BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Îiga

Herberstein

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

BES

ÎIGA HERBERSTEIN
Voj‰ãak, drÏavnik, diplomat
in mirotvorec

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-118-5

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

med Slovenijo in Rusijo
“Dr. F. Pre‰eren”

in Ruski drÏavni arhiv starih
aktov

Na naslovni strani:
Doprsni kip Î. Herbersteina, ki stoji
pred vhodom v Vserusko drÏavno
knjiÏnico tuje literature; prvi in edi-
ni spomenik velikemu Evropejcu na
svetu

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

1486 — 1566

Potomec znamenitega rodu iz slovenske Karantanije,

voj‰ãak, drÏavnik, diplomat in mirotvorec

V “Moskovskih zapiskih” je odkril Rusijo Evropi

Leta 2000

Ob 10. obletnici razglasitve suverenosti

Republike Slovenije

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Ni dovolj, ãe se ãlovek rodi v plemi‰ki stan,
svojo plemenitost mora vsak dan dokazovati
s svojimi dejanji.

Î. Herberstein

Sreãen, kdor je obiskal ta svet v usodne zanj
minute…

F.I. Tjutãev

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Dragi bralec

njiga, ki jo ima‰ pred seboj, je nastala na pobudo in po

zamisli moskovskega mednarodnega Dru‰tva za pro-

mocijo stikov med Slovenijo in Rusijo „Dr. France Pre-
‰eren”. Tako po svoji zasnovi kot po sodelujoãih avtorjih a
nenazadnje tudi po svojem namenu je prav gotovo nekoliko
nenavadna. Ni monografija niti zbornik znanstvenih ali po-
ljudno–znanstvenih prispevkov. ·e najlaÏe bi jo poimenovali
z definicijo Pu‰kina – “zbornik pestrih poglavij”. Dejansko so
v njej zastopane prej omenjene zvrsti, prispevki se vrstijo v
navideznem neredu, pa vendar kljub svojemu formalnemu
znaãaju vedno najdejo pravo mesto.

Nenavaden je tudi izbor avtorjev. Drug ob drugem so se

na‰li velik politik, ki je stal na samem zaãetku mlade evrop-
ske drÏave Slovenije, dr. F. Buãar, in znameniti ruski zgodo-
vinar in arheolog, akademik V. L. Janin, ter slovenski publi-
cist A. Lenarãiã in zgodovinar–heraldik dr. J. ·avli ob ruski
strokovnjakinji doktorici A. L. Horo‰keviã. Vso moÏno raz-
liãnost izpriãujejo tudi njihovi prispevki v knjigi: od razmi‰-
ljanja o zgodovinski usodi Slovencev in njihove domovine,
ugibanja o bodoãnosti leta 1991 nastale nove evropske drÏa-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

ve, kritiãne ocene Herbersteinovih “Zapiskov” v luãi razmer
v sodobni Rusiji, nekonvencionalnih grboslovnih razmisle-
kov do temeljitega pregleda literature o samem avtorju zna-
menitih “Zapiskov”. A ne le to! V knjigi se znajde tudi pre-
cej drugaãen pogled na zgodovino Slovenije.

Pravzaprav smemo to delo petih avtorjev imenovati „ro-

man z enim junakom in dvema junakinjama” — junakinji
sta seveda Slovenija in Rusija. Vitez Îiga Herberstein — ju-
nak, ki je na ãudeÏen naãin obudil v moderni ãas obe „juna-
kinji”, ju z nevidnimi nitmi svojih prizadevanj, sposobnosti
in truda povezal med seboj in z drugimi evropskimi nacija-
mi, ne le slovanskimi, je kot sin Vipave, slovenskih deÏel No-
tranje Avstrije, napolnjen z duhom te kulture in tradicije,
opremljen s temeljitim znanjem slovenskega jezika, zlahka in
v celoti zmogel izpolniti ‰tevilne zahtevne naloge svojih pred-
stojnikov, nadvojvod in rimskih cesarjev. Pot ga je dvakrat —
leta 1517 in 1526 — vodila v Rusijo, kjer se je izkazal ne le kot
mirovnik marveã ‰e zlasti kot vrhunski opazovalec in poroãe-
valec. Cesar Svetega Rimskega Cesarstva, Maksimiljan I., ‰e
zlasti pa nadvojvoda Ferdinand I. sta mu naloÏila, naj opi‰e
geografske, verske in druÏbene posebnosti narodov velike
Rusije. Îiga je nalogo izvr‰il po svoji navadi: ble‰ãeãe. Nje-
govo delo „Moskovski zapiski”, ki so iz‰li leta 1549, je osta-
lo brez vsake konkurence celih dvesto let. Ni dvoma, da gre
zahvala za tak uspeh v prvi vrsti njegovi slovenski domovi-
ni, ki ga je opremila po eni strani z znanjem jezika, v kate-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

rem je lahko komuniciral tako z Rusi kot s Poljaki, po drugi
strani pa se je v svoji rojstni domovini navzel spo‰tovanja do
razliãnosti, odprtosti in ‰irokega razumevanja drugih. Le
tako se je mogel pribliÏati ljudstvom Velike Rusije, do teme-
lja spoznati posebnosti in jih v razumljivi in sprejemljivi obli-
ki posredovati svojim evropskim rojakom.

Ni le oseba Îige Herbersteina zdruÏila toliko in tako raz-

liãnih avtorjev v tej knjigi. Tudi razliãnost obeh junakinj —
Slovenije in Rusije — ki se zelo razlikujeta tako po velikosti
kot po tradiciji in religiji, skriva v sebi veliko skupnega.

Ni najmanj pomembno, da sta se v moderno demokraci-

jo rodili skoraj hkrati (leta 1991). Obe stojita na zaãetku nove
poti. Slovenija si utrjuje svoj poloÏaj v Evropski skupnosti,
Rusija pa je konãno republika ne le po imenu in i‰ãe na raz-
valinah socialistiãnega totalitarizma dostojno pot v bodoã-
nost. Polna zgodovinskega optimizma ji more pri tem ponu-
diti roko Slovenija.

Kljub vsem razlikam v pogledih na zgodovinsko dogajanje

na splo‰no in ‰e posebej glede svoje „majhne” domovine —
pa naj je to ogromna Rusija ali v primerjavi z njo majcena
Slovenija — zdruÏuje vse avtorje te knjige ljubezen in pripad-
nost skupni domovini Evropi, planetu, ãlove‰tvu. ZdruÏuje
jih zavest odgovornosti za skupno bodoãnost, ki mora biti
prijazna zlasti na‰im otrokom in vnukom.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

ÎIVE NAJ VSI NARODI,
KI HREPENE DOâAKAT DAN,
KO, KODER SONCE HODI,
PREPIR IZ SVETA BO PREGNAN,
KO ROJAK
PROST BO VSAK,
NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK!

(Fr. Pre‰eren)

Avtorji upajo, da bo ta knjiga pomagala tako Slovencem

in Rusom, kot tudi na‰im bliÏnjim in daljnjim sosedom, da
se bolje spoznamo med seboj. Naj bo ‰e en kamen v temelju
bodoãe nove Evrope, katere glasnik je bil pred veã kot ‰tiri-
mi stoletji Îiga Herberstein.

Na koncu imajo tako urednik kot avtorji nadvse prijetno

dolÏnost, da se zahvalijo vsem, ki so z besedami in dejanji
sodelovali pri pripravi te izdaje — usluÏbencem slovenskih in
ruskih arhivov, prevajalcem, fotografom, tehniãnim redak-
torjem in mnogim drugim. Posebna zahvala gre Milanu V.
Smoleju in podjetju ARC Group za bistveno finanãno in or-
ganizacijsko pomoã.

Just Rugel

predsednik Dru‰tva za promocijo stikov med

Slovenijo in Rusijo „Dr. France Pre‰eren”, Moskva

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Zapiski Herbersteina

in prihodnost Rusije in Evrope

vtorja „Zapiskov o Moskoviji” Sigismunda von
Herbersteina cenimo zato, ker nam je zapustil po-

‰teno in dobronamerno sporoãilo o na‰i preteklosti —
toda — ali res tako daljnji preteklosti? Njegovo nepri-
stransko mnenje nam pomaga zapolniti bele lise v na‰ih
domaãih virih in najti odgovore na Ïgoãa vpra‰anja da-
na‰njega dne.

V zgodovini vsakega naroda — posebej ‰e v prelom-

nih ãasih — se zaostreno postavlja vpra‰anje o njegovi
vlogi in mestu v doloãenem okolju, kontinentu, v svetu.
Brez odgovora na ta vpra‰anja se narod v svojih vsako-
dnevnih problemih le teÏko znajde, teÏko zave lastnega
geopolitiãnega poloÏaja in nalog, ki stoje pred deÏelo in
njenimi ljudmi.

„Zapiski o Moskoviji” Sigismunda Herbersteina so

bili napisani, ko je nastala zdruÏena velika kneÏevina
Rusija in na predveãer njene preobrazbe v Rusko car-
stvo, ki je svoje ozemlje raz‰irilo prek Kazanskega in
Astrahanskega carstva, zaobjelo ‰tevilna nova ljudstva
in narode, ki so tod prebivali v mnogoetniãnem konglo-
meratu Ïe od nekdaj. Herberstein ima spo‰tljiv odnos

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

ne le do slovanskih, ampak tudi do tur‰kih, baltskih in
drugih narodov in umirja pretirane nacionalistiãne teÏ-
nje, ki so lastne vsem narodom.

S svojimi „Zapiski o Moskoviji” Herberstein Evropi ni

samo sporoãal o do tedaj nepoznani Rusiji in njenih
bliÏnjih sosedih, ampak ji je dal v ãasu prosvetljenstva
tisti vzgled humanizma in tolerantnosti, ki nam v da-
na‰njem ãasu tako manjkata. Bil je predhodnik in pred-
znanilec ideologov dana‰nje zdruÏene Evrope, ki naj jo
sestavljajo enakopravne drÏave neodvisno od njih lege,
poloÏaja in ozemlja, ki ga obsegajo. In prav zaradi tega
smo mu dolÏni na‰e spo‰tovanje in hvaleÏnost.

Lahko le upamo, da bo delo Herbersteina, h katere-

mu se ‰e dandanes znova in znova vraãajo zgodovinarji
Rusije, Slovenije, Nemãije, ZDA, Avstrije, Poljske, Italije
in Finske, tudi v bodoãe sluÏilo ideji medsebojnega
razumevanja in spo‰tovanja narodov vsega planeta.

V.L. Janin

akademik, Ruska akademija znanosti, Moskva

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Predgovor

vtor priãujoãega dela A. Lenarãiã je v podnaslovu

zapisal, da gre za kratkoãasno branje. Sleherno

branje, ki spodbuja k razmi‰ljanju in odpira nova obzor-
ja, je „kratkoãasno”. To pa seveda ni odvisno od misel-
nega napora, ki ga terja, saj je zanimivost slehernega
branja premo sorazmerna z njegovo miselno zahtev-
nostjo. V tem primeru pa niti ne gre za kak navidezno
dolgoãasen traktat z ne vem kako zahtevno znanstveno
aparaturo. Gre prej za literarni esej, ki pa se ukvarja z
vpra‰anji, ki bi ‰e kako potrebovala poglobljeno znan-
stveno analizo temeljnih vpra‰anj, ki se jim posveãa
prav ta esej. Gre za razmislek o na‰em narodnem po-
loÏaju v njegovi ãasovno zgodovinski razseÏnosti, za
samorefleksijo o tem, kaj smo in zakaj smo to, kar smo.
Vrh na‰ega dosedanjega narodnega razvoja je lastna
drÏava in njeno mednarodno priznanje. To je prvi in
najpomembnej‰i pogoj za narodno samostojnost. Ta pa
je kljub vsemu ‰e vedno formalen. Izpolniti ga je treba
‰e z dvema vsebinskima sestavinama. Gre na eni strani
za fiziãno in gmotno usposobljenost za narodno rast in
razvoj v sodobnem okolju, na drugi za duhovno. Resniã-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

no osvobojeni smo ‰ele takrat, kadar se dokopljemo do
prave in neizkrivljene podobe o samih sebi, da samo-
zavesti, ki nas osvobaja predsodkov in celo namerno
vcepljenih obãutkov drugorazrednosti, da zmoremo in
da smo sposobni tudi vsega tistega, s ãemer se pona‰ajo
narodi, ki so do take samostojnosti pri‰li Ïe pred nami.

Razumljivo, svojo zgodovino smo Slovenci ustvarja-

li sami. Pisali o njej pa so veãinoma drugi. Poveãini tisti,
katerim je bil na‰ narodni obstoj prepreka za njihove
velikodrÏavne teÏnje. S tem niso ustvarjali samo prikro-
jene predstave o nas v na‰em evropskem okolju, kar naj
bi opraviãilo njihove raznarodovalne pritiske: da nismo
zgodovinski narod, da ne moremo pokazati na kake
velike epohe v na‰em nacionalnem razvoju, ‰e posebej
pa, da smo od razvite Evrope kveãjemu prejemali, nik-
dar pa ne soustvarjali njene kulture. To naj bi v nas
ustvarjalo obãutek ne samo hvaleÏnosti ampak zlasti
odvisnosti — celo za doseÏeno nacionalno samostoj-
nost. ‰e huje pa je, da si je ta obãutek drugorazrednosti
v nemajhni meri utrl pot tudi v na‰o psiho in na‰e pred-
stave o samem sebi. O najveãjih na‰ih prispevkih k
evropski kulturi komaj kaj dosti vemo,veãinoma pa se z
njimi pona‰ajo drugi. Prenove tega stanja duha, ki je na-
stajal prek dolgih generacij, seveda ni moã doseãi ãez
noã, ‰e zlasti pa ne s posameznim formalnim aktom.
Potrebno bo dolgotrajno in sistematiãno delo, zlasti pa

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

bo potreben nov razmislek o na‰i celotni narodni zgo-
dovini.

S tega vidika je treba vrednotiti tudi priãujoãe delo.

Pojav in delo Îige Herbersteina spada med mejnike na-
stajanja moderne Evrope, v ãas ko so se zaãele obliko-
vati nacionalne drÏave in porajati narodna zavest. Tudi
Slovenci smo bili soustvarjalci tega novega toka evrop-
ske zgodovine. Zavest o tem nam je toliko bolj potreb-
na danes, ko poniÏno trkamo za sprejem v tisto Evropo,
katere temelje smo polagali tudi mi. Îiga Herberstein,
sodobnik cesarja Karla V., spada v vrste prvih modernih
Evropejcev. Zaradi slovenskega okolja, iz katerega je
zrasel nam s tem daje legitimacijo sodobne evropskosti.
Uspeh svoje misije v Rusiji pripisuje tudi znanju slo-
venskega jezika, „ki je ruskemu podoben in bi brez nje-
ga ne razumel ljudske govorice in ne bi mogel spra‰evati
preprostih ljudi o tem, kar me je zanimalo”.

Dr. Franc Buãar

Prvi predsednik skup‰ãine samostojne RS,

profesor, soavtor ustave RS

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Îiga Herberstein,

njegov prostor in ãas

(Kratkoãasno branje)

e dolgo tega je slovenska nacionalna televizija v
svoj program uvrstila oddajo o znanem sloven-

skem pisatelju, ki Ïivi na drugi strani slovensko-italijan-
ske meje, sredi okolja, ki je ‰e danes, skoraj sto let po-
tem, ko ga je po konãani prvi svetovni vojni preplavil val
potujãevanja, ohranil svoj slovenski znaãaj. Pisatelj je
med drugim omenil marsikaj iz svojega vsakdanjega
Ïivljenja, poudaril pa je zaãudenje zaradi pojava, ki ga
nikakor ni mogel razumeti. V tistem kraju ima svojo vilo
znamenit italijanski pisatelj. Îivi sredi med domaãini,
Slovenci, z njimi se sreãuje, jih gleda in poslu‰a. Toda v
vseh svojih pisateljskih stvaritvah jih nikoli niti z bese-
dico ne omeni. Neverjetno! Gleda jih, pa jih oãitno ne
opazi, poslu‰a jih, pa jih po vsem sodeã ne sli‰i, pride-
jo mu naproti, gleda mimo. In ta ãlovek, pravi slovenski
zamejski pisatelj, ni nobena izjema. ·e bi lahko na‰tevali
znamenite kulturnike z onkraj drÏavne meje, ki so po-
topljeni v slovensko morje — resda prelepljeno marsikje
s potujãenimi etiketami — a tega morja ne opazijo, o
njem ne govorijo, njegovim valovom se ne prepustijo.
·e ãlovek, ki je pri‰el v tisto okolje le mimogrede, ki je

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

tam bival kratek ãas in bil s srcem daleã stran v svoji
irski domovini, James Joyce, se je utegnil po‰aliti na
raãun svojega priimka, ki bi v jeziku njegovega zaãas-
nega trÏa‰kega okolja utegnil pomeniti jajce. Velikani
duha velike nacije, ki stoletja pljuska od zahodne stra-
ni v slovenstvo, pa niã …

Hoãe‰ noãe‰ mora to dejstvo zbuditi pozornost, neje-

vero, vpra‰anja, ki hoãejo odgovor. To toliko bolj, ker je
mogoãe tak — odkrito povejmo — shizofren odnos, ki
sega vse od popolne ignorance do odkritega zaniãevan-
ja, zaznati tudi drugod in vedno, kjer in kadar med Slo-
vence vdira tuj nacionalni element. Kdo so ti ljudje, ta
narod, ki oãitno je, a ga hkrati ni ali bi ga ne smelo biti.

Ljudstvo, ki dandana‰nji biva tod, v zavetju ble‰ãeãe

belih apneni‰kih Alp, v srãiki kontinenta, ki naseljuje
obrobja panonske ravnine, ljubi sinje Jadransko morje,
v tesnih dolinah pod skalovitimi vr‰aci Ïeljno ãaka top-
lih pomladnih vetrov, ki se zna pre‰erno veseliti darov,
s katerimi mu narava v vinorodnih griãih in na obdela-
nih poljih vraãa njegov trud in skrb, je res svojevrstno,
predvsem pa starodavno. O njegovi starodavnosti in
zra‰ãenosti s tem okoljem nam govorijo imena, s kate-
rimi je zaznamoval naravo okoli sebe, govorica, ki mu
sluÏi bolj za sporazumevanje in manj za ukazovanje,
obiãaji in delovne navade, s katerimi zmaguje teÏo dne-
va in hiti v bolj‰i jutri, pripovedke in legende, s kateri-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

mi si je postlal in napravil bivanje prijetnej‰e, bolj pol-
no smisla.

V vsem alpskem prostoru in tudi daleã naokoli nam

duhovna arheologija v obliki raziskovanja toponimov,
njih izvora in pomena, odkriva nenavadno veliko ledin-
skih in krajevnih imen, imen naravnih znaãilnosti in po-
javov, ki so oãitno slovenska. Njihov pomen v sloven-
‰ãini se namreã docela ujema z znaãilnostmi kraja ali
pojava, medtem ko dotiãno ime v jeziku dana‰njega
tamkaj‰njega okolja ne pomeni niã ali pa kaj povsem
drugega, da ne omenjamo posebej poimenovanj, ki so
oãitno prevedena iz prvotnega slovenskega imena in jih
kot take izdaja popolna nesmiselnost.

Za veãjo nazornost je treba nanizati nekaj tipiãnih,

kar pogostnih primerov.

Tanzenberg je srednjevisok griã na danes avstrijskem

Koro‰kem, katerega vrh ni pokrit z gozdom. Prebivalci
so ga poimenovali Ple‰ivec, ple‰ast hrib. Tuji pisar, ki je
za potrebe tujejeziãne drÏavne uprave zapisoval podat-
ke in je verjetno le povr‰no znal jezik okolja, je menil, da
gre za goro, na kateri ple‰ejo — verjetno si je tudi svoje
mislil o domaãinih ob tem — in zapisalo se mu je Tan-
zenberg.

Temu primeru podoben je Auersperg juÏno od Ljub-

ljane. Vrh strmega pomola se je ugnezdil mogoãen, sta-
rodaven grad. Kraju so ljudje rekali Na Turjaku, kar bi

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

danes povedali kot Strmec, kraj vrh strmine.

Tudi grad

je dobil ime Turjak, kar pa so tujci spet narobe razumeli
in so mislili, da pride od Ïivali po imenu tur. Seveda v
tisti strmali nikoli ni lazilo nobeno govedo in ‰e manj
kak‰en tur, pa vendar so zapisali po nem‰ko Auersperg.
Mogoãe pa je tudi, da so se zavedali napake, a jim je bila
bliÏja predstava mogoãne Ïivali, da bi pokazali na svo-
jo moã — kdo ve.

Bolj proti dana‰nji zahodni narodnostni meji je znaãi-

len gorski vrh, ki je zaradi svoje oblike dobil edino mo-
goãe slovensko ime Krn. Romanski zapisovalec je za-
pisal Crn in brÏ ime prevedel po svoje v Monte nero. Ni
potrebno posebej povedati, da je gorski masiv, ki se
konãa z izrazitim krnastim rogom, ble‰ãeãe bel!

Znamenita Cortina v dolini Ampezzo v italijanskih

Dolomitih se nahaja sredi samih domaãe zveneãih to-
ponimov, ni pa niã drugega kot staro slovensko poime-
novanje, ki pomeni izkrãen svet v peãevju.

Marsikje v Alpah nahajamo ime Schwalbenberg,

Schwalbenkogel in podobno. Vsakomur je jasno, da ta-
ko visoko v hribih lastovke ne gnezdijo, so pa tako po-
imenovani hribi praviloma zgrajeni iz na daleã vidnih
usedlinskih plasti, torej so plastoviti, so Plastovci. To
ime pa ljudem, ki so pri‰li kasneje in niso razumeli jezi-

V tej zvezi so znaãilne znamenite Visoke in Nizke Ture v
dana‰nji Avstriji.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

ka okolja, ni pomenilo niã. Zato so paã sli‰ali, da gre za
ptico lastovico …

Na‰i davni predniki so Ïiveli tudi okoli velikega jeze-

ra, kateremu so zato Latini rekli Lacus Venetus — Ve-
netsko jezero. Za na‰e prednike pa je bila to le velika
Voooda, kar so kasneje do‰la germanska plemena sli‰ala
kot Boooda in je iz velike vode nastalo Boden See.

Zelo podobno pot je prehodilo ime Bela krajina, saj

tam ni niã veã belih brez, kot drugod v bliÏnji in daljnji
okolici, tudi ljudska no‰a se bistveno ne razlikuje od so-
sednjih — niã bolj ni bela — gre preprosto za dejstvo, da
je ljudski jezik povzel takrat obiãajno in splo‰no latinsko
poimenovanje za Vojno krajino.

Za poslastico velja dodati Val d’Isere v francoskih Al-

pah in k temu toponimu pripisati verz iz prastare slo-
venske ljudske pesmi: N’mav ãriez Isaro …Isaro — Jeze-
ro. Kako preprosto in naravno. Dvomljivcu odÏenejo
dvome ‰e ‰tevilni drugi toponimi slovenskega (venet-
skega) izvora v tamkaj‰nji okolici. Da so bili na‰i pred-
niki v teh krajih doma Ïe pred Rimljani, pove tudi to, da
so prevzeli od njih Isara, kar v latin‰ãini ne pomeni niãe-
sar.

Teh nekaj primerov naj bo dovolj za podkrepitev

trditve, da ljudstvo, ki ga nekateri nikakor ne znajo opa-

Avstrijske voja‰ke karte ‰e v 18. stoletju za tiste kraje pi‰ejo
Militaergebiet!

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

ziti, Ïivi v teh krajih od nekdaj, da je bilo z deÏelo ved-
no ãvrsto zra‰ãeno, da jo je znalo prav poimenovati v
vseh njenih znaãilnostih in posebnostih, in je po eni
strani to pokrajino oblikovalo, po drugi strani pa je de-
Ïela oblikovala njega. Zato je prav najprej ugotoviti nje-
ne znaãilnosti, da bi bilo mogoãe vsaj delno odgovoriti
na vpra‰anje, kak‰no neki je to starodavno ljudstvo.

Relief juÏnega in vzhodnega srednjeevropskega alp-

skega prostora je preteÏno visokogorje z mnogimi teÏko
dostopnimi ozkimi alpskimi dolinami, ki jih preseka kar
nekaj ‰irokih reãnih dolin najveãkrat v smeri proti jugu
in vzhodu, tu in tam tudi proti severu. Za nekdanjimi
ledeniki, ki so s svojimi jeziki segali daleã v doline, so
ostala mnoga jezera, apnenãaste kamenine pa je voda
ponekod raztopila tako zelo, da so nastali neponovljivi
kra‰ki biseri, od naravnih mostov do veliãastnih pod-
zemskih kapni‰kih jam. Zakraseli svet na zahodu preha-
ja v prostrane ravnine Padske niÏine, na vzhodu pa alp-
ska predgorja s svojimi vinskimi goricami utonejo v
nekdanjem Panonskem morju.

Ni dvoma, da je posebna odlika teh krajev pestrost in

lepota narave. Nekoliko drugaãe je glede preÏivetja.

Hribovita in gorata deÏela, Goro(s)tan — Korotan

(polatinjeno v Karantanijo), je prebivalstvu sicer v do-
kaj‰nji meri zagotavljala varnost, hkrati pa je bilo treba

Obiãajno izvajajo ime od ”kar” = skala in ”stan” = stanovati.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

za preÏivetje trdo delati in neprestano skrbno naãrtova-
ti. Znoj je stoletja tekel v potokih, dokler skalovita pri-
sojna poboãja in zara‰ãene planjave niso postale plod-
na polja. Ni moglo biti drugaãe, kot da se je med zem-
ljo in ljudstvom, ki je zanjo prelilo toliko znoja in krvi,
spletla trdna vez. Îivo so obãutili, da je lepota, ki jih ob-
daja, delo njihovih rok, da so pridelkov polne ka‰ãe na-
grada za skupen trud. Ko so jeseni priviharili mrzli ve-
trovi s severa, odeli v ledeni oklep skalnate vr‰ace in za-
suli z belo odejo ravnice, so na varnem v toplih koãah
zadovoljni ãakali topli dih pomladi, zaãetek novega Ïiv-
ljenja. âas so jim zapolnile starodavne zgodbe, obiãaji in
pesmi.

Zemlji in delu na njej so se predniki dana‰njih Slo-

vencev posveãali z ljubeznijo. Kjerkoli v teh krajih za-
grebe arheolog v ostalin bogato prst, povsod se mu ra-
zodevajo materialni ostanki kulture, smiselno organizi-
ranega skupnega Ïivljenja in dela. Tu so se zgostila na-
hajali‰ãa najpomembnej‰ih zgodnjih kultur: Hal‰tat, La
Tene, Kotlje in drugi posveãeni arheolo‰ki pojmi imajo
svojo domovinsko pravico v krajih, ki jih je od nekdaj
poseljevalo to ljudstvo. Îarni grobovi — ‰e zlasti kneÏji
grobovi v Novem mestu — priãajo o njihovi vrhunski
civilizaciji. Grobni dodatki opazno odstopajo od pov-
preãja, predvsem pa kaÏejo na zavidljivo raven obrti in
rudarstva. Situle sodijo v sam vrh svetovne dedi‰ãine.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Svoje, v rimskem ãasu znamenito nori‰ko jeklo, s kate-
rim so druga ljudstva zmagovala v osvajalnih vojnah, so
v prvi vrsti uporabljali za kvalitetno in uãinkovito orod-
je. Seveda tudi za oroÏje, kadar je sovrag le preveã silil
mednje. Vendar je imelo orodje prednost. Tako je mo-
goãe razumeti, da so prvi izbolj‰ali obiãajno leseno ralo
in ga spremenili v obãudovano napravo, katere namen
je Plinij opisal z besedo „plaumorati”. Pred ralo so na-
mestili dve kolesi in po breÏinah ter grbastih njivah je
bilo orati pravo veselje.

Naravno in logiãno je, da so ti ljudje svojo deÏelo, nje-

na polja, gozdove in planine, ki so jim dali imena, ljubili,
da so jo imeli za svojo, da so v njej radi prebivali in jo
branili pred vsiljivci. Niso bili torej nikakr‰ni nomadi, ki
bi se s svojimi ãredami selili iz kraja v kraj, i‰ãoã bolj‰o
pa‰o. Dobro pa‰o in bogat pridelek so si ti ljudje pripra-
vili sami s svojim trudom na svoji zemlji. Izkori‰ãali so
bogastva, skrita v njej, talili so steklo, rudarili in pre-
delovali dragoceno rudo. Zato so bivali v stalnih biva-
li‰ãih, v krajih, ki so jih imenovali vas, ne pa selo, kakor
so poimenovali svoja priloÏnostna seli‰ãa narodi, ki so
se imeli navado seliti. Skrb, kako prebiti dolge zimske

… non pridem inventum in Raetia Galliae, ut duas adderent
tali rotulas, quod genus vocant plaumorati. Plinij, Hist. Nat.
XVIII, 18. Prim. Verbov‰ek L.: Komu (ni)smo tujci, Ljubljana
1995, str. 139.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

ãase, kako si zagotoviti zadosti zaloge, jih je nauãila ‰teti
in meriti. zato so znali zapisati ‰tevilo 1 s ãrto, da jih ni
bilo preveã, so 5 zapisali s kljuko in 10 s kriÏem. Koliko
je kdo prispeval ali imel pravice na skupnem, so zapisali
na rova‰

. To je bil duhovit in zanesljiv naãin, da preva-

ra ni bila mogoãa, zato so rova‰e uporabljali na Sloven-
skem ‰e vso prvo polovico dvajsetega stoletja.

Priroda jih je nauãila, da morejo v teh razmerah pre-

Ïiveti le skupaj ob spo‰tovanju vsakega posameznika.
Povezovalo jih je zato skupno delo, skupna skrb in
skupno veselje. Kadar se je bilo potrebno odloãiti o po-
membnih reãeh, je dvanajst izbranih moÏ posedlo pod
va‰ko lipo, in kar so sklenili, je bilo veã kot ukaz za vse.
Vi‰ek vi‰kov pa se je dogajal, ko so izbrani izmed naj-
uglednej‰ih — kosezi

— odhajali na znamenito polje

pod Krnskim gradom

, da so doloãili in ustoliãili voj-

skovodjo, kneza vseh Slovencev. Kolikor daleã nazaj je
segal ljudski spomin, so vedeli za to ustoliãevanje, o ka-
terem so potem pisali knjige pomembni ljudje in so ti-
soã let kasneje modri izbranci neke druge nacije z nje-
govimi ideali utemeljili najmoãnej‰o in najuspe‰nej‰o
demokracijo moderne dobe.

Vilfan S.: Oãrt slovenskega pravnega narodopisja, Ljubljana
1944

Danes je podobna beseda poljski izraz za kneza, veljaka:
”ksia‰e”.

Na dana‰njem avstrijskem Koro‰kem pri Gospe Sveti.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Najstarej‰i znani zapis, ki omenja ustoliãevanje slo-

venskih karantanskih vojvod, je spis Conversio Bago-
ariorum et Carantanorum o spreobrnjenju Bavarcev in
Karantancev iz leta 871. Poimensko navaja slovenske
kneze Boruta, Gorazda in Hotimira in kako je ljudstvo
novega vojvodo sprejelo in mu izroãilo vojvodstvo. Po-
sebej pomembna je podrobnost, ki jo Conversio jasno
podaja, da „so ga napravili za vojvodo” (illi eum ducem
fecerunt), kar skupaj s podatkom, da so ga najprej spre-
jeli in mu potem izroãili vojvodstvo, razloãno pokaÏe
bistvo: Knez je najprej obljubil zvestobo ljudstvu, ‰ele
potem ga je ljudstvo sprejelo in potrdilo kot svojega voj-
vodo. V tej luãi postane pomembno tudi, da je kandidat
za vojvodo moral biti med obredom obleãen v domaão
obleko ljudstva, to je v kmeãko obleko. Vse to je tista
temeljna razlika, po kateri se slovensko ustoliãevanje
bistveno razloãuje od drugih investitur, tedanjih in kas-
nej‰ih. ·lo je nesporno za udejanjanje ãiste ljudske de-
mokracije in to dokazano med Slovenci, saj je v veã virih
jasno zapisano, da je obred potekal v domaãi no‰i in v
slovenskem jeziku.

V delu z naslovom Les Six Livres de la République,

znamenitega francoskega druÏboslovca, utemeljitelja
nauka o suvereniteti, Jeana Bodina (1530-1596)

, je na

Bodin J., Les six livres …, Du Puy, Paris 1576.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

129. strani opisano ustoliãevanje slovenskih vojvod na
Gosposvetskem polju.

Îe precej prej pa je ta sloviti obiãaj postal znan na Za-

hodu po zaslugi humanista Eneja Silvija Piccolominja,
kasneje papeÏa Pija II. V knjigi Cosmographia Pii Papae
De Europa, ki je iz‰la v Parizu leta 1509, ga imenuje
edinstven in pravi, da ga ne poznajo v nobeni drugi de-
Ïeli. Koliko ‰teje, kar pove ta ãlovek, je mogoãe zlahka
ugotoviti.

