diãe in jih izrejalo. Visoko v vrhu je stalo leto za letom
gnezdo prav tam, kjer so se razra‰ãale na tri strani za
palec moãne veje in napravljale z deblom, ki je bilo na
tistem mestu Ïe ozko, ‰iroko odprt kot. Poleti je varova-
lo gnezdo pred deÏjem in sonãnimi Ïarki gosto listje vr‰-
nih vej in vejic, a pozimi je to odpadlo, gnezdo je zapa-
del sneg; kadar je bil visok in teÏak, ga je ãisto razru‰il,
a kadar ni bila ostra zima in so bili zapadi neznatni, tak-
rat je doãakalo nove pomladi. A mrazi, prevelika moãe-
vina in vedna vlaga so ga po‰kodovali vedno toliko, da
ga je dvojica gnezdeãih poljskih vran razkljuvala in
spletla novega iz sveÏih proÏnih vejic in suhih trav in
travic in si napravila tako po svojem okusu domaãe
ognji‰ãe.

Samica je bila nekoliko manj‰a od samca, zamolklo

temne barve je bila, ki ni prehajala v nobeno lep‰o in
svetlej‰o. Oãi je imela ãrnosive, neprijazne, nikomur za-
upajoãe in pla‰ne, kljun ãrn in dolg in zgornji del na
koncu nekoliko prikrivljen nad spodnjim delom, njene

BES

BELA VRANA

noge so bile svetloãrne in kakor pokrite z luskami, na
levi ji je manjkal na nazaj obrnjenem prstu ãrni krem-
pelj. Izgubila ga je bila nekoã pred leti v silno hudi zimi.
Zapletla se je bila v zanke, nastavljene med grmovjem in
obsute s hrano, pri‰el je grdogled in ku‰trav fant, jo raz-
motaval, a pri tem tako neprevidno drÏal, da mu je iz-
polznila iz rok. V istem hipu je zagrabil po njej, ujel jo
ba‰ za krempelj na levi nogi in ji ga odlomil. Od takrat
je bila brez njega, a zanke je poznala, zato se jim ni ni-
koli veã bliÏala. In ljudi se je bala od takrat ‰e bolj. âe je
obstal ãlovek sredi pota in gledal morda od daleã na nji-
vo, kjer je sedela, se je dvignila nemudoma od tal viso-
ko v zrak in odletela v dalje, od koder ni bilo veã videti
ãloveka. Tudi pozimi, ko je vladala lakota, se ni nikoli
bliÏala vasi. Njen drug, samec, je ‰el, najedel se je tam in
tudi njej je prinesel. In kadar je letel v mrazu in snegu na
tako pot, je vselej prej nekako nemirno in nervozno po-
letavala krog njega, kakor bi se bala zanj. Sedala je na
njegovo desno in levo, mu poravnavala s kljunom per-
je v perutih, potem ono v repu, prav kakor bi se hotela
uveriti, ãe mu bo mogoãe uiti morda preteãi nevarnosti.
In ko je odletel, je sedela kje na najvi‰jem drevesu ob
robu gozda in gledala za njim. In tako je ãepela dolgo,
strmela enakomerno s svojimi nezaupljivimi in pla‰nimi
oãmi proti vasi, da bi Ïe videla samca, kako leti s hrano
v kljunu proti njej. In spoznala ga je vselej Ïe iz velike

BES

BELA VRANA

daljave. Po letu ga je spoznala, po mahanju perutnic,
pozdravila ga je z veselim krakanjem zatrepetala enkrat,
dvakrat veselo s svojimi krili in mu jadrno letela naproti.

Samec je bil veãji od nje, oãi je imel temnej‰e in svetle,

njegovo perje se je spreminjalo v svetlomodro kovinsko
barvo. Njegov kljun je bil ãisto raven, noge ãrne in ne-
po‰kodovane, a krila dolga in moãna. V pogledu njego-
vih oãi je odsevalo nekaj drznega, pre‰ernega, zlobnega
in nagajivega obenem. Njega ‰e ni nihãe ulovil, on je
hodil pozimi varno med zankami in pobral poãasi, brez
nevarnosti vso hrano. Ljudi se ni bal. Dokler ni pri‰el
ãlovek tako blizu do njega, da bi ga lahko dosegel s pa-
lico, ni odletel. âe je bil ob taki priliki na njivi, je iskal
nemoteno hrane, ãe je bil v jeseni v koruzi, je obral po-
polnoma nemoteno svoj strok. Nekoã, ko so peli mo-
goãno naglas zvonovi, kakor redkokdaj pojo, in je pri‰la
v deÏelo ravno pomlad, je zletel pri odprtem oknu v
prazno va‰ko hi‰o, vzel z mize kos pisanega kruha, ki je
imel med rjavimi okroglimi progami silno sladke in soã-
ne jagode, in z njim v kljunu veselo odletel.

Samica se mu je takrat smilila, ko je imela na nogi

rano. V tistih ãasih je odstranjeval s kljunom prst in
prah, ki sta se oprijemala bolnega in krvaveãega prsta,
hranil samico in ostal od tistih dob vedno pri njej. Na
spomlad je pomagal spletati gnezdo; ko je samica sedela
na jajcih in valila, je stal vse noãi tik nje na veji in jo

BES

BELA VRANA

varoval, podnevi je hodil iskat hrane in ji jo prina‰al in
vãasi je sedel za nekaj ur tudi sam v gnezdo in valil na-
mesto nje. Poleti je pital mladiãe, uãil jih letati, vodil jih
po gozdu, kazal, kako je treba iskati ÏiveÏa in kako se je
treba varovati pred gozdnimi Ïivalmi.

Tudi to pomlad je pletel gnezdo. Od vseh strani je

prina‰al proÏne veje, zatikal drugo pod drugo in jih tako
prepletal. Samica je priãela nesti jajca, sedela je v gnez-
du noã in dan in gledala mirno in nekako vdano in pla‰-
no-hvaleÏno v blagi spomladanski ãas, ki je prerodil in
navdahnil z novim Ïivljenjem vso ‰iroko in lepo naravo.
Ves gozd se je oÏivil, nad njo in pod njo je Ïe zelenelo
hrastovo listje, spodaj v niÏjih vejah so gnezdili majhni
pisani ptiãki in peli od jutra do mraka.

Pri‰el je ãas, izvalili so se mladiãi, in na veliko ãudo je

leÏalo med devetimi ãrnimi telesi eno, ki je bilo ãisto
bele, roÏnate barve. Samica se je ãudila molãe, stala v
gnezdu in gledala podse, a samec je od preseneãenja za-
krakal. S kljunom je rahlo obrnil ãudnega mladiãa in se
tako prepriãal, da je tudi spodaj popolnoma iste roÏnate
barve.

Beli mladiã je istodobno z drugimi rastel in dobival

svetlobelo perje. Njegov kljun je bil medlordeãe barve,
prav take so bile noge, a oãi so bile rdeãe. Ko je doraslo
devetero njegovih bratov in sester in se priãelo razgub-
ljati po gozdu, je hotel z njimi tudi sam. Ali zasovraÏili

BES

BELA VRANA

so ga nenadoma — preko ene same noãi. Zjutraj, ko se
je hotel dvigniti z njimi v zeleno polje, so ga priãeli klju-
vati vsi po vrsti; vsi so se zaletavali vanj in mu pulili z
dolgimi ãrnimi kljuni belo perje. BeÏal je od drevesa do
drevesa, a jata devetero bratov in sester se je drvila z
glasnim krakanjem za njim. In spotoma so se ji pridruÏi-
le tudi druge tuje vrane, ki so vse glasno kriãale in ga
podile po hosti sem in tja. Od takrat, ko je stalo sonce Ïe
visoko, in prav do veãera se je vr‰ilo divje in sovraÏno
preganjanje. Ko je za‰lo sonce in se je priãelo po gozdu
mraãiti, so se vrane kriãaje razletele na vse strani in se
izgubile po visokih drevesnih vrhih.

Beli mladiã je ostal sam v nizkem, mladem in gostem

smreãju, ki je rastlo v gruãah ob gozdni poti. Stal je na
tleh, dihal z odprtim kljunom in zasoplo, peruti je po-
ve‰al od trudnosti tako, da so se dotikale mahovitih tal.
Z rdeãimi oãmi je begal pla‰no med odprtinami, ki so jih
pu‰ãale temnozelene smreãne veje, obmiroval z glavo in
se plaho stisnil k zemlji, kadar je zaãul zgoraj kje v vrhu
krakanje vrane, poslu‰al dolgo in zlezel naposled poãasi
iz smreãja na plano. Zletel je od tal v vrh bliÏnjega bora,
pogledal proti hrastu, kjer se je rodil, in se dvignil v tisti
smeri nad gozdnimi vrhovi v ‰e soparni veãerni zrak. Ko
je tako nekaj ãasa letel, je opazil velikega ptiãa, ki se je
bliÏal silno naglo od desne naravnost proti njemu. Spo-
znal je kragulja, priãel je leteti na vso moã in krakal je na

BES

BELA VRANA

ves glas. Nad gozdnimi vrhovi se je dvignila nenadno s
krakanjem priklicana jata vran, obstala za hip visoko v
zraku in se zapodila z brzim poletom in divjim in so-
vraÏnim kriãanjem za kraguljem, ki je lovil mladiãa.
Nove jate vran, ki so se pojavile v ospredju, so mu pre-
preãile pot, troje, ãetvero velikih sivih vran se je zagnalo
vanj, ko se je sku‰al okreniti, zagrabilo po njem z moã-
nimi in velikimi kljuni in mu izruvalo velike ‰ope perja,
ki je padalo v mirnem veãeru v malih ovinkih naravnost
doli proti gozdnim vrhovom. Tudi kragulj je kljuval na
desno in levo, gledal s svojimi hudobnimi oãmi okrog
sebe in grabil z ostrimi in moãnimi kremplji po vranah,
ki so se trle krog njega v gosti gneãi. Kljuvale so z ostri-
mi kljuni po njegovi glavi, silile mu v oãi, pulile perje iz
peruti, iz repa in kriãale kakor besne. Kragulj je ope‰al,
spustil se je naravnost doli proti gozdu kakor kamen in
tako mahoma izginil med vrhovi. Vrane so se podile za
njim, dvignile se nato kvi‰ku visoko v zrak, letale v ‰iro-
kih krogih nad Ïe mraãnim gozdom in kriãale ponosno,
kakor bi slavile zmago.

Beli mladiã je bil dospel v tistem ãasu do hrasta, kjer

se je rodil. Njegova mati, plaha samica brez kremplja na
nazaj obrnjenem prstu leve noge, je sedela tik prazne-
ga gnezda in ãula. Samec se je bil odzval krakanju, ki je
bilo vstalo nenadno v zraku, odletel je bil in zdaj je ãa-
kala samica nanj, gledala s pla‰nimi oãmi v noã, stala na

BES

BELA VRANA

eni nogi in priãenjala polagoma dremati. ·um, ki ga je
povzroãil med vejami njen beli mladiã, jo je nekoliko
predramil. Iztegnila je levo perut in ob njej levo nogo,
stresla perje, ‰iroko odprla kljun in zazdehala in se okre-
nila poãasi proti mladiãu, ki se je ustavil na veji nad njo,
gledal zvedavo in nekako vpra‰ujoãe nanjo in sklanjal
pri tem glavo in vrat na levo in desno. Samica je zletela
k njemu, priãela mu je popravljati po glavi perje, hodi-
la okrog njega po vejah in se stisnila naposled tesno k
njemu in obmirovala.

Ko se je vrnil samec, je bil mladiã Ïe spal. Stal je na eni

nogi, glavo je imel zataknjeno pod levo perutnico in pri
dihanju se je njegovo telo rahlo in enakomerno zibalo.
Samec je sedel k samici in ko je pogledal preko nje na
belega mladiãa, se je iztegnil in ga hotel menda okljuva-
ti. A tudi samica se je iztegnila istoãasno, prijela poltrdo
in polljubeznivo njegov kljun in ga potisnila v stran. Sa-
mec se je oglasil na vse to z grgrajoãim glasom, potem
je poravnal svojo perje, priãel dremati, zataknil glavo
pod perut in naposled mirno zaspal.

Noã je bila primerno tiha. Sove so letale po njej in

skovikale tu in tam, ali redko. Tudi ãuk se je vãasih kje
v bliÏini oglasil in enkrat je zalajala prav spodaj pod hra-
stom lisica. Gledala je na drevo, opazila belega mladiãa
in mislila, da je golob.

BES

BELA VRANA

Pred polnoãjo ni bilo nikak‰ne sape, a po polnoãi je

priãel pihati ãisto rahel veter. Popolnoma nalahko se je
majalo hrastovo listje in ‰epetalo komaj sli‰no in silno
skrivnostno. Ko se je priãelo daniti in se je razlilo po zra-
ku od raznih strani zvonjenje, se je ozraãje zopet do ma-
lega pomirilo. Od listja je visela rosa, tu in tam kapala v
debelih svetlih kapljah na vejo in listje, ki je rastlo niÏe,
in od tam na mah in steljo.

Vrane so se prebudile zgodaj. Samec in samica sta

stresala svoje perje in ga poravnavala s kljunom, beli
mladiã je spal zelo raz‰opirjen tako dolgo, dokler ga ni
predramil samec, ki mu je izpulil iz perutnice dolgo
pero. Mladiã se je stresel, plaho je dvignil glavo in se
stisnil v tesno kepo, a samica je vzela samcu iz kljuna
belo pero in se kazala, kakor bi hotela braniti. Skoãila je
med samca in mladiãa, a samec je kljuval preko nje po
mladiãevem belem perju in se vmes tiho, jezno grgra-
joãe ogla‰al. Samica je branila resniãno, prestrezala
samãev kljun in ko je zadel samec mladiãa enkrat prav
nad kljunom, da se je pokazala Ïivordeãa kri, se je nena-
doma razljutila, Razprostrla je perut, zakrakala je dva-
krat, trikrat naglas, odprla nekoliko kljun in se zagnala
v samca. Kljuvala ga je po glavi in po hrbtu, njegovo
ãrno, v modro kovinsko barvo se izpreminjajoãe perje
se je lovilo po listju in vejah niÏe spodaj, a samec se ni
branil. Miroval je, zatisnil parkrat oãi, ko ga je kljuvala

BES

BELA VRANA

ba‰ po temenu, naposled se poãasi dvignil na vejo, ki je
rastla vi‰e, zakrakal s ãisto vsakdanjim odurnim glasom
in odletel. Vzpel se je visoko v zrak, letel enkrat, dvakrat
v krogu nad tistim krajem, nato se obrnil naravnost pro-
ti goram in odletel v visoki in ravni ãrti.

Samica ni gledala za njim. Mladiãu je poravnala per-

je, sku‰ala mu odstraniti kri, ki se je bila zbrala v Ïivo-
rdeãi kaplji na njegovem kljunu in konãno je odletela z
njim v polje. Tam mu je poiskala hrane, sama mu pola-
gala v kljun in ga branila pred vranami, ki so se zaleta-
vale vanj. In hodila je od tistih ãasov vedno z njim. Sku-
paj sta spala na hrastu tik gnezda, zjutraj sta skupaj le-
tela na kraj, kjer sta bila sama in sta lahko nemoteno
iskala hrane, v popoldanski vroãini sta ãepela v gostem
grmiãevju ob samotnem potoku in na veãer, ko so se Ïe
vsi gozdni prebivalci pomirili, sta letela veãinoma na
skrivaj in nizko ob robu gozda proti hrastu, kjer sta pre-
noãevala.

Beli mladiã je rastel naglo in je bil Ïe skoraj prav tako

velik kakor samica. Ali ãez prsi je bil drobnej‰i, njegova
glava je bila manj‰a, kljun kraj‰i in oÏji in skoraj sliãen
golobjemu, noge tanj‰e in slab‰e, a njegove rdeãe, veli-
ke oãi so bile ‰e daleã bolj pla‰ne in nezaupljive kakor
samiãine ãrnosive, neprijazne in neverne oãi. On se ni
bal samo ljudi, ampak tudi vsakega ptiãa, ki je bil vsaj
njegove velikosti. In nekoã se je celo dogodilo, da je be-

BES

BELA VRANA

Ïal pred vrabci. Za hip je bil sam na njivi, priletela je jata
vrabcev, sedla krog njega, kriãala vanj, ‰opirila se in se
zaletavala proti njemu, a on se je prepla‰il in zletel. Tiho
je letel, ne visoko nad zemljo, kakor tat je beÏal skrivo-
ma ob meji in se naglo skril v gostem grmiãevju. Tam je
dihal ves zasopljen, spustil peruti do tal in se stresel po
svojem belem slabotnem telesu.

Samec se ni vrnil nikoli veã. Mogoãe je, da se je sami-

ca kdaj spominjala nanj, morda da so ga iskale njene
nikomur zaupajoãe oãi, ko se je dvignila vãasih ob jut-
rih nenadno visoko nad gozdom kvi‰ku, letela tam in
sem in tja v dolgih vijugastih ãrtah, obstala za hip na
mestu, trepala naglo s perutnicami in strmela tja nekam
daleã proti goram. Nekoã je tudi odletela v tisto stran
zjutraj navsezgodaj in vrnila se je ‰ele takrat, ko je bilo
za‰lo sonce in se je po naravi polagoma mraãilo.

Beli mladiã je bil prepu‰ãen tisti dan ãisto samemu

sebi. Zjutraj se je spustil varno po hrastovem vejevju do
zadnjih vej in zletel od tam na tla. In ko je tako iskal ob
robu gozda hrane, mu je udaril mahoma na uho silen
pok, vse okrog njega so se zarila v zemljo majhna svet-
la zrna, drobci prsti so odleteli v zrak, rjav pes je letel
preko polja proti njemu in tam daleã je vpil visok, bra-
dat ãlovek: »Bela vrana, bela vrana!«

V hipnem in silnem strahu se je dvignil v zrak, viso-

ko se je vzpel in letel tja proti drevesu, ki je stalo globo-

BES

BELA VRANA

ko v dolini. Poãilo je vnoviã in ãisto mimo njegovih oãi
je zletela mnoÏica drobnih svetlih zrn, ki so se zasveti-
la v sonãnih Ïarkih kakor rosa. In tako vdrugiã prestra-
‰en je letel na vso moã v vijugasti ãrti dalje in dalje. âez
dolino, ãez holm, ãez novo dolino, ãez nov holm in usta-
vil se je ‰ele takrat, ko je bil tako truden, da je padel ãisto
brez moãi na zemljo. Na sonãnem, visokem kraju je bilo
to, na vso moã je sonce upiralo svoje Ïarke, pripekalo je
in Ïgalo, a on je leÏal tam na goli zemlji s ‰iroko raz-
prostrtimi belimi perutnicami, z odprtim kljunom,
teÏko sopeã in z na pol zastrtimi trudno meglenimi
oãmi. Ure so tekle, a mladiã je leÏal razprostrt na vroãi
zemlji. âez dolgo naposled se je oprl na noge in ‰el opo-
tekaje in kakor slep zdaj naravnost dalje, zdaj na desno
in zdaj na levo. Razpete peruti so se vlekle po zemlji za
njim, rep se je drsal zadaj po tleh, trepalnice so postaj-
ale teÏje in teÏje, dvigal jih je siloma in z naporom in
strmel v nedoloãno dalje z rdeãimi motnimi in zme-
‰animi oãmi. Suhi kljun bi bil rad kje omoãil, neãesa
hladnega bi bil rad, opotekal se je dalje in obleÏal zopet
na planoti. In ko je tako vnovic miroval, je padla nanj
kakor kamen teÏka ptica. Oprijela ga je z ostrimi krem-
plji, ki so se zapiãili globoko v njegovo meso, izkljuvala
je v hipu blodne oãi, vso glavo je razkljuvala in srebala
z Ïejno strastjo njegove bele vodene moÏgane. In raz-
trgala je vsega, vsega razkljuvala in poÏrla. Nato se je

BES

BELA VRANA

dvignila v skoraj navpiãni ãrti v vi‰ave, zazibala se viso-
ko v zraku kakor ãoln na valovih in izginila v daljavi.

Ko se je delal mrak, se je vrnila na hrast samotna sa-

mica. Gledala je, iskala po vejah, spustila se v zrak, ozi-
rala se po daljavi in krakala, ali ogla‰ale so se tuje, ne-
znane vrane. Priletele so bliÏe, odletele so zopet in se
razgubile med mraãnimi gozdnimi vrhovi. Belega mla-
diãa ni bilo, samica se je vrnila v hrast in tisto noã pre-
noãevala po silno dolgem, dolgem ãasu prvikrat sama.
In tako je bilo potem vso vrsto noãi. A nekoã, ko je bila
Ïe pozna jesen, ko so pota Ïe pomrzovala in je bila sla-
na Ïe davno zamorila vse roÏe, se je njeno Ïivljenje ma-
homa izteklo. Ponoãi, ko je spala, se je naenkrat prebu-
dila, v njeni notrini se je nekaj stiskalo in krãilo, zakra-
kala je enkrat, dvakrat od hipne boleãine, izgubila na
veji ravnoteÏje in se prevrnila tako vznak, da je visela na
nogah. In tudi iz prstov je odhajala moã. Popu‰ãali so
drug za drugim, peruti so visele od nje, priãela je padati
od veje do veje in obleÏala mrtva na vlaÏnih gozdnih
tleh.

Hladna noã je bila takrat in prvi led se je delal po

gozdnih luÏah. Tiho je bilo vse, samo hladen dih je ‰el
preko dalje, neka neznana mrzla noã, ki je umorila zad-
nje zelenje.

BES

BELA VRANA

Hude noãi

ocoj‰njo noã, ko je Gregor trdno spal, so se naen-
krat odprla vrata in svetlo je bilo, kakor bi luna ne

sijala zunaj na nebu, ampak v nizki izbi med dimastimi
tramovi. Gregor napeto gleda in vidi starega osebenka
Jozvo, ki leze s palico in s svojo dolgo sivo brado skozi
vrata. Roke ãrne, dolge, ko‰ãene, noge upognjene, drh-
teãe, koraki teÏki in poãasni. Izpod sivih, gostih in silno
ko‰atih obrvi, vrezanih proti ãelu v ‰pico, gledajo stare
zelene oãi, ki se ãudno svetijo. Med sivo grmado ogrom-
nega brkovja se pokaÏe ãrna brazda in po izbi zahrope
glas.

»Gosta‰ãino sem ti dolÏan.«
»Kdo te terja za to?«
»Ven si me vrgel na zimo. Veã ne Ïivim!«
»Nisi veã Ïiv?« vpra‰a Gregor in pot mu leze izpod las

in senc.

»·tirinajst dni sem beraãil, tretji teden me je zajezdila

smrt in ‰la sva kakor pi‰ v nebe‰ko carstvo. Pri‰el sem
pa k smrti Jere, tvoje sestre. Kar si z mano priskopu‰il,
bo‰ z njo izgubil.«

BES

BELA VRANA

»âe si to, kar vidim pred sabo, res ti, Jozva, povej mi,

kaj bom z njo izgubil. Mogoãe bi se dalo ‰e kaj re‰iti.«

Opogumil se je in vstal, da bi ga otipal. Ali lahko je

korakal skozenj od desne proti levi, kriÏema ali poãez,
od te ali one plati, prijeti ali ãutiti ni bilo ravno tako
niãesar kakor v kotu ob vratih, ki je bil prazen. Oãi pa so
natanko videle sivo, upognjeno in zaraslo postavo, ko je
govorila in bliskala okoli z zelenimi oãmi.

Ko se je Gregor zjutraj prebudil, je bil jako truden in

ãemeren. Skuhal si je lonec zelja in ga jedel z ovsenim
kruhom. Nad muhami je vihtel ‰ibo s starim podplatom
na koncu. Pri‰li so kmetje. Ta je prinesel sodãek vina, ta
klobas, drugi jajec in masla. Prosili so vsi posojila. Gre-
gor je gledal s kislim obrazom na mizi darila, pa ni dal
denarja ne bratu ne tatu. Premi‰ljal je slabe sanje in sto-
pil na prag. Va‰ki pastir je gnal Ïivino.

»Kaj pa Jozva?«
»He — dobro!« je mrdal pastir.
»Kako dobro?«
»E — veste, odpravil je!«
»Kaj?«
»Îivljenje! Prej, dokler je delal, so ga va‰ãanje ‰e trpeli

med seboj, pozneje, ko je bil prestar, ga je vsak brcnil od
praga. Eden mu je tudi bajto zaprl. Dve noãi je spal na
pragu, potlej je izginil. Veste, kdo je bil tisti, ki mu je
bajto zapahnil, hoho?«

BES

BELA VRANA

»Saj je moja!«
»Kdo to pravi, da ni?«
Od‰el je v izbo. Temnilo se je naglo in stene so sive-

le. Tina je potrkala na okno, hãi Srakarja, soseda njegove
sestre, iz sosednje vasi.

»Kaj pa je?« je hitel, kleãal in odpiral.
»Teta so bolni.«
»Jera, kajne?«
»Teta Jera, da! Kar debele oãi imajo in bulijo, kakor bi

niã veã ne videli.«

»E — beÏi.«
»Res! Pa hrãijo, jojmene, tako ãudno hrãijo.«
»Ti, Tina, takoj grem. âakaj, pojdeva skupaj. K mo-

jemu bratu Francetu pa nikar ne hodi.«

»O — moram, moram! So oãe rekli!«
Dekletce je steklo, a Gregor je kmalu korakal s pipo v

ustih in z ukrivljeno palico v roki preko polja mimo vasi
in zavil v reber. Bil je dolg in suh in ‰kornje je imel take,
da so se oprijemale méã in segale do srede stegen. Pri
hoji ni zravnal nog, kolena so bila vedno izboãena kakor
debele okrogle grãe. Na sebi je imel star Ïametast telov-
nik s svetlimi okroglimi gumbi od vratu do srede trebu-
ha, a ravno med temi gumbi je bil tako oguljen, da je
izgubil prvotno svetloãrno barvo in bil siv in hrapav.
Suknjiã je bil majhen in tudi okrogli klobuãek z rdeão

BES

BELA VRANA

vo‰ãeno roÏico za trakom. Zdelo se je, kakor bi bilo obo-
je narejeno za igraão, ne pa za modre, stare ljudi.

V obraz je bil suh in zaradi ãrnih brk, ki so silile iz

koÏe, ãrn. Krog ust mu je leÏala ãemerna poteza ‰e od
jutra. Ko je vlekla polna pipa ustnico navzdol, je bila ne-
zadovoljnost ‰e veãja. âlovek bi mislil, da je bolan kje v
spodnjem drobovju.

BES

BELA VRANA

rance, njegov brat, se ni bril. Obraz je bil obdan z

rjavo neurejeno brado, sredi katere je zijala ãrna

‰pranja, kakor na temnem panju. To so bila usta. Nad
brado se je kazalo na vsako stran za dva prsta na ‰iroko
rjavega mesa, ki je bilo tako rdeãkasto, kakor bi kdo
brizgnil pod vsako stran kaplje slabe barve za veliko-
noãne pirhe. To so bila lica. Nad njimi so gledale v dveh
globokih jamicah varno spravljene oãi. V njih nisi na‰el
nobene barve. Kar si videl, ni bilo sivo, ni bilo rumeno,
ne rdeãkasto, ‰e manj pa je bilo belo ali rjavo.

Sedel je za mizo tik zelene peãi. Za hrbtom je visela

vrsta majhnih tablic, slikanih s kriãeãe rdeãimi in mod-
rimi barvami na steklo, izpod stropa je visela zakajena
luã in okoli nje so se vrstile pod dolgimi drogovi vrste
zdravo zardelih koruznih strokov. V mala okna so se za-
ganjale debele, obnemogle in pijane jesenske muhe.

Prej — pred leti — sta stanovala skupaj z bratom Gre-

gorjem. Sestra Jera se je omoÏila iz hi‰e v sosednjo vas
in takrat so se sprli zaradi denarja. Ostalo sta razdelila.
Posojevala sta kmetom in pri tem je vãasih France na-
enkrat pomeÏiknil, ãesar se je kmet razveselil. Brat Gre-

BES

BELA VRANA

gor jn hotel imeti dvanajst od sto, France je enkrat po-
meÏiknil in to je pomenilo za eno manj, torej za enajst
od sto. Nekoã se je tudi zgodilo, da je vzel samo osem od
sto. Neki fant in neko dekle, oba mlada in lepa, sta pri‰la
in ga prosila, da bi jima posodil za pot v Ameriko. Star‰i
se jima ne puste poroãiti. Tega mu Gregor ni odpustil.
Zahteval je denar iz hi‰e, pa si je kupil bajto nad vasjo.

France je zapazil, da je naenkrat obstala ura. Sala-

ment, ura ne obstane nikoli kar tako! âe je pokvarjena,
‰epa, boleha nekaj ãasa, potem pa obtiãi. Ali v najlep-
‰em teku ne obstane. E, to ne pomeni dobro. Ko je umrl
neki slavni cesar, ki je pomagal vsem reveÏem svojega
cesarstva na noge, so se ustavile vse ure v deÏeli. To po-
meni torej smrt. Ali je v Ïlahti komu zlo, ali pa se nek-
do, ki je velik in blag in za vse ljudi pomemben, odprav-
lja na pot iz te doline.

Kmet vstane in priãne korakati po sobi. Tudi on ima

‰kornje do polovice stegen in pri hoji ne krãi kolen, da
‰trle sredi nog naprej kakor poveznjene ponve. Telovnik
ima odpet do gorenjega kota, da se vidi umazana sraj-
ca kakor ostrina sulice noãnega ãuvaja. Sicer je golorok
in po obeh rokah se mu gubanãi srajca kakor podolgo-
vati in ohlapni mehurji.

Hodi tako in naenkrat zasli‰i sovo, ki odurno sovika

na slemenu njegove hi‰e. Pogleda okoli in vidi, da je
komaj mrak. A sova sovika tako odurno, da zebe ãlove-

BES

BELA VRANA

ka do obisti. Misli, da bi stopil ven, pobral poleno in ga
zaluãal proti njej, a ve, da se take ptice, ki naznanjajo
zlo, ne dajo prepoditi. âim bolj se je oteplje‰, tem groz-
neje raste nesreãa, ki ti jo prina‰a. Hodi torej in poslu‰a,
kako kriãi sova zdaj vi‰e in zdaj niÏe, kako se bliÏa, ka-
kor bi plezala proti kapu, in zopet oddaljuje, kakor bi
lezla nazaj na sleme. Zdaj je priãela lajati, da se je raz-
togotil pes in ji jel odgovarjati. Pes Rumelj je velik in
hrope, kakor bi pritiskal ogromen meh, a sova sovika
kakor razdraÏeno ‰ãene, ki hlasta po cesti za razcefrani-
mi hlaãami.

V oknu se je pokazala drobna dekli‰ka glava, zasenãe-

na z ozko roko.

»Na‰a soseda so bolni!«
»Katera je to?«
»Teta Jera!«
»Kaj ji je?«
»Debelo gledajo in smrãijo kakor velikan. Kar hitro

stopite!«

France je oblekel suknjiã, pokril klobuãek in oprijel

palico. Da bi imel spotoma kaj dela, je priÏgal pipo. ·iro-
ko je stopal sredi polj in se nekoliko pomajeval v pleãih.
Kadar je vzel pipo iz ust, je pljunil krepko in na glas.

BES

BELA VRANA

rata Gregorja je zagledal od daleã in takoj se mu je
zdelo jasno, da hiti bolj, kakor bi bilo treba. Ni dosti

pomi‰ljal pa je Ïe pravo uganil. He, Gregor, te Ïe imamo.
Pogledal si nazaj, zapazil brata Franceta in zdaj jo me-
lje‰ ‰e hitreje. France je dobrodu‰nej‰i in se muza. Take
sreãe menda ne bo, da bi ravno Gregor ujel njene zad-
nje besede, ki bi pomenile, da je vse tetino njegovo, kar
leze in gre. Ali je z Jero Ïe v kraju, ali bo pa tudi nanj kaj
kanilo, ki je po isti poti njen brat kakor Gregor in pri
istem kamnu kr‰ãen kakor onadva. Vendar stopi tudi
France nehote urneje.

Presneto naglo in hrabro jo mahata in ko sta tik hi‰e,

bi Ïe lahko zagrabil France Gregorja za suknjo. No, tu-
kaj se loãita. Eden gre v hi‰o skozi zadnja vrata, eden
skozi sprednja.

»Hvaljen bodi Jezus Kristus!«
»Dober veãer, Marija pomagaj!«
Izba je nizka in prostrana. Okoli peãi stoje klopi in na

klopeh bolniãine obleke in cunje. S peãi ãuka dvoje rja-
vih otroãjih obrazov od nekod z vasi. Na ãrni mizi gori
visoka sveãa. Drugo — drobno in naãiãkano z roÏicami

BES

BELA VRANA

in svetimi podobicami — ti‰ãi bolnici v suho dlan ‰epa-
sta Polona, ki je izza mlada vedno pri hi‰i. Tista sveãa je
s svetih Vi‰arij, kjer so jo nala‰ã blagoslovili za zadnjo
uro.

Od bolnice vidijo le glavo in suho ãrno roko, v kate-

ro ti‰ãi Polona drhteão sveão. Glava je plava, oãi so Ïe
steklene, debele, odurne in zvrnjene. Skozi odprta usta
‰umi in hrumi sapa. Odeja se na prsih visoko dviga in
glas dihanja se ‰iri po sobi, kakor bi pela nekje v gozdu
Ïaga.

»Teta, teta,« klice Polona, »poglejte, brata sta pri‰la.

Tam je stric Gregor, tukaj pa stric France!«

Gregor stoji ob skrajnici. Hoãe nekaj izpregovoriti, pa

poÏre slino. Zija, utriplje naglo z oãmi in priãakuje od
tete besede. Vpra‰a: »Ali je kaj rekla?«

»Niã!«
»Za brado jo primi in pomagaj. ·e enkrat vpra‰aj!«
Polona potrese in povpra‰a.
France pove‰a glavo in drÏi roke sklenjene, kakor bi

molil. Pipo je pozabil odloÏiti in grize jo nevede, da
drobna cevka nepretrgoma ‰kriplje med njegovimi trd-
nimi zobmi.

Jera diha ‰e glasneje.
Kmetiã — majhen in ãokat s ‰irokim in rdeãim obra-

zom — se nenadoma pojavi tik postelje z biãem v roki in
meni: »Umreti ne more. NajbrÏ je v sveãi prehud blago-

BES

BELA VRANA

slov, pa ne da du‰i iz telesa. Pri mojem oãetu je bilo
tako. Sveão smo prinesli od Marije Pomagaj na Brezjah.
Vzeli smo mu jo iz rok, pa priÏgali navadno — takole!«
Pokazal je na mizo. »·e vi tako napravite!«

Polona nese naãiãkano sveãico na mizo, vzame lojev-

ko iz sveãnika in jo stisne bolnici med otrple in mrzle
prste.

Gregor naglo poÏira, meÏika in zija in reãe: »Polona,

‰e enkrat jo pomajaj za brado in vpra‰aj, kako je s hi‰o!«

»Glej ga!« rece kmetiã.
France ga bu‰i in ãaka. Polona je potresla.
»âigava je pa hi‰a, pa polje?«
Jera diha poãasi in poredkoma. Hrr, hrrr.
»Vidi‰, vidi‰!« kima Gregor.
France pregrizne cevko in pipa pade z ropotom na tla.
Jera ne diha veã. Spogledajo se. Mahoma dahne ‰e

enkrat. To pot je umrla.

Vsi so padli na kolena. Polona je priãela moliti s pis-

kajoãim in zoprnim glasom. Kmetje in kmetice so priha-
jali v hi‰o.

»Ali je vse zaklenjeno?« vpra‰a Gregor.
»O, vse!« je rekla Polona. »So bili gospod Ïupnik po-

poldne tukaj, pa so zaklenili in vzeli kljuãe s seboj.«

Ponoãi stopi France ven in vidi pod kapom ãrno sen-

co. Rasla je in se ‰irila. Naenkrat spozna ãrno in z drob-
nimi zelenimi piãicami posuto obleko in okoli bokov in

BES

BELA VRANA

prsi in pleã silno obseÏno telo rajnice. DrÏala je v rokah
peharãek z Ïitom za kure. Iz nje je ‰la grda zelena luã in
obraz se je svetil strupenorumeno.

»âe si ti, Jera,« je dejal strahoma, »kaj bi se te bal?«
»Jaz sem, i kajpada!«
»Kaj pa hodi‰ nazaj?«
»Za koko‰i nisem naredila, kako naj bo z njimi po

smrti. Najraj‰i bi jih vzela s seboj.« In klicala je: »Pi, pi,
pi, picke!«

»Kaj pa drugo?«
Takrat je padla senca preko nje in nikjer ni bilo niko-

gar.

BES

BELA VRANA

rance in Gregor vesta, ne da bi se bila kdaj o tem po-
menila, da opravi ãlovek veãkrat sam veã kakor z

doktorjem in sodnijo. Nihãe izmed kmetov ne pozna
vseh zakonov, a to ve vsak, da so vmes taki, ki ne gredo
ãloveku v glavo in jih ne more po nobeni ceni potrditi.

Prva oseba v vsaki fari je Ïupnik. K njemu se obrne

vsak, kadar je zagazil v meglo, naj bo premoÏen ali
ubog. Îupnik je drugaãen od vseh drugih, Ïupnik je
svet, ãist, gosposki, ali ãloveka se kaÏe v tem, da svetu-
je raj‰i bogatim kakor bera‰kim. No, vendar hodijo k
njemu vsi, ti ponosno, ti strahoma. Njegove surovosti ne
sme nihãe kaznovati s pestjo. Z dobro besedo vred jo
mora vtakniti v malho spominov.

Ko je stopil France v farovÏ, je bil Gregor Ïe tam.

Strgal je po slabo obritem strni‰ãu svojega obraza, stal
upognjen ob oknu in gledal v tla. Ob peãi je sedela Polo-
na, vsa zaripla od joka.

»Torej meni niã, meni niã!«
»âakaj, sitnica!« je rekel Ïupnik in se prestopal modro

in trdo v svetlih ‰kornjih po hi‰i. Debel je bil in rdeã.

BES

BELA VRANA

»Hvaljen bodi Jezus Kristus!« je pozdravil France in

zaplel okoren pomenek z Ïupnikom.

»Na veke!«
»Jera je ‰la — v krtovo in zdaj … mislim … ne bo tre-

ba gosposke, da bi prisodila temu tako, no, in tako.. .«

»Notarja bo treba, toÏili se pa ne bomo!«
»Vidijo, ta je dobra. Ne bomo se! Saj jaz lahko kar tu-

kaj izpriãam. Polona je pomajala Jeri brado in vpra‰ala,
ãigava je hi‰a. A Jera nato: Frrr, Frrr! To se pravi, hote-
la je reãi moja, Francetova!«

Îupnik je ãudno gledal in mrdal, kakor bi se hotel za-

smejati.

»Jaz pa nato priseÏem, kar bom zdajle povedal,« je

povzel naglo Gregor. »No, vstopim, kaj ne, reãem Polo-
ni, naj vpra‰a Jero, ãigava je hi‰a, in Polona potrese bra-
do in vpra‰a. A Jera na to: Grrr, Grrr! Vsak to ve, da je
mislila name, Gregorjeva je!«

»Tudi jaz, France, Jerin brat, priseÏem. Kako bi ne

branil pravice, ãe sem jo sli‰al na tale prava svoja u‰esa!
Francetova je hi‰a, to je bila njena misel!«

»Kaj pa ti pravi‰, Polona?« se je obrnil Ïupnik in vsto-

pil pred ‰epasto Ïensko.

»Pomajala sem in vpra‰ala, pa kakor sem gotovo

Polona in se pi‰em Czizek, prav gotovo vem, da niso teta
niã drugega rekli, kakor samo hr‰ãali so, to pa zatega-
delj, ker jim je bilo v prsih hudo!«

BES

BELA VRANA

France je vzdignil obe roki in se popraskal za obema

u‰esama tako silno, da sta takoj stopili iz koÏe dve svetli
rdeãi lisi in zasijali po hi‰i. Glodal je kakor ris, in ãe bi res
pogledi ranili, bi se bila Polona zgrudila na mestu mrt-
va na tla.

»Kaj pa me‰a‰?« se je razjaril Gregor in na visoko raz-

tegnil oãi. »Ne zasluÏi‰ drugega, kakor da bi te preko-
picnil — ‰vedro ‰epasto, pa ti jih nametal po stari cesar-
ski meri! Jezik za zobe!«

»Stoj!« je zarjul Ïupnik. »VzdrÏuj se!«
»E, zaradi ‰este zapovedi se bom Ïe, ko sem star, za-

radi hi‰e pa ni tako. Hi‰a ni pregre‰na misel na Ïensko,
hi‰a je zid pa strop pa streha pa denar. âe ne tukaj, bo-
mo drugod dognali, kako je!«

Gregor se je jako razvnel in tudi France je teÏko ãakal

na besedo.

»Jaz stojim za svojo pravico, in ãe bo treba, bom pri-

ãal pred Bogom, pred svojim patronom svetim Franãi‰-
kom in vsemi svetniki in svetnicami nebe‰kimi.«

Nato se je oprl Ïupnik ob rob dolge mize, prijel zanj

z obema debelima rokama, poloÏil svetli levi ‰korenj
preko desnega in se oglasil: »Vaju, moÏa, spo‰tujem oba
enako. Taki, ki imajo denar, tudi kaj drugega delajo ka-
kor neumnosti in greh. Z Jero, vajino sestro, je pa taka,
da je ‰e za Ïiva naredila pismo, po katerem pripade nje-
no imetje cerkvi. MoÏa, ‰e enkrat reãeno, da vaju spo-

BES

BELA VRANA

‰tujem. Kar je rajnica dala Cerkvi, tega ne bosta pulila iz
njenega naroãja. Zdaj pa je ãas, da gremo k pogrebu.«

V hi‰o je udarila sila molãanja in vsi so se v njem za-

du‰ili. Tiho je bilo. Îupnik je od‰el mo‰ko in ponosno,
France trudno in zami‰ljeno. Gregor je neprenehoma
slinil ustne z jezikom, kakor bi pri‰el vsak hip na drugo
misel in jo hotel povedati. Na sredi je ‰epala Polona.

Iz nizke hi‰e so potegnili ãrno krsto kakor iz zaboja.

Nosila sta Damjanova, Boltetov in Rodeãeva tako, da je
bilo vseh skup osem. In rekli so, da je bila teÏka, kakor
bi zalili krsto s svincem. Osem jih je bilo, pa so vsakemu
posebe pokale v rami kosti. Zvonil je Komarjev fant,
tisti, ki je nekaj neumen. Nepretrgoma je me‰al.

BES

BELA VRANA

rance je stopal sam ãez polje. Pipo je drÏal nepre-

trgoma v roki in vlekel dim, da so se mu udirala lica

in da so izstopale rjave Ïile po suhem vratu. Mrzel veter
ga je opihoval, a nad njim je kroÏil ãrn vran. Videli
bomo, je mislil, ãe je to res ptiã. âe bo samo mene oble-
toval, ne bo pravi. âe se boji boÏjega znamenja, se izda.
France je korakal v mrak, a vran je kroÏil nad njegovo
glavo. France se je razkril, vzel pipo iz ust, dvignil ãrni
in debeli palec in se poãasi in na glas prekriÏal. Vran je
frfotal, kakor da ga je obstrelil lovec. Prekopicaval se je
v zraku, lovil z mahajoãimi perutnicami in se bliÏal zem-
lji. Pal je vznak na strni‰ãe in ‰e vedno utripal z dolgimi
in ãrnimi perutmi. Franceta je ob‰la zona. Ustavil se je.

»Ali bi ‰el ali ne bi?«
Stopil je bliÏe. Na hrbtu je leÏalo in loputalo s krili

vranovo telo, a glava je bila ãlove‰ka. Nos rdeã, jezik
rdeã, oãi svetle kakor pri maãki, u‰esa kakor pri veveri-
ci, a iz kosmatega ãela molita dva roÏiãka.

»Za vraga!«
»Vrag sem!«
»A kaj je tista kepica, ki jo drÏi‰ v krempljih?«

BES

BELA VRANA

Franceta je tresla groza, pa je le poãenil, vzel pipo iz

ust in podrezal s slinastim koncem, ki ga je ravnokar
grizel, med vranove kremplje.

Vran se je podrsal naglo po hrbtu naprej. Rekel je:

»To je Jerina du‰a! Dobil sem jo, dobra je!«

»E, pa Jera je dala vse cerkvi!«
»Na‰i sodniki ne dajo na tisto niã. Beraãi so jo pogu-

bili, tisti stari Jozva, ki je lani umrl. Na zemlji so kapale
od njega u‰i, v nebesih padajo pa zlate kaplje. Na sre-
brnem stolu sedi, pa rdeão mitro ima na glavi.«

»Kaj laÏe‰!«
France je vzdignil nogo in nameril nanj okovano sto-

palo. A vrag mu je Ïe frãal nad glavo in vikal.

»Vrag ne laÏe, laÏete samo ljudje!«
Da bi ga, se je ãudil Gregor, ta pa ni motovilast!
»E, ti, poãakaj! ·e to mi povej, zakaj so jo beraãi po-

gubili?«

»Ker jih je metala ãez prag! Vsi skopuhi so moji. Tudi

pote pridem!«

»Ali se mi blede, ali kali?« se je vpra‰al, pogledal okoli

po oblakih in obstal. »No, menim se; nekaj je frfotalo
okoli, bom pa molil!«

Iz Ïepa je privlekel roÏni venec z debelimi ãrnimi ja-

godami in priãel moliti.

Gregor je pri‰el medtem v svojo bajto. Jezno je gledal

po mraãni veÏi, mr‰il obrvi, stal na levi nogi kakor ‰tork-

BES

BELA VRANA

lja, pa praskal z Ïveplenko po desnem stegnu. Naenkrat
mu je zmanjkalo ravnoteÏja in zaletel se je v ãrn kot
med motike, burkle in loparje. Satan, o satan! Zaklel je,
a kdo je tako bedast, da bi mislil, ãe‰ zato kolne, ker ga
je zaneslo med burkle! Ne, on kolne zaradi drugih reãi.
A jezo je zavezal kakor meh moke, da se ne more ‰iriti
ne naprej ne nazaj.

V desnem Ïepu telovnika je zgrabil ãetvero Ïveplenk,

stopil na levo nogo, dvignil desno in prasnil po stegnu.
Ustne so se mu potegnile navzdol. Zadi‰alo je po Ïveplu
in med njegovimi ãrnimi prsti gori vijoliãast plamenãek.
Vzame trsko, jo priÏge in vtakne v peã. Suho in razlom-
ljeno vejevje meãe jezno nanjo in zadeva s ko‰ãenim
hrbtom roke ob opeko. Za to se ne meni.

»Veãerjal bom krompir ali kaj takega!«
Te besede ponavlja, a drugo misli. Meh jeze se hoãe

razvezati, a on ‰kriplje z zobmi in zateguje ustne. Tega
ne, kaj pa pustite; to so svete reãi, vrag naj vzame vse
skupaj. Greh naj gre iz du‰e! Sama goljufija je na svetu,
a da bi nas le Bog vse v nebesa vzel!

Pri tej priãi se oglasi naenkrat iz peãi droben glasek:

Psiii!

V ognju nekaj cvili. Gregor dobro pozna, da je to

du‰a, ki trpi v vicah. Njene boleãine so take, da jih tudi
zdaj, ko je prosta telesa in njegovih ãlove‰kih obãutlji-

BES

BELA VRANA

vosti, ne more prena‰ati. Skoãila je v svoji sili v nizko
peã preprostega zemljana in prosi pomoãi.

»Veãni mir! No, tudi druge bo cvrl satan!«
Gregor govori skozi zobe in na glas pljune. A v peãi

cvili glasek nepretrgoma; zdaj ponehava, zdaj poprijom-
lje moãneje. V svetlobi, ki jo meãe ogenj iz peãi, se vale
po veÏi ãudne, velike in ãrne sence kakor oblaki. Vrata
na pol se zapro in odpro, kakor bi jih pograbil vihar.
Gregor se ‰e ãemerneje namrdne. Ne boji se ne svetni-
ka ne vraga in pogleda v peã.

Na ‰iroko Ïari rdeãa Ïerjavica in po njej ple‰e rdeã

jeziãek. Naglo preskakuje z ogla na ogel, vihti se, suãe,
odskakuje in maha naprej in nazaj. Spodaj ima noge, na
nogah rdeãe copatice. Majhen je in trebu‰ast. Îensko
obleko ima na sebi, v boke je ‰irok, v prsi obilen. Na gla-
vi ima v ãuãko zavezano ruto in iz nje gledajo sive Jeri-
ne oãi, njen topi in modri nos in njena brezzoba usta.
Stare zgrbljene ustne moli naprej, opleta okoli sebe z
rokami in tako naglo ple‰e, da se delajo iz ãokastih co-
patic rdeãi krogi. A krilo jo komaj lovi. BeÏi po ogorkih
od roba na rob, vrti se v sredini in neprenehoma cvrãi:
Psiii.

Gregor gleda kakor podnevi zbujena sova, samemu

sebi teÏko verjame, dvigne dlan in mane oãi.

»Kaj sem neumen ali kali?«

BES

BELA VRANA

In ‰e huje drgne oãi. Zunaj se dela huda noã. Oblaki,

ãrni in ogromni kakor gore, se grmadijo na dolino, moã-
na sapa ‰umi po listju in Ïe se ogla‰a grom. Vihar plane
iz gozda in debele kaplje bijejo po hi‰ah in poljih. Gre-
gorja objame strah. Brez veãerje se zaklene v hi‰o in
moli.

BES

BELA VRANA

Neznane muke

malu potem, ko je bil nastavljen Janez Orel za Ïup
nega organista v Naklem, je napoãil veseli dan

Ïupnikovega godu. Povabljeni so bili kaplani in Ïupni-
ki iz bliÏnjih far, nekaj me‰ãanov je pri‰lo iz mesta, ki je
bilo od tam oddaljeno kakih deset ur hoda, par Ïensk iz
Ïupnikovega sorodstva in na izrecno Ïupnikovo vabilo
tudi novi organist.

Kosilo je bilo cesarsko. Po sredi dolge mize je stalo

zapovrstjo osem velikih vaz iz pisanega stekla in iz vsa-
ke je kipel bogat ‰op ko‰ato razcvelih raznobarvnih gar-
troÏ in drugih vrtnih cvetic. Tik vsakega kroÏnika je sta-
la ãeta posod za pijaão in sredi njih bahati farov‰ki po-
liã, napolnjen s cekinastim vinom, ki je bilo videti, kakor
bi lovilo po vsej sobi raztepeno in raztro‰eno sonãno
luã, pa Ïarelo z nje v svojega gledalca.

Vrstile so se napitnice. Zdaj je vstal duhovni, zdaj po-

svetni gospod, dvignil ãa‰o, napival in trkal s prijatelji,
pa zopet sedel in poslu‰al drugega, ki je priãenjal z dru-
gimi besedami isti posel. Tudi domaãi kaplan Ciril, ki je
vedno tih, zami‰ljen in redkobeseden, se je na ta dan
razvnel, zamahnil z belo in gosposko dlanjo nad mizo in

BES

BELA VRANA

govoril gladko in zaokroÏeno kakor pravi pridigar. V
bleda ozka lica mu je stopila kri, ãrne oãi so se mu raz-
vnele in organistu se je zdelo, da spominja vsa njegova
oseba na sliko svetega Alojzija. Velik je bil, droben, bel
in roÏnatordeã in ãrnih zdravih oãi, na koga naj bi bil
spominjal?

Kosilo je bilo konãano okrog ãetrte ure popoldne.
Organist je ãakal, da so od‰li vsi pred njim iz sobe, s

prijaznim smehljajem na obrazu se je hotel pomikati za
druÏbo, ki je odhajala v Ïivahnih pomenkih v pritliãje in
na vozove, ali iznenada se je pojavil tik njega Ïupnik,
potrepal ga po rami in rekel: »Kako ti je, Janez?.«

»Kako bi mi bilo?« je vpra‰al nekoliko iznenaden. »Iz-

vrstno! Pa kako mi bi mi bilo, moj preãastiti?«

»Prav tako!« je dejal Ïupnik in dostavil ti‰e: »Po odho-

du gotovo pridi v mojo sobo!«

Ne da bi odgovoril, je obtiãal organist na vrhu stop-

nic, se vznemiril v hipni zadregi in se poglabljal v izred-
no Ïupnikovo zahtevo. Najprej je zardel in se vpra‰al:
Ali sem napravil kako nerodnost? Pri kosilu zdajle, mor-
da kaj prej v cerkvi, ali sem narobe odpeval pri ãrni ma‰i
ali pri pogrebu? To mu ni ‰lo v glavo. Bil je vedno pazen,
nauãil se je dobro vseh latinskih odpevov in bil trdno
prepriãan, da bi tudi o polnoãi, ãe bi kdo zaklical vanj:
Dominus vobiscum! v trdem snu z vso veliãastnostjo
odpel in odgovoril: Et cum spiritu tuo!

BES

BELA VRANA

Izkljuãeno je, da bi bilo kaj takega, kaka sluÏbena ne-

rodnost. Moralo je torej biti nekaj povsem drugega, ne-
kaj nesluÏbenega, necerkvenega, privatnega.

Orel se je v svoji du‰i pomiril. Spomnil se je, da bi sto-

pil za odhajajoãimi gosti, pomagal temu ali onemu go-
spodu v voz in izkazoval svojo vljudnost in spo‰tovanje
z globokimi pokloni, ali spodaj je bilo ãuti le ‰e malo
glasov, kar je pomenilo, da se je bila druÏba Ïe veãino-
ma razkropila in razpeljala.

Zadnji voz je odropotal izpred Ïupni‰ãa, Ïupnik je

pri‰el po stopnicah nazaj v nadstropje, zagledal organi-
sta in se domislil, kakor bi bil Ïe na prej‰nje svoje besede
pozabil: »A — ti si ‰e tu! To je zaradi — no, da! Stopi z
mano!«

Orel je ‰el s klobukom v roki za Ïupnikom v starins-

ko sprejemnico. Pohi‰tvo je izraÏalo nekak‰en veliãasten
in hladen molk, rumene levje glave, ki so gledale s pre-
dalov visokih omar, so se zdele kakor Ïive.

Îupnik je vtaknil prst v posodico ob vratih in se pre-

kriÏal in tudi organist je storil tako. Na oknu v kletki se
je oglasila ãudna inozemska ptica z raskavim in neje-
voljnim glasom.

Orel je obstal ob vratih, Ïupnik je priãel prestopati v

dolgem ãrnem talarju po sobi in rekel: »Koliko si zdaj
star, Janez?«

BES

BELA VRANA

»V devet in dvajsetem letu sem, preãastiti!« je odgo-

voril organist negotov in radoveden na tisto, kar bo ‰e
pri‰lo.

»Cas je torej!« je dejal Ïupnik. »Vidi‰, reãem ti odkri-

to, da nimam rad v svoji sluÏbi neoÏenjenih mladih lju-
di. Pravijo, da je mladost norost, jaz pa pravim, da je
tudi grehost in zato ne sodi k cerkvi in njenim sluÏabni-
kom.«

Organist je zardel v svoj mladi in gladki obraz, neko-

liko razprl zdrave ustne in gledal svojega gospodarja de-
belo in razvneto.

»Îenske povpra‰ujejo na‰o kuharico po tebi!« se je

nasmehnil Ïupnik.

»Katere so to?« se je naglo zanimal Orel in se sam

ustra‰il svojo radovednosti. Po odmoru je rekel: »Moje
roke so ãiste, veleãastiti!«

Îupnik se je ustavil pred njim, mu gledal prijazno v

obraz in govoril: »Ne oãitam ti niãesar, Janez, in tudi
prepriãan sem o tvojem po‰tenju. Ali ker te imam rad in
ker se bojim zate, zato sem odloãil, da govorim s tabo.
OÏeni se, Janez!«

Orel je nad temi besedami zopet zardel kakor rak. Oãi

je obrnil v tla, z rokami je priãel meãkati klobuk, po u‰e-
sih mu je ‰umelo, kakor bi pihala sapa v ko‰ato drevje.

»Kako?« je vpra‰al ãez dolgo ãasa in dvignil oãi. »Ni-

mam znanja!«

BES

BELA VRANA

»Haha!« se je zasmejal Ïupnik. »Ljudje tvojih let ima-

jo za take zadeve dober nos! Glej malo okoli sebe, pre-
mi‰ljaj in preudarjaj! In povpra‰uj, pa ne verjemi vsega.
Ljudska govorica je kakor oreh: ob kraju je lupina in v
sredi zrno. In vãasih je veã lupine kakor zrna!«

Orel je ‰e vedno stal ves rdeã tik vrat in se nikakor ni

mogel prilagoditi poloÏaju.

»No,« ga je odpravil Ïupnik, »pojdi zdaj! Kadar bo‰

kaj izbral, pa pridi zopet in mi povej, kako si ukrenil.
Pravijo, da je izbirati nevesto in staviti v loterijo popol-
noma enako. Stavi se tisoãkrat, zadene pa enkrat! Bog s
teboj!«:

Organist je od‰el kakor v sanjah. Bil je Ïe na pra‰ni

cesti, pa ‰e ni posadil klobuka na glavo. ·ele Ïgoãe po-
letno sonce ga je opozorilo na to in nekoliko prebodri-
lo.

âutil je, kakor bi bil postal popolnoma drug ãlovek.

Vsa notranjost bi se bila izpremenila, vse mi‰ljenje bi
palo na druga, do takrat neznana pota.

Z vso silo so se vrgle vse njegove misli v bodoãnost,

brskale tam, iskale, podile se kriÏema, zaganjale se v no-
tranji nemir in povzroãale popolno zmedenost in otro‰-
ko negotovost.

Ali pri vsem tem mu ni bilo zoprno. Nekaj prijetnega

je bilo v tistem novem stanju.

BES

BELA VRANA

o je priãel v svojih mislih izbirati nevesto, mu je

pri‰la najprej na um Streletova Ana. To ni bilo niã

ãudnega, ker se je spomnil vsak Ïenin najprej nanjo. Bila
je velika, ãudno lepega in ravnega Ïivota, v lica zagore-
la in zdrava in v oãeh je imela nekaj moãnega, samo-
svojega, kar je povzroãalo vsakomur, kdor se je pehal za
njeno naklonjenost, razne zadrege, sitne negotovosti in
velikokrat obupanje. Ne, ni vredno, da bi govoril, da bi
se trudil. Po njenih pogledih sodeã: ona ga nima rada!

Orel se je spomnil na takega dekleta takoj prvo noã

svojega razmi‰ljanja. Gotovo je, bilo, da bi se Ïivelo tik
tako lepe Ïenske najlep‰e Ïivljenje. Vse misli bi ostajale
doma, Ïelje bi ne odhajale preko sten in praga in zado-
voljnost, ki je na svetu najveãjega pomena, ne bi nikoli
zapustila hi‰e. Gostilna bi odpadla, kje bi kdo sedel ob
ãa‰i kislega vina ali grenkega piva in med jato polpijanih
in pijanih znancev, ãe bi ga ãakala doma taka Ïena, ka-
kor je Ana? Ni misliti! Ne da bi od‰el samo iz gostilne,
ampak sploh vanjo bi nikoli ne za‰el!

