste dni je umrl stari Ïupnik Sv. Jakoba, in Ïupnik
je hotel biti vikarij Luka, ki je bil zelo obljubljen Ïenstvu,
posebno mlademu. Ali ‰kof Janez mu ni hotel dati Ïupe,

BES

4000

kar je vikarija Luko tako uÏalilo, da se je oãitno uprl vi‰-
jemu pastirju svojemu. Na trgu Sv. Jakoba je zasadil v
zemljo prapor vstaje in pozval Ïenstvo vse Ïupe sebi na
pomoã. To je bila prva in zadnja Ïenska vstaja, o kateri
priãajo listi zgodovine na‰e. Kakor en moÏ se je dvigni-
lo razljuãeno Ïenstvo, pobralo moÏem oroÏje, razdelilo
se v kohorte in kakor nekdaj amazone bojaÏeljno ob-
kroÏilo vikarija Luko. Zgodilo se je to meseca malega
travna 3919. leta in najzanesljivej‰i zgodovinarji nam
pripovedujejo, da se je nad‰kof Janez sam tresel na pre-
stolu svojem. Ali vendar se vikarij Luka na Sv. Jakoba
trgu ni mogel drÏati dolgo. To pa zlasti zato ne, ker ga ni
podpiralo mo‰tvo, zakaj vsakemu zakonskemu moÏu
‰entjakobske Ïupe vendarle ni bilo v‰eã, ako mu je
drobna Ïena lazila za vikarijem Luko.«

»Kako se je potem godilo vikariju?« vpra‰al sem rado-

vedno, ker so me obhajali nekaki spomini iz devetnaj-
stega stoletja.

»Ko se je nabralo okoli 2000 moãno oboroÏenih

Ïensk, vrgel se je vikarij Luka Ï njimi preko Grada‰ãice
v trnovsko predmestje, kjer ga je Ïenstvo tudi sprejelo
kar najprisrãneje. Hipoma je imel vojske vsaj 4000 juna-
kinj, oboroÏenih od nog do glave. Z njimi se je utrdil za
Grada‰ãico in okrog cerkve trnovske. V tem tabori‰ãu je
dvakrat odbil naskok ‰kofovskih vojakov, in s krvavimi
glavámi so le-ti beÏali pred Ïenskami. Posebno in na

BES

4000

prvem mestu se je odlikovala kohorta starih devic, ka-
tero si je vikarij Luka izbral za telesno straÏo svojo. Ta
kohorta je malone vsak dan udarila preko Grada‰ãice v
mesto, kjer sta se ‰irila strah in groza. Îe se je menilo, da
premaga vikarij Luka nad‰kofa Janeza in da posadi sa-
mega sebe na ‰kofovski sedeÏ, ali na nesreão vikarijevo
se je v kohorti starih devic vzbudila ljubosumnost. Oãi-
tale so vikariju, bodisi upraviãeno, bodisi neupraviãeno,
da kaÏe preveã simpatij do polkovnice, ki je vodila ‰ent-
jakobsko brigado Ïenskega spola. Ker se vikarij Luka
menda ni popolnoma mogel opraviãiti, uprla se mu je
kohorta starih devic, z vihrajoãim praporom prekoraãila
Grada‰ãico in prestopila v ‰kofovski tabor. Od tedaj je
bledela zvezda vikariju Luki, in skoro mu je odbila zad-
nja ura! Janez IC. sam se je postavil na ãelo vojski svoji
in Ï njo potisnil ubogega vikarija z ostanki njegovih
Ïensk k mestnemu zidu za trnovsko cerkvijo. Ali bitka je
bila krvava! Oãe je usmrtil hãer, sin mater in moÏ Ïeno!
Na Zena, bili so silni ãasi, toda konãno je vendarle pod-
legel vikarij Luka. Obkolili so ga na ozidju za trnovsko
cerkvijo in drugaãe si ni mogel pomagati, nego da je
skoãil raz ozidje v veliko globoãino, kjer se je pobil do
smrti. Sam nad‰kof Janez je vodil bitko, in ko je bila
zmaga dovr‰ena, izdal je takoj splo‰no pomilostitev za
vse krasne svoje nasprotnice. Popoldne tistega dne je ‰el
premilostivi ‰kof iz mesta, da bi se ohladil na polju.

BES

4000

Pri‰el je tudi do tega studenca, in Ïeja ga je zmogla.
Naliti si je dal kupo in jo izpraznil na ãast slavne prema-
ge. Od tistih dob pa je ostala navada, da pije vsakdo pri
tem studencu, bodisi da je na poti iz mesta ali na poti v
mesto, in sicer pije na slavo premagi nad‰kofa Janeza
IC.!«

»Ali se je pozneje uprl ‰e kak‰en vikarij?« vpra‰am

radovedno.

»Nikdar veã! Nad‰kof Janez IC. je izdal takoj dekret,

da se je mesto razdelilo v tri oddelke. Prvi oddelek je
odkazal oÏenjencem — tu je tudi kapitelj in ‰kofova
palaãa — v drugem oddelku so neomoÏene Ïenske — te
brani kohorta starih devic — v tretjem oddelku pa biva-
jo neoÏenjeni moÏje. Vsak oddelek je obkoljen z visokim
zidom, tako da Ïivi popolnoma zase in v nikaki dotiki z
drugimi oddelki.«

»Kako modro in oprezno!« vzkliknem zaãuden. »Po-

tem ni na svetu veã tiste pregre‰ne spolne ljubezni, ki je
v prej‰njih dobah kakor kuga morila ãlove‰tvo po zem-
lji?«

Profesor z vseuãili‰ãa Sv. Simplicija zameÏikne z le-

vim oãesom, pogleda me zvito po strani in nekaj ãasa
molãi. Naposled mi odgovori: »Spolna ljubezen! Glej,
glej, kaj vam je v Sibiriji vse znano! Pri nas poznajo to
ljubezen samo uãenjaki, katerim so pristopne stare knji-

BES

4000

ge blaÏenega Antona od Kala. Ali to je stvar, o kateri ne
govorimo preradi!«

»Za Boga!« vpra‰am ‰e, »kako li se Ïenite in moÏite

pri vas, ako so posamezni oddelki obzidani tako viso-
ko?«

»Lepo in spodobno! O tem se bode‰ lahko sam pre-

priãal, ker bodo skoro nabori za Ïenitev v obeh oddel-
kih, kjer so neoÏenjeni moÏje in nemoÏate Ïene. Ako
plaãa‰ primerno pristojnino, vzame te dotiãna naborna
komisija izvestno rada s sabo.«

»Nabor! Nabor!« zaãudim se. »Ako se prav spomi-

njam, imeli so v prej‰njih ãasih samo voja‰ke nabore?«

»Istina! Ali v na‰em mestu so se uvedli nabori za Ïe-

nitev in moÏitev, in to zato, da se je ba‰ zatrla tista groz-
na spolna ljubezen, katero toli praviãno obsoja blaÏeni
Anton od Kala v svetih knjigah svojih! Toda ãemu bi ti
pravil; saj bode‰ sam videl vse, ako le hoãe‰!«

»Ali se o tem studencu pripoveduje ‰e kaj drugega,

znamenitega?«

»Posebnega niã. Govori se sicer, da je bil semkaj pred

tisoã in tisoã leti pokopan velik gre‰nik, ki se ni hotel
spokoriti ni na smrtni postelji. Imel pa je poboÏno ma-
ter, in ta je toliko ãasa jokala na gomili njegovi, da se je
Bog usmilil gre‰nika in mu oprostil vse brez‰tevilne pre-
grehe. Poveliãal pa je gospod Bog tudi materino solzo,
da je prikipela kot hladen vrelec iz gre‰nikovega groba!«

BES

4000

Tedaj je zaãul moj duh glas angela Azraela. In letá mi

je govoril: Poglej naokrog in spoznaj, kam te je zopet
postavila mogoãna roka boÏja!«

Pred mojim duhom se je priãel dvigniti zida obok,

vi‰e in vi‰e, dokler se ni vse izgubilo v jasni zrak. Hipo-
ma je izginilo ozidje, in pred oãesom moje du‰e je leÏala
v meglo zavita bela Ljubljana, kakor je bila pred 2000
leti. Po blatni cesti se je vil mrtva‰ki sprevod proti po-
kopali‰ãu Svetega Kri‰tofa. Le malo ljudi je stopalo za
pogrebom, in ni ga bilo oãesa, v katerem bi se videla sol-
za. Zaãul sem tudi óno Ïalostno, tanko zvanjenje s stol-
pa svetega Kri‰tofa, ki oznanja vsemu svetu, da je zopet
padel klas na tisti vesoljni njivi, kjer noã in dan s svojim
srpom neumorno deluje veãna Ïanjica — bleda smrt!
Hipoma se je tudi odprla zemlja pred mano, in stal sem
ob grobu, kakr‰ne so pred 2000 leti kopali mrliãem. In
ko je dospel sprevod na mesto, kjer sem stal plah in tre-
petajoã, odloÏili so krsto in jo izpustili zemlji v osrãje. In
Azraelova roka mi je odkrila vse, in zrl sem v krsto in
ugledal ondi ostanke svojega prvega telesa, kakor so ga
pokopali leta 2000 po Kristusovem rojstvu! Tako si me,
veãni angel Azrael, leta 4000 po Kristusu privedel do
prve moje gomile!

BES

4000

o me je zapustil Azrael in sem se iznova zavedel

zemlje, prijel je profesor vseuãili‰ãa Svetega Sim-

plicija mojega konja za povodec in ga pred mano vodil
po mraãnem potu. Dejal je: »Sedaj pa hitiva, da pride-
va do mestne straÏe, predno leÏe pater polkovnik v po-
steljo!«

Podvizal sem se in korakal za njim. Pri‰la sva do kra-

ja, kjer je bil ves predor ograjen z Ïeleznim paÏem, tako
da ni mogel nikdo dalje. Na levi in desni strani so bili
vhodi v stransko ozidje. Pred tem paÏem pa je hodila
straÏa z dolgo sulico v roki. K steni je bila z debelo ve-
rigo prikovana teÏka pu‰ica, da so mimogredoãi ljudje
metali vanjo mile darove za telesno straÏo. Tudi pred to
pu‰ico je stala gologlava straÏa. Vendar ni imela prijet-
nega posla, ker je neprestano pihala sapa, da je kar ‰u-
melo pod visokim obokom.

Tedaj sem prviã ugledal vojsko nad‰kofa ljubljanske-

ga. Nekateri vojaki so bili oboroÏeni s pu‰kami; drugi so
nosili dolge sulice, in sicer iz spo‰tovanja do Svetega
pisma, ki ne pozna drugih vojakov nego oboroÏene s
sulicami. Vsa tolpa je bila jako ãudna, tako da je pretres-

BES

4000

la posebno mene, ki sem s prvim Ïivljenjem svojiim ko-
reninil v devetnajstem stoletju. Obleãeni so bili ti voja-
ki v kratke haljice, segajoãe do kolen; gole noge pa so
jim tiãale v nekdanjih svetopisemskih sandalah. Tudi so
bili vsi gologlavi, torej ni ãuda, da se je v vrsti kazalo
obilo ple‰astih glav, katerim je bil veãni prepih, v kate-
rem so opravljali sluÏbo, spihal vse lase s temena.

Pred paÏem obstaneva. Takoj skoãi straÏnik od pú‰ice

pred naju in nama s sulico zabrani dalje. Najprej pre-
gleda mojega spremljevalca in reãe porogljivo: »Ali se
zopet potiãe‰ tukaj? Saj itak nima‰ beliãa, da bi kaj dal!«

»Prav pravi‰, frater Miha,« reãe moj spremljevalec, »z

mano ni niã! Kako pa sicer, prijatelj, ali si zdrav?«

»Vse bi ‰e bilo,« odgovori vojak Miha kislega obraza,

»ko bi me le vedno ne bolela ta prekleta glava!«

»Glava! Aha, to prihaja od prepiha!«
»Da, da, od tega vraÏjega prepiha!«
Skrivoma vpra‰am znanca svojega: »Kako, da kolne

tako?«

»Tiho! Ti vojaki imajo zase posebno zlatopeãatno pis-

mo, katero jim dopu‰ãa celó kletev zaradi voja‰ke disci-
pline.«

»Kdo pa je to?« vpra‰a sedaj vojak Miha.
»Tujec, ki ostane nekaj ãasa v na‰em mestu.«
Kakor bi jelo goreti v slamnati strehi, tako se razvna-

me vojak Miha.

BES

4000

»Tujec, za Boga,« zakliãe osupel, »in v mesto sili! Po-

kliãite patra poroãnika, hitro, hitro!«

Zdajci se kakor mravljinci usujejo gologlavi vojaki s

postranskih prostorov in me obkroÏijo od vseh strani.
Strmeã me opazujejo od nog do glave in si pripovedu-
jejo, da je pri‰el tujec, ki hoãe v sveto mesto. Da je pri‰la
zver pred paÏ mestne straÏe, ne bila bi vzbujala veãje
pozornosti, nego jo je vzbujala neznatna moja iznova
ustvarjena osebica.

Skoro prisopiha tudi pater poroãnik. Obleãen je bil v

svilnato haljico, ali za sluÏbe svoje si je bil pripasel rejen
trebu‰ãek, da so drobne noÏice kar omahovale pod nje-
ga teÏo.

»Kaj je zopet?« kriãi Ïe od daleã in roÏlja s sabljo po

tlaku. »Kaj je zopet, gologlavi psi, ki ne daste ãloveku
niti trenutek miru?«

Odgovori mu frater Miha: »Pater poroãnik, tukaj je

tujec, ki sili v mesto.«

»Tujec!« — Zdajci se zadere na Miho: »Naravnost se

drÏi, ako govori‰ s poroãnikom svojim!«

Vojak Miha se ‰e bolj raztegne in stoji kakor drevo:

»Pater poroãnik, tujec je, in okrog trebuha ima pas, v
katerem je videti obilo denarja.«

To patra poroãnika nekoliko potolaÏi.
»Odkod prihaja‰?« vpra‰a me osorno.

BES

4000

»lz krajev sibirske republike!« odgovorim hladno-

krvno.

»Iz krajev sibirske republike! BoÏja rodica, kaj mi je

poãeti?«

Vihtel je roke po zraku in prvi hip res ni vedel, kaj bi

poãel.

Konãno zakriãi: »Le hitro k patru polkovniku, da uka-

Ïe, kar je potrebno! To ni kar si bodi, ako sili v mesto
tak‰en tujec! Morda je krivoverec, in sam Bog ve, kak‰ne
peklenske nauke nosi v rokavih svojih! Kurirji, naprej!«

Pet vojakov pristopi. Vsakemu naroãi, kam naj odri-

ne, da odda prevaÏno novico o tujcu, ki sili v mesto in
prihaja iz nepoznane in krivoverske republike sibirske.

»Ti pa, frater Konstancij, idi takoj na mestno ozidje!

IzproÏijo naj deset topov, da se vzdrami vse mesto! Za-
kaj velika je morda nevarnost, katera preti po tem tuj-
cu sveti veri na‰i in nesreãnemu mestu na‰emu! Kurir-
ji, naprej!«

Iznova pristopi deset vojakov. Naroãi jim, naj odrine-

jo k vsem Ïupnim in samostanskim predstojnikom, k
vsem zakristanom in kapelanom in sósebno k sveti ko-
misiji za izpra‰evanje tujcev. Doãim ‰e ukazuje tako, za-
grme topovi z mestnega ozidja, da se kar strese obok
nad nami. S stolpov pa takoj tudi zapojó zvonovi, in po
mestnih ulicah se ogla‰ajo trobentaãi; ljudstvo se zbira,

BES

4000

prav kakor da je zaãelo goreti sredi nad‰kofovskega
dvorca.

»Nikar se ne ãudi,« ‰epne mi profesor z vseuãili‰ãa

Svetega Simplicija, »nikar se ne ãudi! Sedaj so minila
ba‰ tri leta, odkar je silil zadnji tujec v mesto na‰e!«

»Tri leta?« vpra‰am. »In kaj se je zgodilo Ï njim?«
»Pred spomenikom blaÏenega Antona od Kala so ga

javno seÏgali, ker mu je komisija za izpra‰evanje tujcev
dokazala kar najjasneje, da je z vsem duhom svojim tiãal
v trdem krivoverstvu!«

»Na grmadi so ga seÏgali!«
»To je najmanj, kar se mu je moglo zgoditi!«
»Ali postavijo tudi mene pred sveto komisijo za izpra-

‰evanje tujcev?«

»Vsekakor!«
»Dobri Azrael!« vzdihnem v sebi, »obsenãi me z var-

stvom svojim, da ne omagam pred sveto komisijo in da
se mi ne spotakne noga précej pri prvem koraku v me-
sto!«

»·e nekaj,« reãe mi naãelnik straÏe. »Kako si kaj de-

naren, tujec?«

»Nekaj tisoãakov nosim pri sebi!«
»Nekaj tisoãakov? In za polk telesne straÏe ‰e nisi dal

niãesar? ·estdeset lir je najmanj, kar mora‰ od‰teti!«

Vzel sem iz pasu ‰estdeset lir in mu jih od‰tel.

BES

4000

»To je za polk! Za patra polkovnika pa ‰e ‰estdeset lir

posebe!«

Tudi te mu od‰tejem.
»Ako da‰ sedaj ‰e meni ‰estdeset lir in za spoznaval-

ce blaÏenega Antona od Kala tudi ‰estdeset lir in za
mestni drevored svetih svetilnic takisto ‰estdeset lir,
plaãal si za sedaj, kar ti je dolÏnost plaãati!«

Od‰tejem mu te vsote iz svojega pasu, in Ïe se mi tre-

se srce, da se bode ubogi ta pas jel prazniti pri teh ved-
nih naskokih! Toda ãudi se ljubezni angela Gospodove-
ga! — âe sem ‰e toliko vzel iz pasu, takoj se je napolnil
sam od sebe; izginila mi je torej vsa skrb, da bi mi uteg-
nil poiti dragi denar.

»Kak‰en drevored svetih svetilnic je to, o katerem si

govoril?« vpra‰am naãelnika.

»âe pride‰ v mesto,« odgovori mi osorno, »tedaj se iz-

vestno seznani‰ Ï njim. âakaj torej in potrpi!«

»In spoznavalci blaÏenega Antona od Kala, o katerih

si govoril ravnokar, kje so?«

»Prednje stopi‰ ‰e danes. Molãi torej in idi k patru

polkovniku!«

Po teh besedah se poniÏno oglasi moj znanec z vse-

uãili‰ãa Svetega Simplicija, rekoã: »Naj grem Ï njim, saj
ve‰, pater poroãnik, kako potrebujem zasluÏka! Ako
grem Ï njim, morda mi kaj dá, saj ve‰, da sem laãen do
malega vsak dan!«

BES

4000

Ta poniÏna in ganljiva pro‰nja ni padla na kamen.
»Torej pojdita skupaj,« izpregovori naãelnik straÏe,

»in ãe ti kaj dá, tudi mi je prav, ker vem, da si res siro-
mak! Vendar, da ne bodeta poãenjala kaj napaãnega,
spremijo naj vaju ‰tirje straÏniki. StraÏa, naprej!«

Ko se postavijo straÏniki predenj, reãe ‰e: »Frater

Konstancij, sedaj grem v mesto na Ïenski oddelek. Ako
bi me iskali, ve‰, kje me dobi‰. Na Ïenskem oddelku!«

Odpro mu Ïelezni paÏ, in s svojim trebu‰ãkom se vali

po poti v mesto. — S profesorjem pa se napotiva k pa-
tru polkovniku.

Iz glavnega predora kreneva na levo stran v teman in

nizek hodnik. StraÏa ‰tirih bosonogih vojakov krene za
nama.

»Skoro ugleda‰ spoznavalce blaÏenega Antona od

Kala in potem rad prizna‰, kako se je ãlovestvo spopol-
nilo v zadnjih stoletjih!«

Tako se baha profesor z vseuãili‰ãa Svetega Simplici-

ja.

»Da, da, ãlove‰tvo je popolno, in svetnike imamo Ïe

kar na zemlji.«

»Svetnike?« vpra‰am zaãuden.
»Sam se prepriãa‰ in skoro. Zakaj zdajci dospeva k

najdraÏjemu zakladu, katerega straÏi gologlavi nas
polk!«

BES

4000

Radovednost moja je prikipela do vrhunca. Takrat sva

prikorakala na ob‰irni prostor; bilo je to nekako ‰iroko
dvori‰ãe, nad katerim se je raztezala steklena kupola.

Na stotine luãic je brlelo po stenah, in svetilniki so

viseli od stropa, da se je razsirjala Ïareãa svetloba z njih.
Po stenah so se ‰opirili zlati napisi: »Triumf ali najveãji
uspeh teorije blaÏenega Antona od Kala«. Ves bataljon go-
loglavih benediktincev je imel tukaj svojo straÏo, in ma-
lone tisoã bajonetov se je lesketalo v tem svetlem pro-
storu. Tudi je kleãalo po tlaku nekaj poboÏnega ljudstva
in zamaknjeno zrlo na Ïelezni stolp, kateri se je dvigal
sredi razsvetljenega prostora proti stekleni kupoli. In v
tem stolpu je bil óni zaklad, katerega je straÏil ves ba-
taljon gologlavega polka in o katerem so pripovedovali
zlati napisi po stenah, da se kaÏe v njem najveãji uspeh
teorije blaÏenega Antona od Kala.

Omenjeni Ïelezni stolp je bil razdeljen v veã nadstro-

pij, v katerih so bivali najpopolnej‰i spoznavalci te teo-
rije. Stanovanja so bila prikrita ãlove‰kim oãem; tam
notri so bili ti svetniki sami vase. Ondi so izvr‰evali
Bogu v‰eãna dela — vsaj tako mi je pravil moj znanec z
vseuãili‰ãa Svetega Simplicija — vendar jih ni smel nad-
zirati nikdo, kar je bilo tem pametneje, ker se je smel
svet leta 4000 p. Kr. rojstvu zana‰ati nanje brez strahu,
da bi ga prevarili.

BES

4000

V pritliãju Ïeleznega stolpa sem ugledal nekake celi-

ce, katerih ena stena je bila odprta proti obãinstvu. Sem-
kaj so prihajali ãasih spoznavalci blaÏene teorije, da so
s podobo svojo budili zbrano ljudstvo k posnemanju in
goreãnosti. Kadar se je prikazal ta ali óni spoznavalec v
celici svoji, takoj se je zaãulo povelje patra majorja, ki je
naãeloval straÏeãemu bataljonu, in vse kohorte so
vzdignile oroÏje pred njim. Tako so tiste dni ãastili spo-
znovalce blagonosne teorije blaÏenega Antona od Kala!

»Vse celice so prazne!« ‰epne mi spremljevalec.

»Zgoraj molijo! Nekoliko poãakajva, in skoro se prikaÏe
ta ali óni, ko je vendar obilo vernega ljudstva v svetem
hramu!«

Obstanem torej in v naglici prezrem, da je vseuãili‰ki

profesor pokleknil na kamniti tlak. Takoj stopi k meni
vojak in me sune v rebro, da se mi nehote upogne kole-
no in da sem hipoma na tlaku tik znanca svojega. Go-
tovo bi me bil vojak pretepal ‰e nekaj ãasa z roãnikom
suliãnim, da se ni zaãul glas patra majorja, kliãoãega
straÏo k pozornosti. Resniãno, tedaj se v sprednji celici
odpró vratca v ozadju in — v celico stopi prvi spoznava-
lec blaÏene teorije. Meni se je videl ãuden svetnik, ali
znanec z vseuãili‰ãa Svetega Simplicija mi za‰epeta:
»Svet moÏ je, toda v stolpu so ‰e svetej‰i! Sicer je pa do-
pu‰ãeno, da stopiva bliÏe!«

BES

4000

Stopiva torej bliÏe. »To je oãe Protazij,« pouãuje me

profesor Svetega Simplicija. »Nekdaj je bil bogat, lep
ãlovek in glavo si je mazilil z disavami, kolikor so jih do-
bivali po vseh jutrovih deÏelah. Celó toli pregre‰en je
bil, da so ga nekdaj mestni straÏniki iztaknili, ko je pri

stavljal lestvico k zidu Ïenskega oddelka, da bi se bil pri-
tihotapil k nedolÏmm devicam. Da se ni odkupil z de-
narjem, hudo bi ga bili kaznovali. Sluãajno pa mu je tiste
dna pri‰la v roke knjiga blaÏenega Antona od Kala. Be-
rilo ga je tako pretreslo, da je krenil na stezo pokore.
Razvnel se je proti prej‰nji svoji neãimrnosti in se zaklel,
da se neãe odslej ni umivati, ni ãesati, ni prej zavijati v
ãisto perilo, dokler mu prej‰nje ne pade s telesa! In zvest
je ostal obetu svojemu, in sedaj ga vidi‰ pred sabo jako
popolnega!«

Vtem je blaÏeni spoznavalec pokleknil v tesni svoji

celici in neprestano kriãal: »Pokorite se kakor jaz! Po-
korite se!«

Obleka je res kar kapala s tega izvrstnega spoznavalca

preizvrstne teorije. Obleãen je bil v zgolj cape, in njega
perilo je bilo prav tako ãrno, kakor je bila ãrna polt nje-
gova. Nikdar se ni umival, nikdar ãesal.

»Ta se torej ne umiva in ne ãe‰e?« vpra‰am osupel.
»Prav nikdar!« odgovori mi profesor.
»Za Boga! Kako mu je to mogoãe?«

BES

4000

»Iz posebnega daru boÏjega! Dokazano ni, vendar

menimo, da mu je pripisovati Ïe dokaj ãudeÏev!«

»Zaradi perila,« izpregovori mi profesor, »ne strmi

preveã. Dokazano je namreã, da tudi pu‰ãavniki v sta-
rih pu‰ãavah niso nosili bolj‰ega perila, in vendar so
svetniki v nebesih! Poglejva v drugo celico! Glej oãeta
Hieronima!«

»âudna zemlja, ãudna zemlja!« s tem vzdihom sto-

pim k drugi celici.

Tudi tukaj poklekneva. V celico je stopil drug spozna-

valec blaÏene teorije. Bil je ‰ibek moÏ s prav krepko in
moãno levo nogo.

»Kak‰ne zasluge ima oãe Hieronim?« vpra‰am rado-

vedno.

»Velike, velike!« odgovori mi stari znanec. »Krãmaril

je nekdaj in v gostilni svoji gojil vsakovrstno pregre‰no
veselje. Posebno rad je plesal, in sumnjali so celó, da je
plesal ob praznikih in tako gre‰il. Toda kaj se zgodi?
âital je knjige blaÏenega Antona od Kala, in takoj se mu
je raztajalo srce, in kesal se je in preklinjal tiste ãase, ko
je plesal in cvetel v pregrehah svojih! Obetal je, da ne
bode plesal nikdar veã in da bode kolikor moãi Ïivel na
eni sami nogi. Tako, kakor ga vidi‰ sedaj, Ïivi Ïe leta in
leta. Na samotnem prostoru je bival, leta in leta stojeã
na levi nogi. DeÏ je lil nanj, sneg je padal nanj, in Ïivel
je samo ob tem, kar so mu darovali usmiljeni ljudje.

BES

4000

Konãno so ga poklicali v stolp spoznavalcev blaÏene
teorije, in v tej celici ga vidi‰ sedaj malone ob vsaki uri.
Veãje popolnosti si kar misliti ne more‰!«

Kakor ‰torklja sredi moãvirja stal je sveti moÏ sredi

svoje celice, podoben kamnitemu kipu. Niti uda ni pre-
maknil, kar trenil ni z oãesom. Bil je popolnoma za-
maknjen v svoj posel, in ‰ele za kakih ‰estdeset minut se
mu je priãela tresti orja‰ka leva noga. Omahoval je,
konãno pa se zgrudil kakor posekano drevo po tlaku
celice cvoje. Ondi je obleÏal.

