Sonja Koranter Srečal me je Buda

BES

SREâAL ME JE BUDA

Sonja Koranter

Sreãal

me je Buda

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

SREâAL ME JE BUDA

BES

Sonja Koranter
SREâAL ME JE BUDA

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-223-8

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

SREâAL ME JE BUDA

il je prelep topel sonãen dan, in vetrc je pihal samo

toliko, da sva si s Franãkom lahko nemoteno ogle-

dovala pokrajino.

»Ah,« je zavzdihnil Franãek. »Samo poglej, koliko bo-

rovcev in koliko brinja. Na‰ Kras je deÏela, za katero bi
marsikdo tudi ubijal, mar ne?«

»To smo Ïe preÏiveli. Midva sicer ne, vendar naju je

junijska vojna ravno tako zaznamovala. Tebe nekoliko
manj, ker si ‰e premlad, moj spomin pa ima grenke pri-
okuse. Tokrat sem prav nesreãna, ko pomislim, da so
nam ukradli ãredo Lipicancev. Barabe.«

»Ne morem verjeti, kako naj bi se to zgodilo. Ne mo-

rem,« je spet rekel Franãek, ko je pozvonil mobik in ‰ef
je govoril tako glasno, da sem ga sli‰ala tudi jaz. Franãek
je moral slu‰alko odmakniti od u‰esa.

»Skupina igralcev vaju ãaka. Pohitita vendar. Vse bo-

do zmazali, poteptali, potem pa ne bomo nikjer veã
na‰li sledi.«

»O.K.« je rekel Franãek, »saj hitiva.«
»Gotovo so nam ãredo ukradli tisti, ki bi hoteli imeti

plemenske konje. Sicer pa, vsak konj je zaznamovan,

BES

SREâAL ME JE BUDA

nekaj posebnega je Ïe njegova hoja in njegovo pleme-
nitost opazi‰ na sto metrov.« Franãek se je praskal po
glavi in opazoval pokrajino, kot bi jo spet na novo od-
kril.

»Mislim, da so konje skrili. V kak‰no kotanjo, ali pa v

temen gozd. Ne verjamem, da so jih odpeljali kam da-
leã, saj je prometna policija rekla, da ni zasledila nobe-
nega posebnega prevoza. Ne morem verjeti, sploh mi ne
gre v glavo, kam naj bi konji izpuhteli.«

BliÏala sva se odcepu avtoceste za Lipico, ko sem za-

kriãala na ves glas: »Pazi! Ljudje!«

Franãek je zaviral, da sem sli‰ala cvrãati avtomobilske

gume in samo za milimeter sva se ustavila pred budis-
tiãnim sveãenikom, ki je nepremiãno stal na sredini ce-
ste. Njegovo oblaãilo je bilo sicer umazano, obraz pa se
je svetil kot preveã naoljena povr‰ina.

Zajela sva sapo, bleda in brez besed sva strmela v ãlo-

veka na cesti, ko je Franãek vseeno izdavil: »Kaj, hudiãa,
pa je zdaj to?«

Meni so se tresle noge, Ïelodec pa je trepetal kot bil-

ka na vodi. Sploh se nisem mogla umiriti, ‰e manj kaj
reãi. Obãutek sem imela, da bom kar izpuhtela.

»Mir z vami,« je rekel sveãenik, kot bi se niãesar take-

ga ne zgodilo.

»Kaj delate tu, sredi ceste?« sem hotela vedeti.

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Niã, meditiramo,« je rekel in njegova dru‰ãina je

samo prikimala.

»Meditirate? Meditirate!« se je zadrl Franãek. »Sredi

ceste? Kaj ste nori?«

ObkroÏena od ljudi, odetih v rumena oblaãila in s

tako mirnim in spokojnim obrazom , sem vseeno odre-
dila: »Umaknite se! Takoj! ·e dobro, da vas kdo ni povo-
zil!«

Meni niã tebi niã so se ljudje mirno in disciplinirano

umaknili na rob ceste, samo njihov vodja ni hotel nika-
mor, rekoã: »Tu gre zmajeva ãrta, tu se sekajo zemljine
silnice, tu je najbolj primeren kraj za meditacijo. To je
sveto ozemlje. Tu bomo ‰e naprej molili.«

Pocukala sem Franãka za rokav in ga potegnila stran

od ljudi, rekoã: »Kaj pa zdaj? Previdna morava biti, saj
ve‰, ãlovekove pravice, pravica do svobode govora in
svobode veroizpovedi. Temeljna pravica vsakega ãlove-
ka. Zelo nerodno in zelo pomembno.«

Spet je pozvonil mobik in Franãek je spet mirno in

zbrano rekel: »Saj sva na poti. Pri‰lo je do zapleta. Pojas-
nil bom kasneje. Zdaj . . . .«

Iz rok sem mu iztrgala telefon in ‰efu pojasnila na-

stalo situacijo. âakala sem, kaj bo rekel, on pa je molãal
in sli‰ala sem samo zvok svinãnika, ki ga je neprestano
metal po pisalni mizi. »Kaj naj storiva,« sem rekla, da bi
prekinila molk.

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Ljudje naj gredo z vama, v Lipico,« je rekel, ko je ‰e

dodal: »Poslal bom nekoga, ki se spozna na te . . . te
. . . duhovne stvari. Poãakajta v Lipici.«

»Tako,« je rekel Franãek, »midva bova vozila ãisto po-

ãasi, vi pa v gosjem redu pe‰ za nama. Ni druge izbire,
ne morem drugaãe. Samo to vas prosim, ubogajte!«

Obãutek sem imela, da so ãakali na to odloãitev in

brez besed ter mirno so nama sledili. Îenska, ki je bila
ravno tako odeta v rumena oblaãila, pa je rekla: »Metu-
lje moramo skriti. Dobro jih moramo skriti.« Vodja te
ãudne odprave se je samo nasmehnil in v njegovih oãeh
sem zaznala strupeno pu‰ãico. To je le sonãni blisk, sem
bila prepriãana. Ljudje, ki se ukvarjajo z duhovnostjo, so
vendar topli in dobri, po‰teni in iskreni.

»·la bom z njimi, pe‰,« sem rekla, »najbolje bo tako,

da si ne bo ‰e kdo premislil.«

»Pojdi,« je odgovoril Franãek, ko je ‰e rekel: »Ko bo‰

utrujena, se zamenjava.«

Stopicali smo po cesti, kot bi bila udeleÏena pri pro-

cesiji. Nihãe ni niã veã rekel, njihovi glasovi pa so peli
poltiho, ‰epetaje in niãesar nisem razumela.

âakala nas je dolga pot, utrujajoãa in naporna. Vsaj

mene. Daleã je ‰e bilo do Lipice.

BES

SREâAL ME JE BUDA

ras je postal veliko gradbi‰ãe. Grdo so zasekali v
divjo in neokrnjeno naravo, buldoÏerji in kamioni

pa so na drevju in podrasti pu‰ãali pra‰no sled. Niti di-
nozavri, katerih okostje so na‰li, niso tako pusto‰ili. Na-
stajala je nova cesta, nove kotanje in takrat, ko bi morali
z asfaltom zaliti nastalo rano, so na‰li antiãne lonce in
kovance. Spet se je zaãelo vse znova, na veselje zgodo-
vinarjev in arheologov. Tako so na ostankih antiãnih iz-
kopanin zgradili gledali‰ãe. Veliko, lepo gledali‰ãe. Sre-
ãa v nesreãi je bila, da je potres odkril ostanke antiãne-
ga amfiteatra sredi Krasa, tik pred Lipico. Arheologi so
kopali in kopali, ko so bili iz dneva v dan bolj preseneãe-
ni, bolj sreãni. Poleg odmetane in izkopane zemlje in
kamenja je nastajalo mesto. Staro antiãno mesto. Ven-
dar, zmanjkovalo je denarja, zmanjkovalo je prostovolj-
cev, vedno veã pa je bilo tatov in laiãnih »znanstveni-
kov«, ki so se spoznali na vse in vsakogar.

Filmska ekipa, ki se je tu nastanila, pa je bila ‰e dodat-

no breme. Arheologom namreã. Filmarji pa so se zelo
dobro zna‰li, nevajeni ugodja in udobja, predvsem pa
denarja, ki ga je bilo dovolj. Obljubljeni honorarji so bili

BES

SREâAL ME JE BUDA

tako vabljivi, da so delali in delali, nihãe ni niãesar spra-
‰eval. Neli in Aldo sta med odmorom najraje razisko-
vala okolico, daleã od pikrih besed Jacinte in daleã od
oãi ostalih. Drug drugemu sta bila magnet, vonjava in
strast, ki je ni bilo mogoãe ustaviti. Njuno skrivno gnez-
do je bilo tako na oãeh, da je bilo ‰e najbolj skrito. Vsa-
ko prosto minuto sta zahajala v novo gledali‰ãe, s pre-
tvezo, da se morata privaditi odrskih desk. Tam je bilo
veã ali manj vse prazno, saj se je glavna predstava obi-
ãajno priãela v veãernih urah. S svojimi prodornimi
oãmi pa jima je vedno sledila Jacinta. Nista je opazila.

Aldu so se cedile sline od ugodja. Nelino telo je bilo

tako voljno in tako domaãe, da je pozabil na vse druge
ljubezni. Temno modra svetloba gledali‰kega zastora je
zastirala sonce, ki je na vsak naãin hotelo sijati na po-
steljo. Aldo pa je sli‰al reko, deroão in globoko. To je bil
glas, ki bi ga najraje pozabil. Njegove roke pa niso miro-
vale, kot stonoga so se plazile po Nelinem telesu, ga
draÏile in vzburjale, da je dekle na postelji stokalo kot
ranjena Ïival.

»Ne bom,« je ‰epnil na uho in Neli se je kar stresla od

ugodja , »ne bom te pozabil. Tako si popolna, tako iskre-
na, kot . . . «

»Mhm . . . mhm . . . « je predla, »tako iskrena, kot ti

ne bo‰ nikoli, kajne?«

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Nesramnica,« je sku‰al obdrÏati trenutek ugodja,

»grdobnica in hudobnica. Saj ve‰, da ljubim samo tebe.«

»Dragi moj, ljubãek,« je bilo sladko dekle, »se zaveda‰

najinega poloÏaja? Sva samo igralca, igrava tudi tokrat?
»

»Ne verjamem,« je nadaljeval s svojim raziskovanjem

njenega telesa, »dolg jezik ima‰, drugaãe si pa popolna,
ljubica. Popolna.«

»Oh,« je zavzdihnila, »toliko Ïensk kot je Ïe leÏalo v

tvoji postelji . . . ne, ne bo‰ me.«

Neli je vedela, poznala je Alda. Ni se hotela preveã

vezati, ni se hotela zaljubiti. V tega mo‰kega prav go-
tovo ne. Ni pa se mu mogla upreti. Tudi to ne. Vsak dan
jo je iskal, se trudil, da bi mu padla v objem, vse prizo-
re, ki sta jih odigrala skupaj, je igral tako doÏiveto, da je
bilo ljubezensko razmerje neizbeÏno. Ganile je niso niti
govorice, ‰e manj opolzke razlage Ïensk, ki so preÏiv-
ljale noãi v njegovi postelji. Jacinta pa je molãala. Zanjo
je bilo pomembno samo to, da so bile Neline trepalni-
ce kar najbolj zapeljive, Aldovi brki pa vedno na mestu.
Molãala je kot grob. Zacementirani grob.

Aldo in Neli sta se zabavala, ljubila v mehki postelji,

sredi gledali‰kega odra. Danes naj bi predstava odpad-
la, snemanje reklamnega filma prav tako. Imela sta ãasa
na pretek, ko se je Neli spomnila: »Aldo, ljubãek, kaj ni-
ma‰ danes razprave na sodi‰ãu?«

BES

SREâAL ME JE BUDA

Aldo je z grozo v oãeh planil pokonci, odrinil dekle in

se na hitrico priãel oblaãiti. Po telesu je imel kurjo polt
in ustnice so postale ãisto bele. ·ele po poÏirku hladne
vode je malo pri‰el k sebi, ko je rekel Neli: »Hitro, ljubi-
ca . . . hitro . . . kje je srajca . . . kje so hlaãe? Koliko je
ura?«

»Enajst,« je hladno rekla Neli in vedela je, da je vse

zamudil. Na sodi‰ãu bi moral biti ob devetih. »Pridi,« je
maãkasto rekla in ga potegnila nazaj na posteljo, rekoã:
»Imava ‰e pol ure, potem morava na snemanje.«

»Ti si kriva . . . maãka . . . kaãa strupena. Vedela si,

da moram na sodi‰ãe, rekla pa nisi niã!«

»Jaz nisem Aldo, meni ni bilo treba na sodi‰ãe, ali

paã?« Ugriznila ga je v ustnico, da je zastokal od ugod-
ja in po bradi se mu je pocedila kri. Alda je to ‰e bolj
podÏgalo in Neli je vrgel na posteljo in zaril usta v njen
trebuh, momljajoã: »Moja si . . . moja si . . . kaãa stru-
pena . . . angel brezmadeÏni.«

»Aldo . . . Aldo . . . ljubãek,« je stokala Neli in se sku-

‰ala izviti iz objema. »Na snemanje ne smeva zamuditi.
Ne smeva. . . . Dovolj je . . . nehaj . . . dovolj . . . !«

Od daleã nekje sta zasli‰ala glas iz zvoãnika: »Vsi na

svoja mesta. Kje sta Aldo in Neli? Ti‰ina! Snemamo! Ka-
der 100, drugiã!«

»Hitro,« je rekla Neli, »pohiti. Aldo . . . pohiti!«

BES

SREâAL ME JE BUDA

Jacinta ju je ujela ravno pravi ãas, da ju je napudrala

in na‰minkala. »Smrdita, oba . . . fuj . . . « je rekla, ko
je Neli ‰e popravljala frizuro. Namrdnila sta se in se
spogledala, njune oãi pa so govorile le o eni Ïelji — ãim
prej konãati snemanje in spet zlesti v posteljo.

»Kader 100 — tretjiã,« je zavpil mo‰ki in sedla sta za

mizo, si obliznila ustnice in pomignila, ãe‰ — midva sva
pripravljena.

Neli je nemarno vrgla potiskano svileno ruto na mi-

zico, kjer sta Ïe stala kava in viski. Z obema rokama je
prijela kozarec, ga prav poãasi dvignila in ‰e isti hip je
vsebino zlila mo‰kemu nasproti v obraz.

»Tako,« je rekla, »kot v filmu.«
Jacinta se je zasmejala, in rekla: »Saj smo v filmu.«
Aldo si je brisal obraz in tudi on se je priãel smejati.

Brisal si je dolge brke, ki so se poãasi priãele topiti. Le-
pilo je popu‰ãalo in vedno bolj je bil podoben klovnu,
ne glavnemu igralcu.

»Mislim, da to ne bo v redu,« je rekla Jacinta, »spet

bomo morali ponoviti.«

»Danes ne, danes gotovo ne ,« je rekla naveliãano

Neli. Nenadoma se je odloãila, da bo igrala vlogo »zvez-
de«. Pripraviti se mora na veãje vloge, se privaditi
zvezdni‰kemu vedenju in razmi‰ljanju. Aldo ji je oblju-
bil, prerokoval svetlo in uspe‰no prihodnost.

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Pa prav danes,« je rekla spet Jacinta, »jutri ima mas-

kerka dopust.«

Aldo je zavil oãi, Neli je priãela viti roke, Jacinta pa se

je smejala in smejala, kot bi bilo konec sveta.

»In, no . . . kaj je tako sme‰nega,« je resno priãel

Aldo. »Mogoãe to, da imamo maskersko, ki se je spom-
nila, da bi jutri imela dopust? Mogoãe pa to, da bo film
konãan takrat, ko bo maskerka imela ãas priti v sluÏbo?
Mogoãe . . . « Ni konãal stavka, ko je rekla Neli: »To je
Ïenska, ki se poleg maskerstva ukvarja ‰e z drugimi deli,
tako kot vidva, kajne? Saj vesta, kaj mislim.«

»Vsi bogovi na Olimpu, komaj ãakam, da bo film po-

snet. Komaj!«

Prizori‰ãe snemanja pa so nenadoma priãeli obleta-

vati veliki beli metulji, ki so imeli na svojih krilih Ïivo-
pisane vzorce. Ljudem so sedali na ramena, glavo in na
telo in ni jih bilo lahko odgnati. S svojim nenavadnim
vonjem pa so kot oblak zagrnili vse prisotne.

