BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Slovenske

novele

[

1935

]

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Tiskana izdaja je iz‰la pri
Delavski zaloÏbi v Krekovi
knjiÏnici, Ljubljana 1935

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-301-3

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

V S E B I N A

Ivo Grahor: Nata‰a

Cene Kranjc: Zgodba o ãe‰njah

Stanko Vuk: Dominik

Bogomir Magajna: Nirvana

Ciril Kosmaã: Hi‰a ‰t. 14

Bogomir Magajna: Transfuzija

152

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

I V A N G R A H O R

Nata‰a

ata‰a iz Ïenskega oddelka Tretjega doma sovjetov
je stala tisti dan Ïe drugiã pred upravnikom. Pro-

sila je za podalj‰anje dovoljenja, da sme bivati v domu
brezplaãno. Prviã ‰e ni imela zdravni‰kega spriãevala in
jo je upravnik nagnal ponj, drugiã je pri‰la tako naglo
nato, da po njegovem mnenju najbrÏe ‰e ni utegnila
opraviti v bolnici in torej sploh ni ‰la tja; potuhniti se
hoãe kar tako, da bi ji po milosti spregledal stanarino,
ker nima s ãim plaãati. Delat naj gre! Sprejel jo je zara-
di tega ‰e stroÏe, kakor je bila njegova navada, jo preme-
ril oãitajoãe od nog, od sivih klobuãevinastih falink, do
obledele sinje rute na ãelu, ki ji je ‰e bolj nakazovala pe-
pelnato barvo obraza, in dejal mrko mimo nje:

»DrÏavljan Nikojeva, na va‰ dosedanji prostor v spal-

nici ãakajo Ïe desetke tovari‰ev, ki jih moramo vzeti pod
streho.«

Zelo bled in strog se ji je zdel Ïe prej, in vso pot v bol-

nico in nazaj se ni mogla otresti misli o tem moÏu, ki so
pravili o njem v domu, da je v vojni toliko pretrpel in da
vendar nikdar ne zine besede o sebi. Nasprotniki so ga

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

v vojni ujeli, ko je nesel zaupna sporoãila, in ga muãili,
da bi izdal. In ti nasprotniki so bili sovraÏniki revoluci-
je. Sam Bog ve, kako se je re‰il; in zdaj je upravnik veli-
kega stanovanjskega doma za 500 oseb, za delegate raz-
nih sej in kongresov in za politiãne begunce, ki prihajajo
z vsega sveta v Moskvo. Z vsemi se po svoje sporazume
in nikomur ne priznava predpravice, nikomur ne da
podpore, ãe se mu ne izkaÏe s pravimi listinami, niko-
mur tudi ne odreãe prostora.

»Ta dom je namenjen delavcem, komunistom,« je na-

daljeval upravnik. »A vi niste komunist.«

Ne, Nata‰a ni bila komunistka, niti ni natanko vede-

la, kaj je komunizem. Pobrskala je v svojem spominu in
naglo nabrala nekaj imen, toda to vse skupaj ni bilo niã.
Pra‰ka, njen tovari‰ iz otro‰kih tabori‰ã iz Dolge ulice,
je bil komunist, kradel je in so ga bolj‰eviki zaprli. Sta-
ri ãuvaj v hi‰i, kjer je njena mati pred petimi leti do svoje
smrti ‰ivala zdravnikovim, je bil tudi navdu‰en za revo-
lucijo kakor oni, pa je nekoga ubil in so ga zaprli. Ne,
Nata‰a ni bila komunist. Da je bil njen oãe socialist in je
zaradi tega umrl v Sibiriji v pregnanstvu, to po njeni
sodbi ni bilo v nikaki zvezi s komunizmom. V zadregi je
pogledala upravnika in se poskusila izogniti zahtevane-
mu odgovoru z mislijo, ki se ji je sama vsilila:

»âe ste vi komunist, tovari‰ upravnik, potem sem tudi

jaz.«

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

»To ni tako, drÏavljanka«, se je smejal. »Vpisani mo-

rate biti v stranko. Kdor ni ãlan stranke, ni komunist,«
je dodal strogo in mrzlo.

Pomislila je, da Pra‰ka in stari ãuvaj najbrÏe nista bila

ãlana in so ju torej zato zaprli. Do tu je bila stvar v redu.
Toda kaj pa bo zdaj z njo, ãe zahteva upravnik, da mora
biti ona ãlan stranke in je drugaãe veã ne obdrÏi v domu,
ãeprav je prinesla s seboj zdravni‰ko spriãevalo? Odloã-
no se je postavila k mizi in izjavila z jasnim stavkom:

»Tedaj, tovari‰ upravnik, se pa prijavljam, da me ta-

koj vpi‰ete v stranko.«

»Nu, prav lepo. Prijavim vas v novo celico na‰ega do-

ma, da vas sprejmo kot kandidatko. âe se boste potru-
dili in se nauãili politgràmote, vas ãez dve leti, najpoz-
neje ãez tri leta sprejmemo v stranko. Razumeli. Dajte
zdaj va‰o familijo!«

âez tri leta!? Nata‰a se je skoraj zadu‰ila ob sami misli

na dolga tri leta! Ona da potrebuje samo brezplaãno
stanovanje za zdaj, je poniÏno pripomnila. Toda uprav-
nika je v istem hipu zmotil telefonski zvonãek in med
tem se je spet premislila; upravniku se ne bi hotela za-
meriti.

Odpri je spet dolgo debelo knjigo, med tem pa je go-

voril:

»Tudi ãe bi bili zdaj Ïe ãlan stranke, vas ne morem

sprejeti za nadaljnji mesec v dom. Ta teden bo vse na-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

polnjeno. Sporoãiti bi moral naãelstvu delovnega odse-
ka in odkomandirali bi vas tja, kjer je veã prostora; v
zadnjem ãasu potrebujemo zaupnih delavcev za Vzhod,
v Tiﬂis, Samaro, Buharo.«

Nata‰o so oblivale kaplje znoja, ko je ta imena na‰te-

val. O vsem tem se ji ni niti sanjalo, razen o Vzhodu.
Vzhod, Vzhod, Sibir. Sibir se ji je zdel znan. V njenih
moÏganih je vstajalo rahlo znamenje na nebu, kakor
zarja vzhajajoãega sonca in oãetovo ime. Da. Oãe je
umrl menda v Sibiriji. Niti pol leta ni vzdrÏal.

»Nata‰a Nikitina Samojeva!« je tisti hip prebral

upravnik iz svoje knjige in dvignil glavo pokonci, da mu
je obvisel nos natanko nad robom stranice. »Rojena leta
1906. v Sajeviãih, okraj pelenjski, gubernija vjazemska.
Va‰ oãe, uãitelj?« Je spet povzdignil glas in pogledal
Nata‰o.

»Umrl.«
»Kdaj?«
»Ne vemo.«
»V Sibiru?«
»V Sibiru,« je zategnila Nata‰a.
Upravnik je pazljivo bral pripombo: Najstarej‰a iz

skupine zapu‰ãenih (bezprizornih) otrok, klet Dolge
ulice ‰t. 17.

»Imate ‰e kak‰ne druge dokumente?« je spet vpra‰al.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Podala mu je zdravnikovo spriãevalo, ki ga je Ïe ves

ãas drÏala v roki, spriãevalo, da ima ‰e pravico bivati v
domu en mesec, dokler popolnoma ne okreva.

Videla je, da ima ta listek velik pomen, kajti upravnik

ga je preãital, razburjeno vstal in preãital znova. Zardel
je in ni mogel izgovoriti nobene besede. Med tem pa je
premetaval in zapiral knjige, da se je kar prestra‰ila.
Konãno je vendarle spet obstal in vpra‰al: »Písmena?«
— »Da.« — Pomeril jo je skoraj jezno: »Kaj, ali nisi znala
Ïe prej povedati, da Ïe ima‰ listek?«

Pla‰no se je primaknila, ker ‰e ni razumela, kam me-

rijo te besede.

»Bolna si ‰e,« je dejal upravnik.
»Bolna?« je ponovila za njim in se vsa zmedla. »Jaz

nisem bolna. Ozdravela sem . . .«

»Zdravnik potrjuje s tem listkom, da si ‰e bolna.«
»To je le tako, za pravico do brezplaãnega stanova-

nja.«

»Haha! No, mislil sem, da tega listka nima‰. Pozdra-

vi se torej lepo pri nas!«

Vpisal jo je v dnevno knjigo, ji pomolil novo nakazni-

co ter nato zami‰ljeno zrl proti vratom. Ona je odhaja-
joã gledala postrani nanj in opazila v njegovem obrazu
prikrit smehljaj, ki se mu je lomil ob bradi kakor senca
na belem pesku.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

»Poãakajte!« jo je naenkrat ustavil. »Povejte, kaj si

zdaj mislite o meni!«

»Da ste resni in strogi,« je odgovorila odkritosrãno.
»Ne, bedak sem.«
Po teh besedah se je obrnil in stopil k pisalniku.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

II.

animiv ãlovek,« se je zaokrenila in malo pomislila.
Ali naj jo je upravnik pogodil na najbolj skriti misli?

Uãi naj se politgramote! Spet uãi! Ko ji tega niso mogli

ubiti v glavo niti v bolnici. In tam je bila lepo dobo. Pol
leta bo zdaj, odkar so miliãniki na kurski Ïeleznici po-
grabili njo in ‰e nekaj prijateljic ter jih oddali v zavod za
zdravljenje spolnih bolezni. Ko je ozdravela tam, jo je
vrgla ‰e pljuãnica v posteljo in vmes so minili Ïe mese-
ci, hajd v drugo bolnico! Ona pa ves ta ãas ni hotela ve-
deti niãesar o politgramoti. Zato so jo vse prijateljice
zapustile, zato so se norãevale iz nje; toda ona preda-
vanj in kroÏkov ni marala. Njo je Ïivljenje Ïe kot otroka
vrglo v mreÏo predmestnega Ïivljenja. Zdaj pa je Ïe pre-
velika za ‰ole. Glad, kri na ulicah, glad, ropanje in pote-
panje, to je bilo ‰e v njenem svetu. Vse ostalo se ji ni
zdelo resniãno. Da je bilo njeno Ïivljenje teÏko! Pusto ni
bilo. V bolnici je bilo spoãetka res ‰e nekako, bivala je
med znanimi obrazi, otroki in dekleti, ki so se jim ‰e
poznali brlogi in smolnati ogorki na obrazih. Zapu‰ãeni
otroci so bili okrog nje, ki se jih je nekdo usmilil in jih

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

shranil v bolnico, da so dobivali tu jesti in piti. ·ele po-
lagoma so ti otroci priãenjali razumevati, da ni tako od-
redil nihãe drugi kakor milicija. In zanje je bilo to odkrit-
je tako nenavadno, da se mu poslej niso veã uprli. Uãi-
mo se novo Ïivljenje! — Ha! âesto se je od srca nasme-
jala tem paglavcem: drugi dan so pa spet pobegnili.

A tudi v Nata‰i to novo Ïivljenje ni nikoli pognalo

kali, ãeprav je ostala med ljudmi, in priznati si je morala,
da njeno vedenje nasproti upravniku ta dan ni bilo od-
kritosrãno. Kako sme‰no je to njegovo uradovanje! Prav
za prav ji je bila skrb samo za to, da bi smela ‰e dalje
bivati v domu. Njej se je hotelo samo Ïivljenja, ki pa je
bilo z domom Ïe ista stvar; na primer njena ljubezen z
Màrijem, Italijanom, ki ga je spoznala v mo‰kem oddel-
ku doma. Pred dobrim mesecem je pri‰el, ‰e niti bese-
de ni znal ruski, in sta se Ïe pomenila za prvi sestanek,
ruski ljudje pa je ne razumejo. Nata‰a se je ‰ele potem
spet lahko razÏivela. Niã ni bila veã osamljena med temi
delovnimi, mrkimi ljudmi, ki se jim ne bi mogla nikoli
privaditi. Mario je bil popolnoma drugaãen ãlovek. On
je znal zmerom vse prav ukreniti. Ugleden je Ïe in bo-
gat. Zato se tudi sama ne bo prav niã trudila, da bi si
na‰la zaposlitve.

Nekaj dni po tem pogovoru z upravnikom pa je jela

dvomiti, ali ji Mario sploh i‰ãe kje zaposlitve. ·e ta veãer
ga povpra‰a in opomni.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

»Kaj bi iskal!« je zavpil nad njo in se ozrl v tovari‰a, ki

sta ga vsak veãer obiskovala v njegovi sobi ali pa je on
zahajal k njima. — »Torsen!« — je poklical starej‰ega, Ïe
sivega ‰krbca, ki je Nata‰o spominjal na Ïidovskega
trgovca s kruhom. — »Stari, ali ima‰ ti kak‰no zaposli-
tev za tovari‰a Nata‰jo?«

Pri teh besedah je pomignil onima dvema in se sredi

smeha nalival s pivom, da mu je pijaãa brizgnila iz ust
na rokav in po sobi. »Dolgãas ji je menda,« je dejal oni.
Vsi trije so se smejali in tudi sama se je morala, toda oni
so se ji potem posmehovali ‰e ves veãer in ko je od‰la, je
bila pijana in slabe volje.

Prebujala se je odslej vsak dan bolj zmuãena in za-

skrbljena. Njeno razmerje z Màrijem od dne, ko jo je
uÏalil, ni bilo veã v redu. Sum, da se Mario ne veseli veã
njene udanosti in ljubezni, je rastel v njeni podzavesti Ïe
davno; davno je tudi Ïe zaãutila svojo odvisnost od nje-
ga, odvisnost pa po njeni vesti in mi‰ljenju ne more do-
pu‰ãati svobode. Pra‰ka je bil res lopov, toda ni se ji
smejal in ni Ïalil. Ali je mogoãe to neumno, da i‰ãe dela.
Mario ni odgovoril, a zdelo se ji je, da misli tako. Zdaj je
vsaj vedela, da ji sploh ni iskal dela.

Med tem pa se je v domu pripetilo nekaj, kar jo je ‰e

bolj zmedlo. Ko je pri‰la zveãer po Màrija, ki je s svoji-
mi rojaki v domu igral kvarte, kakr‰nih prej ‰e ni vide-
la, so pravkar govorili o njej. Ker je imela na nogah svoje

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

edine ãevlje, mehke falinke, je menda niso pravoãasno
opazili in tako je utegnila razumeti ‰e tri ali ‰tiri besede.

»Bolna je,« je dejal mali zidarãek Karlo.
»Kaj tebi to mar?« ga je zavrnil Mario jezno.
»Pravim ti, in to je moja poslednja beseda o tem, da

pusti Nata‰o.«

»Moralista!« je zaklel Mario. »Bolna! Lepo bi se ti Ïen-

ska zahvalila za tvoje neÏne skrbi. Îenska ve samo . . . «

»Ne gre, da bi izkori‰ãal njeno zaljubljenost.«
»Nata‰a!« ju je opozoril tretji.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

III.

rgije pijanãevanja, ki jih je uvel Mario, so se
ponavljale v njegovi sobi na Petrovki veãer za ve-

ãerom. Njegovih rojakov ni bilo tja, zato pa je Torsen
privabil vsakokrat novega znanca. Nekoã so povabili ‰e
dve dekleti. Mario je nehal biti prijazen z Nata‰o, po ne-
kem veãeru ji je tudi prepovedal obiskovati sobo njego-
vih rojakov, kamor je poredkoma ‰e zahajal igrat. To je
bil zanjo hud udarec, a uprla se ni. Ali ni bil Pra‰ka tudi
nekoã tak‰en. In Nata‰a bi se bila mogoãe Ïe privadila
temu Ïivotarjenju, da ni nenadno zmagalo v njej spet
nemirno srce, razoãarano v nerazumljivem otro‰kem
hrepenenju po neãem neznanem. To hrepenenje jo je
poslej podilo po mestu dan na dan in jo uvedlo poãasi
med »nove ljudi«, kakor jih je zaniãljivo imenovala Mà-
rijeva pijana druÏba na Petrovki. Po dolgi primerjavi teh
dveh svetov je ‰ele prav zaslutila svojo slabost, da se
udaja ljudem, ki jih sovraÏi, ki se ji studijo, in da ni nje-
no Ïivljenje niã drugega, kakor boj z Màrijem in strah
pred gnusnim pijancem Torsenom, ki se ji je ‰e v sanjah
prikazoval in se je ovijal kakor ostudna kaãa. Mario pa

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

je spal v takih sanjah kraj nje in se ni hotel zbuditi. In
pri‰el je dan, ko so vse te gnusne sanje postale resnica.
Ne, ona ni videla poti iz brloga. Vse jo je vleklo tja. Od-
kar je spoznala, da jo Mario ljubi le kot gospodar vlaãu-
go, ga je trajno opazovala, da bi v kak‰ni njegovi bese-
di mogla dokazati to podlo misel. Globlje njena misel ni
segla. Naãrta o svojem Ïivljenju brez Màrija ni imela,
ãutila je, kako si sama zmerom strastneje Ïeli pijaãe,
kako ji primanjkuje volje za sleherno resno delo in mi-
sel; a to je ni motilo, da ne bi v svojih najbistrej‰ih tre-
nutkih preklinjala Màrija in sebe kovala v otro‰ke sanje
in neko drugaãno Ïivljenje. On je kriv njenega propada,
brezdelja . . . Njen sanjavi obraz je znal sproti prikriti
trpljenje in njej sami se ni zdelo Ïe niã veã hudo ali Ïa-
ljivo, ãe so Ïenske govorile o njej le kot o lenobi, delo-
mrÏnici, ãe je upravnik preãrtal njeno prijavo v klub in
so se ji tudi vsi stanovalci umikali. Nata‰a ni bila nava-
jena, misliti na sodbo ljudi. Zami‰ljena je posedala na
svoji postelji pri oknu in o popoldnevih opazovala pada-
joãi mrak.

Pozno popoldne je slonela na postelji s knjigo, ki je ni

razumela. Zato pa so se ji tem razloãneje vrstile misli o
sebi, in to je bilo za Nata‰o mnogo, je bilo pravo biãanje
in uÏitek. Druga za drugo so se ji porajale v tihi, prazni
sobi in pod temi turobnimi mislimi so se bliÏali sozvo-
ki mrtva‰ke koraãnice. Zdelo se ji je, da zvene ti akordi

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

v njeni notranjosti, neskonãno daleã, nedosegljivi, in da
se jih spominja le kot pesmi iz daljnih dni.

Nekoga iz doma so pokopavali. Kakor mogoãna sila je

priklepala turobna Ïalostinka Nata‰o k postelji. Zdelo se
ji je, da vidi skozi okno; in to okno je okno novega Ïiv-
ljenja, tistega, v katerem doslej ni znala Ïiveti in ki ga ni
vredna. Bil je prvi pogreb tega Ïivljenja. In kakor ji je
bilo doslej daljno in tuje, tako je ob Ïalostinki nad njim
nenadoma zaãutila njegovo bliÏino.

Med tem se je nad mestom zgrnila noã, iz nje pa je

vstalo onkraj temnega vrta veliko razsvetljeno mesto, v
katerem je Ïivljenje hitelo dalje svojo neskonãno pot. Za
onimi ulicami, nekje na dnu je nekoã Ïivela.

Ta pogreb iz tretjega doma je bil hkratu Nata‰in prvi

pogreb v novem Ïivljenju. Îalna koraãnica jo je dvignila
nad bliÏnjo resniãnost, razpela ji vso du‰o pred oãi in
vso samotnost. Obudila je v nji tudi novo vero, ki je do-
tlej ‰e ni razumela. Zato jo je zadel ta pogreb tako ne-
priãakovano in tako moãno, kakor da je umrl nekdo
njej, ki ni imela Ïe davno nikogar svojega na svetu. In
vera v novo Ïivljenje se je zdela nji brez ãloveka ‰e ta hip
nemogoãa. Bojevala se je zdaj z vero zdaj z nevero, nato
se je du‰evno zmuãena zmerom oklenila misli na Màri-
ja.

On je stal med tema dvema svetovoma. Bil je doma tu

in tam. Ali pa je en njegov obraz samo krinka; in kate-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

ri? ·e ga ni mogla obsoditi, ‰e je dvomila, ali je bil njen
sum upraviãen, toda tega si ni veã prikrivala, da v zad-
njem ãasu nima veã ãuta zanjo; in kako teÏko si ga bo ‰e
kdaj pridobila! Saj v njem ni nikdar verjela v tovari‰tvo,
v njegovem naãinu Ïivljenja od danes do jutri nekako ni
bilo prostora za ta pojem. Nji je bilo tovari‰tvo le pojem
sreãnih in moãnih ljudi, ki delajo, ki hite iz noãi v mrak
za svojimi vsakdanjimi skrbmi in posli. Nekoã se jih je
bala, zdaj hrepeni k njim. Njena usoda pa je, iskati sebe.

Iskati si dela ni zdaj veã mislila, delo ni bilo glavno.

Glavno je bilo, da bi spet ãutila nekoga poleg sebe. Zato
se je vselej veselila Màrija. Ali naj ga zapusti, kot tova-
ri‰a? »Zbogom! Ne razume‰? O, jaz sem niãvrednica
. . . « se je pogovarjala z njim.

Stresla se je ob misli, da bo nocoj spet pri njem, v nje-

govi sobi na Petrovki. Ali pa bodo v sobi spet gostje,
Torsen, Andrejev; umazani trgovec in podli Torsen. Ko
bi v tem hipu stopil Mario pred njo, bi pokleknila pre-
denj in ga prosila usmiljenja. Sklenjeni roki sta se ji za-
Ïeli od groze in strahu. Vse to ni imelo veã smisla, pre-
veã je zaãutila, da nima dovolj moãi za tak‰no Ïivljenje.
Da, postala je preobãutljiva, kakor je Ïe enkrat Mario
dejal.

Nocoj se mora odloãiti med njima.
V prvi temi je ‰la na Petrovko, prehodila razburjena

‰e dve ulici, krenila nazaj in se splazila previdno do

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

sobe. Nocoj ni pri‰la k njemu veãerjat. Ni planila v sobo.
Naglo se je umaknila od vrat, ko je zasli‰ala v sobi mo‰-
ke glasove in znani krohot. PriÏela se je k steni in po-
slu‰ala. Màrija ‰e ni bilo. DruÏba ga je priãakovala in ga
psujoã preklinjala. Govorili so vmes o Nata‰i, vsaj tako
je razumela imena, ki jih rabijo za dekleta z ulice. Nekdo
je razbijal enakomerno z noÏem po mizi in mlaskal z
jezikom. Po teh znakih je spoznala Torsena. Z njim je bil
gotovo Andrejev. Z jedjo si preganjata dolgãas.

Dalje ni poslu‰ala.
Mario jim je torej prepustil sobo in njo. Sam pa je ‰el

morda k svojim rojakom igrat kôpe.

Vrnila se je naglo domov in brez pozdrava stopila v

dolgo mo‰ko sobo v prvem nadstropju. Do enajste ure
je dovoljen obisk. Njej pa Ïe ni bilo treba niti tega dovo-
ljenja. Izmed vseh ‰estinpetdesetih postelj morda ni no-
bene, na kateri ni Ïe kdaj s tovari‰i in dekleti kramljala.
Kamorkoli séde, jo sprejmejo. Vãasi ji ponudijo ãaja s
sladkorjem. âeprav je Ïe dolgo ni bilo sem, ‰e dobro ve,
kateri stol je ob tej uri prost in kdaj se vrne lastnik te ali
one postelje iz mesta. Tiho séde, ko se naveliãa sedeti na
stolu, sezuje falinke in se skljuãi vsa na tovari‰ko poste-
ljo ob peãi.

V gorenjem delu sobe so sedeli kvartaãi. V ‰umu in

navdu‰enju nad igro so se nekateri nehote ozrli.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Poglej! Nata‰a je pri‰la, niã posebnega. Nekoã je bila

Màrijeva ljubica. Malo bleda je, ni ‰e prav ozdravela ‰e
zdaj ne, in postarala se je. Dolgi svetli bubi lasje ji spre-
minjajo obraz v ‰e bolj Ïalostno, pepelnato masko. Nje-
na obleka je kljub zimi ‰e ista, tenka, s kratkim vrhnjim
suknjiãem, ki ga v sobi ne odloÏi. Na nogah pa seveda
falinki; ne bi bila ona, ãe ne bi imela teh. Le zakaj se
Mario ne obrne? Zapazili so, da mu ne bo prav, in utih-
nili. Sli‰i se samo ‰e igra ter vmes moãno dihanje neko-
ga, ki spi v dolnjem koncu sobe. Kmalu pride noãni nad-
zornik dôma in bo pozval goste, naj se odstranijo. Igra
postaja nervozna. Vrag vedi, zakaj ni veã prave igre!

Nata‰a je v hipu pozabila na dvome in vse prej‰nje

odloãne misli. Njeno zadovoljstvo, da sedi zdaj tu, da je
na‰la Màrija in da sme zdaj sedeti tako rekoã med nji-
mi, ji je bilo nedvomno poseben uÏitek, podobno ugod-
ju muÏika, ko se prviã na vlaku lahko zlekne pod klop in
zaspi. Mnogo veã tudi ona ni potrebovala. Naslonila se
je na vznoÏje Ïeleznega posteljnjaka in opazovala osvet-
ljeno skupino kvartaãev. Sedeli so kakor doma v najbolj
tihi sobi. In tudi ta trenutek ni pomislila, da so domovi
teh ljudi v daljnih krajih. Na bliÏnji postelji sta zasenãe-
na navidezno spala veliki mehanik, Italijan, in njegovo
dekle, Rusinja. Onkraj med Bolgari se je nekdo pogovar-
jal v drdrajoãem jeziku. Tik Nata‰e sta stali ob mizici
dve njeni znanki. Jetiãna Îidovka je izbirala rutice in

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

poloÏila eno na vzglavje Nata‰ine postelje ter ‰epetaje
rekla: »Posodil mi jo je, pa sem jo oprala. Ali ti tega ãa-
ka‰?« — »Ne vem, koga misli‰,« je odvrnila Nata‰a. —
»Dober ãlovek,« je dodala Îidovka in sedla na nasprot-
no posteljo. Nato sta utihnili. Igralci so postajali spet
glasni. NeÏni Fabio in drobni Karlo sta se priãkala. Vzro-
ka ni vedela. Poslu‰ala je Màrijev glas, ko je miril ona-
dva. Obraz je okrenila po dolgi sobi ãez vse tri vrste
posteljnjakov, da bi videla vsakogar, ki stopi v sobo. Ne-
nadoma se ji je zazdelo, da je tudi ona doma v tej sobi.
Bilo je toplo. Rahla svetloba je obsevala mimo senãni-
kov komaj neznatne delce sobane. Pri peãi je nekoga
premagal spanec. Kovaã v kotu je smrãal. V poltemi je
razumela, da vsi radi prihajajo sem. Vzljubila je zaradi
tega tovari‰ice, ki jih je tu spoznala. Spomnila se je
samih lepih dni z Màrijem. Res, njej ni bilo treba niãe-
sar veã, tu se je spet zbralo vse Ïivljenje. Zatopila se je v
misli in obãutja, oãi so ji tavale po poljanah in daleã do
obzorja, ki je v njenih predstavah do tega trenutka ob-
dajalo ta tihi dom kot svoje sredi‰ãe. Po ‰irnih poljanah
krog mesta je plavala ti‰ina, ki jo veãno spremljajo zvoki
veliãastne koraãnice. Po svoji navadi je sklenila roki v
naroãju in se priÏela nanje. S krãevitim notranjim vzdi-
hom je za‰epetala sama pri sebi brez jasne misli: Îive-
ti! Îiveti! O, Ïe davno je pozabila, Ïe davno ni mislila na
to, da je bila prej zelo bolna ali da bi umrla.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

»Nata‰a,« je nenadoma rekel Kario.
»Naj ãaka,« je dejal Mario.
»Jaz mislim, da tebe ãaka, ne mene.«
»Saj to je. Molãi, naj odide!«
»Nata‰a!« je nadaljeval oni po rusko. »Lezi in zaspi!«
»Molãi in igraj!« sta ga prekinila soigravca.
Nata‰a se je zdrznila. Podmolklo je sli‰ala svoje ime.
»Enajst bo ura, dovoli mi, da grem spat, Mario! Za-

spana sem.«

»Ti kar pojdi!«
»Tebe sem ãakala, dragi.« Najraje bi se bila zasmeja-

la od dobre volje.

»Tako, tako,« je zategnil Karlo. »Glej, v ãem je stvar!«
Mario se je naglo odmaknil od mize in ga osorno po-

gledal.

»V ãem? Kaj to tebi mar?«
»Haha, kaj meni mar. Zdaj vidi‰. Kadar pride tebe ãa-

kat, potem glej, da se spravi‰ domov pokorno in sreã-
no!«

»Ne bomo nehali igrati?« je vpra‰al Fabio.
»Zakaj pa?«
»No, Ïe ve‰, zakaj,« je dodal Karlo in odloãno vstal.
»Igraj!«
»Pustimo! Nata‰a je bolna.«
»Spravi se spat!«
»Jaz? Jaz nisem bolna.«

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Mario je vstal, obstal tam, daleã od nje in jo nevoljno

o‰vrknil s pogledom. Nehote se je dvignila in pokleknila
na postelji ter ga opazovala. Zavedela se je, da vidi vso
njegovo krasno postavo, rast, ki je bolj tenka od dekliãje
in krepka ko pri metalcih diska. Njegov glas jo je znova
predramil.

»Pojdi zdaj, Nata‰a! Dovolj je tega. AIi sem te jaz va-

bil? Povej!«

Nata‰a je molãe zrla vanj. Njegovo vpra‰anje se ji je

zazdelo drzno. Usta je neopazno odprla od zaãudenja.
V hipu se je domislila, zakaj je bila pri‰la.

»Noãem,« je konãno izrekla eno samo besedo, izgo-

vorila pa jo je tako trdo, uporno, da se je Mario zdrznil
in se zbal njene slabe volje.

»Noãe‰. Pa pusti! Jaz sem pri‰el igrat s tovari‰i in ne

maram, da bi nas tu motila. Ali si Ïe veãerjala? Kupil
sem ti funt masla. Ali si ga na‰la? Doma se pomeniva.«

»Ne maram tvojega masla.«
»Zakaj pa lazi‰ za menoj?«
»In kam bi hotel ti, naj grem?«
»Izgini.«
»Ne igraj se z menoj!« je nehote dopolnila najbolj

skrito misel, da mu je vse samo igra.

Stopil je k njej in jo stisnil za roko. Glasno pa je dodal,

da so mogli vsi sli‰ati: »Pojdi domov!«

»Kam?«

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

»Na Petrovko pojdi in me poãakaj. Saj ni daleã. Jaz

moram nocoj ‰e v klub.«

Gledala ga je uporno in vpra‰ujoãe.
»Domov pojdi, pa v svojo posteljo!« se je nevljudno

oglasil Karlo.

Mario je divje zagrozil z oãmi in ji glasno ukazal:
»Pojdi, ãe ti reãem!«
»Ne. Ne bo‰ mi ukazoval.«
Pogledala mu je v obraz in sama zaãutila, kako ji gore

oãi in obraz od nenadnega sovra‰tva. Sum se ji je utrdil.
Da, namenoma se je umaknil iz svoje sobe in prepustil
njo samo onima dvema.

Zgrabila jo je silna volja, da bi mu povedala to zdajle

pred vsemi. Pred vsem svetom. Naj oni razsodijo!

»K Torsenu in onemu ‰krbcu!?« je siknila.
V istem hipu je zaãutila pekoã udarec na licu. Mario

se je bil sklonil tik do nje in jo udaril po ustih.

»Nehaj!«
»Bije‰ me ‰e!« je vzkliknila in se prijela za lice. »Ti

hinavec, podleÏ! Torej je vse resnica? Moj Bog! Nisem
verjela.«

»DrÏi jezik!« je zamahnil Mario znova in jo hotel po-

grabiti za lase.

Medtem pa je Ïe planil Karlo k njemu in ga odrinil,

rekoã:

»Ti, nehaj!«

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Da bi prepreãila pretep med njima, sta stopila Fabio

in ostali Italijan bliÏe. Màrijeve pesti, ki so se Ïe neopaz-
no dvigale proti njemu, so padle. Karlo je zaniãljivo
meril njegove kretnje.

»Zakaj?« je vpra‰al. »Sramuj se, da si jo udaril!«
»S kak‰no pravico jo tepe‰?« je vpra‰al Fabio.
»Tu ni nikak‰ne pravice,« je povzel Karlo. »Kdor bije

Ïenske, nima pravice do zagovora.«

»Jaz ti pokaÏem, s kak‰no pravico! S kak‰no pravico

se pa ti vme‰ava‰ v moje zadeve!« je vpil Mario, toda
neprijazni obrazi vseh tovari‰ev so mu spet vzeli po-
gum. Raztogotilo ga je, da Nata‰a joãe, in ves zmeden se
je priãel zagovarjati.

»Jaz skrbim zanjo, ne ti. Ali ste kdaj storili zanjo le

toliko, kolikor jaz vsak dan? Vi, vi idijoti!«

»Glej, glej!« ga je prekinil Karlo. »Kaj si ji pa dal?«
»Vpra‰aj jo! Jaz sem ji bil tovari‰, ko je vi niste niti

videli. Pri meni je dobila hrane, kadarkoli. . .«

»In zato misli‰, da si njen gospodar. Jaz ti povem, da

jo ti izkori‰ãa‰, ne ona tebe. Razume‰? O, ti ne razume‰.
Seveda ne. Videl sem Ïe, kaj je tebi. In zdaj si jo ‰e uda-
ril.«

»Ali si ti tovari‰?« je nadaljeval, ko so vsi molãali.
»Vzemi si jo pa ti, ki si samaritan! Vzemi si jo. Jaz sem

danes dovolj spoznal to vlaãugo.«

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

»Mi smo tebe spoznali. Nam ne more‰ niãesar utvar-

jati,« je dejal nenadoma rezko Fabio.

»Stoj! Naj ponovi, kar je dejal,« se je razjezil Karlo in

ostro prekinil oba. »Ponovi!«

»Niãvredno vlaãugo!« je ponovil Mario.
»Mario!« je kriknila isti hip Nata‰a. »Mario! PodleÏ!

PodleÏ! LaÏe‰, sam ve‰, da si laÏnik. Jaz sem — Jaz sem
hodila k njemu, ker sem ga ljubila?« je nadaljevala proti
tovari‰em. »Pa nisem slutila.«

»A zdaj me Ïali‰ pred tem idiotom,« je zavpil Mario

ves zmeden.

