Sonja Koranter Dovška baba

BES

DOV·KA BABA

Sonja Koranter

Dov‰ka baba

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

DOV·KA BABA

BES

Sonja Koranter
DOV·KA BABA

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-217-3

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

DOV·KA BABA

relepo jutro, sveÏe in spodbudno me je dobesedno
gnalo v sluÏbo. Toliko optimizma in dobre volje ni-

sem doÏivela Ïe kar nekaj ãasa. Vse se je lepo izteklo.
Akcija je obrodila sadove in nihãe ni resno zbolel, nihãe
ni bil resno po‰kodovan, ãe od‰tejem Franãka, ki je sto-
kal takrat, ko se mu je to zdelo potrebno. Moj delavnik
ni bil obiãajni delavnik, od ponedeljka do petka; ne, mi
smo delali vsaj 36 ur na dan, ostalo sem bila prosta. Ni-
sem si mislila, da bom vzdrÏala v tej sluÏbi toliko ãasa,
zato je bilo dana‰nje jutro ‰e toliko bolj sreãno in zado-
voljno. Le kaj bi ãlovek delal, mislil, ãe bi ne imel dela,
katerega z veseljem opravlja.

»Torbica, kljuãi od avta, pozivnik, mobitel, sladkor

brez sladkorja, cigarete . . .« sem na‰tevala v predsobi,
ko sem se odpravljala. Vsak dan znova sem pre‰tevala
predmete, ki sem jih potrebovala, da o ogledalcu sploh
ne govorim. Zaklenila sem vrata, popravila tepih pred
vhodom in Ïe sem hotela po stopnicah, ko je pridrvel
mimo mladeniã in vpil: »Umaknite se. Umaknite, prvak
gre!«

BES

DOV·KA BABA

Samo za las sva se zgre‰ila, ko je njegova mati prav

poãasi pri‰la za njim, in rekla: »Vãeraj je prviã splezal na
goro, na Dov‰ko babo. Seveda, ãe je to gora,« se je na-
smehnila in bolj potiho rekla: »Oprostite, prosim.«

»To je dober znak,« sem vraÏeverno pomislila. »Zju-

traj najprej sreãati mo‰ko bitje, to je sreãa. Sreãen dan je
pred menoj,« sem bila prepriãana. Mladeniã pa je ‰e kar
vriskal po stopni‰ãu in obãutek sem imela, da bo ogra-
jo odnesel s seboj.

Za sosede sem vedela, le kako ne bi, da imajo doma

staro teto. Dolga leta jim je pospravljala stanovanje, ‰i-
vala in kuhala, zdaj pa je revica zbolela in leÏi zaklenje-
na v sobi. Nikdar namreã ne vedo, vsaj tako pravijo,
kam bo od‰la, kje so bo izgubila. Njena pokojnina pa
jim vseeno prav pride. âe sem malo pikra.

Vendar danes kljub vsemu ni bil navaden dan. Po dol-

gih letih dela v pisarni in na terenu, po Ïe kar obiãajnem
in ustaljenem urniku, sem spet ‰la v ‰olo.

»To bo dobro zate,« je rekel ‰ef, ko mi je povedal, kam

naj grem in zakaj me je vpisal v ‰olo.

»Vse diplome in priznanja ti ne bodo pomagale, ãe se

ne bo‰ dodatno izobraÏevala,« je rekel, ko sem zagleda-
la na pisalni mizi obrazec o podatkih za izobrazbo. Vse
to sem morala izpolniti sama.

«BliÏamo se, s svetlobno hitrostjo se bliÏamo Evro-

pi,« je spet rekel, »Tam pa ne bodo gledali kriminalistov,

BES

DOV·KA BABA

ki imajo poleg obveznih znanj samo visoko ‰olo. Torej,
zdaj si na vrsti ti.«

»Ampak, mislim, da ni potrebno,« sem se upirala. V

glavi sem Ïe imela sliko, kaj mi bo to prineslo. Poleg na-
pornega delavnika, ‰e naporne veãere in ‰e bolj napor-
ne noãi.

»Ni pomembno, kaj ti misli‰,« je bil odloãen. »Jutri

pojdi v ‰olo in vse opravi. Bo Ïe Franãek opravil delo za
oba. Niã posebnega se ne dogaja, se ni dogodilo. In tu
sta ‰e Jaka, pa Tina. Ne morem ti bolj pomagati,« je res-
no dodal, »nisi hotela v nobeno stranko, partijo. Nikdar
nisi hotela biti ena izmed njih, zato so tako potrebni pa-
pirji. Gre namreã za tvojo kariero, a ve‰!«

»To je Ïe res,« sem se spomnila tega, »v nobeno par-

tijo nisem hotela, v nobeno stranko nisem hotela. Seve-
da ne! Ampak, v dru‰tvo Levje srce sem pa hotela, ven-
dar me tam noãejo.«

»Niã posebnega ni to dru‰tvo,« je rekel ‰ef. »Ljudje

namreã naredijo iz ideje znanost, potem pa marsikdo
nasede. Dru‰tvo Levje srce je tako ali tako samo sebi na-
men.«

»To pa ni res,« sem protestirala. »âlani dru‰tva se

med seboj, bi rekla, skoraj intimno poznajo, si pomaga-
jo in delijo izku‰nje in materialne dobrine. Toliko Ïe
vem?«

»Niã ne ve‰,« se je zakrohotal ‰ef, »niã.«

BES

DOV·KA BABA

»V glavi je resniãno ves svet,« sem premi‰ljevala

medtem, ko sem se ustavila pred avtom, zami‰ljena in
potrta obenem. Za menoj je nekdo glasno trobil, ãe‰,
umakni se!

»Kam?« sem se obrnila in zagledala avto, ki me je do-

besedno hotel povoziti. »Saj tu avto Ïe stoji,« sem za-
vpila, ko sem videla mo‰kega za volanom, ki je vrtal v
svojo glavo in kazal name. Odprl je vrata in zavpil: »Ali
sanjamo? Umaknite se, da bom lahko parkiral. Saj ven-
dar vidite, da nikjer drugje ni prostora.«

»Tu ga tudi ni,« sem rekla in se obrnila k svojemu

avtomobilu, ki naj bi bil tu parkiran. NaduteÏu sem ho-
tela pokazati prostor na katerem stoji avto.

Mo‰ki v avtu pa je ‰e kar vrtal v svojo glavo in kazal

name. Jaz pa sem stala pred praznim prostorom, pro-
storom, kjer naj bi vãeraj pustila svoj avto. Ni ga bilo. Na
tleh pa je bilo s kredo napisano: »I‰ãite, ne boste na‰li!«

Nestrpnemu mo‰kemu sem pokazala kriminalistiãno

izkaznico in ga tako srepo pogledala, da je dobesedno
zlezel sam vase. Zelo na hitro se je odpeljal.

»Ukradli so mi avto,« sem vpila v mobik. »Avtomobi-

la ni. Ne morem v ‰olo.« Nenadoma me je objela neka
ãudna Ïalost. Konec koncev sem se veselila novih znanj,
predvsem na podroãju odkrivanja ponarejenih bankov-
cev in kovancev, pa tudi odkrivanje sporoãil v igralnih

BES

DOV·KA BABA

kartah je bilo v programu. V moji glavi sploh ni bilo pro-
stora za misel, da so mi ukradli avto.

Izza vogala pa je prisopihal mlad policist in Ïe na da-

leã sem videla, da je sam sebi v‰eã.

»Ali so vam ukradli avto,« je rekel, in poudaril bese-

do — vam. »Registrsko ‰tevilko, barvo in model, pro-
sim,« je nadaljeval. »Bom zapisal,« je ‰e rekel in jaz
sploh nisem mogla odpreti ust. »To bomo preverili, si-
cer pa dnevno izgine kar nekaj avtomobilov. Niã nove-
ga in niã posebnega. Kje ste zaposleni,« je ‰e dodal, ko
je le popisal ves papir.

»Povem vam samo registrsko ‰tevilko, ostalo boste

na‰li v bazi podatkov,« sem jezno rekla in mu pokaza-
la kriminalistiãno izkaznico. »Saj veste kako se tej reãi
streÏe, ali ne?«

Tokrat je malo zajel sapo, poslikal ‰e napisano na tleh

in elegantno zapustil kraj dogajanja, rekoã: »Saj vem,
seveda vem.«

Obstala sem pred praznim prostorom, ko je pozvonil

mobik in je Franãek rekel: »Na drÏavne stro‰ke vzemi
taksi in hitro v ‰olo. Tako pravi ‰ef.«

»Jaz . . . jaz . . .« sem hotela ‰e nekaj reãi. Zveza je

bila prekinjena.

BES

DOV·KA BABA

aksist je bil mo‰ki srednjih let, zgovoren in Ïe kar

malo vsiljiv. Poslal ga je Franãek in mu zaukazal, da

naj me ãim prej dostavi do ‰ole. Obãutek sem imela, da
bo avto vsak hip razpadel, saj sem odprla vrata in hotela
sesti na zadnji sedeÏ, ko je zavpil: »Ne, to pa ne! Sedite
poleg mene. Zadnji sedeÏi ‰e niso popravljeni, lahko pa-
dete na tla, skozi luknjo,« se je prijazno posmehnil in mi
odprl sprednja vrata.

»Kako vendar,« sem zaãudeno rekla, ko je odpeljal,

»kako vendar pa ste dobili dovoljenje za voÏnjo tega
avtomobila?«

»Enostavno, ãisto enostavno. Sem se samozaposlil in

kolikor je bilo denarja, toliko sem ga porabil za nakup
avtomobila.«

»Ste avto sestavili sami?« sem rekla, ko sva poskako-

vala po cesti, kot bi se vozila po Andih.

»Seveda, sam in prijatelj mi je pomagal.«
»Prijaviti vas bom morala,« sem rekla, »ogroÏate var-

nost ljudi in prometa, pa tudi sebe. Tako ne gre.«

BES

DOV·KA BABA

»Izvolite,« je mirno rekel, »kar izvolite. Bom paã spet

sedel doma in ãakal, kdo se me bo usmilil in mi ponu-
dil delo.«

»Kolikor vem, morate delo poiskati sami, ali ne?«
»Tudi to sem Ïe storil in bom storil,« je rekel. »Vi pa

me kar prijavite. Tako ali tako sem Ïe naveliãan potni-
kov in teh enoliãnih voÏenj.«

»Zakaj greste po stranski ulici,« sem hotela vedeti, ko

je zavil z glavne ceste.

»Pred cerkvijo je zborovanje, ne, procesija bo vsak ãas

tam. Danes je praznik, ne vem katerega svetnika in lju-
di se kar tare. Saj veste, dolga leta skrivanja in zamolãa-
nih Ïelja, je naplavilo toliko vernikov, kot so si duhov-
niki Ïe od nekdaj Ïeleli.«

»Saj vem . . . « sem zakriãala, ko je spet tako zavil, da

sem bila prepriãana, da bom dobesedno odletela iz avta.

»·e malo, ‰e dva ali trije ovinki, pa sva tam. Ste uãite-

ljica?« je vpra‰al.

»Ne, uãenka,« sem smeje rekla in si brisala potne dla-

ni.

»Ali se boste tudi samozaposlili?«
»Ne, tam . . . no, tam pa je konãno ‰olska stavba,«

sem rekla in zelo sem bila vesela, da se bo voÏnja konãa-
la. »Prijavila vas bom,« sem rekla, ko sem izstopala.
»Kako vam je ime?«

BES

DOV·KA BABA

»Egon von Faramond,« je zavpil in odpeljal. Niti to-

liko ãasa nisem imela, da bi poravnala raãun.

Poklicala sem Franãka. Hotela sem mu napeti kozjih

molitvic, ko je tajnica rekla, da je na terenu. »Kdaj se
vrne,« sem hotela vedeti. »Ne vem,« je rekla in odloÏi-
la slu‰alko.

Vstopila sem v razred, kjer se je Ïe trlo slu‰ateljev in

izstopala je mlada Ïenska, ki se je dobesedno izpostav-
ljala s svojo postavo. Opazila sem njene Ïareãe oãi, ki so
‰vigale po ljudeh in iskale, jaz bi rekla temu, Ïrtev. Mo‰-
ki del slu‰ateljev pa je brenãal okoli nje kot roj ãebel.
Eden je bil pametnej‰i in bolj zapeljiv od drugega. Gos-
pa neãimrnost je danes imela veliko dela. Ves ta cirkus
je zaustavil predavatelj, ki je mrkega obraza in strogega
nastopa glasno pozdravil. Tudi on je opazil Ïareãe oãi.
Umaknil je pogled in sedel.

»Samopa‰no-delavni tip,« sem pomislila. »Ali pa za-

peto-delovni tip. Prva vrsta so ljudje,« sem obnavljala
znanje iz psihologije, »oblastiÏeljni, egoistiãni tipi in ra-
zum pri njih nima kaj dosti besede. Prav tako samokri-
tiãnost, in tak‰en ãlovek ponavadi postane Ïrtev lastne
samopa‰nosti in svojih nepremi‰ljenih pustolovskih
ukrepov.«

»Smem sesti poleg vas,« je reklo dekle. Bila je taista

Ïenska, ki je ‰vigala s svojimi Ïareãimi oãmi. Zmotila me
je v razmi‰ljanju, ko sem samo pomignila z roko, ãe‰,

BES

DOV·KA BABA

kar sedite. Vendar bi jaz ne bila jaz, ãe ne bi misli domis-
lila do konca. V takem primeru se mi je zazdelo kot bi
mi nekdo odtegnil kozarec vode, jaz pa trpim veliko
Ïejo.

Vendar se ponavadi zadeva razplete brez moje po-

moãi in tokrat je predavatelj rekel: »Danes bomo govo-
rili o znaãaju in volji, znaãaju in temperamentu. Raz-
vrstili bomo znaãaje in opredelili negativne in pozitiv-
ne vidike le-teh.«

»Ph,« sem prhnila in se nasmehnila sama sebi. »Go-

tovo je predavatelj zapeto-delovni tip. Globok in pame-
ten, pa spet mraãen in zapet, poglobljen sam vase. Bo-
mo videli . . . bomo videli,« sem zadovoljno lahko za-
kljuãila misel.

