Anton Tomaž Linhart Ta veseli dan ali matiček se ženi

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

Anton TomaÏ Linhart

Ta veseli dan

ali

Matiãek

se Ïeni

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

BES

Anton TomaÏ Linhart
TA VESELI DAN
ali
MATIâEK SE ÎENI
Ena komedija v pet aktih

Priredil Alfonz Gspan

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-172-X

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

2003.02

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

PER·ONE

BARON NALETEL
ROZALA, njegova gospa
MATIâEK, vrtnar gra‰ãinski
NEÎKA, hi‰na
TONâEK, ‰tudent na vakancah
ZME·NJAVA, advokat na deÏeli
ÎUÎEK, kancelir gra‰ãinski
BUDALO, njegov ‰ribar
JERCA, Ïupanova hãi
JAKA, lakaj
GA·PER, delavec
MARKA, rihtni hlapec
Godci
Kmeti‰ki fantje in dekliãi

Igrá se na gradu na Gorenjskem blizu vasi.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

PRVI AKT

Cimer na pol spravljen. Na sredi stoji velik stol

za naslonit. Matiãek nekaj meri po tleh. NeÏka

stoji pred ‰peglom, slamnik in roÏo na njem

popravlja.

PRVI NASTOP

Matiãek, NeÏka

MATIâEK

Devetnajst ãevljev je dolgost, ‰irokost pak
‰estindvajset.

NEÎKA

Poglej, Matiãek, moj slamnik; tako bo lep‰i
stal, kajne?

MATIâEK

Prav lepó; ta roÏa tudi lepo stoji, al lep‰i cve-
dè tvojih lic roÏa v mojih oãeh!

NEÎKA

malo nazaj stopi:

Kaj pak meri‰, ljubi moj?

MATIâEK

Gledam, ãe bo postelja, katero nama je ba-
ron obljubil, dosti prostora imela.

NEÎKA

Kaj tukaj bo stala?

MATIâEK

Tukaj bo naju prebiváli‰ãe.

NEÎKA

Ta ne bo péla, po nobeni céni.

MATIâEK

Zakaj ne?

NEÎKA

Zadosti, da jaz neãem.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

MATIâEK

Al se vendar pové, zakaj ne.

NEÎKA

Tudi to se ne pové.

MATIâEK

Tako je le, kadar nas Ïené enkrat v svojo
mreÏo ujamejo.

NEÎKA

Tiho bodi!

MATIâEK

Al ve‰, NeÏka, da jaz za naprej ne bom veã
krtov lovil doli po vrtu? Ti bo‰ morala z ma-
no drugaãe ravnati. Od danes tega dneva
sem prvi hi‰ni sluÏabnik in tako rekoã prija-
telj baronov. Po tem, ménim, bo‰ vendar
spoznala, da v celem gradu ni bolj‰ega kra-
ja za najudva kakor tukaj v sredi med baro-
nom in gnádljivo gospó. Kadar gospó pono-
ãi, postavim, trebuh boli in zvonãek zapoje,
tri stopinjice stori‰ — frk! — in notri bo‰. Ka-
dar gospod mene hoãe in zvonãek zapoje,
dvakrat skoãim — frk! — in pri njem bom.

NEÎKA

Prav ima‰! Kadar pak zjutraj zvonãek zapoje
in gospod tebi kako dolgo dolgo opravilo dá,
on tudi tri stopinjice stori — frk! — in je pri
mojih vratih, trikrat skoãi, frk! —

MATIâEK

Kako meni‰?

NEÎKA

Poslu‰aj!

MATIâEK

Govôri za boÏjo voljo!

NEÎKA

Na‰ baron Nalêtel se je lepih punc tukaj
okoli Ïe naveliãal; on bi se zdaj rad lepo do-

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

ma drÏal; al meni‰ pri svoji gospe? Kajpak-
da! — Pri tvoji Ïenici, ljubi moj Matiãek. Sta-
rega ÎuÏka je najel, da bi me na njegovo plat
spravil.

MATIâEK

ÎuÏek! Ta prekleti ÎuÏek! âe mu reber ne
polomim —

NEÎKA

Ali si kdaj mislil, da bo on meni doto dal za-
voljo tvoje sluÏbe?

MATIâEK

Zakaj ne? Meni se zdi, da sem vendar —

NEÎKA

Uh, kako so ti uãeni ljudje neumni!

MATIâEK

Pravijo tako.

NEÎKA

Al ta svet vendar ne verjame.

MATIâEK

Ta svet je neumen.

NEÎKA

Poslu‰aj tedaj. Na‰ baron hoãe mene na
skrivnem zase kupiti in ti bi veselje imel
pla‰ã drÏati! — Ta misel ni tako napaãna, kaj
meni‰?

MATIâEK

Îe mi bo jeza ãelo razdejala —

NEÎKA

Niã se ne praskaj po ãelu.

MATIâEK

Zakaj ne?

NEÎKA

Bi utegnil kak‰en bedênec ven zbosti.

MATIâEK

Ti si vendar poredna! — Kako bi pak bilo, ko
bi midva to reã drugaãe zvila. Jaz ga hoãem
speljati, da bi on ‰e tako zbrisan bil; al dota
mora préd v arÏatu biti.

NEÎKA

To je le! Denar in goljufija tebe vkup drÏi.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

MATIâEK

Baron hoãe mene goljufati, raj‰i bom jaz
njega.

NEÎKA

Ali se niã ne boji‰?

MATIâEK

Kogá se bom bal? Kdor ne vaga, je brez bla-
ga.

Zvonãek se sli‰i.

NEÎKA

Gospa je Ïe na nogah; sinoãi mi je pripove-
dovala, da hoãe danes z mano narprviã go-
voriti.

MATIâEK

To pak Ïe kaj pomeni.

NEÎKA

Moram iti; moj bodi, Matiãek. Misli na to,
kar ima‰ storiti.

MATIâEK

Kaj tako kmalu gre‰? Ti niã prav ne spozna‰,
kako grozno te ljubim.

NEÎKA

Kdaj bo‰ enkrat jenjal meni le-tó od jutra do
veãera praviti?

MATIâEK

Kakor hitro ti bom le-tó od jutra do veãera
skazati mogel.

NEÎKA

steãe.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

DRUGI NASTOP

Matiãek sam

MATIâEK

To je res! Deklica je ta, da ji ni para! Okrog-
la kakor igraãica, pripravna, priljudna! To je
vse Ïivó, vse polno ljubezni in ognja! — In
zraven tudi kako pametna! —

Gre gor in dol

in roke riblje.

— Ha, ha, ljubi moj baron, sva

vkup? Zdaj ‰ele zastopim, zakaj mene tako
visoko povzdigniti hoãejo. Jaz bi njim sluÏil,
oní pak moji Ïeni; jaz bi njih glavó kri‰pal,
oní pak mojo, jaz bi se za njih Ïlahto trudil,
oní bi pak za mojo skrbeli. Matiãek, tako da-
leã se ne bo‰ zgubil. — Ti pak, stara laÏniva
bê‰tija, priliznjeni ÎuÏek! Tebe bom jaz —
kogá? — Matiãek, dobro premisli! Tukaj se
ne sme‰ prenagliti. Ti jih mora‰ tako vkup
spraviti, da si bodo eden drugemu rogé od-
bili. Narprviã mora‰ denar in NeÏko imeti;
baronu kako drugo kost podloÏi‰, ÎuÏka
pak dobro namaÏe‰.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

TRETJI NASTOP

Zme‰njava, Matiãek

MATIâEK

Ho, ho! Gospod Zme‰njava, prisrãni gos-
pod! So v svate pri‰li? Vedó, da se bom Ïenil.
— No, no, me prav veseli.

ZME·NJAVA

Prijatelj, je sicer govorjenje o neki Ïenitvi,
res je; al ne celó tako, kakor ti misli‰.

MATIâEK

Tale —

na nos pokaÏe

— naj ga pogledajo, se

bo Ïenil. Oní pak znajo misliti in govoriti,
kolikor se jim poljubi.

ZME·NJAVA

Sva sama? Naju nobeden ne sli‰i?

MATIâEK

Da bodo celó samí, grem tudi jaz.

ZME·NJAVA

âakaj, prijatelj! Midva imava nekaj poseb-
nega govoriti! — Ti si pred tremi leti doli
pod Novim mestom na Gobovem gradu slu-
Ïil. Je res al ne?

MATIâEK

Res.

ZME·NJAVA

Tak pozna‰ kljúãarico na tistem gradu, ime-
novano Marija Smrekarica?

MATIâEK

V treh letih sem tolikanj Ïenskih obrazov vi-
del; dobro vedó, da ni mogoãe vseh v glavi
obdrÏati.

ZME·NJAVA

Té nisi pozabil. Al morebiti se bo‰ vsaj tistih
dvesto kron spomnil, katere ti je posodila.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

MATIâEK

âe mi jih je posodila, sem jih tudi zapravil.
Niã se laÏe ne pozabi kakor zapravljeni de-
nar.

ZME·NJAVA

Posodila s u b c o n d i t i o n e e x p r e s s a —

MATIâEK

Nikar, po latinsko mi jih ni posodila.

ZME·NJAVA

To se reãe: s tem pristavkom, s to zavézo —
da jih bo‰ nazaj plaãal in da jo bo‰ vzel.

MATIâEK

Tako! Tista je pak druga. Al je lepa?

ZME·NJAVA

Se zájde.

MATIâEK

Mlada?

ZME·NJAVA

Pri narbolj‰ih letih, okoli ‰tirideset.

MATIâEK

Mesnata?

ZME·NJAVA

Redí se dobro, ne bodi ji oponeseno.

MATIâEK

Velika, majhna?

ZME·NJAVA

Pokáj to vpra‰anje? — Dobro jo pozna‰; ni-
kar ne táji!

MATIâEK

Zato, gospod Ïlahtni, ker njim ravno eno
tako vo‰ãim. Naj jo oní vzamejo; njim se bo
bolj prilegla. Svoj dolg ji pak za doto pustim.

ZME·NJAVA

Prijatelj, ne pozabi, s kom govori‰! Te tvoje
zvijaãe ti ne bodo niã pomagale.

MATIâEK

Vem, ko bi doktor bil, bi mi kaj noter nesle.

ZME·NJAVA

Zadosti je praznih besedí. Al jo plaãa‰ in jo
vzame‰? To je moje vpra‰anje. — Poglej, ona
ti je ‰e zdaj dobra; pisala mi je, da imam to
reã lepo na tihem poravnáti; ãe se pak raj‰i

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

pravici kakor nje dobroti podvrÏe‰, te imam
toÏiti zdajci, pri tej priãi. — Govôri, Matiãek!

MATIâEK

Vidijo, ta reã se mora z jasno, trezno glavó
dobro preudariti in premisliti. Danes sem
pijan, pijan od veselja, pijan od ljubezni ka-
kor vsak Ïenin. Naj potrpé vsaj do jutrega.

ZME·NJAVA

Fantalin, ti se iz mene norca dela‰. Le poãa-
kaj, jaz ti jo bom zasolil pri zeleni mizi, da
bo‰ vse svoje dni mislil na Zme‰njavo.

MATIâEK

Nikár naj se ne jezé, gospod Ïlahtni!

ZME·NJAVA

Se bova zasli‰ala pri gospóski, in ‰e danes!
In ‰e danes!

Hoãe iti, v tem pride NeÏka in zad

obstoji.

MATIâEK

Naj gredó z mana dol na vrt, jim bom dal
dinjo pokusiti, da se bodo ohladili. Sicer bi
jim jeza ‰kódovala.

Gresta oba.

âETRTI NASTOP

NeÏka sama

NEÎKA

»Se bova zasli‰ala pri gosposki, in ‰e danes!
In ‰e danes!« — Kaj to pomeni? — Je pak Ïe
spet Zme‰njava kak‰no zdraÏbo naredil. —
Niã ne dé, jaz se na svojega Matiãka zane-

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

sem. On ima pamet in dober jezik.

VrÏe

gvant, katerega je v naroãju prinesla, na stol.

Zdaj sama ne vem, kaj tukaj i‰ãem.

PETI NASTOP

NeÏka, Tonãek

TONâEK

priteãe:

NeÏka! Vendar te enkrat sámo naj-

dem; Ïe dve uri sem za tabo lazil. Oh! Ti se
bo‰ moÏila in jaz — jaz grem v Ljubljano!

NEÎKA

Zato ker se bom jaz moÏila, gre‰ ti v Ljublja-
no? Kako je to zastopiti?

TONâEK

Ïalostno:

NeÏka, baron mi je slovo dal.

NEÎKA

Saj ‰e niso vakance ven; kaj si pak spet kako
otroãarijo napravil?

TONâEK

Saj ve‰, NeÏka, da danes na véãer imajo k
Ïupanu godci priti. Jerci sem beseda dal, da
bom z njo plesal; zato sem sinoãi doli k njej
stopil, da bi bila malo skusila. Komaj jo kake
dvakrat zasuãem, kar pride stara Ïupanka in
barona napové. ·e nisem prav ãasa imel se
skriti, je Ïe noter priropotal. Usta so se mu
penila od jeze, kadar je mene zagledal. »Po-
bêri se!« je dejal, »ti páberek,« in ‰e eno dru-

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

go besedo, al me je sram povedati — »pobê-
ri se danes iz te hi‰e in jutri iz gra‰ãine!« âe
ga gnádljiva gospa, moja lepa botrica, ne bo
potolaÏila, tak je vèn z mano: te moje oãi ne
bodo nikdar veã tako sreãne tebe videti.

NEÎKA

Mene? Kaj mene videti? Je na meni vrsta? —
Si se gnádljive gospe Ïe naveliãal?

TONâEK

Oh, NeÏka! Nikdar me ne spominjaj! Nje
lepota je moje srce ranila; al strah me obide,
kadar se zmislim, da jo ljubim.

NEÎKA

Tako! Zato se zdaj mene prime‰, kajne? O ti
srboritnik!

Mu dá ‰nobrc.

TONâEK

Kako si ti sreãna, da jo celi dan gleda‰, celi
dan z njo govori‰, zjutraj jo oblaãi‰, na véãer
jo slaãi‰ — od igle do igle — NeÏka, ne
smem dalje misliti! — Tiho, nekaj mi je v
glavo padlo — skozi mojo ljubezen, skozi
vse, kar ti je ljubó, te prosim, nikar mi dol ne
udari —

NEÎKA

Kogá?

TONâEK

Eno podvezo od gnádljive gospe.

NEÎKA

NesramneÏ grdi!

TONâEK

Narlep‰o pesem, ki sem jo ‰ele naredil, ti
dam zanjo.

Poklekne.

O daj mi jo! Kadar se

bo moje srce v morju Ïalosti potopilo, tisti-

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

krat bo ta podveza in zraven spomin na
mojo NeÏko —

NEÎKA

Tiho bodi, kvanta!

Ga na usta udari.

Ljubi

moj, koliko jih ima‰ vendar? — K Jerci v vas
hodi‰, za gnádljivo gospo na skrivnem zdi-
huje‰, za mano si tudi zaãel nekaj slepariti —

TONâEK

Jaz res ne vem, kaj bo z mano. Nekaj ãasa
sem je zaãelo vse vreti v meni; da le kako
Ïensko zagledam, Ïe mi srce bije; da le bese-
do ljubezen sli‰im, Ïe se tresem od Ïelje in
veselja, mraz in vroãina me naenkrat pre-
vzame. Vãasih letam po bor‰tu kakor kak
védomec in vpijem: »Ljubim te!« da ne vem
kóga. Drevesom, skalam, oblakom in vetro-
vom svojo ljubezen razkladam.

NEÎKA

Na tako viÏo bo‰ ‰e obnôrel.

TONâEK

Joj.

Zagleda barona in se skrije za stolom.

NEÎKA

Kaj ti je?

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

·ESTI NASTOP

NeÏka, baron Naletel, Tonãek skrit

NEÎKA

Ha!

Zagleda barona in se bliÏa stolu, da Tonãka

zakrije.

BARON

bliÏe k njej stopi:

NeÏka, ti nisi niã kaj dobre

volje; si sama s sabo govorila: tvoje srce je
malo nepokojno. Al ne more drugaãe biti,
zlasti pak v tem stanu.

NEÎKA

Va‰a gnada, kaj zapovedó? Ko bi jih kdo pri
meni na‰el!

BARON

Bog obvari! — Al ti ve‰, da sem tvoj prijatelj.
da te rad vidim — kaj bom druge besede
iskal! — — da te ljubim. ÎuÏek ti je Ïe tako
povedal. V kratkem ti bom razloÏil, kar si
moje srce vo‰ãi, poslu‰aj!

Se usede na stol.

NEÎKA

Neãem niã sli‰ati.

BARON

Eno samo besedico! Ti ve‰, da sem Matiãka
ãez vse svoje sluÏabnike povzdignil; njemu
sem ãéz dal, tako rekoã, gospodarstvo svo-
jega gradu in tebi — svojega srca.

NEÎKA

Naj ne zamerijo, va‰a gnada! To nikamor ne
kaÏe. — Da bi govoriti smela!

BARON

Govôri, ljubka, d⁄Ïi se te pravice, katero si
ãézme zadobila.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

NEÎKA

Jaz neãem nobene pravice ãéznje imeti. Naj
me z mirom pusté, lepo jih prosim!

BARON

Govôri préd!

NEÎKA

jezo:

Îe ne vem, kaj sem hotela reãi —

BARON

Od gospodarstva ãez moje srce je bilo go-
vorjenje.

NEÎKA

Oní meni blago ponujajo, katero njih ni;
sram jih bodi!

BARON

Kako meni‰?

NEÎKA

Njih srce, njih ljubezen so gnádljivi gospe
pred nebom in zemljo ãéz dali; gospe, kate-
ra je njih vredna, katere lepota pod soncem
nima enake, proti kateri jaz — naj se gle-
dam, kakor hoãem — senca nisem.

BARON

Ha, ha, ha! Ni drugega kakor to? — Ne za-
merim ti, NeÏka. Vi, ljudje tvojega stanu,
imate ‰e stare, nápaãne kvante med sabo, da
moÏ ne sme nobene druge ljubiti kakor svo-
jo Ïeno in tako naprej. Al mi gospôda smo te
muhe Ïe davno popustili. Veselje in uÏitek,
NeÏka, to je na‰a postava. Dokler me veselí
svojo Ïeno ljubiti, jo ljubim; kadar me ne ve-
selí veã, pak kako drugo. Kaj bi se silil? Ka-
mor srce pelja, tam velja. Ljubezniva moja
NeÏka, pridi danes na véãer doli v bor‰tek

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

na konec vrta; kaj postavim, da ti bom tvo-
je muhe iz glave stepel.

ÎUÎEK

zunaj govori:

Al niso tukaj gospod baron?

BARON

Kdo je?

NEÎKA

Jaz uboga sirota!

BARON

Pojdi ven, da nobeden noter ne pride!

NEÎKA

Kaj njih pak hoãem tukaj pustiti?

ÎUÎEK

zunaj:

Ni davno tega, kar sem jih videl no-

ter iti; govoriti moram z njimi.

BARON

Se nimam nikamor skriti — paã, tukaj za
stolom — glej, da ga skoraj spravi‰.

NeÏka mu vproti stopi; on jo malo proã porine,
tako da ravno med njim in med Tonãkom osta-
ne. V tem ãasu, kadar baron za stolom poãene,
se Tonãek okoli stola splazi, se noter usede in
nogé podse potegne. NeÏka tisti gvant, katere-
ga je prej prinesla, ãez Tonãka vrÏe in se pred
stolom ustavi.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

SEDMI NASTOP

Baron in Tonãek skrita, NeÏka, ÎuÏek

ÎUÎEK

Nisi videla gospoda barona?

NEÎKA

z jezo:

Zakaj bi jih jaz imela videti?

ÎUÎEK

Ko bi ti malo bolj brihtna bila, bi ne vpra-
‰ála, zakaj. Matiãek jih i‰ãe.

NEÎKA

Tak i‰ãe svojega sovraÏnika.

ÎUÎEK

Kaj se to pravi, Ïénina sovraÏiti, kadar se
hoãe nevesti dobro storiti?

—

NEÎKA

Vem, da ne, po njih náuku!

ÎUÎEK

Moj náuk je le-ta: Ljubi Matiãka, ampak lju-
bi tudi njegovo sreão, in ker bo baron nje-
govo sreão storil, tak ljubi tudi barona.

NEÎKA

z jezo:

Sram jih bodi! Kdo jim je rekel sem-

kaj priti?

ÎUÎEK

Tiho, tiho! Nikar se ne jézi! Saj se bo vendar
vse zgodilo, kakor bo‰ sama hotela. Matiãek
je pameten, on ne bo sam sebi na soncu stal.
— Al meni se vse zdi, ta mali ‰tudent —

NEÎKA

Tonãek?

ÎUÎEK

Tonãek, ravno ta — kateri zmerom za tabo
lazi. Îe danes zjutraj pred eno uro sem ga
videl tukaj zunaj sem in tja hoditi tako dol-

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

go, da se je k tebi splazil. — Reci, da ni res,
ãe more‰!

NEÎKA

Kakopak!

ÎUÎEK

Al ni tudi pesmi od tebe zloÏil? Zastonj je
gvi‰no ne skriva.

NEÎKA

jezna:

Kajpada, od mene!

ÎUÎEK

Al pak od gnádljive gospe. Sem Ïe sli‰al, da
se okoli nje tudi nekaj slini — — Al ‰éntaj,
tam naj se váruje; kar to am tiãe, si baron ne
bo pustil pod nosom b⁄bati.

NEÎKA

Kdo jim je pak neki to natvezel? Kaj si bodo
‰e zmislili?

ÎUÎEK

Kaj sem si jaz zmislil? — Vsi ljudje tako go-
voré.

BARON

vstane:

Vsi ljudje tako govoré!

NEÎKA

prestra‰ena na stran:

Zdaj mi Bog pomagaj!

ÎUÎEK

Ha, ha, ha!

