je bil zelo zmoÏen, delaven in toãen, sicer pa je bil ne-
koliko plah, posebno v novih druÏbah nesiguren in na-
pram osebam, ki jih ni poznal, nezaupljiv in neroden. Bil
je bolj majhen kakor velik, bolj debel kakor vitek, po te-
menu brez las in njegovo lice ni imelo nobenega izraza,
ki bi se dal toãno doloãiti. Na topem nosku je kraljeval
nanosnik, vkovan v tenke zlate okvirje, na desni strani
spodnje ãeljusti se je svetil med govorom zlat zob, vode-
ne sive oãi so medlo sijale skozi svetla stekla, niso gle-
dale ne ljudi ne predmetov, temveã plavale nekam
mimo njih in se izgubljale kakor slabotni krotki Ïarki.
Pod nosom je ‰trlela nad ustnico kopa ‰ãetinastih
rdeãkastih brk, vedno skrbno pristriÏenih in svetlika-
joãih se v raznih nijansah. Roke so bile kratke, dlani
mesnate in prsti s ‰irokimi pa kratkimi nohti kakor za-
teãeni.

Stanoval je pri postarni gospodinji, ki je imela ob‰ir-

no stanovanje in oddajala sobe. Sostanovalci so se me-
njavali mesec za mesecem, prihajale so Ïenske in priha-

BES

âRNI PANTER

jali mo‰ki, toda stalen je bil edini gospod ·kropivnik.
Uradne ure je imel vsak dan od osme ure zjutraj do
dveh popoldne. Ob tem ãasu je ‰el iz urada v gostilno,
kjer je kosil. Od tam je korakal domov, posedal v udob-
nem naslanjaãu, prebiral Jurãiãeve in Kerstnikove roma-
ne, se odpravil vãasih na izprehod v mestno okolico in
sedel pri veãerji spet v krãmi. Iz krãme je zahajal z dol-
gim zobotrebcem v ustih redno v kavarno. Pogledal je,
ãe je njegov prostor v kotiãku za vrati prazen, odloÏil
klobuk in palico in se stisnil za mizo. Pil je ãaj, priÏgal
cigareto in ãital veãerne ãasopise. Toda tega dela ni
opravljal pozorno, temveã se je vmes Ïurno zanimal za
vse, kar se je po dolgi in prostrani kavarni godilo. Izza
ãasopisa je premotril s svojimi negotovimi oãmi vsake-
ga pri‰leca, posebno Ïenske, s katerimi ni imel sicer
nikakr‰nih zvez, toda zanimal se je zanje na vso moã.
Gledal jih je, posebno njihove prsi, vratove, boke in
gleÏnje.

Nekega veãera zapazi nenadoma tik svoje mize

damo, stojeão tam in ozirajoão se po kavarni. Zavzdih-
nil je takoj, zakaj take Ïe res ni kmalu videl. Bila je ele-
gantno obleãena v temno rjavo obleko, izpod krila se je
kazalo dvoje majhnih noÏic v finih ãevljih z visokimi
petami, a krog vrata se je ‰iril pedenj ‰irok pas panter-
jeve koÏe, svetlorumene in posute z nepravilnimi, veli-
kimi, Ïametastami, ãrnimi lisami. Ali je bila koÏa prist-

BES

âRNI PANTER

na ali ne, to je postranska stvar, gotovo pa je, da je da-
jala obrazu nekaj posebno sveÏega, nad vse mere pre-
drznega in ãudovito zdravega. Oko je sijalo ãrno in Ïivo,
obraz se je rdeãil in belil ni ustnice in vse poteze so iz-
raÏale samozavest, neustra‰enost in odloãnost.

Pristopil je marker in pomagal sleãi vrhno jopo.
Zdaj je ·kropivnik zardel, zakaj zaslutil je ‰e natanã-

nej‰e njen ãudoviti Ïivot, in kri mu je bu‰ila v vrat in v
glavo. Napol skrit za ãasopisom je sledil vsaki njeni kret-
nji in videl, da se je pomudil njen pogled, ki je ‰vignil
tudi mimo njega, posebno dolgo na oficirju, sedeãem
samem za mizo, ãitajoãem ãasopise in pu‰eãem cigareto
v dolgem rumenem ustniku.

Dama je sedla k nasprotni steni za majhno okroglo

mizo, vzela iz pompadure robãek in ga pritisnila pod
nos. Naroãila je ãaj. Izbrala je moden list in listala po
njem brez interesa. Bela, v stotere gube nabrana bluza,
se je dvigala in rahlo udajala, stopala so poãivala na Ïe-
leznem obroãu, ki je vezal spodaj noge mize, temne oãi
so se dvignile vsak hip iznad ãasopisa, preletele goste in
o‰vrknile vmes tudi ·kropivnika.

Natakar ji je prinesel ãaj. Noge je prestavila z obroãa

na tla, se zasukala na stolu nekoliko po strani in priãe-
la srebati ãaj.

Ravno nasproti ·kropivnika je stalo veliko obe‰alo za

ãasopise. Tik njega je sedel za mizo ofiicir, star dobrih

BES

âRNI PANTER

trideset let, ãrnih las, rjavega, zdravega lica in brezbri-
Ïen. To je bil tisti, katerega si je dama Ïe pri svojem pri-
hodu pozorno ogledala. Med njo in njim je stalo ob isti
strani troje praznih miz. Dama je bila obrnjena napol
proti njemu, on je sedel tako, da je imel obe‰alo za hrb-
tom in damo pred seboj. Toda bil je brezbriÏen. Pred
njim na mizi je leÏala doza za cigarete, najbrÏ srebrna in
znotraj pozlaãena. Ravnokar je vzel iz nje cigareto, jo
vtaknil v dolgi rumeni ustnik in priÏgal. Puhnil je predse
oblak dima in skozi ta dim je opazoval damo, toda hlad-
no, brez navdu‰enja, brez pozornosti. Njej so se zaiskri-
le oãi in se zabodle v njegov mirni, solidni pogled. Takoj
nato je pogledala v ãaj in se popravila na stolu tako, da
se je zazibalo in preganilo v sladki udobnosti celo telo:
najprej rame, potem prsi, za njimi trebuh in nazadnje
boki in kolena.

Oficir je dvignil z mize ãasopis in ãital. Tudi dama je

vzela drug modni list in ogledovala slike. Poznalo pa se
je, da je nekoliko nervozna. Gledala je novomodni klo-
buk, trenila veãkrat zaporedoma z vekami in se zagleda-
la v rob zakajenega stropa tam nekje nad zadnjim
oknom. Stisnila je usta in pri tem sta se pokazala na
rdeãi spodnji ustnici spodnja konca dveh belih zob. Seg-
la je pod ozkokrajni klobuk in popravila nad tilnikom
svoje vranje ãrne lase. Majhna uhlja sta priãela rdeti in
goreti.

BES

âRNI PANTER

Gledala je naenkrat ostro in odloãno oficirja, ki ni pre-

maknil glave in ni dvignil oãi. Vtikal je v ustnik novo
cigareto, jo priÏgal in nato mu je zavil glavo oblak dima.
Ko se je razkadilo, je ãital. Po dolgem ãasu je prekriÏal
noge. Ustnik s cigareto je drÏal med zobmi in mimo
obraza se je enakomerno dvigal stolpec dima, se pedanj
nad ãrno in polizano frizuro vrtinãil kakor rep dobro-
voljne maãke in se tam razstajal in razkrajal. Ko se je ofi-
cir zganil, se je stolpec pretrgal in izgubil. Poklical je mi-
moidoãega natakarja in ga vpra‰al, ãe ima nemara na
prodaj kako vstopnico za veãerno gledali‰ko predstavo.
Natakar jo je imel in domenila sta se. Nato je gledal na
uro, premi‰ljal, segel vnoviã po uro in spet gledal.

Dama je med tem vstala in ‰la k obe‰alniku za ãaso-

pise. Vrtela ga je naprej in naprej, ãitala naslove in ga
ustavila, ko je naletela na ‰op listov, ki so viseli vsi na eni
kljuki in prav za oficirjevim hrbtom. Segla je po njih in
naenkrat je za‰umelo in zaropotalo na tla pet do sedem
velikih dnevnikov v raznih jezikih.

—Oprostite, je rekla oficirju, ki je mirno vstal in priãel

pobirati.

—Prosim, je rekel ãepeã na tleh in po odmoru dosta-

vil: Ali ste hoteli vse to preãitati?

—Ne, je odgovorila. Podlistke sem hotela pregledati.

In, je dodala po ostrem premisleku, i‰ãem po listih, ãe bi

BES

âRNI PANTER

ne na‰la kje kaj o drugem polku gorskih strelcev, kjer je
sluÏil moj brat.

Nadporoãnik je vstal in si popravil bluzo.
—Pn tem polku sluÏim jaz.
—Vidim, je dejala, toda sama ne vem, kako je. âula

sem, da je bil moj brat zadnje tedne vojske dodeljen
drugemu polku gorskih strelcev, toda zadnje pismo, ki
sem ga dobila od njega, je pri‰lo mesec dni pred kon-
cem vojske.

—Kako se je pa, ãe dovolite, pisal?
—Morda, je rekla vljudno, ste tako prijazni in sedete

za trenotek k moji mizi.

—Prosim, se je poklonil in ‰el za njo. Sedla je k steni,

kakor je sedela prej, a on je pristavil stol z leve tako, da
jo je imel na svoji desni.

·kropivnik js gledal ves ta prizor izza »Slovenskega

Naroda«. Do zdaj je razumel vsako besedo, a od mize,
ki je bila bolj oddaljena, je ujel le tu in tam kak izraz. Po
nekaterih glasnejsih besedah je sklepal, da govorita ‰e
vedno o bratu, ki ga noãe biti z vojske. âez nekaj ãasa sta
vstala in ‰la do obe‰alnika. Pokazala mu je svojo gornjo
jopo, ki jo je naglo snel in prinesel ter jo pomagal obleãi.
Ko je natikala ozke rokavice, je govorila mirno in gledala
v tla.

—V gledali‰ãu je zabavneje kakor tukaj, to je gotovo.

Sama vem, da posebno jaz nimam talenta za zabavo.

BES

âRNI PANTER

Spoznala sem sicer ‰e malo mo‰kih, toda mislim, da so
se z mano vsi dolgoãasili.

—Niti oddaleã ni tako, je govoril oficir, ravno narobe

je. Nocoj imam sluãajno vstopnico za gledi‰ãe, toda ãe
vam je ljubo, sem rad pripravljen . . .

Zdaj ji je padla na tla druga rokavica in oficir jo je na-

glo pobral.

Saprament, so se jeÏili ·kropivniku redki lasje od

same nenadne navdu‰enosti, kako se ji prilega ta pan-
terjeva koÏa in kako je sploh vsa ãudovita. Prekrasna
Ïenska!

·la sta mimo njega in izginila skozi vrata.
Kak‰no fino koÏo ima po licu, se je ãudil sam pri sebi

·kropivnik. Zakon s tako Ïensko je sreãa, o tem ni tre-
ba razmi‰ljati. Ali vidi‰ jo enkrat, dvakrat jo sreãa‰ in
odpravil si Ï njo za vse Ïivljenje.

BES

âRNI PANTER

II.

rugi veãer je pravil v gostilni, kjer je ·kropivnik
veãerjal, eden izmed stalnih gostov o lepi Ïenski,

s katero se je bil seznanil. Opisoval je njene posebnosti,
zlasti njeno slabo voljo, od katere je posebno mnogo
pretrpela sama in njena okolica.

—Kdaj je to bilo? je vpra‰al ·kropivnik.
—Vsak dan, je rekel gospod.
—Ne. Mislim, kdaj ste se seznanili s krasotico?
—Dolgo je Ïe tega. Kakih sedem let.
Nato je povedal ·kropivnik, kaj se je njemu pripetilo.

Sku‰al je posebno Ïivo opisati panterjevo koÏo in njen
obraz, ki odkriva tudi nekaj tako odloãnega in deloma
divjega kakor koÏa predrzne inozemske maãke.

In tako bi bilo ostalo vse pri tem brezpomembnem

pomenku, da se ni dogodilo drugaãe. âetrti dan po tis-
tem sluãaju v kavarni — bil je ponedeljek — je pri‰el
namreã ·kropivnik toãno ob osmi uri v urad. Bil je prvi.
Za njim je pri‰la strojepiska, sveÏa, mlada, kakor pona-
vadi, za njo je prismrãal nizki, ãokati in zaripli oficijal, a
zadnji je bil praktikant, ves bled, skoro sive koÏe, krva-
vih oãi in drhteãih rok. Pil ju najbrÏ do ranega jutra.

BES

âRNI PANTER

Prihajale so sluÏkinje, natakarji, delavci, vmes par

natakaric z modrimi in zabreklimi rokami. ·kropivnik je
sedel v drugi sobi, v katero so bila vrata vedno odprta.
Miza pred njim je bila zeleno prebarvana in nenavadno
prostrana. Postavek na njej je zakrival pol stene. Razde-
ljen je bil v manj‰e in veãje predale, med katerimi sta
bila dva tudi z vraticami in kljuãem. Predali spodaj ob
desni in levi so bili dolgi, globoki in ‰iroki. Gornjega na
desni, prostornega, da bi lahko vanj legel, je ·kropivnik
ravnokar potegnil ven in strmel v mnoÏico aktov, ki so
bili zvezani v manj‰e in veãje snopiãe. Iz prve sobe je za-
sli‰al glas, ki ga je takoj vznemiril. Pogledal je v mnoÏi-
co aktov pred seboj in takoj se je domislil. Ozrl se je. Za-
gledal je panterjevo koÏo, rjavo obleko, mala stopala.
Naenkrat mu je ‰inilo po glavi, da je treba poseãi vmes,
ravnati naglo, odloãno. Vstal je in se bliÏal oficijalovi
mizi, ob kateri je stala. Oficijal je pisal. Videl se je samo
njegov prostrani in z raznimi mozoli porasli vrat, dvo-
je modrih uhljev in sredi njih debela rdeãkasta glava.

—Moj poklon, je dejal ·kropivnik.
Dama, ki je gledala ãokca in ãakala, da dvigne glavo,

se je ozrla v ·kropivnika.

—Prosim; stopite z mano.
·la je. Pri‰la sta v njegovo sobo. Ponudil ji je stol na

desni strani svoje mize in sedel tudi sam. Kri mu je

BES

âRNI PANTER

ti‰ãala v glavo, nos se mu je potil in nanosnik je hotel
vsak ãas zdrkniti z obraza.

—Rada bi meseãno sobo.
—Bolj‰o sobo, seveda, je popravil on. S stanovanji je

v na‰em mestu . . . Ïe par let . . . velik kriÏ. Prebivalstvo
se mnoÏi, toda zida se sorazmerno malo. Vendar bomo
sku‰ali za vas kaj najti.

Segsl je v predal nad mizo, poloÏil predse sveÏenj pa-

pirja in pregledoval list za listom. âutil je, da se malo
trese, in to ga je razburilo. Nanosnik mu je pal med pa-
pirje in s svojimi debelimi, zabreklimi prsti ga je komaj
pobral.

—Dovolite, je dejal hripavo in si odka‰ljal, a!i ostanete

vedno tukaj, ali gre samo za teden, dva. Ali ste gospa, ali
‰e samska?

—Vdova sem, je odgovorila, po poklicu farmacevtka.

VsluÏbena sem v lekarni.

—Star‰i torej ne pridejo za vami . . . ali drugi . . . so-

rodniki . . . da bi vzeli eventualno stanovanje?

—Nimam nikogar veã. Bili sva samo dve sestri in sta-

rej‰a je Ïe davno mrtva.

·kropivniku je ‰inilo v glavo, da je pri njegovi gospo-

dinji prazna tista soba tik njega, lepa soba, lega solnãna,
zidovi stari in suhi.

Nasmehnil se je in poÏrl slino:

BES

âRNI PANTER

—Pravzaprav, ãuden sluãaj, se je oglasil in spet za-

ka‰ljal, ravno pri moji gospodinji je prazna veãja soba,
prvo nadstropje, pohi‰tvo zelo okusno, postreÏba toãna.

—Dobro, je rekla dama.
Zdaj jo je ‰ele prviã malo pogledal. Sedela je ravno,

roke je drÏala v mufu, ki je bil iz ravno take koÏe kakor
ovratnik, noge je imela spodvite in prekriÏane pod sto-
lom, na rjavem krilu so se poznala okrogla kolena. Njen
obraz je bil sveÏ, ustnice kakor zrela ãe‰nja, dokler je ‰e
na drevesu, oãi Ïive, ãiste, drzne . . . ·kropivnik je svoje
strahoma umaknil.

—·e va‰e ime, je prosil tiho.
—Ema Kraljeviã, je dejala in vstala. Ponudila mu je

roko. Hvala vam lepa! Stanovala bova tako blizu skupaj.
Povabim vas enkrat na ãaj.

·la je.
·kropivnik je vzel iz Ïepa robec in se obrisal po vsem

obrazu.

—Da bi se tako neumno ne potil, je mrmral. Ema Kra-

ljeviã torej! No, naredil sem dobro.

Nato je vstal, zaprl vrata v sosednjo sobo, kar je bil

izreden sluãaj, in priãel ‰etati gor in dol. Premi‰ljal je,
kako da je vdova, kaj bi bil priliãno njen moÏ, da je go-
tovo brez otrok in da ni izkljuãeno, da se zdaj z njo . . .
pod isto streho . . . bolj seznani.

BES

âRNI PANTER

Tudi pri obedu v gostilni je bil zami‰ljen in sam zase.

V stanovanju je poklical gospodinjo in ji povedal, da je
oddal sobo. Gospodinja je Ïe vedela. Dama je bila pri
njej, za vrati v njeni sobi je stalo Ïe veã pletenih in usn-
jenih kovãgov in skrinj. Vdova je po profesorju, ki je
umrl mlad na su‰ici. Otrok ni imela. Edino njeno znanje
je neki ãastnik, nadporoãnik. Prosila je, da bi jo smel
obiskavati. Gospodinja je dovolila, toda izrecno samo za
tega, za ãastnika, nadporoãnika.

·kropivnik je poloÏil na ãelo svoj debeli in kratki ka-

zalec, stopil po sobi in si tiho dejal: To je prav oni, prav
tisti iz kavarne!

—Îe mogoãe, je rekla gospodinja, ki ga je vseeno ra-

zumela, dasi je govoril tiho, in stala tik vrat dolga in ko-
‰ãena in priletna. Eden sme, ali pa ena, je dodala z od-
loãnim zamahom. Tistega, da bi hodili kar tako sem pa
tja, pa nikakor ne trpim.

Tisti veãer ni ‰el v kavarno, temveã z zobotrebcem v

ustih iz gostilne naravnost domov. Bilo je okoli poldeve-
tih. ·el je ven, hodil nekaj ãasa po dolgem odprtem hod-
niku, gledal nazaj grede v njena vrata in se vrnil spet v
svojo soho. Gospe Kraljeviãeve oãividno ‰e ni bilo. Oble-
kel je noãno suknjo, sedel za mizo in odprl knjigo. âital
je nekje na sredi v prvi knjigi Kraigherjevega »Kontro-

BES

âRNI PANTER

lorja ·krobarja«. âez nekaj ãasa je raz‰iril svoje male oãi,
pogledal v steno in priãel kimati.

—Taki smo, je mrmral, slabiãi, strast nas veriÏi, to je

resnica, edino to!

Zunaj so se odprla vrata, zaãuli so se lahki koraki in

nato se je obrnil v kljuãalnici sosednje sobe kljuã.

·kropivnik je zaprl knjigo, gledal v steno in v tista

vedno molãeãa in mirujoãa vrata, tik katerih je stal umi-
valnik.

—Ona je, je ‰epnil tiho, da je sli‰al komaj sam sebe. In

potem je sedel kakor kip, ki veãno poslu‰a. Ko je preloÏil
noge, je storil to tako hitro in oprezno, kakor bi bilo z
malim ropotom vse izgubljeno. Sli‰al je, da odpira svo-
je usnjene kovãge in cvileãe pletene skrinje. Perilo, oble-
ko, klobuke in drugo, kar je pripeljala s seboj, polaga v
omaro. Potem je nekaj poãilo, kakor poãi zaklop ‰atul-
je, ãe jo odpre‰ ali zapre‰, ali tudi tisti veliki Ïametasti
album za fotografije. Nemara je listala po njem, gleda-
la davne znanke in znance. Potem je sezula ãevlje in jih
postavila pred vrata. Slaãila se je, hodila v nogavicah in
bosa po sobi, odprla noãno omarico, privila elektriko in
legla. Vzmeti so se udale dobrovoljno in pokorno.

·kropivnik je vse to natanãno sli‰al in pozorno

spremljal s svojimi mislimi. ·e sam se je tiho slekel in
legel v posteljo.

BES

âRNI PANTER

—Ona spi tam poleg, je za‰epetal, samo stena je

vmes, niã ni in vendar je vse tako dobro, udobno in pri-
jazno . . . Menda ima tudi ona roke pod glavo.

Pretegnil se je, dvignil roke in sklenil prste pod glavo.

BES

âRNI PANTER

III.

ilo je v nedeljo zjutraj. ·kropivnik se je ravno umi-
val, prhal je in ‰kropil, ko je odprla gospodinja vra-

ta in mu prinesla kopico sveÏega perila.

—Tukaj je raãun od ovratnikov in man‰et Draginja je

grozna.

Pogledal je listek, pokimal, pokazal s kazalcem na ste-

no in tiho vpra‰al: Ali je ta Ïe ‰la?

—Îe. Danes ima dopoldne sluÏbo.
—In, je nadaljeval zaupljivo, tista reã ravno ni tako

huda, tisto razmerje z oficirjem.

—Pa ‰e kako, je rekla gospodinja, kimala z glavo in

pritrjevala z rokami. Vsako drugo dopoldne je prosta in
takrat pride okoli devete ure. In tedaj je kakor huda ura.
Smeh, ‰umenje, ropotanje. mrmranje, stoli letijo vãasih
kar tako okrog. Stara sem Ïe, pa kaj enakega ‰e misem
doÏivela. Da bi bili dopoldne drugi stanovalci doma, bi
kaj takega ne mogla trpeti. Toda tako delam svojo pot in
se ne zmenim. DareÏljiva sta pa oba.

·kropivniku je bu‰ila kri v glavo, ker mu je bila izja-

va gospodinje neprijetna in nepriãakovana. Sklenil je bil

BES

âRNI PANTER

Ïe, da jo povabi v kratkem enkrat v svojo sobo, kupil je
bil Ïe dve butiljki, dve suhi klobasi in ‰katljo sla‰ãic in
ãakal ‰e samo na ugodno priliko. V svojih mislih je bil
nekako pooblastil jezik, da govori prosto od srca, da
pove to in ono brez mej in ozirov na desno in levo, in ãe
pride najdalje, to je do Ïenitve, niã zato. Njegova plaãa
zadostuje za primerno zakonsko Ïivljenje, in ãe bi pri‰lo
vse skupaj bolj na hitro, bi zaenkrat samo prestavili v tej
sobi umivalnik, v oni omaro, odprli bi vrata in stano-
vanje z dvema mebliranima sobama je tukaj.

Gospodinja je vse skupaj precej razdrla, toda ·kropiv-

nika je tolaÏilo prepriãanje, da razmere z oficirji navad-
no ne vodijo do cilja. Taka reã traja nekaj ãasa, hitro
vzplamti, pa hitro splahne, dasi za tistega, ki stoji zadaj
in ãaka, kdaj pride njegova ura, ni prijetna.

—Po postavi ta Ïenska ni napaãna, je dejala gospodin-

ja in meãkala umazano perilo v kepo, toda od samega
vraga je, in ãe bi bila mo‰ki, bi je ne marala.

—Zakaj ne, je vpra‰al.
—No, ker je od samega vraga, se je nasmehnila go-

spodinja.

Medtem se je ·kropivnik oblekel, pokril klobuk, vzel

iz kota palico in se napotil na izprehod. ·el je v drevo-
red, kjer se je prikazal redkokje izmed golih kostanjev
samoten ‰etalec. Mraz je bil oster, tla pomrznjena,

BES

âRNI PANTER

ozraãje mirno. Na levi strani se je svetilo par belih obla-
kov, za katerimi je sijalo solnce. Po nizkem golem
grmovju so letale senice v svojih pisanih koÏuhih in
iskale ÏiveÏ.

·kropivnik je obraãal svojo stvar sem in tja. Premi‰ljal

je zakone svojih tovar‰ev. Vsi so imeli bolj kuharice
nego Ïene. ãe je bil kdaj pri tem ali pri onem, se je pri-
kazalo v sobi kmalu veãje aii manj‰e stvorenje, suho in
izmozgano, v razhojenih in raztrganih copatah, v silno
pono‰enem krilu in enaki staromodni bliuzi ter brisalo
roke v umaziani predpasnik.

—Moja Ïena, je predstavil to bitje gospodar. In Ïen-

‰ãina se je smejala suho in zoprno, ãe‰, le poglej me, raz-
capana sem res, toda vseeno Ïena tega gospoda, ki nosi
vsak dan man‰ete.

Raj‰i niã kakor tak zakon, si je mislil ·kropivnik. Îena

mora biti predvsem Ïena, to se pravi bitje, katerega se ni
treba moÏu Ïenirati ne doma ne zunaj. In tudi taka
mora biti, da te ne veseli dom zaradi dobre veãerje, tem-
veã zaradi nje. Enkrat Ïivimo — in takrat hoãemo Ïive-
ti tako, kakor je ãloveka vredno.

V takih mislih je hodil hitreje in hitreje po prostranem

drevoredu in se nazadnje tako zasopel, da je moral poãi-
vati. Obstal je, popravil klobuk in si oddahnil. Obrnil se
je in korakal poãasi, umerjeno nazaj. Naenkrat je za-
mahnil energiãno s kazalcem in se vpra‰al, kaj misli

BES

âRNI PANTER

ukreniti glede oficirja. Stvar, na katero je gledal prej z
oãetovskim oãesom, se mu je zdela zdaj ãedalje bolj za-
motana in koãljiva. Da ne pelje tako razmerje nikamor,
na to bi takoj prisegel. Da take dame, kakor je ta, ki je
lepa, mlada in zdrava, ne bo na‰el veã v stanju, v kate-
rem se je ‰e ni dotaknilo Ïivljenje, je bil tudi uverjen.
Toda eno je in to je poglavitno: stvar se ne sme vleãi veã
dalje, temveã se mora ãimprej konãati. Konãala se pa ne
bo, ãe ne bo posegel kdo vmes z odloãno besedo in z
dejanjem.

·kropivnik je vnoviã zavihtel kazalec in polglasno iz-

pregovoril: âe bo danes popoldne doma, moram Ï njo
govoriti.

·el je h kosilu in od kosila naravnost domov. Soseda

je bila Ïe v svoji sobi. Sezuvala je ãevlje, nato se je umi-
vala, uravnavala nekaj okoli okna, poizku‰ala nalahko
ÏviÏgati in od‰la v kuhinjo h gospodinji. ·kropivnik je
korakal dvakrat gor in dol po sobi, metal glavo kvi‰ku in
navzdol, zamahoval s kazalcem in se bolj in bolj razbur-
jal. Odprl je oblastno vrata, stopal hrupno preko pred-
sobe na hodnik in v stranisãe ter od tam nazaj do kuhi-
nje. Potrkal je na vrata in vstopil, predno je kdo odgovo-
ril.

—Treba je, gospa, da poravnava, je priãel vaÏno in po-

gledal k oknu, kjer je sedela lepa soseda.

BES

âRNI PANTER

—O pardon, je ãudno vzkliknil in se ji nerodno poklo-

nil. Priãel je meti roke in se smejati.

—Haha, tudi vi enkrat med nami, kar v kuhipji se

ti‰ãite, hahaha!

—Po domaãe je najlep‰e, je rekla vdova.
—Haha, je sekal ·kropivnik dalje. Res je tako. Podr-

gnil je z dlanmi svoj vroãi obraz in dostavil ko‰ato: Grd
dan je danes, mrzlo je in drÏi se ãemerno. Najbolj‰e je,
ãe ostanemo doma. Obe dami, ãe sta zadovolini, pova-
bim v svojo sobo. Poizkusimo kozarec vina.

—Bravo, je rekla vdova. Gospa, jaz vas tudi povabim.

Tako vino imam, ki je samo za zdravje. Tudi vas pova-
bim, gospod.

—Takoj gremo, je rekla gospodinja in res so ‰li. Zbrali

so se v vdovini sobi. ·kropivnik je sedel v kot zofe, bli-
zu njega je zlezla v naslonjaã vdova in nasproti ·kropiv-
niku je sedela na Ïametastem fotelju gospodinja.

—Torej, je rekla vdova, pokaÏite najprej svoje vino.
·kropivnik je prinesel obe butiljki, obe klobasi in

‰katljo sla‰ãic. Vdova je pokusila vino, spaãila obraz in
zamahnila z roko.

—Za niã! je rekla, odprla omaro in vzela iz nje svojo

butijko. Zavrtala je v zama‰ek vijak, stisnila steklenko s
koleni in vlekla.

BES

âRNI PANTER

—To sem danes od muh, je dejala, ko je poãilo. Vsa je

bila rdeãa in zasopljena. Natoãila je, postavila stekleni-
co na mizo in zlezla nazaj v naslanjaã.

—Pijmo, je vzkliknila in dvignila kozarec. Pijmo, to je

zdravilo za vse, ki jih ne uboga Ïivljenje.

—Ali vas ne uboga? je vpra‰al ·kropivnik nekoliko

nesreãno.

—Ne, je odgovorila in prekriÏala roke in noge. Ali vas

tudi ne?

—Tega ne vem, je skoro vzdihnil. Prej bi moral govo-

riti z neko osebo, potem bi vedel.

Pri tem je pogledal tako pomenljivo na gospodinjo, da

je takoj vstala in stekla za nekaj ãasa v kuhinjo. Ko so
utihnili koraki in ‰kripanje vrat, je ·kropivnikov obraz
nenavadno pobledel. Njegov nos se je spotil, nanosnik
je zdrknil na koleno in od tam na preprogo. Vzdihova-
je ga je pobral, obrisal z robcem obraz in ga posadil na
svoje mesto.

—Gospa, je vzkliknil, govoril bom kakor pri spovedi,

pri kateri nisem bil Ïe ‰tirinajst let. Odkar sem vas videl.
od tedaj je v meni misel, misel na vas.

—A tako, je pokazala vdova svoje umevanje. Kje ste

me pa prviã videli? V uradu, se Ïe spomnim.

—Ne, v kavarni. Seznanili ste se s svojim setianJini

zaroãencem.

—Kaksen zaroãenec! Saj me ne mara.

BES

âRNI PANTER

—To je sreãa — to je sreãa!
—Kako to govorite, se je zaãudila. Boste videli, kaj na-

redim, ko me pusti.

—Kaj naredite?
—Zdaj ‰e ne vem.
—Gospa, dovolite mi, govoril bom kakor pri spovedi.

Dovolite!

Iztegnil je roko in segel po njeni. RazkriÏala jih je in

mu pustila desnico. Prijel jo je za zapestje in v obraz se
je razÏarel, da ga je bil sam ogenj. Le slabotne, negoto-
ve oãi so plavale mirno in poniÏno nekje v mastnih
koÏah in koÏicah za zlatim nanosnikom.

Vdova je gledala v tej ti‰ini njegove debele prste in

dejala: Kak‰ne prste imate! Kakor klobase. In ti ‰iroki in
kratki nohti! Ali jih grizete? Puh, va‰a roka mi ni v‰eã.
Spravite jo v Ïep.

Dvignil je levico in jo takoj vtaknil v Ïep. Pri tem je ‰e

bolj zardel, pobesil oãi in drÏal z desnico nanosnik, ki
mu je hotel spet zdrkniti na kolena.

—Kakor je va‰a volja, je rekel tiho, da ga je komaj

ãula.

—Meni so v‰eã, je govorila prostodu‰no, ozke mo‰ke

roke s tenkim, suhimi prsti. Lepa roka je kakor lep
obraz. Za svojo osebo bi se mogla zaljubiti tudi v roko.

Zdaj se je vrnila gospodinja. Sedeli so ‰e nekaj ãasa in

se potem raz‰li. Ko je bil v mraku ·kropivnik sam v sobi,

BES

âRNI PANTER

je stopila k njemu gospodinia in rekla: Nisem vedela. da
je tako. Toda niã vam ni treba biti Ïal. Ta ima muh ka-
kor vroãe poletje in zdaj je tudi od tega oiicirja nihãe ne
odtrga.

BES

âRNI PANTER

IV.

ar tednov nato — bil je sobotni veãer — je sedel
·kropivnik po veãerji v kavarni, kakor je bila njego-

va navada. Z levico je drÏal »Slovenski Narod«, v desnici
pa je imel zobotrebec in vrtal z njim po zobeh. Skoro vse
mize so bile zasedene, pod stropom je plavalo precej
dima in lustri so sijali skozi sivo kopreno. Natakarji, po-
me‰ani z natakaricami, so hiteli sem in tja. Za blagajno
je sedela bleda in tiha blagajniãarka, natakala likerje in
pisala po belem listu papirja enoliãne ‰tevilke.

Pri obe‰alniku za ãasopise je sedel oficir. Zvijal je ci-

gareto, se ozrl sluãajno okrog, zagledal ·kropivnika in
ga vljudno pozdravil. Poznal ga je s hodnika in s stopnic
hi‰e, kjer je stanovala vdova. Zvil je cigareto, jo vlaknil
v dolgi rumeni ustnik in priÏgal. Z dlanjo je raztepel dim
in priãel ãitati.

Naenkrat je pri‰la tudi vdova. Stala je tam v svoji rjavi

obleki, lahka in gibãna, s panterjevo koÏo okoli vratu, z
enakim mufom in enakimi ob‰ivi na koncu rokavov. Po-
gledala je iskro sem, pogledala tja in premi‰ljala. Oficir
jo je pozdravil, odloÏil ãasopis in ãakal. Toda ona se je
obrnila k ·kropivniku, iztegnila v pozdrav roko in se

BES

âRNI PANTER

priãela slaãiti. ·kropivnik je skoãil na noge in presene-
ãen pomagal. Nesel je vse skupaj na prazen klin in se ‰e
bolj vznemiril, ko je zagledal po kolenih velike piskre
svojih pono‰enih hlaã.

—Da nimam nedeljskih, za hudirja, mu je ‰inilo po

glavi.

Vdova je Ïe sedela za njegovo mizo in sicer tako, da je

kazala hrbet po kavarni. Pokazala mu je desni stol tik
sebe in rekla: Tukaj sedite.

·kropivnik je sedel in se vljudno smehljal.
—No, kako se imate, gospod sosed? je vpra‰ala zago-

netno prijazno. Gotovo ste bili vse dni pridni, marljivo
delali, re‰evali akte, zadovoljevali stranke, a zveãer in na
noã si privo‰ãite malo zabave.

—Delal sem res vse dni, ker uradnik sem od pete do

glave, toda po veãerji prihajam sem in od tu naravnost
spat. To gre tako dan za dnem, ker ãe ponoãujem, se
zbudim drugi dan bolan in z okusom v ustih, ki mi je
posebno zopern. ·tiriindvajset ur je zame potem popol-
noma izgubljenih in zdi se mi jih ‰koda.

—Gospod, dovolite mi, meni se zdi ta stvar drugaãna.

Kaj ima ãlovek od tistega Ïivljenja, ki teãe naprej kakor
ãrta, napravljena z ravnilom? Ravno takrat zaÏivimo, ko
izpustimo vajeti in zakriãimo svojemu Ïivljenju: Hijo,
ãrni vranci, zdaj pa koder hoãete in kakor se vam ljubi;
Ali se Vam ne vidi tako?

BES

âRNI PANTER

—Vidi se mi, toda, gospa, za Ïivljenje treba dru‰ãine,

jaz pa sem sam, sam.

Vdova se je udobno premaknila na stolu in izprego-

vorila zaupno in ‰e zaupnej‰e pogledala.

—Zadnjiã, ãe sem vas v celoti prav razumela, ste se

izraÏali nekako tako, kakor bi mislili name in se zame
zanimali.

—Gotovo, gospa, mislim na vas in se za vas zanimam.
Povedal ji je to naglo, se zagledal nekam v vrata, pri-

ãel meÏikati, naenkrat povesil oãi, zagledal umazani
desni man‰et in ga potisnil v rokav.

Prokleta smola, si je oãital v mislih. Zakaj nisem na-

taknil sveÏih man‰et? Nikoli niã ne doseÏem, preganja
me usoda!

—Kdaj pa mislite name? je vpra‰ala glasno.
—Skoro vedno, je odgovoril pla‰no in se ozrl okrog.

Ne vem, ãe se je kdo Ïe toliko bavil v mislih z vami ka-
kor se jaz.

—To je lepo, toda zdi se mi, da vas je tega nekoliko

sram.

—Ne, nikakor, lepe Ïenske me ni sram, tudi misli na

lepo gospo ne!

—Dobro. Torej za vas sem lepa gospa. Hvala, moj lepi

gospod. Veseli me, da vam ugajam. Mislim, da vam
smem ponuditi v znamenje pohvale in priznanja svojo
roko. Prosim, poljubite jo.

BES

âRNI PANTER

·kropivnik je prijel njeno drobno roÏnato roko ter jo

poljubil. Pri tem je prilezel umazani man‰et iz rokava in
se motno zasvetlikal. Potlaãil ga je nazaj.

Gospa se je ozrla poãasi po kavarni. Pri obe‰alniku ni

bilo veã oficirja, ljudje so se bili raz‰li.

—âe vam je prav, gospa, greva zdaj domov. Tam se

preobleãem in potem stopiva malo okrog. Kakor ste re-
kli, da vam ugaja.

—Ah, ne, je odgovorila s popolnoma izpremenjenim

glasom. Zaspana sem, trudna, niã se mi ne ljubi. Plaãam,
je zaklicala markerju, ki je ‰el mimo.

Plaãala sta in vstala. Pomagal ji je obleãi vrhnjo jopo,

oblekel se je ‰e sam, odprl vrata in jo pustil naprej.

Zunaj je sneÏilo. Ulice so bile vse bele, okoli svetilk so

se gnetle sneÏinke, se me‰ale in plesale in ginile navzdol
in na strani v belo temo, ki je leÏala tiha in vesela okoli
in okoli. Tu ali tam je stopal naglo me‰ãan, s tleão ciga-
ro v ustih, ti‰ãal glavo v visoki ovratnik in sopihal mir-
no proti krãmi, ki je gledala s svetlimi okni po ulici.

·kropivnik je urejeval svoje misli, in dasi ni vsega ta-

koj pravilno presodil, vendar se mu je zdelo, da se je po-
loÏaj njemu v dobro zasukal in izpremenil. ·inilo mu je
v glavo, da bi ponudil sospe roko. Nastavil je komolec in
dejal: Prosim.

—Ne, ga je zavrnila. Hodim raj‰a tako.

BES

âRNI PANTER

Ti‰ãala je roke v mufu, pod pasom, stekla ravna in

gibka pred njim in krepko gazila sneg, ki je bil tekom
noãi Ïe zapadel.

Pri‰la sta domov preden je priãakoval. V predsobi mu

je segla v roke in mu Ïelela odloãno lahko noã.

·kropivnik se je poãasi slaãil, sezul desni ãevelj in pri-

ãel na eno nogo obut in na drugo bos ‰etati po prepro-
gi. Mislil je daleã naprej in si koval sijajno bodoãnost.
Ustavil se je pred umivalnikom in opazoval po dolgem
ãasu spet tista veãno tiho zaprta vrata.

Odpremo jih, je mrmral, niã drugega kakor odpremo.
Sezul je ‰e drugi ãevelj in legel v posteljo. Drugi dan

se je zbudil tako pozno, da bi bil skoro zamudil pisarno.
Umival se je na vse kriplje naglo, ‰kropil na desno in
levo, zlil vase kavo in dirjal v urad, ne da bi bil umil
zobe.