Ali pri tej misli so bile velikega pomena druge zade-

ve, ki jih ni bilo nikakor mogoãe potlaãiti ali prezreti.

BES

BELA VRANA

Anin oãe je bil trden kmet in dasi je imel poleg Ane ‰e
tri hãere in dva sina, vendar ni nihãe dvomil, da bo de-
leÏen vsak izmed njegovih otrok velike dote. In kjer je
dosti denarja pri hi‰i, tam ni, da bi se ponujal za zeta tak
moÏak, ki mu ne roÏlja posebno mnogo cvenka v Ïepu.
·ege so paã take, da se Ïeni bogata‰ na bogatijo, a beraã
na beraãijo.

Orel je to upo‰teval in se odrekel nadaljnjim mislim

na Ano. Da bi on imel posestvo, potem bi se dalo upa-
ti. Ali tako ni kazalo. In poleg vsega tega je mamila nje-
ga zlasti okolnost, da bi dobil k sebi Ïensko sploh. Mlad
je bil, do zdaj plah, ali zdrav kakor jeklo.

Ob sobotnih popoldnevih so hodile k njemu cerkve-

ne pevke. Igral je z njimi na harmoniji Marijine pesmi
in, ãe je bilo treba, tudi pel. Vsega skupaj jih je prihaja-
lo po osem in veãkrat je jim je pridruÏil kolar AndraÏ, ki
je bil Ïe postaren in je imel silen in globok bas. O njem
pripovedujejo, da se je sreãal nekoã pozimi z laãnim
medvedom. Zver se je vzpela na zadnje noge in zarenãa-
la in tudi AndraÏ je obstal, zinil in tako grozovito za-
renãal, da je popadel kosmatinca strah in da je planil in
jo pobrisal, kakor bi ga podil Ïiv ogenj.

Orel je premi‰ljal o svojih pevkah in se dalje ãasa po-

mudil pri Strojarkini Tini, ki je pela sopran. Svetlolasa,
krepka mladenka je bila in posebno zdravje in privlaã-
nost so oznanjali njeni moãni in sneÏnobeli zobje. âe se

BES

BELA VRANA

je zasmejala, so se zasvetili, kakor bi zasijala iz njenih
ust prava luã. Tisti, ki je z njo govoril, je moral nehote
pogledati vanje in pri tem se ni mogel ubraniti misli, da
bi bila ta mlada zdrava Ïenska zanj.

Pri neki pevski vaji so prepevali tole pesem:

Marija, mati milostna,
katere pro‰nja vse velja,
izprosi nam od Jezusa,
s teboj v nebesih hvalit’ ga!

Ko so se toliko navadili, da so se glasovi pravilno uje-

mali in je basist AndraÏ dobro zadel figuro, ki jo je imel
njegov bas pri besedah »od Jezusa«, je zaprl organist
harmonij, kar je pomenilo toliko, kakor bi rekel: dovolj
je! Priãeli so se razhajati. Zunaj v veÏi je obetal AndraÏ:
»Tako bom zahre‰ãal, da bodo v oknih ‰ipe popokale!«

Dekleta so se mu smejala in ena je rekla: »AndraÏ, ali

je res, da vselej poje‰, kadar te hoãe Ïena tepsti? Da ne
oglu‰i, mora ti‰ãati u‰esa, in ker se drÏi za glavo, te ne
more pretepati!«

Vse so Ïe bile v veÏi, ko je iznenada odprl organist

vrata in poklical Strojarkino Tino.

»Tina!« je rekel. »Eno tako bi te rad navadil, ki bi jo

priãenjala ti sama, drugi bi ‰ele pozneje povzeli. âe
utegne‰, pa pridi!«

BES

BELA VRANA

Tina se je vrnila, basist in druge pevke pa so se od-

smejali po vasi.

Orel je vnoviã odprl harmonij in iskal note. Med dol-

gim iskanjem je zardel kakor rak in kakor bi ga kdo stis-
nil za vrat. Tina je stala blizu harmonija in ãakala.

»Satan te v‰ãipnil!« je siknil Orel in dekle je vpra‰alo:

»Koga?«

»I!« je dodal organist. »Note, ki jih i‰ãem in ne naj-

dem!«

»Greh je ali ne?« se je zasmejala Tina. »Marijina pe-

sem, pa ji reãi: satan te —v‰ãipnil!«

Organist se je ozrl vanjo, videl njene svetle zobe in se

‰e bolj zmedel. »Niã!« je sklenil. »Veã ne bom iskal. Bo-
va pa na pamet!«

Sedel je za harmonij in priãel pritiskati meh. Ubral je

par akordov, pri tem je nagibal glavo zdaj na levo in zdaj
na desno, videti je bil spreten in ta hip prav v ognju svo-
jega posla. »Takole!« je rekel in priãel peti:

Marija, tebe v ãrni noãi
poklical je mornarja glas!

»Zdaj poprimejo vsi. Ali ni lepa pesem?«
»Lepa!« je rekla Tina.
Organist je zapel ‰e enkrat, ob koncu zopet zardel,

naenkrat nehal in prekriÏal roke v naroãju. »Ne morem
danes!« je dejal. »Misli mi brodijo po glavi — zavoljo

BES

BELA VRANA

tega ne! Îupnik me je poklical oni dan k sebi — tudi za-
voljo tega ne.«

Tina se je igrala s predpasnikom in vpra‰ala izpod

ãela: »Zakaj te je poklical?«

»Poklical me je,« je ponovil Orel. »Kaj misli‰, kaj je

rekel?«

Tina je zganila rami.
»Rekel je,« je povedal organist, se nasmehnil in takoj

zopet zresnil, »oÏeni se!«

»Kdo?« se je zaãudilo dekle.
»Jaz.«
»Pa daj! Dobro, oÏeni se!«
»A,« se je zaãudil organist, »kar tako, ne da bi te vpra-

‰al?«

»Mene?« je vkliknila in Orel je pritrdil.
»Tebe, da!«
Tina se je na ves glas zasmejala, dvignila predpasnik,

skrila vanj svojo lice, se smejala dalje, se zasukala in zbe-
Ïala skozi vrata.

Orlu je ostal od tega pomenka ugoden in zadovoljiv

vtis. Drugi dan, v nedeljo, je ‰el mimo Strojarkine hi‰e
in se pomenil z njenim najmlaj‰im sinom, ki je grabil z
umazanimi rokami prah sredi vroãe in suhe ceste.

»âigav pa si ti?« je vpra‰al.
»Stro-strojarkin!« je zajecljal otrok, pogledal kvi‰ku in

prestra‰eno smrknil.

BES

BELA VRANA

»Kaj pa dela‰?«
»Gra-grad bom napravil!«
»Kako?«
»Bo-bom z vodo polil!«
V isti mah se je pojavila na pragu sama mati Strojar-

ka, ki je bila vdova Ïe dve leti. MoÏ ji je bil zapustil se
dosti premoÏenja, ali tudi toliko otrok, da so rekli va-
‰ãani, naj bi si izmislili novo pratiko z novimi svetniki in
svetnicami nebe‰kimi, ker je v stari izbera premajhna.
Vdova ga je pozdravila in povabila v hi‰o kakor starega
znanca in prijatelja in ravno to in ‰e zraven besede, ki
jih je ãul iz Strojarkinih in Tininih ust, so ga uverile o
tem, da prav lahko stopi pred Ïupnika in mu poroãa o
svoji izberi.

In v par dnevih je stopil.
»Izbral sem si!« je rekel, se priklonil in dodal: »Vele-

ãastiti!«

»Ali si pa tudi vsestransko premislil?« je vpra‰al pri-

jazno Ïupnik, potegnil z belo roko po okroglem, rdeãem
obrazu in se prijel za viseão spodnjo ustnico, kakor bi jo
hotel spraviti v red in potisniti kvi‰ku.

»Sem!« je zagotovil organist. »Strojarkino Tino, cer-

kveno pevko — za to sem se odloãil!«

Îupnik je zopet dvignil roko in se prijel za ustnico.

Priãel je hoditi po sobi, nekaj zmi‰ljal, pa odmajal z gla-

BES

BELA VRANA

vo. »Ne, ne!« je rekel nazadnje. »Po pravici povedano:
meni to ni po volji!«

Organist se je prestra‰il in pobledel, Ïupnik je nada-

ljeval: »Ali ne bi raj‰i vzel Streletove Ane, kaj?«

»Kako ne, kako ne?« se je zavzel naglo Orel. »Noben

Ïenin bi se je ne branil, ga ni pod soncem, tako je, vele-
ãastiti! Ali pravijo: na kamelo je hotel, pa je na maãka
zlezel! Bogata je — zato sem se prepla‰il.«

Îupnik je ‰e hodil po sobi, zmi‰ljal in rekel: »Torej ti

bi jo rad vzel, raj‰i kakor to, ki si jo sam izbral.«

»Tako je!« je odgovoril zopet naglo organist. »Kako bi

ne bilo tako? âe bi mi sijalo sto zvezd, pa ‰e sonce med
njimi, kako bi ne videl najprej sonca? Ali zavoljo bogast-
va, zato sem tako izbiral!«

»Tam torej povpra‰aj!« je ukazal Ïupnik. »In sicer

oãeta. Îenske pusti pri miru.«

Organist je omoãil dva prsta v blagoslovljeni vodi, ki

je visela v beli posodici ob vratih, se priklonil s poboÏ-
nim pozdravom in od‰el.

BES

BELA VRANA

upnikovega ukaza ni bilo mogoãe gladko izvesti.
Streletov oãe je bil dolg, suh kmet in na levo nogo

‰epav. Po gostilni‰ki sobi je hodil golorok in se opiral na
palico. âe je bil doma, je obiskal vsakega gosta, naj bo
domaãin ali tujec, prisedel je k njemu in se z njim po-
govoril. Navadno je modroval o Ïivljenju. Govoril je ta-
kole: »Îivljenje je delo. Kdor ne dela, ta ne Ïivi, temveã
raste in trati ãas kakor kokalj v p‰enici. Kdor pa Ïivi, naj
gleda, da dobro Ïivi, to se pravi, da dosti dela. Mene po-
glejte! Ves v trudu sem se posu‰il kakor izpodkopano
drevo in nogo sem si pohabil. To pa je bilo tako: Imel
sem mladega konja, ki ga je bilo treba uãiti voziti. Niko-
gar ni bilo, da bi mu ga bil zaupal, pa sem priãel sam.
Nerodno delo, to vam reãem! Pla‰il se je in pla‰il in me
zvrnil v dva seÏnja globoko grapo. Tam sem se pokva-
ril.«

To je rad povedal, dvignil od tal kakor drog ravno no-

go in jo ogledoval prijazno in zadovoljno. Bila mu je
dokaz njegove skrbi in marnosti.

Ko je pri‰el v hi‰o Janez Orel, je pripovedoval ‰e dru-

ge stvari. O Ameriki n. pr., da je bil tudi tam in da je

BES

BELA VRANA

hodil »iz noãi v noã«, kar je pomenilo: zjutraj, ‰e preden
se je zdanilo, v rov in zveãer, ko se je Ïe dobro zmraãi-
lo, iz rova. Mnogo lepega je tam, takega, ãesar ãlovek
nikjer drugod ne vidi. Ali on ni videl niãesar. Podnevi je
delal, ponoãi je spal.

Zunaj nasproti odprtemu oknu je sedela Ana in trebi-

la solato. Orel je pogledoval tja in se skoraj vselej zdrz-
nil. Nekaj je v njem vedno izgovarjalo in ponavljalo: Ni
mogoãe. Ne bo in ne bo!

Naposled je izpregovoril s silo, kakor bi drÏal kdo nad

njim zamahnjeno pest in izraÏal z oãmi: Zdajle! Sicer —!

Pogledoval je res nekam gor proti zakajenemu stropu,

kjer je bil naslikan ogromen Kristus v rdeãi halji in z rde-
ãim srcem v roki.

»Streletov oãe!« je skoraj zaklical. »Saj mi ne boste

zamerili, ãe povem, zakaj sem pri‰el!«

»Ne!« je rekel Strele. »Vidi‰ ga, povej!«
»OÏenil bi se!« je povedal organist. »Ano bi rad!«
»A,« je zinil Strele. »To, ki pri nas pomaga. S Praprot-

nega je, s kmetijo, No, Bog ti jo blagoslovi!«

»Ne!« je zardel Orel, sklonil se skoraj tik do mize in

izrekel srameÏljivo: »Va‰o hãer!«

»Glej ga!« se je zasmejal Strele. »To sta pa Ïe za mo-

jim hrbtom kaj splela s preklicano deklino!«

BES

BELA VRANA

»Ne!« je odmajal zardeli organist. »PriseÏem vam pri

Ïivem Bogu! Moje roke so ãiste! S ceste jo poznam in iz
cerkve!«

»Kaj pa ima‰ ti? Ali si premoÏnih ljudi, ali bo‰ kaj po-

dedoval?« se je po odmoru pozanimal oãe, vendar ma-
lomarno, kar je kazal s tem, da je bobnal z dolgimi ãrni-
mi prsti po mizi in gledal v drugo stran proti vratom.

»Niã, niã!« je dejal Orel prepla‰eno. »Ali sluÏbo imam.

·tiristo kron na leto, bero, prosto stanovanje in postran-
ske dohodke. ârne ma‰e n. pr., bolj‰i pogrebi —«

»Bog ve, ãe je dal kdo Ïivini vode! Pogledati moram!«

je izpregovoril po novem odmoru Strele in od‰epal na
dvori‰ãe.

Orel je obsedel sam in prav nerodno mu je bilo. Tam

zunaj na klopi pod jablano je trebila Ana solato in dasi
se ni ozrla v sobo, se je vendar zdelo organistu, da vse ve
in se mu v srcu smeje. Ko je govoril o tem svojem poho-
du z Ïupnikom, mu je bilo pri spominu in pripovedo-
vanju ‰e vedno nerodno. Ob koncu svoje razlage je do-
stavil: »Bog me varuj, da bi bil ‰e kdaj v takih ‰kripcih!
Nisem vedel, ali bi sedel naprej, ali bi se izmuznil skozi
vrata. Kar pot me je oblival.«

»No!« je razsodil Ïupnik. »âe je pa tako, bom jaz vse

uredil. Le pojdi!«

Îupnikova beseda je izdala v vsej vasi najveã in Orel

je vedel, da bo zdaj vse v redu. Najveã je hodil gori in

BES

BELA VRANA

doli po svoji sobi ali v mraku zadaj za vasjo po mehki
poti med travniki in mislil o Ïenitvi. Napoãil bo dan, ko
bosta ostala z Ano sama v hi‰i — mlad moÏ in ‰e mlaj‰a
Ïena. Ali do takrat se je je skoraj bal. Zveãer, ko so ho-
dila dekleta na studenec mimo njegovega stanovanja, je
zaprl polkne, kleãal na klopi in ‰kilil skozi ‰pranje na
cesto. âe je ‰la mimo, je ves zardel in se vznemiril. Po-
kazal bi se ji ne bil za nobeno ceno.

Oãe njen ga je nekoã pozneje na neki praznik potre-

pal po rami, ko je prihajal s pevkami s kora. Zadaj je ‰el
basist AndraÏ in rekel Tini: »Le poglej! Presneto ti sla-
ba kaÏe!«

»Molãi!« je siknila Tina in dodala psovko: »Gobec!«
»Gobec gor, gobec dol!« je skomizgnil AndraÏ. »Prej

bom jaz kranjski cesar kakor ti organistova Ïena!«

Orel se je silno vznemiril, ko je videl, da sloni na nje-

govi rami Streletova roka. »A,« je joãnil, ne da bi kaj po-
vedal.

»Premislil sem se!« je dejal Strele. »Naj bo! Svojo hãer

ti bom dal za Ïeno! Pridi popoldne k nam!«

Orel je pri‰el in takrat je prviã govoril z Ano. Zdela se

mu je tako lepa, da bi skoraj ne verjel, da je Ïiva, ampak
naslikana. V mraku je bilo pod sadnim drevjem na vrtu.
Med vejarni je po‰umevala sapa in skozi odprto gostil-
ni‰ko okno se je razlegala buãna govorica pivcev. Dekle
je lupilo krompir in organist se je pribliÏal poãasi in ne-

BES

BELA VRANA

rodno. »Ana!« je poluglasno zaklical in pri tem se mu je
ãudno spaãil obraz, zlasti ‰e poteze okoli ust. »Ti si
mojega polja mak, ti si mojih veãerov slak!«

Ana je pogledala nazaj, vrgla v pehar naãeti krompir

in noÏ, pograbila vse skupaj in zbeÏala v kuhinjo. Za njo
je ‰el dosti hitro Orel, in ko je to videla v mrak skrita
Streletova mati, se je zasmejala: »Le lovita se, le lovita,
se bosta Ïe ujela! Hohoho!«

Po tem dogodku je izpregovoril organist z Ano samo

nekajkrat po tri do ‰tiri vsakdanje besede. Razlagal si je
to za dekli‰ko plahost in srameÏljivost, kar ga je ‰e bolj
podÏigalo in draÏilo. Rekli so, da bo svatba pred pu-
stom, zdaj pa se je ‰ele priãenjala jesen in kje je ‰e zima,
bela dolga zima?

Poãasi so se vlekli dnevi in tedni, kmetje so posprav-

ljali poljske pridelke v svoje shrambe, organist in kaplan
sta poiskala tri nosaãe in se napotila po vaseh, da pobe-
reta bero za cerkev, za Ïupnika in kaplana in za organi-
sta. Ljudje so radi dajali, samo taki kakor AndraÏ, ki niso
dosti imeli, pa bi bili ‰e tisto, kar so imeli, najraj‰i zapi-
li, so se ustavljali. AndraÏ se je zaãudil: »A — k meni po
bero? Kdo je pa basiral? Vsake nedelje, vsak praznik, na
Telovo pri procesiji, kdo je basiral, kaj? Jaz pridem k
vama po bero, tako bo!« In od‰el je nekam za hi‰o, ne da
bi kaj dal. Îena njegova se je bila Ïe prej skrila, troje

BES

BELA VRANA

nagih otrok je jeãalo v zakajeni veÏi, kakor bi gledalo
pred sabo biriãe ali razbojnike.

O kaplanu je imel ãlovek vtis, kakor bi vedno pripo-

vedoval nekaj drugega in nekaj drugega mislil. V vsako
hi‰o je ‰el, samo k Streletovim ni maral iti. Ostal je zu-
naj na cesti in gledal v tla. Ko je pri‰el prvi nosaã iz hi‰e,
je ‰el tik njega dalje in ga vpra‰al: »Ali je Ana doma?«

»Doma!« je rekel nosaã brezbriÏno in oprtil do tretji-

ne polno vreão preko rame na hrbet. »·iva.«

»Ali je ona dajala?« je vpra‰al kaplan.
»Ne!« je odvrnil nosaã in pljunil v pra‰no cesto.

»Mati.«

Hodili so in nabirali do veãera in ‰e drugi dan. Sonã-

ni dnevi so se vrstili, nepremoãne sape so pihale in ‰u-
mele po drevesnem listju, ki se je svetilo v soncu v pisa-
nih jesenskih barvah.

Drugo popoldne, ko so sedeli v Ïupni‰ãu spodaj no-

saãi pri kaplji vina, je pri‰la kuharica in poklicala organi-
sta, ki je bil tudi med njimi. »Janez!« je rekla. »Kaplan so
rekli, da pridi v njihovo sobo!«

Orel je ‰el. Kaplan je sedel dolg, bled in suh pri mizi

in brskal po nekak‰nih papirjih. Njegova soba je imela
dvoje oken na vrt, ki sta bili vse obrasli z divjo trto. Malo
dalje so se ‰irili Ïe moãno goli vrhovi starih orehov in
onstran njihovih debel je ‰umela nekak‰na temna voda,
ki so ji rekli Mraãnica. Njena struga je bila polna kame-

BES

BELA VRANA

nja in skal in od tod je izviralo ‰umenje in penjenje ne-
rodno se zaganjajoãe in spotikajoãe vode. Tam onstran
orehovih debel je bilo padca nad en meter. Zato je na-
stal na tistem kraju tolmun, ki je bil ãrn in globok, se su-
kal v ‰irokem vrtincu in vãasih bolj, vãasih manj pogrãa-
val.

Kaplan se je obrnil k organistu in rekel: »Ti se bo‰

oÏenil!«

Organist je stal tik vrat, gledal vanj in pritrdil: »Tako

je!«

Kaplan je podprl z levo roko glavo, vzel v desnico

svinãnik in priãel ãeãkati po papirju. Mimo njega in vanj
je sijalo sonce, skozi okno je prihajal ‰um Mraãnice in
vãasih je sapa upognila rdeãe listje divje trte, da se je
sklonilo naprej in pogledalo v sobo.

»In,« je povzel kaplan, »izbral si si nevesto!«
»Prav za prav —,« je dejal Orel, obstal z glasom, pre-

mislil in vendar povedal. »Tudi je bila Ïupnikova volja,
preãastitega!«

»Îupnikova, da!« je rekel tiho kaplan, odloÏil svinã-

nik, podprl z desnico glavo, iztegnil levico z dolgimi,
belimi prsti predse po mizi in priãel enakomerno strme-
ti skozi okno.

Zunaj je zahajalo sonce, zapad je Ïarel, kakor bi gorel

in da je bilo skoraj teÏko vanj gledati. Spodaj je padala
ãez skalo in ‰umela Mraãnica in v jesenski sapi se je

BES

BELA VRANA

pozibavala ob oknih rdeãa divja trta in pogledovala v
sobo. V Ïarkih zahajoãega sonca se je blestelo, kakor bi
bilo razbeljeno na ognju.

Tako je preteklo pol ure.
Kaplan se je ozrl, zagledal organista ‰e vedno ob vra-

tih in se zaãudil. »âemu si ‰e tukaj?« ga je vpra‰al.

Orel je ãudno pogledal, ker se je tudi on ãudil.
»Pojdi!« je rekel kaplan in poãasi dvigal izza mize svoj

dolgi, ozki Ïivot, ki je tiãal tisti dan v dolgi ãrni suknji.
Njegove roke so se zdele zaradi svoje beline in neÏno-
sti nekako svete.

Organist je od‰el tiho na cesto, hitel domov in legel

tam na svojo skromno posteljo. Nekaj muãnega je bilo
leglo nanj, pa sam ni vedel, kaj bi bilo. ·ele pozno v noã
se je pomiril in zaspal.

BES

BELA VRANA

imskega veãera blizu boÏiãa je sedel Orel v krãmi

na dolnjem koncu vasi pri Gu‰tinu. V hi‰i ni bilo

razen krãmarice, ki je listala po pratiki, nikogar. Izpod
stropa je svetila nekoliko zakajena luã in vanje se je za-
letavala zakasnela ve‰ãa. Pozneje je vstopil AndraÏ, pri-
sedel k organistu in rekel: »Ven pojdi. Nekdo te ãaka!«

Ko je Orel od‰el, je AndraÏ poprijel njegovo stekleni-

co, napolnil kozarec z vinom in ga izpil. Organist pa je
gledal po jasni noãi okoli hi‰e, stopil na levo in na desno
in zapazil nazadnje za vrtno ograjo Ïensko postavo.

»Kdo si?« je vpra‰al in dekli‰ki glas je odgovoril: »Oh,

‰e ne pozna‰ me veã! Tina!«

Orel se je je malo ustra‰il, ker mu je bilo nerodno. Re-

kel je prav prijazno: »Ali ti ni mraz, Tinica!«

»Ne!« je odvrnila Ïalostno. »Ne mislim na to! Tudi

strah me ni! Ponoãi vstanem in hodim po vrtu!«

»Zakaj?« je vpra‰al on.
»Spati ne morem!« je vzdihnilo dekle. »Kdo bi spal na

mojem mestu?«

Stala sta molãe in okoli je sijala jasna zimska noã. Me-

sec je plaval po nebu in vse nebo je bilo preplavljeno z

BES

BELA VRANA

milijoni in milijoni zvezd. Krajino je pokrival sneg in
ti‰ina, ki jo je zmotilo redkokdaj lajanje priklenjenega
psa.

»Povedal ti bom,« je dejal naenkrat Orel, »o, vse ti

bom povedal! Ni se zgodilo, kakor sem mislil, ni se! Ne
morem jaz za to!«

»Ne!« se je branilo dekle. »Ne! Saj ni treba, da bi se

morala jaz omoÏiti! âemu? A, da ne bo‰ ti sreãen, to sem
ti hotela povedati!«

»Kako?« se je zaãudil in padel takoj v druge misli.

»PremoÏenja dosti, Ïenska lepa — kako bi ne bilo
prav?«

»Pusti jo!«
»Ne! saj ne morem!«
»Videl bo‰! Spomnil se bo‰ nekoã in se vpra‰al: Kako

je rekla Tina? Ali ni prav dejala?«

Organist je umolknil in se ãez nekaj ãasa zavzel: »Ali

kdo te razume? Govori po ãlove‰ko!«

»Greh je!« je ‰epnila Tina. »Lahko noã!«
Odtekla je po stezi med sneÏenimi vrti in hi‰ami in

Orel je ‰e dolgo stal sredi noãi in razmi‰ljal. âe hoãe‰, da
bodo ljudje o tebi govorili, se na ãuden naãin ubij ali pa
oÏeni, tako pravi pregovor. Ali se ne uresniãuje tudi pri
tej Ïenitvi? In ali ni Ana lepa in bogata in vredna, da se
govori o njej in mogoãe in nemogoãe zmi‰ljuje?

BES

BELA VRANA

Organist je ‰el nazaj v hi‰o, kjer je bil izpil AndraÏ Ïe

vso njegovo pijaão. Molãal je, AndraÏ pa je govoril: »Tej-
le Tini bodo napravili iz slame fanta, pa ga ji bodo po-
sadili na pepelnico na hi‰no sleme. Sramota je to! Kako
sta se pa dogovorila?«

»Niã!« je priznal organist in molãal. AndraÏ je hotel

govoriti o vsem mogoãem in ga je jezilo, ker se sosedu
ni ljubilo pomenkovati. Zato je rekel po premisleku: »Pa
vsaj za vino plaãaj, ãe si Ïe mutast kakor riba!«

Orel je porinil prazno steklenico proti krãmarici, ki je

takoj vstala in jo vnoviã napolnila. AndraÏ je pil in se
kmalu prijetno oveselil. »Ve‰ kaj je mladi Ïeni najbolj
vseã?« je vpra‰al in sam odgovarjal: »âe jo mrcvari‰! Ka-
dar vidi‰, da se grdo drÏi, da je zlovoljna, jo mrcvari! Ka-
dar nima‰ denarja, da bi ji kupil obleko, novo ruto, plave
nogavice, kaj si bo‰ zmi‰ljal, mrcvari jo! Kakor mlado
maãko: po hi‰i, po naroãju, po postelji, po peãi! Vselej
bo‰ zadel pravo!«

Krãmarica je pogledala iznad pratike in se zasmejala.

Organist je vrtil kozarec med prsti, ga nosil do ust in
bolj poku‰al kakor pil. AndraÏ je razlagal dalje: »Poznejo
jo mora‰ vãasih pretepsti. Mislila bi sicer, da nisi moÏ,
da te ni Bog prav ustvaril! Da! Ne preostaja ti drugega:
pretepi jo! In tudi to je: Ïenska govori, ti odgovarja‰, ona
zopet odgovori in tako ni konca. Pa je Bog ustvaril pest

BES

BELA VRANA

— slava mu na vi‰avah! —, ki zapre usta kakor kljuãav-
nica! Hahaha!«

In ko sta pila tretjo steklenico, je priãel AndraÏ peti,

in sicer cesarsko pesem. Vstal je, iztegnil roke od sebe in
hre‰ãal, da je ‰lo skozi u‰esa. Pel je samo basov del in
sicer popolnoma svojega, ki bi obsegal zapisan samo
troje not. Zahteval je, da bi tudi organist in krãmarica
vstala, in ko je bil pri koncu, so se odprla vrata in v sobo
je stopila dolga, postarna kmetica z metlo v roki: »Tukaj
si, pijanec, ha!«

Krãmarica se je na ves glas zasmejala, AndraÏ je po-

gledal nazaj v vrata in rekel organistu: »Moja Ïena je!
Niã se ne boj, takoj bo ‰la, ker si ti tukaj!« In Ïenski je
dejal: »Ná, pij, Jera! Kaj pa stra‰i‰ okoli? Poberi se!«

Îenska je izpila in od‰la. Ko sta odhajala tudi AndraÏ

in Orel, je prijel zadnji prvega za rokav in ga potegnil k
sebi, kakor bi mu hotel povedati nekaj prav na uho: »Ali
se ne plete tukaj zadaj nekaj, za kar mi ne vemo?«

»âe se plete skrivaj, se bo Ïe tudi skrivaj odpletlo!« je

zareÏal AndraÏ in se opotekel.

»In jaz?« je vpra‰al Orel in obstal v snegu.
»Zaradi Ïenske, kaj?« je kimal jezno AndraÏ. »Kaj se

bo‰ zavolje babe obesil? Kaj te briga, ali ne?!«

AndraÏ je silil naprej, organist pa je ‰e vedno stal in

majal z glavo: »Ne razumem te, pri moji veri, ne razu-
mem te! RazloÏi mi!«

BES

BELA VRANA

AndraÏ se je obrnil, porinil roke v hlaãne Ïepe, ‰el

nazaj proti Orlu in ãudno mrdal z usti in brado: »Kaj
misli‰, da se jaz razumem? Ne! Nikakor! Blede se mi,
kakor gotovo Ïivim! Mislim pa, da sem pijan!«

Takoj nato je iztegnil roke od sebe, mahal z njimi po

mraznem zraku in bolj buãal kakor pel. Orel je od‰el v
svoje stanovanje in ‰e od tam je sli‰al AndraÏev hre‰ãeãi
bas.

Zdaj ni veã stanoval v kolibi pri starem cerkveniku,

temveã v Streletovi novi hi‰i, ki je stala sredi vasi in bila
Ïe prepisana nanj kot na bodoãega zeta. Stanoval je po-
polnoma sam v sobi na desno. Izba na levo stran veÏe je
bila Ïe polna novega pohi‰tva in je ãakala na novi za-
konski par.

Orel je priÏgal luã in priãel hoditi po sobi. Vse ga je

vznemirjalo, kar je sli‰al o svoji Ïenitvi, pa vendar ni res-
niãno v srcu niãesar verjel. Ali ni lepo, ãe je nevesta sra-
meÏljiva, je vpra‰al sebe samega in si na glas odgovar-
jal: Da, lepo je! Ali ni prav, da se Ïenska ne pajda‰i prej
z mo‰kim, dokler se ne poroãita? In Orel si je moral zo-
pet pritrditi: Da, tako je prav!

Vzel je luã in novi kljuã, ki je leÏal tik nje na mizi, od-

prl vrata in stopil v kuhinjo. Tam je stalo ‰e nedotak-
njeno ognji‰ãe, tako rekoã devi‰ko. Po steni okoli njega
so viseli pokrovci za piskre, korci in Ïliãnjaki, iz katerega
se je svetila kopa novih Ïlic. Tam dalje na polici so stali

BES

BELA VRANA

piskri, urejeni po velikosti in ‰irokosti, in ‰e dalje kroÏ-
niki in sklede. In sredi kroÏnikov je stal porcelanast
moÏiã, drÏal se za trebuh in se smejal, kakor bi ga Ïe vse
bodlo po trebuhu. Orel ga je gledal in tudi on se je na-
smehnil. Iztegnil je roko, dvignil porcelanast klobuk,
pogledal v notrino in se ‰e sam zasmejal: »A — slamo
ima‰ v glavi! To je tisto!«

Iz kuhinje je od‰el nazaj v veÏo, vtaknil kljuã v vrata

na levi in stopil v nezakurjeno sobo. Dvignil je luã vi‰e
in se ogledal. Na vsako stran vrat je stala po ena visoka
omara za obleko, med obema oknoma miza, okoli nje
stoli, ob steni nasproti vratom dve nizki omari za peri-
lo. Di‰alo je prijetno po barvi in po sveÏem lesu. Nas-
proti oknoma sta stali postelji, belo pregrnjeni, sveÏi,
visoki in druga tik druge. Orel je postavil luã na mizo,
sezul cevlje in na eno legel. Misli so mu bile vroãe in raz-
burjene, premikal je ustne, kakor bi govoril, ãudno ob-
raãal oãi, obrnil se na desno stran proti drugi postelji in
priãel iztezati roke predse po belem pregrinjalu.

»Da bi bilo sreãno!» je ‰epetal in dalje na pol mislil in

na pol izgovarjal: »Ljuba, zlata, kako bi bil brez tebe,
reci mi? Kako bi minile te dolge zimske noãi, kako bi
minile? In kak‰ni bi bili moj dnevi, povej mi?«

V luãi je zmanjkalo petroleja, priãela je medleti in na-

posled je ugasnila. Organist ni ãutil zoprnega in du‰-

BES

BELA VRANA

ljivega vonja, ki se je ‰iril od uga‰anja po sobi, mislil in
po‰epetaval je dalje, dokler ni v mrazu in smradu zaspal.

Drugo jutro je skoraj zamudil nedeljsko sluÏbo boÏjo.

Ko je priletel na kor, je bil Ïupnik Ïe pred oltarjem, ljud-
je so se spogledovali in pevke so si po‰epetavale hudo-
mu‰ne stvari. No, orgle so skoraj zapele in to z vsemi
registri, da so se potresle ‰ipe.

BES

BELA VRANA

b lepih zimskih dnevih sta ogrnila po kosilu Ïup-
nik in kaplan pono‰ene pla‰ãe, ki sta jih nosila

samo po mrzlih hodnikih cerkve, priÏgala cigare in od-
‰la na balkon, ki se je drÏal skonca Ïupni‰ãa. Ta balkon
je bil nad navadno mero velik in obdan od treh strani s
steklenimi in lesenimi stenami. Na njem se je zdravil in
presedal zadnje dni svojega Ïivljenja sedanjega Ïupni-
ka prednik, ki je bil jetiãen. Dal ga je napraviti in na
njem je neke davne poletne noãi tudi umrl.

Îupnik je sedel v naslanjaã na levi, kaplan na stol, ki

je stal ob desni steni. Kadila sta in govorila takole:

»Poslu‰ajie!« je rekel kaplan. »Nekdo se zave sredi

svojega poklica, da to ni njegov poklic, da je on svoj po-
klic zgre‰il. Recimo: profesor spozna, da bi moral biti
duhovnik, ali narobe: duhovnik se prepriãa, da bi moral
biti prost in svoboden ãlovek. O tem sem hotel govori-
ti!«

»Kaj je tu napraviti? Potrpeti, moj dragi, niã drugega

kakor potrpeti, pa Ïiveti dalje. Poznam ljudi, ki so za-
menjali svoj stan. Starega so odloÏili, novega niso nikoli
veã na‰li, iz enostavnega vzroka, ker je bilo za iskanje

BES

BELA VRANA

prekasno. Veãina takih je propadala vedno globlje in
globlje in vse tako naprej do beraãa. Drugi zopet so vi-
seli nekje v nekak‰ni druÏbi, ki niso prav za prav spadali
vanjo, kakor suhe in nalomljene veje. Prve sapice so jih
podrle.«

»Vendar!» je rekel kaplan. »Zdi se mi, da ne Ïivi po-

‰teno, kdor uvidi, da je pri napaãnem delu in na napaã-
nem mestu, da bi kdo drugi ravno tam druÏbi koristil,
doãim ji on samo ‰koduje, pa ne zapusti tega mesta, paã
pa vztraja na njem iz vsakdanjega vzroka, da si zasluÏi
svoj kruh!«

»Prav ima!« je dejal Ïupnik. —»Ako je Ïe nesreãen za-

radi svojega poklica, ali naj bi si nakopal ‰e drugo in
veãjo nesreão s tem, da bi vrgel od sebe edino redilno
skorjo? Premislite to!«

»Zadeva, ki o njej govoriva, pride zlasti v po‰tev pri

nas duhovnikih,« je nadaljeval kaplan. »Kdor od nas,
recimo, spozna, da je nemara mnogo neresnice v tem,
kar razklada ljudem s priÏnice v cerkvi in otrokom s ka-
tedra v ‰oli. N. pr.: Govori o Samsonu, ki je imel samo
takrat nadzemsko moã, kadar so mu zrasli dolgi lasje.
Hahaha!«

»Sam s seboj naj opravi!« je rekel Ïupnik. »Predvsem

naj veruje! Zato je vera tukaj, da verujemo vanjo!«

»Ali,« je dodal kaplan, »vzemimo primer, da je kdo od

nas duhovnikov spoznal tole: Bog nas je vse ustvaril, kaj

BES

BELA VRANA

ne, dal nam je Ïivljenjo, toliko in toliko stvari, ki so nam
v korist in naslado, mi pa si sami odvzamemo od vsega
tega tisto, kar nam je najbliÏje in najljub‰e, to je, tova-
ri‰ico, Ïensko. âe bi bil Bog tako ukazal, potem bi bil
storil tako, kakor bi n. pr. jaz napravil, ãe bi pri‰el k meni
laãen otrok, pa bi mu privezal na vrat hleb kruha in zra-
ven vaÏno dostavil: Ali ne vgrizni ga! Zakaj ãe se ga ne
dotakne‰, te ãaka v poznej‰ih ãasih velika sreãa! Saj je
strast tudi lakota!«

Îupnik je na vse to zamahnil z roko in dodal malo-

marno: ;»Poznam jaz to! To je ãudna sorta ljudi in ne
Ïelel bi, da bi vi spadali vanjo. Ti ljudje se mi zde, kakor
bi hodili po ogromnem in bogatem templju, kjer bi stalo
zlata in diamantov toliko, da bi jemalo vid. Ali oni ne bi
videli zlata in dragocenosti, paã pa bi obraãali pogled v
tla, ãe bi morda ne na‰li tam kupãka blata, ki je packa od
romarjevega ãevlja ali trohico madeÏa, ki se je izgubil v
sveti‰ãe. Tisto bi pobrali, triumfirali in kriãali: To smo
na‰li! Tako je! Vse je goljufija, vse laÏ! Poglejte, to smo
na‰li!«

Kaplan je hotel reãi najprej, da se menda nista dobro

razumela, pozneje, da sta za‰la predaleã, a nazadnje ga
je prehitel z besedo Ïupnik, ki je dodal: »In tudi to je!
Izobrazbe manjka ljudem! Ni huj‰ega od poloviãne izo-
brazbe, ni huj‰ega!«

BES

BELA VRANA

Kaplan je dolgo molãal in se oglasil Ïe v ãisto drugih

mislih: »Tudi meni manjka izobrazbe, tiste popolne,
velike izobrazbe, ki dela ãloveka, da vidi vsaki stvari do
dna in po vsem svetu. Neko morjenje, ki ga imam v zad-
njem ãasu sam s seboj, to, mislim, bi v takem primeru
odpadlo. Da! Jaz si bom naroãil knjig, filozofov, pisa-
teljev, znanstvenikov, sploh vsega mogoãega!«

»Preobvladajte se!« je svetoval Ïupnik. »Vsi smo se

morali v mladih letih preobvladati.« In naprej se je
smehljal: »No, meni je bilo na priliko lahko! Napadlo,
kaj ne, me je takole kaj posvetnega, a ti, beÏi v klet,
haha! Tam sem napolnil eno ãa‰o, dve, no, tudi tri ãa‰e,
prav kakr‰en je bil napad! Vidite, zdaj je vse tako rekoã
igraje minilo!«

»Ne!« je dejal nenadoma kaplan jako odloãno. »To ni

tako lahko. Moje misli so hudo nesreãne in silno teÏke.
Vidim sebe samega kakor kvartopirca, ki je vse zaigral!«

Vstal je in njegov obraz, zlasti oãi so bile res take.

Velike, prestra‰ene in leÏeãe globoko pod ãelom.

»In,« je priãel praviti tajinstveno in zaupljivo. »In —

moje misli so bolne. Zlasti polsni. Na pol prebujen, vãa-
sih vidim, kako zagrne vse okno nasproti postelje siva,
ogromna brada in nad njo gleda od okna do stropa ve-
lika glava. Siva, stara! Z ozkimi oãmi, z brki do sten na
levi in na desni in z brado, ki zagrinja vse okno in sega
do tal.«

BES

BELA VRANA

Îupnik je gledal, kakor bi ne verjel svojim u‰esom,

okrog kaplanovih ust pa je zaigral ãudno oster in zvit
nasmeh.

»âudne stvari pripovedujete!« je rekel Ïupnik in kap-

lan je dodal: »Da boste natanãno vedeli: tudi stra‰ne
so!«

Raz‰la sta se.
Zveãer, ko je legel Ïupnik k pokoju, ni mogel dolgo

zaspati. Zunaj se je bila pojavila burja, ki je glasno ÏviÏ-
gala okoli voglov in loputala v podstre‰ju z odprtim ok-
nom. U-u-u je zavijala vedno iznova, razsula podstre‰no
okno in Ïvenket koscev stekla, ki so padli na cesto, se je
zarezal ostro in razloãno v mrzlo noã.

Pozneje se je zdelo Ïupniku, da hodi nekdo po hod-

niku, prestra‰il se je, vstal in poizkusil, ãe so vrata nje-
gove sobe zaklenjena. Zdelo se mu je, da so se odprla
vrata kaplanove sobe; sedel je na stol tik vrat in poslu‰al.

U-u-u je tulila zunaj burja, prevrnila nekaj v podstre‰-

ju in upognila drevesne veje, da so prasnile po ‰ipah
Ïupnikovega okna.

Po veÏi je priãel zopet nekdo hoditi, in sicer poãasi,

kakor bi se ob vsakem tretjem koraku ustavil in zmi‰ljal.
Nekdo je pri‰el bos do Ïupnikove sobe in potrkal.

»Kdo je?« je vpra‰al Ïupnik in prestra‰il se je, da se je

tresel.

»Jaz,« je odgovoril glas. »Va‰ kaplan Ciril!«

BES

BELA VRANA

»Kaj hoãe‰?« je prosil Ïupnik.
»Tisti ãlovek je pri meni, tista glava!« je povedal glas.

»Brada se maje v burji kakor bel oblak!«

»Pomiri se, pomiri se!« je prosil Ïupnik. »Pojdi in

moli! Tudi jaz bom molil!«

Zunaj so se zopet oddaljili koraki in vrata v kaplanovo

sobo so se odprla in zaprla. Îupnik je ‰el v beli noãni
obleki do kleãalnika, tam pokleknil, zaril prste v svoje
sive in goste lase in priãel bolj vzdihovati kakor ‰epetati
dolge molitve, iz katerih je bilo umeti eno samo veãkrat
se ponavljajoão besedo »domine, domine«. Kleãal je
dolgo in trepetal od mraza po vsem Ïivotu. Ko je hotel
nazaj v posteljo, je zopet nekdo hodil po veÏi in malo
pozneje potrkal na njegova vrata. Odzval se je Ïe ves
izmuãen: »Kaj je, kaj je?«

»Tisti ãlovek, tista glava, brada v burji, to je!« je od-

govoril glas v veÏi.

»Pomiri se, pomiri se!« je prosil Ïupnik, glas zunaj pa

je odgovoril: »Glava hoãe vedeti, zakaj ste to napravili?«

»Kaj, kaj?« je drgetal Ïupnik.
»Haha!« se je zaãul smeh. »Ali ãujete? To se ne sme-

jem jaz, to se smeje glava!«

»Pojdi, moli!« je velel Ïupnik z visokim nenavadnim

glasom.

»Vi ste ukrenili tako, o, vemo, vemo, vemo!«

BES

BELA VRANA

Koraki so se oddaljili in vrata v kaplanovo sobo so se

zopet odprla in zaprla.

U-u-u je tulila zunaj burja in v Ïupnem stolpu je

udarjala ura dolgo in enakomerno: dren, dren, dren,
dren —

Drugi dan ni kaplan niã vedel o svojih noãnih potih.

BES

BELA VRANA

oroka Orlova in Anina je bila pred pustom. Pozne-

je, po preteku dveh mesecev je prihajala Ana na

svoj dom, sedala navadno v kuhinji na stol, ki je stal za
vrati, in govorila pikro in zbadljivo. âe je stopil v kuhi-
njo njen oãe z znancem, ki se je zaãudil poroãeni hãeri,
ãe‰, ãemu se skriva, se je posmehovala ostro in glasno,
kazala nase in na oãeta in govorila: »O — na prestol naj
bi sedla, na zlat stol, ko so mi izbrali tako slavnega mo-
Ïa. On je glasbenik, umetnik, hahaha!«

Mati jo je tolaÏila, ali brez uspeha. »Zdaj je prepoz-

no!« ji je govorila. »Zdaj se ne da niã predrugaãiti! Pri-
vadi se!«

»To je ravno!« je pritrjevala hãi. »Zdaj se ne da niã

izpremeniti! To mi najbolj ugaja! Da bi vi vedeli, kako!
Hahaha! V bukve bi zapisala: prekrasno mi je!«

Po takih pogovorih je pri‰lo tako daleã, da je priãela

mati na glas jokati in klicati moÏa, naj pride in naj raz-
sodi.

In ãe je pri‰el, je sli‰al nove in vedno bridkejse oãitke.
Ana je zaãela n. pr. praviti: »Danes je ãital ãasopis,

namreã moj ,cenjeni’ moÏ. On ne zna ãitati. Zdi se mi,

BES

BELA VRANA

kakor bi imel polna usta ãrk, pa bi se njegov jezik boril
z njimi, lovil jih sem in tja in ne bi nikoli dobro vedel,
katero naj prav za prav izpusti na plano. Saj je usmilje-
nja vreden! Povsod se trudi in poti, pa nikjer niã ne ra-
zume.«

»Kaj je vse to zanj?« je vpra‰al oãe. »Kaj je vse to za

na‰ega zeta. âe ne zna ãitati, naj ne ãita, ãe ne zna orgla-
ti, naj ne orgla! Ali vama nisem dal polja in njiv in trav-
nikov? Tam delajta, pa bodo tudi tebi pre‰le muhe!«

»Motiko na rami, pa koso, pa sekiro, tako nekako si

me mislite kot sreãno organistovo Ïeno! Kako ste vi vsi
blagi, kako ste dobri in mili, kako skrbite in kako ste tudi
vse potrebno Ïe preskrbeli!«

Obraz ji je podplula rdeãica in zbeÏala je iz kuhinjo,

tekla za hi‰ami v svoj novi dom, hodila tam po sobi in ãe
je pri‰la njena dekla in jo hotela vpra‰ati, kako naj sto-
ri s tem, kakor z onim, jo je surovo odganjala in se ji je
v obraz smejala: »O krompirju vpra‰a‰? Kaj? Stori po
svoji glavi! Kaj mene vse skupaj briga, pustite me v miru,
poberi se!«

Vãasih je naletel na tako Orel in se ji bliÏal s svojo pla-

ho okornostjo in zaljubljenostjo.

»Ne dotikaj se me!« ga je prosila. »Kje se predrzne‰ …

ti moj dragi!«

In mahoma je stopila preko praga in zaloputnila vra-

ta, da se je vsa hi‰a pomajala.

BES

BELA VRANA

Mati je prihajala k njej in jo pogovarjala. Govorili sta

in govorili in se nazadnje sporazumeli v Ïalosti in sol-
zah.

»Jaz bi vse to razbila, to hi‰o, to zemljo, ta svet!« se je

rotila Ana vsa v solzah in stiskala bele Ïenske pesti.

»âlovek ni nikoli sreãen!« je ihtela mati. »Zemlja je

solzna dolina, na‰e Ïivljenje je solzno Ïivljenje! Kako naj
bi bili napravili s teboj, kako!«

»Pustili naj bi me bili!« je kriãala lici v solzah. »Kaj

nisem rekla: zame ni Ïenina na svetu! Tisti, ki bi bil, ne
more biti nikoli Ïenin!«

»Kako govori‰? Bodi ãlove‰ka! Kdo te razume!«
»Saj me ni treba razumeti! Samo mir bi mi bili lahko

dali, pustili bi me bili, da Ïivim sama zase, vi okrutneÏi,
muãitelji in ne roditelji!«

Za materjo je prihajal k hãeri ‰e oãe in se vãasih ãud-

no in nemo‰ko razmehãal. Iztegnil je roko do Ane, po-
tegnil jo k sebi in jo stiskal v naroãju kakor bolnega, raz-
vajenega otroka. In s hripavim glasom je silil vanjo: »Kaj
bi rada, reci, Anica, kaj bi Ïelela? Ali si videla mojo nji-
vo, posejano z nem‰ko deteljo, ki je zdaj v rdeãem cvet-
ju, ali si videla? Ali hoãe‰ tisto njivo? Kaj si videla moj
novi ãebelnjak s pisanimi panji, ali bi tega hotela? Kaj se
spominja‰ na‰e rdeãke, na‰e najbolj‰e kravice? Njo ti
bom dal, ãakaj me, da bo‰ pila njeno mleko, njo ti bom
dal!«

BES

BELA VRANA

Izpustil jo je za trenutek, od‰epal v veÏo, naroãil ne-

kaj zunaj dekli in se naglo vrnil. In ko so se zaãuli na
dvori‰ãu koraki, je dvignil Ano s svojimi moãnimi ko-
‰ãenimi rokami kakor otroka in ji kazal skozi okno.
»Glej, rdeãko ti peljejo, na‰o najbolj‰o kravico, da bo‰
pila njeno mleko! Ali jo vidi‰, ali?«

Poznejo je Ana zbolela in sicer za vroãinsko bolezni-

jo. Nekako poleti je bilo to in vsa vas je bila v strahu.
Mlada Ïena je leÏala v sobi na desno, kamor so bili pre-
nesli njeno posteljo in se zdaj tresla v silni mrzlici, zdaj
se zopet kuhala v grozni vroãini. Skoraj se ji je priãelo
blesti, s ‰iroko razprtimi oãmi je gledala v okno nasproti
postelje in govorila vsem ueumljivo in nezasli‰ano.

Ob veãerih in letnih noãeh so se zbrali okoli njene po-

stelje mati, oãe, moÏ in bolniãine sestre in ona jim je go-
vorila: »Ali veste, da jaz nisem poroãena? Kaj ne, vsi to
veste! Moj Ïenin se ‰ele pripravlja! Ogrnil bo zlat ma‰ni
pla‰ã, obul bo zlate ãevlje, ko pride pome!«

âe je bil zunaj pi‰ in je ‰umela sapa v drevesnem

vrhovju, je dvignila potno glavo nad vzglavjem, kazala
z roko na enega od navzoãnih in govorila: »Pojdi in po-
glej, ali ni to on? Ali ne ‰umi to njegov pla‰ã?«

»Ne!« je zatrjeval Ïalostno organist. »Vihar je zunaj,

vihar ‰umi!«

»Ali si pogledal, ali si natanko videl?« je izpra‰evala

neutolaÏljivo. »Kaj se je posvetilo? Ali ni to zlato, ki je

BES

BELA VRANA

na‰ito po njegovi obleki? In ta ropot, ali ni njegov voz,
ali ne rezgeãejo njegovi konji?«

»Ne!« so ji odgovarjali. »Zunaj grmi in se bliska!«
Ko je okrevala, je bila bleda, sloka in skoraj brez las.

Kakor bi se Ïivljenje iz nje norãevalo in jo osme‰ilo, tako
jo je bilo vso preobrazilo. âe jo je poznal prej tujec, pa
se je vrnil zdaj v vas, je ni veã spoznal. In tudi njeno ve-
denje je postalo drugaãno. Zdaj ni veã hodila na dom,
da bi toÏila in zbadala zaradi svoje nesreãe in tudi v svo-
jem novem domu ni veã govorila o sebi. A ta njen veã-
ni molk je bil vsem, ki so Ïiveli okoli nje, ‰e moãnej‰i.
Mati je jokala okrog nje in brez uspeha prosila, ‰epavi
oãe je govoril, ves hripav od ginjenosti, da ji da Sirko, t.
j. tisto kobilico, ki je njemu najbolj pri srcu, samo naj bo
zopet taka, kakor je bila. Naj govori, naj se krega, naj
zbada, kolikor hoãe, samo naj ne molãi, ker je to nekaj
najteÏjega in takega, kar se ne da veã prena‰ati.

Organist je pri‰el nekoã pozno v noã domov, sezul

pred spalnico ãevlje, tiho odprl vrata in priãel v meseãi-
ni, ki je sijala skozi belo zastrta okna, hoditi po sobi. Ho-
dil je dolgo, stopil k Ïenini postelji, prekriÏal na prsih
roke in naenkrat skoraj zakriãal, kakor bi doÏivel nekaj
groznega: »Veã ne morem prena‰ati, veã ne! Ali je to
dom?«

BES

BELA VRANA

Nenadoma je pokleknil in gledal po postelji: »Prosim

te, lepo te prosim, govori z mano! Bij me, psuj me, samo
ne molãi!«

Ana se je obrnila v stran in ni niã odgovorila. Organist

je ‰e dolgo kleãal, se nekam zamislil in naposled vzdiho-
vaje in tiho od‰el v podstre‰no izbo, kjer je samoval Ïe
dolge mesece.

Neko muãno in moreãe razpoloÏenje je leglo po vsej

hi‰i. Stanovalci so hodili tiho drug mimo drugega, spo-
gledovali se z zami‰ljenimi in ãudnimi pogledi in se med
seboj umikali, kakor bi se bali. Ne v hi‰i ne zunaj nje ni
nihãe govoril. ·ele tam daleã onstran kozolca je stikala
sluÏinãad glave, si po‰epetavala in ugibala o ãudnih
vzrokih.

BES

BELA VRANA

ekoã ponoãi je zaãutil organist, da je v pritliãju ne-

kaj za‰kripalo. Prebudil se je takoj, planil k odpr-

temu oknu, pogledal na cesto in videl v meseãini svojo
Ïeno, ki je bosa in zavita v ãrno ruto hitela nekam po
cesti. Naglo je obul hlaãe, pograbil suknjiã, tekel po
stopnicah na plano in ga spotoma oblaãil. Ko je pri‰el na
cesto, je bila Ïena Ïe daleã spodaj v vasi in videti je bilo,
da hodi vedno hitreje. Orel se je umaknil s ceste k hi‰am
in vrtovom, tekel strahoma in bos po rosni travi, kopri-
vah in kamenju in hipoma se mu je rodila tudi misel, da
bi zdaj spoznal skrite namene svoje Ïene. Pri‰la sta bila
Ïe daleã izven vasi. Ana se je ustavila na tratini, obrnila
se nazaj proti vasi in sedla v rosno travo. Orel je obstal
daleã od nje za hrastom in od tam motril, kolikor se je
dalo v polnoãni meseãini razbrati. Îena je sedela dolgo
skljuãena, pozneje vstala, vrgla od sebe ãrno ruto in ho-
dila poãasi sem in tja. Na sebi je imela samo noãno oble-
ko, njena glava je bila skoraj brez las, njene roke so bile
tako suhe in tenke kakor obeljene palice. Menda je ne-
kaj premi‰ljala. Obstala je, drÏala se z rokami za golo
glavo, ‰la proti gabru, ki je sameval na tratini, in se

BES

BELA VRANA

pripravljala, kakor bi hotela splezati nanj. Poãasi je zo-
pet od‰la, pobrala ruto in se vrnila nazaj proti vasi. Tam
je zavila za Ïupni‰ãe, ustavila se ob Mraãnici, ki je delala
tam slap in padala z enakomernim ‰umom v tolmun,
vrgla zopet ruto od sebe in se ogledovala na desno in
levo. Orel je bil pri‰el za njo in je ãepel za bezgovim
grmom. Tresel se je, vznemirjen je bil in oãi so se mu
ãudno meglile, da je komaj mogel slediti kretnjam svo-
je Ïene. Glej to, naenkrat se je pripravljala, kakor bi ho-
tela skoãiti v vodo, zamahovala je z rokami, stopila na-
zaj in priãela nenadoma teãi proti tolmunu.

Organist je zakriãal, ali od strahu se je zaplel v vejovje

in padel po travi. Ana je obstala, kakor bi jo zadel s teÏ-
kim kamnom. Strmela je nekaj ãasa v tisto smer, od ko-
der je priplaval glas, nato je pograbila ruto, zavila v njo
gornji del Ïivota in glavo in tekla domov.

Orel je vstal, hitel skrivoma za njo in videl, kako je

planila preko praga in zaklenila za seboj veÏna vrata.
Splazil se je do hi‰e in poãakal zore pod Ïeninim oknom.
Drugo jutro se je zgodila v Ani velika izprememba. Po
dolgem ãasu je ‰la sama k svoji materi, peljala jo na sa-
moto in ji priãela s strahom in z jokom pripovedovati o
sebi.

»V meni,« je rekla, »je neki glas in ta glas mi pravi:

ubij se! âe grem mimo Ïeblja, ki je zabit v steno, mi ve-
leva: obesi se! âe grem mimo vodnjaka, me uãi: skoãi

BES

BELA VRANA

vanj! âe vidim noÏ, mi prigovarja: primi ga, obrni proti
sebi, samo en trenutek! Vode ne smem videti. Meni je
tako sladkogrozno, v meni se vse giblje, vre, vse bolj in
bolj me miãe, da bi se vrgla v valove in odplavala z nji-
mi!«

Mati je trepetala in se zgraÏala.
»Ponoãi nimam miru. Vstati moram tiho, oditi na po-

lje, do gabra ali do vode, kjer bi se bilo mogoãe konãa-
ti. Meni je treba nekoga, ki bi me branil same sebe!«

Na mater je vplivala Ïe zunanja izprememba njene

hãere. Prej moãna, lepa in stasita, je stala zdaj pred njo
dolga, ko‰ãena, bleda in brez las. Njen obraz se je bil
nenadoma postaral. Ustne so obledele, oãi upadle in iz-
gubile blesk, kosti so izstopile, koÏa se je po njih nape-
la, vo‰ãeno obledela in se priãela nabirati v drobne za-
poredne gube. Prsi ni bilo veã in Ïivot se je potegnil brez
oblike. Zdaj pa je pri‰la ‰e nad njo nekak‰na dozdaj ne-
znana du‰evna bolezen: boji se sama sebe.

Mati se je preselila k njej in zasledovala vsak njen

korak. Veãkrat ponoãi je dvignila hãi glavo in oprezno
poslu‰ala materino dihanje: ali spi ali ne spi? âe se ji je
zdelo, da spi, je tiho odgrnila odejo, spolznila z nogami
na tla, ‰la po prstih do okna in ga priãela nalahko odpi-
rati.

Ali mati ni spala in jo je poklicala: »Ana, kaj dela‰?«

BES

BELA VRANA

Hãi se je obrnila od okna, zakrila z rokami obraz in

zajokala: »Jaz moram, jaz moram! Meni ni veã pomaga-
ti!«

»Kaj, kaj?« je hitela skrbno mati in sedla v postelji.
Hãi je ihtela in odgovarjala med prsti: »V vodo mo-

ram, vse je zaman!»

