BES

MISTERIJ ÎENE

Zofka Kvedrova

Misterij

Ïene

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

MISTERIJ ÎENE

BES

Zofka Kvedrova
MISTERIJ ÎENE

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-112-6

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

MISTERIJ ÎENE

Moja prijateljica

mela sem zanimivo prijateljico, lani je umrla za jeti-
ko. Obiskala me je nekoã —in vsak veãer mi je pravila

dolge ure, kako ji je Ïivljenje dan za dnem trgalo utva-
re in upe iz srca. — Tu je njena povest!

Imela sem oãeta, ki me je tepel, in mater, ki me ni rada
videla. Ali konãno ne morejo imeti vsi ljudje neÏnih ma-
ter in do brih oãetov.

Je paã tako! Ne da se pomagati!
Pil je rad — moj oãe.
Mnogokrat je pri‰el vinjen domov, me poklical k sebi

in me v svojo posebno privatno zabavo po‰teno natol-
kel.

Potem je pri‰la mati, jezila se je na oãeta, ga psovala,

da je bilo veselje, in si potem svojo jezo na mojem hrb-
tu izbila iz du‰e.

Tako sem rastla, tepena od desne in leve, slabo in do-

bro, kakor je ravno pri‰lo.

Da sem ãuden otrok, so dejali sosedje.
âe me je oãe tepel ali mati suvala, stala sem trmasto

v pozoru, s stisnjenimi ustnicami in suhimi oãmi in ni-

BES

MISTERIJ ÎENE

sem se ganila, dokler ni oãetu stvar postala dolgoãasna
in me ni med kletvami vrgel na tla ali dokler ni mati za
zakljuãek s pestjo tlesknila po mojem nosu.

Nikdar nisem beÏala, tudi jokala sem redko.
Stala sem mirno kakor kip z otrdelim obrazom in se

pustila tolãi, dokler se jima je ljubilo.

A v srcu mi je gorela divja, strastna jeza.
O, sovraÏila sem jih!
Tepli so me, nihãe mi ni povedal zakaj ! Po pravici ali

ne, kdo je vpra‰al?!

In tako je pri‰lo, da sem z vsakim udarcem postajala

bolj slaba, bolj divja in trmasta.

Polagoma so ubili v meni vse dobro, blago in mehko,

in znala sem le ‰e sovraÏiti.

Bilo je stra‰no, to sovra‰tvo slabe otro‰ke du‰e!
Pokazati nisem smela svojega sovra‰tva, a oãi so se mi

bliskale in vãasih sem boleãe ãutila svoj goreãi, preteãi
pogled.

»Ne glej tako!« so mi pravili.
Ali jaz sem le gledala.
»·e enkrat poglej tako in ubijem te kakor hudobno

maãko!« so mi pretili med tepeÏem in suvanjem.

A jaz sem gledala, gledala, dokler mi niso solze zalile

pogleda.

Seveda, vlekli so me za lase, tolkli me v obraz in sol-

ze so pri‰le, naj sem hotela ali ne.

BES

MISTERIJ ÎENE

In potem sem zlezla v kak kot, vsa vroãa in razbita.

Solze so se posu‰ile na mojih vroãih licih kakor na raz-
beljeni plo‰ãi, v sencih mi je kovala divja, razjarjena kri.

Zgrizla sem si ustnice, prste do krvi v svojem divjem,

obnemoglem srdu.

Dvigala sem roke in prosila boga, naj razru‰i, uniãi

hi‰o z menoj vred in s tistimi, ki so me tepli.

âakala sem na blisk in grom in ogenj in molila strast-

ne, grozne molitve.

Ali vse je ostalo mirno. Hi‰a se ni stresla, zidovi niso

razpadli in zemlja se ni odprla, da bi vse poÏrla v svojem
ognjenem Ïrelu.

In srd je rasel v meni.
Kakor da bi dihala jezo namesto zraka. Valjala sem se

po tleh, jokala in vzdihovala, dokler nisem zaspala od
joka in utrujenosti.

Poslali so me v ‰olo. Imela sem celo »posebne ure« pri

starem, sitnem uãitelju. Moj oãe je veljal za izobraÏen-
ca. Govoril je tudi nem‰ki in italijanski in ni hotel, da bi
se dejalo, da ne odgaja otrok tako, kakor se spodobi.

V ‰oli sem vse hitro in lahko umevala. Zaradi svojega

Ïivega temperamenta sem bila jako nemirna in mnogo-
krat me je doletela kaka kazen, ki je imela tudi doma
jako stroge, teÏke nasledke.

Prijateljic nisem imela. Kljub svoji Ïivahnosti sem bila

BES

MISTERIJ ÎENE

jako nezaupljiva. Vendar sem se ãutila dostikrat hudo
nesreãno in osamljeno.

Star‰ev nisem ljubila. Njihova surova brezobzirnost je

zadu‰ila v meni Ïe v kali vsak neÏnej‰i ãut zanje. Imeli
so veãen prepir med seboj in jaz sem jim bila le nekak-
‰en strelovod za njihovo slabo voljo.

Odkar sem hodila v ‰olo, sem postala nekoliko manj

divja, ker se mi vsaj v ‰oli ni bilo treba bati oãetovega ali
materinega krutega pretepanja. Ali vobãe nisem postala
veliko bolj‰a.

Za vsako malenkost sem bila tepena, ali pa tudi za

niã, samo da me »vzgojé«, da me odvadijo trme. Moja
koÏa je bila vedno vsa pisana in postala sem vãasih sko-
raj bolna po takem ravnanju.

V ‰oli so razlagali ãetrto zapoved boÏjo: spo‰tuj oãe-

ta in mater! Ali jaz sem se vedno vpra‰evala, kako naj
ljubim star‰e, ki me vedno samo tepó, ali kako naj spo‰-
tujem oãeta kakor sveto osebo, kadar je vinjen in pre-
klinjaje pri‰el domov?! Vãasih se mi je zdelo, kakor da se
gospod kaplan norãuje, kadar pripoveduje prisrãne be-
sede, ganljive povestice o ljubi, dobri mamici, medtem
ko je bila moja mati tako ãisto drugaãna.

»Kako bo va‰a zlata mamica vesela, ãe boste pridni in

ubogljivi,« je ponavljal ne‰tevilnokrat.

Jaz sem vselej na pol modro, na pol posmehljivo na-

BES

MISTERIJ ÎENE

mrdala ustne. Na, kakor bi se ne vedelo, kak‰ne so te
»zlate mamice«.

Spoãetka nisem niã verjela temu vednemu pripove-

dovanju o ljubezni star‰ev, a potem, ko sem postala veã-
ja in videla, kako so druge matere svoje otroke rade ime-
le in poljubovale, so mi vendar pri‰le misli, da bi vse to
od kr‰ãanskega nauka moglo biti res. Vpra‰evala sem se,
zakaj imam ravno jaz ãisto drugaãne star‰e, kakor jih je
gospod kaplan opisoval in kakor so jih imeli drugi otro-
ci. Mene ni nihãe poljuboval. Nihãe me ni rad imel in
razvajal, mene so le vedno z mrzlimi, neprijaznimi be-
sedami suvali sem in tja.

»Da si mi pridna, ti nesnaga!« s takim ljubkovanjem

so me po‰iljali v ‰olo.

»Na, ãakaj, ciganka, ãe si kaj napravila, dobi‰ jih po‰-

teno,« s tem ljubeznivim zatrdilom sem bila doma zo-
pet spre jeta. Molãala sem, a v meni sta se kuhala trma
in srd, in ãe so opazili, so pesti in ‰iba plesale po mojem
hrbtu.

Postala sem veãja in smela sem iti k spovedi.
»Si bila neubogljiva?« vpra‰ali so me v spovednici in

po vedala sem, kako sem po kotih prosila boga, da bi se
star‰em pripetilo kaj hudega, kako sem jih sovraÏila in
jih gledala s hudimi, hudobnimi pogledi. Dobri, mladi
gospod kaplan se je v strahu prekriÏal nad tako izprije-
nim mladim stvorom.

BES

MISTERIJ ÎENE

Govoril mi je stra‰ne besede iz svetega pisma, ki pra-

vi, da krokarji izkljujejo oãi tistim, ki s srdom in sovra‰-
tvom pogledujejo svoje star‰e.

Neznanski strah se me je polastil v ozki, temni spo-

vednici in skesano sem se jokala nad svojimi silovitimi
grehi.

In ker Gospod odpu‰ãa grehe skesanim gre‰nikom,

dal mi je gospod kaplan odvezo z mnogimi navodili in
veliko pokoro.

»Pojdi in ne gre‰i veã!« mi je dejal spovednik, a pri‰lo

je, da sem ‰la in zopet gre‰ila.

S strahom sem ‰la zveãer v posteljo in hudo sem se

bala, da bi ponoãi ne umrla in pri‰la v stra‰ni pekel. Mo-
ja domi‰ljija mi je v groznih barvah priãarala ogenj in
peklen‰ãke in Ïvepleni smrad in sto drugih peklenskih
muk.

Molila sem sicer vsak veãer poboÏno kes nad svojimi

grehi, vendar se nisem mogla premagati toliko, da bi
oãeta in mater prosila odpu‰ãanja zaradi vseh neubog-
ljivosti in pogre‰kov, kakor so nam priporoãali v ‰oli.

Zdela sem se sama sebi veliko bolj‰a od vinjenega

oãeta in hude, zmerjajoãe matere.

Doma za ‰olo smo imeli velik, ograjen vrt. To se pra-

vi, hi‰a ni bila na‰a in tudi vrt ne, bili smo le najemniki,
a bili smo sami v hi‰i.

V vrtu je rastlo nekaj pritlikavih jablan in hru‰k, prav

BES

MISTERIJ ÎENE

doli na koncu pa je stalo pet lepih ko‰atih smrek. Mno-
gokrat sem leÏala pod njimi poslu‰aje ‰epetanje vetra ali
krakanje vran, ki so gnezdile gori v vrhovih. Zagledala
sem se v visoko modro nebo, ki je veliko in veliãastno
gledalo name.

Tam pod smrekami sem si vãasih vroãe, strastno za-

Ïelela ljubezni in ljubkovanja. Nikogar nisem imela, ki
bi me imel rad, in moje malo obãutljivo srce bi se bilo
tako rado oklenilo ãuteãega, dobrega bitja.

Z laãnimi pogledi sem gledala v globoko, jasno mod-

rino neba in teÏko in Ïalostno mi je postajalo v mali
otro‰ki du‰i. Mnogokrat sem se tam na tleh jokala in se
z zobmi zagrizla v vlaÏno, mrzlo zemljo, ker si nisem ve-
dela pomagati v svoji Ïalostni zapu‰ãenosti.

In potem sem mislila na daljne, daljne deÏele, v katere

so jadrali mali, svetli oblaãki pod nebom. Îelela sem si
daleã, daleã proã, tja v deÏele, kjer rastejo cvetlice in
drevesa, kakr‰nih ‰e nisem videla in poznala …

Imela sem Ïivahno domi‰ljijo, v moji glavi je kar

mrgolelo ãarobnih nepoznanih kraljestev in ãudeÏnih
devetih deÏel. Prebrala sem toliko pravljic, kolikor sem
jih mogla dobiti, in ves veliki svet sem si predstavljala
kakor zanimivo, prelestno bajko.

BES

MISTERIJ ÎENE

Bila sem jako, jako bolna.

Mati je ãula pri meni in se jezila, da ji prizadevam to-

liko truda in skrbi.

Dolgo sem Ïivela med Ïivljenjem in smrtjo, a napo-

sled sem vendar okrevala. Ali bolezen mi je pustila sle-
di: govorila sem tako teÏko in nerazloãno, da me skoraj
nihãe ni razumel, dihala sem glasno in hropeãe in vsa-
ko pijaão sem morala piti z neizreãeno pazljivostjo in
poãasnostjo, ker mi je drugaãe vse skozi nos butnilo
nazaj.

Nekaj ãasa po bolezni se mi je kar dobro godilo, vsi so

bili posebno popustljivi in prijazni z menoj. Ali dovolj
hitro je pri‰lo zame zopet navadno staro Ïivljenje, pol-
no zmerjanj in udarcev.

Jezili so se, ker nisem ãisto in razumljivo govorila ka-

kor prej, in me tepli, da se grdega, nerazloãnega jeclja-
nja ãimprej odvadim.

Mati mi je oãitala ob vsaki priliki, koliko noãi je mo-

rala zaradi mene preãuti, koliko se je moralo plaãati
zdravniku in za zdravila, medtem ko je vsak krajcar, ki
se izdaje zame, v vodo vrÏen.

»In vrhu tega ta smrkovka ‰e jeclja, da je ãloveka

sram! Bolj‰e bi bilo, da bi se nihãe zate ne brigal, ‰kode
bi ne bilo nobene, ãe bi bila umrla.«

Take in enake reãi sem ãula sleherni dan in na tihem

sem mislila sama, da imajo prav.

BES

MISTERIJ ÎENE

Bolelo in jezilo pa me je to oãitanje vendarle in nekoã

se nisem mogla premagati, da bi ne dejala:

»Pa bi me bili pustili, da bi umrla!«
Zaradi te nehvaleÏnosti sem bila tako tepena, da dva

dni nisem mogla iz postelje …

Bilo mi je devet let in doma so sklenili, da me po‰ljejo

v mesto v ‰olo. Oãe je hotel nas otroke dostojno odgo-
jiti.

Zaãela so se velika posvetovanja z oskrbniki, uãitelji

in na‰im Ïupnikom in kaplanom. Povsod sem morala z
oãetom. Smela sem tiho poslu‰ati vse pogovore, ki so se
tikali moje bodoãnosti.

Gospod Ïupnik je nasvetoval siroti‰nico v Ljubljani.