Ob dveh popoldne je ‰el h kosilu in od tam naravnost

domov, da se snide ãimprej s svojo sosedo. Pritihotapil
je rahlo v svojo sobo, se obril in umil, osnaÏil nohte, ob-
lekel sveÏe perilo in nedeljsko obleko.

Ko se je pregledoval v zrcalu tik zaprtih vrat, se mu je

zdelo, da ima gospa gosta. âul je nekaj kakor pridrÏano
govorjenje. Poslu‰al je, na vse pretege poslu‰al in naen-
krat mu je zasekal v uho silen krik. Bilo je brez dvoma,
da je zakriãala vdova. Zunaj se je odprlo in zaprlo veã
vrat. ·kropivnik je pomislil in skoãil tudi sam iz sobe.

BES

âRNI PANTER

Vrata v sosednjo sobo so bila odprta. Na preprogi tik

mize je leÏala vdova v rdeãem spalnem pla‰ãu. Z eno
roko je podpirala Ïivot, z drugo je zastirala oãi. Visok,
bled in mlad ‰tudent je zakriãal s ‰klepetajoãimi ãeljust-
mi: Kaj se je zgodilo?

—Od mene hoãe, ne pustite ga! je jokala pretresljivo

vdova.

—Kaj ste ji naredili? je jeknila stara in Ïe siva gospo-

diãna.

—Od mene hoãe, je zacepetala vdova.
Nadporoãnik je mirno oblekel suknjo, popravil guba-

nec na hrbtu in opasal sabljo.

—Tvoja strast se mi studi, je rekel hladno. Odpeljem

se, ne vidi‰ me veã. Zbogom.

Od‰el je, roÏljaje z ostrogami, odprl vrata predsobe in

jih mirno zaprl. Ostali so stanovalci in gospodinja sami.
·kropivnik je stopil v ospredje, se sklonil h gospe in
pla‰no izpregovoril.

—Prosim vas, gospa, pomirite se! Ali vam lahko po-

magam?

—Pojdite vsi skupaj, kaj vas potrebujem, je vzklikni-

la vdova, sedela ‰e vedno na tleh in si mela oãi. Samo
gospodinja naj ostane. Napraviva raãun. Moje stvari
po‰ljite na tale naslov! Denar vam od‰tejem takoj.

BES

âRNI PANTER

Rinili so se skozi vrata. Îenske so si ‰epetale, bledi

dijak jo je hlastno mahal v svoj kabinet tik strani‰ãa,
kakor bi se vraãal iz boja.

·kropivnik je tiho zaprl vrata svoje sobe, postavil stol

k umivalniku, sedel previdno nanj in poslu‰al, kaj se
godi onstran stene. ·lo je za ‰tevilke sem in za ‰tevilke
tja, gospodinja je ‰tela denar, potem je potihem nekaj
govorila in od‰la. Vse je bilo tiho, vse mirno brez kon-
ca in kraja. Minila je ura, minili sta dve, toda niã se ni
ganilo. Delal se je mrak, v sobah se je naglo temnilo.
·kropivnik je ‰el v kuhinjo, pogledal sem in tja in stopil
k ‰tedilniku, kjer je stala gospodinja.

—Ali odpotuje? je vpra‰al.
—Zdaj-le pojde na postajo, je odgovorila gospodinja

in kimala z glavo. To so kriÏi in teÏave! Le boga zahva-
lite, da je tako!

·kropivnik je premislil, pritisnil skljuãeni kazalec na

usta in se udal.

—Mogoãe je res, je prikimal. Iztegnil je kazalec in ga

dvignil, rekoã: Kaj menite, ali bi mogel ‰e vseeno prej
govoriti Ï njo?

—Ne, je odvrnila gospodinja odloãno. Nemogoãe.

Kakor obsedena je, sam vrag gleda iÏ nje!

Te besede so ga nekoliko uÏalile. Kak‰en vrag, je ho-

tel vpra‰ati, toda sklonil je glavo in se vrnil v svojo sobo.
Naenkrat je zaãul po sosednji sobi trde korake, odpira-

BES

âRNI PANTER

nje omare, odpiranje in zapiranje roãnega kovãga in ne-
kak‰no premetavanje obleke ali perila. Skoãil je pokon-
ci, oblekel nagloma suknjo in iskal z oãmi klobuk. Vra-
ta sosednje sobe so se odprla in zaprla, enako vrata
predsobe. Premetaval je vse, kar mu je pri‰lo pod roke,
nazadnje je segel na dno omare in privlekel pono‰en in
pomeãkan klobuk, ki ga je bil Ïe davno odloÏil.

—Prekleta usoda, je sikal. In tak naj pridem Ï njo v

kak lokal, ali naj me sploh pogleda pod cestno svetilko!
Prekleta sramota! Toda mudi se.

Stekel je iz sobe in po stopnicah na cesto, zakaj hipo-

ma je sklenil, da mora govoriti Ï njo za vsako ceno. Sko-
ãil je na sredo ulice in spoznal jo je na drugem koncu.
Kriãati ni hotel, tudi teãi ne, toda hitel je na vso moã.
Zavila je v drugo ulico, kmalu je zavil tudi on in spet jo
je videl. ·la je naravnost preko velikega trga, enako on.
Okrenila je v dolgo ulico, ki drÏi proti postaji. Tudi on je
okrenil. Posreãilo se mu je, da se ji je zelo pribliÏal. Tu je
priletel iz veÏe kakih trinajst let star paglavec in se mu
zaletel z vso moãjo v trebuh. Dvignil je naglo roko, da
pridrÏi nanosnik, toda bilo je prepozno. Smrkavec je
zbeÏal naprej, nanosnik pa je odskoãil nekam v bliÏino,
najbrÏ v jarek. Bilo je Ïe premraãno, da bi ga opazil s
svojimi slabimi oãmi: Poãepnil je in tipal za njim. Postal
je naenkrat tudi nahoden in moral se je usekniti. Nato
je tipal naglo naprej in dotipal nanosnik. Tekel je z na-

BES

âRNI PANTER

nosnikom v roki po sredi ceste dalje in ga brisal z rob-
cem. Nataknil ga je na nos, ali mrak je bil gostej‰i in go-
stejsi. Vendar jo je zagledal, dasi precej oddaljeno. Tekel
je nekaj ãasa neprestano, ko je bil ‰e dobrih deset kora-
kov od nje, je nehal teãi, da se mu poleÏe sapa. âez ne-
kaj ãasa se je ‰e trikrat pognal, privzdignil je klobuk in
rekel zasopljeno: Oprostite, eno besedo bi rad ‰e govo-
ril . . .

Dama se je ustavila, toda bila ni prava.
—Oprostite, zmotil sem se, se je opraviãil in ‰el po-

ãasneje na postajo. Vlak je bil Ïe odpeljal, tudi tam je ni
na‰el. Videl je ni sploh nikoli veã.

BES

âRNI PANTER

kropivnik je in ostane samec. Vesten uradnik je, prej
je imel naslov predstojnika, zdaj je pravi ravnatelj.

Zadnja leta je postal nekoliko siten in ãemeren, kar pri-
nese s seboj starost. Zaradi tega ne najde nikjer prave-
ga reda in se rad seli. Kar nosi s seboj iz meseãne sobe
v meseãno sobo, pa je edino obleka, ‰op palic, dva deÏ-
nika in kovinast kipec, ki predoãuje ãrnega panterja na
pisanem marmornatem podstavku. Ima ga povsod na
mizi in nikomur ne razloÏi spomina, ki je Ï njim zvezan.
Ob nedeljah popoldne sedi veãkrat za mizo, vzame v
roke panterja, ga gleda in obraãa ter poloÏi spet na svoje
mesto. Potem upre pogled v okno in bobna s prsti po
mizi.

BES

âRNI PANTER

Tilda na KriÏu

krãmi, kamor zahajam, mi je vseã nova natakari
ca. Ugajajo mi posebno njene male noge. ki se pri-

kazujejo izpod krila kakor dvoje mi‰ek s ‰picastimi
gobãki. Ime ji je Tilda in vsa je majhna, igraãkasta, lah-
ka in skoãna. Ustne ima rdeãe in cela usta so kakor raz-
cvela tulpa. Oãi se ji iskre nepretrgoma, in kadar se sme-
je, jo obsije nekaj kakor spomladansko solnce.

Ni ‰e dolgo tega, kar sem zveãer v svojem samskem

stanovanju premi‰ljeval, kam jo potegnem leto‰nje po-
ãitnice. Korigiral sem latinske naloge prvo‰olcev in pre-
ko tistih homo in virtus in solitudo sem se zamislil v
veliko mesto, v njega ‰um in hrum, v muzeje in gleda-
li‰ãa, v prostrane vrte inozemskih rastlin in Ïivali. No, in
ob tej priliki mi je pri‰lo na misel, da bi povabil njo, Til-
do, naj gre z menoj. Eden se pelje do bliÏnje veãje posta-
je in tam poãaka na drugega. S tiste postaje pa se peljeva
skupaj na cilj. O tej svoji nameri sem ji povedal. Sedel
sem v mraku na vrtu pod postre‰jem, segel sem ji z roko
za pas, ko mi je prinesla ãetrtinko vina, pritisnil sem jo
k sebi in jo nalahko ugriznil v uho.

»No,« je rekla, »boste precej pridni!«

BES

âRNI PANTER

»Tilda,« sem jo vpra‰al jaz, »ali ti bo dal tvoj gazda

letos kaj poãitnic?«

»Saj si jih sama vzamem, kadar hoãem.«
»Ve‰ kaj, vzemi jih takrat, kadar jih bom imel jaz. In

to bo kmalu. ·e par ‰tudentov onesreãim z dvojkami in
prost bom.«

»Zakaj?«
Povedal sem ji svoj namen. Zamislila se je. Stala je,

gledala v mizo in rekla naposled:

»Kak‰en namen pa ima vse to?«
»Kak‰en, glej jo! Zabaven ali ne. Peljeva se tja in tja,

pozabiva, da sva revna Kranjca in preÏiviva par tednov
v veselju in sreãi.«

»A potem?«
»Potem? Kaji veva midva, kaj se zgodi potem! Morda

trãi tisti vlak, s katerim se bova peljala domov, z drugim,
ki mu to drãal nasproti; zgodi se stra‰na nesreãa, pri ka-
teri se tudi midva posloviva od te solzne doline. Morda
zadene tebe ali mene kap ali kaka srãna napaka, mogoãe
je tudi, da naju napade mafija in naju pokonãa.«

Tildo so klicali iz veÏe in od‰la je. Iz vrtnega mraka pa

se je izmotal nenadoma star, suh in visok gospod, ki je
sedel pri sosednji mizi ob stebru in ga nisem do dakrat
opazil.

»Dovolite,« je dejal, »jaz sem vse sli‰al.«
»No, lepa reã!«

BES

âRNI PANTER

»Sli‰al sem nehote, dovolite mi odkritosrãno besedo,

niti mislil nisem nikoli v Ïivljenju na to, da bi koga na-
menoma poslu‰al, da bi se brigal zlasti za zaljubljene
zadeve tujih ljudi. Ali zdaj, oprostite. zgrabilo me je . . .
jaz sem namreã . . . nekoã pred leti . . . Ali dovolite, da
prisedem?«

»Prosim, sedite!«
Glas se mu je nekako prepla‰il in zazvenel je zamol-

klo. Ogrnjen je bil z dolgim svr‰nikom, in ko je sedal, ga
je vlekel od obeh strani nase. Ovratnik svr‰nikov mu je
stal pokonci, ãrni klobuk mu je zakrival ãelo in v mraku
ni bilo videti drugega kakor silhueto rahlo upognjene-
ga mo‰kega nosu in srednje dolge brade, ki se je trepe-
taje primikala in izmikala prsim.

»Veste,« je pravil, »tudi jaz sem nekoã, kakor vi zdaj-

le, tako na lahko roko govoril z dekletom, ga pregovo-
ril in vzel za nekaj ãasa s seboj — takorekoã na provizo-
riãno svatbeno potovanje. Bila je lepa, mlada, blagaj-
niãarka v neki kavarni, ki zdaj ne stoji veã. Tam je zdaj
cesta, javna cesta in jaz grem veãkrat po njej in tako mi
je, kakor bi ‰el po Ïivem mesu . . . Spomini in ãuvstva,
no, denimo stran take reãi, pustimo jih!« —

»Reãem vam, gospod, nikarte, za boÏjo voljo vas pro-

sim, nikarte. To so stra‰ne stvari. Ko je ãlovek star, pa
bu‰i iz megove du‰e spomin, kako je pahnil nekoga v
nesreão, in ta spomin stoji pred njim kakor kriÏ in na

BES

âRNI PANTER

kriÏu visi golo, razmesarjeno bitje . . . To je tragiãno,
take stvari treba jako, treba jako premisliti.«

»âemu pa? Ali sem jaz kaj napravil?«
»Ne, dovolite mi, ne, niste napravili, ali bolje reãeno,

‰e niste napravili. In zato, ne zamerite, vam hoãem po-
vedati svojo stvar . . . ne natanãno, le tako v obrisih, da
boste samo slutili, zakaj te pravice nimam in ne maram,
po kateri bi vas smel trpinãiti. Stvar je ta: Jaz sem ravno-
kar nehote sli‰al, da ste omenili na‰i mladi prijateljici
Tildi, ãe bi ‰la z vami na pot . . . za kratek ãas. Tudi jaz
sem pred leti ravnotako povabil neko Ïensko, mladega
dekleta, in ‰la sva. Bilo je krasno. Udala se je prenaglo.
To je njena tragiãna krivda. Mislila je, da me Ïe ima, ali
samo jaz sem jo imel. Ali tudi ni mislila na to, temveã je
delala tako, kakor je ãutila, da ji gre od srca. In tega, da
smo mi mo‰ti zvitorepci, preÏeãi maãki, ki nas preslepi
redka mi‰ka, da smo mi, oprostite, prostaki, vsiljivci,
okrutneÏi, izkori‰ãevalci, tega ni premislila. Vidite, raz-
buril sem se nekoliko, vendar se sam nad seboj veãkrat
‰e huje razburim in pride mi na misel, da bi vzel koro-
baã in pretepel samega sebe. Seveda tega ne napravim.
Tak sem kakor vsi drugi! Opraviãim se sam pred seboj,
odpustim si stvari, ki jih po nobenih zakonih ni mogoãe
odpustiti.

»Bilo je prekrasno, gospod. Sestanek sva imela na Je-

senicah. Jaz sem ãakal tam na peronu, a ona se mi je

BES

âRNI PANTER

prismejala iz kupeja. Bila je kakor solnce meseca marca.
NeÏna, sveÏa. gibãna. Peljala sva se dalje . . . v Mona-
kovo. In tam sva preveseljaãila mesec dni. Izmislil sem
si neko ime, no ãakajte: Moritz Hochgenuß, privatnik.
In tako sem se vpisal v hotelu za moÏa s soprogo. Hodila
sva po razstavah, po gledali‰ãih in tistih monakovskih
pivnicah, ki so sveãane kakor cerkve.

»Mesec dni sva se presmejala, in ko sva se prebudila

na potu domov, me je pogledala Ema naenkrat jako pre-
stra‰eno.«

»Kani pa naj grem. ko se pripeljemo domov?«
»Vidiie, vraga, to je bilo tisto vpra‰anje! Kam naj gre?

Kako naj zavije nazaj za kavarni‰ko omaro. kjer bo vpi-
sovala zopet vse noãi v knjigo kave, Ïganje, ãokolade,
butiljke in take reãi in poslu‰ala dovtipe pijancev! Ali v
tistih ãasih nisem znal misliti, nisem znal preraãunati z
ozirom na ljudi bodoãnosti. Vpra‰ala me je, a meni je
tako resno vpra‰anje povzroãalo dolg ãas.

»Loãila sva se ponoãi pred hotelom. Ona je ‰la v ho-

telsko sobo, jaz pa v svoje fantovsko stanovanje. Na
najino potovanje so mi ostali prijetni spomini. Ali Ïiv-
ljenje je brzelo naprej in prina‰alo nove dogodke. Vrstile
so se okoli mene nove Ïenske, novi prijatelji, nove zaba-
ve. Ema je bila od‰la nekam na deÏelo. Pisala mi je
veãkrat, jaz pa sem slabo odgovarjal. Neko nedeljo me
se potem obiskala.

BES

âRNI PANTER

»Bil sem nekoliko slabe volie. Zaradi nje se nisem mo-

gel udeleÏiti izleta. In zveãer po gledali‰ki predstavi bi se
rad sestal z neko igralko, ki je zdaj Ïe mrtva. Bila je ve-
lika lepotica, ali jako nesreãna.

»Ema se je bila izpremenila na slabo stran. Njeno telo

mi bilo veã tako prijetno in mladostno kipeãe in zalito,
njen obraz je bil strog in resen. Govorila je z menoj, ka-
kor govori Ïena z moÏem, ne pa dekle s fantom. Dejala
je:

»Jaz sem se ãisto izpridila.«
»Kje?«
»Na tistem potovanju s teboj!«
»Dejanja, storjena iz ljubezni, ãloveka ne izpridijo.«
Umolknila je in me dolgo mirno gledala. Naposled je

rekla:

»Îenske nismo mo‰ki. To, kar se zdi vam igraãa, za

nas ni igraãa. Dekleta si me na‰el, in odkar si me osta-
vil, nisem ne Ïena, ne dekle.«

Iz veÏe je pri‰el dolg in suh fant, vzel stol izpod bliÏn-

je mize in stopil nanj, da bi priÏgal luã.

»Ali potrebujetge vi luã?« me je vpra‰al neznani pri-

povedovalec.«

»Ne, ãemu!«
»Ne priÏigaj!« je zaklical nato fantu. »Spravi se s

poti!«

BES

âRNI PANTER

Med tem se je bil mrak Ïe jako zgostil in bliÏnje veje

drevja dotikajoãe se postre‰ja, so se strnile v temna,
oblasta telesa, premikajoãa se v vetru kakor ãrni oblaki.

»Vam se dozdeva,« je priãel neznanec, in silhueta nje-

gove brade se je priãela zopet primikati in odmikati
prsim, »vam se dozdeva, da jaz nisem danes ãisto
normalen, to se pravi z drugimi besedami, da sem pre-
cej pil. In to se vam dozdeva prav. Pil sem, res je, pil sem,
ali zakaj sem pil? Da bi pozabil, gospod, da bi pozabil
tisto prikazen, ki se vãasih razprostre pred menoj in ki
sem vam prej Ïe o njej namignil. In tudi zato, da bi za-
du‰il vest, ki hoãe nepretrgoma govoriti, nepretrgoma
— vam pravim. No vrniva se k predmetu. Ema je pri
meni v stanovanju. Stojiva, oziroma ãe se prav spomi-
njam, sediva si nasproti. Ona na tisti ãrni usnjeni zofi,
jaz na stolu in med nama stoji miza. Jaz sem fant in ona
je Ïena. Jaz vesel, lahkomi‰ljen, lahak, ona skrbna, pre-
mi‰ljena, resna. Îive na svetu mo‰ki, ki ne postanejo
nikoli moÏje. Naj napravi Ïivljenje iz njega kar hoãe, on
ostane fant. Naj bo ‰tirikrat oÏenjen, on je fant! Naj osi-
vi, naj dobi ple‰o, on je fant do groba. Tak sem jaz, to je
moja poguba!

.,Ema,« sem ji oãital, »kako si se ti vsa izpremenila!

Prej metuljãek, ki frfota preko roÏ, zdaj polÏ, ki gleda
svet nad seboj in ga ne razume.«

BES

âRNI PANTER

»Odkar sem ‰la s teboj,« mi je pripovedovala Ïalost-

no in me nepretrgoma ãudno pla‰no gledala, »ne mo-
rem nazaj — oh —«

»Kam ne more‰!«
»V tisto svoje Ïivljenje, ki sem ga Ïivela prej. Jaz sem

Ïenska in nimam zmisla za samostalnost. Prej, dokler
nisem okusila Ïivljenja z mo‰kim, je ‰lo nekoliko naprej,
vleklo se je, a od tedaj, oprosti mi, noãe iti veã. Povem ti,
da propadem . . .«

»Obstala je z grozo v oãeh. V desni roki je meãkala

robec in z levico je potegnila preko ãela. Oglasila se je s
suhim glasom in s suhimi ustnicami.

»Da, Edvard, jaz propadem.«
»Izgovorila je to tako odloãno, da sem njene besede

nekoliko premislil. Ali kaj naj storim? Naj skoãim k
oknu in zakliãem izvo‰ãku: Hej, vi, fijakar, peljite naju v
cerkev k poroki? Razmer sem imel, ne mislim toliko
Ïenskih, raznih razmer, ki jih je bilo treba urediti, na
cente. In pri tem bi bilo treba misliti, kakor mislijo moÏ-
je, a jaz sem bi fant, veãen, lahkomiselni fant.

»Ema je govorila naprej s tisto grozo v oãeh in meãka-

je robec:

»Îiveti dalje to Ïivljenje, za to nimam smisla, za to mi

manjka moãi. Ob tej uri biti pri poslu in delati kot stroj;
mine dan, sledi mu drugi, tretji, ãetrti in peti, a vsi so

BES

âRNI PANTER

enaki. In jaz vidim in ãutim, da je moje Ïivljenje mo‰ko
Ïivljenje in ne Ïensko, a jaz sem Ïenska.«

»Umolknila je naenkrat in po njenem obrazu se je

razlilo nekaj obupnega, kakor da bi bila ravnokar vame
zakriãala: Zaman, zaman vse moje besede! Mirovala je
nekaj ãasa tako in priãela se je poãasi smehljati. Povabila
me je, naj grem bliÏe in sedem k njej. Oklenila se me je,
nepretrgoma se je smehljala, a ko sem ji pogledal v oãi,
sem videl solze. Punãice so plavale v vodi.

»Odhajala je; ko je Ïe drÏala za kljuko, se je vrnila k

meni, ki sem stal sredi sobe, se me oklenila in se jokala
in smejala obenem.

»Raz‰la sva se za dolga leta. Od nje ni bilo pisma, o

njej ni bilo ne duha ne sluha. Moje fantovsko Ïivljenje
pa je teklo naprej, drvelo je, gospod. In takrat Ïe, ko so
priãele Ïenske nekoliko opaÏati mojo starost, ko so jih
opozorile nanjo brazde okoli nosa in ust, postarana
koÏa okoli oãi in ples‰a, ki se je nevarno ‰irila na teme-
nu, takrat pa sedim neko noã v kavarni, samec, ki se sta-
ra. Sam sedim za dolgo kamenito mizo, zdeham in lis-
tam po ilustriranih ãasopisih. V kavarno se prismeje ve-
sela druÏba madih delavcev z Ïenskami in sede na levi
konec mize, za katero sem tiãal jaz. Sede in govori pija-
no sem in tja. Smeje se, silno se smeje, a nihãe ne ve
zakaj. Pogledam malo po njej in tu jo zagledam, z ruto
na glavi, ‰iroko, rdeão.. .

BES

âRNI PANTER

»Emo?«
»Da, Emo, gospod, pijano, hahljajoão se. Z levo roko

je drÏala pijanega delavca okoli vrata in videl sem, da
gleda vame s solzami v oãeh in med krohotom . . . Prsi
so bile velike, kakor bi se razlilo testo, roke debele, ka-
kor jih imajo mesarice, pod gornjo ustnico so manjkali
zobje, a izpod rute so viseli zmr‰eni kosmi mastnih
las . . .

»Ali vam nisem pravil prej kako sem ji rekel na naji-

nem potovanju? Ti beli labudek, mala levinjica s svile-
no grivo . . .

»Vstal sem in od‰el v noã. Hodil sem do belega dne,

prviã v Ïivljenju sem se zamislil v Ïivljenje . . . To sem
vam hotel povedati, ne zamerite! Z Bogom?«

Privzdignil je klobuk, prekriÏal na prsih roke in stisnil

svr‰nik k sebi. Od‰el je nekam po prostranem vrtu.

Malo sem se zamislil in ob‰la me je neke posebne

vrste nejevolja. Razjezil bi se bil nad stolom pod sabo,
nad mizo, nad kamenãkom, ki ga ãutim skozi podplat —
ali na skrivaj, ko ni poleg drugega ãloveka. Fant se je
vrnil, takoj ko je od‰el neznanec, in priÏgal luãi. Tildi
sem plaãal brez zgovornosti. ·la je za menoj molãe in
me prijela v mraãni veÏi za desno roko. Takrat je ‰vignila
po meni kri, kakor bi me presunil jasen in vesel Ïarek.
Objel sem jo in ji ‰epetal med poljubi: »Ti pojde‰ . . .
vseeno?«

BES

âRNI PANTER

»Zakaj vseeno?«
»No, niã . . . pojde‰?«
»Pojdem . . .«
Takrat mi je poloÏil nekdo roko na ramo. Tilda se je

stresla in zbeÏala, jaz sem se ozrl in spoznal neznanca v
svr‰niku.

»·e to vam moram reãi,« je zaãel naglo, »samo ‰e tole:

Ona, Ema, mi vstane vãasih pred duhom, pred oãmi
du‰e, gola, krvava, razprostrta . . . nekdanji moj ,labu-
dek beli’ . . . Po noãi planem iz sanj in priÏgem luã in to
vse zavoljo prikazni. Pazite se, gospod, lahko noã!«

Bilo mi je nadleÏino. Slaba volja, ki se me je lotila prej,

je padla nenadoma zopet preko mene. ·el sem domov
in hodil dolgo po sobi. Moral bi bil ‰e korigirati in pri-
pravljati vpra‰anja za maturo, ali misli so frfrale nekod,
kakor bi bil poet. ·el sem ‰e enkrat ven, a se kmalu vrnil.
Slekel sem se, legel v posteljo in bilo mi je takoj vroãe.
Soba se mi je zdela tesna, okno, dasi veliko in odprto,
premajhno, zrak du‰ljiv in teÏak. Pozno sem zatisnil oãi
v nekem mrzliãnem nemiru. In zdaj se je predla pred
mano kakor iz nekih pustih sivih oblaãkov hribovita in
zapu‰ãena krajina. Prav blizu se je dvignil pe‰ãen holm
in iz holma je rastel kriÏ, visok od tal do stropa moje
sobe in zavit v meglo. Ko se je zdelo, da trdno stoji, je
priãela megla razpadati. Posijala je ãudna, krvava luã.
Zagledal sem neÏno in belo Tildino telesce, pribito na

BES

âRNI PANTER

kriÏ. Prsi sladke, z roÏastimi vr‰iãki, stopala majhna ka-
kor igraãe in prebita z Ïebljem, roke — kakor vratovi
dveh labudov — iztegnjene in tudi prebite. Obrazek pa
poln neke lepe in globoke Ïalosti, v oãeh solzan smeh-
ljaj in usta kakor majhna, ravnokar razcvela, rdeãa in
otozna tulpa . . .

Vstal sem in priÏgal luã. âe bi ne bil takrat ‰ele slabo

plaãan suplent brez izpita, bi bil Tildo poroãil. Tako pa
sem jo pustil pri miru in ostal brez nje in brez izpita do
danes. Kaj bo naprej, kdo mi naj ugane?

BES

âRNI PANTER

Mika

abriãu se je zdelo, da ga je nekdo poklical. Odprl je
oãi, ‰iroko gledal in dvignil poãasi ple‰asto glavo.

Na mizi je gorela luã. Njegova Ïena, ki spi s hãerko na
postelji ob nasprotni strani, je sedela na stolu sredi sobe
v beli obleki in vlekla nase temnoprogasto ruto.

»Ali si me ti klicala?«
»Mika ima vroãino.«
Gabriã je premislil in rekel:
»Niã! To je malenkost. Si ji Ïe kaj nezdravega skuha-

la.«

»Ti si kriv! Hodi‰ z njo po vetru!«
»Od kdaj pa jaz?«
Gabriã se je dvignil, odgrnil odejo in sedel.
»âe misli‰, da ji je v Ïelodcu slabo, bo kmalu dobro.

Daj ji Ïlico konjaka.«

Îena je vstala, se sklonila nad posteljo in priãela naj-

ljubezniveje govoriti.

»Mika, boÏãek, ali bo‰ pila malo konjaka?«
»Ne maram!«
Dihala je naglo in toliko glasno, da se je ãulo po mali

sobi. Gabriã je gledal s svojo postelje proti njej, nekaj

BES

âRNI PANTER

nervozno premi‰ljal in zasli‰al nenadoma drobnega ko-
marja, ki je letel neviden mimo njegovih u‰es: m-i-i . . .
Zamahnil je za njim z roko in zaklel: »Vrag te vzemi,
zgaga prekleta!«

Mati je govorila z Miko.
»Ti si bubana, boli te Ïelodãek, a ãe izpije‰ samo Ïliã-

ko konjaka, bo‰ takoj zdrava.«

»Ne maram,« je odgovorila Mika jokavo.
»Ubogaj, Mikec, vidi‰, to ti bo gotovo pomagalo.«
Zdaj je Mika zakriãala in zajokala: »Ne maram!«
»Kriva je,« je rekel Gabriã, »tvoja vzgoja. Tisto neum-

no cerkljanje. Kar stori, vse je prav. Zdaj pa ima‰! Tudi
ãe ji hoãe‰ reãi kedaj kaj pametnega, te ne poslu‰a. Do-
povej ji, za vraga, po svoji vzgoji!«

Îena je pogledala nanj in molãala.
Luã je gorela mirno na robu mize in sence so leÏale po

tleh in po stenah kakor pribite temne preproge. Gabriã
je gledal nervozno predse, zamahnil naenkrat z glavo in
rekel jako glasno:

»Ve‰ kaj, Mika, ubogaj lepo in poÏri Ïlico konjaka.

Obljubim ti, da ti kupim gotovo tisti voz, ki se bo‰ na
njem lahko sama vozila po dvori‰ãu. No, pij!«

»Ne maram,« je jokaje odvrnila deklica.
»Mika, saj nisi Ïival, da bi ti ne mogel niãesar dopo-

vedati. ·e konja bi pregovoril, a tu ima‰, ãlovek, bitje po

BES

âRNI PANTER

svoji podobi . . . no, to je tvoja vzgoja, mati. To je tisto
bedasto cerkljanje! Pomagaj si!«

»BoÏica,« je priãela Ïena, »poslu‰aj nas in vzemi malo

konjaka!«

Zdaj se je Gabriã naenkrat silno razkaãil, kri mu je bu-

‰ila v glavo in sedeã na postelji je priãel ploskati z dla-
njo po skrajnici.

»To je preneumno! Ti mora‰ vzeti, dete neumno! Ali

bo‰ pila konjak, saprament!«

Mika je priãela jokati in prositi:
»Nesi me v drugo sobo k oknu, tam bom pila.«
»Nad bolnim otrokom tako kriãi‰,« je oãitala mati.

»Nima‰ srca.«

Nesla je deklico mirno v sosednjo sobo in se kmalu Ï

njo vrnila. Gabriã je sedel ‰e vedno na postelji in pre-
mi‰ljal: Nimam srca . . . seveda ne! Kdo to pravi? Îen-
ska, ki ga ima vedno na jeziku. No, jaz ga imam globo-
ko v prsih, kakor za goro.

Poãasi je vstal in se pribliÏal postelji, kjer je leÏala

hãerka. Potipal je Mikino ãelo, ki je bilo nenavadno vro-
ãe. Potem je prijel roko in poslu‰al Ïilo. Zdelo se mu je,
da bijo ‰e enkrat hitrejo kakor navadno.

»Kaj pravi‰?« je vpra‰ala Ïena.
»Niã,« je dejal v zadregi. »Kaj pa naj reãem? Ali se naj

vstopim in zadeklamiram?«

BES

âRNI PANTER

»Mika je zelo bolna.«
»Zelo ali malo, kaj jaz vem. Nekaj bolna je res.«
Vznemiril se je zelo zaradi svojih misli, po katerih se

mu je zdelo, da je deklica nevarno zbolela. In naenkrat
mu je bu‰ilo v glavo, da ne bo nikoli veã veselo skakala
in plezala po njegovih kolenih. Prepla‰ena domi‰ljija
mu je vrgla v du‰o opomnjo, da jo gleda zadnjiã Ïivo
pred seboj, leÏeão na desni strani, naglo dihajoão in raz-
paljeno. Sedel je na posteljo in jo gledal. Mali drobni
obrazek s porednim noskom, okroglo bradico in neko-
liko dvignjeno gornjo ustnico se mu je zarezal v notra-
njost, da mu je za‰umelo po glavi. In Mikini svetli kodri,
zaradi katerih ji je rekel organist, so mu zaplesali pred
oãmi in ga navdali s topo in zakrknjeno boleãino.

Vrnil se je poãasi k svoji postelji in se priãel oblaãiti.
»Zdaj sem se do dobrega prebudil in ãe bi tudi legel,

bi veã ne zaspal. Oblekel se bom. Kaj hoãemo! Koliko je
ura?«

»·est bo,« je rekla Ïena.
Proti sedmi uri je Mika vstala in prosila, naj jo obleãe-

jo. Stala je sredi sobe Ïalostno in tiho in kolena so ji tre-
petala. ·la je k materi in jokala, ker ni mogla hoditi. Ga-
briã je hitel po zdravnika, dolg, ple‰ast, s klobukom v
roki, in ko se vraãal Ï njim domov, je govoril:

BES

âRNI PANTER

»To je naravno, kak‰no pa! Vedno zdrav ne more biti

nihãe. Vsakemu se pripeti, da se naenkrat ne poãuti
dobro. Tako tudi na‰i deklici. Vstopite, prosim, tukaj
smo doma! Na levo, na levo, vedno na levo!«

BES

âRNI PANTER

o je Mika umrla in bila pokopana, se ni Gabriã

doma veã dobro poãutil. Îena je hodila ãrno oble-

ãena, tiha in objokana po stanovanju, in kar je vplivalo
najneugodneje, je bila tista hladna, mirna ti‰ina, ki je
leÏala med vsemi stenami z zrakom vred in ki so jo pili
vsi predmeti in stanovalci. Okna so bila zagrnjena, sto-
li mirni in mrtvi, preproge solidno in pravilno poloÏene,
knjige so leÏale vedno v istem redu tik omare, palice v
kotu so stale kakor oroÏje speãe vojske kralja MatjaÏa in
dnevi so pre‰li in tedni, ne da bi se javil najmanj‰i nered
in prekinil vsaj za nekaj ãasa to hladno pravilnost in
ti‰ino.

Za peãjo je stal konj, na katerem se je gugala svoje dni

Mika svojo majhno, spla‰eno glavo je molel izza peãi in
nihãe ga ni premaknil, nihãe zagugal. Gabriãu je bilo na
jeziku, da bi poklical Ïeno in ji naroãil, naj ga odstrani.
Takoj se je premislil in sklenil, da pokliãe skrivaj deklo,
staro NeÏo, in ji ukaÏe, da ga nese ona na podstre‰je.
Zdelo pa se mu je, da bi tudi NeÏa jokala in zato je za-
vil konja v staro suknjo in ga nesel tiho na podstre‰je.

BES

âRNI PANTER

Imel je izvrstnega prijatelja, ki je sluÏboval Ïe veã let

v isti pisarni kakor on. Od njega je prejel pismo, polno
iskrenega soÏalja. Ko je pri‰el naslednje jutro v urad, se
mu je zahvalil.

»Hvala lepa, lepo si pisal; vidi se, da ima‰ srce.«
»Nisem mogel,« je rekel prijatelj in se praskal po rde-

ãi in debeli glavi, »da bi govoril o tem, ker se mi je zde-
lo, da si preveã zadet. Vidi‰, vem, kaj ti je pri srcu, in ãe
ti je to vzeto, je tudi meni . . .«

»Ho, ãe tako misli‰,« je odvrnil Gabriã, »vidim, natan-

ko vidim, da me ‰e dobro ne pozna‰. Nam vsem je uso-
jeno tako, mi vsi moramo iti tja, kamor je ‰la ona. Kaj ti
pomaga, ãe se upira‰, ãe hoãe‰ v mislih obrniti neke veã-
ne postave, katerih nikoli ne doume‰ in od katerih po-
zna‰ le uãinke! Mi vsi gremo isto pot, eni kraj‰o, drugi
dalj‰o. Konec je enak. Vse, Ïivali, drevje, bilke in ljudje!
In kaj jaz napravim? Premislil sem si in to je sklep! Zgo-
dilo se je, kakor je zapisano — pravijo — v zvezdah, ha-
ha. Dopolnili so se njeni dnevi, iztekli so se . . . tako se
bere v knjigah. V takih primerih treba napeti razum. Naj
on vrtnari in gospodari po moÏganih. Tako sem vse pre-
stal mo‰ko. To je tisto.«

BES

âRNI PANTER

oma se je spominjala Ïena, da je kriãal nad Miko,

ko je obolela.

»Hotel sem ji dobro . . . zdravja,« je rekel Gabriã.
Bilo je v nedelje popoldne in hodil je sam okrog po

mestnih nasadih. Na mestih, koder ni bilo drevja, je pri-
pekalo vroãe poletno sonce in Gabriã je premi‰ljal, kako
je mogoãe, da oboli ãlovek zdaj, meseca avgusta, ko je
pri polni moãi najbolj‰i zdravnik vseh zemeljskih bitij,
nebe‰ko sonce. Mika, so dognali, je umrla zaradi prehla-
da. A kako naj se ãlovek prehladi avgusta? Ponoãi, ko ji
je bilo jako slabo, je sedel pri stari NeÏi v kuhinji in gle-
dal, obrnjen s hrbtom v okno, proti praznemu in tem-
nemu ‰tedilniku. Vtepal si je siloma in enakomerno v
glavo: To mora tako priti, to so stvari, ki se ne dajo od-
vrniti. NeÏo je poslal v sobo in gledal med vrati, kjer se
je kmalu pojavila. Na njeno neugodno vest si je zopet
biãal v moÏgane: To so stvari, ki jih ne more nihãe od-
vrniti!

Vse kriÏem so hiteli prebivalci mesta. Mlado in staro

je ãebljalo o svojih zasebnostih in nad vse to so ‰irile

BES

âRNI PANTER

veje kostanjov in lip svoje dobrohotne sence, a nad ve-
jami se je razpenjal ãisti in jasni nebe‰ki ‰otor in sredi
njegove desne plati je Ïarelo sonce, veliko in mogoãno
kakor najvi‰ji svetovni car. Kaj je pod tem soncem, kaj
pod tem ogromnim ‰otorom eno izmed bitij, ki se ime-
nuje ãlovek? Ali hodi pod njim, ali ne hodi, ali sreblje
njegove Ïarke ali jih ne sreblje, kaj ve o tem veliki car,
kaj ta neskonãni prostor. Mi vsi smo majhni, mi vsi po-
membni le za tisto ped Ïivljenja, ki nam je odmerjena.
Majhno je zato na‰e veselje in majhna na‰a boleãina.

Gabriã je za‰el na samotnej‰o pot. Gleda podse v do-

lino in tam se lomijo Ïarki skozi rjavkasto listje neznat-
nega dreve‰ãka. In sredi njih nastaja svetla barva, ki ga
spominja Mikinih las, kje so zdaj ti lasje? Gabriã pogle-
da okoli sebe, opazi nizko klop in sede nanjo. Videti je,
kakor da bi se bila njegova ple‰a ‰e poveãala. V obraz je
bled, oãi so vodene in brki redki in ohlapni. Na obleko
ne pazi. Hlaãam se pozna, da niso bile dobro zravnane.
Oprsnik je po trebuhu nabran v mnoÏino gub. Man‰et
sploh nima in zato se zdi, kakor bi bili rokavi prekratki.
Bele roke z dolgimi prsti drÏi na palici in gleda v tisto
svetlo plo‰ão, ki se ri‰e zdaj spodaj pod potjo po debe-
lem deblu divjega kostanja. In zopet mu pade v glavo
vpra‰anje, kakor bi kdo zaluãal kamen: Kje so Mikini
laseki?

