BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

1

 

Eno si

zapojmo

BES

e

DA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

2

 

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO
Besedila najbolj petih ljudskih
in ponarodelih pesmi

To izdajo pripravil
Franko Luin

[e-mail]

ISBN 91-7301-283-1

[e-mail]

www.omnibus.se/beseda

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

3

 

Vsebina

Adijo, pa zdrava ostani ................................................................................. 13
Al’ me bo‰ kaj rada imela ............................................................................. 15
Barãica po morju plava ................................................................................. 17
Beri, beri roÏmarin zeleni .............................................................................. 18
BeÏimo, tecimo ................................................................................................. 19
Bledi mesec, tebi toÏim .................................................................................. 20
Bod’ moja, bod’ moja ..................................................................................... 21
Bodi zdrava, domovina .................................................................................. 22
Bog je ustvaril zemljo ..................................................................................... 23
Bom godca si vzela ......................................................................................... 26
Bom pismo pisala ............................................................................................ 27
Bom ‰el na planince ....................................................................................... 28
Bo‰ upihnila luã ............................................................................................... 30
Bratci, veseli vsi ............................................................................................... 32
Búãi, morje adrijansko! .................................................................................. 34
Cvete dekletu roÏmarin .................................................................................. 35
âe mi luãka ne gori ......................................................................................... 37
âe se bom Ïenil ................................................................................................ 38
âez to ravno polje ........................................................................................... 40
âez tri gore, ãez tri vode ................................................................................ 41
âin, ãin, ãin ....................................................................................................... 43
âuk se je oÏenil ................................................................................................ 44
Da bi bila lepa ura .......................................................................................... 45
Da sem jaz ptiãica, kam bi zletela? ............................................................. 46
Deãva ’z RoÏeka ............................................................................................... 47
Dekle je na pragu stala .................................................................................. 48
Dekle je po vodo ‰lo ........................................................................................ 49

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

4

 

Dekle je prala srajãki dve .............................................................................. 50
Dekle je zajemalo z vedrom vodo ................................................................ 51
Dekle moje, prinesi mi vode ......................................................................... 52
Dekle na sred’ morja ...................................................................................... 54
Dekle na vrtiãu roÏ’ce sadi ............................................................................ 55
Dekle, poglej me prav .................................................................................... 57
Dekle, povej, povej .......................................................................................... 59
Dekle, to mi povej ........................................................................................... 60
Dekle, zakaj tak’ Ïalostno ............................................................................. 61
Delaj, delaj, dekle, pu‰eljc ............................................................................. 62
Dober veãer, dober veãer ............................................................................... 63
Dober veãer, ljubo dakle ................................................................................ 64
Dobil sem pisemce .......................................................................................... 65
Dobro jutro, ljub’ca moja .............................................................................. 67
Doli v kraju sama zase .................................................................................. 68
Dve let’ in pol sva se midva ljubila ............................................................. 69
Ena ptiãka priletela ........................................................................................ 70
Ena ptiãka priletela ........................................................................................ 71
Ena ptiãka priletela ........................................................................................ 72
En glaÏek vinca rumení ................................................................................. 73
En hribãek bom kupil ..................................................................................... 75
Eno ljubico imam ............................................................................................ 76
Eno pesem ã’mo zapet’ ................................................................................... 77
En starãek je Ïivel ........................................................................................... 78
En ‰u‰tar me je vpra‰al ................................................................................. 79
En vetriã po zraku pihlja ............................................................................... 81
Fantiã sem star ‰ele osemnajst let ............................................................... 82
Fantje po polj’ gredo ....................................................................................... 84
Fantje se zbirajo .............................................................................................. 85
Glej, glej, kak’ mimo gre ................................................................................ 87
Glejte, Ïe sonce zahaja ................................................................................... 89
Gor ãez izaro ..................................................................................................... 90
Goreãi ogenj brez plamena ........................................................................... 92
Gozdiã je Ïe zelen ............................................................................................ 93

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

5

 

Hi‰’ca ob cest’ stoji ......................................................................................... 94
Hladna jesen Ïe prihaja ................................................................................. 95
Hribãki, poniÏajte se ....................................................................................... 96
Imam tri ljubice ............................................................................................... 97
Izidor ovãice pasel ........................................................................................... 98
Iz stolpa sem mi zvon doni ........................................................................... 99
Jager gre na jago ........................................................................................... 100
Jager pa jaga .................................................................................................. 102
Jaz bi rad rdeãih roÏ ...................................................................................... 103
Jaz ’mam pa konj’ãa belega ........................................................................ 104
Jaz pa pojdem na Gorenjsko ....................................................................... 105
Jaz pa sem si nekaj zmislil .......................................................................... 106
Jaz pa vem, kako ptiãice pojo ..................................................................... 107
Jaz pa vrtec bom kopala .............................................................................. 108
Jaz sem Kranjãiãev Jurij ............................................................................... 109
Jaz sem pa vinski brat ................................................................................... 111
Jaz sem zmeraj mislil ..................................................................................... 112
Je bela cesta uglajena ....................................................................................114
Je pa davi slan’ca pala .................................................................................. 115
Juhe, pojdamo v ·kufãe ................................................................................. 116
Kadar bo‰ na rajÏo ‰el ................................................................................... 118
Kaj bo‰, kaj bo‰ za mano hodil ................................................................... 119
Kaj maramo mi .............................................................................................. 120
Kaj mi nuca planinca .................................................................................... 121
Kaj nam pa morejo ....................................................................................... 122
Kaj pa, dekle, tukaj dela‰ ............................................................................ 123
Kaj pa delajo ptiãki ....................................................................................... 124
Kaj pa fantiã dela? ........................................................................................ 125
Kaj pa ti piska‰ .............................................................................................. 126
Kaj se ti, fantiã ............................................................................................... 127
Kaj ti je, deklica ............................................................................................. 128
Kako bom ljubila ........................................................................................... 129
Kak’ rib’cam dobro gre ................................................................................ 130
Kam bova vandrala ....................................................................................... 131

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

6

 

Kam pa, fantje, nocoj pojdemo .................................................................. 133
Kam, ‰krjanãek moj, hiti‰ ............................................................................ 134
Kdor hoãe flosar biti ..................................................................................... 135
Kje so moje roÏice .......................................................................................... 137
Kje so tiste ptiã’ce moje ................................................................................ 139
Kje so tiste stezíce .......................................................................................... 140
Kmetiã veselo na svetu Ïivi .......................................................................... 141
Ko bi jaz vedela.............................................................................................. 142
Ko b’ sodov ne b’lo ........................................................................................ 143
Ko dan se zaznava ........................................................................................ 145
Ko lani sem tod mimo ‰el ............................................................................ 146
Kol’kor kapljic, tol’ko let .............................................................................. 147
Ko pomlad cvetoãa pride ............................................................................. 148
Ko pridem jaz k tebi ponoã’ ........................................................................ 149
Ko ptiãica na tuje gre ................................................................................... 150
Ko ptiãica sem pevala ................................................................................... 151
Ko sem k njej pr‰ov ....................................................................................... 152
Ko sem ‰e v janki skakal .............................................................................. 153
Ko so fantje proti vasi ‰li ............................................................................. 155
Ko ‰tudent na rajÏo gre, .............................................................................. 156
Ko ura ‰tir’ odbije .......................................................................................... 157
Kukavica lepo kuka ...................................................................................... 159
Lahko noã bi ti jaz vo‰ãil ............................................................................. 160
Lan’ sem ji kupil cukra, kafeta .................................................................... 161
Lani sem plela roÏmarin, roÏmarin .......................................................... 163
Lan’ sem omoÏila se ..................................................................................... 164
Le dol se usedi, kaj bo‰ stal ......................................................................... 165
Le enkrat bi videl, kak’ sonce gor gre ....................................................... 166
Le nocoj ‰e, luna mila .................................................................................. 167
Lepa na‰a domovina .................................................................................... 168
Lepo je pomlad’ na svet’ .............................................................................. 169
Lepo mi poje ãrni kos ................................................................................... 170
Le predi dekle, predi ...................................................................................... 171
Lep‰ih fantov na svetu ni ............................................................................ 172

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

7

 

LeÏi, leÏi ravno polje ..................................................................................... 173
Lipa zelenela je .............................................................................................. 175
Lisiãka je prav zvita zver ............................................................................. 177
Ljuba si, pomlad zelena ............................................................................... 178
Ljub’ca moja, kaj si strila ............................................................................ 179
Ljub’ca moja, oj, kod si snoã’ hodila .......................................................... 181
Luna sije, klad’vo bije .................................................................................. 182
Majol’ka, bod’ pozdravljena ....................................................................... 184
Marko skaãe ................................................................................................... 186
Mati pokliãe pridne dekliãe ........................................................................ 188
Mica Kovaãeva .............................................................................................. 189
Mi se imamo radi .......................................................................................... 190
Mi, Slovenci, vinca ne prodamo ................................................................. 191
Mi, smo lovci, zgodaj vstali ........................................................................ 192
Mi smo ‰tirje, vsi pastirji ............................................................................ 193
Moja dekle je ‰e mlada ................................................................................ 194
Moja kosa je kriÏavna .................................................................................. 195
Moja ljub’ca mi je po‰to poslala ............................................................... 197
Moj fantiã je na T’rolsko vandral ............................................................. 198
Moj fantiã je prijezdil ................................................................................... 199
Moj oãka ’ma konjiãka dva ........................................................................ 200
Moj oãka so d’jali .......................................................................................... 201
Moj oãka so mi rekli .................................................................................... 205
Mrzel veter tebe Ïene .................................................................................. 207
Nad vasjo je ãredo pasla ............................................................................ 208
Na Gorenjskem je fletno ............................................................................ 209
Na gori je moj dom ....................................................................................... 210
Na klopci sva sedela ...................................................................................... 211
Na oknu deva je slonela .............................................................................. 212
Na planincah lu‰tno biti ............................................................................. 213
Na planincah sonãece sije ........................................................................... 214
Naprej zastava slave .................................................................................... 215
Na‰ maãek je ljub’co imel ........................................................................... 216
Navzgor se ‰iri rozmarin ............................................................................. 217

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

8

 

Ne bom se moÏila, na v’soke gore ............................................................. 218
Nekdaj v starih ãasih ................................................................................... 219
Nesreãna zima mrazi me ............................................................................ 221
Nezvesta, bodi zdrava ................................................................................. 222
Nikdar na svetu lep‰ega ni ........................................................................ 223
Nikdar ne bom pozabil ............................................................................... 224
Nocoj je prav lep veãer ................................................................................225
Nocoj pa, oh, nocoj ...................................................................................... 226
Ob bistrem potoku je mlin ..........................................................................227
Oblaki so rdeãi ...............................................................................................228
Od Celja do Îalca .........................................................................................229
Odkod si, dekle, ti doma .............................................................................. 231
Odkod si, potnik, ti doma? ........................................................................ 233
Odpiraj, dekle, kamrico .............................................................................. 234
Ud Ribn’ce do Rakitn’ce ............................................................................. 235
Oglar je zavber fant .................................................................................... 236
Oh, kak’ ozke so stezice .............................................................................. 237
Oja, oja, oj, ti ljub’ca moja ........................................................................ 238
Oja, zmeraj vesel, vesel .............................................................................. 239
Oj boÏíme ........................................................................................................ 241
Oj, deklica, povej mi to ............................................................................... 242
Oj, drevi gremo snubit jo ........................................................................... 244
Oj, lepo je res na deÏeli ............................................................................... 246
Oj, roÏmarin, oj, roÏmarin ......................................................................... 247
Oj, ta mlinar ................................................................................................. 248
Oj, ta voja‰ki boben ..................................................................................... 249
Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan ....................................................... 251
Okoli hi‰ice so same roÏice .........................................................................252
O, le mamka vi, vi ....................................................................................... 253
O, moj preljubi, dragi dom ........................................................................ 254
Otok ble‰ki ......................................................................................................255
O veãerni uri ..................................................................................................257
Padla je, padla slanica ................................................................................ 258
Pa jaz pa ti pa Ïidana marela ....................................................................259

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

9

 

Pa kol’kor tol’k’ ............................................................................................. 260
Pa men’ se dekle smil’ .................................................................................. 261
Pa mi ga Ïingamo ........................................................................................ 262
Pa sem rajtal ‰tudirat’ ................................................................................ 263
Pastir’c pa pase ovce tri .............................................................................. 264
Pa ta pesem je preã ...................................................................................... 265
Pa tista bo moja .............................................................................................266
Pijmo ga, pijmo .............................................................................................267
Pleniãke je prala ........................................................................................... 269
Pod klanãkom sva se sreãala ...................................................................... 271
Pod okencem tvojim stojim .........................................................................272
Pod roÏnato planino .................................................................................... 273
Po gorah grmi in se bliska ........................................................................... 274
Po gorah je ivje ..............................................................................................275
Po gozdu sem ‰pancirala ............................................................................. 276
Po hribih sije sonãece ....................................................................................277
Pojdem na ·tajersko .....................................................................................278
Pojdem u rute .................................................................................................279
Po jezeru bliz’ Triglava ............................................................................... 280
Poj, poj, ptiãek moj ........................................................................................ 281
Pojte, pojte, drobne ptice .............................................................................282
Po Koro‰kem, po Kranjskem ...................................................................... 283
Polje, kdo bo tebe ljubil ............................................................................... 284
Polka je ukazana .......................................................................................... 285
Po polju Ïe roÏ’ce cvetéjo ............................................................................ 288
Posekaj, fantiã, smreãico ............................................................................ 290
Po tihem gozdu lovec hodi .......................................................................... 291
Potrkali na okno ........................................................................................... 293
Po vodi plava ................................................................................................. 294
Povsod me poznajo .......................................................................................295
Pozimi pa roÏice ne cveto ............................................................................296
Prav lepa je trnovska fara ........................................................................... 297
Prav lu‰tno je polet’ ..................................................................................... 298
Prej pa ne gremo dam ................................................................................. 300

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

10

 

Preljubi fantiã moj ........................................................................................ 301
Preljubo veselje, oj, kje si doma? .............................................................. 302
Preozke so stezice ......................................................................................... 303
Presneta ljubezen ......................................................................................... 304
Pre‰mentana Mariãka ................................................................................ 305
Pre‰mentane citre ........................................................................................ 306
Pridi, Gorenj’c, z mrzle planine ................................................................ 307
Prijat’lji, obrodile ......................................................................................... 308
Priroda je spala .............................................................................................. 311
Pri‰la bo pomlad ........................................................................................... 312
Pri‰la je mi‰ka iz mi‰nice ............................................................................ 313
Ptiãek prav majhen je ................................................................................... 316
Ptiãke po zraku letajo ................................................................................... 317
Raste mi, raste ............................................................................................... 318
Rasti, rasti roÏmarin ................................................................................... 320
Regiment po cesti gre ................................................................................... 321
Ropoãe mlin v dolu nad bistro vodo ........................................................ 322
RoÏa na vrtu zelenem cvete ....................................................................... 323
RoÏe je na vrtu plela .................................................................................... 324
RoÏic ne bom trgala ..................................................................................... 326
Se davno mraãi ..............................................................................................327
Sem deklica mlada, vesela ......................................................................... 329
Sem fantiã z zelenega ·tajerja .................................................................. 330
Sem mislil s’noãi v vas iti ............................................................................ 331
Sem se oÏenil, se kesam .............................................................................. 332
Sem ‰el, sem ‰el ãez gmajnico ................................................................... 333
Sem ’z Ribn’ce Urban .................................................................................. 334
Sijaj, sijaj, sonãece ....................................................................................... 338
Siniãka se je usedla ...................................................................................... 339
Sinoãi je pela ................................................................................................. 340
Sinoãi sem na vasi bil .................................................................................. 342
Sirota jaz okrog blodim .............................................................................. 343
Sladko je vince .............................................................................................. 344
Sli‰ala sem ptiãko pet’ ................................................................................. 345

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

11

 

Slovenec sem ................................................................................................. 347
Slovenski smo fantje .................................................................................... 348
Sneg za to leto slovo je Ïe vzel .................................................................. 349
Soãa voda je ‰umela ..................................................................................... 351
Sonce ãez hribãek gre ................................................................................... 352
Sonce mi rajÏa tam doli za goré ............................................................... 353
Sonce Ïe doli gre ........................................................................................... 354
So pa fantje zgodaj vstali ............................................................................355
So ptiãice zbrane ........................................................................................... 356
Spomladi vse se veseli ..................................................................................357
Spomlad’ prav lu‰tno je .............................................................................. 358
Spomlad’ se meni lu‰tno zdi ...................................................................... 360
Srce je Ïalostno .............................................................................................. 361
Stara mati, oj, ne ‰ivaj ................................................................................ 362
Stoji, stoji Ljubljan’ca ................................................................................. 364
Stoji, stoji tam lipica ................................................................................... 366
Stoji uãilna zidana ....................................................................................... 367
Suknjica ãrn barÏun ..................................................................................... 369
Sva z ljub’co se pobotala ............................................................................ 370
Svetlo sonce se je skrilo ............................................................................... 372
·e kikl’co prodala bom ................................................................................ 373
·e, ‰e en krajcarãek ’mam ........................................................................... 374
·krjanãek poje, Ïvrgoli .................................................................................375
·tirje fantje ‰pilajo ........................................................................................ 376
Tam dol’ na ravnem polju ...........................................................................378
Tam gori za na‰o vasjo ................................................................................ 381
Tam, kjer teãe bistra Zila ........................................................................... 383
Tam na vrtni gredi ....................................................................................... 384
Tam za tur‰kim griãem ............................................................................... 385
Tebi le se glasi spev ljubeãi moj .................................................................387
Teãe mi, teãe vodica ..................................................................................... 388
Ter’zinka zgodaj vstala ............................................................................... 389
Tiha luna jasno sije ...................................................................................... 391
Ti si ur’ce zamudila ..................................................................................... 392

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

12

 

Ti zvonãki tam v dolinci ............................................................................. 393
To sladko, zlato vince .................................................................................. 394
Travniãki so Ïe zeleni .................................................................................. 395
Travniki so Ïe zeleni .................................................................................... 396
Treba bo slovo jemati ...................................................................................397
Treba ni, treba ni moje dekle plav‰ati .................................................... 398
Trije kovaãi, postopaãi ................................................................................ 399
Trije me ljubijo .............................................................................................. 400
Tri ptiãice, tri ptiãice .................................................................................... 401
Tri ur’ce hoda ................................................................................................ 403
V dolinci prijetni je ljubi moj dom ........................................................... 404
Venãek na glavi se ........................................................................................ 406
Venite, roÏ’ce moje ....................................................................................... 408
Vigred prihaja ............................................................................................... 409
Vigred se povrne ............................................................................................ 410
Visoka je gora .................................................................................................411
Vse je veselo, kar Ïivi ................................................................................... 412
Vse roÏ’ce bom potrgala .............................................................................. 413
Vse roÏice rumene ......................................................................................... 414
Vse te najlep‰e roÏice ................................................................................... 415
Vsi so prihajali ............................................................................................... 416
V ·mihel’ eno kajÏico imam ....................................................................... 417
V tihi noãi, v svitu lune ................................................................................ 418
Zabuãale gore ................................................................................................. 419
Zakrivljeno palico v roki ............................................................................ 420
Zaplula je barãica moja .............................................................................. 422
Zapoj mi ptiãica glasnó .............................................................................. 423
Za Sav’co sem hodil ..................................................................................... 424
Zeleni gozd je lovãev raj ............................................................................. 425
Z nobenim purgarjem ................................................................................. 426
Zveãer, ko se mrak naredi .......................................................................... 427
Zvedel sem nekaj novega ............................................................................ 428
Îabe svatbo so imele ................................................................................... 429

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

13

 

Adijo, pa zdrava ostani

Adijo, pa zdrava ostani,
podaj mi ‰e enkrat roko,
pa name nikar ne pozabi,
ãetudi drug Ïenin tvoj bo.

Ne bodem ljubezni te prosil,
ne bodem te prosil roke,
a v srcu jaz bodem te nosil
in s tabo loãitve gorje.

Spominjaj se, da sva goreãe
ljubila se tudi midva,
spominjaj se najine sreãe,
ãe more‰, brez tihih solza.

Oh, kol’kokrat poljubovala
si ti me, preljubo dekle!
Nikdar pa se nisva vpra‰ala,
ljubiti se smeva al’ ne.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

14

 

Le kadar bo‰ sama sedela,
naj stopim ti jaz pred oãi,
le kadar bo‰ sama slonela,
spominjaj preteklih se dni.

Loãiva se, zdrava ostani,
podaj mi ‰e enkrat roko,
spomin pa mi v srcu ohrani,
ãetudi drug Ïenin tvoj bo.

»Jaz nate ne bom pozabila,
zapisan si v sredi srca
in v srcu te bodem nosila
do konca Ïivljenja svoj’ga.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

15

 

Al’ me bo‰ kaj rada imela

Al’ me bo‰ kaj rada imela,
ko bom nosil suknjo belo,
sabljico pripasano,
pu‰kico nabasano?

»Jaz bi te prav rada imela,
ko bi rev’ca sama smela,
pa mi mam’ca branijo,
ker ima‰ premajhno kajÏico.«

KajÏica res ni velika,
pa sem, fantiã, kot se ‰ika.
âez en mesec al’ pa dva
se bo‰ za mano jókala.

»Jaz se ne bom niã jokála,
raj‰i si bom druz’ga zbrala,
ki bo imel zadost’ blaga,
hi‰ico pa v ‰tuka dva.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

16

 

Kaj se bo‰ ti tol’k’ nosila,
kakor da b’ ti sama bila,
saj se k’tera ‰e dobi,
ki je lep‰a kakor ti.

K’teri ima visoke hi‰e,
tist’ pa tebe ne poi‰ãe,
k’teri ima zadost’ blaga,
tist’ pa tebe ne pozna.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

17

 

Barãica po morju plava

Barãica po morju plava,
drevesa se priklanjajo.
O, le naprej, o, le naprej,
dokler je ‰e vetra kej.

Barãica po morju plava,
jadra se razpenjajo.
O, le naprej, o, le naprej,
do brezkonãnih krajev mej.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

18

 

Beri, beri roÏmarin zeleni

Beri, beri roÏmarin zeleni,
beri, beri, Micika, roÏmarin zeleni.

»Jaz bi brala — komu bi ga dala?
Lepim fantom, lepim fantom bi ga rada dala.

Lepi fantje so sami zapravljivci,
kar imajo, kar imajo, vse za vince dajo.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

19

 

BeÏimo, tecimo

BeÏimo, tecimo,
cigani gredo,
v rjavih bisagah
otroke neso.

âe se ne umiva‰,
cigana se boj,
sicer te zaloti
in vzame s seboj.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

20

 

Bledi mesec, tebi toÏim

Bledi mesec, tebi toÏim
svoj na svetu revni stan,
k tebi toÏen roko proÏim,
i‰ãem leka svojih ran.

Vse na svetu mirno spava,
vse na svetu zdaj molãi,
samo moja solza plava,
srce moje le jeãi.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

21

 

Bod’ moja, bod’ moja

Bod’ moja, bod’ moja,
t’ bom le‰nikov dal;
k’ bo‰ tiste potolkla,
bom drugih nabral.

»Pa nisem ‰e stara
ãez petdeset let,
da b’mogla jaz tebe
za le‰nike imet’.

Ne hodi za mano,
ne bo‰ me dobil,
sem tist’ga Ïupana,
k’ je rib’ce lovil.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

22

 

Bodi zdrava, domovina

Bodi zdrava, domovina,
mili moj slovenski kraj!
Ti prekrasna, ti edina
meni zemeljski si raj.

Tuje ‰ege, tuje ljudstvo
so prijat’lji, bratje ne,
Slava le, slovansko ãustvo
srce moje veseli.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

23

 

Bog je ustvaril zemljo

Bog je ustvaril zemljo,
oj, zemljico, oj, zemljico.

Zemljica rodila je
oj, trtico, oj, trtico,
zemljica rodila je
oj, trtico.

Oj, tam za goro,
oj, tam za goro,
‰krjanãki, ‰krjanãki,
‰krjanãki nam pojo,
oj, tam za goro,
oj, tam za goro,
‰krjanãki, ‰krjanãki
nam pojo.

Trtica rodila je
oj, grozdka dva,
oj, grozdka dva,

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

24

 

trtica rodila je
oj, grozdka dva.
Oj, tam za goro . . .

Grozdka napolnila sta
oj, sodãka dva,
oj, sodãka dva,
grozdka napolnila sta
oj, sodãka dva.
Oj, tam za goro . . .

Sodãka napolnila sta
oj, litra dva,
oj, litra dva,
sodãka napolnila sta
oj, litra dva.
Oj, tam za goro . . .

Litra napolnila sta
oj, glaÏka dva,
oj, glaÏka dva,
litra napolnila sta
oj, glaÏka dva.
Oj, tam za goro . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

25

 

GlaÏka napolnila sta
oj, bratca dva,
oj, bratca dva,
glaÏka napolnila sta
oj, bratca dva.
Oj, tam za goro . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

26

 

Bom godca si vzela

Bom godca si vzela,
bom zmeraj vesela:
ãe kruha ne bo,
zagodel mi bo!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

27

 

Bom pismo pisala

Bom pismo pisala
s to rdeão krvjo,
ga fantu poslala
ãez dol in goro:

»Tri leta te ãakam,
te ljubim zvesto,
solzice pretakam,
zdihujem bridko.

Podnevi, ponoãi
te v mislih imam —
poprej ni pomoãi,
da vrne‰ se k nam.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

28

 

Bom ‰el na planince

Bom ‰el na planince,
na strme vrhé,
bom sli‰al od daleã
zagorske zvoné.

Zagorski zvonovi
prav milo pojo,
nemara preljubo
k pogrebu neso.

Pa ãe jo nesêjo,
le naj jo neso,
saj ne bo veã dolgo,
ko ‰el bom za njo.

Zvoniti bom pustil,
kropiti pa ne,
kropile jo bodo
le moje solze.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

29

 

Zagreble jo bodo
le moje roke,
krog groba sadil bom
cvetlice lepe.

Med mile cvetlice
me naj poloÏe,
saj vem, da mi poãi
na grobu srce.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

30

 

Bo‰ upihnila luã

Bo‰ upihnila luã,
bo‰ upihnila luã,
al’ men’ pa bo‰ dala
od kamrice kljuã.

»Za kaj pa bo tebi
od kamrice kljuã?
Saj sama ne spim,
pri mam’ci leÏim.«

Bom stolãek postavil,
se k tebi bom spravil.
»Se bo stolãek zvrnil,
pa bo mam’co zbudil.«

Mam’ca je vstala,
je hitro vpra‰ala:
»Kdo je to bil,
ki je mene zbudil?«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

31

 

Dekle je vstalo,
se hitro zlagalo:
»Nas mucek je bil,
ko je mi‰ke lovil.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

32

 

Bratci, veseli vsi

Bratci, veseli vsi,
tralalala, tralalala,
pesem zapojmo si,
tralalalala.

