ni!« je odgovorila gospa in brÏ razloÏila, da gre tu za
mesto domaãega uãitelja v rodbini bogatega nem‰kega
grofa R.-a. âe le hoãem, pa mi napi‰e ona priporoãilno
vizitko in takoj me bodo z veseljem sprejeli. KaÏejo se
mi razne udobnosti. Popotoval bom z rodbino po Nem-
ãiji, Franciji, Italiji in bogve kod ‰e. Plaãa krasna, oskr-
ba izborna. Sinãek, ki je namenjen meni v varstvo, je
star osem let, poniÏen je kakor jagnje in srãkan kakor
angelãek.

Tako je razlagala gospa S., sam sem si pa v svoji do-

mi‰ljiji dodajal vse druge in vse lep‰e stvari. Romantiã-
ne gradove starih nem‰kih bogata‰ev, grofovsko raz-
ko‰je in bledoliãno grajsko damo, ki se snide nekoã z

BES

MALI LJUDJE

menoj v prostrani in starinski knjiÏnici sredi sto in sto
kriãeãerdeãih in zlatopisanih knjiÏnih hrbtov.

»Prosim vas, milostiva, kar napi‰ite tisto vizitnico!«

sem dejal in ‰e ravno tisto dopoldne sem se javil v ho-
telu, kjer je stanoval moj bodoãi gospodar grof R.

Sprejeli so me z veseljem, pokazali so mi sinãka in mi

ga izroãili v oskrbo, takoj sem se nastanil pri njih in z
njimi odpotoval v Nemãijo.

Gospa grofica je bila silovito lepa. âe je imela njena

hãerka ‰e tako mlado in liãno guvernanto, ãe so pri‰le ‰e
tako lepe dame na poset, z njo ni bilo mogoãe primer-
jati nobene. Jaz sem jo spo‰toval skoro boÏanstveno.

Gospod grof je bil najveãji flegmatik, kar sem jih vi-

del in spoznal na svetu. Njegovo vidno najveãje veselje
so bili trije dresirani psi. Najveãji, nekdaj lovec, zdaj
debeluh, po imenu Kastor je razumel vse kakor ãlovek.
âe si mu rekel, naj gre v kuhinjo in pripelje kuharico, se
je takoj vzpel po vratih, odprl in kmalu privlekel za
predpasnik kuharico. Druga dva sta bila foksterierja,
oba sta imela prisekane repe in pristriÏene uhlje. Tisti,
ki je imel na levi strani glave ãrno liso, je sli‰al na ime
Filaks, drugi, ki je bil popolnoma bel, se je zval Pilaks.

âe je sedel tujec ali gost pri veãerji in je primanjkova-

lo zabave in pomenka, je gospodar odprl vrata in za-
ÏviÏgal na hodnik. Takoj so pridrli vsi trije v sobo: Filaks

BES

MALI LJUDJE

in Pilaks spretno in poskoãno, debeluh Kastor nerodno
in zasopljeno.

Gospodar je zaprl vrata in priãel s pasjo predstavo.

»Pojdite,« je velel psom, »in poklonite se gospodu go-
stu!« In vsi trije so ‰li, Kastor v sredi, ustavili se pred
gostom in pokimali z glavami.

Drugo povelje je bilo: »Gospoda gre na izprehod!«

Foksterierja sta se postavila na zadnje noge, stisnila se
drug k drugemu in poãela poãasi promenirati. Tudi Kas-
tor je ‰el po zadnjih nogah za njima in bil zaradi svoje
debelosti jako komiãen.

Zadnja toãka pasje predstave je bila vedno: Kastor je

mrtev.

Takoj, ko je gospodar te besede izgovoril, je padel

veliki pes po tleh, zaprl oãi in se niã veã ganil. Filaks in
Pilaks sta najprej po njem skakala in se valjala, grizla ga
za uhlje, rep in vrat, pograbila ga nazadnje eden za
prednjo, eden za zadnjo taco, pa ga vlekla po sobi.

Prizor je bil jako sme‰en in vsak gost, ki ga je imel

priliko prviã videti, se je od srca smejal in zabaval.

Guvernanta, ki je uÏivala moji enako ãast, ni bila An-

gleÏinja samo po duhu, temveã tudi po zunanjosti. Suha
je bila, dolga in s tistim pristnim angle‰kim izrazom na
obrazu. Meni se ni zdela grda in vãasih, zlasti v sirokem
roÏnatem slamniku in nekem opekastordeãem krilu, ki
ga je veãkrat oblekla, naravnost lepa. Vendar je ona ved-

BES

MALI LJUDJE

no skrbela za to, da sva Ïivela v hladnem in daljnem
razmerju. Nikoli ni izdala nobene svoje intimnosti, tudi
o svojih star‰ih in sorodnikih mi ni nikoli pripovedovala.
Do Londona sva pri‰la, naprej ni slo nikdar.

Moj uãenec je bil hvalevreden. Nikoli ni prizadeval

nikak‰nih sitnosti in skupaj sva shajala brez primere
dobro in lepo.

Razen teh, ki sem jih na‰tel in petletne domaãe hãer-

ke, je bilo ‰e v hi‰i veã sluÏabnikov in sluÏabnic. V oãi mi
je padla mlada in zdrava sobarica, ki je po hodnikih rada
prepevala, se ‰alila s komurkoli in se pri tem veselo in
razigrano smejala.

Nekoã, ko ni bilo doma ne grofa in ne grofice in sva

sedela z angle‰ko guvernanto pozno v noã pri mizi in
pri vinu, se mi je stoÏilo po dekletih. Guvernanti sem
rekel: »Îenska — to je nekaj blaÏeãega za nas mo‰ke.
Meni je kar Ïalostno, ko ne sli‰im mesece in mesece
tople dekli‰ke besede!«

Guvernanta je zazdehala, ponudila roko, Ïelela lahko

noã in od‰la. Jaz sem siknil za njo: »Amoralnost!«

Sedel sem ‰e tako pozno v veãer pri mizi sam in pil.

Ko je bila ura polnoãi, je stopila v sobo ãvrsta sobarica
in mi Ïelela lahko noã in dobro spanje. Vedel sem, da to
pomeni: jaz grem spat, stregla vam ne bom torej veã!

BES

MALI LJUDJE

»Tudi jaz grem spat!« sem odgovoril in se ji ljubezni-

vo smehljal. »Ali ne bi izvolili, gospodiãna Lina, ali ne bi
izvolili mogoãe malo sesti?«

Sedla je in izpod njenega belega krila se je prikazalo

dvoje okusnih, okroglih in polnih nog v visokih ãrnih
‰olnih. Takrat sem bil ‰e mlad in sem bil ob takem po-
gledu takoj v zadregi. Vedno se mi je zdelo, da kdo vidi
moje misli! Vzel sem s tase sveÏ kozarec in priãel nata-
kati Lini vina. »Pijte, prosim vas!«

Trãil sem z njo in ona je pila. Ko se je nagnila nazaj,

sem opazoval njen moãni in lepi vrat. Njena polt je bila
lepa, bela in vlaÏna. In nekaj je leÏalo po njej, nekaj soã-
nega, pritajenega, Ïivljenskega.

Zdelo se mi je, da ji je muãno. Igrala se je s svojimi

prsti, nazadnje je stegnila roko z rokavi do komolca po
mizi proti meni. Prijel sem to desnico in jo priãel boÏa-
ti in stiskati. Dekle je gledalo v tla, jaz sem se smehljal
vse tako naprej v mladeni‰ki zadregi in nerodnosti.

Spodaj je za‰kripal v vratih kljuã in midva sva planila

s svojih sedeÏev. Jaz sem naglo stopil skozi tapetna vrata
v svojo spalnico, Lina je stekla na hodnik brez pozdra-
va in slovesa. Mislila sva, da sta se vrnila grof in grofica,
pa sva se motila. StreÏaj je bil, ki se je klatil ob lepih
noãeh po bliÏnji okolici mimo samotnih hi‰ in zalezoval
dekleta.

BES

MALI LJUDJE

Takrat smo stanovali v nem‰kem kraju B. V pritliãju

vile, ki je stala na samoti sredi prostranega vrta, je spa-
la sluÏinãad, v prvem nadstropju jaz in moj uãenec, v
drugem grof, grofica, hãerka in guvernanta. Spomlad je
bila, majnik in junij sta cvela zunaj in noãi so bile divno
lepe in polne sanj. âlovek je gledal vanje in videl v njih
vse tako po svojih mislih sijajno in sladko bodoãnost.

Tam nad gozdovi, kjer su‰ti po vejah hladeãa noãna

sapa, visoko v nebe‰kih zvezdah, ki gorijo skozi noã v
milijonskih korih, je stala zapisana povest o resniãni
Ïeni, ki ima telo tako belo kakor mleko ali cvetovi belih
lilij in je ‰e nedotaknjena. Njene oãi so kakor ãrn Ïamet
in zaãudene gledajo predse kakor otrok v gledali‰ko
zaveso, o kateri mu pripoveduje stric, da se vsak hip
dvigne in odpre pogled v ãarodejno brezdno ãarovnic in
njim sorodnih noãnih duhov in po‰asti.

Tisto noã sem slonel ‰e proti jutranjim uram na oknu.

Motil me je v mojih sanjah streÏaj, ki je prilezel skozi
svoje okno na vrt in priãel trkati na sosednje.

»Lina, Lina!« je klical pridu‰eno. »Ali te ni v sobi, ali

si mar v resnici tako bebasta, da se me boji‰?«

In potresel je okno, da bi ga bil najraj‰i posvaril.

BES

MALI LJUDJE

II.

takih noãeh sem se nekoã zavedel, da sem v gro-
fico do smrti zaljubljen. Kakor hitro mi je pri‰lo na

misel njeno ime, sem se vznemiril, raztresel in razvnel
v vroãem ognju. V druÏbi sem umolknil in iskal samo
prilike, da jo neopazovan pogledam. Belina njenega vra-
tu, vlaÏnost njenih velikih in modrih oãi in svila njenih
bujnih plavih las — vse to me je omamljalo.

âe sem z njo govoril, sem hotel biti vedno globok in

povedati nekaj, kar bi ji imponiralo. Vendar se mi ni kaj
takega nikoli posreãilo. Njena pamet je bila starej‰a in
bolj razvita kakor moja, njena inteligenca pa je bila tudi
vsestranska, kar o svoji vsaj v tistih ãasih nisem mogel
trditi.

Za njeno fotografijo bi dal, ne vem, kaj vse, ali nika-

kor nisem mogel do nje. V sobah prvega nadstropja ni
bilo njene fotografije v nobenem albumu, paã pa je vi-
sela v sprejemnici velika podolgovata oljnata slika, ki jo
je predstavljala v ãrni obleki na ãisto belem konju.

Kot amater sem se tiste ãase mnogo bavil s fotografi-

ranjem. Nebroj za to potrebnih ploã sem bil Ïe potratil,
fotografirano sem imel Ïe vse bliÏnje drevje, ‰torovje,

BES

MALI LJUDJE

grape in podrtine, tudi svojega uãenca sem bil Ïe foto-
grafiral, vso sluÏinãad in tudi gospodiãno guvernanto, a
grofice se za tako uslugo nisem upal prositi. Ker bi mi
bila pa njena fotografija silno ljuba, sem sklenil fotogra-
firati grofiãino sliko v sprejemnici. Ali kdaj? Kadar sta
doma grof in grofica, takrat sem se Ïeniral in zato ne bi
bilo ‰lo. Kadar ju ni, takrat me vidi moj uãenec, guver-
nanta, sobarica ali streÏaj. Vsakemu bi se zdelo pomen-
ljivo: enemu bolj, enemu manj. Odloãil sem se nazadnje
tako, da izvr‰im svojo zamisel ponoãi. In storil sem tako.

Ko sta bila enkrat zopet grof in grofica odpotovala,

sem skrbel za to, da smo ‰li ostali kmalu spat. Po hi‰i je
skoro vse utihnilo in jaz sem priãel pripravljati in prire-
jati svoj aparat. S tem delom sem bil kmalu gotov in
splazil sem se po prstih skozi tapetna vrata v obednico
in iz obednice v sprejemnico. Tam sem odvil elektriãen
lestenec, da se je vsa soba na mah razsvetlila in priãel
takoj operirati s svojim aparatom. Grofico sem fotogra-
firal od petih strani desetkrat. Priãakoval sem najbolj‰ih
uspehov, privil luã in se odplazil nazaj v svojo spalnico.

Od tistega ãasa dalje sem hodil zgodaj »spat«. Poslo-

vil sem se takoj ob deveti uri in odpeljal s seboj svojega
uãenca. Ta je rad spal. Takoj, ko sva pri‰la v mojo sobo,
mi je vljudno Ïelel lahko noã in od‰el v sosednjo svojo
izbo. Jaz pa sem priãel nemudoma z delom. Razvijal
sem ploão za ploão in v treh dneh sem imel Ïe kakih

BES

MALI LJUDJE

trideset dosti dobrih odtisov na papirju. Nosil sem vseh
trideset vedno s seboj. Kadarkoli sem bil za hip sam,
sem jih privlekel iz Ïepa in jih priãet pregledovati. Ne-
kateri so se mi zdeli premalo kopirani, drugi zopet pre-
veã. Zato sem si napravil ‰e kakih trideset odtisov. Pet
slik se mi je posebno dobro posreãilo in tiste sem nosil
v notranjem Ïepu suknjiãa in sicer v trdi roÏasti kuver-
ti. Na njih je bil tisti galantni in vendar ponosni izraz, ki
je igral veãkrat krog ust gospe grofice, zelo jasno izra-
Ïen. Tudi izraz oãi je bil pravi.

Vse te slike sem imel v nekak‰ni otro‰ki vdanosti ved-

no pri sebi, kakor bi delal s tem nekaj dobrega, blagega.
Tudi najslab‰ih nisem zagnal stran, ker se mi je zdelo,
kakor bi storil s takim dejanjem nekaj Ïaljivega, brez-
boÏnega in pregre‰nega. V samoti sem jih pregledoval
in se z njimi zabaval, kakor s svojimi prijatelji. Enkrat
pozno v noã, ko sem ãital na postelji, sem se stegnil do
suknjiãa, potegnil iz Ïepa eno izmed tistih petih slik, ki
so mi najbolje uspele, in jo poljubil. Enkrat, dvakrat in
veãkrat.

Vroãe mi je bilo in snoval sem v mislih ãudno bodoã-

nost.

Raãunal sem z grofovo smrtjo. On kadi najmoãnej‰e

cigare, pije najjaãje vino, debel je in Ïareã in lahko se
pripeti, da ga zadene kap. Nastopile bodo vse tiste cere-
monije, ki so ob takih prilikah v navadi. Obiski kondo-

BES

MALI LJUDJE

lantov, pogreb, jok in Ïalost. Zapustili bomo to bivali‰ãe
in ‰li na popotovanje, da se raztresemo med vednimi
novostmi in pozabimo tisto, ãesar bi si zaman Ïeleli
nazaj. Gospa grofica bo hodila v ãrni svileni ali atlasovi
obleki, ki bo divno kontrastirala s poltjo njenih belih
rok, njenega roÏnega obraza in zlasti njenega marmor-
natega vratu. Takrat bi se utegnila z vsakomur veã
spu‰ãati v pomenek, da bi se v zabavi raztresla in razve-
drila. Morda bi z mano sedela takrat ure in ure v raz-
govoru in se naposled privadila moje govorice, mojega
mi‰ljenja in moje zabave.

Vse bi se lahko natanko tako dogodilo na svetu. In

nekoã bi ji rekel, da je moj ãas potekel, da so bile to, kar
je preteklo, sanje, ki so bile silno lepe in krasne, ki jih
nikoli ne pozabim, vendar samo sanje. Misliti moram na
svojo bodoãnost, treba se je vrniti v realnost, konãati
‰tudije in nastopiti svoj poklic.

Ob tej priliki bi ne bilo niãesar nemogoãega, da bi se

gospé grofici storilo milo. Mi bi se bili zvadili, postali bi
bili drug drugemu dragi, vzljubili bi se bili — —

Vse tako sem predel pred sabo pajãevino bodoãnosti.

Zagledal sem se zopet v sliko in jo poljubil.

Guvernanto sem skoro preziral, ali kakor se mi je zde-

lo, ona tega sploh ni opazila. Zanjo sem bil paã popol-
na niãla, megla, prah, dim.

BES

MALI LJUDJE

Z uãencem sva hodila na dolge izprehode po okolici.

On je lovil metulje in nabiral hro‰ãe in se vsake ve‰ãe in
vsakega najmanj‰ega kukca od srca razveselil.

Kadar je bil doma gospod grof in smo imeli goste, so

se morali producirati psi. Veliki Kastor se je bil tako
odebelil, da je pri najmanj‰em diru sopel kakor kova‰ki
meh. Tudi cirkus mu ni ‰el veã izpod tac. âe se je posta-
vil na zadnje noge, je naenkrat omahnil. Sedél je ‰e lah-
ko na njih, hoditi pa ni mogel veã. Za zadnjo toãko je bil
najprimernej‰i: Kastor je mrtev. Stegnil je vse ‰tiri od
sebe in se ni ganil, naj sta poãenjala z njim Filaks in
Pilaks, kar sta Ïe hotela.

Vse na‰e Ïivljenje je teklo po navadi, samo ãvrsta in

jaka sobarica Lina je postala nenadoma bleda in mol-
ãeãa, pri‰la nekoã na tihem v mojo sobo in se razjoka-
la.

»Celestin, Celestin!« je izgovarjala med ihtenjem in

jaz, ki me je takrat Ïenski jok ãudovito ganil, sem poln
soãuvstvovanja spra‰eval. »Povejte, Lina, prosim vas,
kaj je s Celestinom, kateri Celestin je to?«

»Na‰ streÏaj!« je ihtela naprej in zakrivala obraz.

»Na‰ streÏaj Celestin!«

»Kaj je z njim?« sem se ãudil ves usmiljen.
»Zapeljal me je!« je kriãala Lina.
Pomi‰ljal sem, kaj bi bilo najbolje storiti in odloãil

sem se za to, naj jo poroãi. Vse skupaj se mi je zdela glo-

BES

MALI LJUDJE

boka tragedija Ïivljenja in vsled nje sem se tresel kakor
ranjenec.

»Vzame naj vas, ãe je tako!« sem rekel. A ona je po-

jasnjevala: »Saj nima niã! S ãim bova pa Ïivela? On niã,
jaz niã!«

Nisem vedel, kako bi ji pomagal drugaãe, pa sem se-

gel med tri prihranjene bankovce po dvajset mark in ji
enega od njih ponudil. Vzela ga je nekako mimogrede in
se toÏila in toÏila, da si ne upa s svojo izjavo pred gro-
fico.

Kmalu po tem dogodku nas je zapustila. Njena nas-

lednica je bila stara, nekoliko grbava in jezikava Ïen-
‰ãina. Takoj prvi dan me je izpra‰evala: »Odkod pa je
gospod, ãe smem vedeti?«

Ko sem ji vse razloÏil, se je zelo ãudila in dejala: »Glej-

te si, glejte si, kak‰ni ljudje vse Ïivijo po svetu! Za te ‰e
nisem vedela, ‰e nikoli nisem sli‰ala o njih!«

Teklo je poletje in preselili smo se v letovi‰ãe v T. Tam

je bilo vse polno najrazliãnej‰ih novosti, krasni parki,
krasni gozdi z brezkonãnimi izprehajali‰ãi in sto in sto
mladih letovi‰ãark, ki so se kosale v lepoti in bujnosti.
Jaz nisem niti koketiral. Îivel sem sam zase, Ïelel bliÏi-
no svoje oboÏevanke, gospe grofice, in ãe te ni bilo, sem
mislil nanjo Ïivo in vroãe in gledal njene fotografije, ki
sem jih nosil vedno pri sebi. Na eno od teh sem napisal

BES

MALI LJUDJE

nekoã v Ïalostni uri obupa pesem, ki se je ‰e samo de-
loma spominjam.

Glasi se:

. . . in jaz ne bom nikoli poljubil
tvojih oãi,
tvojih lic ne bom poboÏal
vse svoje dni.

Daleã od tebe bom Ïivel,
tam, kjer je tema in noã,
in vso temo in noã bom mislil
na tebe in dan tvoj vroã!

BES

MALI LJUDJE

III.

letovi‰ãu nas je posetil grofov brat, gospod Sigis-

mund. Brat je bil debel, gospod Sigismund suh in

dolg, brat flegmatik, gospod Sigismund Ïivahen in
sploh dosti temperamenten. Med eno in drugo naturo
ni bilo spoznati prav nobenega krvnega sorodstva.
Samo rada sta se imela, kakor bi bila oba eno.

Takrat smo se mnogo vozili po jezeru. Grof, moj uãe-

nec, gospod Sigismund in jaz v enem ãolnu, Ïenske v
drugem, veãjem in poãasnej‰em. Poizkusili smo tudi z
jadri in pri taki priliki je nastal nekoã prejak veter in ãoln
z Ïenskami se je prevrnil. Jaz sem vrgel takoj suknjiã in
vestjo od sebe, strgal letno obuvalo z nog in plaval za
gospo grofico. Nihãe ni kriãal razen guvernante. Vse
skupaj se je zgodilo blizu brega in kmalu smo bili vsi
zunaj. Gospa grofica je plavala kakor sãuka, drÏala v eni
roki nad vodo svojo hãerko in bila naenkrat z njo vred
na kopnem. Tam se je smejala: »Ste hoteli re‰evati, ali
ne?« me je vpra‰ala. »Hvala vam!«

Zlezel sem na kopno in nisem mogel odvrniti pogle-

da od grofice. Tenka mokra obleka se je je tesno prijela
in polne forme njenega Ïivota so stopile odloãno na

BES

MALI LJUDJE

dan. Rdeã sem bil in ves v zadregi. Pozabil sem bil Ïe na
sluãaj in samo vroãe nagnjenje do gospe me je preplav-
ljalo.

Guvernanto so pripeljali v ãolnu na breg. Rekli so, da

bi se bila skoro utopila. PoloÏili so jo na travo, gospod
Sigismund je pokleknil k njej, ji razpel bluzo in jo priãel
z robcem drgniti po golih prsih. Njene grudi so bile prej
nekako rumene kakor lojena sveãa, zdaj pa so postajale
bolj in bolj rdeãe in zaripljene. Oãi je imela zaprte in
odprla jih je prviã ‰ele takrat, ko so jo posadili v voz.

Polno ljudi se je bilo nabralo in skozi gneão smo se

odpeljali v zaprtih koãijah. Jaz, grofica, sin in hãerka v
prvi, ostali v drugi. Sin, moj uãenec, je pravil, kako hrab-
ro je plaval, hãerka je strmela ‰e vsa v strahu predse in
se stiskala k mokri materi, jaz sem bil v zadregi pri vsa-
kem pogledu na grofico. Zdelo se mi je, da so moje misli
in moja ljubezen zapisane na mojem ãelu in v oãeh.
Gospa grofica jih lahko vidi.

V hotelu so legle Ïenske v posteljo, mo‰ki pa smo ãuli

kakor ponavadi. Preoblekli smo se in se se‰li v kadilni-
ci. Gospod Sigismund je bil vpeljal tarok, igrali smo ga
veãer za veãerom in tudi takrat. Jaz sem imel tisti veãer
sreão. Priigral sem bil Ïe gotovo pet mark. Gospod Sigis-
mund mi je prorokoval: »Stavim, da ne boste nikoli do-
bili take Ïenske, ki bi jo res imeli radi.«

»Kolikokrat ste Ïe dobili?« je hotel vedeti moj uãenec.

BES

MALI LJUDJE

»·tirikrat!« sem mu pojasnil in grof je dodal: »Zapo-

vrstjó! Jaz pa izgubim, naj dobim ‰e take karte!«

Jaz sem delil in gospod Sigismund je napovedal igro.
»No, dobro, no, dobro!« smo rekli in igrali.
Igranje je ‰lo dobro izpod rok, a v zadnjem hipu je

izpodletelo.

»To je izkljuãeno, izkljuãeno!« je klical gospod Sigis-

mund.

»Zgubil si!« se je smejal grof. »Noben vrag ti ne po-

maga. Plaãaj nam!«

»Ne, ne!« je trdil njegov brat. »To je krivo!«
»Saj smo vsi prav igrali!« sem se smejal jaz, a moj uãe-

nec je naenkrat zaklical: »Pagat ni padel!«

»·tejmo!« je ukazal gospod Sigismund in grof je takoj

razvrstil karte po mizi. Pagat je resniãno manjkal.

»Vrag si ga vedi, kam bi se naj zame‰al!« sem vzklik-

nil jaz, ki sem za zadnjo igro delil karte. Stvar se mi je
zdela samemu ãudna in ‰e zdaj si ne vem raztolmaãiti,
kaj je bilo s tistim pagatom. Ali je bil odletel kam stran,
da ga ni nihãe videl, ali se je bil zame‰al kam v prt tako
nesreãno, da ga nismo na‰li?

Gospod grof je postal naenkrat izvrstne volje, vstal je

in rekel: »Jaz ga imam!«

Priãel je odlagati vse, kar je imel v svojih Ïepih, po

mizi, smejal se je in nazadnje vse Ïepe obrnil, da so vi-
seli prazni iz obleke.

BES

MALI LJUDJE

»Storimo vsi tako!« se je priãel smejati ‰e gospod Sig-

ismund, vstal tudi on, odlagal naglo na mizo, kar je imel
pri sebi in obrnil Ïepe. Tudi uãenec je storil z veseljem
ravno tako.

Jaz sem bil v zadregi. Pri sebi sem imel vsaj ‰tirideset

grofiãinih fotografij, o katerih nisem vedel, ali so obr-
njene na notranjo stran Ïepov ali na zunanjo. Naj bi bil
prinesel samo eno s pravim licem na plano, takoj bi jo
bili opazili in spoznali. Beli veliki konj bi jih bil spomnil
na domaão sliko Ïe od daleã. In tudi ãe bi bil nanosil ves
kup narobe obrnjenih slik na mizo, bi me bil eden ali
drugi ogovoril z »dovolite« in posegel po fotografijah.
Kaj bi bilo iz tega, ali smeh ali resnoba, to mi je ‰umelo
nerodno po glavi. Sedel sem in hotel smatrati obraãanje
Ïepov za prostovoljno ‰alo.

»No,« je dejal moj uãenec. »Gospod uãitelj, obrnite

Ïepe!«

»Saj smo jih vsi!« se je smejal gospod grof. »Ta pagat

je imel nekaj ãarobnega na sebi. Morda je sfrãal med
nadzemske duhove!«

Gospod Sigismund je gledal vame in kakor sem videl

in ãutil — vedno resneje. Jaz sem sedel in se smehljal v
veãji in veãji zadregi. Svojih slik ne bi bil pokazal za vse
na svetu.

Uãenec se je nehal smejati in tudi grof. Gospod Sigis-

mund je rekel hladno: »Nehajmo!« ·el je dvakrat preko

BES

MALI LJUDJE

sobe, sklonil glavo dol, nekaj mislil in jo zopet dvignil.
Ko je od‰el, mi ni segel v roke. Îelel je pri vratih lahko
noã in se izgubil. Tudi mi smo se raz‰li zelo prisiljeno.
Moj uãenec je bil ves zmeden. V moji sobi je sedel za
mizo in opozoriti sem ga moral, da naj gre spat.

Zjutraj mi je prinesla stara sobarica zajutrek v sobo in

tik posodic za kavo je leÏalo belo pismo. Odprl sem ga,
preletel vrste in hipoma mi je postalo vroãe, kakor bi me
vrgli v krop.

»Kaj, kaj, kaj?« sem planil pokonci. »Ali tako, ali

tako?«

Iz kuverte je padel papirnat bankovec in se zibal proti

tlom. âital sem drugiã poãasneje in razsodneje:

»Velecenjeni gospod!
Ker upamo, da bi Vam bilo vsled vãeraj‰njega sluãa-

ja neprijetno nadaljnje bivanje v na‰i sredi, Vam prila-
gamo honorar za ves prihodnji mesec in se od Vas po-
slavljamo. Ob 8. uri se lahko odpeljete z izvo‰ãkom na
postajo.

S spo‰tovanjem grofica R . . .«

Planil sem na noge, letel dvakrat, trikrat po sobi, kri

mi je silila v lica, da me je peklo, in Ïile so mi tolkle ka-
kor kladva.

»Ali naj letim h grofici in ji povem vse po resnici, ali

naj, ali naj?«

BES

MALI LJUDJE

Stra‰no mi je bilo, vendar nisem ‰el k njej. Svoje stvari

sem zmetal v kovãeg, oblekel se naglo in tekel v koãijo,
ki me je pred vratmi spodaj Ïe ãakala.

Odpeljal sem se z vlakom, in s prve kolodvorske re-

stavracije, kjer so se menjali vlaki, sem naslovil na gro-
fico dolgo pismo. »Gre za moje po‰tenje!« sem pisal.
»To ni res, da bi bil jaz goljufal, to ni res, prisegam! Jaz
sem Vas samo ljubil! To je vzrok, ljubezen! Va‰o sliko v
sprejemnici sem fotografiral in do ‰tirideset Va‰ih foto-
grafij sem imel vedno pri sebi! To je vzrok, te fotografi-
je!«

Stavki so nekako bruhali iz mene na tisto pismo, do-

dal sem vse fotografije razen ene in ji vse s pismom vred
poslal. Zadaj sem napisal svoj naslov: Julij Petriã, Dunaj,
poste restante, glavna po‰ta. In zraven: Prosim, odgovo-
rite na vsak naãin!

·tirinajst dni in veã sem hodil na po‰to in spra‰eval

po pismu, vendar ga nisem nikoli prejel. Ob jutrih, ko
sem se zbujal, sem se zavedal dolgo tega dogodka s ta-
kim sramom, da sem sam pred seboj zardeval. Ponoãi se
mi je me‰al v sanje s stra‰nimi izidi. Po teku ãasa pa je
to minevalo in izginjalo.

Fotografijo gospe grofice imam ‰e dandanes. Omed-

lela je kakor spomini.

BES

MALI LJUDJE

Zimska pot

o sem bil v sedmi ‰oli, sem dobil nekako po novem

letu in v najhuj‰i zimi tole brzojavko: »Pridi do-

mov, oãe bolan.«

Vedel sem takoj, da je nekaj hudega: ali je pri‰la ne-

sreãa sama od sebe ali jo je zakrivil kdo drug — to je go-
tovo, da leÏi oãe na smrtni postelji, ãe Ïe ni nemara
mrtev. A predvsem je bilo treba premisliti, kako bi pri‰el
do doma. Pe‰ je nemogoãe, ker je zunaj najostrej‰a bur-
ja, sneg do kolena in pot do skrajnosti utrudljiva. Ne bi
bilo ãudo, ãe bi ãlovek obtiãal v mrazu in zmrznil. S po-
‰to bi se pri‰lo, ali za to je treba denarja. Doma je ne-
sreãa v hi‰i, vse drevi kriÏem in je zmedeno; na brzojav
so se domislili, na denarje se niso. No, mogoãe bi poma-
gala zaãasno gospodinja.

Ko sem stal v veÏi, da potrkam na vrata njene sobe,

mi je nenadoma pri‰lo na pamet, da je ponedeljek, to-
rej semanji dan in da so se pripeljali prav gotovo danes
kmetje od raznih strani na mestni trg, kjer kupujejo in
prodajajo, kakor jim velijo potrebe, plaãujejo fronke in
se posvetujejo z zaupnimi me‰ãani o vsem, kar je zanje
vaÏno. Da bo kak voz, sem si mislil, kje spodaj pri pred-

BES

MALI LJUDJE

mestnem o‰tirju mogoãe prav iz moje vasi ali pa iz take
bliÏine, odkoder ne bo daleã do moje domaãije.

Zavil sem se v debel havelok, pokril s kuãmo, pa jo

krenil naravnost v gostilno. Gledam po sobah med piv-
ce, pregledam veÏo, stopim na dvori‰ãe k manj‰im vo-
zovom, ki so stali po vrsti ob beli steni, pa vidim na-
enkrat sosedov voz, ki je bil tako pisano pobarvan, da ga
je moral vsak najprej opaziti. In Jaka bo najbrÏ tukaj,
sosedov sin, postaren Ïe, pa ‰e vedno samec. Mati je
vdova, ona mu gospodinji, a on gospodari. Zakaj se ne
oÏeni, ga vpra‰ujejo vrstniki, ki so Ïe davno poroãeni,
on pa kratko odgovarja: »Moja reã.« In obraãa govor na
drugo stran.

Res je bil Jaka v mestu. Z debelim konjskim biãem se

je pojavil v gostilni‰ki veÏi, velik ovoj je drÏal pod levo
pazduho. Ko me je zagledal, se je dobrodu‰no nasmeh-
nil in mi takoj pomigal, naj bi stopil k njemu.

»Domov bi rad, kajne?« je vpra‰al in uganil. »No, le

stopiva v hi‰o in sediva! Poliã vina na mizo! Pij, da se
ogreje‰. Zima je kakor strup.«

»Prosil bi te, ãe bi me vzel na voz!« sem dejal in on je

kimal in govoril: »Seveda te bom vzel, kako ne? ·e vesel
sem te. Z oãetom je pa slaba, kap ga je zadela.«

Povedal je odkrito, prostodu‰no in ãustveno. Meni se

je zdelo, kakor bi me kdo zgrabil za prsi. Pred oãmi se
mi je zmedlo, strop se je navidezno dvignil, zamrzla

BES

MALI LJUDJE

okna so se zasvetlikala v ãudnih luãih. Ali upal sem ‰e
vedno. Kaj vedo kmetje, sem si rekel. Nemara je hipna
slabost, mogoãe ni kap. Bog daj, da bi ne bilo hudega!
Ali med te misli se je vse me‰alo: smrtna postelja, smrtni
boj, smrt sama.

»Pij, da se ogreje‰!« je prigovarjal Jaka. »Zdaj je tri

ura; odriniti bo treba.« In po odmoru je ‰e pojasnil: »Ne
peljeva se sama. Rekarjeva je pri‰la, kaj jaz vem odkod,
tudi ona se pelje. Ali se je ‰e spominja‰?«

»Ne!« sem odgovoril, zatopljen v svoje misli.
»Najbolje tako!« je prikimal skoro pobito. »Take lju-

di pozabiti, to velja!«

»Kak‰ne?« sem vpra‰al.
»No?« je dejal kakor v neprijetnem poloÏaju. »Take,

kakor je Rekarjeva.«

Zdaj se mi je posvetilo. Rekarjeva, Rekarjevi, to so

mizarjevi iz na‰e vasi. Rekarjeva, to je Lena, va‰ka lepo-
tica. Nekoã so pri‰li v vas slikarji in slikali va‰ko cerkev
in eden tistih jo je pogubil. Pripovedujejo o njem kakor
v pravljicah. Visok, vitek, kodrolas in ãrn kot noã in bel
kot platno. Njo so opravljali, od‰la je bogvekam.

»Mizarjeva,« sem dejal, »a Lena?«
»Lena!« je pritrdil Jaka, a trdo, kakor bi zahteval, da

se veã ne govori o stvari.

Mraãilo se je, Jaka je napregel konja, v ãrno ruto za-

vita Ïenska je sedela Ïe zadaj v mrvi na vozu, jaz sem

BES

MALI LJUDJE

sedel spredaj na desno. Jaka je skoãil k meni in nategnil
vajeti. Rjava konja sta potegnila in zaroÏljala, voz je
smuknil z dvori‰ãa na cesto in po njej izmed hi‰ v ne-
pregledno sneÏeno krajino.

Mraãilo se je in burja se je pojavila. Nosila je v obraz

neznatne drobtinice zmrzlega snega, ki so se zapikale v
lica, v nos, v ãelo in ustnice kakor ledene igle. Brzojav-
ni drogovi, ki so moleli ob cesti iz kupov odmetanega
snega, so v njej brneli in peli kakor nekak‰ne ogromne
pi‰ãali.

Izmed nas se ni nihãe oglasil. Jaka je prekladal vajeti

iz roke v roko, vãasih dvignil biã in ‰vignil z njim mimo
konj po zmrzli cesti. Glavo je imel upognjeno, zleknje-
ni ovratnik kosmatega koÏuha je molel zadaj skoro pre-
ko ãrne kuãme. Vsi smo bili molãeãi in zami‰ljeni.

Zadaj za najinima hrbtoma je nenadoma nekaj zaje-

ãalo prav uboÏno in nesreãno. Jaz sem se sredi svoje za-
mi‰ljenosti stresnil in prestra‰il. »Kaj je?« sem vpra‰al
soseda in se dotaknil njegove rame. »Ali si sli‰al?«

»Otrok!« je odgovoril. Poãasi se je okrenil z glavo in

gornjim delom Ïivota nazaj in govoril Ïenski: »Ti, dekle!
Ali — ti, Ïena! Otroka zavij, da ti ne zmrzne!« In meni je
dejal in priãel vstajati: »âakaj, dvigni se malo! Koc, ki
sediva na njem, ji dajva!«

Vlekel je izpod naju koc in ga porinil nazaj k Ïenski:

»Na, primi, zamotaj se vanj!«

BES

MALI LJUDJE

»Hvala!« je rekla z drobnim in negotovim glasom.
Zopet smo se vozili v molku. Konja sta Ïvenkljala, voz

je drãal po trdi poti, od bliÏnje vasi, ki smo mimo nje
vozili, sta priletela dva velika psa, lajala in tekla za nami
in nazadnje obtiãala zadaj vsnegu in ‰e dolgo cvilila v
burjasto in mrazno noã.