»Verjela sem ti, da hoãe‰ mene, mene!«
»Ali ti nisem zato dal vsega? Moji nameni so po‰teni,

jaz . . .«

Zdaj mu ni mogla veã oprostiti.
»Ali tudi to, da si upijanil Torsena? Ali tudi to? In me-

ne si upijanil.«

Mario je prebledel in se umikal pred razbesnelo Na-

ta‰o. Videlo se je, da ga je njena obtoÏba zadela kot kla-
divo.

»Tudi to,« je nadaljevala, »da si me izvabljal po na-

roãilu?«

»Kdaj? Kdaj? Naj pove kdaj!« je kriknil obtoÏeni, gle-

dajoã mimo nje.

»To naj ti jaz povem? Sam ve‰! Sam povej, zdaj, tu

pred vsemi. V du‰o ti vidim, da ve‰. Zdajle, nocoj sta me

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

ãakala Andrejev in Torsen. Zdaj vedi ‰e to. Pred vsemi
povem, ker se ne bojim nikogar. Niti tebe ne, ti, ti, ki si
me prodajal!«

Màrija so oãitno zadele njene obtoÏbe v jedro slabe

vesti in samozavesti; planil je, pograbil Nata‰o z obema
rokama za rame in jo poskusil potegniti s postelje. Ko se
mu je naglo izvila, jo je potegnil in vlekel za lase. Vide-
ti je bilo, kakor bi jo bil znova udaril. Njegova sirovost
je tako presenetila navzoãne tovari‰e, da se prvi hip nih-
ãe ni zganil dekletu na pomoã. Tem urnej‰i pa je bil
Karlo nato, ki je kot blisk ‰inil vmes in z enim udarcem
v obraz odbil napadalca od njegove Ïrtve, pa ga z vso
silo tre‰ãil na tla ob vznoÏju nasprotne postelje. Vsi
okrog so ‰e osupli stali na prej‰njem mestu, ko si je Na-
ta‰a popravila lase, potegnila ovratnik kratkega pla‰ãa
na obraz, in hotela oditi, a je samo zajokala. Njen obraz
je bil videti ‰e bolj izmuãen, ‰e starej‰i in ‰e bolj upadel.
Kakor da so vsi hkratu opazili njeno tenko, kratko kril-
ce in vso siroma‰nost, se jim je zazdelo, da se trese tudi
od mraza. Boj med onima jih ni zadel tako kakor to, da
se med njimi godi nekaj stra‰nega s tem dekletom, ki se
jim je vedno smililo, ker je bila sirota. Karlo je ‰e drhtel
in si razburjeno popravljal lase.

»Poznam te!« je strogo dejal dvigajoãemu se nasprot-

niku. »Vedno si le igral pred nami tovari‰a. Ti si bil ved-
no gospod.«

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Mario je ‰r‰e ‰vignil z oãmi po njem in po Nata‰i in s

studom odvrnil: »Vse to zaradi te vlaãuge, zaradi vlaãu-
ge!« je ponovil kljub stra‰nemu Karlovemu gibu, ki je
vznemiril celo ostala dva. — »Zaradi bednega, histeriã-
nega vri‰ãa se nisem ‰e nikdar tepel, niti . . .«

»Ven!« je kriknil ta hip Karlo in se zagnal vanj. »Ven,

ti pravim, ti izkori‰ãevalec Ïensk, ti kreatura . . .«

Ruvala sta se proti vratom, dokler se ni Mario ustavil,

da si poi‰ãe suknjo. Tedaj so obstrmeli pred njegovim
krasnim koÏuhom, pred suknjo, ki so jo vsi na njem po-
znali in ki ni nikdar prej zbudila v njih slabe misli. Ob-
stali so pred to polgosposko kretnjo ãloveka, ki se je se
pred eno minuto do smrti pregre‰il nad bednim, svojim
dekletom in si zdaj z obiãajnimi, bahavimi gibi uravnava
svoj dragi pla‰ã. Isti Mario je pred trenutkom omenjal
kruh in maslo, ki ga je dajal dekletu, zaljubljenemu vanj.
In zakaj ga je dajal? Ali niso dekletove besede v njeni
nagli jezi izdale gole resnice? Nihãe ni veã dvomil, da so
bile njene obtoÏbe veã ko histerija. Tam stoji Ïrtev, tu
neãlove‰ki plitveÏ, izkori‰ãevalec. ZaÏeleli so si, naj ãim-
prej izgine iz sobe, niso ga mogli veã gledati sprião tega,
da so ga ‰e pred nekaj ãasa spo‰tovali med seboj kot to-
vari‰a. Kaj hoãe ta ãlovek zdaj ‰e od njih?

Ozrl se je ‰e enkrat proti vsem, kakor da je ãakal na

to, in zamahnil z roko v smer proti Karlu. Sovra‰tvo in

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

zaniãevanje njegovega pogleda sta se zagrizli v tovari‰a
in v Nata‰o.

»Za tak‰no nesramnico!« je ‰e enkrat siknil med zob-

mi in se zagnal mimo. Nato je nenadno obstal pred sku-
pino tovari‰ev in glasno, poãasi in s poudarkom izgovo-
ril proti Karlu: »Vidi se, da nisi bil obsojen zastonj na
galero, ubijalec!«

»Izgini!« so temno zrasli nad njim in nekateri so po-

sku‰ali zastaviti pot, da se ne bi znova spopadla. Mario
pa si je s komolci napravil pot med njimi in ‰inil kot
blisk mimo njih. Z eno roko v Ïepu in sklonjen do tal, je
bil videti pripravljen na boj. Mario se je naglo zaustavil
in stala sta si skljuãena za napad z oãmi v oãi.

»Ven, izkori‰ãevalec Ïensk in laÏnik!« je kriknil Kar-

lo nad njim in ‰krtnil z zobmi, da je vsem zastala kri in
so s strahom priãakovali najgroznej‰ega dejanja. A hi-
treje kakor tovari‰i se je zavedela iz tega Nata‰a, ki je
preko ramen opazovala prizor. Nepriãakovana Karlova
pomoã ji je do tega hipa dajala moãi in poguma, da se je
uprla Màriju in izpovedala svojo obtoÏbo, ki se je sicer
ne bi bila nikdar upala glasno izreãi. In njena obtoÏba je
bila praviãna. Zdaj je vedela, da je Mario ni nikdar lju-
bil in da je navaden lopov. Kljub temu pa se je v vsej
svoji notranjosti zbala zanj, ko se ji je zazdelo, da je opa-
zila v Karlovi roki noÏ.

»Pustite ga!« je kriknila. »Pustite ga!«

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Preden so se nasprotniki zavedeli iz strahu in novega

zaãudenja, je Ïe planila od peãi sem ter se vrgla pred
Karla.

Mario je izrabil priliko in pobegnil.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

IV.

aj je zdaj?« se je umaknil Karlo od nje, spravil noÏ

v Ïep in vpra‰ujoãe zrl zdaj njo zdaj tovari‰e, ki

niso bili niã manj kakor on zmedeni in preseneãeni nad
tem preokretom. »Ali si prej govorila resnico ali ne?«

Sopel je ‰e, vznemirjen od podle Màrijeve Ïalitve, ki

jo je moral na Nata‰ino zahtevo poÏreti brez osvete.
Smrtno uÏaljen, po njeni krivdi . . . Toda spoznal je iz
pogledov, da tudi oni niso verjeli Màrijevim besedam.
Zato se je nekoliko pomirjen obrnil k Nata‰i, ki se je
onemogla zgrudila in jokala v blazino na postelji.

»Ali te je Ïalil ali ne? Te je udaril ali te ni? Te je dajal

drugim ali ne? Govori!«

»Ljubi‰ ga,« je napol vpra‰al Fabio.
»Priznaj, da ne more‰ ljubiti tak‰nega podleÏa! Zakaj

si pri‰la za njim k nam, ako ga ljubi‰? Sploh te jaz ne
razumem,« se je razburil Karlo spet zaradi nje.

»Nisem vlaãuga! Nisem vlaãuga!« je kriknila, kakor

da je presli‰ala vsa vpra‰anja. »Samo v meni ni bilo
moãi, moãi ni bilo. Ljubila sem Màrija. Naj bo to posled-
njikrat, da sem izgovorila njegovo ime. Jaz sem kriva, ne
on.«

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

C E N E K R A N J C

Zgodba o ãe‰njah

e spet sta vzkipela. Kar videti se nista mogla. Jezik
se je razvezal in pest se je stisnila, da sta le zasli‰ala

drug drugega. Gosar je Brecljev voz, ki je po njegovem
mnenju stal na Gosarjevem svetu, s sekiro razbil na
drobne kosce. Brecelj je Gosarjevo koko‰, ki je pri‰la
pred njegov hlev, zapodil, da jo je kar spodneslo domov.
Gosar je postavil pred Brecljeva okna tri metre ‰iroke in
‰tiri metre visoke planke. Pravil je, da bo grunt prodal,
samo da mu ne bo veã treba gledati takega soseda. Bre-
celj pa je zamahnil s predpasnikom in se smejal, smejal.

Gosar pa je natanãno vedel, da je Brecelj dobil neki

denar, Brecelj pa prav niã in tudi kdo drugi ne, samo
Gosar. In potem je ‰lo naprej: pravde za dvori‰ãe, za pot
na polje, za vozove in za sto nepotrebnih besed.

Prelepo so cvetele ãe‰nje, kar ‰ibile so se v belem bo-

gastvu. Mi smo stali pod njimi, gledali Gosarja in Brec-
lja, kako sta bila huda drug na drugega, pa smo se jih
hitro naveliãali in spet stopili k svojim opravkom. Vse je
tako lepo raslo, trava in ogromne smreke nad hi‰ami,

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

vse je tako lepo di‰alo, skrite marjetice v travi in ko‰ate
ãe‰nje za podi, vse je tako veselo Ïivelo, ãebljajoãe Ïogi-
ce, ki so se valile okrog Tonjeve koklje in Koblanãevi
konji, ki so hrzali in tolkli z moãnimi podkvami ob trd-
ni hrast vsak veãer dolgo v noã. Gosarjeva in Brecljeva
jeza je bila le nekaj ãisto postranskega, ãeprav se je v
veãerih sli‰ala po vrtovih ãez pol vasi.

âudovita pomlad je zveãer poklicala Brecljevo Kristi-

no in Gosarjevega Tonãka. Le enkrat sta pomagala oãe-
toma, ki sta preveã skoãila drug v drugega, potem pa
nikdar veã. In ‰e takrat, ko sta se oãeta tepla, sta se Kri-
stina in Tonãek ob njih skoraj objela. In ko sta Gosar in
Brecelj v brezmejnem sovra‰tvu vsa kipeca ‰la vsak v
svojo hi‰o, sta se Kristina in Tonãek umaknila drug od
drugega, ker sta se neãesa zbala in sta vsa trepetala.

Tonãek je imel ‰tirinajst let in Ïe ni veã hodil v ‰olo,

nad vse rad pa je imel ãe‰nje. Kristina tudi ni veã hodi-
la v ‰olo, imela je ãrne lase in ãrne oãi in na Brecljevem
vrtu so stale tri ãe‰nje in vse so cvetele, kar so le mogle.
Dve sta bili rdeãi, tretja pa bela. Tudi Kristina jih je ime-
la rada, a tako ne kot Tonãek. Tonãek je pa vse videl, ka-
ko cveto: na vsaki veji je toliko cvetov, da bo ãe‰enj ‰e
vse polno, tudi ãe bo komaj vsak deseti cvet rodil sad.
Tudi to je Ïe vedel, kje bo dobil strah in ga skrivaj prine-
sel Kristini, da vrane ne bodo upale v ãe‰njo, da bi vse

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

okavsale in pometale na tla. In tudi vse druge ãe‰nje v
vasi je imel pre‰tete, pa saj se je tako lepo videlo s polja,
kako stoje posejane med jablani in hru‰kami okrog hi‰
in podov. Vse je cvetelo in raslo, tudi Tonãek in Kristi-
na.

Zveãer je ‰la po vodo. Oãe je bil Ïejen in je ‰la po sve-

Ïe vode v studenec. Tudi Tonãek je bil pri studencu in v
travi pri njem ‰e nekdo. Kristina je skoraj pritekla v hrib,
hitro odprla kanglo in se sklonila k vodi. NajbrÏ jo je
bilo strah. Tonãka in opazila in ko je toãila vodo, je sto-
pil k nji in ji prijazno poloÏil roko na ramo. Malo se je
stresla, pa ga je takoj spoznala in se mu je zasmejala.

»Kako sta se spet kregala! Ali res ne bo konca teh pre-

tepov?«

»Jaz bi ‰el kar od doma! SluÏit bom ‰el.«
»Jaz bi ‰la kar od doma! SluÏit bi ‰la.«
In sta oba natoãila mrzle vode in stopila izpod drev-

ja.

»Ali bova ‰la skupaj, Kristina?«
»âe bi ‰la, s teboj bi ‰la tako lahko.«
»In bova oba zasluÏila, kajne?«
»Oba.«
Tesno drug ob drugem sta ‰la od studenca. Tedaj je

planil Gosar iz trave, da je Kristina zbeÏala na svojo
stran in da je Tonãek obstrmel sredi steze. Niã ni rekel

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Gosar, samo k otroku je stopil in ga prijel za ovratnik in
vlekel za seboj. Tonãku je padla kangla iz rok, pa je ni
mogel pobrati in Gosar jo je brcnil po travi, da je Kri-
stina vsa zatrepetala. Gosar pa ni ‰e vedno niã rekel,
samo za vrat je drÏal trdo kot s kle‰ãami in roke so se
mu tresle in ‰kripal je z zobmi. Odprl je hi‰na vrata, da
da so ‰ipe za‰klepetale, odprl je druga, ki so vodila na
vrh, da so udarila ob steno, odprl je tretja, ki so vodila
na podstre‰je, da so se skoraj podrla. Tonãka je nato vle-
kel za seboj, Tonãek ni niã videl, Gosar je moral videti
vse. âez grede ga je vlekel, Tonãek je skoraj pri vsaki pa-
del, in pri‰la sta do zidanih golobnjakov, kjer Ïe ni bilo
golobov veã let. Gosar je odprl najveãji golobnjak, dvig-
nil Tonãka in ga vrgel vanj.

»Tako,« je siknil, zaprl vrata, jih zaslonil z neãim in

‰el. Vrata na podstre‰je je zaklenil in kljuã vzel iz klju-
ãavnice.

Tonãek se je ves tresel, uprl se je v vrata, z roko je po-

tipal okrog sebe, pa je povsod prijel za zid. Videl ni niã
in je spet prijemal za surovo opeko nad glavo in majal
vrata, ki se niso dala odpreti. Potem je sli‰al, kako vpije
oãe v hlevu nad kravami, ki niso vsega pojedle in kako
je kmalu zaprl hlevna vrata in stopil v hi‰o. Potem ni
sli‰al nobenega glasu veã. Jokal je in spet iskal z roko, da
bi kje na‰el kaj, a se je le nekoliko mogel ganiti. Potem

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

je z nogo otipal dve stari gnezdi in jih spravil k sebi, stre-
sel mrvo iz njih in si jo dal pod glavo. Spet se je uprl v
vrata, pritisnil je z vso silo, a udala se niso. Na Kristino
je pomislil in spet poslu‰al, da bi kje ujel kak glas, a vse
je bilo tiho, le prav majhen veter je ‰umel s hriba. Potem
je ope‰al in zaspal.

Sedi v ozki rogovili vrh ãe‰nje in vleãe k sebi veje.

Vsaka veja — rdeã venec okroglih ãe‰enj. Kar gleda jih
in gladi, v vsaki se vidi samo sonce in v vsaki se vidi tudi
Tonãek, samo ãe ãe‰njo prav obrne. Res je rogovila zelo
ozka, in teÏko sedi v nji, veãkrat se mora prestopiti na
drugo vejo, da mu noga ne zaspi, vãasih se mora z roka-
mi trdneje oprijeti debla, da ga veter, ki moãneje poteg-
ne, ne vrÏe na tla, tudi presesti se mora vãasih, drugaãe
se bo kar zarasel v ãe‰njo — a tele veje so res kot rdeãi
venci. Da morejo biti ãe‰nje tako lepe!

Tamle je strah, ki ga je prinesel Kristini, da vrane ne

bodo upale v ãe‰njo: v raztrgane hlaãe je natlaãil slame,
k hlaãam je pri‰il suknjiã in ga pokril s starim klobukom.
Suknjiãu je dal v roke belo palico in strah je bil tako stra-
‰en, da se ga je ‰e Kristina bala. Skupaj sta ga zveãer
spravila v ãe‰njo. Vrane so se ga prve dni tako bale, da
so se od daleã ognile ãe‰nji in so kriãale, da je bilo vese-
lje. A ãe‰nje so zorele vedno bolj, vedno bliÏje so priha-
jale vrane in Tonãka je zaãelo skrbeti: Kaj bo, ko se stra-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

‰ila ne bodo veã bale? In res! Neko dopoldne se je prav
iz spodnjih vej rdeãe ãe‰nje dvignila vrana. Nekaj je bilo
treba narediti. In Tonãek je pri‰el k meni, ustrelila sva
tisto predrzno vrano in jo privezala k stra‰ilu na belo
palico! Ko bi vi sli‰ali, kaj so poãele drugi dan vrane! Vse
kozolce so hotele razkopati in izkljuvati vse mladike z
jablan, na ãe‰njo pa ni upala nobena.

Tonãek se mora spet presesti v svoji tesni rogovili,

spet mora stopiti na drugo vejo. Tamle gre pa Kristina.

»Kristina ali hoãe‰ ãe‰enj?«
Kristina pride pod ãe‰njo, nastavi predpasnik, Tonãek

odlomi najbolj polno vejico in ji jo vrÏe.

Tedaj zaãuti v rokah tako slabost in tudi Ïelodec ga

zaãne boleti, da se zboji, da ne bi padel na tia. Trdneje
se oprime veje, a takrat stopi tako nerodno, da mu noga
spodrsne. Tonãek izgubi ravnoteÏje in zaãne padati. A
ne leti dolgo. âuti, da se je naslonil na neko stvar in ko
zaãne tipati, kje je, otiplje hrapavo opeko in takrat se
zbudi.

Ni se mogel spomniti, kje je. Potem je otipal vrata,

gnezdo, ki ga je imel pod glavo in se zavedel. Vse telo ga
je bolelo. Poslu‰al je, da bi sli‰al ãloveka, napenjal oãi, da
bi kaj videl. Tema, pod njim je nekaj za‰krtalo; udaril je
z roko po vratih in ‰krtanje je prenehalo.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Neskonãno dolgo je slonel ves zvit v golobnjaku. Vãa-

sih je zadremal, a ga je nenaden ‰um spet zbudil. Tudi
petelini so zapeli. Vãasih se mu je zdelo, da nekdo gre,
in pazljivo je poslu‰al, pa spet ni mogel ujeti nobenega
glasu. Kaj si bo mislila Kristina o njem, ko bo zvedela, da
je bil zaprt. A vrata se niso udala, ãeprav niso bila po-
sebno moãna, ker z vso moãjo se Tonãek vanje niti
upreti ni mogel.

Tedaj se mu je zazdelo, da se nekoliko sveti luknja,

skozi katero so izletavali golobje. Opazil je, da je napol
zama‰ena s kosem opeke in z nogo je tisto opeko toliko
premaknil, da je bila vsa luknja prosta. Droben pramen
svetlobe je zasijal v njegovo jeão. Zelo ga je bil vesel.
Sklonil se je, da bi videl, kak‰en dan je Ïe zunaj, a se je
takoj prestra‰il. Spomnil se je namreã, da ‰e sedaj niso
podrli odra, ki so ga bili postavili, ko so popravljali zid,
in vedel je, da leÏi vprav ob golobnjakih debel les in da
je tako ãisto zaprt. Tisto svetlobo, ki je silila k njemu, je
gledal, in bilo mu je hudo.

Nekdo je stopil k podstre‰nim vratom in tam ãaka.

Tonãek ga je dobro sli‰al. Îe je hotel poklicati, ko je za-
‰kripal kljuã in so se vrata odprla. âez grede je stopal
oãe. Odprl je golobnjak in poloÏil pred Tonãka kos kru-
ha in lonec vode.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

»Pet minut ima‰. Opravi, kar hoãe‰!« In oãe se je

obrnil.

»Oãe — «
»Molãi! ——— z njegovo hãerjo!« Ni ga Tonãek dobro

razumel, besede pa ni rekel nobene veã.

âez nekaj minut je oãe zaprl sina nazaj v golobnjak in

podstre‰na vrata zaklenil.

Sedajle Ïene Micika krave na pa‰o. Kruh je pozabila,

in kliãe, naj ga ji prineso. Nekdo res teãe za njo.

Voz ropota mimo hi‰e. Voznik poãi z biãem in Tonãek

ve, da je to Brecljev MatevÏ. Ve tudi, da gre po steljo in
da se pelje z njim tudi Kristina. Dolgo ãasa sli‰i voz, ki
ropota po izsu‰eni cesti.

Spet voz in za njim drugi in tretji, glinarji gredo v

gmajno.

Po strehi nad Tonãkom hodi golob. Njegove stopinje

se sli‰ijo, kot da pada po opeki droben deÏ.

Pri Tonjevih kliãejo Mici, naj gre jest, kam se je ven-

dar uteknila.

Sedem zvoni, ‰ele sedem je ura.
Spet nekaj voz. Nekdo zapre hi‰na vrata in vse po hi‰i

utihne.

Neskonãno dolge ure teko. Tonãek napol sedi, napol

leÏi v svoji luknji. Niti obrniti se ne more. Zakliãe, a ga
je takoj samega sebe sram. Molãal bo, Kristina ne sme

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

zvedeti, kje je bil. ZamiÏi in hoãe zaspati. Potem bo pri-
‰el oãe in ga bo izpustil. Sili se in sili, a spanca ni. Od-
kru‰i ko‰ãek kruha, pojesti ga ne more. Spije poÏirek
vode, pa si polije in zmoãi suknjiã in srajco. Oãi ga bole
in z obema rokama si stiska razboleli hrbet. Vse je tiho
v hi‰i, vsak ãas pa mora priti kdo domov, da bo skuhal
juÏino. PreÏivi ‰e nekaj dolgih ur in potem zasli‰i krave,
ki jih Micika spravlja v hlev. Zaspi in v nekakem polsnu
sli‰i okrog sebe razliãne glasove in kliãe, ki jih pa ne ra-
zume. Spet se prebudi, skozi lino sveti trudna svetloba,
pa spet zaspi. Ne ve veã, koliko ãasa je zaprt, teden dni
ali Ïe dolgi mesec. Pri cerkvi spet nekaj zvoni, v njego-
vi jeãi je zelo vroãe in voda v loncu se je ãisto ogrela. Pije
jo in jo poliva po sebi. Vsi glasovi okrog njega so se
zdruÏili v drdranje voza, ki vozi okoli hi‰e: ãe gre ãez
travo, ga ne sli‰i skoraj niã, ko pride na cesto, zaropota
moãneje. Boleãine v kriÏu so vedno huj‰e, tudi glava ga
boli, a kriãal ne bo. Bog ve, kaj si Kristina misli, ker ga
tako dolgo ni niã iz hi‰e. Saj ga je vendar morala po-
gre‰iti. Na polje ga Ïe tako dolgo ni bilo, ko je ‰la v
gmajno po steljo ali po drva, ga tudi ni videla. Bog ve,
koga bo vpra‰ala po njem? Pa ãe‰nje, vse bodo pojedli
drugi. Saj je toliko otrok in ‰olarjev, gotovo stoje skoraj
od jutra do noãi pod njimi, in tisti, ki so tako sreãni, da
jih obirajo z vej, jim jih morajo metati kar naprej na tla.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Pa je toliko mislil, da jih bo nabral poln predpasnik, jih
doma lepo izbral, zveãer pa jih bo dal Kristini, da jih bo
imela tudi Kristina, ki sama ne upa na ãe‰njo. In ãe‰nje
gredo po glavi Tonãku kar naprej, vsak dan, sedaj ko so
vsi pozabili nanj, ‰e Micika, ki je gotovo huda, ker ji ni
hotel pomagati pasti krav in ji je gotovo popolnoma vse-
eno, ãe Tonãek takoj umre. Mama bi pa gotovo pri‰la in
ga re‰ila, pa oãe stoji sredi stopnic in nikogar ne pusti na
podstre‰je. âe‰nje, ãe‰nje! Ali je sedaj prav za prav vred-
no, da pride ‰e kdaj iz tega golobnjaka, ko pa ãe‰enj ni
veã? Kako je bilo lansko leto lepo! Brecljev hlapec je pri-
nesel ogromno lestvo, varno jo je naslonil ob deblo, pa
‰e ni segala do vej. Ko je pri‰el do konca lestve, se je
oprijel debla in ‰e cela dva metra je moral plezati, pa je
prijel prvo vejo in se med velikim stokanjem spravil
nanjo. Cela tropa otrok pod ãe‰njo ga je obãudovala in
komaj ãakala, da bi jim zagnal ãe‰enj. Potem jim je pa
zaãel mesto ãe‰enj metati same peãke in skakali so za
tistimi peãkami in gledali in iskali po travi, pa ãe‰nje ni
bilo nikjer nobene. Pa so takoj vedeli, kako jih hlapec
vleãe. »Daj no, zaÏeni Ïe vendar kak‰no ãe‰njo!« — »Do
nobenih ne morem!« Pa to ni bilo niã res; veje so se kar
krivile, tako so bile navezane. A hlapec je bil laãen in se
je najprej sam najedel, potem je ‰ele zaãel metati dru-
gim. Pa kako je bilo imenitno pri Govãevi ãe‰nji! Po bre-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

gu so se valile na travnik, kot da so pirhi. No pa so se
tudi lahko. Saj trava je bila pod ãe‰njo ãisto pohojena. Pa
Francelj! Ko se je naveliãal jesti in metati na tla, ali misli-
te, da je pri‰el nazaj na tla po lestvi? Kaj ‰e! Kar spustil
se je koncu vej, od veje do veje, vedno je bil bliÏje zem-
lji, za zadnjo vejo se je pa prijel, se nekoliko zagugal in
bil je na tleh. Seveda ima Govãeva ãe‰nja veje skoraj pri
tleh, ne pa tako visoko kot Brecljeva. — Pod Zornetovo
ãe‰njo pa ni bilo toliko prijetno. Samo Vinko je smel
vanjo, drugi pa nobeden ne. Niso pustili, da bi ne polo-
mili vej. A kak‰ne so pa bile Zornetove ãe‰nje, kot jabol-
ka! In ni ãudno, ãe jih je smel obirati samo Vinko. Vej
jim ni pa nihãe polomil. Zelo so pa oblomili ponoãi
klo‰trsko ãe‰njo. Taka je bila neko nedeljo zjutraj, da jo
je bilo kar hudo pogledati. ·e tega ne, da bi veje vsaj
lepo odrezali, kar odkrehali so jih, da je bela koÏa vise-
la z vse ãe‰nje. In takrat ‰e ãisto dozorela ni. Nekdo je
moral biti zelo laãen, da je kar zelene ãe‰nje z vejami
moral pojesti.

Tonãek je mislil na ãe‰nje. Bolj kot hrbet in noge, ki

jih ni mogel iztegniti, ga je bolelo to, da so mu vse ãe‰nje
drugi obrali, da jih ne bo videl, kako se bodo vse rdeãe
svetile v soncu. Spet je hotel zavpiti, sedaj je bil pa Ïe
veã kot teden dni zaprt in tako laãen, da ni mogel veã
Ïiveti. A zbal se je zopet. Morda bi ga kdo drugi sli‰al in

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

potem bi poizvedovali, kaj je z njim in po vsi vasi bi go-
vorili in ko bi ‰el po cesti, bi vsi kazali za njim: Poglejte
ga, zaradi Kristine je bil zaprt! In je molãal. — Bil je po-
zabljen od vseh. ·e sonce ni veã sijalo skozi lino, v nje-
govi jeãi je bila tema. ·e mi‰ pod njim ni veã ‰krtala in
vozovi po cesti niso veã ropotali. Nobene stvari ni veã
sli‰al, tudi bolela ga ni nobena reã veã, bil je napol
mrtev. In na Kristino je Ïe skorai pozabil, samo za ãe‰-
njami mu je bilo neznansko Ïal. Zaspal je.

Spet je za‰kripal kljuã v vratih in Tonãek se je zbudil.

Vrata so se odprla, pri‰el je oãe. Odprl je golobnjak.
Tonãek se je skoraj zvalil iz njega. Oãe ga je ujel za roko,
sicer bi mu bil padel na tla. Ko pa ga je postavil predse,
Tonãek ni mogel stati. Ves skljuãen je omahnil na tla.

Oãe je prepla‰en pobral kos kruha, ki ga je prinesel

sinu, ko ga je pri‰el prviã obiskat, in lonec, v katerem je
bila ‰e skoraj vsa voda.

Nato je stopil skozi vrata in po stopnicah navzdol.
Tonãek je gledal odprta vrata, a vstal ni, da bi zbeÏal.

Ves bled je sedel na tramu in jokal za prelepimi ãe‰-
njami.

Oãe je prinesel latvico mleka in velik kos kruha.
»Tu ima‰! Danes te ‰e ne bom izpustil, da bo‰ za vse-

lej vedel, da z onimi nima‰ nobenega opravka, pa prav
nobenega!«

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Latvico mleka in kruh je pustil pred sinom, obrnil se

je in podstre‰je zopet zaklenil.

Tonãek je pa legel na hi‰ni strop, iz bliÏnjega kota po-

tegnil staro obleko in si jo dal pod glavo. Tam je leÏal in
jokal. Ko je zasijalo sonce skozi streho, se je splazil k lat-
vici in pil, pil.

Potem je poskusil hoditi. Zelo teÏko je ‰lo. A koncu

podstre‰ja je bila majhna trikotna lina. Do nje je moral
priti, da bo pogledal, kak‰en dan je. Z veliko teÏavo je
prilezel do line, se vzpel k nji in pogledal skoznjo: Son-
ce je pilo roso s treh Brecljevih ãe‰enj, ki so vse bleste-
le v razko‰nem belem bogastvu, s treh Brecljevih ãe‰enj,
z dveh rdeãih in s tretje bele.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

S T A N K O V U K

Dominik

eÏeven marec.
MuÏeven in kar niã se ne zdi, da bo kdaj pomlad.

Od morja so pri‰le megle in legle okoli ukrivljenih bo-
rov. Po ozkih cestah med nizkimi, kamenitimi ogradami
leÏi blato in deÏevnica. S trt curlja na ãrno zemljo. Tis-
tih par bajt na Vrhu se vsebolj prijema stara ãrnina. V
oknih so cvetliãniki iz praznih konzerv in v njih raste
nekaj poganjkov brez zelenja in vonja. Iz enega samega
dimnika se kadi za spoznanje bolj sivo kot megla.

Ko hodim mimo vrat — saj ni veã kot deset okorno

pozidanih hi‰ — ni vonja po ãrni kavi, niti po preÏgani
p‰enici. Komaj proti veãeru se bo zasli‰alo prasketavo
‰umenje koruzne polente. Na lesenih gankih pred hi‰a-
mi vise kite rumene tur‰ice in segajo ãloveku do glave,
pred vrati — toliko da ne pod kapom — stoje umazani,
revni otroci z velikimi, ãrnimi oãmi. Od povsod kaplja.
Iz pi‰kavih Ïlebov, s ploãevine, nakradene kje po jarkih,
s stre‰nih korcev, iz golih dreves, iz ãrvivih ograj. Uma-
zana deÏevnica je poãrnila z blatom kamenito plo‰ão, ki
je skoraj pred vsakim pragom.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Po malih vrtovih je zemlja ãrna, kot da je pome‰ana

s prahom od oglja; iz nje rasto ukrivljene smokve z raz-
galjeno skorjo in nekaj zelenjave. Morda majaron. Ti
vrtovi nastanejo tako kot kje na daljnih, kamenitih oto-
kih. V ko‰ih naneso ljudje zemljo in pokrijejo kamenje.
V razbitih loncih zeleni nekaj ãisto drobcenega, solati
podobnega.

Vas je majhna, vekomaj ãepi na planoti. Od zadnje

hi‰e se vidi morje. Ljudje pa so hribovci in niã mornar-
skega ni v njih.

* * *

Hi‰e so samo na eno stran poti. Na drugi so trte, tiste
ãudne trte, ki rasto raj‰i med kamenjem kot v dobri
zemlji.

Vstopil sem pri zadnjih vratih.
Preko dvori‰ãa sem prisel v kuhinjo. Ognji‰ãe iz ope-

ke in z Ïelezno plo‰ão. Napa je ‰e vedno — morda v spo-
min na staro pravo. Dolga, izglodana miza — otroci ved-
no z noÏici reÏejo vanjo — klop in stol, omara, tista ãud-
na omara, ki jo najde‰ v vsaki kuhinji, nekaj kroÏnikov,
sol in ‰kaf za vodo.

Stene so gole. Samo blizu okenca visi podobica z Ma-

rijo Vi‰arsko. Pod je iz opeke in moker.

Mati je sedela pri oknu in ‰ivala perilo.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Po tleh so se igrali otroci z voziãkom, ki je imel za

kolesa vretena od sukanca. Ko sem vstopil, so se me
ustra‰ili in eden je zaklical:

»Mama!«
Mati, stara Ïe skoraj sedemdeset let, je vstala, pa me

v mraku deÏevnega popoldneva ni takoj spoznala, ‰ele
ko se je pribliÏala, je na‰la moj obraz.

»Pa kaj te je prineslo ob takem vremenu?«
Oãeta — gospodarja — ni bilo doma. Tudi ob deÏju je

ril med jarki in kavernami, da bi na‰el kaj stare Ïelezni-
ne in je prodal. Ko nehajo deÏevja, pa bo priãel okopa-
vati zemljo in vsadi breskve.

»Vedno rije, rije, dokler ne bo lep dan udaril s kram-

pom ob granato in ga bo razneslo, kot jih je Ïe toliko. Si
pri‰el pogledat Dominika? Dominik! Dominik!« je za-
vpila.

Toda nihãe ni odgovoril. Truden, starãevski glas, v ka-

terem ni bilo niã veã kake Ïenske miline, se je odbil od
golih, vlaÏnih sten v kuhinji.

»Dominik.«
Po sobi nad kuhinjo je bilo sli‰ati nekoga, ki je hodil,

toda nihãe se ni oglasil.

* * *

Stopil sem po vegastih lesenih stopnicah v prvo nad-
stropje. Vsaka vstopnica je za‰kripala drugaãe. Bolj Ïa-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

lostno, bolj trpko, bolj suho. Gori na hodniku so bile iste
gole vlaÏne stene, brez vsake slike, ravnotako kot da so
ljudje s stvarmi ravnokar pobegnili pred vojno. V podu
je manjkala deska.

