lenjski griã, se vraãata v svoje mlado domovje. Oba sta
lepa, visoka in mlada. Ona gleda skozi okno. Zapazila je
vrsto topolov, ki straÏijo belo cesto do zatemnele graj-
‰ãine. Ker je oblaãno in nekoliko vetra, delajo ti topoli
naravo otoÏno ubrano, nervozno, hrepeneão nekam od-
tod. Njihovi vrhovi, vse njihove veje, oni sami so nag-
njeni naprej proti jugu, vijejo se, hoãejo se iztrgati zem-
lji, ki drÏi njih korenine.

Gospa se nenadoma neãesa spomni, umakne se od

okna in reãe:

—Dana Grudnova se pripelje k nam, menda pojutra-

njem. âakaj, pisala mi je.

In gospa i‰ãe po torbici.
To iskanje hodi soprogu jako prav. Vznemiril se je in

zardel. Premaga se naglo, skloni se k oknu in gleda kal-
no vodo, ki teãe v nasprotno smer. Gospa je na‰la pismo.
âita, ãita in pravi:

—Pojutranjem pride. Saj ti je prav?
—Prosim te! Moje slovansko gostoljubje!

BES

ZAKONCI

Nasmehneta se oba. On gleda dalje skozi okno in ne-

ãesa ne razume. Îeno bi rad vpra‰al, odkod pozna Dano
Grudnovo, pa ko stvar dobro premisli, se mu zdi bolje,
da ne stori tega. Vlak silovito ropota, ker vozi na eni
strani mimo skal, in to mu je v‰eã. Misli, da je zdaj po-
polnoma jasno, zakaj je utihnil, ko je prej vso voÏnjo
ãebljal. Vpra‰a se, kako je s to reãjo: Ali ve Dana Grud-
nova, da je sedanji gimnazijski uãitelj Tone Sevnikar
nekdanji visoko‰olec Tonãek? In to ‰e ni poglavitno.
Najzanimivej‰e je. da je to tisti Tonãek, ki je pri‰el neke-
ga davnega veãera hripav do nje in jo ‰epetaje vpra‰al:
Ali smem spremljati?

Dolgo je Ïe tega in ne ve se, ali ‰e stoji tisti javni vrt,

kjer se je to zgodilo. Dana Grudnova je sedla takrat na
klop. Gledala ga je jako ãudno s tistimi svojimi velikimi
rjavimi oãmi, v katere se je bil tako nesreãno zaljubil.
Polagoma je razumel, da je tukaj treba pojasnila. In pri-
ãel je ‰e enkrat ‰epetati:

—Ali, prosim, dovoli gospodiãna, da prisedem? Jaz

namreã samo danes tako govorim, ker sem hripav, sicer
imam glas.

Dana se je zasmejala z belimi zobni, ki jilh ta hip Sev-

nikar povsod vidi, v gozdu onostran polja, na meji med
njivami in ne visoko nad jarkom tik vlaka. Letijo, jako
naglo letijo Ï njim.

BES

ZAKONCI

Ne ve, ona gotovo ne ve, si reãe v mislih. Prej … prej

je bilo tako, zdaj pa da bi se ona pripeljala v njegov dom,
ko je oÏenjen, to se ne ujema dobro. Mogoãe je, da bi se
dalo sicer opraviãiti, nekako uravnati, morda ravno s
tem, ker je bilo med njima tako …

Sevnikar bi se skoro nasmehnil in zavzdignil roko,

kakor ima navado, pa se pravoãasno domisli, da bi se s
tem izdal. Ohrani torej kar se da vsakdanji obraz, ãe‰,
poglej, Ïenica, kako ãisto niã ne mislim!

Takrat, se domisli, no, takrat sem bil po pravici jezen.

Naroãila me je k ãetrtemu kostanju v alejo in tam sem
stal kakor voj‰ãak na straÏi eno uro. Nato je pri‰la z dru-
gim. ·la sta mimo mene kakor dva oficirja mimo prosta-
ka. Kak‰en je mo‰ki v tistih letih! Ko smo ‰li prviã na
ples, kako smo trepetali pred kratkokrilkami, ‰klepeta-
li z zobmi, kakor bi odhajali v vojske strah in grozo. Pa
smo se le parkrat nerodno zavrteli in sunili iz sebe ne-
kaj okornih stavkov.

To Dano sem imel res rad. Iz ãesa se to vidi? To se vidi

iz tega, ker me ni marala. Ko bi se bil Ï njo seznanil pa
bi jo bil omalovaÏeval, bi bila ona ti‰ãala za mano. Ne-
mara, da bi bil njen moÏ. Tako ji ni bilo treba, ker sem
jaz itak dovolj pritiskal za njo. Pisma, ki sem jih pisal,
najneumnej‰a pisma: Razkladanje ‰e gorkih ãuvstev, ze-
leno hrepenenje, rumena pamet. âe se prav domislim,
sem ji opisoval svoj poloÏaj: Kakor hrepeni Ïejen jelen

BES

ZAKONCI

po hladni studenãnici, tako hrepenim jaz po Va‰i bliÏi-
ni … Upajmo, da nisem zapisal tega jaz, temveã ona.

Nekaj ãasa namreã, takoj spoãetka je ljubezen ‰e ne-

kaj kazalo, no, potem sem bil »preãuvstven«. Vse sku-
paj je vzel vrag.

Sevnikar toliko da se ne nasmehne, a vzdrÏi se.
In v nekoliko resnej‰em razpoloÏenju premi‰lja: Neko

noã, neko celo, dolgo jesensko noã sem zaradi nje pre-
bedel veãer, ko sem razloÏil svoje solzive obãutke zad-
njih dni, kar se nisva videla, je zmajala z glavo in rekla:
Iz te moke ne bo kruha. Zaradi tega vsakdanjega stav-
ka sem prebedel celo dolgo noã. Neverjetno, neverjetno
in vendar resniãno! Hotel sem odpotovati, obrniti Ïiv-
ljenje, kakor obrne ãitatelj list knjige, in priãeti z novo
stranjo in novo povestjo. Morda je bil moj umetni‰ki ãut
prefin, zato nisem mogel tega storiti, Prej‰nja povest
namreã ‰e ni bila konãana. In ostala je vendar torzo do
dana‰njega dne. Kateri izmed »umetnikov« ni pustil
vsaj enega svojega dela nedokonãanega?

Toda Dana pride, Dana pride! To je Ïe opraviãeno

tako: Ker ji ni bilo nikoli niã do mene, ji tudi zdaj ni. Nje
ne moti, da sem sluãajno jaz moÏ njene prijateljice, to je
tisti, ki je prebedel zaradi stavka »Iz te moke ne bo kru-
ha« celo dolgo jesensko noã. Vendar, zakaj bi bil ãlovek
pesimist!

BES

ZAKONCI

Poglejmo in pojdimo z zeleno zastavo v bodoãnost!

Trdna volja daje pogum. Bodi tako, kakor hoãemo! Za-
kaj pa bi ne bilo? Saj je to za svetovni red brez pomena,
kak‰ne misli ima o meni Dana, ko pride obiskat mojo
Ïeno.

Nemara se pripravlja Dana v mislih na sestanek. Po

dolgih letih se Ïeli sreãati z menoj. Spomini, spomini!
Toda stojmo! Kak‰na Ïenska je Dana? Nekoliko afek-
tirana Ïenska! Modra Ïenska? Ne da se ravno to trditi.
Ona na primer vzklikne jako tragiãno iz dna du‰e: BoÏe
mili! âlovek priãakuje neãesa tehtnega, nesreãnega, a
ona nadaljuje: Kako dolgi dnevi bodo spet pozimi! Ta
»BoÏe mili,« to sploh ni slovensko. Nihãe ne govori tega.
To zapi‰e kveãjemu slab literat. Dana se posluÏuje takih
besed.

Zdaj nenadoma zaka‰lja gospa in Sevnikar se ozre va-

njo z velikimi oãmi. Tega ne bi bil smel storiti.

Gospa se nasmehne, on tudi. âuti pa, da je bil njegov

smehljaj nekoliko resen. In hoãe nekaj reãi, a se hipoma
premisli. Polomil ga je s pogledom in smehljajem, go-
tovo bi ga tudi z besedo.,

Vlak pelje skozi predmestje. Tovarne na desni, tovar-

ne na levi. Visoki, rdeãi dimniki, rdeãa poslopja brez
drevja. Po cesti je ãrn prah, hi‰e od njega umazane, tra-
va in grmovje slabotno, zadu‰eno. Ob Ïelezni cesti kope
bosih otrok. Vse nizko, revno, izÏeto in izpito. Hipoma

BES

ZAKONCI

vse ozeleni. Pota pe‰ãena, bela, kakor umita, drevje soã-
no, zeleno in urejeno, vrtovi gosti in sredi njih vile z na-
pisi: Vladimira, Tinica, Planinka. Vlak vozi poãasi in
prehaja s tira na tir. Ljudje vstajajo in pregledujejo prt-
ljago. Tudi Sevnikar ‰teje.

—Osem kosov je bilo vsega skupaj, ali ne?
In Ïena prikima:
—Osem, da.
Razdelita si jih. On vzame teÏje, ona laÏje. Vlak obsta-

ne. Izstopita, rineta se z gneão skozi izhod in prideta na
cesto s ‰irokimi trotoarji.

—Ti Tone, pravi gospa, ti si bil tako zami‰ljen. Morda

ti ni prijetno, ãe pride moja prijateljica.

—Ho, se zavzame, ho, pa ‰e kako prijetno, pa ‰e prav

posebno prijetno! Kaj pa najina dogovorjena slovanska
gostoljubnost?

Gospa se smeje.
—No, vidi‰, oãita on, no, vidi‰. Pa pravi‰, da mi po-

zna‰ glavo in srce!

Sevnikarjevo stanovanje obstoji iz treh sob. Plaãuje me-
seãno skoro osemdeset kron, kar mu je veãkrat jako na-
robe. Plaãa njegova je ‰e razmeroma nizka, oÏenil se ni
bogato in sam tudi nima privatnega premoÏenja. Zdaj
se bliÏa ravno prvi tistega meseca, ko je treba plaãati

BES

ZAKONCI

stanarino za tri mesece naprej. Sevnikar misli pogosto
ãez dan na to in je veãkrat nekoliko nervozen. Od‰tel bo
skoro vso plaão.

Drugega dne po prihodu ‰eta zjutraj po sobi in raz-

mi‰lja ravno o tem. Îena pospravlja sosednjo sobo in
nese vanjo steklenico z vodo, kozarec, umivalnik in dve
brisaãi.

—To je za Dano, ‰ine Sevnikarju v glavo, stopi h klet-

ki, ki stoji na pleteni mizi tik okna, in se meni s ‰korcem.

—Kako je, ‰korãek? Ali bi ãrviãka, gospod ‰korãek?
Popoldne, si misli med tem, pride. Bomo videli. V

meni, mislim, da ni niãesar veã … namreã plamena, Ïer-
javice. Niã ne tli, haha! Ko se ãlovek oÏeni, se umiri.
Zmisel za fantovstvo, za izpremembo kar preide. Vse
ima doma in niãesar si ne Ïeli veã.

Skozi okno sije solnce, v kletki se ‰opiri ‰korec, hodi

po tleh, nepretrgoma se pogovarja s svojim hre‰ãeãim
glasom, pobira in jé, po steni in po tleh se igrajo lise
solnca, zunaj ropoãe sluÏkinja s posodo in med tem pre-
teãe dopoldan. Z Ïeno sedeta za mizo in kosita. Ona ga
parkrat nenavadno pogleda, on dela najnedolÏnej‰i
obraz, a v du‰i si pravi: Presneta Ïenska, ali res vidi v
du‰o ali kaj!

—Ti, reãe gospa, jaz vendar ‰e ne vem, zakaj si vãeraj

umolknil, ko sem ti povedala, da pride Dana. Gledal si
skozi okno … no?

BES

ZAKONCI

—Ve‰, toliko vodic je tam. To bi na‰el Ïivalc za svoj

akvarij!

—Naivno, prenaivno! Pazi se!
Gospa preti, a skozi oãi ji sije ‰ala. Pijeta ãrno kavo,

zapalita cigareti in si puhata dim v obraz. Zgrabita se in
poljubujeta kakor za kazen. Nato odideta v spalnico in
se tam dolgo ljubita. Sevnikar obleÏi na postelji in zaspi.
Ob treh ga zbudi gospa. Îe je obleãena in v klobuku. On
si splakne naglo obraz, ga otere in vrÏe nase suknjo. Po-
i‰ãe palico in gre Ï njo na kolodvor.

Vlak je Ïe pri‰el. Dana stoji pred kolodvorom in gle-

da nejevoljno. Ko zagleda Sevnikarjevo Ïeno, se ji obraz
kar izpremeni. Vesela je, prijazna, Ïivahna.

—Oh, ti si tukaj, Vida! Bog s teboj!
In poljubita se.
Sevnikar stoji zadaj in ãaka, da se ga kdo domisli.

Îena ga prime za rokav in potegne bliÏe.

—To je pa … moÏ!
Dana ga pogleda in Sevnikarja oblije kurja polt. Pog-

leda ga namreã ravno tako, kakor bi ga ‰e nikoli prej ne
bila videla. Ponudi mu roko in pravi, da jo »posebno ve-
seli«.

Komedija, sikne v mislih Sevnikar, sama komedija!

Îenske so od vraga. Lahko si doÏivel Ï njo same vraÏje
stvari, pa jo sreãa‰ ãez leto in dan v drugih razmerah in

BES

ZAKONCI

stoji pred tabo kakor slab kip sredi vrta: posebno me
veseli, da vas prviã v Ïivljenju vidim!

Sevnikar odda postre‰ãku Danin kovãeg in pomikajo

se proti domu. Pridejo. Dana se giblje kakor doma. Gre
v svojo sobo, pljuska z vodo in se umiva, pride ohlapno
obleãena nazaj, vrat ima gol, roke ãez komolec, sezuje
rdeão papuão, jo brcne daleã od sebe, ãe‰, da jo peãe
noga, sedi v mehkem in ‰irokem stolu in se pogovarja.
S Sevnikarjem obãuje kakor z bratom.

Lepa je, to se ji mora priznati. Jako razvita, krepka,

stasita. Kak‰ne prsi ima, kak‰na kolena, komolce, gleÏ-
nje, a stopalo majhno. Vrat je pravilen, lice ovalno, oãi
ãudovite, lasje razko‰ni. Sevnikarju se zdi, da di‰e do
njega. Zdrav vonj, moãan, opojen, ki se pretaka po sobi,
ta prihaja iz njenih temnih las. In Dana naposled govori,
kakor bi vsega tega ne bilo.

Govore, kakor se govori v druÏbah, kjer sede domaãi

ljudje med seboj: Neprisiljeno, vsaka ‰ala primerna,
vsak prenese dovtip, ki se napravi na njegov raãun. Proti
mraku gredo na izprehod in Sevnikar opazi, da Dana ‰e
vedno nima sreãe s ‰iviljami. Njene obleke so kakor ne-
koã preohlapne, to pa ne pomanj‰uje vtiska njene orja‰-
ke postave. Tudi ãevlje bi lahko nosila manj‰e, ker je
njena noga majhna, in nizke pete, ki jih ima, niso okus-
ne.

BES

ZAKONCI

In ko ni treba Sevnikarju govoriti, se hipoma oglasi

njegova vest in ga strogo vpra‰a: Ali bi ti ‰e lahko Dano
ljubil?

Vroãe mu postane, otrese glavo in si priãne Ïurno

predstavljati svojo Ïeno, vse njene skrite vrline in lepote.
Belino njenih ram, prsi in bokov, njeno dekli‰ko ljub-
kost, lepoto njenega obraza, kadar jo objame strast. A
vest zahteva ‰e enkrat strogo od njega: Ali bi ti ‰e lahko
Dano ljubil?

Sevnikar si ostane odgovor dolÏan. Vendar premetuje

po mislih to vpra‰anje kakor mlada maãka Ïogo. Vsled
opravka pride kasneje domov in je nekoliko nervozen.
Naglo odpre vrata spalnice, ker v srednji sobi nikogar ne
najde. Od velikega zrcala, ki stoji na tleh, se obrne pro-
ti njemu Dana. Uravnava lase; obe roki ima na glavi. Kri-
lo ima na sebi, od pasa gori je v sami srajci. Njene rame
so polne, zarjavele, zdrave, privlaãne. Skozi tenko sraj-
co se vidijo konture prsi.

—âe‰emo se. Mo‰kim ni vstop dovoljen! pravi gospa,

ki je Sevnikar ne vidi.

Umakne se naglo in se mrmraje oprosti. Gre skozi ku-

hinjo na hodnik, hodi gori in doli in je nenavadno vzne-
mirjen. V mislih si venomer na‰teva moãne rame, kon-
ture prsi. In pri tem mu je vroãe. Premi‰ljati o tem, raz-
porediti in razbrati svojih obãutkov ne more. Vse tako

BES

ZAKONCI

valovi sem in tja, kakor bi moãno pihnil v skledico vode.
Sklene samo: Pustimo, pustimo!

In tretji dan se je pripetilo tole: Z Dano sta sedela

sama v sobi. Delal se je mrak. Ona je sedela pri mizi in
kadila cigareto, on je sedel pri oknu in gledal svoj akva-
rij. Vr‰iãkov vodnih rastlin, ki so na novo pognali, ni
opazil. Dana je govorila Ï njim, kakor se je menila na-
vadno z mo‰kimi. Hotela se je pokazati modro. Sevnikar
se je oziral k njej in uÏival samo njeno zunanjost.

—Kultura, je rekla ona, to je najvaÏnej‰i faktor naro-

da in meni se zdi, da je je v na‰em narodu premalo. Ali
se vam zdi drugaãe?

—Ne, je odgovoril Sevnikar v drugih mislih, ne zdi se

mi drugaãe!

—âe bi bili mi kulturnej‰i, da, da! Vse bi bilo tako,

kakor bi moralo biti. Kultura, BoÏe mili, kultura!

Dana je odloÏila cigareto, puhnila zadnji dim in se

naslonila nazaj. Po Sevnikarju je nekaj zaigralo. Vstal je,
‰el proti njej in vzdihnil polglasno: Kultura, kultura!

Hipoma se je je moãno oklepal okoli vrata in ti‰ãal

svoja usta na njena. Dana se ni branila, kakor bi tega ne
razumela. ·ele ãez nekaj ãasa ga je priãela riniti od sebe.
Ko je imela usta prosta in jo je on poljuboval na oãi, je
rekla mirno:

—No, no, kaj pa to delate?

BES

ZAKONCI

Scvnikar se je dvignil, vtaknil roke v Ïep in hodil s

pove‰eno glavo po sobi. Bilo je, kakor bi se zmedel.
Za‰el je nevede tako v poloÏaj, ki mu je bil popolnoma
neznan in nepriãakovan.

Potem je pri‰la domov gospa, ki je imela ravnokar

posla pri trgovcu za pohi‰tvo.

Sevnikar se je drugo jutro zbudil s takimi obãutki, kakor
bi bilo vse Ïivljenje za njim sen. Bil je nesiguren v kret-
njah in besedah, umival se je izredno dolgo in razmi‰-
ljeno in pri zajtrku je sedel nekoliko bled in prepadel.

Vr‰ilo se je to v srednji sobi. Septembrsko solnce je

sijalo skozi okna in oÏivljalo stene in slike po njih. Zdelo
se je, da je izginila turoba iz mraãne in Ïalostno ubrane
pokrajine, ki je visela nad ozko omarico. ‰korec je tekal
po kletki in se ãemerno ogla‰al, po akvariju ob drugem
oknu so se leno premikale ribe.

Dana ni bila obleãena kakor navadno. Na nogah je

imela ozke lakaste ãevlje, na sebi motnoãrno krilo in
svetlosvileno bluzo, zapeto do u‰es in do dlani.

Govoril ni dolgo nihãe. Ura je tikala v svoji mrtva‰ki

truÏici in zibala poãasi svetlo in plo‰ãato minutno kazal-
ce. Gospa, Dana in Sevnikar so me‰ali kavo in drobili
vanjo kruh. V kuhinji je odprla dekla vodovodno pipo in

BES

ZAKONCI

ãulo se je ‰umenje vode, ki je curela v ‰kaf. Gospa se je
poãasi in slabovoljno oglasila:

—Dana ‰e dopoldne odpotuje.
Sevnikar je pogledal iznad kave in rekel poãasi:
—Takol
—Meni to ni prav, se je upirala gospa. Obrnila se je

proti Dani in ji dejala: Ti si ãudna, to je res. S svojim
ãudnim vedenjem razjezi‰ ãloveka, posebno ãe te ima
rad.

—Moram, je pojasnila Dana. Namreã … domov mo-

ram. Neke stvari imamo tam … nezanimivo popolnoma.

In ãez nekaj ãasa, ko je nekdo pozvonil, je dostavila:
—Postre‰ãek!
·la je v svojo sobo, se ãez nekaj minut vrnila v klobu-

ku, s torbico in rokavicami in povabila smehljaje:

—Ali me spremi‰, Vidka?
In hipoma — vprião Sevnikarja in sredi sobe — jo je

priãela burno objemati in poljubljati.

—Ti uboga, ti blaga, ti dobra Vidka! Ti uboga Vidka!

O Bog, o Bog!

Gospa se je naglo oblekla in povabila tudi soproga. ·li

so redkobesedni na kolodvor in tam je Dano zopet na-
padla slast poljubovanja. Ko je odhajala proti vlaku, si je
brisala solze. Iz premikajoãega se kupeja je mahala z
robcem in tudi Sevnikar je mahal.

BES

ZAKONCI

Na peronu je bila gneãa velika. âokatemu Ïelezniãar-

ju se je mudilo, in ko se je rinil skozi gneão, je mrmraje
preklinjal. SluÏbujoãi uradnik z rdeão kapo je ogledoval
Ïenske in sku‰al Ï njimi koketirati.

Sevnikar in Ïena sta se prerila poãasi skozi izhod in se

zunaj ustavila.

—Ti bi jo bil moral pridrÏati, je rekla gospa. Zakaj ji

nisi prigovarjal?

—Vendar ve‰, da sem vedno tisti, ki nikomur niãesar

ne vsiljuje. âemu pa imamo principe?

·la sta. Cesta se je ble‰ãala v solncu in po trotoarjih so

hiteli ljudje s svojimi vsakdanjimi skrbmi na obrazih.

BES

ZAKONCI

STAVA

rofesor Îitnik in geometer Pirnat, oba Toneta po
imenu, sta praznovala svoj god. Pirnat je bil poro-

ãen nad eno leto z majhno, okroglo in temperamentno
Ïensko, ki mu je prizadevala v druÏbah veãkrat razliãne
neprijetnosti. Butnilo ji je na lepem v glavo, da gleda
moÏ za neznanko, ki sedi pri tretji mizi, ali da mu ‰kili
iz oãi »grdo meseno poÏelenje,« kadar hiti preko sobe
zala mlada natakarica, »kmeãka butara«. Iz takih opazo-
vanj se je razvilo kratko prerekanje in temu besediãen-
ju je bil prikrit, tih in obsodbe poln Ïenski jok za peta-
mi. Taka situacija je vselej zoprna. Îena joãe, moÏ sedi
poleg, zaripljen od zadrege in jeze, ker ve, da se Ïena iz
kaprice cmeri, a sosedje in ‰e bolj sosede mu po‰iljajo
od vseh miz z oãmi stroge ukore, ãe‰, kaj jo muãi‰, revo,
surovo rovtarsko teslo!

Oba — Îitnik in Pirnat — sta bila rojena istega leta,

1882. po Kristusu. Profesor je bil tiste vrste ãlovek, ki
rabi tik sebe nekoga, kogar nadkriljuje. âe ga zbada, se
nikoli ne naveliãa prijaznih odzivov v obliki nedolÏne-
ga smeha, ãe modruje, lovi za njim sapo in besede in

BES

ZAKONCI

pritrjevalno in obãudujoãe kima, ãe obdelava bruno v
prijateljevem oãesu, pomaga na vso moã iskati ‰e trsak
in ‰e smeti. Med sovrstniki je slabo naletel, a terno je
zadel s tem, da se je spoprijateljil z gospodom geome-
trom Pirnatom.

Po kosilu — ob tri ãetrt na eno — prideta oba v kavar-

no. Ob oknu, mimo katerega teãe ‰iroka cesta, si sedita
nasproti, me‰ata z drobnimi Ïliãicami kavo in jo priãne-
ta poãasi poku‰ati. Îitnik ima zlat nanosnik, je debel,
visok in bled. Pirnat je za glavo manj‰i, nosi oãala in
skriva za svoja leta naravnost velik trebuh. Lica so rdeãa
in okrogla, kakor da bi ga kdo napihnil.

»Kaj pa ti je?« se zaãudi Îitnik.
»Niã,« se smeje Ïe naprej Pirnat in v oãeh se mu vidi,

da priãakuje imenitne zafrkancije.

»Tvojo Ïeno sem sreãal. Nekaj bleda hodi okrog. He,

he … ti!«

Îitnik zapreti s prstom, a Pirnat se pripravlja, da prsk-

ne v smeh.

»Kaj,« pravi, »kaj?« in oãi so Ïe mokre.
»Meni se vse tako zdi, da ti preob‰irno izrablja‰ svo-

je zakonske postave. No, grdi ãlovek, tudi temu pride-
mo v okom.«

Pirnat je rdeã in se smeje slastno in razko‰no. Dolgo

in dolgo se mu vali iz prsi mehko hahljanje, pri ãemur
zavija glas enkrat navzgor in drugiã navzdol.

BES

ZAKONCI

Toda treba je, da gremo na godovanje. Îitnik ima ve-

liko stanovanje s ‰tirimi sobami in slabo, starinsko po-
hi‰tvo. Pri njem Ïivita mati in sestra. Mati je stara se-
demdeset let, sestra petdeset. Obe sta sivi, ‰iroki in ão-
kati. Obiskov nimata radi, ker ni po sobah nikoli »vse
dosti lepo«. Kosi oblek leÏe po posteljah, na stari zofi, na
klavirju, ali vise tudi preko naslonjal nerodnih in teÏkih
stolov. Ko stopita v sobo Pirnat in Ïena, skoãi Îitnikova
sestra k zofi, pred katero stoji miza, zgrabi kopo perila,
ga nese v sosednjo sobo in ga vrÏe na posteljo.

»Vedno pospravljam,« pravi, »pa ni nikoli posprav-

ljeno.«

Pirnat in Ïena sedeta na zofo, sestra prinese kroÏni-

ke, Îitnik temne steklenice vina, jemlje drugo za drugo
med noge, stoji sredi sobe in jih odpira. Mati sedi tik
peãi in dremlje. Kadar poãi zama‰ek; pogleda, se na-
smehne in pravi:

»Ja, ja! Res je tako.«
Sestra postavi veãerjo na mizo. Geometer reãe vljud-

no:

»Ali ne boste prisedli, gospodiãna? In mamica?«
»Me sva Ïe veãerjali!« kima sestra. »Kar jejte!«
Od mize vzame stol in sede od druge strani k peãi.
Îitnik dviga kroÏnik z mesom in ponuja. Pirnatovka

jemlje po malem, malo poku‰a in prenehava.

»Menda ni dobro,« reãe prijazno sestra.

BES

ZAKONCI

»Izvrstno, izvrstno,« kima Pirnat in hitreje reÏe, na-

bada in vtika v usta.

Menijo se navadne stvari. Med tem zadrema tik peãi

‰e sestra. Z materjo sedita vsaka od ene strani, drÏita
roke kriÏem in spu‰ãata poãasi glave navzdol. Kadar zle-
ze Ïe mati ãisto naprej, se sestra naenkrat dvigne in
priãne zopet pobe‰ati glavo in lesti naprej. Ko gre Pirnat
ven, se skloni Îitnik na desno k Pirnatovki in gleda njen
vrat.

»Gospa Zina,« pravi, »vi imate tako zamolklobelo

koÏo, da mi je v‰eã kakor sam ‰ment!«

»OÏenite se,« svetuje ona in se smeje prav po Ïensko,

z veselimi oãmi in nekoliko ‰irokimi usti.

»Vi mi torej Ïelite veãno pogubljenje? Ugriznil bi

vas!«

Pirnat odpre vrata, mati se prebudi, pogleda in se

oglasi:

»Ja, ja … Res je tako!«
Vino je dobro in oÏivi druÏbico. Vsi trije so rdeãi in

oãi se jim svetijo. Ko popijejo, gredo v gostilno. Izbere-
jo si mizo v kotu — in Pirnatu se priãne zbirati po ãelu
in sencih pot. To je znano znamenje, da se ga prijemlje
pijanost. Pije hitreje, naroãi si virÏinko, vedno znova jo
priÏiga, jemlje iz ust in poizku‰a peti. Zdi se mu tudi, da
mu manjka klobuka. Gre ponj in ga posadi postrani na
glavo. Karkoli pove Îitnik, naj bo veselo ali ne, pamet-

BES

ZAKONCI

no ali neumno, vsemu kima in se smeje. Za oãala je pri-
jel s potnimi prsti in zdaj ne ãuti veã, da gleda skozi
meglo.

Tu se pripeti Îitniku nekaj nepriãakovanega. Zina

sedi v kotu ob steni, Pirnat tik nje, a Îitnik nasproti nje
tako, da obraãa hrbet po sobi. Pivcev ni v tej sobi veã, iz
prednje pa se sli‰i kvartanje. Vãasih pride natakarica,
suha, postarna, pogleda na mizo in odide.

Zina sune naenkrat z nogo Îitnika, ki se skoro pre-

stra‰i. âe bi bil Pirnat trezen, bi gotovo opazil, da se je
nekaj zgodilo. Tako pa grize virÏinko in brunda narod-
ne pesmi drugo za drugo.

»A tako,« gre Îitniku po glavi, »a tako!«
Sprijazni se naenkrat z dogodkom, pritisne z obema

svojima stopaloma njeno in pazi, da je videti vse nad
mizo in naravno in v redu.

Plaãajo in gredo. Zina na sredi, Îitnik na levi in Pirnat

na desni. DrÏijo se vsi za roke. Pirnat omahuje, Îitniko-
va in Zinina roka se borita v Ïepu Îitnikove suknje, ka-
kor bi ‰lo za Ïive in mrtve. Kazalec vije kazalec, palec
ti‰ãi palec in drugi pomagajo, kolikor morejo. Zina se
vãasih skloni naprej: to je znak tega boja.

Zunaj je pomrznjeno, po strehah leÏi sneg, luãi gore

na redko in ljudi je malo. Tu in zopet tam prikleplje iz-
vo‰ãek in kleplje s kljusetom, luãjo in koãijo naprej.

BES

ZAKONCI

Pridejo pod Pirnatovo stanovanje. Pirnat sede v suknji

na prag in takoj zaspi. Îena odklepa vrata, drega vanj z
nogo in ga kliãe.

»Vstani, takoj bo‰ v postelji.«
Pirnat vstane in tiplje naprej. Zaradi varnosti gre po

stopnicah spredaj. Popolna tema je. Îitnik tiplje z levo
po naroãju, z desno pa ujame Zinino roko in jo poljubu-
je. Tako dobro mu je, sam sebi se zdi blag, ‰irokodu‰en,
poln neke ogromne, mile ljubezni.

Stanovanje jim odpre dekla.
Îitnik se hoãe posloviti, a Zina ga pozove na ãaj. Skli-

cuje se na Ïelje svojega moÏa. Pirnat sedi na vznoÏju
bliÏnje zakonske postelje in se trudi, da bi se drÏal po-
konci:

»Da,« kima, »ãaj … treba je, kakor misli‰ … je treba!«
Îena poãepne k njemu in mu priãne sezuvati ãevlje.
Pomaga mu sleãi hlaãe in suknjo in drugo.
»Lezi zdaj,« mu veli, ga zadene in poljubi na lice.

»Sladko spanãkaj, moÏek!«

»Je-ee —« zagrãi moÏ in diha globoko in poãasi! In v

spanju se mu dozdeva tole:

BES

ZAKONCI

Za belo pogrnjeno mizo, ki stoji med vrati in steno, sedi
nekoliko upognjen in moãan mo‰ki nos. Ob desni in levi
so ga objedli ogrci in skozi koÏne luknjice je vdrl pot in
ga vsega oblil. Sveti se zlasti od zgoraj navzdol in v ‰pici
odseva luã, ki gori na mizi. Mogoãno zapognjeni hrbet
ja‰e zlat nanosnik in se ziblje svetal in lahek sem in tja.
Nos sam kaÏe notranji zalet in zanos. Nosnice se ne-
prenehoma gibljejo in ‰irijo. Vãasih se zgane celota,
skrãi se in zopet razprostre, kakor bi hotela potegniti
vase zlasti malo bradico, ki sedi nasproti.

Bradica je neÏna, smehljajoãa in ima spodaj v sredi ja-

mico, kjer se pripravlja in razvija smeh. Zdaj se nekaj
skriva v mali senãici kakor ãrn pomislek, ali za trenutek
je zopet vse jasno in smeh sije v gospoda soseda kakor
sonce.

