Sonja Koranter Tri pike in muha

BES

TRI PIKE IN MUHA

Sonja Koranter

Tri pike

in muha

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

TRI PIKE IN MUHA

BES

Sonja Koranter
TRI PIKE IN MUHA

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-229-7

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

TRI PIKE IN MUHA

a‰e mesto je bilo zavito v meglo, meglo z neba, niã
veã v meglo iz visokih dimnikov. Tam, na vogalu,

kjer se poti loãijo in Ïeleznica preseka cesto, tam je bilo
njuno skrivali‰ãe. Vse si na‰el ob Ïeleznici, vse videl in
tudi vse sli‰al.

Mile in Robi sta se dobila tu, tako kot vsak dan in Ïe

sta kovala naãrte za naslednje dni.

»Mojo ãepico je povozil vlak. Odpihnil mi jo je veter

. . . v‰c, pa je ‰la,« je rekel Mile. »V zavihku pa sem imel
pripeto kodo, kaj pa zdaj?«

»Si sli‰al,« ga je presli‰al prijatelj, »pripravljajo de-

monstracije, kjer bodo pojasnili naãrte za ponovno
vzpostavitev Ïelezni‰ke proge proti Planici. Jaz bom ‰el,
gotovo bom ‰el. Moj ded neprestano govori, kako je bilo
to nekaj posebnega in seveda tudi to, da veãje neum-
nosti nismo ‰e nikdar storili.«

»Neumnosti?« je vpra‰al Mile. »Kak‰ne neumnosti?«
»Jah, kako si ãuden . . . te, da so ukinili Ïelezni‰ko

povezavo med Jesenicami in Rateãami. To, no, to, ali
zdaj razume‰?«

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Moj ded pa pravi,« je rekel Mile, »da smo Ïe zdav-

naj vse nadoknadili. Oãita in razlaga mi, kako sta z oãe-
tom teÏko ‰tudirala, ‰e veã, tak‰nega blagostanja kot je
danes, ‰e ni bilo. Koda za vstop je,« se je spomnil in hi-
poma pozabil na pogovor, »tri pike in muha.«

»Plo‰ãico bom odnesel sam,« je rekel Robi. »Vem

kam, tudi vem, kdaj.«

»Zelo je nevarna, pazi se.«
Fanta sta sedela ob Ïeleznici, ko sta zagledala kolono

policijskih avtomobilov in sirena je tulila, kot bi bilo
konec sveta.

»Pojdiva,« je rekel Mile.
»Hitro,« se je pobral s tal Robi. »To bo dogodek. Sem

Ïe mislil, da bo danes zelo pust dan.«

Pred banko se je trlo ljudi. Trlo! Le zakaj se ne razpo-

redijo po dnevih? Malo danes, malo jutri, in tako dalje.
Ne, vsi na en dan. In to na dana‰nji dan. Dan, ko so oro-
pali najveãjo in najbolj varovano banko v drÏavi. Vsem
in vsakomur posebej v posmeh.

»Saj vem,« sem rekla prestra‰enemu varnostniku,

»niste mogli predvideti. Gotovo niste mogli.«

»Poletje je, ljudje so na dopustu . . . « je cmeravo na-

daljeval, »jaz pa delam vse dni v tednu in ‰e praznike, pa
sobote in nedelje . . . « se je spet cmeril.

»Aha,« sem potegnila z glasom, pomignila policistu,

rekoã: »Kje pa je vrvica? Varnostna vrvica?«

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Zmanjkalo je je,« je rekel in se o‰abno postavil pred

mnoÏico. »Varãevalni ukrepi, okle‰ãeni proraãun, itd
. . . itd . . . « je modroval.

»âe bodo Ïenske iskale tatu,« sem sli‰ala vzklike iz

mnoÏice pred banko, »to . . . aha . . . to potem ne bo
niã. Saj so preveã vajene ‰tedilnika in otro‰kega joka,« je
spet vrelo med ljudmi. Toliko nepotrebnega besa in za-
smehovanja, kot ga Ïenska doÏivi v javni sluÏbi, no, tega
nikjer drugje ni.

»Saj smo rekli,« je spet vr‰alo med ljudmi, »Ïenske

naj bodo doma. Vzgajajo naj otroke, posvetijo naj se
moÏu, ne pa da so otroci prepu‰ãeni ulici, kjer zrastejo
v pokvarjence in kriminalce najteÏje vrste. Da . . . da
. . . tako je,« sem sli‰ala pritrjevati, tako mo‰ke kot
Ïenske.

»Koliko ‰ovinizma in posmeha . . . « sem trpko po-

mislila. »Gremo . . . gremo v banko,« sem takoj nato
zbrano rekla policistu, ki je miril mnoÏico. »Mogoãe pa
imajo v banki kak‰en ko‰ãek papirja. Varovalno vrvico
je treba napeti,« sem rekla jezno. »To je va‰e delo, ali
paã?«

»No, da, seveda,« je spet rekel. Storil pa niã.
Pred menoj pa se je kot strela z jasnega postavil mo-

‰ki. Z rokami visoko nad glavo je vre‰ãal in jezno bol‰ãal
vame, rekoã: »Sem direktor banke, kdo ste pa vi? Zah-

BES

TRI PIKE IN MUHA

teval sem ‰efa kriminalistike, natanãno sem povedal,
zakaj. Zahteval sem ‰efa!«

»·e pride,« sem mirno rekla, »do takrat pa se boste

morali zadovoljiti z menoj.«

»Ne, draga dama,« je sarkastiãno rekel, »midva se o

banki ne bova pogovarjala. Zahtevam ‰efa kriminalisti-
ke.«

Pomignila sem policistu, ko je slednji pravkar hotel

telefonirati. Izza pasu je potegnil telefon in med mnoÏi-
co je zavr‰alo: »Streljal bo!«

»Vsi ste enaki,« je vpila mnoÏica, »skupaj drÏite. Uk-

radli so pa na‰ denar. Zdaj nas pa ‰e stra‰ite, streljali bi
radi. Dol s policijo! Dol z banko! Hoãemo denar!«

»S kom bi se Ïeleli pogovarjati . . . s kom?« V meni je

kar trepetalo od jeze, vendar sem ohranila mirno kri, saj
sem morala tega banãnega pava zgrabiti za roge.

»Ena sama Ïenska Ïe ne bo vsega opravila,« je malo

omilil svoj ton. Konãno se je zavedel, da je gospod, pravi
gospod, banãnik in se mora temu primerno vesti. Tako
teÏko se je pregrizel do te sluÏbe. »Greva v banko,« je
rekel in me potegnil za rokav.

»Hoãemo denar . . . hoãemo denar,« je vpila mnoÏi-

ca.

»Za denar oziroma vloge jamãi drÏava,« sem rekla.

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Niã veã,« je rekel ‰ef banke, »niã veã. Zdaj imajo vse

to v rokah delniãarji. Ti pa bodo prav tako zahtevali svoj
denar.«

»A, a tako,« sem rekla. Nisem bila prepriãana, da je to

res. V Ïepu se mi je oglasil pozivnik in ‰ef se je napove-
dal ãez nekaj minut. »Oh,« sem spet pomislila na
Franãka, »kako bi bilo lepo, ãe bi bil tu. Tako pa preme-
tava papirje in niã ne dela. Beli ovratnik,« sem bila Ïa-
lostna. Kriminalistov primanjkuje, ljudi, ki bi bili pri-
pravljeni svojo glavo nositi v torbi je vedno manj.«

Vstopila sva v banko, vso v zlatu in marmorju, ekso-

tiãnih roÏah na policah in ovelih roÏah za okenci.

»Belimo, obnavljamo, lo‰ãimo in pospravljamo,« je

rekel direktor banke. Zraven pa je premi‰ljeval, da je
tako neprimeren ãas za obiske kriminalistov, kot ãe bi
hotel sredi poletja smuãati v Kranjski gori. Vseeno se je
sku‰al zadrÏati, zato je priliznjeno nadaljeval: »Veste,
dekleta in Ïene, ki tu delajo morajo poleg banãnih po-
slov znati tudi pospravljati. Je Ïe tako,« se je spet priliz-
njeno nasmehnil, »danes je sluÏba res delo, ne fevd, kot
v starih dobrih ãasih.«

»Zanimivo,« sem rekla in s tal pobrala otro‰ko ãepi-

co, tak‰no kot jo nosijo malo veãji otroci na nogometnih
igri‰ãih, ko navijajo za svoje ljubljence.

»Ah,« je spet dahnil direktor, »mogoãe jo je kdo po-

zabil.« Rahlo je zardel in obmolknil.

BES

TRI PIKE IN MUHA

âepico sem pomolila policistu, ki je strumno stal za

menoj in le ta jo je shranil v plastiãno vreãko, rekoã:
»Oh, tak‰no nosi tudi moj sin.«

Îenske za banãnimi okenci niso niti dvignile glave.

Drgnile so medenino, lo‰ãile tla in le pe‰ãica je imela
delo s papirji. Banka naj bi se odprla ãez dobro uro, do
takrat pa bi moralo biti vse v najlep‰em redu.

»No,« je rekel direktor, kot bi se pravkar prebudil iz

dolgega spanca, »banko bomo seveda zaprli, torej, ne
bomo je niti odprli . . . vsaj za nekaj ãasa . . . kaj svetu-
jete?«

»Mislim, da ni potrebno,« sem rekla. »Ne bomo vz-

nemirjali ljudi bolj, kot so Ïe. Kje imate posnetke, sobo
z varnostnimi kamerami?«

Z direktorjem sva stala sredi banke, ko je ves prepo-

ten in zvijajoã se kot ãlovek, ki ga je pravkar piãila kaãa,
rekel: »Varnostnih kamer ni. Tudi sobe ne. Imamo samo
enega varnostnika, pa ‰e ta je zaposlen le poloviãno. Ni
denarja. Delniãarji zahtevajo dobiãek, stro‰kov za vse
ostalo jim ni prav niã mar. Saj vidite,« je zamahnil z
roko, »zaposleni sami pospravljajo banãne prostore.«

»Tristo zelenih maãkov, z rumeni podplati, in . . . «

sem ogorãeno zavpila, ko sem zasli‰ala znani glas, ki je
nadaljeval, »roza pentljami.«

Bil je Franãek.

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Oh, Franãek . . . « sem potegnila besedo. Nisem ho-

tela pokazati prevelikega navdu‰enja. Ne, zdaj ‰e ne.
»Kaj te je prineslo?«

»Hodil sem tu naokoli, lovim mladeniãe, ki so spet

razbili okenska stekla na stolpnici, pa sem videl tole tu.
Kdaj so oropali banko?«

»Zgodaj zjutraj, pravzaprav na vse zgodaj.«
»Hm,« je rekel in se popraskal po glavi, »roka me boli.

Grem. Otroci ãakajo.«

»Saj ni res, kak‰ni otroci,« sem rekla medtem, ko je

Franãek Ïe zavil k vratom in izginil.

BES

TRI PIKE IN MUHA

troci, ki so se igrali na dvori‰ãu so bili nemalo
zaãudeni, ko se je pred njimi ustavil prelep avto-

mobil. Izstopila je lepa gospa, na vrvici je imela psa in
njen ‰ofer je rekel: »Bo kdo sladoled?«

Robi je zamahnil z roko, ãe‰, saj ni res. Takrat pa je

Mile zaklical za vse: »Seveda, vsi bomo sladoled.«

Robi se je namr‰ãil, grdo pogledal Mileta, in se vseeno

posmehnil. Je Ïe vedel, kam pes taco moli. Nekdo potre-
buje kapljico krvi, zato je ‰lo.

»Jaz ne bom sladoleda,« je vseeno rekel. »Ne bom in

pika. Ne, tri pike in muha, zagotovo ga ne bom.«

Lepa gospa ni rekla niã. Pomignila je ‰oferju in sled-

nji je Ïe vedel, kaj mora storiti.

»Robi,« je rekel, »dam ti svojo kapo. To prelepo ãepi-

co, ki si jo tako Ïeli‰. No, vsi jo boste dobili, ker je gospa
danes dobre volje.«

»Noãem,« je rekel Robi.
»Hoãem,« je rekel Mile.
»Ne,« je zakriãal Robi, »noãem in tudi kapljice krvi ne

dam. Danes ne.«

BES

TRI PIKE IN MUHA

Takrat je lepa gospa sedla v avto, na ‰oferjev sedeÏ in

izpod stola potegnila paket. Spet se je skrivnostno na-
smehnila, odprla paket in na tla se je vsulo veã raãunal-
ni‰kih igric.

»Bo to dovolj,« je sladko ogovorila Robija, »bo‰ za-

dovoljen?«

»Naj bo,« je potegnil slednji, »samo ‰e danes. Dajmo,

fantje, roke. Sicer pa, kapljica krvi dol’ al’ gor’, ali ne?«
Tokrat je spet popustil in kaj malo je bilo verjetno, da bo
njegova druÏba ‰e prena‰ala njegovo podkupljivost.

»To je tako,« je rekel Miletu, »nisem mogel reãi ne, ne

morem, saj ne gre samo zame.«

»Hm,« se je nasmehnil Mile in se skremÏil, ko je ‰ofer

podrgnil po prstu, da se je pocedila kri. »V vrsto,« je za-
kriãal in tako sprostil svojo boleãino.

Robi je odra‰ãal med dvema starej‰ima bratoma in

sestro, ki je bila Ïe zdavnaj poroãena in je imela otroke.
Bil je Benjaminãek, zato je bila njegova razvajenost kar
prisloviãna. Vse to pa mu sãasoma ni bilo zadosti. Zbral
je fante svoje starosti in njihova ulica je postala bojno
polje. Nihãe in niãesar ni bilo varno pred njimi. Sicer pa
je njegov sladki smehljaj in oãe na visokem poloÏaju
zgladilo vse spore in pomirilo duhove. ·e sam ni vedel,
kdaj je podlegel , kakor ji je pravil, Lepi gospe; kdaj se je
zapletel v neko ãudno mreÏo in si nataknil zanko, ki se
je vsak dan bolj oÏila. Njegov prijatelj Mile je bil njegovo

BES

TRI PIKE IN MUHA

nasprotje. Ni maral pretepov in razbijanja okenskih ste-
kel, najraje je sedel za raãunalnikom in iskal kar najbolj
nenavadne metode za izvedbo njihovih pobalinskih po-
hodov. Ugotovila sta, da so zeleno pobarvani lasje pre-
veã vsakdanji, razcapane hlaãe in ãrne majice ‰e toliko
bolj. Odloãila sta se za povsem nov stil oblaãenja in ve-
denja, vsem navkljub, uniformiranosti mladih v po-
smeh. Vsakdo ju je opazil Ïe na sto metrov. Nosila sta
dolge lase, spletene v kito, obrita sta bila skoraj do sre-
dine glave in njune hlaãe so imele rob na stegnih. Sraj-
co sta zapenjala na hrbtu in nosila sta dolgo Ïelezno ve-
riÏico, na katero je bil pripet mobik. Robi je bil skopuh,
razvajen skopuh. Mile pa denarja sploh ni poznal. Pra-
vega ne, virtualni svet mu je zado‰ãal, prav tako obãu-
tek, da je bogastvo na tleh. V raãunalniku. Samo pobrati
ga je treba. S seboj sta vedno vodila dva velika psa, ve-
lika kot manj‰a teliãka. Psa sta bila pohlevna, dokler ju
kdo ni razdraÏil.

»Vse sem pripravil,« je rekel Mile in si sku‰al ustavi-

ti krvavitev z roke. »V kleti imam, vse imam v kleti.«

»Ali je varno, je varno?«
»Internetna povezava je vzpostavljena, kode sem raz-

vozljal, manjkajo samo ‰e kristali.«

»Kristali,« je rekel Robi, »kak‰ni kristali?«
»Ah,« je zamahnil z roko Mile, »kdaj si bo‰ Ïe konã-

no zapomnil, o ãem se pogovarjava.«

BES

TRI PIKE IN MUHA

»No, kaj?« Robi je pozabil, kot bi pozabil na lanski

sneg. Zanj je bilo pomembno, da drÏi vse niti v rokah,
priprava in ‰tudij njihovih podvigov, no, to naj bi bila
Miletova skrb.

»Kristal je telo s pravilno notranjo zgradbo in ravni-

mi mejnimi ploskvami. Ko sem iskal pravo razlago po-
ãetja Lepe gospe, sem naletel tudi na to podroãje. Mis-
lim, da jo bova lahko po‰teno prestra‰ila. Ona nam je-
mlje kri, mi bomo jemali njene podatke.«

»Nehaj, no, ne blazi,« je besno zamahnil z roko Robi,

»kaj pa nori‰? Ali se gremo znanstveno ekspedicijo, ali
smo znanstveniki?«

»Pa niã,« se je namrdnil Mile, »bo‰ Ïe ‰e pri‰el k meni

po informacije. Takrat, no takrat pa se pripravi. A kaj
pravi‰, je ta Ïenska mislila, da nas bo kupila s sladole-
dom? Saj je nora. âisto nora.« Mile je hote speljal po-
govor v druge vode. Poznal je Robija, zelo dobro ga je
poznal. Paranoika, teÏkega paranoika.

»Le kak‰na je razlika med sladoledom in raãunalni‰ko

igrico? Nobene! Nobene, vse skupaj je samo izhod v
sili.«

»Gremo,« je zakriãal Robi in druÏba fantov je zaklica-

la njihov bojni krik: »Tri pike in muha . . . muhaaaa!«

BES

TRI PIKE IN MUHA

ranãek se je v svojih novih prostorih poãutil kot pes
na verigi. Njegovo novo delovno mesto je bilo sicer

velik izziv, bilo pa je tudi naporno. Od njega je zahteva-
lo nenehno izpopolnjevanje in ni bil prepriãan, da bo
zmogel. V sluÏbo je prihajal utrujen, teÏke more so se
pojavljale vsako noã in potreben je bil krepãilnega in
mirnega spanca. Delo z mladimi je bilo teÏavno, pred-
vsem pa ni vzdrÏala nobena analiza in razprava. Tehno-
logija in sodobna informacijska druÏba je zahtevala vi-
sok davek. Otroci so postali imuni na zunanje vplive,
marsikdo je razmi‰ljal tako kot raãunalnik. Kar bo‰ po-
vedal, to bo‰ storil! Ali, ãemu bi se trudil, pritisnem na
tipko in rezultat je tu! Virtualni svet je goltal mlade
du‰e, jih spreminjal v, vsaj njemu ‰e, neznane oblike in
osebe. Dedi‰ãino, ki mu jo je zapustila Tina, mlada kri-
minalistka, je lahko samo vrgel v ko‰. Sicer pa mu je
tako tudi svetovala.

