v du‰i. Morile so me skrbi za kruh in stanovanje, du‰ile
so vse naãrte, vse misli v moji glavi. Muãni notranji ne-
mir me je razjedal Ïe tedne in vedno je ‰e rastel in mi za-
tiral vse veselo, Ïivo ustvarjanje. In toliko naãrtov, toli-
ko novih idej je prihajalo vsak hip in izginjalo, preden so
se mi vtisnile v du‰o. In nisem si jih mogla osvojiti, umi-
kale so se mi kakor prazne sence v noãi. Nekaj teÏkega
mi je leÏalo na ramah, da sem hodila upognjena.

Sreãal me je znanec. Vzravnala sem se.
»Kako vam je?«
»Slabo, jako slabo,« sem odgovorila v smehu, ali oãi

so se mi orosile od trpkosti.

»Oh, pozna se vam,« se je smejal. »Oãi se vam sveti-

jo od zadovoljstva — in danes je megla! Kako sreãen, za-
vidanja vreden temperament imate.«

In ko sva se raz‰la, sem se ‰e enkrat zasmejala.
Zmuãena in Ïalostna sem pri‰la domov. Bilo je pod

veãer in bila sem laãna, kajti opoldne sem spila samo
malo kave. In nisem imela niti krajcarja v Ïepu. Na mizi

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

je stal lonãek mleka in ko‰ãek kruha je leÏal poleg. Moja
mala je zavriskala, ko sem stopila v sobo.

»Mam mami rada!« mi je zatrjevala in me poljubova-

la, ko sem se sklonila k njej.

Potem mi je prinesla pismo, ki je leÏalo med njenimi

igraãami.

»To je mamino! Dal pismono‰a.«
Vzela sem pismo in sedla, mala mi je sama zlezla v

naroãje in skupaj z menoj je gledala v list.

»Pi‰e,« je ugotovila modro.
»Ljudje te opravljajo,« mi je pisala znanka. In zopet

sem se nasmehnila kakor prej na ulici. Nehote so se mi
zasolzile oãi. Boli, ako te opravljajo tisti, ki te poznajo, —
ki bi te ãislali, ako bi bili po‰teni sami pred seboj.

»Ne jokaj, mami!« me je tolaÏila moja mala in srce mi

je zatrepetalo v sreãi.

Tako majhna je moja du‰ica, moja dekliãica, ali vidi in

ãuti, kadar se mi zakale oãi.

In potem sva veãerjali. Mleko in kruh je bilo njeno, ali

z drobnimi prstki je od‰ãipavala kruh in dajala tudi me-
ni, da bi jedla. Ko si je prvikrat oddahnila, ko je pila mle-
ko, mi je ponudila: »âe‰, mamino?« Ali kako bi ji mog-
la izpiti veãerjo . . . Vendar je pustila nekaj kapljic mle-
ka v lonãku: »To je mamino!« OvlaÏila sem si usta . . .

Moja mala je ‰la spat. Zunaj je nastala noã, ali jaz sem

‰e vedno sedela pri oknu in gledala na pusto, ozko dvo-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

ri‰ãe. V umazani hi‰i nasproti so se vÏigale luãi, jaz pa
sem ostala v temi. âemu naj bi priÏgala? Sedela bi poz-
no v noã pri mizi nad papirjem s peresom v roki, pa ne
bi niãesar, niãesar napisala. Vzdihovala bi od nemira,
ãrne misli bi odgnale poslednjo moÏnost za delo in ved-
no bolj bi se me pola‰ãalo tisto grozno ãustvo, ki se ga
tako bojim: nezaupanje vase, obupavanje nad lastnimi
moãmi, nad lastno zmoÏnostjo, nad lastnim talentom
. . . In to je stra‰no! Nikoli niãesar ne doseÏe‰, nikoli ne
doseÏe‰ cilja, nikoli ne ustvari‰ dela, ki o njem sanjari‰,
ne napi‰e‰ knjige, ki bi si ob njej dejala: zadovoljna sem,
sreãna in ponosna!

In vedno bolj se je zgo‰ãala noã in ura je minevala za

uro. Laãna sem sedela pri oknu, v skrbeh nad jutri‰njim
dnevom, opravljana, Ïalostna, nezmoÏna delati in
ustvarjati, po ãemer sem tako hrepenela. Neizmerna
grenkost mi je napolnjevala du‰o, topo so mi strmele oãi
v noã, bilo mi je prebridko in preteÏko, da bi bila lahko
jokala.

Tedaj je zazvenel srebrn smeh po sobi.
Ali ste sli‰ali kdaj smejati se otroka v snu? — Ni slaj-

‰ega zvoka!!

Moja mala se je smejala veselo, prisrãno in ta sladki,

nedolÏni smeh mi je hipoma pretresel du‰o kakor rajska
godba.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

S posteljice je prihajalo med srebrnim zvonkljanjem

tega ganljivega otro‰kega smeha polglasno ‰epetanje:
»Mami, mamino, mam rada! Zelo rada, mami!« In zo-
pet smeh in ti‰ina . . .

Vstala sem. Pozabila sem na glad in na skrbi in na

hude misli. In visoko sem se vzravnala. âesa mi manjka?
— Malo denarja! Zato vse skrbi, zato vse zdvajanje, zato
ta topost in ves nemir, ki mi odganja vse misli iz glave,
ki mi uniãuje zaupanje vase! Saj sem sreãna! Ali ni to
sme‰no: malo denarja! Oh, dokler je samo to, sem sreã-
na? Hudi dnevi morajo biti, ali minejo! Zakaj sreãna
sem! Pozabila sem na svojo sreão od skrbi. Oh, ko bi ne
bila sreãna, bi se jih nikoli ne otresla, zadu‰ile bi me! Ali
moja sreãa se me dotakne in vse hudo in bridko izgine
kakor muãen sen. Zopet verujem v svojo moã, v svojo
zmoÏnost in v svojo voljo in vem, da ne omagam pred
ciljem!

Oddahnila sem se globoko, naÏgala luã in napisala to

ãrtico.

Moja mala stoji v kotu.

Kadar jo kaznujem ali kadar je Ïalostna, pa gre v kot.

Majhen kotiãek je to med omaro in zidom, prav kakor
pripravljen za njeno malo, drobno osebico.

In tiho me gleda od tam.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Spoãetka niti ne opazim. Pi‰em zatopljena v misli.

kakor da je ni v sobi. Ali njene oãi, te velike, tople, tem-
nomodre oãi me gledajo brez prestanka. Zganem se. In
zdaj ‰ele jo opazim. Debele solze ji vise na krasnih, dol-
gih trepalnicah, roÏasto lice je ‰e mokro, a male, sladke
ustnice so rdeãe, stisnjene v Ïalosti.

Nekaj me pre‰ine in zardim. In hipoma me je sram

pred temi pametnimi, lepimi oãmi.

Pred ãetrto uro je bilo. Pisala sem. Mala je pri‰la k

meni, hotela je, da jo poljubim. Poljubila sem jo povr‰no
in v naglici. Od‰la je, ali takoj se je vrnila. In zopet sem
jo morala poljubiti. Storila sem to, toda nevoljna, da me
moti.

»Ravno ãas imam za to!« sem vzkliknila.
Nekaj ãasa se je igrala, a kmalu je bila zopet pri meni.
»Mama!«
»Kaj?«
»Mama, rada!«
»Eh, pusti me! Mama mora pisati!«
»Mama!«
Nisem je hotela sli‰ati. Pa se ni dala odgnati. Vlekla

me je k sebi in me sku‰ala pogladiti po obrazu. To me je
razjezilo.

»âe ima ãlovek kdaj mir! Na, tukaj ima‰!« In udarila

sem jo po roki.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Niã ni zajokala, samo od‰la je in jaz se nisem veã

menila zanjo.

Ali njeni Ïgoãi pogledi so me predramili. Îalostni so

bili in oãitajoãi.

In hipoma me je postalo sram.
·e zdaj je bila njena roãica rdeãa. A iz mokrih, velikih

oãi me je gledala njena dveletna, neÏna, spla‰ena du‰ica
z nekim Ïalostnim zaãudenjem, oãitajoãe in vpra‰ujoãe.

Pokesala sem se v srcu in zabolelo me je v prsih. Îal

mi je je bilo. Pokleknila sem k njej in poljubila to meh-
ko, malo, rdeão roãico, kajti bilo mi je, kakor da sem jo
oskrunila s svojim nepraviãnim udarcem.

Kako je mogoãe udariti tako milo, otro‰ko roãico od

jeze, iz nizke, slepe strasti?! Taka majhna, neÏna roãica,
ustvarjena, da se je ãlovek veseli, da jo ljubi in boÏa!

»Ti moja mala, odpusti mi! Odpusti, da sem tako

brezãutno ranila tvojo neÏno, mlado du‰ico!«

Govorila sem ji te in ‰e druge besede. Ni razumela

mojih izbranih izrazov, ali moja ãustva je razumela. In
ko sem ji dejala, kesaje se in Ïalostna nad seboj: »Mama
ni dobra!« mi je odgovorila hipoma in radostno: »Mama
je dobra!« in se me prisrãno oklenila okrog vratu. Iz nje-
nih toplih, lepih oãi je izginila vsa Ïalost in vsi oãitki in
sama ljubezen mi je sijala iz njih.

Otroci odpu‰ãajo lahko in z vsem svojim bitjem. Mi

veliki ne znamo odpu‰ãati — ne pozabljamo!

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Ali tisto popoldne sem se zaobljubila: kadarkoli bom

nepraviãna, moja mala, vselej pridem k tebi in ti pore-
ãem: »Odpusti mi!«

O ti moja zlata, ljubljena, odpu‰ãaj mi, prosim te, vse-

lej tako rada, iz vsega srca, popolnoma in brez pridrÏka,
kakor si mi zdaj, tudi ko bo‰ Ïe velika in ko tvoja du‰a ne
bo veã tako mehka in zaupljiva!

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Na‰a mala

a‰a mala je stara tri leta; ime ji je Vladinka. Oãe-
tu pravi le redkokdaj »tata«, navadno ga kliãe ka-

kor jaz, Vlado. Moje ime ji ni v‰eã. Zadnjiã je pri‰la k
meni in me vpra‰ala: »Zakaj pa si ti Zofka, zakaj nisi raje
Vlada?« In od tega ãasa mi pravi trdovratno Vlada, ãe-
prav se branim.

Vladinka je Ïe uãena, zna ‰teti do deset brez napake,

tudi Ïe dalje do dvajset, ali niã veã tako natanko. Ker pri
nas mnogo beremo in pi‰emo, se zanima tudi ona za to.
Ima vsega skupaj dve celi in eno raztrgano knjigo s po-
dobami in en abecednik. Abecedo pozna celo, tudi ipsi-
lon in iks. Kdor pride, vsakomur pripoveduje, koliko
zna, in pokaÏe vse svoje igraãe. Tudi ‰katlico barv je Ïe
porabila. Kupili smo ji jih zato, da se je nauãila razloãe-
vati barve. Vijoliãasto ji je najbolj v‰eã, menda zato, ker
je to dolga in nenavadna beseda. Take besede posebno
ljubi. âe se z moÏem razgovarjava in rabim jaz v pogo-
voru kako tujo besedo, jo gotovo sli‰im drugi dan od
»Cvetlice« — kakor je moj moÏ, ki je Hrvat, malo po-
smehljivo »po kranjski« krstil svojo hãerko. Postavi se
predme: »To je infamija, Malãi (na‰a postreÏnica) je vrg-
la vse moje papirje v peã!« Potem zopet: »Jaz svojega

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

ribeÏna absolutno ne morem najti!« ali pa si pri svojih
igraãah globoko oddiha: »Oh, danes je ‰kandalozno vro-
ãe.«

Vãasih, ãe govorim z moÏem o njej, rabim nem‰ãino,

ali ta ji ni v‰eã. »Tako se ne govori, to ni lepo!«

Vse dobre svete, ki jih ji dajem, pri priloÏnosti zopet

sli‰im, n. pr.: »Nikar ne sedi na soncu, te bo glava bole-
la!«

Vsak dan sproÏi kak‰no modro, da se nasmejemo.

Sedi zadnjiã pri mizi in si tipa zobe. »Daj prste iz ust!«
Ona kima z glavo, kima, potem me vpra‰a: »Sli‰i‰, ma-
ma, kako je to, da moji zobje ne gredo ven, gospodu
doktorju v Zagrebu pa gredo?«

Zadnjiã sem jo vzela popoldne s seboj v gledali‰ãe. Po

vsej sili je hotela iti na oder, tako ji je bilo tam v‰eã.
Glavna junakinja ji je neizmerno ugajala, neprestano mi
je govorila na ves glas: »Prosim te, poglej, kako je kras-
na! Vidi‰, roÏe ima v laseh, si videla?« Igrali so ‰aljivo
igro s petjem in, ko smo pri‰li domov, je Vladinka po-
stala skoro hripava, tako je pela ves veãer. Potem je pri-
‰la k meni: »Kajne, da jaz lep‰e pojem kakor tisti v gle-
dali‰ãu? Tako jasno. Vidi‰, vse se razume, kar jaz pojem,
tam jih pa nisem niã razumela.«

Staro resnico, da ne vzgajajo samo star‰i otrok, am-

pak tudi otroci star‰e, spoznavam vsak dan. âe se raz-
jezim, pride k meni in me vpra‰a z najslaj‰im glasom:

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

»Zakaj si pa tako razburjena? Saj ubogam!« In res, ãe
hoãem biti odkritosrãna, moram priznati, da je bila
moja razburjenost pretirana. Ali pa me vãasih, ãe zavpi-
jem nad njo, vpra‰a: »Zakaj pa tako kriãi‰, mama, pro-
sim te?!« Mene jeza mine in spustim se z njo v dolge
pogovore.

Sicer je pa dosti dobra in pridna. âe ji vse na dolgo in

‰iroko razloÏim, zakaj mora ubogati, uboga natanãneje
in hitreje, kakor ãe samo ostro ukazujem. Trmasta ni,
ãeprav je niã ne razvajam. Imam jo rada, ali vzgajam jo
tako, da Ïe tudi sama ãuti odgovornost za svojo osebo.
âe pade, je ne hitim pobirat in je ne pomilujem po ne-
potrebnem. Iz poãetka se ni bala teme, tudi ãe je bila
popolnoma sama v sobi. Nespameten znanec pa jo je
stra‰il s strahovi in cigani. Nekaj dni se niti podnevi ni
upala biti sama v sobi. Kriãala je in jokala na vse grlo.
Pol s prigovarjanjem, pol s strogostjo pa sem jo strahu
odvadila in zdaj jo zveãer pustimo mirno samo v poste-
ljici v temni sobi; nikoli veã se ne boji. Nikoli ne ãakam,
da zaspi, ampak ji povem, da greva zdaj ven, naj lepo
spi, da se bova Ïe vrnila. Poljubiva jo lepo oba in ona
nama ‰e naroãa, naj v kavarni le pridno bereva in pre-
gledava vse podobe v listih. âlove‰ke kosti in ãrepinja se
ji niti ne gnusijo niti se jih ne boji, ve, da ima pod koÏo
in pod mesom tudi sama ravno take kosti. Ko sem ji to

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

razlagala, se je tipala po glavi in rekla: »Vidi‰, res je
trdo.«

Sploh vidim, da je jako razumno govoriti z otroki pa-

metno o vsem. Zanima jih vse, ravno tako to, da ima
ãlovek kosti ali kako raste trava, kakor pravljice in pri-
povedke. Tudi se ãlovek ne sme preveã bati, da bi se
otrok potolkel ali porezal. Kolikor bolj mu prepu‰ãamo
samemu, da v takih reãeh pazi nase, toliko bolj se zave-
da te svoje odgovornosti. Otroci so samostojnej‰i in bolj
razviti, kakor si star‰i navadno mislimo. Tako se spom-
ni enkrat na‰a mala pod veãer, da hoãe ‰e na sprehod.
Pravim ji: »Zdaj bo Ïe noã. âe hoãe‰, pa pojdi, ali sama.«
Res odpre vrata in gre po stopnicah dol. Mislim si, no,
iz veÏe se bo Ïe vrnila, ali Ïe jo zasli‰im na ulici. Teãemo
za njo, ali v prvem hipu je ni bilo nikjer videti. Bala sem
se Ïe, kar se pojavi iz sosedne trafike z veãernim listom
v roki. ·la je nekajkrat z menoj, ko sem kupovala ãasni-
ke, pa si je to zapomnila. Zdaj mi gre Ïe po Ïemlje k
peku, v trgovino, h klobasiãarju in mi prinese vse na-
tanãno, kakor ji naroãim. Zapomni si po ‰tiri reãi in ni-
koli niãesar ne izgubi. Sploh otroci radi delajo in poma-
gajo in veseli jih, ãe so Ïe koristni kakor veliki. Vãasih ji
kake stvari ne morem razjasniti, rada bi, da bi mi ne od-
‰la iz ulice, ãe gre kaj kupovat, ali da bi se ne igrala z
reãmi, ki se z njimi lahko po‰koduje, ãe me ni doma, —
pa ji pripovedujem, kaj se je meni pripetilo, ko sem bila

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

majhna, da sem se izgubila ali porezala itd. Ne poslu‰a
me posebno pazljivo in zato si mislim, da me tako ni niã
razumela; ãez deset, ‰tirinajst dni pa mi prinese pero ali
kako drugo podobno stvar: »Na, tukaj ima‰. Kajne, s
tem se otroci ne smejo igrati?« — »Ne,« odgovorim. »Bi
se urezala, da bi mi kri tekla kakor tebi, ko si bila majh-
na?« — »Da, urezala bi se,« potrjujem. »Ali ko bom ve-
lika, se bom lahko igrala z vsem, kaj?« Tudi to ji potrdim
in zadovoljno odide.

âe me boli glava ali ãe pi‰em, ji pravim, da naj nikar

ne ropota. »Kar lezi na divan,« mi svetuje, malo popiha
na ãelo in odide v drugo sobo, vrata pa lepo zapre, da bi
jaz imela mir. âe pi‰em, ji moram najprej povedati, ãe
pi‰em pisma ali »za denar«. âe pi‰em pisma, mi naroãa,
naj napi‰em, da tudi Vladinka pozdravlja, ãe pa pi‰em
»za denar«, me vpra‰a, preden odide, ãe ji bom kupila
nov klobuk, deÏnik ali kaj podobnega. Obljubim ji, da ji
bom Ïe, kadar bo potrebovala. »Kajne, za dva krajcar-
ja?« me prosi ‰e na vratih v drugo sobo.

Taka je na‰a mala. Malo dela mi da, slaãi se Ïe sama

in tudi oblaãila bi se Ïe rada, ali to nekako ‰e ne gre.
Najbolj‰a je, kadar jo imam vedno le jaz sama pri sebi.
Vãasih pridejo znanci in si jo za kako popoldne »izposo-
dijo«, ali takoj se razvadi. âe ji samo enkrat malo popus-
ti‰, je to napaãno.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Tako je; otroci so veliko veselje pa tudi veliki uãitelji

in ãlovek ‰ele takrat vidi, koliko ima napak in ãe se zna
v pravem hipu premagati, ko ima otroke.

Mala me je pri‰la pocukat: »Kaj pa pi‰e‰ tako dolgo?«
»O tebi, draga moja.«
»O meni? . . . Napi‰i, da pozdravljam!«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Na‰a Vlada

o sva se danes vraãali s sprehoda, je tekala na‰a
Vlada pred menoj in zazdela se mi je naenkrat zelo

velika. Joj, kako je bila majãkena ‰e pred dvema letoma,
kakor sme‰na kepica se je kotalila pred menoj! Naen-
krat se mi je stoÏilo, ker ne bom nikoli veã videla tiste
majãkene punãke, ker sem Ïe pozabila nanjo in bom ‰e
bolj od dneva do dneva. In da bi si re‰ila vsaj nekaj spo-
minov, ki bi jih drugaãe ne bilo, ker bi vse izginilo in bi
na vse pozabila, zato zopet pi‰em te vrste. Oh, vem, vse
matere jih bodo rade brale, saj tudi jaz sama tako rada
berem ali poslu‰am vse take draÏestne dogodbice iz
otro‰kega Ïivljenja. Saj so vsi otroci enako draÏestni in
zanimivi.

Ko je bila ‰e ãisto majhna, tako kakih deset mesecev

in veã, se je odigral vsako jutro zelo sme‰en prizor. Jaz
sem bila zveãer ali v gledali‰ãu ali v kavarni ali pa sem
doma dlje pisala ali brala, zato se mi je zjutraj spanje
posebno dobro prileglo. Vlada pa se je prebudila vsak
dan natanãno ob pol sedmih. Najprej je kihnila in Ïe je
bila pokonci v svoji posteljici-gajbici. DrÏala se je za
mreÏo in klicala: »Mami! — Mami! — Mami! — Ma-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

mi! —« Jaz sem obupno ti‰ãala oãi skupaj in rekla za-
spano, ali vseeno strogo: »Hajãi!« Vlada se je malo zaãu-
dila, molãala dve minuti pa zopet zaãela: »Mami! — Ma-
mi!« Sem Ïe videla, ni drugaãe! Vstala sem in jo nesla k
sebi v posteljo — miÏe, da bi se vseeno popolnoma ne
prebudila. PoloÏila sem jo lepo v toplo in legla poleg nje.
Trdno sem upala, da bo zopet zaspala — trdno, pravim
— ãeprav je zaspala v treh mesecih samo enkrat! . . .
No, ali to vemo, kaj bi bil ãlovek brez upanja! . . . Stra‰-
no rada bi bila spala vsaj ‰e pol ure. »Hajãi, du‰ica, haj-
ãi!« ji prigovarjam sladko. Seveda, prav zmeni se za to.
Smeje se, brca, odpira mi s prsti oãi, me cuka za lase.
Malo se jezim, pogledam, ãisto malo se nasmehnem —
ne morem drugaãe, ko je tako fletkano rdeãa, ko se ji oãi
tako prijetno svetijo kakor dve luãki! — In hopsa! hop-
sa! Ïe se valja po meni in vriska na vse grlo. — Fletno je
bilo, res! — Ko sva vstali, sem malo telovadila z njo, do-
kler je bila ‰e v srajãici. Nosila sem jo na dlani desne
roke po sobi, da so ji noge veselo bingljale po zraku, bila
je videti stra‰no sme‰na in podjetna.

Za obed je dobila mleãno ka‰o. Dopoldne se je igra-

la neugnano, kakor vrtavka, po celi sobi je je bilo dosti.

Ko mi je opoldne sedela v naroãju in sem jo na vsako

Ïlico opozarjala z enakomernim: »No, ham!« mi je zato
pri tem vsekakor enoliãnem delu skoro zmeraj zaspala.
To se razume — s polnimi usti. Spala je Ïe, usta pa je

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

vendarle ‰e odpirala. Lica je imela ãisto izboãena od
mleãne ka‰e, poÏirala ni veã, ker je Ïe spala kakor ubi-
ta. âe bi jo bila tako pustila, bi se mi bila ‰e zadu‰ila. ·e
danes se zasmejem, ko se spomnim, kako sem stresala
mleãno ka‰o iz nje! Ko je bila stara dve leti in pol, jo je
vzel moj moÏ za nekaj mesecev k svojim star‰em. Dol-
ga pot je to iz Prage na jug, ali bila je tako pridna, da je
moÏ rekel, da desetkrat raj‰i potuje z njo kakor z menoj.
Tri mesece je nisem videla in zelo mi je bilo dolgãas po
njej. Ko sem pri‰la v Zagreb, me je seveda ãakala na
postaji. Lasje so ji zrasli, imela jih je spletene v kitico. Ta
njen mali, zlati repek, ki je bil zvezan z imenitno roÏasto
pentljo, me je ãudno ganil. Vzdignila sem jo in jo pol-
jubovala: »To si velika! In kitko ima‰ Ïe!« Oklenila se me
je in rekla hihitajoãe se: »Ti si mama, kajne? Jaz te pa ‰e
poznam!« — »Da, jaz sem mama,« sem potrdila in jo
gledala drhteãe, kakor da je nisem videla dolga leta.
Nagnila se mi je k u‰esu: »Mama, zunaj imamo
izvo‰ãka!« Kakor velikansko skrivnost mi je to razode-
la . . . Oh, kako kako je bila draÏestna!

Zdaj, ko to pi‰em, ‰ele vidim, koliko lepega sem Ïe

pozabila. Koliko lepih trenutkov je minilo in izginilo,
kakor da jih ni bilo nikdar. Kakor zadnji neÏni odsev
veãerne zarje, ki je edino ‰e ostal po krasnem dnevu in
bo tudi vsak hip izginil, ravno tako je ostalo v mojem
srcu mehko, toplo in ganljivo ãustvo od vsega tistega

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

lepega; Ïe so izginili spomini in le nejasen sled ‰e trepe-
ta v mojem srcu in tudi ta izgine kmalu v zme‰njavi
nejasnih ãustev, pozabljenih spominov, novih vtisov, ki
nam jih prina‰a Ïivljenje dan na dan.

Nekdaj, v zgodnji spomladi, sem se sprehajala z Vla-

do po parku. Nekatere veje so bile Ïe polne rjavih pop-
kov in pripovedovala sem ji, kako lepo bo, ko vse zaze-
leni. »Ko bo tukaj vse zeleno, bo pomlad,« ji razlagam.
Poslu‰ala me je vaÏno in me pozneje, ko sva metali
drobtine glasni tropi vrabcev, vpra‰ala ‰e enkrat: »Bo
kmalu?« — »No, kmalu,« jo potolaÏim. Naslednji teden
sva zopet ‰li v park. Povsod je klilo prvo zelenje. Vlada
se ustavi pod drevesom, ki je bilo Ïe vse posuto z neÏ-
nimi svetlozelenimi listi. Pokazala je na vejo: »Zofka,
daj, prosim, daj mi to pomlad!« Pisane poljane doli od
juga, cvetoãi gaji, di‰eãi vrtovi so se vzdignili pred mo-
jimi oãmi. Objela sem jo in ji rekla: »Vso pomlad bi ti
dala, vso pomlad vsega sveta, du‰ica moja! Ali ne smem,
ne morem . . . «

Nedavno ji je prinesla zveãer neka znanka sladkorã-

kov. Obdarovala je z njimi vse in poloÏila ostale na mizo
»za drugi dan«. ·la je spat. Jaz sem pisala. »Mama!« —
»Kaj je, kaj ‰e ne spi‰?« — »Prosim te, daj sladkorãke
raj‰i v miznico!« — »Zakaj?« — »Da jih noã ne bi vzela.«

âudila sem se, ker se ne boji niti teme niti noci, a zdaj

pravi, da jih bo noã vzela.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

»Kaj jih bo vzela noã, noã niãesar ne vzame,« pravim.

»O, moj robec mi vselej vzame. Prebudim se, pa ga ni.«

Zasmejala sem se tiho. Vsak veãer, ko gre spat, drÏi

Ïepni robec v rokah, tudi ko spi, ga drÏi v roki. In Ïe ne-
kaj veãerov sem ga ji vzela, ko je Ïe spala, ker se mi je
zdelo sme‰no, da ga drÏi v roki.

Veãkrat, kadar delam pa noãem, da bi me kdo motil,

zaklenem in Vlada ne sme v kuhinjo, da bi se zunaj ne
sli‰alo, da smo doma. To ji vselej razloÏim: »Vidi‰, delati
moram, pisati, ãe bi pa kdo pri‰el, ne bi mogla niã delati,
morala bi se z njim pogovarjati. Zato bova zaklenili, kaj-
ne? In ti ne pojde‰ v kuhinjo.« — »Ne pojdem. No, se-
veda, ãe dela‰, se ne more‰ razgovarjati, kajne? In ãe bi
bila jaz v kuhinji, bi me sli‰ali, pa bi toliko ãasa trkali, da
bi jim morala odpreti, kajne?« — »Da, vidi‰, kako si pa-
metna,« pritrdim.

Zadnjiã se je igrala na balkonu, ko pride k meni: »Pro-

sim te, mama. ali sva zdaj Ïe doma? Rada bi ‰la v kuhi-
njo po punãko!«

Ali tudi sitnosti sem Ïe imela zaradi na‰e Vlade. Ne-

koã je ‰la po stopnicah in sreãala sosedo, o kateri mi je
nekoã na‰a postreÏnica pripovedovala, da pije, da ne
skrbi niti za moÏa niti za otroke. Vlada je vse sli‰ala in,
ko jo je sreãala, se je ustavila in ji povedala svoje mne-
nje. »Vi, gospa, ste zelo grdi. Imate rdeã nos, ker pijete.
In va‰i otroci so revãki. Laãni so, ker jim ne daste niã

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

jesti. To je grdo. Fuj!« Nastal je stra‰en vri‰ã in vse je
letelo na stopnice. Îenska je zmerjala malo, ki se je za-
ãela od strahu jokati. Prihitela je neka druga soseda in jo
branila ter ozmerjala ono prvo, da je res pijanka, da jo
je lahko sram in tako dalje. Jaz se skoro nisem upala iz
stanovanja po malo, da bi se ne usula tudi name ploha
psovk. Vlada je sama pri‰la k vratom. ·e dolgo potem je
odmeval po stopnicah prepir, da se je sli‰alo po vseh
nadstropjih.

V resnici, teÏko je uãiti otroke neodkritosrãnosti in

laÏi, teÏko jih je uãiti, naj skrivajo svoje misli.

Voziva se v tramvaju. V kotu sedi delavec, ki se vraãa

iz tovarne domov v predmestje. Vlada pokaÏe nanj s
prstom: »Poglej, mama, kako je ta moÏ umazan.« —
»Draga moja, ta moÏ dela v tovarni, tam je vse ãrno in
lahko se umaÏe, saj vidi‰, kak‰en ãrn, umazan dim se
kadi iz tovarn, a notri je vse ‰e bolj umazano. Kdor tam
dela, ne more biti ãist. MoÏ se pelje domov, doma se bo
Ïe umil in preoblekel.« — »Zakaj pa dela tam?« — »Za-
to, da zasluÏi denar. Doma ima otroke pa jim mora ku-
piti hrano in obleko, zato potrebuje denar.« — »Pa bi
lahko drugje delal!« — »Ne more!« — »Kak‰ne otroke
ima, punãko, fantka?«

V voz pride dekle, ki ima eno nogo kraj‰o in nosi zato

ãevelj z debelimi podplati in zelo visoko peto. Zopet mi
jo pokaÏe Vlada s prstom: »Zakaj ima tak ãevelj?« Raz-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

lagam ji hrva‰ko, da se ne sme tako vpra‰evati, ker bo
deklica Ïalostna. Da ni kriva, da ima pohabljeno nogo,
in da se zveãer gotovo joka, ker ne more hoditi kakor
drugi ljudje, da se ne sme kazati s prstom nanjo, ker bo
potem mislila, da se norãujemo iz nje, in bo ‰e bolj Ïa-
lostna. Vlada se je zamislila, dolgo je molãala. Naenkrat
vstane in gre k dekletu: »Nikar ne bodite Ïalostni, niã se
ne jokajte zveãer! Jaz se vam nisem prej niã smejala!
Tudi roÏo vam dam, da ne boste Ïalostni!«

Res, Ïal mi je, da je na‰a mala, otro‰ka Vlada vsak dan

veãja, drugaãna!

Vem, tudi to, kar pride, bo lepo in vendar mi je Ïal za

ono, kar je minilo, Ïal mi je in bojim se, da mi bo toliko
tega krasnega utonilo v pozabljenju!

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Vlado‰a

a‰a mala dobiva pisma. V Zagrebu ima nekaj

majhnih prijateljic in prijateljev in ti ji pi‰ejo. Jaz

ji moram vse dopise vsaj po trikrat prebrati, potem jih
spravi v ‰katlo. Odgovore pi‰em jaz. Mala pride k meni
in pravi: »Ti, mama, danes bova pisali malemu Vladimi-
ru.« Ta »mali« Vladimir je sicer Ïe prvo‰olec in ‰est let
starej‰i od nje, ali ona mu vedno pravi »mali« za raz-
loãek od »velikega« Vladimira — tatka.

»No, dobro,« pravim jaz, »kaj naj pi‰eva?«
»Vzemi sivi papir,« me uãi mala, »ta je eleganten. V

Zagrebu se ne dobi takega. Pi‰i, da imam novo Ïogo.
Novo, veliko Ïogo. Modra je in notri je plin. Pi‰i, da je to
nekaj posebnega, ãe je plin notri.«

»Dobro, napi‰em.«
»Mora‰ napisati ,nekaj posebnega’. Take Ïoge, ki so

modro pobarvane in je plin notri, se dobe samo v Pra-
gi.«

»Dobro.«
»Pi‰i, da poznam majhnega deãka. Hodi ‰e v krilcih in

lase ima dolge kakor punãka. Imenuje se Stanou‰. To je

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

ãudno. V Zagrebu se imenujejo deãki drugaãe. In Sta-
nou‰ zna samo ãe‰ki. Majhen je, pi‰i, pa ‰e niã ne zna.«

»Pi‰i, da sem se vozila vãeraj na vrtiljaku. Samo kraj-

car se da. V Zagrebu je draÏe. Pi‰i, naj pride mali Vladi-
mir sem na vrtiljak. In Mediko naj vzame s seboj. Tudi
Jelvo bi lahko vzel, pi‰i. Ali Olga, Olga je prevelika, kaj?
·koda, ko je prevelika. Pi‰i, naj pridejo, ko je vrtiljak
tako poceni.«

»Pi‰i, da smo bili v restavraciji. Tam je velik vrt in vo-

ja‰ka godba. In da sem plesala ves veãer. In v roki sem
drÏala roÏo. Pi‰i, da je to lepo, ãe se ple‰e z roÏo.«

»In po parniku smo se vozili v nedeljo. Po Savi parniki

ne vozijo.«

»Pi‰i, naj pi‰e. In ves papir naj popi‰e. Veliko. Pi‰i, da

imam nove ãeveljãke. To se imenuje lak. Pi‰i, da ga lepo
pozdravljam. In vse. In naj pi‰ejo. Vsi. Olga tudi. Ali zna
Medika pisati?«

»Zna.«
»Naj tudi Medika pi‰e, pi‰i. In zbogom!«
»Joj, in ‰e to napi‰i. Polno roÏ smo natrgali v nedeljo.

Marjetic, maãeh, kresnic in ‰e drugih. Pa so ovenele po
poti. Ali dali smo jih doma v vodo in zdaj so lepe. Pi‰i,
naj da roÏe vedno v vodo. Napijejo se vode. Kadar so
kresnice Ïejne, miÏe, ali ko se napijejo, takoj pogledajo.
To napi‰i. In zbogom!«

Taka pisma pi‰e mala.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Olga ji je poslala nekoã razglednico, pa je bilo ‰e pro-

stora na robu.

»Pi‰i, naj drugiã vse popi‰e,« mi je naroãala mala.

»Zakaj ne popi‰e vsega?! To se mora ,ganz einfach’
. . . « Ta »ganz einfach« ima od stare mame.

Zadnjiã ji je Olgica pisala pismo. In tam je bilo napi-

sano: »Moja draga Vlado‰a!«

To je mali jako ugajalo.
»Ti, mama! Zofka!«
»Kaj, draga moja?«
»Ve‰, jaz bom Vlado‰a. Vladinka ne bom veã. Vsem

povej, da sem Vlado‰a.«

»Bom.«
»Pi‰i vsem, da sem Vlado‰a.«
»Bom.«
»Takoj pi‰i: Vladinka je Vlado‰a. To je lep‰e.«
»Jutri bom pisala, du‰ica.«
»Ali za gotovo. Zapi‰i si v beleÏnico!»
Zapi‰em si.

Na‰a Vlado‰a je Ïe samostojna gospodiãna. Sama se je
vozila po tramvaju tri ãetrt ure. Ne more pozabiti tega
in rada ji bom naredila zopet tako veselje. Bilo je pozi-
mi in Vlado‰a ni bila ‰e ‰tiri leta stara.

Nekoã sva bili v mestu.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

»Ve‰ kaj,« mi pravi neki znanec. »Posodi mi svojo

punãko za danes popoldne.«

»Prav rada. Samo sam mi jo mora‰ pripeljati domov.

Jaz imam ‰e mnogo opravkov po mestu. A ob petih mo-
ram biti doma, ker me obi‰ãeta dve znanki.«

»Ej, ‰koda, tudi jaz utegnem samo do petih. A ãe

grem z malo v tvoje oddaljeno predmestje, izgubim dve
uri. ·koda, ãe bi znala iti sama s tramvajem . . . «

»Saj znam,« se oglasi Vlado‰a. »Prav za gotovo znam,

mama.«

No, si mislim, dobro. Samostojnosti se ãlovek ne mo-

re nikdar prezgodaj nauãiti. »Naj poskusi. âe se ti kaj
zgodi, bo‰ sama kriva, ve‰,« pravim mali. Ta stavek je
skoraj vsa moja pedago‰ka modrost in po mojih dose-
danjih izku‰njah je naravnost neprecenljiva.

»Sreãko te bo spremil na tramvaj, a ti se lepo vozi. Saj

ve‰, kje se izstopi, in od tam Ïe najde‰ domov. Pridna
bodi in ne kriãi preveã.«

S tem sem se poslovila od nje. Od‰la je s Sreãkom,

starej‰im bratom malega Vladimira, Medike, Jelve in
Olgice.

Ob ‰estih zveãer sedim doma in kuham ãaj. Skoro me

je Ïe skrbelo, da bi se na‰i punãki vendarle kaj ne zgo-
dilo na poti. Moji znanki sta me pla‰ili s svojim strahom.
Da je to jako lahkomi‰ljeno pu‰ãati otroke kar tako . . .

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Izgovarjala sem se samo s tem, da »svojo Vlado‰o do-

bro poznam«.

In nisem se motila.
Odloãno se je zaletelo zunaj nekaj v vrata. Bila je ona.
·e nikoli nisem videla tako veselega in ponosnega

otro‰kega obrazka. Njena rdeãa kapica je bila vsa pobe-
ljena od snega, tudi pla‰ãek je bil ves posut. A oãi so se
ji bliskale in svetile, rdeãa usteca smejala . . .

Sama si je slekla rokavice, odvezala kapico in vse je

letelo v kot na divan.

»Oh, mama, ali je bilo imenitno!« si je oddahnila.
In jaz sem jo gledala s ãudno trepetajoãim veseljem.

Glej, tako bo hodila ãez deset let iz ‰ole, sem si mislila.
Ravno tako se ji bodo smejale oãi in z isto kretnjo bo
vrgla rokavice in kapico v kot.

»No, kako si se vozila?«
»O, sijajno. Samo Sreãkec ni dober. Reci mu, da ni do-

ber. Pomisli, draga moja, v tramvaj me je dvignil! Zakaj
me je dvignil, prosim te?! Ko ti ve‰, da znam sama. In
plaãal je sprevodniku! Res je hudoben! Zakaj ni dal me-
ni denarja, kajne? Ko znam. Oh, in neka gospa me je
vpra‰ala, kako mi je ime. In jaz sem rekla: Vlado‰a
Jelov‰kova.«

Zaplesala je po sobi.
»Ali ima‰ kaj ãaja, mama? Oh, daj mi danes ãaj s ci-

trono, ne z mlekom. Pa mi ga lahko da‰, prosim!«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Dala sem ji ga.
»To je bilo prijetno,« je trdila. Spoznala sem, koliko,

koliko sem ji dala, ko sem ji dala malo svobode, malo
prostosti, ko sem ji dovolila, da pokaÏe, da ni neumna,
da ne potrebuje vedno paznika nad seboj.

»Zofka, mami, sli‰i‰, ali je bilo lepo!« Zasmejala se je

hudomu‰no. »PomisIi, jaz znam od tramvaja. Kajne, da
ve‰, da znam od tramvaja.«

»Vem, da zna‰.«
»A sem vendarle vpra‰ala nekega gospoda,« se je za-

hihitala. »Vpra‰ala sem ga: Prosim, gospod, kje je tukaj
Kamenicka ulica? Rekel je: Tukaj takoj za voglom, punã-
ka. Mislil je, da ne vem!«

Smejala se je in vrtela. Neprestano je govorila in ni

vedela, kaj naj prej pripoveduje.

»A kako je bilo pri Sreãku?«
»O, imenitno. Skuhal mi je kakao. In dal mi je orehov

in jabolk. In pomisli, Zofka, dve goski ima.«

»Dve goski!?« se ãudim jaz. »Naslikani, iz porcela-

na?«

»Oh, iz kak‰nega porcelana! Dve goski ima, dve pra-

vi goski. Eno peãeno in eno Ïivo.«

»No, v peãeno Ïe verjamem.«
»Dal mi jo je jesti,« se je hvalila Vlado‰a.
»No, verjamem. Samo da to najbrÏ ni bila goska, am-

pak raca.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

»Goska. Mama mu je poslala obe.«
»Ali Vlado‰a, kaj bo Sreãko z Ïivo gosko?!«
»Ne vem. Ima jo, no.«
»Si jo videla?«
»Nisem.«
»No, vidi‰!«
»âe je pa ‰la na sprehod! Saj sva jo ãakala! . . . «
Zasmejale smo se. Ali Vlado‰a je ‰e danes prepriãana,

da hodi Sreãkova gos na sprehod, zato je nikoli ne vidi.

Vlado‰a tudi modruje.

Zadnjiã sva ‰li mimo pokopali‰ãa.
»Zakaj je tukaj toliko ljudi?«
»Nekdo je umrl in ga zdaj pokopujejo.«
»V zemljo?«
»V zemljo.«
»Globoko?«
»Globoko.«
»Pa zakaj?«
»Zato, ker je umrl.«
»Pa zakaj je umrl?«
»Ker je bil bolan.«
»In zakaj je bil bolan?«
»Zato, ker mora biti enkrat vsak bolan in potem

umrje.«

»Vsak?«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

»Vsak.«
»Ti tudi?«
»Tudi jaz.«
»In tata?«
»Tudi.«
»In stara mama?«
»Tudi.«
»In mali Vladimir?»
»Tudi.«
»In jaz?«
»Tudi!« se zaderem Ïe osorno. Zakaj, ãe zaãne Vlado-

‰a spra‰evati, potem sploh ni konca.

Vlado‰a vendar obmolkne in molãe stopava dalje.

Daleã sva Ïe in jaz mislim Ïe na stoto stvar.

Vlado‰a me pocuka za krilo.
»Ti, Zofka, sli‰i‰!«
»Kaj je?« vpra‰am in pogledam dol v njen resni, glo-

boko zami‰ljeni obraz.

»Ti, sli‰i‰, mama,« pravi, »a ãe vsi umrjejo, ne bo na-

enkrat nobenega veã na svetu!«

Pogledam jo. Vidi‰, Ïe takegale ãloveãka muãijo taka

vpra‰anja. In proti njeni logiki ni ugovora.

»Ej,« pravim, »ko pa pridejo vedno drugi ljudje na

svet. Vidi‰, koliko zaklanih koko‰i si videla zadnjiã na
trgu, in vendar je vedno dosti novih. Iz jajãk se izleÏejo

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

pi‰ke in ko malo zrastejo, pa je spet dosti koko‰i in pete-
linov.«

»Oh, mama, res ne vem, kako je to. Pravih pi‰k ‰e ni-

sem videla.«

»No, ãakaj,« pravim, »ko bo‰ veãja, jih bo‰ Ïe videla.

In potem ti Ïe vse povem, zdaj si ‰e preveã neumna.«

Vlado‰a molãi. Greva po ulici, v drugo, v tretjo. Ali

Vlado‰a molãi in ne vpra‰uje. Vãasih jo pogledam. Njen
obraz je resen, moder. Obrvi so se zdruÏile nad malim
noskom, oãi razmi‰ljajo.

âez dolgo ãasa mi pravi: »O, zdaj pa Ïe vem, od kod

prihajajo drugi ljudje. Iz Zagreba.«

In deloma ima prav. Sreãko je iz Zagreba, tata, Slav-

ka, Janko . . . Vsi ljudje, ki jih pozna, vsi so iz Zagre-
ba . . .

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Epizodice

a‰a Vlado‰ka ima tudi mnogo velikih prijateljev. V
tiskarni na primer je kakor doma. Pride v pisarno

in tam poi‰ãejo takoj kak‰ne podobe, v dvorani pri stav-
cih jo kdo vzdigne, da vtakne svoj radovedni nosek v
predalãke s ãrkami, in v ekspediciji, kjer tudi knjige bro-
‰irajo in obrezujejo, tam ji naloÏe vse polno raznobarv-
nih odrezkov. Vãasih se tudi kdo z njo poigra. V prednji
sobi ga ustavi in povabi: »Gospod, igrajva se kaj.« In go-
spod, katerikoli, se ustavi in igra, kar se zmisli Vlado‰ka.

»Tukaj je park, prosim,« pravi. »Tukaj je vodomet,

tam so roÏe in tamle so klopi. âe si truden, sme‰ sesti.«

»Kam naj sedem, ko ni nobene klopi,« pravi gospod

in se razgleduje po prazni prednji sobi.

»Sedi, ãe pravim. O, joj, vidi‰, zdaj si stopil na gredi-

co. Kaj ne ve‰, da ne sme‰ po travi, te bo policaj!«

Gospod se prestopi na drugo nogo.
»Oh, to si neroden! âe ti pravim, da sedi na klop!

Kako se bodo pa ljudje sprehajali, ãe se tako postavi‰!«

Gospod ne ve, kam bi sedel, a mala ga vzame za roko

in prisloni v kot. »Tukaj je klop, to bi si bil lahko sam
mislil.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Potem si privzdigne z eno roko Ïe tako kratko krilce

in se »sprehaja« po parku.

»Zakaj drÏi‰, Vlado‰ka, krilce, kolena se ti vidijo,«

pravi gospod.

»Oh, ti si pravi,« pravi Vladinka. »Kaj ne ve‰, na tabli

je napisano, da se po parku ne sme hoditi z vleãko.«

»A tako.«
»Da. Kako se izvolite imeti, milostiva gospa?« vpra‰a

Vlado‰ka obe‰alo in se globoko pokloni. »Kajne, tako
ãudno vreme je, sam deÏ. Oh, ne vem, kaj bo. In mama
mi ne dovoli vzeti belega sonãnika, kadar deÏuje, a pra-
vega deÏnika nimam, pomislite.«

VaÏno potegne obrvi kvi‰ku in se poslovi: »Moje spo-

‰tovanje! Na svidenje!«

Gospod v kotu na »klopi« je nepotrpeÏljiv.
»Kaj naj poãnem, Vlado‰ka?«
»Oh, vidi‰, Ïenska gre s prestami. Kupi mi eno.«
Vlado‰ka skrivi roko, kakor bi nosila ko‰aro: »Pravkar

so peãene. Dve za tri krajcarje.«

Gospod da tri krajcarje, ki jih Vlado‰ka spravi v Ïep,

potem pa ugrizne v ko‰ãek papirja.

»Oh, izvrstne preste, hvala lepa. Saj pravim, ta Ïenska

ima najbolj‰e preste na svetu.«

Zasuka se na peti in postoji pred »vodometom«.
»âudno je to narejeno, da voda skaãe, kajne? A po-

noãi samo nekaj zavrtijo in niã veã ne skaãe. Ali to ve‰?«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

»Vem, Vlado‰ka, samo . . . «
V tem pa pridejo trije tuji gospodje in jo mahajo ãez

Vlado‰kin park, ãez gredice in roÏe v pisarno. Tudi njen
prijatelj gre za njimi. Vlado‰ka stoji v prazni prednji
sobi, sredi svojega pohojenega parka, strmi v pisarni‰ka
vrata in zavrti z glavo: »Ti mo‰ki so res neumni!« Sli‰ala
je paã ta vzdih od na‰e branjevke . . .

Bili sva z Vlado‰ko pri neki moji prijateljici konservato-
ristki. Igrala je na klavir in Vlada je bila na »plesu«. Na
prsih je imela pripeto roÏo iz rdeãega papirja in na ro-
kah moje rokavice, ki so ji segale do komolca. Sli‰ala je,
da ãlovek sploh ne more brez rokavic na ples . . . Kla-
njala se je na vse strani in plesala zares, da je bila vsa
rdeãa in vroãa.

Pri‰el je brat moje prijateljice. Tudi on je glasbenik.

Zaigral je na gosli neko novej‰o ·evãikovo skladbo.

VIado‰ka ga je jako skrbno opazovala. Ko je konãal,

pravi vaÏno: »To je umetnik, mama.«

Vidi‰ jo, Ïabo, si mislim, pa ne da bi imelo to pi‰ãe Ïe

umetni‰ki okus.

»Zakaj je umetnik?« vpra‰am.
»O, glej, dolge lase ima in ãrno pentljo okrog vratu —

in sploh je zanimiv.«

Zasmejali smo se. Ali gospod Jurij ni bil uÏaljen, ãetu-

di je pravi umetnik — ne samo zaradi las. Sedel je k Vla-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

do‰i in dolgo sta se razgovarjala. Medve s prijateljico sva
‰li na vrt in sva se Ïe vrnili, gospod Jurij in Vlado‰ka pa
sta ‰e vedno sedela skupaj in se Ïivahno zabavala.

»âudim se,« pravim, »da imate toliko smisla za otro-

ke.«

»O, ljubim jih,« mi odgovori. »Ni lep‰ega, kakor na-

praviti veselje otroku. In niã ni hvaleÏnej‰e. Jaz delam to
Ïe iz sebiãnosti. Kadar zatrepeta cela taka du‰ica v ra-
dosti, ki ste jo vdahnili vi, — kakor kralj, tako bogat se
zdi ãlovek sam sebi. In jaz imam, pomislite, to ãudno
ãastihlepje, dati otroku kaj takega, da me ne pozabi. Ne
dajem sladkorãkov, konjiãkov, punãk — vse te reãi da-
jejo otrokom vsi ljudje in kako naj si potem zapomnijo
darovalca. Jaz vselej dolgo razmi‰ljam, kaj bi dal. Nekaj
posebnega mora biti.«

»In kaj je to posebno?«
»O, to se menja po okusu mojih malih prijateljev.

Pred nekaj tedni sem se vozil z majhnim deãkom na‰ega
vratarja dve uri z izvo‰ãkom po mestu. Voziti se z iz-
vo‰ãkom in ravno dve uri, to je bila njegova Ïelja in za-
upal mi jo je kakor nekaj nedoseÏnega, kakor tiste sa-
njarske Ïelje, ki jih imamo tolikokrat tudi odrasli. No, vi
znate oceniti, kaj je uresniãitev sanjarskih Ïelja . . . Jaz
sem mu izpolnil tako Ïeljo in kadarkoli ga sreãam, me
pogleda s prekrasnim, bliskajoãim se oãesom. Pogled
kakor biser . . . Pred nekaj ãasa na primer sem priredil

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

koncert sedemletni Fanu‰ki in vsem njenim prijatelji-
cam. Vpra‰al sem jo, kaj bi si Ïelela, pa mi je rekla, naj
ji priredim koncert. Pri‰el sem k njej v fraku in s cilin-
drom, v lakastih ãevljih, kakor hodim na svoje prave
koncerte. Oãeta in mater je poslala proã in igral sem v
sprejemnici med samimi otroki ravno tako vaÏno, samo
z mnogo veãjim uÏitkom kakor v prvih salonih na‰ega
mesta. In Fanu‰ka je rekla, da me ne bo nikdar in niko-
li pozabila. In morda me res ne bo . . .

Na‰a Vlado‰ka je poslu‰ala zvesto, z oãmi, ki so bile

modre in zami‰ljene.

»Ali naj tudi tebi kaj dam?«
»Da, nekaj posebnega,« je rekla in oãi so se ji za sve-

tile.

»Ali, gospa, vi morate naprej domov, za tako reã se

morava posvetovati, kajne, Vlado‰ka.«

»Dobro,« sem rekla, »samo da pride do noãi domov.

Veãeri se Ïe.«

Od‰la sem sama. âez dobre pol ure zasli‰imo nestrp-

no zvonjenje. Vsi teãemo odpirat. Seveda je bila Vlado‰-
ka. Kakor Ïiva Ïogica je skoãila med nas.

»Kaj si sama?« vpra‰a moj moÏ.
»Gospod Jurij me je spremil samo do veÏe.«
Hotel je, da bi uÏila veselje do kraja, da bi nam sama

povedala vse — sem mislila na tihem in ugajalo mi je to.

»Kaj pa ima‰?« jo vpra‰am.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

»Oh, ti ne ve‰, mama, nekaj, nekaj . . . nekaj kras-

nega, nekaj prelepega . . . «

Zobki so se ji svetili, oãi smejale, rokice so nestrpno

mahale naokoli.

Na mizi je leÏal roÏast zavitek. In kaj je bilo?
Lampijon, velik, rdeã, kitajski lampijon.
»Mama, ali vidi‰, tata, glej, lampijon . . . lampi-

jon! . . . «

Vrgla se mi je okrog vratu in me poljubovala. »Lam-

pijon, pomisli!«

Tekla je v kuhinjo: »Ali si videla, Maﬁka, lampijon?!

Jaz ga imam, jaz sem ga dobila, pojdi ga pogledat!«

»Gospod Jurij je dejal, vse luãi ugasite, vse, samo moj

lampijon naj gori!«

Ugasili smo vse luãi in obesili lampijon v moji sobi.

kjer spi tudi Vlado‰ka.

»Glej, tata, kako je rdeã! In kako je velik. Nikjer ni ta-

kih velikih lampijonov. Kajne, tudi v Zagrebu ne? Kako
stra‰no rada imam ta lampijon. Pa ne bodi Ïalosten,
tata, ker ne gori v tvoji sobi. Jutri ga dobi‰ ti, danes pa
naj ostane tukaj, tako mi je v‰eã.«

Poveãerjali smo in, ko sem dala Vlado‰o spat, me je

prosila: »Nikar ga ne ugasi. Naj gori, ko je tako rdeã in
lep.«

Obljubila sem, da bo gorel do polnoãi.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

In do polnoãi sem tiho sedela v skrivnostnem, molãe-

ãem mraku in moje oãi so zrle v veliki, rdeãi lampijon,
ki je kakor tuj, ãaroben cvet visel pod stropom.

âudne misli so mi rojile po glavi. Glej, saj tudi mi, ki

nismo veã otroci, pozabimo hitro na lepe darove, ple-
menita ãustva, velike Ïrtve — ali rdeãega lampijona ne
pozabimo . . .