Nos i‰ãe roko bradice, in ko jo najde, jo nese k sebi in

se maÏe ob njo mehak in masten. Pirnata zati‰ãi nekaj
v srcu. Prepriãan je za hip, da bi moral vstati in reãi ne-
kaj silovito vaÏnega; ali Ïe hip nato se zave, da sta pred
njim samo nos in bradica in da tema dvema ni pripiso-
vati hudih dejanj.

»Sedi bliÏe,« poje nos, »tako lepa si kakor roÏmarin

ali roÏenkravt in rad te imam, da mi sam Bog pomagaj.«

»To mi je v‰eã,« se smehlja bradica s svojo jamico, »in

samo tega Ïelim, da bi ne imela v svoji ljubezni preveã

BES

ZAKONCI

druÏic. Zakaj, ãeprav imam Ïe moÏa, vendar sem ‰e prav
lahko ljubosumna, kadar dobim ljubãka.«

Nos dene desno roko na srce in vzdigne levo visoko

v zrak. Vstane, sproÏi desno koleno in poklekne.

»PriseÏem ti, da se bo zaãela prej sukati zemlja v nas-

protno stran, kakor bom mislil na to, da bi kdaj prelo-
mil najino lepo razmerje. Prosim te, prisezi tudi ti!«

Jamico bradice poplavi senca in vidi se ji, da ‰e dav-

no ni tako zgubljena zakonska Ïena, kakor bi se nema-
ra marsikomu po krivem dozdevalo. Ozre se po postelji,
kjer smrãi geometer. Zagleda se milo vanj in vzdihne. To
vse natanãno zapazi nos, zavihra z nosnicami, skrãi se
in zopet zanosno raztegne in reãe modro in obenem za-
niãljivo:

»Poglej ga, preljuba, kako je pozabil na sebe samega

in se napil do nezavesti. Spomni se, kako si ga vlekla po
cesti, kako je visel ob tebi in tepel okoli sebe z rokami,
kot da bi ne bile njegove. Kako grdo je gledal, domisli se,
samo z belino svojih oãi! Kako je bil okoli ust slinast in
ostuden, in ãe se spomnim, da si ga poljubila na lice, ko
je padel v posteljo kakor okoren hlod, se mi zdi, da bi
skoro ne mogel veã poljubiti teh tvojih rdeãih ust.«

Bradica takoj nastavi svojo ustnico, da se prepriãa, ali

je misel nosova resna ali je izreãena samo s tem name-
nom, da bi se lep‰e prilegle besede srcu in u‰esu. Senca
iz njene jamice izgine, vsa je jasna in sonãna.

BES

ZAKONCI

Nos se skloni, ne da bi se obotavljal, in se pritisne k

njej.

Pirnata ti‰ãi ‰e huje v srcu in zaradi tega ima teÏko

sapo in hrãi, da je groza. Po u‰esih mu buãi kakor klic
sodnega dne: »Vstani, vstani, vstani!« A on ne more, ker
leÏi kakor zvezan in zaklet.

»Reci mi torej, da bo najina ljubezen definitivno skle-

njena,« vzpodbuja nos.

»Bojim se,« stavi bradica neÏen pomislek, »da bi me

bolela vest. Me Ïenske imamo stra‰no obãutljivo vest, in
zato boli tisto, kar zakrivimo, najbolj nas same.«

»Moti‰ se, nemogoãe, izkljuãeno!« zavihra nos po

zraku in odloãno odmaje in zanika. »Ni posode ne v ne-
besih ne na zemlji, ki bi mogla in znala toliko skriti in
skrivati v sebi kakor Ïensko srce. âe priãne‰ z vnemo
razmerje z menoj, se bo‰ prepriãala sama o veliki resniã-
nosti mojih besed. Povem naprej, da ti bo igraãa obãe-
vati poleg mene enako ljubeznivo s svojim moÏem. Poz-
nam Ïenske in cenim visoko njihovo nadnaturno zmoÏ-
nost, prilagoditi se v istem ãasu najrazliãnej‰im poloÏa-
jem.«

»On se mi smili,« pravi bradica. »Glejte, zdaj vidim,

da ga imam zares rada.«

»âe se zaplete‰ v razmerje z menoj,« modruje nos in

maje nanosnik, »se ti bo ‰e veãkrat ponudila priloÏnost
za enake in morda ‰e huj‰e obãutke. Med slastmi Ïivl-

BES

ZAKONCI

jenja je eden prvih naukov sprememba. Kako nebe‰ko
je, ako ima ãlovek doma nekaj drugega in nekje drugje
zopet nekaj drugega. Ko se veseli doma, misli z milino
in slastjo drugam, in ko se veseli drugje, misli z vso svojo
du‰o in du‰evno toploto na dom. Tako, glej, je na vse
strani blag. in praviãen.«

Zdaj je nos opazil, da je trenutek ugoden. Bradica se

je obrnila nalahko postrani, smeh v jamici je dobil pol
prijazen in pol bolesten izraz, vse je kazalo, da se je od-
prlo vroãe Ïensko srce, da so besede dosegle, kar so na-
meravale. Da je vse to nos opazil, je Ïe zapisano. Zadov-
oljno je stisnil koÏo proti koncu v gube, razprl je nosnici
in zasijal v mnogo bolj domaãi ma‰ãobi, kakor se je sve-
til do takrat. Nanosnik je razjahal; pero se je stisnilo, in
padel je tiho na preprogo. Nos je raztegnil roke, se okle-
nil polnega Ïivotka bradice, jo dvignil, pri ãemur je ne-
koliko tudi ona sodelovala, in jo posadil na kolena.

Pirnatu pa je hotelo poãiti srce. Tisti angel, o katerem

je pisano, da stoji pred paradiÏem in naÏene z ognjenim
meãem vsakega zemljana, ki se bliÏa, se mu je videlo, da
stoji tik njegove postelje in stra‰no kaÏe svoj krvavoog-
njeni meã.

»Tu je!« pravi zvoãno angel. »Primi Pirnat, zagrabi!

IzkaÏi se, da ima‰ besedo v hi‰i, da si moÏ!«

BES

ZAKONCI

»Jaz spim, prekleto spanje spim,« Ïeli reãi Pirnat, ali

samo srce mu hoãe poãiti, iz ust pa ne spravi drugega,
kakor ‰e huj‰e smrãanje.

»Evo ti meã,« govori ponosno angel.
»Mahni, mahni, kar more‰ mahni!« hoãe zaklicati

Pirnat, in angel, ki je duh, vidi tudi besedo, zapisano v
du‰i in neizgovorjeno z usti in jezikom. Zato razume za-
konskega trpina in odgovori.

»Poetje so me Ïe dostikrat postavili na mesta, kjer naj

bi branil pot do njihovih ljubic. Ali pravici na ljubo bodi
ob tej priloÏnosti reãeno, da mi ne gre oblast drugod,
nego pred paradiÏem. Evo, na, posodim ti meã, ker vi-
dim, da se ti godi vnebovpijoãa krivica.«

»Daj sem, daj! Obema hoãem odsekati glave!«
Ali Pirnat spi globoko in trdno in ganiti se ne more,

kakor bi leÏal nad njim hrib.

III

Ko je Pirnat odprl drugo jutro oãi, je sedela Ïena pri
oknu. Soba je bila svetla in urejena, samo njegova pos-
telja je bila poleÏana in razdrta. Rjuho je bil zvil in izpod
odeje je visela na tla kakor debela bela vrv.

Îena je takoj opazila, da je pogledal:
»Maãek,« je rekla, »kaj ne?«
MoÏ je zamiÏal, kakor bi stra‰no trpel. Dejal je:

BES

ZAKONCI

»In ta nemarni okus, ki ga imam v ustih!«
Nekaj ãasa se je krãevito pretegoval, potem je vstal,

izdrl srajco izza pasa in jo vrgel po postelji. V samih
spodnjih hlaãah je racal poãasi k umivalniku in si zave-
zal okrog pasa brisaão. Lasje so mu ‰trleli na vse strani,
oãi je imel krvave, a obraz bled kakor nekoliko zarjavela
mast. Sklonil se je nad skledo, prijel vrã, ga dvignil nad
glavo in si ulil na teme vode. Ker mu je pri tem trepetala
roka, je poklical Ïeno.

»Zina, prosim te, ulivaj ti!«
Îena je priãela oblivati glavo nad tilnikom.
»Prosim te, ulivaj tako, da bo curek moãan. Tak pri-

tisk mi ugaja.«

Senca je z rokami sam oplakoval in prskal predse, da

je ‰kropilo po zrcalu in steni. Usta je umil z odolom,
zobe s kalodontom in dolgo grgral in pljuval. Za zajtrk
ni bilo doma niãesar primernega. Îena je na‰tevala
kavo, ãaj in ãokolado. Odmajal je z glavo, se oblekel in
‰el v gostilno. S stopnic se je vrnil in zaklical v kuhinjo:

»Prosim te, preskrbi mi tiste male, zelene kumarice!«
V gostilni je naroãil golaÏ in pivo. Ko je srebal poãasi

in z uÏitkom drugi vrãek ter gledal pri tem v strop, ne da
bi upo‰teval goste, ki so sedeli in kramljali pri drugih
mizah, mu je bu‰nila v glavo misel, nenadna in silovita
misel. Vrãek je drÏal na ustnicah, glavo je nagibal nazaj,
a poÏiral ni veã. Nekaj mu je zagorelo pred oãmi, kakor

BES

ZAKONCI

da ga je kdo udaril in bi se mu prikazale iskre. Vrãek je
postavil na mizo, se naslonil na rob, iztegnil nevede ka-
zalec, zamahnil z njim pred obrazom in ga nesel k ust-
nicam.

»To, kar se mi je sanjalo, to niso bile sanje …«
Prenehal je in ‰e enkrat usekal s kazalcem.
»To je bila prekleta, grda resnica!«
Nenadoma je nekako upadel, kakor bi ga kdo prete-

pel. Roke je obesil ob stolu, glavo je nagnil po strani, in
ljudje so ga pozorno gledali. Morda mu je slabo.

Naenkrat je udaril z mesnato dlanjo po mizi, da je od-

skoãila posodica za sol in poper, in zakriãal:

»Plaãam!«
Gro‰ napitnine je vrgel po mizi in segel po suknji.
»Prosim, prosim,« je stregla natakarica in mu hotela

drÏati suknjo.

»Kaj me prosite?« je renãal on. »Jaz vas tudi niã ne

prosim! Pojdite k vragu!«

Pokril je klobuk, se ‰torkljaje opiral na palico in trdo

od‰el. Hitel je po ulici in misli so mu kopitljale po glavi
kakor konji. Pred sabo je imel nepretrgoma Îitnika, iz-
tezal je roke, krãil pesti, suval s palico ob tlak in bilo mu
je, kot da bi moral v tistem hipu zakriãati:

»Tu ima‰ batino, pes, tu ima‰ drugo batino, pes, tu

ima‰ tretjo batino, pes!«

BES

ZAKONCI

Ali pod ãelom se je zbiralo nekaj svinãenega, strogo

premi‰ljenega in svetovalo:

»Le mirno, le mirno! Hladna kri, ta velja!«
In od srca gor je puhtelo in vr‰alo nekaj kakor goreãa

lava:

»Starem te, pomendram te, stopim ti na glavo, zmeã-

kam te s petami kakor podgano, grdoba nesramna!«

In zopet se je javilo svetovanje za ãelom:
»Prijateljska beseda … ta za‰ãemi, ta zapeãe, ta vÏge

v du‰o, kakor bi pritisnil na golo koÏo rdeãe Ïelezo.«

Nevede kdaj je pri‰el v veÏo hi‰e, kjer je stanoval v pr-

vem nadstropju Îitnik. Letel je po stopnicah kakor ão-
kat ptiã, hrupno pozvonil in ‰el v predsobi mimo Ïensk,
ne da bi zinil besedo.

»Razbijaj vrata, lomi, udrihaj,« mu je sikalo v srcu, a

v glavi je svetovalo:

»Oãitek prijatelja prijatelju je bolj grenak kakor pelin

in reÏe bolj kakor britev. VzdrÏi se, bodi moÏ!«

Îitnik je sedel za mizo, imel pred sabo odprte bukve

in se nasmejal.

»Bravo, dobrodo‰el, prijatelj!«
Vstal je, ali v smehu se je poznalo, da ni popolnoma

miren.

»Sedi,« je rekel zamolklo Pirnat, stal v odpeti suknji

pred mizo in prekriÏal roke na hrbtu.

BES

ZAKONCI

»Ali zato,« je dejal Îitnik, »da me bo‰ laÏje prepri-

ãal?«

Bil je bled, smejal se ni veã in videlo se je, da ne bo kos

poloÏaju.

»Ti si zlorabil najsvetej‰e, kar imam na svetu,« se je

glasil prvi bridki stavek neprijetnega pomenka.

»Prijateljstvo?«
»Ne prijateljstva, temveã mojo Ïeno!«
Îitnik je bil Ïe na tem, da popolnoma omaga in pod-

leÏe, a mirne besede Pirnatove so stvar zasukale. Naen-
krat je vstal in dejal.

»Zdaj pa ti sedi, da te jaz laÏje prepriãam. Tvojega

najsvetej‰ega jaz nisem zlorabil. Malo v roÏicah sem bil,
pa sem jo parkrat poljubil. Zakaj se pa napije‰ kakor
mrcina?«

Pirnata je ob‰lo popolnoma novo ãustvo. Sklonil je

glavo in se globoko zamislil.

»Ne bom govoril veã o tej stvari s teboj,« je sklenil ãez

dolgo ãasa in vaÏno dodal: »Opravim z njo!«

Od‰el je brez slovesa, in ko je stopal po stopnicah

navzdol, je ‰epetal predse, iztegal roke in krãil pesti:

»To je Ïenska brezsramnost, da, Ïenska brezsramn-

ost! On jo je parkrat poljubil, in tega je ona kriva! Zakaj
nikoli ne more reãi mo‰ki, da je poljubil Ïensko, ãe ni
bila Ïenska voljna, da jo je poljubil!«

BES

ZAKONCI

Dasi so mu krenile misli popolnoma na novo plat,

vendar so ostali divji in goreãi izpadi ãustev, ki so se
zbirali v srcu, povsem isti. Butalo mu je v glavo in liza-
lo njegovo stra‰no rano z ognjenim jezikom:

»Zdrobim te v sonãni prah, Ïena, krvavo srce ti po-

tegnem iz prsi, hej, propalica!«

A v glavi je mirila zopet tiha misel:
»Ne razburjaj se, ne razburjaj se! âim bolj‰i si ji bil,

tem huje zgrabi njene prsi mirna beseda!«

In lava jeze, ki je bruhala iz prsi, je ‰umela:
»Prekleta … tudi za nazaj. Prekleta bodi, Ïena, notri

od svojega rojstva pa tja do svoje smrti! Pogini, brez-
vestnica!«

Po teh stavkih je Pirnat tako stisnil svojo palico, da bi

se bila gotovo zdrobila, ãe bi ne bila iz tako trdega lesa.

Dospel je v veÏo hi‰e, kjer je stanoval, in obstal pred

stopnicami. Ob‰lo ga je trpljenje, snel je z glave klobuk,
potegnil iz Ïepa robec in si obrisal potno ãelo. Zagledal
se je v viseãi strop nad stopnicami in zavzdihnil in za-
‰epetal:

»Dodeli mi, o Bog, da se bom mogel zadrÏevati!«
Poãasi in zasopljen je pri‰el v stanovanje. Dekli je re-

kel:

»Pokliãite mojo gospo!«
Zina je pri‰la — debelu‰na, zdrava.

BES

ZAKONCI

»Ugaja mi!« mu je ‰inilo po lobanji. »To je straho-

ta! …«

»Sedi,« je ukazal na glas.
»Misli‰, da sem gluha, ãe stojim?!«
·la je do okna, se nanj oprla in gledala po sobi.
Pirnat je slekel suknjo, jo vrgel na posteljo in za njo ‰e

klobuk in palico. Nato je segel od obeh strani v lase in
si jih popravil kakor kak skladatelj. Pogledal je Ïeno in
rekel:

»Izgovora tukaj ni! Tako je in niã drugaãe! Ti si pre-

lomila zakonsko zvestobo!«

»Komu?«
»Meni!«
Pirnat je zakrivil palce v pesti in pritisnil z drugimi

prsti silovito nanje. Po lobanji mu je polzelo kakor mlaã-
na voda:

»Le mirno, le mirno! PokaÏi, da si nad poloÏajem!« In

je rekel glasno naprej:

»Minulo noã si ljubimkala z mojim biv‰im prijatel-

jem, gospodom profesorjem Antonom Îitnikom!«

Îena je odprla usta, a on je pokazal na svoja usta in

vanjo in zapretil s kazalcem:

»Ne odpiraj jih! Zapri! …«
Besede, ki jih je rekel nadalje, je izgovarjal tako, kakor

bi bil vsak zlog samostojna in krepko nagla‰ena beseda:

BES

ZAKONCI

»Moj biv‰i prijatelj, gospod profesor Anton Îitnik mi

je izjavil dobesedno, da te je parkrat poljubil!«

Zadnji zlog je bil za uho stra‰en. »I« je bil zavaljen in

debel in trd kakor grãa. Letel je po sobi, kakor bi zaluãal
trdo tnalo.

Îena pa je vnoviã odprla usta, pokazala zdrave, male

bele zobe in se na ves glas zasmejala. In hihitala in he-
hetala in hahatala je naprej, da ni bilo kraja ne konca. In
ta smeh je bil tako prostodu‰en in tako naraven, da bi
eventualno le najbolj‰i poznavalec Ïensk mogel v njem
najti trohico ponarejenosti. Pirnat ni poznal Ïensk in je
ni na‰el.

»Torej ti si se dal nalagati,« so bile prve besede, ki jih

je spravila Zina med krohotom iz ust. Znova se je priãe-
lo hihitanje, hehetanje in hahatanje in ãez dolgo se je
vrstilo zopet nekaj besed:

»Stavila sva in jaz sem izgubila stavo.«
»Kaj sta stavila?«
»Da ti bo rekel: trikrat sem jo poljubil — in ti bo‰ ver-

jel, to je njegova stava. Da ti bo rekel: trikrat sem jo po-
ljubil — in ti ne bo‰ verjel, to je moja stava! Izgubila sem
… Tone, ti si stra‰na neroda, sam Bog se te usmili!«

Pirnat je ‰el iz sobe. Stopil je na hodnik, vtaknil roke

v Ïep in ogledoval pokrajino. âutil je, da ga je glava ne-
hala boleti. Vrnil se je v sobo in vpra‰al:

»Za kaj sta pa stavila?«

BES

ZAKONCI

»Za klobuk! âe jaz dobim stavo, mi kupi on klobuk,

ãe jo on dobi, ga kupim pa jaz njemu! Kak‰ne pa Ïe
nosi?«

Pirnat se namuzne in mrmra:
»Pravzaprav … kratkoãasno …«
Po kosilu je vstajal in zopet sedal na zofo. Poznalo se

je, da se neprijetno poãuti. Za‰el je naenkrat iz navad-
nega reda in zaradi tega je nervozen. Zdaj bo ena in ob
takem ãasu sta vedno z Îitnikom Ïe v kavarni.

Îena je sedla za pisalno mizo, vzela njegovo vizitni-

co in pisala. Ko je konãala, je ãitala, izbrala med papirji
v predalu kuverto, vtaknila vanjo karto in jo hotela osli-
niti. Naenkrat je obmirovala in rekla:

»Ti bi tako odprl. Raj‰i zdaj preãitaj! Pisala sem Îitni-

ku, da je dobil stavo. Ná … beri! Vidim, da mi niã ne za-
upa‰!«

»Ne bodi sme‰na!«
»No, potem bom to pismo zaprla in ti mi da‰ besedo,

da ga ne odpre‰!«

»Velja!«
»Ali je sploh kaj takega dandanes ‰e mogoãe?«
Pirnat se je zavzel in zahteval kljubovaje:
»Zdaj mora‰ pismo zapreti!«
»Dobro!«

BES

ZAKONCI

Zina je oslinila, poloÏila na mizo in podrgnila s pestjo.

»Evo ti!«

Pirnat je del v Ïep, oblekel suknjo in ‰el v kavarno.

Teden dni pozneje je sreãal Îitnik Zino na cesti. Bila je
ãrno obleãena, prijetno rdeãa od mraza, okrogla in Ïiva,
da je Ïivljenje iz nje kar sijalo. Po jarkih je leÏal sneg, a
trotoarji so bili suhi in mrzli. Ljudem, ki so hodili po uli-
cah, se je videlo, da jih zebe. Mo‰ki so nosili ovratnike
sukenj pokoncu, a Ïenske so gorele v lica, kakor bi jih
bilo ãesa sram.

Zina je obstala, prestopala Ïivahno z noge na nogo, se

sukala zdaj proti levi in zdaj proti desni, kimala in se
smehljala:

»No, lepa reã? Celo veãnost te Ïe ni blizu!«
»Dela polne roke, skrbi polna glava, na ramah peza

Ïivljenja,« je zloÏno na‰teval Îitnik.

»Eh, lenuh si, stra‰en lenuh! ·e Ïiveti se ti ne ljubi.«
»To ni res! Saj vse zapijem in zajem. Take korajÏe ni-

mam kakor ti. Zadnjiã na primer tista karta! Mene je ob-
‰la zona. MoÏ mi jo prinese, in ti pi‰e‰ na njej, kako si ga
nalagala! Kje je moj klobuk, haha?«

»Doma!«
»Neverjetno!«

BES

ZAKONCI

»Pirnat ti ga je kupil! Jaz Ïe mislim, da ti bo v‰eã. Pridi

ponj, misli‰, da ga bom za tabo nosila?!«

»Pojdiva malo tod!«
·la sta nekaj ãasa tiho naprej. Zina je pogledala veã-

krat od strani nanj. Smejala se je in oãi so se ji iskrile.
»Kaj pa v ‰oli?«

»Niã,« je bleknil.
»Ali si kdaj sam — v pisarni?«
»Ne! ·e nisem ravnatelj!«
»In doma ima‰ tudi … dva keruba! Kakor te ãlovek

obraãa, ni niã s teboj!«

Pri‰la sta do branjevk.
»Vsaj kupi mi kaj!«
»Kar izbiraj!«
»Ti pokaÏi svoje kavalirstvo!«
Obstala sta pred velikim ‰otorom. Îitnik je zagledal

venec fig, se zasmejal in segel po najveãjem.

»Tole ti poklanjam!«
Zina je vzela zavitek, ga stlaãila v muf in se smejala;

ali smehu se je poznala rahla uÏaljenost in jeza. Ob slo-
vesu se ni mogla vzdrÏati in poizkusila je povedati, kar
je mogla prijazno:

»Hvala za ta — simbol. Pravzaprav, ve‰, bi ga bila mo-

rala jaz tebi pokloniti.«

Od‰la je naglo in iskro, in Îitnik se je ozrl in gledal za

njo.

BES

ZAKONCI

»Lahko bi jo imel,« si je govoril v mislih. »MoÏ bi mi

ne bil v napoto …«

Obrnil se je poãasi, ‰el naprej in mislil dalje:
»âasa nima‰, kje bi ga vzel ‰e za njo?! Zjutraj se vrste

uradne ure, popoldne zopet uradne ure. Po kosilu si po-
treben kavarne, po veãerji gostilne; ãe ti ‰e kje kaka ura
preostaja, jo rabi‰ za sorodstvo! Koliko je Ïivljenja na
tem svetu! Kako smo leni … kako malo se nam ljubi Ïi-
veti!«

Stopil je v trafiko in se popolnoma zatopil v to, da si

izbere res najbolj‰e portorike.

BES

ZAKONCI

OBISK

raprotnikovi obedujejo. Proti vratom v kuhinjo sedi

‰tiriletna hãerka Mica, punãka svetlih las, majhnega

noska in belih, drobnih zob. Njej nasproti, obrnjena s
hrbtom k oknu, obeduje gospodinja, ki kaÏe vsled svo-
jih ostrih in izmuãenih potez okroglih trideset let. Kadar
se zasmeje, se pokaÏe v desnem kotu dolg zlat zob. Ta
izpremeni njeno lice v nekaj mrtvega, ma‰inskega. Tudi
Ïveãi tako, da ji pokajo v sklepih ãeljusti. Na stari zele-
ni zofi ob steni sedi mati, ki nima nobenega zoba veã, in
njej nasproti debelu‰ni in dobrovoljni Praprotnik.

Govor teãe o vojni in Mica vrÏe nenadoma Ïlico po

mizi, zagrabi oãeta za rokav in dvigne s pretresljivo no-
vico oãi.

»Ali ve‰,« pravi, »ali ve‰, atek, da smo se tudi mi voj-

skovali?«

»Kje pa … presneta zadeva!«
»Smo se kar na dvori‰ãu!«
»Kdo pa?«

BES

ZAKONCI

»Lida (to je sosedova psica) in jaz. Zmaga je moja!

Ona me je hotela zgrabiti za nogo, pa sem jo ujela rav-
no takrat za rep.«

V tem se odpro vrata in v sobo stopi droban ãlovek s

ptiãjim obrazom. Usta majhna, nos majhen in oster, oãi
majhne in hrbet upognjen. Lasje so svetli in poãesani na
levo plat.

»Servus, Janez!«
»Lojze, slava ti! Odkod so te prinesle blage sapice?«
»Na vojno me neso!«
»Saj res. Ti si reservist!«
»Reservist!«
Lojze sede k Mici in je dobre volje. On je ãlovek, ki se

takoj uÏivi v vsak poloÏaj in se ga tudi kmalu naveliãa.
Ker je zdaj vojna, je naravno, da gre na vojno. Ne pre-
mi‰lja o tem ne tja ne sem in govori tako, kakor bi bil Ïe
vse svoje Ïivljenje pripravljen, da gre danes na vojsko.

Praprotnica da Lojzetu Ïlico in kroÏnik in povpra‰a

po njegovi Ïeni. Mati maje z glavo in pristavlja:

»Jejmene, jejmene, glejte si, na vojsko morate! Jaz se

tako bojim, da bo moral iti ‰e na‰.«

»Saj ni bil vojak!« reãe Ïena suhoparno.
»Sem prelepo zrastel,« razlaga Praprotnik in vtika zo-

botrebec med zobe.

Lojze Ïivi v oddaljenem nem‰kem mestu. Uradnik je

v tovarni in mu vedno manjka denarja. Mimo tega ume

BES

ZAKONCI

dobro Ïiveti in kaditi najbolj‰e cigarete. Nekaj kron uja-
me privatno. Tu ali tam posreduje kako prodajo in pri
prijateljih, ki so v slab‰ih razmerah nego on, si izposo-
juje »za par dni« denar. Tem kakor sploh nikomur niãe-
sar ne vraãa. âe pa ima denar, pelje rad vsakega v gostil-
no ali na dom in mu postreÏe s tisto galantno diskret-
nostjo, kakor jo kaÏejo nekateri bogata‰i, ki plaãujejo le
potom svojih blagajnikov.

Po obedu gre Lojze v voja‰nico in se vrne zveãer pre-

obleãen v vojaka. Zvezd nima, in dasi so mu dali naj-
manj‰i kroj, mu je vendar vse preveliko.

»Dve kroni mi lahko da‰,« pravi mimogrede. »Pri‰lo

je to vse — nekako — iznenada.«

Popravlja si krpo, ki jo ima za vratom preko ovratni-

ka zaradi potu ali ãesa in pri tem vleãe usta postrani.

»Pa ne zaradi voja‰tva … temveã zaradi denarja. Ve‰,

izginil je — fff — kakor bi pihnil. Kak‰en mesec ni boÏ-
jega blagoslova.«

Praprotnik pogleda, ali so vrata v sosednjo sobo za-

prta, in da dve kroni. Lojze ju vrÏe v Ïep in popravlja
dalje ovratnik.

»To je nerodno,« pravi Praprotnik, »da imam tako

tesno stanovanje. Pomisli si, samo dve sobi. Prej‰nje je
bilo za nas preveliko, a to je premajhno.«

»Da, saj res. Prej se je spalo pri tebi kakor v hotelu

prvega reda. No, tudi zdaj; potrpeti je treba!«

BES

ZAKONCI

»Zdaj — sram me je — nimam prostora. Jaz, kakor

ve‰, vsakega rad sprejmem in mu dam — kruha in soli,
ali zdaj … vrag vzemi to tesnobo! Kaj pa hoãe‰ od na-
vadnega uradnika?«

»Ali ne bi stopil malo z mano?«
»Kam?«
»Na izprehod! Na pol litra stopiva spotoma.«
Praprotnik je voljan, poi‰ãe ovratnik in kravato, spra-

vi oboje za vrat in vzame palico.

Po ulicah je silno voja‰tva. Avtomobili drãe in trobi-

jo, biciklisti zvone in vozniki vpijejo in pode konje. Izraz
notranjega nemira, ki ga je izzvala napoved vojske, se
jasno izraÏa na zunaj. Tudi tisti, kateremu se nikamor ne
mudi, pelje naprej kakor vihar.

»Dodeljen sem pisarni regimentnega ‰taba,« pripove-

duje Lojze in nese postrani svojo ptiãjo glavico. »âul
sem, da ostanemo tukaj ‰e teden in veã.«

»Dobro, veseli me,« kima Praprotnik in ziblje svoj

debelu‰ni Ïivot.

»Pardon!« vzklikne nato Lojze, zakroÏi s suho glavi-

co in upognjenim hrbtom mimo njega, teãe v velikih vo-
ja‰kih ãevljih preko ceste in stiska roko nekemu starcu.

Praprotnik ustavi korak in ãaka. Gleda na desno in

levo in priãne poãasi ‰etati gori in doli.

âez dolgo ãasa priteãe Lojze in govori o svoji Ïeni.

BES

ZAKONCI

»Îeni bi brzojavil, naj me obi‰ãe. Za voÏnjo, mislim,

da ima ‰e dovolj. Moja slabost je ta Ïenska. Midva se
spreva, tudi stepeva se, ali vse niã ne pomaga. Helena je
moja slabost.«

»Vraga,« pravi Praprotnik, »ti ima‰ dve kroni, ona

ima za voÏnjo, kako pa to misli‰?«

»Bom dobil, bom dobil. Oglasim se v neki tovarni in

vzamem na raãun bodoãe kupãije.«

»To ni niã!«
»Zakaj ni niã?«
»Tvoja Ïena naj gre k star‰em. âemu bi spravljal njo

in sebe v stisko?«

»No, bo‰ videl, to vse pojde. Pardon!«
In Lojze odleti, kakor bi ga dvignila sapa. Teãe na sre-

do ceste in priãne trepati tam nekega neznanega ãoka-
tega ãloveka po rami. Kar obstaneta oba in se umikata
vozovom in avtomobilom sem in tja po cesti.

Praprotniku se na bledem in mesnatem obrazu po-

zna, da se ga loteva nejevolja. Veãkrat popravi naoãni-
ke in meÏika s kratkovidnimi oãmi. Roke prekriÏa na
hrbtu in se ‰eta.

»Kaj me pu‰ãa tod samega — ta zgaga!« si misli in se

razburja. »Kam bo dejal Ïeno, kaj? Neznosno ãloveãe,
fej te bodi!«

Lojze priteãe zopet in pripoveduje:

BES

ZAKONCI

»Moja Ïena, ve‰, me veãkrat vpra‰a, zakaj te ni niko-

li k nam. Enkrat bi se res spodobilo. Letos sva kupila, se
pravi, vzela tako … novo pohi‰tvo. Imava preproge, za-
vese, zrcala … vsega vraga. Tudi neko sliko, ki zakriva
pol stene. Predstavlja junaka, ki se bori z bikom. Na-
ravnost stra‰no. Najprej sva jo imela v spalnici, zdaj jo
imava v sobi za tujce.«

»To sta dobro napravila.«
»Haha, ni tako, kakor misli‰! Kaj jo naj vrÏeva na ce-

sto?! âe bo‰ spal v tisti sobi, garantiram ti, da bo‰ ved-
no pogumen. Ve‰, bik je stra‰en, junak gleda samo z be-
lino oãi, a zadaj ãrni oblaki in hrasti, ki jih je upognil
vihar. Pardon! Malo potrpi!«

Lojze steãe v veÏo in hiti po stopnicah kvi‰ku. Pra-

protnik obstane in se suãe poãasi okrog. Potem hodi
sem in tja. Nejevolja, ki se ga je polastila Ïe prej, raste.
Poteze krog ust so se mu povesile. Z oãmi gleda popol-
noma drobno in za desnim uhljem se veãkrat popraska.

»Stati takole,« si misli, »zame ni zoprnej‰ega dela.

Skaãe ti tod in tam kakor kenguru, a jaz stojim in buljim.
Sme‰no, neumno!«

Po dalj‰em ãasu priteãe Lojze in se jezi:
»·kandal, ‰kandal! Ravno tej hi‰i — koliko ji je storil

moj oãe dobrega! A zdaj sem jaz, njegov sin, v hipni za-
dregi, pravim za par kron in: niã! Hvala lepa! Ljudje so
bagaÏa! — Vsi skupaj!«

BES

ZAKONCI

Prime Praprotnika pod pazduho in doda smehljaje:
»Ti prijatelj edina izjema! Pojdiva tamle mimo po‰te,

da telegrafiram po Ïeno.«

Po‰ta je takoj prva hi‰a in Lojze spet izgine.
»Norost, norost!« cepeta Praprotnik, se iznova obrne

proti cesti in sune s palico v tlak. »Norost! Vrag me naj
vzame, to sem bedast!«

Lojze priskaãe in govori:
»Nocoj bom spal pri tebi.«
»Hm … na zofi …«
»Na zofi, dobro!«

II.

