Gitica Jakopin Devet fantov in eno dekle

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

Gitica Jakopin

Devet fantov

eno dekle

Omnibus

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

BES

Gitica Jakopin
DEVET FANTOV
IN ENO DEKLE

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-635-7

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

na‰o hi‰o doma ‰e danes vodijo moãne, kar preveã
strme stopnice; na desni strani jih drÏi staromod-

na, z Ïeleznimi palicami povezana ograja, in na vrhu je
veranda. To je odkrita veranda, skromna, toplej‰a in bolj
domaãa od dana‰njih balkonov in teras. Zbita je bila iz
tako krepke hrastovine, da sem kot otrok mislila, da bo
veãna. Na dvori‰ãni strani in proti cesti jo zapirajo ne-
kdaj enako debele deske; ãudim se, da jih je, kot da so
blago, lahko tako opazno stanj‰al ãas. Vãasih se mi je
zdelo, da nasmejane Ïdijo za slapom viseãih lonãnic,
prej nageljev z bohotnimi cvetovi, zdaj fuksij in pelargo-
nij in kdove katerih kosmatih, jezikom podobnih rdeã-
kastih listov. Te stopnice ‰e danes vodijo v moje otro‰-
tvo; veranda je bila moje skrivno zavetje, kotiãek za sa-
njarjenje, otok, ki si ga Ïeli in ga potrebuje vsakdo,
blaÏeni kraj, ko si sam navzoã in sli‰i‰ vse, ne da bi drugi
videli tebe.

âe danes z verande pogledam na dvori‰ãe, se mi zvrti

v glavi. Nezaupljivo otipavam trhli zaslon in se spra‰u-
jem, ali ne bo vse skupaj popustilo in me potegnilo dol,
na sovraÏni hlad betona. In v snu se mi dogaja, da se v

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

grozi nagibam naprej, Ïe sli‰im, kako zamolklo zahre‰ãi
ograja, deske se parajo s presunljivim reskom, ko stare
krpe, a preden kriknem — kajti v sanjah se ‰ele zadnji
hip mukoma izvije krik — Ïe strmoglavim in ta polet v
prepad brez dna je neizmerno dalj‰i od padca na dvo-
ri‰ãna tla. Sredi te svoje male veãnosti pomislim, vãasih
na pol zbujena, vãasih nesreãna ko svinec, ali se mi
morda vse to samo ne sanja. Obenem se od nekod pri-
plazi strah, da je celo moj varni dom samo privid iz dru-
gih sanj.

Toda takrat se nisem bala; sploh se ni vse dotlej nihãe

niãesar bal. Vsi so radi sloneli na verandi in gledali na
dvori‰ãe, kjer se je vedno kaj dogajalo, ker je bila v pri-
tliãju trgovina, ‰e raj‰i pa na cesto, po kateri se je odvi-
jal promet. V glavnem so bili to predirno hrupni vozo-
vi na konjsko vprego, in vendar je bil to zdrav, trdoÏiv,
uporno delaven, slovenski, s pre‰ernostjo preÏet hrup,
da si se ãutil neodtujljivega, da si bil zanesljivo name-
‰ãen in zarotni‰ko pripaden delãek vsega tega.

Bila sem drobno, dolgonogo dekletce. âe je kdo rekel,

da so me sami zobje in lasje, ga dolgo nisem pogledala,
in vendar je bilo res. ·e danes pravijo, da sem vedno
skakala po dvori‰ãu in prepevala, da je ‰lo skozi kosti, ãe
se kajpak nisem stiskala v temni kot na verandi, tako da
me je opazil samo tisti, ki je posebno pazljivo pogledal.
Dostikrat so me tudi zvlekli ven, da sem kam »skoãila«,

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

in se zgraÏali nad menoj, ãe‰ da tam same neumnosti
pletem v glavi. A zame to niso bile neumnosti, ‰e zdaleã
ne. Re‰evala sem Ïivljenjska vpra‰anja. Mislila sem ve-
like in pomembne misli in obenem sem se trdno zana-
‰ala na to, da jih bom re‰ila, ãe se bom le dovolj vztraj-
no ukvarjala z njimi. âutila sem, da so nadloge ãlove‰tva
hude in ‰tevilne; pravo ãudo, da Ïivljenje sploh teãe na-
prej! Vse te v njih raznolikosti samo zaslutene tegobe
sem strnila v dve zame neznansko boleãi konici: da
morajo ljudje trpeti in da morajo umreti. Misel na smrt
sem ‰e odrivala kot nekaj preobseÏno hudega, da bi se
dalo doumeti z navadno ãlove‰ko moãjo doumevanja;
vselej sem jo priãakala kot nekaj enako neogibnega ka-
kor smrt sama in jo odgnala, obenem dobro vedoã, da
se bom prej ali slej morala posvetiti izkljuãno njej. Trp-
ljenje pa me je zaposlovalo skoraj nepretrgoma in zde-
lo se mi je, da ga okoli sebe najdem, kamor se le ozrem.

Na‰a hi‰a stoji na razpotju sredi kraja. Odcep, ki

mimo kapelice nasproti nje pelje skoraj navpiãno vkre-
ber, je bil ena mojih boleãin, kajti po njem so vozili tudi
opeko ali hlode, in tak tovor je kdaj pa kdaj vlekel en
sam konj. Voznik ga je vpijoã preklinjal, da je kmalu ãis-
to ohripel, in biã je s presunljivim ‰vistom ‰vrkal po
preznojenih konjskih bedrih, pu‰ãal srage na pra‰nem
hrbtu in ubogo Ïival nazadnje spravil ob pamet: hrzajoã
od muke se je vzpenjala na zadnje noge in omahovala

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

zdaj na eno, zdaj na drugo stran, ne da bi se bil voz na
kritiãni toãki premaknil le za lasek. Voznikov glas sem
prestrezala Ïe ob vznoÏju, ko je ‰e mirno spodbujal ko-
nja; ãakala sem na naslednji ton in ga doãakala. V mislih
sem konja bodrila in mu prigovarjala, naj napne vso
moã, obenem sem vozniku besno oãitala, da je preveã
naloÏil in mu zaÏelela vse hudo na svetu. Nazadnje, ko
so postali njegovi kriki Ïe neznosni, sem planila ven in
se zakadila v hrib, vpijoã s svojim otro‰ko visokim in v
dno du‰e zgroÏenim glasom, naj neha tepsti ubogega
konja. Voznik se je vselej besno ozrl name in zatulil, ves
zadovoljen, da lahko ‰e na meni da du‰ka svoji jezi: »Po-
rinila bi raje, smrklja, ãe ne bi bila tak fiÏelj!« Konj je
nato kakor po ãudeÏu potegnil in tovor spravil ãez klan-
ãek, jaz pa sem odvihrala nazaj dol in se ‰e dolgo cme-
rila v kotu verande — nora polda, kot so govorili.

Potem Aleko. Sploh ne vem, zakaj se mi je tako smi-

lil. Aleko je bil sosedov stari hlapec, ves zara‰ãen, ‰epast
in razcapan. Vsak dan je ãredico krav in telic gnal na
pa‰nik, tako imenovani stadijon; proti veãeru, ko je zvo-
nilo avemarijo, pa ‰e na ‰tirno. Vselej se je s ceste ozrl na
dvori‰ãe in ãe me je zapazil, mi je pomigal, da mi je dal
jabolko ali prgi‰ãe sliv in se mi nasmehnil z brezzobimi
usti. Niã nisem rekla, samo gledala sem ga in vzela, kar
mi je dajal. Po nekaj korakih naprej se je ‰e ozrl za me-

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

noj; takrat sem se obrnila in izginila, ne vedoã, ali naj
tisto jabolko vrÏem ali pojem.

Ali pa Vinko!
Vinko je bil z Drnovega. Koliko bi mogel biti star, je

teÏko reãi, ker je bil vedno enako velik, neroden, sku‰-
tran, izbuljenih oãi, zijajoãih ust, s katerih se mu je ko
brezbarven las cedila slina, in nekam predse tipajoãih
rok. »Vinko je zme‰an! Bu-telj ! Bu-telj!« so otroci vpili
za njim, toda Vinko se ni zmenil zanje. Taval je okoli, in
kadar je naneslo, da je zablodil na na‰e dvori‰ãe, kjer
sem stala in ga opazovala molãe, izpod ãela, ker me je
jezilo, da ga draÏijo in da je Ïe spet prilomastil sem, je
spustil ãuden glas in zakrmaril proti meni, odrivajoã
pregosti zrak ko slepec, ki si s teÏavo utira pot. Kot ohro-
mela sem stala in ãakala; vse sem vedela vnaprej. Tako
ãudno kruleã, da mi je stiskalo srce, je pribredel do
mene in se me dotaknil, vãasih samo krila, vãasih ko-
molca ali rame; tedaj je v njegovem glasu zazvenel
ãlove‰ki smeh. Bol‰ãal je vame in se tako smejal, samo
nekaj trenutkov, toda meni se je zdelo cela veãnost, ki se
ni mogla prebrÏ konãati. Odrinila sem njegovo veliko,
nekam slabo gibljivo roko in siknila: »Pusti me!« Potem
sem mu obrnila hrbet in od‰la, vendar nisem mogla
drugaãe, kot da sem se tokrat ozrla jaz: stal je kot vko-
pan, z rokami teÏko viseãimi ob trupu, srepega pogleda
in z izrazom Ïivalske boleãine na ustih. Nisem mogla

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

odtrgati pogleda, v srcu se mi je utrnilo nekaj kakor top-
lina, zganila sem se, kot da mislim stopiti k njemu, ga
prijeti za roko in mu nekaj reãi s tihim, dobrim glasom,
a tega nisem storila. Vseeno je na sebi moral zaãutiti
pogled, ki je zajemal vse to, ker se mu je izvil otro‰ko
nebogljen jek, pobesil je ‰iroke rame in odtaval.

To je bil Vinko, in ob njem ‰e bolj kot ob vsem dru-

gem se mi je razodevalo, da moram biti dobra, ljudi
moram imeti rada in vedno moram biti pripravljena, da
jim to dokaÏem. Globoko v sebi sem slutila, da bi samo
na ta naãin lahko laj‰ala trpljenje na svetu. Ni me mo-
tila neizmernost teh obzorij trpljenja in neznatnost
moje pegice dobrote; ãutila sem, da sem prav jaz za to
poklicana, samo odnehati ne smem, niti za hipec ne
smem popustiti v svoji zahtevi po lastni notranji neopo-
reãnosti in ‰e manj v svoji vseobseÏni naklonjenosti do
ljudi.

Prav mogoãe, da mi je bil Vinko edini resniãni prija-

telj. Prijateljic nisem imela, samo znanke in so‰olke. V
fantih sem videla tuje, rahlo odbijajoãe in obenem rahlo
sme‰ne prikazni, ãe so bili prijatelji, in nekaj svojevrst-
no privlaãnega, ãe so bili ãedni in zadrÏani. Mama in
oãe se nista nikoli pogovarjala z menoj, vsaj ne o reãeh,
ki so zanimale mene. âudila sem se, kako to, da me ni-
koli nihãe ne vpra‰a: ‚Kaj pa ti misli‰ ta hip? Kaj te vese-
li? Kaj te bega prav zdajle?‘ Mislila sem namreã, da sta-

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

rej‰i vse vedo, da vse znajo in vse zmorejo; koliko vaÏ-
nega, Ïivljenjsko vaÏnega bi mi lahko povedali, ãe bi si
le vzeli ãas! Predvsem pravo medsebojno povezavo
stvari: zakaj je tatvina, ãe krade nekdo, ki nima? Potem
reãi, ki tlijo pod povr‰ino vsakdanjega dogajanja: zakaj
se mama in oãe podnevi prepirata, kot da se Ïiva ne mo-
reta videti, ponoãi pa skozi zaprta vrata iz njune spalni-
ce prodirajo tako vznemirljivi glasovi in ‰umi? Zakaj mi
kar naprej trobita, naj se uãim, obenem pa ne smem
brati, kar bi rada in kolikor bi rada? Zakaj se pehata od
svita do polnoãi, ko padeta vznak, med glasnim zeha-
njem premlevajoã uspe‰en dan, nikoli pa ne opazita
sonãnega zahoda, ‰krlatnega venca steklenih pramenov
nad robom hoste za Sveto Ano?

âutila sem: vse, kar je tako zapleteno in teÏko, bi bilo

zlahka ãisto preprosto, tako da bi vsakdo vse razumel in
bi bili vsi sreãni. Da bi bili vsi sreãni, pa bi morali biti vsi
dobri, in to najbrÏ ni mogoãe. âe to res ni mogoãe, ãe-
sar zdaj ‰e ne vem natanãno, kako naj naredim, da bom
dobra vsaj jaz?

Take misli premlevajoã sem se zatekla v kot na veran-

di in se uãila razlikovati glasove, ‰ume in korake. Raz-
poznavala sem ljudi in vsakr‰no dejanje in nehanje ne
le na dvori‰ãu pod seboj, marveã tudi zunaj na cesti.
Poleti ’41 pa sem se zaãela skrivati tudi v uti med zele-
njavnim vrtom in sadovnjakom; kar je tedaj prodiralo

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

na verando, me je malo begalo. Od nekdaj mi je bil naj-
ljub‰i odmev drdranja kmeãkih voz: lojtrskih vozi z vi-
soko naloÏeno krmo ali deteljo, s pre‰o in sodi; voziã-
kov, kot so jih imenovali, s krompirjem, repo, peso ali
korenjem; ciz z mehko, svetlo, sveÏe nako‰eno travo za
veãerno krmljenje. Glasovi, ki so jih spremljali, so bili
visoki in v jutranjem hladu polni priãakovanja, v veãer-
nem mraku polni zado‰ãenja nad minulim dnem. Vse to
se je na lepem spremenilo: vozovi so bobneli mimo, kot
da jih podi nevihta, in ljudje, ki so se vedno ogla‰ali zra-
ven, kakor da se smejijo, so bili tiho. Zaãudila sem se
trem Ïenskam na vrhu voza z deteljo: skoraj jih ne bi
prepoznala. Ne samo, da niso niã govorile, niti ena se ni
ves ãas, dokler ni voz izginil za ovinkom, ozrla ne k dru-
gi ne okoli sebe; sedele so in drevenele v nekak‰nem
prestra‰enem strmenju. Pobce iz soseske, ki so ob veãe-
rih presunljivo kriãali, loveã se okrog kapelice in kosta-
njev pred na‰o hi‰o, je bilo ãedalje manj sli‰ati. Ko host-
niki pora‰ãeni govedarji, tudi Aleko, in pastirãki v krat-
kih hlaãah ãez koleno so gledali, da so Ïivino prej ko
prej odgnali na pa‰o, napajat in v hlev; sli‰ati je bilo le
‰e odsekan, v prahu pridu‰en topot parkljev, vmes je
rezko zalajal pes in se potuhnil, pa spet vse tiho.

Obenem je do mojih boleãe napetih u‰es prihajalo

veã novih glasov. Vsak dan znova sem lovila hru‰ã teÏ-
kih voja‰kih tovornjakov in ‰vist zglajenih oficirskih li-

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

muzin. Na cesti so se razlegali raskavi basi in hre‰ãeãi
baritoni v jeziku, ki ga nisem poznala, a se mi je zdel trd,
kot da bi kdo drva premetaval. Na dvori‰ãu so rezka
povelja sekala zrak. Okorno voja‰ko obuvalo je tolklo
beton in me‰alo prah. Priliznjena mo‰ka beseda se je
zlivala s tihim Ïenskim smehom.

Veliko se je pri nas spremenilo od dne, ko je zagrmelo

daleã na jugu. Ljudje so ob prvem preplahu strahoma
prihajali iz hi‰, se zbirali pod kostanji in se zaskrbljeno
ozirali v smer, iz katere je pribobneval grozljivi odmev.

»Bombe, kaj pa drugega.«
»Joj, vojna bo, ali kaj!«
»Beograd! Sesuli so jih nad Beograd! Ubogi ljudje!«
Kocinast oãanec brez levega oãesa je mrko pribil:

»Brez skrbi, tudi mi jim ne bomo u‰li. Zdaj je vsega
konec.« Mama in oãe sta se samo spogledovala; v nju-
nih pogledih sem zasledila najprej samo zmedo, potem
celo lestvico strahu.

In ne za prazen niã: kmalu po tistem se je na‰ kraj na-

polnil s strumnimi postavami v zelenih uniformah in z
dvojnim znakom elektriãne napetosti na ovratnikih.
âeprav ni nihãe veã povzdignil glasu, je nad ljudmi vi-
sela groÏnja. Hodili so, kot da nimajo tal pod nogami, z
glavo med rameni, kakor na stalnem umiku pred udar-
cem.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Njihov nemir je zajel tudi mene. Nehala sem se s

kolesom voziti na Savo. Niã si nisem veã Ïelela, da bi kar
naprej leÏala v razbeljeni mivki, meÏikala v sonce in si
na vodi odpoãivala oko. Vseh in vsega sem se ognila, ãe
se je le dalo. »Nekaj hudega bo,« sem poslu‰ala z vseh
strani.

Tiho sem Ïdela na verandi in ãakala na tisto húdo.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

ilo je pozno popoldne. Stari les se je v pripeki tako

razgrel, da je ‰e ob tem ãasu kar puhtelo. Vseeno

sem zaãutila, da bo v senco zdaj zdaj proniknil sveÏi
pihec pred mrakom; ãakala sem, da se bodo zaãeli meh-
ãati obrisi kostanjev nad menoj, da bo v glasovih zasr-
‰ela komaj opazna ostrina.

Po robu zeleno prepleskanega vratnega oboja je lez-

la muha. BrÏ ko je pri‰la do jarka na sredini, se je obrnila
in jo ubrala nazaj. Nepremiãno sem jo gledala in pre-
mi‰ljevala o tistem, kar sta se snoãi v postelji pogovar-
jala mama in oãe.

Odkar so se nam ‰tirje oficirji SS dodelili na hrano in

stanovanje, sem spala na zofi v njuni spalnici. BrÏ ko
sem zasli‰ala, da sta legla, sem se vselej nagonsko nare-
dila, kot da spim. Vedno enako goreãe me je zanimalo,
kak‰na sta v resnici in kak‰na med seboj; obenem sem
si zatrjevala, da jima samo ustreÏem: po napornem dne-
vu si brez premislekov olaj‰ata du‰o, saj punca hvala
bogu Ïe spi. Navadila sem se, da sem Ïe kar nestrpno
vlekla na u‰esa, kdaj se bodo previdno odprla vrata
spalnice. Najprej vstopi mama, oãe za njo, a se ‰e vrne

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

v kuhinjo, kljuãi plenknejo po mizi in oãe vzdihujoã
potem zares pritava noter. V temi, ne da bi bila priÏga-
la luã ali vsaj odrinila okensko zaveso, skozi katero ni
prav prodrl soj cestne svetilke, se pritipata vsak do svoje
strani skupne postelje, neogibno zadevajoã ob znane
ovire, in mama ‰epne:

»Poãakaj, da odgrnem, no!«
V njenem glasu je jeza, ker ga mora vsak veãer znova

tako opomniti, pa tudi, ker se je morda srdito vpra‰ala,
zakaj ne bi za spremembo enkrat odgrnil on, saj je vsta-
la pred njim in ni imela ves dan niti minute poãitka.

Oãe stoji ob stranici. Slaãi se poãasi in onemoglo, je-

zik obraãa po suhih ustih in vmes prazno zacmoka. âev-
lji glasno coknejo na predposteljnik in mama sikne:

»·‰‰‰t! Bi jo rad zbudil, ali kaj?!«
Mama preobrne njegovo in svojo blazino, potegne

ven klavrno zmeãkani in zatohli spalni srajci, vrÏe eno
oãetu, drugo sebi nastavi na rob. Mama se zna slaãiti
naglo in skoraj nesli‰no; vseeno poslu‰am in poslu‰am
in v duhu spremljam njen sleherni gib. Ko jo sli‰im,
kako si trudoma, pretrgano sopeã na hrbtu odpenja
modrc, me prepljusne velika neÏnost do nje; vem, kako
mora zvijati roke, da se ji to posreãi, in nehote ugibam,
ali bom nekoã pozneje tudi jaz tako. Vpra‰am se, ali ji je
hudo, ker ni veã tako mlada in lepa kot prej, pa zakaj se

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

ne upre — kje pi‰e, da se mora tako gnati dan za dnem,
in niti enkrat se ne naspi?

·e ni konãano: mama zlaga sleãena oblaãila. Oãe Ïe

leÏi in — vidim ga, kakor da se vse dogaja sredi belega
dne — strmi v strop. Nazadnje leÏe tudi ona in si z rju-
ho podloÏi teÏke prsi.

Nekaj ãasa sta oba tiho. Toda mene ta molk ne preva-

ra. Dobro vem, da ne spita in da lep ãas tudi ‰e ne bos-
ta zaspala. V temi preÏim ko podlasica in ãakam. Da ne
bi kaj posumila, se vmes kdaj obrnem in zadiham malo
drugaãe. Bo, bo!

In res se kmalu oglasi mama:
»Misli‰, da je res?«
Oãe se prevrne, kot da je Ïe skoraj spal, in zasitnari:
»Kaj?«
»Dobro ve‰, kaj!« mirno ‰epne mama.
Oãe pomolãi in odvrne nekam nerad, z zvezanim je-

zikom:

»Jaz niã ne vem. In tudi ti ne bi niã vedela, ãe bi bila

pametna. Vsak veãer najde‰ kaj, da mi ne da‰ mira.«

V oãetovo slabo voljo se je zapiãila nelagodnost.
‚Smo Ïe skupaj!‘ pomislim s ‰kodoÏeljno veselostjo in

zadrÏim dih.

»Niã ne pomaga, tudi ãe se narediva slepa in gluha,

da ve‰,« dreza mama. »Opoldne mi je NeÏka pritekla
povedat. Na obãini je Ïe skoraj uradno.«

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Oãe molãi.
»Same ãenãe! âe ne bi toliko gofljala, je Tone ne bi

pustil. Prav ji je! Ti pa tudi vse poslu‰a‰ in vse verjame‰.«

»Ona pa Tone, to se naju niã ne tiãe. No, ja — ti si

imel moje Ïe od vsega zaãetka na piki, ãeprav ti ni no-
beden naredil niã hudega, kveãjemu marsikaj dobrega!«

Spet molk. Potem oãe: »Kaj ti je rekla NeÏka?«
Kot da spra‰uje kar tako, paã ker ‰e ne more zaspati.

Seveda mene ni preslepil in mamo ‰e manj. Obe sva
vedeli, da njen odgovor vnaprej dobro pozna in se ga na
tihem boji.

»Da bodo selili.«
»Selili, selili — uh, si otroãja!« vzkipi oãe. »Natanãno

povej, no, ãe Ïe govori‰! Vedno nekaj momlja‰ ali pa
strelja‰ mimo, da ãlovek ne ve, kako in kaj.«

»Ja, si zato pa ti bolj pameten,« odvrne mama. Po-

molãi in mirno doda:

»NeÏka je rekla, da bodo preselili vse, razen nekaj

redkih izjem, in mi nismo med njimi.« Dolgo je bilo vse
tiho.

»Katerih izjem?« nazadnje vpra‰a oãe.
»Tega ni vedela.«
Ti‰ina je zaprasketala.
»Ja,« se ãez ãas oglasi oãe, »lahko naredim, kar ho-

ãem, lahko se razãesnem, lahko se ubijem, pa bo vse
bob ob steno. Odgnali nas bodo. Kot vse druge.«

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

V njegovem glasu je bil tak obup, da je mama pri-

pregla, ãetudi ne iz srca.

»Mogoãe pa ne,« je rekla, »saj ti je tajnik obljubil.«
»Tajnik, tajnik . . . On niã manj ne piska!«
Mama je glasno vzdihnila in bridko dejala: »âe samo

pomislim, kako si stiskal vsa ta leta! Kako si podil sebe
in nas! Ob treh iz postelje, opolnoãi spat! Zdaj bomo pa
‰li, s kovãkom, in vse pustili!«

Oãe je kar naprej obraãal glavo na blazini, bil je ko

zverca, ki ne najde iz pasti.

»Ne. Ne morem. Ne morem vsega pustiti!«
»Kaj pa, ãe bo le treba?«
Zdelo se mi je, da sproti uganem vsako njuno misel.
Ne smejo me pregnati, si je ponavljal oãe. Tukaj sem

doma. Kar imam, sem si prigaral z rokami in s pametjo.
Niãesar jim ne mislim pustiti! Vse bom storil, samo da
ostanem. Jim ‰e ni dosti, da jih gledam? Da jih poslu-
‰am? Da jih hranim in pojim? Kak‰no zalogo sem imel,
pa so mi, strele hudiãeve, Ïe ãisto izpraznili trgovino! In
‰e reÏali so se, ãe‰ kak‰na zlata jama je ta tvoja ‰tacuna,
koder smo hodili doslej, je bilo Ïe na pol izropano, pri
tebi je pa ‰e vsega! Strele jasne . . . Svojcem na teko-
ãem traku po‰iljajo pakete, meni pa ni ostalo niã druge-
ga kot kupãek grdih, zguljenih tujih bankovcev! Papir,
sam papir!

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Joj, kaj bo z nami, je tuhtala mama. Kaj naj naredim,

da bi mu ublaÏila ta stra‰ni udarec? Ko vem, kako visi na
ãisto vsaki stvari, ki si jo je pridobil s takim prizadeva-
njem! Jaz bom Ïe, ampak kako bo to prenesel on? Ko bi
se dalo narediti, da on ne bi niã trpel, da sploh ne bi bil
niã vpleten! Doma je ãloveku ‰e zid v oporo, na tujem
bo pa hudo, vse bo treba ãisto na novo!

Oãe je vzdihoval in se premetaval na postelji. Iti. Vse

pustiti! Joj, ãe bo le treba? Bodo res vsi izgubili vse?

Sli‰no so tekle minute. Mama je leÏala negibno, kakor

da je ni veã. V hipu, ko se je sprijaznila z neljubim dej-
stvom, da bo treba iti in vse pustiti, se je z du‰o in tele-
som usmerila naprej, k novim dolÏnostim. Hkrati je Ïe
vedela, da bo vse opravila in vse prenesla, samo da njega
obvaruje obupa.

Oãe pa se je, ne da bi bil sam to spoznal, Ïe obraãal.

Obraãal se je poãasi, komaj da ga je pomikalo, toda
obraãal se je. Îe se je privajal misli, da bo morda pa le
treba, in strahoma se je spra‰eval, kaj bo. Niti za hipec
se ni mogel povzpeti iznad meja osebne ogroÏenosti,
vendar je zaslutil ob neãem, kar je zunaj njega prevlado-
valo vse naokoli — zaslutil je, da je skrb, ki ta trenutek
muãi njega, nekaj vse veãjega in usodnej‰ega, da zajema
veã kot prigarano imetje, veã kot zemljo, ki jo je Ïe sko-
raj vzljubil, ker tako ‰iroko vraãa, veã kot mizo, za kate-

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

ro sede‰, veã kot streho, pod katero najde‰ varnost in
poãitek in rodi‰ otroke.

âez dolgo je rekla mama:
»Zaspi zdaj, truden si dovolj! Samo oãi zatisneva, pa

bo Ïe dan.«

»S tako skrbjo bo‰ zatisnil oãi!« je zamomljal oãe. »Jaz

sploh ne spim veã . . .«

Te zadnje besede so zamirale, ko sem Ïe zasli‰ala oãe-

tovo globoko, enakomerno dihanje. Mama je ‰e odgo-
vorila, bolj da bi si dala du‰ka, kot da mu ne bi niã os-
tala dolÏna:

»Pojdi no! Preden jaz zaprem oãi, ti Ïe smrãi‰, da mi

bobniã poka! «

Toda oãe je Ïe spal, in kmalu je zasnula tudi mama.

