BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

Josip Jurãiã

Spomini

starega

Slovenca

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

BES

Josip Jurãiã
SPOMINI STAREGA
SLOVENCA

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-095-2

beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

ALI

âRTICE IZ MOJEGA ÎIVLJENJA

SPISAL ANDREJ PAJK, BIV·I

AVSTRIJSKI IN FRANCOSKI VOJ·âAK,

VOJNI UJETNIK NA FRANCOSKEM
IN RUSKEM OB NAPOLEONOVEM

âASU

KAKO SEM NOSIL ·TUDENTOVSKO

IN KAKO SEM JO SPREMENIL V

VOJA·KO SUKNJO

odil sem se leta 1789 na Hudem pri Stiãni na Dolenj-
skem. Sosedje kmetje so me imenovali in klicali za Jak-

‰evega Andrejãka, v krstnih bukvah pa sem bil zapisan za
Andreja Pajka. Moj oãe in moja mati sicer nista bila bogata,
pa vendar ‰e precej premoÏna; jaz sem jima bil prvi ljubãek
izmed devetero otrók. Hoteli so iz mene narediti gospoda,
zato so me poslali v ‰olo; toda ‰ola denar poÏira, kakor pra-
vi pregovor; moji star‰i pa niso radi zame denarjev trosili.
Zato sem moral ‰e v tretji razred (klas) bos v ‰olo hoditi.

Leta 1807. sem bil v ãetrtem razredu v Ljubljani pod gos-

podom Kersnikom; ta uãenik so mi bili najljub‰i izmed vseh.
V tej ‰oli sem dobil nekaj zastopnosti in uãenosti, dobil sem
pravo veselje do uka, zlasti do latinskih ‰ol. Stopil sem leto
potlej v »parvo«, kakor smo imenovali taãas prvo latinsko
‰olo. Ali nekaj me je brez prenehanja jedlo in grizlo. Nobe-
nemu mladeniãu ni namreã po volji, ako vidi, da so njegovi

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

tovari‰i bolje in lep‰e obleãeni kakor on sam, tembolj, ako ne
samo nima dobre obleke, ampak ima celo slabo. Bilo me je
sram v lepi beli Ljubljani med lepo obleãenimi sinovi pre-
moÏnih in o‰abnih Gorenjcev in med tenkimi mladeniãi bo-
gate gospôde ‰tudirati — mene, ubogega Dolenjca v pono-
‰enem opravku.

Kaj si izmisli brihtnoglavec Andrejãek Pajk s Hudega do-

ma? Dejal sem sam pri sebi: »Da bi te — jaz nisem za Ljublja-
no. Pobral bom svoja kopita, mala in velika, vse vkup bom
zadel na ramo in hajdi v poniÏno Novo mesto ‰tudirat na do-
lenjsko stran; tam bom laÏe Ïivel; gotovo niso tako nali‰pani
in nasukani kakor v Ljubljani. Novo mesto bo bolje pristova-
lo moji obleki.« Kakor namenil, tako storil.

Prejel sem dobra spriãevala o prvi latinski ‰oli iz blagih rok

gospoda Valentina Vodnika, katerega pa taãas nisem poznal
‰e, da bodo kdaj imeli tako imenitnost med Slovenci, kakor
sli‰im, da se jim dandanes skazuje. Da je moÏ slovenski pe-
vec, tega ‰e menda vedel nisem. Pa prav je, ljubi moji rojaki,
da ga ãastite moÏa, on je bil dober gospod — e, malo je takih!

V Novem mestu so me pater prefekt Gratus Mavermajer

radovoljno vzeli v drugo ‰olo. Dobil sem pri peku na oglu
velikega trga Ïivljenje in stanovanje za to, da sem uãil neke-
ga malega, porednega Petra in neko Marijico brati in pisati.
Oh, dobro mi je bilo zares, Ïivel sem brez skrbi. Pa tisto, kar
v beli Ljubljani, gonilo me je tudi tukaj: nobenega krajcarja ni
bilo v Ïepu, zato slabo oblaãilo na telesu, od doma pa ãisto
niã. Prijateljev in znancev sem imel reveÏ tudi malo, izmed
teh ‰e eden Ïivi, Kastelec po imenu; dandanes so fajmo‰ter v
neki veliki fari na Dolenjskem. Morda bi bil zdaj tudi jaz du-

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

hovnik, ko bi bil pamet imel, in koliko grenkih grenkih dni ne
bi bil doÏivel!

Na La‰kem se je bila vojska taãas moãno razvnela. Ker je

kranjska deÏela soseda la‰ki, zato se je bilo bati Avstrijcem za
staro Kranjo. Pripravljali so se na sovraÏnika, katerega so Ïe
za gotovo priãakovali, kakor se je dalo. Tako smo bili tudi
véliki ‰tudentje odbrani v tako imenovani ‰tudentovski kor.
Vsak, kdor je koliãkaj mogel, moral se je v oroÏju uriti in uãiti
kakor voja‰ki novak, vendar plaãila ni bilo nobenega za to
posiljeno sluÏbo. Mislil sem si zdaj: »Kaj bo? âevlje bom pri
tem ‰topicanju in ‰televiãenju raztrgal, drugih gotovo ne
bom dobil. Denarja Ïe zdaj nimam, pri tej sluÏbi tudi ne bom
nobenega bora zasluÏil, kaj bo?« Tako sem premi‰ljeval, a
predrugaãiti si nisem mogel. Kar je, to je, bode Ïe Bog dal kaj,
tako sem se tolaÏil.

Ravno v tem ãasu se nanagloma zaãnó shajati kompanije

deÏelnih brambovcev v Novo mesto. Ves novome‰ki bata-
ljon, ‰est kompanij, se jih je se‰lo, samih po‰tenih Kranjcev.
Med njimi je bilo veliko Vi‰njanov, mojih faranov iz Stiãne in
drugih mojih krajev; znancev in prijateljev sem imel zdaj veã
ko popred.

Kar me naenkrat pusta sreãa zadene. Nekova stara baba iz

mojega rojstnega kraja pride k svojemu sinu, taãas vojaku, v
Novo mesto gledat, ali je ‰e tak, kakr‰en je bil, ko je ‰el od
doma. Gredoã pa mi prinese od mojih, kakor sem Ïe rekel,
dosti premoÏnih star‰ev — Bog jim daj milost svojo! — pripo-
moã v denarjih. Mislil bi si ãastiti bralec, da je moralo Ïe ne-
kaj denarja biti, saj je bilo za pol leta; ves ta ãas namreã nisem
ga dobil ne boriãa od doma. Tudi jaz sem tako menil, ali kako
sem se prestra‰il, ko zagledam — buzarona! — celih petnajst

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

krajcarjev — niã manj, niã veã. Godrnjaje gledam veliko ku-
prasto podobo z napisom 15 krajcarjev.

»To tedaj,« rekel sem malo nevoljen — Bog mi grehe od-

pusti! — »to tedaj sem prejel od skopih star‰ev za celih ‰est
mesecev! Kaj mi je storiti? Moje oblaãilo je na pol raztrgano:
v oroÏju pri oddelku ‰tudentovskem zastonj ãevlje trgati, to
mi malo in dosti ne kaÏe.«

Zdaj vidim nekaj svojih prijateljev iz Vi‰nje gore v nekem

stani‰ãu za denarje igrati. Zaãnó me napravljati, da bi ‰el ‰e
jaz. »Ne bodi tako drvén, Andrejãek, ampak pojdi igrat, bo-
de‰ dobil ‰e enkrat toliko, kakor ima‰.« Jaz pa igranja ‰e ni-
sem bil vajen; moj stan in druge okoli‰ãine, katere vsak lah-
ko ugane, so mi branile se préd prijeti tega posla. Zdaj mi pa
nekaj pravi notri: »Andrejãek, le igraj; kaj, ãe vrÏe‰ ta debeli
denar tja, za pol leta si ga dobil, pa kakor si prebil pol leta
brez njega, tako bo‰ ‰e pol.« Zaãel sem po‰teno delo; bil sem
brihtnej‰i od drugih. Sreãa me je iskala kakor vsakega, ki na-
prvo igra. Nismo dolgo premetavali, ko izpraznim vsem paj-
da‰em Ïepe in jih do suhega oberem. Odnesel sem bil deset
debelih tridesetakov, to je bilo celih pet goldinarjev. O, veli-
ko veselje za mladega ‰tudenta! Toliko denarja nisem ‰e nik-
dar imel do tistega ãasa. Ni ãuda, da sem si naredil usnjatpas,
da bi denar, ki je v tedanjih okoli‰ãinah veliko teÏo imel, ved-
no pri sebi nosil; zmerom pa ‰e nisem mogel pozabiti, da ni-
sem od doma dobil za pol leta veã kot 15 krajcarjev. âe bode
tako ‰lo, kaj pa bo, jaz ne morem biti brez vsega denarja. To
ni niã, jaz moram svoj stan premeniti, mislim si, da bom imel
‰e kdaj toliko penezov ko zdaj. Kaj sklene Jak‰ev Andrejãek
s Hudega? — Nameni si, niã veã brez plaãila kakor ‰tudent se
vaditi po voja‰ko.

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

Grem nekega dne k bataljonskemu priboãniku (adjutantu)

in ga prosim: »Ne bi mi li mogli, gospod, kako voja‰ko sluÏ-
bo nakloniti? V oroÏju sem se nekaj privadil, pisati znam,
brati sem Ïe davno znal, to in to znam tudi tako in tako.« Go-
spod me gledajo od nog do glave. Menda sem jim bil Ïe po-
v‰eãi, rekli mi niso niã drugega, samo: »Usedi se.« Dajo mi v
roke pero in papir in narekujejo mi hitro stavek, da bi vide-
li, kako pi‰em. Pisal sem, kar sem naglo najlep‰e mogel. Tudi
pisava jim je bila pogodu. Poslali so me k tretji kompaniji za
prvega feldvebeljna.

Stotnik Bogataj me gledajo kakor gospod priboãnik in

vpra‰ajo naposled, ali si bom upal pisati liste za preskrblje-
vanje vojakov. »Ne dvomim, gospod stotnik! Gotovo jih bom
pisal,« odgovorim jaz.

»Prav tako, moj ljubi!« reãe mi gospod.
Tako sem postal vojak prostovoljno. Ali prenaglo storjeno,

slabo storjeno.

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

SLUÎBA AVSTRIJSKA

daj mi dajo lepo, novo suknjo z zelenimi o‰ivi, gosposki
klobuãek in dolg, plav ‰opek iz svetlih petelinovih peres

na njem, v roko pa lepo, gladko trstiko za paliãico. Niãesar mi
ni manjkalo, kar dela gospóda, kajti tudi v Ïepu ni bilo praz-
no. Dajali so mi devet in dvajset krajcarjev na dan. To se mi
je zdelo ne samo zadosti, ampak celo veliko, ker nisem bil
vajen denarjev dobivati. Malo in dosti: bilo mi je prav dobro
inbil sem sam s seboj in s spremembo svojega stanu popol-
noma zadovoljen.

»·ele ãez pol leta bodem star dvajset let,« mislil sem si ta-

ãas, »pa sem Ïe v tako dobri sluÏbi! Hvala bodi Bogu in moji
pameti, ki sta me tako dobro vodila, Ïe sem feldvebelj avstrij-
skega cesarja.« Plaãa na dan se mi je po drugih zasluÏkih
kmalu pomnoÏila tako, da mi je hodilo skoraj veã ko goldinar
na dan.

To je bilo l. 1809. Ugibal sem tedaj v svoji glavi: »Kakor je

moja rojstna ‰tevilka sreãna devetica, ravno tako je zadnja
‰tevilka leta, v katerem sem premenil svoj stan prav po sreãi,
tudi sreãna devetica.« Le stoj, Andrejãek, po ãudnih potih bo‰
‰e hodil v svojem novem stanu, sreãa je nestanovitna!

Nanagloma se je razglasilo: Francozi so na meji. In nismo

bili dolgo v Novem mestu. Kmalu pride ukaz, da naj gremo
na Ljubljano in od tod na Notranjsko.

Pridemo do Razdrtega. Tu so nas ãakali okopi (‰anci). Za

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

silo dobro narejeni in namenjeni braniti Francozu, da ne bi
prenaglo prilomastil na Kranjsko. Tu noter tedaj so nas po-
taknili, da bi odbijali Francoze, kadar pridejo. ·estnajst sto
móÏ in na‰ prvi bataljon je ‰lo v okope; veliko drugega voja-
ka pa je bilo nastavljenega v Razdrtem in po okolici. Nas
Kranjce so postavili v najvi‰ji nasip pa nekaj Ogrov je bilo pri
nas. Pripravljali smo zdaj vse, kakor in kjer se je dalo, da
Francoza zapodimo ali mu vsaj ubranimo v sredino na‰e de-
Ïele.

Preden smo se ‰e dodóbra pripravili, pridejo Francozje.

Na‰ poveljnik, ki bi bil imel pri nas ostati in se z nami braniti
do zadnjega moÏa, ta nas meni niã tebi niã popusti. Sicer ne
sodim, ali je moÏ iz bojeãnosti pobegnil, ali je imel sam sebe
za veã vrednega ko vse nas druge, ali je morda ukaz dobil od
vi‰jih: samo to vem, da je pete pobral v nevarnosti in v Ljub-
ljano hitel.

Drugi dan se zaãne bojevanje. Za prvega so se streljavka-

li Francozje in na‰i, ki so stali v Razdrtem, po majhnih tru-
mah nagajaje si med seboj iz zati‰ja. Francozi so tudi nam, ki
smo bili na ‰ancih, marsikatero okroglico na visoãino po zra-
ku poslali. Pobili so jih izmed nas res malo, ker smo bili za-
varovani v nasipih, ali marsikoga so ranili. Pa tudi mi jih izza
kota nismo pri miru pustili, ampak nekateri se je zvrnil, za-
det od krogle iz na‰ih kanonov, da ni vstal na tem svetu nik-
dar veã. Na krilu, kjer sem bil jaz postavljen, stal je tik mene
velik kanon. Videlo se je raz ‰ance lepo do hriba Nanosa, pod
katerim so Francozje po kompanijah ma‰irali. Kanon, ki sem
stal zraven njega celih pet ur nepretrgoma, metal je poseb-
no dobro v vsako francosko kompanijo, ki se je izza hriba pri-
kazala, dvanajst funtov teÏke krogle. Kadar je zagrmelo iz

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

njegovega Ïrela, padlo je veliko belohlaãnikov, in vselej sem
dobro videl tjakaj. Vendar, ako ima ãlovek, celo vprviã, celih
pet ur delo pri takem gromovniku, zaãnó ga u‰esa boleti, ako
ni posebno privajen. Jaz sem bil skoro oglu‰el in ‰e dandanes
mi brenãi od tedaj po u‰esih.

Avstrijska posadka v Razdrtem ni mogla braniti se proti

Francozom. Potegnejo se torej na‰i vojaki, kar jih ni bilo pri
nas v okopih, proti Ljubljani nazaj, da bi tam naznanili me-
‰ãanom Napoleona. Nas ‰estnajst sto moÏ pa popusté tam-
kaj, da bi se branili in mesto varovali, dokler bi bilo moãi.

Pa ÏiveÏa nam niso bili pustili nobenega, V okopih smo

imeli le malo, Francozje pak so nas pritiskali od vseh strani.
Petdni smo stradali; vsak dan le ãetrtino navadnega dela. smo
dobivali, vode pa nismo nobene imeli. Nekateri moÏje so bili
tako Ïejni, da so ‰li pit iz okopov ven k studencu; pa Francoz-
je so jih pograbili in ni jih bilo veã k nam.

Dasiravno pa smo pet dni grozno stradali prostaki in ãast-

niki (oficirji), zmanjkalo je peti dan popolnoma vsega, kar
pomaga Ïelodcu v njegovih teÏavah. Zato se je moral polkov-
nik ogrski, ki nam je zapovedoval, pogoditi s Francozom o
vdaji. Pogodbe so bili tako naredili, da so se ãastniki vsi smeli
s polkovnikom vred prosto pomakniti v Ljubljano, nás niÏje
pa so prodali Francozu, da so sami sebe odkupili. Sestradani
in suhi ko goba ste bili, vi ãastniki, zares, ali blagor vam, vsaj
pete ste sreãno odnesli domov; mi pak, ki nismo drugega sto-
rili kakor to, kar smo morali, mi smo vse huj‰e reãi na pleãa
dobili.

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

III

KAKO SO ME GNALI UJETNIKA

PROTI FRANCOSKEMU

isano smo gledali veselo odhajajoãe ãastnike. »Kaj bode
z nami?« to nam je ‰umelo po glavi. Nismo dolgo ugibali;

precej smo razvideli svojo usodo.

Zapoved nam je pri‰la od Francozov, da naj gremo iz oko-

pov ven v dolino. Potuhnjeno smo gledali, ko so nas po vrsti
na cesti razpostavili moÏa k moÏu. Francoski vojaki, stari voj-
skarji, vajeni zmage, gledali so zaniãljivo na nas, premalo iz-
urjene, dasi krepke in zastavne avstrijske vojnike, kakor gleda
moãnej‰i deãek na mlaj‰e in slabej‰e svoje vrstnike, katere je
ravno pometal.

UkaÏejo nam oroÏje na kupe poloÏiti predse. Radi smo

storili tako, saj bi bil vsak raj‰i kos kruha premlatil z zobmi
kakor pa troje sovraÏnikov s pu‰ko in sabljo. Lakota je le la-
kota.