Drugi dan proti tretji uri popoldne dremlje Praprotnik
na svoji postelji v drugi sobi. Nenadoma zaãuje vljudni
in ponarejeni smeh svoje Ïene, vrata se odpro in pre-
denj stopi Helena. Majhna je, debelu‰na in bela, a oãi se
ji ãrno svetijo. Streseta si roke, sedeta za mizo in se po-
govarjata najprej o voÏnji. A Praprotnik si med tem mis-
li: kam jo bo del, ko nima niã denarja, komu jo bo neki
naprtil?

Proti peti uri jo spremlja na mestni grad, kjer stanu-

jejo zaãasno reservisti. Zanj ni huj‰ega, nego je hoja na-
vkreber. Îe pri prvi serpentini diha kakor meh in lovi
besede. Vendar potlaãi vso nevoljo in hoãe zabavati.

BES

ZAKONCI

Gleda Heleno, ki se mu zdi prijetna Ïenska. Debelu‰na
je sicer, ali tako prijetno bela in mehka kakor redkoka-
tera. Prideta na vrh in sedeta na klop. Njene ustne so
rdeãe kakor zrele ãe‰nje. Za njimi se svetijo beli in pra-
vilni zobje. Potem so njene prsi polne kakor napihnje-
ne kroglice, ne preobseÏne. — Prijetno, si misli Praprot-
nik.

»Janez, prosim te, ali bi ‰el in poklical Lojzeta? Poãa-

kala te bom tu na klopi.«

Pri tem dvigne Helena koleno in ga poloÏi preko leve-

ga. Zdaj se ‰ele vidi to koleno. Okroglo je, skoro ‰egavo,
nekoliko poredno. In spodaj nad ‰olnom gleda izpod
krila okrogel gleÏenj kakor velik ãrn hro‰ã. Prijetno, si
misli Praprotnik.

Vstane in gre po moÏa. In vpra‰a se, ãemu je treba

Heleni moÏa. Ko sedi tako on pri njej, se mu zdi Lojze
popolnoma odveã.

Govori z vojakom na straÏi, ki mu obljubi, da pride

Lojze kmalu. Vrne se k Heleni, sede nazaj in se smehlja.

»Mo‰kih je na svetu preveã,« pravi.
»Ne vem,« odpre Helena prijazno ãe‰njeva usta.
»Jaz pa vem. Pomisli si, ko bi se rodil vsakih petdeset

let en sam mo‰ki!«

»Zakaj en sam?
»Dobro bi se mu godilo!«
»Kako to?«

BES

ZAKONCI

»Îensk bi imel — fej ga bodi!«
»Ti jih ima‰ za u‰esi!«
»Tebe bi tudi imel — ejsasa! In da bi bil jaz tisti. no,

premisli si!«

Proti njima prihaja Lojze. Z Ïeno se poljubita dvakrat.

Med tem gleda Praprotnik po panorami mesta, ki se ‰iri
okoli hriba. Dan je solnãen in ãist, nekatere strehe svet-
lordeãe, druge temne. Zadaj tam se ‰iri ravnina in po
njej drãi vlak, dolg, silen vlak, ki pelje fante v neznane
kraje na vojsko.

Lojze mora prenoãiti v gradu med vojaki. Ko se po-

slavljajo pod starinskim zidovjem, pravi Praprotniku:

»Ti, kajne, bo‰ dal Ïeni prenoãi‰ãe. Stara, dobra baj-

ta, vedno te imam rad!«

»Da … dobro,« reãe Praprotnik in si misli: »ajdi k vra-

gu, dobra bajta, ti pi‰kava baba, ki mrda‰ in kima‰, ko bi
moral govoriti, kadar ti gre vse navzkriÏ. Torej meni si jo
naprtil! Kje bomo pa spali?«

Vdano in molãe pelje Heleno domov. S svetni‰ko po-

trpeÏljivostjo ji odstopi svojo posteljo in leÏe v prvi sobi
na trdo blazino na tla. Zofa je zanj prekratka in preoz-
ka, blazina pa je tenka, a Praprotnik teÏak, da se doti-
kajo njegovi kolki skoro golih tal. Nesreãno se premetu-
je, gleda nad glavo konec klavirja, ki ima ãrvive noge in
bi mu tudi lahko padel na ãelo, in poslu‰a mater, ki pod-
pihuje njegovo jezo z bliÏnje postelje.

BES

ZAKONCI

»Pa bi ‰el ven spat,« mu pravi. »Zakaj pa ne, ko si tako

dobrega srca? Kar pred hi‰o lezi drugiã kakor Job! Dru-
ge pa pogosti!«

Tako pride dan, ko mora Lojze na vojsko. Okoli deve-

tih zveãer je. Peron je slabo razsvetljen in Praprotnik,
njegova Ïena in Mica se mu bliÏajo. Polagoma kaplja
deÏ. Vse bi bilo tiho, ãe bi ne puhale in prskale lokomo-
tive. Vlak stoji pred peronom na tretjem tiru. Vozovi,
veãji in manj‰i, so Ïe na vagonih. âastniki in nekateri
vojaki hodijo sem in tja. Veãina mo‰tva gleda iz navad-
nih Ïivinskih vagonov. Tudi Lojze pride iz enega in se
pridruÏi svojim ljudem. Pravi, da jih je v vozu dvaintri-
deset in en konj. Helena klecne in vpra‰a zaãudeno:

»Kako, kako?«
»V na‰em vagonu je dvaintrideset moÏ in en konj!«
Heleni se zdi to bolj tragiãno nego vsa vojska. Tako, si

misli, se bo vozil ‰tiri dni in ‰tiri noãi. Nima rjuhe, nima
zglavnice, nima odeje, Gorje, gorje!

Nekdo zakriãi in vsi vojaki morajo v vozove. Lojze po-

ljubi Ïeno in skoãi v vagon. Vlak se premakne poãasi in
sunkoma, stroj priãne dihati mogoãno in v dolgih pre-
sledkih. Spredaj pojo nem‰ke pesmi. Zadaj kriãijo: »Îi-
vio, Ïivio«. In vse gre hitreje mimo perona in izgine ma-
homa v ãrnem in deÏevnem veãeru: vlak, nem‰ka pesem
in Ïivio.

BES

ZAKONCI

Spremljevalci se vraãajo. Mica je zaspana in spotoma

dremlje. Îena pripoveduje nekaj o pisanju ãasopisja,
Praprotnik pogleda od ãasa do ãasa na Heleno, ki gre Ï
njimi in strmi v tla. Nocoj je ãrno obleãena in ãrne ãip-
ke okoli vrata se njeni koÏi prekrasno prilegajo.

Kako je prijetna taka okrogla, bela in mehka Ïena,

uide v mislih Praprotniku. Bolje je, da je od‰el moÏ,
nego da bi bila ‰la ona.

In Ïeni odgovori na glas, dasi ne ve, kaj je nazadnje

povedala:

»To je ãisto dobro, kar si ravnokar omenila. âisto do-

bro, da!«

Pridejo domov in Praprotnik obstane na hodniku.

Gleda v deÏevno noã in mrmra: »Fej — kak‰no neprijet-
no vreme, kako sluzasta noã! Najbolje je, da gremo
spat.«

Med tem stopi k njemu Ïena in mu sporoãi, da Hele-

na v drugi sobi neutolaÏljivo joka.

»Pojdi, prosim te, in potolaÏi jo!«
»Jaz?« se zaãudi Praprotnik in nekaj ãudnega ga iz-

preleti. — Kako je to mogoãe, se v mislih vpra‰a.

»Meni se smili, menj se preveã smili,« pravi Ïena.
Praprotnik gleda nekaj ãasa v tla in premi‰lja. Potem

poãasi prestopi. V prvi sobi leÏi na zofi Mica in na po-
stelji ob steni mati; obe enakomerno dihata in spita. Po
prstih se pribliÏa vratom druge sobe in jih previdno od-

BES

ZAKONCI

pre in za seboj zapre. âudno mu je in srce mu bije bolj,
kakor je navada. Izpod stropa visi temnordeãa luã in ob-
seva mirno in krvavo stene in slike in pohi‰tvo. Okno je
odprto; zunaj je ãrna tema, ti‰ina in deÏ. Na vznoÏju
njegove postelje sedi Helena. Skljuãena je, robec ti‰ãi na
oãi in telo se ji stresa v tihem joku. Pri tem se sunkoma
dviguje njen beli, polni in lepi tilnik. Lasje nad njim so
kakor neskonãno fin mah.

Iz njih se ‰iri prijeten Ïenski vonj, ki je preplavil vso

sobo. Morda je to tudi vonj njene obleke ali celo njenega
telesa, belega, mehkega, okroglega telesa. Izza robca se
vidijo Helenina mala u‰esa. Podobna so dvema roÏna-
tima ‰koljkama.

To je prekrasna Ïenska, ‰ine Praprotniku v glavo in v

temi ves zardi.

»âemu to, Helena, ãemu to?«
Helena plane na noge, pogleda pla‰no in se skljuãi

nazaj. Zopet zakrije oãi in njen beli tilnik se sunkoma
vzdigava. V njegovem korenu je okrogla kost in pred
kostjo jamica z rahlo senco. Zdi se, kakor bi ta jamica
plavala.

»Nehaj, Helena!« pravi Praprotnik. »Vidi‰, Lojze je ‰el

na vojsko, ali on se ne bo vojskoval s pu‰ko in bajone-
tom, temveã v pisarni s peresom … tako rekoã z uma
svetlim meãem!«

Helena se joãe in Praprotnik nadaljuje:

BES

ZAKONCI

»Sicer pa pravim odkrito, mene je sram, ker sem ostal

doma. Vsak, kdor je kaj moÏa, je odrinil na bojno polje,
jaz pa, ‰karta, tiãim doma, ker nisem za drugo rabo, kot
da varujem dom in babo. Sramota je po pravici!«

Ker Helena ‰e joãe, se Praprotnik nekoliko razkaãi in

jo prime za roke.

»To je preneumno,« pravi, »daj si dopovedati, saj nisi

otrok! Saj ni …«

Med tem mu kar zastane sapa. Roke, ki jih drÏi krog

zapestij, so mehke in neÏne, kakor bi ne bilo v njih kosti.
Spomni se rok svoje Ïene, ki so dolge in trde, in hipoma
vidi v duhu njen dolgi zlati zob in sli‰i pokanje njenih
ãeljusti pri obedu in veãerji. Helena se ga hoãe oprosti-
ti in pritisne pri tem roke na prsi.

Praprotnik ãuti zgoraj rok mehkobo in toploto njenih

prsi, ki se rahlo vdajejo pritisku kakor svileni koÏu‰ãki
neznanih Ïivalc. Njeni lasje so temni, njene oãi ãrne, a
koÏa bela.

»âemu,« zajeãi ‰epetaje Praprotnik, »ãemu ‰e to?«
»Kaj?« vpra‰a v ãudu Helena, ti‰ãi njegove roke na

prsih in ga gleda.

»Jok … Oprosti mi, jaz sem hudoben ãlovek.«
»Zakaj?«
»Ker si ti, Bog ti odpusti, ker si prekrasna. Na, izgu-

bljen sem.«

Praprotnik poklekne na eno koleno in jo gleda.

BES

ZAKONCI

Nato vstane, sede tik nje na posteljo in teÏko diha.
»Ne zameri mi!« ‰epeãe. »Meni je, kakor bi te ljubil …

kakor pred dvajsetimi leti, ko sem imel ‰e vse lase …
ah!«

»Jaz sem tako sama,« se vda hipoma Helena sladke-

mu obãutku. »Meni se zdi, da ga ne bo nikoli veã nazaj.«

Praprotnik ji dene roko za vrat, ji skloni glavo nazaj in

jo poljubi na tista ãe‰njeva vroãa usta.

»Ne, ne!« pravi ona in se ne gane. Praprotnik hipoma

vstane, dene roke v hlaãne Ïepe in hodi po sobi od okna
do peãi. Îena pride poãasi v sobo in priãne tolaÏiti.

»Je Ïe odleglo,« pravi veselo, »je Ïe odleglo.« In na-

prej govori pogumno: »Vabim te, Helena, da ostane‰ ‰e
par dni pri nas. Razvedrimo te, prej te ne pustimo dalje.
Ali ostane‰?«

»Da,« dahne Helena.
Praprotnik gre zopet na hodnik in gleda v deÏevno

noã. Pred njim se pokaÏe iz teme nekaj kakor glava Me-
duze in mu zakriãi v obraz:

»Praprotnik, obesi se!«
»Izpozabil sem se,« misli Praprotnik v odgovor in za-

‰epeãe tu in tam vaÏnej‰o besedo, »izpozabil … storil
sem deloma nekaj, oziroma hotel storiti nekaj ‰e huj-
‰ega vsled … notranjega razpoloÏenja … grdega razpo-
loÏenja ali bolje zlega hipnega nagiba. âe bi ne bilo tega
trenotnega nagiba, ne bi bil deloma priãel … Iz tega …

BES

ZAKONCI

vidimo, da je v nas nekaj, kar dremlje, za kar v mirnih
ãasih ne vemo, a kar plane mahoma nad nas, oziroma
podobno izbruhu iz nas … ali z nami kot s sredstvom na
bliÏnjega, v tem primeru na Ïensko, omoÏeno prijate-
ljevo Ïensko. To je po‰ast, zver, ki meÏika in dremlje v
na‰ih prsih … Mi pa smo pri tem, ãe se tudi zbudi in pla-
ne ven, pravzaprav … nedolÏni. Ker je v nas, moramo Ï
njo raãunati. âe storimo nekaj takega, ne storimo mi,
temveã dá se reãi — stori ona. Mi smo le sredstvo. — Si-
cer pa se prebudimo in to veãkrat — o pravem ãasu.
Vstanemo, pustimo predmet, v tem primeru Ïensko, de-
nemo roke v Ïep, gremo po sobi gori in doli in se prema-
gamo …«

III.

Ponoãi lopne nekaj po tleh. On dvigne glavo, potem se-
de in gleda okoli sebe po sobi. Na levi tik njega zajoka
Mica. Mati zahrka v postelji in se prebudi.

»Kaj pa je?« vpra‰a.
»Mica je padla z zofe pod mizo!«
»Poberi jo vendar!«
»Naj bo pod mizo! Kaj se pa suãe kakor vreteno!«
»Poberi jo!«
»Le dajte jo!«

BES

ZAKONCI

Praprotnik leÏe nazaj in v par trenotkih Ïe ne razume

veã matere, ki pobira Mico in godrnja.

Ko je Ïe velik dan, ga nekdo vleãe in drami. Polagoma

odpre oãi in zagleda Ïeno, ki sedi poleg na stolu in maje
njegovo ramo.

»Ti,« pravi, »poslu‰aj me! Heleno sem vãeraj povabi-

la, naj ostane ‰e nekaj ãasa pri nas in se razvedri, a
zjutraj ti vstane in mi reãe, da odpotuje.«

»Dobro … je.«
»Ti ‰e spi‰. Prebudi se no!«
»Kaj pa je?«
»Helena je rekla, da se dopoldne odpelje.«
»Kdo?«
»Helena!«
»Danes …« Praprotnik menca oãi in ‰iroko zazdeha.

Potem gleda nekaj ãasa v strop in premi‰lja.

»To se pravi torej … dobro. Razumem. Kje je pa

zdaj?«

»Tu zraven se oblaãi.«
Praprotnik menca vnoviã oãi, zdeha in premi‰lja.
Odet je do pasa, prsi ima razgaljene in rokavi spalne

srajce so mu padli nazaj ãez komolce, da se mu vidijo
beli in na gosto ãrno porasli lakti.

»Pusti jo!« miga in ‰epeta.
Îena gJeda proti oknu, obraz se ji zamraãi, obrvi na-

berejo. Oglasi se skrivnostno:

BES

ZAKONCI

»Za pot domov nima!«
Praprotnik se sunkoma nasmehne in vrÏe jezno na

desno stran. »Stra‰ni ljudje,« mrmra, »prava nadlega!
Koliko pa ima‰ ‰e ti za hrano?«

»Dvanajst kron!«
»Daj ji ‰est kron! Nadomestim jih.«
Po sobi sije jutranje solnce in Mica ‰e trdno spi na

zofi. V kuhinji roÏlja mati z Ïlicami in posodo ter pri-
pravlja zajtrk.

Praprotniku se pokaÏe pred oãmi vãeraj‰nji prizor s

Heleno in se zamisli. Po glavi mu ‰ine beseda »prekras-
na« in ves se zdrzne. Zdi se mu, kakor bi jo izrekel ne-
kdo pod mizo njemu v obraz: »Prekrasna!«

»Ve‰ kaj,« pravi in sede, opirajoã se z obema rokama,

»najumestnej‰e je, ãe Helena takoj odpotuje. Naj gre …
k vragu!« In v mislih se mu ‰e privesijo besede: »V nas
tiãi … satan!«

Pol ure pozneje pijejo vsi skupaj kavo. Helena je bolj

sveÏa, kakor je bila vãeraj. Praprotnik to opazi in po
mislih mu ‰ine sovraÏen stavek: to je zavoljo moÏa! —
Na lahko zaka‰lja in se je izku‰a z oãmi izogibati. Pri
njenem odhodu na postaji pravi patetiãno:

»Na‰a vrata so ti vedno odprta!«
Pomaga ji v voz in »… Na svidenje!« vzklikne in ji

maha s slamnikom.

BES

ZAKONCI

ALBINA

IN DVA ZAKONSKA MOÎA

troãarija s ãedno natakarico. Îena je bila Ïe ‰esti
dan nataknjena kakor osa. Îeljan oddiha sem se

spomnil na nekoliko zastarelo vabilo prijatelja, ãigar so-
progi sem drugoval pri poroki. Kmalu sem se sam sebi
smehljal, ko sem korakal s kovãkom in povr‰nikom pro-
ti postaji.

âakal me je z lastno ekvipaÏo. Sploh sem opazil takoj,

da imam posla s ãlovekom, ki mu gre v zadnjem ãasu
mnogo bolje kakor svoje dni. V ozadju mesta je imel
svoje posestvo. Kupil ga je v zadnjem ãasu. Hi‰a ni bila
drugega kakor trden, enonadstropen dom imovitega
kmeta, ali vrt okoli nje je bil po pravici grajski. Po beli
pe‰ãeni poti sva se vozila po njem proti hi‰i. Topoli ob
desni in levi in dalje na obe strani cvetoãi grmi, pritlika-
vo drevje, roÏe in klopi in stezice, ãe se prav spominjam,
se je videl od nekod tudi ozek potoãek. Da, videl se je,
res je. Ravno tik njega se je dogodila tista usodna reã, do
katere ‰e pridemo.

Iz okna v prvem nadstropju je gledala neka Ïena in

nanjo je sijalo veãerno sonce. Cela tista stran hi‰e je bila

BES

ZAKONCI

obÏarjena z njeno glavo vred. Bila je prekrasna Ïena.
Moãna, zdrava, ãrnooka, temnolasa, ostrih, mo‰kih po-
tez, neka ustaljena, dovr‰ena lepota je strmela iz njenih
lic, oãi, ãela in ustnic.

»Kdo je ta dama?« sem vpra‰al.
»Haha, kaj si misli‰?«
»Ima‰ gotove stranke!«
»Ne! Nimam jih. Haha, lepa reã! Lepo si nas pozabil.

To je Albina, moja Ïena.«

No, dobro. Gledal sem jo ves veãer, tako od strani se-

veda, kakor se tudi spodobi, kadar je moÏ poleg. Hodi-
la je kakor kraljica, ali recimo: carica. Bilo je nekaj viso-
kega v njenih korakih, ponosnega, vzvi‰enega. Ali pri
tem je bilo njeno telo polno, zaokroÏeno, neizreãeno
zapeljivo in vroãe, kakor bi puhtela iz njega Ïerjavica.
Sedela je za mizo ravno in mirno. Pri tem so se njene
grudi dvigale, padale. In njen vrat je bil bel, star pisatelj
bi zapisal: slonoko‰ãen. In po tej belini je sijala neka
motna ble‰ãoba, neka toplota, neka stra‰na privlaãnost.

Moj prijatelj je bil izgubil po temenu lase. Zdel se mi

je sme‰en, malenkosten in natihem mi je bilo, kakor da
ga sovraÏim. âemu je ta ãlovek tukaj, on vendar ne spa-
da sem.

Drugi dan sem bil pri njem v trgovini. Peljal me je v

tesno izbico z oknom na dvori‰ãe, me posadil tik sebe
na zofo in mi postregel z raznimi likerji.

BES

ZAKONCI

»Ti,« je dejal in mi potrepal koleno, »jaz sem te izred-

no vesel. Povedati ti imam neke zaupne druÏinske stvari
in prosim te, da mi pove‰ o tem svoje mnenje.«

»Seveda. Povej torej!«
»Vidi‰, stvar je taka. V Ïivljenju, kajne, hite leta naprej

in naprej, in medtem mi sami najveãkrat ne opazimo, da
se gode z nami neverjetne spremembe. Na primer: na
temenu ti izpadejo lasje in ti prej kodrolasec, postane‰
zdaj ple‰ec kakor pokojni Elija. Ha, ha! No, pa ne mis-
lim jaz samo teh zunanjosti. Mislim mnogo bolj ali izk-
ljuãno na notranjosti. Na‰e srce je spremenljivo. V mla-
dosti vihravo in burno se pozneje miri in miri, dokler se
ti nekako ne izgubi nekje med pljuãi. Ali kak‰no srce
tudi zaostane. Pridejo pozna leta, pa ti ‰e vedno bije in
kuje na svojem mestu. Niã se ti ne postara, hrepeni, lju-
bi in tako naprej …no, to je tisto. Pri moji Ïeni je vse
umirjeno … kaj se ãudi‰?«

Nemara sem res nerodno izrazil z obrazom zaãuden-

je, ki me je hipoma spreletelo. Mislil sem v nerodnosti,
da sem izdal neko tajnost, ali takoj sem se zavedel, da
take tajnosti sploh ni.

»Niã,« sem rekel. »Ne daj se motiti. Govori naprej!«
»Srce, ki kuje vedno na svojem mestu … no, takega

kovaãa imam jaz. Primejo me obãutki kakor v mladih
letih. Zdaj sem star ‰tirideset let, a obãutke dobim, ka-
kor bi bil star dvajset let. A moja Ïena se obna‰a mirno,

BES

ZAKONCI

hladno. Proti meni ravno tako kakor proti sinãku: ma-
terinsko. A jaz, ne zameri mi in ne smej se, dobim vãa-
sih Ïeljo, da bi ljubimkal … Glej ga, hudirja, kaj pa tako
ãudno gleda‰?«

»No, niã. Poslu‰am, ali ne?«
»Da bi ljubimkal, da. Oni dan, lep spomladanski

veãer jo prosim, naj gre z mano na vrt. Po kaj? ·etat. Pri-
deva do klopi, nad katero cvete jasmin, ‰panski bezeg in
tako, in sedem. Iztegnem se, primem jo za roke, opros-
ti in ne smej se, bilo mi je jako milo. Kakor sem ti Ïe re-
kel, dobim vãasih obãutke kakor ãlovek v dvajsetih letih.
Tu in tam zveãer ãitam Heineja, Goetheja in citiram Ïeni
na primer take stvari: Da te ljubim, kaj te briga … Ti
menda nekaj drugega misli‰!«

»Ne, nasprotno. Zatopil sem se ravnokar dobro v tvoj

poloÏaj.«

»Da se vrnem k stvari: takrat sem torej sedel na klop,

a z roko sem segel po njeni desnici. Luna je sijala, veli-
ka, lepa … njo, Albino seveda, sem potegnil k sebi, bilo
mi je, ah, ne smej se, ne smej se! …«

»Le povej, saj te razumem.«
»Bilo mi je kakor davno, davno, ko sem stanoval pri

krojaãu in sem hotel objeti nekoã njegovo hãerko, a tak-
rat sem bil bled, bolehen in ona skoãi na noge in pljune
ti, ah, pljune debelo, grdo … Imela je namreã rada debe-
lu‰nega pomoãnika, to vse skupaj, kakor vidi‰, ne sodi

BES

ZAKONCI

sem, ali zavoljo primere mi ne zameri teh reãi. Poteg-
nem jo k sebi, Albino, kako bi dejal, v vsi njeni krasoti,
kovaã v prsih nabija, mislim si: zdaj poãi‰ od silnega ob-
ãutja … No, ona, Albina, noãe sesti v moje naroãje, ka-
kor sem nameraval, ampak sede raj‰i k meni na klop, in
mesto da bi se potrudila in potopila v tiste davne slad-
kosti in ãase, me vpra‰a popolnoma realistiãno, kakor
pravijo, kako je zadnje dni s trgovino. Eh, kaj bi ti ‰e pra-
vil! Jaz mislim, ãe si vse to poslu‰al in ãe malo poizku-
si‰, da bi razumel, potem tako ve‰, kaj in kako.«

»Vem,« sem rekel.
»No in kaj pravi‰?«
»Naravno,« pravim. »Ona je zrelej‰a Ïenska, pa se ji

ne ljubi veã kakor kratkokrili deviãici ljubimkati vprião
meseca in zvezd in drugih takih rekvizitov. Ti jo vendar
tako ima‰: saj je vendar tvoja Ïena, rodila ti je sina, kaj
pa ‰e hoãe‰?«

»Niã, niã! Bravo!«
Prijatelj je skoãil na noge, nalil kozarce do vrha in trãil

veselo in sveãano.

»Bravo, Bog te Ïivi! To je tisto, kar sem hotel sli‰ati iz

tvojih ust. Ravno iz tvojih ust, ne zameri mi tega. Ona je
zrelej‰a, kajpada, od mene, ona ravna, kakor se spodo-
bi, jaz pa, tele neumno, se vedem, da me je lahko sram.
Ali zdaj, reãem ti sveãano, se hoãem pobolj‰ati, hoãem

BES

ZAKONCI

paziti nase, Ïelim se obna‰ati, kakor sem dolÏan stanu
in dobi!«

Ko sem se tisto noã vozil domov, sem ãutil, kako sem

lagal. Rekel sem mu, da se mi zdi njeno vedenje narav-
no, a v du‰i sem mislil, da mu prav slaba kaÏe. Taka Ïen-
ska je Ïeljna ljubezni za deset ‰estnajstletnih kratko-
krilk. In ãe ne tajim, moram tudi povedati, da me je ta
njegova izpoved jako zadovoljevala.

Jaz spadam med tisto vrsto zakonskih moÏ, ki more-

jo o sebi prav mirno trditi, da Ïive po‰teno. Izpolnjuje-
jo svoje dolÏnosti, skrbe za Ïeno, ne kvartajo, preskrbe
obutev in obleko, plaãajo prvega najem‰ãino, mleko,
kruh in tako naprej in ljubijo tistih troje ali ãetvero
otrok, ki so jih potegnili iz Ïabje luÏe za vasjo. Seveda,
kak‰na misel te Ïe vãasih popade, saj ne hodimo okoli z
zavezanimi oãmi. Vidimo, kajne, Ïenske, mnogo lep‰e,
kakor so na‰e Ïene in Ïe je sam satan v nas. No, to pre-
ide, ali zdaj, ko sem se vrnil s tega obiska, sem bil kakor
zaklet. Ves spremenjen, zami‰ljen, pobit, nesreãen. In ko
hodim tako nekoã sam in v mraku zunaj mesta po spre-
hajali‰ãu, se mi zdi tako, kakor bi imel svoje srce v roki
na dlani in bi zagledal na njem tisto bolno toãko, ki me
preganja ponoãi in podnevi. Gledam bliÏe, gledam na-
tanãneje, gledam od vseh strani in spoznam ves strah in
grozo.

BES

ZAKONCI

Moral sem sesti na bliÏnjo klop in si oddahniti. NiÏe

spodaj so vre‰ãale lajne vrtiljakov in gugalnic, okrog
mene je ‰umljalo listje kostanjev od prijaznih sapic in
nikogar ni bilo ne blizu ne daleã.

V tisti bolni toãki svojega srca sem spoznal Ïenski

obraz: ãrne, velike oãi, temne lase, strogi izraz ãela, lic
in ust … z eno besedo: spoznal sem Albino.

Groza boÏja, kaj mi je zdaj napraviti? Najbolje bi bilo,

da vzamem v roke noÏiã, odreÏem tisto bolno toãko in
jo zaÏenem proã. In to sem v mislih res nekako izvr‰il.
Ali ko sem drugi dan v pisarni zopet pogledal natanãno
v svojo notranjost, sem zagledal na srcu isto toãko, Al-
binino glavico, ãe se ne motim, celo za spoznanje veãjo.
In zopet sem — tako v mislih — izvr‰il srãno operacijo.
Vzel sem v roke srce in z ostro klino glo boko izrezal
drobni in boleãi izrastek. A tretji in ãetrti dan, o gospe
in gospodiãne bralke, je bila Albinina glava tolika kakor
ubogo in nesreãno srce samo.

Od prijatelja sem prejemal redno vabila. Spoãetka

sem si razloÏil poloÏaj tako, da je najbolje, ãe se k njemu
ne peljem. âe bi pri‰el v bliÏino Albine, bi to moj poloÏaj
gotovo izdatno poslab‰alo, dasi je Ïe zdaj komaj vzdr-
Ïen. Pozneje zopet sem premislil tako, da bi bilo naj-
bolj‰e zdravilo to, ãe bi me ona sama odbila. âutil sem
vso nevarnost takega poizkusa in eventualnega skrajne-
ga razÏaljenja, ali z rastoão zaljubljenostjo je rastel v

BES

ZAKONCI

meni tudi pogum. In ãe se izteãe slabo, sem priãakoval
z vso gotovostjo, da se izteãe tudi za vselej.

In peljal sem se nekega dne nenadoma, ko nihãe ni

vedel, da pridem. Na postaji sem vzel izvo‰ãka. Hi‰, ki so
beÏale mimo mene, nisem videl, le v negotovih sanjah
sem slutil velike, bele in umikajoãe se ploskve, ki osta-
jajo za menoj in nekam padajo, padajo.

Pripeljal sem se Ïe do posestva, a pred vrati na vrt

sem ukazal ustaviti in obrniti. Drdrali smo nazaj v mesto
in obstali pred trgovino. Moje razpoloÏenje je bilo ner-
vozno in vzvi‰eno kakor ob velikih sveãanostih, kjer
mora ãlovek nastopiti kot slavnostni govornik, igralec,
deklamator ali kaj drugega javnega.

»Oprosti,« je rekel in klical komiju: »Telefonirajte

domov po voz. Naznanite gosta.« In meni se je opra-
viãeval: »Danes imam nekaj posla … zaradi riÏa. Pripel-
jem se ob kaki deseti uri zveãer … dajte, vi, gibljite se! Ali
ne vidite, da ljudje ãakajo! Moja Ïena, prijatelj …vse v
redu. Zdaj se razumemo … ta prodajalec pa — vrag ga
razumi, zakaj je pri‰el ravno danes!«

Voz je bil kmalu pred trgovino in odpeljal sem se. Z

Albino sva bila Ïe prej veãkrat za par minut sama. Rekla
je vedno kaj takega: »Oprostite, morda se dolgoãasite,
ali moj moÏ bo skoro tukaj.« Jaz sem jo samo gledal in
ta njena izredno lepa zunanjost je delovala name tako,
kakor bi mi ti‰ãala peãat na usta. Tukaj, sem si kveãje-

BES

ZAKONCI

mu mislil, je treba predvsem takta, takta in ‰e enkrat
takta. Le izredno izbrane besede bi bil rad rabil, ali teh
nisem mogel najti v svojih mislih. In tako sem si poma-
gal s prosim, dovolite, nikakor ne in tako naprej.

Moja nervoznost, ki bi jo deloma tudi lahko nazval

sveãano razpoloÏenje, je bila veãja in veãja. V meni se je
nekaj treslo in sicer ravno poãez ãez sredino prsi, kakor
bi sijalo skozme sonce in bi trepetali v njem po moji no-
tranjosti neki izredno fini in spreminjajoãi se pra‰ki. In
ti pra‰ki bi bili v nekem elektriãnem stiku z mojo du‰o,
z mojimi moÏgani in mojimi mislimi. In tako bi vse tre-
petalo: moja du‰a, moji moÏgani in moje misli.

Bili smo Ïe zunaj mesta in polagoma se je spu‰ãal

mrak. Zdelo se mi je, kakor bi sli‰al od leve in desne
petje murnov in ‰e raznega drugega glasnega mrãesa, ali
zavedel sem se, da se varam. Imeli smo zaãetek maja in
potemtakem je zadeva nemogoãa.

Nebo je bilo veliko, izredno veliko in temnomodro.

Po njem so se vozili trije oblaki, spodaj loãeni, zgoraj pa
so se drÏali okoli vrata kakor trije prijatelji. In zdelo se
mi je, da jih sli‰im, kako pojo na glas in zategnjeno. Par
zvezd je Ïe tudi gorelo.