BES

SREâAL ME JE BUDA

e‰aãili smo poãasi, ljudje so si ogledovali vsako bil-
ko, vsako stezico in borovo iglico. Vse je bilo naj-

lep‰e in najbolj‰e in vse je bilo prviã. Z molilnimi mlinã-
ki so delali veter in hrup, tako da so nas ljudje Ïe od
daleã opazili. Zaãudenje pa je bilo popolno, saj je v avtu
s kriminalistiãno oznako sedel Franãek, zraven pa sem
stopicala jaz, kot bi bila z drugega planeta.

Franãek je vozil tako poãasi, da je lahko ‰e brskal po

internetu. Najin novi avto je imel vse, od interneta do
satelitske povezave in telefonske linije, pa do turbo po-
gona, kar je pomenilo, da nama skoraj nihãe ne more
uiti. Ampak, Franãek bi ne bil Franãek, ãe bi ‰efa ne
spravil v slabo voljo, ko je rekel, da ima avto sicer res
vse, nima pa avtomata za kavo. To smo strmeli, ko je ‰ef
strupeno rekel: »Tebe tudi kava ne re‰i. ·e manj avto-
mat. Limuzino si kar sam kupi!«

Midva sva imela avto, s katerim bi se pona‰ali ‰e kje

drugje, tudi na policiji. To je bil edini avto, ki smo ga
dobili na kriminalistiki. Vsi ostali so se ‰e kar vozili v
starih, Ïe kar muzejskih avtomobilih. TeÏko sva ga prev-

BES

SREâAL ME JE BUDA

zela, bila sva namreã materialno odgovorna, ãe bi slu-
ãajno avto uniãila.

Franãek je bral z internetne strani: »Kobilarna Lipica

je nastala leta 1580, kar je kar nekaj let pred izidom Dal-
matinove biblije, je naravni kulturni spomenik . . .«

»Franãek,« sem rekla, »misli na poloÏaj v katerem sva

se zna‰la. Kam bova z vsemi temi ljudmi ? Kaj hoãejo in
sploh, zakaj so tu?«

Hodila sem ob avtu, tako kot bi hodila ob konjski

vpregi. Nisem razumela, kako da je vse skupaj nenado-
ma postalo tako zapleteno. V Lipico sva se peljala samo
zaradi kraje plemenske ãrede, niti sluãajno ne zaradi
vseh teh ljudi.

»Nobenih sledi ni,« je rekel ãuvaj, »vso noã naj bi bil

na nogah, na obhodu in niãesar nenavadnega se mu ni
pripetilo. Rekel je, da je bila ‰e svetla noã in luna je si-
jala v Ïivo rumeni barvi. Vse to je povedal, ‰e to, kdaj je
‰el na wc in kdaj je spil kavo.«

»Ali ni bil preveã gostobeseden,« sem rekla, ko sem

poslu‰ala Franãka.

»Ih . . . ne vem . . . morda. Sicer pa naju ãaka, prav

tako vsi odgovorni.«

Vodja skupine menihov je nenadoma obstal, zvil mo-

lilni mlinãek in ni se premaknil niti za korak. Îenska za
njim pa je priãela vre‰ãati, kot bi ji nekdo odiral koÏo.

BES

SREâAL ME JE BUDA

»âlovek na cesti . . . ãlovek na cesti . . . « je vpila in

vila roke.

Stekla sem na ãelo kolone, ko sem obstala tudi jaz. Za

menoj je Ïe stal Franãek in vsi skupaj smo strmeli v golo
Ïensko telo, ki ni dajalo nobenih znakov Ïivljenja.
Obraz je imela spraskan in na ãelu veliko ãrko W. Samo
drobna bela ãrta, brez krvi, je potrdila sum, da je imela
prerezan vrat.

»Na cesti . . . golo Ïensko telo,« je zaãudeno rekel

Franãek. »Saj to ni res. Kaj se dogaja?«

Okrog mrtve Ïenske pa je letalo ne‰teto metuljev.

Belih, s ãudnimi vzorci na krilih. Oblak vonjav pa nas je
zajel kot megla.

»To je Ïe od sile,« sem rekla Franãku in se otepala

metuljev. »Kaj je svet ponorel, da trupla leÏijo na cesti,
kot v ãasu najveãje srednjeve‰ke kuge?«

»Nekdo bi naju rad postavil na stranski tir,« je nepri-

zadeto rekel Franãek, potegnil pulover s sebe in zagrnil
golo Ïensko. »Zarota, niã drugega kot zarota. Tatovi pri-
dobivajo na ãasu, midva pa neprestano odstranjujeva
ovire.«

»Ne verjamem,« sem rekla, »vse skupaj je le splet ne-

sreãnih okoli‰ãin.«

»Oprostite,« sva zasli‰ala glas. »Sem novinarka Mar-

jetica, televizijska hi‰a ·iroko obzorje, kako bi komen-
tirali truplo na cesti?«

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Nikakor, kako ste pri‰li sem? Takoj? Kako?« Ne-

sramno sem pomislila, da si novinarji Ïe v naprej pripra-
vijo zgodbo, jo potem podtaknejo nam — naivnim kri-
minalistom, in nas sku‰ajo kompromitirati

. »O, bog,«

sem se prijela za glavo, »oãitno se mi Ïe me‰a.« Re‰il me
je Franãek, ki je ‰e vedno stal pri mrtvi Ïenski na cesti in
budistiãni sveãenik, ki je odtrgal prvo brinovo vejico in
jo vrgel na truplo.

»Zaradi preiskave ne dajemo izjav,« je rekel Franãek.

»Ampak . . . « je rekla Marjetica, »zanimivo. Ukradli so
plemensko ãredo konj, truplo na cesti, budistiãni sveãe-
niki za vami in pred vami . . . to bo zgodba. Moj ured-
nik bo res zadovoljen. Sem pa mislila, da je Slovenija
mirna in pusta deÏela, sem . . . .«

Franãek je prijel kamero, ji iztrgal svinãnik in beleÏko,

jo prav nesramno potrepljal po zadnji plati, ko je za-
kriãal: »Izginite od tod. Saj to je Ïe od sile. âlovek ‰e de-
lati in razmi‰ljati ne more v miru. Alo . . . gremo . . . ta-
koj.«

»To vas bo pa drago stalo,« je rekla Marjetica in priãe-

la pospravljati svoje stvari.

Franãek je globoko zajel sapo, zamahnil z roko in zanj

je bila zadeva opravljena. ·e isti hip pa se je spomnil, ko
je zakriãal: »Od kje pa vi veste vse to? O konjih, nam-
reã?«

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Vem,« je pomenljivo rekla in sedla v svoj avto, ki je

bil parkiran tik za najinim.

Vedno veã ljudi je bilo, vedno glasneje so sku‰ali pre-

vpiti drug drugega, ãe‰, saj ni ãudno, ko pa se v teh kra-
jih zbira toliko ljudi. Neznanih in nenavadnih.

»Poãakati bomo morali mrli‰kega oglednika,« je rekel

Franãek, »pojdite v senco.«

Vodja najine skupine pa je pogledal Franãka, ko je

rekel: »Saj nam nikamor ne bo u‰la.»

»To je bilo zelo nesramno,« sem odvrnila, ko smo za-

gledali velik ãrn avto in ãlovek, ki je izstopil, je pogledal
Ïensko na tleh ter rekel: »Kaj takega, saj sem jo Ïe vãe-
raj videl. Mrtvo. LeÏi v hladilnici, med neznanimi pokoj-
niki. Teh je te dni kar nekaj.«

»Kako?« je zaãudeno vpra‰al Franãek.
»Tako,« je rekel mo‰ki in poãasi vlekel gumijaste ro-

kavice z rok in jih tlaãil v vreãko za smeti. »Îe drugiã v
enem dnevu sem na tak‰nem ogledu. Ponesreãil se je
arheolog, v Lipici. Saj veste, kopljejo in kopljejo, kot bi
iskali El Dorado.«

Metulji pa so letali okrog nas, sedali na avto in ljudi,

bilo je zoprno in nenavadno.

»Mislim, da so na‰li kolonijo metuljev v nekih izkopa-

ninah,« je rekel mrli‰ki oglednik, »zdaj pa jih je polna
pokrajina. Zanimivo,« je dodal, »to bo potrebno resno

BES

SREâAL ME JE BUDA

preveriti. Dve enaki Ïenski, obe mrtvi. Saj ni res. Îen-
ski?« je ‰e zamrmral bolj sebi, kot nam.

»Saj nismo v egipãanskih piramidah,« je jezno odvr-

nil Franãek, ko je ‰e bolj nejevoljno dodal: »Odpeljite
truplo, opraviti morate ‰e obdukcijo. Potem se vidimo.«
Vodja budistov pa je sitnaril: »Ali bomo ‰e dolgo stali
tu?«

Okrog nas je bilo kar nekaj radovedneÏev in vsi so bili

enotnega mnenja, da je svet ponorel.

BES

SREâAL ME JE BUDA

usuf, Adam in Rebeka so stali v krogu na vadbi‰ãu za
konje. Prelep pesek jim je masiral podplate, bili so

bosi. Rebeka je imela zakrit obraz, Jusuf in Adam pa sta
imela na glavi ‰irok kavbojski klobuk. Rebeka je menca-
la na mestu in vihtela biã, poleg obeh mo‰kih pa je na
tleh kleãal ‰e nekdo. Vsi trije so se pomenkovali, poti-
hem in v tujem jeziku, tako da jih ãuvaj ni prav niã ra-
zumel. Na vse kriplje se je trudil, da bi imel oãi odprte
in u‰esa kar najbolj naravnana na glasove. Kri, ki mu je
curljala s hrbta in ãela pa mu je meglila oãi, pa tudi za-
vest.

Rebeka je kar mimogrede o‰vrknila ãuvaja, z dolgim

biãem, ozalj‰anim z jeklenimi kroglicami, ki so se za-
piãile Ïe v tako razcefrano koÏo in strgano srajco. Adam
je v istem trenutku pobral pest peska in ga vrgel leÏeãe-
mu ãloveku na tleh, v oãi.

»Bo‰ zdaj povedal . . . bo‰ povedal, kje je vzrejna

knjiga?« je zakriãal Jusuf in tam daleã nekje, v drevesu
je skoviknila sova.

»Tega ne vem,« je skoraj v joku, a odloãno, rekel ãu-

vaj. »Do teh dokumentov jaz nimam dostopa.«

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Ne verjamem,« je rekla Rebeka in spet dvignila biã,

da je mo‰ki na tleh zastokal. Prepozno. Priletelo je ãez
obraz in kri se je vlila iz nosu in lic.

»Ne ve, ne ve . . . pa kaj ‰e?« je spet ‰vignil biã.
»Poãasi,« je rekel Adam in prijel Ïensko za biã. »âlo-

vek mora Ïiveti, vsaj toliko ãasa, da pridemo do vzrejnih
knjig.«

»Sicer pa,« je rekel Jusuf, »najbolj je pomemben âr-

nuh.«

»ârnuh?« je zastokal mo‰ki na tleh. »Kaj ste storili s

ârnuhom?«

»Tole,« je rekel Jusuf in mo‰kemu pred oãi pomolil

dolg bel rep. »Tole!«

»Ni ubogal,« je rekel Adam, in pokazal modrico na

hrbtu, »nesramen in divji konj. Za kazen sem mu odre-
zal rep, naslednjiã pa mu bom ‰e kaj drugega.«

»ZveÏi ga,« je rekla Rebeka, »in vrzi ga v temnico,

med jeãmen in seno. Naj se zadu‰i . . . naj se zadu‰i.«

V drevesu, tam daleã nekje je ‰e vedno skovikala sova.

Jusuf je potegnil pi‰tolo z du‰ilcem in ustrelil v temo.
Sli‰ati je bilo samo ‰elestenje listja in ptico, ki je odpr-
hutala drugam.

»To je dober znak,« si je ‰epetal ãuvaj. »Sova jim pri-

na‰a smrt, napoveduje Ïalost in smrt. To je dobro.«

Mo‰ka sta ga priãela vezati in obenem sta ga brcala v

vse dele telesa, tako, da je na tleh leÏeãi ãuvaj le s teÏa-

BES

SREâAL ME JE BUDA

vo ‰e ohranjal zavest. Ves razbolel in krvav je bil prej
podoben gmoti mesa kot Ïivemu ãloveku.

»Pohitimo,« je rekla Rebeka, »dani se Ïe. Nimamo veã

veliko ãasa. Ekipa bo vsak hip tu, potem bomo zbrani
vsi in konji bodo lahko neopaÏeno odpeljani.«

V hlevu je vladala ti‰ina. Konji so poleÏavali na tleh,

kot bi bili mrtvi.

»Lepo,« je rekla Rebeka in spet o‰vrknila ãuvaja, ki so

ga vlekli za seboj kot prazno vreão. ·e nikoli v Ïivljenju
niso bili tako zadovoljni. Uspel jim je podvig, s katerim
se bodo zapisali v veãnost in obljubljena jim je velika
nagrada. Za ãas Ïivljenja in za ãas smrti. Zadovoljstvo je
bilo popolno.

»Veliko denarja smo zapravili za film, snemalce in

igralce,« je rekla Rebeka. »Upam, da se nam bo obresto-
valo.«

»Kdo je napisal scenarij?« je hotel vedeti Jusuf.
»Jaz,« je rekla Rebeka, »jaz. Samo poslu‰ala sem lju-

di, ki tarnajo, kak‰ne krivice se jim godijo, pa spet ljudi,
ki so nesreãni zaradi zgodovinskih krivic, pa spet ljudi,
ki bi najraje skopali grob in vanj poloÏili vse Slovence,
razen sebe.«

»To je vendar neumnost,« je modroval Adam.
»A tako,» je rekla Rebeka, »neumnost? Kje pa? Za-

misli si vojno, vojno, kjer primanjkuje oroÏja, tankov in

BES

SREâAL ME JE BUDA

kjer ni sodobne tehnike in logistike, so le konji in jezde-
ci, pa sli, ki so spet na konjih.«

»Scenarij je torej del zgodovine Slovencev,« je rekel

Jusuf. »Je to druga svetovna vojna, ali Ïe tretja?«

»Bo barva zdrÏala?« se je spomnil Adam. »Konji se

potijo, vroãe jim je, niso vajeni tak‰nega dela, kot so bit-
ke.«

»Potrebovali jih bomo samo nekaj ur, potem pa bodo

poãivali.«

»In kje bo ârnuh?«
»Poãakal bo v hlevu. Îe tako ali tako je preveã omam-

ljen, da bi sploh stal na nogah.«

âuvaja so brcnili k ârnuhovim nogam, zalepili so mu

usta in trdno zvezali noge. Potem so oba, konja in nje-
ga pokrili z mreÏo, ki je imela bodice. Samo premaknil
si se, pa so se zarile v tvoje telo in Ïe se je pocedila kri.

»Tako, opravljeno,« je rekla Rebeka in ni se mogla od-

reãi temu, da ne bi zvezanega mo‰kega spet o‰vrknila z
biãem. »Gremo po barvo in odeje. Samo trije konji so ‰e
ostali.«

âuvaj na tleh je obãasno izgubil zavest, vendar ga je

grel ârnuh in spet je lahko zbral svoje misli. Le tega ni
vedel, ni razumel, kako sploh so lahko tako neopaÏeno
pri‰li do hlevov, vadi‰ã in pisarn. Saj je vendar vse zava-
rovano. Sicer pa bo pri‰el nov dan, mogoãe se pa le zgo-
di kaj dobrega.

BES

SREâAL ME JE BUDA

Îelel si je zaspati, spati in poãakati, da boleãina mine,

da posije sonce in pridejo obiskovalci.

Od daleã pa je sli‰al ‰viganje Rebekinega biãa. Ni se

mogla odpovedati tej slasti, da ne bi neprestano koga
o‰vrknila, pa naj je to bil konj ali ãlovek. ÎviÏg biãa jo je
namreã napolnil z neko ãudno slastjo in Ïeljo po ma-
‰ãevanju. Tudi On bo deleÏen tega, ‰e preden bosta do-
konãno obraãunala.

