MO� IN PRAVICA BESeDA
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
Josip Jurćić
Moć in
pravica
O M N I B U S
1
MO� IN PRAVICA
BESeDA
BESeDA
Josip Jurćić
MO� IN PRAVICA
To izdajo pripravil
Franko Luin
[e-mail]
ISBN 91-7301-210-6
[e-mail]
www.omnibus.se/beseda
2
MO� IN PRAVICA
BESeDA
I
apoleona Prvega sijajna zvezda je zahajala. Od
Njuga so pritiskali na Kranjsko granićarji in po ma-
lih bojih so popu0 ćali nekdaj zmagoslavni Francozi do
zdaj pokorno de�elo.
Zami0 ljen in slabovoljen je sedel kranjski gra0 ćak na
Dolenjskem nekaj ur pod Ljubljano poznega većera v
svoji sobi. Pred seboj je imel već pisem, v nem0 kem ali
francoskem jeziku pisanih. Naznanjale so se mu iz glav-
nega mesta in od njegovih visokih prijateljev neugodne
novice. Ilirija o�ivljena� je bila zopet pokopana; veli-
kanski duh francoski je bil strt, vraćalo se je staro av-
strijsko gospodarstvo in do tega ni imel vitez F.  fran-
coski guverner ga je bil postavil za męra  nobenega
soćutja. Bil je eden izmed malega 0 tevila onih, kateri so
z Vodnikom vred pred oćmi imeli sicer nejasno, a bolj0 o
bodoćnost na0 e domovine. Bil je domaćin po rodu; nje-
govo plemstvo ni bilo staro, njegovi oćetje niso bili od
germansko-frankovskih ćasov med Slovence naseljeni.
�ele njegov ded, ki je bil od kraja preprost trgovec in si
je bil bogastvo pridobil, kupil si je bil naslov in ponemćil
slovensko ime, katero se je vendar med gra0 ćini podlo�-
3
MO� IN PRAVICA
BESeDA
nim ljudstvom na njegovo jezo 0 e dolgo edino dr�alo
njegove hi0 e.
Vitez F. (vsega imena ne pi0 em zaradi njegovih 0 e �i-
većih potomcev in zlasti, ker ga v stvari treba ni) bil je
izobra�en mo�, kakor jih je bilo taćas med njegovimi
vrstniki malo. �ital je mnogo francoskih pisateljev
izpred revolucionarne dobe, kar je imelo velik vpliv na
njegovo mi0 ljenje in obudilo mu zlasti veliko spo0 to-
vanje do vsega francoskega, od koder je mislil da pride
vsemu svetu nova doba omike. Napoleon je bil njemu
izrastek francoske velikosti in, kakor je taćas povsod
ćastilce imel, bil je tudi F. eden njegovih ćastilcev. Padec
tega velikana ga je ganil torej globoko.
A tudi druga stvar mu je delala skrbi. Preveć je vero-
val v stalnost in gotovost tega, kar je po svojih nazorih
�elel. Videć zaćetek, veroval je tudi v zvr0 etek. Zatorej ni
samo z veseljem prevzel dane si ćasti okrajnega męra
(�upana), nego nikjer in nikoli ni skrival svojih misli. Bil
je torej pri starem uradni0 tvu poćrnjen za slabega Av-
strijca in to bi mu utegnilo zoprnosti in sitnosti zadajati.
V tem premi0 ljevanju je bil, ko naglo njegova �ena v
sobo stopi.
Granićarji gredo!� reće ona prestra0 ena.
K nam? Po kaj?� A tudi on lice spremeni in hiter od-
govor na svoje si vpra0 anje mu 0 ine skozi glavo. More-
4
MO� IN PRAVICA
BESeDA
biti ga je �e kdo obto�il? Morebiti ga hot� zapreti? Ven-
dar ne! Dejanstveno ni nićesar pregre0 il.
Kdo ti je to rekel? Pać ne bode res! Voja0 tvo gre po
cesti, dobro ćetrt ure v stran nimajo nobenega namena
niti ćasa hoditi.�
Ona mu odprt listić pomoli. Bilo je nem0 ki pisano
naznanilo, da pridejo trije c. kr. ćastniki in deset mo�
nocoj 0 e na većerjo v grad.
Kaj hoćem! Mesa ni dovolj v hi0 i, danes je sobota,
prepozno je koga poslati ponje in morebiti ga ni dobiti
ni, in tako pozno! Ura je �e devet. Bogve kaki ljudje so
to, moj bog!�
Stori, kar more0 ,� odgovori on ter nevoljen gre skozi
okno gledat v ćrno noć, ali se morebiti �e bli�ajo nepri-
jetni pozni gostje. �ena je 0 la vtem po stopnicah dol in
je v naglici sklicala �enske posle na delo, pripravljanje in
pomaganje.