BARON

ÎuÏek, naj reãejo hlapcem, da mi ga iz
gra‰ãine stepó.

ÎUÎEK

Meni je Ïal, da sem zraven pri‰el.

NEÎKA

O moj Bog!

BARON

k ÎuÏku:

Dekle se je prestra‰ilo; NeÏka, use-

di se tukaj dol.

Jo hoãe na stol posaditi.

NEÎKA

ga proã porine:

Jaz neãem sedeti. K meni pri-

ti, na tako viÏo! Komu se to spodobi!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

BARON

Saj sva dva, ljubka! Zdaj se ti ni treba niã
bati.

ÎUÎEK

Va‰a gnada, naj ne zamerijo, da jim po pra-
vici povem. Meni je Ïal, da sem ãez fanta go-
voril; sem si le zmislil, vidijo, da bi bil kaj iz
nje spravil — sicer pak —

BARON

Vse zastonj — fant mora iti!

ÎUÎEK

Zavoljo otroãarije?

BARON

Otroãarije? ·e sinoãi sem ga pri Ïupanovi
hãeri na‰el.

ÎUÎEK

Pri Jerci?

NEÎKA

So pak Ïe gnádljivi gospod pri njej tudi kaj
opraviti imeli.

BARON

vesel:

Ta pregovor meni dopade.

ÎUÎEK

Se bo Ïe vdala poãasi; imam upanje.

BARON

Pak ne za tega voljo. — Imel sem z Ïupanom
nekaj govoriti; grem tedaj dol, sinoãi Ïe po
mraku, odprem vrata, najdem dekliãa vsega
prestra‰enega. Ubo‰tvo se ni vedelo kam
dejati. Meni se je to ãudno zdelo. Vpra‰am,
gledam, i‰ãem, vidim za vrati interfat ali
nekaj takega dol viseti; stopim bliÏe, ga lepo
flétno gori vzdignem.

PokaÏe, kako je naredil,

in gvant na stolu, pod katerim je Tonãek skrit,
vzdigne.

Kar zagledam — — —

Zagleda

Tonãka.

Ha!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

ÎUÎEK

Ha, ha, ha!

BARON

Ta je pak ‰e gor‰i, ta!

ÎUÎEK

Verjamem.

BARON

k NeÏki:

Takó, takó, deklè; zaãetek je dober.

Tvoj Ïenin se ima veseliti. Zavoljo fanta si
tedaj mene goníla; si hotela sama biti? — In
ti, mladeniã, ti mrães, ti se podstopi‰ neve-
sto Matiãkovo zalezovati! — âakaj, bê‰tija!
— Al je z vami pri‰el, ÎuÏek?

NEÎKA

Niã se ni treba jeziti, va‰a gnada; on je Ïe tu-
kaj bil, kadar so z mana govorili.

BARON

Da bi lagala! Njegov najveãji sovraÏnik bi
mu te nesreãe ne vo‰ãil.

NEÎKA

Pri‰el me je prosit, da bi bila zanj pri gnád-
ljivi gospe ena dobro besedo noter poloÏila.
V tem pak gnádljivi gospod pridejo; kaj je
hotel storiti, kakor da se je hitro skril.

BARON

Skril? Kje? Tukaj? — To je laÏ! To je laÏ! Od
konca sem jaz sam noter sedel!

TONâEK

Va‰a gnada, tistikrat kadar so oní noter se-
deli, sem jaz zad za stolom ãepel.

BARON

LaÏnivi tat! Zadaj za stolom sem se jaz skril.

TONâEK

Tistikrat, va‰a gnada, sem se jaz okoli spla-
zil in noter usedel.

BARON

Tak je tedaj okoli ‰vigal kakor martinãek. —
Nas je poslu‰al?

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

TONâEK

Va‰a gnada, u‰esa sem si zatisnil, da nisem
celó niã sli‰al.

ÎUÎEK

Tiho! Ljudje prihajajo.

BARON

Tonãka s stola zvleãe in ga na noge postavi:

prekleti paglavec, bi ne maral, da bi pred
celim svetom noter obtiãal.

OSMI NASTOP

Tonãek, NeÏka, baron, ÎuÏek, Matiãek, gospa,

Jerca in ‰e drugi kmeti‰ki fantje in punce, vsi

lepo obleãeni

MATIâEK

krancelc, iz belih in rdeãih roÏ spleden, v rokah
drÏi in pravi gnádljivi gospe:

Va‰a gnada, naj

prosijo za nas!

GOSPA

Poglej, ljubi moj moÏ! Ti ljudje menijo, da
jaz pri tebi ‰e tolikanj premorem. Al vendar,
ker njih pro‰nja —

BARON

malo zme‰an:

Saj ve‰, da tebi niã dol ne uda-

rim. Kaj hoãejo?

GOSPA

Matiãek bo vse povedal.

MATIâEK

k NeÏki:

Prôsi tudi ti!

NEÎKA

Jaz mu prav pridem.

MATIâEK

Le prôsi, le prôsi!

BARON

k Matiãku:

Kaj hoãe‰?

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

MATIâEK

Va‰a gnada, danes pridejo godci k Ïupanu;
kajne, Jerca?

BARON

In ti bi rada plesala; kajne?

JERCA

srameÏljiva:

To bi Ïe.

BARON

k Matiãku:

In potlej?

MATIâEK

Mi prosimo, cela vas prosi, vsi fantje in de-
kliãi prosijo, da bi se smeli podstopiti z god-
ci v gra‰ãino priti.

BARON

Kaj ti pravi‰, NeÏka?

NEÎKA

Jaz tudi prosim.

GOSPA

Pri Ïupanu je malo tesnó, tukaj imajo vsaj
dosti prostora.

BARON

Pripeljite jih tedaj; va‰e veselje bo moje. Jaz
in moja gospa hoãeva zraven biti.

MATIâEK

·e nekaj, va‰a gnada.

BARON

Govôri!

MATIâEK

Ta krancelc sem iz narlep‰ih roÏic, iz belih
in rdeãih, za mojo NeÏko spledel. On pome-
ni krono devi‰tva. Ker sem jaz tedaj Ïenin in
ker je NeÏka nevesta, tak prosiva, da bi oní,
va‰a gnada, danes, kadar godci pridejo, kro-
no devi‰tva moji NeÏki na glavo postavili.

BARON

Kaj ti noter pade, ljubi moj Matiãek? Saj od
te ceremónije nikdar ni bilo sli‰ati v kranjski
deÏeli.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

MATIâEK

Paã, va‰a gnada; lani pozimi, kadar smo v
Ljubljani bili, sem veãkrat v komediji bil; tak
enkrat sem videl, da so z neko nevesto take
ceremónije imeli. To mi je tako dopadlo, da
sem si naprej vzel, da mora pri meni, kadar
se bom jaz Ïenil, ravno tako biti.

BARON

Kaj je mogla za ena komedija biti?

MATIâEK

Po nem‰ki so ji rekli: Die Hochzeit des Figa-
ro.

BARON

Ha, ha, ha!

MATIâEK

Na kolenih jih prosim.

Poklekne, NeÏka za

njim; Matiãek pokaÏe od zad z roko kmeti‰kim
fantom in dekletom, da imajo tudi poklekniti.
Pokleknejo in roke gori vzdignejo.

GOSPA

Jaz svojo pro‰njo z njimi sklenem; stôri jim
to nedolÏno veselje! âe je kdaj moja ljube-
zen proti tebi kaj zamogla —

BARON

Îe zadosti; zadela si pravo stran mojega
srca. Zavoljo tebe bom vse storil, karkoli
hoãe‰.

GOSPA

Ljubeznivi moÏ.

K drugim:

Vstanite, va‰a

pro‰nja je usli‰ana!

Vsi zaukajo in vstanejo.

BARON

ves zme‰an, si ãelo riba in reãe sam pri sebi:

Ujeli so me!

Matiãek, NeÏka in drugi pridejo

po vrsti baronu in gospe suknjo ku‰nil.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

MATIâEK

k Tonãku:

Kaj pak ti, Tonãe; se ne bo‰ niã

veselil?

NEÎKA

Siromak je Ïalosten; gnádljivi gospod so
hudí nanj.

GOSPA

Jaz zanj prosim.

BARON

Ti ne ve‰, za koga prosi‰.

GOSPA

Al je ‰e mlad!

BARON

Ne tako mlad, kakor meni‰.

TONâEK

se trese:

Va‰a gnada, naj mi odpusté. Bil sem

malo neposajen, al za naprej bodo videli —

GOSPA

V ãem je ravno gre‰il, tega ne vem. Al tvoje
jeze ni zasluÏil, to bi hotela uganíti. Saj ve‰,
ljubi moj, ãe mu ti roko odtegne‰, je zgub-
ljen.

BARON

Bog obvari!

MATIâEK

V njegovih letih marsikateri ni pameten bil.

NEÎKA

To je mladost, kaj se hoãe!

JERCA

srameÏljiva in bojda:

Va‰a gnada — jaz — saj

vedó — sinoãi — saj sem jaz —

BARON

Îe vem, Ïe vem. — No, ker tedaj vse zanj
prosi, tak hoãem pozabiti, kar se je zgodilo.
Jaz bom zanj skrbel, bom njegov oãa za na-
prej kakor dosehmal. Al to si bom zgovoril,
da mora ‰e danes, zdaj kmalu, brez vsega
odla‰anja v Ljubljano iti. Ti, Matiãek, pusti

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

kobilo napreãi —

k Tonãku

— in ti svoja ko-

pita vkup spravi. Le urno!

TONâEK

baronu roko ku‰ne.

BARON

Od svoje botre slovo vzemi in priporoãi se
lepó flétno.

TONâEK

pred gospo

enim kolenom poklekne in ne more

besedice ven spraviti.

GOSPA

Ker tebi ni pripu‰ãeno le eno uro veã pri nas
prebivati, tak pojdi tedaj, ljubi moj Tonãek.
Dobro se uãi, pokoren bodi svojim naprej-
postavljenim, hudega tovari‰tva se váruj!
Spo‰tuj svoja dobrotnika; ne pozabi na to
hi‰o, kjer se je tvoji mladosti tolikanj zanes-
lo, in pusti kaj vedeti o sebi!

TONâEK

vstane in stopi na svoj kraj.

BARON

h gospe:

Kakor vidim, tak tebi gre zelo k

srcu —

GOSPA

Ne bom tajila, bojim se zanj; njegova leta so
nevarna. Njegova botra sem.

BARON

k ÎuÏku:

ÎuÏek, oní so vendar prav imeli.

Naj gredo z mano!

K drugim.

Dekliãi, fantje,

popoldan se bomo tedaj videli.

Baron svojo gospo pod pazduho pelje in vsi
gredó.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

DEVETI NASTOP

Matiãek, NeÏka in Tonãek

MATIâEK

ju pocuka in nazaj pripelje:

Ha, ha, ha! Ta se

je nalêtel.

NEÎKA

Da ve‰, dobro si si jo izmislil.

MATIâEK

Zdaj pustimo to reã. — NeÏka, nekaj ti
imam povedati. Ko bi, postavim, sli‰ala, da
je Zme‰njava ãezme kak‰no toÏbo vloÏil in
da ta toÏba, postavim —

NEÎKA

Tak se nimam ustra‰iti, kajne? — Niã se ne
boj. Meni se je Ïe nekaj zazdevalo, al sem se
nate zanesla.

MATIâEK

Ko bi ‰e dalje naprej pri‰lo, da sem, posta-
vim v nadlogi, v sili, preden sem tebe poz-
nal, moj angelãek, od stare, grde, ‰kilaste,
‰krbaste kljúãarice na Gobovem gradu pod
Novim mestom neke denarce prejel in da
sem jo verjeti storil, da bi meni mogoãe bilo
njo za Ïeno vzeti, kaj bi ti rekla, NeÏka?

NEÎKA

Oãi bi ti ven skopala.

Na stran.

Ampak kaj se

hoãe!

K njemu.

Stara je, grda, ‰kilasta, ‰kr-

basta, pravi‰? — No, to je ‰e tvoja sreãa. Si-
cer — —

Mu Ïuga.

MATIâEK

Kar to drugo zadene, le mene pusti.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

TONâEK

Matiãek, ti si pozabil, da moram skoraj iti.

MATIâEK

Res je, in ti bi rad tukaj ostal?

TONâEK

In kako rad!

MATIâEK

Ostal bo‰, niã ne maraj. Vzemi slovó od
vseh; pla‰ã na ramo obesi, svoje bukve,
gvante, perilo in kar ima‰, vkup spravi, da
bodo vsi videli. Jaz bom pustil kobilo na-
preÏeno doli pred vrati stati. Ti si daj opra-
viti, nôsi, véÏi, popravljaj! Potem se gor use-
di in dirjaj doli do bor‰ta; tam kobilo na prvi
hrast priveÏi in ti pak k nôgam skozi vrt na-
zaj pridi. Baron bo menil, da si Ïe blizu
Ljubljane. Al skriti se bo‰ moral, dokler ga
ne potolaÏimo.

TONâEK

To bi bilo Ïe dobro, al jaz se bojim —

MATIâEK

Niã se ne boj. Matiãek je glava! Le njega
ubogaj!

Vsi gredo.

Zastor

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

DRUGI AKT

Lep cimer. Doli na dnu v alkófi stoji velika

postelja. Na vsaki plati so vrata; v dnú tudi ena

zraven alkófe in na drugi plati okno.

PRVI NASTOP

NeÏka in gospa prideta skozi vrata na desni

plati.

GOSPA

se vrÏe na stol:

Vrata zapri, NeÏka, in povej

mi vse natanko!

NEÎKA

Jaz jim nisem niã zatajila, va‰a gnada.

GOSPA

Al je mogoãe, NeÏka? Zapeljati te je hotel?

NEÎKA

Zapeljati ravno ne; so me le hoteli kupiti.

GOSPA

In ta mali fant je bil zraven?

NEÎKA

Za vélikim stolom je ãepel. On me je pri‰el
prosit, da bi pri njih zanj prosila.

GOSPA

Zakaj pak ni k meni pri‰el? — Al sem mu
kdaj kaj dol udarila?

NEÎKA

Jaz sem mu kmalu rekla, al boÏec je ves pre-
stra‰en. Tako od hi‰e segnán biti in od njih
se loãiti, va‰a gnada! — Kaj menijo, da je to
majhna reã? — »O NeÏka,« tako je proti

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

meni zdihnil, »nje lepota je moje srce rani-
la; al strah me obide, kadar zmislim, da jo
ljubim.«

GOSPA

Al res tako stra‰nó ven vidim, NeÏka? — Saj
sem mu vendar vselej roko drÏala.

NEÎKA

Kaj menijo, kaj si je ‰e potlej zmislil? — Ne
vem, ãe bi jim povedala al ne —

GOSPA

Le povej, le povej, NeÏka!

NEÎKA

Naj premislijo, eno podvezo od njih je hotel
po vsi sili imeti.

GOSPA

na smeh:

Podvezo? — BoÏãek!

NEÎKA

Jaz sem ga kregala, da se je podstopil kaj
takega misliti. Tistikrat pak — vidijo, gnád-
ljiva gospa, jaz jim ne morem povedati, kaj
je poãel. Na tla se je vrgel, zvijal pred mano
kakor kaãa, oãi so se mu bliskale kakor iskre,
vriskal je pak kakor jesihar.

GOSPA

v mislih:

Kajpakda, NeÏka!

NEÎKA

Sam zlodej je v tem fantu. Potem je naen-
krat gor skoãil in me objel, rekoã: »Ker svo-
je botrice ne smem, bom pak tebe.«

GOSPA

v mislih:

Pustimo, pustimo te norãije — —

Tedaj, ljuba moja, kaj ti je ‰e moj gospod
nazadnje rekel?

NEÎKA

Da Matiãka ne bom dobila, ãe se jim po njih
volji ne vdam.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

GOSPA

gor vstane, sem ter tja hodi in z vetrnico groz-
no maha:

On me niã veã ne ljubi!

NEÎKA

Kaj se bodo jezili, va‰a gnada!

GOSPA

Taki so le vsi moÏje. Preveã sem ga ljubila!
Moja ljubezen ga je utrudila! To je moja pre-
greha. Al ti se niã ne boj; dobila ga bo‰. Jaz
ti zanj dobra stojim. Bo skoraj pri‰el?

NEÎKA

Kakor hitro gnádljivi gospod na jago odide-
jo.

GOSPA

z vetrnico maha:

Odpri okno! Tukaj je taka

vroãina —

NEÎKA

Zato ker tako hitro gor in dol hodijo in z ro-
kami mahajo.

Okno odpira.

GOSPA

zami‰ljena:

Mene popustiti! — NehvaleÏen

ãlovek!

NEÎKA

zavpije pri oknu:

Ravno tukaj gnádljivi go-

spod po vrtu jezdarijo. Jaka tudi in eden,
dva, trije, ‰tirje psi.

GOSPA

Ravno prav, to je Ïe dobro — NeÏka, eden
trka.

NEÎKA

odpirat teãe in poje:

To je moj Matiãek! To je

moj Matiãek!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

DRUGI NASTOP

Matiãek, NeÏka, gospa sedeãa

NEÎKA

Tak pridi, pridi enkrat, ljubi moj! Gnádljiva
gospa te Ïe ne morejo doãakati.

MATIâEK

Mene? — Kaj je taka sila? — Va‰a gnada, ka-
dar prav premislim, tak vidim nazadnje, da
vse prav gre. Gnádljivi baron mojo NeÏko
radi vidijo; in to je prav.

NEÎKA

Prav?

MATIâEK

Meni bodo gospodarstvo po celi gra‰ãini za-
upali; in to je prav.

NEÎKA

Molãi, molãi, kvanta!

MATIâEK

Zato pak ker ti gospodarstvo po tvoji gra-
‰ãinici njim neãe‰ zaupati, tak gnádljivi go-
spod na goljufijo mislijo; in to je prav. — Ker
pak ‰e dalje ta svet takó s sabo pripelje, da
ena goljufija drugo premaga, tak sem tudi
jaz na eno mislil; in to je tudi prav!

GOSPA

Ljubi moj Matiãek, kako se more‰ zdaj nor-
ãevati?

MATIâEK

Al jaz, va‰a gnada?

NEÎKA

Namesto da bi Ïalosten bil —

MATIâEK

Kaj ni zadosti, da si glavo ubijam, kako
bomo svojo reã speljali? — Va‰a gnada, naj

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

me poslu‰ajo! Jaz menim tako: gnádljivi go-
spod so po mojem kruhu laãni, tedaj je tre-
ba skrb v njih obuditi, da bi svojega lastne-
ga ne zgubili.

GOSPA

Îe prav, Matiãek! Al kako?

MATIâEK

To je Ïe storjeno, jaz sem jim Ïe podkuril.
Njih sem zatoÏil, va‰a gnada!

GOSPA

Mene? — Al nori‰?

MATIâEK

Jaz ne, al baron bodo noreli.

GOSPA

On je tako grozno nagle jeze!

MATIâEK

Ravno taki morajo biti. Kadar kri vre, se gla-
va me‰a. Budalu sem pisemce v roko stisnil,
da ga ima gnádljivemu gospodu dati, in jim
zastopiti dal, da ima ‰e danes neki zal go-
spod k njim v vas priti.

GOSPA

In ti se podstopi‰ tako laÏ ãez mojo ãast — —

MATIâEK

Va‰a gnada, le pri njih je laÏ, pri kaki drugi
bi bil morebiti zadel.

GOSPA

Na tako viÏo se ti bom ‰e morala zahvaliti.

MATIâEK

Naj mi povedó, al ni to lepa reã, da sem jim
delo za cel dan napravil. Zdaj ne bodo ved-
eli, al bi eno varovali al bi za drugo lazili.
Namest da bi NeÏko zapeljevali, bodo njih
senco lovili. Oní se bodo repenãili, oní bodo
sem in tja krivoritili z dolgim nosom. V ti

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

zmoti bo dan pretekel in NeÏka ostane Ma-
tiãkova.

NEÎKA

Bomo videli, kako bo ‰e pravda ven padla.

MATIâEK

Na pravdo jaz ne zmislim, pri moji du‰i! —
NeÏka, ti gnádljivemu gospodu pusti vede-
ti, da bo‰ danes na véãer v bor‰tku nanje ãa-
kala.

NEÎKA

Ti meni to pravi‰?

MATIâEK

Uh! Pusti si dopovedati! Kdor iz niã niã na-
rediti hoãe, niã ne stori in ni za niã. Me za-
stopi‰?

NEÎKA

Ta bi bila lepa!

GOSPA

Ti tedaj sam privoli‰, da bo NeÏka v bor-
‰tu —

MATIâEK

Kaj ‰e! Bog obvari! — Jaz le koga drugega v
NeÏkin gvant vtaknem in ga v bor‰t doli
po‰ljem. Gospod bodo kmalu zraven; mi
pak za njimi. Bodo videli, kaj bo to za en
‰pas.

NEÎKA

V moj gvant? Koga neki?

MATIâEK

Tonãka.

GOSPA

Saj je Ïe proã.

MATIâEK

Zame je ‰e tukaj; da bi le mene pustili rav-
nati!

NEÎKA

Na Matiãka se znajo zanesti, va‰a gnada. Ti
pravi‰ tedaj —

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

MATIâEK

Da bom Tonãka, dokler barona doma ne bo,
semkaj poslal. Ti ga obleci in lepo napravi;
jaz ga bom potlej zaprl in za naprej poduãil.

Gre.

TRETJI NASTOP

NeÏka, gospa sedeãa

GOSPA

Za boÏjo voljo, NeÏka, poglej, kak‰na sem!
Mladeniã bo zdaj tukaj.

NEÎKA

Ta boÏãek se meni prav v srce smili.

GOSPA

pred ‰peglom:

Bo‰ videla, kako ga bom kre-

gala.

NEÎKA

Naj ga pusté to pesem peti, va‰a gnada.

njej v naroãje poloÏi.

GOSPA

Pak res; moji lasje so tako sku‰tráni.

NEÎKA

popravija:

Niã ne dé, ga bodo ‰e laÏe kregali.

