Kot slovenska pesem mil je glas vetrov.
Hrepeneãe Ïejno ga srce poslu‰a —
in z viharji poje, vriska mlada du‰a.
V sanjah splava misel radostna — domov!

BES

VRISK JASNE PLANINE

Slovenska lipa v vihri

Iztrga blisk ognjen se med vrhovi —
Zamolkel grom pretresa gorske Ïile;
Vihar zatuli kot spomin z gomile —
In v snu otoÏno za‰ume lesovi.

Razpenja lipa veje nad domovi.
Iz debla so besede v noã planile:
Zlomile niso me moãnej‰e sile;
Podrli niso huj‰i me vetrovi!

Od na‰ih sem pradedov zasajena —
Dejanje njih sem zrla in nehanje.
Ljubili so te — zemlja dragocena!

In vnuki — moj ponos in moje sanje!
Pripogne jih — zdrobi jih moã nobena!
Enaki njim so — ne bojim se zanje!

BES

VRISK JASNE PLANINE

Na Jerebovem griãku

Samotna steza. Sive kra‰ke skale.
Tokava pusta. Sredi nje kraljuje
raztrgano korito. V njem se ãuje
ihtenje kapljic, ki so v dnu zastale.

âez griãek sapice so zapihljale.
Kako se drevje tiho pomenkuje!
Uho drhtenju listja prislu‰kuje.
Vesele moje misli so postale:

Svetlika v dalji bela se Ljubljana,
ponosno mesto, vseh vasi kraljica —
okrog objema jo ravan prostrana.

Med griãki skriva ozka se ravnica . . .
In ãe je vsemu svetu nepoznana —
najlep‰a vendar moja je vasica!

BES

VRISK JASNE PLANINE

Veãer na Marijinem trgu

Veãer objel nemirno je Ljubljano.
Krvava zarja se je v mrak zavila;
Razklala nebni svod in vanj utonila —
A za seboj pustila rdeão rano . . .

Leskeãe se tajinstveno pred mano
Jezero luãi. V mrak je zasvetila
Elektrika. Pred njo se umaknila
Svetloba dneva v daljo je neznano.

Trdo zveni od tal enakomerna
Voja‰ka hoja mas, ki v noã hitijo.
Ukrade zvi‰ka sapa se veãerna;

Mehko v nji rosne breze ‰elestijo . . .
UboÏice solzé se kraj Pre‰erna
Za izgubljeno gorsko poezijo — — —

BES

VRISK JASNE PLANINE

Moji dolini

Ti najlep‰a si izmed dolin —
tebi skromno pesem naj zapojem:
vedno bode Ïivel v srcu mojem
nate tih, otoÏno lep spomin . . .

Vrhu griãka cerkvica stoji,
sneÏnobela kakor golobica;
v varstvu njenem mirno Ïdi vasica —
hrup sveta se tukaj ne glasi.

Nad vasico plava glas zvonov —
kakor rajske ptice ãarno petje
v jasnost in milobo ves odet je,
kadar se razliva prek domov.

Bister potok teãe skozi vas;
sonca Ïar v valovih se odbija —
struga krog vasice se ovija
kot svetal, srebrno jasen pas.

BES

VRISK JASNE PLANINE

Vsa dolina je prekrasen vrt;
okrog nje zeleni so gozdovi,
nizkih griãev travnati vrhovi —
a nad njo je nebes razprostrt . . .

Paã nikjer tak jasno ni nebo —
in dolina ni tako zelena
na vsem ‰irnem svetu veã nobena —
a vsaj meni draga ne tako!

Ti mi daj poslednji tihi dom:
ob prijazni cerkvici na griãku
v od Boga izvoljenem kotiãku
mirno, sladko poãivala bom.

Du‰a splavala bo do neba —
v zemlji spalo bo telo spokojno . . .
UÏivala bom veselje dvojno,
ko bo du‰a in telo — doma . . .

Opomba

Peta kitica te pesmi kot geslo zbirki Spev tihe doline objavljena l.
1937.

List ”Kmeãka Ïena” je objavil celo pesem l. 1938. Podjeten Po-

kaÏi kaj zna‰ si je pesem prisvojil in jo povedal v radijski oddaji, ter
prejel zanjo nagrado l. 1958.

BES

VRISK JASNE PLANINE

Tamkaj nad poljem . . .

Tamkaj nad poljem dviga se griãek,
biserãek v kroni na‰e doline —
nanj imam jaz najlep‰e spomine,
kakor na rodno gnezdece ptiãek.

Z materjo vedno tja sva hodili,
ko ob veãerih ave so peli
farni zvonovi. S sabo sva vzeli
roÏe, da znamenje sva okrasili,

ki na poboãju griãka samuje;
zunaj zelen br‰ljan ga ovija —
v njem je prelepa lur‰ka Marija —
na‰o vasico zlega varuje.