BES

SREâAL ME JE BUDA

a‰a kolona se je vedno bolj pribliÏevala Lipici in
od daleã smo Ïe videli konjske staje, pa‰nike in

seveda prelep hotel.

»Konãno« je rekel Franãek, ki je hodil poleg avta in se

ves utrujen vlekel kot megla. Od daleã smo zagledali
velik ‰otor, Ïivopisanih barv, s fluorescenãnimi napisi,
kjer so vabili na sreãanje homoseksualcev in lezbijk.

»V Lipici?« sem nejeverno rekla, ko sem prebrala na-

pis.

»V Lipici?« je ponovil Franãek, ki tudi ni mogel ver-

jeti.

Najprej sem pomislila, da si je nekdo privo‰ãil nesla-

no ‰alo, ko se je na motorju pripeljal mo‰ki in Ïe od da-
leã mahal, ãe‰, ustavite se!

»Kaj bo dobrega,« sem hotela vedeti. Mirno in s spo-

‰tovanjem, kot se spodobi drÏavni usluÏbenki.

»Nihãe ne sme naprej . . . okolica je zakupljena za

veã dni . . . odpovedane so vse dejavnosti, vkljuãno z
ogledi konj in igranjem v kazinoju.«

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Aha,« je rekel Franãek in pomolil kriminalistiãno iz-

kaznico mo‰kemu pod nos. »Niã ne bo, midva greva na-
prej . . . do hotela in do konjskih staj.«

»Îal,« se je spet osladno nasmehnil mo‰ki na motor-

ju. »Ne bo ‰lo.« Iz Ïepa je potegnil papir, dovolilnico,
kjer je bilo ãrno na belem napisano, da tudi policija
nima tu kaj iskati.

»Bomo videli,« je rekel Franãek. »Bomo videli?«
»Zborovanje je pripravljeno v Sloveniji zato, ker je to

ena izmed najbolj tolerantnih deÏel, kjer upo‰tevajo
razliãnosti, v vedenju in Ïivljenju ljudi. Dovolilnice so
potrebne predvsem zaradi tega, da bi nepoklicani obi-
skovalci, ali celo uniãevalci in zasmehovalci, ne ogrozili
zbora ljudi. Sicer pa je zborovanje plaãala filmska indu-
strija. Nastopamo namreã v filmu, ki ga tu snemajo. V
enem, samo enem kadru. Sem dovolj jasno pojasnil,« je
rekel motorist, ki je Ïe hotel odpeljati, ko ga je ustavil
Franãek, rekoã: »Poãakajte!«

Jaz sem Ïe vrtela telefonsko ‰tevilko in ‰ef na drugi

strani je prav zaãudeno poslu‰al mojo razlago.

»Niã ne vem o tem, nihãe ni prijavil te prireditve, niã

ni na tem. Vstopita na ozemlje kobilarne in pika. Pozna-
ta pravila in delo kriminalista . . . torej . . . kje je torej
ovira?«

»Ste sli‰ali?« sem rekla vsem prisotnim.

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Dobro,« je rekel mo‰ki na motorju in niã veã se ni

upiral. Tudi to je bilo veã kot zanimivo.

Nekaj trenutkov za tem je na‰a kolona, ãudna skupi-

na ljudi, ki je z molilnimi mlinãki delala hrup in veter,
stopila mimo motorista.

»Laãni in Ïejni smo,« je rekla Ïenska iz kolone.
Odpravila sem se do hotela, kjer pa sem zagledala le

skupino filmarjev in velik oblak Ïivopisanih metuljev.

»Kdo je tu glavni?« sem hotela vedeti, ko je predme

stopil Aldo, in rekel: »Nimam ãasa, mudi se mi v Ljub-
ljano.«

»Kdo pa ste vi?« sem rekla.
Aldo je bil uÏaljen, veã kot uÏaljen, ko je s slovesnim

glasom igralca Shakespeara rekel: »Jaz sem vendar Aldo
. . . A L D O . . . najveãji in najbolj‰i igralec. Tu sne-
mamo zgodovinski film. Kdo pa ste vi?«

»Nimam ãasa,« sem ciniãno odvrnila, ko je Ïe pristo-

pil Franãek in rekel, da je skuhan velik kotel golaÏa. Vsi
se bodo najedli.

»Dobro,« sem pomislila, rekla pa nisem niã. Vsaj sku-

pine se bom malo re‰ila. Naglas pa sem vpra‰ala: »Ali je
Tina Ïe pri‰la.?«

»Ne,« je odvrnil Franãek in opazoval okolico, ko je ‰e

rekel: »âudi me, da nihãe ni povedal, da tu snemajo
film.«

BES

SREâAL ME JE BUDA

Odpravila sva se do kobilarne, do prostora, kjer so

konji imeli dnevno razgibavanje in tek po sveÏem zra-
ku. Lepo zelena trava, ‰e lep‰e pobeljena ograja, je da-
jala obãutek neresniãnosti.

»Nobenega konja ni zunaj,« sem rekla, »kaj so odpe-

ljali prav vse konje?«

PribliÏevali so se nama trije ljudje in Ïenska z biãem

je bila gotovo filmska igralka. Njena oprava in oprema
je bila brezhibna in dolgi ãrni lasje so ji plapolali kot
konjska griva. Obraz je bil nekaj posebnega, bila je sko-
raj preveã popolna.

»Moje ime je Rebeka,« je rekla, »odgovorna sem za

vzrejo konj.«

»Smo vas Ïe priãakovali,« je ‰e bolj prijazno rekel

Jusuf. »Moje delo je vodenje vzrejnih knjig.«

»Lepo, da ste pri‰li«, je nadaljeval Adam, »jaz sem

glavni konjar.«

»Kot v filmu,« sem ‰epnila, skrita za Franãkov hrbet.

Ne vem, zakaj me je oblila kurja polt, poãutila sem se
prav bedasto.

»Obmoãje smo za obiskovalce Ïe zaprli,« je prekinil

nastalo ti‰ino Adam, ko se je ponudil, da naju pelje na
oglede. »Saj smo Ïe vedeli, da pridete. Va‰ ‰ef nam je
sporoãil,« je ‰e dodal.

»Kje so konji?« sem hotela vedeti, »koliko jih manjka

in kdaj ste opazili, da so ukradli plemensko ãredo?«

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Pojdimo,« je presli‰ala vpra‰anje Rebeka, »pojdimo

v pisarno. Tam se bomo vse domenili oziroma pogovo-
rili.«

»So ârnuha tudi odpeljali,« je hotel vedeti Franãek.
»To je bil najlep‰i konj, plemenski Ïrebec, bel in po-

staven. Plemenit od glave do kopit,« je rekel Adam.

»TeÏko ukrotljiv, kajne? Kot bi se zavedal, da je od

njega odvisna usoda Lipice,« je spet modroval Franãek,
ko je Adam rekel: »Vi poznate konje? Mislim, se spo-
znate na konje?«

»No,« je godilo Franãku, ko je rekel: »Malo Ïe. Vem,

da so konji ãredne Ïivali, pla‰ni in uãljivi, imajo odliãen
spomin in obãutek za praviãnost. Z njimi je potrebno
lepo ravnati, predvsem pa potrebujejo veliko neÏnosti
in potrpeÏljivosti. Tudi to vem, da se mora‰ konju pri-
bliÏati vedno z leve strani. Drugaãe . . . « se je nasmeh-
nil. Obãutek je imel, da ga nekdo opazuje in njegov
smeh je zamrl. »Tepec,« je pomislil sam pri sebi, »kaj se
grem nekega poznavalca, pozabljam pa, da sem krimi-
nalist.«

»Kdaj so postavili ‰otor, kdaj so dovolili sreãanje lez-

bijk in homoseksualcev — v Lipici?« Moji ãuti so bili
razpr‰eni po okolici in nisem se prav dobro poãutila. Ne
vem, zakaj, vendar me je ob vsem tem motilo veliko
reãi: od zborovanja, do budistov, pa tja do teh treh po-
polneÏev. Obãutek sem imela, da bom potrebovala oãa-

BES

SREâAL ME JE BUDA

la, saj je nad krajem vela neka ãudna meglica. Gotovo
sta poletje in sopara opravila svoje. Videla sem Franãka,
ki je tesno ob Rebeki kimal in se smehljal.

»Konje smo morali zapreti v bokse,« je rekla Rebeka,

»filmarji imajo toliko dela in ‰e v napoto so nam. Konje
vse to moti, to so namreã Ïivali, ki imajo svoje navade,
vznemirja jih hrup in mnoÏica.«

Franãek ni odgovoril, zapustil je Rebeko in se odpra-

vil po planjavi navzdol. Ogledati si je moral vadbi‰ãe za
konje, staje in ostale prostore. »Moram biti potrpeÏljiv,
moram,« si je brundal, ko je opazoval filmarje, ki so
jahali konje in se obna‰ali kot pa‰a v svojem haremu.

»Poglej,« sem rekla, »krvava sled.«
»Gotovo je le barva,« je rekel zami‰ljeni Franãek,

»pojdiva po sledi.«

Vodila naju je do boksov, kjer so spali konji, med seno

in steljo, do konja, ki je stal in mulil svoj obrok. Imel je
obvezano koleno, s posu‰eno krvavo obvezo.

»Prehitro je pokleknil,« je rekla Rebeka, ki se nama je

nesli‰no prikradla za hrbet. .«Ljudje ne znajo delati s
konji, potem pa se zgodi nesreãa. To je samo barva, bar-
va, ki jo maskerji nana‰ajo udeleÏencem bitke. Nismo je
‰e odstranili.«

»Koliko konj je ‰e doma,« je presli‰al Rebeko Franãek.

»Kje so?«

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Tam,« je pokazala s prstom, »pasejo se na travniku.

Jih vidite?«

Oba sva se zagledala v trop konj, ki so mulili travo.

Idiliãnost pokrajine je ãloveka dobesedno zaãarala.
Svetleãe se konjske grive, dolgi repi in plemenitost konj
so nudili poseben uÏitek, kot bi gledal daleã v preteklost,
ko ‰e ni bilo ãloveka, samo Ïival.

»Lepi konji,« je spet rekla Rebeka, »ãe pomislimo, da

je bil konj v davnini samo malo veãji kot maãek, danes
pa je pred na‰imi oãmi tak‰na evolucijska popolnost. »

»Hm,« je rekel Franãek, jaz pa sem samo prikimala.

Oãarana sva bila oba, ãe Ïe ne zaãarana.

Rebeka je bila veã kot zadovoljna. »Uspelo nam je,« je

rekla Adamu, »nasedla sta, spravili smo ju na slepo sled.
Z njima bo lahko.« Sedla sta na ograjo in se brezskrbno
a osladno nasmihala. »Bomo videli

,« je pogledal v son-

ce, nato Rebeko. »Bomo videli.« Rebekin biã pa se je sli-
‰al daleã naokoli, saj je ‰vigala z njim po zraku, ãe‰, od-
ganjam metulje.

»Ne vem, kaj naj reãem, kaj naj si mislim,«je rekel

Franãek. »Obãutek imam, da sva za‰la v slepo ulico. Ali
sva turista, ali kriminalista?«

»Najbolje bo, da se malo odmakneva od kraja dogaja-

nja, si ogledava problem od daleã. Le tako se nama kaj
pojasni in razjasni,« sem rekla in se zahvalila vsem trem
za pojasnila in pomoã.

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Odliãno vreme, odliãno kosilo,« je rekel vodja budis-

tov, ki se je pridruÏil na‰i skupini .»Zelo dobro.«

»Me veseli,« sem odvrnila. Skozi moÏgane pa mi je

‰inila misel, kaj budisti jedo goveje meso? Mar ni krava
sveta Ïival? GolaÏ s kruhom jedo budistiãni sveãeniki?
Ah, ne? âesa ãlovek vse ne doÏivi, koga vse ne sreãa.

BES

SREâAL ME JE BUDA

elevizijska hi‰a ·iroko obzorje je imela nov reklam-
ni oglas. Marjetica je bila prepriãana, da je zadela

Ïebljiãek na glaviãek, ko je objavljala naslov novo na-
stajajoãega filma: Zakaj bi bili rdeãi, ãe smo ãrni? Veli-
ki igralec Aldo O. na sodi‰ãu. Izginila plemenska ãreda
konj! Njena oddaja Ozki pogledi je vodila na vseh lestvi-
cah gledanosti in izrinila dnevne politiãne, gospodarske
in kulturne teme.

Gledanost se je tako moãno poveãala, da je Marjeti-

ca nosila svoj klobuk s pavjim peresom ‰e bolj pokonci
in njen smehljaj je bil podoben smejoãemu se balonu, ki
bo pravkar poãil. Tako so izginila z naslona vsa po-
membna obvestila, reklame, ki ne prina‰ajo veã veliko
denarja. Najbolj je bil seveda razoãaran izdelovalec zob-
ne paste in pralnega pra‰ka, ki je Marjetici seveda oãi-
tal njeno zalogo surovin. Niã ni pomagalo. Îenska se je
‰e vedno smejala in smejala, zadovoljna, da je konãno
na‰la kost za glodanje in temo, ki ji ni videti konca. Igra-
lec se bo potil v neskonãnost, saj bo kljub slavi moral
poãakati v vrsti na ponovno razpravo. TeÏko bo odstra-
nil madeÏ, ki mu ga je prilepila. Slava medijem, je govo-

BES

SREâAL ME JE BUDA

rila sama sebi. Odpravila se je v stavbo sodi‰ãa, poãutila
se je kot sodnik in porotnik. Bila je v sredi‰ãu dogajanja,
v veãjem sredi‰ãu kot uboga kriminalista, ki ‰e vedno
tavata po Lipici.

Aldo je bil zgroÏen, njegov varnostnik ‰e bolj.
»Od kje ta mnoÏica ljudi,« je rekel, ko je prispel do

sodi‰ãa. »Sodnik je samo meni sporoãil, naj ga obi‰ãem.
Razprava je preloÏena. Kaj je zdaj to?«

»Ne vem,« je rekel slednji. »Tu nekaj smrdi. Nekdo

izdaja informacije nepovabljenim u‰esom. Mislim, da je
kr‰ena pravica do zasebnosti.?«

Marjetica se je nasmehnila in stopila do Alda. Ne-

sramno je potisnila mikrofon pred usta zaãudenemu
Aldu in snemalec je snemal njegovo reakcijo.

»Boste priznali krivdo? Ste krivi? Ste poznali mo‰ke-

ga?«

Aldo je bil utrujen od potovanja in skrbelo ga je, kako

se bo izmazal, ta Ïenska pa mu postavlja vpra‰anja, na
katera gotovo javno ne bo odgovoril. Zakaj ga ne vpra‰a
o filmu, njegovem delu, njegovi slavi in popularnosti.?

»Ali je bila to nesreãa, ali umor?« je spet hitela Mar-

jetica.

Aldo je naredil nekaj korakov in ob‰el to moro, potem

pa izginil za vrati sodi‰ãa.

BES

SREâAL ME JE BUDA

Marjetica je pomignila snemalcu, ãe‰, greva na drugo

stran. Glasno pa je rekla: »Slej ko prej bo moral priti ven.
Tu ga poãakaj, jaz si bom ogledala notranjost.«

Sodnik je bil zelo nejevoljen, ãe Ïe ne jezen. Neupo-

‰tevanje uradne avtoritete je ravno tako prekr‰ek, kot
prekr‰ek sam. Zato ni niti odzdravil, ko je Aldo potrkal
in vstopil, rekel je samo: »Drugi naj poãaka pred vrati.«
Z roko je zamahnil in odslovil varnostnika.

Aldo pa je stal pred njim, kot bi bil Ïe obsojen na

smrt.

»Sodi‰ãe ni ‰ala, ni film in ni cirkus. Izrekam vam ka-

zen za neupo‰tevanje odredbe, torej honorar za film gre
v dobrodelne namene.«

Aldo ni rekel niã, sam pri sebi pa se je posmehnil, saj

je vedel, da bo dobrodelna organizacija prej bankrotira-
la, kot dobila honorar.