GOSPA

zami‰ljena:

Kaj si rekla, NeÏka?

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

âETRTI NASTOP

Tonãek, NeÏka, gospa

NEÎKA

Le noter, le noter, gospod Ljubljanãan!

TONâEK

se ves trese in bliÏa:

Stra‰na beseda! — Nikar

me ne spomni, NeÏka, da me skoraj hribi in
doline od gnádljive moje gospe loãili bodo.

NEÎKA

Od moje gospe?

TONâEK

Oh!

NEÎKA

se za njim paãi:

Oh! — Kaj zdihuje‰? — Pel

bo‰ ‰ãinkavãek, pel. In le urno!

GOSPA

pesem v roko vzame:

Kdo je naredil to pe-

sem?

NEÎKA

Naj ga pogledajo, kako je rdeã ratal.

TONâEK

Al je greh poãutke imeti?

GOSPA

Zna‰ peti, Tonãek?

TONâEK

Va‰a gnada, jaz se ves tresem — —

NEÎKA

se paãi:

Nja, nja, nja, nja; gnádljiva gospa

hoãejo imeti in ti bo‰ tedaj pel. Le hitro!

Gospa sedi, pesem v rokah drÏi in jo bere. NeÏka
za njo noter gleda. Tonãek pred gnádljivo gospo
stoji ves srameÏljiv in zaãne peti.

TONâEK

Da polna plamena
ljubezen ognjena
razd’jala me bo,

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

da boÏec oparjen
sem piãen, sem udarjen,
kaj morem za to!

NEÎKA

To so sile, so teÏave!

GOSPA

Ve‰, da fantiã ni brez glave.

NEÎKA

Niã ne maraj, saj si moj.

GOSPA

Le zapoj ‰e, le zapoj!

TONâEK

Kar kuje, kar tolãe,
prenest ni mogoãe,
presilno je to!
Tiranska ljubezen,
o huda bolezen,
kaj dela‰ z manó?

NEÎKA

Grozna je ljubezen taka.

GOSPA

Lepa je beseda vsaka.

NEÎKA

Kon’c ga bo, obljubim dè.

GOSPA

Men’ se smili, reveÏ je.

TONâEK

Le ena je v stano
zacelit to rano,
to ãutim, to vem!
Al gori pogledat
in to ji povedat
jaz, reveÏ, ne smem.

NEÎKA

GOSPA

TONâEK

Odpu‰ãanje, ãe sem vreden.

Tonãe Tonãe si poreden.

}

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

GOSPA

·pasaj, fant, al misli s kom!

GOSPA

Sram me je srce mi bije.

TONâEK

NEÎKA

Sram jih je, srce jim bije.

VSI

Tolãe, peãe, suka, vije.

TONâEK

Jaz ne vem, kaj stóril bom.

NEÎKA

GOSPA

NEÎKA

No, Tonãek! — Al Ïe ve‰, kako te bomo na-
‰emili? Ti mora‰ moj gvant obleãi.

TONâEK

Îe vem, NeÏka.

GOSPA

Bojim se, da mu prav ne bo.

NEÎKA

Paã, saj je tako velik kakor jaz.

Se k njemu

ustopi.

Narprviã suknjo dol!

Mu suknjo dol

potegne.

GOSPA

âe pak kdo zraven pride!

NEÎKA

Kaj kaj hudega delamo? — Vendar moram
vrata zapreti.

Vrata zarigljá.

Kaj mu bomo na

glavo dejali? — Le tiho, Ïe vem — pórtek in
to prazniãno peão.

Gre skozi postranska vra-

ta.

Jaz ne vem kaj strila bom.

}

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

PETI NASTOP

Tonãek in gospa sedeãa

GOSPA

Tako dolgo, da godci pridejo, moj gospod ne
sme vedeti, da si v gradu. Potlej mu bomo
rekli, da na pismo ãaka‰ in da si préd nisi v
Ljubljano upal.

TONâEK

Ïalostno:

Pismo Ïe imam, va‰a gnada; ÎuÏek

mi ga je dal.

Pismo tja dá.

GOSPA

Îe? — Grozna sila je bila vendar!

Pismo po-

gleda.

Saj ni prav zapeãateno; poglej, tukaj

gre vse nárazen.

Mu pismo zopet nazaj dá.

·ESTI NASTOP

Tonãek, gospa, NeÏka

NEÎKA

prinese pórtek ín peão:

Kaj gre nárazen, va‰a

gnada?

GOSPA

To pismo.

NEÎKA

Kaj za eno pismo?

GOSPA

Na prefekta v Ljubljano.

NEÎKA

Îe!

GOSPA

Jaz sem se ravno tudi ãudila.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

NEÎKA

Tonãe, zdaj le hitro. Dol poklekni! Narpréd
ti moram kito splesti.

Spleta.

Ti bê‰tijca, kaj

ima‰ za ene lepe lase —

GOSPA

Le hitro jih vkup spravi. Tako bo Ïe dobro;
saj peãa ãez pride.

NEÎKA

Zdaj pak pórtek — malo bolj na ãelo —
tako —

GOSPA

Peão pústi lepo zad doli mahati. — Srajco
malo nárazen, da se bo vrat videl.

NEÎKA

Aj ti tat! Kako mu lepo stoji! — To ne bo niã;
on me preveã nazaj deva.

Ga za brado prime.

Fantiã, lepo te prosim, ne bodi tako lep!

GOSPA

Ima‰ kak‰no buciko al cinkepínko?

NEÎKA

Bom potlej poiskala.

GOSPA

Rokav se mora gor privihati —

Ga priviha in

zagleda ranico.

Kaj je to? Nekaj krvavega!

NEÎKA

Kje si to dobil?

TONâEK

Danes zjutraj, kadar sem se imel proã pelja-
ti, sem ójnice popravljal. Vtem je pak kobi-
la z uzdo na stran mahnila, da sem se tako
zelo oprasnil.

NEÎKA

BoÏãek! — Lepo roko ima, to je res! — Belo
kakor kako dekle! — Je bolj bela kakor moja;
naj pogledajo, va‰a gnada.

Roké eno proti

drugi drÏi.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

GOSPA

Kaj mi to pravi‰? Prinesi raj‰i kako rutico, da
se obveÏe.

NEÎKA

Eno podvezo, va‰a gnada. Obljubim jim, da
ima zanj posebno moã.

Se smeje, Tonãku od

zad pahne, vzame njegovo suknjo in gre dol sko-
zi srednja vrata.

GOSPA

Gredé zna‰ tudi svoj gvant prinesti.

SEDMI NASTOP

Tonãek kleãoã, gospa sedeãa

GOSPA

Kaj je rekla od podveze?

TONâEK

s strahom:

Va‰a gnada — od podveze?

GOSPA

Od podveze, da! — Fantiã, fantiã, midva
imava ‰e veliko rajtengo vkup — jaz tvoje
otroãarije vse vem!

TONâEK

âe vedó, va‰a gnada — Oh, tak naj pusté
njih jezo ãézme pasti; naj naredé konec z
mano! — Te ure, kadar bi se imel od njih
loãiti, tako ne bom preÏivel.

Se joka.

GOSPA

zase:

Zdaj se pak joka, reveÏ. Kaj hoãem z

njim poãeti?

TONâEK

Raj‰i umreti kakor njih zapustiti!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

GOSPA

Mólãi, mólãi! Ni pametne besede iz tvojih
ust sli‰ati.

Nekdo trka, ona glasno kliãe.

Kdo

je?

OSMI NASTOP

Tonãek, gospa, baron

BARON

zunaj:

Zakaj si se zaprla?

GOSPA

se ustra‰i in vstane:

Moj moÏ! — Za boÏjo

voljo, kaj mi je storiti? —

Tonãek vstane.

Fant

brez suknje, napol sleãen, peão na glavi, jaz
z njim zaprta! — O moj Bog, moj Bog!

BARON

zunaj:

Bo‰ odprla?

GOSPA

Jaz sem — celó sama.

BARON

zunaj:

Sama? S kom tedaj govori‰?

GOSPA

okoli gleda:

S kom drugim kakor — s tabo?

TONâEK

na stran:

Kaj bo z mano, kaj bo z mano!

Steãe v ‰tibeljc in vrata za sabo zapre.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

DEVETI NASTOP

Gospa, potlej baron

GOSPA

kljuã od ‰tibeljca ven potegne in potlej teãe ba-
ronu druga vrata odpirat:

Sam zlodej me je

motil, da sem Matiãka bogala.

BARON

z ostrim pogledom:

Sicer ni bila tvoja navada,

da bi se zapirala.

GOSPA

ostra‰ena:

Jaz — jaz sem onegávila — sem

imela opraviti — — dà, dà — z NeÏko — rav-
no zdaj je ven ‰la.

BARON

Kakor vidim, si se ustra‰ila?

GOSPA

Ni ãudno — saj ve‰, da sem bojeãa. Médve
sva ravno o tebi govorili — da, da, o tebi —
— kakor sem rekla — ravno zdaj je ven ‰la.

BARON

O meni sta govorili? — Sem prezgodaj pri‰el
morebiti? — Eno pisemce me je nazaj vrni-
lo. Sicer tega, kar noter stoji, ne verjamem,
al vendar mi po glavi hodi.

GOSPA

Kaj za eno pisemce?

BARON

V katerem stoji, da ima danes nekdo k tebi
v vas priti — — Jaz vo‰ãim, da bi zlagáno
bilo —

GOSPA

Nesreãni ãlovek, kdor si je to zmislil!

BARON

Da bi ti ne vedela?

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

Tonãek stol okoli vrÏe v ‰tibeljcu.

BARON

Kaj je zaropotalo?

GOSPA

Zaropotalo?

BARON

Nekaj je moralo pasti.

GOSPA

Jaz nisem niã sli‰ala.

BARON

Tak so tvoje misli grozno raztresene.

GOSPA

Raztresene? — Zakaj?

BARON

Îena, nekdo je notri.

GOSPA

Kdo bo neki notri?

BARON

Ravno to jaz vpra‰am.

GOSPA

Da, da — NeÏka bo, NeÏka. Meni se zdi, da
ravno spravlja.

BARON

Saj si préd rekla, da je pri teh vratih ven ‰la.

GOSPA

Pri teh al pri onih — Ïe ne vem prav.

BARON

âe je tedaj NeÏka, zakaj si se pak ustra‰ila?

GOSPA

Ustra‰ila? Jaz? Zavoljo moje hi‰ne?

BARON

Al si se zavoljo svoje hi‰ne ali ne, tega ne
vem; ampak da si se ustra‰ila, to vidim.

GOSPA

Jaz tudi vidim, da je tebi na tem dekletu ve-
liko veã leÏeãe kakor na meni.

BARON

jezen:

Tolikanj mi je na njej leÏeãe, da jo

hoãem zdaj kmalu videti.

GOSPA

O saj vem, da jo dostikrat videti hoãe‰; — al
da meni tako malo zaupa‰, to je grdó —

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

DESETl NASTOP

Baron, gospa, NeÏka, prinese gvant v naroãju,

vrata tja nasloni.

BARON

Le zame, ãe svojo nedolÏnost skaÏe‰.

Govo-

ri proti ‰tibeljcu.

NeÏka, ven pridi, jaz ti zapo-

vem!

NEÎKA

pri alkófi ostane.

GOSPA

Nikar! Napol naga je, to bi bilo lepo; ne
more zdaj ven priti. Dala sem ji svoje gvan-
te poskusiti, katere sem ji namenila; vtem
pak ti pride‰; morala se je ja skriti pred tabo.

BARON

âe ne more ven priti, tak bo vsaj govoriti
znala.

Proti ‰tibeljcu.

NeÏka, odgovôri, ali si

notri?

NEÎKA

katera je pri alkofi stala, se poãasi noter splazi.

GOSPA

proti ‰tibeljcu:

Jaz ti prepovem odgovoriti,

NeÏka!

BARON

gre bliÏe k ‰tibeljcu:

Kadar tedaj noãe govori-

ti, tak jo hoãem videti, naj bo naga al obleãe-
na.

GOSPA

mu naprej stopi:

Drugje ti ne morem brani-

ti, al vsaj tukaj ti bom branila — —

BARON

O le tiho! — — Jaz bom tvojo skrivno NeÏo
na dan spravil, da bi ne vem kje bila. Tebe za
kljuã ne smem prositi, to se tako zastopi.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

Pak saj se ta vrata lahko gor denejo. He! Ni
nobenega?

GOSPA

Kaj, ljudi bo‰ vkup klical, da bo smeh in po-
huj‰anje med druÏino, da se bo glas o tvo-
jem lepem zadrÏanju skozi celo vas razlegal?

BARON

Prav ima‰, saj mi ni nobenega treba; sam
znam po kládivo in po kle‰ãe stopiti.

Storí,

kakor da bi hotel iti in zopet nazaj pride.

Am-

pak da bo vse ostalo, kakor je, bo‰ to dobro-
to imela z mano iti. Na tako viÏo ne bo sme-
ha in ne bo pohuj‰anja. Hoãe‰?

GOSPA

Zakaj bi ne ‰la? —

Se vidi, da ne gre rada.

BARON

Poãasi! Na ta vrata sem skoraj pozabil; jih
moram zapreti, da bo‰ mogla svojo nedolÏ-
nost popolnoma skazati.

Zapre srednja vrata

in kljuã ven potegne.

GOSPA

sama pri sebi:

Kaj sem storila, oh, kaj sem

storila!

BARON

Pojdiva tedaj!

Ji da roko.

Kar pak to NeÏko

tukaj notri am tiãe, me bo Ïe morala poãa-
kati.

GOSPA

Kaj ti vendar za ene traparije poãenja‰?

BARON

jo pelje in vrata zaklene.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

ENAJSTI NASTOP

NeÏka, Tonãek

NEÎKA

pride iz alkove, teãe k ‰tibeljcu in skozi luknjo
kljuãavnice noter govori:

Tonãek! Odpri hitro,

le hitro in ven pridi!

TONâEK

ven pride:

Oh, NeÏka, v kaj za enem strahu

sem!

NEÎKA

Zdaj le pojdi, poberi se; niã ne ãakaj!

TONâEK

Kje pak hoãem ven iti?

NEÎKA

Jaz ne vem; al iti mora‰!

TONâEK

Kadar pak nikjer ven ne morem?

NEÎKA

Pomisli, kaj bo stabo, ãe te baron najde. —
Teci in povej Matiãku —

TONâEK

Skozi to okno; saj tako visoko ravno ni.

Gre

tja in pogleda skoz okno.

NEÎKA

Nikar, za boÏjo voljo! Ubije‰ se!

TONâEK

nazaj pride:

Saj je mehko doli — âe ravno

ene dve, tri dinje zmeãkam —

NEÎKA

ga nazaj drÏi:

Nikar, za boÏjo voljo te pro-

sim!

TONâEK

Oh, NeÏka, v goreãe brezno sem v stanu
skoãiti, da le njo re‰im.

Skoãi skoz okno.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

DVANAJSTI NASTOP

NeÏka sama

NEÎKA

Oh!

Se vrÏe na stol, sedi nekaj ãasa, potem gre

strahom k oknu, dol pogleda in zopet nazaj

pride.

Ni ga veã! To je fant, kakor iskra. —

Tiho, jaz se moram namesto njega noter za-
preti.

Gre v ‰tibeljc.

Zdaj naj le vrata razbije,

kadar hoãe.

Se zapre.

TRINAJSTI NASTOP

Baron, gospa

BARON

prinese kladivo in kle‰ãe in jih na stol vrÏe:

Kadar tedaj ni drugaãe, kakor da moram
vrata gor dejati, tak glej ti gor, Ïena! ·e en-
krat te vpra‰am, al hoãe‰ vrata odpreti?

GOSPA

Ljubi moj moÏ, ko bi ti iz ljubezni proti meni
tako razsajal, bi ti vedela zanesti; al kadar
vidim — —

BARON

Naj bo iz ljubezni al iz zlodja! — Odpri vra-
ta, sicer jih gor vrÏem!

GOSPA

mu naproti stopi:

Poãasi, ãe smem prositi.

Tak vendar misli‰, da bi jaz v stanu bila svo-
jo dolÏnost pozabiti?

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

BARON

Jaz hoãem vedeti, kdo je notri!

GOSPA

âakaj tedaj — povedala ti bom. Al lepo te
prosim, ljubi moj moÏ, nikar se ne jêzi!

BARON

Tak ni NeÏka?

GOSPA

Pa tudi nobeden, kdor bi tebi krivico delal —
— Medve sva hotele takó eno otroãarijo
napraviti — otroãarijo, zares — prav nedolÏ-
no — — priseÏem ti —

BARON

Ti priseÏe‰?

GOSPA

Da nismo mislili tebe razÏaliti, ne jaz ne on.

BARON

hitro:

Ne ti ne on? Tedaj je mo‰ki?

GOSPA

Otrok.

BARON

Kdo?

GOSPA

Nikdar ga ne smem imenovati!

BARON

Ubijem ga!

GOSPA

Za boÏjo voljo!

BARON

Govôri!

GOSPA

Ta mali — — ‰tudent —

BARON

·tudent! — To je le! Skazalo se je, kar pismo
govori.

GOSPA

roke vzdigne:

Ljubeznivi moÏ, nikar ne mi-

sli —

BARON

nogo ob tla udari, na stran:

Ta prekleti fant!

Tak ga moram povsod najti.

Glasno.

Odpri

vrata! Zdaj Ïe vem, vse natanko. Tudi zasto-
pim to dana‰nje slovójemánje. Ko bi med

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

vami niã hudega ne bilo, bi bil fant mene
ubogal, bi bil ‰el, bi se ne drÏal kakor senca
pri gradu, bi se ne skrival; ti bi ne bila toli-
kanj laÏi vkup spledla —

GOSPA

On se je tebe bal.

BARON

ves srdit proti ‰tibeljcu:

Ven, ven, bê‰tija

mala, ven pridi!

GOSPA

ga objame odzad in proã vleãe:

Oh, ljubi moj,

prisrãni moj moÏ! — Nikar, nikar! Spozabil
se bo‰ nad fantom. Nikar ne verjemi; ni
tako, kakor meni‰. âe bo‰ tudi kaj nápaãne-
ga videl —

BARON

Kaj nápaãnega?

GOSPA

Niã hudega, niã — Hotel se je v Ïenski gvant
obleãi; NeÏkino peão in pártek na glavi, brez
suknje, z golim vratom, z zavihanimi roka-
vi je hotel —

BARON

In ti si z njim zaprta bila! Nesramnica! —
Bo‰ zaprta, ãakaj, bo‰ zaprta! — Al narprviã
si moram fanta s póti spraviti, da me ne bo
nikdar veã sreãal.

GOSPA

poklekne in roke gor drÏi:

Skozi vse, kar za

ljubo ima‰, te prosim, zanesi mu! Premisli,
da je otrok! — Tak jaz bom njegove smrti
kriva, moj Bog! —

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

BARON

âe se bolj boji‰ zanj, vek‰i je njegova pregre-
ha.

GOSPA

On ni niã gre‰il, niã — on je hotel iti; ampak
jaz sem ga nazaj klicala.

BARON

ves srdit:

Vstani! Poberi se! — To je vendar

sila, to — ti, ti se podstopi‰ zanj prosi ti?

GOSPA

Naj pak bo tedaj! Jaz ne bom niã veã rekla;
dala ti bom kljuã: ampak skozi tvojo ljube-
zen, ãe si kdaj katero do mene imel —

BARON

Skozi mojo ljubezen! — Ljubezen!

GOSPA

vstane in mu kljuã da:

Obljubi mi, da ne bo‰

fantu niã storil; spústi potlej svojo jezo nad
mano, ãe ti ne bom spriãala —

BARON

vzame kljuã:

Noãem niã veã sli‰ati.

GOSPA

se vrÏe na zofo in z ruto oãi zakrije:

Oh, ven je,

ven je z njim!

BARON

odpre vrata in nazaj stopi:

To je NeÏka!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

·TIRINAJSTI NASTOP

Gospa, baron, NeÏka

NEÎKA

ven stopi in se smeje:

Ubijem ga, ubijem ga.

Tak naj ga tedaj ubijejo, tega ‰entanega fan-
ta!

BARON

na stran:

Tukaj sem se naletel! —

Pogleda go-

spo, katera se tudi ãudi.

In ti si tudi ostrmela?

— — Al morebiti ni bila sama notri?

Gre v

‰tibeljc.

PETNAJSTI NASTOP

Gospa sedeãa, NeÏka teãe h gospe.

NEÎKA

Niã naj se ne bojé, va‰a gnada; fant je skoz
okno skoãil; Bog ve, kje je Ïe.

GOSPA

Oh, NeÏka! Konec me bode.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

·ESTNAJSTI NASTOP

Gospa sedeãa, NeÏka, baron

BARON

pride iz ‰tibeljca; en ãas molãi:

Ni nobenega;

ta bart sem jaz falíl. — Îena, ti dobro igra‰
svojo komedijo.

NEÎKA

lu‰tno:

In jaz, va‰a gnada?

GOSPA

ruto pred usti drÏi, da se vkup spravi in niã ne
reãe.

BARON

se bliÏa h gospe:

Ti si se tedaj le norãevala z

mano?

GOSPA

Ïe bolj korajÏna:

Zakaj pak ne?

BARON

Da te zlodej in tvoje ‰pase! — Tak tako bo‰
z mana ravnala?

GOSPA

Al mari tvoje traparíje kaj drugega zasluÏi-
jo?

BARON

Traparíje, kadar za mojo ãast gre?

GOSPA

Zame ne mara‰, me zavrÏe‰ in vendar me
kaãi‰, vendar mi ne upa‰ — komu se to spo-
dobi?

BARON

Îena, ne bodi huda!

NEÎKA

Kaj bi zdaj bilo, ko bi bili gospa pustili ljudi
vkup priti, kakor so oní hoteli?

BARON

Ima‰ prav! — Jaz se moram poniÏati — od-
pusti mi sram me je —

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

NEÎKA

Paã prav, da jih je sram!