»Kaj li sedaj?«
»Sedaj bode nekaj ãasa poãival, potem pa se zopet

postavil na levo nogo. Stal bode dolgo uro tako, kakor si
ga videl!«

»Ali niãesar ne govori?«
»Kaj mu je treba govoriti, toli izbornemu in vzpod-

budnemu vzgledu!«

»Ako se dobro spominjam, Ïiveli so Ïe nekdaj v sivih

ãasih taki spoznavalci, ki so se postavljali na visoke ste-
bre, vernemu ljudstvu v posnemo?«

»Res je! Ali tisti so stali na obeh nogah. Na‰ spozna-

valec pa stoji na eni nogi. Prav to je napredek na‰ega
stoletja!«

»Priznavam, napredka ni moãi utajiti!«
»âas je, da odrineva. Ako se spoznavalec postavi na

levo nogo, ne sme nikdo izpred njega celice, dokler ne

BES

4000

omahne po tlaku. Tako je zapoved posebnega nad‰ko-
fovega dekreta.«

Hitro odrineva k tretji celici. Ko pogledam iznova

proti drugi celici, Ïe stoji blaÏeni moÏ na levi nogi, ka-
kor moãvirski ptiã, preÏec na Ïabo v mlaki.

»âuden svet, ãuden svet!« vzdihal sem neprestano.
Tudi tretja celica je Ïe imela svojega prebivalca. Bil je

moÏ orjak v najbolj‰i dobi Ïivljenja svojega. Ne smem
pa zamolãati, da je moral blaÏeni moÏ nekdaj mnogo
piti, kakor sem sodil po njega obrazu. Morda je profe-
sor z vseuãili‰ãa Svetega Simplicija uganil moje misli.

»Pijanec je bil nekdaj!« reãe mi tiho.
»Zakaj pa neprestano joka?« vpra‰am prav tako tiho.

Óni v celici ‰tev. 3 se je namreã zvijal po tleh, kakor bi
ga muãile najhuj‰e boleãine, in jokal in tulil, da me je
bilo kar groza.

»Pijanec je bil v mladosti svoji,« nadaljuje uãitelj, »in

pil je, kar se je dalo piti. Nekdaj je pijan zabredel v Ïen-
ski oddelek. âista devica mu pride naproti. Kaj se zgo-
di? Satan ga zmoti toli hudo, da oberoã goreãe in strast-
no objame to devico. Vrgli so ga v jeão in mu dali v roke
knjige blaÏenega Antona od Kala. Zopet preãudno spo-
korjenje! Tako silno se je skesal zloãina svojega, da je
pograbil ostro sekiro in si odsekal levo roko, s katero je
nekdaj objel nedolÏno devico. Tako se je spokoril oãe
Kozma!«

BES

4000

»Zakaj pa joka sedaj?«
»Ker po njega mnenju pokora ‰e ni dovr‰ena!«
»Kako li ne?«
»Saj si vendar ãul, da je oberoã objel devico. Z obema

rokama je gre‰il, kaznal pa si je samo eno roko!«

»Naj si pa odseka ‰e drugo!«
»Kako li, ako si je Ïe prej odsekal levo roko?«
»Res, nemogoãe! Oãe Kozma joka tedaj zato, ker si ne

more odsekati ‰e desnice, s katero je objel nedolÏno
devico?«

»Tako je, tak‰en je vir Ïalosti njegovi! Neprestano si

Ïeli ‰e tretje neomadeÏevane roke, da bi si Ï njo odsekal
pregre‰no desnico!«

»âuden, ãuden svet!«
Sedaj pristopiva k ãetrti celici.
»Tu je oãe Gervazij!« izpregovori spremljevalec.
Na tleh v celici je leÏal na pol obleãen ãlovek; samo

umazano rjuho je imel ovito okoli sebe. Valjal se je po
zelenju; v roki pa je drÏal biã, s katerim se je tleskal se-
daj po suhih kolenih, sedaj po rjavem hrbtu.

»Kaj je to zelenje?« vpra‰am radovedno.
»Koprive!«
»Kak‰ne so zasluge oãeta Gervazija?«
»Posebnih zaslug nima,« odgovori mi profesor. »Svo-

jo kri pokori sedaj. V mladosti ni bil niã prida. Postopaã
je bil in denar — dobil ga je po stricu kanoniku — trosil

BES

4000

je s polnimi rokami. To je edini ãlovek, kateremu se je
posreãilo, da je preslepil kohorto starih devic in se v
temni in viharni noãi priklatil na Ïenski oddelek. Poro-
dil se je — pomisli, amice! — porodil se je otrok na Ïen-
skem oddelku, in povila ga je devica, ki pri naboru ni
bila potrjena za zakon! Groza in trepet! Pri‰el je poseben
papeÏev nuncij, da prei‰ãe vso stvar, in konãno so oãe-
tu Gervaziju dokazali, da je on povzroãil vse zlo!«

»Groza! Groza!« vzkliknil sem. »Kaj se je zgodilo

njej?«

»Njej? Vpra‰a‰ celo? Kar se je moralo zgoditi! Sredi

ljubljanskega polja so postavili lesen oder, na njem pa so
ji cvetoãe, toda pregre‰no telo trli s kolesom, dokler ni
izdihnila. Truplo so seÏgali in pepel izroãili vetru, da ga
je raznesel na vse ‰tiri strani. Ali ni bila to praviãna ka-
zen nje pregrehi?«

»Da, da! Tudi pri nas v Sibiriji kaznujejo prav tako

tak‰na zlodejstva!«

»Vidi‰ torej, z Ïivljenjem je poplaãala prestopek gre-

hotnega telesa svojega! Gervazija pa bi bili morali
izroãiti krvnikom, da bi ga obesili na vislice, ujedam v
hrano! Tako zapoveduje poseben dekret nad‰kofa Jako-
ba XXXII.«

»Zakaj se ni zgodilo tako?«

BES

4000

»»Ali si Ïe ãul, da bi bili kdaj obesili ãloveka, katere-

mu je bil stric kanonik pri katedrali Svetega Nikolaja?
Nikdar ne, in tudi oãeta Gervazija niso smeli obesiti!«

»Tudi v Sibiriji bi ne bili obesili takega netjaka!«
»Obesili ga torej niso. Zaprli so ga v jeão in mu dali v

roke knjigo blaÏenega Antona od Kala. âital in ãital je in
konãno spoznal, da je ãloveku kri najveãja sovraÏnica.
Navdihnila ga je milost boÏja in vpisal se je v bratov-
‰ãino iskrenih biãarjev, ki si pregre‰no telo biãajo po ne-
zmotnih navodilih blaÏenega Antona od Kala! Od tedaj
si je neusmiljeno tepel koÏo svojo, in izvestno mu je veã-
ni Bog Ïe davno oprostil nekdanjo pregreho. Posebnih
zaslug pa vendar nima.«

»Kako se mu je odprl stolp blaÏenih spoznavalcev

svete teorije?«

»Ker je bil najstarej‰i v bratov‰ãini iskrenih biãarjev.

Moj Bog, spoznavalcev, ki si z biãem mesarijo koÏo svo-
jo, imamo po mestu preobilo: kjer se druÏijo ulice, tam
jih vidi‰ po dva in ‰e veã; kar izku‰ajo se, kako bi se pre-
kosili z najkrutej‰imi udarci! Toda vsi priãakujejo izteÏ-
ka, kdaj bode umrl biãar v svetem stolpu, da bi se iz-
praznilo njega mesto. Vendar veliko je poklicanih, malo
izvoljenih.«

»âuden svet! âuden svet!«

BES

4000

Oãe Gervazij je vtem neprestano pokal z biãem po

temni svoji koÏi in rjul nekako tako kakor zaboden vol,
ki je u‰el mesarju iz klavnice.

»Ako ti je po volji, pojdiva v sosednje celice!« ogovori

me uãitelj z vseuãili‰ãa Svetega Simplicija. Molãe sto-
pam za njim.

»Evo ti oãeta Kri‰pina!«
V celici ugledam suhega ãloveka, katerega so zgolj ko-

sti in kite. Tiãal je v kotu skljuãen na tleh in neprestano
obraãal oãi proti nebu, kakor bi ondi zrl Boga na Ïare-
ãem prestolu. Upadlih lic je bil, in Ïolta koÏa je pricala,
da boleha na Ïelodcu in jetrih.

»Kakove so zasluge oãetu Kri‰pinu?« vpra‰am jako

radoveden.

»Neizreãne!« odgovori mi spremljevalec ponosno.
»Kakor je videti, moÏ obilo strada!«
»Le malo jé in Ïivi samo ob travi, kakor rase po div-

jem polju.«

»Samo ob travi? Ni mogoãe!«
»Ni mogoãe! Praviãniku ni niã nemogoãe! In ali nisi

ãital v svetih knjigah, da se je kralj Nebukadnezar nekaj
let pasel ob sami travi? Bil je velik gre‰nik in ni veroval
v pravega Boga. In praviãnik pred Gospodom bodi slab-
‰i od kralja Nebukadnezarja? Zatrjujem ti na veãno Ïiv-
ljenje, da Ïivi oãe Kri‰pin ob travi, kakor jo rodé pusta
polja!«

BES

4000

»Kaj je pregre‰il, da se pokori tako strogo?«
»To mu je ba‰ neprecenljiva zasluga, da ni pregre‰il

niãesar! âudi se mu, zakaj oãe Kri‰pin je napopolnej‰i
sad, kar so jih obrodile svete knjige blaÏenega Antona
od Kala!«

»Kako to?«
»Popolnoma umevno! BlaÏeni moÏ se je vglobil z vso

du‰o v sveto berilo, in dodelila se mu je izredna milost,
da je spoznal pravega duha, s katerim je pisal blaÏeni
Anton. Spoznal je, da sta ãlove‰tvu vir pregrehe govori-
ca in Ïelodec. Odpovedal se je obema, izrekel sveto ob-
ljubo, da ne izpregovori odslej nobene besedice in da si
izbere zeleno travo v edino hrano Ïelodcu svojemu. In
ta obet izvr‰uje Ïe mnogo mnogo let! Kar je bilo dode-
ljeno kralju Nebukadnezarju, moglo se ni odreãi praviã-
nemu ãastilcu blaÏenega Antona od Kala! âudi se sto-
letju, v katerem Ïivimo!«

»Vedno tedaj molãi?«
»Neprestano, in svoj Ïelodec si krmi samo z zelenimi

bilkami. Ali ni to sad svetih knjig, kakor ga ne pozna
zgodovina? Ali se ti ne kaÏe tu steza, na kateri ãlovek niti
ne more sreãati pregrehe? Oj, blaÏeni, preblaÏeni oãe
Kri‰pin!«

Res jame sedaj oãe Krispin jesti zeleno travo, katero

so na zlatem kroÏniku postavili predenj. Vrtil je oãi in

BES

4000

stokal kakor bolnik, kateri mora uÏivati grenko zdravi-
lo.

»âudna zemlja! âudna zemlja!«
»Sedaj dospeva k ‰esti celici!« izpregovori stari moj

znanec. »âudil se bode‰ ‰e bolj!«

»Dobri prijatelj!« odgovorim mu, »doslej sem videl

toliko popolnosti, da bi moja du‰a ne mogla prebiti
niãesar! Ako ti je drago, kreniva dalje do patra polkov-
nika.«

»·koda! V stolpu je ‰e obilo izvrstnih spoznavalcev

svete teorije. Ali Ïeljam tvojim sem pokoren hlapec!«

Tedaj si se mi zopet prikazal, veãni angel Azrael! Raz-

‰irila se je kupola nad mano, in pod jasnim nebom so se
mi proÏile pred strmeãimi oãmi zemlje ‰irne ravnine,
kakor tudi goliãave, zakrite z veãnim snegom! Na Hima-
laje najvi‰jem ledenem vrhu pa je sedel poslanec Gospo-
dov, okrog njega se je tajalo, in vodovje, re‰eno stolet-
nih spon, drlo je nizdol ter preplavljalo in podsipalo ro-
dovite livade. Azrael pa je pritiskal ognjevito dlan na
ãelo, za katerim je kraljevala veãna modrost, in iz njego-
vih silnih oãi so lile solze, ki so kakor iskre ‰vigale niz-
dol na ubogo zemljo. In kamor je padla solza, posu‰ili so
se vrelci zelene matere zemlje, in cvetoãa polja so se iz-
premenila v grozno pu‰ãavo! âlove‰tvo pa je tiste dni
vzdihovalo in toÏilo, da je veãni Gospodar, vsemogoãni

BES

4000

Bog, poslal su‰o v deÏele in zatrl, kar bi bila rodila zele-
na ru‰a!…

Toda to ni bila su‰a, to je bila solza angela Azraela,

katero je jokal zaradi zaslepljenosti zbeganega ãlove‰-
tva!

BES

4000

renila sva nato iz dvorane svetáh spoznavalcev

blaÏene teorije in za bosonogo straÏo stopala po

dolgem hodniku — kakor jih je bilo brez‰tevilno v mest-
nem ozidju — dokler nismo prisopihali pred ‰iroka vra-
ta, kjer je zopet stal straÏnik z debelo sulico v roki.

»Evo ti stanovanja patra polkovnika!« izpregovori

vojak, ki je bil brez dvojbe naãelnik straÏi, katera naju je
spremljala. »Poãakajta, da pozovem, ali hoãe visoko-
ãastiti prelat in polkovnih tebe, tujca, videti ‰e danes, ali
ne.«

»In kaj potem?« vpra‰am bojeãe, »ako se je odpravil

prelat-polkovnik Ïe k poãitku?«

»Potem lahko spi‰ tukaj na tlaku do ranega jutra!«

odgovori mi trdi vojak in odide v notranje prostore.

»Tukaj je torej stanovanje patra polkovnika,« priãne

profesor. »Blagost mu, kdor je polkovnik bosonogi te-
lesni straÏi!«

»Ali se mu godi dobro?«
»Preizvrstno! Sob ima ‰tiriindvajset in streÏnikov tudi

‰tiriindvajset!«

»Toda ali jih mora vzdrÏevati vseh ‰tiriindvajset?«

BES

4000

»Kaj ‰e vpra‰a‰? Dvanajst mu jih vzirÏuje zadruga

krojaãev, dvanajst pa zadruga ãevljarjev.«

Tedaj je pri‰el naãelnik straÏe iz stanovanja patra pol-

kovnika. Z njim pa sta pri‰la tudi dva streÏnika in vsak
je imel v rokah rumeno paliãico, katera se jako ostro
prime ãlove‰kega mesa, kadar jo zasuãe spretna in moã-
na pest. Toliko da ugledata streÏni‰ki du‰i ubogega uãi-
telja z vseuãili‰ãa Svetega Simplicija, Ïe se razkoraãita
nad njim v lakajski svoji o‰abnosti, katera je bila leta
4000 po Kr. prav tako navadna kakor v devetnajstem
stoletju.

»Ti si tukaj, beraã?« zadere se eden in dvigne z debelo

lakajsko pestjo rumeno paliãico.

»Odrini!« zadere se drugi in takisto dvigne rumeno

paliãico. Tedaj bi morali videti modrijana s stolice Sve-
tega Simplicija! Podplate je pobiral po tlaku, prav kakor
bi gorelo pod njim, in trtice, s katerimi mu je bilo ovito
obuvalo, popokale so in ostale za njim, doãim je hitro
meril korake po temnih hodnikih! Za njim sta sopihala
lakaja in ga pretepavala z rumenima paliãicama, kadar
sta ga dohitela. Tako so ãastili tiste dni poboÏni streÏniki
uãenika z vseuãili‰ãa Svetega Simplicija! Od tedaj ga
nisem ugledal prej nego takrat, ko je v prevzvi‰enih pro-
storih prevzvi‰ene stolice razkladal vnetim uãencem
teorijo blaÏenega Antona od Kala!

BES

4000

Meni pa je izpregovoril naãelnik straÏe: »Pater pol-

kovnik ‰e ne spi. Ukazal je, da te privedo predenj. Sto-
paj torej!«

·el sem z omenjenima streÏnikoma v notranje sobe.

Kak‰en blesk, ko sem stopal po teh sobah! Zlato in sre-
bro se je lesketalo s sten in se iskrilo tudi s preprog, ka-
tere so senãile visoka okna. Obilo dragocenih podob
sem gledal v zlatih okvirih, in najveãkrat tebe, belopol-
ta Suzana, ko sta se ti v kopeli ãudila poÏeljiva starca, ali
pa tebe, Faraonova Ïena, ko si vsa pregre‰na zavajala
mladeniãa iz deÏele kanaánske! Vse to se je Ïarilo v svet-
lih okvirih in ponosna telesa ãarobnih Ïensk so vzbujala
pregre‰ne strasti. Tako je stanoval polkovnik, katerega
je vezala obljuba vednega ubo‰tva!

Ko dospemo skoraj do zadnje sobe, izpregovori mi

spremljevalec z rumeno paliãico: »Tukaj notri je pater
polkovnik. Veselo je ãul, da si mu od‰tel Ïe ‰estdeset lir,
in zategadelj te je hotel videti Ïe danes. Vstopi torej,
nama pa, ki sva te vodila, daj vsakemu po pet lir, ker je
tako predpisano v dekretu nad‰kofa Vrbana, in ker si
denaren!«

Vzel sem iz pasa deset lir in jih od‰tel lakajema. Eden

mi je nato odprl vrata, in vstopil sem v sobo, kjer je bi-
val tisti veãer prelat-polkovnik gologlave straÏe.

Slabo je bila razsvetljena soba, v katero sem stopil.

Ostal sem pri vratih, in le polagoma se je privadilo moje

BES

4000

oko polmraku, ki je vladal v prostorni dvorani. Ondi pri
bogato obloÏeni mizi sta sedeli osebi, ki se iz poãetka
niti zmenili nista zame. V Ïivahnem razgovoru sta bila
moÏa, in eden — ‰krlat, v katerega je bil zavit, priãal je
o visokem dostojanstvu njegovem — bil je jako razbiir-
jen. Veliko ga ni bilo v obleki, bil je pritlikavec, in v dve
gube mu je lezlo neznatno telesce. Na glavi ni imel las,
iz ãesar sem sklepal, da imam pred sabo polkovnika
gologlave straÏe. Obvezal si je glavo z veliko ruto, kar je
zopet priãalo, da ga je trgalo ali pa da so ga boleli zob-
je, ako jih je ‰e kaj imel.

Polkovnik je bil tisti veãer razburjen, in prav tedaj, ko

sem stopil v sobo, udaril je z roko po mizi, da so zazve-
nele steklenice in da se je zazibalo vino v njih.

»Na mojo vero,« kriãal je, »ali se je kaj takega Ïe kdaj

pripetilo polkovniku telesne straÏe, polkovniku, ki je
osivel in ohromel v svoji sluÏbi, ki se je tolikokrat pre-
hladil v tej sluÏbi, da ga trga po udih, prav kakor bi mu
Lucifer tiãal v sleherni kosti? Vpra‰am te, pater major —
natoãi mi ãrnega afri‰kega vina, katerega mi je poslal
kardinal iz Hartuma! — ali se je takemu polkovniku Ïe
kdaj pripetilo kaj takega?«

»Nikdar ne!« odgovori hitro pater major in prav tako

urno natoãi ãrnega vina polkovniku in sebi v srebrno
kupo. »V nebo vpije krivica, katera se ti godi!«

BES

4000

»Saj se ‰e spominja‰,« nadaljuje polkovnik milo,

»kako izvrstno ti je spekel drozga in druge ptice; niso
bile ne premehke ne pretrde, ne oÏgane, ampak rume-
no zapeãene, kakor da so od samega masla! Sedaj pa
pomisli, kak‰ne so bile peãene ptice, katere smo mora-
li ãasih jesti v ‰kofiji! Ni bilo ne peãeno ne kuhano, kar
se nam je pokladalo, nego osmojeno je bilo in oÏgano,
da niã takega. Na mojo vero, tega ne prebijem! Vse gori
in tli v meni! Natoãi mi rumenega vina, tistega, katere-
ga mi je poslal pro‰t iz Damaska! Na mojo vero, da ni
vina na zemlji, obupal bi!«

»Res je tako, kakor pravi‰!« hiti pater major, toãeã

vino, »po‰tenemu ãloveku je sladka ta pijaãa ãesto edi-
na tolaÏba! Toda kako se je zgodilo vse to, povej mi ven-
dar!«

»Kako se je zgodilo?« odgovori pater polkovnik.

»Vrag se je vtaknil vmes, in sedaj sem siromak, da ga
nimam vrstnika pod nebe‰kmi soncem! Saj ve‰, da je pri
meni stara Meta — niãesar hudega ne misli, pater ma-
jor! — da mi streÏe, da mi zavija noge v flanelo, ako me
tare putika, in da mi poklada kuhana zeli‰ãa na glavo,
ako me trga po nji!«

»âul sem Ïe, da jo ima‰ pri sebi, in tu in tam se je Ïe

kaj govorilo o tem.«

»Vrag vzemi vsako govorico! Saj je nimam brezplaã-

no, saj plaãujem na leto 1000 lir, da so mi jo dali z

BES

4000

Ïenskega oddelka! Prej‰nje ãase, ko je bila ‰e mlada in
ko tudi jaz ‰e nisem zavijal svojih kosti v flanelo — toda,
kaj, saj ve‰, da so bili prej‰nji ãasi bolj‰i od dana‰njih!«

»Gotovo!« pritrdi pater major in prav toÏno povesi

glavo, na kateri se ta hip jako sumljivo Ïari veliki bakre-
ni nos. »Res, minuli ãasi so bili lep‰i, in mladost je tudi
lep‰a od starosti! Ali ne govorim resnice?«

»Seveda,« odgovori pater polkovnik, »in zato je naj-

veãja krutost, ako vzamejo ãloveku ‰e tisto malo, kar
ima na starost! Grom in strela!«

»Huda krivica se ti godi!« pravi pater major. »Toda ali

ima‰ kaj tiste ãrnine? âe se ne motim, dobil si jo s Sici-
lije?«

»Nimam! Do zadnje kaplje mi je po‰la, toda dobra

pijaãa je bila. Vendar pij kaj drugega, saj ima‰ ‰e obilo
steklenic pred sabo, katerih niti naãela nisva!«

Pater major si natoãi in pije. Potem vpra‰a: »Povej mi,

kaj se je zgodilo dalje?«

»Torej stara Meta je pri meni in dobra du‰a je, kakor

gotovo je uboga du‰a moja. Odkar je nad‰kof Martinus
uvedel najstroÏje propise blaÏenega Antona od Kala —
temu je sedaj pol leta — prepovedana je Ïenskam vsa-
ka govorica. To ti je znano! Moja Meta Ïe pol leta ni
izpregovorila niti besedice, toda v sebi je nosila besed na
milijone. Povsod so silile na dan zaklenjene te besede,
pri oãeh, pri u‰esih, povsod. Kako se je zvijala, kako je

BES

4000

vzdihala, kako je zatezala usta, govoriti pa vendar ni
smela, ako se ni hotela udeleÏiti smrtnega greha in ako
ni hotela zapasti neusmiljeni inkviziciji proti Ïenski
govorici! Sme‰no jo je bilo opazovati.«

»Haha!« zasmeje se pater major.
»Naposled se mi je pa vendarle smilila stara Ïenica,

pater major!«

»Haha!«
»Nikar ne misli zla, pater major!«
»Ne mislim, pater polkovnik, ne mislim! Starost,

haha!«

»Dobro moje srce se je topilo, pater major, in dejal

sem si: Kaj, ko bi ji izposloval posebno privoljenje, dis-
penzo, da bi smela vsake tri tedne govoriti vsaj po en
dan. Bal sem se, da je sicer ne zadene kap in da je ne
zadu‰i zaprta govorica, kar je vsekakor mogoãe pri Ïen-
ski.«

»Zakaj ji pa ne naroãi‰ tezalnice blaÏenega Antona od

Kala, s katero se usta Ïenski zama‰e tolikanj spretno?
Zakaj ne, pater polkovnik?«

»Vidi‰, pater prijatelj,« odgovori polkovnik, »tiste

stvari nimam rad v hi‰i, Ïenski preveã zakriva obraz, in
ta je pri Ïenski vendar najlep‰i!«

»Haha, pater polkovnik!«
»Ne misli si niãesar hudega, pater major! Kaj bi mi

Ïenska z zakritim obrazom? Potem se ji pa na vratu tudi

BES

4000

napravijo rane in Ïulji, ako bi predolgo nosila tezalnico
blaÏenega Antona od Kala! In lep bel vrat, pater major,
to je tudi lepa stvar!«

»Pater polkovnik, popolnoma sem tvojega mnenja!«
»No, vidi‰! Kaj sem hotel drugega! Prosil sem dispen-

ze in ponudil nad‰kofovi blagajni petsto lir. Ali vse to se
dobi teÏko, saj ve‰, kak‰ni so gospodje na dvorcu! Vsak
bi rad kaj dobil; ako mu ne da‰, upira se ti, da ne opra-
vi‰ niãesar!«

»Res je tako!« zagodrnja pater major. »Njega milost,

nad‰kof Martinus, tiãi preveã v rokah mladih ljudi, in ti
poãenjajo Ï njim, kar hoãejo!«

»To ti je prvi ljubljenec,« odgovori zatem pater pol-

kovnik, »tisti stolni nadvikarij Gregorij! Ta nam nad‰ko-
fuje; in na Bóga in sveto Trojico, razmerje je to, da bi ga
morali naznaniti v Timbuktu, sicer zagazimo s to pro-
vincijo, da kar iz blata ne bodemo mogli! V Timbuktu,
pravim! Ali prav govorim, pater major?«

»Tudi jaz pravim, v Timbuktu!« pritrdi major, »ali kaj

hoãe‰? Kje dobi‰ ãloveka, ki naj bi odprl usta? Ali jih od-
pre‰ ti, pater polkovnik? Predno se zave‰, tiãi‰ v pesteh
sveti komisiji na ohranjenje nad‰kofove ãasti in niti
dvakrat ne trene‰ z oãmi, Ïe ti vzamejo ‰krlat in te obso-
dijo na delo v Saharo, da bode‰ vozil pesek in poziral
prah do zadnjega dne Ïivljenja svojega. Zini torej, ako se

BES

4000

ti ljubi! Jaz molãim in kadar sreãam nadvikarija Grego-
rija, tedaj sem mu najslaj‰i in najbolj‰i prijatelj.«

»Saj to je!« vzdihne pater polkovnik, »in dobro sem

vedel, da Meti svoji — ne misli niãesar pregre‰nega,
pater major! — ne dobim dispenze, ãe mi ne pomore
stolni nadvikarij Gregorij. Naroãil sem torej svojemu
kuharju Andreju, naj pripravi, kar je dobrega pod milim
nebom, in skuha, speãe in ocvre, kar prihaja na mizo pri
najveãjih pojedinah.