Obstal sem pred edinimi vrati:
»Dominik!«
Vrata se se odprla. Mlad, ãotast ãlovek je pogledal

ven. Imel je resen obraz, ki je bil lep, ãeprav morda Ïe
dolgo neobrit. âotal je ãisto nalahno.

Sedel sem za mizo.
»Od kod prihaja‰?« me je vpra‰al.
»Od morja.«
Mahnil je z roko, kot da je Ïe vedel za odgovor.
Ni mogel doumeti mojega potepanja, posebno sedaj,

to muÏevno pomlad, ko deÏuje skoraj cel mesec in so
megle okoli brinjevih grmov in borov goste ko samota.
âeprav ãisto blizu morja, je bil gorjan in mu je bilo tam
doli vse tuje in nedomaãe. Okno, ki je gledalo proti
morju, je zadelal z lepenko od bogve kak‰nega ovoja. Iz
ãrnih, katranastih ãrk na nji, se je ‰e bralo: »Attenzione
fragile.«

Ni bil visok, ravno prave rasti in postave bi bil, da ni

ãotal. Imel je lep, ãudno resen obraz, ki sem se moral
vedno ozirati stran od njega.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

V sobi je bila dolga kroja‰ka miza, likalnik, polica z

modnimi listi in dvoje, troje knjig. V kotu je stal ‰ivalni
stroj s stolico. Ob steni stegnjena kmeãka skrinja.

Vonjalo je po snaÏnosti in po redu. Z nezadelanega

okna se je videlo na vrt. Vedno ista ãrna zemlja ograjena
z bodeão Ïico in mrkim, kamenitim prizidkom. Ista
ukrivljena smokev in isti razbiti lonci z majaronom. Na
oknu stoji stara voja‰ka skodela z odletelim lo‰ãem, v
njej rase pelargonija.

Videlo se je do ograje, pa ‰e do tja bolj slabo, kajti

megla se je plazila skozi nizko grmovje ãisto do oken, da
je vse tonilo v ãudno sliko, s katere so pobegnile barve.

MuÏeven gorski marec, vsi dnevi v njem so bili vse

pomladi podobni enemu, vsi prihodi in vsa slovesa brez
spreminjanj. Z Dominikom se nama je vãasih zgodilo,
da sva sedela vse popoldne molãe in je bilo, kot da bi
govorila. Vse sva vedela drug od drugega. Prav tako ka-
kor njemu ni bilo treba odpirati od prvega dne naprej
veã knjige na polici. Prebral jo je enkrat in sedaj je vedel
vse: Mariano Mariani: »Povero Cristo«. Ko mi je nekoã
povedal zgodbo tistega jetiãnega ãloveka, se mi je za-
zdelo, da mi je povedal svojo. Hãi nekega cestarja mu jo
je posodila. Cestarja so premestili drugam in knjiga je
ostala na polici. Bolj v spomin na Nino kot za kaj druge-
ga.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Sivo popoldne je zadelalo okna in skoraj se ni veã vi-

delo. Dominik je delal hitro.

Dve vajenki danes nista pri‰li, ker je bilo deÏevno.

Ena je nesla obleko v vas pod hrib onkraj reke. Dominik
je moral hiteti za tri, delal je skljuãen, ãisto podoben do-
cela zdravemu ãloveku. Samo kadar se je prestopil po
kaj in je z ukrivljenimi sunki prestavljal noge, je ãlove-
ka kar na lepem zabolelo v oãeh.

Dominika so pohabili v vojni. Kako in kdaj, ni pove-

dal nikomur. Zdravil se je kot ruski ujetnik na Kavkazu
in ni nikdar okreval. Tudi toÏil ni nikdar. Vrnil se je krev-
sajoã, ãeprav bi se mu morda bolje godilo, ãe bi ostal
tam gori. Vsaj tako so pravili nekateri njegovi tovari‰i iz
vojske. Vrnil se je nenadno, ne da bi prej kaj pisal ali
sporoãil, potem ko so Ïe deset let vladali sovjeti. Sedel
je na prag pred hi‰o in je poklical mater:

»Vrnil sem se,« je dejal. Pa se je zdelo, da je ne vidi.

Gledal je ãrne hi‰e, za silo popravljene, vrtove, ki jih gra-
dijo kot na otoku Aran, gole smokve, in je ponovil:

»Vrnil sem se!«
Potegnil je zrak vase in je vedel, da se je vrnil radi

zemlje, ne radi matere.

·ele ko je vstal, je mati videla, da je ãotast. Zajokala je.
»Kak‰en pa si, otrok?«
»Kaj bi tisto. Samo, da sem doma.«

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Zveãer so pri‰li ljudje, ki so tudi po vojni doÏiveli re-

volucijo in so ga izpra‰evali, kako je zdaj drugod po sve-
tu.

»Kaj bi ne bilo revolucije! Pomislite: dva dni smo mar-

‰irali kot ujetniki drug ob drugem po samih strni‰ãih,
kmetje tam okoli so pa poznali kruh samo za BoÏiã, za
Veliko noã in za smrt. Tam, kadar hoãejo povedati, da
ãlovek umira, pravijo: ,samo kruh ‰e jé’.«

Ljudje so se ãudili in hodili veãer za veãerom, dokler

se jim ni skril. Prvo pot jim je nekaj povedal, zdaj mu je
bilo Ïal. Saj ni pri‰el domov iskat ljudi!

Spoãetka je bil mrk, ker ni mogel kopati zemlje. Ko je

oãe okopaval trte, je sedel na kamenit prizidek in je gle-
dal ãrno prst.

»Oãe, zemlja je dobra.«
»Je, ãe jo dobro okopuje‰ in gnoji‰. In ãe dobro sadi‰.«
»Oãe, bi verjeli: Zemljo sem sanjal. Na‰o zemljo sem

sanjal tam gori. In trte, oãe.«

Oãe je molãal.

* * *

To popoldne sva sedela tiho. Gledal sem pelargonijo na
oknu v skodelici. Dominik je rezal novo obleko. Potem
je priÏgal luã in zaprl polkna.

»Kako je z Jelo?« sem ga vpra‰al.
Zmignil je z rameni.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

»Vedno enako. Îe leto dni.«
Prej je bila pri njemu. Nauãil jo je ‰ivati in rezati. Bila

je slabotno dekletce z lepim, mehkim obrazom. Po na-
vadi je delala pri ‰ivalnem stroju v kotu in ni nikdar go-
vorila. Samo vãasih je vpra‰ala:

»Dominik, je prav tako?«
»Prav.«
Bila je pridna in dobra. Morda ga je imela rada. Pri

sedemnajstih letih je vse mogoãe. Njena druÏina je bila
vsa jetiãna in lansko leto je zbolela ‰e ona. Nekaka usta-
nova za pobijanje jetike jo je spravila v neki sanatorij.

Dominik hodi sedaj vsak ponedeljek, ko ni toliko

dela, k njej v mesto. Na cesti pod goro poãaka na avto-
bus. Vmes nakupi pomaranã in ilustriranih listov ter jih
ji nese. Ko se je vrnil iz vojske, je prinesel s sabo ãuden
ãut za pravico, ki ga ljudje niso vajeni. Vsak ponedeljek
nese Jeli celo tedenski zasluÏek, kot da ‰e vedno dela pri
njemu.

Toda, odkar je Jela v sanatoriju za jetiãne, je postala

nervozna in ãudna. Vãasih noãe listov, vãasih vrÏe po-
maranãe pred njim skozi okno. On potrpi vse, kakor da
ga draÏi ljubljen otrok.

»Saj se pogodba med ãlovekom in ãlovekom priãne

‰ele takrat, ko ni veã pogodbe med delodajalcem in de-
lavcem. Ko si delavec ne more veã sluÏiti kruha, takrat

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

nastane nova pogodba, ki je nobeden ne podpi‰e in ven-
dar terja Bog odgovora od nje.«

Pustil je delo in stopil sredi sobe.
»Kaj misli‰, da bi lahko ne zasluÏil veã? Kaj misli‰, da

bi si ne mogel kaj prihraniti? Samo ãe bi hotel. Zato ni
treba biti nepo‰ten. Samo srce mora imeti ãlovek za to.
Vajenkam bi plaãeval polovico manj kot plaãam. Tako
kot drugi. No, in ãe bi hotele Ïiveti, bi morale na cesto
za drugo polovico. Tako kot vse druge. Saj ni moja skrb,
koliko rabijo. Vem samo, koliko jim gre po sindikatni
tarifi. Vse drugo je solzavost, ki ni za na‰ ãas.«

Prenehal je, ko da poslu‰a sam svoj odmev. Vedel je,

da ne govori resnice. Pogledal je pelargonijo in jo z okna
prenesel vso mokro na nezakurjeno peã.

»Ne, saj ni res tako, kaj vem, zakaj to delam. Moram,

nekaj moram. Saj to ni solzavost. Iz vojske sem prinesel
Ïeljo po zemlji, po prav tej zemlji in nekako ãudno meh-
kobo. Zdaj vidim, da nisem za zemljo. Pokveka sem. In
pomisli: ‰ele tu sem videl, da nisem za njo. Vso pot sem
mislil, kako bo pomlad in bom delal na vrtu. Vse sem
preraãunil, kako bom okopal, tokajca sem mislil nasadi-
ti. ·ele ko sem videl oãeta, kako je vihtel motiko, sem se
zavedel . . . No, in tako je ostalo, da gojim pelargonije v
starih, razbitih loncih . . . In da ne morem biti Ïival, ka-
kor so drugi. Sam sem kakor razbit lonec. Samo malo

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

zelene mehkobe ‰e raste v meni. Du‰o mi je razbilo v
vojni kot kroÏnik. Drobci so se zasadili po vsem telesu.«

Malo je poãakal, zvi‰al stenj pri luãi in sedel na mizo.
»Hudiãa malo pozna ãlovek Ïivljenje. Taki smo ko

veter, ki preobrne strani knjige in bi kdo mislil, da jo je
prebral.«

Od spodaj, iz kuhinje, se je sli‰al zategli materin klic:
»Dominik! Dominik! Veãerja!«
Zavonjalo je po osmojeni polenti.
Pri‰la je njegova polsestra Rezika, lepa sloka osem-

najstletna deklica, ki je delala v mestu. Dominik jo je
na‰el v hi‰i, ko se je vrnil. Vendar se nista mogla nikdar
navaditi drug na drugega kot brat na sestro.

Dominik je vedel, da sem prihajal radi Rezike.
»No, pa grem veãerjat. Ti ostane‰ tu?« se je obregnil

ob sestro.

»Tu. «
Edino radi Rezike se z Dominikom nisva mogla do-

umeti. Jaz sem hodil ob lepih noãeh k nji v vas, ‰e pre-
den je on pri‰el domov in sem prihajal ‰e potem. Domi-
nik me je imel rad, toda nisem bil delavec. Zemlje nisem
ljubil po njegovo. Vinograda nisem znal okopavati. Niti
plesti tur‰iãnih kit. Bil sem daleã od zemlje in od roko-
delstva, ãeprav so bili iz moje rodovine vsi ãevljarji. To,
da sem ‰tudiral, ni imelo zanj pomena. Delati nisem
znal. In zemlje ljubiti tudi ne.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Spominjam se, da sva se z Dominikom sreãala prviã

na plesu v sosednji vasi. Tam mu je nekdo, ko sem ‰el
mimo, dejal skoraj na glas:

»To je oni, ki lazi za Reziko.«

* * *

Ko je od‰el veãerjat, sva sedla z dekletom za mizo.

»Vedno bolj je nemiren. In ãuden. Zadnjo soboto sem

ga na‰la pred mojo ‰krinjo. Predal je bil odprt. Gledal je
vanj. Sam bogvedi kaj je mislil. Tam je samo moje peri-
lo. Potem ga je bilo sram in je vpil name, da noãe, da
pride‰ veã, da nisi zame in vse tako.«

»Koga pa hoãe?« sem se vznevoljil.
»Delavca. Delavca. âloveka, ki bo garal in mu pomeãe

iz sobe ‰e tisto pelargonijo. âloveka, ki bo delal na zem-
lji in ne bo hotel nikamor, ki bo razumel, da ostane tu za
veãno, da ga bodo nesli ‰ele mrtvega iz te hi‰e. Sama ne
vem, od kje je prinesel to zagrizeno misel o zemlji, zem-
lji in zemlji. Neznosen postaja. Oãe ga uboga in mati
molãi. Jaz ne vem, s ãim si se mu tako zameril.«

»Mislim, da se mu nisem zameril.« Pomolãal sem, ko

da mi je teÏko. »Vem pa, da nisem ãlovek, ki ga i‰ãe
zate,« sem potiho rekel ãez ãas.

»In ti kaj misli‰,« je skoraj proseãe dahnila.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

»Ne vem. Morda ima prav. Morda so res potrebni

ljudje, ki ostanejo na zemlji in ki garajo. Jaz pa nisem
take sorte.«

»Torej ima Dominik prav?«
»Ima in nima. Zemlja ni vse in tudi ne ãlovek, ki osta-

ne vedno na isti krpi. Danes pa je morda tako potrebno.
Morda je potrebno, da si ãlovek sluÏi kruh iz zemlje in
tako ostane tam, kjer je, iz roda v rod — kolikor ãasa je
potrebno, kot da bi si ga sluÏil drugaãe in bi moral za
njim kdovekam. Potem bi se vrnil in bi na‰el tujce in bi
bil sam tujec na svojem gruntu. Tudi to ni dobro.«

Dominik se je vrnil. Nekaj ãasa smo sedeli tako neka-

ko v zadregi. Potem se je pogovor poãasi razvnel. Govo-
rili smo o brezposelnosti in o tujih zemljah, o pomladi,
ki da je deÏevna in o ãe‰njah, ki bodo pozne.

Iz kuhinje se je sli‰ala harmonika in mo‰ki pogovor.

Dominikov oãe je bil zidarski mojster in godec. Rezika
se je zastrmela v zabito okno in je mislila bogve kaj.

Dominik je sedel na nizki skrinji in je pravil o kav-

ka‰kih gorah.

Potem je pogovor spet zamrl kot ogenj, ki so pozabi-

li naloÏiti nanj. Rezika je od‰la spat. Z Dominikom sva
‰e malo pokramljala, a ne takoj. Bilo je ãasa.

»Ljubezen? Saj nisi zanjo. Nisi. Nisi. Kot nisi za zem-

ljo in za delo,« je dejal po dolgem molãanju poãasi.

Nato trdo, skoraj osorno:

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

»Mlad si ‰e. Ko doÏivi‰ vojno in smrt in se vrne‰ ão-

tast kot jaz, bo‰ poskusil zlepiti razbiti kroÏnik du‰e s
ãimerkoli. Morda z zemljo ali z ljubeznijo do kogarko-
li. In ãe bo ta ljubezen zahtevala, da ostane‰ na gruntu,
bo‰ ostal kot sem jaz in bo moral ostati tisti ãlovek, ki se
priÏeni sem. Pojdi, pozno je.«

Odprl sem okno, da bi videl, ãe deÏuje. Megla je leÏa-

la ‰e vedno okoli borov in brinja. Komaj se je videlo po
blatnem kolovozu. Ko dospem v dolino, sem mislil, bom
moral bresti. Drobceno je pr‰elo.

Napravil sem se, da grem.
Takrat je dvignil pokrov skrinje in potegnil ven stekle-

nico.

»Pa posu‰iva ‰e to. Îe zato, ker se morda dolgo ne

vrne‰.«

Razumel sem.
Vino v steklenici je bilo svetle barve. Gledala sva ga s

tihim veseljem.

»No, malce vleãe na grenko. Pa je na‰e, iz na‰e braj-

de.«

Dvignil je kozarec proti luãi. Vino se je zalesketalo

kakor majhna prosojna zlata zavesa.

»Na‰e,« je dejal ‰e enkrat.
Njegov lepi mo‰ki obraz se je tiho nasmehnil, vinu,

zemlji, ki ga je dala, Ïivljenju, kdove ãemu.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Razumel sem ves smeh in bilo mi je bridko. Veãer se

je odmikal v nejasnosti, bogve, kdaj sem pri‰el domov.

Vrnil se nisem veã.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

B O G O M I R M A G A J N A

Nirvana

es julij je Ale‰ Robida posedal po vrtovih kavarn in
restavracij. Z lenim udobjem, nekakim prazniãnim

sanjam podobnim, je kadil cigareto za cigareto in od
ãasa do ãasa pokusil kavo ali poÏirek rdeãega vina. Roka
ga je kar bolela od ãestitk, ki jih je prejemal od znancev,
od komaj poznanih ljudi, ali celo od neznancev. Pred
mesecem je napravil na zagreb‰ki tehniki izpite iz kemi-
je z veliko odliko. Sam sebi se je ãudil potem, kako je kar
na mah postal znan toliko ljudem. Profesor organske
kemije mu je pisal pismo, v katerem je Ïelel, naj bi se
Ale‰ Robida vrnil k njemu v Zagreb in mu pomagal v la-
boratoriju. »Mnogo denarja si na ta naãin sicer ne boste
zasluÏili v Ïivljenju,« mu je pisal profesor, »toda zdi se
mi, da bi vi lahko priloÏili kamen v ‰e nedograjeno
ogromno sveti‰ãe organske kemije.« — Ale‰ Robida mu
je odgovoril, da se bo najbrÏe vrnil po poãitnicah. — Na
tega profesorja se je marsikdaj spomnil med prijetnim
lenarjenjem in je obãutil nekako domotoÏje po njem in
po laboratoriju. ·e vedno je videl profesorjev zami‰ljeni,
skoraj mrki obraz, kako nosi epruveto k svojim ‰iroko

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

razprostrtim nosnicam in s kako slastjo vdihava organ-
ske hlape vase.

Kmalu za profesorjevim pismom je prejel pismo od

Jele. Jela mu je ãestitala v nekaj kratkih vrsticah. Priãa-
koval je ‰irokega pisma, in zaradi tega ni ãutil topline, ki
je bila skrita v skromnih besedah. S posmehom je od-
loÏil pismo. »Naj si le domi‰lja, da bom letal za njo,« in
se s srdom spomnil, da ni pri‰la v Zagrebu na slavnost,
ki jo je priredil potem, ko je diplomiral, kljub temu, da
ni imel kdove koliko denarja. Saj slavnost je priredil
predvsem zaradi nje. Tega si ni mogel razloÏiti. Tri leta
sta hodila skupaj vsak dan. Zasmejal bi se tistemu, ki bi
mu rekel, da ne bo pri‰la, in vendar je ni bilo. Zaradi
tega se mu je zdelo, da je vsa slavnost pokvarjena in
poleg tega ga je ‰e vsakdo vpra‰al, zakaj ni Jela pri‰la.
Niti najmanj ni slutil, kako je v svoji podstre‰ni sobi vsa
drhtela v veselju, da je tako dobro konãal izpite in kako
je Ïelela, da bi jo s silo pritiral na slavnost; kako si je Ïe-
lela, da bi sedaj, ko se je nenadno zna‰el v popolnoma
drugem poloÏaju, zaãel povsem znova ljubezen z njo. —
»Jaz sem imel neko Ïensko dve leti in razbil bi lobanjo
tistemu, ki bi kaj govoril ãez njo,« mu je rekel na slav-
nosti prijatelj, ki je ‰tudiral modroslovje in se poleg tega
bavil ‰e z leposlovjem. »Mesto Marije bi jo postavil na
oltar v Kamnitih vratih, pa sem jo neki veãer, ko sem
taval mimo ·estin skozi gozd, kar naenkrat zagledal za

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

grmom z nekom od prijateljev. Vzemi vrag Ïenske —
prijatelj je imel petkrat toliko denarja kot jaz in je ‰la za
njim, ãeprav ni bil niã manj grd kot jaz. Denar ti preslepi
tudi najveãjo lepoto. Z denarjem lahko kupi‰ vsak vzor.«
Te besede so Ale‰a zaskelele v dno in vendar jim ni ugo-
varjal. Tudi ni hotel v noãi, ko se je slavnost nagibala Ïe
proti jutru, ubogati tovari‰ev, ki so ga silili, naj bi ‰li Jeli
pet podoknico, jo potem izvabili iz stanovanja in jo od-
peljali v kako gostilno sredi gajev pred Zagrebom.

Teh tovari‰ev se je spominjal vsak dan. »Koliko lepih

besedi in naãrtov smo si izmislili v stoterih veãerih, ki
smo jih preÏiveli skupaj.« Najveã sta se jih seveda iz-
mislila on, AIe‰, in pa dolgi Valentin Oniã, ki se je lah-
ko v obraz smejal kaznim, ki so mu tolikrat grozile.
»Oniãa je ‰koda,« si je mislil Ale‰ Robida, ko je sedel v
Zvezdi in poslu‰al godbo. »Ta ãlovek ne bo nikoli diplo-
miral. Preveã je Ïiv za tako stvar in preveã fantastiãnih
podob drvi skozi njegove moÏgane. Pa tudi ãe bi diplo-
miral, bi se prav gotovo ne lotil resno svojega poklica,
ampak bi se vozil na svoji rdeãi fantastiãni barki po ka-
kem neskonãnem veletoku, po Amaconki ali Volgi kar
naprej, vso veãnost. S seboj pa bi prevaÏal na barki res-
nico, pravico, enakost, svobodo, Kristusa, Budo, Lenina,
Tolstega, pesmi, romane, razprave, gospodo, kmete,
proletarijat in bi noã in dan debatiral z vsemi temi stvar-
mi. In vendar ni v resnici mogoãe dospeti nikamor, ra-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

zen do vseh treh izvirov Ljubljanice.« S kakim Ïarom
mu je Valentin Oniã stiskal roko ob slovesu: »Ale‰ Robi-
da, potuj v vsemirje med atome tvarine in potuj ‰e na-
prej med elektrone tvarine, zavpij nanjo, ki ni niã dru-
gega kot veãno zgo‰ãena energija, zagrabi v njeno besno
Ïivljenje, zagrabi v njej Boga, sveto trojico, elektriko, luã
in toploto, ki so med seboj eno, veãno Ïive in neuniãljive
vse tri, veãno druga v drugo se prelivajoãe.« Ale‰ Robi-
da se je smejal, toda Valentin Oniã, ki je imel od vzhiãe-
nosti rosne oãi, je nadaljeval: »Strmel sem tvoji Jeli v oãi
in strah me je bilo — v oãeh ji je Ïarela elektrika, luã in
toplota hkratu v enem, Ïarela je ãlovekova du‰a.« —
»Nastale bi interference valov, ãe bi bilo tako,« je odvr-
nil on, Ale‰, z nezadrÏanim smehom. »Posebno, Oniã,
ãe se bodo valovi tvojih oãi spojili z njenimi.«

Na Jelino ãestitko v pismu se Ale‰ Robida ni zahvalil.

Silil se je, da bi bil malomaren proti Ïivi podobi, ki mu
je neprestano plavala po mislih. Hotel je potisniti to po-
dobo v ozadje, kakor se mu je posreãilo med ‰tudijem
kemije potisniti v ozadje podobe iz Pre‰erna, Dostojev-
skega in drugih takih ljudi, ki jih je rad gledal na gimna-
ziji in ‰e potem prvo leto na vseuãili‰ãu. Vendar se mu
je ta podoba prikazovala in je postajala vsak dan bolj
Ïiva: sedela je v svoji podstre‰ni sobici in mu sku‰ala
predoãiti lepoto nem‰ke romantike — kakega E. T. A.
Hoffmana, medtem, ko jo je on nalahno objemal okrog

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

pasu in ni dosti poslu‰al, ker je raj‰i gledal njo — potem
se je napotila nenadno v ãase, ko so v Italiji iz grobov
kopali vitka telesa Vener, Apolonov, velikanske zakopa-
ne ãa‰e — on pa je medtem strmel na njene razgaljene
rame — pripovedovala mu je o Ïivljenju v predmestjih
— a on jo je potem povabil v zabavi‰ãe. Budile so se slike
iz pomladnih, poletnih, jesenskih in zimskih veãerov
med visokimi hi‰ami, med katerimi je stopala, kakor da
bi nikoli ne bila z deÏele doma, ali pa po sonãnih po-
mladnih zelenih in po mrzlih zimskih belih gajih nad
mestom, po katerih je brzela, kakor da bi vedno bila pa-
stirica. Nekoã se je zagledala v Budov kipec, ki se je
smehljal izmed igraã v velikanski izloÏbi. Ni se ga mogla
nagledati. Vstopil je v trgovino in potro‰il za kipec zad-
nji denar. Ta kipec je potem noã za noãjo strmel v mla-
do ljubezen, ki je kipela v sobici pred njim. Poslu‰al je
vse besede, videl je vse poglede in kako sta dva ãloveka
hotela postati eno. Kakor po ãarobni sili poklican se je
Ale‰ Robida pripravil, da bo Jeli pisal ‰iroko pismo in jo
povabil v Ljubljano. To je bilo tridesetega julija. Pisal bi
tako, kot je pisal prej‰nje poãitnice, ko je bil ‰e dijak,
pismo pisano tako kot ãlovek misli in ãuti. Toda prav ta
dan je iz‰el v gospodarskem listu njegov ãlanek, ki ga je
napisal ‰e junija:

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

— Katera gnojila bi bila najprimernej‰a za razliãne

geolo‰ke predele v Sloveniji? Kako bi se dalo ta gnojila
najceneje pridobivati doma?

Pod naslovom je bilo ‰e napisano:
Na na‰ razpis nagrade v znesku desetih tisoãev dinar-

jev za najbolj‰i gospodarski ãlanek smo prejeli tri in tri-
deset ãlankov. Prvo nagrado je dobil ãlanek izpod pere-
sa Ale‰a Robide.

·e isti veãer je prisedel k njegovi mizi ravnatelj velike

kemiãne industrije in se skoraj celo uro pogovarjal z
njim. Ravnatelj je ostro poslu‰al vsako besedo, ki jo je
izpregovoril Ale‰ Robida, ãeprav ni Ale‰ Robida govoril
kdo ve koliko in je raj‰i strmel o obraz, ki je suh in s sto-
terimi potezami porisan strmel z nasprotne strani vanj,
obraz moÏa, ki je imel doma in v inozemstvu naloÏenih
petnajst milijonov dinarjev in ki je kljub temu bogastvu
Ïivel, kot je bilo splo‰no poznano, skromno kakor kak
profesor. Konec pogovora je ravnatelj izjavil:

»Zdi se mi, da va‰i moÏgani niso brez soli. Ali bi ho-

teli prisostvovati jutri ob enajstih dopoldne seji odbora
Kemiãne industrije?« — Ale‰ Robida se je v tem hipu
spomnil na svojega starega profesorja, za hip ga je za-
pekla vest, vendar je prikimal. Ta dan je bil preveã raz-
tresen, da bi mogel pisati Jeli zbrano pismo.

* * *

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Ko je po dveh letih predlagal Ale‰ Robida na seji Kemiã-
ne industrije, naj bi druÏba stopila v zvezo z Îidom Ari-
jem Kornfeldom v Zagrebu in ko je odbor ta njegov
predlog, na katerega se kljub vsej njegovi preprostosti ni
poprej nihãe spomnil, sprejel in ko so radi tega zaãeli
dobiãki druÏbe skakati navzgor, je bil Ale‰ Robida iz-
voljen za tajnika druÏbe. Na posebni seji mu je ravnatelj
sporoãil imenovanje in mu ãestital vprião vsega odbo-
ra. Odborniki so mu po vrsti stiskali desnico. Vsak se je
zavedal, kolikega pomena so bili vselej nasveti Ale‰a Ro-
bide, ãeprav so na prvi pogled bili neznatni in brezpo-
membni. Po seji ga je ravnatelj odpeljal s seboj na dom
in ga predstavil hãerki Juliji, ‰tiriindvajsetletnemu de-
kletu, ki se nikoli ni nikomur nasmehnila, ãeprav se je Ïe
marsikdo sku‰al prikrasti v njeno bliÏino. Ni bil samo
ãar milijonov, ki je kakor magnet vlekel mo‰ke k sebi,
ampak tudi zagonetnost njenih ‰irokih, zelo mraãnih
oãi in dovolj lepo razvito telo, ki je obetalo popolnoma
upijaniti tistega, ki se ga bo polastil.

»âitala sem va‰e ‰tevilne razprave in vas videla neko-

likokrat,« so bile prve besede, ki jih je izpregovorila z
njim medtem, ko mu je ponudila desnico. Potem mu je
poleg mize nekaj minut strmela v oãi, ne da bi pri tem
kaj govorila. Ale‰ se je pogovarjal z ravnateljem, a od
ãasa do ãasa se je ozrl tudi k Juliji, ne da bi na‰el pravo
besedo, ki bi se mu ne zdela prazna za pogovor z njo. Pa

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

se je zdelo, da si tudi ona tega ne Ïeli in da je izgublje-
na v mislih kdo ve kam. A ko je postreÏnica prinesla ãaj,
jo je odslovila in sama postregla Ale‰u. Z napetostjo je
opazoval, kako je njena bela roka dvignila vrã in kako je
ãaj curljal v njegovo skodelico. Po ãaju je ravnatelj od‰el
poãivat, tudi Ale‰ se je dvignil, da bi se poslovil, a ga je
pridrÏala. V zadregi ji je priÏgal cigareto, ki si jo je vtak-
nila med ustnice. Ni bilo nekaj ãasa nobene besede med
njima, ãeprav so misli drvele po njegovih moÏganih. Oãi
mu je prikovala nase in zdelo se je, da se hoãe nasmeh-
niti, ko je videla, kako ne more odmakniti pogleda od
njenih oãi. Zaãel je pripovedovati o zanimivostih, ki jih
nudi Ïivljenje v podjetju in Ïe se je hotel zaplesti v raz-
pravo o nekih zanimivih kemiãnih spojitvah, ko ga je
nenadno vpra‰ala: »Koliko let imate?« »Sedem in dvaj-
set,« je odgovoril. »Ali se vi nikoli ne mislite poroãiti?
Oãe mi je rekel, da ne obãujete z nobeno Ïensko in da
ste silno resni v takih stvareh.« — »Vãasih sem mislil na
poroko,« je zajecal, »potem pa me je delo vsega prevze-
lo.« — »Ali je bila lepa, lep‰a kot sem jaz?« »Lepa je bila
— lep‰a, lep‰a ni bila.« — »In kje je sedaj?« — »Ne vem,
nisem utegnil poizvedovati.« — »Niste utegnili? Pravi-
jo, da se mora vsak ãlovek poroãiti. Tudi jaz bi se hote-
la poroãiti in oãe je tudi za to. Namerava vas veãkrat
pripeljati v hi‰o in vso stvar napeljati tako, da bi se oÏe-
nili z menoj. Ali bi se hoteli vi oÏeniti z menoj? Ne bom

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

niti Ïalostna, niti vesela, ãe odklonite. Vendar bi rada
videla, da se odloãite za to. Nihãe, ki bi bil na va‰em
mestu, bi ne odklonil.«

Strme je poslu‰al te besede, a radi preseneãenja ni

mogel najti pravega odgovora. Prijel jo je za roko in jo
hotel nalahno pritegniti k sebi. Tedaj se je nasmehnila:
»Za take stvari bova imela ‰e dovolj ãasa. Z oãetom se
bom pomenila o dnevu poroke. Vi uredite vse, kar je po-
trebno z va‰e strani. Samo po sebi je umljivo, da so vam
odslej obiski dovoljeni vsak dan in pridete k meni lah-
ko, kadarkoli vas ne bo ovirala sluÏba. Zdi se mi, da mi
ne boste postali zoprni.« Vstala je in ga spremila do vrat.
Ko je od‰el, je legla na divan, si priÏgala cigareto in se
zamislila v svojo podobo, ki je leÏala v velikem zrcalu
pred njo. Modrikasti dim se je v tenki vijugasti ãrti vil iz
njenih ustnic proti stropu.

* * *

Nekaj mesecev pozneje je bila poroka. Po mestu so
mnogo govorili o nji. Ale‰ Robida je ob tej priliki skrivaj
poslal nekaterim ustanovam veãje denarne zneske za
podporo. Rekli so, da je bilo razdeljenih vsega skupaj
kakih ‰tiri sto tisoã dinarjev in da je poleg tega tudi Ju-
lijin oãe razdelil pribliÏno toliko vsoto in da je mnogo
umetnikov dobilo naroãila za podobe in kipe. Poroka pa
ni bila tako razko‰na, kakor so govorili. Mnogo so pre-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

tiravali v tej stvari. Na Ïeljo Julije se je vsa stvar vr‰ila v
sorazmerno prav skromnem obsegu. Kljub temu je bila
poroka za Ale‰a Robido silnega pomena in njegovo ime
je postalo na mah znano po vseh trgovskih krogih med
Ljubljano in Beogradom in celo ãez meje drÏave.

Nekaj dni po poroki je prejel po po‰ti majhen omot.

Ko ga je odprl, se je zasmejal iz njega Budov kipec, ki ga
je nekoã podaril Jeli. Juliji je kipec zelo ugajal. Pojasnil ji
je, da mu je Jela vrnila kipec. Julija se je nasmehnila in
hotela imeti kipec zase. Postavila ga je v spalnico na sto-
jalo poleg poroãnih postelj. Vsak dan je priÏgala luãko
pred njim. Ko jo je Ale‰ vpra‰al, zakaj to dela, je odgovo-
rila: »V nekaj mora paã vsak ãlovek verovati.«

* * *

Robidi je neprestano plaval denar v hi‰o. Toliko ga je
bilo, da se je sam ãudil, odkod prihaja. Kakega drugega
ãloveka na njegovem mestu bi se sedaj polastila Ïelja
kopiãiti in kopiãiti kar naprej in graditi in graditi, uÏivati
nad sijajem, s katerim obdaja zlato ãloveka tem bolj, ãim
veã ga ima. Opajal bi se lahko nad spo‰tljivimi ali pa nad
nevo‰ãljivimi in srditimi pogledi, ki jih je sreãaval vse-
povsod. A se ni menil za vse to, niti ni vodil natanãne-
ga pregleda nad svojim denarjem, ki je bil naloÏen v
vseh pomembnej‰ih zavodih. Vãasih se je celo nekaj
zganilo v njegovi du‰i, ko se je spomnil na stare dni, ko

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

je na vseuãili‰ãu lovil instrukcije, da se je lahko preÏiv-
ljal. âeprav je minulo od tiste dobe ‰ele malo let, se mu
je zdelo, kakor da je vse to najmanj petdeset let za njim.
Skoraj nekako domotoÏje se mu je vãasih prebudilo po
tistih letih. Naroãil je osebnemu tajniku, ki si ga je na-
jel, naj ne skopari preveã, kadar bo kak ‰tudent ali pa
odposlanec ‰tudentovskega dru‰tva pri‰el prosit za
podporo. A polagoma, ãisto polagoma je ta spomin na
dija‰ka leta ugasnil in tajnik je delil podpore, ne da bi
gospodar veã vedel za to. Ob koncu leta je le malomar-
no podpisal rubriko — Izdatki za podpore — ne da bi
pregledal dolgi stolpec z imeni.