»Koplji in raziskuj kar sam,« mu je rekla zadnji dan,

preden je od‰la na novo delovno mesto. »Otro‰ke du‰e
so neraziskano vesolje, njihovi star‰i pa velike ãrne
luknje. Bo‰ videl,« je ‰e dodala, »kako teÏko bo‰ na‰el

BES

TRI PIKE IN MUHA

stik z njimi. Veãina star‰ev namreã misli, da je ljubezen
najveãja takrat, ko otroku kupi raãunalni‰ko igrico.«

»Mladina mora skozi svoje ognje,« je rekel Franãek.
»In ti z njo, bo‰ videl,« je zakljuãila Tina.
Franãek je imel otroke zelo rad. Ni si predstavljal

moÏnosti, da so Ïe a priori pokvarjeni in ãlove‰ko odtu-
jeni. Pobalinstvo je bilo zanj del odra‰ãanja, zato je pre-
vzel primer skupine mladeniãev, ki so imeli Ïe zajetni
dosje kr‰itev in pobalinstev. Bili so »brihtne glave«, pre-
veã, da bi bili zadovoljni samo z igrico »ãlovek ne jezi
se.«

»Zaãel bom od zaãetka,« si je rekel, ko se je odloãil

obiskati Bibo.

V laboratoriju je bila sama, sedela je na mizi in pre-

mi‰ljevala, da mora napisati vabila za praznovanje.
Ampak, komu? Aleksu? Ampak, ali se bo lahko odpove-
dal sluÏbi? Kaj bo rekel Ïeni? Kdaj bosta lahko odpoto-
vala?

»·e to dolÏnost opravim,« si je rekla, »potem pa na

poãitnice. Poãitnice.«

Biba je na svojega moÏa kar pozabila, kot bi ga sploh

ne bilo. Zanjo je bilo zakonsko Ïivljenje opravljeno tiste-
ga dne, ko ji je rekel, da ji ne bo veã sledil kot poslu‰ni
kuÏa.

»Halo,« je veselo rekel Franãek, ko je vstopil, »smo

kar sami, kje pa so vsi?«

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Saj ve‰,« je rekla, »petek je, potem so prazniki in kdo

bo deÏural, kdo? Jaz, se razume. Jaz, ki imam otroke Ïe
na poãitnicah in Anatolij je spet na sluÏbenem potova-
nju. Jaz,« je ponovila s temnim glasom. »Zanj je vesolje
ljubezen in zakon, zanj je matematika Ïensko telo. Saj
ga pozna‰,« je ‰e dodala. .

»Seveda,« je hotel presli‰ati vse te besede, »seveda.

Konãno pa, le kje je tvoja dobra volja in pozitivna ener-
gija. Toliko se pa res nisva postarala, odkar sva zapustila
‰olske klopi.«

»Bo‰ pil, si Ïejen,« je rekla in ni hotela nadaljevati

pogovora na to temo.

»No, prav, kozarec vode, prosim.«
Biba je ‰la za zaveso in na hitrico se je pogledala v

ogledalo. Franãek, ki je bil njena ‰olska ljubezen, je bil
sicer zelo razumevajoã, tega pa, da je bila zaljubljena
vanj, no tega ni vedel. Kljub temu, da je Ïe zdavnaj pre-
bolela ‰olsko ljubezen, je bila v njegovi prisotnosti zelo
rada zapeljiva.

»Gotovo se ne bi spomnil name, ãe me ne bi potrebo-

val,« je rekla in mu ponudila kozarec z vodo. »Zakaj gre
tokrat?«

»Potrebujem uãitelja,« je resno rekel.
»Uãitelja?«
»Uãitelja, da, uãitelja. Ti bo‰ gotovo vedela, mislim,

lahko mi bo‰ pomagala.«

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Tvoja volja, moj ukaz,« se je nasmehnila.
»Nimam pojma o genomu, DNA, pregledih krvi in

podobnih laboratorijskih zadevah.«

»O,« je dvignila roke v znak predaje, »tega tudi jaz ne

vem. Mislim, premalo vem, da bi ti lahko koristila.«

»Dobro,« je rekel uradno Franãek, »raje se zmeniva

za ãas, ko bo‰ pripravljena razloÏiti doloãene stvari, po-
tem se oglasim. Saj vem, znanje je potrebno obnoviti, ‰e
veã, veliko stvari se ãlovek spomni takrat, ko se spet loti
‰tudija.«

»Ampak,« je rekla skoraj uÏaljeno, »jaz grem vendar

na poãitnice. Mogoãe se vidiva jeseni. Kaj pravi‰?«

»Nak, ne bo ‰lo. Tu imam papir, uradni papir s kate-

rim si po uradni dolÏnosti zadolÏena za doloãene stva-
ri. Mislim, za doloãene postopke in analize. Îal mi je.«
Na Franãkovem obrazu ni bilo niti trohice usmiljenja.
»SluÏba je sluÏba,« je ‰e rekel in srknil iz kozarca. »Voda
se je ogrela, prosim za mrzlo,« je spet rekel.

Biba je stopila za ‰pansko steno in sli‰al je besno na-

takanje vode. Na mizi so leÏali papirji. Izvidi krvi in raz-
liãnih tekoãin. Franãek je zelo na hitro zadevo posnel.
HvaleÏen je bil sodobni tehnologiji, ki ti Ïe v oãesno
zrklo vdela kamero.

»Ali joãe‰,« je rekla, ko se je vrnila s kozarcem vode.

Franãkove oãi so se solzile zaradi napora.

BES

TRI PIKE IN MUHA

Biba je hotela ‰e nekaj reãi, v roki je drÏala robãek, da

bi Franãku obrisala oãi, ko je pozvonil telefon.

»Seveda,« je rekla in zardela, »tako, kot vãeraj.« Po-

loÏila je slu‰alko na vilice starega telefona, rekoã: »Tu mi
ne morejo prislu‰kovati. Zadeva je tako preprosta, da vsi
ti sodobni iskalci in vohuni sploh ne znajo operirati s
tem.«

»Aha,« je rekel Franãek.
»Aha,« je rekla Biba, ko je ‰e dodala,« mislim, da sva

konãala. Opraviti moram ‰e druge obveznosti. Kako,
torej, se bova zmenila?«

»Takole,« je rekel Franãek in se namestil na stol, kot

bi hotel ostati tu naslednjih sto let. Iz Ïepa je vzel be-
leÏko in priãel brati: »DNA je kot enciklopedija z vsaj 30
milijoni znaki, ki se identificirajo v ãlove‰ki DNA, kar pa
se skupaj imenuje genom. Gen, ko‰ãek DNA pa vsebu-
je kodo za specifiãni protein, kakor tudi kodo iz ãesa je
protein. Glavni krivec za osnovni koncept genetike pa je
avstrijski menih Gregor Mendel, ki je Ïivel v prej‰njem
stoletju. Potem . . . «

»Ov . . . ov . . . ov . . . poãasi,« je rekla Biba, »Zakaj

mi to razlaga‰? Saj vendar to vse Ïe vem. Zakaj pa te to
zanima?« je ponovila vpra‰anje.

»O vsem tem me bo‰ morala ‰e natanãno pouãiti.

Kakor ve‰, delam na podroãju otro‰ke psihologije, devi-
acij druÏbenih razmer in vzrokih ter posledicah vpliva

BES

TRI PIKE IN MUHA

na mladino. Tokrat pa smo naleteli na povsem novo
podroãje, podroãje genetike.«

»Lepo te prosim,« je Ïe vidno naveliãana rekla Biba,

»in kaj sploh imam pri tem jaz? Kaj?«

»Samo delo ima‰,« je rekel Franãek in spil ostanek

vode. »Se vidiva.« Odpravil se je k vratom, ko je ‰e rekel:
»Tudi na ta telefon bi se znalo in dalo prislu‰kovati.«
Odkorakal je iz laboratorija in se vidno zadovoljen
nasmihal. Sam sebi, zaenkrat.

Biba se je utrujeno sesedla na stol, kot bi Ïe sto let

samo stala. Zavrtela je telefonsko ‰tevilko, oglasil se je
Aleks.

»âakam,« je rekel nestrpno, »saj ve‰, kako je to.«
»Aleks,« je neÏno rekla, »Aleks, ne vem, ali bova

sploh odpotovala v Tunizijo.«

»âakam te na starem mestu. Pridi, se bova pogovori-

la.«

Biba se je zazrla tam daleã nekam, ko se je v hipu

odloãila, da ne gre k Aleksu. Ne, tokrat ne.

»Pa Ïe raje lezem v hrib, pa ãetudi si pogrizem kole-

na,« je besno rekla in priãela pospravljati po mizi. Iz
garderobne omarice je vzela planinsko opremo, taisto,
za katero je Anatolij rekel, da je bolestno odtrgana. Zanj
je bilo vse to zapravljanje denarja in ‰e bolj ãasa.

Spet je pozvonil telefon, bil je Franãek, ki je rekel:

»Biba, analizo krvi bi potreboval takoj. Ali smem priti?«

BES

TRI PIKE IN MUHA

Biba je samo prikimala in odloÏila slu‰alko.
»Le kdaj bom opravila svoje posle,« je rekla in priãe-

la zalivati roÏe na okenski polici.

BES

TRI PIKE IN MUHA

direktorjem banke sva se umaknila v njegovo pi-
sarno. To je ‰ele bilo sveti‰ãe. Mahagonijeva miza,

z medeninasto obrobo in ‰e lep‰im tepihom je dobesed-
no kriãalo od bogastva.

»Je slika original?« sem vpra‰ala, ko sem obãudovala

neznano mojstrovino, za katero pa nisem bila prepriãa-
na, da sploh vem, kaj pomeni.

»Original,« je rekel in na njegovem ãelu sem videla

drobne potne kapljice.

»O, potem pa Ïe sama slika stane veã kot varnostnik

ali ãistilka, ãe bi ju zaposlili,« sem bila strupena.

»Ali morava o tem . . . « je nelagodno nadaljeval.
»Kdaj pride ‰ef,« je hotel vedeti in se suvereno zlek-

nil v usnjeni naslonjaã. Nekdo je potrkal na vrata in sko-
raj nesli‰no vstopil. Bila je usluÏbenka, ko je rekla: »Ali
naj banko odprem, ali . . . ?«

»Seveda,« sem rekla, ‰e preden je Ïenska povedala

stavek do konca.

»Nima smisla razburjati ljudi,« sem povsem mirno

zaprla usta direktorju banke, ki je prav tako hotel nekaj
reãi.

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Tako, spo‰tovana gospa,« mi je rekel z glasom, ki je

napovedoval povsem novi veter, »tu sem jaz odgovoren,
tu sem jaz direktor, vi ne morete in ne smete odloãati o
odprtju ali zaprtju banke. Jasno? Sicer pa, kdaj Ïe pride
ta va‰ . . . ta . . . ‰ef kriminalistike?«

»Lep pozdrav,« je rekel Franãek, ki je na ‰iroko odprl

vrata in mi z nasmehom pomeÏiknil.

»Kaj pa je zdaj to . . . kdo ste vi?« je bil razburjen di-

rektor. Videla sem ga, kako je trpel. Fiziãno in psihiãno
trpel. Njegova avtoriteta se je ru‰ila na vseh koncih.
Zdaj pa ‰e ta mladina, ki misli, da je vso pamet pojedla
Ïe ob rojstvu. Vseeno je mirno ponovno vpra‰al: »Kaj to
pomeni?«

Franãek pa niã. Niti si ni ogledal pisarne, ‰e manj sli-

ke, gledal je vame, ko je rekel: »Tu bom poãakal do ta-
krat, da bo analiza krvi opravljena. Zato, da bomo ljud-
je,« mi je ‰epnil na uho.

»Hudiãa,« je rekel direktor, ko je priãel prelistavati

internetna sporoãila. »Spet ta neumna po‰ta.«

»Presli‰i,« mi je ‰epnil Franãek, glasno pa je rekel:

»Imate tudi vi svoje podjetje? Kako pa Ïena in otroci? So
zdravi?«

Direktor je dvignil slu‰alko, in ukazal svoji tajnici:

»Pokliãite raãunalni‰kega serviserja. Da . . . da . . .
tega, da tega kot zadnjiã.« Iz predala je vzel beleÏko in
jo priãel prelistavati. Njegovi podatki so bili strogo za-

BES

TRI PIKE IN MUHA

upne narave, zato jima je rekel: »Ali bi lahko poãakala
zunaj, do takrat, da pride ‰ef. Imam veliko dela.«

»O.K.,« sem rekla, »grem pogledati kriminaliste, ki

zbirajo podatke, morebitne prstne odtise in ‰e kaj. Poj-
di z menoj,« sem rekla Franãku, »poãakal bo‰ v avli.«

Banãni prostori so bili porisani z belo kredo, napeta

vrvica pa je loãevala prostor, kjer so smeli hoditi ljudje.
Banka je izgubila svoj bogata‰ki sijaj, saj so ljudje v uni-
formah vzbujali obãutek nelagodja in strahu. Vsi tisti, ki
so ‰e pred slabo uro vpili pred banko, so bili popolno-
ma mirni in si zvedavo ogledovali delo policistov.

»Kako je v novi sluÏbi? Si se Ïe navadil?« sem popol-

noma mirna rekla, zraven pa sem opazovala, kaj bo sto-
ril. Njegove oãi so ‰vigale po prostoru, ko je vseeno od-
vrnil: »Tukaj tako ali tako nisem sluÏbeno. Saj ve‰, ne
morem brez tebe.«

»Gospodiã, mladi gospodiã,« sem vzkliknila, zraven

pa mi je kar dobro delo. »Mislim, da se ni treba norãe-
vati.«

»Saj ne, sploh ne. Vpra‰ala si, kako se poãutim v novi

sluÏbi. Jaz pa sem ti odgovoril.«

»Franãek,« sem povzdignila glas. »Moral bo‰ oditi. Tu

nima‰ kaj iskati.«

»Saj sem mislil. Toliko ãasa sva delala skupaj, da sem

se Ïe navadil. Sicer pa, sluÏba je sluÏba. Dobro bodi in
lep pozdrav,« je zaklical in z nasmehom na ustih od‰el.

BES

TRI PIKE IN MUHA

Kaj naj bi to pomenilo, tega nisem vedela. Sicer pa, tudi
meni je bilo kar malo dolgãas po njem.

»Oh,« sem zavzdihnila in sedla na prvi prosti stol pri

vhodu. »Le kje je ‰ef?«

Poslu‰ala sem ljudi, ki so komentirali poslovanje ban-

ke. Mrkih obrazov in nejevoljni so stali v vrsti, vrteã med
prsti papirje, od poloÏnic do ãekov, ko je rekla neka go-
spa, vsa razburjena: »V vrsti ãakamo, kot bi nam kaj dali
zastonj.«

»Seveda, seveda,« se je takoj oglasil mo‰ki za njo, »ãa-

kamo, da jim lahko plaãamo provizijo, ãakamo, da jih
lahko vzdrÏujemo in spet ãakamo, da izvemo, koliko
denarja smo dolÏni — za ãakanje!«

»Zakaj imajo raãunalnike?« je rekel naslednji.
»A, zakaj? Zato, da lahko gledajo v na‰o denarnico in

zraven zaraãunavajo odstotke, zato!« se je besno presto-
pal naslednji. Jaz pa sem gledala to novodobno predsta-
vo, ki me je spominjala na Borgesa in njegovo opisova-
nje ljudi in dogodkov. Takrat pa je vrsto razburila mla-
da dama, obleãena po zadnji modi in z nakitom, ki je
spominjal na Kleopatrino opravo.

»Je nekdo u‰el iz grajske jeãe,« je rekla starej‰a gospa,

ki se je trudila, da bi obdrÏala resen videz. Vsakokrat, ko
je mlada dama premaknila telo, je zaÏvenketalo in za-
praskalo, kot bi res bila vklenjena.

BES

TRI PIKE IN MUHA

»V vrsto, prosim,« je rekla gospa, ko je mo‰ki pred njo

velikodu‰no pomignil mladenki, ãe‰, le pojdi naprej.

UsluÏbenki za okencem pa se ni zganila niti ena sama

mi‰ica, ne na obrazu in ne drugje. Mehaniãno je oprav-
ljala svoje posle in gledala nekam daleã, v temo. To je
bila pozicija poziranja, ali pa vdanosti v usodo. TeÏko je
biti zaposlen, ‰e teÏje pa tam, kjer bi ãlovek moral upo-
rabljati vse kaj drugega, kot rutino. Kar malo me je stre-
slo in vesela sem bila, da mi ni treba ãakati v vrsti.

BES

TRI PIKE IN MUHA

ranãka je po‰teno bolela glava, v prsih ga je ti‰ãalo
in sploh je bil zelo nerazpoloÏen. Je bilo to samo za-

radi nesreãe, ali pa je v njem Ïdela neka druga Ïalost.
Kdo bi vedel. V tem ãudnem vzdu‰ju ga je obiskal moj
‰ef, poln smeha in dobre volje.

»Franãek,« je zaklical zaãuden, ko je vstopil v njego-

ve prostore, »kaj je s teboj?«

»Iiiii,« je zavzdihnil in se sku‰al nasmehniti. »Niã po-

sebnega paã. Samo neki ãudni dnevi in spomini lezejo
skozi mene, pa sem ves narobe. Saj bo minilo. Vse mine,
zakaj ne bi tudi to.«

»Si Ïe sli‰al za rop banke,« je zvito vpra‰al, zraven pa

je vedel, da si je Ïe sam ogledal prizori‰ãe. »Mica tudi
spra‰uje po tebi,« je ‰e dodal.

»Ah, to mi govorite samo zaradi lep‰ega.« Spet se je

kislo nasmehnil in si dal opraviti s papirji na pisalni
mizi.