Da, to je vsa modrost in vsa skrivnost, Vlado‰ka. Ne-

kaj posebnega si Ïeli ãlove‰ko srce, samo nekaj poseb-
nega. Vsak dan ima bisere in vendar je polno hrepene-
nja po tujem, neznanem, skrivnostnem. Hotelo bi velik,
rdeã lampijon, da bi gorel v du‰i, kakor ãaroben cvet,
kakor cvet, ki cvete samo enkrat . . .

To je veã kakor epizodica . . . Vselej se mi stisne srce,
kadarkoli se spomnim na to.

Pozimi je bilo in Vlado‰ka takrat ‰e ni bila ‰tiri leta

stara.

Ne vem, ali zdi se mi, da prevzame na‰a srca vãasih

nekaj grdega in hudobnega. Vzkipljivi ljudje, ki se teÏko
premagajo, so posebno podvrÏeni takim stra‰nim tre-
nutkom.

Vãasih se zakrkne moje srce in mojo du‰o napolni

odurna hudobija. Zaradi kak‰ne malenkosti mi zavre kri
in moje oãi postanejo grde in trde.

Tako je bilo tisti veãer.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Moj moÏ je odhajal v gledali‰ãe. Ko je Ïe od‰el, opa-

zim, da je pozabil vzeti s seboj operno kukalo. Vzamem
ga in hitim po stopnicah za njim. Bil je Ïe pred hi‰o.

Ko se vrnem, je bilo na hodniku pred na‰im stano-

vanjem polno ljudi, vrata so bila odprta in v kuhinji je
stalo nekaj Ïensk. Mala je kriãala na vse grlo.

Stra‰no mi je bilo neprijetno zaradi ljudi. Zakaj so se

zgrnili iz cele hi‰e, da prodajajo zijala? Na mojem obra-
zu se je vÏgala jeza in radovedne sosede so se hitro raz-
gubile.

»Zakaj si kriãala?« vpra‰am malo.
Molãala je in me gledala.
»Zakaj si kriãala? Kaj se ti je zgodilo?«
»Niã.«
»Te je bilo strah?«
»Ne.«
»In zakaj potem kriãi‰, da vsi ljudje lete skupaj,« se

jezim vedno bolj razburjena. Trdo jo primem za rame.
»Kdo ti je rekel, da se deri, smrklja!« kriãim in jo sunem
od sebe.

Omahnila je in padla proti postelji. Sli‰ala sem, kako

ji je glava butnila ob rob postelje. Ni jokala, samo pro-
sila je v strahu: »Ne jezi se, mama, prosim te, ne jezi se!
Nikar se ne jezi!«

Ali prijela sem jo odurno in trgala obleko z nje: »Ta-

koj spat! Takoj! Te Ïe nauãim!«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

In v tistem hipu me je spreletela hudobna, ma‰ãeval-

na misel. Vsak veãer sem jo obrisala celo z mokro gobo,
preden sem ji oblekla noãno srajãico in jo poloÏila spat.
Ta veãer pa zgrabim umivalnik in hitim k vodovodu.
Voda je bila mrzla kakor led. Sram me je, ali moram reãi,
da mi je spaãil obraz grd, ‰kodoÏeljen smeh.

Postavila sem umivalnik na tla in malo v vodo.
»Da bo‰ drugiã zopet kriãala!«
Namoãila sem gobo in jo izÏela nad njenimi ramami.

Res je bila utrjena proti hladni vodi, ali ta je bila mrzla
kakor led. Njeno telesce je zatrepetalo, ali zajokala ni.
Povzdignila je roãice in me hotela poboÏati po obrazu:
»Mamica, nikar se veã ne jezi! Nikoli veã ne bom kri-
ãala!«

Zopet sem namoãila gobo in jo izÏela nad njo. Zatre-

petala je, zobje so malo za‰klepetali, vendar se je na-
smehnila: »Vidi‰, mama, niã se ne jokam, samo ne jezi
se nikar!«

In njene roãice so se stezale proti meni, da bi me po-

boÏala. Umikala sem se jim, vendar so se njeni drobni
prstki dotaknili mojih lic. In kakor da bi se bili dotaknili
razgaljenega srca, tako me je pretreslo in tisti hip sem se
streznila.

Nekaj ãudovitega so otro‰ke roke. Kadar se te dotak-

nejo, te poboÏajo, izgine jeza in hudobnost, kakor izgi-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

ne tema pred soncem. In ljubezen privre iz du‰e vroãa
in trepetajoãa.

Vzdignila sem malo iz vode, jo obrisala in poloÏila v

posteljico. Tiho sem jo odela. A srce me je zabolelo od
sramu in kesa.

Rada bi jo bila poboÏala, objela, rada bi jo bila prosi-

la, naj mi oprosti, da sem taka, a nisem se ji upala po-
gledati v obraz. âutila sem se nevredno, da jo poljubim.

Zagrnila sem posteljico, da bi je ne motila luã, posta-

vila svetilko na noãno mizico in tudi sama legla. Vzela
sem knjigo v roko, pa jo zopet zaprla. Neizreãeno sem
bila Ïalostna in potrta. Tako sem leÏala in gledala v
strop. Premi‰ljevala sem, kako je ãlovek ãuden, grd in
hudoben, kako se spremeni v hipu v zver. Kako je mo-
goãe, da sem taka, sem mislila. Zdi se mi vãasih, da je
moje srce zmoÏno najvi‰jih ãustev, in glej, kako je mo-
goãe, da je taka gnusna hudobija v istem srcu. Ti‰ãalo
me je v grlu in moja du‰a je bila polna poniÏanja in ke-
sanja.

Vzdihnila sem, a tu, glej, se je oglasilo iz posteljice, ki

je stala na nasprotni strani sobe: »Zakaj pa ne bere‰,
mama?«

Mislila sem, da Ïe davno spi. »Ne morem brati,« sem

rekla.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

»In zakaj ne, vsak veãer bere‰. Glej, jaz te tukaj gle-

dam,« je rekla in vtaknila roãico skozi mreÏo ter odgrni-
la zagrinjalo ‰e bolj.

»Zakaj ne spi‰?« sem rekla in ‰la k njej, da bi ji porav-

nala odejo.

In zopet se je nisem upala dotakniti ter sem ‰la nazaj

spat.

Mala ni zaspala.
»·e vedno te gledam. Zakaj ne bere‰?«
»Spi, spi! Potem bom brala. Ali te zebe, da ne more‰

spati?« sem se spomnila.

»Ne, ne zebe me. Ali kaj misli‰, malo bi se ‰la k tebi

gret, ne? Bo ‰e topleje.«

Vstala sem in jo odnesla k sebi v posteljo.
Tako je leÏala zdaj poleg mene.
·e huje mi je bilo. Srce me je bolelo v bridki, rezki bo-

leãini. In nisem mogla objeti svoje male.

In tedaj se je stisnila k meni, me poboÏala in rekla:

»Zakaj si tako Ïalostna, mama? Saj me niã veã ne boli,
res, ãisto niã. Kaj bo‰ Ïalostna, kajne?« Objela me je z
obema rokama in me poljubila.

Razjokala sem se in potem sem ji pripovedovala, kako

je vãasih ãlovek hudoben, ãeprav nerad, in potem mu je
Ïal.

Razumela me je: »O, vem to. Kar kriãala sem, pa niã

nisem hotela kriãati.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Ko sem bila ‰e vedno Ïalostna, me je zopet objela:

»Oh, mama, kajne, jutri bova obe pridni?«

Pritrdila sem ji in potem sva obe zaspali objeti in sreã-

ni.

In tako je z nama od tedaj: vse mogoãe se pripeti in

veãkrat sva nezadovoljni druga z drugo. Ali kmalu se vse
poravna in razjasni. Ona ve, kako je z menoj, jaz, kako
je z njo, in zopet sva pridni obe, ona in jaz . . .

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Otroci

ej!«

Vlado‰a ne sli‰i. Îlico drÏi v roki ãudno pokonci,

oãi so se zamaknile v okno. Videti je: Vlado‰a razmi‰lja.

»Jej!« pravim ‰e enkrat in jo dregnem.
Zaãudeno me pogleda, da jo motim, potem me vpra-

‰a resno in z velikim zanimanjem: »Ti, mama, zakaj pa
so oblaki?«

»Zato, da deÏuje,« odgovarjam v naglici in silim:

»Jej!«

Vlado‰a zapiãi Ïlico v svojo mleãno ka‰o in jo pusti

tam, zakaj zdaj jo zanima nekaj ãisto drugega.

»In sli‰i‰, mama, ãe bi ne bilo oblakov, bi ne deÏeva-

lo?«

»Ne bi.«
»In bi se vse posu‰ilo na svetu?«
»Jej!« ponovim odloãno.
»Ali povej, mama, ali bi se posu‰ilo ali se ne bi?«
»Da, posu‰ilo bi se,« pravim Ïe Ïivãno in ukazujem:

»Jej!«

»O, saj vidi‰, da jem,« odvrne Vlada in vzdigne Ïlico

do ust, ali ‰e v pravi ãas se spomni: »Povej, mama, zakaj

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

se pravi k a ‰ a j e o t r o ‰ k a p a ‰ a ?« Polna Ïlica omah-
ne zopet na kroÏnik.

»Zato, ker je to najbolj‰a jed za otroke, zato, ker so

zdravi in rdeãeliãni, ãe jedo ka‰o.«

»In ãe je mleãna?«
»So ‰e bolj rdeãi.«
»Sli‰i‰, mama . . . «
»Molãi in jej, ãe ne te bom zares!« ji povem na krat-

ko in to pomaga. Vlado‰a je.

Pa Ïe pred drugo Ïlico se zmisli: »Sli‰i‰, mama, meni

se pa zdi, da se je ka‰a prismodila. Saj vem, Maﬁka niã
ne gleda. Kar pusti in potem se prismodi. Naj sama je,
ko je prismojeno, kajne?«

»Niã ni prismojeno,« pravim, »jej!«
»âe pa je. Na, pokusi!«
Res pokusim. »Zdaj mi je tega dosti,« pravim odloã-

no. »Niã ni prismojeno.«

Vlado‰a poje drugo in tretjo Ïlico.
»Sli‰i‰, mama, jaz res veã ne morem, Ïelodec me

boli.«

»Jej!«
»Slabo mi je, mama!«
Zdaj mi je res Ïe preveã. Vzamem Ïlico in ukazujem:

»Odpri usta!«

Vlado‰a odpre usta, ali ves obraz se ji nakremÏi: »âe

mi je res slabo, stra‰no slabo.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Iz oãi ji kanejo dve, tri solze in Vlado‰a se Ïe priprav-

lja na katastrofo . . .

Ve: to je do zdaj pri meni vedno pomagalo. Kadarkoli

je bila kak‰na reã, ki ji ni bila posebno v‰eã, ji je bilo sla-
bo. In da odkritosrãno povem: kadar je rekla, da ji je sla-
bo, potem samo ne veã prigovarjati! Le ‰e enkrat je bilo
treba reãi: »Jej!« in Ïe je bilo celo kosilo zunaj.

Tudi danes se pripravlja . . .
Ali jaz sem pametnej‰a. Moji sosedi se je danes do-

poldne nekaj zgodilo in od tega sem se tudi jaz nekaj
nauãila . . .

»O, slabo ti je, du‰ica?« pravim hinavsko. »Vlado‰ka,

siromaãek, si bolan?! Kar hitro v posteljo! Maﬁka! Maﬁ-
ka! Tecite hitro v spalnico in pripravite Vlado‰ki poste-
ljico, bolna je.«

»Oh, ne, mama, nisem bolna!« se prestra‰i Vlada, ko

ji zaãnem odpenjati oblekico. »V resnici nisem bolna! In
Karliãek pride popoldne pome. Danes je veter, danes
bomo spu‰ãali zmaja.«

»âe ti je pa slabo.«
»Niã veã mi ni slabo, mama. âisto dobro mi je.«
»Bo‰ jedla ka‰o?«
»Oh, mama, Ïelodec me pa res ‰e malo boli.«
»Ampak, draga moja, ãe ãloveka boli Ïelodec, mora v

posteljo. Maﬁka, pojdite k profesorjevim in recite, naj
Karlik ne hodi po Vlado‰o; da je bolna, recite.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

»Oh, mama, naj Maﬁka ne hodi. Ko ima Karlik nove-

ga zmaja! Tako velikega kakor sem jaz, je rekel vãeraj.
Stric mu ga je naredil in stra‰no visoko pojde . . . «

»Bo‰ jedla ka‰o?«
»Bom, mama.«
In Vlada je ka‰o. Juna‰ko jo je in pri vsaki Ïlici me

zmagoslavno pogleda.

»Vidi‰, mama, niã veã mi ni slabo. In tudi Jaroslav

pojde z nami. On si je kupil amerikanskega zmaja. Ali
ve‰, kak‰en je amerikanski zmaj?«

»Ne vem.«
»Pravijo, da gre grozno visoko. Da se niti ne vidi. In

kakor ‰katla je, na ta naãin. Ali moram pojesti cel kroÏ-
nik?«

»Cel kroÏnik.«
»Sli‰i‰, mama, kdaj pojdem v gimnazijo?«
»âez dobrih pet let, ãe bo‰ pametna. Pri punãkah je

tako; samo tiste smejo v gimnazijo, ki so jako pridne in
jako pametne.«

»O, bo‰ videla, mama, jaz bom sigurno jako pametna,

sigurno!«

Nasmehnem se: Aha! Vãeraj popoldne je bil gospod

Stanecki pri nas in vsaka druga njegova beseda je: sigur-
no, sigurno . . .

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

»Kaj bi ‰la tako rada v gimnazijo?« jo vpra‰am in sem

skoro malo ponosna nanjo. V resnici, to je precej prijet-
na misel imeti slavno in uãeno hãer . . .

»Seveda bi ‰la rada v gimnazijo, mama! In ti mi bo‰

kupila amerikanskega zmaja, kajne? Pravega amerikan-
skega. Jaroslav je rekel, da mora hoditi ãlovek vsaj v
gimnazijo, ãe hoãe imeti amerikanskega zmaja. To je
sigurno jako imeniten zmaj?!«

»Jej!« pravim suhoparno. Eh, kaj vedo otroci, kak‰ne

imenitne naãrte imamo matere z njimi! . . .

Mleãna ka‰a je izginila s kroÏnika. Zunaj je pozvoni-

lo. Karlik in Jaroslav sta pri‰la po Vlado‰o.

Kakor elektrizirana je skoãila kvi‰ku. »Oblecita me,

mama, Maﬁka! Tata, daj mi dva krajcarja za Ïemljo. Ma-
ma, daj mi predpasnik. Rdeãega! Rdeãi ima Ïep.«

Oblekli smo jo. Karlik in Jaroslav sta ãakala vaÏno ka-

kor dva viteza. Jaroslavov amerikanski zmaj je bil ogro-
men. Samo po dolgem je ‰el skozi vrata. Privzdignil ga
je in namignil Vlado‰i: »Ali si videla?« Kakor bi bil rekel:
Pravi ãudeÏ celega sveta, draga moja!

Mala me je poljubila in potem so ‰li.
Po vsej hi‰i je odmevalo, tako zmagoslavno je pripo-

vedovala Vlado‰a Jaroslavu: »Jaz pojdem tudi v gimna-
zijo. Sigurno. Mi je Ïe mama rekla. In moj zmaj bo ‰e
veãji, kakor je tvoj, in ‰e bolj amerikanski bo!«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Uãenje

lado‰a se uãi. Veliko se uãi. Vsak dan kaj novega.
Ima Ïe tudi svoje nazore o svetu, o ljudeh in o raz-

nih drugih stvareh. Samo to je ‰ment, da so njeni nazori
vedno jako izvirni, mnogo izvirnej‰i kakor nazori drugih
ljudi.

Vãeraj je na‰a Maﬁka prala. Vlado‰a je jako vesela, ka-

dar Maﬁka pere. Popoldne sme tudi sama za pol ure v
pralnico prat krilca in predpasniãke svojih punãk. Samo
za pol ure, dlje ne, ker je v pralnici nezdrav zrak, poln
pare. Vselej moram sama ponjo in ne verjame mi, da je
njene pol urice Ïe minilo.

»Ne verjamem, mama. Tvoja ura ne kaÏe prav. Koli-

ko pravi‰, da je?«

»·tiri.«
»Ni mogoãe, pojdem vpra‰at gospo Dostalovo.«
Kadar se pri nas ure kaj pome‰ajo, po‰ljemo vpra‰at

Vlado‰o k sosedi. Vlado‰ka se prav niã ne spozna na
uro, ali vselej govori tako, kakor da bi prav dobro ve-
dela, koliko je ura.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

»Le pojdi h gospe Dostalovi vpra‰at,« pravim. In vsak

drugi ponedeljek hodi Vlado‰ka k njej vpra‰evat, ãe je Ïe
‰tiri.

Soseda vselej pritrdi. A to Vladki ni v‰eã. Zadnjiã ji je

rekla: »Gospa Dostalova, zakaj me nimate niã radi? Kaj
sem vam naredila?«

»Du‰ica,« pravi gospa, »niã mi nisi naredila in rada te

imam resniãno. Verjemi!«

»Pa zakaj pravite, da je ‰tiri?«
»In kaj naj reãem?«
»Recite kaj drugega! Da je sedem ali dvanajst. âe je

‰tiri, ne smem veã v pralnico, a tam je tako kratkoãasno.
Mama pravi, da je ‰tiri, a pri vas je lahko sedem, ne?«

Vlado‰a se je osme‰ila in pospa Dostalova ji je raz-

loÏila, da morajo biti vse ure enake. âe je ‰tiri, je ‰tiri na
vseh urah po celem mestu in po celi deÏeli.

Dolgo je mislila o tem, pozabila je celo na pralnico in

doma me je vpra‰ala z oãmi, velikimi kakor dva oreha:
»Sli‰i‰, mama, ali je zdaj tudi v Zagrebu ‰tiri?«

»Tudi,« pravim.
Vlado‰a nagubanãi obrvi in se zaãudi: »Ve‰, to je ãud-

no, kako le te ure vse hkrati zvedo, da je ‰tiri. Ali si to
telefonirajo?«

No, torej da povem, kako je bilo vãeraj.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Vlado‰a je slekla vse svoje punãke do golega in od‰la

v pralnico, ali Ïe ãez deset minut se je vrnila jezna in
objokana.

»Kaj je?« vpra‰am in ji otarem solze.
»Pravijo, da laÏem. Pomisli!«
»Zakaj pravijo?«
»Maﬁka pravi. Reci ji, da ne sme reãi, da laÏem, ko je

res!«

»No, tega ni tako mislila.«
Vlado‰ka se vzravna, vzdigne nosek in pravi prepriãe-

valno: »Îaliti se ne dam! . . . «

O, Vlado‰ka, ti opiãica, od kod si vzela to imenitno

frazo?!

Pripognem se k nji in jo vpra‰am soãutno: »Kako je

bilo, povej!«

In zdaj skoãi Vlado‰ka kvi‰ku in se mi obesi na vrat:

»Kajne, mama, da sem imela sestro?«

V prvem hipu je bil moj obraz gotovo jako neumno

preseneãen. »Jaz niã ne vem, dragica,« zatrjujem slo-
vesno.

Ali hkrati se zavem vse sme‰nosti njenega vpra‰anja

in prasnem v odkritosrãen smeh.

Mala je razÏaljena. Zardi do u‰es: »Maﬁka je tudi re-

kla, da ni res. Pa je res. Ko vem.«

Jaz se le smejem, smejem.
»Starej‰a je bila in umrla je, ko vem,« trdi Vlado‰a.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

»To se ti je sanjalo,« pravim jaz.
Vlada v jok. Naenkrat sem bila vsa mokra od njenih

solz.

»In ãe je res? Ti sama si rekla. Saj imam uhane od

nje!« In prime se za svoja rdeãa u‰esca, kjer se svetijo
okrogli zlati obroãki z majhnim, modrim turkizom na
sredi. Modra piãica se ble‰ãi med njenimi jeznimi prst-
ki kakor radovedno oãesce.

Oh! Zdaj ‰ele se mi je posvetilo. Zavrtim se z Vlado in

zaple‰em. »To je bila tatkova sestra, ona je nosila tvoje
obroãke, ko je bila ãisto majãkena. Ali bila je starej‰a
kakor jaz, ko je umrla. Tvoja teta je bila in ne sestra,« jo
pouãujem.

Vlado‰a me gleda, pa ji ni jasno.

Uãila sem Vlado‰o, naj bo odkritosrãna in naj vedno
govori, kar misli. Ali ta pouk se ni predobro obnesel in
zdaj ji moram razlagati, da ni ravno neogibno potrebno,
da bi ãlovek obe‰al prav vse svoje misli ljudem na nos.

Bilo je v nedeljo.
»Maﬁka, ali imamo zadosti ‰pirita doma?« vpra‰am

na‰o kuhinjsko vilo. »Popoldne pridejo znanci in bomo
kuhali ãaj.«

»Niã ga ni veã,« se prestra‰i Maﬁka. »In prodajalnice

so Ïe vse zaprte!«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

»O, mama, pojdem pa jaz ponj k branjevki. Jaz grem

od zadaj skozi stanovanje, pa mi da vse, kar hoãem,« se
ponudi Vlado‰a.

Poslali smo torej Vlado‰o po ‰pirit. In tam se je ved-

la, kakor smo zvedeli, takole:

Vlado‰a: »Dajte mi pol litra ‰pirita.«
Branjevka ga ji naliva v kanglico.
Vlado‰a: »No, veste, va‰ ‰pirit ni poseben. Na‰a Maﬁ-

ka pravi, da ga me‰ate z vodo.«

Branjevki se povesi nos in si misli: Vsa ta dekleta so

kanalje in va‰a Maﬁka je najveãja.

Vlado‰a: »Kadar me po‰ljejo doma kupovat ‰pirit,

grem vedno k trgovcu, k vam nikoli.«

Branjevka: »Zakaj si pa danes pri‰la k meni?«
Vlado‰a nedolÏno: »Zato, ker je nedelja, pa je povsod

zaprto.«

Branjevka: »Ve‰ kaj, deklica, lahko bi ti rekla, da pojdi

‰e danes k trgovcu po svoj ‰pirit, ali naj bo, odkritosrã-
nost je tako redka ãednost, da se ãlovek ne sme jezi-
ti . . . «

Sploh ima s to branjevko Vlado‰a vsak dan kaj. Mi vsi

smo se Ïe ãudili njeni potrpeÏljivosti.

Vlado‰a ni vneta za sladkorãke. Mnogo raj‰i ima ore-

he, le‰nike, mandeljne in roÏiãe.

Nedavno ji je dal neki znanec dva krajcarja. Vlado‰a

se napoti naravnost k branjevki.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

»Imam dva krajcarja,« pravi. »Dajte mi za en krajcar

mandeljnov. Veste, za drugi krajcar jih pojdem kupit k
trgovcu, bom videla, kje so bolj‰i.«

Ali pa pride z enim krajcarjem: »Dajte mi orehov,

prosim.«

In ko jih ji branjevka na‰teje pet ali ‰est, pravi, kakor

bi se to razumelo samo po sebi: »·e stolcite mi jih, pro-
sim.«

Danes na primer je ‰la dol in rekla: »Dajte mi, prosim,

en oreh naprej na raãun. Mama mi je obljubila, da do-
bim jutri krajcar, ãe bom danes popoldne pridna. Mi
boste pa jutri dali samo ‰tiri.«

Vpra‰ala sem branjevko, ãe se res niã ne jezi na Vla-

do‰o. Pa je rekla, da ne. In sicer zato ne, ker zna lepo
peti.

Vlado‰ka pride po sol, se postavi pred prodajno mizo

in zapoje, medtem ko ji branjevka streÏe:

Andulko ôafaæová,
husiâky nemáô doma,
husy jsou v jeâmenê.
Andulko, vyòeñ je.
Vyòeñ je z jeâmene ven,
dæiv neò bude bilë den.

Namesto »‰afaﬁova« poje Vlada vedno »‰ofoﬁova« in

to se sli‰i res jako fletno.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Zdaj moramo biti Ïe prav oprezni, kadar jo kaj pouãu-
jemo.

Tukaj na âe‰kem je navada, da pozdravljajo otroci

vsevprek, Ïenske in mo‰ke, z »ruku libám« (roko po-
ljubljam).

Razlagala sem na‰i mali, da to ni lepo, da je to suÏenj-

sko, da, kdor je ponosen, ne pozdravlja tako.

»Reci ,klanjam se’ ali pa ,moj poklon’, to je tudi lepo

in spo‰tljivo,« sem ji rekla.

Drugi dan sreãam na ulici neko znanko.
»Va‰a mala je bila vãeraj pri na‰i Milu‰ki.«
»Vem. Prosila me je, ãe jo sme obiskati.«
»Oh, ali va‰a Vlado‰a je vãasih res imenitno dekle,«

se smeje znanka. »Vãeraj pride k nam, pozdravi in ob-
stoji v prednji sobi. ,Zakaj pa ne gre‰ dalje?’ jo vpra‰am.

,Ali niste niã zapazili, gospa?’ pravi Vlada.
,Niã nisem zapazila.’
,Rekla sem vam klanjam se, to je jako lepo. Ruku libám,

to je suÏenjsko, je rekla mama. Jaz sem tudi ponosna,’ je
izjavila in od‰la k Milu‰ki gledat njeno novo kuhinjo.«

Smejali sva se tej otro‰ki modrosti.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Vlado‰a dela komedije

e vidim, Vlado‰a raste vsak dan. Îe prihaja v tista
leta, ko otroci vsak hipec »kaj narede«. Jezila bi se

vãasih, pa se spomnim na raztrgana krila, obtolãena ko-
lena in slabo vest svoje lastne otro‰ke dobe. In potolaÏe-
na sem, zdi se mi vsekakor, da ãlove‰tvo napreduje. Da,
vãasih je dober spomin imenitna stvar!

Torej! Pri nas uporabljamo gazolinovo svetilko. Ta

svetilka daje imenitno, svetlo luã, prav kakor plin, oãi se
ne utrudijo, ãetudi bere‰ ali pi‰e‰ zveãer cele ure. Kadar
se zama‰i kak‰na cev, po‰lje‰ samo v trgovino, kjer si
svetilko kupil, in tam to popravijo zastonj.

V ponedeljek pravim torej na‰i Maﬁki: »Slabo je sve-

tilo vãeraj zveãer, boste morali odnesti ma‰inerijo v
trgovino, da oãistijo cev.«

»Oprostite, gospa, ali danes perem. Ne morem od

doma. V pralnici imam namoãeno perilo in lug je pri-
pravljen.«

»Na, ta je lepa,« pravim. »Tudi jaz imam nujno delo

in ne morem proã. A ãe tega ne po‰ljem dopoldne tja,
mi do veãera ne popravijo.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Vlado‰a je stala zraven, obleãena Ïe in ãakala, kdaj ji

dam krajcar za Ïemljo ob desetih. Hodi namreã v
otro‰ki vrtec, ki je tu blizu v na‰i ulici.

»Mama,« pravi, »daj, po‰lji mene.«
»Kako naj te po‰ljem?! To je daleã, saj ne zna‰ tja.«
»O,« pravi, »znam. Vselej pokaÏem Maﬁki pot. In tudi

trgovino ji pokaÏem, ona si niãesar ne zapomni.«

»Kar po‰ljite jo, bo Ïe na‰la,« pravi Maﬁka. »Res, bolje

pozna ulice kakor jaz.«

Pa smo jo poslali. Na glavo smo ji deli belo ãepico, v

‰olo nosi rdeão. Naroãala sem ji ‰e, naj ne stoji povsod
pred izloÏbenimi okni in naj ne prodaja zijal, in potem
je ‰la.

âez pet ãetrt ure se je vrnila. Pohvalila sem jo, da je

pridna, ker je pri‰la tako toãno. Ona pa se je jezila.
»Drugiã, kadar me kam po‰ljete, mi dajte zimsko obu-
tev in gama‰e. Kar tako me po‰ljete brez gama‰ in v sta-
rih ãeveljãkih. Tako me je zeblo, da sem se jokala.«

»No, vidi‰,« pravim, »na take stvari lahko sama mis-

li‰, saj si Ïe dosti velika. âe bi te v ‰olo poslali z gama-
‰ami, bi ti bilo prevroãe.«

»Maﬁka,« je rekla dekli, ki je pri‰la v sobo, »drugiã mi

dajte gama‰e, kadar grem v mesto.« Njen glas je bil za-
povedovalen, da sem ji rekla: »Draga Vlado‰a, tako se
ne govori. Kaj pa si? Koliko te pa je, da tako ukazuje‰?!
·e jaz prosim, pa bi ti ne, petpedi‰!«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Od‰la je v kuhinjo.
Tisti dan je bila nenavadno pridna. Zveãer jo je Maﬁka

umivala, ali Vlado‰a je bila spodobna in tiha kakor lipov
bog. Drugaãe se vedno usaja: »Maﬁka, vse lase mi boste
izpulili! Maﬁka, tako me drgnete, da mi bo ‰e kri tekla!
Oh, zakaj mi maÏete oãi z milom, da me bolijo celo
noã!« — Tako godrnja. Zdaj ji je voda pretopla, zdaj pre-
mrzla. In veãkrat se dogodi, da moram posredovati.
Grem v kopalnico pa jo odrgnem po mili volji in meni
potem Ïe molãi.

Ali kakor reãeno, tokrat niã, niti glaska ni bilo sli‰ati.
Ko je zaspala, sem ‰la v kuhinjo: »Kaj pa je naredila

danes Vlado‰a, da je tako pridna?« vpra‰am. Zakaj to Ïe
davno vem: Kadar je Vlado‰a preveã pridna, takrat je
vselej sumljivo.

»Jaz bi vam Ïe povedala, gospa,« pravi Maﬁka. »Ali ne

smete me izdati, ker mi drugaãe niã veã ne pove.«

»Kar povejte,« pravim. »Bomo Ïe tako naredili, da ne

bo niã izvedela.«

»No,« zaãne pripovedovati Maﬁka, »po obedu pride

k meni v kuhinjo. Sede v svoj kot pa pravi: ,Maﬁka, ali
veste, da sem se danes dopoldne pripeljala s tramvajem
domov?!

,Kako to, s tramvajem? Kdo ti je dal denar?’
,E,’ pravi, ,stala sem na oglu, pa sem se jokala, ker me

je zeblo. Pa pride neki gospod mimo in me vpra‰a:

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Punãka, zakaj se joãe‰? — Zato, ker me zebe, mu od-
govorim. — âakaj, ti bom pa dal denar za tramvaj, pra-
vi, mi da denar in me vzdigne v tramvajski voz, ki je ‰el
mimo. Tako sem se pripeljala!«

»Pa je to res, Vlado‰a?« vpra‰a Maﬁka. Pozna na‰o

Vlado‰o in Ïe po glasu pozna, ãe se laÏe ali ne. »Ali ti je
res gospod dal za tramvaj? Zdi se mi, da ima‰ bel nos,
gotovo malo laÏe‰.«

»No, ve‰, Maﬁka,« se izpoveduje Vlado‰a. »To ni bil

gospod, ampak gospa. Tista iz trgovine me je spremila,
pa nisem hotela.« —

To mi je povedala Maﬁka. âakaj no, si mislim, te bo-

mo Ïe ujeli!

»Niã ne recite Vlado‰i,« pravim. »Jutri dopoldne poj-

dem v mesto, pa se ustavim v trgovini in poizvem, kako
je s to stvarjo.«

Res sem ‰la tja. Trgovec ima Ïeno in mater pri sebi. âe

je mnogo opravila, sta tudi onidve v prodajalni. Tistikrat
je bila navzoãa poleg drugih trgovskih pomoãnikov tudi
trgovãeva mati, stara, priletna gospa.

»Saj poznam va‰o Vlado‰o. Sama je pri‰la zadnjiã in

naroãila, da moramo izãistiti cevi, ker svetilka niã veã ne
gori. Potem se je zaãela jokati, da jo zebe v noge, naj jo
dam malo k peãi, da se ogreje. Posadila sem jo na mizo
blizu peãi. In ker sem hotela obiskati znanko, ki stanu-
je tudi na Vinogradih kakor vi, sem si mislila, da vza-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

mem Vlado‰o s seboj v tramvaj. — Se hoãe‰ peljati z me-
noj s tramvajem? jo vpra‰am. — O, rada, je rekla in tako
sva ‰li. — Ali pri prvi postaji zaãne Vlado‰a: Zdaj pa poj-
dite, gospa, zdaj znam Ïe sama. Hvala lepa! — Zbogom!
— Jaz seveda nisem hotela izstopiti. Pa ona me je silila
na vsaki postaji vedno bolj, naj se vrnem domov. — Na-
zadnje prideva do Narodnega doma. — Tukaj pa jaz iz-
stopim, gospa. Zbogom! Hvala lepa! — Seveda sem ‰la
z njo. — Zakaj pa greste z menoj, zakaj se ne peljete ‰e
naprej? se je zaãela jeziti. Saj znam sama domov. V vino-
gradsko bolni‰nico grem vsak dan po tatka. To je pol ure
daleã! — Kje pa stanuje‰? vpra‰am. — O, jaz Ïe vem, kje
stanujemo. Zbogom! — In zopet se mi je priklanjala. —
Jaz pa sem se bala in sem ‰la z njo. — Nekaj ãasa je ‰la,
potem je stekla naprej. Zelo je tekla in potem sem vide-
la, kako se je skrila v neko veÏo. — ·e vedno sem ‰la za
njo. Ali ko sem bila Ïe blizu, izleti iz veÏe in se ustavi
pred menoj: Zakaj pa hodite za menoj, gospa? âe znam
pa sama domov! Da se bo mama jezila, ne, ãe pridem z
vami?! Ko vedno pravi, da se ne smem razgovarjati z
ljudmi na ulici! Kar domov pojdite! âe ne pojdete vi, pa
‰e jaz ne pojdem. Pa bom stala na ulici. — Zelo se je je-
zila in zato sem se vendar obrnila nazaj proti mestu. —
Na zdar! je zavpila za menoj. To ste dobri! in zbeÏala po
ulici gor.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

To mi je pripovedovala stara gospa. Videla sem, da

Vlado‰a konãno ni toliko kriva in da se ne smem jeziti
nanjo. Ali tembolj sem bila ogorãena, ker mi je celo
stvar zatajila. Tako nedolÏno se dela, ãakaj!

Molãala sem ves dan, zveãer pa jo pokliãem.
»Vlado‰a, ali mi nisi pozabila vãeraj nekaj povedati?«
»O, niã, mama!«
»Dobro pomisli!«
»Res niã, ãisto gotovo da niã!«
»Ti ve‰, da se zelo jezim, ãe mi vsega ne pove‰.«
Njene oãi so postale ‰e bolj nedolÏne. Naravnost ne-

sramno nedolÏno me je gledala. V meni je zaãelo vreti.

»Ne, ve‰, to je pa Ïe preveã! Takoj povej!«
»O, mama!« pravi Vlado‰a. »Ve‰, Maﬁka mi je dala

vãeraj ãisto spalno srajco. In vsi gumbi so bili odtrgani,
pomisli!«

Zdaj mi je bilo tega zadosti. Poslala sem jo v kot kleãat

in potem se je zaãela generalna spoved od kraja. Rekla
mi je, da se ne bo veã vozila s tramvajem, da ji »ni v‰eã«.

Zdaj je Vlado‰a Ïe teden dni doma. Nikamor ne sme
sama, niti k peku po Ïemlje. In celo v otro‰ki vrtec ne
sme, ãeravno hodi tako rada tja. To je velika kazen za-
njo. »Hausarest« ima tako rekoã. Kadar kaj posebno hu-
dega naredi, ne sme nekaj dni nikamor sama, ne sme v

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

vrtec, v trgovino hodi Maﬁka — sploh vsi ravnamo z njo
kakor z enoletnim otrokom. Hudo ji je.

»Zakaj me pa nikamor ne po‰lje‰, mama?« vpra‰uje.
»Oh, seveda, kadar te kam pustim, vselej kaj nare-

di‰!« ji reãem in poparjeno odide k svojim igraãam.

»Vlado‰a mora biti deset dni doma za kazen,« tako je

rekel zadnjiã moj moÏ. »Maﬁka naj gre vsak dan eno uro
z njo na sprehod, sama pa se ne sme premakniti nika-
mor!«

To je zanjo velika sramota, zakaj hudo si domi‰lja,

kako je Ïe samostojna in kako vse ve.

Ali po‰teno je to zasluÏila, zelo po‰teno!
To je bilo tako: Moj moÏ je pri‰el popoldne nenavad-

no hitro iz bolni‰nice. »V mesto grem, imam nekaj
opravka. Vlado‰a gre lahko z menoj,« je dejal.

»Vlado‰a, obleci se!« zakliãem v kuhinjo. Mlela je

Maﬁki kavo. Vse namelje, kar je potrebno, kavo, poper
in sladkor stolãe v moÏnarju in riÏ prebere, grah ali fiÏol.
Zelo ponosna je, da zna vse to. »Obleci se!« pravim.
»Pojde‰ s tatkom v mesto.«

Maﬁka ji je ‰la v sobo po obleko in ãevlje. Vse ji je lepo

pripravila, oblaãiti pa se mora sama.

âez nekaj ãasa pridem v kuhinjo in vidim: ‰e zdaj ni

obuta! In toliko se jezimo, ker se vedno tako poãasi
oblaãi!

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

»Draga moja, kdo te bo ãakal?!« sem rekla. »Tatek je

Ïe obleãen, ravno je od‰el po stopnicah!«

Prestra‰ila se je jako in jaz sem se na tihem ‰kodoÏelj-

no smejala. Od‰la sem v sobo in naroãala moÏu, naj mi
ne pozabi prinesti ãrnila in peres, ker mi je Ïe vsa zalo-
ga po‰la.

Potem pogledam v kuhinjo. »Kje je frklja?« vpra‰am.
»Je Ïe ‰la,« pravi Maﬁka. »Ravnokar je stekla.«
»Pojdite za njo,« naroãam, »in recite ji, naj poãaka v

parku. Moj moÏ ‰e ni obleãen.«

Maﬁka je tekla, kar se je dalo, ali Vlado‰e ni dobila.
»Nikjer je ni bilo videti,« je pripovedovala. »Jaz le ne

vem, kako je izginila. Saj ni minilo pol minute, kar je
od‰la! Kakor bi se bila prekopicnila dol.« Stanujemo
namreã v ãetrtem nadstropju. V vsakem nadstropju je
balkon in Vlado‰a se redno ustavi na vsakem, kadarkoli
gre gor ali dol. Kolikokrat smo jo Ïe o‰tevali zaradi te
njene navadice! Danes pa, ko bi se ãlovek niã ne jezil,
prav danes ni delala nobenih postaj!

»No,« pravim, »izgubila se ne bo. Bo Ïe pri‰la.«
Moj moÏ je od‰el v mesto, Maﬁka je v kuhinji krpala

raztrgane nogavice, jaz pa sem sedela v sobi in nekaj
pisala.

âez dobro uro nekdo pozvoni. »Aha, frklja je pri‰la!«

si mislim.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Ali Maﬁka prihiti vsa bleda pome v sobo. »Gospa, po-

licaj je zunaj!«

»Kaj pa hoãe?«
»Niã ne vem.«
Juna‰ko grem ven. Visok policaj stoji v prednji sobi.

»Kaj pa Ïelite, prosim?« vpra‰am.

»Ali nimate, gospa, punãke, Vlado‰e? Svetlolase z

modrimi oãmi? Rjavo jopico ima in belo ãepico?«

»Bo Ïe na‰a,« pravim. »Kaj pa je z njo?«
»Na policiji je.«
»Jojmene!« se ustra‰im. »Kje pa?«
»Na gornjem Novem mestu na komisariatu,« pravi.
»Tako?! âemu so jo pa pobrali na ulici?! Ta komisariat

je zraven trgovca, kamor hodi na‰a mala redno po suro-
vo maslo. Vsaj petdesetkrat je Ïe bila tam in se ‰e niko-
li ni izgubila.«

»Ne vem, kako je to. Nam so sem na Vinograde tele-

fonirali, da je tam. Da je tam punãka, ki se je izgubila.
Jelov‰kova.«

»No,« pravim, »prosim, telefonirajte, naj jo po‰ljejo

domov.«

»Oh, gospa, ãe dovolite, pojdem jaz ponjo. Smili se

mi. Revica gotovo joka in se boji,« je rekla Maﬁka.

»Pa pojdite,« pravim.
Tudi policaj se je bil Ïe poslovil.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Maﬁka se lepo obleãe. Nadene si nedeljski klobuk in

nedeljske rokavice. Prav fletno dekle je na‰a Maﬁka, tudi
bistra in pridna. To je morda njena edina slaba lastnost,
da se rada li‰pa. In ker vem, da popolnih ljudi na svetu
ni, ji to njeno napako prav rada odpustim in nikoli ne
godrnjam, kadar si zopet omisli kak‰no imenitno bluzo,
eleganten pas ali kaj podobnega.

Tako je sla na‰a Maﬁka v nedeljski paradi na novo

mestno policijo.

Pride tja — velikanska dvorana, vse polno vrat okoli.
»Pri‰la sem po Jelov‰kovo punãko,« pravi.
»O, vi ste gospodiãna Maﬁka?« jo vpra‰a uradnik in se

namuzne. »Maﬁka je tukaj,« zakriãi skozi neka vrata. In
zdaj se usuje regiment policajev od vseh strani.

»Kak‰nih ‰tirideset jih je bilo,« je pripovedovala Maﬁ-

ka.

»Mi vas Ïe vsi poznamo, gospodiãna,« pravijo in jo

ogledujejo. »Va‰a Vlado‰a nam je vse povedala. Rekla je,
da ji dajete vedno toliko jesti in veliko Ïlico ji dajete na-
mesto male. Peti znate in tri pravljice.«

»In zelo se jezite, ãe se vam frizura ne posreãi,« se

smeje uradnik.

»In lep‰i ste kakor va‰a sestra. Celo lep‰i kakor Aniãka

iz prvega nadstropja v va‰i hi‰i,« pravi neki policaj.

»In najraj‰i jeste buhte!« vzklikne drugi.
»In cmoke tudi s svinino in kislim zeljem!«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Vsi ponavljajo: »Da, cmoke tudi s kislim zeljem in

svinino.«

Maﬁki je Ïe stra‰no vroãe. A tu se zopet oglasi oni

uradnik, ki se tako smeje, da ima vse solzne oãi: »In raz-
trgane nogavice nosite, je rekla Vlado‰a!«

Stra‰anski smeh, Maﬁka bi se najraje udrla v zemljo.
Tedaj se pojavi Vlado‰a. Îe obleãena in vsa rdeãa. Ne-

ki uradnik jo vodi.

NedolÏno pogleda Maﬁko in se sladko nasmehne:

»Oh, ne ve‰, kako je bilo lepo! Ta gospod mi je kazal,
kako se telegrafira. Pritiska‰ na kljukico in telegraf dela
neprestano: tik, tak, tik, tak.«

»âakaj, bo‰ Ïe videla doma. Mama se jako jezi,« od-

govarja Maﬁka jezno.

»O,« pravi Vlado‰a, »vsi gospodje policaji so mi ob-

ljubili, da te bodo kar zaprli, ãe bo‰ mami kaj povedala.«

»Da, gospodiãna, kar zaprli vas bomo,« pravijo poli-

caji in se smejejo.

Vsa sreãna odkoraka Maﬁka z Vlado‰o skozi vrata.

»Mama Ïe vse ve,« pravi na stopnicah ma‰ãevalno. »Pri-
vo‰ãim ti, klepetulja! Jaz sem mislila, kdo ve kako se jo-
ka‰ na policiji, a ti me razna‰a‰, da nosim raztrgane no-
gavice!«

Zato ne sme Vlado‰a deset dni nikamor. Maﬁka ji zelo
privo‰ãi.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Vpra‰ali smo Vlado‰o, kako je pri‰la na policijski ko-

misariat.

»Po ulici sem ‰la pa jokala sem, ko ni bilo tatka. Pa

pride policaj in pravi: Zakaj se pa joka‰? Zato, ker ne
morem najti tatka, pravim. Kar z menoj pojdi, pri nas je
tatek, je rekel policaj, pa sem ‰la z njim,« tako nam je
pripovedovala.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Najin dan

anes popoldne bova sami doma,« sem za‰epetala
Vlado‰i, ko si je zjutraj obuvala ãeveljãke.

»To bo najin dan,« je rekla. »Kaj si bova skuhali za

juÏino, ãaj ali ãokolado?«

»Saj ve‰, da ãokolado.«
PomeÏiknili sva si, ko je pri‰el moj moÏ v sobo, zakaj

»najin dan« je nekaj samo za naju dve.

»Kdaj bo‰ pri‰el, tata, danes iz bolni‰nice?« ga je

vpra‰ala.

»Pred sedmo ne, draga moja,« je rekel in Vlada se je

zahihitala.

»Kam bova poslali Maﬁko?« mi je ‰epetala v uho.
»K njeni teti.«
Vlado‰a ni ‰la cel dan v vrtec, pomagala je v kuhinji in

stra‰no je bila pridna. Jaz sem ‰la v mesto in kupila ko-
laãe in velik ‰op cvetoãega bezga. Posreãilo se mi je vti-
hotapiti vse to v sobo, da ni Maﬁka videla iz kuhinje
prav niã.

Po obedu sva poslali Maﬁko k teti. Ko je od‰la, sva od

veselja plesali po kuhinji in se poljubovali. Potem sva
pogrnili v »najini« sobi mizo z najlep‰im prtom, kar je

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

velika ãast in slava. Postavili sva na sredo vazo s cve-
toãim bezgom, okoli sva dali na steklene kroÏnike ko-
laãe in sladkarije. Posvetovali sva se, kaj bi oblekli. Vla-
do‰a je svetovala, naj obleãeva roÏasti obleki. Obleki sta
zame in zanjo iz istega blaga in Vlada trdi, da »sva kar
lepi« v njih. V lase sem ji zavezala roÏast trak, sebi pa
pripela na prsi krasno rdeão roÏo, ki sem jo kupila do-
poldne v ta namen. Obuli sva lakaste ãeveljãke.

»Odi‰aviva se,« je predlagala Vlado‰a. Menda ‰e za

boÏiã sem dobila stekleniãico parfuma, vzela sem jo iz
omare in odi‰avili sva si Ïepni rutici in obleki.

Potem sva se zasmejali in se poljubili. Jako v‰eã sva

bili druga drugi.

»Meni je zelo prav, da si ti moja mama,« je rekla Vla-

do‰a.

»A meni, da si ti moja punãka,« sem rekla jaz.
Iz omare sva vzeli »garnituro«, fine porcelanaste sko-

delice, iz katerih pijemo samo ob posebnih prilikah.

Vlado‰i so se zasvetile oãi. »Ve‰, mama, nikar se ne

boj, danes bom Ïe pazila, da se ne bo niã potrlo. Ali na-
ma bo‰ dala srebrne Ïliãice?«

»Srebrne, da, srebrne.«
·la sem v kuhinjo in skuhala na samovaru imenitno

ãokolado. Po dve skodelici za vsako in ‰e polizek povrh
za Vlado‰o.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Iz omare sem vzela Vlado‰ino najlep‰o punãko, ki je

stra‰no gosposka, ki ima klobuk s peresi in obleko iz
Ïameta. Tudi nogavice ima in ãeveljãke s petami. Tega
nima vsaka punãka.

Ko sva pojedli ãokolado, me je Vlada vpra‰ala, ãe naj

mi kaj deklamira. Rekla sem, da naj le. In deklamirala mi
je vse pesmice, kar jih zna. Potem je hotela, naj ji pri-
povedujem kak‰no povest. Pripovedovala sem ji dolgo
povest o njeni punãki, ki ji je bila zelo v‰eã. Pripovedo-
vala sem ji, kako se punãke delajo, kdo jim dela lase, kdo
oãi, kdo obleko in ãeveljãke.

Potem sem ji pokazala sladkorãke, ki sem jih tudi ku-

pila dopoldne. Sedli sva na divan in jih pojedli vsaka pol.
Malo sva se ‰e pogovarjali, potem sva pospravili skode-
lici, ki sta ostali od ãokolade. Vlado‰a je bila Ïejna in pri-
nesla sem dve visoki, ozki ãa‰ici malinovca na mizo. Na-
zdravili sva si in trãili.

Vlado‰a je bila jako zadovoljna. »Kajne, mama, naji-

na veselica je vselej imenitna?«

»Seveda,« sem ji pritrdila.
»·koda, da nisva povabili gospoda Nika, da bi nama

igral na gosli, kakor je zadnjiã na ,va‰i veselici’?« Vla-
do‰a pravi vsakemu ãajnemu veãeru »veselica«. Gospod
Niko je stanovski tovari‰ mojega moÏa in igra res lepo
na gosli. »Va‰a veselica« je ãaj, kranjske klobase, kislo
zelje, koruzni Ïganci, fiÏol, sploh vse, na kar koga »po-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

vabimo«. âe pride kdo popoldne, to ni veselica, ãetudi
dobi »ãaj s citrono«.

»Eh, draga,« pravim, »tako je lep‰e, ko sva sami. Mor-

da pride kak‰en harmonikar dol na dvori‰ãe.«

Res je pri‰el harmonikar na dvori‰ãe in Vlado‰a je do-

bila od mene zanj celih pet krajcarjev. To zato, ker je bila
najina veselica. Najina veselica je vsak mesec enkrat ali
pa ‰e ne. — Pokukala je skozi okno, spustila krajcar dol
in zakriãala: »Igrajte, harmonikar!« Potem je hitro sko-
ãila nazaj v kuhinjo in plesala. Ko je harmonikar utihnil,
je zopet skoãila in zopet spustila krajcar. »Le ‰e, le ‰e!«
je zavpila in harmonikar je igral. Tako je spustila dol
vseh pet krajcarjev in ‰e dva iz svojega lastnega premo-
Ïenja. Vsi znanci ji nosijo »cekine«; ko postanejo ãrni,
jih Vlado‰a nima veã rada in si kupi zanje sliãice, zlat
papir, svinãnik ali celo — radirko. Radirka se ji zdi po-
sebno imenitna, vaÏna in dostojanstvena reã. »Imam
radirko,« pravi tako vaÏno, kakor da bi rekla: »Imam
hi‰o, dragi moji.«

Ko je harmonikar od‰el, je pozvonilo. Tiho, tiho sva se

splazili k vratom in pogledali ven skozi kukalnik. Kadar
je najin dan, ne pustiva nikogar noter. Noãeva, da bi
naju kdo motil. Ali bil je le pismono‰a. Prinesel je ãaso-
pise in dve pismi za — Vlado‰o.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

O, Vlado‰a dobiva mnogo kart in pisem. Prvo pismo

je bilo iz Zagreba. Pisala ga ji je Olgica. Olgica je Ïe ve-
lika in hodi v licej. Pisala je Vlado‰i tole:

»Draga moja mala Vlado‰a! Ne ve‰, kako mi je bilo

Ïal, ko sem zvedela, da si bolna.«

»Saj nisem veã,« pravi Vlada.
»Nisi, ali Olgica za to ‰e ne ve,« pravim jaz. »Saj vidi‰,

da pi‰e: ,Ali to bo hitro minilo. Take punãke, kakor si Ti,
niso dolgo bolne. Pri meni je to huj‰e. Ka‰ljam hudo in
glava me boli.

Vãeraj se mi je zgodilo nekaj jako sme‰nega na ulici.

Obiskala sem Tvojo babico. In ko sem ‰la domov, sem
mislila nate, kako si bila pred dvema letoma ‰e jako
majãkena in kako si zalivala cvetlice na vrtu s kanglico.
Kar naenkrat je pritekla predme neka majhna punãka z
razku‰tranimi lasmi in z velikimi modrimi oãmi. V res-
nici se mi je zdelo, da si Ti. Pa sem prijela punãko za
roko in jo vpra‰ala: Kaj si ti, Vlado‰a?! Kdaj si pa pri‰la
iz Prage? — Tedaj je rekla punãka: Pa si res neumna, jaz
sem Nada! — Punãka je bila name zelo jezna, jaz sem se
pa smejala. Potem sem ji kupila sladkorãkov, da se ne bi
veã jezila. Pripovedovala mi je, kje stanuje, kak‰ne igraã-
ke ima, koliko je stara in kako se pi‰e. Bila je jako vese-
la.

Kadar bo‰ pri‰la Ti, Vlado‰a, v Zagreb, Ti jo bom po-

kazala. Se bosta lahko skupaj igrali.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Poljub in pozdrav od

Olgice’.«

Drugo pismo je bilo od neke ‰ole. Vlado‰a ima ime-

nitne prijatelje. Cela ‰ola, pomislite, ji pi‰e. Uãiteljica mi
je Ïe prej enkrat pisala, kako pi‰e njen razred Vlado‰i.
Dogovorijo se, kaj in kako naj pi‰ejo. In vse lepo sproti
napi‰ejo na tablo. Potem ves razred prepisuje, a ·tefka
Glivkoviã, ki najlep‰e pi‰e, pi‰e na papir:

»Draga mala Vlado‰a! Dobili smo Tvojo lepo razgled-

nico in hvala za lepo razglednico. V ‰oli so pridni in po-
redni otroci. Pri Gregoriãevem Andrejcu so zaklali ta
teden dva pra‰iãa; klobas je bilo dosti. V nedeljo je sonce
sijalo, ali zdaj je zopet slabo vreme. Ljudje pravijo, da je
zdaj teÏko za mleko. Kraljiãevemu Vikcu je pes zadavil
jagnje. Jako je jokal. Streharjevemu Ivici je umrla majh-
na sestra, Strnetovemu Mihi pa stari oãe. Uãiteljica nam
je rekla, da bo‰ pri‰la z mamo k nam. Pozdravili Te bo-
mo lepo in veselo. Îivela! — Zbogom, na svidenje!

Cela ‰ola Te lepo pozdravlja!

II. in III. razred v . . . «

Prebrali sva dvakrat obe pismi. Vlado‰a jih je spravi-

la v svojo ‰atuljo.

