Josip Jurčič Veronika Deseniška

BES

VERONIKA DESENI·KA

Josip Jurãiã

Veronika

Deseni‰ka

Tragedija

v petih dejanjih

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

VERONIKA DESENI·KA

BES

Josip Jurãiã
VERONIKA DESENI·KA
Tragedija v petih dejanjih

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-196-7

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

VERONIKA DESENI·KA

OSEBE

HERMAN II.

stari grof Celjski

FRIDRIH

njegov sin

ELIZABETA

Fridrihova Ïena

DESENIâAR

hrvatski plemenita‰

VERONIKA

njegova hãi

TETA

Veronikina

SOTE·âAN

vitez na dvoru Celjanov

JANKO

Deseniãarjev sorodnik

META

Veronikina sluÏabnica

STREÎAJI
VITEZI
POROâNIK
PREDSEDNIK SODI·âA
SODNIKI
ZAGOVORNIK
LJUDSTVO

Godi se okoli leta 1424

BES

VERONIKA DESENI·KA

PRVO DEJANJE

Velika soba v gradiãu deseni‰kem

PRVI PRIZOR

Dva streÏaja, osnaÏiv‰a sobo

PRVI STREÎAJ

Nobene pajãevine je ni veã, ko bi zlat pe-
nez zanjo dal.

DRUGI STREÎAJ

Saj je tudi prej ni bilo. Videla bi jo bila go-
spodiãna Veronika Ïe bogve kdaj. Le stari
gospod je siten. Misli, da moramo zmerom
delati, ometati, brisati, kjer treba ni. Ko bi
le tudi mislil tako natanãno plaãevati, ka-
kor ukazuje.

PRVI STREÎAJ

Bogvé koga neki priãakujeta gospod in go-
spica, ko tako Ïe cel dan tekata v skrbeh in
veselju. Vendar ne kakovega snubaãa?

DRUGI STREÎAJ

Kaj ti nisem ‰e povedal koga? Jaz vem. Go-
spica Veronika mi je sama povedala. Celj-
skega grofa, mladega, priãakujejo, tega, ki
ima v Kr‰kem grad, ki bode pa nekdaj tako
mogoãen, kakor mu je oãe zdaj.

PRVI STREÎAJ

Celjskega grofa? Kaj je to tako imeniten
rod, da je treba takega letanja?

BES

VERONIKA DESENI·KA

DRUGI STREÎAJ

Celjski grofje? Hohó! To so ti stra‰no ime-
nitna gospoda! Na‰ gospod Deseniãar je
pravi beraã proti njim. Kraljem dajejo hãe-
re v moÏitev, cesarjem denar posojujejo in
gradove kupujejo vrh gradov po Hrvat-
skem, Kranjskem, ·tajerskem in Koro‰-
kem.

PRVI STREÎAJ

Celjski grofje? Tedaj imajo denarja kakor
tisti ‰epavi moÏ na gori v pripovedi, ki mu
je vrag na strehi tak lonec z zlatom polnil,
kateremu je bilo dno utrto.

DRUGI STREÎAJ

Skorajda takisto. Na mernike zlata ne zme-
rijo, kar ga grof je Celjanje imajo, sli‰al
sem.

PRVI STREÎAJ

Kaj misli‰, pokaj pride Celjan k nam? Mor-
da Ïenit se. To bi bil na‰ gospod ‰tudent
Janko hud, hihi!

DRUGI STREÎAJ

E, Ïenit se Ïe ne, dejal bi, ker tudi grofje ne
smejo veã kot eno Ïeno imeti, a ta mladi
Celjski je Ïe oÏenjen, zdi se mi.

PRVI STREÎAJ

Nu prav, bova videla, koliko nam izpod
tega bogatega palca pade na dar.

DRUGI STREÎAJ

Da, ba‰! âe je veãji bogatin, veãji je skopuh.
Kjer je vrag enkrat kupãek znesel, tam ne
jemlje rad proã, nadalje kopiãi. Prej ti bode

BES

VERONIKA DESENI·KA

na‰ stari Deseni‰ki, ki je nasproti Celjanom
beraã, petico v roko stisnil nego grof.

PRVI STREÎAJ

Beraã, pravi‰. O, ko bi te bil sli‰al!

DRUGI STREÎAJ

Palica bi pela! Ali je vendar beraã! — Pojdi,
imava ‰e zgoraj razglede.

Odideta.

DRUGI PRIZOR

Deseniãar, Janko prideta v pogovoru

DESENIâAR

To ni niã, pravim, to ni niã! Zdaj celo ne
pojde‰ nikamor od nas. Tukaj ostane‰!
Kam pa misli‰, kam si namenjen? Kaj ima‰
opravka ravno danes?

JANKO

Odjezdil bi za nekoliko dni v Zagreb. Tam
dobim neko knjigo, ki bi jo rad.

DESENIâAR

Pojdi ti in tvoja knjiga! Ti ostane‰ tu pri nas
doma. Nisi li pri nas, kakor da bi bil domá?
In ravno zdaj, ko pride celjski grof Fridrih,
vendar mora‰ tudi ostati, da se seznani‰ Ï
njim. Ve‰, to nikdar ne ‰koduje, znanje z
visoko gospôdo. Ti premore‰ tako malo
imenja po svojih ljudeh, da je skoro niã, jaz
tudi nimam mnogo. Vidi‰, potem je prava
sreãa, da imamo priliko, takega sloveãega

BES

VERONIKA DESENI·KA

in bogatega gosta sprejemati v moji hi‰i,
kakor je celjski Fridrih. S starim Herma-
nom sva bila na saboru paã skupaj, ali ne
vem, da li me je poznal. Kaj smo mi proti
njemu? Kmetje. Velika ãast za mene je, da
pride, in celo, da prej naznani prihod. Zdaj
pa, da bi ti proã hodil? Jaz te moram ven-
dar predstaviti kot svojega sorodnika.

JANKO

âe vi ukaÏete, da ostanem, ujec, potem
ostanem. Ali da vam istino povem, ne rad.

DESENIâAR

A zakaj ne, bogami! Menda se vendar vi‰je
druÏbe ne boji‰.

JANKO

Bojim se je ne, a veseli me tudi ne, zato bi
najraj‰i za te dni od‰el. Ti Celjski niso po
mojem srcu, naj bodo bogati in velemoÏni,
kakor hoté.

DESENIâAR

Kako je to?

JANKO

O‰aben rod je, jaz se ne klanjam rad, to
veste.

DESENIâAR

Kdo terja, da se klanja‰? Grofi nismo, ali
plemenita‰i smo, pred kralja lahko pristo-
pamo.

JANKO

Vi ga boste prijazno sprejeli, ujec, pojde
vam od srca. Meni pa bi na licu ãital, da ne
spo‰tujem vse celjske hi‰e skupaj. âemu bi
se torej ne umaknil, ãe se smem in morem.

BES

VERONIKA DESENI·KA

DESENIâAR

Ali, ljubi moj, kdo bi bil tako nepreviden in
bi vse kazal, kar misli? Jaz sem Ïe tudi
mnogokaj sli‰al o celjskih grofih, zlasti o
starem. Ta je trd in kamnito srce v sebi
nosi. Ali kaj to mene briga? Mogoãen je, to
vem, in pred mogoãnostjo nosi svet hrbet
kriv.

JANKO

Jaz ga tudi krivim, kadar moram, ali kadar
ni treba, ne!

DESENIâAR

Jaz pa pravim, da je treba, in celo na‰a
dolÏnost je. âuj, ali nisi ‰e sli‰al, zakaj Celj-
ski zbirajo bogastvo, skupljujejo posestvo
in se druÏinijo z vladarsko hi‰o cesarjevo?
Zakaj skupljujejo posestvo veãjidel pri nas
po Kranjskem, po ·tajerskem in se Ïe sami
podpisujejo vojvodi vseh Slovenov? Zakaj
i‰ãejo zvez z na‰imi Frankopani in banstva
hrvatskega? To ima svoj pomen, ki ga mo-
ra‰ lahko razumeti, ãe se spominja‰, kako
si ‰e kot deãko z menoj vred rad poslu‰al
patra Tiburcija, ko je nam pripovedoval o
kralju Samu, o Ljudevitu, Zvonimiru in o
drugih hrvatskih kraljih, ki so vladali nad
na‰im narodom. Vse kaÏe, da Celjani tudi
na kaj takega delajo. Oni imajo svojo veli-
ko misel.

BES

VERONIKA DESENI·KA

JANKO

Ravno zato jih ne ljubim. Celjski grofi so
presamogoltni, presebiãni, da bi si mogli
velik cilj postavljati, ki bi bil nam na korist
in ne le njim.

DESENIâAR

Zakaj pa ne obema? Ravno ker so lakomni
gospodarstva in bogastva, zato so delavni.

JANKO

Potem pa gorje nam in svobodi, kolikor je
‰e imamo, ãe ta rodbina do vrhovnega gos-
postva pride nad nami.

DESENIâAR

Svobodo jim hoãejo Ïe sami izviti iz rok tis-
ti, ki za nami pridejo, naj nas le oni drÏav-
no zedinijo, deãko. . . Nu, ti ostane‰ doma,
pa je!

JANKO

âe zahtevate vi, ujec . . .

DESENIâAR

Jaz niã ne zahtevam. Neãem. Pokor‰ãino
sem terjal prej, ko si bil mlaj‰i. Zdaj si svoj
gospod. Jaz ti le svetujem. Mislim pa, da
mora‰ sam izprevideti, da je v tem sluãaju
in zmerom dobro, ãe se ãlovek malo zata-
ji, ãe je vljudnej‰i v obliki, nego je morda v
srcu. Svet je enkrat tak, in ti ga ne bode‰
prenaredil.

BES

VERONIKA DESENI·KA

TRETJI PRIZOR

Veronika. Prej‰nja

DESENIâAR

Dobro, da si pri‰la. Glej, zdaj ti izroãim
tega mladega gospoda. âe ga ti ne prego-
vori‰, potem naj gre.

VERONIKA

Kaj pa je, oãe?

DESENIâAR

Proã hoãe iti.

VERONIKA

Janko? Pokaj, kam?

DESENIâAR

Ker mi gosta priãakujemo, hoãe on od-
jezditi. Ravno tako se zdi, kakor da bi se
koga bal. Reci mu, da mora ostati. Kaj bi
beÏal? — Jaz grem dol v konjski hlev pog-
ledati. âe ima mnogo jezdeãih hlapcev s
seboj, ne vem, kam bomo konje spravili.
Pridi za menoj, Janko, ãe se odIoãi‰ pri nas
ostati, kakor je prav.

Odide.

âETRTI PRIZOR

Veronika, Janko

VERONIKA

Ti hoãe‰ oditi? Zdaj, ko grof prihaja?

JANKO

Hotel sem. A ker tvoj oãe Ïeli, da ne idem,
ostanem, zlasti ãe Ïeli‰ tudi ti, Veronika.

BES

VERONIKA DESENI·KA

VERONIKA

Jaz? To vendar Ïe ve‰, da mi je vselej ljubo,
kadar pride‰ in ãe dalje pri nas ostane·. Ali
ãe ne ostane‰ rad, ãe hoãe‰ iti, sme‰ in
more‰ iti; jaz te ne zadrÏujem prav niã.

JANKO

s tresoãim se glasom:

Prav niã? Vseeno ti je,

da li ostanem ali grem? Potem bi paã mo-
ral iti, Veronika.

VERONIKA

Tega nisem rekla, da mi je vseeno.

JANKO

Ampak?

VERONIKA

Da si ti sitneÏ, ki besede kolje.

JANKO

In sitneÏa se rada znebi‰, jeli?

VERONIKA

Vidi‰, kako zavija‰ moje besede?

JANKO

Zavijam? Niso li jasne?

VERONIKA

âe pa hoãe‰ ravno zdaj odhajati, in zato,
ker pride k nam gost, katerega ve‰, da moj
otec rad vidi in jaz tudi rada vidim, da pri-
de, da vsaj ‰e kak‰nega ãloveka spoznam,
kakor oãeta, teto, tebe, hlapca Grgora in
na‰e doIgoãasne kmete: ni li to samo tvo-
ja svojeglavost? Povej mi vendar pameten
vzrok!

JANKO

Oãetu sem ga Ïe povedal. Jaz sem protiv-
nik grofov Celjskih v srcu. Zakaj? Tega sam
ne vem, ali dobro slutim, da jim prijatelj ne
bi mogel biti, ãeprav niso taki, kakor so-

BES

VERONIKA DESENI·KA

dim, da so. Zato sem se jih hotel ogniti. To
je vse.

VERONIKA

Vse? Ali, dragi bratranec, modro in pamet-
no to paã ni. Ti si uãen, ãita‰ latinske in
gr‰ke knjige, ali razlike med ljudmi, kakor
so, pa vendar ne loãi‰, vidi se mi. Premisli
vendar, bratranec Janko, koliko se celjski
grofi brigajo za to, ali smo jim mi prijazni
ali ne, moj oãe, ti in jaz, mi, ki vse svoje
kmete z enim klicem skozi tole okno na
tlako lahko skliãemo — onim grofom, kate-
rih slava gre ãez vse deÏele, v tuje kralje in
cesarje. âemu bi jih potlej ti sovraÏil?

JANKO

Ali se brigajo zame ali ne, ali so bogati ali
ne, to mi je vseeno. âe imam jaz zase to,
kar mi je treba, ne pogre‰am celjskih gro-
fov in ne i‰ãem jih.

VERONIKA

To je ponos, ali —

JANKO

Ponos bera‰ki, hoãe‰ reãi.

VERONIKA

No da, razÏaliti bi te ne mogla, ko bi tako
rekla, saj velja tako meni sami kakor tebi,
oba nisva bogata ni mogoãna. Ali povej mi
prav po pravici, da li ga res ne zavida‰, celj-
skega grofa, za njegovo bogastvo, ime, ãas-
ti, sijajnost in slavo.

JANKO

Ne, zakaj bi ga zavidal?

BES

VERONIKA DESENI·KA

VERONIKA

Jaz pa!

JANKO

Zavist je greh, slabost, neplemenita last-
nost, a ti jo priznava‰ z nekakim ponosom.

VERONIKA

Priãakovala sem od svojega gospoda bra-
tranca tako strog odgovor. Ali, dragi moj,
moja zavist ni pregre‰na, vsaj jaz ne ãutim
ãisto niã slabe vesti zaradi nje. Jaz namreã
nikomur ne zavidam sreãe tako, da bi mu
jo vzela in sebi pridrÏala. Naj bodo drugi
sreãni, kakor jim bog da, sama jaz bi tudi
rada bila. Drugi naj imajo bogastvo, a jaz bi
ga tudi rada imela. Da je uboÏnost sreãa,
bogastvo pa nepotrebno, tega ne morem
verjeti, jaz ne. Oãe pravijo: »Stari pleme-
nita‰i smo, pred kralja lahko stopamo!« In
ti pravi‰ tudi tako, ne li? A ko sem bila v
Zagrebu, hodila sva z oãetom pe‰ iz cerkve,
drugi plemenita‰i so se v lepih vozeh vozili.
Jaz sem imela med mladimi najslab‰o oble-
ko, druge so bile polne zlata. Vidi‰, in to je
neprijeten ãut, naj vidva z gospodom pa-
trom Tiburcijem reãeta, kar hoãeta. Zakaj
bi si jaz ne smela Ïeleti, kar vidim, da dru-
ge imajo? Ah, in ‰e take, ki ne vedó, kako
sreãne so, ko imajo vsega in morejo zmer-
om med ljudi priti! Mi pak moramo v tem

BES

VERONIKA DESENI·KA

oddaljenem gnezdu skoro celo leto sami
biti, malokdaj se kak bolj‰i ãlovek oglasi. A
‰e taãas ti ni prav!