Slu‰atelji nismo bili prav niã preseneãeni, da je od-

padlo predstavljanje in spoznavanje, vedoã, da je preda-
vatelj ‰e preveã dobro seznanjen z na‰im Ïivljenjem in
delom. Zaãetek je bil tako lahek in enostaven in priãeli
smo z delom, kot bi Ïe sto let Ïiveli in delali skupaj.

Razen seveda Sandre, ki je takoj dvignila roko, rekoã:

»Jaz sem Sandra, kdo pa ste vi?« S svojimi ãrnimi oãmi
je ‰vigala po razredu in predavatelj ji je mirno odgovo-
ril z vpra‰anjem: »In kdo ste vi?«

»Jaz . . . « je bila takoj pripravljena na odgovor,«jaz

sem vendar Sandra. âlanica dru‰tva Levje srce in Ïe

BES

DOV·KA BABA

vnaprej sem plaãala vsa predavanja in literaturo. Rada
bi postala kriminalistka, zato sem tukaj.«

»Prav,« je odvrnil predavatelj, »bomo videli, kaj se tu

da narediti. Sedite in poslu‰ajte; uãite se in uãite se.«

Sandra je sedla, preseneãena nad dogajanjem, ko mi

je rekla: »Kak‰na ‰ola pa je to?«

Zagledala sem se v njene oãi, ostali so strmeli in ãaka-

li, kaj se bo zgodilo. Oãitno je pri‰lo do napake. ·ola ni
bila odprta za javnost, ‰ola je bila specializirana in usta-
novljena samo za policiste in kriminaliste. Niti najmanj
za zunanje udeleÏence.

»Mogoãe ste na napaãnem kraju,« sem rekla, ko sem

opazila na njeni jopici levjo ‰apo, znak dru‰tva Levje
srce. Ta prepoznavni emblem so nosili samo zasluÏni
ãlani dru‰tva, torej ljudje, ki so bili poleg nadpovpreãnih
zaslug za delo doma nagrajeni ‰e za uspehe v tujini. Ve-
ãina je v svoji skromnosti to priznanje skrivala, kar ne bi
mogla reãi za to Ïensko. Resniãno sem bila preseneãe-
na, saj sem se za ãlanstvo v dru‰tvo potegovala tudi jaz,
Ïal, nisem uspela. Moje delo je bilo namreã ocenjeno
kot nezadostno. Vendar sem se tolaÏila z mislijo, da sem
za poraz moãnej‰a kot za zmago. Pri‰el bo ãas, ko bom
tudi to dokazala.

»Ste uporabili domi‰ljijo in se skrili v svoj svet,« je

glasno rekel predavatelj, tik pred menoj. »Ustvarjanje
novih podob, stanj in ‰e ãesa . . . « je dodal. »Tu mora-

BES

DOV·KA BABA

mo biti zbrani. Imeli bomo odmor,« je ‰e rekel, »vidim,
da niste sposobni slediti predavanju.« Obrnil se je na
peti in odkorakal iz razreda.

Sandra se mi je nasmehnila, me pogledala z Ïareãimi

oãmi in nenadoma sem postala toãka posmeha. Oãitno
sem presli‰ala predavanje, ker sem se ukvarjala z dru‰-
tvom Levje srce.

Spet sem poklicala Franãka in spet ga ni bilo. Le kdaj

bom izvedela, kaj se dogaja? Najprej nori taksist, nato ‰e
Sandra. Pogledati bi moral v njuno kartoteko, seveda,ãe
jo imamo na kriminalistiki. Dvomim, da bi se nam iz-
muznila tak‰na ãloveka.

Odloãila sem se, da danes ne bom veã sodelovala pri

pouku. Nima smisla, nobene potrebe ni, sem si dopove-
dovala, ko sem odhajala po stopnicah. V preddverju
sem zagledala odprto ãajnico. Na pultu, polnem skode-
lic in rogljiãev pa sta slonela Sandra in predavatelj ter se
oãitno pogovarjala o zanimivi temi. Za hip sem imela
obãutek, kot bi se intimno poznala.

»Boste ãaj,« je rekla Sandra. Predavatelj pa je samo

nekaj zamomljal.

»Ne, hvala. Grem. Grem v sluÏbo,« sem rekla. Îe sem

hotela odhiteti, ko sem na njunih kroÏnikih zagledala
prepeliãja jajca s palmovimi mladikami.

BES

DOV·KA BABA

a slovena lingvo estas nacia lingvo,« je bral glasno
ãlovek, ki je vstopil v mojo pisarno. Besen in ves

razjarjen je bentil in zahteval ‰efa. ·irokokrajni klobuk
mu je sedel na glavi kot narobe poveznjen lonec in iz-
pod ãela se mu je cedil pot. Bil je popolnoma siv v obraz
in roke so se mu tresle. Obãutek sem imela, da potrebu-
je psihiatra, ne pa ‰efa kriminalistike. âlovek je bil na
koncu z Ïivci.

»Zakaj?« sem popolnoma mirna in brez pretiranega

zanimanja vpra‰ala: »Kaj vam jaz niã ne morem poma-
gati?«

»Vi . . . vi . . . « je stegnil kazalec skoraj do mojih oãi,

»vi gotovo ne boste vedeli in znali pomagati meni . . .
meni, strokovnjaku za esperanto. Dajte no. Kje je ‰ef?«
je bil odloãen in obãutek sem imela, da me bo vsak hip
klofnil.

»Sedite,« sem ukazala. »Sedite in poãakajte!« Na mo-

je zaãudenje se je popolnoma umiril in sedel na stol.
Dobesedno zlezel je sam vase in kar malo se mi je za-
smilil.

BES

DOV·KA BABA

»Poiskala bom ‰efa, ne vem, ali je tu ali kje zunaj,«

sem mirno rekla.

»Moja naloga, ,tasko’, v jeziku esperanta, je pomagati

ljudem. Nimam ãasa na pretek, imam toliko dela,« je
ãisto mirno in zbrano rekel. Nisem ‰e videla ãloveka, ki
bi tako hitro zamenjal svoje razpoloÏenje. Sedel je po-
polnoma mirno na stolu in se posvetil Ïebranju nekih
besed, ki so bile zame ‰panska vas.

»Vse to je ,ekzercoj’ — vaja,« je s smehom dodal.
»Ste profesor,« sem vpra‰ala, »kako vam je ime, kje

delate?«

»Ali ‰efa ‰e vedno ni?«
»Ne,« sem preseneãena odgovorila. âlovek je bil tako

nepredvidljiv, da sem morala jaz poãakati, da so se mi v
moÏganih zbrali vsi podatki. Spomnila sem se preda-
vanja iz psihologije, kjer je izredno pomembno poglavje
ãlovekov znaãaj. Ali je to pozitivni ali negativni tip zna-
ãaja? Moram pogledati v uãbenik.

»Takole,« je spet priãel, »parkiral sem avto na cesti.

Za pet minut, da ne bo pomote . . . « vstal je s stola in
po profesorsko si je popravil oãala, ko je nadaljeval,:
»Potem pa pride mestni redar, medtem, ko mene ni bilo
in mi na vetrobransko steklo zatakne listek, s kaznijo,
seveda.«

»Pravilno,« sem rekla, »ãe ste parkirali na nedovolje-

nem mestu, je to moral storiti.«

BES

DOV·KA BABA

»Ah, seveda,« je rekel, »kje pravite, da se nahaja va‰

‰ef?«

»Ne vem, poãakati bova morala . . . « sem hotela na-

daljevati s pojasnjevanjem, ko je spet vzkipel: »Tako,
obãinski redar je postal obãinski biriã. Vsi se ga bojimo,
kot hudiã kriÏa. Saj je vendar glavni v mestu, ãe pomis-
lim, da je komunikacija z njim pretrgana. On vse ve, on
vse zna!«

»Ne vidim problema,« sem rekla.
»Kako to, tu je problem. Za napaãno parkiranje pla-

ãa‰ toliko, kot pri zdravniku. Samo, da zdravnika lahko
kaj vpra‰a‰, redarja pa ne sme‰!«

»Kaj vendar hoãete,« sem bila Ïe nestrpna, «red ven-

dar mora biti.«

»Vendar,« je nadaljeval, kot bi mi pripovedoval neres-

niãno zgodbo in bi jo moral skrivati, »vendar, redar je
trdil, da je prostora dovolj. Tam daleã nekje, ãez gore in
hribe.«

»Mislim, da to nima nobenega pomena,« sem rekla,

»to je golo obrekovanje.«

»Obrekovanje,« se je zadrl kot bi mu nekdo izpulil

zob. »Saj je na mojem dvori‰ãu tudi dovolj prostora, pa
v ·kotskem vi‰avju tudi. Vendar tam ni trgovin, ali
paã?«

»Spo‰tovani gospod,« sem mirno rekla, »zakaj prav-

zaprav potrebujete ‰efa kriminalistike?«

BES

DOV·KA BABA

»Saj ne morem verjeti,« je zakrilil z rokami. »Kaj vam

nisem Ïe povedal?«

»Povedal, kaj povedal?«
»Poleg mojega avtomobila, tistega, ki je imel za vetro-

branskim steklom . . . « Zamahnila sem z roko, ãe‰ to je
Ïe povedano, ko je priãel kriãati: »V mojem avtomobi-
lu leÏi mrtev ãlovek.«

Prijela sem se za glavo, bila sem pretresena. Saj ne

more biti res! âlovek pride v pisarno, zahteva ‰efa, Ïe-
bra esperanto in se spakuje na vse mogoãe naãine, jaz
pa nisem prepoznala tesnobe in groze, ki ga je popolno-
ma zmedla.

»Ga poznate, ãloveka v avtu namreã,« sem vpra‰ala.
»Ne,« je bil kratek z odgovorom, »ali ga poznate vi?«
»Nisem ga ‰e videla,« sem rekla.
»Niã posebnega,« je nadaljeval, »mrtev ãlovek paã.

Vesel bi bil, ãe bi bil esperanto prav tako mednarodno
priznan, kot so znaki za ‰tevila. Vsi poznamo znake, kot
so 1+1=2, ko pa to hoãemo povedati, pa je babilon‰ãina
tu. Nihãe nas ne razume Vsak vpije na svojem bregu, v
svojem jeziku. No, zdaj veste, kaj pomeni znati esperan-
to.« Spet je vstal in priãel kriliti z rokami.

»Sedite,« sem ukazala. »Ali se bova pogovarjala o je-

zikih ali o mrtvem ãloveku v va‰em avtu?«

»Oboje,« je potegnil glas, »Oboje, oboje draga moja

je pomembno. Kje pa je ‰ef?«

BES

DOV·KA BABA

»Mi konas vin (poznam vas),« je rekel ‰ef, ki je vsto-

pil in se nasmehnil sedeãemu na stolu. »Kaj pa vi tu-
kaj?«

»Moj uãenec, moj uãenec,« je rekel mo‰ki, »nekdo je

ubil ãloveka in ga pustil v mojem avtu. Mi boste poma-
gali?«

»Seveda, profesor,« je rekel ‰ef, meni pa namignil, ãe

sem vse zabeleÏila. Prikimala sem in mu pokazala
vklopljeni snemalnik.

»Unu, du, tri, kvar . . . ena, dva , tri . . . gremo,« je

rekel ‰ef in profesorju pokazal vrata. »Greva do avta.«
Zamahnil je z roko, ãe‰, sledi mi!

Od‰li smo do parkiri‰ãa, kjer se je trla mnoÏica ljudi

in se smejala na vsa usta. V nekem avtu je namreã pre-
klinjal in grozil popolnoma gol mo‰ki. Vrata so bila za-
lita z lepilom, stekla pa so bila porisana z nekimi ãudni-
mi znaki.

»Moj avto . . . moj avto,« je priãel kriãati profesor.

Policaj je miril mnoÏico in delal prostor za nas, ki smo
zaãudeni strmeli v to predstavo.

»Saj ni mrtev,« je smeje rekel ‰ef. »Nekdo se ‰ali.«
»Mislim . . . « nisem mogla konãati stavka, ko je avto

pred na‰imi oãmi razneslo. Profesor je zakriãal in vsi
trije smo prileteli na trebuh med mnoÏico ljudi.

Eksplozija je bila tako silovita, da sem videla vse zvez-

de, v ustih pa mi je ostala beseda, ki je nisem mogla iz-

BES

DOV·KA BABA

govoriti. Sli‰ala sem kriãanje ljudi, stok, ki je rezal na-
stalo ti‰ino.

Profesor je prvi vstal in si priãel brisati okrvavljeni

obraz z zeleno cunjo, ki jo je potegnil iz Ïepa.

»To me bo pomirilo, esperantska zastava,« nama je

pred nosom razgrnil cunjo, rekoã: »Zeleno blago, ki ima
v gornjem levem kotu bel kvadrat z zeleno zvezdo, v ka-
teri je ãrka E. To je moja zastava.«

Policisti so obkolili prizori‰ãe in Franãek, ki ga ni bilo

na spregled je vendarle pri‰el in rekel: »Samo na mali-
co stopim, pa je Ïe spet vse narobe.«

»Dovolj . . . dovolj je ‰ale,« sem zakriãala in s kotiã-

kom oãesa sem zagledala Ïensko, ki je smeje zapu‰ãala
prizori‰ãe.

BES

DOV·KA BABA

gon je pri‰el prvi. Miza je bilo pogrnjena z debelo
zeleno odejo in mestni klo‰arji so hodili okrog nje,

kot bi opravljali daritveni obred. Njihova pravica je bila,
da si ogledajo prizori‰ãe igre, prav tako so bili deleÏni
najbolj‰e pijaãe in jedaãe. Egonova Ïelja je bila ukaz.
Tega, da so ga sprejeli medse v najbolj kritiãnem trenut-
ku njegovega Ïivljenja, ne bo pozabil

nikdar.

Sandra se je trudila veã mesecev, da se ji je uspelo

vãlaniti v elitno druÏbo Levje srce. Vse zahtevane pro-
jekte je zakljuãila z odliko, nauãila se je ravnati z lokom
in pu‰ãico, bila je odliãna uãenka esperanta in dobila je
peãat Zelenega lista. Igra se je lahko priãela. Plaãilna
kartica Zeleni list ji je odprla vrata v draguljarne in zla-
tarne, v arhive in tajne zdruÏbe, predvsem v igralnice.
Njen banãni raãun je bil neomejen, omejevala ga je
samo njena lastna previdnost in skrb. V boj za priznanje
je morala sama. Vse je morala sama dokazati in spelja-
ti. SovraÏnika je poznala, on pa ni poznal nje.