»Sem pripravljen,« je rekel Aldo, ker je sodnik priãel

urejevati papirje na mizi in niã ni kazalo na to, da se bo-
sta pogovarjala.

»ObtoÏnica je zelo huda. DolÏi vas povzroãitve smr-

ti kaskaderja, napeljevanje k prostituciji in zapeljevanje
mladih statisk. Na mrtvem so na‰li va‰e prstne odtise,
na vratu in na rokah. Oãitno se je branil, vi pa ste ga
hladnokrvno ubili.«

»Kaj,« je rekel Aldo, »a kar tako? Sem Ïe obsojen?

Tega menda sam ne morete storiti, ali paã?«

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Odvetnik, ki sem ga vam doloãil, je odklonil delo.

Poiskati boste morali novega. Ne vem, kdo vas bo za-
stopal, ko pa so dokazi tako neizpodbitni, da je vsaka
nedolÏnost iluzija!«

Aldo je ‰iroko razprl oãi, jeza se je kuhala v njem kot

v Pupinovem loncu. Bil je do kraja in ‰e ãez onesposob-
ljen. Torej, Ïe vedo, kaj bodo storili in kdaj mu bodo so-
dili. Rekel pa je: »Ali sem opravil? Lahko grem? âaka me
snemanje filma.«

»Zamudili sta razpravo, onemogoãali ste delo sodi-

‰ãa, povzroãili ste spet zamudo pri naslednji razpravi,
kako naj si to razlagam?« je bil strupeno hladen sodnik,
ko je nadaljeval: »Vidiva se ãez teden dni. Do takrat si
preskrbite odvetnika, in ‰e to,« je pomignil zapisnikari-
ci, ãe‰, pi‰i, »poloÏnico z zneskom kazni morate plaãa-
ti takoj. ·e danes!«

Aldo je vzel poloÏnico, prebledel in hotel nekaj reãi,

vendar je sodnik Ïe zamahnil z roko in ter ukazal za-
pisnikarici: »Pozvonite!« Slednja pa je moãno pozvonila
z zvonãkom na mizi in skozi vrata je vstopil policaj.
»Naj ga odpeljem

?« je rekel in sodnik je samo prikimal.

Marjetico pa bi oba skoraj podrla, ker je prislu‰kovala

pri vratih in tokrat jih je dobesedno dobila po nosu.
»Pazita, tepca! Moj klobuk!«

BES

SREâAL ME JE BUDA

Sodnik je vse to opazil, zato je pomignil s prstom in se

srepo zagledal v novinarko, rekoã: »Vi . . . vi tam . . .
takoj sem.«

Snemalec jima je sledil in Ïe je posnel, kar je bilo po-

trebno. Marjetica je dobila samo ukor. Najmanj, kar je
mislila. Spet ima novo naslovnico: »Uradna oseba, sod-
nik, kara novinarja, ki se trudi poiskati resnico.«

»Greva,« je rekla snemalcu, »uspela sva. Ali si vse po-

snel?«

»Mhm . . . « je zamrmral oni. Naveliãal se je Ïe nje-

nega veãnega iskanja »resnice«.

V njeni pisarni sta odloÏila opremo, sedla je za stol in

na mizi zagledala lep paket, zavit v ‰e lep‰i papir in
pentljo.

»Kaj pa je to?« je bila zaãudena. »Ali imam kak‰en

praznik, sem kaj pozabila?« Odvezala je pentljo in ‰kat-
la je kar razpadla. V njej pa je bilo veã deset zobnih
krem in ustne vodice. Prasnila je v smeh, zaãudenemu
snemalcu pa ni rekla niã, ko je slednji dejal: »Gotovo bi
se tvoj sponzor rad spravil s teboj.«

Aldo je stopil iz stavbe sodi‰ãa in se zagledal v prele-

po sonce, ki je s svojimi Ïarki grelo ljudi in naravo. Naj-
bolj si je Ïelel vse skupaj pozabiti, ko pa je zagledal de-
kle, podobno Neli, se je odloãil. Nikakr‰ne krivde ne bo
priznal, nikomur in nikdar, niã ni kriv in pika. Jacinta se
ga preveã boji, da bi sploh kaj rekla. Ona Ïe ve. V glavi

BES

SREâAL ME JE BUDA

pa je spet sli‰al ‰umenje deroãe reke in buãanje vetra.
ârna skala na obreÏju pa je bila tako ali tako predmet
njegovih morastih sanj.

BES

SREâAL ME JE BUDA

Franãkom sva se odpravila do avta. To je bil pro-
stor, kjer je bilo prislu‰kovanje onemogoãeno, tem-

na stekla pa so zakrila tudi vsebino avtomobila.

»·e dobro, da nisva povezana po radijskih frekven-

cah,« je kar v tri dni butnil. »Satelitska povezava naju bo
skrila, gotovo naju bo skrila.«

»Franãek . . . Franãek . . . kaj nori‰?«
»Hotel sem samo vedeti, ali si budna. Tako se mi zdi,

kot bi plula nekje daleã in niã ne vidi‰, niã ne sli‰i‰.«

»Toliko metuljev je zunaj,« sem rekla, »to bi bili me-

tuljarji veseli. Povabiva jih, naj si ogledajo to ãudo. Mo-
goãe bi znali pojasniti, zakaj je temu tako.«

»Nekdo je v najinem raãunalniku,« je presli‰al moje

razglabljanje, »nekdo se igra s satelitsko povezavo.«

»Ravnokar si rekel, da je to nemogoãe.«
»Teoretiãno prav gotovo, praktiãno pa oãitno ne de-

luje. Nekdo nama moti internet, nekdo sku‰a vdreti v
datoteko. Samo poglej,« je Ïe skoraj zakriãal, »kar sam
od sebe se je ugasnil, izkljuãil, odklopil. Poglej . . . po-
glej . . . « je Ïe krilil z rokama, »nova naslovnica, kaj je
zdaj to?«

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Izkljuãi ga . . . vse skupaj izkljuãi. Bova kasneje po-

stavila vse na novo.«

»Ne morem . . . ne gre . . . zanimivo. Priãel je pred-

vajati glasbo in slike konj. Saj to je Lipica. In ârnuh in
njegov vaditelj . . . in poglej, tudi Rebeka.«

»Franãek, v raãunalniku imava tudi kamero.«
»Ih . . . seveda,« je rekel, »vendar se ta kamera ne

vklopi samodejno

. Noben stroj in noben aparat ne delu-

jejo, ãe jih ãlovek ne zaÏene ali vklopi. To vendar ve‰.
Brez ãlove‰kega faktorja ni vse skupaj niã. Nada . . .
niente . . . nothing!«

»Kaj bova storila? Zna‰la sem se v zelo nerodni in ne-

predvidljivi situaciji, mar ne?«

»Najina naloga je, poiskati tatove konj. Zato sva tu-

kaj.«

»Ampak, konji so vsi tu. ·e veã, ‰e filmarji in dve trup-

li in budisti in, bog ve, kaj ‰e?«

»Poiskati morava ãuvaja, tistega, ki naju je poklical in

povedal, kaj je vse delal.«

»Rebeka pravi, da je od‰el domov. Adam pa tudi. Ju-

suf pa nima pregleda nad delom ãuvaja. No . . . in kaj
to pomeni?«

Nenadoma se je raãunalnik spet vklopil in na ekranu

se je pojavil ‰ef, rekoã: »No, konãno sem vaju dobil. Za-
radi vojne na vzhodu so bile prekinjene satelitske pove-

BES

SREâAL ME JE BUDA

zave. Oãitno se bo to dogajalo toliko ãasa, dokler ne
sklenejo miru. Kako daleã sta s preiskavo?«

»Sploh ne vem,« je kimal Franãek, »ali je to preiska-

va ali samo izlet v Lipico. Konji so namreã vsi tukaj, se
pasejo in mislim, da je vse v redu.» Meni je pomeÏiknil,
‰efu pa resno pokimal.

»Potrebovala bova podatke o treh name‰ãencih v Li-

pici, zaupne seveda.« je spet rekel Franãek. »Prosim za
kodo ali kljuã. To je nujno. Nimam dobrega obãutka, ‰e
bolj pa me razjeda dvom in sto vpra‰anj.«

»Pridobiti moram dovoljenje sodi‰ãa,« je odvrnil ‰ef,

»nekaj ãasa bo trajalo. Sicer pa so doloãeni podatki na
voljo tudi brez tega. Postrezi si z njimi.«

»To sem Ïe opravil, takoj, mislim, Ïe pred veã urami.

Ni mi jasno, zakaj so vsi tako popolni? BrezmadeÏni in
ãisti.«

»Razen Rebeke,« sem rekla, »le ona ima majhen ma-

deÏ, ãe je to sploh madeÏ. Delala je v gostilni, kjer so
nezakonito ,uvaÏali’ plesalke z vzhoda.«

»Njena kartoteka je ãista. Tudi prometnega prekr‰ka

‰e ni storila. âista . . . razumeta,« je zamahnil z roko
Franãek in nehote pritisnil na neko tipko. Vse se je izgu-
bilo. Slika, ton in povezava.

»Niã nisem storil,« je rekel.
»Seveda ne,« sem se obregnila, »samo ugasnil si vse

skupaj. To ni niã, kajne? Potrebujem tableto proti bo-

BES

SREâAL ME JE BUDA

leãinam, boli me glava. Po‰teno,« sem rekla in Franãek
se je delal, kot bi me ne sli‰al.

V avtu je bila mini ambulanta, na zalogi je bilo vse, od

antibiotikov do tablet in injekcij. Kar si paã potreboval.
Moral si samo odtipkati, kaj Ïeli‰ in ãudeÏna torba se je
odprla. Do danes. Zdaj pa je ostala zaprta in na raãunal-
niku se je pokazala informacija, da je prazna.

Samo nekaj sekund kasneje, pa se je na zaslonu pri-

kazala informacija — torba je bila polna.

»Spet napaka,« sem rekla. »Mislim, da sva dobila od-

sluÏeni avtomobil, s ‰e bolj odsluÏeno opremo.«

»Saj so nama grozili, se spomni‰, da ne bova imela

miru. Jaz sem pa mislil, da ta groÏnja velja za najino pri-
vatno Ïivljenje.«

»Vsega sem Ïe naveliãana, po‰teno naveliãana. Naji-

na naloga je bila samo odkriti tatove plemenske ãrede.
Niã drugega. Jaz grem ven iz avta, ti pa sku‰aj ugotovi-
ti, kaj se dogaja. Najbolj mi bo ‰e koristil sveÏ zrak in
lepa narava.«

Nisem ‰e odprla vrat, ko je Ïe pozvonil mobik in raz-

burjeni ‰ef je rekel: »Obe mrtvi Ïenski . . . « malo je po-
ãakal, ko je zgroÏeno nadaljeval, »obe mrtvi Ïenski . . .
no, sta mo‰ka.«

»No, in« je mirno rekel Franãek, »kaj pa je to takega?

Dva travestita paã. Niã posebnega in niã novega.«

BES

SREâAL ME JE BUDA

Nekaj trenutkov je vladala

ti‰ina, potem pa je ‰ef do-

dal: »Pojdita v mrtva‰nico, oglejta si zadevo«

Vedno bolj se mi je zdelo, da se stvari postavljajo na

glavo, ko sem rekla: »Najin ‰ef je ãlovek starega, Ïe kar
puritanskega kova. Le zakaj mu je tako zoprno govoriti
o tem. Danes Ïe na obiãajnem sreãanju z ljudmi na uli-
ci ne ve‰, si sreãal mo‰kega ali Ïensko. Sicer pa pravijo,
da ni bolj‰ih prijateljev, kot so lezbijke in homoseksual-
ci.«

»So potemtakem trupli Ïe identificirali?« je vpra‰al

Franãek.

»Mrli‰ki oglednik me ‰e ni seznanil s tem, tudi poli-

cist, ki ga spremlja ‰e niãesar ne ve. Potrebno po napra-
viti DNA test in ‰e kak‰no analizo. Obe Ïenski sta bili
namreã goli, mislim, oba mo‰ka . . . ah, tristo h . . . « je
rekel ‰ef in globoko zajel sapo, ko je nadaljeval: »Oglejta
si vso stvar in potem poroãajta. Mene Ïe ãakajo na se-
stanku. Adijo!« je vzkliknil in mobik je utihnil.

»Grem,« sem rekla in stopila iz avta, tik pred Rebeko.
»Konji so najbolj‰i prijatelji, najbolj iskreni in tudi

najbolj zamerljivi, »je rekla Ïenska in me prav svetlo po-
gledala. »Nikdar in nikoli ne pozabijo na krivico, ki mu
jo stori‰. Vse povrnejo.«

»Pravijo tako,« sem preseneãena odgovorila, ko sem

le izdavila: »Kaj pa vi tukaj?«

»Pogledati grem ãredo, gresta z menoj?«

BES

SREâAL ME JE BUDA

Medtem je iz avta izstopil Ïe Franãek, sli‰al je vabilo,

zato je takoj rekel: »Seveda greva.«

»Od kje so se vzeli ti metulji,« sem bila jezna in ne-

jevoljna.

Rebeka je zamahnila z roko in biãem ter rekla: »Ali ni

to ena najlep‰ih stvaritev matere narave?« Vendar je
delovala nekoliko zami‰ljeno, raztreseno in nisem ve-
dela, kako naj si to razlagam.

Rebeko pa je samo to skrbelo, kako daleã je pri‰la

policija, kje vse so zabeleÏeni njeni podatki in na koncu,
kaj veva midva. Grizla si je ustnice in ‰vigala z biãem, ko
je vendarle prijazno rekla: »Res imata lep avto.«

Od daleã sem videla Adama in Jusufa, ki sta se pogo-

varjala. O ãem, kdo bi vedel. Razen Rebeke seveda.

»Mislim, da si jih bom moral spet ogledati,« je rekel

Franãek, ko je stopil mimo Rebeke. »Te . . . plemeniteÏe
. . . te lepotce . . . «

»Nekdo si nas je sposodil,« je rekel Jusuf, ki se je ne-

nadoma pojavil za na‰imi hrbti, »vidite, konji so vsi tu.
Tudi ârnuh.«

»Nekdo nas sku‰a spraviti ob dober glas,« je dodal.

»Sicer pa,« je pokazal na meniha, »nekdo vas bolj potre-
buje. Pri nas ni nobenih teÏav.«

»Motijo me ljudje,« je rekel, »predvsem pa tisti . . .

no, tisti . . . tam ãez, ki imajo svoje zborovanje. Vrnili se
bomo nazaj, na cesto. Tam je najbolj pozitivna energi-

BES

SREâAL ME JE BUDA

ja in samo tam lahko meditiramo in se sprostimo,« je
rekel osorno menih in niã ni ãakal, kaj bova rekla midva.

»Iz tega ne bo niã,« sem se uprla, »poãakali boste tu-

kaj, dokler ne pridejo iz Ljubljane tisti, ki vam bodo po-
vedali, kaj morate storiti.«

»Mi smo svobodni, nam ni potrebno nikogar ãakati,

‰e manj prositi, kje bomo in kaj bomo delali. Ljudje so
utrujeni in naveliãani. Za to gre!«

»Odliãno,« je ‰epnila Rebeka Jusufu, »Odliãno si to

speljal.«

Konji pa so dirjali in dvigovali prah in trgali travo. To

je bila slika, ki sem jo hotela ohraniti v spominu.

BES

SREâAL ME JE BUDA

primorskih gostilnah se ãlovek resniãno lahko
sprosti. Aldova najljub‰a jed, pr‰ut in kozji sir je

bila na kroÏniku takoj, ko je vstopil v gostilno ,Pri fara-
oniki’. Tu so se obiãajno sreãali vsako nedeljo zveãer.
Ponovili so program celega tedna, najbolj‰e skeãe in igre
ter kabaretne predstave pa so se rade zavlekle daleã v
nedeljski dopoldan. Aldovi prijatelji so bili zelo radodar-
ni. Ves denar, ki ga je bil pripravljen porabiti, mu je ostal
v denarnici.

»Za hude ãase,« je rekla Rebeka in se mu vsesala v

ustnice, da mu je po hrbtu po‰teno gomazelo.