Ura je bila pol ‰estih. Hiteli sva pospravljati in se pre-

obleãi, mala je odvezala pentljo iz las, jaz pa sem hitro
dela najini obleki v omaro.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Ko je pri‰la Maﬁka domov, ni bilo videti nikjer niã veã.

Bezeg je stal v vazi pred zrcalom kakor vselej, imenitni
prt z mize je bil spravljen, najini lakasti ãeveljãki so stali
v prednji sobi, samo v kuhinji sta bili na ‰tedilniku dve
skodelici, umazani od ãokolade. Maﬁka je vpra‰ala Vla-
do‰o: »Katera gospa je pa obiskala mamo, da je kuhala
ãokolado?«

Vlado‰a je rekla zelo vaÏno: »O, neka jako imenitna

gospa,« in od‰la v sobo. PoloÏila je prst na usta in mi
pomeÏiknila: »Niãesar ji ne povej! To je tako imenitno,
da nihãe niã ne ve! . . . Tatu bova Ïe povedali, ali ‰ele
jutri.«

»Da, ‰ele jutri,« sem rekla tudi jaz in potem sva se po-

ljubili.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Vlado‰a na deÏeli

lado‰a je Ïe mnogo potovala. Îe trikrat je bila iz
Prage v Zagrebu in nazaj. Na potovanju se vede

jako razumno. Pri oknu sedi in gleda ven. Nikoli ji ni niã,
samo zadnjikrat ji je bilo slabo. A tega sem kriva jaz. Îe
zjutraj ob sedmih smo bili na vlaku, in to se ve, kako se
jé zjutraj, ko se ãlovek boji, da bi ne zamudil. Ob enaj-
stih sem vzela iz kovãka na‰o malico: ‰unko, sir in po-
maranãe. Vlado‰a ni imela posebnega teka, jaz pa ji pri-
govarjam: »Le jej, draga moja, v vlaku ni dobro, ãe je
ãlovek laãen.«

»Nikar je toliko ne sili!« je prigovarjal moÏ, ali jaz ji ‰e

ponujam. Sama sem bila jako laãna pa sem mislila, da
mora biti tudi Vlado‰a.

Tako smo se vozili dalje med zelenimi polji, ki so se

pisano in krasno raztezala med nizkimi hribi na obeh
straneh Ïeleznice. Velike modre lise so bile med polji.

»Kaj je to?« je vpra‰ala Vlado‰a.
»Lan cvete,« sem rekla. »Iz lana se dela platno.«
Izpra‰evala me je na dolgo in ‰iroko. Pripovedovala

sem, kako predejo predice pozimi predivo. Kako pojo in
si pripovedujejo povesti, prsti pa suãejo nit gibko in hi-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

tro. In kako tke tkalec na statvah iz sto in sto niti plat-
no, ki se poloÏi na travo v sonce in po‰kropi, da bi bilo
lepo belo.

»TeÏko je to, kajne?« je rekla. »Kajne, tkalci so jako

pametni ljudje?«

»Nekateri so pametni, nekateri niso,« sem ji poveda-

la. »Sploh se pa tudi v tovarnah prede in tke platno. Tam
delajo to stroji. Stroji delajo jako fino in tenko in cene-
je kakor ljudje. Ali tudi v tovarnah morajo biti ljudje, da
pazijo na stroje, da bi prav delali.«

»Stroji delajo ‰um, ne?« me je vpra‰ala.
»Da, stroji delajo ‰um,« pravim. »âe se hoãe‰ razgo-

varjati, mora‰ kriãati na ves glas in ‰e se teÏko ãuje, tak
‰um in ropot je v tovarni.«

»Peti in povesti pripovedovati se ne more v tovarni?«

vpra‰a Vlado‰a.

»Oh, ne, to ne!«
»V tovarnah ni posebno prijetno, kaj?« misli Vlado‰a

in jaz ji pritrdim.

Nizek holmiã se je prikazal in pod njim so bile dolge

rumene njive. Vse rumene kakor suho zlato.

»To je oljna repica, Vlada,« pravim.
»Kaj je to?«
»Iz oljne repice se dela olje. Potrebujejo ga v tovar-

nah, da maÏejo stroje, da bi laglje in hitreje tekli.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

»âudno je to,« je rekla Vlado‰a in se globoko zamisli-

la.

Tiho je bilo in vroãe. Uho se hitro privadi na Ïelez-

ni‰ki ropot in ga niti ne sli‰i. Zadremala sem.

âez delj ãasa se prebudim. Tudi moj moÏ je spal na

klopi. A Vladica je mirno sedela v svojem kotu na veli-
ki ruti, ki sem jo bila razloÏila po klopi, da bi legla nanjo.

»Kaj ti je, Vlado‰a, da si tako Ïalostna?« jo vpra‰am.
»Na Dunaju ti bom povedala, mamica,« mi odgovo-

ri tiho in mehko.

Kadar govori s takim glasom, bi ji ãlovek naredil vse,

karkoli bi si zmislila. âisto k srcu gre tak glas; globoko v
tebi se zgane nekaj mehkega in zadrhti.

Vzela sem jo v naroãje in jo poljubila: »Saj mi lahko

kar takoj pove‰, du‰ica, zakaj si Ïalostna!«

»Ali se ne bo‰ jezila?« me je vpra‰ala in me lepo, lepo

pogledala.

»Ne bom se jezila, ãisto za gotovo ne,« sem zatrjevala.
Potegnila je mojo glavo k sebi in mi po‰epetala v uho:

»Mene tako zelo glava boli, ti niti ne ve‰.«

DrÏala sem jo v naroãju kakor takrat, ko je bila ‰e jako

majãkena, ko ni znala niti hoditi niti govoriti.

»Ve‰, vpra‰ajmo doktorja,« je rekla ãez nekaj ãasa.
Nisem takoj razumela, kaj hoãe.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Zdrsnila mi je s kolen in stopila k mojemu moÏu:

»Doktor, tata! Jaz sem bolna, doktor,« je rekla in se raz-
jokala.

Vlado se je prebudil: »Kaj ti je, hãerkica?«
»Ozdravi me, ko si doktor,« je rekla in se stisnila k

njemu.

VaÏno, vaÏno jo je spra‰eval kakor pravega bolnika:

»PokaÏite jezik! Dajte roko, da potipljem Ïilo! Lezite
lepo na klop in ãakajte! Najedli ste se preveã, saj sem
dejal. Îelodec se bo malo prekopicnil pa bo dobro.«

PoloÏil jo je na klop.
»·e termometer mi deni pod pazduho,« je rekla.
Dal ji je termometer pod pazduho, potem ji je bilo

malo slabo, da smo ‰li ven, in potem ji je kmalu odleglo.
Pozneje me je vpra‰ala: »Kak‰en doktor je na‰ tata? Ali
si zadovoljna z njim?«

Rekla sem, da sem ‰e kar zadovoljna. Potem sta se

pregovarjala, ali bolj boli male ljudi ali bolj velike.

Ona pravi »mali ljudje«, »otroci« pravi samo takim,

»ki so ‰e jako neumni in vedno padajo«.

Vlado‰a je trdila, da »so mali ljudje bolj bolni kot ve-

liki«, on pa je rekel, da veliki. »Ti ima‰ manj‰i Ïelodec,
pa te zato manj boli, kakor bi mene, ki imam veãjega.«

Njen obrazek je postal vaÏen in priznala je, da ima

prav.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Ko smo pri‰li na Dunaj, se je najbolj ãudila temu, da

je dunajski elektriãni tramvaj drugaãen od pra‰kega in
da vozi po nekaterih ulicah brez Ïic.

»Poglej, poglej, niã Ïic nimajo tukaj in vseeno gre!« je

vpila. Celo popoldne ji je moj moÏ razlagal, kako je Ïica
napeljana pod zemljo. O Dunaju ne ve niã drugega in,
ãe jo kdo ‰e danes vpra‰a, kaj ji je bilo na Dunaju najbolj
v‰eã, reãe: »Tramvaj. Tam vozijo brez Ïic, kar naravnost
brez Ïic, pomislite!«

Tudi to se ji je zdelo ãudno, da govorijo otroci na Du-

naju samo nem‰ko.

»Malo bi pa le lahko razumeli hrva‰ko, ne?« je me-

nila. Bili smo pri moji prijateljici, ki ima dva prav pamet-
na in lepa deãka. Vlado‰a se je z njima zelo sprijaznila.
Imenitno so se zabavali, ãeravno se niso razumeli prav
niã. Vsi trije so se jokali, ko so se ãez nekaj ur loãili. Sta-
rej‰emu, Mariju, ki je menda enakih let z Vlado‰o, sem
se jaz jako zamerila. Prijateljica mi je pisala:

»Marij pride in vpra‰a: ,Ti, zakaj pa teta Zofka niã

lepo ne govori?!

,Kako to, niã lepo?’
,No, ve‰, ko si ti vpra‰ala, kaj bodo jedli, je rekla teta

Zofka: Frklja bo pila mleko. Zakaj je pa rekla Vlado‰i
frklja?’

,Ve‰, teta Zofka ni mislila tako hudo. Vlado‰o ima

jako rada.’

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

,Da, in potem si ti rekla, da je Vlado‰a videti zdrava,

a teta Zofka je rekla: Oh, kaj! Danes je videti mizerna.
Zakaj je rekla teta Zofka Vlado‰i, da je mizerna, ko je bila
pri nas tako pridna? Samo kadar sem posebno hudo-
ben, mi pravi‰, da sem mizeren, Vlado‰a pa je bila prid-
na.’

Ne ve‰, draga moja,« mi je pisala prijateljica, »koliko

sem si morala prizadevati, da sem razjasnila sinu, da ni-
kakor nisi mislila Ïaliti te sijajne Vlado‰e, ki mu jo ved-
no stavljam za vzgled.«

Ko smo pri‰li v Zagreb, se je babica — moja ta‰ãa —

jako ãudila, kako je Vlado‰a zrasla. »Saj bi lahko ‰la Ïe
v ‰olo. Kar po‰lji jo jeseni v ‰olo, ãeprav ji ne bo ‰e ‰est
let. Velika in moãna je in pametna tudi zadosti. Bo‰ ime-
la vsaj eno leto prej doktorico ali profesorico v hi‰i,« mi
je pomeÏiknila.

»O,« sem rekla, »gotovo jo dam v ‰olo. ·teti zna in

take reãi; ãe jo pustim doma, bo postala neumna in ‰e
tisto bo pozabila, kar se je nauãila od otrok.«

Nekaj dni nismo o tem niã govorili. Nekoã sedimo pri

obedu, kar pravi Vlado‰a: »Ve‰ kaj, mama, jaz Ïe ves
dan mislim, da v Zagrebu ne bom mogla iti v ‰olo.«

Prav Ïalostno in v skrbeh je to rekla.
»Zakaj bi ne mogla iti?« vpra‰amo vsi.
»Oh, pozabila si, mama, da imam ãe‰ko abecedo. A ta

tukaj ne velja.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Smejali smo se in babica ji je obljubila, da ji sama kupi

hrva‰ko abecedo, da bo mogla v ‰olo, ãe nima drugih,
huj‰ih skrbi.

Iskali smo stanovanje. In tudi Vlado‰a je hodila z nami.
Samo take hi‰e so ji ugajale, ki so bile polne balkonãkov
in verand. Rekla je tudi, da je zdaj Ïe prevelika, da bi
imela v kuhinji svoj kot. In ker ima prav, sem ji rekla, naj
si le izbere svoj »kot« Ïe vnaprej.

Prvi dan nismo na‰li niã primernega. »Niã po‰tenega

nismo dobili za mamo in tatka. Samo v eni hi‰i je bil kot,
ki bi bil kot nala‰ã za moje igraãke,« je pripovedovala
babici.

Drugi dan smo pa le na‰li stanovanje. In ker ima ve-

rando, je bilo v‰eã tudi Vlado‰i. Zmenili smo se, da se
mora na novo urediti in poslikati, preden se priselimo.
Medtem pa pojdeva z Vlado‰o na deÏelo k prijateljici, ki
naju je Ïe davno povabila.

Z majhno Ïeleznico sva se vozili do Samobora. Jaz

sem bila v skrbeh, ãe je dobila prijateljica o pravem ãasu
pismo, da bi naju pri‰la ãakat.

»Pojdeva pa s tramvajem k njej,« me je tolaÏila Vla-

do‰a.

»E, draga moja, to ni kar tako. To je poldrugo uro

daleã in na kranjski strani. Tam se govori slovensko,«
pravim jaz.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

»Tvoji znanci govore slovensko, tatkovi pa hrva‰ko,

ne?« vpra‰a Vlada.

»Veãina,« sem rekla.
»âe ne bo nikogar, pojdeva pa z droÏko ali z izvo‰ã-

kom, ãe ima‰ dosti denarja,« je rekla Vlada.

Pripovedovala sem ji, da so po deÏeli drugaãni izvo‰ã-

ki in drugaãne droÏke. Da se jim pravi voz, koleselj ali
koãija.

Dospeli smo na postajo. Na peronu naju je ãakala

druÏina moje prijateljice. Pozdravili smo se in zunaj so
naju naloÏili na voz. Vlado so posadili poleg koãijaÏa, da
bi mogla gledati konje. DeÏevalo je in tisti dan je morala
biti Vlado‰a v sobi.

Naslednji dan je sijalo sonce in domaãa deãka sta ji

pokazala dvori‰ãe, pujske, koko‰i, golobe, raãice in tudi
v konjski hlev sta jo peljala.

Vse ji je bilo zelo v‰eã. Tudi soba, ki nama jo je odka-

zala prijateljica, je Vlado‰i zelo ugajala.

»Pa mi je res vse zelo v‰eã,« je rekla. »Ali si videla, da

so mi dali na otomano ravno tako veliko blazino kakor
tebi? In zdi se mi, da imam jaz ‰e lep‰e ãipke. In brisaãi
so nama dali eno modro in drugo roÏasto. Modra bo
moja, roÏasta pa tvoja. Doma imamo vsi bele in vedno
se me‰ajo. Kupi tudi doma meni modro, sebi rdeão in
tatku rumeno.«

Obljubila sem ji, da bom upo‰tevala njen nasvet.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Na dvori‰ãu so kokodakale koko‰i, osemletni Radko

je prijel Vlado‰o za roko in ‰la sta pobirat jajca po gnez-
dih. Povedal ji je, katera koko‰ nese najveãja jajca, katera
je pridna, katera lena. Îe popoldne je Vlado‰a vse ve-
dela. Samo to se ji je zdelo ãudno, da ni v celi hi‰i niti
pipe za vodo.

»Kako pa pride voda, ãe ni vodovoda?« je spra‰evala.
»K Savi hodimo ponjo,« je rekel Radko in pokazal na

srebrni trak, ki se je svetil daleã doli v dolini.

»To je stra‰no daleã,« je rekla Vlado‰a in zaãudeno

pogledala.

»Dve uri tja, dve uri nazaj,« se je smejal Radko in do-

stavil: »Ali si neumna! Saj bi se voda posu‰ila v ‰kafu, ãe
bi jo nosili tako daleã. Ponjo hodi na‰a dekla na stude-
nec in ‰e tja je daleã! âetrt ure, to je zadosti, ne?«

Zveãer ji je pripovedovala moja prijateljica, da bo vi-

dela drugi dan ãisto majãkene pi‰ke. Pokazala ji je kok-
ljo, ki je jezna in huda sedela na svojem gnezdu.

»âakaj, Vlado‰a,« je rekla. »Jutri bo koklja vstala in po

celem dvori‰ãu bo polno pi‰ãet. Kakor majãkene rume-
ne kepice se bodo trkljala za njo.«

Ta veãer je ‰la Vlada vsa razburjena spat. Strogo mi je

naroãala, naj jo zgodaj zbudim.

Ali prebudila se je drugo jutro prej kakor jaz. »Mama,

prebudi se!« je kriãala z balkona. »Koklja je pi‰ke zne-
sla!«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Jaz sem se zaãudeno dvignila na postelji. Vidim, vra-

ta na balkon so odprta in tam skaãe Vlado‰a vsa raz-
ku‰trana, rdeãa in v sami srajci ter maha z rokami na
vso moã. »Sem pojdi, mama, hitro, hitro! Ali sli‰i‰, kako
koklja kokodaka?! Poglej, kako hodi po dvori‰ãu! Zdaj
bodo pri‰le pi‰ke.«

Zlezla sem s postelje; spodaj na dvori‰ãu se je poka-

zal Radko. Vlado‰a je kriãala nanj: »Radko, Radko, ali Ïe
ve‰? Koklja je pi‰ãeta znesla!«

Zakrohotal se je naglas: »Ni jih znesla, ne!« je vpil gor.

»Ti si neumnica, Vlado‰a!«

»Pa jih je,« se je prepirala Vlada. »Znesla jih je, saj

sli‰im, kako ãivkajo za vrati!«

Radko se je ‰e bolj smejal, celo hi‰o je sklical, naj pri-

dejo gledat, kako je Vlado‰a neumna.

ZbeÏala je v sobo in morala sem ji pomagati, da bi se

hitreje oblekla in ‰la sama gledat v kurnik, kaj je.

Tam sta stala Radko in Zdenko pri mami, ki je drÏa-

la jajce v roki. Primaknila ga je dveletnemu Zdenku k
u‰esu in ta je poskoãil in vpil:

»Kriãi, notri! Mama, kriãi!«
Tudi Vlado‰a je pristopila in poslu‰ala. Oãi so se ji za-

svetile, zasmejala se je tiho in veselo, veselo. »Pomisli,
mama, ãivka tam! âivka in kljuje!«

»Ven hoãe, ve‰, Vlada,« je rekla moja prijateljica. »Pu-

stiti ga moramo zdaj pri miru. Kadar bo prekljuvalo lu-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

pino, pa sme ven, prej ne. âe bi mu mi olupili lupino, bi
umrlo. Lepo polahko sme ven, drugaãe se prehladi.«

Komaj da so ‰li otroci zajtrkovat. Celo dopoldne so

stali okrog kurnika. Ali ‰ele popoldne, tako ob ‰tirih je
koklja vstala z gnezda in osemnajst srãkanih, mehkih in
rumenih, zlatih kepic se je zatrkljalo po dvori‰ãu.

Ulovili smo jih nekaj in jih poloÏili otrokom v roke.

PoboÏali so jih oprezno in primaknili svoja roÏasta, raz-
Ïarjena liãeca k rumenim ãivkajoãim kljunãkom.

Niso se mogli pomiriti od veselja. Zveãer mi je rekla

Vlada, ko sem jo devala spat: »Prosim te, mama, prosi ti
gospo, da mi da eno pi‰ãe s seboj v Zagreb. Saj je majh-
no, lahko bi ga imeli v sobi kakor kanarãka.«

Povedala sem ji, da bi umrlo od dolgega ãasa, ãe bi

bilo tako samo. In tudi, da pi‰ãeta hitro rastejo in jih ni
mogoãe imeti v sobi.

Naslednji dan je ‰el Radko v ‰olo. Vlado‰a ni vedela,

kaj naj poãne brez druÏbe. Nekaj ãasa sta z Zdenkom
hodila po dvori‰ãu. Ali ko je Zdenko pal, je zbeÏala za
drvarnico in se skrila. Zdenko je leÏal sam pred nekim
jerbasom in kriãal: »Zdenko je pal! Pridi, mama, vzdig-
ni Zdenka!«

Moja prijateljica je imela opraviti v kuhinji, zato sem

jaz stekla ven in ga pobrala. A z menoj ni bil zadovoljen.
»Mamo sem klical,« je dejal in se zavrtel proti kuhinji,
da mu je krilce odskakovalo od debelih noÏic. Sli‰ala

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

sem ga, kako se je ponujal v kuhinji: »Na, mama, Zden-
ka! Na, mama, vzemi Zdenka! Na roke vzemi Zdenka!«

·la sem po Vlado‰o. »Zakaj nisi pobrala Zdenka, ko je

pal?« sem jo vpra‰ala.

»Nisem hotela,« je rekla. »âe bi ga bila pobrala, pa bi

mislili, da sem ga jaz vrgla.«

Potem je ‰la dol na vrt. Velik vrt je to in poln marje-

tic, zlatic, kresnic in bog si ga vedi kak‰nih roÏ ‰e. Poln
goste, visoke, soãno zelene trave. In vsaka travica je dru-
gaãna. Dolgo je ostala Vlado‰a na vrtu. Gledala je, kako
lazijo med travo mravljinci in hro‰ãi, zlati, zeleni, rdeã-
kasti, z rjavimi in ãrnimi suknjami, kako skaãejo kobilice
— frk! ãloveku skoro v obraz, da se kar zdrzne‰; lovila je
metulje, ki so tako urni, da jim ne more‰ do Ïivega, in
potem je natrgala velikanski ‰op roÏ in trave, vsega, kar
ji je bilo v‰eã. Na‰la je meliso in pelin, dolgo je oboje
duhala, vesela, da tako moãno di‰ita. Potem je dala obo-
je v Ïep, da bi se ji ne izgubilo. Pri‰la je domov, razde-
lila ‰op med celo druÏino in bila ogorãena, ker smo deli
vse skupaj v eno samo veliko vazo. »Zakaj ste mi vse
zme‰ali. Potem se niã ne ve, ãigavo je kaj.«

Od nekod je pri‰el Zdenko in z Vlado‰o sta zlezla pod

streho, kjer sta na‰la vreãi z ovsom in koruzo. Napolnila
sta si vse Ïepe, se iztihotapila ven in tam na va‰kem trgu
bogato pogostila vso domaão in tujo perjad. Velikanski
‰um je bil, koko‰i so frfotale, petelini so se tepli in neka

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

stara kura je bila tako predrzna, da je pri‰la ãisto blizu
in ju zaãela kljuvati po predpasnikih, ãe‰ ‰e dajta, ‰e!
Ustra‰ila sta se je in zagnala krik. Tekli smo ven in ju
re‰ili iz koko‰je vojske.

âez nekaj ãasa je postalo Vladi dolgãas. Vedela je, da

je Radko v ‰oli. Izgubila se je lepo tiho iz veÏe pa ãez
cesto tja k ‰oli. Vrata so bila odprta in ona smuk noter.
Vse sobe so bile prazne, ali zadaj na vrtu je bil velik vri‰ã
in smeh. Vlado‰a je ‰la tja. Otroci so imeli odmor in so
se igrali. Smejali so se ji, ko je pri‰la tako naenkrat med-
nje. Pokazala jim je pelin, ki ga je imela poln Ïep.

Mislila je, da je to nekaj posebnega, ker di‰i. Kazala

jim ga je, kakor bi ga ne bili ‰e nikoli videli. »Miri‰i,« je
govorila, »miri‰i.« Smejali so se ji, ker je govorila hrva-
‰ko. Poiskali so ji Radka. Malo se je pogovarjal z njo in
ji razkazoval ‰olski vrt, kjer je bil tudi drog za telovad-
bo in mehka, nizka trava, po kakr‰ni se imenitno skaãe.
Ko je zazvonilo, so jo postavili pred vrata. Zadovoljno je
pri‰la domov.

Popoldne ji je dala moja prijateljica ‰tiri »‰pekule« —

mi smo rekli tem malim kroglicam svoj ãas, zdi se mi,
»frnikole«. Vesela jih je bila in se je z njimi vneto igra-
la.

Ko je pri‰el Radko ob ‰tirih iz ‰ole, sta se metala po

senu, ki ga je pripravil hlapec pred hlevom za konje. Vsa
rdeãa sta bila. Ali kmalu je pri‰el hlapec in seno vzel.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Vlada se je hotela zopet igrati s kroglicami, ali v nobe-
nem Ïepu ni bilo niãesar. Glasno je zajokala. Sklonila se
je in brskala z rokami po pesku. Radko je hotel oditi, ali
Vlada je jokala ‰e bolj: »Molim te, Radko, traÏi! TraÏi,
Radko, molim, molim!« Radko je malo postal, dregnil
nekajkrat z nogo v pesek in se zopet obrnil proã. Ali Vla-
da je neprestano kriãala: »TraÏi, traÏi!«

Stali sva s prijateljico pri oknu in se muzali. Nisva ve-

deli, ali je Radko res ne razume ali pa se samo tako dela,
ãe‰ kaj se bom valjal po pesku!

Ker se Vlado‰a ni potolaÏila, smo ‰li vsi ven in ji po-

magali iskati. Ali ‰ele ãez dolgo smo na‰li nesreãne ‰pe-
kule.

Drugi dan je bila nedelja. Zdenko je u‰el ven in se

sprehajal po cesti gor in dol. Pri‰la je uãiteljica in ga po-
vabila, naj gre z njo gledat mlade maãke. Vlado‰a ju je
videla z dvori‰ãa in stekla za njima. Gledala sta mlade
maãke z velikanskim navdu‰enjem. Kriãala sta in se
smejala na vso moã. Maãice so se igrale in skakale po
sobi tako fletno kakor niã na svetu. Uãiteljica je vrgla
kroglico na pod in vse maãice so skoãile in se podile za
njo po celi sobi. Fletne, bele, mehke taãice so imele in
ljubeznive gobãke z brãicami. In gledale so bistro z
iskreãimi se oãkami Zdenka in Vlado‰o in prav niã se
niso bale. Celo poboÏala sta jih lahko. Samo mirovale ni-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

kakor niso. Skloni‰ se, jo prime‰, misli‰, zdaj jo Ïe drÏim,
na, pa odskoãi in te porogljivo gleda izpod stola.

Popoldne smo se peljali na izlet. âez Savo smo ‰li. Ali

tam ni niã mostu. Konji so zapeljali voz z nami na velik
splav, pri‰el je brodnik in nas prepeljal ãez vodo, ki je
bila ‰iroka, vsa lesketajoãa se in vsa zelena. Bregovi so se
zrcalili v nji, nebo in oblaki. Pripeljali smo se ãez in se
peljali dalje po ozki cesti med poljem. Divje roÏe so cve-
tele po obeh straneh. Grmovje je bilo vse posejano z
belimi in rdeãkastimi cvetovi. Vmes so di‰ale bele aka-
cije, sive vrbe so kimale s svojimi dolgimi ‰ibami, tam
ãez travnik je tekel zajec in na njivi je sedelo pet ãrnih
vran. Star kmet v hrva‰ki no‰i je stopal poãasi ãez polje
in gledal, kako bo z letino.

Pri‰li smo do Sotle. Plitka je bila in zavozili smo v

vodo. Valovi so za‰umeli okrog na‰ega voza. Smejali
smo se in se bali, da bi ne za‰li v globoãino in se zmoãili.
Sredi reke so konji malo obstali in pili.

Vlado‰a je sedela spredaj pri hlapcu. Stra‰no rada bi

se bila razgovarjala z njim, vrtela se je in spra‰evala ga
je, ali on ji ni dosti odgovarjal. Ne razume se na otroke.

Majhna vasica je leÏala na desni strani. Vsaka hi‰ica

je bila ograjena okrog in okrog. Vse so bile skrite v ze-
lenju. Tudi na dvori‰ãu so stala drevesa. Koko‰i so
brskale po pesku, na klopci je sedel mlad mo‰ki in pe-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

stoval otroka. Mati je na pragu rezala veãjim kruh za
malico.

Zadaj za vasjo so taborili cigani. Slikovito so leÏali po

travi okrog dveh voz. Pet konj se je paslo malo dalje. Ko
smo se pripeljali mimo, so se vzdignili mali ciganãki in
kriãali: »Krajcar! Krajcar!« Tekli so za na‰im vozom, da
se je pra‰ilo. Vrgli smo jim tri krajcarje. Padli so po njih.
Eden je na‰el enega, ali drugi mu ga je vzel. Tako so se
prepirali, mi pa smo se hitro peljali dalje.

Cvrãki so peli na polju, na pa‰i so objestno skakali

konji, pastirji so leÏali okrog in ÏviÏgali. Daleã se je raz-
tezala rodovitna ravnica, vsa bogata, soãna in pisana.
Tam, od koder smo pri‰li, so se dvigali zeleni holmi, bele
vasice so se bliskale po njih, a za njimi so stali vi‰ji hri-
bi, obsijani od sonca v dolgem, prelepem vencu. Na tej
strani so bili manj‰i holmci, polni vinogradov, vasic,
belih cerkvic in gradiãev. Prelepo nedeljsko nebo se je
dvigalo nad zemljo in prazniãen, blagoslovljen mir je
leÏal nad vso pokrajino. Vãasih smo sreãavali ljudi.
Hrvatice so hitele v svojih belih narodnih no‰ah, lepo iz-
vezenih na prsih in rokavih. Majhna punãka je nesla v
rokah purana, ki je bil veãji od nje. U‰el je menda od
doma in se potepal po poljih. Sreãali smo tri deãke v
dolgih, ‰irokih hlaãah, v pisanih, rdeãe vezenih telovni-
kih z majhnimi, okroglimi klobuãki na glavah. Eden se
je korajÏil in sli‰ali smo ga, kako je vzdihoval: »Jaz bi se

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

pa tepel danes! Ali bi se rad tepel« Smejali smo se mu.
Najmanj‰i je bil med njimi, ‰iroki beli rokavi so mu frfo-
tali v vetru in bil je videti kakor bojevit petelinãek.

Ustavili smo se pred gostilno, nekaj vozov je stalo Ïe

tam, konji so Ïvekali deteljo in odganjali z repom muhe.
V hi‰i so peli dolgo zategnjeno ljudsko pesem, na pra-
gu v soncu je sedela ku‰trava punãka; okrog nje so ho-
dile mlade raãice.

NajuÏinali smo se in se vrnili.
Vlado‰a je drÏala biã in vajeti. Podila je rjavega Tarasa

in mu prigovarjala, naj teãe. Pa se ni zmenil zanjo.

Mrak je padal na polja. Zadehtelo je stotero di‰av. Vsa

pokrajina je di‰ala opojno kakor ena sama prelestna kita
cvetja. Fantje so peli po vaseh, prijeten, veãeren veter je
zapihljal od hribov sem.

»Jutri morava nazaj v Zagreb,« sem rekla Vlado‰i, ko

sem ji popravljala odejo, ko je ‰la po veãerji spat.

Pretegnila se je leno po blazini. Trudna je bila in za-

spana.

»Nikar ‰e,« je rekla in trepalnice so ji padale na oãi.

»Lepo je na deÏeli. ·e ostanimo!«

»Zakaj?« sem vpra‰ala.
»Lepo je,« je rekla tiho, skoro Ïe v snu. »In toliko pi‰k

imajo tu,« je za‰epetala ter zaspala.

Drugi dan sva od‰li.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

DeÏevalo je celo dopoldne ali, ko smo sedali na voz,

se je malo razvedrilo.

Za nami je sijalo sonce, pred nami pa so se daleã doli

v ravnici kopiãili velikanski sivi oblaki.

In naenkrat se je vÏgala prekrasna mavrica na viso-

kem nebu.

Prelepo se je ble‰ãala nad zelenimi holmi, nad pisa-

nim poljem in belimi vasicami.

»Lepo je na deÏeli,« je rekla Vlada.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Vlado‰ka se moÏi

porãiãeva gospa, s katero Ïivi rodbina mojega moÏa
v dolgoletnem prijateljstvu, mi pravi nekoã: »âud-

no se mi zdi, da nismo v sorodstvu. Radi se imamo res
bolj kakor sorodniki. Sploh pa imam jaz tri sinove in
prav imenitno bi bilo, ãe bi kateri od njih vzel va‰o Vla-
do‰ko za Ïeno, ko bo velika.«

»Pa bi bilo res imenitno,« sem pritrdila s smehom.
Sporãiãevi imajo tri sinove: dvajsetletnega, osem-

najstletnega in dvanajstletnega. Najmlaj‰i se imenuje
tudi Vladimir in zanj je snubila Sporãiãeva gospa na‰o
Vlado‰o. S tem Vladimirom je sploh velika historija. Ko
se je rodil, so stanovali Sporãiãevi v ravno isti hi‰i kakor
star‰i mojega moÏa. Moj moÏ je bil takrat petnajst let
star in je znal telovaditi, delati velike balone iz papirja,
izdelovati rakete in druge take skrivnostne in lepe reãi.
Bil je edinec, a doli pri Sporãiãevih je bilo otrok zadosti.
In radi so ga imeli, ker se je igral z njimi, ker jih je zaba-
val, nosil in metal po zraku in tudi nabil — vse iz ljubez-
ni. Ko se je rodil Vladimir, bi bil moral biti kr‰ãen po
nekem imenitnem stricu in botru za Matijo. Otrokom
pa to ni bilo v‰eã in sklenili so Ïe zdavnaj prej, da se bo

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

imenoval — ãe bo fant — Vladimir kot moj moÏ — in
nikakor drugaãe. Mati in oãe sta ugovarjala, da bo stric
uÏaljen, ali otroci so bili v veãini in so zmagali. Vladimir
je postal imenjak mojega moÏa.

Ta Vladimir je zdaj Ïenin na‰e Vlado‰e.
Gospa Sporãiãeva je sama vpra‰ala Vlado‰o o tej stva-

ri.

Sporãiãevi otroci, ki so zdaj Ïe vsi mnogo veãji kakor

Vlado‰a, so jo povabili na obed. Kadar je Vlado‰a po-
vabljena k Sporãiãevim na obed, je zelo dobre volje.
Sama se odpelje tja s tramvajem Ïe takoj zjutraj. Tam
dobi vse punãke, ki so ostale od deklet za spomin in so
shranjene v velikem voziãku. Ne‰teto blazin in pokrival
je tam, vsaka punãka ima nekaj oblekic in, kadar se stva-
ri zamaÏejo, jih gospa Sporãiãeva sama opere in zlika.
Vlado‰a ima pravico, igrati se z vsemi punãkami in z
vsemi igraãami, ki so pri hi‰i. Fante sme izpra‰evati, ko-
likor hoãe. Pripovedujejo ji povesti in vãasih se ji grozo-
vito nalaÏejo, ker vse verjame. Pri obedu je vedno kaj
posebnega in gospod Vlado‰i na ãast sam prinese jagod,
hru‰k in drugega sadja. Zelo gosposko ravnajo z njo,
Vlado‰i se to zdi lepo in vede se posebno spodobno.
Tudi gospa jo vzame veãkrat v salon, posadi si jo na di-
van in se z njo pogovarja. Zadnjiã jo pa vpra‰a kar na-
ravnost: »Sli‰i‰, Vlado‰a, kaj ne bi vzela na‰ega Vladimi-
ra za moÏa, ko bo‰ velika?«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

Vlado‰a pogleda v tla, zardi kakor osemnajstletno

dekle in za‰epeta srameÏljivo: »O, zakaj pa ne?« Suka-
la je predpasnik med prsti in ãez nekaj ãasa pripomni-
la: »Ko bo Vladimir doktor in ko bom jaz tako velika ka-
kor mama, potem se pa Ïe lahko vzameva.«

Sporãiãeva gospa je v ãudu obsedela. Ni se nadejala,

da se Vlado‰a razume tudi na take stvari. »No, dobro,«
je rekla in ji dala roko, »da ve‰, Vlado‰a, pri tem ostane.
Samo pridna mora‰ biti. âe ne bo‰ pridna, te Vladimir
ne bo hotel.«

Vlado‰a se je ‰la igrat, kakor se ne bi bilo zgodilo niã

posebnega. Ali na stvar nikakor ni pozabila. S staro ma-
mo sta ‰li nekaj dni potem na pokopali‰ãe obiskat grob
starega oãeta. Babica se je jokala kakor vselej, tudi Vla-
do‰a je bila Ïalostna. Zelo rada je imela starega oãeta.
Ko je bil ‰e Ïiv, sta se igrala skupaj in jo je uãil pesmice.
Prav dobro se ga spominja in ve vse, kaj je delal in govo-
ril. Da bi potolaÏila babico, pravi: »Nikar se ne jokaj,
zdaj je na‰ Vlado tata za vse, tudi zate.«

Babica se je nasmehnila: »On je samo va‰ tata. Meni

je sin, ve‰.«

»Oh,« pravi Vlado‰a, »sinovi so majhni. Vsi sinovi ho-

dijo v ‰olo, saj vidim drugje. Na‰ Vlado je Ïe doktor in,
ãe je lahko na‰ tata, naj bo pa ‰e tvoj.«

Babica je sku‰ala razjasniti Vlado‰ki pojme o sorod-

stvu, pa je ni razumela.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

»Zdi se mi, da vendar ni tako, kakor pravi‰,« je rekla.

»Govoriva raje kaj drugega. Ali ve‰, koga bom jaz vze-
la, ko bom velika?«

»Koga?« je vpra‰ala babica in od zaãudenosti pozabi-

la na svojo Ïalost.

»Sporãiãevega Vladimira.«
»Tega?« pravi babica in si misli, na, lepa je ta! Spom-

nila se je, kako jo je pred dvema letoma obiskala Sporãi-
ãeva gospa z Vladimirom. Tudi Vlado‰ka je bila pri njej.
»Pozdravi, pozdravi Vladimira,« ji je rekla takrat. »In
poljubi ga lepo, dolgo se nista videla!« Vlada se je na-
kremÏila in rekla odloãno, da »nima navade poljublja-
ti«. Potem sta se pogovarjali s Sporãiãevo gospo, ko za-
pazita, da Vlado‰ka kliãe Vladimira v drugo sobo. ·li sta
za njima. Vlado‰a se je postavila pred Vladimira in na-
brala ‰obico. »Na, ãe hoãe‰, me lahko poljubi‰,« je rek-
la. »Kaj bi naju vsi gledali, kajne?«

Babica in Vlado‰a sta se poãasi vraãali v mesto. Babi-

ca je ‰e vedno kimala z glavo. Pogledala je Vlado‰ko in
se zaãudila, kako je Ïe velika; ‰e nekaj let, ‰e kak‰nih
deset, dvanajst in Vlado‰ka bo odraslo dekle. Spomni-
la se je, kako je bila majãkena, ko jo je videla prvikrat.
Toliko, da je stalo na tleh! Spomnila se je tudi sina. Od-
rasel moÏ je danes, druÏino ima in vendar je bil nekoã
tako majãken. Tako Ïivo se ‰e spominja, kako ga je no-
sila na rokah, kako se je prvikrat zasmejal. Îivljenje hiti,

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

hiti. Naenkrat bo minilo deset, dvanajst let in Vlado‰a
pojde z dolgimi krili po ulicah, mladi gospodje se ji bodo
odkrivali in nekega dne bo nevesta . . . Sporãiãev Vla-
dimir je star dvanajst let, v tretjo ‰olo pojde . . . Vla-
do‰ki je pet, pravzaprav zakaj ne?! Vse se lahko zgodi,
Vladimir je priden in prikupen deãko, nekoã bo gotovo
po‰ten in ugleden moÏ . . . Tako misli babica.

»Kaj pa tako molãi‰?« vpra‰a Vlado‰a. »Ves ãas si

tiho. Kaj razmi‰lja‰?«

»Îivljenje je jako naglo,« pravi babica, »tega zdaj ‰e

ne ve‰. Ali ko bo‰ veãja, bo‰ videla, kako vse prihaja in
odhaja. Ve‰, Vlado‰a, Vlado, va‰ tata, je bil tudi nekoã
majhen, v voziãku je leÏal, tako je bil majhen.«

Vlado‰a se zasmeje. »Takrat ‰e ni imel brk in brade,

kajne? Ravno tak je bil kakor drugi majhni otroci?«

»Ravno tak.«
»âudno,« pravi Vlado‰a in si ne more prav predstav-

ljati, kako je bilo vse to takrat.

Babica razmi‰lja dalje. Kdaj je vpisala Vlada v ‰olo?

Kakor vãeraj je to in glej, danes gre njegova hãerka ob
njeni strani, razgovarja se z njo, kakor se je razgovarjal
on. Ravno tod se je tolikrat sprehajala z njim, ko je bil
majhen. Sava se ble‰ãi v ravnici za mestom. Vse je, ka-
kor je bilo, in vendar vse drugaãe. Babica pogleda Vla-
do‰ki v oãi; ravno take so, kakor jih je imel sin v teh le-
tih.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

100

»Zakaj si si pa izvolila ravno Sporãiãevega Vladimi-

ra?« pra‰a Vlado‰o.

»Tako. Ugaja mi. In Sporãiãeva gospa me je sama

vpra‰ala, ãe ga hoãem.«

»In on, kaj je rekel on?«
»Niã. Ga nisva niã vpra‰ali.«
»In ãe te ne bo maral?«
»Oh, zakaj me ne bi maral?! ·e vesel bo,« pravi Vla-

do‰ka in vrÏe Ïogo v zrak. Padla je daleã tam na sredo
travnika. Vlado‰ka je tekla za njo po travi, babica pa je
postala na stezi in Ïivljenje se ji je zdelo ãudno. Niã ne
more‰ reãi. Vse se lahko zgodi na svetu. Vãeraj ‰e je bila
mlada deklica, ki se je Ïogala na trati, danes pa je vdo-
va, lasje sive in vnukinja se igra pred njo.

Sonce je zahajalo, zardeãilo se je mesto v dolini, od

gora sem je zapihal veter.

»Domov, Vlado‰a!« je rekla babica, jo prijela za roko

in poãasi sta od‰li v mesto.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

101

Dogodbice

adnjiã, ko je bil v Zagrebu vsesokolski zlet, nas je

obiskal star znanec in dober prijatelj. Pokazali smo

mu seveda tudi na‰o Vlado‰o. Rekel je, da je zelo zrasla
zadnjega pol leta, kar je ni videl. Takoj mi je po‰epetala
na uho: »Povej mu, da sem ‰la na zadnjem izletu ‰tiri
ure pe‰, povej mu, da imam prstan (kupila sem ji ga na
sejmu za 8 krajcarjev) in povej mu, da sem imela tram-
vajsko karto, ki je stala tri goldinarje, kakor za velike lju-
di.« Ta tramvajska karta me je takoj spravila v slabo
voljo. Ko sem jo ‰la namreã kupovat, sem mislila, da
velja tri krone, ali kar je napisano, je napisano, vzeti sem
jo morala in plaãati ‰est kron. Tudi sem si mislila, kaj bi
se punãe bahalo po nepotrebnem, zato sem rekla na-
glas: »Raj‰i povej, draga moja, da si pri‰la zadnjiã vsa za-
mazana domov, ker si sedla v novi beli obleki pri babi-
ci na vrtu v pehar z borovnicami, povej raj‰i, kako ti je
bilo slabo, ko si se najedla zelenih ãe‰pelj, ki sta jih s
sosedovim Pepetom nakradla na ne vem katerem vrtu,
povej raj‰i, da te je tisti Pepe hvala bogu imenitno pre-
mikastil, ker si ga iz same objesti udarila! O, draga moja,

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

102

to so litanije, to, s tem se bahaj! In potem, vse si poza-
bila, ãe‰ki ne zna‰ veã, raãunati ne zna‰, niã ne ve‰!«

Vlada je zardela in zbeÏala na verando.
»Zakaj jo tako poniÏuje‰?« me je vpra‰al znanec.
»O, Ïe vem zakaj,« sem rekla. »Kaj naj pustim, da mi

zraste ãez glavo?! Tam, kjer ni treba, tam ima Ïe pamet,
drugje pa ne!«

»Eh, kaj bo otrok!« jo je branil.
»Da, da, otrok, kak‰en otrok!« sem vzkliknila. »Kaj mi

je naredila danes teden. ·li smo v park na sprehod in, ko
smo bili trudni, smo ‰li na pristavo, si naroãili ãrnega
kruha in kislega mleka ter sedeli pod smrekami zado-
voljni in dobre volje. Vlada je bila tisti dan prav pridna,
zato sem jo tudi pred vsemi hvalila. Pojedla je dve sko-
delici mleka in jaz sem ravno rekla, da je lepo, da je,
kakor se spodobi, in da je gotovo le zato tako zdrava
videti, ker je, kakor ljudje jedo. Dogodi se namreã, da iz
same raztresenosti in igravosti pozabi na jed; vedno
moramo paziti, da poje zjutraj zajtrk in Ïemljo. Vlada se
je zasmejala in moram reãi, da se mi je od same mate-
rinske o‰abnosti zganilo srce. Oãi se ji svetijo kakor dva
diamanta, lica Ïare, drobni nosek stoji prav gosposko
sredi obrazka, ãelo je visoko in pametno, bradica je ljub-
ka in okrogla, res lep otrok. Nasmehnem se neãimrno —
in katera mati se ne bi? Vse, vse se rade malo pobahamo
s svojimi otroki. Ali moja neãimrnost je bila takoj ka-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

103

znovana. Malo pogledam proã v razgovoru in, ko se zo-
pet obrnem k Vladi — kaj ugledam?! Z obema rokama
se frklja nesreãna ‰ãiplje v lica!

,Za boÏjo voljo, kaj pa poãne‰!’ pravim ogorãeno.
,·ãipljem se,’ pravi nedolÏno.
,Zakaj vendar?’ vpra‰am.
,Zato, da bom rdeãa!
,Zato, da bo‰ . . . ’ Ne, ne, to je pa Ïe preveã! âe bi bila

stara recimo sedemnajst let, bi ãlovek to ‰e razumel, ali
ta — oprostite! — smrklja ima pet let in pol! Kar sapo mi
je vzelo.

Vlada pa je porabila priliko, skoro uÏaljeno skomigne

z ramo in pravi: ,Zakaj se pa jezi‰, mama? Kaj naj pa na-
redim? Vedno se jezi‰, kako sem zelena, no, pa sem si
mislila, malo se bom v‰ãipnila, pa bom rdeãa . . . !

,Nikoli veã! Takoj obljubi, da nikoli veã!’
Obljubila mi je konãno, ãudeã se, zakaj sem tako raz-

burjena.«

Moj znanec se je smejal, jaz pa sem ga stra‰ila: »No,

ãakaj, ko se oÏeni‰ in bo‰ imel otroke, se ne bo‰ smejal!«

»Zakaj se ne bi?« je rekel. »Povej, ali bo‰ kaj napisala

za to ‰tevilko ,Domaãega prijatelja’ o njej?«

»Bi Ïe,« pravim. »Ali premalo gradiva imam. To je,

gradiva bi Ïe bilo, samo teÏko se pi‰e o tem.«

»Zakaj?«
»No, oprosti, ali spadajo na primer u‰i v literaturo?«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

104

»Kak‰ne . . . ?!«
»Vladine.«
»No ve‰, ãe so Vladine, potem se tudi o njih lahko

pi‰e,« se zasmeje znanec. »Verjemi, moji materi bi bilo
dolgãas, ãe ne bi bilo niã o Vlado‰i v ,Prijatelju’. Kar pi‰i.
Kak‰na pa je pravzaprav ta zgodbica?«

Pripovedovala sem mu, kako sem poslala Vlado‰o za

deset dni k prijateljici na kranjsko stran. Rekla sem ji, da
je na‰e dekle samostojnega mi‰ljenja, da se samo obu-
va, umiva in ãe‰e in da ne bo imela dosti dela z njo. Ska-
kati naj jo pusti, kolikor ji drago, in tudi na vasi naj se
igra z drugimi otroki, da se bo nauãila slovensko govo-
riti in da postane demokratiãna. Ne bi namreã rada, da
bi postala na‰a Vlada ena tistih mestnih cvetlic, ki misli-
jo, da morajo biti od kmeãkih ljudi vedno po dva met-
ra daleã.

Prijateljica mi je pisala takoj prve dni, da so se vse

moje Ïelje glede Vlado‰e spolnile, da pozna vse otroke
v vasi in da si je izvolila dva posebna prijatelja: enega
ãrnega in enega belega Franceljna, eden ima namreã
ãrne, drugi rumene lase. Pisala mi je, da hodi z meÏnar-
jevim fantom zvonit in da se vselej obesi na vrv, tako da
jo vzdigne visoko od tal, da zna ãez plot plezati, raz lest-
vo skakati, ÏviÏgati in druge take umetnosti. Tudi to mi
je bilo v‰eã. Prosim vas, kak‰ni so to otroci, ki ne znajo
takih stvari, kak‰ni so otroci, ki nimajo nikoli razbitih

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

105

kolen, opraskanega nosu, kak‰nega trna za nohtom?!
Eh, strahopetci so, polizanci brez kosti in krvi. Otroci
morajo imeti korajÏo in vãasih morajo biti malo pobiti,
opeãeni in tako dalje.

âez deset dni smo pri‰li po Vlado‰o. Najprej se mi je

pohvalila, da ji je dala prijateljica ãisto nov kos mila za
umivanje, povedala mi je, da je vsako jutro naredila
stra‰no veliko pen, da ima ãist vrat — naj le pogledam,
da je napravila prijateljica zveãer omlete, ki so bile na-
mazane s kompotom za ped debelo, da so na vasi otro-
ci jako kratkoãasni, da jedo pra‰iãi samo kuhano jed,
konji pa deteljo in oves, in ‰e mnogo drugih zanimivih
stvari. Ko smo se poslovili, je vsem obljubovala, da jim
bo poslala razglednice.

Po poti je bila vedno z rokami v laseh, tako dolgo,

dokler se nisem spomnila in vpra‰ala: »Kaj ko bi . . . «

»Oh, ne,« pravi, »to bi se poznalo.«
Kljub temu sem ‰e tisti veãer pogrnila na stol bel pa-

pir, posadila malo na pruãico in pregled je opraviãil
mojo sumnjo — sijajno. Vlada jih je ‰tela, zdelo se ji je
imenitno, da jih ima toliko, in vselej je zagnala vik in
krik, kadar se je ‰tevilo poveãalo . . . Ni se jim poznalo,
ali jih je nalezla od »ta belega« ali od »ta ãrnega« Fran-
celjna . . .

Odtlej sva imeli vsak dan zabavo. Vlada se je namreã

pri tem poslu vedno imenitno kratkoãasila in zelo ji je

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

106

bilo Ïal, da je ta lov od dneva do dneva vse bolj pojemal
. . . Vãasih je bila naravnost duhovita. Med tem smo ji
kupili nov klobuk. Ko ga je imela prvikrat na glavi in se
vrtela z njim pred ogledalom, mi je rekla: »Mama, danes
bodo pa moje u‰i zelo elegantno pokrite . . . « Ko so ãez
kakih deset dni popolnoma izumrle, je rekla ironiãno:
»No, da, zdaj je vse na razstavi, pa so ‰e moje u‰i od‰le
tja.« Tiste dni so tukaj namreã odprli lepo in zanimivo
gospodarsko razstavo, ki si jo je tudi Vlada ogledala.
Doma smo se ji smejali in ‰ele potem, ko me je stra‰no
osramotila, sem ji zagrozila, da bo morala kleãati pet ur
skupaj, ãe ‰e enkrat izpregovori to besedo.

·la sem namreã obiskat prijateljico. Tam je bila tudi

neka precej opravljiva dama, ki trdi, da taka Ïenska, ki
pi‰e, ni za niã. Rada sem jo draÏila, da znam kuhati, da
celo ‰ivam, klobuke popravljam in delam druge take za-
sluÏne stvari. Ali to je to damo, ki sama ne dela pod mi-
lim bogom niã, ki ima kuharico in sobarico, ‰e bolj uje-
zilo in rekla je, da Ïenska, posebno ãe je omoÏena in ima
otroke, ne sme za niã na svetu sukati peresa, pisati no-
vel, ãrtic ali celo ãlankov. Skoro sprli sva se takrat, poz-
neje pa nisva nikoli veã govorili o tem in, kadar me je
sreãala, je je bila sama vljudnost. Prijela je Vladico za
roko, jo poboÏala, vpra‰ala, ãe ji je oblekico »mamica«
naredila, jo pohvalila, da je pridkana, da je zrasla itd. »O

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

107

ti, sladko dete!« je vzdihovala. »Povej no kaj novega,
mucika!«

Vlada se je zasmejala, zatleskala z rokami in radost-

no zavpila: »Oh, gospa, ne veste, kako je bilo to imenit-
no, imela sem stra‰ansko veliko u‰i — stra-‰an-sko!«
·iroko je odprla oãi, nagnila glavo vznak in ‰e enkrat
ponovila: »Na vsakem lasu je bila po ena, je rekla ma-
ma.«

Samo pomislite! Oãi omenjene dame so se zmago-

slavno zasvetile, ustnice so se ‰kodoÏeljno in porogljivo
nasmehnile. »Oh, ali je mogoãe?!« je pri‰lo tenko in
zbadljivo iz njenih ust.

Prepriãana sem, da je ‰e tisti dan hitela razna‰at to

novico, da je vsakomur povedala, kak‰na Ïenska sem,
kak‰na mati: »Da, njeno hãerko je mrães skoro ugono-
bil, pomislite, ubogo dete! . . . «

Jaz bi bila Vlado‰o najraj‰i nabila, pogledala sem jo

neizreãeno hudo, ali spak ni niãesar razumel in je spri-
dil poloÏaj ‰e bolj: Pri‰la je k meni, me poboÏala in rekla:
»Ali, mama, nikar me tako hudo ne glej, jaz te imam v
resnici rada.«

To me je streznilo in zasmejala sem se. »Verjemite mi,

gospa,« sem rekla dami, ki ne ljubi Ïensk, ki pi‰ejo, »ver-
jemite mi, dobro je in koristno, da imajo otroci vsaj en-
krat v svojem Ïivljenju u‰i. Saj veste, jaz sem za enakost,

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

108

in bogme, tudi u‰ivci so ljudje po boÏji podobi ustvar-
jeni.«

Pripovedovala sem celo to dolgo povest na‰emu

znancu. Od‰li smo na verando, kjer smo gledali, kako
vzhaja jesenski mesec velik in krvav izza gozdiãa na
obzorju. Sanjava luã se je razlila po nebu in po zemlji, v
drevju je za‰epetal veãerni veter.

»Kar napi‰i to v ,Prijatelja’,« mi je rekel znanec, zato

se, dragi bralci, ne jezite name, ampak nanj, ãe vas dol-
goãasim.

Mogoãe se mi godi z vami, cenjeni bralci in drage

bralke moje, ravno tako, kakor se mi je z Vlado‰o vãe-
raj zveãer, ko sem jo vzela v gledali‰ãe.