BARON

Zakaj pak nisi ven pri‰la, kadar sem te kli-
cal? — Ti malopridna!

NEÎKA

Nisem mogla; sem se ravno oblaãila; in gos-
pa bodo Ïe vedeli, zakaj me niso pustili.

BARON

Molãi, molãi o tem; pomagaj mi raj‰i, da jo
potolaÏim.

GOSPA

Vse zastonj; zdaj je prepozno. Vidim, da se
moram loãiti od tebe. V Velesovem pri nu-
nah bo za naprej moje prebiváli‰ãe.

BARON

Kaj tó bi bila v stanu storiti?

NEÎKA

Obljubim, da bi se prvi dan jokali.

GOSPA

Dasiravno; raj‰i se hoãem jokati po njem
kakor odpustiti; preveã me je razÏalil.

BARON

Rozalka!

GOSPA

O, jaz nisem veã tvoja Rozalka, katero si si-
cer ljubil; uboga Ïena sem, sirota — nimam
moÏa!

BARON

Usmili se!

GOSPA

Ti se nisi niã mene.

BARON

Tisto prekleto pismo — — je naredilo, da mi
je kri zavrela.

GOSPA

Saj jaz nisem privolila —

BARON

Tak si vedela zanj?

GOSPA

Matiãek ga je —

BARON

Kaj, on?

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

GOSPA

— Budalu dal —

BARON

Budalo je rekel, da mu ga je neki kmet pri-
nesel. ·entani kekljávec! — âakaj, bê‰tija,
jaz te bom uãil lagati!

GOSPA

Ti hoãe‰, da bi ti jaz odpustila, in ti drugim
odpustiti neãe‰. Vidi‰, kako si neumen. O,
moÏje, moÏje! — âe jaz tebi kdaj odpustim,
tak si bom izgovorila, da mora vsem odpu-
‰ãeno biti.

BARON

Iz srca rad. Vidim, da moje zadrÏanje ni bilo
lepó.

GOSPA

Grdó zame in zate.

BARON

O reci, le zame! — Al vendar, vas, Ïene, ne
zastopim. Ve imate vse sorte obraze: vesele
in Ïalostne, sladke in kisle, kakor je treba. Ti
si bila rdeãa in si se jokala; tvoj obraz je bil
ves opáden — Pri moji du‰i, saj je ‰e zdaj!

GOSPA

se k smehu sili:

Sem bila rdeãa — zato, ker

sem se namesto tebe sramovala. RazÏaljena
nedolÏnost tudi rdeãa rata kakor huda vest.
Al vi, moÏje, ne znate teh dveh reãi loãiti;
va‰i obãutki so pretumpasti.

BARON

se posmehuje:

In fant s peão na glavi, brez

suknje, napol sleãen —

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

GOSPA

Tukaj je le pred taboo Al ti ni ljub‰i, da si
tega fanta namesto onega na‰el? Meni se
zdi, da tega sicer rad najde‰.

BARON

se bolj smeje:

Potlej pak — tvoje zdihovanje,

tvoj jok!

GOSPA

Ti me k smehu pripravi‰, dasi nimam vese-
lja.

BARON

Menil sem, da mi moÏje vendar kaj vemo,
kako se ta svet za nos vodi. Al ni res, ni res,
niã ne vemo! Otroci smo! Moja Ïena vse v
‰olo pelje.

NEÎKA

Veãidel so moÏje krivi, kadar jih Ïene za nos
vodijo.

GOSPA

Pustimo to zdaj. Morebiti sem svojo norãi-
jo predaleã gnala. Al ker jaz nisem tebi za-
merila, tak upam, da ti tudi meni ne bo‰.

BARON

Reci ‰e enkrat, da mi odpusti‰.

GOSPA

Al sem to Ïe rekla, NeÏka?

NEÎKA

Jaz nisem sli‰ala.

GOSPA

NehvaleÏni ãlovek, al mar zasluÏi‰?

BARON

Skozi mojo grévengo.

NEÎKA

Mo‰kega pri gnádljivi gospe iskati!

BARON

O, saj sem bil dobro plaãan.

NEÎKA

In ‰e ne verjeti, kadar gospa pravijo, da je
hi‰na notri!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

Od daleã se sli‰i muzika, katera zmerom bliÏe
prihaja.

BARON

Rozalka, pusti se sprositi!

GOSPA

Oh, NeÏka, sramujem se svoje slabosti! Ni-
kar se od mene ne uãi.

Baronu roko dá.

naprej se Ïenski jezi ne bo veã verjelo.

NEÎKA

Ovbe! Godci prihajajo — — Da te vendar,
dobro jo reÏejo!

BARON

gnadljivi gospe roko ku‰uje:

Kaj je to?

SEDEMNAJSTI NASTOP

NeÏka, Matiãek, baron, gospa

MATIâEK

priteãe:

Va‰a gnada, godci so Ïe tukaj; mla-

dost od cele vasi, fantje in dekliãi, zunaj ãa-
kajo in prosijo —

BARON

So vsi vkup?

MATIâEK

Vsi, va‰a gnada.

BARON

Tudi ta neznani prijatelj?

MATIâEK

Kaj za eden?

BARON

Ki ima k moji gospe priti! Ta v pismu, kate-
rega si Budalu dal?

MATIâEK

Jaz? — Jaz ne.

BARON

Ko bi sicer ne vedel, bi v tvojih oãeh bral, da
laÏe‰.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

MATIâEK

Tak jaz ne laÏem, moje oãi laÏejo.

NEÎKA

Tiho bodi, ljubi moj, niã se ne zgovarjaj: me-
dve sva vse obstale.

MATIâEK

Kogá obstale? — Ti meni‰, da sem Budalo.

NEÎKA

Obstale, da si ti pismo naredil zato, da bi bili
gnádljivi gospod ménili, da je fant notri. kjer
sem se jaz zaprla.

BARON

Reci, da ni res!

MATIâEK

poãasi, ravno kakor da bi sku‰al uganiti:

Zdaj

je — Ïe ven —

BARON

Kaj ti pravi‰ k temu?

MATIâEK

Jaz? — Jaz pravim, da — da godci zunaj ãa-
kajo.

BARON

Ti tedaj obstane‰, da si pismo —

MATIâEK

Ker gnádljiva gospa hoãejo, NeÏka hoãe in
oní tudi hoãejo, tak ja moram obstati; ali ko
bi jaz na njih mestu bil, va‰a gnada, pri moji
veri, jaz bi od tega, kar mi govorimo, bese-
dice ne verjel.

BARON

Da bi lagal zmerom, ‰entani zvijaã! — Ni
ene resniãne besede na njegovem jeziku.

GOSPA

Pak si tudi ãuden, ljubi moj; ti hoãe‰, da bi
pravico govoril.

NEÎKA

k Matiãku, tiho:

Si videl fanta?

MATIâEK

k NeÏki, tiho:

Videl sem ga; ves je polomljen.

NEÎKA

tiho:

BoÏãek!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

GOSPA

k baronu:

Ve‰, kaj je; kar si obljubil, jim mo-

ra‰ drÏati; pustila bom ljudi gor priti.

BARON

Poãakaj malo — — moram se preobleãi.

GOSPA

Saj so domaãi ljudje; poglej, kak‰na sem jaz.

OSEMNAJSTI NASTOP

Matiãek, NeÏka, gospa, baron, Ga‰per

GA·PER

pijan, prinese ubito kahlo z roÏami:

Kje so Ma-

tiãek? — Po celem gradu jih Ïe i‰ãem.

BARON

Kaj je, Ga‰per?

GA·PER

Ho, va‰a gnada — ravno prav — ‰koda, ‰ko-
da se dela. Naj pusté to okno zadelati. To je
ena reã, da ni za nikamor. Vse sorte reãi dol
meãejo. Naj spremislijo, zdaj so celo enega
fanta dol vrgli.

BARON

Skozi okno?

MATIâEK

Pojdi, pojdi, pijanec! — Saj ne more‰ stati.

GA·PER

Kaj, jaz? Bog obvari! — Jaz ne. — Pri Ïupanu
so ga pili, to je res; in jaz sem ravno mimo
‰el —

BARON

Enega fanta, pravi‰, so dol vrgli?

GA·PER

Pri moji du‰i, to je res, va‰a gnada. Naj po-
gledajo te ãrepinje; vse, vse je proã; roÏe so

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

pohojene, dinje vse pomeãkane — jaz vam
povem, Matiãek, da potlej ne boste mene
krivega delali.

NEÎKA

tiho k Matiãku:

Glej, da ga spravi‰.

MATIâEK

Va‰a gnada, saj vidijo, da je pijan. On se je
gor zavalil; saj ne ve, kaj dela. Pojdi, pojdi,
ljubi moj Ga‰per, pojdi spat.

GA·PER

Jaz se nisem gor zavalil — jaz vem, kaj de-
lam. Pri moji du‰i — jaz — jaz —

BARON

Kje je tisti fant, kje je?

GA·PER

Kje je?

BARON

No ja?

GA·PER

Ravno to sem hotel reãi. Hoãem ga imeti. Jaz
moram za svoje delo dober stati. Naj spre-
mislijo! Naenkrat pade en fant dol, kakor da
bi iz nebes priletel —

NEÎKA

tiho k Matiãku:

Zavrni, zavrni!

MATIâEK

Pijana svinja, da se podstopi‰ —

GA·PER

Ko bi ne pil, kako bom pak delal?

GOSPA

Da bi Ïe pil za potrebo!

GA·PER

I kaj pak hoãem, kadar sem Ïejen?

BARON

Ti pravi‰, da so enega fanta skoz okno vrgli?

GA·PER

Ja, va‰a gnada — v eni beli kamiÏólci. Pak se
je bê‰tija hitro pobral in je stekel.

BARON

Zakaj ga nisi drÏal?

GA·PER

Sem hotel; pak mi je spodletelo.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

BARON

Al bi ga vsaj spoznal?

GA·PER

To se ve — — ko bi ga bil videl.

NEÎKA

tiho k Matiãku:

Ni ga videl.

MATIâEK

Kaj je to za eno vpitje zavoljo dveh dinj! Al
je muje vredno? — Moja dolÏnost je gospo-
do z dinjami preskrbeti; ti molãi, Ga‰per!
Va‰a gnada, niã naj se gor ne drÏé; jaz sem
skoz okno skoãil.

BARON

Ti?

GA·PER

Ho, ho, Matiãek! — Tak ste taãas grozno
zrasel; ste bil vse bolj majhen in tenak videti.

MATIâEK

Kakopak? Kadar se skoãi, se ãlovek vkup
vzame.

GA·PER

Jaz bi préd rekel, da je bil ta mali —

BARON

Tonãek, hoãe‰ reãi?

MATIâEK

Kajpakda! V Ljubljani pred vrati je okol obr-
nil in se je nazaj pritiral, da je z vozom in s
kobilo vred skoz okno skoãil.

GA·PER

Na-a, tisto pak ne, tisto — tega nisem rekel
— kobile nisem videl skoãiti — ko bi jo bil
videl, bi bil tudi po pravici povedal.

BARON

Skoraj me bo jeza popadla.

MATIâEK

Jaz sem tam pri Ïenah sedel v sami kamiÏó-
lici; zakaj je bilo tako vroãe! — — Tam sem
ãakal na NeÏko; kar sli‰im njih priti, va‰a
gnada — meni je to pismo noter padlo, strah

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

me je prevzel; nekaj me je bilo spodbodlo;
naenkrat puhnem skoz okno, da sem si sko-
raj nogo zlomil. Z

roko po nogi riba, kakor da

bi ga bolelo.

GA·PER

Znabiti — âe ste vi bil, Matiãek, tak vam
moram vendar nazaj dati, kar vam sli‰i —
Tole — to sem za vami pobral.

Mu hoãe dati

neko pismo.

BARON

Meni ga daj!

Mu pismo vzame.

MATIâEK

na stran:

Zdaj bo zlodej.

BARON

k Matiãku:

V tem strahu vsaj nisi pozabil,

kaj za eno pismo v arÏatu nosi‰. Kaj za eno
pismo je le-to?

MATIâEK

i‰ãe v arÏatu, neke papirãke ven vleãe in jih zgle-
duje:

âakajo — ima ãlovek tolikanj te pisa-

rije, da ne ve, kje mu glava stoji. To — to je
pismo z Dolenjskega od neke stare prijate-
ljice — veliko besedi, malo pridnih — Ho,
ho! — Zdaj Ïe vem — morebiti je tisti papir,
kjer tlako zamerkujem. — Na-a ‰entaj, tukaj
je le. V tem arÏatu sem neka semena zapi-
sana imel — —

BARON

pismo ogleduje.

GOSPA

k NeÏki tiho:

Pismo na prefekta v Ljubljano.

NEÎKA

tiho k Matiãku:

Pismo na prefekta v Ljublja-

no.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

BARON

No, Matiãek, ti sicer tolikanj ve‰. Bo‰ uganil
ali ne?

GA·PER

blizu Matiãka:

Pravijo, al bote uganili?

MATIâEK

Tiho bodi, neslanec!

BARON

Tak tedaj ne ve‰?

MATIâEK

Ho, ho, ho! Jaz tepec! — To je gvi‰no Tonã-
kovo pismo na prefekta v Ljubljano. Kajne?
— Pozabil sem mu ga nazaj dati. — O, ti ‰en-
tana betica!

Se na ãelo udari.

Siromak, kaj bo

poãel! — Se mora za njim —

BARON

Kako je pak fantu noter padlo, da ga je tebi
izroãil?

MATIâEK

On — on je menil, da bi kaj zraven pristavi-
li —

BARON

Kogá?

Pismo ogleduje.

GOSPA

tiho k NeÏki:

Da bi peãat popravili.

NEÎKA

tiho k Matiãku:

Da bi peãat popravili.

BARON

k Matiãku:

Govôri, kaj je menil?

MATIâEK

Da bi — da bi peãat popravili.

GOSPA

Morebiti nisi prav zapeãatil?

BARON

jezo nazaj drÏi:

Res je; vosek ni prijel — prav

ima‰ —

Zase.

Tak mi je tedaj narejeno, da ne

bom nikdar niã zvedel!

MATIâEK

Va‰a gnada! — Godci ãakajo — jih smem po-
klicati?

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

GA·PER

Kakor vidim, mene ne bo niã veã treba —
No, naj ne zamerijo.

Gre.

DEVETNAJSTI NASTOP

ÎuÏek, baron, gospa, NeÏka, Matiãek

ÎUÎEK

prinese kup pisem pod pazduho in med vrati
nazaj govori:

Ven, le ven, pravim! Poberite

se! — Osli, kaj menite, da je tukaj o‰tarija?

baronu.

Va‰a gnada, cela vas je z godci v gra-

‰ãini. âe jih bolj ven gonim, bolj noter rije-
jo. — Ne vem, kaj je to za ena reã danes.

BARON

·e to mi zdaj manjka.

MATIâEK

Niã naj ne skrbé, gospod Ïlahtni. âe hoãejo
vedeti, kaj to pomeni, jim bom jaz razloÏil.

ÎUÎEK

Matiãek, s tabo imam tudi govoriti.

MATIâEK

Da tedaj vedó: ti ljudje so meni in moji ne-
vesti na ãast skupaj. Danes bomo sklenili, za
jutri jih pak v svate povabim.

ÎUÎEK

Îe jutri meni‰? — Poãasi! — Eno besedico
bomo préd govorili.

Zvleãe neko pismo ven in

ga dá baronu.

Naj berejo, va‰a gnada! To je

danes noter poloÏeno.

NEÎKA

k Matiãku:

Gvi‰no je Smrekariãina toÏba.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

MATIâEK

k NeÏki:

Niã se ne boj.

BARON

bere:

»Marija Smrekarica, Beschlüsserinn zu

Schwammburg contra N. N., vulgo Matiãek
&c. &c., in puncato mutui & promissi matri-
monii«. Tako! Smo tukaj doma? — Dobro,
dobro! — NeÏka se ima veseliti.

K Matiãku.

Kaj pravi‰, Matiãek?

MATIâEK

Jaz — jaz, va‰a gnada? — Te zadnje besede
so bile latinske — jih nisem prav zastopil.

BARON

Jih nisi prav zastopil? — Tak ãakaj, ti jih bom
po kranjski povedal. Poslu‰aj tedaj: v teh be-
sedah je zapopadeno, da iz dana‰nje cere-
monije in iz tvoje Ïenitve ne bo niã; da se
imajo godci pri ti priãi venkaj iz gra‰ãine po-
brati; da si ti nesramen goljuf, zapeljivec; da
bom jaz le-to nedolÏnost iz tvojih parkljev
re‰il in tebe zapreti pustil — me zdaj zasto-
pi‰?

GOSPA

Kaj to pomeni, NeÏka?

NEÎKA

Niã, niã hudega. — Niã naj se ne prestra‰ijo;
jaz Ïe vse vem.

MATIâEK

Bog nas vari! — To so grozovite besede. —
Al jaz priseÏem, da ta goljufija —

ÎUÎEK

Kaj? — Goljufija? — Goljufija? — Bomo Ïe
videli. Zme‰njava ti bo Ïe pod nos povedal,
kar ti sli‰i —

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

BARON

Je Zme‰njava tukaj?

ÎUÎEK

Tukaj je, va‰a gnada.

BARON

Naj ga k meni pripeljejo! — Nikar! Sam bom
k njemu stopil; moram z njim govoriti.

Sam

pri sebi.

Ta reã, kakor je zdaj napeljana, lepo

kaÏe.

K Matiãku, ko Ïe odhaja.

Tvoje cigovce

mi ven spravi in le hitro. Ne trpim jih, krat-
ko in malo ne!

Gre z ÎuÏkom.

MATIâEK

Jaz tudi ne, tako dolgo, da se bo moja ne-
dolÏnost skazala.

Hoãe iti.

NEÎKA

ga odzad pocuka, da se okoli obrne:

Ti, kaj bo?

MATIâEK

Vse dobro! — Jaz jo bom Ïe zvil. Taãas bodo
godci pri Ïupanu poãakali.

Gre. Godci zaãnejo

zunaj Ïalosten mar‰, kateri se zmerom manj
sli‰i.

DVAJSETI NASTOP

Gospa, NeÏka

GOSPA

se usede na zofo:

Kaj bo s tvojim Ïeninom?

NEÎKA

O, jaz se zanesem na njegovo glavo.

GOSPA

Ta predrti Matiãek z njegovim pismom! —
Kaj mi je za en strah naredil! Oh, NeÏka,
meni se je hudo godilo!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

NEÎKA

Va‰a gnada, ko bi bili oní videli, kak‰ni so
bili; bledi kakor zid. Al to je pre‰lo kakor
meglà; poãasi so pak spet rdeãi, tako rdeãi
ratali —

GOSPA

Tak skoz okno je fant skoãil?

NEÎKA

Kakor kaka kobilica —

GOSPA

Nazadnje pak ‰e ta pijani Ga‰per! — Me je
vso zmamil — Nisem vedela, kaj govorim.

NEÎKA

O, kajpakda! Sem sli‰ala — Tako se jim je
vezalo, vidijo — Nikoli bi ne bila verjela, da
znajo tako dobro lagati.

GOSPA

Kaj res meni‰, da je moj moÏ vse verjel? —
âe pak fanta v gra‰ãini najde —

NEÎKA

Bom Ïe skrbela, da ga ne bodo na‰li.

GOSPA

On mora v Ljubljano iti, ni drugaãi. Zakaj po
tem, kar se je zgodilo, lahko ve‰, da mene
niã veã ne veseli njega dol v bor‰t po‰iljati.

NEÎKA

Res je, saj bi jaz tudi ne hotela dol iti. Al na
tako viÏo se zopet ne bom moÏila —

GOSPA

Tiho! — Kaj bi pak bilo, ko bi jaz sama na-
mesto tebe dol ‰la?

NEÎKA

Oní, va‰a gnada?

GOSPA

Tako ne bo nobeden v nevarnosti — moj
moÏ ne bo mogel veã tajiti — on sam se bo
naletel — bo prepriãan — potlej ga bom ‰ele
strahovala. Ena mi je Ïe ratala, morebiti mi

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

ta druga tudi rata. — Ve‰ kaj, NeÏka; ti mu le
pusti vedeti, tako hitro kakor more‰, da se
bo‰ v bor‰tu zna‰la. Al nobeden drugi —

NEÎKA

Saj Matiãek —

GOSPA

Tudi ne — on ne sme niã vedeti; on bi se si-
cer vmes vtíkoval. Pojdiva malo ven; tukaj je
taka soparica, da ni mogoãe ostati. Se bova
‰e dalje pogovorili.

NEÎKA

Oní so paã to pravo uganili, va‰a gnada; ta
na vse plati prav kaÏe, kakor jo preudarim.
·pas bo ta veliki in nazadnje jaz Matiãka do-
bim.

Zastor

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

TRETJI AKT

Gra‰ãinska kanclija

PRVI NASTOP

Baron, Jaka, Budalo

Budalo pri mizi sedi in pije. Jaka je napravljen

za proã jezdariti in pismo v rokah drÏi.

BARON

Si me zastopil?

JAKA

Ja, va‰a gnada!

Gre.

BARON

ãez ãas, ga kliãe:

Jaka!

JAKA

pride nazaj:

Va‰a gnada!

BARON

Te ni nobeden videl?

JAKA

Nobeden.

BARON

Îrebca vzemi!

JAKA

Je Ïe osedlan.

BARON

V eni sapi proti Ljubljani! Kakor hitro dol
pride‰, tak vpra‰aj, ãe je fant pri‰el. ln zlas-
ti, kdaj je pri‰el.

JAKA

Îe zastopim.

BARON

Daj mu to pismo, da ga prefektu nese, in
kmalu nazaj pridi.

JAKA

âe ga pak v Ljubljani ni?

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

BARON

Tak se hitro obrni in mi pridi povedat.

JAKA

gre.

DRUGI NASTOP

Baron, Budalo

BARON

Budalo!

BUDALO

kekljá:

Va‰a g-gnada!