DruÏina Piccolomini je bila doma v Sieni v Italiji. Îe

v 12. stoletju je igrala pomembno vlogo tako v politiki
kot v poslovnem Ïivljenju in to doma v Sieni, pa tudi
drugje po Italiji, v Franciji in na Angle‰kem. Piccolomi-
niji so bili imoviti aristokrati. Leta 1458 so dosegli naslov
palatinskih grofov v Svetem rimskem cesarstvu. Bili so
vojaki, vatikanski prelati, pisatelji. Dva — Enej Silvij in
Francesco — sta se zavihtela na pape‰ki prestol.

Enej Silvij je bil moãno povezan s slovenskimi deÏe-

lami. Potem, ko se je uveljavil kot papeÏev diplomat
‰irom Evrope, je v Frankfurtu sreãal Friderika III. Av-
strijskega, ki je bil — seveda — tudi slovenski koro‰ki
vojvoda. Uspe‰nega diplomata, sijajnega govornika in
pesnika, je Friderik postavil za svojega osebnega tajni-
ka. Tako je Piccolomini spoznal slovenske deÏele in njih
zgodovino. Pravijo, da je ‰tiridesetleten hudo zbolel.
Spremenil je svoje burno dvorjansko Ïivljenje in bil leta

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

1446 posveãen v duhovnika. Friderik mu je dal Ïupnijo
Stari trg pri Slovenjgradcu na Slovenskem, Ïe naslednje
leto pa je postal ‰kof v Trstu. Dobrih deset let kasneje je
sedel na Petrov prestol kot Pij II. Ves ta ãas je ostal Fri-
derikov prijatelj in sodelavec, med drugim je pripravil
tudi njegovo poroko in kronanje za cesarja v Rimu.

Piccolominijeva Ïivljenjska zgodba pove, da je dobro

poznal prilike v slovenskih deÏelah, da je zaradi svojih
bogatih poklicnih izku‰enj in pesni‰kih darov znal raz-
brati sporoãila, ki so se skrivala v davnih zgodbah in
obiãajih nenavadnega ljudstva, ki jih je poseljevalo. Prav
gotovo je imel tehtne razloge, da je karantansko drÏa-
votvorno misel — izbiranje in ustoliãevanje vojvod na
Gosposvetskem polju — temeljito obdelal v svoji knjigi,
ki je doÏivela ‰tevilne ponatise in je bila prevedena v vse
pomembne evropske jezike.

Francoski druÏboslovec Bodin, ki se je ukvarjal pred-

vsem s problemom monarhije in izvora oblasti kot take,
je imel kje zajemati, ko je ãrpal iz Piccolominijeve knji-
ge. Zato ni niã nenavadnega, ãe so njegova dela na‰la
svoje mesto na knjiÏnih policah mnogih strokovnjakov,
advokatov in politikov.

Visoki srednji vek in zaãetek novega veka je bil ãas ve-

likih prekucij, odkritij in sprememb. Velikanska nova
deÏela, Amerika, je bila na razpotju. Ukle‰ãena med iz-
zivi novega ãasa in jeklenim objemom britanske impe-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

rialne krone, je iskala izhod. Na‰el ga je advokat, poli-
histor in kasnej‰i predsednik ZdruÏenih drÏav, tretji po
vrsti (1801-1809), Thomas Jefferson (1743-1826). Kaj je
storil, pove napis na njegovem grobu:

„Tu leÏi pokopan Thomas Jefferson, avtor ameri‰ke

Deklaracije o neodvisnosti, avtor Zakona o verski svo-
bodi v drÏavi Virginiji in oãe Univerze Virginija.”

Ameri‰ki Slovenec, JoÏef Felicijan, profesor na St.

John College of Cleveland, je odkril, da je imel Jefferson
v svoji knjiÏnici izvod Bodinove knjige, v kateri je pose-
bej oznaãil navedbe o ustoliãevanju in bistvene misli
vnesel v svojo Deklaracijo. Dr. Felicijan je odkritje ana-
liziral in popisal v knjigi The Genesis of the Contractu-
al Theory and the Installation of the Dukes of Carinthia
(Cleveland, 1967). O tem epohalnem odkritju in Felici-
janovi knjigi je dne 28. novembra leta 1967 spregovoril
v ameri‰kem Kongresu senator slovenskega rodu, go-
spod Lausche:

Gospod Predsednik! Pravkar je iz‰la knjiga »Geneza kon-

traktualne teorije in ustoliãevanje koro‰kih vojvod« profesor-
ja JoÏefa Felicijana, ãlana uãiteljskega zbora St. John Colle-
ge v Clevelandu. V njej dr. Felicijan raziskuje vpliv zname-
nite Bodinove Republike na oblikovanje kontraktualne teo-
rije o vladanju na splo‰no, in posebej njen vpliv na nastanek
Jeffersonove Deklaracije o neodvisnosti.

V Jeffersonovem primerku Bodinove knjige je profesor

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Felicijan odkril, da je Jefferson posebej oznaãil s svojo inici-
alko dve strani. Na prvi je Bodinova definicija in opis tirana,
ki je zelo podoben formulacijam v Deklaraciji. Na drugi oz-
naãeni strani je opis ustoliãenja karantanskega vojvode, slo-
venskega obreda, ki je verjetno veliko prispeval k ustanovitvi
na‰e velike deÏele. Dr. Felicijan pravi:

Jefferson je oãitno videl v pradavnem ustoliãevanju karan-

tanskega vojvode pravno osnovo in potrditev kontraktualne
teorije, na kateri je utemeljil zahtevo po neodvisnosti Zdru-
Ïenih drÏav.

Te tehtne ugotovitve profesorja Felicijana, ki so rezultat

temeljitega ‰tudija, so vredne omembe tako zaradi svojega
zgodovinskega pomena kot tudi zaradi praktiãnih uãinkov.

Dandana‰nji ‰tevilni sociologi in filozofi uporabljajo kon-

traktualno teorijo kot orodje za razumevanje odnosa med
vladajoãimi in vladanimi. Teorija izhaja iz veã predpostavk,
predvsem iz te, da so vsi ljudje enaki v politiãnem smislu in
na sklepu, ki sloni na tej predpostavki, da namreã nihãe
nima naravne pravice vladati drugemu. Pa vendar vsi vemo,
da mora biti v druÏbi neka oblika vladavine.

Iz teh nasprotujoãih si spoznanj — zanikanja naravne

pravice do vladanja in potrebo po njem — teorija povzame,
da obstaja pogodba med tistimi, ki vladajo in tistimi, ki so
vladani, ter da ima vsaka stran doloãene pravice in obvez-
nosti, ki izhajajo iz te pogodbe. To je, gospod Predsednik, v
osnovnih obrisih opis kontraktualne teorije. Ko obravna-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

vamo probleme vladanja in oblasti kot take, s tem pravza-
prav opisujemo doloãbe te pogodbe.

Mnogi so zanikovali to teorijo, tudi v ãasu ameri‰ke revo-

lucije. Trdili so, da je to sicer zanimiva teorija, a je kveãjemu
sanjski svet filozofov. Nobena skupnost doslej ni sprejela ka-
ke take pogodbe. In res, tudi Jefferson je mogoãe mislil tako
tisti ãas. Toda na‰el je drugaãna dejstva.

Ko je Jefferson bral Bodinovo Republiko, je naletel na pra-

stari slovenski ritual, znan kot ustoliãevanje karantanskih
vojvod. Ta obiãaj, ki je bil znan ‰e v ãasu ameri‰ke revoluci-
je, je bil Ïiv dokaz obstoja te druÏbene pogodbe, vsaj med
Slovenci.

Gospod Predsednik, prebral bom iz Felicijanove knjige od-

stavek, kjer citira Bodinov opis tega izjemnega slovenskega
obiãaja:

Niãesar ni, kar bi bilo mogoãe primerjati z obiãajem, ki je

bil v navadi v Karantaniji, kjer ‰e danes najdemo blizu kraja
·entvid sredi travnikov marmornati kamen. ObkroÏen od
mnoÏice, drÏeã z desnico na povodcu ãrno govedo in z levi-
co lisasto kobilo, sede na ta kamen kmet. Ta pravica mu gre
po rodu. Tisti, ki naj bi postal vojvoda, pristopi s ‰tevilnim
spremstvom. Pred njim nosijo prapore. Vsi so praÏnje obleãe-
ni v rdeãe, le vojvoda stopa obleãen kot ubog pastir. V roki
drÏi pastirsko palico. Kmet, ki sedi na kamnu, zakliãe v slo-
venskem jeziku:«Kdo je ta, ki se bliÏa tako hrupno?« Ljudstvo
mu odgovori, da je to njihov vojvoda. Nato kmet vpra‰a:

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

»Ali zna prav razsojati? Ali ve, kaj je dobro za deÏelo? Je
rojen svobodnjak? Prave vere?« Vsi mu odgovorijo: »Tak je
in tak bo ostal!« Nato kmet lahno udari vojvodo po licu.

Potem, ko vojvoda zagotovi kmetu, da je odvezan javnih

obveznosti, se sam povzpne na kamen, zavihti svoj meã in
obljubi ljudstvu, da bo praviãen sodnik.

Vidimo moãan element demokratiãnosti in ameri‰kega

razumevanja oblasti, ki se javljata v tem obiãaju Slovencev,
Ïiveãih v Karantaniji. Bodoãi vojvoda ne nosi dragocenih
slavnostnih oblaãil; obleãen je preprosto, kot eden iz ljudstva.
Kmet, sedeã na kamnu, ne upo‰teva moãi bodoãega vojvode
vse dokler dogovor ni sklenjen.

Poglejmo, ãe Ïelite, kaj vpra‰uje kmet vojvodo: Ali zna

prav razsojati? Ali ve, kaj je dobro za deÏelo? Ne vpra‰a ga,
ali je plemenitega rodu, ali je bogat in slaven, niti komu na-
menja posebno naklonjenost. Upo‰tevajte tudi, gospod Pred-
sednik, kdo prvi priseÏe. Vojvoda! On mora prvi priseãi, da
bo praviãen sodnik, preden mu ljudstvo obljubi zvestobo.

Slovenci so verjeli, da moã oblasti izhaja iz ljudstva, ki je

vladano. Hoteli so, da so ljudje, ki jim vladajo, ljudje iz ljud-
stva. Prepriãani so bili, da mora biti bistvena lastnost vlada-
joãih sposobnost in pripravljenost. Vedeli so, da je ãastna
dolÏnost oblastnika, da je praviãen. In mi, Amerikanci, ver-
jamemo v ta naãela ‰e danes. Verjel je tudi Thomas Jefferson
v ãasu ameri‰ke revolucije.

Prav gotovo je bilo Jeffersonovo prepriãanje potrjeno, ko

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

je bral Bodinov opis prelepega slovenskega obredja, obred-
ja, ki je staro prek tisoã let. Mogoãe je ameri‰ki naãin vla-
danja dobil svojo utemeljitev prav v Jeffersonovem branju o
ustoliãevanju karantanskih vojvod. HvaleÏni smo, gospod
Predsednik, profesorju Felicijanu s kolidÏa svetega Janeza v
Clevelandu za njegov prispevek pri odkrivanju te moÏnosti.

Tako je govoril slovenski senator v ameri‰kem sena-

tu dobrega pol tisoãletja potem, ko se je HabsburÏan
poslednjiã poklonil pred slovenskim kmetom, da je lah-
ko prevzel vladarske dolÏnosti v svojih »dednih deÏe-
lah« in tako je ta slovenski senator v predstavni‰kem
domu najveãje moderne demokracije na najbolj‰i moÏ-
ni naãin pokazal, do kam so se karantanski Slovenci po-
vzpeli v razumevanju druÏbenih zakonitosti in odnosov.
Po dejavnosti so bili sicer miroljubni kmetovalci, ki pa
so znali svojo zemljo in domaãijo po potrebi tudi hrabro
braniti.

Da so svojo domovino znali varovati, je na prvi po-

gled netoãna trditev: Pred nami je dandana‰nji majhna
drÏava Slovenija, v kateri Ïivi veãina preostanka te ka-
rantanske nacije, je pa po obsegu le majhen delãek nek-
daj obseÏnega ozemlja, ki se je razprostiralo od Jadran-
skega morja prek bene‰kega zaledja daleã tja med sneÏ-

Congressional Record — Senate, November 28, 1967, S
17196.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

nike Visokih in Nizkih Tur in do bregov Donave. Vse
kaÏe, da svojega niso varovali ravno uspe‰no. Vendar je
stvar taka, da je nujno upo‰tevati dejstvo, da je bilo to
nebojevito, poljedelstvu in rokodelstvu posveãeno ljud-
stvo izpostavljeno silovitemu pritisku z vseh strani.

Kako so se karantanski Slovenci

branili in ubranili

v obdobju pred nastankom rimskega imperija, ni mo-
goãe ugotavljati, saj manjkajo pisni viri. O njihovi pri-
sotnosti in dejavni vkljuãenosti v okolje, precej ‰ir‰e od
Karantanije, priãajo predvsem toponimi. V ãasu rimske-
ga imperija, pojava, ki je slonel na statistiki, evidenci,
fiskalnih instrumentih in vojski, je nekaj zapisanega na
voljo. Ti viri povedo, da je bilo ozemlje, poseljeno z na-
‰imi predniki, zasedeno od Rimljanov na poseben na-
ãin. Tudi izkopanine priãajo, da so Rimljani zasedli le
glavne prometne poti, ob katerih so postavili svoje po-
stojanke, ki so se sãasoma razvile iz voja‰kih taborov v
urbanizirana naselja, v notranjost deÏele pa niso prodi-
rali. Domaãe prebivalstvo se oãitno ni nikoli sprijazni-
lo s stanjem. Viri sicer ne navajajo uporov domaãega
prebivalstva, o ãemer bi prav gotovo govorili, saj so

10 Za vse navedbe te vrste velja: Karantanija — tj. latinsko po-

imenovanje za deÏelo, v kateri je organizirano Ïivelo ljud-
stvo, ki je dokazano govorilo slovensko — je prva s pisnimi
dokumenti izpriãana slovenska drÏava z doloãenim ozem-
ljem, ljudstvom, kulturo in instituti drÏave. Zato se tu navaja
kot izhodi‰ãni podatek za ãase pred in po njenem obstoju.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

upori rimskih voja‰kih enot, stacioniranih na tem ozem-
lju, dovolj natanãno popisani, zato je dovoljen sklep, da
je pri‰lo do neke oblike kohabitacije, zlasti na podlagi
trgovanja, od katere so imeli vsi korist, niso pa domaãini
sprejemali rimskih novotarij, niso „imeli posluha za
rimske civilizacijske doseÏke”.

Samoniklost tega ljudstva se je razloãno pokazala, ko

je imperij izgubil svojo moã. Kr‰ãanstvo, ki je bilo tako
ali tako kot okupatorjeva vera omejeno na njegove po-
stojanke in nekaj domaãih „kolaborantov”, je ãez noã
izginilo skupaj s svojo organizacijo, rimska mesta in vo-
ja‰ki tabori pa so ostali zapu‰ãeni v ru‰evinah — ali so
jih podrli domaãi prebivalci ali tolpe, ki so se v ãasu raz-
padanja velike drÏavne tvorbe klatile po Evropi, ni tako
pomembno. Bolj je pomembno, da Rim praktiãno ni pu-
stil omembe vrednih sledov, razen propadajoãih zidov.
To namreã dokazuje, da je imelo domaãe ljudstvo svo-
jo lastno civilizacijo in kulturo, kateri rimske manire
niso bile konkurenca. Tudi rimska kultura bivanja tem
krajem ni bila po meri. Klimatski in geografski pogoji so
dajali prednost lesenim stavbam, za oblaãenje pa koÏu-
hovini in volni. Statistiko in arhive je uãinkovito nado-
me‰ãalo ljudsko izroãilo in ljudske pesmi, drÏavno orga-
nizacijo pa trdno ukoreninjena samoupravna tradicija s
svojimi va‰kimi veãanji, Ïupani, kosezi in ustoliãevanji
vojskovodij — knezov. Tak samosvoj naãin Ïivljenja v

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

trdnih majhnih samoupravnih skupnostih, ki so se na-
uãile za sluãaj splo‰ne ogroÏenosti na uãinkovit in de-
mokratiãen naãin izbrati skupnega vojskovodjo, je bil
paã nujna posledica geopolitiãnega poloÏaja, poloÏaja,
o katerem najbrÏe sami karantanski Slovenci sicer niso
razmi‰ljali, mogoãe se ga niti zavedali niso, so pa v nje-
govih danostih Ïiveli, se jim prilagajali in vedno znova
pravoãasno optimalno odreagirali.

âeprav o ustoliãevanju govori ‰ele vir iz osmega sto-

letja, a ga navaja kot staro tradicijo, ni preveã drzno
sklepati, da so si na‰i predniki v Karantaniji takoj, ko tu
ni bilo veã rimskih provinc in oblasti, izbrali vojskovod-
je, saj Pavel Diakon doloãno zapi‰e, da so zmagovali v
bojih z vsiljivci, ki so hoteli ropati po njihovi bogati
drÏavi. Razpu‰ãena, izgubljena plemena prihajaãev jih
paã niso bila sposobna dokonãno premagati; kak‰no
‰kodo in Ïrtve pa so pu‰ãala za seboj, si je mogoãe misli-
ti.

Karantanska renesansa, kakor bi lahko imenovali

vstajenje drÏavne tvorbe na‰ih prednikov po propadu
rimskega imperija, verjetno ni bila prva v zgodovini. O
tej paã imamo dokumente. Zagotovo pa je bila to zad-
nja vse do najnovej‰e dobe, ko si je to ljudstvo konãno
priborilo in izoblikovalo drÏavo moderne dobe, Slove-
nijo.

Postrimski vzpon karantanske slovenske drÏave je bil

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

od vsega zaãetka izpostavljen groÏnjam od zunaj. Zlasti
so Karantanijo ogroÏale oboroÏene tolpe, ki so po sesut-
ju rimske voja‰ke organizacije nemoteno divjale po Ev-
ropi. Na sreão so relief in geografske znaãilnosti deÏel,
poseljenih s Slovenci, pomenile doloãeno stopnjo var-
nosti. Visoki gorski masivi so bili hitrim jezdecem ne-
prehodna ovira, tolpe so se lahko premikale le v kolo-
nah po eden, prehod veãjih strnjenih formacij je bil
praktiãno onemogoãen. Zimske razmere so premikanje
povsem onemogoãile. Mogoãe je trditi — in tak‰no sli-
ko ustvarjajo tudi razpoloÏljivi viri — da ãez karantan-
sko ozemlje velike voja‰ke formacije niso prodirale ne
prej ne kasneje, niti v ãasu znamenitih kriÏarskih poho-
dov. Bili pa so zato Ïrtev teh kaotiãnih razmer v prvi
vrsti obrobni ravninski predeli na jugozahodu in na
vzhodu Karantanije, kjer se je meja premikala glede na
razmere. Najhuj‰i je bil pritisk z vzhoda. Panonske ‰irja-
ve so dajale prosto pot najrazliãnej‰im osvajaãem, in
vse, kar je marljivim kmetom uspelo v mirnih ãasih zno-
va ustvariti, je konãalo prej ali slej spet v krvi in pepelu.

Ostalo je karantansko jedro deÏel, ki so kasneje po-

stale habsbur‰ke dedne deÏele od Donave do Jadrana.
Nenazadnje je tudi njihov zunanji videz — goratost —
opraviãeval ime deÏele.

Resniãna nevarnost, mnogo huj‰a od divjanja hord, ki

so pri‰le a tudi oddivjale enako hitro, saj za preÏivetje v

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

razmerah, ki so vladale v Karantaniji, niso bile „kvalifi-
cirane”, je prihajala kasneje, bolj poãasi in potiho, a
hkrati bolj uãinkovito. Prihajala je na krilih nove vere in
novega druÏbenega reda.

Dogajanje, ki je karantansko ljudstvo v drugi polovi-

ci prvega tisoãletja tako usodno zaznamovalo, je bilo
posledica propada antiãnega druÏbenega reda, torej
rimskega imperialnega sistema. Na ru‰evinah tega sis-
tema so leÏali kupi orodja — in oroÏja — in prek vseh
teh ostalin so divjale trume barbarov, pripadnikov ple-
men, ki so vse dotlej lakotno oprezala izza limesov in so
se jim cedile sline po ble‰ãavi Rima. Primitivna ljudstva
niso imela niãesar, razen zdravja in fiziãne moãi. Imela
so skratka vse tisto, kar je usodno umanjkalo pri dege-
neriranih nosilcih propadlega cesarstva. Zelo podoben
— seveda drugaãen v vzrokih — pojav moremo opazo-
vati v na‰em ãasu v Afriki. Tam je primitivnej‰a veãina
vzela v roke najmodernej‰a sredstva, in tako surovo
obraãunava z bolj kulturno manj‰ino, nosilci stare
afri‰ke civilizacije. Zelo podobno je bilo v postrimski
Evropi. Primitivna germanska plemena Gotov, Frankov,
·vabov, Visigotov, Burgundov in drugih so neovirano
divjala ‰irom nekdanje velike drÏave, od katere so vze-
li voja‰ko tehniko, oboroÏitev in formacijo, pa tudi vo-
ja‰ke izku‰nje, saj so ‰tevilni barbari Ïe prej bili v voja‰ki
sluÏbi pri Rimljanih, postali so celo poveljniki in v konã-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

ni zmedi sedali celo na cesarski prestol. Ni trajalo dol-
go in uspe‰nej‰i izmed teh barbarov so se dokopali do
oblasti v celih pokrajinah. Nastale so nove, zlasti ger-
manske kneÏevine in kraljestva. Ta razvoj je konãno re-
zultiral v ZdruÏeno Evropo Karla Velikega in kasneje
v Svetem rimskem cesarstvu.

Ta nova druÏbena struktura je vstala na temelju rim-

skega kr‰ãanstva in voja‰ke moãi germanskih plemen,
znaãilnost njene organiziranosti pa je bil fevdalna druÏ-
bena ureditev; bila je logiãna sinteza obstojeãih dejav-
nikov v novonastalih okoli‰ãinah in razmerju sil.

Postrimske tvorbe, kneÏevine in kraljestva so najprej

nastale na obrobju nekdanje velike drÏave, v tistih pre-
delih, kjer ni bilo avtohtonih druÏbenih dejavnikov, v
deÏelah, ki so bile popolnoma vkljuãene v rimski sistem
in niso imele lastne druÏbene energije. Tako so nastale
germanske kneÏevine v Porenju, v Galiji in v gornjem
povodju Donave, skratka v obmoãju nekdanjega lime-
sa ob stiku imperija z Germani. Ni zatorej niã nenavad-
nega, ãe so se v tem okolju pojavile tudi veãje drÏavne
tvorbe, kraljestva potentnej‰ih frankovskih rodbin.

DeÏele karantanskih Slovencev so — kot je bilo Ïe po-

vedano — sprejele razpad rimske oblasti z zadovolj-
stvom in so se vrnile k svojim tradicionalnim druÏbenim
okvirom. Uradniki, rimski drÏavljani in njihovi domaãi
podrepniki so ali zapustili te kraje in se umaknili v no-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

tranjost Italije ali na obale Istre, arheolo‰ke najdbe
starokr‰ãanskih refugijev v odmaknjenih vi‰inah ‰irom
deÏele pa pripovedujejo tudi o tem, da so se po vsej ver-
jetnosti mnogi „kompromitirani” rojaki, „rimski kristja-
ni”, skupaj s tistimi Rimljani, ki iz tega ali onega razlo-
ga — mogoãe druÏinskega — niso hoteli zapustiti deÏe-
le, umaknili neposredni nevarnosti zaradi jeze rojakov
v te takrat dovolj varne vi‰ine. Misli, da je bilo tako, pri-
trjuje tudi kasnej‰e dogajanje, ko so izbruhnili spopadi
med „novimi kristjani”, kr‰ãenci novega pokristjanjeval-
nega vala in tradicionalisti, ãastilci enega Boga, Stvarni-
ka Svetovida, zvestimi starim obiãajem in izroãilu. MoÏ-
no je, da so prebivalci refugijev tedaj odigrali vlogo ne-
kak‰ne pete kolone in priskoãili na pomoã svojim ideo-
lo‰kim partnerjem. Izpriãano je namreã in rezultati iz-
kopavanj to potrjujejo, da so refugiji prenehali soãasno,
ko se je kr‰ãanstvo uveljavilo.

Ljudstvo Karantanije je bilo torej tarãa delovanja

usodnej‰ih druÏbenih silnic od nekdanjega divjanja ro-
parskih trum. Iz dveh smeri — od Ogleja na jugozaho-
du in od Salzburga na severozahodu — je v deÏelo po-
spe‰eno prodiral novi red. Z oglejske strani je bil val
zgodnej‰i in bolj idejni — kr‰ãanski, manj druÏbeno-
prekucu‰ki. Zato je hitro prodiral in kmalu dosegel srãi-
ko Karantanije — kraj ustoliãevanja, Gosposvetsko pol-
je. To potrjuje Ïe samo ime prve cerkve na tem kraju, ki

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

jo Slovenci od nekdaj imenujejo Gospa sveta, Nemci pa
Maria Saal. To nem‰ko poimenovanje je zgovorno.
Pove, da so pojem prevzeli od predhodnega, ki je moral
biti romanskega izvora, saj bi drugaãe Nemci Marijin
stol imenovali po svoje, Thron, ne pa Saal, kar je izpel-
jano iz latinskega (oglejskega!) solium, v pomenu stoli-
ca. Gosposvetsko polje je bilo paã kraj ustoliãevanja slo-
venskih vojvod, kr‰ãanstvo pa ga je doseglo iz Ogleja,
pred nem‰kim, salzbur‰kim valom.

Val druÏbene revolucije s svojo idejno — versko in

druÏbeno — sistemsko komponento s severozahoda, od
Salzburga, je bil silnej‰i, grob in totalen. Tu je ‰lo na noÏ.
Nenazadnje so Bavarci Ïe zdavnaj prej, kakor pi‰e Pavel
Diakon,

pogosto ropali po Karantaniji. Sedaj, oboroÏe-

ni z idejo in novim druÏbenim sistemom, fevdalizmom,
so uspe‰no prodirali na vsej ãrti po dolini Donave in
prek gorskih prelazov na Nizkih in Visokih Turah. Plaz
novega reda je prina‰al seboj razen nove vere tudi nove
ljudi, novo vrhnjo plast druÏbe: zemlji‰ke gospode in
novi druÏbeni red, fevdalizem

. Podatki, ki veljajo za

verodostojne, navajajo na misel, da odpor tem silovitim

11 Veã: Verbov‰ek L., Komu (ni)smo tujci, str. 25, 34.
12 Pauli Diaconi, Historia Langobardicarum (veã izdaj).
13 Novost je bila razviti slovenski druÏbeni ureditvi skrajno

tuja, zato se je uveljavila na vi‰ji ravni, med novim upravlja-
joãim razredom, tradicionalna va‰ka samouprava je Ïivela ‰e
naprej.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

spremembam ni trajal dolgo, da pa je bil tudi krvav.
Vsekakor je videti, kot da so se Slovenci kmalu vdali
novim razmeram, saj so navsezadnje smeli ‰e naprej
dokaj po svoje gospodariti na svoji zemlji

, ker ger-

manski fevdalci niso prinesli bolj‰ih, modernej‰ih obde-
lovalnih naãinov, kljub novemu redu jim je ostalo pre-
cej lastne va‰ke samouprave in so novonastali tla‰ki
dvori bili bolj ali manj le nova posoda. In konec koncev
so novi oblastniki najveãkrat bili priÏenjeni v druÏine
slovenskih veljakov, ker jim je slovenska nevesta sklad-
no s karantanskim pravom prina‰ala — ãe je bila prvo-
rojenka ali edina dedinja

(to navsezadnje ni bilo tako

teÏko doseãi …) — v last in posest slovensko zemljo.

Karantansko slovensko ljudstvo se je v novih prilikah

zgodnjega fevdalizma in nastajajoãe karlmanske zdru-
Ïene Evrope dobro zna‰lo. Ukoreninjena lastna druÏbe-
na organizacija, podprta z razvitim ãutom za skupnost,
jim je pomagala ohranjati samobitnost kljub vse inten-
zivnej‰i poplavi s severozahoda. Zato je vpliv Salzburga,

14 Da so imeli slovenski kmetje precej drugaãen poloÏaj v pri-

merjavi s podloÏniki v drugih fevdalnih druÏbah, nazorno
kaÏe velikanska razlika med slovenskim kmetom znotraj
nekdanjih karantanskih deÏel in slovenskim kolonom na ob-
moãjih, ki so mejila s Furlanijo na jugozahodu.

15 Îivljenjska doba zlasti mo‰kih je bila tisti ãas kratka. Ne-

sreãe, lov in boji so zahtevali veliko Ïrtev med mladimi
mo‰kimi.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

ki ga je spremljala sistematiãna germanizacija, podkrep-
ljena z naãrtnim naseljevanjem germanskega Ïivlja na
razpoloÏljiva in novoizkrãena zemlji‰ãa

, le poãasi pre-

krival slovensko etniãno identiteto karantanskih deÏel,
ãeprav se je kr‰ãanstvo pokazalo kompatibilno tradici-
onalnemu odnosu Slovencev do transcendenãnega in so
ga zelo vgradili v svoj duhovni svet. Samostani, ki so od
12. stoletja naprej pospe‰eno nastajali v slovenskih de-
Ïelah — juÏno od reke Drave jih je ustanavljal Oglej, se-
verno od reke pa Salzburg — so naleteli na naklonjen-
ost ljudstva. Samostani oglejske provenience so takoj
prevzeli vodilno vlogo v celostnem uresniãevanju etni-
je. Postali so najmoãnej‰i centri gospodarske moãi, no-
silci napredka na razliãnih tori‰ãih in s svojimi skripto-
riji prava sveti‰ãa zgodovinskega spomina.

Menihi, ki so novonastale samostane napolnili, so

prihajali od vsepovsod in temu primerna je bila razno-
likost kulturnih vplivov, ki so veãali duhovno bogastvo
deÏele in njenih prebivalcev. Iz domaãega ljudstva so
vznikali vrhunski glasbeniki, vzgojitelji in znanstveniki.
Prihajali so iz samostanskih ‰ol in prevzemali odgovor-
ne naloge na dvorih cerkvenih in posvetnih velika‰ev.

16 Kuli‰er: Splo‰na gospodarska zgodovina, Ljubljana 1959, str.

145 — 180.

17 Dolinar F. M. et al.: Redovni‰tvo na Slovenskem, Ljubljana

1984

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Duh starodavne nacije je raz‰iril krila v novonastalih
razmerah.

Posvetni dvori so v Karantaniji imeli posebno vlogo.

Vsekakor so bili predmet intenzivnega zanimanja nosil-
cev nove fevdalne ureditve.

Obenem pa je bila Karan-

tanija Ïe od ãasov Karla Velikega — ãe se uporabi dana‰-
nji izraz — konstitutivni element karlmanske zdruÏene
Evrope, kasneje seveda Vzhodnega frankovskega kra-
ljestva (Francie Orientalis), oziroma ‰e kasneje Svetega
rimskega cesarstva, kar so bile postaje zgodovinskega
drÏavno-dinastiãnega vrenja v Srednji Evropi zgodnje-
ga in visokega srednjega veka. Ko so se razmere po div-
janju barbarov umirile in so Karantanci s pomoãjo svo-
jih evropskih sosedov zaustavili napadalce iz Azije, je
doba stabilizacije uredila Karantanijo v vojvodine in
mejne marke, ki so bile iz obrambnih razlogov voja‰ko
organizirane. Ostala pa je pod pla‰ãem nove ureditve ‰e
vedno jasno doloãena legitimacija konstitutivnosti, ki se
je kazala v dejstvu, da so vse deÏele Karantanije ostale
drÏavni fevd, in zato so se potentati radi ponujali, da bi

18 Zlasti v ãasu od 13. do 16. stoletja so dinastiãne rodbine skr-

bele, da so ”imele pri roki” kakr‰enkoli, pa ãetudi za lase
privleãen pravni naslov za svoje zahteve. Za te namene je
bilo posestvovanje Karantanije nadvse dragoceno. Medna-
rodnopravna legitimiteta deÏel slovenske Karantanije, ki je
zanimala potentate z obmoãja Svetega rimskega cesarstva, je
izvirala od ãasov Karla Velikega.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

bili izbrani in ustoliãeni na Gosposvetskem polju za voj-
vode. To jim je prina‰alo drÏavne privilegije, predvsem
privilegium maius, in lahko so se potegovali za krono
rimskega cesarja. Zapisan v dokumentih in v mozaiku
oglejske bazilike upodobljen je karantanski rimski cesar
Arnulf Koro‰ki. Leta 876 je postal vojvoda Karantanije,
nato je leta 887 postal kralj Vzhodnih Frankov, leta 896
pa ga je papeÏ okronal za rimskega cesarja. To so bile
potem ‰e stoletja bistvene postaje v karieri evropskih
dinastiãnih rodovin, katerih pomen in privlaãnost so v
polni meri ugotovili in uveljavili le HabsburÏani.