Poslu‰ala sem ju, kako dihata. Od ãasa do ãasa muãno
zahropeta, potem spet teÏavno, zateglo dihanje, na le-
pem se zdrznem, ko oãe zapiska skozi nos kakor loko-
motiva tik pred klancem, pozabim na njun pravkar‰nji
pogovor, ki sem ga prestrezala, kot da se mene niti naj-
manj ne tiãe, in se skozi redko tkanino pred oknom za-
zrem ven, v temne sence starih kostanjev za cesto — to
so moji zvesti, molãeãi prijatelji, ãakam in ãakam, pride
tako lahna sapica, da se komaj zgane tenka zavesa, ãu-
tim, da se mi usta raztezajo v nasmeh . . . . . . in —
peeeenk! Zrel kostanj pade z veje, bodikava lupina se
mu razpara na pesku pod drevesom, izlu‰ãi se gladki,

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

ble‰ãeãi sadeÏ, zakotlja se in obleÏi v re‰etki nad kana-
lom.

Kostanji!
V temi brez diha me kliãejo kostanji. Takoj se jim

oglasim, pohitim ven, prijateljsko se rokujemo, potem
mi oni pripovedujejo svoje kostanje zgodbe, jaz njim
svoje ãlove‰ke. Îivi so kakor jaz. Tudi govorili bi, ãe se
ne bi nenehno smehljali.

Sama ne vem, kdaj z njimi zaspim. Begajo me ãudne

sanje: hodim po ãrni noãi, plahutajoãi strahovi se zgri-
njajo z vseh strani, beÏim, kriãim, a ‰e preden me lahko
zgrabijo z dolgimi rokami, mi pred nogami pozvonãk-
lja, pogledam, in kaj vidim — kostanji! Hodijo s tenkimi
noÏicami, mahajo z gladkimi roãicami, meÏikajo s svet-
limi oãmi in se smehljajo s ‰irokimi usti. Kadar trãijo
skupaj, tako zacinglja . . .

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

III

e spet tukaj ãepi‰?« je vpra‰al vesel glas. Bil je
Maks, na‰ pomoãnik, ãisto podoben Tyronu Po-

werju, ki je bil takrat glavni osvajalec Ïenskih in dekli‰-
kih src na filmskem platnu: podolgovat obraz, temni va-
loviti lasje, temne oãi, vitka postava in vedno eleganten,
v lepi srajci s kravato, v kak‰nem karirastem suknjiãu z
razporkom zadaj in enobarvnih hlaãah, samo da je imel
zvezdnik nedostopno o‰abne oãi, Maksove so se pa ved-
no smejale.

»Molãi, da te ne sli‰i oãe, mi bo takoj na‰el delo,« sem

tiho odvrnila in ga pisano pogledala.

»Saj ga ni doma, je skoãil v mesto,« pove Maks in se

namuzne: »Kaj tako zabodeno gleda‰? Spet misli‰ na
Ivana, kaj?«

Pogledala sem ga ‰e gr‰e. Kaj to njemu mar! »Glej, da

se mi ne zaljubi‰, Ivan ni zate, je Ïe oddan! Ana te bo
skalpirala, ãe se bo‰ ozirala za njim. Baje sta itak Ïe na-
roãila — sicer pa ti sploh ne ve‰, kaj je to, ko si ‰e tak
otrok, ne?«

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Hotela sem ga zgrabiti za ‰kric, a se mi je smeje iz-

maknil in planil noter. Videla sem samo ‰e njegov spo-
daj vihrajoãi suknjiã.

Joj, Ivan in Ana!
Ivan in Ana . . .
Ivan.
Videvala sem ga za Savo, onkraj mostu na ‰tajerski

strani, kjer stoji pod Ïelezni‰ko progo tik nad vodo viso-
ka, navpiãno odsekana skala. ·e nikoli se nisva pogovar-
jala, ker si, prviã, jaz ne bi upala, in razen tega ni bil nik-
dar sam. Skoraj vedno je bila z njim Ana.

Od tesnobe mi je zastajal dih, ko sem ju opazovala,

od tistega prvega dne. Samo oãi zatisnem in znova vse
uzrem pred seboj, kakor da se pred menoj odvija film:
gledam od blizu, sama stisnjena ob steno, nema, negib-
na, oropana vsake moÏnosti, da bi lahko posegla vmes
in uveljavila svoje neznatne pravice. Prizori se tik ob
meni lu‰ãijo drug iz drugega, grozljivo poveãani in z
zmanj‰ano hitrostjo, tako da se mi vse do zadnje po-
drobnosti boleãe vtiska v spomin . . .

Ivan stoji na vrhu skale. Za njegovim hrbtom poboãja,

nasproti migetajoãi obrisi v vroãini prihuljenega dolge-
ga mesteca, srebrni pas vode pred njim, tam daleã na
levi, v meglicah na koncu prostranega polja, razvleãeni
greben zelenih vrhov.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

·e enkrat se Ivan ozre po reki navzgor in navzdol,

zaniha na proÏnih stopalih, iztegne predse plosko zrav-
nane dlani in se odÏene.

Od blizu temna, na videz gosta voda se razmakne

kakor sama od sebe, ko jo mehkó razdelijo njegove roke.
Levo in desno se brez glasu dvigne ostra, razpenjena
brazda vodovja, nato se reka znova strne, zavrvra in
zaãne ‰iriti manj‰e, veãje in ‰e veãje, komaj opazno
vzvalovane kroge. V soncu zaÏarijo v slepeãih mavriãnih
barvah, in Ïe je reka spet temna, brezbriÏna, lena,
pu‰ãobna kot prej.

Precej niÏe se iz vode prikaÏe Ivanova glava. Strese se

kot psiãek, zameÏika v hudo poldnevno svetlobo, globo-
ko zajame sape in se preobrne na hrbet, da mu voda
pogladi curljajoãe lase, ko glavo z naglim gibom sune
kvi‰ku. Prevzame ga tako blaÏeno ugodje, da pozabi vse
okrog sebe in se docela preda spro‰ãujoãi mokroti, ki ga
ovija kakor topla roka. Na vso moã vdihne, da se mu
napihnejo lica, roke izproÏi vodoravno ob trupu in se
zaprtih oãi zlekne na gladini, ki ga pozibava.

A dolgo ne poãiva na vodi. Tako sunkovito se obrne,

da se razburka tiha vodna ravan. Preden zaplava, se mu
na vodi prikaÏe lastni razpotegnjeni, v valãkih preliva-
joãi se obraz. S priprtimi oãmi se zazre vanj in zazdi se
mu, da ga je moãno sonce oblilo s ‰krlatnim leskom.
OdÏene se s krepkimi, naglimi zamahi, ki ga bliskoma

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

prenesejo h kamnitemu bregu s krpami mivke med ‰opi
bilja in gmotami umazano sive skale. Ko zasluti, da bo
vsak ãas boleãe trãil v obreÏne ‰trline, dvigne glavo in
pogled mu poleti k Ani, leÏeãi v travi za vodo.

Zdaj pa ta Ana!
Ana.
Zleknjeno je leÏala na trebuhu, gladke, prilegajoãe se

kopalke so jo vklepale, kakor da jo nenehno boÏajo, gla-
vo, poãivajoão na prekriÏanih laktih, je obraãala k reki.
Svetle lase si je na temenu zvila v ãop, da je ne bi ‰ãege-
tali po tilniku, toda nekaj neubogljivih ji spredaj visi na
ãelo. Kdaj pa kdaj si jih hoãe, namr‰ãena, nestrpno od-
pihniti s ãela, pa se takoj vrnejo, potem bi jih s celo gla-
vo vrgla nazaj, vendar se ji tudi to ne posreãi.

Ana ima dolge, vitke, zagorele noge. Njene neÏne,

okrogle prsi, spu‰ãene na mehko travo, so nekaj tako
vabljivo popolnega, da Ivan dolgo ne more odtrgati po-
gleda. Prihajajo mu vse bliÏe in bliÏe, zastrejo mu vse
drugo na svetu, zdaj zdaj bo iztegnil roko in zaprl
oãi . . .

Ivan se sunkoma obrne in zaplava nazaj na sredino

reke. Z nogami meãe kvi‰ku visoke spenjene curke, nje-
gova bela stopala pobliskavajo kakor loputi urnega me-
hanizma. Ko se ustavi, se posku‰a obdrÏati na mestu s
komaj opaznimi zamahi nog in ob trupu stegnjenih rok.
Zazre se v bledo modro nebo, na katerem komajda raz-

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

loãi motno liso oblaãka, leÏe na hrbet, spusti glavo na
vodo in se konãno preda spominu, ki ga je zasledoval Ïe
od trenutka, ko je na skali izproÏil dlani . . .

»Daj mi roko!« je zamolklo ‰epetaje ukazal njegov

glas. Anine zbegane oãi so bile tik pred njim. S pogle-
dom je zdrsnil po njenem okroglem obrazu, Ïeljno je
kakor v dlan zajel vase Ïametni lesk puha na njeni rami,
in ko se je ustavil na presunljivem loku njenih toplih
ustnic, se je ustavilo tudi srce.

Sunkoma, z drhteãimi prsti, si je odpel srajco na

prsih. Ana je molãala; tako mirna je bila, kot da niti ne
diha veã. Hrbet ji je otrpnil pod Ivanovo Ïgoão roko. Kot
uroãena je upirala oãi v njegov bledi, podrgetavajoãi,
iznenada upadli obraz. Nobeden od njiju ni opazil, da je
tretji gumb klavrno obvisel na zaãesanem blagu.

Ivan je zgrabil Anino dlan in si jo divje pritisnil na

prsi, prav tja, kjer mu je pod nasr‰eno koÏo srce utripalo
kot ponorelo. Za hip ga je ob‰la slutnja, da tako tolãejo
kova‰ka kladiva, da tako bobnijo lavine, da se s takim
hru‰ãem ru‰i svet.

»Vidi‰ zdaj? Vidi‰?« je ‰epnil z enako prepadenim

glasom kot malo prej.

Ana ga je ‰e vedno nemo gledala. Njegove oãi so bile

stroge; v njih je razbrala boleãino, oãitek in nepopustlji-
vost. Zaãutila je, kako jo pod dlanjo peãe njegova gola
koÏa. Nemoãno ujeti utripi njegovega srca so ji zana‰ali

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

skeleã nemir v roko, po laktu navzgor in od srca navz-
dol, in Ïe je spoznala, ne s pametjo, marveã z Ïivci, da ji
srce bije enako ubijalsko kakor njemu, potem jo je tuj,
neznanski, grozljiv srh oblil in stresel do najglobljega
bistva, kakor bi hud potresni sunek hi‰o zamajal od
vrha do tal. Ne da bi se zavedala, kaj poãne, ne da bi bila
sploh vedela, kje je in kaj se dogaja z njo, je gledala,
kako se njena dlan poãasi spu‰ãa z Ivanovih prsi; kakor
da jo vodi neustavljiva sila, se je bojeãe, skrivoma priko-
pala Ivanu na hrbet in tam obstala mlada, ãvrsta, kot da
je to edini kraj zanjo, kot da je po dolgi in bridki poti
naposled na‰la domov. Hkrati se je njen obraz sklanjal
s slepo, drhteão nestrpnostjo, njena druga roka ga je
pod srajco sama od sebe objela z druge strani in njene
ustnice so se suhe in vroãe pritisnile na njegove prsi
prav na mestu, kjer mu je spodaj noro bilo srce.

Ivanu se je utrgal na pol jok, na pol smeh, ko je ‰e

dvomeãe o‰inil Anino glavo na svojih prsih, in ni ‰e ute-
gnil pomisliti: ‚Da mi ne bi zdajle poãilo srce . . .‘, ko so
bile njene ustnice Ïe na njegovih in jo je k sebi stiskal s
tako silo, da je Ana nevede jeknila od boleãine. »Moja,
moja,« je kar naprej ponavljal z drgetajoãimi ustnicami,
in ‰ele tedaj, ko mu je na rob zavesti nepriãakovano se-
gel tudi pomen teh besed, ga je prepljusnila prava, sil-
na neÏnost do nje, ki je trepetala ko ptiãka v njegovem
objemu, tako da so mu omahnile roke. S prezgodaj pre-

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

bujenim ãutom za dolÏnost je nedoloãno zaslutil, da bo
izmed njiju dveh poslej on nosil odgovornost, in temu
spoznanju se je takoj uklonil z nagonsko, prilagodljivo,
dobrotno pronicljivostjo svojega duha. Ko je nato zno-
va objel Ano, se je zavedal kljub omami, ki mu je jema-
la tla izpod nog, v sebi nekaj novega in bolj polnega,
nekaj, ãesar dotlej ‰e ni poznal in ãesar mu nihãe ne
more vzeti . . .

Ivan zaplava k bregu in se potegne iz vode. Na goljavi

z mivko nekajkrat zacepeta, da strese s sebe pr‰eãe kap-
ljice. V treh maãjih skokih je pri Ani. Molãe se z druge
strani spusti k njej v travo, da se jima skoraj dotikata
glavi.

Niã ne govorita, obdaja ju trava, skrivajo skalce, in

vendar vse vidim in sli‰im. Sedim v slepeãe razsvetlje-
nem prostoru poldneva za Savo in ãutim, da me v prsih
nekaj ti‰ãi. Ti‰ãi tudi vi‰e, v grlu, kot da mi kdo z meh-
ko nogo stoji na vratu. Zbojim se, da bi se lahko zadu-
‰ila, ãe se bo to ‰e stopnjevalo; obenem me je strah, da
se bo film kmalu konãal, proti koncu se prizori prehite-
vajo, samo slike so ‰e, samo vsevprek preliti glasovi,
‰umenje, ki bo ‰e mene odneslo tako daleã, da ne bom
imela veã niti tistega, kar zdaj imam — slutnjo, da z
glu‰eãim utripanjem svojega zbeganega srca tudi jaz od
daleã srkam vase dehtenje z Ivanove njive ljubezni in
tesnobo Anine ne veã dekli‰ke vdanosti.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Ana se je dvignila na komolce in desno dlan krotko,

poniÏno iztegnila k Ivanu. Gledala ga je s tihimi oãmi in
ãakala. Ivan se je potegnil ãisto malo naprej, vzel je
ponujeno dlan in s hladnimi prsti poãasi, narahlo sledil
njenim odcepom in potém prijel jo je v obe roki teÏkal
jo je in pestoval, boÏal in miril — dolgo, dolgo, saj je od-
ganjal tudi svoj strah in nemir. âutil se je neznosno raz-
dvojenega, kakor v mori, ko se cepi‰ in cepi‰, poãne‰
povsem nasprotujoãe si reãi, a si vse to in prej‰nje in
kdove kaj prihodnjega ‰e vedno ti. Se bo lahko odtrgal
od neÏne, tople Anine dlani in hodil svojo pot, ne da bi
jo kdaj zapostavljal, Ïalil, izdal? Bo lahko ljubil to nena-
vadno dekle, ne da bi se dal odvrniti od svoje mo‰ke in
ãlove‰ke poti? Bo zmogel to dvojno celovitost? Ga bo
Ana razumela in z du‰o ostala ob njem, ãe bo kdaj ho-
dil sam? Kaj bo njemu in kaj njej storil neizprosni, ‰ko-
doÏeljni ãas?

V Anini dlani ni bilo niti sence odpora. V njegovih

rokah je leÏala brez volje in obenem se jim je, ne da bi
bilo na zunaj to koliãkaj videti, prilagajala z nagonsko
obãutljivostjo: mehko je sledila temu vodstvu, in Ivan je
to dobro ãutil. Ko je zaãutil veselje v dlani, ki se mu pre-
daja, ga je presunilo. Za hip se je zavedal dejstva, da je
on sam svoj in ona sama svoja: tudi ãe skupaj doãakata
sto let, ne bo nikoli vedel, kaj se godi v njeni zaupljivi
glavi, niti ne bo ona nikdar izvedela, kaj govori on, ka-

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

dar je sam s seboj. ‚Zdaj sva tako zdruÏena, da ne bi
mogla biti bolj,‘ pomisli Ivan, ‚in vendar . . . Srce se ‰e
obraãa k tebi, glej, toda oko se Ïe ozira, um Ïe odhaja na
ãisto drugo pot. Zakoplji vse to vase, bil sem tvoj, a
vraãal se ti bom poslej le ‰e sam svoj . . .‘

Ivanova glava se je spu‰ãala vse niÏe in niÏe, dokler se

ni z ustnicami lahno dotaknila Anine dlani, ki je tedaj
obmirovala v otrplem priãakovanju. Ana je zaãutila, da
se mu ustnice premikajo: nekaj ji je mrmral v vroãe Ïivo
globel roke.

Nagnila se je k njemu in ‰epnila z ustnicami tik ob

njegovem u‰esu:

»Kaj pravi‰, Ivan?«
Nekaj sekund je omahoval, kot da se je prestra‰il

Aninega pohlevnega glasu, potem je dvignil glavo, moã-
no ji je stisnil roko, kakor da i‰ãe opore zase in zanjo, in
zaãel z negotovim glasom, umikajoã oãi:

»Nekaj bi te vpra‰al.«
Ana se je prestra‰ila lastnega srca. Pomislila je, da ji

bo prekljuvalo prsi. V u‰esih so se ji prelivali zamolkli,
buãeãi glasovi. Toda njen glas je bil ‰e kar miren, ko je
tiho odgovorila:

»Vpra‰aj.«
»Povedati mi mora‰ ãisto po pravici.«
Ana je imela tako suhe ustnice in tako trd tilnik, da

mu je lahko prikimala samo z oãmi.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

»Tudi ãe ti je teÏko, mi mora‰ odgovoriti ãisto po pra-

vici.«

Ivan se je zaãudil lastni okorni bojeãnosti. Dvignil je

glavo in s trdo odloãnostjo v glasu vpra‰al:

»Si moja, Ana?«
Ana ga je negibno gledala. To je bil nemi, odmaknje-

ni, trpeãi pogled, ki ga poznata samo ljubezen in smrt.

»Za zmeraj moja, Ana?«
Preden je Ivan izrekel ‚za zmeraj‘, se mu je zataknilo.

Zardel je in z Ïgoãimi oãmi obvisel na Ani, kakor da je
od tega, kaj bo zdaj rekla ali storila ona, odvisna njego-
va usoda.

»Sam dobro ve‰,« je iz suhega grla izdavila. Ana. »Za-

kaj ‰e spra‰uje‰? Si jezen name?«

»Ne, samo sli‰al bi rad. Povej mi.«
»Za zmeraj,« je z drhteãimi ustnicami povedala Ana.

Njen obraz je bil resen in bled, nekam izpraznjen vse-
ga Ïivljenja. âutila se je negibno, za vse veãne ãase pri-
klenjeno na svojo ljubezen; zaãutila je, da je ujeta v bo-
leãe utripanje svojega srca, v tisto mraãno butanje valov
po u‰esih, v vijoliãasto prepletene gobaste kroge, ki se
zaãnejo odpirati in znova zapirati, brÏ ko zatisne oãi.
Vse zunaj nje je preveã tiho, vse znotraj nje preglasno —
je to ljubezen?

Ivan se je nasmehnil. Po zadnjih Aninih besedah je

negotovost padla z njega. Stopil je na tla, ki drÏijo korak,

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

in Ïe se je pred njim razgrinjala pot, ki ga bo vodila
naravnost tja, kamor si jo je zaãrtal. Vse je bilo v njem Ïe
prej, toda ko je Ana rekla ,za zmeraj‘, se je popolnoma
izãistilo; sedanje in prihodnje odloãitve so zasijale ko
sonce, ki je prebilo zadnjo meglico. Tudi na zunaj je
Ivan v hipu postal ves drug; v nekaj trenutkih se je fant
zresnil v moÏa. Ana ga je gledala in s tihim glasom mi-
rila prekipevajoãe srce. Da, to je ljubezen, a ljubezen ni
sreãa; ãe naj bi bila sreãa radost, je ljubezen Ïalost. Lju-
bezen je tesnoba in boleãina.

Ana je gledala Ivana, ki se ji je Ïe dolgo odmikal ne-

kam, kamor ne bo veã mogla za njim; vseeno je dobro
vedela, da bi ga le ‰e bolj ljubila, ãe bi bilo mogoãe. Z
izbru‰eno pronicljivostjo svojega prepla‰enega srca je
vedela, da zanj ni nobenega vpra‰anja veã, nobenega
omahovanja, nobenih postankov. Vse bo ostalo na njej,
vse tisto, kar se da imenovati samo z najbolj vsakdanji-
mi besedami in kar skupaj vzeto pomeni Ïensko Ïivlje-
nje. Naj zdaj pove Ivanu? âe ne zdaj, kdaj mu bo pove-
dala? Kam bo ‰la, ko jo bodo nagnali od doma? Kaj bo
z njunim otrokom? Bo Ivan razumel, ko mu bo poveda-
la, kako velika in vaÏna stvar je to? Kaj bo rekel?

Ana je stresla z glavo in se nekam motno, iz velike da-

ljave, zastrmela v Ivana. Ivan je z obema rokama prijel
njen obraz in si ga zaãel ogledovati s pazljivimi, skoraj
brezosebnimi oãmi. Zdrsnil je po njegovem robu, kot

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

vselej, za pozdrav in da se prepriãa, da je to res ona in
da je njegova; ustavljal se je in se zatapljal in se brez
naglice pomikal dalje. Za dolgo se je pomudil na ustni-
cah, zdrknil nazaj na oãi in obstal.

Ana se je zdrznila in vpra‰ala nekam nelagodno, kajti

Ivanove roke so ji ‰e vedno vklepale obraz:

»Zakaj me tako ãudno gleda‰? Je kaj hudega?«
Ivan ji je odgovoril ‰e vedno brezosebno, a tudi z ve-

liko resnobo, brez pomisleka in brez pridrÏka:

»Ker bi si te rad zapomnil.«
Spreletel jo je strah, ki se je v njej kot ogenj ‰iril na vse

strani. Krãevito je vzdrgetala. Roke si je z vso moãjo pri-
tisnila ob bok, da Ivan ne bi opazil, kako se ji tresejo.
Ivan pa je spregovoril s tihim, enakomernim glasom,
kakor da pravi sam sebi:

»Rad bi si te zapomnil, da bi te poznal odslej do veã-

nosti. Rad bi te tako dobro poznal, da bi se mi takoj pri-
kazala pred oãmi, vsa, kakr‰na si, kadar bi se mi le zaho-
telo. Da bi takoj vedel, da si to ti, ãeprav bi te gledal
samo s prsti. Da bi te zmeraj imel pred oãmi, tudi ãe te
ne bi veã mogel videti.«

»Zakaj me ne bi veã mogel videti?« je z zadrgnjenim

grlom vpra‰ala Ana. »Saj si rekel, da bova vedno sku-
paj . . . Res ne vem, zakaj zdaj to govori‰ . . . Kako to,
da me ne bi veã mogel videti? Tako ãudno govori‰ . . .«
je zajecljala Ana in naposled zmedeno obmolknila.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Slepo si je dopovedovala, da verjame svojim besedam

in da Ivana ne razume; na dnu pa je jasno doumela, kaj
Ivan misli. Vedela je, da bo res tako in da drugaãe sploh
ne more biti. ZgroÏeno je zaslutila, da se bo najbrÏ mo-
rala podrediti prav vsemu in da tisto, kar je prej misli-
la, da bo ona morala vzeti nase, ni ‰e niã v primerjavi s
tem, kar jo bo zadelo v resnici. In ne samo zdajle, ved-
no, vse Ïivljenje, v vseh priãakovanjih, v vseh odloãit-
vah, ki ne bodo njene, a jih bo morala mirno sprejeti.
Vse, kar se bo z njo dogajalo od tega hipa, ni veã v nje-
nih rokah, niti ne v Ivanovih; vmes bo poseglo nekaj ne-
ogibnega, neustavljivega, neubranljivega. Toda Ivan bo
vstajal in odhajal; ona, ona pa bo ohranjala, kar se ohra-
niti mora, in gladila brazgotine.

»Vojna je, Ana. Sama ve‰, kako je.«
Pomolãal je in stvarno dodal:
»Nismo svobodni na svojem. Jaz ne bom sluÏil Hitler-

ju.«

Ana je molãala. Kako bi pogledal, ãe bi mu povedala

zdajle?

»Vse sem pripravljen storiti.«
Vse je pripravljen storiti. Tudi zanjo? Za njunega

otroka?

NajbrÏ bi ji rekel, da je to nekaj ãisto drugega.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Ana je stisnila ustnice in pregnala muãne misli, ki so

se ji zdele, kakor da hodijo v krogu: naj jih je poslala ‰e
tako daleã od sebe, vselej so se vrnile naravnost k njej.

»Vem,« je odvrnila in se prisilila, da je dodala: »Dru-

gaãe te sploh ne bi imela rada. Tak, kakr‰en si, si mi ne-
znansko drag in po . . . ponosna sem nate . . .«

Spoznala je, da ne more naprej. Govorile so samo nje-

ne ustnice, v njej pa je z morilskimi zamahi plahutal
strah, zaradi katerega je ãedalje bolj drevenela. Zaãuti-
la je, da ne more veã misliti, da se ji po glavi vali samo
‰e ãrna, gosta tema.

»Kaj ti je, Ana?« je vpra‰al Ivan. Njegov glas je zasli-

‰ala iz neznanske bliÏine in njegov nadnjo sklonjeni
obraz je bil veliko veãji, kot pa ga je imela v spominu.

Ana se je nasmehnila kakor v sanjah. Slabost je mine-

vala.

»Niã mi ni, niã,« je odvrnila, »samo glava me boli. V

skrbeh sem, ve‰.« In dodala je, z mislijo prehitevajoã
besedo in z besedo zatirajoã svojo nemoã:

»Je res, da se shajate in da nekaj pripravljate?«
Ivan jo je molãe pogledal in namr‰ãil ãelo.
‚Ni prav, da ona ve za to,‘ ga je pre‰inilo. ‚Ona se ne

bi smela ukvarjati s temi reãmi.‘ Toda Ïe hip po tistem
ga je stisnilo: ‚âe ve ona, lahko da ve ‰e kdo drug!‘

Potuhnil se je in povpra‰al z narejeno mirnim glasom:
»Kdo ti je povedal?«

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

»Nihãe, lahko mi verjame‰, Ivan, nihãe. Sama sem si

mislila. Toliko hodite tja gor . . . in ti si zadnje ãase ves
zami‰ljen in odsoten.«

Nekoliko mu je odleglo. Pazljivo jo je pogledal, rekel

pa ni niã.

»Saj se menda zanese‰ name, Ivan?«
»Zanesem se,« je tedaj tiho, samo z nekak‰no ostrino

v glasu povedal Ivan, »toda ãe me ima‰ koliãkaj rada,
Ana, se pazi . . . In sploh pazi!« To zadnje je skoraj za-
vpil, da se je Ana vsa zdrznila. Zgrabil jo je, da je na koÏi
boleãe zaãutila pritisk njegovih prstov in jeknil:

»Tebi se ‰e sanja ne, kaj vse je na kocki! âe bi oni . . .

samo zaslutili, da kaj pripravljamo, me Ïivega ne bi veã
videla, ne mene, ne drugih!«

»Za koga me pa ima‰?!« je s solzami v grlu ‰epnila

Ana in se obrnila proã.

Ivan jo je izpustil tako iznenada, kakor odneha prena-

peta vzmet. Z roko si je preãesal lase in Ano znova po-
tegnil k sebi. Nasmehnil se je z bledimi ustnicami in ‰e
vedno nepopustljivimi oãmi.

»Ne vem, zakaj sem se tako vznemiril,« rekel. »Saj

sama ve‰, pa se ravnaj po tem.«

Pa se ravnaj po tem!
S tem tonom se ji je Ivan umikal v svet, kamor ona

nima dostopa. Ivanova drÏa ji je jasno govorila, naj se

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

temu ne bliÏa, ãe ve, kaj je dobro zanjo in ãe hoãe, da ji
bo zaupal, kolikor je njej sploh mogoãe zaupati.