Gori na kurjih gredeh, kjer so pri petelinu kimale ko-
ko0 i, ne prićakujoć smrtne ure, prikazale so se lući in
d�klina debela roka je posezala v perutninsko većeće
krdelo. V kleti je prestra0 ena smuknila mi0 ka izpod ne-
nadno obiskanega vinskega soda. A v konjskem hlevu so
trije hlapci na jaslih sedeli, tobak �većili in rekli:
Kaj hudića, da soldat ponoći pride! Saj je pri cesti
već gosposkih hi0 !�
5
MO� IN PRAVICA
BESeDA
II
ol ure in 0 e pol je bilo pre0 lo. V najlep0 i sobi ma-
Plega gradu  posebno lepih sob sicer ni bilo  po-
grnjeno je bilo za većerjo ćastnikom. Spodaj v dru�inski
izbi so bile vse priprave gotove prostim vojakom, kate-
ri so bili naznanjeni. A nikogar 0 e ni bilo.
Zadovoljna, ker so bile vse te�ave premagane, hodi-
la je gospa slovesneje nego navadno oblećena okoli
mize, popravljaje tu in tam.
�e prijetna �ena. Stara 0 estindvajset let, sicer malo
nizka, a polnega telesa, gladek, bel obraz, velike �ive oći
je imela  nić podobe, da bi to bila soproga ćisto nić
lepega, kostenega, petnajst let starej0 ega gospodarja.
Zakon teh dveh je bil navadne sreće. Vćasih je bil
majhen hi0 ni razpor, a trpel ni dolgo. On je bil prec�j
strasten mo�, ona je imela malo svojeglavnosti, a vselej
se je o pravem ćasu mo�u upokorila. On se je �enil iz
ljubezni do nje in ona je mislila, da ga tudi zelo rada
ima. Saj jo je bil k sebi povzdignil, ne gledajoć dobićka,
ker njena rodovina ni bila bogata. V samostanu zrejena,
bila je zelo pobo�na, morebiti ne toliko iz nagona, nego
iz naravnega vzroka, ker ji je potreba bila, srce, ki ni vse
6
MO� IN PRAVICA
BESeDA
viselo na starej0 em mo�u, ki materine ljubezni ni po-
znalo (otrok nista imela), napolniti s kakim drugim ću-
tom. Mo�u je bila zvesta; nezvestobi niti prilike ni bilo,
ko bi je celo pobo�nost in dol�nost ne bila vezala.
Spomini njene mladosti  v vsakdanjih skrbeh so bili
�e pozabljeni.
�uj, na dvori0 ću se zasli0 i �venket jezdecev! To so bili
gostje. Gospodar jih sprejme; po stopnicah se jim posve-
ti.
�tirje ćastniki so bili, ćisto sami; naznanjenih vojakov
ni bilo � njimi.
Gra0 ćaku je bilo to zelo neprijetno. Ljudje so bili osor-
ni, niti imenoval se mu nobeden ni. Ropotali so s sablja-
mi po stopnicah gor kakor doma in gospodinjo po-
zdravljali kakor stari znanci. S precŁj neprijazno vljud-
nostjo ga eden poprosi, naj d� konjem dobro postreći.
Odide, da bi tem ljudem izpred oći bil.
Ko pride iz hleva nazaj v sobo, najde jih okoli mize.
Ob kratkem se mu imenujejo. Dasi ćastniki v granićar-
skem polku, bili so vendar trije nem0 kega rodu, a vsi so
govorili samo po nem0 ko. Izmed imen si je zapomnil
baron samo eno, ime najmlaj0 ega lajtnanta, ki je tik nje-
gove �ene sedel in s pre0 erno lahkoto svoj laket na roćo
njenega stola naslanjaje vedno vanjo govoril, ako ni je-
del ali pil. Bil je lep mo�.
7
MO� IN PRAVICA
BESeDA
Gospod lajtnant je moj prej0 nji znanec iz mesta,�
reće gospodinja svojemu mo�u, ki se ni nadejal tega hi-
trega prijateljstva.
Baron sam ni vedel, kaj je na to odgovoril, a jezen je
bil, da bi bil vse goste izmetal. Ali vojaki so bili ter nje-
mu se je bilo posebno bati.
Lepi ćasi so bili,� reće lajtnant in pripoveduje gosp�
o nekem plesu, o nasprotnem stanovanju in već stvari,
ki niso bile vsem razumne. Gospa je bila rdeća, a po-
slu0 ala je vidno rada.
Govor je bil �ivahen. A z gospodarjem so malo govo-
rili gostje, katerim je vino izvrstno ugajalo; dostikrat mu
ni odgovarjali niso, ako se je hotel vmes vtikati.
Pilo se je mnogo.
