BES

VSAKDANJOST

Matej Krajnc

Vsakdanjost

Soneti

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

VSAKDANJOST

BES

Matej Krajnc
VSAKDANJOST
Soneti

Tiskana izdaja: KUD ·tempihar,
Celje 2003
(ISBN 961-91047-2-2)

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-438-9

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

VSAKDANJOST

Vsebina

LJUBLJANA 1995, sonetni venec

MARIBOR, sonetni venec

4. JUNIJ (1983-2003), sonetni venec

Nevsakdanja bivanjska lirika Mateja Krajnca

114

MATEJ KRAJNC

134

BES

VSAKDANJOST

Umila me je neka ãudna rosa,
nedolÏna kot Gospodovo ime.
Kot deklica, napol odeta, bosa
in drobna kot martinãkovo srce.

Legel sem vanjo, ne da bi zaslutil,
da je v naslednjem hipu veã ne bo nikjer,
da slepo bom otipal, sli‰al, ãutil
vse, kar je v jutru, ‰ele pod veãer.

Veãer pa bil je daleã. Kdo ve, kje.
Umaknjen in razvezan kot besede,
ki steãejo, upolglasnjene in blede,

‰e vedno vsako jutro v tvoje ime;
nesli‰no in neznatno se razpnó
in izginejo. Preprosto. Kar tako . . .

BES

VSAKDANJOST

ZJUTRAJ

I’m a one man guy in the morning
Same in the afternoon
One man guy when the sun goes down
I whistle me a one man tune

— Loudon Wainwright III.:

One Man Guy

BES

VSAKDANJOST

Ob pol treh zjutraj mi po glavi gre Menina.
Îe dolgo je, kar sem vedril pod njo.
Nekoã, se zdi, me imela je za sina,
zdaj niti znanec nisem veã. Je paã tako.

Zdaj ne bi znal veã uÏivati, priznam.
Sedeti ob robu gozda in molãati.
Îivljenje je povleklo me drugam,
izgubljeno igro sem prisiljen igrati.

Moji ljudje z vasi — navadna laÏ.
Îe dolgo niso moji veã in jaz
ne njihov fant Ïe dolgo vrsto let.

Zanje sem zdaj odljuden kralj MatjaÏ,
ki ima za kralja presuhljat obraz
in laÏe se, da prost je, ko je ujet.

BES

VSAKDANJOST

II.

Takole zjutraj bi se moral obleãi,
zajtrkovati in se umiti, preden grem
dol v sobo in si okno v svet priÏgem
in se predam silicijevi sreãi;

sreãi, ki jo procesor omejuje
in tehle nekaj palcev monitorja.
Pomnilnik mi Ïivljenje narekuje —
igram se virtualnega konkvistadorja.

V pidÏami ostanem vsaj do opoldneva,
ko mi Ïelodec pravi: pridi, greva
na juho in krompir, meso, kompot . . .

Potem se obleãem — ãas me prehiteva,
mejli deÏujejo, ‰e sam ne vem od kod.
Ko pridem k sebi, je Ïe konec dneva . . .

BES

VSAKDANJOST

III.

V mesto grem ponavadi vedno zjutraj —
na obãino, pa v knjiÏnico, v Antiko . . .
·e krmeÏljav sestopim z avtobusa,
veliko gledam, kupim ne veliko,

a saj ni ãar v zapravljanju »en gros«,
ampak v sprehajanju in ãi‰ãenju duha,
seveda, ko vse postorim in ko
bezljanje po uradih se konãa.

A‰kerc ‰e vedno ãaka pred Lekarno
in kaÏe s prsti v pekel in nebo.
Gleda spod ãela, divje in nevarno;

pozdravim ga. On niã. Razumem to!
Njegovo Ïitje je Ïe bolj postarno —
ah, kipom v poznih letih ni lahkó!

BES

VSAKDANJOST

DOPOLDNE

I come from just the other side of nowhere
To this big time lonesome town
They got a lot of ice and snow here
Half as cold as all the people I’ve found
Every way I try to go here seems to bring me down
I’ve seen about enough to know where I belong

— Kris Kristofferson:

Just The Other Side

Of Nowhere

BES

VSAKDANJOST

Dopoldan je kot drugi dopoldnevi;
parafraziram Koviãa. Zgodnja pomlad.
DruÏim se z Vodniki in Damasceni Devi
in drugimi, ki (spet) jih moram brat.

Zmoti me po‰tar: »Nekaj za prevzet!«
Îe prav, Ïe prav! Odprem in uredim.
Plaãam, kar treba je, drobiÏ pustim
in, ko odpelje se, odprem paket.

To, kar pri‰ló je, bom potem poslu‰al,
najprej bom tisto branje dokonãal.
A vrag ne bil bi vrag, ãe ne bi sku‰al;

ves prepoten pred Hi-Fijem stojim,
tuhtam na glas: bo tokrat Cash kaj fu‰al?
na kavã se zleknem, nehote zaspim . . .

BES

VSAKDANJOST

II.

Ja, Ïal mi je, da si Ïe poroãena.
A dobro, da sem to izvedel prej,
preden odkritost, z vájeti spu‰ãena,
bi me osme‰ila, kot mnogokrat doslej.

Ah, zagotovo si popolna Ïena!
Zanima me, ãe se imata rada,
ali pa zveza je ponarejena,
nesreãna, ker prisegla sta premlada?

Niãesar ne razberem ti iz oãi,
v njih ni grenkobe, tudi sreãe ni;
niãesar. Tvoj pogled ne dovoli

izdati, s ãim si ali nisi obremenjena,
a ko pogleda‰ me, se nekaj mi zgodi.
Res, Ïal mi je, da si Ïe poroãena.

BES

VSAKDANJOST

III.

V polluksuznem vagonu fantaziram.
Za mano obrisi Starega gradu.
Napol odsoten v knjigo se oziram,
vlak pa jo maha proti La‰kemu.

Sprevodnik mi je Ïe preluknjal karto.
— Prestopit morate v Zidanem mostu!
Dan se zaãel je v ãisto nizkem ‰tartu,
zdaj pa se dviga nad polulsko hosto,

dva kroga nad ferjaão naredi,
kljuãavnico z ograje oddrobi
in v na‰em vrtu mukerle nabira;

pa se mu, kakor vedno, ãudno zdi,
da tale tiãek, ki v vagonu Ïdi,
namesto da bi mahal, fantazira . . .

BES

VSAKDANJOST

IV.

So‰olci se sreãujemo poredko,
ãeprav smo vsi iz istega naselja.
Poãasi smo jo stegnili iz Celja
in, kakor vsi, pozábili na osemletko.

Na vsakih nekaj let koga zagledam
v ‰tacuni, ko mu reÏejo posebno.
Kaj dosti govoriti ni potrebno —
»A gre‰ kej spit?« — »Da bi? No ja, seveda!«

Potem pa kakor po tekoãem traku:
»Kok si?« — »Ah, gre! Pa ti?« — »O ja, bo, bo!«
Nakar oba pogledava v nebo,
pa v tla, kot da bi pisalo kaj v tlaku;

mogoãe to, da tujci smo med sabo,
kar pravzaprav ni dobro in ne slabo.

BES

VSAKDANJOST

OPOLDNE

Oh to be torn ’twixt love and duty
’Sposin’ I lose my fair haired beauty
Look at that big hand move along
Near in high noon

— Washington-Tiomkin:

High Noon

BES

VSAKDANJOST

Spomin

Odprl sem besedo ali dve.
Nejasni zvoki, prebledela dlan,
nemirne oãi, nasme‰ek spodkopan
in jezik, ki spregovorit ne sme.

Poznal sem jo, nekoã sem jo poznal.
Nekoã sem jo pozabil, pa vseeno . . .
Njene oãi sijale so rumeno.
Iz njih sem pil in vase jih klesal.

Orja‰ki ãasi so zleteli mimo.
Zdaj repatic Ïe dolgo ni veã k nam.
Poãasi spravljam, kar se sploh ‰e dá pred zimo

in ãesar nisem si Ïelel, to zdaj imam.
Odprl sem besedo. Kakor rimo
na tvoj spomin, lebdeã in . . . tudi sam.

BES

VSAKDANJOST

Moj partner je samota

Moj partner je samota. Antiteza.
Dolgo je vztrajno tekala za mano
in ji je uspelo. Zdaj me neprestano
motri spod ãela in s komolcem dreza.

In njena ljubosumnost je brezmejna.
Nadzira me in za menoj opreza,
poljublja me in mi po ramah pleza
obupana, moje bliÏine Ïejna.

Bojim se Ïe, da nanjo sem obsojen.
Ne morem je pregnati, ne odbiti.
Posku‰am marsikaj, a noãe iti.

Ljudem se zdim odmaknjen in prismojen,
a rad bi proã, preden me njene niti
zveÏejo in presekajo na dvoje . . .

BES

VSAKDANJOST

Ledeniki

Ledeniki so stopljeni.
Njihovi tanki glasovi kriãe.
V jutra, prikrita slepim oãem,
se martinãki bude.

Ozke steze je preraslo grmovje
iz starih slovenskih pravljic in zgódb.
Preveã maãet jih je naãelo.
Preveã anekdot.

Dozorele besede so ravno prav ohlajene.
Nekdo jih kakor ãredo
v mojo smer Ïene

v napaãnem vrstnem redu.
Najprej so tiste neopro‰ãene,
‰ele potem izgubljene . . .

BES

VSAKDANJOST

Ob zapu‰ãenem podeÏelskem grobu

NesreãneÏa so te na hitro pokopali,
pa nate pozabíli, kajne da?
·el ziher si sred molÏe v svoji ‰tali,
reven, osamljen, ‰ibkega srca.

Tvoj grob — sramota za pokopali‰ãe.
’Pa kaj potem,’ poreãe‰. ’Kup kosti!
Moj duh drugje, ónkraj, poãitka i‰ãe,
tu pa kar naj zalega se redi!

Godba je na pogrebu dala gmah,
polegli so me s ãevlji na nogáh;
z edinimi, ki sem jih sploh imel.

Star totengrobar jih skrivaj je vzel,
preden me je dokonãno pokopal.
Obul jih je. In so bili mu prav’« .

BES

VSAKDANJOST

O kresi

O kresi se dan obesi.
Tako povedo stari ljudje.
Ko pa se kak slehernik obesi,
je to o kresi ali pa tudi ne.

Stari reki tu ne veljajo.
Odpovejo na celi ãrti.
Nemoãni se predajo —
kaj pa naj proti smrti!?

Lahko preobraãajo svojo logistiko,
a se ne bo spremenilo niã bistvenega.
·e en ubogi norec je ‰el s sveta.

Tisti, ki jih je drÏava za to pláãala,
bodo malo popravili statistiko
in poãakali na naslednjega.

BES

VSAKDANJOST

âas za Geca

âas, ki minil je, mislil je v c-molu.
âas, ki prihaja, misli kdo ve kaj.
In vmesni ãas je mislil, kar je mislil
in sploh ni vaÏno, kaj si misli zdaj.

In ceste, ki sva skupaj jih pre‰tela,
vonj kilometrov, ki so mimo ‰li,
ãuda‰ke babe, ki sva jim verjela,
bronaste kaplje iz kiklopskih oãi

preteklosti, ki morala je biti,
a je prodala svoje enciklopedije
in ‰la, kot sli‰al sem, pe‰ na Tahiti —

vse to so zdaj beÏne periferije
sedanjosti, ki pravkar daje v ler
in menja c-mol v C-dur, mon frère . . .

BES

VSAKDANJOST

Sonet zame

Od pisanja ne bom obogatel,
a tu pa tam imam za napolitanke.
Za ãokoladne, ja. Na splo‰no sem vesel,
da sem, kot sem. Pogre‰am pa prihranke.

A to je bolj obrobnega pomena,
pomislim, ko napolitank se lotim
in zraven spi‰em kak‰na dva refrena
o tem, da se najbrÏ prekleto motim.

Vendar navdihi, vedno razcapani,
ne marajo transakcijskih raãunov.
Vedno prihajajo bosi in laãnih kljunov,

a se razsrdijo, ko govorim o hrani.
Dam jim obleko, zloÏim jih v vrstice,
a oni, I‰karioti, pljunejo mi v lice.

BES

VSAKDANJOST

Laktur

Vse zlektoriram z lakmusom strokovnim:
tu manjka pika, tule pomi‰ljaj.
Opis ljubezni pe‰a; ga dopolnim,
saj »aaargh« zahteva tríkratni klicaj.

Hja, stavki so nasploh stra‰ansko slabi,
zamenjal bom ves stavãni vrstni red.
Kaj? Tule je podpiãje? Kar pozabi!
Vrinjeni stavki kvarijo pregléd.

Sploh pa mi niso v‰eã znaãaji likov —
v prid fabuli jih bom nekoliko ukrojil;
kdo pa, povejte, opazil bo razliko,

ãeprav bo tekst drugaãen, kot je bil!?
Za trud pa naj mi avtor bo hvaleÏen,
saj bil sem ‰e preveã strokovno neÏen.

BES

VSAKDANJOST

Adam in Eva

Ker sta gre‰ila, sta bila izgnana —
Bog je nekoga moral dat za zgled.
Kaãi sta se pustila, telebana,
in kljub prepovedi grizljala ajdared.