Ana se je zamaknila vase. Spoznala je, da se uklanja in

‰e veã, da se uklanja enkrat za vselej. Zaãudila se je, ko
je ugotovila, da se sploh ne misli upreti, niti ne ãuti pre-
velike Ïelje, da bi jo Ivan hotel potegniti za seboj. Za-
zdelo se ji je, da jo zaliva voda, ki se ‰irna, varujoãa, vse
zajemajoãa zgrinja okoli nje. Prepustila se ji bo, niã hu-
dega se ji ne more zgoditi, tako ‰e najmanj.

Ozrla se je k Ivanu, ki je stal tam daleã na drugem

bregu in gledal za njo. Zaklicala mu je, preseneãena nad
predirno ãistostjo svojega glasu:

»Rada te imam, Ivan!«
Ivan se je zasmejal in ji pomahal z belim robcem.
»To ti povem samo zato, da bo‰ res vedel,« znova

zaklicala Ana.

Ivan je ‰e vedno mahal. Bel robec, temne oãi, temni

lasje!

‚Otroka bova dobila, ve‰,‘ mu je v srcu tiho zaupala

Ana, a tedaj so jo Ïe ljubeãe zagrnile visoke, tople vode.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

akaj se ne uãi‰?« je rekel oãe in me grdo pogledal.
»Vzemi knjigo pa se uãi!«

Molãe sem ga pogledala; to mi je zadnje tedne govo-

ril ãisto vsak dan. Kmalu sem ugotovila, da je ta opomin
ena njegovih ‰tevilnih vsakdanjih dolÏnosti, ki mu jih je
ãedalje teÏe opravljati, kajti namesto da bi me izsledil,
kot v prej‰njih ãasih, in naj sem se mu ‰e tako skrila, je
zdaj hodil mimo mene, kakor da me ne vidi, in ko z
opozorilom Ïe ni mogel veã odla‰ati, ga je zabrundal iz
dneva v dan bolj nasajeno. Skoraj mi ga je bilo Ïal; naj-
raje bi mu bila povedala, da vem, kako mu je pri srcu, in
da to priganjanje lahko kar opusti, ker se tega zoprne-
ga jezika, nem‰ãine, tako ali tako ne morem uãiti, ‰e naj-
manj sama, ob goli pusti knjigi, v kateri ne razumem
niãesar. Opominjal me je namreã, naj se uãim nem‰kega
jezika, ker me je Ïe prijavil za izpit, ki ga mora opraviti
vsakdo, kdor misli jeseni iti v gimnazijo.

Nikdar ne bom pozabila, kako sem se zaãudila, ko mi

je to povedal. Kakor da mi poroãa nekaj ãisto vsakdanje-
ga, mi je vrgel na mizo knjigo, ki je nisem ‰e nikoli vide-
la, in rekel:

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

»Pojdi v uto pa se uãi nem‰ko, ãez tri tedne ima‰ iz-

pit. Sam te bom peljal v Celje.«

Ko je videl, da sem zazijala, se je takoj razjezil. Po-

mislila sem, da je od mene priãakoval ne le veãji talent
za jezike, marveã tudi veliko veã razumevanja za svoje
osebne teÏave. Vzkipel je:

»Ko tele na gmajni ne more‰ Ïiveti, ne? In potem je

paã treba narediti izpit, ne? Saj ga morajo drugi tudi!«

Zbegano se je ozrl naokoli in za njim sem se nehote

ozrla ‰e jaz, misleã, da mi bo pokazal katerega tistih, ki
bodo tudi morali delati izpit. Seveda blizu in daleã ni
bilo nikogar, niti ne od domaãih, toda oãe je znova ujel
notranje ravnoteÏje na znanih, zanesljivih predmetih na
dvori‰ãu, ki jih je dobro poznal in ki so dobro poznali
njega: odsluÏeno stiskalnico v enem, dva velika zapra-
‰ena soda v drugem kotu pred kletjo, ki jo je odpiral
tako gromozanski kljuã, da sem od nekdaj mislila, tak-
‰en najbrÏ odpira tudi nebe‰ka vrata; potem majave
stopnice, ki so vodile v ropotarnico nad kletjo in skla-
di‰ãi, metlo pred priprtimi vrati koko‰njaka, ob katerem
sem vselej pospe‰ila korak, ker mi je s svojimi vonja-
vami zapiral sapo; pozabljeno samokolnico, v kateri je
vdano leÏala stara lopata, in luknjo, pravzaprav ja‰ek,
poln ãrepinj, raztrganih ‰katel in papirja, kamor so va-
jenci odlagali smeti.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Pomislila sem, da bi mu morala kako pomagati. Mo-

rala bi mu kaj reãi, a nisem rekla niãesar. Samo stala sem
pred njim in ga gledala, in tedaj sem iznenada opazila,
da ima nad desno obrvjo tenko gubo, ki je nisem ‰e ni-
koli opazila. Tenko, tenko gubo . . . ·e jaz, ki sem bila
na vse tako pozorna, sem morala ‰e enkrat in ‰e bolje
pogledati, da sem se prepriãala, da res obstaja.

Tudi oãe ni niã rekel. Mrko se je zibal na stopalih in

oãitno nekaj tuhtal, ker se zame sploh ni veã zmenil.
Mene pa je ta njegova gubica privlaãila kakor magnet.
Sprva me je osupnilo, da je konãno ‰e oãetu, za katere-
ga sem domnevala, da je nedostopen in neranljiv, nekaj
le pri‰lo do Ïivega; da se torej vendarle tudi na njem
poznajo posledice dogajanja pri nas. Bila mi je otipljiv
dokaz za to, da tudi oãe po svoje doÏivlja in obãuti pre-
obrate, ki se deloma Ïe zaãenjajo, deloma pripravljajo v
njegovi okolici. To spoznanje, ki nisem bila nanj niti
malo ugla‰ena, me je tako zmedlo in obenem osreãilo,
da nisem za hipec videla niãesar veã pred seboj, in ka-
kor so se zabrisovali predmeti, se mi je tudi zapletala
misel.

Potem sem se spet zna‰la. Pred menoj je vse zaÏare-

lo v nekam posebni svetlobi, kot da je na zunaj in na
znotraj posijalo sonce. »Mama te kliãe,« sem se zlagala
oãetu. Ta laÏ mi je ãisto gladko zdrknila z jezika; na-

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

smehnila sem se misli, da je lagati paã res veliko laÏe kot
govoriti resnico.

»Kaj?« je trznil oãe, kakor da sem ga zbudila iz globo-

kega spanja. »Niã nisem sli‰al.« Nezaupljivo me je po-
gledal in se negotovo nasmehnil, kot da se mi opraviãu-
je zaradi tiste nem‰ãine in sploh.

»Iti mora‰, drugaãe bo kaj narobe,« sem dodala.
Oãe se je brez besede obrnil in od‰el. Gledala sem za

njim in se nehote namuznila: bolj ko se je oãe bliÏal vra-
tom trgovine, proÏnej‰i in odloãnej‰i je postajal njegov
korak. Tik pred vrati se je odsekano obrnil in se ‰e en-
krat srepo zastrmel proti meni. Mislila sem, da mi mora
naroãiti ‰e kaj neodloÏljivega, a je samo naveliãano od-
mahnil in izginil v temno notranj‰ãino.

Odtihotapila sem se na vrt. ‚Ne, uãila se ne bom, saj

je vseeno,‘ sem si rekla. Toliko vsega moram ‰e premisli-
ti, da se bom vedela ravnati — in preden bo prepozno.
Kaj bi moglo biti zame prepozno, nisem niti slutila, toda
ãutila sem, da moram sodelovati pri vsem in obenem ‰e
najti ãas, da globoko v sebi spremljam Ivana, ki sem se
ga oklepala v svojih sanjah in mu podajala roko tudi
zdaj, ko sem obraz prislonila k topli leseni re‰etki ute,
obrnjeni tja proti cesti, in zaprla oãi.

Sredi voÏnje med postajo, na kateri sva z oãetom

vstopila, kadar sva se skupaj kam peljala, in velikim
Ïelezni‰kim vozli‰ãem, kjer je po navadi treba prestopi-

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

ti, postane kalna in deroãa Sava ãisto drugaãna. Njena
bregova se razmakneta, njene vode se umirijo in preãis-
tijo, kajti gladina je na tistih mestih le rahlo nagubana in
se tudi v bornem soncu prijazno ble‰ãi. Stara drevesa,
ko mejniki tu pa tam ‰trleãa iz obreÏnega grmovja, po-
nekod nakazno zveriÏena, drugje poniÏno sklonjena
nad vodo, so kot dobri duhovi iz bajk; cesta, ki se vzpo-
redno s progo vije onkraj reke, kakor da sta sestri, je
bela in prijateljska; redke domaãije, ki polzijo mimo
okenca, razveznjene hi‰e z zglajenimi strehami, z odsevi
sonca na ‰ipah in z lonãnicami na okenskih policah —
ah, tiste kimajoãe fuksije! — s hlevi in sadovnjaki, kozol-
ci in pasoão se Ïivino na poboãju so vsaka zase drago-
tina.

Ko me je oãe peljal na izpit, sem bila vsega tega dvoj-

no vesela. Res, vse je ‰e tak‰no, kot je zmeraj bilo —
moje, na‰e. To se ne spremeni, tudi ãe se spremeni vse
drugo z nami vred. Ta zavest me je nekam bodrila in
tolaÏila, ko sem s teÏkim srcem sedela zraven oãeta na
trdi, poãrneli klopi v nepredirno klopotajoãem vagonu
in ãakala na tisto neogibno, kar mora priti. Niti najmanj
si nisem mogla predstavljati, kako poteka tak izpit; ve-
dela pa sem, da bom lahko samo padla in da me bo ne-
hote sram kot vedno, kadar ãesa ne znam, pa bi mora-
la. Buljila sem v spet motno in deroão reko, kakor da so
tam notri odgovori na vse tisto, kar naj bi vedela, tako

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

da sem se vsa tresla, ko je oãe spregovoril. Ne vem, kaj
ga je piãilo, da me je na lepem vpra‰al:

»Kako se po nem‰ko reãe ‚drevo‘?«
Gledala sem ga in molãala.
»A, ne ve‰?« je naredil oãe, kot da ne more verjeti.

Veãkrat se je tako sprenevedal in jaz sem vselej zakuhala
od jeze.

»Ne vem, ne,« sem odgovorila, kar nekam vesela, da

res ne vem.

»To bi pa Ïe lahko vedela,« je vzkipel oãe. »Drevo, to

ti je ena od najbolj navadnih besed, vsak bedak ve, kako
se reãe drevo! Pa tudi v vadnici je gotovo!«

Vadnico sem samo enkrat odprla, iz gole radovednos-

ti. Ko sem zagledala tuje ãrke, podobne samim paragra-
fom, sem jo zaprla in odloÏila enkrat za vselej. Zjutraj
tistega dne, ko sva se z oãetom odpeljala na izpit, pa
sem opazila, da jo je kradoma vtaknil v aktovko.

»No, te bom ‰e malo izpra‰al,« je ãez ãas spravljivo

povzel oãe, in kakor da je uganil mojo grdo skrito misel,
ãe‰ da najbrÏ tudi on ne ve, kako se ãemu reãe po
nem‰ko, je dodal:

»âe kak‰ne besede ne bo‰ vedela, ti bom Ïe povedal,

samo glej, da si jo zapomni‰.«

Toda vedela nisem niti ene. Oãe me je spra‰eval ãeda-

lje bolj poklapano in nazadnje je kar obmolknil. Îe ne-

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

kaj ãasa nisem sodelovala in tako niti nisem opazila,
kdaj sva oba utihnila.

Oãe je zavzdihnil, naslonil glavo nazaj, na trdo, ozko

pregrado med sedeÏi na eno in drugo stran, in zatisnil
oãi. Nekaj ãasa je tilnik prestavljal iz enega neugodne-
ga poloÏaja v drugega in guba na ãelu se mu je poglobi-
la. Potem se mu je obraz umehãal in razpotegnil, ãeljust
se mu je pobesila, usta so se nalahno odprla. Oãe je za-
dremal. In ko je v dremeÏu mukoma dvigal glavo, ki mu
je vsake toliko ãasa kinknila, da se je vselej na pol zdra-
mil, se prestra‰eno ozrl naokoli in si s hrbtom roke obri-
sal slino v ustnem kotiãku, sem se jaz stisnila v kot pri
oknu in nemo, brez misli zrla v pokrajino, ki se je vozi-
la mimo. Na izpit nisem veã pomislila.

Preostali konec voÏnje si nisva z oãetom niã veã rek-

la in tudi z vlaka sva stopila brez besede. Ko se je oãe z
naglimi koraki napotil po dobro znanih ulicah, sem ste-
kla za njim.

Zna‰la sem se v velikanskem razredu. Zaãudeno sem

gledala okrog sebe, kajti klopi so bile postavljene ãisto
drugaãe, kot sem jih bila vajena iz osnovne ‰ole: stale so,
velike in grozansko nerodne, v vrstah druga nad drugo,
tako da so uãenci v njih ãepeli kot v areni, profesor pa
jim je moral iz Ïabje perspektive deliti uãenost. Zato
tudi katedra ni bilo; na tesnem prostoru pod grmado

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

klopi se je vlekel podolgovat pult, za njim je bila v vsej
dolÏini na steni pritrjena sivo zbrisana tabla.

Oãe je tak razred menda poznal, ker mi je takoj raz-

jarjeno ‰epnil:

»Ne glej no tako bebasto, to je fizikalna dvorana! «
Potisnil me je v najbliÏjo prosto klop in ‰e sam sedel

zraven mene.

Ozrla sem se nanj in se nasmehnila. V takile klopi, kot

da sva enakopravna, je bil oãe videti veliko manj hud, a
tudi manj samozavesten. Namr‰ãeno je pogledoval k
skupini napihnjenih uniformirancev pred tablo in se
delal, kakor da mu ni niã nerodno. ‚Kar naj sam posku-
si,‘ sem ‰kodoÏeljno pomislila in zaãutila, da me preve-
va nova samozavest. Skoraj drzno sem se zaãela razgle-
dovati.

Tako imenovana fizikalna dvorana je bila do polovi-

ce zasedena; v nekaterih klopeh so zijale ‰iroke prazni-
ne. Takoj sem ugotovila, da je pri‰lo veã fantov kot de-
klet in da so skoraj vsi v spremstvu odraslih. Nekaj to-
gega, mrtvega je bilo v teh gruãicah, ki so se drÏale, ka-
kor da so ob ãisto nepravem ãasu pri‰le na ãisto nepra-
vi kraj. Na povr‰ni pogled nisem prepoznala nikogar,
sicer pa tudi nisem hotela preveã gledati naokoli, ker je
nelagodnost v ozraãju ãedalje bolj prehajala tudi name:
otrpli, tesnobni obrazi uãencev in njihovih star‰ev,
strumne, v tesno uniformo stlaãene postave in o‰abne

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

maske nem‰kih oficirjev na dnu arene, vse to ni bilo
ravno tak‰no, da bi vlivalo zaupanje.

Tedaj se je tribunal Nemcev pred tablo razmaknil v

nekak‰en vzorec. Eden izmed njih, mlaj‰i, gladko obri-
ti gizdalin z natanãno potegnjeno preão med polizani-
mi lasmi, se je postavil ob pult, se z obema rokama
naslonil nanj in nekaj zdrdral v hre‰ãeãem jeziku, ki sem
ga Ïe poznala za nem‰ãino. Njegovi kolegi so medtem
mirno stali ob strani in se z budno pazljivostjo razgledo-
vali po klopeh.

Oficir ob pultu, ki je moral biti profesor ali kaj podob-

nega, ãetudi ni bil niã podoben uãiteljem mojih izku-
‰enj, je po kratkem premolku vzel izpred sebe list in
zaãel po abecedi klicati kandidate. Ko sem ga poslu‰ala,
sploh nisem pomislila, da so to po pravem slovenska
imena, tako tuje so zvenela v njegovi izgovorjavi, in
enako se je moralo goditi tudi drugim uãencem, ker se
niti eden ni oglasil na prvi poziv, marveã ‰ele po dru-
gem ali tretjem klicanju, po negotovem oziranju naokoli
in tihem posvetu s spremljevalcem. Veliko jih pa tako ali
tako sploh ni pri‰lo.

Na lepem sem se stresla, kakor da je udarilo vame.

Oni za pultom je med zadnjimi nepriãakovano revsknil:

»Vahkik Bhigite!«
âeprav to ni bilo ne moje ime ne moj priimek, temveã

samo nekaj podobnega, se je tudi oãe zdrznil in zmede-

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

no pogledal naokoli. Jasen, mlad glas za menoj je pono-
vil:

»Vahãiã Brigitte! Kdo je Vahãiã Brigitte?«
Oãe me je Ïivãno dregnil s komolcem in ‰epnil:
»Vstani, no! Si gluha, ali kaj?«
Niti ganiti se nisem mogla; imela sem obãutek, da

imam zvarjene sklepe. Obenem je nekaj upornega,
zlobnega, posmehljivega v meni govorilo: ‚Kaj bo‰ vsta-
jala, saj to nisi ti! Ti si Vahãiã Gitica, ne Vahkik Bhigit-
te! Naj delajo, kar hoãejo, ti samo lepo miruj in se naredi
ãim manj‰o!‘

Ko je oãe videl, da ne bo niã in da vsi nadleÏno bol-

‰ãijo k nama, je zamolklo iztisnil:

»Tukaj!«
Oglasil se je v nem‰ãini, a sem vseeno vedela, kaj je

rekel. Od strani sem ga o‰inila: rdeã ko kuhan rak je
sedel v klopi in mencal, kot da so mu roke in noge stra-
‰ansko napoti, sicer pa bi najraje skozi zid buhnil ven.

Po tem uvodnem delu procedure se je zaãelo spra-

‰evanje. Pravo ‰olsko spra‰evanje to sicer ni bilo, kajti
polizanec za pultom je stavil samo po nekaj vpra‰anj, in
ãe je dobil vtis, da vpra‰ani vsaj malo razume, je priki-
mal, odkljukal njegovo ime in mu rekel, naj sede. Vse
sem dobro videla, ker sem sedela v ravni ãrti od njega in
sem s pogledom lahko sledila sleherni potezi njegovega
svinãnika. Od ãasa do ãasa je posegel vmes kateri zraven

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

stojeãih Nemcev in dodal kak‰no vpra‰anje. Oãitno so
sku‰ali biti duhoviti ali pa posmehljivi, ãe ne oboje hkra-
ti, ãetudi ni nobeden niti za hip stopil s svojega umi‰-
ljenega piedestala.

Ravno sem si rekla: ‚Kak‰na grda burka je to,‘ ko sem

spet zasli‰ala tisto spako svojega imena, in oãe me je
tako silovito sunil v rebra, da me je kar vrglo pokonci.

Poklicana sem bila med prvimi, ne da bi bila koliãkaj

pripravljena na to, toda ko sem stala tam v klopi, nena-
doma popolnoma sama v velikem razredu, in zbrano
gledala Nemce pod seboj, se nisem niã veã bala, niti ni-
sem bila v zadregi. Kaj mi pa morejo, sem si mislila, jaz
jih nisem niã prosila!

Spra‰evalec je oãitno povedal nekaj zabavnega v zvezi

z menoj, potem je nekaj vpra‰al in obmolknil. Stala sem
ujeta v svojevrsten ãar: del mojega uma je bil popolno-
ma mrtev in neubogljiv, drugi del je dojemal bliskoma
in izredno ostro. Videla sem reãi, ki jih prej ne bi nikoli
opazila. To so bile podrobnosti, a ne katerekoli, marveã
znaãilne v nekak‰nem grozljivem pomenu te besede —
na primer dolgi, neãlove‰ko tenki, beli prsti enega in
ozki, okrogli, Ïivalsko usloãeni hrbet drugega oficirja.
Obenem nisem niti opazila glavnin, ki so vsakomur
udarjale v oãi — premoã Nemcev ali tako izbrani pro-
stor, da bi bili vabljeni lahko tudi obkoljeni.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Oãe me je spet dregnil. Zbala sem se, da ga bo kap, ãe

se bo tako razburjal, toda pomiriti ga nisem utegnila.
Usloãeni hrbet me je namreã dodatno vzel na piko.

V rokah je imel ãasopis manj‰ega formata. Razgrnil

ga je in ga podrÏal z naslovno stranjo proti razredu, da
sem kljub razdalji lahko razbrala z velikimi, debelimi
ãrkami natisnjeno ime lista. Uganila sem, da me spra-
‰uje, kateri ãasopis je to. Toda neubogljivi del moje glave
se je samo hahljal in mi govoril, naj bom zaboga tiho. In
res, ãetudi sem pravzaprav mislila odgovoriti, Ïe iz ‰ol-
ske navade, sem molãala ko grob ne glede na to, da je
oãe na ves glas pri‰epetaval.

Tedaj se je nekaj klopi za menoj razlegel de‰ki glas, ki

sem ga dobro poznala.

»Marburger Zeitung,« je odgovoril de‰ki glas. »To je

vendar jasno.«

Razumela sem vse, od prve do zadnje besede, kakor

da je bil odgovor izreãen v jeziku, ki mi je Ïe od malega
ljub in domaã.

Ozrla sem se za glasom, ‰e vedno stoje v klopi.
Bil je Erik.
Kakor da mu je klop pretesna, ãeprav se je meni vide-

la tako orja‰ka . . . Z obema rokama se je opiral na raz-
praskano ploskev pred seboj in se prikupno, samoza-
vestno smehljal zboru za pultom. Potem se je njegov po-
gled sprehodil do mene in obtiãal.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Erik.
Z Erikom sva se seznanila na Savi.
V na‰em okoli‰u se je prikazal ‰ele v zaãetku tistega

poletja. Dosti nisem vedela o njem. Sli‰ala sem samo, da
stanujejo v bliÏnjem mestu in da ima oãe vodilen po-
loÏaj v tovarni pri Ïelezni‰ki postaji.

Vsako leto sem z goreão nestrpnostjo ãakala na prve

zares vroãe dni, in ko sem jih doãakala, sem nemudoma
potegnila iz omare svoje zbledele kopalke iz frotirja, ki
so menda rastle z menoj, obenem pa sem bila prepriãa-
na, da imam v njih salamensko lepo postavo, sedla sem
na kolo, ki mi ga je oãe spomladi podaril za ‰tirico iz
gr‰ãine, in se odpeljala na Savo.

Nekega dne — bilo je v opoldanskih urah, ki jih nisem

nikoli zanemarjala, ker v najhuj‰i pripeki kajpak tudi
najbolj zagori‰ — sem leÏala na betonski ‰karpi na ‰ta-
jerski strani, ki je bila zaradi stalnih parãkov v vrbini za
vodo Ïe malo razvpita, in tuhtala, zakaj neki me je med
podvodnimi skalcami na sredini reke vedno tako groza,
saj se vode pravzaprav ne bojim in tudi plavati znam Ïe
dolgo, ko na lepem zaãutim blagodejno senco na sebi.
Preden sem previdno priprla oãi, da me ne bi naravnost
zadelo sonce, je spregovoril tuj, Ïe malce moÏat fantov-
ski glas:

»Se ti zdi, da ‰e nisi dosti rjava?«

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Tudi ãe pri priãi oslepim — sunkoma sem sedla, ‰iro-

ko razprla oãi in se zastrmela v kalilca svojega blaÏenega
miru.

Zagledala sem precej visokega fanta v finih volnenih

kopalkah z Ïepkom na zadrgo, kakr‰ne so bile v tistih
ãasih na na‰ih skromnih obsavskih plaÏah velika red-
kost. Na prvi pogled sem ugotovila, da je precej streni-
ran, a tudi, da bi bil silno mehkuÏen, ãe ne bi telovadil.
Bil je dobro hranjen, da ne reãem zalit; to me je pri
fantih vedno odbijalo in bila sem jezna sama nase, ko
sem opazila, da me ogovarjajo prav taki neokusni tipi.
Nadalje je imel Erik podolgovat, pravilno, ãe ne prav
klasiãno oblikovan obraz, polne rdeãe ustnice, ki se mi
sploh niso zdele mo‰ke, marveã Ïenske, potem goste,
bele, malce velike zobe in svetle, navdihnjeno valovite
lase. Nad zgornjo ustnico sem jasno razloãila puh iste
barve, kot so bili lasje. Nohte na velikih rokah je imel
lepo pristriÏene in sijoãe roÏnate, kot da si jih stalno
lo‰ãi, in na desnici je nosil peãatni prstan.

Uh, kak‰en lepotec!
·e enkrat sem ga kritiãno premerila in z veseljem

opazila, da ima debele gleÏnje.

‚Ko kak‰en lakaj iz gra‰ãinskih ãasov!‘ sem pomislila.
·e malo mu ni bilo nerodno, ko sem ga tako ogledo-

vala in ocenjevala. Molãe je stal pred menoj, kazal bele

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

zobe in z izproÏeno desno nogo ãakal, da bom kaj blek-
nila.

Naglo sem se obrnila, da mi ni bilo veã treba gledati

v sonce, spustila noge ob ‰karpi nizdol in se s konicami
prstov dotaknila mrzle vode.

»Si zato pa ti bel ko sir,« sem mu vrgla, toda ko sem

se ozrla navzgor, sem se morala zasmejati: Erik je bil
‚belãek‘, eden tistih belokoÏcev, ki se na soncu sicer sku-
hajo in speãejo, zagorijo pa nikoli. »Hoãem reãi, rdeã ko
paradajz,« sem se popravila in se zasmejala. »Zakaj se
ne maÏe‰ z orehovim oljem?«

»Meni tudi orehovo olje ne pomaga. Sicer pa sem tak

samo prve dni. Poãasi se tudi mene prime, vsaj malo.«

S pogledom mi je o‰inil hrbet in rame in brez obÏalo-

vanja pripomnil:

»No, tak ko ti ne bom nikoli! Ti si zamorska kraljica.«
In se je zareÏal s tistim sijoãim zobovjem. ‚Odgriznil

bo kos moje rjave koÏe in ga vrgel ribam!‘ sem strupe-
no pomislila in se v hipu tudi Ïe pokesala. Tako se ni
mogoãe pogovarjati, niti ne s takim slonom — dajmo
mu vsaj fair play!

»Joj, joj, joj!« sem se spakovala. »Prihrani svoje bedas-

te poklonãke za punce, ki so jih potrebne! «

»Divja maãka puha brez potrebe,« se je odrezal poba

in se brez mojega dovoljenja — olika pa taka! — spustil

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

zraven mene, ne da bi se kaj zmenil za kamenãke in
ostre drobce, ki so se mu zabodli v opeãena bedra.

»Jaz sem Erik,« je dodal in me dokaj bistro pogledal.
»Vidim, fin si,« sem odgovorila.
Pogledal me je; oãitno je bil v rahli zadregi zaradi

moje neuglajenosti. Z dlanema sem se oprla ob rob
‰karpe in zdrknila v vodo, tako da mi je najprej segala
do kolen, potem do pasu, ãisto se pa ‰e nisem hotela
potopiti, da ne zledenim.

»Mrzla je, kaj, ãe si tako vroã,« je prijateljsko menil

Erik. DrÏal se je, kakor da je moja odklonilna drÏa nekaj
samo ob sebi umevnega in torej neresnega.

»Lahko mi reãe‰ Giti,« sem odvrnila in planila v vodo,

da sem po‰teno ohladila tudi njega. Kajpada ni niti tre-
nil.

