Feminizem in zgodovina

ženskega gibanja v Sloveniji

in na svetu.

Feminizem

• Feminizem je smer ženskega gibanja, ki

je nastala na začetku 60. let 20. stoletja

predvsem zaradi boja žensk za

enakopravnost in boja proti

diskriminaciji žensk. Na tem so začele

delati sufražetke v začetku 20. stoletja

oziroma že konec 19. stoletja. Njihov

prvotni cilj je bil, da ženske dobijo volno

pravico, potem pa so se odločile še za

politično in gospodarsko enakopravnost.

• Sufražetke niso prve na glas izrazile

ideje o enakopravnosti, saj segajo
začetki boja za enakopravnost še
dalje v zgodovino, celo v srednji vek!

• V času starega veka ženske niso imele nobene

politične moči, vendar je že grški filozof Platon
postavljal zahteve po enaki izobrazbi moških
in žensk. V svojem delu Republika je pripisal
vsem ljudem dvospolen značaj; tako moški kot
in ženske so lahko pogumni in nežni.

• Ključni tekst srednjega veka je Biblija, iz

katerega že je razvidno, da so od ženske v tem
času pričakovali ubogljivost, tako do moža kot
do cerkve.

• Vendar je leta 1405 italijanska

pisateljica Christine de Pizan objavila
delo Mesto žensk, v kateri je kritično
analizirala družbo in se spraševala,
kakšno bi bilo neseksistično mesto.

Začetki feminizma

• Zametke feminizma mogoče najti že v zgodnjem

18. stoletju. Prvotna oblika feminizma se

ukvarjala predvsem z enakostjo pravic za moške

in ženske. Te ideje so priplavale za času francoske

revolucije in ameriške vojne za neodvisnost, ko

sta bili glavni vrednoti svoboda in enakopravnost.

Feministke v Franciji so vztrajale, da morajo

vrednote, kot so enakost, svoboda in bratstvo

veljati za vse, medtem ko so ženske aktivistke v

Ameriki zahtevale, da se v Ameriški deklaraciji za

neodvisnost posveti pozornost tudi ženskam,

njihovim državljanskim pravicam ter pravicam

lastnine.

Prvi val feminizma

• V začetku 19. stoletja se je v Angliji

zbrala skupina pripadnic srednjega
sloja in podala zahtevo za boljšo
izobrazbo, boljše možnosti za
zaposlitev, večje pravne pravice
zlasti v zakonu in volilno pravico
žensk.

Poglejmo, kdaj so si ženske

pridobile volino pravico v

nekaterih državah:

• 1893 Nova Zelandija
• 1902 Avstralija
• 1906 Finska
• 1913 Norveška
• 1915 Danska, Islandija
• 1917 Sovjetska zveza
• 1918 Kanada
• 1919 Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Poljska,

Švedska, Luksemburg, Češkoslovaška,

• 1920 Združene države Amerike
• 1928 Velika Britanija

• 1931 Španija, Portugalska
• 1934 Kuba, Brazilija
• 1945 Francija, Madžarska, Italija, Japonska,

Vietnam, Bolivija, Jugoslavija

• 1947 Argentina, Venezuela
• 1949 Kitajska
• 1952 Grčija
• 1956 Egipt, Pakistan, Senegal
• 1975 Švica
• 1977 Nigerija
• 1979 Peru

Drugi val feminizma

• Gonilna sila drugega vala feminizma so bili

socialisti ter gibanje za državljanske

pravnice, ki so privreli na dan okoli leta

1960 v Severni in Srednji Ameriki, Evropi in

Avstraliji. Žensko osvoboddilno gibanje, ki

se je začelo v ZDA (Zdruzene Drzave

Amerike), je kombiniralo svobodomiselnost

ter zahteve po enakih pravicah žensk in

moških z zahtevo, da ženska lahko sama

odloča o svoji indetiteti ter spolnem

življenju. Slednji zahtevi sta bili opisani v

sedmih zahtevah gibanja, ustanovljenega

med letoma 1970 in 1978 so bile:

• Enaka plača
• Enaka izobražba
• Enake možnosti za zaposlitev
• Finančna in pravna enakopravnost
• Brezplačna kontracepcija
• Izvedba splava po želji
• Pravica do ženske opredelitve seksualnosti
• Konec diskriminacije lezbijk
• Svoboda pred nasiljem in spolnimi zlorabami

Izobrazba

• Slovenija in Hrvaška sta v drugi polovici 18.

stoletja uvedili obvezno štiriletno osnovno
šolanje, kljub temu pa so zaradi predsodkov
dekletom šolanje pogosto prepovedovali.
Tako je bilo leta 1931 nepismenih moških nad
10. letom starosti 32 % nepismenih žensk pa
kar 54%. Za izobrazbo žensk je bila posebej
pomembna uvedba obveznega osnovnega
osemletnega šolstva za oba spola in skupino
vzgajanje dečkov in deklic v mešanih
razredih.