»In kuhar Andrej?«
»Kos je bil nalogi svoji! Dva dni je klal in skubel, ku-

hal in pekel, drl in cvrl! Tretji dan smo povabili stolne-
ga nadvikarija Gregorija in smo mu obloÏili mizo z jedi-
li, kakr‰nih ne dobiva‰ niti pri nad‰kofu in njega poje-
dinah! Pri‰el je in zadovoljnega obraza zaãul pro‰njo
mojo, da bi smela moja Meta vsake tri tedne po en dan
govoriti in da bi se glede na izredno razmerje odvezala
zapovedi blaÏenega Antona od Kala, s katero je Ïenski
v veãni modrosti prepovedana sleherna govorica!«

»No, in potem?«
»Potem je sédel stolni nadvikarij Gregorij za mojo

mizo in jedel kar pol dne in pil do pozne noãi. Prehva-
liti ni mogel kuharja in me izpra‰eval, odkod sem pa
dobil ta biser kuhinji svoji. Vse je hvalil, vse mu je di‰alo!
Prevzele pa so me vinske moãi, in v oslabelosti svoji sem
zdruÏil s hvalo nadvikarijevo tudi svojo hvalo. Jedla in

BES

4000

pila sva in neprestano hvalila in povzdigovala do neba
kuharja Andreja, ki nama je pripravil izvrstno kosilo.
Kakor reãeno, v pozni noãi sva se loãila; obema so vreli
moÏgani, noge pa so bile trde, kakor je trda zemlja, ako
jo pokriva dolgi zimski led!«

»In ali si dobil dispenzo, pater polkovnik?«
»Dispenzo res,« odgovori polkovnik Ïalostno, »in se-

daj se bojim vsake tri tedne tistega dne, ko je dopu‰ãeno
govorjenje stari moji Meti! âe ima‰ Ïeni‰ãe v hi‰i, pater
major, takih dispenz ne prosi! LaÏe in mirneje bode‰
spal!«

»Haha, pater polkovnik!«
»No, toda dispenza ‰e ni bila najslab‰e! Z njo sem

prejel ‰e drugo debelo zapeãateno pismo iz nad‰kofijske
pisarne. Ko odtrgam peãat in preberem glavo: ,Nos
Martinus, apostolicae sedi‰ gratia itd., menil sem, da
omedlim in da se mi razklenejo vezi Ïivljenja mojega,
Kaj sem ãital?«

»Kaj si ãital?«
»Tole: Na‰ milostivi nad‰kof je sklenil, da se mi vza-

me kuhar Andrej, ker boÏjemu hlapcu in polkovniku
gologlave straÏe ni dopu‰ãeno, da sta mu miza in skle-
da prva skrb. In vzeli so mi ga, pater major, in sedaj cvre
in peãe v ‰kofovi kuhinji, kakor je prej cvrl in pekel pri
meni. No, pa tega mi ni storil archiepiscopus, to vse mi
je nadrobil archivicarius Gregorij, ki se vsak dan pase pri

BES

4000

‰kofovi mizi! Da ga dobim v pest, mi amice, zabelim mu
pregre‰no du‰o, da se bode za vedno spominjal trenut-
ka, ko mi je ukradel kuharja Andreja!«

»Pomiri se, pater polkovnik! Kaj ti hasne, ako mu po-

tare‰ nekaj kosti v tolstem telesu? Hipno si v pesteh sa-
cri officii defendendae dignitatis sacerdotium in potem
se le takoj poslovi od vseh kuharjev in vseh dobrih jedi,
kar jih je gospod Bog ustvaril vernikom svojim v slast in
veselje! Ali ni vse tako, kakor sem govoril?«

»Vse, prijatelj major, in za Boga, to mi peãe in stiska

trpeão du‰o, da temu nadvikariju niãesar ne morem,
ako tudi sem naãelnik gologlavi telesni straÏi in edini
potomec starega plemenitega rodu, ki je cvetel Ïe v ãa-
sih, ko so plavolasi Germani gospodovali po teh pokraji-
nah. Kje je bil tedaj ‰e ta nezreli mleãnik, nas vikarij Gre-
gorij? Na mojo vero! To mi greni Ïivljenje, da ne jem in
ne spim, kakor bi moral jesti in spati poveljnik gologla-
vemu polku. Grom in strela, vrag vzemi to Ïivljenje, in
ãe hoãe, tudi nadvikarija Gregorija!«

Ves razkaãen udari s pestjo ob mizo, da se vse potre-

se na nji.

»Kdo ti sedaj kuha, pater polkovnik?« vpra‰a major

rahlo.

»Kdo mi kuha?« Poter polkovnik iznova udari ob

mizo, da se prevrne nekaj kup na nji ter curkoma lije
ãrno vino od nje. V svojo nesreão pa je prelat-polkovnik

BES

4000

tistega dne ãisto pozabil, da mu velja v hi‰i dispenza in
da so ravnokar minili trije tedni, odkar je stara Meta iz-
pregovorila zadnjo besedo. Neizrecno je razsrjen pater
polkovnik, ko se v steni odpró prikrita vrata in se v njih
okviru prikaÏe gospodinja, stara Meta. Priznati sem mo-
ral, da ta srãna Ïenska — ki tisti veãer vprião obeh go-
loglavih vojakov ni kazala niti najmanj‰ega strahu — ni
bila ‰e pretirano stara. Orja‰ka je bila in krepka, in v po-
tezah svetlega obraza ji je kraljevala nekaka silna od-
loãnost; torej sem takoj spoznal, da se patru obristu ne
godi predobro, ãe ga v trenutku prepira navdadó nje
moãi. Ne trdim, da je bila tedaj prevestno napravljena,
temveã vse na nji je priãalo, da je ravnokar vstala z meh-
ke postelje. Tembolj pa je bila oboroÏila svojega ognje-
vitega duha. Bliski so ji ‰injali iz oãi, in od srda se je tres-
la ta izvrstna gospodinja. Toliko da se je prikazala pri
vratih, Ïe je omahnila pest, s katero je polkovnik tolkel
po mizi, in vsa njegova osebica je ‰e bolj zlezla v gubé.
Tudi patru majorju ni bilo niã kaj dobro pri srcu, in kal-
ne poglede je obraãal po steni, kjer mu je visela vitka
sablja. V duhu pa je premi‰ljal, kako bi pri‰el hitro do
oroÏja, da bi se kar najurneje izgubil pri vratih.

Stara Meta je v tem brez groze in strahu pristopila k

mizi, kjer sta pila gologlava starca. Sedaj je pa ona uda-
rila ob mizo, da se niso pretresle samo kupe, temveã da
sta se pretresla tudi patra ãastnika, in sicer ne malo!

BES

4000

»Metka!« zajeãi pater polkovnik od strahu …
»Sestra v Gospodu!« prosi pater major, »ne srdi se

preveã! Saj ga nisva pila ãez mero!«

Temno ju gleda nekaj ãasa, prav kakor jastreb, ãe

ugleda pod sabo golobico, katera mu ne more veã unesti
Ïivljenja. Molãi nekaj ãasa, brÏkone i‰ãoã primernih iz-
razov. Ti so se ji brez dvojbe ponujali toli obilo, da ni
znala, po katerem bi segla najprej. Potem pa so valovi
nje du‰e predrli vse zatvornice, in voda je udarila ãez
vse bregove!

»Torej tako!« priãela je Meta z mogoãno zveneãim

glasom, »tako se Ïivi v moji hisi! Tukaj se pije in lije,
prav kakor bi sodci ne imeli dna! Lepa je ta! Ali sem jaz
zadnja v hi‰i, ali sem manj nego tale pater major, ki si je
s tvojim vinom okoval nos, da se mu sveti kakor bakren
lonec? Seveda, zate mora vse biti; ako naj se napase tvo-
ja oseba, potem se ti ne smili niã! Saj ne sme govoriti! Saj
mora molãati! Tako se tolaÏi‰! Ako si pa stara Meta po-
Ïeli novega predpasnika ali neznatne svilnate rutice,
taãas je vse predrago, takrat je prazna mo‰nja in zadnja
lira je izginila iz predalca! Taka grdoba si ti! In kadar mi
je zavezan jezik, da ne smem izpregovoriti pametne
besedice, ali si pri‰el Ïe kdaj in izpregovoril: Metka, iz-
pij kupo vina, saj ga je obilo v kleti in potrebna si ga
tudi? Nikdar nisi pri‰el!«

BES

4000

»Pod smrtnim grehom ti je vendar prepovedano piti

vino, ker si Ïenska!« zastoãe prelat-polkovnik v silni
stiski.

»Pod smrbnim grehom!« zasmeje se Meta porogljivo.

»Kaj se nam pripoveduje z lece o zapovedi svetega Jane-
za XCIV.? Ali ne govori dekret: ,Ker se rabi vino pri sve-
tih ma‰ah boÏjih, govori duh blaÏenega Antona od Kala,
odslej naj ga pijo samo ma‰niki boÏji.’ Ni li zakon jasen?
Odgovori sedaj, bilka ple‰asta!«

»Lepo te prosim, molãi, Metka!«
»Kaj bi molãala! Ali nisem v svoji hi‰i? Ali te nisem

ãakala in potrpela, kolikor le more trpeti Ïenska? Pod
smrtnim grehom! Poslu‰ajte, ljudje kr‰ãanski! Ti si pa
tak‰en, da se boji‰ smrtnega greha! Seveda!«

»Milo te prosim, molãi, Metka! Saj nisva samá!«
»Meni niã do tega! Presvetlemu nad‰kofu potoÏim ali

pa nadvikariju Gregoriju, da zve ves svet, koliko pre-
grehe tiãi v tvoji usnjati koÏi! Sedaj pojdimo spat, to je
navada v moji hi‰i! Ravnajta se po tem oba! In ti, bakre-
ni nos, glej, da izgine‰! Îe me srbé vsi prsti, da bi ti po-
mlatila obraz!«

Îe je dvignila pest, ali tedaj je bil pater kakor sapa pri

svoji sablji. Niti opasal je ni v sobi, tako roãno je izginil
pri vratih. Pater polkovnik pa je vil roke in vzklikniil:
»Oj, ti nesreãna dispenza! Ti preklicana dispenza!«

BES

4000

Meto je s tem vzklikom razdraÏil ‰e huje. »Tebi bi bilo

po volji, da bi morala vedno molãati kakor mi‰ v luknji
pod zidom! Toda niã ne bode! Ali sem morda edino zato
na svetu, da ti zavijam ude v flanelo? Kaj ‰e! Povem ti,
potrpeÏljivost moja je prikipela do vrha, in niã veã ne
bode‰ pometal z mano! Teh poÏeruhov neãem v hi‰o, da
ve‰; ravnaj se po tem! To je zadnja moja beseda! Ako ne,
zapojem ti drugo pesem, ti suha dlaka ti! Sedaj se poberi
spat! Toda le urno!«

»Îe grem, Metka! Îe grem!« hiti prelat polkovnik.
Zdajd ugleda nje razljuãeno oko mene, ki sem doslej

poniÏno stal v sómraku pri vratih. V novem Ïivljenju
mojem je bila to prva Ïenska, s katero sem imel opravi-
la. Toda kruto me je sprejela.

»Kaj,« kriãala je, »tukaj tiãi ‰e drug pojeduh? In opit

je Ïe do grla? No, tebi pa odprem vrata drugaãe!«

Îe je iztezala pesti proti meni, in oãi so mi bile v ne-

varnosti, da mi jih izpraska. Tedaj mi je re‰itelj Azrael
raz‰iril du‰no obzorje, da se mi je ‰e bolj razjasnilo hi‰-
no razmerje patra polkovnika.

»Sestra Meta,« ‰epnem ji na uho, »pomiri se in bodi

oprezna! StreÏnik Peter je ravnokar pri‰el iz tvoje sobe,
ali rumeno svojo paliãico, znak sluÏbe svoje, pozabil je
v nji.«

Omahnila ji je pest, in siknile so Meti besede izmed

zob: »Da bi vzelo peklo tega tepca!«

BES

4000

Komaj ãuti prelat-polkovnik, da se polega nevihta v

srcu zveste gospodinje, Ïe se mu vzbudi voja‰ki pogum.

»Res! Kdo je to?«
Rek‰a skoãi k meni. »Kaj dela‰ tukaj? Kdo te je pokli-

cal?«

»Tujec sem!« odgovorim.
»Tiho! Dokler govorim jaz, mora vsakdo molãati v

hi‰i moji!«

Stara Meta se je v tem izmuznila iz sobe, in ravno

zategadelj je kriãal pater polkovnik tako hrabro name.

»Govori torej, ãe te vpra‰am!« zadere se iznova.

»Meni‰ li, da me bode‰ sme‰il v moji hi‰i? Kdo si?«

»Tujec, ki hoãe v mesto!«
»Tujec! V mesto hoãe‰! Spominjam se. Na ime Porod-

nice boÏje! Sedaj se pa ne spominjam, ali sem poslal
kurirja na sveto komisijo! Jezus! âe sem morda pozabil!
Veã sva pila s tem bakrenim vragom, nego morem pre-
biti!«

V sobo stopi streÏnik Peter. Zopet ima rumeno paliãi-

co v rokah in z mirnim glasom naznani gospodu svoje-
mu: »Sveta komisija je pri‰la!«

»Tedaj niseni pozabil,« razveseli se polkovnik, »torej

sem vendarle poslal kurirja! Moja glava paã misli na vse!
Kje je zbrana sveta komisija?«

»V modri sobi!«

BES

4000

»Védi tujca vanjo. Sveti komisiji pa naznani, da sem

bolan in da se zato ne morem udeleÏiti seje. Ako se skle-
ne, tujec tudi lahko prenoãi pri meni! Sob imam obilo!
Tudi to poroãi sveti komisiji!«

Nato se pater polkovnik obrne k meni: »Koliko si Ïe

plaãal zame, tujec?«

»·estdeset lir!«
»Plaãaj jih ‰e ‰estdeset, ker si nastavljal u‰esa po

mojih sobanah in po kotih, kamor si se vrinil nepo-
znan!«

Vzamem iz pasa ‰estdeset lir, da jih od‰tejem patru

polkovniku. Mislil je Ïe, da je njegov ta denar, kar se zo-
pet odpró prikrita vratca in stara gospodinja se nam iz-
nova prikaÏe iz svoje spalnice.

»To je pa moje,« izpregovori jako odloãno. »Saj ni tre-

ba, da bi vse poganjal po grlu, saj lahko tudi kaj da‰ za
hi‰o! Lire so moje!«

Pograbila je denar in porogljivo pristavila: »Ti spat!

Ti, Petrãek, pa védi tega tujca do svete komisije! Odri-
ni!«

Tako se je tudi zgodilo. Ko stopiva s Petrom v modro

sobo, bila je ondi Ïe zbrana tako imenovana »mala ko-
misija za preiskovanje tujcev«. Naãeloval ji je stari kano-
nik od Svetega Nikolaja, sivolasi in dobrovoljni gospod.
Zapisnikar je bil nadvikarij Gregorij, mlad in precéj lepo
rejen gospod, kateremu se je takoj videlo, da mu jako

BES

4000

teknejo peãene ptice, katere obira pri mizi ‰kofovi.
StreÏnik Peter pove najprej, kar mu je naroãil pater pol-
kovnik.

»Lepo! Lepo!« pravi stari kanonik. »Pa naj spi, no, pri

patru polkovniku! Kaj pravite, vi otroãiãi?«

»Jaz pravim,« odgovori nadvikarij, »da se ravnajmo

strogo po propisih. Popustnost se ãesto kar najostreje
kaznuje sama.«

»Tudi moje mnenje!« pritrdi svetega Florijana cer-

kovnik in tretji ãlan male komisije. »Kako bi sodil o nas
blagi nad‰kof, ako smo popustni proti tujcu, ki je mor-
da krivoverec ali ‰e kaj huj‰ega!«

»Obraz njegov ne kaÏe tega,« brani se kanonik. »Obi-

lo greha ta ãloveãek ‰e ni storil na svetu!«

»Obraz, oãe kanonik? Meni pa ravno ta obraz ni po

volji! Gotovo se ne motim, ãe trdim, da se je ta ãlovek Ïe
mnogo ‰alil s sluÏabniki boÏjimi!«

Nadvikariju Gregoriju pritegne tudi cerkovnik in ‰e

dostavi: »Poglejmo le njega dolge lase! Kr‰ãanski ãlovek
se striÏe in brije! Ravnajmo se po propisih blaÏenega
Antona od Kala!«

»Pa se ravnajta po njih, sitneÏa!« zagodrnja kanonik.

»Sveta komisija za izpra‰evanje tujcev je itak sklicana za
jutri; v eni noãi mu podgane in mi‰i ne oglodajo kosti!
Tajnik Gregorij, sestavi zapisnik in popi‰i tujca! Ti, cer-

BES

4000

kovnik, pa imej pripravljen peãatni vosek in pêãat male
komisije! Ta ãas lahko nekoliko podremljem.«

Naãelnik male komisije prècej zaspi. Vendar tem

marnej‰i je nadvikarij tajnik. Sestavi ob‰irni zapisnik in
mojo osebo vestno popi‰e do zadnjega lasu. Zmeril je,
kako dolge so mi róke in noge; konãno sem moral sto-
piti ‰e na tehtnico, da se je uradno doloãila teÏa moje-
ga telesa. Ko se je vse to lepo zabeleÏilo in po komisiji
zakonito podpisalo, tirali so me v nekako jeão, katero so
imeli za tak‰ne namene pripravljeno v mestnem ozidju.
Na golih deskah sem moral prebiti prvo svojo noã na
zemlji; mi‰i in podgane so mi bile druÏice, in voda, ki je
neprestano kapala od stropa, premoãila me je do rane-
ga jutra malone do koÏe. TeÏke Ïelezne duri so trikrat
zaklenili za menoj, in da bi se ne mogla pripetiti zame-
na, pritisnila je nanje mala komisija petkrat svoj peãat in
prednje postavila dvojno straÏo, ki je vso noã ãula pred
jeão.

Tako oprezno in modro so leta 4000 po Kr. r. ravnali

s tujcem, ki je hotel v belo na‰o Ljubljano!

BES

4000

VII

rugo jutro me je zbudilo na trdih deskah. Vse kosti
so me bolele in glad me je davil. V jeãi sem tiãal, in

najmanj‰e jedi mi ni pripravila dobrotna roka. Tudi po-
sode z vodo ni bilo, kakr‰ne so bile pred 2000 leti v naj-
slab‰em zaporu. Ko se spustim s plesnivih desak na il-
nata tla, razpr‰i se tolpa podgan v vse kote; pod stopali
pa mi malone zapljuska, toliko je vode po zemlji. Po-
sku‰am moãna Ïelezna vrata, ali bi se ne dala odpreti;
toda brezuspe‰no; zakliãem, da bi privabil morda straÏ-
nika; razlega se sicer glas po hodnikih, ne prikliãem pa
Ïive du‰e! Obrnem se na drugo stran, kjer v temnem
kotu opazim na pol skrita vratca. Moãno se zaãudim, ko
vidim, da niso zaprta; brez vsake teÏave jih odprem in
stopim na nekak‰no dvori‰ãe. Po kamnitem tlaku je po-
ganjala redka trava, in pajek je od stene do stene napre-
del umazano mreÏo svojo. Visoko tam gori se je kazalo
nekoliko modrega neba; iz tega se je videlo, da je to za-
pu‰ãeno dvori‰ãe ‰e v mestnem ozidju, katerega strmo
zidovje ga je obkroÏalo. Krenem po tlaku dalje; povsod
enaka zapu‰ãenost in samota! Dospem do kraja, kjer mi
visok Ïelezen paÏ zapre dalj‰i pot. Onkraj paÏa se raz-

BES

4000

grinja ‰iren vrt s pisanimi gredicami in belo posutimi
stezami. Bila je jesen, ali vendar je po tem kraju kalilo
marsikatero cvetje. Zadaj se je dvigala s svojimi stebri in
stolpiãi mogoãna in krasna palaãa; na nji pa se je vse
lesketalo od zlata, kakor bi gledal tempelj, katerega je
nekdaj kralj Salomon sezidal Gospodu na ãast.

Ko ‰e gledam ãarobno krájinio pred sabo, zapojó zvo-

novi z visokih stolpov, da mi za‰umi v du‰i kakor ne-
kdaj, ko mi je pel ‰e Sv. Vida zvon; sonce se mi je prika-
zalo izza ozidja, da je bilo takoj vse svetlo, in rahla sapa
je zavela, da se je zazibalo stotero cvetje, da se je giba-
lo tudi vejevje in da je Ï njega padalo zlato sadje v zele-
no travo. Komu se je priklanjalo cvetje? Tedaj je stopila
izza zelenega grmiãja deklica, cvetoãa in krasna, da je
pred njo hipoma otrpnila in onemogla lepota prirodina.
Ali naj jo primerjam veliki jelki, kipeãi s trde skale pro-
ti noãnemu nebu, s katerega se ji nasproti lesketa veã-
na zvezda; ali naj jo primerjam plahi srni, ki ob robu
temnega gozda z velikim svojim oãesom opazuje rodo-
vito polje, kamor si ne upa? Ali naj jo primerjam gaze-
li, katero je levje rjovenje prebudilo iz kratkega poãitka,
da od brezmejnega strahu otrpne, kakor bi Ïe ãutila v
sebi ostre zobe orjaka-krvoloka?

Bila je kakor jelka in kakor plaha srna je obstala na

belem potu; nje veliko oko se je uprlo vame, da se mi je
pretreslo srce in da se je v tistem trenutku v to ubogo,

BES

4000

toliko da ustvarjeno srce naselila ljubezen z vso poze-
meljsko sreão in nesreão svojo.

Stopila je bliÏe, in nje obliãje se je kopalo v jutranji

zori, ko me je tiho povpra‰ala: »Ti si tujec, katerega so
zaprli vãeraj?«

»Da, prav tisti!«
»Moj Bog, kako si mlad! Ali si res krivoverec, kakor

pripoveduje nadvikarij Gregorij?«

»Poglej naokrog! Bog se nam kaÏe povsod; kako bi

bilo mogoãe, da bi ga ne spoznali?«

»Torej véruje‰ v pravega Boga?«
»Vérujem!«
»In v Kristusa, Odre‰enika na‰ega?«
»Vérujem!«
»In v ãisto Devico, katera ga je porodila gre‰nemu

svetu?«

»Vérujem!«
Razjasnil se ji je obraz, in radostno je izpregovorila:

»Sedaj vem, da te ne seÏgó na grmadi in da mi je do-
voljeno govoriti s tabo. Ali te smem vpra‰ati ‰e kaj?«

»Vpra‰aj?«
»Odkod prihaja‰?«
»Iz visokega severa, kjer kali le malo cvetja in kjer je

zemlja malone vse leto zavita v sneg.«

»âesa i‰ãe‰ pri nas?«
»Spoznati hoãem kraje in rodove.«

BES

4000

Molãala je nekaj ãasa, potem pa Ïivahno vpra‰ala:

»Ali si bil Ïe na naboru in ali so te potrdili za zakon? Ali
si pustil doma Ïeno, v cerkvi s tabo poroãeno?«

»Nikogar nisem pustil na domu in nikdo ni toãil sol-

za, ko sem odhajal v tuji svet.«

»Torej ‰ele pride‰ k naboru?«
»V krajih, ki so me porodili, ne poznajo takih nabo-

rov.«

»Îeniti in moÏiti se vam je tedaj sploh prepoveda-

no?«

»Nikakor ne!«
»Moj Bog, kako pa se Ïenite in moÏite? Kje si dobi‰

zakonsko Ïeno, ãe ne pri naboru?«

»Ako se dva poroãita na visokem severu, zdruÏila ju

je ljubezen.«

»Ljubezen! Kaj je to?«
»Z besedo se ne da povedati. Kakor se posuje spo-

mladi zeleni travnik s pisanim cvetjem, da ne vemo, od
kod, tako pride ljubezen v srca na‰a. Pride sama hipo-
ma, kakor strela, ki udari iz ãrnega oblaka!«

»Ostane li potem vedno cvetoãa ta va‰a ljubezen? In

ãe zvene, ãe se potem posu‰i?«

»Prava ljubezen vedno zeleni in dan za dnevom po-

ganja nove cvetove!«

»Ni li greh tak‰na ljubezen?«

BES

4000

»Je li greh, ako cvete vrt pred tabo? In greh naj bi bilo,

ãe se ti razcvete srce? Cvetje, eno in drugo, ustvarja veã-
ni Bog, ki je ustvaril ãloveka, da je deleÏen sreãe.«

Obrnila se je od mene in se zagledala v krájino pred

sabo. Belo roko si je poloÏila na zami‰ljeno ãelo in dol-
go ãasa je premi‰ljala.

»Mislim in mislim,« izpregovorila je konãno, »in ven-

dar ne morem uganiti, kak‰na je ta va‰a ljubezen! Mor-
da je sreãa, morda nesreãa. Sam Bog to ve!«

Nato dostavi: »Visoko je Ïe priplulo sonce! Brat me

ãaka, in napoãil je trenutek, da odidem. Bog bodi s tabo,
tujec!«

Hotela je oditi.
»Pri nas na severu,« izpregovoril sem, »ne poslavlja-

ta se tako hladno pravovernika, ako sta se sluãajno sre-
ãala na poti Ïivljenja.«

Prihitela je nazaj.
»Evo ti roke,« rekla je srameÏljivo, »in v molitvi svoji

se te bodem spominjala!«

Vidno se je pretresla, ko sem se dotaknil nje roke, in

od las se ji je zardel roÏnati obrazek.

»Pregre‰no je,« zaihtela je, »ãe podaja Ïenska roko

mo‰kemu, ki ni bil izbran zanjo na naboru!«

»V ta greh ne vérujem,« odgovorim srãno.
»Pri vas tega ne ‰tejejo v greh?«

BES

4000

»Gotovo ne, in pravoverniki se poslavljajo po vzgledu

Kristusovem.

»Kak‰en je ta vzgled?«
»Poljubljal je celó sovraÏnike svoje, in pravoverniki

naj bi se ne poslavljali s poljubom?«

»S poljubom?«
Skoãila je od ograje, prav kakor da jo je piãil gad v beli

prst.

»S poljubom se poslavljate?« rekla je tiho.
»Tako je navada na‰a, in boÏji sveãeniki jo odobruje-

jo. Odre‰enik na‰ je poljubil celó izdajalca svojega!«

»Pri nas pa je prepovedano!«
Srãno odide po pe‰ãenem potu. Îe sem menil, da me

zapusti. Obstala je in se ozrla po vrtu. Potem pa je obr-
nila zorno lice proti meni, in nje oko me je obsevalo dol-
go dolgo. Nato je bila bliskoma pri ograji, in toliko da je
ãulo uho nje pla‰ne besede: »Posloviva se po va‰i nava-
di!«

Îe je pritiskala svoje lice k mrzlemu Ïelezju, in na to

lice, voljno kakor liãece dozoreli breskvi, pritisnil sem
usta in uãakal prvi sreãni trenutek na stari materi zem-
lji. Ona pa je zbeÏala po zelenih tratinah kakor vitka
gazela.

Azrael, váruj jo in ohrani jo meni, da mi vsaj ena kap-

lja osladi grenko trpljenje zopetnega Ïivljenja!

BES

4000

Zrl sem za njo, ki je ãimdalje bolj izginjala med zele-

njem. âasih je postala in se ozrla po meni. Potem pa se
je skrila za drevjem, prav kakor boginja, katera se mi je
le za trenutek prikazala izmed temnih oblakov.

»Kdo je bila?« vzdihnil sem k Azraelu, da bi mi razkril

temo, ali angel Gospodov ni hotel usli‰ati vzdihanja
mojega.

Vrnil sem se v zápor. Potrte so bile moãi mojega duha,

in ãutil sem prvo nesreão. Leno je lezel ãas, in kaplje, od
stropa padajoãe, in Ïivali, po blatnih tleh ‰vigajoãe,
vzbujale so ‰e veãjo Ïalost v osameli du‰i moji. Pol dne-
va je minilo, ko je ‰ele zaroÏljal kljuã v vratih. Vstopil je
streÏnik z rumeno paliãico in mi naznanil, da me kliãe
predse pater polkovnik.

Stopiv‰i v veÏico, ãul sem polkovnika, ko je ravno

izpregovoril patru majorju: »Imeti mora veljavnega za-
govornika. Ravnokar sem dobil dekret, da se mu izpit
odpu‰ãa in da se mu brez ovire dovoljuje stopiti v me-
sto. Kaj pravi‰ ti, amice?«

»Kaj naj reãem?« zagodrnja pater major. »Bolje bi

bilo, da so ga seÏgali ali Ïivega zakopali v zemljo! Po
takih tujcih prihaja pohuj‰anje v mesto, prej ali pozne-
je! Poslu‰aj me, pater polkovnik, prej ali pozneje!«

»Dobro govori‰, amice! Saj vedno pravim, da je nad-

‰kof Martinus premehak; hodi le po srednji poti, in ta je

BES

4000

dandanes najslab‰a. Ko bi ‰e Ïivel Jakobus LVII., bil bi
drugaãe podkuril temu tujcu! Drugaãe, mi Hercle!«

»Sedaj se mu vrne tudi konj s prtljago,« zastoãe pater

major. »In meni bi bil to tako pripraven konjiãek!«

»Ne morem ti pomagati, amice!« odgovori pater pol-

kovnik, »evo ti dekreta; le-tà ti jemlje vsako nadejo!«

Poklical je straÏnika v sobo in mu izroãil dekret, s ka-

terim me je nad‰kof Martinus sprião pastirske svoje
oblasti oprostil stopiti pred sveto komisijo za izpra‰e-
vanje tujcev in mi dodelil milost, da sem smel iti brez
ovire v njega stolno mesto. StreÏnik me je vodil nato po
razliãnih temnih hodnikih, dokler nisva dospela do vi-
sokega portala, skozi katerega mi je vabno zasijal kras-
ni jesenski dan.