JANKO

Ïalosten:

Prviã te sli‰im tako govoriti, Vero-

nika.

VERONIKA

Nadaljevanje pride drugiã. Oãe ti je rekel
za njim priti. Idi! Kajti da bi odhajal, tega
ne pustim, strogi gospod bratranec.

JANKO

âe me po‰ilja‰ proã, moram iti.

Odide.

PETI PRIZOR

VERONIKA

sama:

Dober ãlovek, ta na‰ bratranec Jan-

ko, res dober ãlovek, ali grozno dolgoãa-
sen! Dober moÏ, po‰ten, mehkega srca,
moder, vse res, ali dolgoãasen! Jaz paã vem,
da on name misli, da me bode prosil, naj bi
mu bila Ïena. A bojim se skoraj tega. Dol-
goãasno Ïivljenje! Vendar bi bilo bolje, ko
bi pri‰el póme tako kak lep, bogat, vesel. In
kak veljaven med svetom! A kdo bode
pri‰el k nam v to pustinjo?

Gleda se v zrca-

lu.

Pa bi vendar lahko pri‰el. Grda res ni-

sem.

BES

VERONIKA DESENI·KA

·ESTI PRIZOR

Veronika, teta

TETA

Kaj dela‰ tu? Gosti utegnejo priti, a ti nisi ‰e
preobleãena.

VERONIKA

Ah, imam li pravo izbiro za preoblaãenje!

TETA

Zahvali boga, da ti je dal lep obraz in lepo
rast, kateri ni treba z drago obleko poma-
gati, da se more ljudem pokazati. Sicer se
pa tudi nima‰ pritoÏiti. Dosti jih je, ki so
tudi plemenite, a se ne morejo niti tako
pohvaliti kot ti.

VERONIKA

Teta, kak‰en pa je ta mladi celjski grof
Fridrih, ste li sli‰ali o njem?

TETA

Lepi moÏje so ti Celjski. Moãni in veliki
junaki. Ali kaj te to briga? Ne bo te snubil,
ne! OÏenjen je Ïe, mladega je oãe Ïenil pri
Frankopanih v Modru‰u.

VERONIKA

Ima lepo Ïeno?

TETA

Domi‰ljam se, da mi je pripovedoval kro‰-
njar kupec to zimo, da ni lepa ni zdrava.
Zakon jima ni sreãen. Ali ljudje govoré
mnogo, kar ni res. Bogve kakó je.

BES

VERONIKA DESENI·KA

VERONIKA

Ubogi moÏ, lep je in bogat, sloveã in ve-
ljaven, a ima tako Ïeno, da sreãen ni. To je
ãudno!

Na dvori‰ãu se ãuje rog.

TETA

Tukaj so!

VERONIKA

Oh, in jaz ‰e preobleãena nisem. Teta, poj-
dite z menoj pomagat mi.

TETA

pri oknu:

Pet, ‰est, sedem konj je na dvoru.

VERONIKA

Tu sem pridejo, pojdive proã.

TETA

Îe gredó.

Obe na levo odidete.

SEDMI PRIZOR

Grof Fridrih Celjski, Deseniãar, Sote‰ãan pridejo od

leve

FRIDRIH

Ne trudite se, gospodar, ne ostanemo dol-
go na va‰em domu. Samo mimogrede smo
vas obiskali, da pogledamo, kje in kako
imate svoj stan in kakovo vino hranite v
kleti za dobra ‰tajerska grla. Poleg tega lah-
ko tudi sli‰imo, kdaj mislite hãer moÏiti,
kdaj nas boste v svate vabili, ker svet govo-
ri, da vam je bog dal ali da vam je rajnica
Ïena porodila lepo Ïensko dete. Kje jo ima-
te? Staro rdeãe vino pa mlado belo dekle —
temu smo vselej prijatelji.

BES

VERONIKA DESENI·KA

DESENIâAR

Precej bo oboje tu — Ivan! A moram sam
iti!

FRIDRIH

Najprej vina, potlej hãer.

SOTE·âAN

A zame bi bilo narobe bolje.

DESENIâAR

Precej, gospoda!

Odide.

OSMI PRIZOR

Prej‰nja brez Deseniãarja

FRIDRIH

Nu, zdaj smo tu. Zdaj mi povedi, zakaj si
me prosil, naj storim ta pot. Zanimivega tu
na Desenicah, v tem hrvatskem plemeni-
ta‰kem brlogu, ne nahajam niã posebnega.
NajbrÏ bode ‰e vino kislo, ki ga prinese, in
tisto dekle, katero hvali‰, bode tudi kaka
navadna prikazen, kakor jih na kupe doli v
dolini purane pase. Tedaj, zakaj si me sem
gnal?

SOTE·âAN

Vem, da je bilo drzno, da sem te prosil: poj-
di z menoj, ali pravzaprav, pojdi, da grem
jaz s teboj v Desenice. Ali ti si mi obljubil,
da mi eno pro‰njo izpolni‰, in polovico si jo
Ïe izpolnil, polovico pa te zdaj prosim, da
jo ‰e izpolni‰. Reci temu staremu Dese-

BES

VERONIKA DESENI·KA

niãanu, naj dá svojo hãer k tebi na dvor v
Kr‰ko, da vstopi kot plemenita gospica v
sluÏbo tvoje gospé. In sicer tako ga pre-
govori, da jo bode dal precej zdaj z nami.
âe neãe drugaãe, naj nas spremi sam, a
tebi, ki si oÏenjen, jo Ïe lahko zaupa. Stori
mi to, in jaz ti grem kakega sovraÏnika za-
bosti, kadar spi, ali kar ukaÏe‰, ti storim.

FRIDRIH

Kaj vraga? Tedaj po deklico smo pri‰li v to
raztrgano gnezdo?

SOTE·âAN

Da. Ali ãuj, ti mora‰ reãi, da tvoja gospa
Ïeli, naj pride v njeno sluÏbo, kjer se mno-
gokaj nauãi, drugaãe ne bi bilo morda niã.
Tega ne sme nihãe slutiti, da sem te jaz
nagovoril. Kadar je enkrat pri tebi v
Kr‰kem, potlej se bode Ïe izhajalo kako
tudi iz te laÏi.

FRIDRIH

A kak‰ne namene ima‰ ti pri tem, stara li-
sica ti!

SOTE·âAN

Îeniti se hoãem, in ta deklica mi najbolj
dopade.

FRIDRIH

Ti Ïeniti?

SOTE·âAN

Misli‰, da jaz res nimam nobenega razuma
za Ïensko lepoto in zakonsko sreão? Da, ta
deklica mi je pov‰eãi. V Zagrebu sem jo

BES

VERONIKA DESENI·KA

ondan videl in rekel sem, ko bi to dobil, pa
se oÏenim tudi jaz.

FRIDRIH

No, to je paã navadna stvar: vpra‰aj njo in
oãeta, ali te hoãeta za moÏa in zeta, in vse
je pri kraju. Ti res nisi veã posebno mlad,
ali ima‰ Sotesko, ki je vendar vredna devet
Desenic, torej starega Ïe predobi‰. Za de-
kleta pa zberi nekoliko lepih besedi, ãe ti
jih je ‰e kaj ostalo in ãe si kdaj znal Ïenskim
slepariti. Kaj je bilo treba mene pri stvari?
In kaj je treba, da jo jaz vabim v sluÏbo k
svoji Ïeni?

SOTE·âAN

Prav treba je. Jaz bi si paã upal s starim
naglo na ãisto priti, a z dekletom pa vendar
ne gre tako brÏ. Tako daleã, kakor je sem
na Desenice, vendar ne morem hoditi.
Zato bi jo rad imel pri tebi v Kr‰kem. To
sem Ïe sli‰al, da ni dober pot pri Ïenskih
precej strmoglav z Ïenitvijo v izbo priti.
Poãasi se me mora privaditi. To pa je le
mogoãe, ãe mi mojo pro‰njo izpolni‰ in jo
s seboj vzame‰. Z moÏmi mi je lahko do-
govoriti se brÏ, a s tako neumno malo go-
sko mi jezik ne gre.

BES

VERONIKA DESENI·KA

FRIDRIH

Da, ve‰ ti, prijatelj, mnogo je, kar terja‰.
Kar precej s seboj vzeti jo! To je teÏava.
Moja Ïena je velika sitnost. Niã ji ni prav.

SOTE·âAN

âe ne more‰, pusti. A glej, stari pride, pazi.

DEVETI PRIZOR

Prej‰nja. Deseniãar s sluÏabnikoma, ki vino nosita

DESENIâAR

Kjer pri nas ni ãlovek sam, tam gre narobe.
Oprostita, gospoda, da sta morala dalje ãa-
kati, nego li treba. Moji sluge bi mi bili
skoro veãji sod vina po kleti izpustili.

FRIDRIH

Potem bi bilo to pomenilo, da smo mi ne-
sreão prinesli vam na dom.

DESENIâAR

To pa ne. Sreãa ali nesreãa je v boÏjih ro-
kah. — Prosim, vino je tu! Dobrodo‰li ‰e
enkrat! A zdaj nobene besede veã o tem, da
bi Ïe takoj od‰li. Dolgo Ïe se mi ni pripeti-
lo, da bi bil tako odliãnega gospoda pod
svojo streho pozdraviti mogel. Zatorej
ustrezite mi in ostanite vsaj eno noã.

BES

VERONIKA DESENI·KA

DESETI PRIZOR

Prej‰nji. Veronika

DESENIâAR

Evo, tu prihaja moja hãi. — Glej, Veronika,
gospod mladi grof Celjski, pozdravi ga v
na‰em domu. Gospod je prej tako lju-
bezniv bil, da je po tebi vpra‰al takoj, ko je
pri‰el. âudil sem se le, kje tiãi‰, da te ni reãi
»dobrodo‰li« njemu in ãastitemu njega
druÏniku, gospodu iz Soteske tukaj.

VERONIKA

Gospod grof in vi gospod, bodita prepri-
ãana, prosim, da znamo ceniti veliko ãast,
katero nam ste s svojim pohodom izkaza-
li.

FRIDRIH

Hvala, gospica. Daleã je do va‰ih Desenic
in pot ne najlep‰i; ali ko bi bili Ïe prej ve-
deli, da v tem kraju tako krasne cvetice
cvetó, ne bi bili ‰ele danes prviã tukaj, prej
bi bili pri‰li.

VERONIKA

Veseli me, ãe vam sploh kaj ugaja pri nas,
ãeravno nam ste morda le nekaj lepega
rekli, kar se navadno ne misli v vsej istini.
Bala sem se in bojim se ‰e, da boste razlo-
ãek med na‰im domom in med svojimi
navadnimi krogi le preveã ãutili. Ali ako

BES

VERONIKA DESENI·KA

vas ne pogostimo tako dostojno, kakor bi
radi, volja na‰a ni kriva.

FRIDRIH

In prijazna volja od vas, lepa gospica, nam
je ljub‰a nego vsaka druga sijajnost.

DESENIâAR

âuje‰, Veronika, gospoda hoãejo Ïe danes
odhajati. Reci jim tudi ti, da naj nam vese-
lje store in vsaj eno noã pod na‰o streho
spé in nam hi‰ne sreãe ne odnesó.

VERONIKA

Oãe misli narodno vero, da gost, ki sreão
prinese v hi‰o, ostane vsaj od zahoda do
vzhoda sonca. Zato se moram strinjati z
njegovo pro‰njo.

FRIDRIH

Za vabilom pak mora priti vabilo. Kako, ko
bi mi va‰e vabilo sprejeli, boste li vi, gospi-
ca, potem posnemali nas v poslu‰nosti in
na‰ega vabila ne zametavali, kadar vam
reãemo: pridite tudi vi k nam v na‰ dom in
prinesite sreão s seboj.

VERONIKA

osupnjeno veselo:

Jaz?

FRIDRIH

Da, vi. Glejte, mi smo vam pokorni, mi
ostanemo pri vas, midva in najini spreml-
jevalci doli. In najbolje je, da precej vidimo,
ali nam hoãete tudi vi enako z enakim po-
vraãevati, ali pa samo terjate, pa dajete ne.
Moja Ïena vas vabi, da za nekoliko mese-
cev, kolikor vas bode ravno volja, vstopite

BES

VERONIKA DESENI·KA

med njene plemenite gospodiãne. Ni treba
misliti, da je to kak‰na poniÏevalna sluÏba,
va‰e vrstnice so vse iz dobrih rodovin. Ona
je sli‰ala o va‰i izredni lepoti, in jaz vidim,
da je veã kot resnico sli‰ala in si vas Ïeli
okoli sebe imeti. Hoãete? In oãe? Menda ne
bode protiven?

SOTE·âAR

zase:

Prej ni hotel obljubiti, a zdaj se mu

mudi! Sumljivo! Nazadnje njemu samemu
dopada. Vendar pomagati mu moram.

Naglas:

Gotovo bode tudi gospodar Dese-

ni‰ki takoj izprevidel, da je njegovi gospici
hãerki le na veliko korist, ako more neko-
liko ãasa mladosti preÏiveti v tako izbor-
nem krogu, kakor ga ima gospa grofica Eli-
zabeta okoli sebe. Ta ãas ji more kot ãas
uãenja in zabave vse Ïivljenje v prijetnem
spominu ostati. Hãere iz prvih rodbin
plemstva celega ·tajerja, Kranjske in
Hrvatske z veseljem poslu‰ajo podobno
vabilo na dvore prihodnjega celjskega
starogrofa.

DESENIâAR

O, meni je ãast, zelo ljubo, velika ãast,
samo ãe ona hoãe. Gre‰?

JANKO

ki je bil med zadnjim tiho pri‰el:

Ne hodi!

VERONIKA

Pojdem!

BES

VERONIKA DESENI·KA

FRIDRIH

Dobro.

JANKO

Ne hodi!

FRIDRIH

Kaj hoãe ta?

VERONIKA

On nima tu niãesar hoteti.

JANKO

Niãesar? Naj ti ne bode nikdar Ïal!

Odide naglo. Ko drugi ãudé se gledajo za njim,
zagrinjalo pade.

BES

VERONIKA DESENI·KA

DRUGO DEJANJE

Fridrihov grad v Kr‰kem. Pred veÏo vrt

PRVI PRIZOR

Herman, Sote‰ãan

HERMAN

Kaj pravi‰? Moj sin, Fridrih grof Celjski,
resno zaljubljen? Ta beseda se mi preneum-
no glasi. Saj vendar ima Ïe sam sina, ki bo-
de skoro divjega konja osedlal, pa mi pri-
poveduje‰, da je zaljubljen? Ti paã misli‰ le,
da ima kake navadne opravke s katero Ïen-
sko, za kar se jaz ne brigam. Mar naj mu s
‰ibo za hrbtom stojim?

SOTE·âAN

Ne, milostni gospod grof, jaz nisem mislil
kake navadne lahkomiselnosti, temveã
prav resno razmero, ki more ‰kodovati nje-
mu in rodbini va‰i, ker deklica je ple-
menita, ki jo ima tu v hi‰i in ki gori zanjo:
hãi gospodarja z Desenic. Hrvatski mali
plemenita‰i utegnejo hrup zagnati, ãe sli-
‰ijo, kaj se tu govori o razmeri oÏenjenega
moÏa do plemenite hãere, katero je grofica
na svoj dvor vzela.

BES

VERONIKA DESENI·KA

HERMAN

Plemenita deklica? Z Desenic? To je nekaj
drugega.

SOTE·âAN

To sem jaz tudi mislil. Zato, samo iz ljubez-
ni do va‰e slavne hi‰e sem si dovolil izpre-
govoriti.