Veliko ‰tevilo uglednih samostanov v deÏeli, po-

membni Evropejci, ki so jih naseljevali, vpetost deÏele v
zdruÏeno Evropo in vsesplo‰en napredek v obdobju
relativnega miru je na zaãetku drugega tisoãletja kata-
pultiral Karantanijo in njeno ljudstvo v sredi‰ãe dogaja-
nja. Redko posejani ostanki, ki so preÏiveli veãstoletno
divjanje islama z onkraj mejnih rek Sotle in Kolpe ter
sredi preteklega stoletja ‰e ru‰ilni vihar komunistiãne
revolucije, priãajo o vrhunskih doseÏkih v arhitekturi
tistega ãasa, po vsem svetu razne‰eni arhivi skrivajo si-
jajne doseÏke iluminatorjev in piscev, svetovna umet-
ni‰ka zakladnica hrani dela skladateljev in mnogih dru-
gih ustvarjalcev.

Kljuãni mejnik v takratnem dogajanju je trenutek, ko

je na kneÏji kamen na Gosposvetskem polju sedel Ru-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

dolf Habsbur‰ki in ga je slovenski kmet po starodavnem
obredu ustoliãil za karantanskega kneza. Ta trenutek je
skoraj za tisoãletje doloãil usodo karantanskih deÏel in
ljudstva, ki jih je poseljevalo.

Potem, ko so se na vojvodskem stolu zvrstile razne

karantanske rodovine, pa BabenberÏani in Andechs-
Meranci, si je nekdanje karantanske deÏele podredil
Otokar II. PrÏemisl, ki je bil spoãetka mejni grof na
Moravskem. Po prastari karantanski tradiciji Ïenske
pravice do nasledstva se je najprej legitimiral na Avstrij-
skem in ·tajerskem, tako da se je poroãil s sestro vojv-
ode Friderika Bojevitega. S koro‰kim vojvodom Ulrikom
III. je sklenil dedno pogodbo in po njegovi smrti sedel
na vojvodski stol. Konãno je zdruÏil pod svojo oblastjo
vse deÏele od âe‰ke in Moravske prek Avstrije in Karan-
tanije do Jadranskega morja.

Tedaj so na drÏavnem zboru v Frankfurtu izvolili Ru-

dolfa Habsbur‰kega za rimskega kralja, kar je bil naslov
vladarja nekdanjega Vzhodnofrankovskega kraljestva,
Francie Orientalis. Za usodo, ki je s tem doletela Karan-
tance, Slovence, verjetno ni brez pomena, da se je to
zgodilo na sugestijo Gori‰ko — Tirolskega grofa, saj to
utegne pokazati, da je ‰lo za komplot proti Otokarju. Ta
je namreã nasprotoval izvolitvi Rudolfa, in ga potem
tudi ni hotel prositi za potrditev podedovanih karantan-
skih deÏel. Te deÏele so bile namreã drÏavni fevdi.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Dogodki so si sledili neizprosno in logiãno. Rudolf je

najprej z vojsko prisilil Otokarja, da se je karantanskim
deÏelam odpovedal. Znaãilno in za HabsburÏanovo ra-
zumevanje karantanske drÏavnosti zelo pomembno je
dejstvo, da se je v splo‰no zaãudenje udeleÏil sveãanosti
izroãitve karantanskih deÏel obleãen v preprosto
kmeãko opravo

. Da mu je posest karantanskih deÏel

veliko pomenila — ‰e veã, da je v tem videl bistveno
podlago za nadaljnji pohod svojega rodu na svetovno
politiãno sceno — je pokazal tako, da mu sama izroãitev
teh deÏel ni zadostovala. Kmalu je ponovno napadel
Otokarja in ga tokrat premagal ter uniãil. Leta 1282 je
vzpostavil skoraj sedem stoletij habsbur‰ke vladavine
nad nekdanjimi karantanskimi deÏelami, iz katerih je
leto kasneje s „Hi‰nim redom” izoblikoval tkim. „dedne
deÏele”, temeljni kamen oblastni‰ke legitimitete rodbi-
ne, ki je kmalu potem z vojskovanjem, z Ïenitvami in s
pomoãjo diplomacije zavladala velikemu delu znanega
sveta. ·panski HabsburÏan, ki je bil tudi rimski cesar,
Karel V. , je kasneje ponosno izjavil, da v njegovem ce-
sarstvu sonce ne zaide …

Ta veliãastni podvig je uspel potentnemu ‰vicarske-

mu rodu, katerega ãlani so znali zaigrati na drÏavotvor-
ne strune v pravem ãasu in na pravem kraju: v Karanta-
niji.

19 Vacha B.: HabsburÏani, Ljubljana 1994, str. 46.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Skoraj polovica nekdanje Karantanije je bila tisti ãas

Ïe ponemãena. V veãjem delu ·tajerske in Koro‰ke, vsej
Kranjski, Gori‰ki in Istri pa so ‰e govorili slovensko.
Vzpon HabsburÏanov je sovpadal z zaãetki absolutizma
in moderne drÏave. Fevdalizem zgodnjega srednjega
veka se je umikal sodobnej‰im gospodarskim struktu-
ram: zemlji‰ka gospostva so opu‰ãala lastno gospo-
darstvo, razra‰ãala se je denarna menjava, banãni‰tvo,
tlake in dav‰ãine v naturi so se zamenjavale za denarne
dajatve, centralna oblast je svojo moã vse bolj gradila na
dav‰ãinah, na plaãani birokraciji in voja‰tvu. KriÏarske
vojne so utirale nove trgovske povezave in spodbujale
razvoj prometa in trga, drÏave so postajale jasno terito-
rialno in nacionalno doloãene. DruÏba je iz fevdalne
ureditve prehajala v stanovsko. DeÏelni stanovi, ki so z
nivoja deÏele neposredno komunicirali z vladarjem, so
se razvijali v zametke modernega evropskega parlamen-
tarizma. Odkritja in iznajdbe so v temeljih predrugaãi-
la druÏbeno strukturo, navade in obiãaje. Posedovanje
zemlje ni bilo veã jamstvo politiãne moãi.

Ljudje pradavne Karantanije, so postajali vse bolj

drÏavljani. ·e vedno jih je doloãal njihov duhovni po-
tencial, njihova drugaãnost je izzivala. Cerkvena oblast
v Salzburgu je skrbno bdela in ni dovolila nacionalne
emancipacije tega nenavadnega ljudstva. ·kofije na slo-
venskem etniãnem ozemlju je drÏala na nivoju sufraga-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

na in pri njih ni dovoljevala sicer obiãajnih ‰ol za du-
hovnike. Celo na glas so nekoã kasneje v Salzburgu po-
vedali, da tako ravnajo zato, da bi uveljavili nem‰tvo na-
sproti Vindi‰arjem, kakor so imenovali karantanske Slo-
vence.

Ta politika ni bila izjema ali muha nekega nad-

‰kofa. Volilni knezi iz nem‰kega dela cesarstva so leta
1519, ob izvolitvi Karla V. za rimskega kralja

, uradno

postavili zahtevo, da ima v kraljestvu prednost nem‰ki
jezik.

Oglej, ves ta ãas uãinkovit antipod ponemãeva-

nju, je tudi zato toliko bolj izgubljal na pomenu, kolikor
bolj se je uveljavljal habsbur‰ki dunajski dvor.

Resnici na ljubo je vendar treba povedati, da posvet-

na drÏavna oblast tisti ãas ni bila prav posebej nastroje-
na proti slovenstvu. Nasprotno, slovensko ljudstvo je

20 Dolinar F.M. et al.: Katoli‰ka prenova in protireformacija v

notranjeavstrijskih deÏelah 1564 — 1628, str. 353.

21 Pojem Deutschland se je prviã pojavil ‰ele v 15. stoletju. Bes-

eda Deutch se je od zaãetka nana‰ala na neko germansko
pleme na Frankovskem. Bertelsmann, Universal Lexikon, str.
190.

Kolik‰ne teÏave so imela nem‰ka nareãja govoreãa ljudst-

va s svojo identiteto, kaÏe ime ”rimski kralj” za kralja
nem‰kih deÏel. Skupnega imena za kneÏevine in mestne
drÏavice oãitno ni bilo. Zagotovo torej tudi ne skupne zaves-
ti. Ta je priãela nastajati ‰ele s protestantizmom in se je po-
tem v zamudni‰kem hlastanju skrotoviãila do ‹bermenschev-
ske nacistiãne perverzije v dvajsetem stoletju.

22 Vacha B.: HabsburÏani, Ljubljana 1994, str. 117.
23 Ustanovitev ‰kofije v Ljubljani 6. decembra 1461, Friderik III.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

bilo v obdobju vzpona habsbur‰ke dinastije ‰e kako
upo‰tevano. Poleg samostanov so napredovala v deÏeli
mesta, nastajale so kulturne in ‰olske ustanove, ‰tevil-
ni posamezniki so se uveljavljali v tujini. Dvor na Duna-
ju je obiãajno angaÏiral za vzgojitelje cesarskih otrok
prav Slovence. Ti so velikokrat vodili tudi ostalo Ïivlje-
nje na dvoru. Naklonjenost dunajskih suverenov do de-
Ïele in ljudstva je nenazadnje posebej pokazal Friderik
III. , ki je leta 1461 ustanovil ljubljansko ‰kofijo, ter s tem
zaustavil za Slovence skrajno neugoden razvoj, ki bi v
skrajni konsekvenci utegnil dokonãno razgraditi ‰e zad-
nje ostanke slovenstva. Tako pa je ‰kofija v Ljubljani, pri
kateri si je cesar vzel velika pooblastila (tudi imenovanje
‰kofov!) in ãetudi je utegnil biti cesarjev namen v prvi
vrsti blokirati Oglej, zrasla v branik narodne identitete
in postala zametek sredi‰ãa nove moderne slovenske
nacije. Ni dvoma, da je bilo to volilo hvaleÏnega monar-
ha narodu, kateremu je mnogo dolgoval.

Ko se je srednji vek preve‰al v novega, je slovensko

ljudstvo oãitno dosegalo svoj zenit! Ljubljanãan je na
dvoru ustanavljal ‰e dandana‰nji slovite in nenadkriljive
Dunajske deãke, obenem je postal prvi dunajski ‰kof!

24 Slatkonja Jurij, Ljubljana, 21. 3. 1456 — Dunaj, 26. 4. 1522,

prvi dunajski rezidencialni ‰kof l. 1513. Po nalogu cesarja
Maksimilijana I. je l. 1498 organiziral in vodil dvorno glasbe-
no kapelo — danes Dunajski deãki (Wiener Sängerknaben).

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

V domovini so rasli intelektualci silnih energij, ki so v
skoraj‰njem reformacijskem vrenju posegali v sam vrh
odgajanja, slovensko ljudstvo pa opremili z mnoÏiãno
tiskano besedo in knjiÏevnostjo. Tudi protireformacija,
v kateri so zgoreli mnogi poganjki moderne slovenske
kulture, ni imela le negativnih uãinkov. Jezuitske ‰ole so
prinesle nov zagon in mnogi Slovenci so tako pri‰li na
imenitne poloÏaje doma, v bliÏnjih in v daljnih deÏelah.

A prav v trenutku, ko so Slovenci dosegali svoj zgodo-

vinski vrhunec, so razen reformacije in protireformacije,
ki so ju v Evropi spremljale grozovite vojne in ãrna smrt,
kar je zdesetkalo celotno evropsko prebivalstvo, Slove-
nijo v tistem obdobju zadele ‰e druge druge teÏke ne-
sreãe. Ne le stra‰en potres

, ujmam, ki so pljuskale od

zahoda, se je od jugovzhoda pridruÏila nova, neznana
nevarnost. Povsem iznenada so v deÏelo prek mejnih
rek Kolpe in Sotle zaãeli vdirati Turki in njihovi podrep-
niki. Zaãelo se je obdobje splo‰nega nazadovanja, rev-
‰ãine, smrti, ki je trajalo stoletja. Pokonãalo je cvetoão
samostansko kulturo, saj so samostani propadali eden
za drugim. Neprecenljivo gospodarsko ‰kodo so dopol-
njevale ãlove‰ke Ïrtve: v treh stoletjih so tolpe z juga
pod znamenjem polmeseca vzele skoraj dve tretjini Ïiv-
ljenj v poÏgani in izropani deÏeli. Skrb za obrambo je
pogoltnila vsa sredstva, razvoj je zastal. NevzdrÏne raz-

25 1511, poru‰il veãino gradov in mest.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

mere so pobudile kmeãke upore in vse je ‰lo le ‰e bolj
navzdol.

Ko so bili Slovenci v habsbur‰ki drÏavi na vrhuncu, se

je znotraj te skupnosti pojavil Zigmund Herberstein,
ãlan stare ‰tajerske plemi‰ke druÏine.

Skoraj zanesljivo sodijo Herbersteini v prvotno ka-

rantansko plemstvo. DruÏinska tradicija navaja udeleÏ-
bo njihovega prednika v bitki z MadÏari leta 955. Vse-
kakor velja, da so bili Herbersteini Ïe pred letom 1290
znani voj‰ãaki in vitezi. Iz leta 1290 pa obstaja Ïe listin-
ski dokaz o njihovem obstoju: kupoprodajna pogodba
za dvonadstopni palacij, kasneje imenovan Herber-
stein.

Grad Herberstein po svojih znaãilnostih lepo odslika-

va genius loci. Njegov poloÏaj, stavbne znaãilnosti in
funkcija so dejansko v kamen zapisana zgodovina vse-
ga karantanskega prostora. Stoji vrh prepadnega oklju-
ka nad bistro alpsko reko Bistrico, ki priteãe izpod Sem-
meringa na severu, in katere ime so pri‰leki ponemãili
fonetiãno brez vsakega pomena v Feistritz. Mikroloka-
cija gradu ponavlja poloÏaj celotne nekdanje slovenske
deÏele na jugovzhodnem obrobju Alp. Nahaja se nam-
reã ob robu plodne panonske ravni, ki tod prek sonãnih
griãev prehaja v visoki greben Fischbacherskih Alp.

26 Arhiv na gradu Hartberg. Zanimivo: Ta grad je v lasti rodovi-

ne neprekinjeno veã kot 700 let!

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Plodna ravnica in vinorodni, proti jugu obrnjeni griãi, so
vraãali obilno vloÏeni trud marljivih kmetov, ozke reã-
ne doline, ki so izginjale med prepadnimi stenami v
mraãne gozdove proti severu, pa so bile varno pribe-
Ïali‰ãe, kadar so z vzhoda prihrumela krdela roparjev. V
takih podalpskih zavetjih so Ïe Karantanci na varnem
prebili hude ãase po razpadu rimskega imperija.

V daleã naokoli najbolj znaãilni taki soteski, ki se tik

pred ravnino ‰e posebej neprehodno zapre z oÏino, so
brambovci kdo ve kdaj Ïe zgradili varno pribeÏali‰ãe —
stolp na vrhu skalnatega okljuka visoko nad Bistrico.
Tam reka ostro zavije nazaj proti jugozahodu in obkroÏi
prepadno skalovje, potem pa skozi neprehodno tesen
odhiti tja proti daljni reki Rabi, reki porabskih Sloven-
cev. Bolj‰e in varnej‰e lege si tisti ãas ni bilo mogoãe za-
misliti! Okljuk, kakih trideset do petdeset metrov visoka
sklanata ãer, je bil od reke povsem nedostopen, Tisti, ki
so hoteli do njega z gozdnatih bregov na severni strani,
pa so se sreãali z dvema teÏavama: Do prvotnega stol-
pa na skrajnem juÏnem koncu ãeri nisi mogel drugaãe,
kot da si premagal dve globoki zarezi med skalovjem,
kar pa je bilo nemogoãe, ãe so imeli brambovci na voljo
vsaj par voj‰ãakov. Da je bilo grad dejansko mogoãe
uãinkovito braniti, pove nenazadnje dejstvo, da ni bil
nikoli v zgodovini zavzet. Navsezadnje ga niti sovjetska
vojska ob koncu druge svetovne vojne ni zasedla in raz-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

dejala, ãeprav v tem primeru ni bila odloãilna lega paã
pa zgodovina gradu.

Pri razmi‰ljanju o obrambno-

tehniãnih ukrepih in napravah tiste ãase, je treba upo-
‰tevati, da so bili gozd, voda, strmina, pa tudi noã in
vreme-sneg takrat skoraj nepremagljive ovire. V takem
okolju in okoli‰ãinah se nobena voja‰ka enota ni lotila
osvajalnega podviga.

Logiãno in tudi nam razumljivo je, da so Herberstei-

ni, povsod znani in uspe‰ni voj‰ãaki, kupili tako odliã-
no postojanko. Leta 1290 je dvonadstropni palacij na
vrhu zadnjega, tretjega krna tik nad okljukom Bistrice,
kupil Otto Hartber‰ki od Herwiga iz Îabje vasi, poda-
nika sosednjih Stubenber‰kih gospodov. To je tudi naj-
starej‰a listina druÏine Herberstein, kakor se je poime-
noval Otto, ko je kupil utrdbo. S tem je postal uteme-
ljitelj hi‰e Herberstein.

Gra‰ãina kot prvovrstna voja‰ka postojanka je imela

na zavarovanem levem bregu Bistrice tik pod gradom
tudi fuÏine z Ïelezarno, kakor je bilo od nekdaj obiãaj v
Noriku. Otto, novi lastnik, je takoj pokazal ‰e drugo
znaãilnost rodovine, poleg voja‰ke spretnosti: Nemudo-
ma je zgradil visok obrambni stolp na robu jarka, dru-
ge stavbe in tudi kapelo sv. Katarine.

Dana‰nji grajski kompleks je ostal vso dolgo zgodo-

27 Visok sovjetski oficir se je spomnil, kaj se je uãil v ‰oli o Zig-

mundu Herbersteinu in je prepovedal vojakom vstop v grad.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

vino nedotaknjen, neosvojen, zato so ohranjene in raz-
vidne vse gradbene pa tudi slogovne faze, kakor so po-
samezni rodovi dopolnjevali in dograjevali utrdbo. Naj-
prej je stavba preskoãila prvi obrambni jarek, ki se je
spremenil v globoke kleti, nato pa, v 17. stoletju, dosegla
dana‰nji obseg s florentinskim traktom, ki sega do zad-
njega, tretjega obrambnega jarka. Vhodni portal krasi-
ta dve alegoriji: Bog vojne in boginja umetnosti, kar na
kratko pove bistveno znaãilnost mogoãne rodovine:
Zvesti voj‰ãaki svojih kraljevskih gospodov niso nikoli
opustili skrbi za umetnost. Stali so trdno zasidrani v slo-
vensko karantansko zemljo in hkrati segali v vi‰ave vo-
ja‰ke in politiãne slave.

Rodovina Herbersteinov je tako starodavna, da njene

korenine segajo ‰e v slovensko Karantanijo. Bodi, da je
zaãetnik te rodovine kak ‰vabski pri‰lek v karolin‰kih
ãasih, bodi, da so potomci domorodnih prebivalcev, v
vsakem primeru stoji pred opazovalcem razvejana, ‰te-
vilãna in ugledna rodbina, docela ukoreninjena v deÏe-
lo, zagnana v prizadevanjih za njen napredek, zvesta v
sluÏbi vojvod, kraljev in cesarjev „Dednih deÏel”, nek-
danje slovenske Karantanije. Svojo zvestobo so kazali
tudi napram izroãilu, navadam in obiãajem rodne deÏe-
le — nenazadnje tako, da je v njihovih druÏinah bilo
obiãajno zelo veliko otrok, toliko, da je vãasih zaradi

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

tega trpela celo materialna trdnost rodovine, ko so nas-
topile teÏave z dedovanjem.

Zvesto sluÏbovanje v deÏelni upravi, na dvoru, v Cer-

kvi in v vojski, je rodbini prina‰alo v uÏitek ‰tevilna po-
sestva, zlasti na ·tajerskem, pa tudi na Kranjskem, Ko-
ro‰kem in celo v Istri.

Herbersteini so bili torej doma

povsod tam, kjer so Ïiveli Slovenci. Spisek gra‰ãin in po-
sesti, ki so bile, ali pa so ‰e dandanes v njihovi lasti, je

28 Georg Debeli (1530-1584) je imel z Barbaro Schindlin 22

otrok!

29 Posestva, gradovi in dvorci rodovine Herberstein v dana‰nji

Sloveniji:
1.

Betnava (Windenau) — Maribor, Radvanje 1587 — 1677

Borl (Ankenstein) — blizu Ptuja 1620 — 1639

Dornava (Dornau) — blizu Ptuja 1579 — 1666

Dragomelj (Drogembel) - blizu Ljubljane 2. februarja
1620 prodan

Fram (Frauheim) — pri Mariboru 1397 — 1438 in
1730 — 1820

Hofrain 1627 — ?

Hrastovec (Gutenhag) — Lenart 1379 — 1945

Lemberg (Lemberg) — okolica Celja ?

Luknja (Luegg) pri Preãni na Dolenjskem 18. decembra
1711 prodan

10. Lupoglava (Mahrenfels) — kat. obãina Gorenja vas

1409 — 1531

11. Maribor (Ober Marburg) — Piramida 1629 — 1641
12. Muretinci (Meretinzen) — Velika Nedelja 1652 — 1653
13. Podsreda (H‰rberg) 1569 — 1573
14. Ptuj (Pettau) 1858 — 1945
15. Radgona v 18. stoletju

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

dolg — samo na ozemlju dana‰nje Slovenije ‰teje vsaj
devetindvajset enot.

Herbersteini so se oãitno zavedali, da Ïivijo v sloven-

ski deÏeli. To se je pokazalo predvsem pri spodbujanju
slovenskega tiska v ãasu reformacije. Zlasti Zigmund je
moãno spodbujal slovenske protestantske pisce. Karl
Janez, ‰kof v Ljubljani 1769–1787 in Anton Janez Nepo-
muk, ‰kof v Trstu 1761–1774, sta pospe‰evala prevajanje
Svetega pisma. Za to opravilo je Karl Janez pridobil Ju-
rija Japlja, domaãina, ki se je s prevodom izkazal, in mu

16. Ravno polje (Ebensfeld) — Kungota pri Ptuju 1650 —

1660 in 1917 — 1932

17. Ristovec pri Ptuju (Rüstenau) 1858 — 1885
18. Slivnica (Schleinitz) pri Mariboru 1608 — 1738
19. Schachenturn, Radgona 1516 — 1531
20. ·tralek (Strallegg) — Lenart ?
21. Turni‰ãe (Turnisch) — pri Ptuju 1626 — 1650
22. Velenje (Wöllan) — vila Herberstein 1919 — 1945
23. Ver_ej druga polovica 16. stoletja
24 Viltu_ (Wildhaus) — Selnica ob Dravi 1566 — 1669
25. Vipava (Wippach) 1487 — 1508
26. Vipol‰e (Vipulzano) — Gori‰ka Brda 1311 — ?
27. Vrhovo (Freihof) — pri ·entjerneju v 18. stoletju
28. Vurberk (Wurmberg) — Vumpah pri Mariboru 1603 —

1707 in 1912 — 1945

29. Zalog (Wartenberg) — kat. obãina Sv. Valentin 1598 —

1604

30. Îovnek (Sanneg) — Braslovãe ?

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

naloÏil pripravo ‰e drugih slovenskih knjig. Anton ga je
v ta namen kasneje povabil k sebi v Trst.

Poleg neposrednega prizadevanja za koristi sloven-

skega prebivalstva so Herbersteini tudi na druge naãine
dejavno skrbeli za svojo domaão deÏelo. Razen odgo-
vornih upravnih sluÏb so uspe‰no izvr‰evali tudi voja‰-
ke naloge, tako v bojih z Beneãani, kot ‰e posebej s Tur-
ki. V nemirnih ãasih kmeãkih uporov se niso izogibali
nastopiti proti kmetom. Bilo bi moãno narobe to raz-
gla‰ati za protislovensko delovanje! Uporni kmetje so z
oroÏjem ogroÏali veljavni druÏbeni red, njihova narod-
nost pri tem ni bila pomembna. Tudi dandana‰nji poli-
cija ne ravna prav niã v rokavicah z drÏavljani …

Seveda so se Herbersteini izkazali tudi z manj nasil-

nimi dejavnostmi. Tako je brez dvoma veliko prispeval
k gradbeni vnemi ljubljanskega stolnega dekana dr. Ja-
neza Antona Dolniãarja, ki je zidal ljubljansko stolnico
v letih 1701 — 1706, njegov ‰kof Îiga Kri‰tof grof Her-
berstein (‰kof 1684 — 1701, umrl v Perugii 1716). Uãen,
a skromen in poboÏen moÏ, je vzdrÏeval stike z zname-
nitimi ljudmi svojega ãasa,

hkrati pa je znal poskrbe-

ti za organizacijske in upravne zadeve v svoji ‰kofiji.

30 Dolinar F. M., Pastoralna dejavnost ljubljanskega ‰kofa Karla

Janeza Herbersteina, Bogoslovni vestnik 36, 1976.

31 Sloviti dunajski pridigar p. Abraham a Santa Clara, ga je

obiskal leta 1686. Arhiv ljubljanske nad‰kofije.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Zgradil je arkadno dvori‰ãe ‰kofijskega dvorca v Ljub-
ljani, uredil razmere v zvezi z romanji na Blejski otok, ki
je bil v lasti briksen‰kih ‰kofov, in posvetil veã cerkva.

Bili so torej kar trije ãlani rodovine Herberstein ‰kofje

med Slovenci in vsi so se s svojimi deli zapisali v zgodo-
vino kot slovensko ãuteãi pripadniki visokega plemstva.

Osrednje posesti Herbersteinov so bile na ·tajer-

skem, kjer so se v na‰ ãas ohranili dokazi njihove skrbi
za kulturne spomenike. Muzej na Ptujskem gradu hra-
ni dragocene zbirke glasbil, oroÏja, tapiserij in slik, za
katere gre v veliki meri zasluga Herbersteinom. Njiho-
va zasluga je celo to, da grad sploh ‰e stoji. Leta 1873 ga
je namreã Terezija, vdova Herberstein, izdraÏila proti
ptujskemu Ïupanu, ki se je namenil iz gradu narediti
kamnolom. Herbersteini so grad re‰ili propada, ga te-
meljito obnovili in v njem uredili dragocene zbirke. Vanj
so prenesli tapiserije in arhiv iz gradu Hrastovec, uredili
zbirko rimskih in staroslovenskih najdb, flamske in
francoske gobeline, staro pohi‰tvo in oroÏje iz ãasov bo-
jev proti Turkom. Na to obdobje spominja zbirka slik
tur‰kih velika‰ev.

Voja‰ka kariera, udeleÏba v bojih z Beneãani in Tur-

ki, je bila prav tako prva postaja na Ïivljenjski poti Sigis-
munda — Îige Herbersteina, potem ko je konãal z ba-
kalavreatom svoje ‰olanje na dunajski univerzi. Rodil se

32 Leksikon Dravske banovine, Ljubljana, 1937.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

je 23. avgusta 1486 v Vipavi oãetu Lenartu, voja‰kemu
poveljniku v Postojni, potem pa Ïivel na rodbinskem
gradu Hrastovec pri Lenartu v Slovenskih goricah
vzhodno od Maribora.

V svojih spominih ne skopari s hvalo svojim star‰em,

ki so bili zgled potomstvu, ki jim je s svoje strani sledi-
lo po njihovi poti in obdalo druÏinsko ime z visokimi
ãastmi.

Na pot do vrhunske izobrazbe je stopil v Vipavi, kjer

je konãal osnovno ‰olanje in se v slovenskem okolju do-
bro nauãil slovenskega jezika.

·olanje je nadaljeval pri

sorodniku, pro‰tu Viljemu Weltzerju v znameniti ‰ko-
fijski Krki na Koro‰kem, ustanovi prve slovenske svet-
nice, svete Eme. ·tudij je konãal na univerzi na Dunaju
leta 1502 in se takoj zatem udeleÏil bojev z MadÏari in
Beneãani. Dejansko je enako spretno sukal tako pero
kot meã in bil v celem pravi Herberstein.

Leta 1514 je stopil v diplomatsko sluÏbo na dvoru ce-

33 „Es sei zuwenig, adelig geboren zu sein; jeder müsse sich sel-

ber durch seine taten adeln.” Familienbuch 14; Herberstein,
Selbstbiographie.

34 Poleg slovenskega jezika je obvladal latinsko, gr‰ko, italijan-

sko, nem‰ko, uporabljal je tudi ru‰ãino, in ‰pan‰ãino. Cirilice
se je priuãil sam. Sloven‰ãina mu je pri‰la prav tudi nepo-
sredno pri izvr‰evanju diplomatskih nalog: Ko je bil leta 1541
v misiji na dvoru sultana Sulejmana, se je tam s pa‰o, ki je bil
Slovenec, pogovarjal po slovensko. Prim.: zbornik Siegmund
von Herberstein, Graz, 1989.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

sarja Maksimilijana I. in tako se je uresniãilo kar je ve-
liko let prej izrekel v neki gostilni v Gradcu. Bilo je tisti
ãas obdobje, ko so vplivne sluÏbe na dvoru priãeli zase-
dati uradniki iz vrst povzpetnikov, pripadnikov niÏjega
plemstva. Bil je to zaãetek konca vplivnega visokega
plemstva, drÏava je postajala vse bolj domena birokra-
cije v sluÏbi monarha. Zato je staro visoko plemstvo so-
vraÏilo tako cesarja kot povzpetni‰ko uradni‰tvo, zlas-
ti cesarske tajnike, ki so imeli vso oblast. O tem sta tis-
tikrat v gostilni v Gradcu govorila mladi baron Îiga in
gospod Stubenber‰ki, ki je menil, da na dvoru ni prosto-
ra za po‰tenega moÏa. Îiga se je rad spominjal svojega
odgovora: „Ne bi se sramoval biti pisar rimskega cesar-
ja!”

In postal je ‰e mnogo veã, ne le zaradi svojih du-

hovnih in moralnih kvalitet, ampak tudi zaradi sloven-
skega okolja, katerega del je bil. To okolje mu je namreã
dalo sposobnost presoje znamenj ãasa, da je videl daleã
prek vsakdanjosti in predsodkov preteklosti, ki so se
skrivali v zameri gospoda ·tubenber‰kega, oãitno pred-
stavnika tistega plemi‰kega sloja, ki sebe ni videl v sluÏ-
bi novega drugaãnega druÏbenega reda, in mogoãe niti
ni opazil, da kljub temu nastaja pred njegovimi oãmi.

S propadom rimskega imperija je iz vsakdana na Za-

hodu izginila tudi diplomacija. Preselila se je v Bizanc,
sredi‰ãe vzhodnega preostanka imperija. Tam so ‰e

35 Vacha B., HabsburÏani, Ljubljana 1994, str. 86.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

ohranili drÏavni‰ke obiãaje in prakso stare prestolnice,
ble‰ãeãi dvorni ritual, strogo protokolarne in silno slo-
vesne poãastitve odposlancev, natanãno doloãene ad-
ministrativne okvire in obveznosti diplomatov. S pri-
dom so izkori‰ãali zlasti odposlance v sovraÏnih drÏa-
vah, odkoder so prihajali z njihovimi poroãili dragoce-
ni podatki. S pomoãjo svojih in tujih odposlancev so
uspe‰no vodili politiko v moãno razgibanem postrims-
kem obdobju.

Na Zahodu se je diplomatska dejavnost le poãasi pri-

ãela vraãati v svet drÏavni‰tva in politike. Najprej so z
njo priãeli papeÏi, ki so svoje nuncije in legate po‰iljali
po potrebi k vladarjem in v italijanska samostojna mes-
ta. Vodilno vlogo so kmalu prevzele Benetke, ki so zara-
di svojih trgovskih stikov z Bizancem zelo zgodaj razu-
mele pomen diplomatske dejavnosti. Prve so doloãile
formalne okvire diplomatskih opravil, pisna pooblasti-
la, obvezna poroãila in arhiviranje dokumentov.

Od 12. stoletja naprej se pojavijo diplomati z vsemi

opolnomoãji, ambasadorji v sluÏbi Cerkve, od 15. stole-
tja pa so Ïe splo‰no v sluÏbi tudi posvetnih vladarjev.