Sava je bila neznosno mrzla. Naglo sem zaplavala

proti sredini, pri ãemer me je tok enakomerno zana‰al
nazaj. Bila sem Ïe precej od brega, ko sem se previdno
ozrla; mislila sem, da ne bo niã opazil, vendar je gledal
naravnost proti meni in mi je takoj pomahal. ‚Tepec si
bo ‰e domi‰ljal, da mi je v‰eã!‘ sem besno pomislila in se
prepustila toku. Nosil me je hitro, ãedalje hitreje. Zaprla
sem oãi in s slastjo zaãutila, kako me po vsej koÏi, a ‰e
najbolj po gladkem boku sproti preveva in poÏivlja sve-
Ïina hladne reke. Dolgo sem se tako druÏila z vodo, ven

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

sem vsa pomodrela zlezla na drugem bregu in legla v
razbeljeno mivko. Na Erika nisem veã pomislila.

In vendar je naneslo, da sva se po tistem skoraj vsak

dan sreãavala na Savi. Ko so minevali tedni, si nisva bila
veã tuja, prijatelja pa tudi ‰e ne. Nisem se mogla poba-
hati s tem, da bi bil Erik iskal mojo bliÏino; kadar sva
trãila drug v drugega, sva paã izmenjala nekaj besed.
Zato sem zazijala, ko sem se vmes po nekaj dneh doma
spet pri‰la kopat in mi je neka stalna savska slika, ena
tistih nemogoãih opic, ki se samo raztezajo po ‰karpi,
voda jih pa zlepa ne vidi, niã hudega sluteãi zabrusila v
obraz:

»Kod pa hodi‰, gituza gitara giton? Tvoj Erik je Ïe v

zadnjih vzdihljajih!«

Samo buljila sem, ker nisem takoj razumela, o ãem

govori.

»Lej jo, nevednico!« se je zasmejala blondinka v dvo-

delnih kopalkah. Dvodelne kopalke so bile takrat vi‰ek
pohuj‰ljivosti, da o blondinkah niti ne govorim.

»Tako se je oziral za tvojim biciklom, da si je vrat zlo-

mil, ravno so ga odpeljali!« se je zahahljala ‰e ena iz tiste
klape. »Ne res, punce?«

In so zahrzale ko zbezljane kobile.
Zavihala sem nos, rekla samo eno: »Trole!« in se od-

peljala.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Naslednje dni sem se veãkrat zalotila v mislih na Eri-

ka. ‚âe se vse prav premisli, sploh ni tako napaãen,‘ sem
si govorila. Veãkrat me je zamikalo, da bi skoãila pogle-
dat, ali res tako hrepeni po meni, toda potem so pri‰le
vmes ãisto druge reãi, ki sem jih imela za resne, in ne-
kako se je naredilo, da se nisem veã tako pogosto kopa-
la . . . Vendar sem v fizikalni dvorani hipoma prepo-
znala glas, ki je povedal:

»Marburger Zeitung. To je jasno.«
V osupli tihoti, ki jo je s svojim bodrim odgovorom

ustvaril Erik, sem izkoristila priloÏnost in sedla. Tega ni
nihãe opazil, niti oãe, ker je nehote z obãudovanjem in
rahlo nevo‰ãljivostjo tehtal fanta, ki se tako znajde. Te-
daj sem tudi jaz ‰e enkrat premerila Erika.

Preseneãeno sem spoznala, da sem ga dotlej vselej

videla samo na pol, dobesedno samo na polovico. Naj je
sedel ali leÏal ali stal, kadar sva se pogovarjala, vselej je
bil samo na pol obrnjen k meni. Jadrno sem priklicala v
spomin tistih nekaj kratkih sreãanj z njim; ugotavljala
sem, kje je stal on in kje sem stala jaz, in res, nisem se
zmotila: vselej sem ga videla samo od strani.

âudno.
âudno je bilo to, da se je v gimnaziji, kjer so Nemci

milostno sprejemali na izpit uãence, ki bi jeseni radi ‰li
v gimnazijo, Erik prviã obrnil k meni iz obraza v obraz
in se mi nasmehnil enako samozavestno in prikupno

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

kot nekdaj za Savo. Nehote sem se stresla in se obrnila
proã.

»No, pa ‰e povejte, vi, ki tako lepo govorite nem‰ko,«

je zatrobental usloãeni hrbet pri oknu, »kaj pomeni na-
slov uvodnega ãlanka v Marburger Zeitung? Prepisal
vam ga bom na tablo.«

Vsega tega seveda nisem razumela sproti, od besede

do besede, vendar je bilo jasno, kaj misli oficir, ki je vzel
kredo in napisal z velikimi pokonãnimi ãrkami po vsej
zgornji polovici table:

WIR ÜBERWINDEN DEN OSTRAUM.

Besed na tabli nisem razumela. Ti‰ina je postala gosta

in moreãa. Obãutila sem jo kot nekaj otipljivega, teles-
nega — kakor groÏnjo, udarec, krik, in nekaj mi je reklo,
da je sproÏila pritajeno napetost tudi med postavami za
pultom.

A samo za dolg trenutek, potem je bilo spet vse kot

prej. Erik je odgovarjal s svojim Ïe skoraj moÏatim gla-
som, v katerem je podrhtevala samov‰eãnost:

»Prosim, to pomeni PREMAGUJEMO VZHOD.«
Ob teh besedah so se moÏje pred tablo kar opazno

sprostili. Vpra‰ala sem se, kaj jim je prej bilo, a nisem
vedela odgovora, ne tedaj ne ‰e dolgo po tistem.

Erikovo zmagoslavje ne bi bilo tako popolno, kot je

moglo in moralo biti, ãe ga spra‰evalec ne bi bil ‰e do-
brohotno pobaral:

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

»Kje ste se nauãili na‰ega jezika?«
»Doma govorimo nem‰ko,« je z neprikritim ponosom

povedal Erik.

»Bhavo, bhavo!« je vzkliknil oficir.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

se nas bodo postrelili,« je povedala mama, ko sva
z oãetom pri‰la domov.

»Kdo je to rekel?« se je hipoma vznemiril oãe in se

teÏko spustil na stol v kuhinji. »Kaj spet blebeãe‰, raje
mi daj jesti!«

»Ti si sploh ne more‰ misliti,« je z onemoglo zaskrb-

ljenim glasom nadaljevala mama in hitela nositi na
mizo. Sedla sem na zofo v kotu in ãakala, kaj se bo izci-
milo.

Oãe si je s pestjo podprl obraz in se brez besede za-

strmel v mamo. Prigrizek, ki ga je imel tik pred seboj, ga
ni veã zanimal.

»Kdo je kaj rekel in kaj sploh je?« je ponovil, ko je tudi

mama trudoma sedla in obmirovala za mizo.

»Letaki pa bomba,« je povedala mama. »Pri frizerju

so na‰li in zdaj je stra‰en kraval. Nemci in Ïandarji. Veã
pa nobeden ne ve.«

»Joj, Gita, kdo bi te zastopil . . . Jaz se bom kar ule-

gel. Glava me boli in nog sploh ne ãutim veã. Prinesi mi
vode pa dva saridona.«

Veã pa nobeden ne ve.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Vsega ‰e danes nihãe ne ve; tudi jaz sem takrat vedela

bore malo in spra‰evala nisem nikogar, samo poslu‰ala
sem, brÏ ko je kdo zaãel o tem. Devet fantov in eno de-
kle. Posku‰ali so se upreti nacistom, ki so zasedli na‰o
deÏelo. Devet fantov je pripravljalo akcijo, dekle je od
drugod prinesla letake in bombo. Zvezo je imela pri fri-
zerju, kjer je bil za pomoãnika eden od fantov, Milan.
Kdo ve, kako to, a na lepem je torbo pustila v brivnici in
pobegnila.

Samo to in neznanski preplah, topotanje, vpitje,

hru‰ã voja‰kih motociklov. In strah: obdajal me je z vseh
strani, dvignil me je na svojih glu‰eãe, okorno otepa-
joãih se krilih in me odnesel v brivnico. Tam sem v pre-
blisku videla in sli‰ala prav vse . . .

»Kaj dela‰, Milan, pazi!« je starej‰i pomoãnik Vili sik-

nil mlaj‰emu tovari‰u.

Brivnica, niti pretirano snaÏna, niti preveã zanikrna,

je bila opremljena s tremi velikimi ogledali v zlatih okvi-
rih; pred njimi je bila pritrjena polica z vsem mogoãim
brivskim in ãesalnim priborom. Stranke so ãakali trije
veliki, zguljeni brivski naslanjaãi s precej zlizanimi
nasloni, za razvedrilo pa je poskrbela mizica v kotu pod
obe‰ali z okroglimi stolãki in nekaj starimi revijami,
med katerimi ni manjkal izvod dnevnega ãasopisa. Ste-
ne, poslikane z vzorcem orja‰kih porjavelih vrtnic, je

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

krasilo veã starinskih, sila zapra‰enih barvnih tiskov iz
lovskega Ïivljenja.

Za prvim naslanjaãem je pomoãnik Vili prizadevno, z

natanãno preraãunanimi samov‰eãnimi in tako urnimi
gibi, da se ti je zvrtelo v glavi, ãe si ga gledal, strigel de-
belega starej‰ega gospoda, ki je razen s svojo zunanjost-
jo kazal tudi s svojo drÏo, da je veljak; sleherni frizerjev
premik je s pozornimi, celo s kritiãnimi oãmi pospremil
v ogledalu in se po potrebi namrgodil ali pa je obraz raz-
vlekel v nasmeh.

Vili je svojo zahtevno in upo‰tevanja vredno stranko

najbrÏ poznal, ker v opravljanju svoje naloge res ne bi
mogel biti niti spretnej‰i niti bolj vesten. UÏitek ga je
bilo gledati, ko je potrpeÏljivo, dosledno, malone lju-
beãe z gostim glavnikom vlekel po konceh Ïelezno sivih,
sijoãe zama‰ãenih davkarjevih las, da je previdnim, pro-
ti kljunu moãno izostrenim ‰karjam do pike odmerjal,
koliko smejo odrezati.

Ves ta ãas je Vili v skladu z gibanjem glavnika in ‰karij

mr‰ãil ãelo, nabiral ustnice in ‰obil brado; obenem se je
z enim oãesom pomirjevalno smehljal svoji stranki, z
drugim pa nadziral tovari‰a, ves na trnih, ker je prav to
nerodo, Milana, doletela dolÏnost, da obrije gospoda
esesovskega oficirja. Kako noro, da se mora on ubadati
s tem starim teãneÏem, ki se trese za svojih pet las in ‰e
smrdljivo puha iz ust, da se ãloveku Ïelodec obraãa,

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

cepec Milan pa ‰u‰mari na tako finih strankah, kot je ta
ãedni, zlikani, postavni Nemec! Prekleta smola. Ne
samo, da je prijetno imeti pod rokami tako simpatiãno
stranko — vse skupaj, celo frizerijo, jih lahko ‰e poza-
prejo, ãe ne kar postrelijo, brÏ ko bi kateri urezal kak‰no
visoko Ïivino!

Vili je zaradi tega ãedalje bolj Ïivãno utripal s tenki-

mi obrvmi (zlobni jeziki so trdili, da si jih brije) in z dis-
kretnim miganjem opozarjal mlaj‰ega kolega, dokler
mu ni prekipelo, tako da ga je naglas pokaral, tvegajoã,
da ga bo davkar razumel, gospod oficir pa vsaj sli‰al.
Toda Milan ni na videz niãesar opazil. Pazljivo in siste-
matiãno, po vseh frizerskih pravilih, kolikor so mu jih
vtepli v glavo po treh letih trde vajenske dobe ãeprav so
strokovnjaki trdili, da iz njega ne bo nikoli frizer, frizer
s tistim neopredeljivim in vendar tako opaznim ‰ikom
v kretnjah, obleki, hoji in kakopak tudi lastni priãeski —
Milan je torej po vseh pravilih namilil oficirja, ki je ves
ta ãas gledal naravnost skozi njegov obraz, in ãe si je pri
tem mislil ‰e kaj drugega kakor to, da mora biti ·vaba
enakomerno in temeljito obdelan s peno, njegove oãi
tega nikakor niso izdajale. Delal je kakor dober stroj in
se sploh ni zavedal, da bi lahko kaj narobe delal, ko so
ga zmotile razdraÏene kolegove besede. Vpra‰ujoãe, z
nerazumevanjem se je zagledal vanj; njegova roka z
ble‰ãeãe nabru‰eno britvijo se je ustavila sredi giba in

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

kdove kako je naneslo, da se je ustavila tik pred nazaj
nagnjenim, napetim goltancem oficirja s ‰trleãim ada-
movim jabolkom.

»Pazi, hudiã, kako brije‰ gospoda,« je s tihim, ugla-

jeno prijateljskim glasom ponovil Vili, da onadva sploh
ne bi pomislila, kako ga tale Milan lomi, on se mora pa
usajati.

Davkar je zaãutil, da se nekaj godi, ãetudi podrobnos-

ti niso predrle njegove utrjene koÏe. Nerad je odtrgal
pogled s predstave v ogledalu, pri kateri je imel glavno
vlogo on sam, in beÏno o‰inil Milana. A tudi pogled ofi-
cirja na Vilijevem stolu je izgubil nekaj svoje steklene
sreposti; zamrl je na rezilu v neposredni bliÏini, kakor
da ga je tja potegnila magnetu podobna privlaãna sila
skoraj prosojnega roba britve.

Po‰astno hrumeã se je zaãel odvijati trenutek moreãe-

ga, blaznosti podobnega stanja, v katerem je vse mo-
goãe, vse nerazumljivo in vse docela neogibno. âetudi
so bili sodelujoãi v vsakem pogledu razliãni, so vsi ‰tir-
je zaãutili, da so se zna‰li med kolesjem usode, in to so
obãutili vsi enako silovito.

Davkar je privzdignil levo obrv. Vili je pobesil roki z

glavnikom in ‰karjami, zapiãil strupen pogled v Milana
in si zaman prizadeval, da bi s svojim medenim nasme-
hom pritegnil pozornost oficirja z britvijo pred goltan-
cem. Milan je z neosebno, popolnoma neprizadeto kon-

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

centracijo strmel v prste svoje roke, ki je drÏala britev,
kot da ne vidi nikamor drugam. Nemca pa je prikovala
na stol misel, da mu je prav tak srh spreletel tilnik, ko se
je bil v zasedenem Parizu peljal s podzemsko in se je pri
izhodu zna‰el zraven neobritega fanta s pobe‰enimi
oãmi in z rokami v Ïepih pono‰enih hlaã. Da, takrat je
v duhu nehote Ïe zaãutil kovinsko mrzli dotik tira na
svojem dreveneãem truplu.

·e preden je minil ta neskonãni trenutek, so se odprla

vrata, in vstopila je visoka temnolaska v jopici povrh
letne obleke in s staro usnjeno torbo ob boku.

Vsi v brivnici so se kot na dogovorjen znak ozrli in z

oãmi obviseli na njej.

Ivanka se je malo zmedla. Sami mo‰ki, in kako vsi zi-

jajo vanjo!

Neodloãno jih je zapovrstjo premerila. Videti ji je

bilo, da ne ve, katerega bi ogovorila, ãe bi sploh koga, in
od njih se nobeden ni zganil, da bi ji kakorkoli priskoãil
na pomoã. Davkar je Ïe mislil, da se bo meni niã tebi niã
obrnila in od‰la.

Toda njene oãi so naposled obstale na Milanu. ‚Naj-

mlaj‰i in najlep‰i,‘ se je v sebi jedko posmehnil davkar.

Ivanka je vpra‰ala:
»Kje je mojster?«

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Ko je to govorila, je gledala mlaj‰ega pomoãnika; upa-

la je, da bo uganil, da i‰ãe svojo zvezo, in ne starega,
rahlo ãuda‰kega, lovskega frizerja.

Preden ji je Milan utegnil odgovoriti karkoli, se je

oglasil Vili:

»Kadar ‰efa ni v salonu, ga zastopam jaz. Kaj bi radi,

gospodiãna?«

Ivanka ga je neodloãeno pogledala. Ni ji bil v‰eã. Ni-

kakor si ni mogla misliti, da bi temu dvomljivemu Figa-
ru lahko pustila svojo dragoceno torbo.

‚NajbrÏ ima kaj s starim lisjakom, vi‰ ga, vraga!‘ je v

glavi Ïe kombiniral davkar. ‚Ne bi si mislil, da je kozji
fiks ‰e tako pri moãi! No, vsekakor bom to ‰e nocoj raz-
bobnal pri Marti.‘

»Mama je rekla, da moram opraviti z gospodom

osebno,« je odvrnila Ivanka. Pomolãala je in se ‰e enkrat
beÏno ozrla k Milanu.

Vili je ‰el za njenim pogledom in se Ïe iz navade

namrdnil, potem je z radovednimi, preiskujoãimi oãmi,
ki so dekle slaãile na zunaj in navznoter, premeril ‰e
Ivanko. Hotel je ‰e nekaj reãi, a tedaj je opazil, da oficir
na Milanovem stolu stiska obrvi, in si v isti sapi ãestital
za svojo bistrovidnost, misleã, da bo moral spet posre-
dovati — kak‰na sreãa, da je vsaj on vedno na mestu,
kadar ga potrebuje situacija!

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Toda preden je Vili lahko posredoval, si je Nemec

potegnil beli prtiã izza vratu, da je Milan nagonsko ‰inil
nazaj, prtiã je odletel med pribor in prekucnil ãopiã z
obilico milnate pene. Oficir je zarohnel, kar v ogledalo:

»Kaj se to pravi, sto vragov? Kaj meãkate? Mislite, da

se mi ljubi ãepeti v tem va‰em brlogu in poslu‰ati va‰e
ãvekarije, dokler se bo vam zdelo? Jaz bi vam Ïe dal
pospe‰ka!«

Oficir se je obrnil in si bistro pogledal za hrbet. Kaza-

lo je, da se misli pri priãi spopasti z vsem svojim sovraÏ-
nikom, ne samo s temile revami. Zajel je sape in ostro
vpra‰al.

»Kdo sploh je ta punca in kaj hoãe?«
Vstajal je iz svojega nerodnega poloÏaja, kajti ‰e ved-

no je sedel v brivskem naslanjaãu, pograbil je prtiã, ki ga
je malo prej odvrgel, in si z njim zami‰ljeno, z neizpros-
nim pogledom ves ãas uprtim v dekle, brisal peno z
obraza.

Hipoma so vsi postali neznansko pozorni. Bilo je, kot

da je znova mednje tre‰ãil ãudno neresniãni, blaznosti
podobni trenutek, ki ga prviã niti niso izkusili do kraja.

Tako tiho je postalo v brivnici, da je muha, ki je z

ogledala vzletela na lisasti senãnik svetilke pod stropom,
na videz brenãala ko sr‰en.

‚Oslarija!‘ je pomislil davkar in se branil obãutka ne-

lagodnosti, ki mu je bil vendar docela tuj, ‚le kaj bi na

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

takile punãki moglo biti sumljivega? V zadregi je, jasno,
in kaj bi ne bila, babe tako vedno ribarijo v kalnem, ko
se podijo za dedci . . . Meni se res ne zdi sumljiva!‘

In Milana je ko strela z jasnega pre‰inilo spoznanje:

‚To je ona! To je Ivanka! Kako je mogoãe, da nisem ta-
koj vedel? Zakaj je pri‰la kar sem? Je ni nihãe posvaril
pred Vilijem? Pa ‰e ta esesovec na stolu! Kako naj jo
spravim ven? Kaj bo naredil, hudiã nepreraãunljivi? Za-
kaj mu prejle nisem prerezal goltanca, ko mi ga je tako
lepo ponujal, da Ïe nisem veã vedel, kaj delam?‘

Vili pa je z neprikritim obãudovanjem strmel v Nem-

ca. ‚Pa naj ‰e kdo zanika, da je to voditeljska rasa! V tre-
nutku analizira poloÏaj in ukrepa. Nemci bi morali biti
pravzaprav sami oficirji! Saj je res sumljiva, punãara —
le od kod se je na lepem vzela in kaj i‰ãe v na‰em po‰te-
nem salonu? âudno, da nisem takoj opazil, kako sum-
ljivo se obraãa!‘

Usodni trenutek je prehajal v veãnost. Ivanka je bila

‰e hip poprej trdno prepriãana, da ima vse pod kontrolo
in da se ji ne more niã zgoditi; pravzaprav ni niti po-
mislila na to, da bi njej osebno lahko grozila nevarnost.
Ko je vstopila, je kajpak opazila, da vlada v brivnici na-
peto vzdu‰je, tako napeto, da se ne bi niã zaãudila, ãe bi
se ta naelektreni nemir takoj sprevrgel v hrupno, nasil-
no dogajanje. Ob njenem prihodu je napetost oãitno
malo popustila; toda kako jo je prevzelo, ko je na prvi

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

pogled zajela poloÏaj: britev tik nad oficirjevim grlom in
vsi ‰tirje pari oãi uprti v roko, ki jo je drÏala! Nekaj je
morala reãi; potem si je govorila, da se je s tistim, kar ji
je pri‰lo na misel, ‰e kar dobro zna‰la, in z odgovori se
je ravno tako dolgo obotavljala, da bo njena zveza Mi-
lan, kateri paã to je, lahko uganil, kdo je ona, in da se bo
po tem ravnal. Nemca se sploh ni bala, dokler je nami-
ljen sedel kot opica v kletki in srepel v ogledalo. Toda
tisti hip, ko se je Ivanka obrnila, da bo od‰la, je oficir
vstal in se obrnil k njej. Z bledimi, mrzlimi oãmi jo je
prebadal od glave do nog, prihajal ji je bliÏe, korak za
korakom, in Ivanka je zaãutila, pri ãemer jo je ob‰la ne-
kak‰na popolnoma neprizadeta osuplost, da se je ujela
v past, iz katere ni re‰itve. Istoãasno je podzavestno
spoznala, kateri od obeh frizerjev v popacanih in na veã
mestih zakrpanih haljah je Milan in kateri Vili.

Najprej je vsa odrevenela. âe bi jo kdo butnil, bi padla

ko snop, ãe bi jo kdo zbodel, ne bi niti trznila. Za niã na
svetu se ne bi mogla premakniti niti za lasek, kakor v sa-
njah, ko jo niã kolikokrat zasledujejo mraãne postave,
ona pa samo obupuje nad seboj, ker bi tako rada zbeÏa-
la, a je vsa zvezana. Hkrati se je ostro in z vsemi ãuti za-
vedala prostora, v katerem je stala, temno pobarvanega
poda namesto belih desk, ki jih je treba ribati, vdrtega
prav pod njeno peto, zakajenih ‰ip na bliÏnjem oknu, v
pisanem neredu prelepljenih s ãrnimi mu‰jimi pikami,

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

srednjega ogledala, po katerem se je vlekla rjasta lisa.
‚Oksidira,‘ je nejasno pomislila, odmaknjena, nedotak-
ljiva v svoji ranljivosti, kakor da je stroj, ki je sproÏil to
misel, prikljuãen na neko tujo, ne njeno glavo. Videla je
prekriÏani, poãivajoãi stopali zariplega moÏaka na
prvem stolu, na levem podplatu je zijala velika luknja; in
nazadnje je uzrla roko mlaj‰ega pomoãnika, svojega
zaveznika Milana: pobe‰ena je v nevzdrÏni Ïivãnosti
stiskala in prijemala, stiskala in prijemala britev.

Vendar tesnoba, ki je ohromila Ivanko, ko je vsrkala

vase podrobnosti okoli sebe in s svojo notranjo dojem-
ljivostjo hipoma zaznala Milanovo stisko, ne da bi bila
zaradi tega osebno prizadeta, ta tesnoba ni bila ‰e niã v
primerjavi s paniko, ki jo je stresla, ko je spoznala s
srcem in razumom, da se ji oficir nezadrÏno bliÏa in da
bo zdaj zdaj pri njej. Nagonski, trdoÏivi, Ïivalsko upor-
ni del zavesti ji je nenehno govoril, naj pobegne, naj
zdrvi, naj izgine, naj se vrÏe v reko, zarije v zid ali po-
grezne v tla, kar hoãe, samo da se jim bo izmaknila,
vsem in vsemu, samo da bo ubeÏala tem mrzlim, bledim
oãem, ki jo drÏijo, tem teÏkim, morilskim rokam, ki lah-
ko vsak hip zgrabijo za revolver in pritisnejo na sproÏi-
lec. Drugi, ‰e v tej grozoviti napetosti trezni del njene
zavesti pa je storil, da je Ivanka naredila korak naprej od
vrat, tja proti mizici, kakor da sploh ne vidi Nemca, ki je
na tej svoji kratki poti skoraj butnila vanj. Torbo, ki jo je

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

imela ves ãas enakomerno prislonjeno ob bok, je odloÏi-
la na stolãek pri mizici, in odloÏila jo je pazljivo, ker je
ãutila, da je postala veliko preteÏka, da bi jo lahko drÏala
samo ‰e sekundo. Potem je z mirnimi oãmi o‰inila ves
prostor in povedala Milanu z opraviãujoãim pogledom
na starej‰ega, oãitno bolj avtoritativnega pomoãnika:

»Hvala. Se bom pa vrnila . . . malo pozneje.« Sama

sebi se je zaãudila, da je to lahko izvedla tako obvlada-
no. Da se ji je to posreãilo, ko ji je oficirjeva sapa ves ãas
skoraj Ïe udarjala v obraz.

Nemec je za sekundo pomi‰ljal. Kaj je vendar narobe

s to Ïensko? Zdaj se mu zazdi blazno sumljiva, potem
spet kaÏe, da je pri‰la ãisto po nedolÏnem opravku! Vrag
naj jih vzame — ti ljudje so taki, da nikdar ne ve‰, s kom
ima‰ opraviti, sicer pa so prejkone sami sovraÏniki, za-
hrbtneÏi in izdajalci. Nikomur ne sme‰ zaupati, in ãe se
ãisto natanãno vzame, niti ne svojim in niti ne samemu
sebi!

Ivanka je izkoristila beÏne trenutke njegovega pre-

misleka; oprijela se jih je kakor toneãi re‰ilnega pasu.

»Na svidenje,« je vljudno rekla, obrnila se je in od‰la

skozi vrata.

Nihãe ji ni ubranil, nihãe ji ni zaprl poti. âeprav se je

gibala docela naravno, morda le za trohico poãasneje, je
ãutila, kakor da so njene noge na vzmeteh, in roke, s
katerimi je prijela za kljuko, najprej z notranje, potem z

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

zunanje strani, so se brez Ïivljenja pomudile na hladni
rumeni kovini.

‚Vse je ãloveku v pomoã,‘ je pomislila Ivanka, ‚‰e ta

kljuka me varuje in mi vliva pogum! Navadna bakrena
kljuka!‘

Previdno je vrata brivnice zaprla za seboj, neopazno

se je ozrla navzgor in navzdol po ulici. Za nizko, razva-
ljeno kolibo, ki se je drÏala brivnice, je po grbasti stezi
smuknila k reki. Ko je pri‰la do potke za Savo, se je stis-
nila k zidu, ki se je vlekel med obreÏnimi vrbami in zad-
njimi zidovi hi‰, in tekla, tekla; le kadar je koga zasli‰ala
za seboj ali zaslutila pred seboj, je zavrla korak in se na-
redila, kot da pohajkujoã ãaka na fanta. Pri kapelici, kjer
je pot zavila vkreber, ji je zmanjkalo sape. Naslonila se
je ob razdrapani zid in lovila zrak. Zdelo se ji je, da ji bo
vsak ãas razgnalo prsi, v glavi in u‰esih ji je bobnelo
milijon src; in zbala se je, da se bo zgrudila.

‚Vse je v redu,‘ si je rekla in Ïe sama sprevidela, da so

to izgovorile samo njene ustnice. Zravnala se je, da bo
pohitela naprej. ‚Za kapelico do cerkve, potem v hrib, na
vrhu se obrni na levo . . .‘

Tedaj ji je iznenada, kakor udarec od zadaj, pred oãmi

vzniknil privid, ob katerem ji je zamrlo srce: pred seboj
je uzrla okroglo mizo v brivnici, zraven mize stolãek, na
njem svojo torbo.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Prepadeno je raz‰irila roke in obrnila v sonce svoje

prazne, revne dlani.