Od vinca sladkega,
ko sonce ãistega,
tralalala, tralalala,
tralalala, tralalala,
tralalala, tralalala,
tralalalala.

En glaÏek al’ pa dva,
to nam korajÏo da,
tra . . .

En glaÏek al’ pa tri,
to nam korajÏo st’ri,
tra . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

33

 

En glaÏek al’ pa ‰tir,
saj je vse en hudir,
tra . . .

En glaÏek al’ pa pet,
zdaj pa ga dajmo spet,
tra . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

34

 

Búãi, morje adrijansko!

Búãi, morje adrijansko!
Bilo nekdaj si slovansko,
ko po tebi hrastov brod
vozil je slovanski rod.

Ko ob tebi mesta bela
na‰ih dedov so cvetela,
in ko jadra njih vojské,
so nosila njih ime.

Molãi, morje! Kam si djalo,
al si ladje pokopalo,
jih razbilo ob peãí,
da jih videti veã ni?

Ni jih mórje potopilo,
ni jih ob peãi razbilo;
da jih videti ni veã,
téga kriv je tuji meã.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

35

 

Cvete dekletu roÏmarin

Cvete dekletu roÏmarin,
oj, roÏmarin zelen.
Ne na‰el bi v deÏelah treh
fant lep‰ega noben.
Oj, cveti, cveti, roÏmarin,
in dehti skozi vas.

Pod okno pride fantiã zal:
Zdaj moram v boj krvav.
Daj roÏmarina lepega
‰e ‰opek mi v pozdrav.
Ko pu‰ke bodo pokale,
na té mi bo spomin.

In dekle v oknu skloni se,
vr‰iã utrga mlad,
pa solzna vsa ga fantiãu
pripne na gumbiã zlat.
»Ná, roÏmarinãek, fantiã moj,
ker ljubim te srãno . . . «

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

36

 

Pa slan’ca mrzla pala je
na ‰irno, ‰irno plan
in v jutru bil je roÏmarin
na oknu ves poÏgan.
Oj, plakaj, plakaj, dekle ti!
Oj, zbogom, roÏmarin!

Ko bil je roÏmarin poÏgan,
zadele krogle tri
v srce so fanta in vr‰iã
mu pal je v ãrno kri.
Oj, sijaj zlato sonce ti,
na mrtvi roÏmarin!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

37

 

âe mi luãka ne gori

âe mi luãka ne gori,
mi pa mesec sveti;
mene pa srce boli,
ker moram tu sedeti.

Kdor je truden, naj gre spat,
jaz pa bom bedela,
ljubega bom ãakala,
pri oknu bom sedela.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

38

 

âe se bom Ïenil

âe se bom Ïenil,
se bom spomladi,
takrat se imajo
ptiãki prav radi.
Majnik zaveje,
sonce se smeje
in mi ogreje
srce hladno.

âe se bom Ïenil,
se bom poleti,
da ne bo treba
postelj’ce greti.
Bova leÏala
v senci zeleni,
hladen bo vetrãek
nama pihljal.

Ko bom umiral,
rad bi jeseni,
takrat naj pride

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

39

 

bela smrt k meni.
Listje raz drevje
bo za‰umelo
in mi zapelo
pesem v slovo.

Zima pa grob moj
s snegom odene,
v snegu ‰e neÏno
cvetje ne zvene.
RoÏenkravt, nagelj,
vrh roÏmarina
‰opek spomina
name naj bo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

40

 

âez to ravno polje

âez to ravno polje
in ãez te travnike
pa gladke so steze,
po njih moj ljubi gre.
Hojladrija hojladrom . . .

Ko psi zalajajo
po vasi prav naglas,
ljudem naznanjajo,
da gre moj ljubi v vas.
Hojladrija hojladrom . . .

Petelin je zapel,
danica je pri‰la,
slovo je dragi vzel,
jaz sem zajokala.
Hojladrija . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

41

 

âez tri gore, ãez tri vode

âez tri gore, ãez tri vode,
ãez tri zelene travnike
moj ljubi hodi k meni v vas,
in vriska in poje naglás.

Saj hodim, hodim res za njo,
kakor meglica za vodo,
sem strgal nove ãeveljãke,
zdaj bom pa ‰e svoje noge.

Po vasi ljubãek priÏviÏglja
in znamenje navadno da,
zavriska, da razgrinja se,
zapoje, da razlega se.

Odpret mu ljubica hiti,
ga v svetlo kamrico spusti,
pritiska ga na srãece,
poljublja ga na liãece.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

42

 

A ãe podnevi sreãa ga,
ga niã ne vidi, ne pozna,
saj treba vedet’ ni ljudem,
kar znano tihim je noãem.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

43

 

âin, ãin, ãin

âin, ãin, ãin,
DreÏnica, kje so kozice,
gori na travici,
kjer ni vodice.
Hojaja, hojaja, hojajaja . . .

Sonãece sije,
deÏek nam gre,
na‰ mlinar pa melje
brez vsake vode.
Hojaja, hojaja, hojajaja . . .

Dekle je ‰ivala
vse brez ‰ivanke,
fantiã brez noge
je skakal ãez planke.
Hojaja, hojaja, hojajaja . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

44

 

âuk se je oÏenil

âuk se je oÏenil, tralala,
sova ga je vzela, hopsasa!

âuk sedi na veji, tralala,
sova na vereji, hopsasa!

Sova ãuku miga, tralala,
dajva se, vzemiva, hopsasa!

âuk pa sovo vpra‰a, tralala,
kol’ko dota zna‰a, hopsasa!

Eno buão vina, tralala,
en’ga petelina, hopsasa!

Vino bova spila, tralala,
buão pa ubila, hopsasa!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

45

 

Da bi bila lepa ura

Da bi bila lepa ura,
da bi s’jala svetla luna,
da bi pri‰el moj fant domov.

Je Ïe bila lepa ura,
je Ïe s’jala svetla luna,
pa ni pri‰el moj fantiã domov.

Konji v hlevu rezgetajo,
‰ipe v oknih Ïvenketajo,
zdaj je pri‰el moj fantiã domov.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

46

 

Da sem jaz ptiãica, kam bi zletela?

Da sem jaz ptiãica, kam bi zletela?
Tja bi zletela na ‰tajersko stran;
ljubemu tam bi na okence sela,
pa o zvestobi mu svoji bi pela,
sladko mu pevala noã bi in dan.

Da sem jaz roÏica, kje bi cvetela?
Dragemu bila bi okenca kras;
on bi me trgal, za trakom dehtela,
ljubko dehtela bi, jasno Ïarela,
da bi v nedeljo me zrla vsa vas.

Da sem jaz zvezdica, kam bi svetila?
Ljubemu sevala bi na obraz,
gledala lice mu, radost bi pila,
k sebi v vi‰ave ga sinje vabila,
potlej presreãna, oh, bila bi jaz.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

47

 

Deãva ’z RoÏeka

Deãva ’z RoÏeka
zatoÏila me,
da moram jaz plaãat’
poljubãke ji vse.

âe bom moral jaz plaãat’
poljubãke ji vse,
bom pa tudi zarajtal
vse pote moje!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

48

 

Dekle je na pragu stala

Dekle je na pragu stala,
svetle zvezde pre‰tevala,
svetle zvezde v kraj gredo,
preljub’ moj fantiã, pojd’ domov.

Da te ne bodo sreãevali,
da te ne bodo spra‰evali,
kod si hodil, kje si bil,
da si ãeveljãke zrosil.

Jaz sem hodil po planincah,
po zelenih ko‰enincah,
tam sem hodil, tam sem bil,
sem drobne ptiãke pet’ uãil.

Kaj so to za ene ptiãke,
ki imajo rdeãe liãke,
rdeãe liãke, ãrne oãi —
pri takih kratke so noãi.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

49

 

Dekle je po vodo ‰lo

Dekle je po vodo ‰lo
na vísoke planine.
Vodo je zajemalo,
je ribico zajelo.

Ribica prosila je:
»Le pusti me Ïiveti,
rada bi Ïivela ‰e,
se z vodico igrala.«

Dekle b’lo je usmiljeno,
je ribico spustilo.
Ribica zaplavala,
je dekle po‰kropila.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

50

 

Dekle je prala srajãki dve

Dekle je prala srajãki dve
na sredi morja te vode.

Prvo je prala bratecu,
drugo pa svoj’mu ljubemu.

Dekle, kater’ga raj‰i ima‰,
ali bratca ali ljubega?

»âe svoj’ga brateca zgubim,
veã nikdar druz’ga ne dobim.

âe svoj’ga ljubega zgubim,
pa lahko druzega dobim.«

Fantiã izdere oster meã,
odseka ljub’ci glav’co preã.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

51

 

Dekle je zajemalo z vedrom vodo

Dekle je zajemalo z vedrom vodo,
vodico hladno.
Na vej’c’ pa je ptiãek sedel,
takole je deklici pel:

âe voda v potoku skali se kedaj,
gotovo izbira si drugo tedaj.
Studenãek, studenãek, zakaj se kali‰,
oj, fantiã, zakaj mi gre‰i‰?

»O, ptiãica grda, kaj laÏe‰ mi ti,
peruti, ãe mogla, pristrigla bi ti,
jaz dobro vem to, da me ljubi tako,
da me nikdar zapustil ne bo.«

Minilo, minilo je leto in dan,
dekle je hodilo po vodo vsak dan,
zakaj se je danes studenãek skalil,
gotovo je fantiã gre‰il.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

52

 

Dekle moje, prinesi mi vode

Dekle moje,
prinesi mi vode,
da si umijem roke svoje.
Roke svoje umil si bom,
da te objemal veã ne bom.

Dekle moje,
prinesi mi vode,
da si umijem usta svoja.
Usta svoja umil si bom,
da te poljubil veã ne bom.

Dekle moje,
prinesi mi vode,
da si umijem oãi svoje.
Oãi svoje umil si bom,
da te pogledal veã ne bom.

Dekle moje,
prinesi mi vode,
da si umijem noge svoje.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

53

 

Noge svoje umil si bom,
da k tebi jaz hodil veã ne bom.

Dekle moje,
prinesi mi vode,
da si umijem srce svoje.
Svoje srce umil si bom,
a tebe jaz ljubil veã ne bom.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

54

 

Dekle na sred’ morja

Dekle na sred’ morja
rada bi moja b’la,
jaz sem pa fant za to,
plavam po njó.

Rada bi moja b’la;
plavat’ ne morem veã,
ãolniã naredil bom,
plaval po njó.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

55

 

Dekle na vrtiãu roÏ’ce sadi

Dekle na vrtiãu roÏ’ce sadi,
fantiã pa mimo gre pa ji veli:
Trgaj mi roÏice,
delaj mi pu‰eljãek,
ãe si ‰e dekle za mé.

»Jaz pa Ïe roÏ’ce natrgane imam,
pu‰eljc bi delala, pa ga ne znam,
Ïide kupila bom,
pu‰eljc povila bom,
fantiã, le pridi ponj sam.«

âe bom Ïe pri‰el, ne pridem pa sam,
z mano bo pri‰el najbolj‰i moj ‰pan.
Daleã je, strah me je,
ne znam, ne najdem te,
le pridi pred kamrico tam.

Na vrata bi trkal, pa zanje ne vem.
»Ljubãek, saj ve‰, da v kamrici sem.«
Lu‰tno je ljubiti,

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

56

 

pu‰eljãek sluÏiti,
pu‰eljãek lepo di‰i.

Fantiã res pride pod kamrico stat,
zaãne na polkne zelene roÏljat’:
Vstani gor, ljubica,
sveti mi lunica
lep‰e ko sonce podnev’.

Ljubica noãe iz postelje vstat;
fantu nobenega pu‰eljãka dat’.
âakaj ti, ljubica,
ti se bo‰ jokala,
jaz pa se tebi smejal.

Komaj minilo je mes’cev devet,
dekle dobila je sinka na svet.
Sinka je zibala,
milo se jokala:
»Kje pa si, fantiã, zdaj ti?«

Fantiã od‰el je daleã po svet’,
tamkaj je videl prav dosti deklet,
zbral si je ljubico,
belo golobico,
lep‰o ko fajgeljnov cvet.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

57

 

Dekle, poglej me prav

Dekle, poglej me prav,
da t’ ne bo jutri Ïal,
da ne bo‰ rekla,
da sem te golj’fal.

»Kaj te bom gledala,
saj sem te videla,
tavÏentkrat bolj‰’ bi b’lo,
ko b’ te ne b’la.«

Ljub’ca, poglej me prav,
da t’ ne bo potlej Ïal,
da t’ ne poteãejo
drobne solze.

»âe mi poteãejo,
naj mi poteãejo,
saj mi poteãejo
zavolj’ tebè.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

58

 

Bog ti daj tavÏent sreã,
men’ pa bo druga v‰eã,
tebi pa bo ‰e Ïal,
meni pa niã.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

59

 

Dekle, povej, povej

Dekle, povej, povej,
al’ me ‰e ljubi‰ kej?
Al’ me ‰e ljubi‰ kej,
to mi povej.

»Jaz ti pa to povem,
ljubiti te ne smem,
ljubiti te ne smem,
to ti povem.

Oãka me kregajo,
mam’ca mi branijo,
jaz pa ne maram niã,
pojem ko ptiã.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

60

 

Dekle, to mi povej

Dekle, to mi povej,
al’ se spomni‰ ‰e kej,
kaj sem dejal,
ko pod oknom sem stal?
Ne omoÏi se, ãakaj ti na me,
eno leto, dve al’ tri ‰e ãakaj me!

»OmoÏila se bom,
zapustila te bom,
drugega fanta izbrala si bom.
Titiãe pojo, roÏice cveto,
naj’na ljubezen skoro v kraju bo.’

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

61

 

Dekle, zakaj tak’ Ïalostno

Dekle, zakaj tak’ Ïalostno
pove‰a‰ mi oãi?
»Ker usahnil mi je roÏmarin
in nagelj se su‰i.«

Dobi‰ za nagelj sémena,
vr‰iã za roÏmarin.
In drugi ti pognal bo cvet
iz novih korenin.

»Îe drugi mi pognal bo spet
tako lepo cveteã,
al’ nikdar veã tako lepo,
kot prvi je bil duhteã.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

62

 

Delaj, delaj, dekle, pu‰eljc

Delaj, delaj, dekle, pu‰eljc
za to rajÏo Ïalostno.

»Saj t’ ga bodem naredila
’z roÏmarina zelen’ga.

S plavo Ïido ga bom povila,
s solzami pofri‰ala.

Za klobuk t’ ga bom pripela
z eno zlato knofeljco.

Da t’ ga ne bo burja vzela,
oj, ta burja kra‰evska.

Nem‰ke frajle t’ bojo spra‰evale,
kdo ti je tak pu‰eljc dal.«

Dala mi ga je Slovenka,
moja prva ljubica.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

63

 

Dober veãer, dober veãer

Dober veãer, dober veãer,
stari oãka, vo‰ãim vam!
Al’ mi daste, al’ mi daste,
svojo hãerko, al’ pa ne?

»Moja volja bi Ïe bila,
pa za mam’co se ne ve.«

Dober veãer, dober veãer,
stara mam’ca, vo‰ãim vam!
Al’ mi daste, al’ mi daste,
svojo hãerko al’ pa ne?

»Moja volja bi Ïe bila,
pa za hãerko se ne ve.«

Hãerka je za vrati stala,
vse je dobro sli‰ala:
»Hvala Bogu, hvala bodi,
zdaj pa zal’ga imam moÏa!«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

64

 

Dober veãer, ljubo dakle

Dober veãer, ljubo dakle,
al’ si se naspala Ïe?
»Jaz ‰e ur’ce nisem spala,
sem koj mislila na té.«

Kak’ lu‰no je b’lo,
ko so roÏice b’le,
so pa roÏ’ce minule,
minulo je vse.

To te prosim, ljubo dakle,
da ne misli‰ veã na mé,
no na najino ljubezen,
ki Ïe proti kraju gre.

Kak’ lu‰no je b’lo,
ko so roÏice b’le,
so pa roÏ’ce minule,
minulo je vse.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

65

 

Dobil sem pisemce

Dobil sem pisemce,
Ïalostne ‰riftice,
na moje bolno,
oj, bolno srce.

Notri tako stoji:
ljub’ca bolna leÏi,
fantiã, zakaj,
oh, zakaj te veã ni.

Drevi pa pojdem k nji,
ljubici ljubljeni,
da bom tolaÏil
oj, srãece ji.

»Dragi, podaj m’ roko,
vzela da bom slovo,
mojega zdravja
nikol’ veã ne bo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

66

 

Meni je zdaj umret’
in ta svet zapustit’,
tebi pa vo‰ãim jaz
drugo ljubit’.«

Zame nobene ni,
bila si samo ti,
zmeraj le tebe bom
’mel pred oãmi.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

67

 

Dobro jutro, ljub’ca moja

Dobro jutro, ljub’ca moja!
Si kaj dobro spanãkala?
»Niã kaj dobro jaz nisem spala,
celo noã sem poslu‰ala,
kaj so to za eni fantje,
ki tak lepo pojejo.«

To so fantje, so vsi soldatje,
vsi na vojsko pojdejo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

68

 

Doli v kraju sama zase

Doli v kraju sama zase
med grmovjem roÏa rase,
naj le rase, naj le rase,
o, presreãna roÏica.

Ko bi roÏ’ca modra bila,
slan’ca bi je ne umorila,
o, zakaj se nisi skrila,
ti nesreãna roÏica.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

69

 

Dve let’ in pol sva se midva ljubila

Dve let’ in pol sva se midva ljubila,
dve let’ in pol sva midva sreãna b’la,
al’ boÏja roka naju je loãila,
sam Bog ve, al’ ‰e kdaj se vidiva.

Oj, le enkrat ‰e v svojem bi Ïivljenju
jaz rada vid’la svoj’ga ljubega,
za njega dala rada bi Ïivljenje,
prelila zanj’ga svojo srãno kri.

Oj, lipica, kjer v senci sva sedela,
drug drugemu na prsih sva slonela,
sva sli‰ala ‰krjanãke Ïvrgoleti,
sva sli‰ala pastirãke vriskati.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

70

 

Ena ptiãka priletela

Ena ptiãka priletela,
ena drobna ptiãica
in je prav lepo zapela,
ena drobna ptiãica.

O pomladi je zapela,
ko bo gnezdo spletala,
ko bo trav’ca zelenela,
zelenela lipica.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

71

 

Ena ptiãka priletela

Ena ptiãka priletela,
ena drobna ptiãica
in je prav lepo zapela,
mi srce utolaÏila.

In tako mi je zapela
in tako povedala,
da ljubezen je bolezen,
k’ se ozdraviti ne da.

Morje suho prej postane,
sonce preje ostrmi,
kot ljubezen prava ugasne,
kadar enkrat zagori.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

72

 

Ena ptiãka priletela

Ena ptiãka priletela,
vrh kasarne se je vsela.
Ona poje, Ïvrgoli,
vse mlade fante prebudi.

Mladi fantje, le vstanite,
drobno pisemce po‰ljite,
do oãeta, matere,
do svoje sestre Ïalostne.

Oãka so na pragu stali,
pisemce so prebirali.
Ko oãka pisemce bero,
se mam’ca milo jokajo.

»Kolk’ noãi Ïe nisem spala,
ko sem tebe previjala,
kolk’ noãi pa ‰e ne bom,
ko tebe vid’la veã ne bom.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

73

 

En glaÏek vinca rumení

En glaÏek vinca rumení,
to mene srãno veseli.
Le pijmo ga, pijmo ga vsak en glaÏ,
da nam bo kraj‰i ãas.

En glaÏek vinca rumení,
to mene srãno veseli.
Le pijmo ga, pijmo ga vsak po dva,
da bomo vesel’ga srca.

En glaÏek vinca rumení,
to mene srãno veseli.
Le pijmo ga, pijmo ga vsak po tri,
to nas korajÏne stori.

En glaÏek vinca rumení,
to mene srãno veseli.
Le pijmo ga, pijmo ga vsak po ‰tir’,
da bode vesel tud’ o‰tir.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

74

 

En glaÏek vinca rumení,
to mene srãno veseli.
Le pijmo ga, pijmo ga vsak po pet,
na zdravje slovenskih deklet.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

75

 

En hribãek bom kupil

En hribãek bom kupil, bom trte sadil,
prijat’lje bom vabil, ‰e sam ga bom pil.
Sladko vince piti to me veseli,
dobre volje biti svoje Ïive dni,
svoje Ïive dni brez vseh skrbi,
to me srãno veseli.

Tam gori za hramom en trsek stoji,
je z grozdjem obloÏen, da komaj drÏi.
Sladko vince . . .

Îe ãriãek prepeva, ne more veã spat’,
v trgatev veleva, spet pojdemo brat.
Sladko vince . . .

Konjiãki ‰krebljajo, ker voz’jo teÏko,
ker vince peljajo, k’ je moãno sladko.
SIadko vince . . .

Prelepo rumeno kak ãisto zlato,
le pijmo po‰teno to Ïlahtno blago!
SIadko vince . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

76

 

Eno ljubico imam

Eno ljubico imam,
pa je ne ljubim sam,
jo rajtam zapustit’,
tja daleã v vas hodit’.

Po travniku ne grem,
po cesti pa ne smem,
ti ‰entrani so pob’ãi,
k’ me zmerom ãakajo.

·est godcev bom najel,
od ljub’ce slovo vzel,
ta prvo ko zagodejo,
bom drugo ljubit’ zaãel.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

77

 

Eno pesem ã’mo zapet’

Eno pesem ã’mo zapet’,
prav Ïalostno za sli‰at’,
od en’ga Ïegnan’ga britofa,
od en’ga Ïegnan’ga britofa.

Tam nobenih ni skrbi
in tudi ni ‰petira,
kralj pol’h petlarja leÏi
in se prav n’ã ne zbira,
al’ beraã al’ pa glavaã
pa n’ã dr’gaã.

Zdaj pa mal’ pomislimo,
de bo treba umreti,
jenu mal’ zavzdihnimo
k nebe‰kemu oãeti,
da b’ b’li zbran’ na ta soden dan
na desen stran’.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

78

 

En starãek je Ïivel

En starãek je Ïivel
tam v vinskih gorah,
so djal’, da je b’lo na Dolenjskem.
Prav pridno je drÏal
kozarãek v rokah,
zahajal k prijat’lom je pivskim.
Pred smrtjo ‰e enkrat
je kupico vzel,
zahvalil se Bogu,
tako je zapel:

»Oãe nebe‰ki, glej,
‰e ta kozarãek zdej,
hvalo bom vekomaj,
vekomaj pel.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

79

 

En ‰u‰tar me je vpra‰al

En ‰u‰tar me je vpra‰al,
ãe plesat grem Ï njim.
Hm, hm, ne, ne,
z enim ‰u‰tarjem ne!
Cel dan, cel dan na stolu sedi,
zveãer pa po smoli smrdi.

En ti‰lar me je vpra‰al,
ãe plesat grem Ï njim.
Hm, hm, ne, ne,
z enim ti‰larjem ne!
Cel dan, cel dan v verk‰tat’ stoji,
zveãer pa po dilah smrdi!

En birt me je vpra‰al,
ãe plesat grem Ï njim.
Hm, hm, ne, ne,
z enim birtom Ïe ne!
Cel dan, cel dan pri pipi sedi,
zveãer pa po birsi smrdi.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

80

 

En ‰kric me je vpra‰al,
ãe plesat grem Ï njim.
Hm, hm, ne, ne,
z enim ‰kricem Ïe ne!
Cel dan, cel dan med papirji sedi,
zveãer pa po tinti smrdi.

En gortnar me je vpra‰al,
ãe plesat grem Ï njim.
Hm, hm, ja, ja,
z enim gortnarjem pa.
Cel dan, cel dan na vrtu sedi,
zveãer pa po roÏ’cah di‰i.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

81

 

En vetriã po zraku pihlja

En vetriã po zraku pihlja,
preganja te ãrne meglé,
preganja, preganja te ãrne meglé,
moj fantiã na vojsko zdaj gre.

Da b’ vedel ti, fantiã, za mé,
kak je Ïalostno moje srce,
nazaj b’ se obrnil ãez tri deÏelé,
potro‰tal bi moje srce!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

82

 

Fantiã sem star ‰ele osemnajst let

Fantiã sem star ‰ele osemnajst let,
cesar me hoãe k soldatom imet’.
Kako bom soldat,
sem fantiã premlad,
ne morem ‰e pu‰ke drÏat’.

Pri fari zvonovi Ïe milo pojo,
od fantov, dekliãev jaz jemljem slovo.
Pa jemljem slovo,
da Bog ve, kako,
nazaj me nikol’ veã ne bo.

Oãka in mamka pa jokata se,
ker vidita fante preobleãene vse.
Preobleãeni so,
na vojsko gredo,
nazaj jih nikol’ veã ne bo.

Bratec in sestra pa jokata se,
od bratca preljub’ga loãujeta se.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

83

 

»Oj, bratec ti moj,
nikar ne Ïaluj,
saj pride‰ tud’ ti za menoj.«

V kasarno sem stopil korajÏen, vesel,
sem pu‰ko zagledal, sem jokat’ zaãel.
»O, fantiã ti moj,
nikar ne Ïaluj,
veselo zavriskaj, zapoj!«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

84

 

Fantje po polj’ gredo

Fantje po polj’ gredo,
ÏviÏgajo in pojo,
jaz pa pi‰ãalko imam,
ÏviÏgat’ ne znam.

Vãasih je lu‰tno b’lo,
zdaj pa ni veã tako,
vãasih smo vince pil’,
zdaj pa vodo.

Vãasih me rada ima,
vãasih pa godrnja,
vãasih pa, kjer me vid’,
prav’: »Le ‰e prid«.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

85

 

Fantje se zbirajo

Fantje se zbirajo
iz kranjske deÏele,
dekleta se jokajo,
kaj b’jo zaãele?

Niã se ne jokajte,
saj greste z nami,
ve boste kuhale,
mi pa streljali.

Lep‰ega zrna ni,
kot je p‰enica,
lep‰’ga dekleta ni,
kot je Kranjica.

Imel sem ljubico,
pa sem jo ’zgubil,
sreãen bo tisti fant,
ki jo bo dobil.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

86

 

Imel sem ptiãico,
pa m’ je zletela,
sreãna bo vejica,
kjer se bo use’la.