Ni bilo enostavno. Niti ni bilo preprosto.
Najveã je ‰e pripomoglo dejstvo, da je poznala Ego-

na. Napisana in nenapisana pravila so govorila drugaãe.

BES

DOV·KA BABA

Nihãe ni smel in mogel posredovati za prijatelja ali
znanca, ‰e veã, nikogar nisi smel izkoristiti za vkljuãitev
v dru‰tvo Levje srce. Tako so govorili, tako naj bi bilo. Za
nevedne in zagovedne, za tiste, ki verjamejo ljudem, da
slednji govore resnico in delajo pravico.

Sandra pa je napisala pismo. Egonu. Zanj je dobro

vedela, kdo je in kaj dela. Bolje, kdo je bil in za koga je
delal. Dobro delal in potem po neumnosti izvisel.

Tudi opica pod palmo se ne poãuti tako bedno, kot se

je poãutila ona tistega dne, ko je prviã videla Egona.
Njegovo stanovanje je bila kartonasta ‰katla, postelja
star pla‰ã in druÏbo mu je delala odcvetela lepotica.
Njene ãrne nogavice so imele toliko lukenj, da bi skoz-
nje lahko napel vrv in se sprehodil po njenih dolgih no-
gah. Dolgi svetli lasje pa so v ‰trenah viseli po ramenih
in njene, ãrno obrobljene oãi, brez ‰minke in barve, so
otopelo gledale v Egona, a so se mu vendar posmehljivo
dobrikale. Sandra je bila prepriãana, da to ne more biti
Egon. Tisti Egon, ki se je hranil samo v najbolj‰ih restav-
racijah in nosil oblaãila priznanih modnih kreatorjev.
Tisti Egon, ki je svojo modro kri tako dobro vnovãil, da
mu je bil potreben samo migljal z roko, pa je Ïe priletela
horda reporterjev s celega sveta. Tisti Egon, ki je bil ve-
lika zrela ãe‰nja na smetani svetovne elite. Nekje je na-
stala praznina. Luknja. Kje?

BES

DOV·KA BABA

»Smem prisesti,« je rekla, ko je Ïe sedla na tla in ne

oziraje se na Egonov protest in ãrni pogled lepotice, do-
dala: »Ste vi Egon von Faramond?«

Egon se je stresel, butnil z nogo v kartonasto ‰katlo in

niã ni kazalo, da bo odgovoril. Lepotica pa je mrmraje
potegnila Sandro na drugo stran in ‰epetaje rekla: »Ja
. . . on je . . . Egon von Faramond. Koliko plaãate? Ima-
te pijaão s seboj?«

Sandra je zajela sapo, hotela ‰e nekaj reãi, ko je Lepo-

tica dodala: »Torej, to je za danes vse.« Potrepljala je
Sandro po ramenih in se sladko nasmehnila, ko je spet
rekla: »Drugiã prinesite s seboj vse potrebno. Kaj ‰e nik-
dar v Ïivljenju niste videli klo‰arjev?«

»Ja . . . « je spet pretreseno rekla, ko je Lepotica ‰ep-

nila: »Povem vam skrivnost. Kmalu odpotujeva pod pa-
ri‰ki Pont Neuf.«

»Kaj ‰e vedno ne bo miru,« je zakriãal Egon. »Dovolj

je vsega . . . dovolj.«

Zdaj je Sandra natanãno vedela, kaj mora storiti.
V prvi trgovini je naroãila zaboj pijaãe in jedaãe, odej

in oblaãil ter poslala pod most, kjer sta bivala Egon in
Lepotica. Zraven je dodala pismo. Ko je vse opravila je
od‰la domov. Najprej je stopila v kad in se dodobra zdr-
gnila, prepriãana, da je polna bacilov in bakterij. Nato si
je natoãila kozarec ‰ampanjca in si ãestitala. Vedela je,

BES

DOV·KA BABA

da je storila prav in da ni veã daleã dan, ko bosta z Ego-
nom skupaj sedela v dru‰tvu Levje srce.

Egon von Faramont je bil pristni potomec Merovin-

gov, torej kraljevskega rodu. âasi mu niso bili naklonje-
ni, prav tako mu nihãe ni iskreno povedal, kdo in kaj je.
Njegovo Ïivljenje je samo bilo. Enostavno in gladko, kot
dobro zlikana srajca in dobro naoljen stroj. Nihãe nam-
reã ni raãunal, da bo pranje moÏganov neuspe‰no. Naj-
manj pa Sandra. Ko je kupila njegov razla‰ãen hotel, ki
je bil zgrajen na dvori‰ãu starega grajskega poslopja, je
kupila tudi Egonovo Ïivljenje. Tudi njegovo modro kri.
Njen pohlep po bogastvu in slavi je bil Ïe bolezenski, ‰e
veã, z Egonom se bo lahko postavljala v visokih krogih.
Vse to je premi‰ljevala v banji, polni zdravilnih zeli‰ã in
ugodje, ki ga je obãutila ob vsem tem jo je po‰teno vzne-
mirjalo. Vendar, le zakaj nikdar ni pomislila, da je po-
stavljanje voza pred konja dosti bolj nevarno, kot po-
hlep po bogastvu in slavi?

Lepotica in Egon pa sta strmela v zaboj, poln dobrot

in oblaãil. Vendar se Egon ni mogel spomniti, od kje ali
zakaj je to sploh pri‰lo do njiju.

»Sva kaj od tega naroãila?« je vpra‰al Lepotico. Ugriz-

nil je v velik kos sladice, odprl steklenico in takoj nato
spil dolg poÏirek vsebine.

»Saj ni pomembno,« je rekla. ·e isti hip pa je pomisli-

la, da je odkrila zlato jamo. Konãno bo videla Paris in

BES

DOV·KA BABA

konãno bo smela stati na mostu Pont Neuf. Îivljenje se
ji je slikalo v najlep‰ih barvah.

»In kaj bova s tem?« je spet vpra‰al Egon. Nervozno

je pregledoval vsebino paketa, se ogrnil z debelo odejo
in Lepotica je vedela, ‰e isti hip je vedela, Egon ne bo ‰el
z njo v Paris. Egon mora ostani doma in ãrpati iz zlate
jame.

»Vse to bo‰ potreboval . . . bova potrebovala,« je rek-

la. »Moram po opravkih,« je ‰e dodala in si popravila
strgane nogavice, obrisala obraz v Ïe tako umazano ob-
leko in se sladko nasmehnila Egonu. S seboj je vzela pis-
mo. Morala je priti do Sandre, ji ugoditi v vseh pogledih
in potem . . . Paris. Saj je samo drobna uslugica, se je
tolaÏila v mislih. Na vsak naãin je hotela pozabiti na
ãrne Sandrine oãi, njeno pismo in njene zahteve. Kaãa
je milostna proti njej, si je mislila in za hipec jo je po-
stalo strah. Pismo, naslovljeno na Egona je shranila na
varno mesto.

Vsega tega Egon ni vedel. Ni hotel vedeti. Zanj je bilo

najbolj pomembno to, da je spet lahko igral karte. Veli-
ka miza, ki je bila pogrnjena z zeleno tkanino, ga je va-
bila. Stave so bile velike, igralci pripravljeni. âakali so
samo ‰e ãloveka z denarjem.

Sandra je vehementno vstopila skozi vrata, odrinila

klo‰arje in takoj za njo je vstopila Lepotica. âlovek je
skoraj ne bi spoznal. Postala je res — lepotica.

BES

DOV·KA BABA

Odgrnila je zeleno tkanino, se nasmehnila Egonu in

okolici, ter rekla: »Igra se lahko priãne.« Iz priroãne bla-
gajne je vzela popolnoma nove igralne karte za tarok,
jih ponudila enemu izmed igralcev in ‰e dodala: »Bud-
no bom opazovala potek igre. V igri so veliki denarji.«.

»Îenska se na igranje kart popolnoma niã ne spo-

zna,« je zamrmral Egon, in se ji sladko nasmehnil. Lo-
kal je bil opremljen kot stara ladja, z vsemi sodobnimi
prikljuãki. Najela ga je Sandra. Nikjer ni bilo nobenega
ogledala, dodatnega stola, le klo‰arji so viseli na palubi
kot pozabljeni grozdi daljnih deÏel. Nekdo pa se je po-
‰teno potil pod masko in dolgimi, umazanimi lasmi.

BES

DOV·KA BABA

tali smo pred ru‰evinami avtomobila, dobesedno,
pred njegovimi ostanki. Za mojim hrbtom pa je

nedar kriãal: »Saj sem vedel . . . saj sem vedel . . . tukaj
je vendar prepovedano parkirati. ·e opozoril sem ga . . .
norca. Ni me poslu‰al,« je jadikoval, ko je spet povzdig-
nil glas. To je bil glas avtoritete. Redarjeve avtoritete.
»Kdo bo plaãal stro‰ke za Ïe napisani listiã? Kdo?«

»Predlagam,« sem rekla, »da se umaknete s tega pod-

roãja. Kaj ne vidite, da je Ïe napeljan trak. Gremo . . .
hitro . . . umaknite se,« sem ukazala s tako globokim
glasom, da se je redar kar stresel.

»Babe . . . « je bolj sam sebi kot meni ‰e rekel in od-

‰el.

Jaka in Franãek pa sta si prav poãasi ogledovala pri-

zori‰ãe, medtem, ko sta ‰ef in profesor esperanta stala
ob strani.

»Ste Ïe na‰li moj avto?« sem hotela vedeti. Franãka

sem pocukala za rokav in videla sem, da mu to ni bilo
prav. Oãitno v javnosti ne dovoli nobenih stikov ali do-
tikov. Tudi prav, sem si mislila, ko sem ga spet vpra‰ala:
»Ste na‰li moj avto, ali ne?«

BES

DOV·KA BABA

»Zanimivo,« je rekel Franãek, »kako te lahko skrbi

tvoj avto, ko pa je v teh ostankih tudi mrtev ãlovek?«

»Je Ïe tako,« sem uradno rekla, »moj avto je moj avto,

ali, ãe Ïe hoãe‰, je moj edini avto. Moje rezervne noge.
Sicer pa ve‰. Kaj se vendar spreneveda‰?«

Med najinim prepirom je ‰ef ‰e vedno govoril z pro-

fesorjem esperanta in Jaka je pobiral ostanke avtomobi-
la v vreãke. V laboratoriju bodo Ïe vedeli, kaj z njimi.

»Aparatura je zaznala prisotnost radiacije,« je ãisto

mirno rekel Jaka. »Okolico bo potrebno zavarovati.«

»Radiacije . . . « je rekel ‰ef, ki se je oãitno samo na

videz posvetil profesorju.

»Radiacije,« sem nejeverno dodala in vklopila tudi

svoj senzor. »Res je,« sem bila zgroÏena.

»Od kje zdaj tu

radiacija?«

Medtem sta Ïe pri‰la dva laboranta, v skafandrih in

tudi onadva sta merila stopnjo radiacije. Nemo sta ka-
zala na aparaturo, ki je zaznala prisotnost radioaktivnih
snovi in z znaki dopovedovala, da je potrebno izprazniti
‰ir‰e podroãje.

Zdaj se je prebudil tudi profesor, ki je rekel: »Meni Ïe

tako ali tako prislu‰kujejo. Z radioktivnimi reãmi pa za-
gotovo nisem imel posla. Ne more biti res. V mojem
avtomobilu neznana snov. To pa ne. Gotovo ne,« je ‰e
dodal.

BES

DOV·KA BABA

»Vse polno je tudi papirjev,« je rekel Franãek.
»Seveda,« je odgovoril profesor, »v avtu je bila vsa

moja literatura o esperantu. Pripravljal sem doktorsko
disertacijo o tem znano-neznanem jeziku. Ko bi le ve-
deli, kako . . . « ni uspel konãati, ko je Franãek nadalje-
val: »Ali igrate tarok?«

»Tarok?« Profesor je prebledel.
»Tarok, ja . . . tarok. Saj veste . . . karte.«
»No,« je skomignil z rameni profesor in spet priãel

razlagati, kak‰no ‰kodo je povzroãila eksplozija.

Le kako je mogel pozabiti na karte, le kako. Nihãe

namreã ni vedel, da je strasten igralec taroka. Zanj je bil
videz ãistosti in uãenosti Ïivljenjski moto. Igranje kart
pa skrita strast. Preganjal je namreã vsakega uãenca, ki
je samo omenil tarok.

»Ali se mogoãe ukvarjate s prerokovanjem,« je ‰e re-

kel Franãek. »Na tleh je veã vrst tarot kart. Sicer strga-
nih in poÏganih, a vendar so iz va‰ega avtomobila.«

»Zgodba se ponavlja,« sem rekla. »Spet je polna uli-

ca ljudi. Postavimo Ïe varnostne ograje ali barikade, po-
slikajmo vse kar je potrebno, potem vzamemo ‰e vzor-
ce in gremo. Na kriminalistiko. Ulica res ni kraj, kjer bi
re‰evali ta problem,« sem rekla in sploh nisem hotela
pogledati, ne Franãka in ne ‰efa.

BES

DOV·KA BABA

»Zakaj nisi v ‰oli,« je rekel ‰ef na vse to. Jaz pa sem

samo zamahnila z rokama in ju dvignila v znak preda-
je. Vse je razumel.

Franãek in Jaka pa sta stala sredi prizori‰ãa in se tako

zaupno pogovarjala, da se mi je kar milo storilo. Saj sta
vendar Ïe kar malo sme‰na, sem si mislila. Tega, zakaj je
Franãek tako nastrojen proti meni, tega nisem vedela, ‰e
manj razumela. Vendar, ni ‰e vseh dni konec, sem si mi-
slila in od‰la, ne da bi ju ‰e enkrat pogledala. Niti po-
zdravila.

Odpeljala sem se s ‰efom. Njegov avto je bil podoben

tanku in tu si bil resniãno varen.