Saj ni mogoãe, da je nima veã! To se ji samo zdi. To so

samo moreãe sanje! Da bi bila torbo pustila v brivnici?
Da bi jo bila nastavila sovraÏniku?

Ivanka se je zru‰ila na kolena. Obraz je zakopala v

travo in se jeãe priÏela k zemlji. V vrbah za Savo se je
zganil prijazen veter, dolge vejice so rahlo zavalovile,
reka pa si je glasna in ravnodu‰na dalje utirala pot med
temnima bregovoma.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

istega veãera je bila na na‰em vrtu svojevrstna
druÏba.

Toda nenavadna ni bila samo druÏba na na‰em vrtu.

Noã sama je bila ko pravljica.

Sedela sem s hrbtom prislonjena k stari jablani; v svo-

jem otro‰tvu sem jo imela za ãloveka, njena jabolka sem
jemala v roke, kakor da z njo kramljam, in vse od tistih
dni zame niso izgubila svojega posebnega mika, veliko
bolj zaradi dehtenja kot pa zaradi soãnosti in okusa.

âutila sem se na varnem. Odmaknila sem se. Gledala

sem dol proti Savi, ki se mi je zdela v ãarobno osvetlje-
ni temi, kajti sijala je luna, veliko bliÏe kot podnevi.
Mislila sem, da ‰e mene blaÏi hlad, ki veje z njene gla-
dine, in ãe sem moãno napela u‰esa, sem si rekla, da
sli‰im prelivanje njenih voda. Reko sem obãutila kot
nekaj svojega: ko je hladila razgreto zemljo, je obenem
te‰ila tudi nemir, ki se je dramil v meni, zdaj tak, zdaj
drugaãen — nemir, ki mu nisem vedela imena.

Za plotom na koncu v dolÏino raztegnjenega vrta sem

razloãila temno ãrto vrb. Stale so za potokom in ga za-
slanjale s svojimi rogovilastimi vejami, da se sploh ni

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

veã vedelo, na katerem bregu rastejo. Vsako zgodnjo
pomlad sem na teh vrbah priãakala prve maãice in cele
dni nosila povsod s seboj njih Ïametni odsev. Poleti pa
sem ob popoldnevih rada ãemela v kak‰nem zalivãku in
opazovala kaãje pastirje, ki so se spreletavali nad mav-
riãno povr‰ino, izginjali med biljem na robu travnika z
visoko travo in se ‰e bolj skrivnostni vraãali v sonce.
‚Kaãji pastir kaãe pase, kjer za vodo trava rase,‘ me je ob
tem veãkrat spreletel pripev od kdove kod in se Ïe izgu-
bil v vrveÏu drugih misli, slutenj in priãakovanj. Od
nekdaj so me neustavljivo privlaãile vse stvari in vsi
ljudje. Naj sem na petah ãepela med vrbami ali sede slo-
nela ob jablani, vselej sem bila radoÏivi, skladni, sreãni
del vsega okrog sebe, in vse naokoli, tja v nedogledne
daljave, je bilo popolnoma in za zmeraj moje.

Tik pred menoj je bil takrat na‰ mladi sadovnjak.

Nekajletne jablane in hru‰ke so kakor Ïive stale v noãi.
Prisegla bi bila, da zaznavam njih dihanje in da kdaj pa
kdaj svoje zelene roke iztegnejo k meni. Vsako drevo
zase je bilo ‰opek na prtu mehke trave, ves sadovnjak je
bil ko‰ãek uti‰ane deÏele iz sanj.

Nebo nad kro‰njo jablane je Ïdelo v Ïametni sinjini,

kot da ga povrh noãne teme prekrivajo ‰e meglice, bla-
ge znanilke jasnih dni. Na njegovem oboku je migetalo
niã koliko zvezd, majhnih, ki so z zlatom posipavale
modrino, in velikih, ki so Ïarele v preãudnih podobah.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Noã, ki sem jo ãutila v zraku, zemlji, drevju, v bliÏnji

reki in Ïivem nebu, je bila ãista. Zame je bila ãista, ker je
bila umirjena na zunaj in na znotraj — kot da se je vse
tisto, kar je tako izkrivljalo dneve, strnilo v veliko ãrno
kepo, morda v Ïival, goro ali kamen, in se nekam za-
maknilo, dokler ne zasije nov dan; in ãeprav sem slutila,
da obãutek miru, oãi‰ãenja in varnosti, ki mi ga je vzbu-
jala ta noã, ne bo mogel trajati, sem se mu s slastjo pre-
dajala.

In predajala sem se mu tako zaverovano, da dolgo niti

nisem sli‰ala glasov v uti. Morda jih sploh ne bi bila sli-
Mul‰ala, ãe me ne bi bil iznenada poklical tuj glas.

Zlovoljno sem se ozrla, vstala pa nisem.
»Pridi sem, no,« je poklical isti tuji glas.
Niã se nisem oglasila in tudi zganila se nisem.
Na pragu ute se je prikazal visoki Müller. Bil je taka

prekla, da je moral stati ãisto sklonjen, drugaãe bi mu
segal vrhnji tram na pragu prav do oãi. Ko je tako stal,
sem si ga lahko dobro ogledala.

Müller je zapolnjeval ves vhod v uto. Opazila sem, da

se drÏi tudi nekam postrani, ne samo sklonjeno. Stopala
njegovih ‰kornjev, katerih sprednji del je ‰trlel ãez prag,
so se mi zdela nenaravno dolga in ‰iroka. Voja‰ki suk-
njiã je imel odpet in tudi na srajci si je spredaj odpel tri
gumbe. Roke so mu visele globoko na boke. Pomislila
sem, da tako dolgih rok ‰e svoj Ïivi dan nisem videla. V

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

obraz je bil Müller upadel; levo in desno od ust se mu je
rezala globoka guba in oãi so mu mrko sijale.

Ko je videl, da se sploh ne zmenim za njegove klice,

mi je ‰e pomignil, naj pridem k njemu.

»Ne,« sem rekla s svojim normalnim glasom. Vseeno

mi je bilo, ali me bo sli‰al ali ne. Pa me je le sli‰al in tudi
vedel je, kaj sem rekla, ker se je na lepem odloãil; stopil
je s praga in v nekaj dolgih korakih je bil pri meni.

Nehote sem vstala in se vpra‰ujoãe zazrla vanj. Ko sva

se ob jablani spogledala, sem pomislila, da morda pa le
ni slab ãlovek. Tako me je gledal, njegov obraz je bil tako
odkrit in hkrati pazljivo napet, da se mi je zdelo, da bi se
tisti hip lahko o vsem pogovorila z njim in da bi se ra-
zumela, tudi ãe bi govoril on svoj jezik, jaz svojega.

Nasmehnil se je, potem me je prijel za roko in rekel:
»Pojdi z menoj. Nekaj bi te rad vpra‰al.«
Pokimala sem. ·e me je drÏal za roko in se z istimi

dolgimi koraki vrnil k uti. Kar neslo me je za njim.

V uti se mi je umaknil s praga in obstal pred klopjo,

kjer je bil v kotu ‰e prost sedeÏ, jaz pa sem na vhodu
otrpnila in se zagledala v prizor pred seboj. Bila sem v
zadregi, ker me je ‰e vedno drÏal za roko in se mi sklo-
njen priãakujoãe, skoraj vedro zatapljal v obraz; hkrati
sem se od doÏivetja noãi ob jablani s teÏavo prestavil v
to novo, tuje, razgla‰eno ozraãje.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Klop, ki je na treh straneh obdajala prostorno uto, je

bila ãisto zasedena. S pogledom sem preletela zbrano
omizje. Mo‰ke sem sprva videla kot skozi tanãico, ãe-
prav sem za vsakega dobro vedela, kateri je; Ïenske so
silile vame poveãane, neznosno glasne in kriãeãih barv
— kakor da se mi porogljivo smejijo, kot da me pomilu-
jejo, ker vedo nekaj, kar se meni morda nikoli ne bo ra-
zodelo.

âastno mesto sredi zadnje strani ute je zavzemal pol-

kovnik. Ko sem ga uzrla na ãelu te noãne dru‰ãine, me
je prevzel isti nedobri obãutek neãesa neznano hudega
v zvezi z njim kakor tedaj ko sem ga prviã videla.

Bil je nizke rasti in de‰ko droban. Imel je ozek, podol-

govat, blediãen obraz, ki se je moãno razlikoval od bolj
ali manj zagorele surove koÏe drugih oficirjev; njegove
roke so bile nenavadno neÏne, in od na‰ih pomoãnic
sem izvedela, da ima med uniformiranimi tipkaricami
dekle, ki ga redno manikira. Da ima polkovnik posebej
nekoga, ki mu reÏe in pili in lo‰ãi nohte, se mi je zdelo
nekaj tako presenetljivega, da te strese srh, nohti sami
pa so me navdajali z odporom. Bili so roÏnato sijoãi,
dolgi in koniãasto pristriÏeni, koÏica je bila natanãno
obrezana in obrobek na konici vedno brezhibno bel. Na
splo‰no sem imela vtis, da so to Ïenski in ne mo‰ki noh-
ti, in ko sem se z njih ozrla na polkovnikov obraz, sem

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

se vpra‰ala, ali ni tudi ta obraz navsezadnje dekli‰ki, in
ne mo‰ki.

Posebno poglavje v pogovorih okrog tega polkovnika

je bilo njegovo perilo. Uniformo je kajpada imel iz naj-
finej‰ega, najtanj‰ega voja‰kega sukna in tako odliãno
krojeno, da se je njegovi liãni postavici prilegala kot uli-
ta. Toda v primerjavi z njegovim perilom je bila unifor-
ma malenkost. V hi‰i pri cerkvi, kjer je stanoval, je imel
svoje perice, ki jim je edinim zaupal, da mu ne bodo
pokazile te sneÏne beline, toda nekoã je naneslo, da mu
je morala oprati na‰a Reza. Dogodek je med na‰imi de-
kleti zbudil tako pozornost, da so manj pazile, ali jih
poslu‰am ali ne.

»Misli‰, da je to linon?« je Reza vpra‰ala kuharico.
»Kak‰en linon — linon je za robce!«
»Je pa molino,« je rahlo uÏaljeno ugovarjala Reza,

oãitno ponosna na svoje poznavanje tako finega blaga.
Jaz ‰e nisem sli‰ala ne prve ne druge besede, zato sem
spo‰tljivo ostrmela nad Rezo, nad kuharico in polkov-
nikovim perilom.

»Îe mogoãe,« je odnehala kuharica Fani. »Fino je na

vsak naãin. Tenko, da vidi‰ skozi, obenem pa moãno.«
Pomolãala je in dodala: »In, ve‰, vse ima z monogrami!«

»Kar naj se spakujejo,« je mrko menila Reza. »Bolj ko

se bodo spakovali, prej bo po njih.«

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

»Naj te kdo sli‰i!« je prestra‰eno ‰epnila Fani in po-

vzela s prej‰njim glasom: »Kaj pa tisto si sli‰ala, da mu
morajo perice, ko splakujejo, v zadnjo vodo zliti celo
steklenico parfuma?«

»Res nekam nagnusno di‰i. Kaj se je treba tako one-

gaviti! Samo da je ãisto oprano in na soncu posu‰eno, pa
ima vsako perilo tak duh, da ga noben parfum ne pose-
ka.«

Tako sta se pogovarjali o polkovniku. Toda spomnila

sem se ‰e neãesa: kako sem mu nekega dne nesla maj-
hen zavitek. Kaj je bilo v plo‰ãati ‰katlici, zaviti v bel
svilen papir in prevezani s tenko vrvico, ne vem.

Potrkala sem na prva vrata v veÏi visoke, z br‰ljanom

obrasle hi‰e, v kateri je imel polkovnik dve veliki pritliã-
ni sobi.

Nobenega odgovora.
Pomislila sem Ïe, da bi se obrnila in od‰la domov, da

se mi ne bi bilo treba sreãati s polkovnikom; potem sem
si rekla, da bom morala v tem primeru paã ‰e enkrat iti.
Tako sem se ojunaãila in krepko zabobnala po starih
vratih.

»Naprej!«
Polkovnik se mi je oglasil sam. Stresla sem se, ko sem

odprla vrata in zakoraãila noter. ‚Veã kot ubiti me ne
more,‘ sem si rekla in brÏ stopila naprej.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Polkovnik je leÏal na velikem starinskem divanu z

izrezljanimi stranicami; pod seboj je imel voja‰ko ode-
jo. Bil je v uniformi, v hlaãah in odpetem suknjiãu, ‰kor-
nja pa sta liãno, drug ob drugem, stala na predpostelj-
niku. Videla sem, da so polkovnikova stopala v prosoj-
no ãrnih nogavicah prav tako drobna kot njegove roke.

Nekaj je bral, kajti ko me je zagledal, se je vzdignil na

komolca in pobesil knjigo v rokah. Videla sem, da je
manj‰ega formata in tenka, listi so iz finega belega pa-
pirja in strani niso polne: polkovnik je bral pesmi. Na
mizici ob divanu je imel ‰e eno knjigo. Obrnjena je bila
proti meni; bliskoma sem jo o‰inila in potem sem se
morala ve‰ ãas premagovati, da nisem kar naprej zijala
v njen barvni ovitek. Naj sem pogledala kamorkoli,
povsod se mi je risala pred oãi samo slika s tega ovitka
— do pasu razgaljena bujna ãrnka z velikimi zlatimi
uhani je na boku, ovitem s platneno krpo, spogledljivo
drÏala pleteno ko‰arico, polno roÏ. V njej je bila tako
oãitna, surova, vendar Ïiva privlaãnost, da me je sprele-
tel srh na pol studa, na pol radovednosti. Naslov je bil
nekaj ãudnega, na vrhu ovitka pa sem prebrala: Edgar
Wallace.

Polkovnik je gledal skozi mojo glavo in ni niã rekel.
»Tole sem vam prinesla,« sem mu povedala kar po

slovensko in mu pomolila zavitek.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

BeÏno se je z oãmi pomudil na meni, potem na zavit-

ku, kot da se ne more prav spomniti, kaj bi moglo biti v
njem, in kakor da ga ‰e zmeraj tako zaposlujejo tiste
pesmi, da se ne more vrniti v stvarnost. S knjigo je po-
kazal na mizo, ne da bi bil rekel besedico. Njegove oãi
so se pri tem zapiãile vame in me vklenile s tako ãud-
nim, v nekaj teÏkega, meni nedoumljivega zazrtim po-
gledom, da sem se zbala.

OdloÏila sem zavitek, polkovniku obrnila hrbet in

planila k vratom. Îe sem drÏala za kljuko, ko me je usta-
vil njegov glas.

»Hvala,« je rekel polkovnik, ‰e enkrat zapiãil vame

svoj teÏki pogled in se znova posvetil knjigi.

Ko sem se zna‰la v veÏi, kjer me je bilo zaradi temnih

kotov vedno strah, mi je u‰el vzdih olaj‰anja. Zagnala
sem se k hi‰nim vratom. Pot do njih je bila neskonãna.
Vedela sem, da me iz kak‰nega kota vsak ãas ‰e lahko
kaj zgrabi, in nejasno sem priãakovala, da se bo od kod
vzela tista ãrnka; od blizu se mi bo nasmehnila ‰e bolj
razuzdano in ‰e bolj izzivalno kakor od daleã z ovitka
polkovnikove knjige.

Ko sem stala na cesti, sem se zaãudila, tako svetel,

tako dobrodejen je bil poletni dan zunaj.

Po tistem sem se vselej zdrznila, kadar sem kje vide-

la polkovnika. S svojim drobcenim bledim obrazom, s
svojimi negovanimi nohti in slepeãe belimi zapestki se

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

mi je zdel veliko stra‰nej‰i od korenja‰kega, mrkoglede-
ga intendanta, ki je ves ãas topotal po dvori‰ãu in raz-
draÏeno bevskal povelja.

Zraven polkovnika je v uti sedela s komolcem na mizi

in s cigareto med ustnicami gospa Adela. Lasje, pome-
‰ani s prav toliko sivih, kolikor ji je ostalo ãrnih, so ji
levo in desno padali na obraz v enakomernih brazdicah,
kot ãe veter nakodra vodno gladino, in v enakih valãkih
je bilo razbrazdano njeno ãelo. Gospa Adela je bila zelo
zgovorna loãenka; rada se je smejala svojim in tujim
‰alam — njen smeh je bil raskav, nekam mo‰ki, in take
so bile tudi njene velike roke. Imela je oster jezik, in v
vsaki druÏbi se ji je posreãilo, da je mimogrede o vsa-
kem bleknila kaj zoprnega, zato je ljudje niso imeli radi;
ãeprav njenih zlobnih pripomb niso resno jemali, kakor
niso docela resno jemali gospe Adele same, so bili ved-
no rahlo na trnju, ker niso nikoli vedeli, kaj bo uganila
v naslednjem trenutku. Kadar pa je bila okajena, kakor
tudi prav tedaj, je postala zagrenjena. Mraãno je zrla
predse, mr‰ãila ãelo in pobe‰ala glavo, podobna sred-
njeve‰ki Ïenski s starih lesorezov, in vãasih jo je zanes-
lo, da je z bridkim posmehom v glasu zabrusila kaj o
pokvarjenosti in neumnosti vseh ljudi na svetu, zlasti pa
svojega biv‰ega moÏa. Govorili so, da sta imela veliko
hudega med seboj, preden sta se loãila. Toda ko sem jo
gledala s praga ute, sem imela ãisto doloãen in po moji

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

pameti nezmotljiv vtis, da je nesreãna in da ji pijaãa,
drugaãe kot nekaterim razoãaranim ljudem, ne poma-
ga do pozabe, marveã da ji le ‰e bolj razkoplje srce.

V tej druÏbi je sedel tudi lepi poroãnik. Niti suknjiãa

niti srajce na uniformi si ni odpel, kakor tudi polkovnik
ne, glavo je naslanjal na rezljano re‰etko in z odmaknje-
nim, prizanesljivo vzvi‰enim pogledom zajemal omizje.
Njegov obraz niti razgret ni bil, ãeprav se zrak ‰e ni
zaãel ohlajati. Enako mirna in odmaknjena je bila lepo-
tica zraven njega, Maja. Imela je prav poseben obraz.
Na prvi pogled ne bi nihãe rekel, da je lepa, toda ãe si jo
dlje gledal, je postajala iz hipa v hip lep‰a in privlaãnej‰a
in na koncu si se vpra‰al, kako je mogoãe, da lahko mlad
Ïenski obraz izraÏa toliko prikritega notranjega Ïivlje-
nja; spominjala me je obliãij egipãanskih kraljic iz zgo-
dovinskih uãbenikov. Tedaj je bil njen obraz, ki so ga ob-
dajali zelo ãrni, gosti dolgi lasje, z neznansko ãrnimi,
sijoãimi oãmi, z dolgimi trepalnicami in s tenkimi obrv-
mi, silno miren; vendar se mi je zdelo, da lahko vsak ãas,
ãe bi se njej le zahotelo, zaÏivi v drhteãem, pojoãem ne-
miru. Njene polne ustnice so bile razprte, komaj opaz-
no razprte, vendar je bilo, kot da se bodo vsak ãas raz-
klenile in povedale nekaj nadvse lepega, nekaj edinstve-
nega. Z obema rokama je drÏala bru‰eni kozarec na
mizi, v katerem se je iskrilo belo vino; njeni prsti so neÏ-

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

no, brez napora, celo brez sodelovanja mi‰ic, oklepali
tenki drÏaj.

Obãudovala sem jo brez pridrÏka, s pritajenim di-

hom, in ko so se njene oãi za hip nehote sreãale z mo-
jimi, so me tiho pozdravile; spoznala sem, da Maja spre-
vidi, razume in odobrava sleherno mojo misel.

S teÏavo sem odtrgala oãi od nje in se ozrla ‰e na dru-

go stran klopi, desno od polkovnikovega sedeÏa. Komaj
sem mogla verjeti oãem, ko sem zagledala — na‰o Tin-
ko.

»Joj,« je pred nekaj tedni vzkliknila Mici, prijela Tinko

za roko in si od blizu ogledala konce njenih prstov, »od
kdaj si maÏe‰ nohte?«

Stali sta za vrati magacina in se pogovarjali — kako

naj bi se izmaknili moji radovednosti?

Tinka ji je odtegnila roko, zvila dlan in si ‰e sama z

ljubeãim zanimanjem ogledala nohte levice. Priprla je
oãi in se namr‰ãila, ko je opazila, da si je na palcu odnes-
la podolÏno liso laka.

»Zveãer bom morala popraviti,« je rekla. »In da ve‰,

to niso namazani, temveã lakirani nohti.« Malo zvi‰ka je
premerila kolegico, drugo pomoãnico v na‰i trgovini, ki
jo je, drobnej‰a, pegasta, niã kaj privlaãna, a tako dobre-
ga ãlove‰kega obraza in velikih rdeãih, sposobnih rok, v
predolgi, turobno sivi halji in nerodnih sandalah na
sponko, gledala s preprosto radovednostjo.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

»Jih je gospod Ïe videl? Je Ïe videl, da ima‰ lakirane

nohte?« je naposled vpra‰ala Mici.

»Videl ali ne — kaj mi pa more! ·e pisniti si ne upa, ko

ga sproti privijajo Nemci. Niã ne vidi‰, kaj se dogaja
okrog tebe? Menda sploh ‰e opazila nisi, da se ne dere
veã na nas! Samo pri kasi sedi in tuhta; stavim, da ga
presneto Ïuli, kako jo bo kaj odnesel! Za jurje je v skr-
beh.«

»Govori‰, kot da mu privo‰ãi‰.«
»Jasno, da mu privo‰ãim,« je odvrnila Tinka in se za-

smejala.

Mislila sem, da je lepa. Imela je vesele temne oãi, ten-

ke, brezhibno zarisane obrvi in dolge usloãene trepalni-
ce. Zadnje ãase mi je sicer Ïe nekajkrat pri‰lo na misel,
da je obrvem in trepalnicam najbrÏ sama kako pomaga-
la do uãinka; a ‰e zmeraj ji je ostala dovr‰ena, kjer je bilo
treba polna, drugje vitka postava, zaradi katere je baje
marsikdo hodil v na‰o trgovino. Lase je nosila dolge in
na koncih spodvite v en sam kroÏen, sijoã koder, ki ji je
mehko senãil zmeraj nasmejani obraz, z jamico v levem
in desnem licu. Kadar sem jo gledala, kako se nasmiha,
Ïareãa od nestrpne Ïivljenjske sle, s temi jamicami v li-
cih, ki so njeni radoÏivosti dodajale poseben, nekam
navihan odtenek, sem si rekla, da se najbrÏ noben
mo‰ki, ãe je le kdaj natanãno pogledal Tinko, ne more
veã zaljubiti v kak‰no drugo.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

»Naj ‰e on malo poskusi, kako je, ãe te imajo pod ko-

mando,« je nadaljevala Tinka, ko se Mici na njene zad-
nje besede ni niã veã oglasila. »Za komando bi si teÏko
na‰el mojstra, da ni tehle lajtnantov! «

O‰inila je kolegico, kakor da je za hip podvomila, ali

tako pohlevno bitje, kakr‰no je ta revica Mici s svojim
prifrknjenim nosom, oãitno rojeno za tekanje in po-
kornost, sploh opaÏa, da je pod neznosno oblastjo.

»Jaz se jih pa bojim,« je na to iztisnila Mici in se ozr-

la naokoli. »Kadar gre kateri mimo mene, imam zmeraj
obãutek, da je to . . . mrzla smrt.«

»Trapa!« Tinka se je prostodu‰no zasmejala. »Zakaj

bi se jih bala? Ne vidi‰, kako ãedni, postavni fantje so, in
govoriti znajo — saj pravim, kar naprej se jim mora‰
smejati! Pa kak‰ni zapeljivci so, posebno Eppenheimer!
Ga pozna‰?«

»Ne poznam ga in ga tudi ne bom poznala,« je trdno

in prviã v rahlo odmaknjenem tonu odgovorila Mici.
»Pa vem, katerega misli‰: polizanca z dolgimi gladkimi
lasmi, ki ima pretesno uniformo! «

»Kaj pa ti ve‰, ko sploh ne zna‰ nem‰ko! Niti pojma

nima‰, kak‰ni so v resnici! Meni so pa res simpatiãni,
pravi zapeljivci, in tudi prikupiti se znajo!« Tinka je ob-
molknila in se zasanjano zatopila v kdove kak‰ne ne-
dolÏne spomine.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

»Nekaterim so v‰eã,« se je izmaknila Mici. Potem pa

se je nasmehnila in na pol bojeãe, na pol izzivalno upr-
la oãi v Tinko.

»Nekaj bi te vpra‰ala, ãe ne bo‰ zamerila,« je napos-

led dejala. Kradoma se je obrnila, kot da ne more verjeti,
da jima res nihãe ne prislu‰kuje, in planila z besedo na
dan:

»Pravijo, da hodi‰ z Nemci — je to res?«
Tinka jo je osuplo pogledala in poãasi, a stra‰no za-

rdela. »Kdo to pravi?« je rekla in oãi so ji divje vzplame-
nele. »âe si upa‰ kaj takega blekniti, mi ‰e povej, kdo to
pravi!«

»Kaj jaz vem, kdo,« je odvrnila Mici. »Ljudje paã radi

brusijo jezike! Potem ni res, ne?«

»Kaj jim mar, ãe se s kom malo po‰alim! Doma mi

niso ‰e nikoli niã rekli.«

»Doma Ïe,« ji je Mici vzela besedo, »kaj pa Nacek?

Sta se skregala?«

Tinka je zardela. »Z Nackom nisem nikoli zares hodi-

la. âe se je on smukal okrog mene, ‰e ni reãeno, da sva
fant in punca, ne?«

Premolknila je in pobesila oãi. Zardela je ‰e huje in

zdelo se je, kot da se zvija pod krotkim, toda bistrim
Micinim pogledom.

Dekleti sta strmeli druga v drugo. Niti besede si nista

veã rekli, pa sta se vseeno razumeli, da se ne bi mogli

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

bolj. Ko sem previdno iztegnila glavo, sem mahoma
zaãutila, da je nekaj stopilo mednju — nekaj skrajnega,
smrtno opredeljenega. Mici je stala pred Tinko, z desni-
co se je opirala na kljuko, levico je imela v globokem
Ïepu halje. Pravzaprav je bila na zunaj ãisto taka kot po
navadi, toda na znotraj je bilo v njej nekaj novega — v
njeni drÏi, v izrazu njenih ustnic, brade in oãi; in tisto
novo jo je hipoma tako spremenilo, da je skoraj ne bi
veã spoznala. O‰inila sem Tinko, ki ji je, ‰e vedno vsa
zardela, stala nasproti, in nepriãakovano me je sprelete-
lo, da misli Tinka isto kot jaz, tudi ona strmi in ne more
prav verjeti, da je to Mici, kakr‰no vsi poznamo in rahlo
zaniãujemo, ker je paã, sirotãe, tako preprosta in tako
dobrega srca.

Toda to ‰e ni bilo najvaÏnej‰e. VaÏnej‰e je bilo nekaj

drugega, kar me je ‰e bolj osupnilo, tako da sem se Ïe
vpra‰ala, ali morda ne sanjam; a ãe ne sanjam, ali ni ta
ura kako zaãarana in zakleta — da ni v prepletu vej na‰e
jablane, ki se steza tja do ovãic na ãistem nebu, kaj ta-
kega, kar bega oãi in vznemirja srce, da ne ljudi ne stvari
ne vidi‰ veã takih, kakr‰ni so zares . . .