BES

âRNI PANTER

»Vendar,« si govori, »se mi zdi, da je nekaj neprirod-

nega v tem, ãe umre ãilo, nerazvito bitje. Tu manjka ve-
likega zakona. Kar je poklicano v Ïivljenje, naj se razvi-
je, naj se razcvete, ker je drugaãe brez namena pahnje-
no v svet, kjer ni zanj prostora. V tem se da slutiti napa-
ka neãesa velikega, nepojmljivega.«

Med tem se niÏa sonce in spodaj med grmovjem in

debli je veã in veã svetlorumenih odsevov. Prikazujejo
se, trepeãejo in se poãasi plazijo nekam globoãje za de-
bla in grape.

Gabriã se spominja zadnjih besedi, ki jih je govoril z

Miko. Bilo je predzadnje popoldne njenega Ïivljenja. Ko
ni bilo Ïene, je sedel k njej na posteljo in ji pravil o ti-
stem vozu, ki ji ga bo kupil takoj prvega. To je svetel bel
voz, na katerem je sedalo. Pred sedalom sta dva roãaja,
ki se dasta premikati naprej in nazaj. âe bo Mika sedla
na sedalo in premikala tista dva roãaja, se bo peljala na-
prej.

Miki je bilo slabo, bila je vsa razpaljena, njeni lasje so

bili potni in njeno dihanje kratko. Vendar se je ozrla
vanj z velikimi mokrimi oãmi in rekla tiho in hvaleÏno:

»Jutri mi povej, atek!«
Gabriã vzdihne, dvigne palico in jo zopet postavi, po-

gleda nekam kvi‰ku in se v mislih vpra‰a: Kdaj bo tisto
jutri?

BES

âRNI PANTER

Poãasi vstane, gre naokrog, gre naprej in nazaj in pro-

ti mraku zavije po pra‰ni cesti iz mesta.

»Moja Ïena,« si misli, »je jako slaba, nenadoma je

jako slaba. V hrbtu se je upognila in obraz so ji prepre-
gle gube in to vse zavolje tega, ker se je ne da o pamet-
ni stvari prepriãati. âudno je to. âlovek je ãlovek, to se
pravi, pametno bitje, ali marsikdaj mu ni mogoãe dopo-
vedati tistega, kar je pametno.«

Za njim se vleãe siroma‰en pogreb. Gabriã se umak-

ne v stran, stoji ob cesti odkrit in tudi zdaj v mraku se
njegova ple‰a motno svetlika. Tam zadaj gore luãi mesta
in odmeva ropot voz in tramvaja, in tukaj neso mimo
nekoga iz tistega zamolklega hrupa in ble‰ãave. Gabriã
si reãe v mislih teÏko in osorno: Tam zadaj je tovarna in
na ta konec rosijo iz nje one, ki so zgotovljeni.

Priklopi se bornemu sprevodu in pride Ï njim na po-

kopali‰ãe. Nekaj Ïensk joãe, duhovni molijo, krsto spu-
‰ãajo v jamo in kmalu zabobne po njej prve grude prsti.
To je pravi mrtva‰ki boben. Doni na uho izpod zemlje in
njegov glas je pla‰an, turoben in votel. A ko so padale
gruãe na krsto, kjer je bila Mika, ni donelo votlo iz jame,
ne pla‰no in ne turobno. Mika bi bila morala ‰e Ïiveti.

Ljudjo se razhajajo, a Gabriã odide za kapelo, posto-

ji tam in gre proti obzidju. Tam obstane pred belim
kamnom, kjer je z velikimi zlatimi ãrkami vdolbeno ime:
»Mika«.

BES

âRNI PANTER

Îe je mrak gostej‰i in storil se je veãer. Nebo se je za-

vilo v modro temino in skozi njo sijejo zvezde, veãje in
manj‰e, srebrne in zlate. Nad pokopali‰ãem, vãasih ne
visoko nad kriÏi letajo netopirji kakor ãrni noãni metulji.
Njihov let je tih, ginejo v noã kakor ãrte, ki bi se delale
iz ãrne megle in nenadoma razpadale.

Gabriãu se je prebudilo tisto, kar se mu zdi daleã ka-

kor za goro. Zgane se mu srce in razteãe se kakor vroã
studenec po prsih in glavi. Ozre se okrog, poklekne, po-
loÏi palico in klobuk v travo, skloni se nad grobom, opre
na roke in reãe:

»Nisem pri‰el zaradi voza, da ti povem, kdaj ti ga ku-

pim. âemu ti bo? Pri‰el sem, Mika, tako . . . kot tvoj
oãe.«

Gabriã utriplje s trepalnicami. Nenadoma mu kanejo

iz oãi solze in se obesijo na bilke, ki se globoko skloni-
jo.

»To ni res, kar sem govoril . . . ãe umrje kdo prej ali

pozneje, na primer ti, Mika! To vse ni res! Na‰e ãustvo
je tukaj, to je gospodar . . .

Ozraãje se nalahko zamaje in med njegovim obrazom

in ru‰o, iz katere cveto prve roÏe in poganjajo prve trav-
nate bilke, dahne hladeã veter. To se zgodi tiho, kakor bi
‰li po prstih mimo neznani duhovi.

Prej sam vri‰ã, smeh in samo skakanje, a zdaj ta nes-

konãna ti‰ina. Nenaravno . . . stra‰no nenaravno!

BES

âRNI PANTER

Naenkrat maje z glavo, domisli se in reãe:
»To ni resnica, kar sem dejal, ãe‰ da bi bilo vseeno, ali

umrje kdo prej ali pozneje. Ne tisto . . . logiãno sklepa-
nje . . . umna razporedba na‰ih misli . . . to ni resniã-
no. Samo to je resniãno, kar ãutimo, da! Samo na‰e ãust-
vo v prsih je resnica, vse drugo je laÏ. Na‰a pamet je laÏ,
laÏ! Zakaj . . . Mika, ti bi morala Ïiveti!«

Gabriã skloni obraz globlje, iz oãi mu kapljajo na gos-

to solze in se obe‰ajo na bilke in na drobne cvetove tem-
nih roÏic.

»Mika, da,« — ihti in sope, — »Mika, da, Mika, ti bi

morala biti Ïiva. Kdor govori drugaãe, ta laÏe. Tudi jaz
sem laÏnik . . . kajti tukaj je umevno to in umevno ono,
ali resnica je samo ena: Mika bi morala Ïiveti!«

Gabriã se zvrne v travo poleg ru‰e in si zakrije z roka-

mi obraz. Joãe tiho in dolgo, prekriÏa potem roke na
prsih in gleda v temnomodri in ogromni nebe‰ki ‰otor
nad sabo in v tiste zvezde, ki gore po njem.

»Ker ne Ïivi‰, Mika, moja lepa, sem nesreãen. In vse,

kar reãem in kar sem rekel, je laÏ, samo to je edina res-
nica. Le moja nesreãa je resniãna, vse drugo je zlagano,
drugega ni, drugo tiãi le v prazni besedi, ki je ne ãuti-
mo.«

âez dolgo ãasa vstane in gre poãasi proti mestu. V

ozadju se je dvignil mesec. Netopirji kriÏajo pot in ‰um
mesta se poãasi pribliÏuje.

BES

âRNI PANTER

Gabriã je skljuãen, konci suknje dosezajo na obeh

straneh skoraj kolena, a hrbet je kratek, kakor da ga je
krojaã skazil. Senca, ki gre pred Gabriãem, je silovito
dolga, tenka in obupna.

BES

âRNI PANTER

Hrepenenje

rve dni vsakega meseca je sedel v gostilni »Pri risu«.
Pri‰el je tiho v mraku in gledal vljudno po ljudeh,

kakor bi se bal, da bi koga ne razÏalili njegovi koraki ali
njegova prisotnost. Po bledem obrazu mu je trepetalo
nekaj, kar se je hotelo vsak ãas razlesti v poniÏne in
opraviãevalne poteze. V oãeh in na ustnih so mu leÏale
besede: Naj mi izvoli izpregledati Va‰e blagorodje, ker
sem nemara nehote . . . vznemiril . . .

Sedel je v mraãen kot in takoj se je strnil z, mnoÏico

miz, ki so stale v treh vrstah druga za drugo, in s pivci,
ki so sedeli za njimi, v eno samo bitje, ki kriãi, se kadi,
trka s kozarci in drsa s stoli in nogami. Tisti ãlovek, ki je
ostal proti polnoãni uri popolnoma sam v gostilni‰ki
sobi, ki je sedel nazaj naslonjen na stolu, kazal ‰iroke in
ble‰ãeãe bele prsi z visokim ovratnikom in si popravljal
z ozko in belo roko dolge in razmr‰ene lase, je bil on.
Gostilniãar se mu je priklonil in pozdravil: Kako se po-
ãutite, gospod Kosovel?

—Prisedite, gospod!
Sam je porinil stol izza mize in ga ponudil krãmarju.

BES

âRNI PANTER

—Blagovolite! Povem, da me naravnost veseli, ko mo-

rem zopet po dolgem ãasu govoriti z mo‰kim. Doma
imam Ïeno, ki ne zna govoriti z mo‰kim. To se pravi . . .
vrag naj vzame . . .

—V knjiÏnici, kjer uradujete, so paã ‰e razni visoki go-

spodje.

—·ef na primer! To je sluÏbena tajnost, ne bom govo-

ril. Drugi je sluga. On je inteligenten, vsa ãast, ali ta zlo-
dej jé stvari, ki najhuje di‰e. Prosim vas: slanike, ãesen,
ãebulo, kvarglje . . . Kadar stopi v sobo, ne potegnem
vase sape. Muãim se, odkrito reãeno.

Krãmar je poãasi in prijazno sedel.
—Danes, ako izvolite, bi se rad nekoliko razgovoril.

Poglejte, premislil sem nazaj, vse tja v leta na‰ega pre-
bujenja. Kakor popje rdeãih vrtnic, tako so pokale na‰e
vroãe Ïelje. Jaz na primer . . . to je jasno: postati sem
hotel pesnik. In pisal sem verze. O luni, o roÏi in o takih
zelenkastih noãeh, ki tava ãlovek po njih kakor senca.
Ali zaklel sem se nekega dne, da ne bom veã. In nisem!
Kratko in malo: nisem! Vidite, neki moj kolega, tudi pes-
nik, se je odpeljal v Kaplandijo. In vse na‰e obãinstvo se
je navdu‰ilo zanj. Pismo roma do njega deset dni. Dva
dneva ga nosi kamela po pu‰ãavi, rjovenje leva ga stre-
sa v jasni juÏni noãi . . . o, blaÏeno pismo! Mislim, da
razumete. âe mi besede lete skupaj, da bi se strnile v

BES

âRNI PANTER

verz, jih razpr‰im kakor vrabce. V‰‰‰! Menim tudi, da bi
ne znal postati slaven.

Zamahnil je z roko, pogledal preko belih miz in na-

roãil natakarju, naj prinese ãa‰o. Trãil je s krãmarjem in
Ïejno pil.

—Vidite, prijetno se je zagovarjati s ãlovekom, kakor

ste vi. Ne silite govorniku v besedo, pustite mu do sape.
No, v vrstah mojih znancev so taki ljudje izumrli. Kar jih
je, imajo principe. Kolikor besed, toliko principov. In ãe
hoãete govoriti Ï njimi, vam vtepajo v glavo svoje prin-
cipe. Tako se zabavamo. Ne . . . nisem veã vzdrÏal. Raz-
trgal sem vezi . . . svoboden sem.«

—A kako va‰a gospa?
—Moja gospa? Hvala vam, ona je zdrava. Ona se ne

prehladi, nje ne boli niti glava, niti zob, niti nahodov ne
dobi. Hvala Bogu! Dovolite, da govorim ti‰e: In na‰e
hrepenenje, na‰a mlada leta? Nekega dne, pozimi je
bilo, sem videl na cesti dekleta. Ko sem pri‰el domov v
nizko, kleti podobno izbo, ni bilo zime ne znotraj ne zu-
naj. Po kotih niso visele od stropa pajãevine, od strehi
niso ‰trlele ledene sveãe. Br‰ljan se je vzpenjal kvi‰ku po
stenah in skozi okno so gledale roÏe. V svojo revno in
tiho izbo sem prinesel obraz ljubega dekleta. Toplo je
bilo in vse noãi so bile mile in blage. Stopil sem iz sobe
in Ïe je bila pomlad. Kdaj se je to zgodilo? Gospod, moje

BES

âRNI PANTER

dekle mi je pisalo, v Ïepu sem imel njene drobne in neÏ-
ne vrstice.

—Nekaj lepega je to!
Da! Resnica! Ali mene je bil sam strah, ko sem hodil

po ulicah. Kako bi prijel roÏo, da bi je ne zlomil? Sedel
sem v gostilni in pil za slovo. Ko napoãi zora, priãnemo
nove dni. O, prijatelj, kako nas vara prepriãanje! Pogle-
dal sem v srce in videl, kako cveto moji dnevi. To je bilo
brstje roÏ, ki so ozelenele v kleti preko zime! Lagal sem,
in doletele so me prijetnosti, govoril sem resnico, in ka-
zen mi je bila za petami. Pozabila me je . . .

—Modro govorite . . . haha!
—Vina natakar! Bedasto, hoãete reãi, gospod! Zavaro-

val sem se. Napeljal sem krog sebe bodeãe Ïice, sezidal
visoke zidove, do zvezd, prijatelj! Da me boste bolj ra-
zumeli, vam razodenem: oÏenil sem se. In zdaj, dekle
moje, ne vodi veã do mene stezica, ko je priãel tik nje
slavãek svojo pesem in ko je iztegnil preko nje sivi ve-
ãerni ptiã svojo dolgo in mraãno perot. Gospod . . . pot
do mene drÏi preko mrtvih! Dovolite, da vas primem z
levico za gumb va‰e suknje in da vam z desnico na‰te-
jem mrliãe: Preko enega, preko dveh, preko ‰tirih . . .
Ne laÏem, ãe ni to laÏ, govorim po pravici, ãe ni to kri-
vica. Leta beÏe, prijatelj, kakor rumeni jeleni in na rogo-
vih, na dvanajsterakih, na trideseterakih, vihra v vetru
in se trga v cunje na‰a sreãa. Spomnil sem se svoje mla-

BES

âRNI PANTER

dosti, ki jo je Ïe razcefrala sapa, in spoznal sem, da je
bila tisto moja sreãa. Enkrat samkrat sem poljubil ust-
ne svoje ljube. Vidim jo, vidim tiste ustne na koncertu
ali v gledali‰ãu . . . pijte, gospod, posnemajte me! Po-
gledam skrivaj njen vrat, ãe se ne poznajo na njem od-
tiski mojih Ïareãih prstov, ki sem dvignil Ï njimi k sebi
njena usta. Zdaj bo tega pet ali ‰est let. In pod odrom
igra godba, vijoline reÏejo v meso. Nocoj nismo pri zad-
nji veãerji . . . jutri bo ‰e na‰ dan in pojutranjem. Sto-
pim k njej, kakor gotovo sem Ïiv . . . gospod, ali vam naj
dam svojo besedo. Ne, bodi dovolj! Tu je moja roka!

Lica so mu gorela, prsti so se mu krãevito pregibali,

oãi so bile polne solz in svetle. Krãmar se je smehljal in
gledal na uro.

—Zveãer, gospod prijatelj, si mislim: koliko je sanj,

koliko in kako pestrih. Tudi ona je med njimi, in ko za-
tisnem oãi, lahko pristopi po prstih. Sede k meni, ona je
vendar moja Ïena. Mladost, ki se je podila v meni in is-
kala Ïenske, je na‰la njo. Krãmar, sem oãi, v moje punãi-
ce! Dovolite, da vas drÏim za roke! Ko grabimo za sreão,
smo slepi. To ni res, da takrat vidimo, takrat smo slepci
z zdravimi in odprtimi oãmi. Posegamo v temo, kjer vise
bru‰eni noÏi, rapirji in redkokje vmes rdeãe jabolko! Z
zavezanimi oãmi igramo na zveneãe ostrine in rdeãa
jabolka. Jaz sem izgubil, karte sem zagnal ãez ‰karpo. Tu
me imate, gospod, moje prsi so prazne! Ali zveãer, ko

BES

âRNI PANTER

vidi ãlovek vse v medli zeleni barvi, pridejo sanje. Zakaj
ni nje, moje Ïene? Skozi vrata zaãujem ‰um, gomazenje
sli‰im in vem, da prihajajo trume mrãesa. Brné s perot-
mi in gredo ptoti meni. Vzpno se po nogah postelje in
brzé po belih rjuhah. Vstanem in bijem. Prijatelj, ne
laÏem se: debele so kakor grah in pokajo kakor pu‰ke! In
zdaj vas primem zopet za gumb, suãem vam ga in vas
vpra‰am: âlovek, ali ni Ïivljenje maska? Najveãja Ïalost
je vsebina krohotu, norost daje snov komiki! In to so
Ïile, po katerih teãe na‰a Ïivljenjska kri: krohot, ki je
Ïalost, in blaznost, ki je komika.

Krãmar je hotel vstati, gledal je na uro, a uradnik ga

je pridrÏal na stolu.

—Ne hitite, ne hitite! Mi vsi se bomo naspali v zem-

lji. PoloÏili nas bodo v vrste, mrtve voj‰ãake, ki smo pad-
li brez meãa. In kaj bo potem, to ve moja Ïena. LeÏali
bomo do konca sveta in to bo takrat, ko umrje zadnji
rimski papeÏ. Dovolite, da govorim debelo in slovesno!
V Rimu, v slovitem mestu, stoji cerkev sv. Pavla, ki so jo
priãeli Ïe davno zidati in je ‰e niso dozidali. V tej cerkvi
je prostor, kjer leÏe maziljena trupla rimskih papeÏev.
Sveti in vsevedni moÏje so ga zamislili in tolik je, da poj-
dejo vanj vse krste. Kdaj bo konec sveta?

—Ne vem —
—Ne zdehajte! Kako, da vas to ne zanima? Kadar bo

prostor poln, bo konec.

BES

âRNI PANTER

—Koliko ‰e manjka?
—·e za ‰est krst je prostora!
—Torej, ‰e ‰est papeÏev umrje pred koncem!
—·est, gospod. Takrat se sesujemo. Vi in va‰a krãma

bosta pozabljena in jaz in moje dekle. Prst bo iz nas in
kamen, ali roÏa in drevo, ali metulj in ptica.

Krãmar je vstal in kazal z debelim kazalcem na uro.
—Raãun! Vraãam se v svoj dom, bliÏam se domaãemu

pragu. Ali niso ceste preveã razsvetljene? Tiho in poniÏ-
no bi se rad vrnil, odkoder sem pri‰el. Dajte mi roko,
gospod, in nastavite uho: Umrjemo, in travo, ki poÏene
iz na‰ih grobov, pomandrajo drugi. Aii moja bo nezani-
miva. Brstje korenin, ki so ozelenele preko zime v kleti
. . . Zbogom!

BES

âRNI PANTER

II.

ri‰el je zopet ãez dva meseca. Proti polnoãi, ko so se
raz‰li gostje, je ostal sam. Njegova svetlobela sraj-

ca je sijala izza mize in njegove ozke, bele roke so se
igrale s kozarcem. Ko je pri‰el do njega krãmar, sta si
segla v roke in se prijazno ogoviorila.

—Kje ste obtiãali prej‰nji mesec?

—

Sedite na stol! Rad imam, da so ljudje, ki govorim Ï

njimi, na desni strani. Povedal vam bom. Vrnil sem se
. . . storil sem veliko zlo: preko Ïivih sem hodil, kakor
preko mrtvih. Mene je bolelo, ali njih ne. Grozno bi ãu-
tili, ko bi vedeli, in niã ne ãutijo, ke ne vedo. Premislite
si: teptate njihove pravice in vrag ve, ãe ne tudi njihovih
svetih ãustev. Reãem vam: ãe bi vedeli, bi jim zijale rane
kakor Ïrela! Mislim, da se ne motim.

—Ne razumem —
—âakajte! V meni ‰e vsakdo lahko spozna nekdanje-

ga literata. Vi ste izvolili to ravnokar potrditi. âlovek
sem, ki se mu ni ustalilo hrepenenje. Kadar se literatu
ustali hrepenenje, ni veã literat. Haha . . . jaz sem torej
‰e literat. Gospod, vse zvezde gorijo nocoj . . . Vi vza-
mete ‰estilo, zapiãite ga v eno, raztegnete drugi krak in

BES

âRNI PANTER

priãnete ãrtati Ï njim kroge in loke. Raztezate krak na-
prej . . . naprej, zapiãite ‰estilo v drugo zvezdo in vse je
zopet drugaãe: drugi krogi, ‰ir‰i ali oÏji, skozi druge
zvezde lete loki, skozi veãje, manj‰e, svetlej‰e ali ble-
dej‰e . . . To je na‰e hrepenenje. Vedno dalje po nes-
konãnem svodu! Rekel sem vam, da sem literat. Koliko
literatov je na svetu, ki ne pi‰ejo novel in ne zlagajo pes-
mi! Jaz spadam mednje. Glejte, pretekli mesec so me na-
padle Ïelje, dvignile, takorekoã potegnile so me izmed
ãetverih domaãih sten in me postavile pod svobodno
nebo. Ne laÏem se, ãe reãem, da sem se vrnil v svojo
mladost. Pijte!

—Bog Ïivi!
—Na‰i mladosti . . . eks!
—Eks!
—Dovolite, da se v tem sveãanem trenotku obri‰em

. . . tako! In zdaj se obrnem na stolu k vam in vas pri-
mem z obema rokama za desni in levi rob suknje in vas
vpra‰am: Zakaj smo mi vsi obzirni laÏnivci? Zakaj golju-
famo iz usmiljenja? In zakaj morimo sami sebe, s kak‰-
no pravico stopamo na glavo svoji lastni sreãi kakor
strupeni kaãi? Zakaj, gospod, trpimo iz raznih socijalnih
ozirov, da vise nad nami na‰e zmote in zablode do smr-
ti? Mi vsi, gospod, smo hinavci, vi in jaz, gospod!

—Haha — »

BES

âRNI PANTER

—Ne smejte se, prosim vas, ker zdaj me boste razu-

meli: Zadnjega meseca prve dni sem se odpravil neke-
ga veãera na pot in izpeljal toãno svoj naãrt. Bil sem pri
njej, pri svoji ljubici.

—Zdaj vi hinavãite!
—Ne, stojte! Opis vam dokaÏe. V veÏi je deska in tam

sem bral, kje stanuje. ·el sem v drugo nadstropje in gle-
dal sem svojo senco, ki se le lomila pred menoj po stop-
nicah in se dalj‰ala in kraj‰ala. V prvem nadstropju so
molãala na vsako stran po ena vrata, v drugem nad-
stropju je stalo zapisano z velikimi ãrkami: OsnaÏite
ãevlje! in spodaj: PosluÏujte se s pljuvalniki! In med vi-
zitnicami na podboju je stalo na eni: Evelina . . . Ne
morem dalje, razburil sem se! Pijva, moj drug neznani!
Na na‰e zdravje. Vroãe mi je, dovolite, da otrnem pot!

—Kaj vas je razburilo?
—To ime, gospod moj, to ime. To so tisti veãeri pod

kostanji, to so tiste stezice med grmi roÏ, to je vonj jas-
minovega cvetja, ki polni zrak nad na‰o klopjo . . . ne
izgovorim veã tega imena! To je prvi poljub, ki je plaval
po vroãi mladi krvi v srce in tam zdaj peãe in Ïge. To je
mladost! — Tako! Moj lirski napad je minil. Govoriva
dalje! Pozvonim, gospod, in ãakam. Pride Ïenska in po-
meniva se. Îe stojim pred pravimi vrati in bri‰em ãev-
lje. Potrkam in sli‰im njen glas, vstopim in vidim njo.
Tudi ona vstane izza mize in iznad knjige in gledava se

BES

âRNI PANTER

rdeãa in vroãa. Kakor dve vojski, gospod! Dovolite mi,
zmeden sem zopet, poizkusim drugo primero. Nekje v
Nemãiji so imeli v zverinjaku ‰impanza. S seboj ga je
pripeljal naravoslovec, ki je hodil po njegovi domovini,
po Gornji in Dolnji Gvineji. Ob reki Kongo ga je ujel, iz
pragozdov, ‰irokih in svobodnih, ga je vtaknil v Ïelezno
kletko. Prej je Ïivel med brati in sestrami, med svojim
plemenom — ta ‰impanz in ne naravoslovec — zdaj je
bil sam in leta so tekla. In po preteku ‰tirih, petih, ‰estih
so pripeljali v njegovo kletko zaboj iz drugega zverinja-
ka. Zveãer so ga postavili k njemu in zjutraj so ga odprli.
Glejte, ‰impanz je prilezel iz njega. Stala sta si naspro-
ti, gledala sta se kakor otrpla. Toliko let nisi videl do-
maãina . . . A hip nato sta planila drug preko drugega,
objela sta se, stisnila in poljubila. In tako sta se drÏala
objeta eno uro. Tudi midva sva znana iz pragozda, iz
mladosti . . . pijte! Tudi ta primera se mi ni posreãila.

Gospodar je iztegnil roke od sebe in globoko vzdihnil.

Rekel je: Pozno je!

—Strmela sva drug v drugega. Brez besed, brez gest.

Polagoma sem se zavedel, sam sem vzel stol in sedel.
Rekel sem: Dolga je bila ta pot, ‰est let dolga, gospodiã-
na! Od takrat, ko sva bila zadnjiã skupaj, pa do danes:
nepretrgoma sem hodil po njej! — Kako vam je? je vpra-
‰ala po dolgem molku. Gospod, tako mi je, kakor ãlovek,
ki je zagazil v moãvirje in ve, da nikoli ne izgazi. Vleãe

BES

âRNI PANTER

noge iz mlake, da jih zopet zabode vanjo, in truden je.
Ne priãakuje niãesar veã. Ne danes, ne jutri, ne po-
jutranjem ga ne zadene veselo preseneãenje, sladka
novost, ki iznenadi z neznano luãjo Ïivljenje. Dnevi beÏe
in vse je vsakdanjost. Povedal sem ji to, kakor zdaj vam,
in govoril sem ‰e dalje in storil sem, ãesar bi mi vi ne
verjeli. Nekoã mi je rekel pozno ponoãi debel, ãokat in
zaripljen moÏ, da se je poslavljal v zadnjih ãasih od nove
znanke takole: Vi odhajate, a jaz pojdem in bom jokal!
Gledal sem ga, njegov hribovski obraz, njegove moãne
in divje brke, trde in brezobzirne oãi in mu nisem ver-
jel. ·ele zdaj mu verjamem. Vi odhajate, a jaz pojdem in
bom jokal.

—Dovolite, da pijem! Tudi vi izvolite! Bog vas Ïivi!

Vstal sem, zaplel sem se v preprogo in padel. Zmedel
sem se, stopil sem k njej in ji poljubil roko. Niã, sem
rekel, ãemu trepeãete, takoj pojdem in ne vrnem se ni-
koli veã. Sedla je na zofo in pridruÏil sem se ji. In ko sva
govorila, je naenkrat zaihtela. In skoro zakriãala je: Ali,
moj Bog, vi ste vinjeni, vi ste zopet vinjeni! DrÏala se je
za glavo in se obrnila od mene stran. In dodala je: Vino,
to je va‰e prokletstvo! Tu se vse neha, gospod krãmar.
Padli smo iz nebes na zemljo, noge vleãemo zato iz
moãvirja, da jih zasadimo zopet vanje. Dejal sem ji:
Kako bi bil pri‰el, ãe bi bil trezen? Kje bi si bil upal? Po-
mislite, kje naj jemljem pogum? Nikoli vas ne bi bil vi-

BES

âRNI PANTER

del v va‰i domaãi sobi, nikoli ne bi srkal vonja va‰ih las,
nikdar veã ne bi bij poljubil va‰e roke, ãe ne bi prihajal
iz gostilne! Moje roke so uklenjene, moje noge so zve-
zane in premikam se, kakor bi nosil preko sebe kletko.
V muzeju sem videl bojne trofeje, ki so jih prinesli s Fi-
lipinov. Glave premagancev tiãe v slamnatih mreÏah,
drobne so, rjave in gledajo Ïivalsko pla‰no s svojimi
votlimi oãmi. Ko grem po cesti, se mi zdi, da je moja gla-
va taka. V mreÏi je, gleda in ne vidi!

—To, kar sledi, vam bom povedal stojé. Razgovorila se

je bila, gorela je v obraz in oãi ji je oblila svetloba. Stal
sem tam in se pripravljal, da odidem. Gospod, ãe ste iz-
gubili igro, pome‰ajte dobro karte, predno igrate vno-
viã!

Krãmar je drÏal v rokah uro in jo gladil z desnim pal-

cem preko ‰ipe. Na drugem koncu miz je sedel mlad na-
takar in pisal pismo. Zelenkasta svetloba podstropnih
svetilk se je moãno odbijala od belih prtov in razlivala
po sobi napeto in prisiljeno Ïivahnost.

Kosovel je vrgel naenkrat roke ob sebi, sklonil glavo

in padel na stol kakor avtomat, ki mu je zmanjkalo elek-
trike.

—Plaãal bom takoj in izku‰al bom priti nazaj!
—Kam?
—V svoje Ïivljenje. Kakor slepec, ki je igral harfo.

Hodil je ponoãi varno iz predmestja v predmestje, iz

BES

âRNI PANTER

krãme v krãmo. Pil je in igral in godba in vino sta mu
odvrnila misli od enoliãnih cest in ulic. O polnoãi se je
spomnil na tiste, tik katerih ‰umi svila Ïenskih kril. Kos
pota je zmanjkal v njegovih mislih, kje je, kam hoãe.
Vraãam se. Natakar, napraviva raãun! A med tem vam
reãem ‰e eno: âemu Ïivimo, gospod? Zvezdam, ki jih ne
doseÏemo. Zakaj jih ne doseÏemo, prijatelj? Ker Ïivimo
drugim, skritim zvezdam, ki so moãnej‰e od prvih!

—Katere so to? je vpra‰al krãmar, vtaknil uro v Ïep in

vstal.

—To je na‰e proklestvo!
Kosovel je oblekel suknjo, natoãil ãa‰o do vrha in jo

dvignil proti luãi. »Poglejte to rumeno vino, kako se
iskri, kako se Ïari! Po njem beÏe tiste zvezde. Ali izlijmo
jih vase! Bog vas Ïivi!

Od‰el je lahko in naglo in zunaj po ulici ÏviÏgal. Pred

kavarno se je ustavil, se ozrl na levo in desno, ‰el parkrat
gor in dol mimo razsvetljenih vrat in odhitel dalje.

Po mestu je bilo tiho, nad njim tema in v njej so ãiv-

kali noãni ptiãi.

BES

âRNI PANTER

Hude noãi

ocoj‰njo noã, ko je Gregor trdno spal, so se naen-
krat odprla vrata in svetlo je bilo, kakor bi luna ne

sijala zunaj na nebu, ampak v nizki izbi med dimastimi
tramovi. Gregor napeto gleda in vidi starega osebenka
Jozvo, ki leze s palico in s svojo dolgo sivo brado skozi
vrata. Roke ãrne, dolge, ko‰ãene, noge upognjene, drh-
teãe, koraki teÏki in poãasni. Izpod sivih, gostih in silno
ko‰atih obrvi, vrezanih proti ãelu v ‰pico, gledajo stare
zelene oãi, ki se ãudno svetijo. Med sivo grmado ogrom-
nega brkovja se pokaÏe ãrna brazda in po izbi zahrope
glas.

»Gosta‰ãino sem ti dolÏan.«
»Kdo te terja za to?«
»Ven si me vrgel na zimo. Veã ne Ïivim!«
»Nisi veã Ïiv?« vpra‰a Gregor in pot mu leze izpod las

in senc.

»·tirinajst dni sem beraãil, tretji teden me je zajezdila

smrt in ‰la sva kakor pi‰ v nebe‰ko carstvo. Pri‰el sem
pa k smrti Jere, tvoje sestre. Kar si z mano priskopu‰il,
bo‰ z njo izgubil.«

BES

âRNI PANTER

»âe si to, kar vidim pred sabo, res ti, Jozva, povej mi,

kaj bom z njo izgubil. Mogoãe bi se dalo ‰e kaj re‰iti.«

Opogumil se je in vstal, da bi ga otipal. Ali lahko je

korakal skozenj od desne proti levi, kriÏema ali poãez,
od te ali one plati, prijeti ali ãutiti ni bilo ravno tako
niãesar kakor v kotu ob vratih, ki je bil prazen. Oãi pa so
natanko videle sivo, upognjeno in zaraslo postavo, ko je
govorila in bliskala okoli z zelenimi oãmi.

Ko se je Gregor zjutraj prebudil, je bil jako truden in

ãemeren. Skuhal si je lonec zelja in ga jedel z ovsenim
kruhom. Nad muhami je vihtel ‰ibo s starim podplatom
na koncu. Pri‰li so kmetje. Ta je prinesel sodãek vina, ta
klobas, drugi jajec in masla. Prosili so vsi posojila. Gre-
gor je gledal s kislim obrazom na mizi darila, pa ni dal
denarja ne bratu ne tatu. Premi‰ljal je slabe sanje in sto-
pil na prag. Va‰ki pastir je gnal Ïivino.

»Kaj pa Jozva?«
»He — dobro!« je mrdal pastir.
»Kako dobro?«
»E — veste, odpravil je!«
»Kaj?«
»Îivljenje! Prej, dokler je delal, so ga va‰ãanje ‰e trpeli

med seboj, pozneje, ko je bil prestar, ga je vsak brcnil od
praga. Eden mu je tudi bajto zaprl. Dve noãi je spal na
pragu, potlej je izginil. Veste, kdo je bil tisti, ki mu je
bajto zapahnil, hoho?«

BES

âRNI PANTER

»Saj je moja!«
»Kdo to pravi, da ni?«
Od‰el je v izbo. Temnilo se je naglo in stene so sive-

le. Tina je potrkala na okno, hãi Srakarja, soseda njegove
sestre, iz sosednje vasi.

»Kaj pa je?« je hitel, kleãal in odpiral.
»Teta so bolni.«
»Jera, kajne?«
»Teta Jera, da! Kar debele oãi imajo in bulijo, kakor bi

niã veã ne videli.«

»E — beÏi.«
»Res! Pa hrãijo, jojmene, tako ãudno hrãijo.«
»Ti, Tina, takoj grem. âakaj, pojdeva skupaj. K mo-

jemu bratu Francetu pa nikar ne hodi.«

»O — moram, moram! So oãe rekli!«
Dekletce je steklo, a Gregor je kmalu korakal s pipo v

ustih in z ukrivljeno palico v roki preko polja mimo vasi
in zavil v reber. Bil je dolg in suh in ‰kornje je imel take,
da so se oprijemale méã in segale do srede stegen. Pri
hoji ni zravnal nog, kolena so bila vedno izboãena kakor
debele okrogle grãe. Na sebi je imel star Ïametast telov-
nik s svetlimi okroglimi gumbi od vratu do srede trebu-
ha, a ravno med temi gumbi je bil tako oguljen, da je
izgubil prvotno svetloãrno barvo in bil siv in hrapav.
Suknjiã je bil majhen in tudi okrogli klobuãek z rdeão

BES

âRNI PANTER

vo‰ãeno roÏico za trakom. Zdelo se je, kakor bi bilo obo-
je narejeno za igraão, ne pa za modre, stare ljudi.

V obraz je bil suh in zaradi ãrnih brk, ki so silile iz

koÏe, ãrn. Krog ust mu je leÏala ãemerna poteza ‰e od
jutra. Ko je vlekla polna pipa ustnico navzdol, je bila ne-
zadovoljnost ‰e veãja. âlovek bi mislil, da je bolan kje v
spodnjem drobovju.

BES

âRNI PANTER

rance, njegov brat, se ni bril. Obraz je bil obdan z

rjavo neurejeno brado, sredi katere je zijala ãrna

‰pranja, kakor na temnem panju. To so bila usta. Nad
brado se je kazalo na vsako stran za dva prsta na ‰iroko
rjavega mesa, ki je bilo tako rdeãkasto, kakor bi kdo
brizgnil pod vsako stran kaplje slabe barve za veliko-
noãne pirhe. To so bila lica. Nad njimi so gledale v dveh
globokih jamicah varno spravljene oãi. V njih nisi na‰el
nobene barve. Kar si videl, ni bilo sivo, ni bilo rumeno,
ne rdeãkasto, ‰e manj pa je bilo belo ali rjavo.

Sedel je za mizo tik zelene peãi. Za hrbtom je visela

vrsta majhnih tablic, slikanih s kriãeãe rdeãimi in mod-
rimi barvami na steklo, izpod stropa je visela zakajena
luã in okoli nje so se vrstile pod dolgimi drogovi vrste
zdravo zardelih koruznih strokov. V mala okna so se za-
ganjale debele, obnemogle in pijane jesenske muhe.

Prej — pred leti — sta stanovala skupaj z bratom Gre-

gorjem. Sestra Jera se je omoÏila iz hi‰e v sosednjo vas
in takrat so se sprli zaradi denarja. Ostalo sta razdelila.
Posojevala sta kmetom in pri tem je vãasih France na-
enkrat pomeÏiknil, ãesar se je kmet razveselil. Brat Gre-

BES

âRNI PANTER

gor jn hotel imeti dvanajst od sto, France je enkrat po-
meÏiknil in to je pomenilo za eno manj, torej za enajst
od sto. Nekoã se je tudi zgodilo, da je vzel samo osem od
sto. Neki fant in neko dekle, oba mlada in lepa, sta pri‰la
in ga prosila, da bi jima posodil za pot v Ameriko. Star‰i
se jima ne puste poroãiti. Tega mu Gregor ni odpustil.
Zahteval je denar iz hi‰e, pa si je kupil bajto nad vasjo.

France je zapazil, da je naenkrat obstala ura. Sala-

ment, ura ne obstane nikoli kar tako! âe je pokvarjena,
‰epa, boleha nekaj ãasa, potem pa obtiãi. Ali v najlep-
‰em teku ne obstane. E, to ne pomeni dobro. Ko je umrl
neki slavni cesar, ki je pomagal vsem reveÏem svojega
cesarstva na noge, so se ustavile vse ure v deÏeli. To po-
meni torej smrt. Ali je v Ïlahti komu zlo, ali pa se nekdo,
ki je velik in blag in za vse ljudi pomemben, odpravlja
na pot iz te doline.

Kmet vstane in priãne korakati po sobi. Tudi on ima

‰kornje do polovice stegen in pri hoji ne krãi kolen, da
‰trle sredi nog naprej kakor poveznjene ponve. Telovnik
ima odpet do gorenjega kota, da se vidi umazana sraj-
ca kakor ostrina sulice noãnega ãuvaja. Sicer je golorok
in po obeh rokah se mu gubanãi srajca kakor podolgo-
vati in ohlapni mehurji.

Hodi tako in naenkrat zasli‰i sovo, ki odurno sovika

na slemenu njegove hi‰e. Pogleda okoli in vidi, da je
komaj mrak. A sova sovika tako odurno, da zebe ãlove-

BES

âRNI PANTER

ka do obisti. Misli, da bi stopil ven, pobral poleno in ga
zaluãal proti njej, a ve, da se take ptice, ki naznanjajo
zlo, ne dajo prepoditi. âim bolj se je oteplje‰, tem groz-
neje raste nesreãa, ki ti jo prina‰a. Hodi torej in poslu‰a,
kako kriãi sova zdaj vi‰e in zdaj niÏe, kako se bliÏa, ka-
kor bi plezala proti kapu, in zopet oddaljuje, kakor bi
lezla nazaj na sleme. Zdaj je priãela lajati, da se je raz-
togotil pes in ji jel odgovarjati. Pes Rumelj je velik in
hrope, kakor bi pritiskal ogromen meh, a sova sovika
kakor razdraÏeno ‰ãene, ki hlasta po cesti za razcefrani-
mi hlaãami.

V oknu se je pokazala drobna dekli‰ka glava, zasenãe-

na z ozko roko.

»Na‰a soseda so bolni!«
»Katera je to?«
»Teta Jera!«
»Kaj ji je?«
»Debelo gledajo in smrãijo kakor velikan. Kar hitro

stopite!«

France je oblekel suknjiã, pokril klobuãek in oprijel

palico. Da bi imel spotoma kaj dela, je priÏgal pipo. ·iro-
ko je stopal sredi polj in se nekoliko pomajeval v pleãih.
Kadar je vzel pipo iz ust, je pljunil krepko in na glas.