Materi bi bilo prav, oãetu pa ta predlog ni ugajal. Oskrb-
nikovka je nasvetovala ur‰ulinke in njen predlog je ob-
veljal. Gospod Ïupnik je pisal tja in izposloval samo po-
loviãno meseãnino zame. Hodila sem zopet k »poseb-
nim uram« in vsa hi‰a se je pripravljala na moj odhod.
âevljar mi je popravil in za‰il obutev in mi napravil par
novih »ãevljev s knofki in na ‰krip«. ·ivilja mi je ‰ivala
srajce, krila in dve ãisto novi obleki, eno iz ãrnega tibe-
ta, na katero sem bila Ïe vnaprej zelo, zelo ponosna. No,
mati mi je zatrjevala sleherni dan od jutra do veãera in
z veliko vztrajnostjo, da ni malo ne zasluÏim vseh teh
dobrot, posebno, ko se ve Ïe vnaprej, da iz mene ne bo
nikdar niã prida.

BES

MISTERIJ ÎENE

Samostanska porta se je zaprla.

Vodili so me po velikih, dolgih hodnikih, gor in dol po

stopnicah. Bala sem se teh mnogih, hladnih, tihih pro-
storov in tujih, temno obleãenih nun. V veliki spalnici z
mnogimi posteljami, belo pobeljenimi, golimi stenami
so me pustili samo. V kotu je viselo razpelo in pred njim
je brlela bleda, medla luãka.

»Lahko gre‰ spat,« mi je dejala nuna, pokazala mi po-

steljo in od‰la.

Mene je zazeblo, kakor da sem v zimi, ko sem ostala

sama v tihi beli spalnici, ki je bila veãja od najveãje sobe
pri oskrbnikovih. Bilo mi je, kakor da sem se zgubila,
tako pusto, prazno in tuje.

Mehaniãno sem slekla obleko in poãasi zlezla v po-

steljo. Glava me je bolela in bilo mi je teÏko in Ïalostno,
da sem jokala.

Okna spalnice so bila visoka, stekla z apnom pobelje-

na. Vsa soba je dihala strogost in mrzloto.

Jokaje sem zaspala.
»Hvaljen bodi Jezus Kristus! Vstati!« Ta klic me je

prebudil drugo jutro iz lepih, gorkih sanj.

Iz vseh postelj so vstajale deklice pribliÏno mojih let.

Samo nekaj jih je bilo veãjih, na pol odraslih, ki so mora-
le nas mlaj‰e nadzorovati.

Posebno v zaãetku mi je bilo neizreãeno dolgãas.

BES

MISTERIJ ÎENE

Pouk, ukazi, molitve, vse je bilo nem‰ko. In ker nisem
razumela, kaj so mi velevali, sem bila v veãnih kaznih.
Molile smo vsako uro, ‰e poleg jutranje in veãerne mo-
litve in molitev pred obedom in po obedu, ma‰e in roÏ-
nega venca. V obednici so med jedjo vselej brali povesti
iz Ïivljenja svetnikov, med oblaãenjem in slaãenjem pa
je najstarej‰a nadzornica v spalnici molila drugo moli-
tev in litanije. Veã kakor polovica nas ni niti zdaleã mis-
lila na to, kaj moli, da me mlaj‰e novinke z deÏele nismo
umele od vsega niti besede. Kriãale smo z drugimi pre-
trgane in zme‰ane besede brez smisla in pomena. Tako
smo v pravem smislu besede preklepetale cele ure na
dan.

Zame to ni bil prijeten ãas, ãetudi se nisem slabo uãi-

la. Prve mesece se mi je sicer po‰teno slabo godilo, a ko
sem za silo razumela jezik, je bilo takoj mnogo bolje. To
se pravi, kar se tiãe pouka, drugaãe mi je bilo vedno ena-
ko.

V samostanu je bilo veliko deklic in jaz sem bila ena

izmed tistih, ki so bile najslab‰e obleãene. Nikdar nisem
dobila od doma sadja ali sla‰ãic, nikdo me ni obiskoval
in nisem se mogla bahati ne s kako bogato teto ne s
slavnim stricem. Moj oãe ni bil ne tak ne drugaãen sve-
tovalec, ni imel ne zlatega ovratnika ne kapitala ali bo-
gatega posestva, in moja mati ‰e zdaleã ni bila »milost-
ljiva«. Zaradi mene torej ni bilo treba imeti posebnih

BES

MISTERIJ ÎENE

ozirov na »gospoda papana in gospo mamo« in poleg
vsega so moji star‰i plaãevali le polovico navadne me-
seãnine.

Ker torej nisem mogla so‰olkam pripovedovati niã za-

nimivega, nisem niti med njimi na‰la posebne naklo-
njenosti. Nosila sem nerodne, grdo ‰kripajoãe kmetske
ãizme, ki so bili na petah dobro nabiti z Ïebljiãki, in za-
krpane, izprane obleke. Moje srajce so bile brez ãipk in
vsega sem imela samo ‰est Ïepnih robcev. âe se je moje
perilo ob razdeljevanju pome‰alo med perilo katere
druge, sli‰ala sem vselej grde Ïalitve. Neko starej‰o
»kandidatkinjo« sem sovraÏila iz vse du‰e, ker mi je ne-
kdaj moje spodnje krilo, ki se je ob pranju zame‰alo v
njene stvari, vrgla pred noge z besedami: »Pfui, wie
grob!« da so se vse druge v spalnici zaniãljivo zasmeja-
le.

Neka stara Francozinja, ki smo ji rekale »madam«, je

pri‰la vsak teden dvakrat v samostan uãit nas poklonov
in manire.

Bila je nadvse vljudna, vikala je vse, tudi najmanj‰e, a

meni je bila poosebljena hudobnost. Venomer je zabav-
ljala ãez kmete in najveãji ukor, najveãja Ïalitev, najveãja
kazen pri njej je bila, kadar je kateri dejala, da hodi ka-
kor kmet ali da se ji pozna, da je s kmetov.

Moji nerodni, hre‰ãeãi ãiÏmi so mi veãkrat prisluÏili

take opazke. Ko sem poãasno, v taktu pri‰la bliÏe in bila

BES

MISTERIJ ÎENE

ravno na tem, da poskusim svoj poklon, se mi je hudob-
no nasmehljala in me s priliznjeno, ‰kodoÏeljno dobro-
voljnostjo vpra‰ala, ãe sem se v samostanu jako teÏko
navadila nositi ãevlje.

»Ah, vidi se vam, kako teÏko hodite obuti,« je dejala

in so‰olke so z glasnim smehom sprejele duhovito ‰a-
ljivko stare, dobre madam.

Kolikrat sem se zunaj na hodniku jokala od jeze.

Doma niso niã bolj‰e ravnali z menoj kakor prej, a imela
sem vsaj vrt in svoje lepe smreke. Pri uãiteljevih sem do-
bivala knjig na posodo, kolikor se mi jih je hotelo. Bra-
la sem vsevprek, kar mi je pri‰lo tiskanega v roke. Z de-
setimi leti sem prebrala vso obão zgodovino, ki jo je iz-
dala DruÏba sv. Mohorja, in ‰e Tavãarjev »Slovenski
pravnik« ni bil varen pred menoj. In Vrtcev, Veãernic,
pravljic in povesti cele grmade.

Moj oãe je takrat bral Jurãiãa. Mene so lepo rdeãe ve-

zane knjige mikale bolj od medu, a oãe jih je imel ved-
no pod kljuãem. Nekdaj pa je pozabil en zvezek na mizi.
Seveda sem to takoj opazila in hajd s knjigo pod pazdu-
ho in na vrt. Najprvo sem brala pod smrekami, a hkra-
ti se mi tu ni zdelo veã dovolj varno. Splezala sem ãez
plot in se namestila v senci onkraj ograje na majhnem
griãku. Legla sem na dolgo, zasadila komolce v travo,

BES

MISTERIJ ÎENE

podprla s pestmi podbradek in brala, brala »Desetega
brata«.

No, usoda ni hotela. Naenkrat se je dolga bela roka

stegnila ãez mojo glavo in hlap! moja knjiga je bila proã.
Bil je oskrbnik. Po‰teno me je zatoÏil oãetu in eno celo
popoldne sem kleãala na stopnicah; ãe sem se le za tre-
nutek sku‰ala nekoliko odpoãiti na petah, me je koj po‰-
ten materin sunek spravil kvi‰ku.

Ali poãitnice so hitro minevale in mene je Ïe skrbelo,

da bo treba zopet nazaj v samostan, kar je nekoã oãetu
padlo v glavo, da bi bilo mnogo bolje in pametneje, da
se kar vsa druÏina izseli v mesto.

Na‰ prihod v mesto je bil docela nevesel.

Oãe je od‰el takoj v gostilno, da se je po vsej jezi malo

pomiril in okrepãal, mati pa nas je obdelovala s pestmi,
da smo vsi zastra‰eni bojazljivo stali v kotih praznega,
pustega stanovanja, v katero so postreÏãki nosili na‰o
robo.

Pozneje je pri‰el oãe nekoliko vinjen iz krãme in takoj

sta bila zopet z materjo v kregu.

PostreÏãki so se smejali in zbijali surove ‰ale — bil je

grd, oduren prizor.

Ko smo ostali sami, je bilo ‰e huj‰e. Oãe in mati sta

BES

MISTERIJ ÎENE

kriãala in klela, pretila si s stoli in razmetavala hi‰no
opravo, da smo se otroci tresli od strahu.

Zaãelo se je Ïalostno Ïivljenje. Kadar sem pri‰la iz ‰ole

domov, vselej sem na‰la stanovanje v neredu, razbite
kozarce, zlomljene, raztrgane podobe po tleh. Brata sta
se jokala v svojih kotih, mati pa je vsa zaripljena v obraz
in z razku‰tranimi lasmi glasno zmerjala in klela oãeta.

Oãe je bil redkokdaj doma. Pil je okrog po gostilnah

in se ‰ele pozno v noãi vraãal. Veãkrat sem se zbudila in
ga sli‰ala, kako je v sosednji sobi klel, kako ga je mati ob-
sipavala s psovkami …

Bilo je grozno! Vsa tresoãa se, sem napeto prislu‰ko-

vala glasovom, ki so prihajali iz sosednje sobe. Zastra-
‰ena in razburjena sem s ‰iroko odprtimi oãmi buljila v
temo. Vãasih sem sli‰ala krik, udarce, vzdihovanje, pad-
ce, hropenje … V sami srajci sem stekla iz postelje tjakaj,
kjer sta se mati in oãe z rdeãima, jeznima obrazoma vsa
divja pretepavala. Vrgla sem se mednju, ju vlekla, pro-
sila, branila … Oãe mi je stopil vãasih s svojimi teÏkimi
ãevlji na nogo, da sem imela ãisto odrgnjene prste, in
marsikak teÏek udarec je zadel mene. A v svoji razbur-
jenosti nisem ãutila niã in ‰ele pozneje so se ogla‰ale
boleãine.

Oãe je vedno trdil, da si hoãe poiskati kako sluÏbo, a

nikdar ni pri‰lo do tega. Zdaj je bil zlovoljen, zdaj bolan,
veãinoma pa opit.

BES

MISTERIJ ÎENE

Bil je v vseh mogoãih pisarnah, agenturah in uradih. Ali
vedno je bilo nekaj: ali on ni bil v‰eã drugim ali drugi ne
njemu, tako da naposled ni imel ne denarja ne zasluÏka.

·li smo zopet na deÏelo.
Oãe je najel v vasi blizu kraja, kjer smo bili prej, hi‰o

in odprl gostilno in trgovino z me‰anim blagom.

»Trgovina je dandanes ‰e najveã vredna, ãlovek se ne

Ïene samo za prazen niã. Trgovina in gostilna! Krãma z
dobrimi vini in po‰teno kuhinjo! Posebno vino, dobro,
pristno vino, po‰tena kapljica! To je ‰e nekaj!«

Poku‰al je vina in kmalu je bil sam najbolj‰i gost svoje

gostilne.

Mene je hotel najprvo obdrÏati doma, a v jeseni me je

vendarle poslal zopet v mesto. Dal me je k dvema stari-
ma ‰iviljama na stanovanje. Bilo je bolj zdravo in cene-
je kakor v samostanu.

No, meni ni bilo dobro. Bilo mi je ‰tirinajst let, bila

sem velika in moãna. Ljudje so dejali, da se kar vidi, ka-
ko rastem. Imela sem krasen tek, prav pristno, zdravo
lakoto, ali, bogme, porcije pri mojih dveh za‰ãitnicah
niso bile umerjene po mojem Ïelodcu. Majhne so bile,
da bi jih ãlovek odpihnil! Tako ãudno drobni krompirã-
ki, se‰teti fiÏoli, o mesu niti ne govorim. Samo polizek!
Vsak dan sem bila laãna po ‰tiriindvajset ur. Jojmene,
zajtrk in veãerja — malce cikorjeve kave pa Ïemlja —

BES

MISTERIJ ÎENE

toliko, da me je komaj po grlu poÏgeãkalo! Mizerija, mi-
zerija!

In to niso bile edine boleãine moje du‰e!
Ah, prekratka krila, luknjasti rokavi, preozke jopice.

Da, tiste premajhne, tesne, oguljene, prebite koãemaj-
ke, ki so tako rade popu‰ãale na ‰ivih! In ãizmi! Podplati
kakor iz papirja, pete kar nakrat prevrnjene, po‰vedra-
ne, obrabljene! Za ãudo, koliko ima ãlovek v petah ener-
gije! In rokavice! Hoho! Polovica prstov fuã! Kar zginili
so, naj jih je ãlovek ‰e tako se‰ival! Na vodovodu so se
dale ‰e nekaj obnoviti, kar se tiãe barve in ãistoãe, ali z
iglo jim ni bilo kaj!

In v ‰oli so nam pravili »gospodiãna« in celo moji go-

spodinji sta me vikali! To zasluÏi vsaj pet klicajev, pro-
sim!

Gospodiãna!!!
Bila sem visoka, za svoja leta nenavadno razvita in

marsikak gospod je na ulici pokukal za menoj.