Pa Francozom ni bilo zadosti, da smo jim dali oroÏje ra-

dovoljno iz rok, hoteli so ‰e na‰e malhe iz teleãje koÏe ime-
ti, ki smo jih na pleãih nosili. Kdor ni imel niãesar svojega
notri, dal je rad ‰e to, da mu ni bilo treba niãesar veã nositi;
ali kdor je kaj svojega premoÏenja imel v njej, ta se je nerad,
grozno nerad loãil od svoje malhe na hrbtu. Francozje pa,
niso vpra‰ali, ali da‰ rad ali nerad, ali bo‰ dal ali bo‰ imel;
ampak tistemu, ki bi se bil branil, vzeli so ‰e raj‰i ko tistemu,
ki je rad dal, ker so vedeli, da se le polna mo‰nja tatu boji.

Jaz sem si bil tudi nekaj nahranil, od ust pritrgal. Jeza me

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

je torej grabila, ko sem moral gledati, kako mi Francozje mal-
ho trgajo in moje premoÏenje med seboj delé. O, ko bi vãasi
ãlovek vsaj vedel, komu hrani in varuje, kolikrat bi raj‰i sam
zapravil, mislil sem si. Prav vesel bi bil, ko bi bil mogel vsa-
kemu eno za uho pritisniti, pa kaj sem hotel, samo Bog, da mi
je oni niso pritisnili, kar bi mi bili lahko.

Bila je na ta dan ravno postna nedelja. Ah, Ïalostna post-

na nedelja, ko sem moral vprviã svojo ljubo domaão deÏelo
zapustiti, kjer se govori jezik, katerega sem najpred govoriti
znal in v katerem vam zdaj svoje kriÏe in teÏave razkladam.
Zapustiti domovino in daleã daleã iti na Francosko, pa ‰e v
zapor, to je bilo hudo, ljubi moji!

Zdaj nismo imeli na sebi niã, pa tudi v sebi niã. Ali nihãe

nas ni vpra‰al: Ali si laãen, Ïejen? Kaj ti manjka? âastnik, ka-
teri je bil prejel opravek, da nas ujetnike popelje na Franco-
sko, zapove nam uvrstiti se, kar se je dalo na gosto. Potem nas
obstopi velika straÏa francoska z nabitimi pu‰kami. âastnik
zakriãi s svojim ãistim glasom, da nam je zvonilo po u‰esih,
straÏarji nam pa vele se na levo zasukniti. âastnik drugóã za-
kriãi, bobnar zaãne rompljati in razbijati po bobnu, da je bilo
groza, mi pa Ïalostni; eni izmed nas, ki so bili brambovci in
so doma imeli Ïene in otroke, pa v jok. Ali kaj je pomagalo!

Ko zadoni ukaz »stopaj«! — hajdi, vsak je moral naprej,

kamor so mu kazali francoski straÏniki. Kam? Tega nismo
vedeli, povedati nam nihãe ni mogel. To pak smo le predobro
vedeli, da na dobro nas ne Ïenó, ker nas odvraãajo od doma
proã. »Umri ali hodi,« tako so nam Ïugali in vsak lahko ve,
katero smo izvolili.

Prvi dan na potu je nam bilo hudo, ‰embrano hudo. Po-

misli kak ãlovek, kak‰en prah naredi ‰estnajst sto moÏ, na go-

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

stem moÏ za moÏém, po suhi, pra‰ni trÏa‰ki cesti! Tak prah
je bil, da skoraj nisem videl svojega soseda, ki je taval tikoma
pred menoj, da sem mu zmeraj na pete stopal, ker me je ri-
nil drug za hrbtom naprej. Imel sem prahu polna usta, poln
nos, malo in dosti: ves sem ga bil poln. Skoraj mi ni dalo di-
hati. »Sapnik se mi bo zadelal in zama‰il,« mislil sem in ko-
maj sem stopal naprej, »oãi mi bodo zatemnele, vse so Ïe od
cestnega prahu zakidane.« In pa vroãina, kaj mi je prizadela
le-ta! Îejni pa kakor suha kepa. Lakota se ‰e pozabi, ali Ïejo
trpeti, to je huj‰e ko ne vem kaj. MadÏari, ki so bili z nami, so
kleli in rentaãili neprenehoma po svoje, Hrvatje so bogmali,
po svoje, mi Slovenci smo se pa tudi po svoje hudovali. Zdi-
hovali smo po svoji potrpeÏljivi naturi: »Bog nam daj ‰e en-
krat do vode priti, sicer vsi od Ïeje pocepamo.« Res je veã Og-
rov prvi dan obleÏalo, da kar naprej niso mogli, dasiravno so
francoski straÏniki vpili in se jezili.

Komaj sem ãakal veãera. »Zveãer bomo vendar vsaj vode

dobili, ãe Ïe kruha ne,« mislil sem si, »poginiti nas vendar ne
bodo pustili.« Pri‰el je zaÏeleni mrak. »Zdaj se bomo odpoãi-
li, kaj za v usta dobili in pa vode,« veselo so si pravili tovari‰i
moji.

Dadó nam res piãlo mero kalne vode in ko‰ãek kruha. To

je bilo Ïe dobro, ko bi zopet druge, rekel bi, ‰e huj‰e nesreãe
ne bilo. âez noã smo imeli namreã leÏi‰ãa po hlevih, kamor
so nas zaprli kakor kozle in okoli in okoli straÏe razpostavili
prav na gosto. Bog se usmili, kam bom u‰el, ki sem bil tako
zdelan in truden, da bi bil kar obleÏal; straÏnikov bi nam ne
bilo treba zares, majhna pest vojakov bi nas bila lahko v kozji
rog ugnala. PocepaIi smo kakor snopje na zdrobljeno slamo,
ki je bila tu razstlana. Nobeden si ni postiljal, ampak vse kri-

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

Ïem smo pospali kakor Kralj MatjaÏeva vojska. Truden sem
bil, to je res; ali ko bi bil vedel, da si v tem spanju tako stra-
‰ansko nadlogo na glavo nakopljem, ne bi bil ‰el spat. Na sla-
mi so namreã poprej‰nji veãer spali drugega transporta vo-
jaki; Bog vedi, kaki so bili, da so bili tako neãedni, kajti zapus-
tili so nam bili toliko tiste hude Ïivalce, ki trpinãi in nadleguje
ponoãi in podnevi ãloveka, kadar se mu enkrat priklati, in ka-
tero z veã imeni poznajo posebno razcapani beraãi.

Ko zaãne drugo jutro tambor navsezgodaj razbijati in nas

na noge sklicevati, prihajali smo vsi brihtnej‰i in skoãnej‰i iz
hleva, kajti spodbadale so nas te Ïivalce, da je bilo groza.
Vsak moÏje dobil ãetrt kruha solda‰kega komisa za cel dan;
ali ga snej precej zjutraj ali pa enkrat malo, enkrat malo. Eno
ãetrt smo dobivali celih petnajst dni noter do Mantove. Vodo
smo smeli piti le zjutraj in zveãer, kadar smo bili zaprti; na
potu pa, ãe smo tudi cel dan ob vodi hodili, ni smel nobeden
kapljice srkniti.

·tiri in dvajset potov (mar‰ev) so nas ponoãi po cerkvah

zapirali ali pa kam drugam, kjer so se poprej‰nji transporti
hranili in Ïivali pu‰ãali, tako da smo se jih bili tako nalezli, da
me groza spreleta, kadar se domislim. Nastopki so bili, da
smo bili bledi kakor kamen, koÏa: trda in skeleãa, kakor bi si
bil kopriv naloÏil. — Vem, da se bo nekaterim o tem brati
gnusilo, pa meni je do tega, da po resnici povem svoje nad-
loge, in, ako hoãem vse povedati, ne smem té primolãati, ki
je bila ena najhuj‰ih. — Pa nihãe ne misli, da smo bili sami
krivi, da smo to nadlogo trpeli; ne, temveã na vso moã smo
si prizadevali, tega vraga s sebe odkopati. Kosti so se nam
majale, tako smo bili suhi od straje in u‰i. Ko pridemo do
Mantove, ‰lo nam je na bolje — hvalo Bogu! — iznebimo se

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

sitnega in neusmiljenega zapovednika in dobomo tudi veã
ÏiveÏa: na dan pol hlebca, tedaj ‰e enkrat toliko ko pred. Res
smo imeli ‰e nekaj bankovcev, katerih Francozje niso hoteli
vzeti, ko so nas ropali; in v Mantovi smo jih ponujali, za ko-
likor bi jih bil kdo hotel. Ali nihãe jih ni hotel poznati, avstrij-
skih bankovcev; niso bili vredni niã, ‰e beliãa ne, in proã smo
jih pometali.

Od Mantove so nas spremljali ali, da bolj prav reãem, go-

nili civilistje. Malo ‰tevilo jih je bilo; ko ne bi bili tako sestra-
dani in zdelani, lahko bi se jim bili ustavili, dasi smo bili brez
oroÏja. Ali to nam ‰e na misel ni pri‰lo.

Na vsaki postaji so se na‰i spremljevalci premenili in drugi

brambovci so nas gonili zopet do prve postaje in tako dalje.
TolaÏili so nas zmerom z mestom Turinom. »Tam boste do-
bili denarjev in ÏiveÏa veã,« rekli so in mi smo hitreje stopa-
li, da bi bili popred v Turinu.

In lej, ko smo storili 24 potov od moje domovine, pri‰li

smo v Turin, ki nas je re‰il rev‰ãine. Veselo smo kriãali, vsak
je le na to mislil, da se bo tukaj najedel, na drugo smo bili
pozabili, na dom Ïe ni nihãe mislil ali pa le redkokrat, lastni
Ïelodec mu ni pripu‰ãal, na koga drugega misli obraãati ko
nanj. Dobili smo pol hleba prav lepega kruha, prostaki in
korporali po 4 francoske solde (sous), mi feldvebeljni pak po
8 na dan. Zdaj smo se ‰ele okrepãali in svoje Ïiveãe nadloge
znebili, ko smo si ÏiveÏ sami kupovali. Cenó je bilo pa na sre-
ão taãas vse. Okrepãav‰i se, potegnemo jo veseli naprej proti
Francoski. Tretji dan pridemo do visoke gore, ki se imenuje
Mont Cenis. ·li smo sedem ur navzgor po ‰iroki, gladko v
strmo skalo vdelani cesti. Tukaj dobimo lepo stanovanje pri
menihih — Bog jim daj dobro, to so bili moÏje po volji boÏji.

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

Dali so nam belo obleãeni moÏje vina dovolj in mesa, da smo
ga bili vsi siti, in vse to so nam dali menihi zastonj. Takega ‰e
nismo imeli, kar sem bil vojak, in spoznavali smo to dobrot-
ljivo postreÏbo toliko bolj, ker smo bili ujetniki, sestradani,
utrujeni, ujedeni, v sovraÏnikovi deÏeli. Vsi smo se skoraj od
veselja jokali in Boga hvalili, bodisi Hrvat ali MadÏar ali
Kranjec, poreden ali po‰ten; za menihe pa bi bili ne vem kaj
storili taãas, ko bi bili hoteli kaj od nas. »BoÏja previdnost nas
je semkaj pripeljala in boÏji ljudje so to, ki so nas pogostili,«
dejali smo, dasiravno smo bili vojaki.

Solze hvaleÏnosti so se marsikomu utrinjale skrivaj, ko

smo se poslovili od dobrih belih menihov. Jaz gotovo nisem
mislil, da bom ta sveti kraj ‰e kdaj videl.

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

KAKO SE MI JE GODILO NA

FRANCOSKEM

akor truden popotnik, ki je v deÏevju in mrazu teÏko
teÏko po blatu gazil, laglje noge vzdiga in se mu veselje

zopet povrne, ko zagleda gorko sonce in jasno nebo nad se-
boj in gladko stezo ãez travnik: tako je bilo nam, ko smo pri‰li
na Francosko. Vsak dan se bolj okrepãamo od poprej‰nje rev-
‰ãine, vsak dan veselej‰i prihajamo, bolj poskakujemo; jaz —
kakor sem bil od mladih kolen malo norosten — ‰e vãasi za-
pojem kako milo pesmico domaãega glasu tu na tujem in to-
vari‰i moji so me radi sli‰ali in mi pomagali, da so le pozabili
nekaj ãasa domovine, ki jim je zopet bolj na misel hodila.
Lahko pa sem bil vesel, saj sem imel zopet nekaj denarja in
celo svojo trstiko sem imel ‰e zmerom, ki sem jo bil v Novem
mestu dobil; tudi to so mi bili Francozje v Razdrtem pustili.
V celem krdelu ni nobene druge palice — se je dejalo — sam
Andrej Pajk feldvebelj jo ima, pa je na prodaj ne dá. To me je
veselilo.

Skozi Chambery, poglavitno mesto Savojarjev, smo ‰li v

Lyon. Potovali smo po dolgih Ïlebovih med hribi in dolina-
mi. Sonce je sijalo, lepo vreme je bilo; za ÏiveÏ tudi nobene
sile, samo vodo smo tako kalno pili, kakor bi bila s pepelom
name‰ana. Pa kaj smo hoteli, navadili smo se in, ker smo vi-
deli, da bolj‰e ni dobiti, prav dobra nam je bila. Bili smo
Kranjci veãidel malovedeÏi in niãvideÏi, ki se nismo ãez deve-

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

ti prag ozrli; zato smo tudi od ogla do ogla ogledovali to ve-
liko mesto lepe francoske deÏele.

Samo ‰e ‰tiri pote od Lyona smo vkup hodili, kar so nas

gnali iz slovenskega Razdrtega. Potem nas pa razdelé neko-
liko na mesto Bourges, nekoliko nas je ‰lo pa na mesto Ne-
vers.

Ker sem svojo feldvebeljsko palico ‰e imel, postanem ko-

mandant transporta, v katerem sem transportiral tudi sam
sebe. Vendar ta sreãa in dobro plaãilo, ki sem ga za to dobi-
val, ni me dolgo trpelo. BoÏja ‰iba me je iz naglega zadela in
hudo otepla.

Veliko sem bil prestal od Razdrtega noter do Francoskega.

Lakota, Ïeja, u‰i, pomanjkanje spanca, vse me je pritiskalo.
Dasi sem bil trden ãok, vendar toliko pretrpeti nisem bil va-
jen, kar je preveã, je preveã. Tudi vodo smo pili na potu kal-
no kakor luÏo. Zalezlo je bilo vse to globoko vame in glava
me je jela boleti, ko sem bil komaj nekako povelje dobil ãez
druge soujetnike. »To ne bo dobro, ãe zbolim tu na tujem.
Kdo mi bo stregel? ·e mrzle vode mi ne bo imel kdo prinesti!
O, zakaj nisem umrl pri Razdrtem, da bi me bili vsaj na do-
maãi zemlji pokopali!«

Komaj sem zaãel tako premi‰ljevati, bolezen je bila Ïe tu-

kaj. Moral sem v posteljo. Odpeljali so me v zdravilnico; do-
bil sem hudo vroãinsko bolezen. Tam so me hranili in strada-
li, da se Bogu usmili. Francozje so nevoljno kriãali nekaj nad
menoj; jaz ‰e taãas nisem razumel, kaj hoãejo, vendar sem
vedel, da meni leti, ker so obraze spakovali, kakor bi hoteli
reãi\; ‰e tebe se bo kdo ogibal! Bilo mi je hudo; komaj da sem
razloãil, da leÏim. Mislil sem: »Andrejãek, zdajle je pri‰la tvo-
ja zadnja ura!« Spomin in pamet me zapustita in veã dni sem

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

leÏal, da ne vem, kako se je z menoj godilo. Me‰alo se mi je
in blodil sem vsaktere reãi; na sreão me niso razumeli okoli
stojeãi, kajti kdo je daleã od mojega doma razumel moj do-
maãi jezik! Spametujem se le, ko ãutim, da mi raz noge obliÏ
trgajo. Dadó mi kupico vina; okrepãalo me je to in od dne do
dne je zopet bilo malo bolje. Rekel sem: »Bo Ïe, bo, Andrej-
ãek, ne bode‰ ‰e umrl, ne.« Precej dolgo sem bil ‰e bolehav;
najraj‰i in najlaglje bi bil zdaj jedel in pil, pa nisem imel kaj.
Stradali so me dodobra. Precej ko sem stopil zopet na noge,
vpra‰al sem po svojih tovari‰ih; skoraj nobenega Ïe ni bilo v
mestu. Medtem ko sem jaz dolgo v zdravilnici bil, zasluÏili so
moji tovari‰i Ïe veliko denarja na kmetih in se lepo gostili;
poslali so bili namreã vse na deÏelo, da so delali. Mo‰kih del-
avcev je na Francoskem taãas grozno pomanjkovalo. Samo
krumpci in druge mo‰ke pokveke so doma ostali, vsi drugi,
da so le mogli oroÏje nositi, morali so z Napoleonom v Av-
strijo in ·pansko na vojsko. Doma so jim Ïene, starci in otroci
sami dela opravljali, oni pak so ropali po cesarskih in ‰pan-
skih deÏelah, igrali in pevali, pili in dobre volje bili. To seve-
da, dobro se jim je godilo, bolje ko nam jetnikom. Pravili so
taãas, da je bilo osemdeset tisoã jetnikov po vsej Francoski.
Ti so tedaj delali in plaãilo dobivali, majhno je bilo res, ven-
dar bolje ko niã. Zvesto smo tudi popra‰evali, kako je kaj na
Avstrijskem. Francozje nam povedajo, daje Napoleon povsod
premogel, da je dobil, ãesar je Ïelel, in cesarjevo hãer za Ïeno.