Vej’ca je suha b’la,
pa se j’ zlomila,
ptiãka je kun‰tna b’la,
pa je zletela.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

87

 

Glej, glej, kak’ mimo gre

Glej, glej, kak’ mimo gre,
‰e ne pogleda me,
‰e ne pogleda me,
zavber dekle.

·tumfke ima prav plavé,
zlate oringeljce,
zlate oringeljce,
zavber dekle.

Rdeãa je prav lepo,
stopa tud’ fajn drobno,
fantov zadost’ ima,
pa se golj’fa.

Prav’jo, bogata bo;
pojdimo klicat jo!
Ko bi denar ne bil,
bi ne maral za njo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

88

 

Ona ima tavÏente,
jaz pa imam varÏete,
da jih bom noter d’jal,
pa za vince dajal.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

89

 

Glejte, Ïe sonce zahaja

Glejte, Ïe sonce zahaja,
skoro za goro bo ‰lo,
hladen poãitek nam daja,
pojd’mo veselo domov!

âujte zvoniti,
poãivat zvoni.
Zvoni, le zvoni nocoj,
sladko poãivat zapoj.

âujte po drevju ‰umeti,
glejte, kak vetriã pihlja;
urno, Ïe zaãne mraãiti,
hitro, da bomo doma!

âujte zvoniti,
poãivat zvoni.
Zvoni, le zvoni nocoj,
sladko poãivat zapoj.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

90

 

Gor ãez izaro

Gor ãez izaro,
gor ãez gmajnico,
kjer je dragi dom
z mojo zibelko,
kjer so me zibali
mamica moja
in prepevali haji, hajo.

Ko sem ‰e majhen bil,
sem bil z’lo vesel,
sem veãkrati
k’tero pesem pel.

Zdaj vse minulo je,
niã veã pel ne bom,
saj ni veã moj ljubi,
dragi dom.

Hi‰a oãina,
ljuba mamica,
oh, da na‰el bi

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

91

 

‰e enkrat oba,
da na‰el bi jo spet,
mamico svojo,
pa bi spet zapel haji, hajo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

92

 

Goreãi ogenj brez plamena

Goreãi ogenj brez plamena
v mojem srcu zdaj gori,
nobeden drug ga ne pogasi
kakor tvoje ãrne oãi.

Ur’ca sedem je odbila,
sonce je za goro ‰lo,
za njim pa pride bleda luna
in Ïari se nad glavo.

Jaz jo gledam in jo vpra‰am,
kaj mi za povedat’ ’ma,
al’ ona se za oblake skrije,
mi odgovora ne da.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

93

 

Gozdiã je Ïe zelen

Gozdiã je Ïe zelen,
travnik je razcveten,
ptiãki pod nebom
veselo pojo.

Ptiãki, jaz vpra‰am vas,
al’ bo Ïe kmal’ pomlad,
al’ bo Ïe skoraj
zelena pomlad?

»Pomlad Ïe pri‰la bo,
k’ tebe na svet’ ne bo,
k’ te bodo d’jali
v to ãrno zemljo.

V ti ãrni zemljici
ãrviãki beli so
te bodo sneli
do belih kosti.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

94

 

Hi‰’ca ob cest’ stoji

Hi‰’ca ob cest’ stoji,
notri pa dekle spi,
fantiã pa mimo gre
in jo zbudi.

Plaãal bom fajmo‰tra,
meÏnarja od krsta,
ti pa zibala bo‰
sinka moj’ga.

Ena je gor‰’ kot ti,
druga ma dva al’ tri,
tretja pa v kamrici
sama leÏi.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

95

 

Hladna jesen Ïe prihaja

Hladna jesen Ïe prihaja,
po dolincah slan’ca pada.
âas je meni Ïenit’ se,
pa nimam ’zbrane ljubice.

Imel sem ljubico Ïe ’zbrano,
pa so jo dali v drugo faro;
kaj bom reveÏ zdaj poãel,
oj, kje bom drugo ljub’co vzel?

MeÏnar je Ïe dan zazvonil,
jaz se nisem ‰e naslonil,
ne naslonil ne naspal,
‰e sam ne vem, kam b’ glav’co dal.

Furmani po cest pelajo,
konj’ãi v ‰tal’ci rezgetajo,
treba bode furati,
al’ jaz sem ‰e pri ljubici.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

96

 

Hribãki, poniÏajte se

Hribãki, poniÏajte se!
Dolince, povi‰ajte se!
Da se bo vid’lo to ravno polje,
da bom vid’la, kje fantiã moj gre.

Oblaki, razkadite se!
Meglice, razpr‰ite se!
Da se bo vid’lo to jasno nebo,
da bom vid’la, kje fantiã moj bo.

Litri, napolnite se,
kozarci, izpraznite se,
da se bo vid’lo kozarcu do dna,
da bom vid’la, kak’ fantiã pit’ zna.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

97

 

Imam tri ljubice

Imam tri ljubice,
vse tri so zavbrne,
vse tri so zavbrne,
vse tri bogate.
Tuljé, tuljé, tuljom . . .

Ena ima rintião,
druga koravde,
tretja ima jankico,
drobno na favde.

Jaz se pa Ïenil bom,
kaj m’ je poãeti?
K’tero teh ljubic treh
hoãem si vzeti?

Vzel bom pa le eno,
tisto ta mlaj‰i,
ta najbolj ljubi me,
’mam jo najraj‰i.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

98

 

Izidor ovãice pasel

Izidor ovãice pasel,
lepo ÏviÏgal, lepo pel,
cingel cing cingel cingel cong,
cingel cing cingel cingel cong,
cingel cing cingel cingel cong,
cingel cing cong.

Ko ovãice je zapustil,
stopil je v voja‰ki stan,
cingel . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

99

 

Iz stolpa sem mi zvon doni

Iz stolpa sem mi zvon doni,
ko ulega mrak se po vasì.
Le doni, zvon, iz temnih lin,
le zbujaj mi na dom spomin.

Le zvoni mi tako glasan
in milo poj ãez tujo plan;
da si mi v srcu polje jad,
zvonjenje tvoje slu‰am rad.

Ob glasih teh se mi zazdi,
da v daljni svoji sem vasì,
kjer ni mi tuj noben obraz,
pozna me vsak, vsakogar jaz.

Zato pa, zvon, le zvoni mi,
na tuji zemlji doni mi,
ti zvon veãerni, zvon iz lin,
le vzbujaj mi na dom spomin.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

100

 

Jager gre na jago

Jager gre na jago
v to globoko drago,
hojli! hojlo!
oj, zajãek dober bo!

Medved’ so ga dobili,
so ga na tla pobili,
hojli! hojlo!
zdaj jagra veã ne bo!

So zajci se smejali,
k’ so jagra pokop’vali,
hojli! hojlo!
zdaj jagra veã ne bo!

Lisica je plesala,
k’ je jagra pokop’vala,
hojli! hojlo!
zdaj jagra veã ne bo!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

101

 

Medved se je tresel,
k’ je kriÏ pred jagrom nesel,
hojli! hojlo!
zdaj jagra veã ne bo!

Volk je pa zatulil,
ker je pogreb zamudil,
hojli! hojlo!
zdaj jagra veã ne bo!

Îerjavi in jerebi
so bili pri pogrebi,
hojli! hojlo!
zdaj jagra veã ne bo!

Pri‰le so drobne ptice,
so nesle du‰o v vice,
hojli! hojlo!
zdaj jagra veã ne bo!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

102

 

Jager pa jaga

Jager pa jaga,
kaj mi pomaga,
ptiãka nasprot’ leti,
ustrelil jo bom.

Ptiãka zavpila:
»Kaj sem ti st’rila,
saj sem prepevala
cele noãi.«

Ptiãka zletela,
v javor se use’la,
hladna je senãica
javorjeva.

Ptiãka zletela,
na okence se’la:
»Vstani, ne bod’ zaspan,
saj je Ïe dan.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

103

 

Jaz bi rad rdeãih roÏ

Jaz bi rad rdeãih roÏ,
jaz bi roÏmarina rad,
z roÏami bi rad ljubezni,
z roÏmarinom rad bi nad.

Dekle, daj mi roÏ rdeãih,
dekle, roÏmarina daj,
da bom sanjal o pomladi,
da bo moj mladosti maj!

RoÏ rdeãih zame nima‰,
roÏmarina tudi niã;
Ïalostno je srce moje,
Ïalosten sem jaz fantiã.

Kaj pomeni roÏa rdeãa,
kaj pomeni roÏmarin?
RoÏa rdeãa je ljubezen,
roÏmarin je za spomin.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

104

 

Jaz ’mam pa konj’ãa belega

Jaz ’mam pa konj’ãa belega,
drevi pa v vas pojezdim ga,
ti tralala lalala tralala lalala.

âez tri gore, ãez tri vode,
ãez tri zelene travnike,
ti tralala . . .

Konjiã pred duri pri‰taklja,
ljub’ca po ‰tengah pricaplja,
ti tralala . . .

Konjiãa je dala v ‰talico,
mene pa v svetlo kamrico,
ti tralala . . .

Konj’ãu je dala ‰op sena,
meni pa poljubãka dva,
ti tralala . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

105

 

Jaz pa pojdem na Gorenjsko

Jaz pa pojdem na Gorenjsko,
tja na gornje ·tajersko.

Nihãe drug ne pojde z mano
kakor drobna ptiãica.

S kljunãkom mi bo pot kazala,
s perjem senco delala.

Pesmice bo prepevala,
kratek ãas mi delala.

Mal’ poãakaj, mal’ ponehaj,
da se vreme sprevedri.

Vreme se je sprevedrilo,
zdaj pa moram rajÏati.

Ti bo‰ pa doma ostala,
milo se bo‰ jokala.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

106

 

Jaz pa sem si nekaj zmislil

Jaz pa sem si nekaj zmislil
in naredil bom ta ‰pas
in naredil in naredil
in naredil bom ta ‰pas.

Drev’, ko bodo mam’ca spali,
jaz pa pojdem k ljub’ci v vas,
jaz pa pojdem, jaz pa pojdem,
jaz pa pojdem k ljub’ci v vas.

Prav narahlo bom potrkal,
da se mam’ca ne zbude,
da se mam’ca, da se mam’ca,
da se mam’ca ne zbude.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

107

 

Jaz pa vem, kako ptiãice pojo

Jaz pa vem, kako ptiãice pojo,
jaz pa vem, kako roÏice cveto.
So pa ptiãke prazen niã,
ãe zapoje moj dekliã.
So pa roÏ’ce manj kot niã,
tak‰en cvet je moj dekliã.

»Jaz pa vem, kako fantje zapojo,
pa jaz vem, kako fantje vriskajo.
Pa njih petje je zaniã,
ãe ne poje moj fantiã.
In njih vrisk je manj kot niã,
tak‰en ptiã je moj fantiã.«

Naj povem, kako hitro ãas beÏi,
naj povem, kako vse se spremeni.
Sem oÏenil se na griã,
Ïena mi je ta dekliã.
Kak’ po notah poje ptiã,
raj‰i ne povem vam niã.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

108

 

Jaz pa vrtec bom kopala

»Jaz pa vrtec bom kopala,
vanj’ga drobne roÏ’ce s’jala,
vmes pa nagelj, roÏmarin,
da bom golj’fala fante z njim.«

Kaj bo‰, rev’ca, ti golj’fala,
nisi lepa, nisi zala,
grem skoz mesta in vasi,
povsod so lep‰e, kot s’ pa ti.

»Fantiã moj po polju hodi,
zelen klobuk postrani nosi,
jaz pa sama tabernam,
pa druge fante rada imam.«

V mestih so dekleta take,
da imajo rinãke zlate,
da se svet’jo kakor luã,
da fantom ni pretemna noã.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

109

 

Jaz sem Kranjãiãev Jurij

Jaz sem Kranjãiãev Jurij,
Mariãka odpri duri, — haha!
Sem zavber fant,
’mam ãist’ nov gvant.

Fantiã se k hi‰’ pomiãe,
Mariãko gori kliãe — haha!
Mariãka, vstan’,
se dela dan!

Zdaj tu, pod oknom, vzdihujem
in tebe priãakujem — haha!
Zakaj molãi‰,
morda ‰e spi‰?

Pa mam’ca odprejo duri,
jo Jurij koj odkuri — haha!
Ti zavber fant,
k’ ima‰ ãist’ nov gvant!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

110

 

·krjanãek se v zrak vzdiguje,
se fantu posmehuje — haha!
Doma bi ostal,
pa bil bi zdrav!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

111

 

Jaz sem pa vinski brat

Jaz sem pa vinski brat,
pijem ga zmeraj rad,
pil sem ga, ‰e bom pil,
dokler bom Ïiv.

Kadar pa umrl bom,
vinca veã pil ne bom,
den’te me v hladni grob,
liter na grob!

Kdor bo tam mimo ‰el,
vsak bo tako zapel:
Ta je bil vinski brat,
pil ga je rad.

Îena bo mimo ‰la,
milo se jokala:
»Vstani gor, ljubi moÏ,
pil ga ‰e bo‰.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

112

 

Jaz sem zmeraj mislil

Jaz sem zmeraj mislil,
da ‰tudiral bom,
ãrno suknjo nosil,
fajn gospod da bom.
Zdaj sem pa kovaã,
ãrn kot rogaã,
saj to pride vse drugaã’.

Jaz sem zmeraj mislil,
da bom oficir,
svetlo sabljo nosil
in pa svetel gvir.
Zdaj sem pa pastir,
v ‰tal’c je moj kvartir,
‰iba, gajÏla sta moj gvir.

Jaz sem zmeraj mislil,
da bom advokat,
z vsakim se bom pravdal,
ãe bo tud’ moj brat.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

113

 

Zdaj sem pa pisar,
vsak m’ je gospodar,
vãasih nimam ‰e cigar.

Jaz sem zmeraj mislil,
da se Ïenil bom,
lepo Ïenko bom
pripeljal na svoj dom.
Zdaj sem pa tak sam
kakor kak kaplan,
leÏat’ moram kar na slam’.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

114

 

Je bela cesta uglajena

Je bela cesta uglajena,
skoz’ celo vas napravljena,
po njej pa grejo fantje mi,
oj, mladi fantje vsi.

Po beli cesti hodijo,
vesele pesmi pojejo,
od doma se poslavljajo,
na vojsko pojdejo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

115

 

Je pa davi slan’ca pala

Je pa davi slan’ca pala
na zelene travnike,
je vso trav’co pomorila,
vse te Ïlahtne roÏice.

Men’ pa ni za roÏ’ce moje,
ãe jih slan’ca pomori,
men’ je le za dekle moje,
ãe me ona zapusti.

Prav na sredi moj’ga srca
ena roÏica cveti,
ãe ne bo‰ ji prilivala,
se gotovo posu‰i.

»Kaj ji bodem prilivala,
nimam vinca ne vode.
Pa ji bodem prilivala
svoje grenke solzice.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

116

 

Juhe, pojdamo v ·kufãe

Juhe, pojdamo v ·kufãe,
juhe, kaj pa z’ ení?
Juhe, Hov‰ãi pobiãi,
juhe, saj smo mladí.

Juhe, Lojze je juckovec,
juhe, Hanzej Ïebraã,
juhe, Jozej je ‰parovec,
juhe, Maksej ãeglaã.

Juhe, Peter je dremavec,
juhe, Pavle glavaã,
juhe, Jozej je harovec,
juhe, Foltej krofaã.

Juhe, pojdamo v ·kufãe,
juhe, ’z ·kufã pa v Prapreãe,
juhe, ’z Prapreã pa v Pinjo ves,
juhe, k Mojci v ves.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

117

 

Hanzej te mlaj‰i je dekl’co snubov,
saj v resnicu je pobiã je ljubov,
ãez eno leto jo je vzev,
vendar presneto se je ujev.

Pa sem jo peljov okrog oltarja,
pa sem jo vpra‰ov: »Al’ ’ma‰ kej d’narja?«

Kje, kje, kje bom jemal,
kje bom jemal, da bom tebi dajal.

Lani sem kupil ji cicasto janko,
letos Ïe hoãe imet’ celo ‰labanko.

Lani sem kupil ji funtiã mesa,
letos Ïe hoãe imet’ cel’ga vola.

Slovenski smo fantje pri Drav’ci doma,
slovenskega duha, vesel’ga srca.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

118

 

Kadar bo‰ na rajÏo ‰el

Kadar bo‰ na rajÏo ‰el,
pridi mi povedat,
da ti bom pomagala
punkeljãek zavezat’.

Punkeljãek vezala bom,
milo se jokala bom,
ker te ne bodo videle
veã moje oãi.

Kadar bo‰ nazaj pri‰el,
pridi mi povedat,
da ti bom pomagala
punkeljãek razvezat’.

Punkeljãek razvezala bom,
sladko se smejala bom,
ker te bodo videle
spet moje oãi.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

119

 

Kaj bo‰, kaj bo‰ za mano hodil

Kaj bo‰, kaj bo‰ za mano hodil,
srebrne rink’ce nosil!
Mar bi bil te rink’ce doli d’jal,
pa bi doma ostal.

Kaj bo‰, kaj bo‰ za mano hodil,
pa biksane ‰kornjice nosil!
Mar bi bil te ‰kornjice doli d’jal,
pa bi doma ostal.

Kaj bo‰, kaj bo‰ za mano hodil,
pa klobuãek postrani nosil!
Mar bi bil klobuãek doli d’jal,
pa bi doma ostal.

Okol’, okol’ sem se zasukal,
korajÏno sem zaukal:
»Bog te, Bog te obvar’ stotavÏentkrat,
pri teb’ sem zadnjikrat.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

120

 

Kaj maramo mi

Kaj maramo mi,
k’ smo fantje mladi;
soldatov pomanjka,
pa pojdemo mi.

Zdaj pu‰kico na ramo
pa sabljico za pas,
tri kroglice v varÏet
pa pojdemo skoz’ vas.

Pa pojdemo skoz’ vas,
vse gledalo bo nas,
pa bomo zapeli,
da nam bo kratek ãas.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

121

 

Kaj mi nuca planinca

Kaj mi nuca planinca,
ãe ne morem do nje?
Kaj mi nuca moje dekle,
ãe ne mara za me.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

122

 

Kaj nam pa morejo

Kaj nam pa morejo,
morejo, morejo,
kaj nam pa morejo,
ãe smo vesel’?

Niã nam ne morejo,
morejo, morejo,
niã nam ne morejo,
ãe smo vesel’!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

123

 

Kaj pa, dekle, tukaj dela‰

Kaj pa, dekle, tukaj dela‰,
rompompom!
Kaj pa, dekle, tukaj dela‰,
rompompom!
Kaj pa, dekle, tukaj dela‰,
na zelenem, na zelenem travniku?

»Kaj ne ve‰, da roÏ’ce trgam,
da ti pu‰eljc naredim.«
Kaj mi nuca v vas hoditi,
k’ ni nobene, k’ ni nobene ljubice.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

124

 

Kaj pa delajo ptiãki

Kaj pa delajo ptiãki,
da niã ne pojo?
Al’ se mraza boje
al’ velic’ga snega?

âe pa velik sneg pade,
je gvi‰no hud mraz.
Je veselje pri kraju
za ptiãke in nas.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

125

 

Kaj pa fantiã dela?

Kaj pa fantiã dela?
Nisem ga vesela!
Dolgo ni ga niã veã k nam,
fantiã moj je ‰el drugam.

Drugo dekle si je ’zbral,
meni pa slovo je dal;
jaz pa pojdem na polje,
kjer mi lip’ce tri stoje.

Postelj’co postlala bom,
se na smeh drÏala bom:
to bi moral zlodej bit’,
da b’ ne mogla ga dobit’!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

126

 

Kaj pa ti piska‰

Kaj pa ti piska‰,
kaj pa ti vriska‰,
mladi pastirãek,
svojim ovcam?

Kaj bi ne vriskal,
kaj bi ne piskal,
zato pi‰ãalko
svojo imam!

Meni ovãice
so tovar’‰ice,
veãje jaz sreãe
tu ne poznam.

âreda se pase,
radostne glase
ptice v grmovju
mi Ïvrgole!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

127

 

Kaj se ti, fantiã

Kaj se ti, fantiã,
v nevarnost podaja‰,
ãez Sav’co v vas hodi‰,
pa plavat’ ne zna‰?

Savice sila
bo tebe utopila,
deklici v kamri
bo poã’lo srce.

Mene poslu‰aj
in veã ne posku‰aj
ãez Sav’co v vas hodit’,
ker plavat’ ne zna‰!

Fantiã premladi,
ne vdaj se navadi,
namest’ da b’ v vas hodil,
raj’ sladko zaspi!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

128

 

Kaj ti je, deklica

Kaj ti je, deklica,
da si tak Ïalostna?
»Kaj mi je, niã mi ni,
srce me boli.

Fantiã na vojsk’ leÏi,
fantiã oj, vstani mi!«
Kak’ ãem jaz vstati,
k’ me krogla teÏi.

»Oblekla bom ãrn gvant,
saj to je bil moj fant,
saj to je bil moj fant,
zdaj mrtev leÏi.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

129

 

Kako bom ljubila

Kako bom ljubila,
k’ me srãek boli,
ker ta lanski moj fantiã
pozabljen ‰e ni.

Pozabljen bi bil,
ko b’ tak lu‰tkan ne bil,
pa je lu‰tkan tako,
da pozabljen ne bo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

130

 

Kak’ rib’cam dobro gre

Kak’ rib’cam dobro gre,
ki Ïeje ne trpe, pa pijejo vodo,
niã ne zapravijo.
Vodica se skali,
se rib’cam Ïalost st’ri,
potem se jim srce hladi.

Pri‰la bo grenka smrt,
moj hramãek bo zaprt,
moj glaÏek bo na stran’,
jaz bom pa pokopan.
Ne bom veã vinca pil,
bom v ãrni zemlji gnil
in tam si bom srce hladil.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

131

 

Kam bova vandrala

»Kam bova vandrala,
vandrovãek moj?«
âez dolin’ãice,
ãez planin’ãice,
ljub’ca moja, pojd’ z menoj!

»Kje bova ostajala,
vandrovãek moj?«
V o‰tarijici,
v mesarijici,
ljub’ca moja, pojd’ z menoj!

»Kaj bova veãerjala,
vandrovãek moj?«
Malo pratice,
mal’ solatice,
ljub’ca moja, pojd’ z menoj!

»Kaj bova pila,
oj, vandrovãek moj?«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

132

 

Sladko vinãece
iz majol’ãice,
ljub’ca moja, pojd’ z menoj!

»Kje bova spala, oj, vandrovãek moj?«
Gor na ‰talici,
v mehki slamici,
ljub’ca moja, pojd’ z menoj!

»S ãim se bova odevala,
oj, vandrovãek moj?«
Ti mene s kikl’co,
jaz tebe s suknjico,
ljub’ca moja, pojd’ z menoj!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

133

 

Kam pa, fantje, nocoj pojdemo

Kam pa, fantje, nocoj pojdemo,
nocoj, ko je tak’ svetla noã?
Na vas, na vas . . .
na vas k svoj’ ljub’ci v vas.

Dekleta Ïe odpirajo
nam rada okenca.
Na vas, na vas . . .
na vas k svoj’ ljub’ci v vas.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

134

 

Kam, ‰krjanãek moj, hiti‰

Kam, ‰krjanãek moj, hiti‰
preko pisanih dobrav?
Preko logov zeleneãih
nesi ljubici pozdrav!

Tam med nageljni na oknu
lepo pesem mi zapoj,
da pomlad na du‰o trka,
da bo sladka noã nocoj.

Pa jo bom v naroãju zibal,
sladke sanje ‰epetal,
mehka lica ji poljubljal,
svoje vroãe srce dal.

Tiha Ïalost utonila
v mojih mladih bo oãeh,
pa se bova spet ljubila
kot v nekdanjih sreãnih dneh.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

135

 

Kdor hoãe flosar biti

Kdor hoãe flosar biti,
ta mora vince piti,
piti in voziti
po beli Donavi.
Po Sav’ci, po Drav’ci,
po beli Donavi.

Ta prvo je po dvojaãi,
ga pijejo beraãi,
ga pijejo beraãi,
ki d’narcev nimajo.
Po Sav’ci . . .

Ta drugo je po goldinarji,
ga pijejo vsi mlinarji,
ga pijejo vsi mlinarji,
ki p‰enico meljejo.
Po Sav’ci . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

136

 

Ta tretje je po reparji,
ga pijejo me‰etarji,
ga pijejo me‰etarji,
k’ fajn jezik imajo.
Po Sav’ci . . .

Ta ‰trto je po tolarji,
ga pijejo baronarji,
ga pijejo baronarji,
k’ dost’ d’narcev imajo.
Po Sav’ci . . .

Ta peto je po cekine,
ga p’jo vse gospodine,
ga p’jo vse gospodine,
k’se dobro jim godi.
Po Sav’ci . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

137

 

Kje so moje roÏice

Kje so moje roÏice,
pisane in bele,
moj’ga srca ljubice,
Ïlahtno so cvetele.
Ah, pomlad je ‰la od nas,
vzela jih je zima, mraz.

Kje so moje ptiãice,
kam so zdaj zletele?
Oh, nedolÏne pevãice,
kak’ so Ïvrgolele!
Zanke b’le nastavljene,
ptiãke so se ujele vse.

Kje je tista deklica,
v vrtu je sedela,
lepa kakor roÏica,
pesmice je pela.
Hitro hitro mine ãas,
mine tudi lep obraz.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

138

 

Kje je fantiã zdaj vesel,
ki je to prepeval,
da bi ‰e enkrat zapel,
kratek ãas nam delal.
Hitro hitro mine ãas,
ah, ne bo ga veã pri nas.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

139

 

Kje so tiste ptiã’ce moje

Kje so tiste ptiã’ce moje,
ki po zraku letajo,
ki po zraku letajo
pa men’ veselje delajo.

Kje so tiste roÏ’ce moje,
ki po vrtih rastejo,
ki po vrtih rastejo
pa men’ veselje delajo.

Kje so tiste rib’ce moje,
ki po vodi plavajo,
ki po vodi plavajo
pa men’ veselje delajo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

140

 

Kje so tiste stezíce

Kje so tiste stezíce,
k’ so vãasih bile?
Zdaj pa raste grmovje
in zelene trave.

Bom grmovje posekal,
travíco poÏel,
bom naredil stezice,
ki so vãasih bile.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

141

 

Kmetiã veselo na svetu Ïivi

Kmetiã veselo na svetu Ïivi.
Na polje gre orati,
gre svoje Ïito s’jati,
korajÏno, veselo na svetu Ïivi!

Fantiã veselo na svetu Ïivi.
Kosico si nabrusi,
na travnik’ jo poskusi,
korajÏno, veselo na svetu Ïivi!

Dekle veselo na svetu Ïivi.
Srpiãek si nabrusi,
na njiv’ci ga poskusi,
korajÏno, veselo na svetu Ïivi!