Nekaj nejasnega je plavalo po njegovih mislih. Ni

mogel doumeti Julije. Kljub vsemu razko‰ju ni bilo ne-
kaj prav. ·tiri leta je opazoval Ïeno, da bi tisto nekaj
spoznal — po ure dolgo je strmel v njene oãi, ki so ‰e
vedno Ïarele z nezmanj‰ano opojnostjo. Gledal je ure
dolgo v jutru, preden se je prebudila, njen obraz, pri-
slu‰koval je besedicam, ki jih je vãasih za‰epetala v sa-
njah — niã. Kakor lepa senca je stopala dan za dnem po
hi‰i, iz sobe v sobo — ali pa slonela ob oknu in strmela
na prostorni vrt, ki se je ‰iril okoli hi‰e. Kadar se je izpre-
hajala po vrtu, je imela lahno dvignjene roke, ki so ro-
male tik nad cvetjem. Kadarkoli jo je vpra‰al, naj mu
pove, ãe ji ni kaj prav, ga je zaãudeno pogledala, ãe‰ —
kako more‰ misliti, da mi nekaj ni prav. Zazdelo se mu

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

je, da je vzrok tistemu nekaj to, da ‰e ni bilo otroka. Ta-
koj v zaãetku zakona jo je vpra‰al, ãe hoãe imeti otroka
ali ne. Zasmejala se mu je tedaj naravnost v obraz: »Pri
meni ti ni treba imeti takih skrbi.« Prosil jo je tedaj
opro‰ãenja in je bil na tihem odgovora vesel, ker si je
tudi sam Ïelel otroka. Otroka pa ni bilo. Nekoã jo je
vpra‰al, ali Ïaluje radi tega, pa mu je odgovorila v nje-
govo strmenje:

»Otroci so, ãetudi se ne rode. Na svetu je vse polno

nevidnih otrok. Med njimi se igrajo tudi moji.« — Tega
odgovora ni razumel in ga je potem smatral samo za
pesni‰ki, tolaÏljiv privid, ki je nastal paã le iz Ïelje po
pravem otroku. Napotil se je k zdravniku in se dal pre-
iskati. Zdravnik je pogledal v mikroskop in mu povedal,
da bi se radi njega otrok prav lahko spoãel in da bo
vzrok za neplodnost pri Ïeni. Nato je Ale‰ sku‰al Julijo
pripraviti na to, da bi sprejela ginekologa, ki naj bi jo
pregledal. Ker ni odgovorila niãesar, je menil, da se s
predlogom strinja in je neki dan pripeljal zdravnika
domov. Ta se je nadejal bogatega honorarja in obljubil
Ale‰u, da bo storil vse, kar bo mogoãe. Julija ga je stoje
sprejela v spalnici in mu ni ponudila sedeÏa. »Nisem vas
poklicala. Nepoklicani ne bo preiskoval mojega telesa,«
mu je rekla hladno. »Toda na‰a veda vãasih lahko,« je
zajecal preseneãeni zdravnik. »Za vse skupaj bi vi raãu-
nali kakih ‰est tisoã dinarjev. Naroãila bom moÏu, naj

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

vam jih izplaãa deset, samo prosim vas, da se veã ne po-
trudite k meni.« — Zdravniku se je zazdelo, da je Ïena
pred njim histeriãna in je sklenil izpremeniti taktiko.
Prijazno se je nasmehnil in Ïe pripravil hitro v mislih
potrebni nagovor, ko mu je zopet neusmiljeno rekla:
»Ta ãlovek pred menoj misli, da sem histeriãna. Prav
tako kot se je nauãil v knjigah. Dragi gospod, pojdite
zdravit Freuda in njegove uãence mesto mene, ãe misli-
te, da ste iz knjig dojeli vso modrost.«

Zdravnik se je obrnil in uÏaljen od‰el. Julija pa je rekla

moÏu: »âetudi bi na smrt zbolela, mi ne kliãi zdravnika.
Toda jaz ne bom nikoli nevarno zbolela.« Sklenil je, da
jo bo odpeljal na dolgo potovanje. V zgodnji pomladi sta
‰la. Pod njima je drvela Evropa — vrhovi Alp — samot-
ni fjordi — beli Spitzbergi — ãrno ‰kotsko otoãje — svet-
loba ·panije — mrtvi minareti Carigrada — ogromne
tvornice ob Dnjepru — roÏe — pesmi — godbe. Med
vsem potovanjem je Ale‰ neprestano govoril — nepre-
stano je kazal s prstom skozi ozraãje na vrhove gora, na
struge rek, na bregove jezer in na ravnine morij. Vsem
stvarem je vedel imena. Poslu‰ala ga je mirno, a niti en-
krat ni zagledal na vsem potovanju znakov zaãudenja,
obãudovanja ali preseneãenja v njenih oãeh. Vendar je
rada nakupila na tem potovanju nekaj dragocenih
oblek, kakr‰nih ni bilo mogoãe dobiti v Ljubljani in za-
zdelo se mu je, da se jih je doteknila z ljubeznijo.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Vrnila sta se, ne da bi se kaj izpremenilo — tisto ne-

kaj se je ‰e poveãalo in Ale‰a se je zaãel pola‰ãati vãasih
strah in nemir. Nekoã je zagledal na Ïeninih ustnicah
nasmeh, ki je izginil takoj, kakor hitro se je ozrl v njen
obraz. Takega nasmeha ni videl ‰e nikoli. Odslej jo je
opazoval nekaj tednov, da bi pri njej ‰e zasaãil tak na-
smeh, pa se ni veã prikazal. Nenadno si je zaÏelel, da bi
mu Julija postala nezvesta — potem bi se gotovo nekaj
izpremenilo. Ko je bil Ale‰ star osemnajst let, si je rad
predstavlJal, kaj bi bilo, ãe bi mu Ïena kdaj postala ne-
zvesta. Zdelo se mu je takrat, da bi ne bilo za tak sluãaj
pravzaprav nobene re‰itve — ãe bi pretepel zvodnika, ãe
bi se loãil, ãe bi igral brezbriÏnost, ãe bi preziral, ãe bi se
umaknil, ãe bi se ma‰ãeval, ãe bi iskal usmiljenja — vse
bi bilo enako sme‰no in neumno. Ko je to takrat omenil
prijatelju, mu je ta odgovoril: »Jaz bi Ïeno vsak veãer
prikoval na posteljo, v eni roki bi drÏal palico, v drugi
sla‰ãice, pa bi mi ne utegnila postati nezvesta.« Drugi
mu je rekel: »Îenske so kakor otroci. Kdor jim nudi veã
igraã, za tistim bodo tekli. Kaj bi si ãlovek radi tega delal
skrbi in ãemu bi se zameril.« Tega si pa Ale‰ Robida ni-
koli ni mislil, da si bo sam Ïelel, da bi mu Ïena postala
nezvesta, ãeprav jo bo ljubil. Obotavljal se je dolgo, ker
se mu je ves poizkus vendarle zazdel nizkoten, toda ne-
kega dne je pripeljal v hi‰o igralca iz drame, ki ga je ob-
ãudovalo vse mesto, ne da bi ta slutil, ãemu je moral

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

priti. Igralec je bil visok ãrnolasec, dosti lep‰i od Ale‰a
samega. Obraz mu je Ïarel od neprestanega premi‰lje-
vanja in ãuvstvovanja, od neprestanega iskanja Ïivih
podob. Ko je zagledal Julijo, pa se je ves raztresel, ne-
prestano je izmikal svoj pogled izpod njenih oãi. Ale‰ je
ostro opazoval vsako njegovo kretnjo. Ko je videl nje-
govo nenavadno plahost, se je umaknil iz sobe. Tedaj se
je igralec veã hipov zazrl Juliji v obraz: »Va‰ moÏ mi je
rekel, naj prihajam v to hi‰o vsak dan. Pri‰el sem, toda
pojdem takoj in nikoli veã me ne bo blizu.« — »Bolje za
vas, ãe ne boste pri‰li,« je rekla Julija tiho. — »Le kadar
pridete v gledali‰ãe, bom pozabil na igro in gledal le
proti va‰emu sedeÏu. Prosim vas, zmolite pred Budo
zame molitev, da bi bolje igral kot dosedaj.« Zagledal se
je skozi prostor med zavesami na kipec, pred katerim je
v zlati ãa‰i gorelo olje. Nato je vstal in pobegnil iz sobe.
»Igralec ni hotel, da bi ti morala postati nezvesta,« je
rekla Julija zveãer svojemu moÏu v postelji.

»Lepa je in vsak dan se oblaãi v drugo obleko. âemu

vendar — radi drugih ne, radi mene prav gotovo ne —
ãemu vendar,« je premi‰ljeval moÏ. Ona pa ga je obje-
la in pritegnila k sebi. Njene po‰evne oãi so se poãasi
zaprle. Svilen trak ji je zdrsnil z rame. Od sinje luãi obar-
vane prsi so se sklonile k njemu. Roke so se mu ovile
okrog hrbta. »Lepo je ne misliti niã,« je za‰epetala. Ho-
tel je, da bi vztrepetalo njeno telo. LeÏala pa je mirno in

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

nepremiãno kot Ïiv kip in se je zdelo, da niti ne diha.
Ale‰ je pogledal mimo njenega obraza na Budov kipec.
Buda je strmel vanj hladno, nepremiãno, in se je zdelo,
da se ne smehlja. »Zgeni se vendar,« je zakriãal Ale‰ Ïe-
ni, »kot mrliã hoãe‰ biti!« — Odprla je oãi in se nasmeh-
nila. »Dovolj, spala bi rada.« Res je kmalu zaspala. Vso
noã je strmel na njeno telo in ãim bolj je tekel ãas, tem
bolj ga je prevzemal strah vse dotlej, da je jutrnje son-
ce prevleklo z Ïarki njeno belo telo in ji odprlo oãi.

* * *

Skoraj nikamor ni hodil pe‰ in se je vedno vozil z avtom,
ki mu je popolnoma nadomestil noge. Ob promociji je
tehtal pet in ‰estdeset kilogramov, sedaj pa jih je imel Ïe
pet in devetdeset. S skrbjo je opazoval, kako mu nara‰ãa
teÏa od leta do leta. Naroãil je kuharici, naj mu prinese
ãim manj hrane, skrivaj je telovadil v kopalnici, toda
teÏa je vseeno polagoma rasla. âez pol leta se je tehtal
znova, a kazalec je pokazal sedem in devetdeset kilo-
gramov, ‰e ãez pol leta sto. Zdravnik ga je preiskal, a mu
je rekel: »Vi ste podoba pravega zdravja in smrt je ‰e
prav daleã od vas. Srce ne kaÏe nobenih znakov zama-
‰ãenja.« Razum ga ‰e prav niã ni zapustil in je z njim ‰e
vedno premagoval na sejah vsa nasprotna mnenja in
zaprl sapo vsakomur, ki se mu je hotel protiviti. S po-
smehom je prebral tudi nekatere ãlanke, ki so bili v ne-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

kem delavskem listu napisani proti njemu. Ne zato, da
bi nadaljne ãlanke prepreãil, ampak zato, ker se je ho-
tel poigrati, je ukazal poslati uredniku precej‰njo vsoto
denarja. Urednik je pri‰el drugi dan osebno k njemu in
se mu prisrãno zahvalil. »A to vas ne sme ovirati, da bi
me ne napadali naprej,« mu je rekel Robida. »Razu-
mem, razumem,« je odgovoril urednik, ki pa topot res
ni prav razumel. Kljub vsemu temu pa je Ale‰ ãutil, kako
mu lega nekaj topega na du‰o, kako polagoma, polago-
ma poginja nekaj, kar je bilo v davnih ãasih veliãastno in
Ïivo, svet, v katerem se mu je zdelo, da je nekoã nemo
sanjal o njem. Naroãil je mnogo knjig in sku‰al ãitati.
Toda pri vsaki je prenehal Ïe po nekaj straneh, kakor da
bi nevidna roka prekrila besede in jih naredila nerazum-
ljive. Hkratu ga je zajemalo obãutje samotnosti, ki ga je
deleÏen vsakdo, ki ga usoda meãe na tako ali tako viso-
ko nad okolico — temu obãutju pa se je pridruÏilo ne-
jasno domotoÏje po tem, kar je nekoã bilo. Vsega tega bi
seveda ne obãutil, ãe bi bil prepriãan, da ga Julija ljubi.
Do tega prepriãanja pa se ni mogel prikopati, odkar se
je oÏenil. Sedaj si je sku‰al priboriti njeno ljubezen ka-
korkoli. Delal se je pretirano usluÏnega in se vedel do
Ïene priliznjeno in ljubeznjivo kakor otrok, ki sku‰a pri-
praviti mater, da bi mu kupila novo igraão.

Sredi zime je obhajala rojstni dan. Naroãil je iz Egipta

‰op lotosovega cvetja, za katerega je plaãal pet tisoã di-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

narjev. Cvetje je prispelo Ïe nekaj dni pred rojstnim
dnem ‰e v polrazcvetelem popju. Skrbno ga je skrival v
pisarni in naroãil postreÏnici, naj bo soba zakurjena noã
in dan, da bi cvetje ne pozeblo. Na rojstni dan se je raz-
pelo v ‰iroke, razko‰ne cvetove. Poprej ko navadno se je
vrnil iz urada. SluÏkinja mu je ‰epetaje povedala, da je
gospa v spalnici. Po prstih se je bliÏal teÏkim zavesam in
jih prav nalahno razgrnil. Hotel je Julijo presenetili. To-
da pri zavesah je obstal kakor na tla prikovan in strmel
skozi presledek med njimi v spalnico. Julija je stala gola
pred zrcalom, ki je bilo vi‰je od njenega belega, ãudovi-
to oblikovanega telesa. Z vso strastjo je pritiskala ustni-
ce na ustnice podobe, ki je stala v zrcalu tik nje. Prsi so
se ji splo‰ãile na steklu. Boki in vse telo ji je drgetalo v
silnem koprnenju. Dolgo trenutkov je stala tako. Potem
se je polagoma okrenila. Odprla je drobno zlato ‰katlji-
co, vzela iz nje nekaj zrn, jih poloÏila v posodico pred
Budovim kipcem in jih zaÏgala. Iz posodice se je dvigal
dim poãasi mimo kipca navzgor in napolnil ves prostor
z opojno di‰avo. Stopila je nekaj korakov nazaj, razpro-
strla roke in se nekolikokrat globoko priklonila pred ki-
pom.

Z grenkim nasmehom se je Ale‰ nesli‰no umaknil od

zaves. PoloÏil je cvetje v predsobi na mizo in odhitel na
cesto. Sedaj mu je bilo tisto — nekaj — popolnoma jas-
no. In jasno mu je bilo, da Ïena ne more ljubiti njega, ko

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

vendar ljubi samo sebe in tistega bronastega, mrtvega
boga.

* * *

Leto pozneje je odprl Ale‰ najspodnej‰i predal pisalne
mize, tistega, ki ga ni odpri Ïe od poroke. V njem so
leÏala Jelina pisma in fotografija, na kateri sta bila nasli-
kana oba. Slika, v katero se je zagledal, je prikazovala
dva mlada ãloveka — vitek, suh fant, veselih oãi in pa
lepa Jela, nekoliko manj‰a od njega, tako da se je s kodri
dotikala njegovega lica. Veã kot uro dolgo je podpiral
glavo in zami‰ljen gledal na sliko. Potem je zaãel prebi-
rati pisma, ki so bila polna Ïivljenja, nagajivosti, ãuvstev,
razigranosti, vãasih Ïalostna potem zopet polna strasti.
V njih je na‰el izraze, ki bi jih Julija nikoli ne mogla iz-
govoriti, kakor: »Moj fant,« ali »Jutri bo cvetna nedelja,
pridi, da pojdeva v zgodnjem soncu na Sleme,« ali »Ko-
maj ãakam, da bi se poletje konãalo, da bi se zaãela pre-
davanja in bi Te zopet lahko sprejela v svoji zagreb‰ki
sobici.« — Pred njim se je iz ne‰tetih pisem zopet odpi-
ral nov svet in Ale‰ skoraj ni mogel verjeti, da ga je ne-
koã preÏivljal sam. Jelin obraz se je prikazal kot Ïiv v
njegovi du‰i in dvignil je roko, da bi se ga dotaknil. Pola-
stila se ga je brezupna otoÏnost in zaãutil je, kako zelo
si Ïeli, da bi stala Jela sedaj v resnici pred njim. Sedaj ne
bi veã zahteval ãesa preveã. Dovolj bi bilo, ãe bi je lah-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

ko gledal in gledal neprestano. Ob njej bi lahko z denar-
jem, ki ga ima, ustanovil majhne Atene v Ljubljani. Ob
njej bi zopet postala pokrajina vsa Ïiva zanj, vesel bi bil
gozdov, potokov in gora. Godba bi mu postala zopet
visoka in ne bi se niti smejal, ãe bi se ustavila nekje na
‰irokem polju ob znamenju ob poti in bi se ona zamisli-
la v kraje nad zemljo, ki so morda Ïivi in ne spe kakor
pokrajine ob Budi. Sku‰al si je predoãiti, zakaj je ‰el od
Jele in stopil k Juliji in si je priznal, kar si odsedaj nikoli
ni hotel priznati, da ni bila samo temna Julijina lepota
vzrok, ampak prav tako Ïelja po razko‰ju, moãi in veli-
kem imenu. Ali bi se Jela vrnila, ãe bi jo sedaj poklical,
naj se vrne? Zazdelo se mu je nemogoãe, da bi se vrni-
la — njena pot je hotela biti preveã ravna, Jela ni nikoli
ljubila ovinkov. Po poroki se Ale‰ ni nikoli brigal, kaj se
je zgodilo z njo. Sicer se mu je to vpra‰anje hotelo neko-
likokrat vriniti v misel, a ga je vedno potlaãil v podza-
vest. Kdo ve, kako Ïivi sedaj? Morda ima kup otrok — po
otrocih je vedno sanjarila — in Ïivi v kakem samotnem
kraju z moÏem in s plaão komaj dva ali tri tisoã dinarjev
na mesec, z bednim denarjem, s katerim ni mogoãe
niãesar zaãeti. Spomnil se je, kako sta bila vãasih ob
veãerjo zato, da sta ‰la lahko v gledali‰ãe in kako si je on
nekoã izposodil od natakarja Ilije denar, da sta se lahko
odpeljala za boÏiã v Ljubljano. Kaj, ko bi se ji dalo kako
pomagati? Ona bi seveda o tem ne smela niãesar vede-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

ti, ker bi gotovo vse odklonila — a ãe bi morda njen moÏ
nenadno dobil ponudbo za visoko sluÏbo — ali ãe mor-
da ni poroãena, da bi jo kar na lepem pozvali v glavno
mesto h kakemu prosvetnem odboru?

Napisal je na list njeno ime, poklic, dan rojstva in se

odpeljal na informacijski urad. Uradniki so ga pozdra-
vili nadvse spo‰tljivo. Izroãil jim je listek. âez ãetrt ure
se je uradnik vrnil z napisanimi podatki, v katerem so
bili razvidni datumi in kraji, v katerih je sluÏila. Nazad-
nje pa je bilo napisano: 16. III. 1943 pri‰la v Maribor v
Splo‰no bolnico, 10. V. 1943 umrla v isti bolnici za tu-
berkulozo, samska.

»Ali bi se hoteli informirati tudi o njenih sorodnikih,«

je vpra‰al uradnik. »Hvala lepa, ne potrebujem,« je od-
govoril Ale‰ Robida z istim brezbriÏnim obrazom kakor
ga je kazal vselej, kadar je podpisoval kako transakcijo.
V noãi pa je imel teÏke sanje: Julija ga je drÏala za roke
in ga vodila po ‰iroki ulici proti nekemu vrtu. »Kam me
pelje‰,« jo je vpra‰al. »Domov,« je odgovorila. âez vrt ga
je pripeljala v mrtva‰nico. »To je mrtva‰nica,« je rekel
on. »To ni mrtva‰nica,« je odgovorila ona. Na visokem
sinjem podstavku je zagledal krsto. Jela je leÏala v krsti
lahno sklonjena. Z roko si je podpirala glavo in se mu
dobro in prijazno smehljala. »Poljubi jo,« je ukazala Ju-
lija. »Ali je Ïiva ali je mrtva,« je vpra‰al on. »Ni mrtva in
je Ïiva,« je odgovorila Julija. »Ali si Ïiva,« je vpra‰al Ale‰

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Jelo. Pokimala je, ne da bi se nehala smehljati. Pristopil
je in se sklonil, da bi jo poljubil. V istem hipu je izginila
Jelina podoba. Na dnu krste pa je sedel Buda, majhen,
‰irok in s stolpiãasto kapo nad plo‰ãatim celom. Tudi on
se je dobrodu‰no smehljal. Lahno je pokimal, za hip bolj
‰iroko odprl oãi in pomeÏiknil. Od nekod je zazvenel
Julijin smeh. Ale‰ se je prebudil in ãutil, da se trese od
groze. Meseãina je mirno in nesli‰no sijala na Budov
kipec in Julijo, ki je leÏala poleg njega mirno, brez na-
smeha. Le svileni trak nad njenimi prsi se je enakomer-
no dvigal in upadal. Nekaj ãasa je AIe‰ strmel na njeno
telo, potem je zaãutil, kakor da ga je nevidna roka zagra-
bila za glavo in mu jo okrenila proti kipcu. Tedaj je Buda
zopet lahno pomeÏiknil s ãrnimi vekami. Ale‰ je zagra-
bil z obema rokama navzgor, da bi sunil teÏko, tujo roko
s svoje glave in zavpil v grozi. Tedaj se je Julija prebudila
in ga gledala mirno s po‰evnimi mraãnimi oãmi. Pomi-
ril se je. — Zjutraj je Ale‰ rekel Juliji, da se bo odpeljal v
Zagreb. Pokimala je in ni izrazila Ïelje, da bi se peljala z
njim.

* * *

Ni se peljal z letalom. ZaÏelel si je, da bi se vozil z vla-
kom, v tretjem razredu kakor nekoã. Vagon je bil poln
potnikov in Ale‰ je komaj na‰el sedeÏ. Preprosto obleãe-
ni ljudje, ki so sedeli pred njim, so ga zaãudeno gledali.
Spoznal je takoj, da je tujec med njimi in se ni upal zaãe-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

ti razgovora. Kmalu je spoznal, da niso prijetnosti voÏ-
nje v tretjem razredu namenjene tistim, ki so pomeh-
kuÏili in razvadili svoje telo. SedeÏ ga je zaãel ti‰ãati in
od ãasa do ãasa je moral premakniti svojo teÏo. Spom-
nil se je, kako se je vãasih vozil z Jelo in mu takrat niti na
misel ni pri‰lo, da bi utegnilo biti neprijetno. Prav Ïivo
mu je stopil v spomin pogovor, ki sta ga imela na neki
voÏnji s svetovnim potnikom — ‰tudentom potepuhom.
Rekel je: »Na dolgih potovanjih postane ãlovek zopet
ãlovek, svobodni drÏavljan sveta, Ïivi prebivalec na‰e
zemlje. Ako pa je ãlovek vedno na istem mestu, mu Ïiv-
ljenje umira. Kako si Ïelimo, da bi spoznali Mars. âe bi
lahko dospeli nanj, bi se ne vrnili poprej, dokler ga ne bi
preromali in ne preiskali vse. Na tej na‰i zemlji, ki je de-
setkrat lep‰a kot Mars, pa tiãimo vedno na isti toãki in
vedno upamo, da se bo nekaj posebnega pripetilo. Pa se
ne zgodi nikdar niã posebnega in smrt nam zapre oãi,
ne da bi poprej pregledali zvezdo, na kateri smo Ïiveli.
âlovek mora hoditi naokoli in iskati tiste pokrajine, ki je
za vsakogar skrita nekje na svetu. âe bo iskal, se mu bo
ta odprla kar na lepem, sama po sebi in ãlovek potepuh
bo zastrmel vanjo kot v izgubljeni raj. Neprestano po-
tujem po tem planetu in planet sam potuje z mano v
neznane prepade vsemirja, v brezmejnost vesoljnosti.«
— Ob tistem pogovoru je sijalo sonce skozi odprta okna
vagona in Jeli je Ïarel obraz v njegovih Ïarkih. Sedaj pa

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

je Ale‰ Robida ãutil, kako poãasi se vleãe vlak skozi
hladne, mrke pokrajine. Pod Ïeleznico je tekla umaza-
na reka, nad njo so v dolgoãasno temotno nebo ‰trlele
puste skale in rogovilasta, gola, mrtva drevesa, med ka-
terimi so se tuintam vile strme, izgubljene steze.

»Kam drvim,« je pomislil z grenkostjo. »Jela je mrtva.

Poti, na kateri bi jo na‰el, ni veã. S pokoro in kesanjem
se je ne da veã priklicati v Ïivljenje. Njene ustnice, ki naj
bi odpustile, je poÏrla zemlja in Boga, ki naj bi izbrisal
greh, nikjer ni. Vse skupaj je prazno. Zemlja je pusta in
prazna. Îivljenja ni na njej, le stra‰no mrtvo spanje,
kveãjemu premikanje lutk.«

V glavi je zaãutil muãno boleãino in stisnil je dlan na

ãelo. Oãi so mu morale tuje sijati, kajti ljudje, ki so sedeli
pred njim, so se zaãudeni ozirali v njegov obraz.

V Hrastniku je vstopil rudar z druÏino, ki se je selila

na jug drÏave. âeprav je bil rudar ‰e mlad ãlovek, je ven-
dar bil njegov obraz tak, kakor da bi bil preÏivel Ïe pet-
deset let. Îena pa je bila kljub izmuãenosti na pogled
stara kakih pet in dvajset let. On je nosil na hrbtu
ogromno culo in iskal z oãmi, kam bi jo poloÏil. Konã-
no jo je odvrgel k oknu na tla, da se je dotikala kolen
Ale‰a Robide. S strahom se je delavec ozrl nanj, toda
Ale‰ se je stisnil k oknu, da bi napravil nekaj veã prosto-
ra. Tudi drugi so se stisnili, kajti rudarjeva Ïena je pri-
peljala s seboj bledo, sestradano dekletce kakih sedmih

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

let, v naroãju pa ji je visel kaki dve leti star deãek. De-
lavec, ki je sedel poleg Ale‰a, je ves zlezel vase v strahu,
da bi se gospod ne hudoval. »Niã se ne bojte, le udob-
no sedite,« mu je rekel Ale‰ in se sam ustra‰il svojih be-
sed, ki so tako tuje zvenele v tem prostoru. Toda rudar
se je hvaleÏno zahvalil in se potem nemo zagledal v
Ïeno in oba otroka: »Ali te zebe, Jelica,« je vpra‰al ãez
nekaj ãasa hãerko. Ale‰ se je zdrznil. Dekletce je odki-
malo. »Ali bi rada nekoliko kruha, Jelica?« Tudi sedaj je
dekletce odkimalo in se zamaknilo navzdol v valove
Save. Ko je rudar zapazil, kako Ale‰ Robida strmi na de-
klico, je pojasnil: »Bolna je bila, pa se je sedaj zelo po-
pravila. Pred tedni pa je komaj u‰la smrti. Dolgo sem se
trudil, da sem jo spravil k sebi in tudi zdravnik jo je
zdravil zastonj. Hvala Bogu, da se je vse sreãno konãa-
lo. Sedaj bo kmalu pomlad in ne bo veã tako teÏko, zlasti
ker so mi obljubili delo tam doli.« — »Jelica, ste rekli, da
ji je ime,« je vpra‰al Ale‰. »Da, Jelica — tudi Ïena je Je-
lica. Dosti sva morala prestati, a konãno bo bolj‰e — da
bi le oba otroka lepo zrasla, pa bi bila z Ïeno vesela
oba.« Îena se je udano nasmehnila in stisnila deãka na
prsi.

Nekje pri BreÏicah je Ale‰ pogledal na uro. To uro je

zagledal deãek v materinem naroãju, stegnil roko proti
nji in zaprosil glasno: »Meni, meni!« — Mati je potegni-
la roko nazaj: »Otroci hoãejo imeti vse, oprostite gos-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

pod!« se je opraviãevala, toda sedaj je deãek zajokal
glasno in vsekakor hotel imeti uro. Ale‰ je snel uro s te-
lovnika in jo stisnil materi v roko. »Vzemite in je ne pro-
dajte prepoceni, ker je vredna precej tisoã dinarjev.« —
Îena in njen moÏ sta skoraj prepla‰ena strmela vanj in
nista mogla verjeti, da jima je res podaril uro. Ale‰a se je
polastila muãna zadrega, zlasti ko je zasli‰al glasno odo-
bravanje po vsem vagonu. Kakor je bil ta dar velik za
druÏino, tako silno brezpomemben je bil zanj. Zakriãati
je hotel: »Dajte mi malo deklico. Naredil bom princezo
iz nje. V zlatem vozu jo bom vozil po vsem svetu. S to
deklico je mogoãe popraviti vse.« âe bi zakriãal tako, bi
odre‰il samega sebe, toda grenka trpkost mu je zajela
misli. Ustnice niso mogle spregovoriti niãesar. Sramoval
se je daru. Vstal je in od‰el na hodnik. Naslonil se je h
oknu in nepremiãno strmel ãez ravnino do daljnega ob-
zorja. MoÏgani so mu bili kakor brez misli, le zamolklo
ropotanje koles je odmevalo v njih.

* * *

Ko je stopil na Zrinjevec, je bilo nebo jasno. Med goli-
mi drevesi je trepetala lahna predpomladna svetloba.
Tulpe in hiacinte so po gredicah razgrinjale prve liste.
Okoli vodometov so v veselem kolu plesali otroci. Redki
pari so se v prvi toploti ti‰ãali po klopeh. Ale‰ se je za-
maknil v bele poti pred seboj in se mu je nekaj ãasa zde-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

lo, kakor da se je vrnil domov. Zazdelo se mu je, da sto-
pa Jela poleg njega kakor nekoã. Spomnil se je, kako sta
neko predpomlad tavala nekaj dni brez denarja po me-
stu in ji je na Zrinjevcu, ko sta utrujena sedla pod golo
platano, ‰aljivo zapel, da bi jo spravil v dobro voljo, po-
pevko, ki je tiste dni kroÏila po mestu:

»Zvala se crnokosa —
to zbog svoje crne kose
ruke gole, noge bose,
skitala se celi dan.«

Takrat se je Jela radi te pesmi radostno nasmehnila in

z dobro voljo sta od‰la naprej iskat denarja. — Predstava
Jele mu je postala sedaj tako Ïiva, da je glasno vzkliknil
njeno ime. V tem hipu je popolnoma pozabil na Julijo in
na svoje stanje in ga je zagrabilo ãuvstvo, ki zagrabi
‰tudenta izprehajajoãega se spomladi po ‰irokih ulicah.
Iz zami‰ljenosti ga je prebudil hrup na velikem trgu, na
katerega je dospel avtomatiãno. Ni se mudil na njem,
ampak je takoj krenil proti kraju, po katerem je nekoã
tekla mraãna ozka uliãica. V tej uliãici je vãasih stanova-
la Jela v ‰e bolj mraãni, bedni hi‰i. Ale‰ Robida se je
ustavil in nemo gledal. Tiste uliãice ni bilo veã. Bahat trg
se je ‰iril pred njim. Mesto hi‰ice pa, v kateri je Jela sta-
novala, je visela v zraku palaãa. Pred njo je stal deãek ob
kupu sadja in kriãal ljudem, ki so drveli mimo:

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

»Banane, oranÏe, dobre, sladke banane, oranÏe!« —

âez. vse proãelje palaãe se je ‰iril napis:

ARI KORNFELD

Kemiãna industrija. Velezaloga umetnih gnojih.

Nekje gori v tej ogromni stavbi je prostor, v katerem

se je shajal nekoã z Jelo, je bila sobica, ki je imela oãi, da
je gledala in u‰esa, da je poslu‰ala, le zase je shranila
tisoã Ïivih trepetajoãih ur, dokler ni pri‰el nekdo, ki jo
je poru‰il, in ubil dogodke, podobe, ki so samovale skri-
te v nji, gospod Ari Kornfeld, katerega ime je nekoã na
seji v Ljubljani prvi izrekel Ale‰ Robida.

