BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

Milan Pugelj

Zgodbe o

malih ljudeh

Novele – Izbor

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

BES

Milan Pugelj
ZGODBE O MALIH LJUDEH
Novele – Izbor

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-037-5

beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

Osat

eko jesensko popoldne, ko Ïelezniãar Mirtiã sluãajno ni
imel sluÏbe, je potrkal nekdo na njegova sobna vrata in

‰e predno se je bilo mogoãe ozreti izza mize po njem, tudi
vstopil.

»Gospod ‰ef prosi, da bi se potrudili k njemu dol v pisar-

no!«

Bil je stari TomaÏ, pisarni‰ki sluga z dolgo sivo brado, z

modro kapo v roki in z veãno istimi besedami in istimi zaãet-
ki na jeziku: gospod ‰ef prosi, gospod ‰ef Ïeli, gospod ‰ef me
po‰ilja.

Mladi aspirant je dozdaj ãital, a na poziv se je nagloma

dvignil, zaprl knjigo, jo odloÏil in od‰el za slugo, ne da bi se
bil oglasil.

»Blagovolite preãitati in podpisati!« je spregovoril spodaj

‰ef, poloÏil predenj s pisanimi in tiskanimi ãrkami napolnjen
list papirja in se naslonil na stolu nazaj. Aspirant je najprej
zardel, pozneje je pobledel in vidno pozabil, kaj ga je njegov
pisarni‰ki vodja naprosil.

»Izvolite podpisati!« se je oglasil ‰ef v drugo in aspirant se

je sklonil ãisto avtomatiãno, oprijel s prsti debelu‰en peres-
nik, ga omoãil v ãrnilo in zaãrtal z njim na doloãenem mestu
svoje ime. Zdelo se mu je, da sedi pri sosednji mizi asistent,
tam dalje adjunkt in poduradnik, ali ozrl se ni nikamor in
videl nikogar. Skljuãen in s pove‰eno glavo je od‰el iz pisar-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

ne, stopal po stopnicah kvi‰ku v nadstropje, zavil v hodniku
proti svoji sobi, odprl in zaprl vrata, sedel za mizo na prej‰nje
mesto in se priãel poglabljati sam vase. Zaãel je izgovarjati
posamezne besede, strmel v strop nad sabo ali v skladnico
leposlovnih knjig na mizi, pritisnil obe dlani na obraz in se
ogla‰al razsekano in raztrgano: »Torej, torej!« In zopet vse
tiho. In ãez trenotje vnoviã: »Tako je! Tako je!«

Spodaj pod okni so ÏviÏgali in puhali vlaki. Zdajle, ob ‰ti-

rih in trinajst minut je priropotal osebni vlak iz Ljubljane in
takoj zopet odide. Od druge strani, od Trsta sem in po levem
tiru prihaja tovorni vlak. Îe bi moral biti tukaj, ali najbrÏ ima
zamudo. Gospod aspirant se izgubi v ãudno Ïivahnih mislih,
pogleda mehaniãno na uro, pomaje z glavo in se nenadoma
domisli neãesa grenkega, teÏkega, neverjetnega.

Direkcija mu je odpovedala sluÏbo. Potrebne sku‰nje je Ïe

napravil vse tri, spomladi meseca maja bi moral postati de-
finitiven, poleti bi se oÏenil in ustalil nekje v prijetnih zraã-
nih in domaãih sobah, ali zdaj naenkrat, kakor blisk iz obla-
ka, pride direkcija in ga zapodi iz pisarne na ulico, od kruha
med kamenje, izmed dostojnih znancev in prijateljev med
brezsluÏbene potepuhe, lene in brezdelne postopaãe in klati-
viteze.

»Zakaj?« se je vpra‰al, dvakrat, trikrat je hotel izvedeti pra-

vi povod od sebe samega in je ponavljal vpra‰anje: »Zakaj,
zakaj?« Iskal je vsepovsod po spominih, pregledaval lastno
Ïivljenje, ki je leÏalo za njim, pretehtaval vsak korak, ki se mu
je zdel vaÏnej‰i, vse svoje izgovorjene besede je poslu‰al ‰e
enkrat, a nikjer ni na‰el vzroka. Ko je bil sprejet k Ïeleznici,
se je mudil najprej nekaj mesecev v Trstu, od tam smùga pre-
stavili na postajo, kjer biva do danes. Ob svojem prihodu —

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

kaj se je dogodilo tedaj? — pozneje ob nadaljnjem bivanju in
poslovanju — kaj se je pripetilo? I‰ãe med tisoãerimi mislimi
in niãesar ne najde. Nekaj njegovih kolegov je bilo Nemcev,
nekaj Slovencev, ‰ef je bil tudi Nemec, ali on, aspirant, je bil
do vseh enako usluÏen, enako priljuden. Govorili so v pisar-
ni, kadar je ãas dopu‰ãal, ‰alili so se in smejali, a vsi enako, on
ne veã nego drugi. In v gostilno so ‰li vãasih, tuintam so se
peljali na skok v bliÏnje mesto, obiskali tam gledali‰ãe, kak
koncert, kako plesno zabavo, ali vedno vsi skupaj, on isto ta-
ko kakor drugi. Nekoã je govorila z njim zadaj za postajo na
vrtu najstarej‰a izmed ‰efovih hãera, gospodiãna Kristina, in
se mu na ves glas smejala.

»Vi ste taki,« je rekla, »kakor kaka devica. Nimate ne brk,

ne mo‰kih potez, ne mo‰kih oãi — sploh: pokvarjena rasa.
Odkod pravite, da ste doma?«

Aspirant ji je odgovoril: »Z Drenovega; to je trg na Dolenj-

skem!«

»Ni mogoãe, ni mogoãe!« se je ãudila o‰abna in domi‰ljava

gospodiãna. »Ali ãe ste Ïe v navadnem ãlove‰kem kraju do-
ma, vi vendar ne spadate v pisarno, v Ïelezni‰ko pisarno!«

Ta nosljajoãa govorica je bila nekaj neznosnega, aspirant

je vse to pretrpel in prenesel. Govorila je vendar ‰efova hãi,
njegovega gospodarja hãi. —

Veãerilo se je, mrak se je gostil med sobnimi stenami, skozi

okna je prihajala le ‰e nekak‰na meglena in gosta svetloba.
Zdaj jeseni, ko se skraj‰ajo dnevi, je dozorelo v njegovem do-
maãem kraju grozdje, novino posku‰ajo veseli kmetje in pre-
pojo v vinskih gorah vse dolge jesenske veãere. Najlep‰i ãas
je to, ãlovek spoznava njegovo lepoto ‰ele takrat, kadar misli
nanj in se ga spominja v daljnem kraju.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

»Kam te zmedene misli?« se je hotel nenadoma zavedati

aspirant, vstal je, potegnil uro iz Ïepa in pogledal nanjo. »Se-
dem bo, sluÏbo je treba nastopiti!« in polotil se ga je nemir
kakor vãeraj, ali predvãeraj‰njim, ali pred tednom in mese-
cem, ko je nastopil veãerno sluÏbo. »Kje je uniforma, bluza,
rdeãa kapa?«

Obstal je sredi sobe, zagledal se v tla, si oprijel s palcem in

kazalcem levice golo brado in mislil nekaj svinãenega, teÏke-
ga, moreãega, kar je vleklo in ti‰ãalo k tlom, k zemlji in dalje
vanjo, in v grob in ‰e globlje. Posegel je po klobuku, ki je vi-
sel na obe‰alniku tik vrat, ga posadil na glavo in od‰el iz sobe.
Zunaj v veÏi ga je sreãal od daleã postajni‰ki ãuvaj in se ni
ustavil in salutiral. Ali so mu Ïe povedali, kaj se je zgodilo, ali
je Ïe zvedel vse v pisarni?

Na drugem tiru puha in miruje osebni vlak iz Trsta in tik

po‰tnega voza stoji njegov kolega asistent Maliã. Nobenega
posla nima veã, vse je Ïe odpravljeno, vlak ‰e to minuto odi-
de, Maliã sklepa roke zadaj na hrbtu, ozira se okrog in Mir-
tiã pozdravi. Ali ga ni videl? Gleda v to stran proti njemu,
aspirant pozdravi, asistent ne vidi. Ali je to resnica, ali je stor-
jeno namenoma, ali se ga Ïe sramuje in ga ne mara veã po-
znati za svojega znanca, nekdanjega kolego?

·ef promenira nekoliko niÏe od postaje in se okrene v ti-

stem trenutku, ko hoãe aspirant pozdraviti, in mu pokaÏe
hrbet. Zadaj za poslopjem leÏi ‰efov vrt in od tam zveni iz
lope zaniãljiv in skoro surov Ïenski smeh. To je Kristina s po-
narejenimi zobmi; samo ona se smeje tako odurno!

Mirtiã pride v gostilno, kamor je vedno zahajal na hrano,

in sede na svoje vsakdanje mesto. Krãmar pride, a ne poz-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

dravi. »Tja stopi!« veli natakarici Lenki, ki se je prej vse dni
vsem gostom smejala, samo danes je vsa resna.

»Kaj Ïelite?« vpra‰a, molãi in ãaka odgovora. Ona, ki je

prej neprenehoma Ïgolela samo gospod in gospod in izvoli-
te in blagovolite in se venomer znancem najprijazneje smeh-
ljala, stoji zdaj resna in molãeãa tik mize in ãaka odgovora.
Ob omari tik vrat sloni gospodar in tudi on gleda in kaÏe z
oãmi, kakor bi priãakoval nekak‰nega gosta.

»Veãerjal bi!« pravi Mirtiã skoro prestra‰eno. Bled je v

obraz, v roke ga zebe, dasi ni ‰e mraza, in konci prstov mu
trepeãejo kakorv mrzlici. Naenkrat ga objame ãustvo, kakor
bi sedel med kdove kak‰nimi zlobnimi neznanci in moral za-
upati nad vse mere sumljivemu ãloveku svoje dragoceno in
mlado Ïivljenje. In isti hip in poleg tega ãustva ga je sram,
globoko, brezkonãno sram, da vedo vsi ti ljudje, ki ga poznajo
in ki ga gledajo in sreãujejo, o njegovem poniÏujoãem in Ïa-
lostnem dogodku.

»Peãenka je!« pove natakarica proti svoji navadi. Drugim

gostom in druge veãere je tudi njemu na‰tela celo vrsto jedil,
smehljala se neprenehoma, ‰alila se vmes, kaj je dobro, kaj je
‰e bolj‰e in kaj je najdraÏje in najbolj‰e, ali danes ve zanj sa-
mo eno in suhoparno vest: »Peãenka je!«

Gostje pridejo, dvoje njegovih prej‰njih kolegov, ki ga po-

zdravita kakor za krãmarsko mizo neznanega pivca in sede-
ta ob drugi steni. Mirtiã pije vino, ali ne more, priãenja rezati
in jesti meso na kroÏniku, a mu ne tekne. Plaãa, vzame klo-
buk in odide.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

Noã je dolga, neznosno dolga. Minute gredo dalje kakor de-
vetdesetletne starke v copatah, tema visi in visi nad posteljo
in se nikamor ne gane. Skozi okno je videti po‰evno navzgor
ko‰ãek neba, ki je posejan s kopo zvezd in je vedno enako
temen in ãemeren. Na obposteljni mizici tiktaka vedno ena-
komerno Ïurno okrogla budilka, iz sosednje sobe se me‰a v
njeno tiktakanje nihanje stenske ure, ki visi za bliÏnjimi vrati.

Zdaj, hvala Bogu! je pri‰el prvi jutranji vlak. ·tiri ure so

pretekle od polnoãi in petnajst minut. âetrt na pet je torej in
kmalu — za eno uro — se priãne daniti, tema se razredãi, ta
nepregledna, neskonãna noã se razkroji, razteãe kakor kalna
voda. Na postaji ‰umi in praskeãe lokomotiva, sprevodniki
kliãejo ime postaje, potniki hodijo pred peronom in stopajo
v vlak. Sli‰ijo se signali, ostri ÏviÏg lokomotive, nje puhanje,
drdranje voz, moãni, spoãetka poãasni in pozneje vedno hit-
rej‰i in pogostnej‰i sunki, ki pojemajo v daljavi, se spajajo v
en sam oddaljen ropot in utonejo v prostrani in ogromni
ti‰ini. Veã in veã Ïivljenja je ãuti od vseh strani, ljudje hodi-
jo spodaj po veÏi, po stopnicah, zgoraj po hodniku in se ogo-
varjajo. Tema se priãne redãiti, hladna in vlaÏna svetloba sili
skozi okna v sobo in se sredi nje kakor razkraja po tleh in
kotih. Tisti ko‰ãek neba po‰evno nad oknom bledi vedno
bolj, zvezde na njem izginejo, ozraãje posivi, in kakor bi sto-
pili iz njega, se prikaÏejo vijugasti obrisi daljnih in svinãenih
oblakov.

Nekdo se bliÏa vratom po hodniku, odpre jih, zapre, gre

preko sobe in odide v sosednjo sobo. To je asistent Maliã, ki

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

je konãal zdaj ob sedmih zjutraj svojo noãno sluÏbo. Slaãi se
in lega v posteljo.

Aspirant Mirtiã se drami iz nekak‰nega teÏkega polsna,

premetuje se nervozno po postelji, mane si oãi, nenadoma
vstane, ogrne uniformsko suknjo, natakne pohojeno noãno
obuvalo, ‰ara proti vratom v sosednjo izbo in jih naporno in
z vidnim trudom odrine.

»Kaj hoãe‰?« ga vpra‰a slabovoljno asistent, ki sedi v beli

spodnji obleki na postelji in sezuva nogavice. Aspirant stoji
sredi sobe, v lica je bled kakor stena in stresa se, kakor bi ga
potegnil kdo zdaj v jesenskem jutru iz mrzle vode.

»Spat pojdi!« ga odganja asistent.
»Za boÏjo voljo,« priãenja aspirant s prestra‰enim in kakor

bolnim glasom, »pri vseh svetnikih nebe‰kih, prosim te, reci
mi, gospod znanec, razodeni mi! Zakaj to?«

»Kaj, zakaj?!« vpra‰a neprijazno asistent, vrÏe nogavice

jezno na tla, dvigne odejo in se skrãi pod njo v visoko kroglo.
»Kdo te razume! Noãe se mi zdaj prerekati; vrag te odnesi!«

»Daj, reci, govori,« prosi aspirant in se stresa, kakor bi ho-

tel vsak hip zaihteti. »Razjasni mi skrivnost, zakaj so mi od-
povedali sluÏbo?«

»Ker nisi moÏ!« odgovarja asistent. »Ne zna‰ postopati z

delavstvom, ne zna‰ govoriti s strankami — no, sploh nima‰
ne sluÏbenega obraza, ne sluÏbenih gest, ne besed. Îenska si,
Ïenska v hlaãah — to je! ZmaÏi se Ïe, gani se, zgubi se, moto-
vilo ãlove‰ko. Kdo te je najel? Spati moram — da bi te! Lah-
ko noã!«

Asistent se je iztegnil pod odejo, obrnil se v zid in priãel

globoko in poãasi dihati. Aspirant je zaprl tiho vrata za seboj,
sedel v svoji sobi na posteljo in gledal predse na omaro ob

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

nasprotni steni, kjer je stala njegova nova, rdeãa sluÏbena
kapa. Spredaj se je svetil ãrn trak, ob vsaki strani pozlaãen
gumb, v sredini ospredja od vsake strani zlato kolesce z zla-
to perutnico. Gledal je, tako dolgo gledal, da so mu stopile
solze v oãi. In ko jih je zaãutil, je zaãel pregibati ustnice in
izgovarjati posamezne brezmiselne besede, kakor bi se opra-
viãeval pri sebi samem: »To se pravi, prijatelji — hotel sem
reãi, draga moja — ali me razumete?«

Umil se je in oblekel, in ko je ‰el spodaj po veÏi, je stopil za

njim pisarni‰ki sluga TomaÏ in mu izroãil dvoje pisem. Ob-
stal je na pragu, pregledal oba naslova in zardel, kakor bi ga
bil kdo zalotil pri hudodelstvu. Vtaknil je vse skupaj v Ïep in
od‰el daleã od hi‰ po ‰iroki cesti med senoÏeti in prazne nji-
ve. Tam daleã zunaj, kjer ni bilo ãloveka ne v daljini, ne v bli-
Ïini, je potegnil iz Ïepa prvo pismo, ga ob robu obtrgal in
razganil. Pisala je njegova mati: »Ljubi sin! Kakor ve‰, je na-
poãil zdaj pri nas ãas trgatve, in ker veva jaz in oãe, da mno-
go trpi‰ v ostri sluÏbi in nima‰ ne ãasa, ne kraja, kjer bi si
ohladil izmuãeno glavo, zato te oba prav lepo prosiva in vabi-
va, da nas vsaj za nekaj dni obi‰ãe‰. Oãe pravi, da kar pi‰i po
dopust, in ãe se Ti zdi, da bi ga ne dali na Tvoje besede, pa
pripomni zraven tako, da je oãe rekel, naj Te na vsak naãin za
nekaj dni oprostijo. Ako pa ve‰, da je taka zadeva ‰e stroÏja,
pa zapi‰i, da si bolan in se mora‰ prezraãiti in poãiniti. Oãe
je takih misli, da bo‰ dobil gotovo, ãe le hoãe‰ priti in ima‰
mene, svojo mater, kaj rad. Grozdja je na moã, vreme dobro,
in ako Bog da, bomo imeli mnogo dobrega pridelka. Torej le
gotovo pridi in pi‰i kdaj, da se pripelje Franc pote na posta-
jo. Pozdravljamo Te —«

Mirtiã se je nasmehnil in hipoma zresnil v ãudni grozi, ki

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

ga je ob‰la kakor napad mrzlice. Videl je pred sabo sivega in
dobrohotnega oãeta, svojo mater, odkritosrãno in Ïivahno
kmetico, svojega brata Franca in svojo sestro Milico. Vsi so se
ga domislili ob veselem vinorodnem ãasu, pisali mu in ga va-
bili k sebi, da bi se ne veselili ob trgatvi sami, ampak bi bil
tudi on deleÏen tega veselja. Oãe in brat Franc bi ga vzela v
svojo sredo in ga odpeljala v vinske gorice, kjer ne utihne noã
od samih razko‰nih vriskov, kjer se po pesmi

» … Ïivot redi in pase,
kjer nam vinska trta rase.
Sladek je njen sad,
vsak ga ima rad,
gre teb’ in meni v lase.«

Ali vsi ti ljudje se vesele po trdem delu in trudu, njih radost

je posledica samozadovoljnosti. Ne ljubijo ga, noãejo poznati
takega ãloveka, ki mrzi delo ali ki ni za delo ustvarjen. Da bi
izvedeli o njem, o svojem sinu, kako se je z njim pripetilo, bi
se ga sramovali, ne bi ga vabili, ampak branili bi se ga. On ni
bil poraben v sluÏbi, on ne zna delati, on ni ãlovek.

Drugo pismo mu je pisala Oglajeva Tina, mizarjeva hãi in

njegova nevesta. »Dragi ljubãek!« pripovedujejo drobne in
okrogle dekli‰ke ãrke. »Tvoj oãe mi je vãeraj popoldne pove-
dal, da pride‰ na trgatev, in jaz prepevam zdaj Ïe drugi dan,
neprestano samega veselja. Tako Te imam rada, da sama ne
vem, kaj bi zapisala.« Na tem mestu je sledila vrsta kroglic in
pik in ãrtic, ki so dokazovale, kako je mlado in zaljubljeno
dekletce premi‰ljevalo o nadaljevanju svojega pisanja. Po eni
razãrtani vrsti so se priãele zopet besede. »Prosim Te prav
lepo, da se pripelje‰ to pot v uniformi. Oãe je rekel, da ima‰

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

tudi sabljo, in sicer zgoraj in spodaj zlato. Na na‰i Ïelezni‰ki
postaji sem Ïe ogledala vse uradnike, pa nima nobeden zla-
te sablje. Kako, da jo ima‰ Ti? Pripelji jo na vsak naãin s se-
boj! O, zopet mi je zmanjkalo besed in to zavoljo samega pri-
ãakovanja in nestrpnosti. Ali pride‰ takoj k nam, ko se pripe-
lje‰ na trgatev? Jaz mislim, da! Srãno te poljublja …«

Mirtiã je ãital in nekaj mu je ‰umelo in zvenelo okoli gla-

ve kakor odmevi daljne in lepe godbe. Silno blizu se mu je
zazdela Tina, kakor bi se skrivala za deblom bliÏnje lipe, ki
raste ob cesti, ali tam za tistim polgolim grmom, ki ‰epeta z
listjem ob robu ko‰enice. In bal se je je in vseh domaãih lju-
di, ki ‰e ne vedo o njegovi usodi, ki ‰e vidijo pred njim kakor
pred samimi seboj same jasne ceste in cilje, Ïele si ga medse
in ga vabijo. Ali on ni veã tisti, kakor je bil nekdaj, on nima
veã sluÏbe, nima bodoãnosti, on je postal od vãeraj na danes
potepuh, izgubljenec, postopaã, klativitez.

Vse ple‰e po mislih in se mede kakor suhe sneÏinke v bur-

jastem zimskem dnevu. Spomini, sedanjost, bodoãnost, vse
se me‰a, ple‰e pred oãmi, prikazuje se in izginja. Nekaj sa-
mega ostaja pred oãmi in tisto je kakor ãrna jama, kakor tem-
no brezno, kamor zdrsne danes ali jutri ali pojutranjem pe‰a-
joãa popotnikova noga.

Vrnil se je, popil v gostilni kavo in od‰el nazaj v stanovanje.

In ko je sedel tam zami‰ljen pri mizi, je potrkal TomaÏ, vsto-
pil in naznanil. »Gospod ‰ef naznanja, da pride jutri nov as-
pirant in zato je treba izprazniti sobo!«

Mirtiã je zopet sam. V sosednji sobi hrãi asistent, okrog

njega plavajo in zvenijo slugove besede. Roke se iztegnejo
same od sebe po knjigah, prsti se oklenejo liãnih platnic in jih
ne marajo izpustiti. »Ne sme‰ vzeti s seboj!« pripovedujejo

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

ustne — »Ne sme‰ vzeti! Sumili bi te doma, sumili!« In misli
se zaãudene vznemirjajo: »Kdo je rekel: doma? Kaj je kdo re-
kel? Ne domov, daleã kam, daleã!« In zopet ustne ãisto me-
haniãno in komaj sli‰no: »Ali kje so denarji, kje so sredstva?«

III

Okoli enajste ure dopoldne si je kupil Mirtiã vozni listek in
kmalu nato stopil na vlak in se odpeljal. Adjunkt je imel sluÏ-
bo, tekal je ob vlaku in se obrnil vselej, kadar bi bil moral vi-
deti svojega odpu‰ãenega kolego, v drugo stran in tako, da ga
ni videl. Ko je vlak odropotal, se je sklonil Mirtiã skozi okno
in pogledal nazaj po beli postaji. ·e dvakrat, ‰e trikrat se je
zabliskala med vejevjem in se potopila v brezmerni rumenini
jesenskega listja.

Vozil se je v tretjem razredu. Nasproti njega je sedelo dvo-

je mladih deklet in se ‰epetaje menilo in stiskalo k oknu. Na
drugi strani je sedel ãrn delavec in kadil smrdljive cigarete,
tam dalje je Ïdela kopa kmetic s ko‰arami po kolenih in se
razgovarjala o sejmih in kupãiji. Skozi okna je sijalo jesensko
sonce, na desno in levo so beÏale mimo gole pokrajine, zdaj
senoÏeti, zdaj pa‰niki, zdaj grmiãje in drevje. V Ljubljani se
je bilo treba presesti v dolenjski vlak, ki je odhajal ãez kake
pol ure. V njem je udaril na uho znani dialekt, znani kraji so
beÏali mimo oken, nizki holmci z belimi cerkvicami, ki so se
kazale od vseh strani.

âudno se je bilo tod voziti: Pri‰li so spomini in tako napol-

nili voz in ga zagostili, da je sedel Mirtiã kakor v megli in ni
videl, ne sli‰al veã ne sopotnika, ne sopotnice, ki sta sedela

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

poleg in se razgovarjala o kmetiji. Stokrat in stokrat se je Ïe
tod vozil in vselej v drugem razpoloÏenju kakor danes. Ko je
obiskoval ‰olo, se je vozil na poãitnice, pozneje se je peljal tod
prvikrat v svojo sluÏbo, nekoã ga je spremljala na tej voÏnji
njegova zaroãenka Tinica, in blizu Grosupljega drãi vlak sko-
zi tunel in tam se je zgodilo nehote in nepriãakovano prvikrat
nekaj sladkega in nepozabnega.

Rahlo kramljajo spomini, v dnu du‰e leÏi kakor svinãena

kepa zavest sedanjega stanja in nesreãe, drãeãe kolesje pod
vozovi enakomerno suje in se zaletava, vãasi za‰kriplje in za-
jeãi pod zatvornicami, vlak vozi vedno poãasneje, izmed
drevja se prikaÏe bela hi‰a, skladanica lesa, jesenski vrt, kopa
ljudi in lokomotiva za‰umi na ves glas in se ustavi. Postaja je
in sprevodniki letajo po dolgem ob vlaku in naznanjajo pot-
nikom, kam so jih pripeljali.

Nekoliko minut po treh izstopi Mirtiã v svojem rojstnem

kraju. V trgu je postaja in on ima ‰e pol ure pe‰ do svoje va-
sice. Gre med travniki in njivami, koder pospravljajo kmetje
zadnje pridelke. Vãasi mu pride nasproti znanec ali znanka
iz trga ali bliÏnje vasi, pogleda vanj zaãudeno in se skoro na-
smeje, ali vidno mu manjka gotovosti. On, Mirtiã, ve in po-
zna in se vsakogar spominja. Ali ko bi bilo treba spregovori-
ti, ga navda nekaj odvratnega, tujega, v tla pogleda ali v stran
in v dnu notranjosti ga je sram.

Tam tiste rebri na desno, ki se tope v jesenskem soncu, to

so vinske gorice. Bele hi‰ice sredi njih, ki se ble‰ãe kakor
ubeljeno platno, to so zidanice, vinski hrami, ki ãuvajo za zi-
danimi stenami in Ïeleznimi zapahi zelo trebu‰ate sode, vse
polne iskreãih, bisernih vinskih kapljic.

Mirtiã pride do doma in tik pred pragom mu postane

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

tesno in okorno, kakor bi ne bil pri‰el prav in bi se moral
vrniti. Ali vseeno stopi v veÏo, postoji, gre dalje v hi‰o, zopet
postoji, se vrne v veÏo in stopi iz nje pri nasprotnih vratih na
dvori‰ãe. Tam zagleda mater, ki stoji sredi koko‰i, jih krmi in
se z njimi pogovarja: »No ti ãopka,« pravi, »tebe imam jako
slabo zapisano. Pet dni Ïe nisi znesla jajca! Le glej, da ne bo‰
o BoÏiãu v peãi cvrãala.«

»Dober dan!«
»Bog daj!« odgovori mati, a ko se okrene, ji zastane sapa,

peharãek ji pade iz rok, Ïito se raztrese po tleh, koko‰i zako-
kodakajo in petelin zapoje, kakor bi se ne bal take nezgode.

Mirtiã stopi k njej in ji ponudi roko. Kmetica se nagloma

iznebi zadrege, ‰e je rdeãa v zarjavela in razorana lica, ali Ïe
se nasmehava in veselo meni: »Ti kosmata kuãma ti! Kako si
me prepla‰il! Pride‰ kakor duh z onega sveta! Ne pi‰e‰, ne
da‰ glasu od sebe, ãlovek se okrene, pa stoji‰ za njegovim
hrbtom! Ti gora visoka ti!«

Mirtiã stoji pred njo, v bleda lica je zardel, hoãe nekaj po-

vedati, pa ga moti grenka zavest, ki ga ti‰ãi v prsih. Mati je
vidno zelo vesela, peharãek pobere in odhaja s sinom v veÏo
in hi‰o. »Vidi‰,« pravi, »na‰ oãe vse ve. Kaj ne, da si tako na-
pravil, kakor mi je rekel pisati, pa so te pustili domov. Ti de-
dec ti! Laãen si; kar za mizo sedi, takoj ti prinesem. Ali pisal
bi bil vseeno lahko! Franc bi bil zapregel Luco ali pa oãe in bi
se bil pripeljal pote na postajo. Tako pa si ‰el pe‰ do doma!«

»Kje pa so drugi?« je vpra‰al Mirtiã.
»Franc in oãe sta ‰la v listnik, Milico pa sem poslala v pro-

dajalno po sladkorja!« pripoveduje mati veselo in prijazno in
jesensko sonce sije v sobo in se sveti na tleh v plo‰ãatih in
trepetavih lisah.»Milice kar poznal ne bo‰! Cela nevesta je Ïe

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

postala! Franc pa se zares Ïeni! Kar Ïilica mu ne da miru in
tarna in pravi, da nas bo kar pustil, ãe mu ne preskrbimo
pred pustom Ïenske. Sosedovo Marjeto bi rad — ta glavaã
neugnani!«

Pred hi‰o pri‰kriplje in se primaje visoko naloÏen voz lis-

tja in zavezne okna, da je skoro mraãno po sobi. Oãe se oglasi
v veÏi in mati se mu odzove v kuhinji in shrambi, kjer pri-
pravlja prigrizek, z veselim oznanilom: »V hi‰o poglej! Gos-
ta si dobil!«

Oãe res odpre vrata, pogleda, pa se odkrito zasmeje na vsa

usta: »Bog daj, Tone — — Da bi te, cesarska deÏela! Kaj so te
oblaki iztresli?«

Stopi do njega, iztegne Ïilavo roko z zavihanimi srajãnimi

rokavi, oprime z Ïuljavo dlanjo mehko sinovo desnico in jo
prijateljsko in presrãno strese. »Halo-o!« kliãe, — »halo! Kje
si mati? Daj fantu jesti, daj, prinesi!« In mati se odzivlje iz
veÏe: »Îe nesem, Ïe nesem!« A oãe ‰e ni zadovoljen in kliãe
dalje: »Halo, ho-o! Milica, kje si? Bog te dal, vrtoglavka! Vina
prinesi, starine iz desnega soda! France, alo, v hi‰o! Gosta
imamo!«

Franc in Milica prideta in se oba razveselita brata. Milica

je Ïe res velika in moãna mladenka. Ali zelo mlada je in meh-
kega srca, in ko vidi bratca, ji stopijo solze v oãi in priãne jo-
kati od samega veselja.

»Kaj te pa mami?« se ji smeje oãe. »Zaple‰i, zaple‰i!« A

mati jo izgovarja: »Glej ga trdokoÏca!« pravi. »Rada ga ima,
pa se ji stori milo! Misli‰, da je vsak tak, kakor si ti? âe bi vi-
del Kristusa na kriÏu, pa ‰e ne bi jokal!«

Veselje je splo‰no. Vsi sede okoli njega za mizo, jedo z

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

njim, trkajo in pijo, najveã samo zavoljo tega, da mu delajo
veãjo slast.

Ko se zmraãi, odidejo, kar je mo‰kih, k mizarju, ki je odprl

zadnje ãase tudi gostilno. Mizar je star prijatelj kmeta Mir-
tiãa, in da se to prijateljstvo ‰e bolj utrdi, se pomoÏe avgus-
ta meseca med seboj njuni otroci. Tinica je Ïe velika in zrela
za Ïenitev, Tone pa ima dobro sluÏbo in bo lahko skrbel za-
njo in za otroke, ãe jih jima Bog po‰lje.

Mraãno je Ïe vsenaokrog, v mizarjevi krãmi gori luã, tro-

je pivcev sedi za mizo in se pomenkuje. Ko zagleda gospodar
Mirtiãa, se ves razveseli in prav presrãno pozdravlja pri‰leca
Toneta, svojega bodoãega zeta. Tudi gospodinja pride in na-
zadnje Tinica. Zunaj jo je nalagala stara dekla NeÏa, da sedi
v hi‰i sredi oroÏnikov grozen tolovaj, pa ga ni nikjer videti.
Ali kdo gleda izza mize, bratci, kdo gleda izza mize?

Tinica je zdaj rdeãa, zdaj bleda, ob vratih stoji in zvija

predpasnikov rob, silovito je vzrado‰ãena, a poleg tega jo
skrbi, ker najbrÏ ni prav ãedno poãesana in ker nima na sebi
najlep‰ega nedeljskega krila. Posade jo za mizo, ali tam ji ne
gre beseda iz grla. Gleda v naroãje in le vãasi kradoma, kadar
se zdi, da gotovo ne gleda mladi Mirtiã proti njej, se ozre za
trenutek v njegov obraz in ga bliskoma izpreleti s svojimi ve-
likimi in sinjimi oãmi. ·ele pozneje, ko se zavzame vsa druÏ-
ba za drug pogovor in odide Tone v veÏo in pred hi‰o in ona
za njim, se priãne ogla‰ati s prijaznimi in radovednimi dek-
li‰kimi vpra‰anji.

»Ti!« se zanima, »kako pa, da si se tako nenadoma pripe-

ljal?« In ‰e predno priãaka odgovora, re‰uje vpra‰anje sama.
»Dopust si dobil, dopust, ali ne?«

In Mirtiã ji pritrdi: »Da!« Tih je, vedno misli nekaj druge-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

ga, kakor govori in poslu‰a, boji se veãera, domisli se, da se
je tisto Ïe dogodilo, da je Ïe zadaj, ali posledica je huj‰a od
dogodka. Veãer je prijeten, jesensko nemiren in dobro de
vroãemu ãelu in licu hladna sapa, ki diha nekod od severa.

»Ti!« kramlja dekletce. »Zakaj pa nisi pri‰el v uniformi? In

sablja? Kje ima‰ sabljo?«

»Doma!« odgovarja Mirtiã in njegov glas je ves truden in

ubit. »Tam, kjer sluÏbujem. Preokorna je na poti.«

Tiho je zopet in dekletu se nenadoma zdi vse drugaãe na

svetu, kakor je bilo vãasi. Prej, ko sta se videla ‰e vsak dan, jo
je prijel vselej, kadar sta bila sama, za roke. In vedno in ved-
no je bilo prijetno, zdaj pa je vse tako mrtvo in pusto in vsak-
danje. On sedi na klopi pred hi‰o, ona stoji pred njim in ne
ve, kaj bi rekla, kaj bi poãela, kam bi dela roke. Misli prejde-
jo, ojunaãi se in sede tik njega na klop.

»Ti!« priãne zopet. »Mati in oãe sta rekla, da se pojdem v

mesto uãit kuhati. Pravita, da ni zate taka vsakdanja hrana,
ko jo znamo pri nas pripravljati; jaz pa trdim, da je! Ali ni?«

»Je!« pritrdi Mirtiã in sam ãuti, kako bi bilo treba nekaj

govoriti, nekaj povpra‰ati, povedati, nekaj prijaznega, ljube-
zenskega napraviti. Ali nima besed, nima zmoÏnosti za za-
ljubljeno dejanje. In Tinica se hipoma domisli, da se je pripe-
tilo v Ïivljenju njenega ljubljenca nekaj takega, kar mu je njo
odtujilo. In Ïe vidi v mislih niãemurno in na‰opirjeno mest-
no gospodiãno, ki se ko‰ati pred njim v ‰irokem klobuku in
izpodkopava njeno ljubezen in sreão.

»Oh!« vzdihne. »Zdaj pa vse vem, zdajle sem se ‰ele do-

mislila, zakaj si tak!«

In on, ki ãuti svojo krivdo in ji ne more svoje usode razkri-

ti, se vznemiri in zaãudi: »Kak‰en, kak‰en?« vpra‰a naglo, a

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

dekletce Ïe poihteva in pripoveduje trgoma in oãitaje: »Kaka
druga, gosposka te je zmotila — o! Le naj te, le imej jo, jaz pa
se ne bom nikoli omoÏila, ne bom nikoli sreãna, pojdem v
samostan …« In vse tako dekli‰ko naivno dalje.

Njemu se Tinica smili. Vzame njeno levico v roko, jo boÏa,

jo poloÏi v svojo levico, se oklene z desnico dekliãinega pasa
in skloni svoje lice k njenemu. »âemu?« vpra‰uje. »âemu?«
In sam ne ve, kaj hoãe povedati. TeÏko mu je, sladko, odur-
no, hladno, zoprno — vse obenem. BoÏa jo in tolaÏi: »Niã ne
misli, niã ne misli! Sreãna si, Tinica, jako si sreãna!«

DruÏba odide iz gostilne in se smeje mladi dvojici. Doma

‰e ãujeta mati in hãerka, na mizi ãaka starinski bokal rume-
nega vina, z belim prtom pregrnjena pogaãa in na podolgo-
vatem kroÏniku zgoraj ãrnikasta in od naãete strani soãno-
rdeãkasta gnjat. Postelja je visoko narahljana, da je treba pri-
liãno splezati nanjo, in vsa pogrnjena z belimi in ble‰ãeãimi
rjuhami, ki di‰e sveÏe in prijetno po domaãem platnu. K pos-
telji je primaknjen stol in na njem stoji majhen svetlikast
kozarãek in poleg visoka zelena steklenica, ki je napolnjena
z najbolj‰im domaãim Ïganjem.

Zjutraj, ko se komaj zdani, gredo mo‰ki v goro in Ïenski

obljubljata, da prideta popoldne za njimi s polnimi jerbasi
peciva in slanine. Sonce vzhaja, vinogradniki so Ïe na gori, Ïe
odpirajo bele hrame, pripravljajo stiskalnice in brente in se
razkropljajo med brajdami. Tam se ogla‰a eden, tam drugi,
tam pove dovtip Lipovãev ·imen, od druge plati se mu za-
smeje Lisjakov Nace in ga podraÏi s pokaÏeno Ïenitvijo. Ka-
kor se nagiblje dan, tako raste dobra volja. Po hramih cvilijo
stiskalnice, mo‰t se cedi v lesene golide, moãan vinski duh
napolnjuje prostor, gospodar zajema s staro majoliko v pro-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

strani kadi, poku‰a sam in mlaska z jezikom, pomi‰lja in
kima, zajema v drugo in ponuja ‰e sosedu v poku‰njo, v po-
mislek in izjavo.

»Bog jo je dal!« govori hvaleÏno in zadovoljno. »Pozna se,

da jo je Bog dal! Taka je ta kaplja, kakor bi je bili iz nebes
nastregli!«

Ko se nagiblje dan, pridejo Ïenske v ‰irokih belih predpas-

nikih, s pisanimi rutami okoli pleã in z ogromnimi in na vse
naãine kriÏastimi jerbasi na moãnih zarjavelih glavah. Mla-
dina jim uka nasproti, moÏje in starci vihte s pajãevinami
prepreÏene klobuke in jih kliãejo od daleã po imenih. Viso-
ko so nakopiãeni pasasti jerbasi in na mnogi strani kuka iz-
pod belega prta okroglasta kost debele kraãe ali glava peãe-
nega ko‰truna ali kljun rumenega petelina. Zdaj — naenkrat
— v mraku se je napolnila vsa gora s samimi pesmimi. Kakor
bi se spremenili vsi ti stoteri kmetje, ki ‰ume med trtami in
se vrtijo po zidanicah, v ãrne murne, polegli po brajdah in
zapeli zdaj, ko se je storil miren in prijazen jesenski veãer. Ali
lepo zapeli, ne samo zaÏviÏgali. O gori bi povedali v pesmi,
kjer Ïlahtna vinska trta rase, o zlati vinski kaplji, ki daje Ïilam
kri in moã, o starãku, ki je Ïivel tam v vinskih gorah, izpraz-
nil na smrtni postelji zadnjo kupo te rujne tekoãine in se pri-
poroãil z njo v roki samemu nebe‰kemu oãetu: »·e tale ko-
zarãek — pa bom prepeval vekomaj tvojo ãast in slavo!« So-
sed se brati s sosedom, fant s fantom, moÏ z moÏem, vse-
kriÏem prigovarja drug drugemu, naj prime kupico v roãico,
napije Tinetu zdravico in ‰e posebej zabiãuje:

»âisto ga ven izpij,
drugemu nalij —
saj ima‰ modro glavico!«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

In vsi ti napevi so tako mehkobno prijetni, tako priljudno

zaokroÏeni, da silijo pevcu in pivcu smeh na usta.

Îe pozno zveãer je prijel Franc brata Toneta v zidanici pod

pazduho, ga odpeljal na plano, ga potisnil tik sebe na klop
pod brajdo in mu povedal nekaj zaupljivega in odkritosrãne-
ga: »Ali pozna‰ ti sosedovo Marjeto?« je vpra‰al. »Ali se je ‰e
spominja‰?«

»·e!« je odgovoril Tone.
»Tisto, vidi‰,« je zaupal Franc, »njo imam rad. In tudi ona

mene: prisegla mi je! Njo bi rad za Ïeno!«

»Da!« je pritrdil Tone. »Ali kaj naj jaz storim pri tem?«
»Reci oãetu!« je svetoval in prosil Franc. »In materi, obe-

ma reci! Dajte mu jo, svetuj, pred pustom ga poroãite! Tako
govori, tebe bosta ubogala!«

»Hoãem!« obljublja mladi Mirtiã. »Daj mi roko!« sili brat,

stiska desnico in se vnaprej zahvaljuje. »Hvala ti, zame in za-
njo, hvala ti!« Vraãata se, brat se ga okleplje okrog rame in
poje na vse grlo.

Vsi so Ïe pospali, petje je utihnilo, samo ‰e on sam se pre-

metuje po slamnatem leÏi‰ãu in ne more priãakati spanca.
Kakor v polsnu se oglasi z neumljivo besedo in sestra Milica,
ki leÏi blizu njega, naenkrat spregovori in polahko vpra‰a:
»Ali ‰e ne spi‰, Tone, ali ‰e ne spi‰?«

»Ne!« pove Tone in umolkne. In ãez nekaj ãasa zopet po-

vzame Milica: »Misli se mi blodijo po glavi, pa ne morem za-
tisniti oãi!«

»Kak‰ne misli?« vpra‰a brat in Milica molãi in se po dol-

gem odmoru oglasi: »Ni, da bi pravila, ni mogoãe!« In kasne-
je doda: »Ali bi me ti razumel, ali se mi ne bi smejal?«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

»Ne!« obljubi brat in skriva svojo nepozornost z naglimi in

toãnimi pritrjevanji in odgovori.

»Vidi‰,« pripoveduje Milica s ti‰jim glasom, »ali ti ve‰, kje

se pravi v na‰i vasi pri Jurjevih?« âaka, da brat pritrdi, in zo-
pet nadaljuje: »Tam imajo ‰tudenta Lojzeta in tisti mi je re-
kel, da me ima rad. O BoÏiãu zopet pride. Ali je mogoãe, da
me ima rad?«

»Mogoãe je,« pravi Tone, »kako bi ne bilo mogoãe?« A Mi-

lica ne verjame in je vseeno zadovoljna z bratovo izjavo: »Saj
ni mogoãe, ako bi bilo mogoãe, kako bi bilo?« ‰epeta sama
sebi.

Teden dni so ostali vinogradniki v gorah in se ‰ele v soboto

pred prazni‰kim dnevom vraãali proti vasi. Mladi Mirtiã je
bival z njimi in se z njimi vraãal v domaão hi‰o. Zdaj proti
koncu njegovega dopusta, ki ga je bil doma napovedal, je po-
stajal zanj vsak bodoãi dan teÏji in grenkej‰i in usodnej‰i. Iti
je bilo treba, odpraviti se, odpeljati se, ali nikjer ni bilo veã
zanj mesta, nikjer cilja, kjer se vr‰i njegovo delovanje, njegov
vsakdanji posel in sluÏba. Enkrat samo v vseh teh dnevih je
hotel povedati resnico, razkrinkati samega sebe do mozga in
razoãarati navzoãne. Moãno je pil tisti veãer, nenavadno, pri-
ãel se je smejati in ‰aliti. Zaobrnil je najprej tako, kakor bi
pravil o svojem prijatelju. Ali vsi so bili enih misli: »Nevreden
ãlovek!« so dejali. »Ni za delo, ni za Ïivljenje. Kakor osat med
rastlinami!« In zdaj je pokazal nase in se zasmejal bridko,
kakor se mu je zdelo, grenko: »Jaz sem tisti osat!« In tudi dru-
gi so se zagrohotali, ali veselo in prostodu‰no.

»Jaz sem tak osat!« je povedal resno drugiã, ali vsi so se

smejali. In sam sebe se je nenadoma prestra‰il. Da bi ti ljud-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

je spoznali resnico, naj nihãe ne Ïeli uãakati, da bi kdaj za-
gledali golo, nesreãno resnico!

Sedmi dan pa, ko se je se‰el zopet z mizarjevo Tino, je du-

‰evno onemogel kakor prepla‰eno dete. Ko sta se menila v
vrtni lopi in je sedela Tinica na njegovih kolenih, mu je ne-
nadoma zmanjkalo besed, nekaj du‰eãega se je razlilo po
prsih, grlo se je stisnilo v boleãini in oãi so se zameglile. De-
klica ni videla v mraku ljubljenãevega obraza, samo krãevit
pritisk njegovih rok je ãutila na svojem Ïivotu in mirno vpra-
‰ala. »Ti, dragec, zakaj me tako stiska‰?«

Takrat so se nenadoma izlile iz oãi solze, tekle po licih in

kapale od trepalnic na dekliãine lase, na njeno ãelo in njena
senca. Oklenila se ga je, stisnila glavo k njegovemu obrazu in
priãela ‰e sama jokati. »Oh, do solz te imam rada,« je jecala
trgoma in komaj umljivo, »da, do solz tako kakor ima‰ ti me-
ne! Ali niã ne bodi Ïalosten, niã ne bodi otoÏen, vse bo ‰e do-
bro, lepo, blago! Avgusta meseca, takrat se vzameva, takrat
postanem vsa tvoja, samo ãisto tvoja, ali me poslu‰a‰?«

Oba se pomirita, deklica se zravna v naroãju, premi‰lja ne-

kaj in se nepriãakovano oglasi: »Ali da bi se ‰la zdaj v mesto
sama kuhati uãit, to je neumno, ali ne? âemu?«

Teãe osmi dan, nastopi deveti. Mirtiã se ogiblje druÏbe, Ïdi v
samoti ali hodi po polju in gozdih zadaj za vasjo. Materi se
smili, ker se ji zdi, da bi ‰e rad ostal pri njej, pa mu ne dovo-
ljuje sluÏba. Tinica se tolaÏi s svatbo in ‰teje na drobne in
roÏnate prste, koliko mesecev je ‰e do avgusta, koliko tednov

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

mora ‰e preteãi. Oãe ostaja vedno premi‰ljen moÏakar, po-
smeje se in pravi: »Jutri bomo pa zapregli Luco in odpeljali
Toneta na postajo. Cesarska deÏela! Rad ga imam, pa bi ga ‰e
s svojimi nauki pripravil ob sluÏbo! Kajpada! Iti mora, to se
razume! SluÏba je sluÏba!«

Deseti dan napoãi, pred hi‰o stoji koleselj in spredaj hrÏe

in koplje okrogla Luca, kakor bi se ji mudilo ‰e danes za de-
seto goro. Franc se poslovi na pragu od brata, oãe stopi spre-
daj na voz in urejuje med prsti vajeti, Milica sede tik njega in
zadaj se uravnavata mati in Tone. Naglo drãe kolesa po ces-
ti. Nenadoma se pripeljejo do mizarjeve gostilne. Tinica stoji
na pragu, belo obleko ima na sebi, v lica je rdeãa in v rokah
drÏi kito cvetja. Ustavijo se, mati posadi Tinico tik sebe, krã-
mar in krãmarica se prikaÏeta na pragu, dobrovoljno in ‰ega-
vo pozdravljata in streÏeta z vinom. Zopet drãi koleselj dalje,
zadaj za njim lete veseli klici, znani kmetje se umikajo k cest-
nemu robu, smehljajo se in snemajo klobuke. Tam izmed
drevja se Ïe beli Ïelezni‰ka postaja, blizu ceste teãe dvoje
Ïeleznih tirov, ki beÏita v rahlem loku po ravnini in se tam v
dalji stekata v eno samo ãrto.

Miren jesenski dan je. Ni sonca, ni sape, nebo je megleno

in jasnosivo, jate ptic se preletavajo pod njim in se dolgo-
ãasno ogla‰ajo. Tam na levi teãe ‰irok potok in ob njem stoji
starinski mlin, ki neprenehoma ‰umi in ropoãe. Troje ãrnih
in ogromnih koles se suãe ob njegovi steni in med njimi opla-
kuje in pr‰i na vse strani razpenjena in mleku podobna voda.
Preko polja sem prileti rjav pes, laja na ves glas, teãe za vo-
zom in zaostane nekje zadaj v obcestnem grmiãju.

Zdaj se je voz ustavil, Luca otresa grivo, potniki poskaãe-

jo s koleslja in Ïenske si uravnavajo krila. Nekdo govori o

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

voznem listku, Mirtiã ne ve kdo, ali vseeno gre naprej v po-
stajne prostore in si kupi listek. Vsi gredo za njim in se posta-
vijo zunaj na peronu v krog.

Dvoje, troje Ïelezni‰kih ãuvajev hodi okrog voglov, sicer ni

nikjer nikogar. Na steni brni enakomerno elektriãni zvonec,
ki naznanja prihod vlaka. Izza zadnje stene zavije po‰tni voz
s suhim, sivim konjem, ki enakomerno poka‰ljuje.

»Za BoÏiã,« govori oãe s prijaznim glasom, »le gotovo pri-

di! âe veã ne, za en sam dan. Rad bi, da bi skupaj boÏiãeva-
li!«

Tina niã ne govori, tudi Milica ne. Prva drÏi v roki rdeãe

roÏe in je videti, kakor bi bila nanje pozabila, ali bi veã ne
vedela, komu jih je namenila. Mati govori o zdravju, Ïeli sreã-
no voÏnjo in vpra‰uje, kdaj dospe vlak v Ljubljano, kdaj do
tiste postaje, kjer sluÏbuje njen sin. Med vsemi plava nekaj
otoÏnega, sanjavega. Radi bi ostali vsi skupaj, pa ne morejo.
Enega od njih kliãe Ïivljenje v druge kraje.

