BES
e
DA
PI·âAL
1
Sonja Votolen
Pi‰ãal
BES
e
DA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BES
e
DA
PI·âAL
2
BES
e
DA
Sonja Votolen
PI·âAL
Ilustrirala Jana Peãeãnik
Tiskana verzija je iz‰la leta 1996 pri
zaloÏbi Educa v Novi Gorici, skupaj
z romanom Pravica do sebe
(ISBN 961-6039-24-5)
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-255-6
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BES
e
DA
PI·âAL
3
âe bo‰ pestval
pesmi te
vzemi ‰e pi‰ãal
morda raje pihal bo‰
kakor tiho bral
BES
e
DA
PI·âAL
4
I
PI·âAL
BES
e
DA
PI·âAL
5
Na vrhu
hriba sem stala
Mak in zlatice do kolen
Dan ko so roÏe do du‰e
Nekdo je ob vznoÏju
igral na pi‰ãal
BES
e
DA
PI·âAL
6
Tako si
Ïelim
iti k pastirju
in spati v koãuri
Z vonjem vroãih ovac
v nosnicah
BES
e
DA
PI·âAL
7
V tundri
bi lahko
rastla
Se naslonila na
neko steblo
in bila otoÏna
Ne da bi me
kdo opazil
BES
e
DA
PI·âAL
8
Kdo ve
kaj so
Inki poãeli
v Machu Pichu
Morda so bogove kleli
Morda so jih rotili
Jaz bi tam legla vznak
si z rokami
podloÏila glavo
in Ïivela nazaj
BES
e
DA
PI·âAL
9
Ko pu‰ãava
zacveti
in ko v pesku
zavonjam svojo pot
se nasmehnem in
zvijem v pe‰ãeno
sipino
In varno zaspim
naslednjih sto let
BES
e
DA
PI·âAL
10
Kakor
teksa‰ka
pustinja
V mojem telesu
Pod koÏo
pesek
Bolj sipek
kot sama
BES
e
DA
PI·âAL
11
Nad Ïitnim
klasjem
bi polebdela
prhnila proti nebu
v zadrÏane krike
in se stisnila
v modri‰
BES
e
DA
PI·âAL
12
Koruzni
Ïganci
Ocvirki kot
majhni klobuãki
na rumeni glavi
Mamine roke
Glinena skleda
Moje otro‰tvo
na mizi
BES
e
DA
PI·âAL
13
Vãasih
sneg di‰i
Po toplih domovih
in dedkovi pipi
Po spanju na peãi
in preÏgani kisli repi
BES
e
DA
PI·âAL
14
V snegu
odpeãatene
Da bi jih lahko obul
Neke stopinje
Ki so morda ‰e vroãe
Od samotnega
posnegovanja
BES
e
DA
PI·âAL
15
Po pest
studenãnice
stopim
K pozabljeni grapi
kjer se studenãka
vodnjak
stare mame
BES
e
DA
PI·âAL
16
Nad
konicami dreves
se je razpoãilo nebo
V oranÏno razvleko
Lahko mu vzamem
le beÏen smehljaj
BES
e
DA
PI·âAL
17
Blatne
steze vodijo
do mojega doma
DeÏ jih spira
Nikdar jih ne opere
Le vedno nove mlake ãaka
BES
e
DA
PI·âAL
18
Ko mi
bo deÏno
in bodo roke kakor
s kropom polite
in usta brez krvi
bom ‰la na pokopali‰ãe
Se naslonila na babiãin grob
kot na njene prsi nekoã
In se tam poãakala
BES
e
DA
PI·âAL
19
Mogoãe
sem res
Odplavala v Gangesu
ali nikoli nehala kliti
v kak‰nem nasadu
Kjer je manjkalo zraka
BES
e
DA
PI·âAL
20
Neko
jutro sem odprla oãi
Noã je ‰e zehala
Na balkonu sem objela
kolena
Dolgo ni bilo prvega
popotnika
BES
e
DA
PI·âAL
21
Sveto
Ïivljenje
nemilosti polno
noãem da me hoãe‰