Moje prijateljice so tudi Ïe imele svoje ãastilce: dija-

ke, kakega kadetka — najbolj v ãasti so bili enoletni pro-
stovoljci.

To »ãa‰ãenje« je obstajalo najveã v tem, da so se do-

tiãniki vsak dan skozi nekaj ulic podili za svojimi »ide-
ali«, jih sumljivo mnogokrat sreãavali, poniÏno po-
zdravljali in pisali pisemca z verzi in mnogimi senti-
mentalnimi vzdihi. Vsi so se cedili od nesreãe, klicali

BES

MISTERIJ ÎENE

luno in zvezde za priãe svoje ljubezni in primerjali obo-
Ïevane deklice z svetlim angelom sreãe.

Tudi jaz sem dobila nekaj takih pisemc, ki pa so bu-

dila v meni le pomilovalno prezirljivost. Odgovarjala
sem z drobnimi nauki, pametnimi, ljubeznivimi nasveti
in nikdar nisem pozabila pisma zakljuãiti z lepo spod-
budo k pridnemu uãenju, ãe‰ od ljubezni se dobivajo —
dvojke.

Brala sem mnogo romanov, izposojevala si knjige od

vseh strani in moji ideali so bili ãisto drugaãni od naiv-
nih peto‰olcev. Bila sem tedaj velika ãastiteljica Marlit-
tove in v moji glavi je vse mrgolelo njenih junakov.

V ‰oli sem si pridobila veã veljave. Bala se nisem ni-

kogar, nikdar se nisem prilizovala uãiteljicam, in ãe se
mi je zdelo, da se mi godi krivica, povedala sem to na
vsa usta brez strahu. Souãenke so rade hodile z menoj,
ãetudi sem bila glede obleke ‰e vedno grozno na sla-
bem. Ponosna sem bila na ugled, ki sem ga uÏivala med
so‰olkami, in vse moje teÏnje so bile ga kolikor mogoãe
pospe‰evati. Imela sem povsod prvo besedo; ãe je neza-
dovoljnost vladala v razredu, sem bila vedno jaz na
vrsti, da ji dam oddu‰ka. Druge so vstajale potem kakor
na komando, zato se mi ni bilo bati kazni.

BES

MISTERIJ ÎENE

Nekdaj je bila v ‰oli velika sveãanost. Dobila sem tedaj
prvo dolgo, ãrno obleko. Hm, to je bilo nekaj! ·iroki ro-
kavi in Ïametast pas, jopica kakor ulita! In bel slamnik,
bele rokavice in sonãnik! Hm! Pa ‰e nizki rumeni ãevlji
in ãrne nogavice. Ali smo bili »fe‰»! Jaz sem imela govo-
riti veliko deklamacijo. Kdo bi se za to ne nagizdal! ·la
sem k prijateljici in njena teta mi je lase nad ãelom in ob
straneh zvila v lepe, imenitne kodre. Bogme, kar sama
sebe sem rada imela! ·ibka, visoka, vitka kakor jelka in
krilo prav do tal. Gospodiãna, celo gospodiãna v resni-
ci! Seveda sem deklamirala sijajno. Kdo bi ne, s kodri, v
novi obleki, novih ãevljih in finih belih rokavicah za pet-
intrideset krajcarjev! ·menta, to je bilo nekaj ! Bil je god
gospe predstojnice in jaz sem ji v imenu vsega razreda
poklonila ‰opek cvetlic. Zakaj moj glas se je imenitno
popravil. Ker sem poprej jecljala, navadila sem se zbog
redne vaje na glasno, doneãe govorjenje. Moj glas je kar
grmel po velikem, ‰irokem samostanskem hodniku. In
ãist in jasen je bil, da mi je gospa predstojnica izrekla
posebno zahvalo. ·la sem potem ‰e nekaj na sprehod s
so‰olkami v Lattermannov drevored in pod Tivoli, kjer
je neka Loãnikova »‰pendirala« za nas pet ãokolad s pe-
civom. Bil je sijajen dan!

No, doma sta me moji gospodinji nekaj nezadovoljno

gledali. Na vsa svoja vznesena, buãna pripovedovanja
sem dobivala kratke, suhe odgovore, zveãer pa je sta-

BES

MISTERIJ ÎENE

rej‰a pozvala mlaj‰o, naj kaj bere. In mlaj‰a je vzela knji-
go »Îivljenje svetnikov« in brala povest o sveti Rozi Li-
manski, ki je imela velike, lepe lase, a si jih je odrezala,
ker so lasje mladim deklicam mnogokrat »peklenska ve-
riga«, s katero jih peklen‰ãek vleãe v pekel … Tako je bil
zakljuãen prvi dan, s katerim sem bila povsem zadovolj-
na.

In vendar nisem bila tako slaba. Malo je ãlovek men-

da lahko navihan! In v meni je bilo vãasih toliko Ïivlje-
nja, da sem menila, da se razletim, ãe ne uporabim tega
bogastva za kako veliko, famozno norost. Vedno je bilo
kaj na programu. Koliko je bilo samo v ‰oli vri‰ãa! Ime-
le smo dva tabora: slovenskega in nem‰kega. Prvi je bil
v veliki manj‰ini, a gotovo je bil bolj energiãen. Na zad-
njih klopeh je kraljeval in spomladi smo odtrgale brez-
‰tevilno cvetov lip na Poljanskem nasipu za dostojno
opravo na‰ega kluba. Nasprotnice so nosile vsak dan
ãudovite ‰ope plavic v ‰olo, ki smo jih vselej brez usmi-
ljenja zaplenile in uniãile, kjerkoli smo jih mogle zaseãi.
V odmorih in pred uro so se bíli razgreti besedni boji.
Slovani in Germani, hej, vso zgodovino smo prebrska-
le in menda nikdar pozneje nisem vedela toliko slovan-
ske zgodovine in slavnih imen kakor tedaj. Pif! Paf! Ka-
kor bombe so treskala imena iz na‰ih vrst in kar zaropo-
talo je od navdu‰enja, kadar smo na‰e nasprotnice za
hip ugnale. Tam jih je bilo seveda veã, ali kje je bila nji-

BES

MISTERIJ ÎENE

hova navdu‰enost proti na‰i! In me smo imele imenit-
ne glasove, in ãe drugaãe ni ‰lo, tolkle smo z ravnili po
klopeh, da je bil pravi sodni dan v razredu.

Nune so, kakor je Ïe bilo, pritezale te sem, one tja.
Ljubljenke nasprotne stranke niso bile v‰eã nam in

na‰e ne onim. Uãiteljica risanja, roãnih del in raãunstva
je bila odloãna Nemka. Ali znale smo jo jeziti. Imele smo
narisati neko zavijanje traka v poljubnih barvah. Me
»slovenske« smo se seveda domenile v en du‰ek, da na-
ri‰emo trobojnico. Da bi ‰e bolj bodla v oãi, smo ozad-
je poãrnile s tu‰em. Ali je bilo veselja, ko smo oddajale
svoje risbe in so se nunine oãi vedno bolj jezno svetile!
Me smo nedolÏno skomigavale z ramami in se skliceva-
le na »poljubne barve«, medtem pa smo se ‰ãipale in
suvale od radosti.

Dobile smo novega kateheta. Prej‰nji je bil jako pri-

ljubljen. Bil je prijazen in dober, vse smo ga spo‰tovale.
Novi nam ni bil v‰eã. Bil je debel in rdeã v lice in neka-
ko ãudno se nam je predstavil. —Ni nam znal imponi-
rati. Bogme, to ni tako lahko: brzdati kakih trideset, ‰ti-
rideset ‰tirinajst, petnajst in ‰estnajstletnih Ïivih, navi-
hanih deklic! Vse si domi‰ljajo ãudne stvari o svoji po-
polnosti in preteÏju, norãevanje in posmihanje je njih
element. Novi katehet ni na‰el milosti pred na‰imi oãmi.
Drugo uro je izpra‰eval. Pokazal je s prstom na eno v
prvi klopi in dejal:

BES

MISTERIJ ÎENE

»Ti, povej mi kaj iz liturgije, na primer o ma‰nih obre-

dih!«

Ta se ni niti ganila.
Razred pa je ostrmel. Nas, nas v osmem razredu in

tikati?! Nezasli‰ano!

»No, ti tamkaj!«
Sedela je kakor pribita.
Gospod katehet pa je zardel. Pokazal je na drugo, tret-

jo — niã! Vse smo sedele kakor kipi. Nenavadna tihota
je bila v ‰oli. Mater Rafaela, ki je pri veronauku vedno
sedela v zadnji klopi za posebno nadzorstvo, ka‰ljala je
opominjevalno, preteãe. Sedela je v moji bliÏini in jaz
sem ‰kodoÏeljno opazovala, kako ji je znoj stopal na
lice. He, da bi si dale kratiti svete, privilegirane pravice
na‰ega razreda?! Nikdar!

Tretjo uro nas je gospod katehet vikal …

V slovo me je tre‰ãilo ‰e nekaj drugih dogodkov. Julij je
bil. Vse je dehtelo po poletju in krasnih, jasnih dnevih.
Bilo je pa tisto leto slavje tristoletnice zmage Slovencev
pri Sisku. Na Kozlerjevem vrtu v ·i‰ki je stalo polno
mlajev, barak, odrov. Vino so toãili in pivo, dve voja‰ki
godbi sta igrali razne slovenske komade. ·olarji iz Ljub-
ljane in okolice so mar‰irali v dolgih vrstah na slavnost-
ni prostor, kjer so jim delili pecivo, sla‰ãice in spomin-

BES

MISTERIJ ÎENE

ke. Posamiãni razredi so nosili razliãne papirnate kape,
nekateri so imeli brke, ãake in bridko sabljico ob strani.
Bil je cel direndaj. Seveda tudi veliki ljudje. Od svojih
gospodinj sem se hvala bogu kmalu zgubila, pridruÏila
sem se nekaterim so‰olkam, ki so se s svojimi mamami
in tetkami sprehajale po drevoredih. Dame so nam bile
kmalu prepoãasne, preresne, prerezervirane. A v nas je
gorelo navdu‰enje. Na, in zdaj stopicaj pod mnogo‰te-
vilnim nadzorstvom, ne oziraj se, ne smej se preveã, ne
hodi tjakaj, ne hodi sem! Na‰a srca so si zaÏelela svobo-
de. Zarota je bila na mig sklenjena in v petih minutah
smo izgubile resnej‰i del na‰e druÏbe. Oh, ali se nam je
srce smejalo od radosti. Povsod nas je bilo polno. Ali pa
je bilo tudi dela! Vse polno zastav, govornikov, iger,
godbe. V zraku so odmevali »slava« in »Ïivio« klici. Tu
je treba ploskati, tam vpiti. Oh, in tista imenitna gneãa,
ki nas je zana‰ala okrog kakor valovi barko. DrÏale smo
se pod pazduho, se hihitale, gestikulirale, topile se od
veselja in ponosa. Slovenci! Slovenci! Srce nam je poska-
kovalo od tristoletne slave! Ali je bil to dan!

Bile smo vse zapra‰ene, imele smo pohojene, odrte

ãevlje, razku‰trane frizure, pomeãkane slamnike, bile
smo vroãe, potne, trudne. Zveãer pa sta nas doma, vsa-
ko po svoji vrsti, ãakala ploha in grom.

Ali kaj nam je delo! Drugi dan smo ‰le v zakristijo

stolne cerkve gledat pla‰ã Hasan pa‰e. Iz posebne pri-

BES

MISTERIJ ÎENE

jaznosti nam je cerkovnik dovolil potipati staro svilo.
Oh, na‰e prsi so se ‰irile od poguma in ponosa, kakor da
bi bile na svoje roke podavile vsaj ducat krvoloãnikov!

Nedolgo zatem je bil vseslovenski shod Sokolov! Vse

dame in gospice so nosile pentlje v narodnih barvah.
Moja ãrna obleka in Ïametasti pas sta bila kakor nala‰ã.
Dela sem si fino, lepo trobojnico po‰ev ãez pas. In ‰le
smo. Bila nas je cela kolonija. Vse tiste iz ‰ole, ki smo
hotele videti zmagoslavje na‰e narodne zavesti. In brat-
je Sokoli so bili ljubeznivi. Stale smo ob potu Ïareãih oãi,
zardelih obrazov, vznesene, razburjene. Nekdo iz nji-
hovih vrst je pogledal na nas in zaklical: »Îivele Sloven-
ke!« in ves oddelek je zagrmel za njimi: »Îivele Sloven-
ke!« In vsi so gledali na nas! Umirale smo od blaÏenstva.
Ta ãast, to navdu‰enje nam! Nam, uãenkam osmega
razreda ur‰ulinskih ‰ol! Nam, posebej nam! Ah, ah! Bile
smo pijane od ponosa, navdu‰enja! Na‰i obrazi so sija-
li sreão in zadovoljstvo! In godba je igrala slovensko ko-
raãnico »Naprej, zastava Slave!« Kdo bi se premagoval.
In korakale smo v taktu z njimi in kriãale: »Îivio!« in
»Slava!« iz vseh grl. Slavnostni nagovor pred magistra-
tom, ‰opki, cvetlice, ki so deÏevale z oken, in veliki lovo-
rovi venci in lipovo cvetje, ki je frãalo od vseh strani na
sokolske zastave in trobojnice, in vihranje zastav v zra-
ku! Pred hi‰ami nem‰kutarjev se je vpilo: »Pereat!«
»Dol!« Z zado‰ãenjem smo druÏile svoje glasove s klici

BES

MISTERIJ ÎENE

mnoÏice. Bilo nam je, da se mora vse zru‰iti, vse trepe-
tati, vse zginiti, kar ni na‰e, slovensko, kar je zoper nas,
kakor pred trombami Izraelcev pred Jeriho. V Zvezdi je
skoãil neznan deãek predme, mi iztrgal trobojnico izza
pasu in jo vrgel v prah. Ali Ïe ga je prijel neki gospod za
u‰esa, priloÏil mu od desne in leve nekaj milih, pobral
trobojnico in jo s finim poklonom izroãil meni. Da, in
gospod je imel zlate naoãnike in cilinder!