»Zakaj nisi pri pouku?« je spet vpra‰al. »Denarja je

premalo, da bi ga metali skozi okno. ·tudij je resna za-
deva.«

»Îe, vendar . . . « sem se hotela opraviãiti, pojasniti,

ko je strogo in uradno rekel: »Tu ni pardona. Jutri gre‰
v ‰olo in pika. O tem se ne bova veã pogovarjala.«

»Prijavljena sem za seminar v Ameriki. V Las Vega-

su.«

»Aha, skoraj bi pozabil. Potovanje je prestavljeno, od-

povedano za nedoloãen ãas.«

Moje potovanje v Ameriko je bilo Ïe drugiã odpove-

dano. Brutalni dogodki so to prepreãili. Tako sem se ve-
selila novih krajev in ljudi, predvsem pa Las Vegasa, kjer

BES

DOV·KA BABA

naj bi imeli konferenco o ponarejevalcih denarja in
igralnih kart. Karte so imeli toliko skritih pomenov, od
znakov, gesel, figur in ‰tevil. Pravi igralci morajo znati
predvideti potezo, ‰e veã, pomembno je obãutenje in
zaznavanje. Obãutenje kot zavestno odraÏanje barve,
zvoka in vonja. Karte namreã Ïivijo. V dogodkih in kra-
jih, med igralci in gledalci.

»A tako,« sem samo rekla, ko je ‰ef nadaljeval: »Mis-

lim, da smo premalo opazovali ljudi, za katere smo Ïe
zdavnaj sumili, da pripravljajo napade na avtomobile.
Pomembno je opazovati, gledati ljudi, mimiko obraza,
kretnje, gibe, in dejanja. Smo povr‰no opazovali? Smo
nekje spregledali prvi opozorilni znak?«

»Vsa ta znanost, kar psihologija je, nam ne bo poma-

gala, ãe ne bomo upo‰tevali vseh okoli‰ãin. Materialnih,
fiziãnih, socialnih in duhovnih. Ljudje niso veã samo
bitja z ulice, so ãlovek, ki se bori za svoj svet. Ne glede
na to, je ta resniãen in praviãen, ali samo navidezen in
brutalen.«

»Torej,« je nadaljeval ‰ef, »temeljni vzrok, gorivo vsa-

kega posameznika je torej motiv.«

»Vse izvira iz ãlovekovega svetovnega nazora.«
»O tem bova ‰e govorila, zdaj morava ostati na real-

nih tleh. Profesorjev avto je razneslo, ãloveka v njem
raztrgalo, na tleh in po zraku so leteli papirji in igralne
karte. Kaj je torej vzrok vsemu temu?«

BES

DOV·KA BABA

Izstopila sva iz avta, ko naju je Ïe od daleã pozdrav-

ljal profesor.

»No, pri‰li smo na ,celo’ — cilj.«
·ef je dvignil roke v znak predaje, jaz pa sem se samo

kislo nasmehnila.

BES

DOV·KA BABA

oja prijateljica Marita je bila vedeÏevalka. Pro-
store je imela v najlep‰em delu mesta, v ulici

Razdrobljenih ‰koljk, pod okroglo kupolo. Opazovala je
zvezde na nebu, s teleskopom, in ljudi na zemlji, z dalj-
nogledom. Vsi v mestu smo vedeli zanjo, nihãe pa ni o
njej govoril. Kot bi se bali, nas bi bilo strah, da bi neke-
ga dne napovedala prihodnost tudi nam. Nisva se vide-
vali vsak dan, vendar sva bili vsak dan druga z drugo. V
mislih in po SMS sporoãilih. ·e sama ne vem, zakaj je
temu tako. Marita je potrebovala mir, predvsem pa ve-
liko in ‰e veã razumevanja. Njena narava je bila podob-
na visoki gorski pokrajini, kraju, kjer je doma ti‰ina in
vi‰ina. Le tako je lahko segla po zvezdah in podzemnih
labirintih du‰e. Vsi smo jo potrebovali, nihãe pa tega ni
rekel glasno. Razen moj ‰ef, ki je obiãajno rekel bobu
bob. Tako je bilo tudi tokrat.

»Je Maritka pogledala v kavno usedlino,« se je na-

smehnil, ko je vstopil v mojo pisarno. Na mizi so bile
namreã tarot karte. Na obisku je bila Marita. Bili sva do-
govorjeni, jaz sem pa na vse skupaj pozabila.. Niã ãud-
nega. Ukradli so mi avto, drugi avto je razneslo, tretji

BES

DOV·KA BABA

avto pa je bil primeren samo ‰e za odpad. Franãek je bil
takoj za njim. Pikro je pripomnil: »Same vraÏe . . . same
vraÏe.«

»Radiaktivnost seva iz asfalta,« je spremenil temo po-

govora ‰ef, ko je ‰e dodal: »Varãevanje je namreã ãisto
slovensko veselje. Drago polaganje asfalta, kvaliteta ta-
kega dela je namreã zelo vpra‰ljiva, je varãevalni ukrep
vseh proraãunov. »

»Ah, ne . . . kaj takega,« je bil spet piker Franãek.

»Asfalt morajo poloÏiti vsaj dvakrat na nekaj let, to je
vendar draÏja varianta.«

»Prav to sem povedal. Varãevati je treba, pa naj sta-

ne kolikor hoãe. Ali je danes kava Ïe kuhana?«

»Tako . . . « je rekel Franãek in se prav nesramno za-

reÏal. »Konãno bi bilo dobro, da bi se zmenili, kako na-
prej. Profesor je izgubljen, vidim tudi, da je Mica skoraj
na istem.«

»Poãasi,« je rekel ‰ef, »fant, malo predaleã se spu-

‰ãa‰.«

»Sta vedela, da so v ulico Razdrobljenih ‰koljk pripe-

ljali ladjo. TRMA ji je ime. Veliko ladjo.«

»Niã posebnega,« sem rekla, »smo v svobodni deÏe-

li in vsakdo si lahko pripelje pred svojo hi‰o karkoli si
Ïeli.«

»Ti Ïe ve‰,« je spet poskoãil Franãek.

BES

DOV·KA BABA

»Dovolj . . . dovolj,« je strogo prekinil ta nesmiselni

pogovor ‰ef, »kaj se vama je zgodilo? Sta znorela?«

»Jaz ne,« sem rekla, »Franãek pa gotovo.«
»Dovolj . . . res je Ïe dovolj,« je spet povzdignil glas

‰ef. »Mica jutri v ‰olo, ti pa ‰e danes v ulico Zdrobljenih
‰koljk in preveri, kaj je z ladjo. Konec besedi. Kje je
kava?«

Franãek je sedel za svojo pisalno mizo, kjer je leÏalo

na kupe sporoãil in pisem. Na enem izmed njih je bil
znak levje ‰ape, torej dru‰tva Levje srce. Jaz sem pismo
zagledala Ïe od daleã, razprle so se mi oãi in bila sem
radovedna bolj, kot bi smela biti.

»Franãek . . . mi pokaÏe‰, prosim, to pismo,« sem

rekla in pokazala na pismo z emblemom.

»Izvoli,« je na moje preseneãenje prijazno dejal. »Jaz

vsebino namreã Ïe poznam.«

Tresle so se mi roke, bila sem vznemirjena in previd-

no sem odprla pismo. Vsebovalo je prelep papir, na ka-
terem je bilo v rdeãi barvi napisano besedilo. Bilo je va-
bilo za sreãanje v ulici Razdrobljenih ‰koljk, na ladji
TRMA. Tam naj bi se namreã sreãali najbolj‰i ãlani
dru‰tva, vkljuãno s slovenskim nesojenim kraljem.

»Kaj?« sem ‰iroko razprtih oãi strmela v besedilo,

»slovenski kralj? Kaj je zdaj to?«

»Skrivnost,« je rekel Franãek in mi strgal papir iz rok.

»Ni vse za vsakogar, najmanj pa zate,« je pribil in obãu-

BES

DOV·KA BABA

tek sem imela, da Ïivim v nekem tretjem, ãe Ïe ne, nad-
zemeljskem svetu.

»Pomiri se,« je rekel ‰ef, »Franãek je namreã, po mo-

jem nalogu, storil vse, da je postal ãlan dru‰tva Levje
srce. Tvoja naloga pa je, saj ve‰, izobraÏevanje. IzobraÏe-
vanje!«

»No,« je namesto pozdrava rekla Marita, ki je suvere-

no vstopila v pisarno in se prav na ‰iroko vsem nasmeh-
nila. »Zate imam sporoãilo,« je rekla. Obna‰ala se je
tako, kot bi nikogar drugega ne bilo v pisarni. Dobesed-
no spregledala je oba mo‰ka.

»Kak‰no?« sem hotela vedeti.
»Povem ti na samem,« je rekla in zavila oãi, da so se

pokazala bela zrkla.

»Zdaj sem v sluÏbi, popoldan se dobiva,« sem rekla.
»Prepozno bo . . . prepozno bo.«
»Potem pa . . . « sama nisem vedela, kaj naj storim.

»Poãakaj me zunaj. Pridem za teboj.«

»Pohiti,« je rekla z globokim glasom in priãela po-

spravljati svoje karte z moje pisalne mize. Vse to je
opravila z neko, Ïe kar neverjetno mirnostjo.

Hodnik je bil prazen. Marita je sedela na enem izmed

stolov in zrla daleã nekam v . . . kdo bi vedel.

»Kaj se je zgodilo,« sem hotela vedeti.
»Pazi se, pazi se . . . 558 . . . pazi se te ‰tevilke.«

Samo to je rekla in me zapustila z ‰iroko razprtimi usti.

BES

DOV·KA BABA

a prepeliãja jajca s palmovimi mladikami potrebu-
jemo: mrzla kuhana prepeliãja jajca, palmove mla-

dike, gosto majonezo, paradiÏnikovo omako, ‰alotko,
sesekljano krebuljico in pehtran, olje, vinski kis in sol,«
je vsa zadihana na‰tevala Sandra. »Vse mora biti kar
najbolj‰e kvalitete in znamke,« je ‰e dodala. »Slediti je
treba proizvajalcu in kmetovalcu.«

Klotar je samo kimal in hitel pisati. Tega, da bi poza-

bil, no, tega si ni smel dovoliti. Sandra je bila do pozab-
ljivcev in povr‰neÏev veã kot neusmiljena.

»Preprogo je potrebno zamenjati,« je rekla in spet po-

gledala Klotarja.

»To sem Ïe naroãil,« je rekel, »preproga je kraljevsko

modre barve, na sredini ima glavo panterja s krono. Bo
to zadostovalo?«

»Morda . . . ne vem,« je rekla Sandra. »Sicer smo se

o tem Ïe pogovarjali, ali ne?«

»Saj . . . saj . . . « je rekel Klotar in tako neumno str-

mel v Sandro, da je slednja prasnila v smeh, ko je rekla:
»No, ali je tako hudo. Kraljevske insignije so Ïe tisoãletja
enake, kje je tu problem?«

BES

DOV·KA BABA

»TRMA je tako nestabilna, nestabilna,« je potegnil

Klotar.«Obred bi morali opraviti kje drugje.«

»Sploh ne,« je resno rekla Sandra, »obred bo oprav-

ljen na svetem mestu. Torej, pod Dov‰ko babo in pika.«

»Saj nismo Jazon in Argonavti,« je spet rekel Klotar,

»le kako bomo nevidno pripeljali TRMO, kako?«

»To ve‰ ti, ti ve‰,« je poudarila zadnji zlog in zapustila

Klotarja, da je s tem problemom ostal sam.

»In kaj se bo zgodilo,« je zaklical, »kaj se bo zgodilo,

ãe obred ne bo pravilno izpeljan? Karantansko dedno
pravo jasno govori o tem. O Ïenskem nasledstvu nam-
reã,« je ‰e kar vre‰ãal za Sandro. Ona pa je samo dvig-
nila roke v znak predaje, ni je videl v oãi in ni mogel vi-
deti njenega smehljaja.

TRMA je bila zelo lepa ladjica. Pravljiãna in vsa ozalj-

‰ana z izreki in reki, ãarovni‰kimi simboli in simboli de-
Ïele, tam nekje daleã ãez morje. Vse se bo pojasnilo ta-
krat, ko bodo volitve mimo.

Do zdaj je prevoz potekal po naãrtu. V ulici Razdrob-

ljenih ‰koljk so ljudje obãudovali to ãudo tehnike. Naj-
starej‰i so komentirali s pojasnilom, da je Ïe njihova uli-
ca poro‰tvo, da je nekoã davno tu pljuskalo morje. Tru-
dili so se, da bi bil promet skozi ozke ulice prepovedan,
‰e veã, ko je pihal veter, je dvigoval prah in stoletno ka-
menje je jeãalo. Vendar to ni bil veter juÏnih morij, to je

BES

DOV·KA BABA

bil veter izpod Dov‰ke babe, ki je rahljal kosti in meglil
oãi.

Na TRMI je bila mala sobica. Sandrina. Tu je imela

svoje raziskovalno sredi‰ãe in od tu je lahko usmerjala
profesorja in Franãka. Ne eden in ne drugi pa se nista
zavedala, da sta med rutinskim obiskom zauÏila tudi
najtanj‰i moÏni center za vodenje. âutov in obãutkov.
Njuni moÏgani so bili tako sposobni napraviti in izdelati
projekt, kakr‰nega si je Sandra Ïelela. Najbolj ji je ‰e
koristil nauk o lokaciji du‰evnih funkcij. Kadarkoli je Ïe
pogledala glavo kateregakoli ãloveka je videla natanãno
razpredelnico du‰evnih funkcij. Od prstov do stopala,
od sluha do govora, od vida do oãi.

S ‰efom sva stala pred tem ãudesom. Ladjo sredi me-

sta. Iskala sva nekoga, ki bi nama pojasnil, kako in zakaj
je ladja pristala tu. Ampak, bila je samo lupinica in pre-
priãana sva bila, da je tu samo zaradi senzacije. Nekdo
bi bil rad pomemben, slaven.

»Saj je samo lupina,« je rekel ‰ef, »Franãek pa jo hvali

kot najbolj izdelano in najlep‰o ladjo na svetu.«

»Gotovo so jo kupili ãlani dru‰tva Levje srce,« sem

modro rekla. »Oni mislijo, da so nekaj posebnega.»

»Micaaaa,« je potegnil ‰ef, »ladja sredi mesta nima

prostora. Saj mesto ni cirku‰ka arena. Policija naj po-
skrbi, da jo bodo odstranili. Tu kriminalisti nimamo kaj

BES

DOV·KA BABA

poãeti,« je rekel in Ïe hotel oditi, ko je zagledal Ïensko,
ki se mu je s hitrimi koraki pribliÏevala.