Kakor slućajno se zunaj pred sobo na prehodih snide-
ta mladi lajtnant in eden njegovih tovari0 ev. Hi0 na, ki je
prej v mestu bila in razumela tuji jezik, odslanjala je tiho
vrata svoje izbe v kotu in radovedno gledala, kak0 ni so
ti vojaki. Saj mlade ćastnike vsaka �enska rada ogleduje.
�ula je pogovor.
Kako ti je pogodu ta �enska?�
Dobra bi bila. �al, da jo ima tak bedenj! A od kod jo
ti �e od prej pozna0 ?�
Ha, jaz sem ji zaljubljena pisma pisal, ko se ji 0 e sa-
njalo ni, da mi bode kdaj v tem gnezdu vino toćila! A ni
8
MO� IN PRAVICA
BESeDA
0 e pozabila tega. Stavim, da me ima 0 e zapisanega. Pre-
kleto me jezi, da ne morem tukaj ostati,� reće lajtnant.
Zakaj ne?� odgovori tovari0 .
Med pogovorom sta pri0 la na drugi konec; tam po-
govorita 0 e tiho, da hi0 na �e nićesar ne more sli0 ati, a
nazadnje si smeje roki stisneta in vrneta se v sobo.
9
MO� IN PRAVICA
BESeDA
III
ako pozno je �e bilo, ko so ćastniki vstali. Starej0 a dva
Jsta malo omahovala na nogah, kajti dosti ća0 vina je
bilo minilo pri tej mizi.
Gospa, ki je bila 0 la dalje ćasa ven, pride s prijazno po-
nudbo nazaj, naj gospodje ostanejo nocoj tu, noć je
temna in pot je slab. A rećejo, da jim to ni mogoće, ker
je treba jutri zgodaj biti pri bataljonu. Samo najmlaj0 i
lajtnant se ne brani nićesar in po kratkem spogledu s to-
vari0 em, s katerim je govoril prej, reće:
Meni ni dobro, jaz ostanem do jutra tu. Opravićite
me.�
Hi0 nemu gospodarju nikakor ni bilo ljubo. �akal je �e
komaj, da bi se tovari0 i izgubili, ker prijazni nikakor niso
bili; da, celo vinjeni zaćeli so bili njega in njegovo fran-
cozovanje zbadati. Videl je, da se je bil res nekdo potru-
dil, njega natanko popisati tem vojnim mo�em, ter zde-
lo se mu je, da njegovo vino unićujejo skoro bolj iz ma-
0 ćevanja nego iz iskanja njegove gostoljubnosti. A bil je
mirne krvi in rekel je lajtnantu, da ga veseli, ako si vza-
me na slu�bo vse, s ćimer mu je mogoće postreći. In ba0
tega gizdavca bi se bil najraj0 i iznebil. Nesramno lahkot-
10
MO� IN PRAVICA
BESeDA
no se je vedel proti �eni, katero je bilo prej zadelo �e već
kaznovalnih pogledov tihega gospoda soproga, ki danes
svoje �ene in njenega obna0 anja ni razumel.
Bode skoraj bolje, da gremo pe0 ,� reće eden izmed
ćastnikov, ko so na dvori0 ću bili. Po kratkem razgovoru
je bil ta ćudni nasvet sprejet. Gra0 ćak je dal dva svoja
hlapca, da sta konje vedla pred njimi. Oni trije pak so 0 e
precej dolgo stali v mrzloti na dvori0 ću in govorili ter se
krohotali. Dva druga hlapca sta stala s pri�ganimi smol-
natimi baklami, da bi do ceste gospodo spremila.
�ujte gospod F.,� reće naposled eden ćastnikov gra-
0 ćaku, ki je �e malo nepotrpe�ljiv stal pri njih, vi bi nas
morebiti malo spremili. Vsaj ćez to grmovje. �ujemo, da
ste spremljali tudi francoske goste, ki so bili pri vas.�
Gospodar se temu nepovoljnemu pozivu ni mogel
ustavljati, posebno, ker se je zadnje sklicevanje nekako
ćudno zatezalo. Napoti se � njimi, meneć, da bode do-
volj, ako pojde kakih 30 ali 50 korakov. Pijani najstarej0 i
ćastnik ga prime kakor prijateljski pod pazduho in tako
odidó iz dvora.
Vedeli smo, da tudi cesarskim ćastnikom storite, kar
ste tem prekletim Francozom!� vpije ćastnik, ko so bili
�e precej daleć in ga je 0 e vedno za podpazduho dr�al.
Mislim, da se gospodje zaradi postre�be ne bodo to-
�ili, storil sem, kar je mogoće bilo. Mnogo & �
11
MO� IN PRAVICA
BESeDA
A već, već morate storiti nam nego Francozom. Po-
ka�ite, da ste dober cesar0 ćak,� reće drugi. Pogledite,
tako prekleto nerodne ljudi imate. Na0 a dva svetilca sta
zaspanca! Vrag ve, kam naju privedeta! Morebiti celo
med va0 e kmete, katerim ste lepe nauke dajali. Ha!�
Gra0 ćak molći. Ali so ti tako pijani ali se delajo. Po-
lo�aj njegov je bil gotovo neprijeten.