V dobi reformacije in protireformacije se je na strani

katoli‰ke Cerkve, ki je stremela k ohranitvi svojih pozi-
cij, pojavila moãna potreba po diplomatski dejavnosti
povsod tam, kjer se je morala sooãiti z napredujoãim
protestantizmom.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Rimu najbliÏe in tudi sicer med ljudstvom izredno

moãno se je protestantsko gibanje razmahnilo prav v
slovenskih deÏelah, kjer je postalo glavno tori‰ãe narod-
ne prebuje, narodnega samozavedanja Slovencev, ki so
dotlej — skladno dotedanjemu stanju stvari — svojo
identiteto videli predvsem v deÏelni pripadnosti, pri-
padnosti doloãenemu zemlji‰kemu gospodu, gospo‰ãi-
ni, deÏelnemu pravu. Protestantizem, ki je nastal v deÏe-
lah, kjer so govorili germanska nareãja, pa je na svojo
zastavo zapisal zahtevo po nem‰ãini kot edinem jeziku
cesarstva razen latin‰ãine. To je pomenilo zaãetek jezi-
kovne nestrpnosti in je zbudilo pri starem karantan-
skem narodu, ki je bil vseskozi zavezan svojemu sloven-
skemu jeziku in je bil ta njegov jezik s pisanimi doku-
menti Ïe stoletja ume‰ãen v pravni red cesarstva, od-
govor v naravnost eksplozivnem vstopu slovenske jezi-
kovne kulture v svet tiskane besede.

Protestanti so bili zato na Slovenskem izjemno us-

pe‰ni, saj so prebudili nove druÏbene potenciale med
ljudstvom. Pri tem so uÏivali skoraj nedeljeno podporo
plemi‰kega stanu, odkoder so prihajala potrebna sred-
stva, spodbude in pomoã pri zahtevnem projektu, ki je

36 Le dobrih sto let pred rojstvom Zigmunda H. je cesar Karel

IV. priporoãal nem‰kim knezom uãenje slovenskega jezika.
Mal J., Osnove ustoliãenja karantanskega kneza, Ljubljana
1942.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

zaradi masivne protireformatorske akcije Cerkve in
drÏavne oblasti

sicer kmalu zamrl, ni pa zamrla pre-

bujena slovenska narodna zavest, ki je potem skoraj ‰tiri
stoletja dolgo vzdrÏala vse valove nacionalistiãnega div-
janja potentne nem‰kutarske ‰ovinistiãne birokracije in
burÏoazije ter ohranila dovolj moãi, da se je konec dru-
gega tisoãletja organizirala v moderno demokratiãno
drÏavo, dostojno dedinjo slovenske karantanske drÏav-
nosti

Lahko je torej verjeti, da je Cerkev imela dovolj razlo-

gov, da je poslala svojega nuncija v samo sredi‰ãe nevar-
nega dogajanja in leta 1580 vzpostavila eno najzgod-

37 Cuius regis eius religio … HabsurÏan, vojvoda dednih deÏel,

se je odloãil za katoli‰tvo.

38 ·vabsko ogledalo (ok. 1275): ” … ga peljejo trikrat okrog tega

kamna in tudi pojejo vsi, majhni in veliki, Ïene in mo‰je sku-
paj svoj slovenski kirielejson, to je svojo slovensko pesem …”
in Janez Vetrinjski, Liber certarum …(ok. 1342): ” …Kmet …
pa bo zaklical v sloven‰ãini …”, B. Grafenauer, Ustoliãenje
koro‰kih vojvod in drÏava karantanskih Slovencev, Ljubljana
1952. Tako starodavnega dokaza o svoji narodnostni identi-
teti in demokratiãni druÏbeni ureditvi ne nahajamo daleã na-
okoli. Njegova verodostojnost se pokaÏe ‰e toliko veãja ob
upo‰tevanju, da ta isti narod razpolaga tudi z najstarej‰im
ohranjenim zapisom visoke literarne kvalitete v kakem nela-
tinskem jeziku v postrimski Evropi, z znamenitimi BriÏinski-
mi spomeniki, teksti religiozne vsebine v sloven‰ãini, zapisa-
ni vsaj v 9. stoletju, ãe ne prej. To so dejstva brez primere, ki
pojasnjujejo odkod slovenska drÏavotvornost.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

nej‰ih nunciatur, nunciaturo v Gradcu, tedaj glavnem
mestu Dednih deÏel.

Îiga Herberstein se je torej zna‰el v sredi‰ãu Ïivah-

nega dogajanja, ki je pomenilo nastanek moderne di-
plomacije, ko je nekaj desetletij prej vstopil v diplomat-
sko sluÏbo; in kakor pripovedujejo njegova dela in do-
kumenti, je postavil temeljne kamne ne le sami moderni
diplomatski praksi, marveã tudi mednarodnemu zgodo-
vinopisju in marsikateri primerjalni znanstveni discipli-
ni.

Njegova zra‰ãenost s slovenskim okoljem

, sloven-

ski obãevalni jezik

, znanje tujih jezikov, za nekdanje

karantanske deÏele znaãilna odprtost do drugaãnih in
spo‰tljiv odnos do razliãnosti, je bilo dragoceno delov-

39 DruÏinski spomin ‰e dandana‰nji navaja, kar je tudi sam za-

pisal v svojem Ïivljenjepisu, da je druÏino opozarjal, naj se
zaveda svojega ”kmeãkega” (med takratnimi plemiãi je to
lahko pomenilo le ljudskega, ”slovenskega”!) porekla. Her-
berstein S., Rerum Moscoviticarum Comentarii, Ljubljana,
1951, prevedel in opremil z opombami Modest Golia, in Ge-
org von H. osebno v pogovoru 20. 1. 2000 v Gradcu,

40 Rojen na Slovenskem, v Vipavi, Ïivel na Slovenskem, v gradu

Hrastovec sredi Slovenskih Goric. Modest Golia v izdaji
Moskovskih zapiskov iz leta 1951 pravi o Herbersteinu: Z
druge strani … je vaÏno in prav za nas Slovence pomembno,
da je Herberstein vipavski rojak. Ne moremo sicer trditi, da
se je imel za Slovenca, niti, za kaj se je sploh imel. Na veã
mestih pi‰e ”mi Nemci”, a tega ne moremo razumeti v na-
rodnem pomenu, marveã le v politiãnem. Saj so bile tedaj

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

na‰e deÏele v okviru rimskega cesarstva, ki je zdruÏevalo
mnoge narode. Uradni jezik je bil v glavnem latin‰ãina, koli-
kor je Ïe ni spodrivala nem‰ãina. Zato je bil tudi Herberstein
mnogo bolj kos latin‰ãini in se je v njej tudi laÏe izraÏal. To
priznava sam v nem‰kem prevodu Moskovskih zapiskov,
kjer pravi, da mu je prevajanje v nem‰ãino delalo mnogo
teÏav. Prav tam pa poudarja, da mu je sloven‰ãina, ki se je je
nauãil v vipavski ‰oli, izredno veliko pomagala in mu omo-
goãila, da je Moskovske zapiske sploh lahko napisal. Kajti
brez sloven‰ãine, ki je ru‰ãini podobna, bi ne razumel ruske
govorice in bi ne mogel vpra‰ati preprostega ãloveka o niãe-
mer, kar ga je zanimalo. Zato imamo lahko Herbersteina za
na‰ega ãloveka, ki mu kakor pri veãini ljudi v onih ãasih sicer
ni bil razvit narodni ãut, a je spo‰toval in zelo cenil slovenski
jezik, ki ga je vezal na domovino.

no orodje mladega diplomata. Tako je mogoãe razumeti
njegov nagel prodor v sam vrh habsbur‰ke diplomatske
strukture in njegove uspehe: ‰tevilne, pomembne in
skrajno zahtevne misije. SluÏil je kar trem suverenom iz
habsbur‰ke hi‰e: cesarju Maksimilijanu I. , cesarju Karlu
V. in kralju Ferdinandu I. — pol stoletja vsega zavidanja
vredne kariere. Diplomatski arhiv dunajskega dvora je
dodobra zaloÏil z dragocenimi poroãili, z urejenimi
strokovno in literarno pomembnimi spisi pa je bistril
obzorja rojakom in drugim Evropejcem na zaãetku no-
vega veka.

Svoje razgledanosti in temeljite izobrazbe ni skrival,

pravzaprav se je z njo kar rad tudi pohvalil. Vendar ved-
no le zato, da bi ‰e druge spodbudil k zagnanemu pri-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

zadevanju za skupno dobro. Iz prav enakega nagiba je
tudi sam vedno skrajno zavzeto izvr‰eval zadolÏitve, s
katerimi so ga vladarji izdatno zalagali. A vedno je bilo
jasno razvidno, da tega ni poãel zaradi hlapãevske po-
niÏnosti ampak iz zavesti, da je vsak posameznik dolÏan
ravnati po svojih najbolj‰ih moãeh zaradi skupnosti, za-
radi ciljev, ki so tudi nad vladarjevo osebo.

Îiga Herberstein, klasiãno ãuteã ãlovek, humanist,

erudit, izoblikovan v svojem domaãem slovenskem oko-
lju, rojak, je dobro razumel zakonitosti in anomalije ãlo-
ve‰ke druÏbe. Bil je ãlovek prehoda, ko se je stanovsko
urejena druÏba na svojem vrhuncu priãela v temeljih
spreminjati. Podobno kot v vsej Evropi je vrelo tudi v
njegovi oÏji domovini. Z zahoda je vanjo pljuskala idej-
na revolucija protestantizma, z vzhoda voja‰ka groÏnja
pod znakom polmeseca, sredi med temi nevarnostmi pa
so divjali dinastiãni spopadi starih in novih centrov po-
litiãne moãi, med katere so se vrivali novopeãeni poten-
tati iz niÏjih stanov. V vsem tem vrenju se je odloãno in
z uspehom sooãal z izzivi tako na bojnem polju, v kul-
turi in v politiki. ·e v visoki starosti je z uspehom izvr‰il
prenekatero zahtevno diplomatsko misijo, saj so se po-
vsod tam, kjer bi vsakomur drugemu spodletelo, spom-
nili nanj. Pe‰ ali z vozom, na konju ali z brodom, kljub
tegobam, katerim je svoje dodajala zahrbtna voja‰ka

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

bolezen,

je bil vedno pripravljen izpolniti ukaz svoje-

ga kralja. Trdno zasidran v Ïlahtni zemljini starodavne
slovenske karantanske preteklosti je segel prek svojega
ãasa daleã v prihodnost, prihodnost globalnosti, znanja,
informacije in tolerance. Usoda ga je sicer prikraj‰ala za
druÏinsko sreão; v zakonu namreã ni imel otrok, kar ga
je zelo prizadelo,

saj je, kot je bilo pri Herbersteinih

sploh navada, stavil na urejeno in ‰tevilãno druÏino. Je
pa zato dosegel najvi‰je ãasti in bil navsezadnje pri‰tet
med najuglednej‰e avstrijsko plemstvo. In spet, kot se
pri tako velikih ljudeh rado dogaja: Umrl je 80 let star
dne 28. marca leta 1566 na Dunaju in bil pokopan v cer-
kvi sv. Mihaela ob mestnih vratih, od njegovega groba
pa ni ostalo niã.

To je njegova slovenska identiteta. Zajel jo je v pol-

nosti v svojem rojstnem kraju. Ko je odra‰ãal, je zrak ‰e
vedno trepetal v odmevih razko‰nega slavja, ko so nje-
govi rojaki poslednjiã ustoliãevali svojega vojvodo na
Gosposvetskem polju, ko je leta 1414 na pradavni sim-
bol slovenske drÏavnosti sedel HabsburÏan Ernest Îe-

41 Îe kot otrok se je moral pred boleznijo, ki so jo z La‰kega za-

nesli vojaki, umakniti s Krke na varno v Vipavo. vendar ga je
kasneje bolezen (sifilis) kljub vsemu dohitela in mu
povzroãala razliãne tegobe. Herberstein, Selbstbiografie, str.
136, Adelung, str. 381.

42 Verjetno posledica ”voja‰ke bolezni”.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

lezni. O tem dogodku brez primere

v tedaj znanem

svetu so pisali knjige, jih prevajali in ponatiskovali. Na
univerzitetni ‰tudij se je pripravljal nedaleã od kraja
slavnega spomina, Gosposvetskega polja, in bilo bi veã
kot nenavadno, ãe bi se nikoli ne sreãal z materialnimi
simboli slovenske drÏavne zgodovine. Spomini so bili ‰e
Ïivi, celo kmeãki uporniki so na svojo zastavo napisali
geslo: Za staro pravdo! Za staro, slovensko karantansko
pravdo torej, ki jo je moderni druÏbeni red hotel odpra-
viti. âe se ob tem spomnimo na njegovo vnoviãno opo-
zarjanje druÏine, naj ne pozabi na svoje kmeãko pore-
klo — kar v tistem ãasu ni moglo pomeniti niã drugega,
kot slovensko poreklo

— potem je edini mogoãi za-

kljuãek, da bi se Zigmund Herberstein imel dandana‰nji
za Slovenca.

V Ljubljani, 1. marca 2000

Andrej Lenarãiã

43 Enej Silvio Pisccolomini v svoji De Europa
44 Kotnik v druÏinskem grbu razlaga Herbersteinova rodbina

kot simbol pluga, kmeãkega orodja, kar naj bi poudarjalo
kmeãko poreklo rodu. Arhiv druÏine Herberstein.

45 Danes, v dobi globalne vasi, ko tehnika in informatika do po-

polnosti povezujeta najbolj oddaljene kotiãke Zemlje, se je
nacionalna identiteta pomaknila moãno k maternemu jezi-
ku, drugi elementi identitete postajajo vse bolj univerzalni,
last vseh. V Herbersteinovih ãasih pa je bilo tisto, kar danes

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

ZA SLOVENSKO ZGODOVINO

PREGLEJ IN PREBERI:

LASSBERG J. Frhr. von. , Der Schwabenspiegel oder Schwä-

bisches land- und leben-Rechtbuch, Tübingen, 1840.

VICTORIENSIS J. , Liber certarum historiarum, Schneider F. , Han-

noverae et Lipsiae, 1910.

FELICIJAN J. , The Genesis of the Contractual Theory and the In-

stallation of the Dukes of Carinthia, Klagenfurt 1967.

GRAFENAUER B. , Zgodovina slovenskega naroda I, Celje 1992
GRUDEN J. , Zgodovina slovenskega naroda I. , Celje 1992
MAL J. , Osnove ustoliãenja karantanskega kneza, Ljubljana 1942.
MAL J. , Probleme aus der Frühgeschichte der Slowenen, Ljublja-

na 1939.

MAL J. , Slovenska Karantanija in srednjeve‰ka nem‰ka drÏava,

SAZU, dissertationes-razprave, Ljubljana 1953, str. 105-137.

·AVLI J. , Slovenija, podoba evropskega naroda, Nova Gorica

1995.

VILFAN S. , Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1996
·AVLI J. — BOR M. , Unsere Vorfahren die Veneter, Ed. VENETI,

Wien 1988

imenujemo nacionalna identiteta, bolj pripadnost deÏelne-
mu pravu kot pa jezik in navade deÏele. Obiãaj, da se je pri
karantanskem ustoliãevanju moral uporabljati slovenski je-
zik, je posebnost brez primere v tedanjem svetu, ki v tem
oziru veliko pove tako o Slovencih samih kot o drÏavi
Karantaniji.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Rodbinski grb Herbersteinov

odbina tega imena izhaja nedvomno ‰e iz vrst sta-
rega karantanskega plemstva, ki je bilo kot voja‰ka

posadka name‰ãeno po vzhodnih ‰tajerskih predelih,
takrat ‰e v Karantanski krajini, ki je mejila na napadal-
ne MadÏare.

O tem priãa Ïe rodbinsko ime, ki ji je ostalo po prvot-

nem gradu: izvirno Heerbergstein — voja‰ko opori‰ãe.
Rodbinsko ime je bilo zapisano po nem‰ko in tako je
potem tudi ostalo. Podobno, kot pri mnogih karantan-
skih rodbinah.

Rodbinski grb — ‰karnik kaÏe na stopnjo gradnikov,

to je voja‰kih poveljnikov, katerih poloÏaj se je vsaj ne-
kaj ãasa dedoval v rodbini. Ta grb se sklada s tem, kar
nam razodeva tudi rodbinsko ime.

Grb rodbine Herberstein je prviã izpriãan leta 1357 na

peãatu Jurija Herbersteina, in sicer ‰karnik (Sparren) na
‰ãitu. Barve s peãata niso razvidne. Na peãatu Ulrika
Herbersteina iz leta 1371 je tudi dragotina nad grbom:
na ãeladi brez krone perutnica s ‰karnikom. Friderik Her-
ber‰tein ima 1475 ãelado odprto. Barve tega rodbinske-
ga grba: bel ‰karnik na rdeãem ‰ãitu.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Nadvojvoda Ernest, vladar Notranje Avstrije (Karan-

tanije), je leta 1409 podelil Guntherju Herbersteinu grb
Guntherja Hag (Gutenhag), njegovega starega oãeta po
materini strani, z gradu Hrastovec v Slovenskih Gori-
cah, vzhodno od Maribora.

Ta grb, pridan rodbinskemu, je naslednji: na rdeãem

‰ãitu ãrno se‰it rumen komat. V dragotini pa na nekrona-
ni ãeladi isti komat s krono na vrhu, v kateri je ‰op pokonã-
nih ãrnih peres. Ker Gunther Herberstein ni imel nasled-
nika, rodbina Herberstein po njem tega grba ni veã upo-
rabljala.

Zaradi velikih zaslug Sigmunda Herbersteina za vla-

darjevo hi‰o je cesar Karel V. leta 1522 podelil bratom
Juriju, Hansu, Sigmundu in Viljemu Herberstein ter njih
bratrancu Bernardinu ‰e grba Kastilje in Avstrije, z opu-
stitvijo njih rodbinske dragotine.

Tako je takrat nastal na ãetvernem ‰ãitu njihov grb z

naslednjimi polji: 1. in 4. bel ‰karnik na rdeãem, 2. in 3. na
preklanem — spredaj: na rdeãem zlati grad s tremi cinasti-
mi turenãki, tremi strelnimi linami in odprtimi vrati (Kas-
tilja), zadaj: na rdeãem bel preãnik (Avstrija). Nad njimi
kot dragotina (Kleinod) tri sohe nad kronanimi ãelada-
mi: I (sredina) sivobradi cesar v beli albi, z rdeão ‰tolo, rde-
ãim pla‰ãem z belim robom, cesarsko krono, drÏeã v levi zlato
Ïezlo in v desni zlato cesarsko ja-bolko; rdeãe-belo listovje. II
(desno) rusobradi kralj v oklepu, na glavi cvetna krona; v

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

desni meã in v levi ‰tiri zlata Ïezla; rdeãe-belo listovje. III
sivobradi Moskovitar z ovratnikom iz sobola in rdeãimi
gumbi ter pasom na jopiãu, na glavi bel kolpak s sobolovim
krajcem; v desni rdeãa, bela in zlata pu‰ãica in na palcu obe-
‰ena sablja in biã, v levici pa zlati lok; rdeãe-belo listovje.
(Kar je levo in desno, se pri grbih gleda v obratnem po-
menu).

Leta 1525 je kralj Ferdinand I. prodal bratom Herber-

stein kot svobodno lastnino trdnjavo Neidberg, ki mu je
bila pripadla po izumrtju tega rodu (+ 1483). Leta 1531

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

so omenjeni po njegovem odloku postali tudi gospodje
(Freien) in 1537 baroni (Freiherren). Leta 1542 jim je
vladar podelil vsled tega ‰e grb Neidbergov: na rdeãem
‰ãitu, posutem z zlatimi listi lipe, na levo obrnjen vzpet bel
volk in dragotina: na kronani ãeladi volk med zaprtima
perutnicama, posutima z istimi listi lipe.

Rodbina Neidberg je izhajala od Stubenbergov, pri

katerih je bil na grbu prvotno volk na ‰ãitu, vendar brez
lipovih listov (peãat 1270). Ta grb so Herbersteini pridali
na desno stran ãetvernega rodbinskega grba, na levo
stran pa poprej Ïe opu‰ãeni grb Gutenhagov.

Leta 1644 in 1659 je bil podeljen obema glavnima ve-

jama Herbersteinov naslednji grofovski grb: na ‰ester-
nem ‰ãitu: rodbinski grb kot srãni ‰ãit, 1. in 4. Neidberg, 2.
in 5. Kastilja in Avstrija, 3. in 6. Gutenhag, ter v dragotini
pet kronanih ãelad, nad njimi I cesar, II kralj, III Mosko-
vitar, IV Neidberg, V Gutenhag.

Dr JoÏko ·avli

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Herbersteinijana danes

onec 20. stoletja so zaznamovali popolnoma novi

druÏbeno-politiãni procesi in dogodki. Na ogrom-

nem evropskem prostoru, ki je takrat obsegal veliko
drÏav in narodov, se je zelo oãitno izoblikovala nova ne
samo kulturna, ampak tudi deloma politiãna enotnost.
Na‰i sodobniki se seveda ãedalje bolj zanimajo za tiste,
ki so hote ali nehote snovali tako enotnost in so se da-
nes izkazali kot bliÏnji ali daljnji predniki „novih” Evro-
pejcev in novega pojmovanja domovine — kot sestavne-
ga dela Evrope. Med prve izmed takih lahko po pravici
pri‰tevamo Sigismunda, Zigizmunda, Îigo, Îigimonta
Herbersteina.

Po poklicu je bil diplomat, ki je skoraj vse Ïivljenje

prebil na tujih dvorih, „gradeã mostove” med vojsku-
joãimi se drÏavami, kot posrednik med temi, ki so se Ïe
nagibali k miru, vendar ‰e nanj niso bili pripravljeni, po-
magal je pri sklepanju dinastiãnih porok itd. V samo 37-
ih letih (od 1516 do 1553) je sodeloval v 69 misijah na
tujem

. Evropska zgodovina je poznala veã diplomatov,

W. Leitsch. Westeuropaeische Reiseberichte ueber den Mos-
kauer Staat // Wolfenbuetteler Forschuengen. Bd. 21. 1982.
159.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Naslovna stran prve dunajske izdaje iz leta 1549 v latin‰ãini

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

ki so svojim vladarjem sluÏili prav tako zvesto in dosled-
no kot Sigismund Herberstein, vendar pa se je malo kdo
ohranil v spominu tako dolgo kot Sigismund Herber-
stein — ãlovek, ki ‰e vedno velja za Kolumba Rusije.
Njegovi Moskovski zapiski so namreã v 16. stoletju pos-
tali evropska enciklopedija Rusije in svojega pomena
niso izgubili niti v naslednjem stoletju niti pet stoletij
pozneje

. Noben diplomat iz 2. polovice 16. stoletja si ni

drznil odpraviti se na dolgo pot na vzhod, ne da bi se
predhodno seznanil s Herbersteinovimi spisi. Zgodovi-
narji Rusije, bodisi domaãi ali tuji, so ta vrelec ruske
srednjeve‰ke modrosti odkrili v 19. stoletju

, ãeprav je

resniãno posmrtno slavo Herbersteinu prineslo ‰ele 20.
stoletje, natanãneje njegova druga polovica.

Druga svetovna vojna, ki je opozorila na pripadnost

Sovjetske zveze in njenega osnovnega dela — Rusije —
k velikim evropskim drÏavam, je zbudila ‰ir‰e zaniman-
je tudi za rusko preteklost. Ponovila se je situacija iz za-
ãetka 16. stoletja, ko se je na obmoãju severo-vzhodne

Res pa je, da je zanimanje za Moskovske zapiske v 17. in 18.
stoletju upadlo (V. Kolo‰a. Sigizmund Gerber‰tejn 1486 —
1566 i „Zapiski o Moskovii” // Îiga Herberstein. Odkritelj
Rusije. XVI. stoletje v Rusiji in slovenskih deÏelah. Razstava
Arhiva Republike Slovenije, Federalne sluÏbe Rusije in Rus-
kega drÏavnega arhiva starih aktov. Ljubljana, 1999. 11.

Leta 1818 je bila izdana do zdaj najbolj‰a Herbersteinova
biografija, avtor katere je F. Adelung.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Rusije izoblikovala Vseruska kneÏevina, ki je natanãno
predstavila svoj politiãni program: ‰iritev ozemlja do
obsega, ki ga je imela Stara ali Kijevska Rusija pred
mongolskim vpadom, ter vrhovno oblast carja, ne pa
velikega kneza

. Tako kot v 16. stoletju so tudi v 20. sto-

letju Evropejce zanimale posebnosti in narava nove
drÏave, ki se je hitro in zelo oãitno ‰irila. âe so Moskov-
ski zapiski Sigismunda Herbersteina v 16. stoletju lahko
popolnoma pote‰ili radovednost Evropejcev, so v 20.
stoletju pomagali pojasniti izvor „ruske nravi” in „rus-
kega fenomena”.

Rezultate prvega povojnega preuãevanja Herberstei-

novih Zapiskov je leta 1967 povzel znameniti avstrijski
rusist Guenter Stoekl

. Leta 1990 je ta poskus ponovil

njegov uãenec Walter Leitsch

. V obdobju 23-ih let, ki

so minila med tema pregledoma, in ‰e v naslednjih de-

K. V. Bazileviã. Vne‰njaja politika Russkogo centralizovanno-
go gosudarstva. Vtoraja polovina XV. veka. Moskva: 1952., A.
L. Horo‰keviã. Russkoe gosudarstvo v sisteme meÏdunarod-
nyh otno‰enij konca XV — naãala XVI v. Moskva, 1980.

G. Stoekl. Herbersteiniana // JGO. Bd. 15. 1967. 423-432. Tu-
kaj so predstavljene tudi predhodne raziskave o Herbers-
teinovem delu.

W. Leitsch. Herbersteiniana // JGO. Bd. 38. 1990. 548-564.
Njemu pripadajo tudi dragocena opaÏanja v zvezi s prevodi
Zapiskov v nem‰ki, ruski, slovenski in angle‰ki jezik (W. Leit-
sch. Berichte ueber den Moskauer Staat in italienischer
Sprache aus dem 16. Jahrhundert. Eine quellenkritische Stu-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

setih letih se je slika „herbersteinistike” bistveno spre-
menila.

V zgodovini tega ãasa so nadvse vidno mesto zavze-

la vpra‰anja o medsebojnih odnosih med narodi, ki so
jih znanstveniki preuãevali s stali‰ãa mentalitete. V
ospredju se je zna‰lo vpra‰anje „lastnega” in „tujega”, na
kar je opozorila H. Arhweiler na 16. kongresu zgodovin-
skih znanosti

, kjer je bilo to vpra‰anje obravnavano

tudi v zvezi s Herbersteinom. Na tem kongresu je prviã
pritegnila pozornost raziskovalcev tudi tema svetovno-
nazorske opredelitve cesarskega odposlanca. Leitsche-
va uãenka Christina Harrauer se je ukvarjala s preuãe-
vanjem Herbersteinovega humanistiãnega delovanja

kar je pripomoglo k razumevanju splo‰ne naravnanosti
Zapiskov, k razumevanju Herbersteina kot ãloveka, ki si
naãrtno prizadeva biti objektiven opazovalec in ki se ne
postavlja v vlogo sodnika v stiku s tujo kulturo, civiliza-

die mit besonderer Beruecksichtigung der italienischen Ue-
bersetsung der Moscovia Herbersteins. Wien, Weimer, Ko-
eln, 1993). Glej tudi op. 11.

H. Arhweiler. L’image de l’Autre et mecanismes del’Alterite /
/ XVIe Congres international des sciences historiques. Rapp-
orts. I. Stuttgart, 1985. 60.

C. Harrauer. Ein oesterreicischer Diplomat am russischen
Hof (Siegmund von Herberstein’s „Rerum Moscoviticarum
Commentarii” 1549) // Wiener Humanistische Blaetter. 26.
1984. 15-30.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

cijo in obiãaji, ampak le-te posku‰a kar najbolje upodo-
biti in jih tako pribliÏati drugim narodom

V 70-ih in 80-ih letih je naraslo zanimanje tudi za ar-

heografijo in za znanost o zgodovinskih virih

. W.

Leitsch dopu‰ãa moÏnost, da so osnovo Zapiskov tvori-
la poroãila o potovanjih poslancev v Moskvo, ãeprav
Herberstein sam pi‰e le o ustni priãevanjih

. V poroãi-

lu Ferdinandu, sestavljenem leta 1527 (F. Kaempfer

)

oz. okrog 1528 (C. Harrauer), je Herberstein na prvo
mesto postavil vpra‰anja religije in vpra‰anja diplomat-
skega sprejema. Znanstveniki so do podrobnosti dogna-
li zgodovino dodelave prve redakcije Zapiskov iz leta
1533 vse do izida knjige. Popravki k tej redakciji pa ver-
jetno ne pripadajo samo Herbersteinu; moÏno je, da je

C. Harrauer. Beobachtungen zu Darstellungsweise und Wah-
rheitsanspruch in der „Moscovia Herbersteins / Landesbe-
schreibungen Mitteleuropas vom 15. bis 17. Jahrhundert. Ko-
eln, Wien, 1983. 183-205.

10 Nekatera vpra‰anja avtorizacije Ïe natisnjenega besedila so

bila postavljena Ïe leta 1971 (R. Tarot. Probleme der Edition
von Texten des 16. und 17. Jh. // Texte und Varianten / Hrsg.
von G. Martens und H. Zeller. Muenchen: 1971. 372).

11 W. Leitsch. Herbersteins Ergaenzungen zur Moscovia in spa-

eteren Auflagen und die beiden zeitgenossischen Ueberset-
zungen ins Deutsche // Forschungen zur osteuropaeischen
Geschichte. Bd. 27. 1980. 177.

12 F. Kaempfer. Das Russlandbuch Sigismunds von Herberstein

Rerum moscoviticarum commentarii. 1549. 1999. Hamburg,
1999. 43.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

pri tem sodeloval tudi Herbersteinov tajnik, dunajski
humanist, doktor umetnosti in filozofije, Luka iz Dob-
repolja — Luka Guttenfelder (Agatopedius), ki ga je av-
tor leta 1534 prosil, naj popravi njegovo delo. Do leta
1537 so bili Zapiski popolnoma dokonãani, kar je razvid-
no iz pisma Corneliusa Duplicia Scheperja, flandrijske-
ga pisca in vicekanclerja danskega kralja Kristijana II, z
dne 31. marca 1538

, poglavje o severnih ruskih sosedih

pa je bilo napisano ‰ele leta 1539.

Znanstveniki so nadaljevali s preuãevanjem zgodovi-

ne nastanka Herbersteinovega zemljevida Rusije, ki ga
je Ïe leta 1546 vgraviral znan umetnik A. Hirschvogel. S
posredovanjem poljskega vicekanclerja in helmskega
‰kofa S. Macejowskega je moskovski begunec T. V.
Ljackij 23. maja 1541 poslal Herbersteinu zemljevid, ki
ga je v letih 1540-1541 uporabljal Anton Wied, objavil
pa S. Muenster v svoji Kozmografiji leta 1544. Znan-
stveniki domnevajo, da obstajajo nekak‰ne ruske risbe
Vseruske kneÏevine

13 C. Harrauer. Die zeitgenossischen lateinischen Druecke der

Moscovia Herbersteins und ihre Enstehungsgeschichte (Ein
Beitrag zur Editionstechnik im 16. Jahrhundert) // Humanis-
tica Lovanensia. 1982. V. 31. 147-149.

14 A. Moritsch. Geographisches in Herbersteins Moscovia //

Siegmund von Herberstein. 1989., S. Alexandrowicz. Rozwoj
kartografii Wielkiego ksiestwa Litewskiego od XV do polowy
XVIII wieku. Wyd. 2. Poznan: 1989. 57, 59-62. Opis Permske
zemlje iz leta 1396 je namreã opremljen z risbo, na kateri so

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Leta 1544 je bil rokopis pripravljen za izdajo v toliki

meri, da ga je, po besedah dunajskega humanista Jo-
hanna Ludvika Brassikana z dne 14. marca 1544, tue-
bingenski tiskar Ulrick Morchard bil pripravljen izda-
ti

, ãeprav se to ni zgodilo.

Herbersteinovo delo nad rokopisom se ni konãalo z

njegovim natisom leta 1549, ki je bil sicer poln tiskar-
skih napak

, kar je razvidno iz korektur, ki jih je Her-

berstein v nekoliko izvodih podaril J. G. von Paungart-
nerju in kralju Ferdinandu

, ampak je dopolnila vna‰al

tudi pozneje. Na poti med Dunajem in Bazlom se je
verjetno izgubil „ruski” ali „moskovski koledar”, ki ga je
9. marca 1555 poslal Herberstein kraljevemu svetoval-
cu Casparju von Nidbrucku v Augsburg, ta pa naj bi ga
poslal preko augsbur‰kega Ïupana in trgovca Jakoba
Herbrata naprej v Bazel

. Herberstein do konca julija

1555 ni dobil nobene informacije v zvezi z usodo roko-

zapisani podatki, ki jih besedilo Licevogo svoda ne omenja.
Na podlagi teh podatkov je V. D. âornyj domneval, da obsta-
ja tak‰na risba iz 50. — 60. let 16. stoletja. (V. D. âornyj. Isto-
rikogeografiãeskaja sreda v miniatjurah Licevogo svoda XVI
v. (opyt kul’turno-istoriãeskovo issledovanija). Moskva, 1982.
16.