Neki dan zvemo veselo novico, da se povrnemo v domo-

vino. To je bilo veselje, ko so se jeli od vseh kotov zopet sha-
jati vojni ujetniki, zdaj Ïe ne veã jetniki. Mi slovenskega jezika
smo veselo kriãali in peli staro vi‰njansko popevko:

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

Oh, usmili se Bogú,
kak je v Vi‰nji gori hudó:
otroci se milo jokcajo,
matere pa ravno takó;
Vi‰njana ni noben’ga domú,
ôh, usmili se Bogu itd.

Ta popevka je nam bila posebno zato priloÏna, ker je bilo

pri nas veliko oÏenjenih brambovcev in pa veliko Vi‰njanov.
Zapeli smo nekatero veselo voja‰ko, pa moja stara pamet se
jih ne domi‰ljuje veã. Jaz sem bil prvi pri veselih, dasi ‰e ne
trden ko drugi; in pa ‰e nekaj mi je bilo, kar me je prav nakaz-
nega delalo — lase mi je bila moja vroãinska bolezen popu-
lila, golo buão sem nosil. O, kako nakazno! Noter do Augs-
burga sem bil gologlav.

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

KAKO SEM ZOPET V DOMOVINO

POPOTOVAL

ele ko odidemo, premislim Nevers. Res sem tam prestal
hudo bolezen, ki mi je dolge lase vzela, res sem bil tam

veãidel zaprt ali bolan ali bolehav; res so tovari‰i moji denarja
sluÏili, jaz sem bil pa ‰e svojega poprej nahranjenega in od
ust pritrganega zapravil: toda tudi marsikatero urico sem
imel veselo, da sem bil kakor doma.

Jako rad sem gledal potem, ko sem vstal od bolezni, vãa-

sih vrste fantov in deklet. Posebno ob nedeljah so se zbirali
na gladkem trgu pred cerkvijo po sv. ma‰i; tam so se radovali
in si godce izbirali, ki stojé tu v okrogu; veliko jih je in ãakajo.
Ta ima dudlo pod pazduho, ta ima reã, kakor na‰ kranjski
brus narejene citrice, in tako dalje; vsakovrstne goslice in pi-
‰ãalke sem videl. Po dva, po tri pare fantinov in deklet si je
izbralo enega godca. Tam je dudlal eden, malo dalje zopet
piskal eden itd. prav veliko je bilo gledati in poslu‰ati. Vsak
godec je zagodel eno okroglo, plaãevali so vsako sproti in se
pod milim nebom vrteli, da so ãloveku kar noge od tal silile,
ko jih je videl.

Pa vendar smo se mi tujci Slovenci mnogo smejati imeli.

Zakaj ãudni so se nam zdeli fantini, lepi in dosti ãedno oprav-
ljeni, pa klobuk in cokle — le-to se nam je kaj sme‰no zdelo.
Tam pred cerkvijo pred vsem ljudstvom plesati in ‰e v coklah,
tako nerodnih! Ples so imeli lahek; skaãejo na lahko, s cokla-
mi ropoãejo in rajajo do mraka; potlej pa se razidejo po krã-

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

mah. Tam se napasejo, si kozarãke nalivajo in si napivajo, da
je veselje.

·est potov smo storili do mesta Besansona; ãez osem dni

pa pridemo do Strasburga. Tukaj smo gledali slavni stolp, ki
je eden najlep‰ih na svetu; tudi ura je napravljena na taki vi-
soãini, da Bog nas varuj. Take lepote popisati ne morem, za-
kaj le mimo sem ‰el. Ko bi hotel vse vedeti in vse povedati,
morda bi se mi zaletelo.

Malo ãasa sem bil na Francoskem,. pa sem se jezika ven-

dar nauãil in ‰e zdaj na stare dni rad gledam francosko gra-
matiko, dasi me je minilo vse. Dolgo let je od tedaj, postaral
sem se, pa ‰e ga lomim in govorim za silo. — In jaz sodim, da
se Slovenec vsakega jezika lahko nauãi, bodi si nem‰ki, fran-
coski ali la‰ki, ako le hoãe. Kako je to s slovanskimi jeziki, z
jeziki na‰ih bratov, to bom povedal o priliki. Zato te opomi-
njam, mladeniã, zapi‰i si v spomin Vodnikove besede, ki pra-
vi, da ti je »Slovencu um dan in da si prebrisane glave.« To pa
si zapomni, da se bo‰ trudil, da postane‰ res prebrisan, ne pa
da bi si samo domi‰ljal, da si, v resnici pa ne bi bil. Toliko
mimogrede.

V Strasburgu se nisem mogel veã uriti v francoski besedi,

ampak privlekel sem svojo nem‰ãino na dan, ki so mi jo uãe-
niki v glavo vtepali nekdaj v Ljubljani in potem v Novem me-
stu, ko sem se ‰e komaj zavedel, da gotovo Ïivim. Prav mi je
pri‰el nem‰ki jezik zares od Strasburga dalje. Prestopimo re-
ko Rajno in pridemo po velikem mostu strasbur‰kem v nem-
‰ko deÏelo Badensko. Potovali smo prosteje in smo se smeli
bolj ogledati po krajih ko doslej. Pridemo v veliko mesto
Augsburg na Bavarskem, ãudimo se veliki mestni svetovalni
hi‰i, sezidani iz rezanega kamna marmora; vi‰ji pa nam ve-

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

lik strah napravijo zato, ker so bili nevedneÏi in, kar se tiãe
znanja jezikov, pravi ubo‰ãki ter niso znali razen svojega ma-
terinega nem‰kega nobenega drugega.

Iz transporta namreã, ki je ‰el s Francoskega, izloãijo Polja-

ke in jih odpravijo po drugi poti v njih domovino. Ker smo mi
Kranjci govorili med seboj po slovensko, kakor se pri nas go-
vori, menili so uãeni moÏje v Augsburgu, spoznav‰i slovan-
sko lastnijo na‰ega govora: »To so tudi Poljaki.« Skoro ne bi
bilo pomagalo niã, da smo mi trdili in pravili, od kod in kdo
smo; po vsej sili so hoteli imeti, da bi nas spravili v Poljsko.
Ker je bilo med nami nekaj oÏenjenih in oãetov, lahko si mis-
lite, kako nas je bilo strah in nevolja, da nam hoãejo ‰e dru-
go domovino vriniti in nas tja gnati, morda z deÏja pod kap.
Po sreãi pak se je na‰el Poljak, ki nas je za lire potrdil in vseh
nevarnosti re‰il.

Dosti mest prehodiv‰i, pridemo naposled zopet na cesar-

sko v ·arting in potem do Linca. Izmed vseh Kranjcev sem bil
jaz edini, ki sem pisal in imel dnevnik, zakaj drugi veãidel ‰e
brati niso znali (taãas je bilo ‰e drugaãe ko zdaj). Pri‰lo mi je
vse prav, kar sem zapisal, nekatero krat smo se pomenkovali
jaz in moji rojaki o mojih potih.

Menili smo, da nas popeljejo do Gradca in potem v ljubo

belo Ljubljano, toda zaobrnili so nas ãez âe‰ko na Dunaj, kjer
se je nam dobro godilo. Medpotoma pa se je na‰e ‰tevilo ved-
no manj‰alo, kajti marsikaterega, ki je mislil, da bode v krat-
kem doma, potaknili so v regiment. Jaz sem odletel tej nes-
reãi, ker sem bil bolj majhne postave. Navsezadnje nam v
Gradcu vendar dajo odpustne liste in nas razpusté domov.
Oh, kako veselje je bilo doma v oãetovi hi‰i, ko me zopet
zdravega vidijo med seboj! Star‰i in bratje in sestre se od ve-

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

selja jokajo. Od bliÏnjih in daljnih krajev prihajajo Ïene me
spra‰evat, kako je temu in temu, ali je ‰e Ïiv ali kaj. In kako
Ïalostno sporoãilo sem moral dati nekateri Ïeni, nekateri ma-
teri!

Da se mi je zdaj zopet na dobro obrnilo, to se ume samo

ob sebi. Saj sem bil doma! Kje je pa bolje ko doma? Ker so pa
imeli moji star‰i razen mene ‰e osem otrok, ker je bil avstrij-
ski denar taãas po kurzu ob veljavo pri‰el in so bili tudi moji
star‰i veliko izgubili, videl sem, da me doma ni treba. Ker sem
govoril razen domaãega jezika tudi nem‰ki, la‰ki in franco-
ski, dobil sem dobro sluÏbo pri nekem gospodu v francoski
civilni sluÏbi v Medvodah nad Ljubljano.

Vsaka reã pa le nekaj ãasa trpi. Tudi te brezskrbne sreãe mi

je bilo naglo konec, kakor bi v nebo pogledal. Bilo je leta 1811.
pred pustom, ko pride neki gospod iz Goriãan k mojemu gos-
podu v vas. Komaj odide, pokliãe me gospodar in me vpra‰a:
»Andrejka, ali bi bil rad francoski soldat?«

»Ne, raj‰i hoãem umreti ko u‰i pasti ‰e enkrat po tujem,«

odgovorim jaz.

»Torej mora‰ mojo sluÏbo popustiti,« reãe mi on dalje.
»Zakaj to?«
»Napravljali bodo cel regiment francoski tod po na‰ih kra-

jih; gotovo bo‰ tudi ti na vrsti. Jaz te ne morem prikriti, torej
ti svetujem, vrni se na dom, tam so ti znani vsi kotje, laglje se
bo‰ skrival, ãe te bodo lovili.«

Nato jaz gospoda lepo zahvalim, da mi je pred ãasom ra-

zodel nevamost, in grem domov. Kakor blisk se je raznesla
skrivna novica med mladimi mo‰kimi po na‰i deÏeli. Vsi smo
se posvetovali, kam se bomo potikali in kako se bomo odteg-
nili.

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

KAKO SO ME VDRUGIâ V VOJAKE

VTAKNILI

i minilo ‰tirinajst dni, Ïe zaãnó Ïupani, tri pa tri soseske
vkup, shajati se, po hostah in vaseh mlade fante loviti

in po‰iljati nalovljence gosposki v Vi‰njo goro.

»âe le spaka ni, ne boste me imeli, ne,« rekel sem jaz, z

menoj in mojim bratom Antonom pa sta bila ene misli dva
brata Zupanãiãa iz moje vasi. Potegnemo jo v hosto. ·tirinajst
dni smo v tako imenovanem Velikem bor‰tu pri Stiãni tiãa-
li, podnevi v skritih go‰ãah spali, ponoãi pak kurili, pekli in
kuhali ter posvetovali se in grozili, kaj bomo naredili z lovci,
ako nas pridejo lovit. Ker pa ni bilo nikogar v hosto, pre‰la
nam je nevarnost zmerom bolj izpred oãi. »Jaz sem se Ïe na-
veliãal laziti in plaziti se po hosti venomer,« pravi Zupanãiã
neke noãi, ko smo ravno pri ognju sedeli. Noã je bila ãrna
kakor nikdar tako.

»Pojdimo dol v ·torovje, izpili ga bodemo vsak en glaÏek;

nocoj ne bo nikogar vrag tjakaj pritresel,« dostavi moj brat
Tone.

»Vidva ‰e ne vesta, kaj se pravi vojak biti v tuji deÏeli!«

reãem jaz.

»Nocoj nas ne bo ‰e konec, ne, gotovo ne,« reãe drugi Zu-

panãiã.

»I, nu,« pravim jaz, »da ne bo‰ rekel, da sem jaz najveãji

strahopetec, pa pojdimo v ·torovje.«

Res gremo iz hoste in v samotno krãmo. Noã je bila, pil ni

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

nihãe, komaj smo doklicali speãega ·torovca, da nam je ‰el
vina dajat. Jamemo ga vlivati dobro v sé. Vino stopa v glavo,
zmerom veselej‰i smo prihajali, celo peli smo in vpili nazad-
nje, kakor bi bilo vse na‰e. Zunaj je vstala burja in vihra, deÏ
je lil. Kdo bo v takem v hosto nazaj hodil, dejali smo in legli
na klopi in zaspali trdno. Ali kako smo se zbudili?

Predramil nas je krik: »DrÏi ga, drÏi ga!« in ko oãi odpre-

mo, vidimo sto moÏ lovcev. Zastonj smo brcali in bili krog
sebe. Vleãejo nas ven, poreÏejo nam gumbe ali knofe pri hla-
ãah, da smo jih morali drÏati z rokami in se tako braniti nis-
mo mogli, in hajdi, gnali so nas vse ‰tiri v Vi‰njo goro. Tam
nam zopet gumbe pri‰ijejo in nas potem uklenejo.

Od tukaj do Ljubljane nas je gnal osem parov, dva in dva

vkup vklenjena, neki biriã Miha Koncilja in nekateri Vi‰njani.
Peli smo za kratek ãas slovenske popevke, pametne in nore,
svete in okrogle; zlasti smo svojim gonjaãem vkljub in v na-
gajivost peli zabavljico na Vi‰njane, kako pasje meso jedó:

Potokar je kuzlo zaklal,
Vi‰njanom koline poslal:
»Vi‰njanje, glodajte kosti,
Potokar nas s kuzlo gosti« itd.

âez ·marje smo peli tudi zabavljivo narodno:

Gori v ·marji
so sami ko‰arji itd.

Nismo bili dolgo v Ljubljani. Potegnejo nas v Gorico. V Go-

rici nas zapró v kasarno. Dan na dan priÏenó veã in veã no-
vakov, rojakov mojih, ki so jih nabrali in nalovili po Iliriji.
Vsak je bil Ïalosten in pobit, ãe je tudi marsikateri vriskaje in

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

pevaje skrival prava ãutila. Kako ne bi bil ãlovek Ïalosten, ãe
ga Ïenó iz ljube domaãe deÏele na tuje, v boj za tujo reã!

Kakih tri sto novakov se je bilo tu v gori‰ki kasarni skrivaj

zgovorilo, da se hoãe s silo oprostiti. Jaz in moj brat nisva niã
vedela za ta namenjeni punt; ‰ele ko so nekega jutra hrupo-
ma udarili iz kasarne na trg, spoznala sva, kaj so skrivni po-
menki pomenili. Ker so bili pa rekrutje brez oroÏja, na‰i ãu-
vaji, francoski vojaki, pa vedno pazljivi, ker so, dalje, tudi
drÏali Ïandarji in tako imenovana narodna straÏa Ï njimi, za-
to ni bilo iz vsega upora niã. Komaj so se ubogi slovenski
mladeniãi zma‰ili skoz kasarni‰ka vrata na trg, Ïe so jim ‰trle-
li bajoneti in nabite pu‰ke nasproti, tamborji so jeli po ulicah
strahovito na boben biti, narodna straÏa je letela vkup. Ves
naklep je spodletel, prostost je ‰la po vodi. Le nekaj malo no-
vakov je bilo u‰lo; pa ‰e izmed tistih so jih veã ulovili in dva
dni pozneje so jih kakor begune in prelomljevalce voja‰ke
prisege oãitno vprião nas ustrelili. Po pravici povem; jaz bi bil
morda tudi utekel, ko bi se mi bila lepa prilika primerila; ko
sem pa zdaj videl, kako grozovito se vsak poskus kaznuje,
rekel sem sam pri sebi: »Ljubi moj Andrejãko, zdaj velja vse
druge muhe iz glave izbiti in samo Napoleonu zvesto sluÏi-
ti; bode Ïe Bog ‰e vse na prav obrnil.« Vendar mi je bilo pri
srcu hudo, domislil sem se, da nisem star‰ev ubogal, da sem
‰el vprviã proti njih volji iz ‰ole v vojake. Ko bi bil v ‰oli ostal,
morda bi mi ne bilo treba te nepokor‰ãine kesati se tam gori
na Rusovskem v mrazu in lakoti!

Bali so se novaki, da ne pride kazen za upor. Vendar po

sreãi ni nihãe niã preiskoval, nihãe niã rekel. Obstalo je pri
onem, da so bili samo ulovljene begune postrelili.

Ko se je nas v Gorici en bataljon nabralo, smo mar‰irali na

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

Palmanovo. Tu se zaãnó voja‰ke vaje, in sicer petnajst dni ‰e
v oblaãilu, kakor ga je vsak od doma prinesel. Ko dobomo
platneno obleko, krenemo jo do Viãence.

Tukaj dobomo ‰ele ãastnike ali oficirje, same mlade, lepe

Francoze, dobomo pu‰ke in plava, nova oblaãila. Zdaj se zaã-
ne ‰ele pravi red. Jaz se zglasim pri majorju, da sem bil pri
avstrijski vojski feldvebelj, in, ker sem se bil v prej‰njem ujet-
ju na Francoskem precej francoskega jezika nauãil, pelje me
major do stotnika Rokavina in postal sem prvi korporal: v
bataljonu. Ta gospod mi reãe: »Do zdaj imam samo enega
korporala pod seboj, ki pisati zna; le glej, da se bo‰ dobro
nosil.« Opravljal sem sluÏbo lahko. Vesel sem bil, da je tudi
moj bratpod menoj in da ni kakemu drugemu pusteÏu v pest
pri‰el. Dva meseca smo se v Viãenci v oroÏju vadili.