Toda ne, to, kar vidim na obeh dekletih, je preveã jas-

no, vse prerazloãno, da bi lahko bilo samo slutnja ali
igra domi‰ljije: lepota, ki sem jo malo prej tako obãudo-
vala na Tinkinem obrazu in na njej vsej, se je utrnila.
Pred seboj sem imela mlado Ïensko, ne z velikimi in le-

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

pimi, temveã zoprno bol‰ãeãimi oãmi; njena vedno si-
joãa koÏa je bila motna in marogasta ali pa jo je tako
kazalo to glasno sonce na na‰em vrtu; njene roke so
postale robate in grabeÏljive, lasje so ji ‰trleli ko bodice
in njeno telo je bilo iznenada mlahavo, ne veã polno in
vitko obenem.

PridrÏala sem dih. Nehote sem vstala in prav nalah-

no, kakor da se ne premika moje telo, temveã zgolj mi-
sel, kot da me ne nosijo nesli‰na stopala, marveã srce —
tako lahno sem stopila izza taistih vrat.

Mici me je ‰e tisti hip zaznala, kajti obrnila se je k

meni, brÏ ko sem pokukala na njuno stran, in mi z
nasmehom rekla:

»Kako to, da nisi na Savi?«
Zdelo se mi je, da je bil njen nasmeh posebno neÏen

in da je bil posebno neÏen samo zame. Poãasi sem se ji
primikala in strmela vanjo, in od blizu sem ‰e razloãneje
videla, kar sem prej samo doumevala: vsa lepota mlade-
ga in zmagoslavnega Tinkinega bitja se je prelila v Mici
in v njej zablestela z novim, zmagoslavnim sijajem. âu-
tila sem, da jo prviã zares vidim tako, kakr‰na je pri sebi
morda Ïe dolgo; pri sebi, da, za druge pa ne. Doslej ni ‰e
nikomur dovolila, da bi jo videl tako; v tem vsakdanjem,
tako pomembnem pogovoru s Tinko pa ni mogla dru-
gaãe, kot da se je razkrila.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Nehote sem se ji nasmehnila in rekla, samo njej, ka-

kor da je to najina skupna dragocena skrivnost in kot da
sva sami na svetu:

»Tudi jaz se jih bojim, zato ne hodim veã na Savo. Ti

tudi ne bi hodila, ãe bi bila v moji koÏi, kajne, da ne?«

»Menda res ne,« se je zdaj Ïe veselo nasmehnila Mici.

»Joj, kako smo se zaklepetale! Kaj bo le rekel gospod, ãe
opazi? Hitro nazaj v trgovino. âe hoãe‰, mi lahko poma-
ga‰ tehtati sladkor.«

»Zdajle?«
»Kar zdajle.«
Prijela me je pod roko, kot da sva stari prijateljici, in

od‰li sva v temaãno notranj‰ãino trgovine.

»Kje si, Tinka?« je ãez ramo tiho poklicala Mici.
Ozrla sem se.
Tinka je poãasi in nezaupljivo prihajala za nama.
Da, v uti je z Nemci in tistimi Ïenskami sedela tudi

na‰a Tinka. Niti malo ni bila v zadregi; sedela je s pre-
kriÏanimi koleni, ãeprav je bilo pri mizi za to bolj malo
prostora, nagnjena naprej je z nasmejanimi ustnicami in
z oãmi polnimi zanimanja gledala Müllerja. Zraven nje
je s komolcema krepko zasajenima v prt in s teÏko gla-
vo v dlaneh poãival Guggen.

Guggen je bil ple‰ast, debel in zmeraj tako zaspan, da

bi si ga bilo dosti laÏe predstavljati v naslanjaãu s pipo
in ãasopisom kot pa v esesovski uniformi. V druÏbi je

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

veãinoma molãal, po‰teno zalagal, ãe je le kaj bilo (naj-
raje bi vedno jedel po nem‰kem receptu praÏen krom-
pir) in z uÏitkom srkal vino. Okajen je bil skoraj vsak
veãer, prav pijan pa bolj redko; ob tistih redkih priloÏ-
nostih je vselej izvlekel staro, Ïe natrgano ãrno listnico
in vsakomur z ganljivo skromnostjo pokazal sliki Ïene
in obeh hãera. Tudi jaz sem ju videla — s prve me je mir-
no gledala debelu‰na Ïenska s tenkimi, staromodno
nakodranimi lasmi, v bluzi z velikim belim ovratnikom,
prsata in dobrodu‰nega obraza, na drugi pa sta ob brezi
sloneli dve suhi punci z ozkima mladostnima obrazo-
ma; lase sta imeli na temenu spete v kito. Obleãeni sta
bili popolnoma enako: ozko krilo in do vratu zapeta,
skoraj mo‰ka bluza, in obuti sta bili v sandale s plutovi-
nasto celo peto. ‚Joj,‘ sem ‰kodoÏeljno pomislila, ‚teÏko
ju bo spravila v promet! ‘

Tistega veãera je bil Guggen samo rahlo okajen — to-

liko, da je blaÏeno meÏikal predse in se od ãasa do ãasa
z zaãuda preprosto in zares sme‰no pripombo obrnil k
svoji sosedi, oãarljivi svetlolaski, ki so ji rekli Pupa.

Pupa je bila nepriãakovana pojava v tem omizju in na

splo‰no. Nikoli prej je nisem videla ne v na‰em kraju ne
drugje; ko pa so pri‰li Nemci, se je kdove od kod prika-
zala tudi ona. Nihãe ni prav vedel, kje stanuje; nekate-
re na‰e Ïenske so trdile, da v isti hi‰i kot polkovnik, dru-
ge, da nekje v mestu, po mnenju tretjih pa kar v nem-

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

‰kem ‰tabu. Bila je v vsaki druÏbi, kjer so bili esesovci.
Zdelo se mi je tudi, da sem jo nekoã videla v ãrni voja‰ki
limuzini, ki je prevaÏala vi‰je oficirje. Zase sem bila pre-
priãana, da je dekle katerega od oficirjev in da opravlja
vaÏno sluÏbo v nem‰kem ‰tabu. Slovensko in nem‰ko je
govorila enako dobro, in vãasih se je z velikim psom
gladke, sijoãe dlake in dolgega, za‰iljenega gobca spre-
hajala po okolici.

Njen obraz je bil tako ganljivo otro‰ki in na njem je

zmeraj poãival tako mil izraz, da se je Pupi nehote na-
smehnil, kdor jo je samo pogledal. Postave je bila drob-
cene, a dovr‰eno skladne, in opazila sem, da je bilo vse,
kar je imela na sebi, zmeraj iz najdraÏjega blaga; in ved-
no je nosila ãevlje iz mehkega, proÏnega usnja nenavad-
nih barv, roÏnate, lila ali olivno zelene, kakr‰nih pri nas
‰e nisem videla. Prav take je imela rokavice, vseh barv
jih je bilo in nosila jih je stalno, tako da sem se Ïe vpra-
‰ala, ali ne gre morda tudi spat v rokavicah.

Pupa je malo govorila; po navadi se je tiho nasmiha-

la predse, ãe pa jo je kdo ogovoril, je odmaknjeno dvig-
nila neustavljive modre oãi; nasmehnila se je in ‰e po-
molãala, kot da je vsaka njena beseda nekaj tako dra-
gocenega, da je vredno poãakati nanjo, potem je od-
govorila kratko in jedrnato, po navadi tudi pametno in
natanãno, da ji ãlovek v njeni svetli zasanjanosti ne bi

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

pripisoval kaj takega, in nazadnje se je ‰e zasmejala s
svojim prikupnim smehom.

Videla sem, da jo vsi obãudujejo in obenem so iz-

brano spo‰tljivi do nje, kot da jo varuje in dviga nadnje
nekaj, kar vsi vedo o njej in mimo ãesar ne morejo ob
nobeni priloÏnosti. Zame je bila uganka; spra‰evala sem
se, kako je mogoãe, da je tako Ïlahtno bitje za‰lo v sebi
tako neprimerno okolje, in kaj neki Pupi omogoãa ta
skrivnostno vzvi‰eni poloÏaj.

In zraven nje je sedel, ãisto v kotu na koncu klopi, moj

oãe. Takoj sem opazila, da je tudi on okajen; to si je zad-
nje ãase ãesto privo‰ãil. Desni komolec je z okorno
togostjo zasajal v mizo, tako da mu je brada poãivala na
pesti iste roke; na ãelo mu je visel pramen temnih las in
tak je z motnimi, negotovimi oãmi strmel vame.

Samo za hipec sem ga o‰inila, potem sem z enim sa-

mim pogledom zajela vse pred seboj, in tedaj sem spre-
videla, kaj me je ves ãas ‰e osupljalo razen obrazov za
mizo. Sveãnik!

To je bil star, kdove od kod podedovan triramni sveã-

nik iz navadne bele kovine, ki je moral vsako leto na
velikonoãno jutro v srednje okno na‰e velike jedilnice,
kjer so med mimohodom slavnostne procesije na njem
plapolale tri bele sveãe in smodile roÏe v vazi tik zraven.
Vselej sem stala za zaveso in gledala procesijo, vdihava-
la sem vonj po vosku, prestrezala kapnike na sveãah in

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

jih gnetla v tople, niãemur podobne figurice, medtem
ko sem ocenjevala nove kostime, torbice, ãevlje in klo-
buãke deklet, in obsojala Ïenske, ki so med glasnim Ïe-
branjem roÏnega venca zijale okoli in opravljale. Jedil-
nica je bila hladna, iz kuhinje je prodiral vonj po moã-
ni sveÏi kavi, pome‰an s krepkim, soãnim duhom kuha-
ne gnjati in klobas; vedela sem, da bodo na mizi tudi
velike rezine belega kruha in skladanice na kvadrate
zrezane potice, in ãe sem se vmes kdaj obrnila od okna,
me je skozi odprta vrata na drugem koncu sonãni Ïarek
zadel naravnost v oãi. Mama je od ãasa do ãasa pritek-
la potoÏit, zakaj ji niã ne pomagam, ko pa je videla, da
je niti ne poslu‰am, je odhitela nazaj v kuhinjo in mi, Ïe
spotoma, zabiãevala, naj za boÏjo voljo gledam, da me
ne spazi kdo s ceste; zvonovi obeh cerkva so ves ãas pri-
trkavali in po procesiji je pri‰el oãe, ves sijoã in praz-
niãen, sedli smo za mizo in med obilnim zajtrkom, pa ‰e
ves tisti dan nas je vse navdajal osreãujoãe prazniãen
obãutek, da je Velika noã.

Zato je bil sveãnik v uti na tako nepravem kraju, da

me je podzavestno ves ãas bodel kakor trn, in niã nisem
podvomila, da se je te posebne osvetljave spomnil pol-
kovnik.

‚Kako je mama mogla dati sveãnik iz rok?‘ sem se

ogorãeno vpra‰ala. ‚Na‰ velikonoãni sveãnik!‘ Toda iz

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

teh misli me je potegnil Müller, ki se je iznenada ogla-
sil v neposredni bliÏini.

»No, zdaj bomo pa videli,« je na pol nagajivo, na pol

posmehljivo oznanil Müller, »bomo videli, kdo je imel
prav, vi ali jaz.«

Îe sem se zganila, da bi mu izmaknila roko in u‰la iz

ute; toda Müller me je potegnil bliÏe, se sklonil prav k
meni in mi rekel, medtem ko so ga drugi spremljali s
pogledom, nekateri radovedno, drugi vzvi‰eno:

»Nekaj te bom vpra‰al. âe ne bi razumela mora‰ po-

vedati, da ti bom razloÏil. Dobro poslu‰aj. âe trdim, da
je Ïivljenje tako kratko —« Pri teh besedah je izpustil
mojo roko, mi na prtu . . . s kazalcema obeh rok poka-
zal razmak morda dveh centimetrov in nadaljeval: »—
smrt pa tako dolga —« Zdaj je z navpiãnima dlanema
razmejil dolÏino skoraj cele stranice velike kvadratne
mize in me pogledal v oãi, da bi videl, ali sem ga razu-
mela, »kaj hoãem s tem reãi? Kaj ti misli‰, da to pome-
ni?«

Nezaupljivo sem ga pogledala. Pomislila sem, da se

vprião vseh teh Ïensk in Nemcev in oãeta norãuje iz
mene; toda nekaj v njegovem pogledu, ki ga je upiral
vame, kakor da je prepriãan, da ga ne morem narobe
razumeti, mi je takoj pregnalo ta sum. Kaj hoãe od
mene, pa ‰e nisem razumela.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Polkovnik se je na kratko zasmejal; to je bil odsekan,

zami‰ljen in skoraj neÏen smeh. âeprav sem gledala
samo Müllerju v obraz, sem zaslutila, da ga je oãe grdo
pogledal, toda samo od strani, samo na tihem, ker se je
bal pokazati odkrito nasprotstvo do njega, obenem pa
sem sli‰ala, kako je Pupa mehko rekla: »Poãakajte ‰e.«

Vendar Müller ni mislil odnehati. Zdelo se je, kot da

mi hoãe na vsak naãin izvabiti odgovor, ki ga priãakuje.
·e enkrat me je prijel za roko, mi spet od blizu pogledal
v oãi in rekel:

»Poglej — tole kratko, to je Ïivljenje. Tole dolgo,

stra‰no dolgo, je pa smrt.« Ponovil je oba giba in nada-
ljeval: »Kako ti to razume‰? Kaj se to pravi?«

Razumela sem ga, iznenada sem ga razumela. Brez

omahovanja sem odgovorila:

»To pomeni, da je smrt veliko bolj vaÏna kakor Ïivlje-

nje.« Pomislila sem in dopolnila: »Da moramo paziti,
kako Ïivimo, ‰e veliko bolj pa, kako umremo.«

Müller je naglo rekel, obrnjen k Pupi, in v njegovem

glasu sem osuplo ujela zmagoslaven prizvok:

»Kaj pravi?«
Pupin glas je bil jasen in prediren kljub svoji otro‰ki

milini, ko mu je odgovorila, ne da bi bila koga pogleda-
la, temveã je z rahlo pobe‰eno glavo zbrano zrla pred-
se. Njenim besedam je sledila ti‰ina.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Umaknila sem se korak, dva, tako da nisem veã stala

na pragu ute, temveã malo niÏe v travi. Sveãe so gorele
z moãnim, pokonãnim plamenom, rdeãi jeziki so se ste-
zali do stropa ute, obrazi ljudi za mizo so bili v njih siju
videti zeleni, upadli, pogubljeni.

»Kaj sem vam rekel! Kaj sem vam rekel!« je navdu-

‰eno zavpil Müller in se zaãel tolãi po dolgih, mr‰avih
stegnih. Glavo je nagnil nazaj in se tako smejal, da mu
je vzelo sapo in se je z veselo nakremÏenim obrazom in
s smehom v grlu sam zagozdil v sebi. Hotel je ‰e nekaj
reãi, a potem ko so se najine oãi sreãale, je ta namen, ãe
ga je Ïe imel, nenadoma opustil, kajti odsotno sem ga
o‰inila in preletela ‰e omizje.

Najprej sem pogledala polkovnika in zdrznila sem se,

ko sem spoznala, da me gleda z istim tujim podtonom
neãesa nerazumljivega, neãlove‰kega na obrazu in v
drÏi glave kakor takrat v njegovi sobi; gospa Adela se je,
‰e zmeraj s cigareto med ustnicami in z dolgim kljunom
pepela na koncu, tako strahotno mr‰ãila, da se mi je
zdelo, kakor da so je same gube — gube namesto las,
ãelo ena sama guba, lica njiva, vsa razdejana in razkopa-
na, ustnice tenka, tenka ãrta, oãi sive, mrtve reÏe; lepi
poroãnik se je smehljal, a tega smeha me je bilo le ‰e
bolj groza kot polkovnikovega obraza ali Adelinih gub
— smehljal se je s tako ledeno, pretehtano dokonãnostjo
v izrazu, da sem otrpnila in se kot po tolaÏbo obrnila k

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

Maji. Tudi njen obraz je bil strog in zaprt in rahlo zaãu-
den.

‚Kaj pa drugi?‘ sem si rekla. ‚Drugi so gotovo normal-

ni!‘

Da, Tinka se je s svojim brezizraznim in vselej oãar-

ljivim nasmehom zazirala v noã, Guggen je nelagodno,
kot da ne razume prav, kaj se dogaja, a ve, da se dogaja
nekaj posebnega, pogledoval od enega do drugega,
Pupa je gledala polkovnika, ne da bi odmaknila oãi, in
videla sem, spet vsa osupla in prestra‰ena, kako njen
pred nekaj hipi tako mili in otro‰ki obraz temni in oto-
peva, kako se pogreza in spet dviga, znova in znova,
ãedalje bolj prazen, ãedalje bolj siv in starej‰i.

‚Ne,‘ sem si rekla, ‚ne! Kaj je to? Kaj se dogaja?‘
In oãe?
Oãetu se je pomraãilo ãelo, hrbet se mu je upognil in

pesti je stiskal na mizi pred seboj. Zbala sem se, da bo
zdaj zdaj divje vzkipel, kot je bila od nekdaj njegova
navada, kadar je bil tak‰en videti.

»Stavo si dobil,« je rekel lepi poroãnik in glas mu je

odmeval, kakor da je sam v velikem, praznem prostoru.
»âe bi imel ‰e za voja‰ko taktiko tak nos kot za stavo, bi
te morali predlagati za napredovanje — kajne, gospod
polkovnik?«

Te besede so nekoliko sprostile uto.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

»DrÏala se je ko Devica Orleanska,« je menila Maja in

se zasmejala. »Ubogi otrok — kak‰na ganljiva resnoba!«

»Recite, kar hoãete,« je rekel polkovnik z neprijetnim,

skoraj okrutnim podtonom v glasu, »to bi mogle biti
prero‰ke besede!«

Kot da si ne more kaj, da ne bi izrekel ‰e svoje dodat-

ne misli, je pripomnil:

»âe premisli‰, da so Balkanci, torej na pol divjaki, ne-

kateri niti niso tako neumni — kaj, velecenjeni gospod
gostitelj?«

Sama sem se ãudila, da sem jih razumela, toda —

kako dobro sem jih razumela!

Oãetu se je iz grla utrgal zamolkel jek.
Nehote sem si z roko zatisnila usta in se umaknila ‰e

nekaj korakov. Poznala sem oãeta. ‚Zdajle se bo prenag-
lil in v besu storil nekaj, za kar bo moral vzeti nase po-
niÏanje,‘ me je ledeno spreletelo.

Res.
Vse, kar se je zgodilo po tistem, se je odvijalo z blisko-

vito, skoraj neresniãno naglico in ostrino.

Oãe je planil pokonci in z enim zamahom pometel z

mize vse, kar je bilo v dosegljivi bliÏini, potem se je z
morilsko jezo v srepih, iznenada nekam belih oãeh
zastrmel — ne v polkovnika, temveã v lepega poroãni-
ka, in zatulil:

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

»âe smo mi divjaki, ste vi pa svinje!« Kozarci so se

Ïvenketaje razleteli na kamnitem pragu ute, in ko ga je
omoãilo vino, je mahoma postal ves teman. Skoraj praz-
ni liter, ki je stal na mizi tik pred oãetom, je v loku po-
letel ãez prag in se po ãudnem nakljuãju cel zakotalil v
travo; v meseãini se je na njegovem dnu ‰e zmeraj pre-
livalo in lesketalo za kozarec zlatega, razpenjenega vina.
In sveãnik — sveãnik se je prevrgel in obleÏal prav na
robu mize. Sveãe so gorele ‰e vse tri; zdaj so osvetljevale
kupãek grozljivo sr‰eãih, mokrih ãrepinj na pragu in
vse, kar je bilo pod mizo. Na pol oÏarjene, na pol tem-
ne noge ljudi za mizo so v drobnem pesku stale kakor
okonãine strahov.

Oficirji so kot na ukaz skoãili pokonci vsi hkrati. Lepi

poroãnik je z mirnim, a tisti hip docela praznim in ne-
verjetno postaranim obrazom segel na bok po pi‰tolo.
Guggen se je nehal pijano zibati, brÏ ko je opazil, kaj
dela poroãnik, in polkovnikov obraz je bil spaãen od
negodujoãega strahu.

Tako tiho je bilo, da sem zaznavala samo utripe svo-

jega srca.

Tedaj se je nepriãakovano, da sama nisem mogla ver-

jeti lastnim u‰esom, razlegel Pupin ne veã mili, temveã
ostri in ukazovalni glas:

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

»To bi bila napaka. Ne vidite, da je moÏak pijan?«

Vstala je, pobrala sveãnik in ga postavila nazaj na sredi-
no mize.

Vse tri moje sveãe so ji oÏarjale obraz, ko je sklonjen

obÏdel za mizo. In tedaj sem jo prviã videla, kakr‰na je
bila v resnici: spoznala sem, da se v njenih otro‰kih oãeh
in v njenem milem glasu skriva zloãinska pokvarjenost.
In ko sem se vpra‰ala, ãesa vsega je zmoÏna, taka, za
kakr‰no se mi je razgalila, se je oglasil lepi poroãnik:

»Drugiã malo pazite, kaj delate, in na jezik tudi!« je

siknil in spravil pi‰tolo. Pogledal je okrog sebe, nato je
s trdim nasmehom preletel vse obraze po vrsti. Nemci
so znova posedli, toda polkovnikov obraz je bil ‰e zme-
raj bel in grozeã.

Pupa je prijela najbliÏji kozarec in ga poãasi, igrivo

dvignila k ustnicam. Nasmehnila se je s svojimi novimi,
gospodovalnimi oãmi in nazdravila polkovniku; odpila
je poÏirek in odloÏila kozarec prav tako poãasi, kot ga je
bila vzela.

Polkovnik se je vidno sprostil.
»Gospodov nastop je zgolj dodaten dokaz za prvi del

moje trditve,« je rekel in se ozrl na lepega poroãnika.

Pupa je vstala, oãetu se je umaknila izza klopi in mir-

no rekla:

»Pojdi.«

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

100

Oãe je brez besede ubogal. S pobe‰eno glavo je od‰el

iz ute, in ko je bil tik ob meni, sem videla, da mu po li-
cih teãejo solze.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

101

VII

utro, ko sem navsezgodaj sedela na hi‰nem pragu, je
bilo eno najlep‰ih tistega poletja: bilo je obet vroãine

brez pripeke, polnosti, ki ne utruja, trajne jasnine.

Sivo rjavi kozolec, Ïe prebujen, a ‰e ves uklenjen v

rosno ti‰ino naokoli, je stal v priãakovanju prvega son-
ca; drevesca v sadovnjaku so nalahno pregibavala liste,
kakor da jih Ïe zdaj ponujajo toplej‰i svetlobi, in gladi-
na trave na vrtu se je svetlikala v temnem, sitem, vlaÏ-
nem zadovoljstvu.

Vse je bilo tako kot po navadi, in vendar drugaãno. Po

nedavnem neurju je bila taka moã in Ïivljenjska radost
v ozraãju, da sem si nehote rekla: ‚Morda se bo pa vse le
‰e sreãno konãalo! Saj ni tako brezupno, kot sem misli-
la!‘

Tedaj sem v kuhinji za seboj Ïe zasli‰ala mamin glas

in oãetov teÏki korak. Takoj sem nagonsko pomislila, da
je najbolje, ãe se umaknem. Ne da bi si to mogla razloÏi-
ti, sem bila prepriãana o tem, da bi sleherna beseda, ki
bi jo kateri od njiju mogel reãi meni ali ki bi jo njima
mogla reãi jaz, skalila ãisto umirjenost tega zgodnjega
jutra in mi omajala upanje, da se bo vse le ‰e sreãno

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

102

konãalo; kajti to misel sem hotela ohraniti, ãuvala sem
jo ko dragotino.

A hip po tistem me je bilo sram, da sem se jima hotela

umakniti; obsedela sem na pragu in Ïe zasli‰ala, kako se
je na cesti ustavil avto.

‚Voja‰ki,‘ sem pomislila, ‚kaj pa drugega!‘ Nisem se

zmotila. Kmalu nato se je izza vogala prikazal Müller.

Bil je sam. To me je presenetilo, kajti kadar se je tako

pozno vraãal — ali s tistega, kar je on imenoval delo ali
s kak‰nega ponoãevanja, ki se ga je moral udeleÏiti, ãe-
prav sam ni pil — po navadi ni pri‰el sam, temveã ga je
do njegove sobe v na‰i hi‰i pospremil kak‰en pajda‰.

Pazljivo sem si ga ogledala, ko mi je prihajal bliÏe, in

bolj ko sem gledala, manj sem mogla verjeti oãem.

To ne more biti Müller.
Pa je Müller. To so njegove neznansko dolge noge v

voja‰kih hlaãah, ‰kornji z grozanskimi stopali — pa tako
blatni! — to je vsa njegova sloka postava, to so njegove
dolge roke, ki mu tako ãudno visijo ob telesu, in
obraz . . . Je to njegov obraz?

To je bil obraz mrliãa na omahujoãih nogah in bliÏal

se je — bliÏal se je meni.

Poãasi sem vstala in se vsa stisnila k zapahnjeni polo-

vici hi‰nih vrat. Z razprtimi iztegnjenimi dlanmi sem
begala po hladni leseni ploskvi, toda na‰la nisem niãe-
sar, kar bi mi bilo lahko v oporo.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

103

Kajti Müller je bil tako stra‰en videti, da sem bila pre-

priãana, da me bo zgrabil, ko bo pri‰el do mene, in me
zmeãkal, spe‰tal, zniãil.

Oãi je imel vdrte; kakor da sploh ne gledajo, marveã

samo so, motne in mrtve. V lica je bil upadel in kosmat;
ãrnina neobrite brade in siva barva koÏe sta se zlivali v
nekak‰en mrli‰ki odtenek. Usta je krãevito stiskal, in tak
je s pobe‰eno glavo prihajal proti meni. Ko se je z ople-
tajoãimi dolgimi nogami, podoben pajku, primikal vz-
dolÏ hi‰nega zidu, se je nekajkrat z bokom zadel obenj
in se le s teÏavo obdrÏal pokonci.

‚Na mrtvo pijan, pa ‰e tepsti se je moral, gnus,‘ sem si

rekla, da bi se pomirila in dala tej prikazni vsakdanji,
manj grozljiv pomen.

Ne. Na mrtvo pijan Müller ni mogel biti, ker sploh ni

pil, in tudi tepel se najbrÏ ni, ker bi se potem raje stre-
ljal, pa ãisto brez hrupa in pokore zase.

Zakaj je tak?
Tega si nisem mogla razloÏiti.
Ko je stopil mimo mene, ne da bi me bil opazil, sem

teÏko izdihnila, nato sem se kot v sanjah odtrgala od
vrat in se zastrmela za njim.

Po dolgi kamniti veÏi se je opotekal k vratom svoje

sobe na koncu veÏe; sredi poti se je ustavil in se naslo-
nil ob zid.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

104

Tedaj je iz kuhinje pokukala mama. Hotela je Ïe ne-

kaj reãi, ampak ni; samo z naglim gibom je poklicala
oãeta, ki je najbrÏ sedel za mizo in zajtrkoval, ker je iz
kuhinje, brÏ ko je mama odprla vrata, zadi‰alo po kavi.

Mene ni opazila, ker sem, ‰e zmeraj trda od groze,

bojeãe kukala za Müllerjem.

Izza reÏe kuhinjskih vrat sta zdaj gledali dve glavi: oãe

in mama sta se nemo zasrepela v Müllerjev hrbet, po-
tem sta se zaãudeno spogledala in se brez besede zno-
va zatopila v Müllerjevo ob zidu sloneão postavo.

Mama je spet hotela nekaj reãi, toda oãe si je naglo

pritisnil kazalec na ustnice. In spet sta gledala, gledala
kot prikovana, in prav tako sem gledala, s svoje posto-
janke na pragu, tudi jaz.

Morda je prav to, da smo vsi trije nepremiãno in

osuplo upirali oãi v njegov hrbet, Müllerja nagnilo, da se
je iznenada obrnil. Drugega za drugim nas je o‰inil z
oãmi in nam spet pokazal hrbet. Oãe in mama sta v
trenutku, ko se je Müller zaãel obraãati, ‰inila nazaj, kot
da se jima je prikazal strah. Mene pa njegov obraz ni
mogel veã tako prestra‰iti, kakor je prestra‰il mamo in
oãeta.