15 C. Harrrauer. Die… Druecke. 151.
16 Kar pa ni odvrnilo prvih bralcev Wolfganga Lacija in Korne-

lija Scheperja (C. Harrauer. Die… Druecke. 153).

17 C. Harrauer. Die… Druecke. 141.
18 C. Harrauer. Die… Druecke. 158.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

pisa svojih Zapiskov, ki ga je poslal Oporinu v Bazel, ãe-
prav so ga na Dunaju mnogi kasnej‰i bralci nadlegova-
li z vpra‰anji, kje se da kupiti knjigo (12. julija 1555)

Po nekaterih zaãetnih teÏavah pri reprodukciji zem-

ljevida, ki je bil nekoliko okornej‰i v primerjavi s Hirsch-
vogeljevim originalom, je Oporin 12. novembra prepri-
ãeval Nidbrucka, da bo knjiga kmalu na svetlem. Na-
posled je tudi Herberstein sam dobil knjigo s poveãanim
obsegom, vendar se je Ïe 7. novembra 1556 pritoÏeval,
da je bilo na Dunaj poslanih premalo knjig, in se zani-
mal, ãe je knjigo mogoãe kupiti v Regensburgu. Prav ta-
ko so se pritoÏbe zaradi nezadostnega ‰tevila izvodov
ponovile 16. februarja 1557. Tajnik scarenskega ‰kofa, D.
Mauch, ki se je 1526. leta mudil v Moskvi soãasno s Her-
bersteinom in ki mu je bila posveãena ta (tretja) izdaja,
pa knjige ni videl celo do 14. februarja 1560

Druga tema, s katero se ukvarja veda o zgodovinskih

virih, je notranja zgradba Moskovskih zapiskov. Le-ta
upo‰teva strukturo, ki so jo v tem ãasu (t. j. v 16. stoletju)
zahtevali teoretiki te zvrsti, hkrati pa ustreza odposlan-
ãevim predstavam o najpomembnej‰ih temah. Herber-
stein ni zgolj po nakljuãju na prvo mesto uvrstil podat-
kov o izvoru Rusije, o nazivih velikega kneza, o obredu
kronanja in praznovanja tega dogodka. Tem podatkom

19 C. Harrauer. Die… Druecke. 159.
20 C. Harrauer. Die… Druecke. 161.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

sledi oznaka pravoslavja in takoj za tem opis vsakda-
njega Ïivljenja, zakonov in denarja. Delo zakljuãuje po-
glavje o geografiji, ki ga sestavljaja horografija Rusije in
sosednjih deÏel ter posamezni vstavljeni zapiski, npr.
„doroÏniki”, ki so kazali pot do rek Peãora in Obi ter do
ozemlja Jugre, zapiski o plovbi po Ledenem morju, za to
poglavje nekoliko neumesten opis sprejema odposlan-
cev, in, obratno, zelo umestni popotni‰ki dnevniki od-
poslanca.

Tretji predmet znanstvene obravnave Zapiskov pred-

stavljajo prevodi Zapiskov. W. Leitsch je natanãno
preuãil Herbersteinova dopolnila k izdajam in nem‰ke
prevode, poleg tega pa izvrstno opredelil tudi italijanski
prevod iz leta 1550. Leitsch domneva, da je ta prvi pre-
vod opravil ãlovek, oãitno neve‰ã geografije, politike in
gospodarstva

. Soãasno s tem je Leitsch odkril tudi Her-

bersteinove napake — predvsem je opozoril na napako,
neodpustljivo ãloveku, ki se je rodil na slovenskih tleh:
reka Mura se ne izliva v Donavo, ampak v Dravo

21 W. Leitsch. Berichte ueber den Moskauer Staat in italieni-

scher Sprache aus dem 16. Jahrhundert. Eine quellenkri-
tische Studie mit besonderer Beruecksichtigung der italieni-
schen Uebersetzung der Moscovia Herbersteins. Wien, Wei-
mar, Koeln: 1993. 37-38, 103. Leitsch je opredelil tudi Ramu-
siove izdaje, ki so od leta 1550 obvezno vkljuãevale tudi Her-
bersteinovo delo. (W. Leitsch. Berichte 41-47, 148-152).

22 W. Leitsch. Berichte. 72-73.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

·e ena znaãilnost je predstavljalo nara‰ãanje ‰tevila

raziskovalcev. V 50-ih letih 20. stoletja so glavno vlogo
v tej sferi vede o zgodovinskih virih imeli Herbersteino-
vi rojaki (Avstrijci, Nemci in Slovenci), ki so se pravilo-
ma osredotoãali na splo‰no opredelitev Herbersteinovih
Zapiskov — obãudovanja vrednega spomenika celo v
primerjavi s podobnimi soãasnimi stvaritvami. Kasneje,
ko je bila v ZSSR naposled le odpravljena ali pa vsaj na
pol odpravljena prepoved preuãevanja in uporabe zapi-
sov tujih avtorjev, ki so tiho delovali v povojnih letih
razcveta t. i. sovjetskega patriotizma in boja proti koz-
mopolitizmu

, so se tujim znanstvenikom pridruÏili

tudi sovjetski. Teh ni v tolik‰ni meri zanimala Herber-
steinova diplomatska dejavnost; sovjetskim znanstveni-
kom so Moskovski zapiski v prvi vrsti pomenili neprecen-
ljiv vir podatkov o razliãnih sferah ruskega Ïivljenja, o
materialni in duhovni kulturi ruskega naroda in ostalih
narodov Vseruske kneÏevine. Zanimali so jih Herber-
steinovi viri informacij, predvsem pisni, in letopisi

. To

23 Samo v obdobju t. i. otoplitve je bila v uãbeniku vede za zgo-

dovinske vire avtorja M. N. Tihomirova podana karakteristi-
ka zapiskov tujih avtorjev o Rusiji, med njimi tudi Herber-
steina. (M. N. Tihomirov. Istoãnikovedenie istorii SSSR.
Moskva: 1960. ) Uãbenik je bil izpostavljen kritiki zaradi „ob-
jektivizma”.

24 Ta pristop je bil znaãilen tudi za ‰tevilne druge raziskovalce

ruske materialne in duhovne kulture ter za zgodovinarje, ki

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

obdobje se je, bodisi dobro bodisi slabo, konãalo leta
1988 z moskovsko izdajo Zapiskov

, ki je bila sicer

pripravljena Ïe leta 1981, vendar je zaradi spremenjenih
politiãnih okoli‰ãin in soãasno zamenjanega vodstva
zaloÏbe Moskovske drÏavne univerze na izid ãakala 7
let

. V zadnjih sovjetskih letih in Ïe v obdobju Rusije se

je raziskovanje Zapiskov nadaljevalo. Eleni Glinski so
Zapiski sluÏili kot vir podatkov o zgodovini uprave, o
zgodovini Cerkve, o organizaciji ruske vojske

. W.

Leitsch je temeljito analiziral tudi izdajo iz leta 1988, Ïal
pa so nakazane napake in pomanjkljivosti v besedilu
ostale nepopravljene

Soãasno s pripravo moskovske izdaje se je na Duna-

so se ukvarjali s preuãevanjem ruske notranje in zunanje po-
litike od konca 15. do 16. stoletja (A. A. Zimina, Ja. S. Lur’e, V.
B. Kobrina idr. ).

25 Sigizmund Gerber‰tajn. Zapiski o Moskovii. Pod. red. V. L.

Janina. Per. s lat. i nem. A. I. Maleina i A. V. Nazarenko.
Vstup. st. A. L. Horo‰keviã. Moskva: 1988.

26 Îe sredi 80-ih let je izdaja Zapiskov postala vpra‰ljiva zaradi

ãlanka Anatolija Frenkina Antisovetizm, kak eto delajetsja? (Li-
teraturnaja gazeta. ? 39 (5105). 24. IX. 1986), kjer je bil Her-
berstein oznaãen kot vohun.

27 Gl. bibliografijo del: M. M. Kroma, A. L. Horo‰keviã in tudi:

O. I. Lameko: Nemeckie „izvestija” XVI veka o Moskovii //
Problemy social’nogo i gumanitarnogo znanija. Sb. nauãnyh
rabot. S. Peterburg: 1999. 25-42.

28 W. Leitsch. Herbersteiniana // JGO. Bd. 38. 1990. Hf. 4. 548-

559.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

ju od leta 1970 pripravljala akademska izdaja Zapiskov,
ki je morala vsebovati reprodukcijo latinskega besedila
iz leta 1549 (z variantami poznej‰ih, ‰e za Ïivljenja Her-
bersteina izdanih besedil), nem‰kega besedila iz leta
1557 in komentarje. V obdobju priprave tega besedila so
bili preuãeni: geografski podatki v delu Sigismunda
Herbersteina, njegova poroãila o pravoslavni religiji in
obredju, poroãila o malo‰tevilnih sosednjih narodih
Rusije, prve izdaje v latinskem, nem‰kem, italijanskem
in angle‰kem

jeziku ter sama avtorjeva osebnost.

Îal to delo ni bilo dokonãano — v veliki meri zaradi

tehniãnih vzrokov —, tako da vpra‰anje kritiãne ali aka-
demske izdaje Herbersteinovih Zapiskov ‰e vedno ostaja
nere‰eno. Vendar pa je del gradiva, ki je nastalo pri
pripravi dunajske izdaje, bil objavljen v jubilejnem
zborniku, posveãenem 500-letnici rojstva Sigismunda
Herbersteina, kamor so vkljuãena tudi besedila preda-
vanj z Dunajske konference iz leta 1986. Avtorji ãlankov
iz tega zbornika so poudarjali predvsem diplomatsko
vlogo Sigismunda Herbersteina, zato je veãina ãlankov
posveãena organizaciji evropske diplomatske sluÏbe in
oznaki Herbersteina kot diplomata

29 Delo W. Leitscha, v katerem se ukvarja z angle‰kim prevo-

dom, ‰e ni izdano.

30 W. Hoflechner. Zur Entwicklung der europaeischen Bund-

nissysteme und des Gesandschaftswesen bis zur Zeit Her-
bersteins; G. Stoekl. Das moskovitische Gesandschaftswe-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

V 90-ih letih se je tendenca po ‰iritvi znanstvenega

kroga ohranila, kar je zelo jasno pokazala tudi konferen-
ca, posveãena 450-letnici izdaje Moskovskih zapiskov, ki
je potekala oktobra 1999 na muenster‰ki univerzi in ki
sta jo organizirala F. Kaempfer in R. Froetschner.
Znanstveniki iz Avstrije, Nemãije, Finske, ·vedske, Ir-
ske, ·kotske, Poljske, Rusije, Italije in ·vice so se ukvar-
jali z raziskovanjem Herbersteinovih del, preuãili so vlo-
go Moskovskih zapiskov v rusistiki 16. stoletja in njihov
vpliv na dele drugih tujih avtorjev o Rusiji

. S slednjim

so se ukvarjali M. Attius Sohlmann, S. Bogatyrev, I.
Gralja, V. A. Kolobkov, M. Poe, V. Chaillon-Geronimi idr.
Uvodno predavanje na konferenci je pripravila C. Har-
rauer, in sicer je povzela novo gradivo o Herbersteinu
kot predstavniku humanizma in o njegovih stikih z dru-
gimi vidnimi humanisti. Predavanji A. L. Horo‰keviã in
A. V. Jurasova sta bili posveãeni analizi opisov ruskih
obiãajev in ruskih mest, predstavljenih v Moskovskih
zapiskih. Predstave o Rusiji Herbersteinovih predhodni-
kov sta analizirala O. F. Kudrjavcev in O. Simãiã.

sens bis in die Zeit Herbersteins; E. D. Petritsch. Die diplo-
matischen Beziehungen Ferdinands I. mit den Osmanen.
Techniken und Probleme; B Picard. Herberstein als habsbur-
gischer Diplomat // Siegmund von Herberstein. Kaiserlicher
Gesandter und Begruender der Russlandkunde und die eu-
ropaeische Diplomatie. Graz: 1989.

31 Leta 1986 je na to opozoril S. Baron.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Vpra‰anje rabe Zapiskov malodane kot uãbenika v zu-
nanjepolitiãni praksi iz zaãetka 17. stoletja je raziskala I.
Auerbach. Politiãno mitologijo Rusije, predvsem teori-
jo o izvoru MadÏarov iz Ugrov in Jugre, je predstavil R.
Froetschner. G. Scheidegger je na podlagi Herbersteino-
vega poroãila preuãil diplomatski ritual snemanja pokri-
vala, J. Lehtovirta je obravnaval vpra‰anje rabe razliãnih
nazivov v Zapiskih, ki je bilo v Herbersteinovem ãasu
zelo aktualno, manj pa so udeleÏence konference zani-
male teme diplomatskih stikov. Vlogo Moskve v odno-
sih s Poljsko in Svetim rimskim cesarstvom za ãasa Karla
V. je pojasnil J. Wijaczka, W. Leitsch pa se je na koncu
vrnil k vpra‰anju akademske izdaje Zapiskov in k nadalj-
njim perspektivam „herbersteinistike”

. H konferenci je

bil izdan tudi zbornik znanstvenih preuãevanj F.
Kaempferja, ki so nastala med pripravo akademske iz-
daje

. V isti zbornik je uvr‰ãena tudi bibliografija del,

posveãenih Herbersteinu, ki jo je sestavil R. Froetschner.

Kot zadnjo v vrsti jubilejnih dejanj, posveãenih Sigis-

mundu Herbersteinu v zvezi s 450-letnico prve izdaje
njegovih Moskovskih zapiskov, je treba omeniti priredi-
tev, ki sta jo pripravila slovenski in ruski arhiv, kjer pa

32 Navedeno gradivo ãaka na objavo.
33 F. Kaempfer. Das Russlandbuch Sigismunds von Herberstein

Rerum moscoviticarum commentarii. 1549-1999. Hamburg:
1999. 131-140.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

niso predstavljene samo razliãne izdaje Moskovskih za-
piskov in Herbersteinova avtobiografska dela, ampak
tudi ‰tevilno gradivo o deÏeli, kjer se je Herberstein ro-
dil, in o deÏeli, ki jo je tako izvrstno opisal

. Sestavljal-

ci kataloga upraviãeno poudarjajo vpliv slovenske kul-
ture na formiranje Herbersteinovega nazora in njegove-
ga druÏbenega poloÏaja. Slovenski jezik, drugi (ãe ne
celo prvi) Herbersteinov jezik, mu je omogoãil stike s
predstavniki drugih slovanskih narodov, predvsem s
Poljaki in Rusi, poznavanje slovenske kulture pa ga je
navadilo tudi na spo‰tovanje kultur drugih narodov, kar
je navsezadnje zagotavljalo njegovo uspe‰no diplomat-
sko kariero in pisateljsko objektivnost. Spoj nem‰ke te-
meljitosti in ‰irokega slovanskega sprejemanja kultur
tujih narodov je ena najvidnej‰ih znaãilnosti Herber-
steinovih Zapiskov.

Pri povzemanju rezultatov kratkega pregleda dana‰-

nje „herbersteinistike” je treba Ïal zapisati, da Herber-
stein, ne glede na pozornost do njegove osebnosti in do
njegovih stvaritev, ‰e vedno ni dobil zadostnega pri-
znanja. Herberstein — Evropejec prve polovice 16. sto-
letja — je zahvaljujoã svojim stali‰ãem presegel pol

34 Îiga Herberstein. Odkritelj Rusije. XVI. stoletje v Rusiji in

slovenskih deÏelah. Razstava Arhiva Republike Slovenije, Fe-
deralne sluÏbe Rusije in Ruskega drÏavnega arhiva starih ak-
tov. Ljubljana, 1999.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

tisoãletja, se postavil ob bok na‰im znamenitim sodob-
nikom in ‰e danes velja za dober zgled spo‰tjivega od-
nosa do drugih narodov

. Nedvomno bi si Herberstein

zasluÏil mesto med znamenitimi ljudi, ki danes spada-
jo pod okrilje organizacije UNESCO.

·e vedno pa na prvem mestu ostaja vpra‰anje aka-

demske izdaje Moskovskih zapiskov, ki bi ga bilo moÏno
re‰iti s pomoãjo spontano nastale mednarodne organi-
zacije „herbersteinistov”

, ki se je zaãela formirati v

zadnjem ãetrtletju XX. stoletja. Potrebno bo izdelati
novo in izpopolnjeno biografijo avtorja Zapiskov, stro-
kovno analizirati temo „Bralci S. Herbersteina”

, in na

35 Îe v 50-ih letih je bil izveden poskus, da bi In‰titut za

preuãevanje Vzhodne Evrope poimenovali po S. Herberstei-
nu (G. Stoekl. Siegmund Freiherr von Herberstein. 69).

36 To delo poenostavlja dejstvo, da so teoretiãne osnove za tov-

rstno izdajo Ïe preuãene (W. Leitsch. Probleme bei der Edi-
tion von Herbersteins Moscovia // Siegmund von Herbers-
tein. 1989. 165-177). Avstrijski kolegi so pripravili nem‰ko in
latinsko besedila, prav tako so zbrane tudi razliãice osnovnih
besedil. Verjetno bi v podobni izdaji morala biti ‰ir‰e preds-
tavljena tudi Herbersteinova avtobiografska dela, koristno
pa bi bilo, da bi bodoão izdajo opremili tudi s kazalom strani
predhodnih izdaj in osnovnih prevodov.

37 Vpra‰anje bralcev Herbersteinovih del in njihovo raven ra-

zumevanja prebranega je preuãeval Ïe W. Leitsch (W. Leit-
sch. Berichte… 12, 28. ). Podoben projekt S. Barona in A.
Horo‰keviã iz konca 80-ih let ni bil uresniãen zaradi politiã-
nih vzrokov.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

osnovi ‰tevilnih marginalij na raznih izvodih Zapiskov
izdelati kolektivni in dinamiãni portret bralcev Moskov-
skih zapiskov

. Seveda upamo, da bodo v zaãetku XXI.

stoletja na‰tete naloge opravljene in da bodo bralci ob
450-letnici Herbersteinove smrti vendarle dobili popol-
no izdajo Zapiskov in Ïivljenjepis tega znamenitega pis-
ca.

38 Tukaj in v nadaljevanju besedila sta oznaãena leto izdaje Za-

piskov (bazelska latinska izdaja iz leta 1556 in dunajska
nem‰ka izdaja iz leta 1557) ter stran.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Rusija in Rusi v „Zapiskih o

Moskoviji”

aksimilijan I., cesar najveãje evropske drÏave v
16. stoletju — Svetega rimskega cesarstva — je

prviã poslal svojega odposlanca v Rusijo v ãasu, ko sta
se Velika moskovska kneÏevina in Velika litovska kneÏe-
vina borili za nasledstvo Stare Rusije. Odposlanec naj bi
nastopil kot posrednik med vojskujoãima se kneÏevina-
ma, ki sta v 16. stoletju zaãeli Ïe tretjo vojno za ozemlja,
ki so mejila na mesta Polock, Vitebsk in mnoge druge
deÏele, ki so sestavljale nekoã mogoãno Kijevsko Rusi-
jo, so po mongolskem vpadu pripadle Veliki litovski
kneÏevini, ozemlja na jugozahodu pa Poljski. Komaj se
je vladimirski in moskovski knez Ivan III. (ta je naziv
kneza „vse Rusije” podedoval od prednikov iz 14. stolet-
ja) leta 1480 otresel poniÏevalne tuje odvisnosti, je zaãel
vojno za ozemlja nekdanje Kijevske Rusije. Zaveznik
nove mogoãne drÏave na skrajnem severu Evrope je Ïe
leta 1490 postal, sicer za kratek ãas, rimski cesar Mak-
similijan, ki je prav tako iskal zaveznika zaradi svoje
protipoljske in protiogrske usmerjenosti. Situacija iz 15.
stoletja se je ponovila leta 1514. Odposlanec cesarja

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

Maksimilijana I. — G. Schnitzenpaumer — je prekoraãil
svoja pooblastila, s tem, ko je sklenil pogodbo z novim
velikim knezom vse Rusije Vasilijem III. Vendar je Mak-
similijan Ïe leta 1515 izgubil interes za pomoã Rusiji v
vojni proti Jagelonom, in sicer takrat, ko si je pridobil
Ogrsko s pomoãjo poroke svojega vnuka Ferdinanda z
Anno, hãerjo ogrskega vladarja Vladislava Jagelona.
Tako je Maksimilijan postal posrednik med vojskujoãi-
ma se drÏavama in v zvezi s tem poslal v Moskvo S.
Herbersteina, ki je Ïe leta 1516 pokazal svoje izredne
diplomatske sposobnosti na Danskem.

Odposlanska odprava je krenila v Moskvo po precej

nenavadni poti. Ko so pri‰li iz prestolnice Litovske kne-
Ïevine, so nadaljevali pot po obiãajni cesti skozi Smo-
lensk, nato pa zavili proti Polocku, Gorsplji in Nissi in
prispeli v Veliki Novgorod. Po poti se Herbersteinu ni
posreãilo ne „opaziti in razloãiti” ne „poizvedeti o me-
jah”, ki so loãevale posesti litovskega velikega kneza Si-
gizmunda I. Starega in posesti vseruskega velikega kne-
za Vasilija III. Ivanoviãa.

Poplavljena obmoãja in predeli z delno stajanimi je-

zeri in moãvirji so za odpravo, ki se je konec marca 1517.
leta z veliko teÏavo prebijala skozi tak‰no pokrajino,
predstavljali celo Ïivljenjsko nevarnost, prebivalcem
obeh kneÏevin — Litovske in Vseruske — pa je prav ta

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

pokrajina v tem letnem ãasu predstavljala zanesljivo za-
‰ãito. Kasneje je sicer Herberstein izvedel, da ruska voj-
ska v nasprotju z odpravo ne blodi po gozdovih med
rekami in moãvirji, ampak hodi naravnost, ker pred po-
hodom po‰lje kmete, da ji utrejo pot in iz podrtih dre-
ves zgradijo ceste. Kmetje so za voja‰ke premike ãez
reke gradili plavajoãe mostove, podobne tistemu, po
katerem je odprava preãkala reko Veliko in po kateri so
konji ‰li do kolen v vodi

Razmoãene ceste, opusto‰ene pokrajine z opu‰ãenimi

popotni‰kimi postojankami in pripovedovanja o naãi-
nih ureditve voja‰kih poti — taki so bili Herbersteinovi
prvi vtisi o deÏeli, v kateri bo moral leta 1517 preÏiveti
veã kot pol leta. Nekoliko bolj spodbudnej‰i je bil pos-
tanek v Velikem Novgorodu, kjer so cesarski podaniki
poãastili odposlanca, on pa se je z veseljem prepriãal, da
je nem‰ka popotni‰ka postojanka, ki jo je leta 1494 zaprl
oãe Vasilija III. Ivan III, odprli pa so jo spet leta 1514,

39 Ne kaÏe pa v hranilnici nem‰ke popotne postojanke iskati

ruskih kronik in cerkvenih statutov (F. Kaempfer. Das Russ-
landbuch… 17. ). V najbolj‰em primeru so hanzejski trgovci
imeli nem‰ko-ruske slovarje in priroãnike (prim. A. L.
Horo‰keviã. K istorii sozdanija njemjecko-russkih slovarjej-
razgovornikov „Tomasa‰rove” i „Tennisa Fenne” // Slavia
orientalis. T. XLIX. 2000. N 1. S. 77-91).

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

obnovila svojo dejavnost

. To je pomenilo, da so cesar-

ski podaniki — hanzejski in livonski trgovci — spet lah-
ko neovirano izvaÏali v deÏele Severne, Srednje in celo
JuÏne Evrope rusko krzno, vosek, sukno, sol in (pred-
vsem plemenite) kovine. Prvo naroãilo cesarja Maksi-
milijana I., ki je odredil potovanje na vzhod, je bilo iz-
polnjeno.

TeÏavnostna in nevarna pot v Moskvo je trajala pre-

cej dolgo (odprava je od „meje” do prestolnice kneÏevi-
ne potovala 3 tedne), kar je Herberstein opisal v svojem
dnevniku, ki je bil kasneje, ãez 22 let, prviã izdan v nje-
govih Moskovskih zapiskih. Na poti do Novgoroda je od-
prava potovala mimo mest — utrdb (Opoãka, Porhov),
mimo kmeãkih zaselkov in posameznih popotni‰kih po-
stojank, od Novgoroda pa je Herbersteinova skupina
nadaljevala pot na „po‰tnih” konjih. Pot, ki jo je opravila
skupina, je vsem Rusom dobro znana iz dela A. N. Radi-
‰ãeva „Potovanje iz Peterburga v Moskvo”, obratno pot
— iz Moskve do Peterburga — pa poznajo iz Pu‰kino-
vega dela. NaloÏeni vozovi so morali preãkati in prepl-

40 A. A. Zimin. Rossija na poroge Novogo vremeni (Oãerki poli-

tiãeskoj istorii Rossii pervoj treti XVI v. ). Moskva: 1972. 142-
207., A. L. Horo‰keviã. Russkoe gosudarstvo v sisteme meÏ-
dunarodnyh otno‰enij konca XV — naãala XVI v. Moskva:
1980. 101-131.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

uti nekoliko rek in reãic. „Slavna reka Volga” je od Her-
bersteina in njegovih sopotnikov zahtevala nemalo tru-
da, saj je bila reka ponekod ‰e vedno prekrita z ledeni-
mi plo‰ãami ali kosi ledu, ki so se nakopiãili tudi po bre-
govih, tako da se je skupina z veliko teÏavo prebila na
suho.

Na nesreão ruskega in litovskega prebivalstva Her-

bersteinu leta 1517 ni uspelo izpolniti svoje osnovne na-
loge: doseãi premirje med vojskujoãima se drÏavama.
Litovska vojska je poleti posku‰ala obkoliti Opoãko,
skozi katero je spomladi potoval odposlanec, in ta akcija
je onemogoãila nadaljnja pogajanja. âez 31 tednov, v
zaãetku novembra 1517, se je odposlanec s svojim
spremstvom vraãal po poti skozi Smolensk. Naj pri tem
navedemo samo eno izmed zabavnih podrobnosti, ki so
sicer tako znaãilne za Herbersteinove Zapiske: nedaleã
od mejne reke si je potujoãa skupina pripravila veãerjo
na senu, pokritem z lubjem in namiznim prtom, „z ne-
koliko ãezmernim (za Herbersteina — op. A. H. ) popi-
vanjem”, s katerim se je konãal prvi Herbersteinov obisk
v Rusij. Pot na vzhod je bila vredna truda zaradi veã
stvari: v obdobju skoraj osmih mesecev je Herberstein
spoznal mnogo Rusov, v tem ãasu je poizvedel o legi in
geografiji te deÏele, o naravi in prebivalstvu. Pri sezna-
njaju z deÏelo so mu pomagale razliãne kronike in zako-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

nodajni spomeniki, s pomoãjo geografskih priroãnikov
„doroÏnikov” pa je potoval na Evropi povsem neznani
Vzhod — na Ural, v Zauralje in v Sibirijo.

Rusko-litovske vojne so se nadaljevale tudi v 20-ih

letih

in spomladi leta 1526 je Herberstein spet moral

na pot. Tokrat je potoval (po poti skozi Smolensk) od
marca do sredine novembra; potovanje je potekalo brez
velikih naporov, izjema je bil le hud mraz, ki ga je od-
prava doÏivela sicer Ïe na litovskem obmoãju.

V ãasu med Herbersteinovim prvim in drugim obis-

kom v Rusiji je ena najaktualnej‰ih teÏav v Evropi pos-
tala vera

. Leta 1526 je Herberstein odpotoval v Rusi-

jo z navodili avstrijskega nadvojvode Ferdinanda, ki se
je po izdaji knjige J. Fabrija

v januarju 1526

, zaãel za-

nimati za vpra‰anja ruske religije. V ãasu svojega prve-
ga obiska v Rusiji se je Herberstein osredotoãal pred-

41 Enako je bilo tudi v ãasu izida knjige — v obdobju Tridentin-

skega koncila (F. Kaempfer. Das Russlandbuch… 38).

42 J. Fabri. Religija moskovitov // Rossija v pervoj polovine XVI

v. : vzgljad iz Evropy. Sost., avt. vvodn. st., prim., ukaz. O. F.
Kudrjavcev. Moskva: 1997. 171-202. Lat. tekst // Tak Ïe. 143-
170.

43 F. Kaempfer. Herbersteins nicht ein-gestandene Abhaengig-

keit von Johann Fabri aus Leutkirch // F. Kaempfer. Das
Russlandbuch Sigismunds von Herberstein Rerum moscovi-
ticarum commentarii. 1549-1990. Hamburg: 1999. 64-106.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

vsem na „horografijo”

, pomembno za vso Evropo v

ãasu novih geografskih odkritij

, in na vpra‰anja o izvo-

ru mnogojeziãnega prebivalstva ter o hierarhiji ruskih
vladarjev. Ob drugem obisku pa se je Herberstein Ïe
pod vplivom reformacije zanimal tudi za rusko religi-
jo

, ãeprav ni izkljuãeno, da je tovrstno gradivo zbiral

Ïe ob svojem prvem obisku na pro‰njo salzbur‰kega
nad‰kofa Matveja Langa

. Kot humanist in razsvetlje-

nec je Herberstein vsako od na‰tetih tem obravnaval
zelo temeljito in prav zato je Rusija v njegovih Zapiskih
predstavljena z razliãnih vidikov.

44 Horografija oznaãuje kompleksno srednjeve‰ko znanost, ki

je vkljuãevala hidrografijo, topografijo, opis podnebja in ze-
meljskih tal, flore in favne. Tradicionalno pa je raziskovalce
privlaãilo Herbersteinovo poroãilo o bizonih in turih, ki so
Ïiveli v litovskih in beloruskih gozdovih, in to temo je Her-
berstein veãkrat obravnaval tudi ‰e leta 1541v pismih Polja-
kom, predvsem Severinu Bonerju iz Becza. Nejasno ostaja
vpra‰anje nastanka risb teh Ïivali: A. Nehring jih uvr‰ãa v
leto 1551/52, C. Harrauer pa dopu‰ãa moÏnost, da so nastale
leta 1541 (A. Nehring. Ueber Herberstein und Hirsvogel. Ber-
lin: 1897. 11-16., C. Harrauer. Die Druecke… 143-144).

45 Tradicija podobnih opisov je obstajala tudi v Cesarstu v sre-

dini XV. stoletja (A. Lhotsky. Quellenkunde zur mittelalter-
lichen Geschichte Oesterreichs. Graz, Koeln: 1963. 381, 395,
401 idr. ).

46 W. Leitsch. Berichte. 22., F. Kaempfer. Das Russland-

buch…73.

47 F. Kaempfer. Das Russlandbuch…39-40, 72-73.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

V Herbersteinovih Zapiskih najdemo razliãne aspekte

pripovedovanja, vendar pa je treba ‰e pred temi omeni-
ti tudi Herbersteinov nekoliko koãljiv poloÏaj. Herber-
stein je namreã potoval k vladarju zavezni‰ke ali pa vsaj
napol zavezni‰ke drÏave, voja‰ko moã katere je cesar
hotel izrabiti za lastne interese, t. j. za boj proti Osman-
skemu imperiju, ki je ogroÏal vso juÏno in jugovzhodno
Evropo, hkrati pa je cesar iskal tudi zaveznika v boju proti
Poljski in Veliki litovski kneÏevini za Ogrsko

. Herber-

stein je moral dokazati, da si je Maksimilijan izbral do-
stojnega zaveznika, pri tem pa ne ravnati proti svoji vo-
lji. Oãitno je slednje Herbersteina zelo obremenjevalo, saj
se v svojih Zapiskih nemalokrat vraãa k tej temi

Poglejmo ‰e, kako je Herberstein re‰eval ti dve nalo-

gi. Skoraj tretjina Moskovskih zapiskov, ki so nastajali v
30-ih in 40-ih letih

, je posveãena prav geografiji in ho-

48 F. Kaempfer. Das Russlandbuch…26.
49 C. Harrauer. Beobachtungen zu Darstellungsweise und Wah-

rheitsanspruch in der „Moscovia” Herbersteins / Landesbe-
schreibungen Mitteleuropas vom 15. bis 17. Jahrhundert.
Vortraege der 2. internationalen Tagung des „Slawenkomi-
tees” im Harder-Institut. Marburg a. d. Lahn 10. -13. Novem-
ber 1980 // Hrsg. von H. -B. Harder. Koeln, Wien: 1983. 183-
205.