Mirtiã je ves bled, vidno zmeden. Misli mu begajo po glavi,

pod senci mu tolãejo Ïile kakor kladiva, po u‰esih mu ‰ume
in zvene pla‰ni in neumljivi glasovi. Vsak hip pogleda z oãmi
v daljavo po ravnini, odkoder priãakuje ãrne in kadeãe se lo-
komotive. Misli nanjo kakor na po‰ast in grozno mu je. Zdaj
— ta trenutek se je prikazala. Spoãetka je majhna in ãrna, a
vsak hip postaja veãja in ogromnej‰a. Glavo nosi pokonci in
iz nje se vale dolgi in nepregledni oblaki gostega dima. Rohni,
ropoãe, prasketa, mirno se bliÏa in mogoãno, kakor bi plavala
na nevidnih krilih ped nad zemljo sredi teh poljan in holmov.
Na vse strani puhti od nje silovita moã, ki se ‰iri po ozraãju
kakor grom neba ali bobnenje potresa. Oster ÏviÏg se ogla‰a
iz nje, reÏe zrak kakor nevidna ostrina in se zajeda v uho ka-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

kor nekaj bodeãega in nevarnega. Îelezniãarji tekajo pred
postajo, dvoje, troje potnikov izstopi, vlak stoji ãrn, dolg in
‰umeã.

»Kdaj se zdaj vidimo?« se nenadoma oglasi Mirtiã, v obraz

je bled kakor rjuha, roke se mu tresejo, govori, kakor bi bil
naenkrat oslabel, onemogel in glava mu leze nekam na prsi
proti zemlji.

»O BoÏiãu!« odgovarja nekako za njegovim hrbtom oãe in

tudi njegov glas se je spremenil, postal je votel.

»Ako Bog da zdravje!« dostavlja. »Ako Bog da!«
Tinica zaihti in zakrije oãi z belim robcem, Mirtiã se oglasi

vnoviã ãisto rahlo in obupano: »Nikoli veã se ne bomo vide-
li!« spregovori in se hipoma oklene s trepetajoãimi rokami
materinega vratu, kakor bi pri njej iskal zaveti‰ãa in re‰itve.
Oklepa se je tesno, kakor bi ne maral veã od nje.

Vlak Ïe ÏviÏga, oãe spodbuja, da je treba vstopiti, sin oma-

huje tik matere, hoãe oditi, odhaja, Milica kliãe za njim in mu
ponuja bel, z jedili napolnjen zavoj, lokomotiva zahrope in se
zgane, vozovi sunejo drug ob drugega, mati se oglasi pre-
stra‰eno, skoro zajeãi: »Kaj ti je, Tone, kaj ti je?«

Tone leti nekam v sredo vlaka, iztegne roko, da bi se oprijel

voznega roãaja, zagrabi mimo v zrak in med beÏeãe Ïelezje,
skloni se in pade. Vse zakriãi kakor podivjano, zavornice za-
‰kripljejo, lokomotiva zabuãi in se ustavi, vozovi se sujejo
med seboj in obtiãijo ãrni in mirni. Mirtiã je Ïe mrtev.

[ LJUBLJANSKI ZVON 1910 ]

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

Sestanek

rije ali ‰tirje dnevi so ‰e manjkali do moje svatbe, ko sem
korakal neko davno noã proti svojemu stanovanju. Lepa

noã je bila, po ulicah prijeten hlad, vse tiho, samo tu in tam
korak zakasnelega veseljaka, nekak‰na mrmrajoãa pesem, ki
se zdi, da smukne senci podobna mimo vogla, pod svetilko
blesk policajevega polmesca, sijaj kavarni‰kih oken, ki se ble-
‰ãijo ponekod sredi ulice ali trga kakor zlate plo‰ãe.

Ko sem zavil v osamljenej‰e kraje, sem takoj zaãul pesmi

slavcev, ki so peli pod grmovjem nad cesto in kakor vsak ve-
ãer, tako sem tudi takrat ustavil korak, poslu‰al, premeril po-
ãasi par metrov trotoarja, zopet stal in vnoviã nadaljeval svo-
je noãno romanje proti domu. Vse mi je bredlo ob taki uri po
glavi. ·ale in dovtipi, ki smo si jih privo‰ãili tisti veãer po ka-
varnah in gostilnah, zanimiva dogodba, ki jo je povedal pri-
jatelj Julãe s svojega potovanja, lepa tujka, ki je sedela ves
veãer pri nasprotni mizi in se ozrla vãasih name s ãudovito
Ïivahnimi oãmi, pijani drug Pogaãar, ki je splezal sredi trga
na kandelaber in ugasil za kratek ãas svetilko in moja lastna
minulost, lepi ãasi, ki so nekoã cveli, pa odcveli.

Slavci so torej peli nad mano, grmovje je od ãasa do ãasa

po‰umevalo, zvezde so gorele na vi‰avi v taki mnoÏini, da je
bilo neba, skoro bi dejal, veã zlatega kakor temnega, jaz pa
sem se domislil davnih ãasov, poveãini tistega, kar bi bil rad
imel, a nisem nikoli dosegel in menda nikoli ne bom, kar pa

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

je nemara ba‰ zaradi tega tako lepo in oãarljivo in nebe‰ko,
da mi manjka besed, da nimam izrazov, ki bi se jih lahko po-
sluÏil za dostojno in vredno opisovanje. Recimo Gizela. Kako
je bila lepa, ãe se to pomisli, kako je gledala s svojimi veliki-
mi oãmi kakor ãarodej, kako je hodila po drevoredu in za-
smehovala mene, mene, svojega poniÏnega trubadurja! Kar
sem napravil, kar sem govoril, vse je bilo sme‰no, vse se ji je
zdelo tako malenkostno, da ni zasluÏilo njenega upo‰tevanja,
premi‰ljevanja, ‰e celo ne odobravanja. In jaz vem in sem
takrat vedel, da ji ne Ïeli in ne more nihãe dati toliko, kolikor
bi ji poklonil jaz, ãe bi hotela razprostreti roke, samo ganiti
z mezincem, reãi prijazno besedo! Naj kdo verjame ali naj ne
verjame, ampak to je resnica! Takrat sem bil mlad, poln moãi,
tedaj je bilo lahko okreniti pot pred seboj, tako lahko, kakor
dandanes pobrati ‰ibo, ãe je prej leÏala poãez, pa jo zdaj obr-
niti po dolgem in vreãi na popolnoma drugo stran! Da bi mi
bila rekla, postani zdravnik, postani advokat, notar, profesor,
minister ali pa igralec in tenorist — jaz mislim, da bi bil Ïe
zaradi moãi sugestije vse postal!

Stopam tedaj poãasi pod grmovjem in slavãjimi pesmimi

in mislim na Gizelo in tisti majhni ko‰ãek Ïivljenja, ki sem ga
prebil v njeni bliÏini ali vsaj v zavesti, da mi bo ona kdaj bli-
zu. Spomnil sem se samotnih krajev in okolice daljnega mes-
ta, kjer sem jo ãakal po dve, tri ure, hodil gor in dol, najprej
boÏansko zadovoljen, pozneje po malem obupajoã, nazadnje
brezupen, pobit, nekako du‰evno izmuãen in truden. In od-
hajal po navadi, kakor sem pri‰el: ãisto sam po temi, po skraj-
no nerodnih potih, opraskan od robid in trnjevega grmovja,
ki mi je sililo v roke in v lica. Nepopisnokrat sem jo priãako-
val, pri‰la pa je redko, redko. In ob takih je pripeljala s seboj

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

starej‰o sestro Julo, ki se je vselej zasmejala, kadar je pogle-
dala v moj obraz, ali pa majhnega bratca Milãka, ki ga ni bilo
mogoãe podkupiti in vsaj za trenutek odpraviti z vsemi slad-
karijami tega sveta. Po kolenih se mi je spenjal, hotel vleãi
poganjajoãe brãice, ãe‰, da njegov otec take stvari rad pre-
na‰a, me tepel po licih, ker se mu je zdelo, da sem prebled,
vsakokrat pohodil vse ãevlje in odloãno zahteval, da sem ga
gugal, kolikor so dovolile mlade moãi.

Ob ãasu dogodbe, ki jo opisujem, je bilo Ïe vse to minilo.

Gizela je Ïivela daleã od mene, meni se je zdelo, da Ïivim ‰e
dlje od nje, leta so mejila minulost od sedanjosti, mnogo,
silovito mnogo se je bilo spremenilo. Slikarsko akademijo
sem bil Ïe davno dovr‰il, domaãe ljudi je pokosila smrt, do-
godki so prihajali nadme veseli in grenki, radostili in Ïalostili,
strojili in strojili tako dolgo, dokler me niso do dobrega ustro-
jili. In takrat je imelo Ïivljenje malo lepega zame. Dan je bir
podoben dnevu, teden tednu, mesec mesecu, hrepenenja po
prihodnosti, ki baje pride bogve kako lepa in bogata, je neka-
ko zastalo, obtiãalo nekje sredi pota kakor zdrobljeno kolo.
Îivljenje se je bilo do dna spremenilo. ·e smo imeli dekleta,
‰e smo z njimi ‰etali po jesenskih in samotnih drevoredih,
kjer rumeni in odpada listje in ple‰e v moãi mraznih sap, ali
ljubezni je bilo malo in koprnenja niã. Govorili smo, zabavali,
objemali, ãe je bilo tako prav, poljubljali, ãe smo vedeli, da na
tak naãin ustreÏemo, ali srce, tisto srce, ki je vãasih davno pri
takih prilikah drhtelo in trepetalo kakor v vetru topolov list,
tisto srce je bilo zdaj nekje daleã, nekje globoko v nedoseÏ-
nem kraju, kakor obrabljeno, zaloÏeno in staro. Dekleta, ki
smo jim bili svoje dni v kratek ãas, smo zdaj mi sme‰ili, va-
bili jih tja, kamor nas ni bilo, opraviãevali se pri njih z vidnimi

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

laÏmi, obljubljali jim sam sveti zakon z zasmehom na obra-
zu. Zadeve so se torej popolnoma zasukale. Samo tisti spomi-
ni, ki so kazali du‰i neÏno in obenem tako jako mladost, par
let iz prej‰njih ãasov, sonãna proga sredi mraãnih in megle-
nih Ïivljenjskih njiv, ta je ‰e podprla omagujoão zavest, zani-
kala rev‰ãino, odkupila vso vsakdanjost in grenkobo s sonã-
nimi Ïarki. âe mi je pri‰la pod roke stara slaba risarija iz onih
dni, pa me je prijetno preletelo po notranjosti ob prvem po-
gledu, ãe je zaigral zapit in osivel muzikant uliãno popevko,
ki smo jo peli v tistih letih, pa mi je bilo mehko in milo pri
srcu kakor stari majki, ko ugleda po dolgem ãasu svojega
sina. In ljubezen in spo‰tovanje do vsega, kar mi je bilo tisti-
krat sveto, je ostalo enako in Ïivi ‰e dandanes v meni nedo-
taknjeno in nespremenjeno. Kdaj me je Ïe minilo zardevanje,
kdaj sem bil zadnjiã v zadregi pred Ïensko, ki je sluãajno lepo
zra‰ãena in ima oãi ãrne in svetle kakor dva zglajena kamna?
Davno ne, nikjer ne, samo enkrat samkrat in takrat, ko sem
sreãal v gledali‰kem hodniku med predstavo ãisto nepriãako-
vano in nenadoma Gizelo. Zardel sem — ãutil sem natanãno
toploto v svojih licih in bil v zadregi.

»Vedno ste enaki!« je rekla in se mi smejala. »Ali se ‰e do

danes niste navadili Ïensk?« In ko je stala pred menoj in go-
vorila, je bil njen glas tako malomaren, kakor bi mislila nekaj
docela drugega, kar ni z menoj v nobeni stiki, mimoidoãe je
gledala, vedla se tako, kakor bi se ji mudilo proã, kakor bi jo
vleklo drugam, drugam!

Tisto noã sem skrivaj pobegnil iz gledali‰ãa domov v svo-

jo sobo, obleãen sem legel vznak na posteljo in ãul skoro do
jutra. Ali taka premi‰ljevanja samo mamijo duha, trpinãijo
srce, kradejo ãas, napravljajo posameznika nesposobnega za

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

delo. âemu Ïeleti zvezdo z neba, ãe pa je vsakomur znano, da
je nedoseÏna, ãemu hrepeneti tja, kamor bi radi, in smo pre-
priãani, da nikoli ne pridemo?

Naveliãal sem se bil burnega Ïivljenja, preãutih noãi, pija-

nih druÏb in zahotelo se mi je miru, domaãega pokoja. Dom
bi bil rad imel, svoj lastni dom, Ïenico, ki bi skrbela zame
tako kakor vãasi mati, prijetno in toplo izbo, kjer bi sedel ob
zimskih veãerih, povabil prijatelja iz mladih let na poliã vina,
pa se pomenil z njim o sonãni minulosti, o dnevih cvetja in
luãi. In zato sem se bil zaroãil z mirno, sila pohlevno blondin-
ko, ki je poslu‰ala moje besede kakor dete bajke, gledala z
vdanimi in modrimi oãmi v moj obraz, se veselila mojih obis-
kov in bila z menoj — kakor je sama trdila — povsem zado-
voljna in sreãna.

Tudi na ta veãer sem bil pri njej, od nje sem ‰el v gostilno

med prijatelje, z njimi ‰e v kavarno, in zdaj — Ïe skoro proti
jutru — pod grmi in slavãjimi pesmimi po beli cesti proti do-
mu.

Ko sem odklenil stanovanje in napravil luã, sem ugledal na

mizi, ki je stala temnordeãe pregrnjena sredi sobe, majhno
pisemce. Prvi trenutek sem spoznal pisavo in bilo je prav
tako kakor vselej takrat pred davnimi ãasi in kakor tedaj v
gledali‰kem hodniku. Kri mi je ti‰ãala v glavo, razbijala po
sencih, gomazela po lobanji kakor mravljinci, roke so se mi
tresle, Ïveplenke, ki sem priÏigal z njimi luã, so mi padle iz
roke in se raztresle po preprogi. Nervozno sem raztrgal ku-
verto, privlekel iz nje list s pravcato teÏavo in ãital, ne da bi
spoãetka razumel.

»Dragi gospod! Jutri se peljem skozi va‰e mesto. âe se vam

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

zdi, pa ãakajte ob desetih dopoldne na osebni vlak. Vas po-
zdravlja Gizela.«

Trikrat, ‰tirikrat sem prebral in takrat sem v skrajni zme-

denosti ‰ele spoznal, da se pripelje Gizela, prava, davnoznana
Gizela, jutri predpoldne ob desetih jo lahko vidim, govorim
z njo, ostanem v njeni druÏbi.

Predno sem od‰el drugo jutro na postajo, sem prejel brzojav-
ko, da je ne bo. Bilo ji je predpoldne nemogoãe in zaradi tega
pride popoldne ob treh. A tudi ob treh je ni bilo in zato sem
ãakal pri prihodnjem vlaku, ki je prihajal od iste strani ob
‰estih, in tedaj je pri‰la. Ko je vlak obstal na peronu, je po-
gledala krog sebe skozi okno drugega razreda in me takoj
ugledala. Nasmejala se mi je, meni se je zdelo, da se mi ni ‰e
nikoli do tistih dob tako prijazno in ljudomilo nasmehljala.

»Ne izstopim,« je spregovorila v pozdrav in naprej skoro

zahtevala: »Kupite karto in peljite se z mano!«

S klobukom v roki, ki sem ga pozabil po pozdravu posaditi

na glavo, sem hitel v notranje prostore, kupil vozni listek in
tekel nazaj na vlak in k njej. S trenutnim pogledom sem oce-
nil njeno zunanjost, ki se mi je zdela ravno taka kot v pretek-
lih dnevih in deloma ‰e vplivnej‰a in bogatej‰a. Kar je bilo
prej mlado, nerazvito, vse tisto je sãasoma dozorelo, se raz-
vilo do popolnosti in mamilo kakor strup.

Govorila je malo in ãisto vsakdanje. Jutranji vlak je zaspala,

zamudila, s popoldanskim se pripeljala po obljubi. Oãe njen
je umrl, mati ‰e Ïivi, pa zelo malo vidi in sli‰i. Tisti mali Mil-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

ãek, njen bratec, jako slabo napreduje v ‰oli, ker je vedno za-
ljubljen in pi‰e pesmi pod takim in takim psevdonimom.

Jaz sam sem se ãutil pri njej ãisto mladega, bojeãega, poh-

levnega in hrepeneãega kakor v minulih letih. Dolga doba, ki
je leÏala med minulostjo in sedanjostjo, se mi je zdelo, da je
do malega izginila, splahnila, nekako razkrojila se kakor me-
gla v sonãni svetlobi. Vãeraj je bilo to, ko sva se sreãala v gle-
dali‰kem hodniku, in ne pred dolgimi meseci, prej‰nji teden
sem se poslovil od nje, ko sem odhajal iz domaãega mesta, in
ne pred petimi, ‰estimi leti. Vedno sva bila skupaj, ob njej se
je rodilo in razvijalo vse moje Ïivljenje, kar je bilo stran od
nje, to ni bila resnica, to so bile sanje, domi‰ljija, take misli,
ki se priklatijo v du‰o kakor potepeni psi v tujo domaãijo. Cilj
njene voÏnje je bila majhna postaja tik morja, kjer so prebi-
valci, sama je tako pravila, popolnoma podobni svetopisem-
skim oãakom, gozdovi pa so enaki po svoji go‰ãi in visokosti
pravim pragozdom. Daljni sorodnik, ki se je zatepel pred leti
in leti v tisti kraj in pri katerem ona stanuje, se je Ïe veseli in
Ïe davno veleva pisati svojim vnukom in jo povabiti. Slep je,
sedi pred hi‰o in gleda tja kvi‰ku nekam, kjer sluti, da stoji
sonce, veliko in svetlo, silno svetlo. Nanjo misli in ãaka, kdaj
pride, kdaj mu priãne ãitati dolgo zgodbo, ki jo bo on od kra-
ja do konca pozorno poslu‰al in primerjal s povestjo svojega
Ïivljenja.

Vozili smo se, dolgo vozili preko polj in travnikov, ob rav-

nih cestah, ob potokih in vodah, skoz hribe in griãe, nazad-
nje po ozki soteski, preteãi od desne in leve z nevarno viseãi-
mi skalami, ki je izginila tako nenadoma za vlakom, da se je
zdel trenuten val luãi, ki je pljusnil skoz okna in potnikom v
obraz, kakor blisk. Oãem se je pokazala brezkrajna zeleno-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

sinja, vsepovsod nalahko nagubana planota, ki ni imela kon-
ca ne v dalji, ne na desni, ne na levo. Morje je bilo to, in ko ga
je Gizela ugledala, je vstala, strmela po njem z nekako drh-
teãim in mokrim pogledom, z zardelimi lici, nalahko razpr-
timi ustnicami, vidno se topeãa v vplivu njegove mogoãnosti;
Ona je ljubila morje, kakor jaz, poslu‰ala ‰umenje njegovih
valov, umela golãeão govorico, ki jo je ãula izpod votlih in
bobneãih obreÏnih skal, njena du‰a je bila kakor moja, samo
ona je ni na‰la, jo je komaj slutila, ker ni bilo moãi ne pod
nebom ne pod zemljo, ki bi jo bila razgrnila pred njo kakor
knjigo, pokazala vso do zadnje strani, in ker je bilo usojeno
tako.

Izstopila sva v mraku na obreÏni postaji, obstala in se oba

hkrati zamislila. Kje sem zdaj v Ïivljenju pravzaprav, sem se
vpra‰al, kje stojim? Pred mano je ona in priloÏnost se mi po-
nuja, da ji povem ‰e enkrat vse tisto od kraja do konca, kar
sem ji Ïe tolikrat povedal. Ali jaz ne znam praviti tistega, kar
mi leÏi v srcu. Kolikorkrat sem v Ïivljenju pred njo poskusil,
se mi je smejala. Sme‰en sem bil torej! Kdor ne najde moje-
ga srca v oãeh, v potezah mojega obraza, v glasu izgovorjenih
besed, njemu ne morem dopovedati tega, kar zanj ãutim.

»Pojdite z mano!« je velela in ‰la sva. Pod oljkami in ved-

no ob bregu. Mrak se je gostil okrog naju, nebo je bilo ãisto
potemnelo, zvezde so se priÏigale vsepovsod po njem, trepe-
tale, pomeÏikovale, ponekod se utrinjale, padale v svetlih
curkih za obzorje, kakor raztopljeni cekini. Nama ob levi so
‰umeli po bregu morski valovi, zaganjali se po produ vi‰e in
vi‰e, vzpenjali se, plazili, zaletavali, raztezali na vso moã, ka-
kor bi hoteli za vsako ceno do naju. In vse nazaj za njimi se
je zibalo v temi ãrno mogoãno morje, daleã tja pod mrakom,

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

ki ga ni bilo veã mogoãe prodreti oãem in ‰e daleã in daleã
onstran mraka brez kraja in konca. Iznad njegove gladine je
dihal prijetno hladen vetriã, po‰epetaval z listjem na oljkah,
se dotikal lic, kakor blaÏeãa in nevidna roka.

»Ostaniva tukaj,« je rekla, »in sediva!« Na skalo sva sed-

la, ki je leÏala ãrna in dolga na bregu, in govorila sva. O Ïiv-
ljenju, o minulosti, ki se je v njem potopila in nama ostala v
spominih. O neki pesmi, ki smo jo nekdaj prepevali in ki pri-
ãenja:

»Vse zvezde bi dala zate,
vsa morja in vse gore
in ptice vse krilate«

in ki konãava:

»pa nimam reva drugega
kakor ljubeãe srce!«

In o drugi, ki poje kako

»zvonãki iz doline zvonijo bimbambom!«

Na rajnega njenega oãeta sva se domislila, ki me ni maral,

o njeni stari majki, ki ‰e vedno ve in trdi, da sem zgre‰il svo-
jo pot, o njej sami, ki je postala zadnja leta po njenih mislih
vsa drugaãna, resnej‰a in mnogo, za ãudo mnogo starej‰a in
ko se je bilo Ïe ãisto stemnilo, sem se stisnil k njej, jo objel in
poljubil.

»Ti,« mi je rekla, tisti sladki prvi »ti«, pod katerim se tope

srca ljubeãim fantom, ko ga sli‰ijo prvikrat iz cvetoãih in vro-
ãih ust svojih ljubljenk, »ti — ti — nehaj!«

Morje je buãalo pod nama, zdelo se mi je, da se je nenado-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

ma oglasilo, da se je silovito vznemirilo, da vali ogromne va-
love od obal do obal, da jih meãe do neba, ugasuje z njimi
zvezde in jih raztepa, da beÏe plahe po grebenih gora, po
vrhovih visokega drevja in se skrivajo po votlinah in prepa-
dih. Oljãne veje so se sklonile do naju, segle do lic, majhna
vejica se je stisnila med najin objem in se spojila s slastjo in
sreão. Pijana ljubezni je mahala nad nama, viharno se giba-
la, vztrepetavala z listi in se zaganjala ob deblo.

Svojo notranjost sem ãutil vso razdivjano. Prepad sem me-

nil, da imam v prsih, veliko in temno votlino, po kateri stoje
skale, mole kvi‰ku, se iztezajo od vseh ‰tirih sten druga k dru-
gi in vise navpiãno od stropa dol v tisto noã in praznoto. Zdaj
so se priãele nenadoma trgati. Od vrha se ru‰ijo, iz sten se
valijo, dno se poglablja, leze niÏe in niÏe, izginja v globoãini
nekje in namesto njega se ‰iri roÏnato polje, namesto noãi
sije sonce, namesto skal cveto roÏe, namesto praznote odme-
vajo pesmi. Veliko sreão sem zaznal v svojih mislih, kakor
‰umeãa reka je drla po njih in jih do dna prepajala.

»Ti!« je rekla Gizela in ‰e vedno ponavljala tisti nad vse

sladki »ti«. »Jaz sem se vedno domislila nate, kadar sem ho-
dila po teh krajih. Îelela sem, da bi me pod temi oljkami, na
teh skalah, ob tem morju enkrat objel. Tako lepo je tukaj, vse
mogoãno, veliko, boÏansko in tvoj objem je ves poboÏen in
plah in ti si ‰e ves tak kakor pred davnimi leti, ti ‰e trepeãe‰
v moji bliÏini, Ïari‰ v lica, vznemirja‰ se kakor ptica v noãnem
‰umu. Tvoji vrstniki pa so se postarali, spremenili, odÏiveli
so!«,

Sama se me je oklenila ‰e enkrat, vstala, prijela me za roko

in me peljala nazaj po bregu skoz noã in pod oljkami. Zdaj so
se bili valovi ojaãili, veãji so postali in moãnej‰i, vi‰e, mnogo

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

vi‰e so se iztezali po produ, nekako jezno sikali in zavr‰evali,
ponekod se tako visoko zaganjali, da so oplaknili najine noge.
Morje je bilo nemirnej‰e kakor prej. Koder je bilo obreÏje
skalovito, tam je grgralo, golãalo po izdolbinah, kotanjah in
kamenitih zajedah, zunaj po povr‰ju samem je ‰umelo in
buãalo, kakor bi se sredi teme in noãi teplo in togotilo v divji
in neãlove‰ki jezi. Sapica, ki je dihala prej sem iznad morja,
je ostala enako rahla in neÏna, lahno ‰epetanje listja oljk, pod
katerimi sva se vraãala, pa se je izgubilo in utonilo v ‰umenju
valov.

Tam daleã visoko v temi in na morju so se prikazale rdeãe

luãi, neznana ladja je priplavala od bogvekod in plula bogve-
kam in meni je postajalo ob povratku teÏko in Ïalostno pri
srcu.

»Glej,« sem ji rekel in pokazal z roko v tisto smer, »poglej,

Gizela, tisto ladjo!«

»Kak‰en glas ima‰, kak‰en glas!« Zaãudila se je in zasme-

jala obenem, ko sem ji hotel povedati, da sem jaz brez nje tak,
kakor bi bila tista ladja brez krmarja. Brez ciljev in cest in
zvezd, prodam Ïivljenje valovom in viharjem, ki me nosijo in
Ïenejo in tirajo po volji. Smejala se je mojemu glasu, niãesar
ni na‰la v njem, ne naklonjenosti, ne ljubezni, ne hrepenenja
po njej, sploh niã srca, niã du‰e.

Molãe sva nadaljevala pot in tam so Ïe pogledale luãi iz-

nad drevja, tam je Ïe stala Ïelezni‰ka postaja s svetilkami kot
s svetlimi oãmi zroãa po go‰ãi in temi. Ko sva dospela v nje-
no obliÏje, je vzela Gizela izza pasa majhno zlato uro, gledala
nanjo, vtaknila jo nazaj, se ustavila in mi pogledala v lice.

»âas bo!« je dejala. »O polnoãi vozi tod mimo vlak, s tistim

se odpeljete. Posloviva se!« Ponudila mi je roko, ozko, drob-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

no in mrzlo, jo odmaknila, prijela z njo krilo, ga nalahko
dvignila, obrnila se in od‰la za oglom.

Jaz sem se odpeljal, kakor je rekla: o polnoãi. Skoz noã je

beÏal in puhal z mano stroj, vse temno je bilo okrog, po te-
mini so letale na desno in levoveãje in manj‰e iskre, se vzigra-
vale, izgubljale v grmovje, plesale v noãni sapi kakor goreãe
ve‰ãe. Vozili smo se, kakor bi se vozili na Ïivljenje in smrt.
Dalje in dalje, brez konca naprej, brez poãitka, brez miru.

III

Po dolgi nepretrgani voÏnji sem takrat obtiãal v daljnem
nem‰kem mestu in ostal tam leta in leta. Ko sem se vrnil, so
moji lasje Ïe davno siveli, koÏa po obrazu se je grbanãila, po-
tezi krog ust sta se za ãudo poglobili. Sam Ïivim zdaj, samota-
rim torej, zanimam se za malokaj na svetu. In vãasi jeseni ali
spomladi, ko pridejo taki veãeri, ki so meni dragi in ljubi, ali
tudi semintja v dolgih zimskih noãeh, ko zavija burja po uli-
cah in stresa ‰ipe z ledenimi prsti, ko noãe spanec na oãi in
se podijo po glavi misli, spomini iz minulosti, pa se domislim
nekdanjih ãasov ravno tako, kakor sem tukaj napisal. Na-
tanãno tako se vrste pred mano dnevi, dogodek se kaÏe za
dogodkom, lazim za Gizelo, peljem se z njo v vlaku, sedim z
njo na skali ob morju, tisto pesem ãujem iz njenih ust, ki smo
jo peli v mladih letih:

»Vse zvezde bi dala za te,
vsa morja in vse gore
in ptice vse krilate …«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

In ki konãava:

»pa nimam reva drugega
kakor ljubeãe srce.«

Ali je bilo vse kdaj res tako ali ni bilo res, kaj je meni do

tega, kaj komu drugemu! Mar je treba, da bi bilo na svetu vse
resniãno in samo resniãno, ko so vãasi laÏi vse lep‰e, vse pri-
jetnej‰e in mnogo milej‰e, a resnica, trda, grenka in surova
celo med jato spominov?

Ob spomladnih in jesenskih veãerih in sredi dolgih zim-

skih noãnih ur, ko noãejo trepalnice preko oãi, takrat torej mi
pridejo na pamet mladostni dogodki in vselej sem takih misli,
da je mladost, ãetudi grenka in ponesreãena in bolna od ne-
izpolnjenih Ïelja in hrepenenj, vedno, vedno lep‰a kakor vse
veselje in zabave starih let. Sijalo je sonce, pa odsijalo. Bog z
njim!

[ ILUSTROVANI NARODNI KOLEDAR 1910 ]

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

Zimska pot

o sem bil v sedmi ‰oli, sem dobil nekako po novem letu
in v najhuj‰i zimi tole brzojavko: »Pridi domov, oãe

bolan.«

Vedel sem takoj, da je nekaj hudega: ali je pri‰la nesreãa

sama od sebe ali jo je zakrivil kdo drug — to je gotovo, da leÏi
oãe na smrtni postelji, ãe Ïe ni nemara mrtev. A predvsem je
bilo treba premisliti, kako bi pri‰el do doma. Pe‰ je nemo-
goãe, ker je zunaj najostrej‰a burja, sneg do kolena in pot do
skrajnosti utrudljiva. Ne bi bilo ãudo, ãe bi ãlovek obtiãal v
mrazu in zmrznil. S po‰to bi se pri‰lo, ali za to je treba denar-
ja. Doma je nesreãa v hi‰i, vse drevi kriÏem in je zmedeno; na
brzojav so se domislili, na denarje se niso. No, mogoãe bi po-
magala zaãasno gospodinja.

Ko sem stal v veÏi, da potrkam na vrata njene sobe, mi je

nenadoma pri‰lo na pamet, da je ponedeljek, torej semanji
dan in da so se pripeljali prav gotovo danes kmetje od raznih
strani na mestni trg, kjer kupujejo in prodajajo, kakor jim
velijo potrebe, plaãujejo fronke in se posvetujejo z zaupnimi
me‰ãani o vsem, kar je zanje vaÏno. Da bo kak voz, sem si
mislil, kje spodaj pri predmestnem o‰tirju mogoãe prav iz
moje vasi ali pa iz take bliÏine, odkoder ne bo daleã do moje
domaãije.

Zavil sem se v debel havelok, pokril s kuãmo, pa jo krenil

naravnost v gostilno. Gledam po sobah med pivce, pregle-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

dam veÏo, stopim na dvori‰ãe k manj‰im vozovom, ki so stali
po vrsti ob beli steni, pa vidim naenkrat sosedov voz, ki je bil
tako pisano pobarvan, da ga je moral vsak najprej opaziti. In
Jaka bo najbrÏ tukaj, sosedov sin, postaren Ïe, pa ‰e vedno
samec. Mati je vdova, ona mu gospodinji, a on gospodari.
Zakaj se ne oÏeni, ga vpra‰ujejo vrstniki, ki so Ïe davno po-
roãeni, on pa kratko odgovarja: »Moja reã.« In obraãa govor
na drugo stran.

Res je bil Jaka v mestu. Z debelim konjskim biãem se je

pojavil v gostilni‰ki veÏi, velik ovoj je drÏal pod levo pazdu-
ho. Ko me je zagledal, se je dobrodu‰no nasmehnil in mi ta-
koj pomigal, naj bi stopil k njemu.

»Domov bi rad, kajne?« je vpra‰al in uganil. »No, le stopi-

va v hi‰o in sediva! Poliã vina na mizo! Pij, da se ogreje‰. Zima
je kakor strup.«

»Prosil bi te, ãe bi me vzel na voz!« sem dejal in on je ki-

mal in govoril: »Seveda te bom vzel, kako ne? ·e vesel sem te.
Z oãetom je pa slaba, kap ga je zadela.«

Povedal je odkrito, prostodu‰no in ãustveno. Meni se je

zdelo, kakor bi me kdo zgrabil za prsi. Pred oãmi se mi je
zmedlo, strop se je navidezno dvignil, zamrzla okna so se za-
svetlikala v ãudnih luãih. Ali upal sem ‰e vedno. Kaj vedo
kmetje, sem si rekel. Nemara je hipna slabost, mogoãe ni kap.
Bog daj, da bi ne bilo hudega! Ali med te misli se je vse me-
‰alo: smrtna postelja, smrtni boj, smrt sama.

»Pij, da se ogreje‰!« je prigovarjal Jaka. »Zdaj je tri ura;

odriniti bo treba.« In po odmoru je ‰e pojasnil: »Ne peljeva
se sama. Rekarjeva je pri‰la, kaj jaz vem odkod, tudi ona se
pelje. Ali se je ‰e spominja‰?«

»Ne!« sem odgovoril, zatopljen v svoje misli.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

»Najbolje tako!« je prikimal skoro pobito. »Take ljudi po-

zabiti, to velja!«

»Kak‰ne?« sem vpra‰al.
»No?« je dejal kakor v neprijetnem poloÏaju. »Take, kakor

je Rekarjeva.«

Zdaj se mi je posvetilo. Rekarjeva, Rekarjevi, to so mizar-

jevi iz na‰e vasi. Rekarjeva, to je Lena, va‰ka lepotica. Nekoã
so pri‰li v vas slikarji in slikali va‰ko cerkev in eden tistih jo
je pogubil. Pripovedujejo o njem kakor v pravljicah. Visok,
vitek, kodrolas in ãrn kot noã in bel kot platno. Njo so oprav-
ljali, od‰la je bogvekam.

»Mizarjeva,« sem dejal, »a Lena?«
»Lena!« je pritrdil Jaka, a trdo, kakor bi zahteval, da se veã

ne govori o stvari.

Mraãilo se je, Jaka je napregel konja, v ãrno ruto zavita

Ïenska je sedela Ïe zadaj v mrvi na vozu, jaz sem sedel spre-
daj na desno. Jaka je skoãil k meni in nategnil vajeti. Rjava
konja sta potegnila in zaroÏljala, voz je smuknil z dvori‰ãa na
cesto in po njej izmed hi‰ v nepregledno sneÏeno krajino.

Mraãilo se je in burja se je pojavila. Nosila je v obraz nez-

natne drobtinice zmrzlega snega, ki so se zapikale v lica, v
nos, v ãelo in ustnice kakor ledene igle. Brzojavni drogovi, ki
so moleli ob cesti iz kupov odmetanega snega, so v njej brneli
in peli kakor nekak‰ne ogromne pi‰ãali.

Izmed nas se ni nihãe oglasil. Jaka je prekladal vajeti iz

roke v roko, vãasih dvignil biã in ‰vignil z njim mimo konj po
zmrzli cesti. Glavo je imel upognjeno, zleknjeni ovratnik kos-
matega koÏuha je molel zadaj skoro preko ãrne kuãme. Vsi
smo bili molãeãi in zami‰ljeni.

Zadaj za najinima hrbtoma je nenadoma nekaj zajeãalo

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

prav uboÏno in nesreãno. Jaz sem se sredi svoje zami‰ljenosti
stresnil in prestra‰il. »Kaj je?« sem vpra‰al soseda in se dotak-
nil njegove rame. »Ali si sli‰al?«

»Otrok!« je odgovoril. Poãasi se je okrenil z glavo in gor-

njim delom Ïivota nazaj in govoril Ïenski: »Ti, dekle! Ali — ti,
Ïena! Otroka zavij, da ti ne zmrzne!« In meni je dejal in priãel
vstajati: »âakaj, dvigni se malo! Koc, ki sediva na njem, ji daj-
va!«

Vlekel je izpod naju koc in ga porinil nazaj k Ïenski: »Na,

primi, zamotaj se vanj!«

»Hvala!« je rekla z drobnim in negotovim glasom.
Zopet smo se vozili v molku. Konja sta Ïvenkljala, voz je

drãal po trdi poti, od bliÏnje vasi, ki smo mimo nje vozili, sta
priletela dva velika psa, lajala in tekla za nami in nazadnje
obtiãala zadaj vsnegu in ‰e dolgo cvilila v burjasto in mraz-
no noã.

Meni se je zdelo ob ÏviÏganju burje vedno tako, kakor bi

sli‰al daljno in neumljivo govorico. Nekdo govori zamolklo in
votlo kakor iz rakve ali groba. Ali je to smrt, ali je mrtvi oãe?

Jaka je preloÏil noge, se obrnil poãasi napol nazaj in se

oglasil vaÏno in trezno, kakor po dolgem premisleku: »Ti,
Lena! Kako pa je, no, s teboj?«

»Ne vem!« se je odzvala in vzdihnila.
»Kje pa je — on?« je vpra‰al Jaka poãasno in sam odgovo-

ril. »Saj ne ve‰, sama ne ve‰. Poteplje se kakor deseti brat ali
izgubljeni sin brez doma, brez stalnosti.«

»Da!« je pritrdil Ïenski glas in se stresel od mraza.
»Slab‰i je, vidi‰, od Ïivali. Îival ãuva svoj zarod, brani ga,

Ïivi, varuje! On ne! In jaz sem ti rekel takrat: Lena, tako sem

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

rekel, Lena, lep je, to je resnica, ali po‰ten ni. No, jaz sem bil
grd, jaz sem bil grãav in neroden — ha …«

Jaka se je hotel posili nasmehniti, kakor bi se hotel po‰aliti

ali kakor bi Ïelel Ïaliti; ali to ni bil nasmeh veselja, ampak
nasmeh bolesti. Zato se je konãal, kakor bi ga bil odsekal.

Voznik je zaka‰ljal in priganjal konje. Vidno je hotel sedeti

in molãati, ali ni se znal premagati. Zopet se je ozrl in obrnil,
pa govoril.

»NiãvredneÏ je, pri moji veri! Volk je bolj‰i od njega. Bog

ga kaznuj!«

»Ne!« je povzela Ïenska. »Ne kolni ga! Bog mu daj sreãe!«
Jaka je zmajal z glavo, zopet mislil in zopet govoril. »Kakor

je bilo, tako je! Urekel ti je, kakor ãarodej ti je uãaral! On tebi
kletev, ti njemu molitev!«

Majal je z glavo, obmiroval, kakor bi zaãul nekje daleã ne-

znane glasove, dvignil vnoviã obraz nekoliko vi‰e in se ogla-
sil, kakor bi se bil domislil neãesa starega in pozabljenega.

»Kakor beraãica si! Koga ima‰ na svetu? Nikogar! Ali ve‰,

kaj je to: dom? Reva si!«

Kar je povedal, je vse sproti odnesla burja, da je bilo ãuti-

ti glasove, kakor bi jih strigel. Ali besede so bile tople, neka-
ko izdrte iz trdega mo‰kega srca in teÏke in resniãne.

»Kaj se vozi‰ domov? Kaj hoãe‰?« jo je vpra‰al. »Oãe je

vdovec, zdaj se bo Ïenil, mati v grobu, sestre in bratje razte-
peni ‰irom sveta. Zapravila si vse skupaj — mladost, Ïivlje-
nje …«

»Prosim te, prosim …« skoro zaihti Ïenska in Jaka jo hoãe

tolaÏiti s seboj samim.

»Tudi jaz — malo poglej, pomisli! Imam zemljo, imam hi-

‰o, gozd, vinograd, ali sam sem. Sam pri plugu, sam pri skle-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

di. Drugi imajo Ïeno, otroke, jaz sivo mater, ki se pripravlja
na zadnjo uro. Vidi‰, tudi pri meni ni niã!«

Tam od daleã so se posvetila okna, ali to ‰e ni domaãa vas.

Pot je ‰e dolga, burja jaãja, mraz strupenej‰i. Konj se prijema
ivje, moj ovratnik je ves bel od zime in strupeno mrzel. Tudi
misli so zamrle in otrpnile, skljuãen sedim in se ti‰ãim v ha-
velok, prijateljevo govorjenje sli‰im kakor v polsnu.

Konj na desni strani je priãel hrskati, zadnji konec meãe

kvi‰ku, buta z nogami nazaj, Jaka se ogleda, nategne vajeti in
ga pregovarja: »Bodi, bodi,« pravi, »Luca, kobila neokretna!
Saj nisi stara veã ‰tiri leta, saj jih ‰teje‰ deset! Da bi te vrag
preuhal!«

Konj se pomiri, spet drãe kolesa enakomerno dalje, v ena-

kih presledkih udarjajo kopita, ob cesti brenãe drogovi, burja
nosi sneÏeni prah in ga trosi in potiska v lica in oãi.

Jaki se nenadoma zjasni glas, ker se spominja neãesa vese-

lega.

K meni se nagne in pripoveduje. »S tole,« pravi in namig-

ne z glavo nazaj, »sva se vraãala nekoã s semnja. Jaz sem gnal
par volov, ona kravo. Pa uide krava in ona joãe. âakaj, velim,
drÏi ti vola, pa ti jaz ujamem kravo! Pripeljem kravo, pa ni
nikjer volov: u‰la sta ji. Sme‰no je bilo, a noã je sijala svetlo
in zvezdnato. ·e jo imam v spominu.«

Komaj sem sli‰al ta dogodek; zame je bil pust in brez po-

mena, ali on ga je pripovedoval zamolklo in toplo, kakor bi
odkrival nekaj lepega in prikritega iz svoje minulosti.

»Enkrat,« nadaljuje, »bu‰i plamen iz Rekarjevega skednja.

Va‰ãanje letimo na kup, me‰amo se drug z drugim in tako se
zadeneva s Potokarjevim Jurjem; midva se nisva nikoli mara-
la. Preslepil pa me je takole: Lena, je dejal, Lena spi na sked-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

nju. Zgorela bo. Planil sem v ogenj … saj je bilo vse skupaj laÏ!
Ali bal se nisem takrat nikogar, ne ognja ne vraga. Z medve-
dom bi se bil metal!«

Voznik umolkne in se zagleda predse kakor v spomine.

Drãimo skozi gozd in ponekod zdrsnejo kolesa ob golem
grmiãju, da zaprasketajo veje, kakor bi jih nalomil. Senca
konj, ki teãe z nami, postaja jasnej‰a in veãja. Preko grap in
grud se zvija in vozi, kakor bi jo podili vragi. Zaradi burje,
samote in mrazne zapu‰ãenosti postaja srce pla‰no in bolest-
no. Vznemirja ga senca, ki ‰ine preko sneÏnega kupa, ali
drog, ki se zdi, kakor bi odbrenãal med naglo. voznjo mirno
voza.

Jaka je obrnjen z zgornjim Ïivotom k Ïenski in ji pripove-

duje: »Takrat, takrat! Drugi ãasi so bili. Lahko bi bila pregle-
dala dogodke, priloÏnosti, mene. Morda bi bila spoznala. Za-
kaj nisi, no, zakaj nisi?«

Îenska molãi.
»No, da!« odgovarja Jaka sam sebi. »Nakljuãje, niã druge-

ga ne! Ali vendar, tiste ãase, tiste ãase! Lahko bi se bilo napra-
vilo, lahko! Ali zdaj —« in preneha sredi stavka.

»Pusti me!« prosi Ïenska. »Ne govori veã! Kdo te je vpra-

‰al?«

»Vpra‰al, vpra‰al?« ponavlja voznik. »Nihãe me ni vpra‰al.

Ali ãlovek te vidi in se domisli. Tisto ni res, da bi minilo ãlo-
veka to, kar se je zasadilo vanj. Po‰ten ãlovek je vedno enak.
Kdor se mu je priljubil, ga ceni — to je. Tebe na primer jaz —
kako bi drugaãe? In ‰e zdaj — skoro bi mislil, kako bi se dalo
izbrisati … Ali ljudje so tukaj, sosedje, sosede in cerkev in du-
hovnik!«

Umolkne, gleda po krajini za vozom, z desno drÏi vajeti, z

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

levo se opira na desko, kjer oba sediva. Dva griãa, ki vozimo
mimo njiju, sta mi znana. Zdaj ni veã daleã do vasi, kamor
smo namenjeni.

»Kaj si ti zdaj?« vpra‰a Jaka osorno, ali hipoma je zopet

njegov glas miren in zamolkel. »Ne da bi se bila poroãila,
ima‰ dete. To se pravi, ti si niãvrednica, vlaãuga …«

Îenska zaihti in zastoãe: »Prosim te, prosim te; kaj sem ti

storila?«

»Jaz ti tega ne oãitam, jaz ti sploh tega ne pravim. Ali ljud-

je, ljudje, ti ne molãijo. Ti ti bodo povedali tisoãkrat v obraz
in za hrbtom. In duhovnik in cerkev — kako bo to, a?«

Îe drãimo po klancu navzdol in tam spodaj v dolini leÏi

na‰a vas. Noã je temna in mrazna, burja razna‰a po njej sne-
Ïeni prah, od poslopij in bivali‰ã ni videti drugega kakor si-
vim sencam podobne proge. Samo kontura zvonika se raz-
loãi; nekaj motnega se dviga kvi‰ku kakor stolp redkega
dima.

Tiho je vse. BliÏina in daljava molãita. Rekarjeva hi‰a sto-

ji nekoliko od ceste oddaljena in streljaj pred vasjo. Ugleda-
mo jo, zaãujemo psa, ki se je prebudil in laja in cvili in se trga
na verigi. Voznik pridrÏi konja in ustavi.

»Tukaj smo!« Skoãi z voza, ponudi meni vajeti in stopi k

Ïenski. »Daj mi otroka!« ji ukazuje. »Kako bi stopila drugaãe
na cesto?«

Îenska mu da moãno zavito dete, Jaka ga drÏi v rokah,

nese k obrazu, poslu‰a, priãne razmotavati, poslu‰a zopet in
poloÏi nenadoma belo in golo telesce tik mene na desko.

»Mrtvo je! Zmrznilo je!«
Îenska skoãi z voza, plane k otroku in ‰klepeãe z zobmi.
Jaka ponovi ‰e enkrat: »Mrtvo je!«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

Lena stoji tik voza, trese se, roke drÏi nad mrliãkom in ga

ne prime, kakor bi se ga bala. Naenkrat krãevito zajoãe in
zakrije z rokami obraz. Telesce se motno svetlika in je bolj
belo kakor sneg.

»âuj me!« zakliãe voznik pridu‰eno in vaÏno. »Poslu‰aj!

Pelji se ti zdaj v mesto, jaz te zapeljem. Da! Obrnem konja in
zapodim! Ta,« pokazal je name, »pojde pe‰ do doma.«

Îenska je ihtela krãeviteje in se ni dala tolaÏiti.
»Tam,« je govoril Jaka, »v mestu vse opravi‰. Pove‰, kako

je bilo, in pokoplje‰. Kdo bo izvedel? Nihãe!«

Konja spredaj hrÏeta in striÏeta z uhlji, na rebri laja in cvili

priklenjeni pes, burja se zaganja v nas in stoãe in poÏviÏga-
va. V stolpu bije ura dolgo in dolgo na veliki zvon. Polnoãi je
menda.

»Ta,« pokaÏe Jaka vnoviã name, »ne pove v vasi in nikjer

niãesar. Tudi jaz ne! Kdo bo vedel pri nas, da si imela Ïe otro-
ka?«

Jaka stopi k desnemu konju, prime ga za uzdo in priãne

obraãati. Lena ihti in hrope kakor zmedena, pograbi naglo-
ma belo telesce, skrije ga pod svojo zimsko ruto, ti‰ãi ga k
sebi, hriplje in beÏi po snegu in po rebri naravnost gor proti
hi‰i.

»Stoj!« zakliãe polglasno voznik. »âakaj, premisli, kar sem

povedal!«

Ali Lena je Ïe daleã, ne mara sli‰ati ali ne more; kakor ãrna

senca je ‰e videti, ki brzi kvi‰ku in se nemudoma spoji s hi‰o
in izgine. Jaka stoji ‰e trenutek, drÏi desnega konja za uzdo,
gleda v sneg in mrmra predse. Kmalu spusti uzdo, sede tik
mene na voz, vzame molãe iz mojih rok vajeti in poÏene. Ne
spregovori nobene besede, sam zase premi‰lja, poigrava se z

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

vajeti, pogleda kvi‰ku in zopet nazaj. Ko prideva v vas, usta-
vi pred svojo hi‰o in mi ponuja roko.

»Molãi!« pravi in brez besedne zveze dostavlja: »Kakor

mlada maãka, ki se suãe v kolobarju, lovi lastni rep in se vanj
grize, taki smo — pri moji veri! Sami sebe lovimo, sami sebe
grizemo! âlovek si vtisne v prsi — to je tisto! Hoãe imeti in
zato blodi in blede — a —«

Obstal je pred svojim domom in ‰e vedno mrmral, ali neu-

mljivo. Jaz sem se tresel od mraza in plahega priãakovanja;
tudi prej ga nisem pozorno poslu‰al, niti razumel. Hitel sem
domov proti beli hi‰i, kjer so bila v pozni noãi vsa okna raz-
svetljena in veÏna vrata nasteÏaj odprta.

Moj oãe je leÏal mrtev med ‰tirimi visokimi cerkvenimi

sveãniki.

[ LJUBLJANSKI ZVON 1910 ]

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

Petelinãek

ragotin Javornik je prihajal in odhajal iz svoje pisarne,
kadar se mu je ljubilo. Nad steklenimi vrati, ki so vodila

v temen hodniãek, je stalo sicer napisano: »Uredni‰tvo be-
letristiãnega meseãnika ,Slovenska du‰a’. Uradne ure vsako
popoldne od 4. – 6.«, ali ker se je izkazalo, da je ‰tevilo poset-
nikov silno neznatno in da najveãkrat tudi ob oznaãenih urah
nihãe ne prestopi uredni‰kega praga, je gospod urednik tudi
to predpisano svojo dolÏnost zanemarjal. Prihajal je v pisar-
no, kakor mu je bilo ugodneje. Vãasih dopoldne, vãasih po-
poldne in vãasih tudi zveãer.