»V dramo jo vzemi,« je rekel moj moÏ, »h kak‰ni bur-

ki, to ji bo v‰eã.«

»Peljala jo bom k opereti, petje ji bo gotovo ugajalo.«
In res sva ‰li. Najprej je hotela vedeti, ãe je tisti gozd

na odru pravi gozd, ãe raste. Rekla sem, da je vse nasli-
kano, in to ji ni bilo v‰eã. Potem sem ji povedala, da oni
mladi gospod z brãicami ni gospod, ampak gospodiãna.
»Kako pa naredi, da ji brke tako hitro zrastejo?« me je
vpra‰ala. Potem je rekla za prvega ljubimca, ki si domi‰-
lja, da je najlep‰i ãlovek na svetu, da je Ïenska. »Ne, mo-
‰ki je,« pravim, »saj vidi‰, da je obleãen v mo‰ko oble-
ko in ima mo‰ki glas.« — »Pa je vendar Ïenska,« je trdi-
la. »Mo‰ki ni nikoli tako lep. Tudi je grdo, ãe je mo‰ki

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

109

tako lep!« Potem se je zamislila in ãez dolgo ãasa me je
vpra‰ala: »Povej, mama, ali so to pravi ljudje? Kaj ni to
vse narejeno? Jaz vem, da so stroji jako pametni.« Po-
gledala sem potem igralce, ki so se v neki neumni ope-
reti vrteli na deskah sem in tja, zvijali se in smejali ne-
naravno in narejeno, in uvidela sama, da Vlado‰a ni mo-
gla biti navdu‰ena za te ponarejene ljudi. In ‰e, ko sva
odhajali, je rekla: »Ne vem, mama, ves ãas mislim, ali je
bilo lepo ali ne . . . Morebiti je bilo pa vseeno vse nare-
jeno. Saj ve‰, kako so stroji pametni. Ali ve‰, kako je tisti
v kavarni zadnjiã govoril? Celo nem‰ki je znal . . . «

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

110

Veãerni sprehodi

epo je zdaj tu gori pri nas. Po bregovih se spremi-
njajo barve, vedno veãji razgled se ‰iri naokrog, list-

je odpada in skozi gole, suhe veje vidi‰ daleã dol ãez me-
sto po veliki savski dolini. Na nasprotnem hribcu se pri-
kazujejo hi‰ice vedno bolj iz grmovja in drevja, ki jih je
poleti skoro popolnoma skrivalo. Po vrtovih je le ‰e ne-
kaj dreves pokritih z listjem. Popoldne, kadar sije jesen-
sko sonce, se sveti Sava kakor srebrna nit v modri dalji,
v dolinici pod nami se zelene travniki, a njive med nji-
mi so puste in rjave. Vrtovi so goli, samo tam na sosedo-
vem vrtu stoji vi‰njevo drevo, pokrito z rdeãim listjem,
tam na nasprotni strani sta dva kostanja rumena kakor
zlato. Kadar pada sonce daleã za modrimi gorami v za-
ton, zatrepeta vse naokrog v ãudoviti luãi, lica ljudi so
svetla in roÏasta, Ïareãi odsevi padajo od goreãih obla-
kov na zahodu dol na zemljo po hi‰ah in cestah. Vedno
mehkej‰e postajajo barve, neÏnej‰e, bolj blede in, ko se
odmaknejo oblaki od gor, ostane na nebu le ‰e ‰iroka
rumena svetloba, a daljni modri vrhovi hribov so ‰e
dolgo obrobljeni z ozkim rdeãim trakom.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

111

Takrat gremo z Vlado‰o na sprehod. Zdaj so popol-

dnevi kratki in, dokler je dan, je opravila vedno dovolj,
v mraku pa je zunaj lepo. Samo nekaj hi‰ in Ïe smo pred
mestom. Na na‰i strani je bregovito in, kolikor vi‰e gre‰
po samotni beli cesti med ne‰tevilnimi vinogradi proti
gozdu, tem lep‰i razgled je naokrog. Na desno in levo se
odpirajo samotne doline in zdi se ti, da si kje daleã na
deÏeli v lepem, mirnem in samotnem kraju. Vlado‰a
teãe pred nama, midva z moÏem se pogovarjava, na
nebu se vÏigajo prve zvezde. Oblaki ãrnijo, svetloba hi-
tro uga‰a, nebo se temni, vedno veã zvezd se priÏiga v
neizmernih vi‰avah, vedno svetlej‰e so, bolj zlate. Sto-
pamo ‰e vedno dalje po beli cesti v mrak. Vselej, kadar
greva tako z moÏem po cesti za Vlado‰o, vselej se nama
zgane nekaj v srcih in vselej zaãne eden od naju isti raz-
govor.

»Ali se ti ne zdi, da Vlada jako raste?«
»Gotovo, glej, kako ji je ta oblekica kratka.«
»Naenkrat bo velika kakor ti ali jaz,« pripomni on ali

pripomnim jaz in zamisliva se v prihodnost.

In potem se spomniva Vlade, kako je bila sme‰na in

draÏestna, ko se je uãila hoditi od stola do stola.

»Kak‰ne debele roãice je imela in nosek, sme‰en in

srãkan.«

Dolgo molãiva. In potem pokliãeva Vlado‰o, on ali

jaz.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

112

Vlado‰a trga roÏe ob cesti. V temi in v pusti jeseni, ko

sicer ãlovek niti podnevi ne najde roÏ, jih dobi Vlado‰a
ob cesti, v kaki grapi, na kak‰ni pusti, posu‰eni tratini.
Vselej prinese lep ‰opek domov z vsakega sprehoda.
Kak‰no suho vejico odtrga, nekaj zelenih trav, kak‰no,
skromno zapoznelo obcestno cvetlico in vendar je ‰o-
pek lep in ubran.

Vsa zadihana pride, roke so ji mokre in mrzle od ve-

ãerne rose, ali v pesti stiska svoje vejice.

»Kaj je?« vpra‰a.
In ji reãem jaz ali pa moj moÏ: »Niã ni, Vlado‰a, po-

ljubi me.«

Vlado‰a stopi na prste in naju poljubi.
»Z nama pojdi,« pravim in potem gremo vsi trije da-

lje v hladni, temni in tihi veãer.

Visoko na nebu se zaziblje zlata zvezda in zdrkne dol

v temo nad gorami. Zlat sled se zable‰ãi za trenutek na
ãrnem nebu in ugasne.

»Zvezda se je utrgala,« reãe Vlado‰a.
»Utrnila se je,« jo popravim. »Zvezde niso pribite niti

privezane. Velike so kakor zemlja in ‰e veãje.«

In zaãela sem ji pripovedovati o veliãini in neizmer-

nosti tega ãarobnega zvezdnatega sveta nad nami. Mis-
lila sem, da temno sluti silo tega skrivnostnega, neiz-
mernega svetovja. âe sem obmolknila, je rekla ‰epeta-
joã: »·e pripoveduj!« in pripovedovala sem ji neumor-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

113

no dalje. ·ele ãez dolgo ãasa me je prekinila z vpra‰a-
njem: »In so zvezde ‰e veãje kakor jaz?!«

Z moÏem sva se zasmejala.
»Oh, ali si neumna!« sem rekla, a moj moÏ je zago-

drnjal: »In ti tudi, draga moja.«

Skoro sem bila razÏaljena, potem pa sem se obrnila in

stekla nazaj po poti: »Vlada, lovi me, pozno je Ïe, do-
mov!«

Doli pod nami malo v stran je leÏalo mesto. Tema je

bilo povsod, le luãi so se svetile kakor bele piãice na ãrni
tkanini. Nad glavnimi ulicami je stal v zraku bled, sve-
tel odsev, daleã pred mestom sta se umikali dve rdeãi
oãesi v temo, vãasih so se vÏgale nad lokomotivo iskre
kakor vroã, goreã dih ãudne, skrivnostne po‰asti. Dolgo
sva tekli z Vlado po cesti, se smejali in draÏili z glasni-
mi klici. Ustavili sva se pred samotno vilo in ãakali na
mojega moÏa. Skozi okno se je videlo v prijazno sobo.
Velika svetilka je gorela nad mizo, na kateri so stali
kroÏniki, pripravljeni za veãerjo. Ali nikogar ni bilo v
sobi. Dolgo sva ãakali, da bi kdo pri‰el.

»Lepo stanujejo,« je rekla Vlado‰a.
»Gotovo so mirni in sreãni ljudje, glej, kako je soba

prijazna.«

Vrata so se odprla in v sobo sta stopila star gospod in

belolasa gospa. Gospa je vodila za roko lepo, mlado de-
kle. Starca sta jo posadila medse. Gospa ji je pogladila

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

114

lase, gospod ji je potrkal na ramo, oba sta se ji smehljala
prijazno in dobrotljivo. Stara sluÏkinja je prinesla veãer-
jo in starca sta stregla deklici, kakor da je majhno dete
ali kakor da je bolna. Ali dekle ni bila videti bolna, nje-
na lica so bila cvetoãa, cela njena prikazen je bila kakor
cvet mladosti, lepote in zdravja. Morala sem pomagati
Vlado‰i na plot, da bi bolje videla to prelepo deklico.

»Dala bi ji vse svoje roÏe,« je rekla Vlado‰a.
»Jezili bi se, ko bi vedeli, da jih tako opazujeva,« sem

se spomnila in hotela vzeti Vlado‰o dol s plota ter od-
stopiti.

»Niã se ne bi jezili, saj jih ne gledava grdo,« je od-

govorila Vlado‰a in se ‰e trdneje oprijela za plot.

Takrat je pri‰el moj moÏ za nama. »Nikar ne glejta

noter,« je dejal. »Neprijetno bi jim bilo, ãe bi vaju opa-
zili.«

In snel je Vlado‰o s plota.
»Tako so nama v‰eã vsi trije in ta deklica je prekras-

na. Ali jih pozna‰?« sem vpra‰ala.

»Po pripovedovanju vem, kdo so,« je rekel moÏ. »Sta-

ri gospod in gospa sta zelo nesreãna. ·tiri otroke sta
imela, tri sinove in to hãer. In vsem se je zme‰ala pamet,
tako okrog osemnajstega, dvajsetega leta. Dobro so se
uãili vsi, pridni so bili, a kar naenkrat je zaãel najstarej‰i
pobe‰ati glavo, vse bolj zami‰ljen je bil, tih, ogibal se je
tovari‰ev in ljudi. Potem so zdravniki prepovedali, da bi

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

115

hodil v ‰olo. Poslali so ga daleã v neko zdravili‰ãe, ali
bolezen je napredovala, namesto da bi se zbolj‰ala. Pri-
‰el je domov ‰e bolj pla‰en in Ïalosten. In nekega dne so
ga na‰li pod vlakom, vsega strtega in pomendranega.
Enako se je zaãelo pri drugem bratu in pri tretjem. Samo
da so star‰i ‰e bolj pazili na oba, da jih niso pustili niti
koraka samih. Hãerko, ki je bila takrat stara osem let, so
poslali k neki bogati daljni sorodnici v Dalmacijo, da bi
tam odrasla. Srednji sin je umrl doma v materinem na-
roãju, kaki dve leti pozneje, a tretji je utonil pri kopanju.
Pravili so, da po svoji volji. Hãerka je bila zdrava do ‰est-
najstega leta, vesela je bila in prikupna. A potem je pri-
‰lo tudi nadnjo. Star‰i so hodili z njo po svetu k slavnim
uãenjakom, popotovali z njo po Italiji in ‰li v Egipt, da
bi se razvedrila, a pamet ji je uga‰ala kakor svetilka, ka-
dar ji primanjkuje olja. Vedno je zami‰ljena v neke misli,
kdo ve kak‰ne; gospod in gospa se bojita zanjo, streÏe-
ta ji, varujeta jo, a vendar o gospe pripovedujejo, da pre-
joka cele noãi, boji se za hãer, da ne bi umrla nenadoma,
boji pa se tudi, da ne bi preÏivela star‰ev in ostala sama
na svetu, odvisna od tujih ljudi. V druÏini je bila bolezen
in pri‰lo je na otroke. Tako Ïivijo zdaj vsi trije v tej vili
pred mestom.«

Vedno bolj smo se bliÏali mestu. Prva svetilka je sta-

la na ovinku in doli pod nami so se svetile kriÏem kra-
Ïem dolge vrste razsvetljenih ulic.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

116

Mislila sem na samotno vilo, na prijazno sobo, na sta-

rega gospoda, na sivolaso gospo in na lepo, cvetoão,
mlado deklico in ãudno me je zazeblo v srcu.

Poklicala sem Vlado‰o k sebi in jo ãvrsto drÏala za

roko. Nikdar se ne bojim, da bi mi zbolela in umrla, ta
veãer pa me je prevzel ãuden, pritajen strah.

Stopila sem v prodajalnico, da kupim nekaj malega za

veãerjo. Ko pridem ven, je stal moj moÏ sam pred vrati.

»Poslal sem jo naprej domov z naroãilom, naj priÏge

sluÏkinja svetilko v sobi. Moram ti povedati, kaj sva se
pogovarjala, medtem ko si ti kupovala. Vlado‰a mi je
pravila nekaj o nekakih igraãah, ki jih je videla pri svoji
prijateljici, o nekak‰ni punãki z zlatimi ãeveljãki in o ta-
kih stvareh. Nisem niti poslu‰al, kaj vse je pripovedova-
la, samo tako iz dolgega ãasa sem rekel: ,E, saj ni res, kaj
bo‰ pripovedovala.’

Ona pa se je potrkala po prsih: ,Prav po svoji du‰i ti

povem, da je res!’

,Kaj bo‰ tako govorila,’ sem dejal, ,premajhna si, pa

niti ne ve‰, kaj je to du‰a.’

,O vem, kaj bi ne vedela.’
,No, povej!’
,To je tako,’ pravi Vlado‰a, ,kadar je ãlovek dober in

pameten, ima du‰o, drugaãe pa ne.’

,Kako si to misli‰? jo vpra‰am zaãudeno.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

117

,Na primer,’ — Vlado‰a pravi pri vsaki priloÏnosti »na

primer« — ,ãe sem poredna, ãe ne ubogam in ãe kaj na-
redim, pa mi pravi mama: Vidi‰, kak‰na si, niti srca
nima‰ niti du‰e.’«

Nekaj toplega, prisrãnega me je spreletelo. Tiho sem

se nasmejala in moje srce je bilo zopet veselo. Na noã-
nem nebu so stale zvezde in na‰a okna so se posvetila iz
teme.

»Vlado‰a je Ïe doma,« sem rekla in pohitela sva pro-

ti na‰i hi‰i.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

118

Manira, ‰ola, bolezen in druge

zgodbe

Vlado‰o imam zdaj mnogo posla. Velika je Ïe —
ãas, da se nauãi manire. Kadar greva skupaj kam na

obisk, ji ‰e pred vrati ponovim vse svoje dobre nauke:
»Pozdravi, ko stopi‰ v sobo. Ne sedi na divan, za otro-
ke so stoli. âe nas pogoste s ãajem in kolaãi, ne vzemi
najlep‰ih in najveãjih ko‰ãkov; ãe ti ni kaj v‰eã, molãi.
Da ne bo‰ zopet rekla, da je potica neslana ali da je mle-
ko prismojeno! To se doma lahko reãe, drugod pa ne.
Sploh, drÏi jezik za zobmi. Ko si bila majhna, si lahko
govorila marsikaj brez zamere, zdaj hodi‰ v ‰olo, zdaj
mora‰ Ïe paziti na to, kaj zine‰. Vidi‰, gospa Dolfetova
se jezi nate in name, ker si ji rekla, da je videti kakor na-
‰a babica, — a njej je ‰ele dobrih trideset let. Ljudje so
obãutljivi in zakaj bi jih ãlovek Ïalil po nepotrebnem.«
— Tako jo pouãujem, potem pozvoniva. Pri dobrih
znancih je prijetno. Jaz poi‰ãem gospo, Vlado‰a se druÏi
z otroki in ãetudi ni ravno vzor dobro vzgojene punãke,
stvar ni natanãna — ali pri tujih, pri tistih, kjer se delajo
»vizite« v najlep‰i obleki in z najbolj‰imi manirami, —
pri takih je stvar drugaãna. Hvala bogu, v take »vizite«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

119

greva z Vlado‰o samo nekajkrat na leto, — moÏ se Ïe
potuhne s kak‰nim izgovorom. — Posade naju v salon in
vsi se neizmerno dolgoãasimo na manj ali bolj moder-
nih foteljih. Pogovor je pust in prazen, Vlado‰a molãi,
po mojem nasvetu, vztrajno in vdano. âez dolgo ãasa se
oglasi: »Mama, jaz sem vse pre‰tela. Gospa ima pet mi-
zic, dvaindvajset slik, sedem ur, pet sveãnikov in ‰est
zrcal . . . « in ponosno pokaÏe z roko okoli po salonu, ki
postane naenkrat sme‰en in neokusen kakor skladi‰ãe
trgovca s pohi‰tvom . . .

»O, va‰a mala zna Ïe ‰teti,« se nasmehne gospa pri-

siljeno ljubeznivo, misli pa si: «Smrklja nespodobna, ne
sluha ne duha o oliki!«

Vem, kaj si gospa misli, nerodno mi je in brez potre-

be zardim. Vlado‰a pa zakliãe: »O, zmotila sem se, ur je
osem!«

Poslovim se, gospa naju spremi do vrat in na stopni-

cah zastonj pridigujem Vlado‰i, naj drugiã ne ‰teje, ãe je
nihãe ne prosi. — Gospa je vplivna starej‰a dama, za
na‰e dru‰tvo je imela vedno dareÏljivo roko — ali obãut-
ljiva je neizmerno. Otrok ni imela in vem, pri prvi odbo-
rovi seji, pri kateri me ne bo, bo rekla z vaÏnim glasom:
»O, gospa Zofka je jako delavna, pametna je, le otrok ne
zna vzgajati! Ta njena mala je nesramna frklja, predrz-
na, da je strah!«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

120

In to ni res, resniãno ne! Niã ne morem za to, ãe Vla-

do‰a zdaj neprenehoma ‰teje, bere in pi‰e, tako rekoã
ponoãi in podnevi.

V ‰olo hodi in ãesar koli se tam uãi, vse se ji zdi ime-

nitno in vaÏno. Zadnjiã jo je povabila neka deklica iz
sosedstva domov. Njeni star‰i imajo lepo vilo; veÏa je
pobarvana modro. Vlado‰a je ‰la. Na verandi pred veÏo
so sedeli punãkini star‰i, ali Vlado‰a jih ni pozdravila,
ãeprav ve, da se to spodobi. Vpra‰ali so jo to in ono, ona
pa je molãala. Vpra‰ali so jo, kako ji je ime. »Kredo mi
dajte,« je dejala in niã »prosim«. ·e »dober dan« ni rek-
la.

Dali so ji kredo. ·la je v veÏo in napisala na steno z

velikimi abecedarskimi ãrkami: »Vlada Jelov‰ek, I. raz-
red.«

»Tako mi je ime,« je rekla in potem je postala zgovor-

na, kar je sploh njena navadna lastnost.

Pozneje sem se tudi jaz seznanila z druÏino. Ko sem

jih obiskala, sem videla v veÏi Vlado‰ine ãaãke — verje-
mite mi, ne v svoje veselje.

»To je Vlado‰ina vizitka,« so mi rekli in popisali njen

prvi nastop v svoji hi‰i. — Doma sem jo potem pouãe-
vala, da se po stenah ne ãeãka, posebno v tuji hi‰i ne.
»O,« je dejala Vlado‰a, »videla sem deãke, ki so risali
moÏice na voja‰nico in ‰e z ogljem.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

121

Odkar hodi Vlado‰a v ‰olo, se je jako spremenila. Sa-

mostojna je in samozavestna. Vãasih pride k moji pisal-
ni mizi, pogleda, kaj pi‰em, pa me pohvali: »Oho, Ïe
enajst strani! Danes smo pridni, mama.« âe mi delo ne
gre od rok, se namrgodi: »Aha, danes ni niã!« Potem se
nasloni na mizo in ogleduje moj rokopis.

»Ti vse debelo pi‰e‰ in, ãe se zmoti‰, pa kar prekriÏa‰.

V na‰ih zvezkih ne smemo niãesar kriÏati. — Ali je to
teÏko, pisati za knjige in za ãasopise? . . . Kar zmi‰ljuje‰
se, kajne? — No, ko bom jaz velika, bom pisala ‰e veã
kot ti. Jaz si lahko zmislim. Kar oãi zaprem, pa si kaj
zmislim.«

»O,« pravim jaz. »Zmisli‰ si pa res imenitno, kadar si

v sili. Lagati zna‰, da je sramota! To je nekaj ãisto dru-
gega. Tega ti ne bodo tiskali.«

»Pa se noãem zlagati, mama. Vãasih me kaj vpra‰a‰,

pa se mi usta zlaÏejo. Kar tako. Samo se naredi.«

»Da, in potem laÏe‰ po pet dni skupaj,« pravim. »Ko-

likokrat si Ïe kleãala, pa niã ne pomaga.«

»O, ali sem se ti danes Ïe kaj zlagala?!« vpra‰a razÏa-

ljeno. »Niti za piãico ne.«

»No, no, do noãi bo Ïe kaj pri‰lo. Ampak to ti povem,

da bo hudo, ãe se tega ne odvadi‰. Laganje je nekaj
stra‰no zaniãljivega — zaniãljivega, razume‰?!«

Ta beseda ji ne ugaja, vse laglje prenese, — ali ãe ji

pravim, da jo zaniãujem, ji gre to do Ïivega.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

122

»Ti, mama,« me vpra‰a naenkrat, »ali je tata bolj

uãen, kot si ti?«

»Precej bolj,« pravim jaz. »On je doktor.«
»Doktorji so jako uãeni?«
»Kakor se vzame.«
»Teta Zdenka je zdaj tudi doktorica?«
»Da, ona je zdaj tudi doktorica. Ali ona je drugaãen

doktor, kakor je na‰ tata.«

»Zakaj?«
»Tako. Ona je doktorica za ‰ole, tata je pa doktor za

bolnike. Ona uãi.«

»Jaz bi bila raj‰i doktorica za bolnike.«
»âe bo‰ dvajset let hodila v ‰olo in se uãila, pa mor-

da bo‰.«

»Dolgo je to,« meni Vlado‰a.
»Dolgo.«
»Potem bi imela toplomer in bel predpasnik z rokavi.

Meni se zdi, da je jako imenitno, ãe je ãlovek uãen.«

»Imenitno je.«
»Zdaj grem v kuhinjo. Kavo bom zmlela,« si zmisli in

odhiti.

âez nekaj trenutkov se pokaÏe njena glava zopet med

vrati: »Barica lupi krompir. Ali lahko pomagam?«

»Pomagaj!«
»Ali lahko enega pojem?«
»Pojej!« Vrata se zapro in jaz imam mir.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

123

Toplo mi je v du‰i in prijetno. — Ljudje boÏji, Vlado‰o

imam zelo rada, zelo! Niti vedela nisem, da jo imam
tako jako rada, ali februarja meseca je bila bolna in od
takrat vem, da bi bila velika nesreãa zame, ãe bi jo izgu-
bila. Imela je nevarno pljuãnico, cel mesec je leÏala in
deset dni ji je bilo zelo hudo. Takrat, ko je bila bolna,
nisem nikdar mislila, da bi mogla umreti, in niã se nisem
bala. LeÏala je, liãeca je imela rdeãa in oãke svetle od
vroãice. Veãkrat se ji je bledlo, vpra‰evala me je, ãe sem
naredila nalogo, ãe vidim tiãke na stropu in ãe se res
vozimo po morju, ko se vse tako ziblje in ko nekaj tako
‰umi. »Morje ‰umi, mama, morje ‰umi,« je govorila.
»Sli‰i‰, kako pojo:

Barãica po morju plava,
drevesa se priklanjajo.«

Glasek ji je ohripel, zajokala je. Pritisnila je roko na

prsi in rekla:

»Tukaj me boli, vidi‰. Kje je tata? Reci, naj mi da pra-

vo medicino, pravo!«

Tata je bil v bolni‰nici. Ali opoldne je pri‰el domov in

sedel celo popoldne pri Vlado‰i, tudi ponoãi je on ãul pri
njej.

Stara mama je hodila vsak dan k nam in jokala pred

Vladiãino sobo: »Ubogi otrok! Kaj bo, kaj bo?!«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

124

Moj moÏ se je drÏal trdo. »Niã ni takega, samo paziti

moramo. Nikar mi je ne razburjajte! âe bo‰ jokala, ma-
ma, ne sme‰ noter.«

Babica si je obrisala oãi, nategnila obraz na smeh,

potem je celo dopoldne sedela pri Vlado‰i in ji pripove-
dovala o zajãkih, o mladih maãkicah in o koko‰ji druÏi-
ni, kjer so imeli petnajst pi‰k. Sproti si je izmi‰ljevala
vedno nove povesti. Vlado‰a je mirno leÏala in poslu-
‰ala. Poslu‰ati je smela, samo govoriti ni smela niã. Vsa-
ko uro smo jo ãez prsi in pleãa na novo zamotali v hlad-
ne ovitke, dobivala je zdravila, jesti pa niã drugega ko
mleko, malo sadnega soka, nekaj Ïlic ãaja ali vina.

Ne vem, kako je bilo to, ali prav niã se nisem bala za-

njo. Kar niã nisem mislila, da bi mogla umreti. Lepo se
mi je zdelo, da je tako potrpeÏljiva in poslu‰na. Karkoli
je tata rekel, vse je do piãice ubogala. Kadar smo ji me-
njavali mrzle ovitke, je vãasih toÏila, da jo muãimo; naj
jo pustimo pri miru, da jo stra‰no boli glava.

»Moramo,« sem dejala, »saj si sli‰ala, da je rekel tata,

da moramo.«

In koj je bila tiho, niã ni toÏila. Pozneje je sama zah-

tevala. »Mama, ura bije, previj me!«

Vãasih zveãer me je zaskrbelo v srcu, vpra‰ala sem

moÏa: »Povej po pravici, ali je nevarno!«

»Kakor se vzame,« je odgovarjal. »Paziti moramo, to

je edino. Ali bati se ti ni treba niã.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

125

In zopet sem bila mirna, strah je izginil iz srca.
·ele potem, ko je Vlado‰a popolnoma ozdravela, mi

je povedal, da je bila nevarnost veãja, kakor je priznal
meni in svoji materi. »Neko noã sem mislil Ïe kar za go-
tovo, da bo umrla.«

»In niti poklical me nisi?! Pustil si, da sem spala v svoji

sobi.«

»Bolje je bilo tako. Jokala bi bila, vsa bi bila razburje-

na; ãe bi te bil prebudil, bi bila razburjala mene in malo,
ti pa ve‰, da je mir za bolnika prva in najvaÏnej‰a stvar.«

In ãudno, zdaj ‰ele, ko je Vlado‰a popolnoma zdrava,

ko Ïe zopet hodi mesec dni v ‰olo, zdaj moram vsak ãas
misliti, kako bi bilo zdaj stra‰no in Ïalostno, ãe bi nam
bila umrla. — Kako tiho in mrtvo je vse, ko je v ‰oli! —
Nikoli veã ne bi sedela v moji sobi na svojem malem
stolãku, nikoli veã me ne bi motila s svojimi vpra‰anji, ki
se nanje vãasih toliko jezim, ki pa bi jih potem tako
bridko, bridko pogre‰ala! — »Mama, ali se ,nebo’ skupaj
pi‰e? — ,Vodomet’, to je ena beseda, ne? Dvanajst ãetr-
tin, to so tri cele, ne? — Trikrat tri in dve je enajst, ne?«

Oh, kako je vãasih sitna!
Zadnjiã je videla podobo Neaplja z Vezuvom. »Zakaj

je ta dim tu?« je vpra‰ala.

»To je Vezuv, gora, ki bljuje ogenj.«
»Od kod pa?«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

126

»Iz zemlje. Stra‰no globoko v zemlji doli pod nami je

vse goreãe, a nekaj hribov je takih, da imajo velikansko,
dolgo, dolgo luknjo in iz te luknje ‰vigajo plameni.«

»Pa zakaj so skopali to luknjo?«
»Nihãe je ni izkopal, sama se je naredila.«
»Zakaj se je naredila?« vpra‰uje dalje in vidim ji na

nosu, da bo temu vpra‰anju sledilo ‰e najmanj deset dru
gih.

»Zdaj ne utegnem,« pravim. »Saj vidi‰, da pi‰em. K

tatu pojdi, ti bo on povedal.«

Vlado‰a gre k tatu, vpra‰uje, vpra‰uje, dokler tudi nje-

ga ne zapusti potrpeÏljivost. »Iz abecednika se uãi,« ji
pravi. »Da bo‰ znala lepo in gladko brati vse knjige. Tam
je vse napisano o zemlji in o Vezuvu in o morju, vse, kar
hoãe‰ vedeti.«

Vlado‰a pride zopet v mojo sobo z abecednikom v

roki. Odpre in bere. Zdaj so pri velikem »D«.

»Danica je Ïensko ime. Deãek je priden. Dete je mar-

ljivo. Drava je reka,« bere poãasi in vaÏno.

Ali Ïe zopet stoji pri meni: »Kje je Drava?« spra‰uje.
»Na ·tajerskem,« se obregnem, nejevoljna, da nimam

kar niã miru pred njo.

»In kje je ·tajersko?«
»Oh, prosim te, mir mi daj Ïe enkrat! Uãiteljica ti bo

pokazala Dravo v ‰oli na zemljevidu, ãe jo vpra‰a‰, in

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

127

·tajersko tudi. Jaz nimam zemljevida doma. Igrat se poj-
di na dvori‰ãe!«

Vlado‰a poi‰ãe Ïogo pa se gre na dvori‰ãe igrat. âe je

ne bo vrgla ãez plot, bo pol ure mir.

Zadnjiã sem jo poslala z nekim pismom k staremu go-

spodu, ki ima otroke prav rad. Pri‰la je domov zelo po-
nosna in zadovoljna.

»Rekel mi je, naj sedem. Vpra‰al me je, ãe hodim v

‰olo. Sem rekla, da hodim,. Vpra‰al je, kaj dela‰. Sem
rekla, da ‰iva‰ meni bel predpasnik za v ‰olo. Je rekel, da
se priporoãa. In potem mi je dal krono. Vidi‰ jo, ãisto
nova je,« mi jo kaÏe s posebnim ponosom.

»Zakaj si jo vzela?«
»No, ãe mi jo je pa dal!«
»Vseeno. Rekla bi bila hvala lepa!«
»Saj sem rekla.«
»Ali krone ne bi bila smela vtakniti v Ïep, ampak po-

loÏiti bi mu jo bila morala nazaj na mizo. Tako se spo-
dobi,« jo uãim.

»Ampak, mama, v svojem hranilniãku nimam ‰e no-

bene krone!« se brani in jaz molãim.

»Sosedov Viktor ima mladega peska. Trideset krajcar-

jev je dal zanj. ârn je in bel gobãek ima,« pripoveduje
Vlado‰a. »Viktorjeva mama je rekla, da ne mara take
krote pri hi‰i, ali Viktor je prosil svojega tata in on je
rekel, naj ga ima. Samo v sobe ne sme nikoli. Pesek se

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

128

imenuje ,Repek’. To si je Viktor izmislil. Viktor je rekel,
da mi ga bo vãasih posodil, kadar pojdem na sprehod.
Ali na tramvaj ne smem z njim. Rekla sem Viktorju, da
bom dala pesku rdeão pentljo na vrat. To bo lepo. In kaj-
ne, saj imam dosti pentelj, lahko jo dam. Tisto bom dala,
ki sem jo imela vãeraj v laseh.«

»Mama, jaz bi tudi rada imela takega peska ali pa

maãkico ali pa grlico. Rondova Zlata ima grlico.«

»âe bo‰ pridna, ti bom kupila na Reki dva kitajska

ptiãka. Kitajski ptiãki so stra‰no majhni, pojo sicer niã,
a lepi so kakor pisane, svilene kepice. Tako majhni so,
glej.«

In ji hitro nari‰em dva ptiãka na papir.
»Kdaj pojde‰ na Reko?«
»âez tri mesece.«
»In ne bo‰ pozabila?«
»Ne bom.«
Vlado‰a odide.
Stoji pred sosedovo hi‰o in kriãi na ves glas: »Viktorr

Viktor! Jaz bom dobila kitajske ptiãke, kitajske ptiãke!
Na celem Hrva‰kem ni takih ptiãkov!«

Otroci . . .

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

129

»Punãka«

sak veãer prihaja veã razna‰alk ãasnikov v na‰o
hi‰o. Tudi deãki prihajajo z dnevniki. Pri uprav-

ni‰tvu tega dnevnika imajo same deklice, pri drugem
zopet same deãke. Mi v hi‰i jih poznamo Ïe po koraku
in po tem, kako zvonijo in kako zapirajo vrata. Tudi svo-
je miljence imamo med njimi in to ne glede na politiã-
no barvo lista, ki ga zastopajo.

Posebno dve sestri imamo jako radi. Obe nosita isti

ãasnik. Ena po eni, druga po drugi strani ulice. Tista, ki
prej opravi svoje delo, ãaka pri nas na sestro. Obe sta
majhni. A posebno manj‰a, sedemletna, je tako nizka in
drobna kakor porcelanasta punãka iz prodajalnice. Cela
ulica ji je zato vzdela pridevek »punãka«. Njena starej‰a
sestra, ki ji tudi ni veã kakor deset, dvanajst let, pazi zelo
skrbno na »punãko«, zavija jo v ruto, kadar je veter, na-
ravnava ji obleko in lase in jo drÏi materinsko za roko,
kadar se vraãata z dela domov. »Punãka« hodi s sestro
tudi kakor neke vrste straÏa. Kadar je Ïe temno ali de-
Ïevno, hodita obe skupaj po hi‰ah, da se jima ne bi kaj
zgodilo. Za eno samo bi bilo lahko nevarno, tako pa pa-
zita druga na drugo. »Punãka« ima zlate, kodraste las-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

130

ke, njena sestra pa krasne, bogate in goste ãrne kite; nosi
jih ovite okoli glave kakor venec; tako so debele, da se
zdi glavica pre‰ibka za to lepo breme. Vselej, kadar kdo
»punãko« kaj vpra‰a, odgovarja sestra namesto nje.
»Punãka« se stiska k njej kakor majhno pi‰ãe. Obema se
vedno jako mudi. Vedno teãeta, a ker sta obe tako majh-
ni in drobni, druga k drugi stisnjeni, sta zelo ljubki in
skoro nekako draÏestno sme‰ni. Kdor ju sreãa, vsakdo
jima reãe nekaj ljubeznivih besed.

Neki dan je prinesla »punãka« kakor navadno ãaso-

pis pa ãaka na sestro. V kuhinji sedi in je pol Ïemlje, ki
ji jo je dala od svoje malice na‰a mala. Barica posprav-
lja kuhinjo. Jaz grem po nakljuãju po hodniku pa sli‰im
skozi odprta vrata pogovor. »Punãka« nekaj pripovedu-
je; in to je nekaj tako nenavadnega, da »punãka« govo-
ri, da nehote obstojim in prisluhnem.

»In kdaj je umrl va‰ oãe?« vpra‰a Barica. Moj bog, zdi

se mi, da ni niã in nikogar na svetu, za kar in kogar bi
na‰a Barica ne spra‰evala. Peter in Pavel, njej je vseeno,
ona spra‰uje, spra‰uje in ti mora‰ odgovarjati.

»Pred dvema letoma,« odgovori »punãka«.
»A je bil dober?«
»Jako dober.«
»In kaj je bil?«
»Delal je v tovarni.«
»Je pil?«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

131

»Ni.«
»Ali je bil dolgo bolan?«
»Dolgo.«
»Koliko vas je ostalo?«
»Tri punãke.«
»Ti si najmanj‰a, kajne?«
»O ne. Zorka je ‰e manj‰a, ta je ‰ele tri leta stara.«
»In kako Ïivite? S ãim vas mama redi?«
»Mama hodi v tovarno in tudi sestra nekaj zasluÏi pri

listih. Drugo jesen bodo tudi meni kaj dali. Takrat bom
jaz sama nosila ãasnike po na‰i ulici, sestra pa drugje,«
pripoveduje »punãka« vaÏno.

»A kdo pazi na malo?«
»Malo jaz, malo sestra. A zdaj, ko hodim jaz v ‰olo, je

sama. Lahko je Ïe sama, velika je.«

»In kdo kuha?«
»Vse kuhamo. Mama, sestra ali pa jaz.«
»Oh, kaj, ti si ‰e premajhna, kaj bi kuhala, ‰e v lonec

ne vidi‰.«

»O, pokleknem na stol pa vidim, ãe vre ali ne.«
»Ali je va‰a mama ‰e lepa in mlada?«
»O, da, jako je ‰e lepa. Vsi to pravijo.«
»In zakaj se ‰e enkrat ne omoÏi?« vpra‰a Barica.
»O, lahko bi se,« pravi »punãka«, »samo ãe bi hote-

la. Ampak nas ima preveã rada, pravi. Oãim bi nas ‰e te-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

132

pel, tega pa mama noãe. Jako je dobra, zelo nas ima
rada.«

»Ali ni nikoli huda?«
»Nikoli. Me smo pridne in jo ubogamo. Vemo, da ima

velike skrbi za stanovanje, za drva in obleko. TeÏko ji je
zdaj, ko smo ‰e majhne. In tako drago je vse. Ali ko bo-
mo velike, bo ãisto drugaãe. Lepo bo, zasluÏile bomo
dosti vse tri, pa bomo Ïivele brez skrbi.«

»Punãkin« glas je bil resen in prepriãevalen.
Vstopim v kuhinjo in skoro ne morem verjeti, da go-

vore ta sladka otro‰ka usta take resne stvari. Tako majh-
na se mi zdi »punãka«, ko sedi tako na stolu; noÏice ji
visijo visoko nad podom, a roke ti‰ãi v Ïepu. Vsa se je
nekako stisnila vase kakor moker vrabãek.

»Kaj delate zveãer?« vpra‰am.
»Pri mizi sedimo vse. Mama ‰iva. Sestra se igra z Zor-

ko, jaz pa pojem. Potem smo zaspane, pa gremo spat.
Zorka spi pri mami, jaz pa s sestro.«

»No, potem vam je prav lepo.«
»O, Ïe, da, ãisto lepo.«
»Kdaj pa vstajate?«
»Jako zgodaj. Mama mora skuhati kavo, potem nas

umije in poãe‰e pa hiti v tovarno. Tudi sestro mora po-
ãesati, ãeprav je Ïe tako velika. Sestra ima jako dolge
lase, ne more se sama.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

133

V tem je pri‰la sestra ponjo. »Punãka« je takoj umolk-

nila.

»Zakaj pa vedno tako molãi‰, kadar je sestra poleg?«

vpra‰a Barica.

»Punãka« molãi. Naenkrat je postala tista stara pla‰na

in tiha »punãka«, kakr‰no vsi poznamo.

»No, reci!« ji prigovarjam. »Zakaj se boji‰ sestre?«
Starej‰e dekletce se nasmehne. »O, saj se me niã ne

boji. Ali nikdar ne govori mnogo. No, pa odgovori, ãe te
vpra‰ajo,« prigovarja sestrici, »spodobi se to.«

»Pa zakaj bi pripovedovala, ãe je sestra zraven. Ona je

pametnej‰a, kakor sem jaz,« meni »punãka«, da se vsi
zasmejimo.

»Hiteti morava, kasno je Ïe,« se spomni starej‰a.

»Mama je gotovo Ïe doma, pa bi bila v skrbeh, ãe bi
naju ne bilo tako dolgo.«

Od‰li sta in tisti veãer sem ‰e pozno v noã mislila na

to malo druÏinico, na to po‰teno in, kakor trdi »punã-
ka«, lepo delavsko Ïeno in na njena tri dekletca. Toplo
sem mislila nanje, predstavljala sem si, kako sedijo pri
mizi in kako spijo v tesni, nizki sobici v mirnem, globo-
kem snu. Zorka pri materi, a »punãka« pri svoji starej‰i,
pametni sestri. In Ïelela sem jim iz vsega srca mnogo
sreãe in vse ono dobro, kar Ïelimo tistim, ki so nam dra-
gi in mili.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

134

Spomladi dobimo fantka

opoldne sem bila nekoliko utrujena pa sem legla na

otomano. Zaspala sem in, ko sem se zbudila, mi je

bilo toplo in veselo. âutila sem, da imam zardela lica in
da se mi mladostno in Ïivo svetijo oãi.

Pri pisalni mizi je sedela Vlada in pisala ‰olsko nalo-

go. Zdela se mi je nenavadno velika in krepka. Vesela
sem bila, da sem jo dala v ‰olo, ãeprav ji ‰e ni bilo ‰est
let. Obrnila se je k meni.

»Mama, samo ‰e pol vrstice pa bom konãala. Danes

moj svinãnik zelo lepo pi‰e, uãiteljica mi bo gotovo spet
dala enko. Zadnjiã mi je dal tata pet krajcarjev. Kaj mis-
li‰, ali mi jih bo jutri, ko dobim enko, spet dal? Rada bi
si kupila rdeã ozek trak za v lase.«

»Morda jih bo dal,« odgovorim. »Jaz pa ti dam kraj-

car,« ji obljubim, ker nisem tako radodarna kot moj
moÏ.

»Zanj si kupim barvanko,« pravi Vlada. »Kako si spa-

la?« me vpra‰a prijateljsko.

»Dobro. ·e tega ne vem, kdaj si pri‰la iz ‰ole. Nisem

te sli‰ala, ko si pri‰la.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

135

»Oh, prav tiho sem ‰la. V kuhinji sem spila mleko, ko

pa sem videla, da spi‰, sem tiho sedla k mizi. Sem Ïe na-
pisala vse vrstice. Kaj ti danes ne bo‰ niã pisala?« je
vpra‰ala in se obrnila, da bi dokonãala vrstico. Njen
kratki repek z veliko belo pentljo se je enakomerno zi-
bal sem in tja.

Nenadoma sem se domislila: Ali naj ji povem ali ne?
Seveda, sama me ‰e ni vpra‰ala, ali bila sem vajena,

da sem ji, ãe je le bilo mogoãe, vse povedala. Vedela je,
kdaj sem brez denarja, in tudi moj moÏ ji je vsak veãer
povedal, kaj je ãez dan delal.

Zakaj bi ji ne povedala?
»Poslu‰aj, Vlada, ãe si Ïe konãala, pridi k meni.«
Zlezla je s svojega ‰irokega stola in sedla k meni na

otomano.

»Kaj pravi‰ k temu? Spomladi dobimo fantka,« ji

reãem.

·iroko je razprla svoje modre oãi, se zasmejala in

tlesknila z rokami.

»Tak‰nega majhnega v ko‰arici?« je vpra‰ala.
»Tak‰nega,« pravim. »Sprva se bo veliko jokal, ko pa

bo veãji, bo‰ hodila z njim na sprehod.«

»Od kod ga bo‰ pa dobila?«
»Zrasel bo v meni.«
Zelo se je zaãudila: »Kako pa?«
»Tako, kot zrastejo jabolka na drevesu.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

136

Pogledala me je z zanimanjem in obãudovanjem. Ne-

kako spo‰tljivo je poloÏila roke na moje prsi in vpra‰ala:
»Kaj ga ima‰ tukaj?«

»Oh, ne, otrok, ravno tako kot z jabolki na drevesu pa

le ni. V telesu raste, ve‰, in, ko bo dovolj velik, se bo ro-
dil. Vsi ljudje pridejo tako na svet, tudi ti si tako pri‰la.
To je huda stvar. Zelo boli, vsaka mati se joãe, preden se
otrok rodi. Lahko tudi umre.«

Zresnila se je in resno stisnila obrvi.
»Bo‰ leÏala v postelji?«
»Da, leÏala bom kak‰nih ‰tirinajst dni. Niã drugega

ne bom mogla jesti kakor mleko in kompot.«

»Pazila bom na fantka,« pravi Vlada. »Tako dolgo, do-

kler ne vstane‰. Mi bo‰ dala za to malo kompota?«

»Seveda bom.«
»Vse ti bom prinesla, kar bo‰ potrebovala. Tudi zdra-

vila iz lekarne. To znam prav tako dobro kot Barica. Tata
bo napisal recept, jaz pa ti bom prinesla pra‰ke ali kap-
ljice. Ne bo ti treba prav dolgo leÏati, ko imamo zdrav-
nika doma.«

Zunaj je pr‰ilo. Bila je pozna jesen in nebo se je Ïe

pripravljalo na sneg.

»Se lahko stisnem k tebi? Ti to ne bo ‰kodovalo?«
Rekla sem ji, da se lahko stisne, kolikor hoãe, in v ne-

nadni radosti sva se smejali, se od srca poljubljali in si
pripovedovali, kako bo spomladi lepo.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

137

»Poslu‰aj,« pravi Vlada. »Tatku pa nikar niãesar ne

povej. Kako se bo ãudil!« Rada sem ji obljubila. Vem, da
zna skrivati svoje skrivnosti najveã takole ‰tirinajst dni.

»Kaj pa babica? Tej pa povemo, kajne? Dala ti bo

kompotov, ko ima‰ ti le majhno zalogo,« je svetovala
Vlada.

Sporazumeli sva se torej, da babici poveva, Ïe zaradi

kuhanega sadja in malinovca, da bo vedela, da bo mo-
rala spomladi Ïrtvovati vse svoje kozarce vkuhanega
sadja.

»Pa ãeprav dvajset naenkrat,« meni Vlada vneto.
Babica se nas vãasih spomni s kozarcem vkuhanega

sadja, ali vselej ga je samo toliko, da zbudi v ãloveku po-
Ïelenje, niã veã. Ampak spomladi se bova z Vlado najed-
li kompotov!

»Kaj bi ne mogla kar precej dobiti fantka? Na pomlad

bo treba ‰e dolgo ãakati.«

»To res ni prijetno, ampak kaj naj storim; saj vendar

ve‰, da tudi jabolka in hru‰ke ne zrastejo v enem ted-
nu.«

Prisedla je bliÏe. ·e enkrat mi je poloÏila roãice na

prsi. »Zakaj pa imajo to velike Ïenske, majhne pa ne?«

»Prsi dobe odrasle Ïenske, ve‰, v njih je mleko za

otroke. Ko pridejo otroci na svet, ne morejo jesti kruha,
mesa ali kaj podobnega, zato je narava tako uredila, da

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

138

poloÏi mati otroka k prsim, od koder pricurlja mleko kot
iz majhnega studenãka.«

Vlada se je lepo in zaãudeno smehljala. Naglo me je

poljubila, odmaknila glavico in se zagledala vame z ve-
selimi, malce ginjenimi oãmi, ki je iz njih gledala vame
njena preprosta, majhna, domi‰ljije polna du‰ica.

»Oh, mama, kako si mi v‰eã! Kako si lepa!« je vzklik-

nila in me poljubljala s sme‰no opreznostjo.

Najino veselo razpoloÏenje je doseglo vrhunec s pes-

mijo o »materi, ki Ïe sedem let v grobu leÏi«. Peli sva, da
so se tresla okna. Îe res, pesmica je otoÏna, ampak Vla-
da jo poje, kadar je vesela, zato naju ni to niã motilo.

Drugi dan je bila Vlada na kosilu pri babici.
Kadar ima popoldne ‰olo, hodi na kosilo k babici, ker

ji je do nje bliÏe kot domov. Pri kosilu se je delala na vso
moã vaÏno. Ko je pojedla ko‰ãek torte — ki jo babica
vselej nala‰ã zanjo kupi kljub mojim pro‰njam in prepo-
vedim, naj je ne razvaja — je zaãela:

»Spomladi dobimo fantka.«
Babica je to seveda Ïe vedela, toda zaãudila se je, da

ve tudi Vlada.

»Da, spomladi. To je zelo nevarno. Mama bo leÏala.

Jedla bo lahko samo kompot. Dala ga bo tudi meni. Lah-
ko ji da‰ svoje kompote, da ji jih ne bo treba kupovati.
V sla‰ãiãarni so zelo dragi. Morda bi ji lahko naredila
tudi mandeljnovo mleko, kakr‰no si delala zame, ko

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

139

sem bila zadnjikrat bolna. Dobro je. In med. Tudi tega
bo lahko jedla. Juhe noãe. Zelo nevarno je, mama pra-
vi, da se lahko tudi umre. Ampak jaz mislim, da ne bo
tako hudo, saj je mama tako velika in moãna. Nobena v
na‰i ‰oli nima tako velike mame kot jaz.«

Stopila je h kuhinjski omari. Vselej je v njej kaj zanjo:

jabolka, orehi ali dateljni.

»Vzamem ga v ‰olo,« se je odloãila in stlaãila jabolko

v torbo.

Potem je sedla k babici na otomano.
Babici je pred letom dni umrl dedek in neprestano

toÏi, kako ji je hudo.

Vlada se je zamislila in naglo rekla:
»Ve‰ kaj, babica, tudi ti bi morala imeti kak‰nega

otroka. Tako si sama, jaz pa ne morem biti vedno pri
tebi. Biti moram doma in v ‰oli. âe bi imela otroka, bi ti
bilo lepo.«

Babica se je od srca zasmejala, toda v njenem smehu

se je vendarle skrival drobec Ïalosti.

»Z mano je Ïe pri kraju, dekletce. Stara sem Ïe, ne

morem veã imeti otrok. Vidi‰ tistole staro breskev v na-
‰em vrtu; vsako leto ozeleni, nima pa ne cvetja ne sadu.
Lani si neprestano spra‰evala, kak‰ne cvete ima, bele ali
rdeãe, pa se ni veã razcvetela.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

140

Zdaj ‰ivamo vse tri. Jaz, babica in Vlada. Tudi ona nama
namreã pomaga. Prinesla je svojo veliko punãko in po-
sku‰a na njej vsako za‰ito srajãko.

Kadar grem kupovat ãipke in podobne drobnjarije,

gre z mano in mi svetuje, kaj bi se najlep‰e podalo, in
pripoveduje, kaj ji je najbolj v‰eã.

Vse to nama prina‰a veliko veselja in vsak dan imava

dolge pogovore. Veseliva se, da bo pri‰el fantek spo-
mladi, ko bodo cveteli kostanji.

Dali ga bova na vrt pod drevo, kjer bo gledal velike

zelene liste, ki bodo trepetali v ãistem pomladnem zra-
ku. Fantek bo priden. Vlada meni, da niti ne bo mogel
jokati, veseli se, da mu bo nosila bele vijolice, ve, kje
cveto. Kadar pa bo hudo kriãal, mu bo za svoj denar —
ima ga Ïe veã kot eno krono — kupila zvonãek in ga pri-
vezala nad njegov voziãek. Voziãek naj bi bil svetlo-
moder. Tatek ji je obljubil, da jo vzame s sabo, ko ga poj-
de kupovat.

Z menoj je Vlada zelo ljubezniva, zakaj babica ji je

rekla, da me ne sme jeziti, da mora biti dobra in pridna.

Kadar se vrnem s sprehoda, precej steãe in mi prine-

se copate in vpra‰uje, ãe sem Ïejna, sploh je utele‰ena
pozornost. Dvakrat mi je Ïe kupila kavine sladkorãke,
ker ve, da jih rada jem. Zase ne kupuje sladkorãkov, za
to njen kapital ni dovolj velik.

Raje kot prej mi zaupa svoje skrivnosti.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

141

»Vidi‰,« mi je rekla, »kolikokrat sem razmi‰ljala, kako

pridejo otroci na svet. Mislila sem, da je nekje velika
trgovina, kjer lahko kupi‰ otroke kot ptiãke, ali da je ne-
kje trg, kjer jih prodajajo kot ovce. Mislila sem, da jih
morda celo kje razstavljajo, kakor so lani razstavljali
zajãke, golobe in koko‰i, in da gresta tatek in mamica,
kadar hoãeta imeti otroka, tja in si ga izbereta.«

Povedala mi je vse to zelo resno in ‰e na misel mi ni

pri‰lo, da bi se smejala.

Nekega dne popoldne sem pospravila s ‰ivalnega

stroja vse srajãke in ãepice. Vlada mi je pomagala.

»Kaj pa, ãe ne bo fantek, ampak punãka?« sem vpra-

‰ala.

»Prava reã, ãe bo punãka! Samo ãrne lase naj ima ka-

kor ti. Jaz sem po tatku, ona pa mora biti po tebi. Fan-
tek ali punãka — samo da bo ãrn!«

Tako je razsodila Vlada. In zdi se mi, da bi bilo to ãisto

praviãno.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

142

Pikica

i se rodil fantek, ampak se je rodila punãka. To je
nekaj milega, prisrãnega in sonãnega. Na‰a sreãi-

ca je, jasna, prijazna kakor zvezdica. Pravzaprav se ime-
nuje Ma‰a — Ma‰ica — ali ker je tako dobra in ljubezni-
va, smo ji vzdeli ne‰teto veselih imen.

Vsi jo imamo nepopisno radi.
Zjutraj ob petih ali ob ‰estih se prebudi. In niã ne

joka, ãeprav ‰e ni niti ‰tiri mesece stara. Prebudi se zelo
dobre volje, poigra se z roãicami, pogleda z oãki naokoli,
vidi, da je Ïe dan, opazuje nekaj ãasa svetlo senco, ki
pada skozi odprto okno na steno njej nasproti, ali ker je
vse tiho, se oglasi.

»Gin, gin!« pravi zadovoljno.
Njena mamica se na ta klic takoj prebudi. Sicer zelo

trdno spi, niã je ne moti, ãe je ‰e tak hrup na ulici, ãe
vozovi ‰e tako ropoãejo po mestnem tlaku, imenitno
spi, skratka. Ali ãe reãe Pikica »gin, gin« ‰e tako tiho in
pohlevno, se takoj prebudi.

Pikiãina mamica — razume se, da sem jaz ta sreãna,

presreãna mamica — skoãi kvi‰ku, jo previje, poljubi na
roãice, na kolena in na sme‰ne petice — obraza ji iz hi-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

143

gienskih razlogov ne poljublja nikdar — potem sede z
njo na pruãico in ji da piti.

Pikica se smeje, potreplja z debelo in drobceno roãi-

co mamico po prsih, zacmoka in odpre roÏnata usteca
na steÏaj — ãisto na steÏaj. In potem zaãne prav vdano
piti. Svetle, temne oãke — Pikica je ãrna punãka po ma-
mici, za spremembo od Vlado‰e, ki je plavolasa in mo-
drooka po tateju — njene svetle, temne oãke torej izra-
Ïajo globoko zadovoljstvo in skoraj sme‰no blaÏenost.