Meni se je zdelo ob ÏviÏganju burje vedno tako, kakor

bi sli‰al daljno in neumljivo govorico. Nekdo govori za-
molklo in votlo kakor iz rakve ali groba. Ali je to smrt, ali
je mrtvi oãe?

Jaka je preloÏil noge, se obrnil poãasi napol nazaj in

se oglasil vaÏno in trezno, kakor po dolgem premisleku:
»Ti, Lena! Kako pa je, no, s teboj?«

»Ne vem!« se je odzvala in vzdihnila.
»Kje pa je — on?« je vpra‰al Jaka poãasno in sam od-

govoril. »Saj ne ve‰, sama ne ve‰. Poteplje se kakor de-
seti brat ali izgubljeni sin brez doma, brez stalnosti.«

»Da!« je pritrdil Ïenski glas in se stresel od mraza.
»Slab‰i je, vidi‰, od Ïivali. Îival ãuva svoj zarod, brani

ga, Ïivi, varuje! On ne! In jaz sem ti rekel takrat: Lena,
tako sem rekel, Lena, lep je, to je resnica, ali po‰ten ni.
No, jaz sem bil grd, jaz sem bil grãav in neroden —
ha . . .«

Jaka se je hotel posili nasmehniti, kakor bi se hotel

po‰aliti ali kakor bi Ïelel Ïaliti; ali to ni bil nasmeh vese-

BES

MALI LJUDJE

lja, ampak nasmeh bolesti. Zato se je konãal, kakor bi ga
bil odsekal.

Voznik je zaka‰ljal in priganjal konje. Vidno je hotel

sedeti in molãati, ali ni se znal premagati. Zopet se je
ozrl in obrnil, pa govoril.

»NiãvredneÏ je, pri moji veri! Volk je bolj‰i od njega.

Bog ga kaznuj!«

»Ne!« je povzela Ïenska. »Ne kolni ga! Bog mu daj

sreãe!«

Jaka je zmajal z glavo, zopet mislil in zopet govoril.

»Kakor je bilo, tako je! Urekel ti je, kakor ãarodej ti je
uãaral! On tebi kletev, ti njemu molitev!«

Majal je z glavo, obmiroval, kakor bi zaãul nekje da-

leã neznane glasove, dvignil vnoviã obraz nekoliko vi‰e
in se oglasil, kakor bi se bil domislil neãesa starega in
pozabljenega.

»Kakor beraãica si! Koga ima‰ na svetu? Nikogar! Ali

ve‰, kaj je to: dom? Reva si!«

Kar je povedal, je vse sproti odnesla burja, da je bilo

ãutiti glasove, kakor bi jih strigel. Ali besede so bile
tople, nekako izdrte iz trdega mo‰kega srca in teÏke in
resniãne.

»Kaj se vozi‰ domov? Kaj hoãe‰?« jo je vpra‰al. »Oãe

je vdovec, zdaj se bo Ïenil, mati v grobu, sestre in brat-
je raztepeni ‰irom sveta. Zapravila si vse skupaj — mla-
dost, Ïivljenje . . .«

BES

MALI LJUDJE

»Prosim te, prosim . . .« skoro zaihti Ïenska in Jaka

jo hoãe tolaÏiti s seboj samim.

»Tudi jaz — malo poglej, pomisli! Imam zemljo,

imam hi‰o, gozd, vinograd, ali sam sem. Sam pri plugu,
sam pri skledi. Drugi imajo Ïeno, otroke, jaz sivo mater,
ki se pripravlja na zadnjo uro. Vidi‰, tudi pri meni ni
niã!«

Tam od daleã so se posvetila okna, ali to ‰e ni domaãa

vas. Pot je ‰e dolga, burja jaãja, mraz strupenej‰i. Konj
se prijema ivje, moj ovratnik je ves bel od zime in stru-
peno mrzel. Tudi misli so zamrle in otrpnile, skljuãen
sedim in se ti‰ãim v havelok, prijateljevo govorjenje sli-
‰im kakor v polsnu.

Konj na desni strani je priãel hrskati, zadnji konec

meãe kvi‰ku, buta z nogami nazaj, Jaka se ogleda, nateg-
ne vajeti in ga pregovarja: »Bodi, bodi,« pravi, »Luca,
kobila neokretna! Saj nisi stara veã ‰tiri leta, saj jih ‰teje‰
deset! Da bi te vrag preuhal!«

Konj se pomiri, spet drãe kolesa enakomerno dalje, v

enakih presledkih udarjajo kopita, ob cesti brenãe dro-
govi, burja nosi sneÏeni prah in ga trosi in potiska v lica
in oãi.

Jaki se nenadoma zjasni glas, ker se spominja neãesa

veselega.

K meni se nagne in pripoveduje. »S tole,« pravi in

namigne z glavo nazaj, »sva se vraãala nekoã s semnja.

BES

MALI LJUDJE

Jaz sem gnal par volov, ona kravo. Pa uide krava in ona
joãe. âakaj, velim, drÏi ti vola, pa ti jaz ujamem kravo!
Pripeljem kravo, pa ni nikjer volov: u‰la sta ji. Sme‰no je
bilo, a noã je sijala svetlo in zvezdnato. ·e jo imam v
spominu.«

Komaj sem sli‰al ta dogodek; zame je bil pust in brez

pomena, ali on ga je pripovedoval zamolklo in toplo,
kakor bi odkrival nekaj lepega in prikritega iz svoje mi-
nulosti.

»Enkrat,« nadaljuje, »bu‰i plamen iz Rekarjevega

skednja. Va‰ãanje letimo na kup, me‰amo se drug z dru-
gim in tako se zadeneva s Potokarjevim Jurjem; midva
se nisva nikoli marala. Preslepil pa me je takole: Lena, je
dejal, Lena spi na skednju. Zgorela bo. Planil sem v
ogenj . . . saj je bilo vse skupaj laÏ! Ali bal se nisem tak-
rat nikogar, ne ognja ne vraga. Z medvedom bi se bil
metal!«

Voznik umolkne in se zagleda predse kakor v spomi-

ne. Drãimo skozi gozd in ponekod zdrsnejo kolesa ob
golem grmiãju, da zaprasketajo veje, kakor bi jih nalo-
mil. Senca konj, ki teãe z nami, postaja jasnej‰a in veã-
ja. Preko grap in grud se zvija in vozi, kakor bi jo podili
vragi. Zaradi burje, samote in mrazne zapu‰ãenosti po-
staja srce pla‰no in bolestno. Vznemirja ga senca, ki ‰ine
preko sneÏnega kupa, ali drog, ki se zdi, kakor bi od-
brenãal med naglo. voznjo mirno voza.

BES

MALI LJUDJE

Jaka je obrnjen z zgornjim Ïivotom k Ïenski in ji pri-

poveduje: »Takrat, takrat! Drugi ãasi so bili. Lahko bi
bila pregledala dogodke, priloÏnosti, mene. Morda bi
bila spoznala. Zakaj nisi, no, zakaj nisi?«

Îenska molãi.
»No, da!« odgovarja Jaka sam sebi. »Nakljuãje, niã

drugega ne! Ali vendar, tiste ãase, tiste ãase! Lahko bi se
bilo napravilo, lahko! Ali zdaj —« in preneha sredi stav-
ka.

»Pusti me!« prosi Ïenska. »Ne govori veã! Kdo te je

vpra‰al?«

»Vpra‰al, vpra‰al?« ponavlja voznik. »Nihãe me ni

vpra‰al. Ali ãlovek te vidi in se domisli. Tisto ni res, da
bi minilo ãloveka to, kar se je zasadilo vanj. Po‰ten ãlo-
vek je vedno enak. Kdor se mu je priljubil, ga ceni — to
je. Tebe na primer jaz — kako bi drugaãe? In ‰e zdaj —
skoro bi mislil, kako bi se dalo izbrisati . . . Ali ljudje so
tukaj, sosedje, sosede in cerkev in duhovnik!«

Umolkne, gleda po krajini za vozom, z desno drÏi

vajeti, z levo se opira na desko, kjer oba sediva. Dva
griãa, ki vozimo mimo njiju, sta mi znana. Zdaj ni veã
daleã do vasi, kamor smo namenjeni.

»Kaj si ti zdaj?« vpra‰a Jaka osorno, ali hipoma je zo-

pet njegov glas miren in zamolkel. »Ne da bi se bila
poroãila, ima‰ dete. To se pravi, ti si niãvrednica, vlaãu-
ga . . .«

BES

MALI LJUDJE

Îenska zaihti in zastoãe: »Prosim te, prosim te; kaj

sem ti storila?«

»Jaz ti tega ne oãitam, jaz ti sploh tega ne pravim. Ali

ljudje, ljudje, ti ne molãijo. Ti ti bodo povedali tisoãkrat
v obraz in za hrbtom. In duhovnik in cerkev — kako bo
to, a?«

Îe drãimo po klancu navzdol in tam spodaj v dolini

leÏi na‰a vas. Noã je temna in mrazna, burja razna‰a po
njej sneÏeni prah, od poslopij in bivali‰ã ni videti druge-
ga kakor sivim sencam podobne proge. Samo kontura
zvonika se razloãi; nekaj motnega se dviga kvi‰ku kakor
stolp redkega dima.

Tiho je vse. BliÏina in daljava molãita. Rekarjeva hi‰a

stoji nekoliko od ceste oddaljena in streljaj pred vasjo.
Ugledamo jo, zaãujemo psa, ki se je prebudil in laja in
cvili in se trga na verigi. Voznik pridrÏi konja in ustavi.

»Tukaj smo!« Skoãi z voza, ponudi meni vajeti in sto-

pi k Ïenski. »Daj mi otroka!« ji ukazuje. »Kako bi stop-
ila drugaãe na cesto?«

Îenska mu da moãno zavito dete, Jaka ga drÏi v ro-

kah, nese k obrazu, poslu‰a, priãne razmotavati, poslu‰a
zopet in poloÏi nenadoma belo in golo telesce tik mene
na desko.

»Mrtvo je! Zmrznilo je!«
Îenska skoãi z voza, plane k otroku in ‰klepeãe z zob-

mi.

BES

MALI LJUDJE

Jaka ponovi ‰e enkrat: »Mrtvo je!«
Lena stoji tik voza, trese se, roke drÏi nad mrliãkom in

ga ne prime, kakor bi se ga bala. Naenkrat krãevito za-
joãe in zakrije z rokami obraz. Telesce se motno svetli-
ka in je bolj belo kakor sneg.

»âuj me!« zakliãe voznik pridu‰eno in vaÏno. »Poslu-

‰aj! Pelji se ti zdaj v mesto, jaz te zapeljem. Da! Obrnem
konja in zapodim! Ta,« pokazal je name, »pojde pe‰ do
doma.«

Îenska je ihtela krãeviteje in se ni dala tolaÏiti.
»Tam,« je govoril Jaka, »v mestu vse opravi‰. Pove‰,

kako je bilo, in pokoplje‰. Kdo bo izvedel? Nihãe!«

Konja spredaj hrÏeta in striÏeta z uhlji, na rebri laja in

cvili priklenjeni pes, burja se zaganja v nas in stoãe in
poÏviÏgava. V stolpu bije ura dolgo in dolgo na veliki
zvon. Polnoãi je menda.

»Ta,« pokaÏe Jaka vnoviã name, »ne pove v vasi in ni-

kjer niãesar. Tudi jaz ne! Kdo bo vedel pri nas, da si ime-
la Ïe otroka?«

Jaka stopi k desnemu konju, prime ga za uzdo in priã-

ne obraãati. Lena ihti in hrope kakor zmedena, pogra-
bi nagloma belo telesce, skrije ga pod svojo zimsko ruto,
ti‰ãi ga k sebi, hriplje in beÏi po snegu in po rebri narav-
nost gor proti hi‰i.

»Stoj!« zakliãe polglasno voznik. »âakaj, premisli, kar

sem povedal!«

BES

MALI LJUDJE

Ali Lena je Ïe daleã, ne mara sli‰ati ali ne more; kakor

ãrna senca je ‰e videti, ki brzi kvi‰ku in se nemudoma
spoji s hi‰o in izgine. Jaka stoji ‰e trenutek, drÏi desnega
konja za uzdo, gleda v sneg in mrmra predse. Kmalu
spusti uzdo, sede tik mene na voz, vzame molãe iz mo-
jih rok vajeti in poÏene. Ne spregovori nobene besede,
sam zase premi‰lja, poigrava se z vajeti, pogleda kvi‰ku
in zopet nazaj. Ko prideva v vas, ustavi pred svojo hi‰o
in mi ponuja roko.

»Molãi!« pravi in brez besedne zveze dostavlja: »Ka-

kor mlada maãka, ki se suãe v kolobarju, lovi lastni rep
in se vanj grize, taki smo — pri moji veri! Sami sebe lo-
vimo, sami sebe grizemo! âlovek si vtisne v prsi — to je
tisto! Hoãe imeti in zato blodi in blede — a —«

Obstal je pred svojim domom in ‰e vedno mrmral, ali

neumljivo. Jaz sem se tresel od mraza in plahega priãa-
kovanja; tudi prej ga nisem pozorno poslu‰al, niti razu-
mel. Hitel sem domov proti beli hi‰i, kjer so bila v poz-
ni noãi vsa okna razsvetljena in veÏna vrata nasteÏaj od-
prta.

Moj oãe je leÏal mrtev med ‰tirimi visokimi cerkveni-

mi sveãniki.

BES

MALI LJUDJE

Hlapec

ostilniãar Konda in njegov hlapec Tone sta kupila
v Beli Krajini vina, pa ga peljeta zdaj — ‰tirje sodi

na dveh vozovih — proti Novemu mestu. Gospodar sedi
na prvem vozu, polahko popeva in maje z glavo, hlapec
Tone gre z biãem v roki ob drugem vozu, noge ga neko-
liko zana‰ajo, z glavo kinka naprej, ÏviÏgati hoãe,
pripravlja in ‰obi ustne, ali vsak poizkus se mu izjalovi.

Dal je Bog Beli Krajini letos vina na moã. Starec in

otrok ga pijeta, gospod in pastir in beraã in beraãica, ki
vrtita lajno za vbogajmé. Tudi Konda in Tone sta ga pila,
da imata zdaj misli iz svinca in oãi brlave.

»I-há!« zakliãe gospodar na prvem vozu, ne da bi se

obrnil na desno ali levo. »I-ha, Tone!«

»Ho-ja!« odkrikne Tone, dvigne glavo, kakor bi mu jo

kdo od spodaj gor izpodbil in se zaleti v sodov trebuh,
da se voz zamaje. Iz stoterih gub postarnega in zara-
‰ãenega obraza gledajo skaljene oãi in se gubé nekam
daleã tja v vrh Gorjancev, ki se pno pred njimi.

Gospodar kriãi spredaj: »Ali ve‰, ãe si dal konjem jes-

ti?«

»Ho-ja!« zakriãi Tone. »Dal sem!«

BES

MALI LJUDJE

»Ali ve‰ prav za gotovo?« vpra‰a Konda.
»Ho-ja!« odgovori hlapec. »Prisegel pa ne bi!«
Konda gleda pred sabo daljno cesto, ki se vije v hrib,

poãasi premi‰lja in reãe: »âe nisi dal konjem mrve in
ovsa, pa bodo ope‰ali, predno bomo na vrhu!«

»Ho-ja!« kriãi zadaj Tone in se vedno malo zaletava

po poti. »Tisto pa tudi jaz reãem: ãe niso dobili konji
mrve in ovsa, pa ne bomo pri‰li z njimi do vrha!«

Gospodar spredaj se zdaj okrene na vozu, pogleda z

rdeãim obrazom nazaj in se razjezi nad hlapcem. »Glej
ga, mrcina neãlove‰ka, bo‰ pa vendar toliko pameten,
da bo‰ vedel, ãe so konji jeli ali niso jeli!«

»Ho-ja«! zakliãe Tone. »Strela me ubij, ãe vas nimam

rad, oãe, Bog me kaznuj! Ali to sem pa pozabil, kakor bi
sapa odnesla. Ali so jeli, ali niso jeli, tega ne vem, pa smo
pri kraju!«

Konda gleda zopet predse, nekaj ãasa ‰e vozi dalje, pa

skoãi naenkrat z voza, ustavi konje, podloÏi zadnja ko-
lesa in obstane sredi ceste. Tudi drugi voz ustavijo konji
sami od sebe, Tone podloÏi in vpra‰a: »Kaj bo pa zdaj,
oãe?«

»Tamle,« kaÏe gospodar na polje, »vidi‰, v tistem ko-

zolcu se su‰i mrva in stara baba se me‰a okoli nje. Mor-
da bi nama prodala mrve!«

Tone takoj zasenãi usta z rokami in zakriãi: »Baba,

baba, prodaj nama krme!«

BES

MALI LJUDJE

Baba, stara, grda in skljuãena priãne gledati na cesto

in niã ne odgovori.

»Baba, grdoba ãarovni‰ka!« kriãi hlapec. »Prodaj

nama krme!«

»He, he, he!« se zasmeje baba. »Kako sta pa vidva

mlada, liãna in lepa! O ti angelãka ti!«

»Starka!« kliãe zdaj tudi gospodar. »Daj nama mrve,

po‰teno bova plaãala!«

»He, he, he!« se nasmeje baba od kozolca. »Niã ne

bo‰ dobil, mladeniã, prav niã! Kar odpeljita!«

Hlapec se naglo razjezi, zavihti biã, leti proti babi in

jo zmerja: »Metlo ima‰ pod kiklo, ãarovnica grdogleda,
zaja‰i jo, da ti ne bo treba teãi! Jaz ti bom dal!« Z biãem
ÏviÏga po zraku, baba beÏi vkreber in on za njo. V go‰ãi
med grmovjem baba izgine, Tone se vrne h kozolcu,
napuli iz njega mrve, in jo nanosi konjem na cesto.

Nikogar ni nikjer, tudi baba se ne vrne, ki je zbeÏala

v go‰ãavo. Ko so konji siti, poÏeneta voznika dalje, pa
gresta pe‰ ob vozeh vse do vrha Gorjancev. Tja pripe-
ljeta Ïe pozno v noã. Trudna sta, da se jima ne ljubi
govoriti. Komaj doãakata, da se priãne poloÏnej‰a pot v
dolino, sedeta vsak na svoj voz, pa strmita trudna in za-
spana predse.

Tone gleda ogromen sod, ki se pomika pred njim da-

lje po cesti, vidi, kako so zdrknili z njega teÏki konjski
koci, pa Ïe v dremanju neumevno ÏuÏnjá predse: »Malo

BES

MALI LJUDJE

se bom ‰e peljal, ‰e malo se bom odpoãinil, pa jih poj-
dem pobrat! Saj ne bodo u‰li! Nimajo nog, da bi hodili,
nimajo peruti, da bi letali . . .«

Trdno je zaspal, kimal z glavo, in enkrat tudi globoko

omahnil. Zabolelo ga je malo v rami, skoro bi se bil zbu-
dil, ali boleãina je prenaglo ponehala. Mirno bi mu bilo
in prijetno, da bi ne bilo priãelo nekaj okoli njega ‰umeti
in vr‰ati, smukati po grmovju in se ‰arati ob drevesnih
deblih.

Tone je pogledal in ostrmel: »Tristo zelencev!« je

zasmrãal z zaspanim in nejevoljnim glasom. »Prav na-
tanko tista baba je, ki sem ji kradel mrvo!«

Baba je jahala na stari zbru‰eni brezovi metli, kislo se

drÏala, pa ga obletavala in se zadevala zdaj v njegov
hrbet, zdaj v njegovo glavo s svojimi golimi in suhimi
stopali.

Tone se je hotel potuhniti in spati, baba pa se je spu-

stila tik njega na tla, pa ga namazala za u‰esi z nekak‰-
nim salom. Takoj na to je zajahala svojo brezovko in
sfrãala visoko v zrak.

Z njim se je zgodilo tako, kakor bi ga nabodel kdo

zadaj na hrbet z mesarsko kljuko, pa ga potegnil z vrv-
jo v vis. Visel je v dve gubi, roke in noge so nerodno
bingljale in otepavale po hladnem noãnem zraku, glava
se je zibala sem in tja, ‰lo je pa prav tako in prav tam,
kakor in koder je hotela baba, ki je frãala pred njim.

BES

MALI LJUDJE

Enkrat samkrat ga je popadla nad vrhom starega gabra
taka jeza, da je zamahnil nad babo, ki mu je jezdila ta-
krat ravno pred nosom. Udaril je, a namesto da bi zadel,
se je zaletel v deblo redkega bora, pred oãmi se mu je
zabli‰ãalo in takoj je zagledal globoko pod sabo v gozd-
ni grapi neznansko ‰tevilo letajoãih in plesoãih luãic.

Baba ga je posadila na najvi‰jo smreko in mu rekla:

»Tja dol skoãi, angelãek!«

Grdo se je reÏala, Tone pa se je drÏal z vsemi silami

vrha in trepetal je od straha in groze, kadarkoli se je ozrl
v grozni prepad, ki je zijal okoli in okoli.

»Skoãi, angelãek!« se je reÏala baba in ker ‰e ni hotel,

je zletela nazaj, pa se zakadila vanj, da je odletel kakor
Ïoga. Hitro je smukal po zraku, vrtil se kakor kolo in se
potil v strahu, da zadene vsak hip ob trda tla in se raz-
leti na tisoã kosov. Ali baba je sfrãala pod njega, dvignila
ga s svojim ko‰ãenim in upognjenim hrbtom kvi‰ku, pa
priãela z njim preobraãati kozolce. Tone je zaãel ves
zasopljen obljubljati: »Nikoli veã ne bom zaklel, nikoli
veã se ne bom pridu‰il, za vraga ne . . .«

Prifrãala sta med tako ‰tevilo luãi in luãic, da je jemalo

oãem vid. Baba je obesila Toneta za hrbet na dolgo in
golo gabrovo vejo, ki je molela daleã od debel nad gozd-
no grapo. Luãi in luãice so plesale okoli in pod vsako
luãjo je jezdilo palico ali metlo Ïensko telo, ki se je zdaj
skrilo v gozdni temi, zdaj zopet pokazalo oãem in ‰ini-

BES

MALI LJUDJE

lo mimo. Niso bile same stare babe, tudi Ïenske so bile
in celó dekleta. Ena je bila tako zala, da je pozabil Tone
ob pogledu nanjo na vse svoje teÏave in jo zgrabil za
nogo. Zavriskala je, zajahala ga okoli vrata, zakadila
brezovko od sebe in ‰inila z njim po zraku kakor blisk
boÏji. Po vratu ga je vãasih po‰ãegetala s prsti, da se je
posmejal sam sebi in pozabil bi bil vse nadloge tiste
noãi, da bi ne bila vr‰ala za njima cela jata suhih bab, ki
jih je podÏigala nevo‰ãljivost in Ïenska zavidnost.

Baba, ki ga je bila zanesla sem, ga je potegnila za noge

k sebi, iztrgala ga mlademu dekletu, vrgla ga na rame pa
odjezdila z njim in kriãala kakor sova. »Jaz sem ga na‰la,
moj je, moj je!« In kazala je nazaj tovari‰icam ostudna
zijala.

Odnesla ga je visoko v Gorjance v skalnato duplo,

posadila ga tam tik sebe, sedla v meseãini, ki se je kradla
skozi ‰pranjo, tik njega, pa zahtevala, da jo takoj obja-
me in poljubi.

»Tega pa ne!« je rekel Tone, Ïe ves spehan in utrujen.

»âe bi bila od vrata dol vsa zlata in srebrna, pa tudi ne
storim tega! Fej te bodi!« In odkritosrãno je pljunil po
njenih nogah.

»He, he, he!« se je zareÏala baba in pokazala svoje

brezzobe ãeljusti. »Me bo‰ pa s plesom pokratkoãasil!«

BES

MALI LJUDJE

Vstala je, potegnila po enkrat z brezovko po njegovi

desni in levi nogi, stisnila med suha kolena obtrgano in
razpraskano kiklo, pa mu pomigala z grdim kazalcem.

Tone je poskoãil, kakor bi ga zbodlo tristo ‰ivank in

plesal je, kakor ‰e nikoli prej v svojem Ïivljenju. Tudi
baba se je vrtela okoli in oba sta odplesala iz dupla in se
prisukala do skalnate soteske. Tam je uprla baba bre-
zovko ob kamenito steno in velela: »Preskoãi, ang-
elãek!«

O‰inila ga je s ‰ibo, ki jo je izpulila iz brezovke, in ta-

koj nato se je Tone zaletaval in skakal preko metle, da
mu je kapal pot od lic in od brade. Ko se je baba igre
naveliãala, je potisnila brezovko med noge, prijela hlap-
ca za lase, pa smuknila z njim preko gozdnih vrhov na
prostrano in zeleno jaso. Tam ga je posadila na tla, sedla
sama tik njega in rekla: »âe mi obljubi‰ veãno zvestobo
in mi zapi‰e‰ svojo du‰o, bom od te minute naprej s te-
boj lepo ravnala.«

Tone se je potuhnil in mislil: Kaj bi jaz, reveÏ, napra-

vil! âe ji obljubim veãno zvestobo in ji zapi‰em du‰o, ne
bom imel nikoli veã mira pred njo. âe pa ji ne dam zdaj-
le povoljnega odgovora, me bo pa ‰e naprej mrcvarila
kakor otrok maãko. Vse je enak hudir!

»Govôri, lepi moj angelãek!« je hinavsko zacvrgala

baba in ga posãegetala z grdimi prsti po podbradku.

BES

MALI LJUDJE

»Ali bi mi ti ne dala nekaj dni premisleka!« je vpra‰al

dosti modro in zvito Tone. »Eno sedmino mi pusti, pa
pridi, kadar bo v kraju, da ti povem, kako sem se od-
loãil!« To je povedal, na tihem pa si je mislil: Zavezal se
bom s takim spovednikom, ki je v veri najhuj‰i in ki mi
bo zaklenil du‰o proti hudiãu in njegovi bandi s sedmi-
mi kljuãavnicami. Naj pride takrat ta vraÏja baba, pa jo
bom tako izpodrepil, da ji bodo vsi dolenjski dimniki in
zvoniki na potu!

»Hehehe!« se je zareÏala baba in rekla: »Ti si zvit an-

gelãek, pa sem jaz ‰e bolj. Grehov ima‰ na du‰i, kakor ti
je zrastlo kocin na bradi, zato te imam pa jaz v rokah, da
nikoli tega. Vrag mi je povedal, da si uganjal neãistost z
deklo svojega gospodarja, da si kradel v Beli Krajini vino
in ga skrivaj pretakal iz bokalov v grlo in na poti proti
domu si uzmal mrvo. Ti bi pa rad zdajle ãasa, da bi se
otresel grehov, pa se zvezal z boÏjo moãjo zoper mene.
Niã ne bo, angelãek! Kar hitro povej, ãe ne, bova pa ‰e
eno zaplesala!«

Tone je ‰e vedno potuhnjen, gleda po strani na babo,

ki naenkrat poskoãi, mu sezuje ãevlje in ga priãne ‰ãe-
getati po podplatih. Hlapec odmika in taka jeza ga pop-
ade, da zagrãi, kakor bi se hrast nalomil.

»Na! Figo ti obljubim, baba, pa ne veãno zvestobo!«

in pokaÏe z obema rokama naenkrat figi. »Tudi hudir
nima gr‰ega kopita kakor je tvoj obraz. Fej te bodi!«

BES

MALI LJUDJE

Tone pljune vanjo, baba pa potegne z brezovko po

njegovih podplatih, da mu ni moã veã sedeti. Plane kvi-
‰ku, pa odskakuje, kakor bi tlela pod njim sama Ïerjavi-
ca. Vi‰e in vi‰e skaãe, baba pa ga oplazi z brezovko vse-
lej, kadar se pribliÏa zemlji.

Ko se Tone okoplje v lastnem potu, mu potisne baba

metlo med noge, sede mu na desno koleno in zdaj priã-
ne Tone letati in ‰vigati po zraku, da je strah in groza.
Sove in skovirji kriãijo okoli, ãuki ãukajo, Tone pa jaha
in frãi nad gozdnimi vrhovi, kakor bi ga hudoba obsed-
la.

Pod dolgem letanju potisne baba brezovko navzdol in

oba zletita kakor blisk v gozdno grmovje. Tam obtiãita
drug poleg drugega: baba sope kakor meh, Tone Ïaga,
da odmeva daleã v noã.

Ko se baba pomiri, pravi: »âe me noãe‰ ti objeti, pa

pusti, da te jaz poljubim, angelãek!«

Tone ‰e vedno Ïaga, vendar pogleda po strani babo in

se jezno otrese njene roke, ki mu leze na podbradek.
»Nak!« zarenãi. »Tako si grda, da bi te ‰e tri dni po smrti
brcnil od sebe!«

»Hehehe!« se reÏi baba. »Le pusti, le pusti!« Pa mu

poãasi leze za vrat.

Tone Ïaga, pa se ‰e huje otresne. »Tudi smrdi‰ kakor

gnoj! Na!«

BES

MALI LJUDJE

Baba odleti v grmovje, pa se prireÏi nazaj, vtakne v

usta dva prsta in zaÏviÏga, da gre zemlji in drevju skozi
u‰esa.

Tiho je vse tako nekaj ãasa, kar priãne ‰umeti v

grmovju, veje se razmikajo in zopet stikajo, bliÏnji grm
zine in iz njega se prikaÏe pajek, velik kakor oven. Zelen
je, oãi se mu svetijo kakor baklje in so velike kakor buãe,
vrti jih, da obhaja ãloveka zona, s seÏenj dolgimi pred-
njimi nogami, priãne tipati po Tonetu, ki je naenkrat
bled kakor mrliã.

Pajek lazi po njem, prede pajãevino, leze podenj, pa

zopet nadenj, zaprede ga tako, da se ne more geniti.
Nato se ustavi nad glavo, vrti oãi kakor buãe in baklje,
pogleda, ãe je dobro napravil, pa odgomazi in od‰umi v
grmovje.

Baba sede k Tonetu, obrne ga tako, da poloÏi njegovo

glavo v svoje naroãje in se pripravlja, da bi ga poljubila.
Res se skloni in res ga poljubi, ali ta dotikljaj njenih ust
je tako grozen, da se spla‰i sama noã in pred njim uide.

Tone odpre oãi, gleda v dan nad sabo, meÏika in se

priãne zavedati kraja in poloÏaja. V obcestnem grmov-
ju leÏi ves zamotan v robidovje. Na desno se vije cesta
v dolino proti krajema, ki se jima pravi LuÏa in Podgrad,
zadaj stoji vrh Gorjancev s cerkvama svetega MiklavÏa
in svete Jere.

BES

MALI LJUDJE

Hlapec vstane in se odpravi na pot proti domu.

* * *

Pred prvimi jutranjimi urami je pripeljal gospodar Kon-
da do doma in ustavil konje prvega voza, konji drugega
voza pa so se ustavili sami od sebe. Skoãil je z voza, po-
loÏil biã preko sedeÏa in tipal za koci, ki bi morali biti na
sedeÏu ali na sodu, ali za sodom zadaj. Mraãno je ‰e
bilo, vse je pretipal, pa ni niãesar na‰el.

»I-ha!« je zakriãal za hlapcem, da bi ga doklical.
Odziva ni bilo.
»Hé, hé!« je ponovil. »Tone, zdrami se, doma sva!«
Niã.
»Hé, koce sèm, konji so vroãi!«
Zopet niã.
Stopil je k drugemu vozu, pogledal spredaj, sedeÏ je

bil prazen, pogledal je zadaj, ali nikjer ni bilo ne kocov,
ne Toneta. Prestrasil se je. âe je padel v spanju z voza,
je lahko zdrknil med kolesa in gotovo je bilo po njem.
Pravijo pa, da ãuva pijanca devet angelov-varuhov, to-
rej osem veã, kakor treznega zemljana.

Zbudil je pastirja, pa ga poslal iskat hlapca.
Pastir se je vrnil Ïe pozno dopoldne, niãesar ni videl

in niãesar ni vedel povedati.

BES

MALI LJUDJE

Domaãi so si mislili, da je za‰el na kak naãin sam do-

mov, pa so hodili okoli kozolca in hleva in ga klicali. In
okoli poludne se je na skednju resniãno oglasil.

»Tone, ali si tukaj?« je vpra‰al gospodar in Tone se je

prebudil v mrvi in oglasil. »Ho-ja! Tukaj sem, oãe!«

»Pa si pe‰ pri‰el domov, vrag te dal!« se je zanimal

gospodar dalje.

»Ho-ja!« je pritrdil Tone. »Pri‰el sem, pa sem se zaril

v mrvo. Kaj pa bi taval okoli, sem rekel, ko nisem bil za
nobeno delo!«

»Kje so pa koci?« hoãe vedeti Konda.
»Padli so, zdrknili z va‰ega soda!« razlaga odznotraj

hlapãev glas. »Saj sem jih videl, kako so padli na cesto,
kako jih ne bi videl?«

»Zakaj pa jih nisi pobral?« se zadere gospodinja.
»Sem mislil,« pojasnjuje Tone, »sem mislil, da se bom

‰e malo peljal.«

Pastir se zagrohoãe in dekla NeÏa, ki je pri‰la izza

vogala, zakliãe jako glasno:

»Tak pridi ven, klada pijanska!«
»Hoja! Îe grem!« se ji odzove Tone in se pokaÏe v od-

prtih vratih prostranega skednja. Razku‰tran je, raztr-
gan, zara‰ãen in ãokat kakor medved. Po laseh in po
obleki se ga drÏe mrvine bilke, ki prav niã ne motijo nje-
govega oãesa.

BES

MALI LJUDJE

Gospodar je jezen zavoljo kocov, obrne se in odhaja,

a Tone kliãe za njim z dobrohotnim obrazom: »Oãe,
oãe, ãarovnica me je zme‰ala, tista vraÏja baba, ki sem
ji kradel mrvo, tista je tega kriva . . .«

In iz besed in iz obraza sije lahkovernost in dobrota

njegove preproste in naivne du‰e.

BES

MALI LJUDJE

Osat

eko jesensko popoldne, ko Ïelezniãar Mirtiã
sluãajno ni imel sluÏbe, je potrkal nekdo na nje-

gova sobna vrata in ‰e predno se je bilo mogoãe ozreti
izza mize po njem, tudi vstopil.

»Gospod ‰ef prosi, da bi se potrudili k njemu dol v

pisarno!«

Bil je stari TomaÏ, pisarni‰ki sluga z dolgo sivo brado,

z modro kapo v roki in z veãno istimi besedami in isti-
mi zaãetki na jeziku: gospod ‰ef prosi, gospod ‰ef Ïeli,
gospod ‰ef me po‰ilja.

Mladi aspirant je dozdaj ãital, a na poziv se je naglo-

ma dvignil, zaprl knjigo, jo odloÏil in od‰el za slugo, ne
da bi se bil oglasil.

»Blagovolite preãitati in podpisati!« je spregovoril

spodaj ‰ef, poloÏil predenj s pisanimi in tiskanimi ãrka-
mi napolnjen list papirja in se naslonil na stolu nazaj.
Aspirant je najprej zardel, pozneje je pobledel in vidno
pozabil, kaj ga je njegov pisarni‰ki vodja naprosil.

»Izvolite podpisati!« se je oglasil ‰ef v drugo in aspi-

rant se je sklonil ãisto avtomatiãno, oprijel s prsti
debelu‰en peresnik, ga omoãil v ãrnilo in zaãrtal z njim

BES

MALI LJUDJE

na doloãenem mestu svoje ime. Zdelo se mu je, da sedi
pri sosednji mizi asistent, tam dalje adjunkt in podurad-
nik, ali ozrl se ni nikamor in videl nikogar. Skljuãen in s
pove‰eno glavo je od‰el iz pisarne, stopal po stopnicah
kvi‰ku v nadstropje, zavil v hodniku proti svoji sobi,
odprl in zaprl vrata, sedel za mizo na prej‰nje mesto in
se priãel poglabljati sam vase. Zaãel je izgovarjati po-
samezne besede, strmel v strop nad sabo ali v skladni-
co leposlovnih knjig na mizi, pritisnil obe dlani na obraz
in se ogla‰al razsekano in raztrgano: »Torej, torej!« In
zopet vse tiho. In ãez trenotje vnoviã: »Tako je! Tako je!«

Spodaj pod okni so ÏviÏgali in puhali vlaki. Zdajle, ob

‰tirih in trinajst minut je priropotal osebni vlak iz Ljub-
ljane in takoj zopet odide. Od druge strani, od Trsta sem
in po levem tiru prihaja tovorni vlak. Îe bi moral biti
tukaj, ali najbrÏ ima zamudo. Gospod aspirant se izgu-
bi v ãudno Ïivahnih mislih, pogleda mehaniãno na uro,
pomaje z glavo in se nenadoma domisli neãesa grenke-
ga, teÏkega, neverjetnega.