Po dolgem utrudljivem oporekanju je legla zopet v

postelje in se tam nemirno premetavala.

Meseca septembra sta ‰li z materjo na boÏjo pot in

sicer k daljni in ãudodelni Materi boÏji. Na Ano so na-
pravljale ãuden vtis razne palice, ki so visele v ko‰atih
snoprh po stenah ob oltarju romarske cerkve in so bile
gotovo nekdaj last revnih in pohabljeniti beraãev. Kako
je bilo s temi ljudmi, ko so pri‰li hromi na ta kraj, pa so
kleãali in tu molili in se vracali nenadoma zdravi nazaj
v svet, ki jih je nekoã bruhnil iz sebe nadloÏne in bedne?
Ali so jim tu pred oltarjem priãele pokati in se ravnati
krive in izvite kosti, ali so tu mahoma za‰kripali gleÏnji
nazaj obrnjenih stopal, ki so se priãela sukati naprej?

Plahota je bila v vzduhu kapelice, po obrazih tistih

poniÏnih trpeãih ljudi, ki so kleãali okoli oltarja in v ‰e-
petanju zaupnih molitev, ki jih je izgovarjalo sto in sto
ustnic.

Ana se je priãela tresti. V njej je Ïivelo nekaj drugega,

nekaj nasprotnega vsem tem boÏjim molitvam, tem ãu-
deÏnim prostorom, temu cerkvenemu vzduhu in obra-

BES

BELA VRANA

zom, ki so kleãali okoli njo. Vse misli so se ji uprle, kleãa-
la je tik svoje matere, ali obrnila se je stran od oltarja in
ustnice je stisnila, kakor bi se bala, da ne zajde vanjo
poboÏen ‰epet ali hladni duh, ki plava po mraãnem sve-
ti‰ãu.

Mimo so pri‰li ljudje — moÏje in Ïene — in prinesli

drobnega, hromega otroka, ki je imel glavo kakor starec.
Z rokami je tepel okoli sebe, kriãal je nerazumljive be-
sede, v Ïaru stoterih sveã se je zamotil in pomiril, pa pri-
ãel zopet tepsti okoli sebe in kriãati s svojim neãlove‰-
kim glasom.

Ana je hotela oditi, ali mati jo je pridrÏala.
»Ne, ne!« se je branila. »Meni je grozno! Pustite me!«
»Moli, moli!« jo je pogovarjala mati in se oklenila nje-

ne roke.

Ljudje z drobnim, hromim otrokom so od‰li in pri‰li

so drugi, ki so pripeljali norca. To je bil dolg, suh moÏ,
na videz kmet, ki je gledal porednoÏivahno po romarjih,
obstal sredi svojih ljudi, se priãel biti po kolenih in na
ves glas grohotati: »Hahaha! Kaj pa ti delajo, hahaha,
kaj pa ti delajo?«

Ta njegov glas in ‰e zlasti njegov smeh je zvenel po

kapeli divje in neskladno.

Ana se je priãela naslanjati na mater, pove‰ala je gla-

vo, odpirala poãasi oãi in po obrazu so se ji pojavile

BES

BELA VRANA

drobne, prahu podobne potne kapljice. Od‰li sta iz cer-
kve in sedli zunaj na klop.

Ko sta se pripeljali drugi dan domov, je legel zopet po

vseh prostorih isti molk. K Streletu, Aninemu oãetu pa
so prihajali kmetje in kmetice, ki so zvedeli o hãerini bo-
lezni, in mu svetovali najrazliãnej‰a zdravila. Eni so pra-
vili o ãudnih gorskih roÏah, ki so zadnja pomoã za vsa-
kega bolnika, drugi so razkladali o starki, ki Ïivi pet ur
od tistega kraja in sicer visoko v hribih in je zagovorila
dekleta, ki ga je piãil gad v roke, tako spretno, da je ostal
strup brez posledic, da se je dekle omoÏilo in ima zdaj
Ïe pet zdravih sinov.

Neka suha, stara Ïenska je pri‰la, prosila vina in kru-

ha in rekla: »Mlad moÏ naj izpuli bolnici pet las. Tistih
pet las naj stisne v kepico, zvrta koruzno zrno in jih
vtakne vanjo. Poi‰ãe naj mladega petelina, ki ‰e ni bil
nikoli med koko‰mi, in ãe petelin pozoblje zrno, bo va‰a
hãi ‰e zdrava, ãe pa noãe, jo spravite z Bogom in z ljud-
mi!«

Konjederka je bila takega mnenja: »Îena ima bolne

Ïivce. Natrgajte kopriv, slecite jo in jo z njimi tepite! To
bo pomagalo!«

Padar je rekel: »To je du‰evna bolezen! Ali kaj vam

pripovedujem? Vi ste tepci in poberite se!«

BES

BELA VRANA

Vse kriÏem je ‰lo, mnenje preko mnenja. Nekaj va-

‰ãanov — med njimi AndraÏ — pa se je za hrbtom sme-
jalo.

»Kdo je ‰e bolan, kaj?«
»Ona, no, in — hahaha!«
»Mi vemo, mi vemo!«
»Ne pregre‰ite se, bratci, ne pregre‰ite se, hahaha!«
»Pst!«

BES

BELA VRANA

metje so pravili Orlu, da Ïivi deset ur hoda proti

jugu sredi gozdov starec, ki Ïge oglje in tudi prero-

kuje o bodoãnosti ali pa ugane take stvari, ki bi ostale
ãloveku skrite do sodnega dneva. Organist, ki je iskal
pomoãi na desni in levi, se je skoraj odpravil na pot, na-
vezal v culo bra‰na, poprijel palico in priãel v zgodnjem
jutru deseturno hojo proti jugu. DrÏal se je znamenj, ki
so mu jih opisali, vod in potokov in gozdov in jas, dokler
ni proti veãeru zagledal pred sabo stolpca dima, ki se je
dvigal nad zelenimi bukovimi vrhovi. Krenil je v tisto
stran in stopil kmalu na zeleno gozdno planoto, kjer je
stala zakajena in nizka koãa.

Joj, kako je bil star tisti starec, ki se je oglasil v ãrni

veÏi! Z nogami je ‰aral po tleh, roke so mu bile kakor
izjedene in tudi obraz — prav kakor oglodan. V ãeljus-
tih ni bilo davno veã zob in kako globoko pod ãelom so
leÏale drobne in zelene oãi!

»Kaj bi rad?« je vpra‰al starec, zaka‰ljal in se po‰arál

bliÏe.

BES

BELA VRANA

»Prinesel sem vam Ïganja, pravega domaãega tropin-

ca, prinesel sem klobas in tudi kruha za prigrizek,« je
rekel organist. »Bog daj dober veãer!«

Orel je odlagal po klopi ob steni in starec je mrmral:

»Ta hoãe kaj doseãi, boÏja milost se pa ne doseÏe z Ïga-
njem in klobasami! Niã ne bo, niã ne bo!«

»Nisem prinesel za plaãilo, za pozdrav sem prinesel!«

je dejal Orel, a starec je mrmral naprej: »Ta ima grdo, ta
ima zelo ãrno vest in nekaj hudega je storil! Plah je in
boji se, kar se pozna po govoru!«

Organist je stal med vrati, starec se je ‰aral do klopi,

si vlil na jezik kaplje Ïganja, cmokal in poizku‰al, segel
dalje po klobasah in jih ogledal in podi‰al nazadnje ‰e
kruh. Nato je vpra‰al: »Kaj si napravil, kar po pravici
povej!«

»Jaz niã!« je odgovoril organist. »Takole je: Ïena mi je

zbolela, pa ji nobena zdravila ne pomagajo! Zaradi nje
sem pri‰el!«

Starec ga je peljal v nizko zakajeno in zapra‰eno izbo,

vso zametano s starinsko ropotijo. V kotu med dvema
oknoma je stala velika gajba in v njej je zaskovikala ãrna
sova. Skozi majhna okna je prihajal gozdni zrak, ki je bil
tako hladen, da je ãloveka zeblo.

Organist je pripovedoval o Ïeni in starec je poslu‰al.

Ko je bilo pripovedovanja konec, je starec ‰e nekaj ãasa

BES

BELA VRANA

premi‰ljal in rekel tole: »Noãoj ne bo‰ hodil naprej! Jutri
pa, ko se zdani, se bo‰ vrnil proti domu.«

Ko se je storila noã, je priÏgal starec oljnato svetilko in

jo pozneje, ko se je pokazala luna, takoj upihnil. Za ve-
ãerjo je prinesel od nekod izza hi‰e kozjega mleka in
kozjega sira, jedel sam in dal organistu, po jedi je molil
roÏni venec in zlezel na peã.

Orlu je bila za prenoãi‰ãe na razpolago gola klop, po

kateri se je sicer iztegnil, vendar ni vso noã zatisnil oãe-
sa. âakal je, da bi kaj izpregovoril starec, ali ta je legel in
obenem zasmrãal v trdo in zdravo spanje. Po gajbi je
frfotala sova in od ãasa do ãasa skovikala. Ker so bila
majhna okna odprta, so jo ãule druge svobodne sove,
kriãale na ves glas okoli bajte in frfotale med okni.

Zjutraj je prinesel starec zopet kozjega mleka in rekel:

»Tvoja Ïena ima nekaj na du‰i, ãesar ti ne bo sama ni-
koli povedala. Sam bo‰ pa izvedel od nje tako-le.«

Starec je pripovedoval tiho in hripavo, spremil orga-

nista do prvega debla zunaj bajie, mu ponudil svojo iz-
jedeno roko in odka‰ljal nazaj v ãrno domovanje.

Orel je nadaljeval naglo svojo pot in premi‰ljal o ãud-

nem nasvetu samotarskega starca. Zopet je hodil do ve-
ãera in pri‰el domov zapra‰en in truden.

Pri Ïeni ni bilo njene matere, paã pa dekla. To je Orel

kmalu odslovil in ko se mu je zdelo, da Ïena trdno spi,
se je splazil po prstih v svojo podstre‰no izbo, vzel tam

BES

BELA VRANA

petrolejsko svetilko, zvil okoli nje iz mehke Ïice nekak-
‰no ogrodje, napel po njem rdeã papir na ta naãin, da je
svetila luã znotraj in sijala skozenj kriãeãe in Ïivordeãe.
Vse to je nesel poãasi v pritliãje, postavil v veÏi na tla in
se stihotapil v sobo, kjer je leÏala Ïena. Poslu‰al je naj-
prej pri vratih, potem je stopil po prstih bliÏe, pridrÏa-
val sapo, se sklonil popolnoma k njenemn obrazu in zo-
pet poslu‰al. Prepriãan je bil, da spi, ali iz previdnosti je
stal ‰e dolgo ob vratih. Nazadnje je od‰el in se vrnil z
rdeão luãjo. Nesel jo je k postelji, drÏal jo nad Ïeno tako,
da ji je sijala naravnost v obraz in sicer dolgo ãasa, in
naposled bolj zapovedal kakor zaprosil: »V imenu Boga
Oãeta in Sina in svetega Duha! Reãem ti, Ïena, povej
tisto, kar ti leÏi na du‰i!«

Ana je vzdihnila, nagnila glavo vznak, a se ni prebu-

dila.

Organist je gledal huje in tudi stroÏe govoril: »Zakli-

njam te pri svetosti kriÏa svetega, Ïena, reci mi, kaj ti leÏi
na du‰i!«

Ana je jecnila v sanjah in priãela polagoma odpirati

oãi. Organist je prebledel, pihnil luã, strgal z nje papir in
jo postavil v kot ob peãi.

»Kdo je bil tukaj?« je vpra‰ala Ïena, se dvignila v po-

stelji in se ogledovala po sobi.

»Jaz — tvoj moÏ!« je rekel organist.

BES

BELA VRANA

»Kaj je sijalo po sobi?«
»Luã! Slaãil sem se!«
»Ali ni matere?*
»Ne!«
Legla je nazaj in tudi organist se je razpravil in legel.

Drugi dan je ‰el k Ïupniku, da mu pove vse po srcu: Po-
izkusili so vse. Molitev, boÏja pot, zdravila, vraÏe — kaj
je to pomagalo?

Dan je bil ãemeren in pust, kmetje so se bili vrnili s

polja, ker je bilo priãakovati vsak ãas deÏja. Hodili so
okoli hi‰, pogovarjali se na daleã in prena‰ali seno, na-
stelje, prazne kose in poljsko orodje.

Na hodniku v Ïupni‰ãu, kamor je bil pri‰el Orel, je

bilo prijetno hladno. Vrata v Ïupnikovo sobo so bila na-
lahko priprta in dobro je bilo ãuti pogovor, ki se je raz-
predal v sobi med Ïupnikom in kaplanom. Organist se
je bal, da bi ne motil, in zato je sklenil poãakati zunaj.
Sedel je na klop.

»Gospod Ïupnik, kako se vam zdi n. pr. tole: Neki ãlo-

vek je gledal vse Ïivljenje samo na to, kako bi si poglo-
bil in ukrepil moã svojega mi‰ljenja. Tako rekoã telova-
dil je s svojimi mislimi kakor telovadec s telesom. Znal
jih je strniti, znal jih je razbiti, njegova volja je postala
bru‰ena, rekel bi, pravo orodje!«

»Ne razumem, ne razumem!«

BES

BELA VRANA

»Zakaj ne? Kaj je tu nerazumljivega? Ali ste premislili

kdaj daljno in neznatno zvezdo, ki izÏarja svojo svetlo-
bo, svojo energijo na milijone in milijone nebe‰kih milj?
Ali ste prispodobili z njo kdaj na‰o glavo? Glejte, kak‰na
energija misli je v njej, kak‰na moã volje! Kaj ãudnega
torej, ãe izÏarja to energijo in moã na sobitja, ãe ta vi‰ek
sile deluje nevidno na kateri koli predmet v na‰em vidi-
ku?«

»Ali ãemu vse to, ãemu?«
»Ali ‰e niste nikoli k sebi Ïeleli ãloveka, ki mu je bilo

to nemogoãe? Glejte, vse to lahko doseÏete z voljo in s
silo, ki sem vam je ravno opisoval. Zberite svoje misli,
strnite jih, napnite svojo voljo — in zaÏelena oseba je
pred vami! Za‰umi pred vrati, vstopi v beli halji, sede
nasproti vam v naslanjaã in se z vami pogovarja!«

»Nehajte, pojdite v svojo sobo in umirite se!«
Izza priprtih vrat je pri‰el kaplan, se prestopal dolg in

bled po hodniku in izginil za vrati svoje sobe. Organist
je vstal, potrkal in stopil pred Ïupnika.

»·e ti?« se mu je Ïupnik izmuãeno zaãudil, sedel za

svojo mizo in vzdihnil.

Orel je ostal tik vrat, priãel govoriti o bolni Ïeni, o ne-

sreãi, ki ga je zadela in ki noãe od njegove hi‰e, razlagal
vedno hitreje, za‰el v nekak visok diskant in se ãudno
lovil in podil z besedami, kakor bi veã ne mogel nehati.

BES

BELA VRANA

Îupnik je zbledel, stresel se je, skoãil pokonci in se

divje razljutil:

»Kaj hodite nadme? Poberite se vsi skupaj, izginite

zlodeji!«

BES

BELA VRANA

noãi od enajstega do dvanajstega oktobra je vstal
v organistovi hi‰i nenaden vri‰ã, loputanje z vrati

in copotanje bosih nog po veÏi in stopnicah.

Orel se je prebudil, dvignil in podprl glavo in naglo

pomislil: Pri Ïeni je spala mati. Kaj bi bilo?

Planil je na noge, hitel po temnih stopnicah v pritliãje

in tam zadel na Ïenino mater, da ga je zabolelo.

»Kaj se je zgodilo?«
»Ane ni!« je zakriãala. »Zadremala sem malo, pa je v

tistih trenutkih izginila!«

Orel je priÏgal luã in se ogledal spodaj po spalnici.
»Okno je odprto!« je videl in se vznemiril.
»Torej skozi okno je u‰la!« je zahripala mati in tekla

klicat sluÏinãad. Pri‰li so vsi, hlapci in dekle in pastir in
odpravili so se po vasi in okolici, da najdejo gospodinjo.
Tudi Orel je ‰el, ali zunaj se je nagibala proti jutru jesen-
ska noã, vsa napolnjena z gosto meglo, ki je obteÏavala
ãloveku celo dihanje, nikar ‰e gledanje. Poleg tega je bila
tema kakor v rogu. Nebo je bilo Ïe veã dni zapovrstjo

BES

BELA VRANA

oblaãno in ljudje so priãakovali sneg. Pred sabo je ãlo-
vek dalje segel kakor videl.

Iskali so vsi skupaj do poznega jutra, vraãali so se mo-

kri od megle domov, se zana‰ali drug na drugega in ãa-
kali, kdo poreãe, da jo je na‰el ali vsaj videl. Vest o Ani-
nem begu je romala po vasi od hi‰e do hi‰e in kmalu jo
je iskala vsa vas.

Okoli poldne je pritekel na va‰ko cesto Ïupnikov pas-

tir, se ustavljal, dopovedoval ljudem in zopet hitel dalje.
Pravil pa je tole: »Jo Ïe imamo! Na‰li smo jo! Jaz in hla-
pec Tone sva jo potegnila iz Mraãnice, iz tolmuna. O-ja!
Pod orehom leÏi za Ïupni‰ãem.«

Ljudje so drli skupaj, Ïupan je pri‰el, obãinski pisar in

neki oroÏnik, ki je drÏal pu‰ko v rokah in gledal okoli
sebe, kakor bi se bal ali sramoval mnoÏice.

Ana je leÏala bleda, skoraj siva pod orehom. Trepal-

nice je imela na pol pove‰ene, a oãi same kalne in zvrn-
jene vznak. Gornje zobe je ti‰ãala v spodnjo ustnico in
izraz obraza in rok je bil tak, kakor bi oprijemala in
drÏala nekaj teÏkega, njeni moãi neprimernega.

Streletova mati je priletela z izbuljenimi oãmi, diha-

la na kratko in se ãudno zadevala in opotekala ob kmete
in kmetice, ki so stali v gruãah okoli in okoli. Ko je pri‰la
do hãere, je zakriãala, iztegnila roke in padla preko mrt-
vega trupla, kakor bi jo vrgli zvi‰ka. Takih prizorov se je
bilo nabralo veã in navzoãne Ïenske so priãele splo‰no

BES

BELA VRANA

jokati. Tudi otroci so povzeli za materami in ãuden, ne-
navaden vri‰ã se je dvigal izza Ïupni‰ãa in se ‰iril po vasi
in po praznih njivah, senoÏetih in gozdih, ki so leÏali
pod sivo haljo puste in hladne jesenske megle.

Orel je pri‰el do ogla, zagledal mnoÏico, postal za

nekaj trenutkov in se vrnil pobit in upognjen nazaj v
vas. ·el je v svojo podstre‰no izbo, se vanjo zaklenil,
hodil nekaj ãasa iz kota v kot, sedel na nepostlano po-
steljo, zopet vstal in hodil in zopet sedel. Opoldne je
zvedel, da so prenesli Ano v mrtva‰nico in jo tam pre-
oblekli v suho ãrno obleko. Tudi zdaj ‰e ni od‰el iz hi‰e,
paã pa se je napravil na pot zveãer, ko je po vasi vse
utihnilo.

Temno je bilo tako kakor prej‰njo noã. Med hi‰ami,

po poljih in njivah je leÏala vlaÏna jesenska megla in
redkokje jo je prodirala bledordeãa luã va‰kega okna ali
svetilka va‰ãana, ki je svetil in pregledoval okoli hleva ali
shrambe.

Orel je ‰el za hi‰ami in kmalu pri‰el do cerkve, ki je

stala na gornjem koncu vasi in sredi pokopali‰ãa. Mrt-
va‰nica je bila zadaj in se ti‰ãala bele in visoke zidane
ograjo. Prostor v njej je bil nizek, vlaÏen in mrzel, stene
zaradi vlage ãrne, sicer starinske in debele kakor v sta-
rove‰ki trdnjavi.

Ana je leÏala vznak na podolgovati in klopi podobni

mizi. Pod glavo je imela blazino, v rokah kriÏ in po ãelu

BES

BELA VRANA

in temenu ji je bil nekdo poloÏil ãrno ruto. Pri nogah je
stala posoda z blagoslovljeno vodo in oljkovo vejico in
na vsako stran je gorela po ena visoka cerkvena sveãa.
Za vrati je sedel va‰ki reveÏ, ki je povsod straÏil mrliãe.
Rekli so mu âoã in star je bil kakor zemlja.

Organist je pokropil, stal dolgo ob nogah in strmel

nekam v vlaÏni in ãrni strop, potem sedel na klop, oprl
komolce ob kolena, podprl s pestmi obraz in strmel ne-
premiãno v umazana in kamnita tla. Domislil se je, da je
leÏalo na tej dolgi mizi Ïe mnogo mrliãev, ali samih ta-
kih, ki niso imeli doma, da bi jih prenoãil zadnjo noã. In
ob tej misli se mu je skrãilo srce, zabolelo ga je v glavi in
prsih in ob‰la ga je globoka in resniãna bolest. Ko je od-
‰el starec iz mrtva‰nice in priãel hoditi zunaj za steno
gori in doli, je rekel organist: »Ako me ãuje‰, ako je ‰e
kje tukaj tvoja du‰a, odpusti mi! Saj vidi‰: mi smo vsi
nori! Oo! Mi vsi, mi vsi, mi smo te imeli radi!«

Tiho je bilo vse; plameni sveã so se pripogibali in dvi-

gali, zunaj so polglasno odmevali koraki ãuvarja mrli-
ãev, v bliÏnjem zvoniku se je oglasila od ãasa do ãasa ura
in sekala v meglo in noã, kakor da bi ji bila zoprna, da bi
jo hotela razbiti in razpoditi.

Okoli enajste ure so se pojavili poleg starãevih kora-

kov ‰e drugi redkej‰i in glasnej‰i. Nekdo je prihajal in
kmalu se je upognila na pragu predolga in v ãrno suknjo
zavita mo‰ka postava. Bil je kaplan.

BES

BELA VRANA

Organist ga je spoznal, zravnal se je na klopi in ga po-

zdravil. Kaplan je pokimal, pokropil mrliãa, pokleknil na
umazani kamen, prekriÏal roke na prsih, sklanjal glavo
in dolgo in nepretrgoma molil. Nato je vstal in se obrnil
k Orlu:

»Ah,« je rekel, »morda je bilo vse to zaman, morda

vse brez pomena.«

»Kaj?« je vpra‰al organist.
»Molitev!« je dejal kaplan. »Morda je njena du‰a tu-

kaj, poglej, tukaj na moji dlani (kaplan je iztegnil golo
dlan proti Orlu), morda sedi na moji rami, morda se drÏi
mojega lica ali tvojih las? Kdo to ve? In morda ni nikjer
te du‰e, sploh nobene du‰e! Nemara konãa smrt na‰e
Ïivljenje tako kakor bilko na polju: pade, segnije. Kdo to
ve? Kdo pride iz krajev in ãasov onstran Ïivljenja in nam
bo to povedal? In ãe ni tam niãesar veã, kdo naj pride?«

Organist je gledal in izku‰al razumeti; kaplan je govo-

ril mehko kakor Ïenska.

Zunaj so odmevali ‰e vedno ãuvarjevi koraki in v zvo-

niku je udarjala ura polnoãi.

Kaplan je sedel tik organista in govoril: »Glej, ako bi

zdaj ena od teh du‰, katerih telesa so bila pokopana v
stoletjih na tem pokopali‰ãu, ako bi ena stopila do naju,
lahko bi bilo nama. Vedela bi in povedala bi vsem lju-
dem vsega sveta: to sva ãula, tako je! Ali tako?«

BES

BELA VRANA

Kaplan se je zamislil. Gledal je v Anin sivi obraz in se

ãez dolgo ãasa oglasil.

»Ali si jo ti ljubil?« je vpra‰al.
Organist je zakril z rokami obraz in se zopet naslonil

na kolena. Odgovoril je: »Kako bi je ne? Ljubil sem jo!«

»Ali ni potem hudo?« je stavil novo vpra‰anje kaplan

in organist je ãudno zajokal in zahripal: »Peãe, peãe,
kako to peãe!«

Kaplan ga je naenkrat objel in ga poljubil v zdravo in

rjavo lice: »Dober ãlovek si, ne sovraÏim te … Kako to
peãe, peãe! In kdo je kriv, kriv? O — mi vsi trpimo, mi
vsi se muãimo, da!«

Vstal je, se nenadoma zresnil in od‰el v noã. Kaj je

Orlu ostalo od njegovih besed, kak‰ni vtiski, kak‰ne
misli, kak‰ni spomini? Mimo njega je beÏalo vse kakor
sapa in jasno pred njim je stala le ozka miza, kjer so
leÏala dozdaj trupla va‰kih uboÏcev, zdaj pa je poãiva-
la zadnjo noã svojega zemskega bivanja njegova Ïena,
pred njim so gorele visoke cerkvene sveãe in s ‰e huj‰im
plamenom je Ïgala vanj zavest, da je Ana mrtva, da je to,
kar gleda pred sabo, pravo njeno truplo in da je vse to
resnica, sama resnica.

âuvar se je vrnil, sedel za vrata, priãel roÏljati z roÏ-

nim vencem in rekel: »Zunaj je priãelo sneÏiti!«

Organist je vstal, pokropil Ano in se priãel od nje ‰e-

petaje poslavljati: »Zbogom za vselej … ali po smrti se

BES

BELA VRANA

zopet vidimo, snidemo se … Bog ti daj mir, Anica, naj ti
ne bo teÏka zemlja … Anica …«

Od‰el je med grobovi kakor pijan. Spotikal se je, pri-

jemal za lesene in Ïelezne kriÏe, gledal topo in rosno
predse, kakor bi niãesar ne videl.

Ceste se je bil Ïe prijel sneg in ãudno se je vtisnil vi-

jugasti sled organistovih stopinj.

BES

BELA VRANA

oleti nekoã je ‰el Orel po opravkih na nekoliko od-

daljeno Ïelezni‰ko postajo in do‰el AndraÏa, ki je

hodil isto pot. V pomenku sta kmalu dospela na svoj cilj
in opravila svoje posle. Poãakati sta hotela iz vsakdanje
radovednosti tudi na vlak, ki je imel vsak ãas pripuhati
na postajo, stopila sta k ograji iz smrekovih koliãkov, se
nanjo naslonila in gledala po Ïeleznih tirih, koder so
hodili Ïelezniãarji in delavci. Zadaj za njima se je zaãul
ropot voza, ki je drdral naravnost proti postaji in bil za-
vit v ogromen oblak belega prahu. Ko se je voz ustavil in
se oblak razkadil, se je organist naglo zasukal, snel z gla-
ve klobuk in se obenem priklonil. Tudi AndraÏ je storil
tako.

Iz koleslja je stopil Ïupnik, se iztegnil do voznika, mu

nekaj po‰epnil in od‰el v postajne prostore. Zadaj na
vozu je sedel kaplan, podpiral z desno roko glavo in gle-
dal v drugo stran. Bil je suh in bled in ãlovek bi mislil, da
ima jetiko. Vsa njegova zunanjost, njegovo vedenje, iz-
raz njegovega obraza — vse to je delalo na opazovalca
vtis, da se za nikogar veã ne meni, da ne opaÏa tik sebe

BES

BELA VRANA

ne Ïupnika, ne voznika, ne organista, ne AndraÏa in ne-
mara tudi te postaje ne in vse njene okolice.

Îupnik se je vrnil, pri‰el do voza in rekel kaplanu po-

sebno vljudno: »Prosim, pojdiva.«

Kaplanov obraz se je izpremenil. Poãasi je vstal, zle-

zel z voza in se oprijel Ïupnikove roke. Zdaj se je ogle-
dal, in kak‰en je bil njegov izraz! Brada se je nekoliko
povesila, ustne na pol razprle, oãi so se raztegnile in
ãudno bodle in iskale okoli sebe. Tudi s prosto roko je
priãel zamahovati, noge so se ohlapno majale v kolenih,
tilnik je bil tako nerodno upognjen, da se ni videl za
suknjo samo beli ovratnik, temveã tudi velik kos srajce.

»Poglej!« je rekel AndraÏ in bu‰il soseda. »Le dobro

poglej!«

»Îalostno, Ïalostno!« je kimal Orel. »Kako je to Ïa-

lostno! Bolan je, jako bolan!«

»Le dobro poglej, pa tudi malo premisli zraven!« je

pomembno pripomnil AndraÏ.

Od desne strani se je prikazala lokomotiva, puhala in

ropotala in se naposled med rezkim ‰umenjem ustavi-
la. Îupnik je ti‰ãal in rinil kaplana po stopnicah v kupé
in kmalu sta oba izginila za ãrnimi in ozkimi vrati. Vlak
je zaÏviÏgal in se odpeljal.

Na poti proti vasi je rekel AndraÏ Orlu: »Zdaj si men-

da Ïe vse skupaj pozabil — tiste svoje homatije. No,
stvar se je ‰ele danes prav za prav konãala. Vsaj meni se

BES

BELA VRANA

tako zdi! Ta (AndraÏ je pokazal s palcem nazaj v smer,
kamor je odpeljal vlak) je piskal tudi zraven na svojo
pi‰ãalko!«

Orel je ‰el dolgo molãe dalje, potem pridrÏal nekoli-

ko korak in uprl oãi v AndraÏa. Vpra‰al ga je: »Ali ti ve-
ruje‰ v Boga?«

»Kako ne!« je dejal AndraÏ. »Vse tako, kakor me je

mati nauãila: v Boga Oãeta, Boga Sina in Boga sv. Duha!
Kadar me baba ne razjezi, tudi molim. Pa kako bi ne!
Vsak pameten ãlovek dela tako, ker nihãe ne ve, kaj bo
z njim po smrti!«

»Pa kako more‰ potem govoriti, da je ,on’ piskal na

pi‰ãalko?« se je ãudil organist.

»Pa ,on’ ni Bog, on je ãlovek, kakor vsi drugi, kakor ti

in jaz! O Bogu ne bi rekel jaz, da piska v ljudskih stva-
reh tudi zraven na pi‰ãalko, niti sumil ne bi! Pa jaz sem
veren ãlovek in se bojim Boga. âe me zbudi ponoãi
grom in tresk, se prekriÏam … No, vidi‰!«

»Ali,« je ‰e vedno oporekal organist, »vendar ni tako!

Ve‰, kaj je duhovnik?«

»âlovek, ki pripravlja na‰o du‰o za bolj‰e Ïivljenje na

drugem svetu!«

»Vsak duhovnik je posveãen. Na njem so nevidni ali

teÏki blagoslovi, ki ga povzdigujejo nad nas navadneÏe.
On je namestnik boÏji!«

BES

BELA VRANA

100

»Ali vendar ãlovek: rojen je iz Ïenske kakor ti. Kri mu

teãe po Ïilah kakor nama, tako je!«

Molãe sta nadaljevala pot in Ïe skoraj v vasi je rekel

organist: »Ti, sosed in va‰ãanje sploh mislite in govori-
te neumnosti. Saj to ni tako, priseÏem ti, ãe hoãe‰! Mi-
sel, bolezen, nesreãa — to pade na ãloveka kakor senca.
Kdo se more braniti, kaj? Ali ni tako?«

»Haha!« se je zasmejal AndraÏ. »Torej taka je ta stvar!

Ti ne verjame‰!«

»In ne bom nikoli verjel, niti mislil. âe so bili vzroki,

so bili drugi vzroki, daljni, ki ne ve‰ zanje ne ti, ne jaz.
Ali ãe so bili, se bodo nekoã razjasnili, ker pride vse na
svetu enkrat na dan!«

»Samo prave oãi je treba imeti!« je rekel AndraÏ, po-

meÏiknil in se nasmelinil. »Zdi‰ se mi pa tak, kakor Rib-
niãan, ki so mu povedali, da je njegov izgubljeni konj v
levi dolini, pa ga je ‰el iskat v desno! Haha! Sicer pa: kaj
se meni vse zdi! Vroãina me peãe in kuha in tukajle je
tista hi‰ica, kjer se pravi pri Gu‰tinu. Ali bi ne stopila na
kozarãek?«

»Petek je!« je rekel organist v drugih mislih.
»Prav zato! Ne ve‰, kam bi se dal! Dolgãas, vroãina in

takole! Kar stopiva!«

Stopila sta in sedla na vrtiãu za ãrno in izprano mizo

pod ko‰ato jablano.

Gu‰tinka je prinesla pijaãe in pila sta.

BES

BELA VRANA

101

»Kaj bo‰ pa zdaj napravil?« je vpra‰al AndraÏ. »OÏe-

ni se, kaj pa hoãe‰!«

»Ne!« je dejal organist» »Kaj bi rekla pokojnica!«
»Niã! Nima ãasa, haha! Ti si se je dobro ubranil, da bi

se je jaz tako! Ali moja, to je Ïila! Da! Niã drugega ne
kakor Ïila! Zanjo ni bolezni!«

»A!« se je ogorãil organist. »Ne govori tako!«
»No!« se je pomiril AndraÏ. »Kaj sem mislil? To so

besede, same besede, kako pa! Ali Ïivljenje je pri meni
vendarle hudo. Od koder pridem in kadar pridem, ved-
no isto: rega, rega, rega! Misli‰, da je meni prijetno, pre-
tepati koga in ‰e zlasti Ïensko? A — ni res! To je zoprno
— ali kaj hoãe‰? âe reãe‰, ãe zakolne‰, niã ne pomaga!
Udariti mora‰, pa je! Kako sem jaz vselej sam nase ne-
jevoljen, kadar jo pretepem! ·e sebe bi, reãem ti! Ali ná!
Pomagaj si, ãe si ne more! To gre, vidi‰, vse tako naprej:
rega, rega, rega — brez konca! Znorel bi, ãe bi je ne usta-
vil, ali ne?«

AndraÏ je pil in modroval dalje.
»No, na tvojem mestu bi se ‰e oÏenil, na svojem ne!

Raj‰i se dam Ïiv zakopati, da! Ali ti si ‰e mlad in ima‰
rad Ïensko in potrebuje‰ jo. Kaj bo‰ letal ponoãi za nji-
mi kakor skovirji za sovami? To je za fanta, za norega, a
ne za moÏa, za gospodarja! Kajpada! Kar mora biti,
mora biti!«

BES

BELA VRANA

102

AndraÏ je hitel piti, Orel pa se je zamislil. Zdaj torej

naj bi priãel zopet vse od kraja. Izbiranje, snubitev, Ïe-
nitev, zakon, kaj bi rekli ljudje, Anini star‰i, njene sestre?
Mudilo se mu je, kako se mu je mudilo, haha!

Rdel je v obraz deloma od moãnega vina in deloma

zaradi nenadnih misli, ki so se mu obraãale po glavi.

»Îenska, zopet Ïenska, ali ne?« je rekel predse in se

prijazno nesmehnil. »Ali mora biti, to je res!«

AndraÏ se je bil Ïe malo napil in priãel je govoriti o

spominih: »Kadar sem zapel na vasi pred tridesetimi
leti, na veãer vãasih:

Dekle je na pragu stala,
svetle zvezde pre‰tevala.

(AndraÏ je zatresel svoj ogromni bas, da se je jablana

zganila), kadar sem, vidi‰, ej, pa se je odprlo marsikatero
va‰ko okence! Dobro je, da molãijo bele kamrice, dobro
je! Ali zdaj, da bi bil vdovec, ne bi me zmotila nobena.
âvrst sem ‰e, to je res, ali raj‰i vraga v zakon kakor Ïen-
sko! Vero sem izgubil vanjo, to je!«

Popoldne se je nagnilo in pri‰le so mimo grabljice,

sama mlada, ãvrsta kmeãka dekleta z grabljami na ra-
mah. Vse so se smejale, ‰alile, nagajale druga drugi in
zadaj za njimi je tekla Strojarkina Tina. Ko je zagledala
Orla in AndraÏa, se je takoj ustavila, obrnila obraz v
drugo stran in ‰la poãasi mimo vrtiãa. Njene bose noge

BES

BELA VRANA

103

so bile majhne in moãne in na lahki letni obleki je bilo
videti vsak gibljaj mladega in brhkega Ïenskega telesa.

»Ta bi bila!« je dejal AndraÏ in se nasmehnil.
Organist je vstal, da bi jo bolje videl, in gledal ‰e dolgo

za njo po cesti. Ko je sedel nazaj, se je smejal sam sebi.

»O tejle bi pa rekel,« je kimal hudomu‰no AndraÏ,

»da bo tekel vsak sin oãetu po tobak, brÏ ko bo rojen!
Haha! Tole vzemi!«

Orel je gledal kvi‰ku in mislil in mislil. Po jablani je

za‰umel veter, iz dimnika tik slemena se je dvignil pro-
sojen in neÏen stolpec dirna, se zvil po dolgem in od-
beÏal, po cesti je beÏala pred psom koko‰ in kokodaka-
la. AndraÏ je poãasi praznil ãa‰o in ob koncu mlaskal z
jezikom in pritiskal na usta svojo ‰iroko in Ïuljavo dlan.

âez dolgo je dejal organist. »Bomo Ïe videli, kaj nam

prinese Ïivljenje, bomo Ïe videli!«

»Bomo, bomo!« je kimal AndraÏ. »Kako bi ne?«

BES

BELA VRANA

104

Trije meseci

Maj

oã je modra in topla. Ta toplota se vali po njej ka-

kor morje. Zelena bilka se ziblje in koplje v njem,

roÏa sanja in kima s pove‰eno glavico, mak maje svoje
veliko rdeãe oko in tudi jaz ga ãutim. V mojih prsih se
obraãa vroã val hrepenenja. Moja notranjost je ‰ir‰a ka-
kor svet. Obzorje ne vidi obzorja, zvezda mojega neba
ne vidi odseva v jezeru moje du‰e.

Po dolgih stezah sredi ‰irokih polj sem pri‰el do

golobnjaka svoje golobice in Ïe sem trkal in naslanjal
lice na hladno steklo njenega okna. Da bi me videla,
draga, hitela bi odpirat! Poglej, za trak sem vtaknil dva
teÏka rdeãa nageljna, klobuk sem potegnil po strani na
oãi in svoje poglede sem priÏgal z ognjem vroãega kopr-
nenja. He, moj smeh bi ti zaigral do srca! Izpod ãrnih
brk se mi svetijo beli zobje, kakor bi jih bil izbrusil
noÏar. In moja rjava polt je gladka, mlada in mo‰ka. To
je dovolj, da ti je lahko Ïal, golobica. Bodisi, da ne vidi‰
mojo klene in gibke postave, mojih ‰irokih prsi in pleãa-
tih ram in mojih krepkih nog, ki udarijo pred te v zem-
ljo, kakor bi se vanje vkovale.

BES

BELA VRANA

105

Murni so odpeli. Dolgo, dolgo so sedeli pred luknja-

mi v travi in vabili ãrne neveste. Oni med makom so
hvalili svoje gladke Ïivotke in svoje dolge ãrne brke, a
oni med p‰enico so kriãali v noã, kako dobro je njihovo
srce, kako topli so njihovi objemi in s kako mehko tra-
vo so postlali svoje domove. In ãrne neveste so drhtele
med travo in poslu‰ale. Sapo so pridrÏevale, niso se
upale ganiti. A pesem je bila silnej‰a in silnej‰a in noã
lep‰a in lep‰a. Na nebu vedno veã zvezd, luna vedno
bolj zlata in val temine, ki je zibal roÏe in bilke, zmerom
gorkej‰i. Za rjavo krtino se je zganila prva in lezla oprez-
no in varno med tisoãerimi bilkami, koreninicami in lis-
ti. Pod ‰irokim listom zelenega trpotca se je premakni-
la druga, zlezla nanj in pogledala s svojimi ãrnimi oãmi
okoli. O kaka krasota je to ‰iroko polje, kopajoãe se v
zlati meseãini! O kaka veliãastnost je zbor ãrnih go-
spodov, ki pojo in vabijo in se ne utrudijo! Zlezla je med
bilke in poãasi po vseh ‰estih kobacala svojo srameÏlji-
vo pot. BliÏe in bliÏe je petje in zdaj naenkrat so se za-
strmele vanjo debele mo‰ke oãi in dolgi brki so se izte-
gnili proti njej. ·e dvakrat, ‰e trikrat se je oglasil ãrni
moÏ in v velikem zboru je utihnil prvi pevec. Vse kriÏem
se majejo bilke in roÏe po ‰irokem polju in pevci izgi-
njajo iz glasnega zbora. Samo ‰e tam v sredi kliãe peto-
rica in tam na meji zveni dvoje glasov. A kje sta ta dva
klica, da jih naenkrat ni? A kje je peti iz sredine, a kje je

BES

BELA VRANA

106

ãetrti, a kje so ostali trije, ko je nenadoma ravnina na
‰irjavo in daljavo tiha in mirna?

LeÏem v travo, prekriÏam roke pod glavo in gledam v

nebo. Tam iz grmovja na meji se ‰e utrga glas slavca, ki
ne more zaspati; zagolãi, zagostoli in preneha. Tik sebe
ima gorkoperno slavuljo in vedno in vedno ãuti, da ji ‰e
ni vsega povedal. Spoznava, da ‰e ni v svoji pesmi dovolj
poveliãal njenega draÏestnega in gracioznega kljuna, da
‰e davno ni opel vse lepote njenih drobnih in svetlih oãi,
podobnih dvema zrnoma ãrnega prosa. Njegova pesem
ne zmore razodeti, kako lahek je let in utrip njenih meh-
kih in Ïametnih kril, kako ljubek in topel je njen sivi
koÏu‰ãek in kako sladke in vdane in presrãne so njene
kretnje. Tu zopet zagolãi in zopet zagostoli v noã. Ma-
homa ga spreleti zavest velike sreãe in nova pesem za-
kipi iz njegovega grla. Vtakne glavo pod perut in ‰e ga
mami prelesten spomin. Med vejami skrit je videl sla-
vuljo, ko si je umivala v potoku svoje tenke noÏice. In
dvigne zopet glavo in zagolãi. A tam daleã v gozdu kraka
vran. Budi se iz spanja in kraka in kraka. Njegov glas je
‰irok in moãan, ho, kakor bi zagrãal medved, rjavi kos-
matin. A vseeno je krhek, mehak in poln ãustva. Tudi
vran je na‰el zvesto in ko‰ato vrano.

Vse zvezde gorijo nocoj in vse gledajo vame. MeÏi-

kajo mi in se smejejo. Vidi se, da se smejejo, a ker so
tako daleã, gre teÏko do mene njih zvonki smeh. Vide-

BES

BELA VRANA

107

le so, da sem zaman trkal in da leÏim pred zaprtim go-
lobnjakom A kaj mi hoãe va‰ posmeh? He, koliko veã
sem jaz kakor ve?

Srebrnka, ki meÏika po‰evno nad mojo glavo, pravi,

da to ni res. Ona je mogoãna, ona ima pod sabo ves svet
in se po njem ozira.

»Pol ga ima‰,« pravim jaz, »samo pol!«
»Vsega imam!«
»Moj brat je v Ameriki, pa mi reci, ãe ga vidi‰!«
»âez pet ur ga bom videla. Z Ïelezno svetilko pojde v

rov, poznam ga!«

»Kaj pa, ãe ti ga zagrnejo oblaki, hoho?«
Srebrnka meÏika in se smeje. »Vendar,« pravi, »ven-

dar je ona veã od mene!«

In oglasi se zlatka, ki sije proti jutru in je veãja kakor

druge.

»Ti, ãrviãek zemski, kaj se pa ‰opiri‰? Giedala sem

tvoje rojstvo in tudi tvoj grob bom videla. Bila sem Ïe
takrat tu, ko je bil na zemlji prvi ãlovek, in kdo mi pove,
ãe ne bom ‰e takrat, ko ne bo nikogar veã!«

»A utrne‰ se lahko ‰e ta hip. Svetla ãrta se pokaÏe za

teboj, to bo ves tvoj spomin; izgine‰ med svetovi.«

»Kaj bo‰ ti veãen? V primeri z mojim Ïivljenjem ni

tvojo dalj‰e kakor stopalo mravlje.«

»Ali moj duh ostane. Vse, kar napravim velikega, bo

Ïivelo tudi po moji smrti.«

BES

BELA VRANA

108

»A jaz, ki sem videla prvega ãloveka, bom videla ne-

mara tudi zadnjega. Tudi va‰a dela propadejo v nes-
konãnost.«

In mahoma poseÏe v besedo s severne strani zelenka.
»To je od sile,« misli ona, »da se zemski prah prere-

ka z nebe‰kimi zvezdami!«

»Ho, poglej jo zadirljivko! Vzela se je z mrzle strani,

srepo ãuka izmed trope bledic in oporeka moji ãlove‰ki
ãasti. Misli, da nisem jaz, ãlovek, niã. Jaz, ki nosim v sebi
srce, duha, misli, sanje, domi‰ljijo, ki premikam hribe in
izravnavam doline, ki so mi pokorne skrivnostne moãi
neba, ki sem vzel iz rok Prometejevih ogenj in ki sem
vzel blisk iz oblakov, da mi sluÏi kakor hlapec! In jaz, ki
se razvnamem v ljubezni in uÏivam slasti Ïivljenja, ki
nima‰ ti, zelenka, o njih pojma. Poglej, tukaj zraven v
belem golobnjaku spi moja golobica. Jasna je, visoka in
sladka in njene ustne so slaj‰e kakor med, ki se cedi po
Indiji Koromandiji, in njene oãi so kakor dva Ïiva mur-
na, a njene grudi kakor neznane lilije iz devete deÏele. O
mrzla zvezda praznih prsi, ali sluti‰, kaj se pravi poteg-
niti klobuk po strani na oãi, zatakniti za trak dva teÏka
rdeãa nageljna in ukati preko polja k dekletu v vas? In
kaj je maj in kaj vonjava roÏ in vsa ta lepa in ‰iroka maj-
ni‰ka noã?«

In zdaj se razkaãijo vse zvezde in meÏikajo in se paãi-

jo. No, dobro vem, da se smejejo, ali glej, Ïe jim je kazen

BES

BELA VRANA

109

za petami. Luna bledi, ker sluti sonce, ki naznanja svoj
prihod izza visokega gorovja. Njena luã, Ïe prej slaba in
tiha, se umika s polj in holmov, srebrnke Ïe ni veã, zlat-
ka medli in zelenka izginja jezno in hladno. Njiva se
oÏivlja in iz njenega naroãja leti ‰krjanãek visoko pod
nebo.

Mi vsi, mi vsi, mi vsi, pravi, bomo ‰e dolgo Ïiveli. Pri-

‰lo bo ‰e mnogo, ‰e mnogo pomladi, razcvetelo bo ‰e na
milijone in milijone roÏ, ozelenelo bo ‰e neskonãno tra-
vic in mi vsi bomo ‰e dolgo Ïiveli. O, kako lep je rdeã
mak, ki ziblje svojo Ïareão glavo sredi Ïitnega polja, o
kako lepa je roÏa zlatica, ki gleda iz p‰enice, o kako pre-
krasna je jablana, ki je cvetela kakor ogromen ‰opek na
parobku njive, kako veliãastna je lipa, ki se ko‰ati sredi
pota in zeleni in cveti, a v njej ‰umi marnih ãebelic ve-
liki roj! Îe ÏviÏga kobilar po najvi‰jih smrekah, Ïe se
vozi nebe‰ki car v svoji moãi in gorkoti preko vedrega
neba. Vse, vse dije in klije, plevice Ïgole in skrivajo son-
cu svoje ãrne oãi in svoja bela lica. A mi, a mi fantje pre-
pojemo dni in noãi, mi se v sreãi premetujemo, veseli-
mo se in ukamo, ko je toliko roÏ in toliko zdravja. Na‰e
prsi so kakor Ïive skale, a kakor iz Ïivih skal studenci,
kipi iz na‰ih prsi Ïidana volja. Îivi, Ïivi, Ïivi, spomlad
Ïivi, sonce Ïivi, roÏa in plevica Ïivi, mladost in veselica!
Mi vsi, mi vsi, mi vsi bomo ‰e dolgo, dolgo Ïiveli.

BES

BELA VRANA

110

Sonce je prilezlo izza vrhov, in strahota, kmalu bo

zmoglo to, ãesar se ni posreãilo vso noã ne luni ne zvez-
dam. Poiskalo me je s svojimi Ïarki in oblilo me je vse-
ga s svojo toploto. O koliko svetlobe je razlilo po zem-
lji, o koliko! âe bi bil orjak od zemlje do neba, pa bi vzel
lopar kakor pleãa Triglava in bi jo plal od jutra do mra-
ka, vsak dan od jutra do mraka bi jo razmetaval kakor
cestar beli sneg, pa je ne bi razplal.

Îe me je pregnalo z mojega leÏi‰ãa. Vstal sem in odu-

kal bom, koder pojo ‰krjanãki nad zelenimi stezicami.
Ho, in tu v oknu si, golobica zaspana, in zdaj poglej dva
teÏka nageljna, ki sem jih ‰e sinoãi ukral v tvoji gredi in
jih zataknll za trak, poglej moje vÏgane oãi, mojo drz-
nost poglej, ki se ti smejo iz mojih ble‰ãeãih zob, vsega
me poglej, ko stojim pred tabo zdrav kakor gora, klobuk
potegnjen po strani na oãi in ‰irokopleã in moãan. In
zdaj glej za mano, ko zavijem preko njiv. Ko me Ïe ne
bo‰ veã videla, bo‰ ‰e ãula, kako ukam v svojo vas in
kako se ne bojim ne hudirja ne skovirja. In povem ti, da
se vrnem jutri in da ne jenjam prej, dokler se ne razcvete
krona najine ljubezni.

BES

BELA VRANA

111

Oktober

rno je prazno strni‰ãe in po njem brije sapa. Naglo
pride mrak, naglo se umika sonce, ki se nam je iz-

neverilo in gleda na‰ kraj s hladno ljubeznijo goljufive
maãehe. Gore se izgubljajo v temini, oblaki hite pod
ostrimi zvezdami kakor ãrne in jadrne barke in pod nji-
mi lete ptiãi z dolgimi nogami in dolgimi vratovi, z
ukrivljenimi perutnicami in odprtimi kljuni. Vse popol-
dne so letali nad vasjo, zdaj so se pomaknili za streljaj
naprej in kriãe nekje visoko pod ladjami oblakov. Kliãejo
zateglo, kliãejo obupno in spra‰ujejo za pot.

»Kam, kam pelje cesta, ki beÏe po njej oblaki, kam,

kam drÏi pot skozi preseke daljnih planin, katera deÏe-
la je to, ki Ïari onstran sneÏnikov v rdeãi Ïerjavici in
kak‰ni kraji so tam, kjer je zasijala luna?«

In kriãe in kriãe in letajo v ogromnih krogih nad

na‰im prostranim poljem. Ne umejo jih ljudje, ne razu-
me jih njiva, ki leÏi prazna in ‰iroka pod njimi, ne razu-
mejo jih ne zvezde ne oblaki in tudi ne bistra vodica, ki
kaÏe odsev njihove spla‰ene jate. A smreke tam za po-
lji se nagnejo v tisto stran, kamor hiti sapa, iztegnejo
vrhove in zajeãe v loÏnih in globokih vzdihih.

BES

BELA VRANA

112

»Zdaj pride mrzli ãas, zima nas stisne, o, da bi mog-

le iz tal, da bi se vlegle poãez pod oblake in da bi zamah-
nile z vejami kakor s perutnicami in poletele z vami, pti-
ce, z vami, oblaki, v kraje pomladi in cvetja!«

E, srce, ne govore tega smreke, ne kriãe tega ptice, ki

se vijejo v ãrnem curku preko temine! Tvoj glas je to, ki
te je sram, da bi priznalo sredi mo‰kih prsi nemo‰ko bol
in polaga‰ besede v vrhove smrek, v kljune neznanih
vodnih ptic in nevidna krila sap, ki se pode nad jesensko
krajino!

Za rdeãim zastorom njenega okna ‰e tli privita luã,

ona, ãrnogledka in visokostaska, ‰e ãuje, ‰e sanja in ‰e
ãaka. Tostran pota in tostran njenega zelenega vrta stoji
voz sena in nanj sem zlezel, legel na prsi in se zagledal
v malo okno.

Vse je prazno, le sapa ‰u‰ti, le ptiãi kriãe v daljavi, ali

kaj je vranu, da je planil v pla‰no samoto, kaj ga je dvig-
nilo iz gostega okrilja gozda, da tepe s krili po sivi te-
mini, da odpira kljun in kliãe z raskavim in drhtavim
krikom v noãno zapu‰ãenost?

»Kra-kra — kje si druÏica, kam ta je nesla perut z ne-

vernim drugom? Hrapavo je mojo grlo, ãrna in trda je
moja postava, ni miline v mojih oãeh, presrepe so mi,
glejte, in premo‰ke, ali tudi za ãrnim perjem, tudi za
ostrim kljunom bije srce, ki se topi v ãustvu, in hripavo
grlo pozna bolest, ki ga davi in du‰i. Kra-kra, kje je po-

BES

BELA VRANA

113

mlad, kako je minila, kako mi teãe ãas brez ljubezni,
kako mineva Ïivljenje brez sreãe! Kra-kra — ne morem
te pozabiti in vsi dnevi moji prejdejo v mukah.«

Leta vran, premetuje se na levo in desno, navzdol in

navzgor, a tam pred mano se svetlika rdeãi zastor nje-
nega okna …

In ko Ïe ni veã ptiãev v vi‰ini, ko izgine vran in po‰u-

meva le ‰e sapa z velim listjem, ki se premetuje po ko-
lovozni poti in po meji, za‰u‰te koraki, prikaÏe se drob-
na postava izza ogla, plazi se do okna, ti‰ãi se bele ste-
ne kakor senca in potrka rahlo na malo ‰ipo. Nenadoma
izgine luã, kakor bi jo odnesel dih noãi. Okno za‰kriplje,
glava se prikaÏe v njem, temna Ïenska glava in roke,
mehke in dobre in vroãe se iztegnejo in ovijejo okoli
vrata neznatne sence.

»Zdravstvuj mi, du‰a, ves dan srce poslu‰a, kdaj se

stori veãer, da k tebi pride po sreão in mir.

Zame veã roÏe ne cveto, zame veã ptice ne pojo, dru-

ge sreãe zame ni, kakor ti zreti v zveste oãi.«

In tam iznad polja zopet privihra vran in zopet kriãi

in kraka o svoji teÏki boli.

Zlezem z voza tiho in oprezno in grem pod njim in se

Ï njim pogovarjam. »âemu,« pravim, »vran, ãemu tvoj
jad? Ne pristoji ti!«

»Kra-kra,« kriãi vran, »ne pristoji mi in da bi bil tra-

va, bi ga izkljuval, in da bi bil solza, bi ga izpil, in da bi

BES

BELA VRANA

114

bil kamen, bi ga dvignil do neba, letel Ï njim na ‰iroko
morje in ga spustil v njegovo globoko dno. Ali jad je ne-
viden, prime se duha in oba obolita in grizeta in kljuje-
ta.«

Vseeno, vran, ãemu govori‰ otroãje in Ïensko, ko si

ves ãrn in hripav in mo‰ki in ko gleda‰ srepo in trdo.
Haha!

»Kra-kra,« kriãi vran in frfra, »kaj bi ne krakal, kaj bi

ne krakal, kaj bi ne frfral, ko ne vem, kje je moje mesto!
Kam naj letim, kateri gozd je moj, katera vera je prava,
kje je moj dom!«

BeÏi, beÏi mi izpred oãi, o ãrni vran, nevreden svoje

ãrnine, nevreden svojega osornega glasu, svojih srepih
oãi in svojega trdega kljuna! Leti, leti izpred mene, ti
dekli‰ki, ti otroãji vran!

Ho, glejte jih, tam gredo fantje na‰e vasi, preko polja

gredo in jaz zavriskam trikrat: nizko, srednje in visoko.
In vsi mi odvriskajo, osmero in ‰e veã grl. In zavriskam
drugiã: nizko, srednje in visoko in v drugo mi vsi odvris-
kajo. Zdaj smo se spoznali. Oni mene in jaz njo, ker vsi
smo fantje iz ene vasi. PribliÏam se, stopim v njihovo
sredo, razprostrem roke, primemo se okoli vratov in
gremo dalje skozi mraãno in oblaãno jesensko noã.

»Huj, imamo ga. Pri tvoji vasuje!« pravi Jernaã.
»Huj, pojdemo ga ãakat, ãe ti je prav in pokaÏemo

mu, kje je najkraj‰a pot v njegovo vas!« govori Jure.

BES

BELA VRANA

115

»Huj,« obljubi Matej, »Ïe tri dni je tega, kar me srbe

dlani, noãoj si jih popraskam.«

âemu, mislim jaz, ãemu meni vsi fantje? Kaj nisem jaz

sam orjak, kaj bil je treba pomagaãa? Konja sem udrÏal,
ko se je pla‰il in tudi bika se nisem zbal in podivjanega
vola sem zgrabil za roge in mu zavil glavo, da je poklek-
nil!

In zdaj zapojemo in na‰a pesem gre preko polja, pla-

va do vasi in skozi okna in stene prodre v bele ãumna-
te, kjer leÏe va‰ka dekleta, drÏe roke pod ãrnimi lasmi,
gledajo v mraãni strop in mislijo na nas.

Loãimo se in sam grem po drugi poti na polje. Grem,

grem in Ïe ga vidim od daleã, ki se vraãa od njenih ust
in z njenih prsi. Glej ga suhega fanta, si mislim in sme-
jem se predse, glej ga drobnjavca, ki je ovil njene debe-
le ãrne kite krog svojih neÏnih prstkov. Glej ga junaka,
ki je ‰ibek in sladak uÏugal vroãi in pekoãi ogenj njenih
oãi.

Sreãava se. — »Od kod?« ga vpra‰am.
Spozna me. Kako je tenak, kako je neÏen!
Z roko seÏe do ãela in prsti mu trepeãejo. Obstoji in

me gleda bled in prepadel, a jaz prekriÏam roke na hrb-
tu, vzboãim svoje ‰iroke in skalaste prsi in se mu sme-
jem: haha!

»Nje se usmili,« pravi, »zanje te prosim. Ne poderi

njenega srca!«

BES

BELA VRANA

116

Njegov glas se trese in v grlu se mu lomi in zaletuje.
»Ali kaj govori‰ stvari, ki te zanje nihãe ne vpra‰a?!«

pravim jaz. »Vedeti hoãem le od tebe, ali je ta sapa tis-
ta, ki prina‰a na‰im njivam sneg in na‰im potokom led
in ãe so ptiãi, ki so kriãali noãoj‰njo noã nad na‰im po-
ljem, tisti povodnjaki, ki imajo dolge noge in kratke klju-
ne, ali tisti, ki imajo kratke noge in dolge kljune? In o
tem sem se hotel posvetovati s teboj, kak‰na bo p‰eniã-
na Ïetev, ãe bo zima brez snega in samo burjasta in
suha?«

In grem dalje in ga pustim na samotni poljski stezi.