HERMAN

Vpra‰al sem te, in dolÏnost je tvoja, dokler
si v moji sluÏbi, da meni pove‰ vse, kar ve‰.
Kadar mene ne bode, taãas sluÏi Fridrihu.
— Tedaj stari Hrvat Deseniãar ima lahko-
miselno lepo hãer?

SOTE·âAN

Lepa je, a lahkomiselna ne. Vrlo dekle je,
ponosno in gotovo ‰e nepokvarjeno. Rav-
no zato je pa tem nevarnej‰e, da se grof
Fridrih zaljubi vanjo, ki je Ïe oÏenjen, ko bi
deklica vendar prav lahko dobro omoÏila
se.

HERMAN

Mar bi jo ti vzel?

SOTE·âAN

v zadregi:

Jaz?

HERMAN

A tako! Zdaj umem. Ni le tvoja skrb za
moje in mojega sina dobro ime, kar govo-
ri iz tebe. Vendar, to je vseeno. Prav ima‰
vendar, da to ne gre v raãune moje hi‰e.
Îena Fridrihova je bolna, utegne umreti, in
potem ne bi bilo dobro, da ima tako mlado
dekle pred nosom, ki je z Desenic doma. Îe
vem, kaj imam storiti. Ti pa pojde‰ z menoj

BES

VERONIKA DESENI·KA

za nekaj dni. Kasneje lahko gre‰ na Deseni-
ce in snubi‰. Deklica ne bode niti dva dni
veã v Kr‰kem. Skrbi, da bodo konji osedla-
ni, mi odjezdimo.

SOTE·âAN

Precej, gospod. — Tu gre grof Fridrih! Pro-
sim, mojega imena ne imenovati v tej stva-
ri.

Odide.

DRUGI PRIZOR

Herman. Fridrih

HERMAN

Ve‰ ti, Fric, da sem spet s teboj prav neza-
dovoljen, prav popolnoma nezadovoljen?

FRIDRIH

Smem li vpra‰ati zakaj, oãe? Jaz se ne spo-
minjam, da bi bil kak va‰ ukaz prelomil ali
s ãim drugim zasluÏil va‰o nemilost.

HERMAN

»Ne spominjam!« Ti se paã zmerom pre-
malo spominja‰, kdo si ali kdo ima‰ biti. Ne
da bi gledal kakor jaz in vsi na‰i predniki,
kako bi poveliãal ãast na‰e hi‰e, ãast imena
celjskega, teka‰, kakor sli‰im, ‰e zmerom
za Ïenskami okoli kakor kakov osemnajst-
letni golobrad, ki ne ve ‰e, kaj je Ïenska.

BES

VERONIKA DESENI·KA

FRIDRIH

Ravno v tem oziru nisem zadnje ãase niã
gre‰il, oãe. Rad bi vendar vedel, kdo me je
spet obrekoval pri vas.

HERMAN

»Niã gre‰il?« Kdo se briga za tvoje grehe v
tem oziru. Gre‰i, kolikor hoãe‰, samo ‰kan-
dala ne delaj svojemu imenu. âe i‰ãe‰
Ïensk, ne manjka ti jih. Jaz mislim, da v
svojih letih bi vendar Ïe lahko do izprevi-
da pri‰el, da je ena taka kakor druga. Zato
ne segaj tja, kjer se ljudem v zobe vrÏe‰ in
svojemu imenu, meni in sebi ‰koduje‰.
Tega ne trpim, sli‰al?

FRIDRIH

Da, ali jaz res ne vem, kaj so vam zloreki
ljudje napovedali. Jaz nisem nikamor segal,
da bi se bil ljudem v zobe vrgel.

HERMAN

Tako! In tu v gradu ima‰ neko dekletce z
Desenic.

FRIDRIH

v zadregi:

To? To dekletce je pri moji Ïeni v

sluÏbi.

HERMAN

Ha, in ti celo zardeva‰, ko mi to pripove-
duje‰, kakor kaka devica. Te vrag! To je
Celjan, to moj starej‰i sin? Kaj treba zarad
ene sluÏkinje zardeti pred menoj? Meni se
zmerom bolj zdi, da si ‰e deãak, ne moÏ.

FRIDRIH

Oãe, tako ne govorite!

BES

VERONIKA DESENI·KA

HERMAN

Molãi! ·e smo mi gospod! V sluÏbo svoje
Ïene pa jemlje‰ lahko druge deklice, ne pa
hãerá hrvatskega plemstva, kateremu se je
nam najmanj treba zameriti, sosebno ne
hrvatskih hãerá, ako niso le na sluÏbo tvoji
Ïeni, nego tudi tebi, ãesar Deseniãar ne
bode mirno trpel, kadar zve. Sicer se pa
tebi ni brigati za gospice, ki so v sluÏbi tvo-
je Ïene.

FRIDRIH

Ali, oãe, jaz vam zagotavljam, da je dekle
od moje strani in od vsake ‰e ãisto, kakor .
. .

HERMAN

Pej! Kaj, je meni treba tega zagotovila? Kaj
je meni mar ãistota ali neãistota vseh hr-
vatskih devic, ne le Deseni‰ke. Hrupa
neãem, ‰kode neãem, na‰e ime hoãem da
varuje‰. Zato ãuj! Tega dekleta mi ima‰ nje-
nemu oãetu nazaj poslati, in sicer precej,
dokler ves svet ne zaãne tako govoriti, ka-
kor Ïe nekateri govoré. Da ti tvoja Ïena ne
zadostuje, to mi je Ïal, ali kriv si tudi sam,
ãernu si se ‰el tako mlad Ïenit, jaz te nisem
silil, da se Ïeni precej, lahko bi bil par let
potrpel; jaz sem ti dovolil le,ker si eno
Frankopanko izbral in ker sem mislil, da
mladi ljudje tem prej pametni postanejo,

BES

VERONIKA DESENI·KA

ãim prej se oÏenijo — da nehajo za drugi-
mi letati. To se ve, samo zato, sicer vem, da
Ïena pameti ne da. Îivi pa zdaj, kakor ho-
ãe‰, ali tako ne, da bi se ime grofa Celjske-
ga, Ortenbur‰kega in Zagorskega glasilo
kot stra‰ilo plemenita‰kim oãetom mladih
hãerá. Svet je enkrat tak, jaz mu nisem na-
ãel, mnenj in predsodkov delal. A ima jih,
in ravnati se mora po njih ravno tako prvi
magnat v cesarstvu in to ima‰ biti tudi ti —
kakor zadnji zagorski slivar. Zatorej ponav-
ljam: to dekle iz hi‰e! In sicer ãim prej, tem
bolje.

SOTE·âAN

se vrne:

Gospod, osedlano je.

HERMAN

Sote‰ãanu:

Pridem!

Fridrihu:

Tedaj ne po-

zabi, kar sem ti ukazal. Glej, tu prihaja tvo-
ja Ïena. Priporoãi me ji, jaz ne utegnem
poslavljati se pri njej. Sote‰ãan me spremi.

Odide.

BES

VERONIKA DESENI·KA

TRETJI PRIZOR

Fridrih, Elizabeta

ELIZABETA

Ni li ravnokar oãe Ïe od‰el od tebe?

FRIDRIH

Kdo pak!

ELIZABETA

Tako naglo nas zapu‰ãa? Niti nisem go
vorila dosti veã kot dve besedi Ï njim. Tako
ga pu‰ãa‰ proã? O!

FRIDRIH

Teci za njim, ãe mu ima‰ ‰e kaj toÏiti.

ELIZABETA

O, mnogo bi imela ‰e!

FRIDRIH

zbadljivo:

Zoper moÏa zoper mene, ne li?

Za hrbtom toÏiti, sme‰no ljubosumnost
prodajati, da, za to si, za drugo ne. Ali ne
svetujem ti v tem poãetju nadaljevati, kaãa!

ELIZABETA

Fridrih! Moj bog, kaj je zopet! Kako si mi
spet kriviãen! Niti besedice nisem o tebi
govorila, nikar pa toÏila te, dasi, moj bog,
bi imela toÏiti dovolj. Îe ne vem, kdaj si
govoril z menoj kakor z Ïeno; Ïe ne vem,
kdaj sem iz tvojih ust sli‰ala kakovo lju-
beznivo besedo. In niti moje solze te niso
ganile niti niso pro‰nje pomagale, da me
imej vsaj kot mater svojega sina edinca v
ãislih. Od dne do dne si osornej‰i in tr‰i z
menoj, in ko bi mi ne bilo za tvoje in za si-

BES

VERONIKA DESENI·KA

novo dobro ime, davno bi te bila zapustila
in k materi beÏala v Modru‰, kjer niso mi-
slili, da more Frankopanova hãi priti ple-
menitemu soprogu v oblast, ki bode tako z
njo postopal, kakor ti z menoj.

Jokaje.

Da,

paã bi imela vzrok, toÏiti ne le tvojemu
oãetu in svoji rodbini, temveã vsemu svetu;
ali do zdaj tega nisem.

Jezno.

A odslej pa

hoãem res zaãeti toÏiti, res, ne le oãetu,
vsakemu. Do zdaj pa nisem, in danes ni-
sem nobene besede o tebi govorila z oãe-
tom.

FRIDRIH

In kako, da mi je oãital podobno kakor ti,
da sem —

afektira se

— »premalo ljubezniv

s teboj«.

ELIZABETA

To ti je oãital? Bog ga ohrani, nisem vedela,
da ima toliko ãuta do mene. Ali govorila jaz
o tem Ï njim nisem. Potemtakem so Ïe
druÏina zapazili, kako ravna‰ z menoj, in —

jokaje

— poleg trpljenja imam odslej nosi-

ti ‰e sramoto zaniãevane gospodinje, in
navsezadnje me bodo ‰e tvoje dekle proã
podile z doma mojega sina.

FRIDRIH

pozorno:

Moje dekle? Katera pa je Ïe po-

skusila proã poditi vas, grofinja?

BES

VERONIKA DESENI·KA

ELIZABETA

ponosno:

Poskusila? Îe? Ne, tako daleã ni ‰e

pri‰lo, hvala bogu. In ko bi, sme si biti moj
gospod soprog v svesti, da grofica Elizabe-
ta Frankopan ve, kaj bi imela v tem sluãa-
ju storiti.

FRIDRIH

V vodo skoãiti?

ELIZABETA

Ne, tega veselja ti ne naredim ‰e! — A po-
trpi vendar, saj dolgo ne more trajati z me-
noj, skoro bodem morala prostor narediti
tebi in potem bode‰ lahko dal mojemu
sinu maãeho.

FRIDRIH

Ko bi te bil le kdaj sli‰al ‰e brez oãitanja go-
voriti.

ELIZABETA

Da, da, jaz sem kriva, sama jaz, moram biti.

Odide.

âETRTI PRIZOR

FRIDRIH

sam:

Ona ni govorila z oãetom, to vidim.

Povedal mu je Sote‰ãan. Stari kozel, jaz ti
Ïe posvetim. Za take ljudi take deklice ne
rastó. Ne bode‰ je imel niti s tem rovanjem.
Najprej mora moja biti, potem da vidimo
dalje. — In Ïe zdaj oãetov ukaz, da jo naj iz
svoje hi‰e dam? Vendar se ne morem od-

BES

VERONIKA DESENI·KA

loãiti, poslati te deklice izpred oãi. Ah, za-
kaj mi usoda ni take Ïene naklonila, zakaj
sem dobil to, katero imam, ki ne morem ni
en dan veã vesel biti poleg nje. Kak‰en raz-
loãek med Veroniko in to stvarjo, s katero
sem sovpreÏen! Ko sem jo jemal, mlad te-
pec, nisem znal razloãevati Ïenske sploh
od ljubljene in ljubeãe. Zdaj poznam veli-
ki razloãek, a prepozno je!

Obstane.

Pre-

pozno? Meni prepozno, ki bodem vendar
prej ali slej starogrof Celjski? âemu mi je
oblast, ãemu bogastvo mojega oãeta in
roda, ãe moram brez sreãe, brez ljubezni
Ïenske, katero si srce izbira, odrekati se
uÏivanju, po katerem mi du‰a najbolj hre-
peni? In vendar, oãetovo voljo moram
izpolniti. Vsaj po besedi. Izpod strehe! Iz-
pod te strehe pod drugo. Tako naredimo. Pa
kam? — Kam na pristavo! Tam ostane skri-
ta in tam morda ‰e laÏe doseÏem, kar Ïe-
lim. Oãeta moram za nos zvoditi. Dekleta
pa ne dam. Ha, tu prihaja sama. . .

BES

VERONIKA DESENI·KA

PETI PRIZOR

Fridrih, Veronika

VERONIKA

Vi tu, gospod?

FRIDRIH

Zakaj ostanete tako daleã od mene, ali se
me bojite? Pridite bliÏe, gospica. Ali sem
vam tako zoprn, da se me celo ogibljete?

VERONIKA

Bojim?

Stopi bliÏe mu.

Zakaj bi se vas bala,

saj ste bili vendar zmerom dobri z menoj.
Samo . . .

FRIDRIH

No, kaj . . . samó?

VERONIKA

Vi, gospod, ste mi hoteli nekaj ukazati?

FRIDRIH

Ne, gospica, vi ste hoteli nekaj drugega
reãi. Govorite: dober sem vam bil zmerom,
samo . . . ? Kaj samo?

VERONIKA

srameÏljivo:

Samo, da ne smete spet tako

zaãeti govoriti, kakor mi govorite, kakor ni
prav, kakor veste, da vas jaz poslu‰ati ne bi
smela.

FRIDRIH

Ne smem ti povedati, da se mi srce od ve-
selja smeje, ãe te vidim, deklica? Ne smem
ti veã povedati, da te ljubim, da te samo to
prosim, naj te vsaj ljubiti smem; ne smem
ti povedati, da sem ‰ele potlej, ko sem tebe,
deklica, zagledal, zavedel se, kaj je ljube-

BES

VERONIKA DESENI·KA

zen, kaj najvi‰ji ãut v ãloveku? Moja zlata,
ti edina, ki si mi celo srce izpolnila, prepo-
veduj mi ljubiti te, reci mi, da je greh, reci,
da me ne ljubi‰, samo daj mi, da te vidim
pri sebi, da si mi blizu, kajti brez tebe zdaj
Ïiveti veã ne morem in neãem. Jaz nimam
druge sreãe nego upanje, da bo‰ ti moja! In
da bi ti tega niti povedati ne smel? Ne bodi
tako neusmiljena, ne terjaj tega!

VERONIKA

Ali ko bi gospa grofinja to sli‰ala, kar govo-
rite, ne bi govorili. Vi —

FRIDRIH

Ne spominjaj nje! Nesreãna je bila tista
ura, ki je naju zvezala. Ona zame nima
ãuta, jaz ne zanjo. Razloãek je bil med njo,
Ïe ko je bila mlada, in med teboj, kakor si
sijajna in lepa tu pred menoj, razloãek, ka-
kor med soncem in noãjo. Nikdar ni ãuta
imela zame, a jaz sem sebe motil le od kra-
ja. Prej, dokler tebe nisem videl, nisem ve-
del, kaj bi bila zame najveãja sreãa, zdaj
‰ele vem, ali brez tebe doseãi ne morem: da
bi me ti ljubila, ti deklica edina. Drugega ne
Ïelim od tebe niã, niã hudega, niã veã kot
ljubezen, in ta ni greh. Kako more greh biti,
kar je najblaÏje v nas, kar nas povzdiguje in

BES

VERONIKA DESENI·KA

osreãuje. Ne veruj in ljubi me vsaj malo
tudi ti.

VERONIKA

O bog, nehajte! Ko bi kdo naju sli‰al?

FRIDRIH

Sli‰i me samo ti, in pri‰el bode ‰e sreãni
dan, ko bodem jaz sam vsemu svetu smel
radostno zaklicati, kar zdaj ‰e samo tebi
povedati smem: da si moja kraljica!