In za kapelo rastejo breze,
vresje rdeãe krog se razcvita;
bora visoka znamenje krasita —
viteza mrka vsak na kraj steze.

BES

VRISK JASNE PLANINE

Neki veãer sva zraven kapele
tiho obstali, zrli v doline:
vse obsijane od meseãine
v dolu so hi‰e sanjale bele.

Svet je objela mehka ti‰ina.
Mati me je za roko prijela —
lahno beseda ji je vzdrhtela,
ko mi je rekla: »Glej, domovina!

Vtisni v spomin si hribe zelene,
vas in dolino. — Kadar izvabi
svet te na tuje — O, ne pozabi
tihe kapele, griãka in — mene!«

— — — — — — — — — — — — — —

Snoãi, ko nisem mogla zaspati,
mislila sem na tiste sprehode . . .
Kdo zdaj okrasil znamenje bode?
Vedno spominjam nanj se — o, mati! — — —

BES

VRISK JASNE PLANINE

Zvonovi pojo . . .

Zvonovi pojo —
njih petje je ãudeÏno, rajsko lepo . . .
Hité nad oblake glasovi —
igrajo se z njimi vetrovi
in vi‰e v nebesno modrino kipé,
kjer zvezde Ïaré . . .

Zvonovi pojo . . .
V zavzetju poslu‰a jih zemlja, nebo —
utihnejo ‰umni lesovi,
v potokih drhtijo valovi.
Zelene doline in skalne gore
molãé in strmé . . .

Zvonovi pojo . . .
Kot da posijalo bi sonce v temo
izginjajo v daljo mrakovi . . .
»Zapojte, zapojte, zvonovi!
Zjasnite nebo, preÏenite megle!«
mi vriska srce.

BES

VRISK JASNE PLANINE

Spev tihi dolini

Srebro se vsulo je na tvoje trate;
Poljane kopljejo se v meseãini . . .
Enake kresnim roÏam po dolini
V modrini se smehljajo zvezde zlate.

Ti vdihnila si sanje mi krilate —
Izvoljen kraj — na zemlji kraj edini
Hraneã posodo z mojimi spomini . . .
In jaz, otrok tvoj, naj pozabim nate?

Dolina, paradiÏ ti izgubljeni!
Ob tvojih bom potokih spet hodila —
Lesovi me pozdravljajo zeleni . . .

Iskala sreão sem — in se vrnila.
Na‰la sem jo: bila je skrita v meni
In v tebi — v tebi, o dolina mila!

BES

VRISK JASNE PLANINE

Vzdih dobrave

Jasen vrisk odjekne preko
senoÏeti.
V zlatem soncu ostra kosa
se zasveti.

Kot srebrna kaãa proti
roÏam sika —
in zaman se ji dehteãe
cvetje umika.

Neizprosna smrt v kraljestvo
mirno seÏe
in princeskam-roÏam zlate
glave reÏe.

Z Ïarom vroãim kot nikoli,
sonce sije,
da umirajoãim cvetkam
sok izpije.

BES

VRISK JASNE PLANINE

Pritajeno ‰elestijo
suhe trave;
iz redi zaplava toÏen
vzdih dobrave.

BES

VRISK JASNE PLANINE

Vrisk planine

V mladem jutru zablestijo
silne gore
v Ïametno ‰krlatnem svitu
zlate zore.

Veterãek pihlja ãez hribe
in doline;
poigrava se v lesovih
vrh planine.

Med grmovjem nizkim, sredi
puste jase
po strminah se visokih
ãreda pase.

Kraj gozdiãka pa pastirski
hram sameva
in pred njim pastir veselo
si prepeva.

BES

VRISK JASNE PLANINE

Na pi‰ãalko piska, hodi
krog Ïivine —
pesem se mu zliva v jasen
vrisk planine . . .

BES

VRISK JASNE PLANINE

Tudi jaz bi . . .

Iz go‰ãave ptiãka dva sta
odletela
in ubrano milo pesem
Ïvrgolela.

Îe v visoki kroni bukve
zdaj kramljata.
Bog ve, kaj povedati si
vse imata?

Vedno lep‰o, slaj‰o pesem
Ïvrgolita —
v svetlo nebesno modrino
se vtopita.

Zlate sreãe v kljunãka bosta
si nabrala;
spet vrnila se, spet pesmi
nove znala.

BES

VRISK JASNE PLANINE

Ptiãka moja, da bi z vama
poletela,
tudi jaz bi lep‰o pesem
si zapela!

BES

VRISK JASNE PLANINE

V Kanjem dolu . . .

Tja ãez nizek griãek misel
spe vesela,
kjer mladost je moja mati
preÏivela.

Tam je majhno selo — ‰teje
‰tiri hi‰e;
naj pero najljub‰o izmed
njih popi‰e:

Okrog nje zelena trta
je ovita;
v nji kraljuje dolga veÏa
kamenita.