Starãek veselo na svetu Ïivi.
Na pal’co se opira,
prot’ nebu se ozira,
korajÏno, veselo na svetu Ïivi!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

142

 

Ko bi jaz vedela

Ko bi jaz vedela,
kje je moj ljubi,
jaz bi mu kupila
sama za svoje:
hlaãe jelenove,
z Ïido pre‰tepane,
da bi jih nosil fantiã moj.

Ko bi jaz vedela,
kje je moj ljubi,
jaz bi mu kupila
sama za svoje:
lajbelãek Ïameten,
da bi bil pameten,
da bi ga nosil fantiã moj.

Ko bi jaz vedela,
kje je moj ljubi,
jaz bi mu kupila
sama za svoje:
rinãico zlato,
kap’co kosmato,
da bi jo nosil fantiã moj.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

143

 

Ko b’ sodov ne b’lo

Ko b’ sodov ne b’lo,
bi tud’ ãepov ne b’lo,
in vince bi teklo
’z majol’ke samo.

Pa ãepek, ha, ha,
odbiti se da
in vince v majol’ko
v potokih curlja.

Na mizi stoji,
’z majol’ke veli:
»Oj, bratec, le pij,
pa druz’ga nalij!«

Nalijmo si ga,
izpijmo do dna,
saj vince je sladko
in zdravje nam da.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

144

 

Zato pa trdim,
da je ne pustim,
te kapljice Ïlahtne,
dokler ‰e Ïivim.

Bom pametno pil,
ne kaplje razlil
in jutri jo zopet
bom v grlo toãil.

Oj, vinãek, hoj, hoj!
Bod’ dober z menoj,
nikar me ne vrzi
pod mizo nocoj!

·entjanÏevca zdaj
nalij mi, toãaj,
potem se podamo
spet vsak na svoj kraj.

In pridemo kdaj
spet semkaj nazaj,
spet bomo imeli
pri vincu svoj raj!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

145

 

Ko dan se zaznava

Ko dan se zaznava,
danica priplava,
se sli‰i zvonjenje
ãez hribe, ãez plan.

Zvonovi, zvonite,
na delo budite,
ker na‰e Ïivljenje
le kratek je dan.

Kdor hoãe Ïiveti
in sreão imeti,
naj dela veselo,
pa poje naj vmes.

Zvonovi . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

146

 

Ko lani sem tod mimo ‰el

Ko lani sem tod mimo ‰el,
na oknu nagelj je cvetel,
za oknom pa je nekdo bil,
ki je lepe pesmice drobil.

Ko letos zopet mimo grem,
na okno naglo se ozrem,
pa vidim, da veã cvetja ni
in nagelj, nagelj se su‰i.

Pa druge vpra‰am, k’ me skrbi,
zakaj veã petja, cvetja ni.
Pa mi reko, da leto bo,
kar spava, spava pod zemljo.

Îe ãrna zemlja krije jo,
njo, ki sem ljubil jo srãno.
Zdaj Ïe poãiva in trohni,
za mé pa druge, druge ni.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

147

 

Kol’kor kapljic, tol’ko let

Kol’kor kapljic, tol’ko let
Bog nam daj na svet’ Ïivet’!
Îivio, oj, Ïivio na svet’!

Naj bo stara al’ pa mlada,
vsaka ima fanta rada.
Îivio, oj, Ïivio na svet’!

Kdor pa ã’merno se drÏi,
ta za na‰o druÏbo ni!
Îivio, oj, Ïivio na svet’!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

148

 

Ko pomlad cvetoãa pride

Ko pomlad cvetoãa pride
in odklene temna vrata,
z radostjo nas vse obide,
doba nam zasije zlata.
Ljubi maj, krasni maj,
konec zime je tedaj.

Sladki ãujejo glasovi
ptiãic v mladi se naravi,
ki srce v krasoti novi
vabi k radostni zabavi.
Ljubi maj, krasni maj . . .

Kjer si petje dom izvoli,
tam Ïivljenje jasno sije,
bratje, torej zdaj okoli
pesem ta naj se razlije:
Ljubi maj, krasni maj . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

149

 

Ko pridem jaz k tebi ponoã’

Ko pridem jaz k tebi ponoã’,
na okno potrkam gredoã,
potem pa se dol naslonim,
pri tebi prav sladko zaspim.

Ko zjutraj se jaz prebudim,
prav Ïalostno se drÏim,
ker moram od ljubice preã,
ne bom je videl veã.

Me stisne na srce strastno,
na usta poljubi gorko:
»Oh, ljubi moj, ljubi, zakaj
me bo‰ zapustil zdaj?

Saj ve‰, da brez tebe na svet’
ne bodem mogla Ïivet’.
âe tebe, moj ljubi, zgubim,
kaj potlej naj sama storim?«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

150

 

Ko ptiãica na tuje gre

Ko ptiãica na tuje gre,
v kljunãku nese pisemce,
le nesi, nesi pisemce
do moje ljubice.

Ko pisemce prebrala je,
prav milo se jokala je,
le jokaj, jokaj se, dekle,
saj veã ne bova vid’la se.

»Bravo, fantiã, dobro zna‰,
koder hodi‰, me golj’fa‰,
drugam se hodi‰ veselit,
al’ k men’ pa le za kratek ãas.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

151

 

Ko ptiãica sem pevala

Ko ptiãica sem pevala,
sem sladke sanje sanjala,
oh, zdaj pa zdaj, pa nikdar veã,
veselje moje preã je, preã.

Cvetela sem ko roÏica,
nebe‰kim Ïarkom ljubljena,
oh, zdaj pa . . .

Roãice moje miljene
so zale vence spletale,
oh, zdaj pa . . .

Îareli moji oãki sta
ko zvezdi dve, ko sonca dva,
oh, zdaj pa . . .

Le pod menoj ‰e biva mir,
krog mene pa ga ni nikjer;
srce le tja, le tja Ïeli,
kjer angel moj leÏi.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

152

 

Ko sem k njej pr‰ov

Ko sem k njej pr‰ov,
mi je dala stov,
mi je dala stov,
mi je dala stov.
Ko je pa en drug pr‰ov,
mi je vzela stov,
jaz sem pa zavriskov
Juh!
pa sem ‰ov!

Ko sem k njej pr‰ov,
da b’ z njo plesat ‰ov,
je pa en drug pr‰ov,
pa jo je plesat gnov,
pa jo je plesat gnov,
ãeprov ni plesat znov.
Jaz sem pa zavriskov
Juh!
pa sem ‰ov!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

153

 

Ko sem ‰e v janki skakal

Ko sem ‰e v janki skakal
je prav lu‰tno b’lo,
kol’ca sem po hi‰’ potakal,
var’val maãkico.
Tralala, tralala,
tralalala, tralala,
tralala, tralala,
tralalala, la.

Ko so pa cigani pri‰li,
bilo je ojoj,
tekel sem le, kar sem mogel,
v parno al’ za gnoj.
Tralala . . .

Nisi za nobeno rabo,
pojdi se uãit’,
v ãast nam bo‰ za celo faro,
ãe ji bo‰ ti v prid.
Tralala . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

154

 

Tota pesem poduãila
bo vas vse okrog,
kak‰na ãenãa sem jaz bil Ïe
prav od mladih nog.
Tralala . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

155

 

Ko so fantje proti vasi ‰li

Ko so fantje proti vasi ‰li,
lepe pesmi so prepevali,
jaz pa nisem pel, nisem bil vesel,
pa tudi z njimi jaz nisem ‰el.

·el sem tja pod njeno okence,
moje verne, drage ljubice,
ona mirno spi, ona sladko spi
in se niã veã ne prebudi.

·el bom tja na grob zeleni,
z roÏami ves posajeni,
tam si utrgam cvet, nageljãek rdeã,
k’ je men’ in moji ljub’ci v‰eã.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

156

 

Ko ‰tudent na rajÏo gre,

Ko ‰tudent na rajÏo gre,
jupajdi, jupajda,
dobro pije, dobro jé,
jupajdijaja hahaha . . .

Ko ‰tudent na rajÏo gre,
penez nima niã kraj se.

On ne vpra‰a: Imam s ãim?
pa si upa priti v Rim.

Krãem stra‰no se boji,
tam bi moral plaãati.

Dobre volje je povsod,
vsi mu pravijo »gospod«.

Res sreãnej‰ih ni ljudi,
kakor so ‰tudentje ti.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

157

 

K

O

ura ‰tir’ odbije

K

O

ura ‰tir’ odbije

se m’ srce veseli,
moj fantiã k meni pride,
se mu sabljica svetli.

»Le dol se k meni usedi
na mojo desno stran,
da mi bo‰ ti povedal,
kak je voja‰ki stan.«

Jaz bi se k tebi usedel
na tvojo desno stran,
ko bi za gvi‰no vedel,
da sem tvoj fantiã sam.

»Za gvi‰no mi verjemi,
da sam’ga tebe imam,
da samo tebe ljubim,
da si moj fantiã sam.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

158

 

Zdaj ti bom pa povedal,
kak je voja‰ki stan:
menaÏa je prav slaba,
komis pa je neslan.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

159

 

Kukavica lepo kuka

Kukavica lepo kuka
tam v zelenem travniku:
prepelica prepeluje
tam v zelenem travniku.

Ljubãek moj kosico brusi
tam v zelenem travniku:
mrzla rosa, dobra kosa
rada trav’co pokosi.

Suha burja, gorko sonce,
rado se seno su‰i:
mehka postlja, lepa ljub’ca,
kratke so pri nji noãi!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

160

 

Lahko noã bi ti jaz vo‰ãil

Lahko noã bi ti jaz vo‰ãil,
pa se dela beli dan.
Oh, adijo, ljub’ca moja,
jaz pa moram biti sam.

Tri ur’ce hoda je sama doma,
zavoljo vode ne morem do nje.

»Lahko noã bi ti vo‰ãila,
pa se dela beli dan.
Dober dan bi ti vo‰ãila,
pa te niã veã ne poznam.«

Tri ur’ce hoda je sama doma,
zavoljo vode ne morem do nje.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

161

 

Lan’ sem ji kupil cukra, kafeta

Lan’ sem ji kupil cukra, kafeta,
letos pa b’ rada Ïe cel’ga teleta.
Jav, jav, kje bom jemal,
kje bom jemal,
da bom Ïeni dajal.

Lani sem kupil Ïeni copate,
letos pa hoãe ãeveljãke zlate.
Jav . . .

Lan’ sem ji kupil ruto volneno,
letos pa hoãe imet zofo zeleno.
Jav . . .

Lan’ sem ji kupil srajco pleteno,
letos pa hoãe krilo svileno.
Jav . . .

Lani je rekla: »Kaj bi pa jedel?«
Letos pa vpije: »Tristo medvedov!«
Jav . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

162

 

Lani je rekla: »To je vse na‰e!«
Letos pa poje: »To je vse moje.«
Jav . . .

Veãkrat se krega, goni me stran,
ker ne zasluÏim tudi postran’.
Jav . . .

ReveÏ, si reveÏ, ljubi moÏiãek,
ako je zrastel Ïeni roÏiãek.
Jav, jav, kaj bi ‰e d’jal,
jav, jav, niã ne bom d’jal.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

163

 

Lani sem plela roÏmarin, roÏmarin

Lani sem plela roÏmarin, roÏmarin,
letos si plejem sam pelin, sam pelin.
Kam pa to pride, kam to gre,
kam to gre moje ta lansko ljubljenje.

Lani sem plela majaron, majaron,
pa me je ukanil en kajon, en kajon.
Letos si plejem sam pelin, sam pelin,
v zibelki joãe mali sin.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

164

 

Lan’ sem omoÏila se

Lan’ sem omoÏila se,
a raj‰i ne bi st’rila.
Imam moÏa hudega,
je huj‰i kot kopriva.

Jutri bo v Celovc’ semenj,
tja gor ga bom peljala,
al’ ga bom zatav‰ala
al’ ga bom prodala.

Prav poceni ga ne dam,
sem ga teÏko dobila,
raj‰i ga domov peljam,
‰e bolj ga bom ljubila.

Îgance mu bom skuhala,
z ocvirki zabelila,
ãe bo pa ‰e to premal’,
‰e mleka bom dolila.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

165

 

Le dol se usedi, kaj bo‰ stal

Le dol se usedi, kaj bo‰ stal,
kaj bo‰ stoje slovo jemal,
hojladrijadrija, hojladrom,
hojladrijadrija, drom.

Slovo se mora sede jemat’
pa na lice pu‰eljc dat’,
hojladrijadrija . . .

âe se usedem, pa zaspim
in ‰e zajtrk zamudim,
hojladrijadrija . . .

Oj, zdaj gremo, oj, zdaj gremo,
nazaj nas veã ne bo,
hojladrijadrija . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

166

 

Le enkrat bi videl, kak’ sonce gor gre

Le enkrat bi videl, kak’ sonce gor gre,
bi videl, kak’ luna, kak’ zvezde ble‰ãe!
Al’ tema posku‰a nad mano si moã,
ne vem niã od dneva, obdaja me noã.

Le enkrat bi videl vi‰njevo nebo,
zeleno planino in belo goro;
le enkrat bi videl oblak nad seboj,
bi vpra‰al ga glasno: »Se joãe‰ z menoj?«

Le enkrat bi videl dolino in gaj,
oh, blagor, veselje, kdor vidi ta raj.
Le enkrat bi videl, kak’ cvetke cveto,
med drugim, strup meni v prsih neso.

Le enkrat bi videl soseda v oãi,
bi vpra‰al v oãesih, kar jezik taji.
Svet zame ni ustvarjen, le grob si Ïelim,
le v grobu resnico in mir zadobim.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

167

 

Le nocoj ‰e, luna mila

Le nocoj ‰e, luna mila,
razsvetljuj mi pot temno,
z ljubo bova se loãila,
grem od nje jemat slovo.

Zdrami, ljubica, se, zdrami,
vstani, ãe mi spava‰ Ïe;
stisni z mehkimi rokami
‰e enkrat me na srce.

·e enkrat ljubezen piti
iz oãi, iz ust mi daj,
daj v slovo se poljubiti,
bogve, al’ te bom ‰e kdaj!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

168

 

Lepa na‰a domovina

Lepa na‰a domovina,
onkraj Drav’ce je planina,
tam je hi‰ica, hi‰’ca iz lesa,
tam je tekla moja zibelka.

Mlada leta, kam hitite,
se gotovo spremenite,
star sem dvajset let,
pa moram it’ po svet’,
domovina hoãe me imet’.

Mam’ca moja, kaj reãete,
ko moj sinko to izreãe?
»Zbogom, sinko moj,
sreãa bod’ s teboj,
oh, adijo, adijo, sinko moj!«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

169

 

Lepo je pomlad’ na svet’

Lepo je pomlad’ na svet’,
zaãno ptiãice pet’,
zaãno ptiãice pet’
in travnik zelenet’.

Lepo je polet’ na svet’,
zaãno Ïanjice pet’,
zaãno Ïanjice pet’,
p‰enica rumenet’.

Lepo je v jesen’ na svet’,
zaãno ze ãriãki pet’,
zaãno Ïe ãriãki pet’,
grozdiãek pa zoret’.

Lepo je pozim’ na svet’,
zaãno predice pet’,
zaãno predice pet’,
kolovrate vrtet.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

170

 

Lepo mi poje ãrni kos

Lepo mi poje ãrni kos, oj, ãrni kos!
Tam v zelenem bukovju, oj, bukovju!
Pri‰la sta pa jagra dva, oj, jagra dva!
Da bi kosa streljala, oj, streljala!
Kos je bil teh ‰pasov sit, oj, ‰pasov sit!
Poj’ta, jagra, se solit, frr v bukovje!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

171

 

Le predi dekle, predi

Le predi dekle, predi,
prav lepo nit naredi,
da se ne bo krotiãila
in tud’ ne tkalcu trgala,
dr dr, dr dr, dr dr.

Po‰tena je predica
in stara je resnica,
da tisto dekle kaj velja,
ki obleko vso domaão ima,
dr dr . . .

Le predi prav vesela,
bo‰ lepe pesmi pela,
kolovrat pojde rad okrog,
bo tekla lep‰e nit od rok,
dr dr . . . .

Bo‰ tanko nit storila,
da ne bi pozabila,
kako Ïivljenje neÏno je,
ki kakor nit pretrga se,
dr dr . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

172

 

Lep‰ih fantov na svetu ni

Lep‰ih fantov na svetu ni,
kot so dolenjski furmani.

Po belih cestah vozijo,
pa sladko vince toãijo.

Preljuba Ur‰ka, kelnar’ca,
kol’ka je naj’na rajtenga?

»Konjiã je tvoj, voziã je tvoj,
preljub’ moj fantiã, ti s’ pa moj.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

173

 

LeÏi, leÏi ravno polje

LeÏi, leÏi ravno polje,
po polju bela cesta gre,
juhej, juhej, ravno polje,
tam je, tam je moje srce.

V nedeljo zjutraj vstala bom,
v Ljubljan’co se peljala bom.
Juhej . . .

Pred havptmana stopila bom,
za fantiãa prosila bom.
Juhej . . .

Sto belih kron na‰tela bom,
da fantiãa nazaj dobóm.
Juhej . . .

»Al’ jaz ti ga ne morem dat’,
saj vidi‰, kak je lep soldat.«
Juhej . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

174

 

»Saj vidi‰, kak je lep soldat,
bo moral drev’ na straÏi stat.«
Juhej . . .

Pa ker je res tak lep soldat,
bo z mano drev’ ‰el v kamro spat.
Juhej . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

175

 

Lipa zelenela je

Lipa zelenela je
tam v di‰eãem gaju,
s cvetjem me posipala,
d’jal sem, da sem v raju.

Veje raztezavala
k nebu je visoko,
meni pa je do srca
segala globoko.

Ptiãice je lipica
v senãico vabila,
kadar leÏal sem pod njo,
me je ohladila.

Revica pa je sedaj
skoraj ovenela,
cvetje, listje zeleno
zima ji je vzela.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

176

 

Spavaj, draga ljubica!
Veãno ne bo‰ spala,
nova pomlad zelena
novi cvet bo gnala.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

177

 

Lisiãka je prav zvita zver

Lisiãka je prav zvita zver,
pod skal’co ima svoj kvartir.
Pa z repkom mahlja,
pa s kremplji prasklja,
pa vpra‰a, ãe je lovec doma.

Oj, lovec pa na skal’ sedi,
nabito pu‰ko v rok’ drÏi.
Pa ãaka na njó,
da ustrelil jo bo,
ãe le prikazala se bo.

Lisiãka pa je zvita b’la,
pri drugi luknji ven je ‰la.
Na hribãku sedi,
se sladko smeji,
pa jagrãku fig’ce moli.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

178

 

Ljuba si, pomlad zelena

Ljuba si, pomlad zelena,
vsa lepo si razcvetena,
komaj pa ozeleni‰,
mladim fantom Ïalost stri‰.

Drevje se ozelenjuje,
mladim fantom oznanjuje,
da je pri‰el tisti ãas,
ko jih kliãe vojskin glas.

Bobni bodo ropotali,
pot krvavo oznan’vali,
takrat, moj preljubi dom,
zadnjiã nate mislil bom.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

179

 

Ljub’ca moja, kaj si strila

Ljub’ca moja, kaj si strila,
da ti druz’ga ljubit gre‰,
oh, zakaj si prelomila
mi zvestobo, al’ ne ve‰,
kol’kokrat si obljub’vala,
desno roko mi podala
in si rekla: »Ljubãek moj,
jaz sem tvoja, ti si moj!«

Veã ne ve‰ in veã ne pomni‰,
kar ‰e jaz tak’ dobro vem?
Tak povej, zakaj prelomi‰
mi prisego, potlej grem!
Oh, kako sem se jaz spekel,
oh, zakaj ti nisem rekel,
da ne maram veã za té,
ko si jela ljubit’ me!

âez vse druge sem te ljubil,
mislil sem, ne bom te zgubil,
dal Ïivljenje bi za té,

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

180

 

pa odpadlo mi je vse.
Menila si bit’ nevesta,
pa postala si nezvesta,
bi te mogel ‰e ljubit’?
Pojdi, pojdi se solit!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

181

 

Ljub’ca moja, oj, kod si snoã’ hodila

Ljub’ca moja, oj, kod si snoã’ hodila,
da te ni b’lo tak’ dolgo domov?

»Ljubãek ti moj, po vrtu sem hodila,
zato me ni b’lo tak’ dolgo doniov.«

Ljub’ca moja, kaj si se tam mudila,
da te ni b’lo tak’ dolgo domov?

»Ljubãek ti moj, sem pu‰eljc ti nar’dila,
zato me ni b’lo tak’ dolgo domov.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

182

 

Luna sije, klad’vo bije

Luna sije,
klad’vo bije
trudne, pozne ure Ïe;
préd neznane
srãne rane
meni spati ne pusté.

Ti si kriva,
ljubezniva
deklica neusmiljena!
Ti me rani‰,
ti mi brani‰,
da ne morem spat’ doma.

Obraz mili
tvoj po sili
mi je vedno pred oãmi;
zdihujoãe
srce vroãe
vedno k tebi hrepeni.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

183

 

K oknu pridi,
drug ne vidi
ko nebe‰ke zvezdice;
se prikaÏi,
al’sovraÏi
me srce, povej, al’ ne!

Up mi vzdigni,
z roko migni,
ak’ boji‰ se govorit’!
Ura bije,
k oknu ni je,
kaj sirota ãem storit’?

V hram poglejte,
mi povejte,
zvezde, al’ res ona spi;
al’ poslu‰a,
me le sku‰a,
al’ za druzega gori.

Ako spava,
naj bo zdrava,
ak’ me sku‰a, niã ne de;
po nje zgubi,
ako ljubi
druz’ga, poã’lo bo srce.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

184

 

Majol’ka, bod’ pozdravljena

Majol’ka, bod’ pozdravljena,
ker z vincem si pripravljena.
Majol’ka, majol’ka,
majol-majol-majol-ãica,
majol’ka, majol’ka,
majol-majol-ãica.

Od zunaj lepo pisana,
od znotraj z vincem ‰trihana.
Majol’ka . . .

Ker vince radi imamo,
majol’ãico ‰timamo.
Majol’ka . . .

Le primi jo za roãe,
naj teãe, kakor hoãe.
Majol’ka . . .

Tud’ sosed naj ‰e pije,
da sladko vince uÏije.
Majol’ka . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

185

 

Majol’ka, kaj si st’rila,
da si nas napojila?
Majol’ka . . .

Zdaj se ti poslovimo,
da pamet’ ne zgubimo.
Majol’ka . . .

âe Bog da, spet veseli
‰e veãkrat bomo peli:
Majol’ka, majol’ka,
majol-majol-ãica,
majol’ka, majol’ka,
majol-majol-ãica.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

186

 

Marko skaãe

Marko skaãe, Marko skaãe
po zeleni trati.
Aj, aj, ajajaj,
po zeleni trati.

V rokah nosi, v rokah nosi
sedem Ïutih zlatih.
Aj, aj, ajajaj,
sedem Ïutih zlatih.

To de njemi, to de njemi
za devojko dati!
Aj, aj, ajajaj,
za devojko dati.

Pijte, jejte, pijte, jejte,
moj’ga brata konji!
Aj, aj, ajajaj,
moj’ga brata konji.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

187

 

Pa smo i‰li, pa smo i‰li
daleã po devojko.
Aj, aj, ajajaj,
daleã po devojko.

Prek devetih, prek devetih,
prek desetih mostov.
Aj, aj, ajajaj,
prek desetih mostov.

Dajte nam jo, dajte nam jo,
na‰a draga mati!
Aj, aj, ajajaj,
na‰a draga mati.

»Ne dam ti jo, ne dam ti jo,
lagov si bradati!«
Aj, aj, ajajaj,
lagov si bradati.

»Raj jo hoãem, raj jo hoãem
v skrinjo zaklepati!«
Aj, aj, ajajaj,
v skrinjo zaklepati.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

188

 

Mati pokliãe pridne dekliãe

Mati pokliãe pridne dekliãe:
»Hitro vstanite! Prát se mudi.
Srajce, rokavce, rute in peãe,
prte pober’te, prát se mudi.

Îehto konãale, lug ste izprale,
le na peri‰ãe nesite prát!
Ptiãke vesele vam bodo pele,
ribice hoã’jo vas pozdravljat’.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

189

 

Mica Kovaãeva

Mica Kovaãeva
pila, niã plaãala,
pil bi ga vsak hudiã,
plaãal pa niã.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

190

 

Mi se imamo radi

Mi se imamo radi,
radi, radi, radi,
mi se imamo radi,
radi, radi, radi,
mi se imamo radi,
radi, radi, radi,
mi se imamo radi,
radi prav zares!

Zakaj se ne bi imeli,
radi . . .

·e se bomo imeli,
radi . . .

Saj smo vsi ‰e mladi,
mladi . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

191

 

Mi, Slovenci, vinca ne prodamo

Mi, Slovenci, vinca ne prodamo,
ker ga sami dobro piti znamo;
vkup se snidemo,
vince pijemo
in veselo zapojemo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

192

 

Mi, smo lovci, zgodaj vstali

Mi, smo lovci, zgodaj vstali,
vsak svojo pu‰ko na ramo d’jali.
Po gozdu smo hodili,
smo zajãeke lovili,
smo sli‰ali en glas,
smo mislili, da je ‰pas,
pa vendar je moral
jelenãek dol past’.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

193

 

Mi smo ‰tirje, vsi pastirji

Mi smo ‰tirje, vsi pastirji,
vince radi pijemo,
kar imamo, vse prodamo
pa za sladko vince damo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

194

 

Moja dekle je ‰e mlada

Moja dekle je ‰e mlada, ja, ja,
ima komaj ‰estnajst let.

·e ‰tir’ leta jo bom ãakal, ja, ja,
da bo stara dvajset let.

Cela Ïlahta mi jo brani, ja, ja,
ker je revnega stanu.

Naj bo revna al’ bogata, ja, ja,
moja je in moja bo.

Naj vso Ïlahto strela udari, ja, ja,
ona mora moja bit’.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

195

 

Moja kosa je kriÏavna

Moja kosa je kriÏavna,
ker ne reÏe mi niã veã,
moja dekle je kujavna,
ker ne poje mi niã veã.

Dobre kose, mrzle rose,
rada trav’ca se kosi,
jaz pa vedno premi‰ljujem,
oj, kaj, dekle, dela‰ ti.
Holadrija, holadrom, holadrija, holadrom.
Holadrija, holadrom, holadrija, holadrom.

Ti, ki srce si mi vnela,
meni srãni mir kali‰,
na vsem svetu ni zdravila,
ãe ti mene zapusti‰.