»Semkaj te moram postaviti po ukazu patra polkov-

nika,« izpregovori rumeni straÏnik; »za to pot zna‰a pri-
stojbina pet lir. Plaãaj!«

Plaãam mu in ga odpravim. Stopim na sonce. Bil sem

na majhnem trgu tik mestnega ozidja. Pred mano na
levo in desno stran so se razprostirale mestne hi‰e in
brez‰tevilne cerkve s stolpi. Ozke ulice so se priãenjale
kakih dvajset korakov od mene in drÏale v sredi‰ãe me-
sta. Hi‰e so bile zidane v ‰tiri in ‰e celó v pet nadstropij;
od vznoÏja do vrha so kazale stene samo svete podobe,
svetnik je bil videti v‰tric svetnika, vse v kriãeãih barvah
in izdelano po slabih umetnikih. Ko zami‰ljen ogledu-

BES

4000

jem te umotvore, vzbudi me konjsko kopito, katero
moãno udari ob tla. Obrniv‰i se, zapazim ob strani svo-
jega konjiãka s prtljago. Povodec pa mu je drÏal stari
moj znanec, profesor z vseuãili‰ãa Svetega Simplicija.

»âakam te Ïe dolgo uro,« ogovori me poniÏno, »Ïival

je nestrpljiva in vroãekrvna; neprestano bije s kopiti ob
zemljo!«

»Ali ne pouãuje‰ na vseuãili‰ãu?« vpra‰am osupel.
»Dali so mi dopust. Oznanilo se je po mestu, da si i‰ãe

tujec streÏnika. Takoj sem hitel v ‰kofijo in se ponudil za
ta posel. Ponudili so se ‰e drugi, konãno pa so vendar
meni podelili sluÏbo pri tebi, sósebno zato, ker sva Ïe
stara znanca. SluÏbo imam, in na‰ rector magnificus se
kar peni od jeze.«

»Kako to?«
»Ker bi bil sam rad dobil streÏni‰ko to sluÏbo.«
»Pojdiva v mesto!« izpregovorim nato. »Prav rad te

sprejmem v sluÏbo. Kam naj kreneva najprej?«

»Najprej morava k slavni policiji!«
»Kaj vraga,« zaãudim se, »policijo imate tudi?«
»Gotovo! Stari in slavni pisatelji so v imenitnih svojih

delih dokazali, da je veã tisoã let stara ta institucija in da
so mogle brez nje prebivati samo barbarske drÏave. Na-
‰a policija pa je tudi izvrstno urejena, in ko je papeÏevo
brodovje leta 1989 zasedlo drÏave na juÏnoafri‰kem
nosu, uvedla se je ondi policija po na‰em vzoru.«

BES

4000

»âudno! âudno!«
»Prepriãal se bode‰ sam o vsem. Odriniva sedaj, in

ako Ïeli‰ kaj pouka, bodi ti moja uãenost verna in po-
slu‰na streÏnica!«

»Hvala ti iskrena! Spominjati se hoãem prijaznosti

tvoje!«

Napotiva se v omenjene ozke ulice. Pozornost so mi

vzbujale podobe po zidovih. Kakor smo nekdaj slikali
svetega Florijana z golido pod ostre‰ja, tako se je kazal
malone nad vsakimi vrati droben svetniãek, drÏeã na
vrvici majhnega psa.

»Kdo je sveti moÏ s psiãkom?« vpra‰am svojega streÏ-

nika.

»Svetnik ‰e ni,« odgovori mi, »vendar menim, da

bode skoro. BlaÏencem ga je uvrstil Ïe nad‰kof Jacobus
LVII.«

»Kako je ime blaÏenemu moÏu?«
»BlaÏeni Anton od Kala je to; v tej provinciji ga pri-

‰tevamo cerkvenim uãenikom, ker je spisal obilo svetih
in uãenih knjig.«

»âemu vodi s sabo psiãka?«
»Takoj ti razjasnim! Ko je Ïivel omenjeni sveti moÏ,

napadali so ga brezverci od severa in juga in zasmeho-
vali so njega in svetost njegovo. Gori v mestu na severu
mu je Ïivel najhuj‰i nasprotnik — svete knjige nam go-
tovo dokazujejo, da ga je obsedel satan Ïe pri rojstvu —

BES

4000

in s pomoãjo tega satana je spisal mnogo hudobnih
knjig ter tako sejal ljuljko med p‰enico, katera se je usi-
pala iz rok blaÏenega Antona od Kala na njivo Gospo-
dovo. Boj je bil resnice z laÏjo. Îe je omagovala resnica,
ki se kaÏe v poniÏni nagoti svoji, in Ïe je zmagovala laÏ,
ki se kaÏe v ble‰ãeãem, pregre‰nem li‰pu. BlaÏeni Anton
se pósti nato petnajst dni, ‰estnajsti dan pa gre na Sve-
to Goro, dvigne roke proti severnemu mestu in prosi
prekletstva z néba na sovraÏnika svojega. In glej, zgodi
se ãudo! Prvo ãudo blaÏenega Antona od Kala! PoniÏan
je bil satan, in njegov sluÏabnik v severnem mestu je iz-
gubil v tisti uri, ko je sveti moÏ na Sveti Gori dvigal ko

‰ãene roke proti oblakom, dar jezika, in namesto tega
daru mu je ostalo edino lajanje, kakor ga ãujemo pri
svojih psih.«

»Ali je to ãudo blaÏenega Antona od Kala dokazano?«
»Nedvojbeno!«
»Hm! Dobro torej! Zato ima psiãka pri sebi?«
»Prav zato. Imeniten pomoãnik je pri pasjih boleznih,

kar je sósebno v na‰em mestu velikega pomena, ker je
toliko psov. Glej, tukaj je policijsko poslopje!«

Obstala sva pred prostornim zidovjem, v katerem je

tiste dni gospodovala policija ljubljanska.

»Najprej se nama je oglasiti pri patru gvardijanu, da

nama dá svoj vizum.«

»Pri patru gvardijanu?« zaãudim se.

BES

4000

»Da, pri patru gvardijanu. Na‰a policija je izroãena Ïe

tristo let oãetom kapucinom, ki izvr‰ujejo svoj posel na
veliko zadovoljstvo premilostivega nad‰kofa!«

»Kako je to mogoãe?«
»Prav lahko! S tak‰no policijo je pomagano drÏavi in

pomagano tudi redovnikom kapucinom. Kdor zagazi
slavni policiji v praviãno pest, plaãati mora doloãeno
pristojbino, ako je koliãkaj denaren. Po tej poti ima
drÏava brezplaãno policijo — pomisli, koliko denarja se
je potrosilo prej v surovih ãasih! — oãetje kapucini, ki
zidajo sedaj Ïe deseto cerkev, pa imajo redne in stalne
letne dohodke.«

»Za Boga, modra naredba! Razjasni mi ‰e, s kak‰nimi

posli se sósebno bavi va‰a policija?«

»Razliãni so ti posli in teÏavni. Najveã opravka dajó

gre‰niki, ki so se pri izpovedi oãistili grehov svojih.«

»Tega ne umejem. Kaj je slavni policiji do izpoveda-

nih gre‰nikov?«

»Pozna se ti, da nisi ãital knjig blaÏenega Antona od

Kala! Veãna previdnost ti je zaklenila ta vir modrosti, in
sedaj bega‰ v temi. Poslu‰aj! Do tistih dob, ko je zavla-
dal nad‰kof Jacobus LVII., bila je izpoved strogo cerkve-
na ustanova. Izpovednik je odpu‰ãal grehe in pokoro je
nakladal gre‰nikom. Ali se je pa naloÏena pokora oprav-
ljala ali ne, kdo ve! Kaj pa pi‰e blaÏeni Antonius? DrÏa-
va ima vso moã v rokah, in nje dolÏnost je, s to moãjo

BES

4000

zabraniti, da se ne dela greh in da gre‰nika dohiti tudi
upraviãena kazen. To je naãelo blaÏenega Antona od
Kala. In ali morda ni utemeljeno v prirodi in boÏjih za-
konih?«

»Utemeljeno je! Toda kako se uporablja v vsakdanjem

Ïivljenju?«

»Précej ko je nastopil nad‰kof Jakobus LVII. slavno

svojo vlado, zdruÏil je z izpovednico Ïelezno pest po-
svetne vladne moãi. Kdor se izpove grehov, njemu se
naloÏi breme cerkvene pokore, ali naloÏi se mu tudi bre-
me posvetne pokore. In to breme je teÏje od prvega!«

»Kak‰no je?«
»Zdajci ti povem. Kdor je izpovedan, temu izroãi iz-

povednik bel listiã, kjer je zapisano ‰tevilo palic, katere
mu na‰teje posvetno oblastvo v pokoro izpovedanih
grehov!«

»·tevilo palic! Je li prav ãulo moje uho?«
»Resniãno, ‰tevilo palic! Kaj bi bila na‰a drÏava brez

palice! Blagonosno to orodje je steber, da, glavni steber
javnemu Ïivljenju na‰emu.«

»RazlôÏi mi ‰e, kako nadzira posvetno oblastvo, da se

vsakomur od‰teje prisojeno ‰tevilo, kakor doloãa izpo-
vedni listiã?«

»V ta namen se je pomnoÏilo ‰tevilo fratrov-redarjev.

Vsaka izpovednica ima posebnega nadzornika-redarja.

BES

4000

Kadar pa se je vsa tolpa izpovedala, odvede jo frater v to
poslopje, da se brez odloga opravi posvetna pokora.«

»Moj Bog, koliko li imate redarjev?«
»Nekaj nad dva tisoã.«
»In koliko je takih, ki delé palice, ki tepó?«
»Haha! Ti ‰e ne pozna‰ izobraÏenosti stoletja na‰ega!

Toda pojdiva na policijsko dvori‰ãe; ako se ne motim, tu
stroji delujejo prav sedaj.«

»Stroji?«
»Da, stroji! Pojdi in ãudi se napredku na‰ih razsvet-

ljenih dob. Seveda naju pusté samo na mo‰ki oddelek,
ali ba‰ ondi so najveãji in najlep‰i stroji!«

Konja priveÏe k zidu. Potem stopiva v veÏo. Tukaj se

je Ïe sli‰alo ‰umenje, kakor bi buãala sapa okrog gorskih
vrhov. Vmes je pokalo prav takisto, kakor bi se na veli-
ki petek poãasi gonila ropotulja v visokem cerkvenem
zvoniku. Stopiv‰emu iz veÏe, razgrnilo se mi je prostor-
no dvori‰ãe. Kak‰no Ïivahno gibanje in Ïivljenje se je
gnetlo tu! Najveãjo pozornost so mi vzbujali stroji, raz-
postavljeni sêmtertja po dvori‰ãu. Bili so to nekaki zabo-
ji, iz katerih so ‰trlele palice, teÏke in debele. Ugledal
sem stroj z desetimi palicami, ta je bil najmanj‰i; pri naj-
veãjem, pravem orjaku, na‰tel pa sem celó ‰tirideset
palic. V dveh vrstah so gledali ãastiti drogi iz zaboja, in
ãe je frater-redar zasukal roãico, zavrtel se je leseni hlod
v zaboju, in prva vrsta je tlesknila po klopeh, razstav-

BES

4000

ljenih pred strojem. Kadar je zasukal drugiã, tlesknila je
druga vrsta po drugih klopeh, katerih prva vrsta ni za-
dela prej. Fratri-redarji so prav tedaj jako roãno razgnali
izpovedance v razliãne oddelke. Oni, ki so imeli na list-
kih po pet palic, zdruÏili so se v posebno tolpo in zasedli
prostor pred strojem z desetimi palicami. To je bil tisti
stroj, pri katerem je stala vsaka vrsta po pet palic. Dru-
gi, z desetimi palicami na listkih, postavili so se pred
stroj, iz katerega je ‰trlelo dvajset palic v dveh vrstah.
Tisti izpovedanci, katerim se je prisodilo najveã palic,
obkroÏili so stroj s ‰tiridesetimi palicami. Bili so to sta-
ri nespokorni gre‰niki, ki so jako lahkodu‰no opaÏali
grozne stroje in katerim se je kazalo na licu, da jim ni
veliko do tega, ali dobé deset palic veã ali manj. Vmes so
bili tudi starãki, ki so Ïe izteÏka nosili svoje kosti, in sla-
botni otroãiãi, katerim se je od groze treslo ‰ibko telesce.
Ko je bilo pred stroji vse lepo razvr‰ãeno, oglasil se je
pater kapucinec, stojeã na nekaki leci — imenovali so ga
patra eksekutorja — in tlesknil z rokami. Kakor strela so
udarili izpovedanci med klopi, stojeãe pred strojem;
vsak si je izbral svojo in legel nanjo. Otroãiãe in starce,
o katerih je bilo priãakovati, da bodo v boleãinah sku‰ali
sredi eksekucije zdrkniti s klopi, privezali so z jermeni
nanjo. Ko so bile pri vseh strojih zasedene klopi, dvignil
je pater eksekutor roko in zanosljal: »Gre‰iti se ne sme!«

BES

4000

Te besede so bile fratrom pri roãicah znamenje, da so

jih priãeli vrteti. Ali so vam padale palice, prav kakor bi
se prala preja pri vodi! Vmes se je ãulo ‰kripanje z zob-
mi, ihtenje, vzdihanje in sósebno vekanje otrok, ki so se
kakor belou‰ke zvijali pod udarci. Ko se je pri prvem
stroju roãica zasukala desetkrat in pri stroju orjaku ‰ti-
ridesetkrat, nosil je na tepenem delu telesa vsak gre‰nik
in gre‰niãek toliko palic, kolikor jih je bilo zapisano na
belem listiãu. Stroji so se ustavili, privezane gre‰nike so
odvezali, in vsi pretepenci so se postavili v dolgo vrsto.
Frater je roÏljal pred to vrsto z orja‰ko pu‰ico, in vsak,
ki je ãutil grenke udarce, plaãal je v pu‰ico nekaj dro-
biÏa. Pater-eksekutor pa je z lece svoje neprestano nos-
ljal: »Gre‰iti se ne sme!«

»No!« ogovori me profesor Sv. Simplicija, »kako sodi‰

sedaj o javnem razmerju na‰em? Ali ni to vzor, kako naj
se vzajemno podpirata cerkveno in posvetno oblastvo?
Ali ni to vrhunec izobraÏenosti?«

»Dobro! DrÏavi s takimi napravami se moram ãuditi.

Toda ãe sem prav videl, morajo tepeni gre‰niki ‰e nekaj
plaãati?«

»Prav si videl! Kako naj bi se drugaãe Ïivili na‰i brat-

je redarji? To je ravno modrost v modrosti te naprave.«

»Povej mi ‰e nekaj! Opazujem in opazujem tolpo iz-

povedancev, a menim, da so to zgolj siromaki. Kje li so
bogatini? Ali ne dobivajo tudi ti svojih palic?«

BES

4000

100

»Kaj neki misli‰! Bogata‰i se odkupujejo, in sicer s

petimi lirami za vsako palico. Prav tukaj je prvi vir do-
hodkov, katerih toliko potrebuje presvetli nad‰kof. Ali
ni to modro?«

»Modro! Premodro! Tudi to mi razjasni. Ali ne zaha-

jajo duhovniki in du‰ni pastirji tudi k izpovedi? In ãe
zahajajo, kako je Ï njimi, in kako je s palicami na belih
listkih?«

»Da na‰i du‰ni pastirji gre‰é, dasi malokdaj, o tem ni

dvojbe. Zato zahajajo k izpovedi in dobivajo bele listke.
Toda, ali si Ïe ãul kdaj, da so tepli duhovnika?«

»Nikdar ne.«
»Beli listki veljajo torej pri duhovnikih le simboli‰ki,

ker ravno drugaãe veljati ne morejo!«

»Kako naj umejem to?«
»Stopaj za mano!«
·la sva v najbolj oddaljeni kot dvori‰ãa in obstala

pred prostorom, ki je bil ograjen z Ïeleznim, pozlaãenim
paÏem. Napravljena je bila od desak streha nad tem
prostorom, a na spodnji strani je bila prevleãena z Ïa-
metom. Sredi prostora je stal stroj desetih palic, s svilo
obvit. Palice so bile v pravem pomenu ‰ibice, in da se
udarec ni ãutil, obvijali so jih z volno, da so padale ka-
kor rahla sapica po ónem, ki je leÏal na blazinasti klop-
ci.

BES

4000

101

»Vidi‰,« izpregovori profesor, »tukaj simboli‰ki tepe-

mo izpovedanega duhovnika. Seveda, takrat ne sme
nikdo na dvori‰ãe, in edini pater gvardijan opravlja svo-
jeroãno posel pri stroju. Pri nas je pravica za vsakogar
ista, ali ne? Kaj takega izvestno nimate v sibirski repu-
bliki?«

»Res ne!«
»Sedaj odriniva v poslopje, sicer odide oãe gvardijan

na izprehod in potem ga danes ne uãakava veã.«

Oãe gvardijan ‰e ni ‰el na izprehod, zato sva hitro in

lahko opravila svoj posel pri njem. Najlep‰i uspeh sem
dosegel v tem, da mi je izroãil pismeno privolitev, s ka-
tero so mi bila odprta vrata na Ïenski oddelek. Za vse to
sem plaãal samo petdeset lir, kar se mi ni videlo preve-
liko.

Pred policijskim poslopjem odveÏe profesor konja pri

zidu in me vpra‰a: »Kam greva najprej? Obilo je zname-
mitosti v belem mestu, da si jih v enem dnevu ne ogle-
dava. Ako ti je do tega, da poslu‰a‰ dober svet, kreniva
najprej k pravosodni palaãi!«

»Dobro! Pojdiva tja!«
Ko odmeva, opazim, da se je napotilo za nama pet

bratov kapucinov.

»âemu korakajo ti za nama?« vpra‰am spremljevalca.
»Da naju nadzirajo. Takih redarjev kroÏi obilo po

Emoni, in marsikak‰en greh je Ïe prepreãila njih roka!«

BES

4000

102

Ko mu ne odgovorim niãesar, dostavi ponosno; »Da,

da, izvrstno na‰e redarstvo vtika svoj nos v vsako stvar-
co, in niti prah ne pade z mize, da ne bi zvedelo tega!«

»Vse se je izpremenilo,« vzdihnem sam v sebi, »samo

slavna policija je ostala ista in vtika prej kot slej svoj nos
v slehemo stvar!«

Nato se odpravimo po ozkih ulicah proti pravosodni

palaãi. Nikjer ni videti ãlove‰kega obraza, in tudi pri
oknih se ne prikaÏe nikdo. To vzbudi moje zaãudenje,
katerega ne prikrivam spremljevalcu svojemu.

»To je premoder ukaz nad‰kofa Jakoba!« — priãne mi

razlagati profesor. »Tukaj sva na oddelku zakoncev. Na
tem oddelku pa je zopet vsakemu stanu odkazan pose-
ben prostor. Tukaj sva ravno pri krojaãih. Da ne tratijo
ãasa pri delu, prepovedano jim je gledati skozi okna ali
pohajkovati po ulicah. Policiji na‰i pade v pest, kogar
zasaãijo redarji pri oknu ali na ulicah, ãe se ne more iz-
kazati s potrebnim opravkom. Zato je redarstvu na‰emu
toliko posla!«

Ozrem se po svoji petorici. Kakor strele jim ‰vigajo

pogledi okrog oken in vrat, da bi zasaãili plen.

»Kogar zalotijo, ta plaãa?« vpra‰am.
»Gotovo, in na sedalu mu zapoje palica.«
Sedaj mi je bilo jasno, ãemu so redarji tako strogo ãu-

vali okna. Pokazati se ni hotel prestopnik zakona, in na-
dejal sem se, da odrine petorica moja praznih rok. Toda

BES

4000

103

ni se zgodilo tako. Tam, kjer so ulice prav zelo tesne,
odpre se okno v pritliãju, in sicer prav pred nosom uãi-
telju z vseuãili‰ãa Sv. Simplicija. Odskoãil je, da ga ni
zadel vatel, s katerim je nekdo zamahnil iz okna proti
njemu. Pri oknu pa stoji dolg, ko‰ãen moÏiãek, krojaã od
nog do glave. Z dolgim vatlom suva na mojega streÏni-
ka, ki se mnogo trudi, da se izogiblje udarcem in da na
drugi strani obdrÏi konja, ki se tudi pla‰i krojaãevega
kriãanja.

»Grdoba!« vpije junak iglar, »ali sem te vendar dobil

v pest? Rasejo li tunike po drevju, da jih lahko brezplaã-
no natresa‰ nase? Dve liri si mi dolÏan Ïe dve leti! In jaz
stradam, da sem suh kakor igla! Plaãaj, sicer ti potarem
vsa rebra! Prej se mi ne gane‰, dokler ne plaãa‰!«

Îe se pripravlja, da bi z okna skoãil na tlak, in sluga

moj trepeta praznega Ïepa in bledega lica ter ãaka, kako
se razmota vsa ta stvar. Toda re‰ijo ga bratje redarji, ki
zavijejo prav v tistem hipu okrog ogla in katerih se ni
nadejal ubogi krojaãek.

»Dober si za tri lire!« zakriãi prvi frater biriã in zgra-

bi iglarja za vrat, da se takoj strese kakor trepetlika na
gorskem rebru.

»In osem palic ti od‰tejejo,« dostavi drugi porogljivo,

»ker si se kazal brez potrebnega opravka pri oknu!«

Po‰teni rokodelãiã jih zaklinja na vse svetnike in na

krvavo stegno blaÏenega Antona od Kala, da bi mu za-

BES

4000

104

nesli. Ali biriãi tistih dob so imeli jeklena in neizprosna
srca, prav tako kakor leta 2000 po Kr.

Raztaja se mi srce, da seÏem v pas in plaãam redarjem

tri lire, da izpusté krojaãa. Temu samemu pa plaãam
dolg vseuãili‰kega profesorja, in srce mu prekipi od hva-
leÏnosti, da kliãe name vse blagoslove blaÏenega Anto-
na od Kala!

Dospeli smo na kraj, kjer so se ulice raz‰irjale v pro-

storen trg. Sredi tega trga je stalo znamenito poslopje,
na katerega sprednji strani je bila velikanska presna sli-
ka, v Ïivih barvah kaÏoãa na‰ega Odre‰enika, ko izganja
z biãem prodajalce iz hi‰e Gospodove.

»Evo ti na‰e pravosodne palaãe!« izpregovori ponos-

no profesor Sv. Simplicija. »Takoj priveÏem konja k
zidu, in potem si ogledava notranje prostore. Prepriãan
sem, da se ti napolni du‰a s strmenjem; izvestno mi pri-
trdi‰, da je provincija na‰a v vsakem oziru najpopolnej-
‰a, kar jih ima oãe papeÏ na zemlji!«

Toliko da izreãe, Ïe tleskne z dolgo svojo osebo po

zemlji, da se zakadi prah izpod njega. Takisto stori tudi
onih pet redarjev in se od silne vdanosti zvija po tleh.
Kaj je povzroãilo to nenavadno vedenje mojega sprem-
stva?

Po trgu mimo pravosodne palaãe priroÏlja sedaj teÏ-

ka, srebrno okovana koãija, katero vleãe osem tolstih
dolgorepih belcev. Pred njo jaha tolpa jezdecev z dolgi-

BES

4000

105

mi biãi v roki. Eden izmed njih ‰vrkne Ï njim proti meni,
vendar me ne zadene, ker mu je jermen prekratek. Da
me je zadel, razmesaril bi me bil brez dvojbe na zade-
tem mestu. V koãiji sami na vijoliãasti blazini ãepi star
moÏ, z zlato veriÏico ob rami. Izpod belih las mi gleda
mrtvo oko, prav kakor bi se mu niã veã ne ljubilo na
boÏji zemlji. Videl se mi je ta starec enak levu, kateremu
je starost zdrobila gladne zobe iz laãne ãeljusti!

Njemu ob strani sedi v nebe‰ki krasoti svoji moja

znanka, katero je moje oko prviã ugledalo tisto jutro
med cvetjem gosposkega vrta. Zdelo se mi je, da me je
opazila in da se je sklonila na sedeÏu. Tedaj pa zavije voz
v tesne ulice, da mi takoj izgine izpred oãi.

»Sveti Jezus!« tarna streÏnik, dvigujé se iz prahu, »kaj

si storil, da se nisi zgrudil, kakor smo se mi?«

»Za deset lir si dober!« veseli se frater biriã.
»In za izdatno ‰tevilo palic!« dostavi drugi.
»Kdo je bil to?« vpra‰am radovedno.
»Za Bóga,« odgovori profesor, »saj ti je morala Ïe vse

razkriti gola pamet! Bil je to najveãji na‰ dobrotnik, na‰
oãe in ljubljeni sluÏabnik boÏji, nad‰kof Martinus.«

»In Ïenska ob strani njegovi?«
»Sestra njegova, zorna na‰a kneginja Marija!«

BES

4000

106

VIII

glejva si najprej civilni oddelek!«

Tako je izpregovoril uãitelj z vseuãili‰ãa Sv. Sim-

plicija, ko sva stala v visoki lopi pravosodne palaãe. Kre-
neva na desno po ‰irokih stopnicah in dospeva na hod-
nik, v katerem se vrsté vrata pri vratih, prav kakor ne-
kdaj na hodnikih samostanskih.

»Tukaj me vse spominja samostana!« reãem spreml-

jevalcu. »âemu toliko vrat?«

»Pravo si pogodil,« odgovori profesor, »v samostanu

sva. Ta oddelek pravosodne palaãe je izroãen oãetom iz
reda svetega Franãi‰ka, ki pa imajo zavezo, da so nam
pridni in praviãni sodniki.«

»Kaj?« zaãudim se, »oãetom franãi‰kanom je izroãe-

no va‰e pravosodje?«

»âemu ne? Pravosodna palaãa se je morala zgraditi.

Z njo se je dosegel dvojen namen: oãetje iz reda sv.
Franãi‰ka so dobili svoj samostan, ne da bi bili kaj plaãa-
li; drÏava pa svoje sodnike, ne da bi kaj plaãevala. Zopet
vzor, kako se podpirajta posvetno in cerkveno oblast-
vo!«

»In po kak‰nih zakonih sodijo sodniki va‰i?«

BES

4000

107

»Zakonov nimamo nikakih. Nekdaj so jih imeli, ali

dokazalo se je, da so vsi zakoni sveta izvirali od hudiãa.
Sodniki na‰i opirajo svoje sodbe zgolj na svoje knjige,
bodisi na Sveto pismo, bodisi na spise blaÏenega Anto-
na od Kala. Ker obsezajo sósebno zadnji spisi samo res-
nico, praviãne so tudi na‰ih sodnikov sodbe.«

»Ne dvojim! Toda kaj je s pritoÏbami? Je li prepove-

dan vsakr‰en priziv do vi‰jega sodnika?«

»Nikakor ne. Zlasti so nam sodniki na‰i Ïupniki. Ka-

dar Ïupnik neãe soditi, ali kadar nisem zadovoljen z nje-
ga sodbo, smem se zateãi pred sodni dvor oãetov fran-
ãi‰kanov, kjer teãe vir neizkaljene pravice.«

Vtem sva pri‰la do dvorane, kjer so se obravnavale

pravde.