Zdaj smo za njima vsi mi, du‰e slabe —
gre‰imo, da se tresejo nebesa.
In Bog nad nami zagrmi: barabe!
in jezno toão po vrtovih stresa.

A mi ne nehamo — smelo naprej gre‰imo,
trmasti smo, zelo neuvidevni.
Strokovno reãe se »duhovno revni«;

niãesar se, hudiãi, ne bojimo.
Seveda — iz raja smo bili izgnani,
zdaj v miru smo lahko neotesáni.

BES

VSAKDANJOST

Kajn in Abel

Bog odobril je Ablovo daritev.
Kajnu pa to nekako ni di‰alo.
Ni mu privo‰ãil, bratu. Niti malo.
Takoj je poskrbel za odzemljitev.

Abla dotolkel je, eliminiral,
s tem se nasproti Bogu je postavil.
Oholo Mu, nesramneÏ, je prijavil:
»Njega si rad imel, mene preziral!«,

a Bog se ni na dolgo kregal s Kajnom,
lepo ga je nagnal z vsem ferajnom
in zamrmral: »Kamor gre bik, naj gre ‰e ‰trik!«

Kajn je ‰e danes s tem zaznamovan,
ostal je shizofrenik, zmeden lik,
izmeãek druÏbe, bebec, slab kristjan.

BES

VSAKDANJOST

âudna obrt

Noã je ponavadi dolga, a beteÏna.
Dan je ponavadi kratek, a zgaran.
Konci tednov so prav neverjetno skopi,
tihi, kot pribiti na volan.

Kamor koli se obrnem, sanje.
Plezanje po spolzkih deblih brez.
·epetanje podalju‰uje se v kriãanje
in kriãanje v mimiko teles.

Velenacije rojevajo se v smrt.
Vsak nov hip je vedno bolj potrt
in pozdravi so zgrbanãene grimase;

pahnjeni smo v zagovedne ãase;
smeh izginja v zemljo, kakor krt
in ljubezen je postala ãudna obrt . . .

BES

VSAKDANJOST

POPOLDNE

And I love to live so pleasantly
Live this life of luxury
Lazin’ on a sunny afternoon
In the summertime

— Ray Davies:

Sunny Afternoon

BES

VSAKDANJOST

Z Ervinom Fritzem jeva v piceriji.
On pico, jaz ‰pagete boloneze.
Malo pretresava Ïivljenjske hipoteze,
malo podebatirava o poeziji

in zunaj pride dan do polovice
in kuka skozi okna picerije.
Prikrito ogleduje si menije
in kalkulira in grbanãi lice.

·pageti so odliãni. Tudi pica.
Pojéva. Kje je zdaj natakarica?
Ah, je Ïe tu. Raãun na mizo dá.

·e kaj prinesem? vpra‰a vedrih lic;
moja malenkost ’hvala’ izjeclja,
raãun pa tokrat plaãa Ervin Fritz.

BES

VSAKDANJOST

II.

Marjetice, zakaj ste ovenele?
Ljubil sem va‰ nasmehnjeni ‰epet,
a vãndar ste usihati zaãele
in ‰e poletje ‰lo je z vami vred.

Po ãem se vas najraje bom spominjal?
Po popoldnevih, polnih marãnih sanj,
ali po vonju, ki me je spreminjal
iz majordoma rim v moÏa dejanj?

Za vami bo jesen oporoko brala,
polna stopinj in rjavkastih zelí,
in s smrtnim smehom se bo zareÏala
in ‰la umirat v parke med klopi.

Veje dreves se zdijo kot ve‰ala.
Nekaj samotnega prihaja mi v oãi.

BES

VSAKDANJOST

III.

Konãno smo na Brniku. Celi. Îivi.
Veseli kljub vsemú, da smo doma.
Res, sedeÏi bili so bolj u‰ivi,
a tole je, priznajmo, Adria —

nekak‰en jugo 45 med avioni.
Saj ni pomembno. Vsi smo v enem kosu.
Spet po slovensko praskam se po nosu,
namesto ’God speed’ reãem spet ’Bohlóni’

in to je Ïe kar nekaj. Rudi ãaka.
Vse v redu bo. Doma bomo do mraka.
Po meni bodo plánili kot pes na kost . . .

Slovenija — nekak‰na pravljiãnost,
ãeprav sem v mislih ‰e v ITTCju.
Z Antoniem Ïgeva Santo Lucio.

BES

VSAKDANJOST

IV.

Ne vemo ure in ne dneva,
ne vemo kdaj in ne kako.
Vsak dan bolj sveãa dogoreva,
vsak dan je malce bolj hladnó.
Îelimo si lahko le, dá bi,
ko ãas bo tu, normalno ‰li,
ne pa dotolãeni in slabi
iz kom in veãkratnih kapi.

A kakor bo, paã bo. Ne vemo
in ni nam dano vedeti.
Vsak dan pred smrtjo imamo tremo,
ob misli nanjo nas mrazi.

Oklepamo se tega »biti«,
ãeprav nekoã bo treba iti.

BES

VSAKDANJOST

Jaz, Stéphanie, Gec, Kiki in Doriane.
Pod nami Zadar, v nas visoki junij.
Park je razprt pred nami kakor dlan
in jaz zastokam: kok je vroãe zuni!

Po sencah vidi‰, da se niÏa dan
in most pod nami, rahlo gomazeã
je ãudovit, malce ‰krlatno-rdéã,
ko ga zahod namála ob pristan.

Trajekt za Stéphanie bo vsak ãas tu.
Spogledamo se in poãasi grémo.
Treba bo ‰e po karto in prtljago;

dan se preve‰a z zapoznelo vnemo.
âas spet precej hitreje je zaplul —
spet gre, lizun, na svojo noãno jago.

junij 2002

BES

VSAKDANJOST

VI.

Kaj me nekje ‰e vedno nate veÏe?
Mordá kak‰na stara fotografija,
ki veã, se prepriãujem, nima teÏe
in funkcionira zgolj kot fantazija,

da se vse to je ali ni zgodilo;
mordá pa kak‰na pesem tistih dni?
Kar nekaj se jih je takrat rodilo:
Pogre‰am, Gre‰, Prelepe rjave oãi . . .

Kaj me ‰e vedno vãasih zasolzi,
ko obsedim, poln grenkega neãésa,
zunaj pa ‰e en junij zavrví

in stare popoldneve predme stresa,
pa se nasmehne in zahrepeni
po toplem vonju tvojega telesa . . . ?

BES

VSAKDANJOST

ZVEâER

I’ve never seen a night so long
When time goes crawling by
The moon just went behind the clouds
To hide its face and cry

— Hank Williams:

I’m So Lonesome I Could Cry

BES

VSAKDANJOST

Bruce Springsteen poje o domaãem kraju.
Niã kaj vzpodbudnega ne poje. Kaj potem!
LeÏim. Poslu‰am. Se mrtvaka grem.
Plovem v nekak‰nem glasbenem klicaju.

Luã sem ugasnil. Vroãa je kot Ïar.
Dolgo sem bral in pisal. Krã, kaj pa!
Pesni‰ki krã, ki ure ne pozna.
Lepotni spanec — téga ni mu mar.

Ko Bruce bo utihnil, bom zaspal. Mordá.
Mordá pa bom ‰e ure buljil v mrak
in, ker bo veter dober, sli‰al vlak,

ki ob tej uri vozi noãne ptiãe.
Mar kdo od njih poslu‰a Springsteena?
âe ga in ãe je Ïenska, naj pokliãe!

BES

VSAKDANJOST

II.

Rusi so silni cirku‰ki artisti,
pomislim, ko zaspano buljim v film
in se s prizori Ïe dve uri silim
in jih potihem zmerjam s komunisti.

V filmu se policist, Ameriãan,
zaljubi v policistko, Moskovãanko.
Vem, spremenil jo bo v Ameriãanko,
‰e preden bo razplet povsem konãan.

Kako je v filmih vse mogoãe, vzdihnem.
V resniãnosti pa marsikaj ne gre.
Poglejte mene: vedno mimo pihnem,

pa delam prav tako, kot oni. Kje
v scenariju so se zatipkale gospe?
Ker v filmu se vr‰i razplet, utihnem.

BES

VSAKDANJOST

III.

Ti pla‰na Ïena, jaz tvoj pla‰ni moÏ,
oba tesnobno zreva skozi line
nekdanjih dni iz drobnih, drevnih roÏ,
ki sva jim skupaj trla okonãine

in tanke, nedorasle korenine;
kaj se medtem je v naju spremenilo?
Namesto rezancev zdaj cuzava spomine
in ãakava, da noã bo slekla krilo.

Vendár ‰e nisva stara, niti malo.
Niti pribliÏno nisva prizadeta.
Da pla‰na sva, pa bo najbrÏ drÏalo.

âeprav sva odtujena, nama uspeva
pristna indiferentna etiketa.
Naprej je treba. In midvá paã greva.

BES

VSAKDANJOST

IV.

Sme‰no, da sploh ‰e razmi‰ljam o naju.
Bila sva si vse in zdaj sva si niã.
Vse je ostalo v nekak‰nem vpra‰aju,
dotrznilo je kot obglavljeni ptiã.

Ure in dnevi, meseci, leta,
vse to se vrti in vrti in vrti.
Ljubezen, ki danes mordá kaj obeta,
Ïe jutri na gavgah nesmisla visi.

Sme‰no, da sploh ‰e vse to pretuhtavam.
Mar bi zaspal, se obrnil na bok!
Mar bi porezal vratove postavam,

ki, davne, si zopet Ïelijo v moj krog
in vabijo me, naj spet jih zabavam,
naj, kot nekoã, bom spet njihov otrok!

BES

VSAKDANJOST

Prijel se me je slôves samotarja,
ãudnega bebãka, ki ne gre iz hi‰e
in nekaj tipka, ves ãas nekaj pi‰e
in pozno v noã zablójeno ustvarja.

Lepotni spanec vztrajno zanemarja,
zato je zbit in suh. To govorijo.
Kar vidim jih. Kot krokarji bol‰ãijo
in delajo raãune brez krãmarja.

Sicer pa imajo prav. Ne bom zanikal,
da sem Ïe spet ves dan tipkal in klikal,
novaãil stihe kakor kak Ïepar;

kljub temu pa lahko imam svoj prav
in res ne bom nikogar spra‰eval,
kaj smem poãeti, saj sem samotar!

BES

VSAKDANJOST

VI.

Kocka je padla in zadela cilj.
Moj Rubikon je suh. Tam zdaj je njiva.
Nekaj, se zdi, ‰e vedno tam jeãi
in, kar bilo je, nehvaleÏno skriva.

âeprav sem, vsaj tako trdim, opravil
s preteklostjo in z njenimi laÏmi,
me njen prijem ‰e vedno vztrajno davi,
drÏi za vrat me in me ne spusti.

Luãi veãera so vsevdilj svetlej‰e
in vse gori, cvrãi in plameni.
Zvezde se cvrejo kot nemoãni zajci.

A ãudno je, da le malo poprej ‰e
je madeÏ bil na moji noãni srajci,
na nebu pa ‰e sveÏa sled krvi.

BES

VSAKDANJOST

VII.

Jaz sem spodaj. Zgoraj je vse tiho.
Zdi se mi, da se Ïe veãeri.
Dan me spet je spremenil v Pavliho,
ki z veãerom lutkasto zaspi.

To je moja nova amplituda.
To je moj nov image, moj nov svet.
Kaj potem, ãe igra kdaj je huda,
saj igrati moram brez besed!

List na oknu. Nov list v moji knjigi.
Nov list vedno, kadar hoãem mir.
In na nebu zvezdni samovÏigi;
zgoraj dir, dir spodaj, dir dir dir . . .

Noãem se izgubiti v prazni figi!
Pridi spet, septembrski veãer!

BES

VSAKDANJOST

VIII.

Ne morem veã zaspat pred polnoãjo.
Tam gor je luna. Tukaj not — kdo ve.
Popaãeni spomini se bude.
Vre‰ãijo in me vleãejo na dno.

Le‰ãerbno zabol‰ãim se v ozek vhod
in ãakam, da bo senca ãezenj ‰la.
A senca kot kak pes zaleze v kot
in luna pripotuje do srca.

Prijatelji so se Ïe zgodaj poslovili.
Kar sem pripravil, so pojedli, spili,
vrgli smo karte . . .no, in to je to.

Ah, kaj bi se slepil! Pogre‰am jo.
Pogre‰am njene sapice besed,
s figuricami poãeãkan TV-spored . . .

2001

BES

VSAKDANJOST

IX.

âe zdaj beÏi‰ pred tem, kar je bilo,
in gleda‰ vejice, ki jih je ãas postavil
nekako prenagosto — pusti to!
Pusti ga delati, saj sam jih bo popravil.

âe zdaj razmi‰lja‰ ’kdo in kaj in kje . . .’
Za boÏjo voljo, se je paã zgodilo!
Pusti lepo, naj velikani spe.
·e vse prehitro, ve‰, se bo zdanilo.

âe pa samo sedi‰ in ãaka‰ teme
in dnevu si v pogubo, vetru v breme,
naj bo tako! Kaj morem jaz za to!