Jusuf in Adam sta se potem umaknila v naslednji se-

pare, ãe‰, rada imata mir. DruÏbe ni manjkalo, ‰e veã,
deklet je bilo toliko, da si lahko svobodno izbiral. Vsa-
ka je bila lepa, privlaãna in tudi brezplaãna.

To noã pa so imeli povsem nov program, z dekleti, ki

sta bili nekaj posebnega. Na dolgih, ãvrstih nogah in ‰e
lep‰ih ustnicah je poãivalo veã oãi.

»Ena bo moja,« je poÏeljivo cmokal z jezikom Adam.

»ena bo moja.«

»In moja tudi,« je nekoliko bolj zadrÏano rekel Jusuf.

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Obe bosta moji,« je pribil Aldo in odrinil prijatelja.

V glavi mu je Ïe po‰teno ‰umelo, bil je razdraÏen do
zadnjega vlakna in ni vedel, kaj in kateri naj se najprej
preda. Pri vsem tem pa se mu niti ni bilo potrebno pre-
veã truditi.

»Naj jih ima,« je rekla Rebeka in srepo pogledala oba

mo‰ka, »naj jih ima, obe.«

Jusuf in Adam sta kot polita kuÏa vstala od mize, Re-

beka je ‰la za njima.

»Ne bom se prepirala,« je rekla, »vse so se Ïe dogovo-

rili, torej ne vidim nobenega razloga za jezo ali celo ra-
zoãaranje.«

»Ti Ïe ve‰,« je rekel Jusuf. Adam pa ni bil ravno tako

prepriãan, zato je jezno rekel: »No saj, vedno mora biti
vse po tvoje.«

»Vedno,« je rekla Rebeka in izza dolgih ‰kornjev po-

tegnila biã, ter moãno udarila Adama.

Aldo je bil v devetih nebesih. Dekleti sta se vrteli

okrog njega, ga poljubljali in otipavali, bili sta proÏni kot
akrobatki in dobro sta znali opravljati svoje delo.

Rebeka je prinesla pijaão, jo rahlo postavila na mizo,

rekoã: »Aldo, preberi scenarij. Takoj. âaka te glavna vlo-
ga.«

»Jutri,« je rekel Aldo in srknil s kozarca.

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Takoj,« je rekla Rebeka in mu spet nalila pijaão. »Ta-

koj. V nasprotnem primeru bo scenarij prebral nekdo
drugi.«

Dekleti sta se splazili z Alda kot dve kaãi, njun jezik

pa ga je oplazil kot strupena ovijalka. Zasmejali sta se,
ko je prva rekla: »Dobimo se pri ârni skali.« druga pa je
stegnila Ïivo rdeãi jezik in ga osladno vabila samo z
mrmrjanjem, ãe‰, dobimo se pri ârni skali.

»No,« je rekla Rebeka, »vse ti gre po maslu. Preberi

scenarij, potem si pa prost.«

Aldo se je zavlekel v kot, odlepil zavitek in priãel brati.

Vedno bolj se je ãudil, papirje je Ïe hotel vreãi, ko je
odprl zadnjo stran, kjer je pisalo: »Honorar je milijon-
ski — v dolarjih.«

Po hrbtu mu je spet gomazelo, njegove oãi pa so po-

stajale motne in zazdelo se mu je, da vidi ne‰teto metu-
ljev. Vsi so bili beli, z Ïivopisanimi vzorci na svojih kri-
lih.

»No,« je rekla Rebeka, ko je opazila njegovo reakcijo.

Sedla je tesno poleg njega, med njiju pa poloÏila biã, ko
sta prisedla ‰e Adam in Jusuf.

»Ne vem,« je priãel Aldo, »to ni umetni‰ki film . . . to

je . . . «

»Ali je to sploh kaj pomembno. Danes gredo v denar

filmi, ki niso umetnost, temveã zabava v naj‰ir‰em po-

BES

SREâAL ME JE BUDA

menu besede. Honorar bo nakazan Ïe jutri, ãe posna-
me‰ film, seveda.«

»Kaj pravijo ostali, takorekoã, igralci?«
»Niã, zanje je pomemben honorar. Upam, da bo zate

tudi,« je mrzlo rekla Rebeka. »Potrebujemo slavno ime,
dobrega igralca in igralca, ki se ne sramuje svojega tele-
sa. Saj ve‰,« je sladko rekla in ga potipala po stegnih,
»umetnost je ljubezen in ljubezen je umetnost.«

»Vendar,« ni mogel kar tako hitro pristati, saj je ven-

dar znani igralec, umetni‰ki igralec, talent, »vendar, sce-
narija pravzaprav sploh ni. Vse je improvizacija. Kaj naj
potem to pomeni?«

»Ah, pusti ga,« je nejevoljno rekel Jusuf, »bomo Ïe

koga na‰li, ponudb je dovolj.«

»Ne . . . ne . . . ni potrebno,« je rekel Aldo. »Kdaj

bomo to zadevo posneli?« Zraven pa je neprestano pre-
mi‰ljeval, od kje vendar se jemljejo vsi ti metulji.

»Dekleti ãakata,« je sladko rekla, »pri ârni skali. Go-

tovo sta Ïe nestrpni.«

Aldu so spet zaÏarele oãi, po telesu pa mu je zelo, zelo

ugodno gomazelo.

»Vidim, da me bo‰ prevaral,« je sladko rekla Rebeka,

»niã hudega, med nama je tako ali tako Ïe vsega konec.
Zahvalil pa se mi bo‰ drugiã, bom Ïe povedala, kako.«

Aldo ni veã premi‰ljeval o Rebeki, o hrani in ostalih

ljudeh v gostilni, v glavi je imel samo obe dekleti, ki sta

BES

SREâAL ME JE BUDA

ga nestrpno priãakovali. Bili sta si tako podobni, bili sta
tako popolni in vleklo ga je k ârni skali, kot bi bil tam
paradiÏ naslade.

Izpraznil je kozarec s pijaão, popravil lase in se sme-

joã odpravil, z besedami: »Se vidimo jutri. Na snema-
nju.«

»Tele, osel, bedak,« je ‰vignila Rebeka z biãem po

mizi. »To je umetnik, da te kap!«

»To je pohotneÏ, da te kap!« je dodal Jusuf in z Ada-

mom sta se priãela po‰teno krohotati.

»Dovolj,« je bila mrzla Rebeka, »zdaj gre vse po naãr-

tu. Ne pozabita, kaj je vajina naloga. Popravnega izpita
ni — torej!«

Aldo je Ïe od daleã zasli‰al ‰umenje reke, ârna skala

pa se je v meseãini svetila kot najdragocenej‰i kamen.
Dekleti pa sta stali tam, kot antiãni boginji. V belih tu-
nikah, rdeãih usten in dolgih nog sta resniãno bili bo-
ginji.

Vendar je Aldu neprestano zamegljevalo pogled roj

metuljev, vonjave pa so bile kljub temu rajske.

Sedli so na mah, nihãe ni ãakal, ne na poljub ne na

ljubezen. To je bilo povsem nekaj novega, nedoÏivetega,
‰e malo je manjkalo pa bi bilo vse popolno. Aldo je bil
v devetih nebesih, s telesom, pamet pa mu je odpoveda-
la. Skozi meglico je videl dekleti, ki sta se priãeli slaãiti.

»Ne . . . ne . . . « je zakriãal. »To pa ne. Gnusobi.«

BES

SREâAL ME JE BUDA

Bilo je prepozno. Îenski sta ga zvlekli do roba ârne

skale, mu kriãali v uho, da je reka zelo blizu, ko so se
nenadoma priÏgali Ïarometi in okolica je bila polna lju-
di.

»Dovolj je bilo,« je rekla Rebeka. Alda je nekdo moã-

no udaril po glavi, izgubil je zavest in se pogreznil v dolg
spanec

. Do naslednjega snemanja.

Rebeka pa je pomignila Adamu in Jusufu, ki sta Ïe ve-

dela, kaj morata storiti. Dekleti sta stali s

‰iroko razpr-

timi oãmi, goli, pa vendar sta upali, da se ne bo zgodilo
niã hudega. Prepozno.

Prvi je prerezal vrat Adam, drugo je prebodel Jusuf.
»Packi . . . packa . . . « je rekla Rebeka in ju potisni-

la v deroão vodo. ·e prej pa je snela s krvavih vratov
mo‰njiãek, poln gosenic.

»Brez skrbi opravimo snemanje, zborovanje lezbijk in

homoseksualcev pa tudi ne bo veã ovira. Ste posneli
vse? Najbolj‰i film je film, kjer igralci ne vedo in se ne
zavedajo, da so le igralci.« ·vrknila je z biãem, da sta
Adam in Jusuf dobesedno odskoãila od strahu.

BES

SREâAL ME JE BUDA

red policijo se je trlo novinarjev, radovedneÏev in
seveda tudi tu ni smela manjkati Marjetica. Med

ljudmi je vrelo, vzklikali so vpra‰anja, hoteli so pojasni-
la, hoteli so vedeti, kje so konji?

·ef kriminalistike pa je gledal skozi okno, namr‰ãen

in nejevoljen, ko se je moãno razjezil nad policistom, ki
mu je pri‰el povedati, da sva prispela v Lipico.

»Ali je to sploh kak‰na novica,« je bentil. »To vem, da

sta prispela, kaj pa bosta drugega?«

»Vendar . . . « je hotel nadaljevati, ko ga je ‰ef grobo

prekinil, rekoã: »No, bo‰ Ïe povedal, kaj vendar . . . ?«

»Vendar . . . « je mirno in lahko bi bilo tudi, nepriza-

deto, odvrnil: »Tam se obna‰ata tako, kot bi bila na po-
ãitnicah. Ne vem, zakaj? Vendar, tak‰en obãutek imam.«

»Tina . . . pokliãite Tino,« je zakriãal skozi priprta

vrata na tajnico. »Franãka tudi, na mobik,« je spet za-
kriãal.

Policist in tajnica sta zavijala oãi, seveda tako, da ju

‰ef ni mogel videti. Tina je pri‰la ‰e prej, preden bi ãlo-
vek lahko kaj rekel.

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Îelite?« je mirno vpra‰ala. »Ravnokar sem preuãe-

vala konje. Saj za to gre, ali ne?«

»Tudi,« je rekel ‰ef, kot bi nikoli na svetu ne povzdig-

nil glasu. »Kavo, prosim,« je spet rekel mirno. Tajnici, ki
je zaãudena stala med vrati.

»âe bi ga ne poznala,« je rekla policistu, ki je tudi

strmel, »bi Ïe zdavnaj od‰la. Mirno kri. Njegov vihar se
je polegel. Popu‰ãajo mu ventili, je paã v tak‰nih letih,«
se je nasmehnila.

»Sedite,« je rekel obema, Tini in policistu. »Mi bo‰

povedala kaj o konjih,« je spet rekel. »Poslu‰ajte tudi vi,
to je napotek, ki vama bo koristil.«

»Konji vidijo, sli‰ijo, vohajo, tipajo in zaznajo vibra-

cije. âlovek mora obrniti glavo, da bi videl ves krog, ko-
njevo vidno polje pa obsega cel krog. Ima izostren sluh
in v primeru nevarnosti, ko zazna neznan zvok, steãe v
nasprotno stran. Njegov voh je tako rafiniran, da ne bo
hotel jesti v tujem hlevu. Vse to zazna z otipom, z dlaãi-
cami, ki rastejo okrog nozdrvi in ustnic.«

»In . . . in . . . « je trepljal z rokami po mizi ‰ef, »kaj

‰e?«

»Njegovo vedenje nam marsikaj pove. Poznavalci

konj vedo, kaj konj misli in ãesa je vse sposoben, zato se
drÏijo nenapisanih pravil, kot so: ãe konj poloÏi u‰esa
tesno nazaj, je najbolje, da se umaknemo; ãe pa striÏe z
u‰esi, pa je zelo dobro preveriti vzrok tega dejanja; in, ãe

BES

SREâAL ME JE BUDA

ostane z dvignjeno glavo in u‰esi obrnjenimi v doloãe-
no smer, potem je tam gotovo nekaj zelo hudega.«

»In . . . in . . . « je bil vedno bolj nestrpen ‰ef, »ali je

to vse?«

»Oh, kje pa,« je bila resna Tina. »O konjih je bilo na-

pisano veliko knjig, gotovo jih bo ‰e kaj. To sploh ni vse.
To je samo poduk, del védenja o vedenju konj.«

»Franãek,« je rekla tajnica, ko je prinesla mobik. ·e-

fov mobik je imel stalno mesto pri tajnici, saj je edino
tako lahko imel mir in se posvetil delu. To je bila ena
izmed njegovih posebnosti, nihãe se ni ãudil, le tisti, ki
ga niso poznali, so dobesedno strmeli. Mobik je veljal
za, malodane, erotiãni pripomoãek vsakega ãloveka.
Starca ali mladca, dame in ‰olarja, gospodinje in brez-
poselnega potepuha.

»Îelite, prosim,« je bil osladen Franãek. »Kaj bo do-

brega,« je s smehom nadaljeval. »Tu je takooo lepo vre-
me, toplo in toliko ljudi. Res se imava dobro.«

»Butec, kaj ti je?« je bil razburjen ‰ef. »Se vama je, se

ti je, zme‰alo?«

»Zakaj,« je naivno vpra‰al Franãek. »Okrog mene roji

metuljev, prelepih, belih, z Ïivopisanimi vzorci,« je ‰e
rekel in se smejal.

»Kje imata avto?« je hotel vedeti ‰ef. »Satelitska po-

vezava je prekinjena. Kaj se dogaja? Sta opravila nalogo?
Kdaj prideta v Ljubljano?«

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Jutri, pojutri‰njem, mogoãe ãez dva dni. Kdo bi ve-

del,« je rekel Franãek in prekinil zvezo.

»Sta sli‰ala, sta videla? Vesta, kaj morata storiti. Saj ne

more biti res.« Vrgel je mobik na mizo in se dobesedno
sesedel. Tina pa je mirno rekla: »Arheologi so odkrili
neznane bube, metulji so se izlegli v nekaj minutah.
Eden izmed raziskovalcev je Ïe mrtev. Podroãje je pol-
no metuljev, sploh ne vemo ‰e, kako jih bomo zatrli.«

»In mi se pogovarjamo o konjih, tristo h . . . « je bil

besen.

»Oh, kaj je to, tristo h . . . ?« je rekla smejoã se Mar-

jetica. Njen snemalec pa je snemal in snemal, kljub
temu, da ni imel nobenega dovoljenja. »Sem kaj zamu-
dila? Je kaj novega v Lipici?«

»Niã nisem mogla storiti,« je rekla tajnica, ki je stopila

za Marjetico. »Îenska je bila tako . . . tako . . . « je iska-
la pravo besedo, ko je vendarle rekla: »nevljudna . . .
milo reãeno.«

Marjetico pa je vse skupaj le zabavalo. Zavedala se je

svoje vloge, vloge raziskovalne novinarke in zanjo nobe-
na naloga ni bila neizvedljiva. Vse lepo po vrsti, njeni
vrsti, pa je ‰e vedno pri‰la do pravih podatkov. Je Ïe bilo
tako, da je morala pozabiti na vljudnosti in nevljudnosti,
vse skupaj je sovpadalo z njenim delom.

»Lipica je slovenski simbol. Tako kot Bled in kozolci.

Vse je del kulturne, slovenske kulturne dedi‰ãine, zakaj

BES

SREâAL ME JE BUDA

bi potem ne smeli vedeti, kaj se dogaja z na‰im bise-
rom,« je rekla odloãno in zahtevno. »Moja naloga je,
odkriti, kdo in zakaj je ukradel plemensko ãredo . . . «

»No, ta je pa dobra,« se je oglasil ‰ef, »va‰a naloga je,

da odkrijete . . . no, kaj takega. Jaz sem pa mislil, da je
to na‰a naloga.«

»Seveda,« je bila osladna Marjetica, ko je pomignila

snemalcu, ãe‰, vse snemaj, »seveda je va‰a naloga. Vi
odkrivate — jaz odkrijem! Vi raziskujete — jaz razi‰ãem!
Vedno sem nekaj korakov pred vami. Jaz . . . «

»Ven . . . ven . . .« je pokazal s kazalcem ‰ef, »tega

mi res ni treba poslu‰ati. Ni ne prviã in ne zadnjiã, da
imam opravka z novinarji, pa kaj takega ‰e nisem doÏi-
vel. Ven . . . «

»Tudi to bo v moji oddaji Ozki pogledi,« je rekla in s

snemalcem sta od‰la.