BES

BELA VRANA

117

Februar

kozi gostilni‰ko okno gledam zimo, ki ple‰e zunaj v
sneÏnem meteÏu. Burjo sli‰im, ki smuka sneg s

streh, ga nosi v belih oblakih ãez ravnino in ga odklada
pod daljnim klancem. In ko leti nad vasjo, zavija s tu-
leãim glasom kakor jata volkov, ki so Ïiveli nekoã v na-
‰ih hostah.

»Hu, hu, ni skednja, da bi ne beÏala skozenj, ni hi‰e,

da bi ne na‰la vanjo ‰pranje, ni tako trdno zbite rakve,
da bi ne ‰vignila mimo desk. Ni obleke, ki bi varovala
pred menoj, in ni koÏe, ki bi ne segla skozi njo do kos-
ti. Igle nosim s seboj, dolge in tanke igle in Ï njimi vba-
dam in ‰ivam. ·ivam lica deklet in ‰ivam vele prsi star-
kine.

Hu, hu, beÏi, starec, da te ne vrÏem preko groba. Nad

ãem se jezite, kaj vas je razkaãilo, otroãiãki moji? Tu so
moje igle, tu so!«

In v hi‰o stopi harmonikar Trobencelj in se ‰ali. ·e

nikoli ga ni zeblo tako v pete, pravi, kakor ga zebe da-
nes, ko je pozabil doma nogavico, v kateri ima denar.

Jaz pa sem se zagledal v kozarec, ki stoji poln pred

menoj. V njegovem dnu se utrinjajo drobne srebrne is-

BES

BELA VRANA

118

krice, lete na povr‰je in izginjajo kakor zvezde na jas-
nem nebu.

Pijem, pijem vino rdeãe, ker so taka lica moje ljube,

ker so Ïareãa njena usta, ker je ona vsa vroãa in Ïgoãa in
zdrava in mlada. Po Ïilah mi teãe vroãi sok, hiti mi v gla-
vo, ple‰e mi po prsih in ves divji sem in poln Ïelja in
poln Ïivahne domi‰ljije, ki postavlja predme njeno rde-
ãe obliãje in njeno telo, kipeãe v lepoti in zdravju.

Pijem, pijem vino ãrno, da se spomnim njenih las, ki

so temni, kakor bi jih barvala hudourna noã, da se zmis-
lim njenih oãi, ki so kakor dva ãrna zublja, plahutajoãa
v zorni svet, nasprotujoãa soncu in njegovi Ïarjavi.
Opleti se me, noã hudourna, uÏgi me, ãrni sonãni Ïar, da
zgorim v tvojih plamenih!

Pijem, pijem, da bi se omamil. In jad pade iz srca ka-

kor kamenje in Ïalost kane iz njega kakor debela solza.
Pozabim trpljenje in bolest, ki rasteta iz spoznanja, da
me ljuba neãe, kakor grenki pelin iz vrtne grede. In po-
zabim mnogokaj in ves sem vesel in kimam k harmoni-
ki, ki poje iz Trobencljevih rok.«

»Hejsasa, rejsasa,« poje, »ãemu prazen obraz, ãemu

Ïalost v srcu in mraz, ko nam teãe tisti ãas, ki ga ne bo
nikoli veã pri nas! In preteãe nam, naj bo vesel na‰
hram, naj bo strupen in sam, o, vseeno preteãe nam!
Primi deklo, glej, ki nese mimo tebe svoje zdravje, pol-
nogruda je in moãnostasa, kot bi jo skovali kovaãi, taka

BES

BELA VRANA

119

je! Ujemi pastirico, ãuj, ki ‰vigne mimo s svojo prepro-
sto pesmijo in s svojim ãrnim pogledom. Hejsasa, rejsa-
sa, ne izbiraj, temveã grabi na desni in levi.«

Noãe vame prava volja, pijem, kakor bi pljuskal Bog

vino v hladno skalo. In vstanem in grem daleã iz vasi na
holm in od tam gledam nazaj na koãe in hi‰e in na cer-
kev, ki stoji sama sredi pokopali‰ãa. Zapojo zvonovi.
Najprej se oglasi veliki kakor gospodar z debelim in sil-
nim glasom.

»âujte, ãujte!«
In za njim se razklepeãejo mali trije in ‰ãebetajo na

daleã in blizu, da je danes svatba, da se poroãi moja
dekle s fantom iz daljne vasi. Da ima skrinjo risano in
pisano, da ima v njej obleke, ki je ne raztrga niti mati,
niti devet njenih hãera, da ima v njej ‰umeãe rute, zele-
ne in rdeãe kakor spomladanski travnik, ko je razcvetel
po njem mak in se je razgorelo nad njim sonce. In da sta
tisti dve kobili, ki imata rdeãe in bele in modre trakove
v grivah in v repu in ki vleãeta divji in penasti ko‰ato
balo, njena last, in da so v skrinji veliki srebrni tolarji in
rumeni cekini, potuhnjeno Ïdeãi v usnjati mo‰nji, skri-
vajoãi dnevu obraz v strahu, da bi se jih ne prijelo son-
ce.

Poãijo pi‰tole, zapojo fantje, zazvonãkajo sani in dol-

ga vrsta jih drvi proti cerkvi. Kam je obrnil vranec ne-

BES

BELA VRANA

120

vesto, kaj je potegnil preko grobov? Proã, bedasta misel,
na‰a pot gre v Ïivljenje!

Svetega Petra je predramil tru‰ã in hru‰ã, stopil je na

oblak in ukazal snegu, naj preneha. Tisto tam, kar je za-
Ïarelo izmed oblakov, to je njegove ‰tole sijaj, njegove
palice svit. In sveti Peter gleda.

»âujte, ãujte,« ponavlja veliki zvon in mali klepetajo,

da bo imela nevesta tudi deset parov svetlega obuvala,
petdeset parov modrih nogavic, da priÏeno za njo dve
leti starega junca, da pripeljejo kravo Dimo in dvanajst
ovac in ‰est kozic, ki imajo mleko za bolnike. In dvajset
koko‰i prineso, vseh dvajset ãopastih, ãrnih in belo pi-
kastih in med njimi petelina, velikega, da zoblje z mize
in ima rdeão roÏo kakor otro‰ka dlan. In dva bela golo-
ba v znamenje ljubezni.

Preko belega polja leti in drvi ãrna zver, to ni ãrna

zver, to je Sultan, njen pes, ki se mu mudi v cerkev.

Nepretrgoma gostole zvonovi in okoli cerkve pokajo

zamolklo pi‰tole. A v zraku zavija burja in se smejo.

»Hu, moj rep je ko‰at kakor pavji,« pravi, »in jaz sem

ptica kakor pav, ki plahuta z ostrimi perutnicami nad
tabo. Iz repa si izderem najdalj‰o in najtanj‰o iglo in ti
jo potegnem skozi srce.

Hu, v kljunu drÏim mraz kakor kaplje strupa in z le-

denim krempljem ti razgrebem prsi in kanem v srce.
Sram je mene ptice, zasmehovati tvojo mo‰ko bolest.«

BES

BELA VRANA

121

âemu, mislim si, burja, tvojo tuljenje, kje je bolest,

povej, kje je beseda, mi reci, ki sem jo Ï njo zaznamoval?
S holma gledam svatbo, kakor dela sveti Peter, ki se mu
sveti izza oblaka srebrna palica in zlata ‰tola. In zvonove
poslu‰am, ki ‰ãebetajo naprej in naprej o dveletnem
juncu, o kravi Dimi, o dvanajstih ovcah in o ãopastih
koko‰ih. Zdaj obraãajo vozniki sani, svatje prihajajo iz
cerkve, a jaz imam oãi kakor kragulj in vidim nevesto, ki
je stopila z Ïeninom na prag.

»Îivela, Ïivela,« ji kliãejo in mahajo s polhovkami

svatje in tudi jaz kriãim s holma preko doline: Ïivela, Ïi-
vela!

Kako je lepa, enaka zori, ki jo opeva pesem, enaka

roÏi, ki jo rodi zelena vigred! Njena lica so kakor na‰ega
vina kri, njene oãi in njeni lasje kakor ãrnina na‰ih go-
ric. A njene grudi, moj Bog, kakor dvoje Ïlahtnih jabolk
v gra‰ãinskem vrtu. Njen pas, vidim ga, kako je tenak in
bela roÏa, devi‰ka mirta v temini njenih las se trese.

Vriskajo vsi in vriskam ‰e jaz. In grem v vas in vidim

njenega oãeta, grãavega starca, ki stopi k meni, se mi
zareÏi v obraz in udari po rami.

»Tebe bi bil hotel, pri moji veri!« zakriãi in se zakol-

ne.

»Pa mi daste drugo!« mu odgovorim.
Gleda me, meri me, v‰eã mu je moja postava in sko-

mizgne z ramama.

BES

BELA VRANA

122

»Da bi bil zate vedel prej, pa bi imel tudi drugo.«
»Pa vi ste ‰e hrast, imate jo lahko.«
In starec dvigne napeto koleno in udari po njeni s

‰iroko dlanjo.

»Kupil jo bom, za hudirja! ·e noãoj pogledam tam za

vasjo v luÏo in ujamem, ãe ‰e plava kaj po njej!«

Sivec zavriska in gre na svatbo, a pi‰tole pokajo in

zvonovi pojo. Obrnem se k njim in jim pravim:

»Zvonite, zvonovi, oznanjajte sreão, veselite se!«

BES

BELA VRANA

123

Îandar StruÏnik

jutraj na dan sv. Jurja je bilo, ko je korakal Ïandar
StruÏnik po ravni dolenjski cesti proti Bukovãam.

Semenj je bil tam, po vseh cestah, ki vodijo tja, so pri-
ganjali kmetje Ïivino, se kriãaje pogovarjali, vihteli dol-
ge leskove ‰ibe in sklepali Ïe spotoma kupãije.

Lepo jutro je bilo. Sonce je Ïe vstalo, spomladansko

sonce, nekako mlado mehko in ljubeznivo. Skoraj pla-
ho se je dvigalo od hribov navzgor, bojeãe je boÏalo lica
in oãi, kakor dekle, ki prviã ljubi. Vso krajino je obseva-
lo, vse Ïe izorane njive, vse griãe in holme, ki so priãen-
jali vnoviã zeleneti. Davno je Ïe skopnel sneg, ni bilo
hude zime, nenavadno kmalu je pri‰la spomlad v deÏe-
lo. Drevje je zelenelo, Ïe se je odpiralo po njem belo
cvetje, prve spomladanske roÏe so poveãini Ïe odcvete-
le. Tako zgodaj je ‰e bilo, ‰ele majnik se je bliÏal, a ãlo-
veku se je nehote dozdevalo, da prehaja pomlad v pole-
tje, da bo morda Ïe jutri, po jutri‰njem vsa natura pre-
nasiãena moãnih in soãnih temnozelenih boj.

Îandar StruÏnik je drÏal z levico za roãaj svoje dolge

in svetle sablje, ki se je svetlikala v soncu, gledal enako-
merno predse po sejmarjih, hiteãih mimo tu in tam v

BES

BELA VRANA

124

tropah in z dolgimi palicami v rokah in tu in tam go-
neãih visoko in sloko Ïivino. On ni mislil na spomlad, ni
se ozrl po dolini in hribu, ki sta se priãela ogrinjati v
nove in sitopisane obleke. Vseeno mu je bilo, naj bo zu-
naj spomlad ali meglen jesenski ãas, naj se natura raz-
Ïivlja ali umira, samo da so bile ceste suhe, da ni pripe-
kala po njih prevelika vroãina in da ni zavijala prehuda
burja in iskala popotnikovih kosti.

Visoke postave je bil, moãan in ko‰ãen, ãrnih las,

ãrnih oãi, ãrnih brk pod nosom in v lica zagorel in rjav.
Resen je bil v svojom govorjenju in vedenju in vsi vlaãu-
garji, pretepaãi, goljufi in beraãi tistega okraja so imeli
pred njim najveãji strah. Samo njegovo ime je bilo tre-
ba izgovoriti in Ïe je bil pretep konãan, Ïe je pustil tat
sredi pota svoj plen in se je izgubil v temi in go‰ãi, Ïe je
od‰epal stari in sitni beraã v svojo revno kolibo. Tuja je
bila StruÏniku ‰ala, tuje mehko ravnanje. Fanta, ki se je
pretepal, je vrgel ob tla kakor krepelo, tatu, ki ga je za-
saãil, je uklenil, da so mu odrevenelle roke, sitnega be-
raca je pahnil s poti kakor muho. In kdor se je branil,
tistemu se je godilo huje. Tistega je uklenil z verigami,
da mu je gledala kri izpod nohtov, tistega je pretepel,
kakor mlatiãi p‰enico. Znano je bilo to vsem maloprid-
nim in zato so se ga bali kakor nezgode.

Troje brhkih deklet je prehitelo StruÏnika, zdaj so ‰le

ba‰ pred njim, moral je videti lepe mlade in kipeãe Ïivo-

BES

BELA VRANA

125

te, moral je videti, polna, drzno zaokroÏena meãa, ki so
se ob hoji enakomerno stresovala. No, komaj jih je videl.
Ni mu bilo do deklet, zanj je bila sluÏba in on zanjo. En-
krat — v davnih ãasih, vojak je bil takrat — tedaj je imel
dekleta. Neumno, zelo sme‰no mlado punco z velikimi
mehkimi prsmi, s ‰irokimi boki in s ãrnimi nagnitimi
zobmi. Ponoãi se je z njo sestajal in ponoãi razstajal,
sram ga je bilo nje, nikoli je ni ljubil.

Pozneje, ko je postal Ïandar, se mu je obesila nekoã

krog vratu mlada natakarica. V Novem mestu se je to
dogodilo v priljudni krãmi, kamor je zahajal ob dolgih
in prostih zimskih veãerih. Okrog boÏiãa je bilo, menda
natanãno na sv. veãer, ko sedi vsakdo med svojci, ob-
navlja spomine in je ves dober in blag. Njegovi tovari‰i
so imeli svoje ljudi, vzeli so dopuste in so ‰li v domaãe
kraje preÏivljat vesele praznike. A on, ki se ni spominjal
ne oãeta ne matere, ki ni imel ne doma ne svojcev, je ‰el
v krãmo, pil vino in ãital po ãasopisih o zvitih tatovih in
goljufiji.

Prazna je bila tisti veãer gostilni‰ka soba, ãisto sam je

sedel v kotu ob belo pregrnjeni mizi in srebal cekinasto
vino. Tu in tam so se zaãuli iz veÏe koraki, duri so se
odprle in v sobo je stopila mlada in lepa natakarica Ela.
Polukratko krilo je nosila, vitek je bil njen stas in obraz
droben in zami‰ljen. Obstala je sredi sobe, stopila do

BES

BELA VRANA

126

okna, odgrnila zastor in gledala na temno cesto, prib-
liÏala se mizi v kotu in vzdihnila.

»Ali ne greste vi nikamor nocoj?«
Mogoãe se je tresel njen glas — StruÏnik ni opazil.
»Ne grem,« — je rekel.
»Sveti veãer je,« — je povedala in StruÏnik se je

poravnal na stolu.

»Ali vi noãete domov?« — je vpra‰ala.
»Nimam doma! Tudi star‰ev ne in ne bratov ne ses-

tra!«

Njen in njegov glas sta se me‰ala v ãudno harmonijo.

Po prazni in prostorni sobi sta se izgubljala v odmevih
in zdelo se je, kakor bi se lovila in istoãasno odbijala pod
nizkim in ponekod vijugastim stropom.

»Jaz tudi nimam nikogar —«
Stavka ni konãala; izzvenel je, kakor nenadoma raz-

trgan.

»Niã hudega, ãe nima ãlovek star‰ev, kadar doraste!«
StruÏnik je gledal v nasproten kot, poãasi je vzel iz

Ïepa cigaro in ji odgriznil konico, ne da bi premaknil
oãi.

Ela je sedla.
»Vi me ne razumete!«
Vsa rdeãa je bila v lice, nepriãakovano je zajokala.
»Kaj pa je?« — se je zaãudil StruÏnik.
»Rada — vas — imam!«

BES

BELA VRANA

127

Tako teÏko in naporno je govorila, kakor srednjeve‰ki

muãeniki, ki so morali posili lagati.

»Kaj vam pride na pamet?«
StruÏnik se je zasmejal ostro in rezko, a ona je slonela

na mizi in jokala.

»·e otrok ste, gosposki ste in neÏni. — Kaj hoãete z

menoj?«

·e enkrat se je zasmejal, nato je bobnal s prsti po mizi.
»Nisem gosposka, s kmetov sem doma, samo obleka

ni kmeãka. Tudi dvajset let sem Ïe stara!«

Ela je jokala, StruÏnik se je drÏal na smeh in bobnal s

prsti po mizi. Nazadnje mu je pri‰lo na pamet, da je iz-
tegnil desnico in dvignil njeno glavo. Tako velika je bila
njegova dlan, da je zakrila skoraj ves njen obraz.

»Mehka lica imate, kakor gosje perje. Lahko vam bo

dobiti fanta!«

In vnoviã mu je pri‰lo na um, da hoãe njega in zasme-

jal se je na ves glas. Kaj hoãe z njim ta otrok, je mislil, ti
slabotna punca, ki je videti, kakor bi ‰ele pred dnevi
ostavila materine prsi! Mlada je in neumna, sanja se ji in
blede, pravo Ïivljenje ji je ‰e tuje kakor Amerika. V rdeãe
vrvice se je najbrÏ zagledala, ki preprezajo njegove prsi
ob veãjih slavnostih, najbrÏ v zeleno se izpreminjajoãe
perje na klobuku, ki vihra v vetru in se izteza zadaj pre-
ko ozkih krajevcev.

BES

BELA VRANA

128

StruÏnik se je poslovil, kakor se poslavljajo ljudje od

otrok in opustil tisto krãmo. Nikoli se ni domislil na
otroka, ali ãez mesec dni, ãez dva meseca mogoãe ali ‰e
veã, se je dogodil neprijeten sluãaj.

Menda je bila jesen, po tistem kratkem drevoredu, ki

se je ‰iril pred oroÏni‰ko posiajo, je odpadalo listje, dro-
ben deÏ je pr‰il, nekako v sredini med ãrno se svetlika-
joãimi vejami starega kostanja je pomeÏikavala slabot-
na brleãa petrolejka. Veãer je bil, okna nasprotnih hi‰ so
odsevala v medlordeãi luãi, od redko kod je pritavalo
copotanje korakov, pribliÏalo se, oddaljilo in utihnilo.

StruÏnik se je vraãal truden in izmuãen z dolge poti

proti domu. Pred sabo je gnal uklenjenega potepuha, ki
ga je zasaãil v go‰ãi pod Gorjanci, speãega v senci z uk-
radeno gnjatjo pod glavo, s prigoljufanimi novci v Ïepu
in s tujo obleko na sebi.

Izza drugega, tretjega kostanjevega debla je stopila

temna in tesno zavita Ïenska, nenadoma je stala tik
StruÏnika in se ga oklepala z rokami krog vratu, kakor je
bil: s pu‰ko na rami in s torbo na hrbtu.

»Kaj! — Stran! — Kdo!« — je togotno vzklikal StruÏ-

nik in se izmotaval iz objema, obstal je in tudi uklenje-
ni potepuh se je ustavil in gledal nazaj.

»Jaz sem Ela,« — je govorila Ïenska, — »jaz vas ne

morem pozabiti, jaz sem sku‰ala na vse naãine, ni mo-
goãe, jaz umrjem tako, jaz se uniãim kakor koli!«

BES

BELA VRANA

129

»Otrok bedasti, jaz sem v sluÏbi. Kaj ti pride na pa-

met, kaj poãenja‰ neumnosti, kaj sanjari‰ po temi, iz-
trezni se, pojdi spat!«

Jezen je bil StruÏnik, govoril je v eni sapi; hipoma je

odstranil njene roke, potisnil jo je na stran in zakriãal
nad potepuhom, ki je slonel ob kostanjevem deblu in se
drÏal na smeh. Drug za drugim sta od‰la s ‰irokimi in
trdimi koraki.

Na obeh straneh ‰iroke cesarske ceste, ki pelje skozi Bu-
kovãe, so stali beli sejmarski ‰otori. Reka ljudi, pome-
‰ana s konji in voli in vozovi, se je pomikala po sredini,
vse kriÏem je kriãalo, vse kriÏem ponujalo in kupovalo
in priganjalo. Zadaj za trgom se je ‰iril prostor za pro-
dajanje Ïivine, pijani me‰etarji so se drli tam, natezovali
kupcem in prodajalcem desnice, stiskali jih skupaj, tolkli
po njih, hvalili in grajali in kleli kakor hripavi vragi. Tam
na voglu, kjer se kriÏa deÏelna cesta s cesarsko, tam so
se resno sprli. Dolgi Jure izpod Tr‰ke gore je Ïe nateza-
val svoje suhe in z redkimi raznobarvnimi in debelimi
kocinami porasle ustne, Ïe je stiskal suhe pesti in jih
vihtel nad svojo razmr‰eno in podolgovato glavo, kre-
pelo je ugledal na tleh in ga je naglo pobral.

»Kaj! — Sakrami‰! — Ti bo‰ goljufal Zoretovega Julãe-

ta iz Novega mesta, ti gnida podgorska, ki ima‰ manj
moÏganov kakor moje bolhé!«

BES

BELA VRANA

130

Suh kmetiãek, ki mu je stal nasproti, je zmerjal prav

tako, sukal je po zraku drobne in ãrne pesti in gledal,
kakor bi imel strup v oãeh. Zoretov Julãe je stal na sre-
di, z levico se je upiral ob Juretove prsi in z desnico v
kmetiãkove, ti‰ãal oba narazen in se pri tem smehljal, da
so bila njegova debela lica ‰e bolj rdeãa kakor po nava-
di.

»StruÏnik gre!« — je rekel nekdo, »Ïandar!« mu je

javil drugi. Zoretov Julãe je napravil resen obraz in izpu-
stil, kmetiãek je zaka‰ljal, stopil k paru svojih volov in
poravnaval verige, me‰etar Jure je vtaknil roke v hlaãna
Ïepa, ‰e bolj zategnil svoje razvleãene in slinaste ustne
in pljunil po tieh.

»Kaj pa kriãi‰?« — je zaklical vanj Ïandar StruÏnik in

Jure je pogledal vstran in pljunil v drugo.

»Hek,« — je dejal in skomizgnil z ramami, — »govo-

rimo! Ljudi dosti, vsekriÏem se dere, treba kriãati, ãe se
hoãe‰ pomeniti!«

StruÏnik ga je pomeril od vrha do tal, Jure je gledal v

tla in nekak‰na rumenordeãa barva se je razlila po obra-
zu med njegovimi raznobarvnimi kocinami.

StruÏnik je od‰el poãasi dalje, pred njim so govorili

sejmarji mirneje, za njim so se razvnemali v novem og-
nju in se pogajali in prepirali.

Ko je odzvonilo poldne, so se priãeli razgubljati iz sej-

mi‰ãa, pred tr‰kimi krãmami so privezovali Ïivino, sami

BES

BELA VRANA

131

so posedali za dolge nepregrnjene mize po nizkih in
zakajenih tr‰kih gostilnah, kadili cigare in pili dolenjsko
vino. Tu in tam so sedele med njimi Ïene z izpodveza-
nimi krili in do polovice napolnjenimi ko‰arami na ko-
lenih. Silile so vanje, vlekle jih za rokave, trgale jim ko-
zarce od ust in kmetje so se jih otresavali kakor komar-
jev.

»Kaj dela‰, Matija?« — je vpila prva in druga je vlek-

la ko‰ãenega kmeta za brke, dolge kakor vlakna in silila
raztogotena vanj: »Voli bo‰ zapil, ves dom bo‰ pognal
po grlu, dedec nemarni!«

Redko kje je sedelo mlado dekle, tiho kakor drema-

joãa ptica, enakomerno zroãe po ljudeh in z vedno pol-
nim kozarcem pred sabo. Tam na koncu trga v zloglas-
ni gostilni malopridne in razvaljene krãmarice so pili
fantje iz raznih bliÏnjih vasi, peli in zabavljali in se ob
koncu stepli.

Najprej je tekel preko trga bosonog deãek in kriãal

vso pot, kje se tepo, spotoma se mu je pridruÏil drugi,
potem tretji in ãetrti, in naposled je letela pa trgu cela
jata otrok in oznanjala Ïivahno novost o burnem prete-
pu. Tudi StruÏnik je sli‰al in se je naglo napotil na mes-
to. In ko so ga ugledali otroci, so prenehali z oznanje-
vanjem pretepa in priãeli vsekriÏem kriãati, kdo priha-
ja.

»Îandar StruÏnik, Ïandar, Ïandar!«

BES

BELA VRANA

132

Kakor strela je letelo ime od u‰es do u‰es in tudi v

gostilno zloglasne krãmarice je priletelo. Mahoma je bil
pretep konãan, prepla‰eni fantje so odpirali v silni nag-
lici okna, butali v vrata in beÏali na prosto, in ko je pre-
stopil Ïandar StruÏnik sobni prag, je videl zadnje pete in
hrbte, ki so zdrsnili z gostilni‰kih oken navzdol, samo
razbiti stoli so leÏali po tleh, prevrnjene mize in klopi
brez nog; tisti fant, ki je bil tepen in je zamudil beg, je
kleãal pred njim na tleh, roke je sklepal, menda je imel
solze v oãeh, po ãelu in preko levega lica mu je tekla kri
in njegov glas je bil ves plah in hripav.

»Tepli so me Ïe, oh, gospod, ko jih lepo prosim, nikar

me naj ‰e oni ne tepó, nikar me naj ne uklenejo, nikar
me naj ne zapro: nikoli veã me ne bo pri tepeÏu!«

StruÏnik si je zapisal imena pretepaãev in je odhajal

poãasi dol v sredino trga in dalje na drugi konec. Praz-
ni semenjski prostor se je ‰iril tam, na drugo stran ob-
ãinski pa‰niki, ki so segali skoro tako daleã, kakor so
nesle oãi.

Mrak se je delal, Ïe davno je za‰lo sonce. Nad goro je

Ïe svetila veãernica. Sejmarji so se razhajali na vse stra-
ni, redkokje se je ‰e opotekal po cesti pijan me‰etar, go-
voril sam s seboj, mahal z rokami okoli sebe, padel v
jarek, izkobalil se trudoma iz njega in nadaljeval svojo
dolgovezno pot. Izpraznila se je ‰iroka cesarska cesta,
utihnil je hrup po krãmah, trÏani so se zbrali pred

BES

BELA VRANA

133

hi‰ami in posedli po lesenih in kamenitih klopeh. Otroci
so ‰e ãuli, ‰e letali bosopeti in gologlavi po vasi in tam
na koncu, kjer se priãenjajo va‰ki pa‰niki, so zagnali ne-
nadoma silen hrup. Vsevprek je cvililo in kriãalo, zadnji
sejmarji so se ustavili, trÏani so pri‰li pogledat in so na‰li
pijano Ïensko, ki se je vihrala z desne na levo.

»Pila sem, pila,« — je govorila in se vmes naglas sme-

jala. »Kdo mi ‰e da za pijaão, pa sem njegova! Mlada
sem ‰e, nimam jih ‰e ‰tirideset, komaj pet in trideset. In
‰e sem ãedna, kaj, ti fant, ki ima‰ po strani klobuk?«

Zadela se je ob fanta, ki je stal ob strani, zamahnila z

desnico po zraku in zapela z na pol hripavim in na pol
cvileãim glasom:

»Kaj bo‰, kaj bo‰ za mano ho-o-dil,
klobuk, klobuk po strani no-o-sil?
Jaz ti pa to povem,
da te ne smem!«

Otroci so se smejali, vlekli jo zadaj za krilo, spenjali se

po njej in vpili vanje od vseh strani. Ona se je zaganja-
la za njimi, se opotekala po cesti, gugala se z desne na
levo, sedla na obcestni kanton in mahala z roko.

»Pijmo mi, ki smo sami zase na svetu! Dobro je, lepo

je, ãe je ãlovek pijan! Vesel je in sreãen kakor bogata‰, ki
ima vsega dosti!«

BES

BELA VRANA

134

Zibala se je, kimala je z glavo naprej in na desno in na

levo.

»Kaj me pa gledate, kaj se mi pa smejete? Ho, ho —

jaz sem tudi vãasih tako Ïivela kot vi, kakopak! Pa mi je
‰lo vse narobe in ubiti sem se mislila. Ali reãem, baba je
mevÏa, baba nima poguma! In pila sem na sreão! Vse
sem zapila, vse po vrsti: mladost, po‰tenost, du‰o in pa-
met!«

Kazalec je poloÏila na ãelo in za hip prenehala.
»Du‰o? âakajmo, poslu‰alci in pripovedovalci, po-

stojmo! — Dobro! — Du‰o! — Ampak srca ne, srca! Srce
je kakor trakulja. Vse ude ji odtrga‰, samo ãeljust osta-
ne, a drÏi se kakor klo‰ã in Ïivi dalje!«

Otroci so prinesli dolge in tenke ‰ibe z mladim ze-

lenjem na koncu in so jo priãeli od strani ‰egetati po
vratu in okoli u‰es. Otepala se je, vstala, zamahnila z
obema rokama za njimi in se odgugala na drugi konec
ceste.

»Od kod si se pa pritepla?« — jo je vpra‰al visok in

debel trÏan.

»Pripeljali so me, od daleã« — je pravila — »z vlakom

in tudi v koãiji« — zategnila je besedilo in se smejala na
‰iroko — »so mene vozili. V Novo mesto so me pripeljali
v jeão, ker sem kradla. Laãna sem bila in sem jemala klo-
base! Kaj bom prst jedla? — Zdaj so me izpustili in grem

BES

BELA VRANA

135

naprej, ker Novo mesto ni zame, ker je predolgoãasno,
ker je gnezdo … ho, ho, ho!«

Sredi ljudi je sedla na cestna tla, nasmehovala se ena-

komerno in poizku‰ala s petjem.

»V zákon dekliãa vzel
vdovec je mlad.
Kaj je Ïe pravil?
Da ima jo rad!

Kaj je Ïe pravil?
… takó in takó!
âe bo prej sv. Martin.
dobro ne bo!«

»âe bo prej sv. Martin,
naÏenem te preã,
otroka in tebe
ne maram veã!«

Smejali so se ji, nekdo ji je zaploskal, otroci so se pri-

jeli za roke in so priãeli plesati v kolobarju okoli nje.

Popolnoma se je Ïe zmraãilo, zvezde so Ïe gorele tru-

moma po nebu, luna se je dvignila izza gor in se pospela
v vi‰avo, iz bliÏnjega gozda se je ãulo ogla‰anje gozdnih
ptic, pred krãmo sredi trga so peli domaãi fantje, nekje
iz bliÏine so odmevali glasovi razgla‰enega klavirja.

BES

BELA VRANA

136

Îandar StruÏnik se je vraãal skozi sredino gruãe proti

domu, ustavil se je, pogledal pijano Ïensko, ki je sedela
na tleh sredi ceste, stopil k njej, prijel jo za roko nad ko-
molcem in jo siloma dvignil in postavil na noge.

»Od kod si?« — je vpra‰al osorno.
»Iz mesta,« — je rekla prestra‰eno.
»Torej nazaj v mesto!« — je dejal in jo odvedel iz gru-

ãe mladih in starih gledalcev.

Za hip je molãala, ozirala se je nazaj po njem, na-

enkrat se je priãela tresti po vsem Ïivotu in klicati na ves
glas.

»Ti, ti, ti!«
»Kaj se dere‰!?« — jo je posvaril StruÏnik, spustil je

njeno roko in ji velel, naj gre pred njim.

»Ti, ti, ti si!« — je kriãala, okrenila se je proti njemu,

obstala je, suhe in blede roke je prekriÏala na prsih.

»Ali ve‰, kdo sem jaz? Ali me ne pozna‰? Ti, ti, ti si!?«
Tudi StruÏnik se je ustavil, gledal je na pol jezno in na

pol zaãudeno.

»Jaz sera Ela, pomisli, Ela!«
Daleã od trga sta Ïe bila, le nekaj luãi je gledalo ‰e iz

daljave za njima; noã je bila samotna in mirna.

»Ti, to si ti, to si ti!«
Pijana Ïenska je padla na kolena, oklenila se je StruÏ-

nikovih nog in kriãala in jokala.

BES

BELA VRANA

137

»Poglej me, pijanko, poglej me, vlaãugo in potepen-

ko! Iz jeãe v jeão me gonijo, pretepajo me in sujejo, ka-
kor zasluÏim. Poglej me, zato pijanko, da sem pozabila
tebe, zato vlaãugo in potepenko, ker je bilo brez tebe
moje Ïivljenje izgubljeno!«

Od daleã se je bliÏal popotnik, StruÏnik je opazil tem-

no senco, pod pazduhama je oprijel Ïensko in jo odne-
sel daleã stran med grmovje sredi ‰irokega in samotne-
ga pa‰nika.

»Molãi in ne kriãi in ne jokaj!« — je rekel nalahko in

zaãudeno zami‰ljeno.

Tudi tam sredi prostranega pa‰nika je kleãala pred

njim, oklepala se njegovih nog in jokala.

»Nisem na‰la sreãe brez tebe, nisem na‰la miru. Ni

Boga, ker ni bila usli‰ana in izpolnjena moja velika lju-
bezen!«

StruÏnik je poslu‰al, z rame je snel pu‰ko, oprl jo ob

tla tik pijane Ïenske in se nanje naslonil. Poredko so se
zganile trepalnice, velike oãi so strmele v noã, kakor od-
revenele.

»Stori mi uslugo, ti moj dragi, ti moj preljubi, stori

dobro delo! Glej, pu‰ko ima‰, dvigni jo, napni petelina,
sproÏi sem v moje prsi!«

Izpustila je njegove noge, z moãjo in strastjo je trga-

la obleko na grudih, razgalila jih je nenadoma, motno so

BES

BELA VRANA

138

se zasvetlikale v lunini luãi bele in prosojne, kakor so
bile.

»Stori dobro delo, ustreli me! Ustreli me, ubij me, moj

zlati!«

StruÏnik je slonel na pu‰ki, dolgo je strmel predse in

ko se je predramil in zravnal, je bil njegov glas ves blag
in skoraj tresoã.

»Pozno je Ïe,« — je govoril nalahko, — »pozno! Dol-

ga je ‰e pot do mesta, bliÏja je nazaj v trg! Trudna si in
potrebna poãitka, vrni se in lezi pri dobrih ljudeh in si
odpoãij! In Ïe jutri se vrni na pot po‰tenosti in dela in
Bog blagoslovi tvoj trud. Lahko noã!«

Pustil je molãeão in sloneão na vlaÏni spomladanski

zemlji, zavil je proti cesti in se izgubil za ovinkom.

Molãala je okoli njega noã, gledale so nanj prijazne

zvezde, spremljala ga je luna, zvesta tovari‰ica. In kakor
nikoli prej, tako je bilo pri du‰i StruÏniku. Mogoãe je
ãutil prviã, da niso mrtve te zvezde, ki zro nanj, da ni
mrtvo nebo, ki se boãi nad njim, da ni mrtva zemlja, ki
hodi po njej, da plava med nebom in nje skozi dni in
veãere in noãi nekaj neznanega in preãudnega, ki ima
moã do du‰e in srca. âe bi ujel tisto uro potepuha, ki bi
se klatil mesec dni za njim po grapah in go‰ãah, bi ga
ljudomilo izpustil.

»Preãudno je Ïivljenje,« — bi dejal. »Prvega zgrabi,

kakor vihar jesensko listje, suãe ga v vrtincu in ga tele-

BES

BELA VRANA

139

bi v blato, drugega obsuje s sreão, tretjemu potegne pre-
pozno z oãi mrene spoznanja. Jaz sem tak tretji in ãe si
tudi ti, potem pojdi zbogom, dragi potepuh in se po-
bolj‰aj!!«

Roko bi mu dal v slovo kakor prijatelju.

BES

BELA VRANA

140

ârna lilija

ovorni vlak ‰t. 1008 je peljal poãasi proti Krasu. Te-
ren je ravnokar nekoliko padal, lokomotiva je za-

ÏviÏgala in sprevodniki so zavrli Ïelezno kolesje, ki je
priãelo rezko in odurno po‰kripavati in cviliti. Stroj je v
kratkih presledkih sopihal, bruhal iz sebe gost dim in
med njimi drobne iskre, ki so frãale ob vlaku in uga‰e-
vale po grapah in revnem grmovju.

ârna noã je bila vsenaokoli. Enoliãna jesenska kraji-

na, brez snega na desno in levo, ki je ni ãlovek dobro
videl, ampak samo slutil po negotovih obrisih nizkih
grmov in ãrnih skal, se je zdela, da se nekako pozibava
in plava z vlakom naprej. Ni ji mogoãe uiti, ni se mogoãe
iz nje izmotati. Vlak vozi Ïe ure in ure in nje je vedno
enako spredaj in zadaj.

Sprevodnik, ki je sedel v svoji kolibi za zadnjim tovor-

nim vozom, je dvignil ‰tirioglato svetilko, ki je stala ob
njegovih nogah in pogledal na uro. Zazdehal je in rekel:
»Enajst je! ·e dobro uro!« In takoj nato se mu je zdelo,
kakor bi kdo v njegovi bliÏini jokal. To se je ponavljalo
Ïe vso pot. Kadar vlak obstoji na postaji, je takoj vse

BES

BELA VRANA

141

tiho, ali ko se priãne zopet premikati in sedi sprevodnik
v svoji kolibi, zveni od nekod jok. Droben, Ïenski jok.
Na neki postaji je Ïe pogledal v vagon, dasi je vedel, da
je prazen. Temo je videl in niãesar drugega. Ali zdaj cvili
in joãe zopet nekje blizu njega. Zdi se, da za leseno ste-
no v praznem vozu. Ali pa je to vse drugaãe. Nemara je
spomin z onega sveta. Nevidna moã leti zraven vlaka in
joãe in opominja na bog ve kaj. Morda je zbolel doma
sinãek, morda hãerka. Morda kdo umira — kje v sorod-
stvu, pri bratu, pri sestri.

Sprevodnik je zamahnil z roko in zopet zazdehal. To

ni vse skupaj niã. Prazne misli so, dozdevanja, pu‰ãoba
take neskonãne kra‰ke noãi.

Spredaj je zaÏviÏgal stroj, sprevodnik je oprijel Ïelez-

no kljuko in odvrl kolesje. Dalje in dalje se ‰iri ravnina,
vlak puha poãasneje in izdatneje. Krajina je neizpreme-
njena, mrtva in dolgoãasna, z obrisi sivih skal in revnega
golega grmiãja.

Zdaj, ko ne ‰kripljejo kolesa, se ãuje jokanje razloãno

in glasno. Tudi pozna se, da je Ïenska. Ali vse se zdi za-
gonetno, ãudno in skoraj nevarno. Kdo bi bil? Ali oseba,
ki se ji je zmedel um, ali reva, beraãica, ki je hotela ne-
kam, a ni imela denarja za voÏnjo pa se je vtihotapila v
prazen voz in zdaj joãe od strahu, da je kdo ne zaloti in
kaznuje?

BES

BELA VRANA

142

Vlak je priãel voziti poãasneje, sprevodnik je vstal,

vzel v roke luã in ‰el po stopnicah, ki so peljale iz njego-
ve kolibe do tal voza. Tam se je oprijemal z eno roko Ïe-
leznega roãaja, z drugo je drÏal svetilko. BliÏala se je
veãja postaja in iz daljave se je Ïe svetlikalo kakor v
megli ali silni daljavi. Stroj je priãel ÏviÏgati in ustavil se
je zunaj sredi proge. Sprevodnik je skoãil s stopnice,
odprl vrata voza in stegnil roko s svetilko vanj. Zagledal
je v kotu Ïensko, ki je stala in zakrivala obraz.

»Kdo ste?« je vpra‰al. In ko ni bilo odgovora, je pono-

vil: »Kdo ste vi?«

»Molãite, molãite!« je za‰epetala Ïenska. »Vse po-

vem, samo prosim vas, molãite, ne izdajte me!«

Sprevodnik je zlezel v voz, vstal, drÏal visoko svetilko

in pogledal Ïenski v obraz. Bila je odstranila roki in gle-
dala vanj s ãudnim, otroãjim smehljajem. Zdela se mu je
mlada, zdrava in lepa. Njeno telo je bilo polno in moã-
no, njena lica bleda, oãi in veliki lasje temni. Brez ogri-
njala in brez pokrivala je stala pred njim, kakor bi jo
na‰el v njeni domaãi sobi.

»Od kod?« je vpra‰al. »In kdo ste?«
»Îenska sem!« je rekla. »Saj vidite vendar. In pobeg-

nila sem: to ste Ïe spoznali!«

»Iz kaznilnice?« je vpra‰al sprevodnik.

BES

BELA VRANA

143

»Ne!« je dejala. »Kaj si mislite o meni? Ne iz kaznil-

nice!«

»A od kod? Od doma, od star‰ev?« —
Stroj je zopet zaÏviÏgal, vlak se je priãel pomikati da-

lje in Ïenska se je skoraj razveselila. »Ali bomo zdaj v
mestu? Zdaj bomo!«

»Ne!« je rekel sprevodnik. »Zdaj pridemo na pred-

zadnjo postajo.«

»Oh!« je rekla ona. »Vi me ne boste izdali, prosim

vas! Kaj sem vam storila in komu delam napoto! Ne bi
bilo mo‰ko od vas, niti lepo. Premislite!« —

»Ali to ne gre tako!« je mrmral moÏ. »Vi nekaj skri-

vate, niste odkritosrãni. Povejte, kako je z vami!«

Vlak se je priãel stresati in skakati po tirih, Ïenska je

uprla roke ob stene na svoji levi in desni in obljubljala:

»Vse povem. — po du‰i. Sedite, priãnem takoj! Ali ne

izdajte me, ne zapodite me, ãemu vam bi bilo?«

»Stisnite se v kot!« ji je velel. »Mirni bodite, vrnem

se!«

Skoãil je z voza, ‰e preden se je vlak ustavil sredi raz-

svetljene postaje, zaprl vrata za seboj in tekel ob vozu.
Pozneje je imel razne posle s prekladanjem blaga in vse
med delom je polglasno po‰epetaval in zmajeval z gla-
vo.

Kdo bi bila, zakaj bi pobegnila, od kod?

BES

BELA VRANA

144

Vlak je odpeljal in on je stal zopet v vozu nasproti

mladi Ïenski. Svetilka je stala na tleh in mali prostor
motno razsvetljevala.

»No, kako torej?» je vpra‰al.
»Premislila sem se!« je dejala ona. »Sram me je in ãe

bi pripovedovala, bi delala to z muko! Ako ste moÏ, ne
muãite me! Pustite, da se pripeljem v mesto in tam skri-
vaj odidem!«

Na njenem obrazu ni bilo veã smehljaja. Bila je bleda,

resna in gledala je mirno in pametno. Sprevodnik je
hotel opraviãiti svoje povpra‰evanje in priãel je: »Pri nas
— na vlakih tako — se pripeti vãasih, — da —«

Prenehal je, ne da bi kaj jasnega povedal in Ïenska je

povzela besedo. »Da! Nekaj, nekaj mora biti tudi takih
ljudi na svetu, ki so izgubljeni, malopridni. Kako bi sicer
Ïiveli tisti, ki se jim pravi ,po‰teni, dostojni’?« In brez
zveze je dostavila. »âlovek misli s kraja, da se ne bo pri-
vadil, ali sãasoma je vseeno. Nekoã mi je rekel neki go-
spod: vas je jako ‰koda, ali vi ste Ïe otopeli. Zdaj je ena-
ko! — In tako mislim; ãlovek otopi, to je!«

Sprevodnik je gledal v tla in se priãel domi‰ljati. »To-

rej,« je rekel, »torej! Tako je! Vi ste u‰li od tam —!« In
nenadoma se mu je zdelo vse sme‰no in kratkoãasno in
priãel se je smejati. »Hahaha!«

»Da!« je odgovorila ona. »Jaz sem od tam! Ali kaj ho-

ãete s svojim smehom?«

BES

BELA VRANA

145

Sprevodnik je utihnil in zganil rame. »Kaj bi hotel?

Niã! Mislim, da se sploh razumeva: vi ste iz tistih hi‰, iz
zloglasnih?«

»Da! Iz tistih, iz zloglasnih!« je rekla. »A glejte si, s

kak‰nim glasom to govorite! Zdaj ste debel, ãokat moÏ
in gotovo Ïe oÏenjeni, ali prej, v mladih letih, prisegla bi,
da ste mnogokrat obiskovali tiste hi‰e. In vpra‰am vas:
Kdo je bolj‰i, tisti, ki hodi vanje, ali tisti, ki ga v njih
sprejema?«

Razvnela se je, hipno razjezila. Stopila je naprej, lica

so ji zagorela in oãi so se ji zaiskrile. Ali hipoma se je
zavedela svojega poloÏaja, umaknila se je nazaj k steni
in povesila glavo.

On je mrmral: »Niã, niã! Ne izdam te, ãemu? Peljem

te do mesta in tam te spravim skrivaj na plano.«

Gledal je dolgo in molãal. VIak je ropotal in drdral

enakomerno dalje, kolesa spodaj so se stresala, kakor bi
suvala in spredaj je stroj ‰umel in puhal. Krajina je bila
‰e vedno enaka: pusta, enoliãna, brezkrajna.

»Rekla si,« je povzpel sprevodnik po odmoru, »da ti

je dejal neki gospod, kako te je ‰koda! Tudi jaz ti pravim
tako: ‰koda te je! Taka Ïenska, kakor si ti, tako telo in
tako lice, pa vse izgubljeno!«

Zopet je molãal in premi‰ljal in ãez dolgo vpra‰al:

»Kaj si bila prej, no, preden si takole, oprosti mi, zabred-
la!«

BES

BELA VRANA

146

»Prodajalka!« je odgovorila. »V neki prodajalni za

Ïensko manufakturo!«

»A-a!« je majal z glavo sprevodnik. Nekaj blagega in

oãetovskega se je bilo razlilo po njegovem obritem in
plo‰ãatem obrazu in zdelo se je, da se razliva tudi po
vsem njegovem ãokatem telesu. Sive oãi so naglo utripa-
le in okoli ‰irokih ust se je zaãrtalo, zlasti po kotih, ne-
kaj dobrohotnega, ãlovekoljubnega.

»Ali niso zdaj po svetu taka dru‰tva,« je priãel, »za

varstvo deklet ali kako se pravi?«

Îenska je zganila rame.
»In misli‰, da bi se ne na‰li kaki dobri ljudje, ki bi to

sprevideli, spregledali, vidi‰ —«

Îenska se ni ganila. Gledala je v tla in se drÏala pusto

in ãemerno.

»A kako ti je ime? In kako se pi‰e‰?«
»Kamila!«
»To — to — da si u‰la, kar tako pobegnila,« je govo-

ril sprevodnik, »to si prav napravila. Hotela si se iztrgati,
kajne, iz greha, iz mlake, kajne?«

PribliÏala se je zadnja postaja in moral je za nekaj

minut izstopiti.

BES

BELA VRANA

147

a mestni postaji sta se loãila, ali sprevodnik je na-
roãil, naj ga ãaka ‰e ta veãer v gostilni »Pod ska-

lo«, kamor pride ãez dobro uro. Ona je ‰la takoj tja in
tam ãakala za okroglo mizo v kotu. V sobi je bilo sicer ‰e
nekaj gostov. Neki gospod s svetlo ple‰asto glavo in ne-
ka revnej‰a druÏina s kovãegi in prtljago, oãividno na
popotovanju. Tisti gospod jo je najprej neprestano gle-
dal, pozneje se je priãel smehljati, nazadnje je poslal k
njej natakarja, ki se je sklonil do njenega u‰esa in rekel:
»Gospod, ki sedi tam, bi rad prisedel. Ali pa vi prisedi-
te! Bogat je!«

Îenska je zamahnila z roko in rekla, da nekoga ãaka.

Natakar je skomizgnil z ramami, odmajal gospodu in
od‰el. Gospod je ‰e vedno gledal in se smehljal.

Okoli ene ure je pri‰el sprevodnik. Suknja se mu je

svetila zlasti po prsih zaradi oguljenosti, v eni roki je
drÏal star kovãeg, z drugo je prijel zamazano ãepico in
jo obesil na klin. Tudi kovãeg je postavil v kot in sedel.

Ogledal si je ‰e enkrat Ïensko in zdaj mu je bila ‰e bolj

v‰eã. Vsa je bila tako stasita, polnih ãrnih las, mlada in

BES

BELA VRANA

148

soãna, samo v obraz nekoliko bleda. Njene oãi so bile
kakor likani temni kamni.

»Ve‰,« je priãel. »Do zdaj sem delal in vse med delom

sem premi‰ljal o tebi. Reci moram: privadil bi se te na-
enkrat in zato te tikam.«

»Kupi mi cigareto!« je rekla ona.
»E,« je zategnil. »To ne gre. Îenski pristoji cigareta

toliko, kolikor zajcu rep. In tudi sram bi me bilo sedeti
poleg tebe, ãe bi kadila. Ni dostojno!«

Naroãil je vina, natoãil in trãil Ï njo. »Tebe bi bilo tre-

ba spraviti iz vsega tega, na pravo cesto bi te bilo treba
posaditi, pa bi ‰lo potem samo od sebe, kaj takega mo‰-
kega znanja — kakor pravijo: ljubezni — ‰e nisi imela?«

»Imela!« je povedala ona. »Kako bi ne? Ali prvi je bil

falot, drugi kujon in tako naprej. Ko sem bila natakari-
ca, je hodil k meni nekdo, ki je rekel, da je slikar. Tak,
ve‰, ki slika stenske podobe. Obleãen je bil jako lepo,
tudi zelo olikan je bil, ali denarja ni imel nikoli. Vse go-
stilni‰ke izkupiãke sem mu dala in tudi dva prstana. Ne-
kega dne ga ni bilo veã, jaz sem gospodarju povedala
vse po pravici in jokala, a on me je vrgel na cesto!«

Îenska je trãila in rekla »Prosit!«
Tudi sprevodnik je pil in zmajeval z glavo. »A drugi,

kako pa drugi?«

BES

BELA VRANA

149

»Pravil je, da je operni pevec: tenorist! Takrat sem bila

v prodajalni. Izplel je iz mene, kar sem imela; tudi po-
begnil. Fej, ni vreden besede!«

»Smolo si imela, to je!« je dejal sprevodnik. »Nesreãa,

niã drugega. Na svetu Ïive dobri in slabi ljudje, po‰teni
in nepo‰teni mo‰ki. Naletela si slabo! âe bi bila sreãala
takega, kakor sem jaz, ali mene na primer, no, bi bili
drugaãe napravili!«

Îenska je dvignila eno nogo na stol, se naslonila z

brado na koleno in gledala v steno.

»Ne!« jo je opozoril sprevodnik. »Tako ne sme‰ sede-

ti. Ne spodobi se! Deni nogo dol!«

Îenska je ubogala, zazdehala in rekla: »Laãna sem.

Kaj ne bova niã jedla?«

»Bova!« je obljubil in naroãil veãerjo. Med jedio pa je

pravil: »Dobro bi bilo zdaj zate, ãe bi ‰la med kake do-
bre ljudi, da se tam odvadi‰ slabega in privadi‰ dobre-
mu. Saj si menda pametna in sama izprevidi‰. Pade vsak
tepec, ali ãe pade pameten ãlovek, tudi vstane. Tudi ti
napravi tako: vstani! Ali ne?«

Îenska je poveãerjala, izpila kupo vina in Ïelela ciga-

reto.

»A,« je rekel on. »To ni za Ïenske — kajenje! Ne misli

na to! Lahko bi se nama ljudje smejali!«

Tisti gospod, ki je poslal prej k Ïenski natakarja, je

vstal, oblekel suknjo in od‰el. Spotoma se je smejal in

BES

BELA VRANA

150

gledal nazaj. Sprevodniku je bilo nerodno. »Vidi‰,
vidi‰!« je rekel. »Ta je naju gotovo poslu‰al in se nama
zdaj smeje. Morda me tudi pozna!«

»Zdaj sva sama!« je dejala ona, se nagnila proti nje-

mu, podprla glavo in uprla komolec ob njegovo koleno.
Gledala je iz njegovega naroãaja naravnost v njegove
sive in majhne oãi. On se je priãel smehljati in z desno
roko jo je boÏal po gostih ãrnih laseh.

»âloveku se zdi‰ kakor zvesta Ïival. Kakor srna, take

oãi ima‰!« je govoril s ãudnim smehljajem na svojem
plo‰ãatem in obritem obrazu.

»Ali me nima‰ niã rad?« je vpra‰ala in vedno enako

gledala vanj.

»Rad,« si je ponovil on, »rad«. Vstal je naenkrat in

prestopil nekaj korakov od mize in nazaj. »A-a! Kako to
misli‰? Ali ti se nisem povedal? Doma imam Ïeno in dva
otroka: fantka in deklico! Tako je!«

Sedel je nazaj in gledal resno predse po mizi. »Da se

mi smili‰, to sama vidi‰. Pomagal bi ti kako na pravo
pot, tega si Ïelim!«

»Pust si!« — je oãitala Ïenska. »Govori‰ vedno eno! In

sam nauk te je! Tudi take reãi pripoveduje‰, ki me prav
niã ne brigajo. Tvoja Ïena, tvoji otroci — kaj mi mar?«

»Ali, ali!« je povzel on. »Ko pa vpra‰a‰, ãe te imam

rad?«

BES

BELA VRANA

151

»Ali kaj mene briga pri tem tvoja druÏina? Vpra‰ala

sem tebe, ne tvojo druÏino!«

»Ne razumem te!« je dejal sprevodnik, se zamislil in

potrdil po premisleku ‰e enkrat: »Ne razumem te!«

Îenska se je vzravnala, iztegnila roke od sebe in za-

zdehala. »Kje bom spala noãoj?« — je vpra‰ala.

»Tukaj, kar tukaj! Dal ti bom, pa si najame‰ sobo.«
Plaãala sta in zunaj na temnem hodniku, ko je hotel

sprevodnik kreniti proti domu, ga je Ïenska naenkrat
potegnila za roko in mu vroãe ‰epnila: »Ali ti ne gre‰?«

»Kam?« se je zaãudil.
»Z mano!« je rekla odkrito.
»Ne!« je odgovoril on in se ãudil. »Ali kako to, kako

to? Premisli si, ne razumem te!«

»Ne bom ostala sama!« se je naenkrat raztogotila in

topotnila z nogo. »Strah me je in dolgãas mi je! Ven
grem ‰e jaz!«

»Kak‰na si!« je rekel mirno. »Pamet imej! Hoãe‰, da bi

‰el s tabo! In ponoãi! Ali kako? Jaz, ki sem oÏenjen,
imam dva otroka … vidi‰ —«

»E,« je siknila ona. »K vragu! Ti in tvoji otroci! Pojdi,

kamor hoãe‰! Bebec si!«

Stekla je dalje po hodniku, a se nenadoma prav tako

naglo vrnila. Zdaj se mu je smehljala in prijela z obema
rokama njegovo moãno in ãrno desnico. »Ti si blag in

BES

BELA VRANA

152

moj dobrotnik! Ali me obi‰ãe‰ jutri, ko bo dan? Pridi,
govorila bova!«

Tudi sprevodnik se je smehljal. »Kako si ãudna! âust-

va igrajo po tebi kakor sence po lunini noãi! — Pri‰el
bom, ali ne jutri. Pojutri‰njem popoldne pridem v tvo-
jo sobo, da se pogovoriva! Pametna bodi!«

Stal je ‰e dalje ãasa, zmi‰ljal, privlekel iz Ïepa denar-

nico in ji dal ‰e nekaj denarja. Vse vmes se je smehljal in
Ïelel lahko noã.

BES

BELA VRANA

153

o je sedel nekega veãera v kuhinji svojega stanova-
nja, ga je priãelo naenkrat izpreletavati ãustvo ne-

zadovoljnosti nad tem, kar je bilo okoli njega.

Ob ognji‰ãu se je sklanjala nad ‰kafom perila Ïena,

mencala nekak‰ne pisane otro‰ke cunje in molãala. Vi-
del jo je od zadaj. GleÏnji so ji bili obrnjeni na zunanjo
stran in naznaãevali noge, ki so se nerodno boãile navz-
gor. In njen Ïivot je bil ãudno dolg in v nikak‰nem raz-
merju s kratkim in slokim spodnjim telesom. Kje je bil
tu vrat, tisti beli pristni Ïenski tilnik, ki je neÏen kakor
drag bel kamen in ãloveka zamamlja in vabi?

Vsa kuhinja je bila napolnjena z nekim domaãim

vsakdanjim vonjem, ki je bil zoprn. In pohi‰tvo, stari
razdrapani stoli, izjedena miza, posoda po policah, iz-
glojena kuhalnica v Ïliãnjaku, vse to je napravljalo glo-
bok vtis nezadovoljnega, bornega in nesreãnega Ïivlje-
nja.

Sprevodnik je prej rad govoril z Ïeno o stvareh, ki jih

je ãul ali ãital zunaj, zadnje ãase pa je postajal ãemeren
in hranil vse zase. Molãe je sedel v kuhinji ali hodil po
sobi in se priãel veseliti ãasa, ko lahko odpotuje. Tiste

BES

BELA VRANA

154

voÏnje s tovornim vlakom, ki so mu bile prej tako dol-
goãasne, so mu postale zdaj prijetne in zaÏelene. Sam s
svojimi mislimi je sedel v tesni kolibi visoko nad vago-
nom, gledal po tirih in samotnih jesenskih noãeh in sno-
val in snoval dogodke in bodoãnost.

Za Ïensko, ki je stanovala v mestni krãmi, si je bil iz-

posodil denarja in ji ga nesel. Popoldne je bilo, jesensko
sonce je sijalo skozi nekoliko motno okno in Ïenska je
sedela na postelji in se igrala s svojimi majhnimi noga-
mi, ki so tiãale v rumenih in okusnih ‰olnih.

»Ho!« je rekla jako veselo, ko ga je zagledala. »Da si

mi zdrav! Kaj bo dobrega?«

»Nekaj denarja sem ti prinesel!« je odgovoril in videlo

se je, kako je pri‰el do nje po hodnikih in stopnicah stra-
homa in drhteã v vedni nevarnosti, da ga kdo zagleda ali
celo ogovori.

OdloÏil je suknjo, jemal iz Ïepa listnico in sedel na

stol.

»Tukaj, poglej,« je govoril, »prinesel sem ti dvajset

kron. Trda je dandanes za denar, pazi nanj! In po sluÏ-
bi se oglej! Vsak ãlovek mora delati, ãe hoãe Ïiveti.«

Îenska je gledala bankovec na njegovi ãrnikasti in Ïu-

ljavi dlani, se priãela smehljati, naenkrat pokleknila in
poloÏila svojo lice na bankovec in na dlan. Gledala je
prijazno v moÏev obraz, iztegnila levico in boÏala Ï njo
njegovo zagorelo in raskavo lice.