âez Rimsko cesto zvezde se cedijo
in kdaj pa kdaj se osvetli nebo
in svet se transportira v poezijo . . .

BES

VSAKDANJOST

Temna zavesa neba. Predmestje zahoda.
âudne sape nemira.
Okrog voglov majhnih hi‰ ‰vigajo majhni
duhovi.
Veãer se odpira.

Kliãe k brezmadeÏnemu snu nekje na
postajah
utrujene domi‰ljije.
In ‰e ãas, kot bi bil uklet,
vanj zavije.

Temna zavesa neba. Klet spomina.
âudne pravljice spaãenih otrok.
Tratice za hi‰ami ãrne in spolzke.
Nad njimi le Bog.
In Njegova nebe‰ka simfonija.
Kot obroã veãera. Kot lok.

BES

VSAKDANJOST

XI.

Koraki na stopni‰ãu predmestja.
Koraki na stopni‰ãu srca.
Koraki. Koraki. Koraki. Koraki.
In harlekin, ki jeclja.

Najprej temnomoder pla‰ã mraka. Nato ãrn
pla‰ã veãera.
Nato neprobojen pla‰ã noãi.
Nato dolge ure svita.
Nato zapu‰ãene oãi.

In razkrinkane maãehe
nekje na dolgih poljih polmraka.
In ljubezen,
ki iz srca odkoraka . . .

In se zavleãe kakor ranjenec v grmovje
in ãaka . . .

BES

VSAKDANJOST

XII.

Objemam te neskonãno ognjevito.
Nekak‰na ãudna sla pri‰la je vame.
A nekaj v meni vendar ne verjame;
ãeprav si tu. âeprav je ãudovito.

Mar nisi Ïe minila, davno téga?
Mar nisi zdaj zgolj prhek prah spomina,
med sence zakopana zgodovina,
nekaj, kar me Ïe dolgo veã ne bega?

A kaÏe, da kot mrki utopljenec
iz tiste pesmi Sergeja Pu‰kína
trka‰ mi zdaj na okno, zdaj na dver srca.

Nevihtna noã te v mojo nótranjost priÏene
in kar je prej bilo pozabljena davnina,
postane zdaj spet Luã. Ljubezen. Sla.

BES

VSAKDANJOST

XIII.

Dnevnik ljubezni je popisan, draga.
Strani so polne najinih besed.
Tuhtanje zdaj bolj malo jim pomaga,
z vsemi tistimi poljubi vred.

Kar mora umreti, umre. Kar pa ostane,
je ãas, ki stara vrata pozapre.
Stare obveze s tem so zanj konãane.
Dvakrat obrne kljuã — in to je vse.

Mordá kdaj skoz kljuãavnico kak hip uide
in splazi se v osamljen predveãer
in skozi zrak poãasi k srcu pride

in mu za hip, samo za hip pokvari mir,
pa se, izrabljen, v topel mrak razblini . . .
Mi take hipe imenujemo spomini . . .

BES

VSAKDANJOST

XIV.

Ko se nocoj bom spet pokril ãez glavo
in ugasnil glasbo, dal blazino stran,
pokriÏal se, in, Ïe napol brljavo
Gospodu rekel: hvala Ti za dan,

bo moj obstoj do jutra spet vpra‰ljiv,
ãe ne Ïe nemogoã. Precej zabavna reã.
V nekak‰no ontolo‰ko pavzo se bom skril
in me ne bo. Oziroma bom speã.

Lepo prijazen zlezel bom v mrtvilo
in odmrtvíl se, ko se bo zdanilo
in ãudil se, da sem ponovno Ïiv.

Iz neder jútranjih se bom rodil
Ïe kdovekolikiã. In vstal. In bo lepo.
Vse bo ‰e pred menoj. Vse bo. Vse bo.

BES

VSAKDANJOST

VSAKDANJA TRILOGIJA

Now the courtroom is quiet, but who will confess
Is it true you betrayed us? The answer is yes
Then read me the list of the crimes that are mine
I will ask for the mercy that you love to decline
And all the ladies go moist, and the judge has no

choice

A singer must die for the lie in his voice.

— Leonard Cohen: A Singer Must Die

BES

VSAKDANJOST

CELJE

sonetni venec

I was eight years old and running with a dime in my

hand

Into the bus stop to pick up a paper for my old man
I’d sit on his lap in that big old Buick and steer as we

drove through town

He’d tousle my hair and say son take a good look

around

This is your hometown

— Bruce Springsteen: My Hometown

BES

VSAKDANJOST

Ko se na Lavi jutro naredi,
je to prizor za pesnika: obraz neba
se s sinjebelo obrobljenimi oãmi
nad Banglade‰ zaspano prismehlja.

Po‰tarja sli‰im, ko nekje brni —
danes bo zgoden, je Ïe ãisto blizu.
Njegov motor v ti‰ino zaprdí
in odigra nam jútranji avizo.

Zverzirano bo frajer nametal
reklame v na‰e kaslce (adijo!),
ki se predvsem raãunov veselijo;

jaz sem Ïe spodaj, ustrezno krmeÏljav
in ker kot vedno me preganja ãas,
poba‰em torbo (s kapo; ker je mraz!).

BES

VSAKDANJOST

II.

Poba‰em torbo (s kapo, ker je mraz;
ko vdihne‰ zrak, zazdi se, da je zima.
Pomislim mrko: tole furma nima;
kaÏe, da sosed misli prav tako kot jaz,

saj mimo hi‰e gre in zabentí;
tak suh in ãrn videt je kot pajek.
Baretko ima; prav fino se mi zdi,
da nisem tokrat jaz edini dajek,

ki hodi v razbohotenem aprilu
naokoli s kapo. Gripe se bojim.
V bolni‰nicah se letos je zvrstilo

precej preveã ljudi. Ker ne trpim
leÏanja, se pokrijem. Mraz je mraz,
ãeprav prav nenavaden za ta ãas.).

BES

VSAKDANJOST

III.

âeprav prav nenavaden za ta ãas,
je mraz potrucan, sili v koÏne pore;
ker hoãe, ponavadi tudi zmore:
rdeãe oãi, po zimsko trd obraz,

pa je njegov namen lepo doseÏen —
mi kihamo in Ïremo Septolete,
on pa nas gleda, zvite in zadete
in niã kaj ni prizanesljiv in neÏen.

No ja, kaj hoãem, bom pa spet zavit,
lepo skrfuljen, serast in pokrit;
‰e vedno bolje, kot gripozne travme.

Minute teãejo brez milosti;
iz omare v veÏi zmagoslavno vzamem
bundo, ker zunaj kaÏe minus tri.

BES

VSAKDANJOST

IV.

Bundo, ker zunaj kaÏe minus tri,
in to debelo, divje vleãem nase.
Navleãem, vzamem kljuã in pohitim.
Zaklenjeno. Zdi se mi zadnje ãase,

da se kalim v umetnosti odhoda —
vãasih se nisem mogel spraviti iz hi‰e.
Mama je vpila: pridi Ïe, neroda!,
teta pa: pusti ga, verjetno pi‰e!

Sosedovi imajo novo ograjo
in hi‰o so premalali na roza.
Kdo bi pomislil: fuj, snobovska poza,

jaz pa pomislim: naj, ãe ke‰ imajo!
Iz objema zgodnje Lave se izvijem
in grem po nosu Deãkove. Desno zavijem.

BES

VSAKDANJOST

In grem po nosu Deãkove, desno zavijem,
ko Telekom in Ingrad sta za mano.
Tukaj na voglu imajo dobro hrano;
en znanec pravi: tam prou rad kej spijem

in zraven vedno hvali ‰e pi‰ãanca.
Nisem ‰e vstopil. Vedno mimo ‰ibam.
Kaj danes jejo? vendarle ugibam
tokrat, ko ravno spomnim se na znanca.

Tu, kjer je Ingrad vãasih imel svoj sedeÏ,
se zdaj nabralo firm je kot muh.
A gospodarstvo ima ‰e vedno pruh

in ni potrebno biti ravno vedeÏ,
da ve‰: najem, profit . . . hm, slaba sreãka.
Na âopovi pri Gutenbergu cesto preãkam.

BES

VSAKDANJOST

VI.

Na âopovi pri Gutenbergu cesto preãkam
in starega moÏa grem poãohljat.
Kako zvesto drÏi ta svoj peãat
in zraven se mrgódi, stara teãka!

Streljaj od njega je prastara vila —
sramota Celja, cajtengi teÏijo.
Pi‰ejo, pi‰ejo, pa niã ne spremenijo.
Pot mimo nje z oãetom prehodíla

sva vãasih kriÏemkraÏem. Zdaj je bajta
kot kak‰na »haunted house« iz Lizardov.
Danes le malokdo jo ‰e porajta,

verjetno v njej ni veã niti duhov.
Le par korakov stran jutránja gneãa
in tiri pred menoj. Zopet bo rdeãa.

BES

VSAKDANJOST

VII.

In tiri pred menoj (zopet bo rdeãa!)
spregovorijo pravljico, ki jo poznam.
Ah, tisti vlak iz Îalca. Zdaj se sam,
gomoljk otoÏni, tukaj z mano sreãa,

a noãem ga pozdraviti kot brata.
Nekako se mi zdi, da Boter âas
je tole z nama zamudil za las,
zdaj pa ne more veã nazaj skoz vrata

in posaditi mene kraj oãeta
na tale vlak za Îalec. Dvajset let
je v svojo karanteno ‰lo sedet

in zdaj sem pol bedaka, pol teleta,
in ob rdeãi z glavo ne zavijem —
razveselim se: fajn, se lahk vsaj mal spoãijem.

BES

VSAKDANJOST

VIII.

Razveselim se: fajn, se lahk vsaj mal spoãijem,
ko semafor sredinec mi pokaÏe.
Gledam lepe avtomobilske embalaÏe;
da tistim v njih zavidam, spretno skrijem

in reãem: klinc, pe‰hoja je pol zdravja!
Ko je zelena, grem ãéz kot Elija,
pa vidim Andrijo — spet priden je kot mravlja,
le da je mrtev — film se mi razvija

in vidim Medulin, njega na plaÏi,
pa mamo sli‰im: Andrija, ti mu pokaÏi
kako se brez rokavãkov plava! Hip

preteklosti je mimo, trzast gib
z glavo pomeni: proã z zadevo,
nato pa kar naravnost in na levo.

BES

VSAKDANJOST

IX.

Nato pa kar naravnost in na levo
zastavim, ko pustim za sabo Lavo.
KriÏi‰ãe. Spet rdeãa. Siknem: bravo!
in, ker Ïe obstojim, se spomnim dnevov,

ko stal, kot zdaj, sem tu nasproti blokov,
ki jih poplava je dodobra zvila.
Bloki Malgajeve. Voda jih je zalila
do prvega nadstropja. Previsoko.

Leto 90. Teta je govorila:
kot trop ovac se voda je valila . . .
Mi gimnazijci smo imeli prosto,

pomislim, ko se pribliÏujem mostu,
pa stopim v smeri grajski (s kretnjo kneÏjo)
in vzdolÏ po Masarykovem nabreÏju.

BES

VSAKDANJOST

In vzdolÏ po Masarykovem nabreÏju
(zdaj zgolj Savinjskem) mir je, kakor vedno.
Par sprehajalcev. Ni besede vredno.
Savinja lepa v svojem ravnoteÏju,

privlaãna starka, vredna obãudovanja,
pa make-up drevja, ki mi ‰epeta,
kaj vse je videlo in koga vse pozna
(ob bregu sfiÏenemu jutro se priklanja) —

vse to mi je domaãe, vse je moje —
preteklost, ki ostaja vedno ista,
kot bi nikdar ne bil obrnil lista

in ‰el na sever in na jug po svoje,
naprej grem po osamljenem nabreÏju
mimo Splavarja v rahlem zgodnjem deÏju.

BES

VSAKDANJOST

XI.

Mimo Splavarja v rahlem zgodnjem deÏju
(ne moti me prav niã, kar naj pr‰i!)
grem in nazaj pogledam, ker se zdi,
da vedno me spra‰uje: »Kam pa gre‰?«

Nasmehnem se in na obliÏnjem mostu
vidim dve davni drobceni postavi.
Veãja izmed njiju kapo ima na glavi
in manj‰i vse je lépo in preprosto.

In gresta v park. Jaz pa ju zapustim,
saj sta zgolj smog spominov, jedek dim,
misel, ki vrta s svojim starim gnevom;

pot nadaljujem, malce bolj zami‰ljen
skoz jutro, ki se zdaj mi zdi ‰e ti‰je,
mimo Zaljubljencev, ki obvladata zadevo.

BES

VSAKDANJOST

XII.

Mimo Zaljubljencev, ki obvladata zadevo,
grem, vase zvit: sreãna sta, v eno zlita.
Od pamtiveka nepremiãno Ïdita
in sta iskrena pred noãjo in dnevom,

skulpturi bronasti, ki nanju s ãlenkom trka‰
in si predstavlja‰ njuno nemo zgodbo.
Ves vzhiãen po romantiãno posmrka‰,
scenarij stuhta‰: 200 epizod bo —

v njih bosta prepovedano ljubíla,
a njena zlobna maãeha ju bo za‰ila
in v dvestoti epizodi spremenila v bron;

podstavek bo dodala kot poklon
z napisom: tu sta, kjer je njuno mesto —
pobronjena objemata se zvesto.