Na desno in levo je stalo tu ali tam poslopje, poveãi-

ni pa se je ‰irila zelena in zdaj v mraku skoro ãrna rav-
nina. Drevo, ki je stalo sredi nje, je bilo kakor temen
orjak. Gre po polju z dolgo krevljo v roki, gre in si poma-

BES

ZAKONCI

ga naprej, kolikor si more, ali mi ga pustimo z na‰imi
konji zadaj.

Peljali smo se skozi vrt. KoãijaÏ je ustavil in mi odprl

nizka vratca. Albina je stopila na balkon; zagledal sem
jo, zardel, imel sem vso svojo misijo v ustih in tekel z njo
po stopnicah v gornje nadstropje.

OdloÏil sem klobuk in povr‰nik, moje sveãanostno

razpoloÏenje je bilo na vi‰ku. Zdaj se niso tresli v meni
samo tisti zagonetni pra‰ki, zdaj sem trepetal ves od
pete do glave.

Vrata so se odprla in Albina je rekla:
»Oprostite, da se morate zadovoljiti za par ur z me-

noj. Moj moÏ — to sprião vajinega prijateljstva za trdno
upam — bo v kratkem tukaj.«

Te besede so mi zopet zaprle sapo. Mesto misije, ki

sem jo imel Ïe konec grla in celo v ustih, sem sproÏil z
jezika samo par poniÏnih »nikakor ne,« »prosim lepo,«
»oprostite«.

Na mizi je bil pripravljen prigrizek. Gnjat, sir, kruh in

vino. Gospa Albina je natoãila kozarec vina in jaz sem ga
izpil. Po sobi je bil mrak, a ona tako blizu mene in pre-
krasna. V zenicah svojih oãi sem ãutil toploto njene be-
line. Njen vrat, njene do komolcev gole roke, njena lica,
njene ustne — vse to me je peklo in Ïgalo.

»Midva,« je rekla, »kakor vidite, se nimava kaj meniti.

Ko bo pri‰el moÏ, se vama razplete beseda. Nisem zgo-

BES

ZAKONCI

vorna, oprostite mi, in tudi ne vem, kaj bi vas utegnilo
zanimati.«

O jezik, ãemu nam otrpne‰ v najsveãanej‰ih trenutkih

na‰ega Ïivljenja! Takrat, ko se vale po du‰i ãustva, veli-
ka kakor skale, ki jih premika morja vihar, ko nam vro
misli v kopici slasti in hrepenenja, ãemu obtiãi‰ ti kakor
odsekan rep in se ne premakne‰?!

Bilo mi je stra‰no. Zdelo se mi je, da bi mi odleglo, ãe

bi spregovoril, ali to se mi ni posreãilo. V glavi mi je ki-
pelo in kri me je ti‰ãala v sencih, po Ïilah na vratu in v
licih. Pal sem na kolena, zakrilil sem z rokami kakor bi
se potapljal, a Albine se nisem dotaknil, zakaj zdelo se
mi je, da je v istem hipu zakrilila tudi ona.

»Ljubim vas,« sem zajecal in ravno takrat so letele

njene roke mimo mojih oãi kakor bele ptice. ZamiÏal
sem, pripravljen na nekaj stra‰nega, na veliko razÏalitev,
ki se mi ‰e nikoli ni primerila. Ali uãakal sem sreão, ne-
popisno sreão. Prijela me je za glavo in rekla: »Pojdiva
na vrt!«

·el sem za njo. Mislim, da stoji klop ob ozkem po-

toãku, ki teãe skozi vrt. Okrog stoje grmi, ko‰ati ãrni
grmi, ki so se premikali pred mojimi zmedenimi oãmi.
Ne spominjam se natanãno nobenega predmeta: ne klo-
pi, ne grmov, ne potoãka. A sedela sva nekje tako, da
sem drÏal Albino v naroãju. Poljubovala me je, pritiskala
svoje lice k mojemu in njene oãi so Ïarele ãisto tik mo-

BES

ZAKONCI

jih, tako da sem ãutil toploto njenih ãrnih in mokro se
svetlikajoãih punãic.

Toda priznam odkrito, da sem priãakoval tedaj, ko

sem padel pred njo na kolena, nekaj popolnoma druge-
ga. Menil sem, da sem jo razÏalil, da sem vzbudil njeno
najveãjo nejevoljo in ogorãenje, ki mi ga pokaÏe s tem,
da me bu‰i jezno od sebe ali udari po ustih, ki so se os-
melila do ljubezenske izjave. In med tem, ko sem uÏival
veliko sreão njene naklonjenosti, je ‰e vedno Ïivela v
meni posledica tistega zavednega priãakovanja, ki je do-
seglo svoj vi‰ek takrat, ko sem kleãeã na kolenih za-
miÏal.

Ne tajim pa, da sem doÏivel na tistem vrtu tik potoãka

— ali ãe tistega potoãka tudi sploh ni bilo — nekaj jako
burnega in neumerjenega sicer, ali obenem nekaj ne-
be‰ko sladkega in prisrãnega.

Dogodilo se je torej tako, kakor nisem priãakoval. Pri-

‰el sem, da svoje bolno srce enkrat za vselej ozdravim,
a namen se mi je popolnoma ponesreãil.

MoÏa nisem ãakal. Spremila me je do vrat in od tam

sem korakal pe‰ proti mestu. Bilo mi je jako ãudno in
ves ãas me je gnala neka sila, ki mi je polagala na jezik
te besede: O, ve zvezde, o ve ne‰tete zvezde! Zamaho-
val sem z rokami, jih ‰iril in jih hotel vedno razprostre-
ti proti nebu.

BES

ZAKONCI

Bral sem Ïe o junakih romanov in novel, da so napra-

vili konec svojemu dotedanjemu Ïivljenju »Z enim ma-
hom«. PrekriÏali so vso svojo minulost in bilo je, kakor
bi je sploh nikoli ne bilo. Take stvari je lahko ãitati, ali ko
pride do tega, da bi moral ãlovek tudi napraviti konec
dosedanjemu Ïivljenju »Z enim mahom,« se pokaÏe, da
je to jako tragiãna stvar. Mi vsi, kajne, smo ljudje, nosi-
mo v prsih srce, po‰tenost in tako naprej. Do svojcev
imamo neke prirojene obveznosti in zdi se mi, da nas
delajo ravno te velikodu‰ne in zato vzvi‰ene. Res je si-
cer, da smo se vÏiveli, primorani vÏiveli v drÏavne in cer-
kvene zakone, od katerih — kar bodi le ob strani pri-
pomnjeno — je zakon svetega zakona eden najhuj‰ih in
najtrajnej‰ih, ali poleg tega tiãi ‰e v nas moralna zavest,
naturna moralna zavest, ki je na‰ notranji plaãnik in
sodnik.

Svoj poloÏaj sem sicer teoretiãno ali temeljito obdela-

val. Zamislil sem se v to, da konãam sedanjost »z enim
mahom«. Izginem ponoãi v megli in ti‰ini, pridem na
mesto, preskoãim vrtno ograjo, h kateri priveÏem prej
konja, in zaÏviÏgam na precep. Ona, Albina, pogleda, ãe
moÏ trdno spi, in ko se o tem prepriãa, stopi na balkon,
razprostre roke in se mi spusti v naroãje. PrestreÏem jo,
posadim predse na konja in jahava tako v diru dve po-
staji naprej. Tam sedeva v vlak in se odpeljeva. Sreãna
sva, sreãna in ‰e enkrat sreãna.

BES

ZAKONCI

Treba je pri tem upo‰tevati tudi denar. âe na primer

dobim toliko, da komodno pobegneva do Buenos Airesa
ali kaj takega, treba misliti tudi na to, kako bova Ïivela
naprej. Tukaj, kjer sem, imam imenitno sluÏbo, lepo sta-
novanje, in tudi kar se tiãe postreÏbe, sem zadovoljen.
Tam pa padeva kakor dva meteorja, ki pa potrebujeta
hrane in obleke. Glede konja pa bodi omenjeno mimo-
grede to, da ne znam jahati.

Na‰e srce je kakor vihar, ki tuli pod nebom sem in tja.

Zato tudi mladina napravi toliko nepremi‰ljenosti in be-
dastoã — med katere (to bodi le stranska opazka) spa-
da v veliki meri Ïenitev — ker ji primanjkuje treznega in
hladnega premisleka, ki bi jo drÏal v mejah tistega, kar
je pametno in koristno. Mi, zakonski moÏje, pa imamo
razvit um, in ko vidimo, da zavihra na‰e srce v nerod-
nost, zgrabimo s hladno gesto in pogledamo, koliko bije
ura. âe bije preveã, jo kratkomalo ustavimo, kadimo
svojo smotko, pijemo svoj kozarãek in se dalje ne briga-
mo za to stvar. âe pa ne preti od nikoder nobena ne-
varnost, si lahko privo‰ãimo nekaj naslade. In ãe nam je
dolgãas, upo‰tevamo lahko to, da dokler Ïivimo, ‰e ved-
no ni vseh na‰ih dni konec. Mnogo je bilo in je ‰e na
svetu takih, ki so bili po dvakrat vdovci in so doãakali
tako po dvakrat popolno prostost in svobodo. Seveda so
se na Ïalost ponavadi tudi v tretje preobjedli in se v tre-
tje oÏenili.

BES

ZAKONCI

In Ïe ko sem leÏal v hotelu, se mi je me‰alo zato v

misli, da so to vse skupaj nemogoãe stvari. Ko bi vsaj
Albina ne bila omoÏena, ali ko bi vsaj jaz ne bil oÏenjen!
In ko bi ona ne bila obenem Ïe mati in jaz ne obenem Ïe
oãe! In v vse to se je rinila ‰e misel, da prihaja ãas, ko mi
nakloni nebo ãetrtega potomca.

Pri‰el sem domov vesel, dobrovoljen. Sploh sem se

poãutil naslednje jutro kakor zemlja po deÏju. Mojemu
srcu je odleglo. Kako je napravila Albina, ne vem, ali po-
sledico njenega delovanja ãutim. Pisem mojega prijatel-
ja ni veã. TeÏko, da se ‰e kdaj snidemo. Îivljenje hoãe
drugaãe.

BES

ZAKONCI

ZNAMENJE

djunkt je mlad, simpatiãen in ravnokar oÏenjen.

Svojo soprogico, drobno, neÏno in belo kakor

porcelan, ljubi z mladeni‰kim ognjem. Iz urada hiti do-
mov, iz kavarne hiti k njej, od seje se mu mudi in vselej
misli spotoma le nanjo. Kaj dela? Ali je sama? Ali jo je
obiskala kaka prijateljica ali — vedi vrag kak prijatelj?

Ljubosumen je bil Ïe prej, ko ni imel povoda, a zdaj ga

ima. Dobil ga je v druÏbi svojih prijateljev, kjer je sedel
z Ïeno. Navzoãna sta bila dva uradnika kolega in pisa-
telj Lovran, ki je jako dolg in suh in mu pravijo klicaj. Ta
klicaj je bil tisti veãer zelo ãemeren. Bolela ga je glava in
ves Ïivot. Muãil ga je moralni maãek, ker je zadnje tri
dni prepil in zapravil denar, ne da bi bil poravnal vsaj
del najnujnej‰ih dolgov. Hotel je samega sebe tolaÏiti.
Pravil je o naãrtih za bodoãnost, izmislil si je snov za
dramo. Pisati priãne tisti fantastiãni roman, ki ga nosi Ïe
dolgo v glavi. In tole noveleto:

»K imovitemu trgovcu, ki se je ravnokar poroãil s slo-

vito lepotico, stopi nekega krasnega dne neznanec in
reãe: Vi, predragi zakonski moÏ, va‰a Ïena ima pod pa-

BES

ZAKONCI

som na levi strani ãrno znamenje, veliko kakor grah. Ko-
liko mi daste, da molãim?«

Lovran je hotel nadaljevati. Gledal je samozavestno

po obrazih in ãutil v sebi ponos, ker si je izmislil tako
rafinirano nakljuãje. Toda adjunkt ga je prekinil.

»Tvoja napaka je ta,« je dejal, »da premalo ãita‰. Tega

ti nisem rekel Ïe enkrat, ampak veãkrat. Vidi‰, o takem
znamenju je pisal Ïe Shakespeare. In tudi neki Rus … ãe
se ne motim.«

Lovran je bil ãlovek, ki nagloma skipi. V obraz je za-

rdel, gledal je pod mizo in si gladil levo stran temnih brk
Dvignil je glavo in rekel:

»To se vendar pripeti veãkrat v Ïivljenju, da vedo ne-

poklicani ljudje, kje ima ta ali ona dama kako znamenje.
Daj sem uho, Tone!«

Adjunkt se je nagnil k njemu in Lovran je dodal ti‰e,

vendar tako, da je ãulo vse omizje:

»Tvoja Ïena ima tako znamenje pod levo pazduho.«
MoÏ se je zasmejal, gospa je zardela in gospoda kole-

ga sta pogledovala Lovrana, Ïeno in moÏa. Utihnili so
vsi in zabava je obtiãala. Adjunkt je poznal prijatelja.
Vedel je, da je muhast ãlovek, silno obãutljiv, zlasti kar
se tiãe njegove umetni‰ke ãasti, in tudi sicer razvajen in
razdraÏljiv. Besede ãloveka, ki govori Ï njim, vedno pre-
tuhtuje in presoja. Premi‰ljas proti, ali tiãi v tej ali tiãi v

BES

ZAKONCI

oni drobec Ïaljenja. In ma‰ãuje se, kakor se more hipo-
ma. Ne pla‰i se izmi‰ljotine ali neresnice.

Ko sta se vraãala z Ïeno domov, sta oba molãala. In

doma sta govorila tudi po sili. Besede in stavki se niso
tikali tega, o ãemer sta mislila. Ona je vpra‰ala nekaj o
klavirju. Kdo zdaj misli na klavir? On je omenil neko ne-
znatno izpremembo v svoji sluÏbi.

Spala sta vsak v svoji sobi. Îena je bila Ïe od‰la in za-

prla za seboj vrata. Sli‰al je, kako ‰umi obleka, ki jo od-
laga. Sedel je na stolu tik postelje in sezuval ãevlje. Z
enim je bil gotov, potegnil ga je z noge in spustil na tla.
Drugega se ni ‰e dotaknil. Hipoma se je zamislil in gle-
dal v prazno steno. Njegova gospa je imela posebnosti.
Hotela je sobo zase zato, ker jo Ïenira, ãe kdo ponoãi
blizu nje diha. Ne more zaspati in muãi se lahko vso
noã. In srameÏljiva je na poseben naãin. Tudi pred last-
nim moÏem jo je sram. Sklicuje se na dostojnost in na
moralo, ki mora stolovati tudi med oÏenjenimi. Kaj on
ve o njenih znamenjih? Ali je kje katero ali ni sploh no-
benega nikjer? Ali tiãi pod njeno levo pazduho tista
usodna pika ali je ni?

Adjunkt prekriÏa sezuto nogo preko desne obute in

premi‰lja. Ta njegov zakon je prehodno stanje, ki ‰ele
pelje v prave medsebojne odno‰aje. Ona — soproga —
ãuva svoje belo telesce kakor skop kmetiã svojo posest.
Zdaj je legla, ker so se vzmeti v postelji na glas vdale.

BES

ZAKONCI

Ugasnila je luã, leÏi in gleda in poslu‰a. Tema je tako
gosta, da vidi‰, ãe si zraven, komaj silhueto njene glave.
Tisto, kar je ‰e temnej‰e od nje, so ãrni lasje, ki leÏe po
blazini.

To, premi‰lja adjunkt, mora biti drugaãe. V svoji lju-

bezni je predober in trpi od njene strani razne kr‰itve
pravic, ki mu gredo po sleherni postavi. Ne zna se upi-
rati, ne more zavzemati pred njo odloãnega stali‰ãa. In
ta njegova napaka ga je privedla zdaj na jako koãljivo
mesto. Prijatelj njegovega omizja razna‰a skrivnost, o
kateri on, ki je prvi v tem primeru za velikim Bogom, ne
ve, ali je ‰ala ali je stra‰na resnica. Ona leÏi zraven v sobi
in gleda v temo, on sedi za steno in strmi v mraãno
okno. Tako blizu je vse in tako daleã in pomoãi ni.

Priznava si, da Ïive po svetu in tudi med nami ‰e ãud-

ne Ïenske. Ku‰travi ljudje, drugim neenaki, nenavadni
po svojih Ïivljenskih navadah, mnoge zanimajo in miãe-
jo. Znan mu je slikar, nezanimiv, ãokat, brez brk, skoro
brez zob in oÏenjen, v katerega se je zaljubila mlada in
lepa gospodiãna. Ravno to, kar je bilo drugim zoprno, je
bila zanjo prava naslada. Mnogim se tudi dozdeva, da so
ljudje, ki se bavijo z umetnostjo, nekaj veã od drugih.
Vidijo v njih skrivnostne, finej‰e in ãuvstvenej‰e in —
kar je glavno — zagonetnej‰e du‰e, kakor jih nosijo dru-
gi, mnogokrat bolj‰i in vrednej‰i ljudje. In ta nimbus, ki
ga plete krog njih pisava listov, ta njihov priimek, ki

BES

ZAKONCI

dobi peroti in leta nad krajinami in vãasih nad svetovi,
je ãar za mnogo Ïensko uho. Zakaj tudi sama Ïeli, da se
govori o njej, da je vsaj znanka tistega, ki je slaven.

Pozno je Ïe in adjunkt ‰e vedno strmi in izmi‰lja. Na

zastoru se pozna, da je posijala zunaj luna. Po ulici je
tiho in mirno. Mesto je zaspalo, tudi Ïena je zadrema-
la. Rahlo, brez besed, ne da bi se ga bila spomnila, se je
umirila.

Kdaj ãlovek ume ãloveka, kdaj ga spozna, kdaj prodre

tako v njegovo du‰o, da bi lahko prisegel na prijateljstvo
misli, ki se pleto o njem v tovari‰evi du‰i! In kdaj in kako
naj spozna Ïensko in kdaj in kako naj bo prepriãan, da
gori v njenem srcu zanj le ljubezen in da ni prostora za
misel, ki bi ‰vignila mimo nje v svet in jo Ïalila in sramo-
tila! Ta neÏna bitja belih in prosojnih koÏic, velikih in
svetlih oãi kakor modre in ãrne roÏe, vsa ta igraãkasta
umetnost majke narave naj bi bila zanesljiva tudi v ãuv-
stvih, tudi v mislih, tudi v zvestobi, ki jo je obljubila
moãnej‰emu in zanesljivej‰emu mo‰kemu bitju! In ‰e
tam, kjer je potro‰ila natura toliko truda za lepo obliko,
za oãarujoão zunanjost, kako lahko mogoãe je, da je
notranjost zanemarjena, nezanesljiva, odvisna od stote-
rih in tisoãerih sluãajev, ki jih nosi Ïivljenje!

Adjunkt ‰e sedi in misli, a ura se sproÏi in bije. Îe je

enajst in sence po sobi so pla‰ne.

BES

ZAKONCI

II.

V pisarno je pri‰el jako truden, ker je zaspal ‰ele proti
jutru. V sanjah so ga muãile prikazni, ki so ga hotele za-
du‰iti. Nad njegovo glavo je priplavalo znamenje, majh-
no kakor proso, temnordeãkaste barve in z eno samo
ãrno in kratko brãico v sredi. Kmalu se je prikazalo dru-
go znamenje, podolgovato, podobno jeãmenu, popol-
noma ãrno in brez brãice. Od stropa doli je priplavalo
tretje znamenje. Bilo je popolnoma svetlordeãe barve,
veliko kakor konoplja, okroglo in z dvema kodrastima
brãicama na sredi. Nabralo se jih je mnogo in vsa ta
znamenja so se zdruÏila v stra‰no toãko adjunktovega
Ïivljenja. Padla so nanj kakor ãrna in nenavadno teÏka
plahta. Du‰ilo ga je in v sanjah je zajeãal in se prebudil.
Takrat je videl, da plava nad njegovimi oãmi eno samo
znamenje, belo in podolgovato kakor riÏevo zrno, z eno
tenko, dolgo in prosojno brãico v sredi. Zamahnil je za
njim kakor za me‰ico, ali ni ga prepodil. Plavalo je ‰e
tudi naprej na istem mestu.

Suknjo je obesil na klin in po korakih se mu je po-

znalo, kako je truden. Noge je privzdigoval nerodno in
vlaãil stopala za sabo. V obraz je bil bled, oãi so se mu
udrle, uhlji odstopili.

Sluga mu je prinesel kopo aktov, in reveÏi, ki so bili v

njegovi uradni oskrbi, so prihajali.

BES

ZAKONCI

Îenska, ki se je drÏala v dve gubi in jokala Ïe pri prvih

besedah, je rekla:

»Moja hãi, gospod, ni vstala Ïe devet let iz postelje.«
On je mislil med tem z mrzliãnim nemirom na svojo

Ïeno in na Lovrana.

»Moja hãi moli in vedno moli, da bi jo Bog poklical k

sebi, ali, gospod, ne zamerite, kakor bi ne bilo Boga …«

Zgristi v sebi, misli adjunkt, te draÏljive novosti ni

mogoãe. ·e je premlad, ‰e je preveã temperamenta v
njem. Treba pa se je na katerikoli naãin ozdraviti. âe bi
pokazal svojo ljubosumnost Ïeni, bi se poniÏal in osme-
‰il. Ona zna zasmehovati in pomilovati z oãmi in to je
njega, njenega moÏa, nevredno. Tudi prestane biti Ïen-
skam kaj do tega, o ãemer se za trdno prepriãajo, da
imajo. Ljubezen, ki se meãe za ãlovekom, je istinita in
globoka, ali v kriviãnem na‰em Ïivljenju nima cene.

In ãe izgovori predse besede, ki bi jih moral reãi Ïeni

doma, zaãuti hipoma koãljivost situacije, svoj teÏki in
otroãji poloÏaj. Izmisli si stavek in ga ponavlja odlomko-
ma v mislih. Giblje tudi ustne in izreãe rahlo:

»Oprosti, prosim te, pokaÏi mi!«
In Ïenska, skljuãena in stara, ki stoji pred njim in raz-

laga svojo nesreão, prestane, pomisli in pravi:

»Z mano pojdite, gospod, pa boste videli, kako je vse

res in kako je ‰e huj‰e, kakor pripovedujem!«

BES

ZAKONCI

Adjunkt dvigne glavo, kakor bi se prebudil, nakaÏe

par kron in odslovi starko.

Prihaja mu na misel mnogo nerazre‰enega, kar je bil

Ïe pozabil in kar se mu zdi zdaj bolj sumljivo nego kdaj-
koli. Domisli se, kako je Ïelela nekoã Ïena, da se umak-
neta neznanemu mo‰kemu, ki je ‰el po ulici naravnost
proti njima. Mnogokrat doleti ãloveka dogodek tako iz-
nenada, kakor bi se ga ne mogla izmisliti najÏivahnej‰a
domi‰ljija. Nekaj zavr‰i okoli njega in od‰umi in Ïe je
doÏivel toliko kolikor ne prej v silnem razdobju let. In
lepe Ïenske, te Ïive zagonetke, ki se jih opleta Ïivljenje
od desne in leve, koliko nepriãakovanega doÏive, o ãe-
mer niso niti utegnile premi‰ljati, ali je pravo ali ni, ali
ima posledice ali jih nima. A kako razliãno je to, ãe doÏi-
vi isto Ïenska kakor mo‰ki. Trave ne konãa‰, ãe stopi‰
nanjo, ali ãe umaÏe‰ ro,Ïi le en list, je Ïe uniãena.

Adjunkt zasluti za sabo nekaj kakor senco. To je tista

velika, usodna senca, popisana v mnogih romanih. Pad-
la je med njega in njegovo Ïeno, in dokler je ne odstra-
ni, se ne more vrniti v tisto Ïivljenje in razmerje, v kate-
rem je prej Ïivel. In da re‰i sebe samega neprijetnega
grizenja misli in da re‰i njo, ãe morda ni niãesar kriva,
mora storiti tisto, kar bi utegnilo temni poloÏaj razjas-
niti. Premi‰ljati priãne o tem, da bi stopil do prijatelja
Lovrana in zvedel iz njegovih ust vso resnico. âe je moÏ,

BES

ZAKONCI

zakaj bi ne povedal moÏu, ki zna zapreti vase bol in
uÏaljenost? Veliki ljudje morejo tudi govoriti o svojih
najslab‰ih straneh, razkrijejo brez strahu svoje najveã-
je slabosti. âesa vsega Ïe ni razkril moÏat ãlovek moÏa-
temu tovari‰u!

PribliÏa se poldne in adjunkt gre k svojemu znancu.

Ljudi, ki hite po ulicah in trgih ob njegovi desni in levi,
ne vidi. Prezre svojega debelega ‰efa, katerega je do‰el
in ga pu‰ãa zdaj za seboj z njegovo teÏko sapo. Zavije v
veÏo, hiti kvi‰ku po stopnicah in potrka na vrata. In ‰e
preden sli‰i odgovor, jih odpre.

Na zofi sedi gospa, znana gospa, in je vsa zardela. Pri-

jatelj Lovran ãepi za vrati ob omari in sega med knjige.
Gospa se smehlja in se poslovi, a tovari‰ skoãi pokonci
in zapira za njo usluÏno vrata. Zdaj sta sama in pogle-
data si iskro v oãi.

Ta ne bo pravi, si misli adjunkt. MoÏje se muãijo po

pisarnah, a on sprejema njihove soproge. Sumljiv je,
teÏko je verjeti njegovi besedi, ãetudi nanjo priseÏe.

Lovran pravi:
»Zakaj pa nisi trkal? Meni ni sicer niã. Njej je nerod-

no.«

In on misli ‰e huje o njem. Ni mu do tega, da trpe sra-

moto tisti in tisti, ki jih je zvabil v svojo mreÏo, in zato
mu je treba ‰e manj verjeti. Manjka mu pravega druÏab-
nega takta, tistega re‰pekta in tiste prizanesljivosti, ki jo

BES

ZAKONCI

mora imeti naturni ãlovek do svojega bliÏnjega tudi te-
daj, kadar mu dela ‰kodo in krivico.

»Molãi,« veli Lovran, »sicer se ‰e sam zaplete‰ v to

nerodno zadevo!«

»Zapleten sem,« reãe adjunkt z Ïalostnim naglasom.

»Vidim pa, da imam posla z brezobzirnim ãlovekom, in
to mi ni prav. Nekaj laÏi je vãasih prijetno, a ti v svoji
brezobzirnosti niti laÏi nisi zmoÏen. Ne zna‰ prizadete-
mu prizanesti in noãem govoriti s teboj.«

Lovran ne razume in pravi:
»Ti govori‰, kakor jaz pi‰em, kadar nimam kaj pisati,

a potrebujem denar. PribliÏaj se mi iz svojih modrijan-
skih megla!«

A adjunkt premi‰lja.
»Reci!« ga izpodbuja tovari‰, a on ‰e dalje premi‰lja.

In oglasi se naposled s stra‰nim naporom. Besede se mu
krhajo in zaletujejo, visoko ãelo mu oblije pot in zdi se,
da so se male brãice nenadoma Ïalostno povesile.

»Kako ti ve‰ o znamenju, ki ga ima moja Ïena pod

pazduho?«

»Ali ga nima res?!«
Gospod adjunkt je priãakoval vsega, samo tega vpra-

‰anja ne. Kajti tega sam ne ve … Gleda v tla in silno mu
je muãno. Ko stoji v veÏi, ko gre po stopnicah, se ne ve
domisliti, kdaj je zaprl za seboj vrata in kdaj je presto-

BES

ZAKONCI

pil prag. In ko hodi Ïe dolgo po ulici, vidi, da nosi klo-
buk ‰e vedno v roki, dasi mu pali solnce teme in senca.

Doma ga Ïena prijazno sprejme, a v njem se trese

du‰a. Glas mu je hripav, lomi se mu zaporedoma, da
ka‰lja in pritiska robec na usta. In Ïena ga ne vpra‰a po
vzroku, temveã misli in ga razre‰uje sama.

Adjunkt je kakor avtomat. Ne ãuti okusa in tudi pije,

ne da bi bil Ïejen. Odide naglo v kavarno, lista po ãaso-
pisih, strmi dolgo v isto stran in vidi samo mnoÏico ãrk,
ki se zvraãajo pred njegovimi oãmi na kup in se spet
redãijo in izgubljajo nekam za robove. V glavi mu brni,
kakor bi imel sredi moÏganov napeto struno, ki bi brez
prestanka zvenela. Napoti se na izprehod in spotoma
mrmra:

»Mlad sem ‰e, to je tisto!«
In ko pride proti mraku domov, ga presune Ïenin

smeh. Ona se zasmeje na glas, ona se smeje vedno huje
in krãeviteje. Pade po zofi in skrije obraz v blazinah.

Adjunkt stoji sredi sobe bled in prepaden. Mi‰ice v

obrazu mu trepeãejo, poloteva se ga divja jeza.

Îena si opomore in reãe s tihim glasom:
»Vse vem! Tvoji tovari‰i so mi povedali.«
In spet se smeje.

BES

ZAKONCI

III.

Drugo jutro sije po ulicah solnce in ljudje so Ïivahni in
sveÏi. Tudi gospod adjunkt zamahuje s svojo palico ka-
kor Ïe dolgo ne. Gleda na desno, gleda na levo in si ÏviÏ-
ga. Njegovi koraki so lahki in proÏni, po stopnicah ura-
da teãe kvi‰ku in spotoma se po‰ali z debelim slugo.
Siromake, ki so ga ãakali, sprejema z veseljem in jim na-
kaÏe drÏavne podpore.

E, zdaj dobro ve, da njegova Ïena nima znamenja …

BES

ZAKONCI

REZA TEGA NE RAZUME

ledali‰ki tajnik je bil poroãen. To ga pa ni oviralo,
da bi ne zahajal pogostoma na svojo roko v Ïensko

druÏbo. Zadnje ãase mu je ugajalo v stanovanju postar-
ne subrete, gospodiãne Kordinove, ki stanuje v prvem
nadstropju jako elegantne hi‰e. Trg, kjer stoji hi‰a, ne
kaÏe posebno prometnega lica in je zaradi miru zelo pri-
jeten.

Igralka ima pri sebi mlado sluÏkinjo, svojo ‰estletno

hãerko in sorodnico Rezo. Sama ne govori s ãlovekom,
dokler si ni uredila toalete. Njena soba je kakor oficina
ãarodeja. Na vsaki steni visi po dvoje in veã zrcal, med
okni stoji veliko zrcalo, nad umivalno mizo se sveti ve-
liko zrcalo in na stropu nad posteljo je pribito podolgo-
vato zrcalo z bru‰enimi robovi. Po mizicah, omaricah in
mizah in omarah stoje lonãki, veãji in manj‰i, krtaãe in
krtaãice, bele in roÏnate krpe, ‰katlice vseh barv in vseh
velikosti in na podolgovatih kroÏnikih tube z mazili.

âe popoldne kdo potrka, se vse razvesele: gospodari-

ca, ki ji pravijo mater Alma, Reza, ki je dobila priimek

BES

ZAKONCI

soror, in mala, drobna Olgica, ki se je drÏi domaãe ime
»mravljinãek«.

—Ho! vzklikne mater Alma, Peterlin prihaja.
In vse od‰ume v veÏo, se postavijo po vrsti ob steni,

primejo z levico zadaj za domaãe halje, jih zaokroÏijo in
stisnejo k nogam, a z desnicami po voja‰ko salutirajo.

Reza ima konservatorij in Ïivi v Pragi, kjer pouãuje na

neki ‰oli klavir in petje. Stara je okoli petindvajset let.
Spada med tiste Ïenske, ki so za ãloveka brez pomena,
dokler Ï njimi ne govori. Ni lepa in ni grda.

Gospod Peterlin stopa po veÏi malomarno, v suknji in

s cilindrom na glavi in se ne ozre na domaãice, ki stoje
v obiãajni pozi in salutirajo. V predsobi odloÏi suknjo,
cilinder in palico, in ko hoãe suknjo obesiti, skoãi vanjo
Reza, a za cilinder zagrabi Olgica in vtakne vanj svojo
drobno, plavolaso glavico.

Mater Alma ga prime za desnico in mu jo obrne tako,

da se obesi nanjo z levico. Odpelje ga v sobo in posadi
na divan. Kliãe ga s hrvatsko konãnico: Kako, tajniãe?
Da si mi zdrav, tajniãe!

Pomenita se za vino, za rdeãe, ãrno ali belo, in sluÏ-

kinja ga gre iskat. Med tem prideta Reza in Olgica brez
suknje in brez cilindra. Olgica pleza po materi, zdaj po
kolenih, zdaj po ramah, Reza sede na drugo stran tajni-
ka in priãne se zabava. Pripovedujejo si najprej dnevne
novosti in pridenejo k vsaki komentar. Potem pove taj-

BES

ZAKONCI

nik najnovej‰i dovtip, ki je po navadi precej pikanten.
Ko se mater Alma in soror Reza nasmejeta, poljubi ma-
ter Alma Olgico glasno cmokaje in reãe usmiljeno: Ubo-
gi mravljinãek, vsega te bodo pohuj‰ali!