50 C. Harrauer. Die zeitgenossischen lateinischen Druecke der

Moscovia Herbersteins und ihre Enstehungsgeschichte (Ein
Betrag zur Editionstecnik im 16. Jahrhundert) // Humanisti-
ca Lovanensia. 1982. V. 31. 141-163.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

rografiji Rusije

. Seveda Herberstein ni bil prvi in edi-

ni ãlovek, ki ga je vznemirjala geografija deÏele, kamor
se je odpravljal kot odposlanec. V Rusiji se je leta 1474
na poti iz Perzije ustavil tudi Beneãan Ambrosio Conta-
rini

, leta 1486 pa so se v pisarni milanskega vojvode

zapisovala pripovedovanja o Rusiji Georga Trahaniota,
ki je bil veleposlanik v Rusiji za ãasa Ivana III.

Del teh

pripovedovanj — pripovedi Rusov o vojnih plenih — je
vseboval tudi „Traktat o dvuh Sarmatijah” Matveja Me-

51 A. Moritsch. Geografisches in Herbersteins Moscovia //

Siegmund von Herberstein. 1989.

52 Poroãilo o njegovem potovanju je bilo izdano leta 1487.

(Prim.: E. â. SkrÏinskaja. Barbaro i Kontarini o Rossii. K isto-
rii italo-russkih svjazej v XV v. Leningrad: 1971. ) Poroãilo
(italijansko besedilo in ruski prevod) je 5. maja 1545 Herber-
steinu iz Padove poslal strokovnjak za vzhodne jezike Hiero-
nim Bek, rojen v Leopoldsdorfu (C. Harrauer. Die Druecke…
152). âeprav Herberstein ne omenja Kontarija kot svojega
predhodnika.

53 Gl. prvo izdajo iz leta 1957: G. Barbieri. Milano e Mosca nella

politica del Rinascimento. Storia delle relazioni diplomatiche
tra la Russia e il Ducato di Milano nell’epoca sforzeska. Bari:
1957. 90-95., M. A. Gukovskij: Soob‰ãenie o Rossii moskov-
skogo posla v Milan (1486 g. ) // Voprosy istoriografii i istoã-
nikovedenija SSSR. Leningrad: 1963. Vyp. 5. 648-655., R. M.
Croskey, E. C. Ronquist. Georg Trakhaniot’s Description of
Russia in 1486 // Rusian History V. 17. 1990. 55-64.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

hovskega

. Po besedah tujih trgovcev in Rusov sta geo-

grafijo Rusije opisovala tudi Albert Kampenski v letih
1523-1525 in Paolo Jovio od julija do oktobra 1525 —
skoraj istoãasno s Herbersteinom. Delo prvega je bilo
izdano leta 1543, delo drugega — spis, ki je kasneje po-
stal zelo popularen in bran

, pa je iz‰el do konca leta

1525

. Herberstein kot svoje predhodnike omenja Ni-

kolaja Kuzanskega, Paola Jovia, Johanna Fabrija (njega
samo v letu 1556), Antona Wieda, Olaja Gota, Matveja
Miechowita in Sebastijana Muensterja. Na ta naãin so
evropski bralci spoznali Herbersteinova opazovanja z
veliko zamudo v primerjavi z ne samo njegovim poto-
vanjem, ampak tudi s spisi njegovih sodobnikov o tej
temi.

Zahtevo o verodostojnosti, ki je bila znaãilna za dobo

humanizma, je Herberstein popolnoma izpolnil. Tretji-
no stoletja pozneje je njegovo delo po kvaliteti preseglo

54 Mathias de Miechow. Tractatus de duabus SARMATIIA Asi-

ana et Europiana et de contentis in eis. Cracoviae: 1517., M.
Mehovskij. Traktat o dvuh Sarmatijah. Per. i komm. S. A.
Anninskogo. Moskva, Leningrad: 1936.

55 Leta 1545 je sledila druga izdaja tega dela v latin‰ãini, ki je

leta 1532 postala del serije „Novis orbis regionum et insula-
rum”, leta 1527 in 1545 pa so iz‰li ‰e prevodi v nem‰ãino. Ne
glede na izid Herbersteinovih Zapiskov, Jovijevo delo ni izgu-
bilo privlaãnosti, ampak se je od leta 1557 izdajalo kot do-
polnilo k Zapiskom. (W. Leitsch. Berichte. 27).

56 Rossija v pervoj polovine XVI v. 65, 66, 69, 218.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

100

dela njegovih sodobnikov, razen morda nepopolnih za-
piskov slovitega intervjuvanca Paula Jovia

. Samo v ho-

rografiji je poimenovanih veã kot 40 ruskih mest in
„znamenitih kneÏevin”, medtem ko so jih Herbersteino-
vi predhodniki poznali precej manj. Do izida Herber-
steinove knjige so Evropejci lahko poznali samo 31 rus-
kih rek, v Zapiskih pa jih Herberstein navaja 132

. Prav

tako je Herberstein popravil tudi Ptolomejevo zamenja-
vo Berezine z Dnjestrom

in napako Mehovskega, ki je

Volgi pripisal izliv v ârno morje namesto v Kaspijsko.
Prav tako je Herberstein popravil tudi svojega nasledni-
ka F. da Colla, nepazljivega in netemeljitega opazovalca,
ki je leta 1519 obiskal Moskvo in na podlagi splo‰no
sprejetih predstav iz antiãne Ptolomejeve geografije

pisal o obstoju Rifejskih in Giperborejskih gor

, ki jih je

Herberstein identificiral z Uralom. Slednje je naredilo

57 W. Leitsch. Berichte. 29.
58 E. E. Zamyslovskij. Gerber i ego istoriko-geografiãeskie iz-

vestija o Rossii. S priloÏeniem materialov dlja istoriko-geo-
grafiãeskogo atlasa Rossii XVI v. S. Peterburg: 1884. 204.

59 Ptolomejevo gr‰ko besedilo „Kozmografija” iz Korvinovske

knjiÏnice v kraljevem dvorcu v Ofenu je Herberstein preuãe-
val pred potovanjem v Moskvo (G. Stoekl. Siegmund Frei-
herr von Herberstein. 72).

60 Rossija v pervoj polovini XVI v. 127-128.
61 Dono‰enie o Moskovii. Franãesko da Kollo. Podg. teksta,

per., vstup. st. O. Simãiã. Moskva, 1996. 52, 63.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

101

velik vtis na nem‰kega humanista Ulrika von Guttena,
ki je o tem leta 1518 pisal Vilibaldu Pirchaimerju

Herbersteinova horografija je zelo natanãno zgrajena:

v sredi‰ãu je opis Moskve — centra Vseruske kneÏevine
— ki stoji na prvem mestu, temu sledijo opisi ostalih po-
krajin na vzhodu, jugu, zahodu in severu, Zapiske pa za-
kljuãuje opis severovzhoda. Tudi opisi posameznih po-
krajin so zgrajeni na ta naãin, da so najprej predstavlje-
na njihova glavna mesta oz. mestna sredi‰ãa pokrajin,
ki, predstavljene na zemljevidu, tvorijo podobo, ki delo-
ma spominja na ÏuÏelko s ‰est in pol krili, od katerih je
najbolj razvito severovzhodno krilo. Ta razporeditev ne
kaÏe samo na to, kako dosledno in podrobno je Her-
berstein opisoval posamezne pokrajine, ampak podaja
tudi doloãene predstave o konfiguraciji Vseruske kneÏe-
vine, v mejah katere so zelo oãitno izstopala oobmoãja
na severu in severovzhodu — prav ta, od koder se je v
Evropo stekala mogoãna reka dragocenih koÏuhovin.
Na poti do Urala, Zauralja in zahodne Sibirije se je Her-
berstein orientiral po ruskem „doroÏniku”, ki mu ga je
verjetno poslal knez Semjon Fjodoroviã Kurbskij s pos-
redovanjem svojega sorodnika I. I. Zasekina Obolenske-

62 C. Harrauer. Ein oesterreichischer Diplomat am russischen

Hof (Sigismund v. Herbersteins „Rerum Moscoviticarum
Commentarii” 1549) // Wiener humanistische Blaetter. Hf.
26. 1984. 18.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

102

ga, in ki ga je S. Kurbskij morebiti celo popravil

. Sodeã

po kakovostnih opisih pokrajin in mest je moÏno, da si
je Herberstein pripravil program oz. nekak‰no anketo,
na podlagi katere je zbiral informacije od sogovornikov.
Pri tem se ni omejil samo na znaãilnosti posameznih
mest, predvsem zaradi dejstva, ker le-ta v nekaterih ob-
moãjih (predvsem tam, kjer so Ïiveli âeremisi in Mord-
vi, med drugim v Koreli) niso niti obstajala, ampak je
vzporedno pisal tudi o naravnih bogastvih, o rodovit-
nosti zemlje, o najpomembnej‰ih rekah in njihovih iz-
virih.

Herbersteinovi opisi prav tako niso samo gospodar-

ske in geografske narave, ampak tudi etnolo‰ki in poli-
tiãno-geografski. Herberstein je izhajal iz misli o enot-
nosti vseh slovanskih narodov in v zaãetku Zapiskov naj-
demo podroben opis selitve slovanskih plemen. Tako
podrobnega opisa selitve Slovanov

ne najdemo vse do

A. Schoezerja iz konca XVIII. stoletja

. MoÏno je, da je

obema, Herbersteinu in Schoezerju, kot izhodi‰ãe ali

63 A. I. Pliguzov. Tekst-kentavr o sibirskih samojedah. Moskva:

1993.

64 Pri tem ga sicer ni zmotilo to, da je k Slovanom pri‰tel tudi

pravoslavne âerkeze, Ïiveãe na Kavkazu (1556: 1., F. Kaemp-
fer. „Die volckher CIRCASSI oder CYKY” // F. Kaempfer. Das
Russlandbuch… 108-129).

65 A. Moritsch. Geographisches in Herbersteins Moscovia //

Sigmund von Herberstein. 1989. 136.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

103

pobuda za ukvarjanje s to tematiko sluÏila „Povest vre-
mennyh let”, saj sta jo oba poznala: Herberstein iz pri-
povedovanj, Schoezer pa neposredno iz rokopisa. Ne-
dvomno je na Herbersteina vplival tudi spis J. Fabrija, ki
je v skraj‰ani obliki povzel poroãila Vlasa Ignjatjeva, ta
pa se je s povestjo seznanil nekoliko pred Herberstei-
nom

Poleg na‰tetega je Herberstein tudi okarakteriziral

politiãni status posameznih obmoãij, predvsem sever-
nih mest Vorotinsk in Rjazan (slednji je leta 1521 izgu-
bil samostojnost), ki sta bila ob koncu 15. stoletja pri-
kljuãena k Vseruski kneÏevini. To dejstvo je ostajalo pre-
cej boleãe za nekdanje vladarje, z enim od katerih —
knezom Ivanom Vorotinskim — se je Herberstein sreãal
v Moskvi. Vãasih je Herberstein pisal tudi o zgodovini
teh mest; zelo natanãno je opisal zgodovino Velikega
Novgoroda (predvsem poganstvo in in pokristjanjevan-
je v tem mestu), obleganje Korsunja, o ãemer priãajo
bakrena vrata, ki naj bi prej stala v tem mestu, prav tako
pa je pisal o osvajanju in pusto‰enju Ivana III. v Novgo-
rodu

·e podrobnej‰i je opis Moskve. Herbersteina so v zve-

66 F. Kaempfer. Das Russlandbuch… 80-81.
67 A. V. Perhavko. „Vyvody” i „svody” kupcov v feodal’noj Ros-

sii // Kupeãestvo v Rossii: XV-seredina XIX v. Moskva: 1997.
112-147.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

104

Herberstein v moskovskih oblaãilih, ki mu jih je podaril

Vasilij III. leta 1526

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

105

zi s tem zanimali izvor imena Moskva (kot Ïe pred njim
J. Fabrija), pogoji plutja po reki, ki je bila plovna samo
na obmoãju, nekoliko severneje od MoÏajska, rodovit-
nost zemlje, podnebje — „nezmerno in zelo trdo”, ki je
na Herbersteina naredilo moãan vtis. Herberstein je
namreã leta 1526 videl veje sadnih dreves, ki so zaradi
hudega mraza odmrle, in poslu‰al pripovedi o kmetih,
ki so zmrznili na poti na sejem v Moskvo. Sli‰al je o uso-
di potujoãih burkeÏev, ki so na cesti zmrznili skupaj s
svojimi udomaãenimi medvedi, o divjih medvedih, ki so
od mraza in lakote pobesneli in napadali po vaseh. Her-
berstein je na lastni koÏi obãutil posledice su‰e, ki je
povzroãila 7- do 10-kratno podraÏitev kruha. Opazil je
intenzivno izsekavanje gozdov v okolici Moskve, kjer so
postopoma nastajala polja.

Pri opisu same Moskve pa Herberstein, tako kot tudi

v opisih drugih mest, natanãno loãuje „mesto” od „utrd-
be”

. „Mesto” se razprostira na velikem podroãju

bregovih rek Moskve, Negline in Janze, brez kakr‰nih
koli utrdb, „brez obrambnih jarkov”; mesto sestavljajo
izkljuãno samo lesene zgradbe (po podatkih Herberstei-

68 A. V. Jurasov. Sigizmund Gerber‰tejn o russkih gorodah. (V

tisku. )

69 âeprav Herberstein ne omenja primerjave Moskve in Koel-

na, je Moskva, kot navaja J. Fabri, po obsegu precej preka‰ala
Koeln (Rossija v pervoj polovine XVI v. 148, 176).

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

106

novih ruskih sogovornikov naj bi bilo mestu 41. 500 hi‰,
vendar je ta podatek nezanesljiv

). „Utrdba” pa je „po-

leg velikih in prekrasnih gospodarjevih palaã, zgrajenih
iz kamna,” vsebovala tudi ‰tevilne cerkve in „prostorne
lesene dvorce metropolita, vladarjevih bratov, dosto-
janstvenikov in mnogih drugih oseb”. V ãasu, ko je Her-
berstein bival v Moskvi, se je tam gradilo zelo veliko cer-
kva iz kamna. Herberstein pi‰e tudi o zgodovini gradnje
Kremlja in o Ïitju prvih moskovskih ãudodelcev — me-
tropolitov Petra in Alekseja, ki sta v tem obdobju doÏiv-
ljala novi razcvet, vendar ta spis vsebuje nekaj napak.

Herbersteinova horografija je zelo natanãno predsta-

vila geografske predele Vseruske kneÏevine, njena na-
ravna bogastva, prebivalstvo in njegovo delo in ne gle-
de na to, da je bila ponatisnjena ‰ele 25 let po zadnjem
obisku Herbersteina v Rusiji, je popolnoma zasenãila
vse ostale opise te deÏele, ki se je leta 1547 preimenova-
la iz kneÏevine v carstvo. Zapiski so orisali podobo
ogromne, ãeprav ne zelo bogate deÏele, ki je po obsegu
preka‰ala mnoge evropske drÏave.

Sredi XVI. stoletja so postala zelo aktualna opisovanja

ruskih sosedov — Tatarov in Litovcev, saj se je Rusija

70 Tega podatka niso preverjali niti poznej‰i popotniki. Ker so

vsi navajali to ‰tevilo, podatek ni postal verodostojnej‰i. M.
N. Tihomirov je menil, da se to ‰tevilo nana‰a na prebivalce
Moskve.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

107

prav v ãasu izida Zapiskov srdito borila za Kazan pod
vodstvom Ivana Groznega. Ob izidu 4. izdaje je bil Ka-
zan Ïe osvojen in je pripadal k podroãjim, ki jim je vla-
dal vseruski car. Izvor, delitev plemen na nomadske zve-
ze, naãin Ïivljenja in tatarska nrav so predstavljali osno-
ve, na podlagi katerih se je razvijalo pripovedovanje o
rusko-tatarskih in rusko-kazanskih vojnah. Kot gradivo
za priãevanja pa niso sluÏila samo kronike (predvsem
Ermolinska, iz katere je Herberstein ãrpal podatke o
mongolsko-tatarskem zavzetju drÏave), ampak tudi pri-
ãevanja sodobnikov in udeleÏencev teh vojn. MoÏno je,
da je Fjodor Melehdairoviã, eden od sinov vi‰jega ka-
zanskega kana Ibragima in znamenite Nur-Sultan, ki ga
je Herberstein sreãal v Moskvi, postal Herbersteinov
dopolnilni informator o rusko-kazanskih in rusko-krim-
skih vojnah.

Herberstein je dobro poznal tudi Veliko litovsko kne-

Ïevino, saj je pogosto obiskal njeno glavno mesto, vzdr-
Ïeval dobre odnose z vilnovskim vojvodo Oljbrahtom
Martinoviãem Ga‰toljdom, poznal znamenite vojvode
Ostafija Da‰koviãa, Konstantina OstroÏskega in Mihaila
Glinskega. Vsi ti so ga oskrbovali z informacijami o rus-
ko-litovskih vojnah, s podrobnostmi o zavzetju Smolen-
ska, ki ga je Vasilij III. dosegel s pomoãjo Glinskove iz-
daje leta 1514, in o ruskem porazu pri Or‰i prav tako
leta 1514. Za zgodovino rusko-litovskih odnosov so za-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

108

nimiva tudi preuãevanja in podatki o mestih, ki so do
mongolsko-tatarskega vpada spadala pod nadvlado Sta-
re Rusije, in sicer o Kijevu, kjer so v razvalinah

leÏale

cerkve, o ‰kofijah Polocka, Vladimira Volinskega, Lucka,
Pinska, Holma, Peremi‰lja, podatki o strahotni rev‰ãini
kmeãkega prebivalstva in o stali‰ãu magnatov, ki se niso
hoteli bojevati, ampak so se od voja‰ãine raje odkupili z
denarjem

. Slednje je vnaprej doloãevalo tudi njihovo

vedenje v ãasu Livonske vojne 1558-1581 — prav v ãasu,
ko so Moskovski zapiski postali zelo popularni.

âe primerjamo njegove opise Rusije, tatarskih kana-

tov in Litovske kneÏevine, opazimo, da so predstavlje-
ni precej razliãno. Herberstein je v najbolj mraãnih to-
nih opisal Litvo, medtem ko so opisi Vseruske kneÏevi-
ne nekoliko nevtralnej‰i. Tatarski znaãaj je opisoval s
prizvokom nekaksnega spo‰tovanja in zaniãljivosti. Vsi
ti opisi pa v primerjavi s pristno himno Ogrski, opis ka-

71 T. Giriã. „âuv vid ljudej, gidnih doviri…” Kiiv u „Zapiskah

pro Moskoviju” Sigizmunda Gerber‰tejna // Kiiv. 1986. N 6.
135-136.

72 To ravnanje so magnatom oãitali mnogi rojaki, med njimi

tudi kraljevi tajnik Vjenceslav Mikolajeviã v svojem traktatu
„ O nravi Tatarov, Litovcev in Moskovitov” pod psevdonim-
om Mihalon Litvin (Mihalon Litvin. O nravah tatar, litovcev i
moskovitjan”. Moskva: 1994. 76-77, 93).

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

109

tere prav tako najdemo v Moskovskih zapiskih, naravnost
zbledijo

Naslednja izmed pomembnih tem, ki jo najdemo v

Zapiskih, je politiãna ureditev drÏave in poloÏaj vladar-
ja. To poglavje je bilo zanimivo tudi za same Ruse gle-
de na to, da je Vseruska kneÏevina preÏivljala zamenja-
vo starega reda in da je njen vladar pretendiral na naziv
carja ne samo znotraj svoje drÏave, ampak tudi zunaj
njenih meja. Niã manj ni bilo to vpra‰anje aktualno za
poljskega kralja, litovskega velikega kneza ter tudi, kot
domneva F. Kaempfer

, za cesarja in njegovega odpo-

slanca. Veliki knez je za Herbersteina pomenil vladarja,
ki zavzema poloÏaj, analogen Herbersteinovima gos-
podarjema — cesarju Maksimilijanu in nadvojvodi Fer-
dinandu. Natanãno je pre‰tel nazive Vasilija III. in pre-
cej na ‰iroko presojal o smislu naziva „car”, na katerega
je pretendiral Vasilij III., dobil pa ga je ‰ele Ivan IV. s
kronanjem leta 1547. Pri utemeljevanju naziva „car” so

73 A. L. Horo‰keviã. Sigizmund Gerber‰tejn i ego „Zapiski o

Moskovii” // Gerber‰tejn S. Zapiski o Moskovii. Moskva:
1988. 9-15.

74 F. Kaempfer. Das Russlandbuch… 89. Ta problem je vznemir-

jal tudi Beneãane. Prevajalec Zapiskov je leta 1550 dosledno
zamenjal termina knes in seniores z drugimi: gran maestri
(prav tako kot proceres) in seniori piu vecchi, vãasih pa ju je
izenaãeval z njunimi podaniki: knesis aliisque generosioribus =
signorotti et altri huomini de piu alto legnaggio (W. Leitsch. Be-
richte. 86).

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

110

se Rusi stalno sklicevali na cesarja Maksimilijana I., od-
poslanec katerega — G. Schnitzenpaumer — je v dogo-
voru leta 1514 Vasiliju III. nadel ta naziv. Vendar je tudi
sam Herberstein gre‰il pri rabi tega naziva leta 1517

Poskus izenaãiti „carja” in „kralja”, ki se ga je Herber-
stein lotil pozneje, se je izkazal le kot Herbersteinovo
opraviãilo pred cesarskimi zaveznicami, predvsem Polj-
sko

. Herberstein je po mnenju F. Kaempferja nedvom-

no naredil popustljivo gesto do Poljske, ko je za razliko
od Fabrija poudaril, da Rusiji vladajo trije gospodarji:
moskovski veliki knez, litovski veliki knez in poljski
kralj, ne pa samo prvi. Ta Herbersteinov zgre‰en korak
je verjetno leta 1517 postal vzrok za prenehanje njego-
ve diplomatske dejavnosti, ko se je med Ivanom IV. in
Sigizmundom II. Avgustom razvila prava vojna za nazi-
ve, v kateri so Rusi kot svojega zaveznika izpostavljali

75 A. L. Horo‰keviã. Sigizmund Gerber‰tejn i ego „Zapiski o

Moskovii” // Sigizmund Gerber‰tejn i ego „Zapiski o Mos-
kovii”. Moskva: 1988. 24.

76 Ne glede na obstojeãe predstave o Herbersteinovi neãimrnos-

ti kot osnovni pobudi za izdajo knjige (W. Leitsch. Probleme
bei der Edition von Herbersteins Moscovia // Siegmund von
Herberstein. 1989. 195) se je s tem teÏko strinjati. NeãimrneÏ
najbrÏ ne bi izdal tako nepopolne knjige z vidika poligrafije,
ãe ne bi bilo potrebno tako nujno izdati Zapiskov, ko je pred
evropskimi vladarji stalo vpra‰anje o priznanju ‰e vãeraj‰-
njega mongolskega hlapca za enakega cesarju, t. j. za carja.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

111

Maksimilijana I

. Ne zgolj po nakljuãju je Herbersteino-

va knjiga v tem ãasu na‰la ‰irok krog bralcev na dvoru
Sigizmunda Avgusta, med katerimi so bili tudi Stanislav
Boner, plemstvo ter izobraÏenci

. V diplomaciji so bile

postavljene doloãene meje, preko katerih cesarjevo
zavezni‰tvo Vasiliju III. ni bilo veã obvezujoãe. Zdaj je to
mejo postavilo vpra‰anje naziva. Herberstein je trmas-
to branil Maksimilijana (in v skladu s tem tudi sebe)
pred obtoÏbo zaradi podelitve carskega naziva velikemu
knezu in zaãel pojasnjevati, v ãem se naziv „car” razli-
kuje od naziva „cesar”. Ves ta del je bil dodan Zapiskom
v izdaji iz leta 1551, oãitno zaradi nezadovoljstva, ki ga
je izraÏala Poljska

, vendar to ni spravilo Herbersteina

s poljskimi politiãnimi vrhovi, ‰e veã: po kronanju Iva-
na IV. je vpra‰anje o nazivu ‰e bolj vznemirilo poljske-
ga kralja in litovskega velikega kneza ter postalo vzrok
za poostritev odnosov med sosedami.

V ãasu predzadnjega obiska na Poljskem se je Herber-

stein na poti iz Krakova na Dunaj (med 12. in 22. mar-
cem 1552) se‰el z J. Tarnovskim in ga naslovil z „graff
Hans von Tarnow”. Le-ta je povedal odposlancu, da

77 A. L. Horo‰keviã. Carskij titul Ivana IV. i bojarskij „mjateÏ”

1553 g. // Oteãestvennaja istorija, 1994, 3. 36).

78 Kar je razvidno iz pisma Bolgara Drozija iz 14. aprila 1550 iz

Svidnice (C. Harrauer. Die… Druecke. 157).

79 C. Harrauer. Beobachtungen… 195., F. Kaempfer. Das Russ-

landbuch… 89.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

112

„Moskovãan noãe sprejeti nobenih pogajanj za mir s
poljskim kraljem

, da ta (t. j. kralj — op. A. H. ) mora

nazivati Ivana IV. s kraljem (den Khunigelichn Titl), t. j.
z nazivom, ki ga je njegovemu oãetu (Ivanu III. ) dode-
lil cesar (Khayser) Maksimilijan (leta 1514) in ki (naj bi
— op. A. H. ) mu ga jaz (Herberstein) prinesel (leta 1517).
Kot odgovor na ta oãitek je cesarski odposlanec, kot pi‰e
v svoji „Avtobiografiji”, „obvestil Tarnovskega, da ni
vzrokov za tako razmi‰ljanje, ker ko sem bil kasneje tam
(to je leta 1517), pogajanj v zvezi s tem ni bilo

.”

Izredno pomembna je bila tudi karakteristika velike-

ga kneza vse Rusije z drugega vidika, in sicer vidika le-
gitimnosti. Od kod je izvirala njegova pravica do vla-
danja — je bila to boÏja volja, je tako doloãal tuzemski
red ali je bila to oporoka prednikov? Kako se je obliko-
vala predaja oblasti — preprosto z odredbo vladajoãega

80 Beseda je tekla o pogajanjih ob koncu maja 1551, ko se je v

Moskvo vrnil odposlanec Jakov Ostafjev v spremstvu litov-
skega odposlanca Matu‰e Bartolomejeva Kgedrojta (Gedroj-
ca). Kraljevo pismo je bilo naslovljeno samo „velikemu kne-
zu”, niti ne „vladarju”. Bojarska Duma se je odloãila, da bo v
odgovoru imenovala kralja samo „veliki knez litovski”, in si-
cer zaradi tega, ker „ne vlada starodavnemu kraljestvu, saj so
njegovi prastar‰i Ïiveli v veliki kneÏevini in se nazivali veliki
knezi”. (Sb. RIO. T. 59. N 21. 34).

81 Selbst-biographie Siegmunds Freiherrn von Herberstein

1486-1553 / Hrsg. von Th. G. von Karajan // Fontes rerum
austriacarum. Bd. I. Wien: 1885. 393.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

113

monarha ali pa je vkljuãevala tudi kak‰en uradni slav-
nostni obred? Herbersteinu je uspelo najti odgovore
tudi na ta vpra‰anja. Izkazalo se je, da vladanje Vasilija
III., sina Sofije Paleolog, ni popolnoma legitimno. Na
mesto velikega kneza vse Rusije je bil v Uspenski kate-
drali moskovskega Kremlja kronan njegov neãak, sin
njegovega polbrata Ivana Ivanoviãa (iz prvega zakona
Ivana III. s tversko kneginjo), Dmitrij, ki pa je kmalu po
tem na dvoru padel v nemilost in umrl v jetni‰tvu. Va-
silij III. pa, ne glede na svoje visokoleteãe ambicije, ni bil
kronan, ãeprav se je podobnih poskusov lotil neenkrat:
leta 1510, 1518 in 1523. Sam uradni postopek kronanja
(opis (”ãin”) katerega je Herberstein le s teÏavo dobil), ki
je bil precej podoben bizantinskemu, Herbersteinu ni
vzbujal nobenih dvomov. ·e vedno pa je ostajal dvom-
ljiv veliki knez vse Rusije — Vasilij III. Bil je sin Ivana III.
in Sofije Paleolog in je dolgo ãasa — skoraj desetletje in
pol — Ïivel v nemilosti zaradi neprevidnega ravnanja
svoje zapravljive matere, ki je z mirno vestjo zapravlja-
la drÏavni denar, da bi oskrbela svojo neãakinjo z doto
za poroko z enim niÏjih knezov — Vasilijem Mihajlo-
viãem Verejskim. Ivan III. Veliki je za svojega nasledni-
ka izbral vnuka Dmitrija, sina Ivana Ivanoviãa Mladega
(slednji se je rodil Ivanu III. Velikemu v prvem zakonu
z Marijo Tversko). Ne samo, da ga je izbral, ampak je
Dmitrija tudi okronal za velikega kneza, ko je le-ta po-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

114

stal polnoleten (t. j., ko je bil star 14 let). Herberstein
niãesar ne pi‰e o vzrokih za nenaklonjenost Dmitriju,
saj je pri‰el v Moskvo v ãasu, ko je prestol Ïe prevzel
Vasilij III. — ãlovek rusko-gr‰kega porekla — in poloÏaj
katerega dejansko ni bil popolnoma legitimen. âeprav
je njegov tekmec Dmitrij, ki je imel vse pravice, da za-
sede tron, Ïe leta 1509 umrl v jetni‰tvu, se Vasilij ni od-
loãil, da bi ponovil obred kronanja. Herberstein je le z
velikim trudom uspel dobiti opis kronanja Dmitrija-
vnuka, ker se v Moskvi v 20-ih in 30-ih letih niso Ïeleli
spominjati te epizode, in njegova pripoved o detroniza-
ciji Dmitrija-vnuka je namenjena temu, da bi sproÏila
negativno reakcijo bralca

Za cesarskega odposlanca je bilo prav tako pomemb-

no splo‰no vedenje o izvoru vladavine velikega kneza.
Herberstein skoraj brez komentarjev podaja teorijo (ki
je bila leta 1521 Ïe popolnoma ustaljena) o tem, kako so
ruski veliki knezi nasledili rimskega cesarja Avgusta, oz.
teorijo, ki jo je razlagalo znamenito „Skazanije o knja-
z’jah vladimirskih”. V XVI. stoletju podobne teorije ni-
kakor niso bile redkost; ‰irile so se povsod tam, kjer so
se oblikovale nacionalne drÏavne tvorbe. Ne samo Rju-
rikova oblast, ampak tudi oblast moldavskih vladarjev,

82 C. Harrauer. Beobachtungen… 193-195.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

115

bolgarskih Asenov in srbskih Nemanjiãev so izvirale iz
skupnega prednika — rimskega cesarja

Vasilij III. se je v Herbersteinovih spisih pokazal kot

popolno nasprotje ostalim vladarjem, predvsem Maksi-
milijanu I., ki ni bil brez razloga imenovan zadnji vitez
na prestolu in ki ga je Herberstein goreãe hvalil in spo-
‰toval. Vasilij III. kot osebnost ni bil voj‰ãak in kot vla-
dar ne vojskovodja, ker je bil preveã strahopeten. Her-
berstein je opazil, da podaniki velikega kneza vse njego-
ve voja‰ke neuspehe proslavljajo kot zmage. Skrbno je
zbiral informacije o „voja‰kih podvigih” velikega kneza
in z zadovoljstvom dvakrat obnovil enega od njih (v opi-
su ruske oboroÏitve in v poglavju o Tatarih), in sicer o
strahopetnosti poglavarja kneÏevine v ãasu krimskega
vpada leta 1521, ko se je veliki knez skrival v kopici
sena

. Kot je odposlanec poniÏeval Vasilija III., tako je

tudi poveliãeval Maksimilijana

. Ni jasno, zakaj je Her-

berstein zavzel tako stali‰ãe: zaradi osebne antipatije do
ruskega vladarja, ali zaradi njegovega naãina vladanja,
ki je bil Herbersteinu zoprn, ali pa so na Herbersteina

83 A. I. Jacimirskij. Skazanie vkratce o moldavskih gospodarjah

v Voskresenskoj letopisi. S. Peterburg: 1901. 31-32.

84 C. Harrauer. Beobachtungen… 194.
85 C. Harrauer. Beobachtungen zu Darstellungsweise und Wah-

rheitsanspruch in der „Moscovia” Herbersteins //Landesbe-
schreibungen Mitteleuropas vom 15. bis 17. Jahrhundert. /
Hrsg. von H. -B. Harder. Koeln, Wien: 1983. 202.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

116

vplivali ruski informatorji. Zdi se, da sta imela na Her-
bersteinov odnos do ruskega vladarja najveãji vpliv zad-
nja dva vzroka.