BES

âRNI PANTER

rata Gregorja je zagledal od daleã in takoj se mu je
zdelo jasno, da hiti bolj, kakor bi bilo treba. Ni dosti

pomi‰ljal pa je Ïe pravo uganil. He, Gregor, te Ïe imamo.
Pogledal si nazaj, zapazil brata Franceta in zdaj jo me-
lje‰ ‰e hitreje. France je dobrodu‰nej‰i in se muza. Take
sreãe menda ne bo, da bi ravno Gregor ujel njene zad-
nje besede, ki bi pomenile, da je vse tetino njegovo, kar
leze in gre. Ali je z Jero Ïe v kraju, ali bo pa tudi nanj kaj
kanilo, ki je po isti poti njen brat kakor Gregor in pri
istem kamnu kr‰ãen kakor onadva. Vendar stopi tudi
France nehote urneje.

Presneto naglo in hrabro jo mahata in ko sta tik hi‰e,

bi Ïe lahko zagrabil France Gregorja za suknjo. No, tu-
kaj se loãita. Eden gre v hi‰o skozi zadnja vrata, eden
skozi sprednja.

»Hvaljen bodi Jezus Kristus!«
»Dober veãer, Marija pomagaj!«
Izba je nizka in prostrana. Okoli peãi stoje klopi in na

klopeh bolniãine obleke in cunje. S peãi ãuka dvoje rja-
vih otroãjih obrazov od nekod z vasi. Na ãrni mizi gori
visoka sveãa. Drugo — drobno in naãiãkano z roÏicami

BES

âRNI PANTER

in svetimi podobicami — ti‰ãi bolnici v suho dlan ‰epa-
sta Polona, ki je izza mlada vedno pri hi‰i. Tista sveãa je
s svetih Vi‰arij, kjer so jo nala‰ã blagoslovili za zadnjo
uro.

Od bolnice vidijo le glavo in suho ãrno roko, v kate-

ro ti‰ãi Polona drhteão sveão. Glava je plava, oãi so Ïe
steklene, debele, odurne in zvrnjene. Skozi odprta usta
‰umi in hrumi sapa. Odeja se na prsih visoko dviga in
glas dihanja se ‰iri po sobi, kakor bi pela nekje v gozdu
Ïaga.

»Teta, teta,« klice Polona, »poglejte, brata sta pri‰la.

Tam je stric Gregor, tukaj pa stric France!«

Gregor stoji ob skrajnici. Hoãe nekaj izpregovoriti, pa

poÏre slino. Zija, utriplje naglo z oãmi in priãakuje od
tete besede. Vpra‰a: »Ali je kaj rekla?«

»Niã!«
»Za brado jo primi in pomagaj. ·e enkrat vpra‰aj!«
Polona potrese in povpra‰a.
France pove‰a glavo in drÏi roke sklenjene, kakor bi

molil. Pipo je pozabil odloÏiti in grize jo nevede, da
drobna cevka nepretrgoma ‰kriplje med njegovimi trd-
nimi zobmi.

Jera diha ‰e glasneje.
Kmetiã — majhen in ãokat s ‰irokim in rdeãim obra-

zom — se nenadoma pojavi tik postelje z biãem v roki in
meni: »Umreti ne more. NajbrÏ je v sveãi prehud blago-

BES

âRNI PANTER

slov, pa ne da du‰i iz telesa. Pri mojem oãetu je bilo
tako. Sveão smo prinesli od Marije Pomagaj na Brezjah.
Vzeli smo mu jo iz rok, pa priÏgali navadno — takole!«
Pokazal je na mizo. »·e vi tako napravite!«

Polona nese naãiãkano sveãico na mizo, vzame lojev-

ko iz sveãnika in jo stisne bolnici med otrple in mrzle
prste.

Gregor naglo poÏira, meÏika in zija in reãe: »Polona,

‰e enkrat jo pomajaj za brado in vpra‰aj, kako je s hi‰o!«

»Glej ga!« rece kmetiã.
France ga bu‰i in ãaka. Polona je potresla.
»âigava je pa hi‰a, pa polje?«
Jera diha poãasi in poredkoma. Hrr, hrrr.
»Vidi‰, vidi‰!« kima Gregor.
France pregrizne cevko in pipa pade z ropotom na tla.
Jera ne diha veã. Spogledajo se. Mahoma dahne ‰e

enkrat. To pot je umrla.

Vsi so padli na kolena. Polona je priãela moliti s pis-

kajoãim in zoprnim glasom. Kmetje in kmetice so priha-
jali v hi‰o.

»Ali je vse zaklenjeno?« vpra‰a Gregor.
»O, vse!« je rekla Polona. »So bili gospod Ïupnik po-

poldne tukaj, pa so zaklenili in vzeli kljuãe s seboj.«

Ponoãi stopi France ven in vidi pod kapom ãrno sen-

co. Rasla je in se ‰irila. Naenkrat spozna ãrno in z drob-
nimi zelenimi piãicami posuto obleko in okoli bokov in

BES

âRNI PANTER

prsi in pleã silno obseÏno telo rajnice. DrÏala je v rokah
peharãek z Ïitom za kure. Iz nje je ‰la grda zelena luã in
obraz se je svetil strupenorumeno.

»âe si ti, Jera,« je dejal strahoma, »kaj bi se te bal?«
»Jaz sem, i kajpada!«
»Kaj pa hodi‰ nazaj?«
»Za koko‰i nisem naredila, kako naj bo z njimi po

smrti. Najraj‰i bi jih vzela s seboj.« In klicala je: »Pi, pi,
pi, picke!«

»Kaj pa drugo?«
Takrat je padla senca preko nje in nikjer ni bilo niko-

gar.

BES

âRNI PANTER

rance in Gregor vesta, ne da bi se bila kdaj o tem po-
menila, da opravi ãlovek veãkrat sam veã kakor z

doktorjem in sodnijo. Nihãe izmed kmetov ne pozna
vseh zakonov, a to ve vsak, da so vmes taki, ki ne gredo
ãloveku v glavo in jih ne more po nobeni ceni potrditi.

Prva oseba v vsaki fari je Ïupnik. K njemu se obrne

vsak, kadar je zagazil v meglo, naj bo premoÏen ali
ubog. Îupnik je drugaãen od vseh drugih, Ïupnik je
svet, ãist, gosposki, ali ãloveka se kaÏe v tem, da svetu-
je raj‰i bogatim kakor bera‰kim. No, vendar hodijo k
njemu vsi, ti ponosno, ti strahoma. Njegove surovosti ne
sme nihãe kaznovati s pestjo. Z dobro besedo vred jo
mora vtakniti v malho spominov.

Ko je stopil France v farovÏ, je bil Gregor Ïe tam. Str-

gal je po slabo obritem strni‰ãu svojega obraza, stal
upognjen ob oknu in gledal v tla. Ob peãi je sedela Polo-
na, vsa zaripla od joka.

»Torej meni niã, meni niã!«
»âakaj, sitnica!« je rekel Ïupnik in se prestopal modro

in trdo v svetlih ‰kornjih po hi‰i. Debel je bil in rdeã.

BES

âRNI PANTER

»Hvaljen bodi Jezus Kristus!« je pozdravil France in

zaplel okoren pomenek z Ïupnikom.

»Na veke!«
»Jera je ‰la — v krtovo in zdaj . . . mislim . . . ne bo

treba gosposke, da bi prisodila temu tako, no, in ta-
ko . . .«

»Notarja bo treba, toÏili se pa ne bomo!«
»Vidijo, ta je dobra. Ne bomo se! Saj jaz lahko kar tu-

kaj izpriãam. Polona je pomajala Jeri brado in vpra‰ala,
ãigava je hi‰a. A Jera nato: Frrr, Frrr! To se pravi, hote-
la je reãi moja, Francetova!«

Îupnik je ãudno gledal in mrdal, kakor bi se hotel za-

smejati.

»Jaz pa nato priseÏem, kar bom zdajle povedal,« je

povzel naglo Gregor. »No, vstopim, kaj ne, reãem Polo-
ni, naj vpra‰a Jero, ãigava je hi‰a, in Polona potrese bra-
do in vpra‰a. A Jera na to: Grrr, Grrr! Vsak to ve, da je
mislila name, Gregorjeva je!«

»Tudi jaz, France, Jerin brat, priseÏem. Kako bi ne

branil pravice, ãe sem jo sli‰al na tale prava svoja u‰esa!
Francetova je hi‰a, to je bila njena misel!«

»Kaj pa ti pravi‰, Polona?« se je obrnil Ïupnik in vsto-

pil pred ‰epasto Ïensko.

»Pomajala sem in vpra‰ala, pa kakor sem gotovo

Polona in se pi‰em Czizek, prav gotovo vem, da niso teta

BES

âRNI PANTER

niã drugega rekli, kakor samo hr‰ãali so, to pa zatega-
delj, ker jim je bilo v prsih hudo!«

France je vzdignil obe roki in se popraskal za obema

u‰esama tako silno, da sta takoj stopili iz koÏe dve svetli
rdeãi lisi in zasijali po hi‰i. Glodal je kakor ris, in ãe bi res
pogledi ranili, bi se bila Polona zgrudila na mestu mrt-
va na tla.

»Kaj pa me‰a‰?« se je razjaril Gregor in na visoko raz-

tegnil oãi. »Ne zasluÏi‰ drugega, kakor da bi te preko-
picnil — ‰vedro ‰epasto, pa ti jih nametal po stari cesar-
ski meri! Jezik za zobe!«

»Stoj!« je zarjul Ïupnik. »VzdrÏuj se!«
»E, zaradi ‰este zapovedi se bom Ïe, ko sem star, za-

radi hi‰e pa ni tako. Hi‰a ni pregre‰na misel na Ïensko,
hi‰a je zid pa strop pa streha pa denar. âe ne tukaj, bo-
mo drugod dognali, kako je!«

Gregor se je jako razvnel in tudi France je teÏko ãakal

na besedo.

»Jaz stojim za svojo pravico, in ãe bo treba, bom pri-

ãal pred Bogom, pred svojim patronom svetim Franãi‰-
kom in vsemi svetniki in svetnicami nebe‰kimi.«

Nato se je oprl Ïupnik ob rob dolge mize, prijel zanj

z obema debelima rokama, poloÏil svetli levi ‰korenj
preko desnega in se oglasil: »Vaju, moÏa, spo‰tujem oba
enako. Taki, ki imajo denar, tudi kaj drugega delajo ka-
kor neumnosti in greh. Z Jero, vajino sestro, je pa taka,

BES

âRNI PANTER

da je ‰e za Ïiva naredila pismo, po katerem pripade nje-
no imetje cerkvi. MoÏa, ‰e enkrat reãeno, da vaju spo-
‰tujem. Kar je rajnica dala Cerkvi, tega ne bosta pulila iz
njenega naroãja. Zdaj pa je ãas, da gremo k pogrebu.«

V hi‰o je udarila sila molãanja in vsi so se v njem za-

du‰ili. Tiho je bilo. Îupnik je od‰el mo‰ko in ponosno,
France trudno in zami‰ljeno. Gregor je neprenehoma
slinil ustne z jezikom, kakor bi pri‰el vsak hip na drugo
misel in jo hotel povedati. Na sredi je ‰epala Polona.

Iz nizke hi‰e so potegnili ãrno krsto kakor iz zaboja.

Nosila sta Damjanova, Boltetov in Rodeãeva tako, da je
bilo vseh skup osem. In rekli so, da je bila teÏka, kakor
bi zalili krsto s svincem. Osem jih je bilo, pa so vsakemu
posebe pokale v rami kosti. Zvonil je Komarjev fant,
tisti, ki je nekaj neumen. Nepretrgoma je me‰al.

BES

âRNI PANTER

rance je stopal sam ãez polje. Pipo je drÏal nepre-

trgoma v roki in vlekel dim, da so se mu udirala lica

in da so izstopale rjave Ïile po suhem vratu. Mrzel veter
ga je opihoval, a nad njim je kroÏil ãrn vran. Videli
bomo, je mislil, ãe je to res ptiã. âe bo samo mene oble-
toval, ne bo pravi. âe se boji boÏjega znamenja, se izda.
France je korakal v mrak, a vran je kroÏil nad njegovo
glavo. France se je razkril, vzel pipo iz ust, dvignil ãrni
in debeli palec in se poãasi in na glas prekriÏal. Vran je
frfotal, kakor da ga je obstrelil lovec. Prekopicaval se je
v zraku, lovil z mahajoãimi perutnicami in se bliÏal zem-
lji. Pal je vznak na strni‰ãe in ‰e vedno utripal z dolgimi
in ãrnimi perutmi. Franceta je ob‰la zona. Ustavil se je.

»Ali bi ‰el ali ne bi?«
Stopil je bliÏe. Na hrbtu je leÏalo in loputalo s krili

vranovo telo, a glava je bila ãlove‰ka. Nos rdeã, jezik
rdeã, oãi svetle kakor pri maãki, u‰esa kakor pri veveri-
ci, a iz kosmatega ãela molita dva roÏiãka.

»Za vraga!«
»Vrag sem!«
»A kaj je tista kepica, ki jo drÏi‰ v krempljih?«

BES

âRNI PANTER

Franceta je tresla groza, pa je le poãenil, vzel pipo iz

ust in podrezal s slinastim koncem, ki ga je ravnokar
grizel, med vranove kremplje.

Vran se je podrsal naglo po hrbtu naprej. Rekel je:

»To je Jerina du‰a! Dobil sem jo, dobra je!«

»E, pa Jera je dala vse cerkvi!«
»Na‰i sodniki ne dajo na tisto niã. Beraãi so jo pogu-

bili, tisti stari Jozva, ki je lani umrl. Na zemlji so kapale
od njega u‰i, v nebesih padajo pa zlate kaplje. Na sre-
brnem stolu sedi, pa rdeão mitro ima na glavi.«

»Kaj laÏe‰!«
France je vzdignil nogo in nameril nanj okovano sto-

palo. A vrag mu je Ïe frãal nad glavo in vikal.

»Vrag ne laÏe, laÏete samo ljudje!«
Da bi ga, se je ãudil Gregor, ta pa ni motovilast!
»E, ti, poãakaj! ·e to mi povej, zakaj so jo beraãi po-

gubili?«

»Ker jih je metala ãez prag! Vsi skopuhi so moji. Tudi

pote pridem!«

»Ali se mi blede, ali kali?« se je vpra‰al, pogledal okoli

po oblakih in obstal. »No, menim se; nekaj je frfotalo
okoli, bom pa molil!«

Iz Ïepa je privlekel roÏni venec z debelimi ãrnimi ja-

godami in priãel moliti.

Gregor je pri‰el medtem v svojo bajto. Jezno je gledal

po mraãni veÏi, mr‰il obrvi, stal na levi nogi kakor ‰tork-

BES

âRNI PANTER

lja, pa praskal z Ïveplenko po desnem stegnu. Naenkrat
mu je zmanjkalo ravnoteÏja in zaletel se je v ãrn kot
med motike, burkle in loparje. Satan, o satan! Zaklel je,
a kdo je tako bedast, da bi mislil, ãe‰ zato kolne, ker ga
je zaneslo med burkle! Ne, on kolne zaradi drugih reãi.
A jezo je zavezal kakor meh moke, da se ne more ‰iriti
ne naprej ne nazaj.

V desnem Ïepu telovnika je zgrabil ãetvero Ïveplenk,

stopil na levo nogo, dvignil desno in prasnil po stegnu.
Ustne so se mu potegnile navzdol. Zadi‰alo je po Ïveplu
in med njegovimi ãrnimi prsti gori vijoliãast plamenãek.
Vzame trsko, jo priÏge in vtakne v peã. Suho in razlom-
ljeno vejevje meãe jezno nanjo in zadeva s ko‰ãenim
hrbtom roke ob opeko. Za to se ne meni.

»Veãerjal bom krompir ali kaj takega!«
Te besede ponavlja, a drugo misli. Meh jeze se hoãe

razvezati, a on ‰kriplje z zobmi in zateguje ustne. Tega
ne, kaj pa pustite; to so svete reãi, vrag naj vzame vse
skupaj. Greh naj gre iz du‰e! Sama goljufija je na svetu,
a da bi nas le Bog vse v nebesa vzel!

Pri tej priãi se oglasi naenkrat iz peãi droben glasek:

Psiii!

V ognju nekaj cvili. Gregor dobro pozna, da je to

du‰a, ki trpi v vicah. Njene boleãine so take, da jih tudi
zdaj, ko je prosta telesa in njegovih ãlove‰kih obãutlji-

BES

âRNI PANTER

vosti, ne more prena‰ati. Skoãila je v svoji sili v nizko
peã preprostega zemljana in prosi pomoãi.

»Veãni mir! No, tudi druge bo cvrl satan!«
Gregor govori skozi zobe in na glas pljune. A v peãi

cvili glasek nepretrgoma; zdaj ponehava, zdaj poprijom-
lje moãneje. V svetlobi, ki jo meãe ogenj iz peãi, se vale
po veÏi ãudne, velike in ãrne sence kakor oblaki. Vrata
na pol se zapro in odpro, kakor bi jih pograbil vihar.
Gregor se ‰e ãemerneje namrdne. Ne boji se ne svetni-
ka ne vraga in pogleda v peã.

Na ‰iroko Ïari rdeãa Ïerjavica in po njej ple‰e rdeã

jeziãek. Naglo preskakuje z ogla na ogel, vihti se, suãe,
odskakuje in maha naprej in nazaj. Spodaj ima noge, na
nogah rdeãe copatice. Majhen je in trebu‰ast. Îensko
obleko ima na sebi, v boke je ‰irok, v prsi obilen. Na gla-
vi ima v ãuãko zavezano ruto in iz nje gledajo sive Jeri-
ne oãi, njen topi in modri nos in njena brezzoba usta.
Stare zgrbljene ustne moli naprej, opleta okoli sebe z
rokami in tako naglo ple‰e, da se delajo iz ãokastih co-
patic rdeãi krogi. A krilo jo komaj lovi. BeÏi po ogorkih
od roba na rob, vrti se v sredini in neprenehoma cvrãi:
Psiii.

Gregor gleda kakor podnevi zbujena sova, samemu

sebi teÏko verjame, dvigne dlan in mane oãi.

»Kaj sem neumen ali kali?«

BES

âRNI PANTER

In ‰e huje drgne oãi. Zunaj se dela huda noã. Oblaki,

ãrni in ogromni kakor gore, se grmadijo na dolino, moã-
na sapa ‰umi po listju in Ïe se ogla‰a grom. Vihar plane
iz gozda in debele kaplje bijejo po hi‰ah in poljih. Gre-
gorja objame strah. Brez veãerje se zaklene v hi‰o in
moli.

BES

âRNI PANTER

Pesnik

o tretji toãki obãinske seje ne more najti Ïupan ta-

koj dnevnega reda. Obrne se k tajniku in reãe tiho:

»Kaj je ãetrta toãka?«
»Imenovanje tajnika. Ali bi ‰el ven?«
»Prosim, pojdi!«
Îupan poka‰lja in pozvoni z drobnim rumenim

zvonãkom. Obãinski svetniki, zbrani okoli dolge rdeãe
pregrnjene mize, se ozro v Ïupana. Tu in tam ‰e ‰epet-
ne kateri sosedu konec misli, ki jo je hotel izraziti prej na
glas. Tajnik vstane in gre iz posvetovalnice v obãinsko
pisarno, ki je majhna in starinska. Vrata zapre za seboj
in stopi k oknu.

Od stropa visi svetilka, preprosta in ãrna. Slike po ste-

nah so temne in nerazloãne. Na pisalni mizi ob oknu se
motno sveti visoki kovinski tintnik.

Zunaj je aprilska noã. Po cesti mimo okna naprej se

vali topel veter in objema hi‰e in ljudi. Tu in tam izmed
hi‰nih voglov ali izpod drevja meÏika drobna luã, ko da
hoãe ugasniti. Nebo je temno, prepreÏeno s teÏkimi
oblaki, ki vise nad mestecem, kakor bi grozili s svojo
ãrno pezo. Daleã nad severnimi gorami se sveti podol-

BES

âRNI PANTER

govata lisa in v njej tropa zelenkastih in trepetajoãih
zvezd.

Tajnik je dolg, suh, nosi zalisce in pod nosom rahle

brãice. V pleãih je upognjen in z dolgimi rokami visi na-
prej, kakor bi nameraval pasti vsak hip skozi okno na
prazno in slabo razsvetljeno ulico. Nervozen je in misli
se mu javljajo in trgajo brez pravega reda. V srednji ‰oli
je prekinil ‰tudije in potem se je obesil na to sluÏbo mi-
mogrede kakor leteãa krpa na kljuko, ki jo je bog ve kdo
nastavil. In pozneje se je oÏenil.

Pred dana‰njo obãinsko sejo je govoril z Ïupanom o

sebi. To je zanj najveãja muka. Tudi ãe Ïivi v obupu, po-
trebi, ãe je v svoji notranjosti nesreãen, ne izreãe tega.
Njega se lotevajo ãustva, ki ne spadajo v krog, kjer Ïivi.
Jeseni vãasih lete nad mestom Ïerjavi in kriãe in kriãe, a
on jih gleda in si Ïeli, da bi mogel leteti z njimi. Na vse
strani, spredaj in zadaj je toliko sveta, toliko neznanega,
a on visi tukaj in ne pojde nikdar naprej.

Îupan je njegov nekdanji so‰olec. In tikata se. Pred

sejo sta govorila:

»Prosim te, Ïupan, danes pride na red moje imeno-

vanje. Meni je nerodno izraziti se, oprosti, a jaz ti vse za-
upam. Mislim si, ti vse to ve‰ tudi brez mojih besed.«

»Gotovo, prijatelj. Danes spravimo to v red.«
Zdaj naenkrat bu‰i tajniku v uho Ïupanov glas, kakor

bi ga pognal veter skozi ‰pranjo v vratih.

BES

âRNI PANTER

»Jaz nimam niãesar proti tajniku, ali . . .«
Tajnik se opre z rokami ob okno in nagne glavo daleã

ven. Toda glas gre za njim, kakor bi mu sedel na rami in
se sklonil obenem z njim v pomladno noã.

»Knjige niso v redu. Do‰li dopisi niso takoj vpisani.«
Tajnik se podpre s komolci in poloÏi dlani na u‰esa.

Ali v ‰pranje med roke in uhlje se rine glas, kakor bi ho-
tel za vsako ceno v njegova u‰esa. V lica ti‰ãi kri in Ïile
po sencih gore, kakor bi se pretakal po njih krop.

»âe ostane pri tem, mi ni mogoãe z njim delati.«
Tajnik hiti po prstih od okna, prime polahko vrata na

hodnik, jih previdno odpre in se stisne v temen kot.
Zdrzne se, roke ti‰ãi na obraz in se skriva pred nekim
glasom, ki ga ãujo v svoji notranjosti, ko da bi rohnel
izpod temnega stropa nanj in mu pretil.

»Ob sluÏbo si in ti, bebec, si se oÏenil!«
In ves vroã, stiskajoã lica z obema rokama, si odgo-

varja: Izgubljen si, zavozil si, zdaj se priãenja kriÏev pot
tvojega Ïivljenja!

Med tem se odpro vrata posvetovalnice in veã glasov

ga kliãe: »Gospod tajnik!«

Za hip premi‰lja, z roko si popravi lase in se odloãi.
»Prenesem, vse prenesem,« si ‰epeãe. »Vem, kaj nu

bodo povedali, sli‰al sem Ïe prviã, ko bom sli‰al drugiã,
prenesem laglje.«

BES

âRNI PANTER

Tajnik se vraãa nazaj, gre naglo in trdno skozi prva in

druga vrata, mimo obãinskih svetovalcev do dragega
konca mize in sede na svoje mesto tik Ïupana. Îupan
stoji in pravi:

»Obãinski svet vas je nastavil za nadaljnjih pet let in

vam povi‰al meseãno plaão od sto in ‰estdeset na dvesto
kron. âastitam vam!«

»Hvala,« se oglasi tajnik hripavo in sede. Nov val krvi

mu plane v glavo, ‰umi mu po lobanji in ne more sli‰ati
in umeti tega, kar govore ljudje okoli njega. Nadaljuje
opazke in zapisnik, ali to, kar zapi‰e, so izbruhi njego-
ve du‰e. Kako je to mogoãe, pi‰e, neumevno je, neumev-
no. Vse je v redu . . . vendar, oãrnjen sem, on, prijatelj,
me je oãrnil . . . kako naj ‰e sedim naprej med temi
ljudmi . . .

To zapi‰e in ozre se po njih. Toda obraz starega Tol-

maja gleda dobrohotno vanj in tam dalje se zadovoljno
smehlja debeli in rdeãi Zaplotar. Ti ljudje, si misli, skri-
vajo, skrivajo. Vse vedo, ravnokar so ãuli, ali ne izdajo
se. In strahoma se spomni Ïupana in pogleda vanj. Vidi
njegovo suho brado, njegove dolge brke in rdeãkasto
ple‰o, ki se enoliãno sveti. Îupanove oãi so kakor iz ste-
kla. Niti danes niti nikoli niãesar ne izraÏajo.

Seja je konãana, svetovalci izbirajo klobuke in palice

in odhajajo. Pogovarjajo se po hodniku in njihov hrup se
gubi na cesto in plava s toplim vetrom naprej. Tajnik

BES

âRNI PANTER

100

uga‰a luãi v posvetovalnici, gre s papirji v roki v prvo
sobo in tam obstoji pred Ïupanom. In zdi se mu, da so
tiste besede, ki mu jih bo nekoã moral povedati, ‰e nekje
globoko in daleã in da ne more nocoj do njih.

»No,« pravi Ïupan in oblaãi svr‰nik, »zdaj si zadovo-

ljen.«

»N-,« priãne on in izgovori poãasi s ãudnim bolest-

nim smehljajem: »N-e!«

»No, poglej! Koliko si pa hotel?«
»Niã! No, ãe je tako . . . potem niã!«
»Pa odreci! Izjavi, ho, da ne sprejme‰!«
»Jaz, ve‰, sem bil prej tukaj,« priãne kazati tajnik, go-

voreã poãasi in meneã, da je tisto, kar bo moral povedati
nekoã, ‰e globoko in ‰e daleã.

»Kje si bil?«
»Tu pri oknu sem stal, glavo sem drÏal ven, vrata sem

zaprl, a besede, tvoje besede, so ti‰ãale za mano, ti‰ãa-
le . . .«

Îupan stoji ‰iroko pred njim, nalahko se guga in drÏi

roke v hlaãnih Ïepih. Prednji kraj klobuka mu sedi viso-
ko nad ãelom in iz brkastega obraza gleda hladno in ne-
izrazno priãakovanje.

»Stal sem tukaj, potem sem ‰el skozi vrata in ‰e tja je

‰lo za menoj . . . tvoje govorjenje. Mislim, da zame ni
veã tukaj mesta, umazan sem . . .«

»Ali si bedast, za vraga! Saj je vse v redu!«

BES

âRNI PANTER

101

»Ali to ni glavno, da sem umazan, temveã tega ne ra-

zumem, ne razburjaj se, ne razumem . . . kaj hoãe‰!«

»âesa?«
»Ti si moj prijatelj. Sedela sva skupaj v ‰oli, igrala sva

se — oba majhna, mlada. In zdaj naenkrat te sli‰im, do-
voli mi, sli‰im, da ne more‰ z menoj delati, ãe pojde tako
. . . a jaz ne vem, kje bi ti ustregel.«

»Ti tega ne razume‰!«
»Dobro; ne razumem! Moj razum tega ne razume,

bodi tako. Ali kar ãutimo tukaj znotraj?«

Tajnik se prime za prsi in gleda z iskreãimi oãmi.
»Mi lahko zapopademo vse — z na‰imi mislimi, z

umom, ali to, kar je v prsih . . . to je nekaj drugega, raz-
liãnega. In . . . kako je moÏno govoriti o prijatelju, ka-
kor si govoril . . . pred ljudmi . . . zgrabiti prijatelja ka-
kor kos mesa in ga vreãi na mizo in obsoditi, to je vpra-
‰anje, teÏko . . . notranje vpra‰anje!«

»Pojdiva, pojdiva!« kliãe Ïupan. »Ho, ali nisi ti naredil

neke pesmi? No, ne obotavljaj se! Ti tega ne razume‰!
Jaz moram poroãati tako, kakor se mi zdi! Konec! Pojdi-
va v krãmo. âakaj, tista vraÏja pesem! Zapisal sem jo v
album neki Ïenski . . . tisti ko‰ati! Stoj! Spomladi, spo-
mladi . . . kako je?«

»Oprosti,« govori tajnik, dolg je, bled, upognjen in

brezkrvne ustne se mu tresejo, »morda je uradno vse

BES

âRNI PANTER

102

prav, ali mene je zagrabilo, kakor bi me udaril tod — po
prsih!«

»Tista pesem,« se smeje jekleno Ïupan, »takole, ãakaj:

Spomladi bilo je, oãi so ti sijale
kot da iz zvezd pognali bi temnórdeãi cveti . . .

Bil si poet, pozna se ti. âe bi iskali doma, bi ‰e kaj na-

‰li. Tako pod zglavjem, kaj?«

Prime ga pod pazduho in pelje po mestecu. Vse je

mirno, po voglih gore redke luãi, ob desni in levi se vrste
v neredu razsvetljena okna in preko hi‰ in ulic se vale
topli vali spomladanskega vetra.

»Tu sem, hejjo! V tole krãmo stopiva na poliã ali dva!«
»Ne,« pravi tajnik, »noãoj bi ne mogel piti. Skrbi me,

ne razumem Ïivljenja, premisliti moram!«

Îupan ga pridrÏuje, potem izpusti in se zasmeje za

njim. Tajnik se gubi ob hi‰ah, dolg, upognjen, negoto-
vih, ohlapnih korakov, drÏi se za brado, gleda v tla, ãelo
mu Ïari, oãi mu gore, misli viharno in misli in ne razu-
me.

Noã je lepa kakor ‰e nobena tisto leto. V vetru se vali

novo toplo Ïivljenjo, ki prebuja ljudi, Ïivali in rastline.
Jablana vsa drhti in ãaka, prsi zemljanov so polne slasti
in slutnje po sreãi.

BES

âRNI PANTER

103

Tajnikova Ïena je odprla okno, sloni na njem in ãaka

moÏa. Ko pride, se obrne in mu gre v temi po prstih na-
sproti. Oklene se ga naenkrat kakor duh.

»Ti si,« jo spozna in se zaãudi.
Sede in ona se stisne v njegovo naroãje. Naenkrat ga

vpra‰a.

»Kaj ti je?«
Tajnik molãi. âez nekaj ãasa se spomni Ïupana in reãe

s ãudnim glasom: »Pesnik sem.«

BES

âRNI PANTER

104

Vesela zgodba

oj veseli in Ïivahni pisatelj je izpraznil globoko
ãa‰o vina, nas zabaval hrupno dalje in pripove-

doval tako-le:

Sprl se je z Ïeno, razbil v veÏi tri najveãje lonãene

sklede in premi‰ljal med tem, kaj bi na to jezo ‰e napra-
vil. Takoj mu je ‰inila prava misel v glavo. Planil je na-
zaj v hi‰o, kjer je ‰umela Ïena gor in dol, upirala roke ob
boke in vsa zaripljena zmerjala in zmerjala. Odprl je
malo rdeão omarico v steni in vzel iz nje velik kljuã.

—V zidanico mi Ïe ne gre‰, je prsknila Ïena, na mestu

obstala in udarila s peto ob tla.

—Pa se poskusiva, ãe ti ni prav!
Gledal jo je samo z belino, posadil na glavo klobuk in

trdo in brezbriÏno od‰el.

—Fej te bodi, fej te bodi, so letele besede za njim, a on

je zavil za hi‰o in preko polj.

Bilo je koncem maja in vse je zelenelo in cvetelo.

·krjanci so peli v zraku, metulji so kriÏali pot, in solnca
je bilo toliko, da se je vsa ogromna krajina na glas sme-
jala. Tu in tam po njivah so delali mo‰ki, nekje pod mejo
so plele Ïenske, a kmet je korakal neusmiljeno po neÏ-

BES

âRNI PANTER

105

nih travicah, ki so rastle iz pota. V ko‰ãeni, obriti obraz
je bil rdeã, dihal je globoko in debelo, gledal je v tla in
skremÏil veãkrat ustne, kakor da hoãe zakleti.

Onstran njiv je stopil v gozdiãek in onstran gozdiãka

jo je mahal s hlastnimi koraki proti goricam. Koliko
solnca je bilo tam, koliko zdravega in milega sijaja! Po-
dolgovata holma ob desni in levi kakor boÏja kolena, a
med koleni samo zeleno boÏje krilo, kjer se koti od diha
nebe‰kih ust in razvija od boÏanja blagih nebe‰kih rok
edino zemsko dete boÏje, vinska trta in njen tajni in sve-
ti cvet in sad.

He, tista bela glava, ki gleda tam iz rebri, to je prva

zidanica, V njej je hlad in mir, in ob njenih stenah spi-
jo temni visoki sodi in za njihovimi dogami leÏe rdeãa in
rumena jezera, ãista, hladna in opojna, skrivajoãa v sebi
mogoãen vonj, ki poÏivlja na‰e prsi in moã, ki draÏi kri
in jo podi po Ïilah, da je starec mlad in bi se igral z mla-
denko, ki ji poganja iz neder prvi cvet. Tu so doma vin-
ski duhovi, ki ‰ãebetajo jeseni od posode do posode svo-
je tajne pomenke.

Kmet porine v vrata kljuã, obrne ga in obstane pred

pragom. Vrata zacvilijo in zlezejo daleã nazaj. Iz nizke
temine se vlije val moãnega in hladnega vonja, ki je opo-
jen in moãan, kakor da bi bil Ïiv duh, ki se je privalil
oblaku enako iz ãrnega soda.

BES

âRNI PANTER

106

Kmet stopi v hram, seÏe nad polico nad vrati in izbere

dve lonãeni posodi. Nese jih na prag, ogleda jih, ãe ni na
dnu pajka ali pajãevine, stopi k velikemu sodu in natoãi
obe posodi do vrha. Od stene si prinese malo mizo, pri-
vali tnalo, sede nanje in priãne piti. Pije nekoliko in Ïe je
pozabljena Ïena, ki z jezikom pika in grize, ‰e nekoliko
pije in Ïe so zatonile skrbi kakor solnce za gore, in Ïe je
posijalo novo svetlo solnce zadovoljnosti in dobre volje.
He, bili so ãasi, se domisli. ko je imel dvoje deklet zares
in tri za kratek ãas in vseh pet se je pulilo za njegov fan-
tovski stan.

—E — he, katera mi ga vzame? Ti, Marijana, Ïe ne, ker

hodi‰ kakor gos, in ti tudi ne, U‰peta, ker vidi‰ okoli
vogla, in tudi ti ne, Lucija, ker ima‰ usta kakor nebe‰ka
vrata. A ti, Doroteja, ima‰ nekaj, kar poznava do zdaj
samo jaz in ti! To mi je v‰eã in kaj se ve, ãe me ne zmo-
ti vrag, da se zaveÏem s teboj za vse kvatre!

—Holadra, mrmra kmet, lepe misli in dobro je, da

sem sam!

Ali Ïe mu ‰ine v glavo spomin na kmeta, ki je ugnal

sodnika samega, in Ïal mu je, ker je sam in ne more ni-
komur povedati dobre in vaÏne prigodbe. Pije in pije,
oddahne se, potegne z dlanjo preko ust, stopi na prag in
gleda po jasni rebri. Gleda nekaj ãasa in zagleda nekaj
ãrnega, ki se premika tam spodaj med zelenjem.

BES

âRNI PANTER

107

—He, he, kriãi, Turek ali kristjan, ali kdor si boÏji, sto-

pi k meni prijatelj!

Postava obstoji, obrne se in naenkrat jo mahne kar

poãez proti zidanici.

—Ha, ha, se smeje kmet, to si pa ti tisti mlinar, kogar

mlin mleti noãe, kadar je kaj moãe, kadar je pa su‰a, pa
poslu‰a.

Mlinar, dolg, suh, kocinast in ‰krbav, pravi, da je ne-

sel vreão moke konjedercu za hrib. Sli‰al je pa tam izza
nekega zidu take glasove, kakor bi imela siva baba ko-
njederska k jaslim priklenjene vrage mesto konj. ·e po
dnevi ga je bilo groza,

—Stopi naprej, pravi kmet, pa poskusiva tega-le, ki

bolj pogreje kakor vsako dekle!

—Pa ga daj sem, Urh! Baba, ve‰, pa Ïe tako gleda, da

ti ne gre iz spomina.

—Katera baba?
—Konjederka! Preklel bi jo, ãe bi se je ne bal. Kaj ve‰,

s kom je v zvezi.

—Z mo‰kimi je bila, dokler je bila za kaj, zdaj je pa

taka, da ‰e zadnji petelin za njo ne kavsne!

—Urh, primi se za jezik, da ti ne prikliãe more v hi‰o

ali pa bolezni k svinjam!

—âe bi bil vedel, mlinar, da bom tako mevÏo dobil za

tovari‰a, pa bi bil vzel svojo babo s seboj, ãe sva tudi

BES

âRNI PANTER

108

skregana. Zakaj ona se ponoãi vsega boji, samo moÏa
ne. Pij mlinar, ná, natoãil sem Ïe.

Mlinar pije in pije in ko postavi posodo na mizo,

oblizne ‰ãetinaste brke, i‰ãe z oãmi po temnih kotih,
najde vlaÏno tnalo, ga privleãe k mizi in sede nanje.

—Kaj pa zdaj misli‰? vpra‰a kmet. Kaj se ti zdi da bo‰

pil, pa molãal zraven? Povej mi kaj. âe nima‰ take gla-
ve, kakor lanska repa, ki je bila vsa ‰upla.

—Hej, ali ti ve‰, da jo je vrag ponesnaÏil? O res je tako:

lani je vso repo vrag ponesnaÏil, zato je bila taka. To mi
je povedala tista Katra s Kravjega roga, ki vidi samo na
levo oko in ‰e na tisto skoro niã. Pravi, da ga je videla.

—Ti si desetkrat slab‰i od moje babe. Zakaj moja baba

ni za niã, je pa, le za tisto dobra, za kar je, ti pa, fej te
bodi, ima‰ babji gobec, pa ‰e baba nisi.

—No, no, mrmra mlinar, kaj me pa nabada‰?
—Povej mi kaj, kar bo zame, glej ga hudimana! Pij, ná,

pa obrni jezik po ãlove‰ko.

Mlinar pije, kakor vidi kmeta, postavi posodo na

mizo, se obri‰e in reãe:

—Ti, Urh, ki hoãe‰ biti bolj muhast, kakor so muhe,

ene pa vendar ne ve‰!

—Pa jo povej, ãe je kaj prida.
—Tega ne ve‰, kako je ugnal kmet oroÏnika.

BES

âRNI PANTER

109

Kmet se ãoha po temenu, vãasih potegne vase tako

globoko sapo, da zahrãi, mrda zaniãljivo z ustnicami in
reãe:

—Mlinar, od tebe pa ne priãakujem prave. âe pa kaj

velja, ga bova pa ‰e vsak pet takih mer, pa ‰e ne pojde-
va.