sveto
ker nisem deseta
Marija
BES
e
DA
PI·âAL
22
Zaspali
na lesenem
podu
Morda s kak‰no staro cunjo
pod hrbtom
Z vetrom pokrita
Tik pred spancem
pogled na kresniãko
Da me preplane
severnica
BES
e
DA
PI·âAL
23
Na ãevljih
je prah
Sezujem jih obleko odvrÏem
Posteljem si v prahu
S prsti nari‰em odejo
Da se odenem
Potlej dolgo zrem v nebo
BES
e
DA
PI·âAL
24
Ko mi
je temno
sem v svetli
obleki
Glavo v celofan
in ma‰eljnato
sedem
BES
e
DA
PI·âAL
25
Dotakni
se me
s svojimi posveãenimi
rokami
duhovnik
Pojdi z njimi ãez oãi
ãez usta
v du‰o naj zleze dotik
Da bom spo‰tovala dan
in se poklonila
noãi
BES
e
DA
PI·âAL
26
Vzhodnik med lasmi
ti bo ‰epetal
koprnino lastnih nitk
tanko skladoval
BES
e
DA
PI·âAL
27
II
TRATA
BES
e
DA
PI·âAL
28
Ni veã
ivanj‰ãic
ni trav
ki sva jih polegla
Za posedeti je hladno
Si rekel v ãasu
otave
BES
e
DA
PI·âAL
29
Sredi
visoke trate
te ãakam
Da leÏe‰ ko poÏene ivanj‰ãica
Da te pojezim s kozjo
brado
Da vsrka‰
akacijo
in dahne‰ pod nebom
da je to tista trata
kjer se najini prsti najdejo
BES
e
DA
PI·âAL
30
Brcam
z nog sandale
ker hodim v travo
in mi nagajajo
semena
V bose noge jih bom
vgnezdila
BES
e
DA
PI·âAL
31
Med ajdo
bi ti
rada razku‰trala glavo
in pojezila usta
s cvetno sneÏino
Na ajdovem polju
bi rada ajdov poljub
in te med prsti
vonjala kot
ajdov kruh
BES
e
DA
PI·âAL
32
Pobrati
Ïelim
puhke z neba
Da jih na
pladenj vsujem
Da bi imela meseãino
na mizi
BES
e
DA
PI·âAL
33
Kdaj
bom naspana
kot hribi
Kdaj mi bo
zarja s srameÏljivo
meglico umila trepalnice
Kdaj bo dovolj rose
za vse moje
travne odtise
BES
e
DA
PI·âAL
34
Ko zadi‰i
po
veãeru
zaãnem ãakati
na vonj zore
da se kmalu
zapredem v mrak
kot kresnica
BES
e
DA
PI·âAL
35
Imela
bi krila
Metuljeva
Da bi bila vsa polja
moja
Da bi deÏ zajel sapo
preden bi name padel
BES
e
DA
PI·âAL
36
Ko je
trava
mlada imam
mehke podplate
in prstane iz bilk
v laseh zeleno
Oãi pripravljene
za zimo
BES
e
DA
PI·âAL
37
Kadar
so trave
utrujene
me pozabijo imeti
V nebo prilepim oãi
travje pa pokosim
BES
e
DA
PI·âAL
38
Ko je
potok suh
leÏem vanj
da ga odÏejam
iz svojih oãi
in vzdihnem
namesto juÏnika
BES
e
DA
PI·âAL
39
Trava
postaja
Ïalostna
Na njej megla spi
Rosa pa je tiho
BES
e
DA
PI·âAL
40
Prvi mak
ob cesti
Noga noãe naprej
Sedem k rdeãemu cvetu
in mu dahnem
kako mi je rdeãe
BES
e
DA
PI·âAL
41
Ne potrebujem
‰tiriperesne
deteljice
Dovolj je Ïe en listiã
Da od veselja poskoãim
BES
e
DA
PI·âAL
42
Med
prsti imam
mokro travo
Usahlo in samo
kot november
Dlani kakor prazna
soba
BES
e
DA
PI·âAL
43
V ilovico
odpeãatim
svoja stopala
Da ãutim kaj ãutijo
stopala in ila