»Midve se poznava,« je pomignila meni, »vi, gospod,

vi ste pa gotovo njen ‰ef. Moje ime je Sandra.«

»Ja, ampak, od kod me poznate?«
»Madonca,« je osladno rekla, »kako vas ne bi pozna-

la. ·efa kriminalistike. Lepo vas prosim. Saj smo v svo-
bodni deÏeli in ãasi skrivanja za zidovi so gotovo mimo,
ali ne?«

»Ne vem,« se je ‰e kar izmotaval ‰ef, na moje veliko

zaãudenje, »ne vem, kaj imava tu opraviti. Jaz sem vam
na razpolago samo po sluÏbeni dolÏnosti,« je mrko za-
kljuãil stavek.

»Saj vem,« je spet osladno rekla, »vendar, priprav-

ljamo banket na na‰i ladjici, pod Dov‰ko babo. Vabim
vas na prepeliãja jajca s palmovimi mladikami.«

»Jaz . . . « je spet hotel protestirati ‰ef, ko je nenado-

ma sladko rekel: »Zagotovo pridem. Ob kateri uri?«

»Midve se bova zmenili v ‰oli,« je rekla in naju, pred-

vsem pa mene, zaãudena zapustila. Klotar je strmel v
moja usta in za hip se mi je zazdelo, da se njegove oãi
spreminjajo v Ïareãe oglje. ârno, lesketajoãe se in vroãe
oglje.

»No, ali ni lepa ladja,« je za najinim hrbtom rekel

Franãek. »Tako se Ïe veselim trenutka, ko bo izplula.«

»Po suhem . . . po suhem . . . « sem pikro rekla.

BES

DOV·KA BABA

»Ne,« je odvrnil Franãek, »po kosteh. Po pravih, ãlo-

ve‰kih kosteh.«

Îe sem spet hotela nekaj reãi, ko sem odprtih ust str-

mela v Klotarja, ki se je bliÏal s pladnjem, polnim do-
brot. Kar sline so se mi pocedile. Zagledala sem sla‰ãice:
maãje jezike, ãipkaste mandeljneve upognjence, cyro-
noje, damske prstke s ãokolado, ljubezenske jamice . . .
Jap . . . to je bilo moje najljub‰e pecivo. Sladki ribezov
Ïele se namreã kar topi v ustih.

»Odliãno,« je rekel ‰ef. »Odliãno,« sem dodala jaz.

Oba sva si vzela pecivo, uÏivala sva v izbrani dobroti in,
ko sem si hotela obrisati prste v papirnato brisaão, sem
zagledala Franãka in Klotarja, ki sta strmela v naju z
Ïareãimi oãmi.

BES

DOV·KA BABA

estne ulice so bile prazne. Vse kar je lezlo in ‰lo
se je udeleÏilo velike procesije, ki se je vila po

dolgi asfaltirani cesti. Vendar tokrat niso nosili poboÏ-
nih bander, niti kadilnice ali ãesa podobnega. Visoko v
nebo so dvigovali velike temno modre zastave, z zlatim
levom. Tu in tam je kak‰en malãek milo prosil svojo ma-
mo za razlago, le zakaj je levje srce prebodeno?

»Hoãemo kralja,« je vpila mnoÏica.
»Hoãemo parlamentarno monarhijo,« je bilo spet sli-

‰ati.

Zdelo se mi je, da sanjam. Hotela sem samo domov,

ven iz pisarne in stran od malo nenavadnega profesor-
ja. V resnici pa sem bila zelo Ïalostna zaradi Franãka. Le
kaj se mu je spet zgodilo?

»Kam greste,« sem vpra‰ala enega izmed udeleÏen-

cev.

»Na Dov‰ko babo,« je rekel in Ïe odkorakal dalje.
»To ni kar tako,« sem hotela pojasniti, ko sem zagle-

dala Lepotico. Stala je pri miru in se smehljala, kot bi
videla ãudeÏ. Vse dni sem jo iskala. Njena pro‰nja za

BES

DOV·KA BABA

potovanje v Pariz je namreã pristala na moji pisalni
mizi. Ni bilo ne prviã in ne zadnjiã.

»Kako . . . ste dobro,« sem prijazno vpra‰ala.
»No, a vi ste?« si je premislila in me Ïe bolj resno

pogledala. »Ste videli. Kralja hoãejo.«

»Sanje . . . same sanje,« sem resno rekla. »Obãutek

imam, da se gredo pustni karneval. Nasvidenje,« sem
rekla in od‰la. Lepotica pa je visoko dvignila glavo in
pokimala Sandri, ki je slonela na enem izmed parkiranih
avtomobilov.

»Gotovo je vse skupaj le scenarij za kak‰no srednje-

ve‰ko prireditev,« sem se tolaÏila. Dovolj sem imela vse-
ga. ·ole, profesorja, karnevala, Lepotice in seveda, po-
zabila sem na ukradeni avto. Îe zdavnaj bi lahko bila
doma na toplem, tako pa pe‰aãim kot nora po teh pus-
tih mestnih ulicah.

Ob‰la me je neka ãudna vroãina. Za hip se mi je za-

zdelo, da sem zagledala nekoga leteti po zraku. Noã je
postajala vedno bolj bela in nad Dov‰ko babo je gorel
visok plamen. To gotovo niso bile sanje. Vulkan pa tudi
ne. Na obraz so mi priãele padati drobne drevesne igli-
ce, sli‰ala sem glasove, ki jih nisem razumela in proce-
sija se je vedno bolj pribliÏevala. Od kje, zakaj, sploh
nisem razumela. Ljudje so vendar ‰li v nasprotno smer.

»Ladja je pristala,« je nekdo kriãal. »Konãno je pri-

stala.«

BES

DOV·KA BABA

MnoÏica je zagnala vik in krik. Dolina je postala vsa

rdeãa in Dov‰ka baba se je zdaj svetila v kovinsko modri
svetlobi. Na nebu pa so se pojavile kraljevske insignije,
ki so napovedovale skoraj‰nji prihod kralja.

U‰ãipnila sem se v roko, stegno, lice. Bila sem mrzla

kot kip in otrpla kot solni steber. Tako sem si Ïelela po-
gledati okrog sebe, se prepriãati, da sanjam in si vendar-
le zbistriti glavo. Gotovo se to ne dogaja meni. To ni res.

»Kralj je tu, 558« so bili znaki, ki sem ji zagledala nad

Dov‰ko babo. Omedlela sem.

»Ni vredna,« je rekla Sandra in z Lepotico sta me od-

nesli pod visoko drevo. »Ni razumela sporoãila,« je re-
kla ‰e Lepotica.

V glavi sem sli‰ala ‰umenje slapov in zraven so brnela

neka neznana sporoãila in videla sem spet Ïareãe nebo
in smehljajoãi Ïenski. Postalo me je strah, tako strah, da
sem sku‰ala zapreti oãi in se predati neizbeÏnemu kon-
cu. Od nekje je pri‰el Franãek in v rokah je drÏal palmov
list, takoj za njim sta stopala Egon in Lepotica. Bili so
svetli in skoraj prozorni. Videla sem Ïile, kri in srce, ki
je utripalo in utripalo.

»Franãek,« sem zakriãala, v strahu, da se bo njegovo

prozorno telo razblinilo. »Franãek . . . « Niã. Od‰el je
dalje. Prav tako Egon kot Lepotica.

Od nekje pa se je pojavil Klotar, ki me je globoko po-

gledal v oãi, ko je dejal: »Vse je zapisano v kartah. Vse.

BES

DOV·KA BABA

·e dobro, da sem bil tam, na turnirju . . . vse sem videl
. . . vse sem uredil.«

»Turnirju?«
»Da, saj veste. Turnir tarokistov. »
»Nisem vas videla,« sem bila preseneãena.
»Seveda ne, bil sem zamaskiran. Samo tako sem lah-

ko pomagal Egonu.«,

Jaz sem vendar hotela samo domov. Naporen dan je

bil za menoj. Toliko ljudi in toliko neverjetnih dogod-
kov

»Ste utrujeni,« je rekla Sandra. Bila je obleãena v

obleko, ki me je spominjala na dvorno damo. Iznenada
se je pojavila pred menoj, tako kot vedno.

»Seveda, domov grem,« sem odgovorila in ãisto niã

mi ni bilo po volji, da bi se zapletala v pogovor.

»LaÏje vam bo,« je spet rekla, »ãe se boste predali do-

godkom. Sicer pa to znate, kriminalisti to znate. Ali ste
se to nauãili v ‰oli ali je to instinkt?«

»Dovolj imam tega cirkusa. Niste resni.«
»Dru‰tvo Levje srce ceni samo tiste, ki znajo tudi v

Ïivljenje vnesti svet prednikov, ãas prihodnosti in res-
niãnost sedanjosti. âlani morajo znati vibrirati v ãasu in
prostoru. To naj vam bo vodilo. Jaz to vem,« je rekla
Sandra, ko je zakljuãila: »Nihãe nima pravice vna‰ati v
na‰e dru‰tvo banalnosti, kot so na primer re‰eni policij-
ski in kriminalistiãni primeri.«

BES

DOV·KA BABA

»Ni vredno,« sem rekla in za hip se mi je zazdelo, da

od boleãin ne ãutim glave na ramenih, temveã v na-
roãju.

»Vidiva se v ‰oli,« je smeje ‰e rekla.
»Raje ne,« sem dodala in nepreklicno zapustila to

noro prizori‰ãe. Doma me je ãakala postelja, skodelica
ãaja in mir . . . mir . . . Jutri, na vse zgodaj zjutraj bo
spet treba na sestanek . . . potem pa v ‰olo . . . brrr . . .
jutri . . .

BES

DOV·KA BABA

okrat nas je ‰ef poklical v svojo pisarno. Njegov
obraz je bil ãemeren in niã kaj prijazen.

»Iz razbitin avtomobila smo analizirali vse, kar se je

dalo,« je rekel, »vendar, o ãlove‰kih ostankih ni niti sle-
du. Sam sem videl mo‰kega v avtomobilu, preden ga je
razneslo, zdaj pa njegovih ostankov ni nikjer.«

»Kako, prosim?« sem nejeverno rekla.
»To ni res,« je mlaãno in niã prepriãljivo dodal Fran-

ãek.

»Sam sem zbiral ostanke, Tina mi je pomagala,« je

rekel Jaka. »Zato sem ‰e toliko bolj preseneãen.«

»Nekaj ãudnega se dogaja,« sem rekla, ko je ‰ef Ïe za-

kriãal: »Kaj, ãudnega? Niã ãudnega! Okrog sebe imam
same sanjaãe, nesposobne sanjaãe. To je ãudno. To je
vse, kar je ãudno.«

»Ampak . . . « sem hotela.
»Niã . . . ampak. Franãek naj se pogovori s profesor-

jem, ti pa v ‰olo. Ne moremo veã odla‰ati. Tu,« je poka-
zal na ‰op papirjev na mizi, »tu imam kopico zahtevkov
za va‰e razre‰itve. Sicer pa sedaj nimam ãasa, da bi se
ukvarjal z vami. Vsakdo naj opravi svoje delo, potem

BES

DOV·KA BABA

bomo pa videli, kaj se da storiti. Jaz grem na sodi‰ãe,« je
‰e rekel, ko je Ïe vstopila tajnica. Bleda in vsa prepla‰ena
mu je ponudila papir v podpis, in bila je tudi sama de-
leÏna ‰efovega ostrega jezika.

»Tega danes ‰e ne bom podpisal,« je rekel, »sem ti Ïe

povedal. Naj si vtaknejo to . . . to . . . , kamorkoli si Ïe
hoãejo. Pomagaj mi obleãi pla‰ã,« je grobo zavrnil papir
in se priãel oblaãiti. Od‰el je skozi vrata, kot bi mu go-
relo pod nogami.

»Kaj se dogaja?« sem hotela vedeti. Tajnica pa je dala

prst na usta in skomignila z rameni. Vseeno je za‰epe-
tala: »âudne reãi.«

Jaka in Franãek sta se mi smejala, ko je Jaka rekel: »V

‰olo pojdi. Tam bo ‰e najbolj mir.«

»Mi bomo ‰e naprej kopali po deÏeli kranjski,« je re-

kel Franãek. »Na‰li smo Ïe toliko zakladov, toliko doka-
zov in toliko vsega, da bomo lahko iz tega zasnovali no-
vo deÏelo: DeÏelo kraljev.«

»Nekdo ima gotovo luknjo v glavi,« sem rekla bolj sa-

ma sebi kot drugim. «ârno, prazno luknjo. Kak‰ni kralji,
kak‰na deÏela?«

Vzela sem svoje papirje. Zapiske. Na tla mi je padla

velika popisana pola papirja, kjer so bile zaznamki o
vrsti obãutkov in njihovih fiziolo‰kih osnovah. Gotovo
imata tako Franãek, kot tudi ‰ef, motene organske ob-
ãutke. To se ‰e najbolj kaÏe pri stanju njunega organiz-

BES

DOV·KA BABA

ma, razmi‰ljanja, do krvnega obtoka. Franãkova ideja o
deÏeli kraljev . . . saj to ni res! Od samega vznemirjenja
je imel Ïareã obraz in globoko je dihal, ko je pojasnjeval
svojo idejo. To je gotovo njuna motnja, sem bila pre-
priãana. Veã bom tako ali tako izvedela v ‰oli.

Zunaj me je Ïe ãakal Egon. Tokrat je bil njegov taksi

lepo zlo‰ãen, imel je tudi radio in, ko sem vstopila je do-
bre volje zaklical: »Danes se bova peljala zelo dobro.
Poslu‰ala bova radio. Gledala ljudi in sonce. Ali je tako
prav?«

V radiu je sicer hre‰ãalo, v meni neznanem jeziku.

Egon pa je oãitno zelo uÏival. VoÏnja je bila res mirna,
ãe bi seveda ne bilo radia.

»V naslednji ulici bova vzela v avto ‰e neko Ïensko.

Tudi ona gre v va‰o smer,« je rekel Egon. »Upam, da vas
ne bo motilo.«

»Ne,« sem rekla, ker sem sedela na zadnjem sedeÏu

in sem lahko prebirala zapiske za predavanje. Najbolj
me je zanimal organ vida. Glavni del, zrklo, ki ga sestav-
ljajo beloãnica, Ïilnica in ‰arenica.