A mravljinãek se ne zmeni ne za opombo materino ne

za dovtip in pleza iz naroãja za vrat. Gleda s prijaznim
otro‰kim obrazkom, z drobnimi roãicami se drÏi mate-
re za ãelo, a tenke noÏice z dolgimi, rjavimi nogavicami
in z rjavimi papuãami mole daleã naprej.

Med tem prinese sluÏkinja vina. Gospoda trka in ob-

navlja bratov‰ãine. Peterlin daje prednost materi Almi
in ne ve se, ali zato, ker mu je bolj pri srcu, ali zato, ker
je gospodinja. Olgica zadremlje v naroãju, a gospoda
leze skupaj in se nazadnje ti‰ãi z ramami in drÏi z roka-
mi. Gospod je sijajne volje. Zdaj poljubi lice, sence ali
lase Reze, zdaj matere Alme. Reza se ozre veãkrat po
strani nanj in takoj nato pritisne ãelo na njegovo lice,
ker se ji zdi v svoji dobri volji in ‰egavosti nenavadno lep
in prikupen. Obraz mu Ïari v sveÏi, rjavi luãi, zobje se
mu svetijo izpod nevelikih ãrnih brk in ãelo mu je visoko
in jasno. âe mu napravi katera poklon, ga odbije z vese-
lim sarkazmom, kakor bi odletela Ïoga od stene. In ko
mu ‰egavo pokaÏe mater Alma svojo nogo do kolena, se
namrdne s kratkoãasnim preudarkom.

—Za moj okus nekoliko preborno!

BES

ZAKONCI

In vsi se smejejo, tudi mater Alma, dasi je nekoliko

uÏaljena. —

Nekoã v nedeljo je pri‰la nenadoma neka Ïenska in

jih zmotila. Subreta je morala k njej v sosednjo sobo in
z Rezo sta ostala sama. Mraãilo se je oprezno in poãasi.
Ker so visele preko okna goste zavese, je bilo v sobi ‰e
hitreje temno kakor zunaj. Omare, postelja, slike po ste-
nah, drobne figurice po mizicah v kotih — vse je utonilo
kakor v ãrni megli. Peterlinu so se jele ustavljati besede,
kar je bilo nekaj izrednega. Namesto ‰ale je silila vanj
neka megla kakor tista, ki je zagrnila pohi‰tvo. Iz tretje
sobe se je ãulo oddaljeno govorjenje. SluÏkinja je odprla
vrata in rekla:

—Ali naj prinesem luã?
In oba sta se oglasila obenem, kakor da bi se bila tako

dogovorila.

—Ne!
Reza je molãala. Sedela je skljuãena, z glavo pove‰eno

na levo stran in z rokami v naroãju. Peterlin je neprene-
homa ãutil v nosu vonj njenih rjavih las, mehkoben,
lenoben, prijeten vonj, ki obveva in opreza ude kakor
mlaãen veter, pijan vonjave vroãega, roÏnatega polja.
Pretegnil se je, nagnil nazaj in gledal od strani Rezin Ïi-
vot. Spominjal se je od prej temne rdeãine njene oble-
ke, o kateri se mu je zdelo, da se ji nenavadno prilega.
Njen vrat mu je ugajal. Bil je bel in vitek Ïenski vrat z

BES

ZAKONCI

nenavadno lepim tilnikom. Prijel jo je hipoma z roko, jo
pritisnil k sebi in poljubil na tilnik. Nato jo je nagnil
nazaj in ji poljubil ustne. Pri tem je ãutil neko posebno
gibãnost in mehkobo njenega telesa, kakr‰ne — si je
domi‰ljal — do takrat ‰e ni imel v svojih rokah. In dvig-
nil jo je spet nazaj in se neÏno zagrizel v njen tilnik.

Reza je mahoma dvignila glavo in se zravnala, kakor

bi se bila prebudila.

—Kaj pa delava?
Peterlin ji ni odgovoril. Ko se je ozrla vanj, jo je polju-

bil na oko. Nagnil jo je nazaj in pritisnil svoja usta na
njena. Tako sta mirovala dolgo.

Mater Alma je odprla na ‰iroko vrata in se oglasila.
—No, ta je pa lepa! Poljubujeta se, saj sem vedela.

NeÏka, daj luã!

Pri‰la je v sobo z Olgico, ki se je je drÏala okoli vrata

in ji visela po Ïivotu. Sedla je k njima in ju ogledovala.
âudila se je in dejala nekoliko pikro.

—Poglej ju! Sta kakor dva idealizirana poeta.
Luã jima je bila zoprna. Pekla ju je v oãi in bilo je tudi,

kakor bi bila izginila iz sobe vsa tista topla ubranost in
bi bilo postalo mrzlo kakor na jesenskem strni‰ãu.

—No, ali se bosta kaj oÏivila? Pojdita, pojdita, osliãka

zaljubljena!

Vstala je, poloÏila Olgico nekoliko trdo na posteljo, da

je zajokala in ji zlezla nazaj za vrat. Odnesla jo je s seboj

BES

ZAKONCI

v kuhinjo in se jezila tam nad NeÏo, ãemu spu‰ãa babe
v hi‰o, kadar imajo Ïe itak obisk.

Peterlin pa je med tem zopet objel Rezo, jo nagnil na-

zaj in pritisnil svoja usta na njena. Ko je odhajal, mu je
‰la Reza odpirat. In med veÏnimi vrati jo je poljubil na
usta — dolgo in strastno.

Od‰el je poãasi po prazni ulici in si izmislil do doma

najdalj‰o pot. Hodil je nad eno uro in spotoma mu je
bilo toplo in blago. Doma je ‰el tiho v svojo sobo in le-
gel. Spal je sladko in zadovoljno.

V kavarno je zahajal po kosilu, da je bral jutranje ãaso-
pise, in zveãer po ‰esti uri, da je bral veãerne. In po ko-
silu in po ‰esti uri je ‰la mimo kavarne Reza z Olgico ali
s prijateljico ali tudi sama. Nasmejala sta se prijazno
drug drugemu in ta pozornost od njene strani mu je la-
skala. Nekoã jo je tudi dobil spotoma, ko je zavil v ka-
varno. Bila je sama.

—Kam? jo je vpra‰al, a Reza se je smejala z oãmi, gle-

dala vanj in zgenila rami. To, kako je zaokroÏila pri tem
ustne, mu je bilo ‰e posebno v‰eã. Predlagal je izprehod
ob reki, ki je tekla skozi mesto, in ‰la sta. Razkrila mu je
spotoma vse: kdo je njen oãe, kje je in tako dalje. Mati
Ïivi loãena, oãe ima neko nesramno mlado Ïensko. Nje-

BES

ZAKONCI

no Ïivljenje je neveselo. Ljubila je Ïe veãkrat, a vselej je
bila nesreãna. Njena slabost tiãi v tem, da je preodkri-
tosrãna. Mo‰ki se pritoÏujejo, ãe‰, da so Ïenske hinav-
ke, a njej se zdi, da Ïele sami hinavk. V Pragi, kamor se
kmalu vrne, Ïivi enoliãno. âehov, s katerimi se je sezna-
nila do zdaj, ni mogla ljubiti. âe jo obi‰ãe v Pragi, naj
pride v nedeljo. Razkazala mu bo vse in ves dan ostane
pri njem.

Pri‰la sta v gostilno na praznem koncu mesta in sed-

la v drugi prazni sobi za vrata. Dobila sta vina, in ko so
utihnili v sosednji sobi koraki, se je sklonil Peterlin k njej
in jo objel, ti‰ãal k sebi in poljubljal v dolgih, strastnih
poljubih na usta. âe je kdo odprl vrata, je pripovedovala
ona dalje in svaljkala bele kru‰ne drobtine.

—Pusti to, je dejal on, ker se mu je zdelo neokusno

meãkanje belega kruha, ki je postal pod prsti siv in na-
zadnje ãrn.

Reza ga je hvaleÏno pogledala in podrgnila drobtine

z dlanjo pod mizo. Nato si je obrisala roke z robcem.
Pravila je, da se ona veã ne kapricira na takega prijate-
lja, ki bi jo poroãil. Skromna je in sreãna, ãe ji kaÏe sim-
patije ãlovek, s katerim lahko in rada obãuje.

Soba je imela bele stene in na njih je viselo par zelo

majhnih ãrnih slik, menda fotografij domaãih in sorod-
stva. Mize so bile belo pregrnjene in za neveliko, ‰tiri-
voglato zrcalo z drobnim, zlatim okvirom so bile zatak-

BES

ZAKONCI

njene velike bele roÏe iz papirja. Bilo je nenavadno svet-
lo in jasno.

Peterlin je resno mislil na to, da bi obiskal Rezo v Pra-

gi. In dejal je odkritosrãno:

—Pripeljal bi se k vam, a z denarjem je vrag!
—Seveda … Veste, stanovanje vas ne bi niã ve ljalo.

Stanovali bi pri meni, spali bi na zofi ali, ãe bi hoteli,
tudi na postelji, potem bi spala jaz na zofi …

—E, e…
—Ljudje so lahko povsod — po‰teni. âe spita dva vsak

v svoji sobi ali v isti sobi … lahko se vedeta enako dostoj-
no. Jaz bi rekla gospodinji, da se pripelje moj brat. Ali
ste mi kaj podobni?

In ko sta vstala in plaãala, ga je potegnila pred zrca-

lo.

—Slaba je. Niã mi niste podobni. Jaz imam podolgo-

vat obraz, vi pa okroglega. Jaz drÏim spodnjo ustnico
nekoliko preko zgornje, vi pa zgornjo preko spodnje.

—Nekaj sva si Ïe podobna, saj sva oba ãloveka. In za

gospodinjo utegne biti to dovolj.

Pet dni pozneje je prejel Peterlin od Reze pismo, kjer

mu je pisala, da obi‰ãe zveãer gledali‰ãe — parter, vrsta
deveta, sedeÏ sedmi na levi — in da jo bo veselilo, ãe se
snideta za par hipov. Pri‰el je sedet na prazen prostor za
njenim hrbtom med prvim in drugim dejanjem. Opi-
soval je kratkoãasno njena u‰esa. âe pogleda pri luãi

BES

ZAKONCI

mimo njenega lica, pa zamrgoli majhnih belih dlaãic, ki
se premikajo druga mimo druge, kakor bi mar‰irale.
Njen nos je obrnjen nekoliko na levo plat, kar se pa tiãe
linije v profilu, ne dela skaze.

Po drugem dejanju — igrali so Puccinijevo »Madame

Butterfly« — sta od‰la iz gledali‰ãa. On je ÏviÏgal melo-
dije, ki jih je ravnokar mimogrede poslu‰al, stikal in
skrival glavo v dvignjeni ovratnik svr‰nikov, kakor bi ga
zeblo, in ji ponudil roko.

—Îejen sem, pojdiva na pivo!
·la sta v krãmo, kjer je bilo mnogo pivcev. Od vseh

miz so ju ogledovali. Reza je sedla tako, da jim je obrnila
hrbet. Pila je vino, on pivo. Govorila sta malo in zdelo se
je, kakor da bi poslu‰ala druge ljudi. Ali tudi za te se ni-
sta brigala.

Iz gostilne sta ‰la v kavarno, kjer je igral preglasen

orkester. Kdor se je hotel tam sporazumeti s svojim pri-
jateljem, je moral kriãati. Ni bilo odstavka, ki bi ga ne
ponovili godci v fortissimu. Godli so na vso moã »Pro-
mysli, Maﬁenko« iz »Prodane neveste,« in takrat se je
Peterlin na glas, a nekoliko umetno smejal.

Ko sta ‰la iz kavarne, se je Ïe nagibala noã, a njima se

je zdelo, da sta komaj dobro stopila iz gledali‰ãa.

—Zdaj je spomlad, konec aprila … ta zrak, taka noã, to

mi ugaja, je dejal on. Ali ne bi ‰e malo po‰etala?

—Da, je pritrdila ona in se obesila nanj.

BES

ZAKONCI

·la sta iz mesta proti drevoredu. Vse je bilo tiho, nik-

jer nikogar. Hi‰e so spale, dolge ulice in ceste tudi. Po
drevoredu je kapala rosa od ‰e golih vej in vejic, po ka-
terih so ãepeli popki brstja kakor orehi. Nebo je bilo
polno zvezd in ‰ãip je sijal iznad daljnega hriba, kakor
bi nameraval tisti hip izginiti. Ozraãje je bilo sveÏe in
zdravo.

Pri‰la sta daleã v gozd do klopi. Peterlin je sedel in si

posadil Rezo neÏno in mehko na kolena Sede je slekel
svr‰nik in jo zavijal vanj, kakor bi se bavil z bolehnim
otrokom.

—Ali te zebe, je vpra‰al in glas se mu je tresel.
—Ne … Kako!
Oklenila sta se drug drugega, vzdihnila sta nevede in

nehote, svr‰nik je zdrknil med tem na tla, ne da bi bil
kateri opazil. V poljubih nista mogla najti veã dovolj sla-
sti in pote‰enja za tisti veliki ogenj, ki se je vÏgal v nju-
nih telesih in zaplamtel nocoj kakor ‰e nobenkrat ne.

âez dolgo, ko se je ‰irila Ïe okrog siva in trezna ju-

tranja svetloba, ko ni bilo veã ne zvezd ne meseca, je
rekla ona, sloneã z obrazom na njegovi rami.

—Jaz sem vedela, kaj bo, … ko sva ‰la iz kavarne, sem

vse vedela.

In to je pravila, kakor bi oãitala nekaj Ïalostnega sama

sebi in ne njemu.

BES

ZAKONCI

—Pojdiva! je dejal pogumno Peterlin.
—Poãakaj ‰e majãkeno … tako … zdaj, ãe ti je prav!
Ko sta se poslavljala na koncu drevoreda, se je obe‰ala

nepretrgoma nanj in vzdihovala.

—Doma me bo Alma pikala …
—Saj res, Ïe dolgo me ni bilo k vam. Jutri pridem!
—Ne, bolje je, da ne!
—Ohrani Bog te v cvetu, je zaklical hipoma in ji stre-

sel krepko roko. Okrenil se je in korakal veselo in mo‰ko
po praznih trotoarjih. ÎviÏgal je na lahko in se vmes
vãasih posmejal samemu sebi.

Ti si grd ãlovek, je mrmral zadovoljno. Kaj pa dela‰?

Spet si skoãil ãez ojnico!

Bil je veder in ãil, kakor bi bil prestal nevarnost ali do-

vr‰il nalogo, ki bi jo bil moral izvr‰iti. Zdaj bi ostalo ma-
homa vse za njim, kar je bilo nevarnega ali ukazanega,
in on bi bil prost skrbi, zadovoljen in vesel.

—Konãano je, je polglasno brenãal kakor basist v ope-

ri.

Doma je od‰el tiho v svojo sobo, se naglo slekel in za-

spal. Zjutraj mu je pretila Ïena s kazalcem, a on se je
zravnal pred njo, stopil s prsti desne noge po strani pred
levo, drÏal pokonci peto, poloÏil desno roko na srce, iz-
tegnil levo v zrak in zadeklamiral:

—Jaz sem Rado Peterlin, tvoj verni Lohengrin!

BES

ZAKONCI

V ohlapni spalni srajci z zavihanimi rokavi in ze leni-

mi ob‰itki, v rumenih spodnjih hlaãah, ki so se tesno
oprijemale nog, ku‰trav in nekoliko zapit je uãinkoval
jako kratkoãasno.

III.

Îe drugi dan je prejel v pisarni od Reze pismo. Pisala je,
da gre popoldne daleã v predmestje po opravku. Ljubo
bi ji bilo, ãe bi jo spremil. Sedel je takoj za mizo in ji od-
govoril brez vzroka in pomisleka.

»Ker mi je vsled nujnega posla nemogoãe ugoditi

Tvoji Ïelji, Te prosim, da me oprosti‰.«

Ko je ãital po kosilu ali proti veãeru naslednje dni v

kavarni ãasopise, sedeã tik velikega svetlega okna, se mu
je vsakokrat zdelo, da stoji nekdo zraven na trotoarju in
ga gleda. Dvignil je glavo in videl Rezo.

Pokimal ji je v pozdrav in se nasmehnil, a licu ni

manjkalo ironije. In zraven si je dejal v mislih: No, ta je
lepa! Vedno mi gleda ãez rame!

Drugiã je od daleã videl, da ga je ãakala. Ozirala se je

sem, ozirala tja, in ko ga je na kriÏi‰ãu zagledala, je ‰la
naravnost proti njemu. Î njo je bila Olgica, in da bi se
izognil pogovoru z Rezo, kateri bi se moral opraviãevati,
je govoril z otrokom. PoboÏal je neÏna lica in rekel:

—Kako je s tabo, mravljinãek?

BES

ZAKONCI

—Dobro, je rekla. Mama mi je kupila medveda, ki

renãi.

—Pa se ga ne boji‰!
—Ne! saj ni Ïiv. Pridite ga pogledat! âe je vam prav, ga

vam prinesem tudi pokazat.

—No, to mi je ljub‰e! Prinesi ga!
—In vi, gospodiãna? Videti ste jako zdrava. Toda v pi-

sarno moram.

In poklonil se je in naglo od‰el.
Drugi dan sta pri‰li k njemu v pisarno z medvedom,

velikim, rjavim in sme‰nim, ki je zarenãal, ãe ga je kdo
nagnil. Peterlin se je vljudno smehljal, ali v mislih si je
govoril pikro in nejevoljno:

—Vsako priliko porabi, vsako priliko … in vse to tako

vidno, tako namenoma. Na zadevi ni okusa … pusta
Ïenska stvar, prehajajoãa v neprijetnost.

Iz roãne torbice je privlekla Reza dve podolgovati sli-

ki. Rekla je, da ju je prejela ravnokar od fotografa.

—Mislim, da ni nobena posebno dobra, je dodala.
Peterlin je ãutil, kaj priãakuje. Îeli, da bi jo zaprosil

ene ali druge, in tega ni maral napraviti.

—Obe sta jako dobri, je pohvalil, in gledal je njo in

sliki. Pri tem je videl, da predstavljata sliki lep‰o Ïensko,
nego je ona. Krog ust ji je drhtela trpka poteza, ki ji je
kazila ves obraz. Iz vseh kotov — iz oãi, okoli ust, okoli
nosu — je silila na dan neka posebna, jezna Ïalost, ki se

BES

ZAKONCI

mu je zdela sme‰na. Njen nos, nagnjen nekoliko na levo
plat, je bil brez izraza, dolg, pust in neskonãno zapu-
‰ãen, izgubljen, prazen in neumesten. Kadar je vzdihni-
la, se ji je napel vrat, ki je bil sam na sebi bolj mo‰ki nego
Ïenski, in na njegovem vrhu je izginila majhna in nepro-
porcijonalna brada. Skrila se je pod koÏo, kakor bi je
sploh ne bilo, in od ust do izrezane bluze se je ‰irila
prazna dolgoãasna in brezobliãna plast vratu.

—To se motite, je dejal Peterlin, namreã … glede slik.

Obe sta prav izborni. No, zdaj pokaÏi ‰e ti, mravljinãek,
svoje! Daj sem medveda!

Vzel ga je v roke in nagibal naprej, da je porenãaval.
—Prav dobro, je rekel, prav dobro.
—Jaz — se je oglasila Reza s hripavim glasom te dni

odpotujem … v Prago.

—Tako, tako, je kimal in skoro ni mogel skriti vese-

lej‰ega ãuvstva, ki ga je mahoma preplavilo.

—Prej se morava ‰e vsekakor videti … za dalj ãasa,

gospodiãna Reza.

—Da, prosim Vas! Gotovo, kajne?
Od‰li sta. — Na pisma, ki jih je dobival pozneje, sploh

ni veã odgovarjal. âemu plaãuje postre‰ãke, si je mislil.
Ali ji preostaja toliko denarja? In po mislih mu je brodilo
z neko jezo posebno to, da Ïive v Ïivljenju ljudje, ki ne
znajo nobene stvari konãati. Vse, kar jim pride pod roke,
vleãejo v neskonãnost. Ko vidijo, da je Ïe davno pri kra-

BES

ZAKONCI

ju, slepe sami sebe, da bi ne videli. âudni ljudje! âar naj-
lep‰ih stvari je mnogokrat, ãe ne vedno, v njih kratko-
bi!

Natakar v kavarni mu je prinesel velik papirnat zavoj.

Dejal je:

—To je dala neka gospodiãna za Vas. Rekla je, da je

perilo.

—Dobro, dobro.
Peterlin je pri koncu nekoliko razvil in videl ogromen

‰op velikih strupenorumenih moãvirnih roÏ.

—To naj znaãi ljubosumno ljubezen … Sme‰no, zopr-

no …

Premislil je, zavil in dal natakarju.
—Vrzite, prosim Vas, v strani‰ãe!
Postalo mu je ãudno. Ko je stopil v novo ulico, je gle-

dal pozorno daleã naprej po Ïenskah, ãe bi ne opazil
morda kje njenega slamnika, da bi se ‰e pravoãasno
umaknil. V kavarni je sedal v skrite kote. âe je sedel pri
oknu, ga je zagrnil. Koncem maja — bila je nedelja —je
pri‰la k njemu na dom. âital je neko dramo.

—Prosim, oprosti! Odhajam … pri‰la sem, da se po-

slovim.

Govorila je naglo. Ponudil ji je prostor na zofi.
—Vedela sem, da je Va‰a, Tvoja … ne vem, kako bi Ti

rekla

—Kakor ti je laglje!

BES

ZAKONCI

—Vedela sem, da je Tvoja Ïena odpotovala … k star-

‰em ali kam.

—K star‰em, ima‰ prav. Za teden dni.
—Pri‰la sem, da zvem … Jaz sem jako nesreãna! Tebi

je neprijetno, muãno, vem, a jaz, ne zameri, trpim, stra‰-
no trpim.

V sobi je bilo nekoliko mraãno zaradi teÏkih, temno-

rdeãih zaves, ki so zastirale od obeh strani skoro do sre-
de okno. Po temnih stenah so se zamolklo svetlikali
okviri slik in figure, ki so bile po slikah, so gledale in str-
mele vse v Rezo, v neznanko, ki je niso bile vajene, in so
ãakale, kaj bo naredila. Tudi kipi in kipci na omarici na-
sproti zofi so zrli vanjo. Posebno pozorno in sme‰no je
‰kilil veliki Kitajec v pisani halji in rdeãi kapi.

Rado je vstal, stopil k oknu in si stiskal nos. Nato je

nenadoma trikrat kihnil.

—Ne norãuj se, ah … kaj ti je_
—Niã, saj se ne norãujem. V nosu, ãisto pri strani, mi

raste brka. âe jo izpulim, kihnem dvajsetkrat zapored.

Peterlin je zopet silovito kihnil. Dodal je z ihteãim

glasom: Izpulil sem jo … po nesreãi.

—Jaz nisem, je dejala ona s tresoãim glasom, jaz ni-

sem …

—Kaj nisi?
—Vlaãuga, je zakriãala in zaãela jokati.

BES

ZAKONCI

100

—Kdo to misli? Bog ne daj! Ti si dobra, po‰tena Ïen-

ska. To stoji. Ti si predobra. Tvoja slabost je dobrota!

Poãasi je ponehavala ihteti in iz torbe je privlekla

mo‰ko pismo.

—Mnogi, je rekla slabotno, me Ïele, a jaz, jaz …
—Ti jih ne mara‰!
—Dobri, bolj‰i gospodje … tukaj …
—Jasno!
—Tukaj mi je pisal gospod dr. Bajt, profesor, mlad …

zvedela sem, da bi me rad poroãil.

Peterlin pogleda vanjo, stojeã sredi sobe, ti‰ãeã robec

na nos in si misli: Za boÏjo voljo! Spet nima popolnoma
niã brade! Utopila se je v prostranem vratu.

In na glas pravi:
—Dr. Bajt je simpatiãen, poznam ga. Imeniten fant!
—Vidi‰, ponuja se mi. Evo njegovega pisma!
—Ljubi ga!
—Ne maram ga!
—Jasno!
—Kako to … jasno?
—Jasno, naravno!
—Ti si pa oÏenjen!
—Da!
—Nesreãno!
—Da!
—In me ne mara‰!

BES

ZAKONCI

101

—Da!
Oba umolkneta, in podobe s slik in zlasti ‰kilasti Ki-

tajec — vsi gledajo vanjo, zadrÏujejo sapo in ãakajo v ti-
hem strahu, kaj bo naredila.

Peterlin gre do okna, se tam obrne in pravi:
—Midva sva doÏivela, kar je bilo nama namenjeno in

kar je bilo obema prijetno. Jaz ne vem, kaj ‰e zdaj hoãe‰!

Reza si grize spodnjo ustnico in meãka krãevito ro-

bec. Vstane naglo, iztegne desnico z nekoliko nazaj pri-
vihanimi prsti in mu jo odloãno in mo‰ko ponudi.

—Zbogom torej!
—Imej se dobro!
Streseta si krepko roke in Reza odide v tisti temno-

rdeãi obleki, v kateri mu je nekoã ugajala, in nekoliko
sklonjena. Peterlin gre k oknu in gleda za njo po ulici. Iz
njenih neodloãnih Ïenskih korakov, iz njenih gibov in
gub sije odsev temne, teÏke in rezke tragike, katere pra-
vega vzroka ona ne razume in ne more izprevideti.

Umakne se od okna, sede v naslanjaã, vzame priãeto

dramo in se pripravlja, da bi ãital dalje.

—Zdaj je vendar konec, mrmra zadovoljno. Upajmo!

… konec je.

BES

ZAKONCI

102

STARA KORENINA

o je obstal vlak na neznatni postaji, sem jo zagledal
in takoj spoznal.

Ozrla se je po peronu in mimogrede me je izpreletel

njen pogled. Ali domislila se je neãesa in ‰e enkrat je
pomolila glavo iz vagona. Zdaj me je spoznala tudi ona.
Po koÏi na obrazu ji je vse zaigralo in oãi so se ji zablis-
kale v znamenju nenadnega veselja. Jaz ne vem, kako
sem tisti hip gledal, ali sem pomeÏiknil ali sem se obrnil
dobrovoljno na smeh, ker nisem videl samemu sebi v
oãi. A po du‰i mi je nekaj letelo kakor veter po njivi mla-
de detelje. In po glavi mi je za‰umljalo veselo, Ïivahno,
kakor ãe se zapra‰i spomladi tropa vrabcev v ‰panski
bezeg, ki je ravno v najveãjem cvetu.

Vlak je odropotal naglo naprej. Stopil sem od okna in

se bliÏal vratom, da jih odprem in jo mahnem naravnost
k njej, ali ona je Ïe drÏala za kljuko.

—Kam pa hoãe‰? je vpra‰ala, kakor bi se bila danes

zjutraj nazadnje videla.

—K tebi!
—Saj ne sme‰!
—To bi rad vedel, koga naj vpra‰am!

BES

ZAKONCI

103

—Vozi‰ se vendar v tretjem razredu, jaz pa v drugem!
—Îenska prebrisanost! Preden zine‰, ti je Ïe obrnila

Ïep! Ve‰, Tina, jaz sem socijalist!

—Denarja nima‰ od sile, kaj? Sicer pa se jaz poniÏam

malo k tebi na klop. No, kako je?

—Kar pojdiva s teboj nazaj v drugi razred. Dokazal ti

bom, da se lahko vozim celo v prvem.

—Tete, tete! Poglej ga korenjaka! Kaj pa si tako viso-

kega?

—InÏenir. Pri‰el sem v te kraje zaradi zgradbe nove

drÏavne Ïeleznice.

Legitimiral sem se z vizitnico, z vozno knjiÏico in celo

s fotografijo. Od‰la sva v drugi razred in si sedla naspro-
ti. Bila je visoka in polna Ïenska, z velikimi, temnimi
oãmi in lasmi, s soãnimi, rdeãimi ustnicami in svetlimi,
zdravimi zobmi.

—Zakaj se pa vozi‰ v tretjem razredu?
—Med na‰imi ljudmi sem rad in ti se ne vozijo v dru-

gem.

Zdaj sem natanãno opazil, da se je zamotila tudi ona

z mojo zunanjostjo. Pogledala je tudi ãevlje. Misliti ni,
da bi ji ti ravno ugajali, ali lahko bi ji razodel, da imam
doma bolj‰e in lep‰e. Po njenih licih ‰e vedno nekaj igra,
neka nenadoma prebujena mladostna Ïivahnost, ki bar-
va koÏo rdeãe in trosi v oãi svetlobne utrinke, podobne
kovinskemu prahu. In ko se ozre vame, pridrÏi poredno

BES

ZAKONCI

104

prijazne dolge trepalnice na punãicah, da ji pogleda
oko, kakor bi posijalo izza belega hribãka ãrno solnce. A
jaz se spominjam daleã nazaj in vidim njo pred seboj
tako, kakr‰na je bila takrat, ko sva se igrala po dvori‰ãu
njenega doma, po na‰ih travnikih in po jarkih, koder je
tekla deÏevnica. In ãe pomislim, da je njena roka zdaj
tako velika, se mi to ne ujema prav. Tudi te polne prsi
me motijo in vsa ta veliãastna Ïenska postava. In tudi
ona me gleda in nekaj zmi‰lja.

—Ve‰, priãne, jaz si tebe nikoli ne bi mogla predstav-

ljati z brkami. A kakor vidim, je le res, da jih ima‰. Vãa-
sih, ko sem se te spomnila, sem vpra‰ala: Kak‰en je?
Malo veãji, a brk nima, gotovo ne!

—Pa si me ‰e sama okrasila Ï njimi!
—Vem, vem! To je bila leva kita!
—Ne, desna! Ravno za pedanj je bila dalj‰a od leve,

seveda za pedanj desetih let, ne za ta moj tridesetletni.

In ona se vsega spominja in se smeje!
Norãevali so se iz nje, ker je bila desna kita dalj‰a ka-

kor leva. Zato jo je odrezala, prevezala tisti ‰op las pre-
ko srede z nitjo, pripela ga na zanko in nataknila meni
na glavo. Naravnala ga je pod nos in tako sem hodil s
predolgo oãetovo palico v roki in s prevelikim njegovim
klobukom na glavi, a sam sebi sem rekel stara korenina.
To ime se me je prijelo.

BES

ZAKONCI

105

In iztegne se in hoãe pomajati moje orja‰ko koleno,

ali zdrzne se in umakne svojo vitko desnico.

—Saprament, ji pomagam iz zadrege, to smo zrasli.

Zdaj, ko vidim tebe, ‰ele spoznam, kak‰en orjak sem.

Kar je mislila prej, je v trenotku pozabila in priãela se

je prav od srca smejati.

—Oh, oh! jo je vilo, ãe se domislim, kako si zavijal

usta, kadar si priãel jokati! Spodnjo ustnico si vlekel na
levo, zgornjo na desno, potem si obe dvignil, odprl na
‰iroko oãi, da si belo gledal, nategnil lica, zinil, da je
strahota, nekaj ãasa zijal brez diha in se potem zadrl, da
smo vsi beÏali!

—E, le tiho, Tina, tudi jaz sem si o tebi eno in drugo

zapomnil. Ali ‰e ve‰, da si drÏala vedno levi kazalec v
ustih?

—Ti, Sultan je poginil!
—A — to je bil tisti, ki sva lazila k njemu v pasjo hi‰o?

Presneto je imel bolh! Tebe je vãasih vso oblizal! In kak-
‰en jezik je imel! Iz ust mu je visel kakor rdeãa nogavi-
ca!

—Tisto lipo, ki je bila votla, je polomil vihar. Zdaj je Ïe

veã let od tega!

Tako so naju prijeli spomini. Drug drugemu sediva

nasproti, kriãiva oba, da se ob ropotu drdrajoãega vla-
ka razumeva, in stavim, da ga ni ãloveka, ki bi naju zdaj
zmotil. Oba Ïiviva v minulosti, v tistih prostodu‰nih le-

BES

ZAKONCI

106

tih igranja in skakanja, ki se svetijo v mislih kakor jasna
krajinica v Ïarkih spomladanskega solnca. Hipoma ob-
tiãi vlak, Tina pogleda skozi okno na napis postaje, skoãi
na noge in seÏe po prtljago.

—Smo Ïe doma. Pomagaj mi!
Pomagam ji, a ko stoji med vrati, se ozre po meni, ka-

kor bi bila kaj pozabila.

—Ti, pravi, kajne, gre‰ z menoj?
In ‰e meni samemu se zdi ãudno, da ne grem Ï njo.
—No, seveda! odgovorim, seÏem po svojem kovãegu

in grem za njo.

Za postajo stoji rumen koleselj in star moÏ jemlje Ti-

nine ‰katle in ‰katlice in pisane zavoje pa jih vlaga zadaj
med naslanjalo in zgrnjeno usnjeno streho.

—Jernejãek, pravi Tina, poglejte, kdo je tole, ki stoji za

menoj!

Spoznam ga in tudi on spozna mene in se smehlja s

starim, poniÏnim smehom.

—Gospod, oh, pravi, poglejte kako sem star!
Vidim, kako mu je milo, pa ga potrepljem po rami in

potolaÏim.