Da me pogreznejo
trate
BES
e
DA
PI·âAL
44
Moj
gozd ima
vijoliãna tla
PoloÏim se nanje
in se zatkem med
pavji Ïafran
BES
e
DA
PI·âAL
45
Travo
bom
zamenjala z ajdo
Vmes naj bo
le ozka sled
za nekaj stopinj
za najin klepet
BES
e
DA
PI·âAL
46
Danes
sem prepolna
Odtekam v razpoke
su‰nega poletja
BES
e
DA
PI·âAL
47
Imela
sem roÏe
debla nebo
V oãeh sem hranila
njihove barve
Za nohte skrila njih vonj
Da si jih vzamem
ko ne morem do njih
Da se nekaj plazi
okoli
kot slana
BES
e
DA
PI·âAL
48
To nebo
sem jaz
Ko me navzdol pozdravi
je kakor da si sama
vo‰ãim deÏeven dan
BES
e
DA
PI·âAL
49
Preko
dolgih zamrznjenih
polj
(na njih so danes jagri
in psi)
mimo redkih golih
bilk
suhih tankih prepihanih
je treba da pridem
ãezse
BES
e
DA
PI·âAL
50
Zunaj ni ne
deÏ ne sneg
vetrova pi‰ãal
k tlom poleÏe vso
zimsko Ïe zmrzal
BES
e
DA
PI·âAL
51
III
VEâER
BES
e
DA
PI·âAL
52
·e so
topli veãeri
ko veter Ïito zaklasi
ko imajo ãebele
akacijo rade
·e je rosa
da si jo v lica vtrem
Malo sem ‰e mlada
BES
e
DA
PI·âAL
53
Lu‰ãim
ko‰ãice
iz lubenice
in sem ãudna
od rdeãe sredice
Ko noã odjeãi
BES
e
DA
PI·âAL
54
H guruju
sedem
Prikloniva se
veãeru
in ujameva
sonãno slovo
Pod krilo mi
pesek zleze
BES
e
DA
PI·âAL
55
Prste
mi daj
Da se bom lahko
imela rada
da se bom z nohti
prekrila
Moja koÏa je namreã
travnata ostala
BES
e
DA
PI·âAL
56
Zvije‰
se v gosenico
in se koj zabubi‰
v ãakanje
da te ugriznem
za uho
Potlej tkeva svilnato
mraãje
BES
e
DA
PI·âAL
57
Daj da
zadenem ob tvojo
koÏo
ali da me zgnete‰
da bom voljna in razvaljana za tvojo
svetlobo
BES
e
DA
PI·âAL
58
NamaÏem
se z voskom
Morda me priÏge‰
ko ne bo druge luãi
BES
e
DA
PI·âAL
59
V tvojih
laseh
sem rada izgubljena
Toliko poti
je iz njih
da raje vanje
zastanem
BES
e
DA
PI·âAL
60
V karirastih
hlaãah si
Vedno Ko je veãerja Kosilo
Na levo odloÏi‰ pipo
In me otroãje pogleda‰
âe bom imela kaj proti
smradu tobaka
ki se z govedino spaja
Ne povem da ne maram
in kaj zato Naj bo kosilo Veãerja
Ali vedno Kariraste hlaãe
BES
e
DA
PI·âAL
61
Z odprtimi
usti kriãi‰
na mojih obraslih bregovih
Izdolbena struga poãasi
usiha hlapi para
tisoãletjem poznana
Prsi okroglaste ãeljusti
BES
e
DA
PI·âAL
62
Tak
si kot
Laachersko jezero
Po vulkanski vroãini
voda
Sumljivo mirna
zaprta
da se je ãlovek
boji
BES
e
DA
PI·âAL
63
Zaradi
tebe je ‰e
toplo
âeprav se je molãeãe
jutro
Ïe zdavnaj razÏivelo
Ker si pripravil copate
za zveãer
BES
e
DA
PI·âAL
64
Zemlja
je topla
od tebe in mene
Najino dihanje
je raz‰lo v razpoke
Noã se smehlja
Nama pa medli
pod pazduho
BES
e
DA
PI·âAL
65
Odsev
luãi
v mlaki
Na podplatih
julijska nevihta
Naj me pere