—No, vidi‰, to je bilo tako. Moj stric, ni res, moj ujec,

ker je bil moje matere brat —bog ji daj dobro, naduha jo
je strla — moj ujec je imel takole slabost za divje zajãke.
âe je zvohal, da hodi kateri v deteljo, pa si je izbral kre-
pelce, in ãe je le mogel, ga je kresnil za dolge uhlje, da ‰e
zacviliti ni imel ãasa. Imel je tudi pihalnik, ki ga je nabi-
jal po ves veãer. âe je ponoãi zapla‰il Ï njim kakega
zajãka, je pa tako nazarensko poãilo, da je bila vsa hos-
ta pokonci in tudi va‰ãani smo misliii, da gredo Turki
nad nas, pa je bil le na‰ega ujca pihalnik. No, le ãakaj, da
ti povem naprej. Ravno zato pa, ker le imel ta pihalnik
tako stra‰en glas, je na‰ ujec nekaj drugega potuhtal. Pri
nas v vasi ni konj, kakor ve‰, samo vole imamo in kra-
ve. Vãasih pa pride Ribniãan z re‰eti in piskri, on pa ima
konja, tistega sirca, ki nima niã repa. Tisti sirec pa je
imel rep, ker bi drugaãe ne bil dobil na‰ ujec Ïime, iz
katere je spletel zanjke. Sicer je bil privezan pod Debe-
logavãevim kozolcem in tam ga je na‰ ujec omulil. Vidi‰,
in zdaj ti bom ‰ele povedal, kako in kaj. Ujec je nastavil
zanke po tistih krajih med grmovjem, koder so hodili

BES

âRNI PANTER

110

zajãki. Pa je marsikaterega dobil, ki je cvilil in otepal.
Hitro mu je vzel sapo in in stlaãil pod pla‰ã. Ve‰, enkrat
pa — poleti popoldne — ti gre ujec in se muza, ker Ïe od
daleã vidi dolgouhca, kako se zaman sili in puli naprej.
Stopi dalje, postopi malo tako-le, prime zajãka, se ozre
okoli sebe in — o, satan in krota! — zagleda tam oroÏni-
ka, ki je vse videl in prihaja bliÏe in bliÏe. Ujca priãne
nekaj ‰ãegetati po tilniku in zadaj po glavi. Naenkrat
sname zanko z zajãkove noge, dene ga bolj na rahlo
med kolena, pa ga priãne tepsti po zadnji. In zraven
govori:

—Ti capin grdogledi, ti! Torej dobil sem te, uho tatin-

sko! Ali bo‰ ‰e hodil moje zelje glodat, kaj? Ali bo‰ ‰e
hodil moje zelje glodat, kaj?

GroÏnik pride in pravi:
—Kaj pa vi poãenjate?
—Zajca sem ujel, ker hodi v moj zelnik. Îe prej sem

mu obetal, da jih bo dobil, zdaj ga je pa doletelo.

Ujec izpusti nato zajãka, ki jo odbri‰e med steljo in

grmovjem, oroÏnik gleda v tla in nekaj zase brunda.

—Kaj pravite, vpra‰a ujec, ali bo ‰e pri‰el v moj zelnik,

ali ga ne bo veã?

—Hajd k vragu, buãa zvita, je odgovoril oroÏnik in ‰el

svojo pot.

—To-le sem mislil povedati, neha mlinar, ali je prava,

ali ne?

BES

âRNI PANTER

111

—·e smejati se ne morem, pravi kmet. Niã prida ni.

Vidi‰, jaz vem pa tisto, v kateri je ugnal kmet sodnika
samega!

—I, ta bo pa bosa!
—Jo bomo pa obuli. Pij, mlinar, da bo‰ laglje poslu‰al.
Pila sta in pila in nista opazila, kako zahaja zunaj

solnce. âim manj svetlobe je prihalalo skozi vrata, tem
svetlej‰e so jima bile oãi. In dihala sta globoãje in teÏje.

—Ali ti ve‰, kje je Cirknica? je vpra‰al kmet.
—Na Notranjskem kali.
—Kaj pa je tam, mlinar?
—I, Ïupnik mendá, cerkev, kmetje!
—Ali misli‰, da je Cirknica vas?
—Trg bo!
—Niã trg, mesto, mlinar!
—Trg bo!
—Mesto, moka spridena, je zakriãal kmet. Mesto je!

Tam je moja baba doma, pa misli‰, da ne bo mesto? Kaj
pa ti ve‰, ki se ãez hrib nisi nikoli pokukal!

—Da je trg, to pa le prav vem!
—Ni, je udaril ob mizo kmet. Misli‰, da ti v vasi od-

‰tejejo petsto tolarjev, ãe jih re‰i‰ nepreskbljenega de-
kleta? Zakaj pa Ïe sedmo leto poslu‰am, da je ona iz
mesta doma, jaz sem pa zarobljen kmet? âe mi ne da‰
prav, pa te vrÏem skozi vrata!

BES

âRNI PANTER

112

—No, pa bodi, kakor Ïeli‰! âeprav je trg, pa le naj bo

mesto!

—Niã zavoljo tega, mlinar, ampak zato, ker so!
—No dobro!
—Kaj, ti bo‰ mojo pamet postavljal narobe?
—N-e zameri! Pil sem preveã in jezik se mi vali po

ustih kakor sirov ‰trukelj, ki ga ne more‰ pogoltniti!
Zdaj sam veã ne vem, kaj je Cirknica: ali je trg, ali je me-
sto.

—Kaj si ti misli‰, kaj je nadalje pri Cirknici?
—He, to pa vem! Tisto jezero, ki spomladi izgine in

jeseni spet pride. Poleti kose po dnu, jeseni se pa vozi-
jo v ãolnih in ribe love. To vse vem.

—No, zdaj pa pride tisto, mlinar, kar sem ti mislil po-

vedati. Ve‰, moj Ïlahtovec, moje Ïene po polu stric — pri
hi‰i se je reklo pri Kapunu — ta je bil tisti, ki je ugnal
sodnika.

—E, e!
—Kaj pa meketa‰ kakor ovca? Ugnal ga je!
—Kako pa?
—Vidi‰, ta je pa taka-le mlinar. Tisti Ïlahtovec moj,

trden kmet, je rad kako ribo pohrustal. Posebno so mu
di‰ali sulci, ki so imeli vãasih po osem in tudi po veã
funtov. Sam si je izpilil doma iz starega Ïeleza osti, pa je
takole pod mrak sedel v ãoln in pogledal, ãe leÏi kje bli-
zu kak‰no ribje poleno. Veãkrat je kaj nabol in prinesel

BES

âRNI PANTER

113

domov. Enkrat pa ga nekdo opazi, in biriã mu prinese
papir, ki ga je klical na sodi‰ãe. Tisti kmet gre in pride
pred bradatega sodnika, ki ga vpra‰a, ãe ve, zakaj je pri-
‰el.

—âeprav gledam in govorim, reãe kmet, tega pa, za-

kaj sem poklican, le ne vidim in ne vem.

—Vi ste, pravi modro sodnik in gleda v sive papirje, vi

ste lovili ribe. Zakaj ste jih pa lovili?

—I, ker so beÏale, gospod!
—Le pametno govorite, ga svari sodnik. Ribji lov v

jezeru je prevzel gra‰ãak.

—E — he, gospod sodnik, pomaha kmet, saj jaz nisem

lovil na njegovem, saj jaz sem lovil na svoji parceli, nad
svojim travnikom!

—Niã, maje sodnik glavo, vsa voda je gra‰ãakova!
—âe je pa taka, kima kmet, in zahteva s kazalcem,

potlej pa reãem enkrat za vselej kar na tem mestu tole:
Grasãak mora v ‰tiriindvajsetih urah spraviti vodo z
moje parcele!

—Kam? vpra‰a zaãudeno sodnik in kmet se obregne:

Kamor hoãe, kaj me to briga! Volk je luÏo izpil, pa je
zato poãil, gra‰ãak pa menda ne bo poãil, ker ima tre-
buh kakor kovaãev meh!

Sodnik ãeãka nekaj po parirju, premi‰lja in reãe:
—Oãe, vi ste bik!

BES

âRNI PANTER

114

Kmet, moj Ïlahtovec, tudi premi‰lja. Gleda v tla, se

muza, pa dvigne ãez nekaj ãasa oãi in poniglavo povpra-
‰a:

—Kaj so vas, gospod sodnik, rezali?
—Héhehe, héhehe,i se smeja mlinar in preklada oma-

hujoão glavo z desne na levo. Héhehe, héhehe!

—Tako je ugnal z besedo sodnika, neha kmet svojo

zgodbo. Jaz pa, doda, bi ugnal ‰e koga drugega, ‰e koga
drugega ti pravim! Ugnal bi, poslu‰aj, mlinar . . . ugnal
bi hudiãa samega!

—JeÏe‰ pomagaj, zastoãe mlinar in se stisne kakor

mokra koko‰.

—Pa ve‰, s ãim bi ga ugnal? S pijaão, ti povem, s pijaão

bi ga, da, hudiãa samega, ãe je prav Ïejen kakor devet
kovaãev!

—JeÏe‰ pomagaj, zajavka mlinar in se ‰e bolj skrãi.

DrÏi jezik, da ga ‰e res ne prikliãe‰!

—Toliko mer, kolikor jih pocedim jaz, jih tudi sam

satan ne spravi pod streho. Pa naj pride sem, ãe ne ver-
jame!

Mlinar zdrsne naenkrat pod mizo in obleÏi pijan in

prestra‰en.

—JeÏe‰ pomagaj, stoka od tal, ne govori tako, ker je

pod mizo tako ãuden duh, kakor bi po peklu smrdelo.

—Kar sem dejal, sem dejal, pravi kmet in udari s

posodo po mizi.

BES

âRNI PANTER

115

Zunaj je Ïe veãer, a ves svetel in jasen. Zvezde gore in

luna sveti naravnost v hram. Okoli in okoli vse cvrãi in
‰umlja, vse se giblje in ziblje v tihi sreãi, ki jo izdihava to
nebo z zvezdami in mesecem. V dolini pojo fantje.

Kmet naenkrat sli‰i neko drobljenje in zdi se mu, ka-

kor bi tekla okoli hrama srna. Prime vrã, pije in pije in
preko vrãa vidi naenkrat ãrnega kozla s kratkimi rogmi
in dolgo hrado. Kozel preskoãi prag, postavi se na zad-
nje in iz sprednjih so naenkrat roke. Oãi se mu svetijo
kakor maãki. Oblizne se z rdeãim jezikom in niã ne zine.

Kmet ãuti, kakor bi mu kdo zabadal v hrbet in tilnik

iglo za iglo, ali z oãmi ne trene in ustne malomarno za-
teguje.

—Na, pij, pravi, ãe si zakaj!
Kozel stopi bliÏe in pije. In tudi kmet pije. Ko sta vrãa

prazna, pa stopi spet k sodu. Natoãi do vrha in spet pi-
jeta. Pijeta in pijeta, a ni pijan kmet in ni pijan kozel.

Kozel stopi bliÏe, skljuãi se in sede h kmetu, ki se od-

makne. Kmet ga gleda od strani, viha nos in reãe:

—Sedi dalje od mene, na ono stran!
—Zakaj?
—Ker nesramno smrdi‰!
—Saj gnoj tudi smrdi, pa si ga le vajen.
—Nak, kmetu pa ne smrdi gnoj, hudiã! Vidi‰. kako si

neumen in kako niã ne ve‰! Kmetu gnoj lepo di‰i, tako

BES

âRNI PANTER

116

mu di‰i kakor ‰kricu gartroÏa! Gnoj je za kmeta smeta-
na, ker je smetana za na‰e njive!

—Kako pa torej smrdim?
—Kakor bi cunje palil, Ïgal kosti ali pa staro usnje,

razlaga kmet in viha nos, in ‰e huje smrdi‰! Odmakni se,
trkajva preko mize!

Kozel sede res na drugo stran in spet pijeta in pijeta.

Kmet toãi znova, postavi vrãa na mizo in trãi. In spet
pijeta in pijeta. Kozel se liÏe, ali Ïe ne more ujeti vseh
kapljic, ki mu uhajajo ob desni in levi strani ust v brado
in kapljejo od tam na grdi in kosmati trebuh. Nenado-
ma priãne ka‰ljati in kmet pokaÏe s kazalcem vanj:

—A-ha, pravi, sem te Ïe ugnal! Do grla ti sega vino! ·e

enkrat trãi!

Trãita ‰e enkrat in nagneta vrãe. Kozel samo parkrat

poÏre, postavi vrã na mizo in v tistem hipu omahne.
Pade po ãrnih tleh in leÏi tam smrdljiv in kosmat.

Kmet potrka ob mizo in se zadovoljno zahohota:
—Ugnal sem samega hudiãa, mlinar!
Brcne pod mizo, ali mlinar smrãi in se ne gane.
—Zdaj pa, pravi kmet, vrÏem oba skozi vrata in grem

domov.

Umakne mizo k steni, tiplje za mlinarjem, zagrabi ga,

nese ãez prag in vrÏe v travo.

—JeÏe‰ pomagaj, zastoãe mlinar in spi naprej.

BES

âRNI PANTER

117

Kmet gre nazaj, tiplje za kozlom, zagrabi spredaj in

zadaj, ali dvigniti ne more.

—TeÏka je, mrmra, mrha peklenska, kakor bi bila iz

svinca.

In ‰e enkrat prime, moãneje se postavi na noge, ali ne

dvigne ga.

—He, prekleti kocinar, mrmra, v vinskem hramu te pa

ne pustim. Tudi pri babi bi te prej pustil, tukaj te pa ne
bom!

In vnoviã se postavi, zagrabi spredaj in zagrabi zadaj,

ali kosmatinca ne premakne. Stopi naprej, oprime gla-
vo in sku‰a dvigniti samo prednji del. Ali glava se ne
gane.

—He, se jezi, teÏak je ta capin kakor cerkveni vogal.

Kaj ima neki v sebi mesto mesa in kosti?

Stoji nad njim in spet ãuti po tilniku in hrbtu, kakor

bi mu kdo zabadal igle v koÏo.

—Zdaj pa imam res hudiãa, mrmra in groza se ga po-

loteva. Zgrabi naenkrat klobuk, zaklene vrata za seboj in
teãe na vso moã v dolino. BeÏi skozi gozd, in od desne
in leve mahajo za njim smreke in bori, on pa ravno to-
liko, da jim sproti uhaja. Leti ãez njive in mlado Ïito ne-
jevoljno ‰umi in ga zbada. Pogleda kvi‰ku in luna se jez-
no cmeri.

Kmet pa teãe in teãe skozi tiho vas in butne na vso

moã ob vrata farovÏa. Ves je upehan, ne gleda nikamor

BES

âRNI PANTER

118

drugam nego v kljuko. In ker dolgo nikogar ni, buta s
ãevlji v vrata, bije s pestmi po njih in vije kljuko, da od-
meva dolgoãasno po kamenitih hodnikih.

âez dolgo ãasa prideta Ïupnik in kuharica in in mu

odpreta. Ko izve Ïupnik, kako in kaj, ga umije z blago-
slovljeno vodo. To takoj pomaga. Kmet gre domov in se
spravi v postelji z Ïeno ‰e tisto noã. Poslej ne preklinja
in s hudiãem nista bila nikoli veã skupaj.

BES

âRNI PANTER

119

Igra

oj Ïalostni in jetiãni pisatelj pa je nadaljeval s
svojim bolnim in hripavim glasom:

Obedovali smo tisti dan kakor po navadi. Îena in

hãerka sta sedeli na zofi, jaz nasproti, a moja mati na
moji strani. Bilo je konec poletja in lipa pred oknom se
je bila Ïe vsa osula. Zato je bila soba svetlej‰a, stene pri-
jaznej‰e, a strop prostranej‰i in svobodnej‰i. Ko sem po-
srebal juho, sem jim povedal, da sem zaradi razmer, na-
stalih v vojni, ob sluÏbo. Dopoldne so mi to uradno na-
znanili in dodali, da ne dobim veã nikak‰ne plaãe ali
celo od‰kodnine.

Takrat so bile take vesti navadne, nihãe se ni veã za-

radi njih vznemirjal, oni pa, kogar je doletela usoda, se
je bolj bal tistega, kar ga utegne ‰e doleteti, kakor tega,
kar se je z njim ravnokar zgodilo. Zakaj naenkrat niso
storili nikomur vsega, kakor so se namenili napraviti.
Najprej so na primer namignili: Vi, pazite se! Vi ste na
sumu! Glejte, da se vam kaj ne pripeti! Nato so pustili
ãasu teãi. Ko je Ïe mislil, da je vse v redu, in se je popol-
noma pomiril, so ga nekega dne poklicali in mu odpo-
vedali sluÏbo. Kar na kratko: brez odpovedi, brez

BES

âRNI PANTER

120

od‰kodnine. In so ga spet pustili, da se mu poleÏe raz-
burjenje. Ko se je tako zgodilo, so ga spet pozvali. Na-
znanili so mu, da so ga vtaknili pod policijsko nadzor-
stvo. Iz mesta ne sme nikamor. Pred ‰esto zjutraj in po
osmi zveãer ne sme iz hi‰e. In zdaj so spet ãakali, da ga
mine vznemirjenje. âez mesec in dan so ga prijeli na
ulici, doma pri obedu ali po kosilu v kavarni in ga zaprli.

Mati je premislila, kaj pomeni izgubiti sluÏbo in

vzdihnila. Îena je bila mlada in zato bolj lahkomiselna.
Bomo Ïe kako, je menila. Toda od samega pisateljevanja
se takrat ni dalo Ïiveti. Listi so plaãevaji slabo, ãasopisje,
ki se je splo‰no kosalo, kako bi se vladi prikupilo, ni ime-
lo za pripovedni listek veã smisla. Tam se je vse jeÏilo
samega juna‰tva. Mnogi domaãi pesniki so zastavili
pero za tuje domovinstvo, ni jih bilo sram podpisati se
pod pesem, zloÏeno na ãast malopridnemu tujemu vla-
darju, najveãjemu sovraÏniku lastnega rodu, ali pod po-
ziv v verzih, po katerem naj se zbira denar za vojne ko-
risti narodu sovraÏne vlade.

âe pogleda‰ zdaj okoli sebe, kako si vesel! Sam Slo-

van, kamor se ti ozre oko! Takrat pa je bilo jako Ïalost-
no. Tisti, ki smo bili Slovani, smo se ti‰ãali v najtem-
nej‰em kotu kavarne. Gospod, ki je stopil med nas in
prijazno vpra‰al, ãe sme naroãiti ãa‰o vina, je bil detek-
tiv. In ãe si vzei v roke ãasopis, ni bilo v njem drugega
kakor tuje zmagoslavje, in ãe si pogledal krog sebe obra-

BES

âRNI PANTER

121

ze, si na‰el tudi na njih isto kakor v ãasopisih. In tega je
bilo povsod toliko, da si Ïe komaj dihal. Po ulicah, okra-
‰enih z zastavami, po oknih, po vogalih hi‰, prelepljenih
s kriãeãimi lepaki, in visoko nad mestom na gradu, kjer
so vihrale iz stolpica sovraÏne zastave ter okuÏevale ãisti
domovinski zrak.

Kako sem bil tedaj sam in razdejan! Vse, kar je hodi-

lo mimo mene, kar me je ogovarjalo, me je Ïalilo in po-
niÏevalo. Debela soseda, ki je hvalila hrabrost vojakov,
nem‰ki sosed, ki je napovedoval konec vojne, vsi do-
maãi listi, vsi domaãi govorniki, domaãe ceste in ulice,
mnogi in premnogi znanec in sorodnik, vsa domaãa
krajina in ves njen vzduh.

Takrat je prviã potrkal odloãno na na‰a vrata glad.

Bilo je zjutraj. Mati se je Ïe vrnila od zgodnje ma‰e, jaz
sem se ravno oblekel in stopil iz svoje sobe, da nadalju-
jem svojo Ïe dolgo pot za zasluÏkom. Petletna hãerka je
sedela na mizi, Ïena pred njo na stolu in ji obuvala no-
gavice. Mika naenkrat zajoka in zaprosi kruha. Îena za-
joka z njo, ãe‰ da ga ji nima s ãim kupiti. Mati stoji pri
oknu, potegne iz Ïepa robec in si priãne tudi brisati oãi,
Planil sem ven, brez zajtrka, brez besede.

Hodil sem tod in hodil tam, govoril tukaj in govoril

tam, toda nikjer nisem na‰el tistega, kar sem iskal.

»Kaj mislite,« je rekel nekdo, »da vam bo kdo prine-

sel sluÏbo na kroÏniku? Za sluÏbo se je treba truditi,

BES

âRNI PANTER

122

Ïrtvovati. Pojdite k temu in temu, poniÏajte se, kakor
smo se vsi, in prosite.«

Proti tisti hi‰i, kjer je uradoval ta in ta, sem dolgo

hodil. Bil sem Ïe veãkrat pred pragom, pa sem ‰el mimo
in naprej in se vrnil zopet po drugih ulicah. Vedel sem,
da je tista neznatna ãast in tisto vljudno priznanje, ki ga
daje tu in tam na‰ vi‰ji svet pisateljem in umetnikom,
tako vnanje in tako konvencionalno, da ne doseÏe Ï
njim v resnem trenutku nihãe niãesar.

Nazadnje sem oddal slugi vizitko, ãakal pred vrati in

na poziv vstopil.

Gospod, silen veljak, na katerega migljaj bi bil re‰en

vse bede, bi bil mogel hiteti domov in kupiti Miki za par
vinarjev kruha, bi bil mogel misliti na jutri in na poju-
tranjem, me je sprejel ljudomilo.

»Seveda,« je dejal in me po oãetovsko tikal. »Îe vem,

tebi damo zasluÏek. Nisi izgubil sluÏbe po svoji krivdi.
Da ne pozabim, si zapi‰em to stvar na pivnik.«

Zapisal je moje ime na pivnik, ki je leÏal pred njim, in

zarisal okrog njega debel krog.

»Je Ïe dobro,« je dejal, poãasi vstal in pomikal svojo

orja‰ko postavo proti meni. »Vse razumem, je v redu.«

Sam sem se odmikal proti vratom in ko sem bil pri

njih, sem hitro pritisnil kljuko in od‰el.

BES

âRNI PANTER

123

Vse se je zgodilo tako naglo in v prvem hipu me je ob‰lo
celo neko zadovoljstvo. Toda od daleã nekje so zvenele
same besede, moje roke pa so bile prazne kakor prej.
Doma je jokala Mika za kruhom, jaz pa sem hitel dalje
po ulicah, okra‰enih z zastavami in vseh prazniãnih. Ni-
ãesar, niãesar nisem priãakoval in vendar je obtiãal v
meni vtisek, da me ta ãlovek, ta silni domaãi veljak, ne
sovraÏi. Videl sem Ïe pred sabo njegov smehljaj in ‰e
zdaj ne vem, zakaj me je zapisal na pivnik, ki so ga vrgli
morda ‰e tisti dan med odpadke, in zakaj mi ni nikoli
niãesar storil, ko bi bil vendar lahko samo ganil z mezin-
cem, izrekel samo na pol svojo Ïeljo.

Tiste dni mi je dejal prviã starej‰i znanec, vajen dru-

gaãe seãi v Ïivljenje nego jaz, ne glede na to, kaj je na
tihem ãastno in kaj ni, kaj mora‰ zaradi tega storiti in
zaradi onega opustiti, rekel mi je: »Vi igrate tudi klavir.
âe hoãete kaj zasluÏiti, vam preskrbim sluÏbo igralca v
kinematografu.«

V meni se je vse uprlo in prestra‰il sem se. Tistim zo-

prnim filmom naj igram, poveliãujem naj jih, poniÏam
naj se, tako zelo poniÏam!

»Ne,« sem odgovoril. »Dokler sem Ïiv: ne!«
Kako se je moj stari znanec smejal! To je bil smeh ãlo-

veka, ki je lezel skozi mnogo ‰pranj Ïivljenja, ki je bre-
del ãez mnogo moãvirij, da je dospel tako daleã, da ‰e
danes Ïivi. Na starikavem, zgrbanem obrazu je leÏala

BES

âRNI PANTER

124

ironija, tista dobrohotna, komaj zaznana, ki jo dobe lju-
dje, ki so mnogo trpeli, bili poniÏani, bili Ïaljeni in vse
prestali. Z njo na obrazu gledajo zdaj druge, ki so jih
na‰li v enakem poloÏaju.

»Saj ni treba zdajle udariti v roke. Govoril bom pa ‰e

danes vseeno,« je kramljal naprej in se smehljal. »Kaj
mislite, da je kak‰no delo sramotno? Nobeno ni, to vedo
vsi pametni ljudje.«

»Ne govorite, ne vpra‰ujte, ker jaz ne grem za kla-

virskega igralca v kinematograf jaz sem« — in naslednje
besede skoraj nisem mogel suniti iz grla — »Jaz sem . . .
ãetudi: pisatelj, vendar sem nekaj, imam svojo ãast,
oprostite, svoj ponos!«

»No, no,« je nosljal in mi gledal s svojo ironijo v oãi,

»to je vse prav. Vi pojdite domov, malo premislite, malo
prespite, pa pridite spet. Taãas bom jaz Ïe vse vedel, ka-
ko in kaj. Potem boste pa do nadaljnjega svoje gmotno
vpra‰anje re‰ili.«

»Ne, ne,« sem zatrjeval, »to je izkljuãeno. Tega ne sto-

rim nikoli.«

Îe prej sem si bil izposodil eno krono in tisto sem ne-

sel domov.

BES

âRNI PANTER

125

inematografske predstave so se vr‰ile v srednjem
velikem gledali‰ãu. Klavir je stal tik odra v prvi loÏi

prvega nadstropja. Predstave so se priãenjale ob ‰tirih
popoldne in trajale do enajstih, do poldvanajstih po-
noãi. Ljudi je bilo vse polno. V parterju, na balkonu in
galeriji so sedeli me‰ãanje, preprosti vojaki in mladina,
po loÏah pa so se shajali oficirji in Ïenske. Pred predsta-
vo so prihajali pari drug za drugim, dolge svetle sablje
so objestno Ïvenketale, zasluÏne svetinje so se ble‰ãale,
svila je narahlo ‰umela, drobne noÏice so sikale pa meh-
kih preprogah zdaj sem zdaj tja, a naposled je vse izgi-
nilo za rjavimi in ozkimi vrati. Mnogo te vrste ljudi se je
se‰lo tudi na hodniku. Pri‰le so ko‰ate, svilene Ïenske,
pri‰li mesnati, zabuhli oficirji in znanje je bilo storjeno
takoj, ko so se videli. ·e preden so se razdelili po loÏah,
so bili Ïe tako znani, da so se tikali.

Videti je bilo vse vnanje, sama slast, zabava, zasluÏek,

meso. Toda vmes je bil dogodek, temen in globok, ki ga
hoãem takoj opisati.

LoÏa, kjer sem igral klavir, je imela predsobo. Tu je

stala miza, star klavir, nekaj stolov in stara rdeãa zofa.

BES

âRNI PANTER

126

Miza in klavir sta bila temno siva od prahu, ki ga je bila
vsa soba na debelo polna. Na zofo sem metal svojo suk-
njo, klobuk, note in sploh vse, kar sem prina‰al s seboj,
menda zato, ker se je tam prah najmanj poznal. Preden
se je priãela predstava, sem vrata na hodnik vselej zakle-
nil. Pozabil sem na to prav redko, a tisti veãer so bila
vrata vseeno odklenjena.

Vsaka predstava se je priãela s slikami iz vojne. Prika-

zal se je general, jahajoã, smel, drzen in brezbriÏen. Mi-
mo njega so korakali ujetniki, razcapani, laãni in nesreã-
ni ljudje, za njimi so se pribliÏale deklice v belih oblekah
in metale v generala in njegovega konja cvetje. Za takim
poroãilom iz vojske se je vrstila najveãkrat priskutna
drama v ‰tirih, petih ali ‰estih dejanjih in za njo burka.

Ravno smo konãavali dramo, junak in junakinja sta

leÏala Ïe zastrupljena na tleh, ko so se vrata v predsobi
naglo odprla in zaprla. Odgrnil sem z eno roko zaveso,
ki me je loãila od predsobe, in videl visoko, ãrno obleãe-
no damo, ki je sredi sobe vzdihnila, si zakrila z desnico
oãi, odrinila na zofi mojo suknjo in sedla.

Drama je bila konãana in stopil sem bliÏe. Pogledala

me je kakor znanca in rekla: »Saj vi to veste, saj ste sami
reveÏ, ko igrate tukaj!«

Po njenem ãelu in njenih licih je vse trepetalo, ustni

sta bili ãudno rdeãi in mali nos se je iztegal nekam nav-
zdol.

BES

âRNI PANTER

127

V levici je drÏala veã zmeãkanih dvajsetkronskih in

desetkronskih bankovcev, dvignila je pest, vrgla si vse
pred noge in pljunila za tistim modrini in rdeãkastim
papirjem.

»Fej,« je siknila, »kako so ti oficirji ostudni, slab‰i od

Ïivali! Kako sem poniÏana!«

»In zakaj?« sem jo vpra‰al.
Razprla je prste desnice, jih visoko dvignila in kaza-

la in kriknila: »Pet jih moram Ïiveti, pet!«

Luãi so mahoma ugasnile, na belem platnu se je pri-

kazala senca. Odgrnil sem naglo zagrinjalo in sedel za
klavir. Po burki ni bilo neznanke veã v predsobi. Denar,
ki ga je bila vrgla na tla, je pobrala in odnesla.

Primerjal sem se s to Ïensko, zakaj v sebi sem ãutil

nekaj prav sliãnega tistemu, kar sem opazil v njej. Bil
sem potisnjen iz svojega stanu nekam niÏe, tiha sramota
in bolna poniÏanost me je obhajala pred starimi prijate-
lji in pred staro druÏbo. Tudi meni se je gabil denar, ki
so ga poveãini plaãali pohotni oficirji in ki sem ga preje-
mal vsakega prvega jaz iz druge roke.

Mesec dni ali malo veã po dogodku z damo so kazali

veliki film, posnet po romami »Quo vadis«. Ljudstva je
bilo kakor pri najveãji narodni veselici, Ïenska je sede-
la na mo‰kem, mo‰ki na Ïenski, jaz pa sem igral, da so
mi dreveneli prsti. Med predzadnjo in zadnjo predsta-
vo zaropoãe nekdo po vratih. Skoãim na noge, odkle-

BES

âRNI PANTER

128

nem, in predme se priziblje suhoten, droban, eleganten
in di‰eã ãlovek. Dvigne tenko in obrito gornjo ustnico,
kaÏe mi v vljudnem smehljaju svetlobele ponarejene
zobe, dvigne belo tenko in napudrano roãico ter reãe po
nem‰ko: »Kakor vidim, ste vi tukaj igralec na klavirju.
Bog te pozdravi, tovari‰ v Apolonu. Izvedel sem, da igra
tukaj mo‰ki, in letel sem, da te vidim. Konkurenca je
huda reã, toda vsak stan je brez tovari‰tva zoprn. Zdaj
sva dva, slava Bogu na vi‰avah!«

Govoril je sladko, smehljajoãe, vse, obleka, besede,

obraz, oãi, vse je bilo tako kakor umetna vonjava, ki se
je ‰irila od njega. Sam nisem vedel, kam ga naj denem.

»No,« sem menil, »kje se pa vidiva?«
»Aha,« je odvrnil in vlekel tenki in beli kazalec od sre-

de oãi proti koncu nosa, »ti, dragi prijatelj, ima‰ ‰e ved-
no predstavo. Aha! Le ãakaj! Ve‰, to niã ne dene, ker si
ti najbrÏe Slovan. Glasba, umetnost sploh, to spada vse
pod mednarodno zastavo. Mene kaj takega ne moti.«

Namrdnil se je in zamahnil z roãico.
»Niti sledu o ãem takem! Toda po predstavi se mora-

va videti. Najbolje je, pridi k meni! Tedaj bom sicer ‰e
igral, ali to te vsaj ne moti. Pri nas ne poznamo dolgega
ãasa.«

»Kje pa si?« sem ga vpra‰al.
»No, ta je lepa! Kje drugje kakor v javni hi‰i. Kjer za-

sli‰i‰ klavir, tam sem, tja pridi. Predstavim ti tudi svojo

BES

âRNI PANTER

129

nevesto, s katero sem na skrivnem zaroãen. Ona oprav-
lja ‰e tam svojo sluÏbo, toda ãe ne pojde drugaãe, po-
begneva. No, kolega, vse se pomenimo. âe nima‰ denar-
ja, niã za to. Îelim si samo ãloveka svojega stanu!«

Gledali‰ãe se je stemnilo in hitel sem h klavirju.
»Na svidenje, dobro igraj,« je klical za mano, »zdrav,

dragi kolega!«

Ko sem ‰el tisto noã okoli polnoãi proti domu, je bilo

vse mesto polno meseãine. Hi‰e, golo drevje, bledi vrti,
svetilniki, jarki, ceste in ploãniki. Vse je bilo negotovo,
rumenkasto, rahlo, prosojno, ‰uplo in sanjsko. âe bi po-
tegnil najneÏnej‰i veter, bi popadale hi‰e, svetilniki,
ograje, cerkve in rumeni kamni, ki se vrstijo ob cesti.
Toda to bi se zgodilo brez hrupa in brez ‰uma, razpad-
lo bi vse tiho, kakor se raztope sanje.

Bil sem truden od igranja, od lastnih misli pobit in

poniÏan. Mislil sem na tovari‰tvo svojega sovrstnika iz
javne hi‰e. Spomnil sem se na vse tiste, ki vedo za moje
bedno Ïivljenje, ki bi mi tako lahko pomagali in ne mi-
slijo na to. ·li so mimo mene, poãasi, dolga procesija.

Stopil sem v kavarno na ãa‰o ãaja. Tam se je primotal

izmed miz eden izmed onih, na katere sem ravnokar
mislil. Majhen, debelu‰en ãlovek, kratkoviden, pomeÏi-
kujoã, noseã smotko na zobotrebcu.

BES

âRNI PANTER

130

»Ho,« je govoril in nekoliko hrkal. »Ti si tukaj, prav

tako, prijatelj. âakaj malo, vrnem se takoj. Izpijeva ãa‰o
‰ampanjca.«

Naroãil je ‰ampanjec in se odgugal po kavarni.
Torej ‰ampanjca! In jaz in tisoãi in tisoãi in milijoni in

spet jaz in tista Ïenska iz predsobe, mi vsi imamo komaj
za ovseni kruh, komaj za krompir, za puhlo repo, za sla-
bo zelje, in vsi se poniÏamo do krvi, da zasluÏimo sebi
in svojim tisti borni griÏljaj, ki ga zahteva dnevno na‰e
telo, da ne omahne in propade. Torej ‰ampanjca, torej
‰ampanjca!

Plaãal sem naglo in zbeÏal ves vznemirjen in kakor

ranjen iz kavarne.

BES

âRNI PANTER

131

oja mati je bila stara nad sedemdeset let. Zadnje

ãase je bila ope‰ala zaradi neuÏitnega kruha in

slabe in piãle vojne prehrane. Bila je Ïe od nekdaj krat-
kovidna, h koncu Ïivljenja pa so oãi ‰e bolj omagovale
in slabele. âez dan je najveã molila, Brala je pri oknu iz
debele, rdeãe obrobljene knjige, potiskane z ogrommmi
ãrkami. Ko se je zmraãilo, je sedla v temen kot k peãi in
molila ‰epetaje roÏni venec. Îelela si je, da bi pri‰la v
nebesa, da bi se njeno Ïivljenje tako nikoli ne konãalo,
temveã samo prelilo v drugo, ki bo lep‰e od zemeljske-
ga in bo imelo samo zaãetek, konca nikoli. Premi‰ljala je
o svojem Ïivljenju, o davnih grehih, ki so ji teÏili po be-
sedah cerkve du‰o, in se bala, da bo morala zaradi njih
dolgo in dolgo trpeti v vicah. Zato je zbirala s posebno
vnemo molitvice, napisane navadno na zadnji strani
svetih podobic s pripombo, da kdor to izmoli, bo de-
leÏen odpustka 500 dni ali ‰e veã. Zveãer je kmalu leg-
la in zaspala, a kmalu po polnoãi se je zbudila in ni mog-
la veã spati. Poleti je poãakala, da se je malo zdanilo,
pozimi, ko je bila noã dolga, je priÏgala luã, da ji je bil
kraj‰i ãas. Kar sem to poznal, je hodila vedno k prvi

BES

âRNI PANTER

132

jutranji ma‰i v tisto cerkev, ki ji je bila sIuãajno najbliÏja.
Takrat je obiskovala stolno cerkev. Treba ji je bilo iti
samo naravnost ob dolgi ‰iroki cesti, potem ãez most do
trga in navzkriÏ preko trga v cerkev.

Neko jutro je ni hotelo biti iz cerkve. âakali smo do

polosmih, osmih, do devetih, Potem smo jo ‰li iskat.
Pregledali smo cerkev za cerkvijo, toda ni je bilo nikjer.
Popoldne sem jo na‰el sam: LeÏala je mrtva na obrazu
v globokem jarku tik mostu.

Tiste ãase je bila vojska, dolga, divja, dolgoãasna, ne-

pozabna svetovna vojska. Sãasoma se je vse ugonabljalo
in ugonobilo. âlovek bi na primer ne verjel, kako je mo-
goãe polomiti moãne Ïelezne svetilnike, po katerih so
gorele luãi. Toda polomili so jih kakor paliãice, ponekod
zvili kakor mehko Ïico. Ceste so bile razruvane, hodni-
ki razbiti in razneseni, drevje, ki je stalo vãasih ob belih
ãistih cestah ter jih krasilo, je bilo razbito, pra‰no, po-
voÏeno in suho. Nekega dne so javili ãasopisi, da je
zmanjkalo plinarni in elektrarni premoga in od tedaj ni
veã gorela v mestu nobena luã. Bilo je temno kakor v
grobu. Tudi ograje ob vodi ni bilo veã. Tik mostu se je
priãel prepad, v katerega je za‰la v temi rajna mati.

Na‰el sem jo torej mrtvo, leÏeão na obrazu. Njeno lice

sem videl ‰ele drugi dan v mrtva‰nici. Bilo te bledo, ru-
meno sence ãrno, nos in usta ranjena. LeÏala je v ãrni
obleki, suha, stara, nesreãna. Prste je imela sklenjene k

BES

âRNI PANTER

133

molitvi, toda roke je drÏala nekoliko kvi‰ku, kakor bi
prosila, da bi se smela dvigniti iz tiste vsakdanje ãrne
krste in kamenite mrtva‰nice. Kupili smo roÏ in jih po-
loÏili po njej, da bi ublaÏili smrt, ki je strmela neizpros-
no v nas.

Kaj ji morem ‰e storiti, sem se izpra‰eval. Kaj ji je mo-

goãe ugoditi?

Toda tukaj je bilo vse storjeno, vse ugodeno. Tako so

se konãala vsa dolga leta najnesebiãnej‰e ljubezni. Izte-
kla so se v kamnitem jarku, napolnjenim z umazano
vodo, tik mostu. Nikogar ni bilo poleg, samo noã, mrz-
la, pozno jesenska in meglena, je molãala okoli in oko-
li. Pomoã, pomoã? Toda nikjer ni nikogar, sama hladna
samota se dotika vode, kamenja, mostu in brega.

Mati je hodila veãkrat med tednom k obhajilu. Tudi

tisto jutro so jo obhajali. Molila je svojega Boga goreãe
kakor vedno, prejela ga je, zavÏila, malo se je pokropi-
la z blagoslovljeno vodo, pokleknila ‰e enkrat s svojimi
starimi koleni, morda poljubila kamnitna in mrzla tla
sveti‰ãa in se priporoãila ‰e enkrat v varstvo svojemu
Bogu. Potem je ‰la mirno proti domu. Toda naravnost
od mize gospodove v kamnitni in globoki jarek, tam se
je revno ubila in utopila, tam v gnilem jarku, v samoti
gluhe noãi, kamor je pri‰la naravnost iz sveti‰ãa, narav-
nost od svojega Boga in s svojim Bogom v ustih.

BES

âRNI PANTER

134

Iz njenega Ïivljenja se spominjam, kako se je bala

zemlje. Ko umrjem, je govorila, bodo izkopali zame
grob in me poloÏili vanj. Potem bodo nasuli name ‰e
prsti, ko bo vendar Ïe v sami krsti taka tesnoba. Od vrha
groba pa do krste bo globoko, globoko, toda vso globi-
no bodo zasuli s prstjo in vsa ta prst bo leÏala na meni
in me ti‰ãala. Tudi kamenje bo morda vmes, tudi kame-
nje. No, zdaj se ji bo to zgodilo. Izkopali bodo globoko
jamo, poloÏili njo vanjo in potem nasuli prsti vse od nje
do roba groba in ‰e ãez. Tudi kamenje bo vmes. Prej ta
‰iroki, neskonãni svet, prej vse od obzorja do obzorja in
‰e veã in ‰e dosti veã, in od zemlje do zvezd in do lune
in sonca, zdaj pa ta tesnoba brez zraka, med par deska-
mi, med vlaÏno zemlje in kamenjem.