Direkcija mu je odpovedala sluÏbo. Potrebne sku‰nje

je Ïe napravil vse tri, spomladi meseca maja bi moral
postati definitiven, poleti bi se oÏenil in ustalil nekje v
prijetnih zraãnih in domaãih sobah, ali zdaj naenkrat,
kakor blisk iz oblaka, pride direkcija in ga zapodi iz pi-
sarne na ulico, od kruha med kamenje, izmed dostojnih

BES

MALI LJUDJE

znancev in prijateljev med brezsluÏbene potepuhe, lene
in brezdelne postopaãe in klativiteze.

»Zakaj?« se je vpra‰al, dvakrat, trikrat je hotel izvede-

ti pravi povod od sebe samega in je ponavljal vpra‰anje:
»Zakaj, zakaj?« Iskal je vsepovsod po spominih, pregle-
daval lastno Ïivljenje, ki je leÏalo za njim, pretehtaval
vsak korak, ki se mu je zdel vaÏnej‰i, vse svoje izgovor-
jene besede je poslu‰al ‰e enkrat, a nikjer ni na‰el vzro-
ka. Ko je bil sprejet k Ïeleznici, se je mudil najprej nekaj
mesecev v Trstu, od tam smùga prestavili na postajo,
kjer biva do danes. Ob svojem prihodu — kaj se je do-
godilo tedaj? — pozneje ob nadaljnjem bivanju in poslo-
vanju — kaj se je pripetilo? I‰ãe med tisoãerimi mislimi
in niãesar ne najde. Nekaj njegovih kolegov je bilo
Nemcev, nekaj Slovencev, ‰ef je bil tudi Nemec, ali on,
aspirant, je bil do vseh enako usluÏen, enako priljuden.
Govorili so v pisarni, kadar je ãas dopu‰ãal, ‰alili so se in
smejali, a vsi enako, on ne veã nego drugi. In v gostilno
so ‰li vãasih, tuintam so se peljali na skok v bliÏnje mes-
to, obiskali tam gledali‰ãe, kak koncert, kako plesno za-
bavo, ali vedno vsi skupaj, on isto tako kakor drugi. Ne-
koã je govorila z njim zadaj za postajo na vrtu najsta-
rej‰a izmed ‰efovih hãera, gospodiãna Kristina, in se mu
na ves glas smejala.

BES

MALI LJUDJE

»Vi ste taki,« je rekla, »kakor kaka devica. Nimate ne

brk, ne mo‰kih potez, ne mo‰kih oãi — sploh: pokvarje-
na rasa. Odkod pravite, da ste doma?«

Aspirant ji je odgovoril: »Z Drenovega; to je trg na

Dolenjskem!«

»Ni mogoãe, ni mogoãe!« se je ãudila o‰abna in do-

mi‰ljava gospodiãna. »Ali ãe ste Ïe v navadnem ãlove‰-
kem kraju doma, vi vendar ne spadate v pisarno, v
Ïelezni‰ko pisarno!«

Ta nosljajoãa govorica je bila nekaj neznosnega, aspi-

rant je vse to pretrpel in prenesel. Govorila je vendar
‰efova hãi, njegovega gospodarja hãi. —

Veãerilo se je, mrak se je gostil med sobnimi stenami,

skozi okna je prihajala le ‰e nekak‰na meglena in gosta
svetloba. Zdaj jeseni, ko se skraj‰ajo dnevi, je dozorelo
v njegovem domaãem kraju grozdje, novino posku‰ajo
veseli kmetje in prepojo v vinskih gorah vse dolge je-
senske veãere. Najlep‰i ãas je to, ãlovek spoznava nje-
govo lepoto ‰ele takrat, kadar misli nanj in se ga spo-
minja v daljnem kraju.

»Kam te zmedene misli?« se je hotel nenadoma zave-

dati aspirant, vstal je, potegnil uro iz Ïepa in pogledal
nanjo. »Sedem bo, sluÏbo je treba nastopiti!« in polotil
se ga je nemir kakor vãeraj, ali predvãeraj‰njim, ali pred
tednom in mesecem, ko je nastopil veãerno sluÏbo. »Kje
je uniforma, bluza, rdeãa kapa?«

BES

MALI LJUDJE

Obstal je sredi sobe, zagledal se v tla, si oprijel s pal-

cem in kazalcem levice golo brado in mislil nekaj svin-
ãenega, teÏkega, moreãega, kar je vleklo in ti‰ãalo k
tlom, k zemlji in dalje vanjo, in v grob in ‰e globlje. Po-
segel je po klobuku, ki je visel na obe‰alniku tik vrat, ga
posadil na glavo in od‰el iz sobe. Zunaj v veÏi ga je sre-
ãal od daleã postajni‰ki ãuvaj in se ni ustavil in salutiral.
Ali so mu Ïe povedali, kaj se je zgodilo, ali je Ïe zvedel
vse v pisarni?

Na drugem tiru puha in miruje osebni vlak iz Trsta in

tik po‰tnega voza stoji njegov kolega asistent Maliã.
Nobenega posla nima veã, vse je Ïe odpravljeno, vlak ‰e
to minuto odide, Maliã sklepa roke zadaj na hrbtu, ozira
se okrog in Mirtiã pozdravi. Ali ga ni videl? Gleda v to
stran proti njemu, aspirant pozdravi, asistent ne vidi. Ali
je to resnica, ali je storjeno namenoma, ali se ga Ïe sra-
muje in ga ne mara veã poznati za svojega znanca, nek-
danjega kolego?

·ef promenira nekoliko niÏe od postaje in se okrene

v tistem trenutku, ko hoãe aspirant pozdraviti, in mu
pokaÏe hrbet. Zadaj za poslopjem leÏi ‰efov vrt in od
tam zveni iz lope zaniãljiv in skoro surov Ïenski smeh.
To je Kristina s ponarejenimi zobmi; samo ona se sme-
je tako odurno!

Mirtiã pride v gostilno, kamor je vedno zahajal na

hrano, in sede na svoje vsakdanje mesto. Krãmar pride,

BES

MALI LJUDJE

a ne pozdravi. »Tja stopi!« veli natakarici Lenki, ki se je
prej vse dni vsem gostom smejala, samo danes je vsa
resna.

»Kaj Ïelite?« vpra‰a, molãi in ãaka odgovora. Ona, ki

je prej neprenehoma Ïgolela samo gospod in gospod in
izvolite in blagovolite in se venomer znancem najprijaz-
neje smehljala, stoji zdaj resna in molãeãa tik mize in
ãaka odgovora. Ob omari tik vrat sloni gospodar in tudi
on gleda in kaÏe z oãmi, kakor bi priãakoval nekak‰nega
gosta.

»Veãerjal bi!« pravi Mirtiã skoro prestra‰eno. Bled je

v obraz, v roke ga zebe, dasi ni ‰e mraza, in konci prstov
mu trepeãejo kakorv mrzlici. Naenkrat ga objame ãust-
vo, kakor bi sedel med kdove kak‰nimi zlobnimi nez-
nanci in moral zaupati nad vse mere sumljivemu ãlo-
veku svoje dragoceno in mlado Ïivljenje. In isti hip in
poleg tega ãustva ga je sram, globoko, brezkonãno
sram, da vedo vsi ti ljudje, ki ga poznajo in ki ga gleda-
jo in sreãujejo, o njegovem poniÏujoãem in Ïalostnem
dogodku.

»Peãenka je!« pove natakarica proti svoji navadi. Dru-

gim gostom in druge veãere je tudi njemu na‰tela celo
vrsto jedil, smehljala se neprenehoma, ‰alila se vmes,
kaj je dobro, kaj je ‰e bolj‰e in kaj je najdraÏje in naj-
bolj‰e, ali danes ve zanj samo eno in suhoparno vest:
»Peãenka je!«

BES

MALI LJUDJE

Gostje pridejo, dvoje njegovih prej‰njih kolegov, ki ga

pozdravita kakor za krãmarsko mizo neznanega pivca
in sedeta ob drugi steni. Mirtiã pije vino, ali ne more,
priãenja rezati in jesti meso na kroÏniku, a mu ne tekne.
Plaãa, vzame klobuk in odide.

BES

MALI LJUDJE

oã je dolga, neznosno dolga. Minute gredo dalje
kakor devetdesetletne starke v copatah, tema visi

in visi nad posteljo in se nikamor ne gane. Skozi okno je
videti po‰evno navzgor ko‰ãek neba, ki je posejan s
kopo zvezd in je vedno enako temen in ãemeren. Na ob-
posteljni mizici tiktaka vedno enakomerno Ïurno
okrogla budilka, iz sosednje sobe se me‰a v njeno tikta-
kanje nihanje stenske ure, ki visi za bliÏnjimi vrati.

Zdaj, hvala Bogu! je pri‰el prvi jutranji vlak. ·tiri ure

so pretekle od polnoãi in petnajst minut. âetrt na pet je
torej in kmalu — za eno uro — se priãne daniti, tema se
razredãi, ta nepregledna, neskonãna noã se razkroji,
razteãe kakor kalna voda. Na postaji ‰umi in praskeãe
lokomotiva, sprevodniki kliãejo ime postaje, potniki
hodijo pred peronom in stopajo v vlak. Sli‰ijo se signa-
li, ostri ÏviÏg lokomotive, nje puhanje, drdranje voz,
moãni, spoãetka poãasni in pozneje vedno hitrej‰i in
pogostnej‰i sunki, ki pojemajo v daljavi, se spajajo v en
sam oddaljen ropot in utonejo v prostrani in ogromni
ti‰ini. Veã in veã Ïivljenja je ãuti od vseh strani, ljudje
hodijo spodaj po veÏi, po stopnicah, zgoraj po hodniku

BES

MALI LJUDJE

in se ogovarjajo. Tema se priãne redãiti, hladna in vlaÏ-
na svetloba sili skozi okna v sobo in se sredi nje kakor
razkraja po tleh in kotih. Tisti ko‰ãek neba po‰evno nad
oknom bledi vedno bolj, zvezde na njem izginejo, oz-
raãje posivi, in kakor bi stopili iz njega, se prikaÏejo vi-
jugasti obrisi daljnih in svinãenih oblakov.

Nekdo se bliÏa vratom po hodniku, odpre jih, zapre,

gre preko sobe in odide v sosednjo sobo. To je asistent
Maliã, ki je konãal zdaj ob sedmih zjutraj svojo noãno
sluÏbo. Slaãi se in lega v posteljo.

Aspirant Mirtiã se drami iz nekak‰nega teÏkega pol-

sna, premetuje se nervozno po postelji, mane si oãi, ne-
nadoma vstane, ogrne uniformsko suknjo, natakne po-
hojeno noãno obuvalo, ‰ara proti vratom v sosednjo
izbo in jih naporno in z vidnim trudom odrine.

»Kaj hoãe‰?« ga vpra‰a slabovoljno asistent, ki sedi v

beli spodnji obleki na postelji in sezuva nogavice. Aspi-
rant stoji sredi sobe, v lica je bled kakor stena in stresa
se, kakor bi ga potegnil kdo zdaj v jesenskem jutru iz
mrzle vode.

»Spat pojdi!« ga odganja asistent.
»Za boÏjo voljo,« priãenja aspirant s prestra‰enim in

kakor bolnim glasom, »pri vseh svetnikih nebe‰kih, pro-
sim te, reci mi, gospod znanec, razodeni mi! Zakaj to?«

»Kaj, zakaj?!« vpra‰a neprijazno asistent, vrÏe noga-

vice jezno na tla, dvigne odejo in se skrãi pod njo v vi-

BES

MALI LJUDJE

soko kroglo. »Kdo te razume! Noãe se mi zdaj prereka-
ti; vrag te odnesi!«

»Daj, reci, govori,« prosi aspirant in se stresa, kakor

bi hotel vsak hip zaihteti. »Razjasni mi skrivnost, zakaj
so mi odpovedali sluÏbo?«

»Ker nisi moÏ!« odgovarja asistent. »Ne zna‰ posto-

pati z delavstvom, ne zna‰ govoriti s strankami — no,
sploh nima‰ ne sluÏbenega obraza, ne sluÏbenih gest,
ne besed. Îenska si, Ïenska v hlaãah — to je! ZmaÏi se
Ïe, gani se, zgubi se, motovilo ãlove‰ko. Kdo te je najel?
Spati moram — da bi te! Lahko noã!«

Asistent se je iztegnil pod odejo, obrnil se v zid in pri-

ãel globoko in poãasi dihati. Aspirant je zaprl tiho vra-
ta za seboj, sedel v svoji sobi na posteljo in gledal predse
na omaro ob nasprotni steni, kjer je stala njegova nova,
rdeãa sluÏbena kapa. Spredaj se je svetil ãrn trak, ob
vsaki strani pozlaãen gumb, v sredini ospredja od vsa-
ke strani zlato kolesce z zlato perutnico. Gledal je, tako
dolgo gledal, da so mu stopile solze v oãi. In ko jih je
zaãutil, je zaãel pregibati ustnice in izgovarjati posa-
mezne brezmiselne besede, kakor bi se opraviãeval pri
sebi samem: »To se pravi, prijatelji — hotel sem reãi,
draga moja — ali me razumete?«

Umil se je in oblekel, in ko je ‰el spodaj po veÏi, je sto-

pil za njim pisarni‰ki sluga TomaÏ in mu izroãil dvoje
pisem. Obstal je na pragu, pregledal oba naslova in za-

BES

MALI LJUDJE

rdel, kakor bi ga bil kdo zalotil pri hudodelstvu. Vtaknil
je vse skupaj v Ïep in od‰el daleã od hi‰ po ‰iroki cesti
med senoÏeti in prazne njive. Tam daleã zunaj, kjer ni
bilo ãloveka ne v daljini, ne v bliÏini, je potegnil iz Ïepa
prvo pismo, ga ob robu obtrgal in razganil. Pisala je nje-
gova mati: »Ljubi sin! Kakor ve‰, je napoãil zdaj pri nas
ãas trgatve, in ker veva jaz in oãe, da mnogo trpi‰ v ostri
sluÏbi in nima‰ ne ãasa, ne kraja, kjer bi si ohladil iz-
muãeno glavo, zato te oba prav lepo prosiva in vabiva,
da nas vsaj za nekaj dni obi‰ãe‰. Oãe pravi, da kar pi‰i
po dopust, in ãe se Ti zdi, da bi ga ne dali na Tvoje be-
sede, pa pripomni zraven tako, da je oãe rekel, naj Te na
vsak naãin za nekaj dni oprostijo. Ako pa ve‰, da je taka
zadeva ‰e stroÏja, pa zapi‰i, da si bolan in se mora‰ pre-
zraãiti in poãiniti. Oãe je takih misli, da bo‰ dobil go-
tovo, ãe le hoãe‰ priti in ima‰ mene, svojo mater, kaj rad.
Grozdja je na moã, vreme dobro, in ako Bog da, bomo
imeli mnogo dobrega pridelka. Torej le gotovo pridi in
pi‰i kdaj, da se pripelje Franc pote na postajo. Pozdrav-
ljamo Te —«

Mirtiã se je nasmehnil in hipoma zresnil v ãudni gro-

zi, ki ga je ob‰la kakor napad mrzlice. Videl je pred sabo
sivega in dobrohotnega oãeta, svojo mater, odkritosrã-
no in Ïivahno kmetico, svojega brata Franca in svojo
sestro Milico. Vsi so se ga domislili ob veselem vinorod-
nem ãasu, pisali mu in ga vabili k sebi, da bi se ne veselili

BES

MALI LJUDJE

ob trgatvi sami, ampak bi bil tudi on deleÏen tega vesel-
ja. Oãe in brat Franc bi ga vzela v svojo sredo in ga od-
peljala v vinske gorice, kjer ne utihne noã od samih
razko‰nih vriskov, kjer se po pesmi

». . . Ïivot redi in pase,
kjer nam vinska trta rase.
Sladek je njen sad,
vsak ga ima rad,
gre teb’ in meni v lase.«

Ali vsi ti ljudje se vesele po trdem delu in trudu, njih

radost je posledica samozadovoljnosti. Ne ljubijo ga,
noãejo poznati takega ãloveka, ki mrzi delo ali ki ni za
delo ustvarjen. Da bi izvedeli o njem, o svojem sinu,
kako se je z njim pripetilo, bi se ga sramovali, ne bi ga
vabili, ampak branili bi se ga. On ni bil poraben v sluÏ-
bi, on ne zna delati, on ni ãlovek.

Drugo pismo mu je pisala Oglajeva Tina, mizarjeva

hãi in njegova nevesta. »Dragi ljubãek!« pripovedujejo
drobne in okrogle dekli‰ke ãrke. »Tvoj oãe mi je vãeraj
popoldne povedal, da pride‰ na trgatev, in jaz prepevam
zdaj Ïe drugi dan, neprestano samega veselja. Tako Te
imam rada, da sama ne vem, kaj bi zapisala.« Na tem
mestu je sledila vrsta kroglic in pik in ãrtic, ki so doka-
zovale, kako je mlado in zaljubljeno dekletce premi‰-
ljevalo o nadaljevanju svojega pisanja. Po eni razãrtani

BES

MALI LJUDJE

vrsti so se priãele zopet besede. »Prosim Te prav lepo,
da se pripelje‰ to pot v uniformi. Oãe je rekel, da ima‰
tudi sabljo, in sicer zgoraj in spodaj zlato. Na na‰i Ïelez-
ni‰ki postaji sem Ïe ogledala vse uradnike, pa nima no-
beden zlate sablje. Kako, da jo ima‰ Ti? Pripelji jo na
vsak naãin s seboj! O, zopet mi je zmanjkalo besed in to
zavoljo samega priãakovanja in nestrpnosti. Ali pride‰
takoj k nam, ko se pripelje‰ na trgatev? Jaz mislim, da!
Srãno te poljublja . . .«

Mirtiã je ãital in nekaj mu je ‰umelo in zvenelo okoli

glave kakor odmevi daljne in lepe godbe. Silno blizu se
mu je zazdela Tina, kakor bi se skrivala za deblom bliÏ-
nje lipe, ki raste ob cesti, ali tam za tistim polgolim
grmom, ki ‰epeta z listjem ob robu ko‰enice. In bal se je
je in vseh domaãih ljudi, ki ‰e ne vedo o njegovi usodi,
ki ‰e vidijo pred njim kakor pred samimi seboj same jas-
ne ceste in cilje, Ïele si ga medse in ga vabijo. Ali on ni
veã tisti, kakor je bil nekdaj, on nima veã sluÏbe, nima
bodoãnosti, on je postal od vãeraj na danes potepuh, iz-
gubljenec, postopaã, klativitez.

Vse ple‰e po mislih in se mede kakor suhe sneÏinke v

burjastem zimskem dnevu. Spomini, sedanjost, bodoã-
nost, vse se me‰a, ple‰e pred oãmi, prikazuje se in izgi-
nja. Nekaj samega ostaja pred oãmi in tisto je kakor ãrna
jama, kakor temno brezno, kamor zdrsne danes ali jutri
ali pojutranjem pe‰ajoãa popotnikova noga.

BES

MALI LJUDJE

Vrnil se je, popil v gostilni kavo in od‰el nazaj v sta-

novanje. In ko je sedel tam zami‰ljen pri mizi, je potrkal
TomaÏ, vstopil in naznanil. »Gospod ‰ef naznanja, da
pride jutri nov aspirant in zato je treba izprazniti sobo!«

Mirtiã je zopet sam. V sosednji sobi hrãi asistent,

okrog njega plavajo in zvenijo slugove besede. Roke se
iztegnejo same od sebe po knjigah, prsti se oklenejo liã-
nih platnic in jih ne marajo izpustiti. »Ne sme‰ vzeti s
seboj!« pripovedujejo ustne — »Ne sme‰ vzeti! Sumili bi
te doma, sumili!« In misli se zaãudene vznemirjajo:
»Kdo je rekel: doma? Kaj je kdo rekel? Ne domov, daleã
kam, daleã!« In zopet ustne ãisto mehaniãno in komaj
sli‰no: »Ali kje so denarji, kje so sredstva?«

BES

MALI LJUDJE

III

koli enajste ure dopoldne si je kupil Mirtiã vozni
listek in kmalu nato stopil na vlak in se odpeljal.

Adjunkt je imel sluÏbo, tekal je ob vlaku in se obrnil vse-
lej, kadar bi bil moral videti svojega odpu‰ãenega kole-
go, v drugo stran in tako, da ga ni videl. Ko je vlak odro-
potal, se je sklonil Mirtiã skozi okno in pogledal nazaj
po beli postaji. ·e dvakrat, ‰e trikrat se je zabliskala med
vejevjem in se potopila v brezmerni rumenini jesenske-
ga listja.

Vozil se je v tretjem razredu. Nasproti njega je sedelo

dvoje mladih deklet in se ‰epetaje menilo in stiskalo k
oknu. Na drugi strani je sedel ãrn delavec in kadil smrd-
ljive cigarete, tam dalje je Ïdela kopa kmetic s ko‰arami
po kolenih in se razgovarjala o sejmih in kupãiji. Skozi
okna je sijalo jesensko sonce, na desno in levo so beÏa-
le mimo gole pokrajine, zdaj senoÏeti, zdaj pa‰niki, zdaj
grmiãje in drevje. V Ljubljani se je bilo treba presesti v
dolenjski vlak, ki je odhajal ãez kake pol ure. V njem je
udaril na uho znani dialekt, znani kraji so beÏali mimo
oken, nizki holmci z belimi cerkvicami, ki so se kazale
od vseh strani.

BES

MALI LJUDJE

âudno se je bilo tod voziti: Pri‰li so spomini in tako

napolnili voz in ga zagostili, da je sedel Mirtiã kakor v
megli in ni videl, ne sli‰al veã ne sopotnika, ne sopotni-
ce, ki sta sedela poleg in se razgovarjala o kmetiji. Sto-
krat in stokrat se je Ïe tod vozil in vselej v drugem raz-
poloÏenju kakor danes. Ko je obiskoval ‰olo, se je vozil
na poãitnice, pozneje se je peljal tod prvikrat v svojo
sluÏbo, nekoã ga je spremljala na tej voÏnji njegova za-
roãenka Tinica, in blizu Grosupljega drãi vlak skozi tu-
nel in tam se je zgodilo nehote in nepriãakovano prvi-
krat nekaj sladkega in nepozabnega.

Rahlo kramljajo spomini, v dnu du‰e leÏi kakor svin-

ãena kepa zavest sedanjega stanja in nesreãe, drãeãe ko-
lesje pod vozovi enakomerno suje in se zaletava, vãasi
za‰kriplje in zajeãi pod zatvornicami, vlak vozi vedno
poãasneje, izmed drevja se prikaÏe bela hi‰a, skladani-
ca lesa, jesenski vrt, kopa ljudi in lokomotiva za‰umi na
ves glas in se ustavi. Postaja je in sprevodniki letajo po
dolgem ob vlaku in naznanjajo potnikom, kam so jih
pripeljali.

Nekoliko minut po treh izstopi Mirtiã v svojem rojst-

nem kraju. V trgu je postaja in on ima ‰e pol ure pe‰ do
svoje vasice. Gre med travniki in njivami, koder po-
spravljajo kmetje zadnje pridelke. Vãasi mu pride nas-
proti znanec ali znanka iz trga ali bliÏnje vasi, pogleda
vanj zaãudeno in se skoro nasmeje, ali vidno mu manj-

BES

MALI LJUDJE

ka gotovosti. On, Mirtiã, ve in pozna in se vsakogar spo-
minja. Ali ko bi bilo treba spregovoriti, ga navda nekaj
odvratnega, tujega, v tla pogleda ali v stran in v dnu
notranjosti ga je sram.

Tam tiste rebri na desno, ki se tope v jesenskem son-

cu, to so vinske gorice. Bele hi‰ice sredi njih, ki se ble‰ãe
kakor ubeljeno platno, to so zidanice, vinski hrami, ki
ãuvajo za zidanimi stenami in Ïeleznimi zapahi zelo tre-
bu‰ate sode, vse polne iskreãih, bisernih vinskih kapljic.

Mirtiã pride do doma in tik pred pragom mu posta-

ne tesno in okorno, kakor bi ne bil pri‰el prav in bi se
moral vrniti. Ali vseeno stopi v veÏo, postoji, gre dalje v
hi‰o, zopet postoji, se vrne v veÏo in stopi iz nje pri nas-
protnih vratih na dvori‰ãe. Tam zagleda mater, ki stoji
sredi koko‰i, jih krmi in se z njimi pogovarja: »No ti
ãopka,« pravi, »tebe imam jako slabo zapisano. Pet dni
Ïe nisi znesla jajca! Le glej, da ne bo‰ o BoÏiãu v peãi
cvrãala.«

»Dober dan!«
»Bog daj!« odgovori mati, a ko se okrene, ji zastane

sapa, peharãek ji pade iz rok, Ïito se raztrese po tleh,
koko‰i zakokodakajo in petelin zapoje, kakor bi se ne
bal take nezgode.

Mirtiã stopi k njej in ji ponudi roko. Kmetica se nag-

loma iznebi zadrege, ‰e je rdeãa v zarjavela in razorana
lica, ali Ïe se nasmehava in veselo meni: »Ti kosmata

BES

MALI LJUDJE

kuãma ti! Kako si me prepla‰il! Pride‰ kakor duh z one-
ga sveta! Ne pi‰e‰, ne da‰ glasu od sebe, ãlovek se okre-
ne, pa stoji‰ za njegovim hrbtom! Ti gora visoka ti!«

Mirtiã stoji pred njo, v bleda lica je zardel, hoãe nekaj

povedati, pa ga moti grenka zavest, ki ga ti‰ãi v prsih.
Mati je vidno zelo vesela, peharãek pobere in odhaja s
sinom v veÏo in hi‰o. »Vidi‰,« pravi, »na‰ oãe vse ve. Kaj
ne, da si tako napravil, kakor mi je rekel pisati, pa so te
pustili domov. Ti dedec ti! Laãen si; kar za mizo sedi,
takoj ti prinesem. Ali pisal bi bil vseeno lahko! Franc bi
bil zapregel Luco ali pa oãe in bi se bil pripeljal pote na
postajo. Tako pa si ‰el pe‰ do doma!«

»Kje pa so drugi?« je vpra‰al Mirtiã.
»Franc in oãe sta ‰la v listnik, Milico pa sem poslala v

prodajalno po sladkorja!« pripoveduje mati veselo in
prijazno in jesensko sonce sije v sobo in se sveti na tleh
v plo‰ãatih in trepetavih lisah.»Milice kar poznal ne bo‰!
Cela nevesta je Ïe postala! Franc pa se zares Ïeni! Kar
Ïilica mu ne da miru in tarna in pravi, da nas bo kar
pustil, ãe mu ne preskrbimo pred pustom Ïenske. Sose-
dovo Marjeto bi rad — ta glavaã neugnani!«

Pred hi‰o pri‰kriplje in se primaje visoko naloÏen voz

listja in zavezne okna, da je skoro mraãno po sobi. Oãe
se oglasi v veÏi in mati se mu odzove v kuhinji in shram-
bi, kjer pripravlja prigrizek, z veselim oznanilom: »V
hi‰o poglej! Gosta si dobil!«

BES

MALI LJUDJE

Oãe res odpre vrata, pogleda, pa se odkrito zasmeje

na vsa usta: »Bog daj, Tone — — Da bi te, cesarska deÏe-
la! Kaj so te oblaki iztresli?«

Stopi do njega, iztegne Ïilavo roko z zavihanimi srajã-

nimi rokavi, oprime z Ïuljavo dlanjo mehko sinovo de-
snico in jo prijateljsko in presrãno strese. »Halo-o!«
kliãe, — »halo! Kje si mati? Daj fantu jesti, daj, prinesi!«
In mati se odzivlje iz veÏe: »Îe nesem, Ïe nesem!« A oãe
‰e ni zadovoljen in kliãe dalje: »Halo, ho-o! Milica, kje
si? Bog te dal, vrtoglavka! Vina prinesi, starine iz des-
nega soda! France, alo, v hi‰o! Gosta imamo!«

Franc in Milica prideta in se oba razveselita brata.

Milica je Ïe res velika in moãna mladenka. Ali zelo mla-
da je in mehkega srca, in ko vidi bratca, ji stopijo solze
v oãi in priãne jokati od samega veselja.

»Kaj te pa mami?« se ji smeje oãe. »Zaple‰i, zaple‰i!«

A mati jo izgovarja: »Glej ga trdokoÏca!« pravi. »Rada ga
ima, pa se ji stori milo! Misli‰, da je vsak tak, kakor si ti?
âe bi videl Kristusa na kriÏu, pa ‰e ne bi jokal!«

Veselje je splo‰no. Vsi sede okoli njega za mizo, jedo

z njim, trkajo in pijo, najveã samo zavoljo tega, da mu
delajo veãjo slast.

Ko se zmraãi, odidejo, kar je mo‰kih, k mizarju, ki je

odprl zadnje ãase tudi gostilno. Mizar je star prijatelj
kmeta Mirtiãa, in da se to prijateljstvo ‰e bolj utrdi, se
pomoÏe avgusta meseca med seboj njuni otroci. Tinica

BES

MALI LJUDJE

je Ïe velika in zrela za Ïenitev, Tone pa ima dobro sluÏ-
bo in bo lahko skrbel zanjo in za otroke, ãe jih jima Bog
po‰lje.

Mraãno je Ïe vsenaokrog, v mizarjevi krãmi gori luã,

troje pivcev sedi za mizo in se pomenkuje. Ko zagleda
gospodar Mirtiãa, se ves razveseli in prav presrãno po-
zdravlja pri‰leca Toneta, svojega bodoãega zeta. Tudi
gospodinja pride in nazadnje Tinica. Zunaj jo je nalaga-
la stara dekla NeÏa, da sedi v hi‰i sredi oroÏnikov gro-
zen tolovaj, pa ga ni nikjer videti. Ali kdo gleda izza
mize, bratci, kdo gleda izza mize?

Tinica je zdaj rdeãa, zdaj bleda, ob vratih stoji in zvi-

ja predpasnikov rob, silovito je vzrado‰ãena, a poleg
tega jo skrbi, ker najbrÏ ni prav ãedno poãesana in ker
nima na sebi najlep‰ega nedeljskega krila. Posade jo za
mizo, ali tam ji ne gre beseda iz grla. Gleda v naroãje in
le vãasi kradoma, kadar se zdi, da gotovo ne gleda mladi
Mirtiã proti njej, se ozre za trenutek v njegov obraz in ga
bliskoma izpreleti s svojimi velikimi in sinjimi oãmi. ·ele
pozneje, ko se zavzame vsa druÏba za drug pogovor in
odide Tone v veÏo in pred hi‰o in ona za njim, se priã-
ne ogla‰ati s prijaznimi in radovednimi dekli‰kimi vpra-
‰anji.

»Ti!« se zanima, »kako pa, da si se tako nenadoma

pripeljal?« In ‰e predno priãaka odgovora, re‰uje
vpra‰anje sama. »Dopust si dobil, dopust, ali ne?«

BES

MALI LJUDJE

In Mirtiã ji pritrdi: »Da!« Tih je, vedno misli nekaj

drugega, kakor govori in poslu‰a, boji se veãera, domisli
se, da se je tisto Ïe dogodilo, da je Ïe zadaj, ali posledi-
ca je huj‰a od dogodka. Veãer je prijeten, jesensko ne-
miren in dobro de vroãemu ãelu in licu hladna sapa, ki
diha nekod od severa.

»Ti!« kramlja dekletce. »Zakaj pa nisi pri‰el v unifor-

mi? In sablja? Kje ima‰ sabljo?«

»Doma!« odgovarja Mirtiã in njegov glas je ves tru-

den in ubit. »Tam, kjer sluÏbujem. Preokorna je na
poti.«

Tiho je zopet in dekletu se nenadoma zdi vse drugaãe

na svetu, kakor je bilo vãasi. Prej, ko sta se videla ‰e vsak
dan, jo je prijel vselej, kadar sta bila sama, za roke. In
vedno in vedno je bilo prijetno, zdaj pa je vse tako mrt-
vo in pusto in vsakdanje. On sedi na klopi pred hi‰o,
ona stoji pred njim in ne ve, kaj bi rekla, kaj bi poãela,
kam bi dela roke. Misli prejdejo, ojunaãi se in sede tik
njega na klop.

»Ti!« priãne zopet. »Mati in oãe sta rekla, da se poj-

dem v mesto uãit kuhati. Pravita, da ni zate taka vsak-
danja hrana, ko jo znamo pri nas pripravljati; jaz pa
trdim, da je! Ali ni?«

»Je!« pritrdi Mirtiã in sam ãuti, kako bi bilo treba ne-

kaj govoriti, nekaj povpra‰ati, povedati, nekaj prijazne-
ga, ljubezenskega napraviti. Ali nima besed, nima zmoÏ-

BES

MALI LJUDJE

nosti za zaljubljeno dejanje. In Tinica se hipoma do-
misli, da se je pripetilo v Ïivljenju njenega ljubljenca
nekaj takega, kar mu je njo odtujilo. In Ïe vidi v mislih
niãemurno in na‰opirjeno mestno gospodiãno, ki se
ko‰ati pred njim v ‰irokem klobuku in izpodkopava nje-
no ljubezen in sreão.

»Oh!« vzdihne. »Zdaj pa vse vem, zdajle sem se ‰ele

domislila, zakaj si tak!«

In on, ki ãuti svojo krivdo in ji ne more svoje usode

razkriti, se vznemiri in zaãudi: »Kak‰en, kak‰en?« vpra-
‰a naglo, a dekletce Ïe poihteva in pripoveduje trgoma
in oãitaje: »Kaka druga, gosposka te je zmotila — o! Le
naj te, le imej jo, jaz pa se ne bom nikoli omoÏila, ne
bom nikoli sreãna, pojdem v samostan . . .« In vse tako
dekli‰ko naivno dalje.

Njemu se Tinica smili. Vzame njeno levico v roko, jo

boÏa, jo poloÏi v svojo levico, se oklene z desnico de-
kliãinega pasa in skloni svoje lice k njenemu. »âemu?«
vpra‰uje. »âemu?« In sam ne ve, kaj hoãe povedati. TeÏ-
ko mu je, sladko, odurno, hladno, zoprno — vse obe-
nem. BoÏa jo in tolaÏi: »Niã ne misli, niã ne misli! Sreã-
na si, Tinica, jako si sreãna!«

DruÏba odide iz gostilne in se smeje mladi dvojici.

Doma ‰e ãujeta mati in hãerka, na mizi ãaka starinski
bokal rumenega vina, z belim prtom pregrnjena pogaãa
in na podolgovatem kroÏniku zgoraj ãrnikasta in od

BES

MALI LJUDJE

naãete strani soãnordeãkasta gnjat. Postelja je visoko
narahljana, da je treba priliãno splezati nanjo, in vsa
pogrnjena z belimi in ble‰ãeãimi rjuhami, ki di‰e sveÏe
in prijetno po domaãem platnu. K postelji je primaknjen
stol in na njem stoji majhen svetlikast kozarãek in poleg
visoka zelena steklenica, ki je napolnjena z najbolj‰im
domaãim Ïganjem.

Zjutraj, ko se komaj zdani, gredo mo‰ki v goro in Ïen-

ski obljubljata, da prideta popoldne za njimi s polnimi
jerbasi peciva in slanine. Sonce vzhaja, vinogradniki so
Ïe na gori, Ïe odpirajo bele hrame, pripravljajo stiskal-
nice in brente in se razkropljajo med brajdami. Tam se
ogla‰a eden, tam drugi, tam pove dovtip Lipovãev ·i-
men, od druge plati se mu zasmeje Lisjakov Nace in ga
podraÏi s pokaÏeno Ïenitvijo. Kakor se nagiblje dan,
tako raste dobra volja. Po hramih cvilijo stiskalnice,
mo‰t se cedi v lesene golide, moãan vinski duh napol-
njuje prostor, gospodar zajema s staro majoliko v pro-
strani kadi, poku‰a sam in mlaska z jezikom, pomi‰lja in
kima, zajema v drugo in ponuja ‰e sosedu v poku‰njo, v
pomislek in izjavo.