Jaz se poslovim, gospodje!� reće in se hoće nalahko
svojemu vzporedniku izviti. A bilo je vse izgovarjanje
zastonj. Treba je bilo 0 e dalje iti � njimi.
Po0 ljite ta dva ćloveka nazaj, svetimo si lahko sami,�
reće tretji, vzame enemu hlapcu baklo ter jo po seno�eti
vr�e, da svetal �ar v lepem oboku daleć pade na tla, kjer
slabeje in slabeje gori ter naposled ugasne. Od drugega
pak vzame svećavo sam in stopa � njo dalje. Debelo gle-
data hlapca in postojita. Ker jima nobeden nićesar ne
uka�e, obrneta se in mrmraje vraćata. Skoraj pak obsta-
neta zopet in se pogovarjata, gledaje za onimi.
Gospod F.,� reće za nekaj ćasa oni, ki je baklo nosil,
saj vi greste z nami do na0 ega kvartirja in izpijete ko-
zarćek na zdravje na0 ega cesarstva ter na srećen propad
va0 ega Bonaparta. Brez ugovora! Vemo, da ste patriot,
ha, ha!  Zdaj pa, jaz sem �e dolgo svetil, pod noge ne
vidim po teh va0 ih kamnastih potih; nate, svetite vi!�
Gra0 ćaku d� baklo. Ta se od jeze trese, a nićesar ne
odgovori. Vzame baklo in sveti pred njimi.
12
MO� IN PRAVICA
BESeDA
Zakaj se tako kislo dr�ite, kakor da bi si v nećast 0 teli
postrezati brambovcem svoje domovine?� reće starej0 i.
To se je zdelo potrpe�ljivemu mo�u preveć.
Gospodje, zasramovati se ne dam!� Rek0 i, vr�e baklo
ob tla. Kratek prepir se vname, pijani ćastnik potegne
sabljo, treznej0 i drug, ki je menda ćutil, da je porednost
�e predaleć pri0 la, hoće ga utola�iti  a �e je bilo pre-
pozno.
13
MO� IN PRAVICA
BESeDA
IV
lapca sta se ćudila, od daleć za njimi opazujoć, da
Hmora gospodar opravljati posel, ki je prej njima
pripadal. Sicer nista bila nikakor romantićne nature
zvestih slu�abnikov�, ki svoje �ivljenje dad� iz gole
zvestobe in pokornosti za gospodarja; ne, klela sta ga
po0 teno v konjskem hlevu ali na polju, kadar ju je zaradi
kake zamudnosti ozmerjal, in, će se je dalo o mlatvi ka-
kov mernik p0 enice prisvojiti si ter skrivaj prodati in po-
tem zapiti ga  lahke vesti sta imela. Vendar sta zdaj z
zobmi 0 kripala, ko sta v temi od pota proć vedno bli�e
ćastnikov hodila in vse videla. Gospodar je vendar bil
eden domaćih.
Samo da bi ti vragi onih dolgih pralic v no�nici ne
imeli! Posvetil bi jim, ne z baklo, nego s polenom, da bi
hitro poti iskali in vse bo�je matere videli,� 0 epeta prvi.
Drugi tiho nekaj enakega zamrmra in velik kamen po-
bere.
Ne metaj!� svari prvi.
Zdaj je bil oni trenutek, da so se ustavili. Zelo blizu je
bila �e cesta, videli so se ognji vojakov, ki v hi0 ah niso
bili prostora dobili kuriti in kuhati. A hlapca nista gleda-
14
MO� IN PRAVICA
BESeDA
la proti cesti ni proti ognjem. Videla sta, da je gospodar
baklo odvrgel in, ker je na tleh 0 e gorela, zapazila sta, da
se mu jeza bere na obrazu. Besed nista razumela, nem-
0 ki nista znala, a da eden sabljo poteza, to je bilo v vsa-
kem jeziku razumno.
�akaj, hudić!�
In v tistem hipu zadene debel kamen enega ćastnikov
na ramo; prŁcej jim pade već manj0 ih in debelej0 ih pre-
ko glav ali pred noge ali v hrbet.
Kaj je to!� zavpije gra0 ćak.  To je bilo svarilo. Hlap-
ca zaćneta be�ati, v temi sta se njiju postavi razloćiti dali
kakor dve ćrni senci. Eden se spotakne in pade. Prebli-
zu poti je bil. Preden je vstal in se mogel zopet v dir spu-
stiti, bil je s sabljo ćez roko usekan in na tla vr�en. Ne-
kdo je z nogo stal na njem, vpil in ostrina sablje je bila
prodrla njegovo debelo kami�olo, njegovo debelo sraj-
co in ko�o njegovega hrbta. Ganil se ni, ker bal se je, da
bi oni porinil. Obujal je izpovedno kesanje v gre0 ni du0 i
ter nić ni vedel, kako, kdaj in kdo mu je baklo pred
obraz molil, da so ga spoznali, z jermenom zvezali, s
sabljami suvali ter na njegovega gospoda vpili.