»Zunaj je mnoÏica ljudi, zahtevajo pojasnilo. Saj ve-

ste, v demokraciji je ulica odliãno boji‰ãe. Tako se lah-
ko vsakdo skrije v mnoÏico in zahteva svoje. Enkrat od-
govore, drugiã odgovornost. Mediji bi morali korektno
opravljati svoje delo, potem bi tudi ljudstvo mirovalo.
Preiskavo je potrebno ãim prej zakljuãiti. Torej,« je srk-
nil poÏirek kave, ko je nadaljeval: »Vidva s policistom
pojdita v Lipico. Takoj jutri zjutraj. S seboj vzemita pre-
nosni laboratorij.«

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Tudi jaz pojdem,« je rekla Marjetica, ki je prislu‰-

kovala pogovoru.

·ef je postal bel, nato zelen in Tina ter policist sta

nadleÏno Ïensko ponovno potisnila skozi vrata.

»Mrtvi Ïenski imata tetovaÏo, ãrko W, ãe vam to kaj

pomeni,« je ‰e rekla Marjetica. »Vse vem. Vse vem.«

Tiskovni predstavnik kriminalistike pa je zunaj miril

mnoÏico. Obljubil je temeljito preiskavo, objavo poroãi-
la in seveda tudi vseh postopkov. V tej zavzetosti pa ga
je nekdo iz mnoÏice prekinil, ko je zakriãal: »Burek . . .
baklave . . . klobase . . . pijaãe . . . .«

»Kruha in iger,« je zamahnil z roko govorec, ker je

mnoÏica takoj preusmerila svoje zanimanje na drugo
podroãje — polnjenje Ïelodca.

BES

SREâAL ME JE BUDA

10.

acinta je sedela na svojem stolu v velikem prostoru,
kjer so se zbirali igralci, reÏiser in vse tehniãno osebje.

Tu je bilo ‰e najbolj varno. Po konãanem snemanju je
lahko v samoti premislila vse, tako za Alda kot Rebeko.
Njeni moÏgani so delali kot najmoãnej‰i raãunalnik,
vedno je bila pred vsemi, prepriãana, da ona vse najbo-
lje ve. Niso je ganili niti oãitki, da vsak ãlovek razmi‰lja
s svojo glavo, pametjo; kje pa, ona se je Ïe pred njim od-
loãila, kaj misli in kaj bo storil. Prepriãana v svoj prav si
je ustvarila iluzijo, v kateri so jo pu‰ãali pri miru, delali
pa so po svoje. Tokrat je imela raztrgano nit. MreÏa, ki
jo je spletla okrog Neli in Alda je bila sicer moãno za-
tegnjena, vendar je nekje pu‰ãala. Neli je postajala ved-
no bolj samozavestna, odloãna, da bo svojo kariero na-
daljevala, vendar ne za vsako ceno. Njena vloga je imela
moãno poanto, ‰e veã, zaradi nje se ji je Ïivljenje posta-
vilo na glavo. Bila je v sredi‰ãu pozornosti in napoved-
nik za film je obetal nagrado glavni igralki. Tega pa ni
raãunal nihãe. Stavili so na Alda. On pa je sprejel nalo-
go oziroma vlogo, s katero se ni strinjala. Poznala je

BES

SREâAL ME JE BUDA

Alda, njegovo nepote‰eno spolno slo, Ïeljo po nepresta-
nih spremembah in Ïeljo po vedno novih ãutnih uÏitkih.
Njuno razmerje je bilo kratkotrajno, preveã neresniãno,
da bi trajalo. V njej pa je ‰e vedno gorela Ïelja, da bi bil
njen in samo njen. Vendar ni raãunala na Rebeko, ‰e
manj na Neli.

»ârka W je bila odliãna re‰itev,« jo je predramila iz

premi‰ljevanja Rebeka. »Nihãe ne ve, kaj to pomeni.
Tisti norec s kriminalistike, ki i‰ãe konje in Ïenska, ki
mu pomaga, tavata v temi. Mrli‰ki oglednik pa ne upa
spregovoriti. Kaj vse stori moj biã. In denar, seveda.«

Jacinta ni rekla niãesar, Rebeka se je prav tako poto-

pila v razmi‰ljanje. Obe prevarani Ïenski sta kovali za-
roto. Vse zaradi mo‰kega, ki je znal in vedel, kje imata
‰ibko toãko.

»Aldo ne bi smel posneti tega filma,« je rekla Jacinta.

»Mislim, da je njegova kariera konãana.«

»Oh,» je zavzdihnila Rebeka, »jaz pa mislim, da je

bilo to ‰e najslaj‰e ma‰ãevanje. Samo pomisli, najveãji
igralec, igralec umetni‰kih kvalitet in prejemnik veãjih
nagrad, pa postane zaradi denarja in svoje seksualne sle,
igralec v pornografskem filmu.«

»Vseeno,« je podvomila Jacinta, »to je preveã. Film bi

morali uniãiti. Saj tako ali tako ni vedel, kaj snema. Spe-
ljali smo ga na led.«

BES

SREâAL ME JE BUDA

»To ni res,« je rekla Rebeka, »vedel je, ‰e kako dobro

je vedel. Sli‰al je Ïe ‰elestenje denarja in dekleti, ki sta
mu bili podtaknjeni, ha . . . to ga je po mojem ‰e najbolj
streznilo. Vendar ne samo njega, kriminaliste tudi.«

Rebeka je postajala vedno bolj nestrpna, s svojim

biãem je ‰vigala mimo Jacinte, po mizi in tleh.

»In koliko ãasa bo vse skupaj ‰e trajalo,« je hotela

vedeti Jacinta. »Zborovanje drugaãnih ne bo moglo tra-
jati v nedogled, ali paã? To je bilo vse tako, milo reãeno,
nefilmsko, da ne vem, kako bova zakljuãili. Jaz sem ho-
tela dobiti nazaj samo Alda, ti pa svoje konje. Zdaj ima-
mo nekaj mrtvih in ‰e arheologi so pristavili svoj lonãek.
No, kaj bo‰ rekla?«

»To vse si vedela Ïe prej, nihãe te ni silil. Najmanj jaz.

Ostala bi lepo tam, kjer si bila. Doma in v gledali‰ãu. Vse
sem ti razloÏila . . . «

»Kaj vse . . . kaj vse si mi razloÏila?«
»Aldo je mo‰ki za eno ali najveã dve noãi . . . mogoãe

‰e za kak‰en vikend, veã pa ne.«

»Aha, vikend s teboj, kajne?«
»Aha,« se je posmehnila Rebeka, »z menoj, da, z me-

noj. Vzemi kakor koli Ïe hoãe‰. Samo to si Ïelim, da se
ne bo prezgodaj ,zbudil’. Zanka se zapira.«

»Zapira?«

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Sreãanje homoseksualcev in lezbijk je zaradi Ïalo-

vanja prekinjeno. Torej se bo Lipica izpraznila. Prihajata
namreã poslanca ‰efa kriminalistike, to bo ‰e zanimivo.«

»A, zanimivo? Seveda, zate je vse zanimivo!«
»Lipica mora biti do jutri popoldan prazna. Prazna!

Snemanje mora biti zakljuãeno, Adam in Jusuf pa Ïe
daleã ãez mejo.«

»In, Aldo pa jaz in Neli, kje pa bomo mi?«
»Bo‰ videla,« je rekla Rebeka in ‰vignila z biãem, »bo‰

videla.«

Zapustila je zaãudeno Jacinto, ki je ‰e vedno sedela na

stolu in v njeni glavi je nastala praznina. Nenadoma pa
ji je postalo jasno: vse je bila samo igra. Rebekina igra.
Aldo nikdar ni imel resnih namenov, ne z njo in ne z
Neli. Onadva sta vedela, kaj igrata in zakaj igrata.

Jacinti je prekipelo. Raztrgala je snemalno knjigo, po-

iskala je filme in sedla pred videorekorder. Ogledala si
bo posneti material, natanãno ogledala in sku‰ala ugo-
toviti, kdo je koga potegnil za nos. Nihãe ni vedel za tihi
dogovor med njo in Aldom. Nihãe ni vedel, kak‰ne sig-
nale sporoãata drug drugemu, takrat, ko Aldo snema
film. To so bile ‰ifre, dokazi, da dogovor velja.

Nestrpno je priãakovala geslo, besedo. Gnusila se ji je

Neli, Aldo in njuna igra. Gnusila, pa vendar. Splaãalo se
je, se bo, je bila prepriãana. Samo besedica, samo bese-

BES

SREâAL ME JE BUDA

dica . . . Afrika . . . no, kdaj bo? âakala je zaman. Ni je
bilo. Beseda Afrika ni bila izgovorjena.

»Zakaj ne?« je zakriãala v, vsaj mislila je, prazen pro-

stor.

»Zato,« je odgovoril iz teme Aldo. »Konãano je. Kje so

filmi?«

»Filmov ne dam,« je zakriãala, »to bo moj dokaz!«

Bruhnila je v jok, kot najstnica in prevarana Ïenska.

»Nima smisla,« je mrzlo rekel Aldo. »Vedela si, v kaj

se podaja‰. Sprejela si pogoje. Vedela si, denar te je pre-
mamil. In Afrika tudi. Nimam izbire. Ali ti, ali jaz? Naj-
prej bom — jaz, kajne. Vseeno,« se je sladko nasmehnil,
»Vseeno ti hvala za pomoã. Brez tebe bi teÏko posneli
film, brez tebe bi teÏko pri‰li do Lipice. Do konj.«

»Prevarant, morilec, morilec . . . « je kriãala, skoraj Ïe

obnemogla in tako besna, da sploh ni na‰la prave bese-
de.

»Hmmm . . . hmmm,« je lovil sapo v nos Aldo, »ne-

kaj se Ïge? Nekje gori.«

To so bile tudi zadnje besede. Jacinta ni mogla reãi

niti tega. Oba je zajel plamen, kriãala sta, ogenj se je ‰iril
v vse prostore, zajel je celo poslopje. Vse skupaj je po-
stalo veliko goreãe ognji‰ãe. Zublji so sekali na vse stra-
ni, tudi tam, kjer naj bi bili prostori za‰ãiteni pred og-
njem.

BES

SREâAL ME JE BUDA

Rebeka je stala daleã stran. ·vigala je z biãem in si

ãistila obleko, ki je postajala bela od pepela. »Kdo bi si
mislil, da je biã tako uporabna zadeva,« je rekla, ko ga je
razstavila in iz njega otresla ‰e zadnja zrnca eksploziva.
»·koda, da sem morala Ïrtvovati zlati vÏigalnik,« je ‰e
pomislila in si priÏgala cigareto z vÏigalico.

BES

SREâAL ME JE BUDA

11.

Franãkom sva sedela v avtu in poslu‰ala glasbo.

»Internet je odliãna zadeva,« sem rekla in se ‰e

bolj udobno namestila na sedeÏ.

«Seveda,« je rekel Franãek, »tudi ta avto ima svoje

prednosti. Je kot tank, temna stekla in neprebojni oklep,
to nama jamãi varnost. Glasba je res odliãna,« je ‰e re-
kel in tudi on se je udobno namestil.

»Metuljãki so tako lepi,« sem rekla in se zadovoljna

nasmihala roju ÏuÏelk v najinem avtu. Nisva sli‰ala
trkanja, niti telefona, satelitsko povezavo pa nama je Ïe
Rebeka izklopila.

»Dobra baba, ta Rebeka,« je rekel Franãek. »toliko

dela nama je prihranila, da sva konãno prosta.«

»Ja, seveda. ·e dobro da je tu. Nisem vedela, da ji je

‰ef naroãil, naj poskrbi za naju, pa tudi za zborovanje
. . . in kar je najbolj pomembno . . . tudi za konje.«

»Mh . . . da, saj res,« je zazehal Franãek in Ïe ga je

zmanjkalo. Tako lepo je zaspal, da tudi meni ni preosta-
lo niã drugega. Sicer pa sem bila Ïe tako ali tako preveã
zaspana.

BES

SREâAL ME JE BUDA

Zunaj je divjal poÏar. Od daleã si Ïe opazil gost ãrn

dim, ki se je valil nad Lipico. Niti sluãajno pa ni nihãe
poklical gasilcev. Tako lepo, gosto je gorelo, da je kljub
Adamovi zahtevi po klicu gasilcev, Rebeka odloãila, vse
naj zgori do tal!

»MontaÏni studio tako ali tako ni imel nobene vred-

nosti veã, tudi . . . « ni konãala, ker je zasli‰ala kriãanje
od daleã. Bila je Neli.

»Kaj se je zgodilo?« je bila zgroÏena in pretresena.

»Kje sta Aldo in Jacinta? Aldo je od‰el k Jacinti pregle-
dati posnetke. Ali sta zgorela? Groza! Upam, da nista
zgorela.«

»Zgorela sta,« je rekla Rebeka, »Sli‰ala sem kriãanje,

vendar je bilo Ïe prepozno. Nismo ju mogli re‰iti.« Za-
piãila je pogled v mo‰ka, ki sta stala ob njej, rekoã: »Ali
ni bilo tako, Adam? Jusuf?« Z roko pa je ‰vignila z bi-
ãem, da je tudi Neli odskoãila.

»Kaj ste nori?« je skoraj brez sape rekla. »To boste

morali pojasniti kriminalistoma, ki sta tu nekje.«

»Aha,« je rekla Rebeka, ko je Ïe zagledala preobleãe-

ne budiste.

»Konãno ste prispeli,« je mrzlo rekla in vodja »budis-

tov« jo je ‰e bolj srepo pogledal, ko je rekel: »Niti z delã-
kom sekunde ne pomisli, da bi dvignila biã!«

Tina in policist sta se vsa zasopla in zgroÏena ustavi-

la pred skupino ljudi.

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Kaj se je zgodilo?« je rekla Tina.
»Kaj se je zgodilo?« je ponovil policist.
»Kdo pa sta vidva?« je rekla Rebeka. Ostali pa niã.
»Midva sva pa . . . « je bila osorna Tina in pokazala

je kriminalistiãno izkaznico. »On je policist. Pojasniti
boste morali poÏar. Saj ste bili tu, ali ne?«

»Seveda,« je rekla Rebeka. Takrat pa so se vsi obrnili

proti kraju, ali nekomu, ki je povzroãal neznosen hrup.
Topotanje in drn ãez strn. Bili so konji. Podivjani konji.
Sami.

»BrÏ,« je zavpil policist, »s poti moramo! Hitro!«
Samo trenutek so oklevali, Ïe jih je na‰la podivjana

horda. RazbeÏali so se, kot bi imeli reaktivni pogon.

Konji so oddirjali dalje, ljudje pa so odprtih ust stali

na rahli vzpetini, od koder so opazovali dogajanje.

»Kaj je zdaj to?« je skoraj brez sape rekel policist.
»Vsi z nama, z menoj,« je bila odloãna Tina. Iz avta je

‰e vzela prenosni laboratorij in niã drugega jim ni kaza-
lo, kot da so jima sledili.

»Poãakali boste tu,« je rekla Tina, ko so prispeli v pi-

sarno. »Vse boste pojasnili. Pridem takoj.«

Policist je sedel za pisalno mizo, ostali trije pa na de-

belo tapecirane stole. Rebeka se je v naslonjaãu dobe-
sedno izgubila. Nenadoma je bila tako drobna in tiha,
da sta bila, tako Adam kot Jusuf moãno zaãudena. Ven-

BES

SREâAL ME JE BUDA

dar je skozi zobe stisnil slednji: »Ni ‰e vse konãano . . .
ti . . . ti . . . Jesabela.«

Tina je Ïe od daleã zagledala najin avto. Stal je ne

daleã od ograje in oblak metuljev je zagrinjal okolico, pa
tudi avto. Nadela si je masko, ujela nekaj metuljev in jih
shranila v svoj laboratorij, nato pa je odprla vrata in
skoraj bi jo zadela kap. Notri sva spala midva. Trdno
spala, kot bi bila mrtva. Ni naju mogla zbuditi, nisva se
mogla predramiti. Jaz sem nekje od daleã sli‰ala glaso-
ve, videla njen obraz, to pa je bilo tudi vse.