VERONIKA

Sladke so besede va‰e in omamljive, a ven-
dar ne smela bi jih poslu‰ati, morala bi be-
Ïati proã!

FRIDRIH

Ne hodi proã! Poslu‰aj me. Stori mi to, kar
te bom prosil, ãe ne, me uniãi‰. âe gre‰ ti
od mene, od nas proã, da te jaz ne vidim
veã, jaz bi od ljubezni do tebe izgubil um.

VERONIKA

Jezus! Saj jaz nisem hotela proã iz grada iti,
le tu, le zdaj od vas, ker glava mi je polna,
ne morem vsega — —

FRIDRIH

Glava ti je polna? Srce ti je polno, ti me lju-
bi‰ tudi, o reci mi to, le enkrat.

VERONIKA

Ne smem.

FRIDRIH

A resnica je. Taji jo, da le je resnica!

VERONIKA

Pustite me sámo, srce mi prekipeva.

FRIDRIH

Pustim te sámo. Samo ‰e eno ti povem. âe
me ljubi‰, ãe hoãe‰, da bom mogel enkrat
zvati te pred vsem svetom svojo, pripravi

BES

VERONIKA DESENI·KA

se iti ‰e danes z menoj na drug grad, k do-
brim ljudem —

VERONIKA

Moj bog!

FRIDRIH

Niã hudega ni to. Le da so Ïe ljudje izpazili
mojo ljubezen do tebe, a to ne sme biti.

VERONIKA

Potem moram proã! Domov!

FRIDRIH

Domov na Desenice ne. Tam si zame iz-
gubljena. Jaz hoãem, da si blizu mene. Z
doma sem te vzel, ker si mi srce vnela, ko
sem te zagledal. âe se tja povrne‰, zdi se
mi, kakor da bi bila zame izgubljena. Hoãe‰
ostati tam, kjer jaz Ïelim? O, reci mi to, da
hoãe‰.

VERONIKA

Hoãem.

FRIDRIH

Hvala ti, deklica zlata, hvala ti! Kar precej
grem ukazat, da se napreÏe, in te spremim
sam.

Odide.

·ESTI PRIZOR

VERONIKA

sama:

Kaj sem rekla? Kaj sem obljubila? Da

grem, kamor hoãe, na konec sveta z njim
ali za njim, kamor on Ïeli, ki ga ljubim? Ne,
tega nisem rekla. A res je, bi ‰la, bi! Îe ne
vem, kaj govorim, kaj mislim, kadar ga vi-

BES

VERONIKA DESENI·KA

dim. Kakó blago srce je v njem in kakó je
nesreãen! Ko bi ga jaz mogla in smela to-
laÏiti! Zvezan mi je jezik, kadar govori z
menoj. Govori z menoj, in kako! Svojo kral-
jico me je imenoval.

Tiho.

In kadar ona, ki je

ne more in ki je bolna, umrje, vzel me bode
za Ïeno, jaz bodem grofica Celjska! Bog!
Jaz grofica! On me ljubi moãnó. Njegove
besede so tako srãne, tako ljube, kakor jih
z menoj siroto noben ãlovek ‰e govoril ni,
noben ãlovek ‰e ne tako srãno in ljubo,
odkar mi je moja mati umrla. — Moja mati!
Kako mi nje spomin na misel prihaja? Kaj
bi ona rekla? Proã! Proã od tod! Greh je, kar
poslu‰am, kar mislim, kar upam, da, proã
od tod grem, domov.

SEDMI PRIZOR

Veronika, Janko

JANKO

Zdravo, Veronika, lahko sem te na‰el in ‰e
samo.

VERONIKA

Janko!

JANKO

Nepriãakovan, to vem.

BES

VERONIKA DESENI·KA

VERONIKA

Kakor od boga poslan o pravem ãasu.

JANKO

Kaj ti je? Kako si bleda in kake so ti oãi! Po-
vedi mi, ali ti je kdo kaj Ïalega storil? Zdaj
sem jaz tu, in kdor te je razÏalil, ta ima z
mojim jeklom spoved. Govôri!

VERONIKA

Niã ni, niã. S teboj grem domov, k materi,
ne k materi, mrtva je, k oãetu, k vam, tu ne
smem veã biti.

JANKO

Kdo te je razÏalil?

VERONIKA

Nihãe, le proã pojdiva, domov.

JANKO

Taka, kakor si, brez vsega, kar ima‰ s seboj?
In brez slovesa? Meni se zdi, da ti je nekdo
krivico storil, ko si tako naglo proã Ïeli‰. To
me sicer od srca veseli, da se vrne‰ z menoj
domov, in oãeta, ki je nekoliko bolan, bode
tudi veselilo, ãe pride‰. Predolgo si Ïe med
to o‰abno gospodo. Ali ãe te je kdo razÏa-
lil, lahko mi ga imenuje‰? Mar je grof Fri-
drih sam?

VERONIKA

Nihãe ne, on najmanj, on mi je dober, o, on
posebno.

JANKO

SovraÏim ga! SovraÏim ga ‰e bolj, ãe ga ti
hvali‰. In zdaj sem pripravljen, ãe gre‰ z
menoj precej in kakor si, brez slovesa. Z
ljudmi v tej hi‰i se mi mrzi govoriti. Pojdi!

BES

VERONIKA DESENI·KA

VERONIKA

Postoj! Le majhen spomin .si vzamem in
pridem za teboj.

Odide.

OSMI PRIZOR

Fridrih, Janko

FRIDRIH

ki je Ïe prej skrivaj v ozadju pri‰el bil in zad-
nje besede sli‰al:

Tako tedaj! SovraÏi me, ta

hrvatski mali vitez, vlastelin sedmih sliv!
SovraÏi me, grofa Celjskega. Kaka nesreãa
zame! In gospodiã je pri‰el meni natihoma
in brez slovesa deklico iz hi‰e jemat. Tu bi
imel pa morda ‰e kdo kaj govoriti, ne?

JANKO

Pri‰el sem kragulju golobico iz gnezda ote-
ti.

FRIDRIH

A preden jo otme‰, da bi jo nesel v umaza-
no gnezdo, kjer si se kukavica ti sam zlegel,
hoãe kragulj ‰e svojo besedo govoriti. Ka-
kor se mi hitro od mojega posestva pet milj
daleã ne izgubi‰, dam pse nate na‰ãuvati in
po‰ljem hlapce z biãem na tvoj hrbet.

JANKO

potegne meã:

Le strahopetec Ïuga s hlapci,

brani se!

BES

VERONIKA DESENI·KA

FRIDRIH

Kaj, slivar ima meã tudi za kaj drugega
nego za igraão?

JANKO

Za grofovske lopove!

FRIDRIH

potegne meã:

Ti kmet!

JANKO

PokaÏi, da zna‰ z Ïelezom tako braniti se,
kot z jezikom dekleta zapeljavati.

Boj.

DEVETI PRIZOR

Veronika, prej‰nja, potem streÏaji

VERONIKA

Zaboga, kaj je to? Janko, nehaj! Pusti ga,
Janko! Gospod grof!

Hoãe se vreãi med bojev-

nika, v tistem hipu Fridrih ranjen pade.

JANKO

BeÏi z menoj, tam prihajajo ljudje!

VERONIKA

Ranil si ga! Kri mu teãe.

JANKO

Pojdi, ãasa ni!

VERONIKA

poklekne pred ranjenim Fridrihom na kolena.

FRIDRIH

vstaja:

Angeli Ne zapusti me ti, glej, kri za

tebe!

VERONIKA

Jaz sem va‰a, o bog, kri zavoljo mene.

Jan-

ku, ki jo je za roko prijel.

Proã! Neãem! Jaz

ostanem pri njem!

JANKO

odskoãi:

Torej je vendar vse res! Izgubljena!

BES

VERONIKA DESENI·KA

FRIDRIH

Primite ga, ta me je z meãem ranil, ste li sli-
‰ali! — Veronika!

STREÎAJI

Primite ga, primite ga!

JANKO

z meãem braneã se, naglo odhaja:

Îivega me

ne boste imeli, vi psi!

Zagrinjalo pade

BES

VERONIKA DESENI·KA

TRETJE DEJANJE

Velika soba na gradu Ostrovcu

PRVI PRIZOR

Veronika, Meta

VERONIKA

Pojdi sem bliÏe k meni, vpra‰ala bi te nekaj.

META

Kaj?

VERONIKA

Ne sme‰ pa nikomur niã omeniti!

META

Vendar nisem tako jeziãna! Kar meni za-
upate, gospa grofinja, to je kakor zakopa-
no.

VERONIKA

Ne imenuj me gospa grofinja; reci mi samo
gospa.

Zase.

Ah, nekdaj sem bila sreãna v

mislih, da bi mogla biti grofinja, zdaj, ko
sem, bojim se tega in nekako mi je pri srcu,
kakor da bi ta ãast ne prinesla sreãe, kakor
da bi mi to visoko ime ne pristajalo.

META

Kaj zapoveste, gospa?

VERONIKA

Sedi tu k meni. Tako! Zdaj mi pa povej prav
resniãno: Ti si bila od bolezni rajnice gro-
finje, moje prednice in moje nekdanje
gospé, pri njej; ali si bila ves ãas, zlasti zad-
nji ãas pri njej?

BES

VERONIKA DESENI·KA

META

Zadnje dni se nisem prav niã od nje pre-
maknila, da je umrla. In umrla je lepo, z
bogom spravljena, v njegovo voljo vdana,
o, vsa drugaãna je bila na zadnjo uro kakor
prej v Ïivljenju: niã sitna, niã huda, ampak
dobra kakor du‰a. Gotovo je gorka v nebe-
sa ‰la in tam za nas boga prosi.

VERONIKA

In je lahko umrla?

META

Kakor truden angel je zaspala.

VERONIKA

In mojega moÏa ni bilo zraven? Ve‰ dobro,
da ne.

META

Gospoda mladega grofa taãas veã dni ni
bilo v Kr‰ko, ãeravno smo bili poslali ponj
in je rajnica grofica sama Ïelela po njem.

VERONIKA

polglasno:

Torej ti tudi misli‰, kaj ne, Meta,

da ga obrekujejo oni, ki mu — o groza! —
oãitajo, da je svojo prvo Ïeno sam umoril,
preden je mene vzel? Ti ve‰, da je to laÏ, da
to ni res, ti ve‰, o, povej mi ‰e enkrat!

META

LaÏ je to, gospa, grda laÏ in obrekovanje
hudobnih ljudi. Ljudje so videli, da nista
lepo skupaj Ïivela kakor moÏ in Ïena, in ko
je umrla, naredili so iz same zle volje govo-
rico, da je on kriv nje smrti. Ko bi jaz sli‰ala
kakega, ki bi to govoril, jaz bi mu jih pove-
dala!

BES

VERONIKA DESENI·KA

VERONIKA

Îe prav! Hvala ti. Pojdi, a ne govori z niko-
mer, da sem te jaz kaj takega vpra‰ala. Ti si
more‰ misliti, kako bi me trla misel, da je
moj moÏ z umorom zame na svoji strani
prostor naredil. Zato si me potolaÏila jako,
ãeravno sama nisem tega verjela. Preme-
hak je on za to, predober.

META

O, gospá . . .

VERONIKA

Dobro je, ti ima‰ dobro srce. Le pojdi zdaj,
skrbeti hoãem, da bo‰ tudi ti sreãna pri
meni.

META

Hvala, gospa.

Odide.

DRUGI PRIZOR

VERONIKA

sama:

Ah, ni prav, da tako ob praznih go-

voricah in sanjah izpra‰ujem posle o svo-
jem moÏu. In kaj spra‰ujem? Ali je morilec
ali ne! Stra‰no vpra‰anje! In vendar, in ven-
dar bi ga ljubila z isto strastjo, kakor ga lju-
bim zdaj, ljubila bi ga tudi, ko bi bil mori-
lec. Kajti za koga bi bil morilec, ãe ne za
mene in za mojo ljubezen? On me je ljubil
‰e poleg prve svoje Ïene, poleg visokorod-
ne, mene uboÏno deklico! In Ï njim vred

BES

VERONIKA DESENI·KA

imam dedovati po smrti njegovega oãeta
visoki sedeÏ soproge najmogoãnej‰ega vel-
moÏa v cesarstvu. In bi mu ne bila hvaleÏ-
na? Od tistega hipa, odkar sem odvrgla vse
ozire od sebe, ko sem ga videla v krvi
leÏeãega pred seboj na tleh, v krvi, preliti
za to, da mene izpred oãi ne izgubi, bila
sem vsa njegova, ãe se ponosno vzpne do
visokega prestola, o katerem rod njegov
sanja, ali pa ãe nesreãen pade nizko do
vsakdanjega moÏa, ki si kruh sluÏi po zem-
lji. On me je k sebi povzdignil, zdaj mu
moram in hoãem biti podpora,

ne zavora, in

on naj ne toÏi, da je druga Ïena mu Ïivlje-
nje grenila kakor prva. On naj ve, da sem
se mu iz vi‰je ljubezni vdala, nego li jo je
mogel pri kateri koli Ïenski najti. Ako me
on ljubi tako, kakor ljubim jaz njega, po-
tem bi bil tudi zmoÏen zloãin storiti zame.
Ali ni ga storil, ni ga! — In vendar me skrb
mori, zakaj me tu na tem samotnem gradu
skriva. Zakaj me ne prizna pred vsem sve-
tom za svojo Ïeno. Zakaj ta tajnost? Jaz
neãem le pred bogom njegova Ïena biti,
tudi pred svetom hoãem biti. Ah, niti ne k
svojemu oãetu ne morem in ne smem pos-

BES

VERONIKA DESENI·KA

lati veselega zanj poroãila, da je njegova
hãi grofica Celjska. In bratranec Janko ‰e
tega ne vé, in drugi ne! Kaj porekó! Da, Jan-
ko mora sli‰ati, on, ki je najbrÏ slabo mislil
o meni.

TRETJI PRIZOR

Fridrih, Veronika

FRIDRIH

A, ti si tu? Mislil sem, da si zgoraj v svojih
sobah.

VERONIKA

Ali naj ne bodem tukaj, Fric? UkaÏe‰, da
idem?

FRIDRIH

Ne, bodi, ãe te veseli. Samo tako sem rekel.

VERONIKA

Ti si nekaj zami‰ljen. Kaj ti je, dragi moj,
povej meni. Nisi li sreãen?

FRIDRIH

Kako ne bi bil pri tebi sreãen? A ti, si li zdaj
zadovoljna?

VERONIKA

Zdaj? O, in kako! Ali samo tedaj sem sreã-
na, ãe si ti, Fric, drugaãe ne. Moja sreãa
brez tvoje ni mogoãa.

FRIDRIH

In kaj si premi‰ljala, ko si tu sama?

VERONIKA

Smem li misliti, da ne bo‰ hud name, ãe ti
povem?

BES

VERONIKA DESENI·KA

FRIDRIH

Gotovo ne, ljuba moja, kako bi bil hud. Kaj
je bilo?

VERONIKA

Jaz sem ti ravnokar rekla, da sem sreãna; a
vendar popolnoma sreãna ‰e nisem. Ve‰,
kdaj bom? Kadar me bo‰ tudi pred vsemi
ljudmi za svojo Ïeno spoznal. Ta najina
skrivna poroka, to najino skrivanje tu me
teÏi in jaz vem, da tebe tudi. Zakaj me ne
pelje‰ na svoj grad v Kr‰ko in me ne
predstavi‰ gospodi, ki te tam obiskuje?

FRIDRIH

Ali, draga moja, saj sem ti povedal, da je
potreba, da se tiho poroãiva. Moj oãe ne bi
bil nikdar dovolil, poznam ga. To je za zdaj.
Kasneje se bode stvar Ïe sama poravnala,
potrpeti mora‰.