—Niã, Jernejãek, ‰e moãni ste, ‰e moãni!
In vse med to zadevo je ‰e meni nekako ãudno. Ta ve-

lika Tina to je tista mala Tinica, ta skljuãeni starec to je
tisti moãni Jernejãek, ki je prinesel svoje dni pericam kar
ãeber vode, da mu ni bilo treba hoditi s ‰kafom veãkrat

BES

ZAKONCI

107

ponjo. Kakor bi me bil prestavil kdo za dvajset let nazaj!
Kje so tisti brezskrbni ãasi, kje mehke stezice, ki so me
speljale iz tihega zati‰ja na ‰iroke ceste?

Îe sedim na vozu in gledam konja, ki enakomerno

teãe in opleta z dolgim repom po zalitih, rjavih bedrih,
ko se mahoma prebudim kakor iz sanj in skoãim z be-
sedo v sedanjost.

—Kam me pa pelje‰?
—K sebi, pravi Tina.
—Ti … ali nima‰ moÏa?
—Ne, saj niste vsi skupaj niã vredni!
—A oãe, mati!
—Kakor pri tebi! Mrtva sta oba.
Presneta stvar, spet se me lote ãuvstva. Domislim se

njenih star‰ev, svojih star‰ev, ki so umrli ‰e takrat, ko
sem dokonãaval srednje ‰ole. Moj oãe je bil uãitelj, orga-
nist, siv, debel, dobrodu‰en in mene je imel rad. A mati,
kako mi je bila ‰ele ta dobra! In Tinin oãe je bil na‰ pri-
jatelj, tisti sloki, sivi posestnik, ki je imel vsega dovolj in
je nosil iz mesta pisane igraãe, s katerimi sem se igral
tudi jaz. Globlje in globlje me prijemlje, ker je ta okoli-
ca tako mila, vsa oblita z neÏnim, poznopoletnim soln-
cem, vsa zdrava in prijazna. V tistem zvoniku tam, ki se
mi beli nasproti, visi na‰ farni zvon in za tistim belim
obzidjem, ki gleda s holma, spijo na‰i star‰i. In na‰a

BES

ZAKONCI

108

otro‰ka leta tudi poãivajo med temi holmci in ne oÏive
nikoli veã.

—Tina, si opomorem z glasom, ker se hoãem otresti

teh stvari. Tina, kako pa gospodari‰?

—O dobro, gospod! Bog plaãaj za vpra‰anje, se obr-

ne Jernejãek in pohvalno kima. Le poglejte na‰o gospo-
diãno, pa recite, ãe se jim dobro ne godi. Danes pa ‰e
posebno, ko so na‰li vas, gospod, svojega prijatelja izza
mlada!

Zavozimo med hi‰e, okrenemo za sivimi zidovi in

zavijemo na dvori‰ãe. Vidim kmete in kmetice, a niko-
gar ne poznam Îenske drÏe roke pod predpasniki, bosi
otroci lete na kup, od vseh strani lajajo pred konja suhi,
ãrni psi, a koko‰i beÏe po mejah med koprivami in ko-
kodakajo.

Obstali smo.
—Koga ste pa pripeljali? vpra‰a kmet Jernejãka, ki

leze h konju.

—Gospoda, pa ‰e kak‰nega gospoda, le ti malo poglej!
—Pa ne da bi bili to ‰oma‰trovi, e —
Stopim bliÏe, pogledam in ne spoznam.
—·imon sem, starost me je tako vzela in izpremenila.

Va‰ega oãeta sem pa ‰e nesel tja gori —

In kaÏe s skljuãenim, ãrnim kazalcem proti va‰kemu

pokopali‰ãu.

BES

ZAKONCI

109

—Voznik ste bili, se domislim in seÏem v Ïep, ko vi-

dim, da je tako ubog in star.

—Bog plaãaj, gospod! Vidite, zdaj nam je Ïeleznica

vse vzela. Prej smo vozili mi, a zdaj vozi lukamatija. Kje
so pa, gospod, ãe mi tega ne zamerijo?

—Pri Ïeleznici!
MoÏ se ãudno namrdne in doda:
—Kar je enim v zlo, je pa drugim v dobro. Saj taki, ka-

kor sem jaz, ne bomo veã dolgo. Za jamo je pa vsak do-
volj ubog.

—Vso dobro voljo ti bodo vzeli, zakliãe Tina in me

vleãe za rokav. Z menoj, stara korenina!

Veãer je. Sediva v veliki, starinski sobi s starim pohi‰-
tvom, ogromno medeno svetilko pod stropom in pro-
strano okroglo mizo pod njo. Za vrati stoji zelena peã z
dvema zapeãkoma, vse pohi‰tvo je iz rdeãkastega ãe‰-
njevega lesa in tudi klopi, ki slone okoli nje. Za vrati visi
ogromen ãrn molek z jagodami kakor kroglami in s teÏ-
kim Ïeleznim kriÏem, a tik njega posoda s poprsjem in
glavo belega angela z modrimi perutnicami. V njej sta
blagoslovljena voda in oljkova vejica. Po stenah je raz-
vr‰ãen kriÏev pot v kriãeãih barvah. Kristus na Oljski
gori, izdan po I‰karjotu, biãan, s trhjem kronan, poteã
krvav pot in kriÏan. Nad zapu‰ãeno posteljo, ki stoji v

BES

ZAKONCI

110

kotu ob isti steni kakor peã, je podoba Marije sedmih
Ïalosti. Rdeãe srce, ki ga drÏi Marija v desnici, je prebo-
deno s sedmimi zlatimi meãi.

Poãasi se mraãi in meni in, kakor vidim, tudi Tini je

udobneje in udobneje. Na vasi zvoni v na‰em farnem
zvoniku avemarijo prijazno in zvoãno in zdi se mi, ka-
kor bi ne bil to en sam glas, temveã cela skupina glasov,
ki se zlivajo v toplo in blaÏeão harmonijo. Pred nama, ki
sediva za veliko okroglo mizo, stoji star klavir in ne mo-
rem drugaãe, kakor da vstanem, ga odprem in sedem
zanj. Nazarenski Bog, kako je star!

Velike tipke so ãrne, a male gornje bele. Ali ni prehu-

do razgla‰en? âe pritisnem klaviaturo, za‰ume strune
kakor na citrah. Zaigram tisto, katero me je oãe najprej
nauãil:

Pa po dva, pa po tri
pa po cele noãi …

—Eh, pravi ona, ne govori zraven! Besede so surove.
—Zakaj, jo vpra‰am, pa se mi samemu zdi, da ne spa-

dajo zraven. Saj to je vendar samo spomin, lep in neÏen.

—âakaj, pravi Tina, odrine me polahko nekoliko na

basovsko stran, primakne stol, sede in igra tisto:

Ko psi zalajajo
po celi vas’ na glas …

BES

ZAKONCI

111

—Ta je bila prva, zakliãe, ki sva jo igrala skupaj ãet-

veroroãno! Dajva jo ‰e danes!

In res jo ureÏeva:

Pa men’ naznanjajo,
da gre moj fantiã v vas.

Ko odigrava, se ona nasloni nazaj s takim usmevom in

s takim udobnim gibom telesa, kakor sem videl pri Ïen-
skah, kadar se je zgodilo kaj prav izrednega po njihovi
volji.

—Tale pesem je bila na vrsti, kadar sva se igrala svat-

bo.

—Imenitno je bilo, pravim. Po sobi sva ‰la roko v roki

okoli mize, a veliki sivi maãek z repom kakor s sabljo za
nama. K peãi sva zlezla na klop in si mislila, da kleãiva
v cerkvi. Nato sva se vrnila domov in zlezla na posteljo.
LeÏala sva drug tik drugega in se drÏala okrog vrata.
Maãek je skoãil k nama, hodil preko mene in tebe in
drgnil gobec prav ob najina nosova. Rekla sva, da je slu-
Ïabnik.

Domisliva se tudi velike kleti, kjer sva se igrala gospo-

da in gospo. Spala sva na slami, a blizu naju je imela
mlade ãrna maãka. Bile so ‰tiri, vse debeloglave, majh-
ne in nerodne, a cvilile so drobno kakor mi‰i.

—Zdaj bi bilo drugaãe, se zasmejem, dasi mislim po-

polnoma otro‰ko.

BES

ZAKONCI

112

—Na tisti slami bi bilo zdaj premalo prostora, ko sva

tako velika, pravi Tina naivno. Takrat sva zlezla lahko
oba v pasjo hi‰o.

—Ti, ‰e pomnim. Konec tvoje kite hranim ‰e vedno.
—Res, vpra‰a ona z veselo odkritostjo, obrne vame

oãi in me dolgo gleda.

Na starinski omari bije ura, in ko odbije, priãne igra-

ti v njej neÏno glasbilce. Popolnoma dobro se pozna
»Popotnik«. Ali rahel je, tih, prijazen, kakor bi ga ãebljali
majhni ptiãki. In Ïe ãisto temno je, a skozi okna sije
mesec. Zunaj je jasna noã, na dvori‰ãu spodaj prepeva
okoli hleva hlapec, Ïivljenje ugasuje in na na‰e hi‰e lega
mir. Ozrem se po Tini, po njenem zdravem licu, katere-
ga toploto ãutim na svojem obrazu, in tako mi je, kakor
bi ‰ele ta hip zagledal v njej Ïensko. Cele dobe se prevale
v meni, iztegnem se po njeno roko in jo stiskam in bo-
Ïam. Tina pusti. Vroãa je, nepremiãno gleda s svojimi
velikimi oãmi v okno, kjer lije v njeno naroãje meseãina,
in ko vzdahne, se ji vzvalove prsi, kakor bi se vr‰ili za
njimi ãudni prevrati. Poljubim ji roko in ji jo vrnem v
naroãje.

—Ti, me vpra‰a odkrito, kako se pa ima‰?
—Nikakor, pravim, ãe ti naj povem o tistem po-

sebnem notranjem Ïivljenju. Kadar sem sam s seboj, mi
je vãasih nerodno in vpra‰am se: Ali je to vse, kar mi je

BES

ZAKONCI

113

namenilo Ïivljenje? Nesreãno bitje sem, nikoli zadovolj-
no.

—Poroãnega prstana nima‰ ‰e na roki, pravi Tina.
Zdaj me izpreleti tak obãutek, da je groza. Za hip se

stemni okoli mene in po vrsti lezejo zopet predmeti iz
ãrne teme. Najprej okno z meseãino, potem mraãni
obrisi klavirja, nedoloãne podobe treh kriÏev, ki vise
nad njim, in nazadnje Tina. Ne vem, da bi mi bilo kdaj
v Ïivljenju tako nerodno, kakor mi je bilo v tem trenot-
ku. Gledam v ãrno klaviaturo in molãim. Zdaj vidim jas-
no, kak‰en ãlovek sem. V meni ni prave odloãnosti, ker
ni v meni pravih ãuvstev. Meni se samo zdi, da globoko
ãutim, ali v resnici je to le posnemanje tistega, kar sem
videl na drugih ali posnel iz knjig, ki opisujejo velike lju-
di. V resnici nikoli ne ãutim globoko, v resnici vedno
laÏem samemu sebi, ko si zatrjujem, da brez tega ali
onega ne bi mogel Ïiveti.

Ne, za‰el sem na napaãno razlago sebe samega. Jaz

sem namreã nesreãen ãlovek. Silim, silim do popolne
sreãe, a se ne morem nikoli in nikjer dokopati do nje.

Govoriti hoãem odkrito, to sklenem in priseÏem na

tihem samemu sebi takoj. Po‰ten ãlovek sem, tega si ne
dam odvzeti. Vajen sem gledati naravnost v oãi in ovin-
kov in zvitih repov ne maram iskati. Resnica mi je nad
vse, to je nemara moja edina ãednost. Îenske pa so
moje pogubljenje Ïe na tem svetu.

BES

ZAKONCI

114

Glavna moja napaka je, da ljubim vse tiste, ki so lepe.

Ljubim dalje tudi tiste, ki niso lepe, nego so samo na ta
ali oni naãin po svoji zunanjosti zanimive. Ljubim tudi
tiste, ki imajo kake take du‰evne lastnosti, ki se zde
meni od te ali one gtrani prijetne. Konãno ljubim vse
nesreãne ljudi, torej tudi Ïenske, ki niso lepe, temveã
nesreãne. Posebno lastnost imam, da se mi vse Ïalostno
in potrto smili. Grozno nepriliãno mi je, ãe je kdo zara-
di mene nesreãen. Moja sreãa obstoji v tem, da bi bili
sreãni tudi vsi tisti ljudje, ki Ïive v moji bliÏini.

—No, se oglasi Tina, in meni je huje in huje. Srce mi

bije, po sencih mi igrajo Ïile, da jih razloãno ãutim. Ho-
ãem biti po‰ten, ne bom zatajil niti stavka resnice, to je
moj sklep, a ta sklep je nepojmljivo teÏko izvedljiv. Po-
znam ljudi, ki bi jim bilo to igraãa. Ali jaz sem ãuteã ãlo-
vek in imam zmisel za bliÏnjega.

—Tina … oÏenjem sem … otroke …
Tako je. Zdaj sem uniãil vso lepoto teh ur, tega veãe-

ra, kakor bi tre‰ãil z nerodno pestjo po dragocenem in
‰ibkem umotvoru. Vpra‰am se, zakaj sem se peljal Ï njo,
ãe sem mislil to napraviti. I‰ãem, brskam in stiskam po
moÏganih za neko logiko, ki je ne morem najti. Zdi se
mi, da ni to ne logika ne nelogika, temveã Ïivljenje, ali
od vraga bridko Ïivljenje. Take stvari doÏivlja edino tak
ãlovek, kakr‰en sem jaz. V vse se hoãe vtakniti, in ko se
je treba izmuzniti, je Ïalosten. Ali nekaj bi se vpra‰al, in

BES

ZAKONCI

115

to najenergiãneje: Zakaj se ãlovek veÏe po teh strahovito
drÏeãih vezeh katoli‰ke cerkve z vrvmi in verigami sve-
tega zakona? Ljubim ves svet, a zaveÏem se nekega dne,
da bom ljubil odslej dalje eno samo Ïensko! O trenotje,
kako preslepi‰ ãloveka!

Tina niã ne odgovori. Gleda skozi okno in v obraz je

temno, ãudno temno zardela. Oãi so velike in se ji mot-
no svetijo kakor ãrni, mokri kameni. Zdi se mi, da vsa
gori, a jaz si priznavam odkrito, kako mi je ravno do
tega, da bi nje ne vznemirjal, da bi delal njej le veselje in
kratek ãas in same prijetnosti. Nenadoma izpregovori:

—Luãi ni, oprosti!
—Kaj pa hoãe‰? ji pravim. Zaljubil sem se bil.
—Niãesar noãem, meni Tina odloãno. Iz ãesa sklepa‰,

da bi kaj hotela?

Îenska je bu‰ila iz nje, tista Ïenska, ki bo pokrila s

pikrostjo vse lepe in odkrite besede one Ïenske, ki je go-
vorila prej. Vem dobro, da je najin pomenek pri kraju.

Na mizi gori luã in iz sobe izgine meseãina. Kako bi

ne bilo vse vsakdanje pri tej pusti petrolejki? Sedem za
okroglo mizo nazaj in gledam pred seboj na steni sliko,
kako biãajo ãrni grdogledci ubogega sinu ãlovekovega.
Bijejo in vihte korobaãe, da je groza, a napete Ïile jim
gledajo iz rok kakor ‰truce. Ura na omari se zopet sproÏi
in priãne biti. Nato zaigra valãek. Tini pride ura ravno
prav. Vstane in pravi, da je ãas za spanje. Posloviva se. —

BES

ZAKONCI

116

Ostal sem v sobi sam, ona pa je od‰la s sveão v veÏo

in nekam po stopnicah. Dolg ãas mi je. Zdi se mi, da ‰e
nikoli nisem potreboval tako nekoga za pomenek kakor
v tej uri. Priãnem hoditi po sobi gori in doli, gledam v tla
in tiho ÏviÏgam. Kaj sem napravil, se vpra‰ujem, kaj sem
napravil? In odgovarjam si: Niãesar, za vraga samega!
Grem k oknu in gledam v noã. Mesec sije in razliva svojo
luã po tihih orehih, ki rastejo na dvori‰ãu, in dalje tja po
‰irokih njivah, travnikih, dolinah in holmih. Cerkvena
ura se oglasi in bije na svoj farni zvon. Debeli, resni
udarci kladiva lete po krajini in se drug za drugim gube.
Zdi se mi, da nisem niãesar kriv in da sem brez krivde
vendar povzroãil to tesno, zoprno razpoloÏenje. O, kako
nesreãno bitje sem jaz!

TeÏko, jako teÏko zaspim in se muãim v sanjah. Pred

nekim rdeãim rabljem se skrivam, a vse je zaman, ker
me povsod najde. Vsak hip vidim njegove bele oãi in sli-
‰im njegov rezki glas:

—BeÏi, ãe ne ti odsekam glavo!
Prebudim se bolj truden, kakor sem legel. Ko se sni-

dem s Tino, vidim, da sem ji isto kakor Jernejãek. Ko
sedem na voz, da se peljem na postajo, mi pravi:

—Pozdravi gospo in drugo leto pripelji njo in otro-

ãiãke k meni na poãitnice!

Konja potegneta, s pragov in izmed drevja gledajo

kmetice, pet ali ‰est suhih psov leti ob vozu in jezno

BES

ZAKONCI

117

bevskajo. Ozrem se na beli zvonik, na dolgo obzidje po-
kopali‰ãa in se spo‰tljivo odkrijem. Kar me obide zopr-
no obãutje in z mrÏnjo preletim vãeraj‰ni veãer.

—Tisti ‰op las vrÏem proã, mrmram v Jernejãkov

hrbet. âemu mi bo?

Jernejãek misli, da hoãem Ï njim govoriti. Obrne se,

dvigne roko in pravi: Tisti grad tam je kupil neki boga-
ta‰ z Rusovskega.

Dobro, hoãem reãi, a sapa se mi zaleti in ka‰ljam. Ko

si oddahnem, se zagledam v krajino, ki se vedno menja-
va. âez dolgo ãasa se ozrem in vidim, kako smo Ïe da-
leã. To me razÏalosti. Spet se domislim kite in ‰epetam
dobrohotno in toplo:

—Naj ostane … NedolÏen spomin je … lep spomin …
Obstanemo za postajo. Skoãim z voza in dam Jernejã-

ku napitnino. MoÏiãek ãudno smrkne in se hripavo
oglasi:

—Naj pridejo spet, naj pridejo … Smo sami …
Jaz star … Tudi na‰a gospodiãna bodo prav zado-

voljni…

BES

ZAKONCI

118

RUBEÎEN

eveta ma‰a je minila.
Iz zadnjega stola na mo‰ki strani lezeta poãasi

upokojena sodna poduradnika Jernej Fiã in Matija Zob.
Fiã je velik, obrit, ima dolg, Ïilast vrat, gleda nemirno in
se prijemlje z desnico pogosto za drobno ãrno ovratni-
co. Zob je nizek in moãan moÏ z veliko ple‰o na okrogli,
rdeãi glavi in s kratkimi, sivimi brãicami pod nosom. Na
nosu ima naoãnike, a gleda vedno preko stekel, ker je
daljnoviden. Kadar vzame iz Ïepa uro, iztegne desnico
daleã od sebe in gleda nanjo.

Pri velikem kropilniku se pokropita, poklonita taber-

naklju in odideta. Fiã gre naprej in drÏi vrata, da bi ne
loputnila po Zobu. A Zob je pozoren na njegovo vljud-
nost in se brani.

—Ni treba, je Ïe dobro. O hvala lepa!
Cerkev ima spredaj hodnik, s katerega vodijo stopnice

na tri strani: ene naravnost naprej, druge in tretje vsa-
ke ob steni na trg.

Fiã in Zob obstaneta in se razgledata. Ura gre na de-

seto. Po trgu in po mostu, ki pelje s trga preko reke na
trÏi‰ãe, vro ljudje, vozovi, avtomobili in tramvaji. Najveã

BES

ZAKONCI

119

je vmes Ïensk, ki neso velike polne ko‰are, koko‰i, race
in gosi. Na sredi stoji policaj in belookovana ãelada se
mu sveti v solncu.

—Kaj pravi‰, vpra‰a modro Zob, katero rubeÏen bi

najprej opravila?

—He, misli Fiã, pa dajva, poglejva k tistemu literatu!
—E, meni Zob, saj tako veva, da niãesar nima!
—No, pa stopiva k slikarju! Voja‰ke takse ne plaãa in

ne plaãa!

—Kaj mu hoãe‰ pa vzeti? Kaj bova rubila, ko ‰e hlaãe

niso njegove!

—Ve‰, povzdigne glas Fiã, tale bo prava! K tisti Ïenski

pojdiva! K tisti Ïenski, no, le domisli se!

—Aha! Îe vem! âakaj!
In Zob vleãe iz Ïepa papirje. Iztegne obe roki od sebe

in bere: Kamomila âe‰novar, privatnica.

—Kamila, popravi Fiã, a Zob se zasmeje in po novi:

privatnica, da bi jo strela!

—Pa pojdiva! pravi in vtakne papirje nazaj.
Gresta po stopnicah, motata se preko gneãe, in ko

stopita v praznej‰o ulico, se priãneta pogovarjati. S pa-
licama klepljeta po tlaku, gledata pazno po mimoidoãih,
mladim debeluhastim gospem posveãata veãjo pozor-
nost. Pri tem gleda Zob vedno preko stekel in se zdi, ka-
kor bi hotel nekam butniti s ãelom.

BES

ZAKONCI

120

—Vrag jo dal, pravi Fiã, tako Ïensko! Druge imajo po

enega, neke izbrane po dva, no, ta ti ima pa kar vse.
Kdor pride, tisti je dober.

—âudna reã, se zdi Zobu. Vedi ga vrag, kako se ob-

na‰a. ·e nikoli prej ga ni videla, zdaj pa kar kakor Ïena
z moÏem. To so prave ptice! Sram jo je menda ravno to-
liko kakor medveda groza, ãe zagleda rogaãa. Hentana
babura, ta jih pa ima za u‰esi!

—Pa ti kaj bolje ve‰, no, te stvari?
—Kako neki? se ãudi Zob. Niã ne vem. Ko sem bil ‰e

jaz v tistih nerodnih letih, takrat ‰e ni bilo takih bab.
Dekleta smo imeli in presneto je trda predla, preden si
jo dobil takole, kakor se pravi, zares. E, bile so ti kakor
iz kamena, a ti si drgnil jezik kakor dleto ob brus, pa na-
zadnje ‰e veãkrat zastonj. Vzemi me, sem zvedel, pa bo‰
imel vse doma, kar bo‰ hotel!

—Tudi v mojih ãasih je bilo tako. Ene se spominjam,

ki je bila bolj na pijano plat. Rekli so o njej, da jo ima
lahko, kdor jo hoãe. No, jaz nisem imel niã Ï njo. — Bog
me varuj! Di‰ala je po Ïganju — o sveta Agata! Ali ve‰,
prijatelj, v uradu sem imel nekega kolego — to je bilo Ïe
takrat, ko sem Ïivel v Istri — nekega kolego, ki je bil prej
mornar. Pisal se je Bunda.

—A tisti se je peãal s pijanko?

BES

ZAKONCI

121

—Ne, tiste pijanke se spominjam iz vasi, kjer sem bil

rojen. Ta Bunda je bil mornar, e, in doÏivel ti je, doÏivel
toliko, kolikor midva oba skupaj in ‰e enkrat toliko.

—E, kaj bom jaz? Pravim ti, Fiã, da ni vredno imena.

Okrog svoje Ïene Mete sem brusil jezik tako dolgo, da
sem bil ‰e pred poroko vsega sit. Ko sem se oÏenil, sem
si kar takole mislil: Taka reã pa tudi ni vse skupaj, da bi
ãlovek izgubil glavo, preden bi imel Ïensko v hi‰i.

—No, tisti Bunda je preÏivel tretjino svojih dni na

morju. Vozili so se sem, vozili tja. Pri‰li vsak mesec v
veliko tuje mesto, vsi, kakor je rekel, Ïejni Ïenske. In naj-
starej‰i med njimi, ki je ves svet poznal kot Ïupan svo-
jo vas, je ‰el naprej kakor ko‰trun, a drugi za njim kakor
ovce.

—Kam?
—To si neumen! Molit niso ‰li, glej ga, ãe jih je Ïejalo

po Ïenskah!

—A tako! ·li so torej k Ïenskam?
—Da! V tako hi‰o, temno, veliko, z vedno zaprtimi

okni. A Ïenske, ve‰, so jih neki ãakale vse po stopnicah,
v veÏi, pri vratih, na hodnikih. In kar za pas jo je prijel,
pa sta ‰la.

—To napravijo greha — po svetu.
—Tega pa! âe bi vsakemu Kranjcu oprtili brento pa ga

odloÏili vanjo, kolikor bi ga ‰lo, pa bi zmanjkalo oboje-
ga: Kranjcev in brent!

BES

ZAKONCI

122

—Greha pa ne, kaj?
—Tega pa ne! Cele hribe ga je in ‰e veã, ãesar pa ne

more‰ vedeti, ko ni viden, zraven pa tako sladak, da ga
oblizne rad, naj bo mlad ali star.

—Kaj pa je takole kaj rekel tisti Bunda? Preklicani ãlo-

vek — pa je on tudi ‰el, kakor si pravil, z drugimi?

—O, kajpada je ‰el med jato, pa ‰e kako zvesto je

klenkal s svojimi nogami! In kar okoli pasa je eno pogra-
bil pa hajdi v kamrico! Pravil je, da so bile take, kakor bi
jih ulil iz brona. Zobe so imele kakor kremen pa bele ka-
kor repa, lase velike, da bi se lahko odele Ï njimi, a telesa
mlada in vitka kakor divje Ïene. In niã ni bilo ãloveka
sram, kar tako se je vse napravilo: samo od sebe. Sme-
jala se ti je, pa rada te je imela, kakor bi bila Ïe deset let
tvoja dekle. In ko si ‰el, te je objela kakor Ïena in rekla:
Pa ne pozabi name in pridi spet, ker te bom vedno ve-
sela!

—Ve‰, je rekel Zob, jaz ti bom pa ‰e drugo povedal! âe

jo drÏi Ïe tak cepetec za mo‰kim, pa se naj omoÏi, kakor
se spodobi, ne pa da bi jih prebirala in menjavala kakor
robce za nos!

—Pa ‰e nekaj je! Kako smo se pa izuãili, kak‰ne vere

pa smo, kaj? Kaj pa uãi ta vera, h kateri se pripisujemo?

—Pravim ti, da bi jaz le rad kdaj pri‰el s tako Ïensko

skupaj. ·el bi Ï njo, kamor bi me peljala, in ko bi se Ïe
takole pripravljala, bi povzel svojo besedo. Kaj, bi rekel,

BES

ZAKONCI

123

kaj pa dela‰? Kdo te je pa tako uãil? Mislim si, vidi‰, ãe
bi bili vsi mo‰ki taki, da bi te sorte Ïenske presneto na-
glo izginile s sveta. Ali kaj hoãe‰, ko kragulj ne ujé kra-
gulja!

—Tudi jaz, pravim ti, bi jo plaãal. Jaz bi pa kar s pestjo

po mizi: lop! In tristo strel, kako pa Ïivi‰, baba prokle-
ta? Kak‰na pa bo tvoja smrt? Kako te bo pa potlaãil vrag
v svojo cajno pa te stresel v najveãji plamen peklenskega
ognja!

—Saj bi se tudi ta ali oni, ki ima v roki oblast, lahko

zganil, ali kar roke drÏe kriÏema in se ne zmenijo.

—Sami imajo prste vmes. Izmed Ïensk izbero bolj‰e

in lep‰e … no, noãem pokazati s prstom.

Fiã skljuãi nekoliko svoje dolgo telo, se ustavi in po-

tolãe s palico po tlaku.

—Razgnati bi jih bilo treba, stopiti jim na prste!
Tudi Zob potolãe s palico po tleh.
—SeÏgati jih na grmadi, saj so ‰e huj‰e, kakor so bile

svoje dni ãarovnice.

Nato gresta nekaj ãasa molãe naprej. Nenadoma pa,

ko zine od desne nova ulica, pogleda Zob preko naoã-
nikov na napis in reãe:

—Tu stanuje âe‰novarica. Mislim, da bo doma.
—V tej ulici, pravi‰? se oglasi Fiã in oba zavijeta po

nekoliko viseãem, ozkem trotoarju. Îe daleã zunaj mes-
ta sta, malo ljudi je okrog, po odprtih oknih se zraãijo

BES

ZAKONCI

124

bele in pisane blazine in skozi to ali ono seÏe do komol-
ca gola Ïenska roka in steplje pra‰no cunjo.

II.

—Tukajle pa je! pokaÏe Fiã na vrata in se nasmehne.

Zob gleda preko naoãnikov na belo vizitnico in po-

trka.

—Kdo pa je? se oglasi droben Ïenski glas in Fiã od-

govori sveãanostno: Dva od sodi‰ãa!

—Oblaãim se; ravnokar sem vstala.
—Midva ne bova predolgo ãakala, govori Fiã sveãano

dalje.

—Takoj bom, takoj! obeta Ïenska in Ïe vrti v vratih

kljuã.

MoÏa vstopita. Soba je prostorna, zavita v mrak, ker

zagrinjajo okna ‰e zastori, vsa polna omamnega in us-
pavajoãega vonja, topla in udobna. Tla se ne vidijo iz
preprog, pohi‰tvo je elegantno, stene polne slik in zrca-
lo, ki stoji na tleh v kotu, komaj drÏi ko‰ate klobuke, ki
so obe‰eni ob vsaki strani nanje. Na mizi je veã vaz z
roÏami, ob levi steni stoji rdeã divan, ob desni postelja,
ki z razgrnjenimi odejami jasno kaÏe, da je zlezlo iz nje
ravnokar gorko in mlado Ïensko telo.

Kamila âe‰novar je mlada, jako prijazna, postreÏljiva

in vljudna gospodiãna. Na nogah ima neÏne copatice iz

BES

ZAKONCI

125

sinje svile, zavita je v roÏnat pla‰ã, ki ga stiska bolj in
bolj nase, da se od nobene strani niã ne vidi, lase ima
temnorjave, danes ‰e nepoãesane in razpu‰ãene po
hrbtu in ramah. Padajo jako lepo v mehkih valih in se
motno svetijo. Gleda z rjavimi in velikimi oãmi kakor
srna, obraz ji je poln, bel in rdeã in zdrav, ustne kakor
‰krlat, a iz njih srede pogledujejo od ãasa do ãasa beli
zobje. Zlasti domaãe uãinkuje motna vlaÏnost njenih lic,
njenih oãi in njenih las. Nekaj posebno udobnega se
razliva okoli nje.

Fiã se je hitro popolnoma privadil na ta topli in opojni

vonj, dasi se mu je od kraja zdelo, da ga du‰i. Po vratu
se mu premikajo Ïile, ena vstane iz koÏe, druga se po-
grezne v njej in izgine popolnoma. Premi‰lja nekaj in
pomeÏikuje. Kako lepo imajo nekateri ljudje, hoãe reãi,
a premisli se in molãi …

Zob gleda preko naoãnikov, vrti glavo na desno in

levo, kakor bi hotel bosti. Ko upre oãi v Ïensko, jo meri
od spodaj navzgor in narobe.

Naposled priãne vleãi iz Ïepa neke papirje, jih drÏi

daleã od sebe in bere preko naoãnikov:

—Kamomila âe‰novar, pri-privat-nica. Tukaj prosim!

In malo luãi bo treba.

Ko sli‰i Fiã te uradne besede, se prebudi kakor iz sanj.

Zgane se po vsem telesu, pomiga z ustnicami in nosom
in prestopi.

BES

ZAKONCI

126

—Takoj napravim dan, reãe gospodiãna s sladkim gla-

som, teãe k oknu in dvigne zastor.

Hipoma plane v izbo svetloba in vsi trije stoje v luãi

dneva, kakor bi jih bil postavil na ulico. Ïenska prebere
list, povesi glavo in zgane z ramami.

—Niã svojega nimam, prav Ïal mi je.
—Tale omara, vpra‰a Zob, ãigava pa je?
—Gospodarjeva!
—A tole zrcalo?
—Ravno tako!
—No, pa nama odprite tale dolnji predalãek!
Kamila steãe naprej, poklekne in vleãe predal iz oma-

re, Zob in Fiã stopita za njen hrbet in jo gledata. Fiã dvi-
gne visoko obrvi, prinese desno dlan paralelno k obrazu
in iztegne palec, kakor bi hotel reãi: Pozor! Îenskica je
pa prav po volji boÏji!

Zob gleda preko naoãnikov na lase in na goli vrat, a

Kamila drÏi odprt predal, ki ni v njem drugega nego sa-
mo belo perilo.

—Perila ne bosta zarubila, gospoda!? vpra‰a na pol in

napol v dobri nadi potrdi.

—Mislim, no, mislim, priãne Fiã in se obrne k Zobu.

No, le reci, kako pa ti misli‰!

—No, jaz mislim, mislim, Ïveãi besedo Zob, jaz mis-

lim ravno tako kakor ti!