Tudi mama je zelo dobre volje. Zmr‰ena je, na pol

obleãena, ali je dobre volje. V hi‰i je ‰e vse tiho. V kotu
nasproti spi Vlado‰a, v drugi sobi leÏi tata, a Barica
smrãi v svoji mali kamrici konec hodnika.

Pikica zajtrkuje vztrajno in z velikim tekom.
»Kako si spala, Pikec?« vpra‰a mama. »Ali se ti je kaj

sanjalo? Ali se ti je sanjalo, Pikica, da sva se sinoãi s ta-
tejem do enajstih sprehajala po parku, ker je bila meseã-
na in prelepa noã? In razgovarjala sva se kakor pred os-
mimi leti ob najinih prvih poljubih. Pikica, ali se ti ne
zdi, da je na svetu imenitno in lepo? Reci, no, reci!«

Mama pogleda Pikico v obraz. Pikica je rdeãa, topla.

na liãecu ji visi bela kaplja mleka, oãi so svetle, svetle
kakor dva plamenãka.

»Gin, gin,« odgovarja Pikica.
To se pravi: Draga mama, pusti zdaj take reãi, vidi‰,

da sem ‰e laãna. Na svetu je menda res lepo, ali nikar mi

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

144

ne nagajaj! Bodi pametna, nagni svoje shrambice malo
bolj k meni, da pojem, kar je zame pripravljeno.

Mama vidi, da ima Pikica prav, nagne se k njej in ti-

sta sme‰na usteca zopet cmoknejo veselo in skrajno za-
dovoljno.

»Oh, Pikica ljuba, stra‰no te imam rada. In lepo je na

svetu prav zares!«

Pikica se napije. TeÏka in sladkolena leÏi mami v na-

roãju.

V drugem kotu se prebuja Vlado‰a. Pretegne se, za-

zdeha in skoãi s postelje k nama, ko vidi, da sediva na
pruãici.

Nove srajce ima dolge do pet in s ‰irokimi rokavi. Ka-

kor menih je v njih, kakor mlad menih dominikanec.

»O, o, kaj smo Ïe popili?« vpra‰a Pikico. »Ali je di‰a-

lo? Kak‰ne roãice so to, kajne, mama?«

Vlado‰a poloÏi Pikiãino roãico sebi na dlan in gleda

palec pa vse prste, sme‰ni mezinec, sladke jamice pa
tiste mehke blazinice in male nohtke in cela roãica ji je
stra‰no v‰eã. Vzdigne jo k licu, ki je tudi ‰e vroãe in
rdeãe od spanja, in se poÏgeãka z roãico okoli ust in po
obrazu.

»Gin, gin,« pozdravlja Pikica sestro.
»Gingica, pi‰ãek!« pravi Vlado‰a zaljubljeno. »Oh,

mama, kajne, na‰a Pikica je prisrãna, prisrãna punãka?!
Ali je spala vso noã?«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

145

»Saj ve‰, da spi vedno vso noã.«
»Od sedmih zveãer?«
»Od sedmih zveãer.«
»In niã ni jokala?«
»Niã.«
»Niã se ni premaknila?«
»Niã se ni premaknila, kakor po navadi ne.«
»Kajne, mama, tako pridnega otroka sploh ni, kakor

je na‰a Gingica? Sinoãi je rekla babica, da ‰e nikoli ni
videla tako zlatega deteta.«

Mami — meni — poskoãi srce v preãudni, smejoãi se

sreãi.

»Oh, dekletci, hãerki, kako je Ïivljenje lepo in dobro.«
In objame obe in ju pritisne k sebi.
Pikica je sita, zadovoljna. Zaspala je mami na rokah.

Ta jo oprezno poloÏi nazaj na posteljico. Z Vlado‰o jo
gledata ‰e nekaj ãasa, kako diha, kako drÏi roãice stis-
njene v pest, kako se zaziblje v snu sladek nasmeh na
drobnih ustecah, potem gre Vlado‰a ‰e malo spat, ma-
ma pa se obleãe.

Pikica spi dalje do osmih. Takrat se prebudi Vlado‰a

vdrugiã — zdaj o poãitnicah spi po dvanajst ur na dan.
Komaj obleãe eno nogavico, Ïe ji radovednost ne da
miru. Pogledati mora, kaj dela Pikica. Pikica ‰e spi, ali
Vlado‰i se zdi, da je pogledala. âisto majãkeno jo v‰ãip-
ne v lice.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

146

»Gingica, zajãek srebrni, kaj se ‰e nisi prebudilo?«
Gingica, zajãek srebrni, se prebudi, se pretegne, uh!

na vso moã.

»Mum! mum!« zagodrnja in udari okoli sebe.
Vlado‰a se ji nastavi ãisto blizu. Presreãna je, ãe jo pri-

me Gingica za uho ali ãe jo zagrabi za srajco.

Mama pride v spalnico.
»Kaj se Ïe zopet igra‰ s Pikico?« se jezi na Vlado. »Ob-

leci se! To je hudo s teboj, celo uro se oblaãi‰!«

»âe me pa Gingica drÏi. Poglej, da me drÏi.«
Mama pristopi, pogleda, odpre roãico, da bi mogla

Vlado‰a proã. Ali Vlado‰a noãe proã. Mama odvija Piki-
co. Vlada pripravlja ãiste plenice, ãisto srajãico, hiti ven
naroãat Barici, naj pripravi vodo, ker se je Gingica pre-
budila in se bo brÏ brÏ kopala.

Mama nese Pikico v kuhinjo. Pikica skaãe v povoju,

vãasih se oglasi: »Hem, hem!« in ãaka, kaj se bo z njo
zgodilo.

Voda je pripravljena, Vlada poloÏi Pikiãino milo ma-

mi k rokam, potem mast in dve ãisti platneni cunjici,
eno za oãi, drugo za usta.

Pikica skaãe v vodi, se zadovoljno smeje in pljuska z

noÏicami. Vsa druÏina stoji okoli in gleda. Tata je pri‰el
iz ordinacije, v‰ãipne Pikico v koleno, strokovnja‰ko po-
tiplje mi‰ice in jo vpra‰a: »No, Pikica, plebanu‰, kdaj
pojde‰ z menoj lovit rogaãe?«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

147

To je namreã v druÏini, da vsi mo‰ki in Ïenski Jelov‰ki

love na izletih rogaãe in rogaãice, metulje, hro‰ãe, gose-
nice, polÏe, Ïabe, — vse, kar leze ino gre.

Plebanu‰ ne pravi niã, z roko lopne po vodi, da odle-

ti nekaj kapljic na tatejev zlati nanosnik.

»Oho, oho, dekle!«
Zunaj zazvoni.
»Gospod doktor! Gospod doktor!« kliãe sluga na hod-

niku in tata se izgubi iz kuhinje.

»Gospa,« pravi Barica, »ali ste videli, kako ima na‰a

mala zrele oãi? Kakor da je dve leti stara, take jasne in
pametne oãi ima. Minkica, prepeliãek ti pisani, gin, gin!
. . . Vidite, kako me gleda, glej, Vlada, kako me gleda!«

»Ni res, mene gleda!« se prepira Vlada in se rine bliÏe.
»Kaj bo tebe gledala?! Mojo rdeão ruto gleda. Minki-

ca, Minkica! Kako ima Barica lepo ruto, kajne, kajne?
Rdeão kakor mak, kajne.«

Mama umiva Pikico in podi Vlado‰o in Barico proã.
»Obleci se, Vlada, takoj! Bosa si ‰e in v hlaãicah! Ta-

koj proã, takoj se obleci, umij in zajtrkuj! . . . In vi, Ba-
rica, kaj stojite?! . . . Kdaj bo pospravljeno, moj bog?!
. . . Kdaj boste ‰li na trg?! . . . In sobota je danes!«

Konãno sta mama in Pikica sami.
Ko je Pikica okopana, se malo jezi, ker se ji zdi obla-

ãenje odveã in prepoãasno. Laãna je in tisto umivanje
ust in izpiranje oãi z mlaãno vodo, tisto oblaãenje srajãi-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

148

ce in jankice se ji zdi prav sitno in nepotrebno. Najraje
bi jokala.

»Mem! Mem!« se jezi in debela solzica se zable‰ãi nad

temnimi trepalnicami.

AIi mama hiti. Preden se Pikica pripravi na jok, Ïe leÏi

mami na kolenih in mama si hitro in nepotrpeÏljivo od-
penja obleko. Zaradi Pikice ima na vseh bluzah vsak
drugi gumb odtrgan, ãeprav jih ‰iva skoro vsak dan.

Potem gre Pikica zopet v posteljo. âe se ji ljubi, spi, ãe

ne, pa si kaj pripoveduje v svojem posebnem jeziku, ki
ga ne razume vsak. Barica trdi, da »poje kakor ptiãek v
gnezdecu.«

Mama tedaj gospodinji, pi‰e, gre na sprehod ali na

obiske, sploh ima dve uri pred Pikico mir. Pikice nihãe
drug ne jemlje v roke kakor mama. To je Ïe tako vpelja-
no. In niti mama niti kdo drug je ne razvaja s prena‰a-
njem in nepotrebnim ujãkanjem. Pikica je najraj‰i v svo-
ji posteljici. Od tam opazuje, kaj se godi, kdaj se odpro
vrata, kdo pride v sobo in kdo gre ven. Njene vesele
oãke vsakogar prijazno pozdravijo, zato se vsakdo po-
igra z njo, ko gre mimo. âe se ji zdi, da jo preveã zane-
marjajo, zakliãe: »Mo! Mo!« — to se pravi: »Ljudje, sem-
kaj, poglejte me, razveselite me!«

Vãasih pride mama domov in sli‰i Ïe na stopnicah

prepir.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

149

»Zakaj se igrate z njo? Vas bom Ïe zatoÏila mami, da

ste jo poljubili, ko je ne smete!« sli‰im Vlado‰in glas.

»O, ãakaj, a kaj poãne‰ ti?! Kaj je nisi prebudila?! ·e

minute ji ne da‰ miru!« odgovarja Barica.

Ko mama pozvoni, prihitita obedve odpirat.
»Mama, Barica je . . . «
»Gospa, Vlada je . . . «
Mama Ïe ve, kaj je, pa spodi obe iz sobe. Ali ne dasta

se. Med vrati stojita in obe hkrati pripovedujeta.

»Mama, meni je rekla Gingica . . . ,O‰a’, pomisli,

,O‰a’ je rekla ãisto jasno,« trdi Vlado‰a.

»Oh, gospa, kihnila je, niã ni rekla. Kar je res, je res.

Meni je potegnila ruto z glave, govoriti pa ‰e ne zna,«
pripoveduje Barica.

»Niã ne verjemi, mama, Barica si je sama odvezala

ruto. Ali mene, mene Pikica pozna, pa me je poklicala,
zares. Hotela je reãi Vlado‰a, pa je rekla samo ,O‰a’, ker
je ‰e majhna.«

»Oh, gospa, ne verjemite . . . «
Komaj se mama re‰i obeh klepetulj, pride tata iz bol-

ni‰nice in seveda naravnost k Pikici. Vlada za njim.

·e preobleãi se mama ne more. Vlada kriãi: »Mama,

mama, tata Pikico Ïgeãka.«

Mama prihiti in re‰i Pikico pred tatejem.
»Zakaj ji ‰e ti ne da‰ miru, ko ve‰, da to Ïgeãkanje ni

zdravo. BoÏjast bo dobila . . . «

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

150

»Neumnost,« pravi tata popolnoma brez vsakega

spo‰tovanja, »saj sem doktor . . . Sploh jo pa Ïgeãkam
samo po podplatih.«

Mama poloÏi Pikico nazaj v posteljico in se gre pre-

oblaãit in preobuvat.

âez nekaj ãasa pride Barica: »Gospa, gospod piha Pi-

kici v obraz.«

Mama hiti Pikici na pomoã. Vlado‰a in tata se igrata

z njo — mama tega nima rada. Vse mogoãe stvari poãe-
njata z njo.

Tata ji vzdiguje roãice gor in dol: »No, plebanu‰, to je

telovadba, kajne? ·e z noÏicami: ena . . . dve . . . «

Pikiãine oãi se ãudijo, ãudijo, obrazek je preseneãen,

usteca so odprta.

Vlado‰a se zmisli, da bi bilo fletno, ãe bi poloÏila Gin-

gico na trebu‰ãek.

Tata poloÏi Pikico na trebu‰ãek, Vlada mu pomaga.

Pikica je v tem poloÏaju res zelo sme‰na. TeÏko glavico
vzdigne vãasih kvi‰ku, se zaguga na desno pa na levo,
oãke so vaÏne in resne, z noÏicami in roãicami maha na-
okoli, iz sme‰nih ustec se zasli‰i utrujen in zaãuden:
»Ben, ben.« Nerodno se ozira Pikica naokrog z zaãude-
no, ljubeznivo radovednostjo.

Zdaj pride mamica. Pikica jo Ïivahno pozdravi.
»Vidi‰, plava, plava!« kriãi Vlado‰a.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

151

Mama poloÏi Pikico zopet nazaj na hrbet. Pogleda jo

vsa radostna, vesela in sreãna: »Na‰a Pikica je zlat me-
tuljãek, kakor janjãek je dobra! Pikica! Pik! Pik!«

Pikica se zahihita.
»Bolna je videti,« pravi tata nala‰ã. »Zdi se mi, da je

danes bleda. Zbolela bo pa bo umrla. Gotovo si jedla
vãeraj kak‰ne zelene ãe‰plje, ko si bila na trgu,« oãita
mami.

To je res, da ima mama sadje prav rada in ni tako na-

tanãna. âe je tudi ‰e malo zeleno, tekne ji vseeno . . .

Mama se prestra‰i, vzame Pikico v naroãje in jo gre

ogledovat k oknu, ali Pikica je zdrava. Oãke so jasne in
ble‰ãeãe, kakor dva Ïareãa dragulja, jeziãek, ki se pokaÏe
vãasih med ustnicami, je rdeã, gibãen in podjeten. Pikici
ni niã. Nasprotno, zelo vesela je.

»Brrr!« naredi, da skaãejo sline vsenaokrog.
Mama jo poljubi na tiste mehke, mehke laske na te-

menu: »Moje moje srebrno, pisano! RoÏica, grliãica!
Sladka na‰a! Dekliãek na‰!«

Barica pride klicat k obedu: »Vse bo mrzlo. Juha je Ïe

pol ure na mizi. Vse bo zaniã. In pa tisto pospravljanje
potem. Do treh pomivam posodo, ko stoji o pol dveh ‰e
vse na mizi.«

Tako se jezi, ali tudi ona pristopi bliÏe in potipa s

prstom Pikiãino mehko, roÏasto liãece: »Ti dekletce ti,
kako gleda. âakaj, ko bo‰ velika, bom pri‰la jaz, ki bom

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

152

takrat Ïe stara Ïenska, pa bom rekla: Ali se me ‰e kaj
spominjate? No, ko ste bili majhni, sem vam prala ple-
nice. In na sonce sem jih obe‰ala, da so bile bele ko sneg,
tople in ãiste. Tako je, Micika. Morda bo‰ Ïe zaroãena
takrat. No, bogve, kod hodi tvoj bodoãi moÏ okoli po
svetu. Tako kak‰ne tri ali ‰tiri leta je star in poreden se-
veda. Morda zdajle stoji v kak‰nem kotu in se dere . . .
Pikica, kaj je naredil, kaj?«

Pikica pravi: »Gin, gin,« mama pa jo poloÏi nazaj v

posteljico. Pikica je najraj‰i v svoji posteljici. Nosi je nih-
ãe, samo popoldne se vozi na sprehod. Mama sama jo
pelje ali pa Barica. Vlada skaãe ob strani, kuka za zastor,
ãe Pikica spi ali ãe gleda po strani ven, v mreÏi na vratu
ji visi velika Ïoga, ki jo je dobila za god, v roki pa nosi
lesen obroã in paliãico. S tem se podi po parku.

Pikica ãaka, da pridejo v park. Tam spuste streho raz

voziãek in Pikica lahko gleda naokrog ali pa kvi‰ku v
zeleno drevje, v goste veje, skozi katere se samo tu in
tam svetlika modro nebo. Pikica molãi, njene oãi gledajo
mirno in resno v veliki, neznani svet. Po celo uro ali dve
je nihãe ne moti. Vlado‰a se igra, mama bere, Barica ‰iva
nov predpasnik. Pikica leÏi vznak in gleda, kako trepeãe
listje v ãistem, toplem zraku, poslu‰a, kako pojo ptice,
kako se otroci igrajo, glasno pojoã, in v malem telescu se
budi polahko, polahko neÏna, bela, svetla du‰ica, v ma-
lem srãecu klije neka milina — jasna in vesela dobrota,

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

153

prisrãnost in ljubeznivost. Nobene zlobe ni v tem drob-
nem srãecu, nobene sence v mali, rahli du‰ici.

Mamo je vãasih strah. Kako se vzgaja milina v takem

malem srcu, kako se seje dobrota v tako neÏno, komaj,
komaj vzcvetajoão du‰ico?

Nagne se mama k Pikici, ki je vedno vedra, ki ne muãi

s kriãanjem niti nje niti drugih v hi‰i, ki nikogar ne moti
v njegovem delu ali razvedrilu ali poãitku, nagne se k
nji, jo dolgo gleda in strah jo je, da bi ne pokvarila tega
Ïlahtnega brstja, ki je vzklilo v njej, strah jo je, da ne bi
padla ljuljka iz njenih rok v to ljubeznivo, drobno in
milo bitje . . .

Ob sedmih gre Pikica spat. Mama jo malo umije za

lahko noã, jo nahrani, ji obleãe toplo jankico, kajti Pikica
spi pri odprtih oknih in bi se lahko prehladila, ãe bi ne
bila toplo obleãena, in Pikica zaspi. Mama jo sama po-
loÏi v posteljico, zagrne zastor in Pikice ni. Îe dva me-
seca se ponoãi nikdar ne prebudi. Podnevi je natanãna
kakor tista ura-kukavica, ki vsako uro zakuka svoj ku-
ku, ku-ku. Pikica je »napravljena« ãez dan na dve uri.
Vsaki dve uri zaãivka svoj prisrãni, na pol veseli in na
pol nestrpni »gin, gin«. To je ravno tako, kakor bi rek-
la: »Hej, ljudje, mama, moj ãas je tu, mokra sem in zelo
laãna.«

Nihãe se ‰e ni jezil na Pikico; Pikiãina zasluga je, da je

njena mama vedra in ãila, cvetoãa in vesela, ne pa utru-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

154

jena, zlovoljna in nemirna, kakor so druge mame, ki
nimajo cele noãi miru in ki jim po u‰esih neprenehoma
zvenijo otro‰ki kriki. Pikici mama ne bo mogla nikdar
oãitati, ko odraste: »Oh, koliko noãi sem preãula zara-
di tebe! Bolna sem postala in stara zaradi tebe! Koliko
sem se te nanosila! Koliko muke, koliko skrbi sem ime-
la zaradi tebe! Svojo mladost sem izgubila, svoje vese-
lo srce zaradi tebe! âe sto let Ïivi‰, mi ne more‰ odsluÏiti
truda in trpljenja zate!«

Pikiãina mama ne bo nikdar tako govorila. Lagala bi,

ãe bi kdaj tako govorila. Ne, ko se bo po letih spomnila
prvih mesecev Pikiãinega Ïivljenja, bo vselej spreletela
njeno srce neka vesela, smejoãa se sreãa. Kako lepi spo-
mini bodo to, kako jasni in radostni!

Ne, ko bo Pikica Ïe velika, velika, ko ji ne bo nihãe veã

rekel »Pikica«, ko se bo vedelo le ‰e o Ma‰i, takrat, ko bo
imela mama Ïe sive lase in staro, razorano lice, takrat bo
rekla: »Ve‰, hãerka moja, takrat, tisto leto, ko si bila ti
majhna, je bilo najsreãnej‰e leto mojega Ïivljenja. Moj
bog, kak‰no lepo leto je bilo to! Kak‰en sonãen otrok si
bila ti, draga moja! Morda bom jutri ali pojutri‰njem
prebridko jokala zaradi tebe, ali, ko bi izjokala jezero
solza zaradi tebe, en sam kratek spomin na tiste dni bo
razvedril moje srce, kakor se razvedri narava, ãe en sam
sonãni Ïarek pogleda skozi temne oblake. Kak‰ne pre-
lepe dneve sem preÏivela s teboj, du‰a moja!«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

155

Tako bo govorila mama, ko bo stara, globoko se bo

zamislila in oãi se ji bodo orosile v sreãnih, jasnih spo-
minih.

Vlado‰a me kliãe: »Mama, Gingica me je poklicala

,Ado‰a’! ,Ado‰a’ je rekla ãisto jasno. Pridi poslu‰at!«

Vem, da ni res, ali vendar hitim k posteljici na‰e lju-

beznive, zlate, prisrãne Pikice.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

156

Beli ãeveljãki

ocoj ponoãi nisem mogla spati. Sanjalo se mi je
nekaj ãudnega in hudega. Prebudila sem se s stra-

hom, srce mi je utripalo in lasje na sencih so mi bili mo-
kri od potu. Roke so se mi tresle v zapestju, ustnice so
bile vroãe in posu‰ene. Sedela sem na postelji in se po-
ãasi razgledavala okoli sebe. Mesec je sijal v sobo, pol-
noãni mesec, ves srebrn in skrivnosten. Ta hip sem po-
zabila na sanje in se zaãudila lepoti meseãne noãi, ki je
molãeãa in svetla gledala skozi okna v sobo.

Naslonila sem se nazaj na blazine, podprla glavo in se

zamislila v tiho, tiho noã. Vse spi, nikjer glasu. Mesec
sije in soba je ãudno mirna in molãeãa. Na beli otro‰ki
pruãici stojita dva para rdeãih ãeveljãkov. Eni so veãji,
ozki in dolgi, zelo pravilno stoje, kakor vojak, kadar sa-
lutira generalu. Ti so Vlado‰ini. Sama jih je postavila tja
z veliko pozornostjo, kajti ãeveljãki so ‰e ãisto novi, ko-
maj en dan stari. Drugi pa so majãkeni, nekako sme‰ni
in prikupni. To so Pikiãine copatke, prve, ki smo ji jih
nataknili na mile in mehke noÏice. Ena je prevrnjena in
je nekako ganljiva in prisrãna.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

157

Tiho je gledal srebrni mesec skozi okno. âeveljãki na

pruãici so bili rdeãi kakor podnevi, ali mirni in kakor
utrujeni.

Po kak‰nih potih boste hodili, ãeveljãki? V grlu me je

stisnila ãudna milina in misli so ponavljale: Kod, povej-
te, kod boste hodili, ãeveljãki? Po kak‰nih cestah pojde
Vlado‰ka skozi Ïivljenje, po katerih stezah, po kak‰nih
strminah? In Pikica, kod bo hodila po svetu? Doma, na
tujem, po lepih ali grdih potih?

âeveljãki, k sreãi bi rada, da bi ‰li, po prijetnih krajih

k sreãnim ciljem!

Zahihitali so se rdeãi ãeveljãki v srebrni meseãni luãi.
O neumnica, kaj spra‰uje‰! Nihãe ne ve tega, nihãe!
Zunaj nekje v tretji, ãetrti ulici so zalajali psi, konji so

zatopotali in voz je zadrdral. Predramila sem se.

Da, res, kadarkoli kupujem Vlado‰i ãeveljãke in jih

prinesem domov, vselej pravim: »No, glej, kako so lepi,
kako so imenitni! Ne raztrgaj jih prehitro in zdrava in
sreãna jih nosi!«

Zdrava in sreãna! Dekle, to je glavna stvar. Morda

bodo ãeveljãki, ki si jih bo‰ nekoã kupovala sama, lep‰i
in draÏji, glavno je, da jih bo‰ nosila zadovoljna.

Nekoã je dobila Vlado‰a lepe, bele svilene ãeveljãke,

vezene z zlatom. Naredila jih je bila lepa ãrnolaska in jih
prinesla Vlado‰i v dar. Takrat je bila Vlado‰a ‰e majhna,
kak‰na tri leta stara. Oblekli smo jo v belo obleko, na

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

158

glavi je imela klobuãek iz belih ãipk, na nogah pa bele
nogavice in tiste svilene ãeveljãke, ki jih je dobila v dar.
Kamorkoli je pri‰la, povsod je razkazovala svoje ãeveljã-
ke. Tudi k tisti ãrnolaski smo ‰li, da bi se ji pokazali in
zahvalili. Vlado‰a je hodila neizmerno oprezno, vedno
je gledala v tla. Ko smo pri‰li tja, je sedla vsa utrujena v
kot na divan.

»Trudna sem,« je rekla, »zelo trudna. Jutri ne bom

obula belih ãeveljãkov. Preveã moram paziti nanje. Kaj-
ne, beli ãeveljãki niso za vsak dan? Kajne, beli ãeveljãki
so le za posebno prazniãne dni?«

Pritrdili smo ji.
»·koda, tako lepi so! Ali hudo je z njimi, preveã mo-

ram paziti nanje.«

Tako je ‰e malo vzdihovala in konãno zaspala na

mehkem divanu.

Pokrila sem jo in s ãrnolasko sva stopili na balkon, od

koder je bil prekrasen razgled po mestu in po vrtovih.
Na balkonu so cvetele roÏe.

»Kako lepo je tu,« sem rekla. »TeÏko se boste loãili od

tega prostorãka.«

»Da, odkar je umrl oãe, stanujeva z materjo tu. Dva-

najst let.« Zagledala se je v dolino, kjer se je dvigal dim
iz tovarni‰kih dimnikov v modro nebo, ravno kakor
sveãa.

Zdela se mi je nekako otoÏna in zami‰ljena.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

159

»Kaj vam je?« sem jo vpra‰ala. »Tako sreãni ste. Za-

roãeni ste s slavnim umetnikom, ki ga pozna skoro vsa
Evropa. Koliko ponosnih gospa in poetiãnih gospodiãen
vam zavida. Vãeraj sem bila na njegovem koncertu in
verjemite, vse je bilo prevzeto.«

»Da, da, moja sreãa je res lepa,« mi je odgovorila. »Ali

veste, ravno tak‰na se mi zdi kakor Vlado‰kini beli ãe-
veljãki. Utrudili so jo, ker je morala toliko paziti nanje.
Tudi jaz sem utrujena od svoje sreãe. Prihaja semkaj gor
k nam, razvajen od lepih Ïensk, odliãnega okusa in ob-
ãutljivih Ïivcev. Jaz moram biti vedno vedra pred njim,
kakor je danes to nebo nad nami. ,Dragica, kadar ima‰
Ïalostne oãi, nisi lepa,’ mi pravi in jaz sama vem, da je
to res. Greva na sprehod, jaz grem pred njim po stezi,
ãudim se lepoti senãnega parka, ãudovitemu vonju li-
vad, on pa se naenkrat ustavi in pravi: ,Tvoja obleka ima
star kroj. Sploh bi smela imeti Ïenska vsako obleko naj-
veã ‰estkrat na sebi, kar je veã, je banalno.’ Zgodi se, da
me boli glava in si razpustim lase po ramenih, da me ne
teÏe na temenu. On pa pravi, da je to kmeãko, da mo-
ram nositi lase vedno, vedno v kroni, da bom kakor
angle‰ke kontese, ki so po njegovem mnenju najbolj po-
etiãna bitja na svetu. Peãe me vse to in Ïali. Kadar sem
z njim, moram vedno misliti le na to, kaj bom rekla, da
ga ne vznevoljim, kako se bom zasmejala, kako okreni-
la, da bo zado‰ãeno njegovemu estetskemu ãutu.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

160

»To so malenkosti,« sem rekla preseneãeno.
»Morda, morda tudi ne. O, da, ta ljubezen je lepa in

ãarobna. Kadar pride s svojimi goslimi, igra in me gleda
s svojimi temnimi, toliko obetajoãimi oãmi, se mi zdi, da
sem sreãna, zavidanja vredna. A ko strune utihnejo, iz-
gine ãar in jaz se veãno bojim, da bo kak‰na njegova be-
seda vse pokvarila, da bom opazila jaz na njem ali pa bo
on opazil na meni kaj takega, kar ni vredno ljubezni. Ka-
kor Vlado‰kini beli ãeveljãki je najina sreãa, vsak hip v
nevarnosti, da se umaÏe in potemni. Vlado‰a ne bo mo-
gla nositi svojih belih ãeveljãkov; za dvakrat so, za tri-
krat in potem se umaÏejo, postanejo grdi in neznatni.
Taka je tudi ta sreãa, nezanesljiva, slabotna. Lepa in dra-
gocena res, ali za dvakrat, za trikrat. Boste videli, vsega
bo konec, kmalu bo vsega konec.«

Zasenãila je z roko oãi, kakor bi se ji ble‰ãalo od reke,

ki jo je pozlatilo sonce s tisoãerimi bliski in Ïarki. Ali
videla sem, kako ji je pritekla po licu teÏka solza in ka-
nila med cvetlice, ki so stale ob ograji.

Zasmejala se je prisiljeno in natrgala je ‰opek za Vla-

do‰o. Najlep‰e roÏe je trgala, ‰opek je bil prevelik in pre-
lep za otroka.

»Zakaj ste vse oropali?« sem rekla. »Kdaj zopet se

vam bodo razcvetele roÏe na balkonu? Zakaj ne varãu-
jete z njimi?«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

161

»Vseeno je,« je odgovorila. »Zelo rada imam Vlado‰o.

Vãasih, kadar jo vidim, mi zatrepeta srce in pekoãa Ïa-
lost mi ga napolni do vrha. V takih trenutkih mislim,
kako nestalna je moja sreãa in da ne bom nikdar imela
otrok. Moje Ïivljenje se bo razpr‰ilo v niã. Naj le ima
Vlado‰a vse roÏe, za koga naj jih hranim.«

Naglo me je objela.
»Vi Ïivite,« je rekla, »vi imate pogum za vse, za lepoto

in za senco, za skrbi, teÏave in za vsa bremena vsakda-
njosti. Va‰i prazniki so zasluÏeni in ‰e mnogo jih boste
doÏiveli. Jaz imam zdaj vsak dan svojo nedeljo, ali strah
me je delavnika.«

Popravila se je. »Ne, ne, ni me ga strah, ali on ga ne

mara, on hoãe le praznik, le jasne dni, le sonce, le vese-
lje.« Nasmehnila se je trpko: »Morda bodo tudi njego-
vi prazniki minili.«

Poslovila sem se in kmalu nato smo odpotovali iz ti-

stega mesta.

Njena zaroka se je razdrla in lani je umrla. Z njim sem

nedavno govorila.

»Naveliãan sem vsega,« je dejal, »neskonãno nave-

liãan. Niã me ne veseli, niã ni zame lepo. Vse se mi zdi
navadno, stra‰no navadno!«

»Hoteli ste ob delavnikih praznik, zato je to,« sem

rekla in se spomnila tistih belih ãeveljãkov, ki jih je iz-
vezla njegova lepa zaroãenka za na‰o Vlado‰o.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

162

âeveljãki

pominjam se majhnih bosenskih opank, ki jih je
nosila Vlado‰a neko poletje. Kupila sem jih na sej-

mu, na velikem in buãnem zagreb‰kem sejmu, ki je tako
svojevrsten in zanimiv. Slavonske lepotice se sprehaja-
jo v svojih pisanih, z zlatom vezenih oblekah med ‰oto-
ri, plemeniti Turopoljci z visokimi ‰kornji se bahato po-
stavljajo okrog ne‰tevilnih vinotoãev. Cigani dirjajo po
cesti s svojimi konji gor in dol; vmes drdrajo gosposke
koãije z lakaji na boku. Prah se vzdiguje, prelepi, iskri
Ïrebci rezgetajo, ob cesti pa stoje aristokratski kupci
med cigani in kmeti. V ograji stoji nekaj sto rogatih bi-
kov, imenitnih, kakor iz Ïeleza ulitih, in dalje se gnete
nepregledno polje volov, krav in ovac. Na tratini se peko
ob ognjih jagnjeta, pra‰iãki in peãenice. Peki prodajajo
kruh in kolaãe. A pod ‰otori ple‰ejo. ·estinski fantje s
svojimi okroglimi, majhnimi klobuãki udarjajo na tam-
burice, okoli njih ple‰ejo kolo. In tu in tam, povsod je
veselje, godba, smeh. ârni srbski cigani, obleãeni po
mestno, igrajo na gosli in pojo stare veseloÏalostne ljud-
ske pesmi. Igrajo mamljivo in sladko. Tesno je okrog
njih, strune drhte, oãi se vÏigajo in kri je vroãa, veselo,

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

163

drhteãe zakipi po Ïilah. Pred komedijami cingljajo zvon-
ci, amerikanske pihalke se zibljejo gor in dol, sto harmo-
nik poje, tisoã glasov se topi v en sam opojen, razburljiv
‰um.

Malo dalje od glavne ceste stoje ob stranski poti ‰oto-

ri bosenskih kavarnarjev. Sede‰ na leseno klop za ozko
mizo in Ïe stoji fildÏan znamenite tur‰ke kave pred te-
boj. Sam stari Mehmed ga je postavil predte. Mlad fant,
sloki, v bokih tako prelepo vitki Hamdija tolãe v moÏ-
narju kavo po starem tur‰kem obiãaju, a Ibrim kuha na
Ïerjavici sveÏo ãrno pijaão za nove goste. Samo zavre in
Ïe se toãi gosta, duhteãa kava v majhne fildÏane, ki niso
mnogo veãji od naprstnika.

Ob straneh vise bosenske, veãkrat ãudovito umetni-

‰ko tkane preproge in po njih so razgrnjene razne zape-
ljive orientalske drobnjarije. Kakor pajkova mreÏa tako
tenki in prozorni ‰ali, izvezeni ob robeh z arabskimi pri-
slovicami in polmesecem, pasovi iz belega sukna, ob‰iti
z zlatom, pisane torbice, srebrne, filigransko izdelane
igle in spone, bakreni, pocinjeni podstavki, ki so vanje
vrezani lepi orientalski ornamenti, doze iz medi, emaj-
lirane z rdeãimi, modrimi in zelenimi barvami, Ïamet-
ne koniãaste copate in pisane otro‰ke opankice.

»Mama, kupi mi take opankice,« je prosila Vlado‰a.
»Koliko veljajo?« vpra‰am hladnokrvnega Mehmeda,

opasanega s ‰irokim svilenim ‰alom.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

164

»·estdeset,« pravi.
»To je preveã.«
»E, kad ti je odvi‰e, a ti nemoj kupiti, lijepa gospo,«

odgovori Mehmed in obesi opankice nazaj na klin.

Mehmed je stare korenike. Ne baranta, ne pretirava

v ceni, ali zato tudi za krajcar ne odneha. Bosenski mo-
hamedanski trgovci so znani po svoji po‰tenosti in
Mehmed je ogorãen nad mlaj‰imi tovari‰i, ki po vzoru
nevernikov z raznimi zvijaãami kvarijo dobro ime pri-
padnikov preroka Mohameda.

Kupila sem opankice za ‰estdeset krajcarjev, kakor jih

je cenil Mehmed, in Vlado‰a jih je obula ‰e tisti dan.

Ali opankice niso imele sreãe, utonile so v Savi in sko-

ro bi bila tudi Vlado‰a utonila z njimi.

Vlada se je hodila z babico vsak dan kopat na Savo.

Daleã je to. Skoro pol ure se vozi‰ s tramvajem po dol-
gi, dolgi Savski cesti. Poãasi se maje konjski tramvaj na-
prej, poãaka pred Ïelezni‰ko progo, ki dvakrat preãka
cesto, in nadolgoãasi‰ se vãasih do sita. Hi‰e ob cesti se
vse bolj manj‰ajo, pritliãne bajtice stoje med majhnimi
enonadstropnicami zagreb‰kih obrtnikov. Nekaj pekov
je tu, nekaj mesarjev in polno ãevljarjev in opankarjev.
Senãnati kostanji stoje doli ob pe‰poti, potem se vrste
visoki topoli in daleã se odpre pred teboj ravno savsko
polje. Zadaj je Zagreb, nad njim pa se dvigajo vinogra-
di z belimi vilami vse vi‰e in vi‰e, a na obzorju sloni ‰iro-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

165

ka zagreb‰ka gora s svojim raztegnjenim temenom in
ne‰tetimi hribi.

Debel prah leÏi na cesti, vzdigujejo ga ciganske lojtr-

nice ali kmeãki koleselj, ki hiti iz trga proti domaãi vasi.
Mlada kmetica goni pred seboj svinjo naprodaj v mesto,
tam pa visok kmet nosi na hrbtu razno robo, ki si jo je
nakupil v mestu. Dopoldne hiti tod vse polno deklet
sem ter tja. V okroglih jerbasih nosijo na glavi v mesto
pridelke okoli‰kih kmetij.

Pri mitnici tramvaj obstoji, vse poskaãe z voza in po-

hiti k Savi, ki se je ‰iroko razlila pod cesto in pod ‰irokim
mostom. Premodro juÏno nebo se je razpelo nad sav-
skim poljem, vse barve gore v Ïivem soncu. Beli pesek
na produ obroblja zeleno savsko vodo, zrak je ãist in
vroã. Po bliskovo dere voda okoli kopali‰ãa. âez zibajoãi
se most steãe‰ h kabinam, ki so polne smeha in ‰cebe-
tanja. Z veselimi klici se ljudje preoblaãijo, v bazenu se
love otroci, a zunaj skaãejo spretne plavalke s poredni-
mi kriki v vodo, ki jih moãna in deroãa nosi do konca
kopali‰ãa, kjer se zagrabijo za debele vrvi in vse mokre,
lesketajoãe se v soncu, splezajo zopet na brvi in steãe-
jo po debeli preprogi nazaj gor, kjer se iznova in vedno
iznova meãejo v objem bistrim savskim valovom.

Vlado‰a se ne boji vode, nikakor ne. Komaj je sleãena,

Ïe hiti k vrvi, ki je ãez sredo prepeta ãez bazen, ‰vigne
ob njej v vodo in se potegne do sredine, kjer jo deroãi

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

166

valovi drÏe kvi‰ku, kakor bi leÏala na mehki blazini.
Voda je tam globoka, na‰i Vlado‰i vsaj dve pedi nad gla-
vo, ãe bi stala. Ali stati je nemogoãe in vrv je moãna. âe
bi ope‰ale roke, bi jo Ïe ulovile Ïenske, ki se s smehom
in ‰aleã se kopljejo na koncu bazena. Sava je vesela in
neizmerno Ïiva voda, Kako skaãe, Ïubori, dere in ‰umi.
Vso mladost prebudi v krvi in z neizreãenim uÏitkom se
bojuje‰ z njenimi prelestnimi valovi. Vso Ïivljenjsko ra-
dost obãuti‰ v tej igrajoãi se in nemirni vodi in vse vese-
lje, da si zdrav in ãil, dovolj moãan za vesel boj z njo.

Ali tudi nevarna je. Oh, neusmiljena in hudobna je.

âe te potegne s seboj v vrtince, ne bo‰ nikoli veã hodil
po prelepem boÏjem svetu. Za vse veãne ãase umolkne‰.
âez dva, tri dni te vrÏe na prod med samotnimi polji, s
strahom najdejo tvoje ostanke in tvoj pogreb je Ïalost-
nej‰i od pogrebov drugih ljudi.

Taka je Sava. Kakor razposajen otrok je, nedolÏna,

vesela, in kakor krvoloãna roparica, potuhnjena in ne-
usmiljena.

Iz mesta in iz vasi hodijo sem na most, kadar jih obi-

de Ïalost in se jim zazdi smrt slaj‰a od Ïivljenja.

Kdo bi na‰teval vse, ki so pri‰li iz mesta in s kmetov

sem na ta most, od koder je samo en skok v gotovo in
skrivnostno smrt! Kdo bi na‰teval vse, ki jih je zgrabila
voda vesele ali Ïalostne, pripravljene in nepripravljene,
in jih potegnila v svoje globoke, smrtonosne vrtince.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

167

Tudi VIado‰o so imeli ti zeleni, drveãi valovi Ïe v svoji

oblasti.

Z babico sta se pri‰li kopat, veseli, nali‰pani. In kdo si

ga vedi, kako se je zgodilo, da je omahnila Vlado‰a v vo-
do, ko se je na poti v kabino nagnila nad brv. Babica jo
je hotela pograbiti, stegnila je roke za njo, ali Ïe je tudi
njo poÏrla voda in valovi so ju nosili po bliskovo s seboj.
Neki mo‰ki je skoãil za njima, ju dosegel in ju ustavil
prav pred onim malim ovinkom, kjer se stekajo vode v
besen, peneã tok. Pritekli so ‰e drugi in potegnili vse tri
na breg.

Babica in Vlado‰a sta bili nezavestni in morali so ju

treti in buditi, preden sta odprli oãi. Vlado‰i ni bilo kdo
ve kaj, malo vode se je napila, ali babica je bila vsa pre-
mrla od strahu. Spravili so obe v posteljo. Voda jima je
odnesla klobuka, babici se je njena lepa frizura — ima
majhno slabost, da si lase vedno jako lepo in spogled-
ljivo uredi — popolnoma razmoãila in tudi obleka in
ãevlji so bili videti zelo sme‰ni. Vlado‰a ni razumela, kaj
se je pravzaprav zgodilo in kako veliki nevarnosti sta
utekli z babico. Dali so ji piti malo vina pa se je takoj
razÏivela. Morda od pijaãe, ker je ni bila vajena. Ali res
je to, da se ji je sme‰no zdelo vse skupaj. Ko pa sta se z
izvo‰ãkom vozili domov, je vzdignila noge, ki so tiãale v
velikih, izposojenih ãevljih, in rekla z odkritosrãno Ïa-
lostjo: »·koda, da mi je Sava sezula opankice. Turek je

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

168

rekel, da so vezene s pravim zlatom, in mama je dala
zanje ‰estdeset krajcarjev. In to je veliko denarja, pravi
ona.«

·e vedno sije meseãina. V polsnu prihajajo misli, izgi-

njajo, pisane podobe se vrste druga za drugo, neznatne,
a vendar prijetne, obdane s ãarom, ki jih imajo vsi spo-
mini.

Vãeraj sem bila pri ta‰ãi. Pod streho ima sobico, na-

polnjeno z razliãno staro ‰aro.

Na policah so jabolka in orehi, na peãi stoji star, ro-

Ïast, razbit vrã, pod oknom sloni star divan in v ne‰te-
vilnih ‰katlah, kovãkih in zabojih so spravljene najraz-
liãnej‰e stvari. Stari klobuki in obleke, porcelanasto po-
sodje, papirji, igraãe, vse, kar se nabere z leti, kar ãlovek
spravlja, ker sam ne ve, kam bi z vsemi temi stvarmi.
Zelo rada stikam po teh reãeh. In ãudno, vselej najdem
kaj, kar se da ‰e porabiti, kar potrebujemo zdaj mi.
Spomnim se pregovora na‰ih gospodinj, da »vsaka reã
ãez sedem let prav pride«. In nasmejem se ter pravim
ta‰ãi: »Vedno se mi je zdelo to spravljanje sme‰no. Ko
sem prviã pri‰la sem gor, se nisem mogla ubraniti neke-
ga pomilovalnega nasmeha nad tako skrbljivostjo, s ka-
tero si nakopiãila na stotine in stotine teh drobnjarij po
‰katlah in zabojih. A zdaj vidim, da ima tudi to sprav-
ljanje svojo dobro stran. Koliko koristnega sem Ïe na‰la
tu. Ali pri tebi na‰ pregovor ne zadostuje — ne ãez se-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

169

dem, ampak ãez ‰tirikrat sedem let pride vsaka reã prav
— to bi moralo biti napisano na vratih tvojega skla-
di‰ãa.«

In ãudno, kolikokrat sem prevrnila Ïe vse te zaboje in

kovãke, pa vendar najdem vselej, kadarkoli grem zopet
gor, kaj novega.

Tako sem tudi vãeraj prevraãala in odmotavala zavit-

ke, s ãudnim ãustvom pregledovala stare igraãe, s kate-
rimi se je igral nekdaj moj moÏ, — ‰katle z metulji, ki so
bili Ïe vsi na pol sprhneli, elektriãni stroj in omarico s
kemikalijami, s katerimi je delal poizkuse, izgotavljal
rakete in umetelni ogenj, ki so ga zaÏigali on in njegovi
tovari‰i po zagreb‰kih dvori‰ãih v veselje pa tudi v strah
mater.

Konãno sem na‰la v nekem kotu v moder papir zavi-

te nove otro‰ke ãeveljãke in neke vrste skrinjico, kakor
si jih privezujejo Ïidje pri svojih molitvah okrog ãela.

Vzela sem to dol in vpra‰ala ta‰ão, ãe ve, od kod so te

reãi.

»Da, da,« pravi. »Spominjam se. Pred kakimi deseti-

mi leti jih je na‰el tata nekje na ulici.«

»Zakaj spravlja‰ to tako dolgo? Zakaj nisi dala ãeveljã-

kov kak‰nemu siromaku?«

»Sama ne vem. V zaãetku ni bilo prilike, a pozneje

sem pozabila.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

170

»Daj jih meni, jih bom jaz dala kak‰ni siroma‰ni Ïen-

ski.«

Dala mi jih je. Od‰la sem od nje ‰e na trg. Nakupila

sem nekaj roÏ za balkon. Ker je bil ãetrtek, se je motalo
med stojnicami vse polno deãkov, ki so se ponujali go-
spodinjam, da bi nesli kupljene stvari domov.

Tudi jaz sem najela enega od njih.
Zaãela sva se pogovarjati.
»Ali vas je dosti doma?«
»Pet. Jaz sem najstarej‰i.«
»Kaj je va‰ oãe?«
»Zidar je. Ali zdaj je slabo za zidarje. V Zagrebu se ne

zasluÏi niã. Preveã jih je in premalo se zida.«

»Premalo? Saj vedno zidajo, v vsaki ulici skoro in v

predmestjih delajo vile kar na ducate.«

»To so vse majhne reãi. Malo delavcev je pri takih

‰katlah. Palaãe, palaãe, te, ãe bi se zidale. To kaj zaleÏe.
Na‰ oãe je zdaj v Trstu, tam je dosti zasluÏka.«

»Pa po‰ilja kaj?«
»Po‰ilja in ne, kakor pride. Vsi zidarji radi pijo. âe bi

bil doma, bi bilo bolje. Doma mu mati vzame sobotni
zasluÏek. Na tujem pa nima nikogar, ki bi skrbel zanj in
pazil, da ne bi zapravljal. âe je doma, nam je lep‰e. Veã
denarja je v hi‰i. Tako pa skoro vse sam porabi.«

»Ali ga imate otroci radi?«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

171

»Imamo. Dober je z nami. Ob nedeljah nas vzame s

seboj, ãe je lepo. V gozd gremo. Ve, kje rastejo ‰marni-
ce, kje so gobe, jagode ali maline. Lepo je zunaj. Zjutraj
gremo, pa pridemo zveãer domov. Kruha, sira in vina si
vzamemo s seboj. âe so jagode, se jih najemo, da je kaj,
in ‰e domov jih prinesemo. Mati gre drug dan na trg z
roÏami, gobami in jagodami in vãasih dobi cel goldinar
za to.«

»Mati je zadovoljna, kajne?«
»Kaj bi ne bila. Ampak, ãe se oãe napije, je huda. Jako

huda je, prepira se in kriãi. Ampak ãe deÏuje, kaj naj oãe
poãne? Doma je pusto, grdo stanovanje imamo in tesno,
na sprehod ne more, ko je blato, pa gre kam pit. Saj mu
ne zamerim. Ampak zapravi mnogo in mama nima po-
tem cel teden niã, a jesti hoãemo vsak dan.«

»In kako zdaj Ïivite, ko oãeta ni?«
»Slabo. Po‰ilja toliko, da je komaj za stanovanje. Ma-

ma pere in vãasih midva s sestro zasluÏiva kak‰en kraj-
car. Veste, gospa, sam krompir nas je. Komaj ãakam, da
bo to leto v kraju. Potem se pojdem uãit za kljuãavniãar-
ja. To je dober posel. âe bom zdrav in Ïiv, pojdem k Ïe-
leznici, kadar odrastem.«

»Kako pa v ‰oli?«
»Prvi nisem, zadnji pa tudi ne. Zdi se mi, da nisem

neumen, in ãe bi bil gosposki otrok, bi bil ‰e pametnej‰i.
Ali od rev‰ãine veãkrat pamet trpi. Gosposki otrok ne

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

172

dela drugega kakor tiste ‰olske naloge, ‰e ãevlje in oble-
ko mu osnaÏi dekla. Jaz in sestra pa morava vse pospra-
viti in se obed skuhati, ãe je mama zdoma. Vãasih pere
doma, vãasih gre prat po hi‰ah. Dosti trpi, sirota.«

»Ali je dobra?«
»Dobra, ãe bi ne bila dobra, bi vse pustila in ‰la. Am-

pak nabije nas le, vseh pet, ãe je treba. Ne utegne, da bi
zlepa. Saj veste, gospa, kako je. âez kak‰en plot skoãim
v parku, pa so hlaãe raztrgane. Nabije me, saj mora, kaj
bi ‰ivala zastonj. Vsakomur svoje. Siromakov otrok ima
veã udarcev kakor kruha.«

»Kaj so drugi ‰e majhni?«
»Lacko je star tri leta, Sreãko pet, Mimica osem, Anka

deset, jaz pa trinajst. To je ‰e dobro, da nismo vsi ena-
ki. Zraven nas stanuje neka vdova. Ta jih ima ‰est in naj-
starej‰emu je osem let. To je nerodno. âe jih pusti same,
se koljejo in pobijajo, ko so ‰e neumni, ãe pa hoãe ostati
doma, jim nima dati kaj v usta. To je ‰e dobro, da ima po
moÏu nekako pokojnino. Po deset goldinarjev dobi na
mesec. Pravi, ãe bi tega ne bilo, bi morala vse pometa-
ti. v Savo. Kaj imamo ‰e daleã, gospa?«

»Ne, kmalu bova doma. ·e nekaj hi‰.«
»TeÏko je. En krajcar bi mi lahko navrgli,« pravi.
»Malo mleka in kos kruha, ãe hoãe‰.«
»To pa to. Mleko bom popil, kruh bom pa Anki odne-

sel. Anka, ta je namreã jako pridna punca. Vse naredi in

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

173

v ‰oli zna najveã od vseh. ·koda, ãe bi imel jaz njeno
pamet, bi ‰tudiral. Bi mi Ïe dali kak‰no podporo. Ali kaj
bo dekle! ·ivat se pojde uãit. Nekaj je Ïe, pa posebnega
niã.«

Pri‰la sva domov. Dala sem mu mleka in kruha, za

Anko Ïemljo, za Mimico dve jabolki, za Sreãka dva stara
Vlado‰ina predpasnika in za Lacka tiste nove Ïidovske
ãeveljãke, ki sem jih na‰la pri ta‰ãi pod streho.

»Danes se mi je splaãalo,« je rekel moj junak. »Hotel

sem iti na sejmi‰ãe, tam se igrajo moji prijatelji sabor.«

»Sabor?«
»No, da. Igramo se, kako se razpu‰ãa hrva‰ki sabor.

Jaz bi bil ban in bi razpustil sabor. Ampak je prav, da
nisem ‰el. Opozicionalci bi me bili gotovo nabili.«

»Ali to ni parlamentarno,« sem rekla.
»Ni. Ampak mi se jezimo. Jaz bi bil danes ban, pa sa-

mo v igri. Drugaãe drÏim z opozicijo, se ve,« mi je odvr-
nil in od‰el.

Vãeraj, ko sem kupovala rdeãe ãeveljãke, je bila proda-
jalka z menoj posebno ljubezniva. Stara je kak‰nih se-
demnajst let, ima ãisto zlate lase, a oãi so modre ka kor
dve potoãnici. Elegantna je, Ïivahna, zobke ima kakor
mi‰ka, tako majhne, bele in draÏestne.

»Oprostite,« je rekla in pogledala vame. »Ali ste vi

tista gospa, ki pi‰e?«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

174

»Da, jaz.«
»Kako ste sreãni. Zavidam vam.«
Zasmejala sem se njenim oãem, ki so me gledale tako

spo‰tljivo.

»Zavidate?! Kaj je tu vredno zavidanja? Pi‰em in niko-

li nisem zadovoljna. Pi‰em in zdi se mi, kakor da bi me-
tala vse v globoko brezno. Vse izgine, brez uspeha, brez
sledu. Pi‰em, ker moram. Veãkrat potrebujem denarja
in pi‰em, ali brez volje. âas hiti, jaz pa ne napi‰em niãe-
sar, kar Ïelim napisati. Ono najlep‰e mi propada. âa-
kam, da mi pride praznik, mir. Vãasih si Ïelim k morju,
ali v gozdove, v gore, v samoto. Sanjam, da sedim pri
oknu v tihi hi‰i. Daleã naokoli ni nikogar, ãisto sama
sem cel dan. In pi‰em. Vãasih pustim pisanje in gledam
skozi okno. Daleã vidim na vse strani. Na morje vidim
in na gozdove. Zunaj je vihar, bliska se, oblaki se pode
po nebu. Morda je jesen, vsa pisana in otoÏna v svoji
lepoti. Morda je poletno popoldne, nebo je modro in
visoko in sonce zlati vse hribe in doline. Tiho gledam
vse to in vse, kar se je kdaj lepega zganilo v moji du‰i,
pride in oÏivi. Nagnem se nad papir in pi‰em . . . Tako
bi rada pisala in napisala bi stvari, ki bi bile lepe zame
in za druge. A zdaj? Zdaj sedem k oknu, nasproti je dol-
goãasen hotel. Ves dan je spodaj na ulici hrup, ‰um,
drdranje vozov in tramvajev, zvonjenje kolesarjev in

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

175

tuljenje avtomobilov. V sobi razgrajata otroka in vsak
hip se odpirajo vrata.«

Ne vem, ãe sem ji rekla vse to. Ne, niãesar ji nisem

rekla, samo nasmehnila sem se ji. Spomnila sem se ne-
kega popoldneva pred kakimi desetimi leti. Takrat sem
nosila ‰e kratka krila. Sedela sem na vrtu in nekaj bra-
la. In prviã sem si takrat Ïelela, da bi videla kdaj svoje
misli tiskane v knjigi. Zdelo se mi je takrat to vrhunec
sreãe, zadnji, najvi‰ji cilj mojih predrznih sanj . . .