»Bog jo je dal!« govori hvaleÏno in zadovoljno. »Po-

zna se, da jo je Bog dal! Taka je ta kaplja, kakor bi je bili
iz nebes nastregli!«

Ko se nagiblje dan, pridejo Ïenske v ‰irokih belih

predpasnikih, s pisanimi rutami okoli pleã in z ogrom-

BES

MALI LJUDJE

nimi in na vse naãine kriÏastimi jerbasi na moãnih za-
rjavelih glavah. Mladina jim uka nasproti, moÏje in star-
ci vihte s pajãevinami prepreÏene klobuke in jih kliãejo
od daleã po imenih. Visoko so nakopiãeni pasasti jerbasi
in na mnogi strani kuka izpod belega prta okroglasta
kost debele kraãe ali glava peãenega ko‰truna ali kljun
rumenega petelina. Zdaj — naenkrat — v mraku se je
napolnila vsa gora s samimi pesmimi. Kakor bi se spre-
menili vsi ti stoteri kmetje, ki ‰ume med trtami in se
vrtijo po zidanicah, v ãrne murne, polegli po brajdah in
zapeli zdaj, ko se je storil miren in prijazen jesenski
veãer. Ali lepo zapeli, ne samo zaÏviÏgali. O gori bi po-
vedali v pesmi, kjer Ïlahtna vinska trta rase, o zlati vin-
ski kaplji, ki daje Ïilam kri in moã, o starãku, ki je Ïivel
tam v vinskih gorah, izpraznil na smrtni postelji zadnjo
kupo te rujne tekoãine in se priporoãil z njo v roki sam-
emu nebe‰kemu oãetu: »·e tale kozarãek — pa bom
prepeval vekomaj tvojo ãast in slavo!« Sosed se brati s
sosedom, fant s fantom, moÏ z moÏem, vsekriÏem pri-
govarja drug drugemu, naj prime kupico v roãico, napije
Tinetu zdravico in ‰e posebej zabiãuje:

»âisto ga ven izpij,
drugemu nalij —
saj ima‰ modro glavico!«

BES

MALI LJUDJE

In vsi ti napevi so tako mehkobno prijetni, tako pri-

ljudno zaokroÏeni, da silijo pevcu in pivcu smeh na usta.

Îe pozno zveãer je prijel Franc brata Toneta v zidani-

ci pod pazduho, ga odpeljal na plano, ga potisnil tik
sebe na klop pod brajdo in mu povedal nekaj zauplji-
vega in odkritosrãnega: »Ali pozna‰ ti sosedovo Marje-
to?« je vpra‰al. »Ali se je ‰e spominja‰?«

»·e!« je odgovoril Tone.
»Tisto, vidi‰,« je zaupal Franc, »njo imam rad. In tudi

ona mene: prisegla mi je! Njo bi rad za Ïeno!«

»Da!« je pritrdil Tone. »Ali kaj naj jaz storim pri

tem?«

»Reci oãetu!« je svetoval in prosil Franc. »In materi,

obema reci! Dajte mu jo, svetuj, pred pustom ga poroãi-
te! Tako govori, tebe bosta ubogala!«

»Hoãem!« obljublja mladi Mirtiã. »Daj mi roko!« sili

brat, stiska desnico in se vnaprej zahvaljuje. »Hvala ti,
zame in zanjo, hvala ti!« Vraãata se, brat se ga okleplje
okrog rame in poje na vse grlo.

Vsi so Ïe pospali, petje je utihnilo, samo ‰e on sam se

premetuje po slamnatem leÏi‰ãu in ne more priãakati
spanca. Kakor v polsnu se oglasi z neumljivo besedo in
sestra Milica, ki leÏi blizu njega, naenkrat spregovori in
polahko vpra‰a: »Ali ‰e ne spi‰, Tone, ali ‰e ne spi‰?«

BES

MALI LJUDJE

»Ne!« pove Tone in umolkne. In ãez nekaj ãasa zopet

povzame Milica: »Misli se mi blodijo po glavi, pa ne
morem zatisniti oãi!«

»Kak‰ne misli?« vpra‰a brat in Milica molãi in se po

dolgem odmoru oglasi: »Ni, da bi pravila, ni mogoãe!«
In kasneje doda: »Ali bi me ti razumel, ali se mi ne bi
smejal?«

»Ne!« obljubi brat in skriva svojo nepozornost z

naglimi in toãnimi pritrjevanji in odgovori.

»Vidi‰,« pripoveduje Milica s ti‰jim glasom, »ali ti ve‰,

kje se pravi v na‰i vasi pri Jurjevih?« âaka, da brat prit-
rdi, in zopet nadaljuje: »Tam imajo ‰tudenta Lojzeta in
tisti mi je rekel, da me ima rad. O BoÏiãu zopet pride. Ali
je mogoãe, da me ima rad?«

»Mogoãe je,« pravi Tone, »kako bi ne bilo mogoãe?«

A Milica ne verjame in je vseeno zadovoljna z bratovo
izjavo: »Saj ni mogoãe, ako bi bilo mogoãe, kako bi
bilo?« ‰epeta sama sebi.

Teden dni so ostali vinogradniki v gorah in se ‰ele v

soboto pred prazni‰kim dnevom vraãali proti vasi. Mla-
di Mirtiã je bival z njimi in se z njimi vraãal v domaão
hi‰o. Zdaj proti koncu njegovega dopusta, ki ga je bil
doma napovedal, je postajal zanj vsak bodoãi dan teÏji
in grenkej‰i in usodnej‰i. Iti je bilo treba, odpraviti se,
odpeljati se, ali nikjer ni bilo veã zanj mesta, nikjer cilja,
kjer se vr‰i njegovo delovanje, njegov vsakdanji posel in

BES

MALI LJUDJE

sluÏba. Enkrat samo v vseh teh dnevih je hotel povedati
resnico, razkrinkati samega sebe do mozga in razoãarati
navzoãne. Moãno je pil tisti veãer, nenavadno, priãel se
je smejati in ‰aliti. Zaobrnil je najprej tako, kakor bi pra-
vil o svojem prijatelju. Ali vsi so bili enih misli: »Nevre-
den ãlovek!« so dejali. »Ni za delo, ni za Ïivljenje. Kakor
osat med rastlinami!« In zdaj je pokazal nase in se za-
smejal bridko, kakor se mu je zdelo, grenko: »Jaz sem
tisti osat!« In tudi drugi so se zagrohotali, ali veselo in
prostodu‰no.

»Jaz sem tak osat!« je povedal resno drugiã, ali vsi so

se smejali. In sam sebe se je nenadoma prestra‰il. Da bi
ti ljudje spoznali resnico, naj nihãe ne Ïeli uãakati, da bi
kdaj zagledali golo, nesreãno resnico!

Sedmi dan pa, ko se je se‰el zopet z mizarjevo Tino,

je du‰evno onemogel kakor prepla‰eno dete. Ko sta se
menila v vrtni lopi in je sedela Tinica na njegovih kole-
nih, mu je nenadoma zmanjkalo besed, nekaj du‰eãega
se je razlilo po prsih, grlo se je stisnilo v boleãini in oãi
so se zameglile. Deklica ni videla v mraku ljubljenãevega
obraza, samo krãevit pritisk njegovih rok je ãutila na
svojem Ïivotu in mirno vpra‰ala. »Ti, dragec, zakaj me
tako stiska‰?«

Takrat so se nenadoma izlile iz oãi solze, tekle po licih

in kapale od trepalnic na dekliãine lase, na njeno ãelo in
njena senca. Oklenila se ga je, stisnila glavo k njegove-

BES

MALI LJUDJE

mu obrazu in priãela ‰e sama jokati. »Oh, do solz te
imam rada,« je jecala trgoma in komaj umljivo, »da, do
solz tako kakor ima‰ ti mene! Ali niã ne bodi Ïalosten,
niã ne bodi otoÏen, vse bo ‰e dobro, lepo, blago! Avgus-
ta meseca, takrat se vzameva, takrat postanem vsa tvoja,
samo ãisto tvoja, ali me poslu‰a‰?«

Oba se pomirita, deklica se zravna v naroãju, premi‰-

lja nekaj in se nepriãakovano oglasi: »Ali da bi se ‰la zdaj
v mesto sama kuhati uãit, to je neumno, ali ne? âemu?«

BES

MALI LJUDJE

eãe osmi dan, nastopi deveti. Mirtiã se ogiblje druÏ-
be, Ïdi v samoti ali hodi po polju in gozdih zadaj za

vasjo. Materi se smili, ker se ji zdi, da bi ‰e rad ostal pri
njej, pa mu ne dovoljuje sluÏba. Tinica se tolaÏi s svat-
bo in ‰teje na drobne in roÏnate prste, koliko mesecev
je ‰e do avgusta, koliko tednov mora ‰e preteãi. Oãe
ostaja vedno premi‰ljen moÏakar, posmeje se in pravi:
»Jutri bomo pa zapregli Luco in odpeljali Toneta na po-
stajo. Cesarska deÏela! Rad ga imam, pa bi ga ‰e s svo-
jimi nauki pripravil ob sluÏbo! Kajpada! Iti mora, to se
razume! SluÏba je sluÏba!«

Deseti dan napoãi, pred hi‰o stoji koleselj in spredaj

hrÏe in koplje okrogla Luca, kakor bi se ji mudilo ‰e
danes za deseto goro. Franc se poslovi na pragu od bra-
ta, oãe stopi spredaj na voz in urejuje med prsti vajeti,
Milica sede tik njega in zadaj se uravnavata mati in
Tone. Naglo drãe kolesa po cesti. Nenadoma se pripe-
ljejo do mizarjeve gostilne. Tinica stoji na pragu, belo
obleko ima na sebi, v lica je rdeãa in v rokah drÏi kito
cvetja. Ustavijo se, mati posadi Tinico tik sebe, krãmar
in krãmarica se prikaÏeta na pragu, dobrovoljno in ‰ega-

BES

MALI LJUDJE

vo pozdravljata in streÏeta z vinom. Zopet drãi koleselj
dalje, zadaj za njim lete veseli klici, znani kmetje se
umikajo k cestnemu robu, smehljajo se in snemajo klo-
buke. Tam izmed drevja se Ïe beli Ïelezni‰ka postaja,
blizu ceste teãe dvoje Ïeleznih tirov, ki beÏita v rahlem
loku po ravnini in se tam v dalji stekata v eno samo ãrto.

Miren jesenski dan je. Ni sonca, ni sape, nebo je meg-

leno in jasnosivo, jate ptic se preletavajo pod njim in se
dolgoãasno ogla‰ajo. Tam na levi teãe ‰irok potok in ob
njem stoji starinski mlin, ki neprenehoma ‰umi in ro-
poãe. Troje ãrnih in ogromnih koles se suãe ob njegovi
steni in med njimi oplakuje in pr‰i na vse strani razpe-
njena in mleku podobna voda. Preko polja sem prileti
rjav pes, laja na ves glas, teãe za vozom in zaostane nek-
je zadaj v obcestnem grmiãju.

Zdaj se je voz ustavil, Luca otresa grivo, potniki

poskaãejo s koleslja in Ïenske si uravnavajo krila. Nek-
do govori o voznem listku, Mirtiã ne ve kdo, ali vseeno
gre naprej v postajne prostore in si kupi listek. Vsi gre-
do za njim in se postavijo zunaj na peronu v krog.

Dvoje, troje Ïelezni‰kih ãuvajev hodi okrog voglov,

sicer ni nikjer nikogar. Na steni brni enakomerno elek-
triãni zvonec, ki naznanja prihod vlaka. Izza zadnje ste-
ne zavije po‰tni voz s suhim, sivim konjem, ki enako-
merno poka‰ljuje.

BES

MALI LJUDJE

»Za BoÏiã,« govori oãe s prijaznim glasom, »le gotovo

pridi! âe veã ne, za en sam dan. Rad bi, da bi skupaj
boÏiãevali!«

Tina niã ne govori, tudi Milica ne. Prva drÏi v roki

rdeãe roÏe in je videti, kakor bi bila nanje pozabila, ali
bi veã ne vedela, komu jih je namenila. Mati govori o
zdravju, Ïeli sreãno voÏnjo in vpra‰uje, kdaj dospe vlak
v Ljubljano, kdaj do tiste postaje, kjer sluÏbuje njen sin.
Med vsemi plava nekaj otoÏnega, sanjavega. Radi bi
ostali vsi skupaj, pa ne morejo. Enega od njih kliãe Ïiv-
ljenje v druge kraje.

Mirtiã je ves bled, vidno zmeden. Misli mu begajo po

glavi, pod senci mu tolãejo Ïile kakor kladiva, po u‰esih
mu ‰ume in zvene pla‰ni in neumljivi glasovi. Vsak hip
pogleda z oãmi v daljavo po ravnini, odkoder priãaku-
je ãrne in kadeãe se lokomotive. Misli nanjo kakor na
po‰ast in grozno mu je. Zdaj — ta trenutek se je prika-
zala. Spoãetka je majhna in ãrna, a vsak hip postaja veã-
ja in ogromnej‰a. Glavo nosi pokonci in iz nje se vale
dolgi in nepregledni oblaki gostega dima. Rohni, ropo-
ãe, prasketa, mirno se bliÏa in mogoãno, kakor bi plava-
la na nevidnih krilih ped nad zemljo sredi teh poljan in
holmov. Na vse strani puhti od nje silovita moã, ki se ‰iri
po ozraãju kakor grom neba ali bobnenje potresa. Os-
ter ÏviÏg se ogla‰a iz nje, reÏe zrak kakor nevidna ostri-

BES

MALI LJUDJE

na in se zajeda v uho kakor nekaj bodeãega in nevarne-
ga. Îelezniãarji tekajo pred postajo, dvoje, troje potni-
kov izstopi, vlak stoji ãrn, dolg in ‰umeã.

»Kdaj se zdaj vidimo?« se nenadoma oglasi Mirtiã, v

obraz je bled kakor rjuha, roke se mu tresejo, govori,
kakor bi bil naenkrat oslabel, onemogel in glava mu leze
nekam na prsi proti zemlji.

»O BoÏiãu!« odgovarja nekako za njegovim hrbtom

oãe in tudi njegov glas se je spremenil, postal je votel.

»Ako Bog da zdravje!« dostavlja. »Ako Bog da!«
Tinica zaihti in zakrije oãi z belim robcem, Mirtiã se

oglasi vnoviã ãisto rahlo in obupano: »Nikoli veã se ne
bomo videli!« spregovori in se hipoma oklene s trepeta-
joãimi rokami materinega vratu, kakor bi pri njej iskal
zaveti‰ãa in re‰itve. Oklepa se je tesno, kakor bi ne ma-
ral veã od nje.

Vlak Ïe ÏviÏga, oãe spodbuja, da je treba vstopiti, sin

omahuje tik matere, hoãe oditi, odhaja, Milica kliãe za
njim in mu ponuja bel, z jedili napolnjen zavoj, lokomo-
tiva zahrope in se zgane, vozovi sunejo drug ob druge-
ga, mati se oglasi prestra‰eno, skoro zajeãi: »Kaj ti je,
Tone, kaj ti je?«

Tone leti nekam v sredo vlaka, iztegne roko, da bi se

oprijel voznega roãaja, zagrabi mimo v zrak in med
beÏeãe Ïelezje, skloni se in pade. Vse zakriãi kakor po-

BES

MALI LJUDJE

divjano, zavornice za‰kripljejo, lokomotiva zabuãi in se
ustavi, vozovi se sujejo med seboj in obtiãijo ãrni in
mirni. Mirtiã je Ïe mrtev.

BES

MALI LJUDJE

Na gradu

tisti sobi gradu, kjer drÏe tri okna na vrt, sedi
dana‰nje poletno popoldne priletna gospodarica

gra‰ãakinja Tereza in lista po knjigi. Njena Ïenska doba
se obraãa proti ‰tiridesetim letom, lasje so priãeli pola-
goma siveti, koÏa se je nabrala zlasti okoli oãi in po ãelu
v tisoãere gube in gubice, ki se vedno mnoÏijo in veãa-
jo, a ona je ‰e vedno gospodiãna. Po njenem mnenju je
tega krivo Ïivljenje in zlasti razni sluãaji. Zdravnik iz
bliÏnjega mesta, g. dr. Lovro Kociper, jo je Ïe drÏal ne-
koã v sobi okoli pasa in ravnokar je bil priãel razkrivati
svoja ãuvstva, ko je planila nenadoma v sobo rajna
sestra Vincencija in zakriãala: »Pojdita dol, hlapec Jure
se je obesil!« Hlapec Jure, ki je bil velik pijanec, se je res
obesil. Konec ga je bilo, ali tudi tako ugodnih situacij z
mladim doktorjem ni bilo veã. Bilo je, kakor da je kdo
odkrite in tople besede zapla‰il.

Pozneje nekoã spomladi je mnogo govorila z velepo-

sestnikom Jurco iz Primorskega.

Spomladansko popoldne sta tako pred leti stala pred

gradom, su‰ca meseca je bilo, ravnokar je bil zapadel
nov sneg, ki se je pa v Ïe toplem solncu topil, da je od

BES

MALI LJUDJE

vseh strani curela in Ïuborela voda. Stojita pred gra-
dom, pa pogleda mladi veleposestnik najprej na levo
naokrog, potem na desno, nato po vseh grajskih oknih
in v grajsko veÏo. Nikjer ni bilo Ïive du‰e in on reãe:
»Kaj bi vi napravili, recimo, ãe bi vas jaz pri ti priãi po-
ljubil!«

»Hm!« je rekla ona v prijetni zadregi. »Kaj naj bi na-

pravila . . . Ali naj bi vas toÏila — zaradi poljuba?«

On se je bil Ïe sklonil — takrat bi bilo, ãe nikoli ne ali

v istem trenotku je zagrmelo na strehi, sneg se je vsul po
obeh, njemu odbil klobuk, njej zme‰al frizuro, da je bila
v hipu vsa ku‰trava in razdejana in je morala steãi v
grad.

Po mnenju gospodiãne je v Ïivljenju vse odvisno le od

sreãe. Kdor ima njo, ima vse, kdor je brez nje, nima ni-
koli niã. Naj bo lep, naj bo bogat, naj bo ‰e tako moder,
ãe mu ni sreãa mila, ne bo vse skupaj niã, pa naj se loti
ãesarkoli.

O sebi ve in dobro spoznava, da nima sreãe. Na gra-

du samotari, izplaãuje delavce, ki ji obdelujejo polje in
vinograd, najema jih in odpu‰ãa, pa tako Ïivi dalje z
dneva v dan. Vse njeno Ïivljenje je v zadnjih letih brez
izpremembe enoliãno. Danes je vse tako, kakor je bilo
vãeraj, jutri bo vse tako, kakor je danes. Dolgãas je torej.

Zunaj na vrtu cveto rdeãe vrtnice in njihov vonj pri-

haja v sobo kakor nekaj opojnega in omamnega. Zadaj

BES

MALI LJUDJE

za vrtom se pomiãe kmeti‰ki voz, kmet Lukec gre z
biãem v roki tik konja in pokimava, za vozom teko po
poti otroci in eden izmed njih kriãi: »Oãe, oãe, glejte,
kolo se vrti!« Lukec pljune v stran in odgovori: »Pa jezik
podstavi!«

Zoprno je, zoprno. Zlasti take poletne popoldneve.

Zunaj vroãina, znotraj soparica, povsod pu‰ãoba in
dolgãas.

Gospodiãna Tereza zmi‰lja nekaj ãasa, pa stopi poãasi

do vrat, odpre jih in zakliãe po hodniku: »Marjeta, Mar-
jeta!«

Zapre zopet vrata, sede nazaj na ‰iroko roÏnato zofo,

in kmalu pride tudi Marjeta, stara in ko‰ata grajska de-
kla. »Uh, uh« — se pritoÏuje — »ta na‰ mladi pastir Pe-
terc ima pa Ïe take besede, da ãlovek ne ve, kam bi po-
gledal, ko ga sli‰i. ·e mene, ki sem stara, je vendar tako
sram, da nikoli tega!«

»Tamle,« kaÏe gospodiãna Tereza, »na omari je kljuã

od male kleti na levi. Iz tistega soda natoãi, ki je v njem
starina, pa prinesi polno steklenico!«

»I,« misli Marjeta, »kaj bodo pili?«
»Vroãe mi je,« pojasnjuje gospodiãna.
»Po tisti starini preklicani jih bo ‰ele kuhalo in jih

bo!« jo onika dekla in kima z glavo.

»Pa dolgãas mi je!« doda gospodarica.

BES

MALI LJUDJE

»I,« jecne zopet Marjeta. »Pa bi stopili malo k nam

doli, k druÏini. Tak ravs in kavs je vedno, da ima ãlovek
res dosti poslu‰ati!«

»No, le pojdi, pa prinesi!« ukazuje gospodiãna. Mar-

jeta gre in se kmalu vrne s polno steklenico in kozarcem,
postavi vse skupaj na mizo in odide.

Vino je tako, kakor bi stopili cekine, pa jih zlili raztop-

ljene v steklenico. Pri toãenju se iskri in peni in kar zvez-
de se pode po kozarcu.

Gospodiãna Tereza nagne kozarec in ga izpije do dna.

Sedi naprej, natoãi novega in njene misli so kmalu vedre
in vesele, brezskrbne in mlade in tudi dovzetne in po-
gumne. ·e drugo ãa‰o izprazni, nasloni se nazaj na zofo,
smehlja se prav prijetno in polahko zapre oãi.

Ne sedi bogve kako dolgo, pa se zaãujejo zunaj na

hodniku koraki, nekdo se ustavi pred vrati in nalahko in
vljudno potrka.

»Naprej!« veli gospodiãna Tereza, vrata se odpro in v

sobo stopi jako zaokroÏen ãrno napravljen gospod v
najbolj‰ih letih. Spredaj ima vestjo na globoko in na
‰iroko izrezano, da se sveti bela srajca po vsi sobi, na
glavi ima okrogel in ozkokrajen polcilinder, ki ga je Ïe
vljudno snel in ga drÏi v roki, lase nosi majhne in glad-
ko na vsako stran poãesane, v lice je rdeã, zdrav in poln,
pod nosom mu rastejo ãrne brãice, ki jih z levico krat-
koãasno gladi, bolj je debel kakor suh in bolj majhen

BES

MALI LJUDJE

kakor velik. Gre proti gospodiãni Terezi, cinca poredno
zdaj malo na desno, zdaj malo na levo, smehlja se prav
zadovoljno, gleda z meÏikavimi in ãrnimi oãmi v gospo-
diãno in se ji prav globoko prikloni.

»Jaz sem gospod Alkohol!« izjavi. »Izvolili ste me

sprejeti in jaz sem Ïe tukaj. Velika ãast mi je, spo‰tovana
gospodiãna!«

Do‰lec lepo izpodvije svojo roko, cinca ‰e vedno sem

in tja, smehlja se in v obraz je rdeã in zdrav kakor sveÏe
jabolko. Gospodiãna Tereza mu seÏe v roko in prav za-
dovoljna je s posetom. Pri‰lec se ji zdi jako liãen, proÏen
in galanten, posebno pa ji ugaja dobrovoljnost in smeh,
ki ga je vedno polno njegovo obliãje. »Sedite!« mu pri-
jazno ponudi stol, sama se nasloni nazaj in si podpre,
kolikor je mogoãe koketno, starikavo glavico. Z levico
naglo seÏe nazaj v frizuro, da se uveri, ãe so lasje v redu.
Vse je dobro. Gospodiãna Tereza prekriÏa suhljata ko-
lena in priãne z gospodom pomenek.

»Odkod pa, prosim, ãe smem vedeti?« z zanimanjem

povpra‰a.

»Ho,« pravi veselo gospod. »Kar tukajle spodaj sem

bil pod va‰im gradom v Jurmanovi krãmi. Kovaã Pelin-
ko se je tako napil, da sta ga nesli mati in hãi na nosilih
domov. Îena je vpila: Mrcina nesramna, klada pijana!
Hãi je dodajala: Sram vas bodi, fej, sram, sram! On pa je

BES

MALI LJUDJE

kroÏil z rokami po zraku, pomeÏikaval v solnce in pre-
peval:

Dosti roÏic je pognalo,
ena je najlep‰a le,
to bo gartroÏca cvetlica,
ãe Ïe moje ne deklé.«

»Ho, ho, ho!« se zasmeje gospod gost, potolãe s pol-

nimi dlanmi po kolenih in popravi svojo ãrno suknjico.

Tudi gospodiãni se zdi vse sme‰no, na ves glas se za-

smeje in zaploska po zraku z rokami. »Kod pa kaj vi naj-
raj‰i hodite?« veselo povpra‰a.

»Ho!« pravi gospod. »Povsod me je dosti. Na Gorenj-

skem napravim tako homotanje, kamor pridem, da bi
komaj ãlovek verjel. Nedavno tega sem sedel v neki go-
stilni, pa je bilo naenkrat vse pokonci. Povem vam, da ni
ostal en stol cel in tudi ena glava ne. Salament, to so se
dajali! Nekemu fantu so kar nos odrezali; prav res: kar
odrezali so mu ga! Na Dolenjskem je vse drugaãe. Kadar
pridem tam v pivsko druÏbo, se vsem pivcem razvleãe-
jo obrazi, usta se jim raztezajo, vse se smeje in drÏi okoli
ram, pa vse prepeva, da gre kar skozi u‰esa. No, veste
kaj, to je pa slabo, kadar zajdem v mlado druÏbo deklet
in fantov. Zadnjikrat je ena prav zaradi mene zibala!«

Gospodiãni Terezi se zdi vse to, kar pripoveduje go-

spod, prav zabavno in prijetno, pomigne mu zato malo

BES

MALI LJUDJE

s prstom in gospod sede takoj tik nje na zofo. In vse se
prav ãudno izpremeni. Tiste roÏe, ki so bile poprej samo
vtkane po zofi, so zdaj prave in Ïive roÏe, ki prelepo
cveto in predivno di‰e. Oba, ona in gospod, sedita na
njih, zibljeta se, drÏita se za roke in nikak‰nega dvoma
ni, da se bosta ‰e prav presrãno in toplo poljubovala.

Zadaj na naslonjalu zofe sta bila prej vtkana dva pisa-

na ptiãka, ki sta zdaj tudi naenkrat oÏivela. Veã nista v
blagu, ampak na blagu se drÏita z drobnimi krempeljãki,
kljunãke odpirata in tako lepo Ïgolita, kakor bi peli dve
rajski ptici.

Gospod Alkohol vzame kupico v roko, trãi z gospo-

diãno, gleda smehljaje v zlato vince pa zakroÏi naprej in
gospodiãna za njim:

»Bratci, veseli vsi, tralalala . . .«

Ko to pesem odpojeta, odloÏita oba hkrati ãase in se

objameta in poljubita prav presrãno enkrat od leve in
enkrat od desne. Potem reãe gospod: »Jaz imam tebe
tako rad, kakor slavãek pesem!«

Ona pa odgovori: »Jaz imam tebe tako rada, kakor

grlica gnezdece!«

In zopet on: »Jaz te tako ljubim, kakor pijanãek vino!«

To ji pove, poseÏe z roko zadaj pod njeno desno pazdu-
ho, pa jo po‰egaãe, da ona vzkrikne in se mu vrÏe v na-
roãje.

BES

MALI LJUDJE

Gospod Alkohol priãne pripovedovati o svojih naj-

ljub‰ih prijateljih, gospodiãna Tereza mu sedi prijetno v
naroãju in zato ga ‰e mnogo raj‰a poslu‰a.

»Îivi ti, pravim, takole na veselo roko,« razklada ve-

seli gospod, »Ïivi ti moj ljubi prijatelj Janez Frluga. V
prelepem kraju na Notranjskem je on obãinski sluga in
policaj, to oboje v eni osebi, in ‰e poleg tega eden izmed
najbolj‰ih mojih tovari‰ev. Zadnjiã bivam tako v njego-
vem kraju, pa skleneva proti veãeru tole: noge imajo
prosto voljo. Kamor hoãe katera, tja naj stopi, in kadar
hoãe katera in kakor hoãe, tako naj napravi! Takoj so
nama bile vse hi‰e na potu. Tu sva zadela v vogal, tam
v proãelje. Dojdeva v gostilno, da opraviva tam policij-
sko dolÏnost. Alo, spat, gostje in pijanci! Pa se oglasi
rdeãenosi sodnik, tudi moj prijatelj: Kako pa misli‰ to,
Frluga? In adjunkt reãe: Sakralinska deÏela! Kaj pa Ïlo-
bodra‰, prijateljãek! Vsi skupaj smo si jako naklonjeni in
jaz in policaj si dovoliva takole ‰alo: pustiva se poloÏiti
pred gostilni‰ki prag, veseli gostje pa skaãejo preko naju
na cesto!«

Gospodiãna Tereza se prav dobrodu‰no zasmeje,

dvigne roko, pa jo dene prijetnemu kavalirju za vrat.
Gospod Alkohol pa pove ‰e eno prigodbo.

»Na Dolenjskem,« pripoveduje »imam prijatelja, ki

mu pravijo Elektrika. Nihãe ga ne kliãe drugaãe kakor:
Ho, Elektrika, bravo! Odkod, po kaj, kam? Mesar je on,

BES

MALI LJUDJE

prav lepo rejen in kadar sedeva v krãmi za mizo, nabe-
reva znancev okoli mize kakor jagod na roÏni venec.
Pijemo nato skupaj, kakor ene matere sinovi. Ko je
okroglo ‰tevilo posod prazno, vstane gospod Elektrika
in veli: Primite drug drugega za roke. Tudi on stori tako,
vsi vstanemo, ogromen kolobar stoji okoli mize in
gospod Elektrika izjavi in vpra‰a: Jaz sem ãudodelni
gospod Elektrika. Ali me Ïe ãutite v sebi? Ne ‰e! odvrne-
jo gostje, stojeãi kakor sveãe, in dobrovoljni mesar
ukaÏe: Ravnaj se, miza! Krãmar, prinesi ravno toliko,
kakor si dozdaj nanosil! — Zgodi se tako, pijemo in po-
jemo dalje, in ko je vse prazno, ukaÏe na‰ gostitelj na
novo, da se primemo za roke. Primemo se, vstanemo, ali
vsi se zibljemo kakor mlado drevje v vetru. Ta naprej,
oni nazaj, sosed na levo, tovari‰ na desno. Gostitelj izja-
vi: Zdaj sem pri‰el v vas s svojo ãudodelno moãjo. In vse
cincajoãe glave odpojo kakor pri veliki ma‰i v cerkvi:
Tako je, ãudodelni gospod Elektrika!«

Gospodiãna Tereza bi rada zaplesala. Podplati so jo

nenadoma zasrbeli, nekaj gomazi po njih in nepreneho-
ma ‰egaãe. Ali kje so godci?

Komaj gospodiãna Tereza pomisli, pa Ïe opaÏa izpre-

membo, ki se godi na stropu. Tam sta naslikana dva
majhna debela angelãka z majhnimi zlatimi perutnica-
mi, ki so videti tako nezanesljive, da bi jim ãlovek komaj
zaupal svojo Ïivljensko varnost. Vsak ima v levi violino

BES

MALI LJUDJE

in v desni lok in oba rasteta ven iz stropne ravnine, iz-
lu‰ãita se iz nje, pa sfrãita po sobi. Peruti so dobre. âlo-
vek bi ne verjel, ali angelãka prav spretno frãita, obraãa-
ta v zraku kozolce, podraÏita se malo in po‰ãipljeta,
ustavita se v kotu nad oknom, zastavita violini pod bra-
do, priãneta ugla‰ati strune, vsak zavihti svoj lok in zai-
gra.

»Ho, ho, ho!« se smeje gospod Alkohol, s plesalko

vred skoãi izza mize, postavi jo na sredo sobe in priãne
najprej sam plesati okoli nje. Jako kratkoãasno ga je gle-
dati. V glavo in noge je enako ozek, proti pasu pa se
dobro ‰iri in kroÏi. Stopala ima majhna in spretna, urno
jih izpodmiãe in komaj s konci se dotika gladkih tal.
Zadaj mu visita od ãrne suknjice dva ‰krica, ki frfotata
v zraku in se lovita za gospodom Alkoholom.

Gospodiãna Tereza Ïe tudi drÏi za krilo in izpodmiãe

noge. Zdaj ji skoãi za pas gospod kavalir, sprimeta se
naglo, pa zavrtita in zavihtita, da je veselje. Lepo je, ka-
kor ‰e nikoli. Ni godcev na svetu, ki bi godli lep‰e in
poskoãneje, kakor godeta angelãka v kotu nad oknom,
ni pevcev na zemlji, ki bi peli slaje, kakor pojeta ptiãka
na zofinem naslonjalu in ni galana, ki bi drÏal topleje
okoli pasa in gladkeje plesal kakor gospod Alkohol.

Dolgo, dolgo traja ta radost. Ko pa angelãka odgode-

ta, zletita na tla in se iz prehajata po sobi z gosli in loki
na rami, sedeta gospod Alkohol in gospodiãna Tereza

BES

MALI LJUDJE

nazaj na roÏe, prav tesno drug k drugemu se stisneta in
si gledata prijazno in pomenljivo v oãi. Priãne se vroãa
ljubezen, ki traja tako dolgo, da zajde solnce.

Ko se naljubita, pove gospod Alkohol tole: »Kdor

mene ljubi, ni nikoli nesreãen, nikoli zapu‰ãen, nikoli
Ïalosten!«

Gospodiãna Tereza poklekne in mu priseÏe veãno

zvestobo. »Kolikokrat se lahko vidiva?« vpra‰a poÏelji-
vo.

»Vsak dan!« odgovori gospod Alkohol. »Ahasver ni

niã proti meni. âe me kdo zaÏeli, pa me ima takoj pri
sebi. Riziko ni vreden vpo‰tevanja. Ta hip sem v Ame-
riki, ta hip v Afriki, ta hip na Ruskem, ta hip na ·pan-
skem.«

Gospodiãna Tereza kima, trudna je postala, niã veã ne

more misliti, ne umeti. Gospod kavalir to vidi, poloÏi
njeno glavo v svoje naroãje in igra s prsti po laseh, da bi
laglje in slaje zaspala. Gospodiãna Tereza zaspi med
igranjem angelãkov, med petjem rajskih ptiãkov, med
dehtenjem preãudnih roÏ v naroãju ljubeznivega gospo-
da Alkohola.

Zdaj naenkrat nekdo potrka, gospod Alkohol skoãi s

tremi dolgimi skoki do okna, ‰krici lete za njim kakor
ãrne ‰karje, vse skupaj se prekobali preko okna in izgi-
ne v vrt. Angelãka sfrãita nazaj v strop, ptiãka se umak-
neta v blago in ravnotako roze. Gospodiãna Tereza sedi

BES

MALI LJUDJE

na stari, na veã krajih natrgani in oguljeni zofi, gleda v
vrata in je nekoliko trudna.

Vrata se odpro in po sobi gleda ko‰ata in priletna

grajska dekla Marjeta. »Ali so malo zaspali?« vpra‰a in
onika. »No, no, prav je tako, prav! Kaj bi se pa ubijali, ko
jim ni treba!«

Gospodiãna niã ne spregovori, samo gleda, zdeha in

mane oãi.

»I,« stokne Marjeta. »Kaj bodo pa veãerjali?«
»Niã!« odgovori gospodarica. »Spravi se!«
»I,« misli Marjeta. »Glej jih, Bog jih v nebesa vzemi,

kaj pa se jezijo name? Vpra‰at sem pri‰la, kaj bodo
veãerjali, da ne bom zopet po nepotrebnem pripravlja-
la kakor druge dni in dajala Petercu tako jed, ki ni zanj.
O, on bi Ïe obgrizaval kurja bedra in se oblizaval, bog-
me, kako se ne bi? Ali ne bo niã!«

»Kaj si me zbudila?« se jezi gospodarica.
»I,« razlaga Marjeta. »Mislila sem, da jim je zgoraj

dolgãas, pa da bi pri‰li malo k nam doli k druÏini po-
gledat. Tak ravs in kavs imamo, kakor bi bili v tur‰ki voj-
ski! Îanjice so spodaj, pa je strgal Peterc Koro‰ãevi Mani
predpasnik. No, na pravo je naletel! Moãna je kakor lev,
pa je, ne bodi nemarna, pograbila vrv in ga z njo zvezala
in povila kakor otroka! Prav mu je grdobesedneÏu! Take
mu gredo iz ust, kakor bi jih sam satan kuhal in belil, pa
po‰iljal v svet. Meni je rekel: »Mreta, ali ve‰ ti, kaj se to

BES

MALI LJUDJE

pravi: hm — tadra, hm — tadra?« Odgovorila sem: Uh,
gobezdalo grdo! In s kuhalnico sem ga osmolila po kuã-
mi.«

Marjeta govori naprej, kakor je vajena. Pri njej da

vedno beseda besedo od jutra do noãi. Gospodarica
vstane in gre z njo.

Spodaj leÏi Peterc zvezan sredi dvori‰ãa, Ïanjice in

hlapci ga gledajo, pa se smejejo iz vsega grla.

Mana ga kliãe: »Sèm pojdi, Peterc!«
Peterc vpra‰a: »Kaj pa bo?« Jezen je, gleda kakor ãuk

in sku‰a raztegniti in raztrgati vezi.

»Kar hoãe‰!« odgovarja Mana. »Samo sém pridi!«
Gospodarica pride in ga veli razvezati. Vsi so nekoli-

ko v zadregi, najbolj pa Peterc. Rdeã je, kakor bi se ku-
hal in oãi se mu svetijo, kakor bi gorele. Nihãe noãe k
njemu, vsak odide svojo pot, le Marjeta se jezi, poklek-
ne poãasi na tla in ga priãne razvezavati.

»I,« govori. »Danes se ti je pa izplaãalo. Îenska te je

ustrahovala, mlado deklé! Pa drÏi drugiã jezik za zobmi,
kaj ga pa vedno izteza‰ okoli sebe! Pa mir daj drugiã, ko
si tak, kakor pasja pojedina! Same kosti so te, Peterc,
same kosti!«

Vozal pri nogah je razvezan in zdaj si pastir sam po-

maga iz vrvi. Ko je prost, skoãi naglo na noge, pa ponig-
lavo in osramoãeno izgine ob steni in za hi‰o.