Dobre kose, mrzle rose . . .

Oh, adijo, ljub’ca moja,
danes grem od tebe preã,

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

196

 

ker od jutra do veãera
se ne bova vid’la veã.

Dobre kose, mrzle rose . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

197

 

Moja ljub’ca mi je po‰to poslala

Moja ljub’ca mi je po‰to poslala,
naj pridem nocoj k njej v vas.

Prav poãasi, potihoma priti,
narahlo poklicati jo!

Moja ljub’ca je s postelje vstala,
na zvezdice gledat’ je ‰la.

»Oj, ljubãek ti moj,
oj, kje si ti hodil,
da te ni b’lo
tak’ dolgo nocoj?«

Tri ure hoda
je sama voda,
zaradi vode
nisem mogel do te!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

198

 

Moj fantiã je na T’rolsko vandral

Moj fantiã je na T’rolsko vandral,
moj fantiã je na T’rolsko vandral,
moj fantiã je na T’rolsko vandral,
oj, zdaj pa tam bolan leÏi.

Zdaj po‰te mi domov po‰ilja,
zdaj po‰te mi domov po‰ilja,
zdaj po‰te mi domov po‰ilja,
da naj mu jaz zdravila dam.

Tirolka mu je pu‰eljc dala,
Tirolka mu je pu‰eljc dala,
Tirolka mu je pu‰eljc dala,
pa naj mu ‰e zdravila da.

Oj, za bolezen so zdravila,
oj, za bolezen so zdravila,
oj, za bolezen so zdravila,
oj, za ljubezen jih pa ni.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

199

 

Moj fantiã je prijezdil

Moj fantiã je prijezdil
konjiãka belega,
pod oknom se je ustavil:
Al’, ljub’ca, si doma?

»Le pojdi gor po ‰tengcah,
na oknu najde‰ kljuã,
saj s tistim bo‰ odpiral,
jaz ti prinesem luã.

Le dol se k meni usedi
na mojo desno stran,
da bo‰ mi kaj povedal,
kak‰en je voja‰ki stan.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

200

 

Moj oãka ’ma konjiãka dva

Moj oãka ’ma konjiãka dva,
oba sta lepa ‰imeljna,
cing cingel, cing cangel,
cing cingel, cing cong,
veselo je moje srce.

Za enega poprosil bom,
da drevi v vas pojezdil bom,
cing cingel, cing cangel . . .

âez tri gore, ãez tri dole,
ãez tri zelene travnike,
bom jezdil k svoji ljub’ci v vas,
prepeval in vriskal naglas.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

201

 

Moj oãka so d’jali

Moj oãka so d’jali,
oÏenim naj se,
in zdaj premi‰ljujem,
bi ubogal al’ ne.

Na levo in desno
in kriÏem sveta
okol’ se oziram,
je dosti blaga.

Velike ne maram,
zapodil bi jo,
bojim se, da nosil
bi lojtro za njo.

Premajhne ne maram,
ãetud’ ima grad,
ãe bi jo poljubljal,
bi zlomil si vrat.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

202

 

Debele ne maram,
je polna masti,
‰e goska pretolsta
mi prav ne di‰i.

Presuhe ne maram,
ta je le za post,
ãe je treba polena,
si usekam ga v host’.

Bogate ne maram,
ãe nima moÏgan,
saj kruha ne stradam,
ker nisem cigan.

Preuboge ne maram,
brez cvenka ni niã,
bi z njo se le jokal,
sam pojem ko ptiã.

Premlade ne maram,
je vroãe krvi
in kar posu‰ila
bi moje kosti.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

203

 

Prestare ne maram,
ker kaãa je kaã,
saj noãem zgubiti
prezgodaj ‰e hlaã.

Prelepe ne maram,
se rado zgodi,
da drugim dopade,
pa moÏa pusti.

Pregrde ne maram,
kaj neki bi z njo,
ãe bi race in pure
beÏale pred njo.

Uãene ne maram,
najhuj‰i je zlod’,
ãe jaz bi bil hlapec,
pa ona gospod.

Neumne ne maram,
je pravo gorje,
ãe prazna le slama
ji raste ’z glave.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

204

 

Najbolj je nobena —
pa kaj bi veã pel?
Podnev’ bi prepeval,
ponoã’ pa se ujel.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

205

 

Moj oãka so mi rekli

Moj oãka so mi rekli:
OÏeni se, moj sin,
tam gori na planinci
oÏeni se, moj sin.

Kako se bom oÏenil,
k’ nobene ne poznam,
tam gori na planinci
nobene ne poznam.

âe eno veliko vzamem,
me ’z hi‰e napodi,
tam gori na planinci
me ’z hi‰e napodi.

âe eno debelo vzamem,
na sonc’ se mi stopi,
tam gori na planinci
na sonc’ se mi stopi.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

206

 

âe eno majhno vzamem,
se v post’lji mi zgubi,
tam gori na planinci
se v post’lji mi zgubi.

âe eno mlado vzamem,
kedaj pa bodem spal,
tam gori na planinci
kedaj pa bodem spal?

Ponoãi bodem ljubil,
podnevi pa oral,
tam gori na planinci
podnevi pa oral.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

207

 

Mrzel veter tebe Ïene

Mrzel veter tebe Ïene,
drobna ptiãica, od nas,
ki ’znad lipice zelene
si mi pela kratek ãas.

Vsako jutro, ptiãka moja,
rano si prepevala,
vsako noã je pesem tvoja
sladko me zazibala.

Kadar koli si zletela
v svoje malo gnezdece,
vsakokrat si mi zapela
milo pesem v srãece.

Zdaj bo‰ zapustila mene,
oj, kak’ me srce boli!
Mrzel veter tebe Ïene,
pojdi, ker te veseli.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

208

 

Nad vasjo je ãredo pasla

Nad vasjo je ãredo pasla,
v srcu vstal ji je nemir,
s hrepenenjem v dol je zrla,
kjer je vriskal mlad pastir.

Ko bi sreãa kdaj hotela,
da bi z njim ‰la pred oltar,
doli v koãi bi Ïivela,
ãrede pasla veã nikdar!

Sreãa Ïeljo je spolnila,
ali sama pri‰la ni.
Doli v koãi mlada Ïena
Ïalostna na griã strmi.

Ko bi mogla, ko bi smela,
rada spet bi ‰la nazaj,
rada spet bi ãredo pasla,
kot je pasla jo nekdaj.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

209

 

Na Gorenjskem je fletno

Na Gorenjskem je fletno,
so visoke goré,
so bistri studenci
pa bele cesté.

Na Dolenjskem je fletno,
so nizke goré,
so zala dekleta
pa lepe Ïené.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

210

 

Na gori je moj dom

Na gori je moj dom,
tam jaz Ïivela bom;
teÏko mi je srce,
ko vidim te.

Le pridi na moj dom,
poljub ti dala bom,
da bo‰ ta drugi dan
‰e bolj zaspan.

Post’ljo postlala bom,
pri teb’ leÏala bom,
ãe bo kaj novega,
zibala bom.

Sinko bo v zibki spal,
ti bo‰ na straÏi stal,
jaz se bom jokala,
ti pa smejal.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

211

 

Na klopci sva sedela

Na klopci sva sedela,
si gledala v oãi.
Tako si govorila:
»Saj si moj fantiã ti!«

Srce je b’lo na srcu,
nad nama pa nebo.
Bog oãe je poÏegnal
ljubezen to zvesto.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

212

 

Na oknu deva je slonela

Na oknu deva je slonela,
ki komaj ‰estnajst let je ‰tela
in ‰est je kit na glav’c’ imela,
na levo tri, na desno tri.

Po polju pa nekdo prihaja,
iz ãisto tujega je kraja
in ‰est mu brk pod nosom maja,
na levo tri, na desno tri.

Klobuk si doli z glave sname,
pod oknom se ljubezen vname
in ‰est poljubov devi vzame,
na levo tri, na desno tri.

Oãetu hudo se zameri,
ker Ïivel je po stari veri,
pa fantu ‰est klofut odmeri,
na levo tri, na desno tri.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

213

 

Na planincah lu‰tno biti

Na planincah lu‰tno biti,
tam je dosti mleka piti.
Pastir pa prav’: juhe, juhe!
na planincah lu‰tno je.

Na planincah sonce sije,
ko dolince ‰e megla krije.
Pastir pa prav’: juhe, juhe!
na planincah lu‰tno je.

Pastirica krav’ce pase,
ona ima svoje ‰pase.
Pastir pa prav’: juhe, juhe!
na planincah lu‰tno je.

Pastirica Ïgance kuha,
v lon’c ji pade ena muha.
Pastir pa prav’: fej, fej, fej, fej!
take Ïgance sama jej!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

214

 

Na planincah sonãece sije

Na planincah sonãece sije,
na planincah lu‰tno je.

Gor pojêjo drobne ptiãke,
gor cvetêjo roÏice.

Moje dekle jih pa trga,
da mi pu‰eljc naredi.

»Za klobuk ti ga bom pripela
z eno zlato knofeljco.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

215

 

Naprej zastava slave

Naprej zastava slave,
na boj juna‰ka kri!
Za blagor oãetnjave
naj pu‰ka govori.

Z oroÏjem in desnico
nesimo vragu grom,
zapisat v kri pravico,
ki terja jo na‰ dom.

Draga mati je prosila,
roke okol’ vrata vila,
plakala je moja mila:
Tu ostani ljubi moj!

Zbogom mati, ljub’ca zdrava!
Mati mi je oãetnjava,
ljub’ca moja ãast in slava,
hajd’mo, hajd’mo zanje v boj!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

216

 

Na‰ maãek je ljub’co imel

Na‰ maãek je ljub’co imel,
vasôvat noã vsako je ‰el,
pri‰el je domov ves zaspan,
ko meÏnar odzvonil je dan.

Zbolela je ljub’ca moãno,
ojoj, ãe veã zdrava ne bo!
Na‰ maãek je jokat’ zaãel,
nobene veã mi‰i ni ujel.

In ko mu res vzame jo smrt,
okoli se plazi potrt,
Ïivljenje sovraÏit’ zaãne,
v soboto obesil se je.

To Ïalost v eksempel povem
neskrbnim vam mladim ljudem.
âe dolgo Ïivet’ vam je mar,
zaljubit’ se nikdar nikar.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

217

 

Navzgor se ‰iri rozmarin

Navzgor se ‰iri roÏmarin,
navzdol se nagelj vije,
na okenca zagrnjena
veãerno sonce sije.

Rdeãa ruta, bel o‰pet,
dekle razposajeno,
‰irok klobuk, oj, fant vesel,
ki si prepeva eno.

Ti nageljni, ta roÏmarin,
ta okna, polna sonca,
ej, takih nima celi svet,
pa pojdi tja do konca!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

218

 

Ne bom se moÏila, na v’soke gore

Ne bom se moÏila
na v’soke gore,
ne bom je nosila
na glav’ci vode.

Jaz bom se moÏila
na ravno polje,
k’ so bistri studenci
in gladke steze.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

219

 

Nekdaj v starih ãasih

Nekdaj v starih ãasih
je res prav lu‰tno b’lo,
v gostilno sem zahajal
in vince pil sladko.

Al’ komaj sem si ljub’co ’zbral,
sam cesar mi je po‰to dal,
sem moral ljub’co zapustit’,
cesarja sluÏit it’.

Tri leta so minula,
sam havptman mi je d’jal:
»Kasarno bo‰ zapustil,
jaz urlaub ti bom dal.

Oj, fantiã ti, oj, fantiã mlad,
do zdaj si bil en fest soldat,
do zdaj si sukal sabljico,
zdaj bo‰ pa ljubico.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

220

 

Kakor je havptman rekel,
tako sem tud’ storil,
domov sem se povrnil
in ljub’co sem dobil.

Sva pevala, sva vriskala,
na srce se pritiskala,
Ïivela kot golobãka dva
in sreão uÏivala.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

221

 

Nesreãna zima mrazi me

Nesreãna zima mrazi me
tak’ dolgo proã ne spravi se, ovbé!

âe sonce pa le iskre da.
Îivljenje zopet vse ima, oja!

Po gorkem jugu pripelja
pomlad se zopet pisana, oja!

Spet priletijo ptiãice
in k petju tudi vab’jo me, juhe!

Bo pri‰la tudi kukav’ca
in v gozdu glasno kukala, kuku!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

222

 

Nezvesta, bodi zdrava

Nezvesta, bodi zdrava,
ãolniã po morju plava,
na barko kliãe strel.

Le jadra spet napnimo,
valovom se zroãimo,
kak’ je ãisto morje!

Kaj njemu upat smemo,
mornarji dobro vemo,
dekletom kaj, kdo ve?

Po morju barka plava,
nezvesta, bodi zdrava,
sto tebi sreã Ïelim!

Po zemlji sreãno hodi;
moj up je ‰el po vodi,
le jadrajmo za njim!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

223

 

Nikdar na svetu lep‰ega ni

Nikdar na svetu lep‰ega ni,
kot je gorica, kadar rodi.
Bratec moj dragi,
zdaj se napij,
nikdar na svetu bolj‰ega ni.

MoÏek se trudi in se vrti,
da se mu delo ne zamudi.
Bratec moj . . .

Kadar pa pride sveti Mihal,
grozdje bo zrelo, tam ga bom bral.
Bratec moj . . .

Kadar pa pride sveti Martin,
on ga bo krstil, jaz ga bom pil.
Bratec moj . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

224

 

Nikdar ne bom pozabil

Nikdar ne bom pozabil
oãeta svojega,
ki vedno me je vabil:
Moj sin, le pit pojd’va!

En starãek je bil,
k’ je vince rad pil,
en glaÏek ga je spraznil,
je drugega nalil.
Je rekel tako,
k’ je glaÏek nagnil:
Naj teãe, naj le teãe,
da se bo vid’lo dno!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

225

 

Nocoj je prav lep veãer

Nocoj je prav lep veãer,
jutri bo svetel dan.

Fantje se zbirajo,
v La‰ko mar‰irajo.

Pu‰ke Ïe pokajo,
nam ‰e niã hud’ga ni.

Sabljice se bli‰ãe,
kri pa preliva se.

Kroglica prileti,
fantiã pa obleÏi.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

226

 

Nocoj pa, oh, nocoj

Nocoj pa, oh, nocoj,
ko mesec svetil bo,
bo k meni ljubi moj
pri‰el jemat slovo.

»Ne jokaj, ljubica,
ne bodi Ïalostna,
ãez sedem kratkih let
se bova vid’la spet.«

PreÏalostno srce,
ne bom ga vid’la veã,
oj, sam Bog veãni ved’,
kdaj sedem let bo preã.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

227

 

Ob bistrem potoku je mlin

Ob bistrem potoku je mlin,
a jaz sem pa mlinarjev sin.
Ko mlinãek ropoãe in voda ‰umlja,
srce mi veselo igra, igra.

âe mlinãek pri miru bi stal,
bi mlinar in kmet Ïaloval.
In otrok bi jokal ter toÏil glasno,
kako je brez kruha hudo, hudo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

228

 

Oblaki so rdeãi

Oblaki so rdeãi,
kaj nek’ pomenijo?
Da vsi ti mladi fantje
na vojsko pojdejo.

Pa kdo bo listje grabil,
pa kdo bo praprot Ïel,
pa kdo bo dekle ljubil,
ko bom na vojsko ‰el?

Jaz sam bom listje grabil,
jaz sam bom praprot Ïel,
jaz sam bom dekle ljubil,
ko bom domov pri‰el.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

229

 

Od Celja do Îalca

Od Celja do Îalca
je ravno polje,
oj, tam se sprehaja
moj’ zavber dekle.
Tralala, lalala . . .

Sav’ca in Drav’ca
sta lepe vode,
‰e lep‰’ je moj dekliã,
k’ ne morem do nje.

Ko b’ Sav’co in Drav’co
preplavati znal,
najlep‰e bi dekle
na ·tajerskem ’zbral.

Bom prosil brodarja,
prepeljal me bo
ãez Sav’co in Drav’co,
ãez vel’ko vodo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

230

 

Pa Sav’ca in Drav’ca
se zlivata skup,
al’ jaz pa moj’ dekle
se zlagava vkup.
Tralala, lalala . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

231

 

Odkod si, dekle, ti doma

Odkod si, dekle, ti doma,
da te nobeden ne pozna,
da te nobeden ne pozna,
pa vsak te rad ima.

»Jaz sem iz kraja takega,
da ne ljubim fanta vsakega,
jaz ljubim samo enega
iz celega srca.

Ko bi moj fantiã vedel to,
kako ga ljubim jaz zvesto,
zavriskal bi, zapel naglas,
pri‰el bi k meni v vas.«

Komaj to dekle izgovori,
fantiã pod oknom Ïe stoji:
Le gori vstan’, napravi se,
da bova ‰la sprehajat’ se.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

232

 

»O, jaz ne bodem vstajala,
ne bom s teboj pohajala,
ker vsaka noã ima svojo moã,
oj, fantiã, lahko noã!«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

233

 

Odkod si, potnik, ti doma?

Odkod si, potnik, ti doma?
Iz daljnega sem kraja,
kjer raste vinska kapljica,
vihar tam ne razsaja.

Kam pelje pot te, potnik mlad?
Nazaj ãez polje ‰irno,
oãetov dom bi videl rad,
doma Ïivi se mirno.

Domov je pri‰el potnik spet,
veselo je zavriskal,
najlep‰i je slovenski svet
in mili dom oãetov.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

234

 

Odpiraj, dekle, kamrico

Odpiraj, dekle, kamrico,
oj, kamrico . . .
saj ve‰ mojo navadico,
navadico nocoj,
fantiã moj.

»Kako ti bom odpirala,
saj nisem ‰e veãerjala,
veãerjala nocoj,
fantiã moj.«

Z levico bo‰ odpirala,
z desnico pa veãerjala,
veãerjala nocoj,
fantiã moj!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

235

 

Ud Ribn’ce do Rakitn’ce

Ud Ribn’ce do Rakitn’ce
ne raste druz’ga kot lej‰ãevje,
smo lej‰ãevje bral’,
re‰eta narjal’
po ribn’‰ki ‰egi vrsk-vrsk.

Lepi so fantje ribn’‰ki,
‰e lep‰i so pa rakitn’‰ki,
pred cerkvijo stal’,
so se pretepal’
za Micko ·tempiharjevo.

U Ribn’c’ imajo velik ‰pas,
nared’li so lonãeni bas,
so strún’ce napel’,
so brenkat’ zaãel’
po ribn’‰ki ‰egi vrsk-vrsk.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

236

 

Oglar je zavber fant

Oglar je zavber fant,
ima ves ãrn gvant.
Oglar, oglar mora bit’ moj!

Hlaãe ima strgane,
z ogljem namazane.
Oglar . . .

Konj’ãa ima suhega,
skoraj Ïe gluhega.
Oglar . . .

Oglar ima devet otrok,
moke pa le za ’n sok.
Oglar . . .

Oglar gre na goro,
punce za njim teko.
Oglar . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

237

 

Oh, kak’ ozke so stezice

Oh, kak’ ozke so stezice,
oh, kak’ temne so noãi,
kdor pa ima zalo dekle,
ta jo teÏko zapusti.

Ko bi drugega ne imela
kakor zalega moÏa,
le za mizo bi sedela
in pa gledala bi ga.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

238

 

Oja, oja, oj, ti ljub’ca moja

Oja, oja, oj, ti ljub’ca moja,
al’ si se kaj sladko naspala?
Odpiraj, odpiraj mi kamrico zdaj,
nocoj bova slovo jemala.

»Kaj pa si pri‰el ti k men’ po slovo,
saj t’ nisem niã Ïal’ga storila,
saj bila sem zmerom le tvoje dekle,
le tebe sem zvesto ljubila.«

Ljubila si me, pa me nisi zares,
si zraven ‰e druge ‰timála,
oh, kol’ko noãi sem pod okencem stal,
al’ ti si pa z drugim kramljala.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

239

 

Oja, zmeraj vesel, vesel

Oja
zmeraj vesel, vesel,
oja,
dokler na svet’ Ïivel,
oja,
zmeraj bom vince pil,
oja,
dokler bom Ïiv.

Oja,
kadar pa umrl bom,
oja,
vinca veã pil ne bom,
oja,
den’te me v ãrni grob,
oja,
liter na grob.

Oja,
kdor bo tam mimo ‰el,

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

240

 

oja,
vsak bo takoj spoznal,
oja,
to je bil vinski brat,
oja,
pil ga je rad.

Oja,
Ïena bo mimo ‰la,
oja,
milo se jokala,
oja,
vstani, preljub’ moj moÏ,
oja,
pil ga ‰e bo‰.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

241

 

Oj boÏíme

Oj boÏíme, oj boÏíme tele dolince,
oj boÏíme, oj boÏíme tele dolince,
oj boÏíme, oj boÏíme tele dolince,
ko vas teÏko, ko vas teÏko zapustim.

Oj boÏíme, oj boÏíme tata in mama,
oj boÏíme, oj boÏíme tata in mama,
oj boÏíme, oj boÏíme tata in mama,
ko vas teÏko, ko vas teÏko zapustim.

Oj boÏíme, oj boÏíme sestré in brati,
oj boÏíme, oj boÏíme sestré in brati,
oj boÏíme, oj boÏíme sestré in brati,
ko vas teÏko, ko vas teÏko zapustim.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

242

 

Oj, deklica, povej mi to

Oj, deklica, povej mi to,
al’ ljubi‰ mene ti samo.
âe ljubi‰ mene ti samo,
potlej pa meni lahko bo.

Odkar od‰el sem pod goro,
tja h koãi beli za vasjo,
veã v mojem srcu mira ni,
kedo je kriv? Oj, dekle, ti!

In ko pod okencem sem stal,
prejel od tebe ‰opek zal,
zeleni ‰opek — roÏmarin,
srce je polno boleãin.

Si zelen ‰opek dala mi,
z njim upanje priÏgala si.
Oj, deklica, ko pridem zdaj,
‰e ‰opek mi rdeã podaj!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

243

 

âe v druÏbi bivam al’ sem sam,
oj, dekle, v mislih tebe imam
in mirno moje prej srce
nemirno zdaj je kot morjé.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

244

 

Oj, drevi gremo snubit jo

Oj, drevi gremo snubit jo,
tidreja, tidreja,
po tisti stezi za vasjo,
tidreja, dreja, tidrom.

Oj, oãka prav’jo: »Sedemsto.«
Tidreja . . .
a to premajhna dota bo,
tidreja . . .

âe oãka prav’jo sedemsto,
tidreja . . .
‰e mat’ naj kaj primaknejo,
tidreja . . .

Stopimo torej v kamrico,
tidreja . . .
tja v kamrico za mamico,
tidreja . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

245

 

A mam’ca prav’jo: »Niã ne dam,
tidreja . . .
ker majhnih ‰e zadost’ imam.«
Tidreja . . .

Ko oãka doto ‰tejejo,
tidreja . . .
se mam’ca milo jokajo,
tidreja . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

246

 

Oj, lepo je res na deÏeli

Oj, lepo je res na deÏeli,
kjer hi‰’ca na samem stoji.

Okol’ so pa travn’ki zeleni,
to mene najbolj veseli.

Vsak kmetiã ’ma svoje veselje,
ãe vedno po‰teno Ïivi.

âez dan si zaÏviÏga, zapoje,
zveãer pa prav sladko zaspi.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

247

 

Oj, roÏmarin, oj, roÏmarin

Oj, roÏmarin, oj, roÏmarin,
tako zelen, di‰eã,
rastoã v vi‰avah va‰kih lin
sameã in pa veneã!

Nekdaj pa nisi ti samel,
ko hodil sem na vas
in tebe na klobuk pripel
sem vriskajoã na glas.

Na oknu rasel si lepo,
ti sam si priãa bil,
ti sam in zvezdnato nebo,
kje sem pod oknom bil.

Zdaj veni, veni, roÏmarin,
s teboj sem njo kropil,
otoÏno pel je zvon iz lin,
in jaz sem se solzil.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

248

 

Oj, ta mlinar

Oj, ta mlinar, oj, ta mlinar,
ta mlinar pod klancem,
on ti melje, on ti melje,
ti melje gorjancem.

Deãva ãaka, deãva ãaka
od zore do mraka,
ona mora, ona mora,
pa mora gorjanca imet’.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

249

 

Oj, ta voja‰ki boben

Oj, ta voja‰ki boben,
ta bo meni vel’ki zvon.
Oj, ta mi bo zazvonil,
kadar jaz umrl bom.
Bim bom, bim bom, bim bom . . .

Oj, ta voja‰ka sablja,
ta bo meni svetla luã.
Oj, ta mi bo svetila,
kadar jaz umrl bom.
Cin cin cirin cin, cin . . .

Oj, ta zelena trata,
ta bo meni zadnji dom.
Oj, tukaj bom poãival,
kadar jaz umrl bom.
Bim bam, bim bam, bim bam . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

250

 

Oj, ti gorenjski fantje
bodo pokopali me.
Vsi bodo me spremili
na zelene travnike.
Dirediredidom, dirediredidom . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

251

 

Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan

Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan,
kako me izvablja‰ iz nizkih ravan.
V poletni vroãini na strme vrhe,
da tam si spoãije v samoti srce,
kjer potok izvira v skalovju hladan:
oj, Triglav, moj dom, kako si krasan!

Oj, Triglav, moj dom, ãetudi je svet
zaãaral s ãudesi mi veãkrat pogled,
tujina smehljaje kazala mi kras,
le nate sem mislil ljubeãe ves ãas,
o tebi sem sanjal sred’ svetlih dvoran:
oj, Triglav, moj dom, kako si krasan!

Oj, Triglav, v spominu mi je tvoj ãar,
zato pa te ljubim in bom te vsekdar,
in zadnja ko ura odbila mi bo,
pod tvojim obzorjem naj spava telo,
kjer radostno ptiãki naznanjajo dan:
oj, Triglav, moj dom, kako si krasan!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

252

 

Okoli hi‰ice so same roÏice

Okoli hi‰ice so same roÏice,
kjer moja ljubica prav sladko spi.

Pa glih na Ïnabeljãek sem jo jaz ku‰nil,
pa glih na srãece sem srce d’jal.

Z nobenim purgarjem ne grem jaz tav‰at
zavoljo hi‰ice na sred’ vasi.

Pa glih na Ïnabeljãek sem jo jaz ku‰nil,
pa glih na srãece sem srce d’jal.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

253

 

O, le mamka vi, vi

O, le mamka vi, vi,
kje so va‰e hãeri,
o, le mamka vi, vi,
kje so va‰e hãeri?

O, le mamka vi, vi,
’mate lepe hãeri,
’mate Minã’co mlado,
o, le dajte mi jo.