BARON

Pokliãite Matiãka! Naj kmalu sem pride!

BUDALO

Kancelír tudi in Zme-Zme‰njava?

BARON

·e ne. Samo Matiãek.

BUDALO

gre.

TRETJI NASTOP

Baron sam

BARON

gor in dol hodi, v mislih:

Ni drugaãe! Za nor-

ca me imajo! — Tukaj eden mi dá pismo, v
katerem stoji, da mi Ïena rogé stavi. Pridem
domov in hi‰no dekle pri nji najdem. Tam-
kaj nekdo skoz okno skoãi in drugi pravi, da
je on skoãil. Îena se ustra‰i mene videti in
kmalu potem me prav dobro ozmerja. — To

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

ne gre vkup. — Kako so se posmehovale! Ka-
ko so si ena drugi migale! — Ja, saj pravim,
Ïené, Ïené, kdor vas ne pozna, bi vas dragó
plaãal! — In vendar jaz tega mrãesa ne mo-
rem popustiti! — Kaj me moti? — Kaj neki?
— Nôrska glava! — Jaz vem, ko bi ne bila
tako trdovratna, bi je bil Ïe davno sit, bi se
bil Ïe davno naveliãal. Da bi vsaj vedel, al je
NeÏka molãala al ne!

Matiãek pride in dol v

dnu teatra obstoji.

Matiãek dolgo ne pride! —

Tako moram besedo napeljati, da bom zve-
del, ãe on ve al ne, da njegovo nevesto lju-
bim.

âETRTI NASTOP

Matiãek, baron

MATIâEK

na stran:

To je le!

BARON

— âe je Matiãku le besedico povedala —

MATIâEK

na stran:

— Meni se je kmalu zdelo —

BARON

— Tak je pravda njegova zgubljena.

MATIâEK

na stran:

Lepa pravica!

BARON

— Potlej bomo videli, kje se bo Ïenil —

MATIâEK

Pri NeÏki, nikjer drugje!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

BARON

se okoli obrne in ga zagleda:

He, kaj je? Kdo

je?

MATIâEK

Jaz sem, va‰a gnada!

BARON

Kaj si rekel?

MATIâEK

Jaz niã.

BARON

Pri NeÏki, nikjer drugje.

MATIâEK

Ja, to! — Zunaj me je nekdo vpra‰al, kje sem
bil — sem pak rekel: Pri NeÏki, nikjer drug-
je.

BARON

Pri NeÏki! — Vlaãugar! Zakaj pak tako dol-
go ne pride‰, da moram za tabo po‰iljati.

MATIâEK

stori, kakor da bi se bil ravno preoblekel:

Sem

se bil ves umazal, kadar sem skoz okno sko-
ãil, zato sem se moral preobleãi.

BARON

Celo uro si se preoblaãil? — Poglejte, ti posli
se dalej oblaãijo kakor mi, gospôda!

MATIâEK

Zato ker poslov nimajo.

BARON

·e zdaj ne zastopim, kaj te je prisililo, da si
se v to nevarnost podal in skoz okno —

MATIâEK

Nevarnost! Bi komaj bilo, ko bi bil v brezno
padel.

BARON

Le obraãaj, le obraãaj besedo! Govorjenje ni
bilo o nevarnosti; ampak jaz le vpra‰am, kaj
te je prisililo, da si skoz okno skoãil.

MATIâEK

Va‰a gnada, naj sami premisiijo! Oní so
dámi pri‰li nasajeni, da nas Bog obvari; po

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

vsi sili so hoteli mo‰kega pri gnádljivi gospe
najti; vrata so hoteli gor vreãi, steno razbiti!
— Primerilo se je pak ravno, da sem blizu
bil; v ti jezi bi bili mene —

BARON

Zakaj pak nisi po ‰tengah dol ‰el?

MATIâEK

Bi jih bil ravno sreãal.

BARON

z jezo:

Sreãal? —

Na stran.

Se ne smem jezi-

ti, sicer ne bom niã zvedel.

MATIâEK

na stran:

Bom le videl, kaj bo.

BARON

Pak saj o tem nisem ravno hotel govoriti; naj
bo. Mislil sem — ja, mislil sem tebi in NeÏki
posteljo precej zraven mene napraviti, da bi
vaju pri rokah imel; pak sem to reã zdaj dru-
gaãe preudaril —

MATIâEK

Kaj so se premisiiii, va‰a gnada?

BARON

Prviã: se ne spodobi.

MATIâEK

Zakaj neki ne! — Kar njim dopade, se tudi
spodobi.

BARON

Meni‰?

MATIâEK

Menim, da! — Kaj bodo druge ljudi vpra‰e-
vali? âe je njim prav in meni, tako mora
vsem ljudem prav biti. Meni se bo skozi tó
velika ãast zgodila in NeÏka Ïe hrepeni od
veselja, Ïe ne more doãakati —

BARON

na stran:

Vendar niã ne ve; dekle mu ni niã

povedalo.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

MATIâEK

na stran:

On méni, da niã ne vem; jaz ga

bom ‰e spodbodel, jaz!

BARON

Ljubi moj, kaj je gospe noter padlo, da mi je
ta ‰pas naredila?

MATIâEK

Pri moji du‰i, va‰a gnada, oní morajo bolj
vedeti kakor jaz.

BARON

Saj lepo ravnam z njo; saj ima pri meni vse,
kar srce nje Ïeli.

MATIâEK

Le njih srca nima. Temu se malo hvale ve,
kdor nam dá, za kar ne maramo, namesto
tega, kar bi radi imeli.

BARON

Vãasih si meni vse povedal.

MATIâEK

Zdaj jim pak niã ne tajim.

BARON

Koliko ti je moja Ïena plaãala, da ji sluÏi‰?

MATIâEK

Za svojo dolÏnost se ne pustim plaãati.

BARON

Ni drugega kakor laÏ in goljufija, kar iz tvo-
jih ust gre.

MATIâEK

Kdor goljufijo i‰ãe, jo najde.

BARON

Grde reãi se o tebi sli‰ijo.

MATIâEK

Pak sem lep‰i. Bi bilo dobro, ko bi vsak go-
spod v stanu bil to reãi.

BARON

Ti svojo sreão i‰ãe‰; pak nikoli ne po ravni
poti.

MATIâEK

Kdo bo po ravnem hodil? Tam se cel svet
vkup shaja; ljudje se drenjajo, sujejo, Ïókajo;
nisem norec, da bi mednje hodil.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

BARON

na stran:

Ni mu mogoãe blizu priti. Kadar

ãlovek meni, da ga v pesteh ima, se mu na-
enkrat izmuzne.

MATIâEK

na stran:

Zvit je, bê‰tija; al jaz sem ‰e bolj.

BARON

Matiãek, kaj pak bo, ãe pravdo zgubi‰? Bo‰
moral Smrekarico jemati.

MATIâEK

Bog obvari! Te dolenjske biságe jaz ne vza-
mem. Va‰a gnada me ne bodo obsodili, ker
nam sami vse te mlade punãke pred nosom
proã jemljejo.

BARON

Jaz te ne bom sodil; ampak pravica te bo so-
dila.

MATIâEK

Pravica gospôdo ljubi, za siromake ne mara.

BARON

Ti meni‰, da se jaz s tabo norãujem?

MATIâEK

Kdo ve, ãe ne. Nazadnje bomo Ïe ‰e videli,
al so zares ménili.

BARON

na stran:

Vse ve; dekle mu je vse povedalo.

·e z njo moram govoriti.

MATIâEK

na stran:

Me je hotel ujeti, pak sem mu kos.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

PETI NASTOP

NeÏka, baron, Matiãek

NEÎKA

priteãe, da ji sapa uhaja:

Va‰a gnada, va‰a

gnada!

BARON

kadar jo zagleda, na stran:

Ravno prav!

Matiãku.

Pojdi, Matiãek, pokliãi ÎuÏka,

Zme‰njavo in Budalo, da se pravda kmalu
naprej vzame; jaz hoãem ‰e danes vedeti, pri
ãem smo.

MATIâEK

Zdaj — zdaj kmalu? — — Al mora NeÏka
tudi zraven biti?

NEÎKA

tiho k Matiãku:

Le pojdi, le pojdi; drugo ti

bom Ïe povedala.

MATIâEK

gre.

·ESTI NASTOP

NeÏka, baron

NEÎKA

Naj ne zamerijo.

BARON

Kaj je, NeÏka?

NEÎKA

So tako hudi —

BARON

Kaj hoãe‰?

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

NEÎKA

srameÏljivo:

Gnádljivo gospo je zaãelo ‰ãipa-

ti —

BARON

Kaj je potlej? — Pojdi k Ur‰i, naj ji kamilice
skuha. — Saj bo tebe tudi skoraj ‰ãipalo.

NEÎKA

Oh, mene ne — to bolezen imajo le gospe;
me deklice niã ne vemo o njej.

BARON

Nevesta brez Ïenina!

NEÎKA

âe pak Smrekarico plaãam! — Saj so mi do-
to obljubili —

BARON

Jaz, pravi‰, sem ti doto obljubil?

NEÎKA

oãi k tlom:

Meni se zdi, da sem jih prav za-

stopila.

BARON

Ja, ãe ti tudi mene zastopi‰!

NEÎKA

oãi k tlom:

Saj je moja dolÏnost njim pokor-

na biti.

BARON

Zakaj mi pak tega préd nisi povedala? Eh, ti!

NEÎKA

Saj resnica nikoli prepozno ne pride.

BARON

Tak hoãe‰ tedaj v bor‰t priti?

NEÎKA

Saj sem skoraj vsak veãer doli.

BARON

Danes zjutraj si bila tako trdovratna.

NEÎKA

Danes zjutraj? — ·tudent za stolom —

BARON

Ima‰ prav; na to nisem mislil. Zakaj pak pot-
lej nisi privolila, kadar je ÎuÏek —

NEÎKA

Kaj je bilo treba ZuÏku vedeti?

BARON

Ima‰ spet prav. Ampak Matiãku si vse pove-
dala, kajne?

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

NEÎKA

Kajpakda! — Vse mu povem, le tega ne —
ãesar vedeti ne sme.

BARON

posmehujoã se:

Ljubezniva NeÏka, al tedaj

obljubi‰? — âe se pak zlaÏe‰! — Da me prav
zastopi‰, NeÏka; ãe dol ne pride‰, ne bo Ïe-
nina!

NEÎKA

âe ne bo dote in Ïenina, tudi ne bo NeÏke za
va‰o gnado.

BARON

na stran:

Dobro se je odrezala! âlovek se

mora vanjo zaljubiti, da bi se ne hotel.

NeÏki.

Kaj bo gospa rekla, da tako dolgo ne

pride‰? Pojdi, pojdi k njej in reci hitro Ur‰i,
da kamilice skuha.

NEÎKA

se posmehuje:

Oh, saj ni tako hudo. Sem se

morala kaj zmisliti, da sem smela k njim pri-
ti.

BARON

jo hoãe objeti:

Srãek moj!

NEÎKA

mu uide:

Ljudje prihajajo.

BARON

na stran:

Imam jo! Imam jo!

NEÎKA

Zdaj le hitro gnádljivi gospe povedat.

Steãe,

gredoã pravi k Matiãku.

Pravda je dobljena.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

SEDMI NASTOP

Baron, Matiãek, Budalo, Zme‰njava

MATIâEK

NeÏka, NeÏka! Poãakaj malo! Moram za njo.

Gre.

BARON

na stran:

»Pravda je dobljena«, je rekla, se

mi zdi. Predrto dekle! Zdaj spet ne vem, ãe
sem krop al sem voda. Ko bi me oba za nor-
ca imela! — Oh le poãasi — saj pravda ‰e ni
dobljena! ·e ni dobljena!

Gre.

OSMI NASTOP

Budalo, Zme‰njava

BUDALO

Moram stole in mizo napraviti; bo se-sesión.

Mizo na sredo zvleãe in stole okoli postavi; na
mizi je tinta, papir, peresa in kup aktov.

ZME·NJAVA

Imate zmerom dosti dela, Budalo!

BUDALO

Tolik-kanj, vidijo, je opraviti, da ne vem, k-
kje mi glava stoji.

ZME·NJAVA

Verjamem, saj jaz sam skoraj na vsak drugi
teden pridem.

BUDALO

Oh, kaj oní! Njih se zve-eselim, kadar pride-
jo. Justiciale ‰e vendar k-kaj noter nese.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

ZME·NJAVA

Zastonj se maãke ‰vigajo.

BUDALO

Le kresíja, k-kresíja, ta je na‰ kriÏ. Naj spre-
mislijo, dvanajst pro-otokolov moram jaz
sam peljati. K-kdaj je bilo to sli‰ati? Îe dva-
intrideset let sem in p-praxi, nismo imeli
drugega p-protokola kakor tukaj —

pokaÏe

na ãelo

— in je ‰lo vse dobro.

ZME·NJAVA

Protokol mora v glavi biti, drugo je vse niã.

BUDALO

S kmeti je pak celo ta velika te-eÏava. Da mu
le koliãkaj na kriÏem hodi, Ïe ga zlodej v k-
kresíjo nese, Ïe vpije: »Pravica! Pra-vica!« —
vãasi smo mu leskovo p-pravico po hrbtu
dali, pak je bilo!

ZME·NJAVA

To je paã res. Kmet je prevzeten ratal.

BUDALO

Tolikanj je z njim opraviti, da jim ne morem
povedati. In vse to zastonj, naj premislijo,
za-astonj!

ZME·NJAVA

Uh, osli!

BUDALO

Zdaj nam hoãejo celo ‰-‰olo napraviti. Ne
vem, al bi se ã-ãlovek smejal al bi se jezil.

ZME·NJAVA

Traparíje! Kaj si ljudje zmislijo!

BUDALO

Oh, smo jim Ïe dali zastopiti. Ne bo ‰ole,
tako gvi‰no, kakor sem jaz Bu-Budalo, da bi
se kresíja na glavo postavila. Pak s-saj je
kmet sam noãe, to je ‰e dobro!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

ZME·NJAVA

Na hvali, da je kmet neumen; sicer bi bila
na‰a reã pri kraju.

DEVETI NASTOP

Budalo, Zme‰njava, ÎuÏek

ÎUÎEK

Je Ïe vse pripravljeno?

BUDALO

J-je Ïe.

ÎUÎEK

Baron bo kmalu tukaj. Hoãe danes zraven
biti.

K Zme‰njavi.

Gospod Zme‰njava, naj mi

‰e kaj povedó o moji stari. Je zdrava, trdna?

ZME·NJAVA

Oh trdna; redi se grozno, kaj menijo.

ÎUÎEK

Je bila zmerom na to debelej‰o plat.

ZME·NJAVA

To me prav veseli, da jo poznajo.

ÎUÎEK

Tako dobro kakor njih, ãe ne bolj. O trijácih
je bilo ravno trideset let, da sva na Gobovem
gradu vkup sluÏila, jaz za ‰ribarja in ona za
hi‰no. Med nami rekoã, jaz bi jo rad pre-
skrbljeno videl.

ZME·NJAVA

Saj je zdaj lahko, kakor smo Ïe govorili. Ma-
tiãek jo mora vzeti.

ÎUÎEK

Baron mi je tudi zastopiti dal. Tiho, ravno
prihaja!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

DESETI NASTOP

Baron, ÎuÏek, Zme‰njava, Budalo, rihtni hlapec

Baron se usede; zraven njega na desni plati

ÎuÏek, na levi Budalo. Zme‰njava stoji na

strani, doli pri vratih rihtni hlapec.

ÎUÎEK

Berite, Budalo!

BUDALO

Po vrsti?

BARON

Le od kraja, le od kraja!

BUDALO

bere pismo:

»An das löbliche O-Ortsgericht

der Herrschaft Haberburg — Jurij K-Kopri-
va, im Dorfe Globoko sesshaft ge-ewesener
Unterthan — contra Matija Z-Zatilnik we-
gen Vergütung der Meliora-azionen.«

ÎUÎEK

Jim bom zapopadek te toÏbe v kratkem raz-
loÏil, va‰a gnada. Rajnki AnÏe Kopriva, oãa
Jurijev, je zapustil mitensko zemljo, zraven
‰e sedem otrok. Jurij, najstarej‰i med njimi,
ni mogel za kup zglihati. Zemlja je tedaj
gruntni gosposki nazaj padla in je bila pot-
lej prodana Matiju Zatilniku za devetin‰est-
deset rajni‰. Zdaj Jurij Kopriva naprej prine-
se, da je njegov oãa AnÏe namesto stare
lesene kajÏe novo hi‰o gor postavil in zem-
ljo za sto in trideset rajni‰ pobolj‰al. On pra-

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

vi tedaj, da je Matija Zatilnik dolÏan ta de-
nar njemu nazaj povrniti.

BARON

Tega bi jaz moral povrniti. Zakaj zemlja je
meni nazaj padla, jaz sem jo Zatilniku pro-
dal — s hi‰o vred.

ÎUÎEK

Kaj ‰e! Kdor na mojem gruntu zida, meni
zida. KajÏa je stala Ïe sto in dvajset let; pak
bi jo bil ‰e on pustil. Da se tej réãi konec sto-
ri, se Jurij Kopriva najprviã v Ïold dá; drugi
otroci si bodo Ïe po svetu kruha iskali. Tukaj
zunaj se jokajo. âe hoãejo, va‰a gnada, jih
pustim noter priti.

BARON

Ni treba. Pak jutri — pojutri‰njem — al pak
danes teden — Ta toÏba se drug dan naprej
vzame. Otrokom se jesti dá in naj potlej do-
mov gredó.

ÎUÎEK

glasno hlapcu:

Jurij Kopriva in Matija Zatil-

nik imata danes teden priti.

Na stran.

Jurija

ne pústi iz grada, me zastopi‰?

MARKA

gre in ãez ãas spet nazaj pride.

BARON

Le naprej, le naprej!

BUDALO

bere druga pismo:

»An das löbliche Ge-ericht

&c. &c. Andre Zakrilovec contra den Ein-
nemmer zu Babja dolina wegen wi-ider-
rechtlicher Abnamme —«

BARON

To ne sli‰i k meni. Le naprej!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

BUDALO

bere spet nekaj drugega:

»An Seine Hochfrei-

herrliche G-Gnaden &c. Marija S-Smrekari-
ca, Beschlüsserinn zu Schwammburg, cont-
ra N. N., vulgo Matiãek, Gärtner, re-espec-
tive Hausmeister bei hochgedacht Seiner
freiheerrlichen Gnaden, in puncto m-mutui
& promissi matrimonii.«

ÎUÎEK

k Marku:

Matiãek naj pride!

MARKA

gre ven in spet pride.

ZME·NJAVA

naprej stopi.

ENAJSTI NASTOP

Matiãek, poprej‰nji

BUDALO

pi‰e:

»Contra N. N.« Tvoje ime?

MATIâEK

Matiãek.

BUDALO

Priimek?

MATIâEK

Ga nimam, sem ga zgubil.

ÎUÎEK

Kako se tvoj oãa imenuje?

MATIâEK

Naj mi povedó, kdo je moj oãa?

ÎUÎEK

O le tiho, ga bomo Ïe na‰li. Tedaj »contra N.
N., vulgo Matiãek —«

BUDALO

pi‰e.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

ÎUÎEK

»Den Einspruch der obbenannten Maria
Smrekarica wider die Heirath des eröfterten
Matiãek N. N. betrefend«. Zme‰njava, naj
naprej stopijo! Ta gospod bodo za Smreka-
rico besédili; Matiãek se bo pak sam odgo-
varjal.

MATIâEK

Jaz sam, ja. Znam jezik brusiti kakor kak
doktor. Svoje denarce bom lahko tako za-
pravil, mi ne bo nikoli treba teh pijavk naje-
mati.

ÎUÎEK

Tiho! — Gospod Zme‰njava, naj oní nar-
prviã njegov revêrz dol berejo.

ZME·NJAVA

bere:

»Jaz, spodaj podpisani —« âastitljiva

gospóska! Jaz sicer vem, da se pravica po
novih postavah ne sme drugaãi kakor po
nem‰ko iskati.

MATIâEK

âe je po kranjsko ne najdem, ji bom moral
ÏviÏgati. Zakaj nem‰ko ne znam prav.

ÎUÎEK

Tiho bodi!

ZME·NJAVA

Ker je pak le-ta revêrz mojega zóprnika po
kranjsko gor postavljen, tak prosim za dis-
penzacion pro hoc casu, da ga bom tudi po
kranjsko dol bral.

BARON

Îe dobro, Ïe dobro!

MATIâEK

Tak moj revêrz po novih postavah morebiti
ne velja —

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

ÎUÎEK

Tiho bodi!

K Zme‰njavi.

Naj berejo!

ZME·NJAVA

bere:

»Jaz, spodaj podpisani, spoznam, da

mi je moja ljubezniva deklica Marija Smrek-
arica, kljúãarica na Gobovem gradu, dvesto
gotovih kron na‰tela; in obljubim iz hvaleÏ-
nosti, da jo bom vzel in tudi te denarje, ka-
dar bo hotela, nazaj povrnil. Matiãek N. N.«
Jaz pravim, da je Matiãek dolÏan svojo obl-
jubo drÏati, to je, Marijo Smrekarico vzeti in
denarje, katere je prejel, nazaj povrniti.
âastitijivi, visokovredni, imenitni gospodje!
— ·e nikdar ni bila toÏba enake imenitnosti
njih sodbi podvrÏena! — In za Jakobom v
starem testamentu, kateri je sedem let za
svojo nevesto sluÏil —

BARON

mu v beseda pade:

Preden dalej gremo —

Matiãku:

Al spozna‰ ti svoj revêrz?

ÎUÎEK

Zdaj govôri, jeziãnik!