Kuhinja je ãrna, izba
je prostrana;
kadar hoãem, vanjo stopim
nepozvana.

BES

VRISK JASNE PLANINE

Zraven izbe kamrica je
svetla, bela —
v nji mladost je moja mati
preÏivela . . .

BES

VRISK JASNE PLANINE

Lipa sredi slovenske vasi

Dedje na‰i so vsadili
me vrh griãa,
da vseh njihovih in va‰ih
del sem priãa.

Zrla sem jih v boju s Turki:
skorja moja
‰e dandanes kaÏe dan in
leto boja.

Ker slovenski narod zemlji
svoji zvest je,
zmagala oroÏje Turkov
kmeãka pest je.

Tudi vi, kot oni, v boju
hrabro stojte
in sovraÏnikov slovenstva
se ne bojte!

BES

VRISK JASNE PLANINE

Saj pri‰el bo dan, ko bratje
vsi Slovenci
peli boste pesem zmage
v moji senci.

BES

VRISK JASNE PLANINE

Spi, kralj MatjaÏ!

Kralj MatjaÏ pod silno goro
Peco spava;
z njim pa spi vojakov truma
tisoãglava.

A nekoã zbudi se vojska
in od vzhoda
do zahoda bo odjeknil
klic: »Svoboda!«

Takrat radost zakraljuje
v slednji vasi;
nam Slovencem se rodijo
zlati ãasi . . .

Pravljicam laÏnjivim niã veã
ne verujem.
Kralj MatjaÏ, kar spi! Jaz te ne
priãakujem!

BES

VRISK JASNE PLANINE

Nekdaj v zmago tvoje vojske
sem verjela.
Ne veã tebi! — Zdaj verujem
v zmago dela!

BES

VRISK JASNE PLANINE

Ob izviru

Srebrni studenãek v daljo
tiho teãe —
z njim hitijo misli, polne
ãiste sreãe.

Bistri valãki izgube se
v kalni strugi —
meni pa srce umira
v nemi tugi:

Kalna reka, a ves ãist je
vir planinski —
zloben svet, a v meni sniva
raj detinski.

·koda valãkov, ki se v reko
potopijo!
·koda misli, ki se v svetu
izgubijo!

BES

VRISK JASNE PLANINE

Ne! — Studenãek paã na svetlo
mora vreti —
in srce, dokler si Ïivo,
mora‰ peti!

BES

VRISK JASNE PLANINE

Ob iztoku

Po ravnini se zaspana
vije reka;
vanjo se vesel planinski
vir izteka.

Rogajo se mu valovi
iz globine:
Plitev si, na‰ virãek, pravi
sin planine.

In tako kot mi, umazan
nikdar nisi —
v tebi zrcalijo neba
se obrisi.

V tebi spi srebrna pesem —
mi pa gremo
na globoko — resni smo in
nekaj vemo!

BES

VRISK JASNE PLANINE

Virãku vztrepetajo valãki —
in v objemu
ãrnega valovja jasen
spev zamre mu . . .

BES

VRISK JASNE PLANINE

Le ãakam ãas . . .

Zakaj je moj virãek ustavil brezskrbni svoj tek?
Ker noãe utoniti v valovju umazanih rek —
in noãe izliti se v dno morja, ker se boji,
da bi mu valove ãlove‰ka oskrunila kri — — —

Nad na‰o dolino je svetlo in jasno nebo;
pod njim spreletava ne‰teto pojoãih se zborov.
Na griãkih ‰umijo lesovi in roÏe cveto —
pod griãki pa skriva krasota se bajnih prostorov.

Ko zemljico kra‰ko kmet orje, nikoli ne vé,
kaj skriva globoko pod sabo mu skalnata njiva;
ne ãuti drhtenja pod zemljo, ne sli‰i vode,
ki v biserih drobcenih se ãez kapnike preliva.

Vse pesmi, ki plavajo preko ‰umeãih lesov,
vse speve, ki zlivajo se nad samotno dolino,
vse misli, ki romajo daleã, tja daleã domov,
vse tihe spomine zaprla sem v srca globino.

BES

VRISK JASNE PLANINE

Neznatna stezica in sleherni gozdiã in gaj,
strm breg ob potoãku prepoln je spominov mladostnih . . .
Res blagoslovljen od Boga moj domaãi je kraj —
tja du‰a mi rada poroma ob urah skrivnostnih . . .

Studenãek, ki v tihi dolini na dan je privrel,
nesli‰no izlil se nazaj je, od koder je vzniknil;
vrisk v srcu zastal je, ‰e preden je v noã zazvenel,
ko v temni go‰ãavi mrtva‰ki je ptiã zaskoviknil . . .

Na skrivnem zdaj notranjski virãek ‰umi in gradi,
ustvarja in dela, nabira si sveÏih moãi.
Ko spet bo na svetu zavladala sreãa in mir,
bo s pesmijo glasno privrel na dan kra‰ki moj vir!