V ‰oli pa je zaradi teh dogodkov na‰a stranka zadobi-

la posebno spo‰tovanje in veljavo.

Bilo mi je petnajst let, bil je ãas, da doma kaj pomagam
in da pokaÏem, kakor je oãe dejal, ali je denar, ki ga je iz-
dal zame, res zastonj izdan ali ne.

Koj drugi dan sem nastopila svoj posel. Oãe mi je ka-

zal, kako se sladkor dobro in roãno razbija in stehta, ka-
ko se platno in katun hitro odmeri in zlaga, kje so trako-
vi, kje poper, kje druge stvari, po ãem se prodaja moka,
sol, kava. RazloÏil mi je numeracijo na ‰katlah, zabojih,
blagu, pokazal mi raãune in knjige in mi povedal, kako
se zraãuna lastna cena, koliko se ceni, koliko se sme mo-
rebiti popustiti in tako dalje. Dobili smo tisti dan nekaj
robe, morala sem torej pomagati raãunati vozarino, nu-
merirati metle, razvezati ‰katle in vso tisto drobnarijo:

BES

MISTERIJ ÎENE

pipe, noÏe, mo‰njiãke, glavnike in tako dalje, vezati v
liãne zavitke ter jih razvr‰ãevati po policah.

Pozneje sem ‰la v klet, tam mi je mati pokazala, kje je

belo, kje ãrno vino, kje leÏe steklenice s pivom, kje stoji
soda voda, kje je slivovka, kje droÏenec in kje je narav-
no Ïganje: navadni janeÏevec. V shrambi so mi ‰e poka-
zali kruh, klobase in kuhano slanino. Povedali so mi ce-
no za vse in zabiãali, da pazljivo natanãno tehtam, me-
rim, reÏem in da se posebno v raãunih ne motim. Dobila
sem velik predpasnik iz modrega platna z belimi roÏa-
mi in majhno usnjato torbico, za uho sem si zataknila
svinãnik, rokave pa sem si malce podjetno zavihnila.

Oãe je imel kakor prej tudi ‰e zdaj agenturo neke po-

Ïarne zavarovalnice, poleg tega pa se je razumel tudi na
razne pro‰nje, toÏbe, pobotnice. Îupan in uãitelj, ki je
opravljal tudi pisarni‰ka dela na obãini, sta ga mnogo-
krat vpra‰evala za svet, prav tako so se tudi kmetje radi
zatekali k njemu, ãe so dobili kako vabilo ali drugo pis-
mo od oblasti v voja‰kih stvareh. Imel je polno omaro
takih knjig: obrtni red, lovski in poljski zakon, veã zvez-
kov »Samoadvokata« in drugega ter celo kopo obrazcev.
Pokazal mi je vse te stvari. Obrazce sem morala vse pre-
pisati in pozneje mi je sam narekoval, ãe je pri‰la kaka
taka stvar na vrsto. Pisala sem tudi pisma va‰ãanom in
se nauãila delati obrise in naãrte za hi‰e in stavbe. De-
lala sem pro‰nje posestnikom za opro‰ãenje davkov in

BES

MISTERIJ ÎENE

vloge malim obrtnikom na okrajno glavarstvo za obrt-
ne liste. Ljudje iz vasi so hodili k nam vpra‰evat zaradi
davãnih opominov in oãe jim je rad pismeno po‰iljal za
majhno od‰kodnino davke na davkari jo, da jim ni bilo
treba hoditi v tri ure oddaljeni trg. Radi so dali tisti gro‰
ali desetico.

To novo Ïivljenje, obãevanje z ljudstvom, redna, raz-

liãna opravila, trgovanje v prodajalnici — vse to mi je
jako ugajalo. Bila sem prav otroãje vesela. Zdela sem se
zdaj Ïe precej modra, tehtna oseba in kmalu sem bila
urna, zgovorna, ‰egava in priroãna kakor le kak star, iz-
ku‰en, spo‰tovan trgovec v okolici.

Ali stvari so se kaj hitro zasuknile na slab‰o stran.

Oãe, ki je Ïe sploh v presledkih, nekako ãetrtletno popi-
val, se je zopet vdal pijaãi. Bilo je kakor nekako preklet-
stvo: pil je cele tri tedne neprenehoma, dan na dan. Sko-
raj niã ni jedel, samo pil, pil venomer, da niti za nekaj
trenutkov ni pri‰el iz omotice. Mati je godrnjala, se je-
zila, prepirala, ljudje pa so izostali.

Pa so prihajali vedno novi raãuni. Dobila sem kljuã od

blagajne in tam sem na‰la kaj nemilo preseneãenje. Ma-
lo, malo denarja, a v knjigi polno neplaãanih raãunov.
Zaãele so cepati ‰e menice in meni se je zasvetila vsa
resnoba na‰ega poloÏaja. Tu se je podalj‰alo in tam, da
se je vse poãasi rinilo naprej.

Bili so prav Ïalostni, pusti dnevi. Oãe je v vedno kraj-

BES

MISTERIJ ÎENE

‰ih presledkih vedno bolj popival. V hi‰i je bil veãen
kreg in prepir. Oãe in mati sploh nista veã drugaãe go-
vorila kakor s kregom, opona‰anjem, oãitanjem in psov-
kami. Najveãje Ïalitve, vse intimne, stare, pozabljene
stvari sta si metala pred ljudmi v obraz, v gostilni — da
jih je lahko sli‰al svet.

Mnogokrat bi se bila od sramu najraj‰i pogreznila v

zemljo, a vendar sem morala prodajati, streãi, smejati
se, ‰aliti, kakor bi se ne bilo niã zgodilo.

Mnogokrat so pri‰li k nam tudi izobraÏeni gostje in po-
tem sem se v duhu naravnost zvijala od sramu, ãe je oãe
vinjen hodil od mize do mize in pil gostom vino iz ãa‰.

Komaj sem poÏirala solze, a vendar sem se morala

smejati in zbijati dobre, sme‰ne dovtipe.

Moj smeh je bil sicer nekoliko razgla‰en, a med Ïven-

ketanjem kupic se to ni opazilo. Nihãe ni videl, kako so
me oãi Ïgale od nejokanih solz, medtem ko je vse misli-
lo, da se mi Ïivljenje in brezskrbnost kre‰eta v oãeh.

O, jaz sem se znala prav dobro pretvarjati, veljala sem

za veselo, veliko, a ‰e otroãje dekle.

Na‰i stalni gostje so mi dejali »backfisch«, kar pa mi

ni bilo niã v‰eã. Smejali so se moji jezici in imeli vedno
mnogo krika in vika z menoj. Znala sem se njihovi na-
gajivosti prav dobro ubraniti in nihãe mi ni zameril, ãe

BES

MISTERIJ ÎENE

mi je vãasih v ‰ali u‰la kaka bolj pikra in ostra. Seveda se
ni nikomur sanjalo, da je imel »backfischchen« vsak
veãer jako resne misli in prav nemile skrbi.

O, jaz sem prav kmalu vedela, kaj je Ïivljenje!

Tisti ãas sem postala tudi sama grozno razdraÏljiva in
razburljiva.

âe me je mati zmerjala, nisem veã molãala, in ãe me

je hotela tepsti, sem se branila strastno, v jezi in sovra‰-
tvu. Ako sem morala zaradi ljudi molãe trpeti njene
grde, surove psovke, s katerimi me je obsula vselej za
najmanj‰o stvar, ãe sem morala tiho prena‰ati njene
sunke, sem imela pozneje grozne, stra‰ne navale. Vila
sem se po tleh in se bíla po glavi, obrazu, povsod. Moj
srd je moral podivjati, pa sem se sama bíla s pestmi,
dokler me ni vse bolelo.

Prestra‰ila sem se teh navalov, ko sem se zopet strez-

nila, in sveto sklepala, da ostanem mirna, da se nikdar
veã ne vdam takim divjim ãustvom. Ali mati je znala s
svojimi psovkami vedno znova zbiãati mojo kri do ne-
zavestnega divjanja. Do krvi sem si grizla roke, samo da
sem molãala. Oh, moj bog, bila sem tako nesreãna!

Morala bi bila imeti angelsko potrpeÏljivost, da bi bila

mogla trpeti vse tisto.

Grozen obup se me je vãasih pola‰ãal. »Zakaj pa vse

BES

MISTERIJ ÎENE

to?« je kriãalo v meni. Îelela sem si smrti, konca. Moj
bog, tako Ïivljenje, tako Ïivljenje, nevredno ãloveka!
Zveri se ne davijo med seboj, se ne sovraÏijo tako strast-
no, divje, kakor smo se sovraÏili mi vãasih. ·e pes zala-
ja, ãe ga sune‰! A tu oãe, mati in otroci! Vse se je bílo
med seboj, sovraÏilo. Groza! DruÏina! Haha! DruÏina, v
kateri so divjale vse peklenske muke. Kako more Ïiveti
ljubezen, kjer se vsak trenutek kolne, bíje, psuje! O, so-
vra‰tvo nas je objemalo! Bili smo druÏina in sovra‰tvo se
je skrivalo v najglobokej‰e kote na‰ih bitij in le vãasih je
privrelo na dan, siknilo je kakor strup, kakor smrdeã
Ïveplen plamen. Îiveti v takem ozraãju — je li to res Ïiv-
ljenje?! Je li ãlovek res ãlovek, ãe vse divja krog njega, ãe
vse divja v njem?! In ali je ãlovek, ãe trpi, molãi, pozablja
kakor pes?!

Krvave solze bi mi morale liti iz oãi od Ïalosti, jeze,

srda. In ãutiti svojo slabost, podlegati stra‰ni, kruti moãi,
ki se igra s teboj, ki se ti roga, smeje! Niti sebe ne imeti
v svoji moãi, v svoji volji?

Stra‰no!
Drugi so umirali v vasi, zakaj ne jaz, zakaj ne jaz?!
Kaj imam sedaj, kako bom mogla imeti kdaj sreão, kaj

mi je do Ïivljenja?!

Mati je preklinjala oãeta, da naj se strgan vlaãi okrog,

naj umira od gladu, in jaz sama sem se kopala v teh klet-
vah.

BES

MISTERIJ ÎENE

»Prekleta! Prekleta!« je kriãala vãasih mati v divji,

brezumni ekstazi. »Prekleta! Poginila, segnila!! âe je bog
v nebesih, ne dal ti nikdar sreãe, preklel te, uniãil, ugo-
nobil!«

In v divjem strahu, v nadãlove‰ki jezi sem rohnela jaz:

»Molãi! Molãi!«

Tulila sem, da zadu‰im njen glas, ali ãe bi bila zemlja

grmela, sli‰ala bi bila dalje:

»âe je bog, ne sme ti dati sreãe! Ne sme, nikdar!«
In jaz sem tiho besnela, zvijala se od razburjenosti. Za

kaj me preklinja, zakaj?!

Ker ji odgovarjam, ker ne molãim?!
A kako naj molãim, kadar zliva name smrad svojih

psovk, kadar misli o meni, svojem otroku, najhuj‰e, naj-
ostudnej‰e, najgr‰e, kako naj molãim?! âlovek sem, ãu-
tim!

Vse sem odpustila vsem ljudem, svoji materi nisem

vsega!

Pa ne mislite, da je samo ona taka mati. Haha! Na ti-

soãe, tisoãe je tak‰nih! Ko bi vsi vrgli z obraza obiãajne
krinke, ko bi si olupili du‰e sentimentalnih laÏi, videli bi,
da ne zna nihãe tako globoko Ïaliti, raniti kakor mati. In
ãe se mora odpu‰ãati star‰em Ïalitve, zakaj?! Ali me ne
boli bolj, kadar me grdi, blati najbljiÏji, ki bi mu mora-
la biti sveta nedolÏnost moje du‰e, mojega srca, kakor

BES

MISTERIJ ÎENE

ãe kdo, ki mi je popolnoma ravnodu‰en, sika svoj strup
name?

Nauãila sem se umevati sebe in druge in vsakemu de-
janju iskati vzroka. In mnogo mi je postalo jasno. Moji
spomini na domaãe ognji‰ãe so se polep‰ali. Ostal je ne-
kak transparent neÏnih, negotovih barv in zbrisanih
kontur, ki prijazno zakriva ozadje. Oãe ni ljubil matere
in ona ne njega, pa ni moglo priti drugaãe. In tisto pi-
janãevanje oãetovo in materino razgrajanje vidim v dru-
gaãni luãi. Vklenjena sta bila v majhno, ozko jeão in bíla
sta ob stene in besnela nad vsem in nad seboj. Mnogo
pokopanih moãi je moralo biti v njiju, da sta se tako dol-
go upirala usodi, da sta imela vedno moãi za nove izbru-
he svojega bitja. Umem ju morda bolje, kakor se ume-
ta sama — ãe sta sploh kdaj posku‰ala to — in ker ju
umem, spo‰tujemju bolj kakor kdaj poprej. Nauãila sem
se spo‰tovati moã in naj se tudi kaÏe le v razdivjanih
strasteh; tiste pokorne, mirne, hladnokrvne du‰e, ki niã
ne ãutijo, niã ne gre‰e, ki samo molãe v potrpeÏljivi,
topi, bedasti neumnosti in otrpnjenosti, take preziram.

Nisem pri‰la hitro do tega; dolga je bila moja pot, po-

suta z ostrim kamenjem. A to je dobro. Du‰a se zbuja in
mileje mi je, da so moji spomini temni, polni sence in

BES

MISTERIJ ÎENE

noãi, kajti ob jasnih dneh du‰e spe — morda sreãne sne,
a spanje je in sni so, meni pa se je hotelo Ïivljenja.

BES

MISTERIJ ÎENE

Misterij Ïene

ama je sedela v sobici. Zunaj je naletaval sneg.