Poleg svojega gospodarja je bil zdaj gnan in zaćelo se
mu je ble0 ćati. Morebiti bodo ti ljudje mislili, da je nje-
ga in njegovega tovari0 a gospod na0 ćuval. In ni se mo-
til. Iz malo besed, s katerimi ga je zmerjal gospodar, ki
zdaj �e ni s ćastniki govoril, sprevidel je, da se ne moti.
15
MO� IN PRAVICA
BESeDA
A mislil si je hlapec: Kaj si je to, će jih kakih petin-
dvajset dobim! Gospodu pa nić ne morejo; zakaj je pa
gospod?�
Ko so pri0 li do ceste, bil je hlapec v hlev zaprt. Kaj se
je zgodilo ali kaj se bode z gospodom godilo, tega mu
niti na misel ni bilo. Ugibal je samo, kako bi eno roko iz
vezi iztrgal, da bi svoje hlaće s slamo ali ćim drugim
podlo�il, da bi palico manj ćutil. A ni 0 lo.
16
MO� IN PRAVICA
BESeDA
V
jutraj so na gradu zgodaj vstali, kakor navadno,
Zdelavni posli. Hodili so okoli oglov, govorili tiho in
glasno va�ne ter imenitne stvari. Hlapec, ki je bil u0 el,
vedel je svoje. Njegovega tovari0 a ni bilo, gospodarja ni
bilo.
Hi0 na je stari kuharici nekaj na uho povedala, ogle-
dav0 i se, ali nikdo ne ćuje. Stara kuharica je stra0 no oći
in usta razprla, roki nad glavo stegnila kakor v bogom-
olju in zavpila: La�e0 !�Hi0 na se ozre, nikogar ni blizu,
a vendar kuharico za roki prime in ji 0 e nekaj po0 epeta.
Starka sede na stopnico in zdahne: Usmiljeni Jezus,
komu bodemo 0 e verjeli? Kje je bo�ji strah?� S tihim gla-
som, a naglo pristavi hi0 ni: Za bo�ji ćas, molći, molći!�
Pobo�no 0 estdesetletno dekle potem sedi samo celo
ćetrt ure na stopnici in moli ter moli oćena0 za oćena-
0 em in: Ne pelji nas v izku0 njavo.�
Gospa pride. Bleda je in kuharice niti ne pozdravi;
tudi ona se je ogiblje. Odide zopet v sobo. Za eno uro
pride vpra0 at hi0 ne, ali je  njen mo�, gospod�, �e zaj-
trk dobil. Torej ni bila 0 e pri njem kakor vselej; ni po-
gledala po njem, ker ni vedela, da ga niti doma ni. Ko ji
17
MO� IN PRAVICA
BESeDA
hi0 na to pove, ona ne vpra0 a dalje, kje je, kdaj je 0 el, kdaj
pride. Vrne se v sobo. Tam gleda skozi okno. Hlapci za
hi0 o govor�. O ćem? O njej? Ona poslu0 a, poslu0 a in 
zve, kaj je. Njen mo� ni domov pri0 el; ujet je; to noć, to
noć!
Pokliće hi0 no, vpra0 a. Res je.
Kmalu potem prizvenketa lajtnant, ki je bil ćez noć tu
ostal, po stopnicah dol, ozira se in kliće dva hlapca, ki
sta na dvoru bila. A nista ga razumela. Tudi morebiti no-
beden ni volje imel razumeti ga, ker mrmraje sta hrbet
obrnila in od0 la. Vse se ga je nekako ogibalo. Gospodar-
ja ni bilo nikjer videti niti ne gospodinje.
Kje je gospa?� vpra0 a hi0 no, ko se vrne zopet po
stopnicah gor.
Hi0 na odgovori, da ne ve, kje je.
Uka�ite, da se moj konj osedla. Hoćem pr�cej oditi
iz te odurne hi0 e. A posloviti se vendar hoćem pri gosp�.
Kje je njena soba?�
Hi0 na mu vrata poka�e ter odide gostov ukaz izpol-
njevat, a odhajaje ga z zadr�anim hudobnim smehom
pogleda. Lep mo� je bil res!
Lajtnant zaćne nalahko trkati na pokazane duri. Trka
zopet. Ona se ne oglasi.
Ana!� kliće skozi kljućavnico z najprikupljivej0 im
glasom. A odgovora ni.
Jaz ne odidem, dokler te ne vidim,� ponovi on.