MATIâEK

Ko bi jaz jeziãnik bil, kakor pravijo, bi nar-
prviã rekel, da le-ta podpis Matiãek N. N.
nobene zaveze v sebi nima. Zakaj ãlovek
brez imena ne more niã obljubiti, niã podpi-
sati, niã dolÏan biti. Ampak jaz sem po‰ten
moÏ; moja vest mi je ljub‰i kakor dvesto
kron. Jaz tedaj spoznam svoj dolg in ta
revêrz. Le samo to prosim zamérkati, ãastit-

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

ljiva gospóska, da ga gospod Zme‰njava
prav brali niso. V mojem revêrzu ne stoji:
»jaz obljubim, da jo bom vzel,« ampak tako:
»jaz obljubim, da jih bom vzel,« to se reãe,
d e n a r j e . To je velik razloãek.

BARON

Kako stoji noter, j o ali j i h ?

ZME·NJAVA

Jaz pravim: j o .

MATIâEK

Jaz pravim: j i h .

ÎUÎEK

Naj pokaÏejo, Zme‰njava!

Bere.

E-e-e — de-

klica e-e — gotovih — e-e-e — ha in oblju-
bim iz hvaleÏnosti, da jo — jih — jo — jih —
Ni mogoãe brati — je ena svinja gori.

BUDALO

Ena s-svinja?

ZME·NJAVA

Dato non concesso. Naj bo tedaj j i h . Viso-
ko uãeni gospodje! Oní bodo lahko zastopi-
li, da se je tukaj Matiãek al nala‰ã al zares
prepisal. Zakaj ni mu bilo treba obljubiti, da
bo denarje vzel, katere mu je na‰tela, za ka-
tere je prosil —

MATIâEK

Katere mi je vrinila — ona je vedela, da so
pri meni dobro naloÏeni. In potem — ko bi
bil jaz obljubil njo vzeti, bi mi ne bilo treba
obljubiti, da ji bom denarje povrnil.

ZME·NJAVA

Iz hvaleÏnosti, tako stoji v revêrzu: »in ob-
ljubim iz hvaleÏnosti«.

BARON

k ÎuÏku:

Kako bomo to razloãili?

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

ÎUÎEK

k baronu:

Na prisego ga Ïenímo!

BARON

V revêrzu stoji, da je obljubil prejeti denar
povrniti, kadar bo ona hotela. On ga mora
tedaj danes povrniti, al pak naj jo vzame.

ÎuÏku.

Bomo videli, kako bo piskal; saj nima

cvenka.

MATIâEK

»Kadar bo ona hotela«, naj dobro preudari-
jo te besede, va‰a gnada; o gospóski niã zra-
ven ne stoji; to oblast, meni ãas ali dan na-
prej pisati, kdaj sem jaz dolÏan denarje po-
vrniti, je ona sama sebi prihranila. Postavim
pak, da bi jih tudi ‰e danes povrniti dolÏan
bil in da bi jih vendar ne povrnil, tak je ‰e
druga klánfica zraven, da je ne morem vze-
ti.

ZME·NJAVA

Kaj za ena klánfica? Ti si obljubil, tedaj mo-
ra‰.

MATIâEK

Poãasi! — Nisem mogel obljubiti; tedaj ne
smem.

ÎUÎEK

Zakaj ne?

MATIâEK

Zavoljo mojih imenitnih star‰ev!

BARON

Imenitnih star‰ev, kurbe sin!

MATIâEK

Ne morem se zavreãi, dokler moji star‰i ne
privolé.

ZME·NJAVA

Kdo so tvoji star‰i? Povej jih, imenuj jih!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

MATIâEK

Naj malo potrpé, gospod Ïlahtni; jih bom
skoraj na‰el, saj jih Ïe sedemnajst let i‰ãem.

ÎUÎEK

·entani tat! Na cesti je bil najden.

MATIâEK

Zgubljen, gospod Ïlahtni, in ukraden sem
bil, ãe hoãejo vedeti.

BARON

Zgubljen in ukraden?

MATIâEK

Ne drugaãi, va‰a gnada! — Na meni je veli-
ko leÏeãe, sicer bi me nobeden ne bil ukra-
del — in to znamenje na mojih rokah —

Ho-

ãe desno roko sleãi.

ÎUÎEK

hitro:

KriÏãek na desni roki?

MATIâEK

Kako pak oní vedo?

ÎUÎEK

Bog z nami! On je! On je!

BARON

Kdo?

ÎUÎEK

Moj Jurãek!

MATIâEK

Znabiti; cigani so me za Matiãka imenovali.

ÎUÎEK

Si bil od ciganov ukraden?

MATIâEK

‰temáno:

Blizu nekega gradu! — Gospod Îu-

Ïek, naj me moji Ïlahti nazaj dajo; za mernik
petic jim dober stojim.

ÎUÎEK

Sram me je! — Pak kaj bom tajil? — Natura
je premagala! — Jurãek! Jurãek! — Ti tvoje
srce niã ne pove?

MATIâEK

Niã!

ÎUÎEK

Tak objemi ga! Pritisni ga na svoje prsi!

MATIâEK

Kóga?

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

ÎUÎEK

Svojega oãeta.

Ga objame.

MATIâEK

Ïalosten:

O jej! O jej! — In moja mati?

ÎUÎEK

Ravno ona!

MATIâEK

Kdo?

ÎUÎEK

Smrekarica.

BARON

Njegova mati?

BUDALO

Ta-ak je ne bo vzel.

DVANAJSTI NASTOP

NeÏka, poprej‰nji

NEÎKA

priteãe z mo‰njo denarjev:

Ne bo je vzel; tu-

kaj so denarji! Gnádljiva gospa so mi jih za
doto dali; jaz plaãam Smrekarico.

BARON

na stran:

Da bi zlodej ‰e gnádljivo gospo —

Gre.

TRINAJSTI NASTOP

Poprej‰nji, razen barona

MATIâEK

NeÏka, le ohrani svoje denarje!

ÎUÎEK

·e ta revêrz zraven.

Ji dá Matiãkov revêrz.

ãasom bo veã, ãe Bog dá.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

NEÎKA

Tak jo vzame‰, nehvaleÏnik?

MATIâEK

Vzamem jo — za svojo mamko. To so moj
oãa!

PokaÏe na ÎuÏka.

NEÎKA

Al je mogoãe?

ÎUÎEK

Ja, NeÏka, vse se je preobrnilo. To je moj
Jurãek, poglej ga, sad moje prve ljubezni.

MATIâEK

Matiãek bom tudi zanaprej. To ime je bolj
okroglo, sem ga bolj navajen.

ÎUÎEK

Kakor hoãe‰, Jurãek ali Matiãek. Al sin mo-
jega srca, veselje mojih starih dni bo‰. Dosti
dolgo sem molãal, me je sram bilo, sem ta-
jil svoj obãutek. O natura, zdaj si premaga-
la!

MATIâEK

·e svoje dni se nisem jokal; zdaj mi solze po
curkih ven silijo. Tepec, al te bo sram? — To
veselje, katero jaz ãutim, se ne ãuti dvakrat
v Ïivljenju.

ÎUÎEK

NeÏka tudi nekaj bistro gleda. — Kaj velja,
da jo zastopim. Tukaj ga ima‰.

Ji Matiãka tja

porine.

Iz mojih rok se ga nisi tro‰tala.

NEÎKA

O Matiãek!

MATIâEK

NeÏka!

NEÎKA

MATIâEK

ÎUÎEK

·e nekaj, ljuba otroka! — Jaz bom po vajino
mamko pisal. Al hoãem?

okoli ÎuÏka stopita: Ljubeznivi oãa!

}

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

NEÎKA

MATIâEK

ÎUÎEK

K sebi jo bom vzel — jo bom za svojo Ïeno
spoznal in ljubil — moje srce jo je Ïe davno
spoznalo! — Otroka, ‰e nekaj dni potrpita;
jaz bom poroko z vama vred drÏal.

MATIâEK

Dve poroki naenkrat, juhe!

ZME·NJAVA

Kakor vidim, tak moje sluÏbe ne bo veã tre-
ba. Pravda je dobljena.

ÎUÎEK

Dobljena je! In kar je nargor‰e, od obeh par-
tij! Obljubim, da take pravde ‰e niso imeli.
Oní morajo pri nas ostati, jaz jih v svate po-
vabim; oní bodo moj stare‰ina .

Gredó.

BUDALO

Hoãem protok-kol skleniti?

ÎUÎEK

kadar gre:

Vi, Budalo, tudi zraven pridite.

Kaj se vam zdi o tej dana‰nji pravdi?

BUDALO

Pri moji du‰i, jaz ne vem, k-kaj bi rekel; to je
moja májninga.

Gre.

Zastor

Le le oãka!

}

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

âETRTI AKT

MostovÏ z roÏami prevleãen, poln luãic. Spredaj

na strani stoji miza in stol.

PRVI NASTOP

Matiãek, NeÏka

MATIâEK

Ha, ha, ha! Sméjaj se, ljuba moja!

NEÎKA

Sem svoje dni sli‰ala, ãe je ãlovek bolj pore-
den, veã sreãe ima.

MATIâEK

·e vãeraj sem bil sam na svetu kakor tuj ãlo-
vek, nisem vedel, ãgà sem; in danes naen-
krat svoje star‰e najdem. — Res je, da tako
imenitni niso, kakor sem préd menil; pak
bolj‰i bodo vendar kakor cigani.

NEÎKA

Nisi niã drugega na‰el?

MATIâEK

Mojo NeÏko.

NEÎKA

Jo ljubi‰?

MATIâEK

Ko bi tolikanj jezikov imel, kolikor imam las
na glavi, bi ne mogel izreãi, kako grozno jo
ljubim.

NEÎKA

LaÏnivec! Resnico govôri!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

MATIâEK

Narbolj resniãno od vseh resnic!

NEÎKA

NesramneÏ, kaj jih je mari veã?

MATIâEK

To se ve, da jih je veã. Stara neumnost sãa-
som modrost rata in iz starih, majhnih laÏi
sãasom mlade, velike resnice venkaj rasejo.
Zato je tolikanj resnic. Kakor postavim: re-
snice, katere vemo in ne smemo povedati,
zakaj veliko resnic se mora zamolãati; resni-
ce, katere hvalimo in ne verjamemo, zakaj
veliko resnic se ne sme verjeti; prisege za-
ljubljenih, zvestóst mladih Ïen, solze starih
bab, siromaãíja skopih, bogatija bahaãev,
obljuba gospode; o, takih resnic ni konca in
kraja! Al narbolj vaÏna resnica je moja ljube-
zen proti NeÏki.

NEÎKA

Kaj mi pove‰! — No, ti Ïe moram verjeti. —
Matiãek, povej mi zdaj, kaj bo pak danes na
véãer? Al hoãem baronu beseda drÏati?

MATIâEK

Dol v bor‰t priti, meni‰?

NEÎKA

No ja?

MATIâEK

Nikar dol ne hôdi!

NEÎKA

Kakor hoãe‰.

MATIâEK

Obljubi mi. da ne bo‰ dol hodila.

NEÎKA

Iz srca rada! — Meni je veliko laÏe, da se mu
zlaÏem.

MATIâEK

Svojo pravo resnico mi povej!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

NEÎKA

O jaz nisem tako uãena kakor ti; imam le
eno.

MATIâEK

Me zelo ljubi‰?

NEÎKA

In kako zelo!

MATIâEK

To ni veliko.

NEÎKA

No!

MATIâEK

Ve‰, da v ljubezni preveã ‰e zadosti ni.

NEÎKA

Jaz ne znam tako lepo govoriti kakor ti. Al to
ti povem, da zunaj mojega moÏiãka ne bom
nobenega ljubila.

MATIâEK

To ne bo po gospôsko, al pámetnej‰i bo, to
ti obljubim. Îe velja!

DRUGI NASTOP

Gospa, Matiãek, NeÏka

GOSPA

Sem dejala, da bosta spet vkup. Meni verje-
mi, Matiãek, kolikanj za naprej vasuje‰, to-
likanj sam sebi krade‰. Vse nate ãaka.

MATIâEK

Je res, skoraj sem pozabil. To je moj izgovor!

NeÏko prime.

Al mi morejo za hudo vzeti?

hoãe proã peljati.

GOSPA

NeÏko nazaj drÏi:

Bo kmalu za tabo pri‰la.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

TRETJI NASTOP

NeÏka, gospa

GOSPA

Medve bova gvante premenili; je Ïe vse pri-
pravljeno?

NEÎKA

Ne bo treba, va‰a gnada!

GOSPA

Tako? Si se premisiila?

NEÎKA

Matiãek —

GOSPA

Ti me hoãe‰ goljufati!

NEÎKA

Moj Bog!

GOSPA

Jaz vem, da Matiãek ne bo dote proã metal.

NEÎKA

Kako pak menijo, va‰a gnada?

GOSPA

Tako menim le: ti se z mojim gospodom za-
stopi‰; tebi je Ïal, da si mi kaj povedala. O
jaz te poznam. Poberi se!

Hoãe iti.

NEÎKA

se na kolena vrÏe:

Za boÏjo voljo, va‰a gnada!

— Oní ne vedó, kaj za eno krivico mi storé.
Saj so bili vselej tako dobri z mano!

GOSPA

jo gor vzdigne:

No, kaj je? — Sama ne vem,

kaj sem Ïe rekla — ãe jaz namesto tebe v
bor‰t grem, ljubka, tak ja ti ne gre‰ dol; ti si
svojemu moÏóvu zvesta in mojega mi nazaj
da‰.

NEÎKA

Oh, kako so me ustra‰ili, va‰a gnada!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

GOSPA

Sem bila malo prenagla.

Jo na ãelo ku‰ne.

Kam ti je rekel priti?

NEÎKA

ji roko ku‰ne:

V bor‰t, pod véliko lipo.

GOSPA

Tukaj, vzemi pero in pi‰i mu cédelc!

PokaÏe

na mizo.

NEÎKA

Kaj jaz bom pisala?

GOSPA

Mora‰!

NEÎKA

O jejmene, kaj bodo rekli!

GOSPA

Vesel bo — niã se ne boj.

NEÎKA

se usede in gnádljiva gospa diktira.

GOSPA

»Kak fletno bo doli pod lipo zeleno — kak
fletno bo doli.«

NEÎKA

pi‰e:

»Pod lipo zeleno —« Kaj ‰e?

GOSPA

Îe dosti! Kaj meni‰, da ne bo zastopil?

NEÎKA

Imajo prav.

Papir vkup zgane.

S ãim bova pak

zapeãatile?

GOSPA

Z iglo, le hitro! Jo kmalu nazaj po‰lje, name-
sto da bi pisal. Zunaj pak napi‰i: »Naj mi
peãat nazaj po‰ljejo!«

NEÎKA

cédelc z iglo vkup pripne in ga v arÏet vtakne.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

âETRTI NASTOP

Tonãek, kakor dekle obleãen, Jerca, druge

punãke, gospa, NeÏka

JERCA

Va‰a gnada, tukaj so deklice; jim roÏice pri-
na‰ajo.

GOSPA

De te, lepe so! — Mi je Ïal, punãke, da vas
vseh ne poznam. —

PokaÏe na Tonãka.

âgà je

ta bóÏica, ki je tako srameÏljiva?

JERCA

Ta ni iz na‰e vasi, va‰a gnada; je le tako pri-
‰la — smo si malo teh svojih.

GOSPA

Prav fletna je. Tolikanj roÏic ne morem no-
siti, tako moram Ïe od ene same narpréd
vzeti.

Vzame roÏo od Tonãka in ga na ãelo

ku‰ne. K NeÏki.

Al se ti ne zdi, NeÏka — da

enemu glih vidi?

NEÎKA

Ravno sem hotela reãi.

TONâEK

na stran, roke na srce poloÏi:

Oh!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

PETI NASTOP

Punãke, Tonãek med njimi, Jerca, gospa, NeÏka,

baron, Jaka

BARON

kadar noter stopi proti Jaku:

Tak ga ni bilo v

Ljubljani?

JAKA

Ni ga Ïiv ãlovek videl.

BARON

Prekleti fant! Vrat mu bom zavil, ãe ga ‰e
enkrat najdem.

JAKA

kateri se kmalu, kakor pride, k deklicam spravi,
Tonãka gleda in mu peão gor vzdigne:

Ho! Ho!

Tiãek, smo tukaj!

GOSPA

se ustra‰i in nazaj stopi.

NEÎKA

Nesreãni fant!

BARON

Tako, tako, Ïena!

GOSPA

Saj vidi‰, da jaz sama strmim; kaj meni‰, da
sem jaz —

BARON

O vem, vem — in danes zjutraj?

GOSPA

Ne bom ti veã tajila. Jaz sem ga pustila k
meni priti, ãe hoãe‰ vedeti. Medve sva zaãe-
li, kar so zdaj otroci dokonãali. Ti si zraven
pri‰el, kadar sva ga oblaãili; fant se je tvoje
jeze zbal in je u‰el; jaz sama sem se prestra-
‰ila. Kar se je potlej zgodilo, je vse strah na-
redil.

BARON

k Tonãku:

Zakaj pak nisi v Ljubljano ‰el?

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

100

TONâEK

Va‰a gnada — —

BARON

âakaj, bê‰tija!

JERCA

tjavendan:

Naj mene poslu‰ajo, va‰a gnada.

Saj vedó, kadar k meni pridejo in me obja-
mejo, tak vselej pravijo: »Jerca, ãe me rada
ima‰, ti dam, kar le hoãe‰.«

BARON

rdeã rata:

Al jaz?

JERCA

Oní, oní, va‰a gnada. Naj mi dajo Tonãka,
da bo danes z mano plesal, jaz jih bom prav
rada imela.

BARON

na stran:

Fant jo je pouãil, ni drugaãe.

NEÎKA

Otroci pravico govoré.

GOSPA

Tako, tako, ljubeznivi moÏ! — Ti moji senci
ne upa‰; jaz pak take reãi o tebi sli‰im! —
Celó ta nedolÏnost se ti Ïe ne smili; sram te
bodi!

BARON

na stran:

Ne smem se ganiti.

·ESTI NASTOP

Poprej‰nji, Matiãek

MATIâEK

k baronu:

Va‰a gnada, kaj bomo pak mi ime-

li, ãe bodo oní dekliãe obdrÏali? Godci in ti
drugi Ïe ãakajo.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

101

BARON

O le vzemi jih, le vzemi jih! Matiãek, kaj bo‰
ti tudi plesal; saj si se danes zjutraj na nogo
udaril.

MATIâEK

se za nogo prime:

Saj me ‰e malo boli; pak bo

Ïe pre‰lo.

K dekliãem.

Pójdimo, dekliãi!

BARON

ga nazaj zasuãe:

Ta je bila tvoja sreãa, da je

zemlja tako mehka bila.

MATIâEK

To se ve, sicer —

BARON

In da si se lepo vkup vzel, kadar si skoãil —

MATIâEK

Sem moral.

JAKA

ga k sebi obrne:

V tem ãasu se je Tonãek proti

Ljubljani tiral.

MATIâEK

Zijalo! Ko bi se bil nate usedel, bi bil pak
osla jezdaril.

BARON

ga k sebi obrne:

In ti si njegovo pismo v arÏa-

tu imel.

MATIâEK

To se ve! Kaj me neki spra‰ujejo, kadar tako
vedó?

K dekliãem.

Pojdimo, pojdimo, dekliãi!

JAKA

Tonãka k njemu privleãe:

Tukaj je ena, kate-

ra ti pod nos pove, da si laÏnik.

MATIâEK

Tonãek! —

Na stran.

Zlodjev fant!

BARON

Si se zbrihtal?

MATIâEK

Kaj menijo, niã kaj — al Tonãek —

BARON

Pravi, da je on skoãil.

MATIâEK

Znabiti, ãe sam pravi. Jaz se zavoljo tega ne
bom z njim prepiral.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

102

BARON

Tak sta oba skoãila?

MATIâEK

Zakaj pak ne? — Oní ne vedó, kako je, kadar
koga cepêtec prime; on mora skoãiti, da bi
ne hotel. In kadar so oní hudi, va‰a gnada,
tak mora vsakteri poskoãiti.

BARON

Oba naenkrat!

MATIâEK

Kaj je Ïe? Saj sva vendar Ïiva in zdrava. Gre-
ste al ne, dekliãi?

BARON

Da te vsi ‰entej! Al komedijo igramo?

Se sli‰i mar‰, kateri zmerom bliÏe prihaja.

MATIâEK

Îe prihajajo, jih sli‰ite. Dekliãi, zdaj le hitro;
vsaka s svojo tovari‰ico, kakor sem vam Ïe
povedal. Pojdi, NeÏka!

Gredo hitro, Jerca k Tonãku skoãi.

SEDMI NASTOP

Tonãek, Jerca, baron, gospa

JERCA

Matiãek je rekel, vsaka s svojo tovari‰ico.

TONâEK

potuhnjen:

Meni se niã ne ljubi.

JERCA

Vesel bodi!

BARON

Poberi se!

JERCA

Saj bo z mano plesal, kajne, va‰a gnada?

BARON

Naj ple‰e za mojo plat, da si noge polomi!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

103

GOSPA

Preobleci se hitro in potlej pridi!

Jerca in Tonãek steãeta.

OSMI NASTOP

Baron, gospa

GOSPA

Z vetrnico zelo maha.

BARON

In ti mu reãe‰ spet priti?

GOSPA

Kaj ga pak Ïe dekletu ne privo‰ãi‰?

Hoãe iti.

BARON

Ne bo‰ tukaj ostala?

GOSPA

Saj ve‰, da mi ni dobro.

BARON

Poãakaj malo zavoljo tvoje NeÏke; sicer bom
menil, da si jezna.

GOSPA

Saj Ïe prihajajo. To je paã nedolÏno veselje!
— Usediva se tukaj dol.

BARON

na stran:

Neslanarije!

Baron in gnádljiva gospa se usedeta.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

104

DEVETI NASTOP

Baron in gospa sedeãa. Godci mar‰ narede.

Budalo z velikim pu‰eljcem. Kmeãki fantje, dva

in dva po vrsti. Potlej Zme‰njava, Matiãek, za

njima ÎuÏek. Dekliãi, dve in dve. Zadnji dve

neseta krancelc iz belih in rumenih roÏic

spleden. Za njimi NeÏka. Godci se spredaj na

ena stran ustopijo. Drugi v dveh vrstah: dekliãi

na eno, fantje na drugo plat.