Herbersteina je odbijal vladarjev odnos do podanikov

— vladarjeva pravica, da razpolaga z Ïivljenjem in ime-
tjem svojih podloÏnikov. O slednjem priãa epizoda z
Vasilijem Tretjakom Dolmatovom, ki je moral svojemu
vladarju izroãiti vsa svoja osebna darila, ki jih je dobil od
cesarja Karla V. Ruska druÏba za ãasa Herbersteina,
predvsem pa visoki sloji, niso bili dani enkrat za vselej.
Prav nasprotno: v teh slojih so se pojavljale vedno nove
osebnosti in nove dolÏnosti, ‰tevilo ljudi, ki so prej pri-
padali temu sloju, se je zmanj‰evalo. Sredi vedno novih
ljudi so se pojavljali tudi tujci, predvsem nem‰ki top-
ni‰ki strokovnjaki in livarji, ki jih je Vasilij III. zelo cenil,
priseljenci iz Litovske kneÏevine (Beljski, Vorotinski,
Mihail in Vasilij Glinski), Tatari, ki so prestopili v pra-
voslavno vero, in temu primerno zasedali visoka mesta
na hierarhiãni lestvici vladarjevega dvora.

âas samostojnih kneÏevin in vladajoãih obmoãij se je

poãasi iztekal. To obdobje so najbolj poosebljali knezi
Jaroslavski, ki so zdaj opravljali manj‰e diplomatske na-
loge po naroãilu velikega kneza. Postajali vse bolj revni
in se mrzliãno trudili, da bi ugodili vsaki Ïelji Vasilija III.
Glede na to, da je bil tudi sam Herberstein primer slu-
ge, ne samo plemenitega, ampak tudi kneÏjega oz. de-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

117

ÏelnokneÏjega porekla, ki je zvesto sluÏil porajajoãemu
se absolutizmu

, je nemara lahko popolnoma razumel

Zasekina-Jaroslavskega.

Ne glede na nepopolno legitimnost vladanja Vasilija

III., pri katerem je Herberstein gostoval dvakrat, je bila
njegova dejanska oblast nenavadno velika. Edini je nad-
zoroval monetarno politiko (v zvezi s tem je Herberstein
opisal denar, ki je bil v tem ãasu v obtoku v Rusiji), tudi
vrhovna sodna oblast je bila v njegovih rokah. Njemu v
prid so se pobirale najrazliãnej‰e carine, idealno organi-
zirana drÏavna blagajna je bila povezana z niã manj do-
bro organizirano po‰tno sluÏbo (Herberstein z zadov-
oljstvom opisuje po‰tne koãijaÏe in po‰tne postaje). Pra-
viãno in zvesto sluÏeã svojim gospodarjem je Herber-
stein predal priãevanja ruskih sogovorcev in „kolegov”
— prvih predstavnikov ruske birokracije — ter potom-
cev iz ‰e pred kratkim neodvisnih kneÏjih druÏin o tem,
da veliki knez z vsemi ravna kot s suÏnji. Priãevanje, ki
moãno poudarja razliko med poloÏajem sorodnih sta-
nov v cesarstvu in v Rusiji, je bilo aktualno tudi za sa-
mega Herbersteina v zvezi z njegovim uspe‰nim posku-
som za‰ãite pravic ‰tajerskih stanov pred novim cesar-
jem Karlom V. leta 1519. „Ni jasno,” pi‰e Herberstein,
„ali ta narod potrebuje takega tirana ali pa je zatiranje,

86 Stoekl: 1960. 202.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

118

ki ga vr‰ijo knezi, naredilo to ljudstvo tako kruto

.”

je napisal ãlovek, ki ni postavljal pod vpra‰aj popolne
oblasti posvetnih vladarjev

, in ãlovek, ki je v Rusiji

videl potencialnega zaveznika v splo‰noevropski borbi
proti muslimanskim Turkom.

Tudi Herbersteinovo stali‰ãe do ruske religije je bilo

opredeljeno s politiãnimi vzroki (Herberstein je namreã
moral dokazati, da so Rusi dostojni cesarjevi zavezniki),
z njegovimi religioznimi predstavami vernega katolika
— oãividca Luthrovega nastopa na Vormskem zboro-
vanju, ãloveka, ki je neomajno stremel za resnico, in ãlo-
veka, ki je bil mogoãe ravnodu‰en do vere, vendar zelo
toleranten do protestantov, med katerimi je imel veliko
prijateljev

. „Program”, v skladu s katerim je Herber-

stein zbiral in pojasnjeval priãevanja o ruski religiji in
Cerkvi, izhaja iz programa njegovega predhodnika J. Fa-
brija, ãeprav je Herberstein v njegovo poroãilo vnesel
precej popravkov. Fabrijeva knjiga je namreã dajala vtis,
kot da je ruska Cerkev ostala edina, ki je ohranila stare
postave, prav tako pa je knjiga vzbujala upanje, da bo

87 V latinskem besedilu je formulacija ‰e stroÏja (”ta narod ljubi

suÏenjstvo bolj kot svobodo”), na kar je opozorila C. Harrau-
er in moÏno je, da drÏi tudi njena domneva, da gre tukaj za
prenos negativne oznake z vladarja na narod (C. Harrauer.
Beobachtungen… 194, 197).

88 Stoekl. 1960. 79.
89 Stoekl. 1960. 76.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

119

Rusija postala zaveznica tistih, ki se borijo proti refor-
maciji

. Zdi se, da je Herberstein, ki mu sicer kneÏevi-

na ni bila po godu, vendar mu je imponirala kot kr‰ãan-
ska drÏava

, poudaril Fabrijevo misel s tem, da je dva-

krat citiral letopis „Povest’ vremennyh let” o apostolu
Andreju, ki naj bi pokristjanil Rusijo — seveda veliko
pred letom 988

. V dopolnjeni izdaji Moskovskih zapis-

kov iz leta 1551 je Herberstein poudaril, da Rusi pri‰te-
vajo h kristjanom samo sebe, medtem ko katolike ob-
toÏujejo odpadni‰tva od prvotne Cerkve in starih po-
stav

, ãeprav je sama cerkvena praksa v Rusiji potrjeva-

la, da je tudi v pravoslavju prihajalo do takih tendenc.
Pravoslavna duhov‰ãina ni zaostajala za vrhovi kato-
li‰ke Cerkve v smislu posedovanja zemlje, vasi in „gra-
dov”

. Fabri se je zmotil tudi v splo‰ni oceni ruskega

pravoslavja, saj je praksa oãitno spodbijala njegove
predstave. Pravoslavje, kot tudi katoli‰tvo, se je spremi-
njalo na slab‰e: duhovniki so se vdajali pijaãi in kradli,

90 F. Kaempfer. Das Russlandbuch… 40-41.
91 F. Kaempfer. Das Russlandbuch… 53-54.
92 Legendo je zapisal Ïe J. Fabri (Rossija v pervoj polovine XVI

v. 151, 181. )., F. Kaempfer. Das Russlandbuch… 97.

93 Pri tem so zahtevali, da ljudem, ki so prestopili v pravoslav-

no vero, ni treba veã sluÏiti prej‰njim gospodarjem. (C. Har-
rauer. Beobachtungen…197).

94 Rossija v pervoj polovine XVI veka… 153, 183., F. Kaempfer.

Das Russlandbuch… 46-47, 99.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

120

za kar so bili kaznovani (pijanca so javno pretepli z
biãem, tatu pa so obesili). Posvetna oblast je imela v Ru-
siji veãjo moã kot cerkvena na ãisto vseh ravneh, zaãen‰i
z najvi‰je, saj je veliki knez popolnoma svojevoljno od-
stavljal in imenoval ‰kofe. Duhovnikom so zaradi stor-
jenih kaznivih dejanj sodili posvetni sodniki. Takega
ravnanja ni dopu‰ãala niti katoli‰ka niti protestantska
duhov‰ãina. Herberstein je v svojih Zapiskih opazil vse-
mogoãnost Vasilija III. na cerkvenem podroãju in nje-
gov poskus razglasiti samega sebe za najbliÏjega Bogu.
V nasprotju z mnenjem F. Kaempferja sicer lahko ta
poskus ocenjujemo kot izraz teolo‰kih ambicij Vasilija
III., torej kot teÏnjo velikega kneza, da poosebi tako po-
svetno kot cerkveno oblast. To domnevo ‰e bolj potrju-
jejo Herbersteinova poroãila o oãitno izraÏenem sovra‰-
tvu moskovskega velikega kneza do papeÏa, kar ga je na
nek naãin povezovalo z Maksimilijanom I

. Vse to je

ustrezalo Herbersteinu, ker sta oba, Maksimilijan I. in
Vasilij III., imela podoben odnos do poglavarja katoli‰ke
Cerkve. Tudi Maksimilijan I. je za ãasa Herbersteina
(leta 1507) zavrnil sprejetje cesarske krone iz papeÏevih

95 Fabri je menil, da Rusi „priznavajo rimskega papeÏa kot boÏ-

jega namestnika in Petrovega naslednika”(Rossija v pervoj
polovine XVI v. 166, 199).

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

121

rok, zaradi ãesar so se pojavila resna vpra‰anja, ali ne
Ïeli sam cesar prevzeti tudi vloge papeÏa

Da bi Herberstein izpolnil program Fabrija — teolo-

ga, filozofa in praktika katoli‰tva, je podrobno opisal
tudi obrede pravoslavne Cerkve (obhajanje, krst, ãa‰ãe-
nje ikon, post itd. ) in pri tem opremil svoj opis z mno-
gimi podrobnostmi iz vsakdanjega Ïivljenja, ki jih nje-
gov predhodnik ni zabeleÏil. Omejimo se tokrat na opis
krsta in na odnos do spovedi.

Herberstein zaãenja opis krsta

z duhovnikovo obja-

vo otrokovega imena in z duhovnikovimi poporodnimi
molitvami, ki jih le-ta bere, ne da bi pri tem motil po-
rodnico, ãeprav stoji tik za njenimi vrati. Herberstein ne
pojasni, zakaj duhovnik zavzema tako ãuden poloÏaj, ‰e
posebej, ker je Ïenska po porodu — v skladu s pravo-
slavno religijo — veljala za neãisto in ker so otroka krstili
‰ele 40-ti dan po porodu, in to samo v cerkvi „ãe otrok
ni bil iz preveã oddaljenih krajev in ãe pri tem ni bilo
zaradi mraza ogroÏeno njegovo zdravje”. Iz tega Her-

96 A. Nagele. Hat Kaiser Maximilian I im Jahre 1507 Papst wer-

den wollen? // Historische Jahrbuch. Bd. 28. 1907. 44-60,
278-305.

97 Gl. tudi: A. Tere‰ãenko. Ukaz. soã. â. III. 46-47. V sodobnem

ãasu so pravoslavno tradicijo krsta in podelitve imena, poro-
ke, pogreba in posta podrobno preuãevali I. A. Kremljova, T.
A. Listova, T. S. Maka‰ina, T. A. Voronina, T. V. Petrova, S. V.
Kuznecov idr.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

122

bersteinovega povr‰nega opazovanja lahko razberemo
dvoje: da so bile cerkve — verjetno na podeÏelju — raz-
meroma redke, in to, da je bilo v veãini cerkva mrzlo.
Taka priãevanja so se ohranila tudi v knjigah piscev, ki
so o tem pisali skoraj soãasno s Herbersteinovim popo-
tovanjem v Rusijo.

Sam obred krsta na 8. ali 40. dan otrokovega rojstva

(v spomin Kristusovega obrezovanja oz. sreãanja Sime-
ona s Jezusom)

se je izvajal tako, da so otroka trikrat

popolnoma potopili v vodo; brez tega „ga ne bi ‰teli za
kr‰ãenega”. Vodo so blagoslovili za vsak krst posebej in
jo po obredu izlili za cerkvena vrata. Take podrobnosti
kaÏejo na to, da je verjetno Herberstein sam prisostvo-
val pri obredu. Zelo je bil pozoren tudi na temperaturo
vode, v kateri so krstili otroka, saj poudarja, da so naj-
veãkrat uporabljali mrzlo vodo, toplo pa le za bolne
otroke. Sicer pa se otroka lahko krsti samo v primeru, ãe
do krsta ni zbolel. Glede na to, da Herberstein dvakrat
omenja bolezni novorojenãkov, je mogoãe sklepati, da
ta pojav v tistih ãasih ni bil redkost.

Vendar pa se krst ne konãa s tem, da otroka potopi-

jo v vodo, ampak ga tudi mazilijo z oljem, blagoslovlje-
nem v zadnjem tednu Velikega posta pred Veliko noãjo,
ki je posveãena spominu na Kristusovo trpljenje.

98 M. Zabylin. Russkij narod, ego obyãai, predanija, sueverija i

poezija. Moskva, 1880. 532.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

123

Herbersteina je moãno zaãudilo vedenje botrov, ki so

jih svojemu otroku doloãili star‰i: „vsakiã, ko so se (po-
navljajoã za duhovnikom doloãene besede) odrekli hu-
diãu, so pljuvali po tleh”. Obred se je konãal s tem, da so
otroku odrezali pramen las, ki so ga nato povaljali v vos-
ku in postavili na „doloãeno mesto v cerkvi”. Pri opiso-
vanju obreda je Herberstein (kot Ïe pred njim Fabri) pri-
merjal katoli‰ki obred kr‰ãevanja s pravoslavnim

, saj

pi‰e: „Oni (pri tem) ne uporabljajo niti soli niti sline (po-
me‰ane) z zemljo.”

Odnos Rusov do spovedi je bil razliãen. „… preprosto

ljudstvo meni, da je to opravilo vladarjev in da v prvi
vrsti pripada plemenitim gospodom in najimenitnej‰im
moÏem”. Spoved se je opravljala v doloãenem ãasu, in
sicer „okrog Velike noãi”; sam obred je v pravoslavni
Cerkvi javen. Duhovnik in spovedujoãi se verniki se po-
stavijo na sredo cerkve prek katerokoli ikono, „nameno-
ma postavljeno za to”, spoved pa se konãa, ko duhovnik
naloÏi vernikom pokoro in s splo‰no molitvijo „Jezus
Kristus, boÏji sin, usmili se nas!”. Za spoved najteÏjih
grehov je sluÏilo umivanje v blagoslovljeni vodi, in sicer
tekoãi, ki so jo zajeli na praznik Velike noãi. Sredi kesa-
nja za manj‰e grehe, storjene tudi v soboto, Herberstein
omenja tudi post ali doloãene molitve, ki so za veãino

99 Rossija v pervoj polovine XVI v. 158, 189-190.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

124

predstavljale velik napor, „ker”, pi‰e Herberstein, „mo-
litev Gospodovo zna le malokdo”. Na podlagi opisa spo-
vedi kot privilegija imenitneÏev in opisa kesanja v obliki
molitev lahko sklepamo, da je veãina Rusov Ïivela (kot
nekoã) s poganskimi predsodki. Herberstein sicer zaide
v protislovje, ko pi‰e o tem, da lahko Rusi sprejemajo
obhajilo ãez vse leto, vendar le, ãe so se prej spovedali
grehov. Prav tako podrobno opisuje tudi blagoslovitev
kruha in vina, zunanjost hostije ter zelo spo‰tljiv odnos
velikega kneza in dvorjanov do vsega tega. Leta 1517, ko
se je po lovu velikokneÏji ‰otor nagnil in se prevrnil in
je na tla padel „kruh Presvete device”, je Vasilij III. na
smrt prestra‰en poklical duhovnika, ki je „z najveãjo
skrbnostjo” zaãel pobirati kruh iz trave.

Vpliv Cerkve je Herberstein odkrival v razliãnih obli-

kah vsakdanjega Ïivljenja, oz. z drugimi besedami: vse
Ïivljenje v Rusiji je bilo v tem ãasu preplavljeno z religi-
oznimi doÏivljaji. V tem smislu tudi notranja oprema
bivali‰ã, hrana in kultura medsebojnih odnosov. Obvez-
ni del notranje opreme so predstavljale podobe svetni-
kov, bodisi „narisane ali narejene iz litin”

100

V vsakdanji kulturi in prav tako v cerkvenih obiãajih

je bil opazen moãan vpliv poganskih ostankov starih
navad. Verjetno lahko sem pri‰tevamo tudi uporabo jel-

100 M. G. Rabinoviã. Îili‰ãa. // Oãerki russkoj kul’tury XIII-XV

vekov. â. I. Moskva: 1969. 275-276.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

125

kinih vej kot simbola smrti. Herberstein pi‰e, da je leta
1517 in 15. avgusta 1525 videl Uspensko katedralo, ki je
bila „do oltarja pokrita s precej velikimi drevesnimi ve-
jami”. Ta obiãaj — prekrivanje poti od doma umrlega do
cerkve in notranjosti cerkve z jelkinimi vejami — se je
ohranil do danes.

Tako je Herberstein v pripovedih o ruski religiji zdru-

Ïil teorijo, ki jo je evropski bralec sicer delno poznal Ïe
iz zapisov J. Fabrija, s svojim opazovanjem vsakdanjega
Ïivljenja. Slika je postajala zelo pestra, vãasih celo pro-
tislovna, verjetno zaradi tega, ker se teorija ni zmeraj
uresniãila tudi v praksi.

Omenimo lahko tudi Herbersteinovo opazovanje

ruske posvetne kulture. Kot diplomant Dunajske uni-
verze je pri‰el v deÏelo, kjer je bila prva podobna usta-
nova osnovana ‰ele leta 1755, vendar v njegovih spisih
o posvetni kulturi Rusije ni zaslediti nobene zvi‰enosti.
Nasprotno, Herberstein prizadevno pi‰e o literanih spo-
menikih, s katerimi se je lahko seznanil. To so bili pred-
vsem ruski letopisi, na podlagi katerih je v Moskovskih
zapiskih pisal o zgodovini Rusije, „Skazanije o knjaz’jah
vladimirskih”, ki je utemeljevalo izvor ruskih vladarjev,
ter delno cerkven in posveten spis „âin venãanija veli-
kogo knjazja Dmitrija-vnuka”.

Precej pomembno mesto v Moskovskih zapiskih so za-

vzeli tudi geografski spisi, med temi Ïe omenjen „Do-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

126

roÏnik”, ki so ga sestavili trgovci, ki so kupãevali z Ugri,
in ostale skice (oz. pojasnila k njim), podobne „Knigi
Bol’‰ogo ãerteÏa”. MoÏno je, da je Herberstein poznal to
knjigo ali njeni protografi, kar lahko sklepamo iz prese-
netljivih podobnosti njegovih podatkov o razdaljah med
posameznimi geografskimi toãkami s podatki, ki so na-
vedeni tudi v tej knjigi

101

. Herberstein je uporabljal tudi

podatke in zemljevid Ivana Vasiljeviãa Ljackega (njegov
zemljevid je sluÏil kot osnova zemljevidu Antona Wie-
da), vendar v kak‰ni meri, do zdaj ni znano.

V Herbersteinovem spisu se je pred bralcem pojavi-

la vrsta Rusov, del katerih je bil predstavljen z imeni, del
pa je ostal anonimen. O prvih je Ïe bilo govora, z dru-
gimi — kmeti — se je Herberstein sreãal na poti, ko je
odprava po teÏavnostnih prehodih ãez reke poãivala in
se grela v njihovih hi‰ah, s koãijaÏi, ki so prevaÏali od-
pravo leta 1517 na poti od Novgoroda do Moskve. V
Kremlju je sreãal mestne reveÏe, ki so celo na velik pra-
voslavni praznik — na dan Marijinega vnebovzetja del-
ali v jarku (t. i. Alevizovem jarku), videl je obrtnike, ki so
tudi ob nedeljah razbijali s kladivi. Iz teh Herbersteino-
vih vmesnih opomb lahko sklepamo, kak‰en je bil po-
loÏaj teh slojev, ki so bili prisiljeni delati celo ob nedel-
jah in velikih cerkvenih praznikih. Poseben poloÏaj so

101 A. Moritsch. Geographisches. 140.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

127

imele Ïenske, saj je bilo njihovo Ïivljenje omejeno v
glavnem samo na podeÏelske dvorce in kmetije, kjer so
delale. Verjetno Herberstein ni imel moÏnosti, da bi do-
dobra spoznal ta sloj ruskega prebivalstva, zato se je bil
prisiljen zadovoljiti s pripovedmi, tudi anekdotiãnimi,
svojih rojakov. Neki Jordan iz Inna se je poroãil z Rusi-
njo, ki je od njega zahtevala, da ji ljubezen izkazuje s te-
peÏem. MoÏ je tako strastno vzljubil to delo, da je Ïeno
na koncu ubil. Ta primer je pri‰el v literaturo kot klasiã-
ni vzorec ruskih predstav o zakonski ljubezni.

Vrnimo se k osnovni temi tega poglavja — „Naãini

sklepanja porok”. Nekateri detajli v pripovedi cesarske-
ga odposlanca so dvomljivi. Npr., Herberstein trdi, da ãe
mladeniã sam snubi dekle, velja to za „neãastno in sra-
motno”, kajti mladeniãu je moral ponuditi svojo hãer
oãe: „Ker imam hãer, bi te Ïelel za svojega zeta.” Trditev
o tem, da je pobudo za poroko dajal dekletov oãe, je
dvomljiva. Ruska praksa ob koncu XV. stoletja in na za-
ãetku XVI. stoletja je bila namreã obratna. Ponudbo o
poroki velike kneÏje hãere Jelene Ivanovne z litvanskim
velikim knezom Aleksandrom so Ivanu III. predlagali
odposlanci litvanskega kneza

102

. Tak postopek je pred-

102 Sb. RIO. T. 35. S. Peterburg: 1882. 78, 122-123., A. I. Kozaãen-

ko. K istorii velikorusskogo svadebnogo obrjada // Sovetska-
ja etnografija. 1957. N 1. 61-62.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

128

pisoval tudi „Domo stroj” iz sredine XVI. stoletja

103

. Et-

nografsko gradivo sicer iz XIX. stoletja prav tako ne vse-
buje navodila o iniciativi nevestinih star‰ev. V tej vlogi
vedno nastopajo Ïeninovi star‰i

104

. Da je Herbersteinov

zapis o pobudi dekletovih sorodnikov za sklepanje po-
roke res dvomljiv, pa ne potrjuje samo etnografsko gra-
divo, ampak tudi zapisi drugih tujcev (predvsem Adama
Olearija)

105

. Ni izkljuãeno, da je Herbersteinova napaka

v tem primeru posledica tega, da je Herberstein zame-
njal samo zaroko z morebitnim Ïeninovim odlogom po-
roke, kajti v primeru, ãe sta od zaroke minili veã kot dve
leti (med tem ãasom je nevesta morala ãakati Ïenina),
Ekloga predpisuje, „naj mu njena stran predlaga, da sto-
pi v zakonsko zvezo”

106

Mladeniã je moral za poroko dobiti dovoljenje star‰ev

in sorodnikov. Tudi to je predvidevala Ekloga: zaroka se
je namreã uresniãila „v primeru, ãe se z njo strinjajo tudi
njuni star‰i in sorodniki”

107

. V skladu s Herbersteino-

103 Domostroj po spisku imp. Ob‰ãestva istorii i drevnostej ros-

sijskih // âOIDR. 1881. Kn. 2. 2-ja pag. 170., M. G. Rabinoviã.
Svad’ba v russkom gorode v XVI v. // Russkij narodnyj sva-
debnyj obyãaj. Leningrad, 1978. 12.

104 P. V. ·ejn. Ukaz. soã. T. I. Vyp. 2. S. Peterburg: 1900. 386, 470,

494, 724.

105 Prim: A. Tere‰ãenko. Ukaz. soã. â. II. 96-102.
106 Ekloga / Podg. E. E. Granstrem. Moskva, Leningrad: 1965.

44.

107 Ekloga. 44.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

129

vim opisom se vsi ti zberejo, da bi se posvetovali o doti
(konji, Ïivina, obleka, oroÏje, suÏnji itd. ), ki naj bi jo do-
bilo dekle. D. Keiser je Herbersteina opozoril v pismu,
da le-ta pi‰e o premoÏnih ljudeh, kajti samo ti so po do-
loãilih Ekloge morali urejevati stvari, povezane s poro-
ko, s pomoãjo pisnih dokumentov. Revni ljudje so se
lahko poroãili brez „spodobnih in pismih dokumen-
tov”

108

Pravni postopek sklepanja poroke premoÏnih ljudi je

popolnoma ustrezal predpisom Ekloge. Termin „dogo-
vor”, ki ga najdemo v ruskih aktih, ustreza terminu „za-
roka” iz Ekloge (Tit. I). V ãasu zaroke je Ïenin moral pla-
ãati doloãeni znesek, ki ga je v primeru odpovedi poroke
izgubil. Ekloga je predvidevala dve moÏnosti sklepanja
samega dogovora o zakonu, in sicer „bodisi v pisni bo-
disi v ustni obliki”. Res pa je, da je tukaj bilo govora o
sklenitvi zakonske zveze med mo‰kim, starim veã kot 15
let, in Ïensko, staro 13 let ali veã na „podlagi obojestran-
ske Ïelje in z dovoljenjem star‰ev”

109

. Pisna pogodba

(pogodbena listina) se je sklepala samo v primeru, ãe je
Ïe prej obstajala pisna pogodba o doti, t. j. (v skladu z
rusko prakso) tedaj, ko je Ïe obstajala „zaroãna listina”.
Sodeã po ruskih podatkih so na zaroki in na pogajanjih
sodelovali starej‰i predstavniki obeh druÏin ali njihovi

108 Ekloga. 47. Tit. II, 9.
109 Ekloga. 45. Tit. II, 1.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

130

upravniki

110

, kar ustreza tudi zahtevam Ekloge o nujni

prisotnosti „treh verodostojnih priã”. Med zaroko pri-
sotni sestavljajo zaroãne listine, v katerih navedejo raz-
liãne vrste imetja, namenjenega za doto

111

. Listine na-

tanãno doloãajo vse stvari v zvezi z doto, prav tako pa so
tam imenovani ljudje, ki jih navaja Herberstein. Po tem
med zaroko doloãijo tudi dan poroke. V skladu z zaroã-
no listino se mladeniã obveÏe, da bo stopil v zakon, ãe
pa te obveze ne izpolni, mu preti „velika kazen”. Tudi
nevestina stran se obveÏe, da bo ob poroki dala dekle-
tu doto, ki je navedena v zaroãni listini. V eni takih iz
leta 1528 je zapisan naslednji pogoj: „âe je ne bomo
omoÏil […] bomo Kolupaju plaãali 200 rubljev v skladu
s tem zapisom”

112

. Ekloga predvideva tudi ta primer:

„[…] ãe se bo tudi nevestina stran hotela odreãi poroki,
naj plaãa dvojno aro in ‰e dodatek v istem znesku”

113

Herbersteinovo pripoved o ceremonialnih obredih

pred in po poroki, in sicer o izmenjavi enakovrednih

110 N. L. Pu‰kareva. Ukaz. soã. 72, 74.
111 A. Tere‰ãenko. Ukaz. soã. â. II. 6-7., A. V. Kleimola. „In accor-

dance with the canons of the Holy Apostles”: Moscovite
dowries and women’s property rights // Russian reviev.
1992. V. 51. N 2. P. 204-229., N. Boskovska. Die russische
Frau im 17. Jahrhundert. Berlin: 1998.

112 N. P. Lihaãev. Sbornik aktov, sobrannyh v arhivah i bibliote-

kah. S. Peterburg, 1895. Vyp. 1. N 30. 104.

113 Ekloga. 44. Tit. I, 1.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

131

daril (njihovo vrednost so v primeru spora doloãali za-
priseÏeni cenilci), ruski viri le delno potrjujejo, medtem
ko so jih raziskovalci sprejeli brez vsakega dvoma

114

. V

etnografskem gradivu sreãamo opis obiãaja, ko so gos-
tje dajali denar mladim, ki so jim na zaroki stregli

115

. Po-

drobnej‰e zapise o tem najdemo v komentarjih k mos-
kovski izdaji Herbersteinovih Zapiskov iz leta 1988

116

. K

temu, kar je bilo zapisano v tej izdaji, je mogoãe dodati
‰e priãevanje G. Koto‰ihina (iz druge polovice XVII. sto-
letja) o podobni oceni odposlanãevih daril

117

MoÏno je, da je v tem primeru Herberstein govoril o

predporoãnih darilih, ki jih je prav tako predvidevala
Ekloga. Vrednost Ïeninovih daril je morala biti vi‰ja od
vrednosti nevestine dote: „[…] ne smejo zahtevati in ne
zapisati moÏu predporoãnega darila, po vrednosti ena-
kega doti Ïene, ki jo je dobil

118.

”

Rusko Ïivljenje na zaãetku XVI. stoletja je sprejelo

tudi nekatere tuje obiãaje. Tako prebivalci Pskova pod
vplivom poljske mode, pi‰e Herberstein, „do danes no-
sijo priãeske (ne po ruskem, ampak po poljskem obiãa-

114 A. K. Leont’ev. Ukaz. soã. 30. 70.
115 P. V. ·ejn. Ukaz. soã. T. I. Vyp. II. 398.
116 Prim. tudi: A. Tere‰ãenko. Ukaz. soã. â. II. 47-54.
117 O Rossii v carstvovanie Alekseja Mihajloviãa. Soãinenie Gri-

gorija Koto‰ihina. S Peterburg: 1906. 67.

118 Ekloga. 46. Tit. II, 4.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

132

ju) s preão”. Mogoãe je, da so se nekateri obiãaji pojavili
v obdobju mongolsko-tatarskega jarma. Zgleda, da us-
taljeno in konzervativno vsakdanje Ïivljenje ni dovolje-
valo nobenega uvajanja novosti, vendar to ne drÏi. Obi-
ãaj britja brade — slednja je nekoã simbolizirala ne sa-
mo starost, ampak tudi socialni status

119

— prav tako

lahko pri‰tevamo k zahodnim in precej raz‰irjenim no-
vostim

120

. âez 25 let, po drugem Herbersteinovem obis-

ku Moskve, je „Stoglav” (poglavje 40) ostro obsodil
mo‰ke, ki so si brili brke in brado: „âe si mo‰ki brije bra-
do in tako umre, se nad njim ne smejo opravljati po-
grebne in popogrebne molitve, niti se ne smejo zanj v
cerkev prina‰ati hostije niti sveãe — naj ga pri‰tevajo k
nevernikom.” Temu navkljub je Ïe leta 1526 Vasilij III.,
ki si je obril brado na zahtevo svoje mlade Ïene, trdil, da
dandanes tako dela marsikdo v njegovi deÏeli. To trdi-
tev je Herberstein sli‰al med pojedino leta 1526 iz ust
samega vladarja, ki je moral opraviãiti svojo kr‰itev sta-
rega obiãaja pred tujim odposlancem. To poroãilo velja
za unikat.

Torej je Herberstein v razmeroma kratkem ãasu bi-

vanja v Rusiji (vsega leto in tri mesece) uvidel, sli‰al, iz-
vedel in zapisal toliko, kolikor je lahko pred njim nare-

119 A. Tere‰ãenko. Ukaz. soã. â. 5. 319, 377.
120 Verjetno je s tem povezana trditev A. Tere‰ãenko, da so

pskovljani strigli lase Tere‰ãenko A. Ukaz Soã. 5, S. 373).

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

133

dilo le nekaj generacij letopiscev. Sigizmund Herber-
stein, predstavnik humanistiãne dobe, odprt za spreje-
manje kulture drugih narodov in javni delavec evrop-
skega obsega

121

, so zanimale vse plati ruskega Ïivljenja:

ozemlje deÏele, njena geografija in podnebje, eksotiãne
in ostale Ïivali, mesta, opravki prebivalstva, denar in
monetarni promet, drÏavna ureditev, obveznosti podre-
jenih ter njihovi medsebojni odnosi in odnosi z najvi‰jo
oblastjo, cekveni obredi in vsakdanje Ïivljenje prebival-
stva, osebnost ruskega vladarja in njegovih dvorjanov,
voja‰ki obiãaji, naãin Ïivljenja Rusov in Tatarov, izvor
naroda in njegovi stiki z drugimi slovanskimi in neslo-
vanskimi narodi, odnosi z najbliÏnjimi sosedi na zaho-
du in vzhodu, poloÏaj Ïensk in sluÏinãadi, diplomatski
protokol, vsakdanja komunikacija med ljudmi… Prak-
tiãno ni vpra‰anja iz ruske zgodovine v ãasu ob koncu
drugega do sredine tretjega desetletja XVI. stoletja, ki ga
ne bi obravnaval cesarski diplomat. Zvest svoji dolÏno-
sti, oboroÏen z navodili cesarja Maksimiljana in avstrij-
skega nadvojvode Ferdinanda, diplomatsko izku‰en in
s prirojenim taktom, brez trohice nem‰kega nacionaliz-
ma

122

in ne glede na poostren reÏim varnosti in prepo-

ved komuniciranja z Rusi, je med svojima dvema obis-
koma v Rusiji videl toliko, kolikor niso odkrili niti pred

121 G. Stoekl: 1960. 76.
122 G. Stoekl: 1960. 77.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

134

njim gostujoãi Italijani niti njegovi rojaki, ki so intervju-
vali ruske odposlance. Sigizmund Herberstein res za-
sluÏi naziv „odkritelj Rusije”.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

135

Seznam osnovnih izdaj in literature

Izdaje in prevodi Moskovskih zapiskov

Rerum moscoviticarum commentarii. S. l. et d. [Wien]. [1549].
Rerum moscoviticarum commentarii. Basiliae, 1551.
Rerum moscoviticarum commentarii. Basiliae, 1556.
Moscovia, der Hauptstat in Reissen. Wien, 1557.
Notes upon Russia /Transl. and ed. R. H. Major // London Hak-

luite society. 1851-1852 V. 10. P. 1-116; V. 12. P. 3-174: 2-nd
ed.: New-York. [1963].