18
MO� IN PRAVICA
BESeDA
A ker vidi, da je zastonj, spogne se z lahkomiselnim
nasmehom, zaviha brke in reće sam s seboj polglasno:
Neumna maćica! Ima 0 e nekaj vesti.�
Ko na dvori0 ću �e na konju sedi, obrne se zopet, pre-
gleda celo vrsto oken, a razen hi0 ne ni bilo na vseh
oknih nobenega obraza videti. Nevoljen spodbode ko-
nja in zdirja iz grada, kjer prej ni nikoli bil, kjer bi bilo
bolje, da bi ga nikoli ne bilo.
A zgoraj v sobi je le�ala mlada �ena na divanu, zdaj
vroćo glavo rila v blazinico, zdaj roki lomila k usmilje-
nemu bogu, da to, kar je bilo, ne bi bilo!
19
MO� IN PRAVICA
BESeDA
VI
ele ćez već tednov se je bil gra0 ćak zopet na dom
�vrnil. Te�ko je bilo njemu in njegovim prijateljem
odbiti razna sumnićenja. Zahvaliti se mu je bilo samo
privilegiju svojega stanu ter nekoliko celo novcem, ka-
tere so njegovi prijatelji skrivaj za dobro re0 itev te stvari
potro0 ili, da se je izmotal brez huj0 e kazni.
Vendar je bil osramoćen. Za to, kar je delala surova
moć � njim, za kratki sramotilni zapor, ni dobil nikake-
ga vraćila, a pravice ni mogel nikoder iskati, ker povsod,
celo pri znancih, nahajal je tuje obraze. Njegovi sosed-
je so se ga odslej vidno ogibali, patrimonialni uradniki
v okraju mu niso imeli već prej0 nje uklanljivosti; celo
kmetje, vekomaj vajeni misliti, da je kazen, gosposka,
jeća in kar je 0 e kaj nećislanega, samo za ubogega kmeta
na svetu, delali so 0 kodo�eljne obraze, dasi je bilo do-
gnano med njimi, da je on izmed vseh, ki desetino po-
birajo, vendar tisti, s katerim se najla�e izhaja.
Zato je bil gospod F. zdaj nekako ćudno pobit in za-
mi0 ljen. Doma se je malo dr�al, skoro po cele dneve je
bil na lovu ali pri delavcih, katere je mućil bolj nego kdaj
prej.
20
MO� IN PRAVICA
BESeDA
Pri tem je bilo lahko, da ni opazil velike spremembe
na svoji �eni. Povse naravno se mu je zdelo, da je zdaj
ti0 ja, da ga ni mućila z izpra0 evanjem. Dasi mu se je
zdela prelahke nature, da bi razumela, kaj njega peće,
vendar je menil, da ga mora tudi ona razumeti. O onem
većeru ni nikdar govoril z njo in nikomur ne.
Prav pogodu mu je bilo, ko je naznanilo dobil, da pri-
de njegov mlaj0 i brat na dalje ćasa k njemu. Imel je vsaj
nekoga, komur je lahko svoj srd izlil.
Brat je bil krepka, zdrava natura. Prej vojak, bil je zdaj
imovit mlad vdovec, sam svoj in brez vsega vzroka ves
krivi in nedol�ni svet kolnoć, samo da je klel.
Ti se nisi vedel po mo0 ko,� reće prvo uro, ko je, pri-
0 ed0 i, iz gra0 ćakovih ust natanko ćul, kako se je zgodi-
lo. Zavrstjo vse 0 tiri bi jaz bil nasadil ali se sam nasaditi
dal. To se mora 0 e popraviti.�
Mlaj0 i brat je tudi takoj zaćel gospo opazovati. Prija-
telj ji nikdar ni bil. Nezadovoljen �e taćas, ko je precŁj
uboga deklica pri0 la za nevesto in tudi njegovo ćastno�
ime vitezov F. sprejela. Torej je bil zdaj jako oster sodnik.
Tvoja ljubezniva mi nić već ne godi. Prej je ćlovek z
njo 0 e potrpel, imela je vsaj nekaj otroćjega. A zdaj dela
obraze, kakor ,prosi za nas gre0 nike . Meni se zdi, da s
spo0 tovanim gospodom soprogom ni posebno zado-
voljna; niti iz oći v oći nikogar ne pogleda.�
21
MO� IN PRAVICA
BESeDA
A o tej stvari se ni dalo 0 aliti. Jezno starej0 i brat enkrat
za vselej enako govorjenje o svoji �eni prepove in jezen
odide.
Hladnokrvno brat kliće za njim: Poćasi, poćasi! Sa-
mo ognja ne!�
A sam s seboj reće: Skoraj bodemo videli, kako stvari
stoje. Siromak ni imel oći, zdaj nima niti u0 es.�
22
MO� IN PRAVICA
BESeDA
VII
epega dne popoldne se je vraćal gra0 ćak iz svojega
Lgozda. Na robu tam je postal ter ogledoval obreza-
no hrastovje na kupih, pripravljeno za prodaj, ko zagle-
da brata, da se mu bli�a.