BES

MALI LJUDJE

Veãer je. Zmraãilo se je in tuintam gori Ïe kaka zvez-

da. Luna vstaja izza gora in velika je kakor ogromen zlat
hlebec.

Spredaj pred gradom se pode otroci iz vasi, ki leÏe

spodaj, in kriãijo:

Pojac, pojac,
’ma tristo tac,
ena je bezgova,
‰e tista ni njegova.

Gospodiãna Tereza pride nazaj v svojo sobo, veãerja

se kadi pred njo na mizi, a ona se je noãe dotekniti.
Vstane izza mize, hodi po sobi, pa se ustavi pri odprtem
oknu in strmi v noã: Moj Bog, kako lepo je zunaj v tej
meseãini, pod temi zlatimi zvezdami, nekje zunaj, nekje
daleã . . .

BES

MALI LJUDJE

Sestanek

rije ali ‰tirje dnevi so ‰e manjkali do moje svatbe, ko
sem korakal neko davno noã proti svojemu stanov-

anju. Lepa noã je bila, po ulicah prijeten hlad, vse tiho,
samo tuintam korak zakesnelega veseljaka, nekak‰na
mrmrajoãa pesem, ki se zdi, da smukne senci podobna
mimo vogla, pod svetiljko blesk policajevega polumes-
ca, sijaj kavarni‰kih oken, ki se ble‰ãijo ponekod sredi
ulice ali trga kakor zlate plo‰ãe.

Ko sem zavil v osamljenej‰e kraje, sem takoj zaãul

pesmi slavcev, ki so peli pod grmovjem nad cesto in
kakor vsak veãer, tako sem tudi takrat ustavil korak,
poslu‰al, premeril poãasi par metrov trotoarja, zopet
stal in vnoviã nadaljeval svoje noãno romanje proti
domu. Vse mi je bredlo ob taki uri po glavi. ·ale in dov-
tipi, ki smo si jih privo‰ãili tisti veãer po kavarnah in
gostilnah, zanimiva dogodba, ki jo je povedal prijatelj
Julãe iz svojega potovanja, lepa tujka, ki je sedela ves
veãer pri nasprotni mizi in se ozrla vãasih name s ãudo-
vito Ïivahnimi oãmi, pijani drug Pogaãar, ki je splezal
sredi trga na kondelaber in ugasil za kratek ãas svetilj-

BES

MALI LJUDJE

ko in moja lastna minulost, lepi ãasi, ki so nekoã cveli,
pa odcveli.

Slavci so torej peli nad mano, grmovje je od ãasa do

ãasa po‰umevalo, zvezde so gorele na vi‰avi v taki
mnoÏini, da je bilo neba, skoro bi dejal, veã zlatega ka-
kor temnega, jaz pa sem se domislil davnih ãasov, po-
veãini tistega, kar bi bil rad imel, a nisem nikoli dosegel
in menda nikoli ne bom, kar pa je nemara ba‰ zaradi
tega tako lepo in oãarljivo in nebe‰ko, da mi manjka
besed, da nimam izrazov, ki bi se jih lahko posluÏil za
dostojno in vredno opisovanje. Recimo Gizela. Kako je
bila lepa, ãe se to pomisli, kako je gledala s svojimi ve-
likimi oãmi kakor ãarodej, kako je hodila po drevoredu
in zasmehovala mene, mene, svojega poniÏnega truba-
durja! Kar sem napravil, kar sem govoril, vse je bilo
sme‰no, vse se ji je zdelo tako malenkostno, da ni
zasluÏilo njenega uvaÏevanja, premi‰ljevanja, ‰e celo ne
odobravanja. In jaz vem in sem takrat vedel, da ji ne Ïeli
in ne more nihãe dati toliko, kolikor bi ji poklonil jaz, ãe
bi hotela razprostreti roke, samo geniti z mezincem, reãi
prijazno besedo! Naj kdo verjame ali naj ne verjame,
ampak to je resnica! Takrat sem bil mlad, poln moãi,
tedaj je bilo lahko okreniti pot pred seboj, tako lahko,
kakor dandanes pobrati ‰ibo, ãe je prej leÏala poãez, pa
jo zdaj obrniti po dolgem in vreãi na popolnoma drugo
stran! Da bi mi bila rekla, postani zdravnik, postani ad-

BES

MALI LJUDJE

vokat, notar, profesor, minister ali pa igralec in tenorist
jaz mislim, da bi bil Ïe zaradi moãi sugestije vse postal!

Stopam tedaj poãasi pod grmovjem in slavãjimi pes-

mimi in mislim na Gizelo in tisti majhni ko‰ãek Ïivlje-
nja, ki sem ga prebil v njenem obliÏju ali vsaj v zavesti,
da mi bo ona kdaj blizu. Spomnil sem se samotnih kra-
jev in okolice daljnega mesta, kjer sem jo ãakal po dve
tri ure, hodil gorindol, najprej boÏansko zadovoljen,
pozneje po malem obupajoã, nazadnje brezupen, pobit,
nekako du‰evno izmuãen in truden. In odhajal po nava-
di, kakor sem pri‰el: ãisto sam po temi, po skrajno
nerodnih potih, opraskan vsled robid in trnjevega
grmovja, ki mi je sililo v roke in v lica. Nepopisnokrat
sem jo priãakoval, pri‰la pa je redko, redko. In ob takih
sluãajih je pripeljala s seboj starej‰o sestro Julo, ki se je
vselej zasmejala, kadar je pogledala v moj obraz, ali pa
majhnega bratca Milãka, ki ga ni bilo mogoãe podkupiti
in vsaj za trenotek odpraviti z vsemi sladkarijami tega
sveta. Po kolenih se mi je spenjal, hotel vleãi poganja-
joãe brãice, ãe‰, da njegov otec take stvari rad prena‰a,
me tepel po licih, ker se mu je zdelo, da sem prebled,
vsakokrat pohodil vse ãevlje in odloãno zahteval, da
sem ga gugal, kolikor so dovolile mlade moãi.

Ob ãasu dogodbe, ki jo opisujem, je bilo Ïe vse to

minilo. Gizela je Ïivela daleã od mene, meni se je zdelo,
da Ïivim se dalje od nje, leta so mejila minulost od se-

BES

MALI LJUDJE

danjosti, mnogo, silovito mnogo se je bilo izpremenilo.
Slikarsko akademijo sem bil Ïe davno dovr‰il, domaãe
ljudi je pokosila smrt, dogodki so prihajali nadme veseli
in grenki, radostili in Ïalostili, strojili in strojili tako dol-
go, dokler me niso do dobrega ustrojili. In takrat je ime-
lo Ïivljenje malo lepega zame. Dan je bil podoben dne-
vu, teden tednu, mesec mesecu, hrepenenje po prihod-
njosti, ki baje pride bogve kako lepa in bogata, je neka-
ko zastalo, obtiãalo nekje sredi pota kakor zdrobljeno
kolo. Îivljenje se je bilo do dna izpremenilo. ·e smo
imeli dekleta, ‰e smo z njimi setali po jesenskih in sa-
motnih drevoredih, kjer rumeni in odpada listje in ple‰e
v moãi mraznih sap, ali ljubezni je bilo malo in kopr-
nenja niã. Govorili smo, zabavali, objemali, ãe je bilo
tako prav, poljubljali, ãe smo vedeli, da na tak naãin
ustreÏemo, ali srce, tisto srce, ki je vãasi davno pri takih
prilikah drhtelo in trepetalo kakor v vetru topolov list,
tisto srce je bilo zdaj nekje daleã, nekje globoko v nedo-
seÏnem kraju, kakor obrabljeno, zaloÏeno in staro. De-
kleta, ki smo jim bili svoje dni v kratek ãas, smo zdaj mi
sme‰ili, vabili jih tja, kamor nas ni bilo, opraviãevali se
pri njih z vidnimi laÏmi, obljubljali jim sam sveti zakon
z zasmehom na obrazu. Zadeve so se torej popolnoma
zasukale. Samo tisti spomini, ki so kazali du‰i neÏno in
obenem tako jako mladost, par let iz prej‰njih ãasov,
solnãna proga sredi mraãnih in meglenih Ïivljenskih

BES

MALI LJUDJE

njiv, ta je ‰e podprla omagujoão zavest, zanikala revsãi-
no, odkupila vso vsakdanjost in grenkobo s solnãnimi
Ïarki. âe mi je pri‰la pod roke stara slaba risarija iz onih
dni, pa me je prijetno izpreletelo po notranjosti ob
prvem pogledu, ãe je zaigral zapit in osivel muzikant
uliãno popevko, ki smo jo peli v tistih letih, pa mi je bilo
mehko in milo pri srcu kakor stari majki, ko ugleda po
dolgem ãasu svojega sina. In ljubezen in spo‰tovanje do
vsega, kar mi je bilo tistikrat sveto, je ostalo enako in Ïivi
‰e dandanes v meni nedotaknjeno in neizpremenjeno.
Kdaj me je Ïe minilo zardevanje, kdaj sem bil zadnjiã v
zadregi pred Ïensko, ki je sluãajno lepo zra‰ãena in ima
oãi ãrne in svetle kakor dva uglajena kamena? Davno
ne, nikjer ne, samo enkrat samkrat in takrat, ko sem
sreãal v gledali‰kem hodniku med predstavo ãisto ne-
priãakovano in nenadoma Gizelo. Zardel sem — ãutil
sem natanãno toploto v svojih licih in bil v zadregi.

»Vedno ste enaki!« je rekla in se mi smejala. »Ali se ‰e

do danes niste navadili Ïensk?« In ko je stala pred me-
noj in govorila, je bil njen glas tako malomaren, kakor bi
mislila nekaj docela drugega, kar ni z menoj v nobeni
stiki, mimoidoãe je gledala, vedla se tako, kakor bi se ji
mudilo proã, kakor bi jo vleklo drugam, drugam!

Tisto noã sem skrivaj pobegnil iz gledali‰ãa domov v

svojo sobo, obleãen sem legel vznak na posteljo in ãul
skoro do jutra. Ali taka premi‰ljevanja samo mamijo

BES

MALI LJUDJE

100

duha, trpinãijo srce, kradejo ãas, napravljajo posamez-
nika nesposobnega za delo. âemu Ïeleti zvezdo z neba,
ãe pa je vsakomur znano, da je nedoseÏna, ãemu hrepe-
neti tja, kamor bi radi, in smo prepriãani, da nikoli ne
pridemo?

Naveliãal sem se bil burnega Ïivljenja, preãutih noãi,

pijanih druÏb in zahotelo se mi je miru, domaãega po-
koja. Dom bi bil rad imel, svoj lastni dom, Ïenico, ki bi
skrbela zame tako kakor vãasi mati, prijetno in toplo
izbo, kjer bi sedel ob zimskih veãerih, povabil prijatel-
ja iz mladih let na poliã vina, pa se pomenil z njim o
solnãni minulosti, o dnevih cvetja in luãi. In zato sem se
bil zaroãil z mirno, sila pohlevno blondinko, ki je po-
slu‰ala moje besede kakor dete bajke, gledala z vdanimi
in modrimi oãmi v moj obraz, se veselila mojih obiskov
in bila z menoj kakor je sama trdila — povsem zadovolj-
na in sreãna.

Tudi na ta veãer sem bil pri njej, od nje sem ‰el v go-

stilno med prijatelje, z njimi ‰e v kavarno, in zdaj — Ïe
skoro proti jutru pod grmi in slavãjimi pesmimi po beli
cesti proti domu.

Ko sem odklenil stanovanje in napravil luã, sem ugle-

dal na mizi, ki je stala temnordeãe pregrnjena sredi
sobe, majhno pisemce. Prvi trenotek sem spoznal pisa-
vo in bilo je prav tako kakor vselej takrat pred davnimi
ãasi in kakor tedaj v gledali‰kem hodniku. Kri mi je

BES

MALI LJUDJE

101

ti‰ãala v glavo, razbijala po sencih, gomazela po lobanji
kakor mravljinci, roke so se mi tresle, Ïveplenke, ki sem
priÏigal z njimi luã, so mi padle iz roke in se raztresle po
preprogi. Nervozno sem raztrgal kuverto, privlekel iz
nje list s pravcato teÏavo in cital, ne da bi spoãetka ra-
zumel.

»Dragi gospod! Jutri se peljem skozi va‰e mesto. âe se

vam zdi, pa ãakajte ob desetih dopoldne na osebni vlak.
Vas pozdravlja Gizela.«

Trikrat, ‰tirikrat sem prebral in takrat sem v skrajni

zmedenosti ‰ele spoznal, da se pripelje Gizela, prava,
davno znana Gizela, jutri predpoldne ob desetih jo lah-
ko vidim, govorim z njo, ostanem v njeni druÏbi.

BES

MALI LJUDJE

102

II.

redno sem od‰el drugo jutro na postajo, sem prejel
brzojavko, da je ne bo. Bilo ji je predpoldne nemo-

goãe in zaradi tega pride popoldne ob treh. A tudi ob
treh je ni bilo in zato sem ãakal pri prihodnjem vlaku, ki
je prihajal od iste strani ob ‰estih, in tedaj je pri‰la. Ko
je vlak obstal na peronu, je pogledala krog sebe skozi
okno drugega razreda in me takoj ugledala. Nasmejala
se mi je, meni se je zdelo, da se mi ni ‰e nikoli do tistih
dob tako prijazno in ljudomilo nasmehljala.

»Ne izstopim,« je spregovorila v pozdrav in naprej

skoro zahtevala: »Kupite karto in peljite se z mano!«

S klobukom v roki, ki sem ga pozabil po pozdravu

posaditi na glavo, sem hitel v notranje prostore, kupil
vozni listek in tekel nazaj na vlak in k njej. S trenotnim
pogledom sem ocenil njeno zunanjost, ki se mi je zde-
la ravno taka kot v pro‰lih dnevih in deloma ‰e vpliv-
nej‰a in bogatej‰a. Kar je bilo prej mlado, nerazvito, vse
tisto je dozorelo tekom ãasa, se razvilo do popolnosti in
mamilo kakor otrov.

Govorila je malo in ãisto vsakdanje. Jutranji vlak je

zaspala, zamudila, s popoldanskim se pripeljala po ob-

BES

MALI LJUDJE

103

ljubi. Oãe njen je umrl, mati ‰e Ïivi, pa zelo malo vidi in
sli‰i. Tisti mali Milãek, njen bratec, jako slabo napreduje
v ‰oli, ker je vedno zaljubljen in pi‰e pesmi pod takim in
takim psevdonimom.

Jaz sam sem se ãutil pri njej ãisto mladega, bojeãega,

pohlevnega in hrepeneãega kakor v minulih letih. Dol-
ga doba, ki je leÏala med minulostjo in sedanjostjo, se
mi je zdelo, da je do malega izginila, splahnila, nekako
razkrojila se kakor megla v solnãni svetlobi. Vãeraj je
bilo to, ko sva se sreãala v gledali‰kem hodniku, in ne
pred dolgimi meseci, pro‰li teden sem se poslovil od nje,
ko sem odhajal iz domaãega mesta, in ne pred petimi,
‰estimi leti. Vedno sva bila skupaj, ob njej se je rodilo in
razvijalo vse moje Ïivljenje, kar je bilo stran od nje, to ni
bila resnica, to so bile sanje, domi‰ljija, take misli, ki se
priklatijo v du‰o kakor potepeni psi v tujo domaãijo. Cilj
njene voÏnje je bila majhna postaja tik morja, kjer so
prebivalci, sama je tako pravila, popolnoma sliãni sve-
topisemskim oãakom, gozdovi pa so enaki po svoji go‰ãi
in visokosti pravim pragozdom. Daljni sorodnik, ki se je
zatepel pred leti in leti v tisti kraj in pri katerem ona sta-
nuje, se Ïe veseli nanjo in Ïe davno veleva pisati svojim
vnukom in jo povabiti. Slep je, sedi pred hi‰o in gleda tja
kvi‰ku nekam, kjer sluti, da stoji solnce, veliko in svet-
lo, silno svetlo. Nanjo misli in ãaka, kdaj pride, kdaj mu
priãne ãitati dolgo zgodbo, ki jo bo on od kraja do konca

BES

MALI LJUDJE

104

pozorno poslu‰al in primerjal s povestjo svojega Ïivlje-
nja.

Vozili smo se, dolgo vozili preko polj in travnikov, ob

ravnih cestah, ob potokih in vodah, skoz hribe in griãe,
nazadnje po ozki soteski, preteãi od desne in leve z ne-
varno viseãimi skalami, ki je izginila tako nenadoma za
vlakom, da se je zdel trenoten val luãi, ki je pljusnil skoz
okna in potnikom v obraz, kakor blisk. Oãem se je po-
kazala brezkrajna zelenosinja, vsepovsod nalahko nagu-
bana planota, ki ni imela konca ne v dalji, ne na desni,
ne na levo. Morje je bilo to, in ko ga je Gizela ugledala,
je vstala, strmela po njem z nekako drhteãim in mokrim
pogledom, z zardelimi lici, nalahko razprtimi ustnicami,
vidno se topeãa v vplivu njegove mogoãnosti. Ona je
ljubila morje, kakor jaz, poslu‰ala ‰umenje njegovih
valov, umela golãeão govorico, ki jo je ãula izpod votlih
in bobneãih obreÏnih skal, njena du‰a je bila kakor
moja, samo ona je ni na‰la, jo je komaj slutila, ker ni bilo
moãi ne pod nebom ne pod zemljo, ki bi jo bila razgrnila
pred njo kakor knjigo, pokazala vso do zadnje strani, in
ker je bilo usojeno tako.

Izstopila sva v mraku na obreÏni postaji, obstala in se

oba hkrati zamislila. Kje sem zdaj v Ïivljenju pravza-
prav, sem se vpra‰al, kje stojim? Pred mano je ona in
prilika se mi nudi, da ji povem ‰e enkrat vse tisto od
kraja do konca, kar sem ji Ïe tolikrat povedal. Ali jaz ne

BES

MALI LJUDJE

105

znam praviti tistega, kar mi leÏi v srcu. Kolikorkrat sem
v Ïivljenju pred njo poskusil, se mi je smejala. Sme‰en
sem bil torej! Kdor ne najde mojega srca v oãeh, v pote-
zah mojega obraza, v glasu izgovorjenih besed, njemu
ne morem dopovedati tega, kar zanj ãutim.

»Pojdite z mano!« je velela in ‰la sva. Pod oljkinim

drevjem in vedno ob bregu. Mrak se je gostil okrog naju,
nebo je bilo ãisto potemnelo, zvezde so se priÏigale vse-
povsod po njem, trepetale, pomeÏikovale, ponekod se
utrinjale, padale v svetlih curkih za obzorje, kakor raz-
topljeni cekini. Nama ob levi so ‰umeli po bregu mor-
ski valovi, zaganjali se po produ vi‰e in vi‰e, vzpenjali se,
plazili, zaletavali, raztezali na vso moã, kakor bi hoteli za
vsako ceno do naju. In vse nazaj za njimi se je zibalo v
temi ãrno mogoãno morje, daleã tja pod mrakom, ki ga
ni bilo veã mogoãe prodreti oãem in ‰e daleã in daleã
onstran mraka brez kraja in konca. Iznad njegove gladi-
ne je dihal prijetno hladen vetriã, po‰epetaval z listjem
na oljkah, se dotikal lic, kakor blaÏeãa in nevidna roka.

»Ostaniva tukaj,« je rekla, »in sediva!« Na skalo sva

sedla, ki je leÏala ãrna in dolga na bregu in govorila sva.
O Ïivljenju, o minulosti, ki se je v njem potopila in nama
ostala v spominih. O neki pesmi, ki smo jo nekdaj pre-
pevali in ki priãenja:

BES

MALI LJUDJE

106

»Vse zvezde bi dala zate,
vsa morja in vse gore
in ptice vse krilate«

in ki konãava:

»pa nimam reva drugega
kakor ljubeãe srce!«

In o drugi, ki poje, kako

»zvonãki iz doline
zvonijo bimbambom!«

Na rajnega njenega oãeta sva se domislila, ki me ni

maral, o njeni stari majki, ki ‰e vedno vé in trdi, da sem
zgre‰il svojo pot, o njej sami, ki je postala zadnja leta po
njenih mislih vsa drugaãna, resnej‰a in mnogo, za ãudo
mnogo starej‰a in ko se je bilo Ïe ãisto stemnilo, sem se
stisnil k njej, jo objel in poljubil.

»Ti,« mi je rekla, tisti sladki prvi »ti«, pod katerim se

tope srca ljubeãim fantom, ko ga sli‰ijo prvikrat iz cve-
toãih in vroãih ust svojih ljubljenk, »ti — ti — nehaj!«

Morje je buãalo pod nama, zdelo se mi je, da se je ne-

nadoma oglasilo, da se je silovito vznemirilo, da vali
ogromne valove od obal do obal, da jih meãe do neba,
ugasuje z njimi zvezde in jih raztepa, da beÏe plahe po
grebenih gora, po vrhovih visokega drevja in se skriva-

BES

MALI LJUDJE

107

jo po votlinah in prepadih. Veje oljk so se sklonile do
naju, segle do lic, majhna vejica se je stisnila med najin
objem in se spojila s slastjo in sreão. Pijana ljubezni je
mahala nad nama, viharno se gibala, vztrepetavala z
listi in se zaganjala ob deblo.

Svojo notranjost sem ãutil vso razdivjano. Prepad

sem menil, da imam v prsih, veliko in temno votlino, po
kateri stoje skale, mole kvi‰ku, se iztezajo od vseh ‰tirih
sten druga k drugi in vise navpiãno od stropa dol v tisto
noã in praznoto. Zdaj so se priãele nenadoma trgati. Od
vrha se ru‰ijo, iz sten se valijo, dno se poglablja, leze
niÏe in niÏe, izginja v globoãini nekje in namesto njega
se ‰iri roÏnato polje, namesto noãi sije solnce, namesto
skal cveto roÏe, namesto praznote odmevajo pesmi.
Veliko sreão sem zaznal v svojih mislih, kakor ‰umeãa
reka je drla po njih in jih do dna prepajala^

»Ti!« je rekla Gizela in ‰e vedno ponavljala tisti nad

vse sladki »ti«. »Jaz sem se vedno domislila nate, kadar
sem hodila po teh krajih. Îelela sem, da bi me pod temi
oljkami, na teh skalah, ob tem morju enkrat objel. Tako
lepo je tukaj, vse mogoãno, veliko, boÏansko in tvoj
objem je ves poboÏen in plah in ti si ‰e ves tak kakor
pred davnimi leti, ti ‰e trepeãe‰ v moji bliÏini, Ïari‰ v
lica, vznemirja‰ se kakor ptica v noãnem ‰umu. Tvoji
vrstniki pa so se postarali, izpremenili, odÏiveli so!«

BES

MALI LJUDJE

108

Sama se me je oklenila ‰e enkrat, vstala, prijela me za

roko in me peljala nazaj po bregu skoz noã in pod oljka-
mi. Zdaj so se bili valovi ojaãili, veãji so postali in moã-
nej‰i, vi‰e, mnogo vi‰e so se iztezali po produ, nekako
jezno sikali in zavr‰evali, ponekod se tako visoko zagan-
jali, da so oplaknili najine noge. Morje je bilo nemirnej-
‰e kakor prej. Koder je bilo obreÏje skalovito, tam je
grgralo, golãalo po izdolbinah, kotanjah in kamenitih
zajedah, zunaj po povr‰ju samem je ‰umelo in buãalo,
kakor bi se sredi teme in noãi teplo in togotilo v divji in
neãlove‰ki jezi. Sapica, ki je dihala prej sem iznad morja,
je ostala enako rahla in neÏna, lahno ‰epetanje listja
oljk, pod katerimi sva se vraãala, pa se je izgubilo in uto-
nilo v ‰umenju valov.

Tam daleã visoko v temi in na morju so se prikazale

rdeãe luãi, neznana ladja je priplavala od bogvekod in
plula bogvekam in meni je postajalo ob povratku teÏko
in Ïalostno pri srcu.

»Glej,« sem ji rekel in pokazal z roko v tisto smer,

»poglej, Gizela, tisto ladjo!«

»Kak‰en glas imas, kak‰en glas!« Zaãudila se je in za-

smejala obenem, ko sem ji hotel povedati, da sem jaz
brez nje tak, kakor bi bila tista ladja brez krmarja. Brez
ciljev in cest in zvezd, prodam Ïivljenje valovom in vi-
harjem, ki me nosijo in Ïenejo in tirajo po volji. Smeja-
la se je mojemu glasu, niãesar ni na‰la v njem, ne na-

BES

MALI LJUDJE

109

klonjenosti, ne ljubezni, ne hrepenenja po njej, sploh
niã srca, niã du‰e.

Molãe sva nadaljevala pot in tam so Ïe pogledale luãi

iznad drevja, tam je Ïe stala Ïelezni‰ka postaja s svetilj-
kami kot s svetlimi oãmi zroãa po go‰ãi in temi. Ko sva
dospela v njeno obliÏje, je vzela Gizela izza pasa majh-
no zlato uro, gledala nanjo, vtaknila jo nazaj, se ustavi-
la in mi pogledala v lice.

»âas bo!« je dejala. »O polnoãi vozi tod mimo vlak, s

tistim se odpeljete. Posloviva se!« Ponudila mi je roko,
ozko, drobno in mrzlo, jo odmaknila, prijela z njo krilo,
ga nalahko dvignila, obrnila se in od‰la za oglom.

Jaz sem se odpeljal, kakor je rekla: o polnoãi. Skoz noã

je beÏal in puhal z mano stroj, vse temno je bilo okrog,
po temini so letale na desno in levo veãje in manj‰e
iskre, se vzigravale, izgubljale v grmovje, plesale v noãni
sapi kakor goreãe ve‰e. Vozili smo se, kakor bi se vozili
na Ïivljenje in smrt. Dalje in dalje, brez konca naprej,
brez poãitka, brez miru.

BES

MALI LJUDJE

110

III.

o dolgi nepretrgani voÏnji sem takrat obtiãal v dalj-

nem nem‰kem mestu in ostal tam leta in leta. Ko

sem se vrnil, so moji lasje Ïe davno siveli, koÏa po obra-
zu se je grbanãila, potezi krog ust sta se za ãudo poglo-
bili. Sam Ïivim zdaj, samotarim torej, zanimam se za
malokaj na svetu. In vãasi jeseni ali spomladi, ko pridejo
taki veãeri, ki so meni dragi in ljubi, ali tudi semintja v
dolgih zimskih noãeh, ko zavija burja po ulicah in stre-
sa ‰ipe z ledenimi prsti, ko noãe spanec na oãi in se po-
dijo po glavi misli, spomini iz minulosti, pa se domislim
nekdanjih ãasov ravno tako, kakor sem tukaj napisal.
Natanãno tako se vrste pred mano dnevi, dogodek se
kaÏe za dogodkom, lazim za Gizelo, peljem se z njo v
vlaku, sedim z njo na skali ob morju, tisto pesem ãujem
iz njenih ust, ki smo jo peli v mladih letih:

»Vse zvezde bi dala za te,
vsa morja in vse gore
in ptice vse krilate . . .«

In ki konãava:

BES

MALI LJUDJE

111

»pa nimam reva drugega
kakor ljubeãe srce.«

Ali je bilo vse kdaj res tako ali ni bilo res, kaj je meni

do tega, kaj komu drugemu! Mar je treba, da bi bilo na
svetu vse resniãno in samo resniãno, ko so vãasi laÏi vse
lep‰e, vse prijetnej‰e in mnogo. milej‰e, a resnica, trda,
grenka in sirova celo med jato spominov?

Ob spomladnih in jesenskih veãerih in v sredi dolgih

zimskih noãnih ur, ko noãejo trepalnice preko oãi, tak-
rat torej mi pridejo na pamet mladostni dogodki in vse-
lej sem takih misli, da je mladost, ãetudi grenka in po-
nesreãena in bolna vsled neizpolnjenih Ïelja in hrepe-
nenj, vedno, vedno lep‰a kakor vse veselje in zabave
starih let. Sijalo je solnce, pa odsijalo. Bog z njim!

BES

MALI LJUDJE

112

Krst

anez Godbenik, organist pri Ïupniji Sv. Jurja na Do-
lenjskem, se je jako mlad oÏenil. Îupnik je rekel, da

ne, kaplan je rekel, da ne, nevestin stric in nevestina teta
in Ïeninov oãe in Ïeninova mati, vsi so trdili, da ne, a
Ïenin in nevesta sta rekla: Da! — In zgodilo se jima je po
volji.

Sedmo leto svetega zakona poteka mladima zakonce-

ma in sedmega potomca jima je poslal nebe‰ki oãe, ki
skrbi pri mladih in zdravih ljudeh za to, da ne izumrje
ãlove‰ki rod, temveã da Ïivi in se pomnoÏuje.

Agata, Janeza Godbenika zvesta zakonska polovica,

leÏi po strani v postelji, v obraz je jako upadla in bleda,
oãi ima nenavadno velike in udrte, v lase je razmr‰ena,
bela, gola roka, ki ji leÏi po rdeãi odeji, je vidno trudna,
teÏka in mrzla. Tik nje na postelji spi drobno in neznat-
no dete, vse zavito v roÏnatem povoju. Obrazek je okro-
gel, skoro slonoko‰ãen, miren in zadovoljen.

Zunaj po veÏi in po nasprotni sobi hodi teta Marjeta,

jezi se nad psom, nad maãkami, nad koko‰mi in nad
otroki, vse kriÏem zmerja, ropota po peãi z burklami in

BES

MALI LJUDJE

113

loparji, stresa drva, premeta rene in se prereka tudi
sama s seboj.

Organist nosi zadaj prekriÏane roke, hodi po sobi gor

in dol, se ozre vãasi kradoma po upadli Ïeni, gleda v tla,
poseÏe tu in tam v dolge in nazaj poãesane lase in pre-
mi‰lja vidno neprijetne zadeve.

»Saj bi vse bilo, ãe bi bil denar!« pravi Ïena. In on pri-

kima: »Vse bi bilo! Tako je!«

Zopet je molk. Ona gleda brezpomembno predse v

nasprotno steno, on hodi po sobi in vije na hrbtu s prsti
levice prste desnice, kakor bi se sam s seboj vojskoval.
Po odmoru pravi: »Kaj pravi‰, Agata, ali prideta zdaj tvoj
stric in teta, ali ne prideta?« — Obstane tik postelje in se
zagleda poln priãakovanja vanjo.

»Prideta!« — misli Agata. »Ali skupaj ne prideta! Kre-

gata se dan na dan, kako bi hodila okrog drug tik dru-
gega!«

»Potemtakem ti misli‰, da prideta vsak zase?!« vpra‰a

napol in napol sklene Janez Godbenik vse v globokem
premi‰ljevanju.

»Vsak posebe!« pritrdi Ïena.
»Oha!« prikima moÏ. »Jaz mislim takole, da je ravno

to za naju dobro!«

»Kaj?« vpra‰a ona razmi‰ljeno.
»I-no!« zategne on in zamaje z glavo in lasmi. »Da

prideta vsak zase. Prepirata se, ne menita se drug z dru-

BES

MALI LJUDJE

114

gim, ne vpra‰ata, kaj si storil ti in kaj si storila ti. Vsak
zase skrbita in vsak zase bosta dala! âe bi bila spora-
zumna, bi dal samo eden v imenu obeh, tako bosta dala
pa obadva.«

Godbenik se je razveselil svoje misli, kar se mu poz-

na po glasu. Proti koncu govorjenja je bil njegov ton
vedno vi‰ji in to pomeni pri njem vedno notranjo za-
dovoljnost.

»Eh,« vzdihne na kratko Ïena, »kaj pa pomaga, ko

bo‰ spet ti napravil kaj nerodnega! Bo‰ pa Ïe izpregovo-
ril kaj takega, kar ne bo imelo ne repa ne glave! Vse mi
pokvari‰!«

Organist zgane glavo v stran in se zagleda v Ïebelj, ki

moli okroglo in svetlo glavo iz sobnih tal. Molãi tako in
poslu‰a in premi‰lja.

»âe bi bila to moja mati in oãe,« povzame ona, »no,

potem bi Ïe bilo.«

»âe bi bila!« pokima organist brez potrebe in ne da bi

krenil svoj pogled.

»âe bi bila,« nadaljuje Ïena, »potem bi ti lahko kva-

sil po volji, kar bi ti padlo na jezik. Kdo bi se zmenil
zate? Ali tako je drugaãe. Ti si obema tuj, jaz jima nisem
prav domaãa!«

»Si!« resno izpodbode Godbenik. »Kdo pravi, da nisi?!

Kdo pa te je zredil? Onadva! No, vidi‰!«

BES

MALI LJUDJE

115

»Da sem jaz njuna prava hãi,« mu razjasnjuje ona,

»potem bi bilo dobro!«

»Da si!« sikne moÏ in zgane takoj nato desno ramo:

»âe pa nisi!«

Zunaj pred vrati nastane otroãji vri‰ã, mala Rezika

priteãe v sobo in takoj za njo mali JoÏek. Oba se oklene-
ta oãeta eden okoli desne noge, eden okoli leve in oba
toÏita in kaÏeta z malima kazalcema drug v drugega:
»Ta me je udarila, ta me je udaril!«

»Hentaj te!« — se razjezi organist, zaploska z rokami

in zapodi oba na plano. »Hé, divji moÏ, zlezi izpod po-
stelje, pa poba‰i Reziko in JoÏka!« Otroka prepla‰ena
zbeÏita, Godbenik zapre za njima vrata, se vrne k po-
stelji in premi‰lja naprej.

»Poslu‰aj,« ga priãne pouãevati soproga. »âe pride

stric, reci takole: O, dober dan jim vosãim, striãek!
Sinãka smo dobili, sinãka, pa po va‰em imenu ga bomo
krstili! TomaÏek bo, TomaÏek! Zgovoren bodi, ne pa bu-
dalast in okoren, kakor bi se tnalo majalo po hi‰i!«

Organist gleda zdaj v strop in ne gane z nobeno mi‰i-

co v obrazu. Îena nadaljuje: »Pa ne toÏi, ne reci, da ni-
mamo niã! Kaj takega strica TomaÏa vselej razjezi! Kaj se
pa Ïenijo taki, ki nimajo s ãim! Tako poreãe in razkaãi
se!«

»Pa naj nama on dá, ki ima!« se namrdne Godbenik in

iztegne roke predse proti postelji. »Dá naj, pa bo!«

BES

MALI LJUDJE

116

»Vidi‰ ga!« pokara Ïena. »O, ti neokretnost gorjan-

ska! âe bi ti Bog milost delil, pa bi ga ti za brado mika-
stil! Ubogaj, ti pravim!«

MoÏ zopet molãi, gleda predse po Ïenini rdeãi odeji

in drÏi roke na prsih prekriÏane. Ona pouãuje dalje:
»Kadar te vpra‰a stric TomaÏ, kako se nam godi, pa reci:
O, hvala za vpra‰anje, bo Ïe po malem, bo Ïe!«

Muhe letajo okoli novorojenãka in mu sedajo na

obraz. Îena jih odganja z golo roko, nazadnje sede, vza-
me izza vzglavja belo ruto in jo razgrne otroku preko
obraza. Na steni ob vratih bije zakajena ura, notri drãi
po kolesju medena veriÏica, spodaj ob steni leze navz-
dol Ïelezno teÏilo. Zunaj pod oknom Ïene sosed Jerina
vole in vpije nad njimi, kakor da so hudodelci. Teta
Marjeta nenadoma odpre vrata in pri‰umi v sobo kakor
sapa: »Stric TomaÏ!« piskne z visokim glasom in hkra-
tu, pa od‰umi zopet kot prikazen.

»Daj sem, daj sem, daj!« hiti Ïena v postelji in lovi po

zraku z golo desnico. »Tistole pregrinjalo, tamle je pri-
pravljeno, ne tam pri mizi, tam pri omari, na drugem
koncu, razgrni, poloÏi preko odeje — hitro!«

MoÏ drãi s kota v kot, debelo in prepla‰eno gleda,

pregrne Ïeno in v naglici izpodbije stol, ki zaropota,
kakor bi se podrl hi‰ni ogel.

»No, no, no! Kaj pa, kaj pa!« brenãi od vrat star mo‰ki

glas, ki naznanja sam po sebi neprenosno sitnost. Stric

BES

MALI LJUDJE

117

TomaÏ je, naoãnike ima na nosu, preko njih gleda po
vseh kotih, samo tja se ne ozre, kamor bi se moral.

»O-o, striãek, striãek, Bog vas sprimi!« prijazno in

melodiãno pozdravlja organistovka.

»Salament, salament, kaj pa spet, kaj pa spet?« po-

navlja in brenãi stric TomaÏ, ki se je poãasi okrenil proti
postelji.

»Peã se je podrla!« izjavi na kratko organist.
»Kaj ne bo zidarjev zmanjkalo, zmanjkalo, hehehe?«

povpra‰a stric TomaÏ z vedno enako brenãecim glasom.