BES

VRISK JASNE PLANINE

Med kapniki

Izviral studenãek samoten je v tihi dolini —
nebo se zrcalilo jasno je v bistrih valovih —
skalil se premnogokrat v zemeljski je boleãini,
ki se je, kot solze, razlivala v pesmih njegovih . . .

Zalivati ‰umne gozdove, cvetoãe livade,
valove prelivati v soncu bilo mu ni dano — — —
Razlil se je v biserih v ãrne, odljudne prepade,
ustvaril med njimi si pravljiãno lepo dvorano . . .

Obmolknili v kapljah teh ptiãic srebrni so glasi,
zbledele v njih zvezde in roÏnate zarje jutranje —
umrle in okamenele poãasi, poãasi
srca so mladostne vesele in Ïalostne sanje . . .

âe morda nekoã vedoÏeljni se jamar napoti
in z luãjo svetleão razi‰ãe te skalnate stene —
oko se strmeãe zazre v te kapnike ledene —
srce se zgrozi mu ob njihovi mrtvi krasoti. — — —

BES

VRISK JASNE PLANINE

Glosa

Zvezdice Ïaré v modrini;
slavec v tihem gozdu poje.
V bridki pesmi srce moje
slavo poje solz dolini.

Kresna noã. Grmé topiãi.
Tam na pusti goliãavi
tisoã vriskov me pozdravi.
Kres zaÏgali so fantiãi —
razsvetljeni vsi so griãi.
Zlati ognji na planini
kot kresovi po ravnini
svetle strnejo plamene —
in enako njim, ognjene
zvezdice Ïaré v modrini.

Noã prepolna je skrivnosti:
kdor nevedoma osuje
seme praproti, zaãuje
govorico v temni hosti.

BES

VRISK JASNE PLANINE

Zajãek v suknjici preprosti
toÏi srni kriÏe svoje —
v vitkem vrhu zale hoje
veverice se igrajo,
v luÏi Ïabice regljajo —
slavec v tihem gozdu poje.

Saj podnevi sem hodila
ãez zelene senoÏeti;
sli‰ala sem ptiãke peti.
Kaj je pesem pomenila,
‰ele noã mi je odkrila.
Zdaj pri srcu mi lepo je:
vse prevare, temne boje,
kar ne upa luãi dneva,
temni noãi razodeva
v bridki pesmi srce moje.

V gozdu, v polju, sredi Ïit je
‰um na levi in na desni.
V ãudapolni noãi kresni
preseneti me odkritje,
da razumem slednje bitje:
ribice v voda globini,
rosne trate v meseãini —

BES

VRISK JASNE PLANINE

in narava z vsem brstenjem,
ãlovek z umom in Ïivljenjem
slavo poje solz dolini!

BES

VRISK JASNE PLANINE

Na‰ kosec

JoÏe, na‰ JoÏe je fantiã vesel,
sreãen tako, da bi ves svet objel —
radosten vrisk iz srca mu kipi,
kosa njegova pa roÏe mori.

V rebri za hlevom je travnik zelen,
gladek, kot z britvijo ves poko‰en —
vsega prepletajo rosne redi,
venci cvetoãi, srebrne vrvi.

Sonce veselo se smeje z vi‰av,
zrak je prepoln omamnih vonjav —
venejo trave, su‰i se seno,
mi pa obraãamo samo zlato.

Skupaj prigrablja krdelo grabljic,
JoÏe pa dela nam vrste kopic.
Urno se gibljejo mlade roke,
kapljice znoja nam ãela rosé.

BES

VRISK JASNE PLANINE

Ave Marija! se zvon oglasi.
V mehko zasanjanost kresne noãi
na goliãavah kresovi vzÏaré —
na‰ je najvi‰ji, najlep‰i, sevé!

Kadar ugasnejo ognji kresov
gremo dekleta v dolino domov.
Koãe zavijejo v tihi se mrak.
Kmalu objel nas bo pokoj sladak.

Takrat se fantje pod lipo zbero,
glasno zavriskajo in zapojo —
z njimi bo JoÏe zavriskal, zapel,
sreãen tako, da bi ves svet objel!

BES

VRISK JASNE PLANINE

Na kresni veãer

Na oknih praprot se zelena
ko‰ati med cvetlicami
in vsaka hi‰a okra‰ena
je z belimi kresnicami.

Odpel je zvon veãerni ave —
ko vrhu griãka za vasjo
pokraj Jerebove go‰ãave
se h kupu hoste zbrali smo.

Prinesli smo otepnik slame —
pastir slovesno jo priÏge;
od nje se suha hosta vname
in plamen pod nebo se vzpne.

Visoko raste, vedno vi‰e
blesteãe zlat ognjeni soj —
z utrinki zlatimi nari‰e
na temni nebes zvezd nebroj . . .

BES

VRISK JASNE PLANINE

Po griãih vseh, po vseh dolinah
kresovi svetlo zagoré —
iz mladih grl po vseh planinah
vesele pesmi zadone.