Na ta dan je bil Ïe vse svoje posle opravil, hodil je gor in

dol po sobi in premi‰ljal, kako bi bilo zdaj prijetno in dobro,
ãe bi se ne bil lansko leto oÏenil. Deklet bi imel npr. na izbi-
ro. To, ono, starej‰o, mlaj‰o, no, zabave bi mu migale od vseh
strani. Tako pa se je samo mejil in zagradil Ïivljenje s planka-
mi. PotolaÏil se je s tem, da je vedno napak, ãe ãlovek i‰ãe
zadovoljnost zunaj sebe. V sebi samem jo mora imeti, vsaj
ustvariti si jo mora, ãe je nima, pa postane njegovo Ïivljenje
lepo in zadovoljno. Poleg tega pa je tudi tako: dokler Ïena ne
ve za moÏeva stranska pota, ni varana in ãe nikoli ne izve, ni
nikoli varana.

Tej svoji misli se je zadovoljno nasmehnil, vzel klobuk in

palico, zaklenil pisarno in se odpravil proti domu.

Zunaj je bil Ïe veãer, sicer jesenski, vendar ne hladen. Po

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

ulicah so gorele luãi in polno lepih Ïensk je hodilo sem in tja,
se smejalo, pogovarjalo in koketiralo. Ko je pri‰el Javornik do
stanovanja, je videl, da so okna temna. Îene torej ni bilo do-
ma. Vzel je kljuã, ki je leÏal pod pleteno slamo na tleh, odprl
vrata in stopil v majhno mraãno kuhinjo, iz kuhinje v sobo in
iz nje v drugo, v svojo. Tam je vrgel klobuk po mizi, postavil
palico v kot, hodil nekaj ãasa gor in dol in legel konãno v
mraku po postelji.

Okno je bilo odprto in iz bliÏnje hi‰e se je razlegal glas kla-

virja. Urednik je prekriÏal roke pod glavo in se vpra‰al: Bog
ve, koliko denarja ima ‰e Ïenica? Vselej, kadar jo je vpra‰al,
je zvedel isto: ·e par kron! Ta zadrega za denar, da bi nje ne
bilo na svetu, kako klasiãno bi se Ïivelo, kako imenitno! Da
bi bilo vsaj ‰e za jutri in pojutri‰njem! Neko noveleto ima v
delu, tisto proda pojutri‰njem. Drugi teden bo pa prvega in
prejme denar za urejevanje lista. In ti njeni ljudje, da bi bili
to ljudje, da bi bili!

Vrata v kuhinjo so se odprla, v prvi sobi je za‰umelo Ïen-

sko krilo in se oglasil Ïenski glas: »Dragotin, Dragotin, ali si
Ïe doma?«

»Tako je!« se je odzval Javornik in majhna plavolasa Ïenica

je bila takoj pri njem, ga priãela objemati in poljubljati in ka-
zati po svojem razpoloÏenju, da se ji je pripetilo nekaj nena-
vadnega in jako prijetnega.

»Vse je v redu!« je rekla.
»Kaj?« je vpra‰al on.
»Pri nas doma! Oãe je rekel: hãi je znorela, ker je vzela li-

terata v zakon, pa naj znori ‰e njen oãe! Povej mu, da ga slo-
vesno vabim na veãerjo. Mati je nekaj mrmrala, nato pa s
smehom vpra‰ala: Kaj pa najraj‰i je? Hahaha!«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

»Niã ne bo!« je rekel Javornik. »âe prej nisem bil dober

zanje, zakaj bi bil zdaj? Ne grem, Marica!«

»Oh!«je rekla Ïenica. »Povsod nama manjka, saj sam vidi‰!

Doma pa je bogata trgovina, vsega dosti in ti si tak! Saj sva se
vendar tako menila; od kraja ne pojde z domaãimi, pozneje
se bo pa vse samo od sebe napravilo. Celo ti sam si tako govo-
ril, ne jaz! Zdaj pa hoãe‰ ravno ti vse obrniti in pokvariti! Ve‰
kaj (Marica je napravila odloãno kretnjo, udarila s peto ob tla
in zamahnila z roko): mora‰ iti! Kaj nimam jaz nobene bese-
de pri hi‰i!!«

»Seveda!« je dejal on suho, pa vendarne slabovoljno. »To

je vse zaradi mamona! PoniÏevati se mora‰, hlapãevati, zata-
jevati samega sebe in tako naprej! Kak‰no razmerje je to,
kak‰na primera? Moja du‰a in du‰e teh tvojih trgovcev! Ali
mora‰ jim dati prav, kaj hoãe‰?!«

»Ti kar takega niã ne misli!« je svetovala Ïenica in vlekla

izza pasa majhno zlato urico. »Zdajle je sedem. âez pol ure
pa pojdeva!«

Res sta ‰la.
Pri Ïeninih star‰ih je bilo vse starinsko in nekam veliãast-

no. Omare, stare slike po stenah, temnordeãe zavese ob ok-
nih in tista zofa za mizo z medenimi levjimi glavami. Oãe je
bil siv in ku‰trav, precej rejen, v obraz rdeã in zarastel. Rekel
je: »Dobrodo‰li, gospod uzmoviã! Zme‰ali ste jo, da ni raz-
loãila ptiãa od maãka. Bravo!«

Mati je bila suha, ‰e ne siva, ali na glavi je imela zelo malo

las. MoÏu svoje hãere je priredila dalj‰i nagovor, kjer so se
najveãkrat ponavljali stavki: »Da bi ne bila Marica polnolet-
na!« ali »da bi ne bila Marica taka trmoglavka« ali »prej do-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

pove‰ kantonu ob cesti kakor njej«. Konãalo pa se je vse sku-
paj dobro in prijazno.

Sedeli so dolgo za mizo, veãerjali in pili in kadili, Ko so se

poslavljali, sta spremila oãe in mati oba gosta prav do veÏnih
vrat. Tam je potegnil oãe zeta za rokav in mu stisnil v roko
nekak‰en moãan papir: »V katero gostilno pa zahaja‰ ob ve-
ãerih?« ga je vpra‰al.

»V nobeno!« je rekel zet.
»Zakaj ne?«
»Marico vpra‰ajte!«
»Haha!« se je zasmejal starec. »To bo treba urediti. Jaz

hodim k ,Trem bratcem’!«

Raz‰li so se.
Ko sta korakala Javornik in Ïena po ulici, je bilo Ïe pozno

in nikjer nikogar. Marica se ga je drÏala pod roko in mu za-
upavala: »V svoji hi‰i nama bodo dali stanovanje. Stranki v
prvem nadstropju so Ïe odpovedali. Jutri me bo peljala ma-
ma k ‰ivilji! Zdaj sva pa na konju! Za silo mi je dala desetak!«

»No!« jerekel veselo urednik. »Ta dva pa Ïivita v uhu gos-

podovem. Ne ve levica, kaj dela desnica! Meni je tudi nekaj
palo!«

»O — oãe je skop! Deset kron ti je dal, ali ne?«
»E — bo veã!« je govoril in tipal v Ïepu Javornik.
»Dvajset kron mogoãe! Veã pa res ne verjamem!«
»E — bo tudi veã! Nekam velik papir je!«
Pri priãi sta se ustavila in oba hkrati pogledala. Marica je

zaploskala z rokami, Javornik se je zagrohotal, kakor bi sli‰al
najbolj‰i dovtip. Bilo je sto kron,

»Ve‰ kaj!« je dejal. »Predlagam, da greva krokat. âe zapra-

viva tvoj desetak, nama ostane ‰e moj stotak, ãe poÏeneva

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

moj stotak, nama ostane ‰e tvoj desetak in povrhu tega ‰e
upanje, da se ne bodo tako kmalu posu‰ile tvojim ljudem
mo‰njice.«

»Jaz bom plaãnik!« je rekla Marica dobrovoljno. »Kam

greva najprej? Ali v kavarno?«

»Ne! V vinsko klet!«
·la sta in naroãila ljutomerca. Javornik je bil najbolj‰e volje

in razlagal je o nesmrtnosti. Rekel je, da je on s Heinejem
enih in istih misli, da mu je namreã bolj v‰eã zadnji beraã v
Ïivljenju, kakor pa najvi‰ji vitez plemeniti Senca, ki plava on-
stran groba po megleni veãnosti. Sploh, kadar njega ne bo:
rasti trava, ali ne!

Tudi Marica je bila dobre volje in se veselo smejala. Okrog

polnoãi, ko so se bili ljudje raz‰li in sta sama sedela za oglom,
mu je rekla: »Poljubi me!« in mu nastavila na‰obane ustne.

»Dober predlog!« je pokimal on. »Se sprejme v splo‰no za-

dovoljstvo!«

Poljubila sta se in smejala naprej. Naroãila sta ‰e vina.
»Ali so Ïe tebe kdaj ven vrgli?« je vpra‰al on.
»·e ne!« se je zasmejala ona.
»Zdajle te bodo!« ji je odgovoril in pokazal z glavo izza

ogla. »Tamle je moÏ, ki gleda ãez mesec!«

Star, suh policaj je pri‰el in naznanjal, da je polnoãi in da

je treba zapreti. »Hvala za sporoãilo!« je rekel Javornik in mu
ponudil kupico vina. »Na va‰e slavno zdravje!«

Policaj je odklonil in urednik je deklamiral:

»Trd bodi, neizprosen, moÏ jeklen,
kedar upreti se je strupu vina!«

Iz vinske kleti sta od‰la v kavarno in kupila ‰ampanjca.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

»Ve‰ kaj?« je svetovala ona. »Pojdiva jutri na izlet!«
»General Lavdon!« je vzkliknil on. »Pri vseh ãastnih bese-

dah, kar sem jih Ïe dal in jih ‰e bom, ne morem!«

»Oho! Zakaj pa ne more‰? Ve‰, kako je bilo prijetno na

svatbenem potovanju?«

»Bilo je! Pri moji veri; tako je! Jutri pa ne morem.«
»Zakaj ne?«
»Ker ne morem! Amen!«
»Ti! Jaz postajam nervozna!«
»Ne delaj si krivice! Uradni posli. Hm!«
»Kak‰ni?«
»Takole je: neki mlad literat mi je poslal kratko ãrtico, ne

ravno originalno, ali vseeno: draÏestno. Ali razume‰ to? Dra-
Ïestno! Hahaha! Nekaj finega, tako rekoã jako pikantnega,
haha!«

»No, in?«
»In — jutri pride k meni, da se pogovoriva. Pisal sem mu

Ïe! Toãno ob deseti uri predpoldne. Misli‰, da pojem svoje
besede kakor maãek svoje mladiãe? Haha! Nemogoãe! Ob-
ljuba dela dolg!«

»Kako pa je naslov tisti stvarci?«
»Naslov? O — jako prijeten naslov!«
»Reci ga!«
»Kako je naslov, haha! Naslov je ,Petelinãek’!«
Zdaj se je priãela ‰e Marica smejati.
»Petelinãek! Prav zares!«
»Petelinãek! Hihihi!«
»Ne morem pomagati, ali res je: ,Petelinãek’!«
Okrog druge ure ponoãi sta plaãala in od‰la.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

Javornik ni hotel iti domov. Sklenil je, da gresta spat v zele-
no poljece.

Jako mirno je bilo po mestnih ulicah, redke luãi so svetile

po hi‰nih oglih in obcestnih kandelabrih, tu ali tam je pri‰el
mimo zaspan policaj, gledal dremotno izpod kape in zavil v
drugo ulico.

Zunaj mesta je bilo vse ‰e ti‰e. Nebo je bilo deloma jasno

in deloma je viselo in se poniglavo plazilo po njem par pro-
sojnih in dolgim krpam podobnih oblakov. Skozi eno tako
krpo je sijal mesec.

Pred oãmi so leÏala prazna jesenska polja in urednik je

rekel: »Tu je svoboda za take orle, kakor sem jaz! Haha!«

Klobuk je imel zadaj, desno man‰eto nad rokavom, z levo

roko se je drÏal Marice, ki je sku‰ala potiho zapeti eno in isto
pesem na razne melodije.

Ko sta dospela v sredino ‰irokega polja, je urednik izpustil

Marico, raztegnil roke in ji pokazal krog sebe: »Glej, to je
najina postelja, to je najina streha, to je najina hi‰a!«

Marica je sedla na travo in se zasmejala:
»Meni se zdi, da pu‰ãa streha. Parketi so mokri!«
»Ne!« je rekel urednik in prav tako sedel: »To je nebe‰ka

rosa!«

Nadalje je govoril Javornik o najnovej‰i literarni struji, o

futurizmu. Tudi on pojde med futuriste, zakaj ne, kdo mu kaj
more? Pisal bo novelo, kjer se bodo ljudje vozili z eroplani
kakor dandanes z bicikli. âevljarski vajenec bo prinesel ãev-
lje v eroplanu, pek Ïemlje in mlekarica mleko. Nekdo bo izu-
mil tako obuvalo, ki se bo z njim lahko hodilo po morju. Ve-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

liki ocean bo poln popotnikov. Reven Kranjec bo sreãal sre-
di njega bogatega Amerikanca, ki se bo vraãal proti domu s
teÏkim bra‰nom zlatov in srebrnjakov. »Kam ti?« bo vpra‰al
prvi in zvedel: »V Ameriko!« — »A ti?« bo vpra‰al Amerika-
nec in tudi zvedel: »V Ribnico!« — »Sreãno!« — »Sreãno!« Pa
pojdeta vsaksebi — zakaj ne?

Marica se je naslonila na njegovo ramo in skoro zadrema-

la. Urednik jo je vzdramil, skoãil na noge in zatrdil, da je vsaj
tako moãan kakor pokojni mamut.

»Nisi!« se je smejala Marica.
»Kdo pravi to?«
»Jaz!«
»DokaÏi!«
Javornik jo je prijel pod koleni in nad pasom, jo dvignil od

tal, jo vrgel vsaj pol metra visoko in zopet prestregel in posa-
dil na tla.

»Ali jaz nisem mamut!« je rekla Marica.
»Dobro!« je rekel urednik. »Tisto drevo bom izpulil!« Po-

kazal je proti golemu drevesu in tekel naravnost proti njemu.
Zakadil se je vanj, se nekaj ãasa napenjal in se vrnil brez us-
peha.

»Ne gane se!« je dejal. »Korenine ima do pekla in tam vi-

sijo na njih slovenski kritiki! DokaÏem ti kje drugje! Evo!«

Tam v dalji se je javljal ropot in kmalu se je pokazalo dvoje

majhnih in rdeãih oãi.

»S tistimle tam se poizkusim!« je obljubil Javornik in priãel

naglo teãi proti oddaljenemu Ïelezni‰kemu nasipu.

Marica je hitela za njim in toÏila: »Kako sem zaspana, kako

sem zaspana!«

»·e tele moje produkcije ne zamudi!«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

»Dobro! Ne bom je!«
Rdeãe oãi so postajale veãje in bliÏale so se v dolgi, nalahko

ukrivljeni ãrti. Ko so postale velike kakor glave in je Ïe sopla
za njimi ãrna lokomotiva, se je zagnal urednik po nasipu na-
vzgor, ali naenkrat zletel po njem nazaj in padel v nizko tra-
vo.

Vlak je odropotal dalje in Marica je zakriãala: »Kaj je?«

Stekla je k moÏu, pokleknila k njemu in pobledela od strahu:
»Ali se ti je kaj zgodilo?«

»Ne!« je rekel Javornik zasopljeno. »Ali hotel me je, ta fa-

lot!«

»Pojdiva!«je prosila ona.
»Da! Spat!«
Javornik se je poãasi spravil na noge, se oklenil svoje Ïene

in na levo nogo nekoliko ‰epal.

»Tebi se je nekaj zgodilo!« je rekla Marica strahoma.
»Ne!« je rekel on. »Zdi se mi, da me ãevelj Ïuli, zato ‰e-

pam! Ali vseeno! To je gotovo, da me je hotel — ta patron!«

Ko sta pri‰la do ceste, si je on zaÏelel izvo‰ãka. »Ves futu-

rizem za enega izvo‰ãka!« je zaklical.

Pri‰la sta prav do mesta in ‰e ni bilo nikjer nobenega voza.

·ele sredi ulic sta naletela na koãijo, ki je stala pred noãno
kavarno. Sedla sta vanjo in se pripeljala kmalu domov.

Javornik ni mogel sam iz voza. Rekel je, da ga je utrudila

»teÏka hoja«. Izvo‰ãek in Marica sta ga spravila v sobo in po-
loÏila na posteljo. Tam je leÏal vznak in gledal enakomerno v
strop. Marica je odpravila voznika in priÏgala svetilko.

»Ti!« ji je rekel Javornik. »Jaz ne vem: ali se mi je obudila

ravnokar vest za vse moje storjene grehe, ali sem tako zaljub-
ljen! Srce me boli!«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

»Do jutri bo zdravo!« ga je potolaÏila Marica in odloÏila

klobuk in vrhnjo obleko.

»Ti!« je spregovoril zopet moÏ ãez nekaj ãasa. »Meni se

zdi, da me je le udaril!«

»Kdo?«
»On! Falot!«
Marica se je prestra‰ila vnoviã, stekla k njemu in mu od-

pela telovnik in srajco. »ârno liso ima‰ tukaj, na levi strani!
Ah!«

Vsa je pobledela in zletela preko sobe, kakor bi ne vedela,

kaj naj v naglici napravi. »Po zdravnika grem!« je vzkliknila.

»Ne!« je rekel on. »Saj ni niã! Samo potipal me je, ta kujon!

Sedi k meni!«

Marica je sedla k njemu na posteljo in on je prijel njeno

desnico. Obraz mu je postal ãudno bled, oãi nekam velike in
svetle.

»O futuristiãni noveli sem ti povedal!« je govoril. »V vseh

pristani‰ãih bodo na prodaj takozvani pomorski ãevlji. Vsak
izseljenec jih bo lahko kupil, obul in se napotil preko valov.
Spotoma si bo lahko lovil ribe!«

Zaka‰ljal je ostro in teÏko.
»Tebi je nekaj!« se je zopet spla‰ila Marjca. »Po zdravnika

grem!«

»Ne gre‰!« je odgovoril on in jo tako stisnil za roko, da jo

je zabolelo. Nadaljeval je: »Torej jutri ne moreva na izlet, ozi-
roma danes, Na vsak naãin moram biti ob deseti uri v uradu!
Ta na‰a literarna beda — fej! Gnusi se ãloveku, ali ne?«

Marici se je zdelo, da je njegov obraz ‰e bledej‰i in njego-

ve oãi ‰e svetlej‰e. Tresla se je.

»Tista stvarca,« je nadaljeval Javornik in se priãel smeh-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

ljati, »je prekrasna! Prekrasna, pikantna stvarca! No, veder-
emo!«

Po sobi je bilo zopet tiho, na mizi je gorela luã, a Marice je

bilo strah! Zdelo se ji je, kakor bi bil nekdo v sobi, ki ne spa-
da vanjo. Nek tuj, hudoben ãlovek bi se skril pod posteljo ali
v omaro za obleko. Ogledovala se je vedno, sluteã, da uteg-
ne zagledati grdo ku‰travo glavo, ki pogleda iz omare, izpod
postelje ali izpod zofe.

Urednik se je zopet oglasil: »Udaril me je zares! Ta lump!«

Obraz se mu je poostril in v njegovi notrini je nekaj poãilo.
Na ustnah se mu je pokazala kaplja krvi. Marica je stekla v
kuhinjo in se vrnila z vodo in brisaão. Zmedla se je bila po-
polnoma.

Javornik ni veã trepal z oãmi. Strmel je v strop, in sicer v

eno toãko in govoril: »Po smrti rasti trava ali ne!«

Marica mu je moãila prsi, priãela ihteti in jokati, da so ka-

pale solze po njegovem obrazu in vratu.

Urednik se je zopet oglasil: »Petelinãek — ob deseti uri —«
Nato so poteze na njegovem obrazu obstale kakor na

maski.

Marica je letela na dvori‰ãe in tolkla na vrata sosednjega

stanovanja. Kmalu je pri‰la neka debela Ïenska v sami spod-
nji obleki, za njo polgosposki moÏ, pozneje vsi bliÏnji stano-
valci.

Nekdo je pripeljal zdravnika, ki je odloÏil v kuhinji cigaro

in se kmalu vrnil ponjo. Z njo v ustih je sedel za mizo in si
nekaj zapisal.

Mariãini star‰i so pri‰li zjutraj, ko so priãeli usluÏbenci po-

grebnega zavoda Ïe svoje delo.

Oãe Mariãin je veãkrat stopil do kakega navzoãega ãlove-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

ka, ki ga ni prej poznal, in mu ponavljal: »Norost in norost,
to je dvakrat norost! To ni niã — vidite!«

III

Marica je poslala enemu izmed moÏevih prijateljev tole vizit-
nico: »Pridite. Dragotina ni veã!«

Namesto pozvanega samega je pri‰lo veã njegovih prijate-

ljev. Eden je prinesel s seboj stojalo, platno in paleto, se
ustavljal zdaj v levem, zdaj v desnem kotu ob vratih, pazno
ogledoval mrliãa, stopil naposled k mladi vdovi in ji predla-
gal: »·est sveã ugasimo! Svetloba je premoãna! Mrtva‰ki oder
premaknimo, da bo stal poãez!«

Mariãin oãe, ki je bil od‰el prej domov in se je zdaj vrnil s

ãrno kravato in prekratko ãrno salonsko suknjo, je zamahnil
z roko po zraku, kakor bi hotel preãrtati ravno izreãene be-
sede.

»Kaj pa ‰e!« je rekel. »Vse skupaj bomo narobe obrnili,

zato da boste vi lahko slikali! Ne bo niã! Kar spravite svoje
ropotije!«

Pozneje je pri‰el znan ãlovek, ki se je odlikoval po tej svo-

ji lastnosti, da se je zanimal na vseh koncih in krajih za umet-
nost. Prinesel je s seboj ogromen fotografski aparat, stopil v
drugo sobo med domaãe ljudi in rekel: »Moje najodkrito-
srãnej‰e (drÏal se je s prosto roko za srce), najgloblje soÏalje!
Ali mi dovoli gospoda, da fotografiram dragega pokojnika?«

Odgovorila je Mariãina mati: »Da! Fotografirate lahko!«
Malo pozneje je vstopil prav majhen in neznaten ãlovek,

ki ga je spremljal postre‰ãek z vreãico zdrobljenega mavca.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

·el je naravnost proti Marici in seji poklonil. »Ali imam ãast
z gospo vdovo?«

»Da — ah!« je vzdihnila objokana Marica.
»Prosil bi, jako vdano bi prosil, da bi smel posneti po po-

kojnikovem obrazu masko!«

»Kaj je to?« je vpra‰ala mati.
»Najprej se namaÏe s temle!« je dejal kipar in privlekel iz

Ïepa nekak‰no tekoãino s ãopiãem.

»Kod se namaÏe?«
»Po obrazu, prosim. Da se ne odlu‰ãi koÏa! Potem se po-

loÏi preko obraza mehur! âakajte, kam sem ga vtaknil?! No,
tu je! Evo ga! Potem se namaÏe vse skupaj z mavcem.«

»Ne bo niã!« je zamahnil z roko oãe. »·e tega je treba!

Mrliãe boste mrcvarili, kako pa! Z Bogom!«

Kipar je od‰el zami‰ljeno iz sobe, pri‰el ãez nekaj ãasa zo-

pet nazaj, rekel »pardon« in stopil tesno k Marici. »Milosti-
va, vi mi gotovo dovolite! To se dela povsod!«

»Ne!« je rekla Marica. »Tega ne dovolim! On se mi smili!

Ta moj reveÏ, reveÏ!«

Kipar je zopet od‰el v prvo sobo, kjer sta bila pri delu fo-

tograf in slikar, in sicer vsak v enem kotu. Sveãe so bile raz-
postavljene po vsej sobi, roÏe razmaknjene in razmetane.

Oãe je hodil po sosednji sobi, kjer je vladala grozovita tes-

noba zaradi pohi‰tva, ki so ga bili nanesli vanjo. Mati je joka-
la v enem kotu, Marica v drugem. Zdaj se je vsem trem ena-
ko smilil mladi in nadarjeni Javornik. Vãeraj zdrav in vesel,
danes, kajne, mrtev na mrtva‰kem odru!

Oãe je pogledal skozi vrata, se naglo obrnil in skoro za-

klical: »Ga Ïe maÏe!« — Izginil je naenkrat za vrati in klical:
»Boste ‰li, vi oskrunjevalec! Poberite se! Ena, dve, tri!«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

Marica se je domislila, da bi moral danes njen moÏ v pisar-

no, in sicer ob deseti uri. Celo v zadnjem hipu se je bil spom-
nil te svoje dolÏnosti. Bilo ji je ãisto jasno, da mora ona opra-
viti ta njegov posel, in vse pri tem jo je obdajala zavest, da
izvr‰uje zadnjo voljo svojega dragega pokojnika.

Oblekla se je v ãrno, vzela iz njegove obleke kljuãe in od‰la

na cesto. Zunaj ni skoro videla ne ljudi ne hi‰ in ne vozov. Vse
se je topilo v njenih pogledih v mleãno meglo in tudi govo-
rice, ropotanje voznikov, tramvaja in motorjev — vse to se je
me‰alo po njeni glavi v turobno in enoliãno buãanje.

V pisarni je bilo eno okno odprto, in ko je odprla vrata, je

potegnil prepih preko pisalne mize in raznesel po sobi kopo
popisanih papirjev. Di‰alo je po cigaretah.

Marica je zaprla vrata, poãepnila na tla, da bi pobrala pa-

pirje, pokleknila skoro nevede, zakrilila z rokami okoli sebe
in se prijela za senca: Moj Bog, to je bila njegova pisarna, to
je bilo delo njenega Dragotina, njenega ljubega, zlatega!

Kleãala je dolgo, pobrala liste in sedla na stol za pisalno

mizo. Vse jo je spominjalo nanj. Popisani listi, mali noÏek z
belimi platnicami, ãrni tintnik z zelenimi favni, doza s ciga-
retami, ki jo je bil vãeraj pozabil v pisarni.

Vse je bilo tiho, samo zunaj mimo okna je po‰umevala

sapa in odna‰ala listje s polgolih kostanjev.

Marica je pogledala na uro in priãela vnoviã ihteti in jokati:

Zdaj je hotel biti on tukaj, zdaj je hotel sprejeti literata, a on
leÏi mrtev med sveãami!

Zunaj so se zaãule silno rahle stopinje in vrata na temni

hodniãek pred pisarno so za‰kripala.

Marica je obrisala naglo oãi in obraz in stiskala beli robec

kakor v krãu.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

Na hodniãku je nekaj po‰umevalo.
Marica je vnoviã pritiskala robec na oãi in si grizla ustni-

ce.

Zunaj je ‰e vedno od ãasa do ãasa po‰umevalo, ali trkanja

ni hoteJo biti.

Marica se je priãela tresti od nervoznosti, ãudne pla‰lji-

vosti in du‰evne onemoglosti.

Naenkrat se je na hodniãku nekaj oglasilo. Marici je bilo,

kakor bi ji kdo vlil kropa v moÏgane. Kri ji je ti‰ãala skozi sen-
ca in skozi ãelo.

Zunaj se je ãulo razloãno: »Kikiriki!«
Potem zopet malo ‰umenja kakor pri svili.
»Kikiriki!«
Marica je obstrmela.
»Tvoj petelinãek je priletel! — Hihihi!«
Vrata so se odprla in v sobo se je izmuznila mlada, kakih

devetnajst let stara mladenka. Obleãena je bila v Ïivordeão
obleko in vse na njej je bilo pretesno, prepolno, prenapeto,
vse je izzivalo. Noge okoli gleÏnjev, boki, grudi, goli vrat, pro-
sojne rame. Na okrogli ãrnolasi glavi se je objestno ‰opiril
rdeã in ko‰at klobuk.

Marica je zbledela, oãi so se ji ãudno raztegnile in ustne so

se ji tresle kakor v mrzlici.

Tujka je rekla: »Pardon, ker motim!« se poklonila v komaj

vidni zadregi in se odsmehljala nazaj na hodniãek in na uli-
co.

Marice se je lotil obãutek, kakor da ji je kdo zarinil pest

pod lobanjo, pa bi jo z njo ti‰ãal in je ne hotel umakniti. Srce
ji je skoro prenehalo biti. ·ele ãez eno uro se je dvignila s se-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

deÏa, oprijela za mizo, za steno in od‰la z bledimi lici, s su-
himi ustnicami in ãudnimi, blodnimi oãmi.

Pogreba se ni udeleÏila.

[ URA Z ANGELI 1912 ]

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

Pokojnik

rivatni uradnik Tone Pu‰nik je sedel zveãer v krãmi in
poslu‰al pesem, ki so jo peli v sosednji sobi Ïe nekoliko

vinjeni gostje. Vsi prostori so bili tesni, nizki in jako zakaje-
ni. Okoli elektriãne luãi, ki je visela od stropa, so leÏale pra-
ve megle sivkastega dima in ‰e vedno so se dvigali nad miza-
mi in glavami kadilcev novi oblaãki in se jim pridruÏevali. Vsi
stoli so bili zasedeni, omizje je govorilo preko omizja in iz
sosednje sobe se je me‰ala in zaletavala v vso to buko glasov
zategnjena pesem:

Ko pil ne bo‰ veã vina,
kaj bo takrat s teboj?

Okoli enajste ure zveãer sta stopila v sobo dva mlada ãlo-

veka, mo‰ki in Ïenska, in se vme‰ala v vso tisto gneão. Nata-
karica jima je prinesla dvoje stolov, pivci so se stisnili in na-
pravili prostor in pri‰leca sta sedla. Îenska je bila jako mla-
da, polnega in lepega Ïivota, ãrnih oãi in tiste vrste rok, ki
niso nikoli banalne, pa se vendar zdi, da so jim vsaki rokavi
pretesni. On je bil bled, suh, prav gotovo bolan. Poka‰ljeval
je, gledal zmedeno po ljudeh, niã odgovarjal na Ïenskine be-
sede in veãkrat zinil, povesil ko‰ãeno in nekam veliko in ogla-
to brado, kakor bi nanjo pozabil in bi mu zlezla nevede od
ostalega obraza.

Na Pu‰nika je napravila mlada Ïenska nenavadno globok

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

vtis. Gledal jo je skoro nepretrgoma in tudi ona ga je opazi-
la. Ko je pila iz ãa‰e, je gledala mimo nje vanj z mokrimi, ne-
kako ginjenimi oãmi. In tudi, ko je pripovedovala o neãem
svojemu spremljevalcu, se je priãela ozirati nanj vse tako sko-
ro domaãe in kakor bi bili Ïe davno vajeni drug drugega, pa
bi zdaj zaradi tistega bledega ka‰ljaãa sluãajno ne mogli se-
sti skupaj, pritisniti koleno ob koleno in poloÏiti dlan na dlan.

Okoli dvanajste ure se je zdelo Pu‰niku, da je on Ïe zdav-

naj zablodil v Ïivljenje te Ïenske in enako Ïenska v njegovo
Ïivljenje. Oba prepaja enako poÏelenje, drug k drugemu Ïe-
lita, drug o drugem mislita in sanjata. Nekoã v sanjah mu je
pri‰la nasproti mlada soãna Ïenska z enako ginjenimi oãmi
in polnimi rokami. Takoj ga je ljubila in se mu takoj vdala v
vsej svoji privlaãni soãnosti in lepoti. Ali niso bile te sanje
nekaka du‰evna napoved, nekaj nadãlove‰kega in mistiãne-
ga? Îenska, ki se mu je prikazala v sanjah, je sedela nocoj
pred njim, gledala vanj s svojimi mokrimi pogledi in mislila
Ï njim.

V gostilno je stopil policaj in opozarjal, da je policijska ura

Ïe minila in da je treba izprazniti krãmo. Natakarice so priãe-
le hoditi okoli pivcev s svinãniki in ‰opi plaãilnih listkov v
roki in ponavljale isto. Gruãe gostov so odhajale v kriãeãih
pomenkih, mo‰ki in Ïenska sta se odpravila in Pu‰nik za nji-
ma. Zunaj je on ‰e huje ka‰ljal; ovratnik suknje je vlekel na
u‰esa in se stresal in pripogibal globoko k cesti.

»Malo gorkega ãaja!« je rekla ona.
»A-a-« si je raskavo oddahnil on in pritrdil. »Da, kaj gor-

kega!«

Stopila sta v kavarno, ki se je Ïarila poleg, in Pu‰nik je sto-

pil za njima. Sedel je k svoji mizi v drug kot, ali obrnjen je bil

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

proti Ïenski, ki ga tudi v kavarni ni prezirala. In ko so od‰li
markerji v spodnji konec kavarne, je njen spremljevalec vstal,
stopil nenadoma k Pu‰niku in mu rekel: »Povabim vas, izvo-
lite!«

Pokazal je z roko na svojo mizo, Pu‰nik se je nasmehljal, se

poklonil Ïenski in se ji predstavil. Ko je hotel isto reãi njemu,
je naletel na odpor. Mo‰ki je zamahnil z roko in dejal: »Ah,
kaj to! Ali Peter, ali Pavel! Kaj mene briga!«

Pu‰nik se je iznenadil, a Ïenska ga je mirila in mu kazala

stol tik sebe. »To je moj moÏ!« je rekla. »Nekoliko vznemir-
jen je, oprostite!«

»Fraze!« je rekel moÏ in srebal vmes kadeãi se ãaj. »Kdo je

vznemirjen? Jaz? Kaj ‰e! Vidva!«

Priãel je ka‰ljati in Ïenska je rekla: »On je nekoliko bolan,

oprostite!«

»Ne, nekoliko!« je popravil moÏ. »On je za smrt bolan, on

ima jetiko, ãemu bi mu to opro‰ãali?«

Pu‰nik je bil v zadregi in ni vedel, s kom bi priãel govori-

ti. MoÏa je zagnal zopet ka‰elj in ko si je oddahnil, se je priãel
ostro smejati in gibati z roko nad mizo. Pri tem mu je zlezel
ãrn rokav daleã nazaj proti komolcu, man‰et sploh ni imel in
ko‰ãena suha in bleda roka je vejala po zraku kakor zlomlje-
no veslo. »Takole je,« je govoril, »takole je, hahaha! Kogar
ima pri sebi, tistega veã ne vidi! Vse mimo njega in prião nje-
ga po drugih. Kakor nocoj, tako vedno!«

In po odmoru je dostavil: »Ako vas vabi pogled — ah, kaj

‰e! Vsakega gleda enako, to je ravno Ahilova peta!«

»Ali kdo?« je vpra‰al Pu‰nik.
»Vi ste duhoviti!« je odgovoril moÏ. »Vi ste duhoviti, v vas

tiãi nekaj nenavadnega! Pardon! Moje ime je Julius Rupnikus,

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

nekdaj hotelje na Bledu, zdaj pa takole: fuiv!« Zavejal je z
roko po zraku in zaÏviÏgal.

»Ali kako?« je vpra‰al Pu‰nik.
»A, a?« se je ãudil moÏ. »Prej me ni zanimalo ne va‰e ime,

ne va‰ stan, a zdaj me oboje zanima! Vi ste izreden ãlovek!«

»Ne zamerite, gospod!« se je prijazno smehljala vmes Ïen-

ska. »On je bolan, ne zamerite! In tudi pil je nekoliko in ka-
dar pije, je vedno tako!«

»Moje ime je Tone Pu‰nik in po stanu sem privatni urad-

nik!« se je predstavljal vmes povabljenec.

»Naj vam izreãem svoje odobravanje!« je poudarjal mo‰ki

in mu stiskal roko. »Mene izredno veseli, da ste vi privatni
uradnik Tone Pu‰nik! Sediva in govoriva dalje! Prej, ko sem
rekel, da kogar ima pri sebi, tistega ne vidi itd., sem mislil tole
tukaj, mojo velecenjeno soprogo. Ali mislite, da mene to jezi?
Ne, ne! Vi ste se danes sami uverili. Nocoj je gledala vas in jaz
sam sem stopil k vam in vas povabil. Rekel sem: ali ne bi iz-
volili, bilo bi mi posebej drago —«

Soproga se je priãela smejati z zvonkim skakljajoãim sme-

hom in zagotavljala je, da je on vedno tak, vedno tak in da je
to izborno.

»Od vsega tega,« je govoril on, »tudi od tega smeha dobi

ãlovek jetiko!«

Îenska je nenadoma utihnila, kakor bi jo nekaj zabolelo.

»Ali,« je rekla, »on me Ïali! Tebi niã, meni niã me Ïali! Na um
mu hodijo besede, ki so kakor pu‰ãice. Ranijo, kakor bi bile
strupene!«

»Ali prosim,« se je zavzel Pu‰nik, »jaz sem pri‰el med vaju

na gospodovo vabilo, ali tu je vse tako ãudno, nepojmljivo
nekako —«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

»Da!« je odgovarjal Rupnik. »Nekako ãudno je, nekako

nepojmljivo! Ali izvolite se nalesti jetike in, dragi moj, garan-
tiram, da vam ne bo niã veã ãudno in da vam bo vse pojm-
ljivo. Blagovolite se nagniti malo bliÏe! Iz mene mar‰irajo ba-
cili kakor cesarska vojska in mogoãe je, da se vam posreãi
priti s tem ali onim v dotiko in da se razvije med vama maj-
hen dvobojãek.«

Priãel je zopet ka‰ljati, vstal je, se pripogibal k tlom in v

prsih mu je ‰umelo. Med presledki je razlagal s slabim in hri-
pavim glasom: »To znotraj, to buãanje, to je cesarska godba,
a armada mar‰ira pred njo — —«

»On ni vedno tak!« je pravila gospa. »On je blag, on je na-

ravnost mil ãlovek. Meni je — kakor oãe!«

Ka‰elj je zopet minil, oblekli so suknje, plaãali in od‰li. Po-

slavljati so se priãeli pred vrati. Pu‰nik je dejal: »Kakor je bilo
vse to ãudno, ali verjemite mi, meni je bilo drago, gospa!« In
k njej bliÏe se je sklonil in ji dejal: »Jaz sem vas Ïe nekoã vi-
del: v sanjah!«

Îenska se jenasmejala in rekla soprogu: »Ali ne bi gospo-

da povabila, da naju enkrat obi‰ãe v stanovanju? Danes smo
vsi tako, onstran resnobe, ali takrat bi se pomenili kaj pamet-
nega!«

»Poãakajmo toliko, da se ‰e jaz prej preselim!« je svetoval

soprog in vlekel zopet ovratnik nekam gor prek u‰es.

»Ali kam se preselite?« je vpra‰al Pu‰nik.
»Na drugi svet!« je odvrnil mirno Rupnik.
»Danes ni niã Ï njim!« je rekla Ïena, ga prijela pod pazdu-

ho in ponudila Pu‰niku roko. »Lahko noã, gospod, in na svi-
denje!«

»Na svidenje!« je poudaril Pu‰nik in ko se je Ïe oddaljil, je

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

pribrnel za njim hripavi Rupnikov glas: »Na svidenje v ne-
be‰kem kraljestvu!«

Zima je bila v deÏeli, po mestu gosta megla, iz katere so

gledale luãi kakor tleãe oglje iz praha in pepela. Redkokje je
zvenel samoten korak, tuintam so se svetila okna noãne ka-
varne in nekje pod meglo je enakomerno po‰umevala deroãa
reka.

Doma je sedel Pu‰nik na razgrnjeno posteljo, uprl ob kole-

na komolce in poloÏil v dlani glavo, gledal enakomerno pred-
se v temo in se nenadoma razveselil zavesti, da ‰e ni star veã
kakor trideset let. âudni bolnik, njegova lepa Ïena, svit ka-
varni‰kih luãi, vse se mu je pletlo pred oãmi in ãez vse to je
plavalo veselje, da ‰e ni star veã kakor trideset let. Kaj bo ‰e
uãakal, kaj bo ‰e uãakal?

Legel je v jutranjih urah in v sanjah je videl zopet Ïensko z
mokrimi, nekako ginjenimi oãmi. To je bila prav tista, ki jo je
Ïe videl nekoã v sanjah in je sedel z njo nocoj v kavarni.

Ob ‰estih, ko so se iztekle ure njegovega uradovanja, je pri‰el
v kavarno in ãital veãerne liste. Zatopljen v branje dnevnih
novic je zaãul nenadoma znano ka‰ljanje, vstal izza mize, sto-
pil proti sredi in pogledal po spodnjem koncu kavarne, od
koder je prihajalo. Zagledal je Rupnika, sedeãega na rdeãi
zofi ob oknu, podpirajoãega z velo in suho desnico ãelo, hro-
peãega in ka‰ljajoãega in s pove‰eno, ãudno veliko, ‰tirioglato
in naprej ‰trleão suho in ko‰ãeno brado. Popravil je suknjiã,

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

‰el je nazaj k svoji mizi, izpil stoje ostanek melanÏe iz pisane
skodelice, ‰e malo pomi‰ljal, poravnal obleko in se napotil k
Rupniku.

V spodnjem koncu kavarne so gostje kvartali in pri tem

veãkrat kriãali in se prepirali. Rupnik je sedel za tremi zase-
denimi mizami ob velikem oknu in se oziral s svojimi vode-
nimi in brezizraznimi oãmi nekam na ulico, ki je tekla mimo,
na reko, ki je ‰umela onstran nje in na visoke Ïolte hi‰e, ki so
stale na nasprotnem bregu. Ko je zaãul Pu‰nikov glas, se je
obrnil in rekel: »A — vi ste to! Pu‰nik ali Su‰nik ali kako se
vam pravi! Vpra‰ate, ãe se lahko usedete. âe bi hotel, vam bi
ne mogel kaj takega prepovedati. Na prazen prostor lahko
tukaj vsakdo sede. Kar dajte torej!«

»Vi se me gotovo ‰e spominjate!« je priãel uradnik in se-

del.

»Oh —« je vzkliknil Rupnik in pri tem teÏko dihal. »S kako

ljubeznijo, s kako ljubeznijo! Lahko si mislite, kako me vse v
Ïivljenju veseli in ‰e posebej kaj takega, kakor je sreãanje z
vami!«

»Zagotavljam vas,« se je zavzel Pu‰nik z rahlim nasme-

hom, »zagotavljam vas, moj namen ni zloben, sploh ne vem,
ãe se lahko govori tu o namenu, po mojih mislih — —«

»Vi me hoãete zaplesti v nekake misli, govorite o nekakih

namenih, ali jaz nimam zdaj za to veã ãasa, da bi se zapletal
v va‰e misli in se peãal z va‰imi nameni.«

Na kamenito mizico je bolj padla kakor sedla zakasnela

ve‰ãa, lezla okorno in poãasi dalje in vztrepetavala s krili.
Rupnik je razprl ko‰ãeno dlan, obmiroval z njo za hip v zra-
ku, udaril po ve‰ãi in jo zmeãkal. Pogledal je uradnika in ga
vpra‰al: »Ali ste videli?«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

»To je ostudno!« je rekel uradnik in Rupnik se je zakroho-

tal, zaka‰ljal z rezkim in ostrim glasom in govoril: »Z nami,
ljudmi, je ravno tako kakor s to ve‰ão. Pride usoda in udari po
nas, ali ‰e ne veste tega? Nad mano morda, ko leÏem v pos-
teljo ali pojdem ãez sobo, raztegne smrt svojo dlan in lopi po
ãrepinji. Lop! In konec bo!«

»Va‰a milostiva gospa soproga je izvolila sinoãi povedati,

da ste vi samo vãasih taki, tako rekoã prepirljivi, rekel bi ci-
niãni …« je dejal Pu‰nik.

»Îenska laÏe!« se je zasmejal bolnik. »Ali vi ‰e niste tega

spoznali? Vi mi imponirate s svojo sreão! Dovolite mi pre-
drzno vpra‰anje, ali niste vi tudi socialist, takole kr‰ãanski so-
cialist? Oh!«

»Sem socialist, a ne ravno kr‰ãanski!« je rekel uradnik.
»No, to je vseeno, to je vseeno!« je zatrjeval Rupnik. »Za-

kaj vse skupaj je fraza, sama fraza! Bogati ljudje imajo posest-
va, premoÏenje, vsega dovolj, a reveÏi dana‰njih ãasov ima-
jo svoj blagi socializem! Ko bi meni rekel premoÏen gospod,
da je socialist, bi ga udaril po ustih! Pri moji veri, verujte mi
to!«

»Ali ne greste malo predaleã?« je vpra‰al prijazno uradnik.
»Ne!« je zatrdil Rupnik. »Nikakor! Poglejte, kako ti ljudje

okoli mene kadijo, kako palijo cigare in cigarete, kako vleãejo
iz njih dim in puhajo kakor stroji! Kaj mislite, da me niso vi-
deli, ko sem vstopil, ali ko so oni vstopili, kaj mislite, da ne
vedo, kako je z menoj in da bi raj‰i prena‰al, da bi mi kdo
koÏo narezaval, kakor pa da sedim v dimu in da se kadim ka-
kor stara svinjska gnjat. — Vi bi morali ãutiti to, samo en hip
obãutiti in takoj bi vedeli, kak‰en je socialni duh, kaka preva-
ra sedanjost —«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

Razvnel se je bil in zardel, gostje ob mizah so ga ãuli, mi-

mogrede se po njem ozrli, a se niso dalje menili zanj. Pu‰nik
je odloãneje zaãutil svojo ãudno situacijo, priãel se je ozirati
po kavarni in hotel oditi. Rupnik je priãel ka‰ljati, moril se je
dolgo, nazadnje teÏko in globoko dihal in se nasmehljal urad-
niku s posebno pikro ironijo.

»Vi ste pri‰li, kaj ne?« je vpra‰al, »vi ste pri‰li, drago bla-

gorodje, zaradi moje spo‰tovane gospe soproge? Kako se ji
godi, ste hoteli vpra‰ati, kako je njeno velecenjeno poãute-
nje? Reãi moram, da prav tako, kakor bi bilo va‰e, ãe bi bili vi
sluãajno mlada Ïenska in bi Ïiveli ob strani jetiãnega moÏa.
Ali, dragi znanec, vse prejde! Grom v oblaku, nalivi in snegovi
in cvet mlade roÏe! Milej‰e zvezde bodo nam sijale!«

»Oprostite!« je dejal Pu‰nik in vstal. »Moj ãas je potekel!

Iti moram!«

»Opro‰ãal naj bi?« se je smejal Rupnik. »Saj razumem! —

Meni samemu je nerodno, ãe se gledam v zrcalu. Tale moja
brada! Pada nekam, pada — da —«

Uradnik je plaãal, oblekel suknjo in od‰el iz kavarne. Na-

potil se je na sprehod in ko je hodil zunaj po zimski cesti, je
nepretrgoma mislil na mlado in lepo Ïensko tega ciniãnega
bolnika, ki mu je bolezen izruvala ves Ïivljenjski smisel, ves
takt obãevanja in vso dobrohotnost do svojih bliÏnjih. Kako
muãno ga je poslu‰ati pol ure in ona ga prena‰a cele dneve,
cele tedne in mesece! Njegovo rezko ka‰ljanje je podobno
kriãanju, nekak‰nim glasovom velike bolne Ïivali, ãudno
vznemirja poslu‰alca in ga reÏe v notranjost. Njegov obraz je
kakor maska smrti, njegova oglata velika in stran viseãa bra-
da uãinkuje odurno do pretresljivosti.

Pu‰nik je hodil v takih mislih vedno hitreje in sam se je

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

vznemirjal in razburjal, kakor bi moral tudi on Ïiveti tik nje-
ga, gledati masko in poslu‰ati ka‰elj. In celo vrsto dni je os-
tal ta nemir v njem in ga delal nervoznega in za delo okorne-
ga in raztresenega. Sklenil je bil, da ne pojde veã v kavarno,
ali ãez ãas je ‰el ravno zato, da bi videl bolnega Rupnika. In
posreãilo se mu je.

Pred vhodom je stal izvo‰ãek s koãijo, kavarni‰ka vrata so

bila na steÏaj odprta in trije markerji so nesli bolnega Rupni-
ka v koãijo. Oãi je imel zaprte, usta odprta, brada je visela na
prsi, roke in noge so visele od njega, kakor bi ne bile njego-
ve. Posadili so ga v zaprto koãijo, debel postre‰ãek z rdeão
kapo mu je sedel nasproti, ga prijel pod pazduhami kakor
otroka in ga drÏal tako pokonci; izvo‰ãek je zaprl vozova vra-
ta, sedel spredaj na svoj sedeÏ, pognal konja in odpeljal.

Po kavarni so stali ljudje in govorili: »Zakaj hodi okrog, ko

je tak! — Ali ima Ïeno? — Ima jo in ‰e kak‰no! Kakor ãe‰nja,
kakor jabolko — oh!«

Teden dni po tistih dogodkih je stalo po ãasopisih na na-

vadnem mestu pod naslovom »Umrli so« Rupnikovo ime.
Pu‰nik je ãital dvakrat, trikrat in ‰e veãkrat, obhajala ga je
nova vznemirjenost, oziral se je v strop, razmi‰ljal in ãital
zopet in zopet: »Umrli so: Ana Ahãin, mestna uboga, Julij
Rupnik, Julij Rupnik —«

ZaÏelel si je, da bi videl pogreb. Hotel se je prepriãati, kaj

in kako je z mlado vdovo. Ali pojde za krsto, ali bo celo pot
jokala, kaj bo napravila ob jami na pokopali‰ãu?

·el je na magistrat in vpra‰al, kje stanuje zasebnik Julij

Rupnik. SluÏbujoãi uradnik je gledal po nekih knjigah in po
odmoru povedal: »Stanuje na Vodovodni cesti ‰t. 50, ali ne
Ïivi veã. Vãeraj je umrl. Zapu‰ãa —«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

»Tako, tako —« je dejal zami‰ljeno Pu‰nik in se oprijel be-

sede »zapu‰ãa«. »Kaj to on zapu‰ãa?«

»Ali ste vi njegov sorodnik ali prijatelj?« je vpra‰al uradnik.
»Ne!« je odgovoril Pu‰nik. »Tako rekoã daljnji znanec!«
Uradnik se je sklonil naprej, stegnil in dvignil desnico in

delikatno pritisnil kazalec na palec: »Zapu‰ãa vam vdovo,
jagodico — ah —«

Pu‰nik je ‰el popoldne kropit. Mrtvi zasebnik je bil kakor

smrt sama. Obraz in roke so se zdele, kakor bi nekdo narahlo
oblil kosti z lojem. Same ãudne in odurne debele kosti so
‰trlele iz suknje in rokavov. O vdovi ni bilo nikjer ne duha ne
sluha.