»Franãek, tvoj oddelek bo moral nekaj posebnega

storiti za nas, za kriminaliste, za tvojo biv‰o partnerico.
Ni enostavno.«

BES

TRI PIKE IN MUHA

V hipu je pozabil na slabo voljo, spomine, ki lezejo

skozi telo in ‰e kaj drugega, ko je rekel: »Aha, kaj pa je
to?«

»Mislim, kje pa ima‰ kavo?« je speljal tok pogovora

drugam in spet hotel zmesti Franãka.

»Tu, izvolite, sem jo pravkar skuhal,« je mirno rekel

in mu pomolil skodelico di‰eãe kave.

»Zelo dobro,« si je mislil ‰ef, ko je ogledoval povsem

spremenjenega Franãka. Rekel pa je: »Mednarodno
policijsko in kriminalistiãno zdruÏenje ima simpozij v
Tuniziji, nekdo bo moral tja. Vabilo je vabljivo, saj je vse
plaãano in ‰e zabava se obeta. Tvoja partnerica ne more,
je prezaposlena, sem mislil, da bi ‰el ti.«

Franãek ga je gledal kot orel mi‰, ko je rekel: »Ne bo

‰lo. Toliko dela imam doma.«

»A tako,« je rekel ‰ef, »tudi za ceno tvojega projekta

ne?«

»Ceno . . . projekta . . . bom razmislil . . . o tem bo-

va ‰e govorila,« je zakljuãil.

»Se razume,« je smeje rekel ‰ef, spil kavo in se odpra-

vil.

»Bom jutri povedal,« je ‰e zaklical Franãek in vrata so

se s treskom odprla in spet zaloputnila. Vstopil je Da-
mir.

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Ej, prijatelj,« je rekel, »dober dan.« Ne da bi poãakal

na vabilo, je sedel na stol in na Franãkovo mizo vrgel
zajetno kopico papirjev.

»Tu so analize, razprave, eseji, dokumentirano in ove-

rovljeno priãevanje posameznikov in tudi sodbe in raz-
sodbe. Vse bo‰ na‰el, vsaj mislim, vse, kar si iskal. Sem
si prisluÏil kosilo?« se je zvito nasmehnil. »Ni enostav-
no prebrskati arhiv, vsaj danes ne, ko je nekaj stvari v
raãunalniku, ostalo pa v debelih zapra‰enih fasciklih.«

»Ja . . . ja . . . « je bil nejevoljen Franãek. Spet se mu

je zazdelo, da mu v glavi piska in sli‰al je neke ãudne vi-
bracije, ãe Ïe ne glasove.

Damir ga je zaãudeno opazoval, ‰e toliko bolj, ker se

je zavedal, da je njegov prijatelj zaradi bombnega napa-
da na kriminalistiki ‰e vedno nekoliko zmeden.

»No, pa niã,« je ‰e naprej govoriãil Damir, ko je Fran-

ãek zakriãal: »Dovolj . . . dovolj imam. Hvala za vse.
Zdaj pa pojdi.«

Damir se ni premaknil s stola, obsedel je zaãuden nad

prijateljevim vedenjem, ko je vseeno ‰e enkrat poizku-
sil naãeti pogovor.

»Ti pomagam, smem?« Ni ãakal na odgovor. Franã-

kov obraz se je spaãil, ko je Damir vseeno vstal s stola in
priãel vrteti ‰tevilko na telefonu.

»In, kaj naj storim,« sem rekla na drugi strani Ïice, ko

sem poslu‰ala Damirjevo razlago. »Saj vem, vse vemo.

BES

TRI PIKE IN MUHA

Franãek je postal povsem drugi ãlovek. Tudi ti se bo‰
moral navaditi na nove razmere. Franãkovo delovno po-
droãje ima povsem nove dimenzije. Niãesar skupnega
nimava veã.«

»Îe, ampak Mica . . . « je hotel ‰e nekaj dodati, ko

sem zavpila v slu‰alko: »Zate nisem bila in ne bom
Mica. Kaj vse nastane iz ãisto nedolÏne ‰ale. Moje ime
pozna‰, kajne, Mica je samo . . . « sem se Ïe po‰teno
razjezila.

Damir pa se je samo smejal, ko je rekel: »Îe dobro.

Sem Ïe pozabil.«

Sama ne vem, zakaj sem ob tem imenu tako razbur-

jena. S Franãkom sva namreã iskala ime s katerim sva
hotela povedati, da so stvari urejene. Tako sva pri‰la do
Mice, kar je bila spet aluzija na sesalec, s katerim opra-
vi‰ vse. V ãasih komunizma je veljal za najbolj‰o kuhinj-
sko pomoãnico, danes pa leÏijo po kleteh starih mam in
so le spomin. Meni pa je ostalo ime Mica, ker je Franãek
rad poudarjal, da tudi jaz opravim vse. Îal mu pri se-
danjem projektu nisem mogla pomagati. Odloãil se je,
da bo dokazal, da se skoraj brez denarja lahko premak-
nejo stvari, predvsem pa z dobro voljo in veliko dela.
Odloãil se je, da bo zbral vse otroke z ulice, potem bo
ustanovil komuno, kjer bodo priãeli uresniãevati njegov
projekt. Zgradili bodo »kitajski zid« okrog Slovenije.
Tako visok, da se bo moral odrasli ãlovek po‰teno

BES

TRI PIKE IN MUHA

potruditi, da bo pogledal ãezenj. Mamila in kriminal, pa
tujci in nepovabljeni gosti bodo ostali zunaj. To bo var-
nostni ‰ãit, saj si konec koncev tudi Amerika privo‰ãi
svojega.

Jaz sem si samo to Ïelela, da bi se Franãek pozdravil.

Moj ‰ef pa je bil prepriãan, da bo to takrat, ko bo poloÏil
prvi kamen za svoj zid. Zato ga je podpiral in mu poma-
gal.

BES

TRI PIKE IN MUHA

leks si je oddahnil. Konãno je Ïenska od‰la in tiste-
ga ãudaka odpeljala s seboj. Pregledati mora ‰e

elektronsko po‰to, ugotoviti, kako naj ãim bolj jasno
razloÏi delniãarjem dana‰nji rop in seveda, tu je ‰e Biba.
Îe sama misel na njeno voljno in pravilno grajeno telo
ga je odvrnila od nadaljnjega dela. Oblizoval si je ustni-
ce, se praskal po prsih kot pravkar zadovoljen in sreãen
maãek. Ko bi le vedela, ko bi ga kdaj sploh hotela do
konca poslu‰ati, bi gotovo ne za‰la v tak‰ne neumne
teÏave. Njuni trenutki na razliãnih koncih in krajih so
bili kratki, a vendarle nekaj posebnega. Ni je zaman
poslal na vzhod, v eksotiãne kraje, kjer si je pridobila
znanja, sposobnosti in ve‰ãega opravljanja dela, kot je
ljubezensko zadovoljevanje njegove pohote. ·e dobro,
je pomislil, da ima moÏa, ki spi in je zadovoljen Ïe s pol-
nim kroÏnikom hrane.

Vstal je in stopil do svojih dveh lonãnic, lilije in dali-

je in iz podstavka vzel zgo‰ãenko. Takrat je nekdo spet
potrkal na vrata in Aleks se je zelo hitro obrnil in poloÏil
zgo‰ãenko na mizo.

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Kaj je spet,« je nejevoljno vpra‰al, »ali res ne morem

imeti miru. Delam!«

»Pri‰el je borzni posrednik,« je tiho rekla prestra‰ena

tajnica.

»In, kaj ni Ïe veãkrat pri‰el, kaj je pa zdaj tako nena-

vadnega, da ste tako prepla‰eni?«

»Îe,« je spet tiho rekla, zraven pa bi ga najraje suni-

la v mednoÏje, da bi kar cvilil.

»Îe, ampak tokrat je izredno slabe volje in ni priprav-

ljen prav niã poãakati. Je . . . « ·e nekaj je hotela reãi, ko
je vstopil ves nejevoljen Marko in rekel: »No, na borzi
imamo hudiãa. Kaj res nisi mogel povedati najprej nam,
meni? Moramo res vse izvedeti iz medijev?«

Tajnica je hotela oditi, ko je Aleks nesramno zahteval

sokove in pri tej priãi naj vkljuãi klimatsko napravo.
Od‰la je spet kot poslu‰ni kuÏa in v njej se je kuhala
sveta jeza.

»No, in, kaj misli‰, da bi lahko rop banke zamolãal,

a?« Aleks je potreboval ãas, ãas, da se vklopi klimatska
naprava in skrita kamera v njej priãne snemati vse, kar
se dogaja v pisarni.

»S prodajo zemlji‰ãa na katerem stoji banka ne bo

niã,« je spet rekel Marko.

»A, a da ne bo niã?« je bil zaãuden Aleks. »Kako niã?

Saj smo podpisali Ïe vse papirje. Pravno smo kriti. De-
nar je nakazan. Kje je potem ovira?«

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Banko smo zgradili na tej parceli samo zato, ker nis-

mo vedeli, kam nam vloÏimo denar. Nakup dragoceno-
sti je bilo preveã oãitno razmetavanje denarja. Davko-
plaãevalskega.«

»Ne vem, zakaj se prav danes pogovarjava o tem.

Oropali so banko, na glavi imam policijo in kriminaliste,
polno hi‰o nezadovoljnih varãevalcev, zdaj pa ‰e ti.«
Aleks je stopil do obeh lonãnic, lilije in dalije in ju priãel
ogledovati, kot bi bili nekaj posebnega.

Marko se je postavil predenj, in rekel: »Uredi stvari

tako da bo prav, v nasprotnem primeru bo‰ spet lahko
friziral v mestni frizeriji.«

Aleks ga je tako srepo pogledal, da je Marko preble-

del, ko je rekel: »Jaz imam vsaj poklic, kaj pa ti? Misli‰,
da je Ïe kupljena diploma polna glava znanja.«

Vstopila je tajnica, poloÏila sokove na mizo, in rekla:

»Kriminalistka ãaka na razgovor, na telefonski liniji pa
je gospa Biba. Pravi, da je nujno.«

Marko se je spet sarkastiãno nasmehnil, srknil sok iz

kozarca, ko ga je Aleks vpra‰al: »Zakaj imate na borzi
preplah?«

»Ne vemo, od kje se je pojavil kupec in najavil nakup

veãjega ‰tevila delnic, predvsem tistih, ki kotirajo zelo
slabo in sploh nimajo nobene perspektive. Zanje ponuja
velike vsote denarja, kar pa je ‰e najbolj ãudno, pa zah-

BES

TRI PIKE IN MUHA

teva sedeÏ v upravah in sedeÏ na borzi. Tudi za to ponu-
ja velike denarje.«

»Morali boste povpra‰ati mednarodno mreÏo o tem.

Mogoãe je pa res samo ekscentriãen bogata‰, ki ne ve,
kam z denarjem.« Oglasilo se je ploskanje, moãno plos-
kanje in Marko se je reÏal, kot bi bil nor.

»Besedo ima najbolj pameten ãlovek in mika me, da

bi izvedel, od kje ti ta neumna ideja. Kdo pa ‰e danes
samo zaradi ekscentriãnosti razsipava denar. In toliko
denarja? Sicer pa, vsa stvar meji Ïe na neumnost, ali pa
je posredi zarota,« je zakljuãil Marko, ko je nadaljeval:
»Vidim, da sem te obiskal samo zato, da sva po nepo-
trebnem govorila o neumnostih, ognila pa sva se bistva.
·koda.«

Aleks je naposled le dvignil telefonsko slu‰alko in niã

kaj prijazno rekel: »Kaj bo dobrega?«

»Morava se dobiti,« je rekla Biba. »Stvar je vroãa.«
»âez pol ure,« je rekel Aleks, »na starem mestu.« Po-

gladil se je po prsih in Marko je ujel njegov pogled. Spet
se je zavedal, da je to ãlovek, ki bi uporabil vse metode,
ãe bi bila ogroÏena njegova eksistenca in ugled. Igral je
namreã na odprte karte samo takrat, ko je potreboval
usluge, ali pa nasvet. Predvsem potrditev njegovih last-
nih idej. ·e skala bi se zjokala, ãe bi sedel nanjo in ji pri-
povedoval svoje zgodbe. Bil je ãlovek, ki je s svojim
umazanim znaãajem dosegel veã, kot vsi ostali.

BES

TRI PIKE IN MUHA

Niã veã nisem ãakala na dovoljenje za vstop v direk-

torjevo pisarno. Odprla sem vrata in rekla: »Sta se Ïe
zmenila, ne morem ãakati. Delo kliãe. Potrebovali vas
bomo spodaj, v banki. Takoj!«

»Îe grem, Ïe grem . . . « je rekel Aleks in pokazal

Marku vrata, rekoã: »Vsekakor sem zdaj sredi dogod-
kov, videla se bova kasneje.«

Marko se je samo galantno nasmehnil in naju zapu-

stil. Tajnica pa je ‰e vedno prepla‰eno stala med vrati in
stokala, da me ni mogla zadrÏati.

»Seznam zaposlenih bi potrebovala, njihovih druÏin-

skih ãlanov in tudi prijateljev in znancev. Potem bi po-
trebovala ‰e lastni‰ke papirje, pa arhitekturni naãrt in
gradbeno dovoljenje. Potem bi potrebovala ‰e izpise
banãnih vlog in depozitov, v domaãi in tuji valuti . . .
potem bi potrebovala ‰e . . . « nisem dokonãala stavka,
ker me je direktor ustavil in zavpil: »Ali smo sami oro-
pali banko?«

»Bomo videli,« sem bila resna. »Vse to potrebujem

takoj. Sicer pa imate raãunalnik in vso dokumentaciji na
diskih, ali ne?«

»Mi smo zaupanja vredna banka, mi smo banka pri-

jaznih ljudi, pa tudi, ali imate dovoljenje za te zahtev-
ke?«

»Dobite, takoj dobite podpisano izjavo za zahtevek

od pristojnega ministrstva.«

BES

TRI PIKE IN MUHA

Ne vem, zakaj me je v tej banki stresala neprijetna

mrzlica, ko pa sem vendarle vedela, da je to ustanova, ki
ima shranjen tudi moj denar. Le kaj je tako ãudno in
srhljivo, ko prestopim ta prag. Morala bom izbrati novo
banko.

BES

TRI PIKE IN MUHA

roãina je zelo neugodno vplivala na vse ljudi, po-
sebno na mladeÏ, ki si ni znala drugaãe pomagati,

kot s skokom v vodo. Robi in Mile sta privlekla na ko-
pali‰ãe svoja velika psa, Miletov prenosni raãunalnik pa
je Ïe tako ali tako povsod zbujal pozornost. Okrog nji-
ju je nastala velika praznina, saj si nihãe ni upal pribliÏa-
ti tej dru‰ãini.

»Oãe mi je plaãal poletno ‰olo alpinizma,« je rekel

Robi in prijatelju razkazoval plaãano prijavnico. »Po
konãanem plavanju greva po opremo,« je ‰e rekel in Ïe
skoãil v vodo. Mile je sedel v senco in na svojem raãu-
nalniku priãel iskati najbolj ugodne cene in seveda tudi
ponudbo. Nanj je vroãina delovala na povsem drugaãen
naãin. Bil je bolj miren kot ponavadi in brskanje po in-
ternetu mu je obiãajno prineslo ohladitev. Vse do danes.
Neke ãudne omotiãnosti in naveliãanosti mu ni mogel
odvzeti niti njegov pasji prijatelj. Odloãil se je, da bo
dana‰nji dan posvetil samo telesu. Torej je tudi on za-
plaval in pri tem popolnoma pozabil, da se slabo poãuti.

»Greva na Ïelezni‰ko postajo, ko se ohladiva,« je s

polnimi usti vode rekel Robi. »Vozila se bova z vlaki.«

BES

TRI PIKE IN MUHA

Miletov obraz pa je bil popolnoma bel. Robi tega ni

opazil. ·kropil je prijatelja in se valjal po vodi kot utru-
jen pes.

»Pojdiva,« je zaklical prijatelju. Slednji ga ni sli‰al, ker

mu je grlo in u‰esa zalil visok val. Za hipec je potonil in
Ïe je pri‰el na povr‰je in gromko pljuval in ka‰ljal.

»Sem ti rekel, da vode ne maram,« je zavpil in oba sta

od‰la na obreÏje. Robi ga je prijateljsko trepljal po rame-
nih in oba psa sta priletela kot nora. Oblizovala sta ju in
glasno lajala.

»Greva,« je rekel Robi med pobiranjem reãi, in tudi

Mile je pospravljal svoj raãunalnik in ‰e kar naprej ka‰-
ljal. »Kje sta ãeladi,« je rekel in si brisal nos.

Vsa obleka je ostala na motorju, bila je ‰e vedno tam

in prijatelja sta se odpeljala na Ïelezni‰ko postajo. Tam
so stale vlakovne kompozicije, pripravljene za odhod in
zelo hitro sta skoãila na stopnice vagona, ki se je Ïe pre-
mikal. Vpila sta kot nora, kriãala in krilila z nogami in
rokami. Andrenalin se je spro‰ãal in ju dvigoval nad
oblake.

Robi je iz Ïepa potegnil vreãko, polno raznobarvnih

tabletk in ponudil prijatelju.

»Danes ne bom tega jedel,« je zakriãal v veter. Robi ga

ni sli‰al, v usta mu je potisnil tabletko in se noro smejal.
Psa sta ostala daleã za njima, vlak je bil prehiter in vede-
la sta, da ju bosta poãakala na istem mestu, kot vsako-

BES

TRI PIKE IN MUHA

krat. Pri motorju. Zlezla sta s stopnic, v vagon, naloÏen
s sadjem in roÏami. V njem ni bilo Ïive du‰e. Samo kar-
tonske ‰katle in zapeãateni sodi. »Sonãniãno seme«, je
pisalo.

»Privo‰ãiva si,« je rekel Robi in si popravljal svojo

obleko.

»Privo‰ãiva si,« je rekel Mile, in dodal: »Tri pike in

muha, koliko dobrega sadja. ·e kako se mi bo prilegel,
ker mi je slabo.«

Iz same gole objestnosti sta priãela razrezovati karto-

naste ‰katle, iz njih jemati posamezno sadje in ga ‰e ne-
pojedenega metati iz vagona.