âe je neãete dat’,
o, le ’mejte jo,
gor na peã jo loÏite,
tam gor naj se su‰i!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

254

 

O, moj preljubi, dragi dom

O, moj preljubi, dragi dom,
za té srce gori;
kako te zvesto ljubil bom
vse svoje Ïive dni.

Vse ti darujem, kar imam,
roke, glavo, srce,
otrok sem ‰e in kar ti dam,
dar majhen je za té.

Gotovo veã bi dal ti rad,
pa majhen sem sedaj
in ‰e preslab in ‰e premlad,
da bi veljal ti kaj.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

255

 

Otok ble‰ki

Otok ble‰ki
kinã nebe‰ki
kranjske zemlje ti!
Ven’c iz raja
te obdaja,
vse se veseli.

Val’ igrajo
rib’ce imajo
dobrovoljni ples,
ãolniã giblje
se in ziblje
nas h kraljic’ nebes.

Z vrha srede
skale blede
stari grad je rob,
ãez od grada
mutast strada
strmi Babji zob.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

256

 

Kdor si tukaj
le zaukaj
tu brez vseh skrbi!
Kraj’na mati
v svojem zlati
draga, naj Ïivi!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

257

 

O veãerni uri

O veãerni uri
stal sem poleg Save,
drla z glasnim ‰umom
je z vi‰av v niÏave.

»Mladi fant iz zdrave,
iz straní gorate,
grem na juÏne kraje,
grem med tvoje brate.«

Tak s ‰umeãim glasom
bistri val mi pravi.
Dam mu poroãilo:
»Srãno jih pozdravi!«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

258

 

Padla je, padla slanica

Padla je, padla slanica,
zvenela moja roÏica.
Îalost je, Ïalost v srce ‰la,
dekle je vzela drugega.

Padla je, padla slanica,
zvenela moja roÏica.
Pomlad bo cvetna spet pri‰la,
Ïalost bo znova v srce ‰la.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

259

 

Pa jaz pa ti pa Ïidana marela

Rompompom, ‰e ne gremo domov,
rompompom, ‰e ne gremo domov,
rompompom, ‰e ne gremo domov,
rompompom, Ïivio.

Pa jaz pa ti pa Ïidana marela,
pa jaz pa ti pa Ïidana marela,
pa jaz pa ti pa Ïidana marela,
pa jaz pa ti pa Ïidan parazol.
Rompompom . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

260

 

Pa kol’kor tol’k’

Pa kol’kor tol’k’, pa kol’kor tol’k’,
pa mor’mo bit’ vesel’,
pa mor’mo bit’ vesel’,
pa mor’mo bit’ vesel,
pa kol’kor tol’k’, pa kol’kor tol’k’,
pa mor’mo bit’ vesel’,
prav zares!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

261

 

Pa men’ se dekle smil’

Pa men’ se dekle smil’,
k’ je vãasih moje b’lo,
zdaj jo pa drug’ falotje
zapeljujejo,
zapeljujejo, oj, zaniãujejo,
ledik stan zapravljajo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

262

 

Pa mi ga Ïingamo

Pa mi ga Ïingamo,
pa mi ga Ïagamo,
a jaz pa le poãas’
jo reÏem k ljub’ci v vas.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

263

 

Pa sem rajtal ‰tudirat’

Pa sem rajtal ‰tudirat’,
sem rajtal bit’ far,
pa m’ je ljub’ca branila:
»Oh, ljubãek, nikar!«

Pa ãe s’ rajtal ‰tudirat’,
ãe s’ rajtal bit’ far,
pa b’ bil ljub’co zapustil
pa ljubil oltar.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

264

 

Pastir’c pa pase ovce tri

Pastir’c pa pase ovce tri,
v senãici sedi;
pa drobna ptica prileti,
na vej’ci obsedi.

Gor na vej’ci se je sukala,
prav lepo je zakukala:
kuku, kuku, kuku, kuku,
saj zapela je lepu.

To je gotovo kukav’ca,
k’ je moj’ga srca ljubica,
kuku, kuku, kuku, kuku,
saj zapela je lepu.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

265

 

Pa ta pesem je preã

Pa ta pesem je preã,
pa ne znamo je veã,
kdor hoãe ‰e pet’,
mora s kraja zaãet’.
Hojladrija . . . hojladrom.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

266

 

Pa tista bo moja

Pa tista bo moja,
k’ na ãevelj ‰vedra.
Jaz jo bom navadil,
da bo na oba, prav zares.

Tiridirajson,
pa moje dekle,
tri kamenãke vrÏem,
se okence odpre, al’ pa ne.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

267

 

Pijmo ga, pijmo

Pijmo ga, pijmo,
dokler Ïivimo,
saj ne dobimo
kaplje ga tam!

Vince rumeno,
ãisto in sladko,
dol teãe gladko,
pijmo ga le!

Pijmo ga, pijmo,
dokler Ïivimo,
saj ne dobimo
kaplje ga tam!

Vince iz glave
sitne zabave,
grenke teÏave
vedno podi!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

268

 

Pijmo ga, pijmo,
dokler Ïivimo,
saj ne dobimo
kaplje ga tam!

Le ga nalijmo,
le ga popijmo,
le ga zvrnimo
polni bokal.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

269

 

Pleniãke je prala

Pleniãke je prala
pri mrzlem studenc’,
en fantiã mim’ pride,
korajÏen mladen’ã.
Prav milo jo vpra‰a:
Oj, deklica ti,
zakaj ’ma‰ tak’ solzne oãi?

»Zakaj me vpra‰uje‰,
ko sam dobro ve‰,
kako je cvetici
v suhemu vrt’.
âe ji ne zaliva‰,
se kmal’ posu‰i,
zato ’mam tak solzne oãi.

Lansk’ leto so cvele
mi lil’je lepo,
a letos so vzele
od mene slovo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

270

 

Zdaj sinãeku pojem,
da laÏje zaspi,
zato ’mam tak solzne oãi.

Ne‰tete noãi so,
ko niã ne zaspim,
le gori vstajam
in luã naredim.
Moj sinek se joka,
ki v zibki leÏi,
zato imam solzne oãi.

Le kol’krat pomislim,
kak’ fletno je b’lo,
ko sva se ljubila
iz srca gorko.
Le kam so zdaj dnevi
nekdanji pre‰li —
zato imam solzne oãi.«

Preljubljeno dekle,
le niã ne Ïaluj.
Poglej, sam tvoj pobiã
stoji pred teboj.
Obri‰i si solze,
veselo zapoj,
‰e danes grem v farovÏ s teboj.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

271

 

Pod klanãkom sva se sreãala

Pod klanãkom sva se sreãala,
prav milo se pogledala.
Solzne so b’le naj’ne oãi,
vse to ljubezen st’ri.

Pod klanãkom sva se sreãala,
prav milo se pogledala.
Ko sonce zajde za gore,
bo‰ moje ti dekle.

Kjerkol’ sem hodil, kjer sem bil,
pa tak‰ne nisem ‰e dobil,
da b’ b’la tak mil’ga liãeca
in srca usmiljen’ga.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

272

 

Pod okencem tvojim stojim

Pod okencem tvojim stojim,
da zadnji pozdrav ti ’zroãim,
zakaj si ti mene pustila,
srce ranila,
da poã’lo mi bo?

Oj, dekle, prepozno je Ïe,
mi druga je dala srce.
A jaz je ne morem ljubiti,
s teboj Ïiveti,
le to si Ïelim.

Pod okencem tvojim stojim,
da zadnji pozdrav ti ’zroãim.
Saj jaz te ne smem veã ljubiti,
brez tebe umreti —
le to si Ïelim.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

273

 

Pod roÏnato planino

Pod roÏnato planino
grabila je seno
in z radostnim obrazom
prepevala glasno.

Privriskal je s planine
sosedov brhki sin,
poklonil ji je cvetje
iz roÏnatih planin.

Si cvetje ogleduje
nabrano prav skrbno,
ne poje veã veselo,
ne grabi veã seno.

Zakaj si, fantiã, pri‰el
in zme‰al ji glavo,
seno bi ‰e grabila,
srce bi mirno b’lo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

274

 

Po gorah grmi in se bliska

Po gorah grmi in se bliska,
fantiã moj po polju vriska.
Vriskaj, vriskaj al’ pa poj,
saj pride‰ k meni v vas nocoj.

Pri‰el ljubi je pod okno,
rahlo trkal je na polkno:
Vstani, ljuba, odpri mi,
saj Ïe zadosti spala si.

»Niã kaj dobro nisem spala,
celo noã sem poslu‰ala,
kdo je vriskal, kdo je pel,
kdo je bil tako vesel.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

275

 

Po gorah je ivje

Po gorah je ivje,
po ravnem je mraz,
oh, kje si ti, dekle,
oh, kje sem pa jaz!

»Oj, fantiã, ti pravi‰,
zakaj mi to st’ri‰,
v ljubezen pripravi‰,
potem pa pusti‰!«

âe b’ lepa ne bila,
b’ ne hodil za njo,
b’ ji figo pokazal
pa beÏal pred njo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

276

 

Po gozdu sem ‰pancirala

Po gozdu sem ‰pancirala,
sem videla, kako
mi zajãki skaãejo lepo.
Zato pa reãem jaz:
Najlep‰a je mladost,
mladost ne pride veã nazaj!

Po vrtu sem ‰pancirala,
sem videla, kako
mi roÏ’ce cvetejo lepo.
Zato pa . . .

Ob morju sem ‰pancirala,
sem videla, kako
mi rib’ce plavajo lepo.
Zato pa . . .

Po polju sem ‰pancirala,
sem videla, kako
p‰enica raste mi lepo.
Zato pa . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

277

 

Po hribih sije sonãece

Po hribih sije sonãece,
po dolinah je pa senãica.
Tam, kjer lunica, zvezdica
mi za goro gre,
tam je moje dekle.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

278

 

Pojdem na ·tajersko

Pojdem na ·tajersko,
gledat, kaj delajo,
gledat, kaj delajo
ljubice tri.

Prva je kuhar’ca,
druga je kelnar’ca,
tretja je ljubica
moj’ga srca.

Prva mi jesti da,
druga mi piti da,
tretja me v kamrico
svojo pelja.

K prvi bom hodil jest’,
k drugi bom hodil pit’,
k tretji bom hodil si
srce hladit’.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

279

 

Pojdem u rute

Pojdem u rute,
tam, kjer je mraz,
tam je moj pobiã,
moj pobiã je pokopan.

Tam dol pokleknem,
mal’ poÏebram,
da n’bo moj pobiã,
moj pobiã leÏal koj sam.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

280

 

Po jezeru bliz’ Triglava

Po jezeru bliz’ Triglava
ãolniã plava sem ter tja.
V ãolnu glasno se prepeva,
da odmeva od gore.

Mile ptice po dolinah
in planinah se bude,
ker so ãule pesem mojo,
vsaka svojo Ïvrgole.

Ribam srca vsem igrajo,
da skakljajo nad vodo;
‰e valovi ‰epetajo
in ‰umljajo med sabo.

Tukaj SIava vence vije,
srce bije nam gorko.
âujte, gore in bregovi,
da sinovi Slave smo!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

281

 

Poj, poj, ptiãek moj

Poj, poj, ptiãek moj,
dokler ima‰ kljunãek svoj!

Kak’ bom pel,
k’ sem se ujel!

Poj, poj, ptiãka moja!
Kak bom pela,
k’ sem se ujela!

Ujela sem se, ujela sem se
na te preklete liman’ce.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

282

 

Pojte, pojte, drobne ptice

Pojte, pojte, drobne ptice,
preÏenite vse meglice,
da bo sijalo sonãece
na moje revno srãece.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

283

 

Po Koro‰kem, po Kranjskem

Po Koro‰kem, po Kranjskem Ïe ajda zori,
Ïe ajda zori, Ïe ajda zori,
en dekliã jo Ïanje, jo glav’ca boli,
jo glav’ca boli, prav zares.

Tri dni jo Ïe Ïanje, tri snopke ima,
tri snopke ima, tri snopke ima,
poglejte na roke, kol’k Ïuljev ima,
kol’k Ïuljev ima, prav zares.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

284

 

Polje, kdo bo tebe ljubil

Polje, kdo bo tebe ljubil,
kadar bom jaz v grobu spal?

Ljubil Ïar me bo pomladi,
ki nad mano bo sijal.

Jaz pa bom pomlad naprosil,
naj gre mimo tvojih tal.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

285

 

Polka je ukazana

Polka je ukazana,
tla so namazana:
Hoj hej, hoj hej,
kaj bo pa zdej?

Zahvaljen bod’ ljub’ moj zet,
ki pri‰el si pikasto vzet’!
Je pikasta, lisasta,
‰epasta, vegasta,
skrinjo pa polno ’ma
suh’ga zlata.
La la la . . .

Igra je ukazana,
tla so namazana:
Hoj hej, hoj hej,
pod se ogrej!

TolaÏi se, ljub’ moj sin,
saj nisi edini trpin!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

286

 

Moja je muhasta,
sitna, jezikasta,
trde pesti in
ko‰ãenih je rok.
La la la . . .

Fantje, dekliãi vi,
bas Ïe hudo renãi:
Hoj hej, hoj hej,
kri se razgrej!

Ljub’ca, udari v roko,
skoãiva le hitro v kolo!
Roka naj roke se
trdno drÏi,
lice pa naj
od veselja Ïari!

Pm, pm, pm, pm, pm, pm,
pm, pm, pm, pm, pm, pm —
Hoj hej, hoj hej,
kri se razgrej!

Ljubica, daj mi roko,
da ljubi‰ me vedno zvesto!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

287

 

Bela kot sneg si ti,
rdeãa pa kakor kri,
v srcu si mojem
zapisana ti.
La la la . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

288

 

Po polju Ïe roÏ’ce cvetéjo

Po polju Ïe roÏ’ce cvetéjo,
oja, cvetejo,
Ïe fantje na vojsko gredo.

Kako bom jaz sama leÏala,
oja, leÏala,
ker fanta navajena sem.

So fantje se z vojske vrnili,
oja, vrnili,
Ïe dekle na pragu stoji.

»Kako se ti meni dopade‰,
oja, dopade‰,
Ïivljenje za tebe bi dal.«

Kako se naj tebi dopadem,
oja, dopadem,
saj imam Ïe svoj’ga moÏa!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

289

 

»Le pusti ti svoj’ga moÏiãka,
oja, moÏiãka,
pa ljubi le moje srce.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

290

 

Posekaj, fantiã, smreãico

Posekaj, fantiã, smreãico,
ti drajla la la la la,
da si bo‰ stesal barãico,
ti drajla la la la la.

Je smreãica posekana,
ti drajla . . .
je barãica pripravljena,
ti drajla . . .

»Odrin’, odrin’ od kraja preã,
ti drajla . . .
ne bo‰ me vid’la, ljub’ca veã,
ti drajla . . . «

Sklenila bele je roke,
ti drajla . . .
toãila grenke je solze,
ti drajla . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

291

 

Po tihem gozdu lovec hodi

Po tihem gozdu lovec hodi,
ko krasno jutro se budi,
po suhem listju varno stopa,
toda divjadi ne sledi.

Tedaj po stezi dekle pride,
prijazno se mu nasmehlja,
a lovec ji nasproti stopi,
nemirno roko ji poda.

»Le kaj ti je, moj fantiã dragi,
da solzno tvoje je oko
in da se roka tvoja v moji
zdaj trese ti tako moãno?«

»Dekle, povedati ti moram,
da vzeti te nikdar ne smem,
a drugega ne bo‰ ljubila,
doãakala njegov objem.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

292

 

In tisti mah Ïe pu‰ka poãi,
dekle se zgrudi, obleÏi,
a lovec v boleãini Ïgoãi,
v obupu sam ji v smrt sledi.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

293

 

Potrkali na okno

Potrkali na okno
nocoj so ji trije,
prijazno govorili
vso noã ji na srce.

Vso noã so govorili
in trkali zaman;
kako pa, da ji danes
obraz je ves solzan.

Ko ‰el je mimo okna,
zaukal je naglas,
zaukal fantiã pravi
in ‰el k sosedi v vas.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

294

 

Po vodi plava

Po vodi plava,
po vodi plava
ena ladja pisana.
Lidrililojaja, drililojaja,
ena ladja pisana.

Na njej se vozi,
na njej se vozi
ena zala deklica.
Lidrililojaja, drililojaja,
ena zala deklica.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

295

 

Povsod me poznajo

Povsod me poznajo,
da vinski sem brat,
me birti ‰timajo,
ker pijem ga rad.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

296

 

Pozimi pa roÏice ne cveto

Pozimi pa roÏice ne cveto,
dekle, oj, kaj pa za pu‰eljãek bo?
Pu‰eljc pa mora bit’, zelen al’ plav,
z njim bom slovo jemal.

»Pu‰eljc ti Ïe naredila bom,
s plavo ga Ïido povila bom,
da ga bo‰ nosil za spomin,
da se bo‰ tro‰tal z njim.

Ti bo‰ v Ljubljan’ci na straÏi stal,
druz’ga dekleta si bo‰ izbral.
Ti bo‰ pozabil ãisto na mé,
jaz pa nikoli na té.«

Dekle, kaj pa ti govori‰,
glej, da se mi ne zagovori‰;
komaj bom storil mar‰ ali dva,
imela bo‰ drugega!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

297

 

Prav lepa je trnovska fara

Prav lepa je trnovska fara,
‰e lep‰i je trnovski zvon.

Lepo mi poje ta trnovski zvon,
svet’ Janez je njegov patron.

âe te kdo vpra‰a, od kod s’ pa ti doma,
’z prelepega Trnovega.

Planine sonãne zrejo dol na nas,
na to trnovsko lepo vas.

Prav lepi so trnovski fantje,
‰e lep‰e so Trnovãanke.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

298

 

Prav lu‰tno je polet’

Prav lu‰tno je polet’,
ko sli‰’mo ptiãke pet’,
ker one nas uãe,
kak moramo Ïivet’.

Pa moje Ïenke glas
mi dela kratek ãas,
kedor ãe sli‰at’ ga,
naj pride v vas.

Prav lu‰tno je jesen’,
v vinograd z Ïenko grem,
kjer trtica rodi,
pozabim na skrbi.

Prav fletno je pozim’,
ko za peãjo sedim,
kozarãek vinãka pijem
pa tobak kadim.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

299

 

Spomlad’ je tud’ lepo,
ko roÏice cveto,
metuljãki letajo
in ptiãki zapojo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

300

 

Prej pa ne gremo dam

Prej pa ne gremo dam,
da se bo delal dan,
da se bo ‰ajnalo,
proti Ljubljan’.

Prej pa ne gremo spat,
da pride mesec zlat,
da pride mesec zlat,
k men’ vas’vat.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

301

 

Preljubi fantiã moj

Preljubi fantiã moj,
pod okencem postoj,
bom kamrico odprla,
pri men’ bo‰ spal nocoj.

Pa v moji kamrici,
se res prav sladko spi,
ko sonãece posije,
se nagelj razcveti.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

302

 

Preljubo veselje, oj, kje si doma?

Preljubo veselje, oj, kje si doma?
Povej, kje stanuje‰, moj ljubãek srca!
Po hribih, dolinah za tabo hitim,
te videti hoãem, objeti Ïelim.

Te i‰ãem po polju, kjer roÏ’ce cveto,
po logu zelenem, kjer ptice pojo.
Pa ptice vesele in roÏice vse
le imajo veselje za mlado srce.

Poslednjiã veselje ‰ele zasledim,
na va‰ko ledino pridirjam za njim.
Glej, tamkaj z otroki prijazno igra,
jim kratek ãas dela, pri njih je doma.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

303

 

Preozke so stezice

Preozke so stezice,
pretemne so noãi;
da bi jaz mogel vedet’,
kje moja ljub’ca spi.

Oj, mam’ca, kaj vas vpra‰am,
odkod ste vi doma?
»Tam gori nad Ljubljano,
tri ur’ce je hoda.«

Oj, mam’ca, kaj vas vpra‰am,
kje va‰a hãi leÏi?
»Ti smrkav’c, kaj bo‰ vpra‰al,
tam gori v kamrici.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

304

 

Presneta ljubezen

Presneta ljubezen,
kako je sladka,
je nisem kupila,
je sama pri‰la.

Presneta ljubezen,
kak‰no ima‰ moã,
iz glave te spravim,
iz srca ni moã!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

305

 

Pre‰mentana Mariãka

Pre‰mentana Mariãka,
bi rada moja b’la,
bi rada vince pila,
v ’‰tarijo z mano ‰la.

Povsod sem jo Ïe iskal,
nikjer je najti ni:
pre‰mentana Mariãka,
pri mam’ci ti leÏi!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

306

 

Pre‰mentane citre

Pre‰mentane citre,
tak milo pojo:
so mene zmotile
in dekle mojó,
prav zares.

Pre‰mentane citre,
tak milo pojo:
so mene zvabile,
‰e tebe bojó,
prav zares.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

307

 

Pridi, Gorenj’c, z mrzle planine

Pridi, Gorenj’c, z mrzle planine!
Vabi Dolenj’c v gorke doline.
Mrzel je led, pridi se gret.

Sonce gorko tukaj nam sije,
trta ljubo gor se ovija,
vince z gore greje srce.

Brati nas rod, brati nas Sava,
pridi na brod kr‰ki s Triglava.
Bratec bod’ moj, pij ga z menoj!

Trta rodi, trud pozabimo,
vince ble‰ãi, Slovencem napijmo,
bratom okrog, Ïivi jih Bog!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

308

 

Prijat’lji, obrodile

Prijat’lji! obrodile
so trte vince nam sladkó,
ki nam oÏivlja Ïile,
srcé razjasni in okó,
ki vtopí
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!

Komú najpred veselo
zdravljico, bratje! ã’mo zapet’!
Bog na‰o nam deÏelo,
Bog Ïivi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinóv sloveãe matere!

V sovraÏnike ’z oblakov
rodú naj na‰’ga tre‰i gróm;
prost, ko je bil oãakov,
naprej naj bo Slovencev dom;
naj zdrobé

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

309

 

njih roké
si spone, ki jih ‰e teÏé!

Edinost, sreãa, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke seÏejo,
de oblast
in z njo ãast,
ko pred, spet na‰a boste last!

Bog Ïivi vas Slovenke,
prelepe, Ïlahtne roÏice;
ni take je mladenke,
ko na‰e je krvi dekle;
naj sinóv
zarod nov
iz vas bo strah sovraÏnikov!

Mladen’ãi, zdaj se pije
zdravljica va‰a, vi na‰ up;
ljubezni domaãije
noben naj vam ne vsmrti strup;
ker zdaj vas
kakor nas,
jo srãno branit’ kliãe ãas!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

310

 

Îivé naj vsi naródi,
ki hrepené doãakat’ dan,
ko, koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

Nazadnje ‰e, prijat’lji,
kozarce záse vzdignimo,
ki smo zato se zbrat’li,
ker dobro v srcu mislimo;
dokaj dni
naj Ïivi
vsak, kar nas dobrih je ljudi!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

311

 

Priroda je spala

Priroda je spala,
pa zopet je vstala
in pri‰la je zala,
preljuba pomlad.

Okrog veselice
prepevajo ptice
in lepe cvetice
ozalj‰ajo vse.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

312

 

Pri‰la bo pomlad

Pri‰la bo pomlad,
uãakal bi jo rad,
da bi zdrav, vesel,
lepe pesmi pel.
To me veseli, trav’ca zeleni,
drobna ptiãica pa Ïvrgoli.

Pri‰la kukav’ca, moja ljubica,
in bo kukala in prepevala.
Kukala kuku, prepevala tako,
da bi vedno nam tak’ lu‰tno b’lo!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

313

 

Pri‰la je mi‰ka iz mi‰nice

Pri‰la je mi‰ka iz mi‰nice,
vzela je p‰eniãko iz p‰eniãnice:
mi‰ p‰eniãko —
pod goro,
pod to goro zeleno.

Pri‰la je maãka iz maãnice,
vzela je mi‰ko iz mi‰nice:
maãka mi‰ko,
mi‰ p‰eniãko —
pod goro . . .

Pri‰la je lisica iz lisiãnice,
vzela je maãko iz maãnice:
lisica maãko,
maãka mi‰ko,
mi‰ p‰eniãko —
pod goro . . .

Pri‰el je volk iz volãnice,
vzel je lisico iz lisiãnice:

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

314

 

volk lisico,
lisica maãko,
maãka mi‰ko,
mi‰ p‰eniãko —
pod goro . . .

Pri‰el je medved iz medvednice,
vzel je volka iz volãnice:
medved volka,
volk lisico,
lisica maãko,
maãka mi‰ko,
mi‰ p‰eniãko —
pod goro . . .

Pri‰el je lovec iz lovãnice,
vzel medveda iz medvednice:
lovec medveda,
medved volka,
volk lisico,
lisica maãko,
maãka mi‰ko,
mi‰ p‰eniãko —
pod goro . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

315

 

Pri‰la je smrt iz mrtva‰nice,
vzela lovca iz lovãnice:
smrt je lovca,
lovec medveda,
medved volka,
volk lisico,
lisica maãko,
maãka mi‰ko,
mi‰ p‰eniãko —
pod goro . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

316

 

Ptiãek prav majhen je

Ptiãek prav majhen je,
po drevju ziblje se,
poje lepo, poje sladko,
da vsak, kdor mimo gre,
pod drevjem ustavi se,
slu‰a strmé, slu‰a strmé.

RoÏice miljene,
bele in pisane,
krasno cveto, rajsko lepo.
Barve glej mavriãne,
v cvetkah vse zdruÏene
nas vesele, nas vesele.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

317

 

Ptiãke po zraku letajo

Ptiãke po zraku letajo,
vsaka ima svoj ljubljeni par.
Jaz sem pa uboga, revna stvar,
bogve, kje hodi moj par.

Rib’ce po vodi plavajo,
vsaka ima svoj ljubljeni par.
Jaz sem pa uboga . . .

RoÏ’ce po polju cvetejo,
vsaka ima svoj ljubljeni par.
Jaz sem pa uboga . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

318

 

Raste mi, raste

Raste mi, raste
trav’ca zelena,
gor’ na ti trav’ci
hi‰’ca stoji.

Notri v ti hi‰’ci
pa post’lja postlana,
gor’ na ti post’lji
eno dekle leÏi.

Al’ bo‰ kaj pila,
al’ bo‰ kaj jedla,
al’ bo‰ toãila
le grenke solze?

»Niã ne bom pila,
niã ne bom jedla,
preveã je ranjeno
moje srce.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

319

 

Kdor bi rad vedel,
kaj je ljubezen,
mene naj vpra‰a,
jaz mu povem.

Dolga ljubezen
je gvi‰na bolezen,
gvi‰no je ranjeno
moje srce.