VERONIKA

Dobro. Ali zdaj oãetu ni treba veã dovoliti.
Midva sva pred duhovnom zvezana z
zakramentom svetega zakona za veãno. Le
bog naju more loãiti, tvoj oãe ne, ãe ti
neãe‰, in ko bi ti sam hotel, ne more‰, ne
sme‰.

FRIDRIH

Jaz? Kako bi to hoteti mogel! Ali oãe moje-
ga dejanja ne bi odobraval. Zatorej ne sme
vedeti ‰e, da si mi poroãena. Pripovedoval
sem ti, da je hotel, da te ‰e prej odpravim iz
hi‰e, samo na njegov sum.

BES

VERONIKA DESENI·KA

VERONIKA

Ne bi odobraval s prvega, hudoval bi se od
kraja. Ali potlej bi se oãe tebi vdal. Hud je,
a tudi dober je. Saj je tvoj oãe. On te ima
rad, to vem. Vidi‰, in ko bi midva, ti in jaz,
hrabro predenj stopila in mu vse povedala?
Poguma je treba le za prvi hip, in imava ga,
ne li? O, jaz imam pogum! Potlej pa, kako
lepo bi bilo, ko bi bilo enkrat premagano!
Glej, tebi samemu bi bil odvaljen kamen s
srca, poznam te, vem, da te zdaj ta najina
tajnost teÏi.

FRIDRIH

Res je, kako bistro sodi‰!

VERONIKA

No, vidi‰! Potem ‰ele bi bila moja sreãa na
tvoji strani popolna in tvoja bi bila ãistej‰a.
Poskusi z oãetom govoriti ali pusti mene,
da govorim. Jaz pokleknem predenj, obja-
mem mu kolena in ne otrese se me, preden
tebi ne odpusti. Jaz mu hoãem vse obljubi-
ti, veã mu hoãem biti nego li lastne mu
hãere, z vso detinsko ljubeznijo mu hoãem
streãi, le tebi naj ne ‰teje v zlo, da si mene
osreãil. Dovoli mi, in jaz to storim, Fric. Jaz
vzamem svoj in tvoj poroãni list, podpisan
od duhovna, ki je nama pred boÏjim oltar-
jem za veke roki sklenil, in pojdem sama v
Celje k njemu. Pusti me iti, Fric, videl bo-

BES

VERONIKA DESENI·KA

de‰, kadar bode izvr‰eno, kako prav je bilo
storjeno.

FRIDRIH

malodu‰no:

Ne, ne!

VERONIKA

O, da, da! Potlej me bode‰ ‰e bolj rad imel,
ko bo‰ videl, da je tvoja hrabra Ïena pri
tvojem oãetu s pogumom vse opravila, ãe-
sar si sam nisi upal.

FRIDRIH

Ah, ti ne pozna‰ mojega oãeta. To ni mo-
goãe. On ni tak, kakor so drugi ljudje.

VERONIKA

Jaz ti pa reãem, ti ne pozna‰ svoje Ïene,
ãesa je ona za tebe zmoÏna, dokler jo ti lju-
bi‰, dokler jo ti za svojo ima‰. In to je za
vselej, ne li, Fric, ne li, za vselej?

Oklene se

ga.

FRIDRIH

objame jo tudi. Hladno:

Za vselej, kako bi

moglo drugaãe biti.

VERONIKA

Ti si moj za vselej, ah, jaz sem vendar pre-
sreãna! Sreãa, tebe ljubiti in od tebe ljublje-
na biti, je prevelika, da bi je moglo kdaj
konec biti, kajne? In konec je ne bode, naji-
ne ljubezni, dokler Ïiviva, pa tudi ‰e potlej
ne, niti onkraj groba ne. Ti si moj! Ali daj se
pregovoriti!

FRIDRIH

Zarad oãeta?

VERONIKA

Da!

BES

VERONIKA DESENI·KA

FRIDRIH

Nehaj to. Ti bi mi vse vse pokvarila, ko bi
se v to me‰ala. Moj oãe mi je Ïe itak rad
Ïugal, da bode bratu mojemu Hermanu, ki
me od nekdaj trpeti ne more, dal prvoro-
jenstvo. Tega pa jaz neãem za nobeno
ceno.

VERONIKA

Kako si rekel: za nobeno ceno?

FRIDRIH

Za nobeno.

VERONIKA

Tudi ne — zame?

FRIDRIH

Ne vpra‰aj tako nepotrebnih reãi. — Le po-
misli, da jaz potem nisem niã, ãe mi oãe
vzame nasledni‰tvo v celjski hi‰i in mojega
brata imenuje za to. To ne sme biti nikdar!

VERONIKA

Ne sme biti, to je res. In ne bode.

FRIDRIH

Zato se mora‰ vdati. Saj ne bode dolgo.
Oãe je star, zadene ga skoro kaj.

VERONIKA

Smrt! Spet ãakam na smrt svojega bliÏ-
njega!

FRIDRIH

Ha, misli nase, ne na druge.

VERONIKA

Kako trdo ti govori‰!

Tromba se sli‰i z dvori‰ãa

FRIDRIH

Kaj je to?

VERONIKA

Nekdo je prijezdil.

FRIDRIH

Vraga, kdo? Jaz vendar nisem nikogar vabil
na Ostrovec!

SLUÎABNIK

pride:

Gospod stari grof Celjski!

BES

VERONIKA DESENI·KA

FRIDRIH

Zaboga! Moj oãe tu!

VERONIKA

To je boÏja roka. Glej, Fric, zdaj mu stopiva
skupaj pred oãi in poveva, da sva moÏ in
Ïena.

FRIDRIH

Ne! Zaboga ne, pravim. Idi, skrij se! V svoje
sobe idi!

VERONIKA

Ne grem, zdaj je ãas, imej pogum, jaz sto-
pim predenj.

FRIDRIH

Zdaj ne! Tu ne! Pojdi v svoje sobe, on te ne
sme videti!

VERONIKA

Fric, pusti me!

FRIDRIH

Jaz ti ukazujem, idi!

VERONIKA

Ukaz! Potem grem. Moj bog, on se me
sramuje.

Odide.

âETRTI PRIZOR

Stari grof Herman, Fridrih, Sote‰ãan, streÏaj

HERMAN

No, kje pa tiãi? Tako se paã oãe ne spreje-
ma. Nikogar videti! Nikdo naproti ne pri-
de. Zares, izobilja otro‰ke ljubezni te ne
bom dolÏil.

BES

VERONIKA DESENI·KA

FRIDRIH

Jaz vas pozdravljam, gospod oãe. Nisem
vas priãakoval, zato nisem bil na sprejem
pripravljen.

HERMAN

Jaz bi bil morda moral slovesno napovedati
se, spodobno prositi, ali si smem to svobo-
do vzeti in gospoda sina obiskati, ne li?

FRIDRIH

Moj oãe ve, da, kadar pride obiskat me,
najde pri meni sinovsko spo‰tovanje kakor
sicer sinovsko pokor‰ãino.

HERMAN

Nu, bomo skoro videli, kako je z obema.
Sicer pa prosim, ne domi‰ljaj si, Fric, da
sem ravno nala‰ã k tebi pri‰el. Imel sem
druge opravke tu doli okoli in med potom
sem bil namenjen Ostrovec spet enkrat
pogledati, ko sem sli‰al, da tukaj tiãi‰. Pa
tudi govoriti imam nekaj vaÏnega s teboj.
— Sicer pa najprej na znanje vzemi, da sem
truden in Ïejen.

FRIDRIH

Prinesi vina!

StreÏaj odide. Fridrih daje oãetu

stol k mizi.

HERMAN

sede:

Ti si prav malo videti, odkar si vdovec.

âlovek bi mislil, da tako Ïaluje‰ po svoji
Ïeni, ko bi ne vedel, da je Ïive videti nisi
mogel.

FRIDRIH

Ko bi bil mislil, da Ïelite z menoj govoriti,
oãe, gotovo bi bil pohitel brÏ v Celje k vam.

BES

VERONIKA DESENI·KA

HERMAN

Kadar ti je kaj treba, taãas se poÏuri‰ k meni
priti, da, sicer si nekoliko bolj poãasen,
Fric.

FRIDRIH

Vi ste mene vselej najraj‰i karali.

STREÎAJ

prinese vino in ga pred starega grofa postavi.

HERMAN

izpiv‰i:

No, dobro staro kapljico ima‰ v hi‰i,

to je res, tu se Ïe ‰e Celjan pozna.

Sote‰ãanu:

Bodi tako dober . . . jaz imam Ï njim —

kaÏe

Fridriha

— nekaj razgovoriti se, kar se naj-

bolje med nama samima govori

SOTE·âAN

UkaÏite!

Odide.

HERMAN

Tedaj, Fric, sedi sem. — Jaz se ne mislim
dolgo v Ostrovcu muditi, torej ti moram
precej povedati, pokaj sem te iskal.

FRIDRIH

Prosim.

HERMAN

Ti si prej rekel, da sem tebe od nekdaj rad
karal. Mogoãe, da je to res. Pa zakaj sem te?
Zato, ker mi je nekaj do tebe. Ni mi vseeno,
ali se iz tebe naredi tepec, ki ne misli niã, ali
moÏ, ki ve, kdo je in kaj ima biti. Ti si moj
prvorojenec, ima‰ za menoj prevzeti oblast
in nasledovati v na‰em domu. Kaj to po-
menja, to ve‰, saj pozna‰ na‰e hi‰ne po-
stave. Ob tvojem imenu bode za menoj
stala ãast in slava celjskega imena. Vidi‰, to

BES

VERONIKA DESENI·KA

je. In ravno zdaj je ãas, da te na to opom-
nim.

FRIDRIH

Dokler ste vi, oãe, tako krepki in zdravi,
hvala bogu, treba je meni malo misliti o
dobrem in bolj‰em na‰ega rodbinskega
doma. Kadar pa mi boste to skrb izroãili,
bodite preverjeni, da mi bode prva in vse-
lej sveta ter da bom po va‰ih stopinjah ho-
dil.

HERMAN

O da, na to sme‰ pa res ‰teti, da, dokler
bom jaz sam imel dovolj moãi in duhá v
sebi, ohranil bom tudi oblast, ker — go-
spod sin naj mi zameri ali ne zameri — v
sebe ‰e zmerom veã zaupam nego li vanj.
Posebno dosti za slavo in moã Celjanov in
za na‰o konãno hi‰no misel ti ne bo‰ storil.
Ne verujem. Zato sem zadovoljen, ãe do-
bro ohrani‰, kar bo‰ dobil, in le nekoliko
pridobi‰. Tvoj sinko, Ulrih, ki je pri meni
gori, ta bo imel veã dedovega duha nego
otãevega, v tega jaz stavim veãje zaupanje
nego li vate. Vendar, zdaj je stvar táka, da
more‰ ti sam s svojo osebo dosti pomoãi, in
to terjam od tebe, pomoãi terjam od tebe za
svoje delo, ali bolje: za na‰e delo, ker je
tako tvoje kot moje, ‰e bolj tvoje, ker ti si

BES

VERONIKA DESENI·KA

mlaj‰i in bodel dalje uÏival veljavo svoje
rodbine nego jaz.

FRIDRIH

Jaz morem s svojo osebo pomagati? Potem
zapovedajte, oãe.

HERMAN

Hoãem, hoãem. — Koliko je Ïe tega, kar ti
je Ïena umrla?

FRIDRIH

Triãetrt leta.

HERMAN

Ne veã? Saj res. Mislil sem, da bode te
skoro polno leto. Vseeno. Hm, ali si Ïe
mislil na kakovo novo Ïenitev?

FRIDRIH

Ne . . . da . . . vendar . . .

HERMAN

Ha, glej, vendar je prav, da sem pri‰el ob
pravem ãasu. Torej, Fric, kratko pa dobro ti
bodi povedano: o svoji drugi Ïenitvi ni tre-
ba, da bi mislil ti sam, to hoãem jaz poma-
gati misliti. Kakova, in le bolj, ãigava bode
tvoja druga Ïena, to tudi mene malo briga,
razume‰?

FRIDRIH

Ne razumem vas.

HERMAN

Ne? To se drugaãe reãe: nevesto ti bom jaz:
izbral in ti vzame‰ tisto dekle ali tisto
vdovo, ki jo bom jaz zaznamoval, iz tiste
rodovine. ki je meni ugodna. Ni li to ra-
zumljivo? Glej, na to sem jaz Ïe mislil vsa
leta sem, kar je tvoja pokojna Ïena boleha-
la, in premotil sem se le v letih. Mislil sem

BES

VERONIKA DESENI·KA

namreã, da bode prej umrla in da ti bom
zdanji svet Ïe prej dajal. No, ker ni, ni,
moremo torej svoje ãrteÏe ‰ele zdaj v pre-
tres jemati. Ti mora‰ vzeti ali eno grofico
Blagajevo — dve sta, obe mladi — ali pa
eno Thallóczevo. To sta dve mogoãni hi‰i
in do zdaj nam in na‰e oblasti razvit ju ne-
prijazni. Te moramo ravno s tvojo Ïenitvi-
jo razoroÏiti. Katera pa bode bolj‰a za nas,
tega ‰e sam ne vem. To se ‰e pozve. Zdaj so
le povr‰ni plani narejeni. Jaz paã mislim, da
si zadovoljen in da bo‰ sam nekoliko oãi
odprl. Star si Ïe dovolj, da gleda‰ tudi na
kaj bolj odloãevalnega nego na Ïensko le-
poto. — To so moji plani.

FRIDRIH

Teh paã ni treba bilo delati, oãe. Vi ste mi
nevesto volili, ko sem se prviã Ïenil. Zato
sem imel tak zakon, da sem si iz njega Ïe-
lel, zato sem imel Ïeno, ki je ljubiti nisem
mogel. Pustite me, oãe, naj si izberem zdaj
sam, za sebe enkrat, ãe sem enkrat za ime
in rod izbiral. Jaz sem s celo du‰o zavzet za
slavo na‰e rodovine in vi mi morate priãa-
ti, da sem jo do zdaj dostojno varoval z me-
ãem in besedo. Ali ãlovek sem tudi, jaz ho-

BES

VERONIKA DESENI·KA

ãem tudi sam sreãen biti, zato me pustite
Ïeniti se vdrugiã po mojem srcu.

HERMAN

Ha, ha, ha! Tako govori Celjan, moj sin?
Vraga! To si se gotovo vãeraj od kak‰nega
popotnega pesnika nauãil! Zmerom se mi
je zdelo, da nekaj Ïenske v tebi tiãi, ali da
more‰ tako neumno govoriti, tega ne bi bil
verjel. Sicer pa ne de niã. Jaz sem ti pove-
dal, kako mora biti, in tako bode! Na‰i
predniki niso z ljubimãkanjem, z lepotami
Ïensk in s pesni‰kim brbljanjem celjske
grofije ustanovili in tako povzdignili, kakor
jo vidi‰ danes, ampak s pametjo in umom.
âe ti sam ‰e nima‰ pameti zadosti, moram
jaz zate misliti. Zato sem ti umislil: ali eno
Blagajevo ali eno Thalloczevo. Pa tudi med
tema dvema bom jaz izbiral, ne ti. Zapom-
ni si. Tukaj ima govoriti samo interes na‰e
hi‰e, z drugim tip-taptom o sreãi mi pojdi
v kraj! To je govor za ‰ivankarice, ne za
celjske grofe.

FRIDRIH

Oãe, jaz ne morem niti Blagajeve niti Thal-
loczeve vzeti; ãe ste v tem Ïe kak dogovor
zaãeli, nehajte ga, sicer utegne na‰i reãi le
‰kodovati, ker ta stvar uspeha ne more
imeti, ne more.