Poklicala je policista. Pri‰el je urno, takoj in tudi nje-

mu je nadela masko. Potegnila sta naju iz avta. Na tra-
vo. Nadela sta nama masko in Tina nama je vbrizgnila
injekcijo, loveã sapo: »To ju bo predramilo. Upam. Kako
ti je ime,« je ‰e vpra‰ala.«

»Jaka,« je rekel in se lotil dela. Vzpostavil je satelitsko

povezavo in na ekranu se je Ïe prikazal zaskrbljeni ‰efov
obraz.

»Kaj sta na‰la? Kje sta Franãek in Mica? Kaj se je zgo-

dilo?«

»Oh, vidva sta,« je rekla Marjetica in spet je snema-

lec veselo snemal. Tina in Jaka sta se samo spogledala.
Nista ji dala maske, tudi snemalcu ne. »Naj se malo na-
uÏijeta strupenih metuljev,« je rekla Tina. ·e isti hipec
pa jima je brez besed pomolila maski in pokazala, kaj
morata storiti. Takoj sta razumela.

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Pokliãite gasilce, mrli‰kega oglednika in seveda stro-

kovnjaka za zoglenela trupla,« je rekla Tina. »Tu imamo
kaos. Veã kot kaos.«

»Pridem tudi sam,« je rekel in zveza je bila prekinje-

na.

»Poãakali bomo strokovnjake,« je rekla Tina in poki-

mala. »To je ‰e najbolj‰a re‰itev,« je dodala.

Marjetica je strmela kot tele v nova vrata, snemalec

pa je brez besed pospravil kamero. Poãasi sem se zaãe-
la prebujati. V glavi sem imela metuljnico, bube in ‰e
kaj. Videla sem samo bele metulje in Ïivopisane vzorce
na njihovih krilih.

Franãek pa je ‰e vedno spal.
TeÏko, a vendar so naju odnesli v pisarno, kjer so Ïe

ãakali ostali trije. Oãitno je bilo, da so do grdega sprti.
Sedeli so daleã narazen drug od drugega.

Poãasi se je pisarna priãela polniti. Veã ali manj smo

bili zbrani vsi. Edina, ki ni vedela, ãemu vse to, je bila
Neli.

BES

SREâAL ME JE BUDA

12.

ipica se je poãasi prebujala v novi dan. Naporna noã
in ‰e bolj jutro nam je vsem pognala kri po Ïilah. Jaz

se sicer niãesar natanko nisem mogla spomniti, Franãek
pa je ‰e vedno trobil, da ima polno glavo metuljev.

»Tako so lepi,« je rekel in vlekel Tino za rokav. »Pelji

me tja. Tam je mir in zavetje. Ne bom sli‰al konj, pa tudi
Mice ne.«

»Nesramen si,« sem vzkipela in hotela vstati. Nisem

mogla. Bolela me je glava, najbolj pa oãi in pekli so me
podplati.

»Dobro jutro,« je zaklical mrli‰ki oglednik. »Ste do-

bro spali,« je rekel ciniãno. Saj je Ïe vedel, kaj se je zgo-
dilo. âlovek se je rad ‰alil. Nismo mu zamerili. Le kako
drugaãe naj bi se vedel, ko pa ima vsak dan opravka z
mrliãi.

»So na‰li obe trupli?« je vpra‰ala Tina.
»Ne ‰e,« je namesto oglednika odgovoril Jaka. »·e

kopljejo. Na‰li niso niti konj. Tako so divjali, da bo ne-
kaj ãasa trajalo, da jih zberejo v stajo. Prestra‰ili so se.«

Jusuf in Adam sta si ‰epetala, sam bog ve kaj, ko je

Rebeka nenadoma poskoãila in ju priãela tepsti z biãem.

BES

SREâAL ME JE BUDA

S tistim delom, ki je imel bodice. Kriãala je, da je bilo
nemogoãe kar koli reãi, ko jo je vodja budistov vseeno
uspel ustaviti.

»Kaj nori‰?« je zaklical, da smo se vsi stresli. »Konji so

na varnem.«

V trenutku je nastopila popolna ti‰ina. »Konji so na

varnem,« sem dvomljivo vpra‰ala. »Kje pa so?«

»V staji,« je mirno rekel Franãek, »kje pa naj bi bili,

no kje?«

Jaka in Tina sta se milo spogledala. Rekla nista niãe-

sar, v njunih oãeh pa sem zaznala usmiljenje in zaãu-
denje.

»·ef bo vsak hip tu,« je rekla Tina. »Poãakati bomo

morali. Nimam ‰e nobenih navodil.«

»Navodil? Kak‰nih navodil?« je spet vpra‰al Franãek.

Takoj nato mu je glava zdrsnila na ramena in spet je za-
spal.

»Oh, oh . . . « je zazehal mrli‰ki oglednik, ki je sedel

med nama z Rebeko. »Kdaj se bo to konãalo?«

V pisarno so se natepli vsi, takoimenovani budisti, z

njihovim vodjem na ãelu. MnoÏica ljudi je spominjala
na ljudi, ki ãakajo v ãakalnici na zdravni‰ki pregled. Vsi
med seboj se poznajo, delajo pa se, kot bi se nikdar v
Ïivljenju ne videli. Vedo tudi za bolezni, znaãajske po-
sebnosti, pa vendar molãijo kot grob in gledajo v tla.

BES

SREâAL ME JE BUDA

Tina je nenadoma odloãila, da gre skupina ljudi, torej

Rebeka, Jusuf in Adam v posebno sobo. Pod kljuã. Bu-
disti ostanejo v tej sobi, mi ‰tirje pa gremo ven, na zrak.
Vkljuãno z mrli‰kim oglednikom.

»Jaz sem doktor, zdravnik, patolog,« je popravil Tino,

ko ga je ‰e vedno klicala: gospod mrli‰ki oglednik.

Nihãe se ni upiral, samo Rebeka je besno ‰vignila z

biãem. To je bilo vse.

Zunaj pa je smrdelo. Smrdelo po poÏganem in oÏga-

nem.

»Trupli bosta gotovo neprepoznavni,« je rekel pato-

log, »Ne boste verjeli, kako ogenj uniãi telo.«

»Kje so metulji,« je hotel vedeti Franãek.
»Tu,« je rekla Tina in mu pokazala svoj mini labora-

torij.

Patologu pa so se odprle vse zapornice in njegova

redkobesednost in zami‰ljenost je popustila, ko je rekel:
»Arheolog ni umrl zaradi metuljev ali zastrupitve ob od-
piranju grobov, umrl je zaradi udarca v tilnik. Nekomu
ni di‰alo delo, ki ga je opravljal, ali pa je imel drugaãne
namene z njim. Njegovi kolegi ne vedo niãesar. Trdijo,
da so bili na drugem koncu izkopanin.«

»V tilnik,« sem rekla zbrano, kar me je tudi zaãudilo.

»Kako, v tilnik?«

»To je udarec, ki ga lahko opravi samo iz‰olan mori-

lec, niti sluãajno pa nekdo, ki ima samo zle namene. To

BES

SREâAL ME JE BUDA

je azijska posebnost, ki jo prakticirajo po vsem svetu.
Niã posebnega in niã nenavadnega. Za tistega seveda, ki
se na to spozna.«

Gasilci so priãeli kriãati: »Imamo trupli. Imamo

trupli.«

Na‰emili smo se v gasilske skafandre, si poveznili

maske na obraz in vodja gasilcev je poroãal: »Odkrili
smo obe trupli. Tam sta. V vreãah. Odkrili pa smo tudi
podzemni prehod. Nismo vedeli zanj. Eden izmed na‰ih
je od‰el tja dol.«

»Podhod?« je rekla Tina.
»Podhod!« je pribil gasilec.
»Kam pelje,« sem hotela vedeti. »Grem pogledati, gre

‰e kdo z menoj?«

»Jaz,« je rekel Jaka, in »Jaz,« je dodal Franãek.
»Jaz imam delo,« je rekel patolog. »Jaz tudi,« je doda-

la Tina in vseeno od‰la z nami.

Rov je bil ozek, vendar bi skozenj peljali lahko tudi

konja. Vdihovali pa smo kljub temu bolj‰i zrak, kot na
povr‰ju. Plamenica, ki smo jo imeli s seboj je gorela zelo
enakomerno, kar je pomenilo, da je stalen pritok kisika.
Nihãe ni vedel, od kje in kako. Hodili smo kar nekaj ãa-
sa, ko smo zasli‰ali vpiti gasilca: »Zunaj sem. Zunaj
sem.«

»Torej, je bil improvizirani snemalni studio samo

kamuflaÏa,« sem rekla.

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Toãno tako,« je dodala Tina. »Kar malo neverjetno je

bilo vse skupaj, to namreã, da so snemali slovenski film
pod tak‰nimi pogoji. In v Lipici. Scenarija ni nihãe videl.
Govorili so o improvizaciji, o vojni, o ma‰ãevanju in po-
pravku krivic. Samo neumnosti.«

Svetloba nas je opozorila, da se bliÏamo povr‰ju. Luk-

nja skozi katero smo pri‰li na svetlo je bila tako ozka, da
smo imeli po‰tene teÏave.

»Le kako bi tu skozi spravili konja,« je rekel Franãek,

ko je ãistil zemljo in prah z obleke.

»Takole,« je rekla Tina, ki je priãela kru‰iti mehko

kra‰ko zemljo. Zemlja je bila namreã samo na videz za-
betonirana, v resnici pa je bilo namesto cementa doda-
no navadno ‰olsko lepilo.

Konãno smo se prebili vsi na povr‰je in na na‰e zaãu-

denje smo stali pred ârno skalo. Dobesedno onemeli
smo, zaãudeni nad odkritjem.

»No,« je le rekel gasilec, »kaj pa zdaj?«
»Gremo nazaj,« sem rekla in spet smo se napotili po

isti poti. Molãe in vsak s svojimi mislimi.

BES

SREâAL ME JE BUDA

13.

a drugi strani pa sta nas Ïe ãakala ‰ef in Marjeti-
ca. Snemalec pa je letal okrog nas, kot bi nas ho-

tel pojesti. Poleg njih pa je v popolni jahalni opremi stal
mo‰ki. V roki je imel biã. Lep, usnjen biã in samo na-
rahlo je pahljal z njim po zraku.

»Direktor jahalne ‰ole,« ga je predstavil ‰ef. »Prvak v

preskakovanju ovir,« je ‰e dodal. Nekaj ãasa je molãal,
smo molãali, ko je ‰e rekel: »Iz Argentine. Najbolj se
spozna na konje, na Lipicance pa ‰e posebej.«

Vsa na‰a jata ljudi je bila ãisto tiho. Vsak s svojimi mi-

slimi smo sku‰ali sestaviti zgodbo, ko se je ‰ef le odloãil
prekiniti molk, z besedami: »Ubili so nam na‰a najbolj-
‰a agenta. Takozvana travestita. Njuna naloga je bila od-
kriti tatove konj, vendar je Rebeka prej odkrila zanko in
ju pospravila. Konji so namreã neprestano izginjali, pod
pretvezo, da so u‰li ali bili neozdravljivo bolni.«

»In kdo so potem ljudje, ki so se predstavljali, da so

glavni v Lipici?«

»Prekupãevalci konj in ãlani mednarodne mreÏe bio-

lo‰kega terorizma. To je najprej odkril arheolog, ki je
spoznal, da so metulji podtaknjeni, in nimajo nobene

BES

SREâAL ME JE BUDA

zveze z odkritimi antiãnimi grobovi. Strupena substan-
ca, ki so jo metulji prena‰ali na svojih krilih, je bila neke
vrste opijat. âloveku povzroãa halucinacije in zaspa-
nost. Globoko spanje, ki je obãasno povzroãilo tudi
smrt. Arheolog je vse to odkritje plaãal z Ïivljenjem.«

»In kaj imata tu opraviti Aldo in Jacinta?« sem hote-

la vedeti. »Bila sta samo del filmske ekipe, mar ne?«

»Na videz,« je rekel ‰ef, »samo na videz. Aldo je bil

glavni organizator, kateremu je pomagala Rebeka. Ja-
cinta pa je bila spet samo nedolÏna Ïrtev, naivna Ïenska,
ki je v svojih odcvetelih letih spoznala novo ljubezen.
Vsaj mislila je tako. Tudi ona je svoje sanje plaãala z Ïiv-
ljenjem. »

»Ah, seveda,« je rekel Franãek, «To je preveã navad-

na zgodba. Nekaj manjka. Kaj manjka?«

»Budisti,« je rekla Marjetica, ki je vse do tega trenutka

molãala. »Budisti.«

Tokrat smo novinarko vsi presli‰ali

. Njeni veãni med-

klici in njena pretirana samozavest so nam po‰teno na-
ãenjali Ïivce. Ko je spet vendarle rekla: »Metuljev tudi ni
veã.«

Tokrat je zadevo uredila Tina, ko je rekla vsem: »Me-

tulji, ki so rojili kot bi deÏevali, so shranjeni v posebnih
mreÏah. Trudili smo se, da bi jih zbrali ãim veã, vendar
jih je le nekaj odletelo neznano kam. Strupeni oblak je
zgorel v poÏaru, kakor tudi veã rojev metuljev. Na sreão

BES

SREâAL ME JE BUDA

imamo zdravilo proti tej nadlogi. Kemija ne pozna
meja.«

»Ampak, ãe smem vpra‰ati,« je spet rekla Marjetica,

»Ali to pomeni, da se lahko razmnoÏijo kjer koli, doma
in ãez mejo? Naj se ljudje bojijo — metuljev?«

»Natanko tako,« je rekla Tina. »samo, da zdaj vemo,

kaj povzroãa halucinacije in kako se temu ognemo.«

»In budisti?« se ‰e vedno ni dala odgnati. »Kaj bo z

njimi?«

»To boste zvedeli, ko bomo z njimi opravili,« je rekel

‰ef. »Dokonãati moramo delo, zato vas prosim, da s sne-
malcem poãakata tu.«

»Nisem vedela, da mi bo ukazovala represivna veja

oblasti, meni, poroãevalki resnice. Ljudje morajo vede-
ti, kaj se dogaja. Morajo. Samo tako se lahko branijo.
Seveda, ãe so pravilno in pravoãasno obve‰ãeni.«

»Gremo,« je rekel ‰ef, »tu se vrtimo v zaãaranem kro-

gu. Gremo! Samo tako nam bo Ïenska dala mir.«

Jaka in strokovnjak za konje sta od‰la do ograde, kjer

so se pasli konji. Mi, s ‰efom na ãelu pa v poslopje ho-
tela, kjer so bili zaprti Rebeka, Adam in Jusuf. Tam so
bili zbrani tudi »budisti.«

»Najprej bomo delo opravili mi, ‰ele potem ste vi na

vrsti,« je bil odloãen ‰ef. Marjetica je ‰e nekaj hotela
reãi, ko je zakriãal: »Ali moram res vse dvakrat poveda-
ti!«

BES

SREâAL ME JE BUDA

Midva s

Franãkom sva vse skupaj poslu‰ala iz neke

oddaljenosti, kot bi bila tu, a vendar odsotna. To je opa-
zil tudi ‰ef, ko je pomignil Tini, rekoã: »Ta dva spravi do
avta. Naj tam poãakata, naj si oddahneta. Postopek po-
zna‰.« Dvomljivo in izpod ãela jo je ostro pogledal, ko je
Ïe vedela, kaj mora storiti.

Midva pa sva kar ubogala. Sledila sva Tini in jaz sem

si neskonãno Ïelela spati. Spati in pozabiti na vse sku-
paj. Franãek pa je zaãel loviti metulje, tako je rekel in je
skakal okrog pogori‰ãa in tarnal. Tina je iz svoje torbe
vzela injekciji, naju posadila na travo in rekla: »Kdo bo
prvi?«

»·e dobro, da me je sreãal Buda,« sem rekla, »samo

zaradi njega sem ‰e Ïiva. Tu,« sem pokazala, »tu je ‰el
poleg mene in videla sem ga. Natanãno sem ga videla.
Z malho na rami in smejoãega obraza mi je obljubil, da
bo ‰e vse dobro.«

Tine nisem videla veã. Videla pa sem zeleno travo in

bele konje. Videla sem Franãka in njegove svetleãe oãi,
ki so mi govorile, da je vse to res. Samo za hipec sem
videla tudi pogori‰ãe, ki pa to sploh ni bilo. Tam sta stala
Aldo in Jacinta in tudi onadva sta se smejala.