DESETI NASTOP

Tonãek preobleãen, Jerca in poprej‰nji

Tonãek in Jerca priteãeta in se v vrsto ustopita.

Kadar je mar‰ dokonãan, se zaãne petje.

Tistikrat dve punãki iz vrste stopita, krancelje

tja neseta in ga baronu dasta. NeÏka gre za

njima in narpred zapoje.

NEÎKA

proti baronu:

âast in hvala

vselej dala
njim se, va‰a gnada, bo.

proti drugim:

Ve, dekliãi,

vi, fantiãi,
le zapojte za manó!

VSI

âast in hvala itd. itd.

DVE DEKLICI

Da so milost nam skazali
in nedolÏnost spo‰tovali.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

105

NEÎKA

âast in hvala itd. itd.

VSI

âast in hvala itd. itd.

DVA FANTA

Da so strili nam veselje,
dopolniti na‰e Ïelje.

NEÎKA

âast in hvala itd. itd.

VSI

âast in hvala itd. itd.

DVE DEKLICI

Ve, dekliãi,
vi, fantiãi,
le zapojte, le za njo.

VSI

âast in hvala itd. itd.

DVA FANTA

Ve, dekliãi,
vi, fantiãi,
le zapojte, le za njo.

VSI

âast in hvala itd. itd.

NeÏka na kolenih; v tem ãasu ji baron krancelj
na glavo déne. Kadar Ïe petje h koncu gre,
NeÏka barona pocuka, mu pokaÏe cédelc in z
roko na glavo seÏe. Baron stori, kakor da bi
krancelje popravijal, cédelc vzame in ga hitro v
nedrje vtakne.
Petje gre ven. NeÏka gor vstane, se pripogne in
gre na svoj kraj z onima dvema.
Baron naglo gor vstane, naprej skoãi, cédelc ven
zvleãe, z roko mahne, kakor da bi se v prst zbo-
del, ga stisne in sesa; pogleda cédelc in vidi, da
je z iglico pripet, tistikrat pravi.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

106

BARON

·entane Ïené, da ne morejo brez iglic celó
niã opraviti.

Iglico na tla vrÏe in cédelc ku‰ne.

MATIâEK

kateri vse to vidi, pravi k ÎuÏku:

Ena mu je cé-

delc stisnila, je bil z iglo zapeãaten. Héntaj,
dobro se je zbodel!

BARON

bere cédelc narpred od znotraj, potlej tudi od
zunaj, kjer stoji, da ima iglico nazaj poslati. I‰ãe
na tleh, jo pobere in v rokav vtakne.

MATIâEK

Ti zaljubljeni ljudje so vendar le norci; zdaj
je celó iglico pobral. Méni, Bog ve kaj íma
nad iglico kakega dekleta.

NEÎKA

GOSPA

si druga drugi pomigujeta in na barona

kaÏeta.

BARON

gre na svoj kraj, kjer je préd sedel.

MATIâEK

k ÎuÏku:

Jaz moram vendar zaãeti, sicer se

nobeden ne gane.

Prime NeÏko za roko in pra-

vi proti baronu:

Smemo, va‰a gnada?

BARON

pokaÏe, da se ima le zasukati.

MATIâEK

stopi h godcem, vrÏe denar v gosli in zapoje:

Je cvedla ’na roÏca
med trnjem lepo,
al zbodel sej’ eden,
k’ je segal za njo.

Se gode ena gorenjska: Matiãek in NeÏka ple-
‰eta.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

107

TONâEK

popade Jerco, vrÏe denar v gosli in zapoje:

Imam eno ljubo,
me ljubi, to vem,
na tihem zdihujem,
povedat ne smem.

Ple‰e z Jerco.

BARON

vstane in pravi:

Dosti bo, ljubi moji ljudje!

Mojo gospo Ïe glava boli. Pojdite pak k Ïu-
panu, plesajte tam, jejte in pijte na mojo
bradó, kolikor se vam ljubi!

JERCA

Pogaão tudi?

BARON

Tudi, Jerca!

Jo k sebi na stran pokliãe in ji dá

iglico.

Tole iglico daj NeÏki, kadar bo sama;

me zastopi‰? In da nobeden ne bo videl —

JERCA

Kaj pak bo z njo?

BARON

Le daj ji jo in reci, pod veliko lipo ji bom Ïe
drugo povedal.

GOSPA

k NeÏki:

Pridi z mano, se bova preoblekli.

Baron in gospa gresta po eni plati dol, NeÏka za
gospo.
Godci mar‰ naredé in gredo po drugi plati, vsi
drugi za njimi, razen Matiãka in ÎuÏka.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

108

ENAJSTI NASTOP

Matiãek, ÎuÏek

Matiãek hoãe za onimi iti, pak ga ÎuÏek nazaj

drÏi.

ÎUÎEK

Matiãek, eno besedico! Imam nekaj na srcu,
kar ti moram povedati. Tvoja NeÏka je
punãka, da pod soncem para nima. Al to ti
povem, nikar ji preveã ne upaj. Baron —
baron —

MATIâEK

Ne bo je grudil. Za to jim jaz dobro stojim,
oãka.

ÎUÎEK

Al jo grozno zahaja. — Jaz vem, kaj je meni
naroãeval. To moram pak vendar reãi, da
sem jo vselej stanovitno na‰el.

MATIâEK

Tako bo ‰e za naprej. Kadar je treba kako
Ïensko prekvantati, so oní moÏ za to. Pak
vedó, da jaz tudi nisem zadnjih eden. Al kar
NeÏko zadene, jim povem, da mi je zvesta;
zbrisana pak, e comme!

ÎUÎEK

Me veseli. Ti se Ïe zna‰ Ïeniti; ima‰ lahko
srce. Si se po Ïlahti vrgel.

MATIâEK

Veliko srce imam in to je polno zaupanja v
mojo ljubico. âe mi je namenjeno, da mo-
ram vendar goljufan biti, tak se bom podal
v to sladko nadlogo. — Bom mislil: oÏenjen

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

109

sem — ta ni bila zvesta, tak nobene veã ni in
ne bo.

Nazaj pogleda; kar vidi Jerco, katera ne-

koga i‰ãe.

DVANAJSTI NASTOP

Matiãek, ÎuÏek, Jerca

MATIâEK

He, he, Jerca! Si naju poslu‰ala?

JERCA

Oh, to pak ne; pravijo, da ni lepo.

MATIâEK

Pak je vãasih dobro.

JERCA

Jaz sem le nekoga iskala.

MATIâEK

Eh ti! — Kaj tako Ïe zna‰? Saj dobro ve‰, da
ni tukaj.

JERCA

Kdo?

MATIâEK

Tonãek.

JERCA

Kaj mar njega i‰ãem? Saj vem, kje je. Jaz bi
le NeÏko rada.

MATIâEK

Kaj ji pak hoãe‰, Jerca?

JERCA

Niã takega, niã. Iglico ji imam dati.

MATIâEK

hitro in glasno:

Iglico, iglico! — Kdo ti jo je

dal? Tako majhna in se Ïe podaja‰ na take
sluÏbe —

Se ujame in potlej bolj tiho reãe.

vse prav naredi‰, Jerca; ti si pridna, si mo-
ja —

JERCA

Kaj se pak jezi‰ nad mano? — Bom raj‰i ‰la.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

110

MATIâEK

jo nazaj drÏi:

Nikar, saj ni moja resnica. Kaj-

ne, Jerca, to iglico so ti gnádljivi gospod dali,
da jo ima‰ NeÏki nesti? S to iglico je bilo ne-
ko pisemce zapeãateno, kajne? Vidi‰, da vse
vem.

JERCA

Zakaj me pak vpra‰a‰, ãe vse ve‰?

MATIâEK

v mislih:

Kako so Ïe rekli, kadar so ti iglico

dali?

JERCA

Ravno tako, kakor ti pravi‰: »Jerca, daj tole
iglico NeÏki in reci ji, da ji bom drugo pod
veliko lipo povedal.«

MATIâEK

Pod veliko —

JERCA

Lipo. Potlej so ‰e zraven postavili: »Glej, da
te nobeden ne bo videl.«

MATIâEK

Jih mora‰ ubogati, Jerca. To je dobro, da te
nobeden ni videl. Le lepo jih ubogaj; povej
NeÏki, kakor so ti gnádljivi gospod rekli; pak
niã drugega ji ne sme‰ povedati.

JERCA

Zakaj bom pak kaj drugega pravila? Ti me-
ni‰, da sem otrok?

Steãe.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

111

TRINAJSTI NASTOP

Matiãek, ÎuÏek

MATIâEK

Oãka!

ÎUÎEK

Kaj je?

MATIâEK

teÏko sapo:

To ni za prenesti!

ÎUÎEK

Kogá?

MATIâEK

roke na prsih:

Kar mi je to dekle povedalo,

mi leÏi na srcu kakor goreãi Ïarek.

ÎUÎEK

se smeje:

Tvoje véliko srce, polno zaupanja!

Iglica ga je zbodla, pak je Ïe vkup padlo.

MATIâEK

Res je, oãka! — Al naj spremislijo —

ÎUÎEK

reãe za njim, kur je prej Matiãek rekel:

»âe mi

je namenjeno, da moram vendar goljufan
biti, tak se bom podal v to sladko nadlogo.
— Bom mislil: oÏenjen sem!«

MATIâEK

âlovek govori, kakor se obãuti. Al kar to
mojo ljubico, katera z iglicami kupãuje, am
tiãe, jim povem, da ‰e nisva tako blizu vkup,
da bi nárazen ne mogla. — Tak pod lipo te-
daj, pod lipo —

ÎUÎEK

To je le! — Prazno morebiti, te je pak Ïe
zmotilo. Kdo ti je povedal, da hoãe ravno
tebe goljufati? Al si Ïe vse preudaril, da jo
kmalu tako tjavendan obsodi‰? Al ve‰, da se

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

112

bo tudi gvi‰no pod lipo zna‰la? Zakaj? S
kom? Na kaj za eno viÏo? Kaj bo tam govo-
rila? Kaj bo delala? — Ljubi moj sin, sem
misil, da si bolj preudaren.

MATIâEK

Imajo prav, oãka, prav in ‰e trikrat prav! Al
taka je le na‰a slabost: kadar se ãlovek po
obãutkih spusti, mu je bolje potlej. Imajo
prav! Préd se mora reã preudariti in dobro
pregledati, potlej ‰ele obsoditi. Zadosti, da
zdaj vem, kje imata vkup priti. Bog jih obva-
ri, oãka.

Gre.

·TIRINAJSTI NASTOP

ÎuÏek sam

ÎUÎEK

Tudi tebe. Upam, da se ne bo prenaglil. Zdaj
moram narpred NeÏko iskati, da ji vse po-
vem. — Meni bi bilo Ïal, ko bi se ta Ïenitev
raztrgala, preden jo zavozlamo.

Gre.

Zastor

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

113

PETI AKT

Bor‰t na koncu vrta. Na vsaki plati je utica iz

vej. Spredaj klop iz maha. Noã.

PRVI NASTOP

Jerca sama

JERCA

drÏi v eni roki pomaranão, v drugi laterno z
luãjo:

V utico na levi plati, je rekel; tedaj tu-

kaj noter — Kaj neki misli Matiãek? — To,
kar mi je zapovedal, lahko opravim. Se
imam skriti, je rekel, in kadar bo zaÏviÏgal,
naglo z luãjo ven stopiti. Potlej, je rekel, mi
bo ‰e tri pomaranãe dal.

Matiãka, katerega ne

spozna, zagleda in zavriska.

Ha!

Skoãi v utico

na levi plati.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

114

DRUGI NASTOP

Matiãek v kmeãki suknji in klobuku, Budalo,

Ga‰per, godci in drugi fantje z baklami, katere

‰e niso uÏgane.

MATIâEK

narprviã sam, vidi Jerco:

Ta je Jerca! Je Ïe

notri.

Ogleduje druge, kateri poãasi prihajajo in

okoli tapajo, ter pravi z globoko ‰timo.

Dober

veãer, moÏje! Ste vkup?

GA·PER

Smo Ïe.

MATIâEK

Koliko je ura?

GA·PER

Enajst bo.

Gleda proli nebesom.

Mesec ‰e ni

gori.

BUDALO

·-‰e ga ni.

MATIâEK

Tukaj, v tej utici se bomo skrili, ãe bo treba;
jaz, Budalo in ti, Ga‰per. Kje si?

GA·PER

Tukaj. I kaj pak bo?

MATIâEK

Bo‰ kmalu videl. Neko po‰teno dekle in neki
gospod imata shod pod to lipo. Jima bomo
ãast naredili.

BUDALO

Ha, ha! Îe zastopim, neko p-po‰teno de-
kle —

GA·PER

Moj gospodar ima hudiãa v glavi.

BUDALO

I-ima ga.

MATIâEK

Vi, godci, pojdite tukaj gor na hribec, skrij-
te se za grmovjem! Kadar boste luã videli, jo

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

115

pak ureÏite, kakor sem vam Ïe povedal. In vi
z baklami, pridite fantini! Zdaj le pojdite, le
pojdite!

Gredo. H Ga‰perju.

Ga‰per, ti pak v

utico — bo‰ Ïupanovo Jerco notri na‰el —
da je strah ne bo.

K Budalu.

Vi, Budalo, poj-

dite malo na stran; kadar boste kaj ljudi ãuli,
mi pridite povedal.

Gredo. Ga‰per v utico, Bu-

dalo na stran v bor‰t.

TRETJI NASTOP

Matiãek sam

MATIâEK

O Ïené, Ïené! Kaj ste ve za ene kaãe! — Kako
se sukate in zvijate okoli nas; sam méd,
sama dobrota vam je na jeziku — in tistikrat
— nas narbolj piãite! — Ubogi moÏjé! Vsi
roge nosite, vsi! — Razloãek je samo ta, da
eni vedó, drugi pak ne. — — Skoraj bi jih
bila meni tudi stavila: in s kom? — Z baro-
nom! — Pri moji du‰i, ta mi je preneumen.
— Raj‰i sluÏbo popustim, raj‰i grem ‰e no-
coj med cigane! — Z baronom! — Al je kaj
bolj‰i kakor jaz? — Vzemi mu denarje, Ïlah-
to, ime, potegni mu dol to prazno odejo in

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

116

postavi ga tja, kakor je ãlovek sam na sebi,
tak ne bo vreden, da bi on meni sluÏil. —
Tiho! — Nekdo prihaja. —

Gre na stran.

âETRTI NASTOP

Matiãek, gospa, obleãena kakor NeÏka, NeÏka,

obleãena kakor gospa

NEÎKA

Res, res; Matiãek bo tudi pri‰el; ÎuÏek mi je
rekel.

GOSPA

Pojdi kam; to mi pa Ïe ni prav.

NEÎKA

Oní se tresejo, va‰a gnada; kaj jih zebe?

GOSPA

Mraz mi je.

NEÎKA

Saj mene ne potrebujejo; bom malo na stran
stopila.

GOSPA

Nikar, je rosa.

NEÎKA

O saj sem navajena.

MATIâEK

Je rosa!

NEÎKA

na stran stopi, od Matiãka ãez.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

117

PETI NASTOP

Matiãek, Tonãek, baron, gospa, NeÏka

Matiãek in NeÏka na strani

TONâEK

poje sam pri sebi:

Da polna plamena

ljubezen ognjena
razd’jala me bo —

GOSPA

na stran:

To je Tonãek!

TONâEK

stoji:

Tiho, tukaj se nekaj majè. Se moram le

hitro v utico spraviti, kamor mi je Jerca rekla
priti. — Ovbe! Neka Ïenska je —

GOSPA

poslu‰a:

Da bi ga vendar!

TONâEK

jo ogleduje:

Meni se zdi, da je NeÏka.

GOSPA

na stran:

Ko bi moj moÏ zdaj pri‰el!

BARON

se pokaÏe doli v dnu teatra.

TONâEK

se bliÏa, prime gospo za roko, katera se brani:

Je Ïe, je Ïe, moja ljubezniva NeÏka! Na tvo-
ji mehki roãici, na tvojem zdihovanju te spo-
znam — in zastonj moje srce ne bije tako hi-
tro —

GOSPA

tiho:

Proã pojdi!

TONâEK

âe te je usmiljenje proti meni v ta bor‰t pri-
peljalo-

GOSPA

Pojdi, pravim; Matiãek bo kmalu tukaj.

BARON

se bliÏa in pravi na stran:

NeÏka je, se mi zdi.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

118

TONâEK

h gospe:

Oh, Matiãka se ne bojim; saj vem,

da njega ne ãaka‰.

GOSPA

Koga pak?

BARON

na stran:

Nekdo je pri njej.

TONâEK

Al te ni danes baron prosil, da se ima‰ tukaj
znajti? — Sem Ïe sli‰al, kadar sem za stolom
ãepel.

BARON

jezen na stran:

Tukaj je le spet, ta nesreãni

paglavec!

MATIâEK

na stran:

Pravijo, se ne sme poslu‰ati!

NEÎKA

na stran:

Kako pak Ïe kvasi!

GOSPA

k Tonãku:

Lepo te prosim, pusti me.

TONâEK

Kaj mi bo‰ pak dala za mojo pokor‰ãino?

GOSPA

Kaj? — Ti hoãe‰ —

TONâEK

Ku‰ni me narprviã trikrat zase in potlej
dvajsetkrat za tvojo gospo.

GOSPA

Ti se podstopi‰?

TONâEK

Zakaj ne? — Gnádljivi gospod namesto Ma-
tiãka, jaz pak namesto gospoda. Goljufan ni
nobeden tako daleã kakor Matiãek.

MATIâEK

na stran:

Aj ti tat!

NEÎKA

na stran:

Zadosti, da je ‰tudent.

TONâEK

hoãe gospo objeti.

BARON

se mednju ustopi, hoãe gospo ku‰niti, pak rav-
no ujame Tonãka, da njega ku‰ne.

GOSPA

gre na stran.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

119

MATIâEK

na stran:

Lepo nevesto bi bil dobil!

Poslu‰a.

TONâEK

barona za suknjo ‰lata:

O, jejmene, to je ba-

ron!

BeÏi in gre v utico, kjer je Jerca.

·ESTI NASTOP

Matiãek, baron, gospa, NeÏka

MATIâEK

se bliÏa:

Zdaj bom —

BARON

meni, da k Tonãku govori:

To je za tvojo po-

kor‰ãino!

Dá Matiãku eno za uho.

MATIâEK

Ha! —

Gre na stran in se riba po licu.

Da te

vendar! — — Ni dobro, kadar se preveã sli‰i.

NEÎKA

Ha, ha, ha, ha!

Se glasno smeje na strani.

BARON

h gospe, katero za NeÏko drÏi:

Tega fanta jaz

ne zastopim! Dam mu eno za uho in on se
smeje.

MATIâEK

na stran:

Mara on!

BARON

Tak zavoljo njega ne bom mogel stopinjice
storiti —

H gospe.

Al za vse to jaz niã ne ma-

ram; zraven tebe bom nocoj vse pozabil.

GOSPA

se sili govoriti kakor NeÏka:

Menijo?

BARON

jo za roko prime:

Ti se trese‰?

GOSPA

Me je strah!

BARON

jo hoãe na ãelo ku‰niti.

GOSPA

Nikar prenaglo! Kaj menijo, da sem jaz —

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

120

MATIâEK

na stran:

Lepo, lepo!

NEÎKA

na stran:

Zaãetek je dober.

BARON

jo za roko prime:

To je roãica! Mehka kakor

polhek! Moja Ïena ima leseno proti tvoji.

GOSPA

na stran:

Ste ga videli!

BARON

In tile prsteci —

Roko ku‰ne.

GOSPA

Tak je tedaj ljubezen —

BARON

Ljubezen — je fábula srca; resnica je uÏitek,
katera me k tebi pripelje.

GOSPA

Tak njih gospo niã veã ne ljubijo?

BARON

Tisto ravno ne; ‰e jo imam rad, al kadar je
kdo tri leta oÏenjen, kaj meni‰, ljubezen
tako modra rata.

GOSPA

Kaj pak hoãejo od nje?

BARON

Kar v tebi najdem.

GOSPA

Kaj vendar?

BARON

Kaj jaz vem! Nekaj, kar nase vleãe, kar vabi,
kar se brani, kar odbija — i kaj vem! — Îené
menijo, da je vse storjeno, kadar nas ljubijo.
Komaj zaãnejo ljubiti, tak nas ljubijo in nas
ljubijo danes kakor vãeraj, jutri kakor danes
in tako veãno naprej, da smo mi siromaki
hkrati siti in laãni.

GOSPA

na stran:

Kaj za en nauk!

BARON

Zares, NeÏka, jaz sem Ïe sam dostikrat mi-
slil. Mi i‰ãemo veselje, katero bi pri njih najti

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

121

imel, pri drugih, zato ker ga ne znajo vsak
dan ponoviti.

GOSPA

z jezo:

Tak Ïené bi vse to storiti imele?

BARON

MoÏje pak niã, meni‰? — Pojdi naturo pre-
narediti, ãe more‰. Na‰a dolÏnost je, da Ïené
dobimo, in njih —

GOSPA

Njih dolÏnost —

BARON

Je nas drÏati. Ravno to je, kar one pozabijo.

GOSPA

Jaz ne bom pozabila.

BARON

Jaz tudi ne.

MATIâEK

na stran:

Jaz tudi ne.

NEÎKA

na stran:

Jaz tudi ne.

BARON

gospo za roko prime:

Tukaj ého odgovarja;

bolj tiho govôri. Tebi ni treba na to misliti; ti
si tako lepa, prijetna, priljudna; le malo bolj
svoje glave bodi, tak bo‰ narljubeznivej‰i
med vsemi Ïenami. NeÏka, gospod, kakor
sem jaz, svojo beseda drÏi. Tukaj ima‰ de-
narje, ‰e enkrat tolikanj, kakor sem ti oblju-
bil. Veselje, katero zdaj pri tebi uÏivam, mi
vse obilno plaãa. Vzemi ‰e ta prstan in nosi
ga za znamenje, da me ljubi‰.