»To,« sem vzkliknila na glas, »‰arenica. Ta jim Ïari.

Kot Ïareãe oglje jim Ïari . . . Le kako . . . «

Egon je ustavil avto in vstopila je Sandra, rekoã: »No,

pa smo spet vsi skupaj.«

BES

DOV·KA BABA

·vignila je z oãmi po Egonu in nato o‰vrknila ‰e mene

na zadnjem sedeÏu. Otrpnila sem, kot ãlovek, ki ga gle-
da strupena kaãa. Sandrine oãi so Ïarele in me Ïgale.

»Ali ste edini taksist v mestu,« sem hotela vedeti, ko

je Egon spet priãel s svojo neverjetno voÏnjo.

»Seveda,« je rekla Sandra namesto njega, »samo on

zna voziti tako, kot zahtevam jaz.«

»Zame to ni dovolj,« sem besno rekla, »ustavite, iz-

stopila bom.«

»Samo prijazna sem hotela biti, ‰alim se,« je rekla

Sandra in pomignila Egonu, ãe‰, vozi poãasneje.

»Skoraj smo Ïe prispeli,« je rekel, ko je na ovinku ne-

nadoma ustavil avto, rekoã: »Spet procesija. Poãakati
bomo morali.«

»Jaz grem pe‰,« sem rekla in skoraj padla iz avtomo-

bila. Nihãe izmed njiju dveh me tokrat ni mogel zausta-
viti. »Vsi so nori,« sem besno rekla, ko sem opazovala to
mnoÏico, tako imenovanih, vernikov.

»Kam greste?« sem vpra‰ala prvega, ki mi ga je uspe-

lo ustaviti.

»Kam?« neumno vpra‰anje, »gledali in sodelovali bo-

mo pri kronanju novega slovenskega kralja.«

»Saj jih je Ïe tako ali tako dovolj,« sem rekla smeje,

»sicer javno ne nosijo kron, opazne pa so vsak dan. Saj
vendar gledam televizijo, poslu‰am radio,« sem smeje
dodala.

BES

DOV·KA BABA

»Ta kralj nam bo prinesel mir . . . razko‰je miru in

sreãe,« je rekla Ïenska, ki me je nepremiãno gledala s
svojimi Ïareãimi oãmi.

»Izkopali smo kosti, tlakovali cesto z njimi, pripravi-

li TRMO, jo ozalj‰ali s simboli, darovali smo zemljo in
spomin . . . za vse to bomo dobili kralja,« je spet rekel
nekdo tretji.

»Ne morem veã, to ni res, sanjam,« sem bila prepriãa-

na, »kaj takega se v na‰em mestu ne dogaja. To ni mesto
norcev. Gotovo to ni mesto norcev. Samo v ‰olo sem ho-
tela.«

Ne vem, od kje, vendar je pred menoj stala Sandra, ko

je rekla: »No, ali bova vstopili. Predavanje se bo priãe-
lo ãez nekaj minut.«

BES

DOV·KA BABA

10.

a kriminalistiki so priãeli z beljenjem pisarn, hod-
nikov in adaptacijo prostorov. Predvsem smo ho-

teli postati prijaznej‰i drÏavljanom, prijaznej‰i naj bi bili
tudi delovni prostori. V vsako pisarno smo namestili ka-
mere, udobne stole in pripomoãke za snemanje pogo-
vorov. Vse to je moralo biti vdelano v stene in strop, vse
je moralo biti kar najbolj nevidno in naravno. Demokra-
cija pa s seboj prinese tudi uveljavljanje razliãnih oku-
sov in Ïelja. Tako sva s Franãkom lahko prebarvala naji-
no pisarno v Ïeleni barvi.

»Jaz bi imel zlate ãrte,« je rekel Franãek, ko sem mu

rekla, da je bela barva ‰e najlep‰a.

»To pa ne,« je bil proti. »Zlate ãrte, na modri podla-

gi,« je zahteval.

»Franãek,« sem bila zgroÏena, »to ni tvoja soba, to ni

cesarska palaãa, ‰e vedno je samo pisarna kriminalisti-
ke.«

Nisva se imela veã ãasa prepirati. Pleskar je namreã

prinesel s seboj samo belo in sivo barvo. Demokratiãna
odloãitev je torej bila: bela!

BES

DOV·KA BABA

Imela pa sva sreão. Nama ni bilo treba pospravljati,

umaknila sva samo papirje z mize in lahko sva od‰la po
opravkih. Jaz sem vzela uãbenik esperanta in gradivo za
pouk, Franãek pa se je odloãil, da ne bo delal. ·el je na
kosilo.

Stala sem pred vrati, premi‰ljevala o ãloveku, ki ga v

avtomobilu ni, ko se je nenadoma pojavil pred menoj
profesor.

»Oh, to me res veseli,« je rekel in strmel v uãbenik v

mojih rokah. »Jezik je res ãudo stvarjenja, najveã, kar
smo v svoji evolucijski zgodovini dosegli. Esperanto ‰e
sploh. Saj to je kakor jezik v ãasu zidanja babilonskega
stolpa. Saj poznate zgodbo,« je ‰e kar govoril, »enotni
jezik je bil vez med ljudstvi, dokler seveda . . . kaj pa
drugega, se niso tako sprli, da se niti sporazumevati niso
mogli veã.»

»Ste pri‰li k meni, ali k ‰efu?« sem prekinila razpravo.

Niti sluãajno nisem bila razpoloÏena za neskonãno ana-
lizo o jeziku.

»K vam in k ‰efu,« je rekel. »Zanima me biv‰a vsebi-

na mojega avtomobila. Zanima me tudi to, kdo bo pla-
ãal moje potne stro‰ke. PosluÏevati se moram taksija.«

»No, ãe ste avto zavarovali, potem stro‰ke krije zava-

rovalnica; v nasprotnem primeru, pa kar sam!«

»Nikakor ne bom plaãeval sam,« se je razjezil. »Niã

nisem bil kriv. Hoãem svoj avto nazaj.«

BES

DOV·KA BABA

»Tega avta gotovo ne boste dobili veã,« sem pusto

rekla. Zazdelo se mi je, da je ãlovek pri‰el na kriminalis-
tiko samo zato, ker paã drugam nima iti. »Tipiãna
mora,« sem pomislila. Morala pa sem se nasmehniti, ko
sem rekla: »Predlagam, da poãakate na rezultate anali-
ze, potem se boste odloãali, kako naprej.«

»Kje je ‰ef?« je hotel vedeti. Pokazala sem mu vrata,

na katerih ni bilo napisa. Hotela sem ‰e reãi, da so sveÏe
prepleskana. Bilo je prepozno. Profesorjeva roka je pri-
stala na mokri povr‰ini. Jezno je pritisnil na kljuko in Ïe
izginil za vrati.

Morala sem na sveÏi zrak. Morala, drugaãe bi me vse

skupaj zadu‰ilo. Tokrat sem imela dovolj ãasa. Na sve-
Ïem zraku bom lahko marsikaj premislila. Sama.

·la sem mimo sodi‰ãa. Veãkrat sem se ustavila tam, in

si ogledala razpored razprav. Îelela sem preveriti, ãe se
kriminalci res znajdejo v roki pravice. Tokrat me je za-
nimala razprava o pranju denarja in ponarejevalcih ta-
rok kart. Pri veãji skupini klo‰arjev smo namreã na‰li
karte, ki pa niso bile samo karte. Za razpravo na sodi‰ãu
je bilo potrebno opraviti veliko dela. Poleg vsakodnev-
nega, poleg vseh ostalih norosti, ki so se dogajale kar po
tekoãem traku. Tarok karte pa so bile moje veliko vese-
lje, kljub temu, da kart nisem igrala. Zato je bilo ‰e to-
liko bolj zanimivo in pouãno. Saj se tako ali tako zgodi
laiku, da odkrije napako, ki je poznavalec ne vidi.

BES

DOV·KA BABA

S Franãkom sva ob veãerih sledila klo‰arjem. Najprej

samo za zabavo, potem pa je to postalo zelo nevarno in
resno. Vedno, ko so se zbrali v svojem kvartopirskem
brlogu so se najprej, kakor po nekem ãudnem obredu,
okopali v deroãi vodi.

»Biti ãist po telesu, je skoraj veã, kot biti ãist po

duhu,« naju je seznanil Egon. »Malo me mora zebsti,
ãutiti moram ‰klepetanje kosti, da mi delajo moÏgani,«
se je ‰alil.

Franãku se je zdelo vse skupaj zelo neumno. Egon ga

ni zanimal, niti ga niso zanimale karte. Pri tej nalogi je
sodeloval samo zaradi mene. Tako je rekel.

Tisti, odloãilni veãer, pa sem na kvartopirski turnir

od‰la sama. Ne vem, zakaj, vendar sem bila prepriãana,
da ne gre samo za igro.

Egon je prinesel karte, Lepotica jih je razdelila, osta-

li pa so, kot bi bili drogirani, zrli na zeleno mizo.

»Poleg 22 figur ali slik,« je razlagala Lepotica, »ki se-

stavljajo veliko arkano, je ‰e mala arkana s 56 ‰tevilãni-
mi kartami. Karte tako predstavljajo simboliãno podo-
bo sveta.«

»Ah, ne, ali res,« se je posmehnil Egon. »Simboliãno

podobo sveta.«

Igra se je priãela. Lepotica je samo gledala, Egon je

zmagoval. Gledalcev je bilo vedno veã, kart vedno manj.
Eden izmed igralcev taroka si je obliznil prst, ko je sko-

BES

DOV·KA BABA

raj v istem trenutku padel po tleh. V rokah je drÏal karto
kralja, kriÏevega kralja, kjer je bilo namesto kriÏa nari-
sano neznano znamenje. Narisano v Ïareãem oglju se je
spreminjalo, dokler se dokonãno ni spremenilo v podo-
bo igralca, ki je drÏal v roki karto. Egon ni mogel skriti
zadovoljstva, da se je tej karti ognil.

Potipala sem mu Ïilo. Srce se je ustavilo. Skoraj bi se

ustavilo tudi meni. Strmela sem v podobo na karti. Po-
dobo mrtvega igralca taroka. Nisem si znala pojasniti,
kako vendar se je to zgodilo. Karta je vendar bila iz pa-
pirja, karta ni film, kjer se spreminjajo podobe. PrikaÏe-
jo se in izginejo. Hotela sem si ogledati to neverjetno
spremembo, ko sem zasli‰ala moãan glas.

»Ta igra ni za vas,« je rekla Lepotica, »izbiramo samo

najbolj‰e, najpametnej‰e in najdrznej‰e.«

Ne vem, kako, vendar sem se skozi meglo odplazila iz

prostora. Ljudje za menoj so strmeli vame z Ïareãimi
oãmi in prav nihãe se ni potrudil, da bi mi pomagal, ali
me sku‰al ustaviti. Skozi uho pa sem zaznala glas, ki je
rekel: »Ni vredna. Je prazna. Vse bo pozabila. ·e jo bo-
mo potrebovali.«

Vse sem razloÏila ‰efu in Franãku. Nihãe mi ni verjel.

Tudi tega ne, da sem v kartah videla Dov‰ko babo, vso
v ognju. Kvartopirce sem prijavila. Smrt enega izmed
njih je bila tako nenavadna, neverjetna, da mi mora ne-
kdo pojasniti, kako in zakaj se kaj takega sploh lahko

BES

DOV·KA BABA

zgodi. Trupla nisem na‰la, zato je sodnik za prekr‰ke
milostno odredil samo, tako imenovano, pojasnjevalno
razpravo. In danes naj bi bila ta razprava. To si bom mo-
rala ogledati.

Îe sem hotela vstopiti v sodno dvorano, ko je za me-

noj sodni sluga rekel: »Danes ne bo razprav. Sodnik je
sluÏbeno odsoten. Za dalj ãasa,« se je posmehnil. Mar
nisem tudi v njegovih oãeh zagledala Ïareão iskro?

»Moram domov . . . domov moram . . . tako sem

utrujena,« sem si rekla. Poklicala sem taksi in moãno
sem upala, da tokrat voznik ne bo Egon.

»Izvolite,« je smeje rekel . . . Egon! »Peljal vas bom

domov. Zastonj.«

»Ah, ne . . . jaz . . . « sem globoko zavzdihnila, »bom

‰la . . . « Prepozno. Îe sem sedela v avtu, kamor me je
potisnil Egon in v ogledalu sem videla njegove Ïareãe
oãi.

BES

DOV·KA BABA

11.

eprestano nekaj obnavljate,« je rekel profesor, ko

je vstopil v ‰efovo pisarno. «Dobro bi bilo, ãe bi le

vse skupaj imelo kak‰en smisel,« je zakljuãil, vendar
vseeno ‰e dodal: «Vam smem reãi kolega?«

»Seveda . . . seveda . . . « je rekel moj ‰ef. »Kar nekaj

ãasa sva preÏivela skupaj. Nikdar si nisem mislil, da
bom pristal na kriminalistiki.«

»Jaz tudi ne,« se je zasmejal profesor in tokrat je nje-

gov obraz dobil simpatiãno podobo. »Poglejte, kak‰ne
roke imam. Umazan sem od barve, ki sem jo posnel, ko
sem se naslonil na vrata.«

»Mi venis viziti vin,« je rekel profesor, in visoko dvig-

nil obrvi. »·e veste, kaj to pomeni?«

»Seveda,« je hitro odgovoril ‰ef. »Pri‰el sem vas obis-

kat, kajne?«

»Zelo dobro,« je rekel. »Namen mojega obiska pa niti

sluãajno ni samo zabavne narave, ali celo uãenje espe-
ranta. Nihãe me ‰e ni obvestil, kaj je bilo z avtomobi-
lom, s ãlovekom, ki je umrl v njem, kak‰ni so rezultati
preiskave?«

BES

DOV·KA BABA

»Esperanto mora biti mednarodno razumljiv,« se je

sku‰al ogniti odgovoru moj ‰ef.