NoÏek bom vzela,
srãek naãela,
iz njega bom vzela
tri kaplje krvi.

Prva bo zame,
druga bo zate,
tretja za sinka,
ki v zibki leÏi.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

320

 

Rasti, rasti roÏmarin

Rasti, rasti roÏmarin,
ti dekli‰ki drag spomin.
RoÏmarin ima svoj duh,
naj bo zelen al’ pa suh.

Kadar jaz umrla bom,
venãek lep imela bom,
’z roÏmarina zelen’ga,
nageljna rdeãega.

Naj zvonovi mi pojo,
ko k pogrebu me neso.
V grobu poãivala bom,
veã sestric imela bom.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

321

 

Regiment po cesti gre

Regiment po cesti gre,
pa moj fantiã zraven je,
pa moj fantiã se
izmed vseh spozna,
zelen, zelen, zelen pu‰eljc ima.

Dala mu je belega
iz srca veselega,
pa le naj ga ima,
pa le naj ga ima,
saj mu ga je dala ljubica.

Dala mu je plavega,
iz srca ta pravega,
pa ãe ga ima, pa le naj ga ima,
saj mu ga je dala ljubica.

Dala mu je rdeãega
iz srca goreãega,
pa ãe ga ima, pa le naj ga ima,
saj mu ga je dala ljubica.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

322

 

Ropoãe mlin v dolu nad bistro vodo

Ropoãe mlin v dolu nad bistro vodo,
klip, klop, klip, klop, klip, klop,
da daleã okoli se sli‰i kolo,
klip, klop, klip, klop, klip, klop.

Tu v mlinu pa noã in dan mlinar bedi,
saj z belo nas moko on vse preskrbi,
klip, klop, klip, klop, klip, klop.

Kolesa vrste se in kamne Ïeno,
klip, klop . . .
P‰enico da zmeljejo v moko drobno,
klip, klop . . .

âe mnogo v jeseni da zrna polje,
klip, klop . . .
veselo potem se kolesa vrte,
klip, klop . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

323

 

RoÏa na vrtu zelenem cvete

RoÏa na vrtu zelenem cvete,
pride tja k roÏi veselo dekle,
roÏe si zaÏeli,
roÏici govori:
»Pojdi, ah pojdi z menoj!«

Îalostna roÏa povesi glavo,
dekle utrga cvet z mehko roko,
v dom ga ponese svoj:
»Tu mi vonj sladki tvoj
veãno oznanjaj pomlad!«

Pa je na oknu cvetela pomlad,
pa je otoÏno kril roÏico jad,
roÏa cvetela je,
roÏa zvenela je,
deklica toãi solze.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

324

 

RoÏe je na vrtu plela

RoÏe je na vrtu plela,
pela je pesem glasno,
Ïivo v lice zarudela,
ko je stopil on pred njo.

»Daj mi cvetko, dekle zalo,
da si jo na prsi pripnem,
za spomin cvetlico malo,
preden v tuje kraje grem.«

Kito cvetja mu je dala,
s cvetjem mu dala srce,
sama v vrtu je ostala,
on po svetu ‰el od nje.

RoÏe je na vrtu plela,
pela je pesem glasno —
kaj da vrta veã ne dela,
kaj ne poje veã tako?

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

325

 

Deklica glavo pove‰a,
vene obraz, prej cvetoã,
nekaj nje srce pogre‰a,
solz ji potok lije vroã.

âez ograjo vrtno gleda,
mimo gre mnogo ljudi,
deva bleda, deva bleda,
njega od nikoder ni!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

326

 

RoÏic ne bom trgala

RoÏic ne bom trgala,
da bi vence spletala;
mirno, svobodno, ljubó
po planincah naj cveto.

Ako bi jo utrgala,
roÏica bi umirala,
glavico povesila,
sonca ne bi uãakala.

Tudi jaz sem roÏica,
v boÏji vrtec vsajena,
skrivam se zdaj tu, zdaj tam,
utrgati se pa ne dam.

RoÏic ne bom trgala,
srca so nedolÏnega,
naj z menoj ‰e uÏivajo
mir, ljubezen, svobodo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

327

 

Se davno mraãi

Se davno mraãi,
moj’ga fanta ‰e ni,
kaj dela, kaj dela,
da tol’k’ se mudi?
Snoã’ je bil, dav’ je ‰el,
drev’ bo pa spet pri‰el,
ãe ga pa drev’ ne bo,
vzel je slovo.

Îe lun’ca sveti,
moj’ga fanta ‰e ni,
znabiti nezvest je,
za drugo gori.
Snoã’ je bil . . .

Danica ble‰ãi,
pa ga vendar ‰e ni,
ne bodo ga vid’le veã
moje oãi.
Snoã’ je bil . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

328

 

Je mene zapustil,
je drugo dobil,
naj sreãen ostane,
dokler bo Ïiv!
Snoã’ je bil . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

329

 

Sem deklica mlada, vesela

Sem deklica mlada, vesela,
sem pravo slovensko dekle.
Kot slavãek veselo bi pela,
da b’ daleã razlegalo se.
Tralala, tralala, tralala,
tralala, tralala, tralala,
tralalala.

Zakaj bi veselo ne pela,
zakaj bi vesela ne b’la.
Saj vsak dan krog mojega ãela
mi sap’ca domaãa’pihlja.
Tralala . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

330

 

Sem fantiã z zelenega ·tajerja

Sem fantiã z zelenega ·tajerja,
sem vedno korajÏen, vesel.
Kedor se pa jezno in kislo drÏi,
ta ‰tajerski fantiã paã ni.

·e ptiãke v grmovju se vesele,
‰e roÏ’ce cvetijo lepo,
zakaj pa bi ‰tajerski fantiã ne pel,
ko lahko je najbolj vesel.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

331

 

Sem mislil s’noãi v vas iti

Sem mislil s’noãi v vas iti,
pa je b’la meglica v jezeri,
megla, megla v jezeri.

Prosila ljub’ca je Boga,
da b’ ‰la meglica z jezera,
megla, megla iz jezera.

Je ljub’ca b’la usli‰ana,
je ‰la meglica iz jezera,
megla, megla iz jezera.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

332

 

Sem se oÏenil, se kesam

Sem se oÏenil, se kesam
za ta preljubi ledik stan,
za ta preljubi ledik stan,
se jokam noã in dan.

âe vãas’ s katero drugo grem,
zveãer pa v kamri spat’ ne smem,
pa moram it’ na ‰talico,
gor v mrzlo slamico.

âe malo v o‰tarijo grem,
kozarãek vinca popijem,
se Ïenka krega in kriãi,
ponoã’ pa sama spi.

Le ãakaj, Ïenka, bo drugaã’,
vzel bom v roke korobaã,
okoli hi‰e te bom podil,
odpustke ti delil.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

333

 

Sem ‰el, sem ‰el ãez gmajnico

Sem ‰el, sem ‰el ãez gmajnico,
sem sli‰al ptiãke pet’ lepo.
So pele ptiãke pesmico,
od svoje ljub’ce grem domov.
Ti hojladrija, hojladrom,
od svoje ljub’ce grem domov.

·e prej se bom na vas podal,
zelen klobuk na glav’co d’jal,
oj, za klobukom perja dva,
da me bo vid’la ljubica.
Ti hojladrija . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

334

 

Sem ’z Ribn’ce Urban

Sem ’z Ribn’ce Urban,
po cejlem svejti znan;
jest brihtne sem glavjé,
pa Ïlice imam novjé.

Sem rjeku: kjer je veselica,
bi se predala ’kova Ïlica;
sem semkaj se podav,
da bi jih kej predav.

Jest hvalit’ se ne smejm,
le tülku vam povejm,
da take ruobe nej,
ne ljati ne dr’gej.

De buom jest Urban
pri vas ‰e bolj poznan,
le-tu vam zdej povejm,
k’ nej znanu vsem l’dejm.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

335

 

Jest dejlam Ïlice vsake suorte,
kar se jih le zmislit’ muorte,
‰katelje, ‰kateljce,
pa tüd kühavence.

Jest dejlam ‰kafe in re‰jeta,
rajte, brj’ente, vsega ‰jenta,
sem majster jest od Ïlic,
ãebru, keblu, keblic.

Poslü‰ajte vsi narprej,
kar se vam zdej povej
od Ïliãnega gradü,
k’ je tam per sklejdneki.

Kaku je lejpa ta posuoda,
kjer se spravlja süha ruoba;
le-tu je tisti grad,
ki hrani muj zeklad.

Kok Ïalosten ta svejt
je biv zarejs poprejd,
k’ nej tacih b’lu l’di,
de b’ Ïlice dejlali.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

336

 

Se skorjami so Ïupo jejli,
sklejde na kolejna dejli,
tu rejs nej bje‰tru bl’u,
od ujst je kapalu!

Prebrisani moÏje
od svjet’ga PrimoÏe
se zmislijo narprej,
kar se vam zdej povej:

Od ‰ruocih ujst so mjero vzjeli,
so Ïlice dejlati zaãjeli,
so stur’li ruobe tje
ze cejle deÏeljé.

Zdej so pa ‰li po svejt’
pozimi in polejt’,
pa ne samu moÏje —
kar lejze inu grjé.

KriÏem svejt so se podali,
süho ruobo ponüjali;
vsa mejsta in vasi
so z Ïlicami ob‰li.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

337

 

Vsak muore bit’ uãan
predajat’ ruobo sam;
ãe modru govori,
si Ïe kaj perdobi.

Kislu mlejku si zgovarja,
v torbo kruha, v mo‰no d’narja.
Ko ruobo vso preda,
nej d’narja, nej blaga.

Ko ruobo vso preda,
nej d’narja, nej blaga,
nej d’narja, nej blaga —
ker vse ze vince da.

(Refren:)

Vre, vre, vre, mi smo Ribn’ãanje!

Cev tejden smo okul’ hodil’,
v nedeljo smo Boga prosil’,
da b’ loncev ne pobil’.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

338

 

Sijaj, sijaj, sonãece

Sijaj, sijaj, sonãece,
oj, sonce rumeno!
»Kako bom s’jalo sonce
k’ sem zmeraj Ïalostno!«

Sonce zgodaj gori gre,
dekleta jokajo,
bi rade ‰e leÏale,
pa vstati morajo.

Sonce pozno doli gre,
pastirci tarnajo,
domov bi radi gnali,
pa ãrede nimajo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

339

 

Siniãka se je usedla

Siniãka se je usedla
gor na drobno vejico
in je zapela vsa vesela:
Cicicicido.

Oj, kaj Ïe poje‰, ptiãka moja,
pesem to lepo,
ko pa ‰e zunaj zima kima:
Cicicicido.

Siniãka se je zasmejala,
rekla je tako:
Pomlad s seboj sem pripeljala:
Cicicicido.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

340

 

Sinoãi je pela

Sinoãi je pela
kot slavãek ljubo,
zakaj pa je danes
rosno nje oko?

Sinoãi cvetoãa,
rdeãa kot kri,
zakaj pa ji danes
obrazek bledi?

Imela je vrtec,
oj, vrtec krasan,
ko davi je vstala,
bil cvet je obran.

Oh, cvetje je rahlo,
ãez noã se ospe;
a Ïal je ‰e meni
po njem, o dekle!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

341

 

Tam doli po polju
pa stopa nekdo,
on cvet je potrgal,
zdaj uka glasno.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

342

 

Sinoãi sem na vasi bil

Sinoãi sem na vasi bil,
na oni kraj potoka,
sli‰al sem prav mili glas,
se moje dekle joka.

Le jokaj se, le jokaj se,
saj si sama kriva:
imela si fanta lu‰tnega,
zakaj s’ ga zapustila.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

343

 

Sirota jaz okrog blodim

Sirota jaz okrog blodim,
ubog cigansk’ otrok.
V samoti tihi se solzim,
kjer ãuva me le Bog.

Ko sem na vasi se igral,
nihãe ni maral me.
Nihãe mi roke ni podal,
le vsak me karal je.

Sprejmite, prosim, me med sé,
kako vas rad imam!
A rekli le so mi smeje:
Cigan naj bo le sam!

Zato pa hodim v temni log,
kjer ptiãki Ïvrgole;
tam zabi tuge in gorje
uÏaljeno srce.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

344

 

Sladko je vince

Sladko je vince
iz tr‰ke gorice,
lepo rumeno barvo ima.

Tako, tako, bratec moj,
s sladkim vincem me napoj’,
potlej ostane‰ prijateljãek moj!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

345

 

Sli‰ala sem ptiãko pet’

Sli‰ala sem ptiãko pet’,
zapela je kuku.
K’tera mora nek’ to bit’,
ki poje tak lepo?

To je gotovo kukav’ca,
je moj’ga srca ljubica.
Kuku, kuku, kuku, kuku,
tako je kukala.

Dekle pasla je ovcé,
zaãela zvezde ‰tet’.
Rada b’la bi zvedela,
kedaj bo treba umret’.

Zglasila se je kukav’ca,
prav Ïalostno zakukala.
Kuku, kuku, kuku, kuku,
tako je kukala.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

346

 

Kaj te bom poslu‰ala,
za norca me ima‰,
sem te dost’krat sli‰ala,
vem, kak‰en glas ima‰.

A kukav’ca je kukala,
na veji se je gugala.
Kuku, kuku, kuku, kuku,
tako je kukala.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

347

 

Slovenec sem

Slovenec sem!
Tako je mati d’jala,
ko me je dete pestovala.
Zatorej dobro vem:
Slovenec sem.

Slovenec sem!
Od zibeli do groba
ne gane moja se zvestoba,
s ponosom reãi smem:
Slovenec sem!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

348

 

Slovenski smo fantje

Slovenski smo fantje,
ob Drav’ci doma,
slovenskega duha,
slovensk’ga srca,
slovenskega duha, srca.

Vsak naj propade,
kdor rod svoj taji,
‰e zemlja ne pije
njegove krvi.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

349

 

Sneg za to leto slovo je Ïe vzel

Sneg za to leto slovo je Ïe vzel,
shranil je starãek svoj ãamar vesel,
zeb’ca zapela,
s parne zletela:
»Nis’ me ‰e, mrazek ti, vzel!«

Sli‰i‰ po gaju prepevati tam?
Ptiãki veseli spet pri‰li so k nam;
kak’ Ïvrgolijo,
tebe budijo:
»Lepa nedolÏnost, le vstan’!«

Tamkaj po polju, po njivah povsod
zgodaj prepeva ‰krjanãekov rod;
kvi‰k’ se podaja,
lepo obhaja
sonca veselega god.

âe‰nja vsa bela na griãu stoji,
gleda na breskev, ki v vrtu cveti.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

350

 

Vse razcvetelo
in omladelo
teb’ se nasproti smeji.

Mnogo veselja res pomlad nam da,
urno pa nas do poletja pelja,
leto brÏ mine,
jesen tud’ izgine,
zima nam roko poda.

Tak bo minila tud’ tvoja mladost,
se spremenila Ïivljenja sladkost;
vse bo minilo,
vse se stemnilo,
pri‰la bo smrtna bridkost.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

351

 

Soãa voda je ‰umela

Soãa voda je ‰umela,
mesec je na nebu s’jal.
Ti pri oknu si slonela,
ko sem jaz slovo jemal.

Njemu dala si desnico,
poljubila ga srãno.
Men’ pa dala si levico,
pa ‰e to tako hladno.

Mila luna je sijala,
v bled mi gledala obraz.
Zadnjiã roko si mi dala,
zadnjiã, oh, za veãni ãas.

V tujem kraju zdaj prebiva‰,
oh, kak me srce boli.
Tamkaj z drugim sreão uÏiva‰,
moj spomin t’ je ne kali.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

352

 

Sonce ãez hribãek gre

Sonce ãez hribãek gre,
lun’ca pa za gore,
zvezdice presvetle
se potope.

Sonce ãez hribãek gre,
roÏice se bude,
v rosi se njih glave
krasno ble‰ãe.

Sonce ãez hribãek gre,
ptiãice Ïvrgole,
Ïarkov se vesele,
k nebu lete.

Sonce ãez hribãek gre,
pesmi v nebo done,
rajati tudi sme
moje srce.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

353

 

Sonce mi rajÏa tam doli za goré

Sonce mi rajÏa tam doli za goré,
po polju je obs’jalo vse Ïlahtne roÏice.

Îalostno tudi je moje srce,
ker moram zapustiti prijat’le, znance vse.

Kaj mi je storiti, oj, kam se ãem podat’?
Cesarsk’ povelje pravi, da moram bit’ soldat.

Oãka in mam’ca, zahvalim se lepo,
ker ste mene zredili, uãili prav lepo.

Naj vam roko zdaj podam ‰e za slovo,
nemara v vojski zgubil Ïivljenje bom mlado.

Zdaj vidim, da gre sovraÏnik ãez me,
zdaj vidim, da se bliÏa mi zadnja ura Ïe.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

354

 

Sonce Ïe doli gre

Sonce Ïe doli gre,
luna na stran stoji,
treba jemat’ bo
od ljub’ce slovo.

»Fantiã, nikar tako,
men’ je preveã hudo,
jaz bom toãila
pregrenke solze.«

Toãi jih al’ pa ne,
meni ni niã za té,
meni odpira
Ïe drugo dekle.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

355

 

So pa fantje zgodaj vstali

So pa fantje zgodaj vstali,
hitro kose naklepali,
se je storil svit,
so pa ‰li kosit,
zveãer pa sladko vince pit.

RoÏice lepo cvetijo,
fantje jih pa pokosijo,
ãetud’ lepa je
in Ïlahtno di‰i,
na travn’ku suha tam leÏi.

Fantje, vi ste ljubeznivi,
pa tud’ zraven zapeljivi,
veã obljubi, kot ima,
samo da jo zapelja,
potem se videt’ veã ne da.

Deãva je Ïe zapeljana,
z grenko Ïalostjo obdana,
moãno jo skrbi,
srce jo boli,
noã in dan solze toãi.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

356

 

So ptiãice zbrane

So ptiãice zbrane,
v planinco lete,
tam dol’ na Dolenjskem
je zdravje moje.

Le zbud’ se, le vstani,
ti mrzli Gorenj’c,
bo‰ videl,
kaj dela Dolenj’c.

Poseka, oklesti,
pripravlja si les,
ga v butaro veÏe,
ravna si ga vmes,
na voz ga naklada,
Ïivinca pelja,
a njemu pa srãek igra.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

357

 

Spomladi vse se veseli

Spomladi vse se veseli,
ko vsaka ptiãka Ïvrgoli,
moje srce je Ïalostno,
ker moram vzet’ slovo.

Oj, sreãno, sreãno, hi‰ica,
kjer tekla mi je zibelka,
oj, kol’kokrat sem sladko spal,
zdaj bom slovo jemal.

Oj, vi preljuba moja mat’,
kol’krat ste mogli zame vstat’,
bi moral zdaj za vas skrbet’,
pa moram iti v svet.

Oj, sreãno, bratje in sestre,
podajte svoje mi roke,
podajte svoje mi roke,
ne jokajte za mé!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

358

 

Spomlad’ prav lu‰tno je

Spomlad’ prav lu‰tno je,
ko vse se veseli,
zaãno te ptiãke pet’,
to mene veseli.

Spomladi pa pojejo drobne te ptiãke,
‰tingelci, cajzeljci in pa siniãke,
med njimi pa poje veselo kuku,
saj je ustvarjen’ tako.

Prav lu‰tno je polet’,
zaãenja rÏ cvetet’,
ker kar polet’ cveti,
jeseni dozori.

Po polju se ziblje to klasje rumeno,
p‰eniãno, ovseno in tudi rÏeno,
v p‰enici prepeva prepelica prepedu,
saj je ustvarjen’ tako.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

359

 

Ko pride pa jesen,
v svoj vinograd grem,
to mene veseli,
oj, to me veseli.

Tam polna se trta sosedi priklanja,
Ïe ãriãek veselo trgatev oznanja,
fantje pa v hramu veselo pojo,
saj je ustvarjen tako.

Prav lu‰tno je pozim’,
ko za peãjo sedim
in fajf’co v rok’ drÏim
in pa tobak kadim.

Tako bo preteklo to na‰e Ïivljenje,
siroma‰tvo, bogastvo in vse hrepenenje,
pa pojde to truplo v to ãrno zemljo,
saj je ustvarjen’ tako.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

360

 

Spomlad’ se meni lu‰tno zdi

Spomlad’ se meni lu‰tno zdi,
ko ptiãki lepo pojejo.
Ko ptiãki lepo pojejo
in roÏ’ce lepo cvetejo.
To je veselje!

Polet’ se meni lu‰tno zdi,
p‰enica zlata rumeni.
P‰enica zlata rumeni,
Ïanjica jo poÏet’ hiti.
To je veselje!

Jesen’ se meni lu‰tno zdi,
ko mi grozdiãek zazori.
Grozdiãek mi potrgamo
in mo‰tek v sodãke devamo.
To je veselje!

Pozim’ se meni lu‰tno zdi,
pre‰iãke tolste koljemo.
Pre‰iãke tolste koljemo,
klobasce ’z njih delamo.
To je veselje!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

361

 

Srce je Ïalostno

Srce je Ïalostno,
moãno je ranjeno,
moãno je ranjeno,
moglo bo umret’.

Hvalim te, Stvarnik moj,
da si me dal na svet,
prosim te, daj mi
to noã preÏivet’.

Angelãek, varuh moj,
varuj me ‰e nocoj,
varuj me ‰e nocoj,
angelãek moj!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

362

 

Stara mati, oj, ne ‰ivaj

Stara mati, oj, ne ‰ivaj
sarafana veã,
pusti delo in poãivaj,
zlati ãas je preã.

»Hãerka, k meni sedi,
ljuba hãerka ti,
mlada si, pa vedi,
da mladost beÏi.

Poje‰ veselice
kakor ptiã sladko,
bere‰ si cvetlice,
pa minilo bo.

Pre‰la bodo leta,
z njim’ veselja slaj,
lic rdeãih cveta
veã ne bo nazaj.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

363

 

Tudi jaz sem pela
mlada deklica,
zdaj sem tiha, vela,
stara mamica,

al’ nad hãerko sladje uÏivam
pre‰lih veselin,
sarafan rdeãi ‰ivam,
mladih let spomin.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

364

 

Stoji, stoji Ljubljan’ca

Stoji, stoji Ljubljan’ca,
Ljubljan’ca dolga vas.

Na sredi te Ljubljan’ce
je lip’ca zelena.

Pod lip’co stoji miza,
oj, miza kamnata.

Okoli mize stolci,
oj, stolcev je dvanajst.

Na njih sedijo fantje,
oj, fantje Ljubljanãani.

Tako se pogovarjajo,
kam drev’ v vas pojdejo.

Najmlaj‰i ta pa pravi:
»Jaz pojdem k ljub’ci v vas.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

365

 

Jo rajtam zapeljati,
potem pa vandrati.«

Dekle za lip’co stalo,
vse dobro sli‰alo.

Je brÏ domov zbeÏalo
v svojo kamro velbano.

Odpiraj, ljub’ca kamro,
nocoj to zadnjo noã!

»Ne bom ti je odprla,
ne zdaj ne nikdar veã.

Teb’ ne bo treba vandrati,
men’ pa ne zibati.«

Pre‰mentani jeziki,
da vse ti povedo!

»Men’ ni noben povedal,
sem sama sli‰ala,
ko sem za lip’co stala,
za lip’co zeleno.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

366

 

Stoji, stoji tam lipica

Stoji, stoji tam lipica,
pod lipo hladna senãica,
pa v senci miza kamnata,
na ‰tiri ogle rezana.

Je priletela ptiãica,
oj, drobna ptica pisana,
se vsedla je na lipico,
zapela lepo pesmico.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

367

 

Stoji uãilna zidana

Stoji uãilna zidana,
pred njo pa stara jablana,
ta jablana je votel panj,
sinica nosi gnezdo vanj.

Sinica zjutraj prileti,
na ‰olskem oknu obsedi,
na oknu kljunãek svoj odpre,
tako prepevati zaãne:

»Poslu‰ajte, uãitelj vi,
kako se men’ pri vas godi,
vsi va‰i deãki me ãrte,
povsod love, povsod pode.

Zalezli so moj ptiãji rod,
iz gnezda vrgli ga za plot.
Mladiãi tam pomrli so,
oãi svetle zaprli so.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

368

 

Grdobe grde, paglave,
masti ste vredni, leskove!
Kdor v gnezdu ptiãice mori,
ta v srcu svojem dober ni!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

369

 

Suknjica ãrn barÏun

Suknjica ãrn barÏun,
v nogo pa bos, pa bos,
zlata pi‰ãalka kljun,
to vam je kos!

Danes tu, jutri tam,
bor ali hrast,
da le ne zaide kam,
v zanko in past.

ÎviÏga, prepeva si,
ni mu do kron,
niã mu za dinar ni,
vse da zastonj.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

370

 

Sva z ljub’co se pobotala

Sva z ljub’co se pobotala,
tidreja, tidreja,
jeseni pa se vzameva,
tidreja, dreja, tidrom.

âe bo p‰eniãka ratala,
tidreja . . .
pa bova kruhka papala,
tidreja . . .

âe bo pa trta ratala,
tidreja . . .
pa bova vinãka pupala,
tidreja . . .

âe bo pa tisto ratalo,
tidreja . . .
pa bova sinãka zibala,
tidreja . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

371

 

Ko sinãek bode v zibki spal,
tidreja . . .
Ïivin’ci svoji bom nastlal,
tidreja . . .

Z voliãkom bova orati ‰la,
tidreja . . .
zveãer pa sladko spanãkala,
tidreja . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

372

 

Svetlo sonce se je skrilo

Svetlo sonce se je skrilo,
vse na svetu potihnilo,
vse odeva tiha noã,
da zaspati nam je moã.

Svetle zvezdice gorijo,
tam na nebu se ble‰ãijo,
kakor bi nas angelci
dol iz raja gledali.

Glavica mi je zaspana,
postelj’ca je Ïe postlana,
ljubi angel varuh moj,
varuj mene ti nocoj.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

373

 

·e kikl’co prodala bom

·e kikl’co prodala bom,
za sladko vince dala bom.
Ne grem domov, ne grem domov,
sem Ïejna premoãno.

·e janãico prodala bom,
za sladko vince dala bom.
Ne grem domov, ne grem domov,
sem Ïejna premoãno.

·e ãeveljãke prodala bom,
za sladko vince dala bom.
Ne grem . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

374

 

·e, ‰e en krajcarãek ’mam

·e, ‰e en krajcarãek ’mam,
‰e, ‰e en krajcarãek ’mam,
en krajcarãek ’mam,
da ga furmanu dam,
da me v mesto pelja,
kjer je ljub’ca moja.