BES

VERONIKA DESENI·KA

HERMAN

Ne more‰, neãe‰! Kaj! Nepokor‰ãina! Me-
ni! No, deãko, le v tem se poskusi, pa bo‰
videl, da te bom zmel kakor . . . A ãemu bi
se jezil nad teboj? Ti bo‰ storil tako, kakor
bom jaz hotel, ãe ne — saj ve‰, da nimam
enega samega sina, potem je tvoj brat Her-
man tukaj. On bo pa storil rad vse, kar bom
jaz hotel. Potem njemu oblasti in pravice
tvojega nasledni‰tva izroãim, ti pa posta-
ne‰ niãla v hi‰i ali pa ‰e niãla zunaj hi‰e.
Razume‰? Torej samo izbiraj. Sicer pa ni-
sem pri‰el od tebe naukov sprejemat niti te
dovoljenja prosit. Govorjeno je, dosti je. —
Pokliãi mi Sote‰ãana, potlej pa poglej, ali so
moji ljudje postreÏeni. Naj pijó. Ali kdor se
napije, po tem bo skakala volovska kita!

FRIDRIH

Oãe. . .

HERMAN

Nobene besede! Idi!

BES

VERONIKA DESENI·KA

PETI PRIZOR

Herman, potem Sote‰ãan

HERMAN

sam:

Povsod se ãlovekovi volji protivja na-

hajajo, povsod trãi‰ ob zadrÏek.

Sote‰ãanu,

ki vstopi:

No, pojdi sem in nalij si, ti vsaj

vino pije‰, kakor trdi moÏje pijó. . .

SOTE·âAN

Ne branim se, dasi ne prenesem veã toliko
kakor nekdaj.

HERMAN

Kaj ti, v svojih letih. A jaz! Ko sem bil toli-
ko star kakor ta moj sin Fric, nesel sem ga
skoro toliko v sebi, kakor bi ga bil na sebi,
a zdaj imam Ïe tudi svojo mero, katere ne
smem prestopiti. — Ali ãuj! Mislim, da tudi
tebi lahko povem. Fricu sem ravnokar izre-
kel, kako Ïelim, da se bode zdaj vnoviã
oÏenil, ko je vdovec. On pa se mi je skoro
posku‰al braniti in skoro bi se ãlovek raz-
jezil. Na jezo pa ni dobro takoj piti.

SOTE·âAN

Grof Fridrih ni veã vdovec, gospod grof.

HERMAN

Kaj!?

SOTE·âAN

Grof Fridrih ni veã vdovec. Ravno zdaj sem
zvedel od slug zunaj, da se je poroãil, in si-
cer nekoliko bolj skrivaj s tisto hrvatsko
deklico z Desenic. On je zadnjiã ni bil od-

BES

VERONIKA DESENI·KA

pustil, kakor ste mu bili v Kr‰kem ukazali,
temveã stregla mu je, ko je bil v dvoboju z
nekim hrvatskim ‰tudentom, nje sorodni-
kom, ranjen, potem pa jo je dal sem prives-
ti, in zdaj je njegova skrivaj poroãena Ïena
in stanuje pod to streho.

HERMAN

OÏenjen! Ti me hoãe‰ nalagati, ãlovek!

SOTE·âAN

Vem, da bi ne bilo dobro predrzniti se vam
neresnico govoriti. âul sem tako in vem, da
je res, verjamem. Drugaãe bi se vam ne
upal kaj takega povedati.

HERMAN

OÏenjen? Vdrugiã Ïe oÏenjen? Skrivaj in
brez mojega znanja? A, to ni mogoãe! Kaj
takega si ne predrzne nobeden mojih si-
nov!

SOTE·âAN

Prepriãajte se, tu pride sam.

·ESTI PRIZOR

Herman, Fridrih, Sote‰ãan

HERMAN

Je li res?

FRIDRIH

Kaj, oãe?

HERMAN

Ha, Ïe vidim!

Sote‰ãanu:

Vpra‰aj ga ti!

SOTE·âAN

Gospod grof so zvedeli od slug, da ste se Ïe
vdrugiã oÏenili z deseni‰ko gospico.

BES

VERONIKA DESENI·KA

HERMAN

Zini, je li mogoãe, da si mojemu in svojemu
imenu to sramoto storil! Da li si res zblaz-
nel! Ali si padel peklenskim urokom in vra-
govim zagovorom v oblast, da so te zaveli
za mojim hrbtom mojemu imenu najveãji
madeÏ pritisniti, ki si ga mogel? Ni mo-
goãe! Ne dobi se tisti pop, ki bi si drznil v
cerkvi vezati koga iz moje rodovine, pa
brez mojega znanja, a se ni bal mene, da ga
pohodim in poterem kakor ãrva pod pod-
platom! Ni mogoãe! Zini!

FRIDRIH

Oãe, poslu‰ajte me . . .

HERMAN

Kratko, je li res ali ni res!?

FRIDRIH

Res! — Jaz nisem mogel drugaãe, moral
sem. In ker sem vedel, da va‰ega dovoljen-
ja ne dobim, poroãil sem se tukaj skrivaj.
Jaz sem upal, da mi boste odpustili, kadar
zveste, da se ne da veã pomagati, da je
storjeno. Zdaj je tako. Jaz vas prosim od-
pu‰ãenja. Jaz hoãem sicer vse storiti, kar mi
ukaÏete, ali usmilite se uboge Ïenske. Oãe,
jaz vas prosim. . .

HERMAN

Niã! Molãi! Kje je mlada babnica, ki ti je
moÏgane zme‰ala. Sem Ï njo!

FRIDRIH

Imejte usmiljenje!

BES

VERONIKA DESENI·KA

HERMAN

PokaÏem ti usmiljenje! Kje je Ïenska?

So-

te‰ãanu:

Pojdi ti iskat je in sem jo pripelji.

Tu treba, da se konec stori, konec nanaglo-
ma. Jaz vam pokaÏem Celjana!

SOTE·âAN

Precej, gospod.

Odide.

SEDMI PRIZOR

Herman, Fridrih

FRIDRIH

Oãe. . .

HERMAN

Molãi in ãuj! Zakon, ki si ga tu sklenil, ne
more veljaven biti, ni veljaven. To ni niã
nego bedastoãa! Tudi se ‰e o tem — hvala
bogu — ni niã zvedelo Re‰iti te in re‰iti do-
bro na‰e ime je tedaj menda ‰e mogoãe. To
hoãem jaz, to terjam pa ‰e tudi od tebe, da
se vda‰ v vse, kar ti ukaÏem. To je moj po-
slednji ukaz, poslednje posku‰anje. Pazi:
tako gotovo, kakor hoãem zveliãan biti,
kadar umrjem; tako gotovo, kakor se ime-
nujem Herman, grof Celjski, Ortenbur‰ki
in Zagorski; tako gotovo, kakor je Herma-
nova beseda do zdaj ‰e vselej trdo veljala
kakor suho zlato: jaz te tvoje neumne

BES

VERONIKA DESENI·KA

skrivne Ïenitve ne morem nikoli pripozna-
ti; in ãe precej danes, precej tukaj pred me-
noj sam ne raztrga‰ sramotne vezi, ki te na
to v hi‰o pritepeno neznano beraãico veÏe,
nisi moj sin, nima‰ mojega imena, zavrÏem
te in spodim golega iz svoje zemlje, vseka-
kor tako daleã, da te moja roka ne doseÏe,
kajti, kaj s teboj storim, ako me jeza prime,
tega ‰e sam ne vem. Da mi za ohranjenje
imena in rodu ti nisi potreben, da je za te-
boj ‰e tvoj brat Herman, ki bode bolj
poslu‰al mojo voljo, to tudi Ïe ve‰. Izbiraj!

FRIDRIH

Jaz hoãem storiti, kar Ïelite, ali ravnajte Ï
njo usmiljeno. . .

HERMAN

Niã naukov! Jaz vem, kaj imam storiti tudi
Ï njo. Ti se ima‰ pokoriti brezpogojno. Ni
treba misliti, da si mi potreben, da samo
Ïugam. Ponavljam ti, da ti nisi postavno
oÏenjen, ãe si tudi poroãen. To raztrgam, in
raztrgano je.

FRIDRIH

Vi veste, da imate dobro oroÏje zoper me-
ne, ãe me Ïugate mlaj‰emu bratu v podloÏ-
nost izroãiti. Prvorojenstva neãem izgubi-
ti. Raj‰i storim vse, kar ukaÏete. Velite!

HERMAN

No, prav! Ti tukaj vprião mene in vprião vi-
teza Sote‰ãana pove‰ oni sprideni Ïen‰ãini,

BES

VERONIKA DESENI·KA

ki se je drznila misliti, da se brez kazni
more v na‰o rodovino prikrasti, da neãe‰
od danes naprej nobene zveze Ï njo veã, da
je dozdanja zveza tvoja z njo bila pregre‰-
na, ker zoper mojo voljo storjena in le po
hudiãevem navdihu.

FRIDRIH

Jaz sam?

HERMAN

Ti sam mora‰ reãi!

FRIDRIH

Povejte ji vsaj sami grozno usodo, jaz ne bi
mogel.

HERMAN

Ne jaz, ti mora‰! Od tebe mora to sli‰ati!
âe neãe‰, te uniãim!

OSMI PRIZOR

Prej‰nja, Veronika, Sote‰ãan

VERONIKA

pade na kolena pred Hermana:

Ne njega,

gospod, ne njega uniãiti, on ni kriv niãesar;
ãe je kdo kriv, to sem jaz sama. On ni kriv
nego tega, da me je ljubil, a jaz sem kriva,
da sem se tej njegovi ljubezni vdala, veru-
joãa, da ljubezen ne more greh biti, ker je
najlep‰e na svetu. A ãe sem gre‰ila s tem,
pokorim se rada, samo njega ne zaniãujte,

BES

VERONIKA DESENI·KA

njemu odpustite. Jaz hoãem sluÏiti vam,
moliti za vas, ljubiti vas bolj, nego je kate-
ra hãi kdaj rodnega oãeta ljubila, samo nje-
mu odpustite.

HERMAN

Torej to je tisto Ïensko lice, ta bledi obraz!
Taka je torej dekla, ki je drzna dovolj, da
hoãe v na‰i rodovini podirati osnove in
plane, ki smo jih mislili in delali toliki krep-
ki moÏje celjskega doma vse svoje Ïive dni?
Ohrani ti svoje ljubljenje za beraãe, ljudi
svoje vrste, jaz ne potrebujem tvoje ljubez-
ni. — Ker ima to Ïensko telo ravno belo
koÏo, gladko lice in iskre oãi, pa naj bi po-
sezalo v na‰a podjetja in zaviralo nas moÏe
v prizadevanju in trudih, ki smo jih z
meãem, z razumom in vztrajnostjo mnogih
in mnogih let dosezali? Fric, ti si vendar
zblaznel! Zavoljo te pritepenke naj bi se
na‰e ime okalilo. Ha, ha, Fric, ti si iz uma
bil!

VERONIKA

ki je bila vstala, s ponosom:

Jaz nisem no-

bena pritepenka, gospod grof. Plemenite
krvi hãi sem, po‰tenjak in plemenita‰ mi je
oãe, in nisem proseã pri‰la ni k vam ni h
komu drugemu, temveã vabljena, kot ple-
menita‰ka sem vstopila v hi‰o. Nisem se

BES

VERONIKA DESENI·KA

ponujala nikomur, temveã snubljena sem
bila, in zdaj sem po kr‰ãansko katoli‰kem
obredu v sv. zakonu poroãena prava Ïena
grofa Fridriha Celjskega, va‰ega sina. Nje-
ga in v njem sebe Ïalite, ako mene Ïalite.

HERMAN

Ha, ha, bera‰ki ponos tudi ponos! Glej no!
— Reci tej Ïenski, kar ji ima‰ na moj ukaz
povedati.

FRIDRIH

obrnjen proã:

Ne morem!

VERONIKA

prestra‰ena:

Kaj mi ima‰ povedati na njegov

ukaz, Fric?

HERMAN

No!

FRIDRIH

molãi.

VERONIKA

Fric!

HERMAN

Tako hoãem jaz namesto njega govoriti,
Ïen‰ãina. âuj, ti se moti‰, ãe misli‰, da je ta
ãlovek tu veljavno s teboj poroãen. Jaz pra-
vim, da ta vez ne velja niã. In da ve‰, da
tudi on tako misli kakor jaz, pojde zdaj ven
iz te sobe, od tebe enkrat in za vselej. Fric,
pojdi!

VERONIKA

Ti ne pojde‰!

HERMAN

Kaj!

FRIDRIH

se je sam s seboj nekaj ãasa boril, potem naglo
odhaja:

Jaz ti ne morem pomagati!

Odide.

BES

VERONIKA DESENI·KA

VERONIKA

Fridrih! Fridrih! Gorje! On gre! On tudi!
Vse je proã!

Zgrudi se v nezavesti.

Zagrinjalo pade

BES

VERONIKA DESENI·KA

âETRTO DEJANJE

Gozd

PRVI PRIZOR

Veronika, Janko

VERONIKA

Trudna sem. Poãivajva.

JANKO

Sedi tam na hlod. ·e malo vina imam tu v
ãutari, okrepãaj se. ·e dolg je pot do Save.

VERONIKA

A iz nevarnosti sva ven, ne li? Za nama pre-
ganjalcev veã ne bode. Lahko se ti zahva-
ljujem, Janko, za re‰itev iz groznega ujetja
pri onem surovem ãloveku, kateremu me
je kruti stari grof izroãil. Ah, Janko, ti, ti si
me re‰il.

JANKO

Ni lahko misliti, da bi po teh samotnih ste-
zah naju zasledili. Ponoãi naju ni videl nih-
ãe, a predaleã sva Ïe od Ostrovca.

VERONIKA

Ne imenuj mi stra‰nega kraja veã! In ven-
dar! Tam v Ostrovcu se mi je zdelo, da je
zaãela moja sreãa cvesti, tam se mi je vide-
lo, da sem se pribliÏala vrhuncu svojih Ïe-
lja! Ali kako blizu je bil prepad, v katerega
so me pahniti hoteli in me uniãiti, ko bi

BES

VERONIKA DESENI·KA

tebe ne bilo, da si me re‰il, Janko, ti edini
prijatelj. Kako se ti bom zahvalila?

JANKO

Ne misli zmerom o tem.

VERONIKA

Ne misliti? Kako ne misliti o tem, ãesar mi
so vsi moÏgani polni, ãesar se ni v spanju
ponoãi ni v misli podnevi otresti ne mo-
rem. Ti Ïenske ne pozna‰, moj dragi Janko;
ne ve‰, da, kogar je ona ljubila, ne more ga
pozabiti, tudi ãe ji je hudo storil. Jaz paã
vem, da ti sovraÏi‰ mojega Fridriha. Da, in
jaz sama sem rekla, da ga sovraÏim, da ga
zaniãujem in preklinjam, ko me je zatajil in
zapustil v Ostrovcu v rokah onega divjaka
Soteskarja in ko je z oãetom, neusmiljenim
moÏem, od‰el. Da, mislila sem, da ga za-
niãujem, ali ni bilo res. Skoro sem sprevi-
dela, da je bilo moje strastno sovra‰tvo do
njega le neiztrebljiva ljubezen do njega,
moje umi‰ljeno zaniãevanje je bilo le hre-
penenje, da bi se mi spet povrnil s staro lju-
beznijo. O, in ko pomislim, kako me je lju-
bil, kako mi je govoril, vem, da to ni moglo
laÏ biti, in zato ne verujem, da me ne ljubi
veã. On me je zapustil, ker je moral, ker ga
je trdi oãe prisilil, ali povrniti se je mislil k
meni, kadar bi le mogel. Zato pa hoãem, da

BES

VERONIKA DESENI·KA

me pelje‰ k njemu, da, k njemu. Od njega,
od Fridriha, hoãem sli‰ati, da me ni iz svoje
volje pustil, ampak samo na videz, samo za
enkrat, ne za zmerom. To hoãem od njega
sli‰ati, samo to, in potlej se rada kam skri-
jem v samoto in ãakam, dokler hoãe, tako
dolgo, da stari umrje. Potem pojdem s te-
boj, Janko, kamor hoãe‰, k oãetu, k sorod-
nikom, k tebi, samo zdaj mi k njemu pot
pokaÏi, k Fridrihu, v Celje, hoãe‰? Ne gle-
daj tako temno, Janko, prijatelj moj, re‰itelj
moj!