Bila je stara, imela je bele lase, lice pa ji je bilo na-

gubano in razorano.

Gledala je skozi okno, kako je padal sneg, in mislila.
—âudno mi je. Kakor da bi se bila pehala na visoko

goro. Vsa zmuãena sem hodila po potu, moje noge so
krvavele, raz ãelo mi je lil znoj. In vedno sem ‰la naprej,
zakaj gori na vrhu gore je bil moj cilj in vedela sem, da
je ondi polno krasote. ·la sem potrpeÏljivo, vedno, ved-
no kvi‰ku, padala sem, moji udje so bili razpraskani,
odrti, ali v srcu mi je Ïivelo upanje in moje oãi so se sve-
tile od vere. Tamkaj gori bo krasno! In zdaj stojim vrh
gore, v du‰i pa mi je pusto. Moje oãi ne vidijo krasote.
Samo megla se razteza nad menoj, krog mene in pod
menoj. Sama, v strahu stojim vrh gore in ãakam, da se
zgostijo megle, da me stisnejo, udu‰e, da izginem v teh
teÏkih, sivih gmotah …

Tako ãudno mi je. Hodila sem skozi Ïivljenje po teÏ-

kih, trnovih potih. Ginila sem od muk, a ‰la sem vedno
dalje, moje srce je bilo polno nad. In vse nade so se zru-

BES

MISTERIJ ÎENE

‰ile v temo, v veliko, sivo resignacijo. Ne hodim dalje.
Na cilju sem, Ïalostnem, neveselem. In ãakam!

A ne sreãe. Samo ãasa, da zaspim …
MoÏa sem imela. Hodil je k meni domov, pri meni ni

Ïivel … Imela sem z njim otroke. Morala sem jih dojiti,
streãi jim — ko so odrasli, so od‰li v Ïivljenje … Dolgo
sem rodila vsako leto otroka — kos sebe, in dolgo so po-
tem odhajali, vsako leto.

Dolgo sem ãakala sreãe, a na cilju nisem videla kraso-

te. Meglo, veliko, gosto, topo meglo, ki je krila teÏke,
krvave stopinje mojih nog. In ves moj napor je bil os-
krunjen in osme‰en.

Niso mi pokazali prave gore … Hodila sem na goro,

na katero hodi Ïivina. Rodila sem in robovala — jaz, ãlo-
ve‰ka Ïivina! In menila sem, da hodim na sveto goro
ãlove‰kih du‰!

Starka se je prezirljivo nasmehnila. Prihajale so ji zad-

nji ãas ãudne misli. Domi‰ljala si je, da se ji je du‰a pre-
budila ‰ele zdaj v megli …

Zunaj je naletaval sneg.
Temno, deÏevno jutro je bilo. Prva zora je bledo sve-

tila skozi okna. V nizki izbici je plaval teÏek, vlaÏen zrak.
Polno nagih teles se je kopalo v njem. LeÏala so po tleh,
na umazanih, smrdeãih blazinah, njihovi dihi so za-
strupljali zrak, iz njihovih udov se je kadil pot. Bili so
suhi udje izstradanih otrok. Vsevprek so leÏali in njiho-

BES

MISTERIJ ÎENE

ve raztegnjene roke in noge so veãale njihovo ‰tevilo in
zdelo se je, kakor da jih je cele kupe. Bilo jih je devet.
Najmlaj‰i je leÏal na slamnici prav tik postelje, na kateri
sta leÏala moÏ in Ïena, in zdaj je zajokal.

Îena je tiho vstala, vzela ga v naroãje in ga dojila.

Njene tope oãi so buljile v siva okna. Bila je zmuãena in
zbita, grda, uvela Ïenska. Pred desetimi leti je bila ãila,
mlada, a zdaj je imela devet otrok. PoloÏila je malega
nazaj na tla in obsedela na kraju postelje. MoÏ se je zbu-
dil.

»Koliko je ura?«
»·tiri bo.«
Vstal je. Po osemnajst ur je delal na dan, a njegovi

otroci so stradali. SovraÏil jih je Ïe; nikdar niso bili siti.

Îena je premi‰ljevala. Kakor da bi hotela nekaj reãi, a

se boji. Gledala je okrog po otrocih in tudi njen pogled
ni bil prijazen. Stradala in mrtvila se je zanje, vse moãi
so ji ukradli, a bili so nenasitni. Narasli so zanjo v
stra‰no prekletstvo, v veliko breme, pod katerim je po-
ginjala in umirala vsak dan. In zdaj …

Sklonila se je k moÏu in mu hripavo, pretrgano govo-

rila.

Nemo se je sesedel. Bil je Ïe obleãen, in ko je vstal in

odhajal, siknil je v groznem odporu proti neki bestialni,
peklenski moãi svoji Ïeni v obraz:

»Psica!«

BES

MISTERIJ ÎENE

Molãala je, le njeno telo se je streslo. In ko se je ãez

trenutek vrnil moÏ in jo molãe objel, dejala je tiho:

»Vidi‰, res je, ali jaz ne morem …«
Obupen jok je bíl na umazana, rosna okna.
Tiho je sedela v kotu tramvajskega voza. Stara in

skljuãena in bolna. Njene stare, trde, posu‰ene roke,
polne brazd in Ïuljev, so drhtele na njenih slabih kole-
nih. Vele ustnice so se bolestno zatezavale nad brez-
zobimi ãeljustmi. Njeno razorano lice je bilo rjavo in
hrapavo kakor staro, zgrbljeno usnje in njene oãi, zali-
te s krvjo, so ugasle poãivale v globokih jamicah kakor
dve stari, ãrni pogori‰ãi.

Voz se je v enakomernem taktu gibal dalje, kopita

konj so glasno peketala po kamnitem tlaku.

Stara Ïenica v kotu je vzdihnila. Peljala se je v bolni‰-

nico. Njene udrte, izsu‰ene, stare prsi so bile polne bo-
lesti in gorja. V moÏganih pa ni bilo misli. Otrpnili so in
otrdeli. Prej nekdaj je mislila in vpra‰evala. Zakaj, zakaj?
Zdaj Ïe dolga, dolga leta ne veã. Bila je natanãna kakor
avtomat, tiho in ubogljivo je stopala v svojem tiru kakor
tramvajski konj. Ni vedela drugega o svetu, kakor da so
v njem velike tovarne. Mlada dekleta se suãejo krog
strojev in reÏejo papir, kakor ona nekdaj. Ko pa ostare in
niso veã natanãne in zanesljive, smejo zbirati cunje, no-
siti les in pobirati trske. In ãe zbole, smejo v bolni‰nico,
kjer dobe lepo, ãisto, belo posteljo in jesti. Enkrat je bila

BES

MISTERIJ ÎENE

Ïe tamkaj in v‰eã ji je bilo. Zdaj gre zopet. Morda bo
smela ostati dlje ondi v beli, ãisti postelji … Jako je bol-
na, o! da, jako …

Voz se je moãno stresel in obstal. Krik se je zaãul in

ljudje so silili iz voza.

Tudi Ïenica je zlezla iz svojega kota in poãasi plezala

venkaj. Na cesti je leÏal konj, prav pred vozom. Tram-
vajski konj je bil, med voÏnjo je pal na tla. LeÏal je na
tleh in vse mi‰iãe so mu trepetale. Îenica je stopila prav
blizu. Kako so se mu tresle mi‰ice! In glavo je imel sklo-
njeno. Gledal je predse na tla. Prav med voÏnjo je pal,
vsa oprava je bila ‰e na njem. Suvali so ga in tolkli, da bi
vstal, a on je leÏal in ni se ganil, le mi‰ice so se mu ‰e bolj
tresle in glavo je sklonil in pogledal na ljudi. Njegove oãi
so bile ugasle in meglene in ãudno so se svetile, kakor
od solz.

V otrplih moÏganih stare Ïenice se je rodila slaba, ne-

jasna misel. Poãasi se je vlekla dalje — do bolni‰nice ni
bilo daleã. Njena brezzoba usta so topo mrmrala:

»Kakor ta konj … kakor ta konj …«
Nihãe ni razumel.
Bilo je naravnost neumljivo. Osemnajst let je bila sta-

ra, tri mesece omoÏena, lepa, krasna, njen moÏ je bil bo-
gata‰ in le malce v letih in debelu‰en, da se je komaj vi-
delo. Skoãila je v vodo. Kar tako neki dan, brez pisem,
brez scen. Prav niã se ni ãulo o kak‰ni tajni, prepovedani

BES

MISTERIJ ÎENE

ljubezni, o kak‰ni drugi, skrivni nesreãi. Od‰la je iz salo-
na, prav, ko so se gostje poslavljali, in ‰ele drugi dan so
jo na‰li v vodi pri jezeru. Njen moÏ ni razumel in ne so-
rodniki ne znanci — nihãe …

Ali da, da …
Nekatere mlade, lepe Ïene malce priletnih, debelu‰-

nih, bogatih gospodov so razumele …

Ali molãale so.
Molãale so, kakor mrtve, gluhe stene njihovih spalnic,

ob katere se je zaganjal neskonãen, brezglasen stud,
molãale so, kakor zrak, ki so vanj dihale svoj neizmerni,
potuhnjeni gnus …

Molãale so, oblaãile se v svilo in vesile nase zlato in

dragotinje, zakaj voda je globoka in smrt tako stra‰na!

Pri‰la je iz ‰ole. Sedem let je bila stara.
»Pojdi zibat!« ji je dejala mati, »Tonãek gre lahko na

dvori‰ãe.«

Tonãek se je ‰el na dvori‰ãe igrat, ona je zibala naj-

mlaj‰ega brata. Njen prosti ãas …

Pri‰la je domov. Bila je stara dvanajst let — po hi‰ah

je razna‰ala ãasnike. Pri materi v kuhinji je sedel Ton-
ãek. Tonãek je sluÏil pri peku in razna‰al Ïemlje.

»Raznesi ti v na‰i ulici pecivo,« ji je dejala mati, »Ton-

ãek naj se nekoliko pogreje.« Bila je namreã zima.

In ona je vzela ko‰ek in ‰la zopet ven v zimo, da se

Tonãek lahko pogreje … Njen prosti ãas …

BES

MISTERIJ ÎENE

Pri‰la je iz tovarne. Devetnajst let ji je bilo. Po dva-

najst ur na dan je bila v tovarni.

»Skuhaj nam veãerjo, laãni smo,« je dejal oãe. Mate-

re ni bilo veã — umrla je bila.

Ona je ‰la in skuhala veãerjo za oãeta in brata in zase.

Pri veãerji je dejal oãe:

»Jutri je nedelja, za‰ij mojo obleko za delavnik.«
»Pa ‰e najino pokrpaj,« sta se oglasila brata.
Drugi dan so oãe in brata pili v krãmi. Treba se je ma-

lo pokrepãati … Ona je sedela doma in jim krpala raztr-
gane suknje. Njen prosti ãas …

Pri‰la je domov. Bila je omoÏena, imela je dva majhna

otroka: nekaj mesecev in dve leti … MoÏ je hodil v tovar-
no, ona je stregla po hi‰ah dopoldne, popoldne je pazila
na svoja dva otroka in na tri male od sosede, ki je po-
poldne gladila po hi‰ah perilo … Pazila je na otroke in
plela nogavice za prodaj … Ni vedela, kdaj je njen pro-
sti ãas, ali dopoldne, kadar leta umivat in pospravljat od
hi‰e do hi‰e, ali popoldne, kadar sedi doma in plete no-
gavice in ne sme vzeti svojih otrok v naroãje, da se ne
zamudi … Niti male, sme‰ne, dveletne deklice ne, ki je
Ïe posku‰ala zibati ji dojenca …

Njen prosti ãas …?!?…
Bil je eden od stotisoãerih …
Idealist je bil. Brez prestanka je fantaziral o svoji mla-

di, krasni ljubici.

BES

MISTERIJ ÎENE

»Vidite, ona je zame tako visoka, tako sveta … Nobe-

na nespo‰tljiva misel o njej se ni rodila v moji du‰i! …«

Poslu‰ala sem ga in se nasmehnila.
»Kak idealist ti je,« sem mislila in bilo mi je nekako

dobro — lepo v srcu.

Zadnjiã je mnogo govoril o sebi. Vse je povedal. Ko-

liko denarja je Ïe zabil v razvpitih hi‰ah …

»Za boÏjo voljo, in vi ste zaljubljeni idealno?!«
»No, da, to je povsem nekaj drugega.«
»Vi ste zaljubljeni in ‰e zahajate tja?!«
»No, da, kaj potem! Vsi delamo tako. In konãno, kaj

pa naj delamo?! V tistem na‰em primorskem gnezdu ni
niã druÏbe, niã zabave, torej … To je ãisto naravno,« je
dejal z neprimerljivo ravnodu‰nostjo. Videlo se mu je na
obrazu, kako je miren …

»A va‰a draga?!…«
»Ona je zame tako visoka, tako sveta …!« Bil je ves

razvnet in navdu‰en.

V srcu me je bolelo.
Kaj smo Ïenske tak‰nim stotisoãerim mo‰kim?
Angel ali zver.
Le ãlovek ne.

BES

MISTERIJ ÎENE

Zloãin

iste dni pred boÏiãem je bilo in stari Podkrajec je v

izbi izplaãeval posle. To je bilo tako navada pri nje-

govi hi‰i, da so dobili vsi svoj denar Ïe pred boÏiãem.
Drug za drugim so prihajali iz prostorne kuhinje, v ka-
teri je stala njih velika dolga miza v kotu med okni. Po
redu so hodili: najprej veliki hlapec pa mali, potem pas-
tir, pozneje Ïenske.

Eva je bila zadnja, zakaj od Ïensk je bila najmlaj‰a pri

hi‰i.

In gospodar ji je od‰tel, kar ji je ‰lo. Prezirljivo se je

zasmejal, ko ji je porinil tiste denarje preko mize.