»Oh,« je zakriãal Mile, »poglej, poglej, kaj sem na‰el.«

Priãel je Robija vleãi za verigo, ki jo je imel obe‰eno
okrog vratu. »Daljnogled in astronomske knjige, stare
knjige. Kaj pa je to?«

»Aja, ãudno, le kaj delajo knjige med sadjem. Kak‰en

je Ïe naslov prejemnika?«

»Profesor Anatolij . . . observatorij . . . strogo zaup-

no . . . nujno . . . « je bral Mile in se spakoval kot kras-
taãa.

»Astronavtika in vesoljski poleti, Sodobna astronomi-

ja . . . « je bral tudi Robi, ko je rekel, «To ni niã. Spet ima
nekdo vesoljske sanje. Samo sanje.«

»Aha,« je bil Ïe v elementu Mile, »ãe bi pa Slovenci

imeli svojo vesoljsko postajo, mislim, ãe bi Slovenci ra-

BES

TRI PIKE IN MUHA

ziskovali vesolje, potem bi bili prvi na brvi. Jaz bi delal
v tak‰ni agenciji, zagotovo bi tam delal . . . «

»Mile, Mile, kaj pa nori‰? Pojdi greva, greva po osta-

lih vagonih.«

Mile ga je namenoma presli‰al, ko je priãel brati iz

knjige: «Graditev opori‰ã na Luni . . . ki bodo morala
biti na severu edinega zemljinega satelita, saj bi neznos-
na dnevna vroãina scvrla vse skupaj . . . za gibanje bi
uporabili lunarne module . . . kako si preskrbeti hrano
. . . kdo bo ustavil ãas. Poglej,« je zaklical prijatelju, »na
Luni bodo sami znanstveniki . . . « Ni dokonãal stavka,
ker ga je Robi lopnil po ãelu, in rekel: »Pusti te neum-
nosti. Greva na pohod po vagonih!«

Fanta sta spet priãela brcati v ‰katle in sadje, se noro

smejati in prav lepo se jima je zdelo, da ju nihãe ne opa-
zuje, niti jima niãesar ne more storiti. Najbolj razbur-
ljivo dogajanje pa je ‰ele sledilo. Ko prideta do zadnje-
ga vagona, si bosta lahko ogledala svet z drveãega vla-
ka. Sedela bosta na stopnicah in nobeno skakanje z elas-
tiko jima tako ne dvigne andrenalina.

»Kak‰en pa si,« je prijel za roko prijatelja Mile in ga

ãudno opazoval. Robijeva roka, tam, kjer mu je ‰ofer
vzel kri, je bila temno modra. MadeÏ se je oãitno zelo
hitro ‰iril in prosojnost koÏe je izstopala zaradi temno
modre krvi, ki se je pretakala po Ïilah.

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Ah,« je zamahnil z roko Robi, »gotovo sem se kam

udaril.«

»Ne, to ni od udarca,« je prav pomembno rekel Mile.
»Si zdravnik?« se je nasmehnil Robi in odrinil prija-

telja, ko je ‰e dodal: »Saj ve‰, ãlovek zdravni‰kega naslo-
va in znanja ne dobi z rojstvom. Moral se bo‰ vsaj toli-
ko ‰e potruditi, kot se je tvoj oãe.«

»Ne, to pa ne, ne bom zdravnik,« je rekel Mile. »Nik-

dar ne bom zdravnik.« Resniãno pa se je bal oãeta, ko ga
bo spet poslal na testiranje urina, predvsem pa bo ho-
tel vedeti, od kje spet modrica na roki. »NajteÏje je imeti
ljubeãega oãeta,« je ciniãno pomislil. »Vse hoãe vedeti,
videti in neprestano mora odgovarjati na kviz: kam, kje,
zakaj, ãemu, kako.«

Fanta sta se zatopila vsak v svoje naãrte, ko je Robi

rekel: »Tudi jaz ne bi hotel postati zdravnik. Ne smem
pomisliti na kri in boleãine. Mi je kar slabo.«

»Daj no, kako slabo? Kadar ti vzame kri ‰ofer Lepe

gospe, takrat je vse v redu.«

»Si odkril domovanje Lepe gospe? Kaj je s kristali?«

Robi se je priãel spakovati, ko je sku‰al prijatelja opozo-
riti nase. Sedel je na stopnice drveãega vagona in si pri-
Ïgal roãno zvito cigareto. Ponavadi ga je to osvobodilo
strahu in Ïelja po tveganju je bila vedno veãja.

Drveãi vlak in topotanje kolesnic je postajalo vedno

bolj zanimivo. Robi je povlekel Mileta za seboj in Ïe sta

BES

TRI PIKE IN MUHA

skoãila na naslednji vagon. ·lo je za las. Nista opazila, da
je pred njima drog elektriãne napeljave. Topotanje vla-
ka in njuno kriãanje je samo tu in tam prekinil rezek
zvon verige, ki sta jo imela obe‰eno okrog vratu. Mobika
nista sli‰ala. Skoraj sta Ïe postala gluha od hrupa drve-
ãega vlaka.

Tovorni vlak, ki se ni ustavljal na vsaki postaji, je tudi

tokrat odbrzel mimo kretniãarja. Slednji pa je samo s
kotiãkom oãi opazil dva ãloveka na stopnicah zadnjega
vagona.

»Ah, ta mladina. Danes pa res Ïe ne vedo veã, kaj naj

‰e poãnejo. Delati bi morali.« Hipna ugotovitev pa je
sproÏila v njem strah, kaj ãe se jima kaj zgodi. Veã ni
mogel storiti. Vlak se bo ustavil ‰ele v Mariboru, torej
ãez nekaj ur.

BES

TRI PIKE IN MUHA

aharsko vreme s svojo neznosno vroãino in pripe-
kajoãim soncem je pritiskalo na ljudi, vsaj tiste, ki so

morali vsak dan hoditi v sluÏbo in se je ãas oddiha tako
poãasi pribliÏeval. Anatolija pa vse skupaj ni prav niã
motilo. Njegova pisarna je bila hladna, tako, da je letal
okrog kar v zapetem suknjiãu. Edina vroãina, ki jo je ob-
ãutil, je bila vroãina raãunalni‰kega ekrana, kjer so na-
stajali njegovi projekti in konãna re‰itev njegovega pro-
blema.

»Vse mora biti izdelano do zadnje potankosti,« je raz-

lagal mladeniãema, ki sta ga skoraj vsak dan obiskova-
la. Ta dva sta se mu prilepila nekega dne, ko je v parku
preizku‰al najnovej‰i model Ïelezni‰ke lokomotive na
sonãni pogon. Maketo je moral postaviti nekje zunaj, ãe
je hotel preizkusiti naãrt. Prepriãan je bil, da je prav tak-
‰en naãin, kjer se izpostavi‰ javnosti in privabi‰ rado-
vedneÏe najbolj‰i naãin, da skrije‰ pravo naravo dela.

Robi in Mile sta namreã svoja psa vodila v ta park, ob

robu mesta, prepriãana, da ga skoraj nihãe ne obi‰ãe.
Park je bil namreã zaprt za ‰ir‰o javnost, ker so tla ostala
mrtva po nekem poizkusu intenzivnega kmetovanja. Tu

BES

TRI PIKE IN MUHA

so psi lahko opravljali svoje potrebe, pa jih nihãe ni pre-
ganjal, ali celo od lastnikov zahteval plastiãno vreãko.

Tako so se sreãali in se spoznali trije ljudje, katerim je

bilo skupno samo to, da so imeli vsak svoj naãrt. Anato-
lij je potreboval pomoãnike, zato sta mu fanta ‰e kako
prav pri‰la.

Posadili so plastiãna drevesa, napeljali vodo in tirni-

ce, obnovili pot in se sprehodili po poskusnem koridor-
ju. Vse je moral biti storjeno tako, kot bi to bila Ïiva
narava in vsakdanji dogodki. Anatolij je teÏko prepriãal
finanãnika, da ga je podprl in mu priskrbel letalski pos-
netek odstranjene trase Ïelezni‰ke proge od Jesenic do
Rateã. ·e veã denarja je porabil za delavce, ki so v po-
manj‰anem obsegu zgradili »naravo« in postavili pla-
stiãne ljudi in naselja.

»Ali gradimo Disneyland?« je rekel Mile, ko si je ogle-

doval vso to opremo in raãunalni‰ko simulacijo.

Anatolij je molãal. Ne more premi‰ljevati ‰e to, kaj se

dogaja v glavah mladeniãev, ki nimata pojma o njego-
vem naãrtu.

Robi se je vaÏno sprehajal ob progi in zdelo se je, da

mu vse skupaj jemlje samo ãas.

Tako so delali veã dni. Kopali in postavljali stvari na

pravo mesto, se prerekali o tem, ali je to Disneyland ali
samo nora znanstvena ideja. Anatolij pa je nestrpno pri-

BES

TRI PIKE IN MUHA

ãakoval dan, ko bo lahko povabil parlamentarce in jim
razloÏil naãrt.

Park so ogradili in ga tako obdali z drevesi, da je nje-

gova notranjost ostala skrita. Vse je bilo pripravljeno za
ogled, samo Anatolij je moral ‰e v parlament, kjer bo
razloÏil vse ljudem in si priboril podporo za projekt.

»Jutri, ali bolje vse naslednje dni vaju ne bom potre-

boval,« je rekel, ko so Ïe v temi zapirali park.

Mladeniãa sta zaÏvenketala s svojo opremo in se pri-

ãela smejati.

»Ne bo naju potreboval, ne bo naju potreboval . . .

kaj takega? Torej sva bila dobra samo za delo, zabavo pa
boste okusili sami. To pa ne.«

Anatoliju se ni dalo prerekati, ko je rekel: »Dobro, ãe

vaju bodo jutri spustili v park, se pa vidimo.«

V Anatolija je lezla neka ãudna nervoza. Le kako in

zakaj sta ta dva mladeniãa sploh pri‰la do mene, le za-
kaj se me drÏita kot klop koÏe? Ni pa opazil, da sta ne-
koliko nenavadna, tako v svoji opravi, kot vedenju.
»Vsaj danes sem imel mir. Fantov ni bilo in, priznati si
moram, da sem ju pogre‰al.«

Zamahnil je z roko in se, namesto domov, odpravil v

svojo pisarno. Priãakoval je po‰iljko knjig in naãrtov o
vesolju in njegov teleskop je Ïe kar klical po noãnem
opazovanju neba. Spet je pozabil na Bibo, njen rojstni
dan in na ves svet.

BES

TRI PIKE IN MUHA

V dvorani s teleskopom je vladala popolna tema. Si-

cer pa ni bilo to niã posebnega, Anatolij se je najbolj
zna‰el v temi. Naravnal je stekla, sedel na stol, ko je na
rami zaãutil roko.

»No, smo le pri‰li?« je rekel neznan glas.
Hotel je priÏgati luã, ko mu je neznanec posvetil v

obraz, in spet rekel: »Naãrta za oÏivitev Ïelezni‰ke pro-
ge od Jesenic do Kranjske gore ne bo‰ predstavil niko-
mur, najmanj pa parlamentarcem.«

Anatolij je priãel vpiti, kdo ga moti in zakaj, ko je vse-

eno mirno rekel: »In zakaj ne?«

»To naj te niã ne briga,« je nadaljeval oni. »Ne bo‰ in

pika. Toliko za danes. Sicer pa se ‰e vidiva.«

Tako, kot se je neznanec pojavil, je tudi izginil. Ana-

tolij se je posvetil vesolju. Oãitno ga ta epizoda ni prav
niã pretresla.

Glasno se je pogovarjal sam s seboj, ko je opazoval

noãno nebo. Sodobna astronomija pozna 88 ozvezdij,
galaksije so neraziskane, hvala bogu, da gravitacijski
vpliv Sonca drÏi Zemljo in ‰e mnogo manj‰ih teles v
svojem prijemu. Kdaj bom lahko poletel med smeti ve-
solja in si ogledal katero izmed ozvezdij. Svetlobno hit-
rost bo kmalu nadomestila druga dimenzija ãasa in
oblik, ko bi le vedeli, norci so vsi . . . norci, da je moja
formula prava. Materije ni, ãasa ni, razpotegnjeni v ve-
solje ne vidimo veã sami sebe.

BES

TRI PIKE IN MUHA

V tem letnem ãasu je bila lepo vidna Velika rdeãa

pega in Anatolij je bil hvaleÏen velikim zrklom, ki so mu
omogoãala ta pogled. Njegova Ïeleznica bo prvi poiz-
kus, preizkus njegove formule, ostalo bo sledilo samo
od sebe.

BES

TRI PIKE IN MUHA

banki smo napredovali zelo poãasi. Obãutek sem
imela, kot bi bili vsi papirji in dokumenti nedoseg-

ljivi, ‰e veã, direktor banke je vsakokrat zahteval prvi
pregled, preden sem sploh smela pogledati jaz. Tajnica
je zavijala z oãmi in vila roke, ãe‰, ne zmorem, ne mo-
rem. Resniãno je bilo vsega preveã.

»Vzeli smo prstne odtise, vsem zaposlenim in nak-

ljuãnim obiskovalcem,« je rekla Tina, ki mi je priskoãi-
la na pomoã.

»Aha,« sem dvignila glavo iznad papirjev, ko je nadal-

jevala: «Zanimivo, nekaj prstnih odtisov je tako nena-
vadnih, da jih bom morala analizirati v laboratoriju.
Potem ‰ele bom lahko potrdila, ali so res tako nenavad-
ni . . . «

»No,« sem rekla, »kako nenavadni? Saj si jih vzela

znanim ljudem. Ima‰ ime in priimek, pa naslov biva-
li‰ãa, ali ne? Kaj je tu nenavadnega? Vse skupaj je zgolj
rutinsko opravilo.«

Tina pa ni bila Ïenska, ki bi govorila v prazno. âe so

odtisi nenavadni, so paã nenavadni.

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Ve‰,« je rekla, ko je pospravljala ãrnilo in papir, »da-

nes je vse mogoãe. ·e kak‰nega vesoljca bomo dobili.
Kaj pa ãe je Ïe u‰el iz skritih in moãno varovanih opo-
ri‰ã?«

»Tina, preveã bere‰. Bilo bi bolje, ãe bi ‰tudirala me-

dicino, tako kot si si Ïelela. Tam, oh tam pa bi na‰la ve-
solje v ãloveku — celi svet in vse galaksije.«

Nisva opazili direktorja, ki je stal za nama in se prav

ciniãno nasmihal, ko nama je prislu‰koval.

»Tu je zgo‰ãenka,« je mrzlo rekel in se obrnil na pe-

tah ter od‰el.

»Babe, nore babe,« je brundal in v glavi mu je kar ‰u-

melo. Samo tega danes se je ‰e manjkalo, samo ‰e tega.
V banki so komaj uredili vse potrebno, da so priãeli de-
lati, ‰e veã, komaj so si priborili to idealno lokacijo in
denar od drÏave. »Saj sem mislil,« je rekel sam sebi, »saj
smo se dogovorili, da po prvem poslovnem letu, ko pre-
‰tejemo dobiãek, zaposlimo varnostnika in ãistilko.
Samo malo bi ‰e morali poãakati . . . «

»Gospod direktor,« sem rekla, ko sem ga spet obiska-

la v pisarni. »Morda bi banko zaprli uro prej, toliko
samo, da pirotehniki in fotografi opravijo svoje delo.
Mislim, da bo ‰lo, ali ne?« sem rekla kot bi Ïe vnaprej
vedela, da bo tako.

BES

TRI PIKE IN MUHA

»To sem hotel storiti Ïe zjutraj,« je rekel jezno, »oãit-

no pa ste danes tu vi glavni.«

Spet je pozvonil telefon, iz faksa je priãelo prihajati

sporoãilo in na ekranu raãunalnika se je priÏigala ikona
za elektronsko po‰to.

Iz faksa sem vzela papir, na katerem je pisalo: »Ban-

ka je minirana.«

Na ekranu raãunalnika se je izpisalo: »Banka je mi-

nirana.«

Direktor je prebledel, postal je sivo siv, ko je ponovil

stavek za stavkom, ki ga je sli‰al iz telefonske slu‰alke:
»Banka je minirana.«

»Poãasi,« sem rekla in poklicala Tino. »Pokliãi ‰efa,

pokliãi tehnika za miniranje . . . takoj!«

Tajnica je z velikimi oãmi in odprtih ust opazovala

dogajanje, mislila sem, da bo omedlela. ·e v istem hipu
pa je pozvonil moj telefon. Bil je ‰ef, rekoã: »Ne morem
priti. Sem na bencinski ãrpalki. Nekdo je oropal blagaj-
nika in odnesel veliko denarja . . . dobiva se na krimi-
nalistiki.«

»Banka je minirana,« sem rekla. Ni me veã sli‰al.
»Tristo zelenih maãkov . . . « sem spet priãela.
»Tina, Tinaaaa, pridi sem,« sem zaklicala pomoãnici,

ki je spet pregledovala odtise.

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Je pirotehnik Ïe pri‰el? Ko pride, ga po‰lji k meni.

Mudi se, ãasa ni veã dosti na razpolago.«

Medtem pa si je moj ‰ef ogledoval prizori‰ãe ropa na

bencinski ãrpalki, kjer je popolnoma pozabil na banko.

»Bila sta dva,« je rekel vodja bencinske ãrpalke,

»obleãena sta bila kot planinca. S cepinom na hrbtu in
ãelado na glavi. Eden izmed njiju je ‰e prej plaãal ben-
cin s plastiãno kartico. Kdo bi si mislil, v tej gneãi, da bi
dva planinca oropala ãrpalko? Planinca?« je bil vedno
bolj zaãuden vodja ãrpalke.