BES

VSAKDANJOST

XIII.

Pobronjena objemata se zvesto,
dva, ki ju je scenarij kaznoval.
Resnica brÏkone drugaãe priãa, Ïal:
votli spodobi gledata na cesto

in priãata o tem, da nek kipar
je ure, dneve, tedne za‰u‰maril,
da ju lahko je, sreãneÏa, ustvaril,
nakar ga je od muk zadel infarkt

in zdaj trohni nekje, ubog hudiã,
ki vse Ïivljenje ni zasluÏil niã,
le ãudne votle face v bron klesal . . .

Naprej bo treba, sem predolgo stal.
Zaljubljenca pozdravim s kratko gesto;
‰e ãist en ãink na levo, pa sem v mestu.

BES

VSAKDANJOST

XIV.

·e ãist en ãink na levo, pa sem v mestu —
kar pridi‰ijo, tele stare hi‰e.
Na njih z veliko ’ZGODOVINA’ pi‰e,
ãas klesti jih, a jih ‰e ni oklestil.

In kocke, ob katerih se spotika‰,
ker, zvite, zlonamerno ven ‰trlijo,
se kljub vsemú pohoditi pustijo,
ãeprav ob vsakem koraku znova cvika‰,

ali ga zmogel bo‰ navpiãno ali ne . . .
Vsak dan cel kup ljudi ta ples poãne
in ’ZGODOVINI’ poãi pikico na i;

a vse to primerjave ne zdrÏi
z Ïivljenjem, ki se ãudeÏno zaãne,
ko se na Lavi jutro naredi.

BES

VSAKDANJOST

Ko se na Lavi jutro naredi
poba‰em torbo (s kapo; ker je mraz,
ãeprav prav nenavaden za ta ãas),
bundo (ker zunaj kaÏe minus tri)

in grem po nosu Deãkove, desno zavijem,
na âopovi pri Gutenbergu cesto preãkam,
in tiri pred menoj (zopet bo rdeãa) —
razveselim se: fajn, se lahk vsaj mal spoãijem,

nato pa kar naravnost in na levo
in vzdolÏ po Masarykovem nabreÏju,
mimo Splavarja v rahlem zgodnjem deÏju,

mimo Zaljubljencev, ki obvladata zadevo —
pobronjena objemata se zvesto . . .
·e ãist en ãink na levo, pa sem v mestu.

BES

VSAKDANJOST

LJUBLJANA

1995

sonetni venec

I’ve been trying to get as far away from myself as I can
Some things are too hot to touch
The human mind can only stand so much
You can’t win with a losing hand

— Bob Dylan: Things Have Changed

BES

VSAKDANJOST

âakam na enko pri hotelu Lev.
Veãer je sit narékanja ljudi.
Gledam gospoda, ki tam ãez kadi
in zdi se mi, da bo vsak hip zblaznel.

Na uro pogleduje in mrmra
in spu‰ãa dim v postan ljubljanski mrak.
Îe ãisto Ïivãen skoraj cepeta.
Nato ogorek jezno vrÏe ob tlak.

In zraven njega dama srednjih let,
obrobljena z mazali raznih vrst.
(Îlahtno se na vodenke spomnim spet . . .)

In zraven panker, s ãupico kot pav.
Vanj en starej‰i stric togotno uperja prst.
Ura je pol devetih. Ravno prav.

BES

VSAKDANJOST

II.

Ura je pol devetih. Ravno prav.
Dan se je poslovil, noã ‰e prihaja.
Prfoks nocoj je spet zavlaãeval;
pri njemu ni ne konca in ne kraja.

Tokrat je sam minuto zamudil
in za deset minut podalj‰al klas.
Prvih petnajst minut se drl je na nas,
vsak izmed nas je bil za nekaj kriv.

Ko se je umiril in zaãel predavat,
so ‰le stvari nekako v pravo oje.
So‰olka jezno: stari je prismojen!

Jaz: glavno, da je nehal zajebavat!
Vse bo ok, svet bo vse to prestal,
ãe se bo avtobus ‰e pravi ãas prignal.

BES

VSAKDANJOST

III.

âe se bo avtobus ‰e pravi ãas prignal,
zadégal nas na sedeÏe (»k’m zadej«)
in se naprej po progi odpeljal
(»hej, stari, ne tôk cukat, mau se obvladej!«),

bo Tivoli kaj kmalu za menoj
in jedki vonji vrle pivovarne
in tisti, ki na tekmo so nocoj
privlekli pokovke za pol kasarne

in avte dali kar na ploãnik. Saj!
(»Dons bo skoz prste gledu policaj!«)
Pri Stari cerkvi gre dol ona ‘maÏa’.

Voznik zamenja tablico. ‘GaraÏa’.
âe bo teh nekaj metrov pohitel,
bom, pa ãeprav za hip, Odklop ujel.

BES

VSAKDANJOST

IV.

Bom, pa ãeprav za hip, Odklop ujel,
ali pa se bo Borut Ïe pospravil?
Izstopim. Steãem. Lift. Ne bev ne mev.
Verjetno spet kdo vrata je zastavil!

Kdo ve, kdo spet ãveka in ga drÏi.
Îivãno pritiskam gumb. A lift ne pride.
Od zgoraj sli‰im: nekdo se reÏi.
Skoz zobe zamrmram: preklete gnide!

Nekaj minut preteãe. Lift. He he.
âez par sekund jeãe odklenem vhod.
Kak‰en Odklop! WC, kje si? âepe

odloÏim torbo in se aaaah! odlijem.
Najprej veãerja, reãem, ko na kavã se zvijem,
potem pa Mash in Magnum. In kak spot.

BES

VSAKDANJOST

Potem pa Mash in Magnum in kak spot
in kaka plo‰ãa, si mrmram, ko jem.
Vse je naãrtovano. Imam sistem:
izklopljen telefon, prostor »sans mots«.

Nadaljevanke so iz nebes poslan balzam.
âe bi jih ne bilo, bi zdaj okronal
teÏek dan z branjem Trimalhiona
in kak‰nih ãudnih postmodernih dram,

zato paã, ker bi ne imel izbire.
Tako pa si lahko krancljam veãere
s korejsko vojno in simpatiãnim vohljaãem,

med konãno ‰pico pa v pidÏamo skaãem.
»Nancy« se bo ‰e tretjiã odigrala,
preden bom dnevu konãno rekel hvala.

BES

VSAKDANJOST

VI.

Preden bom dnevu konãno rekel hvala,
bo Lenny Cohen ‰e odpikal svoje.
Polnoã je ura. O ljubezni poje.
Z njo se pobliÏe nisva ‰e spoznala.

A vse ob svojem ãasu. Ugasnem luã.
S kriÏi‰ãa mi oranÏno sveti v sobo.
Kar naj! Navajen sem na to svetlobo.
Avtomobili zahrumé iz polnih pljuã,

ko ni veã rdeãe in zelene za kontrolo.
Potem imam pleh muzko pod balkonom.
Vse bi jih, vrage, vrnil v avto ‰olo,

ãe Ïe ne bojo prej pred boÏjim tronom.
Drama se zunaj bo nadaljevala.
V poltemi gledam: soba je kot ‰tala.

BES

VSAKDANJOST

VII.

V poltemi gledam: soba je kot ‰tala.
Dolgo Ïe nisem reve spravljal v red.
Cel dan na faksu gáram ko budala,
zveãer sem zlibran kakor kak‰en ded.

Vmes skupaj zna‰am same drobnarije
iz raznih (bolj poceni) trgovin.
Doma jim pravijo ‘eht oslarije’,
meni pa vsaka je po svoje drag spomin.

Recimo tale iz ‘300 tolar shopa’,
pa tole . . .to je s trÏnice pri‰lo.
Soba se v lu‰tnih drobnarijah kopa;

res je, da je premajhna za vse to:
kvadratov malo in preveã dobrot . . .
Knjige so pometáne nekam v kot . . .

BES

VSAKDANJOST

VIII.

Knjige so pometáne nekam v kot;
no ja, na kupu ãakajo na mojo roko.
Kup vzpenja se Ïe malce previsoko.
Na njem so Levstik, Menart, Byron, Walter Scott,

pa tamle, tukajle v sredini, Udoviã.
Njega sem tudi fasal v antikvariatu.
Za Ogledalo plaãal sem kosmato,
a moral sem ga imeti, ubog hudiã.

Potem pa muzka. Ta me je ko‰tala!
Vinilmanija, ljubi tretji dom,
ko cincal sem pred Brucom: bom-ne bom . . .

Pa sem! The River. Dvakrat. Bogu hvala,
da z besedili. Zdaj, Ïe dvakrat stari,
elpeji se pra‰ijo na omari.

BES

VSAKDANJOST

IX.

Elpeji se pra‰ijo na omari:
Louis Armstrong, Bruce Springsteen, Melanie,
pa Stefan Grossman, Dylan, Biteljni.
No ja, vem, Henãek mi povpreãje kvari,

a ta je podarjen, pa naj mu bo.
Gospa, ki prej Ïivela je v tej sobi,
je uÏivala v Burkatovi podobi.
S sobo sem, kaÏe, podnajel ‰e to.

Gospejin gramofonãek pride prav;
saj vem, da bi doma krvavo scal,
ãe bi se v hi‰i kdaj ta kup prikazal.

âe se bom moral, se bom Ïe izmazal!
Sploh pa, kaj se razburjam ob tej uri!
Jutri bo treba v akcijo! Na juri‰!

BES

VSAKDANJOST

Jutri bo treba v akcijo. Na juri‰!
Sesal, pometal bom, pospravljal knjige.
Nikoli ne storim najmanj‰e fige.
Veselo se predajam sinekuri

in premi‰ljujem: kje je Ïe Hugo?
Bil je tu, na polici, poleg Sketa.
Malo prestavljam. Najdem ga. Oho,
Alojzij Krakar! Glej ga no, poeta!

Tega sem prej‰nji teden Ïe prebral.
Zdaj ga bom upokojil, na stran ga dal,
poãival bo tu zadajle, v omari.

âez ãas ga bom spet malo v roke vzel.
— Kam spet ti proraãun je izpuhtel?
doma vsak vikend vpra‰ajo ta stari.

BES

VSAKDANJOST

XI.

Doma vsak vikend vpra‰ajo ta stari:
si spet kaj kupil? Skripte, odgovarjam.
Zdi se, da prepriãljivo se pretvarjam;
dokazi so v Ljubljani v omari.

Vendár sorodniki so vedno zvite ptice:
enkrat na leto pridejo na obisk;
ãez dan, ker so prefrigane lisice,
in sobo spremenijo v obelisk.

In ko zveãer utrujen si odklenem
in vidim ogledalasti parket,
Ïe vem: po tleh so ribali Ïe spet.

No, glavno, da je ãisto, glasno sklenem.
Po telefonu je potem spet stari juri‰:
zakaj, hudiãa, pol stvari ne skuri‰?!

BES

VSAKDANJOST

XII.

— Zakaj, hudiãa, pol stvari ne skuri‰?
Niti pod razno ne. Vse, kar sem zbiral
in vestno in predano absorbiral,
bo tu, kjer je, ‰e v moji smrtni uri.

No, malo pretiravam. Ko preminem,
bo to, vsaj upam, v kaki lastni sobi.
(Po moÏnosti na mladi, dobri robi,
v visoki stárosti brez hude zapu‰ãine,

ki zanjo bi potomci se poklali,
pobili in potolkli in zravnali
en drugega s prstjo stare Sibile.

Noãem pa sli‰at: ‘Dedi, vzjem zdravile!’)
Skratka: to sobo nosim na rokáh.
Emocionalno sem navezan na vsak prah.

BES

VSAKDANJOST

XIII.

Emocionalno sem navezan na vsak prah,
ki se nesramno kotali po sobi.
Niãesar ne pobri‰em. Sem pre‰vah.
Ali pa to pripi‰ite lenobi.

Stene so polne mojih usranih tac,
na belem se pozna petero prstov.
Drugi ‰e ãakajo — ko bo na steni plac,
bodo od ‰uba, brez skrbi, pri‰li na vrsto.

V mislih grem od prahu proti balkonu.
Kaj zdaj poãnejo mati golobica,
bela, brezdomna, asocialna ptica,

ki ji pri meni je bolj v‰eã kot na peronu?
Pa naj tu gnezdi, ãe jo tam je strah!
Zaspim. Jutri bom zgodaj na nogáh.

BES

VSAKDANJOST

XIV.

Zaspim. Jutri bom zgodaj na nogáh.
Predajam se poltenim sanjskim sfingam.
V odliãnem fraku z njimi divje swingam,
v Storyvillu Ïgem in delam krah.

Ubrani smo na Satchmove solaÏe —
one na prvo so, jaz sinkopiram.
Kot sister Kate obraãam se in zviram,
saj si, profesionalc, ne dovolim blamaÏe.

Ena. In dva. In tri. In take it, Satch!
Skrivam pred njimi, da ne morem veã,
Louis pa je menda komajda zaãel.

Obrnem se in muzika utihne
in s skriptami pod pazduho zami‰ljen
ãakam na enko pri hotelu Lev.