III

Vme‰al se je med mali sprevod in opazoval na pokopali‰ãu
od daleã vdovo. Stal je med kriÏi, naslanjal se zadaj na pali-
co in gledal. Nad krajino je visel ãemeren, vlaÏen in meglen
zimski dan in mestne hi‰e, zvoniki, cerkev in dimniki tovarn
so moleli iz megel, kakor bi jih bilo oblilo sivo morje. Vdova
je stala ob jami in ti‰ãala robec na obraz. Ko so zabobnele po
trugi prve grude prsti, je zaihtela tako glasno, da je Pu‰nik
natanãno razloãil njen glas. Nekaj neprijetnega ga je obhaja-
lo, nekaj uniãevalnega za vse tiste misli, ki so ga navdajale v
zadnjem ãasu. Ona je — ne da se tajiti sprião take Ïalosti —
jako navezana na spomin svojega pokojnega moÏa in — ãe
pojde tako dalje — je vsako bliÏanje koãljivo in nevarno, ali
vsaj opreznosti je treba, velike opreznosti.

Ko se je vraãal s pokopali‰ãa, si je klical v spomin: Ona

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

mora, ona mora!! Kako bi to bilo, ako ne bi ona takole ravna-
la, ako bi pri‰la na primer v beli obleki — haha — z velikimi
rdeãimi pikami, zaplesala bi pred jamo, zaploskala z rokami
in zapela:

Bratci, veseli vsi, tralalala —

To mora biti tako, to mora biti!
Sklenil je, da ne pojde takoj na njeno stanovanje, kjer izra-

zi predvsem svoje soÏalje. Te prve dni je gotovo pri njej vse
narobe in povsod se pozna, da je nekdo umrl. Pohi‰tvo stoji
v eni sobi vse kriÏem na kupu, a druga je prazna, obleke so
razmetane po stolih in mizah, nepomita posoda stoji po
omarah, tu kroÏnik, tam skodelica, tam Ïlica, tu razma‰ena
steklenica z zdravili in ljudje v stanovanju so vsi zmedeni.
Gospodinja-vdova sedi v ãrni uliãni obleki v kuhinji, gleda
topo predse in ne more zbrati misli. Dekla hodi tiho po veÏi
in ne ve, kaj bi poãela in kam se dela.

»Kam mislim, kam mislim?« se je ‰epetaje vpra‰al. »Govo-

rim, kakor bi bil zaljubljen ali kakor bi bil Ïe njen Ïenin! In ‰e
sam Bog ve, kak‰na pota so nama odloãena v Ïivljenju!«

âetrti dan po pogrebu ni mogel veã strpeti in ‰el je ob

‰estih, ko so se iztekle njegove uradne ure, na Vodovodno
cesto in poiskal tam hi‰o ‰t. 50. Ko je stal pred veÏnimi vra-
ti, je pogledal po proãelju, ãe bi ne bilo kje morda kako okno
odprto, ali ãe bi ne videl nemara kje kake glave. Stopil je v
veÏo, obrisal ãevlje, se prijel za brado in priãel prestopati po
stopnicah v prvo nadstropje. Sredi stopnic je zaka‰ljal, poãu-
til se je nenadoma nerodno in vroãe mu je bilo, da se je skoro
potil. V prvem nadstropju so molãala na vsako stran ena vra-
ta. Na enih je stala vizitka z napisom Ferdinand Postrv, fi-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

nanãni uradnik, a na drugih Julij Rupnik brez oznaãbe stanu.
Iz vrat je molel majhen meden gumb in tistega je bilo treba
nekoliko zasukati, da je pozvonil. Pu‰nik ‰e ni bil tega storil
in je ‰e stal pred vrati nad stopnicami. Poslu‰al je, ãe bi mor-
da sli‰al kako ‰umenje kril, kar bi najbrÏ pomenilo, da gre po
veÏi ona, vdova. Morda je doma, morda je tudi ni. Mogoãe je
kdo pri njej in ãe ni sama, bi bilo pravzaprav nerodno pove-
dati, zakaj in po kaj je pri‰el. Samo zaradi kondoliranja, to bi
se zdelo morda komu sumljivo, ãe je tudi resniãno … in, in …

V drugem nadstropju je nekdo zaloputnil vrata in priãel

teãi po stopnicah. Pu‰nika se je polotila silna zadrega, zardel
je v u‰esa, obrnil se naglo, stekel po stopnicah in stopil na
cesto. Od‰el je hitro prav tik hi‰.

Doma je hodil nervozno po sobi, mahal ob sebi z desnico

in si oãital in zabiãeval: »Vedem se, kakor bi bil zaljubljen, da,
kakor bi bil zaljubljen! To je ‰kandalozno, tako vedenje, to je
nekaj nedopustnega —«”

Zaãutil je sme‰nost svojega poloÏaja in ravnanja in neka-

ko zato, da bi kljuboval sam sebi, je sklenil, da pojde drugi
dan pred uradnimi urami (priãno se ob devetih) na Vodovod-
no cesto ãakat vdovo, ki pojde zjutraj gotovo po kakih opra-
vilih iz hi‰e.

Prebil je nemirno noã, vstal zjutraj ob sedmih, pri‰el na

Vodovodno cesto in tam v bliÏini hi‰e ‰t. 50 promeniral po
trotoarju. Svoj sklep je bil spremenil v toliko, da se ji bo pri-
druÏil le v tem sluãaju, ãe pojde sama. Ako bi imela kako
spremljevalko, ali celo kakega spremljevalca, potem ne.

Ljudi je hitelo mimo veã in veã. Îenske z roãnimi torbami

na trg, druge na delo v tovarne, gospodje po svojih poslih,
delavci po svojih in otroci s knjigami v ‰olo. Kadar je stopil

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

kdo iz hi‰e ‰t. 50, je Pu‰nik pomeÏiknil in pogledal ostreje. Pri
tem mu je bilo, kakor bi nekje zaostala sapa in vzdihniti je
moral globlje in siloma. Mo‰ki, ki so hodili mimo, so imeli
suknje tesno zapete in nekateri tudi ovratnike pokoncu, a
njega ni zeblo. Skoro toplo mu je bilo in zato je odpel suknjo.
Hotel je ÏviÏgljati, a vse se mu je ãudno zadiralo in spotika-
lo. In gledal je pazno po ljudeh in meÏikal.

Po osmi uri enkrat je stopila iz hi‰e ‰t. 50 ãrno obleãena in

jako stasita dama in to je bila ona. ·la je sama in — Bog ve,
zakaj — preko ceste se je napotila na trotoar ob nasprotnih
hi‰ah. Pu‰nik se je jako zavzel, in ker je vdova zelo spretno in
naglo prestopala, je moral teãi preko ceste. Na tej poti se je
tako zasopel, kakor bi bil preletel par kilometrov. Dvignil je
klobuk, se oglasil, ali besedam se je poznalo da jim manjka
sape.

»Vi, vi ste — ãakajte —« je rekla vdova prijazno in popra-

vila ãrni pajãolan, ki ji je zakrival obraz. ârnina ji je pristojala
izvrstno. Zlasti obraz, skrit pod pajãolanom, je bil zanimiv
kakor umetni‰ko delo iz kamna.

»V kavarni smo se sestali,« je rekel Pu‰nik. »In —«
»Da!« je hitela jako ljubeznivo ona. »Da, da! Vi ste gospod

iz kavarne. Oh, tam smo se videli in — glejte — jaz sem po
tistem sluãaju mislila, ãe bi vas kje sreãala, da bi se oprostila
zaradi svojega soproga. On ni bil v resnici tak, on je bil blag
ãlovek, v njegovi du‰i je bilo nekaj velikega.«

»Nisem mislil na tisti sluãaj, ali videl sem vas z one strani

trotoarja, spoznal sem vas in hotel sem kondolirati. Da! Moje
soÏalje, gospa.«

Ponudil ji je desnico, ona jo je stisnila in se zahvalila. »Zdaj

je Ïe teden dni od takrat,« je rekla, »ali verujte mi, meni se zdi

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

‰e vedno, da ni res. Vidim ga ‰e vedno Ïivega pred sabo! TeÏ-
ki ãasi so to — ah — in, oprostite mi, ali niste bili vi tudi na
pokopali‰ãu, ko so pokopavali mojega moÏa?«

Pu‰nik se je izredno vznemiril, z roko se je prijel za levo

uho, ki mu je posebno gorelo, in odgovoril: »To se pravi —
da, bil sem! Sluãajno sem ‰el tam mimo in stopil sem bliÏe.«

»Oprostite,« je Ïgolela gospa, »ali meni se zdi, da ste ‰li

tudi za pogrebom!«

Pu‰nik je zardel v obraz, zamahnil z desno roko po zraku

in se sam nad sabo hipoma razkaãil. »Ah vidite, ta prekleta
zadrega! Jaz sem ãudak, to ste Ïe sami uganili. Potajujem in
izdajam se obenem! Ali ãemu, vpra‰am vas!«

»Vi ste jezni, ali zakaj?« je vpra‰ala nedolÏno vdova.
»Ta zadrega,« je vzkliknil Pu‰nik, »to je moje prekletstvo!

Vidite, zardel sem kakor ‰tudent. Vrag vedi, kaj mi je!«

»Res ne vem, res ne vem!« je zaÏgolela ona. »Vznemirili

ste se kar mahoma!«

»To je zaradi vas!« je zatrdil on odloãno. »Doma hodim po

sobi in mislim na vas! Da, na vas mislim!«

»To je ‰ala, kaj ne?« je vpra‰ala.
»Ah,« je vzdihnil on. »Saj me vidite: v zadregi sem in nero-

den — vrag me vzemi! To je resnica! — Kaj mislite, da sem
vedno tak? Ne, pardon, prosim, nisem!«

Ustne so se mu tresle in postal je zelo bled.
»Ali vendar, vendar!« se je ãudila dama. »Kaj govorite, to

ne gre tako!«

»Saj vidite, da gre!« se je tresel dalje on. »Vame je pri‰lo

nekaj, no, poglejte, saj sami vidite, tresem se, vrag me odnesi!
Jaz, oprostite, mislim na vas. Vi ste napravili name vtis, ãu-
den vtis, povem odkrito! In zdaj je tako! Bil sem Ïe v hi‰i ‰t.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

50, kjer stanujete, pred vrati stanovanja, a se nisem upal po-
zvoniti. Da, tepec sem! In danes vas ãakam od sedmih — za-
res! Hodim po trotoarju — sem — tja — tja — sem — —«

»âakajte, ãakajte, to je —« je hotela govoriti vdova, ki se je

sama iznenadila.

»Ah —« jo je prekinil on, »niã! Molãite! Saj vidite, kak‰en

sem: nervozen do skrajnosti! Skoãil bi iz koÏe kar takole: za
niã! To se pravi: zaradi vas! A vi — gledate tako predse skozi
pajãolan po trotoarju in niã —! Zdi se mi celo, da ste precej
mirni! Ali je to prav, to bi rad vedel!«

»Ali ste ob pamet?« je vpra‰ala vdova in hotela govoriti, a

on jo je zopet prekinil.

»In zdajle!« je vzkliknil. »To je sramota! Vi vidite, kak‰en

sem, vznemirjen do skrajnosti, a vi reãete: ob pamet! Ne, ne!
Kaj sem hotel reãi? Koliko je ura?«

Privlekel je uro iz Ïepa, gledal nanjo in roka se mu je pri

tem jako tresla. Besede so nekako skakale iz njega.

»Zdaj je devet, poglejte! V urad moram — takoj! A kje se

vidiva, to sem hotel vedeti, to mi povejte! Ali vas lahko obi-
‰ãem — jutri, danes?«

»Ali —« se je zaãudila vdova in se priãela obenem smeh-

ljati. »Lahko me obi‰ãete! Veselilo me bo! Danes ali jutri, ne
pojdem nikamor!«

Dvignil je klobuk, ne da bi ponudil obenem roko in zbeÏal

iz stranskih ulic, kamor sta bila za‰la med pomenkom, nazaj
v sredino mesta.

Drugi dan jo je obiskal na stanovanju, par dni kasneje zo-

pet, nazadnje sta se shajala vsak dan. Priãela sta hoditi sku-
paj na sprehod, skupaj v gostilno in skupaj v kavarno. Poleti

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

meseca julija sta se poroãila. Njeno bujno in krasno telo je
uãinkovalo nanj kakor moãno in omamno vino.

Po poroki je nastopil dopust, ki ga je porabil za to, da se je
odpeljal s svojo mlado Ïeno na svatbeno potovanje. Ime ji je
bilo Antonija, a njemu se je zdelo primerno, da jo preimenuje
po svoje. Iz Antonije je napravil Zvonimiro in iz Zvonimire
Miro.

·la sta k Vrbskemu jezeru in se tam nastanila v obreÏnem

in elegantnem hotelu. Prvi dnevi so jima krasno potekali.
Vstajala sta pozno, se vozila po jezeru, se sprehajala po pro-
menadah, poslu‰ala razne godbe, hodila na izlete in se zopet
umikala svetu v svojo sreão in ljubezen. Njuni pogovori so
bili spoãetka brezpomembni, ãebljanje mladega para, ki nik-
jer in nikoli ne zaposluje duha. Pozneje sta priãela obujati
spomine in pripovedovala sta vsak iz svojega Ïivljenja. On je
pripovedoval o neki dolgotrajni in brezciljni ljubezni, ki se je
vlekla ãez ospredje njegove mladosti, a ona je priãela vedno
pogo steje praviti o svojem pokojnem soprogu. Ko sta obstala
ob ãasu veãerne zarje ob jezeru, je dvignila roke in kazala
nekam tja po ‰iroki gladini, kjer se je zlatil odsev razÏarjenega
neba.

»Midva z mojim prvim moÏem,« je pravila, »sva se mudila

na svatbenem potovanju ob morju. Vsak veãer, ko je zahajalo
sonce, je on stal na bregu in gledal. Navdu‰il se je — resniã-
no!«

»Kaj ga je navdu‰ilo?« je vpra‰al Pu‰nik.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

»Kaj?« je zganila ona rame. »Morje, sonce in tista luã, ki je

blesketala po daljnih valovih. Bil je ãudovit ãlovek. Rekel je:
Poglej, do obzorja … luã … brezkrajnosti … ah …«

Pu‰nik se je zasmejal in rekel: »Moral je biti sme‰en!«
»Ne!« je dejala ona. »Jaz sem sme‰na, ko ne znam poveda-

ti! Ali on, moj dragi, on je izbral prave besede, on je bil na-
ravnost veliãasten. V njegovih oãeh je sijalo v ãrnini zenic
nekaj svetlega in skrivnostnega in tudi v njegovi du‰i je Ïivelo
nekaj blagega in nenavadnega.«

»Ti se ‰ali‰!« je rekel Pu‰nik. »A ne spodobi se: on je

mrtev!«

»Ne ‰alim se!« je trdila ona, se okrenila proti poti in priãela

Ï njim vred stopati dalje. »âemu bi se ‰alila, kako to? Da bo‰
razumel, poslu‰aj ‰e tole: Ko sva imela na Bledu hotel, je on
hodil po sobah in po vrtu z debelimi in zlato obrezanimi knji-
gami in iz njih ãital. Navadno so bile v njih pesmi in vanje se
je zatapljal. Vãasih je pri‰el ob enajstih zveãer v kuhinjo, ker
smo Ïenske ‰e ãule, in mi zaãel pripovedovati iz tiste knjige.
Poslu‰aj, ali ni lepo? je dejal in po obrazu se mu je raztakalo
nekaj Ïalostnega.

… der trübe Strom ist mein Leben,
das schwankende Rohr bin ich;
des Schiksals schäumende Wogen,
sie beugen, erdrucken mich!«

»Hahaha!« se je smejal Pu‰nik in dostavljal. »Ni ãudo, da

je naglo dogospodaril, ni ãudo! Pesni‰tvo pa hotelirstvo ne
sodi skupaj!«

A Mira je govorila resno dalje. »Ponoãi,« je rekla, »ah —«

in videlo se ji je, da ji je spomin blag in mil, »ko sem se zbu-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

dila iz spanja, je gorela na njegovi noãni mizici sveãa, on je
sedel na postelji in se sklanjal nad knjigo k luãi. Ko je opazil,
da ãujem, je rekel: Poslu‰aj, kako lepo je to, kako nenavadno,
poslu‰aj te besede:

Dan jasni, dan oblaãni v noãi mine,
srce veselo in bolno, trpeãe
v pokoj’ le bodo groba boleãine.«

·la sta poãasi ob bregu, mrak se je spu‰ãal med drevje in

nasade in na parniku, ki je plul po sredini jezera, so Ïe gore-
le rahlo se zibajoãe luãi. Iz hotelovega paviljona je zvenel or-
kester ciganov in vanj se je me‰alo petje druÏbe, ki je sedela
v ãolnu ne daleã od brega in pela.

Pu‰nik je sli‰al in premislil besede, ki jih je povedala nje-

gova Ïena, in tudi vanj je za‰lo nekaj ãuteãega in mehkega.
Dejal je: »To je lepo reãeno — da!«

Soproga pa se je bila vsa razblaÏila v spominih in pripove-

dovala je o neki sliki, ki jo je prinesel nekoã njen prvi moÏ
domov. »Kupil jo je bil od nekega slikarja, ki je pri‰el iz tuji-
ne. Naslikana je bila krajina. Zadaj gore, oblak, ko‰ãek neba,
a sredi polja siva pot, beÏeãa naprej po svetu, in na njej po-
potnik, deseti brat z rdeãimi nageljni za starim klobukom, s
krivo palico v roki, s ãevlji na rami in bos. A ves obraz se mu
sveti v jutranjem soncu, Ïari se in se smeje.«

Pu‰nik je bil utihnil in nekaj je leglo po njegovi notranjosti

kakor senca. Mira pa je pripovedovala dalje. »Takrat nisem
niãesar od vsega tega njegovega razumela, a zdaj, po smrti,
ko ga ni veã, mi je stopilo vse bliÏe in zdi se mi, da razume-
vam. Ko so nama prodali hotel in vse njegove knjige, je tisto
sliko skrival in jo skrivoma prinesel s seboj v mesto. V mest-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

nem stanovanju jo je obe‰al po vseh stenah, a nikjer je ni pu-
stil viseti. ToÏil je, da nima prave luãi, da nima luãi!«

Pri‰la sta Ïe skoro do hotela, obmolãala sta, a Mira se je

naenkrat Ïivahno spomnila ‰e neãesa in rekla: »Ah, ve‰, ko
zdaj tako mislim, se mi zdi, da je bila tista slika tudi v njego-
vi du‰i: polje, siva cesta in na njej popotnik sanjaã deseti brat,
romajoã po svetu. — A ti razume‰ to, ali ti ãuti‰ to, kar jaz
zdaj ãutim? Nekaj nedokonãanega, nekaj meglenega, nesreã-
no sreãnega, gubeãega se v sanje — —«

On ni niã odgovoril, samo tista senca, ki je padla prej do-

zdevno po njegovi du‰i, je postala veãja. Ko sta sedela zveãer
za mizo, ga je prijela Mira nenadoma za roke, mu pogledala
krotko in prijazno v oãi in ga prosila: »Ali sem te Ïalila danes?
Oprosti mi, veã ne bom pravila o tem. Spomini so me zanesli!
Danes — sploh v zadnjem ãasu se mi je Ïivljenje nekako od-
prlo. Vidim, ãesar nisem prej videla. Med mano in mojim
pokojnikom je pri‰lo vãasi do nesporazuma. Mislil je, da gle-
dam po drugih, da rada govorim z drugimi, ali to ni bilo res.
Nekoliko praktiãna sem morda bila, to je vse!«

»Za boÏjo voljo!« se je zavzel Pu‰nik in se zravnal na sto-

lu. »Ti si bila samo praktiãna in mi vsi drugi nekak‰ne mari-
onete! In zdaj si se poroãila z menoj — —«

»Ne, ne!« ga je mirila ona in ga prijela vnoviã ljubeznivo za

roko. »Ti si mi drag, ne razumevaj me napaãno, kako sem ti
hvaleÏna! Mislila sem na hotel, na svoje prej‰nje gospodar-
stvo. Kdo bi bil zahajal k nam, ãe bi ne bili z gosti prijazni, ãe
bi se bili bavili le s pesni‰tvom in slikami?«

Pu‰nik je molãal in Mira ga je te‰ila ‰e dalje. »In ne bodi

tako obãutljiv! Kdo te je hotel Ïaliti? To so spomini, vele misli
o preteklosti, Rupnikove pesmi.«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

»Da,« je pritrdil moÏ, »da! Ali ãudno je nekaj pri tem! Kaj

ve‰, kako se jaz spominjam tvojega pokojnega moÏa, kaj ti
smem povedati vtis svojih spominov?«

»Da, kako ne?« se je zavzela prijazno soproga. »Povej mi

ga, prosim te!«

»âe se zamislim nazaj,« je priãel Pu‰nik, »pa ga vidim, ali

odurno je, odurno! Kakor pretirana maska: obraz so kosti,
oblite ali zamazane z lojem, roke prav tako in ‰tirioglata pre-
velika brada ‰trli nekam naprej in visi obenem ãudno od
obraza.«

»Ne, ne!« je odmajala Mira. »To so bili njegovi zadnji ãasi,

to je bila smrt, to ni bil veã on. Ne po zunanjosti, ne po be-
sedah. Takrat je bilo v njem nekaj ostrega, ost smrti! On je bil
blag in lep ãlovek!«

Posegla je v svojo pompaduro in prinesla iz nje majhno

srebrno uro z dolgo pozlaãeno veriÏico in majhen noÏek. Z
drobno klino je odprla zadaj uro in pokazala Pu‰niku mo‰ko
fotografijo, ki je bila vdelana v notranjo stran srebrnega po-
krova. »To je bil on in ne tisti, ki ga pozna‰ ti!« je rekla skoro
ponosno.

Pu‰nik je vzel uro v roke in gledal mladega visokega fan-

ta z nekoliko mehkimi potezami v obrazu, ali prijaznih in
toplih oãi. Brez besede je uro zopet odloÏil, dolgo je molãal
in ko je plaãeval veãerjo, je kazal z levico nekam pod mizo in
govoril tiho in teÏko umljivo: »Nasula si med naju besed —
celo kopo — da! Kako pojdeva preko njih?«

Tista noã je bila prva, v kateri je hlinil spanec in poãasi in

teÏko premi‰ljal dolge njene ure. V par dneh sta se odpelja-
la. Nastanila sta se v Mirinem stanovanju.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

Pu‰nik je priãel razmi‰ljati o tem, kako lahko mogoãe je, da
ga njegova Ïena vara. Zdelo se mu je, da ga o tem prepriãu-
je njen lahki in prostodu‰ni smeh, njena brezbriÏna govori-
ca in tudi pesmi, ki jih poje po sobah, ko bri‰e ob nedeljskih
in prazni‰kih jutrih prah in ureja pohi‰tvo. Nekaj zagonetne-
ga je slutil v njej. To njeno povr‰no govorjenje o vsem, na kar
napelje on besedo, skriva pod sabo tihe neznane tajne in je
kakor pla‰ã, ki zagrne‰ z njim tisto, kar noãe‰, da bi videl tu-
jec.

To je na‰el in izmislil v dolgih zimskih noãeh, ko je ona

mirno spala, on pa bedel in gledal s trudnimi in pekoãimi
oãmi v temni strop. Dogodilo se je tudi, da je parkrat ni na‰el
doma, ko je pri‰el zveãer iz pisarne in ko jo je vpra‰al, kod je
hodila, se mu je smejala s tistim povr‰nim lahkim smehom,
ki je nekaj zakrival …

»Bila sem … ne povem ti! Ti bi se mi smejal!«
O — poznam te, si je mislil Pu‰nik, o, jaz poznam ves ta

tvoj roÏnati pla‰ã do zadnje roÏe in do zadnjega zelenega pe-
re‰ãka, ki je vtkan vanj. In diskreten sem, zvitej‰i od tebe in
razkrijem vse tvoje slabosti s pretkano nakano!

Prepriãan je bil, da hrani ona v srcu druga mogoãnej‰a

ãustva, kakor so bila tista, ki jih je pokazala njemu. Njena
du‰a je ‰iroka in globoka, ali on ne more prodreti do nje, ker
ne najde pravega pota in ker ne more najti pravega pota.
Nekdo drug jo je nekje zamamil, posegel v globino misli in
jih zaposlil zase.

Ta Ïenska, ki govori o nekdanjih stvareh, ki se povr‰no in

dobrohotno smeje vsaki budalosti, ki se zabava z njim pri

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

najneumnej‰i burki v gledali‰ãu ali kinematografu, to ni nje-
gova Ïena. Njegova soproga je ona druga, ki Ïivi v njej, ki je
polna blagih in pametnih misli, ki je zmoÏna najvi‰jih ãlo-
ve‰kih ãustev in ki pojmuje Ïivljenje v luãi svojega duha. To
je njegova Ïena, to on Ïeli in ljubi.

Ali nekaj razkr‰enega, razbitega je med obema in on gle-

da nanjo in vanjo kakor skoz stekleno prizmo. Vidi petkrat
po dvoje oãi, pet ust, pet obrazov in pet smehljajev in zdaj
i‰ãe med njimi pravega in odkritega, ki prihaja naravnost iz
du‰e. Zame‰alo se je vse, vse je ãudno razbrisano, misli po-
stajajo beÏne in plahe, sfrfotavajo nekako po glavi, izginjajo
in pu‰ãajo za sabo pekoão in grenko praznoto.

Do spoznanja se je treba riti s teÏavo in poÏrtvovalnostjo.

Priãel bo delovati najprej v duhu, pozneje seÏe v Ïivljenje,
odpre njegove bukve na pravem mestu in prebere pravo
stran. Tukaj! — ji pokaÏe. Izvoli to ãitati! ârno na belem je
kakor na dlani!

Pu‰nik je priãel ostajati popoldne v pisarni. Ko so vsi nje-

govi kolegi od‰li iz urada, se je sprehajal on po prazni pisar-
ni, ukrenil v glavi, sedel za mizo in napisal svoji Ïeni pismo.
Spremenil je svojo pisavo in se podpisal za Rudolfa Grudna,
privatijeja. Ta Rudolf Gruden jo je videl takrat na ulici, sledil
ji je parkrat skrivaj do njenega stanovanja in zdaj vse toãno
ve, kje ona stanuje, in kaj je z njo. Biva na Vodovodni cesti ‰t.
50 v drugem nadstropju na desno in je poroãena, Njen moÏ
je mlad, privatni uradnik in dosti simpatiãen. Otrok nima.

Pu‰nik je vstal, gorel v velikem zadovoljstvu, mel roke,

prekorakal parkrat pisarno, sedel nazaj za mizo in pisal. On
— Rudolf Gruden, privatije — jo ljubi kakor luna morje, kjer
se koplje vsako noã in kakor je vse to zapisano v pesmih. On

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

hrepeni po njej kakor hrepene mladi poetje po svojih ljub-
ljenkah, ko jim zlagajo najgoreãnej‰e pesmi. O, da bi mogel
vsaj seãi v njeno belo dlan!

Pu‰nik je zopet vstal, stopil par korakov po sobi, mel roke

in sedel z navdu‰enjem in zadovoljstvom nazaj. Mahal je z
roko nad mizo in si ‰epetal: »Zdaj se vse razkrije, zdaj se vse
razkrije!« — Pisal je dalje. On — Rudolf Gruden — je priva-
tije, ima dovolj denarja, ali sreãe zato nima, ker nima nje.
Zdaj, v ãetrtek, 20. januarja bo ma‰karadni ples v tej in tej
dvorani in tam jo bo ãakal. Obleãen bo kot ãrn domino in na
prsih bo nosil tri rdeãe nageljne. Naj pride, jo prosi, naj sto-
ri to nesreãneÏu in naj ga obvesti s kratkimi vrsticami, ki jih
prejme na po‰ti po njej hrepeneãi Rudolf Gruden, privatije.

Spisal je to pismo, ga zapeãatil in ga oddal. âez dva dni je

stal na po‰ti pred lino in vpra‰al ves vznemirjen in rdeã, ali
ni morda pri‰lo kak‰no pismo zanj, za Rudolfa Grudna.

Pri‰lo je!
Pu‰nik ga je stisnil v Ïep, mesto v urad je beÏal iz mesta in

tam zunaj na ‰iroki in samotni sneÏeni cesti je odprl in ãital:
»âakajte! Gotovo ne vem, ãe bo mogoãe, pridem!«

Vroãina ga je ob‰la, odpel je suknjo in se potil sredi boÏiã-

nega mraza in burje. Stal je, gledal po belem polju in se spra-
‰eval: »Kako to? Ali je ona … in pride …? Pa kako to napravi?«

V mestu je kupil zase kostum, ga spravil pri prijatelju in ‰el

domov negotov in razmi‰ljen. Doma je razlagala ona pri ve-
ãerji iste domaãe stvari kakor vedno in se smejala s svojim
povr‰nim in rahlim smehom. Drugi dan opoldne je rekla: »Ti,
bodi tako dober in pusti me, da grem danes zveãer k svoji
sorodnici, ki je jako bolna!« Stanuje v predmestju in za danes
zveãer jo prosi. Pismo ima pri rokah.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

Dala mu je pismo in Pu‰nik je ãital, kakor je povedala. Ble-

del in rdel je obenem, se ugriznil v ustne in se siloma trudil,
da bi bil njegov glas miren in prijazen. »Da,« je rekel. »âe je
tako, kdo ti brani? Pojdi, prosim te!«

Popoldne sploh ni ‰el iz pisarne domov, paã pa v gostilno

in od tam k prijatelju, kjer se je preoblekel. Na ma‰karado se
je peljal z izvo‰ãkom in tam je obstal ob vhodu in ãakal s tre-
mi rdeãimi nageljni na prsih. Eden je Ïarel v sredi, eden na
levi in eden na desni. ârna maska ga je spoãetka pri gledanju
jako ovirala, a pozneje se je nanjo privadil. Mimogrede se je
ozrl v zrcalo. Bil je visok in ãrn in troje rdeãih nageljnov na
prsih se je k ãrnemu kostumu izvrstno prilegalo.

Okoli desete ure se je ustavila tik njega jako elegantna Tur-

kinja. »Jaz sem tukaj!« je rekla z naravnim glasom in po njem
je takoj spoznal svojo Ïeno. Stisnil ji je roko in se ji zahvalil
v visokem, spremenjenem tonu.

»Hahaha!« se je smejala. »âemu se paãite? Bodite narav-

ni kot sem jaz!«

Priãel je govoriti z jako nizkim, tudi spremenjenim glasom.

Ponudil ji je roko in jo odpeljal na ples. Plesal je Ï njo valãek
in ji ves ãas ‰epetal, da je sreãen, nepopisno sreãen. Po ple-
su je od‰el Ï njo v stranske prostore in naroãil tam ‰ampanj-
ca. Ko je toãil, se mu je silno tresla svetlo orokoviãena roka in
tudi glas. Ponavljal je: »Glejte, od sreãe ves trepeãem!« V gla-
vi pa je ãutil istoãasno silno vroãino, kakor bi se mu spreme-
nili moÏgani v Ïerjavico.

Ona je bila jako lepa. Na sebi je imela ‰iroke atlasaste hla-

ãe, preko prsi kratek rdeã jopiã od ‰umeãe svile, izza njega se
je bli‰ãal kos belega vratu s tisto omamno belino, ki jo je on
dobro poznal. Poiskal je njeno roko in jo stiskal kakor v

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

zdvojenosti. »Povejte mi!« je ‰epetal. »Vi ste poroãeni, kaj ne?
In sicer drugiã!«

»Hahaha!« se je smejala ona. »Kdo vas je tako nalagal? En-

krat sem poroãena, ‰ele enkrat samkrat, pa mi je ‰e to pre-
veã!« In zopet se je smejala.

Njemu je zastal glas, njeno roko je izpustil in obsedel za

hip molãe na stolu. Nato je naglo oprijel kozarec in Ï njo trãil:
»Pijte, moja prekrasna, do dna!«

Izpila je enkrat in dvakrat in postala veselej‰a. V pogovo-

ru je vpra‰ala: »Kaj vas je zanimalo na meni? Povejte, haha-
ha!«

»Vse!« je rekel on. »Oãarali ste me kakor ãarodejka!« In

hotel je na‰teti ‰e kopo podobnih fraz, ali manjkalo mu je
zanje spomina. Mesto vsega tega je vpra‰al: »Ali vi jako lju-
bite svojega moÏa?«

»Hahaha!« se je zasmejala ona. »Ljubim … hahaha. Spiva,

veste, vsak na enem koncu stanovanja … On je mrzel in mr-
tev …«

Pogledala je naglo na uro in cepetala z noÏicami. »Hitro,

hitro, hitro! Prekasna bom, beÏati moram!«

»Ali vas smem obiskati?« je vpra‰al on, jo ogrinjal in

spremljal po stopnicah do voza v ãudni zmedenosti.

»Hahaha …« se je smejala ona. »Ta moj moÏ, veste, haha-

ha, plete nekaj v mislih, res! Vse skupaj ni niã, a on plete in
plete!« ln ko je sedla v koãijo in ponujala roko, je dodala:
»Obi‰ãete me lahko na stanovanju. Moj moÏ gre vsak dan ob
osmih v pisarno in se vrne opoldne. Ob dveh gre zopet in se
vrne ob ‰estih! Na svidenje, hahaha!«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

Ko se je vrnil nazaj, je poiskal bufet, sedel tam v miren kot in
priãel piti. Tresel se je od vznemirjenja in mislil raztrgano in
burno. Ona je rekla, da plete njen moÏ nekaj v mislih, kar ni
niã. In da je mrzel in mrtev. In ga ima ona ‰e vedno enega
samega moÏa.

Ljudje so hodili mimo, lepe maske so se obregale obenj, a

on je bil za vse to mrtev. Gledal je Ïareãe elektriãne lestence,
drÏal v roki ãa‰o in poãasi srebal. Vino ga je razgrelo in mu
razlilo po du‰i lahkotno in veselej‰e razpoloÏenje. Domov se
je vrnil ‰ele proti jutru in takrat je hodil dolgo po spalnici in
veselo mahal z rokami. Îena je Ïe spala, a pri njegovi hoji se
je zbudila in ga prijazno in zadovoljno pozdravila.

»No?« je rekla. »Kam si se pa danes zatekel?«
»He! Poglej!« je rekel enako veselo on. »Malo sem se odo-

brovoljil!«

»Bravo!« je pritrdila ona. »Ta je prava! Kod si pa vse ho-

dil?«

»Bil sem po gostilnah, kavarnah … ne na‰tejem ti vseh

imen, toliko jih je! In kje sem ‰e bil? Po predmestnih bezni-
cah! In kje ‰e? O — draga moja, povsod me je bilo dosti!«

Ko je to govoril, se mu je nenadoma nekako skalilo po gla-

vi, zaãutil je ‰ibkost, sedel je na stol in se prijel za prsi.

»Notri ãutim nocoj meglo! Vse po mojih prsih leÏi nekaj

kakor dim, da!«

Nalahko je priãel ka‰ljati in dolgo ni nehal. Ko se je pomi-

ril, je zopet vstal in je rekel: »Jaz sem vse povedal, kod sem
hodil, zdaj pa ‰e ti povej!«

»Oh!« je vzdihnila ona in podprla glavo z roko. »Meni pa

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

ni bilo tako prijetno kakor tebi! Pri bolnikih je Ïalostno, saj
ve‰!«

»No — pa pripoveduj malo!« je silil vanjo on, sedel k nje-

nim nogam in podprl obraz z obema rokama.

»PreÏalostno je!« je rekla. »No, pa naj bo! Povedala bom!

Pridem tja in ona sama kost in koÏa. Prvo njeno vpra‰anje je
bilo: Zakaj te ni bilo tako dolgo? In potem smehljaj, tisti
upadli bolni smehljaj in pritisk vlaÏne in bolne roke … lahko
si misli‰!«

»Zdaj misli nanj,« je ‰epetnil Pu‰nik in vpra‰al dalje: »Ali

kako je zbolela?«

»Kdo to ve? Ona sama ne! Taka bolezen pritiplje kakor

senca! Saj se vsega spominjam, kako je bilo pri meni doma.
Neko noã je priãel ka‰ljati in potem je ‰lo dalje!«

»Kakor jaz zdajle!« je dostavil in oba sta umolknila. On je

gledal predse v slabo razsvetljeno steno, ona nekam proti
kotu, po stropu pa so se poãasi premikali nekak‰ni podolgo-
vati in nedoloãni odsevi iz ulice ali stanovanja nasprotne hi‰e.

»Kako ji je ime, pravi‰?« je vpra‰al on.
»Komu?« je rekla ona. »A — sorodnici? Da! Ime ji je … Gi-

zela!«

Legla je nazaj po zglavju, podprla glavo z dlanmi in v svet-

lobi brleãe noãne luãi so se motno ble‰ãale njene polne bele
roke. On jo je priãel gledati, ona je pripovedovala: »Imela je
… ta Gizela … neko razmerje in zaradi tega pravijo, da je
pri‰lo tako daleã. ·e sedaj — v bolezni — ima pod vzglavjem
fotografijo. Pa ni imel niã tisti ãlovek, saj bi ga ne mogla vzeti.
Pisatelj je bil, ve‰. A drugo je zdaj vseeno vzel, vendar pravijo,
da Ïivi ãudno. Ponoãi pije po gostilnah in podnevi pi‰e. A ona
— Ïena — kakor da bi je ne bilo! Zato jo ima, da mu kuha!«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

Pu‰nik se je sklonil nad svojo Ïeno in jo prijel trdo za gole

roke. »Zadavil bi te,« je siknil. A ona se je smejala in rekla:
»Kak‰na ljubezen je to? Ali so to pokloni?«

VII

Meseca maja je ‰el Pu‰nik k zdravniku, ker je ãutil v sebi osla-
belost. Izvedel je, da mora hoditi mnogo na sprehod in to po
soncu. Tudi mora skrbeti, da vzdrÏi povsod dobro voljo in da
se ne vpleta v stvari in razmere, ki bi mu napravljale Ïalosti
in mu pobijale du‰o.

Priãel je hoditi ob sonãnih popoldnevih zunaj mesta in si

preskrbel v ta namen dopust. Na dom in na Ïeno je priãel
vedno in tudi doma misliti nekako od daleã. Kakor bi bilo vse
tisto nekje za gorami in tudi v davnini. Nekega veãera jo je
na‰el zunaj na pokopali‰ãu in takrat je spojil v svojih mislih
njenega pokojnega moÏa in njo v tesno celoto, ki je ni niti
posku‰al nikoli veã razdruÏiti. In taka — spojena s spominom
bolnega in izÏetega pokojnika — mu je postala odvratna in
zoprna in zato se ji je priãel umikati. Kajti pokojnik je oble-
zel s svojimi bolnimi in brezkrvnimi ustnicami vso njeno belo
polt, njene oãi, njene lase in njene prste. Njegovo bolno in
propadlo telo se je dotikalo v dolgih moreãih noãeh njenega
zdravega in bujnega telesa, njegovo dihanje je zadevalo ob
njene bele prsi, ki so bile potne od bolnikove sape. To je tra-
jalo mesece in mesece, leta so tako minila in v teku tistih let
je za‰lo v njeno koÏo vse tisto, kar je bolni‰kega, gnusnega in
ostudnega. Zdaj je prepojena s tem vsa njena zunanjost.

On — pokojnik — je delal v noãeh, ko ni mogel spati, isto,

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

kar poãenja sedaj Pu‰nik. Zaka‰lja, gleda v strop, ona se pre-
budi in priãneta se pomenkovati. Pogovora naenkrat zmanj-
ka, ker si nimata du‰i kaj povedati. Daleã sta druga od dru-
ge kakor zemlja od lune, luna od sonca in sonce od zvezd.
Niã skupnega ni v obeh, niã sorodnega. Tukaj ubog, ãuteã
ãlovek, tam brezsrãna Ïival, ki vsebuje komaj instinkt usmi-
ljenja. Pomolãita oba, on seÏe po njeni beli in goli roki in zdaj
priãne pogovor materija. Roka se meni z roko, polt s poltjo,
telo s telesom. Poljublja jo po ustih, prsih, licih, rokah in ra-
mah. Pritiska se v omamno toploto in pozablja nase, na du‰o.
In vse tako je delal tudi pokojnik. V dolgih preãutih noãeh jo
je poljubljal s svojimi bolnimi ustnicami, se je dotikal s svo-
jim bolnim telesom in se je oklepal s svojimi kostmi, zaviti-
mi v velo in rumeno koÏo. On je bil bolan, a se ni preselil v
svojo sobo, ni odmaknil svoje postelje od njene, ampak ostal
tik nje in se veselil noãi, da se v njeni temi z njo kratkoãasi.

Pu‰nik je hotel, da bi znal pisati in da bi razloÏil drugim

ljudem, kako ãustvo je to, ko najde moÏ v svoji Ïeni predni-
ka, ki je uÏival Ïe vse to, kar uÏiva zdaj on, Ïe davno pred
njim, ko je bilo ‰e vse mlaj‰e, sveÏej‰e, novej‰e in brez vsak-
danjosti. Îena ni Ïival, ni lepa stvar, ki bi za denar menjava-
la gospodarje. Sveta je in dana le posamezniku. Kadar je me-
njala gospodarje, takrat ni veã Ïena. Blago je, romajoãe iz rok
v roke. Za hip te omami, a ko vidi‰ sledove tujca, te prepaja
s hladnostjo in poniÏuje do Ïivali. In sledovi rastejo; drug od-
kriva drugega, zastrupljajo te, oropajo ãustev …

Izbral si je svojo sobo, ki je imela razgled na gozd in polje

za mestom in priãel tam samotariti. Ko je pri‰la tja nekoã
zjutraj njegova Ïena ‰e vsa vroãa od spanja in se ga nenado-
ma oklenila, bi bil skoro zakriãal. Tako blizu je zaãutil vso

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

njeno davnino, kakor bi stal njen bolni prvi moÏ tik vrat in
gledal nanj in na svojo Ïeno. Skoraj njegovo ko‰ãeno in
ohlapno brado je videl, ki ni imela veã moãi, da bi se drÏala
ostale glave in se je zato pobe‰ala na prsi. In naposled — ka-
kor bi ne bile roke, ki so se ga oklenile, njegove Ïene, ampak
njega, ki je stal tik vrat, pristopil nenadoma in se stegnil po
njem. Ta vlaÏnost je njegov pot, ti prsti, ki ga ti‰ãe v vrat, so
njegove trudne in ostre kosti, oblite z zgrbljeno in razpada-
joão koÏo.

»Oh —« je rekla ona, »moj ljubi, pelji me vãasih kam, veã

ne morem prena‰ati te samote in zapu‰ãenosti!«

»Kam, kam?« je vpra‰al on.
»Med ljudi, med ljudi!« je rekla ona, sedla na posteljo in se

priãela solziti. »Ne morem Ïiveti tako — brez druÏbe!«

»Bolan sem!« je dejal. »·el bi s teboj, ãe bi mogel prena‰ati

dim! Ali dim! Ne, tega ne prenesem!«

»Jaz tudi ne te samote, te zapu‰ãenosti!« je trdila ona. »Saj

ima‰ prijatelje, znance! Pelji me, da jih bom ãula vsaj govo-
riti! Ali pa me pelji v gostilno ali kavarno, da vidim ljudi in
druÏbe vsaj od daleã!«

»Da!« je rekel. »Bom, bom!«
In to je obljubil zlasti zato, da bi naglo od‰la in ga veã ne

nadlegovala s svojo prisotnostjo.

Ko je bil zopet sam, je odprl okno in dihal moãno vase sve-

Ïi in ostri jutranji zrak.

VIII

Z boleznijo, ki se je razpredala v njem, so se polagoma raz-
pletale niti in mreÏe, ki so priklepale njegovo du‰o k Ïivljenju.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

Razmerje je razpadalo in priãel je Ïiveti nekako na sredi med
Ïivljenjem soljudi in onim neznanim, ki se priãenja onstran
smrti. In v mislih je pletel prehod preko grobov in se straho-
ma izpra‰eval, ali se ne vara, ako misli, da ãaka nanj drugo
veãno Ïivljenje in da je ta nezadovoljnost in boleãina le slovo
oslabelega in propadajoãega telesa. BliÏa se poãasi dan, ko bo
obleÏal na postelji, ko ne bo veã vstal, ko ne bo nikoli veã sto-
pil na ulico, ‰el v pisarno ali na sprehod na polje in v gozdo-
ve. Îivljenje se umakne kakor poãasna senca in na beli rjuhi
ostane na pol Ïe razpadlo, mrzlo in brezãutno truplo. To bo
on, Tone Pu‰nik, privatni uradnik.

Kod je v zadnjih ãasih hodil, to mu je bilo vseeno. âe ga je

prosila Ïena, naj gre z njo v gostilno, je ‰el brez misli. Sedel
je tam, jo poslu‰al, ji kimal in z njo pil, da se je omamil. Ko je
videl nekoã v neki restavraciji, da se spogleduje ona z nekim
visokim bledim gospodom, se je na glas zasmejai, vstal od
mize, stopil k njemu in se prijazno poklonil.

»Vabim va‰e blagorodje k svoji mizi!«
Bledi tujec je gledal, poãasi zardel in seãudno zmedel, Ïena

se je od svoje mize prijazno smehljala. Pu‰nik je ponovil:
»Vrag vedi … ali niste malo ãudni? Najprej koketirate z mojo
Ïeno, a ko vam ãlovek reãe, da blagoizvolite sesti k njej, se
kujate! Prosim vas, pridite vendar, kako sem vas vesel.. .«

Gospod je res vstal in rekel: »To je zame posebna ãast! Jaz

sem Davorin Cestar, notarski kandidat.«

»Ali —« je dejala Ïena, »veseli me. Oprostite, moj moÏ se

nekoliko slabo poãuti! Saj niã ne zamerite?«

»Ta je lepa!« se je zasmejal Pu‰nik. »On naj bi mi zameril!«

In pri tem mu je stopilo v misli, kar je doÏivel pred leti. âez
mesece se bo Ïe spominjala mene, kakor se je spominjala nje-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

ga pred dvema letoma. Povzdigovala bo glas, zavijala oãi in
ponavljala in ponavljala: On je bil blag, on je bil nenavaden
ãlovek, on je bil velik ãlovek …

DruÏabnik je vpra‰al: »Nekoliko bolni ste, od ãesa, prosim,

vam je to pri‰lo?«

»Haha!« se je zasmejal Pu‰nik in njegov obraz je postal

skoro zloben. »Od vsega tega in ‰e zlasti od svetega zakona
… haha!«

»On —« je priãela prijazno Ïena, »oprostite, nekoliko ci-

niãen je postal zavoljo bolezni!«

»Da!« se je rogal Pu‰nik. »Mesto veseljaka je postal cinik!«

In vmes je mislil, kako bo povedal Ïeni, da je bil on tisti ãrni
domino s tremi rdeãimi nageljni, ki jo je ãakal na plesu. Nje-
mu je pravila o prvem moÏu zgodbe s pesmimi in desetimi
brati, a tretjemu moÏu naj pripoveduje o dominu z rdeãimi
nageljni. Saj se zdaj zgodi vse brez sovra‰tva, vse brez so-
vra‰tva. Kje je zdaj jeza?

Ko so se poslavljali na cesti, je rekla Ïena moÏu: »Gospod

je bil jako ljubezniv — ali bi ga ne povabila na ãaj?«

Takrat se je Pu‰nik nenadoma razkaãil in hripavo zakriãal:

»Poãakaj, v kratkem umrjem!«

Raz‰li so se naglo. Od nekod je pritaval zaspan policaj in

gledal za njimi.

[ BREZ ZARJE 1912 ]

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

Splavljenci

ovi Ïupan Janez Musta je prihajal v obãinski urad vsak
dan zjutraj okoli osme ure. Obãinski tajnik, dolgi in

suhi gospod Îebraã, je sedel takrat Ïe za mizo, imel eno pero
za u‰esom, drugo pa je drÏal v roki, ga namakal v oddaljeni
tintnik, delal z njim po zraku ãudne kroge in zamahe in ‰krtal
po rjavem pisarni‰kem papirju. V kotu ob prostrani zeleni
peãi je sedel pritepenec, ki se je zna‰el nekega jutra v vasi in
ni vedel ali morda tudi ni hotel povedati svojega imena in iz-
dati svojega rojstnega kraja.

Pozno jeseni je bilo, zunaj je viselo nad mrtvo krajino pu-

sto, oblaãno nebo, po sobi se je razlival nekak suh somrak,
zakasnela muha je brenãala po ‰ipah zamazanega okna in
tajnikovo pero je enoliãno po‰kripavalo.

Îupan je vstopil, ne da bi potrkal. Vrata je odprl na steÏaj

in poãakal, da je pokimal za mizo tajnik in rekel: »Dobro ju-
tro, gospod Ïupan.«

Ko se je to zgodilo, je stopil k prostrani tajnikovi mizi,

vtaknil obe roki v Ïepe, gledal po papirjih in vpra‰al: »Kaj pa
vi tu takole resk, resk po papirju?«

»Pozval sem tegale, posadil ga k peãi in zdaj ga ogledujem

in popisujem!« je odgovoril tajnik. »Toãen popis po‰ljem
oroÏni‰tvu. Zakaj — zdi se mi — to je individuum!«

Tajnik je popretil s kazalcem ob ãelu in priãel pisati dalje.

Îupan se je obrnil, stopil k peãi in se zagledal v suhega moÏi-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

100

ca s sivimi majhnimi oãmi in rdeãimi kosmatinami po stari-
kavem in zgrbljenem obrazu, ki je sedel bos na klopi in ena-
komerno predse meÏikal.