do jeseni
BES
e
DA
PI·âAL
66
Za vrata
sem zaprla
veãer
Le majãkeno sem pustila
priprta
Da tu in tam pokukcam
ãe ga je ‰e strah
BES
e
DA
PI·âAL
67
Nisem
ujela mokrega
lista
Prej sem legla
in se mu zmuznila
pokriti
In zajeseniti
BES
e
DA
PI·âAL
68
LeÏi
boÏjega lica
ãaka da padejo
moji lasje na njegovo
kosmatje
da postanem ãoln
da postanem veslo
da je lahko on voda
Nesramno preprosta
BES
e
DA
PI·âAL
69
Vlomila
bom vate
Da pobesne tvoje ‰ipe
da se zrinem vate
kot teãna svetloba
âe ne tako
pa kot kletev
BES
e
DA
PI·âAL
70
·e eno
poleno zakurim
Da zogleni zimski veãer
Ko so tudi ptice
same
in ko so brazde
‰e rosne
BES
e
DA
PI·âAL
71
Zunaj
je kot
v moji sokrvici
Drevesa ne bodo
doãakala
zelenih rutic
regrat ne ãebel
BES
e
DA
PI·âAL
72
Pride
ãas
ko so usta brez besed
in roke brez prstov
Tedaj se ne trudim
ozreti se za tabo
Oba sva Ïe jesenska
BES
e
DA
PI·âAL
73
Odpirajo
se ãe‰nje
Vele kot pladnji
pod oblaki
Odpirajo se rane
davnega svita
BES
e
DA
PI·âAL
74
Ko je dan svetal
bodi travi svat
pod nabreÏji sanj
vrba bo pi‰ãal
BES
e
DA
PI·âAL
75
IV
ZABREÎJA
BES
e
DA
PI·âAL
76
V meni
so
grape
in strta drevesa
in pozabljeno grmovje
Tu je prezrto
dihanje
in zara‰ãene stopinje
in izdrto odpihano perje
luninih ptic
BES
e
DA
PI·âAL
77
Na presekani
cesti
sem padla
kot s kriÏa spodvezana
kakor iz pekla
v drugo jamo
pregnana
BES
e
DA
PI·âAL
78
Tod so
se druÏile srne
si morda po svoje drznile
skozi grmiãevje
(toliko odtisov)
Meni pa Ïuga‰ Gospod
da ne smem
BES
e
DA
PI·âAL
79
Od nekod
se
privleãe dim
Ljudje imajo
ogrete stene
du‰e pa kot
arktiãno poletje
BES
e
DA
PI·âAL
80
Onstran
zvezd me ni
V pomladnem podrastju
‰e manj
Vse neprehojene poti
so zasedene
Prebujena jutra so mi roso
snedla
BES
e
DA
PI·âAL
81
Med
prsti sem
ti polzela
da si jih ohladil
Potlej si preprosto
obrisal roke
BES
e
DA
PI·âAL
82
Razãetverim
se v
Sahari
Trebuh proti soncu
Okoli popka je vroãe
(kot od tvojega dotika)
Ljubi me Sahara
BES
e
DA
PI·âAL
83
Sem kot
mati
na svetih ikonah
Le malo bolj otoÏna
in malo bolj grenak je nasmeh
Oprosti Marija
ker se ti zdim podobna
BES
e
DA
PI·âAL
84
Tudi
plevel
mora biti
si reãem
ko sem na njivi
in me sonce ne more
zatajiti
BES
e
DA
PI·âAL
85
V stisnjene
dlani
puhnem
svoj dih
in zamiÏim
da mi je toplo
BES
e
DA
PI·âAL
86
V sveÏi
brazdi
se vonjam
Pravkar obrnjeni
Pravkar urezani
K njej Ïe pade naslednja
BES
e
DA
PI·âAL
87
Nalomljena
sem
Kot stotine ‰kotskih
kock ob obali
Sem le apnenãasta
Niã peãinasta
ali visoka
BES
e
DA
PI·âAL
88
Kot
tista
nazebla bilka
Brez boja
in Ïelje po soncu
Z meglo sprijaznjena
tavam
BES
e
DA
PI·âAL
89