BES

BELA VRANA

155

»Ti si moj oãe, ah!« je rekla in sprevodnika je takoj

izpreletelo nekaj blagega in sreãnega, priãel jo je nerod-
no gladiti po laseh in govoriti: »Rekel sem ti Ïe, da si
taka kakor vdana Ïival. Gleda‰ kakor srna.«

Zdaj je iztegnila obe roki do robov njegove suknje in

se priãela vleãi in vzpenjati k njemu. Nenadoma je sede-
la na njegovem kolenu, skrila obraz na njegovi rami in
se ga oklepala z obema rokama. On se je zresnil, vstal je
in se je oprostil.

»Na!« je dejal, »vzemi denarje, drugega ne morem

storiti. Da bi bilo to prej, da! Pred petimi, pred ‰estimi
leti, ali zdaj je vse prepozno. In da bi se igrali, to ni za
moÏa in tudi vpra‰a‰ se, ãe bi bilo to igranje.« Îenska je
sedela na postelji, dolgo molãala, meãkala bankovec po
rokah segla nazaj za hrbet, vzela roãno torbico in ga za-
prla vanjo. Po odmoru je rekla: »Izgubljena sem! To je!«

Sprevodnik je priãel hoditi po sobi in govoriti: »Tudi

z menoj se je zgodilo ãudno. Tako se poãutim, kakor bi
ne imel veã doma, domaãih. Najraj‰i sedim v svoji kolibi
na vlaku, ko drdramo ãez kra‰ke krajine in strmim v
temno jesensko noã. Tam mi je najbolj v‰eã. Mislim
sem, mislim tja, blodim tako, tipljem v sanjah okoli —
poglej.«

Nastal je molk in Ïenska se je zopet igrala z liãnimi

rumenimi ãevlji. Sonce je sijalo po tleh, z ulice se je ãul
vãasih kos govorice, ropotanje voza ali lajanje psa. Zu-

BES

BELA VRANA

156

naj na hodniku je bilo vse tiho in mirno kakor v mrt-
va‰nici.

»Neki gospod,« se je domislila ona in vrtala s ‰piãa-

stim ãevljem v predposteljno preprogo, »neki gospod
me je nekoã vpra‰al, ãe vem, kod hodim. Kako bi ne ve-
dela, sem se ãudila, kako ne? Ali on je odgovoril: vi ste
ãrna lilija na ãrni cesti. Smejala sem se mu v obraz, ali
pozneje, ko sem bila sama, mi je ‰lo dolgo po glavi: ãrna
lilija na ãrni cesti …«

Stresla je glavo in skoãila naenkrat pokonci. »Niã, niã!

Kaj vse to, kaj vest in to premi‰ljanje in javkanje! Imej-
va se rada!«

Stopila je predenj, sklenila roke zadaj in mu gledala

veselo in pogumno v obraz. »Ne ãemeri se! Ljubi me!«

Sprevodnik je obstal pred njo in se priãel smehljati.
»Kako ti je ime? Zakaj mi ‰e nisi povedal?« je vpra‰ala

ona.

»Miha!«
»Torej, Mihãek, Mihec, lepo priden bodi, ne misli

tako stra‰no resno, Ïivi, dokler si Ïiv, primi, kar ponuja
Ïivljenje!«

Sprevodnik je ‰e vedno stal. Skomizgnil je z ramami

in rekel: »Vzemi, vzemi!« je ponovil. »Ako tisoãkrat vza-
me‰, ko pa ‰e vedno ni tvoje! Misli, misli, vesele stvari,
ko pa ve‰, da laÏe‰ samemu sebi!«

»Torej noãe‰?« je hotela izvedeti ona vznevoljeno.

BES

BELA VRANA

157

»Kaj misli‰?« je vpra‰al.
»Tega vsega — mene,« je skoraj zakriãala. Poãakala

je za hip in se takoj nato smejala: »ârne ceste, ãrne ce-
ste —«

»Rad te imam!« je priãel govoriti poãasi sprevodnik.

»Kako ne, kdo to pravi, da ne? Videl sem te in si se mi
takoj smilila. In sama vidi‰, da ti hoãem dobro, da sem
ti prijatelj. Med samotnimi postajami, ko se vozim po
temnih noãeh, pa zmi‰ljam, kako bi kje vstopila v pri-
merno sluÏbo, se seznanila s pametnim mo‰kim pa se Ï
njim poroãila. Pri‰el bi potem jaz vãasih k vama, v vaji-
no druÏinico, svoja otroka bi pripeljal s seboj in vse bi se
pogovorili. Kako je bilo in kako bo, moji otroci bi se
igrali s tvojimi, tvoji z mojimi, a mi drugi bi se pogovar-
jali!«

Ona je sedla po strani na stol, ki je stal sredi sobe, se

oprijela naslonjala in poloÏila brado na svoje sklenjene
roke.

»Res,« je nadaljeval on, »nekaj me je ob‰lo, da ãutim,

kakor bi ne imel doma in da sedim kje na samem in
ugibljem. Ali to ni pravo! Miniti mora, preiti!«

Priãel je hoditi po sobi, roke je ti‰ãal v Ïepih suknjo in

gledal v tla. Sonce se je bilo umaknilo iz izbe in postalo
je mraãnejo, pu‰ãobneje in skoraj mraz. S hodnika so se
ãule tihe stopinje po preprogi, nekje so se odprla vrata
in nekdo je govoril. Sprevodnik je poslu‰al in skoraj za-

BES

BELA VRANA

158

rdel. ·inilo mu je po glavi, kdo bi bil? AIi pomiril se je
naglo in ‰etal dalje.

»Z nama ni torej niã!« je rekla Ïenska prazno, hladno

in brez barve. »Niã, niã!«

»Prijatelja sva!« je dejal on. »Ali ti nisem ravnokar za-

trdil: jaz sem tvoj prijatelj! Drugo vendar ni mogoãe!»

Ona je nenadoma vstala, topotnila z nogo, mahnila

tik sebe s stisnjeno pestjo in se branila na ves glas:

»Ne maram, ne maram, ne maram tvojega prijatelj-

stva! Mo‰ki Ïensko ljubi ali zlorablja, mo‰kega prijatelj-
stva do Ïensk ni, ni!«

»Pomiri se, pomiri!« je prosil on in se skoraj raztresel.

»Govoril sem po svoji pameti, tako kakor mislim, odkrit
sem bil, oprosti —«

»Jaz ne znam tako Ïiveti!« je kriãala dalje. »Jaz ne

znam, ne morem! Ne maram takih mlaãnih ljudi, takih
bojeãih junakov, ne maram jih! âemu si se me drÏal vse
te dni, ãemu si lazil k meni, po kaj? Zakaj si me spravil
v to krãmo, v to izbo? Pustil bi me tisto noã, pustil bi me
bil na cestah, na cestah … ha, haha …«

»Razburila si se, kako je to?« je vpra‰al bojeãe.
»Niã!« je rekla ona. »Povedala sem ti resnico. âe ho-

ãe‰, se ti zahvalim za denar! Tu je moja roka, zbogom!«

Sama je stopila k njemu, ga prijela za desnico, mu jo

stresla in ponovila: »Zbogom!«

BES

BELA VRANA

159

»Da!« je dejal on. »Dobro tako! Zbogom! Ali pojdi v

sluÏbo, obrni se na posredovalnico. Zdi se mi, da je na
glavnem trgu — tudi na magistratu, ãe se ne motim —
—«

Od‰el je pobit; med vrati je ãudno zamrmral: »Lahko

noã!«

BES

BELA VRANA

160

ekega jutra je priãel padati sneg. Nebo se je zavi-
lo v neskonãne rjuhe rumenkastih megel, mirno

in tiho je viselo dolgo nad mestom in krajino in v tistih
enoliãnih dneh so priãele padati iz njega bele sneÏinke.
Najprej redke, a poznejo so se zgostile in migljale pred
oãmi gledalca vedno na novo na vlaÏna in pusta tla. Uli-
ce so postale mirnej‰e, ljudi je bilo po njih manj in vo-
zovi so vozili ti‰e po zmeãkanih in zamazanih plasteh
novo padlega snega.

Sprevodnika Ïe ni bilo veã dni v krãmo. Vozil se je z

vlakom, premi‰ljal med samotno voÏnjo in gledal v mig-
ljajoãi sneg, ki se je lovil po strehah Ïelezni‰kih vozov.
Po pustinji so kriãale vrane, nevidne so stale ali letale
nekje med padajoãim snegom in krakale v ti‰ino in sa-
moto. Stroj je puhal in sopihal po ravnini in jih pla‰il.

Neko popoldne, ko se je bilo Ïe zmraãilo, je taval

sprevodnik mimo krãme po ulici, se ustavljal in gledal
na levo in desno. Ko je bilo v bliÏini najmanj ljudi, je
naglo stopil v veÏo in izginil v njenem mraku.

V sobo je pri‰el poãasi, nalahko je odprl vrata, nerod-

no zardel in pogledal po mizah. Tam za tisto, kjer sta

BES

BELA VRANA

161

sedela svoj ãas on in Ïenska, je Ïenska sedela tudi nocoj,
a mesto njega ji je drugoval suh ple‰ast starec, ki se je
smehljal ob veãerih od druge mize in sme‰no pomiga-
val. Skoraj ti‰ãala sta se, on ji je ‰epetal nekaj v u‰esa in
ji stiskal desnico. Ona je poslu‰ala verno in zamaknje-
no in ozrla se je po sprevodniku ‰ele takrat, ko je zaro-
potal s stolom pri svoji mizi. Spoznala ga je takoj, se
ãudno nasmejala, dvignila roke na obraz, zakrila oãi in
gledala vanj med rahlo razprtimi prsti. Pri tem se je eno-
liãno in prijazno smehljala.

Sprevodnik je naroãil vina, snel ãasopis, ki je visel na

steni, hotel brati, pa ga ni zanimalo. Preãital je stavek za
stavkom, a ni razumel, ker ni premislil ne besed ne vse-
bine. Nekako vroãe mu je bilo in ‰ele za mizo in s ãaso-
pisom v roki se je domislil, da je pozabil odloÏiti suknjo.
Vstal je in se slekel. Ko se je nekoliko zasukal, je neho-
te videl Ïensko, ki je gledala nanj kakor prej: s smeh-
ljajem na obrazu in skozi ‰pranjo rahlo razprtih prstov.

Sprevodnik je sedel nazaj, vzel znova ãasopis in sku-

‰al ãitati. Bral je stavek za stavkom, a mesto misli je ãu-
til v glavi nekaj vroãega in nerodnega. Tudi nenavadno
toplo mu je bilo in neudobno se je poãutil. Stol se je zdel
previsok, miza prenizka, za noge ni bilo nikjer pravega
mesta. Poklical je natakarja, plaãal in od‰el.

Do doma je hodil po stranskih poteh prav poãasi in

zami‰ljeno. Misli so mu zaãele plesati po glavi kakor po

BES

BELA VRANA

162

ulici sneÏinke. In krãma se mu je priãela dozdevati ved-
no bolj in bolj oddaljena. Hodil je ‰e nekaj ãasa, a naen-
krat se mu je zahotelo domov. Izbral je najkraj‰o pot,
pospe‰il korake in vse spotoma je postajal veselej‰i in
zadovoljnej‰i.

Îena je delala doma v kuhinji in otroka sta Ïe spala,

oba na eni postelji v sobi.

»Prepridna si,« je rekel, ko je vstopil. »prepridna si,

Marija! Ne trudi se tako, ne trudi se!«

Stopil je v sobo, pustil vrata za seboj odprta in v Ïar-

ku luãi, ki je sijala v kuhinji, se je sklonil nad postelje
svojih otrok in gledal, kako sta rdeãeliãna in soãna in
zdrava in kako ima deklica zlate in dolge in Ïidane lase,
a fantek ãrne in kratke kodre kakor mlad zamorãek. Ta
primera mu je prijetno zvenela po u‰esih, priãel jo je
sam sebi ‰epetati: »Kakor mlad zamorãek — da!«

·el je k nezastrtemu oknu in gledal v noã in sneg, ki

je mel zunaj huje in huje. V hi‰i je bilo toplo, a tam zu-
naj mraz, sneg in nemara burja. Okoli njega je bila nje-
gova druÏina, gorak dom, a tam zunaj hladna samota in
tiha in odljudna zapu‰ãenost.

Îena je prinesla v hi‰o luã in veãerjo in vse vmes je

pripovedovala. »Sosed je kupil svojim otrokom igraã in
zdaj bi jih rada ‰e na‰a dva. Julãek bi rad konja, ki ima
pisano sedlo, a Marinka punãko, ki sama joka.«

BES

BELA VRANA

163

Sprevodnik se je obrnil od okna, ‰el k mizi in sedel.

Dobrohotno je poslu‰al, kar je pripovedovali Ïena, vzel
v roke Ïlico in kimal z glavo. »Tako, tako!« je pritrjeval.
»Jutri grem na pot in ko se vrnem, jima pripeljem se-
boj!«

In po odmoru je vpra‰al: »Kaj si rekla, da bi rad jul-

ãek? Petelinãka, ki piska, ali ne?«

»Ne, ne!« je pojasnjevala Ïena. »Rad bi konja, ki ima

pisano sedlo!«

»Dobro, dobro!« je mrmral sprevodnik in veãerjal.

»Torej konja, ki ima pisano sedlo. A Marinka hoãe
punãko, ki joka. No, dobro je! Prinesem jima!«

Tudi Ïena je sedla k mizi in pogovarjala sta se pozno

v noã. Zunaj je bilo samotno, pusto in mrazno. Sneg je
padal in burja je priãela zavijati.

BES

BELA VRANA

164

Mika

abriãu se je zdelo, da ga je nekdo poklical. Odprl je
oãi, ‰iroko gledal in dvignil poãasi ple‰asto glavo.

Na mizi je gorela luã. Njegova Ïena, ki spi s hãerko na
postelji ob nasprotni strani, je sedela na stolu sredi sobe
v beli obleki in vlekla nase temnoprogasto ruto.

»Ali si me ti klicala?«
»Mika ima vroãino.«
Gabriã je premislil in rekel:
»Niã! To je malenkost. Si ji Ïe kaj nezdravega skuha-

la.«

»Ti si kriv! Hodi‰ z njo po vetru!«
»Od kdaj pa jaz?«
Gabriã se je dvignil, odgrnil odejo in sedel.
»âe misli‰, da ji je v Ïelodcu slabo, bo kmalu dobro.

Daj ji Ïlico konjaka.«

Îena je vstala, se sklonila nad posteljo in priãela naj-

ljubezniveje govoriti.

»Mika, boÏãek, ali bo‰ pila malo konjaka?«
»Ne maram!«
Dihala je naglo in toliko glasno, da se je ãulo po mali

sobi. Gabriã je gledal s svojo postelje proti njej, nekaj

BES

BELA VRANA

165

nervozno premi‰ljal in zasli‰al nenadoma drobnega ko-
marja, ki je letel neviden mimo njegovih u‰es: m-i-i …
Zamahnil je za njim z roko in zaklel: »Vrag te vzemi,
zgaga prekleta!«

Mati je govorila z Miko.
»Ti si bubana, boli te Ïelodãek, a ãe izpije‰ samo Ïliã-

ko konjaka, bo‰ takoj zdrava.«

»Ne maram,« je odgovorila Mika jokavo.
»Ubogaj, Mikec, vidi‰, to ti bo gotovo pomagalo.«
Zdaj je Mika zakriãala in zajokala: »Ne maram!«
»Kriva je,« je rekel Gabriã, »tvoja vzgoja. Tisto neum-

no cerkljanje. Kar stori, vse je prav. Zdaj pa ima‰! Tudi
ãe ji hoãe‰ reãi kedaj kaj pametnega, te ne poslu‰a. Do-
povej ji, za vraga, po svoji vzgoji!«

Îena je pogledala nanj in molãala.
Luã je gorela mirno na robu mize in sence so leÏale po

tleh in po stenah kakor pribite temne preproge. Gabriã
je gledal nervozno predse, zamahnil naenkrat z glavo in
rekel jako glasno:

»Ve‰ kaj, Mika, ubogaj lepo in poÏri Ïlico konjaka.

Obljubim ti, da ti kupim gotovo tisti voz, ki se bo‰ na
njem lahko sama vozila po dvori‰ãu. No, pij!«

»Ne maram,« je jokaje odvrnila deklica.
»Mika, saj nisi Ïival, da bi ti ne mogel niãesar dopo-

vedati. ·e konja bi pregovoril, a tu ima‰, ãlovek, bitje po

BES

BELA VRANA

166

svoji podobi … no, to je tvoja vzgoja, mati. To je tisto
bedasto cerkljanje! Pomagaj si!«

»BoÏica,« je priãela Ïena, »poslu‰aj nas in vzemi malo

konjaka!«

Zdaj se je Gabriã naenkrat silno razkaãil, kri mu je bu-

‰ila v glavo in sedeã na postelji je priãel ploskati z dla-
njo po skrajnici.

»To je preneumno! Ti mora‰ vzeti, dete neumno! Ali

bo‰ pila konjak, saprament!«

Mika je priãela jokati in prositi:
»Nesi me v drugo sobo k oknu, tam bom pila.«
»Nad bolnim otrokom tako kriãi‰,« je oãitala mati.

»Nima‰ srca.«

Nesla je deklico mirno v sosednjo sobo in se kmalu Ï

njo vrnila. Gabriã je sedel ‰e vedno na postelji in pre-
mi‰ljal: Nimam srca … seveda ne! Kdo to pravi? Îenska,
ki ga ima vedno na jeziku. No, jaz ga imam globoko v
prsih, kakor za goro.

Poãasi je vstal in se pribliÏal postelji, kjer je leÏala

hãerka. Potipal je Mikino ãelo, ki je bilo nenavadno vro-
ãe. Potem je prijel roko in poslu‰al Ïilo. Zdelo se mu je,
da bijo ‰e enkrat hitrejo kakor navadno.

»Kaj pravi‰?« je vpra‰ala Ïena.
»Niã,« je dejal v zadregi. »Kaj pa naj reãem? Ali se naj

vstopim in zadeklamiram?«

BES

BELA VRANA

167

»Mika je zelo bolna.«
»Zelo ali malo, kaj jaz vem. Nekaj bolna je res.«
Vznemiril se je zelo zaradi svojih misli, po katerih se

mu je zdelo, da je deklica nevarno zbolela. In naenkrat
mu je bu‰ilo v glavo, da ne bo nikoli veã veselo skakala
in plezala po njegovih kolenih. Prepla‰ena domi‰ljija
mu je vrgla v du‰o opomnjo, da jo gleda zadnjiã Ïivo
pred seboj, leÏeão na desni strani, naglo dihajoão in raz-
paljeno. Sedel je na posteljo in jo gledal. Mali drobni
obrazek s porednim noskom, okroglo bradico in neko-
liko dvignjeno gornjo ustnico se mu je zarezal v notra-
njost, da mu je za‰umelo po glavi. In Mikini svetli kodri,
zaradi katerih ji je rekel organist, so mu zaplesali pred
oãmi in ga navdali s topo in zakrknjeno boleãino.

Vrnil se je poãasi k svoji postelji in se priãel oblaãiti.
»Zdaj sem se do dobrega prebudil in ãe bi tudi legel,

bi veã ne zaspal. Oblekel se bom. Kaj hoãemo! Koliko je
ura?«

»·est bo,« je rekla Ïena.
Proti sedmi uri je Mika vstala in prosila, naj jo obleãe-

jo. Stala je sredi sobe Ïalostno in tiho in kolena so ji tre-
petala. ·la je k materi in jokala, ker ni mogla hoditi. Ga-
briã je hitel po zdravnika, dolg, ple‰ast, s klobukom v
roki, in ko se vraãal Ï njim domov, je govoril:

BES

BELA VRANA

168

»To je naravno, kak‰no pa! Vedno zdrav ne more biti

nihãe. Vsakemu se pripeti, da se naenkrat ne poãuti
dobro. Tako tudi na‰i deklici. Vstopite, prosim, tukaj
smo doma! Na levo, na levo, vedno na levo!«

BES

BELA VRANA

169

o je Mika umrla in bila pokopana, se ni Gabriã

doma veã dobro poãutil. Îena je hodila ãrno oble-

ãena, tiha in objokana po stanovanju, in kar je vplivalo
najneugodneje, je bila tista hladna, mirna ti‰ina, ki je
leÏala med vsemi stenami z zrakom vred in ki so jo pili
vsi predmeti in stanovalci. Okna so bila zagrnjena, sto-
li mirni in mrtvi, preproge solidno in pravilno poloÏene,
knjige so leÏale vedno v istem redu tik omare, palice v
kotu so stale kakor oroÏje speãe vojske kralja MatjaÏa in
dnevi so pre‰li in tedni, ne da bi se javil najmanj‰i nered
in prekinil vsaj za nekaj ãasa to hladno pravilnost in
ti‰ino.

Za peãjo je stal konj, na katerem se je gugala svoje dni

Mika svojo majhno, spla‰eno glavo je molel izza peãi in
nihãe ga ni premaknil, nihãe zagugal. Gabriãu je bilo na
jeziku, da bi poklical Ïeno in ji naroãil, naj ga odstrani.
Takoj se je premislil in sklenil, da pokliãe skrivaj deklo,
staro NeÏo, in ji ukaÏe, da ga nese ona na podstre‰je.
Zdelo pa se mu je, da bi tudi NeÏa jokala in zato je za-
vil konja v staro suknjo in ga nesel tiho na podstre‰je.

BES

BELA VRANA

170

Imel je izvrstnega prijatelja, ki je sluÏboval Ïe veã let

v isti pisarni kakor on. Od njega je prejel pismo, polno
iskrenega soÏalja. Ko je pri‰el naslednje jutro v urad, se
mu je zahvalil.

»Hvala lepa, lepo si pisal; vidi se, da ima‰ srce.«
»Nisem mogel,« je rekel prijatelj in se praskal po rde-

ãi in debeli glavi, »da bi govoril o tem, ker se mi je zde-
lo, da si preveã zadet. Vidi‰, vem, kaj ti je pri srcu, in ãe
ti je to vzeto, je tudi meni …«

»Ho, ãe tako misli‰,« je odvrnil Gabriã, »vidim, natan-

ko vidim, da me ‰e dobro ne pozna‰. Nam vsem je uso-
jeno tako, mi vsi moramo iti tja, kamor je ‰la ona. Kaj ti
pomaga, ãe se upira‰, ãe hoãe‰ v mislih obrniti neke veã-
ne postave, katerih nikoli ne doume‰ in od katerih po-
zna‰ le uãinke! Mi vsi gremo isto pot, eni kraj‰o, drugi
dalj‰o. Konec je enak. Vse, Ïivali, drevje, bilke in ljudje!
In kaj jaz napravim? Premislil sem si in to je sklep! Zgo-
dilo se je, kakor je zapisano — pravijo — v zvezdah, ha-
ha. Dopolnili so se njeni dnevi, iztekli so se … tako se
bere v knjigah. V takih primerih treba napeti razum. Naj
on vrtnari in gospodari po moÏganih. Tako sem vse pre-
stal mo‰ko. To je tisto.«

BES

BELA VRANA

171

oma se je spominjala Ïena, da je kriãal nad Miko,

ko je obolela.

»Hotel sem ji dobro … zdravja,« je rekel Gabriã.
Bilo je v nedelje popoldne in hodil je sam okrog po

mestnih nasadih. Na mestih, koder ni bilo drevja, je pri-
pekalo vroãe poletno sonce in Gabriã je premi‰ljal, kako
je mogoãe, da oboli ãlovek zdaj, meseca avgusta, ko je
pri polni moãi najbolj‰i zdravnik vseh zemeljskih bitij,
nebe‰ko sonce. Mika, so dognali, je umrla zaradi prehla-
da. A kako naj se ãlovek prehladi avgusta? Ponoãi, ko ji
je bilo jako slabo, je sedel pri stari NeÏi v kuhinji in gle-
dal, obrnjen s hrbtom v okno, proti praznemu in tem-
nemu ‰tedilniku. Vtepal si je siloma in enakomerno v
glavo: To mora tako priti, to so stvari, ki se ne dajo od-
vrniti. NeÏo je poslal v sobo in gledal med vrati, kjer se
je kmalu pojavila. Na njeno neugodno vest si je zopet
biãal v moÏgane: To so stvari, ki jih ne more nihãe od-
vrniti!

Vse kriÏem so hiteli prebivalci mesta. Mlado in staro

je ãebljalo o svojih zasebnostih in nad vse to so ‰irile
veje kostanjov in lip svoje dobrohotne sence, a nad ve-

BES

BELA VRANA

172

jami se je razpenjal ãisti in jasni nebe‰ki ‰otor in sredi
njegove desne plati je Ïarelo sonce, veliko in mogoãno
kakor najvi‰ji svetovni car. Kaj je pod tem soncem, kaj
pod tem ogromnim ‰otorom eno izmed bitij, ki se ime-
nuje ãlovek? Ali hodi pod njim, ali ne hodi, ali sreblje
njegove Ïarke ali jih ne sreblje, kaj ve o tem veliki car,
kaj ta neskonãni prostor. Mi vsi smo majhni, mi vsi po-
membni le za tisto ped Ïivljenja, ki nam je odmerjena.
Majhno je zato na‰e veselje in majhna na‰a boleãina.

Gabriã je za‰el na samotnej‰o pot. Gleda podse v do-

lino in tam se lomijo Ïarki skozi rjavkasto listje neznat-
nega dreve‰ãka. In sredi njih nastaja svetla barva, ki ga
spominja Mikinih las, kje so zdaj ti lasje? Gabriã pogle-
da okoli sebe, opazi nizko klop in sede nanjo. Videti je,
kakor da bi se bila njegova ple‰a ‰e poveãala. V obraz je
bled, oãi so vodene in brki redki in ohlapni. Na obleko
ne pazi. Hlaãam se pozna, da niso bile dobro zravnane.
Oprsnik je po trebuhu nabran v mnoÏino gub. Man‰et
sploh nima in zato se zdi, kakor bi bili rokavi prekratki.
Bele roke z dolgimi prsti drÏi na palici in gleda v tisto
svetlo plo‰ão, ki se ri‰e zdaj spodaj pod potjo po debe-
lem deblu divjega kostanja. In zopet mu pade v glavo
vpra‰anje, kakor bi kdo zaluãal kamen: Kje so Mikini
laseki?

BES

BELA VRANA

173

»Vendar,« si govori, »se mi zdi, da je nekaj neprirod-

nega v tem, ãe umre ãilo, nerazvito bitje. Tu manjka ve-
likega zakona. Kar je poklicano v Ïivljenje, naj se razvi-
je, naj se razcvete, ker je drugaãe brez namena pahnje-
no v svet, kjer ni zanj prostora. V tem se da slutiti napa-
ka neãesa velikega, nepojmljivega.«

Med tem se niÏa sonce in spodaj med grmovjem in

debli je veã in veã svetlorumenih odsevov. Prikazujejo
se, trepeãejo in se poãasi plazijo nekam globoãje za de-
bla in grape.

Gabriã se spominja zadnjih besedi, ki jih je govoril z

Miko. Bilo je predzadnje popoldne njenega Ïivljenja. Ko
ni bilo Ïene, je sedel k njej na posteljo in ji pravil o tis-
tem vozu, ki ji ga bo kupil takoj prvega. To je svetel bel
voz, na katerem je sedalo. Pred sedalom sta dva roãaja,
ki se dasta premikati naprej in nazaj. âe bo Mika sedla
na sedalo in premikala tista dva roãaja, se bo peljala na-
prej.

Miki je bilo slabo, bila je vsa razpaljena, njeni lasje so

bili potni in njeno dihanje kratko. Vendar se je ozrla
vanj z velikimi mokrimi oãmi in rekla tiho in hvaleÏno:

»Jutri mi povej, atek!«
Gabriã vzdihne, dvigne palico in jo zopet postavi, po-

gleda nekam kvi‰ku in se v mislih vpra‰a: Kdaj bo tisto
jutri?

BES

BELA VRANA

174

Poãasi vstane, gre naokrog, gre naprej in nazaj in pro-

ti mraku zavije po pra‰ni cesti iz mesta.

»Moja Ïena,« si misli, »je jako slaba, nenadoma je

jako slaba. V hrbtu se je upognila in obraz so ji prepre-
gle gube in to vse zavolje tega, ker se je ne da o pamet-
ni stvari prepriãati. âudno je to. âlovek je ãlovek, to se
pravi, pametno bitje, ali marsikdaj mu ni mogoãe dopo-
vedati tistega, kar je pametno.«

Za njim se vleãe siroma‰en pogreb. Gabriã se umak-

ne v stran, stoji ob cesti odkrit in tudi zdaj v mraku se
njegova ple‰a motno svetlika. Tam zadaj gore luãi mesta
in odmeva ropot voz in tramvaja, in tukaj neso mimo
nekoga iz tistega zamolklega hrupa in ble‰ãave. Gabriã
si reãe v mislih teÏko in osorno: Tam zadaj je tovarna in
na ta konec rosijo iz nje one, ki so zgotovljeni.

Priklopi se bornemu sprevodu in pride Ï njim na po-

kopali‰ãe. Nekaj Ïensk joãe, duhovni molijo, krsto spu-
‰ãajo v jamo in kmalu zabobne po njej prve grude prsti.
To je pravi mrtva‰ki boben. Doni na uho izpod zemlje in
njegov glas je pla‰an, turoben in votel. A ko so padale
gruãe na krsto, kjer je bila Mika, ni donelo votlo iz jame,
ne pla‰no in ne turobno. Mika bi bila morala ‰e Ïiveti.

Ljudjo se razhajajo, a Gabriã odide za kapelo, posto-

ji tam in gre proti obzidju. Tam obstane pred belim
kamnom, kjer je z velikimi zlatimi ãrkami vdolbeno ime:
»Mika«.

BES

BELA VRANA

175

Îe je mrak gostej‰i in storil se je veãer. Nebo se je za-

vilo v modro temino in skozi njo sijejo zvezde, veãje in
manj‰e, srebrne in zlate. Nad pokopali‰ãem, vãasih ne
visoko nad kriÏi letajo netopirji kakor ãrni noãni metulji.
Njihov let je tih, ginejo v noã kakor ãrte, ki bi se delale
iz ãrne megle in nenadoma razpadale.

Gabriãu se je prebudilo tisto, kar se mu zdi daleã ka-

kor za goro. Zgane se mu srce in razteãe se kakor vroã
studenec po prsih in glavi. Ozre se okrog, poklekne, po-
loÏi palico in klobuk v travo, skloni se nad grobom, opre
na roke in reãe:

»Nisem pri‰el zaradi voza, da ti povem, kdaj ti ga ku-

pim. âemu ti bo? Pri‰el sem, Mika, tako … kot tvoj oãe.«

Gabriã utriplje s trepalnicami. Nenadoma mu kanejo

iz oãi solze in se obesijo na bilke, ki se globoko skloni-
jo.

»To ni res, kar sem govoril … ãe umrje kdo prej ali po-

zneje, na primer ti, Mika! To vse ni res! Na‰e ãustvo je
tukaj, to je gospodar …

Ozraãje se nalahko zamaje in med njegovim obrazom

in ru‰o, iz katere cveto prve roÏe in poganjajo prve trav-
nate bilke, dahne hladeã veter. To se zgodi tiho, kakor bi
‰li po prstih mimo neznani duhovi.

Prej sam vri‰ã, smeh in samo skakanje, a zdaj ta nes-

konãna ti‰ina. Nenaravno … stra‰no nenaravno!

BES

BELA VRANA

176

Naenkrat maje z glavo, domisli se in reãe:
»To ni resnica, kar sem dejal, ãe‰ da bi bilo vseeno, ali

umrje kdo prej ali pozneje. Ne tisto … logiãno sklepanje
… umna razporedba na‰ih misli … to ni resniãno. Samo
to je resniãno, kar ãutimo, da! Samo na‰e ãustvo v prsih
je resnica, vse drugo je laÏ. Na‰a pamet je laÏ, laÏ! Zakaj
… Mika, ti bi morala Ïiveti!«

Gabriã skloni obraz globlje, iz oãi mu kapljajo na gos-

to solze in se obe‰ajo na bilke in na drobne cvetove tem-
nih roÏic.

»Mika, da,« — ihti in sope, — »Mika, da, Mika, ti bi

morala biti Ïiva. Kdor govori drugaãe, ta laÏe. Tudi jaz
sem laÏnik … kajti tukaj je umevno to in umevno ono, ali
resnica je samo ena: Mika bi morala Ïiveti!«

Gabriã se zvrne v travo poleg ru‰e in si zakrije z roka-

mi obraz. Joãe tiho in dolgo, prekriÏa potem roke na
prsih in gleda v temnomodri in ogromni nebe‰ki ‰otor
nad sabo in v tiste zvezde, ki gore po njem.

»Ker ne Ïivi‰, Mika, moja lepa, sem nesreãen. In vse,

kar reãem in kar sem rekel, je laÏ, samo to je edina res-
nica. Le moja nesreãa je resniãna, vse drugo je zlagano,
drugega ni, drugo tiãi le v prazni besedi, ki je ne ãuti-
mo.«

âez dolgo ãasa vstane in gre poãasi proti mestu. V

ozadju se je dvignil mesec. Netopirji kriÏajo pot in ‰um
mesta se poãasi pribliÏuje.

BES

BELA VRANA

177

Gabriã je skljuãen, konci suknje dosezajo na obeh

straneh skoraj kolena, a hrbet je kratek, kakor da ga je
krojaã skazil. Senca, ki gre pred Gabriãem, je silovito
dolga, tenka in obupna.

BES

BELA VRANA

178

Melodija

o se je Jerom prebudil, je bilo veliko okno na vrt Ïe
odgrnjeno. Moãna in jasna poletna svetloba se je

razlivala po sobi in jo grela. Gledajoã vanjo je utripal z
drobnimi oãmi in ãutil v njih skeleão in ostro boleãino.
V spanju in sanjah ga je ob‰la nenadna nervoznost in
notranji nemir, ki ga je preveval tudi zdaj. Strepetaval je
po Ïivotu, stresal z glavo in Ïile po rokah in prsti sami so
nepretrgoma drhteli.

Starost je bila pri‰la nadenj in ga v zadnjih tednih

jako oslabila. Îe prej pove‰ena glava je zlezla ‰e bolj na
prsi, hrbet, ki je bil Ïe prej skljuãen, se je upognil, oãi je
zalila rdeãkastokalna megla, koÏa je padla nagosto v
gube in se nakopiãila nad u‰esi, na ãelu in tik oãi. Vsta-
jal je pozno, dasi je veã noãi preãul kakor prespal, in ãa-
kal, da se je razmajal in mogel s svojim kratkim in drsa-
joãim korakom preko sobe.

Boleãina v Jeromovih oãeh je ponehala in lahko je

gledal vzdrÏema okoli sebe. Par muh se je vzigravalo
nad njegovo glavo in se kopalo v svetlem snopu sonãnih
Ïarkov, ki so se jasno ble‰ãali v svoji ko‰ati ob‰irnosti po
milijonski mnoÏici migljajoãih pra‰kov. Omara, ki je sta-

BES

BELA VRANA

179

la ob steni nasproti postelje in bila ãrna politirana, se je
zaradi moãne dopoldanske luãi razÏivela in razsijala in
se smehljala kakor dobrodu‰en ‰irok in plo‰ãat obraz.
Tudi slike po stenah se stopile Ïivahnejo iz okvirjev. Pe-
riãnik, gorenjski slap na levi, se je blesketal in iskril ka-
kor srebrn, a tam na desni je Ïarela rdeãa ruta, ki je ovi-
jala Materi boÏji prelepe bele rame, kakor Ïiva in ‰u-
meãa svila.

Jerom je ogovoril najprej muhe, ki so mu silile v

obraz. Mr‰il je obrvi, povejal z drhtavo in staro roko po
zraku in rekel: »Dajte mir, sitnice!«

Îena je pri‰la po prstih, odprla polahko vrata in po-

molila skozi odprtino glavo. Takoj je prijazno pokima-
la in dejala: »No, poglej ga! Mislila sem, da spi‰ in ka-
narãka sem nesla zato na hodnik. Bala sem se, da bi te
ne zbudilo Ïgolenje, a glej, ti Ïe ãuje‰!«

Hotela je povedati ‰e nekaj, a nemirni izraz, ki ga je

razodevalo Jeromovo lice, jo je zadrÏal. Majal je z glavo
in govoril: »Nisem dosti spal! Noã je bila predolga in
prevroãa. Tudi nekaj bodeãega je bilo v njej, kar je bodlo
v moÏgane in nekaj teÏkega, kar je leÏalo na prsih.«

»Bomo povpra‰ali zdravnika!« je menila naglo Ïena;

a Jerom je pravil dalje s svojim slabim in hripavim gla-
som in vmes ga je silil mehak in rahel ka‰elj, ki je bil
vedno enak in ni imel konca. »âudno, ãudno se mi je
plelo po glavi. Dogodek od vãeraj in drugi iz davnih let

BES

BELA VRANA

180

sta se gnetla drug z drugim, se sme‰no me‰ala in zame-
njavala. Glej, bil sem obenem mlad in star!«

»Pa bi morda pil lipov ãaj, tudi gomilice bi ti storile

dobro!«

» … vso noã, vso noã — kakor bi mi zvenela okoli u‰es

dolga in lepa melodija, znana iz mladosti. Hodil sem zu-
naj, sedel doma in gledal v jasno noã, igral na koncertu,
a povsod, glej, je zvenela okoli mene znana melodija, in
zdaj jo ‰e vedno ãutim okoli sebe. âakaj, ãakaj, obleãem
se in primem gosli ali sedem za klavir, da jo najdem in
igram!«

Vstal je, se razmajal, umil in z Ïenino pomoãjo oble-

kel. In pri zajtrku in pozneje, ko se je sonãil zunaj na
hodniku in ãakal, da je pospravila Ïena sobo, je govoril
predse: »Vso noã, vso noã sam nemir!« In takoj je hotel
oznaãiti s slabim hripavim glasom lepi in znani napev:
»Lalala«. Ali vse, kar je poskusil, ni bilo pravo, ni bilo
senca tistega, kar je zvenelo vso noã okoli njega in kar je
odzvanjalo tudi zdaj po njegovem telesu.

Vrnil se je v sobo. Okno je bilo na steÏaj odprto in za-

senãeno s temnordeãimi zavesami, ki so padale od stro-
pa do tal. SveÏ, oster zrak je polnil nekoliko mraãne pro-
store in silil Jeroma, da je ka‰ljal s svojim mehkim in
brezkonãnim ka‰ljem. Vzel je v roke gosli, sedel k stare-
mu klavirju, ga odprl in pritisnil tipko a. Uho je primak-
nil bliÏe k strunam v klavirju in priãel ugla‰evati stare in

BES

BELA VRANA

181

ãrne gosli. Gotov je bil naglo. Obrnil jih je k obrazu,
nagnil glavo preko njih in jih pritisnil z brado na prsi. S
tresoão roko je dvignil lok in se dotaknil Ï njim strun. A
prenehal je takoj in prislu‰koval tisti melodiji, ki jo je
sli‰al ponoãi, ki je zvenela tudi zdaj okoli njega, bila
znana iz davnine in lepa in veliãastna, pa vendar taka,
da mu je polzela iz u‰es kakor riba iz rok, da je ni bilo
mogoãe prijeti in obvladati. A bila je moãna, vitka in
ponosna, ker je bila doma povsod. Enako v mladosti, v
dobi otroka in v dobi mladeniãa, enako v poznej‰ih le-
tih, v ãasih moÏa in sivih dnevih starca. Otrok je dihal v
njej, ki teãe med roÏami in travami za metuljem, mlade-
niã je govoril v njej sladke besede mladi, bujnostasi in
ãrnogledi devojki, moÏ se je boril za svoje cilje in nazo-
re, starec je gledal Ï njo v veãnost, tja daleã preko mej
svojega Ïivljenja.

Vnoviã je priÏel gosli z brado na prsi, pritisnil je z le-

vico vratove strunam, potegnil z lokom preko njih, da so
pele v gladkih in vitkih glasovih, pretakajoãih se iz niÏa-
ve v vi‰avo, iz ‰epetanja v krik in iz ãebljajoãe skromne
govorice v elegiãno pesem modre in ponosne samoza-
vesti. Ali melodije, tiste, ki je vedno zvenela okoli njega,
ki se je jasno oglasila v njem to noã, a Ïivela Ï njim od
mladosti, ki je bila vseobseÏna, neskonãna v zaãetku in
koncu, nje ni bilo.

BES

BELA VRANA

182

»Glej, kako ãudno!« je govoril rahlo starec in odloÏil

gosli na pokrov klavirja. »âutim jo, okoli mene je, vso
noã sem jo poslu‰al, poznam jo izza mlada in ne morem
je najti.«

Sedel je nazaj za klavir, poloÏil stare in ko‰ãene roke

po tipkah, ki so se rahlo oglasile v mehkih akordih, gle-
dal v strop in se zami‰ljal. Morda je to tista pesem, ki jo
vzklika otrok, ko zagleda vabeão mater in ji teãe v na-
roãje? Mogoãe je to ljubezen, tista sladka melodija srca,
ki ri‰e obraz mlade deve, ogenj njenih oãi, marmor nje-
nega tilnika, sneg njenih prsi in kri njenih razpaljenih
ustnic? Ali je boj moÏa, odmev njegovega koraka po boj-
ni cesti hrumeãega in vrveãega Ïivljenja, ali zdrava mi-
sel starca, hiteãa preko groba, preko bitja samega v ve-
soljstvo svetov?

Prijel je bele tipke, ki so se vdale pritisku njegovih

velih prstov in poslu‰al. Pritiskal je zgoraj in spodaj,
begal s prsti po klaviaturi, razÏaril se, da mu je stopila v
stara lica kri, vstal in odprl pokrov nad strunami, da bi
dal polno moã njihovemu zvenenju, sedel nazaj, glej, in
se razÏivil kakor mladeniã. Vrat se je zravnal, glava se je
dvignila, kri je zaplula po licih, oãi so se oÏivele in raz-
svetlile in prsti beÏe po klaviaturi, da buãe strune, da
pojo in zvone in polnijo sobo z bogatimi in teÏkimi spe-
vi. Koliko glasov je, kako se oprijemajo drug drugega,
kako pojo iz svojih ãistih grl, kako ponosno nosijo me-

BES

BELA VRANA

183

lodijo, kako jih krase, letajo preko njih, se spu‰ãajo pod
njo in jih delajo mogoãnej‰e in lep‰e!

Jerom igra in gori. Sapa mu je teÏka od napora, po

sencih izstopajo drobne in neznatne piãice potu, mnoÏe
se, druÏijo, strinjajo v velike okrogle kaplje, ki se podalj-
‰ujejo, tanj‰ajo in priãenjajo polzeti med gube ob u‰esih
in se obe‰ajo po licih kakor sledovi neznanih svetlih
curkov. Zdi se mu, da je zdrav, da je sveÏ, da ni veã v
njem ka‰lja, ki nima konca ne kraja. Njegove roke so
ãile, prsti proÏni in urni, njegova du‰a je polna in to, kar
buãe in pojo strune, to so njene besede.

Prenehalo je vse, kakor bi se glasovi zagrizli drug v

drugega. Jeromove stare roke leÏe trudne in nemirne na
belih in ãrnih tipkah, njegov obraz je sklonjen na prsi,
oãi so teÏke, lica hladna in brez krvi. Ne more najti tiste
znane melodije, ki jo je zaãutil v sebi in okoli sebe no-
coj‰njo noã, ki mu je znana iz davnih ãasov, kakor bi jo
igral Ïe stokrat na svojem klavirju in jo godel stokrat na
goslih in ki brni tudi zdaj okoli njega po tej polmraãni,
s teÏkimi rdeãimi gardinami zastrti sobi. Star je, veã je
ne more zgrabiti in obvladati.

Zveãer je legel zgodaj v postelje in trdno zaspal. V sa-
njah je naenkrat zasli‰al pod oknom ‰um, ugla‰evanje
glasbil, tiha povelja in za njimi rahlo nara‰ãajoão in raz-
vijajoão se godbo. Tiho, komaj sli‰no se je priãel v zra-

BES

BELA VRANA

184

ku zibati valãek stare dobe in kakor bi se smehljal s sta-
rodavnim, dobrohotnim smehom, je ‰epetal nalahko v
uho:

O ti Polon, Polonãica,
o ti Polon, Polonãica,
o ti Po — — —

Glej jih, starih tovari‰ev-godcev, ki je igral Ï njimi to-

likokrat po plesih, zabavah in koncertih! Jerom ni vstal,
a videl jih je vendar, kako stojo v krogu pod oknom. Raj-
ni Luka je, pokojna Valentin in Strguljãek in ‰e vsi, ki jim
prera‰ãa Ïe davno grobove zelena trava. Glave so iste,
tudi instrumenti so naravno veliki, le Ïivotki so majhni
kakor ‰kratovski. Zato se zde vsi ‰egavi in sme‰ni in celo
modri Luka, ki taktira v sredi z razprtimi prsti.

Jeromu se je zdelo, da je v sanjah vstal, odprl okno in

pogledal za njimi. V tistem hipu so izginili, kakor bi se
pogreznili v zemlje, ali se skrili v ‰opih roÏ in visoke tra-
ve. Stopil je z enim samim korakom skozi okno za nji-
mi, ker je mislil, da so se izmuznili po ulicah na polje.
Zunaj — na polju — je cvetela livada, in ãe potegne ve-
ter, trka glava ob glavo. Spomlad je, nebo modro, ãreda
oblaãkov se pase po njem, kakor bele in mlade ovãice.
Kako so gore visoke in sinje, kako je ponosna lipa, ki
cvete ob poti, se ozira na vse strani po poljih in gosto-
ljubno poslu‰a ‰um ãebelic, ki ‰umi po njenih vejah!

BES

BELA VRANA

185

Postovka plava visoko v zraku in tik nje frfota in Ïgoli
‰krjanãek. To je ravno na sredi belordeãega polja, kamor
je dospel Jerom, i‰ãoã svojo pobratime.

»Kje ste, kje ste?« jim kliãe, a ker so majhni in ‰egavi

kakor ‰kratje, se ne oglasijo. Smeje se, stoji sredi polja in
vpra‰a ãebelo, ki mu sede na ãelo. »Ali si jih videla —
pobratime?« — »Kako bi jih ne?« reãe ãebela z visokim
glasom. »Tam po njivi, po razorih se skrivajo!« In nada-
lje vpra‰a velikega rumenega metulja, ki priplahuta in
sede na njegovo dlan. »Ali nisi ti, metulj, videl mojega
tovari‰a, godca Luke?« »I, kako bi ga ne!« govori metulj
in miga in kaÏe s tipalkami. »Tam za mejo leÏi v travi in
se gosti s kislico!«

Res so vsi blizu. Tam na desno izza trave priplava glas

pi‰ãali, od drugega konca zarenãi bas in zopet od dru-
gega povzamejo violine:

O ti Polon — — —

V tem hipu je vse izginilo. Naenkrat ni bilo ne livade,

ne roÏ in ne godcev. Jeromovo srce je prenehalo biti, kri
se je ustavila po Ïilah in telo in du‰a sta se loãila. Prvo
je obleÏalo na belih blazinah, druga je stopila v sosed-
njo sobo, kjer je spala Jeromova Ïena. Stopila je k njej,
jo prijela za roko in rekla: »Pri‰el sem po slovo. Hvala ti
za vse, Terezinka, in na svidenje!«

Îena se ni prebudila, a oglasila se je v spanju: »Kaj?«

BES

BELA VRANA

186

Du‰a je ponovila kakor prviã in stala bela in visoka ob

Ïenini postelji! »Pri‰el sem po slovo! Hvala ti za vse, Te-
rezinka, in na svidenje!«

Zdaj se je oglasila Ïena, kakor v davnih mladih ãasih

s prijaznim smehljajem na obrazu: »Kaj mi nagaja‰? Saj
vidi‰, da spim!«

Jeromova du‰a se je vzpela skozi okno in se priãela

dvigati v sonãne vi‰ave. Îe je bil zunaj jasen in oster
dan, po poljih se je svetila rosa in ptice so se Ïe ogla‰ale.
Sonce se je ble‰ãalo za moÏa visoko nad najvi‰jo goro in
zlezlo ‰e vi‰e in vi‰e. Daleã, skoraj blizu sonca, je letel
orel in izginjal za vrhovi.

Vedno kvi‰ku, vedno kvi‰ku je hitel Jerom. In glej,

krog njega je ‰umela in rasla melodija, ki jo je zasli‰al
prej‰njo noã, ki ga je spremljala ves dan, ki je bila izdav-
na, a je ni mogel zgrabiti in obvladati. Zdaj je bila jasna,
svetla, velika in moãna, razprostirala se je od sveta do
sveta, napolnjevala vesoljstvo in v svoji mogoãnosti bu-
ãala s soncem, ki je v silnem hrupu in ‰umu in vri‰ãu in
sikanju izÏarjalo iz sebe nadsvetno silo toplote in svet-
lobe. Prevladovala je vse, vse zdruÏevala v sebi, vsa sve-
tovja so bila v njej in ona sama.

Jerom se je spojil z njo visoko nad ozraãjem. Tako je

bil on sam tista neskonãna, davno znana in vseobseÏna
melodija.

BES

BELA VRANA

187

Opice

hi‰i, kjer se vrste v pritliãju visoki pregrajki z opi-
cami, po galeriji pa podstavki s priklenjenimi veã-

jimi in manj‰imi papigami, je neznosen smraj. Da ni ne-
pretrgoma v zagati samo nos, ki le strahoma in obotav-
ljaje se vleãe vase neprijetni duh, skrbe divji in tempe-
ramentni juÏni gostje tudi zato, da zaposle u‰esa. Opi-
ce piskajo, ÏviÏgajo, sikajo, prskajo in renãe, a papige
vre‰ãe vmes z jeklenastimi, suhimi kriki, ki odmevajo
ostro od golih in belih sten in se zajedajo v glavo kakor
dolgi ‰piãasti kosi razbitega stekla.

Najveãji opiãji pregrajek je v sredi. V njem Ïivi sedem

med seboj malo razliãnih opic. Vse so velike kakor maã-
ke, samo da jih delajo veãje visoke noge in dolgi repi.
Ene so svetlej‰e, druge temnej‰e. Okoli u‰es ima vsaka
venec dalj‰e dlake, da se zdi, kakor bi imela robec za
vratom. V sredi stoji drevesna rogovila, ob desni leseni
steni dve polici in ob levi dve. Po Ïelezni pregraji spre-
daj pleza druga pred drugo in se umika. S pregrajo ska-
ãejo na police, s polic na rogovilo, z rogovile na tla in s
tal zopet na pregrajo. Nekaj imajo nepretrgoma med
seboj. Pogledujejo se vedno s pridrÏkom, ãe‰ pogledava

BES

BELA VRANA

188

se Ïe, ali to veva obe, da imava ‰e nekaj skupaj. Izjemo
dela ena sama, ki sedi na desni spodnji polici in se pri-
jemlje z desno roko za ãelo in uho. Trga jo po glavi in ta
boleãina jo zaposluje popolnoma. Ona sicer vidi, kaj
delajo druge, kako je prijela najstarej‰a eno mlaj‰ih za
rep in jo neusmiljeno potegnila z ograje, vidi, kaj delajo
ljudje, ki hodijo mimo in se smejejo. Tudi dobro vidi ãlo-
veka, katerega prisotnost vse vznemirja. Letanje po pre-
grajku obtiãi, vse gleda nesimpatiãnega in dolgozobega
mo‰kega in je pripravljeno, da zarenãi vsak trenutek
vanj in mu pokaÏe svoje zobe, svojo sovra‰tvo in zaniãe-
vanje. Ali dejansko se ne zmeni za niã. Glava jo jako boli.
Prime uhelj in ga vleãe, kakor bi Ï njim hotela izdreti iz
glave boleãino. Ali uspeha ni. Poleg glave jo boli zdaj
tudi uhelj. Pred pregrajkom je obstala mlada dama, ki
na vse najbolje uãinkuje. Njen obraz je ãist, sonãen,
poln veselja in prijaznosti. Opice se ustavijo, obrnejo
proti njej in ji kaÏejo svojo naklonjenost s tem, da po-
meÏikujejo, vtikajo jezike iz ust in se Ï njimi liÏejo. Da-
ma seÏe v torbico in privleãe iz nje tri ko‰ãke sladkorja.
Ah, sladkor! Vsem se zasvetijo oãi, Ïivci strepetajo, zob-
je se razgalijo sami od sebe. Vse se umaknejo od pre-
grajka, merijo z bistrimi oãmi tisto daljino, ki jo bo pri-
liãno napravil ko‰ãek sladkorja, ko bo letel iz rok prijaz-
ne dame v njihovo sredo. Tudi opica na polici pozabi
boleãine in ãaka. Zdaj je priletel v pregrajek prvi ko‰ãek.

BES

BELA VRANA

189

Siva, suha opica ga ujame v zraku, drÏi ga v obeh rokah
in naglo o‰krba in pohrusta. Druge gledajo nanjo mi-
mogrede brez veãje zavisti. Dama zamahuje z roko in
vse merijo zraãni lok, v katerem zleti mednjo drugi
ko‰ãek sladkorja; vse ãaka pozorno in proÏno. Ko‰ãek
pade in ujame ga ista sivka. Ena pri steni mrmra, ena gre
v ozadje in se obrne proti sivki, ali druge se ozro stran,
ãe‰, kaj pa ji hoãemo prav za prav, ãe ga je ona ujela. In
morda ga je tudi dama namenila njej. Opica pri steni ne
mrmra veã, ona v ozadju odkobaca v ospredje. Dama
zamahuje in tretji ko‰ãek zleti v pregrajek. Pade na tla in
vse skoãijo nanj. Gneãa je tolika, da se ne vidi takoj, ka-
tera ga ima. Opica z desne police je tudi skoãila na tla,
sedi za drugimi in ãaka. Kopica se mrmraje razkropi, iz
srede plane na desno polico sivka s sladkorjem. Bolna
opica se vzpne za njo in jo prime za roko, v kateri drÏi
sladkor. Gleda jo in v oãeh se ji utrinjajo solze. Bolna je
Ïe tretji dan in Ïe tretji dan Ïivi ob sami vodi. Ne more
jesti kruha ne mleãnega riÏa, niti sveÏe in hrstljajoãe so-
late ne, ali zdaj se ji je naenkrat porodila Ïelja za ko‰ã-
kom sladkorja. Ta Ïelja je tako vroãa, da izginja krog nje
vse. Sestrica, sprejmi njeno Ïivljenje za drobtino slad-
korja! Gleda jo z utripajoãimi in solznimi oãmi, drÏi jo za
roke in se oglasi hripavo in Ïalostno. No? Sivka se je
naenkrat otrese, zlobno zarenãi, pohrusta ostanek slad-
korja in se zapra‰i vanjo. Vgrizne jo v hrbet, vgrizne v

BES

BELA VRANA

190

vrat, z obema rokama jo zgrabi za uhlje in trese njeno
razbolelo glavo sem in tja. Bolnica ne skoãi na tla, tem-
veã pade. ObleÏi, glavo iztegne od sebe, ti‰ãi oãi in diha
teÏko in naporno. Opice se spogledajo in ogla‰ajo s
kratkimi, presekanimi glasovi. No, kaj pravi‰? Ti gla-
sovi so gostej‰i in gostej‰i in vse se sporazumejo zato, da
kaznujejo sivko. Priãne se divja gonja. Sivka beÏi po pre-
graji na gornjo polico, s police plane na rogovilo, z ro-
govile na tla, pet opic se podi za njo. Ujamejo jo na tleh,
ko hoãe tretjiã na pregrajo. Z bojnim vri‰ãem se vrÏejo
nanjo, tepo jo, popadajo in grizejo. Ona kriãi in javka, da
leti skozi u‰esa. Od desne se pribliÏa streÏaj z dolgo
palico. Stopi tik pregrajka in jim zapove, naj mirujejo.
Star je, ãemeren in vidi se mu, da ni tukaj za kratek ãas.
Po obrazu je porasel z rumenkasto brado, oãi ima mod-
re, vodene in nezaupne. On ne ljubi teh Ïivali, s kateri-
mi ima opraviti. Med njimi Ïivi, ker ga silijo Ïivljenjske
potrebe. On misli vedno stran od njih, njegove sanje
tavajo po drugih krajih. In zdaj stoji tam, visok, suh in
cemeren in dela, kakor mu je ukazano. Dvakrat mora
vselej posvariti, potem lahko dejansko posreduje. En-
krat je Ïe miril z besedo in zdaj miri drugiã: »Dajte mir!«
pravi. Ali opice se ne menijo zanj. One imajo svoj razum
in svojo srce in ravnajo tako, kakor jima tadva ukazuje-
ta. Sivka se je pregre‰ila zoper bolno sestro. PoÏrla je
prvi ko‰ãek sladkorja, poÏrla je drugi ko‰ãek in dobila je

BES

BELA VRANA

191

‰e tretjega. Bolna sestra je prosila zanj in sivka ne samo
da ga ni dala, temveã zaradi pro‰nje same je bolno Ïival
surovo napadla. Vse so bile takoj edine v tem, da se je
treba potegniti za tisto, ki trpi krivico. In zdaj jo kaznu-
jejo, kakor se jim zdi pravilno in se ne brigajo za pazni-
ka. On ima svojo pamet, on misli s svojo glavo in s svo-
jimi razmerami. Kaj mu mar opiãje zadeve!

Ali on stoji pred pregrajkom in uporablja svoje pravi-

ce. Dvakrat je Ïe zahteval mir in zdaj je opraviãen, da
seÏe po nadaljnjih sredstvih. Palico poloÏi poãez in
dregne Ï njo v hrbet najbliÏjo opico. Gruãa, ki je rohnela
prej na kupu, dvigne glave in izpod glav se postavi na
noge poÏre‰na sivka. Vsa je rdeãa po trebuhu, ‰opoma
leti od nje poruvana dlaka, ko si otrese koÏuh, uhlji ji
gorijo in lica tudi, ali ona stoji kakor druge in dviga gla-
vo z drugimi vred. Vse razgalijo zobe, vsem se kre‰ejo
oãi, tudi bolnica spleza poãasi na tla in pokaÏe zobe. To
ni sedem du‰, to je ena sama velika in uÏaljena opiãja
du‰a, ki ne trpi, da bi se vme‰aval v njene prepire in nje-
ne pravde tujec, ki ni opica in ki ne razume opiãje pa-
meti. Vse reÏi, vse bliska z oãmi in govori: Mi, velika
opiãja du‰a, ne potrebujomo tebe, ãlovek, kadar gre za
na‰e opiãje zadeve. Mi smo sami dovolj moãni, da ure-
dimo svojo razmere in razsodimo, kaj je dobro in je zlo.
Mi, velika opiãja du‰a, vemo sami, kdo izmed nas je vre-
den kazni in kdo je vreden pohvale in zato, ãlovek, nas

BES

BELA VRANA

192

pusti pri miru, kadar svojce tepemo in grizemo, prav
tako kakor takrat, ko jih hvalimo in ljubimo. Mi, po vse-
mogoãni naturi prebivalci te velike zemlje, imamo pra-
vico Ïiveti in stanovati na njej, hoditi po njej in se redi-
ti od tega, od ãesar se redi‰ ti, ãlovek. Sad, ki ga je‰ ti, je
namenjen tudi nam, in svobodno nebo, ki se ‰iri nad te-
boj, se razprostira tudi nad nami. Mi, velika opiãja du‰a,
te pozivamo, ãlovek, da se ne vtika‰ v na‰e pravde, da jih
ne razsoja‰, ampak da prepu‰ãa‰ oblast nam samim.