»Ti, element!« je rekel glasno Ïupan. »Kaj so te oblaki iz-

tresli, ali si padel iz megle? Povej po pravici, kdo si, odkod si,
kam namenjen?«

MoÏic je zganil rami in rekel z visokim glasom: »Ne vem!«

In ko ga je izpra‰eval Ïupan dalje, je odgovarjal na vse: »Ne
vem!«

Ko se je Ïupan nad njim Ïe malo razburil, je nekdo potrkal

na vrata in vstopil. Bil je moknat, bel in majhen moÏ, mlinar
Kosovel. Snel je z glave majhen klobuk, malo poka‰ljal pa
rekel: »Doli, hek, ob reki, blizu mlina, hek, je vrgla reka dva
splavljenca na moj travnik. Mlada ãloveka obadva, samomor,
kaj pa hoãete? In ãudno! Oba sta mlada, Ïenska in mo‰ki,
vznak leÏita na travniku in roke imata zvezane z verigo. On
levo k njeni desni. Hek, res je!«

»A, a!« se je zaãudil Ïupan, prekriÏal zadaj roke in pogle-

dal najprej v tajnikov obraz. Tajnik je vstal, zataknil tudi dru-
go pero za uho in stopil pred mlinarja. MoÏic pri peãi je vpra-
‰al: »Ali sta obadva mokra?«

»Glej ga ptiãa!« se je zasmejal mlinar in se udaril po kole-

nu. »Kako pa, da sta!«

Îupan in tajnik pa sta se razjezila in zakriãala oba hkrati:

»Jezik za zobe!«

»Pri‰el sem to naznanit,« je govoril mlinar, »hek, zato sem

pri‰el, da bi tista dva mrtvaka spravili z mojega travnika in
pokopali. Tako ne bosta leÏala!«

»Dobro je, dobro je!« je rekel Ïupan in se priãel z obema

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

101

rokama praskati po glavi. »Le pojdi, mlinar, le pojdi. Pridem,
pogledam in ukrenem!«

Mlinar je od‰el, Ïupan je zaãel hoditi po sobi, se ‰e vedno

praskal po glavi in govoril: »Vidi‰, ti sapramenski element, to
je tvoja sorta, potepu‰tvo, vrag te jahal. Mi pametni ljudje se
moramo prekljati in ukvarjati s takimi Ïivljenjskimi odpadki!
O, satan, kaj je to pravica! O, satan!« In k tajniku se je obrnil
in vpra‰al: »Kaj bo storiti? Zdaj imam na vratu dva mrtva in
enega Ïivega! Vrag z njimi, s takimi elementi!«

»Da!« je kimal tajnik. »Tudi tista dva, ki leÏita tam doli na

travniku, bosta dva izgubljenca. Bogu na poti in ljudem v
greh in sramoto. Videti je, da sta ‰e po smrti ljudem v nadlo-
go. Skratka: dva individuuma!«

»Ali predvsem je zdaj nekaj storiti!« je rekel Ïupan napol

vpra‰aje. »Je nekaj storiti!«

»Naznaniti moramo cesarsko kraljevemu glavarstvu in po-

kopati moramo na obãinske stro‰ke!«

»A!« je zamahnil Ïupan. »Kaj ‰e! Mi nismo za to tukaj, da

bi izmetavali denar za take potepuhe. To so elementi! He!
Poizvedeli bomo, odkod sta in sploh kako! Domaãi naj po-
kopljejo ali pa tista obãina, kamor spadata!«

»Ne bo niã!« je rekel tajnik. »Reka nese, reãem vam, jako

nese! Nekoã, ko sem pri‰el jaz sem, je prinesla utopljenca
prav od daleã. ·tirinajst ur od tukaj, ãastna beseda! âakali
smo z njim ‰tiri dni, potem smo ga pokopali: bil je zadnji ãas.
Pisali smo na vse strani in dobili pravi odgovor ‰ele ãez tri
leta. Glavarstvo na Krtini je odgovorilo: Z ozirom na va‰ do-
pis z dne tega in tega, iz leta tega in tega, ‰tevilka toliko in
toliko! S takim individuumom je teÏko!«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

102

»Zakaj pa bi potem pisal na glavarstvo?« je vpra‰al Ïupan.

»âe pride odgovor ãez tri leta, je vendar vseeno.«

»Ni tako!« je vaÏno odmajal tajnik. »Gre tudi za mrtvega

maãka ali psa in tudi za vsak individuum, gospod Ïupan.
Dandanes ni tako! Mi moramo pisati glavarstvu, vse je treba
naznaniti.«

»âe Ïe pi‰emo, pa pi‰imo takoj!« je zopet mislil Ïupan.

»Morda pa le kdo pregleda na‰ papir!«

»A!« je odmajal tajnik. »Jaz sem tak, da ne morem me‰ati

dela v delo. Zdaj sem pri tem, da opisujem za oroÏni‰tvo ta
individuum (tajnik je pokazal z glavo k peãi) in ne morem
torej pisati glavarstvu o drugi zadevi!«

»Pa odloÏi tisto pisanje!« je svetoval Ïupan. »Pa odloÏi. Ta

element je ‰e Ïiv in lahko poãaka, ona dva ob vodi pa sta Ïe
mrtva in ne moreta veã ãakati! Saj me razume‰!«

»Kako ne, kako ne?« je vpra‰al tajnik. »Ali sluãaj je tak, da

sem se jaz zamislil in zatopil v akt, ki se bavi z zunanjostjo
tega ãloveka, pa zdaj ne morem planiti v delo, ki se tiãe po-
polnoma druge stvari. Prosim, prosim, poslu‰ajte. Stvar je
takale!«

Tajnik je skoãil k mizi, vzel v roke popisano polo papirja in

priãel ãitati: »Sprejmi c. kr. oroÏni‰ka postaja itd. Voãigled
temu, da je za‰el v spodaj podpisano obãino potepuh, klati-
vitez (individuum) in v oãigled temu, da ta individuum ne ve
ali noãe vedeti, kako je njegovo ime, kje je njegova rojstna
obãina, odkod se je pritepel, je z ozirom na to podpisano Ïu-
panstvo obãine Kremenovci prisiljeno, podati najprvo tole
telesno izjavo: Individuum neznanega pokolenja in imena je
splo‰no suh, razcapan in ima na bosih nogah oba palca za-
sukana nakvi‰ku. Brado in lase ima rdeãe kakor lisjak, nos

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

103

ima ozek in je tudi v obliki srpiãa zakrivljen nekoliko na levo
plat. âe govori, mrda kakor zajec. Hodi po cigansko, to se
pravi: prestaplja kratko in kre‰e pri tem s petami. âe se ga
potegne za u‰eso, raztegne spodnjo ustnico na ven in zatis-
ne levo oko, z desnim pa prav debelo pogleda.«

Tajnik je prenehal in pogledal z vidnim samozadovolj-

stvom Ïupana. »Ni mogoãe,« je rekel, »da bi zdaj sestavljal
dopis na glavarstvo. Do vratu sem ves v tem opisovanju in ne
prejdem pred jutri‰njem dnevom na drugo delo. âe dela‰,
delaj toãno!«

Îupan je premeril dvakrat sobo in rekel: »Dobro je, dobro

je: Ti delaj svoje in dobro napravi! Jaz pa se bom lotil dopisa
na glavarstvo sam! Pripravi novo pero, razmakni po mizi
knjige in papir, primakni stol in deni v polo lenuha. Malo si
bom to stvar premislil, pa bom sestavil in pisal!«

Tajnik je napravil, kakor je velel Ïupan, sedel nazaj na svo-

je mesto, priãel pisati, ogledoval moÏica ob peãi, veãkrat
vstal, stopil bliÏe in ga pregledoval od strani, sedel zopet na-
zaj in ‰krtal po papirju. Îupan je hodil po sobi, se praskal z
rokami po glavi, priãel ‰epetati neumljive besede, iz katerih
so se ãuli le ‰umniki: ‰ — — ‰ — — Ï — — Ï —. Ko je poteklo
tako nekaj ãasa, je Ïupan sedel, prijel pero s svojo ogromno
in juna‰ko desnico, ga popravil z levico pravilno med prste,
omoãil v tinti in zapiãil v papir. Priãel je ‰epetati: »S — s — l-
sla, slavnemu.« Pri naslednji veliki ãrki je pero nenadoma
ãudno za‰krtnilo, ãrnilo je brizgnilo v drobnih pikah po pa-
pirju, polovica peresne ‰pice je odletela v okno in obvisela
tam na vlaÏni motni ‰ipi.

»A —« je zategnil Ïupan, »vidi‰ ga hudirja. ârki ,G’ sem

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

104

hotel napraviti spodaj fiãefaj, pa se ti takole naredi. Vse sku-
paj ni za niã!«

OdloÏil je pero, zmeãkal papir in pogledal v tajnika. Tajnik

je molãe vstal, razgrnil novo polo papirja in zataknil v pere-
snik novo pero. Îupan je to pot pripisal do konca, vzel pis-
mo v roke in ga ‰epetaje parkrat preãital. Ko je ustregel svo-
ji lastni zadovoljnosti, se je obrnil k tajniku in rekel: »Zdajle
me niã ne briga, kaj ti dela‰. Poslu‰aj in povej, kako se ti zdi!
Po moje je dobro!«

Îupan je ãital.
»Slavnemu glavarstvu v —. Neprostovoljno sta za‰la dva

utopljenca na travnik mlinarja Martina Kosovela. Mlinar pri-
de in reãe: ,Îupan, reka jih je prinesla, spravi jih stran!’ Jaz pa
poniÏno podpisano vpra‰am, kako je storiti. Javljam: tukaj
sta! Ne ve‰, kdo ne kaj! Pokoplji, bodo rekli ljudje, a jaz bom
tudi rekel, da! Z ozirom na to, vam dajem vse to na znanje.
Îupanstvo Kremenovci.«

Tajnik je priãel ãudno zvijati glavo, paãil je obraz in gledal

nekam na stropov rob. »He,« je skomiznil, »to bo teÏko kaj,
ker to pisanje ni uradno!«

»Kdaj pa bi bilo uradno Ïupansko pisanje, ãe ne takrat, ko

ga napi‰e Ïupan?«

»Stvar je drugaãna!« je zmajeval tajnik. »Tam so visoki go-

spodje in sam Bog ve, ãe jih Ïe to ne razkaãi, ako vidijo ãrko
,O' na vogle, mesto lepo zaokroÏeno!«

»Ha!« se je malo razkaãil Ïupan. »Pa bi bil ti spisal, saj si ti

zato tukaj, ali ne?«

Tajnik je vzel v roke Ïupanovo pisanje, gledal zami‰ljeno

vanj in priãel kimati. »Moral bi bil jaz, moral bi bil, da! In

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

105

veste kaj, pustimo to! Jaz spi‰em takoj! S popisom sem tako
pri koncu.«

Zdelo se je, kakor bi se ga lotilo samozavestno navdu‰enje

nad razliko med Ïupanovim in svojim dopisovanjem. Gibã-
no in proÏno je sedel za mizo, izbral ãisto polo papirja, vtak-
nil vanjo lenuha, omoãil pero v oddaljenem tintniku, zakroÏil
po zraku in priãel pisati. Îupan je stal sredi sobe in ga gledal,
moÏic pri peãi pa je pomeÏikoval in se kratkoãasno oziral od
tajnika na Ïupana in narobe.

Tajnikovo pero je pelo in ne ‰krtalo. V valovitih ãrtah je

beÏalo po debelih ãrnih linijah, se zvijalo v veãje in manj‰e
polÏe, zgrabilo nekje spodaj in hitelo na vrh v drznih polkro-
gih in pri tem pelo, resniãno pelo. Njegov obraz je razgrela
rdeãica navdu‰enja in ponosa, oãi so se svetile in Ïile po sen-
cih so se tresle. Ko je bil gotov, je vtaknil pero za u‰esa, vstal,
vzel v roke pisanje in rekel in ãital: »Takole bomo pisali: Slav-
nemu c. kr. okrajnemu glavarstvu v —. Voãigled temu, da je
na‰el obãan iz obãine Kremenovci na svojem travniku dva Ïe
mrtva splavljenca in v oãigled temu, da je vrgla ta dva splav-
ljenca mimotekoãa reka na imenovanega travnik in z ozirom
na dejstvo, da sta oba splavljenca neznana po imenu in po
kraju, se usoja podpisano Ïupanstvo javljati stvarni poloÏaj
takole — —«

Tajnik je ãital kakor pesem, Ïupan je kimal, moÏic meÏikal.

Ko je bilo ãitanje pri kraju, je Ïupan predihal ‰e par hipov v
omamnih odmevih tajnikovega branja, se popraskal na to za
levim u‰esom in nasvetoval tole: »Treba je, da greva na lice
mesta in si ogledava stvarni poloÏaj!«

Tajnik je poiskal klobuk, zapodil moÏica na dvori‰ãe, za-

klenil urad in od‰el z Ïupanom na mlinarjev travnik.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

106

Jesensko je bilo vse naokrog, nebo megleno in oblaãno,

krajina pusta in prazna, po holmih pastirji s ãredami, po po-
tih tu in tam ãmeren kmet, ki je poãasi korakal, gledal v tla in
vlekel dim iz kratke pipe. Pod vasjo je ropotal in ‰umel mlin,
reka je tekla v velikem ovinku mimo. Mlinar Kosovel je pri-
hitel z drobnimi koraki, vzel z glave moknati klobuk in po-
zdravil: »Smo pri‰li na ogled, hek?«

Peljal je tajnika in Ïupana ob bregu po travniku, onstran

nizkega grmovja obstal, pokazal z roko in rekel: »Tukajle
sta!«

Îupan in tajnik sta vaÏno pogledala in obstala. Par kora-

kov od obeh sta leÏala vznak preko brega dva mlada mrtva
ãloveka, mo‰ki in Ïenska. Mo‰ki je imel svojo levico priveza-
no z verigo k Ïenskini desnici, ustne je rahlo odpiral, oãi so
mu bile zaprte, z desnico se je drÏal za levo stran prsi kakor
za srce. Îenska je bila mlada, v obraz nekoliko zabuhla, z
zgornjimi zobmi je grizla v spodnjo ustnico, gledala nezaup-
no izpod trepalnice in levico je drÏala iztegnjeno od sebe v
Ïivi gesti, kakor bi hotela nekaj reãi ali preklicati. LeÏala sta
preko rahlo padajoãega brega in njuna stopala je oplakova-
la ‰e voda, ki je beÏala naglo mimo. Niã nesreãnega ni bilo na
obrazih, niã mrtva‰kega. Zdelo se je, kakor da spita v Ïivih
sanjah.

Tajnik je priãel majati suho glavo in rekel: »Ne bom se mo-

til, ãe pravim, da je mo‰ki vsega kriv! Njene nesreãe je on
kriv!«

»Vrag ga vedi!« je rekel Ïupan. »Morda bo pa ona tista! Le

poglej jo! ·e po smrti se grize v ustnico!«

»Hek!« je skomiznil mlinar. »Jaz pa tako pravim, da se niã

ne ve! Ni znano, kdo je kriv, ali ona ali on, hek?«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

107

Po tem pomenku so se loãili: mlinar je od‰el v mlin, Ïupan

in tajnik pa sta zavila nazaj proti vasi. In spotoma se je ple-
tel med njima takle razgovor.

»Ni miru, ni miru!« je tarnal Ïupan. »Vedno se ti pletejo

okrog nog taki ljudje, ki nima‰ z njimi drugega kakor pokoro.
Prej‰nji teden ta element, danes ta dva splavljenca in tako gre
naprej!«

»Ali kaj bi bilo to, ãe bi ne bilo treba pisariti na oblasti?«

je opomnil vaÏno tajnik. »Pisanja na oblasti, to so teÏave. âe
bi ne bilo tega, o, bogme, ravnali bi mi na kratko. Takegale,
kakor je ta individuum, bi mi napasli, zasukali in poslali po
svetu. Ali tako mora‰ vpra‰ati, kdo si, od kod si in ãe on sam
ne ve, mora‰ ti vedeti. In dokler ne ve‰, ne more‰ z njim ne
naprej, ne nazaj! To je!«

»A — — a!« je pomajal glavo Ïupan, pogledal z novo misli-

jo, ki se mu je zasvetila iz obraza, in spregovoril: »Mi bi mo-
rali ta dva splavljenca javiti tudi oroÏnikom!«

»Na, na, na!« je poploskal nejevoljno z rokami tajnik in

dejal: »To smo pa zopet lepo napravili, to bo zopet narobe!«

»Ve‰ kaj?« je vpra‰al Ïupan, se ko‰ato smehljal in nesel

svoj debeli palec do ust. »Ve‰, kaj ti pravim? Mi ne bomo niã
pisali oroÏni‰tvu!«

Tajnik je zleknil hrbet, dvignil rame proti u‰esom, povesil

glavo in jo dvignil zopet nazaj na njeno mesto. Îupan se je na
ves glas zasmejal in ga potrepal po rami, da ga je bolelo: »Ha,
ha, ha! Imam jo! Tudi na glavarstvo ne bomo pisali! Ne bo-
mo!« In s kazalcem je potegnil ãrto po zraku.

Tajnik je vnoviã zleknil hrbet, dvignil rame, povesil glavo

in jo zopet dvignil. Îupan je ponovil: »Ne bomo niã pisarili,

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

108

haha! Napravimo kraj‰e! Samo molãi! Ti ne ve‰ niã! Ali kaj
ve‰?«

»Niã!« je rekel tajnik.
Pri‰la sta bila nazaj in tajnik je od‰el v obãinski urad.
Poãasi je potekel jesenski dan, zgodaj se je zmraãilo in noã

je nastopila pred ãasom.

Ko je bilo Ïe vse temno, je poiskal Ïupan moÏica, ga prijel

za razcefrani rokav in ga vlekel brez besed za skedenj.

»Ti element!« mu je rekel tam. »Ali si ti sploh za kaj na

svetu?«

»Kako ne?« se je ãudil moÏic. »A kako ne?«
»Ve‰, kje je mlin?« je vpra‰al dalje Ïupan.
»A kako ne?« je vpra‰al moÏic. »Tam spodaj, pa da!«
»Tam malo od mlina leÏita dva splavljenca!« je pravil Ïu-

pan in migal in kazal z rokami. »Tista dva poi‰ãi, pa porini
oba nazaj v vodo! Ali si razumel?«

»Pa da!« je kimal moÏic. »Pa kako ne bi razumel? Razumel

sem, pa da!«

»Porini daleã!« je zapretil Ïupan. »Ko bo vse tiho, pa na-

pravi!«

Raz‰la sta se; naokrog je kmalu molãala tiha in meglena

jesenska noã.

Zjutraj je stopal tajnik proti mlinu. V majhni razdalji za njim
je peljal grobokop roãen voziãek s staro ãrno plahto. Obho-
dila sta in obvozila ves breg in nikjer ni bilo nikogar mrtve-
ga, ne Ïivega.

»Vãeraj,« je pravil tajnik, »se je nam sporoãilo v urad, da

sta tukaj dva splavljenca!«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

109

»Sem sli‰al! Pa menda ni bilo res!« je rekel grobar. »Men-

da ni bilo!« je prikimal tajnik.

»Ali jih je voda pobrala!« je stavil pomislek grobar. »Ali jih

je pa voda pobrala!« je kimal tajnik, obstal pred grobokopom,
uprl kazalec ob ãelo in se priãel naenkrat vaÏno ãuditi: »A ti?
Kar takole — z voziãkom? To si si pa zmislil eno, poglejmo te!
Misli‰, da gre to kar gladko, da se pride kar z voziãkom in
odpelje? O — ha! Ne bo‰, fantiãek! Ve‰, kaj so to: komi-sije?
OroÏniki kaj? Nasajeni bajoneti, okrajni glavar, ho? Pa-ra-gra
gra-fi?«

Grobokop je bil majhen, suh in siv in se je skoro prepla‰il.

·iroko je pogledal, zinil na pol in prinesel stari in ukrivljeni
kazalec do ust. Vpra‰al je v strahu: »Kaj sem se kaj pregre‰il?«

Tajnik je skomignil z ramami, od‰el naprej in grobokop je

peljal za njim svoj roãni voziãek.

[ BREZ ZARJE 1912 ]

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

110

Labod poje

rtev sem. Smrt je prihajala poãasi, vlekla se je kakor
megla po praznem polju, gledala name od daleã in

uÏivala ravno v tem, ker se mi tako poãasi pribliÏuje. Spomi-
njam se njenih votlih oãi, na katerih dnu se sveti zelen pla-
menãek. Kakor dve kresnici, ki plavata proti tebi vzporedno
iz dalje, samo da njiju blesk ni prijazno svetlikanje tistih
mehkih junijskih hro‰ãkov, ki se spreletavajo v toplih veãe-
rih nad zoreãimi polji in travniki. Ta Ïar je strog, mrzel in
strupen. Privadi‰ se mu, a nikoli ga ne vzljubi‰. Ko strmi‰
vanj, ti ri‰e mrzliãna fantazija zamazano belo haljo, ki se ovija
roÏljajoãih kosti, klepljajoãih druga ob drugo. Ko se premak-
ne ko‰ãena noga, za‰krta gleÏenj, v kolenu in v boku zacvi-
lijo kosti, kakor bi potegnil z noÏem po kroÏniku. In roke bi-
jejo ob Ïivot, kakor palice ob polena. In ti ãaka‰, ãaka‰ — —

Moja nesreãa se je priãela takrat, ko sem ‰el s svojo Ïeno

in s svojim prijateljem, Ïurnalistom Kanobljem, na veliko ne-
deljo prej‰njega leta na sprehod. Lani je bila velika noã aprila,
ko se je Ïe ogrelo ozraãje, ko so Ïe cvetele prve roÏe in ko so
odele holme mehke in neÏne preproge prvih travic. ·li smo
po ‰etali‰ãu zunaj mesta. Moja mlada Ïena ·tefanija na sre-
di, midva ob straneh. Nad nami drevje in petje ‰ãinkavcev in
sinic. ·tefanija je bila nekoliko nervozna. Nekaj je pri‰lo va-
njo, neka nestrpnost priãakovanja. Mislil sem, da ne ve, kaj
priãakuje, a priãakuje vseeno in se trese v nervoznosti, ki jo

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

111

bolj in bolj popada zaradi tistega neznanega, kar mora priti.
Dokler je v ãloveku hrepenenje, vedno ãaka. âaka in ãaka in
je prepriãan, da se nekaj mora zgoditi. Îe dva, Ïe tri mesece
ni bilo spremembe, zdaj se mora, mora pribliÏati.

Kanobelj je rekel: »Ti nazaduje‰. Poprej smo priãakovali od

tebe bogve kaj — no, lepo si nas nalagal. Tvoje slike na zad-
nji razstavi — jaz sem jih hvalil v listu, to je res — ampak
povedano iz oãi v oãi: to ni niã.«

Jaz sem to sam vedel, ali skrival sem pred ljudmi; Bog sam

ve, kako sem se bal za to skrivnost. Strahoma sem odpiral lis-
te in se drgnil po ãelu. Ali Ïe vedo kritiki in poroãevalci, ali so
Ïe izrekli obãinstvu? O, videl sem, kako se je raztresla moja
notranja sila, kako se je razredãila, kakor bi kdo razvlekel
zgo‰ãeno in moãno tkanino: naenkrat vse ohlapno, ni nape-
tosti, ni umetni‰ke resnobe. Duh je raztepen kakor prema-
gana vojska. Tam drhti misel, tam zopet, tam zopet, a moã
nevaÏnih je enaka moãi vaÏnih. Koncentriranje je nemogoãe.
Zastonj se trudi‰, ko sedi‰ v kotu, ti‰ãi‰ roke na senca in bulji‰
predse v kot. Misli, ki jih ne mara‰, ti razkrpavajo tvarino, ki
jo hoãe‰ modelirati, krepko, z eno potezo. Trese‰ se, sam s
seboj si sprt, nezadovoljen, govori‰, kakor bi bil pijan od ne-
kega trpkega vina, od katerega ‰e zboli‰.

Kanobelj je takrat izrekel in jaz sem zardel. Priãela sta me

pouãevati, on in moja Ïena. Ti mora‰ tako, ti mora‰ hoditi tja,
ti mora‰ drugaãe itd. Najraj‰i bi bil kriãal, tulil, rjovel. Ti mo-
ra‰, ti mora‰, ti mora‰! Pili smo zunaj na vrtu gostilne mleko
in prigrizovali maslen kruh. Nad nami kostanji v prvem neÏ-
nem zelenju in ptice — takrat se je priãelo. Godilo se mi je
slabo, — naroãil manj in manj. âe sem zaostal v druÏbi, me
je vpra‰ala Ïena: »âemu, ko nima‰!« In potem ji je bilo treba

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

112

obleke, ãevljev, tak‰nega klobuka, kakr‰ni so bili takrat v
modi. Neki postaren pisatelj mi je nekoã rekel: »Mlada Ïen-
ska, ki ji prede trda z novci, ti mnogo stori za ãeden klobuk
ali za novo krilo!« in smejal se je. No, Ïe vemo!

·tefanija mi je rekla: »H gledi‰ãu pojdem. âula sem, da ra-

bijo pevke za zbor.« In to brez zveze, ker ji ni bilo treba. Kaj
sem hotel? H gledi‰ãu gre in tam je direndaj, Ïivljenje poseb-
ne vrste, s posebno moralo. Kaj je tam dostojno, kaj ni dostoj-
no — to je vse drugaãe kakor po navadi. S Kanobljem sva jo
ãakala veãkrat pred gledi‰ãem. Pri‰la je vãasih trudna, vãasih
ne. Tuintam se je pripodila na ulico z drugimi, kakor bi bila
pozabila, da je poroãena. Stepli so se — za ‰alo. Av, av je vpila
in mi rekla: »Kako me je ugriznil ta tepec!«

»Kam?«
»V ramo!«
Prekleto Ïivljenje! A tebi zmanjkuje duha, gubi‰ energijo!

Sedeli smo v gostilni ona, Kanobelj in jaz. Niã posebnega ni
bilo; no, zveãer, ko se je slaãila, pa je dejala naenkrat: »Kako
je pust ta Kanobelj in ravno on —«

»Kaj?«
»Ravno on, moÏiãek!«
»Kaj je naredil ravno on?«
»Rogove ti je potegnil iz ãela. Haha!«
To je bilo iz gledi‰ãa — tista ciniãnost v smehu. Poznamo

to iz slabih dram. Prepirala se je rada Ïe prej. Mi gremo sem,
ona je rekla tja! Kupimo to, ona je rekla drugo! In imeli smo
otroka, punãko, ki je bila ãisto prepu‰ãena mladi dekli, zakaj
midva sva prihajala pozno domov, ob dveh, treh, ‰tirih. To je
bilo, ko je ãlovek premi‰ljal, jako Ïalostno. Otrok je bil bled
kakor papir, smejal se je ãudno in silil samo k dekli.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

113

Prej, ko sem bil ‰e neporoãen, sem imel deklet, hu, koliko!

Neko bogato na primer z velikimi kostanjevimi oãmi. In dru-
ge — kolikor sem jih hotel. Znal sem take reãi, posebno spo-
ãetka, ko smo se seznanili. Vodil sem razmerje, ki je samo
draÏilo. Îenska je imela obãutek, kakor bi jo vrtel na raÏnju.
Besna je bila, a nestrpna, razdraÏena, poniÏana in ljubila je
bolj iz — sovra‰tva, bi rekel. Do tu sem znal, naprej ne. Po-
gre‰al sem lastno neodkritosrãnost, laÏ. To mora biti. Dokler
ne govori‰ o sebi, dokler se ne odpre‰, je dobro. Vse je zani-
mivo, novo, ãlovek priãakuje. Ko se razodene‰, se izkaÏe, da
si ãlovek kakor vsi drugi, le nekoliko slabotnej‰i, neÏnej‰i po
ãustvih, manj mo‰ki. Kadar se razkrije‰, bi moral lagati. Tega
nisem znal, zato je vse propadalo.

Imel sem momente, ko sem bil kakor otrok. DrÏal bi se bil

koga za roko, toÏil bi bil, jokal nad niãnostjo svojega Ïivljenja.
·e leto, dve ali tri in me stare smrt. Ta moã, ki jo imam, je
navidezna. Niã trajnega ni v njej, zlomi se in segnije kakor
bilka. Pride ãas in smrt ti zari‰e v obraz svoje poteze. Tudi ti
bo‰ leÏal nekoã mrtev na postelji. Vsi, ki hite zdajle po ulici,
doÏive dan, ko jih bodo poloÏili v jame. In ‰e prej jih ãaka boj
zadnje ure. Vsem se bo stresalo telo v divjih krãih najhuj‰e
boleãine, vsem bodo hrople prsi in vsi bodo grabili krog sebe
po re‰itvi. Ne bo je, zadavi te smrt.

Ni prav, ãe ãlovek misli na to. Ljudje veãinoma ne delajo

tega. âe jih spominja‰, zamahnejo z roko. To ni za nas! In
moja mlada Ïena ni slutila tega, kar sem slutil jaz, ko sem bil
tik nje plah, poparjen in zbegan kakor otrok, ki ga veãkrat
tepejo. Poprej ni vedela, da sem tak, zdaj je videla. Ali videl
sem, da mi je zvesta. V meni je bil ponos, ki ga daje ãut pra-
viãnosti, po‰tene notranjosti. In jaz sem imel svoje original-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

114

ne misli, ki jih drugi niso imeli. Kar sem povedal jaz, to je bilo
povedano po svoje in zato zanimivo.

Kanoblja sem obiskal nekoã na samem in govorila sva.
»Da sem ti potegnil jaz roge iz ãela — hahahaha!«
Smejal se je, da se je valjal in prekopicaval po ‰iroki zofi.
»No,« sem ga miril. »Ne misli, da jemljem jaz to zares!«
»BeÏi, beÏi. DraÏila te je, razburiti te je hotela, da bi bil bolj

pozoren nanjo, da bi si dal z njo veã opravka. Hahaha!«

»Sem ti Ïe rekel, da ne jemljem tega zares. Poznam jo do

dna.«

âemu sem to omenil? Naprtil sem si neke delikatne vrste

zadrego, ki se pripeti vãasih med prijatelji. Moja Ïena je rada
obãevala z drugimi, ali ãe me je kdo Ïalil, se je potegnila od-
loãno zame. Tak sluãaj se je bil pripetil za mojim hrbtom in
izvedel sem zanj, Kanobelj mi je pravil. Zafrknila je marsiko-
ga besno. Da, to stoji. In dalje! Prej, ko ‰e nisva bila poroãe-
na, kako me je Ïelela! Imam spomine, ki bi privabili solze v
oãi, ali preintimni so. Komu je dala svojo nedolÏnost? Meni!
In koliko jih je hodilo za njo in kdo je tisti edini, ki je hodila
za njim ona? Jaz!

Ko sem se bil prehladil, je hodil k meni mlad spreten zdrav-
nik. Kmalu mi je toliko odleglo, da sem lazil okrog. In zbolela
je Ïena na neki notranji bolezni. Hodila je k istemu zdravni-
ku in vãasih sem jo spremljal in ãakal v ãakalnici, v temnem
kotu pod dolgolistno palmo. Dolgo sem sedel in mimo mene

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

115

je hodil star in siv sluga. Po prstih, v dve gube, prihuljeno
kakor star lisjak.

ZasluÏil nisem niã veã. Îena je nosila domov denar in ni ga

zmanjkalo. Kako nesnaÏno je bilo misliti na to, da bi jo vpra-
‰al, ãe so ji zvi‰ali plaão, ali da bi se sploh dotaknil z besedo
denarja. Kakor bi leÏala nekje v stanovanju ostudna kaãa, ki
se je prihulila po neverjetni nesreãi v hi‰o, tako sem ga slu-
til nekje v omari ali v kaseti na njej mrzlega, spolzkega in
odurnega. Ne besede o njem, ne besede!

Moja Ïena je nastopala, kakor je rekla, Ïe v manj‰ih soli-

stiãnih partijah. Manjkalo nam ni niãesar, pozimi smo imeli
na mizi roÏe. In njene toalete so postale mikavne, slastno kri-
ãeãe o vitkem in zdravem telesu, ki se ziblje, giblje in zvija
pod njimi kakor Ïiva riba v fini in elastiãni mreÏi. Niti spala
ni veã brez premi‰ljene in umerjene frizure. In vse to je bilo
tako delikatno, estetsko! Njena koÏa je izgubila ãlove‰ki vonj;
di‰ala je, kakor di‰i rahlo parfumiran list najbolj‰ega papir-
ja. Njene ustne niso bile veã rdeãe, a prevlekel jih je suh in
modrikast aristokratski ton, ki jim je dajal vzvi‰en ponos in
strogo izzivajoão hladnost.

Nekoã sem sedel v ãakalnici predolgo. Ogovoril sem slu-

go, prihuljenega lisjaka, ãe se ni morda pripetilo kaj nevarne-
ga.

Zamahnil je z roko. On ne bi bil smel tega storiti. Îalilo me

je.

Sedim naprej. V prsih grize poãasi boleãina. Te se ne izne-

bim veã, si mislim, ta umrje z menoj. Spodaj pod okni zvoni
tramvaj in na mestni hi‰i bije ura. Na steni pred mano sta
naslikana mlada ãloveka v ãolnu. Luna, zvezde, onadva v ob-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

116

jemu. Spodaj pod njima leÏi ob zidu lonãen pes. âlovek bi
mislil, da je Ïiv.

Vrata se tiho odmaknejo in sluga vstopi. Naravnost proti

meni gre, roko mi poloÏi na ramo in se skloni k mojemu ob-
razu. Priãne rezko ‰epetati.

»Ali ‰e vedno ãakate?«
»Da! Kaj drugi ne ãakajo?«
»Ne!«
»Kajpak?«
»Pijo v gostilni!«
In ‰e bliÏe se je sklonil, da me je ‰ãegetal z zalizci po sen-

cih.

»Vi ste tepec! Pokliãite Ïeno ven in jo pretepite!«
Pri‰la je sama, bleda, izmuãena. Doma, sem mislil, doma

opravimo. A v stanovanju je leÏal nekje v omari njen mrzli in
spolzki denar in zaradi njega je bil ãlovek kakor mutast. V lica
sem bil rdeã in tresel sem se. Kaj naj to pomeni? V mojo sobo
je sijal skozi okno mesec. Koliko ljudi, koliko ljudi je bilo tisti
trenutek sreãnih! In koliko jih je leÏalo na posteljah in se bo-
rilo s smrtjo! Hroplo, pretezalo se, krãilo prste in vilo in meã-
kalo v njih re‰ilni drog, potno rjuho, rob Ïgoãe odeje!

V na‰o gostilni‰ko druÏbo je za‰el vi‰ji uradnik, visok, ra-

finiran kavalir. Veliko zlato uro je vrgel na mizo in rekel ·te-
faniji: »âe imate kaj poguma in podjetnosti, pa pokaÏite!«

»Kako?«
»Udarite po uri s pestjo!« Razsula se je.
»Zdaj ste moja dolÏnica!«
»Velja!«
Ura je bila pozna, ‰ala neumna, smejali smo se. Na stano-

valca v svoji hi‰i, na boleãino v pljuãih sem pozabil. Pijmo!

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

117

Dobrodo‰le ure pozabljenja in dobre volje! Kavalir ima bese-
do! Îivio!

»Milostiva, zapeljem vas vprião moÏa! âastna beseda! V ta

namen sedem stran od vas — tako na drugi konec mize. In
zdaj se pogovoriva, kje se jutri sestaneva: Poslu‰ajte, gospod
moÏ! Va‰a Ïena bi me lahko priãakovala jutri ob ‰estih na
veãni poti za mestnim drevoredom. Za vsak sluãaj jo poãa-
kam. Ali ste si zapomnili? Pijmo na ta sestanek!«

»Pijmo!«
Drugi dan sem leÏal na visoki meji nad veãno potjo v tra-

vi in gledal, kako promenira spodaj moja Ïena. O denar, ti
prekleta kaãa, ki leÏi‰ mrzla in ostudna v na‰i omari! Satan te
je izna‰el in ljudje, njegovi otroci, te nosijo s seboj za svetinje!
Blagor drevesu, ki raste brez tebe, blagor roÏi, ki se brez tebe
razcveta! Po‰lji, Bog, morje zelenega volka, razlij gapo bak-
ru! Po‰lji, Bog, prhnobe in gnilobe, razlij jo po zemlji, da uniãi
pisane in mastne papirje! Vzidi nam novo sonce, daj nam
bratstva in ljubezni, izÏgi iz nas sebiãnost, lakomnost in Ïeljo
po gospostvu!

Kaj bo rekel Kanobelj?
Pri‰el sem k njemu.
»Glej ga! Ravno pi‰em njegov nekrolog, pa pride! Veã dis-

kretnosti, prijatelj!«

Ciniãnost, poznamo! Sedem, povem. Pred menoj v gajbi

skaãe ãudna inozemska ptica, gleda vame z zelenimi okrogli-
mi oãmi in poka s kljunom. Na nastavku pisalne mize je mrt-
va‰ka glava. Tale fant, ki pritiska pivnik na moj mokri »nek-
rolog«, pravi, da je to edino dekle, ki jo je on ljubil. V teh ja-
mah so se kotalile prekrasne ãrne oãi, to revno nosno ko‰ãico
je odeval draÏestni dekli‰ki nosek, zafrknjen nekoliko nav-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

118

zgor, a zobãki so ‰e zdaj tako svetli in lepi in ble‰ãeãi, da jih
veãkrat poljubi. Kanobelj ‰vadronira!

Nekaj drznega je bilo v meni, kar ni imelo niã zveze s te-

lesno slabostjo, zaradi katere sem se komaj privlekel v prija-
teljevo stanovanje.

»Moja Ïena ima druge!«
»Ima!«
»Dru-u-ge! Sli‰i‰?«
»Katere?«
»Nekega zdravnika, nekega uradnika …hahaha!«
Smeh, to je na‰a krinka, na‰a hinav‰ãina. Fej! Î njim skri-

vamo vse: laÏi, zlobo, hudodelstvo, tudi bolest, ki se je sramu-
jemo. O hinavci!

Kanobelj je dvignil svoj krivi nos in ko je obenem zinil, se

je zdelo, kakor bi odprl kljun. V ko‰ãeno lice mu je stopila kri.
Prijel se je za dolge, vlaÏne grive.

»DokaÏi!« je zakriãal in tre‰ãil z roko po nekrologu.
»Zakaj?«
Vstal je, potisnil glavo med rame in hodil po sobi. Naen-

krat se je razkoraãil pred menoj in se bil po prsih:

»Mene ima, mene ima! Misli‰, da se te bojim?«
»Ne! Ti nima‰ denarja!«
Kanobelj prime brado v pest in se namrdne. Nekoliko je

podoben Beethovnu.

»Pojdiva k njej! âe je to res, pretepem jo jaz, Ignacij Kano-

belj!«

»Ne ti! Jaz, ki imam to pravico po boÏji in ãlove‰ki po-

stavi!«

Za hudirja, kako me je bila spaãila bolezen. Mesto ãustva

se je naselila vame surova predrznost, plehka odurnost. Do-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

119

bro z zdravjem vred iz mene, a hudobnost z boleznijo vred
vame! Ne ‰ali se z mano, satan! Nakopal si bo‰ lepo pregla-
vico!

Sedela je za mizico ob oknu in ‰ivala. Obleãena je bila

ãrno, okoli vrata gola, roke enako do komolcev, ki so gledali
beli, okrogli in polni izpod ozkih in kratkih rokavov.

Molãali smo vsi.
»Kaj sta pijana?« je vpra‰ala.
»·tefanija, reci, ali si po‰tena?«
Pogledala je mrzlo, rekla niã. Stopil sem bliÏe.
»Ali si po‰tena?«
Takrat sem jo udaril na vso moã s ko‰ãeno in stisnjeno

pestjo po golem vratu nad ramo. Hotela je nekam planiti, ali
noge so se ji zamotale v dolgo rdeão zaveso ob oknu in pad-
la je po preprogi. Oprla se je na roko, sedela in napol leÏala
na tleh in gledala vame.

»Kako bi umrl brez denarja?«
»Kaj?«
»Premisli …«
V njenih oãeh so se dvignile solze in se razlile preko pun-

ãic. Razumel sem jo. Kanobelj je stal tik vrat in ‰ele zdaj sem
ga zagledal. Kak‰na jeza me je popadla, kak‰na jeza!

»Izgini, lopov, barbar, izgini!«
Ostala sva sama in jokala sva …
Jeseni vãasih Ïene Vlah skozi mesto veliko jato puranov.

Biã ima v roki, za njimi gre in bije in ‰vrka po perotih in gla-
vah. Purani se neso z dolgimi in iztegnjenimi vratovi, nepre-
trgoma teãejo in kriãijo, pa i‰ãejo spotoma zrno, da bi ga
zgrabili na naglem begu. In mi vsi smo kakor ta jata: Vlah —
Ïivljenje nas podi po cesti naprej, z biãem nas o‰vrkava in

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

120

bije, a mi letimo in letimo za zrni. Dalje in dalje, noã in dan
do tistega brega, odkoder popadamo smrti v Ïrelo. In celo
pot ÏviÏga nad nami biã, rohni v na‰a u‰esa kletev in zmer-
janje Vlaha in njegova surova, brezobzirna natura. Glej, tik
matere pobije z biãem sina, tik hãere tre‰ãi po oãetu, tik dru-
Ïice po drugu. O gorje mi! Zaletel sem se vstran za grmom in
njegov jermen se je ovil moje glave. Kako skeli, kako jemlje
pamet! Zadet sem, tu v blatni luÏi so mi klecnile noge, sese-
del sem se, vas, ki hrumite in ‰umite dalje po Ïivljenjski ces-
ti, vidim v megli in v prahu. Na cilju sem Ïe, opravil sem,
mrtev leÏim, priãenjam razpadati, gniti. Ho, a vi buãite kakor
divji lov, ki grmi v kresnih noãeh preko na‰ih host, ho, dre-
njate se, prerivate, ali kam, ali kam? Smrti v golt, purani!

III

Nisem ‰e mrtev. Popoldne, ko se mi vrne senca moãi, zlezem
s postelje, zgrudim se v naslonjaã tik mize in vzdihujem in
lovim sapo od te dolge poti. Desnica tiplje do peresa in pi‰e.
O, kak‰ne so te ãrke! ZveriÏene, raztrgane — s to vojsko ne bo
zmage. Sonce sije, rdeãi se listje in ponoãi kriãijo ptice, ki se
selijo na jug. Vstanem, privleãem se do okna in molim glavo
v noã. Luãi mesta so jih zmotile, ta svetloba, porazdeljena po
ulicah in trgih, se je zbrala nad hi‰ami in jih zme‰ala. Kam,
kam? Izgubil sem se, luã Ïivljenja mi je zme‰ala um. Ne naj-
dem se veã.

Na‰e stanovanje je lepo in veliko. Po stenah slike, v spre-

jemnici ãrn svetel klavir, ki vãasih zapoje veselo, kakor bi za-
zvonilo. In preproge po tleh — ‰iroke in mehke, ki glu‰e ko-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

121

rake in jih pijo kakor suha zemlja vodo. Dopoldne, ko leÏim
‰e trd in omamljen na postelji, priskaãe do mene preglasen
smeh in me zbode v uho kakor z iglo. Nekdo je na obisku pri
moji Ïeni. To je tam daleã v ãetrti sobi, kjer visi na steni ve-
lika slika z rumenim levom, kraljem noãi.

Zjutraj, ko posije sonce, pride Ïena v ohlapni domaãi oble-

ki, bleda in trudna. Stopi k moji postelji in me gleda. Moje oãi
so nervozne, zbegane in njen obraz trepeãe in odskakuje v
mojih pogledih. Prej so delali z menoj kakor z otrokom. Tega
nisem smel piti, tega ne jesti, tega ne obleãi. Zdaj delam, kar
hoãem, jem, kar hoãem, pijem tudi ãrno vino in Ïganje.

Sedela je tako tik mene ob vzglavju, nasproti odprtemu

oknu. Razgledal sem se; bilo je proti veãeru. Krona kostanja,
ki je cvetel spomladi rdeãe, in kos neba, ki ga je obzarjala ve-
ãerna zarja, je odseval v njenem oãesu. In kakor na starinski
miniaturi je bilo vse drobno, fino ali jako Ïalostno ubrano.
ârno in rjavo listje je padalo nekam za trepalnice, zadaj je
umirala luã.

Zazvonilo je, oglasil se je glasovir.
»Ali je Kanobelj?«
»Da!«
Od‰la je tja daleã v ãetrto sobo in zapirala za seboj tiho in

trdno vrata. In ãez dolgo, okoli polnoãi, sem se vlekel za njo,
ogrnjen z rjuho, ki sem jo strgal s postelje. Nista imela luãi.
Okno je bilo odprto in mesec je sijal. Sesedel sem se v naslo-
njaã nasproti zrcalu. O, groza, kak‰en sem bil! Zelen, brez
mesa, brez krvi, razmr‰enih, kvi‰ku in na vse strani ‰trleãih
las. Rjuho sem ti‰ãal nase.

»Torej ti si, prijatelj moj Kanobelj!«
Oba sta sedela na zofi blizu okna. Gledala sta me.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

122

»Nisi sam … o, jaz to vse razumem. Umrl bom, a zlo, ki se

je nabralo v tej hi‰i, ne umrje z menoj. Greh ostane gre‰niku.
Za veãno si uniãena, Ïena, in to uniãenost izhlapeva‰ in izdi-
hava‰ po teh sobah. Ali te ne du‰i, Kanobelj? Pljuni, pljuni!
Tam v omari je denar, ki se ga drÏi mrzel ãlove‰ki pot. Jaz
Ïivim od njega! Fej, grom in peklo!«

Govoril sem na glas, ostro, s diskantom, ki mi je povzroãal

boleãine v ãeljustih in v grlu.

»Moj prijatelj pri moji Ïeni! Noãem te videti, Kanobelj, naj

oslepim! Prijateljstvo ni veã ãast! Gorje mi, kaj je ‰e sveto, kaj
veliko, mogoãno v Ïivljenju? Blato gazi‰, z blatnimi rokami si
bri‰e‰ blatne oãi, o fje, slepec! Jesenski ptiãi so vpili: Kam, in
tudi jaz: Kam? ârne, sapaste noãi, in ti misli‰ daleã in globo-
ko. Bodi zlo na svetu, bodi grdobija, ostudnost, nizkost, da ti
gomazi po hrbtu. Ubijajte oãete, ubijajte matere, davite otro-
ke! A ãednosti, ãasti ne me‰ajte s smradom, ne zalivajte z
gnojem! Naj se ne pretopi drugo z drugim … kako bo‰ Ïivel,
lopov? Ostudnost je ãistost, krepost je sramota. Luãi ni, sence
ni! Potegnite meã, sekajte po glavah, sekajte, srakoperji!«

»O, strahota, kako se je godilo meni! Jemal sem iz dobre

desnice, kar je polagala vanjo gnila levica. Zatrimo brozgo,
srakoperji, razkljujmo jo! Mi smo Ïeljni luãi, mi smo Ïeljni
resnice! Îelimo greha in Ïelimo svetosti, ne vlij nam v usta,
o Bog, mlake!«

Nenadoma sem opazil, da nimam veã glasu. Samo ãutil

sem, da kriãim, a sli‰al nisem. Kje je bil moj glas? Îe mesece
in mesece sem ‰epetal in zadnje ãase Ïe teÏko, da me ni nihãe
veã razumel.

Dvignil sem se pobit, osramoãen, brez zmage, a vedel sem,

kaj hoãem. Pohodimo ‰korpijone!

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

123

Pri‰la je noã, ko sem napel v njej vse svoje sile, da sem nalil

ãa‰ico Ïganja in jo izpil. Za njo drugo, tretjo, ãetrto. PriÏgal
sem luã. Vzel sem z mize revolver in pregledal naboje. Od‰el
sem iz svoje sobe v dolgi spalni srajci. Vrata niso ‰kripala, ali
v kolenih in gleÏnjih so ‰krtale moje kosti. Klel sem.

Priplazil sem se v tretjo sobo, kjer je spala ona. Zunaj jas-

na noã, okna nezastrta, v sobi svetloba belega snega in me-
seãine. ·tefanija spi mirno in trudno. Eno roko ima na odeji,
izpod zgornje ustnice se sveti ãetvero belih zob v polkrogu.
Na glavi ima roÏnato noãno pokrivalo.

Da bi imel pri roki ‰e kozarec Ïganja, ‰e kozarãek!
Dvignem oroÏje, pogledam. Iztegnem desnico, naravnam

in hoãem skrãiti kazalec k jeziãku. Vsi vragi, prst je lesen! Tu-
di sredinec je lesen, tudi palec! ·krtam z zobmi, preklinjam!
Hudiãi, pomagajte! Pomagam z levico, sujem, stiskam —

Tresk —
·tefanija se prebudi, dvigne se, podpre z roko in strmi. Na

tleh se sveti v meseãini samokres. Jaz lezem na kup.

»Kaj si hotel?«
Ne morem veã govoriti. Kosti samo ‰krtnejo, ni glasu, ni

‰epeta. Sesedem se, ona zakriãi, gleda vame …

»Streljal si!«
Ne morem spregovoriti.
»Zakaj ne vame?«
Saj se trudim, ali ãeljust je trda: z leseno roko sunem vanjo.

Za‰kriplje.

»Zakaj ne vame, zakaj ne?«
Lahko bi se razgovorila zdaj kakor takrat, ko sva jokala. A

jaz ne morem veã. O re‰i me, Bog, te mlake!

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

124

Prebral sem telegram: »Hãerka mrtva, vodstvo.« To je iz
otro‰kega sanatorija. Pare so napravili, priÏgali sveãe, drob-
nega otroka obsuli s cvetjem …

Iz mene gine vse posvetno. Zlobo, ki se nana‰a na telo, lah-

ko odpu‰ãam. Kar je meso in v zvezi z njim, ne velja veã. Od-
hajam v kraljestvo duhov, v ‰iroke ravnine bledega zelenja in
medlih roÏ. Îe vidim veãne cvetove veãnih breskev. Tam dre-
vo, tam drevo … na prostrani trati … nikjer denarja … S spo-
minov so padle umazane skorje, — lepi so.

·tefanijo ‰e najdem. Ko umrje, jo pokopljejo tik mene: Ïe-

no k moÏu. Teko leta, dobe. Razpadejo krste, rahla stena loãi
najini votlini. In prihrumi potres, zamaje, zaguga zemljo, da
grme nad njo hi‰e, cerkve na kup. Stena je padla, moje kosti
so se vsule na tvoje bele, vitke in drobne. Moja rebra na tvoja,
moja glava na tvojo, moja kolena na tvoja sneÏna, gladka in
elegantna kolena …

Ne sli‰im veã. Rumena luã okoli kakor strupena voda, son-

ce uga‰a. Slutim, da nekdo prihaja. Umrl bom. Popravim se
v naslanjaãu, da ne padem mrtev na tla. Îena se bliÏa, roka
je zastala.

To sta dve zeleni luãi v globokih jamah, to so oãi smrti.

[ LJUBLJANSKI ZVON 1913 ]

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

125

Albina in dva zakonska moÏa

troãarija s ãedno natakarico. Îena je bila Ïe ‰esti dan
nataknjena kakor osa. Îeljan oddiha sem se spomnil na

nekoliko zastarelo vabilo prijatelja, ãigar soprogi sem drugo-
val pri poroki. Kmalu sem se sam sebi smehljal, ko sem ko-
rakal s kovãkom in povr‰nikom proti postaji.