»Saj se ne bo‰ veã udinjala pri meni, kaj?«
In ko je dekle molãalo, vse rdeãe od zadrege in jeze,

je nadaljeval:

»Pa zakaj si bila tako trda z mano, zakaj si mi zbeÏa-

la vselej, kadarkoli sva bila na samem?«

Eva je hotela pobrati denar in oditi, ali Podkrajec je

poloÏil svojo silno roko na tisti njen bori celoletni za-
sluÏek.

»Pa zakaj se ne bi malo pomenila?! Vidi‰, ãe bi bila

pametna, pa bi zdaj priloÏil ‰e en petdesetak ali pa ‰e

BES

MISTERIJ ÎENE

dva, zakaj jaz nisem umazanec. No, ali morda sem ti bil
prestar, kaj?! Kdo pa je tisti?« je vpra‰al z neskonãnim
zaniãevanjem v glasu.

»Va‰ sin!« je siknila ona.
»Hahaha!« se je zasmejal. »Glej ga no golobradca! Pa

nemara ‰e kdo drug, e?«

»Va‰ sin, samo va‰ sin!« je kriãala v togoti. »On me je

zapeljal, on! On je dejal, da me vzame! On bo oãe otro-
ku! On!« In ‰e enkrat mu je vrgla v obraz: »Va‰ sin!«

Podkrajec pa se je zopet zasmejal.
»Haha! Imenitno si si izmislila. Samo ne pojde, dekle,

moti‰ se!«

Dvignil se je, odprl vrata v veÏo in zakriãal, da se je

sli‰alo po vsej hi‰i: »JoÏe!«

Potem se je obrnil nazaj k njej in pokazal na denar na

mizi: »Vzemi si te krajcarje, ker pozneje menda ne bo
ãasa!«

Vzela si je dnino celega leta, jo zavila v robec in spra-

vila v nedra.

Zdajci je vstopil JoÏe. Njegov obraz je bil nekako rdeã

in oãi so mu nestalno begale okrog.

»Kaj je?«
In stari Podkrajec je sedel nazaj na mizo in pokazal s

prstom na Evo: »Pravi, da si ti tisti, da bo‰ ti oãe!«

»Eden od tistih!« se je porogal JoÏe s hripavim gla-

BES

MISTERIJ ÎENE

som. »Haha! âlovek je vendar mlad, in ãe je priloÏnost
v hi‰i in ãe drugi …«

»LaÏe‰!« je zakriãala ona in dvignila pesti.
»Haha! Saj se ve, iz kak‰nega rodu si! Vsi so te imeli,

cela vas …«

»LaÏe‰! O ti …!« Skoãila je proti njemu in ga zagrabila

za suknjo. »Ti ve‰, da si ti! Ti edini! Ti ve‰, da drugega ‰e
pogledala nisem! Ti ve‰, kako si me zaklinjal, mi obetal,
da me vzame‰, a ker sem tako — se me ogiblje‰, ne po-
gleda‰ me! Zatajiti me hoãe‰! Ali ne bo‰ me, ker me ne
more‰!«

»Saj se ve, kaj si! Saj se ve, kaj je tvoja mati! To je v

krvi!« Zgrabil jo je za roke in jo odrinil, da se je opotekla.

»O ti laÏnivec! KrivopriseÏnik! Da se ne boji‰ boga!«

je kriãala na ves glas.

Stari Podkrajec se je hudobno smejal. »Samo kriãi! Ha

ha! Rada bi ujela kak‰nega osla na limanice!«

Ona pa je kriãala dalje: »Vsej fari povem! Ti krivopri-

seÏnik! Zapeljivec! Goljuf! Oh, jaz! In jaz sem verjela,
sirota!«

Njen glas se je prelomil v pretresljiv, obupen jok.
»Ven jo spravi!« je dejal stari sinu.
In JoÏe jo je pograbil za ramo in jo sunil skozi vrata,

da je padla v veÏi na tla. Potem se je odpljunil in dejal:
»Fej! To ima ãlovek od tega, ãe se peãa s takimi!« Po-

BES

MISTERIJ ÎENE

gledal je proti oãetu, ali oba sta se obrnila vstran, ko so
se jima ujele oãi. Spoznala sta se.

Eva je ‰la domov, to je proti stari, na pol razpadli bajti

zunaj vasi, kjer sta stanovali njena mati in stara mati.

Lepo dekle je bila ‰e zdaj v skrbeh, sramoti in nesreãi,

ki jo je zadela. Oh, in tako pred pol letom je bila kakor
nedotaknjen cvet, vse se je ble‰ãalo na njej od mlados-
ti, krasote in veselja. Kakor dve sonãni iskri so bile nje-
ne oãi, kakor barÏun njena lica. In srce sreãno, mlado,
veselo, zadovoljno. Po celi vasi je donelo njeno petje,
povsod se je ogla‰al njen smeh. In mo‰ki, kakor pono-
reli za njo! Kamorkoli se je obrnila, povsod so preÏale
mo‰ke oãi na nje mlado, sveÏo, nedotaknjeno lepoto.

Ali njej je bilo malo do takega laskanja. Îe od sedme-

ga leta je sluÏila pri Podkrajcu, najprej za pastirico, po-
tem pa za malo deklo. In dokler je stara Podkrajãevka ‰e
Ïivela, se ji je dobro godilo. In ‰e pozneje ji ni bilo sile.
Radi so jo imeli vsi, in ‰e celo gospodar ji je vselej prine-
sel kaj iz mesta ali s semnja. Ruto, pisan trak, di‰eãe
milo ali enako malenkost.

Res, prav sreãna je bila tisti ãas. Dekleta je sicer niso

posebno marala in stare Ïenice so jo vedno opominja-
le, da naj moli in pazi, da se ne izgubi kakor mati in stara
mati. In molila je. In tudi delala je vse z veseljem. Na
polju je pela pri najteÏjem delu in v hi‰i ni bila zlovolj-
na, ãetudi so vsa najneprijetnej‰a opravila zvraãali na-

BES

MISTERIJ ÎENE

njo. In malo je pogre‰ala ljubezni ponosnih va‰kih de-
klet, ki se niso rada peãala z njo, hãerjo in vnukinjo tako
razvpitih Ïensk. Vedno je na‰la koga, s katerim se je lah-
ko malo pogovorila in se nasmejala. A pozneje ‰e celo!
Sam gospodar se je rad pogovarjal z njo, gospodar Pod-
krajec, ki se ga je vse balo. In laskalo ji je to.

Nekega dne pa, ko sta bila sluãajno s Podkrajcem sa-

ma, jo je objel okrog pasu in jo zaãel poljubljati na obraz
in na oãi in vrat. A njej so se njegove debele, ‰iroke ust-
nice stra‰no zagnusile in zaãela je kriãati na vse grlo, da
jo je gospodar konãno jezno izpustil.

In takrat se je zaãelo. Vsi mo‰ki so jo zalezovali in lo-

vili, ona pa se jim je znala ogibati. Niã ji ni bilo do njih
vsiljivosti in do vse tiste njih dolgoãasne in sitne laska-
vosti.

Ali ko je zaãel hoditi za njo tudi domaãi JoÏe, je bila

vesela; zakaj JoÏe ni prej nikoli govoril z njo. Stra‰no je
bil ponosen in zdelo se ji je, da bi jo sunil z nogo vstran,
ako bi mu bila kdaj napoti. A zdaj je bil ljubezniv in do-
ber in tako lepo ji je znal govoriti kakor nihãe. Sladki so
bili njegovi pogledi, mehke njegove besede in njegovi
poljubi topli in mameãi. In kako se je zaklinjal, da jo lju-
bi, ljubi bolj kakor vse na svetu, za veãno da jo ljubi, ni-
koli da je ne pusti!

In ona mu je verjela. Kako mu ne bi verjela, ko je bil

tako dober, tako lep, mlad, ko ga je imela tako rada! In

BES

MISTERIJ ÎENE

pameten je bil, v mestnih ‰olah je bil nekdaj in nem‰ko
je znal in bolj gosposko je bil obleãen kakor drugi fantje
v vasi, zakaj Podkrajãevi so bili bogati.

»Nima vsak baron niti vsak grof toliko posestva, ka-

kor ga imamo mi,« je vãasih dejal stari.

In njih hi‰a je bila velika in prostorna kakor grad in

zgoraj v lepih sobah so imeli zofe in mehke, z barÏu-
nastimi blazinami obloÏene stolce in po tleh krasne ro-
Ïaste preproge.

Ali delala sta vendar oba, oãe in sin, tudi na polju vsa-

ko kmeãko delo. In kadar je videla JoÏeta sejati, orati ali
kositi, se ji je zdelo, kakor da mu je vrstnica, in vselej so
ji sreãne misli napolnile srce. Ne da bi mu bila ravno
verjela, kadar ji je pripovedoval, da bo ona nekdaj tu
gospodinjila in zapovedovala; ali njegovi ljubezni je ver-
jela, njegovi ljubezni, ki se ji je zdela tako vroãa in bla-
ga, odkritosrãna in globoka. In ona sama ga je ljubila,
oh, kako ljubila!

Ko se je je zaãel ogibati, je molãala, zakaj hipoma ji je

bilo jasno, da ne more biti nobenih vezi med njim in njo.
In molãala bi bila ‰e dalje, zaradi njega, ki ga je ljubila ‰e
vedno. Saj bi bila sramota zanj, da ima zvezo z njo, z
njo, zadnjo deklo v oãetovi hi‰i, z njo, ki niti po‰tenega
imena ni imela po materi! Ali ko se je je ogibal tudi na
samem, ko je povsod kazal svoj prezir do nje, zbudilo se

BES

MISTERIJ ÎENE

je v njej ogorãenje in srd in z zado‰ãenjem je vrgla stare-
mu Podkrajcu v obraz, da je njegov sin tisti …

A sin, tisti ãlovek, ki ji je tolikokrat prisegal ljubezen

in zvestobo, ta jo je vrgel iz hi‰e z lastnimi rokami. Vrgel
jo je od sebe kakor vsiljivo psico!

In stisnila je pesti in v jezi in obupu, v Ïalosti in bóli

je klela njega, ki je tako grdo ravnal z njo.

»Preklet bodi! Stotisoãkrat preklet!«
Veãerilo se je, ko je stopila v bajto. Matere ni bilo, sta-

ra mati pa je leÏala na klopi in grdo smrdela po Ïganju.
Bila je ‰e vedno kremenita Ïenska, moãna in gibãna. Ali
delala ni rada, hodila je okrog, kamor so jo ravno poslali,
a tiste krajcarje, ki jih je dobila, je zapila.

Mraz je bilo v nizki bajti in Eva je ‰la v veÏo in naloÏi-

la nekaj klad v vegasto peã.

Ko se je vrnila v izbo, je Ïe gorela majhna zakajena

svetilka na mizi.

»Mislila sem si, da nocoj pride‰,« je pozdravila stara

mati vnukinjo. »Ako hoãe‰, pij!« in porinila je majhno,
ozko steklenico pred dekle.

»Ne bom!«
»To je ‰e najbolj‰e na svetu!« je dejala starka. »Bolj

zvesto kakor vsi prijatelji! Kaj? Tudi ti pride‰ ‰e na moje!
Mati tvoja, moja hãi, tudi Ïe zaãenja. Saj s po‰tenim de-
lom ni niã. In mo‰ki, fej! Vsi ljudje niso vredni enega

BES

MISTERIJ ÎENE

pljunca. Samo zapomni si, tudi ti pride‰ ‰e na moje! …
To je zaãetek!« In pokazala je na njeno telo.

Eva je legla preko mize in se spustila v glasen, krãevit

jok. Vroãe, bridke solze so ji privrele v oãi in ji zalile
obraz.

Nemo je sedela starka na klopi. Ni se ji ‰e popolnoma

zjasnilo v pijani glavi in v praznem Ïelodcu jo je slabi-
lo. Poloknila je nekaj poÏirkov Ïganja in topo ãakala, da
se dekle izjoãe. In nehote je zopet zadremala. Prebudila
se je ‰ele, ko so se znova odprla vrata in je vstopila nje-
na hãi Suzana, »ãista Suzana«, kakor so ji rekali ljudje
porogljivo …

»Oh, Eva!« je izpregovorila mati. »Samo se nikar ne

deri! Enkrat je paã moralo tako priti! Prej ali pozneje!«

»Ali jaz tega ne prenesem, ne prenesem!« je jokalo

dekle.

»Vse se prenese, draga moja. Kaj sem jaz prebila, pa

‰e Ïivim!« Razvezala je ruto, v kateri je imela nekaj svi-
njine in kruha. »Pri Oglarjevih so klali, pa sem pomaga-
la. Ali kak‰ne so te babe! … Vse so me pikale, nobena ni
hotela stati poleg mene!«

»Ker te imajo mo‰ki preradi,« se je smejala starka.
»V po‰tenosti me ne pogleda nihãe!« je zagodrnjala

hãi, potem pa lahkoÏivo pristavila: »Pa kaj zato?! Meni
je vseeno !«

BES

MISTERIJ ÎENE

»Vendar se nikar veã ne deri!« je dejala Evi, ki je ‰e

vedno obupno jokala. »Bo Ïe kako! Ne bo te konec!«

»Samo njega sem imela rada, samo njega edinega! In

zdaj mi oãita — oh, take reãi! … Da se ve, kaj sem, in …!«

»Oh, to — to je najmanj! Tvoj oãe mi je dejal isto!

Tudi jaz sem bila prej po‰tena, zdaj si pa mislim, ãe lju-
dje nimajo du‰e, zakaj bi jo imela jaz?!« je govorila mati.