BES

VSAKDANJOST

âakam na enko pri hotelu Lev.
Ura je pol devetih. Ravno prav.
âe se bo avtobus ‰e pravi ãas prignal,
bom, pa ãeprav za las, Odklop ujel.

Potem pa Mash in Magnum. In kak spot,
preden bom dnevu konãno rekel hvala.
V poltèmi gledam: soba je kot ‰tala,
knjige so pometane nekam v kot,

elpeji se pra‰ijo na omari.
Jutri bo treba v akcijo, na juri‰!
Doma vsak vikend vpra‰ajo ta stari:

zakaj, hudiãa, pol stvari ne skuri‰?
Emocionalno sem navezan na vsak prah. —
Zaspim. Jutri bom zgodaj na nogáh.

BES

VSAKDANJOST

MARIBOR

sonetni venec

Those were days of roses, poetry and prose
All I had was you and all you had was me

— Tom Waits: Martha

BES

VSAKDANJOST

Pekrska ulica. Takrat ‰e podeÏelje.
Hi‰e kot buãe, redko zasejane.
In vrtna potka, ki do vhoda pelje
in kutine, sveÏe, pravkar nabrane.

Te hi‰e so mi od nekod poznane,
morda iz kak‰nih podeÏelskih sanj.
Nad górco vstaja popoldánski dan.
Vse to je daleã, daleã od Ljubljane.

In tule, tukajle sem podnajemnik.
Imam svojo kopalnico, strani‰ãe,
kuhalnik, gepl, radijski sprejemnik,

vsak dan prijazna deklica me obi‰ãe,
gospa pa me zveãer razvaja z juho.
Prijazna hi‰a. Sosed: pes z naduho.

BES

VSAKDANJOST

II.

Prijazna hi‰a. Sosed: pes z naduho.
Vsak dan se pridu‰uje, ko prihajam.
Najveãkrat ga lepo nazaj nalajam,
vãasih pa moja trma naredi se gluho

za vsa sopihanja starega terierja.
Ga niti ne pogledam, ko razgraja.
Kar naj sopiha, na vsa pljuãa laja!
Se vpra‰am: mu najamem menedÏerja,

pa se lahko ‰opiril bo v reklamah
in praznil svoj postarani ‰arÏer?
Ne vem, ãe bi ga vzel kak menedÏer,
si odgovorim, ker bil bi slaba fama.

Vtem pride z vreãko (z Radensko in s kruhom)
njegov lastnik, sme‰en moÏic s trebuhom.

BES

VSAKDANJOST

III.

Njegov lastnik, sme‰en moÏic s trebuhom
je svojstven tip, na‰piãen kakor sova.
Dere se, ker ima teÏave s sluhom.
»Sli‰im zaniã!« razlaga vedno znova.

»Pa se ne dam!« zarjove, ko odklepa.
»Sploh ne, dokler imam Aristokrata!«
S tem starim cuckom sta si kakor brata.
»Dokler imam psa,« govori, »naj sluh kar ‰epa!«

»Sem sem pri‰el, ker ne trpim prometa!«
doda, ko v kuhinji razlaga ‰pecerijo,
pa glasen monolog naprej razpelje:

»Tu ni ne norih bab, ne interneta,
ne avtov, ki Ïe zjutraj vse usmradijo —
summa summarum: umirjeno naselje!«

BES

VSAKDANJOST

IV.

Summa summarum: umirjeno naselje,
tule za Dravo. V hi‰i, kjer Ïivim,
sta le gospa, ki Abrahama melje
in cucek, ki ga komajda trpim.

ObreÏje je streljaj od hi‰e. Potke
so neÏne in prijetne za korak.
In hi‰e utihnejo, ko pade mrak;
prej glasne in grlene so zdaj krotke.

Ljubljana se vrti v jutránji glavi:
kot nor pe‰aãil sem ãez Tivoli,
potem pa vedno po Pre‰ernovi —

na faks pri‰el sopeã sem in sesut;
tu pa imam, ãe grem ves ãas ob Dravi,
do faksa pe‰ kakih petnajst minut.

BES

VSAKDANJOST

Do faksa pe‰ kakih petnajst minut,
morda ‰e manj, imam, ãe pohitim.
Ko grem ãez most, se pogovarjam z njim
in mu, sveÏ germanist, ‰epeãem: alles gut!

Vãasih, ãe je kak kámenãek na cesti,
se sklonim in ga vrÏem ãez ograjo.
Race na Dravi me Ïe vse poznajo.
Mlad dan z neba beteÏno jutro klesti.

Pet ur predavanj. âas, nemiren fant,
valpet neskonãne nem‰ke zgodovine:
jaz, epi, Hildebrand in Hadubrand,

opomba, sklic, literatura, vir . . .
Ko se zadolgoãasim, vame ‰ine:
po faksu juha, zrezki in krompir.

BES

VSAKDANJOST

VI.

Po faksu juha, zrezki in krompir.
Kaj je ‰e lep‰ega? Popoldne je pred mano.
Ko jem, se vãasih spomnim na Ljubljano,
drugaãe pa spomini dajo mir.

(Kosila v Maxiju, veãerje v Dairy Queenu,
ko sem, obupan, ob veãerih s ‰ihta
sesedel se pred pico, z glavo v spleenu
in ãutil nogi kot stokilska gvihta.)

Zrezek je mlet. Iz torbe skripto vleãem,
posku‰am brat, medtem ko jem meso.
Zdi se, da sem neskonãno sreãen.

Ne slutim, da bo kratek ãas tako.
Zdaj me zanima tale sveÏ krompir,
popoldne dril, Bruce in Tom Waits zveãer.

BES

VSAKDANJOST

VII.

Popoldne dril, Bruce in Tom Waits zveãer,
potem pa, ãe bo ‰lo, ‰e kak‰na pesem.
A preden Tom Frost odglasi klavir
Ïe teÏkam anapest in muzo tresem.

In kot Tom Traubert v daljnem
Koebenhavnu,
sem jaz (od rime) »four sheets to the wind«.
Okno odprem. Noã je kot pepermint.
Mir je. Nikogar ni. In to je glavno.

Kmalu, rim prazen, se pokliãem v sanje
in se oddahnem, ko sem konãno tam.
Nekje ob dveh zbudi me vzdihovanje.

Gospa ni sama. Ta klimaks poznam.
To noã je, kaÏe, tempo ‰e bolj krut.
In zunaj lajeÏ, vendar ne prehud.

BES

VSAKDANJOST

VIII.

In zunaj lajeÏ, vendar ne prehud,
prisili me, da grem okno zapret.
Na oni strani stene znan duet.
Crescendo. Dvakrat. Trikrat. Very good.

Noã okopava svoje noãne grede
in spanec mi za hrbtom kaÏe figo.
PriÏgem namizno luã in vzamem knjigo
in se razmi‰ljeno prebijam ãez besede

premi‰ljujoã, kaj se mi je sanjalo.
Dve uri sanj. Za kak podvig premalo,
a saj se noã Ïe vesi proti jutru.

Duetnika konãata s Kamasutro.
âaka me kratek song na sanjskem koru
zjutraj pa topel toast na kolodvoru.

BES

VSAKDANJOST

IX.

Zjutraj pa topel toast na kolodvoru
mi osmi‰ljuje dan, ki se rojeva.
Hec, da tako stojim v preddverju dneva,
nekako trd, kot kak vojak v pozoru

in kruh odvijam in sem tih in dober,
kot tisti star Minattijev izbor.
Z mano usklajeno zeha kolodvor
in v njem ljudje iznikajo kot gobe.

Tukaj me vsako jutro nekaj ãaka.
Najprej sveÏ toast. Takoj nato trafika,
pa branje voznih redov in strmenje

v moÏa, ki zopet po smetnjakih stika
in si mrmra: frdamano Ïivljenje;
in tvoj obraz, sveÏ, ‰e jutránji, z vlaka.

BES

VSAKDANJOST

In tvoj obraz, sveÏ, ‰e jutránji, z vlaka
prikaÏe se v podhodu med ljudmi.
Kot vsako jutro k meni prikoraka
in preden se zavem, toasta veã ni.

In vsako jutro znova misel uhaja
v tista ljubljanska, ki so Ïe minila,
ko si okoli sedmih pozvonila
in vpra‰ala me: ‰e ima‰ kaj ãaja?

A sem Ïe spet nazaj. Spomin izgine.
Vidim, da v vreãki nosi‰ mandarine,
nek minnesan‰ki tekst in, hej!, Balzaca;

res je, da ãas Ïe krepko bobna s prsti,
a preden greva, vedno je na vrsti
trenutek neÏnosti, saj avtobus poãaka.

BES

VSAKDANJOST

XI.

Trenutek neÏnosti, saj avtobus poãaka
in ne zdrvi takoj naprej brez naju,
si ukradeva v podhodu pod postajo,
ko jaz sem zbit od jutra, ti od vlaka.

Nato pa se mimo lokomotive
odpraviva ãez cesto. Je Ïe ãas.
Nebo menjuje jútranje prelive
in redka ptica gre mu ãez obraz.

·tantarji so Ïe tu. In sveÏe sadje.
Na spomenik je nekdo nakracál grafit.
Tlak je od jútranjega pr‰ca umit,

oblaki so razmi‰ljeni nomadje,
a rad jih gledam, ko rodijo v zboru
‰e eno zgodnje jutro v Mariboru.

BES

VSAKDANJOST

XII.

·e eno zgodnje jutro v Mariboru
bova prav kmalu zakleníla vase.
Bus bo spet skrenil z obiãajne trase.
Prav spretno se bo ognil semaforu.

·ofer je prav poseben. Mini Zoki
sva ga imenovala, ker spominja
po fizionomiji na Predina,
le da je manj‰i in odliãno zna z otroki.

Vedno je skoraj ista procedura.
In vedno nama rata. Sva kot ura.
Vedno sva v predavalnici, kot se spodobi.

Ej, Maribor ves v tvoji je podobi.
Jutro vedno po tvoje zakoraka.
Ko zdaj prihajam, mi je to kot tlaka.

BES

VSAKDANJOST

XIII.

Ko zdaj prihajam, mi je to kot tlaka —
tvoje besede zazvene Ïe na peronu.
Ko se spustim v podhod, korak poãaka,
a veã nikoli s tvojim v unisonu.

Ko zdaj prihajam, sva Ïe dolgo sama
in mariborski veter je strupen.
V njem je spomin, prihuljen in leden,
na vse, kar vãasih je bilo med nama.

Postaja. Avtobusi. ·tanti. Kipi.
Lokomotiva. Cesta. Senca v ‰ipi.
Stolnica. Glavna po‰ta. Gledali‰ãe.

Knjigarna. Müller. Panda. Semeni‰ãe.
Vse je podobno blaznemu nestvoru.
Povsod je tvoj spomin. Zgrbljen. V zapóru.

BES

VSAKDANJOST

XIV.

Povsod je tvoj spomin. Zgrbljen. V zapóru.
Vame bol‰ãi, naréka in me mami
in ãudne coprnice v meni drami,
ko zdaj grem, redko, sam po Mariboru.

A zdaj poãasi sem spomina sit
Zdaj si kak sendviã v Pandi naroãim
in jo podurham, preden ga dobim,
in raje grem k Albancu na pomfrit.

Zdaj listje se suklja po ozkih cestah
in iz pekarn veter nosi vonj po prestah
in na Studencih ãas po svoje melje.

Zdaj hodim pe‰, kjer sem se prej peljal.
Glej, ravnokar pred znakom sem obstal:
Pekrska ulica (takrát ‰e podeÏelje).

BES

VSAKDANJOST

Pekrska ulica. Takrát ‰e podeÏelje.
Prijazna hi‰a. Sosed: pes z naduho.
Njegov lastnik: sme‰en moÏic s trebuhom.
Summa summarum: umirjeno naselje.

Do faksa pe‰ kakih petnajst minut.
Po faksu juha, zrezki in krompir.
Popoldne dril, Bruce in Tom Waits zveãer
in zunaj lajeÏ, vendar ne prehud.

Zjutraj pa topel toast na kolodvoru
in tvoj obraz, sveÏ, ‰e jutránji, z vlaka.
Trenutek neÏnosti, saj avtobus poãaka;

‰e eno zgodnje jutro v Mariboru.
Ko zdaj prihajam, mi je to kot tlaka.
Povsod je tvoj spomin. Zgrbljen. V zapóru.

BES

VSAKDANJOST

Deklica s harfo me z zidu motri.
Molãe prebira ãrnobele strune.
Ni ji kaj dosti mar za tákele pisune,
ki kaÏejo ji hrbet cele dni

in buljijo v zaslon migetajoã,
podnevi ãudne delajo reãi:
vna‰ajo neke sporne neÏnosti,
podatke o pralnih strojih, ko je noã

in zanje deklice sploh nimajo pomena,
sploh take s harfo ne, ki brez imena
Ïe leta so na zidu v isti pozi,

smehljajo se spokojno, kot v narkozi
in ãakajo, da jih, ko mine njihov ãas,
mordá odnesejo na Karitas.