Zdavnaj Ïe se mi je uresniãila ta Ïelja, ali sreãe nisem

obãutila nobene . . .

Vse, vse se nam izpolni prekasno . . .

·e vedno sije mesee, rdeãi ãeveljãki se vidijo jasno kakor
podnevi.

Moje misli prehajajo v sen. Ali ‰e v polsnu se mi na-

enkrat zazdi, da je morda najlep‰i cilj, ki sem ga dosegla,
najlep‰a Ïelja, ki se mi je spolnila, to, da stojita v moji
sobi dva para majhnih, rdeãih, otro‰kih ãeveljãkov . . .

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

176

Na‰e domaãe Ïivali

olikor nas je v na‰i hi‰i, vsi ljubimo Ïivali. Jaz in

moj moÏ, Vlada in Ma‰a in biser deklet, slavna

na‰a Barica, ki je doma iz pisanih in ljubeznivih zagor-
skih krajev. Imeli smo sicer pred nekaj leti neko Micko,
ki pa je bila lena in zanikrna in nam je ugonobila s svo-
jo nemarnostjo mlado kosovko, ki jo je na‰la Vlada vso
onemoglo nekje v parku v grmiãevju ob cesti. Z velikim
trudom smo je spitali, da je postala prav vesela in Ïi-
vahna ptiãka. Pozneje, poleti, smo od‰li vsi iz Zagreba;
za tri dni samo, nekam na deÏelo k znancem. Micka je
ostala doma. Ko smo se vrnili, smo na‰li na‰o prijazno
kosovko mrtvo v kletki. Umrla je od Ïeje, revica uboga.
Vlada je jokala in nama z moÏem se je Micka s tem to-
likanj zamerila, da smo jo odslovili.

Ko je pri‰la Barica k hi‰i, nismo imeli nobene domaãe

Ïivali. Samo sosedov Filaks je ãesto gostoval pri nas, ali
zdi se mi, da je prihajal bolj zaradi kosti, ki jih je dobi-
val v kuhinji, kakor iz resniãne naklonjenosti.

Lanske pomladi smo na‰li na‰o Ïabo. Zelena Ïabica je

to, taka, ki oznanja vreme. Posebno lep spomladanski
dan je bil, ko smo jo na‰li. ·li smo daleã ven iz mesta po

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

177

potih med vinogradi in gozdiãi. Iskali smo vijolic. In za
neko vasico smo na‰li ‰iroko sonãnato livado, ki je bila
kakor posuta z njimi. ·e nikdar jih nismo videli toliko
skupaj. Tudi belih je bilo med njimi in di‰ale so mam-
ljivo.

Jaz sem bila tisti dan zelo Ïalostna. Nekaj tednov prej

mi je pisal oãe, da boleha. Pisal je, da ima naduho, ali ker
ima skoraj vsak starej‰i ãlovek naduho, me ta novica ni
posebno vznemirila. Vendar sem prosila moÏa, naj pi‰e
zdravniku, ki mi je o njem oãe sporoãil, da ga zdravi.
Odla‰al je nekaj ãasa, potem pa vendar pisal. Ali odgo-
vora ni bilo. Spra‰evala sem vsak dan, a moÏ se je z
menoj vred jezil nad nevljudnostjo svojega slovenskega
tovari‰a. Sumljivo se mi je zdelo le to, da mi je zaãel pri-
govarjati, naj grem konãno pogledat domov, kaj je. Pot
je res dolga in nerodna, ali ‰e najbolje bi bilo, da bi ‰la.
V srcu sem zaãela nekaj slutiti in ãimdalje huj‰i nemir
me je muãil. Spomnila sem se tudi, da je dobil Ïe prej‰nji
teden nekako pismo z ljubljanskim po‰tnim peãatom, a
da mi ni niã omenil, kaj je v njem. Zaãela sem ga prosi-
ti, naj mi pokaÏe tisto pismo, ali trdil je, da ga je izgubil,
da ni bilo niã vaÏnega; neki dijak ga vpra‰uje, ãe se dobi
‰e kak primerek dija‰kega lista, ki ga je on pred leti ure-
jal.

Za nekaj ur me je to pomirilo, potem pa so se mi zbu-

dili dvomi ‰e moãneje.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

178

Tisti dan dopoldne sem ‰la in preiskala pisalno mizo

svojega moÏa. Nikdar tega ne delam in sram me je bilo,
da brskam na tak naãin po njegovih stvareh, ali nikakor
nisem mogla drugaãe. Vedela sem, da bom, ãe mu je oni
zdravnik sploh odgovoril, pismo gotovo na‰la; zakaj
moj moÏ ima navado, spravljati vsak vaÏnej‰i dopis.

In res sem pismo na‰la. Dolgo se ga nisem upala pre-

brati, bala sem se. Moje slutnje so se uresniãile. Zdrav-
nik je pisal, da je moj oãe bolan na smrt, da je vsako
upanje popolnoma izkljuãeno. ·e nekaj tednov, ‰e nekaj
mesecev bo morda Ïivel, ali smrt ga je Ïe zaznamovala.

Srce mi je za nekaj trenutkov otrpnilo in v du‰i se mi

je zbudila neizmerna Ïalost. Glej, Ïe so se‰teti njegovi
dnevi. Îe se zapirajo vrata.

Solze so me oblile, bridke in vroãe kakor ‰e nikdar.
Pri‰el je moj moÏ, ali jaz se nisem upala priznati, da

vse vem. Popoldne smo od‰li daleã za mesto na sprehod.

Mehka pomlad je bila naokrog. Hribi v prvem, ‰e ne-

razvitem zelenju, zrak jasen in mehak, po poljih in liva-
dah prve spomladanske cvetice. In vijolic kakor ‰e no-
beno leto.

Moj moÏ in Vlada sta jih neumorno nabirala, jaz pa

sem sedla na star podrt plot, ãe‰ da sem utrujena, da me
boli glava. Od‰la sta za vijolicami in maãicami, ki jih je
bilo grmovje polno. Skoraj celo uro sem ostala sama.
Sonce je sijalo s svojo prvo neÏno in laskajoão se toplo-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

179

to, na ‰irnem nebu ni bilo oblaãka. Okrog mene so frfo-
tale ptice in iz vasic se je ãulo klicanje otrok. Doli v ‰iro-
ki, prostrani savski dolini so po poljih delali ljudje.

Mislila sem na oãeta. Zadnja pomlad je to zate, oãe,

zadnje cvetlice, zadnji spomladanski vetrovi. Umira‰ in
kdo ve, koliko neizpolnjenih Ïelj, koliko zamujenih dni
bo ostalo za teboj. Taki smo ljudje, da nihãe ne zna go-
spodariti s svojim blagom. Koliko lepih dni gre mimo
nas, a mi jih zapravljamo v niã, da minejo brez spomi-
na in brez koristi.

In v srcu so me spekle vse zamujene besede, dobre in

lepe besede, ki bi jih bila lahko rekla oãetu in jih nisem,
Spomnila sem se njegovih dobrih oãi in mehkega glasu,
njegove veselosti, kadar sva ‰la, ko sem bila ‰e otrok,
daleã po stezah med travniki in Ïitnim poljem v drugo
in tretjo vas.

Stisnila sem glavo v pesti in jokala za oãetom, kakor

da mi je Ïe umrl. Ta prva in nepriãakovana Ïalost za
njim je bila bridkej‰a in bolj boleãa kakor ona tuga, ki
me je prevzela, ko so mi ãez nekaj tednov naznanili, da
je v resnici umrl. Obiskala sem ga bila medtem in se pri-
pravila na njegovo smrt.

Okoli mene se je budila pomlad. Daleã je segal pogled

na vse strani in vse je Ïe brstelo in ‰u‰telo v novo prebu-
jenem Ïivljenju. A jaz sem sredi te lepote mislila na oãe-
tovo smrt. Objokovala sem njegovo Ïivljenje, ki bi bilo

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

180

lahko sreãnej‰e in veselej‰e, kakor je bilo. Kdo je kriv
tega? On sam, mi otroci, okoli‰ãine?

Po dolgi uri sta se vrnila moj moÏ in Vlada. Polno ko-

‰arico vijolic sta imela, a sredi med njimi sta pod ma-
hovino varovala — Ïabo. Bila je seveda zelo majhna, a
bila je Ïaba.

Moj obraz je bil ‰e vlaÏen od solz, oãi rdeãe in vendar

sem se tiho nasmehnila. Tudi v na‰e najsvetej‰e ure, v
na‰o najglobljo Ïalost sega Ïivljenje s svojimi sme‰nost-
mi.

In sploh, kaj je sme‰no? Za nas, ki smo preprostega

srca, ki se smejemo lahko in odkritosrãno kakor otroci,
za nas ni sme‰nosti nikjer in v niãemer. Med solzami se
nasmehnemo, ali na‰ nasmeh je dober in nedolÏen in
brez osti.

Moje Ïivljenje je prepleteno z naravo, vso svojo sreão

in vso svojo Ïalost nosim v njeno mirno, lepo in neiz-
merno prostost. Bledo je vse in neznatno, kar doÏivi‰ v
tesni sobi; daleã po poljih mora iti pogled, po ravnini, po
bregovih, pod odprto neskonãno nebo, kadar je srce
polno. Du‰a je bogata, globoka in brez mej, kadar vidi‰
‰iroko pokrajino okrog sebe in vesoljstvo v zvezdah.
Tisto pomlad, ko so bile livade in loke in meje tako pol-
ne vijolic kakor ‰e nikdar, tisto pomlad je umiral moj
oãe . . .

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

181

Vidite, hotela sem napisati nekaj veselih strani, a med

veselost, med smeh so mi kanile solze.

Toda konãati moram svoje pripovedovanje o Ïabi.

Tudi Ïabe so poetiãne. V poletnih noãeh, ki so tako deh-
teãe in ãarobne, rada poslu‰am njihovo glasno, enako-
merno pesem. A kar se tiãe zelene Ïabe, mislim, da je v
ãislih tudi pri preprostem ljudstvu, ker bi je drugaãe ne
imenovalo boÏjo Ïabico.

V zadovoljstvo nas vseh je postala ta boÏja Ïabica ãla-

nica na‰e male rodbine. Deli smo jo v ‰iroko steklenico,
ji dali malo mahovine, kamen in vodo. Mi vsi, na‰i znan-
ci in prijatelji, vsi smo postali strastni muholovci. Hra-
ne je imela ‰e preveã. Vsak od nas se je zanimal, ãe sedi
visoko ali nizko, ãe ima ãisto vodo ali ne. Na‰a mala
Ma‰a ji je rekala »taba«. Jako rada jo je imela in vsak
dan se je zdaj pa zdaj postavila pred vrata ãakalnice in
tako dolgo kriãala »taba, taba«, dokler ji nismo odprli in
ji pokazali zeleno regico in njene male, ãrne, pikaste oãi.

Nekajkrat je povzroãila boÏja Ïabica v na‰i hi‰i veli-

ko razburjenost. Steklenica je bila namreã zavezana s
papirjem, ali zaradi muh smo napravili v papir luknjo.
Spu‰ãali smo jih skozi to odprtino in postavljali na luk-
njo ‰katlico ali kaj podobnega, da bi ne mogle uiti. Neko
jutro je Barica navsezgodaj odkrila, da Ïabice ni. Zveãer
je nekdo privzdignil ‰katlo in jo pozabil postaviti zopet
nazaj. Vse muhe so u‰le, z njimi pa je izginila tudi Ïabi-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

182

ca. Barica nas je vse hitro obvestila o nesreãi. Spali smo
‰e, pa smo bili seveda v trenutku popolnoma obleãeni.
Iskali smo Ïabo celo uro po vsem stanovanju in Barica
je ‰la gledat tudi na dvori‰ãe, ãeprav smo stanovali v
prvem nadstropju. Rekla je, da je morda skoãila z mo-
stovÏa dol.

Nismo je na‰li in zelo smo bili potrti. Kasno je Ïe bilo

in moj moÏ je od‰el brez zajtrka v bolni‰nico, Vlada je
pozabila svojo Ïemljo za ob desetih doma, ko je konã-
no, vsaj deset minut po osmih, od‰la v ‰olo. Ko je Ma-
‰ica vstala, je zvedela tudi ona za nesreão. Stala je pred
prazno steklenico, vrtela z glavo sem ter tja in ponav-
ljaia venomer: »Ni tabe! Ni tabe!«

Vendar smo Ïabico zopet na‰li. Barica je pometala po

hodniku, ko zapazi v kotu umazano kepico. âista je,
skrbno pometa vsak dan, pa se je zaãudila, od kod se je
vzelo toliko blata. Kar se zaãne kepa premikati in Bari-
ca vidi, da je nekaj Ïivega. Poklice me in spoznali sva, da
je to na‰a nesreãna Ïabica, vsa pra‰na in s pajãevinami
pokrita. Kdo ve, po kak‰nih kotih se je valjala vso noã.
Ulovili sva jo in jo spustili v vodo v umivalniku, da se je
malo umila. Niã ji ni ‰kodil ta noãni izlet in ‰e dvakrat
se nam je izgubila na isti naãin. Enkrat smo jo na‰li v
kopalnici, drugiã pa v Vladinem ãevlju v kuhinji.

Ko smo se selili, je nesel moj moÏ lastnoroãno stekle-

nico z Ïabo iz starega stanovanja v novo. Postavil jo je v

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

183

kuhinji na omaro tako visoko, da maãka nikakor ne bi
mogla do nje. Na luknjo v papirju je dal ‰katlico vÏiga-
lic. Kakor pri vsaki selitvi smo tudi mi imeli tiste dni
mnogo tujih ljudi v hi‰i. Slikarji so slikali sobe, mizar je
popravljal vrata, od plinarne so pri‰li in obe‰ali druge
svetilke in tapetnik nam je naredil nove rolete, ker so
bile stare Ïe polomljene. Eden od teh je potreboval vÏi-
galice in kdo ve, kako jih je staknil ravno na kuhinjski
omari na steklenici z Ïabo. Vtaknil jih je v Ïep in na‰a
draga Ïaba je zopet zlezla na prosto, v svobodo, ki je
tako mikavna in tako nevarna. Ko se je moj moÏ spom-
nil nanjo, smo jo zastonj iskali. Nikjer ni bilo sledu o njej
in najbrÏ jo je pojedla maãka.

Imamo namreã tudi maãko in tudi povest o njej, mis-

lim, da ni ãisto nezanimiva.

Nekega dne sem ‰la k peku plaãat, kar porabimo me-

seãno za kruh in Ïemlje. V prodajalni so se igrale tri
mlade mucke. Pekovka mi je ponudila, naj si eno vza-
mem. Izbrala sem si najlep‰o in jo prinesla domov. Ba-
rica ni bila posebno vesela, drugi pa so vsi sprejeli pe-
kovkin dar z velikim odobravanjem. Mala Ma‰a jo je
skoraj zadu‰ila od sreãe in ljubezni.

Mucka je bila dva dni pri hisi, ko je je zmanjkalo. Bila

je nedelja in kakor vselej se je tudi to popoldne na‰a Ba-
rica prazniãno oblekla in od‰la na sprehod. Precej po
obedu je zaprla mucko ven iz kuhinje na mostovÏ, a ko

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

184

je od‰la, jo je pozabila spustiti noter. Bilo je Ïe mraãno,
ko sem zapazila, da mucke ni. Z Vladico sva jo sicer
iskali povsod, a na‰li je nisva. Ko se je Barica vrnila, je
povedala, da je bila mucka na mostovÏu. Tudi tja smo ‰li
gledat, pa je ni bilo. Hud mraz je pritiskal in mucka bi
bila zmrznila, ãe bi bila ostala tam. Sklepali smo, da je
najbrÏ skoãila na dvori‰ãe in splezala od tam v klet, kjer
je topleje. PriÏgali smo luã in jo ‰li iskat v klet. Na na‰i
strani je ni bilo. Prosili smo ‰e sosede iz drugega nad-
stropja, da so nam posodili kljuã od svoje kleti, ali tudi
tam je nismo na‰li.

Ko se je moj moÏ vrnil domov in zvedel, da je mucka

izginila, jo je ‰el ‰e sam iskat. Seveda zastonj. Jezil se je
na nas, da smo vsi brez srca, da zapiramo tako neÏno
stvarco na mraz, da se je gotovo pobila, ko je skoãila na
dvori‰ãe, in da jo bomo na‰li jutri kje v kak‰nem kotu
zmrznjeno. Vladica se je jokala, vsi smo bili Ïalostni in
celo Ma‰ica je toÏila, da »ni man, man hapu« — kar se
pravi: »Ni maãke. Maãka je padla.«

Tudi drugi dan je nismo na‰li nikjer, ãeravno je Bari-

ca vznemirila pol na‰e ulice zaradi nje. Pri peku, v mes-
nici, v prodajalni, na trgu, v branjariji, povsod so vedeli,
da nam je u‰la maãka.

Zveãer je bil moj moÏ v kavarni in tudi tam tarnal za-

radi tega. Smejali so se mu, ali eden od natakarjev je
trdil, da je videl tako maãko v kuhinji. ·Ii so gledat in res

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

185

so jo tam na‰li. Tako je pri‰la sredi noãi zopet v na‰o
last.

Drugi dan pa sem zvedela, da je bila maãka ves prej‰-

nji dan v stanovanju neke druÏine, kjer so imeli otroci
‰krlatinko. Najmlaj‰e dekletce se je ‰e pred smrtjo igralo
z njo in ‰ele, ko je punãka ponoãi umrla, so spodili maã-
ko od njene postelje. Prestra‰ila sem se nepopisno in se
ãudila lahkomiselni neopreznosti nekaterih ljudi, ki
stavljajo na tak nepremi‰ljen naãin zdravje in Ïivljenje
tujih otrok na kocko. Na‰a Ma‰ica se je neposredno po
tem dolgo igrala z nesreãno maãko in morda je Ïe nalez-
la bolezen. Ko je pri‰el moj moÏ domov, sem odloãno
zahtevala, naj maãko takoj zastrupi, da ne bo veãje ne-
sreãe.

Tudi on je bil v skrbeh, vendar mu je bilo mucke pre-

veã Ïal. A dati jo preprosto proã, bi bilo od njega, zdrav-
nika, brezvestno. Lahko bi vtihotapila ‰krlatinko tudi ‰e
v kak‰no drugo druÏino. Zato se je odloãil, da bo maãko
— razkuÏil. Skoro pol ure jo je kopal v milu in sublima-
tu. Cvilila je in se branila, ker jo je kaj temeljito krtaãil in
ãistil, ali pomagalo ni niã. Zaradi tega napornega raz-
kuÏevanja je popolnoma onemogla. Vsi smo prihiteli v
moÏevo sobo. Vlada in Ma‰a sta jokali in tudi jaz sem
godrnjala, da bi bilo bolje, ãe bi maãko zastrupil. Pogi-
nila bi bila hitro in brez boleãin. Uboga mucka je dobi-
la krãe in Ïalostno jo je bilo videti, kako se zvija. Odnesli

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

186

smo jo v kuhinjo, jo dali na ‰tedilnik in pokrili s toplimi
cunjami. âez kake pol ure ji je malo odleglo in drugi dan
je bila popolnoma zdrava.

Zdaj je Ïe velika, zelo lepa in priliznjena. Vsi se radi

igramo z njo. Imenitno skaãe. Zveãer vãasih po pol ure
gledamo, kako se igra v kuhinji. Ma‰ica je vanjo zaljub-
ljena, vendar se ji maãka dosledno umika. Prevelika lju-
bezen je tiranska. Ma‰a jo preveã stiska in meãka, zato
se ji skriva, kadar more. Tudi Barica se je popolnoma
pomirila z njo in, ãe zopet kdaj uide, jo gre prva iskat.
Mucka nas vse pozna in nas veselo pozdravlja. Zdi se
nam, da bi bilo prazno v hi‰i, ãe bi ne bilo na‰e ljubezni-
ve, ãedne in zveste muckice. Res je, da nam je najbrÏ
ona ugonobila Ïabico, pa saj ‰e ljudje nismo brez napak
in kdo izmed nas ‰e nikdar ni naredil nobenemu Ïivemu
bitju niã Ïalega?

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

187

Mitika

itika je ‰la na trg. Z Marico je ‰la, z na‰o novo ku-
harico. Zdaj je na trgu vse polno sadja, hru‰k, ja-

bolk, grozdja in melon. To je Mitiki zelo v‰eã, posebno
ker ima tudi ona svojo torbico in dobi nekaj ãe‰pelj ali
kaj takega, da nosi in ne gre samo zastonj in brez potre-
be z Marico. Mitika je ãrna, to Ïe vemo. To se pravi, za
zdaj so njeni laski ‰e svetlokostanjevi, ali ko bo velika,
bodo ãrni. Oãi pa so temne in velike in tako sladke ka-
kor tiste zrele, ãrne ãe‰nje, ki jih ima vsakdo rad. Polti je
rjave, zagorele. Na glavi nosi rdeão li‰ko kapico, tisto
malo, okroglo, s ãrnimi resami nad levim u‰esom, ki se
nosi po celi gorati hrva‰ki Liki in po celi sivi, skalnati
Dalmaciji. Na debele, ‰iroke, hitre in nerodne noÏice ji
natikamo ‰iroke amerikanske opanke, v katerih so videti
otroci ‰e bolj sladko, igraãkasto in ljubeznivo nerodni. O
veliki noãi je bila stara Mitika dve leti, velika je Ïe, moã-
na, ãokata. Telovaditi zna imenitno, z rokami se obesi na
drog, pa se ziblje sem ter tja, kakor jo uãi Vlada, ki je Ïe
sokolica in zna skakati ãez konja, ãez mizo, plezati po
lestvi gor in dol ter si domi‰lja, da bo prej ali slej gotovo
vaditeljica pri Sokolu. Ko je bila Vlada stara dve leti, je

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

188

bila pametnej‰a, gladko je govorila in razumela je ãe‰ko
in hrva‰ko, Mitika pa je poãasnej‰a. ·ele zdaj je spre-
govorila. Je pa bolj priliznjena, nekako toplej‰a in meh-
kej‰a. Kadar me zjutraj objame in pravi, da sem »dlaga,
dlaga mamita«, da me ima »zelo lada«, da je »mamita
dobla, lepa«, — ej, kako sladko mi je pri srcu, roke so vse
mehke preãudne sladkobe. Svet je lep, skrbi odstopijo,
tako mirne so misli, vesele, jasne.

Mitika je ‰la z Marico, v roki je imela torbico in kraj-

car. Mitika ve, da je krajcar imenitna stvar, in zelo la-
komna je na denar. Pozabila sem zadnjiã mo‰njiãek na
pisalni mizi, bilo je prvega in mo‰njiãek je bil poln bak-
renih krajcarjev, niklastih petic in desetic, goldinarjev in
petkronskih tolarjev. Mitika je splezala na stol, vzela
mo‰njiãek, odprla ga kje v tihem kotu, sesula denar in
ga stlaãila v Ïep, ki ga ima na svojem ãrnem predpasni-
ku in ki je drugaãe vedno ves poln fiÏola, kamenãkov,
‰i‰k in frnikol. Stisnila je pest, od‰la v kuhinjo in dala
Marici v kovãek, ki je bil po nakljuãju odprt, prgi‰ãe de-
narja, najbrÏ nji zato prvi, ker ji daje ob desetih Ïemljo
z mlekom ali pa ji namaÏe kruh z medom ali maslom.
Vlada se je gugala na gugalnici in letela visoko skoro do
stropa, na njeni polici je stala ko‰arica z roãnim delom,
nedotaknjena seveda, cele poãitnice dela nekak prtiã in,
ãe bo do boÏiãa narejen, je glede na njeno pridnost ‰e
veliko vpra‰anje. Mitika Vlade ni motila, ni kriãala, naj

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

189

‰e njo vzame gor kakor navadno, velikodu‰no in tiho je
spustila nekaj kron v ko‰arico z roãnim delom. Potem je
odnesla dva debela petkronska srebrnika v predalãek
tatejeve noãne mizice, kjer so vãasih spravljeni slad-
korãki, ostanek pa spravila v svoje ãrne ãeveljãke, ki jih
nosi samo ob deÏevnem vremenu. Vrnila se je v kuhinjo
mleko jest in jaz sem jo odnesla spat. Vstaja vsak dan Ïe
ob ‰estih pa je zato ob enajstih vsa trudna in zaspana.
Zelo nedolÏno se je drÏala, poljubila me je prisrãno, re-
kla »lahko not« in se obrnila k steni s ãisto vestjo. Kmalu
nato je bilo treba poslati k peku po kruh, a moje denar-
nice nikjer. I‰ãem po vseh Ïepih, torbicah, miznicah,
omarah, denarnice ni in ni. Rekla sem konãno Marici,
naj mi posodi dvajset krajcarjev, da bi ne bilo treba me-
njati papirnatega denarja. Ona odpre kovãek, a na nje-
nem nedeljskem ‰alu leÏi kup denarja. Spomnili smo se
precej, kdo bi mogel biti tako radodaren, in zaãeli iska-
ti med Mitikinimi igraãami. V ‰katli je bil zajãek, ki mu
je izpulila u‰esa, pes, siromak brez repa, in maãka, ki
sem ji pri‰ila vãeraj dva ãrna gumba namesto rumenih,
lepih oãi, kakr‰ne je imela, ko jo je prinesla babica Mi-
tiki za god. Tudi majhna, lesena zibka brez punãke, po-
habljena okrogla muzika, rumeno pi‰ãe brez nog in ne-
kaj majhnih Ïogic je bilo notri. âisto na dnu med papir-
jem, fiÏolom in kamenãki je bila moja denarnica, praz-
na in brez krajcarja. Zdaj smo vedeli vse in vsi smo se

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

190

razpr‰ili po stanovanju in iskali ostali denar. Ali ‰ele
popoldne je Vlada na‰la v ko‰arici krone, zveãer ‰ele
moÏ tolarje, a tisto, kar je spravila v ãrne ceveljãke, smo
na‰li ‰ele ãez pet dni, ko je zaãelo zopet deÏevati. Od
takrat skrivamo pred Mitiko vse kakor pred povodnijo.
Vse zavleãe in skrije v nemogoãe kote, niã ni varno pred
njo, ne rokavice ne kljuãi ne knjige ne ãevlji. âe dobi
krajcar, ga stiska cel dan v roki in, ko gre na sprehod, bi
hotela v prodajalnici ali pri branjevki dobiti pol Zagre-
ba zanj. Danes na trgu ji je hotela kupiti Marica za tisti
slavni krajcar hru‰k, ona pa je hotela imeti grozdje. In
kmet se je je usmilil in ji dal grozdja, ker mu je bila v‰eã
in ker ima tudi on doma tako majhno punãko.

Mitika je ãudno dekletce. V zaãetku nisem vedela, da

deluje petje in glasba nanjo ãisto nasprotno kakor na
druge ljudi. Pela sem ji, kadar je bila sitna in Ïalostna, ali
bolj ko sem ji pela, bolj je jokala. Zdaj Ïe vem, da napra-
vi petje njeno sme‰no otro‰ko srãece Ïalostno, in ne
pojem, ãe je ona v sobi. Vãasih se spozabim in zapojem
na vse grlo kak‰no na‰o staro, domaão pesem. Ali takoj
priteãe Mitika k meni, se stisne v moje naroãje, me po-
ljubi, objame in njene oãi so ‰e veãje, solzne, Ïalostne in
prestra‰ene. âe ne utihnem, zajoka, se prilizne, pritisne
svoj topli, mehki obrazek na moje lice in me tolaÏi:
»Dlaga mama, dlaga mama!« Misli namreã, da pojem iz

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

191

Ïalosti, zato je tako vznemirjena, zato postanejo njene
oãi velike in polne soãutja.

Imela je punãko, veliko, plavolaso in lepo punãko.

Zobke je imela in modre, zaãudene oãi. Te oãi so Miti-
ko zelo zanimale. Vedno so bile odprte, gladke, zaãude-
ne, nikoli niso zaspale. Mitika jih je imela posebno rada.
Vedno jih je otipavala s svojimi nerodnimi prsti, jih umi-
vala, poljubovala, jih pikala s svinãnikom, ali ostale so
neobãutljive, trde in vedno enako jasne. âudila se je Mi-
tika tem oãem. O‰tevala je punãko, zakaj ne spi, zakaj
gleda, vedno, vedno gleda. Ponoãi je leÏala punãka na
vzglavju poleg Mitike, ali spala ni. Kadarkoli jo je Miti-
ka pogledala, so bile punãkine oãi Ïe vzbujene, odprte,
mirne in jasne. In Mitiko je to vsak dan bolj jezilo. Na-
tepla je punãko, ali punãka je taka, da ni niã Ïalostna,
gleda, gleda, kakor da ji je vseeno, ãe jo ima Mitika rada
ali ne. Neko popoldne ji je Mitika raztrgala obleko. Vse
ji je raztrgala: predpasnik s ãipkami, telovniãek, po‰it s
srebrnimi nitkami, rdeãe krilce, sploh vse. Punãka se ni
zmenila. Pri‰la je mama, se jezila na Mitiko, ji rekla, da
je grda in hudobna, ji vzela punãko in jo spravila v oma-
ro. Mitika se je drÏala trmasto in niã ji ni bilo Ïal, da je
‰la brez punãke spat. Drugi dan je se‰ila mama punãki
drugo obleko. Ne veã tako lepo, ampak ãisto gladko,
brez ãipk. Mitika je vzela punãko in splezala z njo na
divan. Dolgo se je pogovarjala z njo, ali punãka je bila

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

192

dolgoãasna in pusta. Samo gleda, gleda, vedno enako
zaãudeno in neumno. Mitika je ‰la z njo v kuhinjo, ji
ponujala Ïemljo, hru‰ko, orehe in fiÏol, ali punãka ni
postala kratkoãasnej‰a. Mitika je na‰la v kuhinji dolg
Ïebelj. Zabijali so nekaj v steno, pa je ostal Ïebelj na sto-
lu pri oknu. Nov je bil, velik in svetal. Mitika ga je vze-
la in od‰la z njim zelo zadovoljna nazaj v sobo. Zopet je
splezala na divan in se igrala s punãko in z Ïebljem.
Velike, modre in mirne punãkine oãi so jo zanimale in
jezile. Svetile so se lepo, zaãudene so bile, ‰iroko odprte
in niã niso zameÏikale, ãe jih je potipala Mitika s prsti.
Kak‰ne oãi so to, kak‰ne ãudne oãi! Mitika je prijela Ïe-
belj in potrkala z njim na te trdovratne, mirne in lepe
oãi. Malo je zacinknilo, ali oãi se niso zganile. In Mitika
se je zjezila prav do kraja. Pikala in tepla je lepe, mod-
re oãi, suvala vanje, kar je mogla. Vsa je bila rdeãa in
vroãa od napora. Trdno je drÏala mala pest svetli Ïebelj
in pikala, pikala in suvala z vso silo v modre, mirne
punãkine oãi. In takrat se je nekaj zlomilo, nekaj je poãi-
lo, modre, jasne in lepe oãi so se nekam pogreznile in
dve grdi ãrni luknji, dve stra‰ni, temni jami sta se za-
reÏali Mitiki v obraz. Mala roka je omahnila, Ïebelj se je
skotalil na tla, srce je vztrepetalo v grozi. Stra‰na Ïalost
se je prebudila v prsih, stra‰no kesanje jo je streslo vso,
vso in bridko usmiljenje, grenko oãitajoãe soãutje ji je
stisnilo grlo. Moj bog, moj bog, kaj je Mitika naredila?!

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

193

Kam so se pogreznile lepe, mirne, modre oãi?! V ne-
izreãeni grozi je obsedela s punãko pred seboj na diva-
nu. Zakrila si je oãi, ‰e dihala ni od strahu. Morda pa ni
res, morda se ni niã zgodilo, zastonj se je prestra‰ila. Po-
gledala bo in punãka bo taka, kakor je bila do zdaj, oãi
bodo, kakor so bile: velike, mirne in lepe. Spustila je ro-
ãico, odprla oãi, pogledala punãko. Ali punãka je imela
dve grdi, ãrni jami pod ãelom, slepa je bila in stra‰na.
Mitika je zakriãala na ves glas, spustila se z divana, pad-
la od Ïalosti na tla, ti‰ãala roke na obraz in trepetala od
groze. Pritekli smo od vseh strani. Vrgla se mi je v naroã-
je, obupana, drhteãa in prestra‰ena. Stiskala mi je glavi-
co na prsi, vzdihovala, kriãala od groze in Ïalosti, vsa je
bila mokra od bridkih, skesanih solz. Vlada je vzdigni-
la punãko. »Kaj si naredila?« je vpra‰ala, ali Mitika je
vpila ‰e stra‰neje, ‰e bolj obupano. Skrili so punãko, a
jaz sem nosila Mitiko po sobi gor in dol, jo tolaÏila, po-
ljubovala, klicala jo z najslaj‰imi imeni. Ona pa je ne-
utolaÏljivo jokala in neprestano ponavljala: »Mama,
beba bebe, beba bebe,« kar se pravi »punãko boli,
punãko boli.« Celo uro sem jo imela na rokah in komaj
sem jo malo umirila. Ti‰ãala je oãi skupaj, ni se upala
pogledati, da ne bi zopet zagledala dveh ãrnih, stra‰nih
jam v sladkem, smehljajoãem se punãkinem obrazu.

Mitika ima sploh zelo rada punãke, igraãke in poseb-

no otroke. Zapazila sem, da so majhni otroci zelo na-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

194

klonjeni drug drugemu. Prej vãasih mi je bilo sme‰no
videti, kako se sreãata dva psa, kako se ovohata, gleda-
ta in seznanita. Zdaj pa vem, da delajo majhni otroci
isto. Mitika sreãa fantka ali punãko svoje starosti in ta-
koj steãe k otroku, ga pogleda, ga prime za gumb ali za
pentljo, potipa mu liãece, pogladi mu laske, sploh se
vede z neko sladko, neumno, toda miãno nerodnostjo.
âe je fantek tudi prijazen, ãe punãka ni ponosna, ampak
ljubezniva, se stvar prav gladko in lepo izteãe. Otroka se
pogledata, prijazno seznanita in v najveãjem prijatelj-
stvu ganljivo poslovita. âe pa naleti Mitika na otroke, ki
so bolj samosvoji, redkobesedni in resni, se konãa cela
historija veãkrat prav viharno. Mitika ponuja vedno bolj
goreãe svojo prijaznost, ãe pa le ni odmeva, se naglo
razjezi in njena velika ljubeznivost se spremeni narav-
nost v nasprotje. Zelo razÏaljena je, namrgodi se in kar
Ïaljiva postane. »Ti si bek,« pravi, kar pomeni, da je tista
punãka gr‰a od noãi. âe pa ta izjava dovolj ne uãinkuje
in ãe ozmerjani hladnokrvno caplja svojo pot dalje, po-
stane Mitika surova. Na izprehajali‰ãu je dva fantka pri
taki priloÏnosti kar prevrnila, eno punãko pa v‰ãipnila
v uho. Seveda je ona tudi dobila plaãilo, kakr‰no ji je ‰lo,
ali zdaj vseeno strogo pazimo nanjo in svarimo hladno-
krvnej‰e fantke in punãke pred njeno napadalno ljubez-
nijo.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

195

Sicer pa ima Mitika sploh ‰e jako naivne pojme o sve-

tu. Zadnjiã smo se vozili z izvo‰ãkom k Savi. Seveda je
bila tudi Mitika z nami in voÏnja ji je bila tako v‰eã, da
zdaj vsakega izvo‰ãka Ïe od daleã navdu‰eno pozdrav-
lja. Vãeraj je bila ravno zelo trudna, ko smo ‰li po ulici.
Pred nekimi vrati je ãakal izvo‰ãek. A Mitika se tebi niã
meni niã kar lepo izpuli iz rok in naravnost k njemu. Kar
na ploãnik je sedla, ko nismo hoteli sprejeti njenega
predloga. Z vsemi ‰tirimi se je branila iti dalje in nika-
kor ni mogla razumeti, zakaj smo tako trmasti in neum-
ni in se ne vozimo z izvo‰ãkom, ko stoji pred nosom in
je tako prijetno voziti se z njim po mestu.

Zveãer, ko je ãas, da bi ‰la spat, Mitika ‰ele prav oÏi-

vi. Pri veãerji meÏika z oãmi, dela komedije, kaÏe zobke
in klepeta brez prestanka. Kakor Ïivo srebro se vrti na
stolu, priklanja se na vse strani, meãe prtiãek v tatka in
ne ve, kako bi bila ‰e ljubeznivej‰a in bolj priliznjena. Ali
koristi ji to vse skupaj niã. Trdega srca jo vzamem s sto-
la, nesem v spalnico in nobeno poljubovanje in obje-
manje ne pomaga: v posteljo mora pa mir. âe mene kak
veãer po nakljuãju ni doma, najdem, ko se vrnem, Mi-
tiko vselej v Vladini postelji. Vlada se izgovarja, da je
bila Mitika najbrÏ bolna, ker je jokala in nikakor ni ho-
tela zaspati. Jaz pa Ïe poznam take bolezni. Igrati se
hoãeta obe in, ãe vzame Vlada Mitiko k sebi v posteljo,
zaspita ob desetih namesto ob osmih. Zato je Vlada vse-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

196

lej ozmerjana zaradi Mitikine »bolezni«. Kadar je v na‰i
druÏini kak‰en posebno slovesen in prazniãen dan,
kak‰en god ali kak‰na druga rodbinska slovesnost, ta-
krat ima tudi Mitika veã svobode. Zveãer jo pustim, da
teka v sami srajãki okrog po sobah. Zdaj poleti so zara-
di vroãine odprta vsa okna in vsa vrata, pa ima Mitika
dovolj prostora za svoje tekanje. Najbolj ji je v‰eã, ãe
lahko skaãe po posteljah in divanih. Skaãe, skaãe, na-
enkrat se spusti, pade in odskoãi kakor Ïoga. Vriska,
smeje se, vsa sreãna je in zadovoljna. In mi vsi, ki gle-
damo na‰o veselo, Ïivo, ljubeznivo Mitiko, smo z njo
veseli, brezskrbni in Ïivahni.

Mislim, da so take Mitike vsaki hi‰i jasen blagoslov,

vesela sonãna sreãica, ki preÏene vse skrbi iz misli in
razvedri vsako Ïalostno srce. O, Mitike, zlate, ljubezni-
ve, prisrãne Mitike!

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

197

Potres

esen se je zaãela z deÏevjem. In kakor je Ïe ob takem
vremenu, je dobila na‰a Mitika angino. Cel teden je

leÏala, a ko je ozdravela, sem obolela jaz. Vrat mi je tako
moãno otekel, da skoraj deset dni nisem mogla niãesar
jesti in sem jako oslabela.

Tisti dan sem vstala in, ker sem imela nujne opravke,

zunaj pa je sijalo sonce, sem se odpravila z doma. TeÏko
je ‰e ‰lo, noge so se mi ‰ibile in ãutila sem tisto utruje-
nost, ki prevzame ãloveka po vsaki bolezni in ki pravza-
prav ni neprijetna, a vendar naredi vsakogar nesposob-
nega za delo. Komaj sem pre‰la nekaj ulic, Ïe me je obli-
val znoj od napora. Opravila sem, kar je bilo najpotreb-
nej‰ega, in se domov grede ustavila v kavarni. Pozdra-
vili so me vsi in poizvedovali, zakaj me tako dolgo ni
bilo na spregled. Kavarnarica, Slovenka, mi je pravila o
svojih otrocih, ki tudi bolehajo, a stari major, ki sedi pri
na‰i mizi, mi je svetoval, naj pijem lipov ãaj z medom, ta
da preÏene vsako bolezen. Pikolo mi je prinesel kavo,
natakar pa cel kup ãasopisov, videlo se mu je, kako mi
privo‰ãi, da zopet zvem, kaj se po svetu godi. Kavarna je
bila precej polna. Bilo je okoli enajstih, nekateri profe-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

198

sorji so pri‰li iz ‰ol, trgovci od svojega prvega posla,
zdravniki od svojih jutranjih obiskov, a vseuãili‰niki
imajo tako ves dan ãas, ob vsaki dobi jih najde‰ povsod.

Zatopim se v ãasopise, popijem kavo in si mislim, da

je vendar bolje, da sem vstala, kakor da bi ‰e en dan
tiãala v postelji, ki se bolniku pristudi kakor jetniku jeãa.
Zunaj so hodili ljudje. Zagreb je Ïivahno mesto, in po-
sebno na Ilici je Ïiv promet, ploãniki so vedno polni, po
cesti drdrajo koãije in vozovi.

V tem nekaj zabobni, ãa‰e zaÏvenkljajo, kavarna se

strese. V prvem trenutku si mislim, da je kak‰en voz s
pohi‰tvom, ki tudi ropotajo, kakor bi se svet podiral. Ali
bobnenje raste, vse se zaziblje moãno in izrazito.

»Potres!«
Neko ãudno ãustvo spreleti srce, oãi se raz‰irijo,

obraz postane v hipu hladen in bled.

Vtem Ïe skaãejo gosti izza miz, vse je Ïe na pragu.
Nasmehnila sem se, v resnici nasmehnila. Kak‰ni so

to strahopetneÏi! Kar je, je. âe smo ‰e Ïivi, ãe se strop ‰e
ni udrl na nas, ãe stene ‰e stoje, ne bo hudega. In hlad-
nokrvno ostanem na svojem mestu.

Ali v tistem hipu se spomnim, da popravljajo hi‰o,

kjer stanujemo. Spodaj v prizemlju obnavljajo proda-
jalni‰ke prostore in, preden sem obolela, sem videla, da
so podrli vse oboke in razdrli pod prvega nadstropja.
Zidovi med sobami v prvem nadstropju vise v zraku, v

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

199

prizemlju je en sam velikanski lokal brez prezidov. Sam
arhitekt mi je pravil, da so oboke vrgli ven, ker zavzema-
jo preveã prostora, in da bodo namesto njih dali traver-
ze. âe traverze ‰e niso vzidane! Vse se je poru‰ilo in se-
sulo na kup. A mi stanujemo v drugem nadstropju rav-
no nad prodajalno. âe niso ‰e traverze v zidovih, se je
vse udrlo. Îe tako je poãil v spalni sobi omet in kuhinj-
ska vrata se teÏko zapirajo, ker so se zidovi malo pogrez-
nili, ko so brez podpore.

In na‰a mala!
Ne vem, kako sem pri‰la na ulico. Ljudje so kriãali:

»Pozor, dimniki se podirajo!« A jaz sem Ïe sama od sebe
tekla po sredi ulice. Vse polno ljudi je bilo zunaj. Niti
opazila nisem, da sem skoãila ãez kup opeke in ometa:
okno se je zru‰ilo raz streho.

Nekdo me je sreãal. Znanec, ãasnikar, ki se je Ïe ogle-

doval za zanimivostmi, da bi mogel prvi obvestiti svoj
ãasnik.

»Kaj vam je za boÏjo voljo! Beli ste kakor stena!« in

prijel me je za roko.

»Pri nas se je zgodila nesreãa! Hi‰o popravljajo, ni

drugaãe mogoãe, da se je vse podrlo. Samo mala, kaj bo
z malo!« sem govorila kakor brez uma in tekla dalje.
Tekel je z menoj od straha, da se ne zgrudim.

Kakor v sanjah sem sli‰ala njegov glas: »Niã hudega

ni, verjemite, niã hudega!«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

200

In tu na oglu je Ïe na‰a hi‰a. Zunanji zidovi stoje — ali

kako je notri!

Pred vrati stoje gospodar, arhitekt, nekaj sobnih sli-

karjev, mizarjev in delavcev.

»Niã se ni zgodilo,« pravi gospodar.
»Traverze so Ïe na svojem mestu, stropi in podi spet

napravljeni,« mi pripoveduje arhitekt in pristavi s ãud-
nim glasom: »Pred nekaj dnevi ‰e bi se bili vsi notranji
zidovi udrli, vse bi bilo na kupu!« Bled je, ustnice so
brez krvi, oãi ‰e vse prestra‰ene. »Vi bi se bili gotovo
ponesreãili.«

Znanec ãasnikar se je nekam izgubil, a od tramvaja

sem hiti moj moÏ. Niã se ne ãudim, od kod se je vzel in
da ni v bolni‰nici.

·e nikoli nisem bila tako hitro po stopnicah gor, ãetu-

di nikdar ne hodim poãasi.

Niã se ni zgodilo. Res je poãilo nekaj zidov, okraski

nad vrati so odpadli in nekaj ometa se je sesulo s stro-
pov — ali hudega niã. SluÏkinji sta bledi in razburjeni,
Micika pa venomer ponavlja »ru‰i se, ru‰i se.«

Vzamem jo v naroãje in zdaj ‰ele vidim, da v desni

roki krãevito drÏim kos Ïemlje, ki sem jo v kavarni pre-
lomila, ko se je ravno zatreslo.

Zasmejala sem se. In v tem Ïe zvoni tudi Vlada. ·e

nikoli je ni bilo tako hitro iz ‰ole.

»Kaj vam ni niã?« vpra‰a mo‰ko. »Mene ‰e strah ni.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

201

»Tudi nas ni zdaj veã,« pravi moj moÏ in zopet odide,

da vidi, kaj je pravzaprav bilo.

Nekaj dimnikov se je poru‰ilo, nekaj okraskov je pad-

lo s fasad in nekoliko zidov je poãilo. To je vse. Po ulicah
se gnetejo ljudje, nekako Ïivahno je, skoraj veselo. Vse
‰ole so zaprte, vse banke, vsi uradi. In vse to: dijaki,
uradniki, delavci, vse se sprehaja po promenadah in
prodaja zijala.

Na dvori‰ãu so se zbrali otroci. Tudi Vlada bi rada dol.

Pustim jo, ‰e mene sili nekaj ven. Bolezen je nekako pre-
‰la, ãila sem in zdrava.

V veÏi malo postojim in poslu‰am otro‰ke pogovore.
»Jaz sem se takoj spomnil Messine,« pravi osemletni

deãko na‰ega hi‰nega gospodarja.

»Nu, ni bilo tako hudo,« meni njegova ‰tiriletna ses-

tra z neizreãeno modrim obrazom.

»Mi smo kar hitro pobrali knjige in brÏ domov!« pri-

poveduje eden.

»Mi smo bili pa na dvori‰ãu. Poleg na‰e ‰ole poprav-

ljajo cerkev. Zazibalo se je in nekaj opek je padlo med
nas, ena ãisto pred mene. Mislile smo, da jih zidarji me-
ãejo, in smo zakriãale, kaj delajo, pa je bilo s strehe. Ne-
kaj je bobnelo in se treslo. Z dvema vozovoma so pripe-
ljali malto pred cerkev za zidanje. Pa so se konji naen-
krat spla‰ili in stra‰no skakali sem ter tja. Pa smo mislili,
da se od tega trese,« je pripovedovala hi‰niãina ·tefka.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

202

»Od potresa so se spla‰ili,« je odloãil profesorjev Mir-

ko, ki hodi Ïe v gimnazijo.

Nekaj otrok je pri‰lo iz sosednjih hi‰.
»V na‰i ‰oli je ves strop razpokan, kar zapra‰ilo se je,«

pripoveduje ena od deklic. »Ali ste se vi kaj ustra‰ili?«

»Kaj se bomo ustra‰ili? Niã se ne bojimo. Samo to je

fletno, da danes ni ‰ole,« meni izvo‰ãkov Polde. »Zara-
di mene je lahko vsak dan potres, jaz se ne bojim.«

»In ãe bi se nam tako zgodilo kakor v Herkulanumu

in Pompejih, a?« vpra‰uje Tinka, ki je njen oãe agent za
gramofone. »Mi smo se ravno ta teden uãili o Vezuvu in
o Etni.«

»To je Ïe stara stvar,« se odreÏe Polde. »Dandanes se

niã veã ne zgodi kaj takega. Vezuv in Etna zmerom bru-
hata ogenj. Ogenj in pepel in lavo. Zato je tam nevarne-
je. A bogme, iz na‰ega Slemena nad Zagrebom ‰e nisem
videl, da bi se kadilo.«

»No, a Messina!?« vpra‰a gospodarjev Leo. »To se je

lani zgodilo. In Lizbona in Martinik?« pristavi. ·e nekaj
imen ve, pa se jih ne more domisliti. Stra‰no se zanima
za take stvari in raj‰i bere opise ognjeni‰kih Ïrel in po-
tresov in podzemeljskih jam in morskih povodnij, raj‰i
od najlep‰ih pravljic.

Pa tudi Polde ni kar tako, tudi on dosti ve.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

203

»To je vse pri morju,« se odreÏe uãeno. »A kje je mor-

je od Zagreba. Malo se zamajemo, pa kaj za to. Hudega
nam ne bo.«

Pozabili so na potres in zaãeli metati diabolo v zrak in

pa cepelin. To je najnovej‰a otro‰ka igraãa in ne tako
draga kakor diabolo. Na Ïelezno, zavito paliãico se spu-
sti nekak‰na perut iz ploãevine, hitro se potisne kvi‰ku
in ‰ment zleti do drugega nadstropja visoko. To velja
deset krajcarjev, po‰tenega diabola pa ni izpod treh
kron in ‰e se hitro pokvari.

Tako smo prebili prvi leto‰nji potres.
Ko se je drugiã zazibalo, je bilo to ob tri ãetrt na se-

dem zjutraj. Vlada je ravno vstajala. Mitika pa je ‰e spala
sladko spanje takih malih praviãnikov.

Zatreslo se je in Ïe je skoãila Vlada k Mitikini poste-

lji, jo neusmiljeno potegnila ven, zakriãala in skoãila na
prag med spalnico in kopalnico. Mitika, sirota, je pri tej
priliki butnila z glavo ob zid in jokala na vse pretege. Jaz
pa sem morala Vladi reãi, naj re‰evanje ob takih prilikah
prepusti raj‰i meni.

Navajeni smo Ïe na potrese. In naj reãe kdo, kar hoãe,

ljudje smo vsi optimisti. Nihãe ne misli na kaj hudega,
ãeprav nam je vedno za petami. In Ïalostno bi bilo Ïiv-
ljenje, ãe bi se vedno pripravljali le na nezgode. Zdrav
smeh je tudi v nesreãi najbolj‰e zdravilo.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

204

Ena mojih znank je zelo bojazljiva. Vsega se boji, ta-

tov, ognja, smrti in bolezni. O potresu je skoro umrla od
strahu. Ko pa je pri‰la domov njena mala, ki hodi v
otro‰ki vrtec, in se je Ïe med vrati bahato pohvalila:
»Mama, v na‰i ‰oli je bil pa potres!« tudi ona ni mogla
drugaãe, kakor da se je od srca nasmejala.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

205

Sentimentalno besedovanje

troci ‰e ne poznaJo tistih na‰ih pravil o spodob-

nosti in vljudnosti. Nobene formalnosti ne ovirajo

njihovih simpatij. Nobena hinav‰ãina ne prikriva mrÏ-
nje in sovra‰tva. âe nimajo tega ali onega radi, no, po-
gledajo ga pisano, povedo mu naravnost, da je grd, in ãe
so posebno odloãni, mu pokaÏejo jezik in ga nabijejo, da
ve, kaj mislijo o njem.

Mi odrasli se smehljamo in stiskamo roke ljudem, za

katere ãutimo toliko kakor za lanski sneg. Niti v sanjah
ne pomislimo, da bi rekli temu ali onemu v lice: ti si
oduren, surov, neumen, domi‰ljav. In ãe nam je kdo
v‰eã, zanimiv, ãe bi ‰e tako radi govorili z njim in se na-
tanãneje seznanili, gremo mimo, kakor da nam je deseta
skrb, ker nam ni predstavljen po ‰egah in postavah na-
‰ega druÏabnega Ïivljenja.

Na‰a Pikica je vrgla na promenadi nekemu fantku

pesek v obraz samo zato, »ker ji ni bil v‰eã«. Dobila jih
je po roki in vsi smo ji dokazovali, da se to ne sme, in jo
uãili spodobnosti, olike in hinav‰ãine. Na ulici je zapa-
zila pred nami majhno punãko, za katero se je vnelo vse
njeno srce. Pustila me je, ‰la k dekletcu in jo prijela za

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

206

roko. Punãkina mama naju je zaãudeno pogledala. Ali
ker se jaz in punãkina mama ne poznava, ker se ‰e nikoli
nisva videli, ni bilo dovoljeno, da bi se peljali punãka in
Pikica za roko po ulici. Odtrgali sva dekletci narazen in
‰li vsaka na svojo stran. Pikica se je jokala in ni mogla
razumeti, zakaj so veliki ljudje tako sitni in nepraviãni in
ne dovolijo punãkam, da se sprijaznijo in poigrajo sku-
paj, ãe so ena drugi ‰e ne vem kako v‰eã. Zakaj so ta
sme‰na druÏabna pravila, zakaj je olikanost, ãe veãkrat
ni drugo kakor tisti slavni kitajski zid, ki je tudi Ïe poln
lukenj in ne more veã ubraniti Kitajcev pred dotiko z
ostalim svetom! âe bi bili jaz in punãkina mama pamet-
ni, bi se bili tudi lepo nasmejali druga drugi in si dali
roko. Zakaj meni je bila punãkina mama v‰eã in jaz njej
menda tudi. Tako pa sva ‰li vsaka s svojim dekletcem
ena na desno, druga na levo.

Postave druÏabnih ‰eg so kakor tisti plot iz Ïice ob

nasadih v parku, nizek je, ali poln ostrih trnov, lahko ga
preskoãi‰ ali lahko se tudi opraska‰ in ãlovek ostane
raj‰i na predpisani stezi.