»Smo rekli, sva rekla,« golãi Ïena, »pravkar sva skle-

nila, da bova sinãka krstila po va‰em imenu! TomaÏek
bo, TomaÏek!«

»No, le naj bo, le naj bo, hehehe!« se smeje stric in

sede na stol, ki mu ga je postavil za hrbet organist. »Ti
pa si zdrava, Agata, kakor vidim, si zdrava. Malo upad-
la si, kajpada, kakor vsaka v takem poloÏaju. Bo pa me-
sec dni, pa bo‰ spet vsa pomlajena, hehehe! No, to me
pa veseli, to pa, to!« Stric pogleda izpod naoãnikov malo
naokoli po omarah in po muhah, ki lazijo po njih, pa
preide takoj na svoje stvari. »Mrvo su‰imo!« pravi. »Da
bi bilo le ‰e tri dni tako, pa bomo vse posu‰ili, hehe! Sv.
Jakob je Ïe davno minil, presneto smo se zakasneli! Sv.
Lovrenca bi skoro priãakali, pa bi se nam zgodilo po
pregovoru: Kdor do sv. Lovrenca mrve ne popuka, mu jo
volk posmuka! Hehehe!«

BES

MALI LJUDJE

118

Stric TomaÏ vstane, a striãnica Agata ga prav prijaz-

no ustavlja. »Vsaj na‰ega TomaÏka poglejte, vsaj malo
ga poglejte, no!« Îena odgrne obrazek, stric sname na-
oãnike z nosa, vtakne jih poãasi v papirnato shrambo,
skloni se, ogleduje dete in ga po‰egeãe z desnim kazal-
cem po licu. »Ti stvarca ti,« reãe, »kako je pa majhno in
dopadljivo! ·embraj te, hehehe! nikoli nismo imeli kaj
takega v hi‰i!«

»Kam pa se vam mudi?« izpra‰uje Agata. »Vsaj malo

‰e posedite, da spanja ne odnesete!«

»Moram, moram!« govori stric s svojim brenãeãim

glasom. »Mrva je zunaj, mrva, in tu je sv. LukeÏ, repni
pukeÏ! Hehe!« Zdaj se obrne k organistu, ki stoji ves ãas
ob vznoÏju postelje in se opira ob skrajnico. »No, kako
pa drugaãe?« ga vpra‰a. »Ali je kaj pri hi‰i, Janez, ali gre
kaj pod palec, hehe?«

»Vsega je za sproti, vsega!« odgovori organist. »Ima-

mo, hvala Bogu, imamo!«

»No, no, tako je prav, tako me veseli!« prikimuje stric,

vleãe zopet naoãnike iz papirnate shrambe, jih natika na
nos in se poãasi obraãa proti durim. »Pa zdravi ostani-
te!« jima Ïeli in izgine za vrati.

Dolgo molãita moÏ in Ïena. Ura tiktaka ob vratih,

muhe letajo po prostoru, zunaj rogovili Marjeta in otro-
ci se prerekajo in kriãijo. Organist prvi prekine nerod-
no ti‰ino. »No,« pravi, »si ga videla?«

BES

MALI LJUDJE

119

»Tebe sem videla!« oãita organistovka. »Nisi vreden,

da zemljo tlaãi‰! Ne zine‰ o pravem ãasu in ‰e kadar
zine‰, pove‰ tako, da ne ve ãlovek, ali naj bi se zjokal nad
tabo, ali naj bi se ti smejal!«

»Pa ti govori! Zakaj pa moram ravno jaz, zakaj pa ti

ne bi, a?« ji odgovori organist.

»Vidi‰ ga!« se obregne ona. »Kdo pa nosi hlaãe? Ali ti,

ali jaz? Kdo pa je moÏ? Saj me je zavoljo tebe sram! Kaj
bodo pa ljudje rekli, kak‰nega moÏa imam, kaj?«

»A,« se oglasi organist in spozna, da ne ve kaj pove-

dati. Stoji ob skrajnici in gleda v belo pregrinjalo. Zopr-
no mu je, vse skupaj mu je odveã. Zakaj si je nakopal
skrbi na glavo, zakaj se je oÏenil? Raj‰i bi bil ostal samec,
pa bi ne bilo kriÏev, ne otrok, ne Ïene! In ‰e enkrat po-
novi: »A —«

V drugo privr‰i teta Marjeta in piskne z visokim in

rezkim glasom: »Teta TomaÏevka!«

»Zdaj govóri pametno!« — svetuje organistovka vno-

viã vznemirjena, popravlja belo pregrinjalo, leÏe nazaj
in se tiplje po razku‰tranih laseh. »Govóri, kakor se
moÏu spodobi! Malo potoÏi, malo namigni, saj vidi‰,
kako je! Stol ji ponudi takoj, ko bo pri‰la, prijazen bodi!«

»Kje pa ste, kje pa ste?« — se oglasi vsakdanji Ïenski

glas med vrati. »Ali ste ‰e kaj Ïivi? Bog daj, no, Bog daj
dober dan!«

BES

MALI LJUDJE

120

Suha je, upognjena malo, oãi ima sive in bistre, na levi

strani ostrega in tankega nosu ji raste bradavica, ko po-
slu‰a govorico drugega, vedno giblje z ustnicami, kakor
bi hotela pasti vsak hip v besede. »Kaj pa je novega pri
vas, kaj pa je novega?« vpra‰a.

»Iz luÏe smo enega potegnili!« pove organist.
»Sinãka smo dobili, sinãka! Le poglejte ga, kako je lep

in priden!« prijazno pripoveduje organistovka in do-
stavlja: »Pa po striãku ga bomo krstili! TomaÏek bo,
majhen TomaÏek!«

»Po tem grdinu, po takem grdinu, ki ves dan reÏi nad

mano, ki mu ni ves svet po volji, ki ga je sama sitnost in
ãemernost!« se nenadoma razvname teta. »Raj‰i naj bo
Ga‰per, raj‰i naj bo Boltazar, raj‰i naj bo Kri‰pin ali pa
Garibaldi, samo da se ne bo imenoval po takem ãrno-
gledu! O Bog, ti meni grehe odpusti, ampak ãe je kdo
prena‰al huj‰o pokoro, kakor jo imam jaz na ramah na
tem svetu, pa tudi ne vem, kaj bi stavila. âe mu izkuha‰
Ïgance, so premehki, ãe mu da‰ kruha, je neslan, ãe po-
stavi‰ predenj krompir, je pretrd, ãe gre‰ zjutraj k ma‰i,
ni prav, ãe ne gre‰, tudi ni prav — uh, tudi ne gledam
take prikazni, pa ãe ne vem, kaj bi bilo! Pustila ga bom,
pa ãeprav nisem luteranske vere, pa ga bom vseeno
pustila tako gotovo, kakor sem gotovo zdajle tukaj!«

Govorila je, da ni bilo konca ne kraja in ko ji je vendar

sreãno zmanjkalo tozadevne tvarine, je vstala, se obrnila

BES

MALI LJUDJE

121

k organistu in ga nagovorila nekako osorno, kakor iz
splo‰nega sovra‰tva do vseh mo‰kih. »No, kaj pa s teboj,
Janez?« je vpra‰ala. »Ali je kaj cvenka?«

»E,« je zategnil organist, »saj veste, kako je. Slaba

nam prede. Otrok dosti, zasluÏka malo. Ne vem, kaj
bo!«

»Torej tako!« je povzela teta besedo in uprla dlani ob

pas. »Torej je pri‰lo na moje! Kaj se ne spominja‰, Janez,
kako sem dejala? S ãim se bosta pa Ïenila, ko niã nima-
ta, s ãim, a? AIi nisem tako rekla? No, no? Le reci zdaj!
Prav vama je! Le stradajta zdaj, le trpita, le sama pre-
na‰ajta, kar sta si nakopala na glavo! Kar sta hotela, to
pa imata! Prav se vama godi, ãisto prav. Nista vredna ne
usmiljenja, ne pomoãi! Kaj pa se táko Ïeni, ki nima niã!
Beraã naj ostane beraã, pa je!«

Obrnila se je in od‰la skozi vrata.
Organistovki so tekle solze iz oãi, organist pa je hodil

naglo po sobi gor in dol in sam pri sebi ukrepal. Zdaj je
konec, je sklenil. Nobenega otroka veã v hi‰o. Bog nas
varuj! Kam pa pridemo, kam? Saj se je tudi vse izpreme-
nilo. Tudi Agata. Vãasi, nekdaj, pred leti, da, takrat, ta-
krat! Ali zdaj, zdaj je paã vseeno!

BES

MALI LJUDJE

122

II.

anez Godbenik je priãel hoditi spat zadaj nad hlev,
kjer si je vedno redil edino kravico. Pod streho je bila

shranjena mrva in stelja, in katere je bilo veã, v tisto se
je zavalil in zakopal. Dobro je ‰lo vse dozdaj, do jeseni,
ko je Ïe vse listje padlo in je postalo vreme ãemerno,
vlaÏno in megleno. Noãi so se ãudno ohladile, mrva gre
h kraju in tudi stelja. âe se na enem koncu zavaruje pro-
ti mrazu, pa si drugi konec razgali. In zveãer se mu res
toÏi iti iz tople hi‰e. Otroãiãki skaãejo okoli njega, Ïena
hodi med njimi, on pa mora tebi niã in meni niã v mrz-
lo prenoãi‰ãe.

Organist je nocoj Ïe davno zlezel v mrvo, v star koÏuh

se je zavil in pod njim premi‰ljuje to in ono, ker mu
danes noãe in noãe spanec na oãi. Otroãiãek TomaÏek,
zmi‰lja, bo zdaj o Vseh Svetih star tri mesece. Za botre
je vzel strica in teto, pa sta mu dala oba skupaj samo dve
kroni. Vedno se kregata, samo tam, kjer bi bilo treba kaj
dati, se prav lepo zlagata v skoposti. No, slava Bogu na
vi‰avah, zdaj je vse minilo. ZasluÏki so bolj‰i, vreme je
nezdravo, stari va‰ãanje umirajo, on hodi za pogrebi,

BES

MALI LJUDJE

123

poje ãrne ma‰e in dobro sluÏi. Agata se je prav lepo po-
pravila.

Okrogla je spet, moãna in zdrava. In vidno postaja ‰e

zaokroÏenej‰a, prijetnej‰a.

Organist noãe premi‰ljati o njej, vsakikrat odpodi

misli, pa se sili ugibati o cerkvenem petju. Tele pesmi iz
pesmaric Sv. Cecilije mu niso prav niã po volji. Prav red-
ko kje je kak tak napev, da bi ga ãlovek z veseljem in pri-
dom poslu‰al. Zdaj gre gor, zdaj gre z glasom dol, ved-
no enako dolgoãasno javkanje je vse skupaj. Rihar, e,
Gregor Rihar, ta je znal drugaãe! Tako jo je zakroÏil, da
je ‰la v pete in v srce obenem, da je bil vsak kristjan ve-
sel, ki jo je sli‰al pri sluÏbi boÏji.

Drugi ãasi so bili to, takrat je bila Agata ‰e dekle in

cerkvena pevka. Hodila je kakor srna, gledala Ïivo, sme-
jala se, kakor bi pozvonil novi srebrni cerkveni zvonãek,
ki so ga rabili samo o Binko‰tih, ko je pri‰el ‰kof vezat
birmo. In najedala ni nikoli ãloveka, modrovala ni, kre-
gala se ni. Kakor ovãica je bila: lepa, Ïivahna, pa poniÏ-
na in skromna. Nekoã, pred Veliko noãjo, ko so prej peli
pred boÏjim grobom, jo je sreãal na temnih stopnicah,
ki vodijo na kor. Drug drugega nista videla, pa sta se
tre‰ãila: tresk. On je letel nazaj na kor, ona dol s kora.
âelo ob ãelo sta zadela, njo je zabolelo, da je kar na
mestu sedla. Tudi on je obãutil, a ni sedel k njej zavoljo
boleãine, ampak tako, ne da bi vedel zakaj. Sedel je in

BES

MALI LJUDJE

124

takrat je bilo prviã, da jo je objel okrog pasa, in zavoljo
tega sluãaja je pri‰lo menda do poroke. Vsaj povod je bil
dan, svatba je sledila, veseli ãasi, mlada Ïena v sobi noã
in dan . . .

Organist se otrese takih misli in priãne ugibati o no-

vem Ïupniku, ãastitem gospodu Kostomaju, ki se je pre-
selil od nekod z Gorenjskega. Pokojnemu prej‰njemu
Ïupniku so rekli ljudje kar po domaãe »ãastiti gospod
Andrej«. Sedanjemu je ime Anton, a noãe, da bi mu kdo
rekel »gospod Anton«. Tudi drugaãe ima svoje zahteve.
Poprej, ko so pobirali po boÏjem opravilu darove za cer-
kev, je zaigral Janez Godbenik vedno kaj veselega in ta-
kega, kar so imeli kmetje radi. Mnogo takih stvari se je
nauãil od potujoãih godcev. Na primer tisti mar‰, ki zaã-
ne nizko, pa gre ãedalje vi‰e kvi‰ku: ta-taratatata-tá pa
spet malo nazaj — ta. Enkrat je igral, pa je ukazal Ïup-
nik: Nikoli veã! Besede so pregre‰ne! Nepotrebno, ni
res?! Kdo pa je izpregovoril kak‰no besedo, kdo pa se je
sploh oglasil razen orgel? Napev pa je vsak nedolÏen,
naj bodo Ïe besede take ali take! V tem sluãaju so bile
tele:

Srce je moje ãebelnjak,
dekleta v njem pa so ãebele . . .

Mraz je. Menda brije zunaj Ïe burja, ali pa Ïe celo

sneg naletava. In sosedov pes, ko bi vsaj Ïe sosedov Sul-

BES

MALI LJUDJE

125

tan prenehal tuliti! In o‰tir Kocmur naj bi zapiral ob
noãeh kmalu gostilno. Mladi razsajaãi kriãijo in vriskajo,
da ãloveku zveni po u‰esih. V hi‰i menda Ïe vsi spijo.
Teta Marjeta v podstre‰ni izbi, otroci spodaj v sobi in
tudi Agata v sobi. Spi najbrÏ Ïe, kajpada! Bog ve, preden
zaspi, ãe ji pride na pamet, kako je zdaj in kako je bilo
nekdaj. Saj je pravzaprav ‰e mlada, ‰e jako mlada. âvr-
sta je, zdrava, moãna. Bog ve, ãe se domisli nanj.

Pravzaprav ne bo zdaj veã mogoãe prenoãevati zunaj

v mrazu. Noãi so vedno hladnej‰e, ãlovek bi si nakopal
belezen in kaj bi bilo? Kdo bi preÏivljal familijo? Treba
se bo seliti.

Vãeraj se je prepirala Agata zaradi krompirja. Naroãil

bi ga bil lahko tam in tam, pa ga je tukaj in tukaj pri ta-
kem kmetu, ki je oderuh jako grde sorte. ·lo je naprej in
nazadnje je dostavila: »Saj ‰e jaz sploh veã moÏa ni-
mam!« Kaj si je neki mislila? Ali je rekla zavoljo krom-
pirja, ali tudi zategadelj, ker Ïivita takole vsak zase: ona
v hi‰i, on v mrvi na hlevu?

Godbenik hoãe obrniti svoje misli drugam. Spomniti

se hoãe, kak‰no ma‰o so peli lani o Vseh Svetih. Ali tisto
»Pred Bogom pokleknimo,« ali ono »Pred stolom tvoje
milosti,« ali to: »Oãe veãni v visokosti, k tebi zdaj se bli-
Ïamo.« Ne more uganiti. âe se ne moti, je pela Agata
naprej. Ona je pela in poje ‰e vedno najlep‰e. In tudi
drÏi se lepo, kadar poje. Drugi in druge ãudno nakrem-

BES

MALI LJUDJE

126

Ïijo pri petju obraz, ona ne. Gleda mirno, zastavna je,
visoka, no, lepa pevka.

Brrrr! Zunaj bo prav gotovo burja! In ta preklicani

Sultan, da bi se Ïe vendar enkrat natulil, in ti presneti
razsajaãi ponoãnja‰ki, da bi se Ïe vendar enkrat navris-
kali in nadrli! Deloma od mraza in deloma od vri‰ãa ãlo-
vek ne more in ne more zatisniti oãesa. Vse mogoãe se
mu blodi po glavi, pa je zato vedno bolj boder in ãujeã,
kakor pa zaspan. ·e to mu pade v spomin, kako je nekoã
sam zloÏil »Tantum ergo«. ZloÏil ga je, res ga je zloÏil
kar tako po umih, ker on ne pozna posebno not. Nauãil
je pevke, na koru so zaigrali in zapeli, pa ti gre po sluÏ-
bi boÏji v zakristijo in se mu zasmeje novi Ïupnik. »Da-
nes smo pa gorenjske poslu‰ali! ,Po jezeru bliz’ Trigla-
va’ ste nam po latinsko zakroÏili!« V zadregi je bil, na
tihem je poizkusil in primerjal, pa je bilo res. Kdo pa bi
si mislil, da se dá zapeti na napev te gorenjske pesmi
tudi »Tantum ergo«!? Agata se je smejala, da nikoli tega.
To ji jako pristoja, ãe se smeje. Zobe ima lepe in bele,
ustnice polne in rdeãe, oãi temne in velike, sploh — prav
ãedna je.

Zdaj spi, no, seveda spi. Ali pa tudi ne! Nemara se

preklada po topli postelji, misli sem in misli tja, vse
kriÏem se ji plete in blodi po moÏganih in nezadovoljna
je. Tiste besede, ki jih je dostavila, ãe‰, da ona sploh
nima moÏa, bodo najbrÏ pomenile to, da ni prav, ker sta

BES

MALI LJUDJE

127

tako vsak sam zase in loãena. Ona v sobi v postelji, on,
moÏ, na hlevu v mrvi in mrazu. Tudi po katoli‰ki veri ni
tako prav. Celo pregre‰no bi bilo, ãe bi ãlovek omenil pri
izpovedi. Kaj se hoãe? Seveda so kriÏi, povsod so kriÏi,
kje pa jih ni?!

Organist se je obrnil in pri tej priliki si je razgalil

hrbet, da je bil oãitno nejevoljen. Zazeblo ga je, kakor bi
mu potegnil kdo z ledom po hrbtenici navzdol, ves se je
pretresel in takoj je sedel. »Ja,« je za‰epetal vaÏno, »ja,
ja, zdaj pa so Ïe tisti ãasi pri kraju, ko se je spalo v mrvi
pod streho. âe me vse ne moti, di‰i prav resniãno po
snegu!«

Godbenik je povohal in res je bil prepriãan, da di‰i po

snegu. Kaj bi zdaj ukrenil, je premi‰ljal, ali bi ostal v
mrazu na hlevu, ali bi bilo umestno, da bi se preselil
med domaãe ljudi v hi‰o. Nocoj bi konãno ‰e lahko pre-
bil, a jutri pa ostane prav gotovo kar na gorkem med
‰tirimi stenami. No, nazadnje, ãe se preudari, mu prav-
zaprav tudi to noã ni treba prena‰ati zime in burje
mraznice. In sme‰no je: on, ki ima prijetno stanovanje,
on, ki je gospodar, ki redi Ïeno in otroke, pa se potika po
svislih kakor kak pastir ali sumljiv popotnik. Pa ‰e tole
je: zakaj pa se je oÏenil, ãe je mislil loãen Ïiveti, ãe je
mislil o sebi, da bo spal kje v mrvi ali listju, Agata pa na
toplem v prijetni izbi!?

BES

MALI LJUDJE

128

Organist vstane, se zavije v pla‰ã, odpre vrata na pla-

no in pleza previdno po lojtri na tla. Spodaj se ogleda,
strese se od zime, ker je noã prav res mrazna in megle-
na. Tema je kakor v rogu. V bliÏini cvili sosedov Sultan,
o‰tirjeva okna se svetijo iz megle kakor dvoje motnih in
neznatnih kresnic.

Godbenik odpahne poãasi veÏna vrata, odpre sobna

in vstopi pazno in poniÏno.

»Kaj si ti?« vpra‰a Agata, ki vidno ‰e ne spi, ampak

ugiblje o tem in onem.

»Ha-á-á-á,« se zdrsne organist in pomane roke. »Tak

mraz je kakor strup. Ni, da bi bil ãlovek zunaj. Ne pre-
nese!«

»Prav je, da si pri‰el!« pravi ona prav Ïenskoprijazno.

»Prehladil bi se, kaj pa bi bilo?!«

MoÏ stoji sredi sobe, gleda sem in gleda tja, prav ka-

kor bi ne vedel, kako naj bi storil. »Kaj ‰e ne spi‰, Aga-
ta?« vpra‰a po molku skoro v zadregi.

»Saj vidi‰, da ãujem!« se odzove ona tudi negotovo,

kakor bi drugo mislila in drugo govorila.

»Glej jo, no, glej jo!« se oglasi ‰e on, potem pa je pri

organistovih vse tiho. Otroci spe, oãe in mati spita, Ïiv-
ljenje teãe enakomerno dalje: dan za dnem, teden za
tednom, mesec za mesecem.

BES

MALI LJUDJE

129

Ko pa je leto dni v kraju, pridejo zopet na vrsto do-

maãi dogodki. Topot je hãerka in krstili jo bodo po ma-
teri za Agato.

BES

MALI LJUDJE

130

Vrane

a hrastu, ki je stal ob robu gozda, je spletalo svo-
je gnezdo dvoje ãrnih poljskih vran, valilo mla-

diãe in jih izrejalo. Visoko v vrhu je stalo leto za letom
gnezdo prav tam, kjer so se razra‰ãale na tri strani za
palec moãne veje in napravljale z deblom, ki je bilo na
tistem mestu Ïe ozko, ‰iroko odprt kot. Poleti je varova-
lo gnezdo pred deÏjem in sonãnimi Ïarki gosto listje
vr‰nih vej in vejic, a pozimi je to odpadlo, gnezdo je za-
padel sneg; kadar je bil visok in teÏak, ga je ãisto raz-
ru‰il, a kadar ni bila ostra zima in so bili zapadi neznat-
ni, takrat je doãakalo nove pomladi. A mrazi, prevelika
moãevina in vedna vlaga so ga po‰kodovali vedno toli-
ko, da ga je dvojica gnezdeãih poljskih vran razkljuva-
la in spletla novega iz sveÏih proÏnih vejic in suhih trav
in travic in si napravila tako po svojem okusu domaãe
ognji‰ãe.

Samica je bila nekoliko manj‰a od samca, zamolklo

temne barve je bila, ki ni prehajala v nobeno lep‰o in
svetlej‰o. Oãi je imela ãrnosive, neprijazne, nikomur za-
upajoãe in pla‰ne, kljun ãrn in dolg in zgornji del na
koncu nekoliko prikrivljen nad spodnjim delom, njene

BES

MALI LJUDJE

131

noge so bile svetloãrne in kakor pokrite z luskami, na
levi ji je manjkal na nazaj obrnjenem prstu ãrni krem-
pelj. Izgubila ga je bila nekoã pred leti v silno hudi zimi.
Zapletla se je bila v zanke, nastavljene med grmovjem in
obsute s hrano, pri‰el je grdogled in ku‰trav fant, jo raz-
motaval, a pri tem tako neprevidno drÏal, da mu je iz-
polznila iz rok. V istem hipu je zagrabil po njej, ujel jo
ba‰ za krempelj na levi nogi in ji ga odlomil. Od takrat
je bila brez njega, a zanke je poznala, zato se jim ni ni-
koli veã bliÏala. In ljudi se je bala od takrat ‰e bolj. âe je
obstal ãlovek sredi pota in gledal morda od daleã na
njivo, kjer je sedela, se je dvignila nemudoma od tal vi-
soko v zrak in odletela v dalje, od koder ni bilo veã videti
ãloveka. Tudi pozimi, ko je vladala lakota, se ni nikoli
bliÏala vasi. Njen drug, samec, je ‰el, najedel se je tam in
tudi njej je prinesel. In kadar je letel v mrazu in snegu na
tako pot, je vselej prej nekako nemirno in nervozno
poletavala krog njega, kakor bi se bala zanj. Sedala je na
njegovo desno in levo, mu poravnavala s kljunom per-
je v perutih, potem ono v repu, prav kakor bi se hotela
uveriti, ãe mu bo mogoãe uiti morda preteãi nevarnosti.
In ko je odletel, je sedela kje na najvi‰jem drevesu ob
robu gozda in gledala za njim. In tako je ãepela dolgo,
strmela enakomerno s svojimi nezaupljivimi in pla‰nimi
oãmi proti vasi, da bi Ïe videla samca, kako leti s hrano
v kljunu proti njej. In spoznala ga je vselej Ïe iz velike

BES

MALI LJUDJE

132

daljave. Po letu ga je spoznala, po mahanju perutnic,
pozdravila ga je z veselim krakanjem zatrepetala enkrat,
dvakrat veselo s svojimi krili in mu jadrno letela naproti.

Samec je bil veãji od nje, oãi je imel temnej‰e in svetle,

njegovo perje se je spreminjalo v svetlomodro kovinsko
barvo. Njegov kljun je bil ãisto raven, noge ãrne in ne-
po‰kodovane, a krila dolga in moãna. V pogledu njego-
vih oãi je odsevalo nekaj drznega, pre‰ernega, zlobnega
in nagajivega obenem. Njega ‰e ni nihãe ulovil, on je
hodil pozimi varno med zankami in pobral poãasi, brez
nevarnosti vso hrano. Ljudi se ni bal. Dokler ni pri‰el
ãlovek tako blizu do njega, da bi ga lahko dosegel s pa-
lico, ni odletel. âe je bil ob taki priliki na njivi, je iskal
nemoteno hrane, ãe je bil v jeseni v koruzi, je obral po-
polnoma nemoteno svoj strok. Nekoã, ko so peli mo-
goãno naglas zvonovi, kakor redkokdaj pojo, in je pri‰la
v deÏelo ravno pomlad, je zletel pri odprtem oknu v
prazno va‰ko hi‰o, vzel z mize kos pisanega kruha, ki je
imel med rjavimi okroglimi progami silno sladke in soã-
ne jagode, in z njim v kljunu veselo odletel.

Samica se mu je takrat smilila, ko je imela na nogi

rano. V tistih ãasih je odstranjeval s kljunom prst in
prah, ki sta se oprijemala bolnega in krvaveãega prsta,
hranil samico in ostal od tistih dob vedno pri njej. Na
spomlad je pomagal spletati gnezdo; ko je samica sedela
na jajcih in valila, je stal vse noãi tik nje na veji in jo va-

BES

MALI LJUDJE

133

roval, podnevi je hodil iskat hrane in ji jo prina‰al in
vãasi je sedel za nekaj ur tudi sam v gnezdo in valil na-
mesto nje. Poleti je pital mladiãe, uãil jih letati, vodil jih
po gozdu, kazal, kako je treba iskati ÏiveÏa in kako se je
treba varovati pred gozdnimi Ïivalmi.

Tudi to pomlad je pletel gnezdo. Od vseh strani je pri-

na‰al proÏne veje, zatikal drugo pod drugo in jih tako
prepletal. Samica je priãela nesti jajca, sedela je v gnez-
du noã in dan in gledala mirno in nekako vdano in pla‰-
no-hvaleÏno v blagi spomladanski ãas, ki je prerodil in
navdahnil z novim Ïivljenjem vso ‰iroko in lepo naravo.
Ves gozd se je oÏivil, nad njo in pod njo je Ïe zelenelo
hrastovo listje, spodaj v niÏjih vejah so gnezdili majhni
pisani ptiãki in peli od jutra do mraka.

Pri‰el je ãas, izvalili so se mladiãi, in na veliko ãudo je

leÏalo med devetimi ãrnimi telesi eno, ki je bilo ãisto
bele, roÏnate barve. Samica se je ãudila molãe, stala v
gnezdu in gledala podse, a samec je od preseneãenja
zakrakal. S kljunom je rahlo obrnil ãudnega mladiãa in
se tako prepriãal, da je tudi spodaj popolnoma iste roÏ-
nate barve.

Beli mladiã je istodobno z drugimi rastel in dobival

svetlobelo perje. Njegov kljun je bil medlordeãe barve,
prav take so bile noge, a oãi so bile rdeãe. Ko je doraslo
devetero njegovih bratov in sester in se priãelo razgu-
bljati po gozdu, je hotel z njimi tudi sam. Ali zasovraÏili

BES

MALI LJUDJE

134

so ga nenadoma — preko ene same noãi. Zjutraj, ko se
je hotel dvigniti z njimi v zeleno polje, so ga priãeli klju-
vati vsi po vrsti; vsi so se zaletavali vanj in mu pulili z
dolgimi ãrnimi kljuni belo perje. BeÏal je od drevesa do
drevesa, a jata devetero bratov in sester se je drvila z
glasnim krakanjem za njim. In spotoma so se ji pridruÏi-
le tudi druge tuje vrane, ki so vse glasno kriãale in ga
podile po hosti sem in tja. Od takrat, ko je stalo sonce Ïe
visoko, in prav do veãera se je vr‰ilo divje in sovraÏno
preganjanje. Ko je za‰lo sonce in se je priãelo po gozdu
mraãiti, so se vrane kriãaje razletele na vse strani in se
izgubile po visokih drevesnih vrhih.

Beli mladiã je ostal sam v nizkem, mladem in gostem

smreãju, ki je rastlo v gruãah ob gozdni poti. Stal je na
tleh, dihal z odprtim kljunom in zasoplo, peruti je po-
ve‰al od trudnosti tako, da so se dotikale mahovitih tal.
Z rdeãimi oãmi je begal pla‰no med odprtinami, ki so jih
pu‰ãale temnozelene smreãne veje, obmiroval z glavo in
se plaho stisnil k zemlji, kadar je zaãul zgoraj kje v vrhu
krakanje vrane, poslu‰al dolgo in zlezel naposled poãasi
iz smreãja na plano. Zletel je od tal v vrh bliÏnjega bora,
pogledal proti hrastu, kjer se je rodil, in se dvignil v tis-
ti smeri nad gozdnimi vrhovi v ‰e soparni veãerni zrak.
Ko je tako nekaj ãasa letel, je opazil velikega ptiãa, ki se
je bliÏal silno naglo od desne naravnost proti njemu.
Spoznal je kragulja, priãel je leteti na vso moã in krakal

BES

MALI LJUDJE

135

je na ves glas. Nad gozdnimi vrhovi se je dvignila ne-
nadno s krakanjem priklicana jata vran, obstala za hip
visoko v zraku in se zapodila z brzim poletom in divjim
in sovraÏnim kriãanjem za kraguljem, ki je lovil mladiãa.
Nove jate vran, ki so se pojavile v ospredju, so mu pre-
preãile pot, troje, ãetvero velikih sivih vran se je zagnalo
vanj, ko se je sku‰al okreniti, zagrabilo po njem z moã-
nimi in velikimi kljuni in mu izruvalo velike ‰ope perja,
ki je padalo v mirnem veãeru v malih ovinkih naravnost
doli proti gozdnim vrhovom. Tudi kragulj je kljuval na
desno in levo, gledal s svojimi hudobnimi oãmi okrog
sebe in grabil z ostrimi in moãnimi kremplji po vranah,
ki so se trle krog njega v gosti gneãi. Kljuvale so z ostri-
mi kljuni po njegovi glavi, silile mu v oãi, pulile perje iz
peruti, iz repa in kriãale kakor besne. Kragulj je ope‰al,
spustil se je naravnost doli proti gozdu kakor kamen in
tako mahoma izginil med vrhovi. Vrane so se podile za
njim, dvignile se nato kvi‰ku visoko v zrak, letale v ‰iro-
kih krogih nad Ïe mraãnim gozdom in kriãale ponosno,
kakor bi slavile zmago.

Beli mladiã je bil dospel v tistem ãasu do hrasta, kjer

se je rodil. Njegova mati, plaha samica brez kremplja na
nazaj obrnjenem prstu leve noge, je sedela tik prazne-
ga gnezda in ãula. Samec se je bil odzval krakanju, ki je
bilo vstalo nenadno v zraku, odletel je bil in zdaj je ãa-
kala samica nanj, gledala s pla‰nimi oãmi v noã, stala na

BES

MALI LJUDJE

136

eni nogi in priãenjala polagoma dremati. ·um, ki ga je
povzroãil med vejami njen beli mladiã, jo je nekoliko
predramil. Iztegnila je levo perut in ob njej levo nogo,
stresla perje, ‰iroko odprla kljun in zazdehala in se okre-
nila poãasi proti mladiãu, ki se je ustavil na veji nad njo,
gledal zvedavo in nekako vpra‰ujoãe nanjo in sklanjal
pri tem glavo in vrat na levo in desno. Samica je zletela
k njemu, priãela mu je popravljati po glavi perje, hodi-
la okrog njega po vejah in se stisnila naposled tesno k
njemu in obmirovala.

Ko se je vrnil samec, je bil mladiã Ïe spal. Stal je na eni

nogi, glavo je imel zataknjeno pod levo perutnico in pri
dihanju se je njegovo telo rahlo in enakomerno zibalo.
Samec je sedel k samici in ko je pogledal preko nje na
belega mladiãa, se je iztegnil in ga hotel menda okljuva-
ti. A tudi samica se je iztegnila istoãasno, prijela poltrdo
in polljubeznivo njegov kljun in ga potisnila v stran.
Samec se je oglasil na vse to z grgrajoãim glasom, potem
je poravnal svojo perje, priãel dremati, zataknil glavo
pod perut in naposled mirno zaspal.

Noã je bila primerno tiha. Sove so letale po njej in

skovikale tu in tam, ali redko. Tudi ãuk se je vãasih kje
v bliÏini oglasil in enkrat je zalajala prav spodaj pod
hrastom lisica. Gledala je na drevo, opazila belega mla-
diãa in mislila, da je golob.

BES

MALI LJUDJE

137

Pred polnoãjo ni bilo nikak‰ne sape, a po polnoãi je

priãel pihati ãisto rahel veter. Popolnoma nalahko se je
majalo hrastovo listje in ‰epetalo komaj sli‰no in silno
skrivnostno. Ko se je priãelo daniti in se je razlilo po
zraku od raznih strani zvonjenje, se je ozraãje zopet do
malega pomirilo. Od listja je visela rosa, tu in tam kapa-
la v debelih svetlih kapljah na vejo in listje, ki je rastlo
niÏe, in od tam na mah in steljo.

Vrane so se prebudile zgodaj. Samec in samica sta

stresala svoje perje in ga poravnavala s kljunom, beli
mladiã je spal zelo raz‰opirjen tako dolgo, dokler ga ni
predramil samec, ki mu je izpulil iz perutnice dolgo
pero. Mladiã se je stresel, plaho je dvignil glavo in se
stisnil v tesno kepo, a samica je vzela samcu iz kljuna
belo pero in se kazala, kakor bi hotela braniti. Skoãila je
med samca in mladiãa, a samec je kljuval preko nje po
mladiãevem belem perju in se vmes tiho, jezno grgra-
joãe ogla‰al. Samica je branila resniãno, prestrezala
samãev kljun in ko je zadel samec mladiãa enkrat prav
nad kljunom, da se je pokazala Ïivordeãa kri, se je nena-
doma razljutila, Razprostrla je perut, zakrakala je dva-
krat, trikrat naglas, odprla nekoliko kljun in se zagnala
v samca. Kljuvala ga je po glavi in po hrbtu, njegovo
ãrno, v modro kovinsko barvo se izpreminjajoãe perje
se je lovilo po listju in vejah niÏe spodaj, a samec se ni
branil. Miroval je, zatisnil parkrat oãi, ko ga je kljuvala

BES

MALI LJUDJE

138

ba‰ po temenu, naposled se poãasi dvignil na vejo, ki je
rastla vi‰e, zakrakal s ãisto vsakdanjim odurnim glasom
in odletel. Vzpel se je visoko v zrak, letel enkrat, dvakrat
v krogu nad tistim krajem, nato se obrnil naravnost pro-
ti goram in odletel v visoki in ravni ãrti.

Samica ni gledala za njim. Mladiãu je poravnala per-

je, sku‰ala mu odstraniti kri, ki se je bila zbrala v Ïivo-
rdeãi kaplji na njegovem kljunu in konãno je odletela z
njim v polje. Tam mu je poiskala hrane, sama mu pola-
gala v kljun in ga branila pred vranami, ki so se zaleta-
vale vanj. In hodila je od tistih ãasov vedno z njim. Sku-
paj sta spala na hrastu tik gnezda, zjutraj sta skupaj le-
tela na kraj, kjer sta bila sama in sta lahko nemoteno
iskala hrane, v popoldanski vroãini sta ãepela v gostem
grmiãevju ob samotnem potoku in na veãer, ko so se Ïe
vsi gozdni prebivalci pomirili, sta letela veãinoma na
skrivaj in nizko ob robu gozda proti hrastu, kjer sta pre-
noãevala.