»Niã ne bo!« je z globokim glasom odvrnil profesor.
»Tako . . . tako je s tem. V va‰em avtomobilu ni bilo

nobenega ãloveka. Na‰li nismo niti kapljice krvi, ‰e
manj kak‰nih ostankov, niã . . . niã!«

»Paradoks . . . absurd . . . norija. Se vam je zme‰alo

na kriminalistiki. Kak‰ne raziskave pa delate? Za vsako
kravo vemo, kdaj in kako in sploh, kak‰no kri ima . . .
tu, ki je v igri ãlovek, pa vam vse odpove.«

»Predlagam, da se sreãava kdaj drugiã. Preiskava ‰e

poteka. Vse se bo razjasnilo, potrebujemo ‰e malo
ãasa.«

»In jaz naj se ‰e vedno vozim s taksijem,« je bil resno

slabe volje profesor. »Predavanja imam razdrobljena na
veã lokacijah. Kdo bo to plaãal?«

»Pomirite se. Vse bo ‰e v redu.«
»Kdaj?« je hotel vedeti. »Jutri namreã odpotujem v

Pariz. Pri mostu Pont Neuf, v najveãji stavbi imamo es-
perantski seminar. Torej, naj odpotujem in pozabim na
vse skupaj.«

»Obve‰ãal vas bo po elektronski po‰ti,« je obljubil

‰ef. Najbolj na svetu si je Ïelel, da bi se ga konãno Ïe
znebil. Le kako naj dela, ko pa nima miru.

BES

DOV·KA BABA

»Pred vrati vas ãaka komisija. Za izkop, saj veste! Na-

roãili ste jo. âakajo,« je rekla tajnica, ki je pokukala skozi
vrata.

»Ah, ja . . . seveda . . . Ïe grem,« je rekel ‰ef in svet-

lo pogledal profesorja. »Tako kot sem rekel, obve‰ãal
vas bom po elektronski po‰ti. Sreãno pot v Pariz,« je ‰e
dodal in od‰el. Zaãudenega ãloveka pa je prepustil taj-
nici. Naj ona uredi zme‰njavo, bo Ïe vedela, kako.

V sejni sobi je vladala smrtna ti‰ina. Vsi so ãakali, kdo

bo prvi spregovoril.

»Izkopali smo veã tisoã kosov kosti, posmrtnih ostan-

kov ljudi. Ne vemo ‰e, ali je to posledica zloãina ali so to
arheolo‰ki ostanki.«

»In . . . nadaljujte,« je rekel ‰ef.
»Kosti so nam ukradli.«
»Ukradli?«
»Ukradli,« je rekel vodja komisije. »zjutraj naslednje-

ga dne smo pri‰li na kraj izkopa . . . kosti ni bilo.«

»Kosti vendar ne kradejo,« je besno rekel ‰ef. Zraven

pa si je mislil, umiri se . . . umiri se. To se ne dogaja.

»Na tleh je bilo napisano,« je rekel eden izmed njih in

mu pomolil pod nos fotografijo, kjer je pisalo: »I‰ãite, ne
boste na‰li.«

»Nekdo se norãuje iz nas. Po mestu je napisano veã

tak‰nih grafitov. Mi Ïe preverjamo in raziskujemo.«

BES

DOV·KA BABA

»Ali potem to pomeni, da je na delu ‰aljivec ali krimi-

nalec?« je vpra‰al eden izmed njih.

»Ne vemo ‰e, ‰e raziskujemo,« je spet nejevoljno po-

jasnil ‰ef.

»Jaz sem dobil tudi grozilno pismo,« je rekel vodja

komisije, »ãe bomo nadaljevali z odkopi, potem so mi
dnevi ‰teti. Mrtvi naj poãivajo v miru, zgodovina pa naj
si Ïe enkrat opere roke. GroÏnja je resna,« je zajel sapo,
»pismo sta dobili tudi usluÏbenki, ki delata na na‰em
oddelku.«

»V mojem pismu,« je rekel naslednji, »v mojem pis-

mu, pa je groÏnja, da bodo tlakovali novo cesto skozi
mesto z mojimi kostmi.«

»V na‰em mestu,« je rekel osorno ‰ef, »je oãitno ne-

kdo, ki si Ïivljenje predstavlja kot sodnik in krvnik.«

»V mojem pismu,« se je oglasil ‰e nekdo, »me opo-

zarjajo, da je edino kralj tista oseba, ki bo v na‰i deÏeli
vzpostavila red in spravo.«

»Kralj . . . kak‰en kralj,« je smeje dodal ‰ef, »to pa Ïe

presega vse meje. Sicer,« je ironiãno dodal: »Kraljevske
visokosti nam Ïe tako vladajo, brez resniãnih kraljevih
insignij. Presli‰ite . . . presli‰ite. Tega nisem rekel. Ved-
no se najde kdo, ki izrablja svojo izvoljeno moã kot
meã.«

BES

DOV·KA BABA

»In, kaj naj storimo,« je rekel vodja komisije. »TeÏko

je delo korektno opraviti, ko nimamo zagotovljene po-
trebne varnosti. GroÏnje se po mestu ‰irijo kot poÏar.«

»âe bi bili enotni, sloÏni in bolj razumevajoãi drug do

drugega,« je rekel profesor, ki je stal pred vrati,« potem
ne bi sedeli tu in se pogovarjali, kje so kosti.«

»Profesor . . . , kdo vam je dovolil?«
»âas in kraj sta poskrbela za to,« je rekel. »Vi tu oãit-

no ne!«

»Tu opravljamo resne pogovore, tu nimate kaj iskati,«

je rekel ‰ef in vstal ter profesorju odprl vrata.

»Esperanto je jezik, kjer najdemo najbolj osnovno

ãlove‰ko idejo,« je ‰e kar govoril profesor, »enotnost je-
zika, je enotnost ljudi. Tu je kljuã. Ko bomo ljudje tlako-
vali ceste s pravimi besedami in resniãnimi spravnimi
elementi, potem nam ne bo potrebno izkopavati kosti.«

»Dovolj . . . tokrat ste presegli vse meje . . . ven . . .

dovolj,« je zavpil ‰ef in ga nesramno potisni skozi vra-
ta.

»PritoÏil se bom . . . pritoÏil . . . ja . . . « se je ‰e sli-

‰alo izza vrat.

BES

DOV·KA BABA

12.

red domaãimi vrati me je ãakala Marita. V rokah je
imela veliko ko‰aro iz katere se je kadilo.

»Hitro, odpri,« je rekla, »ohladilo se bo.«
Jaz si ‰e vedno nisem opomogla. Egonova voÏnja je

bila moja mora in nikakor se ga nisem mogla znebiti.
Marita je zrla vame in se posmehnila, ko je spet rekla:
»Pekoãa omaka osmih zakladov je najbolj‰a omaka na
svetu. Poleg sojinega mesa, seveda.«

»Nisem laãna,« sem rekla, »zakaj si pri‰la. Koliko ãasa

me Ïe ãaka‰?«

Marita se je v mojem stanovanju obna‰ala tako, kot bi

stanovali skupaj. ·irok ãrn pled je vrgla ãez mizo, nanj
postavila ‰katlo s hrano in poleg nje veliko stekleno
kroglo.

»Odkrila sem povezavo,« je priãela z globokim gla-

som. »·tevilka 558, ki ti sledi je ‰tevilka 9 . . . poveza-
va s Parizom, Pont Neuf. Deveti most, saj ve‰. ·tevila so
tvoja slaba stran . . . tu te drÏijo . . . v kartah . . . v ta-
roku. Prvi korak, ki je povzroãil vse te tvoje skrbi in teÏa-
ve, je korak, ko si se odloãila prouãevati karte. Le zakaj
in ãemu? Kaj nima‰ dovolj umorov in kriminala?«

BES

DOV·KA BABA

»Marita . . . Marita . . . « sem bila Ïe naveliãana, »ni-

sem te prosila za to razlago. Pospravi to tvojo stekleno
kroglo, prosim te, o tem bova govorili drugiã.«

»Kaj pa fantiã,« se ni dala. »Fantiã, ki je zjutraj norel

po stopnicah.«

»Oh, neverjetna si,« sem bila Ïe po‰teno nejevoljna.

·e vedno sem se vsa tresla zaradi divje Egonove voÏnje,
zdaj pa ‰e Marita.

»Fantiã je iz drugega planeta. Tako se kaÏe v moji ste-

kleni krogli,« je resno rekla.

»Dovolj,« sem rekla in vstala ter ji pokazala vrata.
»Samo to bi ti ‰e rada rekla,« je zavila z oãmi, »nas-

lednjiã ga vpra‰aj, kaj pomeni ‰tevilo 558. âe ti bo od-
govoril Pariz . . . potem je res z drugega planeta. Pod
mostom Pont Neuf se sreãujejo.«

»Pojdi Ïe . . . pojdi . . . zdaj je res mera polna.«
»Pazi se . . . ‰tevilka 558 . . . zapomni si!« je grobo

rekla in meni niã tebi niã pobrala ‰ila in kopita.

·ele ãez nekaj minut sem od‰la za njo, da bi zakleni-

la vrata. Îe sem hotela obrniti kljuã, ko sem pred vrati
zasli‰ala ‰um. Previdno sem jih odprla, v bojazni, da bi
pred vrati stal Egon.

»558 je Pariz,« je rekel deãek z gornjega nadstropja in

se zasmejal. Njegove Ïareãe oãi so me spekle kot pla-
men. »I‰ãite, ne boste na‰li,« je ‰e rekel, ko sem vsa tre-
soãa hitela zaklepati vrata.

BES

DOV·KA BABA

V istem hipu je pozvonil telefon. Nisem bila prepriãa-

na, da si Ïelim pogovora, tudi glasu nisem hotela sli‰ati.
Telefon pa je zvonil in zvonil in niã drugega mi ni pre-
ostalo, kot dvigniti slu‰alko. Bila je Sandra.

»Uspelo mi je opraviti veliko delo,« je brez pozdrava

rekla. »Domaãa naloga je konãana. âez dobre pol ure se
dobiva pod Dov‰ko babo,« je rekla in zakljuãila pogo-
vor.

»Jaz . . . jaz . . . « sem hotela ‰e povedati, da me ne

bo. »Izvolili bomo kralja ali kraljico,« je spet rekla. »Mo-
rate priti . . . morate . . . tam bo tudi Franãek. Klotar je
pripravil ãudovite sla‰ãice.«

»Ne vem . . . danes nisem pri volji. Kak‰nega kralja in

kraljico neki,« sem posmehljivo rekla, vendar je bil te-
lefon Ïe nem.

To se gotovo ne dogaja meni. To ni res! To so sanje.
Obãutek sem imela, da mi bo razneslo glavo, po tele-

su pa mi je tekel pot v potokih. Samo dva dneva sta bila
potrebna, pa so se svet in ljudje zamajali v temeljih. Od-
‰la sem pod tu‰ in tokrat sem si privo‰ãila razko‰je. To-
pla voda je toliko ãasa tekla name, da sem bila Ïe skoraj
kuhana. Od daleã pa sem zasli‰ala rezko zavijanje siren.
So bile to policijske sirene, ali je vklopljena sirena za po-
tres.

Hitro sem si obrisala lase, odprla okno in zagledala

kolono avtomobilov, ki so drveli kot nori po glavni cesti.

BES

DOV·KA BABA

Kam? Hitro sem ugotovila. Samo malo je bilo potreb-

no obrniti glavo in zagledala sem Dov‰ko babo. Vso v
plamenih in prahu. Grmelo in hre‰ãalo je kot bi bilo ko-
nec sveta.

Po zunanjih vratih pa je nekdo divje trkal in vpil:

»Hitro . . . gremo na Dov‰ko babo. Pristala je vesoljska
ladja.«

Odprla sem vrata in Franãek ter Sandra sta dobesed-

no padla na hodnik.

»Vsi ste nori,« sem rekla. »Jaz ne grem nikamor.«
Oba sta me presli‰ala. Sandra je pobrala cunje s tal,

taiste, ki sem jih pred tu‰iranjem odvrgla in me priãela
oblaãiti. Ne vem, zakaj, ampak sploh se nisem upirala.

»Videla bo‰ novega kralja . . . slovenskega kralja,« je

rekel Franãek. »Potem bo nastalo novo obdobje. Bo‰
videla.«

»Kak‰no,« sem popolnoma apatiãno vpra‰ala.
»Mo‰ki bodo hodili v sluÏbo, Ïenske bodo doma.«
»Ah, kje pa je tu novost?«
»V — biti doma —, to je novost. Njihova naloga bo,

da reproducirajo ãim veã Slovenãkov in Slovenãiã, da ne
bomo izumrli. Saj ve‰, ‰e malo, pa bo Slovencev samo za
vzorec. »

»Ah, ne, ali res?« sem bila pikra. Veã nisem mogla

reãi. Sandra in Franãek sta me dobesedno nesla po stop-
nicah in strpala v avto. Voznik je bil Egon.

BES

DOV·KA BABA

Peljali smo se po cesti, tlakovani s ãlove‰kimi kostmi.
Bila sem popolnoma brez sape, fuã . . . konec je bilo

z menoj, ko je Sandra rekla: »To smo se dobro spomnili,
ali ne?«

»âlove‰ke kosti so tako rahle, da so primerne za tla-

kovanje,« je rekel Franãek. »So tako trdne, da jih tisoã-
letja ni mogoãe uniãiti. To je material, ki je vreden zla-
ta.«

»Vsi ste nori,« sem rekla. »Nori, in jaz gotovo sa-

njam.«

Dov‰ka baba pa je Ïarela in grmela. Od daleã se je

videla velika vesoljska ladja, osvetljena s kovinsko svet-
lobo in Dov‰ka baba je izgledala kot podstavek za veli-
ko skodelico.

Pod vznoÏjem pa so stali: Profesor esperanta in Klo-

tar, Lepotica in Egon, deãek in njegova mati. Visoko na
nebu pa se je svetil napis: I‰ãite, ne boste na‰li.«

Priãel je padati zlati deÏ. Med grmenjem in bliska-

njem pa je odmevalo: »MI VENIS VIZITI VIN.« (pri‰el
sem vas obiskat.)

BES

DOV·KA BABA

13.

ranãek je nestrpno gledal na uro. Poãakati je moral,

da sta se profesor in moj ‰ef dokonãno uskladila,

kako je potekala preiskava.

»To je bil tako ali tako avto za odpad,« se je namrd-

nil Franãek, ko ga je Jaka sku‰al potolaÏiti.