Paznik stoji s palico pred pregrajkom, za njim so gle-

dalci, a pred njim sedem opic, ki reÏe vanj, mu kaÏejo
zobe in meÏikajo z divje se lesketajoãimi oãmi. Sivka, ki
je vsa rdeãa od kazni tovari‰ic, reÏi najbolj. PribliÏa se
pregrajku, sika in prska in steza obe roki skozi odprtine.
Pojdi sem, renãi, pojdi sem, ãlovek, da ti izpraskam
obraz in ti omulim brado, ker si se me‰al v na‰o zadevo,
ki ti niã ni mar!

Paznik ne odide, ker ga je sram. Mnogi izmed gledal-

cev vedo, kako se je to zgodilo. âe se obrne, pa bo sreãal
poglede, skozi katere se bodo smejale du‰e. Umakne se
zato k bliÏnji kletki in se meni tam s starim krotkim
samcem. A opice ti‰ãe obraze k pregraji, sikajo za njim
in mahajo po zraku.

Mnogo gledalcev se pri tem prizoru zabava. Mlada

svetla dama se ne more vzdrÏati opazke in reãe sosedi,
da je ta mali dogodek draÏesten. Nekateri drugi gredo

BES

BELA VRANA

193

naprej, ne vidijo veã ne opic, ne papig, ne sli‰ijo vri‰ãa,
ne krika. ÎviÏgljajo predse, gledajo nekam visoko, kora-
kajo zmerno in enoliãno in mislijo. Ah, sladkor! âakamo
nanj in merimo v mislih lok, v katerem nam bo priletel.
Merimó ga mesece in mesece in leta in leta. In ko pade
sosedu, skrijemo v srcu zavist, in ko pade drugiã sosedu,
se mrmraje vdamo grenki usodi. In ob naslednji priliki
se udarimo. To je hud, pridu‰en boj, to je grda, ponig-
lava besnost, ki je ne poravnamo med seboj. SovraÏni-
ka svojega kliãemo za prião, ker se ne moremo porav-
nati med seboj bratje istega plemena. He, poglej ti, griz-
ljivi sovraÏnik, da smo mi v pravici in da so na‰i bratje
v krivici. Daj nam besedo, tujec, in pljuni nanje. Pokon-
ãaj jih, tre‰ãi vanje strelo in Ïveplo!

Tako gredo nekateri in mislijo. A za njimi se gubi vri‰ã

in krik opiãjega doma.

BES

BELA VRANA

194

Pesnik

o tretji toãki obãinske seje ne more najti Ïupan ta-

koj dnevnega reda. Obrne se k tajniku in reãe tiho:

»Kaj je ãetrta toãka?«
»Imenovanje tajnika. Ali bi ‰el ven?«
»Prosim, pojdi!«
Îupan poka‰lja in pozvoni z drobnim rumenim

zvonãkom. Obãinski svetniki, zbrani okoli dolge rdeãe
pregrnjene mize, se ozro v Ïupana. Tu in tam ‰e ‰epet-
ne kateri sosedu konec misli, ki jo je hotel izraziti prej na
glas. Tajnik vstane in gre iz posvetovalnice v obãinsko
pisarno, ki je majhna in starinska. Vrata zapre za seboj
in stopi k oknu.

Od stropa visi svetilka, preprosta in ãrna. Slike po ste-

nah so temne in nerazloãne. Na pisalni mizi ob oknu se
motno sveti visoki kovinski tintnik.

Zunaj je aprilska noã. Po cesti mimo okna naprej se

vali topel veter in objema hi‰e in ljudi. Tu in tam izmed
hi‰nih voglov ali izpod drevja meÏika drobna luã, ko da
hoãe ugasniti. Nebo je temno, prepreÏeno s teÏkimi
oblaki, ki vise nad mestecem, kakor bi grozili s svojo
ãrno pezo. Daleã nad severnimi gorami se sveti podol-

BES

BELA VRANA

195

govata lisa in v njej tropa zelenkastih in trepetajoãih
zvezd.

Tajnik je dolg, suh, nosi zalisce in pod nosom rahle

brãice. V pleãih je upognjen in z dolgimi rokami visi na-
prej, kakor bi nameraval pasti vsak hip skozi okno na
prazno in slabo razsvetljeno ulico. Nervozen je in misli
se mu javljajo in trgajo brez pravega reda. V srednji ‰oli
je prekinil ‰tudije in potem se je obesil na to sluÏbo mi-
mogrede kakor leteãa krpa na kljuko, ki jo je bog ve kdo
nastavil. In pozneje se je oÏenil.

Pred dana‰njo obãinsko sejo je govoril z Ïupanom o

sebi. To je zanj najveãja muka. Tudi ãe Ïivi v obupu, po-
trebi, ãe je v svoji notranjosti nesreãen, ne izreãe tega.
Njega se lotevajo ãustva, ki ne spadajo v krog, kjer Ïivi.
Jeseni vãasih lete nad mestom Ïerjavi in kriãe in kriãe, a
on jih gleda in si Ïeli, da bi mogel leteti z njimi. Na vse
strani, spredaj in zadaj je toliko sveta, toliko neznanega,
a on visi tukaj in ne pojde nikdar naprej.

Îupan je njegov nekdanji so‰olec. In tikata se. Pred

sejo sta govorila:

»Prosim te, Ïupan, danes pride na red moje imeno-

vanje. Meni je nerodno izraziti se, oprosti, a jaz ti vse za-
upam. Mislim si, ti vse to ve‰ tudi brez mojih besed.«

»Gotovo, prijatelj. Danes spravimo to v red.«
Zdaj naenkrat bu‰i tajniku v uho Ïupanov glas, kakor

bi ga pognal veter skozi ‰pranjo v vratih.

BES

BELA VRANA

196

»Jaz nimam niãesar proti tajniku, ali …«
Tajnik se opre z rokami ob okno in nagne glavo daleã

ven. Toda glas gre za njim, kakor bi mu sedel na rami in
se sklonil obenem z njim v pomladno noã.

»Knjige niso v redu. Do‰li dopisi niso takoj vpisani.«
Tajnik se podpre s komolci in poloÏi dlani na u‰esa.

Ali v ‰pranje med roke in uhlje se rine glas, kakor bi ho-
tel za vsako ceno v njegova u‰esa. V lica ti‰ãi kri in Ïile
po sencih gore, kakor bi se pretakal po njih krop.

»âe ostane pri tem, mi ni mogoãe z njim delati.«
Tajnik hiti po prstih od okna, prime polahko vrata na

hodnik, jih previdno odpre in se stisne v temen kot.
Zdrzne se, roke ti‰ãi na obraz in se skriva pred nekim
glasom, ki ga ãujo v svoji notranjosti, ko da bi rohnel
izpod temnega stropa nanj in mu pretil.

»Ob sluÏbo si in ti, bebec, si se oÏenil!«
In ves vroã, stiskajoã lica z obema rokama, si odgo-

varja: Izgubljen si, zavozil si, zdaj se priãenja kriÏev pot
tvojega Ïivljenja!

Med tem se odpro vrata posvetovalnice in veã glasov

ga kliãe: »Gospod tajnik!«

Za hip premi‰lja, z roko si popravi lase in se odloãi.
»Prenesem, vse prenesem,« si ‰epeãe. »Vem, kaj nu

bodo povedali, sli‰al sem Ïe prviã, ko bom sli‰al drugiã,
prenesem laglje.«

BES

BELA VRANA

197

Tajnik se vraãa nazaj, gre naglo in trdno skozi prva in

druga vrata, mimo obãinskih svetovalcev do dragega
konca mize in sede na svoje mesto tik Ïupana. Îupan
stoji in pravi:

»Obãinski svet vas je nastavil za nadaljnjih pet let in

vam povi‰al meseãno plaão od sto in ‰estdeset na dvesto
kron. âastitam vam!«

»Hvala,« se oglasi tajnik hripavo in sede. Nov val krvi

mu plane v glavo, ‰umi mu po lobanji in ne more sli‰ati
in umeti tega, kar govore ljudje okoli njega. Nadaljuje
opazke in zapisnik, ali to, kar zapi‰e, so izbruhi njego-
ve du‰e. Kako je to mogoãe, pi‰e, neumevno je, neumev-
no. Vse je v redu … vendar, oãrnjen sem, on, prijatelj,
me je oãrnil … kako naj ‰e sedim naprej med temi ljud-
mi …

To zapi‰e in ozre se po njih. Toda obraz starega Tol-

maja gleda dobrohotno vanj in tam dalje se zadovoljno
smehlja debeli in rdeãi Zaplotar. Ti ljudje, si misli, skri-
vajo, skrivajo. Vse vedo, ravnokar so ãuli, ali ne izdajo
se. In strahoma se spomni Ïupana in pogleda vanj. Vidi
njegovo suho brado, njegove dolge brke in rdeãkasto
ple‰o, ki se enoliãno sveti. Îupanove oãi so kakor iz ste-
kla. Niti danes niti nikoli niãesar ne izraÏajo.

Seja je konãana, svetovalci izbirajo klobuke in palice

in odhajajo. Pogovarjajo se po hodniku in njihov hrup se
gubi na cesto in plava s toplim vetrom naprej. Tajnik

BES

BELA VRANA

198

uga‰a luãi v posvetovalnici, gre s papirji v roki v prvo
sobo in tam obstoji pred Ïupanom. In zdi se mu, da so
tiste besede, ki mu jih bo nekoã moral povedati, ‰e nekje
globoko in daleã in da ne more nocoj do njih.

»No,« pravi Ïupan in oblaãi svr‰nik, »zdaj si zadovo-

ljen.«

»N-,« priãne on in izgovori poãasi s ãudnim bolest-

nim smehljajem: »N-e!«

»No, poglej! Koliko si pa hotel?«
»Niã! No, ãe je tako … potem niã!«
»Pa odreci! Izjavi, ho, da ne sprejme‰!«
»Jaz, ve‰, sem bil prej tukaj,« priãne kazati tajnik, go-

voreã poãasi in meneã, da je tisto, kar bo moral povedati
nekoã, ‰e globoko in ‰e daleã.

»Kje si bil?«
»Tu pri oknu sem stal, glavo sem drÏal ven, vrata sem

zaprl, a besede, tvoje besede, so ti‰ãale za mano, ti‰ãa-
le …«

Îupan stoji ‰iroko pred njim, nalahko se guga in drÏi

roke v hlaãnih Ïepih. Prednji kraj klobuka mu sedi viso-
ko nad ãelom in iz brkastega obraza gleda hladno in ne-
izrazno priãakovanje.

»Stal sem tukaj, potem sem ‰el skozi vrata in ‰e tja je

‰lo za menoj … tvoje govorjenje. Mislim, da zame ni veã
tukaj mesta, umazan sem …«

»Ali si bedast, za vraga! Saj je vse v redu!«

BES

BELA VRANA

199

»Ali to ni glavno, da sem umazan, temveã tega ne ra-

zumem, ne razburjaj se, ne razumem … kaj hoãe‰!«

»âesa?«
»Ti si moj prijatelj. Sedela sva skupaj v ‰oli, igrala sva

se — oba majhna, mlada. In zdaj naenkrat te sli‰im, do-
voli mi, sli‰im, da ne more‰ z menoj delati, ãe pojde tako
… a jaz ne vem, kje bi ti ustregel.«

»Ti tega ne razume‰!«
»Dobro; ne razumem! Moj razum tega ne razume,

bodi tako. Ali kar ãutimo tukaj znotraj?«

Tajnik se prime za prsi in gleda z iskreãimi oãmi.
»Mi lahko zapopademo vse — z na‰imi mislimi, z

umom, ali to, kar je v prsih … to je nekaj drugega, raz-
liãnega. In … kako je moÏno govoriti o prijatelju, kakor
si govoril … pred ljudmi … zgrabiti prijatelja kakor kos
mesa in ga vreãi na mizo in obsoditi, to je vpra‰anje, teÏ-
ko … notranje vpra‰anje!«

»Pojdiva, pojdiva!« kliãe Ïupan. »Ho, ali nisi ti naredil

neke pesmi? No, ne obotavljaj se! Ti tega ne razume‰!
Jaz moram poroãati tako, kakor se mi zdi! Konec! Pojdi-
va v krãmo. âakaj, tista vraÏja pesem! Zapisal sem jo v
album neki Ïenski … tisti ko‰ati! Stoj! Spomladi, spo-
mladi … kako je?«

»Oprosti,« govori tajnik, dolg je, bled, upognjen in

brezkrvne ustne se mu tresejo, »morda je uradno vse

BES

BELA VRANA

200

prav, ali mene je zagrabilo, kakor bi me udaril tod — po
prsih!«

»Tista pesem,« se smeje jekleno Ïupan, »takole, ãakaj:

Spomladi bilo je, oãi so ti sijale
kot da iz zvezd pognali bi temnórdeãi cveti …

Bil si poet, pozna se ti. âe bi iskali doma, bi ‰e kaj na-

‰li. Tako pod zglavjem, kaj?«

Prime ga pod pazduho in pelje po mestecu. Vse je

mirno, po voglih gore redke luãi, ob desni in levi se vrste
v neredu razsvetljena okna in preko hi‰ in ulic se vale
topli vali spomladanskega vetra.

»Tu sem, hejjo! V tole krãmo stopiva na poliã ali dva!«
»Ne,« pravi tajnik, »noãoj bi ne mogel piti. Skrbi me,

ne razumem Ïivljenja, premisliti moram!«

Îupan ga pridrÏuje, potem izpusti in se zasmeje za

njim. Tajnik se gubi ob hi‰ah, dolg, upognjen, negoto-
vih, ohlapnih korakov, drÏi se za brado, gleda v tla, ãelo
mu Ïari, oãi mu gore, misli viharno in misli in ne razu-
me.

Noã je lepa kakor ‰e nobena tisto leto. V vetru se vali

novo toplo Ïivljenjo, ki prebuja ljudi, Ïivali in rastline.
Jablana vsa drhti in ãaka, prsi zemljanov so polne slasti
in slutnje po sreãi.

BES

BELA VRANA

201

Tajnikova Ïena je odprla okno, sloni na njem in ãaka

moÏa. Ko pride, se obrne in mu gre v temi po prstih na-
sproti. Oklene se ga naenkrat kakor duh.

»Ti si,« jo spozna in se zaãudi.
Sede in ona se stisne v njegovo naroãje. Naenkrat ga

vpra‰a.

»Kaj ti je?«
Tajnik molãi. âez nekaj ãasa se spomni Ïupana in reãe

s ãudnim glasom: »Pesnik sem.«

BES

BELA VRANA

202

Zemlja sveta

o sem se nastanil v novem kraju in se zlasti v gostil-

ni seznanil s trÏani, me je med vsemi najbolj zani-

mal star moÏ, ki je bil debel, gladko obrit in Ïe ves siv.
Glavo je imel debelo, lica bleda, mesnata in pove‰ena,
nos zakrivljen in moãan, a oãi mehke, zelene in dobro-
hotne. Sive lase je ãesal nazaj in pil je mnogo, ne da bi
ga videl kdaj pijanega. Sedel je na koncu mize, se prijaz-
no menil, pa se tudi popolnoma zadovoljeval brez raz-
govorov. Ponoãi sem ga videl parkrat, ko je krenil s ceste
in zavil za hi‰ami na holm, kjer je dolgo sedel ali kleãal,
kar se v temi ni dalo jasno doloãiti.

Sli‰al sem, da je dolgo sluÏboval med Nemci. Na Ti-

rolskem ali na Solnogra‰kem je bival in Ïivel na stara
leta doma v pokoju.

Govoril je rad. Zdelo se je, da razpolaga samo z naj-

prijaznej‰imi besedami in ‰e med tistimi izbira, katera bi
pomenila lep‰e in zvenela blaÏje za uho. Ves obraz se
mu je smehljal in oãi so se topile dobrohotnosti in mili-
ne. A pozneje v razgovoru je postajal resnej‰i. Lepo roko
z belimi okroglimi prsti je poloÏil na ãelo in ves se je
zresnil. — »E!« — je dejal — »mlado navdu‰enje golju-

BES

BELA VRANA

203

fa, prijatelj moj! Mladost je nepremi‰ljena, dejal bi, brez
uma. Naenkrat zavre kri in duh plahuta, kakor negodna
ptica, ki je zapustila prekmalu gnezdo. Zagledal sem se,
reãem vam, kar trenutkoma na ulici. Da ima mladeniã
pred sabo le lepo lice, zapeljiv stas in oãi in usta po svoji
volji, no, drugo preskrbi vse sam. Mislim tukaj srce,
duha, prepriãanje … Vidite, tudi jaz, kakor bi bil butil s
ãelom ob ograjo. Tukaj obstoj, zdaj si na‰el, kar si iskal,
to je tvoj cilj! Zaljubil sem se v Nemko.«

Sobo so napolnili in zasedli pivci do zadnjega kotiãka,

ker je bilo v nedelje zveãer. Kadili so in pili in o‰tir in
njegova hãi sta se sukala med hrbti in stoli, nosila pijaão,
‰tela denarje in se zahvaljevala. Kadilo se je, hrup je bil
velik in zato je bilo treba govoriti na glas. Gostilniãarjeva
hãi je bila lepa zlasti v Ïivot. Ko se je drsala mimo naju,
jo je potrepal moj sosed po mladih in trdih dekli‰kih bo-
kih, da ga je v ãudu pogledala. Nasmejal se je meni in
njej in vame obrnjen je dejal:

»Taka stvar zme‰a mlado kri. Tudi mene je. In reci

moram: bilo je lepo. Voditi dekleta tako na spomlad, ko
poka prvo brstje, s seboj na izprehod, ali ãakati nedelj-
sko popoldne doma v svojem toplem in samskem sta-
novanju, ko pada zunaj sneg in ko se pode laãni vrabci
in sinice po sneÏnih vejah za ko‰ãkom kruha, kdaj se
odpro vrata in vstopi ona, v lica in v roke mrzla, a oãi
vroãih in plamteãih — to je dobro, prijatelj moj! In poz-

BES

BELA VRANA

204

neje! Poroãiti se z lepo in mlado Ïensko, ki vstaja ob jut-
rih z ble‰ãeãimi rokami iz svojih zlatih las, Ïiveti Ï njo
prve mesece in tudi leta, to spada ‰e vse med rozine Ïiv-
ljenja. Ali ni na svetu tako lepe reãi, da bi nam ne vzele
navade njenega ãara. Leta teko, preko ãustev se razpno
misli, ki brskajo, prevraãajo, tehtajo in sodijo. In tukaj,
glej, se noãe ujemati to, tam, premi‰ljate, ona zadeva
nekako nesoglasno kriãi sredi na‰ega Ïivljenja in ‰e to in
ono. Rodili so se mi sinovi. ·tirje po vrsti. Eh, kak‰ni
deãki, gospod moj, rdeãeliãni, skoãni, ‰tirje sinãki moji
… gospod …«

Glas se mu je tresel, oãi so mu bile mokre in kri mu je

zalila bleda, mesnata lica in vrat in tilnik.

»Hodil sem ob nedeljskih popoldnevih na izprehod,

priÏgal si virÏinko, drÏal na hrbtu v rokah palico, a pred
mano so se vodili za roke dioji sinãki. Dorãe, Stanko,
Milan in Brunek. Dorãe je bil najstarej‰i in najveãji, a
drugi so ‰li po vrsti do petletnega Brunka kakor po stop-
nicah. Kak‰ni so bili, kako veseli, zdravi in rdeãi in smeli!
Zdaj je poskoãil Dorãe, ko mu ni dala drugaãe mlada kri,
in vrsta se je zategnila na njegovem koncu naprej, zdaj
se je spla‰il mali Brunek, izprevrgel v zraku svojo debele
noÏice, pa, halo! potegnil vso vrsto za sabo. In zdaj so
povrtali z glavami vsi predse po zraku, kar podivjali so
in zleteli naprej kakor mladi Ïrebãki. A od zelenih klo-
bukov jim je ‰trlelo kvi‰ko dolgo fazanovo perje kakor

BES

BELA VRANA

205

sablje. No, jaz pa zadaj z virÏinko in palico. Kaj mislite,
da sem takrat kaj mislil? Ne, motili bi se! Brez misli sem
bil, a zadovoljen in nekako ‰iroko razpoloÏen. Zdelo bi
se vam, da sem premi‰ljal morda takole: Dorãe se zani-
ma za Ïivali, ta bo profesor naravoslovja; Brunek je hra-
ber, ta bo vojak in tako. Ne, niãesar ne! Vesel sem bil, da
so zdravi, in gledal po ljudeh, ki so se ozirali za mojo
‰tiriperesno deteljico. In ko sem sli‰al iz ust kake gospe:
»Glej te krasne deãke!« ali »Sreãni star‰i, ki imajo te zale
fantke!« sem se nasmehljal in prijazno pozdravil v za-
hvalo. Ne znam in ne maram opisovati oãetovskega ve-
selja. Ali kljub temu, da ga mnogi sme‰ijo, je naslada, ki
drÏi primero z najveãjimi uÏitki sveta. Ne motim se, go-
spod. Moja Ïena je rekla vedno: Vsakim star‰em se zde
njihovi otroci najlep‰i! A jaz sem ‰el po cesti s svojimi in
od vseh strani sem sli‰al: Glej jih, prezale fantke …

Pri mizi za vrati so priãeli peti. Tisti, ki je jemal ãez, je

imel oduren glas. Vãasih se je zdelo, kakor bi zacvilila
Ïaga po Ïeblju.

»Doma smo govorili po nem‰ko. V zaãetku dobro

vem, da sem rekel Ïeni: Nauãil te bom svojega jezika in
ko bo‰ govorila po moje, te bom imel ‰e raj‰i! Tudi knji-
ge sem kupil. Ko sva jedla, sem ji pokazal Ïlico in ji re-
kel: Vidi‰, to je Ïlica!«

»·lica!« je rekla ona.
»Îlica!« sem popravil jaz.

BES

BELA VRANA

206

»·lica!«
»ÎÏÏlica!«
»·‰‰lica!« se je smejala ona in obtiãali smo pri ‰lici.

Vino sem naroãal od doma. Reãem vam, vsemu se pri-
vadi kdo od nas, samo ãe se je navadil na na‰e vino, mu
ne bo nobeno veã na svetu tako teknilo. Pil sem po svetu
mnogo dobrih vin, pa pri nobenem nisem bil tako za-
dovoljen kakor pri tejle na‰i kapljici. Tudi s pivom ni niã.
Trebuh si ãlovek priredi sãasoma Ï njim, ko ga Ïe tako
obteÏuje peza starih let. A zaklepetal sem se. Torej vina
sem naroãil od doma, natoãil sem ga, ga povzdignil pro-
ti luãi, gledal po stari navadi vanj in rekel Ïeni: »Tole je
dobra kapljica, pa zdrava, zdrava! Ná, pokusi!«

Dal sem ji, pa je napravila tako ‰obo, da sem se ji od

srca smejal.

»Kizel!« je rekla.
»Kisel!« sem popravil.
»Ja … kizel!«
»Kissssel! In tak mora biti, ker je cviãek.«
»Kako?«
»Cviãek!« sem ji izrekel kolikor mogoãe jasno to slo-

veãe ime, a ona je rekla: »Cvip‰!« In to ime je ostalo v
na‰i hi‰i, ne pa moje. Ona je metala sladkor v cvip‰,
otroci so me‰ali vodo s cvip‰em in nazadnje sem pil ‰e
jaz cvip‰.

BES

BELA VRANA

207

»No, kakor vidite, to vse skupaj je bila bolj ‰ala kakor

resnica. A pri‰le so ‰ole. Veste, kaj je to za nas — nem‰ka
‰ola? In zlasti tedaj, kadar dobi v kremplje na‰e ljudi,
mlado na‰e testo, ki se da gnesti in obliãiti zunaj in zno-
traj in ko smo ga poslali ‰e ravno zaradi tega v ‰olo! Slo-
venske ‰ole poznam iz svojih ãasov, zdaj ne vem, kako
je. Spominjam se normalke, kjer so me pouãevali patri.
Zlasti mi je v spominu moj nekdanji katehet, ki je Ïe
davno umrl. Reklo se mu je pater Erenfrid. Dovolite mi,
da reãem o tem pokojnem moÏu besedo, to pa zato, da
dobite pravo sliko. Hodil je Ïe teÏko, ker je bil silno de-
bel, ple‰ast in star. Nos je imel zapognjen, velik, po gre-
benu tenak, a na koncu na znotraj ukrivljen in zelo ozek.
Oãi majhne in maãje. Bali smo se ga stra‰no. Ko nisem
znal nekoã na pamet dvanajst boÏjih lastnosti — ‰e zdaj
se jih Ïivo spominjam, ko sem siv — mi je rekel: »Bo‰ pa
ostal danes po ‰oli tukaj!« To je bilo prvo uro zjutraj, in
ves ãas do poldneva so hodili souãenci oprezno mimo
mene in se ogibali pomenka z menoj, kakor bi bil bog ve
kako zaznamovan. Opoldne, ko so od‰li vsi domov h
kosilu, sem jaz ãakal do pol ene. Takrat je pri‰aral poãasi
po hodniku, odprl vrata, pogledal proti meni, ki sem na-
glo vstal, in mi zamahnil z roko v znamenje, naj sedem.
Zaprl je vrata in se mi bliÏal, gugaje se teÏko z leve na
desno. Mene je bilo groza. Stlaãil se je k meni v klop, da
je sedel na ãrni deski, kjer smo mi pisali in imeli knjige.

BES

BELA VRANA

208

Gledal mi je maãje v oãi in me vpra‰al: »Zakaj se ti ne
uãi‰, kaj? Ali ve‰, kdo se ne uãi? Pobalini se ne uãe! In
ve‰, kaj zasluÏijo pobalini? Okoli u‰es!« In takrat je za-
mahnil s ‰irokim kutarskim rokavom in me udaril plos-
koma zadaj po lobanji. Za‰umelo mi je in takoj sem se-
del. Ko me je udaril enako drugiã in tretjiã, sem gledal
kakor v megli. Domov sem pri‰el bled in pijan. Niã ni-
sem jedel in tudi vedel nisem natanãno za nobeno reã.
Oãe me je gledal in rekel: »Îe vem, kaj mu bo, mati! Do-
bil jih je in ta je prava! ·iba novo ma‰o poje!« Samo
maãka se mi je dobrikala, kakor bi se ne bilo niãesar pri-
petilo.

»Na gimnaziji,« je kimal z glavo starec, »tam je bila v

mojih ãasih ‰ele prava Sodoma. V ‰oli smo se ãutili ka-
kor v pregnanstvu in na‰i najveãji sovraÏniki so bili uãi-
telji. Kako so gledali, da bi nas kje zasaãili in mogli zato
kaznovati! Za uãitelje sloven‰ãine so izbirali najslab‰e
blago. Germanist, zgodovinar, matematik, vsak je razu-
mel svoj predmet, uãitelj sloven‰ãine ga ni. Ko smo pri-
lezli s snovjo do Pre‰erna, nam ga je na‰ profesor, ki je
r hrkavo izgovarjal, takole razloÏil: Prhe‰erhen je bil
rhojen — — vse to najdete v svojih bukvah na strhani
sto in dvanajsti. Prhe‰erhen je Ïivel in delal pesmi — —
vse to najdete na strhani sto in trhinajsti. Prhe‰erhen je
tudi umrhel — — to pa imate na strhani sto in dvajseti.
To od Prhe‰erhena za prhihodnjiã!

BES

BELA VRANA

209

Drugemu staremu profesorju sloven‰ãine se je pripe-

tilo tole: Z dijakom sta se pregovarjala, kdo je bolj‰i pi-
satelj, ali Jurãiã ali Kersnik. Med drugim je trdil profesor,
da ni Kersnik Ïe celi dve leti niãesar objavil, kar je pre-
sneto slabo znamenje za dober pripovedni‰ki talent. Di-
jak je veselo odgovoril, da ni veã mogel in da tudi veã ne
bo. Dve leti je Ïe tega, kar je zatisnil za vekomaj oãi!«

Kaj hodi ta ãlovek — sem si mislil jaz mimogrede — v

jasnih in suhih noãeh na holm, kaj tam dela, ko je vse
tiho okrog in vse spi! Njegovo trezno in mirno pripove-
dovanje se ni hotelo ujemati z njegovim noãnim potom,
na katerem sem ga opazil Ïe parkrat. Pozno, ko se vraãa
na stanovanje, kjer Ïivi sam, krene s ceste in zavije na
holm. Tam ãepi ali kleãi ali sedi, ãesar v temi in na dalja-
vo ni mogoãe razloãiti. Okrog vse molãi, zvezde bleste,
mesec …

»S tem, kar sem povedal, ne mislim izreãi nobene

splo‰ne sodbe,« je nadaljeval, »ali celo obsodbe. Ne! To
so moji osebni spomini, ki jih vam pravim za mizo. Po-
vedal sem vam to zlasti zato, da vidite razliko med ‰o-
lanjem, ki je doletelo mene, in onim, ki so ga sreãno pre-
bili moji deãki. Tam — sebe mislim in nekatere svoje
uãitelje — se je gojila malenkostnost v najtanj‰ih pote-
zah, tu se je delalo ‰iroko in na celotno. Meni so bili uãi-
telji sovraÏniki, sinovom prijatelji in zaupniki. Tega se-

BES

BELA VRANA

210

veda ne morem toãno razmotriti, koliko je odloãalo pri
stvari slovansko pokolenje.

Moj veãji sin zna slovensko. Ko je bil star deset let, mi

je prinesel domov kolke, ki jih je prodajala neka druÏba
zato, da si nabavi denar za uspe‰nej‰o germanizacijo.
Rekel sem mu: ,Sinãek moj, ne kupuj teh stvari in da po-
kaÏe‰, da jih ne mara‰, vrni jih, pa ãe tudi ne zahteva‰
krajcerjev nazaj. Vidi‰, to so reãi, ki naj bi ‰kodovale tvo-
jemu in mojemu narodu, in tega ne smeva midva, ki sva
sinova tega naroda, podpirati.’

,Kak‰en pa je najin narod?’
,Dober in blag, kakr‰en sem jaz, tvoj oãe, in ãvrst in

krepak in ãil kakor si ti, moj sinãek!’

,Kje pa Ïivi?’
,Ne daleã … âakaj, ko pridejo poãitnice, te popeljem

tja. Lepi kraji so, gozdovi ãrni in ‰irni, kakor jih ni tukaj,
doline zelene in prostrane, a tudi gore, visoke do nebes
in ponosne.’

,Kdo ti je prodal tiste kolke?’ se je vtaknila vmes moja

Ïena.

,Gospod profesor nem‰ãine’.
,No,’ je dejala odloãno, ,potem mu ne sme‰ niãesar

vraãati’.

Zamislil sem se. Kakor senca je padlo name in ‰e huje

mi je bilo, ker sem vedel, da sem sam vsega kriv. O ‰ol-
ski vzgoji sem rekel, da je bila bolj celotna in umnej‰a

BES

BELA VRANA

211

kakor tista, katere se jaz tako Ïalostno spominjam. Eden
mojih sinov mi je bil v tem enak, da ni imel o matema-
tiki niti pojma, drugaãe pa je bil zelo nadarjen. Dovr‰il
je srednje ‰ole izborno, kar bi bilo v mojih ãasih nemo-
goãe, in je zdaj, kar se sluÏbe tiãe, moÏ na svojem mestu.
Drugemu zopet sta se obrnila dar in veselje na drugo
stran, tretjemu zopet na drugo, ali vsi so lepo zdelovali
in vzorno zakljuãili svoje nauke.

Nekega dne je pri‰el domov najmlajsi — Brunek — in

mi rekel: ,V ‰oli sem vpra‰al profesorja zgodovine, kak-
‰en narod so to, Slovenci? Dejal je, da je to narodiã brez
zgodovine, katerega ‰e Ïive na koro‰ki meji zadnji
ostanki.’

,To je vseeno, dasi ni res! To je moj in tvoj narod. Vsa-

ka Ïival ljubi svoj dom, tudi mi moramo imeti radi svo-
jo domovino in svoj rod.’

,Ravno tako sem dejal. A uãitelj je rekel, da je moj na-

rodiã za ljubezen premajhen!’

,In ti si utihnil in to je prav!’ je posegla vmes mati. In

k meni se je obrnila in dodala: ,To je Ïe preneumno!’

,Kaj?’
,Tvoje poãenjanje. Otrokom, ‰e nerazvitim, vsiljuje‰

nekak‰no politiko …’

,Kak‰no politiko?’
,·ovinizem!’

BES

BELA VRANA

212

,Molãi!’ se mi je izvil krik in speklo me je v srcu, kakor

bi me kdo dregnil z razbeljenim Ïelezom.

Pri ‰tiridesetih letih je jela moja Ïena bolehati. Naga-

jala ji je kri, ji bruhala v vroãih navalih zdaj v prsi in zdaj
v glavo in napravila iz nje silno obãutljivo in ãemerno
Ïensko, ki ni imela veã nikakega lastnega Ïivljenjskega
poguma in je govorila samo o bolezni in o smrti. Ob
vsakem prazniku je ponavljala, da je v boÏjih rokah, ãe
ga bo ‰e kdaj obhajala ali ne, na sveti veãer, na starega
leta veãer je pela veã let zaporedoma isto pesem: Bog ve,
Bog ve, obsorej ãez eno leto bo Ïe trohnela zunaj v zem-
lji …

Sinãke sem peljal nekoã v svoje kraje. Razkazal sem

jim vse, povsod sem jih gostil, povsod navdu‰eval in vi-
del na svojo Ïalost, kaj jim sije iz oãi in jim brodi po gla-
vi: Eh, kaj je to, kaj je to proti temu in onemu! Kaj so ta
mesteca, te vasice proti mestom, ki ‰tejejo stotisoãe in
milijone, kaj ta kultura proti oni ogromni, svetovni …

Nekoã mi je rekel najmlaj‰i in najljub‰i sin Brunek —

v osmi soli je bil — tole: ,Kaj vse to, kar ãebeta‰ ti, kaj vse
drugo povrhu! Fest steht nur die Wacht am Rhein’. Pla-
nil sem, gospod, planil, kakor nikoli ne v Ïivljenju in teÏ-
ko Ïelezno lopatico sem pograbil, s katero je metala
dekla premog v peã, in s tisto sem zamahnil, gospod …
âutil sem, da je v moji du‰i nekaj poãilo, odlomilo se je

BES

BELA VRANA

213

in niã bi mi ne bilo za to, ãe bi bil tedaj koga ubil in ãe
bi bil tisti kdo tudi moj lastni sin.«

Razjaril se je bil in razvnel, kakor ga ‰e nisem videl.

Sapa mu je bila teÏka in oãi mu je zalila kri. Ozrl sem se
po sobi in videl, da in bilo nobenega gosta veã razen
naju. Za peãjo je sedela mlada o‰tirjeva hãerka in dre-
mala.

»Mati je planila vmes in me drÏala. Prestra‰ila se je

bila, da je veã dni leÏala. A med menoj in sinovi je zrast-
la meja, ki nas je loãila kakor hrib dve dolini. Zdajle, go-
spod, glejte, skoraj bi zaplakal! Premislite, premislite!
Izredil sem si nasprotnike, ‰tiri trde neizprosne sovraÏ-
nike, ki prezirajo moj rod in se sramujejo mojega jezika
… Eh, prime me vãasih, gospod, prime me, kakor bi
zgrabil z Ïelezno pestjo za prsi … Ob grobu matere smo
se raz‰li kakor tujci. Oni, Ïe preskrbljeni, svojo pot, jaz,
nesreãneÏ, praznih rok v domovino …«

Veã ni mogel govoriti in pohrkaval je. Z denarjem je

potrkal ob ãa‰o in plaãal molãe. Zunaj sva ‰la brez be-
sede drug tik drugega in tam, kjer se lomi od ceste pot
na holm, mi je stisnil roko in zavil ob rob smrekovega
gozda navkreber. Stopal sem naprej, a se kmalu tihotap-
sko vrnil in hitel med smrekami po mehkem gozdnem
mahu za njim.

Noã je bila jasna, nebo vse v zvezdah in mesec je raz-

lival po dolini svojo tiho luã. Nekje za gozdom so peli

BES

BELA VRANA

214

fantje in pesem, polna preprostega in iskrenega obãut-
ja, se je razlivala rahlo in otoÏno po mirnem in prosoj-
nem ozraãju.

Pri‰el sem na vrh in videl sem ga. Med dvema smre-

kama sem leÏal na prsih in gledal oprezno vanj. KIeãal
je na travi med poljskimi roÏami, klobuk je leÏal tik nje-
ga in iz temnih bilk se je svetlikala njegova s srebrom
okovana palica. Sklepal je roke, kakor bi molil, sedel na
petah, sklanjal sivo glavo z dolgimi in nazaj poãesanimi
lasmi k tlom in govoril s tenkim, lomeãim se in toÏeãim
glasom: »Odpusti mi, ti zemljica domaãa, zaigral sem …
zapravil … Sokoliãi moji, kam ste se razleteli?«

Vezalo me je v vratu in ti‰ãalo v prsih, tako ãudno je

bilo vse to. Noã, zvezde, meseãina, vse tiho, samo otoÏ-
na pesem za gozdom in tam pred tabo kleãeã starec, ki
se pojemajoãe ogla‰a in prosi milosti.

»·tiri mi je dal Bog, a nobenega ti nisem pripeljal. Do-

maãa zemlja, ti zlata, sveta, edina … odpusti, odpusti!
Sinãki, vi sinãki moji … izgubljenãki …«

Odplazil sem se domov, odprl sem okno, stal kakor

kip in gledal po svetli noãi. In kakor bi bila vsrkala v
sebe starãkov glas, se mi je zdelo, da ‰u‰ti po njej: Zem-
lja sveta … sinãki izgubljenãki …

BES

BELA VRANA

215

Naprej

rostak Pavel Muhiã je ‰el, kakor mu je bilo ukazano.
V tej smeri naravnost naprej! Po zemlji blizu in da-

leã je leÏal visok sneg, suh kakor bi nasejal moke. Kadar
je prestopil, se je zapra‰ilo okoli nog, pokazal se je sne-
Ïeni in nerodni ãevelj in spet izginil v brezkonãni belini.
Spredaj in zadaj, na desno in levo so se Ïurno sukale
drobne sneÏinke, hitele sem in hitele tja, se dvigale in
padale in na sneÏni gladini, ki je leÏala mirna in tiha
okoli in okoli, ni bilo opaziti, da bi se je kaj dotaknile in
se spojile Ï njo. Bilo je, kakor da se suãe ta neskonãna
mnoÏina belih piãic druga okrog druge, da se preriva na
desno in levo, od neba do zemlje, da pa nikjer ne obtiãi
in nikoli ne obmiruje. In to vrtenje in vrvenje je polago-
ma me‰alo vid in glavo.

Muhiã je ‰e mlad, star nekaj nad dvajset let in na voj-

sko je pri‰el pozneje po naknadnih prebiranjih. Zdaj je
Ïe veã kakor leto dni od takrat, kar je spal zadnjikrat na
postelji in svojega prej‰njega Ïivljenja se spominja kakor
neãesa davnega, ãesar nikoli veã ne doÏivi. Vãasih v hudi
zimi se domisli na zeleno peã, ki stoji menda ‰e vedno
v domaãi hi‰i, in tako tuja mu je, kakor bi je nikoli ne

BES

BELA VRANA

216

videl na lastne oãi, temveã bi bral o njej v neki povesti.
Spomni se, da se je vãasih ob veãerih slaãil, legal v po-
stelje, se zadeval z odejo in potem zaspal. Na steni je tik-
takala ura z dolgim nihalom in bila, kadar je bilo deset,
enajst, polnoãi itd. Zdi se mu, da se ne zgodi to nikoli
veã. Bilo je v nekem drugem Ïivljenju, kjer so se zbirali
ob veãerih fantje pod va‰ko lipo in peli. Kako bodo zdaj
peli, ko jih veã ni? Andrejaãev da je zmrznil v visokih
gorah, AnÏurjev, ‰aljivec, da je pohabljen in slep nekje
v nem‰kem ‰pitalu in tako.

Muhiã vzdiguje noge kakor stope, na hrbtu nese obi-

ãajno culo, v roki drÏi pu‰ko, ves je spet in prevezan,
toda vsega tega je vajen. Vajen je privzdigovati noge ves
dan in vso noã, vajen je spati na cesti ali na mokrem
travniku, vajen se je na povelje dvigniti, vreãi culo na
rame in privzdigovati spet noge v tisto smer, kamor mu
pokaÏejo.

Vroãe mu je. Kaplje, ki mu polze druga za drugo iz-

pod kape, niso raztopljene sneÏinke, temveã pot. Muhiã
to ve, pa se ne briga za to. Kdo bi si otiral pot, ãemu!

Njegov obraz je popolnoma miren, nepozoren. Ker

gleda predse, bi moral videti, ãe bi se kje kaj ganilo. Ker
niãesar ne vidi, se niã ne gane. Dlan in prsti, v katerih
drÏi pu‰ko, so temni, nohti ãrni in veliki. Sam sneg je,
vode ni, da bi se umil. Obraz je mlad, skozi zarjavelo
koÏo sije mladeni‰ka kri, oãi so nekoliko trudne, zameg-

BES

BELA VRANA

217

lele. Pod nosom in po bradi ‰trle iz koÏe dolge svetle
dlake, ki se vijejo na razne strani.

Ob desni stoje v presledkih visoka drevesa. NajbrÏ so

neke vrste hrasti. Morda je bila tod nekoã hosta, pa so
jo poznejo izsekali. Ta drevesa po robu pa so pustili. So
res moãna, skoraj orja‰ka debla, ki mole od sebe v sneg
dolge, vijugaste ãrne veje. Spomladi, ko ozelene, jih
mora biti lepo videti. Gotovo pojo v njih ptice, jih oble-
tujejo in gnezdijo v vrhovih.

Vrsta teh dreves je sicer na veã mestih pretrgana, toda

dolga. Zadaj, dober luãaj za Muhiãem, sedi na enem
velik ãrn vran. GIeda s svojimi bistrimi oãmi za prosta-
kom, drÏi se s premrlimi ãrnimi prsti mokre veje in iz-
tegne od ãasa do ãasa vrat. Perje ima mokro, toda lep je
vseeno. Ves ãrn, svetel in zdrav, kljun oster in moãan,
kakor Ïivo orodje, ki ga zna napraviti le priroda, oãi pre-
drzne in v njih moã, ki jo da svoboda. Kadar trepne s
perutnicami, dahne iz njega sveÏost zdravja.

Pavel Muhiã se je oddaljil Ïe veã kakor za poldrugi

luãaj. Pot mu teãe curkoma izpod kape po obrazu, licih
in vratu za ovratnik, usta ima odprta, da nalovi pljuãam
dovolj sape, in noge dviguje kakor prej: enoliãno drugo
za drugo, kakor bi ‰le mlinske stope. Za njim se pozna
Ïe dolga sled, na katere enem koncu je on, drugi konec
pa se izgublja v sneÏeni belini. Ne misli hotoma niãesar.
Njegova volja je samo ta, da dviguje noge. Misel, ki mu

BES

BELA VRANA

218

pre‰ine moÏgane, se pojavi sama od sebe, ne da bi si jo
Ïelel, da bi jo Ïe prej gojil, da bi jo kako povzroãil. Na-
enkrat mu ‰ine na primer pred oãi Mana, ãrednikova
hãi, katero je skrivaj gledal, ko se je ob luninem svitu
kopala v potoku.

»Mana, videl sem te, sleãeno.«
»Sram te bodi! Nikoli ne bom tvoja.«
Te besede zasli‰i prav tako, kakor tiste tri ali ‰tiri stre-

le, ki jeknejo nekje pred njim v sneÏenem meteÏu. In vse
mu gre enako k srcu: njegove besede, Manin odgovor in
streli. Muhiã vzdiguje noge iz snega, da jih zapikuje ne-
kaj centimetrov naprej spet vanj.

Vran, ki sedi Ïe veã kakor poldrugi luãaj oddaljen na

veji, splahuta, se dvigne v zrak med sneÏinke in leti vi-
soko nad vrsto drevja. Vidijo se poãasni zamahi njego-
vih ‰irokih kril, njegov iztegnjeni vrat in razprostrli rep.
Potem se spu‰ãa spet niÏe, pribliÏa se golemu vrhu in se
oprime debele veje. Tam spet sedi, otrese sneg in gleda
srepo in Ïivo za prostakom. Taki, tako nekako si misli,
taki, ki gredo sami, radi obtiãijo. In brez zveze, kakor
vran, ki ni ãlovek, se mu nekako sproÏi v glavi: Mlad je
‰e.

Muhiã je oddaljen zdaj samo pol luãaja, toda kmalu

bo veã, ker stopa enakomerno, voja‰ko, izdatno. Z levi-
co pritisne levo nosnico, pihne skozi desno, pa zasli‰i
naenkrat glas matere.

BES

BELA VRANA

219

»Pavel, ná robec, ãe si ga pozabil.«
To je bilo po navadi v nedelje ali praznik, ko je prijel

za kljuko, da gre k ma‰i. Pri levem stranskem oltarju so
stala dekleta in drÏala v rokah v bele robce zavite ma‰ne
bukvice. Bila so pokrita z belimi svilenimi rutami. Tudi
Hudoklinova ·tefka je bila vmes, ki mu je nekoã rekla:

»Pavel, bodi raj‰i Savel!«
âisto tik teh besed poãi prav blizu strel. Muhiã leÏe,

kakor je vajen. Vselej, kadar stoji ali gre, pa poãi v bliÏini
strel, leÏe. Enako torej tudi zdaj. Vselej gleda tudi v tis-
to smer, odkoder poãi strel. Tako tudi zdaj. Zravna pu‰-
ko ob desnem licu, napne in ãaka. Niã. SneÏi kakor prej.
Drobni kosmiãi ple‰ejo naprej in nazaj, navzgor in nav-
zdol, okolica pa je bela, mirna, tiha. Muhiãa spreleti
misel, po kaj gre. Gre po tiste vreãe, v katere si je zavi-
jal ponoãi ãastnik noge. Vreãe so ostale pod grobljami
sestreljene hi‰e, v kleti, kjer je ãastnik vãasih, ko je bilo
mirno, spal. To je bilo nekoliko zadaj za jarkom. Potem
so se nekaj umaknili in pozabili na vreãe. Nasprotniki so
se pomaknili naprej, toda ne do kleti. Zdaj pa je Ïe ted-
ne zima in mir.

Muhiã leÏi in ãaka.
Vran je zaostal veã kakor za dober luãat. Zdaj zapla-

huta in zleti spet visoko v zrak in sneg. Maha s ãrnimi
perutnicami, izteguje vrat in opazuje nemara zelo po-
zorno, kaj se godi pod njim. NiÏa se spet, pribliÏa se vi-

BES

BELA VRANA

220

sokemu vrhu in sede na golo vejo. Otrese se, popraska
se s krempljem po temenu, toda ne trene od prostaka.
Njegove oãi gledajo bolj srepo nego prej.

Muhiã vidi Mihãevega iz sosednje vasi, kaka joka

pred naborno pisarno, ker so ga potrdili. Toda vsi fantje
— on med njimi — se mu grohotajo.

»Prava reã, ãe te ubijejo. Misli‰, da se bo zato svet

podrl!«

Grohotajo se in on vmes.
Dva strela poãita drug za drugim in povzroãita, da

Muhiã zamrmra.

»Pa od kod strelja ta vrag, da ga ne vidim!«
Dvigne glavo, sli‰i ‰e en posebno moãan strel in se

obrne nato vznak. Zakaj, sam ne ve. Prime kapo in se
odkrije. Potem malo zaka‰lja in si globoko oddahne.

Vran s svojim ostrim pogledom vse natanãno vidi.

Zleti z vejo in plava v po‰evni ãrti proti Muhiãu. Par
metrov pred njim se spusti v sneg in poloÏi po sebi pe-
ruti. Gazi ‰iroko se zibaje dalje in kadar se mu noga pre-
veã udre, raz‰opiri rep, da se pregloboko ne pogrezne.

Muhiã gleda stekleno kvi‰ku in sneÏinke mu padajo

prav na punãice. Toda to ga ne draÏi in zato ne zapre
oãi. Sploh se veã ne gane.

Vran obstoji prav tik glave in drÏi kljun naravnost

proti steklenim oãem. In poãasi, po vranje se spomni,
kaj je dejal star oãanec iz njegovega rodu.

BES

BELA VRANA

221

»âe je‰ zajce, bo‰ ‰e sam kakor zajci. âim bolj pame-

tne stvari je‰, tem pametnej‰i postane‰!«

Dan se nagiblje in daljine se krãijo in oÏijo. Mirno je,

tiho je in vse prazno: drevje, sneg, vran, krajina, mrliã,
svet …

BES

BELA VRANA

222

Begunka

avel Majdiã in Peter Megu‰ar se sprehajata pred ko-
lodvorom. Ura gre proti deseti, ulica je temna, kos-

tanji goli, ker je Ïe pozna jesen. Vãasih potegne veter
vlaÏno in toplo, kakor bi kdo puhnil v obraz. Po jarkih
za‰umi in zaple‰e listje, na voglu poslopja se zamaje in
za‰kriplje velika bela tabla, kjer je zapisano »Postaja
cestne Ïeleznice«. Izvo‰ãka ni niti enega, tudi hotelske-
ga voza ne. Vinjen in star postre‰ãek opleta z rokami in
zabavlja.

Odvetnik Majdiã, debel, okrogel rdeãeliãen fant, pre-

stavlja noge in koketira s svojimi malimi stopali. âastnik
Megu‰ar gleda kvi‰ku, zadovoljno poÏviÏgava in umika
desno nogo dolgi sablji, ki ga hoãe izpodvreti. Zvonãk-
ljá z ostrogami, Ïvenketa s sablje, premetuje glavo s
ãastni‰ko kapo in kaÏe z vsem, da se v uniformi izvrst-
no poãuti. Z odvetnikom sta veãerjala in pila pri prija-
telju lekarnarju in zdaj se jima zdi potrebno, da se zraãi-
ta.

»Ali si sli‰al gospo Ano?« vpra‰a Mardiã, veselo pohr-

kava in korajÏno pljune. »Ali si jo sli‰al?«

»Presneta lekarnarica,« pravi malomarno Megu‰ar.

BES

BELA VRANA

223

»Rekla je,« se spominja odvetnik, »rekla je, hahaha,

tole: ,Vam bi bilo neãesa treba …’ ,âesa?’ sem vpra‰al.
Smejala se je, hahaha, kako se je ta Ïenska smejala! Od-
govorila je: ,Kak‰nih kapljic.’«

Onstran poslopja pri‰umi in pripiska vlak. Vrata, nad

katerimi stoji z belimi ãrkami zapisano »Izhod«, se po-
svetijo. Poãasi se bliÏa s svetilko v roki Ïelezniãar in jih
odpre. Nekje globoko znotraj se zaãujejo koraki, potem
veã, potem ‰e veã. Megu‰ar in Majdiã se postavita tik
izhoda in ãakata.

»Kak‰nih kapljic!« se smeje Majdiã.
Pride nekaj potnikov. Nekaj trgovcev, nekaj vojakov,

nekaj Ïelezniãarjev. Potem ni dolgo nikogar.

»Tod, tod,« zabobni spet glas vratarjev in prideta dva:

mlado dekle in star ãlovek, menda njen oãe. Starec ima
na glavi ãepico in izpod nje ‰trle sivi dolgi lasje. Obraz
njegov je, kolikor je mogoãe razloãiti v temi, ‰ãetinast,
naguban, skremÏen. Gre v dve gube in se pla‰no ozira
sem in tja, kakor bi se koga bal. Dekle je razoglavo, do-
maãe obleãeno, kakor bi stopilo ravnokar iz sobe.

»Vzemite me no,« prosi dekle.
»Kam? âe bi ‰el na svoje, saj bi te. Grem samo gledat

po znancu, ‰e po prijatelju ne. Ne vem, ãe mi odpre vra-
ta.«

»Meni pa niti ni znano … ali je to spredaj mesto?«
»To, da. Kar naravnost pojdi, pa reci komu.«

BES

BELA VRANA

224

»Begunca sta,« pravi Majdiã in takoj zakliãe: »Gospo-

diãna, ali vam je treba kak‰nih kapljic?«

»Daj no, daj. Kaj pa ti je?« svari Megu‰ar.
»No, vidi‰. Nekdo te Ïe vidi, te Ïe kliãe,« pravi starec.

»Mladega ãloveka vidi vse rado.«

»Pojdiva,« pravi Megu‰ar. »Postavno je prepovedano

govoriti z begunci.«

»To velja za vojake in navadne ljudi. Za odvetnike so

druge postave. Kaj ti ve‰, ãe ni to moja klientka.«

»BeÏi no!«
»âe ni, pa ‰e bo, hahaha. He, gospodiãna, ali ne po-

znate vi gospe Ane?«

Megu‰ar se poãasi nekoliko oddalji, dekle se pribliÏa

Majdiãu in iz mraka odmeva glas starega begunca:
»Lahko noã.«

»Katere gospe Ane, prosim.«
»Ah, va‰ glas je prekrasen. Va‰ glas je jasen kakor

petje kranjskih zvonov … ‰koda, oprostite mi, da nisem
pesnik.«

»Katere gospe Ane,« vpra‰a se enkrat dekle. Bledo je,

lase ima ãrne, nekoliko razmr‰ene, oãi velike, temne in
pla‰ne.

»Hvala vam, ‰e enkrat sem ãul va‰ glas. Poãakajte, po-

vem vam vse, najprej si vas moram ogledati. Va‰ stas je
kakor telo gazele …«

BES

BELA VRANA

225

Dekle gleda ãudno nanj, povesi oãi in je popolnoma

zmedeno.

»Torej zdaj o gospe Ani,« povzame Majdiã. »To je

prekrasna Ïenska. Hodi, kakor bi stopila z oltarja svet-
nica in zaãela ‰etati med nevrednimi gre‰niki. Ritem
njenega koraka je pesem, ãudovita pesem. In njen hu-
mor, humor nad vse humorje!«

Vinjeni postre‰ãek naklada svoj roãni voziãek. Pri tem

mu pade kovãeg, dekle odskoãi in zapre oãi.

»Niã hudega,« pravi Majdiã, »pijan je.«
»Pri nas,« se hoãe opraviãiti dekle, pogleda okrog

sebe in utihne.

»Pade tudi vãasih kaj, kaj ne? Ali tudi odskakujete?«

se zasmeje advokat.

»Ne …« pravi dekle negotovo.
»Gospa Ana torej, tista, ki je vi ne poznate, je prekras-

na, izborna Ïenska.«

»Ali bi me vzela ãez noã, prosila bi jo in vas prosim,

da bi zame prosili.. .«

»Tisto je druga reã. Ona je izredna gospa, toda kak‰na

je z ljudmi, katerih ne pozna, tega ne vem. No, le poãa-
kajte, mi se vse zmenimo.« Majdiã se zasuãe in kliãe:

»He, Megu‰ar, kam si izginil? Ahá, tamle, poglejte ga,

zvonãkljá s svojo bridko sabljico. He, poãakaj, konop-
lja!«

Advokat prime dekleta za roko in ga pelje s seboj.

BES

BELA VRANA

226

»Ko‰utico peljemo! Ná, tu jo ima‰.«
Obstane, popelje dekleta z roko korak naprej in

vpra‰a sladko, pa se vendar ãuje iz glasu, kako visoko je
nad njo.

»Kako ti je ime?«
»Terezinka.«
»Kako se pi‰e‰.«
»Golijat. Prosim lepo, ãe bi me peljala gospoda h gos-

pe Ani in prosila zame.«

»Le poãasi, le vse po vrsti, da se razumemo. Vsako

stvar je treba vzeti tako, kakor je. Povedal sem ji, prija-
telj, da je gospa Ana preizredna Ïenska. Toda prej mo-
rava midva vedeti, kako je, Terezinka, s teboj. Da … pri-
demo tja in kaj naj reãemo? To smo na‰li na cesti … Kaj
ne?«

»Oprostite,« priãne dekle zelo pla‰no, »mi smo vsi

zbegani in strah je v nas in vsi, kolikor nas je, ne ve-
mo …«

»âakaj, ãakaj,« kroÏi Majdiã s svojim rdeãim obra-

zom.

Megu‰ar potegne iz Ïepa uro, privleãe za njo Ïepno

svetilko in sveti v kazalce. Pri tem ne gleda na uro, tem-
veã na dekleta.

Dekle gleda v tla, ker ãaka, kaj hoãejo od nje najprej

vedeti, Majdiã pomeÏikne nad njeno glavo Megu‰arju
in nadaljuje:

BES

BELA VRANA

227

»Rekla si, mi vsi in kolikor nas je. Kdo so ti?«
»To smo tisti … prosim, nam je zabranjeno vse, za-

biãali so nam, da bomo strogo kaznovani …«

»Le ne boj se. Mi gremo poãasi naprej,« se oglasi Me-

gu‰ar, »mi gremo k na‰emu prijatelju v gostilno. Pojde-
mo tiho skozi veÏo, kjer stanujem, on nam odpre zadaj
in vse bo v redu.«

Vsi trije — dekle na sredi — gredo naprej.
»Torej dalje,« reãe Majdiã.
»Trenãeva Helena je jokala, stari ·pikec je klel …«
»Pusti to vse skupaj,« pravi Megu‰ar. »Saj pribliÏno

vse vemo. Ta ti pove tako, drugi malo drugaãe, pa isto.«

»Le poãakaj, Megu‰ar,« svari z roko advokat. »Punãka

naj nam vse lepo po pravici pove. No, le pripoveduj!« In
prime jo pokroviteljsko za roko.

»Poãi tik za mano, ozrem se …«
»No, no, no! Tresti se pa ni treba. Treba je vzeti vsa-

ko stvar, kakor je. Midva s temle gospodom ãastnikom
sva fanta od fare.«

Dekle nenadoma zaihti, omahne naprej in iz Megu-

‰arja bruhne jeza.

»Osel,« zareÏi. »Kaj ti‰ãi‰ vanjo s takimi besedami!«
»O-ho, o-hoho!« se smeje Majdiã. »Megu‰arãek, tebi

je treba kapljic!«

»Helena na tleh, ·pikec brez ãela,« se trga iz dekleto-

vih ust.

BES

BELA VRANA

228

»·pikec, ‰koda ga je zaradi imena! Le ãakaj, punãka,

tukaj je zdaj tista veÏa.«

»Le tiho,« svari Megu‰ar in vtika kljuã. Odklene in

reãe: »Po prstih, prosim.«

Gre naglo naprej, sveti z Ïepno svetilko, odpre vrata

na dvori‰ãe, stopi k temnemu oknu in oprezno trka.