Iz Viãence smo mar‰irali trije bataljoni skozi Mantovo,

Kremono, Mortaro do Turina, glavnega mesta v Piemontu.
Dvakrat sem ‰el iz svoje domovine, ‰est in trideset deÏel sem
prehodil, pa nikjer nisem videl mesta, ki bi bilo meni bolj do-
padlo ko Turin. SnaÏne in po redu narejene ulice so mi bile
jako pov‰eãi. Sredi mesta je velik, lep trg, da se trije polki lah-
ko obenem obraãajo; v sredi je malo vi‰ji, da se deÏ odceja. Tu
najde‰ tudi kraljevo palaão. Kdor to obide okoli in okoli, raz-
vidi in se‰teje lahko vse mestne ulice, ki se naravnost razpro-
stirajo gledalcu pred oãrni. Mala voda, ki okoli mesta teãe,
spu‰ãa se ob gotovi uri v vodotokih po ulicah. Vsak gospodar
je za potrebo dá prinesti v svojo hi‰o in ãez malo ãasa je zo-
pet vse lepo.

V Turinu pride k nam ‰e ãetrti bataljon. Do novega leta se

je vadil ves na‰ polk v oroÏju. Bili smo po tem ãasu izurjeni
toliko, da nam ni bilo treba sukati se noter do ruske meje.

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

Da smo namenjeni na Rusko, zvedeli smo ‰ele na novega

leta dan. Nanagloma nam je pri‰lo to povelje. Îalostni smo
zasli‰ali to novico.

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

VII

POTOVANJE PROTI RUSKI DEÎELI

rve ‰tiri dni, ko smo bili na potu, hodili smo prav teÏko.
Na nogah so se nam narejali krvavi Ïulji. Nositi smo mo-

rali, dvojno obleko; celó kompanijski oficirji so morali teleã-
njake in svoje perilo sami nositi, ker je vsak bataljon imel sa-
mo en voz za poveljnika. ·tirje poveljniki so vsak pri svojem
bataljonu jezdarili, polkovnik pa spredaj pred regimentom.
Samo on je imel Ïeno s seboj do ruske meje, ãez reko Njemen
pa tudi njemu ni bilo pripu‰ãeno in morala se je vrniti.

Pri Francozih ni bilo tako vretje in tako razrivanje po cesti,

kakor sem ga videl in doÏivel pri cesarski avstrijski vojski.
Ako je vojak na potu zbolel ali ãisto ope‰al, dejali so ga na voz
do prve postaje. Tam so ga dobro preskrbeli in, kadar je oz-
dravel, potoval je sam za polkom in imel ‰e za vsako uro tri
krajcarje za pribolj‰ek.

Nekaj dni po na‰em odhodu iz Turina so se loãili nekate-

ri od polka in so ‰li pod poveljem nekega adjutanta Sivkoviãa
v belo Ljubljano po novake, ki so bili medtem v francoski Ili-
riji k vojakom potrjeni. Îe sem se veselil, da pojdem tudi jaz
‰e enkrat v ljubo domaãijo, pa zadela je ta sreãa namesto me-
ne nekovega Ljubljanãana Markosetija. Jaz, moj brat Tone in
z nama ujeta soseda, brata Zupanãiãa, pa smo potovali s tru-
mo dalje in tolaÏili se, kakor se je dalo.

Ker nam niãesar ni manjkalo, privadili smo se pota; dan za

dnevom smo laglje hodili. Vsak ãetrti dan smo imeli poãitek.

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

Vdrugiã sem videl in uÏival gostoljubnost Ïe pred imenova-
nega samostana na gori Mont Cenis, vdrugiã sem videl mar-
sikatero mesto, skozi katero sem popred kakor jetnik, zdaj
kot vojak hodil.

V nekem malem savojarskem mestu je bila na‰emu tam-

bormajorju, vodniku tamborjev in muzikantov, velikanske-
mu in lepemu Hrvatu, dragocena palica ukradena, veljala je
700 frankov. To smo morali mi vsi noter do Frankobroda pla-
ãevati.

Pred vsakim velikim mestom se je ves polk ustavil in za-

menili smo platneno popotno obleko z lepo paradno. Pride-
mo do Strasburga in dobimo nekaj ·panjolov in Portugizov
k polku. Petnajst dni ostanemo tukaj. Jaz sem svojemu bra-
tu in svojima pajda‰ema, bratoma Zupanãiãema, Ïe veãkrat-
pred pravil o lepoti strasbur‰ki, katero sem v svojem ujetju
obãudoval. Ko smo torej ‰li ãez véliki rajnski most, reãem jaz
svojim pajda‰em: »Dvakrat sem tod hodil, nikdar veã ne
bom!« Moj brat Tone mi odgovori: »Kaj tod! Na Kranjskem
smo se rodili, pa nikdar ne bomo videli Kranjskega veã!« Zu-
panãiãema se solze uderó; Moj bratse ozre po meni in, ko
vidi, da tudi meni milo prihaja, pravi: »Niã, kranjski fantje,
korajÏa velja, zapojmo kako domaão!« In ker je bilo nekaj
Ribniãanov med nami, zapojemo, da bi si otoÏnost po domu
pregnali, staro ribni‰ko:

Vre, vrè, vre,
mi smo Ribniãanje;
po svetu smo okol hodili,
v nedeljo smo Boga molili:
da bi loncev ne pobili.

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

Vrè, vrè, vrè
mi smo Ribniãanje.

Dve bandi muzike ste nam godli in kroÏili ãez vsa mesta,

in sicer ena na‰a, ena ‰panjolska. V Vircburgu smo prviã vi-
deli svojega glavnega mar‰ala Neya.

Potovaje skozi nem‰ke deÏele, smo imeli posebno dobre

kvartirje, tako na Badenskem, Vestfalenskem, Saksonskem,
Pruskem. Vseh pet in trideset mar‰ev skozi Nemãijo nismo
pri kompanijah ÏiveÏa dobivali; noter do Poljskega smo ga
imeli po stanovanjih. Res so plaãevali dva franka od moÏa, pa
pri gostoljubnih gospodarjih smo Ïe pijaãe za veã popili, ka-
kor je bila ta plaãa vredna. Pri kmetih in me‰ãanih so nas radi
sprejemali, vzeli nam teleãnjake z rame, pregrnili mizo, post-
regli so nam z jedjo, Ïganjem in tobakom. Veãidel nas je bilo
‰est moÏ pri enem gospodarju.

Ravno na véliki petek smo pri‰li v Lipsko (Leipzig). Cela

na‰a kompanija je bila ustanovljena v veliko lepo sobano.
Mestno poglavarstvo je bilo zapovedalo francoske vojake le-
po pogostiti. In res, dali so nam ‰e preveã; pil in jedel je, ko-
likor je kdo mogel. Ker na potu sploh nismo vedeli, ali je dan
petek ali svetek, tudi danes tega nismo vedeli. Veliko je bilo
pijanih, piskali so eni na pi‰ãalke, drugi so pa plesali. Tudi jaz
sem bil vesel in sem se malo zavrtel. Kar me moj ljubi brat
Tone domisli: »Andrejec, véliki petek je, danes je Bog umrl,
ne spodobi se.« Jaz pravim: »Res je tako, dobro, da si me
opomnil.« Zaãnem svoje tovari‰e ustavljati v veselju in pitju
ter jim pripovedujem, kak praznik je danes. Pa niã ni izdalo
opominjevanje, pili in peli so drugi dalje, samo nas Kranjcev

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

je nekaj odnehalo. Ah, kako huda kazen jih je zadela na Rus-
kem zavoljo skrumbe svetega dne!

Prehodili smo 35 nem‰kih mest, katere bi bralcu vsa lah-

ko na‰tel, ako se ne bi bal, da bi se mu dolgoãasno zdelo suha
imena brati; naslednje nem‰ko mesto je bilo na meji v Polj-
sko stojeãi ·vibus. V ·vibusu sem nekaj doÏivel, ãesar tudi
nisem pozabil in ãesar ne smem zamolãati; tukaj sem nam-
reã dvema rojakoma Slovencema v nebesa pomagal. Nikakor
majhno delo. Pri‰el sem tu s svojimi moÏmi na poglavitno
straÏo. Postavim straÏo pred mestno jeão. Ne vem, kaj me je
gnalo, da sem ‰el k jetnikom. Zaãnem jih pre‰tevati, kakor so
leÏali na tleh. ·tel sem po slovensko: eden, dva, tri … , kar se
mi oglasi v na‰em jeziku tam v kotu eden in tam zopet eden.
Najdem tu dva rojaka. Eden je bil iz Trebnjega na Dolenjs-
kem doma, eden pa gori‰ki Slovenec. Oba sta bila ujeta vo-
ja‰ka beguna, na jutri‰nji dan na smrt obsojena. »Kako, brata,
ali se bosta kaj spovedala in zopet seznanila z Bogom na zad-
njo uro?« vpra‰am ju jaz, potem ko smo se marsikaj razgovo-
rili. Reãeta mi, da ne znata nem‰ko in francosko, pa da bi se
rada spovedala. »Jaz sem pripraven biti vama za tolmaãa; ka-
kor bosta meni pravila, tako bom jaz nem‰ko duhovnu pra-
vil. Bati ali sramovati se me ni treba, vsi smo gre‰niki,« reãem
jima. Obsojenca sta bila zadovoljna in jaz grem katoli‰kega
fajmo‰tra iskat. Ko sem po mnogem popra‰evanju na‰el du-
hovnika, vpra‰am in prosim ga, ali bi se moglo to opravilo
zgoditi. Gospod me nekako ostro pogledajo in mi rekó:
»Francozje ste nepripravni za tako sveto delo.«

Jaz odgovorim: »Gospod, jaz nisem Francoz, ampak Slo-

van iz Avstrije.«

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

»Ali ste poduãeni v sveti veri?« vpra‰ajo me dalje fajmo-

‰ter.

»Poduãen,« odgovorim ter jim pokaÏem ‰olsko latinsko

spriãevalo iz ljubega Novega mesta.

Kmalu potem je pri‰el duhoven s svetim re‰njim telesom

v jeão. Kar je bilo jetnikov katoliãanov, vsi so pokleknili in
na‰ega Boga molili, luteranje pa ne.

Jaz postavim polomljen stol v kot za duhovna in spoved se

zaãne. Tolmaãil sem zdaj gre‰nikovo, zdaj gospodovo bese-
do. Trebanjec se je lepo spovedal, gori‰ki vojak pak jo je bil
obdelal bolj po solda‰ko, na kratko; oba sta prejela sv. telo.
Drugi dan sem ju spremljal z duhovnikom vred na mori‰ãe.
Na glas sem jima molil za duhovnom molitve. Obema zave-
Ïejo oãi, dvanajst pu‰k se sproÏi in — mrtva sta bila.

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

VIII

KAKO SMO MAR·IRALI SKOZI

POLJSKO IN KAKO SEM VELIKEGA

NAPOLEONA VIDEL

topili smo na Poljsko. Pot je bil pust, kraji samotni. Niã
veã nismo imeli enakih stanovanj in enake postreÏbe ko

do zdaj, poznalo se je, da smo sovraÏniku zmerom bliÏe.

Mene je bila ‰e precej dobra sreãa na‰la. Prestavljen je bil

na‰ stari, sitni stotnik in na njegovo mesto je pri‰el brihten
mlad Francoz, Lastan po imenu. Dobro je ta poznal, kateri
ãlovek je kaj vreden. Sprevidel je tudi, da smo Kranjci dobre
du‰e, in nas je rad imel; posebno sva si bila midva prijatelja.
Raj‰i me je imel ko vse druge svoje korporale. Mar‰irala sva
dostikrat v‰tric in Ïlabudrala francoski. Ko smo pri‰li na Polj-
sko, bil sem jaz zopet prvi za jezik. Ne samo, da sem kakor
Slovan razlike na‰ega in poljskega jezika kmalu pogodil, znal
sem Ïe od svojih nekdanjih sojetnikov Poljakov malo »mówiç
po polsku«. Sploh sem videl, kako hitro so razumeli tudi moji
rojaki poljske besede. Stotnik Lastan me je porabil, kjer je
bilo treba poljski govoriti.

Vsak dan pride veã francoskih trum za nami in se pritak-

ne na‰i rajdi. Naraslo je nas kmalu na ‰irokost in dolgost.

Prve ‰tiri postaje na Poljskem smo imeli na kmetih. Vsak

kmet je dobil celo kompanijo na stanovanje. Toda terjati nis-
mo smeli niãesar od njega, ‰e mrzle vode ne. Za kuho in pi-
jaão smo morali za ljubo vzeti kalno, grdo, s smrdljivo sme-
tano prevleãeno vodo iz luÏe. Dobivali smo na dan veliko me-
sa, kruha pa ne. Mislil bi kdo, da nam ni bilo sile pri mesu. Ali

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

kaj se pravi samo meso in niã drugega v Ïelodcu imeti, to vé
le, kdor je sku‰al. Kolcalo in rigalo se mi je, Ïejen sem bil
stra‰no, pa luÏe nisem mogel piti.

Na cesti pa je bila zmerom veãja gneãa, veãje vretje. âez in

ãez, daleã naprej, daleã nazaj ni bilo videti drugega ko glavo
pri glavi, voz pri vozu. Le poãasi smo se premikali, tako da
smo v 24 urah samo ‰est ur pre‰li. âolne, vozove s smodni-
kom ali pulfrom, kanone s priÏganimi luntami so med nami
vozili ‰tirinajst dni.

Îe smo bili mi Slovenci od Ljubljane do Ligvine v ruskem

Poljskem sto in ‰est in dvajset mar‰ev prehodili, kakor je moj
zapisnik v dnevniku kazal. Pol mar‰a od Ligvine nas razpo-
stavijo vse polke, kar nas se je bilo nabralo, na ‰iroko planja-
vo v vrsto. Niã nismo vedeli, kaj to pomeni. Îe smo menili, da
je morda sovraÏnik blizu; kar prijezdi na belem sercu Napo-
leon sam na ogled. Bil je prav v prosti obleki, v slabej‰i ko na‰
polkovnik. Jezdi enkrat ob vsi vrsti in zvesto ogleduje trume.
Pride do na‰ega polka, kjer smo bili mi, kranjske matere si-
novi. Na‰ polkovnik je stal pred polkom. Napoleon jezdi k
njemu in ga vpra‰a:

»Quel régiment?«

»Régiment d’Illyrie, votre majesté!«

odgovori polkovnik.

Jaz sem stal tako blizu, da sem ga videl in sli‰al natanko.

Dobro sem bil njega obraz in oãi ubral in ‰e zdaj, ko me spo-
min zavoljo starosti Ïe zelo zapu‰ãa, pomnim ‰e ostri pogled,
zapovedni glas svojega francoskega cesarja, moÏa, ki je bil
moj in cele Evrope strah.

Imeli smo ‰e ‰tiri mar‰e do ruske meje. Ker se je bilo na‰e

1 Kateri polk je to?
2 Polk ilirski, va‰e veliãanstvo!

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

‰tevilo Ïe od vojske naraslo, nismo mogli veã po kmetih us-
tavljati se, ampak narejali smo tabore. Vsako popoldne ob
‰tirih se ustavimo. Najraj‰i so nam odbrali tabori‰ãe na veli-
kem polju v Ïitu. Piramide naredimo iz pu‰k, potem zakriãi
poveljnik: »Delajte kolibe (barake)!«

Po dvajset moÏ prostakov, en serÏant in dva korporala smo

nalomili skupaj drevesnih vej in naredili si stanico in spalnico
za eno noã. Îito smo pomendrali in poleÏali.

Po samotni, veliki planjavi pridemo do reke Njemen. âol-

ni, ki so se vozili z nami in pred nami, naredili so nam tu z
deskami obdan most ãez reko. Prekoraãimo vodo.

»Bog ve, ali bomo prestopili to reko kdaj nazaj gredé,« pra-

vim jaz tudi tukaj bratu.

»Nikoli!« odgovori mi brat in res je reveÏ ni prekoraãil veã.
Bili smo na rusko-poljski zemlji.
Mar‰irali smo zdaj zmerom ob vodi proti Kovnu.
Medpotoma smo zvedeli novico, da ne pojdemo za véliko

francosko vojsko, ki je bila Ïe pred nami ‰la v sredo Ruske
proti Moskvi, ampak da ostanemo v mestu Kovnu pri reki
Njemenu, da bode na‰ polk zadnja straÏa vojski in da bode-
mo v Kovnu ÏiveÏ, ki je imel po vodi priti do tja, za vojsko
prejemali, iz ãolnov na suho devali in na vozeh za armado
po‰iljali. Pridemo v Kovno. Polkovnik ·mid nas zaãne zopet
v oroÏju uriti kakor v Turinu. Bilo je ravno okoli kresa leta
1812. Za zarjo smo morali v oroÏje stopiti in sukati se, da nas
je pot oblival, dve uri. Potem je moral ves polk k ãolnom na
delo; nosili so prostaki pi‰kot, moko, riÏ itd. iz ãolnov na vo-
zove in v magazine. Meni ni bilo treba teÏavnega dela delati;
moj prijazni kapitan Lastan me po‰lje s ‰tirimi moÏmi na po-
‰to. Jaz sem pisal prejemne liste od tega, kar smo prejeli za

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

vojsko, moji moÏje pak so imeli po‰tne vozove spremljati na
vse kraje, da niso drugi vojaki jemali po‰tnih kónj od vozov.
Imeli smo nekaj veã plaãila, zato ker smo veliko trpeli, in si-
cer vsak prostak pol franka na dan. Marsikateri je bil prihra-
nil nekaj rubljev, pa ne sebi, ampak ruskim kozakom, kakor
bo bralec iz naslednjega ‰e razvidel.

Ali prazno je bilo upanje, po katerem smo mislili, da osta-

nemo zmerom na meji v Kovnu in da ne pojdemo v sredo
sovraÏnikove deÏele. Komaj mesec dni, pa smo bili tam.