Nekaj bi te hotel vpra0 ati,� reće ta z jako resnim
obrazom. Hodijo pisma tvoje �ene skozi tvoje roke?�
Ne. Zakaj to vpra0 a0 ?�
Jaz sem danes eno njenih pisem od hlapca vzel, ki
mu ga je bilo na po0 to oddati. Ali ga hoće0 ?�
Gra0 ćak se zardi. �uj, brate, ti si prepostre�en! Tega
ti ne morem dovoliti, da se me0 a0 v take stvari & �
A će napis takole slove!� Rek0 i, mu pismo pred oći
podr�i.
Jedva je gra0 ćak pogledal papir, hlastno bratu pismo
iztrga in srepó pogleda. To je bil res njegove �ene roko-
pis in napis je bil znan  od onega većera, ime je bilo
znano. Ona dopisuje nekomu in ta je eden njegovih sov-
ra�nikov! Z enim potezom raztrga ovoj, znotraj je bilo
zapećateno, nanjo namenjeno pismo, torej neprećitano;
od nje ni bilo nobene vrste. Te�ak kamen je bil, ki se je
nesrećnemu mo�u odvalil s srca.
23
MO� IN PRAVICA
BESeDA
Nu, to je lep0 e, nego sem mislil,� reće brat. Vsaj njo
opravićuje, a sleparja ne, ki tvojo gostoljubnost tako po-
vraća. Tega poi0 ćeva, ljubi moj prijatelj! A zato je treba,
da prećitava, kaj mo�ek hoće pravzaprav.�
Jaz ga ne bodem ćital,� reće starej0 i.
Jaz pać. Tako hladnega mo�a nisem 0 e na0 el. Ti si
slep,� reće mlaj0 i in hipoma odpećati pismo. �itajoć
brke vi0 e, gra0 ćak mu prećitano pismo iztrga, ćita in na-
posled naglo zmane papir v klobćić. Barvo z lica izgubi.
Nekaj ćasa ne izpregovori nobeden. Potem sede gra-
0 ćak na kup zlo�enih hrastov, obraz v dlani skrije in
joka.
Ne bodi baba! Zdaj je treba delati, prŁcej, dokler
prepozno ni. Pojdi, pohitiva 0 e danes v mesto. Sodim, da
ga dobodeva 0 e.  A to se mora shraniti, to je dokaz.�
Rek0 i, pobere zgneteno pismo.
Skoraj potem sta se s poćasnim korakom bli�ala gra-
du.
Morebiti vendar napaćno sodiva,� reće gra0 ćak.
Morebiti  morebiti! Izka�e se. Malovrednik vendar
ni tako brez vsega poguma, da nama ne bi odgovoril,
odloćno odgovoril, kako in od kod, da se je predrznil
tvoji �eni tako pisati in meriti na stvari, katerih ne vemo,
a vendar slutimo.�
Moj bog! Ne samo sramoto, nećast in & �
24
MO� IN PRAVICA
BESeDA
Zdaj molći! Stori0 , kar ti veli tvoje ime in kar mlaj0 i
brat!�
In kaj hoćem � njo poćeti!� zavpije obupno nesreć-
ni mo�.
Nić ne poćne0 zdaj, prav nić! Preden se ne vrneva,
niti je videti ne sme0 . Tako bodi! Pojdi v svojo sobo, pre-
skrbi, kar ve0 , da je treba, će se ne vrne0 . Jaz bodem skr-
bel, da te ona taćas ne bode nadlegovala in da prilike ne
najde0 prenagliti se.�
Uro pozneje je voz z obema zapustil dvori0 će. Gospa
je voz odhajati videla in vpra0 ala, a nikdo ji ni mogel
povedati, kam gresta. Koćija� je pred odhodom rekel, da
ga već dni ne bode nazaj, sicer nić.
Za već dni odhajati in nićesar povedati! �eni je bilo
tesno pri srcu, glava jo je zaćela boleti; mislila ni nićesar
 a slutila je, da je nesreća in gorje utaborilo se v hi0 o
in vanjo. Lepi ćasi sreće  proć so bili, ona jih vredna ni
već, zaupanja ni niti ga vredna ni!
25
MO� IN PRAVICA
BESeDA
VIII
et dni je bilo minilo, pet dni skrbi in straha. Niti
Pgospodarja niti brata ni bilo domov niti nobenega
poroćila.
�esti dan je bilo de�evno. Kakor izpod kapa je lilo z
neba, ko je znana grajska koćija na dvori0 će pridrdrala.