âakal me je z lastno ekvipaÏo. Sploh sem opazil takoj, da

imam posla s ãlovekom, ki mu gre v zadnjem ãasu mnogo
bolje kakor svoje dni. V ozadju mesta je imel svoje posestvo.
Kupil ga je v zadnjem ãasu. Hi‰a ni bila drugega kakor trden,
enonadstropen dom imovitega kmeta, ali vrt okoli nje je bil
po pravici grajski. Po beli pe‰ãeni poti sva se vozila po njem
proti hi‰i. Topoli ob desni in levi in dalje na obe strani cvetoãi
grmi, pritlikavo drevje, roÏe in klopi in stezice, ãe se prav spo-
minjam, se je videl od nekod tudi ozek potoãek. Da, videl se
je, res je. Ravno tik njega se je dogodila tista usodna reã, do
katere ‰e pridemo.

Iz okna v prvem nadstropju je gledala neka Ïena in nanjo

je sijalo veãerno sonce. Cela tista stran hi‰e je bila obÏarjena
z njeno glavo vred. Bila je prekrasna Ïena. Moãna, zdrava,
ãrnooka, temnolasa, ostrih, mo‰kih potez, neka ustaljena,
dovr‰ena lepota je strmela iz njenih lic, oãi, ãela in ustnic.

»Kdo je ta dama?« sem vpra‰al.
»Haha, kaj si misli‰?«
»Ima‰ gotove stranke!«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

126

»Ne! Nimam jih. Haha, lepa reã! Lepo si nas pozabil. To je

Albina, moja Ïena.«

No, dobro. Gledal sem jo ves veãer, tako od strani seveda,

kakor se tudi spodobi, kadar je moÏ poleg. Hodila je kakor
kraljica, ali recimo: carica. Bilo je nekaj visokega v njenih ko-
rakih, ponosnega, vzvi‰enega. Ali pri tem je bilo njeno telo
polno, zaokroÏeno, neizreãeno zapeljivo in vroãe, kakor bi
puhtela iz njega Ïerjavica. Sedela je za mizo ravno in mirno.
Pri tem so se njene grudi dvigale, padale. In njen vrat je bil
bel, star pisatelj bi zapisal: slonoko‰ãen. In po tej belini je si-
jala neka motna ble‰ãoba, neka toplota, neka stra‰na pri-
vlaãnost.

Moj prijatelj je bil izgubil po temenu lase. Zdel se mi je

sme‰en, malenkosten in natihem mi je bilo, kakor da ga so-
vraÏim. âemu je ta ãlovek tukaj, on vendar ne spada sem.

Drugi dan sem bil pri njem v trgovini. Peljal me je v tesno

izbico z oknom na dvori‰ãe, me posadil tik sebe na zofo in mi
postregel z raznimi likerji.

»Ti,« je dejal in mi potrepal koleno, »jaz sem te izredno

vesel. Povedati ti imam neke zaupne druÏinske stvari in pro-
sim te, da mi pove‰ o tem svoje mnenje.«

»Seveda. Povej torej!«
»Vidi‰, stvar je taka. V Ïivljenju, kajne, hite leta naprej in

naprej, in medtem mi sami najveãkrat ne opazimo, da se go-
de z nami neverjetne spremembe. Na primer: na temenu ti
izpadejo lasje in ti prej kodrolasec, postane‰ zdaj ple‰ec ka-
kor pokojni Elija. Ha, ha! No, pa ne mislim jaz samo teh zu-
nanjosti. Mislim mnogo bolj ali izkljuãno na notranjosti.
Na‰e srce je spremenljivo. V mladosti vihravo in burno se
pozneje miri in miri, dokler se ti nekako ne izgubi nekje med

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

127

pljuãi. Ali kak‰no srce tudi zaostane. Pridejo pozna leta, pa ti
‰e vedno bije in kuje na svojem mestu. Niã se ti ne postara,
hrepeni, ljubi in tako naprej …no, to je tisto. Pri moji Ïeni je
vse umirjeno … kaj se ãudi‰?«

Nemara sem res nerodno izrazil z obrazom zaãudenje, ki

me je hipoma spreletelo. Mislil sem v nerodnosti, da sem iz-
dal neko tajnost, ali takoj sem se zavedel, da take tajnosti
sploh ni.

»Niã,« sem rekel. »Ne daj se motiti. Govori naprej!«
»Srce, ki kuje vedno na svojem mestu … no, takega kovaãa

imam jaz. Primejo me obãutki kakor v mladih letih. Zdaj sem
star ‰tirideset let, a obãutke dobim, kakor bi bil star dvajset
let. A moja Ïena se obna‰a mirno, hladno. Proti meni ravno
tako kakor proti sinãku: materinsko. A jaz, ne zameri mi in ne
smej se, dobim vãasih Ïeljo, da bi ljubimkal … Glej ga, hudir-
ja, kaj pa tako ãudno gleda‰?«

»No, niã. Poslu‰am, ali ne?«
»Da bi ljubimkal, da. Oni dan, lep spomladanski veãer jo

prosim, naj gre z mano na vrt. Po kaj? ·etat. Prideva do klo-
pi, nad katero cvete jasmin, ‰panski bezeg in tako, in sedem.
Iztegnem se, primem jo za roke, oprosti in ne smej se, bilo mi
je jako milo. Kakor sem ti Ïe rekel, dobim vãasih obãutke ka-
kor ãlovek v dvajsetih letih. Tu in tam zveãer ãitam Heineja,
Goetheja in citiram Ïeni na primer take stvari: Da te ljubim,
kaj te briga … Ti menda nekaj drugega misli‰!«

»Ne, nasprotno. Zatopil sem se ravnokar dobro v tvoj po-

loÏaj.«

»Da se vrnem k stvari: takrat sem torej sedel na klop, a z

roko sem segel po njeni desnici. Luna je sijala, velika, lepa …

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

128

njo, Albino seveda, sem potegnil k sebi, bilo mi je, ah, ne smej
se, ne smej se! …«

»Le povej, saj te razumem.«
»Bilo mi je kakor davno, davno, ko sem stanoval pri kro-

jaãu in sem hotel objeti nekoã njegovo hãerko, a takrat sem
bil bled, bolehen in ona skoãi na noge in pljune ti, ah, plju-
ne debelo, grdo … Imela je namreã rada debelu‰nega pomoã-
nika, to vse skupaj, kakor vidi‰, ne sodi sem, ali zavoljo pri-
mere mi ne zameri teh reãi. Potegnem jo k sebi, Albino, kako
bi dejal, v vsi njeni krasoti, kovaã v prsih nabija, mislim si:
zdaj poãi‰ od silnega obãutja … No, ona, Albina, noãe sesti v
moje naroãje, kakor sem nameraval, ampak sede raj‰i k meni
na klop, in mesto da bi se potrudila in potopila v tiste davne
sladkosti in ãase, me vpra‰a popolnoma realistiãno, kakor
pravijo, kako je zadnje dni s trgovino. Eh, kaj bi ti ‰e pravil!
Jaz mislim, ãe si vse to poslu‰al in ãe malo poizkusi‰, da bi
razumel, potem tako ve‰, kaj in kako.«

»Vem,« sem rekel.
»No in kaj pravi‰?«
»Naravno,« pravim. »Ona je zrelej‰a Ïenska, pa se ji ne

ljubi veã kakor kratkokrili deviãici ljubimkati vprião meseca
in zvezd in drugih takih rekvizitov. Ti jo vendar tako ima‰: saj
je vendar tvoja Ïena, rodila ti je sina, kaj pa ‰e hoãe‰?«

»Niã, niã! Bravo!«
Prijatelj je skoãil na noge, nalil kozarce do vrha in trãil ve-

selo in sveãano.

»Bravo, Bog te Ïivi! To je tisto, kar sem hotel sli‰ati iz tvojih

ust. Ravno iz tvojih ust, ne zameri mi tega. Ona je zrelej‰a,
kajpada, od mene, ona ravna, kakor se spodobi, jaz pa, tele
neumno, se vedem, da me je lahko sram. Ali zdaj, reãem ti

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

129

sveãano, se hoãem pobolj‰ati, hoãem paziti nase, Ïelim se
obna‰ati, kakor sem dolÏan stanu in dobi!«

Ko sem se tisto noã vozil domov, sem ãutil, kako sem lagal.

Rekel sem mu, da se mi zdi njeno vedenje naravno, a v du‰i
sem mislil, da mu prav slaba kaÏe. Taka Ïenska je Ïeljna lju-
bezni za deset ‰estnajstletnih kratkokrilk. In ãe ne tajim, mo-
ram tudi povedati, da me je ta njegova izpoved jako zado-
voljevala.

Jaz spadam med tisto vrsto zakonskih moÏ, ki morejo o

sebi prav mirno trditi, da Ïive po‰teno. Izpolnjujejo svoje
dolÏnosti, skrbe za Ïeno, ne kvartajo, preskrbe obutev in
obleko, plaãajo prvega najem‰ãino, mleko, kruh in tako na-
prej in ljubijo tistih troje ali ãetvero otrok, ki so jih potegnili
iz Ïabje luÏe za vasjo. Seveda, kak‰na misel te Ïe vãasih po-
pade, saj ne hodimo okoli z zavezanimi oãmi. Vidimo, kajne,
Ïenske, mnogo lep‰e, kakor so na‰e Ïene in Ïe je sam satan
v nas. No, to preide, ali zdaj, ko sem se vrnil s tega obiska,
sem bil kakor zaklet. Ves spremenjen, zami‰ljen, pobit, ne-
sreãen. In ko hodim tako nekoã sam in v mraku zunaj mes-
ta po sprehajali‰ãu, se mi zdi tako, kakor bi imel svoje srce v
roki na dlani in bi zagledal na njem tisto bolno toãko, ki me
preganja ponoãi in podnevi. Gledam bliÏe, gledam natanãne-
je, gledam od vseh strani in spoznam ves strah in grozo.

Moral sem sesti na bliÏnjo klop in si oddahniti. NiÏe spo-

daj so vre‰ãale lajne vrtiljakov in gugalnic, okrog mene je
‰umljalo listje kostanjev od prijaznih sapic in nikogar ni bilo
ne blizu ne daleã.

V tisti bolni toãki svojega srca sem spoznal Ïenski obraz:

ãrne, velike oãi, temne lase, strogi izraz ãela, lic in ust … z eno
besedo: spoznal sem Albino.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

130

Groza boÏja, kaj mi je zdaj napraviti? Najbolje bi bilo, da

vzamem v roke noÏiã, odreÏem tisto bolno toãko in jo zaÏe-
nem proã. In to sem v mislih res nekako izvr‰il. Ali ko sem
drugi dan v pisarni zopet pogledal natanãno v svojo notra-
njost, sem zagledal na srcu isto toãko, Albinino glavico, ãe se
ne motim, celo za spoznanje veãjo. In zopet sem — tako v
mislih — izvr‰il srãno operacijo. Vzel sem v roke srce in z os-
tro klino glo boko izrezal drobni in boleãi izrastek. A tretji in
ãetrti dan, o gospe in gospodiãne bralke, je bila Albinina gla-
va tolika kakor ubogo in nesreãno srce samo.

Od prijatelja sem prejemal redno vabila. Spoãetka sem si

razloÏil poloÏaj tako, da je najbolje, ãe se k njemu ne peljem.
âe bi pri‰el v bliÏino Albine, bi to moj poloÏaj gotovo izdat-
no poslab‰alo, dasi je Ïe zdaj komaj vzdrÏen. Pozneje zopet
sem premislil tako, da bi bilo najbolj‰e zdravilo to, ãe bi me
ona sama odbila. âutil sem vso nevarnost takega poizkusa in
eventualnega skrajnega razÏaljenja, ali z rastoão zaljublje-
nostjo je rastel v meni tudi pogum. In ãe se izteãe slabo, sem
priãakoval z vso gotovostjo, da se izteãe tudi za vselej.

In peljal sem se nekega dne nenadoma, ko nihãe ni vedel,

da pridem. Na postaji sem vzel izvo‰ãka. Hi‰, ki so beÏale mi-
mo mene, nisem videl, le v negotovih sanjah sem slutil veli-
ke, bele in umikajoãe se ploskve, ki ostajajo za menoj in ne-
kam padajo, padajo.

Pripeljal sem se Ïe do posestva, a pred vrati na vrt sem

ukazal ustaviti in obrniti. Drdrali smo nazaj v mesto in obstali
pred trgovino. Moje razpoloÏenje je bilo nervozno in vzvi-
‰eno kakor ob velikih sveãanostih, kjer mora ãlovek nastopiti
kot slavnostni govornik, igralec, deklamator ali kaj drugega
javnega.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

131

»Oprosti,« je rekel in klical komiju: »Telefonirajte domov

po voz. Naznanite gosta.« In meni se je opraviãeval: »Danes
imam nekaj posla … zaradi riÏa. Pripeljem se ob kaki deseti
uri zveãer … dajte, vi, gibljite se! Ali ne vidite, da ljudje ãa-
kajo! Moja Ïena, prijatelj …vse v redu. Zdaj se razumemo …
ta prodajalec pa — vrag ga razumi, zakaj je pri‰el ravno da-
nes!«

Voz je bil kmalu pred trgovino in odpeljal sem se. Z Albi-

no sva bila Ïe prej veãkrat za par minut sama. Rekla je ved-
no kaj takega: »Oprostite, morda se dolgoãasite, ali moj moÏ
bo skoro tukaj.« Jaz sem jo samo gledal in ta njena izredno
lepa zunanjost je delovala name tako, kakor bi mi ti‰ãala pe-
ãat na usta. Tukaj, sem si kveãjemu mislil, je treba predvsem
takta, takta in ‰e enkrat takta. Le izredno izbrane besede bi
bil rad rabil, ali teh nisem mogel najti v svojih mislih. In tako
sem si pomagal s prosim, dovolite, nikakor ne in tako naprej.

Moja nervoznost, ki bi jo deloma tudi lahko nazval sveãa-

no razpoloÏenje, je bila veãja in veãja. V meni se je nekaj tres-
lo in sicer ravno poãez ãez sredino prsi, kakor bi sijalo skoz-
me sonce in bi trepetali v njem po moji notranjosti neki iz-
redno fini in spreminjajoãi se pra‰ki. In ti pra‰ki bi bili v ne-
kem elektriãnem stiku z mojo du‰o, z mojimi moÏgani in mo-
jimi mislimi. In tako bi vse trepetalo: moja du‰a, moji moÏga-
ni in moje misli.

Bili smo Ïe zunaj mesta in polagoma se je spu‰ãal mrak.

Zdelo se mi je, kakor bi sli‰al od leve in desne petje murnov
in ‰e raznega drugega glasnega mrãesa, ali zavedel sem se, da
se varam. Imeli smo zaãetek maja in potemtakem je zadeva
nemogoãa.

Nebo je bilo veliko, izredno veliko in temnomodro. Po

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

132

njem so se vozili trije oblaki, spodaj loãeni, zgoraj pa so se
drÏali okoli vrata kakor trije prijatelji. In zdelo se mi je, da jih
sli‰im, kako pojo na glas in zategnjeno. Par zvezd je Ïe tudi
gorelo.

Na desno in levo je stalo tu ali tam poslopje, poveãini pa

se je ‰irila zelena in zdaj v mraku skoro ãrna ravnina. Drevo,
ki je stalo sredi nje, je bilo kakor temen orjak. Gre po polju z
dolgo krevljo v roki, gre in si pomaga naprej, kolikor si more,
ali mi ga pustimo z na‰imi konji zadaj.

Peljali smo se skozi vrt. KoãijaÏ je ustavil in mi odprl niz-

ka vratca. Albina je stopila na balkon; zagledal sem jo, zardel,
imel sem vso svojo misijo v ustih in tekel z njo po stopnicah
v gornje nadstropje.

OdloÏil sem klobuk in povr‰nik, moje sveãanostno razpo-

loÏenje je bilo na vi‰ku. Zdaj se niso tresli v meni samo tisti
zagonetni pra‰ki, zdaj sem trepetal ves od pete do glave.

Vrata so se odprla in Albina je rekla:
»Oprostite, da se morate zadovoljiti za par ur z menoj.

Moj moÏ — to sprião vajinega prijateljstva za trdno upam —
bo v kratkem tukaj.«

Te besede so mi zopet zaprle sapo. Mesto misije, ki sem jo

imel Ïe konec grla in celo v ustih, sem sproÏil z jezika samo
par poniÏnih »nikakor ne«, »prosim lepo«, »oprostite«.

Na mizi je bil pripravljen prigrizek. Gnjat, sir, kruh in vino.

Gospa Albina je natoãila kozarec vina in jaz sem ga izpil. Po
sobi je bil mrak, a ona tako blizu mene in prekrasna. V zeni-
cah svojih oãi sem ãutil toploto njene beline. Njen vrat, nje-
ne do komolcev gole roke, njena lica, njene ustne — vse to
me je peklo in Ïgalo.

»Midva,« je rekla, »kakor vidite, se nimava kaj meniti. Ko

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

133

bo pri‰el moÏ, se vama razplete beseda. Nisem zgovorna,
oprostite mi, in tudi ne vem, kaj bi vas utegnilo zanimati.«

O jezik, ãemu nam otrpne‰ v najsveãanej‰ih trenutkih na-

‰ega Ïivljenja! Takrat, ko se vale po du‰i ãustva, velika kakor
skale, ki jih premika morja vihar, ko nam vro misli v kopici
slasti in hrepenenja, ãemu obtiãi‰ ti kakor odsekan rep in se
ne premakne‰?!

Bilo mi je stra‰no. Zdelo se mi je, da bi mi odleglo, ãe bi

spregovoril, ali to se mi ni posreãilo. V glavi mi je kipelo in kri
me je ti‰ãala v sencih, po Ïilah na vratu in v licih. Pal sem na
kolena, zakrilil sem z rokami kakor bi se potapljal, a Albine
se nisem dotaknil, zakaj zdelo se mi je, da je v istem hipu za-
krilila tudi ona.

»Ljubim vas,« sem zajecal in ravno takrat so letele njene

roke mimo mojih oãi kakor bele ptice. ZamiÏal sem, priprav-
ljen na nekaj stra‰nega, na veliko razÏalitev, ki se mi ‰e nikoli
ni primerila. Ali uãakal sem sreão, nepopisno sreão. Prijela
me je za glavo in rekla: »Pojdiva na vrt!«

·el sem za njo. Mislim, da stoji klop ob ozkem potoãku, ki

teãe skozi vrt. Okrog stoje grmi, ko‰ati ãrni grmi, ki so se pre-
mikali pred mojimi zmedenimi oãmi. Ne spominjam se na-
tanãno nobenega predmeta: ne klopi, ne grmov, ne potoãka.
A sedela sva nekje tako, da sem drÏal Albino v naroãju. Polju-
bovala me je, pritiskala svoje lice k mojemu in njene oãi so
Ïarele ãisto tik mojih, tako da sem ãutil toploto njenih ãrnih
in mokro se svetlikajoãih punãic.

Toda priznam odkrito, da sem priãakoval tedaj, ko sem

padel pred njo na kolena, nekaj popolnoma drugega. Menil
sem, da sem jo razÏalil, da sem vzbudil njeno najveãjo ne-
jevoljo in ogorãenje, ki mi ga pokaÏe s tem, da me bu‰i jez-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

134

no od sebe ali udari po ustih, ki so se osmelila do ljubezenske
izjave. In med tem, ko sem uÏival veliko sreão njene naklo-
njenosti, je ‰e vedno Ïivela v meni posledica tistega zavedne-
ga priãakovanja, ki je doseglo svoj vi‰ek takrat, ko sem kleãeã
na kolenih zamiÏal.

Ne tajim pa, da sem doÏivel na tistem vrtu tik potoãka —

ali ãe tistega potoãka tudi sploh ni bilo — nekaj jako burne-
ga in neumerjenega sicer, ali obenem nekaj nebe‰ko sladke-
ga in prisrãnega.

Dogodilo se je torej tako, kakor nisem priãakoval. Pri‰el

sem, da svoje bolno srce enkrat za vselej ozdravim, a namen
se mi je popolnoma ponesreãil.

MoÏa nisem ãakal. Spremila me je do vrat in od tam sem

korakal pe‰ proti mestu. Bilo mi je jako ãudno in ves ãas me
je gnala neka sila, ki mi je polagala na jezik te besede: O, ve
zvezde, o ve ne‰tete zvezde! Zamahoval sem z rokami, jih
‰iril in jih hotel vedno razprostreti proti nebu.

Bral sem Ïe o junakih romanov in novel, da so napravili

konec svojemu dotedanjemu Ïivljenju »Z enim mahom«.
PrekriÏali so vso svojo minulost in bilo je, kakor bi je sploh
nikoli ne bilo. Take stvari je lahko ãitati, ali ko pride do tega,
da bi moral ãlovek tudi napraviti konec dosedanjemu Ïivlje-
nju »Z enim mahom«, se pokaÏe, da je to jako tragiãna stvar.
Mi vsi, kajne, smo ljudje, nosimo v prsih srce, po‰tenost in
tako naprej. Do svojcev imamo neke prirojene obveznosti in
zdi se mi, da nas delajo ravno te velikodu‰ne in zato vzvi‰ene.
Res je sicer, da smo se vÏiveli, primorani vÏiveli v drÏavne in
cerkvene zakone, od katerih — kar bodi le ob strani pripom-
njeno — je zakon svetega zakona eden najhuj‰ih in najtraj-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

135

nej‰ih, ali poleg tega tiãi ‰e v nas moralna zavest, naturna
moralna zavest, ki je na‰ notranji plaãnik in sodnik.

Svoj poloÏaj sem sicer teoretiãno ali temeljito obdelaval.

Zamislil sem se v to, da konãam sedanjost »z enim mahom«.
Izginem ponoãi v megli in ti‰ini, pridem na mesto, preskoãim
vrtno ograjo, h kateri priveÏem prej konja, in zaÏviÏgam na
precep. Ona, Albina, pogleda, ãe moÏ trdno spi, in ko se o
tem prepriãa, stopi na balkon, razprostre roke in se mi spusti
v naroãje. PrestreÏem jo, posadim predse na konja in jahava
tako v diru dve postaji naprej. Tam sedeva v vlak in se odpe-
ljeva. Sreãna sva, sreãna in ‰e enkrat sreãna.

Treba je pri tem upo‰tevati tudi denar. âe na primer do-

bim toliko, da komodno pobegneva do Buenos Airesa ali kaj
takega, treba misliti tudi na to, kako bova Ïivela naprej. Tu-
kaj, kjer sem, imam imenitno sluÏbo, lepo stanovanje, in tudi
kar se tiãe postreÏbe, sem zadovoljen. Tam pa padeva kakor
dva meteorja, ki pa potrebujeta hrane in obleke. Glede konja
pa bodi omenjeno mimogrede to, da ne znam jahati.

Na‰e srce je kakor vihar, ki tuli pod nebom sem in tja. Zato

tudi mladina napravi toliko nepremi‰ljenosti in bedastoã —
med katere (to bodi le stranska opazka) spada v veliki meri
Ïenitev — ker ji primanjkuje treznega in hladnega premisle-
ka, ki bi jo drÏal v mejah tistega, kar je pametno in koristno.
Mi, zakonski moÏje, pa imamo razvit um, in ko vidimo, da
zavihra na‰e srce v nerodnost, zgrabimo s hladno gesto in
pogledamo, koliko bije ura. âe bije preveã, jo kratkomalo
ustavimo, kadimo svojo smotko, pijemo svoj kozarãek in se
dalje ne brigamo za to stvar. âe pa ne preti od nikoder nobe-
na nevarnost, si lahko privo‰ãimo nekaj naslade. In ãe nam je
dolgãas, upo‰tevamo lahko to, da dokler Ïivimo, ‰e vedno ni

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

136

vseh na‰ih dni konec. Mnogo je bilo in je ‰e na svetu takih,
ki so bili po dvakrat vdovci in so doãakali tako po dvakrat
popolno prostost in svobodo. Seveda so se na Ïalost ponava-
di tudi v tretje preobjedli in se v tretje oÏenili.

In Ïe ko sem leÏal v hotelu, se mi je me‰alo zato v misli, da

so to vse skupaj nemogoãe stvari. Ko bi vsaj Albina ne bila
omoÏena, ali ko bi vsaj jaz ne bil oÏenjen! In ko bi ona ne bila
obenem Ïe mati in jaz ne obenem Ïe oãe! In v vse to se je ri-
nila ‰e misel, da prihaja ãas, ko mi nakloni nebo ãetrtega po-
tomca.

Pri‰el sem domov vesel, dobrovoljen. Sploh sem se poãu-

til naslednje jutro kakor zemlja po deÏju. Mojemu srcu je od-
leglo. Kako je napravila Albina, ne vem, ali posledico njene-
ga delovanja ãutim. Pisem mojega prijatelja ni veã. TeÏko, da
se ‰e kdaj snidemo. Îivljenje hoãe drugaãe.

[ SLOVAN 1914 ]

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

137

Fronek

ronek spi na skrinji pri peãi. Pod sabo ima slamnico, pod

glavo pernato blazino, a noge ima zavite v rjavo odejo.

Spi zleknjen na desno stran. Trebuh med odejo in rdeãkasto
srajãico je gol, desnica se vije okoli glave, da je zdravi, rdeãi
obrazek kakor v okvirju, a levica se izteza daleã od Ïivota,
kakor bi spala sama zase. Pri nogah spi njegov beli mali ku-
Ïek, zvit v klobãiã. In o njem sanja Fronek.

Gre po zeleni poljski poti med travniki, a kuÏek se suãe

pred njim in se lovi za rep. Nato poskoãi, zakadi se v travo in
teãe tako, da so prednje noge daleã spredaj, zadnje tako da-
leã zadaj, kakor bi se bile loãile od telesa, a beli trebu‰ãek
polzi kar tako po travi, kakor podolgovata Ïoga.

»Hi-hop,« zavriska Fronek, pa kuÏek prileti in zaãneta se

loviti. Ko se ujameta, se zavalita v travo in poizkusita, kdo bo
zmagal. KuÏek grize in hlasta s ãrnim gobãkom, Fronek po-
prijemlje s spretnimi in naglimi rokami. Pa skoãita spet na
noge in teãeta tako, da se niã ne dotikata zemlje. Zdajci se
prikaÏe ãrn kmet in zarohni: Z mojega polja stran!

Fronek prestra‰eno zajeãi, pogleda po temi in mane oãi.

Od ãasa do ãasa se posveti in nekaj ‰krta in prasketa, Fronek
dvigne glavo in zagleda ves prestra‰en mater, ki stoji v beli
srajci tik mize in priÏiga luã. Naenkrat je vsa soba svetla. Za
vrati tiktaka ura, mati oblaãi belo krilo in gleda nanjo. Vse je
kakor navadno. Onostran mize na tleh leÏita Marija in

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

138

Tonãka, druga za drugo sta obrnjeni proti steni in kratki ki-
tici plavih las, povezani z rdeãim trakcem, molita nazaj po
vzglavju. Materina postelja je odgrnjena, odeja je visoko
zgrbljena in se zdi zaspanim oãem kakor rdeãa gora, ki leÏi
nekje daleã onstran stene in je belo obrobljena. Tik materi-
ne postelje stoji oãetova. Oãe je odet do polovice kosmatih
prsi, ki gledajo iz odpete srajce. Obraz visi nekoliko nazaj,
vrat je napet in iz njega ‰trli ko‰ãeno in ãrnikasto jabolko.
Usta so na pol odprta in sapa leti skozi nje in skozi nos in
hre‰ãi, kakor bi se nekje zadevala in ne mogla dobro sem in
tja. Dolgi, temni in sivi brki ‰trle na desno in levo, nos je ve-
lik in miren, ãelo kakor odprto, a oãi spijo tiho in zadovoljno.

Mati zaveÏe lase v ruto, obleãe jopo, pogleda ‰e enkrat na

uro in stopi k oãetovi postelji.

»Oãe,« pravi in ga prime za brado, »oãe, ‰tiri bo, vstati

mora‰.«

Oãe zahrope ‰e bolj, pa naenkrat je tiho, kakor bi veã ne

dihal. Odpre oãi in se hripavo oglasi: »Je Ïe ãas? âakaj, takoj
bom!«

Fronek gleda ‰e na pol v spanju samo skozi ozko ‰pranjo

na oãeta, ki se dviga. Njegova glava se mu zdi podolgovata
kakor velika pesa. Nos je temnordeã in mesto enega praga jih
ima deset. Tudi oãi je toliko in ãel. Roka pa, ki se opre ob ode-
jo, je taka, kakr‰ne ‰e ni nikoli videl. Na sredi ogromno za-
pestje, okoli in okoli zapestja dlan, a dlani se drÏi toliko raz-
liãnih prstov, da jih ni mogoãe pre‰teti.

Fronek se obrne na drugo stran in gleda v polspanju kakor

prej, Kamor se zagleda, spozna takoj obrise Ïivalske ali ãlo-
ve‰ke glave in vse so take, kakr‰nih ‰e ni nikjer videl. Je na
primer maãka, toda uhlje ima kakor svinja, je pes, ali vrat ima

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

139

kakor koko‰ in je ãlovek, toda brada, usta in nos so tako tesno
skupaj, kakor nikjer v naravi. Naenkrat pa gre preko vseh teh
glav neskonãna kosmata noga, za njo ‰e druga in velikansko
telo sede k njemu na skrinjo.

»Sinek,« pravi oãe in pokrije goli trebu‰ãek, »ti bo‰ zdaj

edini mo‰ki pri hi‰i. ·koda le, ker si ‰e tako majhen in ne ve‰
ne tukaj ne tam, kako bi. Zato ni drugaãe, kakor da poslu‰a‰
mater in uboga‰ vse, kakor ti reãe.«

»Vi, vi,« zajeclja Fronek z zaspanim glasom, »greste k vo-

jakom. Imeli boste tako pu‰ko, ki res strelja. Boste prinesli
meni eno?«

»Ve‰, zakaj je narejena tista pu‰ka?« vpra‰a oãe in odgovo-

ri. »Tista pu‰ka je narejena zato, da ubije‰ z njo ãloveka. In
taka pu‰ka je grda, grozna. Kdor je dober, si je ne Ïeli.«

»Toda,« pravi Fronek, dvigne naglo glavo in jo podpre z

drobno roko, »toda jaz bi ne ubil ãloveka. Ustrelil bi z njo
vrabca.«

Oãe hoãe nekaj reãi, a Fronek ga prehiti.
»Tudi vrabca ne,« popravi prej‰njo misel. »Ustrelil bi z njo

drevo.« A tudi zdaj ni zadovoljen in ‰e enkrat popravi: »Ne
drevesa, je Ïivo. Ustrelil bi z njo star ãevelj.«

Mati naenkrat zaihti nekje v kotu in vse je po sobi hipoma

tako Ïalostno, kakor ‰e ni bilo nikoli. Miza, stoli, postelje,
omara, peã, strop, slike na stenah in stene same — vse se drÏi
na jok. Kakor bi imelo vse to nekam skrita usta, pa bi se bilo
bati, da jih naenkrat pokaÏe in razcmeri.

Oãe se ozre v tisti kot, odkoder je pri‰lo ihtenje, in za-

mrmra: »No, no!« Vstane, gre k materi, ki sloni na vzglavju
njegove postelje, sklone se nad njo in ji nekaj ‰epeta. Potem
gre k mizi in pije iz skodelice, iz katere se kadi sopara. Ko je

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

140

gotov, se obrne proti deklicam in kliãe: »Alo, punãki moji, na
noge, da vzamemo slovo!«

Obe okrogli in rdeãeliãni glavici s plavima kiticama se

dvigneta in ãetvero drobnih in zaspanih oãi naglo pomeÏiku-
je.

»Otroãiãki moji,« pravi oãe, »zdaj pa bodite pridni in ma-

ter poslu‰ajte. Kakor bo rekla, tako vse naredite. âe kdaj ne
bo kruha, pa potrpite. Zdaj so hudi ãasi. Ne jokajte, ne delajte
sile, kadar vidite, da ni. Tako, pa zbogom.«

Poklekne in poljubi vse po vrsti: najprej najmanj‰o

Tonãko, potem veãjo Marijo in nazadnje Fronka. In ko ga po-
ljubi z mokrimi brki, ga stisne ‰e enkrat k sebi in reãe: »Bog
daj, ti sinek moj, da bi se ‰e kdaj videla!«

Nato se neãesa domisli, seÏe v Ïep, prinese iz njega zavoj

in ga razvija.

»Ni treba, ni treba,« hiti mati s slabotnim glasom. »Kaj bo‰

pa ti na poti imel?«

Oãe vzame iz papirja tri konce klobas in jih razdeli: en ko-

nec da Fronku, enega Tonãki in enega Mariji.

»Zdaj pa grem, mati.«
Mati prileze iz kota, prime se ga in gre za njim v veÏo. Tam

se razjoãe, kakor je niso otroci ‰e nikoli sli‰ali. Vrne se vsa
obnemogla in skljuãena. Po cesti pod oknom odmeva trd
mo‰ki korak in se gubi poãasi v noã in ti‰ino. To je oãe, ki od-
haja na vojsko.

Fronek sedi na skrinji, je klobaso, ali za drobne prsi ga drÏi

silna Ïalost. Grize in grize, a iz oãi mu nepretrgoma polzijo
solze in kapljajo na prste, na odejo in na klobaso. KuÏek vsta-
ne, se dobrika s tenkim repkom in gleda s svojimi Ïivimi ãrni-
mi oãmi, ki se svetlikajo kakor oglje.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

141

Mati sedi za mizo, zakriva obraz z dlanmi in tiho joãe. De-

klici jesta klobaso in ihtita, kakor ãujeta mater. Fronek se ozre
na vse, in ko se prepriãa, da ga nihãe ne gleda, odgrizne naglo
ko‰ãek klobase, ga vzame iz ust in ga da kuÏku.

Na steni se sproÏi ura in bije. ·tiri je.

Po mestu so priãeli slaviti nekak‰ne daljnje zmage. Po enkrat
ali tudi po dvakrat na teden so bile vse hi‰e okra‰ene z dol-
gimi, ‰irokimi zastavami, ki so se poãasi in veliãastno majale.
Marsikak veãer je nenadoma zaigrala godba, ljudje so kriãali
Ïivijo in po ulicah in cestah je kriÏaril voja‰ki sprevod brez
konca in kraja. Spredaj so ‰li tisti, ki so nesli razsvetljene ba-
lonãke, za njimi je hrumela in bobnela mnogo‰tevilna voja‰-
ka godba, a za njo je korakalo voja‰tva, kakor bi bila cela ar-
mada na ulici. Îivljenje pa je bilo slab‰e in slab‰e.

Za sam denar ni bilo dobiti nikjer niãesar veã. Za vsako

blago je bilo treba v prvi vrsti izkaznice in potem ‰ele denar-
ja. Fronek, njegovi sestrici in mati, vsi so bili po ves dan z
doma in so ãakali zdaj po hodnikih pred pisarnami, zdaj po
trotoarjih pred prodajalnami na izkaznice, oziroma na blago.
Vãasih, za praznik, je odloãila mati, da bodo kupili griÏljaj
mesa in to zaradi tega, ker so od slabe in piãle hrane vsi ble-
deli in pe‰ali. Takrat so se morali vdati v najveãje potrpljenje.
Îe popoldne pred tistim dnevom, ko so se namenili kupiti
meso, je stala Marija pred mesarjevo kolibo, proti mraku jo
je zamenjala Tonãka; zveãer je pri‰el Fronek in je ostal tam s
svojim kuÏkom pozno v noã.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

142

Ljudje, tam zbrani, so si preganjali dolgãas s pripovedo-

vanjem, palili so trske, sedeli, ãe ni bilo mokro in premrzlo;
na golih tleh in ãakali in ãakali. âe je nastal kak nesporazum
glede tega, kdo je bil prej tukaj in tukaj v vrsti, se je naenkrat
pojavil straÏnik in pretil, da bo vse razgnal. Ljudje pa, dasi jih
je bilo petdeset proti enemu, so navadno molãali, kakor bi
bili vsi vezani in brez moãi. Bilo je ãudno. Zaradi tega, zara-
di ãesar zdaj ljudi hvalijo in slave, so jih takrat morili.

Fronek je stal s svojim kuÏkom. StraÏnik je hodil tam okoli.

Naenkrat se ustavi in vpra‰a: »âigav je pa ta pes?«

Fronek se tako prepla‰i, da mu zastane sapa. StraÏnik brc-

ne kuÏka, ki odskoãi daleã od vrste, stisne repek med noge,
drÏi desno taãko kvi‰ku, gleda Ïurno na Fronka in rahlo cvili.

»Oho,« pravi straÏnik, »saj res. ·e pse je treba pasti, po-

sebno zdaj, ko sam nima‰ deti kaj v usta. Eden ga naj prime,
kamen mu naj priveÏe za vrat, pa ga zakadi tja v vodo. Saj ni
daleã.«

In res skoãi pokonci pobalin in teãe h kuÏku.
Fronku je grozno, kakor ‰e nikoli. Namesto enega zagleda

pet straÏnikov in pet pobalinov, zamahne okoli sebe z roka-
mi in tako pretresljivo zajoka, da stopijo vsi bliÏe in pogledajo
na tisti temni prostorãek, odkoder prihaja obupni plaã.

»Kaj pa ti je?« vpra‰a Ïena.
»âakajte no,« govori moÏ, se skloni niÏe in pogleda. »Maj-

hen fantiãek! Kaj pa ti je?«

»KuÏek je moj, moj!« zaihti in zakriãi Fronek, da gre vsem

skozi u‰esa.

»No, no,« pravi moÏ, »ti pobalin, pusti tistega psiãka tam.

Daj ga sem!«

»âe so pa rekli policaj!« ugovarja fant.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

143

Fronek ‰e vedno joka, a vsi, ki so zbrani v vrsti pri kolibi,

zaãno mrmrati. To ga pa res niã ne briga! Ta se pa res v vse
vtika, tudi v tisto, kar mu ni niã mar. Dajte fantku njegovega
psiãka!

»V vse se vtikajo,« piska visoka Ïenska, »v vse! âlovek ni-

ma niãesar veã svojega! Kri nam bodo zaãeli piti, ‰e meso bo-
do rezali z nas.«

»Fej,« pravi star ded jezno, »ãe bi Ïe samo tam sitnost pro-

dajal, kjer jo po kriviãni dana‰nji postavi mora, ali sam si ‰iri
oblast kar na vatle in praska tudi tam, kjer ga niã ne srbi.«

StraÏnik je nekaj v zadregi, zapodi pobalina, ki je Ïe drÏal

psa, potiplje Ïival samo okoli vrata in reãe: »Znamke nima.
Doma ga imej, zunaj ti ga vzame konjederec. Tudi jaz bi te
lahko naznanil, pa noãem.«

Policaj se izgubi v noã, toda pomenek se ‰iri in ‰iri, dokler

se ne oglasi stari ded, ãe‰, naj vsi molãijo. Zdaj sli‰i tudi tema;
tema je izdajalka kakor vsi drugi. Gre na oblast in te prijavi.

Nekdo si predstavlja, kako tema prislu‰kuje, kako se od-

pravi na pot in te prijavi oblasti. Zasmeje se.

»Kdo se smeje,« vpra‰a glas od kolibe. »Sli‰ite? Ta smeh ni

pravi.«

Potem je vse tiho. Ta se preklada na tleh, oni stoji, gleda

sem, gleda tja in poÏviÏguje.

KuÏek se priplazi k Fronku, ki ga vzdigne in drÏi ves ãas,

dokler ne pride mati.

Nekje blizu pojo vojaki in Ïenske. Hre‰ãijo in cvilijo obe-

nem. Iz krãme v bliÏnji temni ulici se dere harmonika prav
nizkotno in nesramno. Nebo nad mestom je ãisto, modro,
posuto z zvezdami. Za gradom nad mestom se nekaj svetli-
ka, kakor bi hotela od tam priti luna. Toda ni je.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

144

Proti enajsti uri pride mati.
»Kje si, Fronek,« kliãe.
Fronek se oglasi in mati se postavi na njegovo mesto.
»Kaj ste vi tukaj, ·ibakova,« vpra‰a znanka iz teme.
»Sem,« pravi mati, »pa nemara to pot zadnjiã. Dozdaj sem

doma raãunala in raãunala. ·e za krompir in za kruh ne bo,
nikar za meso. Toda slabi smo vsi kakor bilke.«

»Kaj pa moÏ, pi‰e?«
»Zdaj po‰ilja kar take dopisnice, na katerih je Ïe tiskano:

Jaz sem zdrav. Godi se mi prav dobro. Menda ne sme dru-
gaãe. Samo podpi‰e se.«

»Prekleto,« sikne nekje blizu mo‰ki. »Jaz sem zdrav. Godi

se mi prav dobro. To pa Ïe! Prekleto.« In sikne ‰e glasneje in
‰krtne z zobmi.

»Mama,« pravi Fronek in se prime krila, »zdaj pa grem.

Kdaj naj pridem?«

»Ob petih naj pride Marija!«
»Ob petih,« ponovi Fronek in gre.
»Niã se ne boj! Ni niã strah nocoj,« kliãe mati za njim. Fro-

nek gre in drÏi ‰e vedno kuÏka v naroãju. Ko pride v samot-
nej‰o ulico, ga poloÏi na tla in mu veli: »Le tesno pa za me-
noj hodi in ne skaãi predaleã okrog!«

Tako gresta skoãno do male hi‰e v predmestju, kjer se Fro-

nek ustavi in potrka na okno. Trka prviã, trka drugiã, toda vse
je tiho. Ko Ïe petiã trka, se prikaÏe drobna plavolasa glavica
Marije.

»Ali si ti?«
»Fronek je!«
V sobi se posveti luã, potem se odpro ena vrata, za njimi

druga. Fronek stopi v veÏo in vpra‰a, ãe je kaj za jesti.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

145

Marija pokaÏe na lonãen pisker, ki stoji na ognji‰ãu, pusti

na mizi luã in gre v sobo.

»Ob petih pojde‰ ti,« pravi Fronek, »te zbudim.«
»Se bom Ïe sama.«
»Kako neki?«
Fronek poi‰ãe majhen kroÏnik, odmeri nekaj Ïlic kuÏku,

toda vsega je bilo tako malo, da bi snedel sam petkrat toliko.
Predno zaãne jesti, gleda v pisker in nekaj mu naprej ozna-
nja in zavijapo Ïelodcu, ãe‰ da bo lakota po tem piãlem griÏ-
ljaju ‰e veãja.

Laãen leÏe spat, a Ïe v polsnu se mu prikaÏe oãe, ves v

zvezdah, svetlih gumbih in bliskajoãem se oroÏju. Sede k nje-
mu na posteljo, ‰ali se Ï njim in mu stisne v roke konec klo-
base.

III

Zdaj so velike poãitnice. Jeseni pojde Marija v ãetrti razred,
Tonãka v prvega, a Fronek v drugega. Kako bo takrat, ko bo-
do spet hodili v ‰olo, si vsi skupaj z materjo vred ne morejo
predstavljati. Kdo bo ãakal na izkaznice, kdo na blago, kdo bo
oprezaval mimo prodajalne in pristopil naglo tja, kjer se zbe-
re gruãa, ãe‰, kaj bodo prodajali. Reãejo na primer: Ïveplen-
ke! Alo, zdaj hitro domov, poiskati mater in ji povedati: Ïve-
plenke. Potem z denarjem nazaj in v vrsto.

Po uradih so natanãni, kakor niso bili ‰e nikoli. Gledajo

papirje od vseh strani, obraãajo in spet gledajo.

»Kje ste to dobili?«
»Na voja‰kem uradu.«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

146

»Pa peãat ni prav viden.«
»Pa je pravi.«
»âe je. Veste kaj, pojdite na voja‰ki urad in naj vam pritis-

ne peãat razloãno. Va‰ oãe je v vojski?«

»Je.«
»Je Ïe prav.«
Treba je vnoviã na voja‰ki urad in tam je silna gneãa. Ura-

dujejo v prvem nadstropju, a hodnik, stopnice in veÏa, vse je
polno ãakajoãega ljudstva.

Fronek, Marija in mati letajo po mestu od jutra do mraka,

toda naj se ‰e tako pehajo, domov prinesejo vedno manj in
manj. Zdaj Ïe skoro nihãe veã ne ve, kak‰no je meso. Vãasih
dobijo sicer po zniÏani ceni ko‰ãek, a to so odpadki, smrdljive
kosti in rumenkasto zelenkast loj, zvezan s tenkimi koÏicami,
ki se svetijo kakor mokra rumena pajãevina. Vsi so laãni. Ma-
rija molãi, Fronek se tudi premaga in je tiho, le mali Tonãki
se udero skoro dan za dnem solze, vrÏe se preko raztrgane
obledele odeje po postelji in tiho ihti.

»Kaj pa je spet?« vpra‰a mati in nihãe ne odgovori. Vsi ve-

do, vsi dobro poznajo vzrok, toda molãe, kakor bi se bali tiste
besede. Tudi mati ne ponovi vpra‰anja, sede za hip za mizo
in vzdihne.

Zadnje ãase se je jako spremenila. Dan za dnem je bolj dol-

ga in sloka. Nos je oster in tenak, ustnice kakor vi‰njevo plat-
no. KoÏa se pne kakor po majhnih koliãkih, skritih v obrazu.
Tilnik je star, zgrbljen, tenak in spominja na tiste koko‰ke, ki
nimajo po vratu perja. Uhlji so kakor iz rumenega papirja.

Vstane spet od mize, gleda po sobi, gre v veÏo in neãesa

i‰ãe. Pogleda na Fronka, ki sedi z belim kuÏkom na pragu,

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

147

nekaj premisli in reãe: »Kaj bo‰ zdaj s psom? Saj bomo ‰e mi
pomrli.«

Fronek premisli in se ves preseneti. Z rjavimi drobnimi

prstki se igra s kuÏkovim uhljem, ãrno oko je uprto v tla in v
tenke ustnice se zajeda dvoje majhnih belih zob. Hrane ni,
hrane ni. Vãasih so ostale od poldne ‰ibke in neÏne ko‰ãice,
ki jih je potrl kuÏek kakor sladkor. Zdaj ni takih ko‰ãic veã.
Te, ki ostanejo kdaj od sedanjega mesa, so debele in trde ka-
kor kamenje. Kruh je kakor iz peska in ‰e tega je tako malo,
da Tonãka za njim nepretrgoma joka. Toda kam kreniti s kuÏ-
kom? Kdo ima zdaj odveã, da bi dal psiãku?

Mati in Marija gresta v mesto in se vrneta pozno zveãer.

Mati je vsa kakor polomljena. Kakor da bi bila padla pod te-
Ïek voz, ki bi se bil vlekel poãasi preko nje. Prazno ko‰arico
spusti tik vrat na tla, a sama omahne na stol in si oddihuje,
kakor bi imela ‰e ãisto malo sape. Nazadnje pravi: »Nisva niã
dobili. Pridemo ‰ele jutri na vrsto.«

Fronek premi‰lja in poãasi razume. Nocoj ne bomo niã

jedli. Spoãetka mu pri tej misli ni hudo, a pozneje se priãne
po njej nekaj viti, sega sem in tja, pojavi se na jeziku, v grlu,
potem prav pod lobanjo in tam tako ãudno stisne, kakor ‰e
ni nikoli ãutil.

Tonãka leÏi spet na postelji in tiho joãe. Marija sedi na

skrinji za vrati, gleda v raztrgane ãevlje in se niã ne oglasi.
Fronek se splazi ven za hi‰o, leÏe tam v travo in naenkrat ga
popade jok kakor krã. Roke ti‰ãi pod ãelo in se ves trese. S
stopali bije po travi, da ga kuÏek od daleã gleda in se ne upa
k njemu. Potem hlasta po travi, puli jo z zobmi, srdito grize
in pljuje iz ust. Poãasi se pomiri, psiãek pride bliÏe in ga gle-
da.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

148

Veãeri se bolj in bolj in na nebu Ïe gore prve zvezde. Vse

okoli je blago in milo. Drevje, ki molãi za hi‰o, vrtovi, trava,
sonãne roÏe, vsi ti ne vedo, kaj se godi po svetu. Dobro jim je.
Vseokrog je samo trpljenje, a georgine priãenjajo cvesti. Ru-
mene sonãne roÏe imajo tako velike cvetove, kakor ‰e nobe-
no leto. In visoke so in ponosno zro naravnost v svojega svet-
lega kralja, v sonce.

Fronek gre k materi, ki je zdaj v veÏi in i‰ãe po predalih in

policah. A nikjer ni niãesar. Prazne omare, prazna posoda,
kamor poseÏe. Iz sobe se ãuje Tonãkino ihtenje.

Mati sede in pravi: »Fronek, psiãka prodaj!«
Fronek sune glavo kvi‰ku in prestra‰eno pogleda.
»Ti mu nima‰ dati kaj jesti, ãe ga pa kupi bogat gospod ali

bogata gospa, bi se mu dobro godilo.«

»Kdo pa so to, ki jim pravite ,bogati’,« vpra‰a Fronek.
»To so na‰i gospodarji, na‰i voditelji.«
Nastane molk. V veÏo seÏe tema in mati v njej poãasi po-

polnoma izgine. Nizke hi‰e, raztresene ob poljski poti, ki teãe
iz ceste proti hribu, se zamraãe, strnejo z drevjem in ozad-
jem, ki postaja vedno bolj ãrno in neprodirno. V daljnjem
stolpu se oglasi zvon. Njegov glas plava po temi in bije na
uho, kakor nevidno mehko kladivo. Potem preneha, pa priã-
ne ãez ãas vnoviã.

Fronek premi‰lja materine besede. KuÏek leÏi tik praga in

spi. Po tistem krãu na vrtu je vse telo otrpnilo, ni veã tako
Ïivahno, trudno je, kakor bi se naenkrat postaralo. Misli so
medlej‰e in ‰le bi tja, kamor bi jim pokazali drugi pot. Tudi
ljubezen do psiãka je upadla. Vse je negotovo, vdano tistemu,
ki hoãe voditi, re‰iti, pomagati iz tesnobe nekam drugam,
kjer bi Tonãka nehala jokati.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

149

Fronek se nenadoma spomni na »voditelje«, in ta misel se

mu zdi kakor re‰itev. Skoãi kvi‰ku, hiti v sobo in reãe pogum-
no materi, ki sedi napol sleãena na postelji: »Ve‰ kaj, ,vodi-
telji’ imajo. Pojdimo k njim.«

Mati ga gleda skozi temo in dolgo molãi.
»Voditelji ne dajo,« odgovori naposled.
»Pa pravi‰, da imajo.«
»Imajo, toda nam ne dajo.«
»Kak‰ni pa so potem?«
Mati ne govori veã, sleãe se v temi in leÏe na posteljo.
Fronek odlaga svojo revno suknjico in vse za‰ite hlaãice,

sede v sami srajci na skrinjo in premi‰lja z grozo in sovra‰-
tvom o »voditeljih«. Zde se mu hudobni, in ãe bi mu zdaj ma-
ti enega izmed njih pokazala, bi se ga bal in pred njim beÏal.