»Kdo pa je tisti?« je vpra‰ala starka. »Lahko ga toÏi‰,

poznam postave. In plaãati ti mora. Nekaj stotakov, ãe
je bogat!«

»Res, to lahko pove‰,« je silila tudi mati. »Stari Pod-

krajec je lazil za teboj! Je ta?«

»Ni!«
»Kaj pa mladi? Moder je, ali izku‰njava … Tako mla-

do, lepo dekle v hi‰i, kakor si ti …«

Evo je nekaj pretreslo, ali trdno in osorno je dejala:
»Tudi ta ni!«
»Menda vendar pove‰, saj medve sva ti najbliÏji na

svetu, in dolÏnost tvoja je, da si odkritosrãna proti na-
ma!«

Eva je pogledala Ïenski, ki »sta ji bili najbliÏji na sve-

tu«. Starka je imela zabuhel, modro rdeã obraz in smr-
dela je po Ïganju, poteze njene matere pa so imele ne-
kaj niãvrednega in surovega. Tuja se je ãutila do obeh in
odgovorila je jezno:

BES

MISTERIJ ÎENE

»To je moja stvar, ki nikogar ne briga! Ne vpra‰ujte,

ne bom povedala!«

Starka se je trdo zasmejala: »Le molãi! Vse ‰e pride,

vse pride! Meni verjemi!«

Eva je ostala »doma«.
Pa kam naj bi bila tudi ‰la, nikjer bi je ne bili hoteli! A

tu je imela vsaj streho nad glavo in tudi jesti se je ved-
no dobilo v bajti. Starka je nekaj priberaãila, nekaj zaslu-
Ïila s svojimi potmi, njena mati je hodila v dnino, dobi-
vala pa tudi raznih darov v denarjih in v drveh in dru-
gih stvareh od svojih mo‰kih znancev. Vsak veãer je sta-
la steklenica Ïganja na mizi in posebno starka se je red-
no opila. Umazano in zapu‰ãeno je bilo v bajti, ko je pri-
‰la Eva, zdaj je ona malo poãistila, pobelila stene in umi-
la pod. Vajena je bila dela, a doma ni imela kaj delati ves
dan. Drugam ni hodila. Kadar je ‰la po vodo, so jo gle-
dali ljudje ‰e z veãjim zaniãevanjem kakor prej. Zdaj je
bila ãisto »iz bajte«, prezirana kakor mati in stara mati
— izvrÏek!

A ona ni spadala k njima. Zoprno ji je bilo to veãerno

popivanje, zoprni surovi, s kletvami pome‰ani pogovori,
zoprno celo bitje teh njenih »najbliÏjih na svetu«. In
onidve sta to ãutili. Mati ji je vedno zatrjevala, da je bila
nekdaj sama prav taka, kakor je zdaj ona, Eva, a starka
ji je vsak dan prerokovala z neko posebno zlobo, da jo
to ‰e vse ãaka, da zanjo paã ni drugaãne usode, kakor je

BES

MISTERIJ ÎENE

materina in njena. In vsak dan je videla pred seboj to
svojo pot, katere se je bala, a je vedela, da se ji ne izog-
ne.

Kadar je bila sama, je po cele ure razmi‰ljevala. âe bi

se ubila? To bi bilo najbolj‰e. Ali ta misel se ji je vselej
samo mimogrede zastavila v glavi — ne uresniãi se nik-
dar. âe bi res toÏila JoÏeta? Dobila bi gotovo dosti de-
narja in odselila bi se z otrokom daleã proã. Ali JoÏe bi
vse utajil — on je bogat, a ona sirota! In ‰e veãja bi bila
njena sramota! Niti mu ni zdaj toliko ‰tela v greh, da je
tako grdo ravnal z njo zdaj, ko je ‰e bolj ãutila zaniãe-
vanje in prezir, ki je leÏal na »bajti«. Zdelo se ji je, da so
preklete vse tri, izgnane iz po‰tenega Ïivljenja za vedno.

In ona je bila od rojstva doloãena za to! Vse ji je bilo

usojeno, vse je moralo priti, kar je pri‰lo, in pride, kar
mora priti.

Zaznamenovana je bila Ïe pri krstu.
V njeni fari je bilo kakor v mnogih drugih navada, da

so se dajala nezakonskim otrokom nenavadna imena iz
starega testamenta, da so se tako razloãevali od zakon-
skih, po‰tenih. O Davidih, Adamih, Ezavih, Evah, Suza-
nah itd. se je takoj vedelo, da so nezakonski. Tako je Ïe
ime samo, to ime, ki je drugim sveto in v zgled in ob-
rambo, bilo njim v sramoto, oznanjalo je svetu, da so
pri‰li brez boÏjega in posvetnega dovoljenja, v grehu na
svet. In spremljevalo jih je kakor slab glas, opravljalo jih

BES

MISTERIJ ÎENE

je kakor najhudobnej‰i jeziki, bilo jim je kakor sramotil-
no znamenje, vÏgano sredi ãela.

Njena mati je nezakonski otrok, ona je nezakonski

otrok: Suzana, Eva — zaznamovani sta obe.

Kadar jo je kdo poklical, vselej se je spomnila, da je iz

manj vredne krvi, sama manjvredna, izpostavljena pre-
ziru, brez ‰ãita in varstva. In zato so mo‰ki tako silili za
njo. Lepa je bila, prijala jim je — in kaj je treba do take
obzirov? Tako so mislili vsi, vsi! Ako bi bila hãi premoÏ-
nega kmeta, ne upali bi si tako; ako bi imela oãeta in
brate in sestre in spo‰tovano mater, ne bi je imeli za svoj
plen, kakor so jo imeli. Komur paã pade v roke, no! In
lahko jim jo je bilo zasledovati, mlado, neizku‰eno in
tako samo, brez za‰ãitnika. Lahko je bilo JoÏetu polastiti
se svojega plena. Malo laÏi, kaj pa je to? Kdo pa se po-
tegne za tako? Kdo jo bo ma‰ãeval? Nihãe! Nanje ne pa-
de nobena senca, a na tako dekle lahko vsak pljune.

In greh siromaka se kaznuje huje kakor greh boga-

ta‰a.

Saj je poznala veã deklet iz vasi, ki tudi niso ãakala

ma‰nikovega blagoslova. Ali omoÏile so se potem in vse
je bilo dobro in vse se jim je pozabilo. Ali seveda, bile so
bogate in za doto se prej kupi dragi, ki potem Ïe rad ali
nerad pred oltarjem zakrije dekletov prestopek. Zape-
ljani in ogoljufani nesreãnici pa, ki je zapu‰ãena ostala

BES

MISTERIJ ÎENE

v svojem obupu, se ne odpusti nikoli, nikoli! Zanjo ni
sreãe na svetu, a niti strpljivosti.

Dvojna mera je to, kriviãna mera. A ni je re‰itve pred

to ãudno pravico. Glej, zapadla ji je stara mati, zapadla
ji je mati, in tudi ona ji zapade!

Ta starka, ki se opija vsak dan z Ïganjem, ki govori

surove besede, preklinja — morda je bila dobra in bla-
ga v mladosti; mati, ki se s pijanci vlaãi okrog, pripove-
duje, kako lepa je bila njena prva ljubezen, zvesta, glo-
boka, polna zaupanja. Ali pahnili so obe v blato, vrgli so
ju na gnoj, da pogine vse dobro in lepo v njiju srcih in
du‰ah. In poginilo je. Ona ju ne more obsojati — kdo
pozna ãlove‰ko bistvo? Ne more ju obsojati, zakaj njo
ãaka isto …

Njo ãaka isto. Tla so se vdala pod njenimi nogami, po-

greza se, a ni je roke, ki bi se ji iztegnila v re‰itev. ·la je
v nedeljo v cerkev, a kakor kuÏni so se ji umikali ljudje,
dve poboÏni Ïeni‰ãi pa sta jo javno sramotili: »Fej, to je
ena tistih treh!«

Bila je pri spovedi, ali trda je vera! »Velika gre‰nica si,

velika! Kesaj se, jokaj, obÏaluj! Pokori se! Nikoli dovolj
pokore! Celo Ïivljenje je prekratko, da se pokori‰ za svoj
greh! ZgraÏaj se nad svojo pokvarjenostjo! Kadar te bo-
do ljudje zaniãevali, skloni glavo in vedi, ‰e premajhno
je to zaniãevanje!«

Trde in mrzle so bile te besede in neusmiljene. Zde-

BES

MISTERIJ ÎENE

lo se ji je, da ni zasluÏila take strogosti. Po tolaÏbi je hre-
penelo njeno srce, zaman …

Nikjer ni zavetja zanjo, nikjer nikogar, ki bi je ne pre-

ziral in zaniãeval.

Da, zaniãevana je in prezirana. Zaniãevana bo in pre-

zirana, dokler se v njej ne zbudi tisti stra‰ni, obupni
upor: »Ako me imate za slabo, bom slaba! Ako me ime-
nujete padlo, zavrÏeno, izvrÏek — bom zavrÏena, bom
izvrÏek!«

Kdo jo bode imel na du‰i?
Kdo ima na du‰i staro mater in mater njeno?
In zdaj pada ona v isto brezno.
Od roda do roda, od matere na hãer gre to preklet-

stvo in pojde od roda do roda dalje brez konca in ‰e
otrok otroci bodo prekleti!

In takrat je zavrela v njenem srcu prvikrat mogoãna

materinska ljubezen. Novo bitje pride, da bo ãutilo vso
nesreão in vso Ïalost Ïivljenja, kakor jo ãuti ona. In trpel
bo, kakor ona trpi, in kakor ona bo pahnjeno v propad.
In kmalu bo kakor njena mati, kakor mati njene mate-
re, in prekletstvo pojde dalje od roda do roda.

Neskonãna ljubezen, neskonãno usmiljenje jo je nav-

dalo do tega bitja … Kaj je zakrivilo, da bo moralo iti po
tej trnovi poti, da bo moralo … Moralo?! …

In takrat ji je prvikrat pri‰la stra‰na misel …
Ako bo sin, naj Ïivi. Moãni in silni so mo‰ki in svet jim

BES

MISTERIJ ÎENE

je odprt. In ne poznajo najveãje zapu‰ãenosti, najveãje-
ga poniÏevanja, najveãje nesreãe. Îenska pa je teptana
v prah in najveãje boleãine so njen deleÏ, najveãja gren-
kost!

In njena hãi?! — Njena hãi bo Ïe pri rojstvu doloãena

in zaznamovana za trpljenje, za sramoto, za propad.
Usoda matere in pramatere bo njen del in dalje se bo
podedovalo prekletstvo brez konca v njih rodu, v rodu
poteptanih, strtih, preziranih …

Toda ne, ne pojde dalje od roda do roda, brez konca!

Zakaj ona dvigne roko in pretrga nit, ki bi jo imela ve-
zati z bodoãimi! In prekletstvo tistih, ki bi imele priti, se
zgrne nanjo in jo udu‰i v svoji strahoti. In konec bo! …

Takrat ji je pri‰la prvikrat ta stra‰na misel.
Ko so se dopolnili dnevi, rodila se ji je hãi. Ona pa je

dvignila roko in izvr‰ila je, kar se je bila namenila …

BES

MISTERIJ ÎENE

Na kmetih

nedeljo popoldne je bilo. Pri Dobniku, va‰kemu
krãmarju, je sedelo lepo ‰tevilo pivcev in debelu‰-

na Dobnikovka je imela dokaj opravila. Ta je hotel imeti
vina, oni klobas, drugi pa so kriãali zdaj za Ïveplenke,
zdaj za ãa‰ico slivovke.

Îe marsikako so zmodrovali o letini in o Ïivini, o slabih
ãasih in vremenu, ko se je pridrenjal do mize Pavlovec,
slok, postaven kmet temnega obraza, v Ïe oguljeni ne-
deljski suknji. Nekako osorno je odrinil starega ·imna,
ki je sedel ‰iroko na klopi in opiral komolce na mizo, ter
molãe zleknil svojo dolgo postavo v dve gubi.

»Slivovke, eno osmino!« je zakriãal z raskavim glasom

in jezno zareÏal nad Dobnikom, ki ga je nekako never-
no motril s svojimi malimi, zalitimi oãmi.

»Kaj pa je bilo?« se je vme‰ala radovedna krãmarica in
trla svoj beli predpasnik med prsti.

»Kaj ãe biti!« je dejal Pavlovec. »Konj si je zlomil no-

BES

MISTERIJ ÎENE

go, pa smo ga ubili kar na mestu. Imam Ïe sreão, naj-
bolj‰i konj mi mora priti v niã! âe bi se stegnilo ono
ubogo kljuse, bi mi Ïe ne bilo toliko; ali sivec …! Ob dve-
sto goldinarjev sem kakor ob krajcar!«

»Res, ti ima‰ Ïe od nekdaj nesreão pri konjih!«
»Povsod! Predlanskim mi je poginila krava, lani dva

konja, spomladi trije pra‰iãi, zdaj pa spet ta konj! In ko
bi bil ‰e moj?«

»Cigav neki ko tvoj !« se je oglasil Grabi‰a bolj iz ra-

dovednosti kakor iz soãutja.

»No, Reichov! Îe lani sem vzel tiste konje od tega to-

varnarja, prekletega! Pomagati sem si hotel malo z vo-
zarjenjem. Z voli pa se ne zvozi dosti, prepoãasni so. Pa
me je Reich dobil nekoã na cesti, ko je ‰el na lov, in ka-
kor je Ïe sladek, me je nagovoril; pa sva se pomenila, da
z voli ni niã, in rekel mi je, naj grem k Fröhlichu, tiste-
mu direktorju, pa sem ‰el.«

»A-a-a! In vzel konje pod tistimi imenitnimi pogoji,

da jih odsluÏi‰ z vozarjenjem?« se je oglasil nekdo.

»I no, da!«
»Jej, jej! Jaz pa sem mislil, da so konji tvoji,« je zbadal

Grabi‰a.

»Od kod pa naj vzamem denar!? Okrog seveda nisem

pravil, da konji niso moji; nerodno je dajati se ljudem v
zobe,« je odgovarjal Pavlovec, ki mu je slivovka razvoz-
lala jezik.

BES

MISTERIJ ÎENE

In Pavlovec je zopet zaãel kleti in robantiti, da se je kar
kresalo.