BES

VSAKDANJOST

4. JUNIJ

(1983-2003)

sonetni venec

Then my father built an altar
he looked once behind his shoulder
he knew I would not hide

— Leonard Cohen: Story Of Isaac

Povedi, mraãni me grobar, s seboj
na zéleni, na senãni grob njegov,
kjer kriÏ Ïelezen, kamenit je krov,
pod njim uÏiva otec svet pokoj.

— D. Kette

BES

VSAKDANJOST

SamosproÏilec je takrat ovekoveãil
balkon na Mariborski. Jaz s kitaro.
Z majhno sicer, sem se pa z njo repenãil.
In z novo jaknico. ·e vem: bila je karo.

Tista kitarca ni imela strun
a to takrat sploh ni bilo vpra‰ljivo.
Poziral sem, na sceno ‰e imun,
nisem ‰e hodil v ‰kornjih na estradno njivo

in gazil po gnoji‰ãih instant hitov.
Takrat je bil spodnjehudinjski dan
in sonce nasmejano in spoãito

in oãe ves v elanu in zagnan,
da ob pravem ãasu bi zapelo cin
tisto, kar zdaj je ãrnobel spomin.

BES

VSAKDANJOST

100

II.

Tisto, kar zdaj je ãrnobel spomin,
bilo je svojãas hi‰a, vrt, garaÏa.
Vrt ‰iren in prostran kot kak‰na plaÏa,
pa Gologranc, kolo, prenos lastnin.

Prodali smo in ‰li. Hi‰a stoji ‰e.
Vrta ni veã. Fabrika ga je vzela.
(Hi‰a se mi te dni ne zdi vesela;
sluti morda, da se ji slabo pi‰e.

Na Mariborski je ‰e ena redkih starih.
V naslednjem ‰usu bo verjetno ‰la.)
A kaj bi zdaj o tem! Zdaj smo doma

na Lavi. In spomin se tja prestavi.
Natanko dvajset let nazaj zbeÏi spomin:
Nata‰a. Bernhardt. Mama. Oãe. Sin.

BES

VSAKDANJOST

101

III.

Nata‰a. Bernhardt. Mama. Oãe. Sin.
1983. Klop. Sedimo.
In spet samosproÏilec. Spet en cin.
Posnetek fuã, ker se preveã reÏimo.

A oãe ne odneha. Spet nastavlja
in nas posku‰a malo umiríti.
Nata‰a brunda, ker ne sme kaditi.
Oãe nestrpno »dajte mir!« ponavlja.

Sin — torej jaz — sedim ãisto pri miru
in ãudim se prihajajoãemu veãeru
in dnevu, ki prihod bi rad prepreãil.

Oãe priteãe. Spet nam gre na smeh.
Pozno popoldne nam pusti v oãeh
zadnji posnetek. Ta se je posreãil.

BES

VSAKDANJOST

102

IV.

Zadnji posnetek. Ta se je posreãil.
Nata‰a vstane. Divje ãik priÏiga
in Bernhardt s staro pipo v ustih miga;
bo kdo ‰e njo morda ovekoveãil,

sopotnico njegovih tenkih ust,
ki se smejijo ãisto po avstrijsko?
Odhajata. Dan je Ïe silno nizko.
Pove‰a se mu starãevska ãeljust.

Ko se sestriãnin avto izgubi
na prècej dolgi poti v Eisenerz,
je luna kot kak izgubljen sesterc,

nebo pa kot iz Neronovih dni.
Oãe se gre v garaÏi ‘Zbogom, oroÏje’
s cepinom in kupom planinske kloÏje.

BES

VSAKDANJOST

103

S cepinom in kupom planinske kloÏje
oãe ponosno stopi iz garaÏe.
Ponosno nove pumparce pokaÏe
in reãe: s temle jutri grem pod vznoÏje.

Zdaj je Ïe dvajset let. âas slalomira
med na‰imi spomini in resnico.
Kar je bilo, poãasi poradira
kot kak pisar, vrstico za vrstico.

Tisti veãer je bil posebej Ïiv.
Dolgo sedeli smo in govorili,
potem pa vsak od nas se je umil

in kmalu smo se v kratek niã spustili.
S priãakovanjem in spokojnostjo na licu
je drugo jutro oãe odrinil na Ojstrico.

BES

VSAKDANJOST

104

VI.

Je drugo jutro oãe odrinil na Ojstrico
zares tako spokojen in vesel?
Je mar zaslutil, da ga vrh bo vzel
in da nekdó prikrival bo resnico?

Nekdó, ki je takrát sopotoval
in leto dni zatem spuhtel kot plin,
je bil — kot jaz — njegovih korenin,
a se iztrgal je in jim zbeÏal.

Z bratrancem tisti dan sva ‰la na britof,
po Ïarah skakala in se smejala.
Opoldne je bilo v oblakih skrito.

Vse tisto skakanje bilo je slaba ‰ala,
bolj ironija, skregana s pravico.
Zgodnji popoldan nam prinesel je novico.

BES

VSAKDANJOST

105

VII.

Zgodnji popoldan nam prinesel je novico
(nekaj ‰trenãaril sem za Ïivo mejo,
ko smo se vrnili s pokopali‰ãa; stricu
je vetra dájal grm z nizko vejo,

okrog katerega je táãas onegavil,
jaz pa sem z iglicami mladih tis
v zrak pisal ãuden iglast ãrkopis,
veter pa sproti brisal je, kar sem napravil.

Teta je v hi‰o ‰la, bratranec pa
divjal je po peskovniku, ki ga
dandanes nadome‰ãa ozka greda . . .) —

mama pri‰la na vrt je, ãisto bleda.
Oãe. Ojstrica. Rekla je, kako Ïe:
banalno je konãal, razbit pod vznoÏjem.

BES

VSAKDANJOST

106

VIII.

— Banalno je konãal, razbit pod vznoÏjem,
na‰ tati — sli‰al sem nekje v meglí.
Mravljinci so mi po telesu ‰li,
zazrl sem se v vrt, v pomladne roÏe,

naslednji hip pa sem v ta zgornji dnevni
sedel, predse bol‰ãal, niã govoril;
za hip pomislil: nékdo me je nasmodil,
a vsi bili so kakor nepri‰tevni,

v utrip bol‰ãeãi in mrtva‰ko beli,
niã kaj opravljeni za tak‰en ‰tos,
ne tak‰ni, da bi vlekli me za nos,

niã kaj po ·raufencigrovo veseli . . .
— Da bi umrl? To ne more bit!
Prej‰nji veãer me je pri‰el pokrit!

BES

VSAKDANJOST

107

IX.

Prej‰nji veãer me je pri‰el pokrit
in videl sem ga zadnjikrat, oãeta.
Zdaj se mi vse to zdi nekak‰en mit,
legenda iz kak‰ne stare knjige vzeta.

·epnil sem mu, naj niã ne gre na pot,
naj bo doma, da se bova igrala.
A rekel je: Matejãek, priden bod!
in nekaj motnega sem videl skoz oãala.

Pokril me je, kot vedno, do vratu,
pa rekel: v sredo greva na Star grad!
– Po Pelikanovi? — Seveda! — Juhuhu!
Ah, tisti stari top res imel sem rad!

Nato je opazil, da me Spanc Ïe ‰lata.
Luã je ugasnil in priprl vrata.

BES

VSAKDANJOST

108

Luã je ugasnil in priprl vrata.
Jaz sem se Ïe izgubljal v MeÏovini,
a sli‰al sem v polsnu, kako mekini
in zraven ‰kripa kakor stara plata,

junijski noãni veter moj rolo.
Na ulici ti‰ina za bogove.
Par dni poprej sem sli‰al klice sove;
mogoãe se je zafrkaval kdo,

ko je hitel po ulicah osamljen,
ali pa sova je Ïivela blizu nas.
Bil sem ‰e ravno toliko predramljen,
da sli‰al sem doneã oãetov glas;

to ‰lo je skupaj — oãe in debata:
skoz zid sem sli‰al, da z mamo kramljata.

BES

VSAKDANJOST

109

XI.

Skoz zid sem sli‰al, da z mamo kramljata,
o ãem, tega pa nisem mogel ujeti.
O tem, kako pridnega sina imata?
Morda o drobni jantarjasti Nefreteti,

ki sta jo imela v sobi na omari?
Vse to bilo bi zame prav verjetno,
seveda tákrat; zdaj pa, ko vrtnarim
s spomini in, priznam, precej nespretno

sestavljam v sebi ko‰ãke mozaika,
se zdi mi, da sta govorila o Ojstrici
in o prihodnjem dnevu, kavlju v rokavici

Velikega Pirata âasa (TolaÏnika?) —
no ja, molitev odmrmral sem, v kocu skrit,
nato mi neÏni spanec vzel je vid.

BES

VSAKDANJOST

110

XII.

Nato mi neÏni spanec vzel je vid,
ampak ‰ele, ko Bogu (spet) sem rekel:
ve‰, Bog, na‰ tati je purana spekel
in ga zaÏgal, ker vmes je moral it

po mene v ‰olo. — Bog se je nasmehnil
in rekel: spi, ne misli na purana!
Nato se je po starãevsko odkrehnil
in angele poklical: alo, hrana!

Pogosto se mi je sanjalo o Smodetu:
ko pred par meseci postal sem pionir
(célo princesko sem pustil oãetu),

je Mrtvo reko ‰pilal ko hudir.
Po cele dneve sem vrtel Smodeta,
in, skozi niã sluteãe sanje, skozi leta.

BES

VSAKDANJOST

111

XIII.

In skozi niã sluteãe sanje skozi leta
je bil Smode nekak‰na rdeãa nit.
»Za boÏjo voljo, ugasn Prismodeta!«
je vpila mama, jaz pa, kot pribit,

vrtel sem ·e pomahal ni z roko,
ki jo (ko ‰li smo s Svete Magdalene
jaz, oãe in bratranec) je non-stop
bratranec pel, ponavljajoã refrene.

A vendar ·e pomahal ni z roko
mi ni vrníla, kar sem izgubil,
ob njej mi ni bilo niã manj hudo;

kljub tému, da na glas sem jo navil
in upal, da se vrnil bo z izleta,
sem se prebujal v jutra brez oãeta.

BES

VSAKDANJOST

112

XIV.

Sem se prebujal v jutra brez oãeta
ker ni dovolj pozoren bil na skalo,
— ãeprav je hribolazil dolga leta —
ali pa mu je kdo ve kaj zavdalo —

tega najbrÏ ne bom nikdár izvedel.
Pa saj je bolje, da kdaj kaj ostane skrito.
Z resnico ne bi najbrÏ niã dosegel;
naj bo, kot je, v lep‰i paket zavito,

to, kar se je zgodilo tisti dan.
Imam spomine. Vãasih jih zatiram,
najveãkrat pa, hvala Bogu, se ne posreãi.

Od tákrat bruham stihe kot vulkan
in gledam hipe, ki jih sprogramiran
samosproÏilec je takrat ovekoveãil.

BES

VSAKDANJOST

113

SamosproÏilec je takrat ovekoveãil
tisto, kar zdaj je ãrnobel spomin.
Nata‰a. Bernhardt. Mama. Oãe. Sin.
Zadnji posnetek. Ta se je posreãil.

S cepinom in kupom planinske kloÏje
je drugo jutro oãe odrinil na Ojstrico.
Zgodnji popóldan nam prinesel je novico:
banalno je konãal, razbit pod vznoÏjem.

Prej‰nji veãer me je pri‰el pokrit.
Luã je ugasnil in priprl vrata.
Skoz zid sem sli‰al, da z mamo kramljata,

nato mi neÏni spanec vzel je vid
in skozi niã sluteãe sanje, skozi leta
sem se prebujal v jutra brez oãeta.

BES

VSAKDANJOST

114

Nevsakdanja bivanjska lirika

Mateja Krajnca

Ko govorimo o umetnosti, se vedno gibljemo med fikci-
jo in realnostjo, med domi‰ljijskim in vsakdanjim sve-
tom. Govorimo torej o razliki in dopolnilu. Videz se
hkrati razsvetljuje v dveh razliãnih podobah, ki pa sta v
literaturi vendarle del enega in istega umetni‰kega milj-
eja. Interpretacija obojega teÏi v naravnanost spoznave
tistega, kar hoãe v pesni‰kem delu povedati literat. Ta
seveda najprej govori sebi iz sebe in bralcu, kateremu je
literarno delo namenjeno. Ko je knjiga napisana in
predloÏena okolju, postane glavna oseba prav bralec.
Doloãeno literarno delo deluje nanj na estetski, etiãni in
razpoznavni ravni. Ob tem se bralec poizku‰a s tekstom
tudi identificirati. Identifikacije so lahko razliãne — aso-
ciacijske, admirativne, simpatetiãne, katarziãne ali iro-
niãne. Koliko mu pri tem lahko pomaga pisec spremne
besede, je odvisno od razliãnih faktorjev, drÏi pa, da je
to poãetje toliko laÏje, kolikor je kakovostnej‰e delo, o
katerem govori. Padec v prostor praznine je temeljno
razpoloÏenje, v katerem se poizku‰a znajti bivajoãi.