Beli mladiã je rastel naglo in je bil Ïe skoraj prav tako

velik kakor samica. Ali ãez prsi je bil drobnej‰i, njegova
glava je bila manj‰a, kljun kraj‰i in oÏji in skoraj sliãen
golobjemu, noge tanj‰e in slab‰e, a njegove rdeãe, veli-
ke oãi so bile ‰e daleã bolj pla‰ne in nezaupljive kakor
samiãine ãrnosive, neprijazne in neverne oãi. On se ni
bal samo ljudi, ampak tudi vsakega ptiãa, ki je bil vsaj
njegove velikosti. In nekoã se je celo dogodilo, da je

BES

MALI LJUDJE

139

beÏal pred vrabci. Za hip je bil sam na njivi, priletela je
jata vrabcev, sedla krog njega, kriãala vanj, ‰opirila se in
se zaletavala proti njemu, a on se je prepla‰il in zletel.
Tiho je letel, ne visoko nad zemljo, kakor tat je beÏal
skrivoma ob meji in se naglo skril v gostem grmiãevju.
Tam je dihal ves zasopljen, spustil peruti do tal in se
stresel po svojem belem slabotnem telesu.

Samec se ni vrnil nikoli veã. Mogoãe je, da se je sami-

ca kdaj spominjala nanj, morda da so ga iskale njene
nikomur zaupajoãe oãi, ko se je dvignila vãasih ob jut-
rih nenadno visoko nad gozdom kvi‰ku, letela tam in
sem in tja v dolgih vijugastih ãrtah, obstala za hip na
mestu, trepala naglo s perutnicami in strmela tja nekam
daleã proti goram. Nekoã je tudi odletela v tisto stran
zjutraj navsezgodaj in vrnila se je ‰ele takrat, ko je bilo
za‰lo sonce in se je po naravi polagoma mraãilo.

Beli mladiã je bil prepu‰ãen tisti dan ãisto samemu

sebi. Zjutraj se je spustil varno po hrastovem vejevju do
zadnjih vej in zletel od tam na tla. In ko je tako iskal ob
robu gozda hrane, mu je udaril mahoma na uho silen
pok, vse okrog njega so se zarila v zemljo majhna svet-
la zrna, drobci prsti so odleteli v zrak, rjav pes je letel
preko polja proti njemu in tam daleã je vpil visok, bra-
dat ãlovek: »Bela vrana, bela vrana!«

V hipnem in silnem strahu se je dvignil v zrak, viso-

ko se je vzpel in letel tja proti drevesu, ki je stalo globo-

BES

MALI LJUDJE

140

ko v dolini. Poãilo je vnoviã in ãisto mimo njegovih oãi
je zletela mnoÏica drobnih svetlih zrn, ki so se zasveti-
la v sonãnih Ïarkih kakor rosa. In tako vdrugiã prestra-
‰en je letel na vso moã v vijugasti ãrti dalje in dalje. âez
dolino, ãez holm, ãez novo dolino, ãez nov holm in us-
tavil se je ‰ele takrat, ko je bil tako truden, da je padel
ãisto brez moãi na zemljo. Na sonãnem, visokem kraju
je bilo to, na vso moã je sonce upiralo svoje Ïarke, pri-
pekalo je in Ïgalo, a on je leÏal tam na goli zemlji s ‰iro-
ko razprostrtimi belimi perutnicami, z odprtim klju-
nom, teÏko sopeã in z na pol zastrtimi trudno megleni-
mi oãmi. Ure so tekle, a mladiã je leÏal razprostrt na
vroãi zemlji. âez dolgo naposled se je oprl na noge in ‰el
opotekaje in kakor slep zdaj naravnost dalje, zdaj na
desno in zdaj na levo. Razpete peruti so se vlekle po
zemlji za njim, rep se je drsal zadaj po tleh, trepalnice so
postajale teÏje in teÏje, dvigal jih je siloma in z naporom
in strmel v nedoloãno dalje z rdeãimi motnimi in zme-
‰animi oãmi. Suhi kljun bi bil rad kje omoãil, neãesa
hladnega bi bil rad, opotekal se je dalje in obleÏal zopet
na planoti. In ko je tako vnovic miroval, je padla nanj
kakor kamen teÏka ptica. Oprijela ga je z ostrimi kremp-
lji, ki so se zapiãili globoko v njegovo meso, izkljuvala je
v hipu blodne oãi, vso glavo je razkljuvala in srebala z
Ïejno strastjo njegove bele vodene moÏgane. In raztrga-
la je vsega, vsega razkljuvala in poÏrla. Nato se je dvig-

BES

MALI LJUDJE

141

nila v skoraj navpiãni ãrti v vi‰ave, zazibala se visoko v
zraku kakor ãoln na valovih in izginila v daljavi.

Ko se je delal mrak, se je vrnila na hrast samotna sa-

mica. Gledala je, iskala po vejah, spustila se v zrak, ozi-
rala se po daljavi in krakala, ali ogla‰ale so se tuje, ne-
znane vrane. Priletele so bliÏe, odletele so zopet in se
razgubile med mraãnimi gozdnimi vrhovi. Belega mla-
diãa ni bilo, samica se je vrnila v hrast in tisto noã pre-
noãevala po silno dolgem, dolgem ãasu prvikrat sama.
In tako je bilo potem vso vrsto noãi. A nekoã, ko je bila
Ïe pozna jesen, ko so pota Ïe pomrzovala in je bila sla-
na Ïe davno zamorila vse roÏe, se je njeno Ïivljenje ma-
homa izteklo. Ponoãi, ko je spala, se je naenkrat prebu-
dila, v njeni notrini se je nekaj stiskalo in krãilo, zakra-
kala je enkrat, dvakrat od hipne boleãine, izgubila na
veji ravnoteÏje in se prevrnila tako vznak, da je visela na
nogah. In tudi iz prstov je odhajala moã. Popu‰ãali so
drug za drugim, peruti so visele od nje, priãela je padati
od veje do veje in obleÏala mrtva na vlaÏnih gozdnih
tleh.

Hladna noã je bila takrat in prvi led se je delal po

gozdnih luÏah. Tiho je bilo vse, samo hladen dih je ‰el
preko dalje, neka neznana mrzla noã, ki je umorila zad-
nje zelenje.

BES

MALI LJUDJE

142

Pismouk

isti ãlovek, ki gre po Nikolajevem mostu, ki je star,

suh, globoko zami‰ljen in ima sivo spiãasto brado,

je vpokojeni gimnazijski profesor Andrej ·ãetinar. Filo-
log je. Zdaj na stara leta preobraãa stare knjige in foli-
ante, pa stika v njih za takimi besedami, ki so kakorko-
li zastarele, nekoã v rabi obtiãale in pri‰le popolnoma iz
jezikovnega prometa. Vsake take najdbe je on nepopis-
no vesel, vendar sam v sebi. Ob takih prilikah hodi po
svoji sobi gor in dol in misli in se na tihem zadovoljava.
Nima rad, ãe ga moti Ïena Ana in celo neljubo mu je, ãe
se hoãe z njim zabavati njegova edinka, gospodiãna Ma-
rica. Mlada je, ‰ali se vedno, govori stvari, ki on nima z
njimi nikakega stika. Naenkrat nastane med njima isti-
nita disharmonija. Ona pripoveduje n. pr. o najnovejsi
pari‰ki modi, on pa je na‰el dvoje starinskih izrazov in
jih meni priobãiti v prihodnji ‰tevilki tistega meseãnika,
ki ga urejuje njegov prijatelj. Slovnica, etimologija, slov-
ni‰ki paberki in pari‰ka moda, to ne sodi skupaj.

·ãetinar je dospel do ulice in hi‰e, kjer stanuje njegov

prijatelj urednik. In ravno na pragu se je spomnil, da mu
je izroãila hãerka rdeão roÏo za prijateljevega sina, ki je

BES

MALI LJUDJE

143

njen zaroãenec. Domislil se je, zdaj tiplje po Ïepih, pog-
leda okoli sebe, ãe mu ni ravnokar pala na tla, ali roÏe ni.
Spominja se, da je bila zavita v tenek bel papir. A —
morda je izgubil tudi rokopis (Paberki. Kaput LXXXI.
Glej istega letnika ‰t. V.)! Ne! Rokopis je toãno v malhi,
a roÏe ni v nobenem Ïepu. Tudi v hlaãnih Ïepih ne. V
suknji je listnica, zadaj v hlaãah denarnica, spredaj ro-
bec, sicer je prazno.

»Saprament, saprament! A! To je sitnost!« se meni

sam s seboj. »Kaj sem jaz za take stvari?! Naj si najame
postre‰ãka!«

Govori tako, pa istoãasno v mislih sklene, da je naj-

bolje kupiti v bliÏnji cvetliãarni enako rdeão roÏo in jo
oddati in o stvari molãati. Takoj stopi v prodajalno, kupi
vrtnico in se napoti v prijateljevo stanovanje.

Urednik stanuje v prvem nadstropju na ulico. Vdovec

je, pri sebi ima svojo preprosto sestro in svoja dva sina.
Mlaj‰i je jurist, starej‰i suplent. Ta zadnji je Ïenin pro-
fesorjeve hãere.

Sestra ga sprejme tako vljudno, kakor ãloveka, ki je Ïe

veã kakor domaã, torej vsaj sorodnik. »To je lepo!« hvali
po poti, ko ga vede v sobo. »To je krasno, gospod pro-
fesor, da ste nas obiskali. Kaj je lep‰ega za nas, kakor je
va‰ poset!«

Profesor je star in suh, v hrbtu upognjen in zdaj, ko se

je po stopnicah zasopel, neprenehoma maha po zraku

BES

MALI LJUDJE

144

njegova ozka, srednje dolga in ‰piãasta brada. »Ste viso-
ko!« pravi skoro brez glasu in privleãe iz Ïepa v papir-
ju rdeão roÏo. »Tole je dala na‰a Marica za va‰ega Vla-
dimirja!«

Urednik je v sobi, debel je in moãan in kadi kakor

Turek. âita rokopise in tik njega stoji pleten ko‰, ki je
visok kakor miza. »O!« pozdravi s ko‰atim glasom. »Da
si mi zdrav, prijatelj!« Vstane in krepko stisne roko.
»Sedi in povej, kaj bo novega!«

Profesor sede, malo pogleda po sobi, seÏe v malho in

priãne sukati po svojih ko‰ãenih in tenkoprstnih rokah
droben rokopis. »Posreãilo se mi je nekaj najti!« pravi.
»Je posebno etimolo‰ko jako zanimivo. Tukajle, prosim:
Paberki. Kaput enoinosemdeseti. Tudi se mi je zdelo po-
trebno opozoriti ãitatelja, da sem o podobni stvari raz-
pravljal Ïe v istem meseãniku. Zato sem pristavil: Glej
istega letnika ‰tevilko peto! Upam, da bo‰ lahko porabil
Ïe v prihodnjem zvezku!«

»Hvala ti!« odgovarja urednik s ko‰atim glasom. »To

je gotovo, da rad porabim in da sem vselej vesel, kadar-
koli prejmem kaj iz tvojega peresa. Vendar je gradivo za
to ‰tevilko Ïe doloãeno, Ïe v tisku, torej vidi‰, da bo sko-
ro treba odloÏiti tvoj cenjeni prispevek na drugi mesec!«

»Ne vem, ne vem, kako bi bilo!« maje profesor drob-

no glavico in razlaga s suhim glasom. »âe me ne bo po-
sebno prijela naduha in srãna napaka, dogotovim v

BES

MALI LJUDJE

145

kratkem dalj‰o slovni‰ko stvar (gospod profesor dvigne
desno roko s stegnjenim palcem in jo zaãne tresti v zra-
ku), ki je ja—ako vaÏna! Tiãe se koãljivih ortografskih
napak, ki so jih zanesli nekateri mlaj‰i pisatelji v na‰
knjiÏevni jezik. Stvar bo najaktuelnej‰a!«

»Res, prijatelj moj,« govori debelo urednik, »jaz sem

v zadregi! Da bi bil pri‰el ti dva dni preje ali tako so stva-
ri v tisku.«

Profesor opre desni komolec ob mizni rob, poloÏi

dlan nad oãi in maje s ãelom sem in tja. »Slabo, slabo!«
govori. »Jezikoslovec treba, da je vedno ãujeã. Kakor
mornar, ki ãuje na barki, tako naj varuje on na‰o jezi-
kovno ladjo. Ali ãe mu niso dane moÏnosti, ãe se ga za-
drÏuje pri netoãnem objavljanju, ali ãe se zapostavlja
njegovo delo sprião drugih beletristiãnih spisov — to,
moj dragi, ne bo rodilo sadov!«

Profesor umakne roko, brezbarvne ustne za sivimi

brki so suhe in sliãne nagubanemu papirju, in po vsem
obrazu mu leze piker smehljaj.

»Je kriÏ!« vzklikne urednik, kakor bi se kregal in po-

tolãe z debelo pestjo ob mizo. »TeÏava je to, biti danda-
nes urednik. Vsak sotrudnik ima svojo stvar za najvaÏ-
nej‰o. Novelist novelo, pesnik pesem, slovniãar slovni-
co, kritik kritiko! Vsi ste iz enakega testa! Pri moji veri!«

Na profesorjevih licih se je pokazalo na vsaki strani

tam, kjer rasto pod oãmi prve sive dlake, dvoje ali troje

BES

MALI LJUDJE

146

kapljic ãrnikasto rdeãe krvi. Nenadoma je vstal in izpre-
govoril: »âe bi ti bilo moje sodelovanje odveã, prosim
te, bilo bi mi jako Ïal, ali jaz bi moral — —«

»Ne, ne! Ne sodi napaãno!« hiti urednik, vstane

naglo, posadi profesorja nazaj na stol, vzame iz njego-
vih rok rokopis in ga priãne takoj ãitati. »Jaz ti ustreÏem,
na vsak naãin.« In mrmra zase.

»âe gre samo za to,« priãne profesor z rezkim pato-

som in s tresoãim glasom, »da ti meni ustreÏe‰ in ne za
znanstveno, za ‰pecielno filolo‰ko pridobitev, potemta-
kem mi ni mogoãe drugaãe, kakor da — hm, hm — «

»Ali saj si vendar ãlovek!« rohni in ga miri urednik.

»Ne ‰tej besedam zob, du‰a prijateljska, kdo te je mislil
Ïaliti?! Gre se tukaj — —«

»âisto krivo!« seÏe naglo vmes profesor. »Gre tukaj

itd. Brez ,se’!«

»Torej naj gre za karkoli!« bobni urednik in zasopljen

glasno diha. »Da bi tebe kdo mislil Ïaliti, za to gotovo ne
gre! âakaj, da preãitam, pa nesem takoj v tiskarno!«

Urednik se nasloni z levim komolcem na mizo, z levo

dlanjo podpre svojo teÏko rdeão in debelo glavo, v de-
snici drÏi dolg rdeã svinãnik in ãita rokopis. Profesor
strmi vanj in po trepalnicah, brkih krog ust in koncih
prstov se mu pozna, da je vznemirjen. Trepalnice utrip-
ljejo, kakor bi poskakovale, brki se stiskajo in raztezajo,

BES

MALI LJUDJE

147

zbliÏujejo in redãijo, konci prstov pomajujejo in vztre-
petavajo.

Zdaj je urednik nenadoma privzdignil desno roko,

uprl rdeãi svinãnik v rokopis in — profesor se je naglo
dvignil in razprl oãi napravil iz ãisto pravilnega in
umestnega podpiãja dvopiãje. Pri tem ni ãrhnil besede,
poloÏil roko nazaj k robu in ãital dalje. Profesorju je za-
rdelo levo uho, kakor bi ga zavil v ‰krlat. Na gelu nad
desnim oãesom se je pojavila naenkrat ostra in trpka za-
reza, ki je dozdaj sploh ni bilo opaziti.

Urednik je zopet dvignil svinãnik in ga mahoma zapi-

ãil v rokopis. Profesor se je vzpel ‰e vi‰e, Ïivot se mu je
stegnil kvi‰ku, kakor bi bil iz gumija, rame so se dvignile
skoro do srede glave. Urednik je napravil iz vejice piko,
preãrtal »in«, pa priãel naslednjo besedo z veliko zaãet-
nico.

Tiste kapljice krvi, ki so se bile pokazale pod profesor-

jevo koÏo med prvimi sivimi kocinami pod oãmi, so se
poveãale in nekako razlezle po Ïilicah, ki so se predle
dalje proti nosu kakor rdeãa pajãevina. Konec nosa je bil
zlasti gosto prepreÏen in skoro popolnoma rdeã. Tudi
desno uho se je priãelo razgrevati.

Urednik je obrnil zadnji list, pa zopet nepriãakovano

zabodel svoj rdeãi svinãnik v rokopis. V drugo je napra-
vil iz vejice piko, preãrtal besedico »ker« in napravil iz

BES

MALI LJUDJE

148

odloãno pravilnega oziralnega stavka glavni stavek.
Nastopni besedi je zapisal veliko zaãetnico.

Profesorju je bilo v tistem trenotku, kakor bi ga obli-

li s kropom. Iz senc mu je skoãila na vsaki strani palec
debela ãrna Ïila, ves obraz so razrile ãmerne brazde, oba
u‰esa sta Ïarela kakor v ognju, obe rami sta pali obenem
navzdol in pokazal se je tenek in nenavadno dolg vrat,
kakor zvezan iz trdih in rjavih Ïil.

Mahoma je vstal, strgal rokopis izpred urednika,

zgrabil klobuk in hlastno odhitel iz stanovanja.

BES

MALI LJUDJE

149

II.

o se je zgodilo ravno nekako okoli pete ure po-
poludne. Vladimir je bil Ïe pri‰el iz ‰ole in je hodil

po sosednji sobi, jurist Dragotin je igral klavir in teta
Agata je Ïvenkljala v kuhinji z Ïlicami in pripravljala
kavo. Profesor ·ãetinar je pri svojem odhodu glasno lo-
putal z vrati, vsi ljudje v stanovanju so ga ãuli, pri‰li v
gospodarjevo sobo in izpra‰evali po vzroku.

»Ali sta se skregala?« je vpra‰al Vladimir nekoliko

zasmehljivo, kakor je najraj‰i govoril.

»Ali je kaj narobe?« je vpra‰al navdu‰eno jurist in teta

Agata je po priznani Ïenski skrbnosti sklenila roke: »Za
boÏjo voljo, Anton, kaj pa sta imela? Drugaãe lazi kakor
senca po ulicah, zdaj pa je planil skozi vrata in beÏal po
stopnicah kakor vihar. Glejte, tole rokavico je izgubil!«

Teta privleãe iz Ïepa staro rokavico in sama in Vladi-

mir in Dragotin, vsi jo ogledujejo.

»Postarana rokavica!« se smehlja Vladimir. »Mislim,

da bi jo bilo treba pred eventuelno porabo razkuÏiti
zavoljo slovni‰kih bacilov!«

Dragotin se zasmeje, teta Agata ne ãuje niãesar, v bra-

ta gleda, ki sedi na stolu za svojo mizo obrnjen po sobi,

BES

MALI LJUDJE

150

in Ïivahno izpra‰uje. »Oh, Anton, povej nam no, povej,
kaj sta si skoãila v lase?«

»Saj jih nobeden niã nima!« doda Vladimir. »Sicer pa

k stvari, torej kaj je bilo?«

»Norec!« brusne gospod Anton in ‰e vedno globoko

sope. »Najkraj‰e povedano: popoln norec. Ta slovniska
ãreva mi prina‰a, jaz pa naj jih objavljam, pa pitam svoje
ãitalce hoãe‰ noãe‰ z njimi. Kaj pa ‰e, sakrament, le pri-
pravi se ! Kaj misli, da je moje potrpljenje kak‰na za-
starana trakulja, kak‰en zajãek za zdravni‰ke eksperi-
mente, kaj? Ne bo‰, za vraga da ne! Naj te odnese sa-
tan!«

»Pa kako je bilo?« se zanima Dragotin.
»Kako je bilo!« se jezi urednik. »Takole, na: On, suhi

·ãetinar, pride, sede, mrmlja nekaj, pa zaãne vleãi iz
Ïepa papirnata slovni‰ka ãreva. On: tiskaj takoj! Jaz: je
Ïe vse v tiskarni. Prepozno! On ÏuÏnja: zapostavljajo
me, prezirajo, drugo rinejo naprej in tako. Jaz: daj sem,
strela jasna, molãi samo, pa bom takoj odnesel v tiskar-
no! Priãnem tako ãitati, pa naletim na stavke, ki se vleãe-
jo kakor romanje v sveto deÏelo. Napravim tu piko, tam
podpiãje, priãnem z veliko zaãetnico, pa ti ta su‰a na-
enkrat poskoãi, kar takole na lepem ti odleti s stola ka-
kor Ïoga, zgrabi rokopis in zleti skozi vrata. Znorel je,
satan me hlastni, ãe sem rekel napak!«

BES

MALI LJUDJE

151

»Nori, nori!« pravi vaÏno Dragotin. Vladimir vso

stvar vidno manj uvaÏuje, na zofo sede, nasloni se nazaj
in posmehljava: »Pa bi mu bili natisnili!« pristavlja.
»Zdajle je ravno primerna prilika! Rekli bi bili: Na, lju-
ba du‰a, za poroãno darilo ti natisnem vse, kar za ta
mesec prinese‰.«

»Saj sem hotel!« sope gospodar. »Ali tiste stavke sem

moral popraviti. Kaj je veãnost proti njim?! Petelinov
vzdihljaj, prokleto! Noãem lagati, ali ãitalec umrje,
predno pride do konca. Sape mu zmanjka, pa se zadu‰i.
Tri sto strel naj me osmodi, ãe ni resnica!«

»Ali za boÏjo voljo, Anton,« toÏi teta, »kaj bo pa doma

poãel? Ali se ti niã ne smili gospa Ana in gospodiãna
Marica, ki je Ïe skoro na‰a? Nisi prav napravil, Anton,
saj si jako prebrisan, to pot pa le nisi prave pogodil!«

»Kaj pa naj bi bil napravil?« vpra‰uje jezno gospodar.

»Kaj naj bi ga bil za gleÏenj ujel, ko je ‰vignil skozi vra-
ta? Kaj nisem tudi jaz profesor v pokoju, pa ne norim
kakor on! Da bi mu dal satan babje p‰eno zobati, stre-
la jasna!«

»E, veste kaj!« misli Vladimir, »vi ste malo prehudi,

on pa je malo presiten. Vsak je na svoj naãin star!«

»Kajpada, glej ga!« se prepira gospod Anton. »Kdo pa

je odgovoren za list, ali ti, ali jaz, ali on, gospod dolgo-
ãasneÏ ·ãetinar, to bi rad vedel! âe je kaj narobe, pa vse

BES

MALI LJUDJE

152

po meni pade! Kdo pa je urednik, se vpra‰a, pa smo sku-
paj!«

»Oh, Anton, to si pa prav zares narobe napravil!« po-

toÏi teta Agata. »Vidi‰, gospodiãna Marica je nevesta
na‰ega Vladimirja, Bog ve, kako bo in sam Bog daj, da bi
bilo dobro!«

»Kako bo, kako bo!« ponavlja urednik in mrmra

predse. »âe misli‰ na tisto svatbo, no, manjka se Ïensk,
kakor mravljincev jih je, posebno ‰e nevest, kakor egip-
tovskih kobilic . . .«

»No, no,« ga opozori Vladimir. »Le poãasi. Takole ãis-

to po va‰e tudi ne pojde!«

»Kaj pa ste pri‰li nadme?« se naenkrat razkaãi gospo-

dar, vstane in je rdeã kakor puran. »Kar poberite se, od-
koder ste se natepli v mojo sobo! Vsak po svojih poslih,
kar naprej!«

Agata in Vladimir odhajata, Dragotin pa zaostane in

reãe: »Oãe, moja ãastna beseda, jaz se potegnem zate!«

»Ti se potegni za svoj nos, Dragotin!« odgovori ured-

nik, prime za kljuko in zapira vrata za njim: »Izgubi se,
mar‰! Sapramenski krokodili, vrag in satan . . .«

BES

MALI LJUDJE

153

III.

rugo jutro je napoãil ravno mesec junij. Zunaj je
bilo toplo in solnãno in tudi v sobo profesorja ·ce-

tinarja je sijalo svetlo poletno solnce. Sedel je pri mizi in
‰iroka solnãna pega je leÏala na njegovi noãni suknji in
spreminjala njeno barvo iz rjave na rumenkasto.

Gospod profesor je bil ravnokar pozajtrkoval in po-

zvonil sluÏkinji, da pride po posodo. Vãeraj zveãer in
danes jé popolnoma sam. Slabovoljen je, svoje stvari
premi‰lja in tudi domaãe druÏbe ne mara.

SluÏkinja pride v sobo, pobira posodo in ko hoãe odi-

ti, priãne meãkati profesor svojo brado in se oglasi:
»Prosim vas, Lenka, da bi tudi kosilo prinesli v mojo
sobo. Za zdaj pa naroãite moji hãerki Marici, da me
obi‰ãe!«

»Ali takoj?« vpra‰a dekla.
»Kmalu!« odgovori profesor in ostane sam. Vstane

izza mize in priãne ‰etati in premi‰ljati. V tej noãni
suknji, ki je nekako bledorjava, ob‰ita z zelenimi trakovi,
preohlapna in predolga, se zdi njegova postava ‰e ne-
znatnej‰a in klavrnej‰a kakor sicer. Guba iz moãnega
blaga dela na hrbtu nenaravno grbo, ki ga izpreminja

BES

MALI LJUDJE

154

skoro v karikaturo. Na nogah ima rdeãe in razhojene
sobne opanke in peti pri obeh sta znatno izpodviti na
zunanjo stran. Na brezlasi glavi ima ãepico, ki komaj
zakriva ple‰o.

Tako copati poãasi iz kota v kot in premi‰lja. Vãeraj‰-

nji dogodek mu ni dal miru ponoãi in mu ‰e sedaj trapi
glavo in misli. V zadnjem hipu se mu je zazdelo, da so
zadaj za tem dogodkom ‰e drugi mladi ljudje, najbrÏ
cela tropa, in vsi ti hoãejo napraviti sebi prostor in iz-
podriniti stare. Neke vrste zarota se je sklenila proti nje-
mu in njegovemu javnemu delovanju. Potisniti se ga
hoãe na stran, napraviti nevaÏnega, popolnoma zatreti
ga menda Ïelijo.

TeÏi ga vse to, mori, in ko stopi v sobo Marica, obsta-

ne in pogleda vanjo, kakor bi se prebudil iz sanj. Poãa-
si stopi k njej, prime jo z obema rokama za glavo in jo
poljubi na ãelo kakor vedno. »Sedi!« ji veli in ji pokaÏe
zofo v kotu. Sam priãne zopet ‰etati gor in dol.

Marica je mlada in lepa in ga ogleduje zdaj zaãudeno.

Na zofi sedi, ne naslanja se na njeno naslonjalo s hrb-
tom, ampak na roke se opira na desni in levi in se na
lahko guga z gornjim Ïivotom od zadaj naprej. Lase ima
velike in ãrne in na desni strani spredaj v njih rdeão
roÏo. Tudi na mladih in polnih prsih se neznatno giblje
enaka roÏa.

BES

MALI LJUDJE

155

Profesor se ustavi nekako v sredi sobe, obrne se pro-

ti Marici in priãne ogledavati nohte: najprej na levi roki,
in potem se na desni. »Jaz ‰e nisem tega nikomur pra-
vil,« priãne s svojim suhim glasom, gleda nohte leve
roke in dvigne vãasi oãi do dekleta. »Nisem ‰e tega pra-
vil tvoji materi, moji Ïeni, in tudi nobenemu izmed svo-
jih prijateljev ‰e ne! Hm, hm! Stvar je po mojih mislih
taka, da je bolje, ãe vem njene podrobnosti samo jaz in
tisti, ki je sluãaj zakrivil. Ta ,tisti’ je profesor Gustinãiã,
moj prijatelj.«

Profesor molãi, priãne ogledovati natanãneje nohte

desne roke, ki jo zanese v ta namen ãisto k obrazu, Ma-
rica postane nenadoma pozorna, pomaje naglo s stopa-
li, ki gledajo majhni in lepi izpod pisanega krila in za-
stavi vpra‰anje: »Kaj pa je? Kar hitro povejte!«

»Reãi moram,« priãne zopet profesor, umakne desni-

co od obraza in prekriÏa obe roki zadaj pod hrbtom,
»reãi ti moram, da je nastal med nama, med menoj in
gospodom Gustinãiãem, odloãen nesporazum. Pri‰la
sva si v nasprotje, ki ni moja lastnost, da bi v Ïivljenju
kaj pretiraval — ki — to poudarjam, utegne biti za naju
oba Ïivljenskega pomena. Vsaj zase vem, da se posledi-
ce tega nasprotja ne bodo nikoli ãisto izgubile iz moje
notranjosti.«

»S katerim Gustinãiãem to, ali z Vladi—« vpra‰a naglo

in radovedno Marica.

BES

MALI LJUDJE

156

»Z gospodom JoÏefom Gustinãiãem, profesorjem v

pokoju,« poudarja profesor. »Ta konflikt, ki je ravnokar
nastal, je tak, da ni misliti na poravnanje. Na‰a obitelj pa
stoji ravno pred korakom, ki naj bi z njim stopila v so-
rodske vezi obitelji Gustinãiãeve. Kot gospodar, kot le-
gitimni oãe tiste, ki se hoãe vezati s sinom mojega pro-
tivnika, mislim, da mi sodijo nekatere pravice!«

»O,« se zaãudi Marica. »Kaj pa bo to?«
Profesor ji da z roko in z izrazom suhega in ãemerne-

ga obraza znamenje, naj molãi, in govori sam dalje: »Za-
konska zdruÏitev je moÏna le tam, kjer se ljudje medse-
bojno razumejo!«

»O,« seÏe Marica v besedo. »Jaz in Vladimir se vendar

izvrstno razumeva. Torej!«

»âakaj, dete, ãakaj!« svari suhi profesor z glasom in z

roko. »Dve obitelji vendar ne moreta vezati svojih ãla-
nov z vezmi svetega zakona, ãe si nista posebno naklo-
njeni. To je jasno. Moji star‰i in tvoje matere in moje
cenjene soproge star‰i so se tako ljubili, da so si padli
okoli vrata tudi takrat, ãe so se sreãali na cesti. Sedanji
kazus pa je drugaãen. Mi Ïivimo v sporu z obiteljo Gus-
tinãiãevo in zato smatram zaroko med teboj in mladim
Gustinãiãem za razdrto!«

»Kajpada!« je planila Marica na noge in zacepetala,

da se je soba pozibala. »Nikoli ne boste tega uãakali,
nikdar, je vse zaman, pa ãe se postavite vi vsi skupaj, kar

BES

MALI LJUDJE

157

vas je starih in ãemernih ljudi, na glavo. Kaj pa ‰e, kaj-
neda! Kar rekel bo kdo, pa bo zaroka razdrta. Saj to ne
visi kar tako v zraku,« in gospodiãna Marica miga z
drobnimi prstki nad ãelom, pa se takoj nato odloãno po-
treplje po levi strani svojih mladih grudi in zakliãe: »to
tiãi v srcu!«

Profesor ·ãetinar priãne zopet ogledovati nohte in to

pot na obeh rokah naenkrat, privzdiguje malo oãi in
ogleduje Marico, odka‰lja se in se oglasi: »Nisi ‰e polno-
letna, in dokler nisi, sem jaz gospodar nad tabo!«

Marica topotne z nogo, stisne drobne pesti, mahne z

njima resolutno ob Ïivotu, pa sigurno izjavi: »Polnolet-
na gor, polnoletna dol! Vladimirja imam rada, on bo
moj, pa basta!«

Profesor nese levo roko na hrbet in vpra‰a izpod ãela:

»Ali ve‰, kaj so to: zakoni? Hm! Tako se sme ravnati in
ãe ne z lepo, potem z grdo!«

Marica naenkrat zardi, hudo se ji stori, omahne nazaj

po zofi, zakrije obraz, joka in ihti skozi prste: »Ali ste vi
moj oãe, ali imate vi zame kaj srca, ali ste vi . . .«

Onstran vrat v sosednjo sobo vstane ‰um, kljuka za-

‰kriplje in gospa Ana, visoka, ‰e moãna, v ãrnem krilu,
ki se vleãe za njo, stoji tostran praga. »Kaj pa imata?«
vpra‰a zaãudena, stopi bliÏe k Marici, ki ihti in naglo
pripoveduje: »Na‰ oãe pa Vladimirjev oãe sta se nekaj
sprla zaradi svojih stvari, zaradi papirnatih modrosti,

BES

MALI LJUDJE

158

zaradi mi‰je dlake, zdaj pa naj bi jaz zato pustila Vladi-
mirja. Kako, ãe ga imam pa rada!«

»Kdo to hoãe?« vpra‰a mati.
»Na‰ oãe!« odgovarja Marica. »Same kosti so ga Ïe od

sitnosti, pa ‰e ne neha! Oh, da moram biti jaz tako nes-
reãna!«

»Kaj pa ti pride na misel?« vpra‰a gospa Ana svojega

soproga.

»Niã na misel !« jo zavrne profesor. »Sklenil sem

tako!«

»Bo‰ paã sam drÏal ta sklep!« izjavi soproga zaniãlji-

vo, prime Marico za roke in jo pelje s seboj v sosednjo
sobo, »Niã se ne boj!« ji pravi. »To so vse same besede.
Kakor sem jaz sklenila, tako bo!« In moÏu pripomni, ko
odhaja skozi vrata: »Otroka mi pusti v miru!«

BES

MALI LJUDJE

159

IV.

stega dne popoludne je prejela Marica sledeãe pismo:

»Ljubi ‰krjanãek! Prosim Te, pridi danes popoludne

ob ‰tirih na promenado, da se pogovoriva o ,vaÏnih do-
godkih’. Jaz se smejem nad njimi za deset atletov. Moli
zame, da ne poãim. Te poljublja na nosek, ki je — brez
zamere! nekoliko prifrknjen. Ves Tvoj Vladimir.«

Ko je to kratko pisemce preãitala, je bila takoj izvrst-

ne volje. Pokazala ga je materi, ki je vedno drÏala z njo
in ji tudi danes dovolila izprehod po promenadi. Priãe-
la je prepevati. Najprej tisto:

»Ljubca na sred’ morja,
rada bi moja b’la —«

pozneje tole:

»Pa moj’ga fanta glas
mi dela kratek ãas —«

in konãno ono:

»Jaz sem Kranjãiãev Juri,
Mariãka, ôdpri duri!

BES

MALI LJUDJE

160

Sem zavber fant, ha-há,
’mam ãist, nov gvant!«

âetrt ure pred ãetrto uro je dela nase belo obleko, po-

krila ‰irokokrajen slamnik, vzela v roke solnãnik in roã-
no torbo, natikala bele rokavice, stekla k materi v kuhi-
njo, jo objela, pa proti njeni volji zaplesala z njo po ku-
hinji: Hm-tata, hm-tata —

»Nehaj, nehaj!« je prosila in jo rotila mati, ki se je na-

enkrat zasopla. »âe ne, bom zares huda!«

»Servus!« ji je zaklicala Marica in zdrãala po stopni-

cah.

Vladimir jo je Ïe ãakal in ji ponudil roko, ki se je je

ona takoj krepko oklenila. Svoj korak je umerila po nje-
govem, ozrla se okoli, segla z desno roko zadaj v lase in
priãela Ïivahno pripovedovati: »Ve‰, Vladimir, pomisli
tole: danes zjutraj me pokliãe oãe, pa pravi, da naj bo
med nama, med teboj in menoj, vsega konec! No, ta je
lepa, sem rekla! Vidva, tvoj oãe in moj oãe, sta se skre-
gala, zato se naj pa ‰e midva: jaz in moj Vladimir. In ‰e
marsikaj sem mu povedala, ve‰, imenitno naravnost!
No, seveda! Saj ni vse skupaj niã. Kakor reãe mama, tako
je pri nas. Oãe govori svoje, mama pa dela svoje. In to je
vaÏno: jaz in mama sva eno: medve drÏiva skupaj kakor
dva zarotnika. Kakor hoãeva, tako je! Ha-ha!«

BES

MALI LJUDJE

161

»Slabo obeta‰!« je poÏaloval suplent. »Torej takale me

ãaka!«

»O seveda, kaj pa ‰e!« ga je te‰ila Marica. »Ti pa nisi

tak, ti si pa izjema! Tebe spo‰tujem in kakor bo‰ sam
hotel, tako bo!«

»Pri nas doma je tudi vse navzkriÏ!« je povedal su-

plent. »Oãe je hud, govori, da mu sapa pohaja, in prise-
za, da ni on niãesar kriv, ampak vsega tvoj oãe!«

»Moj pa narobe!« doda Marica. »Molãi in ãe se oglasi,

izjavi, da ni on niãesar zakrivil. Ve‰ kaj, jaz sem teh
misli, da sta oba enako kriva!?« In mu pogleda toplo v
oãi.

»Oba!« pritrjuje Vladimir. »Dva pismouka sta!«
Marica se prijetno smeje in pritrjuje: »Prav si povedal:

dva pismouka, ravno prav!«

Pri‰la sta do mestnega parka in zavila vanj. Mlada sta

oba in kadar stopita v samoto, kjer dihajo hladne sence
divjega kostanja in vabijo ljubezenske klopice po zele-
nih zati‰jih, jima zmanjka govorice. Nekaj sladkega in
toplega polzi po Ïilah, raztaka se po mislih, zelo sta
sreãna, ali ãe bi ju ãlovek vpra‰al, zakaj, bi oba v zadre-
gi molãala.