Dvori‰ãe je majhno, ãrno, smrdljivo. Z balkona, ki

‰trli nadnjo, se belijo velike rjuhe. V tretjem nadstropju
je razsvetljeno podolgovato okence. Daleã zgoraj molãi
modro jesensko nebo in po njem gore redke zvezde. Vse
je tiho in mirno, med temi zidovi ni tistega mlaãnega
vetra, ki diha zunaj.

Dekle ‰e enkrat zaihti, Megu‰ar sika skozi zobe, Maj-

diã nekaj ‰epeãe in ko‰ato maje in vrti glavo.

Vrata tik okna se posvetijo, kljuã za‰krtne v njih, pri-

‰leci vstopijo. O‰tir drÏi v roki sveão. Izpod oguljene
suknje mu gledajo bele spodnje hlaãe in na nogah ima
pono‰ene brezpetnike. Zaspano se smehlja in priklan-
ja polahko svojo koniãasto, redkolaso in kocinasto gla-
vo.

»Dober veãer. Le tiho, gospodje.«
VeÏa, po kateri gredo po prstih in gugaje se v kolenih,

je vlaÏna in hladna kakor mrtva‰nica.

»Katerega pa bomo, gospodje?«
»Tistega od zidu,« pravi Majdiã.
»Tistega, ki sedi maãek na njem,« mrmra Megu‰ar.

BES

BELA VRANA

229

»Niã ni res,« oporeka Majdiã. »Punãko bomo vpra-

‰ali. Ona ve, katerega bomo. No, dekle, povej!«

Medtem pridejo v sobo. Majdiã slaãi suknjo in pre-

metuje koketno svoja mala stopala. Megu‰ar pomakne
kapo nazaj, sede za mizo in stisne k sebi suknjo in sab-
ljo.

»Dekle, povej, povej!« noslja prijazno Majdiã.
Terezinka stoji pri vratih, ne ve, kam bi skrila roke, in

tudi zaradi oãi je v zadregi. Pogleda po sobi, po stropu,
po o‰tirju, ki stoji na stolu sredi sobe in priÏiga luã in se
zastrmi v tla.

»Laãna je,« pravi brezbriÏno Megu‰ar.
»Ali res?« vpra‰a Majdiã.
Terezinko je sram. Zardi visoko v lase in za vrat in po

licih ji pripolzita dve solzi.

»Kar povej, ãe si, pa za mizo sedi.«
Majdiã jo prime za roko in pelje k mizi.
»Z veãerjo,« pravi krãmar in vtika stol pod mizo, »bo

pa slaba. Îena Ïe spi, jaz je Ïe ne grem budit. âe imate
korajÏo, pojdite vi, gospod doktor!«

»âe si res laãna, pa grem.«
»Da,« dahne dekle in se vzdihovaje opraviãi: »Ne mo-

rem pomagati.«

Majdiã gre in za njim o‰tir.
»He, dekle, kaj se cmeri‰?« se ostro zasmeje Megu‰ar.

»Ti mlada punãka, jaz imeniten fant, ãesa je ‰e treba!

BES

BELA VRANA

230

Zasmej se, da vidim tvoje zobe. Rad imam dekleta, ki
imajo zobãke kakor ograja pri jaslicah. Ugrizniti me,
haha, z njimi ne smejo, grizejo me pa lahko. ·e v‰eã mi
je.«

Iz veÏe se sli‰i Majdiãevo trkanje in njegov rahli glas.
Megu‰ar skoãi kvi‰ku, stopi k Terezinki in jo zgrabi

trdo za roke nad komolci. Pri tem stisne zobe in oãi se
mu zasvetijo. Dvigne jo s klopi ob steni, gleda njene za-
prte oãi in jo pritisne nase.

»Ali mar nisem moãan?«
Odrine jo spet, prime jo za brado in dvigne njen

obraz.

Zunaj odmeva nalahko Majdiãev glas:
»Ljuba Mariãka, usmili se!«
»Moãan sem, da ve‰,« pravi Megu‰ar in zobje mu si-

lijo skupaj, da komaj govori. »Med napadom sem po-
grabil pu‰ko, jo obrnil in mahnil. Zadel sem Rusa na
ramo. Haha, kako se je zaãudil. Kar zinil je.«

»Hehehe,« se smejo Majdiã med vrati. »Saj ni res.

Megu‰ar se vojskuje doma — z Ïenskami — kakor jaz.
Zmagava povsod.«

Zapre vrata, zatakne palca v hlaãne Ïepe, potegne

hlaãe kvi‰ku in stopica bliÏe. Megu‰ar in Terezinka se-
deta in Majdiã se vrine na sredo.

»Le sedi, punãka, le blizu bodi, to mi dene dobro.«

BES

BELA VRANA

231

»Prosim, ãe bi me peljala gospoda k tisti dobri gos-

pe,« reãe Terezinka.

»Le poãakaj, punãka. Gospa je res dobra, toda vsako

stvar treba vzeti tako, kakor je. Za tiste, ki so ji po volji,
za tiste, ki jo zabavajo, je gospa res prav dobra. Tebe ‰e
nikoli videla ni. Kaj more‰ od njo kar tako ne lepem zah-
tevati?«

»Saj je Slovenka,« reãe vpra‰ajo dekle.
»Slovencev, haha, je menda nad milijon. Malo sicer,

toda za gostoljubje gospe Ane vseeno preveã. Vidi‰,
punãka, le poslu‰aj me! Najprej bo‰ malo jedla, potem
bo‰ malo pila, potem — ãe bo‰ hotela — bo‰ malo kadila
in nama delala kratek ãas. Nazadnje se bomo Ïe tako
zmenili, da bo za vse prav.«

Krãmar prinese na mizo vina in Megu‰ar toãi.
Soba je velika, prazna, samotna. Na tej in na oni mizi

se sveti ‰e luÏa politega vina. Po tleh leÏe ãiki cigar in
cigaret in oÏgane Ïveplenke. Luã, viseãa pod sredo stro-
pa, sega s svojo svetlobo v prostrane kote za zapu‰ãene
mize, kakor bi jih draÏila in budila iz dolgoãasnega,
vlaÏnega spanja.

Krãmar se prime za naslonjalo stola, se po sili smehlja

in poãasi odide. Iz kuhinje cvrãi mast.

»Na najino zdravje, Terezinka!« reãe Megu‰ar, gleda

z iskreãimi se oãmi dekleta in dvigne ãa‰o.

»Tako mlada kakor zdajle ne trãiva nikoli veã!«

BES

BELA VRANA

232

»Lej ga,« se zakrohota Majdiã. »To je pa literatura. In

gospodiãna se tudi tako drÏi kakor kak‰na junakinja v
slovenski povesti.«

»Ljubezen je poezija,« pravi Megu‰ar in postavi koza-

rec na mizo. »Kaj pa ti ve‰ o tem?«

»O na‰i umetnosti vem samo to, da je izredno Ïalost-

na. Povsod ãrne misli, dolge sence, cunjasto nebo, iz-
gubljeni cilji … V gledali‰ãu pa, dokler smo ga imeli …«

Med vrati se prikaÏe krãmar s kroÏniki.
»Najprej postavite pred damo,« zahteva Megu‰ar.

»Dekle, to ti ne bo ‰kodilo. Na‰a krãmarica ve, kaj je
gostu v zdravje. Le jej, potem pa, ãe bo‰ pridna, te pe-
ljem s seboj!«

»Ali imate doma druÏino?« vpra‰a dekle in pogleda s

svojimi velikimi oãmi ãastnika. Obraz se ji razjasni.

»Pha-ha, ha-ha!« se zasmeje Majdiã. »Bolj‰e je vse-

eno, ãe govorimo o turobni slovenski umetnosti, o pas-
torki …«

»Poglej ‰emo!« vzklikne resno Megu‰ar. »Potem bi te

vendar ne mogel peljati domov!«

Majdiã priãne rezati svoj zrezek, nosi ko‰ãke v usta in

vmes govori:

»Prej sem bil pre‰el na slovensko gledali‰ãe — zrezek

je izvrsten, gospod o‰tir, ãast taki kuhinji! Rekel sem …
to se pravi: mislil sem reãi. Namreã … drama, to je po-
glavitno, kaj ne? Ves dan delaj kakor ãrna Ïivina, zveãer

BES

BELA VRANA

233

pa k drami. Tam te bodo trpinãili s takimi stvarmi —
salata, vsa ãast! Lej ga hudirja! To je ‰e pravo pristno
la‰ko olje! Mmm, toda k drami. Trapili te bodo s stvar-
mi, da bo‰ res sreãen, ko stopi‰ spet na ulico. âe se ti bo
sanjalo o tistem, bo‰ vstal bolj truden, kakor si legel.«

Megu‰ar prime Terezinko za roko in za brado. »No,

lepo me poglej!«

Terezinko draÏi in vznemirja uÏitni vonj jedi. Vsa je

bleda, a oãi ji zagore z motnim bleskom.

»Zdaj pa jej!«
Megu‰ar pokusi zrezek, toda takoj vrÏe po mizi noÏ in

vilice. SeÏe po kozarcu in pije poãasi, zami‰ljeno, po-
gledujoã po strani dekleta, ki hlastno jé, iztegne roko
naenkrat po ãa‰i vina, in ko se domisli, kaj je storila, glo-
boko zardi. Majdiã momlja kakor ãlovek, ki je vsega sit.

Vse je tiho. Pod stropom gori enoliãno luã, od vseh

strani zijajo in molãe prostrani in vlaÏni koti in po sre-
di sobe hiti rjav hro‰ãek.

Megu‰ar se prvi oglasi:
»V‰eã si mi, Terezinka, res je! Je‰ kakor mlatiã, in ta je

prava. Ne maram Ïensk, ki pijo roso z roÏ in Ïive od vo-
nja cvetic. Rad te imam. Tako mlad sem ‰e, da imam
vsako Ïensko rad. Vsako! Da le ni preveã stara in presu-
ha.»

Terezinka pojé in pokrije z rokami obraz.
»Laãna sem bila.«

BES

BELA VRANA

234

»Pijmo,« kliãe Megu‰ar in dviga ãa‰o. »Pa plaãam, go-

spod krãmar «

»Prosim, gospod,« pravi dekle Majdiãu, »mogoãe ima

gostilniãar kako postelje odveã?«

»Terezinka, za lepega dekleta, kakor si ti, se ne manj-

ka postelj. Pri meni na primer si spravljena, da nikoli
tega.«

»Oh — saj je tukaj Ïensko zaveti‰ãe!«
»Plaãam,« kriãi Megu‰ar.
Krãmar pride in vpra‰a:
»Koliko plaãate, gospod?«
»Kar je bilo. Vse skupaj,« kriãi Megu‰ar dalje, vstane

ropotaje s sablje in obleãe suknjo.

»Kam pa tako naglo? No, no,« miri Majdiã, leze ‰e

sam izza mize in se oblaãi.

»Nate denarje! Tole pa za va‰o mamico, ker je zara-

di nas vstala. Naprej, Terezinka.«

Krãmar se zahvaljuje, gre po prstih odpirat in prosi,

da naj tiho hodijo. Takoj za njimi zaklene vrata in pih-
ne luã.

V veÏi pod stopnicami obstoje vsi trije.
»Prosim, kje je zdaj zaveti‰ãe?«
»Saj res!« se spomni Majdiã. »Jaz sem tudi potreben

zaveti‰ãa. Veãerjal sem ‰tirikrat, pil pa kakor povodni
moÏ.«

BES

BELA VRANA

235

»Punãka, midva pojdeva po teh-le stopnicah,« pravi

Megu‰ar odloãno.

»Ne. Nikoli … raj‰e .. .«
»Misli‰, da se menim z Ïenskami zastonj, da jih

spremljam in sedim pri njih v krãmi kar tako za niã? Mi
smo realni ljudje?«

In prime jo z obema rokama krog pasu in postavi na

tretjo stopnico.

»Ti pojde‰ pa spat, Majdiã!«
Poi‰ãe kljuã, stopi naglo k veÏnim durim in jih odpre.
»Kje pa stoji‰?«
Majdiã se poãasi bliÏa, drÏi glavo nazaj in momlja ne-

zadovoljno.

»Kak‰en pa si? No, no, no. Ali je ne sli‰i‰? Joãe …«
»Lahko noã,« reãe Megu‰ar kratko in zapre za njim

vrata.

Majdiã prestavlja stopala, ãim lep‰e more, pogleda

proti zvezdam od desne, pogleda od leve, pohrkuje, ka-
kor je njegova navada, in polglasno govori.

»Ta Megu‰ar je Ïivina, kadar je poleg Ïenske. Sicer pa

prekrasen deãko. Rad ga imam …«

BES

BELA VRANA

236

Igra

oj Ïalostni in jetiãni pisatelj pa je nadaljeval s
svojim bolnim in hripavim glasom:

Obedovali smo tisti dan kakor po navadi. Îena in

hãerka sta sedeli na zofi, jaz nasproti, a moja mati na
moji strani. Bilo je konec poletja in lipa pred oknom se
je bila Ïe vsa osula. Zato je bila soba svetlej‰a, stene pri-
jaznej‰e, a strop prostranej‰i in svobodnej‰i. Ko sem po-
srebal juho, sem jim povedal, da sem zaradi razmer, na-
stalih v vojni, ob sluÏbo. Dopoldne so mi to uradno na-
znanili in dodali, da ne dobim veã nikak‰ne plaãe ali
celo od‰kodnine.

Takrat so bile take vesti navadne, nihãe se ni veã za-

radi njih vznemirjal, oni pa, kogar je doletela usoda, se
je bolj bal tistega, kar ga utegne ‰e doleteti, kakor tega,
kar se je z njim ravnokar zgodilo. Zakaj naenkrat niso
storili nikomur vsega, kakor so se namenili napraviti.
Najprej so na primer namignili: Vi, pazite se! Vi ste na
sumu! Glejte, da se vam kaj ne pripeti! Nato so pustili
ãasu teãi. Ko je Ïe mislil, da je vse v redu, in se je popol-
noma pomiril, so ga nekega dne poklicali in mu odpo-
vedali sluÏbo. Kar na kratko: brez odpovedi, brez

BES

BELA VRANA

237

od‰kodnine. In so ga spet pustili, da se mu poleÏe raz-
burjenje. Ko se je tako zgodilo, so ga spet pozvali. Na-
znanili so mu, da so ga vtaknili pod policijsko nadzor-
stvo. Iz mesta ne sme nikamor. Pred ‰esto zjutraj in po
osmi zveãer ne sme iz hi‰e. In zdaj so spet ãakali, da ga
mine vznemirjenje. âez mesec in dan so ga prijeli na
ulici, doma pri obedu ali po kosilu v kavarni in ga zaprli.

Mati je premislila, kaj pomeni izgubiti sluÏbo in

vzdihnila. Îena je bila mlada in zato bolj lahkomiselna.
Bomo Ïe kako, je menila. Toda od samega pisateljevanja
se takrat ni dalo Ïiveti. Listi so plaãevaji slabo, ãasopisje,
ki se je splo‰no kosalo, kako bi se vladi prikupilo, ni ime-
lo za pripovedni listek veã smisla. Tam se je vse jeÏilo
samega juna‰tva. Mnogi domaãi pesniki so zastavili
pero za tuje domovinstvo, ni jih bilo sram podpisati se
pod pesem, zloÏeno na ãast malopridnemu tujemu vla-
darju, najveãjemu sovraÏniku lastnega rodu, ali pod po-
ziv v verzih, po katerem naj se zbira denar za vojne ko-
risti narodu sovraÏne vlade.

âe pogleda‰ zdaj okoli sebe, kako si vesel! Sam Slo-

van, kamor se ti ozre oko! Takrat pa je bilo jako Ïalost-
no. Tisti, ki smo bili Slovani, smo se ti‰ãali v najtem-
nej‰em kotu kavarne. Gospod, ki je stopil med nas in
prijazno vpra‰al, ãe sme naroãiti ãa‰o vina, je bil detek-
tiv. In ãe si vzei v roke ãasopis, ni bilo v njem drugega
kakor tuje zmagoslavje, in ãe si pogledal krog sebe obra-

BES

BELA VRANA

238

ze, si na‰el tudi na njih isto kakor v ãasopisih. In tega je
bilo povsod toliko, da si Ïe komaj dihal. Po ulicah, okra-
‰enih z zastavami, po oknih, po vogalih hi‰, prelepljenih
s kriãeãimi lepaki, in visoko nad mestom na gradu, kjer
so vihrale iz stolpica sovraÏne zastave ter okuÏevale ãisti
domovinski zrak.

Kako sem bil tedaj sam in razdejan! Vse, kar je hodi-

lo mimo mene, kar me je ogovarjalo, me je Ïalilo in po-
niÏevalo. Debela soseda, ki je hvalila hrabrost vojakov,
nem‰ki sosed, ki je napovedoval konec vojne, vsi do-
maãi listi, vsi domaãi govorniki, domaãe ceste in ulice,
mnogi in premnogi znanec in sorodnik, vsa domaãa
krajina in ves njen vzduh.

Takrat je prviã potrkal odloãno na na‰a vrata glad.

Bilo je zjutraj. Mati se je Ïe vrnila od zgodnje ma‰e, jaz
sem se ravno oblekel in stopil iz svoje sobe, da nadalju-
jem svojo Ïe dolgo pot za zasluÏkom. Petletna hãerka je
sedela na mizi, Ïena pred njo na stolu in ji obuvala no-
gavice. Mika naenkrat zajoka in zaprosi kruha. Îena za-
joka z njo, ãe‰ da ga ji nima s ãim kupiti. Mati stoji pri
oknu, potegne iz Ïepa robec in si priãne tudi brisati oãi,
Planil sem ven, brez zajtrka, brez besede.

Hodil sem tod in hodil tam, govoril tukaj in govoril

tam, toda nikjer nisem na‰el tistega, kar sem iskal.

»Kaj mislite,« je rekel nekdo, »da vam bo kdo prine-

sel sluÏbo na kroÏniku? Za sluÏbo se je treba truditi,

BES

BELA VRANA

239

Ïrtvovati. Pojdite k temu in temu, poniÏajte se, kakor
smo se vsi, in prosite.«

Proti tisti hi‰i, kjer je uradoval ta in ta, sem dolgo

hodil. Bil sem Ïe veãkrat pred pragom, pa sem ‰el mimo
in naprej in se vrnil zopet po drugih ulicah. Vedel sem,
da je tista neznatna ãast in tisto vljudno priznanje, ki ga
daje tu in tam na‰ vi‰ji svet pisateljem in umetnikom,
tako vnanje in tako konvencionalno, da ne doseÏe Ï
njim v resnem trenutku nihãe niãesar.

Nazadnje sem oddal slugi vizitko, ãakal pred vrati in

na poziv vstopil.

Gospod, silen veljak, na katerega migljaj bi bil re‰en

vse bede, bi bil mogel hiteti domov in kupiti Miki za par
vinarjev kruha, bi bil mogel misliti na jutri in na poju-
tranjem, me je sprejel ljudomilo.

»Seveda,« je dejal in me po oãetovsko tikal. »Îe vem,

tebi damo zasluÏek. Nisi izgubil sluÏbe po svoji krivdi.
Da ne pozabim, si zapi‰em to stvar na pivnik.«

Zapisal je moje ime na pivnik, ki je leÏal pred njim, in

zarisal okrog njega debel krog.

»Je Ïe dobro,« je dejal, poãasi vstal in pomikal svojo

orja‰ko postavo proti meni. »Vse razumem, je v redu.«

Sam sem se odmikal proti vratom in ko sem bil pri

njih, sem hitro pritisnil kljuko in od‰el.

BES

BELA VRANA

240

Vse se je zgodilo tako naglo in v prvem hipu me je ob‰lo
celo neko zadovoljstvo. Toda od daleã nekje so zvenele
same besede, moje roke pa so bile prazne kakor prej.
Doma je jokala Mika za kruhom, jaz pa sem hitel dalje
po ulicah, okra‰enih z zastavami in vseh prazniãnih. Ni-
ãesar, niãesar nisem priãakoval in vendar je obtiãal v
meni vtisek, da me ta ãlovek, ta silni domaãi veljak, ne
sovraÏi. Videl sem Ïe pred sabo njegov smehljaj in ‰e
zdaj ne vem, zakaj me je zapisal na pivnik, ki so ga vrgli
morda ‰e tisti dan med odpadke, in zakaj mi ni nikoli
niãesar storil, ko bi bil vendar lahko samo ganil z mezin-
cem, izrekel samo na pol svojo Ïeljo.

Tiste dni mi je dejal prviã starej‰i znanec, vajen dru-

gaãe seãi v Ïivljenje nego jaz, ne glede na to, kaj je na
tihem ãastno in kaj ni, kaj mora‰ zaradi tega storiti in
zaradi onega opustiti, rekel mi je: »Vi igrate tudi klavir.
âe hoãete kaj zasluÏiti, vam preskrbim sluÏbo igralca v
kinematografu.«

V meni se je vse uprlo in prestra‰il sem se. Tistim zo-

prnim filmom naj igram, poveliãujem naj jih, poniÏam
naj se, tako zelo poniÏam!

»Ne,« sem odgovoril. »Dokler sem Ïiv: ne!«
Kako se je moj stari znanec smejal! To je bil smeh ãlo-

veka, ki je lezel skozi mnogo ‰pranj Ïivljenja, ki je bre-
del ãez mnogo moãvirij, da je dospel tako daleã, da ‰e
danes Ïivi. Na starikavem, zgrbanem obrazu je leÏala

BES

BELA VRANA

241

ironija, tista dobrohotna, komaj zaznana, ki jo dobe lju-
dje, ki so mnogo trpeli, bili poniÏani, bili Ïaljeni in vse
prestali. Z njo na obrazu gledajo zdaj druge, ki so jih
na‰li v enakem poloÏaju.

»Saj ni treba zdajle udariti v roke. Govoril bom pa ‰e

danes vseeno,« je kramljal naprej in se smehljal. »Kaj
mislite, da je kak‰no delo sramotno? Nobeno ni, to vedo
vsi pametni ljudje.«

»Ne govorite, ne vpra‰ujte, ker jaz ne grem za kla-

virskega igralca v kinematograf jaz sem« — in naslednje
besede skoraj nisem mogel suniti iz grla — »Jaz sem …
ãetudi: pisatelj, vendar sem nekaj, imam svojo ãast,
oprostite, svoj ponos!«

»No, no,« je nosljal in mi gledal s svojo ironijo v oãi,

»to je vse prav. Vi pojdite domov, malo premislite, malo
prespite, pa pridite spet. Taãas bom jaz Ïe vse vedel, ka-
ko in kaj. Potem boste pa do nadaljnjega svoje gmotno
vpra‰anje re‰ili.«

»Ne, ne,« sem zatrjeval, »to je izkljuãeno. Tega ne sto-

rim nikoli.«

Îe prej sem si bil izposodil eno krono in tisto sem ne-

sel domov.

BES

BELA VRANA

242

inematografske predstave so se vr‰ile v srednjem
velikem gledali‰ãu. Klavir je stal tik odra v prvi loÏi

prvega nadstropja. Predstave so se priãenjale ob ‰tirih
popoldne in trajale do enajstih, do poldvanajstih po-
noãi. Ljudi je bilo vse polno. V parterju, na balkonu in
galeriji so sedeli me‰ãanje, preprosti vojaki in mladina,
po loÏah pa so se shajali oficirji in Ïenske. Pred predsta-
vo so prihajali pari drug za drugim, dolge svetle sablje
so objestno Ïvenketale, zasluÏne svetinje so se ble‰ãale,
svila je narahlo ‰umela, drobne noÏice so sikale pa meh-
kih preprogah zdaj sem zdaj tja, a naposled je vse izgi-
nilo za rjavimi in ozkimi vrati. Mnogo te vrste ljudi se je
se‰lo tudi na hodniku. Pri‰le so ko‰ate, svilene Ïenske,
pri‰li mesnati, zabuhli oficirji in znanje je bilo storjeno
takoj, ko so se videli. ·e preden so se razdelili po loÏah,
so bili Ïe tako znani, da so se tikali.

Videti je bilo vse vnanje, sama slast, zabava, zasluÏek,

meso. Toda vmes je bil dogodek, temen in globok, ki ga
hoãem takoj opisati.

LoÏa, kjer sem igral klavir, je imela predsobo. Tu je

stala miza, star klavir, nekaj stolov in stara rdeãa zofa.

BES

BELA VRANA

243

Miza in klavir sta bila temno siva od prahu, ki ga je bila
vsa soba na debelo polna. Na zofo sem metal svojo suk-
njo, klobuk, note in sploh vse, kar sem prina‰al s seboj,
menda zato, ker se je tam prah najmanj poznal. Preden
se je priãela predstava, sem vrata na hodnik vselej zakle-
nil. Pozabil sem na to prav redko, a tisti veãer so bila
vrata vseeno odklenjena.

Vsaka predstava se je priãela s slikami iz vojne. Prika-

zal se je general, jahajoã, smel, drzen in brezbriÏen. Mi-
mo njega so korakali ujetniki, razcapani, laãni in nesreã-
ni ljudje, za njimi so se pribliÏale deklice v belih oblekah
in metale v generala in njegovega konja cvetje. Za takim
poroãilom iz vojske se je vrstila najveãkrat priskutna
drama v ‰tirih, petih ali ‰estih dejanjih in za njo burka.

Ravno smo konãavali dramo, junak in junakinja sta

leÏala Ïe zastrupljena na tleh, ko so se vrata v predsobi
naglo odprla in zaprla. Odgrnil sem z eno roko zaveso,
ki me je loãila od predsobe, in videl visoko, ãrno obleãe-
no damo, ki je sredi sobe vzdihnila, si zakrila z desnico
oãi, odrinila na zofi mojo suknjo in sedla.

Drama je bila konãana in stopil sem bliÏe. Pogledala

me je kakor znanca in rekla: »Saj vi to veste, saj ste sami
reveÏ, ko igrate tukaj!«

Po njenem ãelu in njenih licih je vse trepetalo, ustni

sta bili ãudno rdeãi in mali nos se je iztegal nekam nav-
zdol.

BES

BELA VRANA

244

V levici je drÏala veã zmeãkanih dvajsetkronskih in

desetkronskih bankovcev, dvignila je pest, vrgla si vse
pred noge in pljunila za tistim modrini in rdeãkastim
papirjem.

»Fej,« je siknila, »kako so ti oficirji ostudni, slab‰i od

Ïivali! Kako sem poniÏana!«

»In zakaj?« sem jo vpra‰al.
Razprla je prste desnice, jih visoko dvignila in kaza-

la in kriknila: »Pet jih moram Ïiveti, pet!«

Luãi so mahoma ugasnile, na belem platnu se je pri-

kazala senca. Odgrnil sem naglo zagrinjalo in sedel za
klavir. Po burki ni bilo neznanke veã v predsobi. Denar,
ki ga je bila vrgla na tla, je pobrala in odnesla.

Primerjal sem se s to Ïensko, zakaj v sebi sem ãutil

nekaj prav sliãnega tistemu, kar sem opazil v njej. Bil
sem potisnjen iz svojega stanu nekam niÏe, tiha sramota
in bolna poniÏanost me je obhajala pred starimi prijate-
lji in pred staro druÏbo. Tudi meni se je gabil denar, ki
so ga poveãini plaãali pohotni oficirji in ki sem ga preje-
mal vsakega prvega jaz iz druge roke.

Mesec dni ali malo veã po dogodku z damo so kazali

veliki film, posnet po romami »Quo vadis«. Ljudstva je
bilo kakor pri najveãji narodni veselici, Ïenska je sede-
la na mo‰kem, mo‰ki na Ïenski, jaz pa sem igral, da so
mi dreveneli prsti. Med predzadnjo in zadnjo predsta-
vo zaropoãe nekdo po vratih. Skoãim na noge, odkle-

BES

BELA VRANA

245

nem, in predme se priziblje suhoten, droban, eleganten
in di‰eã ãlovek. Dvigne tenko in obrito gornjo ustnico,
kaÏe mi v vljudnem smehljaju svetlobele ponarejene
zobe, dvigne belo tenko in napudrano roãico ter reãe po
nem‰ko: »Kakor vidim, ste vi tukaj igralec na klavirju.
Bog te pozdravi, tovari‰ v Apolonu. Izvedel sem, da igra
tukaj mo‰ki, in letel sem, da te vidim. Konkurenca je
huda reã, toda vsak stan je brez tovari‰tva zoprn. Zdaj
sva dva, slava Bogu na vi‰avah!«

Govoril je sladko, smehljajoãe, vse, obleka, besede,

obraz, oãi, vse je bilo tako kakor umetna vonjava, ki se
je ‰irila od njega. Sam nisem vedel, kam ga naj denem.

»No,« sem menil, »kje se pa vidiva?«
»Aha,« je odvrnil in vlekel tenki in beli kazalec od sre-

de oãi proti koncu nosa, »ti, dragi prijatelj, ima‰ ‰e ved-
no predstavo. Aha! Le ãakaj! Ve‰, to niã ne dene, ker si
ti najbrÏe Slovan. Glasba, umetnost sploh, to spada vse
pod mednarodno zastavo. Mene kaj takega ne moti.«

Namrdnil se je in zamahnil z roãico.
»Niti sledu o ãem takem! Toda po predstavi se mora-

va videti. Najbolje je, pridi k meni! Tedaj bom sicer ‰e
igral, ali to te vsaj ne moti. Pri nas ne poznamo dolgega
ãasa.«

»Kje pa si?« sem ga vpra‰al.
»No, ta je lepa! Kje drugje kakor v javni hi‰i. Kjer za-

sli‰i‰ klavir, tam sem, tja pridi. Predstavim ti tudi svojo

BES

BELA VRANA

246

nevesto, s katero sem na skrivnem zaroãen. Ona oprav-
lja ‰e tam svojo sluÏbo, toda ãe ne pojde drugaãe, po-
begneva. No, kolega, vse se pomenimo. âe nima‰ denar-
ja, niã za to. Îelim si samo ãloveka svojega stanu!«

Gledali‰ãe se je stemnilo in hitel sem h klavirju.
»Na svidenje, dobro igraj,« je klical za mano, »zdrav,

dragi kolega!«

Ko sem ‰el tisto noã okoli polnoãi proti domu, je bilo

vse mesto polno meseãine. Hi‰e, golo drevje, bledi vrti,
svetilniki, jarki, ceste in ploãniki. Vse je bilo negotovo,
rumenkasto, rahlo, prosojno, ‰uplo in sanjsko. âe bi po-
tegnil najneÏnej‰i veter, bi popadale hi‰e, svetilniki,
ograje, cerkve in rumeni kamni, ki se vrstijo ob cesti.
Toda to bi se zgodilo brez hrupa in brez ‰uma, razpad-
lo bi vse tiho, kakor se raztope sanje.

Bil sem truden od igranja, od lastnih misli pobit in

poniÏan. Mislil sem na tovari‰tvo svojega sovrstnika iz
javne hi‰e. Spomnil sem se na vse tiste, ki vedo za moje
bedno Ïivljenje, ki bi mi tako lahko pomagali in ne mi-
slijo na to. ·li so mimo mene, poãasi, dolga procesija.

Stopil sem v kavarno na ãa‰o ãaja. Tam se je primotal

izmed miz eden izmed onih, na katere sem ravnokar
mislil. Majhen, debelu‰en ãlovek, kratkoviden, pomeÏi-
kujoã, noseã smotko na zobotrebcu.

BES

BELA VRANA

247

»Ho,« je govoril in nekoliko hrkal. »Ti si tukaj, prav

tako, prijatelj. âakaj malo, vrnem se takoj. Izpijeva ãa‰o
‰ampanjca.«

Naroãil je ‰ampanjec in se odgugal po kavarni.
Torej ‰ampanjca! In jaz in tisoãi in tisoãi in milijoni in

spet jaz in tista Ïenska iz predsobe, mi vsi imamo komaj
za ovseni kruh, komaj za krompir, za puhlo repo, za sla-
bo zelje, in vsi se poniÏamo do krvi, da zasluÏimo sebi
in svojim tisti borni griÏljaj, ki ga zahteva dnevno na‰e
telo, da ne omahne in propade. Torej ‰ampanjca, torej
‰ampanjca!

Plaãal sem naglo in zbeÏal ves vznemirjen in kakor

ranjen iz kavarne.

BES

BELA VRANA

248

oja mati je bila stara nad sedemdeset let. Zadnje

ãase je bila ope‰ala zaradi neuÏitnega kruha in

slabe in piãle vojne prehrane. Bila je Ïe od nekdaj krat-
kovidna, h koncu Ïivljenja pa so oãi ‰e bolj omagovale
in slabele. âez dan je najveã molila, Brala je pri oknu iz
debele, rdeãe obrobljene knjige, potiskane z ogrommmi
ãrkami. Ko se je zmraãilo, je sedla v temen kot k peãi in
molila ‰epetaje roÏni venec. Îelela si je, da bi pri‰la v
nebesa, da bi se njeno Ïivljenje tako nikoli ne konãalo,
temveã samo prelilo v drugo, ki bo lep‰e od zemeljske-
ga in bo imelo samo zaãetek, konca nikoli. Premi‰ljala je
o svojem Ïivljenju, o davnih grehih, ki so ji teÏili po be-
sedah cerkve du‰o, in se bala, da bo morala zaradi njih
dolgo in dolgo trpeti v vicah. Zato je zbirala s posebno
vnemo molitvice, napisane navadno na zadnji strani
svetih podobic s pripombo, da kdor to izmoli, bo de-
leÏen odpustka 500 dni ali ‰e veã. Zveãer je kmalu leg-
la in zaspala, a kmalu po polnoãi se je zbudila in ni mog-
la veã spati. Poleti je poãakala, da se je malo zdanilo,
pozimi, ko je bila noã dolga, je priÏgala luã, da ji je bil
kraj‰i ãas. Kar sem to poznal, je hodila vedno k prvi

BES

BELA VRANA

249

jutranji ma‰i v tisto cerkev, ki ji je bila sIuãajno najbliÏja.
Takrat je obiskovala stolno cerkev. Treba ji je bilo iti
samo naravnost ob dolgi ‰iroki cesti, potem ãez most do
trga in navzkriÏ preko trga v cerkev.

Neko jutro je ni hotelo biti iz cerkve. âakali smo do

polosmih, osmih, do devetih, Potem smo jo ‰li iskat.
Pregledali smo cerkev za cerkvijo, toda ni je bilo nikjer.
Popoldne sem jo na‰el sam: LeÏala je mrtva na obrazu
v globokem jarku tik mostu.

Tiste ãase je bila vojska, dolga, divja, dolgoãasna, ne-

pozabna svetovna vojska. Sãasoma se je vse ugonabljalo
in ugonobilo. âlovek bi na primer ne verjel, kako je mo-
goãe polomiti moãne Ïelezne svetilnike, po katerih so
gorele luãi. Toda polomili so jih kakor paliãice, ponekod
zvili kakor mehko Ïico. Ceste so bile razruvane, hodni-
ki razbiti in razneseni, drevje, ki je stalo vãasih ob belih
ãistih cestah ter jih krasilo, je bilo razbito, pra‰no, po-
voÏeno in suho. Nekega dne so javili ãasopisi, da je
zmanjkalo plinarni in elektrarni premoga in od tedaj ni
veã gorela v mestu nobena luã. Bilo je temno kakor v
grobu. Tudi ograje ob vodi ni bilo veã. Tik mostu se je
priãel prepad, v katerega je za‰la v temi rajna mati.

Na‰el sem jo torej mrtvo, leÏeão na obrazu. Njeno lice

sem videl ‰ele drugi dan v mrtva‰nici. Bilo te bledo, ru-
meno sence ãrno, nos in usta ranjena. LeÏala je v ãrni
obleki, suha, stara, nesreãna. Prste je imela sklenjene k

BES

BELA VRANA

250

molitvi, toda roke je drÏala nekoliko kvi‰ku, kakor bi
prosila, da bi se smela dvigniti iz tiste vsakdanje ãrne
krste in kamenite mrtva‰nice. Kupili smo roÏ in jih po-
loÏili po njej, da bi ublaÏili smrt, ki je strmela neizpros-
no v nas.

Kaj ji morem ‰e storiti, sem se izpra‰eval. Kaj ji je mo-

goãe ugoditi?

Toda tukaj je bilo vse storjeno, vse ugodeno. Tako so

se konãala vsa dolga leta najnesebiãnej‰e ljubezni. Izte-
kla so se v kamnitem jarku, napolnjenim z umazano
vodo, tik mostu. Nikogar ni bilo poleg, samo noã, mrz-
la, pozno jesenska in meglena, je molãala okoli in oko-
li. Pomoã, pomoã? Toda nikjer ni nikogar, sama hladna
samota se dotika vode, kamenja, mostu in brega.

Mati je hodila veãkrat med tednom k obhajilu. Tudi

tisto jutro so jo obhajali. Molila je svojega Boga goreãe
kakor vedno, prejela ga je, zavÏila, malo se je pokropi-
la z blagoslovljeno vodo, pokleknila ‰e enkrat s svojimi
starimi koleni, morda poljubila kamnitna in mrzla tla
sveti‰ãa in se priporoãila ‰e enkrat v varstvo svojemu
Bogu. Potem je ‰la mirno proti domu. Toda naravnost
od mize gospodove v kamnitni in globoki jarek, tam se
je revno ubila in utopila, tam v gnilem jarku, v samoti
gluhe noãi, kamor je pri‰la naravnost iz sveti‰ãa, narav-
nost od svojega Boga in s svojim Bogom v ustih.

BES

BELA VRANA

251

Iz njenega Ïivljenja se spominjam, kako se je bala

zemlje. Ko umrjem, je govorila, bodo izkopali zame
grob in me poloÏili vanj. Potem bodo nasuli name ‰e
prsti, ko bo vendar Ïe v sami krsti taka tesnoba. Od vrha
groba pa do krste bo globoko, globoko, toda vso globi-
no bodo zasuli s prstjo in vsa ta prst bo leÏala na meni
in me ti‰ãala. Tudi kamenje bo morda vmes, tudi kame-
nje. No, zdaj se ji bo to zgodilo. Izkopali bodo globoko
jamo, poloÏili njo vanjo in potem nasuli prsti vse od nje
do roba groba in ‰e ãez. Tudi kamenje bo vmes. Prej ta
‰iroki, neskonãni svet, prej vse od obzorja do obzorja in
‰e veã in ‰e dosti veã, in od zemlje do zvezd in do lune
in sonca, zdaj pa ta tesnoba brez zraka, med par deska-
mi, med vlaÏno zemlje in kamenjem.

Tisti veãer, ko sem jo na‰el pred nekaj urami na obra-

zu v jarku, sem moral enako v kinematograf in za klavir.
Kaj bo obãinstvo, ki mu vse to niã mar, en veãer brez
kinematografa, kaj bodo gledali en veãer svoje drage fil-
me brez godbe zaradi mene, ki jim nisem niã mari?
Plaãajo me, da jim igram, in kako pridejo do tega, da bi
danes, jutri, pojutranjem, ko sem prav tako plaãan kot
druge dni, ne igral? Torej igram.

Med igro se mi plete samo misel na mater. Vidim jo,

kako zavije prenaglo proti mostu, vidim jo na robu pre-
pada, zakriãim nanj, zakriãim, stojte, sto-ojte, stra‰no

BES

BELA VRANA

252

nanje zakriãim, obupno divje, toda ta hip je vse prepoz-
no.

Tiste dni je bilo novo leto v kraju in napoãil je veseli

predpust. âeprav zadu‰en od vojske in bede, si je ven-
dar pomagal na vse kriplje na plano. Naselil se je po go-
stilnah in kavarnah in tudi v kinematografu. Na dnev-
nem redu so bile same veseloigre in treba je bilo igrati
edino dunajske valãke, polke, mazurke, predigre in iz-
vleãke iz ‰egavih operet. In igral sem. Tudi tisti veãer.

Med glasovi klavirja pa je ‰umela samo podoba ma-

terina. Videl sem jo, sem Ïe dejal, na robu prepada. Vi-
del sem jo padati, na glavo, na stran, na prsi, na sence
ob rob skale … in vmes sem igral, igral, igral veseli du-
najski valãek:

Herrein spaziert! Herrein spaziert!
Hier wird versetzt ganz ungeniert,
bei uns allein man nur erhält
für alten Plunder neues Geld.

Prizori, ki so se vrstili na platnu, so bili sme‰ni, ob-

ãinstvo se je krohotalo, vzklikalo vmes hipne opazke in
hudomu‰nosti, cepetalo z nogami in ploskalo. Jaz pa niã
drugega pred oãmi kakor svojo mater. Vidim jo, kako
zadene s sencem ob rob ostre skale. Potem se prevrne v
kalno, gnilo vodo tako, da leÏi vznak. Voda je plitka, gla-

BES

BELA VRANA

253

vo drÏi iz njo, strmi omotena v noã in nese staro velo
roko na sence, kamor se je udarila. Vmes pa valãek:

Herrein spaziert, herrein spaziert!
Das Geld wird hier flott liquidiert,
wir borgen Geld auf jedes Rat
auch wenn es keine Räder hat.

Jaz pa niã drugega pred oãmi kakor svojo nesreãno

mater. Zdaj se je za hip zavedela. Hoãe se obrniti, vsta-
ti. Hoãe pogledati okrog, kje sem na primer jaz, da ji po-
magam, ker se ji je pripetila nezgoda. Zdaj me zakliãe,
vse med krohotom, teptanjem in ploskanjem obãinstva
sli‰im svoje ime, ki prihaja iz njenih ust, naj ji pomagam,
vse med dunajskim poskoãnim valãkom ãujem svojo
ime prav iz njenih brezzobih ust:

Buberl kumm,
drah di um,
geh, sei net so fad,
tanz mit mir schön stad …

Iz oãi mi dero solze, moj obraz je spaãen.

BES

BELA VRANA

254

aradi razliãnih zraãnih naprav, napeljanih sem in
napeljanih tja, je bil v loÏi, kjer sem igral, nepre-

trgoma lahen prepih, ki je postal posebno znaten tisto
dolgo, izredno mrzlo zimo. Minil je teden, minila sta
dva, a toplomer je kazal nepretrgoma dvajset in veã sto-
pinj mraza. Zunaj, po cestah in ulicah in potih v okoli-
ci mesta, je vse ‰kripalo. Drevje je pokalo, kakor bi stre-
ljal, gozdne ptice so leÏale po tleh trde in zmrznjene. Vej
in vejic, ograj in Ïic se je drÏalo ivje kakor bele brade,
nebo se je ponoãi izãistilo in razjasnilo, proti jutru pa so
ga pregrele sive megle, ki so se na noã trgale in izgublja-
le.

Gledali‰ãa niso kurili. V suknji nisem mogel igrati, ker

so me ovirali debeli rokavi, zato sem sedel na stolu tik
klavirja samo ogrnjen. Leve roke nisem vse dolge veãe-
re veã ãutil, toda tipke, ki sem jih hotel pritisniti, so za-
deli premrli prsti kljub temu. Med presledki sem letal
gori in doli po predsobi in mencal roke, da bi se ugrel.
Toda izdalo ni za dolgo.

No, pri‰la je pomlad, vojska se je nagnila h koncu,

Ïivljenje se je razjasnilo. Nekega veãera sem sedel v loÏo

BES

BELA VRANA

255

zadnjiã za klavir in do konãani predstavi za vselej vstal
in od‰el. Vse je minilo, vse je bilo prestano. Vrstilo se je
poletje, ki je pre‰lo poãasi v jesen.

V tistih jesenskih meglah sem zaslutil neko noã pra-

skanje v grlu. Bilo je ãisto rahlo, toda prav posebne
vrste. Iz pljuã gori se je zbirala nekak‰na slina, polzela
navzgor in pohrkaval bi bil lahko neprenehoma. Ponoãi
je udaril iz koÏe pot, in ko sem potipil spredaj prsi, je
stala v vdolbini voda. V prsih se je razvijalo nekaj poseb-
nega, do tedaj se niznanega. Bilo je notri kakor v jesen-
ski pokrajini z medlim soncem in tistimi vlaÏnimi in
svetlikajoãimi se pajãevinami, ki prepregajo zrak nad
polji, ki se pno od bog ve kod in bog ve kam, ki se pa
zapletajo nepretrgoma v potnika in ni mogoãe od njih
oprostiti obraza.

Strahoma sem se spomnil, kaj bi to bilo. Tresel sem se

ob zavesti, bal sem se. Bila je su‰ica.

Tiho, ne vem kdaj, se je naselila v meni. Mogoãe v tis-

tih brezupnih dneh, ko sem letal za zasluÏkom, mogoãe
pozneje v dnevih popolnega poniÏanja, nemara v tisti
zimi, ko je kazal toplomer dvajset stopinj mraza. Bila pa
je tukaj in me prepriãevala o svoji navzoãnosti vsak dan
in vsako noã. Bila je zahrbtna, nevidna zver, ki se je pri-
plazila vsak hip name kakor iz kota, v katerega nisem
gledal, segla v prsi in raz‰irila po njih neko megleno,
bledo trudnost, ki sem zaradi nje omahnil po postelji in

BES

BELA VRANA

256

ãakal v nekih daljnjih, uga‰ajoãih mislih dve ali tri ure,
da je skrivnostna roka popustila in se umaknila. Vedno
je segala skrivoma po meni, slutil sem jo zmerom v svoji
bliÏini. Ponoãi je bila v temi tik postelje in nad njo, po
dnevi za mojim hrbtom, grda, gabna, zvita, neodkritos-
rãna, zlobna in skrajno hinavska. Lotevala se me je ved-
no boÏajoãe, da sem komaj slutil, ali pila je mojo kri ne-
pretrgoma, brez prestanka je sesala iz mene moã in Ïiv-
ljenje kakor nevidni polip.

Priãelo se je tiho slovo od minulosti in sedanjosti. V

pozni uri brez spanca je zasijalo pred mojimi oãmi Ïiv-
ljenje v krasoti, ki ni bila veã resniãna. Videl sem se v
mladosti, v zdravju in moãi, pri dekletu pod ko‰atim ko-
stanjem, na svatbenem potovanju z mlado Ïeno, v raz-
ko‰ni druÏbi tovari‰ev in kakor v Ïivih sanjah sem ska-
kal ãil in zdrav s svojim otrokom po travi in ga lovil za
mali nosek, za zlate lase in kratko krilce. In vse je ble-
‰ãalo kakor v dvojnem soncu, v lep‰ih roÏah in lep‰em
zelenju. Toda umikalo se je naglo, zapu‰ãalo me je pot-
nega in trudnega in nervoznega na temnem leÏi‰ãu in
mi ostavljalo edino bolest slovesa. Zamenilo se je vse in
z nepopisno grozo sem se spomnil svoje Ïene in svoje-
ga otroka, od katerih se moram loãiti. Divje ãustvo je za-
plalo po prsih, kri mi je butnila v glavo, ‰e nekaj stra‰-
nej‰ega se je zbudilo v meni in to je bil strah pred tre-
nutkom, ko se pretrga nit, ki me veÏe v trpljenjem in

BES

BELA VRANA

257

veseljem, s teÏavo in sladkostjo, tista skrivnost, ki mi
daje lastnost Ïivega bitja.

Skozi koÏo je udaril pot, posilil me je ka‰elj in ves

ubog, nemiren in drhteã sem tipal po sveÏem perilu,
pripravljenem tik postelje, in se priãel preoblaãiti. Legel
sem nazaj in zaprl oãi v trudnem in bledem polsnu.
Moja zver se je pomirila, za uro ali dve je umaknila od
prsi svojo tiho nevidno ‰apo.

Toda vãeraj in predvãeraj‰njim in danes in jutri, ona

je nepretrgoma z menoj, kakor ãrn panter, neviden
oãem, a do skrajnosti krvoloãen, ravna z menoj noã in
dan. Utrudila me je do konca, moje misli se poãasi umi-
kajo Ïivljenju, bodoãnosti. Ne dosezam veã trpljenja, ne
dosezam veselja, oddaljil sem se, silno oddaljil od ljudi
in njihovega ãustvovanja. Osamel sem in osamevam, ‰e
bolj in bolj. Postal sem top do lepote prirode. Gledam,
gledam, zastrmim se nekam, zamislim se, toda v meni ni
veã vtiskov, ni veã Ïeljá. ·e lazim po zemlji, toda Ïelim
si, tiho, skrivaj si Ïelim, da bi bil Ïe seÏenj niÏje, da bi Ïe
leÏal pod zemljo, veãno miren in veãno prost te nevid-
ne zveri, njenih rahlih in hinavskih muk in njenih ostrih
in skritih krempljev. Pred smrtjo nimam veã straha.

Tako prihajata veãer in noã in vse se je konãalo. Brez

sovra‰tva sem in tudi brez ljubezni. Vse, kar me veÏe z
Ïivljenjem, uga‰a. A vame prihaja samo nekaj velikega,
vseobsegajoãega, neskonãnega, in to je mir.

BES

BELA VRANA

258

Starka

tara Rekarica je sedala v tretji klopi na Ïehski stra-
ni. Bila je Ïe pri drugi ma‰i in ‰e vedno je vneto mo-

lila, zakaj spoznala je, da ni bila ‰e nikoli tako potrebna
boÏje pomoãi kakor tiste ãase.

Skozi visoka pisana okna je sijala dnevna svetloba,

pred velikim oltarjem je bral ma‰o rdeãelas duhovnik,
hodil na desno in na levo, postajal v sredi in se obraãal
po cerkvi v zlatem pla‰ãu in belem krilu. Ministrant,
majhen fantek, rdeãe in belo obleãen, je prijel zvonãek
in priãel zvoniti. Ljudje, ki so stali ob stenah, so poklek-
nili. V ozadju so se nepretrgoma odpirala velika ãrna
vrata in se sama od sebe poãasi zapirala. Zrak v cerkvi
je bil topel, prijeten, prepojen s kadilom in uspavajoã.

Rekarica je sklonila glavo, pritisnila desni kazalec ob

palec in se trkala po prsih. Ko‰ãeno in ãrno zapestje je
molelo pri tem daleã iz pono‰enega rokava, obraz je bil
ves trpeã in svet, a oãi zaprte in pove‰ene. Vzdihovala je
kakor v silnem trpljenju in prosila sinu boÏjega usmi-
ljenja.

Kmalu potem se je sredi molitve malo razmislila.

Spomnila se je svojega rajnega moÏa, ãevljarja ·imna,

BES

BELA VRANA

259

zaradi tega, ker bi mu ‰la rada povedat, da je uãakala
zdaj tisto, ãesar se je najbolj bati in ãesar ni nikoli priãa-
kovala, ker so ljudje postali tako umni in spretni, nam-
reã lakoto. Dan za dnem se dogaja, da sede reven in star
ãlovek na javno klop ali na stopnice, ki peljejo v cerkev,
nasloni glavo v roke, pa naenkrat omahne na stran ves
bled in mrtev. Mestni usluÏbenci pridejo s ãrnim zapr-
tim vozom, pa ga odpeljejo. Ljudje niso veã tako rado-
vedni na take reãi kakor nekdaj. Tisti, ki so se zbrali pred
mrliãem, gredo naglo po svoji poti, in ãe kdo vpra‰a, kaj
se je zgodilo, pravijo vsakdanje:

»Niã! Umrl je.«
»Kako?«
»Nagloma.«
»Zakaj?«
»Prazen Ïelodec.«
In vse gre dalje svojo pot.
Zdaj je vojska Ïe tretje leto. SovraÏniki stoje okoli in

okoli cesarstva in ‰e mi‰ ne more noter ne ven. Delav-
cev je manj, ker je staro in mlado vojak, jedcev pa veã.
Od kraja je samo voja‰tvo ‰umelo sem in tja po mestu,
sicer se vojska ni poznala. Pozneje pa je leglo nekaj na
ljudi in na kraj, vse se je izpremenilo, postalo je tiho in
zadu‰ijivo in nevidne roke so zadrgavale razmere kakor
vreão, da je bilo vedno tesnej‰e in huj‰e. Prodajalne so
prazne, ãe ima kdo ‰e kaj blaga, ga prodaja drago kakor

BES

BELA VRANA

260

suho zlato. Ljudje so ãemerni, zaprti vase, redkobesed-
ni. Vsak ima opraviti s seboj in se malo meni za soseda.

Starka se zaloti v svoji raztresenosti, naglo se trikrat

zapovrstjo prekriÏa in priãne moliti. Îeli si topla v ne-
be‰ko kraljestvo, katerega si ne zna predstavljati. âe
misli na tisti kraj, kamor pojde du‰a po smrti telesa, ji
miglja pred oãmi kakor za meglami neko daljno zlato in
srebro. Tisto so nebesa, a kako je v njih, bo videla du‰a
takrat, kadar jo popelje vanje sveta Barbara, njena pa-
trona in pripro‰njica. Sedanje Ïivljenje ima malo lepih
strani in je vendar prekratko. Za njim pride veãno Ïiv-
ljenje, ki je vredno ãloveka in njegovega uma in ki ga
loãi od muhe, mravlje in rastline. Nekje tam v tistem
daljnem zlatu sedi Oãe, Sin in sveti Duh, vsi trije en Bog.
Nekje pri njih je Marija. Zelo blizu sta tudi Marijin moÏ,
sveti JoÏef in sveti Peter. Potem so drugi svetniki in svet-
nice in med njimi so prvi muãenci. A ‰e dalje in dalje so
du‰e zveliãanih, sam Bog ve, kako daleã so, ker jih je
toliko, toda vse gledajo boÏje obliãje in vse so v nebesih.
Tudi ·imen, rajni moÏ, ne daj Kristus drugaãe, je med
njimi. Dobrodu‰en, star, sivih brk in redkih las, slabo
obrit, ali ãist, di‰eã po sveÏem perilu, hodi prijazno tam
okrog in drÏi umite roke na hrbtu.

»O moj mili Jezus!« ‰epeta Rekarica, »naj bo vse, kar

delam in mislim, tebi v ãast in slavo in vse se naj zgodi

BES

BELA VRANA

261

tako, da si zasluÏim tvojo milost in stopim po smrti v
sveti raj.«

Ma‰e je Ïe davno konec, pred oltarjem je prazno,

ljudje pa ‰e vedno hodijo po cerkvi in poklekajo k sve-
tim podobam ali k velikemu kriÏu na steni, kjer gori za
rdeãim steklom trepetajoãa luãka. Vrata se odpirajo in
zapirajo, cerkovnik nekaj popravlja in ‰krbota za veli-
kim oltarjem, na koru se nekdo na glas meni. Od nekod
prihaja v cerkev sveÏ in oster zrak.

Rekarica vstane, zleze iz klopi, poklekne in se globo-

ko prikloni, gre po prstih do kropivnikov, ki stoje pod
korom, omoãi palec v blagoslovljeni vodi, se prekriÏa in
‰e enkrat pokloni, potem prime nalahko in previdno za
vrata, jih potegne k sebi, stopi naprej in se oddalji pola-
goma od cerkve.

Zunaj ropotajo teÏki Ïelezni vozovi, katerih teÏa tre-

se cesto, hodnike in hi‰e, ki stoje zapra‰ene in stare ob
obeh straneh. Zamazani vozovi tramvaja drãe in zvone
mimo, ljudje hite sem in tja, Ïenske v oguljenih krilih,
gologlave ali v pono‰enih klobukih, se ustavljajo pred
trgovinami, gledajo vanje in hite spet dalje.

Dolg, suh moÏ nese nekaj kilogramov slanine in ljudje

se ustavljajo in gledajo za njim.

»Glejte, slanina.«
»Kje jo je dobil?«
»Nisem tat, da bi jo ukradel.«

BES

BELA VRANA

262

»Bo nekje pri koritu.«
»Saj ti nihãe ne reãe, da si tat. Ampak povej, kje je na-

prodaj!«

»Ni zame, je za nekega gospoda.«
»Kaj ima samo gospod Ïelodec? Misli‰, da imam jaz

kost mesto Ïelodca.«

»Vzemite mu, pa razdelimo.«
»Nas bo preveã. Nas bo takoj sto, pa ‰e vsak ocvirka

ne dobi.«

Suhi moÏ s slanino izgine med vozovi, od desne pri-

de tropa razcapanih in obvezanih vojakov in gre poãa-
si, bleda, ko‰ãena, brez moãi v stransko ulico.

Rekarica se ustavi pred veliko hi‰o, kjer stoji na pra-

gu ãrn redár, a pred njim po ploãniku mnogo ljudi, raz-
vr‰ãenih v vrsto po dva in dva.

»Kaj pa je tukaj?« vpra‰a starka.
»Kar nazaj, mati! Le na konec vrste!« kliãe ãokat mo-

Ïak.

»Kakor je kdo pri‰el, tako pride na vrsto.«
»Nazaj!« kriãi ãrni straÏnik. »Stara, hitro nazaj, dru-

gaãe te zapodim!«

»Kam?«
Zdaj stopi k njej deklica ãisto s konca vrste in jo pe-

lje k sebi.

»Kaj pa bo tukaj?«

BES

BELA VRANA

263

»Izkaznice dele za Ïivila. Kdor ima izkaznico, dobi

nekaj na teden.«

»Kaj pa dajejo?«
»Meso, suhe ãe‰plje, tudi sir so dajali.«
»Pa smo ga lahko pojedli,« zamrmra nekdo. »·e do

okusa nisem pri‰el, pa ga je Ïe zmanjkalo.«

»Se dobi na izkaznico zastonj?« vpra‰a starka.
»Kaj pa ‰e? Za dobiãek prodajajo!«
Rekarica je naenkrat vsa sreãna. Spomni se takoj na

Jezusa in si vsa sreãna v mislih dopoveduje, kako, pog-
lej, ji je naenkrat naklonil priliko, da bo dobila izkazni-
co in nanjo Ïivila, ki se sicer tudi za denarje ne dobe.
Takoj sklene roke, obrne se poniÏno proti nebu in ‰epe-
ta iskreno zahvalnico.

Vrsta se spredaj krãi, straÏnik spu‰ãa v presledkih po

dva in dva v hi‰o, a zadaj se vrsta nepretrgoma dalj‰a in
dalj‰a. V prvem nadstropju se odpre okno in na njem se
prikaÏeta dva mo‰ka.

»Bo treba nehati. Preveã jih je.«
»Saj je jutri ‰e en dan.«
Ljudje v vrsti pogledajo navzgor in mrmrajo,
»Ti lahko neha‰, ki si pri koritu.«
»Ga sli‰ite? Zanj je jutri ‰e en sit dan.«
»Kak‰en pa je! Lice mu poglej, pa bo‰ vedel, od ãesa

Ïivi!«

BES

BELA VRANA

264

Okno se zapre in straÏnik spusti spet dva. Ravno ko

zazvoni poldne, pride vrsta na Rekarico.

»Le hitro, le hitro!« ji pravi straÏnik, ko kobaca nerod-

no po treh kamenitih stopnicah. Stopi v veÏo, se malo
razgleda in leze za drugimi v prvo nadstropje. Tam gre
skozi tista vrata, ki so na steÏaj odprta.