»To Ïe,« je rekel tokrat Jaka, »vendar je bil to edini

avto, ki ga je profesor imel. ·e to je povedal, da je bil
zelo navezan na to ,staro Ïelezje’. Nekateri imamo raje
kaj otipljivega, drugi pa spet kaj mrzlega in nezahtevne-
ga,« se je ‰e naprej ‰alil Jaka.

»Preiskava je pokazala, da je bil v avtu ãlovek, ki je

sku‰al napraviti umetni‰ko predstavo. Saj ve‰, tisti
umetnik, ki je naredil vse, da bi bil dan na dan prisoten
na javni sceni. Enkrat smo ga Ïe re‰evali iz kanalizacije,
ker je trdil, da je smrad ezoteriãna umetnost.«

»Norec,« je rekel Jaka.
»No, ne bi dejal,« je bil resen Franãek, »samo pomisli,

da ljudje izkopljejo iz Ïive in neÏive narave vse, kar je in
bo in kar je bilo samo zato, da povzroãajo nemir in raz-
cepljenost med ljudmi.»

BES

DOV·KA BABA

»DrÏi,« je rekel Jaka, »ne smem pomisliti na dnevno

politiko, kaj ‰ele na mir in soÏitje med ljudmi.«

»Tako . . . naslednji,« je rekel ‰ef, ko je na ‰iroko od-

prl vrata.

Franãek in Jaka sta vstopila, ko je Franãek vseeno

pikro pripomnil: »âakala sva na avdienco.«

»Planet je tudi moj,« sta zasli‰ala profesorja, »s kak‰-

no pravico kopljejo in rijejo po zemlji, uniãujejo goz-
dove in polja, zemljino drobovje. S kak‰no pravico?«

»O ãem govorite,« je hotel vedeti Franãek.
»Ni pomembno, to sploh ni pomembno,« je rekel

profesor. »Samo iztrgani stavek iz konteksta besedila je,
ki je bil sluãajno na moji mizi. O krivicah in pravicah sva
govorila z va‰im ‰efom,« je ‰e dodal.

»In zakaj sva potem midva tu?« je hotel vedeti Jaka.

»Ne vem, ali je to sploh pogovor zaradi avtomobila.«

»Ne, ni,« je smeje rekel profesor, »je pa del razprave,

ki je z va‰im ‰efom nisva nikdar zakljuãila. Govorila sva
namreã o vojni, dogodkih po vojni in dogodkih v seda-
njosti. Tu se vedno razhajava.«

»No,« je vzdignil roke v znak predaje ‰ef, »o tem bova

‰e govorila, ko se vrnete iz Pariza. Do takrat bo izdela-
no tudi poroãilo in potem boste tudi Ïe dobili od‰kod-
nino.«

BES

DOV·KA BABA

Tako je profesor zapustil pisarno. Miren in zadovo-

ljen, ‰ef pa je spet namr‰il ãelo, ko je rekel: »No, kdo je
bil ãlovek v avtu? Kako mu je bilo ime? Zakaj je bil gol?«

Jaka je razprl mapo, svetlo pogledal Franãka, ko je

rekel: »Ugotovila sva, da je Sandra pripeljala iz Pariza
Egona in Lepotico z namenom, da bi tu povzroãila spor
med ljudmi v mestu. Kupila je namreã gra‰ãino, cel hrib
pravzaprav, z namenom, da bi tu urila svoje vojake.«

»Vojake?« ga je prekinil ‰ef, »kak‰ne vojake?«
»Rekla je, da so vojaki tisti ljudje, ki se bojujejo za

pravico in resnico. Eden izmed njih je tudi v komisiji za
izkope trupel. Dru‰tvo Levje srce je namreã imelo nalo-
go iskati skrita grobi‰ãa, pripravljati poroãila in ugotav-
ljati krivdo. Njeni predniki namreã nimajo povsem ãis-
te vesti.«

»Na kriminalistiko je pri‰la Ïenska s sinom, ki je na

vsak naãin hotela priti do vas, do ‰efa. Potem sva se le
pogovarjala toliko ãasa, da je sin povedal, kdo je odpe-
ljal Micin avto. Fantiã je namreã pri‰el do avtomobilov
na parkiri‰ãu, kjer naj bi poãakal mamo, preden je Mica
uspela zakleniti stanovanje in priti do svojega avtomo-
bila,« je rekel Franãek..

»No, in . . . no, kdo je bil torej tisti?« je nestrpno dejal

‰ef.

»Sandra,« je kratko in jedrnato odgovoril Franãek.
»Ah, ja . . . seveda . . . Sandra?« je dvomil ‰ef.

BES

DOV·KA BABA

»V razbitinah avtomobila, ki smo ga na‰li pod graj-

skim griãem, smo vzeli prstne odtise, jih primerjali in
primerjali z Ïe znanimi tatovi avtomobilov. Niã. Oba sva
Ïe obupala, ko je Jaka na‰el med sedeÏi ‰al z emblemom
dru‰tva Levje srce. Potem je bila naloga otroãje lahka.«

»In? Kaj pravi Sandra?«
»âaka na razsodbo in sodbo. Okrog sebe ima zbrano

mnoÏico odvetnikov in strokovnjakov. Zelo bomo mo-
rali biti previdni.« Franãek se je prijel za glavo, ko je ‰e
rekel: »Nismo ‰e povedali Mici. Avto jo ãaka pred vra-
ti, na njenem parkiri‰ãu. Kje pa je Mica?«

»V ‰oli,« je rekel ‰ef, »v ‰oli.«
»V ‰oli je ni,« je rekel Franãek. »Bil sem tam. Povedati

sem ji hotel dobro novico, o avtu. Îe dva dni je niso vi-
deli,« mi je povedal predavatelj.

Moãno trkanje na vrata je prekinilo zanimanje za

Mico. Vstopila je Marita, rekoã: »Mici sem prinesla
astrolo‰ko karto kriminalistike. Dobro vam kaÏe . . .
dobro. Kje pa je?« se je ozirala okrog po pisarni.

»V ‰oli je ni, tu je ni, gotovo je doma,« je rekel Fran-

ãek.

»Kako, doma? Le zakaj naj bi bila doma? Vedno je po-

vedala, kam gre in koliko ãasa je ne bo,« je rekel ‰ef, ko
je nadaljeval, »nekaj ne bo v redu.«

Jaka pa je na zaãudenje prisotnih ponovil kot papiga:

»Tu je ni, v ‰oli je ni, doma je . . . gotovo je doma.«

BES

DOV·KA BABA

·ef je poklical tajnico, morda ve ona, kje naj bi bila

Mica. Toda ona je samo odkimala z glavo, ãe‰, ne vem.

Marita si je ogledovala nohte, ‰obila ustnice, se ozira-

la po prisotnih in sploh je bila malo nenavadna. Franãek
jo je nekaj trenutkov opazoval, ko je z zvi‰anim glasom
rekel: » No, vi, ki vse veste, vi, ki poznate nam neznana
pota in dogodke, no . . . kje je Mica?«

»Doma,« je kratko rekla. »Doma. Upam, da bomo

pri‰li pravoãasno. Gremo,« je ukazovalno rekla.

»Zdravnik pravi,« je rekla tajnica, ki je spet vstopila v

pisarno, »Zdravnik pravi, da ji je dal injekcijo. Po tistem
napadu na avtomobil je bila tako ãudna, da jo je poslal
domov. Odredil je poãitek in popoln mir,« tako mi je
povedal.

BES

DOV·KA BABA

14.

ov‰ka baba je postajala vedno niÏja. Ob moãnem
bobnenju je spreminjala obliko in vesoljska ladja

je ãepela na njenem vrhu kot privid.

»Imeli bomo kralja, pravega slovenskega kralja,« je

vpil Franãek, ãe je sploh hotel, da bi ga kdo sli‰al.

»Pri‰el sem iz zgodovine,« je rekel Klotar, »samo zato

sem pri‰el iz zgodovine, da bi nadaljeval kraljevsko tra-
dicijo.«

Komaj sem ga sli‰ala. Bobnelo in zvonilo je, tresla se

je pokrajina in vedno bolj mi je postajalo vroãe. ·e v is-
tem hipu je od, bog ve kje, priletela Sandra in me z Ïa-
reãimi oãmi prebadala po celem telesu.

»Ti bo‰ kriva . . . ti, ãe nam ne bo uspelo,« je kriãala

in zvonila z nekim ãudnim zvoncem, tik ob mojih u‰e-
sih.

Ne vem, zakaj, vendar nisem protestirala. Samo to

sem si Ïelela, da bi to zvonjenje in bobnenje Ïe prene-
halo.

»Odpri oãi . . . odpri . . . odpri oãi, prosim,« sem sli-

‰ala Franãka. Nisem razumela, zakaj je nenadoma tako

BES

DOV·KA BABA

prijazen. Poleg njega sta stala ‰e Marita in ‰ef, mo‰ki za
njima, v beli halji pa je nekaj brskal po torbi.

S teÏavo sem odprla oãi . . . bobnenje je izginilo, zvo-

njenje ravno tako.

»Re‰ena je,« je rekel Franãek in se umaknil mo‰kemu

v beli halji.

»Hvala bogu,« je rekla Marita, moj ‰ef pa je strmel

vame,

kot v prikazen z drugega sveta.

»Tako,« je rekel zdravnik, »zbudila se je. Malo bomo

morali ‰e poãakati. Upam, da ne bo imela posledic.«

»Kaj ste ji dali, kaj ste storili?« je besno vpra‰al Fran-

ãek. »Danes ãlovek ‰e zdravniku ne more zaupati.«

»Poãasi,« se je branil le ta. »Mica je bila po eksploziji

avtomobila v izredno hudem stanju. Dal sem ji injekci-
jo pomirjevala, oãitno pa je bila doza premoãna.«

»Saj, seveda, kaj pa . . . « je ‰e kar dvomil Franãek.

»Ste koga vpra‰ali, ali je sploh dobro, da dobi injekcijo?
Ste si ogledali njeno kartoteko?«

»Ni bilo ãasa,« je mirno rekel.
»Skrijte se . . . skrijte se . . . « sem priãela kriãati. Ta-

ko sem se prestra‰ila, da bi spet zaãelo bobneti in zvo-
niti, da me je dobesedno vrglo pokonci.

Marita je vse odrinila na stran, sedla na mojo poste-

ljo in me tako moãno udarila po licu, da mi je zmanjkalo
sape.

»Dovolj . . . zdaj je dovolj . . . Mica . . . sedi!«

BES

DOV·KA BABA

»Ste pogasili poÏar,« sem rekla, »kaj poãnete v mojem

stanovanju?« sem preseneãeno ugotovila. Saj sem ven-
dar bila zaklenjena.

»Kako ste vstopili?« sem hotela vedeti. Imela sem

tako teÏko glavo, da sem mislila, da mi bo teÏa zlomila
vrat. Sedla sem na posteljo in glavo naslonila na njeno
stranico.

»Zvonili smo, trkali . . . spet zvonili in butali po vra-

tih . . . niã. Nisi se oglasila. Zato so pri‰li gasilci in vsto-
pili smo skozi okno. ·e dobro, da imajo tako visoko les-
tev.«

»Le zakaj,« sem rekla, »lepo bi pozvonili, pa bi vam

pri‰la odpret.«

»Pravkar sem povedal,« je rekel Franãek. »Nisi nas

sli‰ala. Spala si Ïe dva dni. Zato smo vlomili, razume‰?«.

»Dva dni . . . kako dva dni. Pravkar me je domov pri-

peljal taksi, Egon je bil voznik.«

»Kateri Egon?« je hotel vedeti Franãek.
»Ja . . . ti si ga poslal. Tako mi je rekel.«
»Ne poznam nobenega Egona,« je zaãudeno vzkipel

Franãek.

»Kaj pa Sandro in Klotarja, a? Ali njiju pozna‰?«
»Kaj ‰e, zbudi se vendar.«
»Kaj pa ladja TRMA,« sem se z upanjem ozrla v ‰efa,

»je ‰e vedno sredi mesta, ali mogoãe vrh Dov‰ke babe?«

BES

DOV·KA BABA

»TRMA . . . ladja . . . v na‰em mestu. Mica, kako naj

bi priplula v na‰e mesto ladja. Po potoku, ki teãe na jugu
. . . po opustelih tirnicah? »

»Prinesla ji bom kavo,« je rekla Marita, »oãitno je po-

polnoma zmedena. Kar je preveã, je preveã,« je ‰e doda-
la in srepo pogledala zdravnika.

Vstala sem iz postelje, v kuhinji je namreã zadi‰ala

kava. Franãek mi je pomagal, ‰ef pa je capljal za menoj,
kot bi bil tudi on dva dni spal.

Poãasi se mi je zaãelo svitati. Spomnila sem se eksplo-

zije, trenutka, ko me je vrglo ob tla in je profesor espe-
ranta zakriãal. Prepriãana sem bila, da smo vsi ostali s
tal. âili in zdravi. Oãitno sem pozabila na zdravnika, ki
nas je vse oskrbel in nam pomagal. Samo meni je dal
injekcijo, proti tetanusu, je rekel.

»Ali ste na‰li moj avto,« sem rekla.
»Avto smo na‰li, ne vemo pa ‰e, kdo je bil tat. Mogoãe

se je sploh kdo po‰alil na tvoj raãun.«

»Ali ni bila Sandra,« sem spet rekla,
»Zapomni si,« je prijazno rekel Franãek, »Sandre ni,

Klotarja ni, Egona ni. Vse to so bile tvoje sanje.«

»Ostala bom pri njej,« je rekla Marita, »vi kar pojdi-

te. Brez skrbi. Bedela bom nad njo.«

»Kak‰ne sanje,« sem rekla Mariti, ko sva ostali sami.
»Da, ãudne . . . res ãudne. Oãitno je tvoja podzavest

polna nekih fantazmov in prividov. Vse to si, s pomoãjo

BES

DOV·KA BABA

injekcije, spravila v sanje. Spala si bolj trdno kot ãlovek,
ki dobi narkozo. Nekaj dni bo ‰e vse skupaj trajalo, po-
tem pa si bodo tvoji moÏgani opomogli. Saj ve‰, draga
moja, tvoja sreãna zvezda se ‰e vedno ble‰ãi.«

»Aha,« sem rekla, »z Ïareãimi, kot oglje Ïareãimi

oãmi me gleda, kajne.«

KONEC

BES

DOV·KA BABA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-217-3

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:

więcej podobnych podstron