BES

ZAKONCI

127

—Jaz mislim, no, Ïveãi dalje Fiã, jaz mislim prav na

isti naãin, torej se popolnoma ujemava.

—Seveda, perilo, kdo bi perilo? Ali ne? vpra‰a Zob in

tudi Fiã vpra‰a: Kdo bi ga?

—Dosti je v tej sobi, vsega zadosti, kima Fiã, in tudi

lepo je, vse tako na pravem mestu, kajpada! Seve, ãe je
vse gospodarjevo, kaj pa morete vi za to, ali ne?

—Vse je gospodarjevo, govori Kamila. âe mi ne verja-

mete, grem pa ponj. Takoj ga pripeljem, da izpriãa.

—Kaj bova pa Ï njim? vpra‰a Zob in se obrne k dru-

gu.

—Niã! pravi Fiã. Kaj bi neki midva Ï njim, saj je res!

Niã ga ni treba, ãemu pa? Midva dava na protokol, da je
vse gospodarjevo, in to je dovolj. Kaj pa naj poãneva ‰e
z gospodarjem, to je pa presneta istina.

—No dobro! reãe Zob in se pripravlja, da bi sedel za

mizo. ·iroko odpre oãi in gleda preko stekel.

—Vidite, nekaj malega imam, pripoveduje Ïenska,

samo tale prstanãek, da je nekaj vredno. Ali tega mi ne
boste vzeli, ker je to edini spomin na mojo rajno mamo.
Dala mi ga je na smrtni postelji, ko mi je Ïelela sreão.

—Ali si kaj videl, Zob? vpra‰a Fiã in Zob odgovori: Ni-

ãesar nisem videl. Ali si ti kaj?

—Prav niãesar. Zdaj sva nekako opravila. Pa je vedno

tako toplo pri vas, gospodiãna, kaj? Presneto gorko iz-
bico imate. Kar je res, je pa res! Pri nas doma nalagamo

BES

ZAKONCI

128

in nalagamo peã, pa je mraz kakor vrag, no, pri vas je pa
peã mrzla, pa je vseeno ãloveku kakor v koÏuhu.

—Hehehe, se posmeje Zob, kjer je mlada kri, tam ni

nikoli zime. Preteto, in ko sem se oÏenil, ‰e mislil nisem
na mraz. Lahko bi bil kar pod milim nebom o BoÏiãu
noãil, samo, mislim, Ïena bi morala biti poleg, hehehe!
Tale gospodiãna je pa tudi tako salamensko mlada in
zala, da ‰e naju ne zebe poleg nje, ki sva stara!

—Saj nista, gospoda, saj ‰e nista, saj ‰ele bosta!
—Hehehe, si sli‰al Fiã, dobro je rekla. Nisva ‰e ne,

bova pa, kakor bo vsakdo, ãe ne bo prej umrl. Zdaj sva
pa Ïe ‰e pri sebi, zdaj! Veste, gospodiãna, to se pozna
najbolj pri vinu. Tisti, ki ga veã nese, je pa tudi veãji
junak. Jaz ga nesem pet litrov, pa ti grem po cesti kakor
vojak, kadar gleda oficir za njim. Ali ni res, Fiã?

—Bo‰ pa spet na tisto spominjal. No dobro, Ïe vemo,

kako je. Zadnjiã ga res nisem nesel Bog ve kaj, pa vselej
ni ãlovek razpoloÏen. Nekaj sem se opotekal, Ïe vem,
noge so se mi zapletale, je bil paã Ïe itak dan. Vãasih bi
ga ãlovek nesel celo vedro, vãasih ga pa Ïe kozarec zme-
de.

—Hehehe, se smeje Zob, pet litrov sem ga imel, ‰el

sem pa tako, da bi bil nesel lahko v roki latvico mleka,
pa ne bi bil niti kapljice razlil.

BES

ZAKONCI

129

Kamila se smehlja, gre k vratom in drÏi za kljuko.

MoÏa gresta za njo, rineta drug v drugega, rdeãa sta in
se smehljata.

—Kar nekaj zamudila sva se pri Vas, ko je tako do-

maãe, kaj?

—Prav v‰eã mi je bilo, pravi Kamila. Priporoãam se

prav lepo!

—Vse bo v redu, le brez skrbi, govori Zob. Veste, mid-

va imava pa Ïe tudi nekaj besede. âe reãeva, tako je in
tako, pa ne bo nihãe za nama obraãal. Mene je Ïe sam
predstojnik potrepal po rami, prav res, da me je. Veste,
gospodiãna, nisem tako, kakor pravijo, od muh.

—Jaz pa sem imel prijatelja, nekega Bundo, pravi Fiã

in pomane z velikim veseljem roke. O tem bi Vam ved-
el povedati, e, o tem! âe bi Vam do veãera pravil, pa bi
‰e ne bil pri kraju. On je doÏivel kakor Pavliha ali celo
veã. Zvit je bil kakor ovnov rog.

—Se bomo pa ‰e videli, pravi gospodiãna, zakaj pa

ne?

—E, meni Zob, ko nimava vedno opravka.
—Saj tudi tako lahko prideta!
—Tisto pa Ïe, tisto pa Ïe! No, zbogom, zbogom!
Med vrati se ãudno motata. Najprej hoãe Zob naprej,

a ravno takrat, ko sili Ïe ven Fiã, se domisli, da bi ‰el on
zadnji in hoãe nazaj. Zavezneta se, vrata za‰kripljejo in
tudi Fiã se domisli nenadoma, da bi bilo bolje, ãe bi ‰el

BES

ZAKONCI

130

on zadnji iz izbe. Rineta nazaj in mahoma sta zopet oba
v sobi.

—No, pa pojdiva, no! pravi Fiã in stopi nazaj, kakor bi

dajal prednost Zobu.

—E, pa stopi ti naprej! meni Zob.
—No, stopi Ïe, stopi! prigovarja Fiã.
—E, ali bo kaj ali ne? Tak stopi no! poziva Zob. A zdaj

se mahoma zaÏeneta oba. Vrata za‰kripljejo in v veÏo
butneta skoro obenem. Ozreta se nazaj in odpravita se
poãasi po stopnicah. Vsak nekaj premi‰lja in stopa mol-
ãe naprej. Zunaj na cesti prestopata poãasi, gledata
predse v tla, naravnost naprej, na desno in levo in zapi-
kata palici v tlak.

Kar obstane Fiã in pravi:
—Ti, taka me pa ‰e ni imela kakor zdaj.
—Po ãem pa?
—Cigarico bi si privo‰ãil, eno samo portorikico!
—Pa si jo daj!
—Ali ni bila v veÏi trafika ali nekaj tak‰nega, kaj nisi

niã pogledal?

—Zdi se mi, da je bilo nekaj podobnega.
—Malo potrpi, takoj bom izbral.
—Kar hitro odpravi, bom postal!
Fiã izgine naglo kakor mladeniã. Zob stoji ob robu

trotoarja, drÏi roke prekriÏane na hrbtu in steplje s pa-
lico hlaãnico. Na ulici je le malo ljudi, ker leÏi Ïe daleã

BES

ZAKONCI

131

na robu predmestja. Tu in tam stopi kdo iz te ali one
hi‰e, otroci priteko s kakega vrta in zaÏeno vri‰ã kakor
vrabci. Dan je jesenski, a lep. Svetlo je in toplo.

Zob se ozre nazaj po prijatelju. Ni ga ‰e. Poãasen je,

pa menda izbira. Ali pa ni prodajalke in mora ãakati zi-
jalaste babele. Obrne se in napravi ãetvero korakov na-
prej, potem petero nazaj in zopet obstane.

III.

Hipoma mu zardita oba uhlja. Gorita mu kakor mlade-
mu petelinu roÏa. Stoji, gleda v tla, vrta s paliãico v tro-
toar in zdi se, kakor bi pozabil na vse, kar se godi okoli
njega. Ne ve veã, da stoji na cesti, da se vrste ob levi in
desni hi‰e, da gleda stara Ïenska s prvega nadstropja
nanj. Zatopljen je v misli, ki mu pode kri v glavo in uhlje
in ki so tudi vzrok, da grize z zakajenimi rjavimi zobmi
svoje stare ustne.

Mahoma se premakne. To pomeni, da je nekaj pre-

mislil in da je njegov sklep gotov. Zravna se kakor fant,
ozre se na levo in desno, prestopi naprej in kre‰e s pe-
tami ob tlak, da pokaÏe, kako jelenje ãile so ‰e njegove
noge. Glavo nepretrgoma suãe sem in tja, nekoliko po
strani jo drÏi, v lica je jako roÏnat in vroã, veã ne gleda
zgoraj preko naoãnikov, ampak ob strani mimo njih, kar
ga dela podjetnej‰ega in mlaj‰ega.

BES

ZAKONCI

132

Desno roko drÏi zadaj na hrbtu, v levi pa suãe palico

in seka okoli sebe, kakor bi ‰el po travnikih in mahal po
visokih bilkah.

Zavije mimo vogla v ozko ulico, ki ji pravijo Zagata. Iz

nje gre skozi odprta ‰iroka vrata na prostrano dvori‰ãe,
kjer kujejo na nasprotni strani kovaãi. Z dvori‰ãa gre v
veÏo, kjer se ti‰ãi stene majhna tobakarnica. Po temnih
stopnicah zavije v nadstropje.

Na hodniku je vse tiho in mraãno. Zob potrka. Hipo-

ma se vrata odpro in Kamila se mu prijazno nasmeje. Za
njo nekaj ‰umi, nekaj pada in praska in Zobu se zdi
umestno, da o stvari povpra‰a.

—E, menda niste sami!
—Le naprej, le naprej! vabi Kamila.Nikogar ni, prav

sama sem.

—Saj se mi je pa zdelo tako.
—Le sedite, tukajle na stolãek ali pa semle na divan.
Zob vstopi, se dobrovoljno in Ïivahno ogleduje, tru-

di se, da bi bil prav legak in mlad, a ga nekoliko moti
zadrega, ki se je ne more popolnoma otresti. Glas mu je
ãudno mehek in vsak hip se mu v grlu zalomi.

Tudi besede nimajo pravega Ïvenka. Reãe kaj, a vse

obvisi v zraku kakor pajãevina.

—To me veseli, da ste pri‰li, pravi Kamila in ga hitro

poboÏa po licu. Ali njena roka za‰umi po kocinah, ki so
od zadnje sobote zopet pognale, kakor bi potegnil s pa-

BES

ZAKONCI

133

lico po strni‰ãu. Ta primera je seveda prehuda, ali Zobu
se zdi tako, ker on v teh hipih vse pretirava. Sam sebi se
zdi premlad, Kamila se mu zdi prelepa, njegovo srce si
domi‰lja mnogo veã, nego zmore.

—Oh, pravi Kamila, prosim Vas, potrpite malo pri

meni! Neko nujno pot imam in takoj se vrnem.

—Îe dobro, Ïe dobro, kima Zob in misli takole: S tem

pridobim ãasa in se popolnoma pomirim in iznebim ne-
rodne zadrege.

Gospodiãna dene na glavo klobuk, se dvakrat ali tri-

krat nad vse mere prijetno zaguga pred zrcalom, natika
rokavice in odhaja.

—Kaj pa ãe bi zaklenili? vpra‰a Zob.
—Lahko, lahko! Na svidenje!
In v vratih se obrne kljuã. Iz veÏe odmevajo koraki, ki

naglo zamro. Vse je zopet tiho.

Zob vstane in hodi po preprogah. Od okna do vrat in

od vrat do okna. MeÏika z oãmi, roke dviga in se pras-
ka po licih in nad u‰esi. Tudi po tilniku ga srbi in tudi
tam se praska dolgo in poãasi. Obstane sredi sobe, dvig-
ne desno roko, iztegne kazalec in ga zopet skljuãi. Po-
gleda mimo naoãnikov na steno in drÏi pri tem glavo po
strani. Tam je naslikana v zlatem okviru mlada Ïenska,
ki se odpravlja v potok. Srajco ima le ‰e deloma na sebi.
Po izbi je razlit uspavajoã, lenoben in opojen duh, da je
ãloveku, kakor bi ga potegnil kdo iz vseh navad.

BES

ZAKONCI

134

Zob sede na stol z visokim naslanjalom, povesi glavo

proti rami in si oddahne. Obide ga obãutje, kakor bi mu
bila obleka pretesna in preteÏka. Prav nenavadno mu je.
Zdi se mu, da mu lezejo izpod redkih las na sencih pot-
ne kapljice. Tako ãudno je Ï njim, da ãuti vsak las pose-
be, vsako kocino na obrazu. PreloÏi noge: levo koleno
preko desnega. Odpre obe dlani in stisne vanju glavo. V
ustih je su‰a, kakor bi sluznice odpovedale. Skloni se
naprej in preloÏi zopet noge: desno koleno dene preko
levega.

âas poteka. Pogleda na uro in zdi se mu, da je Ïe ne-

kako dolgo tukaj. Kmalu bo poldne, ali je ‰e vedno ne
bo? IzkaÏe se, da je njegova ura prekasna. V bliÏnji cer-
kvi zvoni, potem ‰e v eni oddaljenej‰i in ‰e v eni. Ulica
pod okni oÏivi, ljudje gredo sem in tja in med njimi ro-
potajo vozovi. Tudi po veÏi in po stopnicah klopoãejo
koraki. Gori doli, gori doli. Vãasih kdo koga kliãe, kaka
Ïenska se smeje ali klepeta z visokim, hre‰ãeãim glasom.
Iz srede mo‰kih je ãutil le zamolklo mrmranje.

Polagoma je ljudi manj in manj. Ulica je zopet praz-

na, veÏa in stopni‰ãe tiha in mrtva. Zob je naravnal uro
po zvonjenju in gleda zdaj pogostoma nanjo. Kosilo je
doma pripravljeno, mu pride na misel. Polasti se ga
nova nestrpnost in priãne hoditi po sobi. Zunaj se oblaãi
in piha moãna jesenska sapa. Izba se mraãi.

BES

ZAKONCI

135

Zob obstane nekoliko oddaljen od okna in gleda v na-

sprotno hi‰o. Takrat za njim nekaj silovito vzdahne,
kosti poãijo, nekdo zdrsne s ãevlji po tleh. Zob se ozre
in vidi dolge mo‰ke noge, ki gledajo iz kota med peãjo
in posteljo. Groza ga izpreleti in ne upa si stopiti bliÏe.

Po mislih mu ‰ine kakor strel: V krempljih razbojni-

kov, tatov, neke stra‰ne bande …

V glavo mu udari naval krvi, a plane zopet nagloma iz

nje in drevi v prsi. Zobje se priãno tresti, odskakovati
drug od drugega in sekati skupaj.

Zasuka se sunkoma na desno in levo, plane proti

omari, ropotoma jo odpre in izgine v njej. Njegovi prs-
ti praskajo od znotraj po vratih in jih vleãejo k sebi.

—Ojej! se razlega po sobi Ïalosten vzdih.
—Kdo si? zakriãi Zob. Jaz imam, jaz imam … ti bo‰

videl niãvredneÏ, kaj imam! Gorje ti!

âlovek med peãjo in posteljo ‰ari, drsa, vzdihuje.
—Ali ne ve‰, kriãi Zob visoko in hre‰ãeãe, ali ne ve‰,

kaj te ãaka? Ti in ta nesramnica sta me ujela v past in
zdaj se hoãeta polastiti moje ure ali kaj takega! He, ljud-
je, tukaj je tatinski brlog!

—Molãi! pravi glas od peãi. Saj te poznam.
—Jaz te ne poznam. Jaz da bi se poznal s takimi pote-

puhi?! Ne, ne in ‰e enkrat ne! Po‰tenjak sem, kraljevski
ãlovek!

BES

ZAKONCI

136

Zdaj se zdi Zobu, da se ãlovek pribliÏuje omari, v ka-

teri tiãi on.

—Pst, zasika, stoj! Jaz imam … to sem ti Ïe rekel!

Imam ga … Ïeleznega! ·e en korak in sproÏim.

—Prijatelj, se oglasi ãlovek tik peãi, prijatelj stari …
—Kaj se pa norãuje‰? Oho, umaknil si se! No, zdaj

stopim na plano, v roki samokres, razdrobim vrata … da
se mi ne gane‰! Streljal bom sicer na desno in levo, na
desno in levo … devetkrat po vrsti! Poznal sem tudi Ïe
druge take ptiãe … kakor si ti! No … pobesili so jih …
dobro!

Zob plane na dan in drÏi v iztegnjeni desnici kljuã

svojih veÏnih vrat. Gleda bliskovito na desno, na levo,
po kotih, pod stole, pod mizo.

V kotu nekdo praska, ‰umi in se ‰ara. Stra‰no je. Zdaj

zagleda Zob nenadoma glavo. Hipoma ga izpreleti novo
iznenadenje. Zine in glasno pogoltne slino in sapo.

—A! se oglasi hripavo. Ti si, za pet ran, Fiã!
—Vse kosti so … zaspale, sope Fiã in leze bled in otr-

pel iz kota kakor Lazar iz groba.

—Mravljinci mi delajo pod koÏo kakor v mravlji‰ãu.
Zob se oglasi in vmes ãudno golta. Obraz in vrat mu

Ïarita v svetli rdeãici.

—Ali si Ïe dolgo … tukaj?
—Malo pred teboj … o, o, moj hrbet! Vrag in brezdno!

âe zaspe staremu ãloveku udje, to je strela!

BES

ZAKONCI

137

—E, ve‰, bo kmalu … pre‰lo. Meni tudi kdaj zaspi roka

ali noga, pa se spet prebudi. Krã … ta je ‰e huj‰i. Mene
in mojo Ïeno veãkrat … zagrabi. Ponoãi pa plane zdaj ta,
zdaj oni s postelje …

Zob hipoma ne more naprej in pogoltne slino in sapo

z Ïalostnim in zamolklim glasom.

—Vem, sope Fiã bled in zasopljen. Imel sem sodnega

predstojnika, vzel ga je vrag, hvala Bogu — ki je predse-
doval poroti pa vmes skakal s sedeÏa. Njegova dva pri-
sednika, zagovornik, drÏavni pravdnik in porotniki so Ï
njim vred vedno vstajali, ker so mislili, da hoãe napra-
viti prisego. Jaz, jeãar, sem varoval potepuha, ki smo ga
sodili, in ga butal in treskal v rebra: Tak vstani, klada!
Tak sedi, gumno!

—Jaz pa … golta Zob, sem poznal duhovnika. Ko je iz-

povedoval, je nagloma planil v izpovednici kvi‰ku in
kuta je skoãila od njega … na vse strani. A nesreãni gre‰-
nik naravnost skozi vrata.

—Kaj pa, oooh, ti kaj misli‰, ali bo stanovitna, Zob, ali

ne?

—Kdo pa … ?
—I — jesen!
—Bo … ! Prave so … sape!
—Zob, pa dim je pravi, dim. Vãeraj zveãer sem gledal,

kako se kadi iz dimnikov. No, kar vesel sem bil. Kadilo
se je naravnost proti nebu, kakor bi postavil sive stebre

BES

ZAKONCI

138

nad strehe. Kadar gre dim tako naravnost, takrat ne bo
nikoli deÏja.

—Kaj ti misli‰, prijatelj, da pratika niã ne ve? E, ne, ne!

Seveda, natanko vsega ne … ugane … marsikaj pa Ïe.
Gledal sem oni dan, pa sem videl samo lepo vreme vse
tja do BoÏiãa.

—Tako je prav, bo vsaj zima kraj‰a. Prehlad imam. Ka-

dar pritisne huda zima, pa me prime. Kar po kosteh mi
ÏviÏga, kakor bi kdo piskal nanje. Vpra‰al sem Ïe zdrav-
nike, pa niso dali prave pomoãi.

Zdaj so se zunaj hipoma pojavili koraki in v vratih je

priãel ‰krtati kljuã. Vstopila je Kamila, ti‰ãala robec na
usta in se smejala z oãmi. MoÏa sta vzela vsak svoj klo-
buk poãasi, oprezno, smehljaje se, obstala drug pred
drugim in Zob je pogledal svojega prijatelja v ostrem
loku preko naoãnikov.

—E, je rekel Fiã in zapretil z dolgim kazalcem, le meni

verjemi, da ni z zdravniki niã. Eno Ïensko sem poznal,
no, tista je nekaj vedela.

—Ali je bila … konjederka?
—Uganil si. Usekal sem se bil nekega dne v koleno.

Rekla je tako: Trave vzemite izpod snega, pajãevine iz
podstre‰ja, take, ki di‰i nekoliko po dimu, pa takega
kurjega perja, ki ste Ïe leÏali na njem. To vse zme‰ajte,
nekoliko namoãite, denite na platneno krpo in priveÏi-
te na rano.

BES

ZAKONCI

139

Ob teh besedah sta odhajala drug za drugim skozi

vrata. Fiã je rinil polahko prijatelja z desnico in pripove-
doval dalje.

—Zdelo se mi je, kakor bi pihljal veter v koleno. Bog

ji daj nebe‰ko kraljestvo!

Îe sta v veÏi. Stopita na prag, ozreta se po ulici navz-

dol in navzgor in jo kreneta nazaj v sredino mesta.

—Dan se nagiblje, meni Zob. Kar hitro bo … po njem.
—Kratek je, kima Fiã, pa le ãakaj! âe bova zdrava,

uãakava do novega leta ‰e kraj‰ega!

In prime za ovratnico in pljune.
Obstaneta, brez besed si seÏeta v roke in se raz ideta.

BES

ZAKONCI

140

ZAVIST

kupe tretjega razreda za nekadilce sta stopila dva
gospoda. Prvi je ‰irokopleã, visok moÏ s sivkastimi

lasmi, ko‰atimi brki, topim nosom in zlatimi naoãniki,
drugi je suh, gladko obrit, ima odprt bel ovratnik in sraj-
co s trdimi prsmi.

Ob oknu se stiska v kot in v roÏnat pled mlada in jako

elegantna dama. Ko zagleda oba tujca, se zdrami iz misli
in pregleda od vrha do tal drugega za drugim.

Njene oãi so velike, obraz bel, ustne zdrave, polne in

rdeãe. Noge ima prekriÏane in sredi razporka na levi
strani gleda na plano okrogel in moãen gleÏenj, skrit v
rjavo nogavico. Da imata gospoda prostora, se pomak-
ne ‰e tesneje k steni in razkriÏa noge. Okroglo in krep-
ko levo koleno zdrsne z desnega in utone v rjavem kri-
lu.

—Prosim, sedite, kakor Vam je prijetneje, pravi pleãa-

ti gospod in ji sede nasproti. Pri tem pogleda na soseda
in se pomudi z oãmi na njegovem velikem in podolgo-
vatem uhlju, ki je rjav in tenak, kakor bi bil iz usnja.

—Prosim, pravi dama in tudi tujec se oglasi: Prosim.

BES

ZAKONCI

141

Vlak se premika dalje in priãenja drdrati z veãjo in

veãjo hitrostjo. Drogovi brzojava, napeljanega ob voz-
ni cesti, se prikazujejo v naglih presledkih tako hitro in
odloãno, kakor bi sekali v okna. Gozdovi on kraj polja se
suãejo z bliÏnjimi konci, istotako se vrte dolge njive p‰e-
nice in jeãmena. Kadar zanese tir med zaseke, treska in
ropoãe od desne in leve, kakor bi loputale skale ob Ïe-
lezje stroja in vagonov.

·irokopleãi gospod popravlja pod nosom ko‰ate brke

in ogleduje neprenehoma mlado damo. Veãkrat se ozre
na soseda in pri tem ga obide vselej lahka nejevolja. Ne-
koliko vstane, sede nazaj, pomaje se, kakor bi ga ti‰ãalo
nekaj za ramo ali za hrbtom. Hipoma pocmoklja z jezi-
kom in ustnicami in z okroglo, polno roko udari na lah-
ko po napetih hlaãah.

—Gospoda, pravi in komodno vstane, ali dovolite, da

se predstavim? Jaz sem trgovec na debelo, Valentin Zor.

In vsi se predstavijo. Dama je Ïena mestnega uãitelja

in se pelje na Dunaj, dolgi popotnik je zastopnik neke
velike dunajske tovarne.

—Veste, zakaj sem se predstavil? vpra‰a Zor gospo.
—Ne!
—Zaradi Vas. Zaradi tega, da Vam napravim laÏe po-

klon. Vi, gospa, imate oãi, prelepe oãi, po barvi take ka-
kor morje zjutraj.

BES

ZAKONCI

142

—Dobro, pokima gospa in se smeje. Zdajci pogleda

na uro, ki jo nosi na jermenu okoli levega zapestja, in se
prestra‰i.

—Ali ne pridemo v tunel?
—Niã hudega ne bo, napoveduje zastopnik. Saj smo

trije. âe bi nameraval gospod sosed kak napad, Vas bom
branil jaz, a ãe bi se predrznil jaz, Vas re‰i on.

—Ne zaradi tega, tolmaãi dama. Jaz se bojim sploh od

mladih nog tunelov. Kar strese me, kadar se spomnim.

—Eh, meni trgovec, Vi ste ‰e malo doÏiveli. Nimate

dosti otrok, kaj?

—Dozdaj niã!
—A jaz! Deset otrok in — razume se, Ïeno.
Zastopnik se odkrije.
—âestitam, pravi. Takih moÏ je treba domovini!
—Deset, ponovi trgovec, pogleda v strop in misli: To

je ena izmed najlep‰ih Ïensk, kar sem jih spoznal v Ïiv-
ljenju. Njene oãi in potem vse skupaj — postava! In tu-
nela se boji! Prav dobro!

—Prosim, gospa, dovolite mi ‰e to: Ali se peljete k

moÏu?

—Ne, od moÏa na Dunaj k teti.
—Hvala! In ko se zagleda v steklo sredi stropa, doda

mrmraje sam sebi: Jaz se peljem v Litijo.

—Ali vi niste oÏenjeni? vpra‰a gospa zastopnika.

BES

ZAKONCI

143

—Ne, nisem. Imel sem smolo. Seznanil sem se veãkrat

in enkrat bi se bilo Ïe skoro zgodilo.

—A zakaj se ni?
—Veste, razlaga tudi z rokami zastopnik, zame je ko-

linska voda pri Ïenski nad vse. Moj nos, oprostite, je
stra‰no natanãen. Bil sem nekoã — saj dovolite — pri
njej in konci prstov so ji di‰ali — oprostite — po priku-
hi! Potem se je vse razdrlo.

Trgovec nagrbanãi ãelo in misli. On dela za rodbino,

dela, dela, dela. Ko ponavlja v mislih glagol »dela,« mu
sili v glavo kri in srd mu raste in raste. âe je kdo tukaj,
ki ima pravico do razvedrila, tedaj je on prvi, najupravi-
ãenej‰i.

Gleda temneje in temneje, ko mu rastejo pred oãmi

du‰e ogromni stro‰ki. In beseda, sicer neizgovorjena, ali
teÏka kakor skala pada za besedo. Sinovi … hãere …
zdravniki … ‰ole … babice … dekle! In vsi jedo, jedo …

—Kaj Vam je? vpra‰a skoro pla‰no gospa.
—O … niã, se prepla‰i tudi trgovec, najmileje se na-

smehlja in dostavi: Dovolite, da sem Va‰ najponiÏnej‰i
sluga!

Vlak nenadoma zapiska in dama se zdrzne.
—Tunel! vzklikne.
—Le brez strahu pa korajÏo, svetuje zastopnik. Ali naj

sedem k Vam?

—Ne, hvala!

BES

ZAKONCI

144

Trgovec ‰e vidi, kako se dama stisne v pled, nato ob-

jame vse tri tema. Zadnje vpra‰anje popotnika mu ‰ine
‰e enkrat skozi glavo kakor oster in ognjen trak in zade-
ne ga v Ïivo. Kaj je rekel, kaj je rekel? se zmedeno iz-
pra‰uje v mislih, a nejevolja v njem raste in se ‰iri. Dol-
go se muãi z obãutki, ki se me‰ajo drug preko drugega,
naposled vzdahne in nagne glavo: Pelje se na Dunaj,
pregiblje ustnice brez glasu, pelje se! Naj jo ima, bodi
mu!

Vlak drdra pod tunelom, trgovec iztegne nogo in se

neãesa dotakne. In … zdi se mu, da je to koleno gospe.
Trgovec je mlad z enim mahom. âuti, kako teãe po nje-
govih Ïilah kri. In med moÏgani se posveti milo vpra-
‰anje, kakor bi posijala luã: Ali bi se peljal na Dunaj?
Peljal bi se, peljal bi se, odgovarjajo vsi njegovi udje v
zboru in zlogi padajo natanãno v sunke dreveãega vla-
ka.

Polagoma se zopet sveti in mahoma plane v kupe

dan. Trgovec pogleda in vidi, da se je ti‰ãal s kolenom
soseda. Njegova mladost upade kakor napihnjena igra-
ãa, ãe ji uide sapa. Zamahne z roko in gleda skozi okno.
Pred ãelom mu stoji vpra‰anje: Ali je vredno, ali je vred-
no? In za odgovor premika brezglasno ustnice: Minilo,
minilo bo!

Zunaj je oblaãno, dolgoãasno in vlaÏno. Daleã sredi

polja teãe bela cesta in po njej kima konj in vleãe voz

BES

ZAKONCI

145

mrve. Po polju je raztresenih nekaj kmetic, ki ãepe in se
ozirajo za vlakom. Vse so stare, grde, sitne.

—Ali imate vi ‰e daleã do tja, kamor ste namenjeni?

vpra‰a trgovec soseda

—·e nekaj pota je, pravi zastopnik.
Seveda ga je, si misli trgovec pikro, koliko ga je! Pel-

je se na Dunaj … poznamo take ptiãe po perju! Hodi
sam po svetu. Sram ga bodi, nima skrbi za drugega ka-
kor zase … pelje se na Dunaj, kakor gotovo me je mati
rodila!

Trgovec vzdahne, meÏika za zlatookovanimi na oãni-

ki in pred njim zija votlo vpra‰anje: âemu Ïivimo?

Nato gleda sanjavo v Ïivo in polno naroãje lepe gos-

pe in si v du‰i odgovori: Jaz sem Ïrtev.

Vsi molãe, ali vlak drãi na postajo. Trgovec vzame

svoj kovãeg, vrÏe povr‰nik preko rame, pogleda mimo-
grede okoli sebe in dahne komaj sli‰no: Zbogom…

Ko gre preko prvega tira, zaãuje za seboj znan glas,

ozre se nehote in vidi zastopnika, ki izpra‰uje konduk-
terja.

—Koliko, koliko, he, je ‰e do Celja?
Trgovec obstane, osveÏi se, poslu‰a in meÏika.
—Koliko, he, je do Celja?
Trgovec ‰e vedno stoji napol okrenjen proti vlaku in

izpod brk se mu krade izraz zadovoljstva:

—Torej v Celje se pelje, mrmra. V Celje!

BES

ZAKONCI

146

Lahkotno stopa naprej in ponovi na glas: V Celje

se pelje!

Nasmehne se. Leze na koleselj, ki ga ãaka pred posta-

jo, in voznik ga pozdravi:

—Dober veãer Bog daj, gospod!
A trgovec odgovori mrmraje:
—Pelje se Celje … no, le v Celje, vraga ima tudi on od

vsega tega!

In med drdranjem voza ‰e vedno ponavlja:
—Dobro je, urejeno je!

BES

ZAKONCI

147

NA POâlTNICAH

o je stopil Ciril na kriÏi‰ãu Ïeleznic iz lokalnega vla-
ka in se ozrl po peronu, je takoj opazil brata. Bil je

popolnoma podoben oãetu. âokat, ne visok, brez brk na
prostranem, mesnatem obrazu in poniÏnih, ‰irokemu
hrustu neprimernih in prekrotkih oãi. Dolg, droben in
ko‰ãen je hitel Ciril proti njemu v ‰irokih, nevoja‰kih
korakih, mu stisnil v debele dlani svojo belo, ozko in
dija‰ko roko ter ga poljubil.

»Ali si laãen?«
»Ne, hvala, Metod!«
»Ali Ïejen si gotovo. Jurist je vedno Ïejen, he-he!«
»Seveda!«
·la sta v restavracijo in pila pivo. Metod je pravil o

svojem leto starem sinãku Du‰anu, o svoji teÏki Ïelez-
ni‰ki sluÏbi, ki mu pokrade polovico noãi, in o svoji Ïeni
Zorani. Iz stavkov, iz besed, iz naãina izraÏanja se je vi-
delo, da jo oboÏuje tiho in iskreno. Pozna njene slabo-
sti, na‰teje jih po vrsti in opraviãi sproti drugo za drugo.
Ona zjutraj dolgo leÏi, ali to zaradi tega, ker jo boli sicer
glava. Pripeti se, da je nekatere dni zelo ciniãna v misli

BES

ZAKONCI

148

in besedi, ali tega ji tudi Ciril, njegov bratec, ne sme ‰teti
v greh, zakaj znano je, da imajo vse lepe Ïenske svoje
slabosti.