Tisti veãer, ko sem jo na‰el pred nekaj urami na obra-

zu v jarku, sem moral enako v kinematograf in za klavir.
Kaj bo obãinstvo, ki mu vse to niã mar, en veãer brez
kinematografa, kaj bodo gledali en veãer svoje drage fil-
me brez godbe zaradi mene, ki jim nisem niã mari?
Plaãajo me, da jim igram, in kako pridejo do tega, da bi
danes, jutri, pojutranjem, ko sem prav tako plaãan kot
druge dni, ne igral? Torej igram.

Med igro se mi plete samo misel na mater. Vidim jo,

kako zavije prenaglo proti mostu, vidim jo na robu pre-
pada, zakriãim nanj, zakriãim, stojte, sto-ojte, stra‰no

BES

âRNI PANTER

135

nanje zakriãim, obupno divje, toda ta hip je vse prepoz-
no.

Tiste dni je bilo novo leto v kraju in napoãil je veseli

predpust. âeprav zadu‰en od vojske in bede, si je ven-
dar pomagal na vse kriplje na plano. Naselil se je po go-
stilnah in kavarnah in tudi v kinematografu. Na dnev-
nem redu so bile same veseloigre in treba je bilo igrati
edino dunajske valãke, polke, mazurke, predigre in iz-
vleãke iz ‰egavih operet. In igral sem. Tudi tisti veãer.

Med glasovi klavirja pa je ‰umela samo podoba ma-

terina. Videl sem jo, sem Ïe dejal, na robu prepada. Vi-
del sem jo padati, na glavo, na stran, na prsi, na sence
ob rob skale . . . in vmes sem igral, igral, igral veseli du-
najski valãek:

Herrein spaziert! Herrein spaziert!
Hier wird versetzt ganz ungeniert,
bei uns allein man nur erhält
für alten Plunder neues Geld.

Prizori, ki so se vrstili na platnu, so bili sme‰ni, ob-

ãinstvo se je krohotalo, vzklikalo vmes hipne opazke in
hudomu‰nosti, cepetalo z nogami in ploskalo. Jaz pa niã
drugega pred oãmi kakor svojo mater. Vidim jo, kako
zadene s sencem ob rob ostre skale. Potem se prevrne v
kalno, gnilo vodo tako, da leÏi vznak. Voda je plitka, gla-

BES

âRNI PANTER

136

vo drÏi iz njo, strmi omotena v noã in nese staro velo
roko na sence, kamor se je udarila. Vmes pa valãek:

Herrein spaziert, herrein spaziert!
Das Geld wird hier flott liquidiert,
wir borgen Geld auf jedes Rat
auch wenn es keine Räder hat.

Jaz pa niã drugega pred oãmi kakor svojo nesreãno

mater. Zdaj se je za hip zavedela. Hoãe se obrniti, vsta-
ti. Hoãe pogledati okrog, kje sem na primer jaz, da ji po-
magam, ker se ji je pripetila nezgoda. Zdaj me zakliãe,
vse med krohotom, teptanjem in ploskanjem obãinstva
sli‰im svoje ime, ki prihaja iz njenih ust, naj ji pomagam,
vse med dunajskim poskoãnim valãkom ãujem svojo
ime prav iz njenih brezzobih ust:

Buberl kumm,
drah di um,
geh, sei net so fad,
tanz mit mir schön stad . . .

Iz oãi mi dero solze, moj obraz je spaãen.

BES

âRNI PANTER

137

aradi razliãnih zraãnih naprav, napeljanih sem in
napeljanih tja, je bil v loÏi, kjer sem igral, nepre-

trgoma lahen prepih, ki je postal posebno znaten tisto
dolgo, izredno mrzlo zimo. Minil je teden, minila sta
dva, a toplomer je kazal nepretrgoma dvajset in veã sto-
pinj mraza. Zunaj, po cestah in ulicah in potih v okoli-
ci mesta, je vse ‰kripalo. Drevje je pokalo, kakor bi stre-
ljal, gozdne ptice so leÏale po tleh trde in zmrznjene. Vej
in vejic, ograj in Ïic se je drÏalo ivje kakor bele brade,
nebo se je ponoãi izãistilo in razjasnilo, proti jutru pa so
ga pregrele sive megle, ki so se na noã trgale in izgublja-
le.

Gledali‰ãa niso kurili. V suknji nisem mogel igrati, ker

so me ovirali debeli rokavi, zato sem sedel na stolu tik
klavirja samo ogrnjen. Leve roke nisem vse dolge veãe-
re veã ãutil, toda tipke, ki sem jih hotel pritisniti, so za-
deli premrli prsti kljub temu. Med presledki sem letal
gori in doli po predsobi in mencal roke, da bi se ugrel.
Toda izdalo ni za dolgo.

No, pri‰la je pomlad, vojska se je nagnila h koncu,

Ïivljenje se je razjasnilo. Nekega veãera sem sedel v loÏo

BES

âRNI PANTER

138

zadnjiã za klavir in do konãani predstavi za vselej vstal
in od‰el. Vse je minilo, vse je bilo prestano. Vrstilo se je
poletje, ki je pre‰lo poãasi v jesen.

V tistih jesenskih meglah sem zaslutil neko noã pra-

skanje v grlu. Bilo je ãisto rahlo, toda prav posebne
vrste. Iz pljuã gori se je zbirala nekak‰na slina, polzela
navzgor in pohrkaval bi bil lahko neprenehoma. Ponoãi
je udaril iz koÏe pot, in ko sem potipil spredaj prsi, je
stala v vdolbini voda. V prsih se je razvijalo nekaj poseb-
nega, do tedaj se niznanega. Bilo je notri kakor v jesen-
ski pokrajini z medlim soncem in tistimi vlaÏnimi in
svetlikajoãimi se pajãevinami, ki prepregajo zrak nad
polji, ki se pno od bog ve kod in bog ve kam, ki se pa
zapletajo nepretrgoma v potnika in ni mogoãe od njih
oprostiti obraza.

Strahoma sem se spomnil, kaj bi to bilo. Tresel sem se

ob zavesti, bal sem se. Bila je su‰ica.

Tiho, ne vem kdaj, se je naselila v meni. Mogoãe v tis-

tih brezupnih dneh, ko sem letal za zasluÏkom, mogoãe
pozneje v dnevih popolnega poniÏanja, nemara v tisti
zimi, ko je kazal toplomer dvajset stopinj mraza. Bila pa
je tukaj in me prepriãevala o svoji navzoãnosti vsak dan
in vsako noã. Bila je zahrbtna, nevidna zver, ki se je pri-
plazila vsak hip name kakor iz kota, v katerega nisem
gledal, segla v prsi in raz‰irila po njih neko megleno,
bledo trudnost, ki sem zaradi nje omahnil po postelji in

BES

âRNI PANTER

139

ãakal v nekih daljnjih, uga‰ajoãih mislih dve ali tri ure,
da je skrivnostna roka popustila in se umaknila. Vedno
je segala skrivoma po meni, slutil sem jo zmerom v svoji
bliÏini. Ponoãi je bila v temi tik postelje in nad njo, po
dnevi za mojim hrbtom, grda, gabna, zvita, neodkrito-
srãna, zlobna in skrajno hinavska. Lotevala se me je ved-
no boÏajoãe, da sem komaj slutil, ali pila je mojo kri ne-
pretrgoma, brez prestanka je sesala iz mene moã in Ïiv-
ljenje kakor nevidni polip.

Priãelo se je tiho slovo od minulosti in sedanjosti. V

pozni uri brez spanca je zasijalo pred mojimi oãmi Ïiv-
ljenje v krasoti, ki ni bila veã resniãna. Videl sem se v
mladosti, v zdravju in moãi, pri dekletu pod ko‰atim ko-
stanjem, na svatbenem potovanju z mlado Ïeno, v raz-
ko‰ni druÏbi tovari‰ev in kakor v Ïivih sanjah sem ska-
kal ãil in zdrav s svojim otrokom po travi in ga lovil za
mali nosek, za zlate lase in kratko krilce. In vse je ble-
‰ãalo kakor v dvojnem soncu, v lep‰ih roÏah in lep‰em
zelenju. Toda umikalo se je naglo, zapu‰ãalo me je pot-
nega in trudnega in nervoznega na temnem leÏi‰ãu in
mi ostavljalo edino bolest slovesa. Zamenilo se je vse in
z nepopisno grozo sem se spomnil svoje Ïene in svoje-
ga otroka, od katerih se moram loãiti. Divje ãustvo je za-
plalo po prsih, kri mi je butnila v glavo, ‰e nekaj stra‰-
nej‰ega se je zbudilo v meni in to je bil strah pred tre-
nutkom, ko se pretrga nit, ki me veÏe v trpljenjem in

BES

âRNI PANTER

140

veseljem, s teÏavo in sladkostjo, tista skrivnost, ki mi
daje lastnost Ïivega bitja.

Skozi koÏo je udaril pot, posilil me je ka‰elj in ves

ubog, nemiren in drhteã sem tipal po sveÏem perilu,
pripravljenem tik postelje, in se priãel preoblaãiti. Legel
sem nazaj in zaprl oãi v trudnem in bledem polsnu.
Moja zver se je pomirila, za uro ali dve je umaknila od
prsi svojo tiho nevidno ‰apo.

Toda vãeraj in predvãeraj‰njim in danes in jutri, ona

je nepretrgoma z menoj, kakor ãrn panter, neviden
oãem, a do skrajnosti krvoloãen, ravna z menoj noã in
dan. Utrudila me je do konca, moje misli se poãasi umi-
kajo Ïivljenju, bodoãnosti. Ne dosezam veã trpljenja, ne
dosezam veselja, oddaljil sem se, silno oddaljil od ljudi
in njihovega ãustvovanja. Osamel sem in osamevam, ‰e
bolj in bolj. Postal sem top do lepote prirode. Gledam,
gledam, zastrmim se nekam, zamislim se, toda v meni ni
veã vtiskov, ni veã Ïeljá. ·e lazim po zemlji, toda Ïelim
si, tiho, skrivaj si Ïelim, da bi bil Ïe seÏenj niÏje, da bi Ïe
leÏal pod zemljo, veãno miren in veãno prost te nevid-
ne zveri, njenih rahlih in hinavskih muk in njenih ostrih
in skritih krempljev. Pred smrtjo nimam veã straha.

Tako prihajata veãer in noã in vse se je konãalo. Brez

sovra‰tva sem in tudi brez ljubezni. Vse, kar me veÏe z
Ïivljenjem, uga‰a. A vame prihaja samo nekaj velikega,
vseobsegajoãega, neskonãnega, in to je mir.

BES

âRNI PANTER

141

Fronek

ronek spi na skrinji pri peãi. Pod sabo ima slamni-

co, pod glavo pernato blazino, a noge ima zavite v

rjavo odejo. Spi zleknjen na desno stran. Trebuh med
odejo in rdeãkasto srajãico je gol, desnica se vije okoli
glave, da je zdravi, rdeãi obrazek kakor v okvirju, a levi-
ca se izteza daleã od Ïivota, kakor bi spala sama zase. Pri
nogah spi njegov beli mali kuÏek, zvit v klobãiã. In o
njem sanja Fronek.

Gre po zeleni poljski poti med travniki, a kuÏek se

suãe pred njim in se lovi za rep. Nato poskoãi, zakadi se
v travo in teãe tako, da so prednje noge daleã spredaj,
zadnje tako daleã zadaj, kakor bi se bile loãile od telesa,
a beli trebu‰ãek polzi kar tako po travi, kakor podolgo-
vata Ïoga.

»Hi-hop,« zavriska Fronek, pa kuÏek prileti in zaãne-

ta se loviti. Ko se ujameta, se zavalita v travo in poizku-
sita, kdo bo zmagal. KuÏek grize in hlasta s ãrnim gobã-
kom, Fronek poprijemlje s spretnimi in naglimi rokami.
Pa skoãita spet na noge in teãeta tako, da se niã ne do-
tikata zemlje. Zdajci se prikaÏe ãrn kmet in zarohni: Z
mojega polja stran!

BES

âRNI PANTER

142

Fronek prestra‰eno zajeãi, pogleda po temi in mane

oãi. Od ãasa do ãasa se posveti in nekaj ‰krta in praske-
ta, Fronek dvigne glavo in zagleda ves prestra‰en mater,
ki stoji v beli srajci tik mize in priÏiga luã. Naenkrat je
vsa soba svetla. Za vrati tiktaka ura, mati oblaãi belo kri-
lo in gleda nanjo. Vse je kakor navadno. Onostran mize
na tleh leÏita Marija in Tonãka, druga za drugo sta obrn-
jeni proti steni in kratki kitici plavih las, povezani z
rdeãim trakcem, molita nazaj po vzglavju. Materina po-
stelja je odgrnjena, odeja je visoko zgrbljena in se zdi
zaspanim oãem kakor rdeãa gora, ki leÏi nekje daleã on-
stran stene in je belo obrobljena. Tik materine postelje
stoji oãetova. Oãe je odet do polovice kosmatih prsi, ki
gledajo iz odpete srajce. Obraz visi nekoliko nazaj, vrat
je napet in iz njega ‰trli ko‰ãeno in ãrnikasto jabolko.
Usta so na pol odprta in sapa leti skozi nje in skozi nos
in hre‰ãi, kakor bi se nekje zadevala in ne mogla dobro
sem in tja. Dolgi, temni in sivi brki ‰trle na desno in levo,
nos je velik in miren, ãelo kakor odprto, a oãi spijo tiho
in zadovoljno.

Mati zaveÏe lase v ruto, obleãe jopo, pogleda ‰e en-

krat na uro in stopi k oãetovi postelji.

»Oãe,« pravi in ga prime za brado, »oãe, ‰tiri bo, vsta-

ti mora‰.«

BES

âRNI PANTER

143

Oãe zahrope ‰e bolj, pa naenkrat je tiho, kakor bi veã

ne dihal. Odpre oãi in se hripavo oglasi: »Je Ïe ãas? âa-
kaj, takoj bom!«

Fronek gleda ‰e na pol v spanju samo skozi ozko

‰pranjo na oãeta, ki se dviga. Njegova glava se mu zdi
podolgovata kakor velika pesa. Nos je temnordeã in
mesto enega praga jih ima deset. Tudi oãi je toliko in ãel.
Roka pa, ki se opre ob odejo, je taka, kakr‰ne ‰e ni nikoli
videl. Na sredi ogromno zapestje, okoli in okoli zapestja
dlan, a dlani se drÏi toliko razliãnih prstov, da jih ni mo-
goãe pre‰teti.

Fronek se obrne na drugo stran in gleda v polspanju

kakor prej, Kamor se zagleda, spozna takoj obrise Ïi-
valske ali ãlove‰ke glave in vse so take, kakr‰nih ‰e ni
nikjer videl. Je na primer maãka, toda uhlje ima kakor
svinja, je pes, ali vrat ima kakor koko‰ in je ãlovek, toda
brada, usta in nos so tako tesno skupaj, kakor nikjer v
naravi. Naenkrat pa gre preko vseh teh glav neskonãna
kosmata noga, za njo ‰e druga in velikansko telo sede k
njemu na skrinjo.

»Sinek,« pravi oãe in pokrije goli trebu‰ãek, »ti bo‰

zdaj edini mo‰ki pri hi‰i. ·koda le, ker si ‰e tako majhen
in ne ve‰ ne tukaj ne tam, kako bi. Zato ni drugaãe, ka-
kor da poslu‰a‰ mater in uboga‰ vse, kakor ti reãe.«

BES

âRNI PANTER

144

»Vi, vi,« zajeclja Fronek z zaspanim glasom, »greste

k vojakom. Imeli boste tako pu‰ko, ki res strelja. Boste
prinesli meni eno?«

»Ve‰, zakaj je narejena tista pu‰ka?« vpra‰a oãe in od-

govori. »Tista pu‰ka je narejena zato, da ubije‰ z njo ãlo-
veka. In taka pu‰ka je grda, grozna. Kdor je dober, si je
ne Ïeli.«

»Toda,« pravi Fronek, dvigne naglo glavo in jo pod-

pre z drobno roko, »toda jaz bi ne ubil ãloveka. Ustre-
lil bi z njo vrabca.«

Oãe hoãe nekaj reãi, a Fronek ga prehiti.
»Tudi vrabca ne,« popravi prej‰njo misel. »Ustrelil bi

z njo drevo.« A tudi zdaj ni zadovoljen in ‰e enkrat po-
pravi: »Ne drevesa, je Ïivo. Ustrelil bi z njo star ãevelj.«

Mati naenkrat zaihti nekje v kotu in vse je po sobi hi-

poma tako Ïalostno, kakor ‰e ni bilo nikoli. Miza, stoli,
postelje, omara, peã, strop, slike na stenah in stene same
— vse se drÏi na jok. Kakor bi imelo vse to nekam skri-
ta usta, pa bi se bilo bati, da jih naenkrat pokaÏe in raz-
cmeri.

Oãe se ozre v tisti kot, odkoder je pri‰lo ihtenje, in

zamrmra: »No, no!« Vstane, gre k materi, ki sloni na
vzglavju njegove postelje, sklone se nad njo in ji nekaj
‰epeta. Potem gre k mizi in pije iz skodelice, iz katere se
kadi sopara. Ko je gotov, se obrne proti deklicam in
kliãe: »Alo, punãki moji, na noge, da vzamemo slovo!«

BES

âRNI PANTER

145

Obe okrogli in rdeãeliãni glavici s plavima kiticama se

dvigneta in ãetvero drobnih in zaspanih oãi naglo po-
meÏikuje.

»Otroãiãki moji,« pravi oãe, »zdaj pa bodite pridni in

mater poslu‰ajte. Kakor bo rekla, tako vse naredite. âe
kdaj ne bo kruha, pa potrpite. Zdaj so hudi ãasi. Ne jo-
kajte, ne delajte sile, kadar vidite, da ni. Tako, pa zbo-
gom.«

Poklekne in poljubi vse po vrsti: najprej najmanj‰o

Tonãko, potem veãjo Marijo in nazadnje Fronka. In ko
ga poljubi z mokrimi brki, ga stisne ‰e enkrat k sebi in
reãe: »Bog daj, ti sinek moj, da bi se ‰e kdaj videla!«

Nato se neãesa domisli, seÏe v Ïep, prinese iz njega

zavoj in ga razvija.

»Ni treba, ni treba,« hiti mati s slabotnim glasom.

»Kaj bo‰ pa ti na poti imel?«

Oãe vzame iz papirja tri konce klobas in jih razdeli: en

konec da Fronku, enega Tonãki in enega Mariji.

»Zdaj pa grem, mati.«
Mati prileze iz kota, prime se ga in gre za njim v veÏo.

Tam se razjoãe, kakor je niso otroci ‰e nikoli sli‰ali. Vrne
se vsa obnemogla in skljuãena. Po cesti pod oknom od-
meva trd mo‰ki korak in se gubi poãasi v noã in ti‰ino.
To je oãe, ki odhaja na vojsko.

Fronek sedi na skrinji, je klobaso, ali za drobne prsi ga

drÏi silna Ïalost. Grize in grize, a iz oãi mu nepretrgoma

BES

âRNI PANTER

146

polzijo solze in kapljajo na prste, na odejo in na kloba-
so. KuÏek vstane, se dobrika s tenkim repkom in gleda
s svojimi Ïivimi ãrnimi oãmi, ki se svetlikajo kakor oglje.

Mati sedi za mizo, zakriva obraz z dlanmi in tiho joãe.

Deklici jesta klobaso in ihtita, kakor ãujeta mater. Fro-
nek se ozre na vse, in ko se prepriãa, da ga nihãe ne gle-
da, odgrizne naglo ko‰ãek klobase, ga vzame iz ust in ga
da kuÏku.

Na steni se sproÏi ura in bije. ·tiri je.

BES

âRNI PANTER

147

o mestu so priãeli slaviti nekak‰ne daljnje zmage. Po
enkrat ali tudi po dvakrat na teden so bile vse hi‰e

okra‰ene z dolgimi, ‰irokimi zastavami, ki so se poãasi
in veliãastno majale. Marsikak veãer je nenadoma za-
igrala godba, ljudje so kriãali Ïivijo in po ulicah in ces-
tah je kriÏaril voja‰ki sprevod brez konca in kraja. Spre-
daj so ‰li tisti, ki so nesli razsvetljene balonãke, za njimi
je hrumela in bobnela mnogo‰tevilna voja‰ka godba, a
za njo je korakalo voja‰tva, kakor bi bila cela armada na
ulici. Îivljenje pa je bilo slab‰e in slab‰e.

Za sam denar ni bilo dobiti nikjer niãesar veã. Za vsa-

ko blago je bilo treba v prvi vrsti izkaznice in potem ‰ele
denarja. Fronek, njegovi sestrici in mati, vsi so bili po
ves dan z doma in so ãakali zdaj po hodnikih pred pisar-
nami, zdaj po trotoarjih pred prodajalnami na izkazni-
ce, oziroma na blago. Vãasih, za praznik, je odloãila
mati, da bodo kupili griÏljaj mesa in to zaradi tega, ker
so od slabe in piãle hrane vsi bledeli in pe‰ali. Takrat so
se morali vdati v najveãje potrpljenje. Îe popoldne pred
tistim dnevom, ko so se namenili kupiti meso, je stala
Marija pred mesarjevo kolibo, proti mraku jo je zame-

BES

âRNI PANTER

148

njala Tonãka; zveãer je pri‰el Fronek in je ostal tam s
svojim kuÏkom pozno v noã.

Ljudje, tam zbrani, so si preganjali dolgãas s pripo-

vedovanjem, palili so trske, sedeli, ãe ni bilo mokro in
premrzlo; na golih tleh in ãakali in ãakali. âe je nastal
kak nesporazum glede tega, kdo je bil prej tukaj in tu-
kaj v vrsti, se je naenkrat pojavil straÏnik in pretil, da bo
vse razgnal. Ljudje pa, dasi jih je bilo petdeset proti ene-
mu, so navadno molãali, kakor bi bili vsi vezani in brez
moãi. Bilo je ãudno. Zaradi tega, zaradi ãesar zdaj ljudi
hvalijo in slave, so jih takrat morili.

Fronek je stal s svojim kuÏkom. StraÏnik je hodil tam

okoli. Naenkrat se ustavi in vpra‰a: »âigav je pa ta pes?«

Fronek se tako prepla‰i, da mu zastane sapa. StraÏnik

brcne kuÏka, ki odskoãi daleã od vrste, stisne repek med
noge, drÏi desno taãko kvi‰ku, gleda Ïurno na Fronka in
rahlo cvili.

»Oho,« pravi straÏnik, »saj res. ·e pse je treba pasti,

posebno zdaj, ko sam nima‰ deti kaj v usta. Eden ga naj
prime, kamen mu naj priveÏe za vrat, pa ga zakadi tja v
vodo. Saj ni daleã.«

In res skoãi pokonci pobalin in teãe h kuÏku.
Fronku je grozno, kakor ‰e nikoli. Namesto enega za-

gleda pet straÏnikov in pet pobalinov, zamahne okoli
sebe z rokami in tako pretresljivo zajoka, da stopijo vsi

BES

âRNI PANTER

149

bliÏe in pogledajo na tisti temni prostorãek, odkoder
prihaja obupni plaã.

»Kaj pa ti je?« vpra‰a Ïena.
»âakajte no,« govori moÏ, se skloni niÏe in pogleda.

»Majhen fantiãek! Kaj pa ti je?«

»KuÏek je moj, moj!« zaihti in zakriãi Fronek, da gre

vsem skozi u‰esa.

»No, no,« pravi moÏ, »ti pobalin, pusti tistega psiãka

tam. Daj ga sem!«

»âe so pa rekli policaj!« ugovarja fant.
Fronek ‰e vedno joka, a vsi, ki so zbrani v vrsti pri

kolibi, zaãno mrmrati. To ga pa res niã ne briga! Ta se pa
res v vse vtika, tudi v tisto, kar mu ni niã mar. Dajte fant-
ku njegovega psiãka!

»V vse se vtikajo,« piska visoka Ïenska, »v vse! âlovek

nima niãesar veã svojega! Kri nam bodo zaãeli piti, ‰e
meso bodo rezali z nas.«

»Fej,« pravi star ded jezno, »ãe bi Ïe samo tam sitn-

ost prodajal, kjer jo po kriviãni dana‰nji postavi mora,
ali sam si ‰iri oblast kar na vatle in praska tudi tam, kjer
ga niã ne srbi.«

StraÏnik je nekaj v zadregi, zapodi pobalina, ki je Ïe

drÏal psa, potiplje Ïival samo okoli vrata in reãe:
»Znamke nima. Doma ga imej, zunaj ti ga vzame konje-
derec. Tudi jaz bi te lahko naznanil, pa noãem.«

BES

âRNI PANTER

150

Policaj se izgubi v noã, toda pomenek se ‰iri in ‰iri,

dokler se ne oglasi stari ded, ãe‰, naj vsi molãijo. Zdaj
sli‰i tudi tema; tema je izdajalka kakor vsi drugi. Gre na
oblast in te prijavi.

Nekdo si predstavlja, kako tema prislu‰kuje, kako se

odpravi na pot in te prijavi oblasti. Zasmeje se.

»Kdo se smeje,« vpra‰a glas od kolibe. »Sli‰ite? Ta

smeh ni pravi.«

Potem je vse tiho. Ta se preklada na tleh, oni stoji,

gleda sem, gleda tja in poÏviÏguje.

KuÏek se priplazi k Fronku, ki ga vzdigne in drÏi ves

ãas, dokler ne pride mati.

Nekje blizu pojo vojaki in Ïenske. Hre‰ãijo in cvilijo

obenem. Iz krãme v bliÏnji temni ulici se dere harmoni-
ka prav nizkotno in nesramno. Nebo nad mestom je ãis-
to, modro, posuto z zvezdami. Za gradom nad mestom
se nekaj svetlika, kakor bi hotela od tam priti luna. Toda
ni je.

Proti enajsti uri pride mati.
»Kje si, Fronek,« kliãe.
Fronek se oglasi in mati se postavi na njegovo mesto.
»Kaj ste vi tukaj, ·ibakova,« vpra‰a znanka iz teme.
»Sem,« pravi mati, »pa nemara to pot zadnjiã. Dozdaj

sem doma raãunala in raãunala. ·e za krompir in za
kruh ne bo, nikar za meso. Toda slabi smo vsi kakor bil-
ke.«

BES

âRNI PANTER

151

»Kaj pa moÏ, pi‰e?«
»Zdaj po‰ilja kar take dopisnice, na katerih je Ïe tis-

kano: Jaz sem zdrav. Godi se mi prav dobro. Menda ne
sme drugaãe. Samo podpi‰e se.«

»Prekleto,« sikne nekje blizu mo‰ki. »Jaz sem zdrav.

Godi se mi prav dobro. To pa Ïe! Prekleto.« In sikne ‰e
glasneje in ‰krtne z zobmi.

»Mama,« pravi Fronek in se prime krila, »zdaj pa

grem. Kdaj naj pridem?«

»Ob petih naj pride Marija!«
»Ob petih,« ponovi Fronek in gre.
»Niã se ne boj! Ni niã strah nocoj,« kliãe mati za njim.

Fronek gre in drÏi ‰e vedno kuÏka v naroãju. Ko pride v
samotnej‰o ulico, ga poloÏi na tla in mu veli: »Le tesno
pa za menoj hodi in ne skaãi predaleã okrog!«

Tako gresta skoãno do male hi‰e v predmestju, kjer se

Fronek ustavi in potrka na okno. Trka prviã, trka drugiã,
toda vse je tiho. Ko Ïe petiã trka, se prikaÏe drobna pla-
volasa glavica Marije.

»Ali si ti?«
»Fronek je!«
V sobi se posveti luã, potem se odpro ena vrata, za

njimi druga. Fronek stopi v veÏo in vpra‰a, ãe je kaj za
jesti.

Marija pokaÏe na lonãen pisker, ki stoji na ognji‰ãu,

pusti na mizi luã in gre v sobo.

BES

âRNI PANTER

152

»Ob petih pojde‰ ti,« pravi Fronek, »te zbudim.«
»Se bom Ïe sama.«
»Kako neki?«
Fronek poi‰ãe majhen kroÏnik, odmeri nekaj Ïlic kuÏ-

ku, toda vsega je bilo tako malo, da bi snedel sam pet-
krat toliko. Predno zaãne jesti, gleda v pisker in nekaj
mu naprej oznanja in zavijapo Ïelodcu, ãe‰ da bo lako-
ta po tem piãlem griÏljaju ‰e veãja.

Laãen leÏe spat, a Ïe v polsnu se mu prikaÏe oãe, ves

v zvezdah, svetlih gumbih in bliskajoãem se oroÏju.
Sede k njemu na posteljo, ‰ali se Ï njim in mu stisne v
roke konec klobase.

BES

âRNI PANTER

153

III

daj so velike poãitnice. Jeseni pojde Marija v ãetrti
razred, Tonãka v prvega, a Fronek v drugega. Kako

bo takrat, ko bodo spet hodili v ‰olo, si vsi skupaj z ma-
terjo vred ne morejo predstavljati. Kdo bo ãakal na iz-
kaznice, kdo na blago, kdo bo oprezaval mimo prodajal-
ne in pristopil naglo tja, kjer se zbere gruãa, ãe‰, kaj bo-
do prodajali. Reãejo na primer: Ïveplenke! Alo, zdaj hi-
tro domov, poiskati mater in ji povedati: Ïveplenke. Po-
tem z denarjem nazaj in v vrsto.

Po uradih so natanãni, kakor niso bili ‰e nikoli. Gleda-

jo papirje od vseh strani, obraãajo in spet gledajo.

»Kje ste to dobili?«
»Na voja‰kem uradu.«
»Pa peãat ni prav viden.«
»Pa je pravi.«
»âe je. Veste kaj, pojdite na voja‰ki urad in naj vam

pritisne peãat razloãno. Va‰ oãe je v vojski?«

»Je.«
»Je Ïe prav.«

BES

âRNI PANTER

154

Treba je vnoviã na voja‰ki urad in tam je silna gneãa.

Uradujejo v prvem nadstropju, a hodnik, stopnice in
veÏa, vse je polno ãakajoãega ljudstva.

Fronek, Marija in mati letajo po mestu od jutra do

mraka, toda naj se ‰e tako pehajo, domov prinesejo ved-
no manj in manj. Zdaj Ïe skoro nihãe veã ne ve, kak‰no
je meso. Vãasih dobijo sicer po zniÏani ceni ko‰ãek, a to
so odpadki, smrdljive kosti in rumenkasto zelenkast loj,
zvezan s tenkimi koÏicami, ki se svetijo kakor mokra ru-
mena pajãevina. Vsi so laãni. Marija molãi, Fronek se
tudi premaga in je tiho, le mali Tonãki se udero skoro
dan za dnem solze, vrÏe se preko raztrgane obledele
odeje po postelji in tiho ihti.

»Kaj pa je spet?« vpra‰a mati in nihãe ne odgovori.

Vsi vedo, vsi dobro poznajo vzrok, toda molãe, kakor bi
se bali tiste besede. Tudi mati ne ponovi vpra‰anja, sede
za hip za mizo in vzdihne.

Zadnje ãase se je jako spremenila. Dan za dnem je

bolj dolga in sloka. Nos je oster in tenak, ustnice kakor
vi‰njevo platno. KoÏa se pne kakor po majhnih koliãkih,
skritih v obrazu. Tilnik je star, zgrbljen, tenak in spo-
minja na tiste koko‰ke, ki nimajo po vratu perja. Uhlji so
kakor iz rumenega papirja.

Vstane spet od mize, gleda po sobi, gre v veÏo in ne-

ãesa i‰ãe. Pogleda na Fronka, ki sedi z belim kuÏkom na

BES

âRNI PANTER

155

pragu, nekaj premisli in reãe: »Kaj bo‰ zdaj s psom? Saj
bomo ‰e mi pomrli.«

Fronek premisli in se ves preseneti. Z rjavimi drobni-

mi prstki se igra s kuÏkovim uhljem, ãrno oko je uprto
v tla in v tenke ustnice se zajeda dvoje majhnih belih
zob. Hrane ni, hrane ni. Vãasih so ostale od poldne ‰ib-
ke in neÏne ko‰ãice, ki jih je potrl kuÏek kakor sladkor.
Zdaj ni takih ko‰ãic veã. Te, ki ostanejo kdaj od sedan-
jega mesa, so debele in trde kakor kamenje. Kruh je ka-
kor iz peska in ‰e tega je tako malo, da Tonãka za njim
nepretrgoma joka. Toda kam kreniti s kuÏkom? Kdo ima
zdaj odveã, da bi dal psiãku?

Mati in Marija gresta v mesto in se vrneta pozno zve-

ãer. Mati je vsa kakor polomljena. Kakor da bi bila padla
pod teÏek voz, ki bi se bil vlekel poãasi preko nje. Praz-
no ko‰arico spusti tik vrat na tla, a sama omahne na stol
in si oddihuje, kakor bi imela ‰e ãisto malo sape. Nazad-
nje pravi: »Nisva niã dobili. Pridemo ‰ele jutri na vrsto.«

Fronek premi‰lja in poãasi razume. Nocoj ne bomo

niã jedli. Spoãetka mu pri tej misli ni hudo, a pozneje se
priãne po njej nekaj viti, sega sem in tja, pojavi se na
jeziku, v grlu, potem prav pod lobanjo in tam tako ãud-
no stisne, kakor ‰e ni nikoli ãutil.

Tonãka leÏi spet na postelji in tiho joãe. Marija sedi na

skrinji za vrati, gleda v raztrgane ãevlje in se niã ne ogla-
si. Fronek se splazi ven za hi‰o, leÏe tam v travo in na-

BES

âRNI PANTER

156

enkrat ga popade jok kakor krã. Roke ti‰ãi pod ãelo in se
ves trese. S stopali bije po travi, da ga kuÏek od daleã
gleda in se ne upa k njemu. Potem hlasta po travi, puli
jo z zobmi, srdito grize in pljuje iz ust. Poãasi se pomi-
ri, psiãek pride bliÏe in ga gleda.

Veãeri se bolj in bolj in na nebu Ïe gore prve zvezde.

Vse okoli je blago in milo. Drevje, ki molãi za hi‰o, vrto-
vi, trava, sonãne roÏe, vsi ti ne vedo, kaj se godi po sve-
tu. Dobro jim je. Vseokrog je samo trpljenje, a georgine
priãenjajo cvesti. Rumene sonãne roÏe imajo tako veli-
ke cvetove, kakor ‰e nobeno leto. In visoke so in ponos-
no zro naravnost v svojega svetlega kralja, v sonce.

Fronek gre k materi, ki je zdaj v veÏi in i‰ãe po preda-

lih in policah. A nikjer ni niãesar. Prazne omare, prazna
posoda, kamor poseÏe. Iz sobe se ãuje Tonãkino ihten-
je.

Mati sede in pravi: »Fronek, psiãka prodaj!«
Fronek sune glavo kvi‰ku in prestra‰eno pogleda.
»Ti mu nima‰ dati kaj jesti, ãe ga pa kupi bogat gos-

pod ali bogata gospa, bi se mu dobro godilo.«

»Kdo pa so to, ki jim pravite ,bogati’,« vpra‰a Fronek.
»To so na‰i gospodarji, na‰i voditelji.«
Nastane molk. V veÏo seÏe tema in mati v njej poãa-

si popolnoma izgine. Nizke hi‰e, raztresene ob poljski
poti, ki teãe iz ceste proti hribu, se zamraãe, strnejo z
drevjem in ozadjem, ki postaja vedno bolj ãrno in ne-

BES

âRNI PANTER

157

prodirno. V daljnjem stolpu se oglasi zvon. Njegov glas
plava po temi in bije na uho, kakor nevidno mehko kla-
divo. Potem preneha, pa priãne ãez ãas vnoviã.

Fronek premi‰lja materine besede. KuÏek leÏi tik pra-

ga in spi. Po tistem krãu na vrtu je vse telo otrpnilo, ni
veã tako Ïivahno, trudno je, kakor bi se naenkrat po-
staralo. Misli so medlej‰e in ‰le bi tja, kamor bi jim po-
kazali drugi pot. Tudi ljubezen do psiãka je upadla. Vse
je negotovo, vdano tistemu, ki hoãe voditi, re‰iti, poma-
gati iz tesnobe nekam drugam, kjer bi Tonãka nehala jo-
kati.

Fronek se nenadoma spomni na »voditelje«, in ta

misel se mu zdi kakor re‰itev. Skoãi kvi‰ku, hiti v sobo
in reãe pogumno materi, ki sedi napol sleãena na po-
stelji: »Ve‰ kaj, ,voditelji’ imajo. Pojdimo k njim.«

Mati ga gleda skozi temo in dolgo molãi.
»Voditelji ne dajo,« odgovori naposled.
»Pa pravi‰, da imajo.«
»Imajo, toda nam ne dajo.«
»Kak‰ni pa so potem?«
Mati ne govori veã, sleãe se v temi in leÏe na posteljo.
Fronek odlaga svojo revno suknjico in vse za‰ite hla-

ãice, sede v sami srajci na skrinjo in premi‰lja z grozo in
sovra‰tvom o »voditeljih«. Zde se mu hudobni, in ãe bi
mu zdaj mati enega izmed njih pokazala, bi se ga bal in
pred njim beÏal.

BES

âRNI PANTER

158

Poãasi leÏe in slaboten in poten naglo zaspi. In v snu

vidi spet »voditelja«, debelega, velikega, s sivo prado in
svetlo okovano palico, vidi ga, kako ‰eta sredi vsega
dobrega, a ko zagleda Fronka v raztrganih hlaãicah bo-
sega in vprekratki podrapani suknjici, pobere kamen in
ga vrÏe za njim.

»Se bo‰ pobral, smrkavec!« kriãi z debelim glasom.

BES

âRNI PANTER

159

obotno jutro je, pa trg skoro prazen. Mesarji so Ïe
na vse zgodaj prodali svoje piãle zaloge mesa in nji-

hove kolibe zevajo spodaj ob vodi prazne in dolgoãas-
ne. Nekako na sredini stoji po vrsti deset ali dvanajst
Ïen, ki prodajajo solato in cvetice.

Njim se pridruÏi Fronek.
Pride poãasi v kratkih za‰itih hlaãicah in v kratki, na

komolcih strgani suknjici, bos je in gologlav. Na vrvici
pelje svojega kuÏka, stopi na konec vrste in ãaka. KuÏek
stoji pred njim, pove‰a rep, pomeÏikuje in se trese. Prvi
hip ni nikogar mimo, potem pri‰umi debela Ïenska in
gleda jezno v ko‰are. Za njo pri‰eta ãemeren moÏ, vrti v
roki palãico in vpra‰a: »Kaj pa ‰e prodajate? Samo sola-
to?«

»Cvetice,« pravi Ïenska in pokaÏe s prstom nanje.
»M-hm,« odgovori moÏ in gre dalje.
Trg je prostran, ves obsijan od moãnega avgustovega

sonca. Od ãasa do ãasa se prikaÏejo na zgornjem koncu
rdeãi vozovi tramvaja, zazvonijo in zaropotajo, pa izgi-
nejo naglo med velikimi rjavimi poslopji. Od desne se
privleãe tropa ranjenih vojakov. Eden ima v zanki levi-

BES

âRNI PANTER

160

co, drugi desnico, tretji ‰epa, ãetrtega glava tiãi do obra-
za vsa v belih povojih. Gredo sem in gredo tja in vpra-
‰ajo Ïenske: »Imate sadje?«

»Samo solato in cvetice.«
StraÏnik, ki hodi par korakov dalje gor in dol, se poãa-

si pribliÏa, gleda v vsako ko‰aro posebej in se ustavi
pred Fronkom.