JANKO

Neãem! Nisem zato svojega Ïivljenja zasta-
vil, da te dobim iz zapora Sote‰ãanovega in
da te zdaj vodim pe‰ po gozdnih stezah,
kakor tihotapec brezcolno blago skrivaj
nosi, a da te zdaj zopet v drug brlog zape-
ljem, iz zapora v zapor. Ne sanjaj veã, on te
je izdal.

VERONIKA

Ne, ne, izdal me ni. Ti tako govori‰, ker ne
pozna‰ srca njegovega.

JANKO

Celjan nobeden srca nima.

VERONIKA

Le Fridrih, on da! On ima srce veliko. V lju-
bezni kaÏe se srce in v bolezni. V obeh sem
ga videla, v obeh ga sli‰ala. Te vroãe bese-
de ljubezni, ti vroãi poljubi, ogenj teh oãi,

BES

VERONIKA DESENI·KA

ne, prijatelj, to je moralo iz velikega srca
izvirati, hinavãevati kaj tako blaznega ni
mogoãe. — In vendar mi ãasi ‰ine stra‰na
misel v glavo, da je bilo vse to le laÏ, da je
sedanjost prava istina, ko zapu‰ãena tu v
gozdu beÏim pred njegovimi ljudmi kakor
na lovu izpodena zver. O, Janko, reci mi ti,
‰e ti, da ni tako, da se motim, da me on ‰e
ljubi.

JANKO

Ne, tega ne reãem. On te ni nikdar prav
ljubil in ne ljubi te zdaj. Coprnica si, pravijo
v Celju, oãarala si ga, govore grofovi ljudje
in svetujejo, tebi pravdo napraviti in na
grmadi seÏgati te. On pa to ãuje, tvoj Fri-
drih, in molãi ter se ne meni, kako se ti v
Ostrovcu godi.

VERONIKA

Coprnica? Pusti me, pomagaj mi, da ga naj-
dem, da za gotovo zvem, kar on misli. âe je
tako, kakor pravi‰ ti, potem naj bodem res
coprnica! âe me je res tudi v srcu izdal in
ne le na videz oãetu vdal se, potem me pelji
k njemu in posodi mi ostro jeklo, da mu ga
sama zasadim v nezvesto srce.

JANKO

Moje jeklo se je Ïe enkrat rdeãilo z njegovo
krvjo zavoljo tebe. Ali ti si klicala njegovo

BES

VERONIKA DESENI·KA

kri na mojo glavo, ostala si pri njem in mu
vezala rano.

VERONIKA

Priãa njegove ljubezni do mene mi je bila.
— In obrnila sem se k njemu in od tebe
proã, od prijatelja, ki me je hotel peljati v
mirni dom oãetov, kjer sem prebila sreãno,
ah, sreãno mladost, ko ‰e nisem poznala ni
Ïgoãe ljubezni ni nje nesreãe. Janko, in ti si
pri‰el zdaj póme, ko so me vsi drugi zapu-
stili, morda, ah, skoro se bojim, da tudi on,
zaradi katerega sem se od tebe, prijatelja,
proã obrnila. Ti si zvest ostal tudi nehva-
leÏnici. Janko, ti si dober, ti zasluÏi‰, da bi
se ti zahvalila, a ne vem, ne vem kako. Za-
kaj obraãa‰ proã oãi?

JANKO

Pusti me in govôri kaj drugega.

VERONIKA

Janko. . . ti si mene. . . tudi ljubil!

JANKO

Zdaj ‰ele si to spoznala? Prekasno je.

VERONIKA

Prekasno, da. Prekasno. Kakó bi bilo? Ko bi
bila jaz doma ostala, nikoli ‰la v grad na
Kr‰ko, nikoli njega ne spoznala, povedal bi
mi bil ti, da me ljubi‰, ne li? In vzel bi me za
Ïeno bil. Pri tebi bila bi z Ïeljami malimi
presreãna lahko, ker si dober ãlovek. Sme-
jala bi se bila vsaki stvari, kakor sem se de-
klica smejala prej, a zdaj Ïe dolgo ne. Hva-

BES

VERONIKA DESENI·KA

leÏna bi ti bila za mirno ljubezen in stregla
bi bila staremu oãetu, ti in jaz, in dolgo bi
bil ‰e Ïivel in sreãen bi bil na starost. Zdaj
pak je umrl, pravi‰, in gotovo se na zadnjo
uro ni prijazno domi‰ljal mene, svoje hãe-
re, ki ga je nehvaleÏno pozabila in samega
pustila.

JANKO

Do zadnje sape te je ljubil po svoje tvoj oãe
in ti ni niãesar oãital. On mi je naroãil, naj
ti pomagam, ako bode‰ kdaj potrebovala
moje pomoãi.

VERONIKA

In ti si pozabil, kako sem ti plaãevala tvojo
dobroto, in si mi pri‰el na pomoã! Janko,
jaz ti bom hvaleÏna vse Ïive dni. Ali stori
mi ‰e to: pomagaj mi do gotovosti, da vem,
ali me ljubi on, ali me ne, ali se je vdal oãe-
tu na videz, ali me je izdal. Samo to, Janko,
prosim te, ãe si me kdaj — rad imel.

JANKO

Ne ve‰, pri ãem me roti‰. Zato naj ti bode.
Drug pot morava potem ukreniti, ta ne
drÏi v Celje.

VERONIKA

O, prosim te, glej, jaz sem Ïe spet priprav-
ljena.

JANKO

Idiva. Tvoja krivda bode, ãe sreãa‰ le kesa-
nje na koncu tega pota.

Odideta.

BES

VERONIKA DESENI·KA

IZPREMEMBA

Sobana v celjskem gradu

DRUGI PRIZOR

Herman, Sote‰ãan, potem streÏaj

HERMAN

U‰la je mlada coprnica? In to mi pride‰ po-
vedati, kakor da bi ti niã mar ne bilo? Ne
ve‰ li, da mi more ta Ïen‰ãina sitnosti de-
lati, ãe razpové, da je nekako poroãena z
mojim sinom in ji to ljudje verjemó? Stre-
la boÏja! Îe mi je moãno neugodno, da se
mi Fridrih do zdaj brani to svojo bedasto
Ïenitev za neveljavno spoznati, kakor je, in
vdrugiã Ïeniti se, kakor se spodobi. Ti mi
pa gre‰ ‰e coprnico izpustiti! To bi moral
vendar ãlovek iz koÏe skoãiti!

SOTE·âAN

Ali prosim, gospod, pustite me, da vse po-
vem.

HERMAN

Dovolj si povedal, ubil te bog!

SOTE·âAN

NajvaÏnej‰ega ‰e nisem povedal. Namreã,
da je nisem jaz izpustil, ampak nekdo je
pri‰el ali poslal ponjo. Od zunaj je imela
pomoã in zvezo, drugaãe ji ni bilo mogoãe
uiti.

BES

VERONIKA DESENI·KA

HERMAN

Kaj? Kdo bi si bil upal po mojo ujetnico v
Ostrovec hoditi?

SOTE·âAN

To je ravno. Kdo drug kot mladi grof.

HERMAN

Fridrih? Tega si ni predrznil! On ve, kaj ga
ãaka, ko bi bil to storil.

SOTE·âAN

On je bil davi ves vesel, ko sem mu pove-
dal, da je na Ostrovcu veã ni. Z obraza sem
mu bral, da je Ïe prej vedel ali priãakoval te
vesti. Jaz ne dvomim, da je on poslal koga,
ki ji je pomagal iz grada.

HERMAN

Stoj! âe je to res, potem naj fant vidi, da
njegov oãe ne Ïuga samo, temveã da zna
tudi storiti, kar je rekel. Precej, ‰e danes!

SOTE·âAN

Ne prenaglite se, gospod.

HERMAN

Vem, kaj delam.

SOTE·âAN

Razposlal sem na vse kraje ljudi. Skoro go-
tovo je, da jo najdejo, in potem jo ãuvamo
bolje.

HERMAN

Aj, paã! Meni navsezadnje ni tolikanj za
beraãico, naj se skrije, kamor se hoãe. Ali
pokor‰ãino hoãem jaz od sina, in ako je ni,
potem naj pride moja trda roka nadenj. ·e
danes. — Franc!

StreÏaj pride iz ozadja.

ldi in

pokliãi moje goste, gospode in viteze, od
igre sem. Potem pa poi‰ãi mojega sina

BES

VERONIKA DESENI·KA

Fridriha in reci, da mu ukazujem k sebi,
precej.

STREÎAJ

Precej, gospod.

Odide.

HERMAN

Naj vidi enkrat, kdo je gospod in kaj pri-
na‰a svojeglavnost.

TRETJI PRIZOR

Prej‰nja. Vitezi, potem Fridrih

PRVI VITEZ

Gospod grof ste nas poklicali.

HERMAN

Ne zamerite. Treba je, da ste priãe, kako se
nehvaleÏni in nepokorni sini kaznujejo.

FRIDRIH

pride:

Tu sem, kaj ukaÏete?

HERMAN

âujte, gospoda, in odgovorite mi narav-
nost, ali je kdo vreden, da bi z menoj delal,
ki misli, da je velika moja celjska hi‰a zato
zabogatela in zaslovela, da bi zdaj svoje
bogastvo in svojo slavo delila z beraãi in
sluÏabno drhaljo. Kaj mislite? — Vi molãi-
te, ali na obrazu vam berem, da poreãete:
ni vreden.

FRIDRIH

Zakaj me spet zasramujete, oãe, in tu oãit-
no pred tujci, svojimi gosti, zdaj, ko nisem
niãesar storil, zdaj, ko sem se vam vdal v

BES

VERONIKA DESENI·KA

stvari, v kateri bi se noben moÏ na mojem
mestu ne bil.

HERMAN

Niãesar nisi storil? Nisi li skrivaj svoje pri-
leÏnice iz Ostrovca vzel? Tako se kljubuje
moji volji? Tako misli‰ ti, da bo‰ svojega
starega za nos vodil.

FRIDRIH

Iz Ostrovca vzel? Ona ni veã tam?

HERMAN

âemu komedija! Kdo se more drug za ono
Ïensko ‰e zanimati kot ti.

FRIDRIH

Res, moja Ïena je . . .

HERMAN

Kaj! V obraz mi to! Dovolj. Zdaj poslu‰aj
enkrat: Od danes naprej je moj naslednik
in mladi grof Celjski tvoj brat Herman, moj
drugi sin, ti ne. On podeduje mojo oblast
in moje ime, ti ne, ti bodi njemu pokoren,
ker sebi nisi hotel biti. In vi ste mi priãa, go-
spodje, da mi, starogrof Celjski, tega svojega
nepokornega in nehvaleÏnega sina Fridri-
ha izkljuãujemo iz nasledni‰tva svoje hi‰e
enkrat za vselej, amen.

FRIDRIH

Oãe!

PRVI VITEZ

Trda je va‰a beseda, upamo, da ni zadnja;
ne sodite prenaglo.

DRUGI VITEZ

Ne preostro!

HERMAN

Niã ugovora! Dobro sem premislil, kaj sem
rekel. Pri tem ostane.

BES

VERONIKA DESENI·KA

FRIDRIH

Izkljuãen, zavrÏen!

HERMAN

Ti pa pojde‰ precej, nemudoma, ‰e to uro,
k mojemu zetu, kralju Sigismundu v Bu-
dimpe‰to in tam poãaka‰ tako dolgo, dok-
ler jaz drugaãe ne poreãem. Izpred oãi
zdaj! Preden preteãe ura, mora‰ biti na
potu. Za spremstvo ti hoãem jaz skrbeti.

Odide.

âETRTI PRIZOR.

Prej‰nji razen Hermana

FRIDRIH

Torej tako daleã! Zavoljo nje sem izgubil
vse, in niti nje nimam! Zavoljo ene Ïenske!
Je li bila vredna te cene! Je li katera Ïenska
vredna toliko? Bil sem zaslepljen! — Prija-
telji, gospodje, pomagajte mi. Govorite vi z
mojim oãetom. Vse izgubiti: ime, ãast,
oblast in prihodnost, to je zlo in grenko.

PRVI VITEZ

Za zdaj se pokorite oãetu. Poznate ga, da je
ugovor pri njem zastonj. Nagel je. Vdajte se
in potem bomo sku‰ali pogovoriti ga.

FRIDRIH

Vdal sem se mu v vsem, v najteÏjem.

BES

VERONIKA DESENI·KA

DRUGI VITEZ

Tedaj ‰e zdaj slu‰ajte. Kar se da, bodemo
storili za vas.

FRIDRIH

Ne preostaje mi drugega. Vdam se, saj se
moram. Govorite zame. — In k Sigismundu
me po‰ilja, ki mi je vselej neprijazen bil!
Moj brat Herman bode moj gospod! Govo-
rite zame. Jaz vam ne bom pozabil te do-
brote, ãe oãeta pregovorite, da besedo opo-
reãe. O, da bi jaz te Ïenske nikoli videl ne
bil!

Odide z vitezi.

PETI PRIZOR

Sote‰ãan, potem Herman

SOTE·âAN

sam:

»O, da bi te Ïenske nikoli videl ne

bil!« Tako! Vendar sem ti z Ïolãem zabelil
in s ãmeriko osolil sladko jed, katero si mi
izpred ust vzel! Ha-ha! Mene je ona za-
vrgla, a zdaj on zameãe njo, njega oãe. Za-
res, moje ma‰ãevanje je veãje, nego li sem
ga kdaj upal doseãi. Ona se potika po skri-
vali‰ãih, bogve kod; on je izgubil prvo-
rojenstvo. — Dosti!

HERMAN

se vrne:

Prijatelj, prositi te moram ‰e nekaj.

BES

VERONIKA DESENI·KA

SOTE·âAN

Ukazujte, gospod grof.

HERMAN

Ti prevzame‰ spremljanje Fridriha v Budo.
Nimam zanesljivej‰ega ãloveka. Mojemu
zetu odda‰ to pismo. V njem je moja volja,
kako ima ravnati Ï njim. Med potom je
Fridrih tvoj ujetnik. Ti si mi porok zanj.
Glej, da ti ne pride niti za en hip izpred oãi,
dokler ga kralju Sigismundu ne izroãi‰.

SOTE·âAN

Hoãem. Ali pa bode hotel slu‰ati me?

HERMAN

Rekel sem ti, da je tvoj ujetnik, da ti mojo
voljo izpolnjuje‰. Sili ga, ako se drzne
braniti. Pomoãi bo‰ imel dovolj s seboj.
Pripravljeno je Ïe vse, idi, jezdi naglo. âim
prej si na mestu, tem ljub‰e mi je.

SOTE·âAN

Îe hitim.

Odide.

·ESTI PRIZOR

HERMAN

sam:

Obhaja me ãut, kakor da bi ne bil sto-

ril prav. Sin je moj, kri od moje krvi in
teÏko mi je ‰lo prijeti ga trdó. In vendar bi
se bil imel Ïe davno prej odloãiti na to. Ta
Ïenski znaãaj ni sposoben za glavo na‰i
rodovini. Razuma nima za cilje na‰ega
roda in zastonj sem se trudil vcepiti mu jih.