Potem je Ale‰ dolge ure blodil po ulicah. Neprestano

ga je zana‰alo v bliÏino kemiãnega instituta, pa se je zo-
pet oddaljil od njega. Nepoznani ljudje so stopali mimo,
on pa je nenehoma iskal z oãmi. Konãno je zagledal
starca, ki se je ob palici vlekel po trotoarju. Ale‰ ga je
takoj spoznal. Planil je k njemu in zaklical kakor nekoã:
»Gospod profesor, jaz sem Ale‰ Robida.« Starec se je za
hip ustavil, dvignil glavo in strmel v Ale‰a s svetlimi
oãmi, potem pa je rekel nevoljno mrmraje: »Sprejemam
doma od enajste do dvanajste,« in poãasi oddrsel na-
prej. »Ni me spoznal,« je rekel Ale‰ glasno. »Pogledal
me je in je ‰el naprej. Ta ãlovek bi si lahko nabral mili-
jone, pa hodi po ulicah v stari pono‰eni obleki. Ni me
spoznal, ni me hotel spoznati. Reãi je hotel: ,âemu me

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

motite, ãlovek, ko premi‰ljujem. Pokazal sem vam pot,
vi pa ste si izbrali drugo. Zakaj silite sedaj na mojo pot,
na katero ne morete veã stopiti? Moja pot ni tlakovana
z zlatom in malo jih je, ki bi hoteli stopati po nji. V ime-
nu vede vas prosim, da se odstranite od mene!’«

Sedaj je Ale‰ od‰el v kavarno, v kateri sta nekoã pose-

dala z Jelo. V njej je bilo vse tako kot takrat, le ljudje so
se bili popolnoma izmenjali, tudi natakarji. Ale‰ Robida
je vpra‰al glavnega natakarja: »Ali vam je morebiii zna-
no, kje se sedaj nahaja natakar Ilija?« »Ilija Kr‰anac
mislite,« je vpra‰al glavni natakar. »Ilija Kr‰anac,« je od-
govoril Ale‰ Robida. Glavni natakar se je nasmehnil:
»Ilija Kr‰anac je poslal svoje bolno dekle v zdravili‰ãe.
Zato pa je moral ponarediti listine, s katerimi je dobil
denar. Ker so vso stvar prezgodaj odkrili, je stopil Ilija na
streho nad svojim stanovanjem in skoãil z nje doli na
cesto. Bil je takoj mrtev, dragi gospod! Je Ïe nekaj let od
tega.« — »In njegovo dekle je ‰e Ïivo?« — »Ne, dragi
gospod, ona je pa umrla v zdravili‰ãu kmalu potem.«

Sedel je pri isti mizi, ob kateri sta posedala nekoã z

Jelo. Reka misli mu je drvela skozi moÏgane in ves zme-
den je lebdel med njimi, drvel z njimi, se lovil za prvo,
za drugo, se potapljal med njimi in se zopet zna‰el na
povr‰ini drveãega toka. Vse te misli so bile zatajeni spo-
mini, potlaãeni Ïe davno v najbolj skriti kot lobanje —
sedaj pa se je na mah strl oklep, ki jih je ti‰ãal in zdrve-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

le so, kakor da bi nikdar ne bile potlaãene in uklenjene.
Ves zbegan radi njih je Ale‰ Robida zakrilil z rokami
krog sebe, kakor da bi se hotel otepati roja lastnih misli
in ‰ele, ko je zasli‰al od sosedov smeh, se je zavedel,
plaãal in zbeÏal iz kavarne. Taval je ves dan po griãih in
dolinah na Tu‰kancu. Obiskal je vse kotiãke, po katerih
sta z Jelo posedala in se pogovarjala. Povsod ga je kakor
stra‰no lep fantom spremljala njena podoba. Na vsaki
stezici, ob vsakem grmu, na vsaki tratici se je prikazova-
la. Ko se je sklonil, da bi pil iz potoka, iz katerega je vãa-
sih pil z Jelo, mu je iz tolmuna zastrmel nasproti njen
obraz. »Ali je res, da ne bo po teh gozdovih, vrtovih,
gajih in tratah nikoli veã sli‰ati njenih stopinj, da se ne
bodo nikdar veã stegnile njene bele roke izza cvetoãega
grma okrog njegovega vratu, ali ne bo nikdar veã plaval
njen ‰epet skozi ti‰ino med drevesi, ali ne bo meseãina
nikdar veã zlatila njenih prsi?«

Utrujen in zbegan se je vraãal v mesto, po katerem so

Ïe povsod gorele luãi. In zopet se ga je polastila Ïelja, da
bi obiskal gostilno, v kateri je nekoã posedal z mlado
druÏbo. Priãakoval je, da bo na‰el tam kakor nekoã ve-
selo hrupno bratov‰ãino dijakov. V predsobi pa je bila
popolna ti‰ina in nobenega ãloveka. Predmeti pa so bili
isti kot nekoã. Prav ista nagaãena divja koko‰ je strme-
la s stene vanj kot v nekdanjih dneh. Le steklene oãi je
pokrival prah in so gledale sedaj motneje kot nekoã.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Krenil je v stransko sobo in obstal preseneãen pred dol-
go mizo. Za njo je sedel med dvema zelo mladima ãlo-
vekoma Valentin Oniã in se le drobno smehljal, ko je
zagledal Ale‰a Robido. Valentin Oniã je bil skljuãen, suh
in star, kakor da bi imel Ïe ‰estdeset let, a oãi so se mu
prav tako fantastiãno lesketale kot nekoã. Ker se Ale‰ ni
ganil, mu je zaklical Valentin Oniã: »Pozdravljen, Ale‰
Robida! Vedno sem vedel, da nas bo‰ obiskal. Sedi k
nam! Predstavljam ti dva ãloveka iz Mlade borbe. Prav
gotovo bi te rada spoznala oba. Mnogo sem jima pri-
povedoval o tebi.«

Ves vzrado‰ãen nad temi besedami je Ale‰ prisedel.

Poklical je natakarico in naroãil obilje vina in jedi.

»Zdi se mi, da ni nobenega takega Ïivljenja tukaj kot

nekoã,« je rekel.

»Je Ïivljenje, je« — je odgovoril Valentin Oniã in se

glasno zakrohotal. »Seveda se je to Ïivljenje razkropilo
na vse strani, nekaj ga je od‰lo na drugi svet — nekaj se
ga je povzpelo celo tako visoko kot si ti — ti pa si hudiã
— pravi hudiã — vsa drÏava te pozna. Jaz pa sem ‰e ved-
no velik niã. Sedim in premi‰ljujem in razpravljam z
mladim ljudstvom, kaj bi se na tem svetu dalo narediti.
Moja du‰a je taka, kakor je rekla nekoã tista pesem: ,Ru-
ke gole, noge bose, skitala se celi dan.’«

»In ‰e veruje‰, da Bog ni drugega kot spojek energij?«

je vpra‰al Ale‰, ki se je lahno stresel.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

»Ne,« je odvrnil Oniã zamolklo in zareÏal. »Energija

je imela preslabe sveãenike, da bi vero v njo napravili
Ïivo. Pij, Ale‰ Robida! Veliko smo verovali vate in nisi
nas prevaral. Jaz tudi vãasih pijem, mnogo pijem, potem
pa zopet mislim.«

»Zakaj ta dva mlada ãloveka niã ne govorita — zakaj

me samo gledata,« je vpra‰al Ale‰, ki je izpraznil nekaj
kozarcev. — »Ali je to kaj hudega, ãe kdo molãi? Mno-
go ljudi se je dandanes navadilo molãati. Tebi, Ale‰ Ro-
bida, menda ne bo ‰el ta molk na Ïivce! — E, Ale‰, ali si
Ïe sli‰al, da je Jela umrla? Pravkar si izvedel? Jaz sem
vedel Ïe davno. Vidi‰, tiste dni, ko je sklenila oditi s tega
grdega sveta, sem se jaz napotil v Maribor, da bi jo ‰e
enkrat videl. Stra‰no klavrno mi je bilo, ko sem jo gledal.
Niã veã tiste nekdanje telesne lepote, ampak le koÏa ãez
kosti in veliki ãrni kolobarji pod oãmi. Vidi‰, vãasih je
bila najlep‰a med deklicami, ki smo jih poznali — in ãez
noã ti usahne vse skupaj. Vesela je bila, da sem jo obis-
kal: ,Ali si pri‰el? Mislila sem, da ne bo nobenega izmed
vas,’ mi je rekla. Umrla je lahko, lahko, kot da bi bila
smrt najveãja ‰ala v Ïivljenju. V roke so ji potisnili kriÏ.
Na tistem kriÏu pa je bil pribit Kristus in se mi je smeh-
ljal, ko sem ga gledal. Kupil sem nekaj cvetja in ga vrgel
gori na oder. Potem pa sem se odpeljal nazaj v Zagreb.
Za pogrebom nisem maral iti. Ne vem zakaj. Morebiti
mi je bila preteÏka vsa tista stvar. V Zagrebu sem tiste

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

dni mnogo pil, a se nisem mogel upijaniti niti za hip.
Vidi‰, Ale‰, taka je ta stvar. Le pij, le!« Zakrohotal se je,
kakor da bi izrekel ‰alo in potrepljal Robido po rami.
»Vino pa je tako kot nekoã.«

»Ali je vpra‰ala kaj po meni takrat, ko si bil pri nji,« je

izjecljal Ale‰ Robida, ki ni mogel zakriti trepeta v svojih
besedah in ki se ni upal pogledati Valentinu Oniãu na-
ravnost v oãi.

Valentin se je ozrl nanj z navideznim zaãudenjem:

»Po tebi? Aha, zdaj se spomnim. Ti si menda nekoã ne-
kaj ãasa hodil za njo. Kaj ti ne pride na misel! Niti z be-
sedico se te ni spomnila. Glej ga, ali te morda peãe vest
radi tiste otroãarije. Kaj bi ti vendar z Jelo! Ona ni mogla
biti Julija. Ona ni imela denarja in brez denarja je dan-
danes vsak napredek nemogoã. Vsem tistim, ki nimamo
denarja, so gobci zavezani in tudi tebi bi bil zavezan, ãe
bi ne imel denarja. Poleg vsega tega pa je Julija menda,
kot pravijo, najlep‰a Ïena v Ljubljani in bi ãlovek za-
menjal zanjo Kristusa in vraga. Fanta, pustimo Ïalostne
pogovore, ãe ne bomo napravili gosta ‰e sentimentalne-
ga. Po tolikih letih nas ni pozabil in nas je obiskal Ale‰
Robida, ponos in napredek Ljubljane. Toliko lepih besed
nam je pripovedoval nekoã in potem je ‰el neustra‰eno
skozi Ïivljenje, vse ovire je strl in premagal in postal
sonce na‰e domovine. Pijmo v njegovo zdravje in ãast!«

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Valentin Oniã je zagrabil kozarec, izpil in ga tre‰ãil v

kameniti tlak. Izpila sta in tre‰ãila kozarca ob tla tudi
oba mlada ‰tudenta. Pijanemu Ale‰u so stopile solze v
oãi in je pil in pil kar naprej.

* * *

Po polnoãi ga je zmagalo vino. Boril se je nekaj ãasa z
omotico, potem pa mu je nenadno omahnila glava na
laket. »Silva, prinesi prgi‰ãe pepela,« je tedaj zaklical
Valentin Oniã natakarici. Med veselim smehom je pri-
nesla natakarica pepela. Oniã in oba ‰tudenta so se
dvignili. Valentin Oniã je zagrabil Silvo za zapestje in ji
potresal roko, da se je usipal pepel Ale‰u Robidi na gla-
vo. »Ta si je pri‰el vest pomirjevat v nekdanji dom — pa
mu dajmo odvezo — v tem blaznem ãasu, ko je celo Ale-
‰a Robido zaãela muãiti vest,« je govoril porogljivo. »Sil-
va, ko se prebudi in pojde, odpri vsa okna, da se prostor
prezraãi.« Z glasnim smehom so od‰li, Valentin Oniã in
oba ‰tudenta v noã.

* * *

Drugo jutro je Ale‰ Robida stresel pepel z glave, se blod-
no nasmehnil, vrgel natakarici ‰op denarja in se takoj
odpeljal na kolodvor. Vzel je prvi razred ekspresnega
vlaka in se odpeljal proti Ljubljani. Hotel si je poiskati
kupé, ki bi bil prazen, toda v vsakem je bilo po nekaj lju-
di. V tistem, v katerega je sedel, je Ïe sedel mlad par.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

âutil je, kako sta bila nevoljna, da je prisedel in se radi
tega naredil, da spi. Mlada sta dolgo molãala, potem je
rekla ona: »Îe spi.« âutil je, kako sta se dve telesi okle-
nili drugo drugega in kako si ‰epetata neprestano. Tru-
dil se je, da bi obdrÏal zaprte oãi. Posreãilo se mu je po-
polnoma in ko jih je sam sku‰al pozneje odpreti, se mu
je zazdelo, kakor da noãejo veke narazen. Morda je celo
nekoliko zadremal, ãeprav je razloãno sli‰al ropotanje
koles. Nenadno je pred njim sedel na klopi majhen
Buda in se mu prijazno smehljal. Poleg njega se je pri-
kazala gola Julija in se smehljala tudi ona. Konãno se je
nasmehnil Ale‰ Robida ‰e sam. Silno ugodje ga je zajelo.
Roka se mu je dvignila, poloÏil je prst na ustnice in se
poigral z njimi: »Brrrr — brrrr — brrrr —.« Mlada dva
sta planila v glasen smeh, toda Ale‰ se je smehljal na-
prej, ne da bi odprl oãi. »Ljubljana je tu, spo‰tovani go-
spod,« sta zaklicala in ga potresla za ramo. Ale‰ je odprl
oãi in se bedasto smehljal. »Ljubljana je,« je zagolãal in
se opotekel pred kolodvor. Ustavil se je pred ‰oferjem in
strmel vanj. »Domov, gospod tajnik,« je zaklical ta in
planil odpirat vrata. »Domov,« je zajecal Ale‰. ·ofer ga
je pogledal in se zdrznil. »Pijan, popolnoma pijan je,« si
je mislil. Vendar ga je odpeljal domov. Julija je stala na
vrtu in prihitela sama k vozu, sama je odprla vrata in ko
je Ale‰ izstopil, je rekla: »Si pri‰el, mali!« — Zagrabila ga
je za roko in ga vlekla po stopnicah v spalnico. Pred

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

Budo je gorela luãka. Ale‰ je poloÏil prst na ustnice in se
zagledal vanjo — Julija pa je zastrmela vanj in se vese-
lo nasmehnila.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

C I R I L K O S M A â

Hi‰a ‰t. 14

a vse zadnje so se socialno ãuteãi, po sami rimski

in boÏji previdnosti postavljeni trÏa‰ki obãinski

svetniki do grla nasitili gledati in poslu‰ati brezposelne,
na cesto pognane druÏinske oãete, zapu‰ãene vdove in
onemogle starce, ki so slabokrvni in jetiãni od lakote,
garjavi, nadu‰ljivi in polni revmatizma od prenoãevanja
po zatohlih kavernah in zasmrajenih mestnih podzem-
skih kanalih, skrhani in skljuãeni, razjedeni in oglodani
od trdega Ïivljenja, vsak dan v veãjih trumah prihajali
na magistrat ter krevljali po dolgih svetlih hodnikih, pu-
‰ãali na preprogah rjave odtise svojih blatnih, po‰ved-
ranih obutev, pobirali ãike izza pljuvalnikov, se vseka-
vali kar s prsti, zamolklo ka‰ljali, grkali, smrkali in me-
tali ‰iroke pljunke kamor je naneslo, stresali bolhe, u‰i
in stenice, zaudarjali po kislem smradu raztrganih in
gnilih cunj, prijemali s svojimi umazanimi lopatastimi
rokami za svetle medene kljuke na vratih, vstopali v so-
be in se raztezavali po njih kakor smradljiv, du‰eã dim,
se obe‰ali za suknje gospodom uradnikom, ki so tako
lepo di‰ali po milu »Rosa di maggio«, se odkrivali, drÏali

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

raztrgana pokrivala z obema rokama nizko na kolenih
ter dokazovali, da niso divjaki, temveã ljudje, ustvarje-
ni po boÏji podobi in volji, trdili, da so Italijani od pam-
tiveka, fa‰isti od vsega zaãetka, drÏavljani, udani Mus-
soliniju, kralju in papeÏu, ter prosili ko‰ãek strehe
svojim prezeblim otrokom in bolnim Ïenam: saj mora-
jo vendar Ïiveti, dokler jim je usojeno; ali naj se mar
lepo zleknejo ob cesti in mirno ãakajo na ljubo smrt; ali
naj se pobesijo na hlaãne jermene; ali naj svoje otroke
pobijejo, pokoljejo, pomeãejo v morje; ali naj noseãe
Ïene vstajajo ponoãi po cestah in ponujajo po dve liri
svoje kosti — o, saj bi jih, toda nihãe se ne zmeni zanje,
ker je dovolj bolje ohranjenih Ïensk; ali naj zaãnejo kra-
sti, pobijati — ali kaj?

Da, ta stvar je postala vsekakor Ïe preob‰irna, prenad-
leÏna in tudi — prenevarna. Mestni oãetje prihajajo z
avtomobili prav do vrat magistrata, hitro izstopajo,
vihrajo po hodnikih z naglimi koraki, zaletavajo se v
zborniãno dvorano, se vsi zasopli ru‰ijo v mehke fotelje
in zborujejo. Najprej soglasno sklenejo, da je treba tu na
vsak naãin nekaj ukreniti, potem pa precej na dolgo raz-
pravljajo tele stvari:

— Brezposelni predstavljajo nevarnost. Na magistrat

sicer prihajajo mirni in poniÏni, toda pod pepelom te
njihove poniÏnosti ‰e zmerom tli strupena Ïerjavica

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

ogorãenosti in jeze, ki lahko vsak ãas bruhne na dan.
Brezposelni lahko postanejo prave zverine, to beremo
vsak dan po ãasopisih in tudi romani so o tem Ïe napi-
sani; potemtakem bo na vsem tem vsaj drobec resnice.
Delavec nekaj ãasa Ïe prena‰a lakoto, malo porobanti in
zakolne, zateguje hlaãni jermen in se nasloni na vogal,
kadar se mu od slabosti zamegli pred oãmi. Toda kadar
so sile le prehude, mu iz Ïelodca udari na moÏgane, da
ne razloãuje veã med dobrim in slabim, dovoljenim in
nedovoljenim. In tako postane lahko nevaren zloãinec,
posebno se, ãe pomislimo, da nima velike izobrazbe. To
beremo in se tudi dogaja. To je vse gola in ãista resnica
in zoper to je treba na vsak naãin nekaj ukreniti.

— Toda kaj?
— DrÏava pravi: brezposelnih ni. In ãe drÏava pravi,

da jih ni, kdo bi se drznil trditi kaj nasprotnega? Ali ni
drÏava najvi‰ji odloãujoãi ãinitelj v vseh zadevah? Seve-
da je. Toda brezposelni kljub temu so. Samo pisati se ne
sme o njih. In to je tudi razumljivo; kdo pa bo glasno
poroãal o slabih straneh svojega doma? To se mora za-
kriti. Tu pa so spet mestni oãetje poklicani, da te brez-
poselne poskrijejo in pospravijo kamorkoli, kajti na cesti
nikakor se smejo ostati, ker spravljajo mesto in drÏavo
v slabo luã.

— Toda kam z njimi?

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

— V mestnem proraãunu ni predvidenih toliko na

cesto pognanih; in ãe jih ni predvidenih, bi jih tudi biti
ne smelo. Tudi postavka za brezposelne je v mestnem
proraãunu; toda postavka v proraãunu in brezposelni
na cesti, to je dvoje silno neskladnih stvari. Kdo pa ‰e ne
ve, da oni, mestni oãetje, ne smejo kar tako razmetava-
ti denarja? Saj je zmerom toliko in toliko drugih krvavo
potrebnih stvari, ki dajejo mestu sijaj, videz bogastva in
trdnjave domovinske misli: Oberdankova celica, spo-
meniki in plo‰ãe izpreobrnjenim Slovencem in Hrva-
tom, ki so umrli muãeni‰ke smrti; razstava fa‰istiãne
revolucije; nagrade cestnim in gozdnim miliãnikom za
‰irjenje domovinske ljubezni; dnevnice obãinskim svet-
nikom, kadar gredo na deÏelo »drÏat« patriotiãne govo-
re; potem se nenadoma pripelje kak japonski admiral in
treba je prirediti pojedine in razsvetliti mesto; potem
prihajajo sovjetski voja‰ki dostojanstveniki v TrÏiã na-
roãat kriÏarke, in tudi tem je treba prirediti gostijo; in
drugih takih potreb je ‰e na stotine in stotine. In za vse
to je treba denarja. Iz Rima pride samo ukaz: priredite
to in to, in to je treba prirediti. In mestni oãetje striÏejo
postavke, kjer se paã dajo striãi: brezposelni lahko poãa-
kajo, slavnosti pa se morajo po vi‰jem nalogu brezpo-
gojno vr‰iti.

— Sicer pa, ãe se vzame stvar z druge strani, je ta

brezposelna raja prava pijavka, ki se redi na Ïuljih de-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

lovnih drÏavljanov. To je prav za prav bolna in zgarana
vpreÏna Ïivina, ki s praktiãnega, finanãnega stali‰ãa ne
zasluÏi niti krogle v hrbet. (To je bilo mnenje okroglega
Ïida Abrahama Zambona, lastnika dveh zastavljalnic in
velike zlatarne na Piazza Goldoni, ki se je ob besedi
»brezposelni« vselej nakremÏil, kakor bi poÏrl dobr‰no
Ïlico grenke soli.)

— Seveda! Ljudje so drÏavi na vsak naãin potrebni.

Kdo pa bo v primeru vojne branil drÏavo? V poglavitni
meri delavci in kmetje, to je res. Toda kam naj sedaj
spravijo te ljudi? Na mejo k vojnim utrdbam jih ne mo-
rejo poslati, ker so nezanesljivi. To bi se reklo: plaãeva-
ti in rediti vohune. V mestu pa ni dela; in tudi ãe je kaj
malega, je tu dovolj delavcev iz notranjosti drÏave, ki
imajo vsekakor prednost, kajti edino ti so steber in se-
jalci drÏavne misli v teh krajih.

— Vsi ti brezposelni bi za sedaj lahko uvideli, da so

popolnoma odveã. Poskakali naj bi lepo brez hrupa v
morje, ali pa naj bi se pobesili. Naposled je prav za prav
ãudno, kje ‰e ãrpajo to svojo moã do Ïivljenja. âe bi mi
kdaj tako daleã padli, bi si mirne du‰e pognali kroglo v
glavo. Toda brezposelni tega ne razumejo; Ïivijo dalje,
kradejo Bogu ãas in drÏavi denar ter posiljujejo svoje
jetiãne Ïene, da jim, revice! rodijo v dveh letih troje
otrok.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

— Otrok — otrok je sveta stvar. Sam Duce je napisal

o otroku lepe ãlanke, katere si moramo vsi vzeti k srcu.
»Rodite veã otrok!« kliãe v tej bitki svojim drÏavljanom.
Toda ta bitka bi za te kraje ne smela veljati (mestni oãet-
je smejo nekoliko zabavljati ãez drÏavne ukrepe). Zakaj
ne. Zato ne, ker ta rod ni na‰ in ker je pokvarjen: vsi ti
otroci bodo nadaljevali uporno in klavrno Ïivljenje svo-
jih oãetov.

— Mestni oãetje prikimavajo: to je paã vse res. Ti

brezposelni so sami socialisti, komunisti, defetisti, anti-
fa‰isti, protidrÏavni elementi, ki jih je lakota tako daleã
vrgla ob tlak, da so se zatekli pod odre‰ilno streho do-
movinske udanosti. Lakota, niã drugega kakor lakota.
Predobro se jim je godilo takoj po vojni, preveã so jim
dajali kruha in mesa, zato so bili ponosni, o‰abni in ne-
uklonljivi. Takoj, kakor hitro so zasedli te kraje, bi jih bili
morali sestradati, pa bi se bili pustili zviti po njihovi volji
in potrebi kakor vo‰ãena igraãa. Da, da, Ïivljenje uãi ãlo-
veka do smrti!

— To nikakor niso ljudje, ki so zdravi in dobri, zado-

voljni z malim. Ti bi radi bogato Ïrli na drÏavne stro‰ke,
zraven pa preklinjali njen ustroj. Nikakega smisla za kaj
vzvi‰enega ni v njih. Prosim, ali ste jih Ïe kdaj videli, da
bi se ob drÏavnih praznikih udeleÏili slavnostnega ob-
hoda po mestu ter navdu‰eno vzklikali drÏavi, kralju in
Mussoliniju? Ne! Upirali so se in se smejali na‰im pri-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

100

padnikom. Zdaj pa prihajajo semkaj in govorijo, da so
udani in celo enakovredni drÏavljani. Kak‰ni drÏavljani
so to! Samo njihova imena ãlovek prebere, pa ve, pri
ãem je: Francovich, Ferletis, Jaconcig, Pettaros, Andrei-
cich, Valentinuz, Chriznich, Pettarin, Orzan in tako da-
lje in tako dalje.

Mestni oãetje sejejo in sejejo, zibljejo se v mehkih fo-

teljih kakor v objemih zavaljenih prsatih Ïensk, razprav-
ljajo in se razvnemajo, drÏijo v kratkih debelih prstih
lepo di‰eãe havanske cigare, vlaãijo venomer iz Ïepov v
telovnikih teÏke zlate ure in gledajo nanje, da ne bodo
zamudili veãerje. (Postana jed ostane v Ïelodcu in treba
je jemati neprijetno Magnesio di San Pellegrino. Saj
krivda ni njihova: tako so bili vzgojeni in tak je njihov
poloÏaj od rojstva.) KriÏ je, kriÏ, biti obãinski svetnik!
Me‰ãani znajo samo zahtevati: dajte nam to in to; in ka-
dar jim to in to preskrbijo, zabavljajo, da je to in to za-
niã. Saj, imajo tudi oni teÏke preglavice. O, tudi njim od
skrbi sivijo lasje: delnice N. G. I. rapidno padajo; delni-
ce Cosulich Line so Ïe brez vsake vrednosti in jih lahko
mirne du‰e vzamejo s sabo na strani‰ãe; »Triestina s. a.«
je v obupnem poloÏaju — treba bo napovedati prisilno
poravnavo, da se nekoliko opomorejo; Prestito del Lit-
torio se ne obrestuje; Ïena ima kamne v mehurju in ho-
ãe na vsak naãin v Viareggio; sluÏkinja je razbila drago-
ceno japonsko vazo in milostljiva bo prav gotovo dobila

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

101

Ïivãni napad, ko bo to zvedela; hãi je zbeÏala s centuri-
onom milice in zdaj po‰ilja pisma ter grozi z druÏabnim
‰kandalom, ãe ji ne od‰tejejo mastne dote; v gimnaziji je
afera s sinom, ki je pokazal veã talenta za zvodni‰tvo
mladih deklet kakor za Risorgimento; Lola, »angel pla-
vi«, zahteva sto lir na veãer, in ãe jih ne dobi, odpotuje
— teÏko je dati stotak, toda ‰e teÏje je biti brez Lole. To-
liko skrbi in toliko nev‰eãnosti, in oni se vkljub temu
ubijajo tu in i‰ãejo, kje bi kaj na‰li za te uboge brezpo-
selne.

Dva veãera so tako razgrebali po svojih mislih, toda

ves njihov trud je bil zaman. Samo dnevnice so poteg-
nili in zakljuãevali so dolge zapisnike z besedami: »stvar
se odloÏi do nadaljnega«. In tisti nadaljni se je vlekel dva
meseca in ‰e ãez, ‰ele potem je dozorelo v njem, da je z
veliko muko porodil Hi‰o ‰t. 14.

Hi‰a ‰t. 14 je bila velikodu‰en dar, katerega je darovala
mestni obãini grofica Mathilda Sircza von Schneefeld.

Mathilda Sircza von Schneefeld bi bila Ïivela, trpela

in umrla kot Matilda ·irca, kveãjemu bi se poroãila —
kar je zelo verjetno, saj je bila zelo postavno dekle — in
se s tem dokopala do kakega drugega kra‰kega priimka.
Toda njej se je nasmehnila sreãa. Seznanila se je bila z
nekim tretjevrstnim dvornim uradnikom, se kaj kmalu
zna‰la na Dunaju, se tam dokopala do sobarice, rahlja-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

102

la pernice in brisala cesarsko-kraljevi prah. Sãasoma je
tudi sama postala deleÏna globokih postelj in njenih
mlahavih prebivalcev — in tako se je tudi zgodilo, da je
neke jesenske noãi, ko je zunaj lil deÏ do obupnega dol-
goãasja, ogrela premrle ude in razvnela plavo, vodeno
kri staremu generalu grofu von Schneefeldu in si s tem
prisluÏila grofovski naslov. Vzpenjala se je torej previd-
no in stanovitno od klina do klina po lestvi ãlove‰ke sla-
ve in blaga, si prisluÏila viteÏki kriÏec, pokopala svoje-
ga moÏa, se oblekla v ãrno, se tupatam ‰e kaj malega
posluÏila skrivnih hodnikov, in se tako poãasi skrhala
ter se vrnila na stara leta v Trst, mlahava, histeriãna,
polna Ïelodãnih ran, razburljivih noãnih prividov in
drugih grenkob, ki so ji ostale od Ïivljenja. Kupila je v
Starem mestu od Îida Abrahama Zambona prazno
dvonadstropnico z velikim portalom in teÏkim stebrov-
jem, nad katerim je kraljevala osivela, od deÏja izprana
obilna Venera iz kra‰kega kamna. V hi‰i so bile ‰iroke
sobane, kamnita stopni‰ãa in dolgi hodniki, kar je vse
dajalo videz razko‰ne prostornine. Mathildi Sirczi pa je
bila prostornina skorajda nujno potrebna in zato je hi‰o
kupila ter se naselila vanjo z vsemi svojimi cesarsko-
kraljevimi ostanki: s ãrnim rezljanim pohi‰tvom, pre-
obleãenim z obledelo rdeão prevleko; s starimi, po naf-
talinu di‰eãimi toaletami; s ‰katlo ‰irokokrajnih klobu-
kov, operjenih z nojevimi peresi; s ko‰ato kostanjevo la-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

103

suljo; z zlatim lornjetom; s hermelinastim pla‰ãem (dar
nekega nadvojvode); z zeleno papigo Ketty, ki je znala
zmerjati sluÏabnike in zapeti »Gott erhalte«; s sanjski-
mi knjigami in z debelu‰nim Hansom, ki je bil vratar,
koãijaÏ, kuhar, streÏnik, sobarica in kar je bilo drugega
potreba — vse obenem.

Mathilda Sircza je vstajala malo pred poldnem, se

oblekla v dolgo ãrno obleko in ‰la nekajkrat skozi vse
sobe, po hodnikih in po stopni‰ãu, Hans pa je skakal od
vrat do vrat, jih odpiral in se globoko priklanjal. Po ko-
silu je odhajala v mesto. UdeleÏevala se je skoraj vseh
parad in se ob pogledu na strumno korakajoão mladino
zelo navdu‰ila. Delavcev in fakinov, ki so ÏviÏgali ali pa
pljuvali, ni mogla prena‰ati; vãasih jih je celo ozmerja-
la z bolj‰eviki. Legala je malo pred polnoãjo in Hans ji je
kuhal kaj in ji pokladal razgreto opeko k premrlim no-
gam. Kadar so bili njeni dobri dnevi, ji je bral kaj male-
ga iz »Spominov Giacoma Casanove«, »Dame s kame-
lijami«, ali pa celo pesmi iz »Buch der Lieder«; kadar pa
ji je bil dan zagrenjen, se je vselej vraãala nazaj v nek-
danje dni in takrat je moral Hans vzeti v roke »Razkrin-
kane HabsburÏane«. Ob tej knjigi se je Mathilda razbu-
rila in razÏalostila in Hans je moral v takih noãeh skoraj
do jutra poslu‰ati, kako je prav za prav bilo s samomo-
rom cesarjeviãa Rudolfa ter razlage podobnih cesarskih
dogodkov in nesporazumljenj.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

104

In tako je Mathilda Sircza hodila na avstrijski konzu-

lat po pokojnino za svojim blagopokojnim moÏem in
Ïivela svoje zahajajoãe Ïivljenje. Potem se je pa spomni-
la, da ji je prav za prav Ïe ãas oditi iz te solzne doline po
zasluÏeno plaãilo — in je umrla.

Svojo hi‰o je zapustila mestni obãini z naroãilom, naj

jo preuredi v zaveti‰ãe brezposelnim sluÏkinjam. Pravi-
jo, da ãlovek na zadnjo uro ‰e enkrat doÏivi vse svoje
Ïivljenje; Ïivljenje Mathilde Sircze pa je bilo tako pisano
in burno, da ni utegnila pregledati vsega. Vse kaÏe, da je
pri‰la komaj do svojih mladih let, ko je kot revna sluÏ-
kinja sanjala o lastnem domu, in je tako svojo hi‰o za-
pustila sluÏkinjam, kar je Hansa, ki se je ‰tel za edinega
dediãa, silno potrlo. Sicer pa Hans ni bil edini v svoji
potrtosti; s Krasa so prihajale razne kmetice, ki so hotele
govoriti »s svojo sestro«, toda »sestra« jih ni marala niti
videti. Naroãila je Hansu, naj se te dekle kar izgubijo
izpred njenega praga, kajti ona nima nobenih sestra. In
tako so se »sestre« vraãale, preklinjale to »dvorsko po-
guznjenko, ki je za vekomaj umazala njih po‰teno ime«.
Ljudje pa so grofiãin dar sprejeli z veseljem na znanje in
menili, da je to edino dobro delo, ki ga je grofica storila
v svojem Ïivljenju. Kaplan Don Armando Caracalla pa je
celo izjavil, da si je njena du‰a s tem prav gotovo prido-
bila nebe‰ko kraljestvo.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

105

Îe nekaj dni po grofiãini smrti so Hi‰o ‰t. 14 napolnile
brezposelne sluÏkinje od kleti do podstre‰ja. Nateplo se
je toliko Ïensk, ki so z delavskimi knjiÏicami dokazovale,
da so res sluÏkinje. Posedle so hi‰o, se prepirale med
sabo za bolj‰o sobo in posteljo, za mizo, stol, omare,
divane in divanãke (celo za papigo so se trgale spoãet-
ka, potem pa so popolnoma pozabile nanjo, da je ubo-
ga Ïival poginila od lakote, ker se ni nihãe zmenil zanjo,
naj je zmerjala ali pa prepevala cesarsko himno); prepi-
rale so se za pokojniãine knjige in se cedile nad risbami
v Casanovovih Spominih, stradale so, se zmerjale, lasale
in kradle druga drugi. Kar je bilo med njimi ‰e trdnih in
pametnih deklet, so se kmalu izselile, druge pa so od
lakote in dolgoãasja zaãele s prodajo svojega telesa;
spoãetka so hodile na cesto, potem pa so vlaãile mo‰ke
kar na dom. In tako so v nekaj mesecih izpremenile
velikodu‰ni dar — ãisto hi‰o blagopokojne grofice, ka-
tere slika je visela v veÏi v pozlaãenem okvirju — v dom
nelepega imena. Na policijo je jelo deÏevati prijav tatvin
in pretepov; in policija je hi‰o preiskala ter na‰la poleg
kali spolnih bolezni, tudi precej gradiva protidrÏavne
vsebine, kar je seveda dalo povod za korenite ukrepe.
Ob tej priliki je tudi mestni gradbeni urad hi‰o pregle-
dal in jo »spoznal za nezmoÏno nadaljne uporabe«. Vse
to je bilo predloÏeno mestnemu svetu in mestni svet je

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

106

v piãlih dveh sejah stvar prere‰etal ter odredil, naj se
hi‰a izprazni in zapre.

Zdaj se je pa mestni svet spet spomnil te hi‰e, ki je

bila vpisana v seznamu izpraznjenih stavb pod ‰t. 14.
Drugih trinajst so Ïe vse razru‰ili, edino ta ‰e stoji.
Mestni gradbeni urad jo je ponovno pregledal, nekoli-
ko zmajal z glavo — nekdo se je ob tej priliki celo izra-
zil, da ne bo velike ‰kode, tudi ãe se streha zru‰i ljudem
na glave — in jo konãno odobril, da lahko v teh dneh,
»dokler se ne najde bolj‰a re‰itev«, sluÏi za streho brez-
domcem.