Vãasih Pikica pozabi vse nauke in opomine, ki jih

dobi v teh zadevah, pa se ustavi kjerkoli in kliãe kak‰no
Ïenskico svoje velikosti: »Bebica, bebica, sli‰i‰! Sem poj-
di!«

»Molãi!« se zgraÏam jaz. »To se ne sme. Ti bebice ne

pozna‰!«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

207

»Ali ona ima Ïogo, mama, in njen pla‰ãek je ravno

tako rdeã kakor moj.«

Molãim in ne pobijam njenih dokazov. Vãasih mislim,

da bi bilo prav lepo, ãe bi si bili tudi mi odrasli ohranili
preprosti naãin otro‰kega mi‰ljenja. Vãasih se primeri,
da sreãa‰ koga, ki je podoben tvojemu umrlemu oãetu;
ãudovito te gane njegov obraz. Nekaj besed bi rad spre-
govoril s tujcem. Ali ne, ne spodobi se, pota se kriÏajo.
In ta gospa, tvoja znanka ti je pripovedovala o njej mno-
go lepega. Daleã v tujini Ïivi in samo po nakljuãju se je
morda za nekaj ur vrnila v domaãe mesto. Saj ne bi bilo
niã grdega, ãe bi jo ustavila, se ji nasmejala in ji rekla
nekaj toplih besed. Morda bi tudi njo veselilo. Ali ne
spodobi se . . . In Ïe je izginila v drugi ulici in morda je
ne bom videla nikdar veã.

Poznala sem neko igralko. Samo iz gledali‰ãa namreã.

Igrala je lepo in fino, z globokim ãustvom. Njen glas mi
je bil v‰eã in njen smeh in naãin, kako se je vedla. Sli‰ala
sem, da je zelo bolna. Hotela sem se seznaniti z njo, jo
ustaviti v parku, obiskati jo na stanovanju, zahvaliti se
ji za uÏitek, ki mi ga je dala s svojo umetni‰ko igro. Dol-
go sem se obotavljala. Potem sem zvedela, da Ïe leÏi, da
ne bo veã vstala. Kupila sem nekoã ‰opek vijolic in ho-
tela iti k nji. Vendar sem se vrnila. Nekak‰ni ãudni ob-
ziri mi niso dali dalje. Morda bi se bila ãudila, nenavad-
no je. Pozneje je umrla. In meni je ‰e danes Ïal, da je

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

208

nisem poznala osebno, da ji nisem storila majhnega,
trenutnega veselja.

Mi odrasli ljudje smo tako poãasni v svojih odloãit-

vah.

Veãkrat mislim o tem, kako preprosta je otro‰ka du‰a.

Kar je ãrno, ji je ãrno in, kar je belo, ji je belo. Ne pozna
‰e nians, stopnjevanja in finih razloãkov, ki begajo nas
odrasle. Mi potrebujemo za vse toliko besed in izrazov,
otroci pa ãisto lepo izhajajo s tistimi nekaj pojmi, ki so
si jih zapomnili. Mi se vedno bojimo, ãe smo res vse
prav povedali, natanãno in korektno doloãili stvar, otro-
ci pa niso nikdar v zadregi zaradi takih pomislekov. Z
nekaj pojmi izhajajo imenitno.

Jaz, sirota, vsak teden nekajkrat ‰ivam punãke, ki jih

na‰a Pikica uniãi. Za boÏiã je dobila ‰tiri. Po nakljuãju je
vsak, ki jo je hotel obdariti, kupil punãko. Razume se
samo po sebi, da so bolezen, nadloge in nesreãe pri taki
druÏini na dnevnem redu. ârna punãka ima izpuljeno
roko, zlatolasi se je utrgala frizura, tisti, ki ima rdeão
obleko, se je utrgala noga v kolenu, eni se razpara oble-
ka, drugi so se pogubili gumbi. Jaz ‰ivam in popravljam,
kar je mogoãe. Pikica samo pride, poloÏi punãko na pi-
salno mizo in zapove: »Na, mama, ‰ivaj!«

Te dni se je igrala z mizo in stolãki. Zelo miãna miza

je in stolãki so ‰e za njene punãke premajhni. Ni torej
ãuda, da se ji je eden potrl med njenimi nepotrpeÏljivi-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

209

mi in nerodnimi prstki. Pa ni je mnogo skrbelo, vzela je
razvaline, postavila jih meni na mizo in ukazala kakor
vselej: »Na, mama, ‰ivaj!«

Zasmejala sem se, ampak ãe se stvar prav pogleda, ni

rekla niã sme‰nega. Z izrazi, ki jih ima na razpolago, je
prav jasno povedala, kaj hoãe.

Vãasih uãinkuje otro‰ka preprostost na nas odrasle

naravnost pesni‰ko.

Vozili smo se ponoãi po Ïeleznici. Mimo okna so le-

tele iskre. Na stotine in tisoãe. V temni noãi je bilo to
prekrasno. Nepremiãno sem sedela pri oknu in gledala
v noã, v katero so tkale iskre ble‰ãeãe zlate niti. Oãi se
mi niso mogle nagledati sijajne in uãinkovite podobe.
Pikica je spala. Ko se je prebudila, sem jo vzela v naroãje,
da vidi tudi ona. Tlesknila je z rokami vsa zaãudena in
vzrado‰ãena: »O, glej, mama, sonce pada!« je vzklikni-
la.

Kako lepo je to rekla: Sonce pada!
·e nikdar ni sli‰ala besede »iskra«, a glej, vendar je

tako dobro opisala vtis leteãih isker. Mogoãe je bila celo
prepriãana, da tudi sonce pada, da svetloba in ogenj
padata, kakor pada deÏ. âe bi odrasel ãlovek mislil kaj
podobnega, bi se prestra‰il in strah bi mu uniãil vsak
uÏitek lepote. Otrok pa vidi samo lepoto in ne misli da-
lje.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

210

Morda smo mi odrasli zato tako temni in revni na

veselju, ker preveã razmi‰ljamo, ker vedno hitimo dalje,
ker se vedno Ïenemo za »potem«, da nam sedanjost
brez koristi in uÏitka skopni v rokah. Kadar je sonce, se
bojimo deÏja in v sreãi se bojimo solz. Strah pred pri-
hodnostjo nam zastrupi vsak smeh in vsako veselje.
Otroku pa je bakren krajcar, kar je meni zlat dukat.

Zavidam ljudi, ki imajo mnogo iluzij, oni so najbolj

podobni otrokom.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

211

Otroãarije

Iada je kaznovana. ZlaÏe se kar na celem, kakor bi
mignil. Vsi smo Ïe obupani nad njo. âe je treba ali

ni treba, zlaÏe se gotovo.

»Ali si pila mleko?«
»Îe zdavnaj,« se odreÏe.
»Saj ni res,« jo zatoÏi Micika.
»Kolikokrat si bila opominjana v ‰oli?« jo vpra‰am.
»Enkrat,« pravi, a drugi dan zvem od uãitelja, da je

bila ‰tirikrat.

Moj moÏ pride ogorãen domov. »Opazoval sem Vla-

do. Îe pol ure se prepeljuje z neko prijateljico z Ilice v
Dolgo ulico in spet nazaj. Ne trpim tega neumnega
spremljevanja!«

Ko pride Vlada ob eni, jo zasli‰ujemo.
»Kje si bila tako dolgo?«
»V ‰oli.«
»Saj ste imeli samo do dvanajstih. Zakaj laÏe‰? Kod si

hodila?«

»Nikoder, do ene smo imeli,« in taji do skrajnosti.
Kaznujemo jo, jezimo se. Vsak dan pi‰e popoldne, da

je laganje najgr‰a navada na svetu, vsak dan skoraj kleãi

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

212

na sredi sobe in v posebno hudih primerih dobi s ‰ibo
po roki. A koristi niã.

Zadnjiã enkrat se zmisli, da nimajo pouka.
»Pa zakaj ne? Kaj je danes?«
»Niã, kar tako. Sama ne vem.«
»Ali imate kak‰no nalogo?«
»Raãunsko, se mi zdi.«
»Zdi se ti? No, lepa uãenka, ki se ji samo zdi. PokaÏi,

da vidim, kaj imate in koliko!«

Vzame torbo, i‰ãe, ali raãunice ni.
Moj moÏ se ujezi. »Kje ima‰ knjigo? Zakaj ne pazi‰ na

svoje stvari!«

»V ‰oli sem jo pozabila.«
»No, jaz imam ravno v va‰i ulici opravek. Pojde‰ z

menoj.«

»Pa ãe v ‰oli zdaj nikogar ni.«
»·olskega slugo imate, nama bo Ïe odprl razred, ãe ga

bova prosila.«

Ni bilo drugaãe. Vlada je morala iti. Niã posebnega ni

bilo zapaziti na njej.

Prideta pred ‰olo. Ravno bije ura devet in na vrt pri-

skaãejo otroci dol po stopnicah.

»Sli‰i‰, VIada, saj imate pouk!« se zavzame moj moÏ.
»Da, ali na‰ razred ne. Poãakaj me na cesti, precej

bom pri‰la,« pravi Vlada in hoãe v veÏo.

»Pojdem s teboj. Kaj bi ãakal na ulici.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

213

»Ne, ne. Nerodno je. Kaj bi hodil gor,« se brani Vla-

da.

»âe pravim, da grem — grem.«
»Ali mene je sram, tata. Kaj si bodo mislili, ãe pojde‰

z menoj gor.«

»Hudega si ne morejo misliti niã. Samo pojdi naprej.

Nekako sumljivo se mi vede‰.«

Vlada stopa po stopnicah. Niã se ji ne mudi.
»NajbrÏ so vrata na‰ega razreda odprta,« razlaga.

»Nikogar ne bo treba prositi, da bi odprl.«

»Samo pohiti! Ne utegnem dosti!«
»Tukaj je na‰ hodnik,« pravi Vlada in pokaÏe na des-

no. »Kar tukaj poãakaj,« in hoãe pustiti oãeta pri stop-
nicah.

»O, saj grem lahko s teboj.«
»Ali v razred nikar ne hodi. To se ne spodobi,« ga

poduãuje Vlada. »Tukaj je ãetrti razred,« pokaÏe na vra-
ta in vstopi.

Moj moÏ ãaka zunaj in se ogleduje. Ni posebno svetlo

na tem koncu, ali konãno vendar opazi, da je na vratih,
skozi katera je Vlada stopila, napisano: garderoba. To se
mu zdi zelo ãudno. Hitro pritisne na kljuko in vstopi.
Sami slamniki visijo na klinih. Vlada pa stoji pri oknu,
usekuje se in gleda na dvori‰ãe.

»Kaj pa dela‰ tukaj? To je jako sumljivo. Zdaj povej, ãe

ne, lahko doÏivi‰ kaj prijetnega.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

214

Vlada molãi.
»Kje je ãetrti razred? In kaj dela‰ tu?«
»Sem mislila, da je moja raãunica tukaj.«
»Tako, to si mislila! To ni bilo pametno, prijateljica

moja! Ti bom Ïe jaz pomagal poiskati tvoj razred,« in
oãe jo prime za roko in jo hoãe peljati ven.

»Ne grem.«
»Ne gre‰? Oho! Takoj povej, kaj vse to pomeni!«
»Niã.«
Vlada se ustavlja in zaãne jokati. Oãetova potrpeÏlji-

vost je pri kraju. Sune jo, strese jo.

»Bo ali ne bo? Bom zvedel ali ne?!« in zopet jo strese

za rame, ali Ïe precej obãutno.

»Jaz ne grem v razred, ne grem pa ne grem,« ‰epeta

Vlada. »Sram me je.«

»Koga te je sram?! O, ti nesreãna punca!« In po‰teno

jo stisne za roke. Drugaãe bi Ïe zdavnaj jokala in kriãa-
la, zdaj pa niã.

S trudom jo le izvleãe iz garderobe. In zdaj tudi zapazi

‰e ena vrata konec hodnika, izza katerih se ãuje govor-
jenje. Gori je napisano: IV. razred.

»Takoj pojdi noter po raãunico!« zapove.
»Ne grem, lepo prosim, ne grem!« se brani Vlada.
»Bomo videli!« Odpre vrata in sune svojo cvetlico

precej odloãno v razred.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

215

Vrata se takoj zopet zaprejo, ven se sli‰i samo nejasno

mrmranje.

Vlada se ljubeznivo smehlja.
»O, Vladica,« vpra‰a uãiteljica, »kako pa to, da ‰ele

zdaj prihaja‰? In brez torbe in prazniãno obleãena? Kaj
naj to pomeni?«

»Oprostite,« se zmi‰ljuje Vlada ljubeznivo, »mama je

bolna, pa ji moram pomagati. Samo po raãunico sem
pri‰la, ki sem jo vãeraj pozabila.«

»Tako, mama je bolna? To mi je pa Ïal. Le pojdi zopet

domov, ãe te potrebujejo. Po raãunico tudi ne bi bilo
treba hoditi, saj ti je ne bi nihãe vzel.«

Oãetu zunaj se zdi vsa stvar vse bolj sumljiva, zato

konãno potrka na vrata. Uãiteljica vstane izza katedra in
gre odpirat, Vlada pa potegne robec iz Ïepa in zaãne
jokati. Vse je izgubljeno.

Oba sta bila zelo preseneãena: uãiteljica nad mojim

moÏem, moj moÏ nad njo in ‰e bolj nad otroki, ki so
sedeli v klopeh. Razred je bil poln kakor uljnjak.

Prvikrat si je Vlada privo‰ãila prosto dopoldne izven

predpisov, pa so jo ujeli. Ostala je kar v ‰oli in uãitelji-
ca jo je na izreãno Ïeljo mojega moÏa postavila v kot,
doma pa je bil opoldne ‰e drug, za na‰o milo Vlado zelo
neprijeten obraãun.

Moj moÏ je popolnoma obupal nad svojo prvorojen-

ko in ji prerokoval najtemnej‰o prihodnost. Potrebna

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

216

tolaÏbe sem od‰la naslednji dan v ‰olo, da poizvem pri
uãitelju In uãiteljici, ãe je znaãaj moje hãere res tako do
korenine pokvarjen in ãe ni nobenega upanja veã, da
postane to nesreãno dekle vendarle prej ali slej koristna
ãlanica ãlove‰ke druÏbe.

Uãiteljica mi je rekla, da je njena najbolj‰a uãenka, da

pa je treba paziti nanjo kakor na mleko, ki se kuha na
ognji‰ãu: malo se obrni stran in ravno tisti hip bo pre-
kipelo. Uãitelj pa me je tolaÏil, ãe‰ da je bil sam tudi ne-
ugnan deãko, nikoli ni bil pri miru, zlagal se je petdeset-
krat na dan in vsak dan je kaj pokonãal, kaj naredil,
pobil, ukradel — zdaj pa je prav po‰ten in razumen ãlo-
vek — na svoje lastno veselje in vsekakor v korist svojih
bliÏnjih.

Od‰la sem zadovoljna domov in tragiãno ogorãenje

mojega moÏa se mi je zdelo nekoliko pretirano. Vendar
je bila Vlada pod ostro komando. Ali dlje kakor pol dne
ni bila nikoli brez napake. Najbolj‰e podplate zdela v
treh tednih in predpasnik je v eni uri ãe ne raztrgan, pa
vsaj umazan z raznimi nemogoãimi snovmi: s smolo, z
mastjo, s kak‰no zeleno barvo, s sajami — sploh s snov-
mi, za katere se vselej ãudim, kje jih je iztaknila. Noga-
vice si — hvala bogu! — Ïe sama krpa, a njena koÏa na
kolenih se rada celi, zato se ne jezim preveã, ãe mi pri-
de tudi pobita in opraskana domov. V spriãevalu ima
same ene, razen vedenja seveda. To je od prvega ãetrt-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

217

letja prvega razreda pa vse do danes ostalo na ‰tevilki
dve.

Neki znanki sem potoÏila te dni vse to in ji zavidala

njene tri hãerke, ki so vedno lepo obleãene, v svetlih
ãeveljãkih, njih obleke so bele, brez najmanj‰ega ma-
deÏa, laski gladko poãesani, kakor je treba. Ali znanka je
vzdihovala in pripovedovala, da jih nima posebno rada,
ker so premirne, prepohlovne in predobre. Da si je ved-
no Ïelela Ïivih, porednih in poskoãnih otrok, zdaj pa
ima same vzorne in dolgoãasne primerke, kdo ve, po
katerih stricih so se vrgle, ãisto drugaãne so, kakor je
ona. Poslu‰ala sem njene toÏbe in uvidela, da je najbolje,
da je ãlovek zadovoljen s kriÏem, ki ga ima.

Zdaj je Vlada, kakor je bilo Ïe v zaãetku povedano,

kaznovana. Vãeraj je vzela — menda zato, da proslavi
konec ‰olskega leta na posebno slovesen naãin — ne-
kemu deãku v razredu peresnico in jo dala na ulici prvi
deklici, ki jo je sreãala s svojimi prijateljicami, ki so rav-
no take tiãke, kakor je sama. Zveãer sem po nakljuãju
naletela na uãiteljico in ta mi je to povedala. Rekla mi je,
da ji bo danes ukazala, naj doma vse prizna.

Vlada je bila opoldne Ïe doma. Dve uri sem ãakala, da

bo zaãela z izpovedjo. Pa ni bilo niã. Konãno jo pokliãem
k sebi.

»Kaj pa je bilo danes v ‰oli? Zdi se mi, da ima‰ neka-

ko rdeãe oãi. Kaj si jokala?«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

218

»O, jaz ne.«
»Pa kaj je bilo? Kaj mi nima‰ niãesar povedati?«
Pogleda me. Potem pravi nedolÏno: »Da, opominjana

sem bila. Razgovarjala sem se pri zemljepisu, pa me je
uãiteljica poklicala. Nikar se ne jezi. Barlova Vanda mi
zmeraj kaj pripoveduje, potem sem pa jaz kriva.«

Jezile so me njene hinavske oãi. Tako nedolÏno me je

gledala kakor ovãica. Nihãe ne bi dvomil nad tem ange-
lom!

»Meni se pa zdi, da je bilo nekaj drugega.«
»O, niã, mama. Res ne. To sem ti Ïe vãeraj povedala,

da sem gospodarjevega Francija vrgla po stopnicah.
Ampak si ni niã naredil. In prepisala sem eno stran iz
nem‰ke knjige za kazen, kakor si rekla.«

V meni je zaãelo Ïe malo vreti. Ti nesreãna hinavka!
Vzela sem palico s police.
»Vlada, zdaj se pa kar hitro domisli.«
»Ne vem, kaj misli‰, mama, res ne vem.«
»Roko sem.«
Zamahnila sem, Vlada je zajokala.
»Ali zdaj ve‰, kaj si naredila?«
»Ne morem se domisliti, mama.«
·e enkrat jo je dobila.
»No, ali si se spomnila?«
»Morda misli‰ . . . nekak‰no ‰katlo . . . ?«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

219

»Prav tisto mislim, da. Zdaj jih bo‰ dobila po vsaki

roki ‰e tri. Ti dve sta bili za laganje.«

Jokala je, vendar je vdano drÏala roko drugo za dru-

go. Pravzaprav mi je bilo sirotice Ïal, ali ãlovek mora
vendarle skrbeti, da dobijo otroci pojem o potrebni
nravnosti.

»Zakaj pa nisi takoj povedala?« jo vpra‰am.
»Mislila sem, da ne ve‰,« mi je odgovorila naivno.
To je bilo sicer po njenih nazorih prav pametno, za-

radi naãela pa sem jo dala kleãat na sredo sobe.

Od nekod je pri‰la mala Micika. âe Vlada kleãi in Mi-

cika stoji, sta njuni glavi v isti vi‰ini. Micika je sestro ob-
jela in poljubila, kar je bilo jako pripravno. To sicer ni
bilo na sporedu kazni, ali zatisnila sem eno oko in mir-
no delala pri pisalni mizi, kakor da mi ni mar, ãe se sla-
di grenkost kazni s takimi izrazi sestrskega soãutja.

Micika je pri‰la k meni.
»Robec mi daj.«
»Zakaj pa, saj ga ne potrebuje‰.«
»Micika prosi za robec!« je rekla odloãno in dala sem

ji ga.

·la je k sestri, jo objela z eno roko okrog vratu, z dru-

go pa ji obrisala solze.

Ne vem, ãe je to vzgojno ali ne, toda morala sem se

zasmejati in Ïe sta bili obe pri meni in se mi laskali. Kaz-
ni je bilo konec.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

220

»Bo‰ ‰e kdaj?« sem vpra‰ala Vlado, da re‰im svoje do-

stojanstvo.

»Nikoli veã,« je rekla in, ker je res precej iznajdljivo

dekle, si bo za drugiã Ïe kaj novega izmislila . . .

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

221

Vlada in Mika

tarej‰a Ïe ne hodi veã v osnovno ‰olo, ampak v »de-
kli‰ko«. Od poãitnic sem je stra‰no ponosna. Iz pe-

dago‰kih, praktiãnih in drugih vzrokov krotimo to nje-
no o‰abnost pri vsaki priloÏnosti. Ne Ïelim si nobenega
»vi‰jega dekleta«, ki povsod in vselej frka nos nad vsem,
v hi‰i in v druÏini. Sicer bo ‰e precej Save steklo v mor-
je, preden bo Vlada dekle, ampak skrbeti je treba zaãa-
sa, da ne zrastejo take rastlinice do neba. Îe precej v
zaãetku ‰olskega leta je mnogo razmi‰ljala sama o sebi
in konãno razodela svoje nazore na‰i Pavli.

»Veste kaj,« je rekla odloãno in domi‰ljavo, »povem

vam, da boste vedeli: nisem veã otrok!«

»No, kaj pa si?« je vpra‰ala Pavla zaãudeno.
»V ‰oli me vikajo in, ko sem zadnjiã nekaj kupovala v

trgovini, me je vpra‰al prodajalec: Kaj pa ‰e Ïelite, go-
spodiãna? . . . Torej si lahko mislite, kaj sem!«

Dekletce ‰e nima deset let, nosi krilce do kolen, lase

ima ‰e ostriÏene. Zato se je Pavla neznansko zasmejala.
Vsi smo pritekli v kuhinjo vpra‰evat, kaj je. Pavla nam je
povedala, da hoãe biti Vlada gospodiãna.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

222

Vlada je povedala svoje dokaze in druÏina je soglasno

sklenila, da ‰e ni gospodiãna, o, ‰e dolgo ne! Da otrok
res ni veã, da je punãka, ali pa ãe hoãe biti »frklja«, kar
se vsekakor najbolj prilega njenim maniram.

Ali Vladi ni ‰lo le za ime. Ona bi sploh rada nastopa-

la elegantneje in bolj gosposko. Znano je, da imajo
dame v na‰em mestu imeniten okus. Tujci ga z obãudo-
vanjem hvalijo in trdijo, da je Zagreb jugoslovanski Pa-
riz. Ta drugaãe vsega priznanja vredna lastnost zapelje
marsikako mater, da tudi otroke tako okusno in gospo-
sko oblaãi kakor sama sebe. Posebno dekletca se spre-
hajajo v samih ãipkah, svilenih pentljah, v Ïametu, v
klobukih z nojevimi peresi, v belih ãeveljãkih in usnje-
nih rokavicah. Kakor princese se zde in domi‰ljajo si ‰e
veã, kakor da so pristne kneginje in grofice. Seveda je
tako umetno vzgajanje domi‰ljavosti ne le za otroke sa-
me ‰kodljivo, ampak je tudi drugi otroãadi in star‰em, ki
svojih otrok ne morejo ali noãejo li‰pati tako razko‰no,
v jezo in nadlego.

Svoji ljubi hãeri sem Ïe v zaãetku ‰olskega leta pojas-

nila svoje stali‰ãe v tej zadevi. Zaradi njenih toalet, sem
ji rekla, se ne mislim spu‰ãati z nobenim ãlovekom v
kak‰en konkurenãni boj, saj ‰e sama ne tekmujem z no-
beno modo. Od‰la pa sem za kak‰ne tri tedne z doma in
moji nazori so kaj hitro izpuhteli iz glave na‰e prvo-
rojenke. Pripovedovali so mi, ko sem se vrnila domov, o

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

223

zelo neljubih prizorih, ki jih je moja mila Vlada povzro-
ãila s svojo neãimrnostjo.

Nekega dne, bilo je deÏevno in Ïe tri ãetrt na osem, je

odloãno izjavila, da nikakor ne more veã nositi svoje sta-
re pelerine. Res je, to oblaãilo je preneslo Ïe marsikaj, Ïe
nekaj let ji rabi, ampak za silo je ‰e, posebno, ãe deÏu-
je.

»Pelerine ne bom vzela,« se je obregnila, »saj sem

zdravnikova hãi in ne morem v taki stari, pono‰eni ‰ari
v ‰olo!«

Na sreão se moj moÏ prav tako jezi kakor jaz na vse te

sme‰ne fraze: »jaz kot zdravnikova hãi, jaz kot uradni-
kova soproga . . . , jaz kot vdova po profesorju . . . , jaz
kot sirota oãeta, ki je bil davãni kontrolor . . . « In zato
je Vlado po‰teno o‰tel in ji obljubil, da gre drugiã lahko
sploh brez pelerine in brez klobuka v ‰olo, ãe ji je to, kar
ima, preskromno in preponiÏno.

Pelerina je zdaj na ãuden naãin pri na‰i Vladi spet v

ãislih, zato so pa menda deÏniki pri‰li pri njenih so‰ol-
kah popolnoma iz mode. Zadnjiã jo po‰ljem na po‰to.

»DeÏnik vzemi,« zapovem.
»Saj ne deÏuje.«
Pogledam skozi okno in vidim: lije kakor iz ‰kafa in

vsi ljudje imajo deÏnike odprte.

»Kar vzemi deÏnik!«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

224

»âe imam pa pelerino in kapuco! Nobena iz na‰e ‰ole

ne nosi deÏnika, ãe ima kapuco.«

»Danes ga le vzemi. Do koÏe bi te premoãilo, saj vidi‰,

kako lije.« Porinem ji deÏnik v roko in jo potisnem skozi
vrata.

Pogledam skozi okno, da vidim, kako pojde po ulici.

Ali nje ni in ni iz veÏe. A jaz sem ji ‰e posebej zabiãala,
naj pohiti. Konãno vendar skoãi iz veÏe, kakor bi jo kdo
iz pu‰ke izstrelil. DeÏnika pa nima.

»Pokliãite jo nazaj!« pravim Pavli.
Zaãudeno se obrne in z dolgim obrazom jo mahne

nazaj v veÏo in po stopnicah domov.

»Kje ima‰ deÏnik?« vpra‰am.
»Pod streho sem ga spravila,« prizna, ko vidi, da se ni

mogoãe drugaãe izviti.

»No, ãakaj, jaz te bom Ïe nauãila!« zagrozim, ãeprav

me skoraj smeh sili. »âemu sem ti pa kupila deÏnik, kaj?
Za parado, ne?! Takoj pojdi ponj in potem na po‰to! To
ti povem, ãe bo po‰ta Ïe zaprta, bo‰ kleãala dve uri.«

Zmuznila se je skozi vrata tiho in skromno, z nedolÏ-

nimi oãmi, da bi ãlovek mislil: dobra je kakor angel.

Od‰la sem k moÏu toÏit nesreãnega, neubogljivega

otroka.

»No, to ima po tebi!« je rekel. Stvar je namreã taka:

slabe lastnosti dobijo otroci vse od matere, dobre pa od
oãeta. O tem so vsi mo‰ki prepriãani.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

225

Ugovarjala sem in konãno je na‰el moj moÏ drugo,

pametno besedo: »Kontrola, kontrola. Ta ji manjka!
Nadzora potrebuje! Pazi bolj nanjo, pa bo‰ videla!«

Od‰la sem v svojo sobo in premi‰ljevala, kako naj

pravzaprav nadzorujem svoje otroke. Tako jim vendar
ne morem biti vedno za petami kakor Sherlock Holmes
svojim zloãincem.

Na sreão je pri‰la Mika k meni in me re‰ila teh skrbi.

Poljubila me je na eno stran, stekla okoli mize in me po-
ljubila ‰e na drugo stran. Potem sem ji morala dati pa-
pir, svinãnik in radirko. Radirka se ji zdi imenitna igraãa,
Vlada jo celo v ‰oli potrebuje.

Legla je na preprogo, z nogami mahala po zraku, z

levico si podprla brado, z desnico pi‰e po papirju »pis-
ma« in ri‰e »hi‰e« in »gozdove«. Jaz sicer ne razloãim
niãesar, ona pa Ïe dobro ve, kaj je »hi‰a« in kaj je »pis-
mo«.

Potem se zmisli, vstane in pride k meni prosit za kraj-

car. Pri branjevki si zanje kupuje oblate.

»Saj sem ti danes Ïe enega dala,« se izgovarjam.
»Izgubila sem ga, mama, ãisto izgubila.«
»Ne morem pomagati. Krajcarji so dragi,« pravim in

pospravljam miznico.

Tiho se plazi okoli mene, gleda me vztrajno in ka‰lja,

Jaz niã ne sli‰im in ona odide k svojim igraãam. Zopet
ka‰lja.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

226

»Mama, kaj ne sli‰i‰?«
»Kaj pa?«
»Krajcar mi daj, saj sli‰i‰, kako ka‰ljam!« Ïvrgoli. Am-

pak moje srce je zakrknjeno in take zvijaãe me ne uka-
nijo.

Mojega moÏa pa je vãeraj ukanila. Imel je sladkorãke,

Mika ga je obiskala v njegovi sobi in rada bi bila dobila
nekaj sladkih kroglic, ki so leÏale na njegovi mizi. Ali
sirota ima nahod in njen nos ni bil popolnoma v redu.
Poslal jo je k meni po ãist robec. ·la je nazaj k mojemu
moÏu in useknila se je glasno in temeljito, da ji je podaril
najveãji sladkorãek, kar jih je imel. Dolgo ga je lizala, se
igrala s papirji in iskala v ko‰u pri pisalni mizi reklam-
ne karte in kataloge, ki imajo veãkrat tako zanimive sli-
ãice. Potem se ãez dolgo ãasa zmisli, se postavi predenj
in se zaãne tiho in potrpeÏljivo usekovati. Vsa rdeãa je
Ïe, temne oãi se vdano in zaupljivo iskrijo izza belega
robca, proseãe so uprte v oãeta in ãakajo na uspeh. In
res, oãe se konãno ne more veã zdrÏati, zasmeje se na-
glas in ji da zvito zasluÏeni sladkorãek.

ObÏalujem Ïenske, ki nimajo otrok. Kakor rodovitno

polje tako bogato je Ïivljenje, zlato klasje zori po njivah,
zrak je poln petja in smeha. Pust in Ïalosten in brez pri-
hodnosti je dom brez otrok. Tih je in mrtev. Kjer so
otroci, se peni vsakdanje Ïivljenje kakor vesel, poreden
potok, ki Ïubori po livadah mimo vasi. Dolgoãasne

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

227

dolÏnosti dela, suha proza kruhoborstva, sive skrbi —
vse se spreminja v lahno, ljubeznivo breme, ãe nam ga
sladijo jasne otro‰ke oãi. In puste ure dolgoãasnih dni
drhtijo v vedno novi, smejoãi se Ïivahnosti. Dve uri si
nista enaki. Otro‰ke noge capljajo nerodno po sobah,
debele roãice se stezajo po visokih kljukah, poãasno od-
pirajo vrata — kakor srebm zvonec zveni otro‰ki smeh
v srce.

In tisto lepo, ganljivo prebujanje mlade du‰e v otro-

kovih oceh, tisti ljubeznivi, prvi drhtljaji srca in draÏest-
no sme‰ni pojavi znaãaja. Kako hitro potekajo dnevi in
koliko lepih, jasnih spominov zapu‰ãajo! BlaÏen ãas
vseh mater!

Miki je dolgãas pri meni in napoti se v kuhinjo. Pre-

cej teÏavno potovanje je to, kajti roke je treba stegova-
ti do kljuk na vso moã in pred vsakimi vrati stopiti na
prste.

V kuhinji je niso posebno veseli. Vedno hoãe »poma-

gati«. In ãe ne pospravijo hitro vsega, kar bi mogla do-
seãi, gotovo Ïe v dveh minutah kaj naredi. Tiho in
oprezno ukrade malo soli in jo strese skrivoma v kak‰en
lonec, kjer je Ïe tako presoljeno. Pesek skrivajo pred njo
kakor mleko pred maãko, a najde ga le, prime‰a ga na
skrivnosten naãin v moko, da opoldne cmoki ãudno
‰kripajo pod zobmi.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

228

»Kak‰nega vraga ste pa naredili, Pavla!« se ãudi moj

moÏ in Pavla z jeznimi solzami v oãeh kaÏe na Miko in
se izgovarja, da je bila ona v kuhinji in da je Ïe ona kaj
zacoprala.

Pavla Mike ne trpi v kuhinji. Niti ne zapazi, kdaj je

pri‰la, in Ïe ima obe roki v testu, poãepne komaj pre-
obleãena v saje, ukrade karkoli, kar se najbolj potrebu-
je, dvakrat se obrne po kuhinji in Ïe je vse narobe. Imeli
smo goste zadnjiã in Pavla se je hotela postaviti. In sko-
raj je nisem mogla potolaÏiti, tako je jokala od jeze, ko
je na‰el profesor Vrba dve frnikoli v zelju in njegova Ïe-
na leão v ãokoladnem narastku.

»To jim povem, gospa,« je rekla, »ãe ‰e kdaj kak‰nega

ãloveka povabijo k nam, mora Mika iz hi‰e, k stari mami
za ves dan, drugaãe ne bom kuhala.«

Obljubila sem ji in potem se je sama smejala iznajd-

ljivosti te nesreãne, potuhnjene punãke.

»In kako pazim nanjo, da mi ne bi ãesa naredila, am-

pak niã ne pomaga!« se je razburjala, potem pa ujela
Miko, jo za ‰alo malo premikastila in nazadnje sta se
loãili v veliki slogi in prijateljstvu.

»Ko vsaj ne bi bilo tako fletno in priliznjeno,« tarna

Pavla, »ãlovek ‰e jezen ne more biti na to Ïabo!«

In to je res, priliznjeno je to punãe, da je ãlovek ãisto

omamljen. Kadar odidem od doma, se moram tako te-
meljito posloviti od nje, kakor bi odhajala v Sibirijo.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

229

»·e na vrat me poljubi, mamica!« si izmisli in teãe za

menoj po stopnicah. Moram se vrniti in jo poljubiti,
kakor ukazuje.

»Hitro pridi!« mi naroãa. »Jaz bom Ïalostna, ãe te ne

bo!«

Potem steãe k Pavli in ta jo mora vzdigniti k oknu, da

gleda za menoj, kako grem po ulici.

âe se mi pa mudi in se ne poslovim od nje, kakor je

treba, sede v prednji sobi na klop in ãaka Ïalostno in
trdovratno, dokler se ne vrnem. Kadar pride moj moÏ,
skaãe okrog njega kakor vrtavka in mu pregleda vse
Ïepe, ãe ji je morda kaj prinesel. »To je moj tata!« pravi
in meni: »Ti si moja mama!« S posebnim naglaskom na
»moj« in »moja«. Sploh je vse njeno, tudi Vlada je nje-
na. Kadar pride iz ‰ole, se zakadi vanjo kakor psiãek, ko
pozdravlja svojega gospodarja.

»Ti mucika sladka!« pravi Vlada in jo boÏa. A Mika

skaãe in kriãi: »Moja Vladka je pri‰la! Moja Vladka je
pridna! Kako jo imam rada!«

Mika pravi Vladi »Vladka«. Tako sladko izgovarja to

besedo, kakor bi ji sami sladkorãki padali iz ust.

»Vladka jé,« mi pripoveduje. »Vladka bere«, »Vladka

pi‰e angle‰ko«! In skrivnostno se namuzne. Vedno je
»Vladka«, »Vladka«. Nikoli se ne zmoti, da bi rekla dru-
gaãe, ãeprav je mi drugi ne kliãemo tako.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

230

âe Mika ne uboga, mora kleãati. Kakor vsi dobrosrãni

ljudje, ki se ravnajo le po nagibih svojega srca in ne zna-
jo obvladati svojih ãustev, se Mika prav lahko in hitro
razjezi. Nagla je. Kakor piskrãek prekipi, oãi se ji jezno
zabliskajo in z nogami zacepeta, da je kaj. Ampak vzgoja
je vzgoja. Ne vidim je rada jokati, ali v takih trenutkih ne
poznam usmiljenja. Toda ona vseeno ãuti mojo slabost
in sku‰a potolaÏiti moje ogorãenje z nekaj sladkimi be-
sedami: »No, no, mama! Nikar se ne jezi. Mika ne bo
nikoli veã!« Pa jo navadno pustim. âe pa ostane trmasta,
kleãi dolgo in vztrajno. Tudi Pavla jo devlje kleãat, ãe je
Ïe drugaãe ne more ugnati. Nje se boji skoro bolj kakor
mene. âe Pavla ukaÏe »kleãat!« Ïe nese pruãico v kot in
poklekne nanjo vdano kakor spokorjena nedolÏnost.

Vlado kaznujem samo jaz, ker je Ïe velika. Zadnjiã pa

je Pavlo posebno razÏalila in Pavla ji je ukazala kleãat v
kot. Mika je bila neizmerno uÏaljena. Obstala je z odpr-
timi usti, polna soãutja za Vladino sramoto. Razburjeno
je pritekla k meni, kakor le‰niki debele solze so ji kapale
po licih.

»Vladka ni pridna!« je zavpila.
»Kaj sta se sprli?« vpra‰am. »Kaj te je nabila? Prav ti

bodi, zakaj jo pa draÏi‰!«

»Niã mi ni storila, rada me ima! In tudi jaz jo imam

rada!« pripoveduje in ‰e gostej‰e solze se ji sipajo iz oãi.

»Zakaj se pa joka‰?«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

231

»Pavla je rekla, da je Vladka poredna! Ampak Vladka

ni poredna in jaz jo imam rada!« pripoveduje in njen
rdeãi predpasnik je spredaj Ïe ves temnolisast od solz.

»Pojdi z menoj!« me prosi. »Nikar niã ne napravi

Vladki. Ona je pridna. Prosim te, mama, pojdi takoj!«

Res grem v kuhinjo gledat, kaj je. In vidim: Vlada

kleãi. Takoj sem si mislila, da je kaj naredila.

»Kaj se je pa Miki zgodilo, da se tako joka?« vpra‰am

Pavlo.

»Iz ljubezni joka,« pripoveduje Pavla. »Zato, ker Vla-

da kleãi. Naj se ne jezijo, gospa, naj vstane. Jaz se tudi
veã ne jezim. âe se imata pa tako radi, ti dve!« pravi in
dregne Vlado prijazno: »Vstani in nikar mi tega veã ne
stori, to ti reãem!«

Jaz pomirim razburjene duhove in vzamem dekleti s

seboj v sobo. Mrak je Ïe, v sobi je temno, ali toplo in
prijetno. Vlada se spoveduje in obljublja, da se bo po-
bolj‰ala, in vse tri se spravimo na divan. âisto tesno se-
dimo druga ob drugi. Vlada in Mika imata ‰e vroãa lica
od solz, njuni poljubi so ‰e slani. Vendar nam je vsem
trem lepo in prisrãno. Rade se imamo in na‰a srca drh-
tijo v topli dobroti in ljubezni. Mika in Vlada mi ‰epetaje
obljubujeta, da me bosta imeli radi do smrti in da bos-
ta pridni, kar se da.

Tiho pada noã. Vlada zaãne pripovedovati dolgo po-

vest, ki jo je sli‰ala od svoje prijateljice. âudna povest je

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

232

to o ciganih in kraljiãnah, o cvrãkih in pastirjih, o vilah
in o bogatem srbskem kmetu, ki je imel dvanajst sinov
in dvanajst hãera. Mika mi zaspi v naroãju in, ko pride
Pavla priÏigat luã, je Vladina povest ‰ele na polovici. Ali
ta veãer sem pridna in potrpeÏljiva in poslu‰am do kon-
ca.

Pravzaprav lepo Ïivimo me tri: Mika in Vlada in jaz.

Skoro vsak dan hodimo na sprehod na Tu‰kanec ali na
Cmrok. Mika je ‰e majhna in gre v hrib precej poãasi.
Tako blizu tal je, da dobro vidi vsak lep kamenãek na
cesti, vsak pozabljen kostanj, trn, ko‰ãek barvastega
stekla, kak‰en Ïelod ali pa kak‰no majhno Ïivalco, ki je
velik ãlovek niti ne opazi. Vse spravlja v moje Ïepe in v
torbo. Zgoraj na vrhu sedemo na klop in pregledujemo
na‰e dragocenosti. Z velikim prigovarjanjem vendar
vãasih doseÏem, da vrÏemo manj vredne reãi proã. Ve-
ter prihaja v ‰irokih valovih s hribov. Zaganja se v otroka
in jima mr‰i lase. Z glasnim smehom in vriskajoã se lo-
vita z vetrom po cesti. Nazaj grede smo hitrej‰e. Pot drÏi
navzdol in Mika teãe od enega brzojavnega droga do
drugega, da se komaj ustavlja. Pri vsakem drogu poslu‰a
mrmranje brzojava in gleda Ïice v zraku, ki tako skriv-
nostno vodijo pogovore iz daljave v daljavo. Na Tu‰kan-
cu krenemo na stezo. Tam leÏi ‰e listje na poti in ‰umi
pod nogami. V gozdu je ‰e tu in tam kak grm, na kate-
rem visi nekaj zlatih ali rdeãih listov, zadnji jesenski

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

233

ostanki. Odlomimo si nekaj smrekovih vejic, malo zele-
nega br‰ljana in vzamemo vse s seboj v mesto. âe je
Mika Ïe jako trudna, jo nosi Vlada ‰tuporamo, a jaz
grem zadaj s klobuki in rokavicami. S smehom hitimo
proti glavnemu drevoredu, kjer se Ïe ble‰ãijo rumene
plinske luãi. Zadaj je Ïe noã nad gozdom, ãrne sence
stoje pod drevesi in noãni veter hladno ‰epeta v vrhovih.

Zveãer, kadar Vlada pi‰e svoje naloge, sedi Mika na

visokem stolu zraven nje in ãeãka svoje ãire ãare. Molãe
in resno se sklanjata obe glavici vsaka nad svojim delom
in, kadar ju tako gledam, zatopljeni in tihi, rdeãih lic od
goreãnosti, mi zatrepeta srce v globoki sreãi in neizreãe-
no topli ljubezni. Otroka draga!

Kadar Vlada skonãa svoje naloge, ri‰e Miki MiklavÏe

in parkeljne, hi‰e in punãke s tenkimi nogami in veli-
kanskimi gumbi na jopiãu. Mika je zelo zadovoljna in
hihitast, globok otro‰ki smeh naznanja njeno sreão.

Zadnje ãase sem se navadila kaznovati Vlado s tem,

da mora o svojih grehih in prestopkih napisati kratko
razpravo. Precej lena je in vidim, da tak‰na kazen bolje
uãinkuje kakor kleãanje in stanje v kotu. Tudi mora pri
tem vsaj malo misliti.

Zadnjiã sem ji naredila dolgo pridigo o njenih dolÏ-

nostih in ji ukazala, naj gre in naj vse to napi‰e, ker tako
hitro in lahko pozabi, kar mora storiti in delati. ·la je in
napisala tole:

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

234

Moje dolÏnosti.
Zjutraj moram vstati takoj, ko me tata pokliãe; vãasih

tudi prej. Obleãi se moram zelo hitro. In tudi u‰esa
umiti. Tudi zob ne smem pozabiti. Moji star‰i mi dajo
zadosti obleke in zadovoljna moram biti s tem, kar do-
bim. Hoditi moram okoli taka, kakor mama hoãe. âez
zajtrk ne smem godrnjati. Tudi zdrobovo ka‰o moram
jesti. Jaz je sicer nimam rada, ampak mama pravi, da je
zdrava za take suhe otroke, kakor sem jaz. Za v ‰olo do-
bim eno Ïemljo; vãasih tudi jabolko, ampak to je odvis-
no od mamine dobre volje. Moje so‰olke dobijo po pet
in po deset krajcarjev, Vera in Vanda celo po dvajset,
ampak tega ni treba. Tata je dobival samo po dva kraj-
carja in nobene Ïemlje, pa je vseeno zrasel, pravi. Tudi
Ïepni robec moram jemati s seboj v ‰olo. In domov mo-
ram iti hitro. Naloge moram spisati takoj ‰e tisti dan.
Moram ubogati. Moji star‰i so prav mirni ljudje. In ãe se
prepirajo, se le zaradi mene, pravi mama. Miki ne smem
nagajati, ker je ‰e premajhna. âe mama hoãe, moram iti
precej spat. Tudi Ïe ob sedmih, ob osmih pa prav go-
tovo. In drugega ne vem niã takega.

Priporoãam to vsem materam. Taka kazen je tudi za-

nje prav zabavna, samo smejati se ne smejo, drugaãe ne
morem jamãiti za uspeh.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

235

Na‰a Mika, veter in sneg

a‰a Mika prav malo govori. Posebno s tujim ãlo-
vekom izlepa ne spregovori besede. Samo meni

rada pripoveduje, kadar sva sami.

Zjutraj, ko jo oblaãim, mi pripoveduje, kje je bila po-

noãi.

»Pri stari mami sva bili z Vladko in ãokolade sva do-

bili. A na Griãu smo se igrali slepe mi‰i. Neki deãko me
je hotel natepsti, a sem se razjezila, pa sem jaz njega —
in po‰teno!«

»Ve‰, to se pravi sanjati,« ji razlagam. »Vse, kar se

godi ponoãi, ko leÏi‰ v postelji, vse to so sanje; to ni res-
nica!«

»Pa je resnica, ãe ti pravim! Deãek je imel belo kapo,«

se brani mala.

»To so sanje,« trdim jaz.
»Kak‰ne sanje!« se razjezi ona. »âisto gotovo sva bili

z Vladko na Griãu. Pa jo vpra‰aj!«

Ali Vlada je od‰la v ‰olo in do opoldne je pozabila Mi-

ka na vse: na Griã, na ãokolado in na deãka z belo kapo.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

236

Mika gre prav rada z menoj na sprehod. âe gre Vla-

da z nama, to ‰e prenese, nikakor pa ji ni v‰eã, ãe se
nama pridruÏi kdo drug, celo pot je jezna.

Nekoã sva spotoma sreãali znanko, ki se nama je pri-

druÏila. Skupaj smo ‰le po Tu‰kancu navzgor proti
Cmroku. Mika nekaj ãasa ãaka, da bi znanka izginila, da
bova ‰li zopet sami po potih in stezah in se lepo, kakor
po navadi, pogovarjali. Ali kmalu vidi, da se mama vse
bolj Ïivo pomenkuje z znanko, nje, Mike, pa skoraj ne
pogleda.

Mika je ponosna punãka in ne obesi vsega, kar se godi

v njenem srcu, na veliki zvon, tudi ãe je ne vem kako
razÏaljena. Samo ãedalje trdovratneje molãi in ãedalje
hitreje hodi. Gre kakor vojak, v taktu ji tolãejo ãeveljãki
po trdi poti.

»Kako hitro hodi ta va‰a mala!« se ãudi znanka. Jaz

takoj vem, da se Mika jezi in da se ji zato tako mudi na-
prej. Obleãena debelo za zimo v rdeãem pla‰ãku, rdeãi
kapici in rdeãih rokavicah je nekako sme‰no napurjena.

»Ej, Mika, poãasi, poãasi!« zavpijem. Ali ona, kakor

da ne sli‰i, stopa kakor huzar.

Steãem za njo in jo primem za roko. Stra‰ansko resno

se drÏi ter me dosledno in vztrajno prezira. Jaz pa njo.
Naj ima!

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

237

»Danes je bilo lepo na Tu‰kancu, kajne?« jo vpra‰am

doma, a ona odkima in pristavi trmoglavo:

»Jutri pojdeva sami.«

In res greva drugi dan sami. Niti Vlade ni z nama. Kadar
gre tudi Vlada, se igrata, lovita in draÏita, kadar pa sva
z Miko sami, so na vrsti sami modri pogovori.

Tisti dan je bril hud sever. Hitri oblaki so se podili po

nebu, a drevesa v parku so ‰umela in se priklanjala. Zrak
je bil ãist in prijeten, kakor da di‰i po snegu, ki je pokri-
val hribe.

»Kaj tako ‰umi?« me vpra‰a Mika.
»Veter ‰umi,« pravim jaz. »Od daleã prihaja in daleã

se mu mudi, pa se pogovarja spotoma z drevesi.«

»A od kod je? Kje je pravzaprav doma?« zaãne vpra-

‰evati.

»Zelo daleã je doma, jako, jako daleã. Stra‰no visoke

gore so tam, kar neba se dotikajo in vse so pokrite s sne-
gom in ledom. Nobenega drevesa ni tam, niã grmovja,
nobene cvetlice, ‰e trave ne; ne poleti ne pozimi. Gore
so bele in puste, noben ãlovek ne more Ïiveti tam tako
visoko in v takem mrazu.«

Mika molãi. TeÏko, da razume vse moje besede, ali

vseeno zvesto poslu‰a.

»·e pripoveduj!« me prosi.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

238

In jaz ji pripovedujem o visokih gorah, o strmih peãi-

nah, o globokih prepadih. O velikih pticah, orlih, ki gne-
zdijo na samotnih vrhovih in letajo visoko v zraku nad
mrtvimi skalami. Pripovedujem ji o divjih kozah, ki se
ne bojijo bele planinske smrti in po vratolomnih stezah
sledijo svoj plen. O mesecu, ki tiho sveti nad veãnimi
ledeniki, in o meglah, ki se trgajo na ostrih grebenih vi-
soko, visoko nad ãlove‰kimi prebivali‰ãi.

Moj bog, vse mogoãe ji pripovedujem, a ona poslu‰a

melodijo mojega glasu, padanje in dviganje zvoka. Moje
besede vzbujajo menda ãudne podobe v njeni otro‰ki
glavi, ker me gledajo njene oãi vse resneje in pazljiveje.
Vidim, razmi‰lja, globoko.

»A kako ti vse to ve‰?« me konãno vpra‰a.
»Veter pripoveduje, kaj ne sli‰i‰, kako ‰umi!« pravim

jaz.

Obstaneva in poslu‰ava. V ‰irokih valovih prihaja

veter s Slemena in ‰umi nad nama v zraku. Vse do neba
ga je polno, iz vseh dolin jeãi in buãi in se lije ãez Zagreb
v prostorno savsko ravnico ves mlad in razposajen, hiter
in poln sveÏine.

»Sli‰im, kako ga ne bi sli‰ala!« se zavzame Mika. »Ali

niãesar ne morem razumeti, ãisto niã. Niti ene besede!«

»Da, res, vsak ga paã ne more razumeti,« pritrdim jaz

in krenem dalje.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

239

»Ve‰, mama,« se oglasi ãez nekaj ãasa Mika, »zdi se

mi, da veter angle‰ko govori — poslu‰aj!«

Ustavim se, v srcu se mi zgane vesel smeh, oãi se mi

zabliskajo, ali drÏim se vaÏno in modro.

»Tudi meni se tako zdi,« pravim hinavsko.
»Da, gotovo angle‰ko!« modruje Mika. »Vladka ga bo

kmalu razumela, meni se zdi, da zna Ïe mnogo angle‰-
kega, kaj?«

Prosim vas, kdo bi je ne poljubil?! Njene oãi so tako

zaupljive in sladke! A Vlada, da veste, se uãi ãetrti me-
sec angle‰ko! ·e dolgo ne bo razumela vetra!

Primem jo, dvignem jo in jo prisrãno, prisrãno polju-

bim. Njena koÏa je gladka in mehka kakor svila, mrzla
je in di‰i ãisto in sladko kakor bele vijolice. Vestno in
praviãno mi vrne vsak poljub.

»Kaj me ima‰ jako rada?« jo vpra‰am.
»Prav zelo jako!« mi potrdi vaÏno.
Greva naprej.
Vedno moãnej‰i je veter, vedno silnej‰i in hitrej‰i.

Razposajeno buãi in trga v gozdovih in v parku zadnje
suhe liste z golih vej. In vriska in joka, jezi se in smeje in
drevje se maje in priklanja in zvija.

»·e kaj pripoveduj,« me prosi mala.
»Kaj naj pripovedujem?«
»O vetru.«
»Vse sem Ïe povedala, kar vem.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

240

»Kaj ne bi vedela!?« sili trdovratno. »Niã mi nisi po-

vedala, kam tako hiti in leti.«

Malo pomislim in potem ji zaãnem pripovedovati o

ravnicah. O ravnicah, ki so stra‰no prostrane in ravne
kakor dlan, ki ãeznje hiti veter hitro kakor blisk. Visok
in glasan leti ãez nedogledne livade, noseã na hrbtu lah-
ke oblake. Tam po ravnih, velikanskih pa‰nikih pasejo
pastirji govedo, se preganjajo konji, ob rekah pa i‰ãejo
visokonoge ãaplje z dolgimi kljuni zelene Ïabe po moã-
virju. Hribi, tri sto zelenih hribov obroblja ravnico in
zastavlja vetru pot. A veter se vzdigne ãeznje, visoko
nad njimi zleti k morju, k prekrasnemu modremu mor-
ju, ki je veliko kakor nebo nad nami. To se pravi, ni rav-
no tako veliko kakor nebo, ampak veliko je res, zelo ve-
liko. Sama voda, globoka voda, kamorkoli seÏe oko. A
na vodi, na morju, so majhni ãolni, bele jadrnice in hi-
tri parniki z visokimi dimniki, iz katerih se vleãe ãez
morje ãrn dim kakor ãrna misel, kakor ãrn pajãolan, tisti
na klobuku gospe Mire, ki je vdova.

A ko je veter na morju — ravno tja se mu tako mudi

— razburka morje in ãedalje vi‰ji in vi‰ji valovi pljuskajo
na kopno in okoli otokov. Morje se zapeni, zakipi, lad-
je se zazibljejo, a ljudje prestra‰ijo. Po ladjah se namreã
vozijo ljudje kakor pri nas na suhem izletniki v Maksi-
mir ali popotniki po Ïeleznicah. Valovi se belijo, ladje se
majejo, a veter piha vse silneje in moãneje. âe se tisti

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

241

ãolni in jadrnice takoj ne poskrijejo v lukah, jih veter
prevrne v morje, nikdar veã jih sonce ne ugleda. Silno
prestra‰eni so ljudje in komaj ãakajo, da se veter malo
utrudi, preneha, in zaspi. Toda veter veãkrat razsaja po
veã dni, po ves teden in tedaj se zgubi marsikatera lad-
ja in pogine mnogo ljudi.