Suplentu pride na um, da bi objel svojo spremljeval-

ko in ta malenkostni naklep ga vznemirja, ‰umi mu po
glavi, kakor vojskovodji bojni naãrt. Zdajle ali zdajle, mu
‰viga po mislih, nerodno se ozre, v obraz je bled in ner-

BES

MALI LJUDJE

162

vozen, skloni se, dene Marici roko zadaj za glavo in jo
poljubi na usta.

Istoãasno se prikaÏe na poti, ki se vije izza grma, go-

spodiãna Dora Komljanãeva, suha samica, hãi sodnega
svetnika. Priletna je Ïe, smehlja se, ker je stara znanka,
gleda izpod ‰irokega slamnika, pokima tudi in Vladimir
in Marica sta oba vsa rdeãa.

Ko utihnejo na pe‰ãeni stezi njeni koraki, vpra‰a Ma-

rica: »Bog ve, ãe je videla.«

»Naj vidi!« misli suplent, pa je tudi njemu nerodno in

zato govori o drugi stvari. »Ti na‰i pismouki!« pravi,
»sitneÏi so vsi skupaj.«

»In zdaj bi ‰e radi najino ljubezen razdrli!« ostro

opomni Marica. »Za svoje ãiãke in ãaãke naj se le krega-
jo, na‰e stvari pa naj puste v miru!«

Pri‰la sta iz drevja in grmiãja in gresta nazaj proti

mestu po ‰iroki drevoredni cesti.

»Zakaj pa sva Ïe od‰la iz parka?« vpra‰a on in slabo-

voljno dodene: »Ta neumna Ïenska, ta Komljanãeva!
Kaj je je bilo treba!«

»Kaj misli‰ ti, da je res videla?« se zanima Marica.
»In ãe je tudi, vrag jo dal!« se jezi suplent. »Kaj bo kdo

njo poljubil, ki so jo Ïe vse sape prepihale!«

»Ve‰, pravila bo okrog!« razlaga Marica. »Vse na‰e in

njene znanke bodo do jutri vedele. Malo nerodno je, ali
ne? Smejale se bodo!«

BES

MALI LJUDJE

163

»Nekaj pismou‰kega govori iz tebe!« pravi suplent in

hoãe biti zopet dobre volje. Obstane na mestu, seÏe Ma-
rici pod roko in potolãe s palico po tleh: »Nala‰ã!« za-
trjuje, »prav nala‰ã! Nazaj pojdiva v park!«

»Oh,« se boji zdaj Marica, »ali Komljanãeva se ‰e naj-

brÏ tam izprehaja in ‰e kak‰na druga taka znanka bo
kje, jaz se prav res ne upam! In oãe moj je doma ves na-
taknjen, pa bo ‰el nemara nad mamo in se z njo prepi-
ral zaradi mene. Kar nimam poguma danes.«

»Jaz ga imam za oba!« odvrne odloãno suplent, malo

tesneje stisne k sebi Mariãino roko, oba skupaj se obr-
neta in odideta nazaj v park.

Neki neznanec, ki gre visok in mlad po drevoredu, se

ozre za njima, obstane, gleda, nekaj misli in se nazadnje
nasmehne.

Ljudi je zlasti spodaj ob vznoÏju drevoreda veã in veã.

Tam stoje pisane komedije, lajna se dere v lajno in iz
divjega kaosa glasov ni razloãiti drugega, kakor neugla-
‰eno rjovenje.

BES

MALI LJUDJE

164

o je ‰el profesor ·ãetinar zunaj mesta po samotni
poti sredi njiv in polj, ni gledal lepote poletnega

dneva, ni videl roÏ, ki so cvetele iz Ïita, in ni sli‰al ‰kr-
janãkov, ki so peli in se izpremetavali v ãistem in solnã-
nem zraku. TeÏke misli so mu legale v glavo, leÏale na
moÏganih kakor kamenje, pa se valile okorno dalje in
dajale prostora drugim, enako neprijetnim.

Zdaj, zadnjih pet dni, se je ãudovito postaral. Hrbet se

mu je upognil ‰e bolj, glava je zlezla niÏe, noge so po-
stale okornej‰e, koÏa po obrazu je orumenela, stisnila se
in padla v gube.

Govoril je sam s seboj. Predstavljal si je pred sabo v

nepreglednem roju svoje zarotnike in jim oãital marsi-
kaj s sovra‰tvom. »Torej, to ste !« se je ogla‰al sam med
seboj. »Cela vojska vas je, jaz pa sem sam. Kako se naj
borim? Ali z vsemi naenkrat, ali z vsakim po vrsti? Slab
sem in star, nimam upa na zmago! Telo mi je odpoveda-
lo, zarjavelo je moje oroÏje, izbrusilo se je, skrhalo, po-
stalo nerabno. Padem, kakor pade staro in trhlo drevo.
Nekoã so se zaletovali vanje viharji, pa jim je kljubova-
lo; zdaj pa dahne nekega dne spomladanska sapica,

BES

MALI LJUDJE

165

deblo se zamaje, zahresãi, poãi tik zemlje in pade po
njej.«

Upognjeno gre, govori zase in naglo utriplje s trepal-

nicami. »Ali, mladi voj‰ãaki, vpra‰am vas, ali nisem
niãesar storil, ali ni moja mladost niã? Taka je bila kot
va‰a! Vsaka mladost je na svoj naãin jaka, bogata in
zdrava! Tudi moja je bila!«

Profesorju se zdi, da ãuje divji grohot tistih, ki jih ni,

pa si jih on okoli sebe predstavlja. V tla gleda in jih vidi.
Plavajo nekako na dolgo in ‰iroko pred njim kakor
ogromna jata nenaravnih mu‰ic. Sami mladi in ironizu-
joãi obrazi, v spaãen nasmeh zavite ustne, meÏikajoãi
pogledi in tam v sredi znana postava Gustinãiãeva.
Moãan, ‰irokopleã, temnordeãega obraza in poniÏujo-
ãega pogleda.

Vse to plava pred njim proti prvim mestnim hi‰am,

tam se deloma vzdigne, deloma zaba‰e v ulice, zme‰a z
me‰ãani, ki gredo po svojih poslih, in izgubi.

Profesorju se zazdi, da je danes nekaj sklenil, trdno

sklenil, a v starih mislih mu je zdaj utonilo. Trudi se,
gleda z glavo okoli, i‰ãe s sivimi oãmi in se poãasi priã-
ne spominjati.

Kmalu stopa po stopnicah v stanovanje, odloÏi roka-

vice, klobuk in povr‰nik, ki ga nosi tudi zdaj poleti, od-
ka‰lja se in poslu‰a, ãe je kdo v sosednji sobi. Sli‰i, da

BES

MALI LJUDJE

166

nekdo lista po knjigi, sluti, da je Ïena, potrka, prime
kljuko in vstopi kakor skromen tujec.

»No?« vpra‰a Ïena, ki se naslanja po zofi in pregleda-

va rdeão knjigo. »Kaj bo‰ povedal!«

»Dovoli,« pravi profesor, »da sedem!«
»Kaj ti pa je spet, kaj pa se potajuje‰!« kara gospa Ana

in se dvigne na zofi. »To ti moram povedati, da velja tisti
tvoj spor samo zate. Zame, za Marico in za vso Gustin-
ãiãevo obitelj ne velja. Ti se sploh Ïe deset let sém samo
cmeri‰ in cmeri‰. To ti ni prav, ono zopet ne, pomagaj si,
ãe pa je Bog svet ustvaril in ne ti!«

»Pustiva to!« reãe ·getinar in boÏa levico z desnico.

»Pustiva! Naj bo, kakor je! Opozoril pa te bom, predno
preidem na druge stvari, ‰e na tole: Moj prijatelj Kom-
ljanec mi je povedal, da hodi Marica v mo‰ki druÏbi
sama okoli. Svarim te pravoãasno, da v tem oziru kaj
ukrene‰ in si bolj skrbna.

NedolÏnost je kakor gartroÏin cvet,
Kdor izgubi ga, ne najde ga spet.«

»No, no, no!« pohiti z besedo profesorjeva soproga in

da z roko znamenje, kakor da bi moral gospod ·ãetinar
na nekaj ãakati. »To pa vem, kje bo doma. Komljanãeva
gospodiãna, ki kandidira za veãno devi‰tvo, je pri‰la v
skrbi zavoljo kreposti na‰e Marice. Kaj si neki sploh
misli? Kaj bo njo kdo spremljal, ki je taka kakor drevo

BES

MALI LJUDJE

167

pozimi!? Sploh pa reãem: Kaj pa se ti me‰a‰ v moje stva-
ri, ko se nanje spozna‰ toliko, kakor maãka na note!
Misli‰, ãe si bil ti tak, kakor bi te iz polÏev napravili, pa
z ribjo krvjo zalili, da morajo biti ‰e vsi drugi ljudje taki
tipaãi in meãkaãi. Seveda! Mi drugi imamo kri pod koÏo,
rdeão, vroão, zdravo kri, ki gre po Ïilah kakor tisoã stu-
dencev. Kdaj pa bo ãlovek Ïivel in se zabaval, ãe ne
mlad? Ti si kajpada izjema: nisi nikoli Ïivel in ne bo‰.
Cmeri‰ se tako, cmeri‰, dokler se ne bo‰ do konca pric-
meril!«

Profesor boÏa ‰e vedno lastno roko, poãaka, da na-

stane primeroma dolg molk, vzdigne suho glavo, pogle-
da Ïeno in priãne:

»Draga moja! Zadnja leta mojega Ïivljenja teko, ‰e

malo ãasa, vidi‰, pa me vzame smrt. Îelim pa te zadnje
ãase preÏiveti v miru, ki sem ga pogre‰al dozdaj vedno,
kar Ïivim. Zato sem sklenil, da bi ti predlagal loãitev!«

»Kak‰no?« skoãi gospa Ana z besedo in s telesom na-

enkrat pokonci.

·ãetinar oprime sivo brado, priãne jo neãlove‰ko su-

kati, stiskati in zavijati, nekaj kislega se mu razpreza po
obrazu, usta zategne navzdol, kima z glavo in pojasni:
»Od mize in postelje!«

»Hahahaha!« se zagrohoãe profesorica, stopi k oknu,

skloni se proti gardini in se grohoãe naprej: »Hahahaha!
Saj sva Ïe davno loãena, dragi moj pismouk, saj ‰e prav-

BES

MALI LJUDJE

168

zaprav nikoli zdruÏena nisva bila!« In takoj nato je res-
na, obrne se strogo proti njemu in zahteva: »Govori do
konca!«

Profesor kima z glavo dalje, suãe brado, zateguje vele

ustne in suho in poãasno razklada: »Predlagam ti, da
urediva denarne razmere, razdeliva pohi‰tvo, starine
ostanejo izkljuãno vse moja last, tudi tisti noÏ, ki ga ra-
bite v kuhinji, pa je, kakor ve‰, iz ãasov tur‰kih vojska,
take stvari vse urediva, pa greva k notarju, da napravi-
va pismo. Ti in Marica bosta ‰li svojo pot, jaz pa svojo!«

»Kak‰ne vzroke pa ima‰?« vpra‰a gospa enako stro-

go kakor prej. Profesor zateguje usta dalje in navaja:
»Imam celo kopo vzrokov. Zame se nihãe veã ne poteg-
ne. Sluãaj Gustinãiã. Mene nihãe ne vpo‰teva. Sluãaj
Komljanec. In tako naprej. Faktum je, da je moj sklep
trden!«

Profesorjev glas je vedno bolj suh, ãmerikav in nepri-

jeten. Ves obraz se mu je spaãil in stisnil, kakor bi ga
polil z limono. Skljuãeno sedi na stolu, roke mane in
guga z glavo. Gospa Ana je rdeãa v obraz, malo se ji
poznajo leta, krepka je in zastavna, kakor bi ne ‰tela
mnogo nad trideset let. Razjezila se je, z nogo udari ob
tla in obe roki upre v bok: »Sram te bodi! Zdaj na stara
leta so se ti zavozljali moÏgani, pa jih ne znas veã spra-
viti v red in nori‰ in spravlja‰ ljudi v slabo voljo. Tak
beteÏen starec, kakor si ti, pa se hoãe loãiti! Ves svet bi

BES

MALI LJUDJE

169

bril iz tebe norca in se ti grohotal. Boga zahvali, da ima‰
domaãe ljudi okoli sebe, ki skrbijo zate!« Preneha malo,
pokaÏe z roko proti vratom in doda: »Spravi se! To pa ti
povem, da o svojih mislih molãi‰ kakor riba. Da teh ne-
umnosti torej ne kvasi‰ okoli!«

Profesor, ki je bil do zdaj v najbolj‰em prepriãanju, da

svoj naklep dobro izpeljuje, se je nenadoma zmedel. V
glavo mu je postalo vroãe, nekak‰no ‰umenje je sli‰al
okoli sebe, vstal je poãasi in negotovo od‰el.

Tisto noã ni dolgo zaspal. V tretji sobi dalje sta se

smejali skoro nepretrgoma do pozne ure mati in hãi. To
ga je motilo in razburjalo. Zaãutil je v sebi vtis, kakor da
ga vse zaniãuje, prezira in tudi preganja. Ne samo do-
maãi ljudje, prijatelji in znanci, ampak vsi me‰ãanje, vsi
rojaki, ves svet. Proti jutranjim uram je zaspal v nemir-
nem polsnu in se takoj selil v petdeset kilometrov odda-
ljen kraj. Vpra‰al je tam za stanovanje in prvi gospodar
se mu je takoj smejal: »A, to ste vi, gospod ·ãetinar, ha-
haha — —« In takoj nato je romal petsto kilometrov
dalje. Tam je hotel oddati postre‰ãku prtljago, a ta je po-
meÏikoval prijatelju in namigaval nekaj zadaj z roko.
»O,« je nekako pel — »o, mi se pa poznamo, ãast mi je,
gospod pismouk, moje ime je Cecilij Filigran!«

Profesor je popotoval ‰e tisoã kilometrov dalje, vzel v

tako daljni tujini stanovanje in menil, da je na‰el zaÏe-
ljeni mir. Ali takoj naslednjega dne so se zbirale stran-

BES

MALI LJUDJE

170

ke po hodnikih, prikrivale smehljaje in gledale norãavo
za njim. In tretjega dne je stopila v sobo mlada in moã-
no razvita gospodinja in vpra‰ala: »Ali je res, gospod
·ãetinar, da ste vi zloÏili tole pesem:

NedolÏnost je kakor gartroÏin cvet,
Kdor izgubi ga, ne najde ga spet?«

In takoj nato: »Ali je res gospod ·ãetinar, da ste se vi

z vsem svetom sprli zaradi ene same vejice?«

To vejico je nakazala s prstom po zraku in se jako

veselo smejala.

BES

MALI LJUDJE

171

VI.

aslednje jutro je hotel profesor vstati, dvignil se je
v postelji, ali nenadoma je zaãutil, da ni telo veã v

popolni njegovi oblasti, kakor je bilo prej‰nje ãase. Se-
del je in se uprl z rokami nazaj v posteljo, a zdaj je klec-
nila v komolcu levica, zdaj desnica, skljuãeno telo je
omahovalo nekaj ãasa na eno stran, nekaj ãasa na dru-
go. Poskusil je skrãiti noge, pa je ostalo vse samo v vo-
lji. Zdelo se mu je, kakor bi bila kolena nekako daleã, ne
tako blizu kakor so bila. In zlasti gleÏnji so bili po njego-
vem meglenem obãutku tako oddaljeni, da ni mogla veã
seãi do njih njegova volja in moã.

Hotel je obrniti glavo, da bi videl dan in vreme. ·lo je

polagoma. Vrat je gomazil na vretencu dalje z neverjet-
no poãasnostjo in okornostjo. Pljuãa so se nenadoma
vznemirila, moral je naglo dihati, kakor bi se zasopel pri
teÏkem telesnem delu, ki ga ne bi bil vajen.

Zunaj je deÏevalo. Vse ulice, hi‰e in nebo — je bilo

umazano sivo in dolgoãasno. Po‰evno v precej‰nji od-
daljenosti je bilo videti skozi okno mokre deÏnike, ki so
se prikazovali na glavnem trgu, zibali se v deÏju in zra-
ku in se naglo pomikali dalje med hi‰e. âuti je bilo, da

BES

MALI LJUDJE

172

vozijo vozovi po mokrem. Vãasi je zaÏlopotalo kopito,
vãasi kolo, ki je spodaj zdrsnilo preko luÏe.

»Kaj je to,« je mislil poãasi profesor, »kaj je to? Kako

se je zgodilo? Ali je pri‰lo samo od sebe?«

Stegnil se je do zvonca tik postelje in dvakrat je

omahnil, predno je pritisnil beli gumb. Pri‰la je sluÏkin-
ja in pozdravila: »Dobro jutro, gospod! Kaj Ïelite?«

»Dobro jutro, Lenka!« je odzdravil profesor s takim

glasom, da ga je bilo komaj umeti. Lenka se je prepla‰ila
‰e zlasti, ko je videla, kako mu klecajo komolci in kako
mu omahuje glava. »Za boÏjo voljo!« je rekla, stopila k
njemu in ga hotela podpreti.

»Ne, ne!« ji je branil. »Le pusti! Saj ni niã. Malo slab

sem, ali ne? Pojdi h gospe in reci: gospod profesor ne
more vstati! Telo ga noãe veã ubogati!«

Lenka je od‰la in se takoj vrnila z gospo in Marico.

Obe sta bili razmr‰eni in za silo ogrnjeni v pono‰ene
noãne halje.

»Kaj pa zopet sitnari‰?« se je oglasila gospa soproga,

a ko si ga je dobro ogledala, je postala naenkrat vsa do-
bra, topla in prijazna: »Lezi, lezi!« je prosila. »Ti reveÏ ti!
Kaj je pri‰lo to nad te? Usmiljeni Bog nam pomagaj!«
Tlaãila ga je nazaj, profesor je legel in za‰epetal in ãud-
no mlaskal z jezikom:

»Mislim, zdi se mi, da je takole — hipna slabost.« In

dvakrat je nervozno stresnil svojo drobno in golo glavo.

BES

MALI LJUDJE

173

»Po zdravnika!« je skoro vzkriknila Marica, ki je sta-

la razku‰trana ob vznoÏju postelje in se priãela vsled
nenadnega sluãaja tresti.

»Ne, ne!« je prosil profesor, mlaskal in ‰epetal. »To bo

pre‰lo, saj ãutim, da bo pre‰lo! Do jutri poãakajmo, do
jutri.« In sredi vsega tega se je domislil na svoj naj-
novej‰i rokopis in prosil Marico: »Marica, daj, daj! Vze-
mi kljuã iz mojih hlaã, tamle vise ob durih, odkleni
mizo, vzemi rokopis, ki leÏi na njej, pa ga zakleni van-
jo, daj, daj! Kljuã mi daj sèm pod vzglavje!«

Marica je storila tako, gospa pa se je naglo domislila

na konjak in ãaj. »Prinesite, Lenka, brÏ, brÏ! Kaj stojite
kakor stor, skoãite, zasukajte se, pokaÏite, da ste med
gospodo!«

Vse dopoldne so ga silile in pitale Ïenske z moãnimi

in krepãilnimi jedmi, in ko je popoldne zaspal, sta ‰li
gospa in Marica naglo h Gustinãiãevi obitelji, da ji na-
znanita profesorjevo bolezen. Pri vratih v stanovanje je
gospa hrupno zvonila in ãetvero ljudi je hitelo naenkrat
odpirat. Skozi kuhinjska vrata teta Agata, skozi prva
sobna Vladimir in Dragotin, skozi druga gospodar —
urednik sam, ki ga je bilo ãuti po glasu in po hoji tudi
ven na hodnik in stopnice: »Kak‰na gromska strela —«

Ko so bila vrata odprta, se je neprimerno globoko po-

klonil in zategoval: »O-o, o-o, to je imenitno, to je pre-
lestno, kar naprej prosim, kar naprej!«

BES

MALI LJUDJE

174

»Oh,« je priãela gospa, »oh,« in vila bel robec v ãrno

orokoviãeni desnici, »reãem ti, ljuba moja Agata, Bog
me tepe!«

In Agata takoj hiti vsa prepla‰ena: »Bog nas vari, tak

govori, ljuba du‰a!«

»Moj moÏ, moj Julãek, ki Ïiviva tako dolgo Ïe skupaj

zdrava in zadovoljna in sreãna, on je zbolel!«

»Ha!« zastavi besedo gospod Anton in pokaze v zra-

ku tik resnega in rdeãega obraza stegnjeno in napeto
dlan. »Ha! Mora! Îene se preveã, Ïene, za vsako stvar!
Saj poznamo take ljudi!« Zdaj priãne z roko pritrjevati.
»âe ga bolha piãi, pa misli, da ima noÏ v srcu! âe ga
opozori‰, da mu visi trak iz hlaã, pa misli, da si ga razÏa-
lil!«

»Oh, oh!« jadikuje teta Agata. »Kako pa je preÏlaht-

nemu gospodu? Ali so hudo bolni?«

»LeÏi!« pripoveduje gospa Ana, vzdihuje vmes,

meãka v roki robec in kremÏi obraz. »Telo mu ne sluÏi.
Voljo ima, da bi dvignil roko, pa je ne more. Najhuje je,
ker smo same Ïenske v stanovanju!«

»âe ne bo nocoj bolje, pa bomo pri‰li jutri vsi skupaj

k vam. Sicer pa glive smrt ne ugonobi zlepa, hrusta pa
stare, kakor bi zmela mu‰ico med prsti,« razlaga in ob-
ljubuje urednik.

Marica, Vladimir in Dragotin stoje zadaj in ne pridejo

dolgo do besede.

BES

MALI LJUDJE

175

VII.

rugi dan leÏi profesor v postelji in se ne gane. Oãi
ima zaprte, roke leÏe blede in upadle na odeji tik

suhega Ïivota, prsi se visoko dvigajo, usta so odprta in
iz njih prihaja teÏko in glasno dihanje.

Îenskam leti vse iz rok. Marica hoãe postaviti koza-

rec vode na noãno omarico, pa se ji ob robu kozarec
zadene, prekucne in ubije. Gospa Ana leta po stanova-
nju, sprejemno sobo hoãe urediti, stari prt potegne z
mize in pozabi in prezre dvoje kroÏnikov, ki sta ostala
od vãeraj na njem. Oba odletita na tla in se razdrobita
na drobne kosce. Tudi kanarãka sta u‰la. Nekdo je po-
zabil zapreti vratica, skozi odprto okno sta sfrãala in
zdaj letata spodaj po vrtu z drevesa na drevo.

Zunaj je blato in deÏ in mrzla sapa, ki hoãe odnesti

deÏnike in jih vije in puli iz rok. SluÏkinja Lenka se bori
z njo, vleãe deÏnik nase, privzdiguje zadaj krilo in isãe
po mestu domaãega zdravnika. Na njegovem domu je
izvedela, da je ‰el v kavarno, v kavarni so ji sporoãili, da
je najbrÏ na izprehodu in ‰ele zunaj se je domislila, da
so se markerji iz nje norãevali. Kako bo na izprehodu, ko
je vreme tako, kakor bi se bliÏal sodni dan!

BES

MALI LJUDJE

176

Leti zopet na dom in zdaj ga sreãno najde.
»Prosim, milostivi gospod,« hiti vsa zasopljena, »na‰

gospod so zboleli! Hitro, hitro!«

Zdravnik je star in siv, od mize, kjer sedi in nekaj pi‰e,

se obrne proti vratom, odloÏi pero in natakne nanosni-
ke. »A, glej jo!« pravi. »Kateri gospod to? Ali Bezljajev ali
Jecljajev? Kaj misli‰, da sem jaz kak Habakuk ali Sala-
mon, da bom kar v mislih uganil tisto, kar bi morala ti
povedati?«

»·ãetinar, gospod profesor ·ãetinar!« sope sluÏkinja.
»A!« se zaãudi zdravnik in udari z belo pestjo rahlo

ob mizo. »Poglej no! Prijatelj, so‰olec ·ãetinar! Kaj pa
mu je?«

»LeÏe,« pripoveduje dekla prepla‰eno. »Kar leÏe, pa

teÏko dihajo!«

»LeÏe,« kima z glavo doktor. »No, vidi‰, tako, tako. Le

pojdi, pa reci, da bom kmalu tam!«

Ko pridirja Lenka domov, stojita obe Ïenski ob pos-

telji in kliãeta in rotita bolnika, naj bi jima povedal, kako
mu je. âez dolgo ãasa se res nekoliko stresne in oglasi,
a tako, da ga ne bi razen domaãih gotovo nihãe razumel.
»Slabo, slabo!« ‰epne.

âez dobro uro pride zdravnik.
Îenske pozdravijo, on odzdravi rezervirano in mirno,

odloÏi klobuk in palico, vzame sam od mize stol, ga nese
k bolnikovi postelji in sede. Najprej gleda v obraz, po-

BES

MALI LJUDJE

177

tem prime desnico in tiplje Ïilo. Zatem vzame iz Ïepa
nekak‰no ãrno podolgovato stvar, nastavi ‰ir‰i konec na
bolnikove prsi, pristavi k drugemu lastno uho in poslu-
‰a. Zopet spravi tisto stvar, vstane, stopi h glavi, prime
za brado in jo trese: »No,« pravi, »pri‰el sem te obiskat
prijatelj ·ãetinar. Jaz sem tvoj so‰olec Luka Kocmur, kaj
me ne bo‰ niã pogledal?« Poãaka nekaj ãasa in doda
glasneje: »Kakor vidim, si nekaj bolan, ·ãetinar! Kje pa
kaj ãuti‰ narobe?«

Zdravnik trese brado moãneje, dolgo ãaka, stopi nato

nazaj k Ïenskam in reãe s tihim in z zaupljivim glasom:
»Mrtvoud ga je zadel, po vsi levi strani ga je!«

Gospa Ana pogleda v strop in vzdahne, gospodiãna

Marica pa pla‰no in naglo vpra‰a: »Ali ni nobene po-
moãi?«

»Ja,« stokne kratko zdravnik. »âe ne pojde bolezen

naprej, bomo Ïe ‰e kaj pomagali. Ustavilo se bo potem
in v takem sluãaju Ïe ostane nekaj upanja. âe bo ‰lo pa
naprej, se nam pa prav slaba obeta. Potemtakem se ne
bo ustavilo, pa utegne naenkrat nastopiti katastrofa!«

Îenske stoje kakor okamenele, a zdravnik prosi za

ãrnilo. »Bomo nekaj zapisali in poslali v apoteko,« govo-
ri spotoma, ko stopa k mizi in seda zanjo.

Okoli enajste ure dopoldne pridejo Gustinãiãevi: go-

spodar sam, oba sina in teta Agata. Urednik je v obraz
‰e bolj rdeã, kakor je po navadi, govori sunkoma in sili

BES

MALI LJUDJE

178

pri vhodu nervozno naprej. Vladimir je miren in dosto-
jen, Dragotin ãudno v ognju, kakor bi bil pri‰el na voj-
sko, teta Agata objokana in obleãena v ãrno. Ko vidi jo-
kati gospo Ano in gospodiãno Marico, se ‰e sama prav
bridko razjoka.

V bolnikovo sobo so vstopili vsi skupaj tiho in po pr-

stih. Prvi je stopil k postelji Gustinãiã sam, prijel bolni-
ka za roko in ga ogovoril: »Poglej me, Julãe, pri‰el sem
te obiskat in prosit za zamero. Vpra‰am te, ali so tiste
vejice vredne toliko, da bi se midva, dve stari prijatelj-
ski korenini, sporekla in sprla! Tur‰ka motika, ‰e bova
prijatelja, kakor sva bila do danes!«

Urednik se smehlja in ãaka odgovora. Njegov obraz je

tem resnej‰i, ãim dalje ãasa bolnik nepremiãno leÏi in
teÏko sope. Popolnoma resen postane, dvigne oãi in leti
z njimi po ostalih navzoãnih, kakor bi iskal pri njih po-
moãi, ali vsaj pojasnila.

Gospa Ana stopi sama k bolnikovi postelji, prime

moÏevo brado, kakor je videla, da je napravil zdravnik,
maje jo polahko sem in tja in jokavo kliãe: »Julãek, moj
zlati Julãek, ali me res ne sli‰i‰, ali me res ne — « In zaih-
ti in se zvije z gornjim Ïivotom, kakor bi jo pograbili
moãni krãi. Vladimir jo prime naglo pod roko in jo pel-
je na zofo.

Teta Agata stoji ob vznoÏju, pod oãmi ima podolgo-

vate rdeãe pege, tudi njen ãokati nos je rdeã in solze ji

BES

MALI LJUDJE

179

vise od trepalnic, ki neprenehoma utripljejo. Ravnokar
je segla nenadoma v Ïep in zdaj drÏi rjavo, pomeãkano
in pono‰eno rokavico v zraku, miga z njo gor in dol in
jo kaÏe bolniku. »Vidijo, ãastiti gospod profesor in uãe-
njak,« govori in ga onika, »ali vidijo tole rokaviãico, ali
jo ‰e poznajo, ali se ‰e spominjajo, da so jo zadnjiã pri
nas pozabili? Naj pogledajo, naj! Na‰la sem jo, pa shra-
nila in prinesla nazaj!«

Dragotin se pritihotapi za Agatin hrbet, pograbi po

rokavici kakor po metulju, ki bi frfotal v zraku, in jo vrÏe
zadaj nekam za omaro v kotu. Agata mu hoãe nekaj reãi,
ali Marica naenkrat zajoãe s tako ostrim glasom, da
sune v u‰esa kakor ‰ivanka. Vsi se ozro vanjo, tudi bol-
nik zgane z ustmi, ãudno zahrãe in Gustinãiã ga naglo
kliãe. »Ha!« pravi. »Glej, Julãe, jaz sem Anton, tvoj sta-
ri pobratim!« — K Ïenskam se obrne in zamahne z roko:
»Ne jokati!« — veli karajoãe in ogovarja dalje bolnika.
»Tur‰ka motika, povej, Julãe, da mi ne zameri‰ tistih pik
in vejic!«

Bolnik dvigne spodnji laket desne roke, nese ga kvi‰-

ku, nese nekaj ãasa in nenadoma ope‰a. Roka omahne,
pade nazaj po odeji in vse je tako, kakor je bilo. Profe-
sor diha in hrãi, kakor bi mu tekla v prsih drobna Ïaga.

Popoldne pride zopet zdravnik. To pot mu prinese

Dragotin svoj stol, gospod doktor pokima Gustinãiãu,
molãe sede, potegne iz Ïepa uro, prime bolnika za roko,

BES

MALI LJUDJE

180

gleda na uro in zgiblje z ustnicami. Nato vstane, poloÏi
levo dlan na bolnikovo ãelo in odmajuje z glavo. âaka
tako nekaj ãasa, gleda po navzoãnih in se pome‰a med-
nje. Gospa Ana skoãi k njemu in ga vpra‰a z oãmi. On
odvrne: »Vederemo!«

Tudi Gustinãiã stopi k njemu in vpra‰a z oãmi. Zdrav-

nik izgovori troje besed po vrsti, od katerih je razloãno
ãuti le zadnjo: ». . . membrorum«. Gustinãiã niã ne ra-
zume, ve torej ravno toliko, kakor prej, vendar avtoma-
tiãno pokima.

Zdravnik veli: »Zapustite bolnika! Po par urah se

vrnem!« — Klobuk posadi na glavo Ïe v sobi, Dragotin
skoãi za vrata in jih odpre na steÏaj kakor srednje‰olec
profesorju in doktor odide.

Vsa druÏba se umakne v sosednjo sobo, posede po

zofi in foteljih okoli mize in molãi. Gospa Ana prinese
na mizo peciva in vina v visoki roÏasti steklenici, ki je
popisana z verzi. Eden izmed njih se glasi:

Mladi fantje vino pili,
da gorkeje bi ljubili;
starci v grlo ga toãili,
da na smrt bi pozabili.

Okno dalje od mize je odprto. Zunaj enakomerno

deÏuje, iz preluknjanega Ïleba teãe curek deÏevnice,
pada na pesek v vrtu in praskeãe. Marica sedi nasproti

BES

MALI LJUDJE

181

okna, gleda v deÏ in reãe Dragotinu brez misli in zveze:
»Na‰a kanarãka sta u‰la.«

»Javite policiji, javite takoj! âe hoãete, javim jaz!«

odgovori Dragotin resno in vaÏno.

BES

MALI LJUDJE

182

VIII.

isto noã je ostal zdravnik pri bolniku. Izpremembe

ni bilo nikak‰ne. Profesor je leÏal vznak, drÏal usta

vedno enako odprta, bil miren in sopel in hropel, kakor
bi kdo Ïagal trskasto desko.

»Ali naj dam zdravil?« je vpra‰ala gospa Ana nekako

okoli polnoãi.

»Zdaj ni veã treba!« je odgovoril zdravnik in Ïenske

so se nad njegovimi besedami razjokale.

Vladimir je rekel Marici: »Ne Ïalosti se preveã. To je

namreã nas vseh usoda. Tako bo‰ ti leÏala nekoã na
smrtni postelji, tako jaz!«

Marica je gledala predse, kakor bi videla pokrajino, ki

je ne bi mogla pojmovati. Kakor bi ne vedela, ali je tisto
drevje, kar se izteza v zrak, ali so tisto roÏe, kar pisano
cveti po poljanah. In prikimala je mehaniãno.

Dragotin je stopil k oãetu in rekel: »Oãe! Na Dunaju

so zdravniki, ki prereÏejo umirajoãemu prsi, operirajo v
zadnjem hipu srce in tako re‰ijo marsikatero Ïivljenje.
Petindvajset procentov takih operirancev ostane!«

»Tepec!« ga je osvrknil Gustinãiã z besedo in pogle-

dom. »Pamet bi ti bilo treba operirati!«

BES

MALI LJUDJE

183

Okoli ene ure je stopil zdravnik iz bolnikove sobe na

prag in pomigal zbranim, naj stopijo za njim. Tiho, po
prstih so ga vsi ubogali, eni pobledeli, eni zardeli in se
bolj splazili, kakor pri‰li k bolnikovi postelji.

Profesor je dihal ti‰e, vãasi prestal in za dolgo prene-

hal. Nenadoma se je njegovo suho telo dvignilo v valo-
viti ãrti, kakor bi lezla po njem kaãa. Zaprl je usta in
‰krtnil z zobmi. Vse obrazne poteze so se pobesile, tre-
palnice so se za polovico dvignile in sama kalna in uma-
zana belina je gledala izza njih. Zopet je odprl usta in
priãel ãudno ‰epetati:

»Narod, tebe prav ljubiti,
moji cilji so vse dni!
Moja sreãa, tvoja sreãa:
druge sreãe zame ni!« —

Po teh besedah je vedno poãasneje dihal, popolnoma

prenehal, zopet vzdihnil in zopet nehal. Po obrazu se je
razlila vo‰ãena barva in na ãelu so se prikazale drobne
potne kapljice.

Zdravnik, ki je drÏal bolnikovo desnico, je rekel:

»Zdaj je konec. Smrt je nastopila!« Poiskal je klobuk in
palico in od‰el.

Îenske so zajokale in zakriãale. Gospa Ana je vpila:

»Kje si zdaj, ti moj ljubi, ti moj najljub‰i, ti moj najsve-

BES

MALI LJUDJE

184

tej‰i? Kaj naj poãnem reva sama brez tebe? Kdo mi bo
dajal svete, kdo me bo vodil po cesti Ïivljenja.«

Marica je tekla v kuhinjo, naslonila se tam na mizo in

rahlo in enakomerno ihtela. Bilo ji je, kakor bi se v du‰i
odtrgalo nekaj od nje, in to jo je peklo in bolelo. Vladi-
mir je pri‰el tiho za njen hrbet, poloÏil desnico okoli nje-
nega hrbta proti pasu in jo stisnil k sebi. »Ali ti je hudo?«
jo je vpra‰al mehko in soãutno. Ona je takoj vstala, okle-
nila se ga in ihtela dalje na njegovih prsih.

»Za naju je ‰e toliko solnca!« jo je tolaÏil in gladil po

mehkih laseh.

Teta Agata je iskala za omaro profesorjevo rokavico

in spra‰evala Dragotina: »Kam si mi jo vrgel? Za spomin
jo bom imela!«

SluÏkinja Lenka je zaprla mrliãeve oãi in izpodveza-

la brado. Ko je od‰la, je ostal urednik sam pri mrtvecu.
Stopil je k njemu, prijel ga za vo‰ãeno desnico in govo-
ril: »Vidi‰, pobratim moj, prosim te lepo, oprosti mi! Ni
bilo lepo, da sem te tik pred smrtjo Ïalil, norec sem bil.
Pozabljeno naj bo med nama, pozabljeno . . .«

Tudi njemu je hudo. Grlo se mu stisne in glas ne more

veã skozi. âudno posmrkava, mrliãevo desnico trese,
obrne se stran in odide ven na hodnik. Tam stopi k oknu
in gleda v noã.