Gospa je tekla dol. Koćija� vratca odpre, z voza stopi
samo brat. Nenavadno resno lice ima, temno gleda, go-
spe ne pozdravi.
Moralo se je nekaj zgoditi, nekaj stra0 nega.
Za bo�ji ćas! Kje je moj mo�?�
Z menoj pojdite gor!� reće njen svak.
V sobi gre trikrat sem ter tja, v tla zroć, a nazadnje se
pred njo postavi in reće:
Povem vam vse obenem. Ne boste imeli već prilike
za hrbtom svojega mo�a pisem prejemati niti nemladih
ćastnikov tisto noć, ko se va0 soprog sramoti, prenoće-
vati. Oba sta  �
Mrtev!� zavpije �ena.
Moj brat je umrl za svojo ćast in prekletniku, ki mu
je vzel srećo in �ivljenje, pomagal sem jaz do pravice.. .�
Hotel je 0 e pristaviti: A vam bog odpusti, jaz ne!� ven-
26
MO� IN PRAVICA
BESeDA
dar ni ga imel kdo poslu0 ati, ker �ena je omedlela in
le�ala na divanu.
Pogleda po njej, pogled brez usmiljenja, na ustnah z
zanićevanjem. Potem pokliće slu�abne ljudi ter odide.
27
MO� IN PRAVICA
BESeDA
IX
a ćrno pregrnjenem vozu so bili dan potem pri-
Npeljali mrtvega grajskega gospodarja na njegov
dom.
K pogrebu je privrelo mnogo ljudstva. Smrt, in zlasti
tako nesrećna, spravila je bila vse njegove nasprotnike
� njim, vsi prijatelji in neprijatelji so se zbrali na malem
pokopali0 ću va0 ke cerkve, kjer je imela grajska rodovi-
na svojo rako.
Njegove smrti vzrok ni bil 0 e znan, vsaj gotovega nik-
do ni vedel, torej so se govorile ćudne stvari. Kmetje, ki
o dvoboju niso prilike imeli kdaj sli0 ati in jim je nedosta-
jalo razuma do tega obićaja, sodili so po svoje in rekli:
Stepel se je bil z drugim gospodom in ta ga je ubil.� A
z glavo so majali in govorili: �e se nas kdo pijan spopri-
me, ni, da bi dejal; a da ućena gospoda ni pametnej-
0 a & !� Vendar danes so bili vsi enih misli: da je rajne-
ga gospoda 0 koda�.
Ali gospa! Ta se mi smili,� reće dobrodu0 na pogreb-
ka svoji dru�bi, domov gredoć. Ni je bilo pri pogrebu,
govor�, da je na smrt zbolela.�
28
MO� IN PRAVICA
BESeDA
A! Kak0 na sila ji je. Baba je baba! Mo�ila se bode zo-
pet ćez leto in dan kakor vsaka,� zamrmra póstaren
mo�.
Vendar je bil ta mo� slab prerok. Stoprv ćez već ted-
nov se je ćulo, da gospa ne umrje, nego da ozdravlja.
Va0 ka cerkev je bila na samoti. Cerkovnik jo je obisko-
val samo trikrat na dan, kadar je bilo treba zvoniti. V
mraku nekega dne je videl pri gra0 ćakovem grobu �en-
sko sedeti in ustra0 il se je, da je odskoćil. Poćasi in mo-
leć se je zopet bli�al, pazil in poslu0 al. Spoznal je graj-
sko gospo; govorila je sama med seboj, zdaj tiho, zdaj
naglas, zdaj hitro, zdaj poćasi. Pod pazduho je imela
rdeć de�nik in v roki velike brojanice (paternoster).
Gospa, mraći se,� ogovori jo.
Res, de� gre in v de�ju ga peljajo,� odgovarja gospa,
a ne pogleda mo�a. Govori 0 e već, ćudne stvari; cerkov-
nik ni razumel vsega. Zbal se je in hitro v zvonik od0 el.
A videl jo je pozneje 0 e mnogokrat tu, vselej enako.
  
In ko sem majhen dećak bil, poznal sem to gospo z gra-
da. Kadar smo otroci iz blata hlebce pekli, v zemljo hi0 i-
ce delali in murna, bo�jega volka, zvali sejat proso�
pod veliko će0 njo, korakala je proti većeru mimo nas
tiho kakor senca z rdećim de�nikom pod pazduho in
velikimi brojanicami za pasom.
29
MO� IN PRAVICA
BESeDA
Gospa, de� gre!� vpili smo, kadar je najlep0 e jasno
sonce zahajalo.
De� gre, otroci, de�,� odgovorila je in 0 la dalje pro-
ti cerkvi molit.
A mi smo mislili, svetnice v nebesih, o katerih so nam
matere pripovedovale, menda so take, kakor je grajska
gospa.
30
MO� IN PRAVICA
BESeDA
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-210-6
31