20. julija pride povelje, vsi pomar‰iramo iz Kovna proti

sredini Ruske. Moji kompaniji je bilo naloÏeno sto voz moke
na Vilno transportirati. Vsak moÏ je spremljal voz, napreÏen
s ‰tirimi konji. Krme za konje medpotoma nismo druge imeli
kakor zeleno rÏ, ki smo jo kar s polja kosili s sabljami ali ko-
sami. Konji, nevajeni fri‰ne krme in vedno napreÏeni, crkali
so nam na potu in cele vozove smo morali tako na cesti pu-
‰ãati brez ãuvajev. Vozniki, ki so bili Ïe s Pruskega primora-
ni v tako daljo voziti, popustili so konje, voz in vse in so nam
pobegnili, kadar je mogel kateri. Na ãetrti postaji Ïe nismo
imeli veã ko trideset konj Ïivih. Kapitan na‰ je spoznal, da ni
mogoãe mu moko pripraviti v Vilno, zato se pogodi s pekom
v Eviju in mu jo proda.

V Vilno pri‰ed‰i, najdemo zopet svoje tovari‰e, ves polk, in

zvemo, da je bil Napoleon pred ‰tirinajstimi dnevi tukaj.

V Vilni ostane ves polk samo trinajst dni, potem pa se po-

makne dalje v Minsk. Tukaj pride povelje, da od zadnje stra-
Ïe, to je na‰ega polka, ostane en major, en lajtnant in en kor-
poral v mestu, polk pa gre dalje v Borisov na reki Berezini. In
ravno mene je zadelo, da sem ostal v Minsku. Opravka sem
imel veliko; zaklepal sem magazine in kljuãe hranil. Mesto je

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

bilo veãidel zapu‰ãeno. V predmestjih je bilo veliko vojakov
po stanovanju, zlasti bolehnih, in jaz sem jim imel vsega pre-
skrbeti. Pisanja sem imel veliko. Spat sem hodil v staroversko
cerkev, kjer je bilo veliko kupov usnja, od Rusov popu‰ãe-
nega, naloÏeno v skladalnice.

Tu moram bralcu ‰e povedati zgled tedaj‰nje ruske neus-

miljenosti v kaznovanju. Zvedeli smo v Minsku, da bode se-
dem ruskih kmetov usmrãenih, ker so svojega gospoda gra-
‰ãaka in njegovo Ïeno neusmiljeno umorili in gra‰ãino po-
Ïgali. Hotel sem tudi jaz videti morstvo po ruski ‰egi in posta-
vi in sem ‰el gledat. Zunaj mesta vidim vzvi‰en prostor —
kakor brez strehe koão, z zemljo nasuto. Na tem prostoru je
molel steber proti nebu, zraven stebra pa je bil velik mesar-
ski ploh. Na to vzvi‰eno mesto se je pri‰lo po napravljeni
brvi. Tik zraven so stale vislice in precej globoka, z drvmi
obloÏena jama. Najprvo pripeljejo dva kmeta. Stopita na na-
suto vzvi‰enino, pripogneta se do zemlje in vzameta slovo od
okrog stojeãih. Biriãi jima srajce iztrgajo, objameta steber,
roke jima zveÏejo ter zvezane na kljuko pri stebru obesijo
tako visoko, da sta komaj na prstih stala. Dva pa dva biriãa
sta zaãela zdaj udrihati s ‰ibami in sta tepla tako dolgo, da sta
jima hrbet in rebra razcepila. To je bilo krvi! Nesli so ju na pol
mrtva proã. »Taka je torej moskovska ‰ega? Bog nas varuj!«
rekel sem sam pri sebi in videl sem druga dva gnati na vzvi-
‰eni kraj. UleÏe se eden na ploh, grdogled kmeãki rabelj za-
vzdigne mesarico in daleã je glava odletela. Drugemu se je
ravno tako zgodilo in oba so nesli za roke in pete v jamo na
drva in dejali ‰e glavi k truplom. Grmado priÏgó in drva so
gorela zmerom bolj v jamo, trupli ste zginili v Ïerjavici. Po-
tem ‰e z drugima dvema ravno tako storé, samo da so brez-

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

glavno mrtvo truplo ‰e na deset kosov razmesarili. Stra‰no,
pa resniãno. Poslednjega so obesili na vislice.

âez nekaj dni mi je bilo zapovedano vse vojake, ki so bili

toliko zdravi, da so mogli pu‰ke nositi, na vélikem trgu v vr-
sto postaviti. Zberem torej ozdravele in jih Ïenem na trg.
Imel sem vsakovrstne ljudi vsakovrstnih regimentov, pa veãi-
del so bili Francozje. Ko smo stali v vrsti, primar‰irata dva
polka Bavarcev skozi mesto in naravnost dalje v gozd. »Kam
ti hité tako naglo?« mislili smo si, ne vedoã, da gredó v smrt.
Nam pa zapove major, naj se zopet razidemo, naj se kaj do-
bro okrepãamo, zveãer pa zopet zberemo. Ker sem imel ãev-
lje raztrgane, grem v staroversko cerkev, od katere sem jaz
kljuã imel, naba‰em si usnja in pri nekem ãevljarskem moj-
stru dobom nove ãevlje zanj. Kljuã pa denem v Ïep in dolgo
sem ga nosil po Ruskem okrog, sam ne vem, zakaj sem ga bil
vtaknil k sebi. Zveãer se snidemo na trgu. Poveljnik nam na-
znani, da gremo vsi vkup za polkom v Borisov. Jaz sem bil ve-
sel, da pridem zopet k bratu in rojakom.

·e smo stali, ko pride ‰tirinajst moÏ iz bliÏnjega gozda brez

oroÏja. Bili so Bavarci. Od dveh lepih polkov, ki smo jih tiste-
ga jutra videli, ostalo je bilo ‰tirinajst oseb, vse druge so bili
v hosti Rusi zajeli in potolkli. Sli‰al sem na‰ega poveljnika
kleti: »Bougre, deux régiments sont perdus!«*

Mahnemo jo proti Borisovu. V ‰tirih mar‰ih dospemo do

tja in jaz sem bil zopet pri rojakih.

Vrag, dva polka sta proã!

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

ANDREJ PAJK V OGNJU PRI

BORISOVU. BEG. NESREâNI PREHOD

âEZ REKO BEREZINO IN KAKO JE

ON âEZ PRI·EL

olnoãi je bilo. Vsi smo bili na nogah, pu‰ke smo imeli
pripravljene, vse je bilo urejeno, marsikatero srce je glas-

no tolklo. Vedeli smo, da morajo sovraÏnika ãutiti. Tema je
bilo, ko so nas postavili na mostu in po grabnih okoli mosta.
Jaz sem bil v neki kotanji blizu mosta postavljen. âakali smo
dne. Komaj se je zdanilo, razloãimo kakor senco veliko mno-
Ïino Rusov. Jamemo streljati vanje. Dobro smo merili, za pr-
vega so cepali in umikali se. MoÏ pri moÏu so stali na‰i na
mostu in okrog mosta. Kar zaãnó topovi grmeti in goste vrste
na‰ih so cepale ko muhe. Tudi v graben, kjer sem jaz stal, pri-
letela je ena krogla in veã mojih tovari‰ev vrgla za vselej ob
tla. Na mostu se naredi Ïiva kopica. Povsod stok in kriã. Îe se
je most podiral, kanonove krogle so bile Ïe veliko luknjo v zi-
danih obokih razvrtale, veãina mojih tovari‰ev je bila na dru-
gi strani. »Tudi jaz moram tja priti, ãe ne, po meni bo,« rekel
sem in drzno sem se plazil po vseh ‰tirih ãez kup mrtvih in
polÏivih teles. Prikobacam sreãno na drugo stran, ozrem se
nazaj in Ïe se je most podiral. Brez reda se pomaknemo v Bo-
risov nazaj, ali tudi tukaj so bili Ïe Rusi. Videli smo preobr-
njene in otopane vozove. Skozi mesto ni bilo mogoãe iti. Ska-
kali smo ãez plotove in po vrtih v ovinku pri‰li na cesto pro-
ti Smolensku. Od vseh strani so iz gozdov in iz zakotij priha-

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

jali vojaki k nam na cesto. Bila je Ïe ãudna me‰anica, in ven-
dar smo ‰li ‰ele v sovraÏnikovo deÏelo.

Uro daleã od Borisova smo zasli‰ali za seboj kanonado, ki

je trpela ‰e ãez poldan. Pozno naredimo tabor. Jaz zagledam
krvavega mladega Poljaka in ga vpra‰am, kako je bilo v bit-
vi. Sodil sem namreã, da pride iz boja, in nisem se motil. Pra-
vil mi je, da ravno takrat ko je bil zidani most pri Borisovu
razbit, bojevali so se Poljaki in mar‰al Ney za ohranitev dveh
drugih mostov, ki so jih bili ãez Berezino postavili.

Drugo noã na potu proti Smolensku smo prenoãili v goz-

du. Barak nam ni bilo treba delati, na‰li smo Ïe lepe, iz lese-
nih desk narejene, brÏkone so jih bili ‰e rusovski vojaki po-
stavili. Edini tovari‰, s katerim sem govoril, bil je ranjeni Pol-
jak, kajti ljubega brata sem bil Ïe izgubil. Upal sem, da pri-
dem k polku in ga tam zopet najdem.

Padel je bil drugi sneg vrh prvega in mraz je pritiskal. Pov-

sod nas je bilo vse Ïivo, jesti pak nam je primanjkovalo. Ma-
lokdo je imel kaj kruha.

Kar zagledam pred seboj neznansko trumo Francozov, ki

so brez reda drli od Smolenska dol. »Kaj to pomeni?« dejali
smo. Ko smo pa prve sreãali in so nam ti povedali, da je
Napoleon pobegnil iz Moskve (katero je ruski guvemer Ro-
stopãin skrivaj zaÏgal) in da se vsa vojska od Rusov pojena
vraãa domov, ko smo videli, da nima Ïe skoraj nobeden oroÏ-
ja, nobeden konja in da vse vre in hiti proti Berezini, urezali
smo jo ‰e mi nazaj.

Zdaj je nastalo vretje in razrivanje na cesti, da ne morem

povedati, vsak je hotel brÏ dalje priti. Vsak je stopal na pete
svojemu predniku, pa je nejevoljen klel, ko mu je zadaj tudi
eden, po drugih rinjen in suvan, zaletaval se v hrbet. Vsak je

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

bil laãen, teleãnjake smo imeli prazne. Sli‰al sem tu rentaãi-
ti Slovenca, Hrvata, âeha, Poljaka, Nemca, Francoza, ·pan-
jolca itd. vsak je imel le dve, tri Ïelje, da bi brÏ naprej pri‰el
na potu, da bi kaj jesti dobil in da bi se proti mrazu zavaro-
val.

V dveh dneh prilomastimo v Borisov nazaj. Iskal sem na‰

polk, da bi brata dobil. Na‰el sem majorja in lajtnanta, ki sta
si v gneãi pomagovala dalje, kakor sta mogla in znala. »Com-
bien d’hommes avez-vous?« vpra‰a major lajtnanta; ta mu
odmaja z glavo in kaÏe v vretje. Brata nisem na‰el nikoli nik-
jer. Nikdar veã ga nisem videl. Bog mu daj lahko poãivati v
hladni ruski zemlji!

Mesto Borisov je bilo ‰e bolj zapu‰ãeno ko pred. Vse je bilo

odprto. Jaz stopim v neko judovsko hi‰o; natlaãim si tam pol-
no malho tobaka, v mali sobici dobom malo kruha, kar mi je
bilo najljub‰e, in vzamem samo dva svilna prta, z zlatom in
srebrom natkana. Dobil sem bil ravno tisto jutro dva lepa
konja; pogrnem torej prta po konjskih hrbtih in ju vodim vsa-
kega za eno uzdo. Ker je bil zidani most ãez Berezino pri Bo-
risovu prestreljen, obrnili smo se na malo cesto na desno ro-
ko.

Videl sem zdaj, kako so jezdeci svoje konje na koliãke pri-

vezovali, Ïelezne oklepnike, ostroge, oroÏje proã metali in se
me‰ali med nas pe‰ãe.

V dveh urah pridemo do Berezine. Kakor so ljudje videli,

da se zdaj pride na most, pritiskali so ‰e bolj; gneãa je postala
taka, da so mene, ki sem s svojima konjema bolj pri kraju ho-
dil, iz vrste izrinili in vse prizadevanje, zopet zagozditi se
mednje, je bilo zastonj. Pred mostom berezinskim je stal maj-
hen gozdiã, obra‰ãen z mladimi hojami. Zakurim ogenj; ali

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

mlade in nesuhe hoje niso hotele goreti, kakor koli sem Ïe jaz
pihal in si prizadeval. Kadilo se je, do plamena nisem mogel
razpihati, ãe sem koliãkaj odnehal, pogasnilo mi je vse. Vi-
dev‰i, da ni mogoãe, popustim kurjavo. Primem zopet svoja
konja za uzdo in grem iz hojevega gozda proti mostu. Stra‰en
pogled! DrÏaji ob mostu so bili Ïe odlomljeni, marsikoga je
vretje prekucnilo z mosta v globoko vodo. V vodi so se boje-
vali moÏje in konji z mrzlo smrtjo v valovih; toda malokdo je
splaval ven, kdor je Ïe padel noter ali kdor se je brez premis-
leka sam vrgel v vodo, ako ãez most ni mogel. »Ako bo taka
gneãa, nikdar ne bom na most pri‰el,« rekel sem sam pri sebi
in sem posku‰al od strani v vrsto priti. »Da bi le v sredo pri-
‰el, pa sem dober,« dejal sem in ãakal ‰tiri ure prilike. Koliko
sem jih videl pasti pod nogami drugih in pohojenih nikdar
veã vstati. Konji in ljudje so drli naprej; kdor je pri‰el pod
noge, tega je imela smrt.

Truden postanem od dolgega stanja in ãakanja, zato se

obrnem in grem proã. Ne daleã od mosta so stale hi‰e. Tja-
kaj peljem konja. Okoli in okoli poslopja je bilo polno voja-
kov, ki so kakor jaz ãakali, da bi pri‰li na vrsto. PriveÏem Ïi-
val k plotu, naberem pri hi‰i nekaj suhega lesa in zakurim
ogenj. Prei‰ãem malho in najdem tobak, ki sem ga bil v Bo-
risovu vzel, pa ko‰ãek kruha. Poslednjega Ïeljno pojém, toba-
ka pa pokaÏem nekaj peres ne daleã sedeãim Francozom in
brÏ ga prodam po dva peresa za en frank. V naglosti sem bil
bogat. Denarjev je bilo dosti, zlasti pri Francozih, ali kaj po-
maga denar, ãe kruha ni. Vse, kar je imel, bi bil marsikateri
dal za ko‰ãek kruha. Svoj tobak prodajaje, sem mo‰ko in trdo
sedel na malhi, sicer bi mi jo bili iztrgali in vzeli. Za kratek ãas
sem bil obogatel. Komaj sem bil namreã tobak prodal, prijez-

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

dila je taka truma jezdecev, da mi niso samo ognja pomen-
drali in zadu‰ili, malho razhodili in pobrali, mojih kónj s se-
boj potegnili, ampak da bi bili skoraj ‰e mene s poltjo in du‰o
vred pod kopito spravili, ko se ne bi bil urno ognil.

Dva dni sem ãakal v mrazu in lakoti zastonj pri mostu. Ne-

pretrgoma je bil most tako natlaãen, da ne bi bil mogel ne en
otrok gor stopiti. Tisoãe in tisoãe ljudi je poÏrla Berezina.

Tretji dan pak reãem: »Ali umrem ali pa pridem ãez vodo.«

Navsezgodaj ãakam Ïe pri mostu. Najdem tu med ãakalci zo-
pet enkrat Slovenca, svojega pajda‰a Devetaka od Gorice do-
ma, ki je bil za hlapca pri majorju. Imel je dva sestradana ma-
jorjeva konja.

»Prijatelj, jaz nikdar ne bom na Vilno pri‰el,« … , reãe mi

otoÏno.

»Le korajÏo, brate!« reãem mu jaz. »Pusti te sesu‰ene

mrhe, pa posku‰ajva sama sebe re‰iti.«

»Na most ne prideva,« pravi on, »zato bom jaz Ïivljenje

zastavil. Zvezal bom konja za gobec in za rep vkup, prijel se
bom za grivo, ulegel se po hrbtih in v vodo ju bom zapodil.«

»Bog ti daj sreão!« pravim jaz. Videl sem ga v sredi vode,

kako ga je spodna‰alo, potem mi je zginil izpred oãi, izgubil
se med mnoÏino v vodo padlih in nikdar veã ga nisem videl.
Gotovo je utonil.

Kadar je ãlovek na tem, da mu je umreti pri mrzli krvi, ne-

ha ga vsako usmiljenje. Tega sem se jaz prepriãal, ko sem ves
dan ril in prosil, da bi me v vrsto pustili na most. Prosil sem
francosko, nem‰ko, slovansko, na vse viÏe, pa zastonj. Proti
veãeru prijezdi med gneão neki mlad pruski lajtnant. Nago-
vorim ga nem‰ki in ga za Kri‰ãevo voljo prosim, naj podrÏi
samo toliko konja, da bom jaz svoja pleãa zagozdil v vretje in

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

tako na most pri‰el. In glej ãuda, mladeniã se me usmili, v
lastno nevarnost podrÏi konja, bil sem v gneãi in prekoraãil
sem Berezino.