»Plaãaj liro vstopnine,« opomni me sluga, »v dvora-

ni pa se vedi spodobno, ker je pater predsednik oster!«

Plaãam vstopnino fratru, ki je z veliko pu‰ico preÏal

pred vhodom. Ko sva vstopila, bila je dvorana ‰e praz-
na, samo tam zgoraj sta sedela pri dolgi hrastovi mizi
oãeta franãi‰kana, ki sta vestno prebirala knjige. Morda
sta molila, morda sta se le hlinila. Dvorana je bila po-
dobna velikanski kleti; nikjer ni bilo podobe ne druge
dike na stenah. Potisneva se v kot; profesor pa mi pra-
vi: »·ele dva sodnika sta tukaj. Tretjega in patra pred-
sednika ‰e ni. Zadnji pride pater predsednik.«

BES

4000

108

»Prav tako je bilo pred 2000 leti,« mislim si, »tudi ta-

krat so prihajali predsedniki zadnji k obravnavam.«

»Danes bode malo posla,« izpregovori sodnik pri hra-

stovi mizi. »Ti Ïupniki nam pojedajo vse; kako bodemo
Ïiveli, ako se nam ne izbolj‰a justica?«

»Dà, resnico govori‰!« dostavi tovari‰, »Ïe vãeraj je

podpisal pater predsednik dekret, s katerim se Ïupni-
kom po deÏeli ukazuje, da se morajo zdrÏavati sodb v
pravdah, katerih vrednost zna‰a nad petdeset lir, in
stranke vsekdar nakazovati k na‰emu sodi‰ãu!«

Vstopila sta ‰e dva sodnika in frater pisaã. »Patra

predsednika ‰e ni,« zajezi se prvi, »vedno stara pesem!
Mi se trudimo, pater predsednik spi; mi se oblaãimo v
haljo od kozje dlake, pater predsednik v svilnato kuto.
Kje je tu pravica, confratres?«

»Niãesar bi ne rekel,« dostavi drugi, »ako bi bil moÏ

le kos nalogi svoji! Vse zmede, kar mu pride pod palec,
in jaz mislim, da takega nezmoÏnika ‰e nismo imeli na
predsedni‰kem stolu. Kaj menite, confratres?«

»Tako je,« oglasi se tretji, »le nekoliko potrpite, pa

bodete videli, kako zmlinãi dana‰nji sluãaj, dasi je jasen
kakor modro nebo.«

»Da bi mu premilostivi nad‰kof le skoro dal bolj‰ega

naslednika! Vsakdo izmed nas bi smel po veãji pravici
sedati na njega stol. To je senca, nikdar predsednik!«

BES

4000

109

V tem mnenju so se strinjali vsi. Ko pa je takoj potem

vstopil predsednik, videti bi jih morali, kako so planili s
sedeÏev in kako so se priklanjali svilnati halji! Toda leta
4000 je bilo prav tako kakor leta 2000 po Kr. r.! Pater
predsednik Ïe opaziti ni hotel globokih poklonov, ãe‰
predsedniki so na svetu edino zaradi tega, da se jim dru-
gi klanjajo!

»Priãnimo!« Pater predsednik sede, suhi frater pisar

pa hiti na hodnik, da pokliãe stranke. Prvi vstopi Ïupnik
Svetega Jakoba. Vsi sodniki in Ï njimi pater predsednik
vstanejo ter se mu poklonijo.

»Kak‰na ti je zahteva, reverende?« vpra‰a predsednik

sladko.

»Nocoj mi je nekdo pobil okna. Vem, da mi tega ni

storil drug nego sosed Emilij. Îe nekaj ãasa mi nagaja,
kjer more. ·kode mi je 50 lir, toda zaradi posebno hu-
dobnega namena naj mi izplaãa 100 lir!«

»Praviãna je tvoja zahteva, reverende!« oglasi se

predsednik, »scriptor, zapi‰i sodbo, cum jure executio-
nis. Emilius plaãaj 100 lir. Obravnava je konãana!«

Doãim se je pisala sodba ‰entjakobskemu Ïupniku,

vpra‰am svojega streÏnika: »Ali se ne zasli‰i tudi toÏe-
na stranka? Naj li Emilij plaãa, ne da bi se mogel brani-
ti?«

»Si li slep,« odgovori. nu, »ali ne vidi‰, da je toÏnik

ma‰nik, ki ne more govoriti drugega nego resnico? Pri

BES

4000

110

nas, v tej vzorni papeÏevi provinciji, sme zahtevati vsak
ma‰nik, da se mu takoj izroãi sodba s pravico do iz-
vr‰be, ne da bi se toÏenec klical pred sodi‰ãe. Ali si Ïe
ãul kdaj, da bi ma‰nik boÏji hodil po stezah krivice?«

»Nikoli ne!«
»Zato vidi‰, da so na‰e naredbe v tem oziru premod-

re! To je najhitrej‰a justica — proti sodbi ni dovoljena
nobena pritoÏba — kar si je le misliti moremo. Ni li res
tako?«

»Res! âujva, o ãem obravnavajo sedaj.«
V dvorano je vtem stopil ãloveãek suhe rasti; lakota in

edin‰ãina mu je gledala pri sleherni gubi z bledega
obraza. Z njim je vstopil trebu‰ast moÏ; polna skleda se
mu je odsevala s tolstega in zalitega obraza. Oba obsta-
neta pred sodi‰ãem.

»Kdo toÏi?« vpra‰a predsednik.
»Jaz,« odgovori suhi moÏiãek.
»Koliko tro‰kov si zaloÏil?«
»Dve liri! Vse, kar sem imel!«
»Dve liri!« zagodrnja pater predsednik. »Hek! Dve

liri! Hek! Ako nima‰ veã, ãemu se pravda‰? Vidi se mi Ïe,
da si slepar! Vendar bodisi, obravnavajmo in forma pau-
perum! Kako ti je ime in kaj si?«

»Hieronim Corvus! Vodo in stare cunje prodajam po

mestu!«

BES

4000

111

»Nezasli‰ano!« zakliãe predsednik, »kak‰ni ljudje se

dandanes Ïe pravdajo! Odstopi! In ti, toÏenec, koliko
tro‰kov si zaloÏil?«

»Petnajst lir! âast bodi Bogu in Materi boÏji! In ‰e ni

‰la zadnja iz hi‰e!«

»Frater scriptor,« ukaÏe predsednik, »prinesi stol za-

toÏencu, da sede! Kako ti je ime?«

»Deodatus Bos! Pomoãnik sem florijanskemu cerkov-

niku, katerega mi Bog ohrani ‰e mnogo let!«

»Sedi, Deodate! Ti, Corve, pa nam razloÏi, ãemu toÏi‰

takega moÏa? Toda kratko, ker nismo tukaj, da bi po-
slu‰ali prazne besede. Hitro torej!«

»Vodo prodajam,« priãne toÏitelj, »in stare cunje ku-

pujem. Vse moje imetje je konjiãek, ki mi nosi vodo. âe
mi pogine, tedaj sem beraã. In sedaj sem kupil na dan
svetega Lavrencija od tega ãloveka konjiãka in mu po-
‰teno plaãal kupnino. Bilo je 150 lir! Vse moje imetje!
Bog se me usmili! Pogojeno je bilo, da je konjiãek zdrav
in brez hibe. Ali slep je na obe oãesi, in zatoÏenec ga
noãe vzeti, kar bi bilo po‰teno in praviãno! To je moja
toÏba, po‰tena in praviãna je! Pomagajte mi, patri sod-
niki!«

»Kaj odgovarja‰, Deodate?«
»ToÏba ni praviãna. Zmenila sva se, naj toÏitelj kon-

ja ogleda, in da mu nisem porok za hibe, katere lahko
opazi sam. Oglej si konja, dejal sem mu dvakrat in tri-

BES

4000

112

krat, oglej si konja, konj ne more ogledati tebe! In res ga
ni mogel, ker je bil slep. Govoril sem resnico in zato me-
nim, da je Ïupnik-sodnik praviãno sodil, ko je zavrnil
toÏitelja.«

»Je li res tako? Ali je res govoril, da si oglej konja, ker

te konj ne more ogledati?«

»Tako je bilo!« zaihti toÏnik, »ali to so bile le zvijaã-

ne besede, niã drugega!«

»Odstopita!« zarenãi predsednik. Vsi gremo iz dvora-

ne. Po jako kratkem posvetovanju nas pokliãe predsed-
nik iznova pred svoj sodni stol.

»Zaãujta sodbo! Hek! Hek! V imenu premilostivega

nad‰kofa, oãeta na‰ega Martina! PritoÏba — hek — Hie-
ronima Corvusa je neupraviãena — hek — in nedopust-
na, zato se zavrÏe. In to vse iz razlogov — hek — prve-
ga sodnika in na podlagi Svetega pisma — hek — ki ne
dopu‰ãa, da bi kdo trpel ‰kodo, ako je govoril resnico!
Hek! Obravnava je dognana!«

Hieronimus Corvus jeãi kakor zajec, ãe ga pes ujame.

Deodatus Bos pa vsakemu sodniku poljubi roko in pa-
tru predsedniku celó obe. Potem gre Ïareãega lica iz
dvorane, doãim se Hieronim solznih oãi opoteka za
njim.

»Spominja me to postopanje nekoliko sodi‰ã leta

2000,« govoril sem sam v sebi, in ãudo ni, da sem se dol-
goãasil na civilnem oddelku. Izrazil sem Ïeljo streÏniku,

BES

4000

113

naj bi odrinila v kazenski oddelek. Zapustiva torej patra
predsednika in njega sodnike ter kreneva po stopnicah
v lopo in potem po drugih stopnicah v prostore, kjer je
sukala pravica krvavi svoj meã. Pri tem morava preko-
raãiti neko temno in zatohlo sobano. Ko se je moje oko
privadilo sómraka, kazali so se mi tukaj zgodovinski
znanci. Od »Ïelezne device« do »‰panskega ãevlja« sem
opazil vse slavnoznane ãlane nekdanje torture v novih
spopolnjenih oblikah!

»âemu rabi to orodje?« vpra‰am profesorja z vseuãi-

li‰ãa Sv. Simplicija.

»To je na‰a tortura,« odgovori zavestno, »in nanjo

smo sósebno ponosni!«

»Pri kakih zlodejnikih jo rabite?«
»Pri tistih, ki izvr‰ujejo hudodelstva v duhu in mislih.

Takim se zloãinstvo dokaÏe prav teÏko!«

»Ali se s torturo posreãi dokaz?«
»Vselej brez izjeme. Vidi‰ tedaj, da torture ni môãi

pogre‰ati v dobro urejeni drÏavi. Ali ni res tako?«

»Tako je, kakor si govoril!«
Potem vpra‰am: »Sedaj mi ‰e povej, ali so oãetje fran-

ãi‰kani tudi sodniki na kazenskem oddelku, in ãe ne,
kdo sodi ondi?«

»Oãetje franãi‰kani imajo s civilnim oddelkom obilo

posla in tudi toliko dohodkov, da lahko izhajajo. Sedaj
gradé Ïe dvajseto cerkev svojo. Zato je nad‰kof Jacobus

BES

4000

114

kazenski oddelek izroãil svojim kanonikom, ker so itak
slabo plaãani in imajo le piãle dohodke.«

»âital sem, da imajo po nekaterih drÏavah drÏavne

pravdnike, ki s svojimi obtoÏbami preganjajo zloãince.
Kako je v vas?«

»V nas je drÏavno pravdni‰tvo prepu‰ãeno oãetom

jezuitom proti temu, da jim kanoniki ustopajo nekaj do-
hodkov, katere jim prina‰a kriminalna justica. Toda v
tem oziru so vedni prepiri, ker oãetje jezuitje nepresta-
no stokajo, da dobivajo premalo in da se jim drÏavno
pravdni‰tvo ne izplaãuje. Ali sedaj hitiva! Zvedel sem,
da se ravnokar priãne druga obravnava v stvareh kapla-
na PrimoÏa. Zanimiva bode, ker se kaplanu oãita dolga
vrsta hudodelstev, zlasti veleizdaja in krivoverstvo!«

Po hodniku, kamor sva dospela, gnetli so se fratri re-

darji, ãuvajoãi red. Ker se je danes sodil kaplan, pri‰lo je
mnogo obãinstva. Pri vhodu je tudi tukaj preÏal nekak-
‰en cerkovnik z veliko pu‰ico v roki. Plaãati se je moralo
pet lir vstopnine, kar je odgnalo nekaj radovedneÏev, ki
so tudi hoteli poslu‰ati. Dvorana, kjer se je sodilo, bila je
veãja od óne na civilnem oddelku. Stene so bile pre-
vleãene krvavordeãe, kar je spominjalo tega, da se v teh
prostorih vr‰i krvavo pravosodje. Sodniki so sodili pri
dolgi hrastovi mizi, pogrnjeni z rdeãim prtom. Takisto
so bili stoli rdeãe prevleãeni, in sodniki sami so nosili
rdeãe talarje; vse je bilo krvavordeãe, samo pater drÏav-

BES

4000

115

ni pravdnik je nosil ãrno haljo in sedél na ãrnem stolu,
enak ãrnemu vranu.

Razprava se je priãela prav tedaj, ko sem vstopil. So-

dilo je sedem kanonikov Sv. Nikolaja; sodi‰ãu je naãelo-
val pro‰t AmbroÏ, zapisnikar pa je bil stari na‰ znanec,
nadvikarij Gregorij. ZatoÏne klopi ni bilo: tiste dni so
morali zatoÏenci stati pred krvavim sodi‰ãem, in s teÏko
verigo so jih na nogi priklepali k velikemu Ïeleznemu
obroãu, ki je bil v ta namen zabit v tla pred sodno mizo.

Danes je nosil teÏko verigo kaplan PrimoÏ, in ãe se je

nekoliko prestopil, vlekla se je za njim kakor ãrna kaãa.
Bil je ‰e cvetoã mladeniã. TeÏko breme ob nogi ga ni trlo
preobilo. Kakor vitka jelka je stal pred sodniki svojimi in
niti za trenutek se mu niso na krasnem obrazu kazala
znamenja strahu ali groze, s katero je zdruÏen kraj, ka-
mor so ga pritirali.

»Sedaj se priãne v imenu na‰ega gospoda in nad‰kofa

obravnava proti tebi, kaplan PrimoÏ!«

Tako zanoslja pro‰t AmbroÏ in ‰e vpra‰a: »Ali so tro‰-

ki zaloÏeni?«

»Dvesto in petdeset lir se je vloÏilo v kapiteljsko bla-

gajnico!« odgovori nadvikarij.

»Kdo jih je zaloÏil?«
»Prodali smo mu kravo in voziãek in vse, kar je imel

v kaplaniji svoji.«

BES

4000

116

»Dobro, dobro!« noslja pro‰t. »Torej je vse v najbolj-

‰em redu!«

Tukaj mu seÏe v besedo zastopnik drÏavnega pravd-

ni‰tva. Kakor suh pajek se razvije s ãrnega stola in za-
kliãe porogljivo: »Dvesto in petdeset lir! In na‰ red je
dobil za to ob‰irno in teÏavno stvar samo trideset lir,
dasi mu gre po dekretu nad‰kofa Jakoba ‰estdeset lir!
Kdo ima v Ïepu ostalih trideset lir?«

Nato se tudi predsednik pro‰t AmbroÏ razkoraãi:

»Pater drÏavni pravdnik,« odgovori mu pikro, »obrav-
navo vodim jaz, pro‰t AmbroÏ. Brez mojega dovoljenja
ne sme nikdo govoriti, in tudi ti ne, pater drÏavni pravd-
nik. Ker si pa govoril in nisi prosil dovoljenja, kaznujem
te z globo tridesetih lir, o katerih trdi‰, da jih mora ‰e
dobiti tvoj red. S tem je vse urejeno. Nadvikarij, zapi‰i,
kar sem govoril!«

Od srda kipeã vzklikne jezuit-drÏavni pravdnik:
»Nadvikarij, pi‰i tudi, da se drÏavno pravdni‰tvo pri-

toÏuje!«

»Dobro, dobro!« reãe pro‰t, »le pi‰i, Gregorij, dasi

menim, da je taka pritoÏba nedopustna. No, o tem bo-
de sodi‰ãe ukrepalo pozneje!« —

»Kaplan PrimoÏ,« obrne se nato k zatoÏencu, »ti ve‰,

zakaj si toÏen?«

BES

4000

117

»Vem,« odgovori le-tá z zveneãim glasom. »Oãita se

mi, da sem v srenji svoji oznanjal besedo boÏjo v narod-
nem jeziku in ne v tujem jeziku latinskem.«

»Jezik, katerega govori cerkev, nam ni tuj,« izprego-

vori drÏavni pravdnik ostro, »ne sme nam biti tuj.«

»Ali pozna‰ izgovor,« vpra‰a predsednik, »s katerim

opraviãi‰ poãetje svoje? To ti je znano, da je slavni nad-
‰kof Jacobus tisti stari gorjanski jezik obloÏil s preklets-
tvom in ga sósebno strogo prepovedal sluÏabnikom
boÏjim?«

»Znano mi je,« odgovori zatoÏenec srãno, »toda do-

tiãni dekreti nad‰kofa Jakoba so kriviãni in meni neve-
ljavni!«

Ta odgovor vzbudi veliko iznenadenje in strmenje

tako v obãinstvu kakor pri sodnikih.

»Pater PrimoÏ,« zatogoti se pro‰t, »pokôri si jezik!

Vse to te utegne spraviti na grmado!«

Zopet se oglasi pater drÏavni pravdnik: »Besede to-

Ïenãeve so nespo‰tljiva kritika nad‰kofovih dejanj, kar
utemeljuje hudodelstvo veleizdaje. Tudi na ta sluãaj raz-
‰irjam obtoÏbo svojo!«

Kakor vidite, bil je to drÏavni pravdnik po volji boÏji,

prav kakor bi se bil izveÏbal v poslih svojih Ïe leta 2000
po Kr. r.

»Kaj ‰e navaja‰ v svoje opraviãilo?« vpra‰a predsed-

nik zatoÏenca.

BES

4000

118

»Sklicujem se na svetnike. Sveto vero sta nam prines-

la v te kraje sveta brata Ciril in Metod. Nista je oznanjala
v jeziku latinskem, nego v jeziku narodnem. Ako sta mi
v vzgled brata svetnika Ciril in Metod, ne vem, kako me
toÏite?«

Sodi‰ãe je po tem odgovoru nekako zmédeno. DrÏav-

ni pravdnik pa se oglasi porogljivo: »Brata svetnika! Pa-
ter PrimoÏ, tvoje teolo‰ko znanje stoji na slabih nogah.
Saj ni ãudo! Ako bi bilo drugaãe, ne bi bil zagazil na me-
sto, kjer te gledam danes krvaveãega srca! Brata svetni-
ka« — zdajci povzdigne glas, da kar grmi po vsi dvora-
ni — »brata svetnika! Ali ti je neznan petdeseti dekret
nad‰kofa Jakoba? Kaj ti govori ta znameniti dekret? Da
je svetni‰tvo vzeto bratoma Cirilu in Metodu za to provin-
cijo, in to sprião skrivnega razodenja, katerega je bil de-
leÏen nad‰kof Jacobus!«

Ponosno sede pater drÏavni pravdnik. Sodnikikanoni-

ki mu hvaleÏno pritrjajo in majó s tolstimi obrazi, da je
videti miza sodni‰ka kakor pomladanska njiva, kjer gib-
lje sapica cvetoãemu maku rdeãe glavice. Tudi pro‰t-
predsednik si oddahne. Bilo je toliko dekretov nad‰kofa
Jakoba, da mu je letá o bratih Cirilu in Metodu izginil iz
spomina!

»Brata Ciril in Metod,« izpregovori pro‰t, »nista veã

svetnika v nas, in slabo izpriãevalo si daje‰, pater Pri-

BES

4000

119

moÏ, da si v tem nevednik, ãetudi si bil ma‰nik boÏji! Ta
izgovor te torej ne opraviãuje.«

»Pred vami,« odgovori kaplan PrimoÏ ponosno,

»pred vami morda ne, paã pa pred mojo vestjo in pred
mojim Bogom, ki je postavil ma‰nike zaradi svojega
ljudstva in ne ljudstva zaradi ma‰nikov. To je moj de-
kret, reverendissimi!«

Kakor osa se zatogoti pater jezuit na ãrnem svojem

stolu: »V teh besedah je obseÏeno iznova zloãinstvo ve-
leizdaje, in obseÏen je v njih tudi prvi ali naglavni greh
proti propisom blaÏenega Antona od Kala, ki zapovedu-
jejo, da mora rimski katolik vselej in pri vsaki priliki vé-
rovati, da je ustvarjeno ljudstvo zaradi ma‰nikov in ne
ma‰niki zaradi ljudstva. Zato predlagam sprião tolike
trdovratnosti, naj se biv‰i kaplan PrimoÏ takoj po ob-
sodbi izroãi torturi in naj se dene za dve uri v ‰panski
ãevelj. Ali ni prav tako, oãetje sodniki?«

Makovo cvetje okrog sodni‰ke mize se zopet zmaje,

in vsi sodniki pritrjujejo predlogu patra drÏavnega
pravdnika.

»O tem praviãnem predlogu,« noslja pro‰t AmbroÏ,

»ukrepalo bode sodi‰ãe ob svojem ãasu. Sedaj prestopi-
mo k drugi toãki. ZatoÏenec PrimoÏ, ali ti je znano, ãesa
si zatoÏen nadalje?«

ZatoÏenec se nekoliko zamisli, potem odgovori: »Ni-

ãesar mi ne oãita vest.«

BES

4000

120

»Haha!« grohota se drÏavni pravdnik in Ï njim se

smeje vse rdeãe sodi‰ãe. »Veleuãeni in prevzvi‰eni pro‰t
predsednik, obnóvi mu spomin in poóstri mu vest! Za
Bóga, in taki ljudje so ma‰niki v dana‰njih dobah!«

Morda bi se pater drÏavni pravdnik ‰e bolj razÏaril v

tistem hipu, toda prav sedaj se na izteÏaj odpro visoka
vrata v rdeãi steni, katerih dosihdob niti opazil nisem.
StreÏniki prinesó zláto pretkan prestol in ga postavijo
na vzvi‰eni prostor za sodno mizo.

»Nad‰kof Martinus prihaja!« zajeca profesor z vse-

uãili‰ãa Sv. Simplicija in pade na kolena. Îe kleãi vse, in
tudi jaz se sklonim v prah; samo zatoÏeni kaplan PrimoÏ
stoji kakor smreka na svojem mestu in neãe upogniti
kolena, obteÏenega z verigo. Jezuit drÏavni pravdnik,
zvijajoã se v prahu, sikne nato: »Tudi ta sluãaj veleizdaje
pridenemo zatoÏbi svoji!«

Skozi visoka vrata vstopi sedaj nad‰kof Martinus, za-

vit v vijoliãasto obleko. Hodil je ob palici, ker je bil v vi-
sokih letih. Na pragu obstane in dvigne oko proti nebu,
prav kakor bi iskreno molil. Potem leze k svojemu pre-
stolu in s pomoãjo streÏnikov izteÏka sede na mehko
blazino.

»Vstanite!« izpregovori zaspano, »in priãnite tam,

kjer ste prestali! Ta sluãaj je toÏen, ta sluãaj kriãi v nebo!
Spanje mi jemlje v poznih noãeh, da imam tak‰ne ma‰-
nike v provinciji svoji!«

BES

4000

121

Vtem se je visoko sodi‰ãe dvignilo s tlaka in iznova

zasedlo rdeãe stole svoje. Tudi drÏavni pravdnik je ka-
kor pajek splezal na ãrni svoj prestol.

»Evo nam ãloveka,« govori stari prelat poãasi in tiho,

»od katerega je pri‰lo pohuj‰anje! Malinski kamen naj
se mu obesi na vrat in potopi naj se v globoãino morja!
Kaj predlaga‰, drÏavni pravdnik?«

»Do sedaj, celsissime,« odgovori pater jezuit vdano,

»hotel sem predlagati pregnanstvo v Saharo in dveurno
torturo. Toda sluãaj se poostruje od trenutka do trenut-
ka, in neprestano prosim svetega Duha, da bi mi odkril
pravi pot!«

»Pregnanstvo v Saharo,« oglasi se nad‰kof, in sli‰i se

iz njega trdega glasu, da je malone nejevoljen, »pre-
gnanstvo v Saharo! To bi bil nekak‰en srednji pot, pater,
ali veruj mi, srednja steza je najslab‰a steza! Pro‰t, na-
daljuj!«

Pro‰t AmbroÏ seÏe po zavitku, leÏeãem na mizi pred

njim.

»Tebi, pater PrimoÏ, vest ne oãita niãesar?«
Tukaj se oglasi stari nad‰kof: »Pro‰t AmbroÏ, ti ga

imenujes patra? Vzdeva‰ mu torej pridevek, ki je ãastna
svojina neomadeÏevanim pravim ma‰nikom. Pater Gre-
gorij, koliko tro‰kov pripade pro‰tu predsedniku?«

Pro‰tu AmbroÏu obledi rdeãe lice, zakaj njega du‰a Ïe

ãuti bliÏnjo nevihto.

BES

4000

122

»Petdeset lir, celsissime!« odgovori nadvikarij.
»Zapi‰i, nadvikarij, da se odda teh petdeset lir moji

blagajnici! Ti pa, pro‰t AmbroÏ, pazi, da mi prihodnjiã
spretneje vodi‰ kazenske sodbe. Pro‰t, nadaljuj!«

Pro‰t AmbroÏ se sam v sebi roti na starega nad‰kofa,

ki mu je pred nosom poÏel plod naporne razprave, in
mu vzdeva priimke, zaradi katerih bi se moral stokrat
posaditi na zatoÏno klop. Ves ta vihar pa se ne kaÏe na
zunaj; predsednik AmbroÏ je miren in poniÏen ter hva-
leÏno vdan sprejme sodbo vi‰jega pastirja. Nad‰kof
Martinus, saj se je vedelo, bil je precej skop in je rad
spravljal zveneãi denar v svoje predale. Zaradi njega je
zahajal k razpravam, in ako se mu sodnik ni védel po
volji, vzel mu je plaão in jo prisodil samemu sebi. Tako
se je pripetilo tisti dan tudi ubogemu pro‰tu AmbroÏu.

»Tebi, zatoÏeni PrimoÏ, ne oãita vest niãesar?« ponovi

predsednik svoje vpra‰anje.

»Niãesar!«
Nato vzame pro‰t Ïe omenjeni zavitek in nazvije sta-

ro in raztrgano knjiÏico. Bog zna, kdaj se je tiskala in
kako da je niso dosihdob zmleli krutih ãasov ostri zobo-
vi!

»Kak‰na knjiÏica je to?« vpra‰a predsednik jezno.
»To so poezije Franceta Pre‰erna!« odgovori zatoÏe-

nec mirno.

BES

4000

123

»In kje smo iztaknili te poezije?« zagrmi jezuit drÏav-

ni pravdnik. »Niso li tiãale v predalu tvoje mize, ko smo
ti preiskali kaplanijo? Govori, zatoÏenec!«

»Ne tajim!«
»Kako je za‰la bogokletna ta knjiga v tvoje stanova-

nje?« vpra‰a pro‰t AmbroÏ temno.

Mirno odgovori zatoÏenec: »Za drag denar sem jo

kupil. In boÏja Porodnica mi je priãa, da sem jo ãital v
bridkih svojih urah, bodisi podnevi, bodisi v trdih no-
ãeh. Ali obhaja me strah, da je morda to zadnji Pre‰eren,
katerega je ‰e dobiti na slovenskih na‰ih tleh. In vi ga
seÏgete, vi krvoloki!«

Debele solze se utrinjajo kaplanu PrimoÏu po velem

licu. Ihte dostavi: »Ni mi do Ïivljenja, vendar da poloÏite
na grmado dela moÏa, ki je bil toliko bolj‰i od vas, to mi
greni smrtne trenutke!«

»Vsi ste ãuli,« dvigne se zastopnik obtoÏbe, »kako

govori zatoÏenec. Odkrito priznava pregre‰no svoje po-
ãetje in niti ne taji, da je na srcu nosil bogokletno knji-
go. Zapovedi blaÏenega Antona propisujejo smrt temu
zloãinstvu. Tako bodi v imenu praviãnega Boga in na-
‰ega presvetlega nad‰kofa Martina.«

»Smrt, res, pravo si pogodil!« oglasi se nad‰kof Mar-

tinus. »Kdor seje plevel med ovãice Gospodove, tega po-
béri smrt. Sodbe ne potrebujem nikake. Na podlagi
moãi, dane mi po Gospodu, sodim in razsodim, naj se

BES

4000

124

biv‰i kaplan PrimoÏ v svarilo hudobnikom in v tolaÏilo
dobrim vernikom seÏge kakor kos lesa na grmadi sredi
polja emonskega! Obenem ukazujem, da se pregre‰na
knjiga — in prosimo Boga, da bi bila zadnja! — seÏge in
da se nje pepel raztrese na vse ‰tiri strani sveta! Tako
bodi po boÏji in moji volji! Obsojenca odvedite!«

Zdajci prihité fratri biriãi in z velikim kljuãem odkle-

nejo verigo, s katero je bil kaplan PrimoÏ prikovali na
tla. Potem mu okujejo roke ‰e v veliko teÏje verige, da
resniãno omaguje, ko ga tirajo v jeão. Prestopiv‰i prag
smrtonosne dvorane, objema ‰e z zadnjimi pogledi os-
kromno knjiÏico, v kateri si ti, France Pre‰eren, pred veã
nego 2000 leti zdruÏil vse Ïarke svoje po Bogu oblago-
darjene du‰e!