»No, in kaj dela veter potem?«
»Zaspi.«
»A kdaj se spet zbudi?«
»Kadar paã hoãe. Sploh pa ni samo en veter na svetu.

Mnogo jih je.«

»Kak‰nih?«
»Toplih in vsakr‰nih. Eden se imenuje jug in prihaja

iz pu‰ãave Sahare. To ti je tisoãkrat veãji kraj kakor Za-
greb, a ves gol, pesek, sam pesek, drugega niã. Nobene
sence ni tam, cel dan Ïge sonce in zato je jug gorak ve-
ter kakor topla voda.«

»Poleti je pihal, spominjam se. Bilo nam je zelo vro-

ãe,« se domisli Mika.

Pri Kaãiçevem spomeniku se zaãenjajo tiste zanimive

prodajalnice na Ilici, ki so vse polne punãk, medvedov
in drugih prelepih igraã, in Mika pozabi na najin veter,
na vse moje pripovedovanje, name in skoro tudi sama
nase. Po dolgem postajanju in gledanju doseÏeva konã-
no na‰e domovanje.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

242

Za novo leto je le zapadel sneg.

Îe nekoliko dni prej je pritisnil mraz. Ko sva se z Mi-

ko sprehajali ãez Tu‰kanec pa ãez Rokovo pokopali‰ãe
nazaj na Ilico, so bile Ïe vse mlake zmrznjene.

Vlada, Mika in jaz imamo jako rade Rokovo pokopa-

li‰ãe. Prelepo se vidi od tam na ves Zagreb in sonãni za-
hod je zveãer tam pravi ãudeÏ. Nebo nad Okiãko goro
se pordeãi kakor kri, a doli se gubi ‰irna ravnica v pre-
krasni vijoliãasti barvi. Ves svet se nam zdi kakor v prav-
ljici, spremenjen in polep‰an. Topoli na Pantovãaku po-
temne ‰e bolj, na levem hribu se ble‰ãi nekaj oken Gor-
njega mesta kakor Ïiv ogenj. Sava se svetlika v mraãni
ravnici kakor ‰irok srebrn trak. Me pa se sprehajamo,
pogovarjamo in posvetujemo, katero vilo bi vzele in
katere ne, ãe bi nam jo kdo ponudil v dar. Zelo izbirãne
smo, v resnici pa se ne bi branile menda niti ene.

Grmovje nad starimi zapu‰ãenimi grobovi, ãez kate-

re Ïe vodijo steze bodoãega parka, ‰u‰tijo skrivnostno,
sence temne, a Vlada me vpra‰a, ãe res, prav resniãno
zares ni duhov, ki bi nas hodili stra‰it z drugega sve-
ta . . .

Mika je ‰e neumna, ne spo‰tuje starih grobov, se pa

tudi ne boji duhov. Pazljivo opazuje cesto, ãe ne bi na‰la
‰e kak‰no zamrznjeno mlakico, na katero bi stopila s
peto, da bi za‰kripalo »steklo«.

Pozabila je od lani na sneg in led in zdaj ji je vse novo.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

243

»To ni steklo, to je led,« jo pouãujem.
Ona pa, trmoglavka, ostane pri svojem. »Steklo je,

mama! Kaj ne sli‰i‰, kako se je razbilo?« In tolãe s peto
ob tla in uÏiva v pokanju tenke ledene skorje.

Drugi dan je zapadel sneg in me smo se seveda od-

pravile popoldne na Tu‰kanec. Po glavni cesti, ki je pre-
cej strma, se je sankalo mnogo mladih ljudi. Sneg se je
topil kakor sladkor v kavi, pa so sanke po nekaterih me-
stih drsele po goli zemlji. Malo smo se bile zakasnile
doma, zato nas je noã hitro zajela. Ali to ni dosti moti-
lo ne nas ne tistih, ki so se sankali. V debelih zimskih
kapah, zaviti, kakor da so vrh Triglava, so se spu‰ãali z
vrha, a izpod sank so se utrinjale iskre, kadar so smuk-
nile ãez kak‰en kamen, ki je gledal izpod tenke sneÏene
plasti.

Otroci so se zabavali in vriskali od veselja. Mika si je

Ïe precej spoãetka naredila velikansko sneÏeno kepo in
jo nosila pod pazduho, ãe‰ da jo bo vzela s seboj domov.
Zastonj sva ji pripovedovali z Vlado, da se bo sneg v
sobi raztopil in da ga je sploh povsod zadosti, po vsem
Tu‰kancu, da ji ni treba vlaãiti nesreãne kepe gor do
igrali‰ãa pa spet nazaj dol.

Sneg ji je bil stra‰no v‰eã, kar zamaknila se je vanj. Na

drugi strani, kjer ga po manj‰ih stezah sploh ‰e ãistili
niso, kar dalje ni hotela. Do kolen je zagazila v mehko
belino, jo grabila z obema rokama k sebi, a kepa ji nik-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

244

dar ni bila dosti obilna, kar ves sneg bi bila hotela vzeti
v roke in odnesti domov.

Sneg se siplje z vej tako krasan kakor bela golobja pe-

resca, a park molãi v nekem posebnem, globokem ãudo-
vitem molku. Mleãna elektriãna svetloba se razliva iz
svetilk po okra‰enem drevju, vse je prelepo in ãarobno.

»Kasno je, Mika, domov!« ukazujem.
A ona se niã ne zmeni, sede v sneg pa se igra in valja

z rokami in nogami po belih pernicah.

Spoznam, da ne bo ‰lo zlepa, pa se skrijem za drevo.

Spoãetka niti opazi ne, da me ni. Konãno pa se vendar
ogleda in naenkrat vidi, da je sama v snegu. Sama visoka
drevesa naokrog, nikjer hi‰e ne ãloveka, a ona tako
majhna in sama! Malo se ‰e ozre naokoli, potem pa
obupano zajoka.

Hitro skoãiva z VIado k nji, jo potolaÏiva in ji obri‰eva

solze. V starem prijateljstvu se odpravimo proti domu.
Mika me drÏi za roko, da se ji ne bi zopet kam skrila.
Vendar mi zvito natlaãi v Ïepe vse polno snega, pre-
teÏko ji je bilo menda, da bi nosila vsega sama. Jaz, siro-
ta, sem zapazila to potuhnjeno delo ‰ele, ko se je sneg
raztopil in mi namoãil suknjo ko gobo.

Zastonj se je muãila. Vse bolj se ji je drobila velikan-

ska kepa in Ïe v Mesniãki ulici je padla vsa imenitnost
na blatni ploãnik.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

245

Pri Kaãiçevem spomeniku meãejo delavci sneg na

vozove in na‰i Miki se stori milo.

»Zakaj ne pustijo snega pri miru!« se odkritosrãno

razburi. »Saj je vendar lep‰e, ãe je povsod belo.«

Mokre in trudne smo pri‰le domov. Miko smo morali

preobleãi skoraj do koÏe, tako je bila premoãena.

Mika se ujãka na gugalnem stolu in ãaka na veãerjo

. . . Lena je in zadovoljna.

»Pripoveduj, mama, kaj o snegu!« zapoveduje.
»Ne ljubi se mi danes. Trudna sem in zaspana.«
»Vsaj malo pripoveduj, majãkeno! Od kod je sneg?«
»Z neba pada, saj si videla. Kaj se spominja‰ oblakov?

Mnogokrat smo jih gledali pri Savi, kako so plavali viso-
ko nad Zagrebom, ali pa na Cmroku, kako so izginjali za
Slemenom. Saj se spominja‰?«

»Kako se ne bi! Saj se tudi z na‰ega okna vidijo zveãer,

kadar sije mesec.«

»No, torej! Tisti temni, ãrni, hudi oblaki, ki se poleti

toliko jezijo, grmijo in bliskajo, da je ãloveka kar strah,
to so oãetje. A oni sivi, ‰iroki, ki se nekako poãasi, resno
in kakor v skrbeh pomikajo po nebu, to so matere. Dru-
gi, v svilo obleãeni, roÏasti, vijoliãasti in zlati, ki na dol-
go raztegnjeni gledajo zveãer, kako zahaja sonce, ti so
sama dekleta. Mlade fante pa je najlaÏe videti ponoãi,
kako se o‰abno in domi‰ljavo sprehajajo po nebu, zakri-
vajoã zvezde in jih zopet odkrivajoã. Mali, beli oblaãki

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

246

pa, ki so videti kakor sneÏinke, kakor bele ptice, kakor
ovãice in ki se vedno lovijo okrog starih ali se poleti leni
in zaspani v celih jatah grejejo na soncu visoko na nebu,
to so otroci.

Zgodi se, da odidejo oãetje na potovanje ãez morje,

mladi fantje se odpeljejo na izlet k mesecu, dekleta si
‰ivajo v sobah nove pisane obleke, a matere, sirote, od
dolgega ãasa zaspijo. Tako so otroci sami. A ti ve‰, ãe ni
mene in tate in nikogar drugega, tedaj delata vedve z
Vlado same neumnosti, ple‰eta, skaãeta, celo hi‰o mi
razvleãeta in vse postavita na glavo. Tako tudi ti otroci.
Seveda jih je stra‰no veliko, kar na tisoãe. A ko so vsi
razigrani, ko ple‰ejo in skaãejo, se lovijo in skrivajo, na-
stane tak prah, tak stra‰anski prah, da zaãne padati sneg
z neba. Otroci se, kakor vsi otroci, kmalu spro in stepejo
pa pograbijo vse, kar jim pride pod roke, in meãejo drug
v drugega: igraãe in punãke in vse mogoãe. Vdro v ku-
hinjo, prevrnejo ‰katlo s sladkorjem s police, raztrgajo
vreãe z moko in vse se sesuje na zemljo. Pesek in Ïaga-
nje in pepel in sol, vse raztepejo. Blazine razreÏejo, da
leti perje okrog, vse razdenejo in pobijejo. In pri nas v
Zagrebu in po vsem Hrva‰kem zapade snega do kolen
visoko.«

»No, ali jih bodo mame o‰tele!« se zasmeje Mika. »·e

s ‰ibo jih bodo dobili!« In ãez nekaj ãasa pristavi skoraj

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

247

nevo‰ãljivo: »Ampak zdi se mi, da se vseeno jako lepo
igrajo, kaj ne misli‰, mama?«

Nisem rekla niti ne niti da. Bolje je molãati, morda bi

pri‰la Mika v sku‰njavo . . .

Preden sem jo dala spat, sem morala z njo ‰e k oknu,

da ‰e enkrat vidi sneg.

Vse strehe so ga bile polne in vzdihnila je globoko,

kakor da se ji je odvalila teÏka skrb od srca: »Vendar ga
bo ‰e tudi za jutri!«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

248

Îoga i bazarju

ika ima v neki prodajalnici na Ilici lepo, pisano
Ïogo. Îoga je veãja kakor njena glava in je rdeãa

in modra in zelena, sploh prelepo pisana.

Mika ima po raznih zagreb‰kih prodajalnicah mnogo

krasnih in mikavnih reãi. V neki trgovini sedi njena
punãka, velika kakor ‰estleten otrok, v svileni roÏasti
obleki, v drugem izloÏbenem oknu pa so tiste fine, tenke
japonske skodelice, iz katerih bo pila Mika ãaj, kadar ji
bodo lasje tako zrasli, da bo imela frizuro vrh temena
kakor gospe. Pravzaprav je cela Ilica Mikina, vse proda-
jalnice z vsemi reãmi, ki jih imajo razpostavljene v viso-
kih, zveãer tako razko‰no razsvetljenih izloÏbenih ok-
nih: punãke in sladkorãki, ãeveljãki in kapice, deÏniki in
ure in postelje in slike in vse.

Najbolj njena pa je Ïoga, tista velika, pisana Ïoga v

bazarju. Kadar koli gremo na sprehod in od katere koli
strani se vraãamo, vedno gre gledat »svojo« Ïogo, pa naj
bo ‰e tako od rok.

Nekega dne so posadili rjavega medveda na Ïogo in

Miki se je zdelo to prav kratkoãasno. Drugiã je ãepela

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

249

majhna zelena Ïaba vrh nje in Mika se je od srca sme-
jala.

Celo zimo je bila Mikina Ïoga na najlep‰em mestu v

izloÏbenem oknu. Vse okrog nje se je spreminjalo,
punãke so bile vsak teden druge, zdaj velike, zdaj majh-
ne, ‰tedilnike so zamenjali avtomobili, za njimi so pri-
‰li vojaki, potem, letala in ladje. Le Ïoga, velika, lepa Ïo-
ga je ostala v sredini kakor spomenik sredi trga.

Nekoã je Mika zopet pri‰la kakor vsak dan pozdravit

svojo Ïogo — a glej, niã veã je ni bilo. Bela, neumna ovãi-
ca je stala na njenem mestu in bedasto zijala v Miko.

»Kje je moja Ïoga?!« je zavpila Mika in obraz se ji je

nakremÏil v jok.

»Glej, ovãica je namesto Ïoge, ovãica je ‰e lep‰a,« sem

jo tolaÏila.

»Ovãica je grda, noãem ovãice, Ïogo hoãem!« je zace-

petala Mika trmasto.

Vlada, ki je bila tedaj jezna na Miko, ker ji je popac-

kala neko risarijo, se je zlobno in ‰kodoÏeljno zasmeja-
la: »Îogo so prodali! Saj ni bila tvoja!«

»Moja je bila!« se je jokala Mika.
»Kaj bi bila tvoja, kaj si jo imela v rokah?!« se je ne-

usmiljeno posmehovala Vlada.

»Nisem je imela v rokah, a moja je bila vseeno! Moja,

moja! Rada sem jo imela!« je goreãe pojasnjevala Mika.

»Ni bila tvoja!« jo je draÏila VIada.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

250

»Pa ravno moja je bila, ko sem jo imela tako rada!« je

vzdihovala Mika. »A ti si grda, fuj!« se je jezila nad ses-
tro. »Prav zares si grda, ko mi ne privo‰ãi‰ moje Ïoge!«

Z vroãimi solzami se je zatekla k meni: »Kajne, mama,

da je bila Ïoga moja? . . . Dolgo je bila moja, kajne? Saj
sem jo vsak dan gledala . . . Kajne, da so grdi ljudje, ki
so jo vzeli proã!«

Jokajoã je ‰la domov.
»Kak‰na je Mika, vse je njeno!« se je zgraÏala Vlada.

»Îoga je njena in punãke in cela Ilica! Nazadnje bo re-
kla, da je ‰e Tu‰kanec njen in Sava in cel Zagreb!«

»Da, je Tu‰kanec moj, pa je!« se je oglasila Mika. »Kaj

ga nimam rada, kaj se ne hodim sprehajat tja z mamo
vsak dan, a? . . . Ti pa si danes grda in neumna, prav
zares! Naa!« In Mika, ljudje boÏji, je odprla usta na ste-
Ïaj in pokazala Vladi jezik tako na dolgo, kakor se je le
dalo.

Grdo je bilo to sicer zelo, ali nisem se mogla jeziti.
Spomnila sem se na svojega oãeta in na tiste dni pred

njegovo smrtjo.

Na stara leta je dobil jetiko. Veãkrat je pisal, da ima

naduho, ali kateri stari ãlovek nima naduhe! Prav niã ni
skrbelo nobenega nas otrok. In potem smo naenkrat do-
bili pismo, da leÏi in da ni naduha, ampak jetika . . .

·la sem ga obiskat. Postaral se je jako zadnja leta. Suh

in bled je leÏal na postelji. Vedel je, da ne bo dolgo.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

251

»Ne bom teÏko umrl,« je dejal, »malo dobrega sem

imel na svetu.«

Vendar so bile njegove oãi ‰e vedno Ïivahne in, ãe ga

ni muãil ka‰elj, je bil vesel, zgovoren in celo dovtipen.
Sedela sem poleg njegove postelje in nekaj trenutkov
popolnoma pozabila, da je bolan na smrt. ·alil se je in
smejal in njegove opazke so bile ‰e vedno tako zabavne
in duhovite kakor prej, ko je bil ‰e ãil in zdrav.

Potem sva govorila o Dalmaciji. Rekla sem, da bi go-

tovo ozdravel, ãe bi ‰el za nekaj tednov v Dalmacijo,
prav dol na jug, v Dubrovnik ali pa v Kotor. Nasmehnil
se je Ïalostno. »Prepozno, draga moja! Vidi‰, pomlad
me jemlje!« je rekel in pokazal skozi okno na zeleno po-
lje, posuto s prvim pisanim pomladanskim cvetjem.

Vendar sva se ãedalje bolj poglabljala v pogovor o

Dalmaciji. V svoji mladosti je preÏivel tam veã mesecev.
Oãi so se mu iskrile, ko sem mu pripovedovala o na-
predku Dalmacije, o krasnem morju, o toplem soncu, o
onih visokih gorah, ki se sive in gole strmo dvigajo nad
vrtovi in vinogradi obmorskih vasi in mest.

»Vseeno bi rad ‰e enkrat videl morje,« je vzdihnil.

»Vozil bi se po njem od Trsta prav do Kotora. Boko Ko-
torsko imam rad, ve‰, tiste visoke, strme peãine nad
mirnim, modrim zalivom. Dubrovnik s svojimi palma-
mi in svojimi razko‰nimi vrtovi se mi zdi nekako ume-
ten, sfriziran, bi rekel. Kotor pa je tak — cela Boka — ve‰,

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

252

tisti krasni, tihi, prostorni zaliv, to je tako, kakor je
ustvaril bog. Tako je bilo, ko ‰e ni bilo ljudi tam, in tako
bo, ko jih ne bo veã. Tja pojdem. Na soncu bom leÏal cel
dan, na pesku, prav tik morja, in ãrno dalmatinsko vino
bom pil, ki teãe tako gosto v kozarec kakor olje.«

Nasmehnil se je, pozabil, da je bolan, in tudi jaz sem

pozabila, po kaj sem pri‰la domov: da sem pri‰la, da ga
‰e enkrat vidim, preden umrje . . .

Daleã je odstopila smrt, bolezen je prenehala, skrbi so

utihnile in midva z oãetom sva se veselo vozila po mod-
rem in sonãnem Jadranskem morju. Izginilo je siroma‰-
no kranjsko polje izpred oken in oljke so se nagibale ãez
vrtove, ciprese so ‰umele ob kamniti poti. Kakor dva
otroka sva bila, ki se pogovarjata o deveti deÏeli.

Pa so se odprla vrata in vstopila je mati. Vrgla je po-

gled na najina brezskrbna in smehljajoãa se obraza in
sli‰ala, da se meniva o Dalmaciji . . .

»Na smrt misli!« je rekla oãetu ãemerno. »Îe je odprt

grob, on pa se meni o morju in o dalmatinskem vinu!
. . . Niã vaju ni strah greha!«

Soba je potemnela, prebudila sva se in zdrznila. Oãe

je zaka‰ljal, dolgo je lovil sapo. Mati je popravila luãko
pred sveto podobo v kotu in od‰la ven. Truden in zmu-
ãen, na smrt bled je zdrknil oãe nazaj v blazine.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

253

»Saj vem,« je za‰epetal. »Saj vem, da bom umrl. Saj

nisem tako neumen, da ne bi vedel, kaj mi je. Ampak kaj
pripoveduje to stokrat ãloveku!«

Molãal je dolgo, potem je zopet za‰epetal: »Ve‰, ona

tega ne razume . . . Zastonj! . . . Ampak, glej, malo sva
bila pa vendarle v Dalmaciji danes . . . «

In lahen, prelep nasmeh mu je spreletel obliãje, ko me

je pogledal s svojimi, oj, Ïe tako trudnimi in ‰e vedno
veselimi oãmi.

âez nekaj dni je umrl . . .

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

254

Ma‰a in njen Pufika

e dolgo stanujemo v vili tete Irme. Krasno je tu, lep,
prostoren vrt, ‰iren razgled po mestu in okolici. Ka-

kor ustvarjeno je vse to za Ma‰o. Ves dan skaãe okrog
hi‰e, poje in se igra. Edino, kar ji ni v‰eã, je ograja. Mno-
go raj‰i bi imela, da bi vsi okoli‰ki otroci zborovali pri nji
na vrtnih stopnicah ali pa se lovili po stezah okrog hi‰e.
Nam odraslim bi bilo to seveda manj v‰eã. Razlika je
paã ta, da mi ljubimo mir in samoto, Ma‰a pa dru‰cino,
krik in vik. Zato tudi prestoji marsikatero uro pred vrt-
nimi vrati. Onstran so njene prijateljice in njeni prijate-
lji, tostran je ona. Ona gleda zavidno iz paradiÏa ven v
zlato svobodo, oni pa poÏeljivo meÏikajo skozi plot na
tetine tulipane, glicinije in sto drugih roÏ, ki cvetejo od
zgodnje spomladi pa do pozne jeseni v vseh barvah.
Vãasih mora dekla dol v mesto k peku ali v prodajalno
ali na trg in pripeti se, da pozabi zakleniti vrata. Ma‰a to
tako gotovo zavoha kakor lisica kuretino in, kakor bi
trenil, Ïe zgine kakor kafra. Potem se vzdigne zunaj na
bregu pravo indijansko veselje; otroci oÏivijo, derejo se
na ves glas, tekajo kakor za stavo. Ma‰a je junakinja.
Najbolj kriãi, najbolj se peha in meãe, najhitreje teãe.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

255

Kdor namreã nima prostosti vsak dan ‰tiriindvajset ur,
je pijan od vsake svobodne minute in ne pozna mere
svojega uÏitka. Seveda mi doma kmalu zapazimo Ma‰in
beg in ta ali oni stopi ven, ujame pobeglo ovco in jo pri-
pelje nazaj vroão in rdeão, vso spehano od tekanja in
igre. Nekaj ãasa se paã malo kuja, potem pa se vda v
usodo, poi‰ãe Lolo in Babu‰ko — to sta dve domaãi
maãki — in jima toÏi svojo nesreão.

Stric Pero, tetin moÏ, Ïivi v Gospiãu in prihaja le ne-

kajkrat na leto v Zagreb, kakor mu paã dovoli sluÏba.
Kadar pride, prinese zajca, srno ali kaj podobnega. Ma‰a
ga ima zelo rada in, kadar odhaja, potoãi vselej nekaj
odkritosrãnih solz za njim. Pi‰e malo; kadar je treba kaj
naznaniti ali vpra‰ati, ãestitati komu za rojstni dan ali
god, kar brzojavi. Teta Irma trdi, da je stric gotovo Ïe
zabrzojavil toliko, da bi si mogel kupiti majhno posest-
vo. Priãakovali smo ga pred veliko noãjo. Pisal ni sicer
niã.

»Danes ali jutri dobimo brzojavko, ãe pride,« je raz-

jasnjevala teta Irma, ki pozna svojega moÏa do zadnje
pike. »âe nima dopusta, bomo pa na veliko noã pri obe-
du dobili njegovo brzojavno vo‰ãilo za sreãne prazni-
ke.«

Veliki ãetrtek je prinesel po‰tni sel brzojavko in zve-

ãer sem ‰la jaz na postajo. Teta je bila preveã trudna, ves
dan je pekla potice in pogaãe.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

256

Mnogo ljudi je pri‰lo z vlakom, ali takoj sem zapazi-

la strica med mnoÏico. Bil je Ïivahen in vesel kakor ved-
no. Izpod sivih obrvi se mu je svetilo dvoje ãrnih, mla-
dih, ‰e vedno hudomu‰nih oãi.

»Ali ve‰, kaj sem prinesel Ma‰i za pirhe?« me je vpra-

‰al in privzdignil povr‰nik, ki mu je visel ãez roko. ârn
psiãek, jazbeãar, je pogledal name.

»Mlad je, dva meseca star. Dobil sem ga od prijatelja.

Pristna rasa. Priden je bil, pa sem imel vseeno precej ko-
medij z njim. Ves ãas sem ga drÏal v avtomobilu na ro-
kah do Karlovca. ·est ur. In na Ïeleznici me niso pustili
v drugi razred. No, vozil sem se v tretjem. Vseeno.« Po-
klical je izvo‰ãka in sedla sva v voz.

»Mislim, da ga bo Ma‰a vesela,« je ugibal stric, a jaz

sem vedela za gotovo, da bo skakala meter visoko od
radosti.

Prideva domov. Zgoraj pri meni je bilo Ïe vse temno.

Ma‰a je ‰la Ïe spat in tudi dekla. Spodaj v tetinih oknih
je bilo ‰e svetlo.

Jaz sem ‰la naprej.
»Ali ve‰, teta, kaj nam je prinesel stric?« sem vpila Ïe

na hodniku pred vrati. »Ugani!«

Teta je odprla vrata svoje sobe, svetloba se je usula

ven.

»No, kaj? Jagnje za veliko noã,« je rekla in se zasme-

jala.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

257

»O ne, psa! Jazbeãarja je prinesel Ma‰i,« sem pripo-

vedovala in porinila prednjo strica, ki je ‰e vedno drÏal
psiãka na roki.

»Za boÏjo voljo!« je zavpila teta. »·e tega mi je manj-

kalo. Kaj si neumen, prosim te?! Kaj bom s psom?«

»Ma‰a se bo igrala z njim,« se je opraviãeval stric ra-

zoãarano.

»Koliko je pa star?« je poizvedovala teta. Niã ni po-

zdravila strica, niã mu ni dala roke, niã ga ni objela in
poljubila.

»Dva meseca,« je rekel stric.
»Dva meseca?!« je zajavkala teta. »Hvala lepa! Kar na-

zaj ga odnesi! Lepe praznike bom imela! Oh, saj vem, da
te ne bo nikoli sreãala pamet.«

Jaz sem strmela. Teta Irma se vede tako osorno, ona,

ki je drugaãe vedno tako spodobna in ljubezniva? Kar
razumeti nisem mogla.

»Ali, nikar se, teta, ne huduj,« sem sku‰ala miriti.

»Glej, kako je to ljubek psiãek. Tudi ti ga bo‰ imela
rada.«

»Nikoli. Jaz noãem nobene svinjarije v hi‰i. Na deÏeli

je nekaj drugega, mestna stanovanja pa niso za take reãi.
Jaz ne bom snaÏila za njim. Odnesita ga v kuhinjo. Am-
pak to vama povem, jutri bosta vidva pometala. Gotovo
pride mnogo gostov ãez praznike in narediti moram ‰e
eno torto, speãi nekaj peciva za k ãaju . . . Oh, moj bog,

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

258

ta moj stari se Ïe kaj zmisli!« je nehala tarnati, mi potis-
nila sveão v roko in od‰la v sobo.

Vsa poparjena sva od‰la s stricem v kuhinjo, dala

psiãku mleka in mu napravila leÏi‰ãe pod ‰tedilnikom.

Ne, tetino vedenje se mi ni zdelo niti obzirno niti pra-

viãno in ta veãer so bile moje simpatije na striãevi stra-
ni.

Drugi dan me je pri‰la Ma‰a budit, kakor je Ïe od

nekdaj njena navada. Natanãno ob ‰estih se zbudi v
svoji sobi in bosa in v dolgi noãni srajci pricaplja k meni
v posteljo. Kakor veverica skoãi k meni, me objame, stis-
ne in poljublja.

»Jaz te imam stra‰no rada,« mi zagotavlja. »Ali je stric

Ïe pri‰el?«

»Da, sinoãi je pri‰el.«
»Ali mi je kaj prinesel?«
»Da, psa ti je prinesel.«
»To je lepo!« se veseli. »Kak‰en pa je? Kaj je veãji ka-

kor tisti, ki sem ga dobila o boÏiãu?«

»Veãji je,« odgovarjam jaz.
»Ali je na kolescih?«
»Niã ni na kolescih.«
»Jojna, potem pa niã ne teãe, ne?«
»Teãe, teãe in ‰e kako!«
»Se mora dolgo navijati?«
»Niã.«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

259

»Pa vseeno teãe?«
»Da.«
»In zalaja, ãe ga ãlovek pritisne?«
»Zalaja. In kar sam od sebe.«
»To mora biti jako imeniten pes. Morda je tak kakor

tisti v izloÏbenem oknu? Ima ovratnik?«

»Ima.«
»Tega pa ne bom tako hitro polomila, mama. Prav go-

tovo ne. Pazila bom.«

Tedaj je na‰a Anka odprla vrata. Nekaj ãrnega je pri-

teklo v sobo, ‰vigalo sem ter tja in zalajalo. Z enim sko-
kom je bila Ma‰a na tleh.

»Mama, Ïiv je! âisto pravi pes je! Oh, ali sem vesela!

Stric je pa res dober! . . . Kako je fleten, glej, mama . . .
Kak‰ne taãice ima. Na, na, komm, komm! Psi znajo
samo nem‰ko, ne? . . . Kako mu je pa ime, mama?!« me
je spra‰evala vsa razburjena od veselja.

Bila sem malo v zadregi, ker res nisem vedela imena

na‰ega novega hi‰nega tovari‰a.

»Pufika mu reci,« sem si izmislila.
»Pufika! Pufika! Lepo ime ima,« je izjavila Ma‰a na-

vdu‰eno.

Psiãek je pritekel, lajal in se stisnil k nji.
»Oh, kako ga imam rada, kako je priden!« se je topila

Ma‰a. »Ti moj Pufika! Ti moj dragi, zlati Pufika!«

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

260

Lica so ji Ïarela in oãi so bile sreãne in vesele, kakor

dva dragulja so ji sijale v obrazku. In kak‰en glas je ime-
la, ves radosten in vriskajoã.

Ne, nikakor nisem razumela tete Irme . . .

Ko sem pri‰la domov, je imela dekla tako ãemerno lice,
kakor da je zagriznila v citrono.

»Kaj vam pa je, Anka?«
»Ta pes, gospa, vse mi je ponesnaÏil po sobah . . . «

se je pritoÏevala.

»Mlad je ‰e. Se bo Ïe privadil oliki,« sem jo mirila.
Ampak, kaj bi na dolgo pripovedovala. Nesreãni Pufi-

ka se nikakor ni hotel priuãiti oliki. Vse praznike smo vsi
ãistili in snaÏili za njim in do bele nedelje sem Ïe bila
glede Pufike istih misli kot teta Irma. Stric se je odpeljal
nekoliko uÏaljen. Samo ‰e Ma‰a mu je ostala enako hva-
leÏna . . .

Pufika je ostal Pufika in ãez ‰tirinajst dni smo bili vsi

Ïivãni in skrajnje razjarjeni nanj. Zdelo se nam je, da
cela vila zoprno di‰i po njegovi nesnaÏnosti. Niã ni po-
magalo odpirati okna. Anka je odloãno izjavila: »âe ne
pojde Pufika od hi‰e, pojdem pa jaz.«

Ugibali smo, kako bi se ga re‰ili. Neka tetina znanka

iz okolice je izjavila, da bo vzela nesreãnega psiãka in ga
nauãila spodobnega vedenja. Ma‰o smo poslali k stari
materi, ker bi bil gotovo jok in stok, ãe bi bila slutila,

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

261

kak‰no zaroto snujemo proti njenemu miljencu. Ko se je
zveãer vrnila, ni bilo psa nikjer veã.

»Pufika! Ljubi Pufika! Dragi Pufika!« ga je klicala po

hi‰i in po vrtu in solze so se ji utrinjale. »Ubogi Pufika,
kje je?«

Morala sem se lagati: »Iskal te je povsod in, ko te ni

na‰el, je pobegnil dol v mesto pa se je izgubil.«

»Oh, mama, smili se mi, ubogi Pufika. V ãasnike bo-

mo dali, da se je izgubil, ne?« se je spomnila. »Ko si iz-
gubila torbico, si tudi dala v ãasnike?«

»Dobro. Bomo dali v ãasnike. Ampak kdo ve, ãe se bo

Pufika na‰el. Tudi moja torbica se ni na‰la,« sem izjavila.

»Ti si imela denar notri,« je rekla Ma‰a zvito. »Pufi-

ka pa niã nima, ga bodo Ïe pripeljali nazaj.«

Niã nismo dali v ãasnike, ampak ãez tri dni je bil Pufi-

ka kar naenkrat spet pri nas. Na vrtu smo zasli‰ali gla-
sen vrisk, smeh in lajanje. Pufika se je od nekod pojavil
in Ma‰a in on sta slavila glasno in prisrãno svidenje.

Ta zvestoba je celo mene ganila. Celo uro daleã je na-

‰el mali Puiika pot nazaj k nam. Prosila sem pri teti Irmi
zanj. Ampak zaman. Pufika ji je po‰kodoval nekaj hija-
cint in zanj ni bilo veã milosti. Dali smo ga nekomu na
drugi konec mesta. V vreão zavezanega ga je ponoãi od-
nesel sluga in ni niã veã na‰el nazaj k Ma‰i.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

262

Pismo o mali Mirici

raga Zdenka!
Îe dolgo Ti nisem pisala. Dela imam mnogo. In

ãlovek je v takih ãasih nekako raztresen, nemiren, raz-
trgan na sto strani, razdeljen med sto dolÏnosti. Vedno
hiti‰; hiti‰ in Ïivljenje se ti nekako ãudno odmika. Ti si
in vendar nisi ti. Premalo je ãasa za odpoãitek, a odpoãi-
tek je potreben, da se zave ãlovek sam sebe, da je doma
v sebi in svoji du‰i. Takega poãitka mi manjka, brezdel-
nosti, ki je praznik du‰e in srca v hitrici Ïivljenja. Ve‰,
‰tirinajst dni bi hotela biti nekje daleã proã od ljudi, od
vsakdanjih skrbi in vsakdanjega dela. LeÏala bi nekje v
soncu in gledala ãez tuj kraj, v visoke gore, ali na jeze-
ro, na zeleno dolino, na morje, na kaj lepega. In niãesar
ne bi brala, nobene knjige, nobenega ãasnika, z nikomer
se ne bi pogovarjala. Sama bi bila in vse drugo bi bilo
daleã: tramvaji in gledali‰ãe in pisalna miza, kinemato-
graf, zabave in delo. Celo otroci, ãeprav jih imam zelo
rada.

Spoãiti bi se hotela od nemira in od ljudi. Sama bi

hotela biti in s Teboj. Ti edina me ne bi motila, Ti moja
ljuba prijateljica, ki Te nisem videla Ïe tako dolgo. Ti si

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

263

mir. Karkoli reãe‰, se mi zdi, da sem rekla sama. Kadar
molãis, se tudi meni zdi lepo molãati, kadar se smeje‰,
sem tudi jaz vesela. Ti se Ïalosti‰ z menoj, z menoj se
raduje‰. Sestra si moja. Prijetna si mi. Kadar sem nesreã-
na, se mi stoÏi, da si daleã. Vedno se mi toÏi, da si daleã.
Nihãe me ne zna potolaÏiti tako kakor Ti, kadar sem
Ïalostna, nihãe se ne veseli moje sreãe kakor Ti, samo
pred Teboj se lahko smejem tako otro‰ko. Ni vsako pri-
jateljstvo dobro za ãloveka. Tudi najprisrãnej‰e, najtop-
lej‰e prijateljstvo nam lahko ‰koduje, nas kvari, zapelju-
je. Tvoje prijateljstvo pa mi povzdiguje du‰o. Bolj‰a sem,
kadar mislim nate. In navadila sem se, da ne mislim veã,
kaj je dobro, kaj je zlo, ampak se le vpra‰am, kaj bi rekla
Ti. In kar mi je neugodno zaupati Tebi, to vem, da je
madeÏ na mojem bitju, rja na mojem znaãaju in moji
du‰i.

Malo se vidiva in malo Ti pi‰em. Leto preide in ne

vidim Te, mesec mine in nisem Ti odpisala na Tvoja
lepa, dobra pisma. Kolikokrat sem bila sreãna, koliko-
krat Ïalostna in se nisem dotaknila ti‰ine, ki je med Te-
boj in menoj. In vendar sem s Teboj ne‰tetokrat, sestra
moja. Ni ga dneva, da ne mislim nate. Preide lep in za-
dovoljen, z delom blagoslovljen dan in meni je Ïal zve-
ãer, da ne morem sedeti malo s Teboj in Ti pripovedo-
vati o njem. Berem kaj lepega, vidim dobro sliko in po-
mislim, da bi se tudi Ti razveselila knjige in pokrajine.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

264

Kadar sem nagla in nepraviãna z otroki, trpim, ker Te ni
in nimam nikogar, komur bi se izpovedala. Pogre‰am Te
in spominjam se, kako je bilo vse lep‰e tista leta, ko sva
se videli vsak dan. Vsako lepoto, ki se je zbudila na dnu
mojega srca, si priklicala na dan s svojim ljubeznivim
bitjem. In karala si me, svetovala si mi in vse je bilo prav
in resniãno, karkoli si govorila.

Tako sem bila odkritosrãna prej, v rokah, na odprtih

dlaneh sem nosila svoje srce in svojo du‰o. Zdaj pa mol-
ãim, mnogo molãim. In zdi se mi, da sem zato taka, ker
nisem s Teboj.

Zdi se mi kakor krivica storjena Tebi, da molãim in Ti

ne pi‰em, da Ti ne pi‰em niã o sebi in svojem Ïivljenju.
Moji otroci rastejo in Ti jih skoraj niã ne pozna‰, ker Ti
tako malo pi‰em o njih. O na‰i najmlajsi, o Miri ne ve‰
niãesar. In vendar je stara Ïe devet mesecev. Îe mi raste
iz rok in naenkrat bo velika, samostojna in niã veã moja.

Mira — zdi se mi, da je to ime lepo in da je dobro iz-

brano za na‰o tretjo, najmlajso punãko. Mirna je, vesela,
jasna. Kakor naslikana punãka v izloÏbenem oknu, taka
je. Îive barve ima, modre oãi, rdeãe ustnice in rozasta
lica. Okrogla je in sladka, kadar jo vzame ãlovek v roke.

Veselo je in prijetno, ãe je majhen otrok v hisi. Tako

ljubezniv, tih, priden in vesel otrok, kakor je na‰a Miri-
ca. Ponoãi spi sama v moji sobi na divanu in ‰e nikoli
nas ni zbudila z jokom. Ob pol sedmih ali zdaj ob ‰estih,

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

265

ko prvi tramvaji zadrdrajo in zazvone na ulici, grem po-
njo in jo vzamem k sebi. Pogleda in se zasmeje. Ganlji-
vo je, da so majhni otroci tako veseli in nasmehljivi. Na-
dojim jo in poljubljam in stiskam jo k sebi in v prsih se
mi topi srce od ljubezni. Mala, ljubezniva Mirica! Mala,
ljubezniva Mirica!

Vlada vstane in jo pride gledat k meni in Pikica se

zbudi, skoãi s posteljice in bosa pricaplja k nam in vse se
poljubljamo in smejemo in veselimo. Iz kopalnice pride
Vlado in vzdigne Mirico k sebi. Za brado ga prijema in
golãi kakor golobãek.

Majhni otroci so kakor ptiãki; mehko je to, drobno in

ãivka, ãivka, da bi ga ãlovek samo stiskal. Kak‰ne slad-
ke roãice, kak‰ne zlate, drobcene, srãkane noÏice, sme‰-
no majhni, ljubi prstki! In oãi, take vesele, jasne, sme-
joãe se oãi, kakor bi sonce sijalo v du‰o. In ljubeznivo je
to, dobro, prikupljivo! Meni je Ïal, da raste. Tako hitro
gredo dnevi. Toliko prostora ima ‰e ta ljubezniva, meh-
ka in topla stvarca v na‰ih rokah, kakor prisrãna, belo
roÏasta kepica leÏi v naroãju — na‰e, moje! Ljubeznivo,
edino — ne rasti, ostani moje, v mojih rokah ostani, na
mojih prsih ostani, kdo ve, kaj pripravlja Ïivljenje zate!

Draga Zdenka, otroci niso dolgo na‰i. Postavi se na

noge in steãe proã k drugim, v svet, v Ïivljenje. Vlada je
Ïe velika, rastline nabira za herbarij in vsa mesta Bal-
kanskega polotoka pozna in vse stare egiptovske, gr‰ke,

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

266

rimske in germanske bogove bolje kakor jaz. In samo-
svoja je Ïe in le vãasih se ‰e spomnim, da je bila majhna,
majcena kakor Mirica zdaj. In Pikica, ki je tako priliz-
njena, samo objemanje in sama prikupljivost, tudi ta je
Ïe velika. Lep, nov rdeã klobuãek ima, ki se prelepo po-
da njenemu zagorelemu licu, temnim, toplim oãem, ko-
drastim, zlatokostanjevim lasem. In novo oblekico ima,
nove ãeveljãke. In kadar gre po ulici pred menoj, se ãu-
dim, kako je velika; nekaj me stisne za srce, hotela bi
zaustaviti ãas, da bi ne hitel tako neznansko hitro.

In Mirica, celo Mirica raste hitro, hitro. Kakor da so

mi jo vãeraj prviã poloÏili v roke, se mi zdi — pa je Ïe
devet mesecev. Smeje se, hihoãe, vse nas pozna. In Ïe se
trga od mene tudi ona. Ve‰, ko sem ji prvikrat dala tujo
jed namesto svojih prsi, sem se zjokala. Prej je bila vsa
moja, vsa, vsa, kolikor je je bilo. Vsa ta mehka, sladka
teÏina v roki, vse je bilo moje. Celo telesce, mala draÏest-
na pest, mehka, Ïametasto gladka liãeca, debele, okrog-
le, ljubeznivo majhne noÏice. Cela stvarca moja, moja.
Celo to malo ganljivo bitje je bilo moje, edino moje. Zra-
slo je iz mojega telesa kakor roÏa iz zemlje, s svojimi
prsmi sem ga hranila in, kadar je bilo laãno, je stezalo
roãice po meni. Jaz sem mu bila vir in pogoj Ïivljenja.

O, sladka usteca, tako majhna, roÏasta, kako so se pri-

sesala k mojim prsim, kako se je glavica pritisnila k
meni, kako mi je zaupljivo in vdano leÏalo celo to malo

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

267

bitje na rokah. Presladka toplina me je grela iz malega,
mehkega telesca in mi mila in opojna prodirala v srce. In
neko ãisto veselje, nebe‰ka sreãa mi je pela v du‰i. Oh,
vseeno, kak‰en dan je bil. âe je bil vesel dan, sem bila ‰e
bolj vesela, trikrat sreãna, kadar sem se nagibala nad
svojim otrokom in mu dajala lastno silo, lastno mladost,
zdravje, lastno telo v hrano. In ãe sem bila Ïalostna, se
je raztopila moja otoÏnost, kadar so se mi zasmejale jas-
ne oãi mojega deteta.

Draga Zdenka! Tako malo sem Ti pisala o Mirici. Da

je zdrava, okrogla, dobrovoljna in mila. Pa kaj je to, to ni
niã. Rada bi Ti dala malo njenega smeha, njenega srebr-
nega smeha, ki je tako radosten kakor cingljanje kra-
guljãkov lepega zimskega dne. Ve‰, njena liãeca, njene
roãice so mehke kakor roÏni listiãi in di‰e po vijolicah in
‰marnicah. Njene oãi so iskrice majhne, ljubeznive du‰i-
ce, ki je je ‰e sama milota. In kakor predraÏestna igraãica
maha z rokami, s ‰egavo nerodnostjo sega po stvareh in
gleda te modro in resno, kakor bi premi‰ljevalo kdo ve
kako vaÏne reãi.

Ve‰, v nedeljo popoldne sem sama doma z njo. In to

je najlep‰i ãas. Vsi drugi odidejo na sprehod in v stano-
vanju sva sami; jaz in Mirica. Na divanu sediva, gleda-
va se, pogovarjava se in tri ure minejo hitro, hitro. Jaz jo
opazujem in se ãudim, kako mikavno se spreminja njen
obrazek. Gledam, kako ljubezniv je otrok v vseh svojih

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

268

kretnjah. In grozno zavidam slikarjem, da znajo risati in
slikati, moji nerodni prsti pa ne znajo niãesar. Jaz bi sli-
kala samo otroke, vse tri svoje hãerke bi slikala kar na-
prej in naprej. In vsaka slika bi bila drugaãna. In risala
bi vse te mehke in tako nedolÏne ãrte otro‰kega telesca,
sladko harmonijo vsake kretnje, ljubeznivo lepoto prve-
ga ãlove‰kega razcveta. Tako bogat je vsak dan in pre-
ide, mine, umrje, ugasne. Stra‰no je to. Potopi se v veã-
nost in tako medlo sled zaãrta v nas slabi ãlove‰ki spo-
min. Kak‰na je bila Vladka, ko je bila stara mesec dni,
pol leta, leto dni? Moj bog, jaz ne vem veã. Tudi ona je
bila mila, ljubezniva. Nekaka pobledela, sladka podoba
mi spi v du‰i o njej, ali zastonj oÏivljam spomin, podo-
ba je zasuta v srcu. Rada bi se natanko spomnila vsega,
hotela bi ‰e enkrat okusiti tiste ginljive trenutke, ko mi
je prvikrat sama brez opore stekla iz rok, ko me je pokli-
cala, ko me je objela. ZamiÏim, ali male, drobne Vladi-
ce ni veã. Pameten dekli‰ki obraz me gleda, modre oãi,
ki se jim pozna, da so brale Ïe mnogo pravljic, da Ïe gle-
dajo Ïivljenje s prvim, ‰e otro‰kim spoznanjem. Mala
licejka stoji pred menoj, ali tistega lepega, zlatolasega
deteta izpred desetih let ne morem veã privabiti nazaj v
du‰o iz veãno pretekle preteklosti, niti za trenutek ne. —
In druga, na‰a Pikica, na‰a Mara. Dolgo ne bo veã Piki-
ca, dolgo ne. Skoro za ‰olo je Ïe visoka. In vãeraj, se mi
zdi, smo jo vozili v voziãku v park. Ona ima temne oãi

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

269

in kakor ãrne ãe‰nje so bile sladke njene oãi, ko je bila
majhna. Zdaj so Ïe zasanjane, nekam zami‰ljene, senti-
mentalne. Zastonj se spominjam. Mnogokrat sto dni je
umrlo in zapustilo samo neko nejasno, ãudno sladko,
ãudno otoÏno melodijo v du‰i.

In hitim k Mirici in jo vzdignem k sebi in jo gledam,

gledam. Samo sedanjost je na‰a, samo sedanjost je Ïiva.
Ne smem je zamuditi, ne smem. Otroci, pridite k meni.
Ti, Vlada, ti moja pametna, pridna! Dobra si in ljubim te
iz dna srca. Nestrpna sem, nagla sem s teboj, saj si ‰e
otrok in hoãem, da ne stori‰ napake, in hoãem, da si
brez pogre‰ka, da si pametnej‰a od mene, natanãnej‰a,
marljiva in natanãna. Neumno je to. Ali ti si dobra in
mnogokrat se zbudim v tihi noãi in mislim nate in te
gledam tako od daleã in spoznam, da si dobra in prid-
na in pametna. Moje srce se napolni s ponosom in lju-
beznijo. Ti moja najstarej‰a, ti mala mamica svojih ses-
ter, dobra si, jaz se veselim nad teboj. Res, pride dan,
pride sto majhnih dolÏnosti, sto majhnih skrbi, cela jata
majhnih neprijetnosti vsakdanjega Ïivljenja. In tvoja
mama je nestrpna in, ãe ti kaj zagre‰i‰, se jezi bolj, ka-
kor je treba, kara bolj, kakor zasluÏi‰. Tako smo sme‰ni
ljudje, sami si kvarimo lepoto in sreão, na sto malenko-
sti razdrobimo in zgubimo dan, namesto da bi zloÏili
trenutke v skladno celoto.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

270

Na divanu sedim, Mirica leÏi v mojem naroãju, na levi

stoji Vlada, vitka, v zadnjem cvetju svoje otro‰ke dobe,
Pikica se z desne naslanja name, ‰e celo dete, Ïe zbuje-
na, ali ‰e pred Ïivljenjem, ‰e pred ‰olo.

In milo se mi stori. Otroci, koliko zgubljenih ur, koli-

ko potratenih trenutkov, koliko zamujene sreãe! Otro-
ci moji, samo sedanjost je Ïiva, samo sedanjost je Ïiv-
ljenje. Preteklost — bled spomin, prihodnost — sanje, ki
se izpreminjajo, kakor daljni oblaki na visokem nebu.

Draga moja prijateljica, draga moja Zdenka! Ne mo-

rem Ti povedati, kolikokrat tako sedim in gledam svo-
je otroke in se bojim za trenutke, ki prihajajo in odha-
jajo, kakor voda v reki. Moje srce bi hotelo zaustaviti
ãas, dvakrat uÏivati uro, dvakrat izpiti sreão. Ampak dan
hiti in Ïe je dolga vrsta lepih let za menoj.

»Mirica, sestrica!« pravi Pikica, vzame malo kakor

svojo boÏiãno punãko in jo nese v naslanjaã pa ji da svo-
jega medveda, korale, ‰katle in vse, kar ima. Vãasih jo
malo prevrne, ampak Mirica je potrpeÏljiva in poãaka
brez joka, da jo nerodna sestra spet poravna in dobro
prisloni v kot naslanjaãa. »No, no, srãek, no, no!« jo to-
laÏi Pika in jo tlaãi v pravo lego. Kakor z Ïivo punãko se
igra z njo in kakor Ïiva punãka tako dobrovoljna je Mi-
rica in se ne joka za vsako reã, le vãasih, ãe jo sestrica
vendar le malo preneusmiljeno stisne in pocukne, se
usujejo iz svetlih, veselih oãesc debele, razÏaljene solze.

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

271

Potem priteãem jaz, malo posvarim, malo pogladim in
stvar je v redu.

Zadnjiã sem se zamudila po opravkih in Mirica je po-

stala laãna in nestrpna. Pikica in Marica, na‰a sluÏkinja,
sta jo mirili. »Dajte ji vi, ko mame ni!« se odloãi Pika.

Marica ne razume, pa dalje prigovarja Mirici, naj ‰e

malo poãaka: »Saj pride mama, srãece zlato!«

Ali »srãece zlato« se vse bolj Ïalosti in razjoka se uÏa-

ljeno.

»Pa zakaj ste taki, ãe sem vam rekla!« se razjezi Piki-

ca, skoãi k Marici in ji zaãne odpenjati bluzo na bujnih
prsih. In nikakor noãe verjeti, da nima Marica niã, niti
kapljice mleka za Mirico, in nikakor ne razume, zakaj se
Marica smeje in smeje.

Vidi‰, draga Zdenka, vsak dan prina‰a in odna‰a pol-

ne roke takih malih zgodbic in dogodkov. Mirica se pre-
vrne in se udari in joka. A pozna se na joku, da joka iz
uÏaljenosti in zaãudenja in ne toliko zaradi boleãine. Ne
razume nikakor, sirotica mala, da ji je mogel kdo stori-
ti kaj zalega, ko je tako dobra in mila. Potem jo moram
vzeti v roke in jo moram tolaÏiti in ‰ele, ko ãuti, da jo
imam rada, jako rada, se umiri in postane dobre volje.

Nekaj posebno lepega je gledati, kako se ljubijo na‰i

otroci med seboj. Vsaka dobra in mehka beseda, ki pade
med njimi, odzvanja v materinem srcu v presladkem
odmevu. In tudi svojega moÏa nikdar ne ljubim pleme-

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

272

niteje, z veãjo vdanostjo, kakor kadar se igra z otroki,
kadar se nagne nad male, kodraste glavice in jih boÏa in
poljublja. âista radost se razcvete v na‰em srcu kakor
ãudovita rajska roÏa in kakor srebrn studenec se razli-
je milina v na‰e du‰e.

Vidi‰, ni res, kar sem Ti pisala zadnjiã, pred mesecem:

da je moje Ïivljenje pusto in enakomerno. Ni res. Ne-
hvaleÏniki smo ljudje. Pride ãrn ãas, prazna ura in vse
okrog nas se pogrezne v sivo, pusto, prazno meglo. Ena
sama Ïelja se nam ne izpolni in pozabimo na onih de-
vetindevetdeset, ki so se nam izpolnile. V takem ãasu
spoznanja, vidi‰, pogledam kakor danes smehljaje se na
svojo desno stran. Tam stoji ena moja izpolnjena Ïelja.
Dolgoletna Ïelja mojih otro‰kih let. Komaj sem se nam-
reã nauãila, ko sem bila majhna, abecede, sem zaãela
brati z nenasitljivo goreãnostjo. In gotovo deset let sem
si vroãe Ïelela dobiti, ko odrastem, sluÏbo v knjigarni,
kjer bi imela ves dan posla s knjigami in bi zveãer lah-
ko brala vedno kaj zanimivega, tisto, kar bi si sama iz-
brala, ne pa, kakor sem v sili z osmimi leti brala cerkve-
no zgodovino in s ‰tirinajstimi stenografske zapisnike
deÏelnega zbora Vojvodine kranjske od leta 1848 naprej
. . . Zdaj stoje v moji sobi tri velike omare, visoke skoro
do stropa, polne knjig, in po vseh mizah in po stoleh mi
leÏe knjige in niti brati jih ne morem sproti, toliko jih
dobivam. In vendar sem tolikokrat nezadovoljna in se

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

273

ãutim nesreãno, ãeprav mi stoji ena mojih najbolj go-
reãih Ïelja tako imenitno izpolnjena v sobi . . .

Taki smo ljudje.
Vendar je res, da bi imela jako rada ‰tirinajst svobod-

nih dni, ‰tirinajst dni samote, ti‰ine in Tvoje blagodej-
ne, mile in prijetne druÏbe. ·tirinajst dni zbranosti, da
bi se spomnila nase, da bi se zavedela nemoteno sebe in
svojega Ïivljenja.

Pozdravljam Te od srca in pi‰i mi!

BES

VELIKI IN MALI LJUDJE

274

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-232-7

Document Outline

Vsebina

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Zofka Kvedrova Njeno življenje
Milan Pugelj Mali ljudje
Zofka Kvedrova Misterij žene
Zofka Kvedrova Amerikanci
Zofka Kvedrova Iskre
Education in Poland
Participation in international trade
in w4
Metaphor Examples in Literature
Die Baudenkmale in Deutschland
Han, Z H & Odlin, T Studies of Fossilization in Second Language Acquisition
2002 4 JUL Topics in feline surgery
Midi IN OUT
Neural networks in non Euclidean metric spaces
Marsz żałobny, Marsz żałobny Clarinet in Bb 2

więcej podobnych podstron

Zofka Kvedrova Veliki in mali ljudje

Document Outline