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

KAKO SEM KOZAKOM U·EL, POTEM

DOBER PLEN DOBIL, KAKO POTICO

SEM NA RUSKEM PEKEL, STRADANJA

IN ZMRZOVANJA

daj sem doma!« mislil sem lahkega srca, ko sem se ozrl
takraj Berezine nazaj. Ali ko sem videl v kalni, Ïe malo

zmrzli vodi kakor tudi na obeh pobreÏjih toliko mrtvih ljudi,
zagrenila mi je misel radost nad re‰itvijo: morda je tudi moj
brat med temi.

Kmalu popoldne se ustavim v neki vasi. Stanovalci so bili

pobegnili v gozde, potegnili so bili s seboj Ïivino in ÏiveÏ. V
usta nisem imel kaj dejati, moral sem iti ãesa iskat. V neki hi‰i
dobom krdelo Francozov, ki so moko imeli, pa piskra ne. Po-
nudim se jim, da bodem jaz kruh naredil. Îe sem se bil pri-
pravil, kar zagledam majhnega pra‰iãka po dvori‰ãu skaka-
ti. Z veselim krikom letimo nadenj, ulovimo ga, osmodimo in
denemo peã. Komaj je bil malo opaljen, kar povedó: »Koza-
ki gredo, beÏimo!« Planemo ven, jaz sem bil zadnji. Eden se
spusti proti meni in visoko nastavljeno drÏi svojo sulico. S
teÏo sem mu u‰el ãez plot, malo je manjkalo in bil bi me pik-
nil s svojim oroÏjem. Nekoliko ãasa sva letala ob tistem plo-
tu: jaz zdaj po tej strani pe‰, on na oni strani na konju, zdaj
zopet jaz po oni in on po tej. Nazadnje se naveliãa takega
kratkoãasnega lova na Ïivljenje in smrt tujega ãloveka in jo
udere za drugimi pajda‰i, ki so menda moje Francoze gonili.

Jaz hitim v hi‰o, vzamem kos pol peãenega mesa in letim

ãez polje; bal sem se namreã, da ne bi ‰e drugoã pri‰li. Hotel

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

sem zopet na cesto, pa zagledal sem celo trumo kozakov
pred seboj. Bili so tako blizu mene, da bi me bil vsak lahko
ustrelil; vendar videv‰i, da sem jo v krivo zavil in da beÏim,
niso mi drugega prizadeli, kakor da so za menoj kriãali: »Vi-
di‰, vidi‰ francoskago smirdulaka!« Preskoãim ãez graben in
bil sem na vrtu neke gra‰ãine.

Tam ogenj zakurim, opeãem svojo pra‰iãkovo kraão in ko

odjém, nabere se okoli mojega ognja kakih 30 moÏ. Vsi smo
bili brez oroÏja in brez ÏiveÏa. Gremo zopet na cesto. Proti
veãeru pridrãé kozaki s kanoni in zaãnó s strani v gosto gneão
na cesti streljati. Cepale so cele vrste. Kanoni pa potihnejo, ko
se zmraãi.

Ko se stori noã, vzamem si toliko poguma in se vrnem v

vas, dasiravno je bila precej daleã zad. »Morda ‰e ni nihãe
na‰el ostalega pra‰iãka,« mislil sem in pa svoje oroÏje bi bil
rad dobil nazaj. Vse je bilo tiho tukaj. V hi‰i je bila luã in rus-
ke besede sem sli‰al skozi okno. »Kozaki so notri,« dejal sem.
Pri plotu, ki me je bil pred kozakovo sulico re‰il, vidim zdaj
privezana dva rejena koza‰ka konja, dva hleba, nov koc za
odejo, nov oficirski pla‰ã, pet koko‰i in dve vreãi moke. »To
je dobro zame,« pravim, denem vse to na enega konja, na
drugega se usedem in ko blisk sem jo dirjal zopet na cesto po
ãrni noãi tjakaj.

âez pol ure pridem do tabora. Bili so tukaj pruski vojaki,

poprosim jih malo prostora pri nekem ognju in za plaãilo jim
dam kruha. Bili so mi hvaleÏni, naredili so mi prostor in mi
odrezali kos gorkega konjskega mesa. Kónj nisem mogel na-
pojiti, ker vode ni bilo. Jesti sem jima dal pest slame, za zo-
banje sta imela namesto ovsa sneg, na tla sem se pa sam ule-
gel, odel se s kocem in zaspal. Ko se zbudim, ni bilo koca na

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

meni niti dragega pla‰ãa na konju. Drugo pa je bilo ‰e vse, in
to me je tolaÏilo.

Tri ure pred dnem sem ‰el zopet na cesto in sem precej

pota storil dopoldne. Kar me misel obide, da bi kakega roja-
ka poiskal in da bi tako drug drugemu pomagala. Umaknem
se s pota, podkurim na strani popu‰ãeni ogenj in celo po-
poldne kriãim ko jesihar: »Fantje, le sem, kdor je Kranjec! Jaz
imam dosti kruha za Kranjce!«

Pa zastonj sem se zadiral, da mi je grlo ohripelo, nobene-

ga u‰esa ni bilo, ki bi me bilo razumelo.

Slovenci so bili vsi ali ‰e zadaj ali Ïe spredaj. Ko torej vidim,

da moje prizadevanje niã ne izda, grem spet v gneão.

Moko in koko‰i sem imel na strani na enem konju prive-

zane, dva ruska hleba, ãevelj visoka in dva ãevlja ‰iroka, sem
imel pa zvezana v malhi in tako prevezana ãez drugega kon-
ja, kakor pri nas vidimo âiãe sol tovoriti. Dosti je bilo v vretju
do smrti laãnih. Ali jaz moram naprvo zase skrbeti, mislim si.
Zasli‰im prepir za seboj, ozrem se, in — o joj! — mojih veli-
kih hlebov ni bilo na konju. Nekdo jih je bil izvohal, iztrgal jih
je dol in tepli so se zanje, da Bog nas varuj. Kateri se je hle-
ba dotaknil, prijel je tako, da mu je moralo vsaj malo v roki
ostati,

V taboru smo imeli po ‰tirje in ‰tirje en ogenj. Reda in vo-

ja‰ke ‰ege res ni bilo videti tukaj, vendar ravnali smo se po
naturnih postavah. Kdor je ogenj zakuril, tisti je bil poglavar
ãezenj in je imel pravico vzeti, kogar je hotel, k ognju; kogar
ni hotel, tega je zapodil. Jaz sem skrbel, da sem zakuril prvi
in postal tako gospodar. Ravnal sem se potlej po slovenskih
pastirãkih, ki nobenega k ognju ne pusté, kdor drv ne prine-
se. Ker je bilo ognjev ne‰tevilno dosti, zmanjkovalo je povsod

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

drv. Razbijali smo vrata pri hi‰ah, trame, skrinje, omare, dra-
gocene politure iz gra‰ãin, vse, kar je nam lesenega pod pa-
lec pri‰lo, smo Ïgali, da bi otrple ude ogreli. Kdor ni bil tako
sreãen, da bi bil drv dobil ali da bi ga bil kdo k ognju vzel,
zaspal je v snegu in zbudil se v veãnosti.

Precej zraven mojega ognja so kurili ‰tirje drugi moÏje ti-

sto noã. Ko se drugo jutro ogledam, vidim, da so vsi ‰tirje pri
ugaslem ognju zmrznili. Toda niã nenavadnega se mi ni zde-
lo, kakor bi le spali; potegnem izpod enega koc, zavijem se
vanj in koraãim dalje s svojima konjema. âez dan mi nekdo
koko‰i s kónj ukrade. En konj mi od lakote in Ïeje tako osla-
bi, da ga pustim na potu in le z enim klomuzava naprej. Svojo
Ïejo sem ‰e ugasil s snegom, ali za konja sem teÏko dobil ka-
ko zmrznjeno mlako, katero sem sesekal do tal, da sem do
nekaj kapljic pri‰el, katere je konj kleãé mogel posrebati.

Naslednjo noã zakurim sam ogenj in vzamem ‰e tri moÏe

Francoze k sebi. Zagrabim skrivaj tri pesti moke, vrÏem jo v
sneg in zaãnem gibanico (potico ) delati. Sneg je bil namesto
vode in potiãanja, pepel pa namesto soli. Gnetem in naredim
cmoke, tolike kakor pest, ter jih opeãem v Ïerjavici. Tri sem
snedel, ‰est sem jih pa posameznim pokazal in svojim denar-
nim tovari‰em po tri goldinarje cmok prodal. To je bila dragi-
nja, in vendar bi jih bil prodal takih gibanic tri voze po 10
goldinarjev lahko. Svoje moke si nisem upal pokazati, ker
sem se bal, da mi je ne bi s silo vzeli laãni reveÏi.

Mraz je bil od dne do dne stra‰nej‰i in reznej‰i, Zmerom

bolj se je mnoÏilo ‰tevilo zmrznjencev.

Drugi dan dojdem v vretju na cesti adjutanta na‰ega pol-

ka. Bil je ves bolan, shuj‰an, bled in se je tresel od mraza in
mrzlice. V nevarnosti in nesreãi mine ves razloãek med sta-

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

nom. Zato sem ga veselo pozdravil kakor znanca in prijate-
lja, tembolj ker Ïe dolgo’ nisem videl nobenega ãloveka od
na‰ega polka. Poprosi me, da bi ga pustil na svojem konju
jezditi, ker so mu noge tako ope‰ale, da bode sicer moral v
sn•gu ostati in umreti. Smilil se mi je in, dasi je moj konj od
slabosti komaj noge prestavljal, posadil sem vendar mlade-
ga moÏa nanj.

Zveãer prideva do neke hi‰e. V izbi se je vse trlo, toliko je

bilo nama enakih ljudi notri. Jaz konja denem v veÏo, zaku-
rim pred hi‰o ogenj in moj ubogi pajda‰ se je grel, kolikor se
je mogel. Dal mi je en cekin za 40 frankov; moral sem ga vze-
ti. Ko se stori noã, zrijem se v hi‰o. Bila je tako natlaãena, da
se ni mogel nihãe usesti, ampak stal je moÏ pri moÏu vso noã.
Ker smo vsi dihali, segreli smo bili izbo tako, da nas ni zeb-
lo. Rad bi bil ‰e svojega adjutanta noter poklical, ali ker sem
se bil enkrat vgozdil v gneão, nisem mogel venkaj in, ko bi se
bil ven zril, bati se mi je bilo, da ne bi veã nazaj pri‰el. Predol-
go pa ‰e nisem bil na gorkem, da bi bil Ïe zdaj popustil to
dobrodelno hi‰o. Vso noã smo stali; samo kakih pet gene-
ralov, razcapanih in shuj‰anih, je sedelo ali ãepelo v kotu na
svojih malhah. Ko se je dan zaãel delati in so pravili, da je
zunaj strahovita. zima, nismo hoteli iti z gorkega. Naenkrat
pak se ogenj pokaÏe; hi‰a, v kateri smo bili, je s plamenom
gorela. Zdaj je vse vrelo proti durim, vsak je hotel iz hi‰e priti.
Jaz sem bil blizu vrat, zato sem precej skoãil v veÏo. Drugi pa
so se rili tako, da so sami s seboj vrata zatlaãili in da jih je ve-
liko zgorelo v tisti koãi, med drugimi vseh pet generalov.

Zunaj nisem na‰el ne konja ne adjutanta. Zasedel je bil

menda mojo mrho in od‰el. TeÏko, ãe je kdaj svoj dom videl!
Koraãil sem zopet sam brez konj in brez vsega naprej po sne-

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

gu in mrazu. V sredi poldne se grem gret v neko hi‰o. Tudi
tukaj je bila velika gneãa. Zasli‰im dva Laha, da se nekaj o
odrti maãki pogovarjata. Ker sem bil grozno laãen, zaãnem
pazljivo gledati okrog sebe. Vzdignem na pol krivi krov od
majhne mizice in najdem notri popolnoma za kuho ali peko
pripravljeno maãko. Z velikim veseljem jo vtaknem brÏ v ve-
liki Ïep svojega spodnjega pla‰ãa.

Ko bi te maãke ne bil dobil, moral bi bil od lakote obleÏa-

ti in zmrzniti. Kajti od Berezine dol nismo veã videli ‰tirino-
gate Ïivali, ne goveje, ne pasje, ne nobene, razen kakega ko-
nja, ki je leno ko‰ãene noge predeval. Kmalu pa je ‰e kónj
zmanjkalo, nekaj jih je bilo od lakote ope‰alo, nekaj so jih bili
ljudje pojedli. Ko se ‰e rÏeno klasje ni dalo iz snega veã do-
biti, videlo se je dan na dan veã sestradanih zmrznjencev
okoli pogorelih ognjev. Vozovi, tamborji, muzika, vse to je
bilo na Berezini proã; eno samo kaso sem videl ‰e pred Vil-
no razbijati.

Vsi smo Ïeleli do Vilne priti. Tam nam bo pomagano, mis-

lili smo si. Ali ko pridem do Vilne, nisem mogel ‰e v mesto,
taka gneãa je bila. ·el sem ob nekem plotu iz desk in sem zle-
zel skozi neko luknjo v mesto. Videl sem tam francoske ofi-
cirje, kako so raztresen bob po pesku pobirali in surovega
jedli. Ker sem bil tudi jaz laãen, zaãnem ‰e jaz Ïveãiti surov
bob, ali ni se mi dalo. V mestu ni bilo ostanka; zato grem v
gneão in iz mesta naprej.

Ne ene voja‰ke podobe ni bilo videti v velikem krdelu, am-

pak mislil bi bil, da so se grintavi beraãi vsega sveta tukaj
zbrali. Vse je bilo v capah obleãeno, v ruskih raztrganih koÏu-
hih zavito, s koci in plahtami odeto, s koÏami okrog vrata
obdano, da so se same ãake videle iz cunj. Nobeden ni imel

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

oroÏja, nobene sablje ni bilo videti. Obleko smo imeli vsi opa-
ljeno in preÏgano. Oni je imel seÏgan nos, ta hlaãnico odgo-
relo, oni rokav luknjast, ta vse oblaãilo smrdljivo in umaza-
no. Ta je imel brke po eni strani osmojene, oni lase popalje-
ne. V vsej mnoÏini ni bilo videti zdravega obraza. Vsi so bili
pegasti, skorjasti kakor hrastova stara debla. Kakor zverine so
bili nekateri z uma od lakote. »Je suis général (jaz sem gene-
ral),« je kriãal v snegu capin, vendar nihãe se ni zmenil zanj,
zmrznil je, kakor bi bil najniÏji prostak ali pa pes.

·est mar‰ev od Vilne do Kovna sem videl skoro veã mr-

liãev v snegu kakor Ïivih na potu.

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

KAKO SEM OD SUROVE MAâKE ·EST

DNI ÎIVEL. DALJNJE NADLOGE,

STRADANJE IN PREGANJANJE.

KAKO SEM V SVINJAKU PRI PRA·ICU

PRENOâIL

ovedal sem Ïe, kako sem bil do maãke pri‰el. Ko bi si le-
té ne bil v spodnjem Ïepu svojega pla‰ãa prihranil, bil bi

gotovo umrl, kajti zdaj ‰est dni nisem imel drugega Ïivljenja.
Strahoma sem jo pekel in jedel. Ko so ponoãi moji tovari‰i jeli
okoli ognja dremotni prihajati, zaãnem jaz v Ïep segati in, ker
noÏa nisem imel, vrtel in vil sem za ko‰ãek v Ïepu tako dol-
go, da sem ga odtrgal. Celo maãko izvleãi bi bilo nevarno. Ko
bi me bil kdo zagledal, planili bi bili vsi ko risi in volkovi na-
me in vzeli bi mi jo bili. Plaho se ozrem po drugih ognjih in,
ako me ni nihãe gledal, porinem ko‰ãek v pepel in ga zakop-
ljem. Kadar se zaãne kaditi, preobrnem ga s klinom. Nisem
utegnil ãakati, da bi se bil do dobrega spekel, prviã, ker sem
laãen bil, drugiã, ker sem se bal, da se ne bi peãenka mojim
lakotnim pajda‰em pod nos razdi‰ala in bi bil tako obnjo.
Izbrskam osmojeni boÏji dar iz pepela; ko se ohladi, pogolt-
nem ga hlastno in poÏre‰no. Toda ‰e gristi si nisem upal na
glas. Toliko vem, da je ta ÏiveÏ malo smrdel, dalje ne vem no-
benega okusa veã povedati. Kakor je bila surova maãka prav
slaba, hranil sem vendar zadnji porcijonãek ‰e dva mar‰a od
Kovna.

Kakor se mi je slabo godilo, imel me je Bog ‰e vendar rad

v primeri z drugimi, morda zato, ker sem bil na potu v ·vibu-
su dobro du‰no delo storil.

Komaj mi je bilo maãke zmanjkalo, narajmam blizu Kov-

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

na nekega âiãa s kranjskega Krasa. Iz dveh vzrokov sem ga
bil vesel; prviã, ker sem lahko Ï njim govoril slovenski, vdru-
giã pa ‰e bolj, ker je imel malo moke in je bil tako dober, da
jo je z menoj delil po bratovsko. Îivela sva od te moke do
Kovna. V Kovnu dobim jaz pisker in pristaviva s âiãem moã-
nik kuhat. Kar zaãnó ruski kanonarji iznenada po nas stre-
ljati, hi‰e zaãnó na veã straneh goreti, Francozi jo uderó ãez
most. Tudi jaz in moj âiã pustiva pisker in ogenj in pobegne-
va. Pri prehodu ãez Njemen izgubim svojega rojaka âiãa. Ve-
ãina francoskih opaljencev jo krene ob Njemenu na levo, jaz
pa nisem poljski deÏeli zaupal, zato se obrnem na desno po
cesti proti Kraljevcu (Königsberg). Rusi pridno streljajo z on-
kraj vode na nas.