Gerberstein S. Zapiski o moskovitskih delah. Pavel Jovij Novok-

omskij. Kniga o moskovitskom posol’stve / Vved., per. i prim.
A. I. Maleina. Sankt-Peterburg: 1908.

Moskovski zapiski. Prev in z opomb. opr. L. M. Golia. Ljubljana,

1951.

Commentaries on Muscovite Affairs by Sigismund Freiherr von

Herberstein, Nyberg and Guttenhag. Ed. and trans. by O. P.
Backus III. Lawrence (KS), 1956.

La Moscovie du XVIe siècle vue par un ambassadeur occidental.

Pres. et trad. de R. Delort. Paris, 1965.

Sigmund von Herberstein. Das alte Russland. In Anlehnung an

die Älteste Ausgabe aus dem Lateinischen übertr. von W.
von den Steinen. Mit einem Nachwort von W. Leitsch. Zue-
rich, 1984, 1985*.

Sigizmund Gerber‰tejn. Zapiski o Moskovii. Pod. red. V. L. Jani-

na. Per. s lat. i nem. A. I. Maleina i A. V. Nazarenko. Vstup. st.
A. L. Horo ‰keviã. Moskva: 1988. Rec.: Leitsch W. Herbersei-
niana // Jahrbuecher fuer Geschichte Osteuropas Bd. 38,
1990, Hf. 4. 548-559.

Z znakom * so oznaãene izdaje, ki avtorici niso bile dostopne.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

136

Izdaje drugih Herbersteinovih del

Selbst-Biographie Siegmunds Freiherrn von Herberstein 1486-

1553 / Hrsg. von Th. G. von Karajan // Fontes rerum austria-
carum. Wien, 1855. V. I. 67-396.

Main Sigmunden Freuherrn zu Herberstain, Neyperg und Gut-

tenhag Raittung und Antzaigen meines Lebens und Wesens,
wie hernach volgt // Kovachich M. G. Sammlung kleiner
noch ungedruckten Stuecke, in welchen gleichzeitige
Schriftsteller einzelne Abschnitte der ungarischen Geschich-
te aufgezeichnet haben. Ofen, 1804. Bd. I. 111-287.

Gratae posteritati. Das Familienbuch Herbersteins. / Hrsg. von J.

Zahn. // Archiv fur oesterreichische Geschichte. Bd. 39.
1868. 293-415.

Bibliografija

Adelung F. v. Kritisch-literarische Uebersicht der reisenden in

Russland bis 1700, deren Berichte bekannt sind. Bd. 1-2. SPb,
1846 (Amsterdam, 1960).

Golia L. M. Bibliografija // Sigismund Herberstein. Moskovski

zapiski. Prev. in z opomb. opr. L. M. Golia. Ljubljana, 1951.
221-222.

Horo‰keviã A. L. Bibliografija // Sigizmund Gerber ‰tejn. Zapiski

o Moskovii. Moskva: 1988. 391-396.

Froetschner R. Herberstein-Bibliographie 1949-1999 // Kaemp-

fer Fr. Das Russlandbuch Sigismunds von Herberstein Re-
rum moscoviticarum commentarii. 1549-1999. Hamburg,
1999. 131-140.

Stoekl G. Herbersteiniana // JGO. Bd. 15, 1967, S. 423-432.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

137

Katalogi razstav

Katalog der Landesausstellung — Die Steiermark, Bruecke und

Bollwerk. Schloss Herberstein bei Stubenberg, 3. Mai-26.
Oktober 1986. Graz, 1986.

лiga Herberstein. Odkritelj Rusije. XVI. stoletje v Rusiji in sloven-

skih deмelah. Razstava Arhiva Republike Slovenije, Federalne
sluмbe Rusije in Ruskega drмavnega arhiva starih aktov.

Literatura

Adelung F. Siegmund Freiherr von Herberstein. SPb., 1818.
Apih O. Îiga Herberstein / Letopis Matice slovenske. Ljubljana,

1885. 232-370.

Attius-Sohlmann M. „Mulirerum conditio miserrima est”. Om

synen paden ryska kvinhan pa 1500- och 1600- tale//
Sprache als lebendige Kulturspiegel. Festschrift fur Astrid
Stedje. / Utg. av M. Todtenhaupt, I. Valfridsson. Umea, 1994.

Baron S. Explorations in Muscovite History. Hamphire, 1991.
Bernleithner E. Herberstein und seine Russlandkarten // XIII In-

ternational Congress of the History of Sciences. Moscow,
August 18-24, 1971. Section N. 8. Moscow, 1971.

Harrauer Chr. Die zeitgenossischen lateinischen Druecke der

Moscovia Herbersteins und ihre Enstehungsgeschichte (Ein
Beitrag zur Editionstechnik im 16. Jahrhundert) // Humanis-
tica Lovanensia. 1982. V. 31. 141-163.

Harrauer Chr. Beobachtungen zu Darstellungsweise und Wahr-

heitsanspruch in der „Moscovia” Herbersteins / Landesbe-
schreibungen Mitteleuropas vom 15. bis 17. Jahrhundert.
Vortraege der 2. internationalen Tagung des „Slawenkomi-
tees” im Harder-Institut. Marburg a. d. Lahn 10. -13. Novem-
ber 1980 // Hrsg. von H. -B. Harder. Koeln, Wien, 1983. 183-
205.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

138

Harrauer Chr. Ein oesterreichischer Diplomat am russischen Hof

(Siegmund von Herberstein’s „Rerum Moscoviticarum Com-
mentarii” 1549) // Wiener Humanistische Blaetter. 26. 1984.
15-30.

Kaempfer Fr. Das Russlandbuch Sigismunds von Herberstein Re-

rum moscoviticarum commentarii. 1549-1999. Hamburg,
1999.

Krones F. X. Sigmund von Herberstein. Ein Lebensbild mit be-

sonderer Rucksicht auf die Beziehungen Herbersteins zur
Steiermark und seine Schriften. Graz, 1871.

Leitsch W. Herbersteins Ergaenzungen zur Moscovia in spaete-

ren Auflagen und die beiden zeitgenossischen Ueberset-
zungen ins Deutsche // Forschungen zur osteuropaeischen
Geschichte. Bd. 27. 1980.

Leitsch W. Das erste Russlandbuch im Westen — Sigismund

Freiherr von Herberstein // Russen und Russland aus deut-
scher Sicht // Hrsg. von V. Keller Bd. 1. 9. -17. Jh. Muenchen,
1985. 118-149.

Leitsch W. Sigismund von Herberstein und sein Werk ueber den

Moskauer Staat // Reisen in reale und mythische Ferne. Rei-
seliteratur in Mittelalter und Renaissance / Hrsg. von P.
Wunderli. Duesseldorf, 1993. 214-231.

Leitsch W. Berichte ueber den Moskauer Staat in italienischer

Sprache aus dem 16. Jahrhundert. Eine quellenkritische Stu-
die mit besonderer Beruecksichtigung der italienischen Ue-
bersetzung der Moscovia Herbersteins. Wien, Weimar, Ko-
eln, 1993.

Picard B. Das oesterreichische und osteuropaische Ge-

sandschaftswesen des 16. Jahrhunderts, untersucht an Sig-
mund von Herberstein. Graz, Wien, 1967.

Purharthofer H. Herberstein. Geschichte der Familie // Katalog

der Landesausstellung — Die Steiermark, Bruecke und Boll-
werk. Schloss Herberstein bei Stubenberg, 3. Mai-26. Okto-
ber 1986. Graz, 1986. 529-539*.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

139

Siegmund von Herberstein. Kaiserlicher Gesandter und Begruen-

der der Russlandkunde und die europaeische Diplomatie /
Hrsg. von G. Pferschy. Graz, 1988.

Simoniti P. Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti

do srede XVI stoletja. Ljubljana, 1979*.

Stoekl G. Siegmund Freiherr von Herberstein, Diplomat und Hu-

manist // Ostdeutsche Wissenschaft. Bd. VII. Muenchen,
1960. S. 69-80; Dasselbe // Stoekl G. Der russische Staat im
Mittelalter und frueher Neuzeit. Ausgewaehlte Aufsaetze.
Wiesbaden, 1981. 318-329.

Zamyslovskij E. E. Gerber‰tejn i ego istoriko-geografiãeskie issle-

dovanija o Rossii. S priloÏeniem materialov dlja istoriko-geo-
grafiãeskogo atlasa Rossii XVI veka. Sankt-Peterburg: 1884.

Krom M. M. „Zapiski” S. Gerber‰tejna in pol’skie izvestija o re-

genstve Eleny Glinskoj // Vspomogatel’nye istoriãeskie dis-
cipliny. 25. L.: 1994. 77-86.

Kljucevskij V. O. Zapiski inostrancev o Moskovskom gosudarst-

ve. Pg.: 1918.

Limonov Ju. A. Russkie izdanija „Zapisok o Moskovii” Sigizmun-

da Gerber‰tejna // Rukopisnye i redkie knigi v fondah bibli-
oteki Akademii nauk SSSR. L.: 1976. 110-118.

Horo‰keviã A. L. Russkoe vojsko pervoj ãetverti XVI v. Po

coob‰ãeniju S. Gerber‰tejna // Feodalizm v Rossii. Jubilejnye
ãtenija, posvja‰ãennye 80-letiju so dnja roÏdenija akademika
A. L. âerepnina. Tezisy dokladov i soob‰ãenij. Moskva: 1985.
93-96.

Horo‰keviã A. L. Cerkov’, ob‰ãestvo i gosudarstvo srednevekovoj

Rossii. Moskva: 1990. 168-186.

Dr. A. A. Horo‰keviã

V tiskani izdaji je omenjenih ‰e veã ruskih knjig.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

140

Povzetek

zbor ãlankov ruskih in slovenskih avtorjev je posve-

ãen dejavnosti Îige von Herbersteina, vrhunskega

diplomata v sluÏbi Svetega rimskega cesarstva. Îiga von
Herberstein, (1486-1566) se je rodil v slovenski Vipavi,
ki je bilo vaÏno mesto v tedanji Vojvodini Kranjski. Her-
berstein je bil zgodovinar, literat in avtor znanega dela
„Zapiski o Moskoviji”.

V ãasu, ko je Ïivel in deloval Îiga Herberstein je bil

vi‰ek fevdalne druÏbene ureditve Ïe mimo. ·e vedno pa
je med ljudmi prevladoval obãutek deÏelne in stanovske
pripadnosti, zavezanost deÏelnemu pravu, jeziku in kul-
turi. Svet drÏavnih poglavarjev, knezov in vojvod je bil
svet Avgu‰tinovske „boÏje drÏave”, zemeljska uresniãi-
tev boÏjega reda z vsemi „nebe‰kimi” atributi in pred-
vsem latin‰ãino kot obãevalnim, „uradnim” jezikom. La-
tin‰ãina je obvladovala tudi ‰olo in urade. DeÏelni,
„ljudski” jezik je sluÏil vsakdanji rabi „na terenu”, in so
ga znali in uporabljali vsi stanovi.

Prav v ãasu Îige Herbersteina pa se je s protestantiz-

mom pojavila nova, „nacionalna identiteta”, temeljeãa
predvsem na kulturi in drÏavnem jeziku, v katerega so

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

141

najprej v „nem‰kih” deÏelah z ukazom povzdignili do-
tedanjo lokalno govorico in omejili uporabo latin‰ãine.
Hkrati z globokimi druÏbenimi premiki, temeljeãimi
predvsem na odkritjih in iznajdbah, se je priãel razcvet
nacionalizmov, ki so dosegli svoj farsiãni tragiãni vrh v
nacifa‰istiãni zastranitvi.

Esej A. Lenarãiãa opisuje delo in dejavnosti Herber-

steina v zgodovinskem kontekstu njegove domovine
Karantanije. Ta slovenski publicist, biv‰i ãlan slovenske-
ga parlamenta, na podlagi toponimov, arheolo‰kih in
pisanih virov, obnavlja zgodovinsko usodo krajev in de-
Ïel, iz katerih je leta 1991 nastala Republika Slovenija.
Njeno avtohtono slovensko prebivalstvo je uspelo ohra-
niti svoj jezik, kulturno tradicijo in mentaliteto na raz-
valinah Rimskega imperija, znotraj cesarstva Karla Ve-
likega in Svetega Rimskega cesarstva. Pogumno se je z
drugimi narodi cesarstva borilo proti agresivnim teÏ-
njam Osmanskega cesarstva, ki je v XV. stoletju hotelo
osvojiti slovanske deÏele in l. 1529 oblegalo celo sam
Dunaj.

V teh krajih se je ohranila prastara tradicija ustoliãe-

vanja knezov, ki so jo potem prevzeli cesarji Svetega
Rimskega Imperija, in ki je — dovolj paradoksalno —
vplivala tudi na rojstvo prve ustave ZdruÏenih drÏav
Amerike, ki jo je napisal Thomas Jefferson. Koro‰ka in
sosednja ·tajerska sta dali cesarstvu veliko pomembnih

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

142

ljudi, ki so pripomogli k kulturnemu razvoju svoje do-
movine. Predvsem duhovniki so bili zasluÏni za ohrani-
tev slovenskega jezika in med njimi je bilo kar nekaj ãla-
nov ‰tevilne rodbine Herbersteinov. A svetovno slavo je
druÏini prinesel diplomat Îiga Herberstein, vodja 69
diplomatskih misij v razne drÏave. Proslavil se je pred-
vsem kot pisatelj in zgodovinar, ki je Evropi odkril
kneÏevino Rusijo.

”Zapiski o Moskoviji” Î. Herbersteina, ki so bili ob-

javljeni l. 1549, so bili prvo temeljito poroãilo o tej novi
ogromni evropski deÏeli, njenih prebivalcih in njenih
sosedih. Uspeh njegovega dela je treba pripisati, kot to
utemeljuje A. Lenarãiã, predvsem njegovi domovini. Za-
hvaljujoã predvsem znanju slovenskega jezika, se je lah-
ko zlahka sporazumeval z Rusi in Poljaki

Uvod prof. Buãarja, prvega predsednika parlamenta

samostojne Slovenije je samosvoj komentar k eseju A.
Lenarãiãa. Prof. Buãarja, soavtorja prve slovenske usta-
ve, vznemirjata problem integracije Slovenije v Evropo
in vpra‰anje narodne mentalitete. Zaslugo Herberstei-
na vidi tudi v tem, da je njegova osebnost pomagala kre-
piti narodno zavest Slovencev.

Znani ruski zgodovinar in arheolog, ãlan Ruske aka-

demije znanosti, V. L. Janin vidi v delu Î. Herbersteina
„Zapiski o Moskoviji” primer mojsterskega dela iz dobe
humanizma, polno tolerantnega duha, znaãilnega za

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

143

njegovo domovino. V Herbersteinu Janin vidi prvega
znanilca ideje zdruÏene Evrope.

Ruska zgodovinarka A. L. Horo‰keviã analizira pred-

vsem povsem konkretne poglede Herbersteina o Veliki
ruski kneÏevini, njeni geografiji, religiji in kulturi. Pri-
merjavo geografskih predstav o Evropi na osnovi zem-
ljevidov ‰e iz ãasa antike in opisa Herbersteina olaj‰u-
jejo ‰tevilni zemljevidi Ptolomeja in Antona Vida (naris-
ana na osnovi I. V. Ljackega) in samega avtorja „Zapis-
kov”. Posebno zanimanje Evropejcev, ki so tedaj preÏiv-
ljali burni proces reformacije in protireformacije, pa je
vzbudilo tudi pisanje Herbersteina o ruskih, bizantin-
skih cerkvenih obiãajih, predvsem svadbenih.

Drugi del ‰tudije A. Horo‰keviã je posveãen trenutne-

mu stanju „herbersteinologije”. Avtorica pi‰e, da danes
rezultati mnogostranskih raziskovanj konãno omogoãa-
jo, da pride do nove, popolne akademske izdaje „Za-
piskov”, ki bo zamenjala edino tovrstno izdajo s komen-
tarji, ki je iz‰la v Moskvi l. 1988.

Znanstveni in poljudno-znanstveni del knjige zaklju-

ãuje opis grba druÏine Herbersteinov izpod peresa pri-
znanega slovenskega zgodovinarja JoÏka ·avlija.

V prilogi knjige je tudi bibligrafija osnovnih del o Îigi

Herbersteinu A. L. Horo‰keviã. Ni pa nepomembna tudi
zbirka ilustracij, ki po svoji bogatosti presegajo vse do-
sedanje izdaje o Herbersteinu. Tu so vsi lesorezi A.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

144

Hirschvogla iz originalne prve izdaje „Zapiskov” in
mnogo‰tevilni materiali tako iz slovenskih kot tudi rus-
kih arhivov.

Knjiga, ki jo je po lastni zamisli in iniciativi izdalo

Dru‰tvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo, „Dr.
France Pre‰eren” v Moskvi, ni namenjena samo strokov-
njakom zgodovinarjem-predavateljem in ‰tudentom,
ampak vsem tistim, ki jih zanima zgodovina in usoda
Evrope dandanes.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

145

Zusammenfassung

ie Auswahl folgender Beiträge russischer und slo-
wenischer Autoren behandelt die Tätigkeit von

Siegmund von Herberstein, Spitzen-diplomaten im
Dienste des Heiligen Römischen Reiches. Siegmund
von Herberstein ( 1486-1566) wurde in Vipava (Slowe-
nien) geboren. Zu jener Zeit hiess sein Geburtsort Vipa-
va noch Wipach und gehörte zum Herzogtum Krain.
Herbertstein war Historiker, Literat und Verfasser der
berühmten „Rerum Moscovitarum Commentarii”.

Zur Zeit Herbersteins hat der Feudalismus seinen

Höhepunkt schon längst überschritten. Die Bevölke-
rung fühlte sich aber noch immer vorwiegend ihrem
Land und Stand, dem Landesrecht, der Landessprache
und Kultur verbunden. Die Welt des jeweiligen Landes-
herrn, Fürsten oder Herzogs, sollte nach der Auffassung
des heiligen Augustinus das Abbild selbst des „Gottes-
staates” sein. Die Gottesordnung mit all den himmli-
schen Attributen sollte auf Erden verwirklicht werden.
Unter diese Attribute wurde auch Latein gezählt, die
„offizielle” Umgangs-sprache, die sowohl den Schul-
raum als auch die Administration beherrschte. Die Lan-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

146

dessprache, die „Volkssprache” also, sprach man im
Alltagsleben, sie wurde von allen Ständen verstanden,
gesprochen und im alltäglichen Umgang praktiziert.

Im 16. Jahrhundert kam dank des Protestantismus

der neue Begriff, „die Nationalidentität”, das erste Mal
zum Vorschein. Sie wurzelte in der Kultur und in der
jeweiligen Landessprache. Die Lokalsprache wurde zu-
erst in den „deutschen” Ländern durch das kaiserliche
Dekret zur Amtssprache. Dadurch wurden dem Ge-
brauch von Latein Grenzen gesetzt. Dank neuer Erfin-
dungen und Entdeckungen kam es zu tiefen Gesell-
schaftsumwälzungen., zu den Nationalismen aller Art,
welche in der tragischen Farse der nazifaschistichen
Ideologie gipfelten.

Im Beitrag von A. Lenarãiã werden Raum und Zeit

Herbersteins innerhalb des Geschichtskontextes seiner
karantanischen Heimat betrachtet. Der bekannte slo-
wenische Publizist entwirft aufgrund von Toponymie,
Archäologie und schriftlichen Quellen das historische
Schicksal des Landes, das seit 1991 als unabhängiger
Staat, Republik Slowenien, existiert. Dem hier angesie-
delten slowenischen Volk gelang es im Laufe der Jahr-
hunderte seine Muttersprache, Kultur und nationalen
Charakter zu bewahren, sei es auf den Trümmern des
Römerreiches, sei es im Rahmen des Reiches Karls des
Grossen oder des Heiligen Römischen Reiches. Mutig

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

147

widerstand es im 16. Jahrhundert mit anderen Völkern
des Reiches auch den Vorstössen des Osmanischen
Reiches gegen die slawischen Länder, deren Opfer zeit-
weilig (1529) sogar Wien wurde.

In dieser Gegend blieb die uralte karantanische Tra-

dition der feierlichen Einsetzung des Landesfürsten er-
halten. Dieser Brauch wurde vom Kaiser des Heiligen
Römischen Reiches übernommen und beeinflusste pa-
radoxalerweise sogar die erste Verfassung der Vereinig-
ten Staaten, welche von Thomas Jefferson verfasst wur-
de. Kärnten und die benachbarte Steiermark gaben vie-
le bedeutende Persönlichkeiten, deren Beitrag zur Ent-
wicklung der Kultur ihrer Länder von grösster Bedeu-
tung war. Manche nahmen prominente Stellen in der
katholischen Kirchen-hierarchie ein und als solche tru-
gen sie zur Erhaltung der slowenischen Sprache bei.
Unter diesen stösst man auch auf die Vertreter der weit-
verzweigten Familie Herberstein. Den Weltruf brachte
diesem Namen allerdings gerade Siegmund von Her-
berstein, Diplomat, der 69 Gesandschaften in verschie-
dene Länder leitete, berühmt in erster Linie als Schrift-
steller und Historiker, welcher für Europa das Gross-
fürstentum Moskau entdeckte.

Herbersteins 1549 erschienene „Rerum Moscovitica-

rum Commentarii” waren das erste, grundlegende
Werk über diesen osteuropäischen Staat und über des-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

148

sen Völker und Nachbarn. Der Erfolg, der dem Schrift-
steller und Historiker Herberstein zuteil wurde, hat die-
ser, nach A. Lenarãiã, seiner Heimat zu verdanken. Nur
dank der Kenntnis der slowenischen Sprache konnte er
sich frei mit Russen und Polen verständigen.

In seinem Beitrag kommentiert F. Buãar, der Präsi-

dent des ersten demokratischen slowenischen Parla-
ments, auf ganz orginelle Weise die vorliegende Studie
von A. Lenarãiã. Als einer der Schöpfer der ersten slo-
wenischenVerfassung befasst er sich mit dem Problem
der Integrierung Sloweniens in die Europäische Ge-
meinschaft und mit den Fragen der nationalen Mentali-
tät. F. Buãar sieht Herbersteins Verdienste vor allem in
der Tatsache, dass seine Persönlichkeit zur Stärkung des
slowenischen Nationalbewusstseins beitrug..

Der bekannte russische Historiker und Archäologe,

Akademiker V. L. Janin betrachtet das Hauptwerk Sieg-
mund von Herbersteins „Rerum Moscoviticarum Com-
mentarii” als Muster-beispiel des humanistischen
Schrifttums, gewissenhaft und toleranzvoll, was für
Herbersteins Heimat so typisch war. V. L. Janin sieht in
Herberstein den ersten Verkünder der Idee des einheit-
lichen und vereinigten Europas.

Eine Reihe konkreter Beobachtungen über Herber-

steins Darstellung von Moskauer Grossfürstentum und
dessen geographische, religiöse und kulturelle Gege-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

149

benheiten sind im Aufsatz der russischen Historikerin
A. L. Choro‰keviã zu finden. Die vergleichende Analyse
europäischer geographischer Vorstellungen, die in
mancher Hinsicht noch aus der Antike stammen, mit
der Schilderung Herbersteins, wird dank zahlreicher
Karten von Ptolomäus und Anton Wied ( gezeichnet
nach I. V. Ljacki) und nach Angaben des Autors selbst,
wesentlich erleichert. An den Prozessen der Reforma-
tion und Gegenreformation beteiligtes Europa schenkte
ein ganz besonderes Interesse den russischen bzw by-
santinischen Kirchenriten, besonders dem Hochzeitri-
tual.

Eine weitere Studie von A. L. Choro‰keviã informiert

den Leser über die gegenwartige Situation in der „Her-
bersteinkunde”. Die Autorin ist der Meinung, dass man-
nigfache Forschungen des Werkes Herbersteins uns er-
möglichen, an die Vorbereitung einer vollständigen
akademischen Ausgabe der „Commentarii” heranzutre-
ten. Sie sollte die bereits bestehenden Ausgaben erset-
zen, darunter auch die einzige kommentierte Moskauer
Ausgabe von 1988.

Die Reihe der wissenschaftlichen und popularisieren-

den Aufsätze schliesst die Notiz des bekannten slowe-
nischen Historikers J. ·avli über Herbersteins Familien-
wappen.

Die Bibliographie wichtigster Arbeiten über Sieg-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

150

mund von Herberstein, bearbeitet von A. L. Choro‰ke-
viã, wird beigelegt. Es ist zu betonen, dass das vorlie-
gende Buch mit einer Serie von Bilddokumenten verse-
hen ist, die alle übrigen Ausgaben der Herbersteiniana
übertrifft. Aufgenommen wurden nämlich alle Holz-
schnitte von A. Hirschvogel für die zu Herbersteins Le-
bzeiten erschienenen Ausgaben seines Hauptwerkes,
dazu noch zahlreiche wertvolle Bildmaterialien aus slo-
wenischen und russischen Archiven.

Das Buch wurde nach Entwurf und dank Initiative

der Dr. France Pre‰eren-Gesellschaft für Förderung der Ver-
bindungen zwischen Slowenien und Russland vorbereitet
und veröffentlicht. Es wendet sich nicht nur an Fachhis-
toriker, Studenten bzw. Dozenten, sondern an alle, die
sich heutzutage um Europas Schicksal interessieren.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

151

Abstract

he collection of articles by Slovenian and Russian

authors deals with the work of Sigismund Herber-

stein (1486-1566), an outstanding diplomat in the servi-
ce of the Holy Roman Empire. Sigismund Herberstein
was born in the town of Vipava, which at that time was
called Wipach and belonged to the Duchy of Carniola.
Herberstein was a historian, man of letters, and author
of the famous „Rerum Moscovitarum Commentarii”.

By the time of Herberstein feudalism has reached and

passed its peak. The people, however, still identified
themselves with their counties and estates; loyal to lo-
cal laws, language and culture. The council of heads-of-
state, dukes and princes reflected the Augustinian view
of God’s state; the terrestrial realisation of divine order
with all its celestial attributes and Latin, as the official
language of communication, was used in school and
offices. Countries’ local languages, the „people’s”
languages, were in everyday use by members of all esta-
tes, spoken and practised in everyday communication.

Under such conditions, Protestantism introduced a

new, „national identity”, based on culture local langua-

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

152

ge. This was first enshrined in law in the so-called Ger-
manic countries and the use of Latin was restricted.
Deep social changes, provoked by new discoveries and
inventions caused these nationalisms to flourish and
they reached their extreme and tragic peak in the „na-
tional socialism” of Nazi Germany.

The essay by A. Lenarãiã treats Herberstein’s work

and activities within the historical context of his Ca-
rantanian homeland. On the basis of toponymic, archa-
eological and written sources the well-known Slovene
publicist recreates the historical fate of the lands, which
in 1991 formed the Republic of Slovenia. Their indige-
nous Slovenian population has succeeded in preserving
its language, cultural traditions and mentality over a
period of fifteen hundred years through the downfall of
the Roman Empire, throughout the Empire of Charles
the Great and the Holy Roman Empire. In the 16th cen-
tury, together with other peoples of the Empire, it bra-
vely withstood the attacks of the Ottoman Empire that
targeted the Slav lands and even threatened Vienna in
1529.

In this region remained in use the ancient tradition of

festive enthronement of the land Dukes, taken over by
the emperors of the Holy Roman Empire, which, para-
doxically enough, influenced the first Constitution of
the United Sates written by Thomas Jefferson. Carinthia

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

153

and neighbouring Styria bore many prominent perso-
nalities, whose contribution to the cultural develop-
ment of their country was of great importance. Many of
them occupied important posts in the Catholic hierar-
chy and as such supported the preservation of the Slo-
venian language. Among them there were also many
members of the prolific Herberstein family. However, it
was Sigismund Herberstein who brought the family
worldwide fame. He became famous as a diplomat who
headed 69 missions to various countries and as a writer
and historian who discovered for the world the Princi-
pality of All Rus.

Herberstein’s „Rerum Moscovitarum Commentarii”,

published in 1549 was the first fundamental work on
this eastern European country, its peoples and neigh-
bours. As shown by A. Lenarãiã, the success of his acti-
vity as a writer and historian is due to his homeland.
Because of his knowledge of the Slovenian language he
managed to communicate freely with the Russians and
the Poles.

The essay by Professor F. Buãar, first chairman of the

parliament of the sovereign Republic of Slovenia, serves
as a kind of comment on Lenarãiã‘s article. As one of the
authors of the first Constitution of the Republic of Slo-
venia, he deals with the issue of the integration of his
country into the European Community and with the

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

154

question of national mentality. F. Buãar perceives Her-
berstein’s merit in the fact that his activity contributed
to the formation of the Slovenian national identity.

The well-known Russian historian and archaeologist,

Academician V. L. Yanin, describes the principal work of
Sigmund von Herberstein „Rerum Moscovitarum Com-
mentarii” as a masterpiece of literature of the epoch of
humanism, conscientious and tolerant, so typical of
Herberstein’s homeland. V. L. Yanin views Herberstein
as the forerunner of the idea of a united and unified
Europe.

A series of concrete observations about Herberstein’s

presentation of the Grand Duchy of Moscow and its
geographical, religious and cultural facts are to be
found in the article by the Russian historian A. L. Kho-
roshkevich. The comparative analysis of the European
geographical notions, which in many ways still origina-
te in the antiquity, with Herberstein’s descriptions, is
made substantially easier owing to the numerous maps
of Ptolomeus and Anton Wied (based on I. V. Ljacki)
and to the data of the author himself. The Europeans,
undergoing at that time the process of Reformation and
counter-Reformation were particularly interested in
Herberstein‘s information about the religious rites of the
Russians and specifically the wedding ceremonies inhe-
rited from Byzantium.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

155

The second study by A. L. Khoroshkevich informs the

reader of the present situation in the „Herbersteiniana”.
The author believes that manifold studies of Herber-
stein’s work finally make it possible to prepare a full
academic publication of the Notes designed to replace
the many previous editions including the only fully-
annotated Moscow edition of 1988. The article by the
well-known Slovenian historian, J. ·avli, on the Her-
berstein family coat-of-arms concludes the series of
popular and scientific articles.

A bibliography of the most important works of Sig-

ismund Herberstein prepared by A. L. Khoroshkevich
forms a useful annex to the book. It is worth mentio-
ning that the book is illustrated by a series of pictorial
documents, which surpasses all previous editions of
„Herbersteiniana”. Reprinted here are all the woodcuts
of A. Hirschvogel for the edition of Herberstein’s origi-
nal work, as well as numerous valuable materials from
Slovenian and Russian archives.

The book was prepared and published on the sugges-

tion and initiative of the Dr. France Pre‰eren Society for
the Advancement of Contacts between Slovenia and Russia.
It is certainly interesting not only for academic histori-
ans, students and teachers; rather it is for all who have
an interest in the current destiny of Europe.

BES

ÎIGA HERBERSTEIN

156

To je elektronska izdaje knjige

ÎIGA HERBERSTEIN — VOJ·âAK,
DRÎAVNIK, DIPLOMAT IN MIROTVOREC
Moskva, 2000

Tiskana knjiga je dvojeziãna, slovenska-ruska, in je bogato
ilustrirana. Ker bi z vsemi ilustracijami elektronska knjiga
postala ogromna, smo v tej izdaji uporabili samo tri slike.

Zasnoval, izbral in uredil: Just Rugel

Avtorji ãlankov: Ana Horo‰keviã, Andrej Lenarãiã,
JoÏko ·avli, Franc Buãar, Valentin Janin, Just Rugel

Prevodi in lektoriranje: Olga Plotnikova, Darja Markoja,
Aleksander Nazarenko, Milan Smolej, Tom Ryan, Marina
& Just Rugel, Irina Makarova, Maja Ficko, Svetlana Udalo-
va, Irena Rugel, Irina âudnovskaja

Izbor ilustracij: Just Rugel, Anna Horo‰keviã, Andrej Le-
narãiã

Likovno oblikovanje in raãunalni‰ka obdelava: Just Rugel, Fjo-
dor Ozarjonov, Aleksander Safonov

Avtorja skulptur na platnicah: Grigorij Potocki (fotografija:
Joris Van Velzen), Vadim Kirillov (fotografija: V. Aleksan-
drenko, V. Jeftimjev)

Izdalo in zaloÏilo: Dru‰tvo za promocijo stikov med Slove-
nijo in Rusijo “Dr. France Pre‰eren”

drpreseren@bigfoot.com