»Planinska je bila samo oprema,« je rekel moj ‰ef. »To

vam je verjetno jasno, ali ne?«

»Plaãilna kartica je ukradena,« je rekel blagajnik,

»lastnik je krajo prijavil Ïe prej‰nji teden.«

»To bi moral preveriti,« se je zadrl vodja ãrpalke, »kaj

nima‰ napisanega opozorila na blagajni? Dobesedno
bode te v oãi vsakokrat, ko sprejme‰ plastiko.«

»Bila sta tako prijazna,« se je branil slednji, »tako pri-

jazna in ‰e z drugimi ljudmi sta se ‰alila. Vsi smo se sme-
jali, dokler . . . « je zajel sapo, ko je nadaljeval, »dokler
se prodajalna ni spraznila in sta zahtevala denar.«

»In ti, butec, si ga kar dal, kajne?« je bil spet besen

vodja prodajalne, »kar dal si ga!«

»Eden izmed njiju je imel v roki drobno ‰katlico, ãe‰,

da je nitroglicerin; drugi pa injekcijo, ãe‰, da je okuÏe-

BES

TRI PIKE IN MUHA

na kri z virusom aidsa. Kaj bi storili vi?« Blagajnik se je
tresel kot ‰iba na vodi, ko je moj ‰ef sku‰al vseeno stvar
spraviti v pravi tok, rekoã: »Dobro . . . dobro . . . s pre-
iskavo bomo nadaljevali. Vzel bom vse podatke, prstne
odtise in v interesu preiskave ne dajajte nobenih izjav.
Nihãe, razen udeleÏenih, planincev ni videl.«

»Registrska oznaka avtomobila se je konãala na 009,«

je ‰e dodal blagajnik. »Videl sem tudi lasuljo, ki jo je
eden izmed roparjev vrgel na zadnji sedeÏ.«

Zaman sem priãakovala svojega ‰efa, rop bencinske

ãrpalke je bil trenutno pomembnej‰i. Vse to sem izvede-
la po telefonu in ‰lo mi je kar na smeh, saj res, ‰ef je
pisarni‰ki ãlovek in mu tako vsakdanja zadeva, kot je
rop ãrpalke, gotovo povzroãa veã teÏav kot nam, starim
maãkom.

»Jaz sem direktorjev sin,« je kriãal mladeniã na vho-

du. »Spustite me noter! Spustite me noter!«

Tina je pripeljala mladeniãa in njegov oãe ni kazal

nobenega pretiranega veselja, da ga vidi. Robi je preko
rame imel obe‰eno alpinistiãno opremo, daljnogled in
izgledal je prav ãudno. Obãutek sem imela, kot bi prav-
kar u‰el iz grajske jeãe.

»Mami je mrtva,« je zaãel. »V kopalnici je polno krvi.

Tvoj telefon pa je neprestano zaseden. Pokliãi policijo.«

BES

TRI PIKE IN MUHA

Poleg direktorja sem se sesedla na kavã v njegovi pi-

sarni prva jaz, sledili sta mi Tina in tajnica. Mladeniã pa
je srepo opazoval oãeta, ko je rekel: »Ti si kriv. Malo veã
bi se ukvarjal s svojo Ïeno, mojo mami, pa bi bila ‰e
Ïiva.«

»Molãi, molãi, mulc, molãi,« je skoraj brez glasu ‰epe-

tal Aleks.

BES

TRI PIKE IN MUHA

10.

svojem domu je imel Anatolij mir. Vsak veãer je

zelo pozno pri‰el domov, otroka sta Ïe spala in

Biba je bila veã ali manj zaposlena z gospodinjskimi deli.
Ni ga veã spra‰evala, zakaj in ãemu vedno tako pozno
prihaja domov. Tudi njegovi raziskovalni projekti in, ka-
kor je rada rekla, nore ideje, je niso zanimali. Denar pa
. . . to pa. Prina‰al ga je v hi‰o veã, kot je kdaj koli misli-
la, da bi lahko zasluÏil. Tako si je lahko privo‰ãila lepot-
no operacijo, lepo opremljeno stanovanje in seveda
ugled v druÏbi. Otroka sta postala razvajena mestna
mulca, le da ona tega ni opazila. Ni hotela. Nekje daleã
v sebi pa je vedela, da je vse skupaj krinka in vrh ledene
gore. Nekega dne bo poãilo.

Druga skrb pa je bil ‰e Aleks. Preveã pohoten in pre-

veã nesramen, da bi ga lahko brezpogojno ljubila. Edi-
na re‰itev so bile gore. Hribi in gore. Njena oprema se ni
imela ãasa niti ohladiti, Ïe je odbrzela vsak prosti trenu-
tek visoko nad mesto in ljudi spodaj.

Tokrat pa je Anatolij pri‰el domov nenavadno zgodaj.

S seboj je pripeljal dru‰ãino Ïe rahlo okajenih ljudi, ki so
se posedli po dnevni sobi. Kar na tla.

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Radi bi bili sami,« je smejoã rekel Anatolij. »Sami,«

je mrzlo ‰epnil Bibi na uho.

Bibi je bilo vseeno. Poznala je te njegove prijatelje,

zelo dobro jih je poznala in ni bilo potrebno niã doda-
ti. Samo, malo je podvomila v mo‰kega, ki naj bi bil po-
doben Aleksu, a je imel na ãelu tako grdo znamenje, da
zagotovo ni bil on. Prepriãana pa ni bila. V oãi ga ni
mogla pogledati, vendar je ãutila njegov pogled na sebi
in ni ji bilo prijetno.

»Zdaj bo kmalu minilo leto,« je priãel Anatolij in od-

ganjal Bibo, ki se je obotavljala zapustiti dnevno sobo.
»Minilo je Ïe leto,« je nadaljeval, »kar smo se odloãili,
da bomo priãeli z agitacijo za graditev in revitalizacijo
Ïelezni‰ke proge z Jesenic do Rateã. No, in kaj smo sto-
rili? Niã! Mislim, vi niã! Jaz bom razstavil projekt te dni
v mestnem parku, kaj pa vi? Ste priskrbeli denar?«

»Moja banka ima Ïe tako ali tako premalo dobiãka,«

je priãel Aleks. »Ne upam podpreti tega projekta, del-
niãarji me lahko odstavijo s poloÏaja. Kaj pa naj potem
storim?«

»In vi, in va‰a stranka,« se je obrnil k naslednjemu
»Mi smo naãelno ,za’, gotovo bomo zraven, samo

najprej naj se izjasni banãni lobi. Mi, naãelno, podpi-
ramo vsako tako investicijo, ãe bi rekel, naãelno smo
,za’.«

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Kaj takega,« se je zasmejal Anatolij, »in kaj ste hoteli

povedati? Naãelno, kaj naãelno?«

»Na‰o stranko podpira naftni lobi, ne vem, ali bomo

sploh lahko podprli graditev Ïeleznice. Saj to bi pome-
nilo, da bi pljunili v lastno skledo. Denarja za delo ne bo.
Naãelno pa smo, kot sem Ïe rekel, ,za’.

»In vi,« se je obrnil k tretjemu, ki je sedel na fotelj in

priÏgal pipo.

»V na‰em kraju smo se dogovorili, da hoãemo nazaj

Ïeleznico, tak‰no kot v starih dobrih ãasih. To je denar,
velik denar od turizma. Smo na meji, krajih, kjer je
dnevni pretok ljudi in blaga velik zalogaj za tako ozko
grlo, kot je cesta. Kraji ob Ïeleznici bi cveteli, turizem ‰e
toliko bolj. Pa ‰e naravo bi ohranili. Samo pomislite,
avtovlak do Planice in potem dalje v Italijo, le kaj bi si
ãlovek Ïelel ‰e lep‰ega,« je Ïe skoraj brez sape zakljuãil.

»Si ga videl, norca,« je zariplo prhnil Aleks. »Dobijo

malo samouprave in drobtinico z bogatinove mize, ki se
ji reãe drÏavni proraãun, pa Ïe mislijo, da so na konju.
Ne, to pa ne! Kdo pa mislite, da bo vse to plaãal? DrÏa-
va, banka, ljudje, samoprispevek, no, kdo?«

»Dovolj . . . dovolj . . . « je zakriãal Anatolij. »Vse

sem vam Ïe razloÏil. Od vas sem zahteval samo enotno
mnenje in podporo pri projektu. Ste si ogledali naãrt?
Ne, zagotovo ne, drugaãe bi opazili voja‰ko bazo, ki bi
bila postavljena na prostoru ob vhodu v Triglavski na-

BES

TRI PIKE IN MUHA

rodni park. Tuji voja‰ki lobiji ponujajo velike denarce,
ogromne. Ta del deÏele je ‰e kako zanimiv za tujo voj-
sko. Tri meje na kupu, lepo vas prosim!«

»Voja‰ko bazo,« je kriknil politik s pipo v ustih, »kaj

si popolnoma nor? Kako naj zagovarjam tak‰en projekt,
graditev Ïeleznice v dolino, ko pa ponuja‰ denar, ki
smrdi po kupcih oroÏja. Tega volilci gotovo ne bodo
sprejeli.«

»Kak‰ni volilci,« je z gromozanskim krohotom rekel

Anatolij, »kak‰en politik pa si, da si ne upa‰ prepriãati
ljudi v pravilnost svoje odloãitve. Ne, tega ne verjamem.
Zakaj pa si dovolil postavitev in gradnjo banke na kme-
tijskem zemlji‰ãu, a?«

»Gospoda,« je rekel Marko, »malo ti‰je, prosim. Pred-

lagam, da si ogledamo projekt, se nato odloãimo, ali ga
bomo podprli ali ne. Sicer pa,« se je sladko nasmehnil,
»kar malo sem jezen sam nase, da se za voja‰ko bazo
nisem spomnil prvi. Niti pomisliti ne smem, koliko de-
narja je v tej igri, koliko novih delovnih mest in koliko
novih hotelov in zabavi‰ã. Dragi moji, to je denar. Îelez-
nico in z njo vso potrebno infrastrukturo bi postavili na
noge samo s provizijo. Samo s provizijo, dragi moji,« je
bil Ïe zaripel Marko.

»No,« je zakrilil z rokami Anatolij, »kaj vam nisem

rekel?«

BES

TRI PIKE IN MUHA

Nastala je ti‰ina. Popolna ti‰ina in Anatolij se je zbal,

da berejo njegove misli. Vse bo ‰lo gladko, se je prepri-
ãeval, ko je samo pomislil, da bo iz norega znanstveni-
ka postal milijonar v dolarjih. Sicer pa, tudi njegov izum
ni od muh. Konzervirati ãas, ga shraniti v kapsulo kot
sardine, to, to so Ïe drago plaãali. Nikdar ne bo umrl,
nikdar se ne bo postaral. Eliksir Ïivljenja tiãi v ãasovni
kapsuli. Zvezdno nebo bo konãno postalo njegovo ra-
ziskovalno sredi‰ãe.

Vstal je s fotelja, kjer je gnezdil kot baron in priãel

hoditi po dnevni sobi. V glavi so mu plesale formule in
Ïe se je videl, kako z lahkoto bo zapravljal denar.

»Ko bi le Biba ne zahtevala pojasnila, ãemu te velike

vreãe kristalov,« je rekel glasno. DruÏba ga je presli‰ala,
saj je vsak posebej Ïe se‰teval lasten dobiãek in koristi.

BES

TRI PIKE IN MUHA

11.

iba je bila na koncu z Ïivci. MoÏeva dru‰ãina je
popivala do zgodnjih jutranjih ur, tako, da ji je bilo

vzeto kar precej spanja. Vstopiti v dnevno sobo ni sme-
la. SluÏba je spet postala njeno mirno pristani‰ãe, kljub
temu, da ji je Anatolij neprestano telefoniral in spra-
‰eval, ali je opravila vse analize. Aleksu pa oãitno ni bilo
do tega, da bi od‰la skupaj na poãitnice. Franãek vsak
dan visi na telefonu in tudi zahteva analize. Doma pa
vlada pu‰ãoba in nelagodje. V sluÏbi je ostala samo zato,
da bi imela veã ãasa za Aleksa. In zdaj?

»Pisala mu bom,« se je odloãila, ko je lezla v hrib in se

potila kot tovorna Ïival.

»Ne, ne bom mu pisala. Pismo bi lahko dobila njego-

va Ïena, kaj pa potem? Telefonirala mu bom. Tako bo!«

Na svojem pohodu je sreãala veliko ljudi. Bila je Ïen-

ska, ki so jo vsi vsaj enkrat sreãali, v laboratoriju, kjer je
jemala kri. Îe zato so bili prijazni in vljudni. âeprav bi
marsikdo, ãe bi si upal seveda, raje videl, da bi je ne sre-
ãal. Njena lepota in pretirana skrb za telo je, vsaj pri
Ïenskem delu obãinstva, zbujala gnus. Prav tako njeno
svetohlinsko vedenje. Imeti ljubimca, imeti moÏa in

BES

TRI PIKE IN MUHA

otroke, zraven pa ‰e neprestano pridigati o ãistosti in
praviãnosti, no, to je bilo tudi za njene sodelavke preveã.

Biba pa se ni dala motiti. Oh, ne, kje pa! Mora imeti

Aleksa, mora! To je bilo njeno Ïivljenje in ljubezen, ki je
je bila deleÏna, ni odtehtala strupenih pogledov in
nevo‰ãljivosti

»Samo na to moram pomisliti,« si je rekla, ko je spet

lezla v hrib. »âe bi me vsaj ta nesreãna lasulja tako ne
ti‰ãala,« je bentila. Vedela je, da jo mora nositi. Ljudje so
jo poznali samo po tej barvi las in priãeski. Ni si smela
dovoliti, da bi se pokazala, kdo je v resnici. Popolna Ïen-
ska, popolno telo, atletsko strenirano, a glava — brez las.

Aleks tega ni vedel, prav tako ni vedel tega njen moÏ.

·e manj pa ljudje. Pogladila se je po ãelu in vratu, otipa-
la drobne brazgotinice, ki so ostale od lepotne operacije.
Niã veã ni imela pove‰enih vek in vratu. Njena koÏa in
obraz sta bili mladostni, barva njene polti pa zdrava in
sveÏa. Vsakodnevno tekanje po sveÏem zraku in nape-
njanje mi‰ic je postavo izoblikovalo v skoraj popolni ki-
parski model.

Vendar, je premi‰ljevala med hojo, du‰evnega in du-

hovnega miru pa od nikoder.

Sedla je na prvo skalo, slekla prepoteno majico in v

nahrbtniku poiskala vitaminski napitek. Na mobitel je
namenoma pozabila. Vedela je, da jo je gotovo klical

BES

TRI PIKE IN MUHA

Franãek, mogoãe tudi Aleks, pa ‰e Anatolij jo hoãe sli-
‰ati samo zato, da bi mu spet kaj postorila in uredila.

»Tokrat ne,« je rekla in izklopila mobitel. Tako ni iz-

vedela, da je Aleksova Ïena mrtva, banka minirana in da
so oropali bencinsko ãrpalko. Bila je tisoã metrov viso-
ko in prav imenitno se je poãutila.

»Lepo vreme,« se ni dal motiti mo‰ki in se pred njo

postavil kot petelin na gnoju. »Jaz sem Ïe drugiã danes
tu gori,« je ‰e kar nadaljeval.

Biba je Ïe hotela vstati, ga zapustiti, ko so se nenado-

ma stresla tla in priãelo je bobneti kamenje in se valiti
proti dolini.

»Ah, saj ni res,« je konãno izdavila stavek. »Kam naj

‰e ãlovek gre, da bi imel malo miru?«

»Hitro . . . hitro . . . « je ves siv v obraz kriãal Mar-

ko. »Umaknite se . . . umaknite se . . . skala se vali.«

Bilo je prepozno. Bibo je zadela skala in obleÏala je na

tleh, brez glasu in znakov Ïivljenja. Marko ni vedel, kaj
naj stori. Sedel je poleg Bibe na tla, ko je zasli‰al kriãanje
veãje skupine ljudi, ki se je valila proti dolini.

»Hitro . . . gremo . . . dajmo . . . naredimo nosila,«

je zakriãal prvi, ki si je ogledal negibno Ïensko na tleh.
»Spravimo jo v dolino. Tam bodo Ïe poskrbeli zanjo. Hi-
tro . . . to je gotovo prvi sunek, sledili bodo ‰e nasled-
nji. Ne smemo ãakati.«

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Jaz sem zdravnik,« je rekel eden izmed pohodnikov

in potipal Bibi Ïilo na zapestju. »Îenska ‰e diha. Pod-
loÏite ji glavo.«

Marko je stopil do zdravnika, ko je rekel: »Îenska me

sicer ne pozna, vendar jo jaz poznam zelo dobro. Pred-
lagam, da pokliãete moÏa v dolini . . . « ni konãal stav-
ka, ko je rekel zdravnik: »Poklicali smo re‰ilni avtomo-
bil, ostalo bomo uredili spodaj. Nimamo ãasa. Pohiteti
moramo.«

Zdaj Marko ni vedel veã, zakaj je sploh od‰el v gore.

Sicer je res Aleksu hotel pokazati, kaj vse in kako je
sploh na tekoãem z njegovim ljubezenskim Ïivljenjem,
ampak tole sedaj . . . no pa je preveã.

Tla so se ‰e vedno tresla, vendar je Marko stopal po

stezi sam in premi‰ljeval o tej ãudni zgodbi. Zavedal se
je, da dela na borzi ne bi dobil brez Aleksa, prav tako bi
bilo njegovo premoÏenje bistveno manj‰e. Tako pa ima
stanovanje v mestu, vikend na morju in visoko v gorah,
ah, je zavzdihnil, to ni skoraj niã. Samo brunarica, mala
brunarica. Odloãil se je, da ne bo ‰el v bolnico, pogledati
Bibo, ‰el bo naravnost na borzo. Tam, vsaj upa, so vsi
instrumenti delovali v redu. ·e toliko dela ima, je raz-
mi‰ljal, ko je sedel v svoj avto in se odpeljal.

BES

TRI PIKE IN MUHA

12.

d Jesenic pa do Rateã se je valila veriga ljudi. Po-
vezani med seboj so nosili transparente, zahtevali

obnovitev Ïelezni‰ke proge in denar za revitalizacijo
tega podroãja. Na vsakih nekaj sto metrov pa je bila po-
stavljena stojnica, kjer so sindikalni in politiãni voditelji
vabili na ãaj in golaÏ. Vsi so nenadoma zaãutili veliko
Ïeljo, da bi bili prvi in najbolj glasni. Lonãek, katerega
naj bi vsakdo primaknil, pa se je veãal kakor balon.