»Alo!« se dere mlad ãlovek, »papirje sem, Ïena. Poli-

cijsko zglasnico, potrdilo, da nimate premoÏenja! Ima-
te moÏa, obitelj, kaj?«

Starka je pri‰la s temnih stopnic in hodnika pred dvo-

je razsvetljenih oken, gleda in meÏika s svojimi starimi,
drobnimi in vodenimi oãmi, ble‰ãi se ji in se ne more
dobro razgledati. Tam ob steni stoji omari podobna
miza, ob nasprotni steni enaka miza in med oknoma
tudi tako. Poãez po sobi se ‰iri navadna miza in za tisto
stoji tisti mladi, dolgi in bledi ãlovek, ki hoãe od nje ne-
kaj izvedeti.

»Alo, imate moÏa, otroke?«
»Oh, sem ga imela, pa je priãel ka‰ljati in ga je prav

tisti ka‰elj pogubil. Otrok pa nisva imela, je bila tako
boÏja volja. Saj je nemara ‰e bolj prav tako. âe bi bili
sinovi, bi bili morali na vojsko in gorje jim!«

»Papirje sem!«
»Saj sli‰i‰, da je samica, pa ‰e stara kakor zemlja,«

mrmra nekdo za uradnikom.

BES

BELA VRANA

265

»Kak‰ne papirje?« vpra‰a starka. »Nimam nobenega.

Samo tisto imam doma, kier pi‰ejo o smrti mojega raj-
nega.«

»Îe prav,« govori glasno uradnik. »Ni treba papirjev.

Mi dajemo samo takim, ki imajo otroke, za samice ni-
mamo niãesar. Ste Ïe odpravili.«

Rekarica stoji, drÏi se v dve gubi, meÏika v okno in se

ji zdi, da mora biti zmota. Z velimi, brezzobnimi ãeljust-
mi nekaj ‰epeta in ponavlja, potem zagleda za vsako tis-
to mizo, podobno omari, uradnika in prav blizu nje sedi
ob steni mlado dekle z majhno mizico pred seboj, po
kateri tiktaka, kakor bi igrala na majhen fortepiano.
Uradnik, ki je govoril prej Ï njo, pregleduje papirje ãrne-
ga delavca, stojeãega pred njo. Ko je za nekaj ãasa vse
tiho, se oglasi spet Rekarica in sklene bojeãe ãrne in ko-
‰ãene roke.

»Prav poniÏno jih prosim, gospod, naj imajo z menoj

usmiljenje in potrpljenje. Prav poniÏno jili prosim za
listek, na katerega bi dobila kaj Ïivil, pa naj bo Ïe kar
koli.«

Ne odgovori ji nihãe. Oni dolgi in bledi, ki stoji za mi-

zo, gleda v papir in nekaj premi‰lja, drugi sede in pi‰ejo,
a dekle tiktaka. Skozi vrata prideta dva nova prosilca,
star mo‰ki in mlada Ïenska ter se postavita za njo.

ârni delavec pravi: »·est nas je, Ïivila dobim pa za tri.

Kaj pa oni trije?«

BES

BELA VRANA

266

»Kar hoãejo!«
»He, kaj ste vi tukaj gospodar?«
»Ne, tam je ‰ef, pa ne sprejema.«
»AIi ravno jé, ali kaj? Zakaj pa ne sprejema?«
»Tukaj se ne hoste prepirali,« reãe uradnik za polovi-

co glasnejo. »Naprej!«

ârni delavec mrmraje odhaja in spet se oglasi Reka-

rica.

»Prav poniÏno jih prosim, gospod —«
»Za samice ni niã.«
»Prav poniÏno jih prosim —«
»Hudiãeva baba,« zakriãi naenkrat bledi uradnik, ki je

Ïe prej glasno govoril, »tak daj si enkrat za vselej dopo-
vedati! ·e za mlade, za take, ki druÏbi koristijo, nimamo
dovolj, pa bomo dajali takim, ki niso za nobeno rabo.
Umri, ko‰ stari, saj Ïe komaj drÏi‰ svoj kljukasti nos po-
konci!«

Starka naenkrat zavzdihne in pravi: »KriÏani Bog, saj

bi rada! Kaj, ko ne moremo, kadar bi sami hoteli!«

»Ven se poberi, nadloga, in ne sitnari okrog! Hudiã te

nesi!«

Rekarica se obrne in takoj jo oblijejo drobne, drobne,

bolne solze. Hudo ji je, za prsi jo nekaj zgrabi, da ji
zmanjkuje sape. Zdi se ji, kakor bi nekdo od kod prite-
kel, stresel nanjo poln ko‰ stra‰nih grehov. Od vseh stra-

BES

BELA VRANA

267

ni ji ‰e doni na uho ime tistega, ki ga zaradi Boga tako
neskonãno sovraÏi. Hudiã, hudiã, hudiã.

Prestopa se, kar more naglo in pred hi‰o spodaj si bri-

‰e s ãrnim predpasnikom drobne bolne solze, ki se ji ‰e
vedno zbirajo v oãeh in polze po licu in bradi.

V svoji podstre‰ni izbi nima veã drugega Ïivila kakor
malo koruzne moke. Iz nje si kuha nezabeljeni moãnik
in ga poje za kosilo. Potem posreba malo vode, pomijo
posodo, jo zloÏi v omarico za vrati in nese umazano
vodo v livnjak. Ko se vrne, posije skozi okno v strehi
sonce in na tleh se zari‰e ‰est svetlih ãetverokotnikov.
ârne, vlaÏne stene se malo oÏive, kakor bi se za hip pre-
budile iz duhomornega, bolnega spanja. Po svetlih ‰ipah
zaple‰e pet ali ‰est muh, od nekod prileti majhna ve‰ãa
in beÏi v temen kot.

Rekarica je danes bolj stara kakor kdaj koli. Ko sede

za mizo, zleze vsa nekam v stol in samo glava in ko‰ãene
rame mole izza mize. Njena stara, nagubana lica so
rumena kakor umazane vo‰ãene sveãe, nos je ‰e tanj‰i,
dalj‰i in ostrej‰i. Oãi so se umaknile globoko nazaj, a
ãelo je zlezlo naprej, da so legle krog nosa ãrne in pla‰ne
sence. Ruta, ki jo ima na glavi, sili zdaj naprej in zdaj
nazaj. Nima obstanka, kakor bi se ne imela kje drÏati.
âeprav sije skozi okno sonce, vendar se ãuti starka samo

BES

BELA VRANA

268

in Ïelja po druÏbi je v njej veãja in veãja. Domisli se na
svojo druÏico, staro vdovo Marijano, ki je Ïe dolgo ni
videla, Z njo bi najraj‰i govorila. Povedala bi ji, kako je
bilo na uradu. Kako je kriãal za njo uradnik tisto grdo,
stra‰no ime. Potem da je imela nekaj prihranjenega, od
ust pritrganega, zdaj pa je ‰e vsega skupaj sedem kron
‰estdeset vinarjev. O, Bog se nas usmili in nam prizane-
si!

Rekarica priãne ka‰ljati, ne od bolezni, ker ima prsi

zdrave in sape dovolj, temveã tako, od Ïalosti, od srãne
boleãine. Nato se poãasi vzdigne, obleãe ma‰no krilo,
opa‰e ãrn svetal in ozek predpasnik, vzame v roke mo-
lek, gre iz sobe in zaklene.

Marijana stanuje daleã v predmestju, v nizki hi‰ici ka-

kor v vasi. Dala je gospodarju nekaj denarja in si zago-
tovila Ï njim streho in hrano do smrti. Gotovo ãakajo vsi
domaãi na to, da bi ãimprej umrla. No, pa imajo pri hi‰i
tudi vrt, sadno drevje, georgine, sonãne roÏe, zadaj ne-
kaj njiv in pra‰iãke. Dozdaj so klali doma ‰e vsako jesen.

Zunaj je tako lepo jesensko vreme. Po mestu je prah,

ki ga dvigajo tisti smradljivi, veliki Ïelezni vozovi, cest-
na Ïeleznica, pometaãi in vozniki. Med polji pa je vse
ãisto, sonãno in svetlo in zrak sveÏ; da ga je slast srkati
vase. Ob levi stoji nekaj smrek in bukev, kakor mala ho-
stica. Dalje naprej je vse samo polje in bela domaãija z
rdeão opekasto streho tukaj in tam in spet tam. Zadaj se

BES

BELA VRANA

269

svet dvigne v nizko griãevje, izmed katerega se sveti bela
cerkvica in kaÏe z belim dolgim prstom v nebo.

Ponekod so hi‰e vse zalite v zelenje, ki se plazi in

vzpenja po belih stenah kvi‰ku do strehe in potem ‰e
naprej po strehi. Zdaj se je to zelenje ponekod Ïe vse
pordeãilo in cele stene so kakor ogrnjene s ‰krlatnimi
pla‰ãi. Po njivah letajo trope ptic, lahkih drobnih ptic, ki
skoraj ne lete, temveã jih nese naprej zrak sam ali lahen
vetriã. Med letom nekako poskakujejo in veselo cvrãe.
Ob hlevih so priklenjeni psi, srednje veliki in belo in
ãrno lisasti. Zaganjajo se, kakor bi se hoteli odtrgati in
lajajo jezno in divje.

Rekarica pride poãasi do tiste hi‰e, kjer stanuje Ma-

rijana. Prestopi prag, pogleda po temi in zakajeni veÏi,
pa ne vidi spoãetka nikogar. Potem se ji zdi, da se pre-
mika nekaj za ognji‰ãem.

»Hvaljen bodi Jezus Kristus!« pravi.
»Na veke,« odgovori Ïenska od ognji‰ãa. Po glasu jo

spozna za gospodinjo.

»Kaj pa Marijana? Je doma?«
»Je pa ni,« pravi gospodinja.
»Kam pa je ‰la? Menda v cerkev.«
»O, dalje, dalje. Je umrla.«
Rekarica se kar stresne, a gospodinja nadaljuje: »Kake

tri tedne bo tega. Zjutraj kar ni mogla s postelje. Pa smo
ji postregli. Zme‰ala sem tavÏent roÏe, trpotec, bezeg,

BES

BELA VRANA

270

lipovo cvetje, rman, pelin, hren in ‰e sama ne vem kaj
vse, pa sem ji dala tisto vodo piti. On, moj stari, je pa
rekel, da bo najbolj‰i brinovec. Pa tudi ni pomagal. Spra-
vili smo jo lepo. Vse, kakor se spodobi. Le sedite malo,
mati! Zdaj je hudo, kaj ne?«

Gospodinja prinese starki stol, sama sede na prag in

potem govorita o vojski, draginji in pomanjkanju.

»Na‰ega sina Ïe ni veã,« hiti praviti gospodinja, seÏe

pod predpasnik in si ga pritisne na velike rjave oãi. »Je
bil vojak od prvega dneva. Pred kakimi petimi meseci so
pritisnili nanje na konjih in z golimi sabljami. Eden ga
je razklal kar s konja s sabljo.«

Rekarica gre spet skozi mesto, pa na drugi konec. Tam
je cesta ‰iroka, zvoÏena, polna prahu. Ob njej leÏe njive,
pa je daleã po njih vse belo, pritlikavo, zamorjeno.

ârni zaprti vozovi, ki done votlo in mrtva‰ko, ropota-

jo in drce nepretrgoma mimo, valovi ãrnikastega prahu
se dvigajo drug za drugim, ‰irijo se nekam na desno in
legajo poãasi na trudno, pove‰eno in du‰eãe zelenje. V
presledkih se vleãejo med tem bobnenjem in prahom
sprevodi, spredaj kriÏ, zadaj duhovni, potem reven voz,
na‰emarjen z oguljenimi zlatimi stebriãki, na vozu krsta,
ãrna in ‰ibka kakor iz papirja, za njo dvoje ali troje
otrok, par starej‰ih ljudi in nekaj Ïensk. Tudi ti sprevo-
di se pomikajo neprimerno naglo. Konji, ki peljejo krsto,

BES

BELA VRANA

271

toliko da ne teãejo, ljudje hite, hite, pogrebkam se ople-
tajo okoli nog ‰iroka krila, mudi se, kakor da jih mora
danes ‰e vse polno umreti in da jih leÏi povsod mnogo
in mnogo, ki hoãejo ‰e danes v zemljo.

Starka stopa ãisto tik jarka. Zdaj in zopet zdaj jo za-

vije umazani prah; ko se razkadi, jo je spet mogoãe vi-
deti, z molkom v roki, sklonjeno, zami‰ljeno. Nima ni-
kogar veã razen moÏa v grobu. Vrstniki in vrstnice so
pomrli, ali morda ‰e kateri ali katera Ïivi, toda ona ne ve,
kje. Poglejte, tudi Marijana je ‰la. Tiho, brez vesti, niko-
mur ni povedala. Vpra‰a‰, a Marijane ni veã. Tu vse je
tako, natanko tako, sonce sije, menjata se noã in dan,
zvoni zjutraj, opoldne. Zveãer, ure teko, bijejo, v cerkvi
bero ma‰e, pridigajo, nikjer niãesar ne manjka, toda
Marijane ni.

Na tem koncu mesta je zrak nekam prazen, malo ga

je, starka potegne vase, pa ji je tesno v prsih, kakor bi se
du‰ila. Sonca je malo, od daleã sije, silno od daleã, visi
tam nad daljnim holmom, toplote nima, svetloba gre ‰e
iz njega, toda tudi ta je vsa pome‰ana z umazamin ãrni-
kastim prahom. Nebo je rdeãkasto kakor lice jetiãnega
mladeniãa, bliÏnje in daljne drevje nizko, Ïe davno brez
listja. Hi‰a, ki stoji tu in tam sredi polja, je ãrna, potlaãe-
na, mrtva. Jesenskega cvetja ni, vrtiã je gol, prazen in
pra‰en kakor ta dolga ãrna cesta.

BES

BELA VRANA

272

Rekarica pride na pokopali‰ãe. Iz cerkvice, ki stoji tam

s strupeno zelenim zvonikom, nosijo skozi zadnja vra-
ta nepretrgoma okorne, za silo zbite, nepobarvane
krste. Ob pokopali‰kem zidu je velika jama, tolika je, da
bi ‰la vanjo majhna hi‰a do slemena, a ‰e mnogo dalj‰a.
Vanjo polagajo krsto na krsto, po osem, vse drugo na
drugo. Ker se jim mudi in ker imajo ‰e mnogo, mnogo
mrtvih v cerkvi, hite in se mrmraje jeze, ãe jim izpodrs-
ne, ãe se jim krsta izmuzne in zabobni po pesku in ka-
menju. Ena jim pade tako, da zgornje deske odlete. Po-
gleda jih mrtvec, mlad, z majhnimi brãicami pod no-
som, ves gol, rumen, z velikimi, belimi na steÏaj odprti-
mi oãmi in usti. Poãasi pokrijejo krsto, poloÏe jo na dno
in zasujejo pedenj prostora med njo in sosednjo krsto s
peskom in okroglim kamenjem, ki leÏi tam okoli in se
ru‰i iz rjavih, umazanih sten. Toda zdi se, kakor da obra-
za ne morejo pokriti. ·e vedno gleda, a od tistega tre-
nutka, kar je pogledal, je vse ‰e pla‰nej‰e.

Rekarico obide strah in se prekriÏa. Gre stran, toda ãe

gleda tudi drugam, ni v njenih oãeh drugega kakor
okorne, nepobarvane krste, ki jih nesejo drugo za dru-
go in tisti zevajoãi obraz. Tesno ji je, od nekod planejo
nanjo one grde besede uradnikove, ime tistega, ki ga
tako iz dna du‰e zaniãuje, in zdi se ji, kakor bi zagrme-
lo in spet in spet zagrmelo. Hiti, da se spotika ob grobe,
kar poãez hiti, in ko pride do groba svojega rajnega,

BES

BELA VRANA

273

sede naglo na ru‰o, dvigne vsa prestra‰ena svoje ãrne,
suhe roke in pokrije z njimi obraz. Srce ji bije na glas in
po glavi, posebno po sencih ji ‰umi kri, kakor bi drla od
nekod peneãa se voda.

»·imen,« pravi z drhteãim glasom »pribeÏala sem k

tebi, sem reva, stara, grda, brez svojih. Prepu‰ãena sem
sama sebi, in ãe kriãi kdo name brez vzroka, stra‰no
kriãi, nimam nikogar, ki bi rekel: nikar. Nad to ne kriãi,
jo jaz poznam!«

Oddahne si, malo misli, umakne roke od obraza, pa

govori dalje.

»·imen, ãe bi ti kdo rekel tako je, pa ti sam ne ve‰,

kako je, ker si pod zemljo, bi mu odvrnil: BeÏi, si ne-
umen! Gledam v drugo stran, tja v tiste ciprese, pa vse-
eno vidim, kako nosijo za menoj mrliãa za mrliãem. In
mrtva‰ki voz bobni po cesti nepretrgoma, ponoãi in po-
dnevi. Laãni smo, in smrt je vedno med nami kakor ses-
tra. Danes mlad, jutri star, tako padamo brez reda.«

Nekje za grmiãjem so zapeli krampi in motike. Po

drevju, ki rase tam nizko in tiho, je za‰umel vetriã, vrbe
Ïalujke so na dolgo zamajale pove‰ene veje, toda ciprese
so se komaj zganile. Zlate crke po kriÏih in kamnih se
vodeno svetlikajo in od nekod plava daljni glas tujega
zvona. Rekarica puli plevel z moÏevega groba in ga
meãe na pesek.

BES

BELA VRANA

274

»·imen,« pravi, »menda govorim zaman, tebe ni ne-

mara veã tukaj, tudi tvoje kosti so segnile in jih ni nik-
jer veã. Sama zemlja je, ta ru‰a, ta leseni kriÏ, trava, ki jo
je zasadila jesenska sapa. Toda vãasih se mi zdi, da gle-
dam na oni svet, in vidim te, kako gre‰ z rokami na hrb-
tu, di‰eã po novi obleki in sveÏem perilu, ves umit in ãist
kakor na sveti dan ali na veliko nedeljo. O, Jezus, dodeli,
da bi bil Ïe davno v svetem raju in da bi bilo tudi z mano
tako.«

Starka poklekne tik groba, sklene roke in goreãe moli.

âas se vleãe in vleãe, kakor bi se nekje v neskonãnosti
pokvarili tisti zakoni, po katerih gre njegova pot in bi ne
mogel pravilno dalje. Pratika in ura kaÏeta, da je noã
vedno dalj‰a, a dan kraj‰i in kraj‰i, zima je Ïe skoraj v
deÏeli, ali vseeno ‰e ni bilo nikoli tako daleã od jutra do
noãi kakor te bolne v veãnost tako teÏko in bolno polze-
ãe ure.

Rekarica je porabila mali prihranek do konca, tudi

neznatna podpora, ki jo dobiva od mesta, je po‰la, me-
sec oktober se ‰e ni in se ‰e ne bo dolgo konãal. Nima
moke, kruha nima, tudi za krompir je stiska in ga ni mo-
goãe dobiti. Pi‰ejo, da je pomanjkanje splo‰no, tudi go-
vorniki no shodih govore tako, toda samo navadni ljud-
jo bledé, hirajo in lazijo okoli kakor sence, govorniki so
zdravi, rdeãi, ãvrsti in debeli, po njihovih kuhinjah vse

BES

BELA VRANA

275

cvrãi in ‰umi, a vonj, ki prihaja iz njih je kakor sen laã-
nega otroka.

Zdaj mineva Ïe tretji dan, odkar Rekarica ne uÏiva

drugega kakor nezabeljeno repo in vodo. Slaba je kakor
bilka, ki vene, ‰e komaj se upa na cesto, boji se sape in
brzine voza, ki drdra mimo. Luãi nima davno veã, in ko
se proti peti uri stemni, leÏe na posteljo. Tema se gosti
poãasi, zrak postaja vedno bolj vlaÏen in teÏak, kakor bi
odprle svoja usta te umazane, hladne stene, ki jo obda-
jajo, in priãele izdihavati mraz in vlago. Zunaj ropota
mesto, cestna Ïeleznica zvoni, Ïelezni vozovi tulijo in
hropejo, od njihove teÏe se tresejo zidovi in ‰ipe v njih
‰klepetajo.

Rekarica je bolno, a prijetno trudna, prevzame jo top-

lota, ki se razvije pod staro odejo, oãi se ji zapro in ob-
jame jo rahel in neÏen sen. Zdi se ji, da se pred oknom
nekaj premakne in po izbi je naenkrat svetlo, veselo,
zdravo, svetlo kakor spomladi meseca maja, ko je ves
nebes kakor soãna planjava, prerasla ãez in ãez s sinjo
nebe‰ko travico. Vse molãi, vse sije in v ta lepi molk in
sijaj se naenkrat odpro vrata in v izbo stopi Marija, kra-
ljica neba in zemlje in korov angelov in nas vseh, stopi
v izbo in hodi gori in doli in nosi roke zadaj sklenjene.
Obleãena je v roÏnato bluzo in v roÏnato krilo, ki ne
sega ãisto do gleÏnjev. Izpod njega se zapovrstjo prika-
zujeta mali ozki stopali z visokimi petami in v roÏnatem

BES

BELA VRANA

276

atlasu. Gornji Ïivot je kratek, poln in okrogel, prsi soã-
ne in Ïivahne, pas ozek, boki obli in zdravi. Glava je
okrogla, od temen do tilnika vsa polna kostanjevih,
skoraj rdeãih las, spletenih v teÏke kite. Sinje in velike
oãi zro prijazno izpod gostih obrvi in dolgih, ko‰atih
trepalnic, nos je nekoliko upognjen, ustne kakor jagode,
a koÏa po licih in vitkem vratu bela, gladka kakor Ïamet.
Skozi njo proseva veãna mladost in veãno zdravje.

Marija, kraljica angelskih korov, je neskonãno lepa in

domaãa. Veselo hodi gori in doli, smehlja se, skozi malo
odprtino rdeãih in napetih ustnic sije vrsta belih in svet-
lih zob.

Rekarica je sreãna, kakor je ‰e komaj kdaj bila, hoãe

nekaj povedati, hoãe moliti, zahvaliti se, skleniti roke,
poklekniti, poljubiti rob njenega roÏnatega krila ali vrh
atlastega ãeveljãka, toda tudi ona ne stori niãesar, ne
reãe niãesar, temveã se samo smehlja. Jako znana se ji
zdi kraljica nebes, kakor bi jo bila Ïe nekje videla, nema-
ra meseca maja, pred leti nekoã, v javnem parku med
nasadi.

Izba je vsa spremenjena. Stene so suhe, bele, vse raz-

svetljene, okno je vse obsejano od sonca, tla so ãista,
ravnokar umita in zunaj na hodniãku zabija ·imen Ïeb-
lje v peto novega ãevlja. Preneha, pa spet potolãe, pa
spet preneha, a vmes ÏviÏga narodno pesem.

BES

BELA VRANA

277

Marija se smehlja tako nepopisno domaãe, hodi ‰e

vedno gori in doli, zapovrstjo se prikazujeta ozki stopali
z visokimi petami in v roÏnatem atlasu, njeno zdravo
telo prijetno valovi in se giblje, njene prelepe velike oãi
gledajo krotko in sladko, a rdeãa usta se smehljajo.

In to traja vso noã.
Ko se Rekarica prebudi, je vsa sreãna in poÏivljena.

Ve, da nima denarja in ÏiveÏa, toda Marija je bila ponoãi
pri njej, hodila je po sobi gori in doli, gledala ji je prav
v oãi in se ji smehljala. HvaleÏna je in vesela, naglo se
obleãe in hiti v cerkev, kjer se v goreãih molitvah za-
hvaljuje za noãoj‰njo sreão. âuti, kako je pri‰lo nekaj
novega v njeno staro kri, veselej‰a je, manj se boji tem-
ne bodoãnosti.

Po ma‰i gre naravnost na preskrbovalni urad. Vse za-

upa boÏjim rokam; toda tam spodaj v uradu so ljudje, ki
ne ravnajo po ãustvih, temveã po nekih hladnih pravi-
lih, ki ne govore s ãlove‰kim glasom, temveã z nekim
drugim, sluÏbenim.

Îe straÏnik, ki spu‰ãa po dva in po dva v hi‰o, je strog

in grd, kakor bi bil iz jekla. Njegova sluÏba zahteva, da
skrije ‰e tisto malo ãloveka, kolikor ga je v njem. Z ljud-
mi, ki se zbirajo pred hi‰o, se sovraÏi. Takoj, ko kdo pri-
stopi, se priãne sovra‰tvo. Pri‰lec zamrzi straÏnika,
straÏnik pri‰leca. In obema gre po mislih to sovra‰tvo, in
skoraj bi rada, da bi se razmahnilo, razbesnelo, pri‰lo do

BES

BELA VRANA

278

izbruha, do krvi. In ‰e vsi tisti, ki prihajajo, se sovraÏijo
med seboj, ker jih je veã in veã in ker drug drugemu pri-
trgava tisti piãli ÏiveÏ, ki ga more dandanes dobiti.

Tukaj ni Marije. Megleno je, mrzlo, vse sovraÏno.
Starko prevzema strah, postaja plaha. Ko se pribliÏa

uradniku, dvigne roke, sklepa jih zapovrstjo in ponav-
lja to vselej, kadar jo pogleda uradnik, tisti dolgi, bledi
z Ïeleznim glasom.

»Kaj ste mutasti?« jo zdajci ogovori.
Starki se zaleti slina, zaka‰lja in odmaje z glavo.
»Kaj pa prosite?«
»Oh, poniÏno jih prosim, da bi nad mano ne kriãali.«
»Se vas spominjam,« pravi uradnik. »Nimamo ‰e

vedno niã za take. Pojdite.«

»Hvala jim,« ‰epeta starka, »hvala jim,« in se obraãa

tipaje z roko po zraku, kakor bi ne videla, in gre kolikor
more naglo, vse v strahu in grozi, da bi se bledi gospod
ne razburil in ne priãel bruhati vanjo tistega stra‰nega
imena.

Poãasi prileze na cesto, ozre se naokoli in ãuti, da je

silno slaba. ·e malo leze, prijomlje se ob stene in vse se
ji dozdeva drugaãe, kakor je bilo prej. Svetloba, ki jo ob-
daja, je rumenkasta, pojemajoãa, vozovi, Ïelezni in lese-
ni, ki se premikajo mimo, niã veã ne ropotajo, teko tiho
kakor po blazinah.

BES

BELA VRANA

279

Pride do kamnitih stopnic mestnega poslopja, prime

se zanje in sede. Glasu ne ãuje nobenega veã, v glavi za-
znava le neki ‰um, kakor bi letel veter skozi daljno hos-
to. Svetloba dneva je bolj in bolj rumenkasta in se priãne
me‰ati s pegami, ki so spoãetka sive, potem popolnoma
ãrne. Trudna je, neskonãno trudna. Tiste pege so ji vzele
vso svetlobo, zdaj ni okrog nje drugega kakor tema. Gla-
va se ji povesi na kolena, telo se nagne na stran in se
zru‰i. Sãasoma se nabere tam nekaj ljudi.

»Kaj pa je?«
»Umrla je.«
Dalje nihãe veã ne vpra‰a. Potem pridejo s tistim ãr-

nim bobneãim vozom in jo odpeljejo brez sledu.

BES

BELA VRANA

280

Prebujenje

eter Srako‰ je postal uradnik. Star je okoli ‰tiridese-
tih let, velik je, suh, podvrÏen pljuãnim boleznim,

ple‰ast in miroljuben. Njegov obraz je podolgovat, nos
moãan, ko‰ãen in ozek, obrvi redke, oãi vodene in majh-
ne. Brije se jako neredno. Brki pod nosom so enkrat
kraj‰i, enkrat dalj‰i, iz lica in brade pa vedno ‰trle red-
ke in debele rdeãkaste kocine. Kadar se nasmehne, raz-
tegne brezkrvne ustne na levo stran navzdol, levo oko
se mu raz‰iri in desno stisne. S tako spaãenim obrazom
vãasih dolgo poslu‰a in tudi ãita cele strani.

Noãoj ãita. Sedi, kakor je njegova navada, v kuhinji,

pred njim na mizi je razgrnjen »Slovenski Narod« in po
njem se vrste ãlanki z debelimi ãrkami, ki so sama vele-
izdajstva. Srako‰ev obraz je dalj‰i in dalj‰i. Îena, ki sloni
ob ‰tedilniku, ga opazuje in vpra‰a.

»Kaj pa bere‰?«
Vpra‰a ga nem‰ko, ker je Nemka, doma tam nekje od

Gradca. Z oãmi, ki gledajo iz drobnih gubic, zre ostro
vanj in ves njen brezbarvni in izÏiti obraz priãakuje od-
govora. Nemka je od pete do temena, svoje otroke vzga-
ja nem‰ko, slovenski jezik se ji zdi nekak‰no nareãje

BES

BELA VRANA

281

kmetov, katerega ne mara poslu‰ati, ‰e manj se ga uãi-
ti. V hi‰i ima nem‰ke knjige in nem‰ke liste. Edina kon-
cesija moÏu Slovencu je ta, da mu z milostnim prezirom
dovoli naroãiti »Slovenski Narod«.

»âudno,« pravi moÏ. »KaÏe, kakor bi se bilo v nekaj

dneh vse obrnilo. Za kar si bil ‰e vãeraj obe‰en, sme‰
danes pisati in govoriti.«

»Kaj pa je?« vpra‰a Ïena naprej.
»V Makedoniji,« pravi moÏ, »so Srbi prebili fronto,

Bolgari so se vdali. Nemci in na‰i beÏe.«

»Jim bo Ïe dal Viljem,« pravi Ïena in gleda ostro, »jim

je Ïal, pa jim bo ‰e. Za enkrat nas Slovani ‰e ne uÏene-
jo.«

MoÏ pripoveduje o dogodkih na la‰kem boji‰ãu.

Ofenziva, avstrijska namreã, ponesreãena. Protiofenziva
uspe‰na. V Belgiji gre vse nazaj. Angle‰ki tanki predirajo
vrste, kjer se prikaÏejo. Îeni se pojavita pred oãmi na
vsaki strani lica dve rdeãi lisi. Njen pogled je ‰e ostrej‰i.
Usta odpre, da se pokaÏe par redkih dolgih zob, in
vzdahne:

»To je kriãa‰ki list, kar ima‰ ti,« pravi zbadljivo. »To

ni resno, kar je tam zapisano. Tiskajo tisto, kar si sami
Ïele.«

V kuhinjo pridejo otroci. Veãja hãerka je stara sedem-

najst let, fant ‰estnajst, manj‰a hãerka kaka ‰tiri leta.
Veãja, Frida, je Ïe v sluÏbi pri po‰ti, kakor oãe. Ravna-

BES

BELA VRANA

282

teljstvo ji gre na roko, ker je odloãna Nemka. Sin obis-
kuje nem‰ko gimnazijo. Zna nekaj slovenskih besed, pa
se sramuje govoriti. Mala Mimi klepeãe vse kriÏem: ne-
kaj slovenskega, nekaj nem‰kega, kakor kaj ujame na
cesti ali doma. Sin navadno pravi zveãer o nem‰kih ju-
na‰tvih. Zlasti pripoveduie rad, kako se je podrla Rusi-
ja. âe odpre ãlovek zemljevid Evrope z gornjo platjo
Azije, ne vidi skoraj niã drugega ko Rusijo. Kar nesejo
oãi, sama Rusija. Druge drÏave izginejo pred to záplato.
Toda klecnila je. Rusija je na tleh. Frida govori rada o
slovenskih uradnikih. Kadar jih pogleda, se ji zde pifa-
ni. NezmoÏni so, nerodni, na vseh koncih in krajih ‰trli
iz njih kmet, robat in neotesan. Dobro vedo, kaj o njih
misli in da jih prezira. SovraÏijo jo krvavo, o tem je uver-
jena. Toda ‰ef je Nemec in na njeni strani. Kadar gre
mimo njene mize, je nikoli ne prezre. Nasmehne se in jo
vpra‰a: »Kako vam je, gospodiãna Frida?«

Nocoj ne govori ne sin ne hãi. Samo mala Mimi ãevr-

lja nekaj po slovensko, nekaj po nem‰ko. Mater vleãe za
krilo in kliãe:

»Îivela Srbija!«
»Fej,« pravi mati nem‰ko, »kak‰ne izprijene pobaline

si spet danes poslu‰ala? Tega, Mimi, ne sme‰ ponoviti
nikoli veã. Kakor te imam rada, te bom pretepla, ãe te ‰e
kdaj sli‰im. Ti govori samo to, kar ãuje‰ mene.«

BES

BELA VRANA

283

»Îivela Ugoslavija!« zakliãe Mimi uporno in zacepe-

ta.

»Molãi!« se obregne jezno mati in ji potegne predpas-

nik iz rok.

»Da, da,« kima zami‰ljeno sin, sede za mizo in gleda

debele naslove po »Narodu«. Njegov ko‰ãeni obraz je
tak kakor vedno. Samo oãi so nekoliko trudnej‰e in prav
tako kretnje. Podpre glavo, svedra s prsti ãrne lase in
govori bolj sam sebi kakor drugim.

»Zdaj bo pa nekaj novega na svetu. Jugoslavija, Jugo-

slavija. Kraljestvo, republika — ali kaj?«

Vzdahne, preloÏi glavo na drugo roko in reãe materi:

»Poãasi bo treba pospraviti.«

»Kaj ‰e,« vzklikne Frida. »Ali si tako neumen, da ver-

jame‰ tem ãenãam? Mi, Nemci, smo hoteli samo vede-
ti, kak‰ni so ti na‰i Slovenci. To vse skupaj so le limani-
ce. Zdaj jih imamo v pesteh. Ne boj se, zasluÏili so, kar
jih ãaka: vislice.«

Zasmeje se suho, pikro, brez ãustva in oãe zaka‰lja.
»No, no,« pravi. »Gospodiãnam ne pristojajo take be-

sede.«

»Molãi, Frida,« pravi mati, »in daj mi veliko belo skle-

do sem, da stresem vanjo krompir. Pomagaj mi lupiti.«

»Nemãija prosi za mir,« bere oãe poãasi in prestavlja

sproti na nem‰ko.

»Pojdi, pojdi,« pravi sin. »Tako daleã ‰e nismo.«

BES

BELA VRANA

284

»To je vse nem‰ka spretnost,« se oglasi naglo Frida, ki

stoji tik ‰tedilnika in lupi krompir. »Zvabili jih bodo, uje-
li in posekali vse do zadnjega. Potem bo ves svet nem-
‰ki. Mi bomo gospodarji vse zemlje. Ajs, kako je vroã!«

Debel krompir ji pade na tla in se razleti na rumenih

plo‰ãicah.

»Neroda,« jo kara mati. »Zdaj drÏi krompir in pusti

politiko!«

Oãe vstane, vtakne roke v Ïep in priãne hoditi po ku-

hinji.

»Da, da,« pravi in si globoko oddahne. »Pred pragom

so novi ãasi. Lahko se v par dneh vse izprevrÏe. Tisti, ki
niso bili niã, bodo na vrhu, tisti, ki so bili vse, bodo na
dnu. Mi pa moramo misliti tudi nekoliko nase.«

Ustavi se pred Ïeno in jo gleda mirno, stvarno, udrtih

prsi in z rokami v Ïepih.

»Le vse premislimo, le vse premislimo.«
»âe bi res pri‰lo drugaãe,« pravi Ïena, »potem bi se

mi takoj izselili.«

»âe bo ‰e ãas,« odgovori Srako‰ poãasi in ponovi. »âe

bo ‰e ãas. Kaj pa ve‰?«

»Ti,« se ‰ali Frida, »pojde‰ z nami. Sicer ãita‰ ,Sloven-

ski Narod’, toda naj bo!«

»Frida, ti si gos,« reãe sin ogorãeno. »DrÏi enkrat svoj

jezik za umetnimi zobmi.«

BES

BELA VRANA

285

»NesramneÏ!« sikne Frida in kima jezno oãetu, ki ji

maha z roko, naj molãi.

Mati zgane obe rami naenkrat in gleda krompir, ki ga

ravno lupi. Srako‰ hodi spet po kuhinji in premi‰lja.
Spominja se vsega od kraja. Kako se je pred dvajsetimi
leti seznanil s svojo sedanjo Ïeno, kako so ga prestavljali
sem in tja in kako je pu‰ãal, da je ‰lo vse svojo pot. Skr-
bel je samo za denar in zanj je Ïrtvoval vsak dan osem
ur, ki jih je presedel v pisarni. V tem je videl vso svojo
dolÏnost. Vse drugo je bilo posveãeno udobnosti in le-
nobi.

BES

BELA VRANA

286

rugi dan po sluÏbi je ‰el Srako‰ k svoji materi. Ob

‰estih, ko so se iztekle uradne ure, je bilo Ïe po-

polnoma temno. Ulice in ceste, ki so kazale lice dolgo-
trajne vojske, so bile mraãne in blatne, ploãniki razdrti,
kandelabri za svetilke uviti ali odlomljeni, svetilke po
njih Ïe davno razbite.

Sreãaval je mo‰ke, vraãajoãe se z dela in stanujoãe na

drugem koncu mesta, in Ïenske, ki so skrbne in revne
tekale po mestu, da dobe kakr‰ne koli hrane za laãne
otroke in moÏe.

Njegova mati je stanovala v predmestju. V sobi je

imela ‰e vso staro rodbinsko ropotijo, ki jo je vozila s
seboj, koder je hodila. Na omari je stalo veã kriÏev, sveti
Anton, lur‰ka Mati boÏja, po stenah so visele same svete
slike razne velikosti, a ob vratih roÏni venec z debelimi
ãrnimi in rjavimi jagodami. Pohi‰tvo je bilo staro in za-
nimivo.

Ko je vstopil, je sedela mati pri mizi in ãitala iz debe-

le, rdeãe obrobljene ma‰ne knjige. Luã je stala tik njo,
bila je tista davna petrolejka z belim senãnikom, ob ka-
teri se je uãil Srako‰ ‰e kot dijak.

BES

BELA VRANA

287

»Dober veãer, mati,« jo je pozdravil.
»Bog daj, Bog daj,« je ponovila naglo starka in ga gle-

dala pozorno in ljubeznivo s starimi oslabljenimi oãmi.
»Tak si se vendar enkrat spomnil name, tak si vendar
pri‰el.«

In takoj je poskrbela zanj.
»Malo ajdovih Ïganãkov ti lahko skuham, tudi masti

imam nekaj in jajãek. âe hoãe‰, pa ti rada naredim.«

»Niã ni treba, mama, kar tako se pogovoriva.«
»Bo‰ pa malo dobrega kruha in par jabolk.«
Naglo je vstala, prinesla belega kruha in dve debeli

rdeãi jabolki. PoloÏila je vse predenj in ga silila: »Tak jej,
no, tak jej!«

Srako‰ si je odrezal belega kruha, ki je bil tiste ãase

redek, lupil je rdeãe jabolko in zavzdihnil. Starka je po-
maknila stol bliÏe, gledala skrbno sinov obraz in iskala
v njegovih oãeh, v njegovih potezah in na njegovih ust-
nih hipne misli in pravo stanje.

»Mama, novi ãasi so pri‰li, stari so propadli,« je rekel

sin.

»Sem nekaj sli‰ala in nekaj tudi brala,« je rekla naglo

starka. »Saj tako je prav. Vsak zase, ne pa tisto, da bi
tlaãili drug drugega kakor do zdaj.«

Srako‰ kima z glavo, dene v usta ko‰ãek kruha in ga

poãasi zveãi. »Toda,« pravi, »tudi tako je Ïe, da mora
nem‰ki uradnik na Nem‰ko, na‰ pa k nam.«

BES

BELA VRANA

288

»Kakopak,« reãe starka, »saj tako naj bo.«
»Kjer je vse v redu, gre to gladko izpod rok,« govori

sin, »pri meni na primer je vse drugaãe.«

»E, Peter,« povzame mati, »nisem ti dejala enkrat,

veãkrat sem ti ponovila in ‰e takrat, ko je bil ãas. Na‰
ãlovek vzemi na‰o Ïensko za Ïeno, táko, ki govori na‰
jezik in ki po na‰e misli. Hojoj, koliko ti je po na‰ih kra-
jih lepih in mladih deklet, menda nikjer toliko. Pa ste bili
taki vmes, da jih niste videli. ·li ste med Nemce in pri-
peljali domov, kar ste pobrali tam na cesti. Ni se znalo
obrniti v domaãi hi‰i, ni moglo z materjo izpregovoriti
besede, ker ni znalo na‰ega jezika. Ej-jej, kako je bilo
Ïalostno, ko si pripeljal ti svojo! Takrat je bil ‰e rajni oãe
Ïiv, vse sva pripravila za sprejem, pa zraven vedela, da
bo napak. Oãe je tolkel nekaj po nem‰ko, pa mu ni ‰lo.
Medve sva se pa le gledali, ãeprav si ti pripovedoval
meni, kaj misli ona, in njej, kaj sem rekla jaz. Ponoãi se
je oãe prekladal po postelji in vzdihoval, pa sem ga
vpra‰ala, kako sta mu v‰eã. Saj sama vidi‰. Saj sama
vidi‰, je zastokal in se prekladal naprej.«

Sin grize jabolko in pravi: »Res je! Pa je vsega le naj-

veã krivo to, ker so nas me‰ali. Nemce so po‰iljali med
nas, nas pa med Nemce in tako se je kateri ujel.«

»Le ãakaj,« nadaljuje mati. »Jaz sem to Ïe vse takrat

premislila. Vidi‰, pridejo otroci in treba jih je izrediti. Ali
po tvoje, ali po njeno? Potrebno je, da eden odneha in

BES

BELA VRANA

289

tisti ni potem niã. Tisti ne velja. Zakon pa, kjer ni niã
moÏ ali niã Ïena, je slab. Tako je, kakor ãlovek na eni
nogi. Saj gre vse naprej, saj se Ïivi, pa kako!«

Srako‰ premi‰lja, gleda v mizo in preklada olupke.
»In ‰e eno je res,« doda mati, »‰e eno! âe vzame Ne-

mec na‰o Ïensko, bo vse po njegovem. Otroci, ona, vse
po njem, vsi po nem‰ko in vsi Nemci. âe ti pa Slovenec
vzame Nemko, je pa ravno narobe. Vse po njenem, vse
po nem‰ko, otroci in ‰e moÏ. Kak‰ni pa ste, res vas ne
spoznam. Stara sem, pa si mislim, ãe bi bila mlada, pa ãe
bi Ïe kako pri‰lo, da bi imela Nemca za moÏa, tistega pa
ne, da bi prodala vse, kar je na‰ega, kar tako slepo, jezi-
ka ne dam, bi rekla, pa svojih otrok tudi ne. Tako naj
bodo, kakor sem jaz. Vi ste moÏje, no, pa tako!«

»Eh,« pravi sin, »vãasih sem mislil na to, pa redko.

Nauãi Ïeno svojega jezika, toda kdaj? SluÏbe osem ur na
dan, ãlovek si rad oddahne in tako mine ãas.«

»Niã, niã,« poprime mati, »saj ni tega, kar sva se na-

zadnje menila, niã treba. Hojoj, koliko ti je pri nas de-
klet, zalih deklet kakor malokje! To, kar ste navozili od
drugod, se lahko pred njimi skrije. Vidi‰, sosedova Len-
ka, saj se je se spomni‰? Vãasih me je vpra‰ala: Kaj pa
va‰? Kaj pa Peter? Se bo tam oÏenil! — Niã se ne bo, te
je branil oãe, saj je moje krvi! — No, potem si pa pripe-
ljal svojo sedanjo in Lena se ti je smejala. Táko, je rek-
la, bi pa tudi pri nas lehko dobil!«

BES

BELA VRANA

290

»Veste, mama,« pravi sin, »zdaj je tako, da mora vsak

iskati sluÏbe tam, kamor spada. Nemec med Nemci, na‰
med nami.«

»Saj to je prav,« kima mati, »saj tega je treba.«
»Frido so spodili iz sluÏbe,« vzdihne sin.
»Zakaj?« se zaãudi mati.
»Nemka je.«
»E, ãe je Nemka,« se premisli mati, »potem je seveda

prav. Pa da je Nemka, pravi‰, pa tvoja hãi je!«

»In ãe grem jaz na Nem‰ko, pa mene tam odslovijo.

Zdaj dobro vidim, mati: vse je bilo narobe. Pri‰li so ãasi,
ki delajo z nami obraãune nazaj. In ne za malenkosti; za
vse Ïivljenje. Vidi se, kaj bo. DruÏine se bodo loãile, Ïena
bo pustila moÏa, oãe otroke, mati sina. Delilo se bo vse
natanko, kakor si je kdo zasluÏil. Kdo bi si bil kdaj mislil
na ta Ïivljenjski obraãun?«

Srako‰ vstane in hodi po sobi z rokami v Ïepu, udrtih

prsi in postaran.

Mati ga spremlja z oãmi in misli.
»Zdaj ti pa niã ne reãem, kako stori in kako ne stori.

Star si Ïe, hãer ima‰ godno za moÏitev. Sam si svetuj.
Molila pa bom, da bi ti dal sv. Duh prave misli. — Kaj pa
je tvoj sin?«

»Saj veste,« odgovori sin, »‰tudira.«
»Ne, ne,« pravi mati. »Ali je na‰, ali ni?«

BES

BELA VRANA

291

»Nemec,« odgovori Srako‰, kakor bi bil obsodil sam

sebe.

»Nemec,« ponovi starka ostro, »Nemec! Zato me ni

nikoli k vam, ker ne maram tujih ljudi. âe pridem, pa te
ni doma, s kom pa naj govorim? Nihãe ne razume mene
in nikogar jaz. In tako je v tvoji druÏini, v druÏini mojega
otroka, edinega sina. Sramota!«

Srako‰ hodi sem in tja in ne reãe besede. Samo upog-

njen je ‰e bolj in njegov ‰ãetinasti obraz je rumen kakor
vosek.

BES

BELA VRANA

292

rugi veãer se je v kuhinji kmalu loãil, od‰el v sobo

in sedel v temen kot zofe, stojeãe od okna sem ob

steni. Luã, ki je gorela zunaj na cesti, je segala skozi obe
okni in prostor medlo razsvetljevala. V nedoloãenih
obrisih se je videlo dvoje vzporednih postelj, naslonja-
lo stola, rob omare, svetlikajoãa se stran peãi in del zla-
tega okvira slike, ki je visela nad posteljama.

Iz kuhinje je odmeval prepir, ki se je vnel med Frido

in bratom. Naenkrat je zakriãala ‰e mati in mala Mimi
je priãela jokati. Ali kmalu se je vse poleglo in po stano-
vanju ni bilo ãuti drugega kakor roÏljanje Ïlic, ki so pa-
dale v enakih presledkih v predal.

Srako‰ je vstal, se tiho slekel, si odgrnil postelje in zle-

zel pod odejo. Pokrit visoko do u‰es je strmel v okno in
premi‰ljal vse od kraja. Dolgo se ni tako ganil, a nena-
doma je zamahnil z roko, vrgel odejo po sebi, zategnil
obraz in si za‰epetal:

»Kaj? Kdo sem jaz? Kaj? Kdo sem?«
Stisnil je zopet zobe in ustne, gledal sovraÏno v tla,

popravil odejo in leÏal mirno kakor prej.

BES

BELA VRANA

293

V spominih je razvrstil pred sabo vse: mladost, do-

maãe trate, Leno, gozd, oãeta in mater. Tam je hi‰a, lipa,
Sultan, klop, rastoãa koruza in sonãne roÏe. Zdi se mu,
kakor da bi bil leÏal do tega trenutka v grobu, zdaj pa
vstal iz ãrne jame in lezel naravnost domov. Leze, leze in
kamor prileze, ga vse pozna. Na‰ je, pravi oãe, na‰ je,
kima mati in Lena trdi celo: moj je. Sultan priskaãe in se
tepe z repom po zlatih bedrih, rdeã jezik mu visi iz gob-
ca, a oãi se mu svetijo kakor mokri ãrni kamni. In do-
maãa trata se smeje, haha, se smeje vsa, kolikor je do-
seÏejo oãi, in koruza se smeje, haha, in velike rumene
sonãne roÏe. In sonce in vse jasno nebo in pravijo le eno:
na‰ je!

Vrata v sobo se odpro, vstopi Ïena in Srako‰ se po-

tuhne in zapre oãi. Ne ljubi se mu izpregovoriti besede,
zoprne so mu. Vse ãuje, kako nalahko poka‰ljuje, kako
se slaãi, zleze v posteljo in moli po nem‰ko oãena‰ in
ãe‰ãenomarijo. Srako‰ misli nanjo, spominja se vsega
prav od kraja, kako jo je prviã zagledal v druÏini revnega
in ponemãenega poduradnika. Silna druÏina velikih in
majhnih otrok, mati izmozgana, nekdaj natakarica v za-
kajeni beznici, danes »gospa«, da ji sam Bog pomagaj,
oãe pretegnjen in izmar‰iran narednik, prelevljen na
stara leta v sodnega slugo. Tako jih vidi pred sabo in njo
vmes. Mlad je, zdrav in koder hodi, i‰ãe Ïensk. Prisede
in oãe in mati sta vesela in si mislita: Nemara vzame eno

BES

BELA VRANA

294

z najinih ram. Drugi veãer, tretji veãer sta Ïe skupaj in
vsi njeni pogoji se zlivajo v en sam stavek, ki ga sli‰i ved-
no in vedno: âe se bo‰ res poroãil z mano!

To vse se godi v tesnem predmestju, kjer diha iz vsa-

ke hi‰e drugaãe zoprn smrad, kjer leÏi nad Ïareão cesto
veãna sopara, kjer odpada listje tistim redkim kosta-
njem in grmom, ki tvorijo skromen »park«, Ïe v mese-
cu juniju, zamorjeno od praha, ki se dviga z ulic na
strehe in drevje.

Doma pa je sijaj sonca ‰irok in bogat in kakor zdrav-

je, ki se vali iz gozda v gozd, z zelenega hriba na zeleni
hrib in z roÏ ene doline na roÏe druge, ‰e lep‰e in pro-
stranej‰e. Tam Ïivi Lena, zala in ko‰ata soseda. Smeje se
na vsa usta in pravi, da se zato meni Ï njim, ker ga ima
rada, a na poroko niti ne misli. Kaj je njej treba ravno
poroke, ko so njene razmere tako prostrane in sijajne!

Srako‰ dvigne malo glavo in poslu‰a. Îena je zaspa-

la. Luã, ki sega s ceste skozi obe okni, razsvetljuje sobo
kakor prej. Tudi otroci v sosednji sobi Ïe spijo. Zunaj so
ceste nemirne, sem in tja hodijo po njih mo‰ki in Ïenske
in zdaj pridrve od tukaj, zdaj od tam veseli glasovi na-
vdu‰enja, glasni klici, da naj Ïivi svoboda in njen svo-
bodni narod.

Srako‰ zleze s postelje, zavije se v staro pelerino in

sede v kot zofe. Skljuãen in ple‰ast strmi v okno, suha

BES

BELA VRANA

295

kolena je prekriÏal in na stopala je nataknil stare brez-
petnike.

»Kako sem mogel?« se ‰epetaje vpra‰a in misli pri

tem na svoje otroke. Ti‰ãi u‰esa, kakor bi ne hotel sli‰ati
neãesa groznega, kar kriãijo vanj ti temni koti in te mrz-
le stene. »âigav sem jaz?« se pla‰no vpra‰a in odgovori
si poãasi in razloãno: »Narodov!« Nato sikne med zob-
mi:

»âigavi so otroci?«
In spet si odgovori:
»Narodovi so!«
Z obema rokama se drÏi za glavo, vstane, hodi sklju-

ãen po sobi kakor stra‰ilo in si ne more najti mesta.

Narodovi so!
Obstane ob oknu, gleda na cesto, vidi gruão ljudi, ki

vihti trobojnico in pojo:

»Hej Slovani, na‰a reã slovanska Ïivo klije«

Mo‰ki so odkriti, pojo kakor v cerkvi, kakor bi moli-

li. Srako‰u se zamoãijo oãi, solze se mu udero, prekriÏa
roke in tudi sam moli:

»Hej Slovani, na‰a reã slovanska Ïivo klije …
dokler na‰e verno srce za na‰ narod bije.«

Tako Srako‰ moli in joãe, joãe in moli, da prebudi

Ïeno.

BES

BELA VRANA

296

»Kje pa si?« ga vpra‰a. »Kaj je?«
Toda on se ne da motiti. Kakor v najsvetej‰i molitvi je

zamaknjen, solze mu teko po licih in kapljejo predenj na
tla. Zunaj pojo sveto in blaÏeno in on poje Ï njimi:

»Bratje, mi stojimo trdno, kakor zidi grada,
ãrna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada!«

Îena je med tem ãasom vstala, ogrnila ruto in ‰la kli-

cat sina in hãer.

Sedaj stoje na pragu sosednje sobe in ga gledajo. Sin

se ti‰ãi v stari oãetovi suknji, ki mu sega prav do tal. Hãi
je v sami srajci in sklepa roke na razgaljenih prsih.

Gruãa zunaj drÏi kvi‰ku trobojnice, mo‰ki so odkriti

in vsi pojo poboÏno in mogoãno:

Lepa na‰a domovina,
oj juna‰ka zemlja mila,
stare slave dedovina,
da bi vedno ãastna bila!

Tudi Srako‰ poje. Naenkrat vstane, odpre okno in

poje na ves glas. Ko je pesem pri kraju, zamahne s suho
roko in pozdravi:

»Dober veãer! Îivela Slovenija, Ïivela Jugoslavija, Ïi-

vela svoboda!«

Gruãa na cesti se okrene, vsi mu mahajo s trobojnica-

mi in vsi mu enako odgovarjajo.

BES

BELA VRANA

297

»Peter,« ga pokliãe Ïena in mu pravi po nem‰ko: »Kaj

pa dela‰, kaj pa ti je?«

»Bolan je,« doloãi sin.
Srako‰ jih pogleda, zapre okno in sede na postelj.
»Kdor ni z menoj,« pravi, »lahko gre. Kdor ne ãuti po

moje, ga ne maram. Loãimo se v miru!«

»Sli‰i‰?« vpra‰a hãi in razlaga, kaj oãe misli.
»Ubogi moÏ!« zastoãe Ïena in stopi bliÏe. »Pij malo

vode!«

BES

BELA VRANA

298

rugi dan slavi narod svoje osvobojenje. Vse hi‰e so
v zastavah, povsod plapolajo samo slovenske,

srbske in hrvatske trobojnice. Veã ni avstrijskih orlov
nad uradi, nikjer veã ne najde oko nem‰kega napisa.
Me‰ãani, stari, dobri moÏje, hodijo okrog, gledajo in
gledajo in ne morejo verjeti lastnim oãem. S sodne pa-
laãe vihra slovenska trobojnica, s palaãe nekdanje vla-
de prav tako, iz hi‰e, kjer je zatirala nekoã nem‰ka po-
licija narod, prav tako trobojnica, dolga, prostrana, va-
lujoãa v vetru.

Îe od zgodnjega jutra so trgi in ulice polne ljudstva.

Vse hiti, da se izreãe enkrat za tisto, kar je leÏalo vedno
v srcu, pa ni smelo na dan. Starci gredo, mladina, moÏ-
je, Ïene, dekleta, otroci. Iz predmestij in bliÏnje okolice
zvone vozovi, vsi v zelenju in zastavah. Na njih sede de-
kleta in fantje v narodnih no‰ah, harmonika se smeje na
vsa usta, nekje igra godba »Naprej zastava Slave«, od
nekod brne tambura‰i, jahaãi vriskajo na zalitih konjih,
katerim so vpletla dekleta v grive ne‰teto narodnih tra-
kov.

BES

BELA VRANA

299

Priãne se pomikati sprevod. Ulice in ceste in trge je

zalilo morje navdu‰enja. âlovek ne ve, kdo vse poje in
kriãi, toda zdi se mu, da vriskajo tudi ceste, zidovi ob
straneh, drevje, strehe, hodniki in mostovi: Ïivela, Ïivela
svoboda!

Kamor se ozre‰, vidi‰ v oãeh solze. Ta jih hoãe pre-

kriãati, oni si jih skrivaj otira za naoãniki, ta jim pusti, da
mu kapljejo v sive brke in sivo brado. Naj teãejo solze
sreãe, veselja in vstajenja!

Tisti tam, ki teãe ob sprevodu, ki drÏi v rokah pet pa-

pirnatih zastavic in Ï njimi maha in pozdravlja na levo
in na desno, je Peter Srako‰. Obrit je, kar ni njegova na-
vada, klobuk ima bolj na tilniku kakor na glavi, krajci
suknje se love v vetru za njim in od spehanosti in raz-
burjenosti je njegov obraz ves roÏnat. Teãe, teãe, preteãe
sprevod in zavije v ulico, kjer stanuje. Hiti po stopnicah,
hrupno zvoni, stopi v predsobo in kliãe vse po vrsti.

»Sèm, vsi sèm, hitro sèm!«
Ko vidi vse, dvigne trobojnico in pogleda vsakemu

posebe v oãi.

»Na,« iztegne nato desnico, »prisezi mi nanjo zdaj ti,

Ïena!«

»Ná, hãi,« hiti naprej, »in ti, sinko moj.«
Nihãe se je ne dotakne, vsi umaknejo roke in obraze.
»Ná,« kliãe ‰e Mimici, »poljubi vero svojega oãeta!«

BES

BELA VRANA

300

Mala deklica stori, kakor je videla oãeta: z obema ro-

ãicama pritisne zastavo na srce, potem jo pritiska s plo-
sko roko na svoja ãe‰njova usteca in poljubuje.

»Enega samega otroka imam,« pravi Srako‰, »in sivo

mater imam, a drugega nikogar. Zbogom tedaj, pojdite,
kamor vas Ïenejo misli, in pi‰ite mi, da vam po‰ljem de-
narja po zakonu.«

Na steni visi suknjica male Mimice. Sname jo, obleãe

vanjo deklico, vzame jo v naroãje in odide z vsemi pe-
timi zastavami. Hiti po ulici na cesto, koder prihaja
sprevod, stopi v vrsto, stisne v roãico deklici zastavico,
a sam drÏi ‰tiri in maha Ï njimi na levo in desno.

»Îivela Jugoslavija!« kliãe in Mimica vzklika za njim:

»Zivela Ugoslavija!«

Kakor vihar polje navdu‰enje od leve in desne, kakor

reke se vale poboÏne himne, ki jih pojo ti ne‰teti in sreã-
ni zbori osvobojenih in odre‰enih. Zvonovi zvone, god-
be igrajo, topovi grme, a vse mesto je ena sama nes-
konãna pesem navdu‰enja in sreãe.

Gredo mimo glavne cerkve in tam stoji skljuãena, sla-

bovidna Ïenica, upira svoje vodene oãi v sprevod in ne-
koga i‰ãe in i‰ãe. Zdaj ga je zagledala. Srako‰eva mati je.
Zagledala je sina, o katerem je mislila, da je utonil med
tujci. Vidi ga, rine se med mladino, njeno zgubano lice
je rdeãe in vedro, prerije se skozi vrsto in gre naravnost
k njemu. Prime se ga za suknjo, da laglje dohaja, in kima