Ostajam
pesek
Ker sem rada drobna
razgaljenost sredi
planote
Ker ne morem miniti
od vroãice
BES
e
DA
PI·âAL
90
Odcveteti
hoãem
na zimskem bregu
med telohi
ReveÏ me bo prodal
na mestnem
vogalu
BES
e
DA
PI·âAL
91
Danes
je voda
neÏna
Preveã bi ji zavela
strugo in se odÏejala
Raje molãim na bregu
BES
e
DA
PI·âAL
92
Vãasih
sem tundra
vãasih pa le
potujoã les
razmetan po reki
BES
e
DA
PI·âAL
93
Na visokih
kolih
vzdolÏnih navpiãnih
nad vodo
ki leno Ïivi
si objema kolena
in gleda toniti sonce
nekje v Seãuanu
Ko da zahaja doma
BES
e
DA
PI·âAL
94
Listje tava ponori
vetrova pi‰ãal
pa odplete vse sledi
roÏnatih planjav
BES
e
DA
PI·âAL
95
Sonja Votolen: PI·âAL
P
esnica Sonja Votolen, ki je doslej izdala dvoje pes-
ni‰kih zbirk V meni je deÏ (1990) in Malin (1993), se
tokrat ogla‰a s tretjo, z zajetnej‰o, katere rokopis je pred
mano. Namreã zbirka Pi‰ãal, ki bo, moãno upam in si
Ïelim, kaj kmalu zagledala luã sveta, prina‰a v sodobni
pesni‰ki svet, ki pa ga noãem deliti na mo‰kega in Ïen-
skega, pretanjen zven strune, ki hkrati trepeta s senzi-
biliteto telesa in duha. Kajti pesnica Sonja Votolen je
vsak hip tako pogumno erotiãna in pla‰no srameÏljiva,
tako razpeta in obenem zapeta, da hkrati »Ïivi naprej in
nazaj«.
âe se v prvem razdelku Pi‰ãal resda ogla‰a prapanov-
ska pi‰ãal kot »potujoã les po razmetani reki, ki je bolj
sipka kot sama«, se le ta pi‰ãal kaj kmalu pritaji med
Tratami, med katerimi jo »preplanja severnica«, ki jo
»zaprede v mrak kot kresnico«.
·ele v razdelku Veãer se poganska pi‰ãal razvname
kot klic in krik ljubezni, kot silna, pote‰ena in narasla
strast, da »bom voljna in razvaljana«, ãeprav se »zdr-
zne‰, da sem breza«. Zdi se, da »copati, pripravljeni za
BES
e
DA
PI·âAL
96
zveãer«, sami podrsnejo v ZabreÏja, v najtrpkej‰i del
zbirke, v katerem »sva Ïe jesenska«, saj so »mi prebuje-
na jutra roso snedla«.
Prvoosebni lirski subjekt se nenadoma postavi v pasi-
viteto, v trpnost, v »najveãkrat steklo«, skozi katero se
najveãkrat lu‰ãijo davne, grenke zgodbe, ko »si prepro-
sto umil roke«. Pokrajine zabreÏja so torej muãnine,
blodnje in Ïelje, priti do »mestnega vogala, kjer me bo
reveÏ prodal«.
Kakorkoli Ïe, pesni‰ka zbirka Pi‰ãal Sonje Votolen, je
mehka, iskrena izpoved, ki zaÏivi prav zaradi izãi‰ãenih
podob, skopega jezika in pretanjenega posluha za no-
tranji ritem, ki vznemiri skorajda panteistiãne pokraji-
ne s komaj sli‰nim odpevom pi‰ãali, iz katere izvablja
pesnica pretesljiv pr‰iã lirskih refleksij.
Milan Vincetiã
BES
e
DA
PI·âAL
97
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-255-6