»Sem rekel,« je rekel Anatolij, ko je s svojo ekipo se-

del pod velikim sonãnikom in se zadovoljno smehljal.
»Razstava v parku je dvignila Slovence na noge. Vse za
dobre stare ãase, pa naj stane kolikor hoãe.«

»Poznam staro reklo,« je rekel Franãek, ki ga je na to

zborovanje vodila sluÏbena dolÏnost, »plaãali bomo
drago, tako bomo varãevali, pa naj stane kolikor hoãe
. . . « je medlo zakljuãil, ko se je Anatolij nasmehnil,
rekoã: »To paã ni nobeno staro reklo. Nekaj ste izgubi-
li, kajne?«

Franãek je bil popolnoma prepoten, ni se mogel

spomniti, kako Ïe to gre. Sicer pa, tu je zaradi Ïelezni-
ce in voja‰ke baze. Najbolj ãudno pa je bilo, da je prvo

BES

TRI PIKE IN MUHA

podpiral, za drugo pa se je po‰teno upiral. Ljudje pa so
kar tulili v en rog, nihãe ni pomislil, da se bosta zgodili
dve veliki stvari.

Anatolijevo druÏbo sem obiskala zaradi Bibe . . . no,

pa malo zaradi Franãka. Ne, predvsem zaradi Bibe. Di-
rektorja banke sem zapustila, ko je pri‰el policist iz od-
delka za umore in samomore, saj sem morala Anatoli-
ju povedati za ponesreãeno Ïeno. Videla sem ga sedeti
na stolu pod sonãnikom in nisem bila prepriãana, da
bom novico sporoãila takoj. ·e nekaj drugega me je
motilo. Poleg Anatolija je namreã sedel Marko, ki pa je
‰e do nedavna bil visoko v gorah. Pomenkovala sta se
zelo zaupno, ãe Ïe ne reãem, kar malo preveã, ko je
Marko zaklical: »Glej, glej, na‰a kriminalistka. Ste v ban-
ki Ïe konãali z delom?«

»Ne,« sem strogo rekla in pogledala Anatolija, rekoã:

»Z vami bi rada govorila.«

»Kasneje,« je rekel slednji, vstal s stola in povlekel

Marka za rokav, ãe‰, greva.

»Pa kasneje,« sem rekla, »saj sem namreã vedela, da

bo slej ko prej pri‰el k meni. Moral bo. âe Ïe ni kamen?«

»Vãeraj me je obiskal neznanec, mi grozil, bojim se,«

je rekel Anatolij, ko je ‰e dodal: »Po‰iljke ‰e nisem do-
bil. Morda ti ve‰, kje so knjige. Vsi naãrti za voja‰ko
bazo so v teh ‰katlah. Sem ti rekel, da ne bo dobro, ãe jih
po‰ljejo med sadjem in drugim tovorom.«

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Rekel, rekel . . . « je prhnil Marko, »tudi ti nisi upal

sprejeti po‰iljke po redni poti. Tudi ti si kriv za zamu-
do.«

»No, nekaj pa smo vendarle uspeli,« je Ïe bolj mirno

nadaljeval Anatolij, »ãlove‰ka veriga bo zagotovo izpol-
nila priãakovanja. Samo pomisli, kako se da ljudi na-
plahtati, ‰e sami ne vedo, kdaj jim kaj podtakne‰.«

»V brunarici me je ãakalo sporoãilo, tudi za tebe,« je

nadaljeval Marko. »Voja‰ka baza mora biti postavljena
v roku pol leta, le tako bova dobila znaten kupãek pro-
vizije in gotovo ti ‰e kaj veã. Saj ve‰, za te tvoje vesoljske
raziskave tako ali tako nikdar nima‰ dovolj.«

»In kak‰no sporoãilo je bilo zate?« je vpra‰al Anato-

lij.

»To se paã tebe niã ne tiãe,« je mrko odvrnil Marko,

»sicer pa, pojdi zdaj, ãaka te kriminalistka. Pravijo ji
Mica . . . ha . . . ha . . . in kako je huda ob tem imenu,«
se je hudobno nasmehnil Marko.

»Aha, ‰e to,« je nadaljeval Marko, »ker Ïe ima‰ tak‰no

moã in ugled bo‰ moral, tako mi je rekel moj prijatelj
sindikalist . . . «

»No, kaj,« ga je prekinil Anatolij, »niã mi ni treba, ãe

noãem. Nihãe me ne more prisiliti . . . «

»Lahko! Lahko te prisili! ·e jaz te lahko prisilim,« je

dvignil glas Marko. »Sindikalist zahteva referendum
proti postavitvi voja‰ke baze, razen, ãe bi se sporazume-

BES

TRI PIKE IN MUHA

li in tam zaposlili odveãne delavce, ki so zdaj breme
drÏavi.«

»Referendum . . . a, proti . . . referendum, daj no.

Bodi resen. Voja‰ka baza bo itak samo vrh ledene gore.
Saj ve‰. Tu gre za veãje projekte. Zaposliti pa ne more-
mo nikogar iz Slovenije, ‰e najmanj pa ljudi, ki nimajo
vi‰je in visoke izobrazbe.«

»Kaj si hotel povedati?«
»Niã,« se je zvijal Anatolij, ko je ‰e rekel: »Krimina-

listka me ãaka. Mica, saj ve‰.« Zelo na hitrico se je obrnil
in odkorakal do stojnice, kjer sem ga potrpeÏljivo ãaka-
la.

»Z menoj ste hoteli govoriti,« je rekel vzvi‰eno in po-

gledal v nebo.

»Ta demonstracija vam je zares uspela,« sem rekla

mirno, kot maãek, ki vidi mi‰, pa jo raje ‰e malo pusti v
negotovosti, preden jo bo naskoãil in snedel. To sem se
dobro poãutila. Imela sem adut v rokah, Anatolij pa tre-
nutno niãesar.

»Ljudje se zavedajo, kaj je dobro zanje in naravo, zato

so tu,« je mirno rekel in si brisal potno ãelo. »Jaz sem
samo povedal, kar so oni Ïe zdavnaj vedeli.«

»Slogan, kot je: dobri, stari ãasi, je ‰e vedno spravil

ljudi pokonci, ali ne?«

»Stare morda,« je rekel Anatolij, »mlade pa je bilo po-

trebno po‰teno prepriãati. Iz generacije v generacijo so

BES

TRI PIKE IN MUHA

bolj pametni in samozavestni. Vse je potrebno podkre-
piti z dokazi in analizami. Kaj ste pravzaprav hoteli?«

»Îena je v bolnici,« sem udarila, brez usmiljenja.
»Kako, ãigava Ïena? Moja Ïena?«
»V gorah se je zaradi zemeljskih premikov moãno

kru‰ilo kamenje in ena izmed skal je priletela v va‰o
Ïeno. V glavo. âelado je imela namreã poleg sebe.
Upam, da je vse v redu. Najbolje bo, ãe jo sami obi‰ãete
v bolnici,« sem rekla.

»Trenutno nimam ãasa,« je rekel Anatolij, »Lepo jo

pozdravite. Vidite,« je nadaljeval, »moram biti tu. Vse
skupaj je preveã odvisno od mene,« se je pobahal, »da
bi lahko sedaj zapustil prizori‰ãe.«

Zadelo me je kot strela z jasnega. Torej, mo‰ki, ki je

veljal za vzornega in spo‰tovanega soproga, svoje Ïene
niti v bolnici ne obi‰ãe. Ima v glavi vsa kolesca, sem se
spra‰evala, ali pa se mu je obãutek krivde dvignil do vre-
li‰ãa? âesar ãlovek ne vidi, ne boli.

Od daleã sem opazovala vso to dru‰ãino in niã veã me

ni mikalo, da bi izvedela ‰e kaj novega. ·tudentu, ki mi
je sledil s kamero in vse snemal, sem zamahnila z roko,
ãe‰, greva, dovolj je!

BES

TRI PIKE IN MUHA

13.

a mariborski Ïelezni‰ki postaji se je trlo radoved-
neÏev. Ne zgodi se vsak dan, da iz Ljubljane pri-

leti helikopter, pristane na strehi stavbe, ki vrh vsega niti
ni primerna za pristanek, potem pa iz helikopterja izsto-
pi lepotica leta in Franãek. Slednjemu je bilo po‰teno
nerodno, saj je svoje delo jemal preveã resno, da bi bil
Ïeljan slave in publicitete. Mlada dama je tako zasenãila
tudi tak‰en dogodek, kot je pristanek helikopterja in
namen Franãkovega obiska.

»Razkopala sta nam vse po‰iljke,« je vpil v veter

Ïelezni‰ki in‰pektor.

»Kako . . . prosim . . . poãakajte, da se vozilo umiri,«

se je drl Franãek.

Hrupna ptica se je umirila in Franãek je bil konãno na

trdnih tleh. Îelezni‰ki in‰pektor pa je ‰e kar strmel v
lepotico, ko je vseeno rekel: »Ah, ko bi bil malo mlaj‰i,
potem . . . no, potem bi se je pa lotil.«

»Hm, mhm . . . mhm . . . « je brundal Franãek. Kaj

malo mu je bilo mar, ali je dekle lepo ali ne, ãimprej
mora priti do mladeniãev.

»Kje sta fanta,« je presli‰al in‰pektorjeve sanje.

BES

TRI PIKE IN MUHA

»V pisarni, na postaji.«
»No, prav. Greva,« ga je nestrpno poklical, ko je ‰e

vedno strmel v mladenko in njene dolge noge. Franãku
je ‰la ta burleska Ïe po‰teno na Ïivce, ãeprav mu je le-
potica Ïe v helikopterju rekla, ne, obljubila, da se v Ljub-
ljani sreãata in bolje spoznata. Poãutil se je pomembne-
ga in zato se mu je in‰pektor zazdel veã kot sme‰en.

Robi in Mile sta sedela na mizi, v pisarni postajnega

naãelnika in srkala sok po slamici. Vse prisotne sta
spravljala v obup, predvsem pa Mile, ki je razlagal delo-
vanje raãunalnika. Na vsa vpra‰anja pa sta odgovarjala
samo to, da sta se hotela zabavati.

»Zabavati . . . zabavati,« so bili zgroÏeni prisotni,

»kako, zabavati? To kar sta poãela je bilo smrtno nevar-
no.«

»Za obiãajne smrtnike,« sta se ‰alila.
»Za tiste, ki si niãesar ne upajo. Za tiste, ki samo ubo-

gajo in sledijo ãrednemu nagonu,« je rekel Robi. »Nekaj
podobnega sem prebral na internetu, madonca sem
pameten,« je pomeÏiknil Miletu.

»A, tu sta. Pozdravljena fanta,« je s ‰irokim nasme-

hom na ustih vstopil Franãek. Za njim pa je ‰e vedno, z
mladenko v oãeh, pusto pozdravil in‰pektor.

»Tri pike in muha,« je zavpil Mile, »spet ta pusteÏ. Ni

nama dovolil niti tega, da bi telefonirala, kaj ‰ele, da bi

BES

TRI PIKE IN MUHA

se umila in kaj pojedla. Tu sva morala ãakati na vas, kot
dva zloãinca.«

»Revãka, boÏãka, nesreãnika brez pravic,« se je kislo

nasmehnil in‰pektor, ko je nadaljeval, »ãe bi bilo po
moje, potem bi vaju najraje zaprl v klet. Jasno? Tak‰ne
kot sta vidva, tak‰ne je treba zelo strogo, ãe Ïe ne naj-
stroÏje. Uniãevala sta tujo lastnino, metala sadje iz drve-
ãih vagonov, sedela na stopnicah in kadila mamilo, pol-
ne Ïepe imata omamnih tabletk, na koncu koncev pa
mislita, da sta zadrÏana brez razloga. Draga moja, smeh
me kar lomi!«

»Kaj pa otrokove pravice? Nisva ‰e polnoletna, a, kaj

pa to?« Spet sta se priãela zmrdovati, ko sta zahtevala
pijaão in jedaão.

»Prinesite jima kozarec vode,« je rekel Franãek, »vid-

va . . . sem . . . sedita tu, poleg mene. Pogovoriti se mo-
ramo.«

»A, a kar z vsakim se bova pogovarjala? Ne, to pa ne.

Kdo pa ste vi?«

»Tu sem, da vama bom pomagal. Vajina oãeta pa sta

tudi Ïe na poti. Je bila to vajina prva voÏnja z vlakom,«
je hotel vedeti.

»Jaz bi raje odgovarjal v prisotnosti odvetnika,« je

rekel Mile.

»Preveã gleda‰ ameri‰ke filme,« je rekel Franãek. »In

tvoja, je bila prva?« se je obrnil k Robiju.

BES

TRI PIKE IN MUHA

Îelezni‰ki in‰pektor je pregledoval papirje in zapis-

nik, ki so ga sestavili na licu mesta. Tako je bilo ugotov-
ljeno, da sta uniãila skoraj vso po‰iljko sadja, raztrgala
nekaj knjig in povzroãila veliko ‰kodo z metanjem pe-
tard. ZgroÏeno si je ogledoval, enkrat fanta, drugiã pa-
pir.

Îe je hotel nekaj reãi, ko je pomignil Franãku, ãe‰, po-

glej fanta, saj bo omedlel.

Mile je zavijal oãi, zelen kot pravkar pobarvana stena,

‰e isti hip pa je telebnil po tleh, kot kos lesa.

»Moj prijatelj je sladkorni bolnik,« je kriãal Robi, »kaj

vam nisem rekel, da mora veliko piti, da rabiva odvetni-
ka, kaj vam nisem rekel . . . « je kriãal Ïe skoraj brez
sape.

»Zdravnik bo pri‰el,« je rekel Ïelezni‰ki in‰pektor.

»Takoj sem ga poklical, ampak promet je nemogoã in
gotovo se je zagozdil na enem izmed kriÏi‰ã.«

Franãku je bilo vsega dovolj. Fantov, ki sta neodgo-

vorno poãenjala nevarne reãi, Ïelezni‰kega in‰pektorja,
ki je tudi raje izpostavljal svoje sposobnosti, kot re‰eval
problem. Zato je glasno zahteval: »Zdravnik naj bo tu
takoj! Fantu je treba pomagati, vse ostalo bomo re‰ili
kasneje. Vsi iz pisarne ! Ven! Ti . . . ti . . . «je pokazala
na Robija, »Ti pa sedi tu, poleg mene, in da se ne pre-
makne‰ niti za ped. Jasno?«

BES

TRI PIKE IN MUHA

Vstopil je zdravnik, vsi ostali pa so od‰li. Je Ïe vse

vedel, kaj mora storiti. Dandanes sploh ni pomembno,
kje si. Raãunalnik te prepozna, tako v Mariboru kot v
Ljubljani. Veliko olaj‰anje za zdravnike in policijo, a tudi
zelo velik obãutek ogroÏenosti in pogled v tvojo zaseb-
nost nepoobla‰ãenim osebam.

»Vrnili se bomo s helikopterjem, potem bomo vide-

li, kako naprej,« je rekel Franãek.

»In Mile, kaj bo z Miletom?« je hotel vedeti Robi. »V

bolnico bo moral, zagotovo.«

»Res je,« je rekel zdravnik in dodal: »Pomagajta mi

fanta spraviti na nosila. Bomo kar takoj od‰li.«

Franãek in Robi sta ostala sama. Vstopil je Ïelezni‰ki

in‰pektor, in rekel: »No, zdaj imamo pa samo enega.
Bo‰ ti povedal, zakaj sta to storila? Bom moral poklica-
ti ‰e policijo? Kdo bo povrnil ‰kodo? Kaj naj reãem go-
spodu Anatoliju, ki sta mu uniãila dragoceno opremo in
knjige? Kako . . . « ni konãal stavka, ker ga je Franãek
prekinil, rekoã: »Gospoood, gospoood, za vse to sem jaz
tu. Jaz! Jaz sem policija in in‰pekcija, jaz sem tudi za-
dolÏen za te, da ne reãem, mladostne vragolije. Vi boste
dobili poroãilo. Svoje ste opravili. Greva,« je ‰e dodal in
potrepljal Robija po ramenih. »Helikopter ãaka. âas je
denar.«

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Miletu ne bi smel dovoliti dati krvi. Gotovo je bila

injekcija inficirana, ali celo zastrupljena,« je bolj sam
sebi kot Franãku rekel Robi.

»Kak‰ne krvi?« je zanimalo Franãka.
»Ah, saj je vseeno,« je vdano v usodo spet rekel Robi.

»Lepa gospa zbira kri. Mladih ljudi, ãisto in, kakor je
rekla, plemenito. V kak‰ne namene jo uporablja, tega ne
vem.«

»Lepa gospa, kaj pa je to?«
»Lepa gospa, je lepa gospa. Predvsem lepa, lepa. Dru-

gaãe ne znam povedati.«

Robi je ‰e nekaj hotel reãi, vendar je bil hrup helikop-

terja premoãan. Franãkovi moÏgani pa so zaznali po-
vsem nekaj novega. Podatek, misel in spoznanje, da je
kri dragocena tekoãina. Z njo bi se dalo precej dobro
zasluÏiti.

BES

TRI PIKE IN MUHA

14.

ranãek, ‰ef in jaz smo spet sedeli skupaj v moji,

pravzaprav najini biv‰i pisarni. Ko bi le vedela, kako

dobro sem se poãutila.

»Kdo bo skuhal kavo?« je rekel moj ‰ef, smejoã se na

vsa usta. Vedel je, da bom to jaz in ‰e niã hudo mi ne bo
ob tem. Kava je postala na‰a skupna folklora.

»Ah, kako lepo je tu,« je rekel Franãek in presli‰al

‰efa. »Sem Ïe pozabil, in kak‰en lep balkon.«

V pisarni je zadi‰alo, po kavi in dobri volji.
»·e kak‰en ko‰ãek slanine, malo kruha in kozarec do-

brega vina, pa bi bil piknik popoln,« je spet rekel Fran-
ãek in midva sva ga debelo pogledala.

»Hm . . . hm . . . « je priãel ‰ef, »rop na bencinski

ãrpalki je tako nenavaden . . . « ni zakljuãil, ko je Ïe
vskoãil Franãek, rekoã: »Ta dva fanta tudi, kdo bi si mis-
lil, da se bosta upala voziti na stopnicah vlaka od Ljub-
ljane do Maribora.«

»In rop banke,« sem rekla in se priãela smejati.
Nismo se mogli zbrati, nikakor nismo mogli veã vz-

postaviti pravega pogovora. Bili smo vsak zase na svo-
jem bregu, s svojim problemom.