Med svetovnima vojnama se v Sloveniji

delež deklet v osnovih šolah vedno
bolj povečal, podobno je bilo tudi v
srednjih šolah in gimnajizah, kjer se je
vsako leto število deklet povišalo več
kot 10 %.

V drugi polovici 20. stoletja je v Sloveniji

število deklet v gimnazijah presegalo
število fantov :D , število na
visokošolskih ustanovah pa je presegel
50% po letu 1970.

Drugi val feminizma v

sedemdesetih in

osemdestih letih 20.

stoletja v Sloveniji in bivši

Jugoslaviji

• (Izgovor dr. Milrjane Ule o vpostavljaniu

feminističnega gibanja v Sloveniji)

• Feminizem v Jugoslaviji se je začel v

Zagrebu in po mnenju predavateljice
so imele tamkajšnje feministke – na
primer Silva Mežnarič

, Nade

žda

Čačnović

in Rada Iveković

velik in

pozitiven vpliv na oblikovanje
feministične scene v Sloveniji.

• Omenila je tudi zanimivo razliko med

zagrebško in slovensko sceno: da je bila prva
veliko bolj poklicno heterogena kot druga, in
da ni v tolikšni meri kot slovenska temeljila
na slabi osebni izkušnji s patriarhalnimi
strukturami: »Me smo se borile proti svojim
materam, ki so nas potiskale v vlogo
izobraženih žena in gospodinj, Zagrebčanke
pa so imele za seboj matere, ki so jih v vseh
pogledih podpirale in spodbujale.«

• Socializem je skušal premagati razredna in

nacionalna protislovja, patriarhalnih razmerij
pa se ni dotikal, čeprav so bila povsod – v
kulturi, ekonomiji in politiki. Feminizma ni
maral in je zanikal njegov pomen, češ da bo
razrešitev razrednih nasprotij vodila tudi v
razrešitev spolnih (kar je z drugimi besedami
pomenilo, da feminizem ni potreben) in to so
zagovarjale tudi slovenske AFŽ-jevke
(Antifašistička fronta žena)*

*Slovenska protifašistična

ženska zveza

• Slovenska protifašistična ženska zveza (SPŽZ) je bila

ustanovljena z okrožnico Izvršnega odbora kot samostojna

organizacija 21. januarja 1943. Bila je sestavni del

jugoslovanske Antifašistične fronte žena, ki je bila ustanovljena

6. decembra1942 v Bosanskom Petrovcu.

• Naloge zveze so bile predvsem vezane na politično, socialno in

materialno podporo ter pomoč narodnoosvobodilnemu gibanju

in narodnoosvobodilni vojski. Organizacijsko je bila SPŽZ

sestavljena iz (hierarhično gledano s spodnje strani) terenskih,

okrajnih, okrožnih, pokrajinskih odborov do glavnega odbora. Vsi

odbori SPŽZ so bili voljeni, prvi glavni odbor pa je bil izvoljen na

1. kongresu SPŽZ, ki je bil organiziran 17. oktobra 1943 v

Dobrniču.

• Do ustanovitve zveze so slovenske ženske delovale v okviru

odborov Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Po osvoboditvi

se je SPŽZ preimenovala v Anifašistično fronto žena Slovenije.

•

• Eden od rezultatov feminističnega gibanja so bile

ženske študije, ki so se v osemdesetih letih začele

razvijati v univerzitetnih središčih. Če bi ženskih

študij, ki so vpeljale žensko perspektivo v

razumevanju in razlagi družbenih pojavov, ne

bilo, bi po mnenju predavateljice, »slovenska

sociologija ostala omejena na sociologijo

samoupravljanja in sociologijo dela.« Tako pa so v

sociologijo vstopile žive teme, kot so razmerje

zasebno/javno, telo, družina, seksizem, spol kot

empirični problem, spoznanje, da je spolna

neenakost ena od osnovnih družbenih neenakosti

itd.

http://euscreen.eu/play.jsp?

id=EUS_E4C2BEA11C7E49238E89FC
C9200978CC

Zaposlitev

• Po 2. svetovni vojni se je število

zaposlenih žensk v Jugoslaviji
povečalo za približno dvakrat.
Odstotek žensk se je v skupnem
številu zaposlenih razlikoval po
republikah in avtonomnih pokrajinah,
od 44% v Sloveniji do 20% na
Kosovu.

Zaposlene ženske v

Sloveniji.

• V skupnem številu zaposlenih

pomenijo ženske 46 %, v
gospodarstvu 41 % in v
negospodarstvu 73 %. Med
brezposelnimi s peto stopjo izobrazbe
je kar 56% žensk, z šesto stopnjo 58
%, med. Tistimi s sedmo stopnjo pa
47% žensk.