»Kaj pa ti prodaja‰?«
»KuÏka,« pravi Fronek. Solze mu silijo iz oãi, v vratu

ga nekaj davi in najraj‰i bi zbeÏal nekam daleã v kako
ãrno hosto. StraÏnik gre dalje in drÏi roke na hrbtu.
Konec njegove ãelade se sveti v soncu, kakor bi bil iz
ãistega srebra.

Iz ozadja stopi ãrnoobleãena gospa, pogleda psa, se

skloni in ga poboÏa.

»Kako mu je pa ime?«
»KuÏek.«
»Je Ïe star?«
»Ni.«
»Koliko pa hoãe‰ zanj?«
»Krono.«
Gospa da krono, prime za vrvico, a Fronek naenkrat

na glas zajoka.

»Ti je hudo zanj. Kako pa da ga prodaja‰?«
Fronek zgane rami, ti‰ãi obe roki na obraz in niã ne

reãe.

BES

âRNI PANTER

161

»Le ne boj se. Pri meni mu bo dobro, kakor nikjer.

Moja dekla ga bo takoj umila, okoli vrata mu pripnemo
jermenãek z znamko in spal bo v moji sobi pri peãi. âe
ne verjame‰, pa pridi pogledat. Stanujem na Vi‰ini ‰te-
vilka sedem.«

Gospa gre nekam gor, kjer zvoni tramvaj, Fronek bri-

‰e solze, ti‰ãi rdeão papirnato krono in odhaja poãasi
domov.

Po cestah in ulicah je polno ljudi, vmes mnogo voja-

kov, ki so vsi suhi, zamazani in raztrgani. Sem in tja
drvijo avtomobili, veãinoma teÏki, da se strese cesta in
‰klepetajo okna po hi‰ah. Pred zaprto mesnico stoji tro-
pa mo‰kih in Ïensk. V sredi je majhen, suh starãek in pri
njem policaj. Starãek je v obraz rdeã kakor mak, male
vodene oãi se mu svetijo in brezzobe ãeljusti trepetajo.

»Vso noã sem ãakal,« kriãi, »od vãeraj od petih po-

poldne in niã priãakal. Imam ljudi doma, ne pojdem
prazen. Dajte mi, ali pa bom od danes naprej tat, go-
ljuf!«

»Molãi naj,« meni nekdo. »Kaj pa opravi z jezikom?«
»Pst,« miri Ïenska. »MoÏ, danes so enega ustrelili. Pa

ni niã storil, samo govoril je.«

Fronek nadaljuje svojo pot in veã ne poslu‰a. Misli

nazaj na trg in ne razume, kako naglo se je vse zgodilo.
Samo malo ãasa je pre‰lo, in domov gre sam, pust, za-
pu‰ãen.

BES

âRNI PANTER

162

Doma poi‰ãe mater in poloÏi na mizo rdeão krono.

Mati ga pohvali in mu da ko‰ãek ãrnega, suhega kruha.
Tonãka pride k mizi, nekaj ãasa gleda njegovo roko, ki
trga kruh in ga nosi v usta, nato upre svoje ãiste nedolÏ-
ne oãi Ïivo vanj, sklene roãice in zaprosi: »Fronek, daj
meni samo en ko‰ãek!«

Fronek ji da skoro polovico, toda pri tem je ‰e bolj Ïa-

losten. Ne more se vzdrÏati in otresti neke moãi, ki ga
zgrabi in stisne v prsih, naglo vstane in beÏi na vrt v tisti
svoj kotiãek, kamor vedno pogosteje zahaja in kjer pre-
boleva svojo Ïalost, ki ga ãe‰ãe in ãe‰ãe napada.

Drugi dan je nedelja, za njo ponedeljek, poln skoro

brezuspe‰nega letanja in iskanja. Naj gre ‰e tako zgodaj,
nikamor ne pride veã ne prvi, ne med prvimi. Zdi se,
kakor bi se polovica me‰ãanov preselila na trotoarje
pred prodajalne ali na hodnike pred pisarne, kjer deli-
jo izkaznice za piãla in neuÏitna Ïivila. Ti ljudje niso ne
obrtniki, ne delavci, ne pisaãi, to so veãni in neutrudni
ãakalci.

Minilo je zanimanje za vse. Tudi zgraÏanja ni veã. Na

postaji ne ãaka nihãe veã ranjencev, nikogar ne zanima-
jo veã skupni grobovi na pokopali‰ãu, kjer polagajo v
eno jamo po veã sto krst, ãe peljejo vojaki obsojenca na
streli‰ãe, da ga tam usmrte, se ‰e komaj ozre par ljudi,
a otroci teãejo za njim, kakor bi korakala pred njimi

BES

âRNI PANTER

163

godba. Lakota, zlo, trpljenje, na vse so se ljudje privadili
in postalo je nezanimivo, negrozno in vsakdanje.

V torek popoldne se odpravi Fronek h gospe, ki je ku-

pila njegovega psiãka. Gre tja bos, v za‰itih in oguljenih
hlaãicah, rdeãi srajãici in gologlav. Pred vrati pozvoni in
kmalu odpre vrata sama gospa, ki se takoj domisli nanj
in ga spozna. Gresta po ãistem hodniku, ob desni in levi
se vrste vrata, v kotih stojijo beli kipi, a stena je polna
enako velikih ãrnih podob.

Stopita v sobo. Kako lepo je tukaj! Kolikor se vidi tal,

so svetla kakor rjavo zrcalo, drugo je pokrito z debelimi
in temnimi preprogami, iz katerih gledajo krvavordeãe
roÏe. Nasproti vrat stoji tako veliko zrcalo, da se vidita
Fronek in gospa v njem od pete do temena. Na sredi je
temnosvetla miza s prelepo izvitimi nogami, a okoli nje
naslonjaãi, temnordeãi, tihi in vabljivi. Ob popreãni ste-
ni vabi zofa z visokim naslonjalom in po robu tega na-
slonjala se vrste divje in domaãe Ïivali. Ene sede, druge
gredo, tretje leÏe, a vse so kakor Ïive. Glej, tu za vrati je
kuÏek. LeÏi na roÏnati blazini, bel je in ãist kakor papir,
veselo maje repek, gleda Fronka, toda vstati se mu ne
ljubi. Zdaj po obedu je sit in hoãe dremati.

Fronek poklekne k njemu in ga boÏa. Ves je prevzet

od te lepe ãiste sobe, katere okna so zastrta z dvojnimi
belimi in prosojnimi zavesami, ki branijo prostor pred
soparico, prahom in Ïalostno vsakdanjostjo, valeão se

BES

âRNI PANTER

164

zunaj po vroãih in od teÏkih vojnih avtomobilov izjede-
nih cestah.

»Vidi‰,« pravi gospa, »zdaj si se prepriãal, da je kuÏku

dobro.«

»Da,« odgovori tiho Fronek, zasuãe se ‰e enkrat poãa-

si po sobi, pogleda sem in pogleda tja in se obrne brez
besed proti vratom.

Na hodniku mu da gospa kos belega kruha, kakr‰ne-

ga Ïe davno ni videl. Gleda ga, ne ve, kam bi ga spravil,
nazadnje hoãe odpreti srajãico.

»âakaj,« reãe gospa, »dam ti papir, da ga zavije‰. Ni

treba, da bi vsak videl. Ljudje ne privo‰ãijo.«

Fronek se zahvali in gre domov, kakor bi se vraãal iz

drugega sveta. Poãasi stopa in misli nazaj na tiho, svet-
lo, ãisto sobo, na rdeãe roÏe, ki jih je videl na preprogah,
na veliko zrcalo in na Ïivali, ki se vrste po robu naslon-
jala. Ves je zanesen, ves zasanjan, ves zamaknjen v kos
novega, lep‰ega Ïivljenja, ki ga je ravnokar videl.

Doma so vsi v sobi. Mati sedi za mizo, na kolenih drÏi

Tonãko in narekuje Mariji pismo za oãeta. Premi‰lja,
kako bi rekla zapisati, gleda temno predse, suho lice ji
dobiva vedno nove izraze, a Marija pi‰e poãasi, veliko in
po otro‰ko.

Fronek pripoveduje, kako je pri gospe. PoloÏi na mizo

zavojãek, odvije papir in razdeli beli kruh na ‰tiri dele.

BES

âRNI PANTER

165

Mati da svoj kos Tonãki, ki hlastno grize in se zraven vsa
trese.

»·e, ‰e, ‰e,« kriãi, ko vidi, da nosita v usta tudi Mari-

ja in Fronek. Toda belega kruha naenkrat ni in vse je
spet mrtvo in vsakdanje. Muhe letajo sem in tja, silijo v
oãi in v usta in vsi se jih otepajo. Mati se spet oglasi in
narekuje naprej: »Ljubi oãe! Za take ãase, kakor so, nas
je preveã.«

Fronek gre na svoj prostor, ki je v travi za hi‰o. Tam

leÏi, gleda med veje jablane, ki se razprostira nad njim,
in premi‰ljuje. Predoãuje si gospo in preudarja njeno
dobroto. Poglej, si govori, gospa je dobrotljiva. Zagleda-
la je na trgu ubogega, laãnega kuÏka in se ga usmilila.
Kupila ga je in ga peljala domov, kjer ima vsega kakor
ona.

Misli Fronkove se ustavijo, skozi vejevje jablane po-

tegne veter, po cesti zahrope in zaropoãe avtomobil.
Naenkrat je spet vse tiho, samo tam iznad mesta se nosi
ublaÏen ropot tramvaja in, razliãnih voz, ki hite sem in
tja po pra‰nih ulicah in cestah.

Zdaj se naenkrat posveti v Fronkovi glavi nova misel,

ki ga vsega prevzame. Tako mu je, kakor bi stopil iz ãrne
teme na sonce. Skoãi na noge, vtakne levico v Ïep, des-
ni kazalec pa poloÏi na ustnice. Stopi nekaj korakov na-
prej in nekaj nazaj, hoãe teãi k materi, toda premisli se
in sklene, da ji razloÏi ‰ele tedaj, ko se vse uresniãi.

BES

âRNI PANTER

166

Zamislil pa je tole: gospa se je usmilila revnega kuÏka,

kupila ga je in skrbi zdaj zanj, da mu ni treba Ïalostno
poginiti. Fronek pojde k njej in se ji ponudi sam. Preveã
jih je doma, nimajo kaj jesti. âe se je usmilila kuÏka, se
bo tem bolj njega, ki je reven in ubog fantek in ki ‰e ni
storil nikomur na svetu Ïalega.

Tako gre drugi dan proti poldnevu h gospe. Ko stoji-

ta v tisti ãisti, belo zastrti sobi, kjer leÏi na blazini za
vrati kuÏek, poklekne Fronek na tla in povzdigne svoje
drobne, rjave roãice, ki gledajo iz bledordeãe srajãice.

»Bogata gospa,« prosi, »doma nas je preveã in Tonãka

ves dan joka, ker je laãna. Usmilili ste se kuÏka, ki je bil
revãek, ali se ne bi ‰e mene, ki bi ostal rad pri vas kakor
kuÏek?«

Tako govori, in ko neha, ima ustnice ‰e vedno odpr-

te, oãi pa upira v gospo, ki se blaÏeno smehlja in stopi
bliÏe. PoboÏa ga po laseh in mu veli: »Le vstani!«

Gre v shrambo, prinese mu ko‰ãek kruha in pravi:

»Psiãek je vse kaj drugega kakor ti. Psiãek ostane psiãek,
ti pa doraste‰ in postane‰ moÏ. Tebe ne morem vzeti.«

Fronek razume, da ga gospa noãe. Previdno odide bos

in po prstih, zapre za seboj vrata, gre poãasi domov in
pove vse svoji suhi in revni materi.

Mati ga stisne k sebi, bri‰e mu s predpasnikom solze

in ga tolaÏi: »Nikamor te ne dam, ga ni na svetu, ki bi te
mu jaz dala. Niã se ne boj, bomo Ïe kako, bomo Ïe.«

BES

âRNI PANTER

167

âremo‰nik

o sta bili v Hru‰evju dve kmetiji na bobnu, je pri‰el
prviã tja veletrÏec Jara‰ in obe kupil. Od takrat je

prihajal gotovo vsak mesec enkrat, pogledal po hi‰ah,
po hlevih in polju, ostal preko noãi in se zjutraj z rjavim
konjem in v rjavem koleslju odpeljal. Tudi danes je tu-
kaj. Gre po vasi, moãan in ãokat, ovratnik srajce je po-
loÏil po suknjiãu, vrat in prsa ima globoko razgaljena, v
obraz je rdeã in rjav, v levi drÏi slamnik in v desni vihti
debelo in okovano palico.

Iz vratu, iz senc, iz rok in povsod se dvigajo moãne

Ïile in mi‰ice, njegov korak je trd in odloãen, oãi temne,
tiãeãe pod ko‰atimi obrvmi, a polne volje in neizpros-
nosti. Brki so majhni, vsi sesvedrani, brada in lice sta
gola, usta so ‰iroka, stisnjena in rdeãa, nos posut z nez-
natnimi jamicami, ne prevelik, toda malo ukrivljen in
moãan.

Sonce se je Ïe dobro vzdignilo iznad gor in popilo

roso. Na nebu ni oblaãka ne meglice, vsa bliÏina in dalj-
ina, vas in njive in gozdi, vse preplavlja ostra svetloba,
polna vroãine, ki brez presledka nara‰ãa.

BES

âRNI PANTER

168

Cesta sredi vasi se ble‰ãi, da ni mogoãe vanjo gleda-

ti. Bele stene va‰kih proãelij stoje na sonãni strani Ïive,
Ïehteãe, razgaljene in kakor da kriãijo. Na nasprotni
strani se stiskajo k Ïdeãim koãam in pod nizko sadno
drevje plahe, tihe sence, kakor bi od nekod pribeÏale in
iskale zavetja in varstva. Îarki padajo vedno bolj nav-
piãno, bijejo ob cesto in odskakujejo s poveãano Ïarja-
vo v oãi.

Jara‰u se zbira po sencih, ãelu in nosu znoj, ki mu je

neprijeten. Zato potegne sapo moãno vase, da se rjave
in kosmate prsi globoko udro, puhne jo spet z vso silo
iz sebe gor nekam proti nosu in oãem, kakor bi hotel
odpihniti vse tiste ne‰tete kapljice, ki ti‰ãe vsepovsod iz
koÏe. Pogleda sem, pogleda tja, pa se ustavi pred hi‰o, ki
ima nad frãado naslikanega sv. Florijana z veliko golido
in neznatno rdeão hi‰ico. Tam nasaja dolg in ‰e mlad
kmet motiko in pogleda izpod ãela po cesti.

»Kaj pa sosed? Je doma?«
»Ga ni,« pravi kmet in tolãe s topori‰ãem ob tla. »Ga

ni, kosi! Bo pa Ïe kdo doma!«

Jara‰ gre naprej in zavije na prag sosednje hi‰e. Tam

stoji nekaj ãasa in nato izgine njegov ‰iroki hrbet z be-
lim ovratnikom v temi kmeãke veÏe.

Sli‰i se glas, dva, potem veã, potem manj, toda vse je

nerazloãno. Dolgi sosed pod sv. Florijanom nabija na
vso moã, potem pregleda, vrÏe ãez ramo in gre za hi‰o

BES

âRNI PANTER

169

na polje. Pot, zelena, posuta z majhnimi marjeticami,
teãe po sredi njiv, ki stoje v soncu ponosne in zdrave in
polne Ïita. Tu ãepi kmetica, tam koplje kmet in pozdra-
vov in reãenic se ne manjka.

»Sinoãi se je luna ugriznila. Bila je vsa rdeãa krog ust.

Bo ves mesec lepo.«

»Si jo videl pri Fridolinãku, kaj?«
»·e ne pogledam tja!«
In gre tako dolgi kmet in pride do Marjane, ki pleve.
»Letos, ãe je Bog praviãen, si ga bo‰ pa zasluÏila!«
»Koga pa!«
»I, starega Îmrklja! Saj je povedal v nedeljo, ko je Ïga-

njaril, kako sta. Kakor hru‰ka pa pecelj — ravno tako!«

»BeÏi, dedec nemarni, oÏenjeni!«
Tam pod hosto, visoko v bregu kosi âremo‰nikov in

fant, njegov Ïlahtovec, mu zdaj pomaga. Visoka trava
pada, kakor bi jo polagal. Tu ali tam odfrãi izpred kose
spla‰ena prepelica ali ‰krjanãek, ki sede nekaj korakov
na stran na poko‰eno in se ujeda z neznatnim in cip-
kajoãim glaskom. Kresnice z velikimi zlatimi in belo
okronanimi glavami legajo z rdeãim mahedravim ma-
kom, a plavice s suhim kokaljem vse tja po sonãnih trav-
natih vzglavjih kakor poljski Ïenini in neveste.

»He, âremo‰nikov,« kriãi kmet, »danes ne bo‰ dosti

prikosil. In ‰e tisto, kar bo‰ na njivi pokosil, bo‰ doma
odkosil.«

BES

âRNI PANTER

170

âremo‰nikov je zatepen in ãrn kmet, ‰e zdrav in

mlad, brez brk pod nosom. Koso postavi pokonci, seÏe
v travnik, pobere ‰op trave in jo z njo obri‰e.

»Kaj se pa to pravi?«
»He, pravi se, da ima‰ mlado Ïeno!«
»Po‰ast, Matija, saj jo ima‰ ti tudi. Kaj si pozabil, da

sva na en dan svatovala?«

Matija nekaj premisli, potem zmaje z glavo in reãe :
»Niã, niã! ·alo v ‰tibalo! Gosta ima‰. Jara‰ te i‰ãe.«
»Kje pa je?«
»Doma ga ima‰?«
Matija gre navkreber, nekaj poÏviÏgava in zavije v ho-

sto. Ko‰ato le‰ãevje ga naenkrat zakrije.

âremo‰nikov brusi koso in priãne iznova. Kosi, kosi,

gleda travo, ki pada okoli njega, pa spet neha in pogle-
da Ïlahtovca, ki je mlad in ves rdeã, ko se mu zdi, da go-
spodar pretehtava njegovo delo. Toda âremo‰nik ne
bele ne ãrne, obrne se poãasi, spusti koso k tlom, pa za-
mahne.

V hosti kriãi vrana, kakor da kdo dere samega hudir-

ja. Tu ali tam utriplje visoko nad poljem postovka, gle-
da s svojimi ostrimi oãmi, opazi ãrva in pade nanj kakor
kamen. Vi‰e v zraku se pelje nad vas drzni kraguljãiã, ‰e
ne trene s perutjo, samo oko mu meri kakor strela na
pi‰ãanca ali vrabca. Nekje spodaj na drugem koncu vasi

BES

âRNI PANTER

171

bolj zahrope kakor zalaja pes. Mesar iz trga bo v vasi.
Pri‰el je k Ïupanu po tele.

âremo‰nik spet neha, nekaj premi‰lja, stopi k fantu,

pa mu izroãi koso.

»Nesi jo tja, Ïe ve‰. Se brÏ vrnem.«
In gre po poti med njivami, niÏa se in niÏa in manj‰i

je in vedno manj‰i. Njegova bela srajca nekako porume-
ni, hlaãe pozelene, spodaj se zlijejo v eno barvo. Potem
izgine.

PrikaÏe se spet izza skednjev, zavije od zadaj in stopi

v hi‰o. Kar tako: naglo in osorno v veÏo in butne vrata
v sobo, da se podere stol, ki stoji nekje za njimi. Îena
sedi vznak na tleh in se opira z obema rokama ob bele
deske. Noge moli ‰iroko po hi‰i.

Jara‰ stoji zdrav, rdeã, rjav in zabuhel sredi sobe, obe

roki ti‰ãi v hlaãnih Ïepih in pravi: »No, dober dan, âre-
mo‰nik!«

Kmet ne bev ne mev. Stopi nazaj, pa se vrne s pole-

nom, s takim, ki ima na enem koncu grão, na drugem pa
je tanj‰i, kakor nala‰ã, da ga pobere‰ in pograbi‰.

Jara‰ stopi k mizi, seÏe v malho in privleãe usnjeno

mesarsko denarnico. Dolgi usnjeni jezik potegne iz za-
pore, potem raztegne kakor harmoniko. Z levico jo drÏi,
oslini svoj plo‰ãati kazalec, pa seÏe po bankovcu, veli-
kem, modrem, z lepo Ïensko glavo, debelem in cesars-
kem, pa reãe suho in vaÏno: »Je sto kron!«

BES

âRNI PANTER

172

Nato oslini kazalec drugiã in pravi: »Je dve sto kron!«
»Jih je tri sto!«
»Jih je ‰tiri sto!«
Preneha, pogleda izpod ãela in vpra‰a hladno in osor-

no, kakor je njegova navada: »Bo dosti?«

âremo‰nik ne reãe ne tako ne tako. Îena sedi in moli

noge po hi‰i kakor ukleta. Prej je bila rdeãa kakor kri,
zdaj je rjava in krog ust skoraj siva. Jara‰ vzame svojo
okovano palico, ki sloni tik vrat ob steni, puhne sapo
pod nos in odide.

To vse je ostalo v hi‰i. Kako in kaj . . . komu to mar?

Samo takrat, ko je izbruhnila vojna, so ‰le Ïene s sose-
di in z vsemi prav do postaje, ki je bila poldrugo uro od
vasi, le âremo‰nik je Ïulil svojo pipo sam.

Pozneje, ko sta leÏala pred napadom z Matijo v maj-

hnem gozdiãku, se je razgovoril kakor pred koncem.

»·e to-le pipo . . .vrag ga vedi, ãe bom ‰e katero. Ve‰,

Matija, je Ïe hudiã, kadar nas ima, kakor zdajle! Tisto le
velja, da vsi ne bomo jutri obedovali! Na, naba‰i ‰e ti!
Kar dobro zagrabi! Noãe‰? Daj, daj! Tristo medvedov,
ne vleãe vrag ribni‰ki!«

»Bom pa, no!«
»Pravijo, da vsak ãlovek vse pove, pa naj bo ‰e taka

skrivnost. âe prej ne, pa nazadnje, ko ima du‰o Ïe v
zobeh. Vi‰, tudi jaz ne ãvekam! Kaj ve‰, ãe nisva na kon-
cu pota in sta ti dve pipi zadnji! Mislim pa to, da meni

BES

âRNI PANTER

173

ne bo najhuje, pustiti vse skupaj, zemeljsko preÏganko
in litanije. Menda ti in vsi, ki leÏe tod okrog, ste drugaãe
kakor jaz.«

»No, pa kako si ti?«
âremo‰nik vleãe, da mu izstopajo Ïile na vratu, po-

pravi oprtnik, poloÏi nanj glavo, pljune in reãe: »Nika-
kor! Ve‰ takrat, ko si dejal pod hosto, da imam gosta,
sem ga res imel.«

Matija ka‰lja, obrne se vznak in gleda v nebo.
»Sem res imel vraga!«
»Pa je samo mislil!«
»He, ni samo mislil, ne!«
»Pa kako ve‰, kako pozna‰?«
»âakaj! Pravijo, vi‰, vera, Bog, boÏje zapovedi, greh in

tako. Ali pa premisli in ve vsak, kaj je to: kriÏ? Vi‰, tako
je: kri, mladost, zdravje! To je tisto!«

Molãita, vleãeta, izpu‰ãata dim in leÏita.
»Pa kako ve‰, kako pozna‰?« povzame Matija.
»Sama mi je povedala. Je morala.«
In spet molãita.
»Pa nisi —! âuden si . . . no, dober, se tudi lahko

reãe.«

»Od‰tel mi je . . . ‰tiri po sto! Fej! Ne govoriva o

tem!«

âremo‰nik dvigne glavo, pljune ãez laket, leÏe nazaj

in zaãne iznova:

BES

âRNI PANTER

174

»Pa zdaj sva za‰la Ïe drugam. Hotel sem ti pa reãi,

da meni ni zdajle tako kakor tebi in drugim, ki so tod
okrog. Vi vsi bolj visite na domu! Zemlja je tudi meni
zemlja, e, bogme! Drugo pa . . . saj razume‰. Sinoãi
leÏim, pa si mislim: âe konãam, pa naj gre du‰a ‰e en-
krat po njivah, travnikih in v gozd. Potlej naj pa Bog
ukrene Ï njo po veãnih postavah!«

Niã veã nista govorila o tem. Samo ponoãi se je okre-

nil âremo‰nik, kakor bi se prebudil, in rekel nagloma:
»Jara‰u pa nisem odpustil! Tistega ne znam!«

Pogledal je Matijo, pa se mu je zdelo, da spi. Iztegnil

se je ‰e sam in siloma sklopil oãi.

Na spomlad, h koncu aprila, so dobili dopust âremo‰-
nik in Matija in ‰e veã drugih, ki so bili doma iz tistega
kraja. Otroci, Ïene, matere, sestre, oãetje — vse je ãakalo
na postaji. Priropota vlak z visokim orja‰kim strojem,
za‰umi, zaprasketa in obstane. Zaãuje se pesem, zategn-
jena, vijoãa se kakor pot ãez holm in dolino, kakor na‰a
zemlja med rekami in gorami. MoÏje in fantje, vsi pojo,
in ãeprav Ïe vlak stoji, ne nehajo prej, dokler ni pesem
konãana. Potem se prikaÏejo na vratih tistih vagonov, ki
so okra‰eni z zelenimi vejami. Poskaãejo na tla, ta vtak-
ne v usta virÏinko, oni pipo, ozro se po svojih, pa narav-
najo kape po fantovsko, po strani. Vsi se smehljajo, ne-
kam resen, trd je ta nasmeh, in neso roke z rjavimi, de-

BES

âRNI PANTER

175

belimi prsti svojim dragim. MoÏje se oklenejo Ïen okrog
pasu pa gredo Ï njimi vred med polji, kakor takrat, ko so
bili ‰e fantje in so se sprehajali Ï njimi tako kradoma in
na skrivaj kje tam za studencem ali pod hosto. Matija
stopa tako in vsi. Samo âremo‰nik ne.

âremo‰nikova Ïena je tudi pri‰la. Najgor‰a je med

vsemi. Ni dekleta, ki bi ji bila v zunanjosti kos. Visoka je
in vitka, kakor bi v enem dnevu pognala in zrastla, ena-
ko ãudovitemu drevesu v pravljci. Îivot ima kratek, pri-
jeten, prsi polne, pa ne razplahnjene, roke zalite, dlani
majhne, taka tudi stopala. V obraz je zagorela, a iz rja-
vine sili rdeãa kri, ki so je ustne tako polne, da se zdi,
kakor bi hotele poãiti. Nos je majhen, brada okrogla, oãi
ãrnosive in iskre kakor vranje. Rdeão ruto ima zaveza-
no v ãuãko in izpod nje silijo ãrni lasje, ki so tako svet-
li, kakor da si jih maÏe s kako vraÏjo mastjo.

âremo‰nik ji ne da niã roke. Pogleda jo od tal gori ne-

kam do vratu, pljune in vtakne pipo v usta. Stopa molãe
tik nje tako, da je bolj spredaj kakor ona, vleãe dim in
molãi. Oglasi se, ko mu hoãe odvzeti Ïena nahrbtnik.

»Ni treba! Saj nisem truden.« In ãez nekaj ãasa spet

vpra‰a po Ïlahtovcu: »Kaj pa AnÏe? Kaj dela, dela?«

»Je prav priden,« odgovori ona in sklene nad pasom

male roke, ki mole iz ozkih rokavcev tesne roÏnate jope.
»Dela kakor vol. Je vse obdelano. Prav vse, kakor prej.

BES

âRNI PANTER

176

Kobilo so nam vzeli v vojsko. Pravijo, da pridejo ‰e po
enega vola.«

»Kobilo,« pravi moÏ, »sirko, strela jih zadeni! Pa vola

‰e, kako pa! Pa ‰e zadnjo koko‰, lakote cesarske.«

Pri zadnji besedi se ozre, popravi kapo in pljune, ka-

kor bi se bal, da ga ni kdo poslu‰al. No, se domisli, zdaj
sem doma, tukaj so na‰i ljudje! In spet molãi.

In tako prideta bolj z molkom kakor z besedo do do-

ma. Tu stopi Ïena k ognji‰ãu, on pa naravnost na polje.
Gleda njivo za njivo, travnik za travnikom, prav gor do
gozda gre, tam obstane in gleda po vsem svojem svetu,
tudi hi‰o vidi, skedenj in hlev. O mraku se vrne, ogleda
za hi‰o sadno drevje in stopi v hlev. Tu ravna AnÏa Ïivini
steljo. Vola in krava ga pogledajo in âremo‰nik gre k
njim, kakor k svojim, pa jih treplje po vratu in ‰egaãe
okrog rogov. Tam, kjer je prazen kot, tam obstane, pa se
raztogoti.

»Vzeli so sirko, vrag jim vzemi vse, kar imajo!«
Mrmra tako, vleãe silneje iz pipe, pa sede na rob An-

Ïetove postelje za vrati. Molãi nekaj ãasa, popravi kapo
in dene z izpremenjenim glasom :

»No, kako pa ti, AnÏe? Reci katero!«
»Kaj bom, oãe, ko sem ‰e mlad in niã ne vem,« se

opraviãi prijazno AnÏe in ravna steljo naprej.

»âakaj no. Kako pa je v vasi, ko ni drugega doma ka-

kor starci pa otroci?«

BES

âRNI PANTER

177

»Niã,« pravi AnÏe. »Zdaj smo Ïe vajeni.«
»Kdo pa sedi ob nedeljah pri Fridolinãku?«
»Vse polno ima. Îene pridejo vsako nedeljo, pa de-

kleta tudi veãkrat. Po ma‰i gredo tja, pa popoldne po
nauku. Oni dan sem jih poslu‰al, ko so sedele pod drev-
jem. ,·e eno barigljo ga bomo, pa ‰e ne gremo,’ je vre-
‰ãala mala Mihelka, ki ji pravijo podlasica in ki je ‰el
njen moÏ neki s Turki v sveto deÏelo nad AngleÏa. Pa
tudi druge ga usekajo in tako-le govore: ,Tole kupico pa
na zdravje mojega ljubega moÏa!’ Ali pa ,·e en liter zato,
da bi se vrnil moj moÏ zdrav in korajÏen!’«

»Kaj pove‰!« se muza âremo‰nik. »Da so ti take, pra-

vi‰!«

»Delajo pa ves teden, reãem vam,« desetkrat bolj ka-

kor so prej. Jih tudi pri delu nihãe ne uÏene. Na denar so
pa kakor koze na sol. Me‰ãane, ki nimajo zdaj kaj jesti,
skubejo do golega.«

»Hentane babe!«
»Veste, na‰a gospodinja ne gre zraven. Oni dan sta jo

dve vlekli, ena pa rinila, pa jim je na jezo in zamero vse-
eno u‰la. Ne gre v gostilno za nobene denarje. Kar doma
smo, pa delamo.«

âremo‰nik kadi in molãi. Nekam vrta z okovanim

ãevljem, dvigne glavo, se zagleda v steno in bije s peto
ob posteljo.

BES

âRNI PANTER

178

Zveãer sedi na izprani ozki klopci tik vodnjaka. Vse

nebo je roÏnato mraãno, neke blage, rahle sapice so se
priigrale od nekod in se dotikajo ljubeznivo poredno
uhljev, tilnika in lic. Kakor bi vse ‰epetalo, gozdi, polja,
njive, hi‰e, skednji in hlevi in bele cerkve: spomlad,
spomlad . . . tako gre preko vse narave. Na koncu vasi,
menda pod lipo, zapojo fantje pesem, ki se vedno bolj
Ïalostno ponavlja. Pa ni sama Ïalost v njej, bo v glavnem
hrepenenje. In ãe je tudi Ïalost, pa je to sladka, blaga,
topla, sreãa in nesreãa obenem. To je tisto ãustvo, iz
katerega raste Ïivljenje.

Tiho pride tudi gospodinja in sede na prag. Gleda s

svojimi iskrimi oãmi nekako ob tleh, taka je, kakor pti-
ca, ki se ‰e ni privadila nove gajbe.

»Ve‰, po ãem so zdaj koko‰i?« vpra‰a.
»N-no!«
»Po dvajset kron!«
»Bo tudi denar po tem,« doda ãez ãas âremo‰nik in

gleda mimo hi‰e po poljih in proti gozdu. Stemnilo se je
Ïe in drevje na bregu je ãrno, ‰e komaj razloãno. Zdi se,
kakor bi se nekje nekaj ogla‰alo kakor muren, potem
kakor slavec ali lastovica. Toda nemara ni ‰e zunaj Ïive-
ga glasu, ker je naletaval ‰e pred nekaj dnevi sneg in je
bila zima. Samo v zraku je nekaj in ‰e veã v prsih in to
zveni in poje po u‰esih.

BES

âRNI PANTER

179

V zvoniku bije ura poãasi in vaÏno. âremo‰nik ‰teje:

ena, dva, do osmih. Potem ãuti, da je truden od dolge
voÏnje in zazdeha. Poãasi vstane, zamrmra Ïeni lahko
noã in gre v hlev. Vrata zacvilijo, zapah za‰kriplje in spet
je vse kakor prej: tiho, spomladansko.

Tako teãejo dnevi in preide dopust. Fantje in moÏje se

zbero na postaji, zataknejo za vrata in okna vagonov
smrekove veje, vriskajo in prepevajo, posebno tisti, ki so
mlaj‰i. Napoãi ura, stroj zabrlizga in jih odpelje iz sre-
de domaãih travnikov in hi‰.

Matija in âremo‰nik imata take papirje, da se mora-

ta javiti v mestu v voja‰nici njunega polka.

Zveãer sedita v mestni gostilni. Mize so dolge, pokrite

s ãrnim polepljenim platnom, pivnica ‰iroka in dolga,
strop je nizek in se zdi. kakor da je iz lesa. Vse mrgoli
stolov in klopi, Ïenske, mlade in srednje stare, letajo
sem in tja in prina‰ajo in odna‰ajo. Izpod stropa sveti-
jo svetlorumenkaste steklene hru‰ke, a v kotu rohni
avtomat, da morajo pivci kriãati, ãe se hoãejo razume-
ti.

âremo‰nik je molãeã. Pije ãrno vino in kadi virÏinko.

Nekam nemiren je, popravlja kapo, vzame slamico izza
uhlja, pobrbra z njo po luÏi na mizi, pa jo zatakne spet
za uhelj. Matija se je razgovoril do dobrega. Klepeta,
kakor ni podobno kmetu. O Ïeni govori pa o sinãku, ki
je nekaj nad leto star in mu je ime TomaÏek. Kriãi, kadar

BES

âRNI PANTER

180

mu ni kaj po volji, kakor Ïganjar. Tilnik ima kakor Kralj
MatjaÏ. Mati je zdrava. Ima prsi kakor redkokatera:
lepe, zdrave, polne mleka. A TomaÏek ti loka, loka, ka-
kor tisti Srebretov Adam, ki je imel za zajutrek, za pre-
djuÏnik, za obed in za veãerjo najraj‰i vino in ga je tis-
to nazadnje potrlo. Zdaj zdaj bo izhodil. Avtomat igra
tisto:

O Ti Polon, polonãica,
o ti Polon, polon-ãica!

Vsa gostilna poje z njim in tru‰ã je, da je groza. Neke

debele Ïenske pridejo, gledajo na levo in desno in si kri-
ãe v u‰esa. Prsate so, ko‰ate, obleãene so po tirolsko. Te
imajo zelene, one bele nogavice, vse pa ‰olne in kratka
krila, da se jim vidijo okrogla in orja‰ka meãa. Rokavce
imajo samo malo ãez ramo, potem pa lijejo na plano
bele in debele roke z oblimi komolci in majhnimi dlan-
mi. Ena taka sede k Matiji, nasmeje se mu pa reãe:
»Bom kaj pila?«

»Bo‰ Ïe pila,« pravi Matija, »ãe ima‰ kaj soldov!«
»Poãakaj malo,« reãe âremo‰nik, »neko pot imam.«
»Kam pa?«
âremo‰nik Ïe stoji in plaãuje. Nato se prime za mizo,

gleda v luÏe in reãe po premisleku: »Ti bom Ïe povedal,
ko se vrnem. Kar poãakaj za zdaj!«

Nato popravi suknjo in bajonet, pa gre.

BES

âRNI PANTER

181

»Ta ti je pa dal hrena pod nos, presneta Tirola,« se

krohota dragonec onstran mize.

»Saj ni tako hudo mislil,« pravi Ïenska, »samo zareklo

se muje tako. Kaj ne?«

»Kaj se mi bo zareklo, zakaj pa?« vpra‰a Matija. »Bri-

ga‰ me!«

Pljune pod mizo in preloÏi noge.
»Tirola,« kriãi dragonec in zaropota s svojo teÏko sab-

ljo. »Tirola, pravim, kar sèm!« In zapoje s hre‰ãeãim gla-
som, pa z roko in z virÏinko med prsti veja daleã okoli
sebe po vinskem duhu in dimu: »Jaz pa vse rad imam,
kar jih poznam! Le sem, Tirola, imam rdeãe hlaãe in
velike mustaãe in ‰e kaj! Alo, gostilna, vina gor, ãrnega,
ki je za kri. Midva, Tirola, je imava sicer dosti, pa ne bo
niã odveã, ãe je bo ‰e veã! Presneto si ko‰ata in trda ka-
kor tista Ïoga, ki ni napihnjena, temveã vlita! Noge ima‰
pa tudi moãne, stoji‰ kakor gora Libanon! Îivio, Tirola!«

Avtomat malo utihne in zdaj se sli‰ijo vse tiste debe-

le Ïenske, ki so pri‰le prej v krãmo in prepevajo z viso-
kimi, cvileãimi glasovi. Fantje in moÏje, vse je bolj in bolj
veselo, vojska jim je toliko kot niã. Vino teãe po mizah,
luÏe rastejo po tleh, kadi se, da more Ïe komaj svetloba
skozi dim.

»Tirola, tistega pa ne,« kriãi dragonec, »drugega ne

bo‰ lovila za kazalec, dokler sem jaz tukaj pa ti ovijam
roko okoli pasu. Zdaj sem jaz tvoj gospodar in pretepem

BES

âRNI PANTER

182

te kakor slamo, ãe ne bo‰ kakor se spodobi. Le sem se
stisni nocoj, jutri pa Ïe gremo! Potem pa kakor ãe‰: lah-
ko me pusti‰, lahko tudi drÏi‰!«

Matija pije, in ãe bolj pije, bolj razloãno je dom pred

njim. Zelena peã, na njej Ïena in TomaÏek, v zapeãku
mati, jaslice, sveti Duh, klopi ob steni in tik vrat molki
z debelimi ãrnimi jagodami in velikimi medenimi kriÏi.

âremo‰nik odpre naenkrat vrata, pogleda za mizo in

prisede.

»Zdaj pa pojdiva,« pravi.
»Dajva ga ‰e eno mero,« svetuje Matija. »Kje si pa

bil?«

»Plaãaj, pravim,« se jezi âremo‰nik. »Drugo bo‰ zu-

naj sli‰al.«

Matija kliãe in kliãe natakarico, pa jo komaj dokliãe.
»Kak‰en pa si,« mrmra vmes. »Saj si kakor huda ura

ali pa odklenjen pes. Gleda‰, kakor bi me hotel popasti.«

»Ne Ïlobudraj, hudiã te dal!«
»No, no, no,« momlja Matija in plaãuje.
»Pa ta-le,« kaÏe natakarica na Tirolo, »ni niã naroãi-

la na va‰ raãun?«

»Vse na mojega, srce,« kriãi dragonec, drÏi Tirolo

okoli pasu in dodaja: »Saj vidi‰, da jo imam rad kakor
devet hudirjev!«

âremo‰nik in Matija prideta na ulico, ki je ‰e polna

ljudi, kar âremo‰niku ni v‰eã.

BES

âRNI PANTER

183

»Sem-le zavijva,« pravi, »ko vidi bolj prazno ulico.«
Stopata tam, Matija ãaka, âremo‰nik je nagel in vi-

hlren, gleda v tla, pa reãe kar iznenada.