Ko se zapró vrata za obsojencem, zadnjim zavednim

Slovencem, dvigne se nad‰kof Martinus s sedeÏa in uda-
ri s palico, na katero se je navadno opiral, po deskah, da
zamolklo zazveni po vsi dvorani. Hipoma priskoãijo
streÏniki in kanoniki, drug postreÏnej‰i od drugega. To-
da strast mu je toliko napela vse Ïile po osu‰enem tele-
su, da brez streÏni‰ke pripomoãi prileze do mize, kjer
leÏe poezije Franceta Pre‰erna. S tresoão roko pograbi
stari nad‰kof staro knjigo, ki se je z umazano in raztrga-
no zunanjostjo svojo ãudila brÏkone sama najbolj, kako
je za‰la v to belo roko in blizu iskreãih dragih kamnov
na prelatovih prstih.

BES

4000

125

»Anathema sit!« izpregovori nad‰kof in migne fra-

trom biriãem. Ti so tega namiga Ïe priãakovali in blisko-
ma uderó iz dvorane po orodje, nala‰ã pripravljeno za
take prilike. Skoro prinesó majhno ognji‰ãe, na katerem
plapola plamen, Ïe prej zaneten. To ognji‰ãe postavijo
pred ‰kofa; vse obãinstvo, vsi kanoniki z biriãi in drÏav-
nim pravdnikom, vse poklekne in moli Boga, da je do-
delil papeÏevi provinciji ãast in slavo in da je zopet po-
konãal knjigo, toli ‰kodljivo in hudobno! Svojeroãno
vrÏe nato nad‰kof Martinus knjigo na Ïareãe oglje, da se
zvijajoã skoro izgubi v rdeãih plamenih. In ko ni belega
ostanka o nji, razprostre sivi prelat roke proti stropu in
zapoje zmagonosno:

»Te Deum laudamus!«

Tako so blagoslovljenega leta 4000 po rojstvu na‰ega

Odre‰enika slovesno in veliãastno seÏgali zadnjo knjiÏi-
co poezij

Franceta Pre‰erna!

BES

4000

126

udo se je zgodilo! Nad‰kof Martinus sam je hotel

govoriti z mano in zato me je pozval v svojo palaão,

obloÏeno z zlatom. Kaj enakega se ni do tistega dne pri-
petilo ‰e nikdar. Uãenjaki so brskali po arhivih in preãi-
tali na tisoãe starih listin, toda nikjer niso mogli zasledi-
ti, da bi bil nad‰kof emonski kdaj sprejel tujca, ki je bil
vsekdar neljub gost v belem mestu!

Meni pa se je zgodilo takole: Po obsodbi kaplana Pri-

moÏa sem se hotel ‰e nekoliko ogledati po mestu.

»Kam sedaj?« vpra‰am uãitelja-streÏnika, ko pred jus-

tiãno palaão odvezuje konja s stene.

»Morda v taverno na‰ega presvetlega nad‰kofa, da si

okrepãava telo. Moje meso Ïe pe‰a, in povem ti, da da-
nes ‰e nisem zauÏil niãesar.«

»V taverno nad‰kofovo!«
»Dà, edina je v mestu, ker so si svetli nad‰kofje nasi

vedno pridrÏali pravico do dohodkov, katere daje edina
dopu‰ãena gostilna starodavne na‰e Emone!«

»Dobro! To gostilno si oglejva! Spotoma pogledava

nekoliko na vseuãili‰ãe, morda na medicinski oddelek!

BES

4000

127

Rad bi vedel, kak‰ne zdravnike imate v tej razsvetljeni
dobi.«

»Zdravnike! âital sem o njih v starih knjigah. Toda Ïe

dolgo jih in, in dandanes ve malokdo, kaj so bili nekda-
nji zdravniki.«

»Kdo pa vas ozdravlja, kadar bolehate, in kdo vam

pripravlja hitrej‰o smrt, kadar je bolezen prehuda?«

»Videti je, da prihaja‰ iz barbarske Sibirije. âemu bi

bili zdravniki? Kdo je vse ustvaril? — Bog. Kdo vzdrÏu-
je vse? — Bog. Kdo zapoveduje: ti Ïivi, ti bodi pokonãan?
— Bog. Bog vse dela, in kar hoãe, to se zgodi in kar se
zgodi, to je po volji Njegovi!«

V mojih sibirskih moÏganih se je priãelo daniti. Od-

govorim mu: »Tvojim besedam se ne dá ugovarjati, ker
obsegajo zgolj resnico.«

»Vidi‰ torej, ãe izhaja vse od Boga, tedaj te vpra‰am,

odkod izhajajo bolezni na‰e? Od Boga! âe pa imajo ta
izvir, ali sme‰ dvojiiti, da je na‰ Gospod Bog sam, ki hoãe
imeti bolezni? Kdor bi jih odpravljal, upiral bi se volji
boÏji, in zdravniki niso bili drugega nego uporniki proti
jasno izraÏeni volji boÏji. To ti je vendar umevno?«

»Popolnoma. Bog torej po‰ilja bolezni, in ãe Mu je

taka volja, jemlje jih zopet. Ako bi se zdravniki vtikali
vanje, bili bi streÏniki Belcebubovi, ker bi motili pota
boÏje volje?«

BES

4000

128

»Tako je, kakor si govoril! Hudiãevi sluÏabniki so bili

zdravniki, in v na‰i starodavni Emoni so leta 2930 na
trgu pred ‰kofijsko cerkvijo poslednjega z voli raztrgali
na stiri kose! Od tedaj se ni upal nikdo veã lotiti zdrav-
ni‰kega posla, in od tistih ãasov so nam edini zdravni-
ki Bog in Njega svetniki, ki nam po‰iljajo bolezni in jih
tudi ozdravljajo, ãe je tako doloãeno v brezkonãnih skle-
pih boÏjih!«

»Medicinske fakultete torej nimate?«
»Hvala Bogu, da ne!«
»Tedaj v taverno nad‰kofa Martina!«
Sonãni Ïar notranje sreãe se je raz‰iril profesorju po

vsem obrazu. V duhu je Ïe sedel za mizo v ‰kofijski go-
stilni, in toãaji nad‰kofa ljubljanskega so postavljali pre-
denj sklede, iz katerih se je prijetno kadilo in ‰e prijet-
neje di‰alo. Usoda mu ni dodelila te sreãe. Ravno ko sva
hotela odriniti, obsula nas je hipoma precej‰nja straÏa.
Naãeloval ji je sam cerkovnik Svetega Nikolaja, ki je bil
obenem tudi nekak‰en praefectus praetorio ‰kofijske
palaãe. Naznanil mi je, da je nad‰kof ukazal, naj me ti-
rajo predenj.

»DeleÏen bode‰ torej sreãe,« nadaljuje cerkovnik, »da

bode‰ gledal nad‰kofu in vladarju na‰emu v obliãje. Po
propisih blaÏenega Antona od Kala stane ta sreãa sto lir.
Plaãaj!«

BES

4000

129

Plaãam. Nato mi zaveÏejo oãi in me tirajo v sveto pa-

laão po skrivnih hodnikih, drÏeãih iz justiãnega poslopja
v nad‰kofijski dvorec.

Ko mi odveÏejo oãi, stojim v ble‰ãeãi dvorani. Nad-

‰kof Martinus sedi na prestolu in obkroÏa ga deset pro-
‰tov in ‰tiristo kanonikov. V svojem ornatu je bil in pas-
tirsko svojo palico je drÏal v roki. Z levico migne pro‰tu
AmbroÏu; letá stopi predme in hohnja dolgo vrsto latin-
skih besed. Bal sem se Ïe, da zadremlje nad‰kof Marti-
nus in vseh ‰tiristo kanonikov okrog njega. Pozneje se
mi je povedalo, da je pro‰t AmbroÏ izganjal hudiãa iz
mene. Bil sem tujec, in zato se je moralo ravnati oprez-
no, da bi »sacrum palatium« ne padel satanu v oblast,
ãe bi se bil hotel sluãajno z mojim mesom v moji osebi
pritihotapiti na to sveto mesto!

Ko je dokonãan naskok pro‰ta AmbroÏa, izpregovo-

ri nad‰kof: »Poklicali smo te pred prestol svoj. V imenu
Boga, pristopi in odgovarjaj nam, po vesti in pravici!«

Stopim bliÏe. »Mlad si ‰e in cvetoãega lica. Hercle! Kje

so ãasi, ko smo tudi mi cveteli v mladosti! Starost je
zima, ledena zima! âemu smo te poklicali? Mnogo je
skrbi, in tarejo nas, ko ãuvamo neprestano, trenutek za
trenutkom to provincijo, dano nam po Bogu. Poslu‰aj in
odpri du‰o besedi na‰i!«

»Du‰a moja je kakor njiva, in zrno modre besede se

zasej vanjo!«

BES

4000

130

»Torej poslu‰aj! Obilo smo uÏili blagoslovov boÏjih

na zemlji. Polja so nam obrodila, ljudstvo na‰e nam je
izkazovalo neprestano pokor‰ãino, in vojske na‰e so
premagale vsakega sovraÏnika. Sreãa na‰a je cvetela ka-
kor roÏa spomladi, in ãasih so se nam dvigali upi tako
visoko, da se nam ni zdel nedoseÏen biserni prestol v
starodavnem Timbuktu! Tako je bilo. Toda sedaj nas je
objela starost, in morda se nam danes, morda se nam
jutri zapró Ïivljenja vrata. Fiat! Fiat! Îivljenje ni vredno
mnogo in prekratko je tudi.

âemu smo te poklicali? Ozri se! ObkroÏa nas prestol

deset pro‰tov in ‰tiristo kanonikov; vendar je ‰e drugih
deset pro‰tov in drugih ‰tiristo kanonikov, katere smo
pregnali izpred obliãja svojega. In to nam teÏi du‰o, in
ne hoteli bi stopiti iz Ïivljenja, predno nismo poravnali
pereãe te stvari.«

Deset pro‰tov in ‰tiristo kanonikov je bilo pri teh be-

sedah nad‰kofa Martina jako nemirnih. ·epetali so in
kazali, da jih tare skrb.

Nad‰kof pa je nadaljeval: »Pregnali smo jih izpred

obliãja svojega, in sedaj nam razriva du‰o nemir, je li
trilo to delo na‰emu Gospodu po volji ali ne. Strankar-
stvo nam divja po drÏavi, mladi in stari se boré nepre-
stano. Prvi posnemajo zgled blaÏenega Antona od Kala;
drugi se sklicujejo na ljubezen, ãe‰ da je letá prva zapo-
ved boÏjim ma‰nikom. Kje je resnica? Kolikokrat smo

BES

4000

131

vstajali z leÏi‰ãa svojega o polnoãi in prosili Boga, naj
nam po‰lje svojo zvezdo, da se razsvetli temna steza
na‰a. Ali molitve niso sezale do Gospoda, in prej in po-
tem nas je obkoljala tema, in prej in potlej so nas glodale
dvojbe. Odprli smo srce skrajni stranki, in sedaj ne
vemo, nismo li pregnali praviãnikov, katerih dela prijajo
Gospodu neba. In sedaj ne znamo, ali ne nosimo na srcu
svojem pisanega gada, ki grozi vsak hip izliti smrtni
strup svojega zoba v zdravo na‰e meso?«

Deset pro‰tov in ‰tiristo kanonikov je kar obledelo pri

teh besedah nad‰kofa svojega. Vsi so se ‰teli v vrstah
stranke »mladih« in vsi so se tresli za mogoãni svoj
vpliv, iz katerega so jim izvirali mogoãni dohodki.

Ali nad‰kof Martinus nadaljuje: »âuj in poslu‰aj! Tudi

v tej noãi nam spanje ni hotelo okrepiti udov. Vstali smo
in vzdihovali pred svetim razpelom, naj nam Gospod
razkropi z Ïarkom svoje milosti temo in nejasnost.
Skrivnostna tolaÏba se je vlila v trpeãe na‰e srce, in ko
smo legli na trdo svojo posteljo, objelo nas je takoj slad-
ko in rahlo spanje. In nebe‰ka svetloba nas je oblila, da
smo ugledali vse svetove, kolikor jih je razsejanih med
zemljo in med goreãim, prestolom, kjer kraljuje na‰ Oãe
nebe‰ki. Po vseh teh svetovih pa je prihajal angel Go-
spodov in ob roki je vodil ãloveka. V dalji je bil velikan,
v bliÏini pa se je skrãil v osebo, ki je svojska nam poze-
meljskim sinovom. In pred nami je obstal angel Gospo-

BES

4000

132

dov ter izpregovoril: ,Privedem ti tujca, nad‰kof Martin,
letá ti preÏene vse dvojbe! Njega poslu‰aj!’ Îe je izpre-
govoril in Ïe je ugasnila nebe‰ka luã, in svetovi so raz-
padli v veãno temo!«

»âudo! âudo!« hité kanoniki. In deset pro‰tov dosta-

vi: »Na‰ nad‰kof je svetnik! Bog se mu razodeva! Ho-
sana!«

»Tiho!« zapove nad‰kof ostró. »Konãali ‰e nismo go-

vora svojega. In sedaj vpra‰am tebe, ali si ti tujec, kate-
rega smo gledali v sreãnih sanjah ob roki boÏjega an-
gela?«

Azrael, to je tvoje delo! Zatorej odgovorim srãno:
»Sem!«
»Ali ti je znan pomoãek, da se razkropé moje dvojbe

pred resnico, kakor se razkropé deÏevni oblaki pred
sonãnimi Ïarki?«

»Znan mi je!«
»Razodeni ga in ne prikrivaj ga Ïejni du‰i na‰i!«
»Ne morem, ne smem!«
»Kako to? Za Bóga, kako to?«
»Zapovedano mi je, razodeti ti resnico od obliãja do

obliãja. Tuje uho ne sme ãuti mojih besed!«

Takoj izpregovori nad‰kof Martinus: »Ves dvor od-

stopi! Komur je ljubo Ïivljenje, odstopi! Na naJkrutej‰o
jezo na‰o, odstopi!«

BES

4000

133

Zajeãalo je deset pro‰tov in ‰tiristo kanonikov. In

strupeni pogledi so se bliskali po meni, ko je njih zbor
zapu‰ãal svetlo dvorano. Dolgo dolgo sva se razgovar-
jala z nad‰kofom, vendar tuje uho ni ãulo, kar sva govo-
rila. Konãno se mi je odkazalo bogato stanovanje v ‰ko-
fijskem dvorcu, in moj streÏnik, profesor z vseuãili‰ãa
Svetega Simplicija, smel se je utaboriti v ‰kofijski kuhi-
nji, kjer je pomival sklede in kroÏnike, kjer se mu je pa
tudi godilo tako dobro kakor ‰e nikdar v Ïivljenju.

Tisto popoldne so grmeli topovi z mestnega ozidja, in

z ne‰tetih zvonikov so zapeli nebrojni zvonovi. Po uli-
cah so begali tekaãi, kurirji in trobentaãi, nabijali na ste-
ne in razgla‰ali nastopni

Dekret nad‰kofa Martina.

Mi, Martinus, po apostolskega sedeÏa in po milosti boÏji
nad‰kof te provincije, ukazujemo in hoãemo, da bodi
tako!

Pozdrav in blagoslov vsem ma‰nikom, cerkovnikom

in drugim! Prijalo je Bogu, da se je nas usmilil in na‰o
du‰o potegnil iz teme. âloveku ni dobro biti samemu, in
sprião skrivnega razodenja boÏjega smo spoznali, naj se
tudi ma‰nikom, ãe sami Ïelé tako, ne krati pravica, da bi
bili deleÏni dobrot, ki izvirajo ãlove‰tvu iz tega, da je
Gospod neba in zemlje Adamu dal tovari‰ico, roÏnato
Evo. Mi, vi‰ji va‰ pastir in kralj, neãemo se podvreãi

BES

4000

134

temu dekretu. Vsakdo izmed vas, bratje, izpra‰aj si vest,
in ãe mu ni Ïiveti, kakor je Ïivel sv. apostol Pavel, dovo-
ljujemo mu, da si izbere druÏico, dasi je iz rodu Ben-
jaminovega!

Tako je ukazano! Tako je zapisano! Jutri, v dan blaÏe-

nega Antona od Kala, zglási se vsakdo pred na‰im obliã-
jem, da mu dodelimo posebno privolitev in ga odveÏe-
mo pregrehe in zlobe!

Tudi to je ukazano!
Dano v imenu blaÏenega Antona od Kala, po njega

smrti leta 1992.

Martinus,

archiepiscopus et rex.

Napoãil je drugi dan. Nad‰kof Martinus je zopet sedel
na svojem prestolu v ble‰ãeãi dvorani. Danes ni bilo niti
pro‰tov niti kanonikov. Sam je bil na zlatem stolu in tam
v kotu pri mizi je tiãal nadvikarij Gregorij, da bi zapisal
vse. kar bi se pripetilo pri dana‰njem sprejemu. Tudi
meni se je dovolilo, da sem bil deleÏen tega sprejema.
Pri oknu sem stal in zrl na ‰kofijske vrtove, kjer se je iz-
livalo sonãnih Ïarkov zlato po cvetoãih gredah in zele-
nih tratinah in kjer se je tedaj zopet izprehajala zorna
kneginja Marija, krasna ui mila kakor dan mlade po-
mladi. Toda moral sem ostati tukaj in gledati veli in dol-

BES

4000

135

goãasni obraz nad‰kofa Martina, ko je dremal na pre-
stolu svojem.

»Morda vendar nikogar ne bode!« vzdihne nad‰kof

na svojem prestolu. »Torej sem jim delal krivico, hudo
krivico. Praviãni so, in pri‰teval sem jih gre‰nikom!«

Tedaj takisto nadvikarij Gregorij pri svoji mizi vzdih-

ne prav globoko. Moãni ta zdih zaveje tudi nad‰kofu
okrog u‰es. Mehko povpra‰a: »Kaj ti vznemirja du‰o,
sluÏabnik Gregorij? Mlad si, in Ïivljenja cvetna steza se
ti odkriva! Kak‰na ti je sodba o na‰em dekretu; ali ga
odobruje‰ v srcu svojem?«

»Svetlost va‰a!« zahiti vroãekrvni Gregorij, »cvet mo-

drosti je ta dekret, in ‰e pozni rodovi bodo obãudujé
pisali o njem!«

»So li resne besede, katere so ti sedaj prekoraãile

mejo belih zob?«

»Resne, svetlost, resne!«
Nad‰kof Martinus obrne obraz proti stropu. Da ga ni

preobladala strast, zapaziti bi moral nadvikarij Grego-
rij, kako so se podalj‰ale poteze na svetlem obrazu. Toda
opazil ni niãesar. Srãno je nadaljeval: »Dobrotni ogovor,
s katerim me je osreãila va‰a svetlost, daje mi srãnost…«

»Govôri! Govôri!«
»V prahu leÏeã dvigam roke proti svetlosti va‰i in

prosim, naj sem deleÏen dobrote presvetlega najnovej-
‰ega dekreta.«

BES

4000

136

»Ti se hoãe‰ oÏeniti, nadvikarij?«
Îe hoãe vzkipeti vi‰ji pastir in le izteÏka pomiri viso-

ke valove v du‰i svoji. Zamisli se in izpregovori napos-
led: »Mlad si ‰e in satana ‰e nisi udu‰il v svoji krvi. Con-
cedatur! Katero si izbral za druÏico?«

»Pater polkovnik gologlave straÏe ima gospodinjo, in

letá se je prikupila srcu mojemu!«

»Zapi‰i, da ti je dovoljeno! Leta Ïe ima, in ako ti jo je

na‰ Gospod odmeril za pokoro, ãemu bi ti branili! Con-
cedatur!«

In sreãni nadvikarij Gregorij zapi‰e sreãnega srca, da

sme biti deleÏen dobrot najnovej‰ega presvetlega dekre-
ta. Tedaj vstopi streÏnik in naznani nad‰kofu, da prosi-
jo prevzvi‰eni pro‰tje, ali bi smeli pred obliãje svojega
‰kofa in vladarja.

»Vseh deset pro‰tov?« zajeãi stari nad‰kof.
»Vseh!«
Vstopilo je vseh deset pro‰tov, in razvrstili so se pred

prestolom svojega nad‰kofa, prav tako, kakor se zberó
lastovice na jesenski veji, ko se odpravljajo na sonãni
jug.

»Kak‰na je Ïelja tvoja, prijatelj in pro‰t Ambrozij?«
S tresoãim glasom je govoril nad‰kof te besede. Ta-

krat pa so se pozlaãeni stropovi velikanske dvorane raz-
krojili pred pogledom moje du‰e, in hipoma se ji je raz-
grnilo zeleno zraãno morje, sezajoãe daleã tja do mo-

BES

4000

137

drih vrhov orja‰kega Himalaja. In staremu Himalaju na
ledeni glavi si sedél ‰e vedno v nebe‰kem svojem svitu,
veliãastni angel Azrael! In zornoÏareãe peruti si razpro-
stiral v sinji zrak, da moje ãlove‰ko oko niti ni moglo
ugledati krajev, kamor sta v tistem trenutku sezala rdeãa
meãa tvojih rámen! Angel Gospodov pa je upiral biser-
nato oko na starega nad‰kofa in pro‰te njegove, zbrane
kakor jesenske lastovice okrog svetlega prestola. In vsa-
ka ãrta se je gibala boÏjemu angelu na veãnem obrazu,
in pristen nebe‰ki nasmeh je pregnal vsako ostrost z
njega. Azrael, poslanec Gospodov, smejal se je, in nje-
gov nasmeh je ‰inil kakor gorka juÏna sapica stari zemlji
po otrpli vr‰ini, in v pozni jeseni je zacvetela livada, po-
gnalo sleherno drevo!

»Kak‰na je Ïelja tvoja, prijatelj in pro‰t Ambrozij?«
Stari pro‰t skloni svoje telo in izpregovori sladko:
»Prihajamo ãesititat tvoji svetlosti in visokosti!«
»âestitat?« zaãudi se nad‰kof, »in na ãem?«
»Na modrosti tvoje svetlosti iin visokosti!«
»Kako se kaÏe ta modrost?«
»V najnovej‰em presvetlem dekretu!«
»Tudi vi se divite temu dekretu?« zaihti sivi nad‰kof.
»Divimo se mu in povzdigujemo ga do néba, celsissi-

me!«

»Vi vsi se hoãete poprijeti dobrot tega dekreta?«

BES

4000

138

»Deset nas je tukaj pro‰tov,« zahiti Ambrozij, »in vsi

smo, razsvetljeni po blaÏenem Antonu od Kala, skleni-
li soglasno, da se poprimemo teh dobrot.«

Nad‰kof stisne roko v pest in izpregovori osorno: »Za

Bóga! Natura non dedit!«

»Kaj?« in Ïe se hoãe razvneti priletni gospod, ako bi

se ne spomnil ‰e v pravem hipu, da stoji pred vi‰jim pa-
stirjem svojim. PoboÏno vdano zavije oãi proti nebu in
reãe poniÏno: »Dedit! Dedit!«

Prav tako so govorili licemerci devetnajstega stoletja,

zavijajioã oãi, zmeraj Boga noseã na jeziku in gre‰eã za
slehernim plotom, ãe je ravno prilika nanesla!

Vladika se nekaj ãasa zamisli, da pomiri valove svoje

jeze, ki mu pljuskajo po razburjeni du‰i.

»Odstopite vsi!« izpregovort konãno, »in sluÏabnik

Gregorij, zapi‰i, kak‰no druÏico si izbere vsakdo pro‰tov
na‰ih. Nad‰kofjo svojo odloãbo sklenemo in izreãemo
pozneje!«

Deset pro‰tov obkoli nadvikarija Gregorija; ta pa za-

pi‰e imena izvoljenk, katere so bile namenjene za
emonske pro‰tije.

Vtem vstopi zopet sluga in naznani, da si Ïeli ‰tiristo

kanonikov pred ‰kofa svojega.

»Vseh ‰tiristo!« zajeãi nad‰kof Martinus.
»Vseh!«

BES

4000

139

Res prikoraka v dvorano polno‰tevilna tolpa rdeãih

kanonikov. Tako se usipljejo pred vladiko svojega, kakor
se usiplje zreli sad z drenovega drevesa, ãe ga otrese‰ v
pozni jeseni.

Izbrali so si svojega govornika, gospoda rdeãih, zali-

tih lic in okroglega trebuha. Vso noã je koval primeren
ogovor; ãuda torej ni, da mu teãe sedaj beseda kakor
med. Najprej blagoslavlja sebe in ves kapitelj »stroÏje
observancije«, da so po boÏji milosti uãakali najnovej-
‰ega presvetlega dekreta. Zahvalja vi‰jega pastirja za
milosti in dobrote, katere odsevajo iz tega dekreta. Na
dolgo in ‰iroko razklada, kako je nekje v stari knjigi iz-
taknil izrek, da podpira gospodinja hi‰i tri ogle, moÏ pa
samo enega. Bistroumno, kakor je bilo dano gospodu
rdeãih lic in okroglega trebuha, dokazuje, da je ome-
njeni izrek pristno zlato, ki bodi ãislano tudi v sedanjih
dobah. Prestopiv‰i na podrobnosti, na‰teva opravila,
bremeneãa sleherno korarsko hi‰o. Koliko je treba po-
metati, beliti, ãistiti, umivati, pri‰ivati gumbov, po-
spravljati, in vse to dan za dnevom! Koliko se pogubi,
koliko pokrade! Kako vse drugaãe bode, ãe se dobi go-
spodinja, ki bode hi‰i podpirala tri ogle in katero bodo
s hi‰o druÏile marsikatere dobrosti. Nato prestopi na
vzvi‰eno stali‰ãe ter hvali Boga in ‰kofa, da se ma‰ni-
kom sedaj godi tako dobro. Dokazuje pa zopet toli bi-
stroumno kakor po navadi, da so bili nekdaj krutnej‰i

BES

4000

140

ãasi, ko so muãili in morili Gospodove sluÏabnike. Îivo
popisuje poslu‰alcem, kako je bilo tedaj, ko so barbari
pribili svetega Petra na kriÏ in obglavili svetega Pavla.
Govori o preprostih du‰ah, docela prepriãanih, da se
tak‰ni ãasi ne morejo veã vrniti. Govornik pa razklada
jako ognjevito, da Ïivé ma‰niki sedaj ‰e sreãno in mirno,
da se pa lahko ãez noã izpremeni razmerje, da se vzpne-
ta barbarstvo in liberalstvo do nekdanje mogoãnosti
svoje. »ln ako nas bodo,« govori svetloliãni moÏ, razvnet
od svetega ognja, »in ako nas bodo preganjali, kakor so
nekdaj preganjali Kristusove apostole in uãence, ako
nas bodo vlaãili po shodnicah in nam grenili vsak trenu-
tek Ïivljenja, kje naj si i‰ãemo prave ljubezni in tolaÏbe,
ãe ne pri tovari‰icah, podeljenih nam po najnovej‰em
svetem dekretu?« Nato se postavi na strogo cerkveno
stali‰ãe, ki je vselej in povsod odloãilno kanonikom
»stroÏje observancije«. Po njega prepriãanju bi smel in
mogel trditi le du‰even slepec, da bi bil najnovej‰i pre-
svetli dekret cerkvi kot tak‰en na kvar. Ravno narobe!
Ponovil bi se óni ãisti in blaÏeni Benjaminov rod, odprl
bi se studenec, iz katerega bi sveta cerkev zajemala svo-
je ma‰nike, po rojstvu Ïe namenjene za svoj poziv. »Ako
bi sam blaÏeni Anton od Kala« — tako konãa kanonik
svoj govor — »zasedel stolico Svetega Nikolaja, meni-
mo, da bi izdal prav ta presvetli dekret, s katerim si je
tvoja prejasnost in premilost pomnoÏila slavo in mir!«

BES

4000

141

»In vi hoãete biti deleÏni dobrot svetega dekreta?«

vpra‰a nad‰kof.

»Hoãemo! Soglasno smo skleniili!«
»Vsi?«
»Vsi!«
»Stopite k sluÏabniku Gregoriju, in ta pi‰i!«
Vseh ‰tiristo kanonikov se gnete okrog mize uboge-

ga Gregorija, in ta pi‰e in pi‰e, da ga prstje bolé in da mu
znoj kaplja na beli papir, kamor zapisuje svojih kanoni-
kov srãne Ïelje.