BES

VERONIKA DESENI·KA

Vse druge malosti so mu po glavi rojile. In
s to prekleto Ïenitvijo s hrvatsko beraãico
v celjski hi‰i potrgal bi bil vse vezi z mo-
goãnimi rodbinami, katerih smo iskali in se
zanje borili. Tu mi mora moj drugi sin Her-
man bolj‰i biti. A Ïe dolgo nisem niãesar
ãul o njem. Niti brigal se nisem zanj, kaj
dela po gorenjem Kranjskem in po Koro‰-
kem. Treba ga bode sem poklicati.

SEDMI PRIZOR

Herman, streÏaj, potem Veronika

STREÎAJ

Mlada Ïenska je tu in Ïeli z gospodom go-
voriti.

HERMAN

Kdo je?

STREÎAJ

Imena ne pove in zagrnjeno lice nosi, samo
k vam sili, gospod.

HERMAN

Pusti jo sem.

STREÎAJ

Îe je tu.

VERONIKA

odgrne obraz in poklekne pred Hermana:

Go-

spod, samo eno pro‰njo poslu‰ajte, ne
zame, ne zame.

HERMAN

Ha, ti si upa‰ sem, vlaãuga!

BES

VERONIKA DESENI·KA

VERONIKA

Poslu‰ajte me, ne sodite prej, prosim, ka-
kor bode va‰a du‰a veãnega sodnika prosi-
la ne biti pogubljena brez zagovora.

HERMAN

Kaj ãe‰ tu?

VERONIKA

Pri‰ed‰i zoper va‰o voljo sem, da bi po-
iskala njega, ki mi ga je duhoven poroãil za
moÏa na veãne ãase, sli‰ala sem, da ste ga
zavrgli, vzeli mu vse pravice, in to vse za-
voljo mene, ker je mene osreãiti hotel. O,
nikar njega! On ni kriv. Jaz sem kriva, sama
jaz. Prizanesite njemu, a mene uniãite. Jaz
sem izstopila iz svojega kroga, vdala se
ãastihlepni misli, povzdigniti se na njegovo
stran, jaz sem poslu‰ala njegove besede,
jaz sem mu verjela, jaz nisem o pravem
ãasu pred sku‰njavo beÏala, jaz sem kriva,
ne on, ne on.

HERMAN

Ti mlada coprnica mi obstane‰ dovolj, da
bi te mogel spraviti na grmado. Vendar,
zdaj mi je Ïe vseeno zaradi tebe, ali hodi‰
po zemlji ali leÏi‰ pod zemljo. Skrij se in
varuj se na‰ega imena poleg svojega ime-
novati. — Kaj stopa‰ predme? Kdo ti je re-
kel, da se moja volja upogiblje po babjih
pro‰njah in Ïenskih solzah. Zgini mi in ve-
seli se, da ne ukaÏem do zadnje vasi, kamor

BES

VERONIKA DESENI·KA

moja oblast seÏe, z biãem po hrbtu sprem-
ljati te.

VERONIKA

Saj grem proã, daleã proã, le to samo mi
obljubite, da on ne bode trpel zavoljo
mene, da v samoti ne bodem umirala v
grozni zavesti, da nisem le jaz zapu‰ãena,
ampak tudi on zaradi mene nesreãen. Pus-
tite me trpeti samo, le mene, ne tudi njega.
Kriva sem le jaz.

HERMAN

Pelji jo proã in iz grada ven.

STREÎAJ

Idite!

VERONIKA

Bog je usmiljen, a vi ne!

HERMAN

Ven!

VERONIKA

O, gorje mi!

Odide, odvedena po streÏaju.

OSMI PRIZOR

Herman, potem poroãnik, kasneje vitezi

HERMAN

Dolgo bi tega gladkega jezika ne smel po-
slu‰ati in ãuditi bi se ne bilo, da ga je oãa-
rala, ko bi moj sin Celjan ne bil in ‰e mla-
deniã golobrad.

POROâNIK

âast vam gospod, jaz prina‰am . . .

BES

VERONIKA DESENI·KA

HERMAN

Slabih poroãil sem sli‰al Ïe dovolj, povedi
kaj veselega.

POROâNIK

Bog mi pomagaj, vesela ni novost, ki vam
jo prina‰am, nesreãa je za vas in nas vse ve-
lika.

HERMAN

Kaj je, govori!

POROâNIK

Nerad sem jaz nositelj nje.

HERMAN

Kaj ima‰? Od kod prihaja‰?

POROâNIK

Iz Radovljice.

HERMAN

Kaj dela moj sin Herman? On je paã zdrav?

POROâNIK

On je mrtev. S konja je padel in se ubil. V
tem pismu je veã povedano.

HERMAN

krikne:

Ha! Kaj si rekel? LaÏe‰, ni res!

Odmakne se in pade na stol.

POROâNIK

Îal mi je, da sem vam moral jaz prinesti
Ïalostno novico. Berite pismo.

Vitezi, sluÏabniki pridejo

HERMAN

Ha, nemogoãe, ni res!

PRVI VITEZ

Kaj je?

HERMAN

Moj sin mrtev, moj Herman!

DRUGI VITEZ

Herman? Naslednik namesto Fridriha, mr-
tev!

POROâNIK

Berite pismo.

PRVI VITEZ

KaÏi.

Razgrne pismo, bere.

Resnica je! Od

oskrbnika iz Radovljice.

HERMAN

Daj sem!

BES

VERONIKA DESENI·KA

PRVI VITEZ

Peãat je pravi. Nesreãa velika!

HERMAN

pogledav‰i, spusti pismo na tla, poseÏe z obe-
ma rokama ob glavo:

Moja hi‰a se podira.

Îivega sina sem poslal tisti dan v pregna-
nje, ko mi je mrtvi naznanjen bil. En steber
sem izvrgel izpod strehe taãas, ko mi je
drugi sam padel.

Naglo se vzdigne.

Ha, in

vendar je coprnica! Ona mlada Ïenska, ki
je ravno prej pri meni bila! Ona. je kriva
vsega, ona podira moj rod. Kje je? Za njo!
Kdor mi jo dobi in pripelje, temu trud z
zlatom plaãam. S to coprnico na grmado,
potem bo mir. Za njo!

Zagrinjalo pade

BES

VERONIKA DESENI·KA

PETO DEJANJE

Sobana. Sodniki. Za ograjami mize in stoli

sodnikov. V sredi ozadja je vzvi‰en sedeÏ za

starogrofa Hermana

PRVI PRIZOR

Herman na svojem vzvi‰enem stolu, Veronika,

sodniki s predsednikom, zagovornik, pisarji. Zadaj

poslu‰alci in priãe, sluÏabniki pri durih

PREDSEDNIK SODI·âA

Veronika, hãi plemenita‰a vla-

stelina v Desenicah, tam rojena, 22 let sta-
ra, prej v sluÏbi mlade umrle gospe grofice
Celjske, rojene Frankopan, v Kr‰kem in v
Ostrovcu, zdaj skrivaj in neveljavno po-
roãena z mladim grofom Fridrihom Celj-
skim: stopi bliÏe in govori! Ti si sli‰ala, ka-
ko si toÏena izvr‰evanja ãarovanja i da si s
hudiãevimi pomoãki preslepila in za sebe
pridobila mladega grofa Fridriha; da si
kr‰ãansko katoli‰ko vero zatajila, ker si se
peãala s copranjem, in vse zato, da bi ene-
ga uda visokorodne celjske hi‰e v mreÏe
svoje pregre‰ne ljubezni ujela; da si s svo-
jim peklenskim copranjem ne le razdvoj

BES

VERONIKA DESENI·KA

zatrosila med oãetom in enim sinom in do-
bro ime celjske hi‰e oneãastila, temveã tudi
zakrivila ãudovito in nenaturno naglo smrt
drugega sina omenjene slavne rodovine. Ti
si sli‰ala toÏbo, sli‰ala priãe zoper sebe, sli-
‰ala pa tudi, kaj je tvoj zagovornik zate go-
voril. âe neãe‰ biti po resniãnih priãanjih
obsojena iz Ïivljenja na smrt, govori ‰e, kaj
ima‰ povedati za svojo nedolÏnost.

ZAGOVORNIK

Govorite svobodno! Tu vas bodo sodili po
boÏji zapovedi in po cesarskih pravicah, a
ne po ukazih ãlove‰kih.

PREDSEDNIK

Po boÏjih zapovedih in cesarskih pravicah.

HERMAN

Po dokazih!

SODNIK

More‰ li koga imenovati, ki bi zate priãal?

VERONIKA

Nikogar! Sama sem in zapu‰ãena in lahko
bi umrla, samo neãem umreti, obsojena po
nedolÏnem. Ker jaz nisem ãarovnica, ni-
sem v nobeni zvezi s peklenskim vragom,
ne znam niã nego moliti in jokati. LaÏ je in
krivo priãanje je, kar so govorili zoper
mene. Neãem umreti! Ni res, da sem ga jaz
preslepila, da sem ga oãarala. Ljubila sem
ga, ker sem mislila, da me on ljubi. âe je
bila ta misel greh in ljubezen greh, obsodi-
te me, a sicer ne pustite me umoriti, ãe so-

BES

VERONIKA DESENI·KA

dite po boÏji in cesarski zapovedi, kajti ne-
dolÏna sem. âe sem gre‰ila, pokore mi je
dano dovolj, o bog, veã kot dovolj, ker vze-
to mi je vse, kar sem ljubila. Pustite me Ïi-
veti, da se spokorim ‰e bolj in da morda ‰e
doãakam, da se mi povrne vsaj malo sreãe,
malo malo sreãe!

HERMAN

Bode li brÏ sodba? âemu ‰e dalje ãas tra-
timo? Dokazila so konãana!

PREDSEDNIK

Dokazila so konãana. Sodniki se bodo po-
svetovali in bodo sodbo izrekli.

Odide s sod-

niki na levo.

DRUGI PRIZOR

Prej‰nji brez sodnikov. Janko

JANKO

rine skozi streÏaje na levi:

·e je ãas. Jaz ho-

ãem priãati.

VERONIKA

Janko, ti tu? BeÏi od tod, od mene proã!
DolÏé me, da sem ãarovnica, ljudje kaÏejo
za menoj, tudi zate je nevarno pri meni.

HERMAN

Kaj hoãe ta?

JANKO

Priãati zanjo.

HERMAN

Prekasno je, vrzite ga ven!

BES

VERONIKA DESENI·KA

JANKO

Nihãe naj se me ne dotakne, komur je
zdrava koÏa ljuba! âe se tukaj sodi po ce-
sarski zapovedi in ne po celjski samovolji,
reãem ti v obraz, stari, kruti mogotec: ti si
priãe zoper Veroniko Deseni‰ko najel in
plaãal, ti si strahoval vse ljudi, da neãe nih-
ãe za pravico oglasiti se, vsak se tebe boji.
A jaz se te ne. Ti si podmitnik. Kje je cesar-
ski sod, da priãam?

HERMAN

Ha, kdo se drzne tukaj z menoj tako govo-
riti, z gospodarjem sodi‰ãa? Primite ga!
OroÏje mu vzemite!

VERONIKA

postavi se pred Janka:

Ne, pustite ga, le tega

pustite. Jaz sama rada izpovem, vse izpo-
vem, jaz sem res ãarovnica, le njega izpus-
tite!

HERMAN

âujte!

LJUDSTVO

Sama izpoveduje! — âarovnica!

JANKO

prestra‰en:

Kaj govori‰?

VERONIKA

Za tebe, prijatelj! Glej, ti si v svojo nesreão
sem pri‰el; vse je nesreãno, kar v dotiko z
menoj pride. BeÏi, beÏi proã! Îe sem bila
upanje dobila, da me oprosté sodniki, ki so
lepo z menoj ravnali pri izpra‰evanju, a
zdaj, ko si ti pri‰el, slutim, da sem izgublje-
na, in ti bi bil z menoj, ãe me ne pusti‰.

BES

VERONIKA DESENI·KA

JANKO

Priãati hoãem zate. Podkupili so priãe, go-
ljufa Celjan!

VERONIKA

Ne, ne! Ne vidi‰ li, da me je zapustilo vse,
da niti moÏa ni tukaj zame priãat, ki sem
mu vse Ïrtvovala, vse — tudi tebe. Janko,
prijatelj, beÏi proã! Jaz neãem, da bi ‰e tvo-
je nesreãe kriva bila. Zastonj se prosi oni
moÏ, zastonj je dokazovanje in priãanje pri
njem.

HERMAN

Kaj je rekel?

JANKO

Da si si priãe podkupil, stari gre‰nik, in da
svoji hãeri, tej Veroniki z Desenic, po Ïiv-
ljenju streÏe‰ s krivimi priãami zoper boÏjo
in ãlove‰ko pravdo.

HERMAN

On nas zasramuje. Primite ga in oroÏje mu
vzemite!

JANKO

Meni?

Izdere meã.

HERMAN

Pobijte ga!

Hlapci Janka napadejo; brani se;

eden ga zabode od zadaj; Janko pade.

JANKO

âe se ne morem ma‰ãevati zate, umrjem s
teboj, Veronika, ki mi ni bilo dano Ïiveti s
teboj, umrjem s teboj, kajti tudi ti pade‰,
on ti ne prizanese, on je tvojo smrt zaprise-
gel. . .

VERONIKA

S teboj, da, s teboj umrem. Ti si dal Ïivlje-
nje zame nevrednico, in vendar sem ti za

BES

VERONIKA DESENI·KA

dobro samo hudo povraãevala, ne pozna-
la te.

JANKO

Ljubil sem te, za menoj umre‰ i ti.

Umrje.

VERONIKA

O bog!

TRETJI PRIZOR

Prej‰nji. Zagovornik. Sodniki s predsednikom

ZAGOVORNIK

Blagor ti, pravico si dosegla!

PREDSEDNIK

V imenu boÏje zapovedi in cesarske pravi-
ce izreka sodi‰ãe konãno sodbo, da Veroni-
ka Deseni‰ka, ki zdaj vprião tu stoji pred
sodbo, ni kriva izvr‰evanega copranja, ker
ni bilo jasno dokazano, da bi bila prestopi-
la boÏje ukaze, vero zatajila in s hudiãem v
zvezi ljudem na du‰i in telesu ‰kodovala.
Tako je cesarsko krvavo sodi‰ãe pravdo so-
dilo in Veroniko Deseni‰ko oprostilo.

SODNIKI

Amen.

HERMAN

A mi, grof Celjski in Zagorski, ban hrvatski
in gospodar v Celju, sodimo in izreãemo: ta
sodba je niãeva in neveljavna. ToÏenica je
ravnokar sama priznala, da je res ãarovni-
ca, zato jo mi obsojujemo na smrt!

BES

VERONIKA DESENI·KA

PREDSEDNIK

Vi odgovarjate pred cesarjem.

Potem se so-

di‰ãe klanja.

ZAGOVORNIK

Ona je sama priznala?

HERMAN

Vsi tu navzoãni so ãuli, da je priznala. Zato
je obsojena na smrt!

VERONIKA

Obsojena! Da, priznam, da je vse nesreãno,
kar z menoj v dotiko pride. Zato hoãem
umreti in umrem. A ti, ki si kriv moje smr-
ti in moje nesreãe, ki si me Ïrtvoval svoji
rodbinski ãastilakomnosti in svojemu
o‰abnemu imenu, nisi svojega roda in ime-
na s tem re‰il. Tudi za tvoj rod pride dan,
ko bodo peli: »Grofi Celjski so bili, a ni jih
veã nikdar!« Jaz tebe in tvojo slavo prekli-
njam!

HERMAN

Odvedite jo!

Zagrinjalo pade

BES

VERONIKA DESENI·KA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-196-7

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:

więcej podobnych podstron