»Ve‰, kje sem bil? Pri Jara‰u. Na‰el sem ga samega v

pisarni.«

»Ni vrag! Kaj si pa tam iskal?« zarenãi Matija in se

ustavi.

»Zabodel sem ga z bajonetom. Zdaj je Ïe mrliã!«
»Kako, hudiãa?« sope Matija.
»Vem pa,« vzklikne âremo‰nik, »priti je moralo

tako!«

Matija stoji kakor vkovan. Vse vino je izginilo nekam,

kakor bi pihnil. âremo‰nik gleda v tla in se trese.

»Niã,« se oglasi hripavo. »Zdaj pa na komando. Tam

poveva, kako je.«

In odhitita brez besede. —
âez dobrih ‰tirinajst dni stoji âremo‰nik v majhnem

nem‰kem mestu med mar‰kompanijo. Po vseh tistih
znanih ceremonijah se odpelje z drugimi vred nad Laha.

BES

âRNI PANTER

184

1915

nevi so ãemerni, pusti, megleni. Îe bi morala biti

spomlad, ali solnce se ozre samo strahoma skozi

‰pranjo oblakov in izgine. Kaj je solncu?

Po drevoredu gre starka. Po lepem dolgem, z visoki-

mi starimi kostanji. Zdaj je tisti ãas, ko bi morali ozele-
neti, in bliÏajo se tisti dnevi, ko bi se morali odeti v belo
in rdeãe morje kopiãastega cvetja. Kostanji pa stoje goli
kakor v decembru. Ali letos ne bodo zeleneli?

Po drevoredu so hodili mladi pari. Fant in dekle, nad

njima cvetje in pred njima po travniku cvetje in nad
cvetjem solnce. Zdaj gre starka.

Na glavi ima Ïeniljasto ruto, zavita je v veãjo ãrno

ruto, na nogah ima velike blatne ãevlje. Vidi se ko‰ãen,
gubast obraz s sivimi, udrtimi in mokrimi oãmi in nad
pasom zdelani ãrni prsti s pokveãenimi nohtovi. Starka
se ne izprehaja, starka tava. Kakor hodi tukaj, tako je
hodila po mestu in po svoji revni izbi.

—Kam, mati?
Starka stoji in gleda.
—Imela sem sina, pravi prestra‰eno in se ozre okrog.

Od‰el je z drugimi . . .

BES

âRNI PANTER

185

Zasope se, preneha in ãez dolgo doda previdno in

‰epetaje: On je zame skrbel . . .

—No, in?
Ostro se zastrmi v moje oãi in me sodi. Pla‰na je, vele

ustne, zbrane v gube, se ji tresejo, oãi so naenkrat ãiste
kakor sive kline in reÏejo v moje. Glavo primakne, izteg-
ne zdelano ãrno roko, strmi vame ‰e ostreje.

Toda njen odgovor je molk.
Povesi glavo in tava dalje. Izgubi se med debli kakor

temna senca.

Pridem v predmestno krãmo. En sam gost je v nizki

sobi. To je pisarni‰ki ravnatelj Kozin. Majhen, siv, dalj-
noviden moÏ. Sedi na klopi za dolgo mizo, meni se po-
tihoma sam s seboj in ne opazi, da sem odprl vrata, se-
del za mizo in naroãil in dobil vina. Gleda na mizo pred-
se in pi‰e s kazalcem po njej. Da ima veã prostora, po-
stavi daleã od sebe steklenico in kozarec. Pi‰e in za‰e-
peãe glasneje:

—Miljutin, kriÏ, 18. III. 1915. — Vladimir, kriÏ, 3. VII.

1915. — Eh, Stankec, ti najmlaj‰i moj, zlati moj! Niã, niã
in niã! KriÏ, 19. XII. 1915.

In naenkrat skremÏi obraz, kakor bi hotel jokati, ali Ïe

hip nato stresa z glavo, popravi naoãnike in pogleda
name.

—A zategne, vi ste. Dober dan.

BES

âRNI PANTER

186

Prime steklenico, hoãe natoãiti, a opazi, da je prazna.

— ·e eno mero, ‰e eno mero, kliãe, kajpada! In gleda me
preko oãal in nadaljuje: Zdaj je vseeno: zdaj lahko. Prej
pa . . . veste . . . imel sem tri . . .

Preneha in prime po vrsti za palec, kazalec in sredi-

nec. — Eden, dva, tri. Dva sta bila na visoki ‰oli, eden pa
v osmi gimnaziji. Stali so, to je res. Midva z materjo sva
rekla, tisoãkrat sva rekla: Bova danes pa samo kavo za
veãerjo, da se prihrani za one tri. To stane . . . trije, kaj
ne? No, zdaj . . . pijem lahko . . . saj je vseeno.

Med tem je postavila o‰tirka predenj vino in Kozin

toãi in pije. Naenkrat se domisli, mahne z glavo kvi‰ku
in pravi veselo:

—Enkrat, ha, mi pi‰e z Dunaja srednji, Vladimir: Dra-

gi atek! Zaljubil sem se v kasirko Elviro. âe mi ne dovo-
li‰, da jo takoj poroãim, se ne vidiva nikoli veã. Tvoj itd.
No, lepa reã, kaj ni res? . . . No, saj je vseeno . . .

Zdaj Kozin umolkne, mrmra nerazloãno sam s seboj

in gleda predse.

Okna so majhna, izba temna in nizka kakor stara

mrtva‰nica. Tesno mi je, plaãam in grem. Pozdravim
Kozina, ali ne sli‰i me. Ko pa primem za kljuko, zaãujem
za sabo silen ropot. Stol loputne po tleh. Kozin leti k
meni in me zgrabi z obema rokama za suknjo pod vra-
tom. Trese me in ves je bled.

—He, he, kriãi, to ni vseeno, ni, ni, ni . . .

BES

âRNI PANTER

187

Skoro se ga bojim.
—Zakaj, kako prosim, reãem v zadregi.
Kozin me spusti, roke mu padejo ob Ïivotu, gleda dol-

go s svojimi daljnoglednimi oãmi vame in bledi bolj in
bolj.

Njegov odgovor je molk. Poãasi se odvleãe za mizo. —
Domov grem preko polja. Vse je pusto in prazno. Ob

poljski poti raste drevo, ãrno nizko drevo, ki rine svoje
dolge krive veje v zemljo, kakor bi rinilo vanjo pesti.
Nebo je sivo, iz bliÏnje daljine se plazi megla. Ko pridem
do drevesa, vidim Ïensko, ki se naslanja s hrbtom na
deblo.

Obstanem. Kmetica je, ‰e mlada. V roki drÏi list pa-

pirja in gleda iz rute z velikimi rjavimi oãmi.

Prej so ljudje govorili, zdaj ne govore veã. Mesto be-

sed iz ust jim gre strah iz oãi.

Moram jo ogovoriti.
—Povedat sem ‰la, da je mrtev . . .
—Kdo?
—Gospodar . . .
—Komu?
—Polju . . . saj je njegov gospodar . . .
Vidim, da je mlada Ïenska; tudi njene misli so ‰e mla-

de in lepe. V roki drÏi zmeãkan list, tistega mi ponudi.
Pogledam in vidim, da se je pismo zamudilo mesece in
mesece. Berem: Pi‰e‰ mi, da je pri vas ko‰nja bogata.

BES

âRNI PANTER

188

Tudi pri nas je prav tako. Ko‰nja je bogata. In zato, lju-
ba Ïena, ãe se veã . . .

Spodaj je bil pripis: Ta, ki je pisal to pismo, je padel

juna‰ke smrti za domovino . . .

Vrnem ji list in komaj prena‰am ostri pogled njenih

mladih rjavih oãi. Vidim njene drhteãe ustne. vidim pa-
leão vroãino njenih lic . . .

Toda loãiva se z molkom.
Doma sem, mrak se rine med oãi in papir, na katere-

ga pi‰em. In iz tega mraka raste sto in sto parov oãi in
vse strme vame in moje strme vanje a med nami vsemi
plava molk stra‰nega ãasa.

BES

âRNI PANTER

189

Prebujenje

eter Srako‰ je postal uradnik. Star je okoli ‰tiridese-
tih let, velik je, suh, podvrÏen pljuãnim boleznim,

ple‰ast in miroljuben. Njegov obraz je podolgovat, nos
moãan, ko‰ãen in ozek, obrvi redke, oãi vodene in majh-
ne. Brije se jako neredno. Brki pod nosom so enkrat
kraj‰i, enkrat dalj‰i, iz lica in brade pa vedno ‰trle red-
ke in debele rdeãkaste kocine. Kadar se nasmehne, raz-
tegne brezkrvne ustne na levo stran navzdol, levo oko
se mu raz‰iri in desno stisne. S tako spaãenim obrazom
vãasih dolgo poslu‰a in tudi ãita cele strani.

Noãoj ãita. Sedi, kakor je njegova navada, v kuhinji,

pred njim na mizi je razgrnjen »Slovenski Narod« in po
njem se vrste ãlanki z debelimi ãrkami, ki so sama vele-
izdajstva. Srako‰ev obraz je dalj‰i in dalj‰i. Îena, ki sloni
ob ‰tedilniku, ga opazuje in vpra‰a.

»Kaj pa bere‰?«
Vpra‰a ga nem‰ko, ker je Nemka, doma tam nekje od

Gradca. Z oãmi, ki gledajo iz drobnih gubic, zre ostro
vanj in ves njen brezbarvni in izÏiti obraz priãakuje od-
govora. Nemka je od pete do temena, svoje otroke vzga-
ja nem‰ko, slovenski jezik se ji zdi nekak‰no nareãje

BES

âRNI PANTER

190

kmetov, katerega ne mara poslu‰ati, ‰e manj se ga uãi-
ti. V hi‰i ima nem‰ke knjige in nem‰ke liste. Edina kon-
cesija moÏu Slovencu je ta, da mu z milostnim prezirom
dovoli naroãiti »Slovenski Narod«.

»âudno,« pravi moÏ. »KaÏe, kakor bi se bilo v nekaj

dneh vse obrnilo. Za kar si bil ‰e vãeraj obe‰en, sme‰
danes pisati in govoriti.«

»Kaj pa je?« vpra‰a Ïena naprej.
»V Makedoniji,« pravi moÏ, »so Srbi prebili fronto,

Bolgari so se vdali. Nemci in na‰i beÏe.«

»Jim bo Ïe dal Viljem,« pravi Ïena in gleda ostro, »jim

je Ïal, pa jim bo ‰e. Za enkrat nas Slovani ‰e ne uÏene-
jo.«

MoÏ pripoveduje o dogodkih na la‰kem boji‰ãu.

Ofenziva, avstrijska namreã, ponesreãena. Protiofenziva
uspe‰na. V Belgiji gre vse nazaj. Angle‰ki tanki predirajo
vrste, kjer se prikaÏejo. Îeni se pojavita pred oãmi na
vsaki strani lica dve rdeãi lisi. Njen pogled je ‰e ostrej‰i.
Usta odpre, da se pokaÏe par redkih dolgih zob, in
vzdahne:

»To je kriãa‰ki list, kar ima‰ ti,« pravi zbadljivo. »To

ni resno, kar je tam zapisano. Tiskajo tisto, kar si sami
Ïele.«

V kuhinjo pridejo otroci. Veãja hãerka je stara sedem-

najst let, fant ‰estnajst, manj‰a hãerka kaka ‰tiri leta.
Veãja, Frida, je Ïe v sluÏbi pri po‰ti, kakor oãe. Ravna-

BES

âRNI PANTER

191

teljstvo ji gre na roko, ker je odloãna Nemka. Sin obis-
kuje nem‰ko gimnazijo. Zna nekaj slovenskih besed, pa
se sramuje govoriti. Mala Mimi klepeãe vse kriÏem: ne-
kaj slovenskega, nekaj nem‰kega, kakor kaj ujame na
cesti ali doma. Sin navadno pravi zveãer o nem‰kih ju-
na‰tvih. Zlasti pripoveduie rad, kako se je podrla Rusi-
ja. âe odpre ãlovek zemljevid Evrope z gornjo platjo
Azije, ne vidi skoraj niã drugega ko Rusijo. Kar nesejo
oãi, sama Rusija. Druge drÏave izginejo pred to záplato.
Toda klecnila je. Rusija je na tleh. Frida govori rada o
slovenskih uradnikih. Kadar jih pogleda, se ji zde pifa-
ni. NezmoÏni so, nerodni, na vseh koncih in krajih ‰trli
iz njih kmet, robat in neotesan. Dobro vedo, kaj o njih
misli in da jih prezira. SovraÏijo jo krvavo, o tem je uver-
jena. Toda ‰ef je Nemec in na njeni strani. Kadar gre
mimo njene mize, je nikoli ne prezre. Nasmehne se in jo
vpra‰a: »Kako vam je, gospodiãna Frida?«

Nocoj ne govori ne sin ne hãi. Samo mala Mimi ãevr-

lja nekaj po slovensko, nekaj po nem‰ko. Mater vleãe za
krilo in kliãe:

»Îivela Srbija!«
»Fej,« pravi mati nem‰ko, »kak‰ne izprijene pobaline

si spet danes poslu‰ala? Tega, Mimi, ne sme‰ ponoviti
nikoli veã. Kakor te imam rada, te bom pretepla, ãe te ‰e
kdaj sli‰im. Ti govori samo to, kar ãuje‰ mene.«

BES

âRNI PANTER

192

»Îivela Ugoslavija!« zakliãe Mimi uporno in zacepe-

ta.

»Molãi!« se obregne jezno mati in ji potegne predpas-

nik iz rok.

»Da, da,« kima zami‰ljeno sin, sede za mizo in gleda

debele naslove po »Narodu«. Njegov ko‰ãeni obraz je
tak kakor vedno. Samo oãi so nekoliko trudnej‰e in prav
tako kretnje. Podpre glavo, svedra s prsti ãrne lase in
govori bolj sam sebi kakor drugim.

»Zdaj bo pa nekaj novega na svetu. Jugoslavija, Jugo-

slavija. Kraljestvo, republika — ali kaj?«

Vzdahne, preloÏi glavo na drugo roko in reãe materi:

»Poãasi bo treba pospraviti.«

»Kaj ‰e,« vzklikne Frida. »Ali si tako neumen, da ver-

jame‰ tem ãenãam? Mi, Nemci, smo hoteli samo vede-
ti, kak‰ni so ti na‰i Slovenci. To vse skupaj so le limani-
ce. Zdaj jih imamo v pesteh. Ne boj se, zasluÏili so, kar
jih ãaka: vislice.«

Zasmeje se suho, pikro, brez ãustva in oãe zaka‰lja.
»No, no,« pravi. »Gospodiãnam ne pristojajo take be-

sede.«

»Molãi, Frida,« pravi mati, »in daj mi veliko belo skle-

do sem, da stresem vanjo krompir. Pomagaj mi lupiti.«

»Nemãija prosi za mir,« bere oãe poãasi in prestavlja

sproti na nem‰ko.

»Pojdi, pojdi,« pravi sin. »Tako daleã ‰e nismo.«

BES

âRNI PANTER

193

»To je vse nem‰ka spretnost,« se oglasi naglo Frida, ki

stoji tik ‰tedilnika in lupi krompir. »Zvabili jih bodo, uje-
li in posekali vse do zadnjega. Potem bo ves svet nem-
‰ki. Mi bomo gospodarji vse zemlje. Ajs, kako je vroã!«

Debel krompir ji pade na tla in se razleti na rumenih

plo‰ãicah.

»Neroda,« jo kara mati. »Zdaj drÏi krompir in pusti

politiko!«

Oãe vstane, vtakne roke v Ïep in priãne hoditi po ku-

hinji.

»Da, da,« pravi in si globoko oddahne. »Pred pragom

so novi ãasi. Lahko se v par dneh vse izprevrÏe. Tisti, ki
niso bili niã, bodo na vrhu, tisti, ki so bili vse, bodo na
dnu. Mi pa moramo misliti tudi nekoliko nase.«

Ustavi se pred Ïeno in jo gleda mirno, stvarno, udrtih

prsi in z rokami v Ïepih.

»Le vse premislimo, le vse premislimo.«
»âe bi res pri‰lo drugaãe,« pravi Ïena, »potem bi se

mi takoj izselili.«

»âe bo ‰e ãas,« odgovori Srako‰ poãasi in ponovi. »âe

bo ‰e ãas. Kaj pa ve‰?«

»Ti,« se ‰ali Frida, »pojde‰ z nami. Sicer ãita‰ ,Sloven-

ski Narod’, toda naj bo!«

»Frida, ti si gos,« reãe sin ogorãeno. »DrÏi enkrat svoj

jezik za umetnimi zobmi.«

BES

âRNI PANTER

194

»NesramneÏ!« sikne Frida in kima jezno oãetu, ki ji

maha z roko, naj molãi.

Mati zgane obe rami naenkrat in gleda krompir, ki ga

ravno lupi. Srako‰ hodi spet po kuhinji in premi‰lja.
Spominja se vsega od kraja. Kako se je pred dvajsetimi
leti seznanil s svojo sedanjo Ïeno, kako so ga prestavljali
sem in tja in kako je pu‰ãal, da je ‰lo vse svojo pot. Skr-
bel je samo za denar in zanj je Ïrtvoval vsak dan osem
ur, ki jih je presedel v pisarni. V tem je videl vso svojo
dolÏnost. Vse drugo je bilo posveãeno udobnosti in le-
nobi.

BES

âRNI PANTER

195

rugi dan po sluÏbi je ‰el Srako‰ k svoji materi. Ob

‰estih, ko so se iztekle uradne ure, je bilo Ïe po-

polnoma temno. Ulice in ceste, ki so kazale lice dolgo-
trajne vojske, so bile mraãne in blatne, ploãniki razdrti,
kandelabri za svetilke uviti ali odlomljeni, svetilke po
njih Ïe davno razbite.

Sreãaval je mo‰ke, vraãajoãe se z dela in stanujoãe na

drugem koncu mesta, in Ïenske, ki so skrbne in revne
tekale po mestu, da dobe kakr‰ne koli hrane za laãne
otroke in moÏe.

Njegova mati je stanovala v predmestju. V sobi je

imela ‰e vso staro rodbinsko ropotijo, ki jo je vozila s
seboj, koder je hodila. Na omari je stalo veã kriÏev, sveti
Anton, lur‰ka Mati boÏja, po stenah so visele same svete
slike razne velikosti, a ob vratih roÏni venec z debelimi
ãrnimi in rjavimi jagodami. Pohi‰tvo je bilo staro in za-
nimivo.

Ko je vstopil, je sedela mati pri mizi in ãitala iz debe-

le, rdeãe obrobljene ma‰ne knjige. Luã je stala tik njo,
bila je tista davna petrolejka z belim senãnikom, ob ka-
teri se je uãil Srako‰ ‰e kot dijak.

BES

âRNI PANTER

196

»Dober veãer, mati,« jo je pozdravil.
»Bog daj, Bog daj,« je ponovila naglo starka in ga gle-

dala pozorno in ljubeznivo s starimi oslabljenimi oãmi.
»Tak si se vendar enkrat spomnil name, tak si vendar
pri‰el.«

In takoj je poskrbela zanj.
»Malo ajdovih Ïganãkov ti lahko skuham, tudi masti

imam nekaj in jajãek. âe hoãe‰, pa ti rada naredim.«

»Niã ni treba, mama, kar tako se pogovoriva.«
»Bo‰ pa malo dobrega kruha in par jabolk.«
Naglo je vstala, prinesla belega kruha in dve debeli

rdeãi jabolki. PoloÏila je vse predenj in ga silila: »Tak jej,
no, tak jej!«

Srako‰ si je odrezal belega kruha, ki je bil tiste ãase

redek, lupil je rdeãe jabolko in zavzdihnil. Starka je po-
maknila stol bliÏe, gledala skrbno sinov obraz in iskala
v njegovih oãeh, v njegovih potezah in na njegovih ust-
nih hipne misli in pravo stanje.

»Mama, novi ãasi so pri‰li, stari so propadli,« je rekel

sin.

»Sem nekaj sli‰ala in nekaj tudi brala,« je rekla naglo

starka. »Saj tako je prav. Vsak zase, ne pa tisto, da bi tla-
ãili drug drugega kakor do zdaj.«

Srako‰ kima z glavo, dene v usta ko‰ãek kruha in ga

poãasi zveãi. »Toda,« pravi, »tudi tako je Ïe, da mora
nem‰ki uradnik na Nem‰ko, na‰ pa k nam.«

BES

âRNI PANTER

197

»Kakopak,« reãe starka, »saj tako naj bo.«
»Kjer je vse v redu, gre to gladko izpod rok,« govori

sin, »pri meni na primer je vse drugaãe.«

»E, Peter,« povzame mati, »nisem ti dejala enkrat,

veãkrat sem ti ponovila in ‰e takrat, ko je bil ãas. Na‰
ãlovek vzemi na‰o Ïensko za Ïeno, táko, ki govori na‰
jezik in ki po na‰e misli. Hojoj, koliko ti je po na‰ih kra-
jih lepih in mladih deklet, menda nikjer toliko. Pa ste bili
taki vmes, da jih niste videli. ·li ste med Nemce in pri-
peljali domov, kar ste pobrali tam na cesti. Ni se znalo
obrniti v domaãi hi‰i, ni moglo z materjo izpregovoriti
besede, ker ni znalo na‰ega jezika. Ej-jej, kako je bilo
Ïalostno, ko si pripeljal ti svojo! Takrat je bil ‰e rajni oãe
Ïiv, vse sva pripravila za sprejem, pa zraven vedela, da
bo napak. Oãe je tolkel nekaj po nem‰ko, pa mu ni ‰lo.
Medve sva se pa le gledali, ãeprav si ti pripovedoval
meni, kaj misli ona, in njej, kaj sem rekla jaz. Ponoãi se
je oãe prekladal po postelji in vzdihoval, pa sem ga
vpra‰ala, kako sta mu v‰eã. Saj sama vidi‰. Saj sama
vidi‰, je zastokal in se prekladal naprej.«

Sin grize jabolko in pravi: »Res je! Pa je vsega le naj-

veã krivo to, ker so nas me‰ali. Nemce so po‰iljali med
nas, nas pa med Nemce in tako se je kateri ujel.«

»Le ãakaj,« nadaljuje mati. »Jaz sem to Ïe vse takrat

premislila. Vidi‰, pridejo otroci in treba jih je izrediti. Ali
po tvoje, ali po njeno? Potrebno je, da eden odneha in

BES

âRNI PANTER

198

tisti ni potem niã. Tisti ne velja. Zakon pa, kjer ni niã
moÏ ali niã Ïena, je slab. Tako je, kakor ãlovek na eni
nogi. Saj gre vse naprej, saj se Ïivi, pa kako!«

Srako‰ premi‰lja, gleda v mizo in preklada olupke.
»In ‰e eno je res,« doda mati, »‰e eno! âe vzame Ne-

mec na‰o Ïensko, bo vse po njegovem. Otroci, ona, vse
po njem, vsi po nem‰ko in vsi Nemci. âe ti pa Slovenec
vzame Nemko, je pa ravno narobe. Vse po njenem, vse
po nem‰ko, otroci in ‰e moÏ. Kak‰ni pa ste, res vas ne
spoznam. Stara sem, pa si mislim, ãe bi bila mlada, pa ãe
bi Ïe kako pri‰lo, da bi imela Nemca za moÏa, tistega pa
ne, da bi prodala vse, kar je na‰ega, kar tako slepo, jezi-
ka ne dam, bi rekla, pa svojih otrok tudi ne. Tako naj
bodo, kakor sem jaz. Vi ste moÏje, no, pa tako!«

»Eh,« pravi sin, »vãasih sem mislil na to, pa redko.

Nauãi Ïeno svojega jezika, toda kdaj? SluÏbe osem ur na
dan, ãlovek si rad oddahne in tako mine ãas.«

»Niã, niã,« poprime mati, »saj ni tega, kar sva se na-

zadnje menila, niã treba. Hojoj, koliko ti je pri nas de-
klet, zalih deklet kakor malokje! To, kar ste navozili od
drugod, se lahko pred njimi skrije. Vidi‰, sosedova Len-
ka, saj se je se spomni‰? Vãasih me je vpra‰ala: Kaj pa
va‰? Kaj pa Peter? Se bo tam oÏenil! — Niã se ne bo, te
je branil oãe, saj je moje krvi! — No, potem si pa pripe-
ljal svojo sedanjo in Lena se ti je smejala. Táko, je rek-
la, bi pa tudi pri nas lehko dobil!«

BES

âRNI PANTER

199

»Veste, mama,« pravi sin, »zdaj je tako, da mora vsak

iskati sluÏbe tam, kamor spada. Nemec med Nemci, na‰
med nami.«

»Saj to je prav,« kima mati, »saj tega je treba.«
»Frido so spodili iz sluÏbe,« vzdihne sin.
»Zakaj?« se zaãudi mati.
»Nemka je.«
»E, ãe je Nemka,« se premisli mati, »potem je seveda

prav. Pa da je Nemka, pravi‰, pa tvoja hãi je!«

»In ãe grem jaz na Nem‰ko, pa mene tam odslovijo.

Zdaj dobro vidim, mati: vse je bilo narobe. Pri‰li so ãasi,
ki delajo z nami obraãune nazaj. In ne za malenkosti; za
vse Ïivljenje. Vidi se, kaj bo. DruÏine se bodo loãile, Ïena
bo pustila moÏa, oãe otroke, mati sina. Delilo se bo vse
natanko, kakor si je kdo zasluÏil. Kdo bi si bil kdaj mislil
na ta Ïivljenjski obraãun?«

Srako‰ vstane in hodi po sobi z rokami v Ïepu, udrtih

prsi in postaran.

Mati ga spremlja z oãmi in misli.
»Zdaj ti pa niã ne reãem, kako stori in kako ne stori.

Star si Ïe, hãer ima‰ godno za moÏitev. Sam si svetuj.
Molila pa bom, da bi ti dal sv. Duh prave misli. — Kaj pa
je tvoj sin?«

»Saj veste,« odgovori sin, »‰tudira.«
»Ne, ne,« pravi mati. »Ali je na‰, ali ni?«

BES

âRNI PANTER

200

»Nemec,« odgovori Srako‰, kakor bi bil obsodil sam

sebe.

»Nemec,« ponovi starka ostro, »Nemec! Zato me ni

nikoli k vam, ker ne maram tujih ljudi. âe pridem, pa te
ni doma, s kom pa naj govorim? Nihãe ne razume mene
in nikogar jaz. In tako je v tvoji druÏini, v druÏini mojega
otroka, edinega sina. Sramota!«

Srako‰ hodi sem in tja in ne reãe besede. Samo upog-

njen je ‰e bolj in njegov ‰ãetinasti obraz je rumen kakor
vosek.

BES

âRNI PANTER

201

rugi veãer se je v kuhinji kmalu loãil, od‰el v sobo

in sedel v temen kot zofe, stojeãe od okna sem ob

steni. Luã, ki je gorela zunaj na cesti, je segala skozi obe
okni in prostor medlo razsvetljevala. V nedoloãenih
obrisih se je videlo dvoje vzporednih postelj, naslonja-
lo stola, rob omare, svetlikajoãa se stran peãi in del zla-
tega okvira slike, ki je visela nad posteljama.

Iz kuhinje je odmeval prepir, ki se je vnel med Frido

in bratom. Naenkrat je zakriãala ‰e mati in mala Mimi
je priãela jokati. Ali kmalu se je vse poleglo in po stano-
vanju ni bilo ãuti drugega kakor roÏljanje Ïlic, ki so pa-
dale v enakih presledkih v predal.

Srako‰ je vstal, se tiho slekel, si odgrnil postelje in zle-

zel pod odejo. Pokrit visoko do u‰es je strmel v okno in
premi‰ljal vse od kraja. Dolgo se ni tako ganil, a nena-
doma je zamahnil z roko, vrgel odejo po sebi, zategnil
obraz in si za‰epetal:

»Kaj? Kdo sem jaz? Kaj? Kdo sem?«
Stisnil je zopet zobe in ustne, gledal sovraÏno v tla,

popravil odejo in leÏal mirno kakor prej.

BES

âRNI PANTER

202

V spominih je razvrstil pred sabo vse: mladost, do-

maãe trate, Leno, gozd, oãeta in mater. Tam je hi‰a, lipa,
Sultan, klop, rastoãa koruza in sonãne roÏe. Zdi se mu,
kakor da bi bil leÏal do tega trenutka v grobu, zdaj pa
vstal iz ãrne jame in lezel naravnost domov. Leze, leze in
kamor prileze, ga vse pozna. Na‰ je, pravi oãe, na‰ je,
kima mati in Lena trdi celo: moj je. Sultan priskaãe in se
tepe z repom po zlatih bedrih, rdeã jezik mu visi iz gob-
ca, a oãi se mu svetijo kakor mokri ãrni kamni. In do-
maãa trata se smeje, haha, se smeje vsa, kolikor je do-
seÏejo oãi, in koruza se smeje, haha, in velike rumene
sonãne roÏe. In sonce in vse jasno nebo in pravijo le eno:
na‰ je!

Vrata v sobo se odpro, vstopi Ïena in Srako‰ se po-

tuhne in zapre oãi. Ne ljubi se mu izpregovoriti besede,
zoprne so mu. Vse ãuje, kako nalahko poka‰ljuje, kako
se slaãi, zleze v posteljo in moli po nem‰ko oãena‰ in
ãe‰ãenomarijo. Srako‰ misli nanjo, spominja se vsega
prav od kraja, kako jo je prviã zagledal v druÏini revnega
in ponemãenega poduradnika. Silna druÏina velikih in
majhnih otrok, mati izmozgana, nekdaj natakarica v za-
kajeni beznici, danes »gospa«, da ji sam Bog pomagaj,
oãe pretegnjen in izmar‰iran narednik, prelevljen na
stara leta v sodnega slugo. Tako jih vidi pred sabo in njo
vmes. Mlad je, zdrav in koder hodi, i‰ãe Ïensk. Prisede
in oãe in mati sta vesela in si mislita: Nemara vzame eno

BES

âRNI PANTER

203

z najinih ram. Drugi veãer, tretji veãer sta Ïe skupaj in
vsi njeni pogoji se zlivajo v en sam stavek, ki ga sli‰i ved-
no in vedno: âe se bo‰ res poroãil z mano!

To vse se godi v tesnem predmestju, kjer diha iz vsa-

ke hi‰e drugaãe zoprn smrad, kjer leÏi nad Ïareão cesto
veãna sopara, kjer odpada listje tistim redkim kosta-
njem in grmom, ki tvorijo skromen »park«, Ïe v mese-
cu juniju, zamorjeno od praha, ki se dviga z ulic na stre-
he in drevje.

Doma pa je sijaj sonca ‰irok in bogat in kakor zdrav-

je, ki se vali iz gozda v gozd, z zelenega hriba na zeleni
hrib in z roÏ ene doline na roÏe druge, ‰e lep‰e in pro-
stranej‰e. Tam Ïivi Lena, zala in ko‰ata soseda. Smeje se
na vsa usta in pravi, da se zato meni Ï njim, ker ga ima
rada, a na poroko niti ne misli. Kaj je njej treba ravno
poroke, ko so njene razmere tako prostrane in sijajne!

Srako‰ dvigne malo glavo in poslu‰a. Îena je zaspa-

la. Luã, ki sega s ceste skozi obe okni, razsvetljuje sobo
kakor prej. Tudi otroci v sosednji sobi Ïe spijo. Zunaj so
ceste nemirne, sem in tja hodijo po njih mo‰ki in Ïenske
in zdaj pridrve od tukaj, zdaj od tam veseli glasovi na-
vdu‰enja, glasni klici, da naj Ïivi svoboda in njen svo-
bodni narod.

Srako‰ zleze s postelje, zavije se v staro pelerino in

sede v kot zofe. Skljuãen in ple‰ast strmi v okno, suha

BES

âRNI PANTER

204

kolena je prekriÏal in na stopala je nataknil stare brez-
petnike.

»Kako sem mogel?« se ‰epetaje vpra‰a in misli pri

tem na svoje otroke. Ti‰ãi u‰esa, kakor bi ne hotel sli‰ati
neãesa groznega, kar kriãijo vanj ti temni koti in te mrz-
le stene. »âigav sem jaz?« se pla‰no vpra‰a in odgovori
si poãasi in razloãno: »Narodov!« Nato sikne med zob-
mi:

»âigavi so otroci?«
In spet si odgovori:
»Narodovi so!«
Z obema rokama se drÏi za glavo, vstane, hodi sklju-

ãen po sobi kakor stra‰ilo in si ne more najti mesta.

Narodovi so!
Obstane ob oknu, gleda na cesto, vidi gruão ljudi, ki

vihti trobojnico in pojo:

»Hej Slovani, na‰a reã slovanska Ïivo klije«

Mo‰ki so odkriti, pojo kakor v cerkvi, kakor bi moli-

li. Srako‰u se zamoãijo oãi, solze se mu udero, prekriÏa
roke in tudi sam moli:

»Hej Slovani, na‰a reã slovanska Ïivo klije . . .
dokler na‰e verno srce za na‰ narod bije.«

Tako Srako‰ moli in joãe, joãe in moli, da prebudi

Ïeno.

BES

âRNI PANTER

205

»Kje pa si?« ga vpra‰a. »Kaj je?«
Toda on se ne da motiti. Kakor v najsvetej‰i molitvi je

zamaknjen, solze mu teko po licih in kapljejo predenj na
tla. Zunaj pojo sveto in blaÏeno in on poje Ï njimi:

»Bratje, mi stojimo trdno, kakor zidi grada,
ãrna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada!«

Îena je med tem ãasom vstala, ogrnila ruto in ‰la kli-

cat sina in hãer.

Sedaj stoje na pragu sosednje sobe in ga gledajo. Sin

se ti‰ãi v stari oãetovi suknji, ki mu sega prav do tal. Hãi
je v sami srajci in sklepa roke na razgaljenih prsih.

Gruãa zunaj drÏi kvi‰ku trobojnice, mo‰ki so odkriti

in vsi pojo poboÏno in mogoãno:

Lepa na‰a domovina,
oj juna‰ka zemlja mila,
stare slave dedovina,
da bi vedno ãastna bila!

Tudi Srako‰ poje. Naenkrat vstane, odpre okno in

poje na ves glas. Ko je pesem pri kraju, zamahne s suho
roko in pozdravi:

»Dober veãer! Îivela Slovenija, Ïivela Jugoslavija, Ïi-

vela svoboda!«

Gruãa na cesti se okrene, vsi mu mahajo s trobojnica-

mi in vsi mu enako odgovarjajo.

BES

âRNI PANTER

206

»Peter,« ga pokliãe Ïena in mu pravi po nem‰ko: »Kaj

pa dela‰, kaj pa ti je?«

»Bolan je,« doloãi sin.
Srako‰ jih pogleda, zapre okno in sede na postelj.
»Kdor ni z menoj,« pravi, »lahko gre. Kdor ne ãuti po

moje, ga ne maram. Loãimo se v miru!«

»Sli‰i‰?« vpra‰a hãi in razlaga, kaj oãe misli.
»Ubogi moÏ!« zastoãe Ïena in stopi bliÏe. »Pij malo

vode!«

BES

âRNI PANTER

207

rugi dan slavi narod svoje osvobojenje. Vse hi‰e so
v zastavah, povsod plapolajo samo slovenske, srb-

ske in hrvatske trobojnice. Veã ni avstrijskih orlov nad
uradi, nikjer veã ne najde oko nem‰kega napisa. Me-
‰ãani, stari, dobri moÏje, hodijo okrog, gledajo in gleda-
jo in ne morejo verjeti lastnim oãem. S sodne palaãe
vihra slovenska trobojnica, s palaãe nekdanje vlade prav
tako, iz hi‰e, kjer je zatirala nekoã nem‰ka policija na-
rod, prav tako trobojnica, dolga, prostrana, valujoãa v
vetru.

Îe od zgodnjega jutra so trgi in ulice polne ljudstva.

Vse hiti, da se izreãe enkrat za tisto, kar je leÏalo vedno
v srcu, pa ni smelo na dan. Starci gredo, mladina, moÏ-
je, Ïene, dekleta, otroci. Iz predmestij in bliÏnje okolice
zvone vozovi, vsi v zelenju in zastavah. Na njih sede de-
kleta in fantje v narodnih no‰ah, harmonika se smeje na
vsa usta, nekje igra godba »Naprej zastava Slave«, od
nekod brne tambura‰i, jahaãi vriskajo na zalitih konjih,
katerim so vpletla dekleta v grive ne‰teto narodnih tra-
kov.

BES

âRNI PANTER

208

Priãne se pomikati sprevod. Ulice in ceste in trge je

zalilo morje navdu‰enja. âlovek ne ve, kdo vse poje in
kriãi, toda zdi se mu, da vriskajo tudi ceste, zidovi ob
straneh, drevje, strehe, hodniki in mostovi: Ïivela, Ïivela
svoboda!

Kamor se ozre‰, vidi‰ v oãeh solze. Ta jih hoãe pre-

kriãati, oni si jih skrivaj otira za naoãniki, ta jim pusti, da
mu kapljejo v sive brke in sivo brado. Naj teãejo solze
sreãe, veselja in vstajenja!

Tisti tam, ki teãe ob sprevodu, ki drÏi v rokah pet pa-

pirnatih zastavic in Ï njimi maha in pozdravlja na levo
in na desno, je Peter Srako‰. Obrit je, kar ni njegova na-
vada, klobuk ima bolj na tilniku kakor na glavi, krajci
suknje se love v vetru za njim in od spehanosti in raz-
burjenosti je njegov obraz ves roÏnat. Teãe, teãe, preteãe
sprevod in zavije v ulico, kjer stanuje. Hiti po stopnicah,
hrupno zvoni, stopi v predsobo in kliãe vse po vrsti.

»Sèm, vsi sèm, hitro sèm!«
Ko vidi vse, dvigne trobojnico in pogleda vsakemu

posebe v oãi.

»Na,« iztegne nato desnico, »prisezi mi nanjo zdaj ti,

Ïena!«

»Ná, hãi,« hiti naprej, »in ti, sinko moj.«
Nihãe se je ne dotakne, vsi umaknejo roke in obraze.
»Ná,« kliãe ‰e Mimici, »poljubi vero svojega oãeta!«

BES

âRNI PANTER

209

Mala deklica stori, kakor je videla oãeta: z obema ro-

ãicama pritisne zastavo na srce, potem jo pritiska s plo-
sko roko na svoja ãe‰njova usteca in poljubuje.

»Enega samega otroka imam,« pravi Srako‰, »in sivo

mater imam, a drugega nikogar. Zbogom tedaj, pojdite,
kamor vas Ïenejo misli, in pi‰ite mi, da vam po‰ljem de-
narja po zakonu.«

Na steni visi suknjica male Mimice. Sname jo, obleãe

vanjo deklico, vzame jo v naroãje in odide z vsemi pe-
timi zastavami. Hiti po ulici na cesto, koder prihaja
sprevod, stopi v vrsto, stisne v roãico deklici zastavico,
a sam drÏi ‰tiri in maha Ï njimi na levo in desno.

»Îivela Jugoslavija!« kliãe in Mimica vzklika za njim:

»Zivela Ugoslavija!«

Kakor vihar polje navdu‰enje od leve in desne, kakor

reke se vale poboÏne himne, ki jih pojo ti ne‰teti in sreã-
ni zbori osvobojenih in odre‰enih. Zvonovi zvone, god-
be igrajo, topovi grme, a vse mesto je ena sama nes-
konãna pesem navdu‰enja in sreãe.

Gredo mimo glavne cerkve in tam stoji skljuãena, sla-

bovidna Ïenica, upira svoje vodene oãi v sprevod in ne-
koga i‰ãe in i‰ãe. Zdaj ga je zagledala. Srako‰eva mati je.
Zagledala je sina, o katerem je mislila, da je utonil med
tujci. Vidi ga, rine se med mladino, njeno zgubano lice
je rdeãe in vedro, prerije se skozi vrsto in gre naravnost
k njemu. Prime se ga za suknjo, da laglje dohaja, in kima