Ciril Zorane prej ‰e ni videl in predstavljal si jo je tako,

kakr‰na je bila soproga mladega sodnika v njegovem
kraju. Visoka, moãna, svetlih, teÏkih las in velikih, jasnih
oãi. Toda med tem sta stopila v vlak in njegova pozor-
nost se je zasukala na Kras, ki ga do tedaj ‰e ni videl, in
zlasti na morje, ki je pogledalo za malo postajo izmed
skalovja kakor ogromno zeleno oko. Veãalo se je na vse
strani in se razlivalo v smaragdno ravnino, ki v svoji da-
ljini ni imela konca.

Iz vlaka sta stopila na majhni postaji. Tista Ïenska,

visoka in zdrava, zagorelih, rdeãih lic in temnorjavih las,
je bila bratova Ïena. Z desnico je segla proti Cirilu, izteg-
nila vrat in ga poljubila na obe lici. V vsem tem je tiãa-
lo nekaj mo‰kega. In ko so sedeli kmalu nato pri kosilu,
je rekla odkrito, da ji ta »dolgi in nerodni ãlovek« uga-
ja.

Îivljenje se je prav udobno razvilo. Brat je toÏil, da

ima silno naporne noãne sluÏbe, a Ciril in Ïena, ki sta
marsikatero noã prekramljala pri ãaju, sta se prepriãa-
la, da pelje mimo postaje komaj vsake ‰tiri ure en vlak.
Ker sta skupaj to novost dognala, sta jo tudi skupaj Me-
todu oãitala. Smehljal se jima je in skrbel za to, kako bi

BES

ZAKONCI

149

se mogel ãimprej oprostiti pomenka, se iztegniti po dol-
gi zofi in zadremati. Njegova najveãja slast je bilo spa-
nje. Dni, ko ni imel sluÏbe, je prespal. Kadar je bil po-
noãi prost, je spal do zadnje minute. Zjutraj, ko je brliz-
gal vlak proti postaji, je letel preko sobe, kjer je spal Ci-
ril, in vtikal spotoma levico v levi rokav suknje. Po ka-
menitih stopnicah je lomastil v pritliãje, da je odmeva-
lo po vsej hi‰i. In po kosilu, ko je imel par minut ãasa, se
je spustil vznak po naslanjaãu in z genljivo milobo za-
dremal.

Du‰an je bil majhen, ãrnolas in zdrav fantek. Igral se

je najveã z mizarskim orodjem. Ljubil je Ïeblje, poseb-
no dolge in moãne Ïeblje, ki jih je zabijal za hi‰o v zem-
ljo. Veselila ga je Ïaga, velike kle‰ãe ‰ãipalke, sveder in
dleto, s katerim je delal v zemljo luknjice in jarke z glad-
kimi stenami.

Ob veãerih so hodili Du‰an, Zorana in Ciril na izpre-

hod po oljãnem drevoredu proti morju. Vselej takrat je
Ïe pihala od morja rahla in hladeãa sapica. Bilo je, kakor
da se vali pod vsem ‰irnim nebe‰kim ‰atorom, po kate-
rega stropu sveti zvezda ob zvezdi in sije luna in gleda
svoj obraz v morski gladini, neka nevidna in blaga ute-
ha, ki objema vse to obreÏje in ‰e kraje daleã za njim.
Telo diha zdravo in sveÏe, a du‰a se razmahne, razprhu-
ta se kakor prebujena in na novo oÏivljena ptica ter za-
kipi v tisoãerih ãuvstvih.

BES

ZAKONCI

150

·li so ob morju in Zorana je vzkliknila in skoãila na

skalo kakor plaha devica, ki ji je planil pod noge mar-
tinãek.

»Kaj pa ti je?«
»Obliznilo me je!«
»Kaj?«
»Morje!«
Valovi so se iztezali res po produ, enakomerno tajno

po‰umevajoã in pra‰eã se v nebroje belih pen. Med ‰pi-
lje in kotanje je pljuskala voda in se pretakala vanje in
zopet iz njih s ãudnim grgranjem V splo‰ni noãni ti‰ini
je bilo, kakor da je Ïiv ves breg, da tiãe pod skalami in
med njimi morske Ïivali, ki golãe iz svojih skrivali‰ã v
zvezde in mesec in v vso to blago poletno noã.

Ciril je imel v domaãem kraju dekle, ali pripetilo se je,

da so minili dnevi in tedni, in on se ‰e vedno ni odloãil
za to, da bi ji pisal. Veãkrat so se o mraku kopali. Tista
temna postava, ki je stala na skali in se v meseãni svet-
lobi svetlikala kakor mokra ãrna riba, je bila Zorana.
Du‰an se je motal po morju okoli skale, se oklepal nje-
nih nog in klical Cirila na pomoã.

»Pojdi pomagat, stric, da vrÏem mamo v morje!«
»Takoj,« se je smejal in bredel bliÏe oprezno tipaje, da

ne stopi na oster kamen ali na izbru‰eno lupino ‰koljke.

»Le poskusita!« je zabiãala. »Oba potopim!«

BES

ZAKONCI

151

Du‰an je vriskal od veselja, ko je iztegnil stric roko

proti beli nogi njegove matere. Tepel je po valovih, te-
kel iz morja in ploskal z debelimi roãicami. Zorana je
omahnila preko Cirila in ga zgrabila za mokre lase. Tudi
on se je je oklenil, ali hipoma sta oba obtiãala in se za-
gledala drug drugemu zaãudeno v oãi. Njej je bilo tako
toplo in udobno pri srcu in takoj je ljubeznivo spustila
njegove lase.

»Niã se ne boj, Cirilãek!« se je smejala.
On pa se je razgrel in razburil, da ni mogel govoriti. In

mislil je v tej vznemirjenosti, da bi prijel to Ïensko in jo
odnesel na breg kakor odnese morski ropar svoj plen.
·ele Du‰an, ki je pribredel k njima in izpodbujal k na-
daljnjemu boju, ga je iztreznil.

Ko so se oblekli in ‰li domov, je dejala Zorana:
»Du‰anãek, ãe te vpra‰a papa, kje smo bili, ni treba

povedati, da smo se kopali.«

»âemu to?« je mrmral Ciril, »Zdaj bo ‰e to povedal?«
»Kaj?«
»Da si mu naroãila, ãesa naj ne pove!«
·li so nekaj ãasa molãe in Zorana se je spet oglasila.
»Striãek nekaj zabavlja, ali Du‰anãek drÏi z menoj.

On, kajne, ne bo sploh niãesar govoril, temveã slekel se
bo in legel spat.«

»âe bo‰ dala sladkorja, mama, in sicer velik kos. âe

ne, bom vse povedal.«

BES

ZAKONCI

152

»Sladkorja dobi‰, kolikor bo‰ hotel.«
Ko se je Ïe videla postaja, je vpra‰al Ciril nekoliko

mraãno:

»Zakaj se neki pogajata? Kaj se je zgodilo?«
In na to vpra‰anje si je odgovoril sam trdo in mrzlo:
»Niã!«
In tudi Zorana se je posvetovala v mislih sama s seboj.
»Kaj se je zgodilo,« je ponovila polglasno, ko so bili Ïe

v veÏi, in odgovorila skoro ‰epetaje vrhu stopnic, kjer je
bilo popolnoma temno, »sama ne vem …

Po veãerji so posedeli v kuhinji. Zorana je natakala ãaj,
Metod je tiãal v kotu na zofi in si priÏigal smotko,

Ciril je slonel z obema komolcema na robu mize, obr-

njen s hrbtom proti vratom, ki so bila odprta v sobo,
kjer je gorela drhtava brlivka, in Du‰an spal v svoji viso-
ko ograjeni posteljici. Kuhinjsko okno je bilo na steÏaj
odprto in tiste drobne kresnice, ki so trepetale globoko
tam v noãni daljavi, so bile pristani‰ke svetilke velikega
obmorskega mesta

Na steni blizu ‰tedilnika je premikala svoje nihalo na-

vadna stenska ura, iz ãa‰ic na mizi se je kadil ãaj, Metod
je majal cigaro, ki mu je visela izmed ustnic, in modro-
val.

BES

ZAKONCI

153

»Vidi‰, Ciril,« je rekel in gledal dobrohotno in zado-

voljno svojo Ïeno, »poslu‰aj zakonskega moÏa! Prvo na
svetu je, ko odraste‰, da se oÏeni‰. S tem izgubi‰ tiste
neumne misli, postane‰ miren in si poraben za to ali
ono pametno delo. Najveãjo skrb povzroãajo samcu
Ïenske. Poglej te ne‰tete tisoãe, ki letajo po promenadah
in po trgih, po‰iljajoã poglede za Ïenskami. Koliko jih
hodi pod okni — sem in tja, tja in sem premisli, bratec,
koliko! In koliko takih nesreãneÏev sedi po klopeh sta-
rih drevoredov in vzdihuje. In spomniva se tudi tistih
reveÏev, ki so legli samo zato v posteljo, da so pregreli
blazine in da se morejo po besedah znamenitih pevcev
obraãati po »vroãi postelji,« iztezati roke izpod odeje in
grabiti Ï njimi v temo po tistih o‰abnih ljubah, ki se v
svojih daljavah zanje ne zmenijo.

»Zakonski moÏ pa ima vsega, ãesar potrebuje, doma.

Brige mladih let preminejo, pota po promenadah — ko-
liko kilometrov prehodi tak ãlovek en sam veãer! — pre-
minejo, drevoredi preminejo, okna preminejo, premi-
ne …«

Metodu so se zaprle oãi do polovice, ali kadil je po-

malem ‰e vendarle.

»Îena,« je dodal poãasi, »je mnogo veã vredna, kakor

se zdi ãloveku tako … na prvi pogled … dasi se mu zdi Ïe
takrat vãasih veã vredna, kakor je … v resnici vredna …
Torej, oÏeni se!«

BES

ZAKONCI

154

»Na‰ gospodar Ïe spi!« je rekla Ïena.
»Ne-e,« je zategnil Metod in popolnoma zaprl oãi.
Cigara med ustnicami mu je poãasi ugasnila in zdrs-

nila po bradi in telovniku na tla.

»Zdaj sva Ï njim za nocoj odpravila!« je dejala Zora-

na in pogledala pod mizo za smotko.

»Ne ‰e, ne ‰e!« je odmajal Metod z zaprtimi oãmi.
Poãasi je pogledal, globoko vzdihnil, se prijel za mizo

in vstal. ·el je okorno proti vratom v sobo, se na pragu
obrnil in napravil z roko kriÏ.

»In nomine patre,« je vzdihnil, »Bog vama daj sreão

vsake kvatre, pa lahko noã!«

Od‰el je v temo in kmalu so za‰kripale vzmeti poste-

lje, na katero je legel.

Zorana je slonela nekaj ãasa na oknu, se obrnila in

rekla:

»Pojdiva na hodnik, tako lepa noã je nocoj.«
Ciril je vstal in nesel za njo svoj ãaj in cigarete. Zora-

na je priÏgala sveão v tulpi iz rdeãega stekla in postavi-
la vse skupaj na malo pleteno mizico, za katero sta se-
dela. Plamen sveãe se je zibal in zvijal v dihu hladeãe
morske sapice in vse okrog je molãalo in spalo v Ïivem,
zdravem in lepem snu.

»To so take noãi,« je dejala Zorana, »v katerih ãlovek

lahko misli in misli, sanja nazaj in sanja naprej in gleda
vedno z odprtimi oãmi v te zvezde, po morju za luãjo, ki

BES

ZAKONCI

155

se premika z ribi‰ko ladjo, ali za utrinkom, ki je padel z
neba.«

»Zorana, ti govori‰ kakor kaka pesnica. To, mislim,

ima‰ od tega, ker pijeta z moÏem samo ãaj in pivo. Od
teh reãi postane ãlovek len in otoÏen. Pri vas manjka po
mojih mislih vina.«

»Ne, ne.«
»Potem menda bere‰ kak‰nega vraga, da se naleze‰

teh zvezd, noãi, lune in tako dalje. Katerega poeta pa
najbolj ãasti‰?«

»Lenaua!«
»A, tako! Torej njegova miloba in Ïalost se pretakata

po tvojih Ïilicah. ,Weil’ auf mir, du dunkles Auge, über
deine ganze Macht’ … brr!«

»Zakaj brr?«.
Podprla je z rokami obraz in gledala prijazno vanj.
»A, ti ima‰ tudi ãrne oãi? Iz njih govore — dovoli, da

se ti malo smejem — du‰e.«

»Kdo pa drugi naj govori!« se je zavzela in za dokaz je

nadaljevala:

»Bila sem stra‰no zaljubljena v ãloveka, ki nisem ni-

koli Ï njim govorila. Ne vem, kdo je, in ne vem, kaj. Vse
noãi sem sanjala o njem in enako — prepriãana sem —
tudi on o meni. Ko sva se sreãala, kako so se pozdravile
najine oãi, kako so se nasmejale in si povedale v par tre-
notkih cele strani romana!«

BES

ZAKONCI

156

»Zakaj se pa nista seznanila, ãe sta bila tako zaljublje-

na?«

»Njemu ni bilo do tega in meni tudi ne. Lep‰e je bilo

tako. On ne pozna nobene moje slabosti in jaz nobene
njegove ne. A v mislih in fantaziji sva doÏivela vse, veã,
nego bi nama bilo morda mogoãe doÏiveti v resnici.
Pozneje se je on oÏenil, a najina ljubezen je trajala da-
lje. Tudi ‰e takrat je gibala, ko me je snubil Metod, in vse
do tedaj, ko sem se odpeljala s svojim moÏem.«

»Presneti Lenau, kaj je napravil s teboj?«
»Meni je to tako jasno in prijetno … jaz ne vem … ali

ne more‰ ti tega razumeti? To je najveãje bogastvo, ki ga
ima ãlovek. Na‰e misli, na‰i spomini, na‰a domi‰ljija, ki
nam da, ãesar Ïelimo. Stvari, ki jih ne sme videti svet,
lahko doÏivljamo v njej. Dogodki, ki so nam sladki, a
prepovedani, so nam v njej na razpolago. In besedniki
na‰ih misli so na‰e oãi.«

Ciril je gledal njene bele in polne komolce, ki so se

ti‰ãali mize, in njen vrat, ki je bil vitek in bel kakor la-
bodji.

»Ali ne razume‰ tega?«
»A … da so besedniki na‰ih misli na‰e oãi?«
»Da!«
»Zaradi tebe … naj bo, Zorana!«
»Da tisto, ãesar ne smejo na‰a usta nikoli povedati,

izreko lahko na‰e oãi?«

BES

ZAKONCI

157

»Dobro je!«
»To je resnica … prepriãaj se … Glejva si v oãi, brez

besed!«

»No, glejva si!«
Utihnila sta, slonela oba z rokami na mizi in si gledala

v oãi. Njene punãice so bile velike in ãrne kakor okrog-
la in vlaÏnosvetla zrna. Zdelo se je, da se polagoma ‰e
veãajo, in bilo je, kakor da bodo zalile vse podolgovate
in nekoliko po‰evno viseãe oãi. Na lahko se je priãelo
nekaj utrinjati v njih, kakor bi bilo to nekje daleã zadaj.
Potem se je ta toplota bliÏala z ognjem vred, ki je Ïarel
sredi punãic kakor sredi ãrnih kamenov. In ta Ïar in ta
toplota sta priãela peãi in Ïgati in bliÏala sta se bolj in
bolj, dasi so oãi mirovale na istem mestu. Ciril je zaãu-
til v glavi nenadno preseneãenje, ki mu je lezlo po Ïilah
— in preplavilo vse telo. Stresnil se je in umaknil oãi.

Zorana je podprla brado z levo dlanjo in obrnila gla-

vo proti morju. Dolnji del njenega uhlja, ki je gledal maj-
hen in okrogel izpod rahlo poãesanih temnih las, je bil
zalit s krvjo, kakor bi gorel. In okoli ustnic ji je trepeta-
la drobna in komaj vidna senca. Okrenila je glavo nazaj
in rekla:

»Prekinil si … vse si pokvaril.«
»Kaj, kaj?« je dejal skoraj v zadregi.
»Hotela sem ti reãi ‰e marsikaj.«

BES

ZAKONCI

158

Molãala sta oba dolgo ãasa in se potem poãasi in obo-

tavljaje odpravljala v sobe. Poslovila sta se res nekako
tako, kakor bi Ïivela s svojimi mislimi v drugem svetu,
kjer ni rok, ki se i‰ãejo in oklepajo druga druge.

Ciril je legel in v sanjah mu je govorila Zorana resniã-

no besede, ki mu jih v Ïivljenju skoro ne bi bila mogla
nikoli povedati.

Zjutraj, ko se je umival in o tem premi‰ljal, si je pljus-

kal v lica in ãelo mrzlo vodo in mrmral:

»Treba je, da grem … treba je, da grem!«

Nekega dne sta sklenila Metod in Ïena tole: Zorana se
popelje v bliÏnje obmorsko mesto, da preskrbi nekaj po-
trebnih stvari zase in za dom, in Ciril jo spremi, Metod
in Du‰an pa ostaneta doma in preÏivita dan po Du‰a-
novem okusu. Dopoldne se bosta kopala v morju, po-
poldne spet, med ãasom pa bosta zbila iz desek in Ïeb-
ljev velik hlev za Du‰anove konje.

Ciril se je takoj vdal splo‰ni Ïelji in Ïe zjutraj proti

osmi uri sta sedela z Zorano sama v kupeju drugega
razreda, mahala skozi okno Du‰anu in Metodu v slovo
in drdrala z vlakom s postaje.

Zorana je imela na sebi ãrno krilo, ki se je tesno opri-

jemalo njenih zaokroÏenih bokov, in ãrno bluzo iz ãipk,
skozi katere se je motno svetlikala njena zatemnela polt.

BES

ZAKONCI

159

Sedela je nasproti Cirilu v smeri, v katero je vozil vlak.
DrÏala je desno roko kvi‰ku proti obrazu in zapenjala
ãrno in svetlo rokavico po zapestju.

»Prosim te,« je rekla, »zapni mi!«
In Ciril, mlad in sveÏ, se je ljubeznivo lotil drobnih

gumbov in jih pretikal skozi male gumbnice. Ko je bil s
tem gotov, je segla Zorana za hrbet po torbo, jo v na-
roãju odprla, vzela iz nje denarnico in mu dala par v
okroglo kepico zmeãkanih bankovcev.

»To ni mojega moÏa denar, to je moj denar. Poslal mi

ga je prvega oãe. Deni ga v svojo listnico, da bo‰ kava-
lir. «

Ciril se je smejal in po njegovih belih zobeh se je sve-

tilo solnce, ki je sijalo Ïe vroãe in moãno skozi odprto
okno. Na desno, kjer sta sedela, se je ‰irila brezkonãna
morska ravan, vsa svetlozelena in Ïiva, ob obali so pla-
vali po njej ãolni z izletniki, dalje ribi‰ke barãice z beli-
mi, rjavimi in zelenkastimi jadri, napihnjenimi od vetra,
in ‰e dalje so se prikazovali od ãasa do ãasa parniki, ãrni
in trdni, neusmiljeno deleãi valove in puhajoãi gost, ãrn
dim, ki se je vil za njimi v dolgi ohlapni ãrti. Po bregu
nasipa, koder je ropotal vlak, se je stresalo v rahlih sun-
kih sape rosno grmovje, roÏe, ki so se dvigale visoko iz
tal, so zamahovale z glavami, se poãasi mirile in narav-
navale zopet svoje oãi naravnost v solnce.

BES

ZAKONCI

160

»Ciril,« je vzkliknila veselo Zorana, »povedati ti mo-

ram, da nimam danes v mestu prav nobenega posla. In
ãe ga tudi imam, ga ne maram imeti.«

»No preveã lepo! Ubogi zakonski moÏje! Te dni, kar

te poznam, sem sklenil, da se ne oÏenim.«

»Eh, ve‰, vãasih mora‰ lagati. Saj ne laÏe‰ zato, da bi

storil komu kaj hudega, da bi koga kako o‰kodoval, da
bi imel pri tem lopovski namen, temveã le zato, da si na
skrivaj, nikomur na ‰kodo, privo‰ãi‰ veselo urico sredi
neskonãnega reda enoliãnih in vsakdanjih, en sam krat-
koãasen dan med neznansko vrsto pustih in navadnih.
Pretegne‰ se nekoliko, zadiha‰ (Zorana je iztegnila roke
od sebe, stisnila pesti, napela prsi in se globoko oddah-
nila), takole si misli‰, no, danes se mi vendar godi po
volji ali vsaj drugaãe nego vse druge dni.«

»Vse tako mislim, da bom moral gratulirati bratu, ki

je na‰el tako moderno Ïeno.«

»Eh, Cirilãek, fantek moj, ti ne ve‰ ‰e tega, kaj je sve-

ti zakon! Kako se to vleãe in prede in plete in zopet vleãe
in vleãe!«

Dotaknila se je naglo njegovega kolena in vzkliknila:
»Kak‰no solnce, koliko ga je, kako je vse to ‰iroko,

neskonãno na svetu, a jaz sem kakor muren v luknji. Ali
danes, Ciril, zapomni si! Mi, to sva jaz in ti, vse polomi-
mo, kar di‰i po starih registrih!«

BES

ZAKONCI

161

Pripeljala sta se v mesto, juÏinala v elegantnem hotelu

in hodila potem po ulicah roko v roki.

»Bog ve,« je rekla ona, »ali kdo verjame, da si ti moj

moÏ!«

»Saj nisem!«
»Seveda ne! âe bi bil, bi ne hodila s teboj, temveã bi

te bila sita do grla.«

Opoldne sta kosila na verandi udobne restavracije in

kmalu nato sta si vzela izvo‰ãka in se peljala v okolico
onostran mesta. Pri‰la sta v majhno kopali‰ãe s prijaz-
nimi vilami in hoteli in si najela v enem, ki je stal ãisto
tik morja na skalah, sobo.

»Vinsko karto sem!« je rekla Zorana.
Natakar jo je prinesel in izbrala je tako marko ‰am-

panjca, da ji ni delala izbira sramote.

»In mnogo kozarcev prinesite! Tenkih, visokih, svet-

lih!«

Ciril je sedel v foteljn skoro sredi sobe, Zorana je se-

dela ob strani mize s hrbtom proti oknu. Mizica za po-
sodo z ledom, kjer je tiãala steklenica, je stala na sredi
med obema.

»Na na‰o mladost!« je rekla, ko sta bila sama, prijela

ãa‰o ãisto pri dnu in trãila s Cirilom, da je veselo zape-
lo.

»Eks!« je rekel Ciril, izpil in si obrisal ustne.

BES

ZAKONCI

162

»Ob steno Ï njim,« je dejala ona in vrgla svoj prazni

kozarec ob zid nad vrati, da se je razletel na vse strani.

»To znamo tudi mi,« je rekel Ciril in vrgel kozarec ob

zid tik vrat. Veãina svetlih ãrepinj je padla po rdeãem
kanapeju, ki je stal v tistem kotu.

Vnoviã sta natoãila, vnoviã izpila in vrgla ãa‰i ob zid.
»Tega mi manjka,« je rekla Ïivahno Zorana, »tega!«
»·ampanjca torej!«
»Ne, Ïivljenja. Kaj takega, kakor je dana‰nji dan. Gre‰,

ukrade‰ se, iztihotapi‰ in hipoma je vse za tvojim hrb-
tom kakor za deveto goro: sveti zakon, gospodinjstvo in
take reãi. Poglej, izmuznila sva se, in zdaj sediva moÏu
in Bogu za hrbtom. Ti, zaple‰iva eno!«

»Kje pa je godba?«
»Misliva si jo! Misliva si oba Leharjev valãek iz ,Vesele

vdove’. Tra-rarara, tra-rarara, la la la … Ali si misli‰? To
ti mora takoj igrati po u‰esih!«

»Mislim si!«
Ciril je vstal, umaknil stol k steni, prijel z levo njeno

roko in poloÏil desno za njen vitki pas. Zaplesala sta
tiho, mladostno, kakor bi letali nad preprogami dve lah-
ki ptici.

»Izborno,« je rekla ona. »Moj poklon, plesati zna‰!«
»Plesal bi … dolgo,« mu je u‰lo nepriãakovano.
Stal je sredi sobe in nekaj premi‰ljeval. Bil je vroã in

po ãelu pod lasmi se mu je svetilo veã potnih kapljic. ·el

BES

ZAKONCI

163

je po stol, ga peljal na sredo sobe k mizi in sedel. Iskal je
po Ïepih in vpra‰al:

»Ima‰ ‰e kaj cigaret?«
»Ne! Naroãi! Tudi steklenica je prazna.«
Pozvonil je in dobila sta vina in tobaka.
Zopet sta trãila, izpila in razbila kozarca. Ta tresk ob

zid in to rezko padanje ãrepinj se je prilegalo Ïivcem, ki
jih je spravilo moãno vino v razko‰no trepetanje. Zora-
na se je zleknila nazaj, poloÏila levo koleno preko des-
nega in v ãrni nogavici tiãoãa vitka Ïenska noga je gle-
dala o‰abno in ponosno izpod temnega krila.

Ciril je bil v obraz rdeã, ustne je imel suhe, videl je vse

Zoranino zdravje, vstal je, obstal tik nje — in ‰el dalje do
okna. Ona se ni zgenila.

»Zakaj pa gleda‰ skozi okno?« ga je vpra‰ala
Vrnil se je poãasi in se sklonil nad njo:
»Zaradi tega,« je odgovoril pridu‰eno in jo poljubil.
»Zaradi tega,« je ponovil in jo ‰e enkrat poljubil
»Ne sme‰ tako,« je rekla ona ljubeznivo in ga tudi sa-

ma poljubila.

»Ne sme‰, bratec moj, ne sme‰!«
Poãasi in prijazno mu je poloÏila roko okoli vratu in

se smehljala z mokrimi in sreãnimi oãmi.

BES

ZAKONCI

164

Cirila je bolela ponoãi glava. Prebudil se je in premi‰ljal
dolgo o minulem veãeru. Bilo je, kakor bi ravno ta gla-
vobol obdal vse njegove misli s posebno treznostjo in
nemladeni‰ko resnostjo. Gledal je za hip svoje Ïivljenje
kakor starec, ãigar pameti ne more premotiti niti naj-
slaj‰i uÏitek. In z glavobolom in Ï njim zdruÏeno hlad-
no razsodnostjo misli je vstal in se oblekel.

Metod je imel sluÏbo, a vendar je pri‰el k zajtrku v

kuhinjo, kjer sta pila skupaj kavo. Vrata v spalno sobo,
kjer je oblaãila Ïena Du‰ana, so bila odprta.

Skozi nje je prihajal tale pomenek:
»Tisti hlev, ki ga je napravil vãeraj papa, ni za rabo.«
»Zakaj ne?«
»Ker so jasli iz papirja.«
»Saj so dobre«
»Pa niso! Jasli morajo biti lesene!«
Ciril je rekel tako glasno, da se je moralo ãuti po vsem

stanovanju, tole:

»Dragi moj Metod, naznanjam ti oficijelno, da odpo-

tujem danes ob poldvanajstih dopoldne proti domaãe-
mu zaviãaju.«

»Tvoj humor ima jetiko! Ka‰lja!«
»Odpotujem, vse zastonj!«
»Ali, ali — kaj pa ti je butnilo v glavo?«
Ciril je govoril s prijaznim smehljajem in si domi‰ljal,

da je zaradi njegove izjave padlo Zorani v sobi iz rok

BES

ZAKONCI

165

tisto, kar je v njih ravnokar drÏala. NajbrÏ Du‰anovi
ãevlji.

»Imam neke stvari, zaradi teh stvari neke obveznosti,

in ãe se pes obesi, ni mogoãe drugaãe kakor tako, da se
ob poldvanajstih odpeljem.«

Metod se je sklonil k njemu, se ozrl okoli in po‰e pe-

tal:

»NajbrÏ te je ona razÏalila. Vãeraj, kaj? Njej pride veã-

krat kaj pikrega z jezika … prosim te po bratovsko,
oprosti to reã!«

Ciril je samo odmajal z glavo. Zorana je stopila poãasi

na prag. Obleãena je bila v temnoroÏast spalni pla‰ã, ki
je kroÏil v elegantnih gubah po njenem visokem in le-
pem stasu. Roke je imela gole do komolca, vrat globo-
ko do prsi, a lasje so bili mastni in potni.

»âemu mu brani‰, ãe hoãe iti?« je vpra‰ala Metoda, ki

jo je pogledal, kakor bi prosil pomoãi, in zganil rami.
»âlovek je najbolj sreãen tedaj, ãe uganja neoviran to,
kar ga veseli.«

Prenehala je za hip in ãez nekaj ãasa dodala sluÏbeno:
»Kje je neki na‰a dekla? Reci ji, naj mu pomaga sprav-

ljati v kovãeg.«

Nato se je obrnila in od‰la.
Malo pred poldvanajsto je leÏal pred peronom Cirilov

kovãeg Ciril in Metod sta stala tik pisarni‰kih vrat in ka-
dila.

BES

ZAKONCI

166

»Meni je prav Ïal,« je dejal Metod, »da Ïe odpo tuje‰

Vse svoje imam rad, a tebe najraj‰i.«

Premi‰ljal je, vlekel iz smotke dim in se ãez nekaj ãasa

spomnil:

»Menda mi nisi zameril, ker — oprosti mi — se mi

tako rado dremlje. To ni bilo zaradi tebe, ne daj Bog, pri-
segam ti! Ali jaz, vrag vedi, ãe bi se naveãerjal in udob-
no sedel, bi zaspal tudi, ãe bi mi pel na u‰esa Caruso.«

»·e slaje,« je rekel Ciril. »No, ne boj se, zaspani bra-

tec, nihãe me ni uÏalil!«

Metod je zopet mislil in med tem je pri‰el vlak. Ko se

je Ciril tik vagona ozrl, je zagledal za sabo Zorano, po-
polnoma belo obleãeno, v belih nogavicah in belih ‰ol-
nih in z belim nageljnom v temnih laseh.

»Pri‰la sem po slovo,« je dejala s smehom »Bog te

Ïivi, Ciril!«

Dala mu je roko in stopila nazaj.
Zlezel je na voz in Metod je nesel za njim oba kovãe-

ga.

»Ti, danes zjutraj, ko si povedal, da odpotuje‰, se je

vme‰ala v najin pomenek nekoliko nespretno moja
Ïena. Povedal sem ti Ïe: nekaj cinizma, to je njena sla-
bost. Hudega gotovo ni mislila. Zdi se mi, da se te bo
jako prijetno spominjala. Prosim te, ne zameri niãesar
ne njej ne meni.«

BES

ZAKONCI

167

Segel mu je v roke in ga poljubil na obe lici. Odhajal

je s svojo rdeão kapo in skrival oãi, da bi kdo ne videl
njegovih solz.

»Hvala tebi in Zorani! Bilo je krasno pri vaju,« je kli-

cal za njim Ciril.

Vlak se je priãel premikati. Pogledal je skozi okno in

mahal z roko vsem: Metodu, debelu‰nemu in trebu‰a-
temu, pokritemu z rdeão kapo, Du‰anu, majhnemu,
skoãnemu kodrola‰ãku, in Zorani, beli in zdravi in lepi
kakor ta poletni obmorski dan.

Sedel je nazaj v kupe, ali nenadoma spet vstal in se

ozrl skozi okno proti postaji. Zadnjiã se je zasvetila nje-
na bela postava in izginila utripoma za voglom. Vlak je
zavozil ob mejo, visoko in pe‰ãeno, in ropotal hitreje in
hitreje. Neznani ljudje so odprli vrata in priãeli odlagati
svoje stvari po policah in klopeh.

Ciril se je zleknil nazaj in gledal predse v steno
»Kako je zdrava, lepa,« je vzkliknil v mislih »Kako

stra‰no sem vanjo zaljubljen!«

Sklonil se je, podprl glavo in se zastrmel v ãrna tla.

BES

ZAKONCI

168

ISBN 91-7301-154-1

www.omnibus.se/beseda

Document Outline

VSEBINA

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Milan Pugelj Črni panter
Milan Pugelj Mali ljudje
Milan Pugelj Evelina in Lina
Milan Pugelj Bela vrana
Milan Pugelj Zgodbe o malih ljudeh
4 Obrzędy zakończenia
Program na Zakończenie Roku Przedszkolnego, pożegnanie przedszkola
Scenariusz zakończenia roku szkolnego w przedszkolu, zakończenie roku
SCENARIUSZ UROCZYSTOSCI ZAKONCZENIA, szkolne, uroczystości, Scenariusze inscenizacji
Złap lato za rękę, Praca, OP, Zakończenie roku
Na poÄąÄ˝egnanie przedszkola, Na zakończenie roku szkolnego
zakoń roku G3, szkolne, uroczystości, Pożegnanie klas, szkoły, Zakończenie roku
pożegnanie zerówki , przedszkole, zakończenie przedszkola - scenariusze, wiersze
SCENARIUSZ UROCZYSTOSCI ZAKOŃCZENIA ROKU SZKOLNEGO W GRUPIE III A
ZAKOŃCZENIA NERWÓW
wstep i zakonczenie
GRUPA CZASOWNIKÓW REGULARNYCH ZAKOŃCZONYCH NA AR
NATO po zakończeniu Zimnej Wojny
SCENARIUSZ UROCZYSTOŚCI ZAKOŃCZENIA KLAS VI 12

więcej podobnych podstron

Milan Pugelj Zakonci

Document Outline