Sivi nad‰kof pa vtem sprejema druge prosilce. Priha-

jali so, kakor prihajajo osé na medeno hru‰ko, in vrata
so si podajali iz roke v roko. Polno‰tevilno se je zbrala
vsa »skrajna« stranka, in vsakdo v nje vrstah je gojil Ïe-
ljo, da bi se udeleÏil dobrote najnovej‰ega presvetega
dekreta. Vi‰ji pastir pa je pod teÏo svojega zlatega orna-
ta kar omagoval na zlatem prestolu, in zelo sem se ãu-
dil, da ga ni tedaj tresala kap v smrti temne prepade. Iz-
teÏka dvigne trudno lice in z mrtvim pogledom premeri
zbrane prosilce v ‰irni dvorani. Vsi priãakujejo, teÏko
priãakujejo konãne odloãbe.

»Vsi ste zbrani,« priãne archiepiscopus »in polno-

‰tevilno vas vidim pred svojim prestolom. Niti enega ne
pogre‰amo! Paã, paã, Andrej, stari kaplan Svetega Jako-
ba Ïupe, ta je izostal, njega pogre‰a na‰e oko! Benedici-
te! Benedicite!«

BES

4000

142

Prezgodaj se je razveselil nad‰kof Martinus! V tistem

hipu se namreã odpró vrata, in v dvorano prisope — ker
komaj hodi — stari kaplan Andrej. Putika mu je muãila
ude, zato mu je postreÏnica Anica s flanelo ovila malo-
ne vse telo. Pri vsakem koraku zajeãi in bi se brez dvoj-
be zgrudil na svetli tlak, da se ne opira na svojo postreÏ-
nico Anico. Ta je kar pri‰la s svojim gospodom, in ker je
imela ravno dan svoje dispenze, nismo se ãudili, da je
govorila prav veliko.

Ko prijeãita in prikrevsata pred nad‰kofa, za‰ãeblja

takoj: »Evo naju, in sedaj govôri, gospod Andrej!«

Gospod Andrej ne more takoj dobiti besede in gleda

kakor zaboden voliãek v ‰kofa svojega.

»Govôri!« zjezi se letá. »Govôri!« zjezi se tudi postreÏ-

nica, »sedaj je ãas, da govori‰.«

»No, no,« priãne Andrej, »tvoji svetlosti je itak vse

jasno. Hvala za najnovej‰i presvetli dekret! Dober je,
samo da bi ãloveka ne drla putika in tisti preklicani ka-
‰elj vsako jutro!«

»Kaj bi se plazil okrog oglov,« zatogoti se Anica,

»govôri naravnost! Kaj meni‰, da je bilo prijetno, ko sem
te ovijala deset let? Rada bi vedela, kdo bi te bil! Govôri,
toda hitro!«

»Saj govorim! Evo dekreta va‰e presvetlosti in dober

dekret je to. No, ãe ni drugaãe, saj se tudi oÏenim, celó
osemdesetletnemu Davidu so dali mlado deklico…«

BES

4000

143

»Kaj? Mlado hoãe‰?« zatuli postreÏnica Anica. »Dok-

ler sem bila mlada, bila sem dobra, sedaj, ko sem stara,
hoãe‰ pa imeti mlado! Lepa je ta! Ali toliko ti povem, ãe
mi jo privede‰ v hi‰o, tedaj me ‰ele spozna‰! Zavijem ji
vrat, izpraskam oãi in na kosce jo razreÏem. Tebi pa ne
vem, kaj naredim! Vse! Mlado, glejte no, mlado!«

Zdajci se stari Ïenski stori tako milo, da se spusti v

glasen jok.

»Sedaj, ko se mi nudi velika sreãa, sedaj me neãe! Je

li to kr‰ãansko?«

Otira si debele solze z velega obraza in jeãi: »To ti po-

vem, gospod Andrej, dragó mi plaãa‰ ta trenutek! Mla-
do Ïeno in pozneje kopo otrok v hi‰o, seveda, to bi bilo
po tvojih mislih! Ali takó ne bodeva vozila, gospod An-
drej, ker ve‰, kako je, in ve‰, kaj vse vémo, ti nehvaleÏ-
nik!«

Sedaj mine potrpeÏljivost staremu prelatu; zato veli

streÏniku, naj odvede ãudno dvojico iz dvorane. âuli
smo ‰e pri zaprtih vratih, kako je grmela postreÏnica
Anica na svojega gospoda Andreja, katerega je stoka-
joãega spravljala po stopnicah. Na svojem sedeÏu pa se
je dvignil nad‰kof Martinus. Navzlic svoji starosti je stal
kakor hrast sredi ravnine. Srd mu je ojeklenil vsak Ïivec,
in bliski so mu ‰vigali iz oãi.

»Sedaj je konãano. Hvala boÏji Porodnici, da se nam

je odkrila resnica! Satan sam nam je zatemnil pogled, da

BES

4000

144

smo begali v temi. Sedaj pa je sonce resnice posijalo v
slehemi kotiãek, in pred nami stojite v goloti svoji! Slu-
Ïabnik Gregorij, daj nam, kar si zapisal!«

Trepetaje prinese nadvikarij Gregorij dolgi dolgi za-

pisnik.

»Ta zapisnik,« pravi ‰kof, »bodi podlaga preiskavam,

ki naj se zvr‰é nemudoma. In na‰a ‰kofja beseda vam
bodi porok, da bode ostrost na‰e vodilo! Kdor je v preg-
nanstvu, ta se povrni na na‰ dvor. Vas vse, za rane Kris-
tusove, preÏenemo pa s svojega dvora, kakor se preÏe-
ne iz ãrede gobova Ïival. Govorili in vedli ste se, kakor
bi bili svetniki, ali v srcu ste nosili satana v gorkem
gnezdu. Prve izku‰njavice, ki je pri‰la na vas, niste mogli
prebiti, in Bog vas je dal v praviãne na‰e roke. Pregna-
ni ste vsi, ali bojimo se, da se bode morala zapaliti mar-
sikatera grmada na emonskem polju in da bode treba
seÏgati obilo gobavih gre‰nikov, katere ‰tejemo v oku-
Ïeni sredi va‰i! To je na‰a odloãba, to je sad najnovej-
‰ega na‰ega presvetlega dekreta! Poberite se izpred
na‰ega obraza, in jok in ‰kripanje zob bodi med vami, ki
ste vsi veliki gre‰niki!«

Tako govoreã se zgrudi vi‰ji pastir na mehko blazino,

ti‰ãeã v beli svoji roki beli zapisnik, s katerega se raz‰irja
luã na skrivne stezice in temne kotiãke. Pro‰tje, kanoniki
in vsi drugi prosilci so odhajali, prav kakor bi jim za hrb-
tom Ïe gorele grmade. Vsi so kazali blede obraze, na

BES

4000

145

katerih jim je besnela togota, ali pomagati si niso vedeli.
Bil je to poraz »skrajne« stranke, kakr‰nega ‰e ni uãaka-
la zgodovina do tistega dne…

Azrael pa je ‰e vedno sedel na najvi‰jem robu sivega

Himalaja, in smeh mu je pretresal nebe‰ko telo, da se je
stari Himalaja kar majal pod nebe‰kim tem smehom!

BES

4000

146

noãi prej je govoril Azrael v sanjah z menoj. Od-
kril mi je prihodnost in mi naznanil, da bode skoro

izpolnjena doba moje druge ustvaritve, tako da se mi
bode zopet vrniti v veãnost. Ustra‰il se nisem druge svo-
je smrti; kar sem opaÏal po zemlji, ni me mikalo, in uko-
reninilo se mi je v srcu prepriãanje, da zemlja ni vredna,
da bi bil ãlovek dvakrat ustvarjen zaradi nje. — Kaj mi je
pomenila smrt, ko sem vendar videl, da je narod sloven-
ski Ïe davno poginul in da se ne zbudi veã po grobeh,
kamor so ga zagrebli blaÏenega Antona od Kala nevedni
uãenci! Kdo bi torej v takem razmerju ne umiral radost-
no?

Moral sem se potruditi, ãe sem se hotel ‰e delj ogle-

dati po stari Emoni. Poklical sem profesorja z vseuãili-
‰ãa Svetega Simplicija in mu razodel Ïeljo, da bi si ogle-
dal tako imenovani Ïenski oddelek. Ker sem imel plaãa-
no privolitev za vstop, bilo ni nikake teÏave, in takoj ti-
sto popoldne — predpoldne se je bila ujela stranka bla-
Ïenega Antona od Kala v past najnovej‰ega presvetlega
dekreta — kreneva na pot, pustiv‰i v ‰kofjem dvorcu

BES

4000

147

konja in drugo prtljago. Vpra‰am spremljevalca, kje je
slavnoznani oddelek neomoÏenega Ïenskega spola.

»Torej,« vpra‰a me ponosno, »tudi v va‰o ledeno Si-

birijo je Ïe zaslul ta zavod, ki nam jamãi, da se na‰e Ïen-
stvo dobro in nravno vzgaja in vzreja? V nas je ne poz-
namo, tiste mesene ljubezni, ki je omadeÏevala prej‰nja
stoletja!«

Opisal mi je potem na dolgo in ‰iroko léÏo Ïenskega

oddelka, naznanil mi ‰tevilo samostanov in boÏjih
hramov — ki so vsi stali v tem oddelku — in mi govoril,
kako ‰iroko in dolgo je ozidje okoli njega. Iz gostobesed-
nega popisa sem posnel, da je Ïenski oddelek na staro-
davnem na‰em Golovcu in da se razteza na desno in na
levo v ravnino, kjer se ‰irijo polja iin vrtovi, obdelovani
po neomoÏenem Ïenstvu. Vse to je bilo obzidano, in
kohorta starih devic je straÏila pri vsakem vhodu, da se
ni pritihotapil na oddelek neoÏenjen ãlovek.

Sku‰al sem spoznati krájino, po kateri sva hodila. Po

moji sodbi — imela sva grad ob levici svoji — stopala sva
po cesti, ki je nekdaj vodila proti imenitni na‰i Kurji vasi.
Kakor sem se prepriãal pozneje, bila so vélika vrata na
Ïenski oddelek prav tam, kjer je tlaãen rod, ãe je hotel iz
Kurje vasi ãez most v belo mesto, moral plaãevati dra-
go mitnino leta 1900 po Kristusovem rojstvu.

»Kako imate vse to urejeno? Kdaj oddajate otroke po-

sameznim oddelkom?«

BES

4000

148

»Vse to,« odgovori mi streÏnik in profesor, »vse to je

urejeno preizvrstno. Kadar je otroku pet let, vzamejo ga
roditeljem in ga oddadó po spolu, bodisi na neoÏenje-
ni, bodisi na neomoÏeni oddelek.«

»In koliko ãasa ostane tam?«
»Dokler pri naboru ni potrjen v zakon.«
»In svojih roditeljev ne vidi nikdar veã?«
»Dokler je na oddelku, ne. Roditelji so najveãkrat

prav radostni, da izgubé breme iz hi‰e. V nas se teÏko
sluÏi vsakdanji kruh, in davek, ki ga plaãujemo, da se
vzdrÏujeta oddelka, velik je!«

Zdajci doideva tolpo, ki se, varovana po gologlavi

straÏi, poãasi pomiãe po pra‰ni cesti. ·tela je kakih dve-
sto mladeniãev in moÏ. Nekateri so bili Ïe precéj prilet-
ni, drugi pa ‰e prav mladi, pravi bledoliãniki, kakor da
so ravnokar prebili dolg zapor in po dolgi dobi zopet
pri‰li na ãisti zrak. Klavrno je stopala ta tolpa pred
mano. Govorili niso, samo ãasih so z mogoãno zveneãim
glasom zapeli pretoÏno pesem: »Miserere, miserere.«
Zdeli so se mi kakor pogrebci, ki nesó k pokopu svoje-
ga srca najdraÏje in najljub‰e bitje.

Postala sva nekaj ãasa, da so naju zopet prehiteli. Za-

radi gostega prahu ni bilo môãi hoditi Ï njimi.

»Kdo so ti nesreãniki?« vpra‰am spremljevalca. »Iz-

vestno hudodelniki, katerim so prisojene ostre kazni,
morda celó zloãinci, ki odhajajo v pregnanstvo v

BES

4000

149

pu‰ãavo Saharo? âemu pojó miserere, in ãemu jim tiãi
groza na bledih obrazih? Govôri, prijatelj, in pojasni mi
vse to!«

»To niso hudodelniki,« priãne profesor z vseuãili‰ãa

Svetega Simplicija, »in tudi ne obsojenci, katerim je na-
stopiti trdi pot v pe‰ãeno Saharo. To so mladeniãi na
poti k meseãnemu naboru, da bi jih potrdili za zakon.«

»Vsak mesec imate tak‰ne nabore?«
»Vsak mesec. Oglasiti se sme vsakdo, komur je drago

stopiti v sveti zakon. Komur je sreãa mila, dobi prijetno
druÏico, komur pa usoda ni prijateljica, naloÏi mu na
rame staro in grdo devico, da mu greni Ïivljenje, kolikor
more.«

»In ãemu pojó miserere?«
»Kako naj se ti izrazim? Zakon je tudi pri vas v Sibi-

riji negotova stvar, prav kakor bi se ãlovek napotil v sla-
botnem ãolniãu na morje, kjer ga ãakajo viharji. Ni li res
tako?«

»Pametno govori‰! Tudi pri nas v Sibiriji so zdruÏeni

zakoni z viharji.«

»Vidi‰ torej! In tako je bilo vedno in drugaãe nikdar

ne bode. ·e li sedaj ‰e ãudi‰, da pojó ti ljudje miserere,
kadar korakajo k naboru?«

»Ne ãudim se!«
»Toda letos imajo ti mladeniãi ‰e drug vzrok, da niso

preradostni na poti, kjer sva jih ravno do‰la.«

BES

4000

150

»Odkrij mi tudi ta vzrok.«
»Letos je sploh slabo leto. Preveã se jih je oddalo v

Ïupni‰ãa in kaplanije. Tja so vzeli najmlaj‰e in najlep‰e,
tu pa so ostale starikave in pegaste, ki ãloveku nikakor
ne morejo ogreti srca.«

»Kako naj te umejem?«
»Potrpi! Vse ti odkrijem. Mlada in krasna Ïenska ima

na svetu veã prilike, da zagazi v pregreho nego ona, ki
je priletna, in kateri ne cvetó roÏe po licih. Ali ni to res?«

»Popolnoma res!«
»Kolikor lep‰a je Ïenska, tem veã ima izku‰njav. Taki

Ïenski se mora vzeti vsaka prilika in odkazati ji je mesto,
kamor ne sezajo valovi pregre‰nega vsakdanjega Ïiv-
ljenja. In kje bi bila varnej‰a nego v hi‰i, kjer ni prepira,
ne jeze, ne strasti?«

»Imate li obilo takih hi‰?«
»Imamo jih! To so na‰a Ïupni‰ãa, kaplanije na‰e. Vse

te svete hi‰e ne morejo biti brez postreÏne in delavne
Ïenske roke!«

»Izvestno ne!«
»Zato so razlagalci svetih knjig blaÏenega Antona od

Kala naposled izvêdli, da pristoji Ïupni‰ãem in kaplani-
jam, kjer vladajo gospodje stroÏje observancije, pred-
nost pri naboru za zakon, tako da si smejo postreÏnice
in kuharice izbirati izmed devic, prihajajoãih na nábor.
Ali ni to modro?«

BES

4000

151

»Premodro!«
»Mnogo pregreh se prepreãi tako. Toda letos, kakor

sem ti Ïe pravil, bilo je dôkaj sluÏb izpraznjenih, in zato
so Ïupni‰ãa in kaplamje pri meseãnih naborih prav prid

no asentirale zase, seveda na ‰kodo mo‰kemu spolu, v
kolikor se je udeleÏeval naborov!«

Po teh pojasnilih sva dospela do mesta, kjer je visoko

obzidje obkroÏalo ‰iren prostor. Spomini iz devetnajste-
ga stoletja so mi govorili, da so se na tem mestu raz-
prostirale nekdaj zelene na‰e »Prule«. Bile so sedaj ob-
zidane okrog in okrog, in izza ozidja je ‰umelo, kakor
‰ume buãele v panju.

»Kaj se godi za tem zidom?« vpra‰am spremljevalca.
»Tukaj je naborni prostor!« odgovori mi profesor.

»Oglejva si nábor! Pouãen prizor je, in ko se vrne‰ v
sibirsko svojo domovino, vzpodbujaj sodrÏavljane, naj
nas posnemajo! Dovolitev za vstop se nama itak ne
more kratiti.«

Pri nizkih vratih je straÏilo nekaj gologlavcev. Tisti

debeli poroãnik, s katerim sem se bil seznanil Ïe prvi
dan v mestnem ozidju, veleval je danes na tem mestu.
Moj streÏnik se izkaÏe s policijsko privolitvijo, in ko po-
roãniku ‰e posebe plaãam deset lir, smem vstopiti.

Po prostoru, odloãenem naboru, mrgolela je mnoÏi-

ca, vendar so bili moÏje strogo loãeni od Ïena. Posled-
nje so nadzirale redovnice, katerih po obleki nisem mo-

BES

4000

152

gel spoznati. Bog ve, kakov red je bil to, ker so se Ïenski
redovi tedaj tako pomnoÏili, da jih je bilo samo v Emo-
ni nad tristo. Mo‰tvó pa je nadziral na‰ gologlavi poroã-
nik, ki je ãasih stopil tudi med Ïenstvó, kjer je s stro-
kovnja‰kim oãesom pregledoval blago, tisti dan postav-
ljeno na trg.

S streÏnikom stopim mirno na stran, priãakujé, kakóv

bode zanimivi ta nábor. Takoj opazim, da je Ïenstvá
mnogo veã od mostvá. Malo je bilo krasnih obrazov in
res so bila Ïupni‰ãa in kaplanije to leto posnele vso sme-
tano zase. Vendar so bile izveãine mlade in ãvrste, in
samo po nekod je stala v vrsti devica, ki je Ïe mnogokrat
propadla pri naborih in sedaj Ïe omagovala pod obilimi
leti. Te stare device so stale pove‰enih oãi srameÏljivo v
vrsti, ali v srcu so iskreno molile, da bi vsaj danes ne
propadle pri usodnem naboru.

»Morda priãnemo, soror Evlalija?« vpra‰a poroãnik.

»lz Ïupni‰ã in kaplanij ne pride nikdo, saj je Ïe potekel
ãas, v katerem nam je bilo ãakati teh gospodov. Danes
itak ne bode nikogar, saj nimajo kaj vzeti. Priãniva torej,
soror Evlalija!«

»Pa priãniva, pater poroãnik!« odgovori redovnica.

»Tudi jaz menim, da ne bode nikogar.«

Îe hoãe pater poroãnik ukazati, naj se naborniki in

nabornice postavijo v dolgi vrsti, in Ïe hoãe izreãi, da je
potekel ãas, v katerem so smela Ïupni‰ãa in kaplanije

BES

4000

153

rabiti pravico svojo, kar potisne Ïupnik z Vrhnike sko-
zi vhodna vratca potni svoj obraz, rekoã: »Za Bóga, ven-
dar ‰e niste priãeli? Malone bi bil zamudil tudi to prili-
ko!«

Obstane sredi tolpe in si bri‰e ãelo z velikim modrim

robcem.

»Oj, pater poroãnik, pozdravljam te! In tebe soror

Evlalija, tudi! Ali sta zdrava? Veseli me, veseli! Zaãeli pa
vendar ‰e niste?

»Nismo!« odgovori soror Evlalija.
»Dobro! Kako li sem hitel! Kar studenci lijó od me-

ne!« In zopet si otira z modrim robcem potno lice.

»Kako je kaj, soror Evlalija? In tebi, poroãnik?«
Kakor vidite, imela je Vrhnika tudi v tisti dobi zgovor-

nega Ïupnika. Niti odgovora ni priãakoval.

»Dobro, kakor vidim. Mene, soror Evlalija, mene pa

je zadela huda nesreãa. Kar obupal bi, Ïalosten sem, da
niã takega.«

»Kak‰na nesreãa?« vpra‰a poroãnik radoveden. »O

tebi nismo ãuli niãesar zadnje dni.«

»Velika nesreãa!« odgovori Ïupnik. »Stara moja Jera

mi je umrla. Moj Bog! V najbolj‰ih letih je ‰e bila, pa so
ji nogé otekle in zadnji petek sem jo pokopal!«

»Jera je umrla!« izpregovori redovnica soãutno. »Po-

milujem te!«

BES

4000

154

»Hvala ti! Ali si danes kaj ãednega privedla semkaj?

Kaj pravi‰ ti, poroãnik, ki ima‰ strokovnja‰ko oko?«

»Oglej si zbrano Ïenstvó in izbiraj! Tak‰na je pravica

tvoja!« odgovori pater ãastnik ãmerno.

»Potrebujem je res, vérujte mi! Ona mi je umrla, in

hi‰a je velika! — Kako pa je z najnovej‰im presvetlim
dekretom, hihi?«

»Ali nisi bil pri avdienciji?«
»Îal, pri‰el nisem za ãasa!« jezi se Ïupnik. »Konjiãka

sta mi ope‰ala, in prisopihal sem v Ljubljano, ko je bila
Ïe vsa ceremomja zavr‰ena! No, povedalo se mi je od
strani, da se nekaj kisa. Deo gratias, da sta mi ope‰ala
konjiãka!«

Vtem se je Ïenstvó postavilo v dolgo vrsto, in Ïupnik

z Vrhnike je hodil ob tej vrsti. Pregledoval je obraz za
obrazom, neprestano govoreã: »Kako vam je, dekletca?
Ali rade molite, ali rade ãastite Boga? Hej, soror Evlali-
ja, kaj mi svetuje‰? Ti me pozna‰! Katera bi mi bila prava
gospodinja, hej?«

»Soror Evlalija, mene priporoãi!« Tako se jih oglasi

nad trideset, govoreã vse obenem. ·ãebljanja ni ne kon-
ca ne kraja; do malega vsaka bi ‰la rada za gospodinjo
na Vrhniki.

»Veseli me!« sladká se Ïupnik, »da me imate rade! Le

poãasi, da vas nekoliko pregledam, nekoliko prei‰ãem!

BES

4000

155

No, pa ti kaj zini, pater poroãnik! Ti si ve‰ãak v takih
stvareh.«

»Izberi si jo, kakor ti drago!« zagodrnja pater poroã-

nik, »toda izberi si jo hitro! Saj vidi‰, da se mudi! In kdaj
se potem doÏeni nábor? Ali naj tiãim do pozne noãi tu-
kaj zaradi tebe, ki si pri‰el tako pozno? Podvizaj se!«

»Ne huduj se no, pater poroãnik! Pojdeva pa nato v

‰kofijsko gostilno, in plaãam ti, ãesar ti poÏeli srce.«

Tako tolaÏi Ïupnik z Vrhnike tolstega patra poroãni-

ka. Sklonil se je k njemu in mu za‰epnil: »Ne bodi tak-
‰en, ne bodi! Saj vidi‰, da mi je teÏko izbirati. Niãesar
posebnega nimate pod roko danes! Hudika, da je res!
Hehe!«

Po dolgem preiskovanju in premi‰ljanju odloãi se

vrhni‰ki Ïupnik za devico, ki je bila po moji sodbi, izvi-
rajoãi iz devetnajstega stoletja, brez dvojbe najbolj‰a,
kar jih je bilo dobiti na dana‰njem naboru. Polnoliãna in
lepo rasla, cvetela je v zorni mladosti, tako da ni ãuda,
ako je oko ãastitega gospoda »stroÏje observancije« na-
posled zadovoljno obtiãalo na nje licu.

»Ta bodi gospodinja na Vrhniki!« vzklikne Ïupnik ra-

dostno. »Soror Evlalija, zapi‰i v svojo knjigo, da si jo da-
nes izberem na podlagi svoje svobo‰ãine! Kako ti je
ime?«

»Ambrozija!« vzdihne izbrana devica, ki je v tem prav

moãno obledela.

BES

4000

156

»Ambrozija!« razveseli se gospod z Vrhnike. »Da bi

mi neprestano kuhala zgolj ambrozijo v vrhni‰ki moji
kuhinji! To ime mi bodi dobrega pomena! Soror Evlali-
ja, pi‰i, pi‰i!«

Soror Evlalija stopi k mizi, kjer leÏi debela knjiga. V

njo hoãe zapisati, da si je Ïupnik vrhni‰ki izbral Ambro-
zijo za gospodinjo svojo. Da se je to zapisalo v knjigo,
bila je Ambrozija za dana‰nji nábor izgubljena, in nikdo
bi je ne smel veã zahtevati v sveti zakon.

»Je li komu znan kakov zadrÏek?« zahohnja pater po-

roãnik. »Kdor ve za tak‰en zadrÏek, sprião katerega ni
smeti zapisati tega, kar hoãe zapisati soror Evlalija, ta ga
povej! Ne dolgo, in prepozno bode! Tebi, Ïupnik, pa ãa-
stitam; dobro gospodinjo dobi‰ v kuhinjo! Meni in ses-
tri Evlaliji plaãaj po pet lir! To so stare naborske pristoj-
bine! Kaj je z zadrÏkom?«

»Kaj bode z zadrÏkom!« odgovori Ïupnik in Ïe i‰ãe po

‰irokem Ïepu svojih deset lir, da bi Ï njimi poravnal sta-
ro nabornino. »Kak‰en zadrÏek — hudika, kje pa imam
denar? — Kdo naj pove zadrÏek, ko vidim dekle ‰ele
danes prviã? Pi‰i, Evlalija, pi‰i! Potem pa spravita denar,
in v najlep‰em redu je vse, ako tudi vama odkritosrãno
povem, da je nabornina preklicano visoka!«

»Jaz poznam zadrÏek!« izpregovori nekdo v mnoÏici.

»Niã se ne zapi‰e v knjigo, to vam reãem!«

BES

4000

157

»Kdo govori tako?« vpra‰a pater poroãnik ostro. MoÏ

se je Ïe bal za svojih pet lir.

»Jaz govorim tako!«
Iz mo‰kih nabornikov se pririje bledoliãen mladeniã

pred gospoda vrhni‰kega in se oblastno postavi predenj.

»V knjigo se ne zapi‰e niã«
»Kdo si?« vpra‰a pater poroãnik.
»Kovaã Miha sem!« odgovori vpra‰anec, »in svojo ko-

vaãnico imam tik ozádja Ïenskega oddelka!«

»Kak‰en je óni tvoj zadrÏek?« oglasi se Ïupnik skrb-

no.

»Trden, prav kakor bi ga prikoval z Ïelezom!« Tako se

odreÏe kovaã.

»Govôri!« zadere se nanj pater poroãnik, »in Bog ti

bodi milostiv, ako laÏe‰!«

»âemu bi lagal, ko vendar nisem poãenjal niãesar

pregre‰nega?«

»Govôri torej!«
»Kovaãnico imam tik ozidja Ïenskega oddelka. Tam

kujem. Ambrozija pa je zahajala na ozidje, in ãasih sva
se gledala. Prijala mi je devica, in srce moje se je veseli-
lo nje lepote.«

»Ako ni drugega, to ni niã!« oddahne se gospod z

Vrhnike.

»Ugajala mi je devica, vendar tudi jaz sem ji bil po

volji!«

BES

4000

158

»Vse premalo!«
»Obetala sva si zakon,« dostavi kovaã, »in sicer obe-

tala prav resno!«

»Vedno ‰e premalo!«
»Tik ozidja je moja kovaãnica, in tik kovaãnice rase

stara ãesplja. Po tem drevesu sem splezal v temni noãi
na ozidje. âemu tudi ne, ker sva si resno obetala za-
kon?«

Îupnik z Vrhnike si mane roke jako nemiren.
»Zakon obetala, resno obetala,« zajeca konãno, »to ‰e

vedno ni niã!«

»Nekaj je Ïe! Glede na resni obet sva se vdala po pro-

pisih blaÏenega Antona od Kala ljubezni, ki je dovolje-
na samo v zakonu ali pa tedaj, kadar se je zakon resno
obetal. Ravnala sva se strogo po propisih blaÏenega
Antona od Kala, in sedaj menim, da je dekle moje. Taka
je resnica, in vsak hip jo potrdim s prisego!«

»Ambrozija,« vpra‰a soror Evlalija, »ali govori ta mla-

deniã resnico?«

»Resnico!« zaihti Ambrozija in se spusti v rahel jok.
»Torej moramo po propisih blaÏenega Antona od

Kala dekle prisoditi kovaãu Mihi,« dostavi poroãnik, »in
ti, Ïupnik, izberi si drugo!«

»Izberi si jo ti!« zatogoti se Ïupnik, »med tak‰no sta-

rino naj bi izbiral! Raj‰i niã.«

BES

4000

159

Obri‰e si z modrim robcem potno ãelo, potem pa od-

koraka hudo jezen, pustiv‰i vse druge device silno raz-
vnete, ker tudi leta 4000 po Kristusovem rojstvu niti ena
devica ni hotela biti stara!