âasopisje je ta ukrep sprejelo naravnost z navdu‰e-

njem. Priobãevalo je razgovore z obãinskimi svetniki,
polnilo stolpce z njihovo ‰irokogrudnostjo in socialnim
ãutom, imenovalo jih — kakor je paã navada — Kruh
siromakov, Oãete sirot, Rednike vdov in Previdnost
boÏjo. Hi‰o ‰t. 14 pa, v katero so se komaj pred dobrim
letom zaletavali kakor besni kozli, ãe‰, da je »leglo ne-
morale, spolnih bolezni in prava tovarna podtalnih ele-
mentov, drugiã pa so vse stene tako slabe in razpokane,
da se lahko vsak hip zru‰ijo ljudem na uboge glave«, ti-
sto hi‰o so zdaj progla‰ali za »Dom re‰itve, v katerem so
naravnost udobna in krasna stanovanja. âe je v njej Ïi-
vela grofica, na‰a dobrotnica — bodi ji na tem mestu
ponovna ãast in hvala za njen velikodu‰ni dar — kako
ne bi mogli Ïiveti brezposelni? Treba bo sicer zidovje

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

107

malo podzidati, razkuÏiti in prebeliti stene, toda to lah-
ko store bodoãi stanovalci sami — ãeravno vemo, da to
priãakujejo od obãine; kajti ãlove‰tvo je tako: ãe mu po-
nudi‰ prst, zgrabi celo roko — saj je v njihovo dobro in
prid.«

* * *

Hi‰a ‰t. 14 — jetiãna, gluha in votla, napol razpadla dvo-
nadstropna podrtija, polna u‰i, stenic, podgan ter dru-
gih proletarskih golazni — je stala na kriÏi‰ãu ozkih in
mrakotnih ulic v Starem mestu in se Ïe dobro leto sèm
pripravljala, da se nekega deÏevnega in veternega dne z
vsem stebrovjem in obilno Venero vred poãasi zgrudi in
zadu‰i v smolnatem cestnem blatu. Niã veã se ni zani-
mala za Ïivljenje, zaprla se je vase in se potuhnila; ‰e
strah pred smrtjo je ni veã vznemirjal. Zdaj so pa kar
nenadoma spet prihrumeli k njej ljudje s ‰kripajoãimi
vozovi, vozicami in rameni ter jo naskoãili. Paã, ko je
dovek dosluÏil bogatinu, se ga lahko posluÏi vsak nema-
niã! Zamajala se je hi‰a, izbulila temna okna od zaãu-
denja in se ozrla v sivo nebo. Ni ji pri‰lo na misel, da bi
se upirala, pohlevno se je udala pred to premoãjo —
kakor postarna vdova pred vojaki — in se je morda prav
kakor ta, zaãudila, da si jo lahko ‰e kdo poÏeli. Odprla
je svoja teÏka okovana hrastova vrata in zaãela poÏira-
ti stare ãrvive omare z ne‰tevilnimi predali; ‰kripajoãe

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

108

postelje s trhlimi nogami;, polomljene stole; raztrgane
divane, iz katerih je silila vlaÏna in umazana morska tra-
va in ki so bili v tej gneãi tako podobni ranjencem s pre-
paranimi trebuhi; kolesa otro‰kega voziãka, pribita k
navadnemu zaboju s ‰irokim napisom »Confitures Cirio
zmerom in povsod« ali pa »Vzemite po kosilu poma-
ranão Gaddi, ki Vas osveÏi in Vam pospe‰uje prebavo«
in v njem jokajoã, ko‰ãen otrok; razklane kovãege, pisa-
ne cule, raztrgane vreãe in podobno slikovito ljudsko
bogastvo; poÏirala je hi‰a starce z redkimi, ‰ãetinastimi,
sivimi bradami; upognjene Ïenice s pridu‰enim stoka-
njem na ustih; trde, zarjavele moÏe, ki so preklinjali pod
teÏkimi bremeni; Ïene s ‰irokimi, noseãimi trebuhi in z
dojenãki na mlahavih, cunjastih prsih; otroke, ki so ve-
nomer vre‰ãali, hlipali in smrkali; hihitajoãe se blodni-
ce po ljudskih cenah in ÏviÏgajoãe potepuhe, ki so mir-
no prihajali s kapo postrani, s pisano kriãeão ruto za
vratom, in kadili svoje veãne ãike. ·kripala so stara vra-
ta, ‰kripale so trhle podnice, loputale so oknice in kriki
so se odbijali od praznih sten in Ïvenketaje padali na
trhla tla:

»Halo — halo!«
»Au — ruk, au — ruk!«
»Kam divja‰?«
»Kaj pa te briga!«
»DrÏi jezik!«

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

109

»To je na‰e!«
»Kaj? ·e eno ãrhni!«
»Carletto, Carletto!«
»DrÏi, strela boÏja!«
»Carogna!«
»Bestia!«
»Macaco!«
»Ne udrihaj po steni, saj vendar vidi‰, da je razpoka-

na!«

»Pa naj se sesuje, hudiã!«
»Mama! Laãen!«
In tru‰ã nara‰ãa do same gluhote. Ljudje tekajo vse-

kriÏem, se zaletavajo drug v drugega, si glasno delijo
zau‰nice in se priãkajo za sobe; vlaãijo omare, postelje,
mize in drugo ropotijo, da so vsi hodniki za‰arjeni in
zaprti. Vsak bi bil rad prvi in tako ni preklinjanja ne
konca ne kraja.

Kdor je pri‰el prvi, je pri‰el prvi. Izbral si je najlep‰o

sobo in jo samozavestno zasedel. Snel je razkrojena vra-
ta, jih vrgel kar na hodnik — da je bila zme‰njava ‰e
veãja — in stopil k drugi sobi po cela; zamenjal je okni-
ce z razbitimi ‰ipami, potrgal trhle podnice iz poda in
jih nadomestil z dobro ohranjenimi; tekel hitro na ka‰ão
in preobrnil vse kote, kjer bi se dalo kaj najti, pobral sta-
ro mizo, stol na treh nogah in zarjavelo cev, kar mu vse
lahko ‰e prav pride, si vse lepo uredil in se zdaj Ïe spre-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

110

haja po sobi z Ïarecimi oãmi, prevzet od opojnosti, da
ima spet streho nad glavo. Ves vesel in zadovoljen sede
k mizi in se zastrmi skozi okno na ‰iroko blatno dvo-
ri‰ãe, na star, napol usahli kostanj, v katerega so vreza-
na velika podolgovata srca, prebodena z deÏniki in brid-
kimi sulicami ter okra‰ena z zaãetnicami zaljubljenih
parov; strmi daleã tja ãez strehe v svet. Da, ãe ima ãlo-
vek nekje svoj dom, ima tudi svet, ki je razgrnjen tam
zunaj. Obãuduje ga in se divi belim cestam, ki se kriÏa-
jo ãezenj. âe je pa ãlovek na cesti, nista cesta in svet niã
veã prelestna in prav niã veã njegova! Toda dolgo ne
more zdrÏati na miru, ko pa je vse tako lepo in skoraj-
da sveãano! Kmalu vstane, gre po sobi in tupatam ‰e kaj
pospravi, naravná podobe na steni, podloÏi kos lesa pod
trhlo in razjedeno nogo mize, da se ne bi veã majala,
poi‰ãe Ïebelj, ga zabije pri oknu v zid in obesi nanj klet-
ko s ‰korcem. ·korec veselo za‰ãebeãe in dobi kocko
sladkorja v dar. O, kajpak, nekaj lepega je, biti nekje do-
ma, imeti streho nad glavo, svojo sobo in svoja vrata, na
katere lahko obiskovalec potrka — in ãlovek se v sobi
ponosno in glasno, vãasih ‰e o‰abno zadere: naprej!
Aha, saj res, na vratih je potreben napis. In stanovalec
poi‰ãe kos porumenelega papirja in natisne nanj z gro-
bimi ãrkami svoje ime:

MARTIN JACONCIC

Calzolaio

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

111

Potem veselo zamahne z papirjem, da se ãrnilo po-

su‰i, se mladostno zasukne na zdravi peti in ga nabije na
vrata. Ha, — oddahne se, sede spet k mizi in se zastrmi
daleã tja ãez lisaste zveriÏene strehe do samega neba, na
katerem se trgajo oblaki.

Drugi pa ‰e zmerom vpijejo, se kotalijo po hodnikih in
naglo urejajo svoje stvari: Îenske pometajo smeti,
bri‰ejo prah, odpirajo skrinje in jemljejo iz njih suho,
papirnato, vo‰ãeno cvetje — spomine na prvo sv. obha-
jilo, na birmo, na poroko in na podobne svetle brezskrb-
ne ure —; obe‰ajo po stenah lesene, zakajene, polom-
ljene Kristuse in podobe ilustriranih ãasopisov, poroã-
ne slike z ostro zaãrtanimi oãmi, obrvmi, ustnicami in
brki — poveãane pri predmestnem fotografu, ki pozna
du‰e in Ïelje svojih odjemalcev — in vse tisto pisano
okrasje, ki vso to rev‰ãino samo podãrtava, ki pa je tem
ljudem nujno potrebno, ker jim dokazuje, da so nekoã
Ïiveli, bili mladi in polni. Mo‰ki pogledavajo v dimnike,
postavljajo male Ïelezne peãi in ravnajo cevi skozi okno.
Tupatam se pri tem opravilu razbije kaka ‰ipa in takrat
se vselej zasli‰i glasno preklinjanje. Potepuhi polglasno
poÏviÏgavajo in hodijo od vrat do vrat, pomagajo pone-
kod prenesti teÏjo omaro, skrinjo in posteljo, ali pa pre-
vidno sunejo kako stvar, ki se da vnovãiti ter jo stlaãijo
v svoje brezdanje, raztrgane Ïepe. Otroci kriãijo, plezajo

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

112

na okna, na vrata, na stebre, padajo na tla in si potolãejo
nosove, se drsajo po trebuhih na gladkih drÏajih stop-
ni‰ãa, tekajo na ka‰ão in v klet, na dvori‰ãe in na cesto
ter hoãejo do dna zavÏiti ta prazniãni dan.

Pozno popoldne se vpitje malo poleÏe; zdaj je za prvo

silo Ïe nekam urejeno: postelje so postavljene in napol-
njene s cunjami, omare so razme‰ãene ob stenah in se
smejejo s svojimi praznimi predali, na notranji strani
vrat so nabiti Ïeblji in na njih visijo odveãna oblaãila,
dojenãki so pozaspali — v peãeh pa gori ogenj, di‰i po
smoli in trhlem lesu, dim se vije skozi cev in v loncih se
kuha veãerja; zaudarja po ãebuli in paradiÏnikovi oma-
ki. Otroci pozabljajo na igre, prihajajo v kuhinjo, ‰irijo
nosnice in vdihavajo vonj jedi. Îenske so sitne, moÏje pa
se potapljajo v ta duh, zagrebajo nagubane, zarjavele
obraze v ‰iroke dlani in jim je ob tej uri ‰e nekam dobro
pri srcu. Zdaj je streha nad glavo in to je vaÏno! Seveda
je vaÏno. Pa tudi jed je vaÏna. Vrag vedi, kaj je vaÏnej‰e.
Vãasih bi ãlovek za dobro leÏi‰ãe stradal ves dan. Toda
nocoj so vsi nekam oblagodarjeni z upanjem in konãa-
vajo svoja razmi‰ljanja s tem, da se bo poãasi Ïe vse ure-
dilo v njihovo dobro in prid. Veãerja je danes bolj‰a ka-
kor po navadi; saj je kuhana v sobi na peãi in ne v kaver-
ni na tleh; pa tudi drugaãe ãlovek sedi na stolu in je pri
mizi kakor se ãloveku spodobi. Po veãerji pomeãejo

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

113

otroke spat in uredijo ‰e kako malenkost. Poi‰ãejo pa-
pirja ali pa kar s kredo napi‰ejo na vrata svoja imena:

FRANCOVICH ERNESTO

Sarto per Signori e le Dame

A u g u s t a O r z a n

Lavandaia

Ferletis Antonio

Muratore

CHRIZNICH GIUSEPPE

Bandaio

P e t t a r o s S t e f a n o

lavorante

ANDREICICH PIETRO

pittore

in tako dalje. Kakor hitro se ti ljudje kam naselijo, takoj
napi‰ejo na vrata svoja imena. Tako se zdi, kakor bi pri-
ãakovali kakega skesanega Rotschilda, ki se utegne vsak
ãas pojaviti in deliti med siromake denar.

Ne mine niti teden dni in prebivalci Hi‰e ‰t. 14 se prav
dobro poznajo med sabo. Z ostrimi in predirnimi oãmi
so potegnili drug z drugega tiste raztrgane cape in se

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

114

dodobra ogledali: Pettaros je Ïivina, ãez dan postava po
mestu, zveãer pa pretepa svojo Ïeno; Ferletis je furlan-
ska mrhovina, ki se dela dobrega z vsemi, skrivaj pa se
hodi ponujat na obãino za policaja in na Questuro za
konfidenta — da bi ga strela udarila; Jakoncic je star ãev-
ljarski falot, zasedel je najbolj‰o sobo in se zdaj s svojim
‰korcem vred poÏviÏgava na ves svet; Chriznich je »in-
teligenten gospod«, oãe treh hãera, o katerih pravi, da
so pravi angeli, drugi pa so prepriãani prav o nasprot-
nem; Andreicich je vnet za dolgoprstna dejanja, Ïganje
in zavaljeno Francovichevo Cristo; Francovich je »mol-
ãeãi bik« . . . Tako obravnavajo vse druÏinske razmere in
‰kandale, prepire, ljubezni, zakonolomstva in nemoÏate
preteklosti, noãna preseljevanja iz sobe v sobo; tatvine,
spolne bolezni, denarna sredstva in tako dalje. Toda vse
to ne vzbuja prav nobenega ogorãenja in moralnega
zgraÏanja. To je vse tako urejeno — in kadar je tako, ni
drugaãe. Oni so tega navajeni Ïe dolga leta in zato ne
pade nobenemu na um, da bi resno sku‰al prodajati ce-
nene nauke o morali in po‰tenosti. Pa morale in po‰te-
nosti tu sploh ni.

* * *

Hi‰a ‰t. 14 ãez dan ni deleÏna takega oglu‰ujoãega ‰uma
kakor zveãer.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

115

Pettaros, Andreicich, Francovich in drugi zdravi in

delavni moÏje se napotijo v mesto, stikat za priloÏnost-
nim delom, mrki in molãeãi, pogreznjeni s svojo one-
moglo jezo. Morda se jim pa le posreãi, da tupatam na-
Ïagajo in nacepijo meter drv, pomeãejo v drvarnico voz
premoga, ali pa ponesejo teÏko breme, da zasluÏijo liro
ali dve.

Vagabundi iz podstre‰ja »sejejo« in prere‰etavajo raz-

na vpra‰anja vse do poldneva, potem se pa odpravijo
»po svojem poslu«. Tisti, ki ostanejo doma, ne povzro-
ãajo prav nobenega ‰uma; pretegavajo se na raztrganih
blazinah, prebirajo tedenske romane, se kaj malega pre-
pirajo o ureditvi sveta, kadijo in strmijo v strop.

Chriznicheve hãerke in druga dekleta, ki so se vrnile

domov ‰ele proti jutru, molãe pre‰tejejo izkupiãek, ki ga
jim je dala noã in potem polegajo ves ljubi dan.

NadloÏni starci se ob deÏevnih dneh smodijo pri peãi

in raz‰irjajo smrad po tleãih cunjah; ob lepem vremenu
pa lezejo na dvori‰ãe, naslanjajo tam svoja trhla telesa
ob stene. brskajo po Ïepih in ba‰ejo svoje oglodane pipe
z vsem nemogoãim prahom, meÏikajo v sonce s krmeÏ-
ljavimi oãmi in cedijo sline po gorki juhi, debeli cigari in
poÏirku Ïganja, ki tako lepo popraska po starem, izsu-
‰enem grlu; se hropeãe odkrehavajo in obujajo spomi-
ne iz mladosti in iz vojne; pripovedujejo razne dogod-
ke, ki se zaãenjajo z »njega dni« ali pa »ko sem bil ‰e

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

116

mlad, zdrav in moãan«, »ko smo bili v Karpatih«, »ko je
pri‰el Franc JoÏef v Trst« in tako dalje.

Onemogle Ïenice zibljejo otroke, ‰ivajo z debelo iglo

in raskavim sukancem krpo vrh krpe na raztrgane hlaãe
malih razgrajaãev — Ïenske so uporabljive do smrti —
zraven pa se ubijajo z mislijo, kak‰no bo prav za prav
nebe‰ko kraljestvo. Sicer se ne ubijajo vse s temi misli-
mi. Stara Francovichka na primer se za nebesa »‰e zme-
ni ne«.

Ko je za velikonoã oãe siromakov, Don Armando Ca-

racalla, obiskal Hi‰o ‰t. 14, da bi spovedal bolnike, je slu-
ãajno naletel tudi na Francovichko. Namignil ji je nekaj
o velikonoãni dolÏnosti vsakega kristjana, Francovich-
ka pa se je razkoraãila pred njim, mu ostro pogledala v
oãi in izsula iz sebe precej‰njo pridigo, zabeljeno s psov-
kami in pome‰ano z raznimi ãitati iz katekizma, ki so ji
‰e ostali v spominu iz mladosti; h koncu pa se je tako
razvnela, da je pred ãastitim gospodom zagrabila svoje
raztrgano krilo, in se s plosko roko krepko udarila po
stegnu.

»To!« je dejala, »pa ne nebesa!«
Îenske, ku‰trave, umazane in odpete, obleãene v pi-

sane cunje — darovi narodnih dam, zbranih pri »Assis-
tenza invernale«, »Pro maternità« in drugih humanitar-
nih dru‰tvih — skaãejo od vrat do vrat z lonci v rokah in

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

117

prosijo na posodo Ïlico masti, pest moke, rogelj kruha,
poÏirek mleka za otroka, soli in vÏigalic.

»Moj Bog, ‰e zakuriti nimam s ãim!«
»Otrok je laãen, na‰ pa vse sam poÏre!«
Postajajo na hodniku, se naslanjajo na podboje vrat,

prekriÏavajo roke pod predpasnikom, nategujejo obra-
ze, se posmehujejo s hropeãim glasom in spra‰ujejo, ãe
bo res kmalu padel fa‰izem; ãe se Mussoliniju res maje
stol; ãe so na ·panskem komunisti res propadli, ali samo
ãasopisje tako pi‰e, da bi preslepilo ljudi; ãe bo Ïupan
res odstavljen, ker je nekaj poneveril; ãe se je ta in ta res
poroãil, ta in ta res obesil; ãe je ta in ta res zaprt in ãe je
ta in ta res dala odpraviti in leÏi zdaj doma napol mrt-
va in drugih takih stvari na tisoãe.

Otroci odhajajo na dvori‰ãe in niso podobni otrokom,

paã pa pritlikavcem iz cirkusa: debele glave, poteze
starãevske, oãi vodene. Spoãetka molãe, roke jim visijo
ob telesu, strmijo tjavendan in zdi se, da sploh ne vedo,
ãe bi se izplaãalo razgibati se in biti otrok. Potem pa se
vseeno razÏive: lezejo na stari, napol usahli kostanj, se
pre‰erno majejo v rogovilah, padajo s trhlih vej in si
potolãejo nosove, obdrgnejo kolena in prekoljejo jezik;
kriãijo in razsajajo, kradejo drug drugemu ãrviva jabol-
ka, gnilo pomaranão, ukradeno banano, skorjo kruha,
reklamne razglednice Ramona Novarra in Grete Garbo,
stare polomljene igraãke: ‰katle, ponve, noÏe, obroãe in

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

118

drugo pisano ropotijo; zlasajo se in se pretepejo, pa se
spet pomirijo in zaãno z zdruÏenimi moãmi graditi
mesto. Mirno vlaãijo »ceste« ãez dvori‰ãe, postavljajo
hi‰e iz kosov razbite opeke in zabojev, zraven pa prepe-
vajo »Giovinezzo« in »II tram di Opcina«. Ko je mesto
dograjeno, se vselej pojavijo teÏkoãe in nesoglasja:

»Ta bo Via Pettaros!« pravijo Pettarosevi.
»Ta bo Via Francovich!« pravijo Francovichevi.
»Via Pettaros!«
»Via Francovich!«
»Tvoj oãe je tat!«
»Tvoja mati je lajdra!«
»Via Pettaros!«
»Via Francovich!«
In ker se na noben naãin ne morejo mirnim potom

sporazumeti, si pokaÏejo jezik, se zaãno zmerjati, si sko-
ãijo v lase in se povaljajo v prah. Ko je obraãun konãan
in novo zgrajeno mesto dovolj blagoslovljeno s krvjo in
zalito s solzami, sklenejo mir. Da ni zmaga ne Pettaro-
sevih ne Francovichevih, krstijo ulice s tujimi imenit-
nej‰imi imeni: Via Lenin, Via Turati, Piazza del Papa in
tako dalje. Ko je ta stvar opravljena, si je treba izbrati
vloge vaÏnih in pomembnih me‰ãanov — in tu je spet
vojna na vidiku.

»Jaz bom Ïupan!«
»Ti Ïe ne. Îupan bom jaz!«

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

119

»Bom jaz pa prefekt!«
»Ne, ne! Pa bodi raj‰i ti Ïupan in bom jaz prefekt.«
»Ne. Prefekt bom jaz!« se zadere drugi. »Ti bodi raj‰i

general!«

»Dobro, jaz sem general. Ekscelenca!«
»Kak‰na ekscelenca? General ni ekscelenca!«
»Kako, da ne?«
»Tako — ni!«
»Kaj bom pa jaz?«
»Ti? Ti bodi policaj. Stal bo‰ na kriÏi‰ãu in skrbel za

red.«

»Policaj pa Ïe ne, policaj pa Ïe ne bom!«
»No, kaj pa?»
»Senator!«
»Tak smrkavec — pa senator!«
»Smrkavec pa Ïe nisem. Senator sem in senator osta-

nem. Pa bi si ti poprej spomnil na senatorja!«

Slednjiã se le sporazumejo. Postanejo vaÏne osebno-

sti, sprehajajo se po novozgrajenih ulicah ter se z resni-
mi obrazi globoko priklanjajo:

»Complimenti, ekscelenca!«
»Complimenti, gospod Ïupan!«
»Kako pa kaj z vami, gospa Ïupanja?«
»Dobro, dobro, zdaj moram na sejo kluba ,Pro mater-

nità’.«

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

120

Starej‰i, dvanajst, trinajst in ‰tirinajstletni fantje —

kakor so paã razviti — se ne vme‰avajo veã med te mo-
kre otroke. Globoko so uÏaljeni, ãe jih kdo sku‰a ‰teti
med nje. Res, da tu pa tam ponoãi kdo ‰e zmoãi poste-
ljo, in tudi sveãa jim vãasih ‰e zabinglja pod nosom —
toda to se jim ne more ‰teti v greh in tudi verodostojen
dokaz to ‰e ni, da so otroci. Moãi lahko kdorkoli, na pri-
mer ãe je bolan; sveãa pod nosom pa binglja tudi mar-
sikateremu odraslemu: ãlovek je nahoden ali pa ima
roke prezaposlene in se ne utegne usekniti.

Pettaros Valdo, Francovich Ernest, Andreicich Bruno,

Chriznich Rudi so Ïe majhne osebnosti. Mogoãno se
postavljajo, ti‰ãijo roke v hlaãne Ïepe in ÏviÏgajo. ÎviÏ-
ganje pa je precej‰en napredek in dobro vidno zname-
nje, da se ãlovek razvija in dora‰ãa. Kdaj pa ste videli, da
bi »mokri otroci« ti‰ãali roke v hlaãne Ïepe in ÏviÏgali?
Nikdar. No torej! In ãesar ne poãenjajo otroci, poãenjajo
odrasli. Drugiã pa ti fantje ne hodijo veã po svetu bosi in
razoglavi. Vsi so obuti in vsi pokriti. Sicer imajo ponaj-
veãkrat na nogah stare, prevelike, z Ïico povezane ãev-
lje svojih oãetov in starej‰ih bratov, in na glavi preveli-
ke kape, ki jim segajo ãez oãi in ãez u‰esa — ampak to
niã ne de in tudi ni vaÏno; vaÏno je, da so obuti in pokri-
ti kakor se odraslim ljudem spodobi.

Zaposleni pa so ti fanti ãez mero: polne roke dela

imajo, polne glave duhovitih domislic in teÏkih skrbi.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

121

Zanimajo se Ïe za nekatere poglavitne stvari: za tobak,
oroÏje, Ïenske in politiko. V Ïenskem vpra‰anju je naj-
bolje podkovan Pettaros Ernest. Dogodiv‰ãina neke
noãi je ostala Ernestu dobro v spominu. Nekaj ãasa se je
Kristine ogibal in tudi svojim tovari‰em ni o tem niãe-
sar omenil, kasneje pa se je s tem silno pona‰al.

âez dan ti junaki vneto prebirajo pustolovske zgodbe

Buffala Billa in se navdu‰ujejo ob juna‰kih prigodah
Toma Mixa. Da, ta Tom Mix je velik junak: kakor niã
preskoãi na konju Gran Canjon. On spada med junake
prvega reda: Tom Mix, Lenin, Buffalo Bill, Binda, Rinal-
do Rinaldini, Colarich, Tunney, Trotzki, Carnera. Raz-
bojnik Colarich je bil sploh sijajen deãko; poklal je toli-
ko ljudi in samo bogate; ko so ga lovili, je ubil dva kara-
binerja in potem zbeÏal skozi streho; bil je neustra‰en in
praviãen. Zato so ustanovili dru‰tvo z njegovim ime-
nom, katerega nameni so bili jemati bogatinom in dajati
reveÏem.

Vãasih — in to ne prav poredkoma — gredo na sku-

pen izlet v mesto. Kolovratijo po najprometnej‰ih uli-
cah, strmijo v izloÏbe, ogovarjajo Ïenske, nagajajo straÏ-
nikom, opona‰ajo hojo kakega debelu‰nega moÏakarja,
zavijejo na sadni trg in kradejo branjevkam sadje, ali pa
jim pade v oãi kaka sveÏe pobeljena stena, ki je kakor
nala‰ã postavljena tam za njihova politiãna prepriãanja.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

122

Hitro najdejo kje kos oglja in napi‰ejo nanjo z velikimi
ãrkami:

W DUX W TURATI

W LENIN W IL RE

* * *

Zveãer pa se stiskajo v mrakobnih kotih, privijajo k sebi
deklice svojih let, si delijo prve poljube in se tako poãasi
vsi pribliÏavajo re‰itvi problema Evinega jabolka.

Na veãer, ko v sredi‰ãu mesta zagore obloãnice in za-

pljuska godba izza steklenih vrat, se tudi Hi‰a ‰t. 14 raz-
mahne in raz‰iri. Kar je bilo vezano in mlaãno ãez dan,
se razveÏe in osveÏi. PriÏigajo se sveãe in petrolejke;
mali plamenãki cvrkutajo in pojemajo na razmajanih
mizah. Jaconcic ima karbidovko, imenuje jo »moja cen-
trala« in je sila ponosen nanjo; oãisti jo vsak veãer, jo
poãasi priÏge in ko plin z glasnim brenãanjem gori, mu
je silno dobro pri srcu.

MoÏje in fantje, ki so skoraj ves dan zastonj kolovra-

tili po mestu, se vraãajo domov, vsi razjarjeni, obupani,
zbiti od cestnega tlaka in preklinjajo ta »prokleti svet«,
robantijo, razsajajo in se pridu‰ajo, da ne pojdejo nikoli
veã »lizat petà gospodom, pa ãetudi zdajle, kar pri priãi
vse hudiã vzame«. Vse tisto, kar se je ãez dan grenkega
in pekoãega nateklo v njihova srca, morajo nad nekom
razliti in tako se zna‰ajo nad Ïenami in otroci.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

123

Otroci se ne menijo veã za igraãe in cepajo od vse-

povsod. Polastil se jih je tisti povsem Ïivalski nemir pred
jedjo. S svojimi umazanimi, zapackanimi in mokrimi
krilci, z napihnjenimi, trdimi trebuhi (kakor utopljenci),
se gnetejo po kuhinji, se stiskajo k maternim krilom ter
klipajo, smrkajo in sitnarijo:

»Mama, laãen!«
»Karlo me je tepel, niã veãerje mu ne daj!«
»Tebi niã!«
»Milki si dala veã kakor meni!«
»Meni ‰e!«
Îenske so sitne kakor ose. Suãejo se krog malih og-

nji‰ã, se otresajo otrok, ki jih grabijo za krila, in se s stra-
hom ozirajo na moÏe, ki sedijo na nizkih skrinjah, strmi-
jo v konice svojih ãevljev in so podobni oblakom, ki pri-
na‰ajo nevihto. »O moj Bog, da bi le ne zrogovilil!« In
otroci ne dajo miru! Najmanj‰e morajo pobrati s tal, jih
malo poujãkati na rokah, se jim nasmehniti in jim celo
kaj zapeti — in peti je nevarno: moÏ utegne planiti po-
koncu, ãe‰, taki ãasi, ti pa poje‰ kakor da bi bili vsega
siti. Ko je veãerja kuhana, dobijo otroci na tla sredi sobe
velik ploãevinast kroÏnik, se zleknejo k njemu in zaãne-
jo neusmiljeno razbijati z Ïlicami; hitijo kakor bi meta-
li Ïive Jude v pekel in nihãe ne ãrhne niti besede — samo
sovraÏni pogledi se kriÏajo, kadar kdo zgrabi le preveã
hkrati. Ko se nasitijo, poleÏejo v kot na skupno leÏi‰ãe,

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

124

kjer se stisnjejo drug k drugemu in pozabijo na vsa ve-
lika in nepremostljiva sovra‰tva, ki so jih loãila ãez dan.

Pettaros je imel danes v mestu izredno sreão: ves dan je
Ïagal in cepil drva, in sicer pri dobrem ãloveku. ZasluÏil
je dvanajst lir, kar dandana‰nji ni malenkost. Dvanajst
lir, to se pravi: 12 kg koruzne moke — dvanajstkrat jalo-
va polenta; ali pa 8 kg moke in 1 kg masti — osemkrat
zabeljena veãerja; in s tem se lahko potisne teden dni
naprej.

Toda domov grede se Pettaros nikakor ni mogel pre-

magati, da ne bi stopil v gostilno na kozarec Ïganja. Saj
— ãlovek je premraÏen, ves dan stoji na vetru, in potem:
teden ima samo ‰est dni, ãe od‰tejemo nedeljo. Pa tudi
ni vrag, da se medtem spet ne posreãi kaj najti. In tako
je Pettaros zvrnil kozarec, potem dva in tri, si naroãil ‰e
cigaret — pijaãa se brez kajenja upira — in tako je po-
gnal po grlu vseh dvanajst jalovih ali osem zabeljenih
veãerij. Ko je vrgel na mizo poslednji dve liri, se je ogla-
sila vest, ãe‰ ti popiva‰, doma pa stradajo. Toda Pettaros
je hotel prevpiti njen glas: zaãel je nekaj razlagati o bo-
doãem zadruÏnem Ïivljenju, v katero je trdno verjel;
krepko je udaril s pestjo po mizi in skoraj zakriãal:

»Kadar jaz reãem, morajo priti bolj‰i dnevi!«
»Morajo, morajo,« se je hudomu‰no nasmehnila za-

valjena toãajka in se teÏko naslonila nanj.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

125

»To je baba, vi‰!« se je gromko zakrohotal in jo objel

z obema rokama ãez obilne prsi. »V bodoãe ne bomo
veã za vse Ïivljenje navezani na ene in iste kosti,« je ‰e
dodal in jo cmokaje poljubil.

Domov se je povrnil kar zelen od jeze. Priropotal je po

hodniku s teÏkimi, malo omahljivimi koraki, s krivim
pogledom in z glasnim »naj gre k vragu ves svet«. Usta-
vil se je pred vrati svoje sobe, brcnil z nogo vanje in se
zadrl:

»Odpri!«
Stanovalci vse hi‰e so se nasmehnili in vedeli: »Nocoj

bodo pa pete litanije.« To je bilo staro znamenje in Ïena
je vedela, kaj jo ãaka. Odprla mu je vrata, potem pa je
postavila predenj veãerjo, malo zazehala in tipaje vpra-
‰ala:

»Spet ves dan zastonj, kaj?«
MoÏ ni niti ãrhnil. Pobrodil je z Ïlico po ãobodri, po-

duhal, zavihal nos in spustil Ïlico na tla. Pogledal je Ïeno
izpod cela, razkoraãil noge po sobi in rezko ukazal:

»Sezuj!«
Îena je globoko potegnila sapo vase, se sklonila k

moÏevim nogam in zaãela poãasi razvozlavati jermene.
V sobi je bilo tiho, otroci so spali (samo kdaj pa kdaj se
je zasli‰alo njih globoko dihanje), krog medle luãi je
frfotala velika bela ve‰ãa — na postelji pa se je prevrgla
bolna Linika in zastokala.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

126

Ko mu je Ïena sezula ãevlje, se je umaknila k postelji,

prekriÏala roke na trebuhu in se zastrmela v tla. MoÏ je
odpel hlaãni jermen in navalil nanjo. Îena se je stulila in
pritajeno zastokala — zavpila ni. Pettaros je prenehal
vihteti jermen in se oddahnil. Slekel se je, ugasnil luã in
legel.