Na‰ kres poãasi dogoreva —
in drugi Ïe uga‰ajo . . .
Le vrisk pastirjev ‰e odmeva
ãez hrib, dolino v noã temno . . .

Zdaj vraãamo se na domove —
zapirajo se duri koã. —
·e v snu priÏiga nam kresove
ãarobno lepa kresna noã!

BES

VRISK JASNE PLANINE

Prepelica

Lepa pesem se glasi v veãer.
Kadar gre‰ prek polja in dobrav,
drobna pevka poje ti v pozdrav.
Sli‰i‰ jo — ne vidi‰ pa nikjer.

Prepelica poje: pet-pedi.
Sred zelenih trav in zlatih Ïit
mali domek njen je varno skrit —
sreãno in veselo v njem Ïivi.

Tebe zadovoljnosti uãi:
âlovek, gospodar prostranih polj,
skromen bodi, pa ti bo dovolj
za Ïivljenje sreãno — pet pedi!

BES

VRISK JASNE PLANINE

P‰enica in plavica

Na prelepem ravnem polju
rastla je p‰eniãica,
a med njo je glavo skromno
skrivala plaviãica.

Pa pripogne se k plavici
zlat, ponosen Ïitni klas,
za‰epeãe: »O, plavica,
kaj pri‰la si ti med nas!

·koda je prostora zate,
ki nadleÏen si plevel!
Ve‰, povem ti, med p‰enico
kmet te res ne bo vesel!

Izdrl te bo. Saj brez koristi
si! Ni vredno, da Ïivi‰!
Ali te otrok utrga —
morda ga ‰e vzradosti‰!«

BES

VRISK JASNE PLANINE

»Ne zavidaj mi, bogati
klas p‰eniãni, rahlih tal!
Isti Stvarnik, ki ga tebi,
meni je Ïivljenje dal!

In zaman ne bom Ïivela,
ãe samo zato cvetem,
da vzradujem mlado du‰o . . .
Kaj mi mar je, ãe umrem — — —

Sladka smrt bo v neÏni roki!«
zadrhti plavici glas. —
In spo‰tljivo se prikloni
cvetki zlat p‰eniãni klas.

BES

VRISK JASNE PLANINE

Dvoje jasnih slik Ïivi mi v du‰i . . .

Ko sem ‰la s teboj ãez tihe njive,
ko sva s srpi Ïeli Ïito zlato
in vezali z moãnimi pasovi
gladko bilje in klasje bogato.

Snop teÏak z levico si objela,
a desnico dvignila ponosno
in zazrla se ãez Ïitna polja
in z oãmi objela trato rosno.

Zamahnila si v pozdrav Ïanjicam,
koscem si odzdravila, sosedom.
Mati moja, mlada deklica sem
ãez polje za tvojim ‰la pogledom.

V tvojih se zrcalila oãeh je
vsa zelena, sonãna pokrajina . . .
V du‰i mladi vstala mi je misel:
Saj ta raj je moja domovina!

BES

VRISK JASNE PLANINE

V zlatem soncu s snopom si v naroãju
stala vsa ponosna kot kraljica —
potlej s srpom spet med Ïito segla,
mati moja, delavna kmetica!

Na Ïivljenja trdi, teÏki poti
dvoje me ljubezni vedno spremlja,
dvoje jasnih slik Ïivi mi v du‰i:
moja mati in domaãa zemlja!

BES

VRISK JASNE PLANINE

V ·irokem potoku

Pojdem ãez zeleno polje tja v samotno senoÏet,
da pozabim ran, ki seka jih v srce kriviãni svet — — —

S hrupne ceste po stezici
mehki skoz grmovje grem.
Sapica poda mi roko,
sprejme v neÏni me objem — — —

Tik ob stezi me pozdravi
delavnih mravljincev grad.
Vsi so urni, pridni, spretni.
Vsi prvaki — brez nagrad!

Brez kriãeãe se reklame
nevsiljiv koncert priãne:
iz ne‰tetih ptiãjih grl
neprestana pesem vre.

Bistri potok brez plaãila
daje sveÏi mi napoj;

BES

VRISK JASNE PLANINE

leska radodarno nudi
senco mi in sadeÏ svoj.

In prostorãka v mehkem mahu
nihãe nevo‰ãljiv mi ni;
kot, da sem v domaãi hi‰i,
sedem, kamor se mi zdi.

Sreãa z radostjo preliva
se po teh cvetoãih tleh — — —
Sonce se z neba mi smeje —
jaz pa vrnem mu nasmeh — — —

Rada spet in spet zahajam v mislih vsaj, tja v senoÏet,
kadar nove rane seka mi v srce kriviãni svet! — — —

BES

VRISK JASNE PLANINE

Kako nekoã bila mi draga ti si!