BES

VSAKDANJOST

115

Odstrto bit bivajoãega zapopade mislec in ãisto navadni
vsakdanji subjekt. Pesni‰tvo v tem primeru ni le prika-
zovanje sveta, temveã tudi prisotnost vzvi‰enega, ki se
v podobni obliki morda kaÏe le ‰e v mistiãni religioznos-
ti. Razliãni pesniki se bo‰tvenosti pribliÏujejo na razliã-
ne naãine. Vsekakor pa po iskanju ostaja sled. In kak‰na
sled bi lahko dejali, da ostaja za pesmimi, ki so zapisa-
ne v knjigi z naslovom Vsakdanjost?

Za nepretencioznim naslovom se zagotovo skriva

veã, kot bi mogli sklepati glede na njegovo navidezno
navadnost. Zbrane pesmi so veãinoma pripovedi do-
godkov, ki jih poznamo iz tubitnega Ïivljenja. Govorica
te poezije poimenuje stvari iz okolja, ki nas obdaja, ki ga
Ïivimo vsak-dan. To so odsevi narave, ‰tudentsko Ïivl-
jenje, mladostna ljubezen, mestno Ïivljenje, vsakodne-
vni opravki, tu in tam ka‰na hudomu‰nost ipd. Vse je
vpeto v pet osnovnih temporalnih obdobij enega dne, in
sicer jutra, dopoldneva, opoldneva, popoldneva in veãe-
ra. Uvaja jih pesem, v kateri nam pesnik razlaga, da je
vse povedano dano v besedah, ki so na razpolago vsako-
mur. V nekaterih delih knjige je vsakdanjost povzdign-
jena v biblijsko naravnanost, kjer njegovo razmi‰ljanje
i‰ãe odgovor s pomoãjo Adama in Eve ali Kajna in Abe-
la. Vmes se posveãa tudi lastnemu nemiru, razliãnim
bivanjskim razpoloÏenjem in razmisleku o pomenu
poezije za ta svet. Vse je pripovedano v na videz navad-

BES

VSAKDANJOST

116

nem jeziku, bistven ton pa mu vendarle daje liriãnost.
Gibanje vsebine poteka od pesmi do pesmi razliãno,
vendar v stalno ubranem in dosledno dodelanem
pesni‰kem jeziku, z dobro mero obãutka za fluidnost
pripovedovanega.

V ãasu, ki je naklonjen tako neformalni, kot for-

malni pesni‰ki obliki, se Krajnc podaja v svet sonetov,
saj so prav vse pesmi napisane v tej zahtevni in tako
rekoã kraljevski pesni‰ki obliki. ·e veã, knjigo zakljuãu-
jejo celo kar ‰tirje vrhunci — sonetni venci. Prvi trije so
poimenovani po slovenskih krajih, na katere je pesnik
vezan na razliãne naãine in v razliãnih ãasovnih obdob-
jih; zadnji, ãetrti, pa po datumu 4. junij. Na ta dan je
pesnika doletela temeljna, usodna Ïivljenjska izku‰nja,
ki je zagotovo bistveno zaznamovala del njegove na-
daljnje literarne poti. Krajnãeva sonetistika se giblje
med tradicionalno in Menartovo ter delno tudi Jesihovo
ironiãno poetiko. Ves ãas se dokaj strogo drÏi jambskega
ritma, precej dosledno pa tudi rimanja. V smislu sodob-
nega eksperimentiranja se vãasih poda v nekoliko bolj
svobodne vode, vendar ostaja liberalizacija v okviru, ãe
smemo tako reãi, dovoljenega.

Retoriãne figure so vidne v dobri, a tudi za navad-

nega bralca razumljivi metaforiki. Zunanji stil dviguje
pesmi na raven, ko moremo govoriti o tak‰ni poeziji, ki
i‰ãe pot k vzvi‰enemu jeziku, ob tem pa ostaja na nivo-

BES

VSAKDANJOST

117

ju, ki je dostopen bralcu. To nikakor ne pomeni, da je
jezik preveã navaden ali morda celo enostaven. Ravno
obratno, pisec je namreã uspel povzdigniti vsakdanji
govor na upodobitveno raven, ki jo premorejo le zelo
dobri mojstri estetskega kreiranja umetni‰kega sveta.

Kot zanimivost je potrebno omeniti ‰e angle‰ke

verze razliãnih znanih pesmi, ki smiselno uvajajo po-
samezne »dele dneva«. Na tem mestu, bi mogli ta zapis
zakljuãiti z morda ‰e kak‰nim upraviãenim okrasnim
pridevkom na raãun zbrane poezije, ãe zbirke ne bi zak-
ljuãevali posebej omembe vredni ‰tirje sonetni venci.

Prvi je naslovljen po pesnikovem rojstnem mestu.

O Celju pripoveduje na zanimiv naãin, in sicer tako, da
se na poti od svojega doma proti sredi‰ãu mesta ozira
po znanem okolju, hi‰ah, parku, kipih ipd. V eksterier
mimogrede vplete svoje razmi‰ljanje o ãasopisnih novi-
cah, spomin na podobne sprehode z oãetom, sprehajal-
cih in zaljubljencih v parku. V pripoved prav na koncu,
ko prispe do starih hi‰, na katerih »pi‰e zgodovina«, sp-
retno vnese razmi‰ljanje o tem, kar se je nekoã Ïe zgo-
dilo z dejanskim Ïivljenjem, »ki se ãudeÏno zaãne,/ko se
na Lavi (ãetrt mesta, kjer stanuje pesnik) jutro naredi.

Druga dva — Ljubljana in Maribor — opisujeta bi-

vanje v obeh krajih, kjer je pi‰oãi preÏivel lep del svojih
‰tudentovskih dni. Prvi od obeh je namenjen Ljubljani.
Zahtevna pesni‰ka oblika daje prostor vsakdanjemu

BES

VSAKDANJOST

118

Ïivljenju, okolju in doÏivljanju sveta, kot ga razume
mlada oseba. Zaznava vsega, kar se dogaja in tega, kar
pesnik razmi‰lja, je na videz znova enostavna, a prav s
tem razprta mi‰ljenjskemu svetu slehernika. Tako bliÏi-
na vsakdana, kot oddaljenost domi‰ljije dajeta osnovo
praznovanju sveãanosti v okolju, ki ga ponuja ta poezija.
Iz enega od verzov sonetnega venca — emocionalno
sem navezan na vsak prah, moremo razbrati izjemen
obãutek do posameznih malenkosti. Verjetno je v tem
iskati obãutenje mikrokozmosa, ki je konec koncev
samo druga plat neskonãnega vsemirja. In prav to je ‰e
en podatek v prid dobri poeziji. Ta se ne izgublja v ne-
pregledni neskonãnosti, ampak i‰ãe smisel Ïivljenja v
vsakdanjih posebnostih Ïivljenja.

Zadnji, ãetrti sonetni venec je namenjen pripovedi

o izgubi pesnikovega oãeta v rani mladosti. Potek prip-
ovedi je tematsko dodelano izpeljan. Priãenja se z vsak-
danjim dnevom, fotografiranjem pred hi‰o in razliãnim
pogledom na niã hudega sluteãe ãlane druÏine. Od tod
nas literat poãasi, a Ïe s slutnjami na najhuj‰e, pripelje
do grozljive vesti o oãetovi nesreãi v gorah. Ta bivanj-
sko-tragiãna izku‰nja je, ãeprav kompozicijsko postav-
ljena v zakljuãek knjige, verjetno kontemplativno in tudi
poetiãno centralna enota celotne knjige. Îalostna in ne-
nadomestljiva izguba najoÏjega sorodnika je prikazana

BES

VSAKDANJOST

119

na presunljiv, pesni‰ko pretanjen, pa vendar nepate-
tiãen naãin.

Mojstrskemu opusu sonetov in spletu ‰tirih so-

netnih vencev moremo na koncu dodati le ‰e ugotovi-
tev o osnovnih, za bralca pomembnih, identifikacijskih
znaãilnostih Krajnãeve poezije. Navedimo jih le nekaj.
Asociativno zagotovo v opisovanju ljubezenske izku‰nje
v sonetu z naslovom Spomin, ko pi‰e — Poznal sem jo,
nekoã sem jo poznal/ nekoã sem jo pozabil, pa vseeno . . ./
njene oãi sijale so rumeno./ . . . Poãasi spravljam, kar se
sploh ‰e da pred zimo. Admirativno in tudi katarziãno v
kak‰ni od biblijskih prispodob; simpatetiãno zagotovo
v sonetnem vencu z naslovom 4. junij, kjer v tercetnem
delu sklepnega soneta zapi‰e — Prej‰nji veãer me je pri‰el
pokrit./ Luã je ugasnil in priprl vrata./ Skozi zid sem sli‰al,
da z mamo kramljata,// nato mi neÏni spanec vzel je vid/ in
skozi niã sluteãe sanje, skozi leta/sem se prebujal v jutra brez
oãeta. Ironiãno pa recimo v pesmi z naslovom Ob
zapu‰ãenem podeÏelskem grobu, ko pi‰e o »totengro-
barju«, ki je skrivaj vzel mrtvemu ãevlje, preden ga je
dokonãno pokopal.

Po tem literarnopoetiãnem diskurzu je veã kot

jasno, da zna poet, katerega knjiga je pred nami, dojeti
bivanjske razseÏnosti ãloveka na tem svetu in v svojem
pisanju zaobjame tiste pomembnosti, o katerih mora
pisati dober literat.

BES

VSAKDANJOST

120

Zapisal sem, da ima pesni‰tvo odlikovani poloÏaj
znotraj celotne umetnosti. Vendar, to seveda velja samo
za odliãno pesni‰tvo. Literatura ima za ugotavljanje kva-
litete pisanja na voljo doloãen literanokritiãni aparat, ki
nam omogoãa razpoznavnost njenega perfekcionizma.
Ob tem nikakor ne smemo pozabiti na doloãeno ãasov-
no distanco, ki je nujni pogoj za potrditev kredibilnos-
ti posameznega literarnega dela. Zagotovo lahko Ïe da-
nes zapi‰emo, da je knjiga sonetov Mateja Krajnca zelo
dobra in ‰e kako vredna premi‰ljenega branja. Morda
bomo doãakali tudi ãas, ko bomo lahko dejali, da je od-
liãna. Do takrat pa preprosto uÏivajmo v branju
pesni‰ko pretanjenega pisca sonetov.

Zoran Pevec

BES

VSAKDANJOST

121

P O J A S N I L A

Kljub temu, da naj bi bila lirika, ‰e posebej vsakdanja,
neke vrste medij, ki govori sam zase in vsakemu bralcu
po svoje, in ga zato ne razlagamo, se mi zdi, da je zara-
di specifiãnosti nekaterih pesmi potrebno na tem mestu
na kratko pojasniti nekaj zadev. Pa bodi torej!

Zjutraj III.

Antika — celjska knjigarna in antikvariat;
A‰kerc ‰e vedno ãaka pred Lekarno — pred glavno celj-

sko Lekarno je doprsni kip Antona A‰kerca, delo Ci-
rila Cesarja; A‰kerc je narejen tako, da z eno roko
kaÏe v nebo, z eno pa v pekel;

Dopoldne I.

Dopoldan je kot drugi dopoldnevi — verz, zamenjan s

popoldan, je zapisal Kajetan Koviã v svoji prvi sa-
mostojni zbirki Prezgodnji dan l. 1956; cela kitica gre:

Popoldan je kot drugi popoldnevi;
otroci se igrajo in nekje
na gramofonu ostarele
valcer-melodije se vrte.

BES

VSAKDANJOST

122

Cash — Johnny Cash, legendarni ameri‰ki glasbenik;

Dopoldne III.

polulska hosta — gozd pri posestvu na Polulah pri Ce-

lju, ki ga opisujem; Polule so ime dobile zato, ker naj
bi bilo od tam do Celja pe‰ natanãno pol ure. Stara
zgodba pravi, da je s smeri La‰kega pred davnimi ãasi
pri‰el popotnik in vpra‰al malãka, ki se je igral ob
poti: Mali, kako daleã je ‰e do Celja, on pa je odgovo-
ril: »Pol ule!«

ferjaãa — holc-etimolo‰ki izraz tet moje stare mame, ki

so Ïivele na omenjenem posestvu na Polulah, pome-
nil pa je ali prostor za trenje lana pri vrtu, pa tudi zad-
njo plat. Primer: »Bo‰ dobila po ferjaãi!«

mukerli — kosmulje;

âas

Gec — Goran Radiã, moj prijatelj, pobratim, dolgoletni

glasbeni sodelavec, izvrsten kitarist in, ãeprav tega ne
razlaga na glas, inovator jeÏe na valovih;

mon frère — franc. moj brat;

Laktur

Laktur je zabavna pogruntav‰ãina, pomeni pa lektorja;

gre za preprosto zamenjavo samoglasnikov ali ‘vokal-
no substitucijo’, kot se temu reãe lepo po slovensko.

BES

VSAKDANJOST

123

Adam in Eva

ajdared — vrsta jabolk; v Svetem pismu sicer nikjer ne

pi‰e, da sta reveÏa jedla jabolko, vendar je ta sadeÏ Ïe
od nekdaj tako povezan z njima, da si nisem mogel
kaj, da ne bi pritegnil;

Popoldne I.

. . . z Ervinom Fritzem jeva v piceriji — sonet je poklon

mojemu prijatelju, pesniku Ervinu Fritzu;

Popoldne III.