Pridem po vseh ‰tirih na velik hrib in zagledam razprostra-

no vas. Tudi zagledam tu prvo ‰tirinogato Ïival, veliko telico,
kakr‰ne Ïe osem tednov, od Minskega sem, nisem videl. To-
liko vem, da smo bili telico ujeli, pa tudi vem, da je nismo
jedli; kako in kam nam je bila pa pre‰la, tega ne vem Ïe veã.
Stari spomin moj je Ïe nezvest, ne domislim se zdaj tega v
sivih laseh.

V vasi, ki je bila zapu‰ãena, zakurim v neki ka‰ãi ogenj;

deske iz predalov sem pa Ïgal. Nabere se okoli mene kmalu
veã nesreãneÏev, meni enakih. En moÏ gre na veãer iz ka‰ãe
od ognja po vasi gledat. Kar prinese v kufrastem kotlu veliko
pol kuhanega mesa. Z veseljem ga pozdravimo. Lastnik pa
prileti za njim in hoãe svoj kotel nazaj. Bil je Nemec. Francozi
moji se vzdignejo grozé mu in pravijo: »Ven se poberi!«

Meni se je moÏ smilil in prosil sem pajda‰e, da smo mu

dali nekoliko, ko je bilo kuhano. Na‰el sem v le-tej ka‰ãi tudi
dolg Ïenski pla‰ã, katerega sem drugi dan vrhu svoje obleke

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

nataknil. Drugi dan smo se zopet v neki hi‰i greli; ko pa so
pri‰li poljski kmetje in so nas neusmiljeno s palicami pre-
mahali in zapodili, pome‰amo se zopet na cesto v gneão.
Zdaj prideró samo ‰tirje kozaki na konjih iz bliÏnjega gozda.
Vrsta se pretrga, nekaj jih je beÏalo nazaj, nekaj nas je drlo
naprej, nihãe pa se ni ustavljal, ker, dasiravno nas je bilo ko
listja in trave, ni nobeden imel niã v roki, vsi pa smo bili os-
labljeni kakor otroci.

Jaz prisopem komaj do neke hi‰e. Bila je polna Francozov,

tako natlaãena, da ‰e noter nisem mogel. »Sortez, les Cosa-
ques sont ici,«* zakriãim jaz na pragu. Vse vre ven, naenkrat
je bila hi‰a prazna, jaz pa padem pri steni na slamo ter se ne
morem veã premakniti. Moãno zbolim tisto noã. Kmet me je
rad imel, ker sem mu hi‰o izpraznil francoskih pe‰ljivcev in
ker sem kakor Slovan lahko za silo Ï njimi govoril. Drugo ju-
tro ne morem vstati. Kmet je imel usmiljenje z menoj. Raz-
delim svoje premoÏenje, kar sem imel v mo‰nji, hi‰nim lju-
dem, uro pa dam gospodarju spravit. Precej potem pridejo
ruski vojaki, sleãejo me in vsega prei‰ãejo. Kar sem ‰e denarja
imel, vzeli so mi ti, razen dveh cekinov, ki sta bila v prereza-
nih luknjah mojega pla‰ãa. LeÏal sem do svetega veãera. Gos-
podar, dober katoliãan, dá mi molek, da bi roÏenkranc mo-
lil, in razveselilo me je to tako, da sem mu dal en cekin. Pri-
nese mi zato Ïganja. Pil sem ga po majhnih poÏirkih. Ker sem
bil od same slabosti bolan, okrepãal sem se tako, da sem Ïe
po boÏiãnem dnevu, ko je neki Saks k meni pri‰el, mogel zo-
pet dalje iti. Gospodar mi je vse nazaj silil; toda vzel sem sa-
mo uro, drugega nisem maral. Zdaj sva potovala s Saksom
sama. âudil se mi je, kako se zmenim Ï njim Nemcem, s

BeÏite, kozaki gredo!

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

Francozom, Poljakom in Rusom. Izpra‰eval me je vsakovrst-
ne reãi, dasiravno je bil ves nadloÏen kakor jaz. Z vzdihljaji
sem mu pravil o svoji ljubi, daljni slovenski domovini, on me-
ni o svojih ljubih.

Do veãera dospeva v veliko litovsko vas. Prosiva preno-

ãi‰ãa, pa strahoma so naju odganjali in, pravili nama, da pri-
de ãez noã veliko Rusov na stanovanje. »Ako najdejo, da
francoske vojake prenoãujemo, zaÏgó nam vas,« rekli so na-
ma. Star moÏ se naju tolikanj usmili, da naju zapre v svinjski
hlev k pra‰iãem.

Stori se noã. Sli‰iva, da so pri‰li Rusi v vas. Stra‰no je bilo

mrzlo v hlevu. Tresla sva se na smrt. Ganiti se nisva upala, ker
prasica je grdo zakrulila, ãe sva se kaj premikala. Bati se je
nama bilo, da ne bi po tem groznem renãanju prasiãinem
Rusi pogledali, kaj je v hlevu. Lahko ume‰, ljubi bratec, da je
bila noã grozovito dolga. Proti dnevu se Rusi z bobnanjem,
hrupom in hrumom iz vasi poberó; posloviva se midva od
negostoljubne hude prasice in greva iz svinjaka.

Bila sva vsa trda od mraza, da sva komaj prestopala. Pobi-

rala sva po tleh drobtine in skorjice kruha, ki so jih bili ruski
vojaki raztresli. Stari Litovec, ki je bil naju v svinjak dal, pe-
lje naju v hi‰o, da sva se malo pogrela. Ko sva si toliko opo-
mogla na gorkem, da nisva z zobmi klepetala in trepetala,
napotila sva se zopet dalje. Iz hi‰e stopiv‰i, sem videl mlado
deklico, ki je kuhan krompir lupila ali majila, kakor Gorenj-
ci pravijo. Skoãim tja in zagrabim za obliãnice, ki jih je po.
tleh metala, in jih slastno pojedam. Deklica, videv‰i najino
rev‰ãino in lakoto, zaãne jokati. Povsod so dobrosrãni ljudje!
Dá nama. vsakemu tri gorke krompirje. Kakovo veselje, ko

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

sem zopet enkrat kaj kuhanega v usta zaloÏil! HvaleÏen sem
ji bil bolj, ko bi mi dala kupe zlata.

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

XII

KAKO SO ME KOZAKI UJELI,

KAKO ME JE PA DOBER OFICIR

KOZA·KEGA JETNI·TVA OPROSTIL IN

KAKO SEM POSTAL PROSTOVOLJEN

JETNIK NA LITVI

otovala sva s Saksom dalje. Bila sva zdaj na pruskem Li-
tovskem, ki je pa bilo polno Rusov. Proti veãeru naju za-

gledajo trije kozaki na konjih in precej dirjajo proti nama.

»Zdaj je po nama,« rekel mi je Saks in zaãel beÏati.
»Ne bodi neumen, prijatelj,« reãem mu jaz. »Konjem ne

uteãeva, ko bi ‰e tako spoãita bila, nikar ko sva vsa zdelana in
trudna!«

Precej so bili pri nama. Jaz, ki nisem hotel beÏati, nisem bil

tako tepen, ãeravno so tudi meni dali »palku ku‰at«. Saksa
pak, ki je hotel uteãi, tepli so ti trije surovi sinovi pustinje
tako, da so majhno Ïivega pustili. Oba prei‰ãejo, ali imava kaj
novcev, in, ,ker nisva imela razen moje ure niã, bila sva ‰e
bolj tepena. S sulicami naju suvaje, Ïenó nas v bliÏnjo vas.
Ker so videli, da ne moreva hoditi, zapovedó tu nekemu kme-
tu, da napreÏe dva konja. Medtem ko je gospodar napregal,
dovolili so nama v hi‰o stopiti na gorko. Gospodinja, dobra
Ïena, dá nama malo kruha, katerega sva lakotno pogoltnila.
Na sani nisem mogel zlesti, ker sem bil ves od mraza trd. Pa
ne, da bi mi bil kozak pomagal, ‰e ‰toknil me je s sabljinim
roãnikom s tako silo v zatilnik, da sem se zvrnil po vozu in da
sta mi um in pamet za nekaj ãasa pre‰la. Litovski kmet poÏe-
ne svoja mala konja in drãali smo po sanincu, da so nas ko-
zaki komaj dohajali. Okoli polnoãne ure pridemo do ruske-
ga tabora. Bilo je tukaj ne‰tevilno ognjev. Zmeãejo naju s sani

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

in kozaki so naju gnali mimo veã koza‰kih trum, ki so nama
grozé palice kazali, rek‰i: »Vidi‰ francoskago smirdulaka!«

Pripeljejo naju do stranskega ognja, kjer je sedel ruski ofi-

cir med mnoÏino drugih vojakov. Bil je prijaznega obraza in
divjim tovari‰em ãisto niã podoben. Ogovori naju po nem-
‰ko:

»Kdo sta?«
Moj tovari‰ reãe: »Jaz sem Saks, gospod oficir.«
»Ti si pa Francoz,« reãe ãastnik meni.
»Nisem, gospod,« odgovorim, »jaz sem Ilirec, Avstrijan.

Posiljen sem moral na Rusko.«

Nato me pogleda gospod z bistrim oãesom, videlo se je, da

mi ne verjame. Da bi mu dokazal, da resnico govorim, po-
kaÏem mu latinsko ‰olsko spriãevalo in Novega mesta. Ko so
me namreã kozaki preiskovali, vrgli so bili zaniãljivo ta papir
proã; jaz pak sem se stegnil in ga bil zopet pobral, in glej: re‰il
me je zdaj koza‰kega jetni‰tva.

Gospod pregleda namreã moje spriãevalo ter vpra‰a: »Od

kod si doma?«

Videl sem, da me sku‰a, in sem mo‰ko odgovoril:
»S Kranjskega!«
Dá mi spriãevalo nazaj in reãe: »Pojdita v boÏjem imenu,

kamor hoãeta.«

Lepo se mu zahvaliva in precej se napotiva po sledu nazaj.

Kozaki naju sicer grdo gledajo, videv‰i, da sva prosta, vendar
nobeden se ni upal nama kaj Ïalega storiti, ker so sli‰ali, da
je naju ãastnik izpustil.

Nekoliko ãasa sva ‰e sledila po snegu, kod so naju tirali.

Kmalu pa je burja sneg tako ãez pot zamedla, da se ni pozna-

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

la nobena steza, nobena sled. ·la sva s Saksom vse vprek. Ne
vedoã, kam greva, sva za‰la zopet v Litovsko.

Proti jutru prideva v neko vas. Greva v prvo hi‰o, da bi si

kaj jesti izprosila; pa gospodar se zadere nad nama: »Ek lau-
ko — poberita se!« in ko sva oprezovala, naju meni niã tebi
niã zaÏenó ven. Ravno to se nama pri drugi hi‰i zgodi in po
vsi vasi. »Bog se usmili, menda nisem veã ãlovek,« javkal sem
jaz, truden, da nisem Ïe mogel niã.

Litovci so se namreã bali, da ne bi Rusi pri‰li in jim vasi

poÏgali, ko bi naju na‰li notri.

Îe je bila tema, ko prideva v drugo vas.
»Jaz bom umrl,« reãe Saks.
»Jaz tudi pol dneva ne morem veã hoditi,« pravim jaz.
Zméniva se torej, da bova po sili v prvi hi‰i ostala; ako naju

ven vrÏejo, pa spet nazaj pojdeva. Prideva ãez prag v izbo in
najdeva veliko druÏino, zlasti dosti Ïensk. Saks se uleÏe na
klop, jaz pa pod klop. Litovci naju gledajo in smiliva se jim,
bili so bolj‰i ljudje ko v prvi vasi. Neka mala deklica zagleda
moj zlati prstan, katerega kozaki niso bili opazili, in kaÏe
nanj: »Mataj Ïiedo!« Jaz snamem svoj prstan in ga podarim
deklini. S tem sem se jim prikupil in imeli so usmiljenje z na-
ma. In saj ne bi bili ljudje, ko bi se jim ne smilil ãlovek osmo-
jene obleke, skorjastega obraza, seÏganih las, suh do kosti,
leveãe se koÏe, ozeblih in nepogledno Ïuljastih nog, kakr‰na
sva bila midva. Dala sva ljudem razumeti, da nama ni moã ne
enega koraka storiti in da bi rada tu ostala. Hi‰ni gospodar
pokliãe va‰kega Ïupana, ki je po sreãi malo nem‰ko znal, da
smo se pogovorili, od kod sva doma in da ne moreva zavoljo
slabosti in onemoglosti nikamor dalje. Îupan naju potolaÏi,
da na tej cesti niso ne Francozi ne Rusi nobenkrat mar‰irali

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

in da se nama ni bati, vendar je dejal, da mora nekega vi‰jega
uradnika vpra‰ati, kaj naj z nama poãne. Midva siromaka ga
prosiva, da bi vse dobro napeljal. Drugi dan nama pove, da
sva jetnika, dokler se mir ne sklene. Moj pajda‰ je bil ãevljar
in je precej dobil sluÏbo, mene pa po‰lje Ïupan uro hoda da-
leã v neko pivamo, da bi vodo vlekel ‰tiri ure na dan.

Pridem na odmenjeni kraj k svojemu novemu gospodarju

in dobom opravek. Ali kako bodem vodo vlekel, ki sem majh-
no Ïiv?! To je tudi gospodar previdel in ‰tirinajst dni me je
brez dela preÏivil. Ko vidi, da se mi moãi le poãasi vraãajo,
dobi mi drugega gospodarja v neki daljni vasi ·aken, v fari
Lazdin, deset ur od pruskega mesta Tilzita.

Dobil sem tu na kmetih dobrega gospodarja in sluÏil sem

kakor voja‰ki ujetnik 20 mesecev. Ker je bil ta moj gospodar
popred »ãrni huzar« pri Prusih, znal je nem‰ko in rad je go-
voril z menoj. Sam Ïe dolgo ãasa bolan, imel je tudi do mene
usmiljenje in je zapovedal gospodinji, svoji Ïeni, da me mora
imeti brez dela, dokler ne bodem popolnoma ozdravel. Vsak
veãer je veliko ljudi zbralo se v hi‰i. Jaz sem moral praviti po
nem‰ko vse svoje dogodbe in nezgode po Ruskem, gospodar
moj jih je pa tolmaãil litovsko. Radi so me poslu‰ali. Tudi so
me spra‰evali o mojem domu, ali imam oãeta, mater, brate,
sestre. Dopovedoval sem jim, da sem daleã, daleã doli doma,
pri spodnjem morju blizu Tur‰kega.

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

XIII

KAKO SE MI JE V VOJNEM JETNI·TVU

NA LITVI GODILO. ·EGE IN NAVADE

NA LITOVSKIH KMETIH

oãasi sem se okrepãal. Kotanje po obrazu, kjer so se kosti
videle, jele so se zadelovati in zmerom bolj okroglo lice

sem dobival. Ljudem sem se znal prikupiti od dne do dne
bolj. Ker so nekateri kakor sosedje pruskih Nemcev znali
nem‰ko govoriti, razumeli so me lahko. In ker sem bil jaz vo-
ljen uãiti se litovskega jezika, da bi mogel tudi z drugimi, zla-
sti z Ïenskami in otroki govoriti, pripovedali so mi zlasti fan-
tinje radi, kako se tej ali oni reãi po litovsko pravi. Znal sem
veã ali manj ‰tiri poglavitne jezike evropske, to je, slovansko
v veã nareãjih, francosko, la‰ko in nem‰ko. Pa mi vendar to
znanje ni niã pomagalo pri uku litovskega, ker ima ta jezik,
kakor bode komu mojih bralcev znano, lastne korenine in
besede, drugim jezikom popolnoma nepodobne. Toda jaz
sem bil brihtne glave, hotel sem se jezika nauãiti in kmalu
sem se navadil toliko, da sem s fanti in dekleti mogel kram-
ljati. Ker sem bil Ïe od mladega vesele nature, znal sem tudi
veselim Litovcem marsikaj povedati, kar jih je na smeh pri-
pravilo, in radi so kramljali z menoj, ko smo ‰li k bliÏnji cer-
kvi na boÏjo sluÏbo. Kajti, dasiravno so bili tu luterani in niso
imeli ma‰e, hodil sem vendar ob nedeljah Ï njimi v cerkev.
Oni so Boga ãastili po svoje, jaz pa sem ga molil, kakor me je
katoli‰ka mati uãila, in sem si mislil, saj je Bog povsod, tudi
v luteranski cerkvi.