»Je Ïe dobro,« je rekla Tina. BliÏnji gasilci so naju

spravili v re‰ilni avto, ko je Franãek zaklical: »Pozabil
sem ugasniti raãunalnik, spletnik bo pregorel. Vse bo
zgorelo. Ognjeni zublji so Ïe tam. Jih vidim. Vidim jih.«

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Odpeljite,« je rekla re‰evalcu Tina. »Do Ljubljane

bosta injekciji drÏali. Saj veste, kje ju odloÏiti. Ostati mo-
rate v karanteni. Vendar, pohitite, kar najbolj lahko.«

»Iz vse okolice poroãajo o rojih metuljev, vse do Ljub-

ljane,« je rekel re‰evalec.

»Groza, torej se oblak ‰iri. Le zakaj tako hitro? «
Tina je odhitela do poslopja, kjer so bili Ïe vsi zbrani.

Zelo morajo pohiteti, dokler ‰e niso vsi okuÏeni.

»To obmoãje bomo zaprli za javnost,« je rekla, ko je

vstopila. »Smo v resni nevarnosti. Ali ste Ïe odkrili noã-
nega ãuvaja?«

»Pregledali smo okolico, staje in kazino. Niã. Jaka je

‰el ‰e v klet in k staji, kjer naj bi bil ârnuh. âakam, da se
vrne,« je rekel ‰ef. Rebeka je stiskala zobe, Adam ter
Jusuf pa pesti.

BES

SREâAL ME JE BUDA

14.

Lipico se je pripeljala kolona avtomobilov, od
drÏavnega toÏilca dalje pa tja do politikov, krimi-

nalistov in seveda novinarjev. Vsi so nosili za‰ãitne mas-
ke, na obrazih pa si opazil veliko zaãudenje in grozo.

Bil je prelep sonãen dan v oktobru, ko je ãlovek priãa-

koval, da si bo v Lipici ogledal konje, ne pa pogori‰ãe in
kontaminirano podroãje. Najglasnej‰i je bil drÏavni
toÏilec, ãe Ïe ne po‰teno razburjen in razkaãen, ko je
dejal: »Zoper vse udeleÏence so vloÏene kazenske ovad-
be in potrudil se bom, da bodo te ãimprej spremenjene
v obtoÏnice. Vi . . . vi . . . « je pokazal na Marjetico:
»Ali se sploh zavedate, kaj ste imeli v zobnih kremah in
ustni vodi?«

Marjetica je spreminjala barve kot kameleon, ‰e toli-

ko bolj zaãudena, ker ni vedela, da jo drÏavni toÏilec po-
zna.

»Kaj,« je nevljudno rekla, »Kaj pa? Povejte. Snemaj,«

je ‰e rekla snemalcu, ki je vedno stal poleg nje, kot bi bil
njen oproda.

»Liãinke metuljev . . . liãinke metuljev,« se je zakro-

hotal drÏavni toÏilec. »No, zdaj vsaj vemo, kako nas

BES

SREâAL ME JE BUDA

novinarji obve‰ãajo. ·e sami ne vedo, v svoji zagnanosti,
kje tiãi vzrok.«

Vsi so mislili, da bo Marjetica toÏilcu skoãila v obraz.

Tako je zavpila in vre‰ãala, da so vsi prileteli na kup.

»Kaj je« je rekel moj ‰ef, »kaj pa se je zdaj zgodilo?«
»Niã posebnega,« je mirno nadaljeval toÏilec, »Le

mlada dama je trdo priletela na tla. ·e veliko se bo mo-
rala nauãiti. Veliko.« S ‰efom sta od‰la in nobenemu iz-
med njiju ni bilo do smeha.

Policisti so pripeljali budiste in ostale tri, Rebeko,

Adama in Jusufa. Jaka pa je s teÏavo podpiral noãnega
ãuvaja, ki ga je na‰el pri ârnuhu, v staji. Bil je tako izma-
liãen in pretepen, da ni mogel niãesar reãi. Edina beseda
je bila: biã!

»No,« je priãel ‰ef, si nataknil temna oãala in kisikovo

masko, ko je sedel na stol pred hotelom, »zdaj pa smo
zbrani vsi, ali ne?«

»Ne,« je rekla Tina, »Nismo. Manjka Neli. Kje je ta

Ïenska?«

V vsej zmedi in poplavi ljudi smo pozabili na Neli.

Nazadnje smo jo videli pri ârni skali in nato na pogo-
ri‰ãu. Tekala je od enega kraja do drugega in se delala,
kot da je vse v redu. Zdaj, ko se pre‰tevamo in ugotav-
ljamo, ali smo vsi, pa je ni. Kje je Neli?

»Grem do ârne skale,« je rekla Tina in od‰la.

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Budisti so torej,« je nadaljeval ‰ef, »Budisti so torej

biologi, kemiki in genski inÏenirji, ali ne?« je pogledal
Rebeko. »Kak‰en poklic pa imate vi?«

»Zelo dober,« je rekla in Ïe je hotela ‰vigniti z biãem,

ko je Jaka poskoãil in ji ga iztrgal iz rok, rekoã: »Zdaj pa
je resniãno dovolj tega . . . tega . . . pretepanja.«

»Aha, in to je . . . « ni uspel konãati stavka drÏavni

toÏilec, ker je Rebeka Ïe pogoltnila tabletko in se na za-
ãudenje vseh nas zru‰ila na tla. Jusuf in Adama pa sta
vzneseno zaklicala: »Moj bog, prihajam.« Eden izmed
njiju je imel v roki razpr‰ilec in priãel je besno ‰kropiti
okrog sebe. RazbeÏali so se in hvala bogu, njihove ki-
sikove maske so tokrat odliãno opravile svojo nalogo.

»ZveÏite ju, tepca,« je zakriãal ‰ef in pomagal krotiti

besna ãloveka tudi on. »Vse pospravite v avto, potem pa
v pripor. Takoj!« Onadva pa sta se tako dvomljivo sme-
jala, ciniãno pljuvala na tla in nazadnje je Jusuf rekel:
»Niãesar ne veste, ne boste izvedeli. Loviti mi‰, u‰el vam
je slon.«

»Odpelji ju . . . ãim prej . . . odpelji ju,« je odloãil ‰ef.
Vsi so si oddahnili, ko je Marjetica modro rekla: »To

vse vodi k pogubi ãlove‰tva. Ljudje smo izpolnili vse po-
goje za pogubo. Magiãni in simbolni svet se izmikata
razumskemu pojmovanju bivanja, sta le vodilo in oroÏje
ljudi, ki s simboli in destrukcijo delujejo v prid propadu.
Mislim . . . «

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Dovolj,« je rekel ‰ef, »Pridige prihranite za svoje

bralce in gledalce. Ozki pogledi se bodo oãitno moãno
raz‰irili.«

Poãasi, a vztrajno so se polnili avtomobili, od policij-

skih do kombijev za prevaÏanje zapornikov in politiki,
ki so stali ob strani, zgroÏeni in zmedeni, so posedli v
svoje limuzine in se brez besed odpeljali.

»Hvala bogu,« je rekel moj ‰ef, »Konãno sami. Poãa-

kamo ‰e Tino in Neli, potem gremo ‰e mi.«

»Poãakati morama ‰e Argentinca,« je rekel Jaka,

»Dolgo ga ni.«

DrÏavni toÏilec, moj ‰ef in Jaka ter patolog so posed-

li na stole pred hotel. Obsijalo jih je veãerno jesensko
sonce in od daleã je bilo vse v redu. Nakljuãni obiskova-
lec tudi slutil ne bi, da se je tu zgodilo toliko grozodej-
stev.

»Konji v staji niso Lipicanci,« je rekel Argentinec.

»Samo ârnuh je plemenite krvi.«

»Kaj, kako?« so vsi enoglasno poskoãili.
»Tako, kot sem rekel. Konji v staji niso Lipicanci. Nek-

do jih je zamenjal, odpeljal plemensko ãredo, ostal je
samo ârnuh. Tako je to!«

Od daleã pa smo videli prihajati Tino in Neli. Na na‰e

zaãudenje sta se smejali in bili zelo dobre volje. Nepre-
stano sta si popravljali maski na obrazu in krilili z roka-
mi.

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Kaj je,« je takoj hotel vedeti ‰ef.
»Niã ni,« je rekla Neli.
»Niã,« je dodala Tina. »Na‰la sem jo v Franãkovem in

Micinem avtu. Igrala se je z raãunalnikom in telefonom.
Vendar mislim, da ni odkrila niã posebnega. Vbrizgala
sem ji injekcijo zdravila in zdaj bo ‰la z nami, v Ljublja-
no.«

»Torej,« je glasno zahteval toÏilec, »Gremo, pojdimo

. . . dovolj je bilo za danes. âaka nas veliko dela. Vendar
smo se ognili vsaj eni razpravi, razpravi o Aldu.«

»âesa je bil obtoÏen?« je hotela vedeti Neli.
»Prostitucije, kraje konj in ponaredbe diplome na

igralski akademiji, povezave z mednarodnim krimina-
lom in ‰e kaj bi se na‰lo. Sicer je vse zanikal, nismo mu
mogli niãesar dokazati. Zdaj pa smo spet na zaãetku.«

»Obljubil mi je ble‰ãeão kariero, ãe‰, da pozna vse

pomembne ljudi v filmski industriji. Obljubil mi je za-
kon,« je rekla pretresena Neli.

»Zakon, no, kaj takega. Aldo je Ïe bil poroãen.«
»Z Jacinto, z njo je bil poroãen,« je osuplo ugotovila

Neli.

»Ne, z Rebeko, z njo je bil poroãen,« je pojasnil in za-

pustil pretreseno Neli, ki je obnemela in obstala kot kip.

Zadnji sonãni Ïarki so pozlatili kolono avtomobilov,

ki je zapu‰ãala Lipico. Ob cesti pa so stali arheologi,

BES

SREâAL ME JE BUDA

pra‰ni in sreãni, da lahko nadaljujejo z delom. Tokrat jih
nihãe ne bo motil.

BES

SREâAL ME JE BUDA

15.

n res te je sreãal Buda,« je hotel vedeti Franãek. »Kdaj

te je sreãal?« Udobno se je namestil na fotelj v najini

pisarni in skozi vrata na balkon je pihljal sveÏ veter.

»Moja izku‰nja z duhovnostjo je imela doloãen na-

men, postati mirnej‰a in obãutek, da me je sreãal Buda
me je osreãeval. Slika na steni je bila vidna samo meni,
mir v du‰i pa je bil namenjen vsem,« sem rekla in za-
mahnila z roko, ãe‰, o tem ne bova veã govorila.

»Ti ima‰ Budo, jaz pa spletnik.«
»Spletnik? Kaj pa je zdaj to?«
»Internet, draga moja, internet. âesa vsega ne najdem

tam. Ti bo‰ na duhovnem nivoju izpopolnila svoje Ïelje
in duha, jaz pa na fiziãnem, virtualnem, kajne?«

»·e kar sanjata?« je rekel ‰ef, ki je vstopil in seveda

takoj zahteval kavo.

»Îe grem . . . Ïe grem,« sem mirno rekla.
»Na kriminalistiki smo dobili nove sodelavce,« je srk-

nil ãrno tekoãino in na najino zaãudenje nekoliko poãa-
kal.

»Konje! Konje!«

BES

SREâAL ME JE BUDA

Franãek je bil navdu‰en, jaz pa ‰e vedno nisem ve-

dela, zakaj pravzaprav so se tako odloãili, ko sem vsa
prestra‰ena rekla: »Prva bom, ki bom padla s konja. To
pa ne! Jaz Ïe ne bom jahala konja, a . . . a, to pa ne!«

»Pomagati moramo na‰ih rejcem,« me je presli‰al ‰ef.

»Konji so najbolj‰i pomoãniki pri delu v mestu. Samo
pomislita na velika mesta, z ozkimi ulicami in ‰e bolj
ozkimi prehodi. Obiãajno kriminalec zbeÏi prav v tak-
‰en ozek lijak. Kdo mu bo sledil, imata toliko kondicije
in teka‰kih navad?«

»Saj midva ne loviva kriminalcev na cesti,« sem opo-

rekala.

»No, nista jih. Bog ve, kaj se bo ‰e zgodilo. Bolje je biti

preveã pripravljen, kot premalo,« je bil odloãen ‰ef.
»Oglejta si lepotca, le oglejta si ga.«

»Jaz bi raje imela nov avto,« sem rekla in prav niã se

nisem veselila dela s konji.

»Jaz pa ne,« je rekel Franãek.
»Jaz pa vama povem,« je rekel ‰ef, »da ,jaz’ pri kolek-

tivnem delu nima kaj dosti zraven.«

Franãek je vklopil svoj spletnik, kjer je bila na spore-

du Marjetiãina oddaja o Lipici. Pred njo, na mizi so bili
razstavljeni predmeti izkopanin, pa tudi za‰ãitne mas-
ke in pod debelim steklom liãinka metulja in metulj z
raz‰irjenimi krili. Tokrat je s svojim komentarjem pre-

BES

SREâAL ME JE BUDA

segla celo samo sebe, ko je oãitno resniãno pretresena
pojasnila vzroke in posledice kontaminacije v Lipici in
kraji konj. Njen gost, Argentinec pa jo je tako zaljublje-
no gledal, da se je morala po‰teno potruditi, da je vzdr-
Ïala do konca oddaje. Mirno in zbrano, z iskrico v oãeh,
je napovedala novo gledali‰ko sezono, kjer bodo najprej
predstavili nov rod slovenskih Lipicancev. Na‰li so tudi
sled za ukradenimi konji, saj je veliki W na u‰esih vzbu-
jal prevelik dvom o rasni ãistosti. Narobe obrnjeni veliki
W je ãrka M, kar pomeni — metulj —.

Na ekranu pa se je pokazala vstopnica za abonmajske

prireditve v Lipici. Gledali‰ãe bodo obnovili, najeli nove
igralce, vzredili konje in svet se bo vrtel dalje.

»No, sta videla,« je rekel Franãek. »Vse smo postori-

li. Umirili smo ‰e najbolj divje bitje, kar ga poznam.«

»Koga?«
»Koga?« sem rekla ‰e jaz.
»Ja, koga? Marjetico vendar!« se je nasmehnil Fran-

ãek in se Ïe predal svojemu spletniku.

»Na delo, kaj nimata nobenega dela?« naju je sku‰al

resno okarati ‰ef.

»Dobra kava,« je ‰e rekel in zapustil pisarno.
»No, prav ,« sem rekla, Franãek pa niã. Zaprla sem

vrata na balkon. Kljub vsemu sva skozi vsa debela ste-
kla sli‰ala policijsko sireno. Samo skomignila sva z ra-
meni, ko je rekel Franãek: »No, kaj pa zdaj?«

BES

SREâAL ME JE BUDA

»Poãakajva,« sem rekla in se zagledala v steno, kot bi

nekaj ãakala. Ali pa je ãakalo mene?

KONEC

BES

SREâAL ME JE BUDA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-223-8

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Sonja Koranter Sonata za Cezarja in diamante
Sonja Koranter Golobji vodnjak
Sonja Koranter Čebelji roj
Sonja Koranter Ognjena črta in paradižnik
Sonja Koranter Zemljekrog
Sonja Koranter Soška postrv
Sonja Koranter Tri pike in muha
Sonja Koranter Divja raca in škrlatna vdova
Sonja Koranter Dovška baba
Sonja Koranter Pesniški venec
Sonja Koranter Trinajsti srebrnik
Sonja Votolen Piščal
Файл Read Me для Photoshop CS5
ME auctions ppt
6 wykad WiĄzania chemiczne[F]
Wyk%c5%82ad Niepewno%c5%9b%c4%87 pomiaru

więcej podobnych podstron