Poãasi leÏe in slaboten in poten naglo zaspi. In v snu vidi

spet »voditelja«, debelega, velikega, s sivo prado in svetlo
okovano palico, vidi ga, kako ‰eta sredi vsega dobrega, a ko
zagleda Fronka v raztrganih hlaãicah bosega in vprekratki
podrapani suknjici, pobere kamen in ga vrÏe za njim.

»Se bo‰ pobral, smrkavec!« kriãi z debelim glasom.

Sobotno jutro je, pa trg skoro prazen. Mesarji so Ïe na vse
zgodaj prodali svoje piãle zaloge mesa in njihove kolibe ze-
vajo spodaj ob vodi prazne in dolgoãasne. Nekako na sredi-
ni stoji po vrsti deset ali dvanajst Ïen, ki prodajajo solato in
cvetice.

Njim se pridruÏi Fronek.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

150

Pride poãasi v kratkih za‰itih hlaãicah in v kratki, na ko-

molcih strgani suknjici, bos je in gologlav. Na vrvici pelje svo-
jega kuÏka, stopi na konec vrste in ãaka. KuÏek stoji pred
njim, pove‰a rep, pomeÏikuje in se trese. Prvi hip ni nikogar
mimo, potem pri‰umi debela Ïenska in gleda jezno v ko‰are.
Za njo pri‰eta ãemeren moÏ, vrti v roki palãico in vpra‰a:
»Kaj pa ‰e prodajate? Samo solato?«

»Cvetice,« pravi Ïenska in pokaÏe s prstom nanje.
»M-hm,« odgovori moÏ in gre dalje.
Trg je prostran, ves obsijan od moãnega avgustovega son-

ca. Od ãasa do ãasa se prikaÏejo na zgornjem koncu rdeãi
vozovi tramvaja, zazvonijo in zaropotajo, pa izginejo naglo
med velikimi rjavimi poslopji. Od desne se privleãe tropa ra-
njenih vojakov. Eden ima v zanki levico, drugi desnico, tre-
tji ‰epa, ãetrtega glava tiãi do obraza vsa v belih povojih. Gre-
do sem in gredo tja in vpra‰ajo Ïenske: »Imate sadje?«

»Samo solato in cvetice.«
StraÏnik, ki hodi par korakov dalje gor in dol, se poãasi

pribliÏa, gleda v vsako ko‰aro posebej in se ustavi pred Fron-
kom.

»Kaj pa ti prodaja‰?«
»KuÏka,« pravi Fronek. Solze mu silijo iz oãi, v vratu ga

nekaj davi in najraj‰i bi zbeÏal nekam daleã v kako ãrno hos-
to. StraÏnik gre dalje in drÏi roke na hrbtu. Konec njegove
ãelade se sveti v soncu, kakor bi bil iz ãistega srebra.

Iz ozadja stopi ãrnoobleãena gospa, pogleda psa, se sklo-

ni in ga poboÏa.

»Kako mu je pa ime?«
»KuÏek.«
»Je Ïe star?«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

151

»Ni.«
»Koliko pa hoãe‰ zanj?«
»Krono.«
Gospa da krono, prime za vrvico, a Fronek naenkrat na

glas zajoka.

»Ti je hudo zanj. Kako pa da ga prodaja‰?«
Fronek zgane rami, ti‰ãi obe roki na obraz in niã ne reãe.
»Le ne boj se. Pri meni mu bo dobro, kakor nikjer. Moja

dekla ga bo takoj umila, okoli vrata mu pripnemo jermenãek
z znamko in spal bo v moji sobi pri peãi. âe ne verjame‰, pa
pridi pogledat. Stanujem na Vi‰ini ‰tevilka sedem.«

Gospa gre nekam gor, kjer zvoni tramvaj, Fronek bri‰e sol-

ze, ti‰ãi rdeão papirnato krono in odhaja poãasi domov.

Po cestah in ulicah je polno ljudi, vmes mnogo vojakov, ki

so vsi suhi, zamazani in raztrgani. Sem in tja drvijo avtomo-
bili, veãinoma teÏki, da se strese cesta in ‰klepetajo okna po
hi‰ah. Pred zaprto mesnico stoji tropa mo‰kih in Ïensk. V
sredi je majhen, suh starãek in pri njem policaj. Starãek je v
obraz rdeã kakor mak, male vodene oãi se mu svetijo in brez-
zobe ãeljusti trepetajo.

»Vso noã sem ãakal,« kriãi, »od vãeraj od petih popoldne

in niã priãakal. Imam ljudi doma, ne pojdem prazen. Dajte
mi, ali pa bom od danes naprej tat, goljuf!«

»Molãi naj,« meni nekdo. »Kaj pa opravi z jezikom?«
»Pst,« miri Ïenska. »MoÏ, danes so enega ustrelili. Pa ni niã

storil, samo govoril je.«

Fronek nadaljuje svojo pot in veã ne poslu‰a. Misli nazaj

na trg in ne razume, kako naglo se je vse zgodilo. Samo malo
ãasa je pre‰lo, in domov gre sam, pust, zapu‰ãen.

Doma poi‰ãe mater in poloÏi na mizo rdeão krono. Mati

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

152

ga pohvali in mu da ko‰ãek ãrnega, suhega kruha. Tonãka
pride k mizi, nekaj ãasa gleda njegovo roko, ki trga kruh in ga
nosi v usta, nato upre svoje ãiste nedolÏne oãi Ïivo vanj, skle-
ne roãice in zaprosi: »Fronek, daj meni samo en ko‰ãek!«

Fronek ji da skoro polovico, toda pri tem je ‰e bolj Ïalos-

ten. Ne more se vzdrÏati in otresti neke moãi, ki ga zgrabi in
stisne v prsih, naglo vstane in beÏi na vrt v tisti svoj kotiãek,
kamor vedno pogosteje zahaja in kjer preboleva svojo Ïalost,
ki ga ãe‰ãe in ãe‰ãe napada.

Drugi dan je nedelja, za njo ponedeljek, poln skoro brez-

uspe‰nega letanja in iskanja. Naj gre ‰e tako zgodaj, nikamor
ne pride veã ne prvi, ne med prvimi. Zdi se, kakor bi se po-
lovica me‰ãanov preselila na trotoarje pred prodajalne ali na
hodnike pred pisarne, kjer delijo izkaznice za piãla in neuÏit-
na Ïivila. Ti ljudje niso ne obrtniki, ne delavci, ne pisaãi, to so
veãni in neutrudni ãakalci.

Minilo je zanimanje za vse. Tudi zgraÏanja ni veã. Na po-

staji ne ãaka nihãe veã ranjencev, nikogar ne zanimajo veã
skupni grobovi na pokopali‰ãu, kjer polagajo v eno jamo po
veã sto krst, ãe peljejo vojaki obsojenca na streli‰ãe, da ga tam
usmrte, se ‰e komaj ozre par ljudi, a otroci teãejo za njim,
kakor bi korakala pred njimi godba. Lakota, zlo, trpljenje, na
vse so se ljudje privadili in postalo je nezanimivo, negrozno
in vsakdanje.

V torek popoldne se odpravi Fronek h gospe, ki je kupila

njegovega psiãka. Gre tja bos, v za‰itih in oguljenih hlaãicah,
rdeãi srajãici in gologlav. Pred vrati pozvoni in kmalu odpre
vrata sama gospa, ki se takoj domisli nanj in ga spozna. Gres-
ta po ãistem hodniku, ob desni in levi se vrste vrata, v kotih
stojijo beli kipi, a stena je polna enako velikih ãrnih podob.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

153

Stopita v sobo. Kako lepo je tukaj! Kolikor se vidi tal, so

svetla kakor rjavo zrcalo, drugo je pokrito z debelimi in tem-
nimi preprogami, iz katerih gledajo krvavordeãe roÏe. Nas-
proti vrat stoji tako veliko zrcalo, da se vidita Fronek in gos-
pa v njem od pete do temena. Na sredi je temnosvetla miza
s prelepo izvitimi nogami, a okoli nje naslonjaãi, temnordeãi,
tihi in vabljivi. Ob popreãni steni vabi zofa z visokim naslo-
njalom in po robu tega naslonjala se vrste divje in domaãe Ïi-
vali. Ene sede, druge gredo, tretje leÏe, a vse so kakor Ïive.
Glej, tu za vrati je kuÏek. LeÏi na roÏnati blazini, bel je in ãist
kakor papir, veselo maje repek, gleda Fronka, toda vstati se
mu ne ljubi. Zdaj po obedu je sit in hoãe dremati.

Fronek poklekne k njemu in ga boÏa. Ves je prevzet od te

lepe ãiste sobe, katere okna so zastrta z dvojnimi belimi in
prosojnimi zavesami, ki branijo prostor pred soparico, pra-
hom in Ïalostno vsakdanjostjo, valeão se zunaj po vroãih in
od teÏkih vojnih avtomobilov izjedenih cestah.

»Vidi‰,« pravi gospa, »zdaj si se prepriãal, da je kuÏku do-

bro.«

»Da,« odgovori tiho Fronek, zasuãe se ‰e enkrat poãasi po

sobi, pogleda sem in pogleda tja in se obrne brez besed proti
vratom.

Na hodniku mu da gospa kos belega kruha, kakr‰nega Ïe

davno ni videl. Gleda ga, ne ve, kam bi ga spravil, nazadnje
hoãe odpreti srajãico.

»âakaj,« reãe gospa, »dam ti papir, da ga zavije‰. Ni treba,

da bi vsak videl. Ljudje ne privo‰ãijo.«

Fronek se zahvali in gre domov, kakor bi se vraãal iz dru-

gega sveta. Poãasi stopa in misli nazaj na tiho, svetlo, ãisto
sobo, na rdeãe roÏe, ki jih je videl na preprogah, na veliko

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

154

zrcalo in na Ïivali, ki se vrste po robu naslonjala. Ves je zane-
sen, ves zasanjan, ves zamaknjen v kos novega, lep‰ega Ïiv-
ljenja, ki ga je ravnokar videl.

Doma so vsi v sobi. Mati sedi za mizo, na kolenih drÏi

Tonãko in narekuje Mariji pismo za oãeta. Premi‰lja, kako bi
rekla zapisati, gleda temno predse, suho lice ji dobiva vedno
nove izraze, a Marija pi‰e poãasi, veliko in po otro‰ko.

Fronek pripoveduje, kako je pri gospe. PoloÏi na mizo za-

vojãek, odvije papir in razdeli beli kruh na ‰tiri dele. Mati da
svoj kos Tonãki, ki hlastno grize in se zraven vsa trese.

»·e, ‰e, ‰e,« kriãi, ko vidi, da nosita v usta tudi Marija in

Fronek. Toda belega kruha naenkrat ni in vse je spet mrtvo
in vsakdanje. Muhe letajo sem in tja, silijo v oãi in v usta in
vsi se jih otepajo. Mati se spet oglasi in narekuje naprej: »Lju-
bi oãe! Za take ãase, kakor so, nas je preveã.«

Fronek gre na svoj prostor, ki je v travi za hi‰o. Tam leÏi,

gleda med veje jablane, ki se razprostira nad njim, in pre-
mi‰ljuje. Predoãuje si gospo in preudarja njeno dobroto. Po-
glej, si govori, gospa je dobrotljiva. Zagledala je na trgu ubo-
gega, laãnega kuÏka in se ga usmilila. Kupila ga je in ga pe-
ljala domov, kjer ima vsega kakor ona.

Misli Fronkove se ustavijo, skozi vejevje jablane potegne

veter, po cesti zahrope in zaropoãe avtomobil. Naenkrat je
spet vse tiho, samo tam iznad mesta se nosi ublaÏen ropot
tramvaja in, razliãnih voz, ki hite sem in tja po pra‰nih ulicah
in cestah.

Zdaj se naenkrat posveti v Fronkovi glavi nova misel, ki ga

vsega prevzame. Tako mu je, kakor bi stopil iz ãrne teme na
sonce. Skoãi na noge, vtakne levico v Ïep, desni kazalec pa
poloÏi na ustnice. Stopi nekaj korakov naprej in nekaj nazaj,

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

155

hoãe teãi k materi, toda premisli se in sklene, da ji razloÏi ‰ele
tedaj, ko se vse uresniãi.

Zamislil pa je tole: gospa se je usmilila revnega kuÏka, ku-

pila ga je in skrbi zdaj zanj, da mu ni treba Ïalostno pogini-
ti. Fronek pojde k njej in se ji ponudi sam. Preveã jih je doma,
nimajo kaj jesti. âe se je usmilila kuÏka, se bo tem bolj njega,
ki je reven in ubog fantek in ki ‰e ni storil nikomur na svetu
Ïalega.

Tako gre drugi dan proti poldnevu h gospe. Ko stojita v

tisti ãisti, belo zastrti sobi, kjer leÏi na blazini za vrati kuÏek,
poklekne Fronek na tla in povzdigne svoje drobne, rjave roãi-
ce, ki gledajo iz bledordeãe srajãice.

»Bogata gospa,« prosi, »doma nas je preveã in Tonãka ves

dan joka, ker je laãna. Usmilili ste se kuÏka, ki je bil revãek,
ali se ne bi ‰e mene, ki bi ostal rad pri vas kakor kuÏek?«

Tako govori, in ko neha, ima ustnice ‰e vedno odprte, oãi

pa upira v gospo, ki se blaÏeno smehlja in stopi bliÏe. PoboÏa
ga po laseh in mu veli: »Le vstani!«

Gre v shrambo, prinese mu ko‰ãek kruha in pravi: »Psiãek

je vse kaj drugega kakor ti. Psiãek ostane psiãek, ti pa dora-
ste‰ in postane‰ moÏ. Tebe ne morem vzeti.«

Fronek razume, da ga gospa noãe. Previdno odide bos in

po prstih, zapre za seboj vrata, gre poãasi domov in pove vse
svoji suhi in revni materi.

Mati ga stisne k sebi, bri‰e mu s predpasnikom solze in ga

tolaÏi: »Nikamor te ne dam, ga ni na svetu, ki bi te mu jaz
dala. Niã se ne boj, bomo Ïe kako, bomo Ïe.«

[ LJUBLJANSKI ZVON 1915 ]

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

156

Stava

rofesor Îitnik in geometer Pirnat, oba Toneta po imenu,

sta praznovala svoj god. Pirnat je bil poroãen nad eno

leto z majhno, okroglo in temperamentno Ïensko, ki mu je
prizadevala v druÏbah veãkrat razliãne neprijetnosti. Butni-
lo ji je na lepem v glavo, da gleda moÏ za neznanko, ki sedi
pri tretji mizi, ali da mu ‰kili iz oãi »grdo meseno poÏelenje«,
kadar hiti preko sobe zala mlada natakarica, »kmeãka buta-
ra«. Iz takih opazovanj se je razvilo kratko prerekanje in te-
mu besediãenju je bil prikrit, tih in obsodbe poln Ïenski jok
za petami. Taka situacija je vselej zoprna. Îena joãe, moÏ sedi
poleg, zaripljen od zadrege in jeze, ker ve, da se Ïena iz ka-
price cmeri, a sosedje in ‰e bolj sosede mu po‰iljajo od vseh
miz z oãmi stroge ukore, ãe‰, kaj jo muãi‰, revo, surovo rov-
tarsko teslo!

Oba — Îitnik in Pirnat — sta bila rojena istega leta, 1882.

po Kristusu. Profesor je bil tiste vrste ãlovek, ki rabi tik sebe
nekoga, kogar nadkriljuje. âe ga zbada, se nikoli ne naveliãa
prijaznih odzivov v obliki nedolÏnega smeha, ãe modruje,
lovi za njim sapo in besede in pritrjevalno in obãudujoãe ki-
ma, ãe obdelava bruno v prijateljevem oãesu, pomaga na vso
moã iskati ‰e trsak in ‰e smeti. Med sovrstniki je slabo nale-
tel, a terno je zadel s tem, da se je spoprijateljil z gospodom
geometrom Pirnatom.

Po kosilu — ob tri ãetrt na eno — prideta oba v kavarno.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

157

Ob oknu, mimo katerega teãe ‰iroka cesta, si sedita naspro-
ti, me‰ata z drobnimi Ïliãicami kavo in jo priãneta poãasi po-
ku‰ati. Îitnik ima zlat nanosnik, je debel, visok in bled. Pir-
nat je za glavo manj‰i, nosi oãala in skriva za svoja leta na-
ravnost velik trebuh. Lica so rdeãa in okrogla, kakor da bi ga
kdo napihnil.

»Kaj pa ti je?« se zaãudi Îitnik.
»Niã,« se smeje Ïe naprej Pirnat in v oãeh se mu vidi, da

priãakuje imenitne zafrkancije.

»Tvojo Ïeno sem sreãal. Nekaj bleda hodi okrog. He, he …

ti!«

Îitnik zapreti s prstom, a Pirnat se pripravlja, da prskne v

smeh.

»Kaj,« pravi, »kaj?« in oãi so Ïe mokre.
»Meni se vse tako zdi, da ti preob‰irno izrablja‰ svoje za-

konske postave. No, grdi ãlovek, tudi temu pridemo v
okom.«

Pirnat je rdeã in se smeje slastno in razko‰no. Dolgo in

dolgo se mu vali iz prsi mehko hahljanje, pri ãemur zavija
glas enkrat navzgor in drugiã navzdol.

Toda treba je, da gremo na godovanje. Îitnik ima veliko

stanovanje s ‰tirimi sobami in slabo, starinsko pohi‰tvo. Pri
njem Ïivita mati in sestra. Mati je stara sedemdeset let, sestra
petdeset. Obe sta sivi, ‰iroki in ãokati. Obiskov nimata radi,
ker ni po sobah nikoli »vse dosti lepo«. Kosi oblek leÏe po
posteljah, na stari zofi, na klavirju, ali vise tudi preko naslo-
njal nerodnih in teÏkih stolov. Ko stopita v sobo Pirnat in Ïe-
na, skoãi Îitnikova sestra k zofi, pred katero stoji miza, zgra-
bi kopo perila, ga nese v sosednjo sobo in ga vrÏe na posteljo.

»Vedno pospravljam,« pravi, »pa ni nikoli pospravljeno.«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

158

Pirnat in Ïena sedeta na zofo, sestra prinese kroÏnike, Îit-

nik temne steklenice vina, jemlje drugo za drugo med noge,
stoji sredi sobe in jih odpira. Mati sedi tik peãi in dremlje.
Kadar poãi zama‰ek; pogleda, se nasmehne in pravi:

»Ja, ja! Res je tako.«
Sestra postavi veãerjo na mizo. Geometer reãe vljudno:
»Ali ne boste prisedli, gospodiãna? In mamica?«
»Me sva Ïe veãerjali!« kima sestra. »Kar jejte!«
Od mize vzame stol in sede od druge strani k peãi.
Îitnik dviga kroÏnik z mesom in ponuja. Pirnatovka jem-

lje po malem, malo poku‰a in prenehava.

»Menda ni dobro,« reãe prijazno sestra.
»Izvrstno, izvrstno,« kima Pirnat in hitreje reÏe, nabada in

vtika v usta.

Menijo se navadne stvari. Med tem zadrema tik peãi ‰e

sestra. Z materjo sedita vsaka od ene strani, drÏita roke kri-
Ïem in spu‰ãata poãasi glave navzdol. Kadar zleze Ïe mati
ãisto naprej, se sestra naenkrat dvigne in priãne zopet po-
be‰ati glavo in lesti naprej. Ko gre Pirnat ven, se skloni Îitnik
na desno k Pirnatovki in gleda njen vrat.

»Gospa Zina,« pravi, »vi imate tako zamolklobelo koÏo, da

mi je v‰eã kakor sam ‰ment!«

»OÏenite se,« svetuje ona in se smeje prav po Ïensko, z

veselimi oãmi in nekoliko ‰irokimi usti.

»Vi mi torej Ïelite veãno pogubljenje? Ugriznil bi vas!«
Pirnat odpre vrata, mati se prebudi, pogleda in se oglasi:
»Ja, ja … Res je tako!«
Vino je dobro in oÏivi druÏbico. Vsi trije so rdeãi in oãi se

jim svetijo. Ko popijejo, gredo v gostilno. Izberejo si mizo v
kotu — in Pirnatu se priãne zbirati po ãelu in sencih pot. To

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

159

je znano znamenje, da se ga prijemlje pijanost. Pije hitreje,
naroãi si virÏinko, vedno znova jo priÏiga, jemlje iz ust in po-
izku‰a peti. Zdi se mu tudi, da mu manjka klobuka. Gre ponj
in ga posadi postrani na glavo. Karkoli pove Îitnik, naj bo
veselo ali ne, pametno ali neumno, vsemu kima in se smeje.
Za oãala je prijel s potnimi prsti in zdaj ne ãuti veã, da gleda
skozi meglo.

Tu se pripeti Îitniku nekaj nepriãakovanega. Zina sedi v

kotu ob steni, Pirnat tik nje, a Îitnik nasproti nje tako, da
obraãa hrbet po sobi. Pivcev ni v tej sobi veã, iz prednje pa se
sli‰i kvartanje. Vãasih pride natakarica, suha, postarna, po-
gleda na mizo in odide.

Zina sune naenkrat z nogo Îitnika, ki se skoro prestra‰i.

âe bi bil Pirnat trezen, bi gotovo opazil, da se je nekaj zgodi-
lo. Tako pa grize virÏinko in brunda narodne pesmi drugo za
drugo.

»A tako,« gre Îitniku po glavi, »a tako!«
Sprijazni se naenkrat z dogodkom, pritisne z obema svo-

jima stopaloma njeno in pazi, da je videti vse nad mizo in
naravno in v redu.

Plaãajo in gredo. Zina na sredi, Îitnik na levi in Pirnat na

desni. DrÏijo se vsi za roke. Pirnat omahuje, Îitnikova in Zi-
nina roka se borita v Ïepu Îitnikove suknje, kakor bi ‰lo za
Ïive in mrtve. Kazalec vije kazalec, palec ti‰ãi palec in drugi
pomagajo, kolikor morejo. Zina se vãasih skloni naprej: to je
znak tega boja.

Zunaj je pomrznjeno, po strehah leÏi sneg, luãi gore na

redko in ljudi je malo. Tu in zopet tam prikleplje izvo‰ãek in
kleplje s kljusetom, luãjo in koãijo naprej.

Pridejo pod Pirnatovo stanovanje. Pirnat sede v suknji na

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

160

prag in takoj zaspi. Îena odklepa vrata, drega vanj z nogo in
ga kliãe.

»Vstani, takoj bo‰ v postelji.«
Pirnat vstane in tiplje naprej. Zaradi varnosti gre po stop-

nicah spredaj. Popolna tema je. Îitnik tiplje z levo po naroã-
ju, z desno pa ujame Zinino roko in jo poljubuje. Tako dobro
mu je, sam sebi se zdi blag, ‰irokodu‰en, poln neke ogrom-
ne, mile ljubezni.

Stanovanje jim odpre dekla.
Îitnik se hoãe posloviti, a Zina ga pozove na ãaj. Sklicuje

se na Ïelje svojega moÏa. Pirnat sedi na vznoÏju bliÏnje za-
konske postelje in se trudi, da bi se drÏal pokonci:

»Da,« kima, »ãaj … treba je, kakor misli‰ … je treba!«
Îena poãepne k njemu in mu priãne sezuvati ãevlje.
Pomaga mu sleãi hlaãe in suknjo in drugo.
»Lezi zdaj,« mu veli, ga zadene in poljubi na lice. »Sladko

spanãkaj, moÏek!«

»Je-ee —« zagrãi moÏ in diha globoko in poãasi! In v spa-

nju se mu dozdeva tole:

Za belo pogrnjeno mizo, ki stoji med vrati in steno, sedi ne-
koliko upognjen in moãan mo‰ki nos. Ob desni in levi so ga
objedli ogrci in skozi koÏne luknjice je vdrl pot in ga vsega
oblil. Sveti se zlasti od zgoraj navzdol in v ‰pici odseva luã, ki
gori na mizi. Mogoãno zapognjeni hrbet ja‰e zlat nanosnik in
se ziblje svetal in lahek sem in tja. Nos sam kaÏe notranji za-
let in zanos. Nosnice se neprenehoma gibljejo in ‰irijo. Vãa-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

161

sih se zgane celota, skrãi se in zopet razprostre, kakor bi ho-
tela potegniti vase zlasti malo bradico, ki sedi nasproti.

Bradica je neÏna, smehljajoãa in ima spodaj v sredi jami-

co, kjer se pripravlja in razvija smeh. Zdaj se nekaj skriva v
mali senãici kakor ãrn pomislek, ali za trenutek je zopet vse
jasno in smeh sije v gospoda soseda kakor sonce.

Nos i‰ãe roko bradice, in ko jo najde, jo nese k sebi in se

maÏe ob njo mehak in masten. Pirnata zati‰ãi nekaj v srcu.
Prepriãan je za hip, da bi moral vstati in reãi nekaj silovito
vaÏnega; ali Ïe hip nato se zave, da sta pred njim samo nos in
bradica in da tema dvema ni pripisovati hudih dejanj.

»Sedi bliÏe,« poje nos, »tako lepa si kakor roÏmarin ali ro-

Ïenkravt in rad te imam, da mi sam Bog pomagaj.«

»To mi je v‰eã,« se smehlja bradica s svojo jamico, »in sa-

mo tega Ïelim, da bi ne imela v svoji ljubezni preveã druÏic.
Zakaj, ãeprav imam Ïe moÏa, vendar sem ‰e prav lahko lju-
bosumna, kadar dobim ljubãka.«

Nos dene desno roko na srce in vzdigne levo visoko v zrak.

Vstane, sproÏi desno koleno in poklekne.

»PriseÏem ti, da se bo zaãela prej sukati zemlja v nasprot-

no stran, kakor bom mislil na to, da bi kdaj prelomil najino
lepo razmerje. Prosim te, prisezi tudi ti!«

Jamico bradice poplavi senca in vidi se ji, da ‰e davno ni

tako zgubljena zakonska Ïena, kakor bi se nemara marsiko-
mu po krivem dozdevalo. Ozre se po postelji, kjer smrãi geo-
meter. Zagleda se milo vanj in vzdihne. To vse natanãno za-
pazi nos, zavihra z nosnicami, skrãi se in zopet zanosno raz-
tegne in reãe modro in obenem zaniãljivo:

»Poglej ga, preljuba, kako je pozabil na sebe samega in se

napil do nezavesti. Spomni se, kako si ga vlekla po cesti, kako

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

162

je visel ob tebi in tepel okoli sebe z rokami, kot da bi ne bile
njegove. Kako grdo je gledal, domisli se, samo z belino svo-
jih oãi! Kako je bil okoli ust slinast in ostuden, in ãe se spom-
nim, da si ga poljubila na lice, ko je padel v posteljo kakor
okoren hlod, se mi zdi, da bi skoro ne mogel veã poljubiti teh
tvojih rdeãih ust.«

Bradica takoj nastavi svojo ustnico, da se prepriãa, ali je

misel nosova resna ali je izreãena samo s tem namenom, da
bi se lep‰e prilegle besede srcu in u‰esu. Senca iz njene jami-
ce izgine, vsa je jasna in sonãna.

Nos se skloni, ne da bi se obotavljal, in se pritisne k njej.
Pirnata ti‰ãi ‰e huje v srcu in zaradi tega ima teÏko sapo in

hrãi, da je groza. Po u‰esih mu buãi kakor klic sodnega dne:
»Vstani, vstani, vstani!« A on ne more, ker leÏi kakor zvezan
in zaklet.

»Reci mi torej, da bo najina ljubezen definitivno sklenje-

na,« vzpodbuja nos.

»Bojim se,« stavi bradica neÏen pomislek, »da bi me bolela

vest. Me Ïenske imamo stra‰no obãutljivo vest, in zato boli
tisto, kar zakrivimo, najbolj nas same.«

»Moti‰ se, nemogoãe, izkljuãeno!« zavihra nos po zraku in

odloãno odmaje in zanika. »Ni posode ne v nebesih ne na
zemlji, ki bi mogla in znala toliko skriti in skrivati v sebi ka-
kor Ïensko srce. âe priãne‰ z vnemo razmerje z menoj, se bo‰
prepriãala sama o veliki resniãnosti mojih besed. Povem na-
prej, da ti bo igraãa obãevati poleg mene enako ljubeznivo s
svojim moÏem. Poznam Ïenske in cenim visoko njihovo nad-
naturno zmoÏnost, prilagoditi se v istem ãasu najrazliãnej‰im
poloÏajem.«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

163

»On se mi smili,« pravi bradica. »Glejte, zdaj vidim, da ga

imam zares rada.«

»âe se zaplete‰ v razmerje z menoj,« modruje nos in maje

nanosnik, »se ti bo ‰e veãkrat ponudila priloÏnost za enake
in morda ‰e huj‰e obãutke. Med slastmi Ïivljenja je eden
prvih naukov sprememba. Kako nebe‰ko je, ako ima ãlovek
doma nekaj drugega in nekje drugje zopet nekaj drugega. Ko
se veseli doma, misli z milino in slastjo drugam, in ko se ve-
seli drugje, misli z vso svojo du‰o in du‰evno toploto na dom.
Tako, glej, je na vse strani blag. in praviãen.«

Zdaj je nos opazil, da je trenutek ugoden. Bradica se je

obrnila nalahko postrani, smeh v jamici je dobil pol prijazen
in pol bolesten izraz, vse je kazalo, da se je odprlo vroãe Ïen-
sko srce, da so besede dosegle, kar so nameravale. Da je vse
to nos opazil, je Ïe zapisano. Zadovoljno je stisnil koÏo pro-
ti koncu v gube, razprl je nosnici in zasijal v mnogo bolj do-
maãi ma‰ãobi, kakor se je svetil do takrat. Nanosnik je razja-
hal; pero se je stisnilo, in padel je tiho na preprogo. Nos je
raztegnil roke, se oklenil polnega Ïivotka bradice, jo dvignil,
pri ãemur je nekoliko tudi ona sodelovala, in jo posadil na
kolena.

Pirnatu pa je hotelo poãiti srce. Tisti angel, o katerem je

pisano, da stoji pred paradiÏem in naÏene z ognjenim meãem
vsakega zemljana, ki se bliÏa, se mu je videlo, da stoji tik nje-
gove postelje in stra‰no kaÏe svoj krvavoognjeni meã.

»Tu je!« pravi zvoãno angel. »Primi Pirnat, zagrabi! IzkaÏi

se, da ima‰ besedo v hi‰i, da si moÏ!«

»Jaz spim, prekleto spanje spim,« Ïeli reãi Pirnat, ali samo

srce mu hoãe poãiti, iz ust pa ne spravi drugega, kakor ‰e huj-
‰e smrãanje.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

164

»Evo ti meã,« govori ponosno angel.
»Mahni, mahni, kar more‰ mahni!« hoãe zaklicati Pirnat,

in angel, ki je duh, vidi tudi besedo, zapisano v du‰i in neiz-
govorjeno z usti in jezikom. Zato razume zakonskega trpina
in odgovori.

»Poetje so me Ïe dostikrat postavili na mesta, kjer naj bi

branil pot do njihovih ljubic. Ali pravici na ljubo bodi ob tej
priloÏnosti reãeno, da mi ne gre oblast drugod, nego pred
paradiÏem. Evo, na, posodim ti meã, ker vidim, da se ti godi
vnebovpijoãa krivica.«

»Daj sem, daj! Obema hoãem odsekati glave!«
Ali Pirnat spi globoko in trdno in ganiti se ne more, kakor

bi leÏal nad njim hrib.

III

Ko je Pirnat odprl drugo jutro oãi, je sedela Ïena pri oknu.
Soba je bila svetla in urejena, samo njegova postelja je bila
poleÏana in razdrta. Rjuho je bil zvil in izpod odeje je visela
na tla kakor debela bela vrv.

Îena je takoj opazila, da je pogledal:
»Maãek,« je rekla, »kaj ne?«
MoÏ je zamiÏal, kakor bi stra‰no trpel. Dejal je:
»In ta nemarni okus, ki ga imam v ustih!«
Nekaj ãasa se je krãevito pretegoval, potem je vstal, izdrl

srajco izza pasa in jo vrgel po postelji. V samih spodnjih hla-
ãah je racal poãasi k umivalniku in si zavezal okrog pasa bri-
saão. Lasje so mu ‰trleli na vse strani, oãi je imel krvave, a
obraz bled kakor nekoliko zarjavela mast. Sklonil se je nad

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

165

skledo, prijel vrã, ga dvignil nad glavo in si ulil na teme vode.
Ker mu je pri tem trepetala roka, je poklical Ïeno.

»Zina, prosim te, ulivaj ti!«
Îena je priãela oblivati glavo nad tilnikom.
»Prosim te, ulivaj tako, da bo curek moãan. Tak pritisk mi

ugaja.«

Senca je z rokami sam oplakoval in prskal predse, da je

‰kropilo po zrcalu in steni. Usta je umil z odolom, zobe s ka-
lodontom in dolgo grgral in pljuval. Za zajtrk ni bilo doma
niãesar primernega. Îena je na‰tevala kavo, ãaj in ãokolado.
Odmajal je z glavo, se oblekel in ‰el v gostilno. S stopnic se
je vrnil in zaklical v kuhinjo:

»Prosim te, preskrbi mi tiste male, zelene kumarice!«
V gostilni je naroãil golaÏ in pivo. Ko je srebal poãasi in z

uÏitkom drugi vrãek ter gledal pri tem v strop, ne da bi upo-
‰teval goste, ki so sedeli in kramljali pri drugih mizah, mu je
bu‰nila v glavo misel, nenadna in silovita misel. Vrãek je
drÏal na ustnicah, glavo je nagibal nazaj, a poÏiral ni veã. Ne-
kaj mu je zagorelo pred oãmi, kakor da ga je kdo udaril in bi
se mu prikazale iskre. Vrãek je postavil na mizo, se naslonil
na rob, iztegnil nevede kazalec, zamahnil z njim pred obra-
zom in ga nesel k ustnicam.

»To, kar se mi je sanjalo, to niso bile sanje …«
Prenehal je in ‰e enkrat usekal s kazalcem.
»To je bila prekleta, grda resnica!«
Nenadoma je nekako upadel, kakor bi ga kdo pretepel.

Roke je obesil ob stolu, glavo je nagnil po strani, in ljudje so
ga pozorno gledali. Morda mu je slabo.

Naenkrat je udaril z mesnato dlanjo po mizi, da je odsko-

ãila posodica za sol in poper, in zakriãal:

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

166

»Plaãam!«
Gro‰ napitnine je vrgel po mizi in segel po suknji.
»Prosim, prosim,« je stregla natakarica in mu hotela drÏati

suknjo.

»Kaj me prosite?« je renãal on. »Jaz vas tudi niã ne prosim!

Pojdite k vragu!«

Pokril je klobuk, se ‰torkljaje opiral na palico in trdo od‰el.

Hitel je po ulici in misli so mu kopitljale po glavi kakor konji.
Pred sabo je imel nepretrgoma Îitnika, iztezal je roke, krãil
pesti, suval s palico ob tlak in bilo mu je, kot da bi moral v
tistem hipu zakriãati:

»Tu ima‰ batino, pes, tu ima‰ drugo batino, pes, tu ima‰

tretjo batino, pes!«

Ali pod ãelom se je zbiralo nekaj svinãenega, strogo pre-

mi‰ljenega in svetovalo:

»Le mirno, le mirno! Hladna kri, ta velja!«
In od srca gor je puhtelo in vr‰alo nekaj kakor goreãa lava:
»Starem te, pomendram te, stopim ti na glavo, zmeãkam

te s petami kakor podgano, grdoba nesramna!«

In zopet se je javilo svetovanje za ãelom:
»Prijateljska beseda … ta za‰ãemi, ta zapeãe, ta vÏge v

du‰o, kakor bi pritisnil na golo koÏo rdeãe Ïelezo.«

Nevede kdaj je pri‰el v veÏo hi‰e, kjer je stanoval v prvem

nadstropju Îitnik. Letel je po stopnicah kakor ãokat ptiã,
hrupno pozvonil in ‰el v predsobi mimo Ïensk, ne da bi zi-
nil besedo.

»Razbijaj vrata, lomi, udrihaj,« mu je sikalo v srcu, a v glavi

je svetovalo:

»Oãitek prijatelja prijatelju je bolj grenak kakor pelin in

reÏe bolj kakor britev. VzdrÏi se, bodi moÏ!«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

167

Îitnik je sedel za mizo, imel pred sabo odprte bukve in se

nasmejal.

»Bravo, dobrodo‰el, prijatelj!«
Vstal je, ali v smehu se je poznalo, da ni popolnoma miren.
»Sedi,« je rekel zamolklo Pirnat, stal v odpeti suknji pred

mizo in prekriÏal roke na hrbtu.

»Ali zato,« je dejal Îitnik, »da me bo‰ laÏje prepriãal?«
Bil je bled, smejal se ni veã in videlo se je, da ne bo kos

poloÏaju.

»Ti si zlorabil najsvetej‰e, kar imam na svetu,« se je glasil

prvi bridki stavek neprijetnega pomenka.

»Prijateljstvo?«
»Ne prijateljstva, temveã mojo Ïeno!«
Îitnik je bil Ïe na tem, da popolnoma omaga in podleÏe,

a mirne besede Pirnatove so stvar zasukale. Naenkrat je vstal
in dejal.

»Zdaj pa ti sedi, da te jaz laÏje prepriãam. Tvojega najsve-

tej‰ega jaz nisem zlorabil. Malo v roÏicah sem bil, pa sem jo
parkrat poljubil. Zakaj se pa napije‰ kakor mrcina?«

Pirnata je ob‰lo popolnoma novo ãustvo. Sklonil je glavo

in se globoko zamislil.

»Ne bom govoril veã o tej stvari s teboj,« je sklenil ãez dol-

go ãasa in vaÏno dodal: »Opravim z njo!«

Od‰el je brez slovesa, in ko je stopal po stopnicah navzdol,

je ‰epetal predse, iztegal roke in krãil pesti:

»To je Ïenska brezsramnost, da, Ïenska brezsramnost! On

jo je parkrat poljubil, in tega je ona kriva! Zakaj nikoli ne mo-
re reãi mo‰ki, da je poljubil Ïensko, ãe ni bila Ïenska voljna,
da jo je poljubil!«

Dasi so mu krenile misli popolnoma na novo plat, vendar

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

168

so ostali divji in goreãi izpadi ãustev, ki so se zbirali v srcu,
povsem isti. Butalo mu je v glavo in lizalo njegovo stra‰no
rano z ognjenim jezikom:

»Zdrobim te v sonãni prah, Ïena, krvavo srce ti potegnem

iz prsi, hej, propalica!«

A v glavi je mirila zopet tiha misel:
»Ne razburjaj se, ne razburjaj se! âim bolj‰i si ji bil, tem

huje zgrabi njene prsi mirna beseda!«

In lava jeze, ki je bruhala iz prsi, je ‰umela:
»Prekleta … tudi za nazaj. Prekleta bodi, Ïena, notri od

svojega rojstva pa tja do svoje smrti! Pogini, brezvestnica!«

Po teh stavkih je Pirnat tako stisnil svojo palico, da bi se

bila gotovo zdrobila, ãe bi ne bila iz tako trdega lesa.

Dospel je v veÏo hi‰e, kjer je stanoval, in obstal pred stop-

nicami. Ob‰lo ga je trpljenje, snel je z glave klobuk, potegnil
iz Ïepa robec in si obrisal potno ãelo. Zagledal se je v viseãi
strop nad stopnicami in zavzdihnil in za‰epetal:

»Dodeli mi, o Bog, da se bom mogel zadrÏevati!«
Poãasi in zasopljen je pri‰el v stanovanje. Dekli je rekel:
»Pokliãite mojo gospo!«
Zina je pri‰la — debelu‰na, zdrava.
»Ugaja mi!« mu je ‰inilo po lobanji. »To je strahota! …«
»Sedi,« je ukazal na glas.
»Misli‰, da sem gluha, ãe stojim?!«
·la je do okna, se nanj oprla in gledala po sobi.
Pirnat je slekel suknjo, jo vrgel na posteljo in za njo ‰e klo-

buk in palico. Nato je segel od obeh strani v lase in si jih po-
pravil kakor kak skladatelj. Pogledal je Ïeno in rekel:

»Izgovora tukaj ni! Tako je in niã drugaãe! Ti si prelomila

zakonsko zvestobo!«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

169

»Komu?«
»Meni!«
Pirnat je zakrivil palce v pesti in pritisnil z drugimi prsti

silovito nanje. Po lobanji mu je polzelo kakor mlaãna voda:

»Le mirno, le mirno! PokaÏi, da si nad poloÏajem!« In je

rekel glasno naprej:

»Minulo noã si ljubimkala z mojim biv‰im prijateljem, go-

spodom profesorjem Antonom Îitnikom!«

Îena je odprla usta, a on je pokazal na svoja usta in vanjo

in zapretil s kazalcem:

»Ne odpiraj jih! Zapri! …«
Besede, ki jih je rekel nadalje, je izgovarjal tako, kakor bi

bil vsak zlog samostojna in krepko nagla‰ena beseda:

»Moj biv‰i prijatelj, gospod profesor Anton Îitnik mi je

izjavil dobesedno, da te je parkrat poljubil!«

Zadnji zlog je bil za uho stra‰en. »I« je bil zavaljen in de-

bel in trd kakor grãa. Letel je po sobi, kakor bi zaluãal trdo
tnalo.

Îena pa je vnoviã odprla usta, pokazala zdrave, male bele

zobe in se na ves glas zasmejala. In hihitala in hehetala in
hahatala je naprej, da ni bilo kraja ne konca. In ta smeh je bil
tako prostodu‰en in tako naraven, da bi eventualno le naj-
bolj‰i poznavalec Ïensk mogel v njem najti trohico ponare-
jenosti. Pirnat ni poznal Ïensk in je ni na‰el.

»Torej ti si se dal nalagati,« so bile prve besede, ki jih je

spravila Zina med krohotom iz ust. Znova se je priãelo hihi-
tanje, hehetanje in hahatanje in ãez dolgo se je vrstilo zopet
nekaj besed:

»Stavila sva in jaz sem izgubila stavo.«
»Kaj sta stavila?«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

170

»Da ti bo rekel: trikrat sem jo poljubil — in ti bo‰ verjel, to

je njegova stava. Da ti bo rekel: trikrat sem jo poljubil — in ti
ne bo‰ verjel, to je moja stava! Izgubila sem … Tone, ti si
stra‰na neroda, sam Bog se te usmili!«

Pirnat je ‰el iz sobe. Stopil je na hodnik, vtaknil roke v Ïep

in ogledoval pokrajino. âutil je, da ga je glava nehala boleti.
Vrnil se je v sobo in vpra‰al:

»Za kaj sta pa stavila?«
»Za klobuk! âe jaz dobim stavo, mi kupi on klobuk, ãe jo

on dobi, ga kupim pa jaz njemu! Kak‰ne pa Ïe nosi?«

Pirnat se namuzne in mrmra:
»Pravzaprav … kratkoãasno …«
Po kosilu je vstajal in zopet sedal na zofo. Poznalo se je, da

se neprijetno poãuti. Za‰el je naenkrat iz navadnega reda in
zaradi tega je nervozen. Zdaj bo ena in ob takem ãasu sta
vedno z Îitnikom Ïe v kavarni.

Îena je sedla za pisalno mizo, vzela njegovo vizitnico in

pisala. Ko je konãala, je ãitala, izbrala med papirji v predalu
kuverto, vtaknila vanjo karto in jo hotela osliniti. Naenkrat je
obmirovala in rekla:

»Ti bi tako odprl. Raj‰i zdaj preãitaj! Pisala sem Îitniku, da

je dobil stavo. Ná … beri! Vidim, da mi niã ne zaupa‰!«

»Ne bodi sme‰na!«
»No, potem bom to pismo zaprla in ti mi da‰ besedo, da ga

ne odpre‰!«

»Velja!«
»Ali je sploh kaj takega dandanes ‰e mogoãe?«
Pirnat se je zavzel in zahteval kljubovaje:
»Zdaj mora‰ pismo zapreti!«
»Dobro!«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

171

Zina je oslinila, poloÏila na mizo in podrgnila s pestjo.

»Evo ti!«

Pirnat je del v Ïep, oblekel suknjo in ‰el v kavarno.

Teden dni pozneje je sreãal Îitnik Zino na cesti. Bila je ãrno
obleãena, prijetno rdeãa od mraza, okrogla in Ïiva, da je Ïiv-
ljenje iz nje kar sijalo. Po jarkih je leÏal sneg, a trotoarji so bili
suhi in mrzli. Ljudem, ki so hodili po ulicah, se je videlo, da
jih zebe. Mo‰ki so nosili ovratnike sukenj pokoncu, a Ïenske
so gorele v lica, kakor bi jih bilo ãesa sram.

Zina je obstala, prestopala Ïivahno z noge na nogo, se su-

kala zdaj proti levi in zdaj proti desni, kimala in se smehlja-
la:

»No, lepa reã? Celo veãnost te Ïe ni blizu!«
»Dela polne roke, skrbi polna glava, na ramah peza Ïiv-

ljenja,« je zloÏno na‰teval Îitnik.

»Eh, lenuh si, stra‰en lenuh! ·e Ïiveti se ti ne ljubi.«
»To ni res! Saj vse zapijem in zajem. Take korajÏe nimam

kakor ti. Zadnjiã na primer tista karta! Mene je ob‰la zona.
MoÏ mi jo prinese, in ti pi‰e‰ na njej, kako si ga nalagala! Kje
je moj klobuk, haha?«

»Doma!«
»Neverjetno!«
»Pirnat ti ga je kupil! Jaz Ïe mislim, da ti bo v‰eã. Pridi

ponj, misli‰, da ga bom za tabo nosila?!«

»Pojdiva malo tod!«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

172

·la sta nekaj ãasa tiho naprej. Zina je pogledala veãkrat od

strani nanj. Smejala se je in oãi so se ji iskrile. »Kaj pa v ‰oli?«

»Niã,« je bleknil.
»Ali si kdaj sam — v pisarni?«
»Ne! ·e nisem ravnatelj!«
»In doma ima‰ tudi … dva keruba! Kakor te ãlovek obraãa,

ni niã s teboj!«

Pri‰la sta do branjevk.
»Vsaj kupi mi kaj!«
»Kar izbiraj!«
»Ti pokaÏi svoje kavalirstvo!«
Obstala sta pred velikim ‰otorom. Îitnik je zagledal venec

fig, se zasmejal in segel po najveãjem.

»Tole ti poklanjam!«
Zina je vzela zavitek, ga stlaãila v muf in se smejala; ali

smehu se je poznala rahla uÏaljenost in jeza. Ob slovesu se ni
mogla vzdrÏati in poizkusila je povedati, kar je mogla prijaz-
no:

»Hvala za ta — simbol. Pravzaprav, ve‰, bi ga bila morala

jaz tebi pokloniti.«

Od‰la je naglo in iskro, in Îitnik se je ozrl in gledal za njo.
»Lahko bi jo imel,« si je govoril v mislih. »MoÏ bi mi ne bil

v napoto …«

Obrnil se je poãasi, ‰el naprej in mislil dalje:
»âasa nima‰, kje bi ga vzel ‰e za njo?! Zjutraj se vrste urad-

ne ure, popoldne zopet uradne ure. Po kosilu si potreben ka-
varne, po veãerji gostilne; ãe ti ‰e kje kaka ura preostaja, jo
rabi‰ za sorodstvo! Koliko je Ïivljenja na tem svetu! Kako smo
leni … kako malo se nam ljubi Ïiveti!«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

173

Stopil je v trafiko in se popolnoma zatopil v to, da si izbe-

re res najbolj‰e portorike.

[ SLOVAN 1915 ]

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

174

Prijatelja

onec poletja se bliÏa, a dnevi so Ïe popolnoma jesenski.
Od jutra do mraka pr‰i iz nizkih oblakov droben deÏ, ki

se prijemlje lic in rok, kakor bi bil lepljiv. Na veãer se raztrga-
jo oblaki, prikaÏejo se dolge lise modrega neba, ki se veãajo
in veãajo. Prisvetijo zvezde, blede, mrzle in neznatne v nena-
vadni oddaljenosti. Preko visokih streh, ‰e vi‰jih dimnikov in
preko vrhov drevja, ki mu listje vene in pada, zapiha mrzla
sapa. Ulice so naenkrat prazne. Tu teãe tiho dalje gosposka
koãija, tam hiti postaren uradnik med svoje gostilni‰ko omiz-
je. Pusto je, zimsko.

Nocoj ‰e pr‰i iz oblakov, a je Ïe veãer. Spolzko blato, ki so

ga nanesli ljudje na trotoar, se motno pobliskava. Prodajalne
ob desni in levi so ‰e odprte in moãne elektriãne Ïarnice vise
nad vhodi in nad izloÏbami. Na glavnem trgu se je nabralo
kljub slabemu vremenu nekaj ‰etalcev. To so tisti mladi ljud-
je, ki sklepajo, »da jo ali da ga vseeno morda vidijo«. In ho-
dijo sem in hodijo tja in i‰ãejo z napetimi oãmi.

Koliko je Ïe tega, kar ste videli zadnjega ãloveka v havelo-

ku?

Evo ga! Tisti tam, ki gre ob hi‰ah zami‰ljen in ãemeren.

Gleda v tla, klobuk ima v ãelu in drÏi se upognjeno kakor sta-
rec. Vãasih malo postoji, prinese roko izpod pelerine in jo
vtakne spet v Ïep. Nato nadaljuje svojo pot.

Ena od tistih ‰etalk, ki je mnenja, »da ga nemara vseeno

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

175

vidi«, se ozre vanj z ostrim, preiskujoãim pogledom, ali on
tega ne opazi in ne zaãuti. Gre tako in v zami‰ljenosti in ne v
pijanosti ga zanese korak vãasih malo bolj na levo in drugiã
malo bolj na desno.