Vina tukaj ni; pijó le Ïganje. Jaz sem tudi vãasih v litovski

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

deÏeli prepival. To se je zgodilo pa le zato, da sem si prijaz-
nost pridobil in ohranil, zlasti pa za prvega, ko sem se malo
bal, da me ne bi izdali gosposki, ki bi me v ostrej‰e jetni‰tvo
v sredino ruske deÏele gnala. Pa to je bila prazna skrb, kakor
sem kmalu sprevidel, ko sem spoznal dobrotni znaãaj tamo‰-
njega ljudstva. ·li smo neko nedeljo vsi va‰ki fantje v krãmo.
Jaz dam za en bokal rÏenega Ïganja in ponudim posodo svo-
jemu najbolj‰emu prijatelju, naj ga okrog deli. On mi reãe, da
je taka navada med njimi, da mora sam deliti in natakati,
kdor plaãa. Dal sem piti po kranjski navadi vsakemu, kdor je
bil v hi‰i. Dam potem ‰e za en bokal in dobro toãim deklicam
in fantinom. Ko smo ‰li domov, so me svarili in rekli, da ni
bilo ‰e takega sli‰ati; prihodnjo nedeljo pa je vse po celi fari
vedelo, da sem dal za dva bokala. Tukaj so ljudje trezni, ne
najde‰ takega prepiranja in pijanãevanja brez konca in kra-
ja kakor pri nas. Pijó po malem, pripijó se malokdaj. Ko smo
‰li iz cerkve, izpra‰evali so me kar bodi, postavim: »Endrisos,
ar tu toli nomie esi? — Andrejec, ali si daleã doma?«

Jaz sem jim odgovarjal: »Pas kitos mares — pri spodnjem

morju.«

Proti koncu zime umrje moj gospodar in pri tej priliki sem

mogel opazovati litovske navade pri mrliãu. Vsaka vas ima
svoje pokopali‰ãe. Drugi dan gremo trije jamo kopat. Zem-
lja je bila tu pet ãevljev globoko zmrznjena in kakor z belo
sipo potresena, teÏko je bilo jamo kopati. Pridemo domov in
zakoljemo velikega vola in ga na majhne kose sesekamo. Ko
mrliã leÏi, pridejo dekliãi in fantini v vas in igrajo nedolÏne
igre. Potem je bil pogreb. Preden mrliãa v rakev (trugo) dene-
jo in preden ga v grob pogreznejo, poljubijo ga vsi znanci in
sorodniki ‰e enkrat. Kadar ga v grob devljejo, hodi siva, sta-

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

ra Ïenska med ljudstvom okrog in vpije nekaj ãudnih bese-
di, pogrebniki vpijejo Ï njo in jokajo. Vse ljudstvo poje z du-
hovnikom Davidove psalme. Pri‰ed‰i domov, denejo razme-
sarjenega vola v velik kotel kuhat in pridenejo ãez nekaj ãasa
‰e kislega zelja k mesu. Pokliãejo vso vas na gostarijo. Vsak
va‰ãan prinese stolãek s seboj in po vrsti se v hi‰i usedejo
sosedje. Po dolgih stoleh razloÏijo potem mesa in zelja, zra-
ven velikanske rÏene hlebe in Ïlice. NoÏek pa mora vsak s
seboj prinesti. Za pijaão imajo Ïganje, gospodinja pa ‰e po-
sebej deli doma napravljenega piva (pira), kolikor ga kdo ho-
ãe.

Med prazniki imajo veliki petek za najveãji dan v letu. O

kresu, o boÏiãu in o veliki noãi tri dni ne delajo niã. Te dni
gredó va‰ki moÏje od hi‰e do hi‰e. Gospodinja jih pri vsaki
hi‰i Ïe pri vratih z Ïganjem ãaka, gospodar pa pri mizi z do-
maãim pivom in kruhom.

Pijó in pomenkujejo se dolgo. Primeri se tudi vãasi ob ta-

kih prilikah, da se kdo prepije. Vendar se nikdar ne sli‰i o
kakem tepeÏu in o drugih surovostih, ki se — Bog pomagaj!
— skoraj zmerom godé pri nas, kjer si ljudje precej v lase si-
lijo, ako so le malo vina videli. Pijanim fantinom sem jaz mar-
sikako kranjsko nagajivo ‰alo napravil, da so se drugi smejali.
Vendar nikdar mi ni nobeden zameril. Ljudje tam razumejo
‰alo in se ne prepirajo radi.

Tudi delavni so tako, da naj se skrije marsikateri narod

pred njimi. Îenske pozimi volno pripravljajo za prejo, deklice
tkajo, mo‰ki pa v stope peljejo, da se sukno naredi. Matere in
hãere vzemó bolj‰o volno proã, pobarvajo jo in stkajo si pisa-
na nedeljska oblaãila. Za obleko se torej doma preskrbé, ni
jim treba denarja izdajati. Vsak mo‰ki si naredi 13 parov

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

opank na leto. Poleti dene namreã lipovega lubja pod streho,
da se posu‰i; pozimi ga zmoãi, splete ko‰ke na noge, prevleãe
jih pozimi s suknom, poleti s platnom ter pridrgne to na nogo
z motvozom in nikdar ga ne zebe. Ker je tam mraz veliko huj-
‰i ko pri nas, ozebli bi vsi, ko bi takega obutala ne imeli.

Ker torej denarja ne potrebujejo, ga tudi malo imajo in

malo dobodo. Za voz rÏi, ki smo jo v mesto Tilzit peljali, do-
bili smo lajto soli. Na potu nismo zapravili niã, ker smo po
litovsko imeli s seboj suho gosje meso in kruh.

Îito smo poleti kosili. Îanje ga tu nihãe ne, ker ‰e srpov

nimajo. Vsak kosec, ki s spodvezanim kosjem tako maha, da
se odko‰eno Ïito na stojeãe rahlo naslanja, ima eno Ïensko za
seboj, ki nako‰eno Ïito hitro pobira, k nogam ali pripognje-
na v ogib stiska in s preveslom v snope veÏe. Na ta naãin se
hitro Ïito pospravi v snopje. Tudi kozolcev nimajo, ampak po
10 snopov postavijo ãez razbor pokonci. V treh dneh je suho.
DeÏela je posebno bogata rÏi, p‰enice in jeãmena.

Mlaãba se zaãne ‰ele pozimi, to je v septembru in oktobru.

Taãas mora vsak opolnoãi vstati in mlatit iti. Vsi enako jedó,
vsi enako delajo, mo‰ki in Ïenske. Mlatijo do dne kakih osem
nasadov; klasje obraãajo v sredo; po ritovju pretepajo moÏ-
je, po drugi strani za njimi pa Ïene. V jutru se gredó po vsak-
danji navadi umit in dolge svoje lase poãesat, potem pa po
drugih delih.

Po delu jih ãaka tolsto kosilo, ki ga je gospodinja pripravila.

Ljubijo zabeljeno jed. âeravno niso litovi‰ki pra‰iãi tako re-
jeni ko na‰i, zakoljejo jih pa veliko za dom in ne manjka jim
slanine in mesa. Tudi gosi imajo; v jeseni jih nekaj pokoljejo
in posu‰é in imajo vse za domaão reã.

Ni jim treba toliko pri delu trpeti, kakor pri nas nekateri

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

kmet trpi, zato ker delajo vse polagoma in po lepem redu in
pa vsi vse.

Jaz sem se vdal v vse, za vsako delo sem prijel, radi so me

poduãili, kako naj se obraãam. Kmalu me je vsak otrok v vasi
poznal in vpil za menoj: »Endrisos!« Manjkalo mi ni niãesar,
ne jesti, ne piti, ne prijateljev. Ali vendar nisem bil zadovo-
ljen, nisem bil sreãen, ker sem bil na tujem, daleã daleã proã
od ljube domovine.

Kdor pravi, da je ãlovek povsod doma, kjer se dobro ima,

ta se moti ali pa srca nima.

Kolikokrat sem v veãernem mraku, s polja vraãaje se, ob-

molknil v veseli dru‰ãini, ker sem se domislil na dom! Bodem
li ‰e kdaj videl ljube dole in jarke, kjer stoji oãetova hi‰a, kjer
mati stanuje z brati in sestrami? Taki vzdihljaji so mi vstaja-
li iz globoãine srca in solza za solzo mi je oko zalivala; od-
govoriti pa si nisem mogel.

Na veãer so se va‰ãanje dostikrat zbirali v kaki hi‰i. Jaz sem

‰el tudi mednje. Igrali so marsikake igre ali pa so mene iz-
pra‰evali, kako je kaj pri nas, kaki so na‰i ljudje, na‰a deÏe-
la. Jaz sem pravil na daljnem tujem o lepoti svoje slovenske
domovine.

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

XIV

KAKO SEM SE DOMOV VRNIL. SKLEP

vajset mesecev je preteklo, kar sem bil na litovskih
kmetih. Lahko bi bil u‰el in napotil se v domovino, ali

zastonj bi mi bilo upati brez postavnega privoljenja kakor tu-
jec ãez tujino romati; veliko deÏel me je loãilo od doma. Mo-
ral sem torej poãakati, da se sklene mir, da se mi dovoli in od
vlade pomaga.

V kratkem ãasu, kar sem bil jaz s Kranjskega pa do zdaj,

bile so se drÏavne razmere v Evropi zelo spremenile. Rusija
in njena zima je bila Napoleona vrgla z vrhunca, iznad kate-
rega je Evropi zapovedoval, ãigar mogoãni glas je bil tudi me-
ne gnal daleã na tuje v oroÏje. Vsi veãji in manj‰i vladarji so
se bili zvezali zoper njega, zato je bilo sklenjeno vojne ujet-
nike z Ruskega poslati na dom.

Proti jeseni leta 1814. je pri‰lo od okrajnega predstojnika

bliÏnje gosposke zame privoljenje, da smem po svoji volji po-
tovati domov. Povedano mi je bilo, naj grem na Kraljevec,
tam naj se oglasim v zbirali‰ãni hi‰i; kaj se bode nadalje z
menoj zgodilo, to se mi bode tam povedalo.

Kako bi popisal svoje veselje!
Zdaj zaãnem slovo jemati od svojih Litovcev.
Solze so mi stopile v oãi, ko sem po ondukaj‰nji navadi pri

slovesu vsakega ãloveka poljubil in ko sem videl, kako radi so
me ti dobri ljudje imeli. Fantinje so se zbirali na vasi okoli

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

mene, deklice so me ljubo pogledovale, gospodinje so mi tla-
ãile v malho slanine in suhega mesa za popotnico.

»Bog vas obvaruj za vselej!« rekel sem in s solznim oãesom

sem zapustil vas in sem se napotil proti Kraljevcu.

Dvajset milj do imenovanega mesta sem hodil ãisto sam.

Vendar sem bil uren in lahkonog, ãe sem pomislil, da grem
domov, da sem prost!

V Kraljevcu najdem v zbiralni hi‰i kakih dve sto moÏ Fran-

cozov, ki so bili kakor jaz do zdaj ujetniki okrog in okrog po
Ruskem in Pruskem. Precej drugi dan mar‰iramo naprej. Pre-
mi‰ljal sem po potu svojo dozdanjo usodo in moral sem Boga
hvaliti, da mi je zmerom pomagal, da me ni zapustil tudi v
najveãjih nadlogah. Kako lahko bi se mi bilo v vretju na lede-
nem potu spodletelo in bi me bili pohodili, kako lahko bi bil
od lakote umrl ali zmrznil kakor tisoã in tisoã mojih pajda‰ev!
In vendar mi je bil veãni Bog milostljiv!

Gremo na Branibor, Marienburg, Gdansk, Stari grad, Be-

rolin, Vitemberg (kjer je Martina Lutra grob ), Lipsko. Tukaj
je bil transport razdeljen. Francozi so se obrnili proti Rajni,
drugi proti Magdeburgu, jaz in mlad Hrvat pak sva jo mahala
na Vurcen in DraÏdane. Tukaj sem poslednji denar dobil. ·la
sva potem ãez Kulm, Toplice in Prago na âe‰kem. Od Prage
dalje nisem imel nobene dnevne plaãe in denarja mi je
zmanjkalo. V Pragi sva se bila sicer ‰e zglasila, ali rekli so na-
ma gospoda, da francoskim vojnikom niã ne dadó. Mene je
sicer malo jeza zgrabila, ãe‰ ali sem jaz kriv, da sem moral na
Rusko s Francozi. Bog ve, kako bi bil rad doma ostal! Ali vse
to ni niã pomagalo, moral sem molãati. ·e enkrat me je nad-
loga pograbila za vrat. Morala sva namreã s Hrvatiãem pro-

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

siti in bemjati od Prage dol po âe‰kem in ãez ·tajersko vsak
do svoje domovine in dvajset dni bera‰ki posel opravljati.

Bilo je 9. marca 1815 zveãer, ko pridem ves razcapan, tru-

den in laãen domov. Kdo bi popisoval, kaj sem ãutil, ko sem
od daleã zagledal svojo rojstno hi‰o, ko sem videl kraj, kjer
najdem zopet svoje ljube. Pa ni sreãe brez nesreãe, ne ene
kupice veselja ne dá Bog piti ãloveku na tem svetu, da mu je
ne bi name‰al s pelinom in grenkoto.

To sem tudi jaz moral sku‰ati in izvedeti. Na‰el sem nam-

reã oãeta — na smrtni postelji. Komaj so se me domaãi v
prvem veselju nagledali in razstopili se od mene, vpra‰ajo
me, kje je Anton, moj brat. In zopet sem jim moral le Ïalost-
ne reãi naznanjati, da je najbrÏ zmrznil v moskovski deÏeli.

Namesto veselja je bil jok v hi‰i. Domaãi so jokali za An-

tonom, jaz za oãetom, kateri je le ‰e mene ãakal in poroãila
Ïalostne smrti svojega drugega sina, da je potem — umrl.

Sosedje so se zbirali okoli mene in poslu‰ali moje pripove-

di o strahovitih dogodbah, katerih sem doÏivel; najbolj pa me
je vpra‰eval Ïalostni sosed Zupanãiã, ki je dva sina izgubil
tam, moja pajda‰a. Do pike sem mu moral povedati, kako je
jima hudo ‰lo in kako sem ju nazadnje videl.

Dobil sem pozneje sluÏbo v Ljubljani pri vojnem komisar-

ju Raharju, vendar Ïe ãez eno leto grem domov, potegnem
doto in se oÏenim. Dobim dobro Ïenico in vzamem hi‰o pri
cesti v najem, kupim vina na upanje in zaãnem krãmariti.
Imel sem sreão. Zaãel sem bil tudi barantati z jeÏicami. Prvo
leto sem imel 100 goldinarjev dobiãka in leto za letom mi je
rastel kapital po sreãi. V moji krãmi je bilo zmerom dosti lju-
di. Prijel sem se tudi ãebelarije in nobene kupãije nisem po
nesreãi zaãel.

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

Leta 1825. kupim lastno domaãijo, sezidam lepo poslopje,

ki me je stalo 3300 goldinarjev gotovega denarja.

Imel sem sedem otrok. Ker sem se bil sam prepriãal, kako

dobro je, ãe ãlovek kaj ve, dajal sem jih v ‰olo vse do tretje-
ga razreda. Eden je padel v Komarnu kakor vojak, drugi so ‰e
Ïivi in so tako in tako preskrbljeni.

Po smrti moje Ïene pa me je sreãa pustila in zdaj stanujem

v Stiãni, star, nadloÏen, nimam in ne morem drugega ko ãe-
bele komandirati, katere so mi na stare dni skoro edino ve-
selje. Ker rad o Ruskem in o Napoleonu pripovedujem, pra-
vijo mi ljudje »stari Ruski«.

Mislim, da se teÏko dobi Slovenec take starosti ko jaz, da

bi bil toliko prestal, ãe mi ne zamerite, da se pohvalim. SluÏil
sem dva cesarja, dve jetni‰tvi sem prestal, ‰est in trideset
deÏel prehodil, tri sto sedem in osemdeset mar‰ev premar-
‰iral, neizreãeno moskovsko zimo in lakoto prestal, trikrat sto
tisoã tovari‰ev in svojega brata na Ruskem pustil na snegu, s
surovim ÏiveÏem Ïivel, od kozakov ujet bil: po vsem tem mi
je bil Bog sreão dal in ‰ele zdaj me je malo degradiral. Imam
samo deset krajcarjev na dan.

Delati ne morem, hoditi ne morem, moã me je zapustila,

naduha me du‰i. In kdo mi je te slabosti kriv? Kdo drug ka-
kor ti, Bonaparte Napoleon, moj strah, trepet cele Evrope, ki
si me po svetu tiral in gonil, ki si milijone ljudi v gospodovem
vinogradu pomoril, praznike odpravljal, papeÏa preganjal,
kralje in oblastnike pod svoje noge spravljal! Zato si pa plaãi-
lo dobil, da si na otoku Heleni segnil. Adieu, au revoir! Kmalu
kmalu bo pri‰la bela smrt pome in vidiva se morda vdrugiã
tam, kjer bomo vsi enaki.

Ti pa, ljubi mladi Slovenec, ãe bo‰ na‰el, da so moji spomi-

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

ni dolgoãasni in pomanjkljivi, vedi, da sem jih pisal v ‰estin-
sedemdesetem letu svoje starosti, in dasiravno sem povedal
vse le povrhu in ‰e veliko izpustil, pisal sem jih celo zimo, ker
moja roka je Ïe okorna. Zbogom!

BES

SPOMINI STAREGA SLOVENCA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-095-2

Document Outline

Vsebina

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Josip Jurčič Jurij Kozjak, slovenski janičar
Josip Jurčič Domen
Josip Jurčič Nemški valpet
Josip Jurčič Tihotapec
Josip Jurčič Sosedov sin
Josip Jurčič Telečja pečenka
Josip Jurčič Doktor Zober
Josip Jurčič Lepa Vida
Josip Jurčič Hči mestnega sodnika
Josip Jurčič Tugomer
Josip Jurčič Golida in druge povesti
Josip Jurčič Kozlovska sodba v Višnji gori
Josip Jurčič Grad Rojinje
Josip Jurčič Veronika Deseniška
Josip Jurčič Moč in pravica
Zločin v Katyni a jeho české a slovenské souvislosti
Slovensko
Bosmans Phil Błogosławieństwa starego człowieka
ekologia wykład i i

więcej podobnych podstron

Josip Jurčič Spomini starega Slovenca

Document Outline