Le po‰umevaj s klasjem svojim zlatim —
le smej se v soncu pod neba obokom —
pojo naj ti potoãki z jasnim zvokom —
ljub bodi domek ptiãicam krilatim!

Zavij se v mrak, utrujena vasica!
Na tihem pridem k tebi, da odnesem
v otoÏnem srcu s sabo tvojo pesem — — —
Na skrivnem solzo si otrnem z lica — — —

Meglena slika ljubljene doline,
ne drami iz nemirnega me spanja!
Mrak jutranji od tebe me preganja —
v svetlobi sonca tvoj privid izgine . . .

Dolina moja, dom moj niã veã nisi!
Le vãasih se prikrade‰ v sanje zlate — — —
Kot na prelepo pesem, mislim nate —
kako nekoã bila mi draga ti si! — — —

BES

VRISK JASNE PLANINE

Hrast

Stoletja boril se je z vetrom vrh griãka
od mraka do zore. Od zore do mraka

iskale so dobrih sokov korenine,
zarile globoko se v trde peãine.

In veje ‰iroke v nebo so kipele,
da rose hladilne ãim veã bi ujele.

Razrastel se hrast je. âez strme vrhove
je zrl s hrepenenjem ‰umeãe gozdove,

kjer rastejo bukve in hoje sanjave,
kjer stikajo bori in breze si glave . . .

O, kolikokrat hrepenenja vzdrhtel je
in z listjem gozdovom v pozdrav za‰umel je — —

Nihãe za njegove pozdrave ni maral —
in rastel je hrast, dozoreval, se staral . . .

BES

VRISK JASNE PLANINE

Proseãe izteza v zrak veje trhléne,
ki prvi dih vetra jih v brezdno zaÏene.

Na griãku samotnem umira — in ãaka,
da nanj se bo vsedla utrujena ptiãka . . .

BES

VRISK JASNE PLANINE

Kliãe spev jo hrepeneã . . .

V venãek spletam lepe roÏe
rdeãe kakor srãna kri —
in na slednji roÏi-pesmi
rosa-solza se iskri.

Mojo ljubljeno dolino,
griãke, cerkev, vas pod njo,
virãke in potoke v venãek
spletla z drobno sem roko.

Îitno klasje z vinskim grozdom,
roÏmarin in nagelj rdeã;
‰um gozdov in pesem drobnih
ptiãic — in ‰e mnogo veã!

Vanj sem vpletla zlate zvezde,
ko‰ãek jasnega neba,
ko‰ãek sonca, ko‰ãek mlade
sreãe mojega srca.

BES

VRISK JASNE PLANINE

Tisoã tihih in skrivnostnih,
kakor zarja lepih sanj,
kakor gorski orel smelih,
tisoã Ïelj sem vpletla vanj.

Pesem moja je kipela
do neba, do zlatih zvezd,
a ni mogla razumeti
potov trdih zemskih cest.

Daleã tja po beli cesti
sreãa je nekoã od‰la —
dan za dnem za njo hitijo
Ïelje mojega srca.

In ãeravno vem, da zlata
sreãa se ne vrne veã,
vendar v tiho gorsko selo
kliãe spev jo hrepeneã.

V venãek spletam lepe roÏe
rdeãe kakor srãna kri —
in na slednji roÏi-pesmi
rosa-solza se iskri!

BES

VRISK JASNE PLANINE

Slap in vir

V strmem gorovju ob slapu samujem;
tiho kraj mene studenãek ‰umlja —
jaz pa v drhtenju valov prislu‰kujem
tvojim in mojim utripom srca . . .

Tisoãe belih, srebrnih povesem
preko skalovja se spu‰ãa v prepad —
tvoja navdu‰ena, radostna pesem
polna je upov, prepolna je nad . . .

Nad vodopadom ne‰teto se zlatih
luãi utrinja, izgublja se vanj —
tvoje srce je prepolno bogatih,
smelih mladostnih naãrtov in sanj . . .

Silno valovje ob vznoÏju planine
kot hudournik v dolino privre —
k soncu te dvignejo, ali v niÏine
pahnejo tvoje nemirne Ïelje . . .

BES

VRISK JASNE PLANINE

Daleã nekje se valovje izlije
trudno v globoko naroãje morja —
mirno bo tvoje srce, ko izpije
ãa‰o bridkosti in sreãe do dna . . .

Skoro nesli‰no studenãek ‰epeãe;
v pesku izgublja se bistri mu val —
pesmice moje so tihe, bojeãe,
kot, da mi vsake besede je Ïal . . .

Ptiãice pijejo valãke srebrne,
pesem studenãka nesó do neba —
meni pa solza v oãeh se utrne,
kadar odmeva moj spev prek polja . . .

Teãe studenãek po pusti globeli;
prej bo usahnil, kot pri‰el bo v svet —
pesem zamrla mi bo, kot zveneli
roÏi odpade pozabljeni cvet . . .