·e, ‰e en krajcarãek ’mam,
‰e, ‰e en krajcarãek ’mam,
en krajcarãek ’mam,
da ga mamici dam,
da mi kamro odpre
od ljub’ce moje.

·e, ‰e en krajcarãek ’mam,
‰e, ‰e en krajcarcek ’mam,
en krajcarãek ’mam,
da ga ljubici dam,
da mi srãek odpre
in me ljubit’ zaãne.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

375

 

·krjanãek poje, Ïvrgoli

·krjanãek poje, Ïvrgoli,
se bel’ga dneva veseli,
‰krjanãek poje beli dan,
pozdravlja hrib in plan.

·krjanãek poje, Ïvrgoli,
ker tebe, kmetiã, gor budi:
»Le vstani in pa pojd’ kosit,
ker se Ïe dela svit.«

·krjanãek poje, Ïvrgoli,
ker tebe, kmetiã, gor budi:
»Le vstani in pa pojd’ orat,
ker ãas je Ïito s’jat.«

·krjanãek poje, Ïvrgoli,
ker tebe, dekle, gor budi:
»Le vzemi srp pa pojdi Ïet,
ker Ïito zrelo je.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

376

 

·tirje fantje ‰pilajo

·tirje fantje ‰pilajo,
‰pilajo, ‰pilajo,
za eno zalo deklico,
deklico, juhe!

Pri‰el pa je stari moÏ,
stari moÏ, stari moÏ,
dekle, ti pa moja bo‰,
moja bo‰, juhe!

Vrgli so ta prvikrat,
prvikrat, prvikrat,
dobil jo je ta prvikrat,
prvikrat, juhe!

Vrgli so ta drugikrat,
drugikrat, drugikrat,
dobil jo je ta drugikrat,
drugikrat, juhe!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

377

 

Vrgli so ta tretjikrat,
tretjikrat, tretjikrat,
dobil jo je vsakokrat,
vsakokrat, juhe!

Dekle je to sli‰ala,
sli‰ala, sli‰ala,
milo je zajokala,
jokala, juhe!

Raje z mladim praprot Ïet,
praprot Ïet, praprot Ïet,
kakor s starim krone ‰tet’,
krone ‰tet’, juhe!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

378

 

Tam dol’ na ravnem polju

Tam dol’ na ravnem polju
stoji, stoji en beli grad,
tam dol na ravnem polju
stoji en beli grad.

Pod gradom pa ‰pancira
en zavber, zavber fantiã mlad,
pod gradom pa ‰pancira
en zavber fantiã mlad.

»Oj, fantiã, pridi k meni,
sem sama, sama jaz doma,
oj, fantiã, pridi k meni,
sem sama jaz doma.«

Jaz bi Ïe pri‰el k tebi,
pa se, pa se bojim zaspat’,
jaz bi Ïe pri‰el k tebi,
pa se bojim zaspat’.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

379

 

»Niã se ne boj zaspati,
saj imam, saj imam petelinãke tri,
niã se ne boj zaspati,
saj imam petelinãke tri.

Ta prvi mi zapoje,
ko je ur’ca, ur’ca polnoãi,
ta prvi mi zapoje,
ko je ur’ca polnoãi.

Ta drugi mi zapoje,
ko je ur’ca dve al’ tri,
ta drugi mi zapoje,
ko je ur’ca dve al’ tri.

Ta tretji mi zapoje,
ko se dela, dela beli dan,
ta tretji mi zapoje,
ko se dela beli dan.«

Jaz grem od ljub’ce svoje
ves truden, truden in zaspan,
jaz grem od ljub’ce svoje
ves truden in zaspan.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

380

 

Pre‰mentana ljubezen,
oj, kam, oj, kam me ta pelja,
pre‰mentana ljubezen,
oj, kam me ta pelja!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

381

 

Tam gori za na‰o vasjo

Tam gori za na‰o vasjo
tri lipe zelene cveto
in sonce rumeno se smeje
v zelene te lipice tri.

Tam gori za na‰o vasjo
v treh lipah tri ptiãke pojo.
A kaj pa pojo mi tri ptiãke
v treh lipicah tam za vasjo?

Tam gori za na‰o vasjo
pojo mi tri ptiãke tako:
»Oj, ljubica moja, te fantiã
ne ljubi, ne ljubi te veã!«

Tam gori za na‰o vasjo
tri laÏejo ptiãke grdo.
Ne boste lagale, ve ptiãke,
v zelenih mi lipicah treh!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

382

 

Tam gori za na‰o vasjo
mi poãila pu‰kica bo
in Ïalostno bodo tri ptiãke
zajokale v lipicah treh.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

383

 

Tam, kjer teãe bistra Zila

Tam, kjer teãe bistra Zila,
se po dolinah lepo zliva,
kjer mi zibka tekla je,
tega kraja jaz pozabim ne.

Slovenska mat’ me je rodila,
na svojih prsih me dojila,
slovenske pesmi pevala,
ko dete me je zibala.

Hojladrija drija drija hojladrom,
hojladrija drija drija hojladrom,
hojladrija drija drija hojladrom,
hojladrija hojladrom.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

384

 

Tam na vrtni gredi

Tam na vrtni gredi
raste roÏmarin,
pridi ob slovesu,
dam ti ga v spomin.

Na srce ga deni,
ãuvaj ga skrbno,
morda kdaj ob njem ti
rosno bo oko.

RoÏmarin ovene,
z njim spomin bo vzet,
tudi ti bo‰ nosil
v srcu veli cvet.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

385

 

Tam za tur‰kim griãem

Tam za tur‰kim griãem,
tam je dost’ fantiãev,
k’ se za nas vojskujejo,
k’ se za nas vojskujejo.

Oãka ljubeznivi,
saj vi niste krivi,
da jaz moram bit’ soldat,
da jaz moram bit’ soldat.

Oh, adijo, oãka,
oh, adijo, mam’ca,
oh, adijo, sestra, brat,
zdaj se vid’mo zadnjikrat.

Îena, tvoja roka
skrbi za otroka,
kadar mene veã ne bo,
kadar mene veã ne bo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

386

 

Tam so ãrni dimi,
da se niã ne vidi,
kamor krogla prileti,
kamor krogla prileti.

Tam se niã ne smili
oãe svoj’mu sini,
sin pa tud’ oãetu ne,
sin pa tud’ oãetu ne.

Krogla priletela,
v srce me zadela
in me teÏko ranila
in me teÏko ranila.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

387

 

Tebi le se glasi spev ljubeãi moj

Tebi le se glasi spev ljubeãi moj,
ti najlep‰a v vasi, slu‰aj me nocoj!

Daj, da te objamem, od ljubezni vnet,
daj, da s tabo vzamem roÏo vseh deklet!

RoÏo te gojiti hoãem zvest vrtnar,
ljubi veren biti hoãem ti vsekdar.

Tihi dom odkleni brez strahu tedaj
in zaupno k meni pridi v naroãaj!

Nikdo te ne vidi, ãe odpre‰ mi dom,
pridi torej, pridi, da tvoj Ïenin bom!

Noã Ïe zemljo krije, a ljubezni Ïar
nama naj zasije v noãi za vsekdar.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

388

 

Teãe mi, teãe vodica

Teãe mi, teãe vodica
tamkaj od mosta zidanega,
tam se je dekle umivala,
milo se jokala.

»Kaj pa je tebi, ljubica,
da si tak moãno Ïalostna?
Tebi se Ïe na oãeh pozna,
da si se jokala.«

»Nisem se jokala, ‰ele se bom,
kadar bo‰ ti na vojsko ‰el,
iz tega kraja v en drugi kraj,
ne bo te veã nazaj.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

389

 

Ter’zinka zgodaj vstala

Ter’zinka zgodaj vstala,
‰e poprej ko sonãece.

Na okno se je usedla,
svoj’ga ljub’ga ãakala.

»Oj, mam’ca, le zaprite vrata,
moj’ga ljub’ga veã ne bo.

Tako m’ je snoã govoril,
kakor bi slovo jemal.

·e en pu‰eljc bom nar’dila
za to rajÏo Ïalostno.«

Tiãice pojo, roÏice cveto,
zame veselja veã ne bo.

Bo‰ udala se,
bo‰ ujela se,
ko te drobne ptiãice.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

390

 

Ne udajaj se,
ne omoÏi se,
eno leto ‰e poãaj na me.

»Kak’ bi ãakala,
kak’ bi ãakala,
imam prehudo maãeho.

Bom udala se,
bom pustila te,
ti pa ne misli veã na me.

Tvoje ukanje
in popevanje
mi dela le teÏko srce.«

Oh, ne jokaj veã,
ne pomaga niã,
nikdar ne bo‰ prosta veã.

Jaz pa ukal bom
in popeval bom,
ãe tud’ fantiã tvoj ne bom.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

391

 

Tiha luna jasno sije

Tiha luna jasno sije,
duh moj misli na svoj dom.
Srce zanj mi strastno bije,
bogve kdaj ga videl bom.

Vmes so hribi in doline,
vmes ‰umenje bistrih rek;
daleã, daleã so planine,
daleã Save je iztek.

Sreãna zemlja mi domaãa,
drag mi nate je spomin,
k tebi se srce obraãa
sred’ teÏav in boleãin.

Sredi radosti, veselja,
ko se luna mi ble‰ãi,
biti mi je srãna Ïelja
v krilu tvojem slednje dni.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

392

 

Ti si ur’ce zamudila

Ti si ur’ce zamudila,
ko gorelo m’ je srce;
si o‰abno se nosila,
nisi mislila na me.

Kak so mene rane sk’lele,
ko sem mislil jaz na te.
Zdaj so rane zopet cele,
sreãe polno je srce.

Jaz pa ãem si drugo zbrati,
jo peljati pred oltar,
prstan zlat ji ãem podati,
bit’ njen moÏ in gospodar.

Ti pa sama bo‰ ostala,
se spominjala na me,
bo‰ mladost objokovala
in toãila bo‰ solze.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

393

 

Ti zvonãki tam v dolinci

Ti zvonãki tam v dolinci
zvonijo bim, bam, bom, bim, bam,
ti zvonãki tam v dolinci
zvonijo bim, bam, bom.

Zvonijo bim, zvonijo bam,
zvonijo bim, bam, bom,
ti zvonãki tam v dolinci
zvonijo bim, bam, bom, bim, bam,
ti zvonãki tam v dolinci
zvonijo bim, bam, bom.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

394

 

To sladko, zlato vince

To sladko, zlato vince
je zbralo bratce nas,
veselo si zapojmo
zdravice zdaj naglas!
Kozarce si nalijmo,
nalijmo do vrha,
do dna ga vsi popijmo,
ha, ha, do dna, do dna!

Slovenski zemlji prvi
kozarec ta veljaj
in zvesto ji sluÏiti
prisezimo sedaj!
Kozarce si nalijmo . . .

Zdaj trãimo ‰e sebi,
Ïivi naj vse nas Bog!
Kot sonce Ïarko vince,
glej, glej prijat’ljev krog!
Kozarce si nalijmo . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

395

 

Travniãki so Ïe zeleni

Travniãki so Ïe zeleni,
roÏice so razcvetene,
pojd’mo le kosit,
vse prijatelje budit!
Travniãki so poko‰eni,
roÏice so pomorjene,
zdaj pa le domov,
saj Ïe skoraj zarja bo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

396

 

Travniki so Ïe zeleni

Travniki so Ïe zeleni,
roÏice so razcvetene.
Sem jih trgala,
v vence spletala,
dokler sem ‰e mlada b’la.

Dokler sem ‰e mlada bila,
lepe gvante sem nosila.
Zdaj pa v skrinj’ leÏe,
zdaj pa v skrinj’ trohne,
niã ne maram veã za nje.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

397

 

Treba bo slovo jemati

Treba bo slovo jemati
in od doma se podati,
odpustite meni zdaj,
ãe sem se zamer’la kaj.

Zbogom, zbogom, ljuba mati,
zbogom, zbogom, ljubi oãe!
Ljubi bratje in sestre,
le podajte mi roke!

Ljubi fantje in dekleta
in vsa na‰a mlada leta.
Zdaj pa godci zagodite,
en lep mar‰ mi naredite!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

398

 

Treba ni, treba ni moje dekle plav‰ati

Treba ni, treba ni
moje dekle plav‰ati,
jaz Ïe sam, jaz Ïe sam
dekle svoje rad imam.

Treba ni, treba ni
k ljub’ci moji v vas iti,
jaz Ïe sam, jaz Ïe sam
ljub’co svojo rad imam.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

399

 

Trije kovaãi, postopaãi

Trije kovaãi, postopaãi,
lumpje so b’li vsi trije,
so mi dekle zakovali,
da ne morem do nje.

Pa bom pilil in bom sekal
prav do belega dne,
tako dolgo, tako dolgo,
da bom pri‰el do nje.

Pa so pri‰li trije lumpje,
trije lumpje so b’li,
so mi kajÏ’co zaÏgali,
mi je ‰pampet ostal.

Pa kaj maram, pa kaj maram,
ãe mi kajÏ’ca zgori,
da mi ‰pampet le ostane,
kjer mi dekle leÏi.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

400

 

Trije me ljubijo

Trije me ljubijo,
trije me snubijo.

Prvi je bogat kmet,
oãu bi ljub’ bil zet.

Drugi je priden bolj,
materi bolj po volj’.

Tretji je mlad soldat,
tega bi ‰la jemat!

Pa mi je glas pri‰el,
da bo na vojsko ‰el.

K’tere mi silijo,
mi jih ne vsilijo.

K’terga pa jaz Ïelim,
tist’ga pa ne dobim.

Jaz pa Ïe rekla sem,
da bom odrekla vsem.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

401

 

Tri ptiãice, tri ptiãice

Tri ptiãice, tri ptiãice
so morje obletele.
Prva nosi, prva nosi
klasek od p‰enice.

Da b’ga, Bog daj,
da b’ga, Bog daj,
v na‰e polje dela!

Ona ga je, ona ga je
v na‰e polje dela,
na‰e polje, na‰e polje
jako obrodilo.

Tri ptiãice, tri ptiãice
so morje obletele.
Druga nosi, druga nosi
jagodo od grozda.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

402

 

Da b’ jo, Bog daj,
da b’ jo, Bog daj,
v na‰o goro dela!

Ona jo je, ona jo je
v na‰o goro dela.
Na‰a gora, na‰a gora
jako obrodila.

Tri ptiãice, tri ptiãice
so morje obletele,
tretja nosi, tretja nosi
zdravje in veselje.

Da b’ ga, Bog daj,
da b’ ga, Bog daj,
v na‰e selo dela!

Ona ga je, ona ga je
v na‰e selo dela,
na‰e selo, na‰e selo
zdravo in veselo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

403

 

Tri ur’ce hoda

Tri ur’ce hoda,
je sama doma,
zavoljo vode
ne morem do nje.

Tri ur’ce hoda,
je sama doma,
zavojo vode
bom pustil dekle.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

404

 

V dolinci prijetni je ljubi moj dom

V dolinci prijetni je ljubi moj dom,
nikoli od njega podal se ne bom,
pod lipo domaão najraj‰i sedim,
v domaãem veselju najslaje Ïivim.
Tra la la la la la.
Tra la la la la la.
V domaãem veselju najslaje Ïivim.

Le i‰ãi si sreãe, prijatelj, drugje,
li misli‰ dobiti na tujem jo kje?
Je marsikdo hodil po svetu veã let,
povrnil domov se nazadnje je spet.
Tra . . .

Glej, roÏ’ce domaãe najlep‰e cveto
in ptiãki domaãi najslaj‰e pojo,
doma se le kaÏe milina srca,
ljubezen, zvestoba le biva doma.
Tra . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

405

 

Doma preÏiveti si dneve Ïelim,
umreti se tudi doma ne bojim,
v domaãi gomili se spava sladko,
mi bratci, sestrice rahljajo zemljo.
Tra . . .

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

406

 

Venãek na glavi se

Venãek na glavi se
bliska ti ’z kitice
roÏic zelenih,
slovensko dekle!

Lilija, vrtnica,
mila ti ‰marnica
liãece krasi,
slovensko dekle!

Svetla ko svit neba
plamena utrinjata
v tvojih oãeh se,
slovensko dekle!

Îlahtna bo trtica,
mila ko lunica,
sonce deklet je
slovensko dekle!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

407

 

Dokler slovenski rod
biva, po zemlji hod’,
bode slovelo
slovensko dekle!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

408

 

Venite, roÏ’ce moje

Venite, roÏ’ce moje,
oh, kaj bi ‰e cvetele,
oh, kaj bi ‰e cvetele,
venite ve z menoj.«

Povej nam, dekle,
povej, kaj ti je?
vpra‰ale so roÏice
Ïalostne vse.

Povej, oj, dekle,
povej, kaj ti je?
vpra‰ale so roÏice vse.

»Venite, roÏ’ce moje,
zakaj bi ‰e cvetele,
zapustil fant je mene,
venite ve z menoj.«

Sklonile glave so roÏ’ce moje,
potem pa zvenele so Ïalostne vse.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

409

 

Vigred prihaja

Vigred prihaja,
zima odhaja
in vse je veselo,
ko ptiãki pojo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

410

 

Vigred se povrne

Vigred se povrne,
vse se oÏivi,
tratica pogrne
se s cvetlicami.

Drobne ptiãice pojo
spet v domaãem gaju,
al’ prijat’lja sem nazaj
nikdar veã ne bo.

Vendar, kadar spomnim se,
mi oko solzi,
da prijat’lja ljubljen’ga
veã med nami ni.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

411

 

Visoka je gora

Visoka je gora,
zares hud je klan’c,
oh, kdaj bo‰ pa pri‰el,
moj zavber gorjan’c?

Prelepa je cvancgar’ca,
k’ tak lepo Ïvenklja,
‰e lep‰i je dekle,
k’ me rada ima.

Gorjanska dekleta
so lahko lepe;
ko sonce posije,
pa v senco lete.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

412

 

Vse je veselo, kar Ïivi

Vse je veselo, kar Ïivi,
pa moje srce vendar ni.

Kako bi ‰e veselo b’lo,
pa preveã je razÏaljeno.

RazÏalil me je fantiã moj,
ki mi je obljubil zakon svoj.

Obljubil ga je Ïe tavÏentkrat,
pa se zlagal je vsakokrat.

Vse bom prodala, kar imam,
pa pojdem delj, ko vem in znam.

Bom ‰la med skale in peãi,
tam, kjer noben’ga Ïiv’ga ni.

Bom ‰ivala, bom ‰trikala,
bom svoj’ga sinka zibala.

»Le spavaj, spavaj, sinek moj,
da ne bo‰ falot, kakor oãe tvoj.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

413

 

Vse roÏ’ce bom potrgala

Vse roÏ’ce bom potrgala,
bom pu‰eljc naredila
za ljub’ga moj’ga fantiãa,
ki bom ga zapustila.

Pa nisem vseh potrgala,
‰e mal’ sem jih pustila
za tist’ga moj’ga fantiãa,
ki bom ga zdaj dobila.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

414

 

Vse roÏice rumene

Vse roÏice rumene
daleã so od mene,
daleã so od mene preã,
ni veselja moj’ga veã.

Dokler sem ‰e mlada bila,
Ïido sem nosila;
zdaj pa v skrinji mi leÏi,
niã ne maram, ãe strohni.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

415

 

Vse te najlep‰e roÏice

Vse te najlep‰e roÏice,
naj bo,
so ’z moj’ga srca trgane,
naj bo, naj bo!

Mene pa srce boli,
naj bo,
od prevelike Ïalosti,
naj bo, naj bo!

Dekle me zapustila je,
naj bo,
si druz’ga fanta ’zbrala je,
naj bo, naj bo!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

416

 

Vsi so prihajali

Vsi so prihajali,
njega ni b’lo,
ko bi on vedel,
kako mi je hudo.

Zvezdice so pri‰le,
lun’ca je b’la,
jaz sem pa ãakala
sama doma.

Druge podajale
fantom roké,
jaz pa toãila sem
grenke solzé.

Fantiã pa pri‰el bo,
stisnil roko,
prec’ bo ozdravljeno
srce bolno!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

417

 

V ·mihel’ eno kajÏico imam

V ·mihel’ eno kajÏico imam,
pa notri prebivam le sam,
pa kaj mi pomaga ta kajÏica draga,
ko notri prebivam le sam.

En tro‰t pa ‰e vedno imam,
da dolgo ne bodem veã sam,
dobil bom nevesto, ljubico zvesto,
potem pa ne bodem veã sam.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

418

 

V tihi noãi, v svitu lune

V tihi noãi, v svitu lune
pri‰el sem pod okno tvoje,
mili glas ti moje strune
pesem sladko naj zapoje,
naj zaziblje ti sladko
v sen telo!

Du‰a moja, du‰a mila,
ti mi daje‰ tolaÏila,
srce up pri tebi pije,
naj mu zlato sonce sije,
kadar hud vihar z neba
zadivja.

Spavaj, spavaj, ljubezniva,
s krilom angel naj pokriva
varnim te, te zlega brani!
Ko pa zarja dan oznani,
naj zbudi te v novo moã —
lahko noã!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

419

 

Zabuãale gore

Zabuãale gore,
za‰umeli lesi —
oj, mladost ti moja,
kam od‰la si, kje si?

Oj, mladost ti moja,
kam si se ’zgubila?
Kakor da bi kamen
v vodo potopila.

Kamen, ‰e ta kamen
v vodi se obrne,
le mladost se moja
nikdar veã ne vrne.

âasi, zlati ãasi,
neuÏiti krasi!
Moja mlada leta
niso uÏila sveta!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

420

 

Zakrivljeno palico v roki

Zakrivljeno palico v roki,
za trakom pa ‰opek cvetlic,
ko kralj po planini visoki
pohajam za tropom ovãic.

Saj tukaj na sonãni vi‰avi
le sam sem, le sam gospodar,
Ïivim tu po pameti zdravi,
za muhe mi ljudske ni mar.

Nikomur tu nisem na poti,
na poti ni meni nikdo;
kdo ãisto veselje mi moti,
kdo moti Ïivljenje mirno?

Nikdar ne zmraãi se mi ãelo,
nikdar ne stemne se oãi
in pojem in ukam veselo,
da z gore v goro se glasi.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

421

 

Naj drugi okoli po sveti
si i‰ãejo slave, blaga,
jaz hoãem tu gori Ïiveti,
tu sreãa, tu mir je doma.

Za ãredico krotko popeval
bom pesmice svoje sladke,
dolincem glasno razodeval,
kar polni mi sreãno srce.

Ne, palice svoje ovãarske
za Ïezlo kraljevo ne dam
in raj‰i od krone cesarske
cvetlice na glavi imam.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

422

 

Zaplula je barãica moja

Zaplula je barãica moja,
zaplula je v sredo morja.

Na bregu je deklica stala,
toãila je grenke solze.

»Povrni se, barãica moja,
povrni se kmalu nazaj.«

Ne morem se veã povrniti,
ne morem veã priti po té.

»Ne jokaj se, deklica moja,
saj pridem jaz kmalu nazaj.«

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

423

 

Zapoj mi ptiãica glasnó

Zapoj mi ptiãica glasnó,
zapoj mi pesem Ïalostno,
ki bo mi v srcé segala,
obãutkom se prilegala.

Po travnikih sprehajam se,
prelepe trgam roÏice;
oj roÏice di‰e lepo,
al zame duha nimajo.

Ljudje krog mene se vrsté,
se smejejo, se veselé;
moj duh teman je in molãí,
nikomur niã ne govorí.

Star sedemnajst ‰e komaj let
zaniãeval Ïe ves sem svet,
in vem, da v sreão to mi ni,
pa mi srcé tako veli.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

424

 

Za Sav’co sem hodil

Za Sav’co sem hodil,
sem rib’ce lovil,
sem mreÏe nastavil,
sem dekle dobil.

Moje citre so rjave,
mi noãjo veã pet’,
je dekle me p’stilo,
me noãe imet’.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

425

 

Zeleni gozd je lovãev raj

Zeleni gozd je lovãev raj
in krasen res je gozd,
frãe tam ptice ’z kraja v kraj
in hvalijo svoj gozd.

Studenec iz skalin kipi,
vr‰i tja v temni gozd.
Po drevju listje vmes ‰umi,
‰umi, vr‰i ves gozd.

Oj, ptiãji glas, oj, ‰um vode
in tvoj ‰epet, o gozd.
To dviga lovãevo srce,
da ljubi tebe, gozd!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

426

 

Z nobenim purgarjem

Z nobenim purgarjem
ne grem jaz tav‰at’
za mojo borno kajÏico.

Okoli kajÏice
mi rast’jo roÏice,
oh, kaj z’no veselje je.

Eni mi seãejo,
eni mi Ïanjejo,
eni pa v kupe spravljajo.

Eni pa orjejo,
eni pa sejejo,
eni pa v senci skaãejo.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

427

 

Zveãer, ko se mrak naredi

Zveãer, ko se mrak naredi,
srce se mi razveseli,
jaz grem pa k svoj’ ljubici v vas,
zavriskam, zapojem naglas.

Ko pridem po klanãku tja gor,
zagledam en fantovski zbor.
»Oj, fantiã, kam pa ti gre‰,
ker pozna je ur’ca devet?«

âe pozno je, men’ niã ne de,
tako mi veleva srce,
jaz grem pa k svoj’ ljubici v vas,
zavriskam, zapojem naglas.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

428

 

Zvedel sem nekaj novega

Zvedel sem nekaj novega
od moj’ga dekleta zaljubljen’ga,
da ona si ’zbira drugega,
za mene ne mara niã veã.

Tiho, le tiho, ljubica,
da tega ne zvejo ‰e mamica,
da tega ne zvejo ‰e drugi ljudje,
da nisem za tvoje srce.

Po vrtu je ‰pancirala
in Ïlahtne roÏ’ce nabirala,
nageljãek, roÏenkravt, roÏmarin:
»Iz tega ti pu‰eljc nar’dim!«

Zdrava ostani, ljubica
in tvoja lepa kamrica,
zdrava ostani du‰a, telo,
saj mene veã k tebi ne bo!

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

429

 

Îabe svatbo so imele

Îabe svatbo so imele,
zbrane iz sosednjih mlak,
jedle, pile so in pele:
rega, rega, reg, kvak, kvak.

Skokica nevesta mlada,
Ïenin bil je dolgokrak,
rajala oba sta rada:
rega, rega, reg, kvak, kvak.

»Îivi Ïenin na‰ z nevesto!«
glas povzdigne krakov svak;
zagrmi jih kakih dvesto:
rega, rega, reg, kvak, kvak.

Po veãerji zavrte se,
ko je bil Ïe pozen mrak;
rajajo, da vse se trese:
rega, rega, reg, kvak, kvak.

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

430

 

BES

e

DA

ENO SI ZAPOJMO

431

 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-283-1