GOSPA

se prikloni:

NeÏka vse vzame.

MATIâEK

na stran:

Al more bolj nesramna biti!

NEÎKA

na stran:

Dota je Ïe v rokah!

BARON

na stran:

Vzela je; zdaj jo Ïe imam.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

122

GOSPA

poslu‰a:

Nekaj ‰umi.

BARON

Nekdo prihaja; pojdiva ta ãas noter v utico,
da mimo odide.

GOSPA

Brez luãi?

BARON

jo s sabo vleãe:

âemu nama je luã? Saj ne bo-

va niã brala.

MATIâEK

na stran:

Z njim gre, pri moji du‰i! — Oh, jaz

sem kmalu mislil.

Se bliÏa.

BARON

se okoli obrne in vpra‰a glasno:

Kdo gre

mimo?

MATIâEK

glasno:

Jaz!

BARON

tiho h gospe:

Matiãek je! —

Proã beÏi.

GOSPA

Bom kmalu za njimi pri‰la.

Gre v utico na

desni plati in baron teãe v bor‰t.

SEDMI NASTOP

Matiãek. NeÏka

MATIâEK

gleda v temi za gospo, katero za NeÏko drÏi, in
za baronom:

Tukaj noter v utico sta ‰la, zdaj

ju imam! — Neumni moÏje, kateri druge lju-
di najemajo, da bi kaj izvedeli, ãe jih Ïené ne
goljufajo; vendar minejo cela leta, da niã ne
zvedó. Od mene bi se uãili, od mene! Jaz

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

123

sem svojo laÏnico kmalu prvo noã ‰e pred
poroko zalezel.

Hitro gor in dol hodi.

Vsaj

vem, pri ãem sem — to je dobro, da ne ma-
ram veliko zanjo.

NEÎKA

se poãasi bliÏa in pravi na stran:

Tako tedaj

misli‰? âakaj, mi bo‰ pokoro delal!

MATIâEK

Zdaj bom zaÏviÏgal.

Prste v usta vtakne, kakor

da bi hotel zaÏviÏgati.

NEÎKA

se sili tako govoriti kakor gospa:

Kdo je?

MATIâEK

z jezo:

Kdo je? Nekdo, kateri si vo‰ãi, da bi

ga bila smrt zadavila, preden je bil rojen —

NEÎKA

Ha! Matiãek je!

MATIâEK

jo ogledúje in pravi hitro:

Va‰a gnada!

NEÎKA

Tiho govôri!

MATIâEK

Sam Bog jih je pripeljal! Kaj menijo, kje je
njih gospod?

NEÎKA

Maram zanj! — Povej mi —

MATIâEK

hitro:

In NeÏka, moja nevesta, kaj menijo,

kje je?

NEÎKA

Tak vsaj tiho govôri!

MATIâEK

hitro:

Moja lepa, zvesta Ïenica! — Tukaj v to

utico sta se zaprla. Ljudi bom poklical, jima
bom pustil zagosti in posvetiti.

NEÎKA

mu usta zatisne in pozabi govoriti z gospenjo
‰timo:

Bodi pameten!

MATIâEK

na stran:

·entaj, NeÏka je!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

124

NEÎKA

z gospenjo ‰timo:

Grozna krivica se ti godi,

Matiãek.

MATIâEK

na stran:

Bê‰tija! Ujeti me hoãe!

NEÎKA

Midva jima morava povrniti.

MATIâEK

Al ãutijo kak‰ne Ïeljé?

NEÎKA

Al jih ãutim? — Saj sem Ïenska!

MATIâEK

Va‰a gnada, samá sva — noã je — kdo nama
brani?

NEÎKA

na stran:

Kako ti jo bom dal za úho!

MATIâEK

na stran:

To bi bilo fletno, ko bi jaz — —

NEÎKA

Pak me mora‰ tudi malo ljubiti.

MATIâEK

Njih ljubiti, angelãek! — Al ‰e ne vedó, kako
grozno jih ljubim?

NEÎKA

malo jezna:

Ne vem, al bi ti verjela.

MATIâEK

se na tla vrÏe:

Oh va‰a gnada, jaz gorim od

ljubezni! Srce mi bo razdejala, ãe me ne usli-
‰ijo.

NEÎKA

Al si pak tudi premislil?

MATIâEK

Vse sem premislil —

NEÎKA

Da ljubezen —

MATIâEK

Naj mi dajo njih roãico!

NEÎKA

s svojo pravo ‰timo, mu dá za úho:

To jo ima‰!

MATIâEK

Da te zlodej! Ta je bila dobra!

NEÎKA

Dobra! In ta!

Mu ‰e eno dá.

MATIâEK

Uh! Kaj misli‰, za boÏjo voljo!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

125

NEÎKA

ga udari skoraj pri vsaki besedi:

»Va‰a gnada,

jaz gorim od ljubezni. Srce mi bo razdejala,
ãe me ne usli‰ijo« —

MATIâEK

se smeje in vstane:

O veselje! O milost! O

sreãni Matiãek! Le tepi ga! In kadar ga bo‰
tako stepla, da bo ves ãrn, tak vsaj svojega
tepenega boÏãka ljubi — O sreãni ãlovek,
kateri je od Ïenskih rok têpen!

NEÎKA

Zakaj si pak gnádljivo gospo hotel zapeljati,
priliznjenec? — Skoraj bi se ti bila jaz vdala
— to se zastopi, namesto moje gospe —

MATIâEK

Kaj meni‰, da te nisem poznal?

NEÎKA

se smeje:

Poznal si me? âakaj, to ti bom vrni-

la!

MATIâEK

Narpred me tepe‰ in potlej si ‰e jezna name.
NeÏka, to je preveã! Ampak povej mi, kako
jaz zdaj tebe tukaj najdem? Menil sem, da si
z njim v utico ‰la.

NEÎKA

Ti si trapeÏ; je bilo nekemu drugemu na-
stavljeno, pak si se ti ujel. Kaj sem jaz kriva,
da se namesto ene lisice dve ujameta?

MATIâEK

Kdo bo pak drugo lisico ujel?

NEÎKA

Njegova Ïena.

MATIâEK

Njegova Ïena?

NEÎKA

Njegova Ïena.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

126

MATIâEK

O Matiãek, Matiãek! Obesi se! To ti ni noter
padlo! — O ‰entane Ïené, sam zlodej vas
uãi! Tak ta je bila? —

NEÎKA

Gnádljiva gospa.

MATIâEK

Al res?

NEÎKA

Bo‰ dobil!

PokaÏe z roko, kakor da bi mu hotela

za úho dati.

MATIâEK

O kaj, ti le gladi‰ — al baron, baron — ta me
je préd póãil, da sem tri lune videl.

NEÎKA

Prevzetni ãlovek, poniÏaj se!

MATIâEK

doli poklekne:

To je moja dolÏnost; na kolena

se vrÏem in spoznam, da sem proti tebi osel.

NEÎKA

se smeje:

Ubogi baron, kaj si je prizadel —

MATIâEK

— da je svojo Ïeno dobil.

Zmeram kleãi.

OSMI NASTOP

Baron pride iz dna teatra in gre naravnost proti

utici, katera mu je na desni plati.

Matiãek, NeÏka

BARON

sam pri sebi:

Ne pride za mana; morebiti je

notri ostala.

NEÎKA

tiho k Matiãku:

Baron Nalêtel.

BARON

noter v utico:

NeÏka, si notri?

MATIâEK

tiho:

Notri jo i‰ãe —

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

127

NEÎKA

tiho:

Ni je spoznal.

MATIâEK

âe hoãe‰, bova ta ‰pas naprej gnala.

Ji roko

ku‰ne.

BARON

se okoli obrne in méni gospo videti:

Moja

Ïena! Mo‰ki pri njej na kolenih! — Ha! Da bi
zdaj meã imel!

Se bliÏa.

MATIâEK

gor vstane in govori z debelo ‰timo:

Ja, srãek

moj, nikdar ne bo konec moje ljubezni!

BARON

na stran:

Ha, ta je bil danes zjutraj pri moji

Ïeni!

Se na ãelo udari.

MATIâEK

Pojdiva v to utico; saj vedó, da ne morem ãa-
kati.

BARON

na stran:

Vsi hudiãi!

MATIâEK

jo pelje proti utici in pravi tiho:

Ga sli‰i‰, kako

kolne?

Glasno.

Tukaj mi ne bo treba skoz

okno skoãiti kakor danes zjutraj.

BARON

na stran:

Vse, vse pride na dan!

NEÎKA

blizu utice na levi plati:

Preden noter greva,

morajo malo okoli pogledati, ãe naju nobe-
den ni ãutil.

BARON

glasno:

Nobeden!

NEÎKA

steãe v utico, kjer so Jerca, Ga‰per in Tonãek.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

128

DEVETI NASTOP

Baron, Matiãek

BARON

Matiãka prime.

MATIâEK

stori, kakor bi se bil grozna ustra‰il:

Gnádljivi

gospod!

BARON

ga spozna:

Há, bê‰tija, ti tukaj?

Ga prime za

roko.

DESETI NASTOP

Budalo, Matiãek, baron

BUDALO

Al me ni si k-klical?

BARON

Kdo je?

BUDALO

Jaz, B-Budalo.

BARON

Ravno prav. DrÏite ga!

BUDALO

K-koga?

BARON

To bê‰tijo!

BUDALO

Jaz — jaz nisem za to g-gor vzet.

BARON

DrÏite ga, al vas ubijem!

BUDALO

prime barona.

BARON

Osel!

Ga od sebe pahne.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

129

ENAJSTI NASTOP

Poprej‰nji, ÎuÏek, Zme‰njava

ÎUÎEK

Meni se zdi, da je baron. Kaj neki vpije?

BARON

Kdo je?

ÎUÎEK

Va‰a gnada, jaz, jaz.

BARON

ÎuÏek. In drugi?

ÎUÎEK

Zme‰njava.

BARON

ÎuÏek, kje so?

ÎUÎEK

Tukaj.

BARON

ga za roko prime in mu poda Matiãkovo roko:

Naj primejo tega ãloveka in naj ga trdno
drÏé. Zme‰njava —

Ga i‰ãe.

ZME·NJAVA

Tukaj —

BARON

ga pelje k utici na levi plati:

Oní naj stojé pred

to utico in naj nobenega ven ne pusté.

BUDALO

Ha, ha — gnádljivi g-gospod so!

BARON

Tiho, Ïivina! —

K Matiãku, jezo nazaj drÏi.

No, Matiãek, mi bo‰ odgovoril?

MATIâEK

Bom moral, va‰a gnada. Oní znajo vsem za-
povedati, le sami sebi niã.

BARON

z nazaj drÏano jezo:

Sam sebi niã!

ÎUÎEK

na stran:

Ima paã prav.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

130

BARON

Jeziãnik! — Le sekaj, le sekaj jo, besedo —
Kaj je bila za ena Ïenska, katero si v utico
peljal?

MATIâEK

Kdaj?

BARON

Zdaj, ravno zdaj.

MATIâEK

Tisto paã. Je bila — ena Ïenska

BARON

Ste sli‰ali, gospodje?

ZME·NJAVA

se ãudi:

Sli‰ali smo.

BARON

In kaj za ena Ïenska?

MATIâEK

Ena, katera me prav rada ima.

BARON

k drugim:

Ste zastopili?

BUDALO

se ãudi:

Hm, hm!

BARON

Al le-ta Ïenska ni Ïe s kom drugim zvezana?

MATIâEK

En velik gospod je imel en ãas z njo opravi-
ti, pak se je naveliãal: zdaj ji jaz bolj dopa-
dem.

BARON

hitro:

Bolj do — —

Se ujame in nazaj drÏi.

tej reãi on pravico govori: zakaj, gospodje,
kar to zadene. je Ïe ona sama obstala.

BUDALO

O-obstala?

BARON

Pregreha je oãitna: zdaj mora tudi gre‰nica
na dan priti.

Gre v utico.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

131

DVANAJSTI NASTOP

Poprej‰nji, razen barona

ZME·NJAVA

To je prav!

ÎUÎEK

k Matiãku:

Kaj si storil, ljubi moj sin?

MATIâEK

Enega norca! Kar to zadene, je Ïe ona sama
obstala: kar se tega tiãe, je Ïe sama prizna-
la.

TRINAJSTI NASTOP

Poprej‰nji, baron, Tonãek

BARON

govori v utici in nekoga ven vleãe, katerega ne
pozna:

Vse je zastonj, zastonj se brani‰; tvo-

ja ura je pri‰la! Ven, le ven!

Tonãka ven zvleãe.

Moja sreãa je, da z njo otrók nimam! — Jaz
bi jih zadavil.

TONâEK

Kaj mi hoãejo, za boÏjo voljo!

MATIâEK

Tonãek!

BARON

Fant!

ÎUÎEK

Ha, ha!

BARON

ves srdit:

Îe spet ta prekleti fant!

K Tonãku.

Kaj si notri delal?

TONâEK

s strahom:

Sem se skril, ker sem se njih bal.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

132

BARON

Budalo, pojdite vi noter in pripeljite jo ven!

BUDALO

K-koga?

BARON

Mojo Ïeno.

BUDALO

Kaj njih g-gospo i‰ãejo?

Budalo gre v utico.

·TIRINAJSTI NASTOP

Poprej‰nji, razen Budala

BARON

Bomo videli, da ni fant sam noter bil.

TONâEK

Saj bi se tudi bal sam biti.

PETNAJSTI NASTOP

Poprej‰nji, Budalo in Ga‰per

BUDALO

nekoga ven vleãe, kateri se ‰e ne vidi:

Naj le

pridejo, va‰a gnada; saj se ve, k-kdo je.

GA·PER

âe je kaj falênega, naj Matiãka primejo. Jaz
sem nedolÏen.

MATIâEK

Ga‰per!

BUDALO

G-Ga‰per!

BARON

Al vas hudiã moti?

Hoãe v utico iti.

ÎUÎEK

Naj mene pusté, va‰a gnada. Ta reã ni sama
na sebi.

Gre noter.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

133

BUDALO

Ta reã je zelo zm-me‰ana.

·ESTNAJSTI NASTOP

Poprej‰nji, Jerca, ÎuÏek Jerco ven vleãe.

ÎUÎEK

Niã naj se ne bojé, va‰a gnada, jaz jim dober
stojim, da se jim ne bo niã hudega zgodilo.

JERCA

pride z luãjo ven vsa bojeãa.
âez ãas se zasli‰ijo godci in neke luãi zmerom
bliÏe prihajajo.

MATIâEK

Jerca!

BARON

Peklenske po‰asti! Kaj se godi? — Godci —
Ta svetloba —

SEDEMNAJSTI NASTOP

Poprej‰nji, NeÏka, vetrnico pred obrazom drÏi.

BARON

Ha, tukaj je le!

lo popade za roko.

Gospodje,

po tem, kar ste sli‰ali in videli. boste zdaj ob-
sodili, kaj taka Ïena zasluÏi.

NEÎKA

poklekne in pusti glavo dol viseli.

BARON

Vse zastonj!

ÎUÎEK

poklekne pred baronom.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

134

BARON

Vse zastonj!

VSI

pokleknejo.

BARON

In ko bi vas sto bilo!

OSEMNAJSTI NASTOP

Poprej‰nji, gospa pride iz druge utice, potem

fantini z goreãimi baklami in godci.

MATIâEK

migne godcem, da imajo jenjati.

GOSPA

se vrÏe pred baronom na kolena:

Vsaj jaz bom

sprosila!

BARON

vidi gospo in NeÏko:

Ha! Kaj je to?

BUDALO

Tukaj so g-gnádljiva gospa.

BARON

hoãe gospo vzdigniti:

Ti si bila?

Milo kakor

kdo, kateri prosi.

Bom moral za odpu‰ãanje

prositi?

GOSPA

Na mojem mestu bi bil ti rekel: vse zastonj,
vse zastonj! In jaz ti danes tretjiã odpustim.

Vstane.

NEÎKA

Jaz tudi.

Vstane.

MATIâEK

Jaz tudi.

Vstane.

VSI

vstanejo.

BARON

Hotel sem vam oãi zbrisati in vi ste z mano
ravnali kakor z otrokom.

GOSPA

Al ti je Ïal?

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

135

BARON

k NeÏki:

Tvoje pisemce —

NEÎKA

So gnádljiva gospa diktirali.

BARON

Tak sem njej odgovor dolÏan.

Gospe roko

ku‰ne.

GOSPA

Vsakemu svoje!

Dá mo‰njo denarjev in prstan

NeÏki.

NEÎKA

Matiãek, poglej!

MATIâEK

Bravo! Namesto ene dote imam zdaj tri.

TONâEK

poklekne:

Meni — odpu‰ãanje!

BARON

s smehom Tonãku:

Ti si Ïe dobil, kar ti sli‰i.

PokaÏe

roko, da mu je za úho dal.

TONâEK

Jaz?

MATIâEK

Va‰a gnada, na moja lica: tako zna gospôda
pravico deliti.

BARON

s smehom:

Na tvoja lica? — Ha, ha, ha! — Kaj

ti pravi‰, Ïena?

GOSPA

Ljubi moÏ, vsakdanje ljubezni si se naveli-
ãal; vsaj danes bo‰ moral spoznati, da moja
ljubezen proti tebi ni bila vsakdanja. Zana-
prej bom vedela tvoj nauk dopolniti.

BARON

ji roko ku‰ne:

Dana‰nji dan je zame dober

nauk. — Ljuba moja, povej mi, kaj ti je noter
padlo, da si se z godci in v taki svetlobi pri-
kazala?

GOSPA

Jaz — jaz sem jih tukaj na‰la.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

136

MATIâEK

k baronu:

Va‰a gnada, oní so se hoteli name-

sto mene oÏeniti. Za to dobroto sem jim
godce in te prijatelje najel.

BARON

k Matiãku:

Tak ti moram hvaleÏen biti. Vi,

godci, pri meni ostanite; dokler se Matiãek
Ïenil ne bo, mi ne hodite iz grada!

ÎUÎEK

Kake tri al ‰tiri dni naj poãakajo, va‰a gnada,
ãe smem prositi. Sem pisal na Gobov grad
po svojo Smrekarico; jaz in moj sin se bova
naenkrat Ïenila.

BARON

Tudi prav, tudi prav.

MATIâEK

Zdaj jo imam, ãe kateri ãlovek more kdaj
reãi, da jo ima. Juhe! — NeÏka, vesela bodi!
Kaj se sramuje‰ kakor kmeãka nevesta?

Godci zagodejo.

MATIâEK

poje:

Zdaj zapojmo, zdaj ukájmo!
Eden drug’mu ogenj dajmo!
Jeza, Ïalost, le na stran!
Dan’s je moj veseli dan.

TONâEK

poje:

Îalostna je du‰a moja,
misli moje so v Ljubljani.

JERCA

poje k Tonãku:

Tiho bodi, jaz bom tvoja,

le ostani, le ostani!

VSI

Zdaj zapojmo, zdaj ukájmo!

MOÎJE

Eden drugmu

ÎENE

Ena drugi

}

ogenj dajmo!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

137

Jeza, Ïalost le na stran!
Dan’s je moj veseli dan!

NEÎKA

poje k baronu:

Brez zamere, va‰a gnada!

Kar sem strila, nisem rada,
pak sem mogla — take smo!
Mi dekliãi in Ïenice
za moÏa in za petice
tako le se mujamo.

GOSPA

poje:

Brez zamere, vse sma take,
lepe, zale korenjake
me ‰temámo, ljubimo.
âe le vendar ni drugaãi,
kadar se ljubezen spaãi,
vam, moÏaki, zveste smo.

BARON

poje:

Povasuje vsaka rada,
al je stara al je mlada,
zlasti ãe je moÏ neslan.
Potrpimo! Kaj se hoãe? —
Kadar pak Ïe ni mogoãe,
pak mahnimo tud’ na stran!

NEÎKA

poje:

Le mahnimo! — Al zadeli,
da bi zlodja v seb’ imeli,
niã ne bodo, da vedó!
O, moÏje, ste pravi tiãi,
al vas vendar mi, dekliãi,
kadar hoã’mo, ujamemo.

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

138

MATIâEK

poje:

Je ’n fantiã, k’ rogé nam stavi,
njemu se L j u b e z e n pravi,
tisti repetnice ima.
Ve‰ zakaj? — Zato da loÏe
z ene do te druge roÏe
sem in tja frfulit zna.

VSI

Zdaj zapojmo, zdaj ukájmo!

MOÎJE

Eden drugmu

ÎENE

Ena drugi
Jeza, Ïalost, le na stran!
Dan’s je moj veseli dan!

Konec

}

ogenj dajmo!

BES

TA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

139

ISBN 91-7301-172-X

www.omnibus.se/beseda

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Anton Tomaž Linhart Županova Micka
TA w1
jap-ta-form, pjwstk PJLinka.pl, materialy pliki
geo 1-2, Szkoła, Technikum Elektroniczne, szkoła II TA 2012;2013, Geografia
polityka przemysłowa,?dań i rozwoju
wykorzystanie liczb charakterystycznych do?dania rodzaju i jakości tłuszczu ćw 2
24?danie?ektu Halla
Kolokwium z?dań Struktury i Własności Materiałów
Metodologia ?dań opracowanie
A cóż z tą dzieciną 2 głosy (SS) i fortepian
Obiad z 27 dań, czyli co jadali papieże i święci
Dan 2 w 44 LUDZKIE RZĄDY
3 PodTel wyk ad Modulacja K ta
Kaczyński ta ustawa może zaszkodzić interesom Polski
DLACZEGO MAŁY RÓG TO PAPIESTWO (DAN 7 i 8)
Sprawko II?danie refleksu
8 POBIERANIE MOCZU DO?DANIA
Gdzie ta keja
Ankieta na?dania marketingowe

więcej podobnych podstron