Ptiãke radujejo valãkov se tvojih;
nisi, moj virãek, izviral zaman! —
Sreãna bom, ako ob pesmih se mojih
enkrat razjasni obraz razoran . . .

BES

VRISK JASNE PLANINE

V strmem gorovju ob slapu samujem;
tiho kraj mene studenãek ‰umlja —
jaz pa v drhtenju valov prislu‰kujem
tvojim in mojim utripom srca . . .

BES

VRISK JASNE PLANINE

V nov svet se mi je pot odprla . . .

Pod dihom mojih ustnic vir trepeãe —
obok neba mi blizu je tako,
da bi lahko poboÏala z roko
Ïareãe sonce, ki se v dnu leskeãe.

Ah, kolikokrat ob viru sem hodila —
nikdar ni mar njegov mi bil lesket.
Ko ãula v njem skrivnosten sem ‰epet,
nad njim sem danes prviã se sklonila.

In glej — v nov svet se mi je pot odprla:
odtenke jasnih nebesnih modrin
in hkrati temo ãudeÏnih globin
v neznatnem viru v hipu sem zazrla.

Nasproti gleda v svetlem mi okviru
ves radosten in jasen mlad obraz.
Zazrem v oãi si — mar zares sem jaz
zaãarana kraljiãna v gorskem viru?

BES

VRISK JASNE PLANINE

Da! Slika moja v viru se leskeãe —
smehlja nasproti Ïiva se mladost . . .
Kot bral v oãeh bi novo mi skrivnost,
pod dihom mojih ustnic vir trepeãe . . .

BES

VRISK JASNE PLANINE

Tvoj pozdrav

Iz daljave topel si poslal pozdrav,
tih kot drobna solza, ki je iz oãi privrela,
sladek kot cvetlica, ki je v jutru zacvetela,
jasen, kakor Ïarek sonca iz vi‰av,

neÏen, kakor vetra pomladanski dih
in pre‰eren kot ‰umenje gorskega potoka,
razigran, vesel kot smeh nedolÏnega otroka,
ki nikdar ne utone v mislih Ïalostnih.

Hvala ti, moj dragi, srãna hvala zanj!
Glej, v najskrivnej‰i kotiãek srca poloÏila
tvoj pozdrav sem — tam ga varno, skrbno zaklenila
in obdala s ãistim Ïarom mladih sanj.

Ko bo moja du‰a polna boleãin
kdaj osamljena se tihi vdajala bridkosti,
vstal iz sreãne, zdavnaj Ïe pozabljene mladosti
bo med temnimi en sam svetal spomin . . .

BES

VRISK JASNE PLANINE

In moje misli so pri tebi . . .

V krvavem svitu rdi nebo —
veãerni zvon iz line móli . . .
In midva daleã sva tako —
in blizu, kakor ‰e nikoli . . .

Ob meni si — tvoj ãutim dih —
in mislim tvojim prislu‰kujem . . .
Zdi‰ se mi Ïalosten in tih. —
Kaj ti teÏi srce? vpra‰ujem.

Ko misli‰ na prihodnje dni,
se solza ti v oãi prikrade
in nemo ustnica drhti:
Mar prazne so vse moje nade?

Trpi‰ — boji‰ se, dragi moj,
da kdo odvzel ti sreãe ne bi — — —
Vse tvoje misli so z menoj —
in moje misli so pri tebi!

BES

VRISK JASNE PLANINE

V njem spi ljubezen

Daleã, tam daleã nekje
drobno utripa srce —
v njem spi ljubezen do mene.
Ustnice tiho drhte,
varno zapirajo v sé
misli neizgovorjene.

Daleã nekje dvoje rok,
ki bi nebesni obok
v veãnost razmaknile meni.
Dvoje prelepih oãi;
v njih se veselo blesti
sonce s stotisoã prameni.

Daleã nekje hrepeni
du‰a po meni — in v nji
moja poãiva podoba.
V meni se plamen svetal,
ãist in skrivnosten je vÏgal:
sreãa — ljubezen — zvestoba?

BES

VRISK JASNE PLANINE

âe veruje‰!

Sam ve‰, da sem slaboten otrok,
toda, ãe veruje‰ v moã mojih rok,
tvojo in mojo du‰o z moãjo
silnega orla nesem v nebo.

Daleã do sonca, kvi‰ku do zvezd —
nikdar ni konca najinih cest!
Tam, kjer vsak zemski glas bo zamrl,
nama se lep‰i svet bo odprl.

Tam ni prevare trpkih spoznanj,
misli moreãih, Ïalostnih sanj —
V boÏjem objemu ni hrepenenj:
tam se bo na‰lo dvoje Ïivljenj!

BES

VRISK JASNE PLANINE

Varna naju vodi pot!

Noãe‰ roke brez srca
in brez du‰e ne telesa.
Dragocena je zavesa
razdelila naju dva.

Ni med nama temnih zmot,
ne kesanja boleãine.
âez prepade tja v vi‰ine
varna naju vodi pot!