To Pettarosevo ravnanje je bilo splo‰no znano vsej

hi‰i in kadar ga je kdo piãil na ta raãun, se je Pettaros
vselej. razkaãil:

»Kaj?« je dejal, »saj to je edini kruh siromakov! ·e to

naj bi nam prepovedali, kaj pa nam potlej ‰e ostane?«

Pettaroseva Ïena Angela je bila hãi tovarni‰kega delav-
ca in predmestne perice. Njena dekli‰ka, odnosno
otro‰ka doba ni bila niã kaj zanimiva. Potekala je enako-
merno in vsakdanje, brez posebnih dogodkov, ki bi se ji
jasneje zarisali v spomin. Pa tudi Angela sama ni spada-
la k tistim otrokom, ki ‰iroko odpirajo oãi, ‰irijo nosni-
ce, hlastno zajemajo vase ves svet in stikajo neprestano
za novimi odkritji ter zaãudeno obstrmijo ob vsakem
novem spoznanju. Pri Angeli ni bilo niã takega. Hodila
je v ‰olo, skrbela, da je imela knjige v redu, prav tako se
ni brigala za razna ‰olska odlikovanja. Trinajstletna je
stopila v tovarno; delala je, pela, se smejala, kadar je bilo
potreba, dora‰ãala, bluza se ji je napela na prsih, kri je
nekoliko hitreje zaplala po Ïilah, poljubila se je prviã,

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

127

drugiã in tretjiã, vse kar tako mimogrede, skoraj brez
vsake slasti, zaãudenja in hrepenenja. Tovari‰ice so go-
vorile o poljubih in ker je sli‰ala, da se mora petnajstlet-
no dekle poljubiti, se je poljubila. âe bi ji rekli, da mora
drÏati klofuto, bi se spoãetka sicer nekoliko zaãudila,
toda drÏala bi jo najbrÏe. Hrepenenja so v njej nara‰ãala
poãasi in so bila brez veãjega poudarka in sile; prihaja-
la pa so vendarle — in ker so prihajala, se jim Angela ni
postavljala v bran, pa tudi klicala jih ni. Spadala je —
kratko reãeno — h tistim ljudem, o katerih po navadi
reãemo, da ne store nobenemu niã Ïalega — zato pa
drugi njim prizadenejo tem veã gorja. Popolnoma se je
prepustila toku Ïivljenja, in ta tok jo je zanesel neke noãi
pod borovce v bliÏini Miramara, kjer se je sedemnajst-
letna udala dvaindvajsetletnemu ·tefanu Pettarosu, ki ji
je ves veãer nekaj kvasil o njenih prekrasnih in preglo-
bokih oãeh, o krasoti noãi, o prelestnem mesecu, o veãni
zvestobi do groba in o drugih podobnih stvareh, ki jih
slabiãi govore ob takih prilikah. Angeli so se zdele vse
tiste besede votle in prazne: laÏ; noã je noã, luna je luna
— kaj je na tem tako prelestnega in prekrasnega? O lju-
bezni je bilo pri Angeli kaj malo govora, ‰e podaritev
telesa je bilo samo motno obãutje trenutne opojne po-
zabe, ki pa se je kaj kmalu razpuhtelo. Edina beseda, ki
je v vseh teh litanijah papirnatih verzov nekaj pomeni-
la, je bila poroka. Saj ji je mati Ïe dolga leta sem ob vsaki

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

128

priliki govorila: »Kadar se poroãi‰, bo‰ morala znati to
in to, s tem in tem se ravna tako in tako, to in to je nuj-
no potrebno,« in tako dalje. In iz teh materinih besedi si
je Angela sestavila povsem enostaven pogled na Ïivlje-
nje: Ïenska se mora poroãiti, biti moÏu pokorna, roditi
otroke, »znati to in to, s tem ravnati tako in tako in to in
to je nujno potrebno«.

Vzela sta se, ‰e preden je minulo leto po noãi na obali,

ki je ostala Pettarosu v jasnej‰em spominu kakor Angeli;
kajti Pettaros se je nemalo zaãudil, »da je na‰el sredi
tega mestnega gnoja ãisto roÏo«, kakor se je izrazil svo-
jim tovari‰em. Najela sta si stanovanje v bliÏini njenih
star‰ev in mirno zaÏivela. »Vse se je dobro razvijalo in
vse je kazalo ravno druÏinsko pot, polno sreãe in ljubez-
ni, ãe ne bi ta tiha voda nenadoma pokazala svojih skri-
tih vrtincev in za vselej skalila druÏinsko sreão.« Tako je
kasneje Pettaros veãkrat razlagal v pijani druÏbi svojo
»grenko usodo«.

Tisti »vrtinci« so resniãno kaj kmalu planili na dan.

Komaj nekaj mesecev po poroki se je oglasil pri Angeli
mornari‰ki ãastnik; bil je njen znanec Ïe iz otro‰kih let
in je kot otrok ãutil neko nagnenje do nje. Stopil je k
Angeli, se ‰iroko smejal in kazal svoje bele zobe, ji govo-
ril o svoji otro‰ki ljubezni, ji pripovedoval o »ognju Ïena
v juÏnih pristanih«, jo prijel za roko, jo stisnil k sebi, jo
poljubil, ji razpletel dolge kite, jo dvignil v naroãje — in

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

129

Angela se ni prav niã branila, samo oãi je zaprla in glo-
boko zadihala.

Kaj je prav za prav bilo na vsej stvari in kako je do

tega pri‰lo, ni mogla Angela doumeti ne takrat, ne nik-
dar kasneje. Vedela je samo to, da je edino takrat nekaj
teÏko omamnega zogorelo v njej in bruhnilo na dan.
Kadarkoli se je kasneje spominjala tega svetlega dogod-
ka — v svojih mislih ga je imenovala »svetli dogodek« —
se je vselej zlecnila in pri du‰i ji je bilo ãudno sladko in
grenko hkrati. âutila je tudi, da bi se nikakor ne mogla
premagati, da bi se ne vrgla ponovno v objem ãloveku,
ãe bi ji bilo zagotovljeno, da bo pri njem ‰e enkrat za-
ãutila vso silo in slast tistega, ãesar si ni znala razloÏiti
in ãemur ni vedela imena. Toda to se ni nikdar veã pri-
petilo.

Pripetilo pa se je, da je od tistega dne postala vse bolj

molãeãa in vase pogreznjena. Kesanja ni ãutila, vest je ni
pekla ne pred Bogom ne pred ljudmi — kajti s prvim
kakor z drugimi ni vodila tenkih raãunov. Z moÏem je
postala naravnost suÏenjsko dobra in kadar je bil poseb-
no prijazen z njo, je ãutila v sebi neko teÏo. Toda te teÏe
se je kmalu iznebila: ali je mar ona kriva? To je paã mo-
ralo tako biti, ãe se je zgodilo. Zgodilo pa se je tudi, da
je v razburjenju nekoã povedala moÏu vse, jasno in od-
krito. »Zdaj je ‰e ãas, da grem,« si je rekla in mislila je
res oditi. Kam? Po tem se ni spra‰evala. Toda moÏ tega

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

130

ni hotel razumeti; planil je pokoncu, se stresel in zajecl-
jal nekaj nerazumljivega. Potem jo je zgrabil za vrat in
zavpil:

»Kaj! . . . kje . . . pa ima‰ denar?«
»De — — na — — r —?« je Angela izbuljila oãi.
»Denar!«
Toda Angela ni veã odgovorila, tudi na to, da bi se

uprla in beÏala, je popolnoma pozabila. Namah je po-
stala spet mirna in poniÏna; zaprla je oãi in ãakala. MoÏ
pa je navalil nanjo, »na tiho vodo, na ta pobeljeni grob«.

»Le deri se, le deri se, svinja . . . !« je kriãal. Angela pa

je mirno prena‰ala udarce in ni niti zastokala; in morda
je uprav to moÏa ‰e bolj razkaãilo in povzroãilo v njem
»trajen prelom« in se je s tem »zavedno razbila druÏin-
ska sreãa«.

Prvega, »tako rekoã izvirnega greha«, pa ni Pettaros

Ïeni nikdar odpustil — krstil je tisti greh za izvirnega,
ker je hotel s tem potrditi, da izvira odtod vsa njegova
nesreãa in tudi, da je s tem opraviãeval svoje ravnanje in
svojo vest. Vselej, kadar se je vrnil domov pijan in raz-
boljen od Ïivljenja, je pretepel Ïeno; in to se je dogaja-
lo malone vsak teden.

Nocoj pa sta ga zavest, da je po nepotrebnem zapra-

vil denar, in Ïganje, ki ga je zauÏil, ‰e posebno razbur-
jala in pritiskala k tlom. Toda Pettaros se ni dal potlaãiti:
on ni bil nikdar kriv! Naj je zagre‰il karkoli, ni pred ljud-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

131

mi nikdar sklonil glavo in umaknil pogleda; zmeraj se je
pokazal kot Ïrtev svoje Ïene — ob urah hude pijanosti
se je celo razjokal nad tem. Vsa krivda je bila na Ïenini
strani: »Ona je razdrla, tako rekoã zastrupila druÏinsko
sreão, in ãe pijem, da si pote‰im svojo du‰o, ali je mar
greh na moji strani, ali sem si mar sam zadal rano? Îena
je v mladosti prelomila zakonsko zvestobo, in tu je zaãe-
tek vsega zla: to je izvirni greh.« Tako se Pettaros zago-
varja sam pred sabo in pred ljudmi — Ïenin »izvirni
greh« pa mu prihaja neverjetno prav, da lahko s stali‰ãa
Ïrtve in sodnika hkrati jasno pokaÏe Ïeni in ljudem,
»kako daleã je njena nepremi‰ljenost, njena slaba kri
uniãila vso druÏino«.

In tudi svojega prvega otroka — deklice Linike — ni

mogel Pettaros nikdar vzljubiti.

Linika se ‰e nekajkrat prevrÏe na svojem leÏi‰ãu, potem
pa mirno obleÏi in s silo zaustavlja ka‰elj.

Îivljenje Linike Pettaroseve je v marsiãem podobno

Ïivljenje njene matere; edina in poglavitna razlika je v
tem, da se njeno Ïivljenje bliÏa s hitrej‰imi in grenkej-
‰imi koraki svojemu koncu.

Zgodba tega Ïivljenja je povsem vsakdanja, podobna

tisoãerim zgodbam, ki jih je s solzami v oãeh pripovedu-
jejo sluãajno nerazpoloÏene Ïenske v javnih hi‰ah, in
katere so tudi pisatelji Ïe obdelali v raznolikih oblikah

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

132

v svojih knjiÏevnih sestavkih s svojim »za« in »proti«. In
te zgodbe so nemara ravno zaradi svojega velikega ‰te-
vila in presenetljive sliãnosti postale dvomljive verjet-
nosti. Zaradi svoje solzave ginjenosti, zaradi vpliva na
»mehka mo‰ka srca« so postale priljubljene in pri‰le v
splo‰no vsakdanjo uporabo. Tudi vzrok Ïenskega pad-
ca je v teh zgodbah kajkrat dvomljiv. Zadnje ãase je v
modi kruh, ker je kruh postal poglavitno vpra‰anje ‰iro-
kih ljudskih plasti. Vãasih se je veãkrat navajal bogat
zapeljivec ali pa posilnik — in takrat so nesreãnice, po-
siljenke in zapeljanke ponajveãkrat poskakale v vodo ali
pa se pometale pod vlak; kajti veãkrat so nosile bitja pod
srcem. Dandanes pa je svet v splo‰nem napredku iz-
na‰el marsikatera sredstva zoper take nesreãe in se tudi
otresel marsikaterih predsodkov.

Bodi kakorkoli, pri Liniki je bila stvar takole: Doma je

bila lakota, bolezen, brezposelnost; Liniki je bilo pet-
najst let — bila je sicer ‰e dobra, toda njeno telo je Ïe
dobivalo dekli‰ke oblike; odpravila se je na ulico s papir-
natim cvetjem in ga ponujala; ves dan je prodala samo
dva ‰opka — proti veãeru pa se je obregnil obnjo de-
belu‰ast gospod, ãe‰ ti bi si pa Ïe lahko drugaãe sluÏila
svoj kruh. In tisti veãer se je Linika vrnila domov s pet-
desetakom. Mati je izbuljila oãi, oãe se je najprej stresel,
presenetljivo pogledal Ïeno in dolgo strmel v tla, potem
pa je zgrabil Liniko za lase.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

133

»Kakor ti, prav kakor ti!« se je drl na Ïeno.
Dvignil je Liniki glavo, ji zapiãil svoj pogled v oãi in se

zareÏal:

»Vsaj sto lir bi morala prinesti, razume‰, ker je bilo

prviã!«

Linika pa se je stresla, pokleknila in zajeãala:
»Bom — — bom — — sto — — drugiã!«
Ko se je zgrudila, jo je Pettaros dvignil s tal in jo ne-

sel na posteljo. Potem je omahnil ob stranici na tla in za-
grebel obraz v raztrgano odejo. Ko je premagal svojo
Ïalost, je ‰el v mesto. Domov se je vrnil pozno v noã,
natepel Ïeno in ponavljal, da je to posledica njenega »iz-
virnega greha«.

Pa kaj bi, vse to je Ïe daleã in Linika se vsega tega niti

spominjati veã ne mara. Potem je ‰la ‰e veãkrat na uli-
co; sto lir pa ni nikdar prinesla. Zdaj je bolna: jetiãna je
in po telelesu jo Ïge. Pravijo, da bo kmalu umrla. Mati
je Ïalostna: »Niti enega svetlega trenutka,« si pravi in
maje z glavo. Toda Linika ne ve prav niã o svetlih trenut-
kih. Îe dvakrat so poklicali k njej oãeta Dona Armanda
Caracallo; in Don Armando je pri‰el, obstal kar sredi
sobe, in dolgo pridigal o nebe‰kem kraljestvu, govoril s
strogim glasom o svetnicah, ki so raj‰i umrle od lakote,
umrle naravnost muãeni‰ke smrti, kakor da bi izgubile
devi‰tvo; proti koncu pa se je vselej omehãal in zagotav-
ljal, da je boÏja milost neskonãna, in trpljenje na zemlji

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

134

najbolj‰e poro‰tvo za veãno veselje; saj pravi Evangelij:
Blagor laãnim in Ïejnim krivice, zakaj ti bodo nasiãeni
itd.

Linika bo itak umrla — in pri tem se ne da niã veã iz-

premeniti. Morda bo lep, svetel dan takrat, ko bo umi-
rala. Hi‰a ne bo zaradi njene smrti prav niã manj Ïiva:
ljudje bodo prav tako posedali na pragih in glasno
opravljali drug drugega, kriãali, se prepirali in luskali z
vrati; ãe bo Chriznichev Rudi dobre volje, bo zlezel na
verando — kar se je Ïe veãkrat zgodilo — objemal Vene-
ro krog obilnih kamenitih prsi in prepeval s trgajoãim se
glasom mladostnika:

»Abbracciami
e di baci saziami,
per pietà sorridimi,
che m’ assal l’amor . . .«

Potem bosta pri‰la grobar in sluga higijenskega za-

voda; grobar bo zavil telo v sivo rjuho in ga vrgel na voz,
sluga bo pa z apnom po‰kropil Pettarosevo stanovanje;
pri tem opravilu bosta imela obadva precej sitne obra-
ze in celo kaj malega bosta zaklela. In tako bo vsega ko-
nec; kveãjemu »gospod« Chriznich se bo usodil izrazi-
ti kako svoje mnenje, na primer: »Kam pride dandanes
mladina s tak‰nim Ïivljenjem.«

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

135

Martin Jaconcic ne razgraja niã veã; tako je kakor bi ga
ne bilo v hi‰i. Zdaj, na stara leta, se je popolnoma pomi-
ril »in spravil z vsemi dejstvi, kar jih je navalilo nanj in
kar jih je ‰e ostalo krog njega«.

Rodil se je nekje na Krasu, kje, se niti sam ne spomi-

nja veã prav toãno; menda v neki mali vasici blizu To-
maja. Toda od tega je Ïe davno, in ãe bi se danes napo-
til tja, bi svoj dom le s teÏavo na‰el. Tam je bil nekoã
mlad, toda tudi od tega je Ïe tako daleã, da skoraj ne
more veã verjeti, da je bil res on tisti fant, ki je bos in ra-
zoglav hodil med vinogradi, nosil zemljo v ko‰u in po-
leÏkaval za bori na gmajnah. Le v meglenih podobah je
‰e videl veãer na vasi: v sivem zvoniku zvoni, iz dimni-
kov se dviga dim pod nebo, nastlano z oblaki, di‰i po
tropinah, brinjevih jagodah in borovi smoli. To so bili
lepi veãeri, posebno ob nedeljah. Nedelja je na vasi res
praznik, veãji kakor v mestu vsaka parada. Dopoldne
gre ãlovek k ma‰i, in ãevlji mu ‰kripljejo, kar je sila ime-
nitno; stoji pred cerkvijo, kajti tako se moÏem in fantom
spodobi — v cerkev zahajajo samo Ïenske, otroci in star-
ci; po ma‰i drÏi roke v Ïepu ali pa o‰abno kadi cigareto,
modruje, poslu‰a »razglas« in se smeje podÏupanu, ki bi
bil rad zaradi tega svojega »razglasa« vaÏen in pomem-
ben, in katerega ob koncu vselej raztolmaãi in skoraj s
pretnjo doda: »Tako in tako je, ste me razumeli!« Zveãer
pa gre ãlovek v gostilno, ple‰e, pije teran, pljuva po po-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

136

du in objema kako dekle, ki jo potem zvleãe v grmovje
ali pa se skobaca k njej skozi okno. Jaconcic se ‰e danes
spominja tiste Pojavnikove Roze in ‰e celo zdaj na sta-
ra leta mlaskne z jezikom ob tem spominu.

Ni mu bilo ‰e dvajset let, ko se je odpravil z doma v Trst.
Tu je dobil delo v ladjedelnici; delal je, dobro zasluÏil, se
poroãil s TrÏaãanko, poãasi zanemaril svojo govorico in
svoje navade. Delal je dolga leta, se prerinil celo do
preddelavca, ‰el na vojsko z znamenitim 97-tim regi-
mentom, se vrnil brez leve noge in ostal na cesti z malo
pokojnino. Îena mu je umrla, otroci pa so dorasli in se
raztepli, kamor jih je paã tiralo nagnenje, ãas in kruh.
Gilda je ‰la pred leti iz Trsta z nekom, ki ji je bil oblju-
bil zakon; zdaj je nekje v Milanu, poroãena ali samska,
tega Jaconcic ne more dognati. Starej‰i sin Ernest se je
izpridil: ‰tudiral je do pete realke, potem se je pa zaple-
tel v neko dija‰ko protidrÏavno akcijo, bil zaprt in obso-
jen na leto dni jeãe. Ko se je vrnil na svobodo, je poka-
zal dober talent za Ïeparstvo in se je tej obrti tudi posve-
til. Sicer svojih politiãnih nazorov zaradi tega ni menjal;
svojo obrt pa je opraviãeval s tem, da je dandanes vsa-
ka oslabitev kapitala in vsak zloãin na tem popri‰ãu do-
prinos h konãnemu preobratu, v katerega je naravnost
strastno verjel. Ta svoj posel opravlja Ernest ‰e dokaj
sreãno: v petih letih si ni prisluÏil niti dve leti zapora.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

137

Zdaj sedi v kaznilnici v Anconi in se bo vsak ãas povr-
nil. Drugi sin, Bernard, se je razvil v nasprotno smer:
prekrstil se je v Giaccognija, vstopil v sluÏbo k policiji in
je danes Ïe detektivski brigadir. Je torej ãlovek, zasluÏen
za drÏavo — in lahko se celo zgodi, da dobi odlikovanje;
na stara leta pa bo imel dobro pokojnino, »ãe se svet
kako ne zasukne«. Toda Martin Bernarda ne mara. Raj‰i
ima Ernesta. âemu, ne ve. Njegova stara slabost je, da je
vedno ãutil neko nagnenje do zloãincev in prebrisancev;
vsi veliki razbojniki so pri njem naleteli na obãudovanje.
Sina Bernarda pa je ‰e posebno zamrzil takrat, ko je iz-
‰lo v ãasopisih naslednje poroãilo:

Naravnost klasiãen primer sluÏbene zvestobe:

Vãeraj zveãer je detektivski brigadir gospod Ber-

nardo Giaccogna zasaãil »pri delu« zloglasnega Ïe-
parja Ernesta Jaconciga in ga aretiral. Ernest Jacon-
cig je brat gospoda brigadirja; toda tega gospodu
Giaccogniju ne smemo ‰teti v zlo, paã pa samo v
dobro, ker je s tem, da je aretiral svojega lastnega
nevrednega brata, jasno dokazal, da mu je veã za
dobrobit drÏavnega obãestva, kakor vsi sorodni‰ki
predsodki. Kajti s tem, da se ni zganil in ubogal svo-
jega srca — mi vemo, da ima tudi gospod Giac-
cogna srce do svojega brata — je dal naravnost kla-
siãen zgled sluÏbene zvestobe, ki so silno redki v

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

138

zgodovini policijske sluÏbe. Ta ãin gospoda briga-
dirja zasluÏi pozornost in tudi odlikovanje z naj-
vi‰jega mesta — itd. itd»

Sicer bi Martin lahko stanoval pri Bernardu, toda mo-

ral bi se prekrstiti. Tega pa kljub svoji narodni mlaãnosti
in zapu‰ãenosti ni maral: na stara leta bi rad imel mir.
Zato se je raj‰i odpravil na magistrat in tam poprosil za
stanovanje. Premeril je hodnike in pokljukal skoraj na
vsa vrata, preden je zadel na prava. To pa ni bilo niã
ãudnega, kajti Jaconcic magistrata od znotraj ni poznal,
‰e od zunaj dokaj slabo. Samo enkrat in to takrat, ko se
je bil zdavnaj pred vojno vpisal v socialistiãno stranko,
kjer so mu med drugim obljubili tudi to, da bo kot pred-
delavec in izobraÏen ãlovek izvoljen za obãinskega svet-
nika, kadar bodo oni zmagali, se je malo dlje ustavil
pred njim. Stisnil je pest in poÏugal: »·e malo, kanalje,
potem bomo gospodarili mi!« Toda »kanalje« gospoda-
rijo kar naprej in prilike so celo tako nanesle, da jih mo-
ra on, Jaconcic, poniÏno prositi za streho. Pa ta misel mu
zdaj na stara leta, »ko se je sprijaznil z vsemi dejstvi«,
kakor je govoril, ni delala veã preglavic.

Ko je stopil v socialni urad, so ga vpra‰ali, kako in kaj,

ali ima druÏino, otroke, pokojnino in tako dalje. DruÏi-
na no, da, kajpak, druÏino je imel, toda zdaj je nima veã.
Otroke je tudi imel, toda zdaj niso veã pri njem. Pokoj-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

139

nina, no kaj bi tisto: par palank. Popolnoma sam je ostal,
in brez vsega, tako se lahko reãe. Kako, ali ni njegov sin
Ïepar? so silili vanj. Sin, no, seveda, Ïepar je. Toda kaj
more on, Martin Jaconcic, za to? Ali ga je mar on uãil te
obrti? Sicer pa tudi ni njegov sin edini, ki je zaposlen pri
tej stvari, tudi drugi kradejo in celo bolj na debelo. Saj
on niã ne reãe, slab ãlovek je, to je res; smrkavec pa in
veã, da bi ga ãlovek lahko prijel za u‰esa in naklestil.
Zato pa je drugi sin moÏ na mestu: pri policiji je, drÏavni
sluÏbi, in lovi Ïeparje; zadnjiã, na priliko, je ujel ravno
svojega brata; pisali so o tem. In tako se stvar poravna.
Tej njegovi mirni razlagi so se smejali celo strogi urad-
niki. Tudi Jaconcic sam se je nasmehnil in razkrilil roke,
ãe‰, tukaj sem, pa naredite z mano, kar vam je drago.
Sobo v hi‰i ‰t. 14 pa so mu vendarle dali.

âez dan Ïdi Jaconcic v svoji sobi. Pribije kak podplat

na raztrgane ãevlje in poÏviÏgava svojemu ‰korcu. Vãa-
sih pa seÏe v predal, kjer ima spravljene svoje dragoce-
ne spomine. Med njimi je najdragocenej‰i in najvaÏnej‰i
stara ‰tevilka lista »II Lavoratore«, v katerem je ãrno na
belem, da je Jaconcic Martin, preddelavec, daroval za
delavski sklad 20 kron, kar naj vrli sodrugi posnemajo.

Zveãer, posebno zdaj v poletju, pa gre na dvori‰ãe,

sede pod kostanj in se zamisli. Zadnja leta se posebno
rad odpravlja domov. âudno je, kmalu bo pol stoletJa,
odkar je ‰el z doma, in se ni nikdar veã povrnil, ãeprav

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

140

je tako blizu, »tako rekoã pred nosom«. Skoraj vsako
leto dvakrat se je odpravljal: spomladi — v jeseni poj-
dem, ko bo sadje in grozdje dozorelo; v jeseni — spo-
mladi pojdem, ko bo sonce na gmajnah, takole za veli-
konoã. ·el pa ni nikdar. Toda zdaj pa prav za gotovo
pojde. Na jesen ‰e ne bo mogoãe, ker nima denarja, na
pomlad pa vsekakor, kajti ni hudiã, da si pozimi ne bi
prisluÏil za novo obleko in ãevlje. Prav imenitno se bo
pripeljal v vas, ves nov in z denarjem v Ïepu. Pri‰el bo
na nedeljo, ko bodo vsi ljudje zbrani pred cerkvijo. Tudi
on bo zavil tja, ne da bi se pokazal v svojem sijaju, tem-
veã zato, da bo videl svoje znance. Tam bo poiskal. . . da,
vraga, koga bo Ïe poiskal? — — aha, Ïe ve — no tistega
Lopajevega Tona, s katerim sta kot petnajstletna poba
ukradla gospodu Ïupniku koko‰. Hehe! Koliko je bilo
takrat tarnanja na vasi in v cerkvi oznanil. S Tonetom
bosta lepo sedla v gostilno in niã se ne bosta spominja-
la tiste tatvine kot ãesa slabega, kot kake mladostne za-
blode ali ãesa temu podobnega, temveã se je bosta spo-
minjala kot nedolÏne, drzne in vesele mladostne razpo-
sajenosti.

Tudi o svojem testamentu je Jaconcic veãkrat raz-

mi‰ljal. Sicer nima skoraj kaj zapustiti, pa vendar se rad
ukvarja s tem. Vse, kar ima, bo zapustil sinu Ernestu; »II
Lavoratore« pa bo lepo zavil v papir in napisal nanj:

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

141

Mojemu sinu Bernardu. »Haha, to bo gledal, ko mu jo
bom tako zagodel.«

In tako je Jaconcic kar dobre volje ob teh svojih mis-

lih; viha brke, se smehlja v veãer in ne sli‰i Chriznicha,
Ferletisa in Andreicicha, ki se mu pribliÏajo.

Chriznich se poãasi skloni — prej seveda nekoliko pri-

vzdigne hlaãe, da se ne zmeãkajo — pihne na prag, raz-
grne nanj Ïepni robec in previdno sede.

Chriznich je veãen gospod; zlikane hlaãe, trd ovrat-

nik, kravata, palica, skrbno poãesan, gladko obrit. Doma
je nekje blizu Kanala. Oãe mu je bil zapustil precej‰njo
kotlarsko obrt, toda sin se je oÏenil z neresno mestno
deklino, ki je hotela vsak veãer v Gorico in vsaj vsak te-
den enkrat v Trst. Kotlov pa se ni prodalo toliko, da bi
se lahko krili vsi ti stro‰ki. In zato je obrt ‰la po zlu in kaj
kmalu padla Chriznichu iz rok. Sicer bi bil Chriznich
lahko ostal ‰e nadalje v delavnici kot obratovodja, ker se
je dobro razumel na posel, toda bilo ga je sram, ostati v
svoji lastni hi‰i za usluÏbenca. Zato se je raj‰i kar takoj
— in celo z nekim napuhom — odpeljal v Trst. Spoãet-
ka je bil nadzornik v neki mehaniãni delavnici, kasneje
pa je prestopil k Ïeleznici. Bil je ‰e pred ãasom upoko-
jen in tako je njegova druÏina Ïivela nekaj let precej kla-
verno: pokojnina je bila piãla, otroci — tri hãerke in sin
— majhni, Ïena bolehna. Kasneje, ko je Ïena umrla in so
hãerke dorasle, se je vse obrnilo na bolje. Sicer je bil

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

142

Chriznich prepriãan, da ‰e vedno Ïivi vsa druÏina samo
ob njegovi pokojnini; »to se pravi znati varãevati, znati
tako vzorno gospodinjiti, da zadostuje malenkost za
dobro Ïivljenje«. Drugim pa je bilo dobro znano, da ga
v precej‰nji meri podpirajo njegove tri hãerke, o katerih
se je sam izraÏal, da so »pravi angeli«.

Francovich Ernesto je moãan, okoren, ‰tiridesetleten

moÏakar. Kakor je njegovo telo okorno, je okorno nje-
govo obãutje: napravil je kriÏ ãez vse, Ïiv krst ga veã ne
zanima. Rodil se je v Trstu, delal, se poroãil, trpel, ostal
na cesti, se hodil dve leti ponujat in ker so mu povsod
pokazali vrata, se je naveliãal vsega. Pogreznil se je vase
in obmolknil; ‰e za otroke se ni veã zmenil. Pustil jih je
z vajeti. »Naj se raztepejo, kamor jih je volja.« In otroãi
so res vse dni lomatili po cestah; veãkrat so za‰li tudi na
deÏelo, toda domov so se vraãali slej ali prej. Îiveli in
skrbeli so strogo vsak zase. Vãasih pa so se celo tako
daleã zdruÏili, da so tisto, kar so nabrali ãez dan, zadruÏ-
no poveãerjali. K takim »druÏinskim veãerjam« — tako
so namreã te obede imenovali — so vselej povabili tudi
»na‰ega starega«. In »na‰ stari« je pri‰el, sedel, jedel in
pil. Ponekajkrat se je celo pripetilo, da je bila na mizi
dobra peãenka, sadje, povrhu pa ‰e dve ali tri stekleni-
ce chiantija. Toda Francovich slej ko prej tudi ob takih
prilikah ni spreminjal svojega obraza. Nikdar ni spra-
‰eval, odkod vse to, ãeprav je bilo jasno, da je tisto bo-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

143

gastvo sumljivega pridobitnega izvora. Kaj takega mu ‰e
zdaleã ni padlo na um. To so bili redki veliki prazniki, na
katerih se je govorilo zelo glasno, na ‰iroko smejalo in
vãasih celo hrupno prepevalo. Takole pozno v noã, ko je
bil Francovich Ïe malo vinjen, se je grenko nasmehnil,
razkril svoje dolge roke, in ko so potem zapeli, je tudi on
kaj malega zabrundal. H koncu pa sta mu vselej dve de-
beli solzi pripolzeli iz oãi in poãasi drseli ãez pora‰ãeno
lice; obrisal jih je z rokavom in dejal:

»Ah, da, moji ljubi otroci.«
Andreicich se malokdaj vsede. Prestopa se z noge na

nogo, kakor koko‰, vleãe prazno pipo in venomer pri-
poveduje s cvileãim glasom in zoprnim smehom o svoji
Matildi, ki je ‰la v Argentinijo:

»Hja, ta na‰a Matilda, hihi! To ti je dekle, drzna je,

hihi. Denarja mi bo poslala, saj je zatrdno obljubila. Pa
tudi potreben sem ga, hi. Îena je mrtvoudna, pa tudi
meni ne bi delo slabo malo tople juhe, mesa, hihi. In v
Argentiniji, tam je denar, bogastvo, zlato, hihi. Kavo me-
ãejo kar v morje: z lopatami, in lokomotive kurijo z njo,
hihi. To se ljudem tam dobro godi; da bi se nam tako!
Hihi!«

»Niã dobro se jim ne godi,« oporeka »gospod« Chriz-

nich, zlogujoã besede in nagla‰ujoã samoglasnike. »Pa
kave tudi ne meãejo v morje v Argentiniji, temveã v Bra-
ziliji. V Argentiniji kava sploh ne rase. In vse to se ljudi

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

144

prav niã ne tiãe. To delajo samo zaradi trgovske konjuk-
ture, zaradi konkurence.«

»No, da, konjuktura, konkurenca, hihi — —. Sicer pa

sem mislil, da delajo to v Argentiniji. No, Matilda bi sto-
rila bolje, ãe bi bila ‰la v Brazilijo. Pa saj lahko pojde, ko
je Ïe v Ameriki.«

Naposled pa je Ïe vseeno, kje meãejo kavo v morje,

saj on, Andreicich, ne kani veã v Ameriko. Nikakor ne.
Bil je Ïe enkrat tam. âe bi bil ‰e mlad, ne bi rekel, tako
pa, zdaj na stare dni, ko ãloveka vsaka sapa podere, se
res ni treba odpravljati ãez morje.

Tako na koncu s svojim Ïivljenjem pa Andreicich ven-

darle ‰e ni. Ves ãas pogledava v okno, kjer stanujejo
Francovichevi, ãe se morda ne bi prikazala Crista. S tem
zavaljenim debelu‰astim dekletom se Andreicich razu-
me Ïe dobri dve leti, pa tudi ona z njim. Nocoj ima ne-
kaj denarja; odkurila jo bosta v mesto, da malo poÏivi-
ta.

V hi‰i je vri‰ã. Kajpak, to je Ïe spet Augusta Orzan, »sta-
ra samica«, ki se dere. Vsak veãer je tak ‰um zaradi nje.
O, ti moj ljubi Bog, spet so ji ukradli meso iz lonca. Sa-
mo k Ferletisovi je stopila po ‰ãepec soli, pa Ïe ni mesa
nikjer. Kdo je ukradel? Pettarosevi? Seveda. In Augusta
plane k Pettarosevim.

»Moje meso!«

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

145

»Kak‰no meso?« se zadere Pettaros.
»Kak‰no? Kaj se muza‰, mrha tatinska, tisto, ki si mi

ga ravnokar sunil iz lonca!«

»Kaj? Baba, mi krademo, jaz kradem? Kaj! Mar‰!« In

Pettaros kar rase od jeze.

Augusta pa niã ne ve. Vsa zme‰ana je. Plane h Chriz-

nichevim:

»Moje meso?«
»Kak‰no meso?«
»Moje meso, ki mi je ravnokar izginilo iz lonca.«
»Mar‰! ti prokleta baba, sama ga je poÏrla, zdaj pa bi

rada ‰e na‰e.«

Augusta ostrmi, se zaÏene na hodnik in teka od vrat

do vrat. Vstopi k Francovichevim.

»Moje meso!«
»Kak‰no meso?«
»Ja za boÏjo voljo! Moje, moje, moje! Ali ste sli‰ali!«
»Glej jo no, v teh ãasih, ko ‰e za slan krompir nima-

mo, ti Ïre meso. Blagor njej!«

»Vrnite mi moje meso!«
»Kaj?«
»Vrnite mi ga!«
»Tega je pa Ïe dovolj!«
Debela Crista se vrÏe na Augusto in jo peha skozi vra-

ta. Îenski se grabita za lase, vzdigne se vri‰ã, ki se raz-
lega po vsej hi‰i in celo na cesto. Vstopi straÏnik, ki je

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

146

zmerom v pripravljenosti pred takimi »lopovskimi
gnezdi«. Priziblje se po hodniku in se zadere:

»Mir. Policija!«
Pri besedi »policija« se Ïenski takoj spustita. Policaj,

policija: kako so stvari pri tej-le ustanovi, je »gospod«
Chriznich razloÏil ob vsaki taki priliki:

»Policaj je predstavnik paragrafa. Paragraf pa je tista

ãrka, katera ni v‰teta v abecedi nobenega jezika, pa jo
kljub temu vsi prav dobro poznajo, zatekajo se k njej
obtoÏniki in obtoÏenci, prvi jo blagoslavljajo, drugi pre-
klinjajo. Paragraf, to je krivulja, v katero je zamreÏen ves
svet. Postavljena je za pravico in red, dela krivico in
zme‰njavo, kajti paragraf nima ne nog ne glave — ãlo-
vek ga lahko obraãa na vse strani, in njegova oblika os-
tane neizpremenjena. Paragraf, to je vrv, za nekatere
odre‰ilna, za druge obe‰enja‰ka. Sicer pa mora biti, ker
smo ljudje slabi.«

Za prebivalce Hi‰e ‰t. 14 je bil policaj vselej predmet

sovra‰tva. In tako je tudi zdaj vsa jeza navalila nanj.