BES

TRI PIKE IN MUHA

Na steni sem imela nalepljene velike kose papirja. Na

prvem je pisalo: rop banke; na drugem: referendum; na
tretjem pa: ilegalna prodaja krvi. Vse to se mi je zazde-
lo, da ima nekaj skupnega.

»Ropar na ãrpalki je bila Ïenska,« je rekel ‰ef. »Îen-

ska preobleãena v Ïensko. Kako je s fantoma?« je hotel
vedeti.

Franãek je sedel pri oknu in opazoval vrvenje na uli-

ci, ko se je nenadoma stresel, podrgnil po kolenih in
zamahnil z roko, rekoã: »Domov moram . . . moram
domov. Fanta sta otroka pomembnih star‰ev. Eden je
sin zdravnika, drugi pa sin banãnika. Zelo zoprna situa-
cija. V Tunizijo ne bom ‰el, imam doma preveã dela. Zid
smo Ïe priãeli graditi.« Îe je hotel oditi, ko ga je ‰ef po-
tisnil nazaj na stol, ga prijel za rame, pogledal v oãi, in
rekel: »Franãek, ne domov, k zdravniku pojdi. Te boli
glava? Ali te boli glava?«

Namignil mi je z oãmi, Ïe sem vedela, kaj moram sto-

riti.

Franãek pa je obsedel na stolu in se gugal sem ter tja,

kot bi bil na vrtiljaku.

Vstopil je zdravnik, dva mo‰ka z nosili in, ko si je

ogledal Franãka, je rekel: »Sem deÏurni, zato sem tu. ·el
bo z menoj.«

BES

TRI PIKE IN MUHA

Obãutek sem imela, da se opraviãuje, ker je prav on

tu. ·ele kasneje sva s ‰efom ugotovila, da je to Miletov
oãe, ãlovek, ki bi ga morala pravzaprav midva zasli‰ati.

»Spet je vse po starem,« sem nekoliko Ïalostna rekla.

»Le kaj bo s Franãkom?«

·ef je trdo postavil skodelico s kavo na mizo, in rekel:

»Hudiã je to. Le zakaj je bila potrebna bomba? Skupimo
jo tako vedno samo kriminalisti in policisti. Samo mi
nosimo glavo na pladnju. Pa naj vseka, kdor koli Ïe je.«

»Bila sem na demostracijah, pravzaprav zborovanju

za obnovitev Ïelezni‰ke proge od Jesenic do Rateã,«
sem spet priãela. »Anatolij je bil tudi tam. Prav tako di-
rektor banke. Sploh je bila zbrana druÏba na kupu. Lobi
politikov, ki je za revitalizacijo tega projekta je bil na
enem koncu, drugi, tisti, ki podpirajo graditev voja‰ke
baze, pa na drugem koncu. Oboji pa so govorili, kakor
bi roÏice sadili. Nekaj imajo za bregom.«

Na hodniku sva zasli‰ala hrup in vpitje. V pisarno je

priletela tajnica, vsa razburjena, ko jo je skoraj podrl
Marko, ki je vstopil, razburjen in ãisto bel: »Saj sem ve-
del,« je vpil, »tisti, ki bi morali biti v banki lepo v pisar-
ni pijejo kavo in niã jim ni mar za ljudi. Kaj sta pozabi-
la, da je v banki podtaknjena bomba? Ali vesta, kak‰na
‰koda se dela? Kdaj boste na‰li tega . . . tega . . . no,
terorista?«

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Vsi smo se umaknili,« sem rekla, »na delu so piro-

tehniki s svojimi psi in aparaturami. Bi radi videli, da bi
nas vse pognalo v zrak? Poãakati moramo, da odkrijejo
bombo.«

»Ph . . . kaj res? Ste se tako zbali, da sedite za varni-

mi zidovi?«

»Dovolj,« je gromko ukazal ‰ef. »Dovolj. Ni papir ti-

sti, za katerega trepetamo, trepetamo in skrbimo za Ïiv-
ljenja, tudi va‰e. Ste zato pri‰li, da nam boste solili pa-
met, nas uãili, kako in kaj naj ravnamo?«

»Ne,« je Ïe bolj mirno rekel Marko, »pri‰el sem zato,

da vam povem, kje smo na‰li podtaknjeno bombo.«

»Kako, kaj ste rekli?«
». . . da vam povem, kje smo na‰li podtaknjeno bo-

mo,« je spet rekel Marko.

»Kje,« se je zbral ‰ef, ko je spet mrko rekel: »Upam,

da so jo na‰li, res na‰li.«

»Disketa, raãunalni‰ka plo‰ãica, ki je bila na direktor-

jevi mizi je bila bomba. Kakor se dogaja s pisemskimi
po‰iljkami, tako je tudi z raãunalni‰ko plo‰ãico.«

»Gremo,« je rekel ‰ef, pomignil tajnici, ki je vseskozi

stala med vrati in z odprtimi usti poslu‰ala to razlago.

»Prezraãi,« je rekel ‰ef in jo potisnil v pisarno.
Pozvonil je telefon, bil je pirotehnik in zahteval ‰efa.
»Odkrili smo bombo,« je rekel.

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Vem,« je prhnil ‰ef, besen, da mu je povedal Marko

prvi. »Takoj pridem,« je ‰e bolj mrko dejal in ukazal ‰o-
ferju, da nas odpelje do banke. »Ne, danes ne bom vo-
zil, sem preveã razburjen.«

S stene sem strgala papir, kjer sem imela napisano:

rop banke. Nekaj se mi je posvetilo, priÏgala se mi je
svetlobna raketa in vedela sem, kaj storiti. Samo, da pri-
dem do banke.

Zunaj, na ploãniku in na cesti se je trlo ljudi. Direktor

banke in njegov sin s svojim prijateljem Miletom pa so
sedeli na ograji, kot pozabljene ptice pri jesenski selitvi.

»Gospodiã Mile,« sem rekla, »kaj misli‰, je po‰teno in

prav vdirati v tuje raãunalni‰ke programe? No, kdo ti je
to naroãil?«

Vsi so ostrmeli, ‰ef pa je rekel: »Gremo v banko.«
Nisem ‰e videla ljudi, ki bi tako poniÏno in hitro ubo-

gali ukaz.

»Tu je raãunalni‰ka plo‰ãica, vse je dekodirano, oãi-

‰ãeno, lahko si jo mirno ogledate,« je rekel ves prepoten
pirotehnik.

»Kaj,« je zakriãal direktor banke, »to je moja plo‰ãica.

Kak‰na bomba neki?«

»Vem,« je rekel pirotehnik, »vem, da je va‰a. Bila je na

va‰i pisalni mizi. Vsem na oãeh, pa vseeno tako skrita,
da smo jo komaj na‰li. âisto sluãajno. Sicer pa vas po-

BES

TRI PIKE IN MUHA

stopek gotovo ne zanima, pa tudi ga ne bom razlagal,«
je rekel pirotehnik in ‰ef je dodal: »Prav gotovo, da ne!«

Mile in Robi sta s svojo nenavadno opravo in opremo

vzbujala me‰ane obãutke, tako nam, ki smo ju ogledo-
vali kot oãetu, ki je svojega sina hotel na vsak naãin
spregledati.

»Plo‰ãico sem moral nesti v banko, naroãila mi je

Lepa gospa. Grozila je, da bo povedala oãetu, povedala,
da uÏivam mamila. Ona je bila tista, ki je moj urin za-
menjala za ãistega. Ponarejala je dokumente o analizi.
Ona je kriva,« je planil v jok Mile. Preveã je bilo vse te
dni, preveã razburljivega in preveã se je moral spustiti
na zemljo. Îelel si je samo delo z raãunalnikom in nje-
gov svet se je popolnoma zru‰il.

»Norec,« je zaÏvenketal s svojo opravo Robi, »ali ve‰

kaj si storil? Bedak . . . norec . . . « je sunil prijatelja
med rebra, da se je po‰teno zamajal.

»Dovolj . . . dovolj . . . « je zakriãal ‰ef. »Saj to pa Ïe

presega vse meje.

»Kdo je Lepa gospa?« sem hotela vedeti.
»Ne vem,« je rekel Robi, »ne vem,« je dodal Mile.

»Obiãajno je pri‰la v park, z avtomobilom in s svojim
‰oferjem,« je ‰e dodal.

»Vzela sta nam kri, potem pa sta se spet odpeljala,« je

rekel Robi in pogledal oãeta, ki je strmel vanj kot v de-
veto ãudo.

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Saj ne more biti res,« je rekel direktor banke, »kaj ste

vsi ponoreli? Kdaj bom smel domov, moram videti svojo
Ïeno,« je ‰e rekel.

»Tudi to pride na vrsto,« je rekel moj ‰ef, ko smo se

vzpenjali po stopnicah, v direktorjeve pisarno. Îenske
za okenci, ki so se vrnile na svoje poloÏaje, pa so bile
tako neprizadete, da sem za hip pomislila, da so robo-
ti.

Zadnji v tej koloni pa je ‰el Marko. Nasmihal se je in

vesel je bil, da nam vsega ni povedal. Hotel je, da se
potimo sami.

BES

TRI PIKE IN MUHA

15.

iba se je prebudila v bolni‰ki postelji. Sama, v sobi
z veã posteljami. Zmedena, zaãudena in ko se je

potipala po glavi, groza, brez lasulje. Sama. Priãela je
kriãati. Kriãala je tako horonsko, da so v sobo pridrveli
prav vsi, ki so bili ta hip na urgentnem oddelku.

»Injekcijo, hitro, prosim,« je mirno, a odloãno rekel

zdravnik, ko je Bibo spet potisnil na posteljo

»Gospa . . . gospa . . . umirite se, prosim! Pomagali

vam bomo.«

»Noãem pomoãi, kje sem, zakaj sem tu, kje so moji

lasje?« Nemoãno je opletala z rokami in jezik je posta-
jal vedno bolj okoren. »Kaj ste mi storili,« je zamomljala,
ko je je za hipec Ïe zmanjkalo.

»Storili,« je bil zaãuden zdravnik, »mi, storili, vam?

Pomagali smo vam,« je ‰e rekel in zamahnil z roko, ãe‰,
zdaj bo nekaj ãasa mir.

Medicinska sestra je ‰e nekaj hotela reãi, ko sem vsto-

pila jaz.

»Tu ni dovoljen vstop, brez zdravnikovega dovolje-

nja, kdo . . . kdo vam je dovolil,« je Ïgolela sestra, ko
sem si dala prst na usta in pokazala kriminalistiãno iz-

BES

TRI PIKE IN MUHA

kaznico. Pogledala me je tako pomilovalno, da sem se
obrnila okrog svoje osi, prepriãana, da je z menoj nekaj
narobe.

Z zdravnikom sva od‰la na hodnik, kjer mi je pojasnil,

da je Ïenska ‰e nekoliko v ‰oku, sicer pa izven Ïivljenj-
ske nevarnosti.

»Ste povedali moÏu?« je hotel vedeti.
»Seveda,« sem rekla. »Kaj je ni pri‰el obiskat?«
»Pri‰la sta dva mo‰ka. Oba sta trdila, da sta njena

moÏa.«

»A, oh, kako pa to? Zanimivo, kaj takega. Ali imate

njuni imeni?«

»Zapisal sem si samo eno ime, Anatolij, »je rekel, ko

je pogledal v beleÏnico. »Zapisal sem si ime prav zato,
ker sta pri‰la dva mo‰ka, njena moÏa in obema je bilo
ime Anatolij,« je ‰e rekel. »DolÏnosti me kliãejo, tu so ‰e
drugi pacienti, moram na delo,« je dodal. »Vse ostalo
boste opravili sami, saj je to va‰e delo. Moje je samo po-
magati ljudem.« Îe se je obrnil in s kotiãkom oãesa sem
ga videla, da je zadovoljen, da se me je lahko nekoliko
privo‰ãil. Konec koncev pa sem tudi jaz imela svoje
mnenje o ljudeh v belih haljah.

Vrnila sem se v bolni‰ko sobo, kjer se je sestra trudi-

la okrog Bibe.

»Jo poznate,« sem rekla.

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Seveda, seveda jo poznam. Gospa Biba dela v labo-

ratoriju, kri jemlje in opravlja vse analize. Mislim, da ni
bolj‰ega laboranta, pardon, laborantke.«

»Verjamem,« sem neprizadeto zamahnila z roko in

prekinila to hvalo. »Jo je obiskal tudi njen moÏ, mislim
pravi moÏ?«

»Seveda,« je rekla, ãisto mirno in tako, kot bi to bilo

obiãajno, »oba moÏa, mislim, njen zakonski moÏ in njen
ljubimec. Pri‰el pa je ‰e nekdo tretji. No, tega pa nisem
poznala.«

»Tretji,« sem bila zaãudena. »Njen sin, mogoãe?«
»Lahko bi bil, ãe bi ga imela, no . . . pribliÏno z dese-

timi leti,« se je zasmejala sestra.

»Hvala,« sem rekla in zapustila obe, prvo na bolni‰ki

postelji in drugo z odprtimi usti.

Na hodniku sem se skoraj zaletela v Aleksa. Nisem ga

videla, ker je v rokah drÏal velik, ãe Ïe ne prevelik ‰opek
roÏ. Gotovo bi dal vsaj leto Ïivljenja za to, da bi se me
ognil.

»Dober dan,« sem rekla, »lep dan, sonãen, kajne go-

spod direktor.«

»Dober dan,« je mrko rekel. Ni bilo re‰itve, moral je

naprej.

»Greste na obisk, Ïena je vendar doma, Ïiva in zdra-

va.«

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Obiskal bom prijateljico,« je mirno rekel in odkora-

kal mimo mene.

Jaz sem se samo rahlo nasmehnila, ker sem vedela, da

nima nobenega smisla v bolnici zasli‰evati ljudi. Najbolj
od vsega je bil zanimiv ‰opek roÏ, dalije in lilije so se
tako lepo dopolnjevale. Rdeãe in rumene dalije so go-
tovo izraÏale njegovo naklonjenost, bela lilija pa je kot
vrtna cvetlica, z visokimi in velikimi lijakastimi cvetovi
predstavljala ãistost. Ampak, ãigavo?

»Le kdo je tretji obiskovalec gospe Bibe,« sem razmi‰-

ljala, ko sem na stopnicah sreãala Marka.

»Poãutim se kot v banki,« je rekel, ko sem ga pozdra-

vila. »Kaj mi sledite? Sem nevaren?« V rokah je drÏal
manj‰i paket, z veliko rdeão pentljo in toãno sem ve-
dela, kam gre. Samo tega nisem vedela, kaj je v ‰katli.

»Lep pozdrav,« sem ‰e rekla, ker sem se ‰e isti hip

spomnila ‰efa in njegovega navodila: âe dvomi‰, preve-
ri! Brez dokazov je vse niãno, neutemeljeno! Posnemi in
preslikaj!«

Hipoma sem se odloãila za to strategijo. Zadnjo. Po-

snemi! Hvala bogu, da so imele bolni‰ke sobe veã vrat in
‰panskih sten. Tako sem, s pomoãjo sestre in zdravnika
vse tri posnela in izvedela najpomembnej‰e.

»Dovolj bo,« sem jima rekla, ko sta z razprtimi oãmi

strmela, nekaj ãasa vame, pa spet v trojico. »O tem bo-
sta molãala, kot grob bosta molãala. ObtoÏnica je prak-

BES

TRI PIKE IN MUHA

tiãno napisana. VeÏe vaju Hipokratova prisega in ‰e
moja povrh.«

»Konãano je, razvozlano je,« sem si rekla, ko sem brc-

nila v vhodna vrata bolni‰nice in vdihnila sveÏ smog
na‰ega mesta. Dana‰nji dan je bil vse preveã razburljiv,
da bi si Ïelela nadaljevati raziskavo.

BES

TRI PIKE IN MUHA

16.

stanovanju gospoda direktorja banke se je trlo lju-
di. Îe ko sem vstopila skozi glavna vrata, sem za-

sli‰ala ‰efa in Aleksa, ki sta se na vsa usta smejala.

»Bila je samo barva za lase, otrok pa se je prestra‰il,

kot bi resniãno videl kri,« je ‰e kar smejoã rekel ‰ef.

»Saj ni mogel vedeti,« je resno dodal Aleks. Na licu

mu je sijalo olaj‰anje, ko je rekel: »Sina bom Ïe pouãil,
mu povedal. Hvala pa vseeno.«

»No,« sem rekla, »oãitno so se stvari res uredile, am-

pak ‰e to me zanima, kdo je nastavil bombo v va‰o pi-
sarno?«

»Jaz,« je rekel Robi, ki je stopil v sobo. »Jaz in moj pri-

jatelj Mile.«

»Ne, to ne more biti res,« je rekel Aleks, »toliko ljudi

se vsak dan sprehodi v moji pisarni . . . ne . . . to ne
more biti res.«

»Pa je!« je skoraj zakriãal Robi. »Moãno sem upal, da

te bo to spametovalo. Pozabil si na naju z mami, popol-
noma pozabil. Zate je bila pomembna samo banka, pa
gospa Biba.«

BES

TRI PIKE IN MUHA

Midva sva s ‰efom obstala odprtih ust in strmela v

fanta, ko je vstopil Mile, se sklonil Robiju do u‰esa in
vpra‰al: »Ali si Ïe povedal?«

»Ne, ne ‰e vsega,« je rekel, ko je spet priãel. »Direk-

tor banke, moj oãe je na vse pozabil, spregledal. Tudi to,
da gospa Biba ni Ïenska-angel. Vse njene lepe besede in
dejanja so imele svoj namen.«

»Kak‰en namen?« sem hotela vedeti.
»Gospa Biba je bila Lepa gospa. Od nas je zahtevala

kri, jo potem prodajala in si tako izbolj‰evala svoj stan-
dard. Vse to pi‰e v eni izmed po‰iljk, ki sva jih sluãajno
na‰la na vagonu.«

»Ne nori, prosim, ne nori,« je zgroÏeno rekel ‰ef ban-

ke.