»Kaj, starina?« ‰ãokotale so vse obenem. »Boga hva-

li, ako sploh dobi‰ Ïensko, ki ti pojde pod streho! Kaj pa
meni‰, da si, ako si Ïupnik na Vrhniki? Glejte no! Stari-
na starina!«

Gospod z Vrhnike se podviza prav moãno, da izgine

pri vstopnih vratih, zakaj resniãno se mu je bati, da bi
mu ves nábor Ïenskega spola z nohti ne razpraskal rde-
ãega obraza. Tako se je osvetila teorija blaÏenega Anto-
na od Kala na vrhni‰kem Ïupniku!

Sedaj se priãne nábor. Soror Evlalija naznani, da je

izpraznjenih ‰est zakonskih mest, ki se bodo iznova
spopolnila na dana‰njem naboru.

»Kako naj umejem to?« vpra‰am svojega slugo.
»V na‰i drÏavi,« odgovori mi, »urejeno je vse izborno.

Pri nas imajo zakonci poseben oddelek, takisto imajo
vdovci in tudi vdove svoj poseben oddelek. Ako si vdo-
vec, iti mora‰ takoj iz bivali‰ãa na oddelku zakoncev in
se preseliti na oddelek vdovcev. Ali ni to pametno?«

»Gotovo!«
»Ondi si zopet med zgolj vdovci, in ni ti prilike, da bi

gre‰il. Ali ni to premodro?«

»Premodro.«

BES

4000

160

»Tako se nekaj zakonskih mest izprazni mesec za me-

secem, in nabóre imamo mesec za mesecem!«

»Kako se vr‰é ti nabóri?«
»Vsak nabórnik in takisto vsaka nabórnica ima svojo

‰tevilko. Danes izÏrebajo ‰est mo‰kih in ‰est Ïenskih
‰tevilk. Zanje potem vadljajo. Ali bi poãakala? Takoj se
priãne sreãkanje.«

»Jasno mi je vse! âemu bi ãakal sreãkanja? Pojdiva

raj‰i na Ïenski oddelek!«

»Tudi dobro! Saj itak ne utegneva dosti. Vidi‰, tako je

pri nas urejeno vse izvrstno, in malo je mest, kjer bi se
gre‰evalo tako malo kakor v na‰i Emom!«

Nato odrineva na Ïenski oddelek.

BES

4000

161

a, ondi, kjer se je nekdaj raztezala slavna na‰a
Kurja vas, tam je bil tiste dni vhod na imenitni

Ïenski oddelek. Visoko ozidje je kipelo pred mano proti
nebu, in velikanska vrata so se sopirila v tem ozidju, ne-
kako tam, kjer so nekdaj trdosrãni sluÏabniki trdosrãne
drÏave iztiskavali mitnino uboÏnemu kmetiãu iz laãne-
ga Ïepa! Mogoãni stebri od marmorja in granita so ob-
kroÏali vrata; letá pa so bila lita od teÏkega brona, in
mnogo krasnih podob se je kazalo po njih. Na oboka-
nem okviru, ki se je kroÏil vrhu vrat, opazil sem orodje,
nekako podobno ‰lemu, kakor so jih svoje dni nosili vi-
tezi, ko so napadali trgovce in streÏne njih hlapce. Bil je
ta orja‰ki ‰lem pozlaãen, da se je svetil daleã tja v bar-
janski svet.

»Kaj pomeni vite‰ki ta ‰lem?« vpra‰am spremljeval-

ca.

»Za Bóga, to ni ‰lem, to je vendar tista vsemu olika-

nemu svetu znana tezalnica, katero je izumil blaÏeni
Anton od Kala!«

»Ali jo na‰e Ïenstvó ‰e nosi?«

BES

4000

162

»Potrebno bi bilo; ali sveta navada je vendar nekoli-

ko ponehala, odkar je umrl nad‰kof Jacobus LII.«

»Kako to?«
»Da ti govorim resnico: Sedanji nad‰kof ima sestro,

kneginjo Marijo. Letá je odloãno nasprotovala sveti te-
zalnici, in nad‰kof Martinus je premehak, da bi se upi-
red rodni sestri svoji. Mlaj‰e Ïenstvó pa je itak potegnilo
Ï njo, tako da ima dandanes tezalnica blaÏenega Anto-
na prav slabe ãase!«

»Ali jo ‰e nosijo?«
»Po nekod vsekakor ‰e dobiva staro devico, ki je pre-

padla pri vseh naborih, tako da ji sedaj zgolj zavist goni
jezik, kakor goni voda málinsko kolo!«

»ln te nosijo tezalnico?«
»Dà, dà, iz vzroka javne varnosti! Vendar so ‰e druge,

ki so ustanovile tako imenovam desetá red blaÏenega
Antona od Kala in so se sveto obljubile, da bodo svetni-
ku svojemu na ãast neprestano nosile njega tezalnico.«

»Ali so to mlada dekleta?«
»Vse priletno, vse póstarno! Skrivoma ti bodi reãeno,

moã blaÏenega Antona od Kala nekaj pe‰a, odkar je
umrl blaÏeni Jacobus LII.«

»Kako to?«
»Vzbudila se je sekta, ki dokazuje, da je blaÏeni Jaco-

bus LII. prav tiste cene kakor blaÏeni Anton od Kala.«

»In sedaj se prepirajo eni za tega, drugi za ónega?«

BES

4000

163

»Istina!«
»Nasledek temu pa je, da pe‰a ãe‰ãenje tako blaÏene-

mu Jakobu LII. kakor blaÏenemu Antonu od Kala?«

»Tako je!«
Prekoraãiva most ãez Ljubljanico. Pri vratih se izkaÏe-

va s pismeno privolitvijo in plaãava stari nuni, prezeba-
joãi pri samotni mizi, vstopnino ‰tirideset lir. Prestopi-
va prag velikanskih vrat. Zdajci stojiva pred poslopjem
kohorte starih devic! Tedaj sem prvi ugledal Ïenske te
vojake! Odlikovala jih je res prav zrela starost, in videl
sem obraze, kakr‰ne je mogel gospod Bog ustvariti le v
togoti svoji! Sive kite so imele vrhu glave spletene v ne-
kak‰en turban, kar je dajalo grdim obrazom vtisek ‰e
veãje grdobe! Hodile so bosé in gologlave. Edina opra-
va jim je bila nekaksna rdeãa samostanska halja, obo-
roÏene pa so bile z dolgimi sulicami in kratkimi meãi za
pasom.

Vsa kohorta je bila tisto popoldne pokonci. Na ‰ir-

nem prostoru med svojimi voja‰nicami so si bile napra-
vile tabori‰ãe. Zapalile so trideset ognjev, nad katerimi
so na drogovih viseli velikanski kotli.

»Kaj se kuha v kotlih?« vpra‰am svojega slugo.
»Arabska kava!«
»Kaj? To imate ‰e tudi na zemlji?« zaãudim se.

BES

4000

164

»Glavna menaÏa je pri kohorti! Sicer pa ti svetujem,

amice, da odstopiva. Poskusiva se tihotapski umakniti,
zakaj vidi se mi, da je kohorta razljuãena.«

»âemu neki?«
»To zveva takoj! Samo za tisto grmiãje stopiva!«
Skrijeva se za grmiãje. Dvajset korakov od naju se pali

prvi ogenj. Kakih petnajst glav Ïenske soldateske sedi
okrog njega. Dolge sulice so naslonile na bliÏnjo steno,
meãev pa niso odloÏile. Tu in tam ga katera potegne iz
noÏnice in vihti po zraku. Nekatere nosijo loncu podob-
no orodje na glavi, da jim je zakrit ves obraz.

»âemu imajo te lonce?«
»Na vse svetnike, ali ‰e sedaj ne pozna‰ tega orodja?

BlaÏenega Antona od Kala tezalnica je! Te s tezalnico so
najhuj‰e izmed njih. Neprestano jih razjeda notranji
srd, ker bi rade govorile, toda ne smejo ziniti sprião slo-
vesne obljube!«

»Poslu‰ajva, o ãem govoré!«
»Najbolje bode, ako odrineva! Ti ne ve‰, kak‰ne so,

kadar besné!«

»âemu bi besnele ravno danes? Poslu‰ajva!«
»Volja tvoja mi je ukaz!«
Îivahno se razgovarjajo.
»No,« togoti se soror Kordula — tako jo kliãejo dru-

ge — »ali je obsezal ta dekret kaj pregre‰nega? Ako ga je
nad‰kof izdal, ãemu ga je zopet preklical?«

BES

4000

165

»Ali ni Ïe zakon zapovedan v svetih knjigah?« oglasi

se druga — klicale so to tovari‰ice za soror Teodoro —
»in kaj bi bilo to posebnega, ako bi se Ïenili tisti, ki ima-
jo najveã dohodka?«

»Prav tisti,« — izpregovori tretja — dejale so ji soror

Fortunata — »prav tisti, ki ima kaj dohodka, naj se Ïeni,
da Ïena ne bode stradala! Najpametnej‰i dekret je bil,
kar jih je kdaj izdal nad‰kof emonski!«

»Kaj bode tak‰en nad‰kof« — izpregovori ãetrta —

soror Andrea — »kaj nam hoãe tak‰en star ãlovek? In ali
mu podpiramo prestol zato, da nas vodi za nos, da nam
vzbuja up, katerega nam précej zopet zadu‰i?«

»Kdo je re‰il drÏavo,« vpra‰a soror Kordula ponosno,

»ko se je uprl vikarij Luka?«

»Kdo drug nego na‰a kohorta!« odreÏe se soror Teo-

dora prav tako ponosno. »In sedaj se nam tako plaãu-
je?«

»Koliko prezebamo, koliko prestradamo! Kaj imamo

lepega na svetu, kaj dobrega? Niãesar!«

Tako kriãé vse. Tiste pa, ki zaradi tezalnice blaÏenega

Antona od Kala ne smejo govoriti, dvigajo od slepega
srda pesti proti nebu, ali pa vihté gole meãe po zraku.

»Za Porodnico boÏjo!« zajeãi profesor z vseuãili‰ãa

Svetega Simplicija, »ako naju sedaj opazijo, ubijejo
naju.«

Ko se nekoliko potolaÏijo, vpra‰a soror Teodora:

BES

4000

166

»Kako je pri‰lo vse to?«
»Takoj vam razjasnim vse!« priãne soror Kordula. »Iz

pravega vira sem zajela resnico. Povedal mi jo je prija-
telj, nadvikarij Gregorij! Danes zjutraj ‰e sva govorila o
tem.«

»Govôri! Govôri!« hité vse. Ta poziv privabi mnogo

poslu‰alk od sosednjih ognjev. Vse se gnetó okrog ses-
tre Kordule, ki pripoveduje takole: »Dà, nadvikarij Gre-
gorij mi je povedal vse! Da imamo njega za nad‰kofa,
potem bi se dalo Ïiveti!«

»Vikarij Gregorij bodi nam nad‰kof!« kriãé nekatere.

»Kdo naj se nam ustavi, ako hoãemo me tako?«

»Poslu‰ajte me!« kriãi soror Kordula, »poslu‰ajte me,

tovari‰ice in device! Potem sodite!«

»Govôri!«
»Nad‰kof Martinus ponoãi ni mogel spati; morila ga

je starost. Ko ga obide spanje, prikaÏe se mu blaÏeni An-
ton od Kala v nebe‰ki svetlobi. Svetnik sam mu je po-
kazal zlato plo‰ão, kjer je bil doslovno zapisan dekret,
katerega je izdal drugi dan nad‰kof Martinus!«

»Ali ãujete?« zakriãi razdraÏena tolpa, »svetnik sam!«
»Svetnik sam!« nadaljuje Kordula, »in zato je bil de-

kret izraz boÏje volje same, bil je dejanje, kakrsno prija
Bogu samemu!«

»âemu ga je preklical nad‰kof Martinus?« zatogoti se

soror Fortunata.

BES

4000

167

»âemu?« hoãejo vedeti vse.
»To se je zgodilo takole: V mesto se je priklatil tujec,

Bog ve, kako. Gologlavi vojak, ki je v pozni noãi straÏil
na mestnem ozidju, pripoveduje, da je ugledal Belcebu-
ba samega, ko je kakor goreãa metla kroÏil nad mestom
in se potem spustil vanje, kjer je odloÏil tistega tujca.
Drugi zopet pripovedujejo, da se je satan v podobi uãi-
telja z vseuãili‰ãa Svetega Simplicija priplazil v mesto in
s seboj privedel tistega tujca. Bodisi kakorkoli, gotovo je,
da tiãi satan vmes!«

»Kaj je poãenjal tujec nato?« vpra‰a soror Andrea s

tankim glasom.

»Priplazil se je v sveto palaco na‰ega nad‰kofa in ga

premotil — kako bi bilo to sicer mogoãe, da ne tiãi vmes
gospodar pekla s kopitom svojim? — premotil ga je, da
mu je odprl uho. Da, nad‰kof Martinus je odprl peklen-
skemu tujcu uho, in letá ga je s sladko besedo pregovo-
ril, da je preklical blagonosni dekret!«

»Nezasli‰ano! To vpije v nebo! Oj, da bi nam sveti

Bog dal v pest tega tujca!« vzklikne soror Teodora. »Na
drobne kosce ga razsekamo, hudobnika, ki nam je zavé-
del nad‰kofa Martina!«

Bliskoma potegnejo svetle meãe in prisezajo, da me

razsekajo na drobne kosce, ako me dobé v pest.

BES

4000

168

»Na veãne bogove!« zastoka profesor ob meni, »v lepi

pasti tiãiva! Ko bi le mogel natihoma odriniti s tega kra-
ja! Kar zemlja mi tli pod nogami!«

»Tiho!«
»Ali naj sedaj vse to prebijemo molãe?« priãne sestra

Kordula iznova. »Sodba moja je ta, da ne, stokrat ne!«

»Ne, ne!« zakriãi vsa kohorta.
Tedaj se razvname po mestu ãuden hrup. âuje se iz

dalje krik in vri‰ã, kakor da vpijejo brez‰tevilne mnoÏi-
ce. Vmes zabuãé zvonovi iz vseh zvonikov ob‰irne Emo-
ne, in z mestnega ozidja zagrmé topovi.

»Kaj pomeni vse to?« vpra‰uje Ïenska soldateska za-

ãudena.

»Streljajo! Kriãé! In me spimo tukaj!«
V tistem hipu prisopiha na plan pri visokih vratih sta-

ri na‰ znanec, pater poroãnik pri gologlavi straÏi. Prah
mu je obsul obleko, in znoj mu zaliva tolsti obraz. V roki
vihti golo sabljo, na katero si je privezal bel robec. Pri
tolpi obstane in se v prvem trenutku brezuspe‰no tru-
di, da bi iztisnil besedico iz zapra‰enega grla.

»Kak‰ne novice nam prina‰a‰, pater poroãnik?« vpra-

‰a sestra Teodora. »Kdo kriãi po mestu, in ãemu poka-
te s topovi raz ozidje?«

»Tovari‰ice, device!« zasope poroãnik, »dovolite, da

se oddahnem! Poslanec sem polka gologlave telesne
straÏe.«

BES

4000

169

»Kaj nam poroãi‰?«
»Nekoliko du‰ka, nekoliko du‰ka, sicer me zadu‰i!«
»Mirujmo! Ali glej, da se skoro oddahne‰!« Tako reãe

soror Kordula.

»âuli ste,« povzame poroãnik, »o najnovej‰em dekre-

tu nad‰kofa Martina. Ali ste ve za ta dekret, tovari‰ice in
device?«

»Smo, z du‰o in srcem!« To je enoglasni odgovor.
»Tudi mi smo za dekret. Zato se je uprl gologlavi polk,

in sedaj je obãa vstaja po mestu.«

»Kako je s pro‰ti in kanoniki?« vpra‰a Ïenska, ki je

doslej nosila blaÏenega Antona od Kala tezalnico na gla-
vi. Zdajci jo potegne z obliãja in jo tre‰ãi pod kotel v
ogenj, rekoã: »Odslej ne nosim veã tega lonca! Vas pa
vpra‰am, kako je s kanoniki in pro‰ti?«

»Nad‰kof Martinus,« odgovori pater poroãnik, »zav-

leãi je velel pro‰te in kanonike v temnico, kjer so jih ovili
z Ïelezjem. Ali na‰ polk je udaril v jeão in siloma opro-
stil vse!«

»Bene, valde bene!« pritrjuje kohorta.
»Kako je z nad‰kofom Martinom?« oglasi se sestra

Fortunata. »Naj li ta stari ãlovek ‰e vedno prespi svoje
dneve na ‰kofovskem prestolu?«

»Siloma smo mu vzeli vlado,« odgovori oãe poroãnik,

»in prav sedaj so se zbrani pro‰tje in kanoniki v sloves-
nem izprevodu — njim buãé zvonovi in grmé topovi —

BES

4000

170

napotili v katedralo, da si izvolijo novega nad‰kofa.
Nad‰kofa Martina pa smo pahnili v jeão in ga vkovali v
Ïelezje, da se mu godi tako, kakor je Ïelel drugim.«

»Bene, valde bene!«
»Ve se torej pridruÏite vstaji?«
»Z du‰o in srcem!« odgovori v imenu vseh Ïensk ses-

tra Kordula. »Ali glejte, tukaj dohaja nadvikarij Grego-
rij!«

Res je prihitel ta sluÏabnik boÏji proti zbrani kohorti

in klical Ïe iz dalje: »Tovari‰ice in device! Pomagajte
nam! Tisti satanski tujec tiãi med vami! Z dovolitvijo
ordinariata se je pritihotapil na va‰ oddelek in moji vo-
huni mi poroãajo, da ‰e ni ‰el iz ozidja va‰ega. Primite
ga in izroãite ga sveti pravici!«

»Smrt mu bodi!« Kakor hijene hité k sulicam in ne-

prestano kriãé po Ïivljenju mojem. Tedaj si hoãe uãitelj
Svetega Simplicija pomagati iz zágate in kakor zajec, ko
zaãuti pse v logu, ukradel bi se rad z nevarnega mesta.
Molãe se splazi od mene in na vso moã beÏi proti vra-
tom. To mu je bila poguba! Ugledalo ga je oko sestre
Kordule: »Glejte ga, tam beÏi!«

In uderó se za njim in meãejo nanj ostre svoje sulice,

da je takoj obsut s smrtnimi ranami. Zadelo ga je oroÏ-
je v ple‰e; od boleãine raztegne roke, potem se zgrudi z
obrazom v prah, kjer obleÏi v krvi in milo jeãi.

BES

4000

171

»Ta ni pravi!« izpregovori nadvikarij. »Vendar tudi ni

‰koda, da umre!«

»Umiram!« vzdihuje profesor, »in najhuje mi je, da

umiram laãen!«

Tako Ïalostno mi je poginil edini prijatelj, katerega

sem si pridobil v drugem svojem Ïivljenju!

Opaziv‰emu krutost razburjene tolpe, vzbudi se mi

ljubezen do Ïivljenja po vsem telesu. Bil sem samo umr-
joã ãlovek, akotudi sem Ïe nekoliko poznal skrivnosti
boÏje veãnosti! Tak‰en strah me obide, da mi zastane
sleherna kaplja krvi, da se mi jeÏé lasje in da mi zdajci
ãelo oblije mrzli pot. Pobegniti in re‰iti se, to je edina
misel, ki se ‰e more poroditi v trpeãi du‰i moji. Kakor
plaha srna pobegnem po beli stezi navpik. Ne oziram se
niti na desno niti na levo; neprestano hitim dalje, da
malone ãujem glasni trepet plahega svojega srca. Za
sabo sli‰im rjovenje besnih Ïensk, sli‰im tudi nadvika-
rija Gregorija, ki opominja razljuãeno tolpo, da me ne
sme umoriti, ker bi bilo ‰koda, ako bi se polagoma ne
spekel in ne seÏgal na goreãi grmadi …

Îe mi omagujejo moãi, Ïe se mi delajo ãrne lise pred

pogledom, in Ïe mi grozen obup oklepa du‰o, ko do-
spem do kraja, kjer se iz zelenja ble‰ãi zlata ograja. Za
ograjo med zelenjem pa stoji krasna vila, kjer je z zlati-
mi ãrkami zapisano: Hi‰a kneginje Marije.

BES

4000

172

»Kneginja Marija!« Tukaj se mi nudi re‰itev! Blisko-

ma splezam preko ograje in begam po vrtnih gredicah
proti malemu poslopju, katerega okna se leskeãejo v
jesenskem soncu. PribeÏim do vhoda in po marmornih
stopnicah me podrta strah in groza. Hipoma sem pri nji
v krasni nje sobi, kamor je prepovedano vstopiti mo‰-
kemu spolu. Zami‰ljena sedi, sanjajoã v jesensko nebo.

»Kneginja Marija!« vzkliknem in omahnem na svetli

tlak pred njo, »kneginja Marija, re‰i me!«

»Ti si, tujec!« reãe mi rahlo. »Pri tebi je bila ravnokar

du‰a moja! Vem, da je pregre‰no, ali moje misli so ne-
prestano pri tebi!«

Nebe‰ka ljubezen ji zasije iz oãi; skloni se k meni in

mi poloÏi mehko roko na glavo.

»To menim, da je ljubezen!« ‰epeãe sama v sebi. Meni

pa je sreãa zatopila srce, da sem pozabil vsega, da sem
pozabil celo nadvikarja Gregorija, kateri mi je s tuleão
tolpo stregel po Ïivljenju. Dvignem se; od sreãe se zliva
oko v oko. Bil je trenutek ljubezni; bil je najslaj‰i hip, kar
sem jih prebil po drugi svoji ustvaritvi!

»Evo nam ptiãa v kletki!« zagrohoãe se nadvikarij.

Svojemu Ïenstvu na ãelu je prilomastil v sobo in sedaj
preÏi kakor jastreb pri vhodu.

»Kneginja Marija, tudi dnevi tvoje o‰abnosti so mini-

li!« izpregovori nadvikarij. »Nad‰kof Martinus je v jeãi,
in ti pojde‰ za njim. Uklenite oba!«

BES

4000

173

Stare hetere planejo v sobo in naju jako spretno ukle-

nejo v teÏko Ïelezje. Ponosno je vprião te svojati trpela
kneginja Marija toÏno svojo usodo in niti besedice ni
odgovorila na zbadanje starih Ïensk.

»Sedaj ju odvedite v temnico!« zapove nadvikarij.

»âakajte ‰e nekoliko!«

Ugledal je zdajci teÏki moj pas, iz katerega sem doslej

zalagal tro‰ke dragega bivanja v beli Emoni.

»To se mora ohraniti v pravih rokah!« pravi Gregorij

in od veselja se mu raz‰iri tolsti obraz. Rek‰i stopi k
meni in mi svojeroãno odpa‰e denarnik. Roka mu
omahne pod teÏo mojega pasa.

»SluÏabniki satanovi imajo dosti denarja! Haha!«
Smeje se, da se mu kar trese trebu‰ãek.
»Poglejmo si to zlato! Odslej bodi Bogú na ãast!« Séde

k mizi, da bi nanjo izsul zveneãe zlato. Zdajci odpre pas
in ga iztrese, toda namesto zlata se usuje iz njega kup
umazanega sirovca! Obraz nadvikarija Gregorija pa je
bil v tistem trenutku ãistega zlata vreden …

Hvala ti, Azrael! —

BES

4000

174

XII

por proti nad‰kofu Martinu se je posreãil. Slo-
vesno so odstavili starega vladiko, in zbrani pro‰-

tje in kanoniki so izvolili namesto njega — Bog ve, po
kakih pritiskih — nadvikarija Gregorija. Prvi ãin tega
nad‰kofa je bil ta, da je ustanovil sveto inkvizicijo, ki naj
bi sodila nas jetnike. Izpra‰evali so nas, pokladali nas na
torturo in nas konãno prepriãali, da smo v zvezi s hu-
diãem. âuda torej ni, da so nam prisodili smrt na grma-
di. Saj smo tudi po‰teno zasluÏili takovo smrt! —

Napoãil je veãer smrti. Debela megla je legla na

emonsko polje in zakrivala velikansko grmado, katero
so zgradili hlapci svete inkvizicije. Na tej grmadi sem
priãakoval smrti, in z mano so jo priãakovali nad‰kof
Martinus, kneginja Marija in kaplan PrimoÏ. Okrog in
okrog po jesenskih njivah se je zbralo na tisoãe radoved-
nikov, ki so kurili svoje ognje in pri njih kuhali veãerjo.
Vse je bilo pome‰ano, mo‰ki in Ïenske, in vse je ãakalo
steÏka, da bi se zanetila grmada, kjer bi poginili nasprot-
niki blaÏenega Antona od Kala!

Noã Ïe lega po zemlji, ko se pripelje iz mesta nad‰kof

Gregorij. In Ï njim se pripelje deset pro‰tov in ‰tiristo

BES

4000

175

kanonikov. Zasedejo vzvi‰ene svoje prostore, in mladi
nad‰kof takoj migne biriãem, naj zapalijo grmado. Tako
se zgodi. ObkroÏa nas dim, in v podobi plamena se zvija
smrt okoli nas.

»Kneginja Marija,« izpregovorim druÏici svoji, »ne

boj se umreti! Veãnost je praviãnej‰a od zemlje!«

»S tabo umreti mi je sladko!«
Usmilil se je nas Gospodar svetá in poroãil ukaz an-

gelu svojemu. Azrael je tedaj zapustil sedeÏ na sivem
Himalaju, razvil peruti in se spustil v niÏino. V podobi
bliska je tre‰ãil na grmado sredi polja emonskega in
nam re‰il du‰o iz trpeãega telesa.

Rahlo nas je vzel v naróãaj in potem kakor vihar kre-

nil med svetovi v veãni eter. Iz dalje se je videla sme‰na
in malenkostna zemlja kakor rdeãa piãica, prav kakor
atom, izgubljen med orjaki svetovi.

Krasni obraz se Azraelu raztaja od nebe‰ke miline, ko

me vpra‰a: »Je li Ïelja tvoja, da se ‰e kdaj vrne‰ na zele-
no zemljo?«

»Nikdar veã!«
»Torej spite, dokler vas ne zbudi trobenta, da ste nav-

zoãni, ko bode Gospod sodil praviãnike in licemerce!«

Izpustil nas je in zadremali smo v veãni temi, kakor

zadremlje trudno dete v gorki postelji…

BES

4000

176

Vidimo pa se tedaj, ko pogine ãlove‰tvo apokaliptiã-

nim jezdecem pod kopiti in ko pride Gospod v zarji svo-
ji, da sodi praviãnike in — licemerce! —

BES

4000

177

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-157-6

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Ivan Tavčar Janez Sonce
Ivan Tavčar Mrtva srca
Ivan Tavčar Grajski pisar
Ivan Tavčar Vita vitae meae
Ivan Tavčar Otok in Struga
Ivan Tavčar Izza kongresa
Ivan Tavčar Cvetje v jeseni
Ivan Tavčar V Zali
Ivan Zorec Stiški tlačan
6 wykad WiĄzania chemiczne[F]
Wyk%c5%82ad Niepewno%c5%9b%c4%87 pomiaru
A
koncepcja poznawcza czyli człowiek samodzielny (4 str), ☆♥☆Coś co mnie kręci psychologia
BLOOG, ● Wiersze moje ♥♥♥ for Free, ☆☆☆Filozofia, refleksja, etc
psychologia-pojęcia (4 str), ☆♥☆Coś co mnie kręci psychologia
wklej obr.jest mały z jewej str.+ tekst, ⊱✿ WALENTYNKI ⊱✿
Pokaż mi swój obraz, ● Wiersze moje ♥♥♥ for Free, ☆☆☆Filozofia, refleksja, etc

więcej podobnych podstron