Toda Müller se je Ïe odmajal po veÏi, pred vrati svo-

je sobe je nekaj ãasa slepo tipal za kljuko, nato je z vso
teÏo svojega zgornjega trupa pritisnil nanjo, vdala se je,
Müller je omahnil noter, ne da bi bil zaprl za seboj,

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

105

sli‰ati je bilo ‰e dva teÏka koraka, potem zamolkel
comp! in ti‰ina.

Oãe in mama sta ‰e enkrat pogledala skozi kuhinjska

vrata. Tokrat sta jih odprla na steÏaj, obstala sta na pra-
gu in Ïe bolj brez skrbi buljila proti odprtim vratom
Müllerjeve sobe.

»Kaj mu je?« je ‰epetaje vpra‰ala mama.
»Kaj pa jaz vem.« Oãe je hotel po svoji navadi nekaj

zagodrnjati, potem mu je senca preletela obraz in tudi
on je ‰epetaje, kajti vrata so bila ‰e vedno odprta, vpra-
‰al mamo:

»Kaj ti misli‰? Se ga je nalezel?«
Mama je zami‰ljeno pogledala oãeta, pomolãala je in

rekla:

»Meni se zdi ãuden, ne nasekan.«
Oãe je pokimal.
»Misli‰, da to kaj pomeni?« je steÏka vpra‰al mamo.
Mama ga je nerazumevajoãe prebodla z oãmi. Jaz pa

sem razumela, kaj je mislil oãe. Oãe je hotel reãi: ‚Misli‰,
da pomeni to kaj hudega za nas?‘

»Misli‰, da bodo selili?« je z okornim jezikom vpra‰al

oãe.

Mama je brez besede gledala po veÏi, kamor se je

pravkar izgubil Müller, kot da bo odgovor na oãetovo
vpra‰anje na‰la v poti, ki jo je Müller prehodil do svoje
sobe, preden se je zru‰il na posteljo.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

106

In ko mu mama ‰e ni odgovorila, se je oãe dotaknil

njene roke; kakor otrok, ki prosi, naj ga odpelje proã, da
mu ne bo veã treba gledati neãesa neznosnega, tako je
oãe s to kretnjo poprosil mater, naj ga re‰i misli na se-
litev. Odsekano se je obrnil na peti in se potuhnil nazaj
v kuhinjo.

Mama ni takoj stopila za njim, kakor je bila njena

navada. ·e malo je strmela po veÏi, tja proti odprtim
vratom Müllerjeve sobe, zavzdihnila je in dejala:

»Ah, reveÏ je — nesti bi mu morala skodelico vroãe

ãrne kave.«

Pogreznila sem se v ti‰ino.
‚Kdo?‘ je samo od sebe vpra‰alo moje srce.
‚Ivan, Ivan, tvoj dragi Ivan,‘ je zasijalo sonce.
‚Kdaj?‘
‚Vãeraj, vãeraj, vse je Ïe mimo,‘ je za‰umela jablana.
‚Kje?‘
‚V ‰otoru, v ‰otoru nad mestom, in tudi ona je bila z

njim,‘ je zabuãala Sava.

âeprav je bil dan tako vroã, da je kar vpil po deÏju, se

je ozraãje na hitro tako ohladilo, da so se fantje pod
streho prostornega ‰otora drgetaje stiskali v jopiãe. Tudi
Ivanka je bila med njimi, Sedela je tik ob hladni jadro-
vini in na videz zami‰ljeno prislu‰kovala sunkom nali-
va, ki je tolkel ob ‰otor, toda v resnici deÏja sploh ni
sli‰ala, kajti po glavi ji je rojila ena sama misel, ki je ni

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

107

moglo pregnati niã zunanjega. Ta misel je bila: ‚Kako
sem mogla aktovko pustiti v brivnici?‘

Zunaj je divjalo neurje. Od ãasa do ãasa je kateri od

fantov odgrnil platneno loputo na vhodu v ‰otor in po-
kukal ven; takrat jo je pi‰ ‰e privzdignil, da je fante in
Ivanko zmrazilo do kosti, in tiste blizu lopute so kot biã
udarile teÏke kaplje. Stena deÏja je bila tako gosta in si-
lovita, da je kot razdivjano morje valovila sem in tja in
upogibala drevje in grmiãje pred seboj zdaj v to, zdaj v
drugo stran; bela in nepredirna, podobna zavesi drob-
nega prahu, ni popustila niti za hipec. Zunaj je vse toni-
lo v tej mokri steni in se ji pokorilo brez odpora; ‰otor je
bil videti kakor osamljen, a neustra‰en otoãek v tem
neizprosnem besnenju narave.

Znotraj je bilo ãisto tiho, le kdaj pa kdaj je kdo spre-

govoril s pritajenim glasom, kakor da bi lahko kdo
prislu‰koval. Fantje so bili vsi mladi; najstarej‰emu je
bilo morda enaindvajset let, najmlaj‰emu ‰estnajst.
Vendar jim je strah pred zasledovalci, ki so ga vsi ena-
ko ãutili v sebi, ãeprav ga niti eden ne bi priznal ne sebi
ne drugim, ta strah jim je vsem vtiskal isti peãat, kajti v
njem je utripala nagonska, otro‰ka groza pred deÏjem,
ki jih bo oviral na begu, pred mrazom, ki prodira med-
nje skozi sleherno ‰pranjico v ‰otoru, pred noãjo, ki vse
okoli njih spreminja v strahotne spake.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

108

Nekaj jih je sedelo tik za steno ‰otora; bili so nemi in

prestra‰eni, toda zravnani in dostojanstveni. Tiho so zrli
predse in ãakali.

Drugi so na pol leÏali, oprti na komolec, s skrãenimi

koleni. Visok, pleãat fant z moãnimi ustnicami, hladni-
mi oãmi in zelo gladkimi, precej dolgimi kostanjevimi
lasmi je namr‰ãen venomer nagibal glavo in prislu‰ko-
val.

Trije fantje, skoraj ‰e deãki, so bili na videz iste staro-

sti in so si bili moãno podobni. Imeli so enake ãrne lase,
temne oãi in temno polt. âlovek bi rekel, da so trojãki,
rojeni isti materi, vendar bi se zmotil, kajti bili so brat-
je, po starosti leto narazen. DrÏali so se skupaj, ko mla-
diãki, ki se v nevarnosti ti‰ãijo drug k drugemu. Kdaj pa
kdaj so se na tihem, kakor da poãnejo nekaj nepo‰te-
nega in nedovoljenega, spogledali in brÏ spet umaknili
pogled.

Kazalo je, da je fant z gladkimi lasmi njihov vodja, ker

so se z redkimi pripombami ali s prikritimi pogledi ves
ãas vraãali k njemu. ·e Ivanka se je vãasih nehote zazrla
vanj.

Ivan je slonel zraven treh bratov. Niã se ni zganil; ni

bilo videti, da kaj misli. Njegov obraz je bil kakor otopel
in njegove oãi so izraÏale samo brezmejno potrpeÏlji-
vost. Zato se niti ni takoj ozrl, ko je v ‰otor iznenada pla-

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

109

nila skljuãena, do koÏe premoãena postava — kakor da
sta jo z zdruÏenimi moãmi pahnila noter deÏ in veter.

·e ko je obstala sredi ‰otora in si z drhteãimi rokami

z obraza obrisala mokroto, ki jo je slepila, je ni takoj
spoznal.

»Ana!« je tedaj iztisnil Ivan in skoãil pokonci.
Tudi fant z gladkimi lasmi je planil na noge.
»Kaj i‰ãe‰ tukaj? Kako si pri‰la sem?« jo je ostro vpra-

‰al. Njegov obraz je bliskoma postal strog in napet. Tudi
drugi so se zdramili. Ivanka si je kakor proti svoji volji
na pol radovedno, na pol v strahu ogledovala dekle, ki
je sredi ‰otora s teÏavo lovila sapo.

Pogledala jih je vse po vrsti — fante in nazadnje ‰e

Ivanko. Zdelo se je, da ji je pogled na dekle vrnil nekaj
moãi in odloãnosti.

»Komaj sem vas na‰la!« je zasopla in pogledala Ivana.

Ivanka je pomislila, ko jo je tiho gledala, da se komaj
premaguje, da ne plane k njemu.

»Saj to je tisto — kako si nas na‰la!« je ostro kot prej

odsekal fant z gladkimi lasmi in se namr‰ãil. »Kako si
vedela, kje nas lahko najde‰!«

Tedaj se je oglasil Ivan. âudno mirno in enoliãno je

rekel:

»Sedi, Ana — saj si ãisto mokra in vsa se trese‰. Sem

k Ivanki se usedi. Vzemi moj jopiã. Meni je toplo. In s
temle robcem se obri‰i.«

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

110

Ana je sedla k Ivanki, ogrnila se je z Ivanovim jopi-

ãem, vzela pomeãkan robec, ki ji ga je ponudil, in si
poãasi, z drhteãimi rokami obrisala najprej obraz, po-
tem roke in lase. OÏela je robec in si ga razgrnila v na-
roãju.

»Hvala,« je rekla, in prevzela jo je taka utrujenost, da

so ji omahnile roke in niti besedice ni mogla spraviti iz
sebe. Samo gledala jih je, drugega za drugim, in majala
z glavo.

»Kar pomiri se, bo‰ potem povedala,« je rekla Ivanka.
Ivan je stal pred Ano in jo molãe gledal.
»Govori Ïe — ne natezaj nam Ïivcev!« je iznenada

vzkipel nizek, droban fant z Ïivahnimi sivimi oãmi in
trmasto brado. Mrko je o‰inil najprej Ano, potem Ivana
in fanta z gladkimi lasmi. Ivan mu je vrnil neprediren
pogled.

Ana je nepriãakovano oÏivela. Obrnila se je k fantu z

gladkimi lasmi in ga vpra‰ala prav tako ostro, kot je prej
on govoril z njo, le da je v njenem glasu hkrati drhtelo
neznosno razburjenje:

»Kaj ‰e ãakate?«
Te njene besede so bile izreãene s takim brezmejnim

strahom in obupom, razen obiãajnega pomena, svoje
vsebine so zajemale vse tiste usodne moÏnosti, ki so Ïe
pred Aninim prihodom rojile po glavi vsem v ‰otoru, da
so nehote bistro pogledali.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

111

»Sploh ne veste?« je tedaj bruhnilo iz Ane. »Sedite v

tem bedastem ‰otoru, kakor da vam je vseeno, kaj se
godi spodaj! Îe vse popoldne je bilo v mestu tako ãud-
no, tako ãudno! Nihãe niã ne ve, ·vabi samo tekajo oko-
li, njihovi avtomobili kar naprej hrumijo sem in tja, en-
krat ãez most, potem spet nazaj, na policijo, na povelj-
stvo, ljudje si skoraj ne upajo iz hi‰ in Vilija, Vilija sem
videla v avtu s ‰vabskimi oficirji! Milan, zakaj se je Vili
peljal z njimi?« se je Ana iznenada obrnila k Milanu, ki
je sedel med fanti ob jadrovinasti steni.

Milan se je moral potruditi, da ni pogledal Ivanke.

Nekaj nasilnega, tujega v njem je njegov pogled kar na-
prej obraãalo tja k Ivanki, vendar se je premagal in je ni
pogledal.

»Kaj pa je to tako ãudnega?« je mirno odvrnil. »Saj

vendar ve‰, da je njihov podrepnik in da jim vse, kar le
more, ‰e toplo nese na nos.« Pomolãal je in dodal: »Pre-
neumen je, drugaãe bi nam Ïe prej kaj ‰kodil.«

Visoki je hotel nekaj reãi, a si je premislil.
»Kaj hoãe‰ reãi z vsem tem, Ana?« je vpra‰al Ivan, kot

da bi rad sli‰al prav vse, kar jim ima povedati. »Zakaj
misli‰, da je danes v mestu tak‰en nemir?« Njegov glas
je bil ‰e vedno potrpeÏljiv, kot da ima opravka z otro-
kom, ki ga ne sme zastra‰iti, ãe hoãe izvedeti vse, kar se
le da.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

112

In res ga je Ana o‰inila zaãudeno in nestrpno. Kako

more biti tako miren, ko gre vendar za vse — ko jim gre
vendar vsem za Ïivljenje in smrt?

‚O, Ivan,‘ je v sebi zajeãala Ana in srce ji je stisnila

tako stra‰na slutnja, da se je vsa stresla. Zaslutila je, da
lahko reãe karkoli, stori karkoli, da lahko Ivana, te fan-
te in neznano dekle, ki je z njimi tu v ‰otoru, prosi, pre-
govarja, prepriãuje in roti, pa bo vendarle vse zaman.
Ne bo jih prepriãala, prepozni so, ne bodo jim veã ube-
Ïali! Kaj naj stori, kaj naj reãe — in predvsem, zakaj zdaj
tu izgubljajo ãas, namesto da bi beÏali, beÏali, podrli ta
‰otor in zabrisali tudi najmanj‰o sled za njim in za se-
boj?

Fantov pa Ivanov mirni glas ni premotil. Vsi so vedeli,

da je Ana njegovo dekle, in vedeli so celo, kljub svojemu
na videz robatemu fantovskemu govorjenju, da je Iva-
nova ljubezen do Ane drugaãna od njihovih brezskrb-
nih, mimogrede vzetih in odpravljenih ljubezni; Ivanova
ljubezen se jim je zdela rahlo sme‰na, vsekakor pa pre-
tirana in za fanta skoraj nespodobna. »Kako nemogoã je
Ivan s to svojo Ano!« so se vãasih smejali. »Ta bo imel ‰e
presneto otepanja, s to in z drugimi, ãe se jim bo dal
takole vrteti!«

Toliko so fantje vedeli o njegovi ljubezni do Ane na-

sploh, prav tedaj pa so izvedeli ‰e nekaj drugega. Bilo
jim je jasno, da je Ivan zdaj ne gleda kot svojo Ano, tem-

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

113

veã kot dekle, ki je v koãljivem trenutku pritekla k njim,
v njihov ‰otor, kjer so se shajali in se pripravljali za boj
proti okupatorju, ne da bi bil kdo to vedel. Njegova prva
skrb je zdaj, da sebe opere slehernega suma v zvezi s
tem, da je Ana v takem deÏju na‰la sem v ‰otor, ‰ele
druga pa, da opere tudi njo.

Zato je bil tako zbrano miren, zato je tako premi‰-

ljeno poskrbel za to, da je Ana povedala, kar je imela
povedati, ne da bi jo on prej neopazno pouãil, kako naj
govori, da ne bo sebe in njega postavila v slabo luã.

Vse to pa je enako kakor drugi, in ãe bi bilo mogoãe,

‰e bolj kot vsi drugi, ãutila tudi ona sama, Ana. Vedela
je, da nimata ne ona ne Ivan niti najmanj‰e krivde nad
seboj; jasno ji je bilo, koliko pomeni zanj, da ostane pred
fanti bel ko sneg; vnaprej je vedela, koliko nepotrebnih
in v tej ãasovni stiski usodnih minut bo trajalo, preden
bodo razãistili vse, kar hoãejo imeti razãi‰ãeno, ãas pa
teãe, in na koncu koncev jih morda, vsaj ne vseh, niti ne
bosta prepriãala o tem, da ji ni Ivan nikoli niã povedal,
ne kje se shajajo, ne kaj poãnejo tam, kjer se shajajo, in
da ni ona nikomur omenila niti besedice tistega, kar je
slutila in potem sama uganila, tako da jih je zdaj na‰la.

‚Vse je zaman, vse je zastonj,‘ je spet obupano pomis-

lila in zbala se je, da bo vsak ãas tako zavre‰ãala, da jo
bodo sli‰ali ‰e spodaj v mestu. Vendar se je premagala.
Mora ostati mirna. Ni ‰e vse zaman. Ni ‰e izgubljen.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

114

Mora ga re‰iti. Njega in druge. Toda ãe drugi noãejo,
mora re‰iti vsaj njega. Njega mora!

In v zavest ji je pri‰lo tisto, kar je v podzavesti Ïe ves

ãas vedela — da je zdaj vse to, ali je Ivan brez krivde, ali
je ona brez krivde, pa Ivanov sme‰ni ponos in zvestoba,
pa zavzetost teh fantov in te Ïenske sredi njih — da vse
to zdaj sploh ne ‰teje, kajti zdaj gre za skrajne reãi. Ali
pa morda Ïivljenje ni skrajna stvar? Kadar gre za Ïivlje-
nje, je vse drugo manj vaÏno; ne more biti drugaãe, kot
da je vse drugo manj vaÏno. Naj jo ozmerjajo, naj jo
obsodijo, naj ji reãejo, kar hoãejo, to je njej ãisto vseeno.
Kakor da ni sli‰ala! Tako vseeno ji je. In vseeno ji je tudi,
kako jo bo pogledal Ivan. Pozna ga, zato ve, da jo bo
pogledal, kakor da je ne bi hotel nikoli veã videti. Mislil
si bo — ti nas ne razume‰, ti ne razume‰, za kaj se zdaj
borimo!

Toda to ni res. Ona vse to ve, samo to zdaj ni najvaÏ-

nej‰e; ona dobro ve, da to zdaj ni najvaÏnej‰e. In ãe bo
Ivan ostal Ïiv, ne bo veãno jezen nanjo; o, spomnila ga
bo nase, ãe mu bo prav ali ne! Toda nazadnje bo poza-
bil, da zdaj v ‰otoru ni ravnala ãisto po njegovi volji; po-
zabil bo na trenutek, ko je moral trpeti njegov ponos in
njegova pripadnost tistemu, kar on imenuje na‰a stvar,
ona, Ana, pa ‰e ne ve prav, kaj je to in ji zdaj tudi ni mar,
ker ga mora re‰iti.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

115

‚In navsezadnje,‘ je ‰e pomislila s svojim preganjanim

srcem, ‚ãe ostane Ïiv, bo tudi ‰e lahko delal, veliko bo ‰e
lahko storil za tisto stvar!‘

Ana je zaãutila, da te neznanske napetosti v sebi ne

zdrÏi veã. Pogledala je Ivana, ki jo je tako mirno vpra‰al,
zakaj misli, da je spodaj v mestu tako nemirno, in obu-
pano zavpila:

»To je vsem jasno! V mestu je to vsem jasno! Meni je

jasno! Samo vam ni jasno. Kaj me gledate? Lovijo vas,
vas, koga pa? Vi pa tiãite tukaj, njim pred nosom, in ãa-
kate, da vas bodo prijeli! Zakaj jih ãakate?«

Gledali so jo. Bledi, prestra‰eni, ãeprav so se ‰e ved-

no trudili, da bi med seboj prikrili paniãni strah. Vse jih
je gnetla ena sama misel: beÏati, beÏati in se ne ustavi-
ti, dokler nisi na varnem. Toda kje je to, na varnem?

Prvi se je zbral fant z gladkimi lasmi.
»Ne smemo pustiti, da nas zgrabi panika,« je rekel.

Vrtajoãe je pogledal Ivana in Ano, potem je o‰inil Mila-
na in premi‰ljeno dodal:

»Da, najbrÏ ima‰ prav. MoÏno je, da lovijo nas. Si nam

pri‰la to povedat?«

»Zakaj izgubljate ãas?« je z omagujoão nestrpnostjo

rekla Ana. Bila je zelo bleda, tako bleda, da je imela nje-
na polt v svitu karbidarice, s katero so si svetili v ‰otoru,
mrtva‰ko zelenkast odtenek; lica je imela vdrta in lasje

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

116

so ji stegnjeni viseli na prsi in na ãelo, da je bil videti
njen obraz nenaravno dolg, oãi pa ãrne in velike.

Visoki jo je ‰e enkrat pogledal.
»Hvala ti, da si pri‰la v tem deÏju,« je rekel. »Zdaj ne

bomo razpravljali o tem, kako si nas na‰la, niti ne, ali ti
je Ivan kaj povedal. Verjamem vama.«

S pogledom, v katerem ‰e ni bilo utrujenosti, je pre-

letel vso svojo vojsko v ‰otoru. Videl jih je, kakr‰ni so bili
na znotraj, ne kakr‰ne so se mukoma kazali na zunaj.
‚Dobri fantje so,‘ si je rekel, ‚in Ivanka je pogumno de-
kle, tudi o njej niã ne dvomim, razumem, kako se ji je
moglo pripetiti tisto v brivnici, jaz to razumem, ker vem,
kako je ãloveku, ãe ga imajo te po‰asti v ‰api, to vem od
takrat, ko so me zasli‰ali in potem kakor po ãudeÏu iz-
pustili, vem, vem, kako je to, pride trenutek, ko ãlovek
tako zelo pazi, da se ne zaveda veã docela, kaj poãne, in
takrat naredi napako. Razumem jo. Ni mogla drugaãe.
Nobena druga na njenem mestu ne bi pri‰la iz tiste
brivnice drugaãe kot pred naperjenim revolverjem. Zdaj
se pa bojijo, in ne brez razloga. NajbrÏ nas res lovijo in
nas bodo tudi dobili, ãe se jim ne umaknemo. Zakaj ‰e
ni Toneta? Albinu je obljubil, da nas bo odpeljal na ita-
lijansko stran. Îe zdavnaj bi moral biti tukaj. Kaj naj sto-
rim, ãe ga ‰e ne bo? âas mineva. Ana ima prav. Ne sme-
mo veã dolgo ãakati. Kaj naj storim?‘

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

117

»Brez panike, fantje,« je glasno ponovil in si pogladil

lase. »Tone je obljubil, da bo pred veãerom tukaj, da nas
popelje ãez mejo. Bojim se, da v takem deÏju sami ne bi
daleã pri‰li. Zato bi po mojem ‰e malo poãakali. âe ga
predolgo ne bo, bomo morali pa sami na pot.«

Pomolãal je in dodal:
»Ste za to? Kar povejte, ãe kateri misli, da bi lahko

ukrenili kako drugaãe.«

Nenavadno, kako so fantje molãali, komaj ãe je kateri

dvignil pogled, prikimal.

»No, kaj pravite?«
Fant z Ïivimi oãmi, Jernejc, se je naposled le oglasil:
»Saj nimamo izbire. Sami v takemle ne bi pri‰li ãez.

Res pa je, da moramo ãimprej od tod. Tako ãuden obãu-
tek imam —«

Obmolknil je. Vendar ni bilo niti enega v ‰otoru, ki ne

bi mogel dopolniti njegove misli, ãe se ne bi bal izreãi
tistega, ãesar so se vsi bali in kar so vsi prikrivali. Jernejc
je hotel reãi — »tako ãuden obãutek imam, kakor da bo-
do vsak ãas tu.«

Tedaj je Ana planila pokonci in obstala tik pred fan-

tom z gladkimi lasmi:

»Ne! Ne in stokrat ne! Si slep ali kaj ti je, da ne vidi‰,

da ne smete izgubiti niti minute? Takoj morate na pot,
pri priãi! Kje ima‰ pamet?« Ozrla se je naokoli in pogled
ji je obstal na Ivanki. »Ne poznam te,« je rekla Ana,

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

118

»toda gotovo si Ïe kaj izkusila, ãe si z njimi pri tej novi
stvari — reci jim ti, dopovej mu ti, temu, ki odloãa, da
morajo takoj na pot, ãe se hoãejo re‰iti! Stori kaj, ne
sedi, ne ãakaj z njimi vred, menda si ne Ïeli‰ smrti?«

Ano je zanesel obup. Izrekla je vse, kar ji je pri‰lo na

jezik, in tako je nehote povedala stvari, kakr‰nih si oni
in Ivanka nikoli ne bi rekli. In naposled je dodala ‰e tis-
to, kar so vsi mislili:

»Ne vidite, da so lahko vsak ãas tukaj? Mislite, da bo

Nemce ustavil deÏ? Tudi ãe bi vile padale izpod neba, ne
bodo izpustili, kar Ïe drÏijo! Dajte si dopovedati!«

»Albin, stopi z menoj,« je visoki rekel moãnemu

svetlolascu z modrimi oãmi in s svetlim puhom nad vrh-
njo ustnico. »Poglejva, ali se ne bi tudi sami prebili.«

Albin je brez besede vstal in z visokim stopil ven. Ko

sta odgrnila loputo, je veter spet butnil noter val mokro-
te in hladu.

V ‰otoru je bila taka ti‰ina, da so se vsi zgrozili nad

zavijanjem vetra in udarjanjem neurnih sunkov ob
jadrovino. Tisti trije, ki so si bili tako podobni, so se spo-
gledali, samo enkrat, potem so se vsi kot na ukaz
zastrmeli k loputi, koder se morata zdaj zdaj vrniti JoÏe
in Albin. In vendar — zaradi tistega edinega pogleda, ki
so ga izmenjali med seboj, je bilo ves ãas po tistem, ka-
kor da se drÏijo za roko.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

119

Mali z Ïivimi oãmi, Jernejc, se je nemirno presedal in

pogledoval okrog sebe, pogledal pa ni nobenkrat niti
enega od tovari‰ev. Samo Ïilava Ïivljenjska moã ga je
nagibala, da je nekaj poãenjal, poãenjal z rokami, z no-
gami, z glavo samo da ni imel vtisa, da miruje, da ne
stori niãesar.

Poleg Jernejca je sedel zelo droben, suh in majhen

fant. Obraza je bil tako otro‰kega, da mu ãlovek ne bi
prisodil veã ko dvanajst let, pa ‰e teh dvanajst ‰ibkih od
rojstva, podhranjenih in nerazvitih vsa leta po rojstvu.
V resnici jih je imel ‰estnajst, toda verjel mu tega ni nih-
ãe, ãe ni pokazal rojstnega lista.

To je bil Martinek.
Storil bi bil karkoli, da pokaÏe svojo goreão predanost

stvari, in Nemce je sovraÏil, da bi bilo tak ogenj teÏko
priãakovati v tem drobnem telescu in v njegovem na
videz praznem in skoraj topem obrazu. Martinek je bil
dragocen zaveznik, ker je bil tako neznaten in nesum-
ljiv, da v njegovem Ïepu nihãe ne bi domneval kaj dru-
gega kot fucke; ‰e za fraão je bil videti premalo podje-
ten.

Martinek je gledal predse, kot da se ga to, kar se do-

gaja ob njem, niti malo ne tiãe. âaka, kakor ãakajo drugi,
in skrb za vse tisto, kar bi bilo treba ukreniti, prepu‰ãa
drugim. Ko bodo kaj odloãili, bo storil, kar mu bodo
rekli. âeprav je ãutil napetost in strah povsod okrog

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

120

sebe, se je hkrati tudi zavedal, da ne more niã storiti. Kaj
bi pa mogel storiti sam? Kar bodo ukrenili skupaj, pa naj
se konãa tako ali drugaãe, bo z njimi ukrenil tudi on.
Zaupal jim je neomejeno; vse dotlej, ko so mu prviã po-
kazali, da ga cenijo in da mu zaupajo karkoli, je bil za-
nje in za stvar pripravljen storiti vse, kajti prviã v vsem
svojem laãnem in bosem Ïivljenju je zaãutil, da nekaj
pomeni. To je bila zanj tako neverjetna sreãa, da si veã
ne bi mogel Ïeleti. Zato je ãakal veliko bolj mirno kot
drugi, da se odloãi, kako se bodo re‰ili. ·e na misel mu
ni pri‰lo, da je tudi mogoãe, da se ne bodo veã re‰ili —
in ãe bi mu Ïe pri‰lo, bi to sprejel kot nekaj dokonãne-
ga, kot nekaj, ãesar ni mogoãe ne izpodbijati ne spreme-
niti.