Ljubim tvojo silno moã,
ki je nihãe zlomil ne bi —
toda ti si zdaj sam sebi
kakor kralj poveljujoã.

Sama tisti hip odstre
se zavesa dragocena,
kadar roka posveãena
zdruÏi v eno srci dve.

BES

VRISK JASNE PLANINE

Ne bo ti Ïal!

Vso svojo mlado du‰o si mi dal! — — —
Vsa ãista je, kot sonca Ïar svetal —
mehko ãuteãa je, kot slavca pesem — — —

Vso svojo lepo du‰o si mi dal! — — —
In v svojih ‰ibkih jo rokah ponesem
po potih trnjevih skoz noã viharno —
In Soncu boÏjemu jo vrnem varno . . .

Vsa sveta bo, kot je takrat bila,
ko je iz Sonca veãnega iz‰la,
da ti ne bo nikdar nikoli Ïal,
da si mi svojo lepo du‰o dal! — — —

BES

VRISK JASNE PLANINE

Kako ti morem dati malo sreãe!

Za dolge dneve, ko si me iskal,
za vse noãi, ko si o meni sanjal,
za negotovost vso, za ves brezup,
ki si se v njem, kot hrast v viharju sklanjal —

za tvojo trpko, Ïalostno mladost,
ki je vsa lepa, vsa podobna moji,
za brez ‰tevila ãudeÏnih lepot,
ki dan za dnem jih gledam v du‰i tvoji —

za silno du‰no in telesno moã,
ki meni si poklonil jo ljubeãe,
za tvojo neÏno vdano toplo skrb —
kako ti morem dati malo sreãe! — — —

BES

VRISK JASNE PLANINE

Kmeãka ljubezen

Razmi‰ljam: âe umrla bi! — — — Zvestoba
do groba traja, pravijo, navadno.
A ãe bi spala jaz pod zemljo hladno,
Ïivela v tebi moja bi podoba!

In, ko bi sredi sonãnega poletja
vzcvetele ti na vrtu roÏe rdeãe,
srebrno bele in zlato Ïareãe,
bi razveselil neÏnega se cvetja.

Natrgal z Ïuljavimi bi rokami
najlep‰e, pol razcvele le cvetove —
ponesel vsak veãer jih med grobove,
tja, kjer bi spala jaz v globoki jami.

Ob rosnih jutrih bi cvetovi neÏni
opojno zadehteli, se odprli —
v vroãini sonca bi ãez dan umrli —
minili, kakor sen o sreãi beÏni . . .

BES

VRISK JASNE PLANINE

Zveãer prinesel bi cvetove Ïive,
prekril bi z njimi mrtve in uvele.
Ko noãne sence zemljo bi objele,
od‰el ves Ïalosten bi z boÏje njive — — —

Ko roÏe veã ne bi bilo nobene,
ko zadnji cvet bi slana umorila,
razmaknila bi moja se gomila —
in ti bi truden legel poleg mene — — —

Ne! — Ljubljeni! — Ti moral bi Ïiveti!
Ti v srcu nosi‰ toliko lepote
in toliko ljubezni in dobrote,
ki s tabo vred ne sme — ne sme umreti!

BES

VRISK JASNE PLANINE

Vem, da moje pesmi niso
pesmi za dana‰njo rabo,
ne za na‰ kulturni svet,
ne za to napredno dobo
tankov, bombnikov, raket;
ker ne pojejo pravice,
ki jo pi‰e bajonet! — — —
Vanje vÏgal ni psovk in kletve
bes zavrÏenih deklet! — — —

Moje pesmi bodo brane,
ko ne bom veã ‰tela let —
ko bo vzklil v ãlove‰kih srcih
bratovske ljubezni cvet —
takrat bodo spo‰tovane,
ãe bo v tistih sreãnih ãasih
Ïivel ‰e kak kmet-poet! — — —

Document Outline

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Marija Jelen Brenčič Vzdih cvetne dobrave
Marija Jelen Brenčič Spev tihe doline
Armin Täubner Bärenparade Fensterbilder aus Tonkarton, kinderleicht
jeleń
KOBIETA NA WIOSNE =TŁO JASNE ŁADNE
71 A dziewcze ma jasne oczęta
70 A dziewcze ma jasne oczęta
Jelen ocena wieku
JASNE ZASADY DLA KLASY, materiały dla nauczyciela
JASNE, ❀KODY RAMEK I INNE, Gotowe tła do rozmówek
Piwo jasne lekkie staropolskie, Przepisy kulinarne i alkoholowe, alkohole
koń i jeleń, scenariusze
Jelen[1], STUDIA, Polibuda - semestr V, Kierowanie procesem inwestycyjnym
Piwo jasne, Przepisy kulinarne i alkoholowe, alkohole

więcej podobnych podstron

Marija Jelen Brenčič Vriska jasne planine

Document Outline