»Kdo vas je pa klical sem, a?« je dejala Crista in po-

nosno uprla roke v ‰iroke boke.

»Kaj pa vam mar! Ali smo mar poslali po vas?« je jez-

no vpra‰ala Augusta.

»Mir!« je dejal straÏnik.
»Mir! Vam je lahko reãi mir, ki komaj gledate iz ma-

sti.«

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

147

»Sod!«
»Tubo!«
In vsulo se je nanj toliko psovk, da je smatral za naj-

bolj‰e, ãe se lepo pobere; in jo je ubral. Seveda je ‰e prej
zagrozil:

»V bodoãe bom vsekakor stroÏje postopal, po para-

grafih!« To pa je dejal samo zaradi tega, da bi vsaj malo
re‰il svoje dostojanstvo.

Augusta se vrne v svojo sobo, se zgrudi k svojemu

otroku in vpra‰a:

»Ah, Pepi, kaj nisi nobenega videl?«
»Be-be-be-be-be!« blebeãe otrok in strmi v mater z

velikimi motnimi ocmi.

Augusta Orzan, doma iz Furlanije, je pri‰la pred ne-

kaj leti v Trst. SluÏila je pri stari mestni druÏini. Zanosila
je in rodila napol idijota. Zdaj pa si sluÏi kruh kot peri-
ca. Ves dan hodi po hi‰ah, da prinese na veãer kos mesa
za svojega otroka. Toda veãkrat se zgodi, da ga ji ukra-
dejo.

In Augusta zaziblje svojega Pepija, potem pa ogrne

staro ogrinjaão in hu‰kne ãez dvori‰ãe na ulico.

»No, no, ta pa Ïe spet nese naprodaj svoje furlanske

kosti,« zaãivka Andreicich.

»Tvoja jih je nesla v Ameriko,« pravi »gospod« Chriz-

nich.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

148

»In tvoji triji angeli so jih prejle tudi nesle; pa ‰e kako

nedolÏno so se drÏale pri tem,« zbadljivo odgovarja An-
dreicich.

Francovich se za te stvari ‰e zmeni ne. Jaconcic pa raj-

‰i trdovratno molãi, ker se boji, da ne bi kdo omenil nje-
gove Gilde.

Noã postaja bolj in bolj gosta. Kostanj sredi dvori‰ãa
‰umi v vetru; pod njim se ti‰ãijo smrkavci ter razprav-
ljajo o ustroju dobrega revolverja in o vrednosti Ïenske;
vãasih tudi kaj zapojejo in takrat prevpije Chriznichev
Rudi vse druge s svojim hre‰ãecim tenorjem.

V hi‰i, ‰e zmerom tu pa tam kaj zrogovilijo. Ferletis

ponovno pi‰e na mestno obãino pro‰njo za podelitev
sluÏbe pri policiji, pa kriãi na otroke, ki razsajajo, da se
trese miza, in vpijejo, da ne more zbrati svojih misli.
Pred sabo ima polo papirja in na njej napisano: Jaz, pod-
pisani Ferletis Antonio poniÏno prosim . . . Zadnja
pro‰nja je bila napisana presuhoparno in zato ni segla
obãinskim svetnikom v srce, treba je najti nekaj novih,
globokih besedi. In Ferletis grize peresnik in premi‰lja.
Hja, naj nikar ne mislijo njegovi sostanovalci, da jih bo
zatiral in preganjal. Nikakor ne. Toda, kadar bo sluãaj-
no na straÏi pred Hi‰o ‰t. 14, bo pri‰el vseeno malo po-
gledat, ãe je vse v redu, in pri tem se ne bo drÏal prav niã
o‰abno in dostojanstveno. âe pa bi recimo dobil sluÏbo

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

149

detektiva, bi delal na obe strani; vse tiste, pri katerih bi
se morala izvr‰iti hi‰na preiskava ali pa celo aretacija, bo
prej obvestil, da se bodo lahko spravili na varno.

Fakini v podstre‰ju igrajo »moro«, se prerekajo in

razmi‰ljajo o denarnih pridobitvah ter se posmehujejo
zapu‰ãenemu Danijelu Zabricu, ki je resno zaljubljen,
prebira dolgoãasne knjige in pi‰e celo pesmi.

·ele pozno v noã se dvori‰ãe izprazni, fakini potih-

nejo in pesem usahne.

In tako plava Hi‰a ‰t. 14 preko noãi in premetava v svo-
jem zatohlem in gnilem trebuhu z boka na bok ter vozi
neznano kam vse te Pettarose, Francoviche, Chrizniche,
Ferletise in Andreiciche, ki so po ostrih noãeh po kaver-
nah in kanalih tako ubito potihnili in pozaspali. Kam?
Do tu. Prej ali slej se hi‰a itak zru‰i, saj je mestni grad-
beni urad vendar tako razsodil. Do tu — dalje niã veã;
kveãjemu v drugo podrtijo med druge razpoke.

Po hodnikih se pretaka prazna in mrzla tema — samo

beli listki in ãrke na vratih se prelivajo v njej kakor ko‰ã-
ki ledu. Vãasih zavpije v sobi otrok in se potem dolgo
kisa, v kotu ‰krtajo podgane in stenice se tiho plazijo po
stenah do ãrvivih postelj in i‰ãejo kaplje krvi — na po-
steljah pa se kdaj pa kdaj prevrÏe telo, dvoje bledih rok
zamahne skozi temo, noga pogleda izpod odeje in se
spet skrije, veter odpre oknice, oknice zaloputnejo in

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

150

vaza s suhim cvetjem se prevrne in s tru‰ãem pade na
tla; porajajo se bitja, zganejo se prviã in Ïena se pomak-
ne k moÏu in zastoãe: »Îiv . . . « MoÏ zamomlja in se
obrne v steno.

Zunaj pa lije gost, temnomoder deÏ. Burja piha. Obloã-
nice gorijo. Nad vrati v kinu brnijo zvonci. Svetle rekla-
me odsevajo na mokrem asfaltu. Muzika pljuska izza
steklenih vrat. Dame prena‰ajo psiãke na rokah, ker se
boje, da bi se pomazali in prehladili. Sprevajajo se Ïenini
in neveste, zapeljivci in zapeljivke. Policaji stoje na kri-
Ïi‰ãih in usmerjajo promet. Miliãniki promenirajo s
samozavestnimi koraki ter se pozdravljajo z »alalà« in
»Viva il Duce!« Detektivi lazijo za raznimi podtalnimi
elementi in Ïeparji. Avtomobili drvijo po cestah in me-
ãejo rjavo blato na pe‰ãe. Med avtomobili se nocoj ‰e
prav posebno odlikuje nov Steyer — kljub geslu »Usa-
te prodotti nazionali« — v njem pa sedi Ïid Abraham
Zambon, vlaãi venomer svojo uro iz Ïepa in sitnari nad
‰oferjem, naj se zaskozibog podviza: Lola je zbeÏala.
Nasitila se je z biãem zbujati strast v tem brezkrvnem
starcu. Zdaj ji niti stotak veã ne zado‰ãa; meseãno plaão
zahteva. Abraham pa se je predolgo pomi‰ljal in Lola je
‰la. Zdaj se je odloãil, da ji da karkoli bo zahtevala in
teãe za njo, samo vpra‰anje je, ãe jo bo ‰e dotekel.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

151

Ernest Jaconcic se je dopoldne povrnil iz jeãe in zdaj se
Ïe pretika med ljudmi in »dela«. »Domov se vendar ne
morem vrniti praznih rok!«

Andreicich in Francovicheva Crista se suãeta po prome-
nadi in ne vesta, kam bi jo mahnila. Tamle se smeje Caf-
fé Dante. Denar imata v Ïepu, pa sta vesela in razigra-
na. Andreicich kadi cigareto, veselo izpuhava dim in
globoko vdihava hladen veter, ki piha od morja.

»Tudi nam je potreben ãisti zrak!« pravi.
»Pa smeh tudi!« reãe Crista, raz‰iri nosnice in se ve-

selo zakrohoãe.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

152

M A G A J N A B O G O M I R

Transfuzija

rezposelni Matija Brvar je korakal v zgodnjem jutru

po ·entpetrski cesti proti splo‰ni bolni‰nici. Prav za

prav ni bil popolnoma brezposeln. Bavil se je namreã z
oddajanjem lastne krvi onemoglim bolnikom in prejel
za vsak sluãaj tri sto dinarjev. Vsa nesreãa je bila samo
v tem, da mu niso zdravniki pustili oddajati krvi vsak te-
den, ampak je moral od sluãaja do sluãaja ãakati naj-
manj po ‰est tednov, ãeprav je imel velike prednosti
pred drugimi brezposelnimi, ki so se ponujali, da bi jim
odvzeli kri. Wassermann Matije Brvarja je bil negativen,
s ãimer se je veãkrat ponosno pobahal pred tistimi, ki so
jim pri‰li povedat, da nosi njihov Wassermann eden,
dva ali celo tri kriÏe in da bo zelo hudo, ãe se ne bodo
zdravili, kar so sprejeli s popolnoma strtimi in poraÏe-
nimi obrazi in hodili potem brezplaãno na oddelek za
koÏne in spolne bolezni. To pa ni seveda njihovim praz-
nim Ïepom prav niã pomagalo. Poleg negativnega Was-
sermanna je imel Matija Brvar ‰e naravnost vzorno
zdrava pljuãa, srce, krvni pritisk, jetra in obisti. Glavna
prednost njegove krvi pa je bila v tem, da je pripadala
ãetrti skupini, ki se da najveãkrat in najbolje uporabiti.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

153

To mu je povedal sam gospod primarij, ko mu je poka-
zal na steklenih plo‰ãah njegove s haemotestom pome-
‰ane krvne kaplje. Matija Brvar je bil lep petindvajset-
letni ãlovek s ãrnimi proÏnimi kodri, z velikimi oãmi in
z zagorelo barvo koÏe. To bi ne bilo brez pomena, ãe bi
n. pr. moral dajati kri kaki histeriãni bolnici. Histeriãne
bolnice se namreã silno bojijo grdih oddajalcev krvi, ker
mislijo, da se bo to morda poznalo njihovemu telesu in
njihovi du‰i. Matija Brvar je oddal kri Ïe petkrat in pre-
jel za to Ïe tisoã in pet sto dinarjev. Za tisoã in pet sto
dinarjev bi moral delati v Ljubljanici pet sto ur trdega in
neprijetnega dela. Tako pa jih je zasluÏil Ïe v petih urah.
Seveda bi bilo tega denarja kljub vsemu premalo, ãe bi
se Brvar ne hranil v brezplaãni kuhinji in ãe bi ne plaãe-
val za stanovanje samo sto ‰tirideset dinarjev meseãno.
Ostali denar pa je porabil za ovratnico, za globin in za
cigarete. Nekajkrat je tudi dal za nekaj vina, to pa zato,
da je lahko trem prijateljem na ‰iroko in podrobno pri-
povedoval, kako se transfuzija vr‰i. Sedaj je minulo toã-
no ‰est tednov po zadnjem oddajanju in radi tega je to-
rej Brvar prav dobre volje korakal po ·entpetrski cesti
proti splo‰ni bolni‰nici. Izza sveÏe oprane srajce so mu
‰trlele dlake z izboãenih prsi navzven. Lepo zlikani ãev-
lji, ki so v ‰irokih stopih udarjali po hodniku, pa so se
kar lesketali v vzhajajoãem soncu. Spomnil se je na neko
pesmico, ki jo je prepeval vãasih s fanti doma gori pri

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

154

Breznici in jo priãel poÏviÏgavati. Dekleta, ki so ga na
poti v tovarne sreãavale, so se z dopadenjem ozirale
nanj in menda prav vsaki se je zdelo, da bi ne bilo na-
paãno, ãe bi tak fant pri‰el zveãer trkat na njeno okno.
Brvar se je zdel sam sebi imeniten. Ni kar tako, biti mlad
in moãan, poleg tega pa vr‰iti tako delo kot ga vr‰i on.
Sam gospod primarij ga je pohvalil. »Pogumni ste,
gospod Brvar. Oddajanje krvi ni brez vsake nevarnosti,«
je rekel. Seveda, marsikdo bi tega ne pustil niti za tisoã
dinarjev, ãeprav je to prav lepa vsota. Njemu pa to ni
niã. ·e v glavi se mu ne zavrti potem, kot se zavrti dru-
gim. Drugim se namreã zdi, kakor da so se napili vina in
nekomu je celo ves dan ‰umelo po u‰esih. Dobro voljo
mu je ‰e poveãalo buãno grmenje ‰entpetrskih zvonov,
ko je ‰el mimo cerkve. Ob njihovih zvokih je prikorakal
v bolni‰nico in se javil pri gospodu primariju v pisarni
na oddelku ena: »Gospod primarij, sedaj pa je Ïe pre‰lo
‰est tednov. Ali bo kaj dela za mene?«

»Ravno prav prihajate, gospod Brvar! Imamo sluãaj

dolgotrajnega krvavenja iz Ïelodãnega ãira, pa bomo
poizkusili, ãe jo bo vasa kri toliko popravila, da bi bilo
mogoãe izvr‰iti operacijo. Transfuzija bo ob desetih. Iz-
volite poãakati na klopi pred oddelkom, dokler vas ses-
tra ne pokliãe. Sestra, prinesite gospodu Brvarju kozar-
ãek konjaka!« Sestra je prinesla steklenico s konjakom
in mu nalila kozarãek. Brvar ga je zvrnil vase in ker je

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

155

bila toãajka sestra, se mu je zazdelo, da mora reãi ,Bog
plaãaj’. Zahvalil se je tako, kar je sestri, ki ga je hudo-
mu‰no o‰inila s pogledom, tako ugajalo, da mu je nali-
la ‰e en kozarãek. Potem je od‰el Brvar sedet pod ko-
stanj pred oddelek ena, radosten, da si je gospod pri-
marji zapomnil njegovo ime. Pri prej‰njih sluãajih je
moral vedno pogledati v knjigo.

Sedeti od sedmih do desetih na klopi ni kar tako. Naj-

prej je Brvar opazoval bolnike, ki so prihajali na odde-
lek po veãini neobvezani in se vraãali skoraj vsi obveza-
ni. Nekatere pa so prina‰ali na nosilih in tistih ni bilo
ven. Potem je sledil s pogledi mladim bolniãarkam, ki so
nekatere z nasmehom, druge pa zelo resno tekale mimo
njega. Marsikatera med njimi je bila prav mlada in lepa;
posebno pa so se jim podale bele rute okrog bujnih, a
pristriÏenih las in pa bele halje, ki so bile v pasu tako
miãno podvezane, da sta dva ‰iroka trakova v pentlji
visela odzadaj navzdol. Brvar se dolgo ni utrudil gledati
jih, potem pa ga je zmotil vri‰ã vrabcev gori na kostanju.
Bila je zgodnja pomlad in vrabci kar niso hoteli poneha-
ti z vre‰ãanjem. Zdaj pa zdaj je marsikateri izmed njih
poletel znad veje, frfotal nekaj ãasa nad samico in se po-
tem silno srdil, ko mu je samica v zadnjem hipu u‰la.
»Tako je kot povsod,« je zamrmral Brvar, ki se je na-
enkrat spomnil na dom. Najprej te zapeljuje, potem pa
odleti. Prav tako je bilo z Manico. Dvakrat je vasoval,

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

156

dvakrat mu je dala nagelj, potem pa je poletela za dru-
gim. Babe! Vzemi jih vrag! Seveda, rekla mu je, da lazi za
njo radi bajte in ãetrt grunta in se je poroãila s tisto griÏo
Jakobom Tomaãem, ki je imel cel grunt. Babe so babe in
ãe nima‰ dosti pod palcem, te niti pogledajo ne. Vendar
bi lahko takoj v zaãetku povedala, kako misli, ne ‰ele
potem, da se mu je smejala vsa vas in mu ni kazalo dru-
gega, kakor udariti jo v Ljubljano. âisto prav, da se je
tisti Tomaã stegnil Ïe po dveh letih in je ostala potem
sama. Seveda radi premoÏenja naj bi lazil za njo. Takrat
bi bil lahko pridobil kako drugo bogatej‰o, ãe bi mu bilo
res le radi premoÏenja. Vrag jo vzemi! Ne bi se potem
potepal tukaj po Ljubljani in dajal svoje rdeãe krvi bol-
nikom.

Matija Brvar je zaklel skoraj na glas. Toda na gredi

pred njim je cvetelo stotine roÏ. Razprostrle so svoj
opojni vonj po jutranjem zraku. Iz nekega laboratorija
se je zasli‰al lep pojoã dekli‰ki glas. Gotovo je prepeva-
la mlada bolniãarka. Matija je prisluhnil — toda glas je
naenkrat umolknil. Iz oddelka so peljali zakritega mrliãa
proti mrtva‰nici. Prav mimo Brvarja so ‰li in izginili v
ozadju. Brvarja se je polastila mrka tesnoba. »Tako ga
peljejo in nikoli veã ga ne bo nazaj. Tudi mene ne bo
nikoli veã v domaão vas. Sam Bog ve, kaj bo z menoj.
Neki dan utegnejo peljati tudi mene tja na drugi konec
vrta in ‰e pes ne bo polajal za mano.« Glas iz laborato-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

157

rija pa se je zasli‰al znova. Brvarju je bila pesem znana,
saj jo je sam nekoã prepeval pod Maniãinim oknom. Po-
tem je pri‰la Manica in jo je objel okrog vratu in razple-
tenih kit. Prav gotovo ji je kdo natvezil, da lazi za njo le
radi premoÏenja — prav gotovo je to storila stara Logar-
ca, klepetulja, in Tomaãeva teta. »âe bi bil jaz Bog, bi Ïe
tako naredil, da bi raj‰i njo peljal na tistem voziãku proti
mrtva‰nici mesto onega poprej. Da so taki ãasi kot pred
vojsko, bi se kar odpeljal v Ameriko in bi se poÏviÏgal na
vse skupaj, sedaj pa je seveda drugaãe in si lahko vesel,
ãe ne crkne‰ kar tako sredi ceste.« Naenkrat pa se je
spomnil, da se Manica ni poroãila vdrugiã, ãeprav je se-
daj bogata in ãeprav jo je gotovo kdo zasnubil kot vdo-
vo. »Sam Bog ve, zakaj se ne poroãi. Morda ji je vendar
nekaj vesti ostalo v du‰i.« — Zamahnil je z roko, kakor
da ne verjame tej misli in zopet je zaãel opazovati bol-
niãarke, ki so stopale onkraj cvetja mimo njega, toda
Maniãina podoba se mu je znova in znova vsiljevala v
misli, dokler se ni naenkrat zasli‰al z vrat sestrin glas:

»Gospod Brvar, pojdite!«
Popravil si je ovratnico in od‰el za sestro po hodniku

proti operacijski sobi. Kakor ob podobnih prilikah se ga
je tudi sedaj polastila predstava, da je nekako vaÏen; saj
konãno je na tisoãe ljudi naokoli, pa se le malokateri
puste odvzemati kri za druge. Brvar se paã ni spomnil,
da ga je sluãaj izbral za ta posel. Nekoã si je pri‰el pre-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

158

rezat tvor na oddelek, pa so ga potem vpra‰ali, ãe bi bil
pripravljen oddati kri za nekega gospoda. Ko je z vese-
ljem prikimal, so mu napravili krvni preizkus in dognali
tudi, da ni njegov Wassermann pozitiven. Seveda bi lah-
ko vpra‰ali tudi koga drugega, toda sluãaj je hotel, da so
ravno njega, k ãemur je tudi pripomogla njegova ko-
renja‰ko lepa postava in prijazno vedenje, kajti konãno
je bilo vsak dan nekaj brezposelnih, ki so se ponujali za
to sluÏbo.

Ko je Brvar dospel v operacijsko sobo in z radoved-

nostjo pogledal na stol, na katerem je leÏala bolnica, je
od preseneãenja kar obstal in srce mu je zaãelo tako na-
glo biti, da se je zdravnik, ki ga je prijel za roko, zaãudil
in ga vpra‰al, ãe se boji. »Ne bojim se, toda tam leÏi ven-
dar Manica,« je za‰epetal. Zdravnik se je nasmehnil in
ga je odpeljal na stol. Manica ni bila veã tista cvetoãa
Manica kot nekoã in ni je bilo lahko spoznati. Njena ko-
Ïa se je tesno oklepala kosti in je bila bela kot koÏa mrli-
ãa. Oãi so tiãale nekje globoko in trudne trepalnice se
niso dvignile, ko je Brvar vstopil. ·ele ko ji je zdravnik
dvignil roko, da bi ji izãistil koÏo z bencinom in alkoho-
lom, je s ‰irokimi oãmi zastrmela v Brvarja, ki je gledal
z desne strani vanjo. Toda Ïe ji je sestra zakrila obraz s
prtom in hip nato ‰e Brvarju, ki bi sedaj kar naenkrat
vse dal za to, da bi mu sestra odvzela tisti prt in bi smel
ves ãas gledati Manico. Ni vedel, ali polje v teh hipih po

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

159

njegovih mislih strah radi Manice, ali ugodje, da je on
tisti, ki ji bo dal kri, ali pa celo prava ljubezen, o kateri
je dosedaj mislil, da je Ïe nikjer veã ni. âutil je, kako mu
je zdravnik dvignil roko in pritrdil Rivarocijevo man‰eto
na nadlaktnico in kako mu je ãistil potem z bencinom in
alkoholom koÏo. Potem je zasli‰al, kako sta prihajala
primarij in asistent v gumijastih cokljah proti stoloma in
kako so poloÏili njegovo roko k Maniãini. âutil je tudi,
kako mu vbrizgavajo novokain pod koÏo in kako mu z
noÏkom odstirajo koÏo, podvezujejo Ïilo, kako jo odpi-
rajo in pritrjujejo transfuzijski aparat vanjo in konãno je
zaãutil tudi, kako teãe kri iz njega v aparat in po apara-
tu v Maniãino Ïilo. Poslu‰al je, kako je na‰teval zdravnik
— sto kubikov, dve sto, tri sto, ‰tiri sto, pet sto, ‰est sto
— in kako je zdravnik ob Rivarocijevi uri javljal pritisk
— trideset, petdeset, sedemdeset, petdeset. Vse je bilo
paã tako kot v prej‰njih sluãajih, toda vendar je kljub
vsemu temu sedaj drvela cela reka drugih misli in ãuv-
stev skozi Brvarjevo glavo. âutil je, kako se stiska njego-
va roka k Manicini in kako so se mu Maniãini prsti na-
slonili na ramo, kakor bi se hoteli opreti nanjo. Nekoã je
tako stiskal to roko, ki je bila takrat jedra in Ïiva, sedaj
pa leÏi poleg njegove slabotna in kakor mrtva. Z vsakim
kubikom oddane krvi je nara‰ãala njegova ljubezen, vsa
pome‰ana z veliko neÏnostjo, ki se ga je polastila. S prsti
je dosegel Maniãino lice in se ga dotaknil. Manica ni

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

160

odmaknila glave. »Nikar ne premikajte roke! âudovito
lepo vam teãe danes kri,« je rekel primarij. Seveda, pri-
marij ni vedel, kako silno hitro in moãno je bilo Brvar-
ju srce. Nato so mu za‰ili koÏo in povezali ranico. Potem
je dvignila sestra prt z njegovega obraza in je videl, kako
so Ïe peljali Manico mimo njega, tik mimo njega in mu
je za‰epetala: »Obi‰ãi me, Matija, po operaciji, ãe ne
bom umrla.« Obenem ga je tako Ïalostno pogledala, da
je ves zami‰ljen zastrmel za njo. In Ïe so jo odpeljali,
preden se je on utegnil napraviti. Primarij mu je izplaãal
tri stodinarjev. »Ali bo trda ta operacija,« ga je vpra‰al
Brvar. Primarij ga je pogledal in se nasmehnil: »Ali po-
znate bolnico? Prav lahka operacija ne bo. Bomo vide-
li, kaj bo naredila va‰a kri. Obi‰ãite bolnico ãez nekaj
dni; morda v nedeljo!«

âuvstev in misli pijan je od‰el Brvar iz bolni‰nice in ni

povabil kakor drugaãe svojih treh prijateljev na liter
vina, da bi se pred njimi bahal s transfuzijo.

* * *

Kak izobraÏen ãlovek, ki bi imel svojca v bolni‰nici, bi
pri takem sluãaju vsake dve uri vznemirjal zdravnika na
vratih ali s telefonom in izpra‰eval, kako se bolnik po-
ãuti, misleã, da je samo tisti bolnik v bolni‰nici ne pa ve-
likanski kup bolnikov. Poleg tega bi neprestano silil k
samemu bolniku, ãeprav bi tistemu tudi najmanj‰e raz-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

161

burjenje lahko ‰kodovalo. Matija Brvar pa ni ‰el pred
nedeljo na oddelek, kajti primarij mu je tako ukazal in
primariju je Matija Brvar vse veroval. In je seveda bilo
prav tako, ãeprav nedelje Brvar skoraj ni mogel priãa-
kati. Vsak dan je prihajal v bolni‰nico in hodil gori in
doli pred oddelkom. Le sestro je vpra‰al, kako je z Ma-
nico in je sestra rekla, da bo najbrÏe dobro, ãeprav mora
sedaj po operaciji leÏati ‰e ãisto nepremiãno in se ne
sme prav niã razburjati. Sestra se je tudi pohvalila, ko-
liko raztopine grozdnega sladkorja so Ïe dali bolnici v
kri in kako je njena barva postala nekoliko bolj‰a. »Se-
veda brez transfuzije bi ne bilo najbrÏe z vsem skupaj
niã in bi ‰la bolnica skoraj gotovo na drugi svet. Trans-
fuzija in grozdni sladkor delata ãudeÏe in ‰e daleã jih ne
odhaja veã toliko na drugi svet kot vãasih. Sam ljubi Bog
je navdahnil zdravnike, da so izna‰li transfuzijo in groz-
dni sladkor v raztopini. Seveda s tem ‰e ni reãeno, da ne
bomo ãez sto let vsi, kar nas je sedaj na svetu, prepeva-
li na drugem svetu slave Bogu.« Matija Brvar je z veli-
kim spo‰tovanjem poslu‰al te besede in je bil ‰e poseb-
no vesel, ko je sestra pristavila, da je prepriãana, da se je
Manica izmazala iz nevarnosti, ki ji je pretila. Tako je bil
vesel teh besed, da je potem nehote pozdravljal bolni-
ãarke s poklonom in bolniãarke so zaãudeno ali pa z
veseljem odzdravljale, ko je stopal tako gori in doli po
vrtu med poslopji.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

162

V nedeljo se je tako gladko obril kot ‰e nikoli. Ukazal

je gospodinji zlikati ovratnico, srajco, suknjiã in hlaãe v
njeno veliko zaãudenje. »Ali pojdete danes zopet na
transfuzijo,« ga je vpra‰ala. On pa je veselo odkimal.
Opoldne Ïe pa je hitel z velikimi koraki med buãnim
zvonjenjem ‰entpetrskih zvonov v splo‰no bolni‰nico in
vpra‰al tam sestro, ali sme k Manici, in sestra je priki-
mala. Sicer se je nekoliko le bal, da ga ne bo Manica po-
gledala veã tako lepo kot tisto minuto, ko so jo peljali od
transfuzije. Takrat je paã bila v smrtni nevarnosti — v
smrtni nevarnosti pa je vsak ãlovek nekoliko drugaãen
kot sicer. Poleg tega se je sedaj tudi spomnil, da je bilo
tistih tri sto dinarjev izplaãanih na njen raãun in ne na
raãun bolni‰nice, nakar po transfuziji niti pomislil ni.
Sedaj pa je Ïe porabil sto devetdeset dinarjev. Ulomiti bi
moral kam, ãe bi jih hotel vrniti. Manica je torej njegovo
kri plaãala in mu ni dolÏna nikake hvaleÏnosti. Kar gren-
ko mu je postalo pri du‰i, kadar se je spomnil na to. Ob
drugi transfuziji je neka stara Ïena barantala ‰e na sto-
lu z njim, da mu plaãa samo dve sto petdeset dinarjev —
pa ji je gospod primarij zaprl sapo: »Tiho! âlove‰ka kri
ni volovska kri, ki se kupuje na trgu po ‰tiri dinarje kila.
Brvar vam zastavlja z njo svoje zdravje.« Kako res pre-
ãudni so nekateri ljudje. Za Maniãin sluãaj pa seveda ni
ãisto prav, da je raãunal. Pa kaj, ko je bil v tisti uri tako
vznemirjen, da ni utegnil misliti na take stvari. Ko je sto-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

163

pil v veliko sobo, se je tako zmedel, da je hitel skozi celo
sobo na drugi konec, ne da bi zagledal Manico, ki je le-
Ïala tik za vhodom v kotu. Potem pa je stopal nazaj in
zastrmel v vsako bolnico posebej. Tiste, ki so bile Ïe iz-
ven vsake nevarnosti, so prhnile radi tega v smeh, kar ga
je ‰e bolj zmedlo. Konãno pa je le na‰el Manico, ki se je
z nasme‰kom zagledala vanj. Prisedel je, ona pa je dvig-
nila roko in jo poloÏila v njegovo, ne da bi jo potem kaj
odmaknila, ãeprav je tri dolge ure sedel pri nji. Vsak obi-
skovalec, ki obi‰ãe operiranca, vpra‰a, ali je bilo hudo.
Brvar je to vpra‰anje zastavil z najveãjo neÏnostjo, po-
leg tega pa je seveda skoraj ‰epetaje in s poboÏnostjo
pristavil ob zaãetku in na koncu — Manica. »Manica, ali
je bilo med operacijo hudo, Manica.« In vsak bolnik, ki
je bil operiran v narkozi, bi odgovoril: »Operacija sama,
to ni niã, toda narkoza, narkoza.« Pred narkozo obãutijo
bolniki najveãji strah, pa tudi najveãje spo‰tovanje, a
konãno se vsakemu imenitno zdi, da je bil narkotiziran.
Manica je odgovorila: »Med operacijo samo ni bilo
hudo, toda ko so me narkotizirali, joj!« Pristavila pa je:
»Potem pa, ko sem se prebujala, poslu‰aj, Matija, pa si se
prikazal ti pod mojim oknom ravno ko so naglji najbolj
cveteli in si me vpra‰al, ãe te imam ‰e rada in jaz . . .« Ma-
nica se je zopet nasmehnila. »Potem si rekel ti: Vso kri
bi dal zate.« Brvar se je ves sreãen nasmehnil, potem pa
je spravil z muko iz sebe. »Ve‰, plaãali so mi za kri tri sto

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

164

dinarjev. Nisem niti pomislil — pa ti bom vrnil, kakor
hitro zasluÏim kje kak denar.« Odkimala je: »âe bi ti
plaãala sto tisoã dinarjev, bi ti ne mogla povrniti. Gos-
pod primarij mi je rekel, da me je re‰ila transfuzija. âe
bi ti takrat ne lazil za PrimoÏevo Julko, bi se jaz nikoli ne
poroãila s Tomaãem.« Brvar je raz‰iril oãi. »S PrimoÏe-
vo Julko?« — »Da, saj mi je Logarca vse povedala, toda
jaz nisem prav niã veã huda nate.« — »Zavijem ji vrat,
Logarci. Nikoli nisem jaz lazil za PrimoÏevo Julko,« je
izbruhnil Brvar poln zaãudenja in jeze. »Sicer sem mis-
lil, da ti je natvezila, da hodim za tabo le radi premoÏe-
nja. Niti ne ve‰, kako sem te ves ãas imel rad.« Manica
ga je blaÏeno pogledala, potem pa se je naenkrat zresni-
la. »Jaz nisem veã tista kot nekoã in gospod primarij mi
je moral odrezati pol Ïelodca.« Izza trepalnic so se ji pri-
kazale solze. »Rekel mi je, da najmanj eno leto ne bom
smela delati na polju.« — »Ne jokaj, Manica,« je hitel
Brvar. »Vsako razburjenje bi ti utegnilo ‰kodovati. Saj se
bo‰ popravila, da bo‰ taka kot takrat na oknu. Na polju
bi pa jaz, bi pa jaz, bi pa jaz . . . « Umolknil je, toda nje-
ni prsti so se tesneje oklenili njegove roke.

Tako hitro je Brvarju in Manici minul ta ãas od pol-

dneva do treh kot ‰e nikoli in je Manici bolj koristil kot
sto kubikov sacchari uvalraztopine grozdnega sladkorja.
Ta dan je Brvar povabil vendarle svoje tri brezposelne
prijatelje na liter vina, pa ne da bi se bahal s transfuzi-

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

165

jo, paã pa je ves navdu‰en hvalil lepoto nekega dekleta,
v katerega je prelil svojo kri.

Kar je potem sledilo, je seveda samo po sebi umevno,

celo to, da je nekaj let potem zibala Manica mladega
Brvarja na svojih kolenih in je bilo pozabljeno vse gor-
je, le narkoza ne.

BES

SLOVENSKE NOVELE 1935

166

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-301-3

Document Outline

VSEBINA

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Zbirke in Zborniki Slovenske pravljice
Zbirke in Zborniki Mednarodni jezik
Zbirke in Zborniki Ljudske pesmi
Zbirke in Zborniki Žiga Herberstein
Zbirke in Zborniki Eno si zapojmo
Zbirke in Zborniki Ljudski pregovori
Zbirke in Zborniki Oj božime
Dolenc Med kulturo in politiko O slovenstvu
Tansman Eight Novelettes (1935)
The Extermination of Psychiatrie Patients in Occupied Slovenia in 1941
Feminizem in zgodovina ženskega gibanja v Sloveniji
Robert E Howard Conan 1935 Shadows in Zamboula
Searching for the Traces of Aleksandrinke Slovene Migrant Women in Egypt Dasa Koprivec
Toporisic slovenski jezik in slovenski narod
Education in Poland
Participation in international trade
in w4
Metaphor Examples in Literature

więcej podobnych podstron

Zbirke in Zborniki Slovenske novele [ 1935 ]

Document Outline