Da, to je bil najmanj‰i, Martinek.
Fanta, ki sta slonela na drugi strani ‰otora, zraven

Ivanke, sta bila na pogled zelo razliãna. Prvi je bil sve-
tel, velik in suh, dolgega in bolnega obraza, drugi kos-
tanjevih las, manj‰i, ãokat fant zdravih rdeãih lic. Slone-
la sta drug ob drugem, kot da sta si pravkar povedala
nekaj zelo teÏkega in pomembnega in morata zdaj do-
bro premisliti, preden izreãeta vsak svoje mnenje, ki bi
ju utegnilo neznansko zbliÏati ali pa tudi za zmeraj od-
tujiti. Zato raje ‰e molãita, in tudi ãe bo ta molk dolgo
trajal, bosta ‰e molãala in premi‰ljevala, ker se v tistem,
kar bosta rekla, ne smeta zmotiti.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

121

Ivan je brez besede gledal Ano. Njegove oãi so bile

tako neÏne, tako krotke, da so se njej v grozi ãedalje bolj
razpirale zenice. ‚In zdaj,‘ si je govorila, ‚zdaj naj ga iz-
gubim? Izgubim naj ga zase in za svojega sina? To se ne
sme zgoditi. Borila se bom do zadnjega. Vse bom storila,
vse bom rekla, tudi ãe me potem ne bi imel veã tako rad.
Toda — ali me sploh ima rad, ko sedi tukaj, v tem zakle-
tem ‰otoru, in ãaka? S silo ga moram spraviti od tod.
Moram! Zakaj me ne razume‰, Ivan? Jaz ne morem dru-
gaãe. Jaz sem Ïenska. Najprej moram pomisliti na tisto,
kar je tebi druga skrb. Tako sem ustvarjena, in ãe se kdaj
delam, kakor da sem drugaãna, se pretvarjam. Vedi to.
Pretvarjala bi se, in tega tudi ti ne bi maral, kajne?‘

Ivan pa je mislil, ko je neÏno in krotko gledal Ano,

kako hudo je, da jo bo zdajle moral zapustiti, ãeprav jo
ima rad. Zdajle se bo moral odloãiti — saj odloãil se je Ïe
zdavnaj, toda zdajle, prav kmalu, bo moral svojo odloãi-
tev glasno izreãi. Sporoãil jo bo Ani, in pred vsemi
tovari‰i. Muãno in teÏko mu bo, ker ga bo sram, ‰e huje
pa mu bo, ker bo moral prizadeti Ano. O, kako bo joka-
la, kako se bo borila, kako ga bo preizku‰ala na vse bo-
leãe naãine! In kako ji bo pri srcu potem, ko se bo v tem
stra‰nem nalivu sama in obupana vraãala domov! A niti
ob misli, da bi si Ana na poti domov lahko kaj naredila,
on ne more spremeniti svoje odloãitve.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

122

Vode, vode, neizmerne vode, ‰e vi‰e sezite, ‰e bolj

zavalovite.

Molãeãe vrbe, grãaste vrbe, ne ãakajte je.
‚O, ljuba moja,‘ je pomislil Ivan, ‚o, ljuba moja!‘
Prav tedaj sta se JoÏe in Albin vrnila v ‰otor; vsak svoj

jopiã sta drÏala nad glavo, a je vseeno curelo z njiju, ko
sta loputo zagrnila za seboj.

Vse oãi so se uprle vanju.
»TeÏko bo,« je rekel JoÏe. »Dokler takole divja, brez

vodnika ne pridemo ãez mejo. Tema kot v rogu, in ‰e
bliska se ne veã. Lije pa tako —« Obmolknil je in se ozrl
na tovari‰a, ki se je otresel mokrote in si brisal obraz:
»Ne, Albin?«

Albin je mrko o‰inil najprej njega, potem druge v

‰otoru in povedal:

»Ne vem, kako se bomo sami prebili, toda od tod

moramo.«

Ana je stopila k JoÏetu in mu rekla z obupano odloã-

nostjo, ãeprav so ji drhtele ustnice:

»Ivan ne more z vami. Ivan mora z menoj.«
»Kaj govori‰, Ana?« je brez jeze vpra‰al Ivan. JoÏe pa

jo je strogo o‰inil in rekel:

»Kaj ti ne pride na misel!« Pogledal je Ivana in dodal:

»Sicer pa — o tem bo odloãal on sam, ne, Ivan?«

»Seveda ne pojdem nikamor,« je odvrnil Ivan. »To

sploh ne pride v po‰tev. Kakor vi, tako jaz.« JoÏe je brez

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

123

besede pogledal Ano; Ivan je pomolãal in dodal, obrnjen
k njej:

»Ana, ne zameri. Sama ve‰, da ne morem drugaãe.«
Vsi v ‰otoru so gledali in poslu‰ali.
»Ne govori, naj ti ne zamerim,« je vzkipela Ana. »Za-

merim ti! In tudi ne reci, da ne more‰ drugaãe. Ti samo
misli‰, da ne more‰ drugaãe!« Z voljo se je pomirila in
povzela, in njen glas je zvenel, kot da sta sama v ‰otoru:

»Mora‰ z menoj. Skrila te bom, da te ne bo nihãe

na‰el. Dokler se vse to ne poleÏe, se mora‰ skriti. âe bi
‰e ãakal z drugimi, da pride Tone, bi to pomenilo, da te
lahko z njimi vred vsak ãas dobijo. âe pa z njimi odide‰
na slepo sreão, te tudi ne bom veã videla. Ne misli, da
mi ni zanje. Je mi zanje! Zato sem tudi pri‰la. Zaradi
tebe in zaradi njih, ker vem, koliko ti je do tega. Ivan,
zakaj me tako gleda‰? Dobro vem, kaj misli‰, samo ne
morem pomagati: ne tebi ne sebi ne morem pomagati.
Zakaj me samo gleda‰? Reci kaj!«

Ana je Ivana prijela za roko in ga zaãela vleãi k sebi,

ne da bi se kaj zmenila za druge v ‰otoru.

»Ana, pojdi domov, lepo te prosim, pojdi domov,« je

tiho rekel Ivan in nehote pustil, da ga je za roko ãedalje
bolj vlekla k sebi. Nepremiãno ji je gledal v oãi in tiho
ponavljal: »Pojdi domov, Ana, lepo te prosim, pojdi
domov.«

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

124

»Brez tebe ne,« je obupano zavpila Ana, ko ji je pustil

do besede. »Brez tebe nikoli, pa naj dobijo ‰e mene!«

Nihãe se ni zganil, nihãe ni rekel besedice. Tudi Ivan

ne.

Tedaj se mu je Ana od blizu zagledala v oãi in mu ‰ep-

nila, ‰e vedno tako, kot da sta ãisto sama:

»Ivan, poseben razlog imam, da te hoãem re‰iti.«
Ivan je pomislil: ‚Ta posebni razlog je tvoja ljubezen,

vem.‘

»Ne,« je rekla Ana. »Nekaj drugega je. Vem, kaj mis-

li‰, a ni tisto. Nekaj popolnoma drugega je.«

Ivan je ‰e huje prebledel. Zdelo se je, da je njegovega

obraza ãedalje manj, da bo na mestu njegovega obraza
vsak ãas samo ‰e bela lisa.

Ana je pokimala.
»Da,« je rekla. »Noseãa sem.«
Kak‰na ti‰ina v ‰otoru!
»Kaj pravi‰?« je iztisnil JoÏe.
Ana ga ni pogledala. Samo Ivana je gledala.
‚Zdaj je pa vse konãano,‘ je pomislila, ko je zaman

ãakala na Ivanov odgovor. ‚Zdaj je vse v njegovih rokah.
Jaz sem storila vse, kar sem mogla. Nobene odgovor-
nosti nimam veã. Vse sem storila. Zdaj ima vso odgo-
vornost on. Kakor bo ukrenil, tako bo. Joj, kako sem ut-
rujena . . . Ko bi mogla spati, pa ãeprav se ne bi veã
zbudila, samo da bi spala, spala!‘

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

125

Ivan je ‰e vedno molãal, samo Anino roko je ves ãas

stiskal in obraãal v svoji.

»V tem primeru —« je zaãel JoÏe in utihnil, ko ga je

zadel Ivanov hladni pogled.

»Ne,« je rekel Ivan. »Ne morem, ãeprav bi rad. Mi

verjame‰, Ana?«

Ana je pokimala.
»Tudi Ïiveti ne bi veã mogel, ãe bi ‰el s teboj. Potem

ne bi imela nobene moÏnosti veã, potem bi bil res iz-
gubljen. Zdaj vsaj imava ‰e to moÏnost. Imava ‰e moÏ-
nost, da se re‰imo od tod. Saj me razume‰, ne, Ana?«

Vse to je Ivan izrekel z bledimi, suhimi ustnicami, ki

so se komaj premikale.

Toda Ana je vse razumela. Razumela je tudi, ãeprav se

je v srcu obsojala za to razumevanje, da Ivan res ne mo-
re drugaãe. In spoznala je, zakaj ji je Ïe ves ãas stiskala
srce slutnja, da je vse zaman. Îe takrat, ko se je odpra-
vila na to obupno pot, v temi in deÏju, ko ‰e vedela ni,
ali jih bo sploh na‰la, ji je nekaj govorilo, da ne bo niã
opravila. Toda ‰la je vseeno — kako bi mogla kaj opus-
titi, ãe gre za to, da re‰i Ivana?

Toda Ivan se noãe re‰iti. In tako njen sin, ãe se bo ro-

dil, ne bo imel oãeta, in ona, Ana, ne bo imela Ivana.
Toda kaj ‰e lahko stori?

·e bi se morala upirati. ·e bolj bi ga morala prepriãe-

vati.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

126

·e veliko bolj!
Da. Toda kako? Kaj mu ‰e lahko reãe, kaj ‰e lahko sto-

ri? Saj je tako utrujena, da ne more niã veã!

Kako bo sploh pri‰la domov? Ivan bi rad, da brÏ odi-

de. Toda kje naj ‰e najde toliko moãi?

Saj Ïe gre. Ivanu bo laÏe. Njemu in fantom.
In njej, ki sedi sredi njih. Ona jih najbrÏ razume. Ona

najbrÏ ve, zakaj Ivan ne more pustiti fantov. Res mora
oditi. Vseeno je, kam bo pri‰la, in vseeno, ali bo sploh
kam pri‰la.

Vode, vode, tihe vode, tople vode, poãakajte me.
Vrbe, vrbe, prijateljske vrbe, umaknite se. Ana se je

nasmehnila. Nasmehnila se je Ivanu, in pri sebi je one-
moglo pomislila: ‚Bitke je konec.‘ Glasno pa je rekla, kot
da je to ãisto navadno slovo:

»Pozdravljen, Ivan.«
»Pospremil te bom,« je rekel JoÏe, ko je Ana Ivanu Ïe

obrnila hrbet, in hotel stopiti za njo.

»O, ne,« je naglo in zasoplo odvrnil Ivan. »Jaz jo bom

pospremil.«

Z enim samim korakom je bil za njo, prijel jo je za

roko in jo odpeljal ven. Pred loputo se je Ana ‰e ustavi-
la, ‰e je vse v ‰otoru zajela z dolgim, teÏkim pogledom,
potem sta z Ivanom izginila v tuleão noã.

V ‰otoru so molãali, ko je Ivan odpeljal Ano, molãali

so ‰e potem, ko se je vrnil, in tudi odpravili so se molãe.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

127

JoÏe jim je ‰epnil, kakor da jih Ïe zdaj opominja k

skrajni ti‰ini in previdnosti na vsakem koraku:

»Pripravljeni? Gremo. Poãasi in brez glasu. Drug za

drugim. Prvi Albin; v sredi Ivanka, zadnji jaz. Jasno?«

Poãakal je ‰e pol minute, odgrnil loputo in stopil ob

stran.

Albin se je brez besede prismukal do njega in skozi

odprtino, ki mu jo je drÏal JoÏe, ko maãek zdrsnil ven.

Za njim so iz ‰otora zlezli ‰e ostali. Drug za drugim so

tiho prelezli jaso. Bilo je ob prvem jutranjem mraku,
skoraj ‰e tema, obenem pa Ïe toliko svetlo, da se je malo
videlo. DeÏ je skoraj ãisto ponehal. Hosta je di‰ala po
zravnanem, napojenem, oÏivelem zelenju. Nikjer ni bilo
glasu. Nikjer se ni spreletel ptiã, nikjer ni poãila veja,
nikjer se ni kamenãek strkljal izpod noge.

Na lepem se je Albinu, ki je stopal prvi, zazdelo, da se

nekaj sveti v temi pred njim. ‚Îivãen sem,‘ si je rekel,
vendar je v svarilo dvignil dlan.

Nesli‰na ãeta se je ustavila.
Ne. Zmotil se je. Niã se ne sveti.
Albin je previdno stopil korak naprej in tedaj je skoraj

trãil v tisto, kar se je prej svetilo — ‰e hipec, in Albin je
uzrl tik pred seboj, da ga je prikriti lesk teh oãi oplazil
kakor strela, negibni obraz vojaka s ãelado na glavi in z
naperjeno brzostrelko v rokah.

Albin je planil nazaj.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

128

Vojak je pritisnil za njim in Albin je pomislil, da se mu

utrinjajo prividi; kajti iz tega vojaka z naperjeno brzo-
strelko se je izlu‰ãil ‰e eden, potem ‰e eden in ‰e eden.

Albin se je divje ozrl na vse strani in iz ust se mu je

utrgal hripav stok.

Strnjeni krog vojakov z brzostrelkami v rokah, ki so

obkoljevali jaso, se jim je primikal, korak za korakom,
vse bliÏe in bliÏe.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

129

VIII

isto noã oãeta in mame dolgo ni bilo spat.

Toda sredi noãi — meni se je paã zdelo, da je bilo

sredi noãi, ãeprav sem pozneje ugotovila, da je moralo
biti prav malo po tistem, ko sem zaspala — me je zbu-
dilo pridu‰eno govorjenje v postelji nedaleã od moje.

Oãe in mama.
Hipoma sem bila docela budna.
Govorila sta tako tiho, da sem komaj razloãila njune

besede. Pravzaprav sem se takoj zaãudila, kako je mo-
goãe, da sta me zbudila. Bila sta tako rahla in previdna,
da se mi je zazdelo, ãe sem le malo odnehala v svojem
napetem prislu‰kovanju, da se njuna glasova nespo-
znavno prelivata v pomirjevalne, uspavajoãe ‰ume noãi.

Îe po nekaj besedah, ki sem jih razumela, pa sem

spoznala, kaj v njunih glasovih me je zbudilo. Zbudila
me je njuna groza.

Odtlej sem samo ‰e poslu‰ala, ne da bi trenila, ne da

bi se zganila, da mi ne bi u‰la niti beseda, niti pol bese-
de.

»Kdo?« je brez sape vpra‰ala mama.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

130

»Saj je vseeno, kdo,« je utrujeno odvrnil oãe. Njegov

glas je bil ‰e dovolj miren, tako da sem si mislila, da do
tistega, kar ga pravzaprav razburja, ‰e nista pri‰la.

Oãe je povzel.
»Misli‰, da bom ‰el Nemce vpra‰at, kdo jih je izdal?

Izdani so bili, pa konec. Drugaãe jih tam gori nikdar ne
bi na‰li — ali pa bi se bili oni (oãetu je zmanjkalo glasu
in ãutila sem, da zbira moãi za naprej) ali pa bi se bili oni
pravoãasno umaknili.«

Nekaj minut sta molãala, potem je iztisnila mama:

»MoÏ, to je grozno. To je tako grozno, da ne smem po-
misliti na to.« Oãe ni odgovoril.

âez ãas je zavzdihnil, kot sem ga ponoãi velikokrat

sli‰ala vzdihovati. In spet ti‰ina. Naposled je mama
vpra‰ala tako tiho, da sem jo komaj razumela:

»In potem?«
Samo ti dve besedi, in ‰e ti tako tihi, tako tihi. Kakor

da je samo glasneje dihnila.

Oãe je molãal. Kar je hotela izvedeti mama, mu ni ‰lo

z jezika.

»Zasli‰evali so jih,« je naposled povedal enako tiho,

kot je bila vpra‰ala mama.

»Kaj?« Spet molk.
»Kaj pa misli‰? Saj jih zmeraj zasli‰ijo v . . . v takih

pri . . . primerih,« je oãe komaj spravil iz sebe.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

131

Besede so se mu oãitno upirale, tako da jih niti ni

mogel uspe‰no izoblikovati v ustih, ko se je Ïe namenil,
da jih izreãe. Hkrati ga je, to sem ãutila kljub svoji nape-
tosti, nekaj sililo, da je govoril.

»Ne,« je odvrnil oãe. »Ne zasli‰ali — zasli‰evali so jih.

Ves dan in vso noã.«

»Kaj pravi‰?«
»Menda je dosti, da ti vsako reã samo enkrat povem,«

je rekel oãe.

»No, saj to ni niã tako stra‰nega,« je rekla mama. »âe

jih zmeraj zasli‰ijo!«

»O, je, je! Le zanesi se na to, da je stra‰no. Tudi jaz bi

raj‰i videl, da bi se lahko varal, pa se ne morem, ker
vem, kar vem.«

»Molãi,« je rekla mama. »Ne govori naprej.«
»Kaj da ne! âe vem jaz, mora‰ vedeti tudi ti. Prehudo

je, da bi vedel samo jaz.«

»Pa vsaj hitro povej. Tako poãasi tega ne bom prenes-

la — ãe je ‰e kaj!«

»Muãili so jih.«
»Ne,« je zastokala mama. »Ne, ne, ne!«
»Ves dan in vso noã, kakor sem ti Ïe rekel. Tako so

vpili, da so si ljudje, ki stanujejo tam blizu, zatiskali
u‰esa.«

»Molãi, molãi! «
»Zakaj naj molãim, ãe je res tako?«

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

132

Utihnila sta. Vedela sem, da si mama ne upa niã

vpra‰ati, oãetu je pa teÏko nadaljevati.

âez dolge, dolge minute je z rahlim upanjem znova

zaãela mama:

»To je vse, kajne, da je to vse?«
»Oh, ne, kaj ‰e! Prezgodaj si se veselila. Si mislila, da

so jih potem mogoãe izpustili?«

Oãe je to rekel s takim glasom, da sem se vsa stresla.
»Mi bo‰ pa jutri povedal, ãe mi res mora‰ povedati.«
»Glavno pride zdaj,« je povzel oãe. »Vso noã . . . in

ves dan . . . pa ni . . . pomisli, samo pomisli . . . pa ni
nobeden . . . niã povedal.«

Oãe je obmolknil, potem je bruhnilo iz njega v eni

dolgi sapi, kot da se boji, da ga bo zadu‰ilo, ãe ne pove
vsega, kar ima ‰e povedati:

»Potem so jih danes navsezgodaj odpeljali v Dobravo,

saj ve‰, kje je Dobrava, ne, tista ogromna hosta, saj se je
spomni‰, kolikokrat sva se tam mimo peljala na sejem in
vedno me je bilo strah, da nas bo kdo napadel, ker so se
tam baje Ïe godile grozne reãi . . .«

Oãetu se je spet zapletlo: zamotil se je s potokom

manj pomembnih besed, ko pa bi moral izreãi, kar je
imel povedati, mu je spet upadel pogum.

Vendar je kmalu povzel, ker je oãitno sklenil, da mora

ãimprej prestati vse to:

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

133

». . . in potem so si sami izkopali grob in Nemci so jih

postrelili vanj.«

»Oh, ne.«
Dolgo sta molãala.
»To so ti natvezli, da bi te prestra‰ili.«
»Nihãe mi ni niã natvezel,« je odvrnil oãe. »Saj niso

pravili meni. To sem prestregel mimogrede.«

»Potem je res,« je naposled rekla mama.
»Res je.«
»Koliko jih je bilo?«
»Cela ãeta — trije hkrati so streljali na enega . . .

Strahopetci,« je rekel oãe in njegova zadnja beseda je
zvenela tako bojeãe.

»Ne, moÏ. Njih.«
»Saj sem ti Ïe povedal. Devet fantov. Samih mladih —

pravi ‰olarji so ‰e bili. Malo starej‰i od na‰e. In eno de-
kle. Uãiteljica.«

Oãe je dopolnil:
»Med fanti so bili trije sinovi ene matere.«
Mama je molãala.
»Kak‰ni postavni fantje! Poznal sem jih. Po‰tenih

star‰ev sinovi.«

Od mame nobenega glasu.
»Si videla, kako poparjeni so?« je ãez nekaj ãasa mir-

neje vpra‰al oãe.

»Niã nisem videla,« je togo odvrnila mama.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

134

»Kaj da ne! Taki so, da se komaj drÏijo pokonci. Ve‰,

zakaj?«

Mama je molãala.
»Zato, ker ni nobeden od njih pustil, da bi mu zave-

zali oãi. Dekle pa jim je zaklicala, preden so streljali: ‚Îi-
vela svoboda . . . Tovari‰i nas bodo ma‰ãevali . . .‘«

Od mame nobenega glaska.
»Ve‰, zakaj je Müller zjutraj tak pri‰el noter?«
Niti postelja ni za‰kripala, ne rjuha za‰elestela.
»Müller je poveljeval. Pa se mu je nekaj . . . Eden

. . . Eden ni hotel pasti.«

»Kaj?«
»Trije so merili vanj in vsi trije so zadeli, on je pa ‰e

zmeraj stal. Kar stal je in stal, kakor da noãe . . .« Oãe
je pomolãal. »Poznal sem ga,« je rekel oãe. »Bolj droben
fant je bil, tak vitek ve‰, pa mi‰iãast, dober telovadec.
Kodraste ãrne lase je imel in ãrne oãi. Resen fant. Prere-
sen za svoja leta. Ivan. In ta ni hotel pasti. Kar stal je in
stal. Müller je moral poklicati novo trojko. Postavil jih je,
toda preden je na novo poveljeval, je eden izmed tistih
treh klecnil in potem ‰e onadva nista mogla streljati.«

Oãetu se je razvezal jezik. Govoril je malone s slastjo.

Zdaj se mu ni niã zapletalo.

»Oni je pa ‰e zmeraj stal. Kakor da ima neuniãljivo

Ïivljenje v sebi . . . Ne morem si misliti, kaj ga je drÏalo
pokonci,« je zami‰ljeno vzdihnil oãe.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

135

Posumila sem, da se je spomnil, da bodo Nemci zdaj

gotovo selili.

»In potem?« je brez diha vpra‰ala mama.
»Müller je planil k njemu . . .«
Oãe je pomolãal in ‰epetaje povzel:
»Sli‰al sem ga, ve‰, Müllerja . . . Dopoldne sem ga

sli‰al, ko je v sobi zaspal . . . V spanju je vpil . . . groz-
ne reãi . . . Ve‰, kaj je vpil? Vpil je, pa tako glasno, da ga
je bilo sli‰ati na cesto . . . Vpil je: ‚âisto od blizu sem
ga . . . Vseh ‰est je dobil, haha! Pa veste, kaj je bilo
potem? NakremÏil se je, fant, kot da bo zajokal, potem
je stisnil ustnice in me pogledal . . . Posmehljivo me je
pogledal, prekleto! Dobro vem, da me je posmehljivo
pogledal, in potem se je zvrnil ko spodsekan, zvrnil se je
na tiste svoje oãi . . . Tak otrok, pa smo ga komaj po-
konãali!‘ To je vpil Müller, Ïena.«

Mama je molãala.
»Tla so ãisto zravnali. Da ne bi nikdar veã na‰li tega

groba.«

Sredi dopoldneva sem se zbudila in dolgo se nisem

mogla vrniti v stvarnost. Ko sem stopila po spalnici in se
dotaknila tega ali onega ljubega predmeta, se mi je vse
zazdelo tuje in neresniãno.

Poãasi, z odmerjenimi, premi‰ljenimi gibi sem se

oblekla in poãesala, kot da ‰e vedno Ïivim v sanjah, in
po stopnicah od‰la na dvori‰ãe.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

136

Vse prazno, vse tiho.
Preãkala sem dvori‰ãe in obstala na cesti. Nikjer niko-

gar, in vendar vse polno oãi, vse polno glasnih, boleãih
utripanj srca.

Zaãutila sem, kako drevenim od strahu. Iznenada

sem spoznala, kam so uprti vsi ti nevidni pogledi — v
kostanj pred menoj. Stopila sem k mogoãnemu deblu.
Od zadaj sem ga objela in se priÏela k njegovi sivi skorji,
Zaprla sem oãi, skoraj sem si Ïe oddahnila. Tedaj sem
spoznala, da so se moji prsti dotaknili neãesa gladkega,
hladnega na drugi strani.

Srce se mi je stisnilo.
To je moj strah. To spreminja v kamen vse okrog

mene!

Naglo sem ob‰la deblo in obstala.
Na kostanj je bil pribit rdeã lepak z orlom in klju-

kastim kriÏem. Zgoraj je nekaj pisalo. In potem imena.

Besedila na lepaku nisem mogla brati, ker so mi sol-

ze zalile oãi. Obrisala sem jih in pogled mi je obtiãal na
zadnji vrstici razglasa v dveh jezikih:

Tako bo tudi vnaprej vsakr‰no upiranje obstojeãemu

upravnemu redu takoj kaznovano.

Torej je vse tisto resnica.
Na‰a prst ni rdeãa, na‰a prst ni ãrna. To je rumena, z

ilovico pome‰ana zemlja, to so grudice in grude, ki jih je
treba drobiti. Ne di‰ijo po plodnosti in obilni Ïetvi,

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

137

marveã po grobu. V ta grob padajo med mokrim, gos-
tim, neusmiljenim slovenskim deÏjem teÏke in dokonã-
ne.

Deset jih razkopava di‰eãa hostna tla, posuta s pok-

ljavimi vejicami. Smreka in macesen, vmes bukev, mor-
da celo hrast.

Deset parov mladih rok. Deset parov ãvrstih nog.

Deset vroãih src, rojenih za dejanja in hrepeneãih po
ljubezni.

Nalagajo rumeno prst in jo odmetavajo na griãek za

seboj. Molãe, brez odveãne misli in glasnega upora.

Ob prvem svitu.
Samo debla naokoli, samo kro‰nje pod nebom. Ptice,

ki so se zdramile, ne zaprhutajo, ne zaÏgolijo.

Trdota obrazov pod ãeladami hrumeã orje ti‰ino.

·kornji mraãni stebri. Roke Ïelezne grãe. ·e kopljejo,
globlje v globino: za varno zavetje in neskaljen poãitek.

Pod toplim zelenjem ãrna, mrzla jama.
·e Ïivi zid veãnih bojevnikov. Novih puntarjev v po-

meãkanih suknjiãih in ‰irokih hlaãah. Ona v temnem
krilu in svetli bluzi, s tistim neomajnim ognjem na dnu
oãi.

Rafal. ·e eden in ‰e eden.
Nikjer ni niã lep‰ega in niã stra‰nej‰ega, kot je s krv-

jo zalita zemlja.

BES

DEVET FANTOV IN ENO DEKLE

138

Pogrebni odmev korakov. Zlove‰ãi jek voja‰kih tovor-

njakov.

Devet fantov in eno dekle: nalahno jih je zasula rume-

na prst, neÏno so nanje legle zlomljene vejice, iz vse
hoste je pri‰umelo dehtenje, praprot se je zgrnila v ‰o-
pek na velikem grobu, ptice so se zbrale v bliÏnjih vejah
in zapele.

âe zares prisluhnem, sli‰im njih spev ‰e danes, vse do

sem sli‰im njih spev.

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Gitica Jakopin Žarometi
Zbirke in Zborniki Eno si zapojmo
Vasilij Šukšin Sonce, starec in dekle
Education in Poland
Participation in international trade
in w4
Metaphor Examples in Literature
Die Baudenkmale in Deutschland
Han, Z H & Odlin, T Studies of Fossilization in Second Language Acquisition
2002 4 JUL Topics in feline surgery
C3A4 Transaction in foreign trade Polish ver 2010 10 17
Islam in East Europe

więcej podobnych podstron