»·e to,« je rekel Mile, »Lepa gospa je va‰emu krimi-

nalistu Franãku v vodo nalila kontaminirane kristalne
odkru‰ke. âlovek postane zmeden in nesposoben za
delo. Sãasoma pa se mu glava zbistri, vendar pozabi vse
kar je vedel in brezpogojno uboga ukaze. Kot bi bil ãlo-
vek — robot!«

»In jaz . . . « se je prijel za glavo Aleks, »jaz sem ji po-

sojal denar za raziskave. Podpiral sem ideje njenega
moÏa, v veri, da je to dobro in prav.«

»Aha,« sem rekla, »zdaj pa je tega dovolj. Va‰a kos-

mata du‰a tudi sluãajno ni raãunala na to, vendar na
dobiãek pa vseeno. Preko trupel, kajne!«

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Ne boste me Ïalili, tega ne dovolim,« je rekel Aleks.
»Seveda ne,« sem osorno rekla. »Posojil za gospo

Bibo ni vpisanih nikjer. Niti njenega imena, ‰e manj vso-
te. Je to torej po‰teno delo?«

»Gremo,« je rekel ‰ef, »Vsi. Gremo na kriminalistiko.

Poi‰ãi ‰e gospoda Marka, znanstvenika Anatolija in vi-
dva, da, tudi vidva gresta z nami.«

»Ampak . . . « je ‰e nekaj hotel reãi Aleks, ko sem ga

tako mrko pogledala, da je obmolknil in nam sledil proti
izhodu.

»Kaj pa midva?« je rekel Robi.
»Tudi vidva,« sem rekla.
»Ampak midva sva mladoletna,« se je zareÏal Mile.
»Niã ne de,« sem rekla, »bomo poiskali kriminalista

za mladoletne prestopnike. Nisem zaman Ïe toliko let
pri kriminalistih.«

Aleksa je bilo vedno bolj groza. Tega, da bi odkrili po-

vezavo med njim in Anatolijem; med njim in predstav-
nikom vojske, ki je navijala za postavitev voja‰ke baze in
med njim in prodajo krvi. Niã kolikokrat je rekel Bibi, da
gre predaleã. Tokrat pa je resniãno prestopila mejo. Lo-
tila se je njegovega sina. To je bilo preveã. Zgubil bo
sluÏbo in spet bo moral delati v mestni frizeriji, kjer bo
Ïenskam barval lase in kleãeplazil za napitnino. Ne, tega
res ne bo prenesel. To je preveã. Iz Ïepa je vzel razpr‰ilo,
si namoãil ustnice in globoko vdihnil. Enkrat, dvakrat,

BES

TRI PIKE IN MUHA

trikrat, bilo je konec. Omahnil je na sedeÏ in otrpnil kot
ãlovek, ki ga je piãila smrtonosna kaãa. Bil je mrtev.

Tako smo namesto na kriminalistiko zavili v bolnico.

Aleksu niso mogli veã pomagati. Koncentriran kaãji
strup je opravil svoje.

Zdravnik, ki ga je pregledal in ugotovil le ‰e smrt, je

bil tudi zdravnik s katerim sva govorila o gospe Bibi. S
‰efom naju je povabil v svojo pisarno, ostali so od‰li na-
prej. Robi in Mile se oãitno niti zavedala nista resnosti
dogajanja. Nihãe jima ‰e ni povedal za smrt. To pride
kasneje.

»Oprostite,« je vljudno rekel zdravnik, ko je zaprl vra-

ta za seboj, »ne poznamo substance, ki je v krvi gospe
Bibe. Ne moremo ugotoviti, zakaj je tako, bi rekel, ono-
stranska in se skoraj ne zaveda, kaj se dogaja okrog nje.
Ne vem, ali jo bomo sploh lahko re‰ili. Udarec v glavo
je bil res hud, vendar bi si Ïe zdavnaj morala opomoãi.«

»Dana‰nja medicina dela ãudeÏe,« sem rekla. ·e isti

hip pa sem pomislila na Franãka, ko sem rekla: »Pripe-
ljala vam bom svojega biv‰ega sodelavca. Tudi on se
tako, kot pravite, onostransko obna‰a. Nekaj tu smrdi!«

»Velja,« je rekel zdravnik, ko sem ‰e rekla: »Vzemite

kri tudi mrtvemu gospodu Aleksu.«

S ‰efom sva zapustila bolnico. ZgroÏena nad vsem

skupaj.

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Za jutri so napovedane demonstracije, za Ïeleznico

gre. Prijavili so tudi zborovanje nasprotnikov postavit-
ve voja‰ke baze pred Triglavskim narodnim parkom.
Dobil sem veã elektronskih sporoãil, prej bi rekel gro-
Ïenj, da naj se ne me‰amo v dogodke. Grozijo z razstr-
elitvijo banke in kontaminacijo podroãja. Pripadniki po-
stavitve voja‰ke baze, je pisalo vsakokrat na sporoãilu.«

»To so teroristi,« sem rekla, se udarila po ãelu, ko sem

nadaljevala: »Joj, sva nora. Voja‰ka baza bi prav lahko
sluÏila ‰olanju teroristov. Le kdo pa ima danes ‰e toliko
legalnega denarja, da bi ‰el v ta posel. Mi smo mirna
drÏava, zato ‰e najbolj varna. Lokacija pa je tudi odliã-
na. Gotovo tu drÏi reklo: kar je najbolj oãito, je najbolj
skrito.«

»Vklopi sireno,« je ukazal ‰ef in ‰ofer je storil, kar mu

je bilo ukazano. »Pohiti,« je ‰e rekel, ko je voznik obrnil
glavo, in rekel: »Seveda . . . se razume.« Bil je Marko.
Odpeljal je drugam, mimo najine pisarne.

BES

TRI PIKE IN MUHA

17.

pazovala sem Marka, predvsem njegov naãin
voÏnje in takoj mi je postalo jasno, da ni dolgo

‰ofer.

»Kam gremo?« je rekel ‰ef.
»Boste videli,« je odvrnil Marko in nesramno dvignil

obe roki, kot v znak predaje.

»Norec,« sem rekla .
»Vse sta uniãila, vse, poru‰ila vse naãrte in povzroãila

smrt prijateljice, prijatelja.« Marko je s hripavim glasom
nadaljeval, ko je ‰e rekel: »Voja‰ko bazo bomo postavili,
pa ãe tudi za ceno vajinih Ïivljenj.«

»Tu smo,« je spet rekel, ko smo se ustavili in naju je

dobesedno potegnil iz avta. »Oglejta si zdaj to, kar Ïe
tako vneto i‰ãeta. To bo vajin poslednji pogled. Le, izvo-
lita, prosim.«

Nikogar nisva poznala. Na obrazih so imeli rute in

skoraj do oãi potegnjene kape. Na njih pa tri pike in
muho.

»Saj to je . . . saj to . . . « sem komaj izdavila, ko me

je Ïe prekinil ‰ef, »to je, toãno, to je vadi‰ãe za teroriste.

BES

TRI PIKE IN MUHA

Tri pike in muha je njihov znak, kar pomeni, da sta mul-
ca tudi vpletena . . . «

»Opozarjal sem vas, rotil, po‰iljal SMS sporoãila, to-

liko znakov in opozoril je bilo, vidva pa niã. Morala sta
brskati naprej, se izpostavljati in vme‰avati v nas, da
smo morali uporabiti silo.«

»Silo,« je rekel moj ‰ef, ki je sedel na kamnu in ga je

po‰teno Ïe bolela hrbtenica.

»Da, silo,« je spet rekel Anatolij. »Ostala bosta nam-

reã tu, kar za vedno. Ne morem si privo‰ãiti tega, da bi
projekt propadel. Dovolj je bilo Ïe, da je bankrotirala
banka, ker je bil Aleks ‰leva.«

»Aleks je mrtev,« sem rekla in ob tej novici sem se

poãutila prav odliãno. Lepilni trak me je rezal v zapestja,
bolela me je glava in niãesar nisem mogla storiti.

»Ali jima vse razkaÏeva,« je ciniãno rekel in pogledal

Marka.

»Hm, dajva,« se je zasmejal, »tako ali tako bo to zad-

nji pogled.« Pokazal je na novo skopano jamo, kamor
sta bila postavljena dva stola in na njih ãeladi. »Potem
bosta tako ali tako zakopana vesoljca«

Prijel naju je za glavo, ko je rekel : »Premeriti moram

obseg. Pomemben je kontakt. Lahko bova merila mo-
Ïganske valove in se tako prepriãala, kaj se dogaja lju-
dem na robu smrti. Prinesi injekcijo,« je ‰e rekel in
zvlekla sta naju do prvega vhoda.

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Kaj pa Ïeleznica, kaj nista agitirala za revitalizacijo

tega obmoãja?« je bolj nervozno kot ne rekel moj ‰ef.

»Nimava ãasa, pojdimo,« naju je povlekel Marko. V

veliki izkopani jami se je trlo ljudi. V ãepicah s tremi
pikami in muho so izgledali kot vesoljci. Njihove kret-
nje pa so izdajale vse prej, kot to. Name‰ãeni so bili ve-
liki teleskopi, prostori so bili klimatizirani in velik labo-
ratorij je bil podoben, vsaj meni se je tako zdelo, vesolj-
ski postaji.

»Od tu dalje bomo potovali v vesolje. Moja ãarobna

formula, ki bo zgostila ãas in tako zmanj‰ala dolgost
potovanje do zvezd, ni naletela na odobravanje s stra-
ni svetovnih znanstvenikov. Le pe‰ãica ljudi, ki se zave-
da vrednosti tega projekta je bila pripravljena vloÏiti
denar. Ostalo ni pomembno,« je zakljuãil Anatolij.

»Îeleznico potrebujemo zato, da bomo prevaÏali ve-

like teleskope. Ljudje,« se je sarkastiãno nasmehnil,
»ljudje so samo potro‰ni material. Brez njih ne gre.«

»A tako,« je rekel Franãek, ki je stopil pred nas. S ãe-

pico na glavi, s pi‰tolo v roki.

»To bi uspavalo tudi slona,« je ‰e rekel, ko je Ïe

sproÏil. V hipu sta bila na tleh.

Zasli‰ala sem policijsko sireno in podzemno dvorano

je napolnila skupina policistov in vojakov.

»Madonca sem jaz dober,« je ‰e rekel, nama po-

meÏiknil in nadaljeval z akcijo. Odloãno in jasno je de-

BES

TRI PIKE IN MUHA

lil ukaze, poveljeval je, kot bi Ïe od nekdaj bil vojak, a
vsaj to.

»Vse je pod kontrolo. Sluãajno sem vama sledil, ker se

mi je ãudno zdelo, da sta se peljala mimo kriminalisti-
ke. Potem je postalo vse tako lahko,« je rekel, ko sva spet
zagledala sonce.

»Od kje pa se je pojavila vojska in toliko kriminali-

stov,« je hotel vedeti ‰ef. «Kadar jih potrebujem jaz, za
delo na‰ega oddelka, takrat pa nikogar,« je rahlo uÏal-
jeno dodal.

»Pustimo zdaj to. To je potrebno dalj‰e in ‰ir‰e razla-

ge. Tudi Slovenci imamo namreã svoje izurjene vojake,
za boj proti terorizmu. Poznane so nam sofisticirane
metode zasledovanja in opazovanja. Dovolj je bila Ïe
disketa, ki naj bi bila bomba. Od tam naprej je bilo vse
otroãje lahko,« je smeje rekel Franãek.

»In ti, kaj nisi bolan?« sem se spomnila.
»Seveda sem,« je rekel, Ïe ko smo se peljali na krimi-

nalistiko, »Seveda sem, za dobro opravljeno delo sem
pripravljen biti tudi bolan. Nihãe ni posumil vame. Saj
je tako izgubljen, so si, pravzaprav sta si mislila tudi vid-
va, kajne.«

Presreãna sem bila, ko smo vstopili v mojo pisarno.

Zdaj bomo konãno lahko opravili delo do konca. Vse je
jasno, kot na dlani.

BES

TRI PIKE IN MUHA

18.

red banko se je spet trlo ljudi, tistih od vãeraj zjutraj

in tistih, ki so sklepali ãlove‰ko verigo na demonst-

racijah. Tokrat ni bilo zraven Anatolija, ne Aleksa in tudi
Marka ne. Bilo pa je veã predstavnikov vojske, tuje in
domaãe ter predstavnikov zelenih.

»Hoãemo Ïeleznico,« je pisalo na transparentu, ki ga

je nosil Robi in se reÏal na vsa usta.

»Hoãemo voja‰ko bazo,« je pisalo na drugem, ki ga je

nosil njegov prijatelj Mile.

»Hoãemo denar, zeleno dolino in zdravo Ïivljenje,« je

spet vihralo na transparentu med mnoÏico.

»Zakaj smo tu?« sem hotela vedeti. Za menoj je bil

naporna noã, polna vpra‰anj in obupnih sprenevedanj
s strani vseh, ki sem ji zasli‰evala.

»Hoãemo referendum,« sem brala na enem izmed

transparentov.

»Kruha in iger,« je pisalo na naslednjem.
Sedla sem na ploãnik, kot bi bila samo neprizadeti

opazovalec. Prisedel je Franãek, ki je rekel: »Ve‰, Mica,
jaz bom vzel nazaj svojo staro sluÏbo. Tu, med vso to
mladino bom ‰e znorel. Pogovarjajo se samo v ‰ifrah,

BES

TRI PIKE IN MUHA

smisel Ïivljenja je raãunalnik in droga. Ne zmorem.
Grem . . . « Gledal me je, kot bi hotel v mojih oãeh po-
trditev. »Grem v Tunizijo, na seminar.«

»Me veseli,« sem rekla. Nisem bila prepriãana, da bo

to tako. ·ef mi Franãka sploh ni omenil, ko sem zahte-
vala pomoã. Morda? Kdo ve?

»Mulca noãeta graditi zidu,« je potoÏil. »Noãeta!«
Pogledala sem ga tako neumno, da ni veã vzdrÏal. Po-

silil ga je gromki smeh, ko je vstal in me potegnil k sebi,
rekoã: »Draga moja sodelavka, ‰alim se. Samo ‰alim se!«

»Imeli bomo spet referendum,« je nadaljeval, ko se je

umiril. »Ljudstvo naj odloãi, ali je za Ïeleznico ali ne.
Postaviti pa morajo tako zavito vpra‰anje, da bodo do-
bili odgovor, kakr‰nega si Ïelijo.«

»Kdo?« sem rekla.
»Naftarji vendar,« je dodal.
»Ne,« sem zasli‰ala ‰efa, ki je pri‰el z Robijem in

Miletom. »To pa ne. Kaj pa mislita? Odgovor mora biti
tak‰en, da bo skupna blagajna pokala od dobiãka.«

»Oh, ja,« sem rekla, »a, res!«
»Fanta sem pripeljal. Mislim, da je najbolje, da se po-

menimo na sveÏem zraku, ali ne? Zdaj pa jima povejta
to, kar sta povedala meni,« je ‰e rekel in ju potisnil pred
naju s Franãkom.

BES

TRI PIKE IN MUHA

»Mami je oropala bencinsko ãrpalko, in jaz sem to

vedel. Hotela se je ma‰ãevati gospe Bibi — Lepi gospe,
ker ji je speljala moÏa. Ukradla je tudi njeno lasuljo.«

»Aha,« sem rekla, ko je Mile nadaljeval: »Morala je,

kaj pa naj stori v vsej tej zme‰njavi. Njen moÏ je bil vãa-
sih frizer in je lasulje delal za prodajo. Tako,« je skomig-
nil z rameni, »malo postrani je sluÏil, bi se temu reklo.«

»Mislil sem Ïe, da je storila samomor, ko sem videl

toliko ,krvi’ v kopalnici,« je rekel Robi, ko je dodal, »zato
sem vse to povedal. Mami je Ïiva in mislim, da bo sedaj
mir. Oãeta oziroma moÏa pa tako ali tako nisva imela
drugaãe, kot na papirju.«

»Vidim, da sta jo poceni odnesla,« sem bila malo

pikra, ko me je Ïe prekinil Franãek in rekel« O, to pa ne!
Iz ãiste otro‰ke, ali bolje mladeni‰ke radovednosti sta
odkrila marsikaj, kar nam je kasneje zelo koristilo. Nista
mogla vedeti, da je v svetu odraslih toliko laÏi in sprene-
vedanj.«

»Tako pametna, pa tako naivna,« se ‰e vedno nisem

dala.

»Saj bosta morala, kot kazen,« je spet rekel Franãek.

»Morala bosta Ïiveti s to izku‰njo, ki ni bila ravno poce-
ni.«

»Dovolj filozofiranja,« je rekel ‰ef in potrepljal fanta

po ramenih. »Pridige smo Ïe opravili. Bomo videli, kaj
od tega je padlo na plodna tla. âas bo pokazal svoje.«

BES

TRI PIKE IN MUHA

Moje naslednje vpra‰anje je Ïe prevpila mnoÏica, s

svojimi zahtevami:

»Hoãemo Ïeleznico! Hoãemo vlak! Hoãemo zeleno

dolino! Hoãemo referendum!«, je rjula mnoÏica.

»Pojdimo,« je rekel ‰ef, »volja ljudstva je zakon. Tu ni

veã kaj storiti!«

»Ali imajo dovoljenje, ali . . . « nisem konãala stavka.

Franãek mi je zaprl usta z roko, ‰ef pa je pokazal na
avto, ãe‰, gremo.

»Koliko ãasa Ïe nismo skupaj pili kave,« se je na-

smehnil, ko smo se odpeljali domov, v pisarno. Na kavo
namreã! Niã drugega! Res ne!

BES

TRI PIKE IN MUHA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-229-7

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Sonja Koranter Ognjena črta in paradižnik
Sonja Koranter Divja raca in škrlatna vdova
Sonja Koranter Sonata za Cezarja in diamante
Sonja Koranter Golobji vodnjak
Sonja Koranter Čebelji roj
Erika Pike In His Pocket
Sonja Koranter Zemljekrog
Sonja Koranter Soška postrv
Sonja Koranter Srečal me je Buda
Sonja Koranter Dovška baba
Sonja Koranter Pesniški venec
Sonja Koranter Trinajsti srebrnik
Pastor Ted Pike CHRISTIANS IN ISRAEL
Gwyneth Jones Red Sonja and Lessingham in Dreamland
Pike, Christopher Spooksville 17 The Thing in the Closet
Education in Poland
Participation in international trade
in w4

więcej podobnych podstron