Zdaj je nekaj opazil, kar ga zanima. Ustavi se in gleda in

gleda. Ali je predmet njegovega zanimanja tisti beli maãek, ki
ãepi na pritliãnem oknu, ali je tisti visoki lovski pes, ki Ïivah-
no ogleduje svojega dednega maãjega sovraÏnika? Ali je tis-
ta deklica z okroglimi gleÏnji in belim tilnikom, da bi ugriz-
nil vanj kakor v zrelo jabolko? Ali je tisti visoki, pleãati in ne-
rodni ãlovek, ki ima na sebi prekratko suknjo, utepene hlaãe
in ‰torklja v svojih ogromnih blatnih ãevljih sem in tja?

Ta ãlovek ga zanima, zakaj zdaj stojita oba. Delavec spre-

daj in kakih pet korakov za njim oni v haveloku. Delavec iz-
vleãe iz hlaãnih Ïepov moãne roke in se prime za glavo. Oni
zadaj je pozoren in stopi bliÏe. Ujame tale stavek:

»Da bi vzel vse skupaj vrag … vrag!«
In ãez nekaj ãasa sli‰i spet:
»âe si bogat, ne daj mi skorje, daj mi priliko, da zasluÏim

za krompir in ovsenjak!«

Potem dolgo ne razume niãesar, a naposled razloãi spet:
»To napravim … KriÏ ãez vse!«
âlovek v haveloku je takten. Ne sili v ãloveka, ko vidi, da

ima posla sam s seboj. âaka, da opravi in spet nadaljuje pot.
Ko se to zgodi, stopi hitreje, pride z njim v‰tric in ga mimo-
grede pogleda. Vidi zaraslo lice in oãi, ki gledajo polblazno.
In nehote vpra‰a:

»Zakaj?«
Delavec se ozre in obstane.
»Kaj je?«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

176

»Zakaj tako gledate?«
»Kdo si ti, kaj?«
»Slikar.«
In zdaj gresta skupaj in molãita. Slikarju je pri srcu, kakor

bi sreãal velikega prijatelja. Po mislih si ponavlja, da je na‰el
brata v trpljenju in stopa lahkotneje in gibãneje. Naenkrat pa
zamahne delavec silovito z roko in pospe‰i korak.

Slikar se ustra‰i, da ga ne izgubi.
»Tudi jaz,« priãne, »tudi jaz nimam … no, ãakajte, da vam

povem.«

»âesa nima‰?«
»Vsega mi manjka.«
In zdaj se delavec zasmeji:
»Prav je tako, haha! Slikar si, komu si potreben? P-ha, pus-

timo to. Pojdi spat!«

A slikar ti‰ãi za njim in ga zgrabi za rokav!
»Povejte, za boga! Spoznal sem vas, tudi vi me spoznajte.

Kak‰en pa sem? âevlji …«

Zdaj se delavec obrne in slikar mu vidi naravnost v obraz.

Pod oãmi ‰trle iz lic moãne kosti, usta so ‰iroka, nos moãan
in nalahko izdolben, brki zanemarjeni in rdeãkasti. Obe lici
sta porasli skoro do oãi z dolgimi debelimi kocinami. Na sen-
cih in na ãelu gledajo izpod klobuka dolgi lasje.

»Kako si ti, no?«
»Kako to mislite?«
»No, ker tako ti‰ãi‰ vame, kako si? Ali si oÏenjen, kaj, ima‰

kopo otrok?«

»Sam sem. Kdo mara zame?«
»Vsak ima na zemlji svojo zvezdo, vsak ima svojo cesto,

vsak ima kot pod zemljo in vsak ima svojo Ïensko. âe je

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

177

nima, pa ãe bi jo rad, je sam kriv, da je tako. Ve‰ ti, kaj so to
zakoni? Pa ne tisti, ki jih napravijo ljudje, temveã tisti vi‰ji,
tisti veliki zakoni, ki so povsod in ki jih nismo naredili mi! Ni
mi‰a brez mi‰i, ni muhe brez mu‰jaka, ni moÏa brez Ïene.«

Delavec molãi, a ãez nekaj ãasa zmaje glavo in pravi:
»Tako sem jaz prej mislil, takrat, ko sem se Ïenil. Vse sem

lepo in po‰teno mislil. Sem mislil, da spada tudi pravica med
one velike zakone, ki so povsod, pa ni tako. In sem drÏal tudi
na svete besede. Ne skrbite, v kaj se boste oblekli … Pa vse-
ga tega ni.«

In nato mrmra nekaj, ãesar slikar ne razume.
Gresta dalje. Zdaj pr‰i bolj, kakor je pr‰elo prej. Ljudi je po

ulicah manj in manj in nad izloÏbami in vhodi v trgovine gas-
nejo luãi. Velika izloÏbena okna se temne in svetloba gine iz
ulic. Postaja ‰e bolj pusto in brez luãi se zdi tudi hladno.

Delavec prime slikarja za komolec in pravi s plahim, vot-

lim ‰epetom:

»Vse je niã! Kaj bi veroval! Ni ljudi!«
In spet gresta. Zdaj gore okrogle Ïarnice le ‰e nad vhodi v

hotele in krãme. Prideta do visokih oken kavarne. Skozi ros-
ne, do polovice zastrte ‰ipe lije na ‰iroko ulico rumenkasta
luã. Trotoar in tlakana cesta se motno blestita.

»Sem stopiva,« pravi slikar.
»Zakaj?« vpra‰a delavec.
»Lep‰e je tukaj. Dobro dene luã.«
»Zame luã? Haha! Tukaj bova.«
Delavec ukaÏe in tako obstaneta v temnem kotu tik dveh

Ïlebov, po katerih ropota padajoãa voda. In pravi naenkrat s
trdim poudarkom:

»·tiri otroke imam doma, Ïeno, ki jo imam rad, pa sem ji

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

178

izpulil ‰op las. Otroke sem pometal iz postelj opolnoãi, ko
sem pri‰el domov. Ves dan sem iskal dela, da zasluÏim, da
utolaÏim lakoto … toda, toda … napil sem se na kredo. In, no,
in … saj ve‰, kaj ãaka potem ãloveka.«

Molãi in se zasopljeno oddihava. âez nekaj ãasa preglasno

vpra‰a:

»He, kaj ga ãaka?«
In odgovori sam:
»Vest ga ãaka. Lastna obsodba pade nanj. Premislil sem

vse, kar mi tlaãi na rame pezo kazni in sem si rekel tudi vse,
kar mojo pregreho laj‰a. Izpadlo pa je slabo. Obsodil sem se
na smrt.«

Slikar obrne zdaj zaãudeno oãi. Stresne se in vpra‰a:
»Kdo bi sebe pogubil?«
»Ti slabo govori‰. Kaj se to pravi: pogubil? âlovek je tukaj,

pa ne more delati tega, za kar je tukaj, torej je prav, ãe ga ni.
Oãe sem, moram skrbeti za otroke in Ïeno, pa ne morem skr-
beti … No, torej: sodil sem, kakor sem ti rekel, in se obsodil
na smrt v vodi.«

»Nekaj naj te vpra‰am.«
»âakaj no! Kaj misli‰, kaj se je zdaj pokazalo?«
»Vpra‰al bi …«
»Niã vpra‰al! Odgovori, kaj se je pokazalo! Pokazalo se je

ljudsko usmiljenje.«

»Lepo.«
»Kaj si rekel? Ali sem prav sli‰al? Pojdiva narazen!«
»Sam sem in nihãe ne mara zame. Kam hoãe‰?«
»Rekel si, da je ljudsko usmiljenje lepo. To ni res. Ljudsko

usmiljenje je hinav‰ãina, je zlobnost, ‰kodoÏeljnost. Gre‰ k
vodi, da bi se utopil, a Ïe caplja za teboj ãlovek in izpra‰uje:

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

179

Kaj i‰ãete? Kaj hoãete storiti? Pogledal ti je v oãi in naglo raz-
bere, kaj si hotel napraviti. Ali ne gre od tebe, tolaÏi te, v du‰i
si pa misli: Ker teÏko Ïivi, zato naj Ïivi! — No, zdaj pa vpra‰aj,
ãe ‰e ve‰, kaj si hotel vedeti.«

»Kdaj se je vse to zgodilo?«
»Tole, kar sem ti povedal, vse prvi dan. Opolnoãi sem na-

pravil z Ïeno in otroci, kakor sem pravil, potem sem taval do
jutra okoli in med tistim ãasom sem se sodil. Zjutraj sem ‰el
nato k vodi.«

»Koliko je od tega?«
»Peti dan teãe.«
In zdaj se slikar prestra‰i. Misli si z grozo: Îe peti dan ni

niãesar jedel! Prime ga za rokav in ga vleãe s seboj v pred-
mestje. DeÏ ‰e vedno pr‰i. Ker ni veã tlakanih cest, se udira-
jo noge v blato. Po mestu so gorele plinove svetilke z zeleno
in moãno svetlobo, tod svetijo drobne, slabotne in rumene
elektriãne hru‰kice. Ljudi je ‰e manj kakor v mestu. Hi‰e ne
stoje v vrsti. Ena moli ven, druga je sezidana globoko zadaj.
Menjajo se pritliãne, enonadstropne in tiste dolge dvonad-
stropne, ki jim reãejo me‰ãanje otro‰ke kasarne. Malokje je
‰e kako okno razsvetljeno. Tod stanujejo delavci in ti zgodaj
spijo.

Prideta pred krãmo. Videla sta jo Ïe od daleã, ker sveti nad

vhodom moãna elektriãna Ïarnica. Zdaj, ko stojita pod luãjo,
kamor sta pri‰la iz mraka, spreletava oba naenkrat dobrodej-
no ãustvo. Iz krãme zveni tudi petje, gosli vijejo veselo melo-
dijo in raskav bas se trudi teÏavno za njimi.

Drug pogleda drugemu v obraz, slikar stopi po treh stop-

nicah naprej, prime kljuko in povabi z glavo.

Sedeta za mizo, ki stoji prazna za vrati.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

180

Krãma je svetla, dobro obljudena. V kotu tik visoke lonãe-

ne peãi sedi pet godcev in ‰esti, ki igra violino, pokimava z
glavo, zdaj in zdaj preneha in ‰teje z lokom takt. Vse je vese-
lo, samo basist uãinkuje Ïalostno. Na eno stran moli dolgo-
vrato glavo bas, na drugo stran jo moli on in vedno se zdi, ka-
kor da bi oba skupaj Ïalostno posmrãavala.

»Hej gostilniãar,« kliãe slikar, »he, he!«
MoÏ, debelu‰en, na glavi ãrno kuãmo, pride in se opre z

obema rokama ob mizo. Smehlja se in slikar govori prijazno.

»Nocoj nisem sam. Imam prijatelja. Dva veãerjava.«
Gostilniãar jima prinese sam veãerjo.
Delavcu se tresejo roke, ko prime noÏ in vilice. Vidi se mu,

da bi zdaj ne mogel govoriti. Njegove oãi so suhe in vroãe. Z
drgetajoão roko nese nabodeni ko‰ãek v usta, ki jih komaj
razklene. Ves se trese. Mi‰ice po obrazu, krog ust, pod oãmi
in po vratu, vse drhti in poskakuje. Ko si zanese kos v usta,
Ïveãi hlastno; a v presledkih. poje vse, kosti vzame v roke in
jih skrbno ogloda, mehkej‰e dele zgrize in jih dolgo Ïveãi v
ustih, pljune v dlan in vrÏe pod mizo. Kapljo soka, ki je ostala
na kroÏniku, skrbno posreba. Pivo pije poãasi in videti je, ka-
kor bi ne mogel odstaviti vrãka.

»Bil sem laãen,« pravi nazadnje in gleda mirneje predse.
Gostilniãar pride spet mimo, prisede in vpra‰a:
»Odkod sta vidva prijatelja?«
»E, prijatelja sva,« odgovori slikar in zamahne z vilicami.
»Pa kak‰na prijatelja?«
»Dobra prijatelja.«
»Koliko ãasa se Ïe poznata?«
»Eno uro!«
»Kako?«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

181

Zdaj se oglasi delavec:
»Rev‰ãina ti‰ãi v rev‰ãino. Na‰li smo se. Bogata‰ nikoli ne

najde reveÏa, le reveÏ najde reveÏa. Evo, tako je.«

Gostilniãarja kliãejo k drugi mizi, a slikar in delavec sedi-

ta molãe in pijeta pivo. Veãerja, par ãa‰ piva, to delavca ugre-
je in tudi njegovo trpkost omehãa. Zdaj je prijazen in se do-
maãi besedi nasmehne.

Krãma je zelo polna in godci igrajo brez presledka. Za mi-

zami sede preprosti me‰ãani, nemara obrtniki, mali trgovci
in nizki uradniki. S seboj imajo Ïenske, poveãini debele in
moãne, prave »gospodinje«. Valãek se vrsti za polko, koraã-
nica za mazurko, dim se dviga od miz pod strop, godbi se
pridruÏi pesem, z mo‰kimi glasovi se ujemo visoki in cvileãi
Ïenski. Zdaj je krãma v polnem obratu. Natakarice frãe rdeãe
in vroãe med mizami, nabirajo vrãke, roÏljajo z njimi in do-
sledno presli‰ujejo kosmate opazke, ki si jih pivci kar po-
vprek dovoljujejo.

Slikar izprazni ãa‰o in pravi:
»No, ustaniva. Zdaj greva pa k meni spat.«
»Kako pa?« se zaãudi delavec in tudi vstaja.
»Bom Ïe vse opravil. Tukaj sem vsak veãer. Ne boj se

zame.«

Nato stopita skozi vrata.
Zunaj je med tem prenehal deÏ. ârna noãna zavesa, ki je

prepregala nebo, se je priãela mestoma trgati. Pokazale so se
dolge temno modre lise in na njih po par daljnjih bledih
zvezd. Dihala je hladna sapa.

»Stanuje‰ kje visoko, kaj?« vpra‰a delavec.
»Ne, nizko. Na tleh. No, ti ‰e ne ve‰ tega. Imam jako lepo,

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

182

lahko reãem najlep‰e stanovanje. Zelene preproge, primerno
rastlin za okrasek in bolj‰i zrak.«

Delavcu ne gre nekaj skupaj, stopa molãe naprej in maje

glavo. Tudi slikar molãi in lahkotno prestopa.

Mesto je prazno in spi. Razen policaja, ki pride poãasi iz

stranske ulice in obstoji na oglu pod svetilko, in razen slikarja
in delavca ni nikogar na trgu. Sapa je moãnej‰a, nebo jas-
nej‰e. Temnomodre lise so se poveãale in spojile in nad mes-
tom se je pojavila luna. Bleda je in tiha, dohiteva popotnika,
ki gresta noãit in se zanima obenem za vsakega, ki je nanjo
pozoren.

Prideta iz mesta v drevored in delavec se oglasi:
»Se mi je zdelo, da bo tako. Daleã zunaj stanuje‰, kaj?«
»Takoj sva na mestu.«
Gresta skozi mestni park. Lunina svetloba lije skozi raz-

redãeno vejevje in vlaÏno in orumenelo listje pada in se tiho
zadeva ob veje ali klopi kakor ãrni in mrtvi metulji. Odnekod
se pribliÏuje drdranje vlaka, ali predno se pribliÏa, se priãne
spet oddaljevati, dokler se popolnoma ne izgubi ali ne spoji
z meseãino, s padanjem listja in tem molkom noãi, ki leÏi nad
krajem.

Pri‰la sta Ïe na vnanji konec parka. Tudi ponoãi se vidi, da

prehaja tu umetno vrtnarstvo v naravo samo. Tu in tam ras-
te grm, bela breza, ki se ji pozna, da ji ni izbral vrtnar sonã-
nega mesta, temveã si ga je na‰la sama. In gozdna voda ‰umi
po grapi, ki zija ob desni.

Slikar zavije na levo, kjer stojita pod vrbami dve klopi.
»Pri‰la sva,« pravi.
Delavec gleda. Ali je tam zadaj, ali je niÏe doli, ali takoj

spredaj za go‰ão?

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

183

»Ti i‰ãe‰ poslopja?«
Delavec gleda in slikar nadaljuje skoro veselo:
»Ni ga. Kar v sobi sva. To je moja postelja, tukaj noãim. O

… Ïe dolgo tega. To ponudim tebi. Izvoli, prijatelj!«

Slikar kaÏe drugo klop in gleda Ïivahno delavca.
»Dobro, da je tako, ali ne?«
Delavec ‰e vedno gleda slikarja in v obraz je teman, pre-

‰injen od moãne misli.

»Kaj se ãudi‰? Saj je vse tako, kakor sem napovedal. Rast-

line, da je bolj‰i zrak, prostora dovolj in sploh vse, kakor je
treba. Lezi zdaj! Lahko noã, prijatelj!«

Med zadnjimi besedami je slekel slikar havelok, legel na

klop, se z njim odel in ga od vseh strani potlaãil podse. Snel
je klobuk, ga po dolgem upognil in ga poloÏil pod glavo. Obr-
nil se je bil po strani in zdaj se pripravlja, da bi sladko zaspal.
In ne mine mnogo ãasa, pa Ïe enakomerno in poãasi diha.
Oãi so se mu zaprle in na njegov obraz je legel izraz zado-
voljnega pokoja.

Delavec sede na klop, nasloni komolce na kolena, poloÏi

glavo v dlani in gleda dolgo predse. Vidi se mu, da misli. Na-
posled globoko vzdihne, dvigne glavo, prime z desnico za
naslonjalo, potegne noge na klop in leÏe. Tako strmi ‰e dol-
go v vejevje nad sabo, poteze njegovega obraza pa so mir-
nej‰e in mirnej‰e. Same od sebe se mu konãno zapro oãi.

Kakor sta ‰la, tako je hodila za njima nebe‰ka popotnica

luna. Zdaj je obstala in gleda od strani pod vrbe. Tla so po-
belili njeni beli Ïarki in segli so tudi skozi razredãene veje vrb
in se iztegnili prav do klopi. Obema sijejo v glavo. Delavec
leÏi vznak. Njegov obraz je plo‰ãat in poln debelih moãnih
kosti. Nad ‰irokimi usti in deloma na njih leÏe ko‰ati brki, ki

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

184

se v meseãini rdeãe svetijo. Klobuk mu leze poãasi z glave
nazaj na klop. Lasje so dolgi, zanemarjeni in tudi rdeãkasti.
Iz lic, iz brade in vrata ‰trle debele kocine, katerih konci se
svetlikajo kakor neznatne rdeãkastorjave in podolgovate
kapljice. âelo je nizko, koÏa po njem debela in po njej teãe-
jo v mnogih krivenãastih vrstah globoke brazde. Loãijo jih
visoki, mesnati kosi, ki se mestoma izoÏujejo in mestoma
spet nenavadno raz‰irijo. Obrvi so goste in sr‰aste, oãi udrte
in nos moãan, miren in upognjen. Slikar leÏi na levi strani.
Njegov drobni, ostri, ‰piãasti, a prijetni obraz je od luninih
Ïarkov, ki leÏe na desni strani njegovega lica, brade, nosa,
ãela in vrata, ‰e bolj bled in kakor izklesan iz starinskega ru-
menega marmorja. âelo je neÏno, belo, dekli‰ko. Tudi lica bi
bila taka, da ni po njih kocin tenke brade, ki raste tatinsko po
dolnji polovici obraza.

Noã je tiha. Njeno ti‰ino dela morda ‰e ti‰jo rahlo padanje

listja, ki se trga z vej in vejic, zadeva ob veje, ki rasto niÏe, in
pada na pesek in korenine, ki mole mestoma iz tal. Od ãasa
do ãasa pritava ‰e vedno iz daljne ravnine ropotanje vlaka,
nara‰ãa s kraja poãasi, potem vedno hitreje, a predno posta-
ne glasno, se zaãne nenadoma izgubljati in odhiti v noã, ki
postane ‰e pokojnej‰a.

Slikar se prebudi, ko mu posije sonce v obraz. Kak‰no lepo,

svetlo jutro! Samo sonce, kakor daleã seÏe oko!

Pogleda na bliÏnjo klop in vidi delavca, kako sedi, gleda in

pomeÏikuje v sonce in boÏa krajevce klobuka.

»No, kako si noãil, prijatelj?«
Delavec se ozre vanj in pokima.
»E,« zategne, »sklenil sem, da grem domov. Îeno popro-

sim za zamero in otroke tudi. Reãem jim lepo besedo. Zakaj

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

185

ne bi rekel dobrim ljudem lepe besede, ko jim pa gre! In po-
tem pojdem iskat sluÏbo. Dobim jo, pa ve‰ ti, zakaj?«

»Povej mi!«
»Zato, mislim, ker imam voljo. Grem pa takoj.«
Delavec vstane, gre k slikarju in mu da roko.
»Zdrav,« pravi. »Ko se bo zmrazilo, pa pridi k meni noãit.

Stanujem v âe‰njevem, dve uri od tukaj.«

Okrene se in velik in blaten se po soncu odziblje.

[ SLOVAN 1916 ]

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

186

âremo‰nik

o sta bili v Hru‰evju dve kmetiji na bobnu, je pri‰el

prviã tja veletrÏec Jara‰ in obe kupil. Od takrat je priha-

jal gotovo vsak mesec enkrat, pogledal po hi‰ah, po hlevih in
polju, ostal preko noãi in se zjutraj z rjavim konjem in v rja-
vem koleslju odpeljal. Tudi danes je tukaj. Gre po vasi, moãan
in ãokat, ovratnik srajce je poloÏil po suknjiãu, vrat in prsa
ima globoko razgaljena, v obraz je rdeã in rjav, v levi drÏi
slamnik in v desni vihti debelo in okovano palico.

Iz vratu, iz senc, iz rok in povsod se dvigajo moãne Ïile in

mi‰ice, njegov korak je trd in odloãen, oãi temne, tiãeãe pod
ko‰atimi obrvmi, a polne volje in neizprosnosti. Brki so majh-
ni, vsi sesvedrani, brada in lice sta gola, usta so ‰iroka, stis-
njena in rdeãa, nos posut z neznatnimi jamicami, ne preve-
lik, toda malo ukrivljen in moãan.

Sonce se je Ïe dobro vzdignilo iznad gor in popilo roso. Na

nebu ni oblaãka ne meglice, vsa bliÏina in daljina, vas in nji-
ve in gozdi, vse preplavlja ostra svetloba, polna vroãine, ki
brez presledka nara‰ãa.

Cesta sredi vasi se ble‰ãi, da ni mogoãe vanjo gledati. Bele

stene va‰kih proãelij stoje na sonãni strani Ïive, Ïehteãe,
razgaljene in kakor da kriãijo. Na nasprotni strani se stiskajo
k Ïdeãim koãam in pod nizko sadno drevje plahe, tihe sence,
kakor bi od nekod pribeÏale in iskale zavetja in varstva. Îarki

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

187

padajo vedno bolj navpiãno, bijejo ob cesto in odskakujejo s
poveãano Ïarjavo v oãi.

Jara‰u se zbira po sencih, ãelu in nosu znoj, ki mu je nepri-

jeten. Zato potegne sapo moãno vase, da se rjave in kosma-
te prsi globoko udro, puhne jo spet z vso silo iz sebe gor ne-
kam proti nosu in oãem, kakor bi hotel odpihniti vse tiste
ne‰tete kapljice, ki ti‰ãe vsepovsod iz koÏe. Pogleda sem, po-
gleda tja, pa se ustavi pred hi‰o, ki ima nad frãado naslikane-
ga sv. Florijana z veliko golido in neznatno rdeão hi‰ico. Tam
nasaja dolg in ‰e mlad kmet motiko in pogleda izpod ãela po
cesti.

»Kaj pa sosed? Je doma?«
»Ga ni,« pravi kmet in tolãe s topori‰ãem ob tla. »Ga ni,

kosi! Bo pa Ïe kdo doma!«

Jara‰ gre naprej in zavije na prag sosednje hi‰e. Tam stoji

nekaj ãasa in nato izgine njegov ‰iroki hrbet z belim ovratni-
kom v temi kmeãke veÏe.

Sli‰i se glas, dva, potem veã, potem manj, toda vse je ne-

razloãno. Dolgi sosed pod sv. Florijanom nabija na vso moã,
potem pregleda, vrÏe ãez ramo in gre za hi‰o na polje. Pot,
zelena, posuta z majhnimi marjeticami, teãe po sredi njiv, ki
stoje v soncu ponosne in zdrave in polne Ïita. Tu ãepi kme-
tica, tam koplje kmet in pozdravov in reãenic se ne manjka.

»Sinoãi se je luna ugriznila. Bila je vsa rdeãa krog ust. Bo

ves mesec lepo.«

»Si jo videl pri Fridolinãku, kaj?«
»·e ne pogledam tja!«
In gre tako dolgi kmet in pride do Marjane, ki pleve.
»Letos, ãe je Bog praviãen, si ga bo‰ pa zasluÏila!«
»Koga pa!«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

188

»I, starega Îmrklja! Saj je povedal v nedeljo, ko je Ïganja-

ril, kako sta. Kakor hru‰ka pa pecelj — ravno tako!«

»BeÏi, dedec nemarni, oÏenjeni!«
Tam pod hosto, visoko v bregu kosi âremo‰nikov in fant,

njegov Ïlahtovec, mu zdaj pomaga. Visoka trava pada, kakor
bi jo polagal. Tu ali tam odfrãi izpred kose spla‰ena prepeli-
ca ali ‰krjanãek, ki sede nekaj korakov na stran na poko‰eno
in se ujeda z neznatnim in cipkajoãim glaskom. Kresnice z
velikimi zlatimi in belo okronanimi glavami legajo z rdeãim
mahedravim makom, a plavice s suhim kokaljem vse tja po
sonãnih travnatih vzglavjih kakor poljski Ïenini in neveste.

»He, âremo‰nikov,« kriãi kmet, »danes ne bo‰ dosti priko-

sil. In ‰e tisto, kar bo‰ na njivi pokosil, bo‰ doma odkosil.«

âremo‰nikov je zatepen in ãrn kmet, ‰e zdrav in mlad,

brez brk pod nosom. Koso postavi pokonci, seÏe v travnik,
pobere ‰op trave in jo z njo obri‰e.

»Kaj se pa to pravi?«
»He, pravi se, da ima‰ mlado Ïeno!«
»Po‰ast, Matija, saj jo ima‰ ti tudi. Kaj si pozabil, da sva na

en dan svatovala?«

Matija nekaj premisli, potem zmaje z glavo in reãe :
»Niã, niã! ·alo v ‰tibalo! Gosta ima‰. Jara‰ te i‰ãe.«
»Kje pa je?«
»Doma ga ima‰?«
Matija gre navkreber, nekaj poÏviÏgava in zavije v hosto.

Ko‰ato le‰ãevje ga naenkrat zakrije.

âremo‰nikov brusi koso in priãne iznova. Kosi, kosi, gle-

da travo, ki pada okoli njega, pa spet neha in pogleda Ïlah-
tovca, ki je mlad in ves rdeã, ko se mu zdi, da gospodar pre-

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

189

tehtava njegovo delo. Toda âremo‰nik ne bele ne ãrne, obr-
ne se poãasi, spusti koso k tlom, pa zamahne.

V hosti kriãi vrana, kakor da kdo dere samega hudirja. Tu

ali tam utriplje visoko nad poljem postovka, gleda s svojimi
ostrimi oãmi, opazi ãrva in pade nanj kakor kamen. Vi‰e v
zraku se pelje nad vas drzni kraguljãiã, ‰e ne trene s perutjo,
samo oko mu meri kakor strela na pi‰ãanca ali vrabca. Nek-
je spodaj na drugem koncu vasi bolj zahrope kakor zalaja
pes. Mesar iz trga bo v vasi. Pri‰el je k Ïupanu po tele.

âremo‰nik spet neha, nekaj premi‰lja, stopi k fantu, pa mu

izroãi koso.

»Nesi jo tja, Ïe ve‰. Se brÏ vrnem.«
In gre po poti med njivami, niÏa se in niÏa in manj‰i je in

vedno manj‰i. Njegova bela srajca nekako porumeni, hlaãe
pozelene, spodaj se zlijejo v eno barvo. Potem izgine.

PrikaÏe se spet izza skednjev, zavije od zadaj in stopi v

hi‰o. Kar tako: naglo in osorno v veÏo in butne vrata v sobo,
da se podere stol, ki stoji nekje za njimi. Îena sedi vznak na
tleh in se opira z obema rokama ob bele deske. Noge moli
‰iroko po hi‰i.

Jara‰ stoji zdrav, rdeã, rjav in zabuhel sredi sobe, obe roki

ti‰ãi v hlaãnih Ïepih in pravi: »No, dober dan, âremo‰nik!«

Kmet ne bev ne mev. Stopi nazaj, pa se vrne s polenom, s

takim, ki ima na enem koncu grão, na drugem pa je tanj‰i,
kakor nala‰ã, da ga pobere‰ in pograbi‰.

Jara‰ stopi k mizi, seÏe v malho in privleãe usnjeno mesar-

sko denarnico. Dolgi usnjeni jezik potegne iz zapore, potem
raztegne kakor harmoniko. Z levico jo drÏi, oslini svoj plo-
‰ãati kazalec, pa seÏe po bankovcu, velikem, modrem, z lepo

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

190

Ïensko glavo, debelem in cesarskem, pa reãe suho in vaÏno:
»Je sto kron!«

Nato oslini kazalec drugiã in pravi: »Je dve sto kron!«
»Jih je tri sto!«
»Jih je ‰tiri sto!«
Preneha, pogleda izpod ãela in vpra‰a hladno in osorno,

kakor je njegova navada: »Bo dosti?«

âremo‰nik ne reãe ne tako ne tako. Îena sedi in moli noge

po hi‰i kakor ukleta. Prej je bila rdeãa kakor kri, zdaj je rja-
va in krog ust skoraj siva. Jara‰ vzame svojo okovano palico,
ki sloni tik vrat ob steni, puhne sapo pod nos in odide.

To vse je ostalo v hi‰i. Kako in kaj … komu to mar? Samo

takrat, ko je izbruhnila vojna, so ‰le Ïene s sosedi in z vsemi
prav do postaje, ki je bila poldrugo uro od vasi, le âremo‰nik
je Ïulil svojo pipo sam.

Pozneje, ko sta leÏala pred napadom z Matijo v majhnem

gozdiãku, se je razgovoril kakor pred koncem.

»·e to-le pipo …vrag ga vedi, ãe bom ‰e katero. Ve‰, Ma-

tija, je Ïe hudiã, kadar nas ima, kakor zdajle! Tisto le velja, da
vsi ne bomo jutri obedovali! Na, naba‰i ‰e ti! Kar dobro za-
grabi! Noãe‰? Daj, daj! Tristo medvedov, ne vleãe vrag rib-
ni‰ki!«

»Bom pa, no!«
»Pravijo, da vsak ãlovek vse pove, pa naj bo ‰e taka skriv-

nost. âe prej ne, pa nazadnje, ko ima du‰o Ïe v zobeh. Vi‰,
tudi jaz ne ãvekam! Kaj ve‰, ãe nisva na koncu pota in sta ti
dve pipi zadnji! Mislim pa to, da meni ne bo najhuje, pustiti
vse skupaj, zemeljsko preÏganko in litanije. Menda ti in vsi,
ki leÏe tod okrog, ste drugaãe kakor jaz.«

»No, pa kako si ti?«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

191

âremo‰nik vleãe, da mu izstopajo Ïile na vratu, popravi

oprtnik, poloÏi nanj glavo, pljune in reãe: »Nikakor! Ve‰ tak-
rat, ko si dejal pod hosto, da imam gosta, sem ga res imel.«

Matija ka‰lja, obrne se vznak in gleda v nebo.
»Sem res imel vraga!«
»Pa je samo mislil!«
»He, ni samo mislil, ne!«
»Pa kako ve‰, kako pozna‰?«
»âakaj! Pravijo, vi‰, vera, Bog, boÏje zapovedi, greh in tako.

Ali pa premisli in ve vsak, kaj je to: kriÏ? Vi‰, tako je: kri, mla-
dost, zdravje! To je tisto!«

Molãita, vleãeta, izpu‰ãata dim in leÏita.
»Pa kako ve‰, kako pozna‰?« povzame Matija.
»Sama mi je povedala. Je morala.«
In spet molãita.
»Pa nisi —! âuden si … no, dober, se tudi lahko reãe.«
»Od‰tel mi je … ‰tiri po sto! Fej! Ne govoriva o tem!«
âremo‰nik dvigne glavo, pljune ãez laket, leÏe nazaj in

zaãne iznova:

»Pa zdaj sva za‰la Ïe drugam. Hotel sem ti pa reãi, da

meni ni zdajle tako kakor tebi in drugim, ki so tod okrog. Vi
vsi bolj visite na domu! Zemlja je tudi meni zemlja, e, bogme!
Drugo pa … saj razume‰. Sinoãi leÏim, pa si mislim: âe kon-
ãam, pa naj gre du‰a ‰e enkrat po njivah, travnikih in v gozd.
Potlej naj pa Bog ukrene Ï njo po veãnih postavah!«

Niã veã nista govorila o tem. Samo ponoãi se je okrenil

âremo‰nik, kakor bi se prebudil, in rekel nagloma: »Jara‰u pa
nisem odpustil! Tistega ne znam!«

Pogledal je Matijo, pa se mu je zdelo, da spi. Iztegnil se je

‰e sam in siloma sklopil oãi.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

192

Na spomlad, h koncu aprila, so dobili dopust âremo‰nik in
Matija in ‰e veã drugih, ki so bili doma iz tistega kraja. Otroci,
Ïene, matere, sestre, oãetje — vse je ãakalo na postaji. Priro-
pota vlak z visokim orja‰kim strojem, za‰umi, zaprasketa in
obstane. Zaãuje se pesem, zategnjena, vijoãa se kakor pot ãez
holm in dolino, kakor na‰a zemlja med rekami in gorami.
MoÏje in fantje, vsi pojo, in ãeprav Ïe vlak stoji, ne nehajo
prej, dokler ni pesem konãana. Potem se prikaÏejo na vratih
tistih vagonov, ki so okra‰eni z zelenimi vejami. Poskaãejo na
tla, ta vtakne v usta virÏinko, oni pipo, ozro se po svojih, pa
naravnajo kape po fantovsko, po strani. Vsi se smehljajo,
nekam resen, trd je ta nasmeh, in neso roke z rjavimi, debe-
limi prsti svojim dragim. MoÏje se oklenejo Ïen okrog pasu
pa gredo Ï njimi vred med polji, kakor takrat, ko so bili ‰e
fantje in so se sprehajali Ï njimi tako kradoma in na skrivaj
kje tam za studencem ali pod hosto. Matija stopa tako in vsi.
Samo âremo‰nik ne.

âremo‰nikova Ïena je tudi pri‰la. Najgor‰a je med vsemi.

Ni dekleta, ki bi ji bila v zunanjosti kos. Visoka je in vitka,
kakor bi v enem dnevu pognala in zrastla, enako ãudovitemu
drevesu v pravljci. Îivot ima kratek, prijeten, prsi polne, pa
ne razplahnjene, roke zalite, dlani majhne, taka tudi stopa-
la. V obraz je zagorela, a iz rjavine sili rdeãa kri, ki so je ust-
ne tako polne, da se zdi, kakor bi hotele poãiti. Nos je maj-
hen, brada okrogla, oãi ãrnosive in iskre kakor vranje. Rdeão
ruto ima zavezano v ãuãko in izpod nje silijo ãrni lasje, ki so
tako svetli, kakor da si jih maÏe s kako vraÏjo mastjo.

âremo‰nik ji ne da niã roke. Pogleda jo od tal gori nekam

do vratu, pljune in vtakne pipo v usta. Stopa molãe tik nje

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

193

tako, da je bolj spredaj kakor ona, vleãe dim in molãi. Ogla-
si se, ko mu hoãe odvzeti Ïena nahrbtnik.

»Ni treba! Saj nisem truden.« In ãez nekaj ãasa spet vpra‰a

po Ïlahtovcu: »Kaj pa AnÏe? Kaj dela, dela?«

»Je prav priden,« odgovori ona in sklene nad pasom male

roke, ki mole iz ozkih rokavcev tesne roÏnate jope. »Dela ka-
kor vol. Je vse obdelano. Prav vse, kakor prej. Kobilo so nam
vzeli v vojsko. Pravijo, da pridejo ‰e po enega vola.«

»Kobilo,« pravi moÏ, »sirko, strela jih zadeni! Pa vola ‰e,

kako pa! Pa ‰e zadnjo koko‰, lakote cesarske.«

Pri zadnji besedi se ozre, popravi kapo in pljune, kakor bi

se bal, da ga ni kdo poslu‰al. No, se domisli, zdaj sem doma,
tukaj so na‰i ljudje! In spet molãi.

In tako prideta bolj z molkom kakor z besedo do doma. Tu

stopi Ïena k ognji‰ãu, on pa naravnost na polje. Gleda njivo
za njivo, travnik za travnikom, prav gor do gozda gre, tam
obstane in gleda po vsem svojem svetu, tudi hi‰o vidi, ske-
denj in hlev. O mraku se vrne, ogleda za hi‰o sadno drevje in
stopi v hlev. Tu ravna AnÏa Ïivini steljo. Vola in krava ga po-
gledajo in âremo‰nik gre k njim, kakor k svojim, pa jih treplje
po vratu in ‰egaãe okrog rogov. Tam, kjer je prazen kot, tam
obstane, pa se raztogoti.

»Vzeli so sirko, vrag jim vzemi vse, kar imajo!«
Mrmra tako, vleãe silneje iz pipe, pa sede na rob AnÏeto-

ve postelje za vrati. Molãi nekaj ãasa, popravi kapo in dene z
izpremenjenim glasom :

»No, kako pa ti, AnÏe? Reci katero!«
»Kaj bom, oãe, ko sem ‰e mlad in niã ne vem,« se opraviãi

prijazno AnÏe in ravna steljo naprej.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

194

»âakaj no. Kako pa je v vasi, ko ni drugega doma kakor

starci pa otroci?«

»Niã,« pravi AnÏe. »Zdaj smo Ïe vajeni.«
»Kdo pa sedi ob nedeljah pri Fridolinãku?«
»Vse polno ima. Îene pridejo vsako nedeljo, pa dekleta

tudi veãkrat. Po ma‰i gredo tja, pa popoldne po nauku. Oni
dan sem jih poslu‰al, ko so sedele pod drevjem. ,·e eno ba-
rigljo ga bomo, pa ‰e ne gremo,’ je vre‰ãala mala Mihelka, ki
ji pravijo podlasica in ki je ‰el njen moÏ neki s Turki v sveto
deÏelo nad AngleÏa. Pa tudi druge ga usekajo in tako-le govo-
re: ,Tole kupico pa na zdravje mojega ljubega moÏa!’ Ali pa
,·e en liter zato, da bi se vrnil moj moÏ zdrav in korajÏen!’«

»Kaj pove‰!« se muza âremo‰nik. »Da so ti take, pravi‰!«
»Delajo pa ves teden, reãem vam,« desetkrat bolj kakor so

prej. Jih tudi pri delu nihãe ne uÏene. Na denar so pa kakor
koze na sol. Me‰ãane, ki nimajo zdaj kaj jesti, skubejo do go-
lega.«

»Hentane babe!«
»Veste, na‰a gospodinja ne gre zraven. Oni dan sta jo dve

vlekli, ena pa rinila, pa jim je na jezo in zamero vseeno u‰la.
Ne gre v gostilno za nobene denarje. Kar doma smo, pa de-
lamo.«

âremo‰nik kadi in molãi. Nekam vrta z okovanim ãevljem,

dvigne glavo, se zagleda v steno in bije s peto ob posteljo.

Zveãer sedi na izprani ozki klopci tik vodnjaka. Vse nebo

je roÏnato mraãno, neke blage, rahle sapice so se priigrale od
nekod in se dotikajo ljubeznivo poredno uhljev, tilnika in lic.
Kakor bi vse ‰epetalo, gozdi, polja, njive, hi‰e, skednji in hlevi
in bele cerkve: spomlad, spomlad … tako gre preko vse na-
rave. Na koncu vasi, menda pod lipo, zapojo fantje pesem, ki

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

195

se vedno bolj Ïalostno ponavlja. Pa ni sama Ïalost v njej, bo
v glavnem hrepenenje. In ãe je tudi Ïalost, pa je to sladka,
blaga, topla, sreãa in nesreãa obenem. To je tisto ãustvo, iz
katerega raste Ïivljenje.

Tiho pride tudi gospodinja in sede na prag. Gleda s svoji-

mi iskrimi oãmi nekako ob tleh, taka je, kakor ptica, ki se ‰e
ni privadila nove gajbe.

»Ve‰, po ãem so zdaj koko‰i?« vpra‰a.
»N-no!«
»Po dvajset kron!«
»Bo tudi denar po tem,« doda ãez ãas âremo‰nik in gleda

mimo hi‰e po poljih in proti gozdu. Stemnilo se je Ïe in drev-
je na bregu je ãrno, ‰e komaj razloãno. Zdi se, kakor bi se ne-
kje nekaj ogla‰alo kakor muren, potem kakor slavec ali lasto-
vica. Toda nemara ni ‰e zunaj Ïivega glasu, ker je naletaval ‰e
pred nekaj dnevi sneg in je bila zima. Samo v zraku je nekaj
in ‰e veã v prsih in to zveni in poje po u‰esih.

V zvoniku bije ura poãasi in vaÏno. âremo‰nik ‰teje: ena,

dva, do osmih. Potem ãuti, da je truden od dolge voÏnje in
zazdeha. Poãasi vstane, zamrmra Ïeni lahko noã in gre v hlev.
Vrata zacvilijo, zapah za‰kriplje in spet je vse kakor prej: tiho,
spomladansko.

Tako teãejo dnevi in preide dopust. Fantje in moÏje se zbe-

ro na postaji, zataknejo za vrata in okna vagonov smrekove
veje, vriskajo in prepevajo, posebno tisti, ki so mlaj‰i. Napoãi
ura, stroj zabrlizga in jih odpelje iz srede domaãih travnikov
in hi‰.

Matija in âremo‰nik imata take papirje, da se morata ja-

viti v mestu v voja‰nici njunega polka.

Zveãer sedita v mestni gostilni. Mize so dolge, pokrite s

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

196

ãrnim polepljenim platnom, pivnica ‰iroka in dolga, strop je
nizek in se zdi. kakor da je iz lesa. Vse mrgoli stolov in klopi,
Ïenske, mlade in srednje stare, letajo sem in tja in prina‰ajo
in odna‰ajo. Izpod stropa svetijo svetlorumenkaste steklene
hru‰ke, a v kotu rohni avtomat, da morajo pivci kriãati, ãe se
hoãejo razumeti.

âremo‰nik je molãeã. Pije ãrno vino in kadi virÏinko. Ne-

kam nemiren je, popravlja kapo, vzame slamico izza uhlja,
pobrbra z njo po luÏi na mizi, pa jo zatakne spet za uhelj. Ma-
tija se je razgovoril do dobrega. Klepeta, kakor ni podobno
kmetu. O Ïeni govori pa o sinãku, ki je nekaj nad leto star in
mu je ime TomaÏek. Kriãi, kadar mu ni kaj po volji, kakor
Ïganjar. Tilnik ima kakor Kralj MatjaÏ. Mati je zdrava. Ima
prsi kakor redkokatera: lepe, zdrave, polne mleka. A Toma-
Ïek ti loka, loka, kakor tisti Srebretov Adam, ki je imel za za-
jutrek, za predjuÏnik, za obed in za veãerjo najraj‰i vino in ga
je tisto nazadnje potrlo. Zdaj zdaj bo izhodil. Avtomat igra
tisto:

O Ti Polon, polonãica,
o ti Polon, polon-ãica!

Vsa gostilna poje z njim in tru‰ã je, da je groza. Neke de-

bele Ïenske pridejo, gledajo na levo in desno in si kriãe v u‰e-
sa. Prsate so, ko‰ate, obleãene so po tirolsko. Te imajo zele-
ne, one bele nogavice, vse pa ‰olne in kratka krila, da se jim
vidijo okrogla in orja‰ka meãa. Rokavce imajo samo malo ãez
ramo, potem pa lijejo na plano bele in debele roke z oblimi
komolci in majhnimi dlanmi. Ena taka sede k Matiji, nasmeje
se mu pa reãe: »Bom kaj pila?«

»Bo‰ Ïe pila,« pravi Matija, »ãe ima‰ kaj soldov!«

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

197

»Poãakaj malo,« reãe âremo‰nik, »neko pot imam.«
»Kam pa?«
âremo‰nik Ïe stoji in plaãuje. Nato se prime za mizo, gle-

da v luÏe in reãe po premisleku: »Ti bom Ïe povedal, ko se
vrnem. Kar poãakaj za zdaj!«

Nato popravi suknjo in bajonet, pa gre.
»Ta ti je pa dal hrena pod nos, presneta Tirola,« se krohota

dragonec onstran mize.

»Saj ni tako hudo mislil,« pravi Ïenska, »samo zareklo se

muje tako. Kaj ne?«

»Kaj se mi bo zareklo, zakaj pa?« vpra‰a Matija. »Briga‰

me!«

Pljune pod mizo in preloÏi noge.
»Tirola,« kriãi dragonec in zaropota s svojo teÏko sabljo.

»Tirola, pravim, kar sèm!« In zapoje s hre‰ãeãim glasom, pa
z roko in z virÏinko med prsti veja daleã okoli sebe po vin-
skem duhu in dimu: »Jaz pa vse rad imam, kar jih poznam!
Le sem, Tirola, imam rdeãe hlaãe in velike mustaãe in ‰e kaj!
Alo, gostilna, vina gor, ãrnega, ki je za kri. Midva, Tirola, je
imava sicer dosti, pa ne bo niã odveã, ãe je bo ‰e veã! Presne-
to si ko‰ata in trda kakor tista Ïoga, ki ni napihnjena, temveã
vlita! Noge ima‰ pa tudi moãne, stoji‰ kakor gora Libanon!
Îivio, Tirola!«

Avtomat malo utihne in zdaj se sli‰ijo vse tiste debele Ïen-

ske, ki so pri‰le prej v krãmo in prepevajo z visokimi, cvileãi-
mi glasovi. Fantje in moÏje, vse je bolj in bolj veselo, vojska
jim je toliko kot niã. Vino teãe po mizah, luÏe rastejo po tleh,
kadi se, da more Ïe komaj svetloba skozi dim.

»Tirola, tistega pa ne,« kriãi dragonec, »drugega ne bo‰

lovila za kazalec, dokler sem jaz tukaj pa ti ovijam roko okoli

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

198

pasu. Zdaj sem jaz tvoj gospodar in pretepem te kakor slamo,
ãe ne bo‰ kakor se spodobi. Le sem se stisni nocoj, jutri pa Ïe
gremo! Potem pa kakor ãe‰: lahko me pusti‰, lahko tudi
drÏi‰!«

Matija pije, in ãe bolj pije, bolj razloãno je dom pred njim.

Zelena peã, na njej Ïena in TomaÏek, v zapeãku mati, jaslice,
sveti Duh, klopi ob steni in tik vrat molki z debelimi ãrnimi
jagodami in velikimi medenimi kriÏi.

âremo‰nik odpre naenkrat vrata, pogleda za mizo in pri-

sede.

»Zdaj pa pojdiva,« pravi.
»Dajva ga ‰e eno mero,« svetuje Matija. »Kje si pa bil?«
»Plaãaj, pravim,« se jezi âremo‰nik. »Drugo bo‰ zunaj sli-

‰al.«

Matija kliãe in kliãe natakarico, pa jo komaj dokliãe.
»Kak‰en pa si,« mrmra vmes. »Saj si kakor huda ura ali pa

odklenjen pes. Gleda‰, kakor bi me hotel popasti.«

»Ne Ïlobudraj, hudiã te dal!«
»No, no, no,« momlja Matija in plaãuje.
»Pa ta-le,« kaÏe natakarica na Tirolo, »ni niã naroãila na

va‰ raãun?«

»Vse na mojega, srce,« kriãi dragonec, drÏi Tirolo okoli

pasu in dodaja: »Saj vidi‰, da jo imam rad kakor devet hudir-
jev!«

âremo‰nik in Matija prideta na ulico, ki je ‰e polna ljudi,

kar âremo‰niku ni v‰eã.

»Sem-le zavijva,« pravi, »ko vidi bolj prazno ulico.«
Stopata tam, Matija ãaka, âremo‰nik je nagel in vihlren,

gleda v tla, pa reãe kar iznenada.

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

199

»Ve‰, kje sem bil? Pri Jara‰u. Na‰el sem ga samega v pisar-

ni.«

»Ni vrag! Kaj si pa tam iskal?« zarenãi Matija in se ustavi.
»Zabodel sem ga z bajonetom. Zdaj je Ïe mrliã!«
»Kako, hudiãa?« sope Matija.
»Vem pa,« vzklikne âremo‰nik, »priti je moralo tako!«
Matija stoji kakor vkovan. Vse vino je izginilo nekam, ka-

kor bi pihnil. âremo‰nik gleda v tla in se trese.

»Niã,« se oglasi hripavo. »Zdaj pa na komando. Tam po-

veva, kako je.«

In odhitita brez besede. —
âez dobrih ‰tirinajst dni stoji âremo‰nik v majhnem nem-

‰kem mestu med mar‰kompanijo. Po vseh tistih znanih cere-
monijah se odpelje z drugimi vred nad Laha.

[ âRNI PANTER 1920 ]

BES

ZGODBE O MALIH LJUDEH

200

ISBN 91-7301-037-5

www.omnibus.se/beseda

Document Outline

Vsebina
- Osat
- Sestanek
- Zimska pot
- Petelincek
- Pokojnik
- Splavljenci
- Labod poje
- Albina in dva zakonska moza
- Fronek
- Stava
- Prijatelja
- Cremosnik

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Milan Pugelj Črni panter
Milan Pugelj Mali ljudje
Milan Pugelj Evelina in Lina
Milan Pugelj Bela vrana
Milan Pugelj Zakonci
Kundera Milan Nieznośna lekkość bytu
Kundera Milan Nieznosna lekkosc bytu
Kundera Milan Nieśmiertelność
Kundera, Milan The Joke
Milan Kundera Walc pożegnalny
Inter Milan Jose Mourinho First Session
milan pokorny
Analiza gry drużyny AC Milan w 1
milan kundera postmodernista
Milan Ryzl Parapsychologia praktyczna
by guitop luis milan pavanes ii et iii (tr e pujol)
Milan Kundera Nieznośna lekkość bytu

więcej podobnych podstron

Milan Pugelj Zgodbe o malih ljudeh

Document Outline