ITTC (izg. aj-ti-ti-si) — jezikovna ‰ola v angle‰kem

Bournemouthu, kjer sem avgusta 1994 preÏivel 14 ãu-
dovitih dni;

Antonio — uãitelj angle‰ãine s Sicilije, tudi jazzovski

glasbenik, eden izmed prebivalcev primestne vile, v
kateri sem med bivanjem v Angliji Ïivel tudi sam;

Popoldne VI.

jaz, Stéphanie, Gec, Kiki in Doriane — Doriane je Geãe-

va Ïena, Stéphanie njena prijateljica, Kiki pa Gec
mlaj‰i, ki je bil takrat ‰e v Doriane;

Sonetni venec Celje

. . .ko se na Lavi jutro naredi — Lava je naselje v pred-

mestju Celja, kjer Ïivim;

BES

VSAKDANJOST

124

Banglade‰ — lokalno ime za skupek stanovanjskih blo-

kov na Lavi;

Ingrad — celjsko gradbeno podjetje, vãasih legendarno,

zdaj zatonjeno;

Gutenberg — na stavbi podjetja Cetis v Celju je velika

podoba Gutenberga, pionirja tiska, ki drÏi v roki
peãat;

. . . kot kak‰na »haunted house« iz Lizardov — teksa‰ka

zasedba Austin Lounge Lizards, ki igra duhovito
countryjevsko in bluegrassovsko glasbo, je na svojo
zadnjo plo‰ão uvrstila tudi pesem 80 Hillbillies In A
Haunted House (80 podeÏelanov v hi‰i duhov) in na
to pesem sem se spomnil, ko sem ‰el mimo omenjene
vile;

Andrija — Andrej, star druÏinski prijatelj, Ïe pokojni;
Masarykovo nabreÏje — staro ime za Savinjsko nabreÏ-

je;

Splavar — kip splavarja, ki ga jaz Ïe od nekdaj pi‰em z

veliko, je eden veliãastnej‰ih v Celju. Ko ga je Boris
Kalin naredil, je najprej gledal v nasprotni smeri toka
Savinje, se pravi proti zahodu, pa so ga potem obrnili;
o njem sem svojãas napisal celo pesem v »celj‰ãini« in
si v njej izmislil precej grozljivo usodo tega moÏa. Ker
je zdaj paã najbolj‰i trenutek za to, jo tule objavljam
v celoti (ãe Ïe niã drugega, lahko z njo dokaÏem, da tu

BES

VSAKDANJOST

125

pa tam napi‰em tudi kak‰no balado, ki je v teh ãasih
izumirajoãa zvrst poezije):

Vjeãkrat rad grem mim Splavarja.
Un dan sm ‰ou,
sm v mestu pústu mal vjeã gnarja,
pa sm si reku: de se ohladim,
grem tódle ãrez domou.

Sm se ustavu in po bronast nuogi
udaru bogi kip
in se zarjeÏu: ej, Splavar, kok si ti
jen prou bogi tip!
Îe stou let se nobjedn vjeã iz splavam
po rek ne kalantá,
ti pa ‰e kr stoji‰ in zamahuje‰:
kok se ti da???!

In djed se je najenkrat zganu in reku:
bejÏ ustrán!
Kok upa‰ tule stat in krult na mjene,
smrkuc uscan!

*
Tjeb lahk je gourit,
vsak dan flangira‰,
a tega, kok sm jz dejansk v rit,
sploh ne kapira‰.

BES

VSAKDANJOST

126

Kua mi‰, de sm jz tuki v bron ulit
kr iz vesjèla,
de se mi fajn zdi, de sm na razstavi
tuki, sred Cjela?

No, ãe ma‰ cajt, se used enmal sjem duol,
ti bom pove’u,
kua se mi je zgodil, de me’u‰ ti drugiã
iz spo‰tovanjam gle’u.

Jz prouzaprou sploh nism biu Splavar;
nism biu niã.
Iz babam ob vinu dneve sm zabiju,
butast hudiã.

Sm jenkrat v jenem pajzlu jz osvaju
ob fla‰i vina
Ïjeno tega prekletga kiparja
Borisa Kalina.

Kalin si kmal je pr‰u guor,
kua se godi —
naj jenkrat skupi je dobiu, pa mu je
zaurela kri.

Je reku: ti, ti mi‰ji drjek pokuonc postaulen,
te ‘m po buã,

BES

VSAKDANJOST

127

de nau‰ nikol vjeã tujih Ïjen osvaju,
Anãka luã!

Je vleku Ïe motorko vn,
deb me razseku,
a zgle’a, de u tistn mu jen glas
je neki reku.

Se je Kalin zarjeÏu koker nuorc
in me pogle’u
in reku: ti, boga srota, sploh ne ve‰,
kua ti ‘m nare’u.

So mi glih vãeri v Cjelu dal naroãil
za jedn kip.
Kr tjebe ’m ponucu, ti’u‰
glih taprau tip.

Si muoãn, velek, tamle ti triceps
kr vn udarja;
glih prou te’m lahk ponucu
za splavarja.

·e predn lahk sm zinu kej v obrambo,
sm v bronu stau,
Kalin pa je ves cajt neki mrmrau
in se reÏau.

BES

VSAKDANJOST

128

Puol so me sjem postaul in najprej sm gle’u
v zahodno smir,
a ker Savija tjeãe duol prok La‰km,
so rjekl jen veãir:

Splavar Ïe ni veslau prot toku,
sej ni biu butl!
So ceu veãir razglablal,
rohnel in mutl.

Puol so me obrnal in zdej, praujo,
je tak, ko more bit.
Mjen je vsejen. Zarad mjene nej vsi,
iz Kalinam vred, hódijo u rit.

Puol je konãau. Sm jz ga gle’u,
komi verjeu,
a sm nekok verjet mu moru,
tak ksiht je meu.

Kadarkol grem zej tam mim,
ga pozdráum
in se mu nasmejim,
pa se naprej odpráum.

Druga tak‰na pesem, ki bi v tem kontekstu znala biti

zanimiva, pa je Sprehajam se po Cjelu, ki sem jo na-

BES

VSAKDANJOST

129

pisal na melodijo pesmi Walking To New Orleans
Fatsa Domina.

Sprehajam se po Cjelu,
v izloÏbe mirno zjam
in se spoznat ne dam,
ko sprehajam se po Cjelu.

Ni cajta za ãvekaje,
ãe bom govril, bo sraje,
zato mi dejte mir,
ko padu bo veãer,
se bom domu zapjelu.

Takrat se mi bo sajal,
de smo se vsi sprehajal,
a ti edina si
za mjene mela oãi,
ko hodu sm po Cjelu.

Zaljubljenca — kip zaljubljencev stoji pred nekdanjim

Razvojnim centrom Celje nasproti stare avtobusne
postaje na koncu Savinjskega nabreÏja;

Sonetni venec Ljubljana

Odklop — priljubljena oddaja, ki jo je pred leti predva-

jal Kanal A, nedolgo tega pa so jo tudi ponavljali;

Borut — Borut Veselko, voditelj te oddaje;

BES

VSAKDANJOST

130

Mash in Magnum — dve nadaljevanki, obe humorni;

prva o korejski vojni, druga o zasebnem detektivu,
igral ga je Tom Selleck;

sans mots — franc. brez besed;
Nancy — naslov pesmi Leonarda Cohena, ki ga v nas-

lednjem sonetu imenujem tudi Lenny; celoten naslov
pesmi je Seems So Long Ago, Nancy;

The River — naslov albuma ameri‰kega rockerja Bruca

Springsteena; izdal ga je l. 1980; v ljubljanskem anti-
kvariatu Vinilmanija, ki ga ni veã, sem kupil kar dva
izvoda tega albuma;

. . .je uÏivala v Burkatovi podobi — Henãek, svojãas iz-

jemno popularen vodja narodnozabavnega ansam-
bla, ki ga omenjam v sonetu, se pi‰e Burkat; vsa pre-
ostala imena so bolj ali manj znana imena svetovne
popularne glasbe;

Sket — Jakob Sket, avtor Miklove Zale;
Ogledalo — Ogledalo sanj, zbirka JoÏeta Udoviãa;
Satch — vzdevek Louisa Armstronga, tudi pri nas izje-

mno priljubljenega jazzovskega glasbenika;

. . . kot sister Kate obraãam se in zviram — stara jazzov-

ska pesem nosi naslov Wish I Could Shimmy Like My
Sister Kate;

BES

VSAKDANJOST

131

Sonetni venec Maribor

Studenci — naselje v predmestju Maribora, kjer sem Ïi-

vel prvo leto svojega ‰tudija;

Hildebrant in Hadubrant — oãe in sin iz staronem‰kega

epa;

Tom Frost — Tom Waits;
. . . sem jaz od rime »four sheets to the wind« — ’four

sheets to the wind’ je mornarski izraz za stanje popol-
nega pijanstva. ’Four Sheets To The Wind In Kopen-
hagen’ je podnaslov znane pesmi Toma Waitsa Tom
Traubert’s Blues;

. . . kot tisti star Minattijev izbor . . . — naslov enega

‰tevilnih izborov pesmi Ivana Minattija je Ko bom tih
in dober;

. . . mimo lokomotive — pred mariborsko Ïelezni‰ko

postajo stoji znamenita stara lokomotiva;

Müller — blagovna hi‰a; na njihovem mariborskem od-

delku s CDji sem pustil pol ali veã svojih takratnih
prihodkov;

Panda — restavracija v Mariboru;
. . . k Albancu na pomfrit — pred Ïelezni‰ko postajo v

Mariboru je kiosk, kjer peãejo pomfrit; z lastnikom
sva dobra znanca, ker sem tam ogromno pojedel;

BES

VSAKDANJOST

132

Sonetni venec 4. junij

Gologranc, kolo, prenos lastnin — ko smo prodajali hi‰o

na Mariborski v Celju, se je k nam s kolesom vozil tip,
ki sem ga tu poimenoval Gologranc; priimek je imel
podoben, a se ga ne spominjam;

Eisenerz — industrijsko mesto v Avstriji, kjer ‰e vedno

Ïivi moja sestriãna Nata‰a, le Bernhardta (izg. Bèr-
nard) ni veã;

Zbogom, oroÏje — roman pisatelja Ernesta Heming-

waya, tu uporabljen kot metafora;

po ·raufencigrovo veseli — Jaka ·rauf(en)ciger, alter ego

humorista Vinka ·imka;

Star grad — celjski grad;
. . . po Pelikanovi — gre za Pelikanovo pot, po kateri si

pri‰el na celjski grad s severne strani; zdaj je menda
nihãe ne uporablja; na poti na vrh je lahko popotnik
(takrat ‰e) videl tudi ostanke starega topa;

. . . jantarjasti Nefreteti — kipec egipãanske kraljice;
. . . célo princesko sem pustil oãetu — s princesko mis-

lim tu na priljubljeno pecivo ali, kot reãemo v Celju,
mel‰pajz;

Smode — Marijan Smode, v osemdesetih priljubljen slo-

venski kantavtor, katerega najveãja, Ïe ponarodela
uspe‰nica, je angaÏirana pesem Mrtva reka;

·e pomahal ni z roko — ‰e ena znana Smodetova pe-

BES

VSAKDANJOST

133

sem; mislim, da je z njo celo zmagal na Slovenski po-
pevki 1982;

Sveta Magdalena — cerkvica nad GriÏami pri Îalcu; za-

nimiva mi je bila zato, ker zvonik stoji loãeno;

BES

VSAKDANJOST

134

MATEJ KRAJNC

— rojen l. 1975 v Mariboru, Ïivi in ustvarja v Celju. Z li-
teraturo se resno ukvarja od l. 1982, objavlja od l. 1986,
ãlan Celjskega literarnega dru‰tva in Dru‰tva slovenskih
pisateljev.

Pesni‰ke knjige:
1988 — Moja pesem je moje Ïivljenje
1990 — Vrednote pomladnega jutra

(pesmi in proza)

1990 — Napredovanje (rkp.)
1991 — KaÏipot (rkp.)
1992 — Îongliram s sabo
1993 — Stopinje zadnjih let
1997 — Trenutki Ïivljenja
1998 — RazpoloÏenja
2000 — Medmavriãje

Kratka proza:
1995 — Prijatelja, kratke zgodbe, ‰marnice za
mladino
2003 — Zgodbe iz prve roke (kratka proza)

BES

VSAKDANJOST

135

Prevodi:
2000 — Lirika Bruca Springsteena
2002 — Pesmi Elvisa Presleya

Raziskovalno delo:
1993 — Janez Menart v odnosu do soãasne poezi-
je
1994 — Epiteton ornans v poeziji Kajetana Koviãa

Document Outline

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Matej Zagar
Cw2 matej, Semestr VII, Semestr VII od Grzesia, Elektronika i Energoelektronika. Laboratorium, 02. j
czwórniki - matej, Politechnika Poznańska, Elektrotechnika, Teoria obwodów, Laboratoria, 08. Czwórni
10. Układy trójfazowe symetryczne matej, POLITECHNIKA POZNAŃSKA
Układy trójfazowe symetryczne matej
wykresy matej
Cw1 matej

więcej podobnych podstron

Matej Krajnc Vsakdanjost

Document Outline