Moj bog, trudil se je in ubijal od zore do mraka dan

na dan, a vse mu je ‰lo po nesreãi. Pridelal je malo, pri-
vozil ‰e manj in tako je vse lezlo poãasi navzdol. Vãasih
je posedal doma in s ko‰ãkom krede vse popoldne delal
raãune na beli javorovi mizi. Vselej ga je kar znoj obli-
val od samih skrbi.

»Kaj bo, ãe bo Reich zahteval plaãilo?« To vpra‰anje

ga je muãilo vedno.

Reich je bil tujec. Pri‰el je od nekod iz Nemãije.
V Zavodah je najprvo nakupil mnogo gozda za izse-

kavanje. Kmetje so mu radi prodajali, ker je plaãal vse z
gotovino, in on je rad kupoval, ker posestniki sami niso
vedeli za vrednost svojih gozdov. Obenem je kupil ne-
kaj zemlje takoj pri gozdu in zaãel graditi, zidati in sta-
viti, da so se mu ãudile vse Zavode. V pol leta je stala
nad vasjo parna Ïaga, poleg nekaj lesenih bajt za delav-
ce in dve ãedni zidani hi‰i.

In potem se je zaãelo Ïivljenje v Zavodah. V gozdovih

so zvenele sekire, pele Ïage, nad vasjo je puhala para, na
cesti pa so pokali biãi.

Kmetje so se sprva oveselili tega Ïivahnega gibanja.
âasi so slabi in dobro je, ãe se zasluÏi kje kak krajcar.

Z voÏnjo se je dal dobiti zdaj pa zdaj kak denar in Ïen-

BES

MISTERIJ ÎENE

ske so bile tudi zadovoljne, da so prodajale maslo, soãiv-
je in jajca fabri‰ki gospodi.

In koliko je bilo ljudi gori na Ïagi! âlovek bi ne verjel.

Stari Reich je sicer prav mnogokrat zapu‰ãal Zavode,
ker je imel vedno polno potov v svoji kupãiji, a zato je
tem pridneje njegov sin prihajal iz mesta. Bilo ga je sko-
raj sme‰no videti, kako je ‰ibek in tenek, z zlatimi naoã-
niki in v elegantno prikrojeni lovski obleki lazil okrog po
gozdih. Imel je dva velika lovska psa in brez pu‰ke ga
sploh nikdar ni videl nihãe. O, vedel je paã, da pu‰ka
nikakor ni kaka zavira, ãetudi ni sledil divjaãine, ampak
le brhka kmetska dekleta. Vãasih je privedel ‰e prijatelje
s seboj in ti so se znali v zlomljeni, pohabljeni sloven-
‰ãini prav tako prilizovati kakor on. Direktor, rdeãelasi
gospod Fröhlich, je seveda v vsem vestno posnemal svoj
plemeniti vzor in za njim po svoje vsi drugi, od ma‰i-
nista pa tja do zadnjega delavca.

Res, Zavode so cvetele. Tudi nem‰ki in la‰ki fabri‰ki

delavci so prav pridno raz‰irjali med domaãini — kul-
turo. Ob nedeljah so samozavestno stopali okrog, pose-
dali po krãmah in pridno zabavljali ãez zastarele ‰ege
domaãinov.

Posebno dekleta so se jim zdela v zaãetku prave divja-

kinje.

Moj bog, komaj jih je ãlovek pogledal, pa so zbeÏale

kakor plahe srne.

BES

MISTERIJ ÎENE

Sãasoma je postalo to paã nekoliko »bolje«, posebno,

ko so zaãela tudi domaãa dekleta zahajati na Ïago v
delo.

Reich in njegov oproda, direktor Frölich sta bila jako
ljubezniva moÏa in s to ljubeznivostjo so se kmetje prav
radi okori‰ãali. Bilo je vendar mnogo prijetneje dolgova-
ti nekaj sto goldinarjev tujcu kakor domaãinu. O tem ni
zvedela zlepa Ïiva du‰a, medtem ko je bil drugaãe ãlo-
vek v vedni nevarnosti, da mu oãe ·imen ali eden izmed
drugih takih teÏkih moÏ, h katerim se je ljudstvo zate-
kalo v svojih stiskah, nekega lepega dne v krãmi ali kje
drugje brez vsakega obzira ne zabrusi v obraz: »Ti tiho
bodi! Kaj bo‰ govoril, saj mi ‰e tistih nekaj sto ne more‰
vrniti.«

In tako je pri‰lo, da je marsikak kmet precej visoko

visel pri fabri‰ki gospodi.

Tudi potrebe so se precej povi‰ale s to fabriko.
Tam, kjer brlizga puh moderne sopare, se je napredek

vendar Ïe precej povzdignil. No, in glede na ta napredek
so si privo‰ãile va‰ke mamice vedno ãe‰ãe kak lonãek
kave, dekleta so si omi‰ljale bolj Ïivobarvne in pisane
robce, ‰ivilje so ‰ivale bolj ozke janke in bolj umetno
sestavljene jopiãe, fantje so si pripenjali moderne krava-
te in izza pesti so se temu ali onemu belile koketne man-

BES

MISTERIJ ÎENE

‰ete. Klobuki so dobili hkrati razna podjetno zavihnje-
na peresa, va‰ki krojaãi pa so v potu svojega obraza ure-
zovali suknje in hlaãe po vzorcu kakega modernega ãa-
sopisa, ki ga je nesreãa zanesla v tihe Zavode. Da bi tudi
moÏaki ne zaostali za obãim napredkom, so vrgli zdaj
pa zdaj nekaj partij kart, mlade Ïene pa so na svojih
otrocih, seveda le ob nedeljah, kazale svojega svobo-
doumnega duha. Bilo je naravnost ãudovito, v kakih
najrazliãnej‰ih in najnovej‰ih variacijah so ‰ivale svojim
potomcem jankice, avbice, s kakimi umetnimi vzorci so
njim in sebi plele nogavice.

Napredek! Napredek na vsej ãrti!

Pavlovec je ‰el torej k Fröhlichu. Povedal je tam zopet
svojo povest od konca do kraja in prosil, ãe se mu mor-
da ‰e enkrat pomore iz zadrege.

»Ej, dragi moj, ne pojde! Lesna trgovina se je obrnila

na slab‰e in moj gospodar je dejal, da nima veã denar-
ja za zalaganje kmetov.«

»Torej …!«
»Z novim posojilom ne bo niã. Sicer pa vas opozar-

jam, da bo moj gospod morda v kratkem zahteval ves
dolg. Povem vam to za vsak primer, da ste pripravljeni.«

Pavlovec ni vedel, kako je od‰el iz fabrike. Mahnil jo

je naravnost k Dobniku in se tam opil, da je glasno kriãé

BES

MISTERIJ ÎENE

in docela pijan pri‰el domov. Îeno, ki jo je sreãal v veÏi,
je pretepel, malega sinka, ki se je zbudil na materin jok
in pritekel bliÏe, je sunil surovo z nogo vstran in se po-
tem v kamni hropé vrgel na posteljo opravljen, kakor je
bil.

Od onega dne je zaãel piti.
Imel je lepo posestvo, vredno gotovo kakih ‰est do

osem tisoã goldinarjev. Vedel pa je, ãe pride do proda-
je, da morda ne dobi niti polovice. Kupil bi v Reichovem
imenu Fröhlich za slepo ceno in ãez nekaj ãasa vselil bi
se kdo drug v njegovo hi‰o.

Îenina dota petsto goldinarjev je bila sicer zavarova-

na, toda ‰ele na drugem mestu za Reichom, in kaj bi mu
konãno to tudi koristilo!

Izsekal je ‰e tisto iz gozda, kar se je dalo, prodal Rei-

chovemu me‰etarju, ki je po okolici kupoval les za nje-
gov raãun, in za skupljeni denar zopet kupil konja.

Vozaril je kakor prej, ali vendar ne kakor prej.
Prej je varãeval pri vsakem gro‰u in si trikrat premis-

lil, preden je stopil v kako obcestno krãmo, da izpije
ãetrt v okrepãilo. Sedaj ni bil veã tako vesten. Mnogo-
krat je pri‰el domov, ne da bi prinesel le krajcar od vo-
zarine. Preklinjal je, psoval in razmetaval vse, kar mu je
pri‰lo pod roke.

Îena in sinek sta jokala, dekla pa je obljubovala zgo-

BES

MISTERIJ ÎENE

raj v kamri, da v taki hi‰i ne ostane in ne ostane niti do
boÏiãa.

Sledeãi dan je bil Pavlovcu sicer Ïal in od samega

sramu se ni upal pogledati Ïeni v oãi. Zatrjeval si je, da
pusti sploh vse vozarjenje, ki tako in tako ne dona‰a ni-
kakega dobiãka. Delal je potem nekaj dni z goreão prid-
nostjo na polju, vozil gnoj, popravljal ograje in zveãer
pripovedoval Ïeni, da morda vendarle pojde in da se po-
sreãi izplaãati Reichu tisti denar.

âez nekaj dni je goreãnost redno zopet ugasnila in

zaãelo se je prej‰nje popivanje.

Bil je v vednih denarnih stiskah in tako ni pil vina, ki

mu je bilo predrago, ampak Ïganje, spoãetka bolj‰e, po-
zneje pa tudi ãisto navadno.

Îena je jokala doma in zastonj molila za pomoã.

Sedeli so na verandi in kadili cigarete. Poãasi in vonja-
vo se je dvigal fini modrikasti dim v ãisti zrak. Na mizi
so stale buteljke z vinom in okrog vitki kelihasti kozar-
ci.

»Dolgãas je!« je vzdihnil po dolgem ãasu mladi Reich,

ki je na pol leÏal v velikem amerikanskem gugalnem
stolu.

»Da, prijatelj!« je pritrdil drugi, tretji pa je leno priki-

mal.

BES

MISTERIJ ÎENE

»V Trst pojdem ali v ·vico ali na Dunaj. Tukaj mi res

Ïe preseda vse!«

»In punce?«
»Haha! âlovek se kmalu naveliãa kmetske nedolÏno-

sti!« se je zasmejal surovo.

»Posebno, ãe je veã ni!« je pritaknil drugi in se ciniã-

no namuznil.

Bili so pravi pristni proizvodi velikomestne vzgoje in

velikomestnega Ïivljenja, vsi ti trije mladi ljudje. Trenut-
no uÏivanje, to jim je bilo geslo. Za drugo jim ni bilo;
sploh niso imeli niti smisla za kaj plemenitej‰ega in vi‰-
jega.

Zopet so molãali.
Gorka lenivost poletnega dne jih je ovijala v svoje sa-

njavo brezdelje. Iz tovarne se je ãulo Ïivahno ropotanje
strojev, kriãanje ljudi, brlizg pare in pokanje biãev. In
tam dalje na velikem prostoru se je videlo marljivo gi-
banje ljudi, ki so razkladali teÏka, ogromna debla z voz,
in ‰e dalje velike mnoÏine desk.

»Ali sinoãi je bil vendar nekaj posebnega tisti prizor

v krãmi.«

»Da. Vse kaj drugega takle resniãen dogodljaj kakor

tiste karikature na gledali‰kih odrih!«

»In tista Ïenska!«
Zopet vse tiho.
Mladi Reich pa je mislil.

BES

MISTERIJ ÎENE

Kako se je branila.

Ali!
âelo se mu je omraãilo, ko se je spomnil, kako ga je

vrgla na cesto tamkaj pri znamenju.

Mladi Reich se je neãesa domislil.

Pretegnil se je leno, odma‰il buteljko, ki je stala v

majhnem ãebriãu z ledom, natoãil si v kupo in izpil.

»Zdaj grem,« je dejal.
»Jaz bi ‰el tudi,« je rekel eden.
»Ne potrebujem te!« je odvrnil, potisnil klobuk na

ãelo in od‰el.

Malo dalje je sreãal Fröhlicha.
Od‰el je nekaj korakov, potem zaÏviÏgal. »Fröhlich!«
»Prosim?«
»Poznate morda nekega kmeta doli iz vasi, Pavlovca,

ãe se ne motim?«

»O dobro!«
»Je li pri nas na delu?«
»Da, vozari. Sicer je pa va‰emu oãetu dolÏan tudi ‰e

dva tisoã ‰eststo goldinarjev, kar je za tukaj‰nje razmere
jako mnogo.«

BES

MISTERIJ ÎENE

»A sapristi! Kako fino! … Nimate vi sedaj popolnega

po oblastila od mojega oãeta?«

»Imam.«
»No, morda vas utegnem nekega dne prositi za majh-

no uslugo; menim, da se lahko zanesem? …«

»O, popolnoma!«
»Morda ne bo treba, samo tako, za vsak primer … Na

svidenje!«

Mladi Reich je ‰el zadovoljen dol v vas. Torej so bile

vajeti v njegovih rokah!

Na Visokem pri fari je minila deseta ma‰a. Ljudje so
vreli iz velikih, na steÏaj odprtih vrat. Prazniãno obleãe-
ne Ïenske v novih volnenih in svilenih rutah so v gruãah
stopale preko prostornega trga in na tej ali oni strani
hitele po hribu navzdol: ta v Zavode, ona v Dolino, dru-
ge v Osredek.

Bil je krasen dan. Vse je bilo sonãno, svetlo. Temno

zeleni gozdi, ki so krili hribovje; polje, ki se je v pisanih,
rjavih, zelenih in rumenkastih pasovih ble‰ãalo iz doli-
ne; vasi, ki so prijazno ãepele sredi polja ali vabljivo krile
stran kakega hriba, vse je dihalo mir, vse je praznovalo
nedeljo. Ceste in steze so se kakor trakovi stezale ãez
polja, vezale vasi, se zgubljale v sivkasto modri daljini ali
na gozdnih porobkih.

BES

MISTERIJ ÎENE

In nad vsem tem krasno, jasno nebo, ble‰ãeãe sonce,

trepetajoã, ãist zrak!

Bila je res nedelja v naravi in v vaseh in v ljudeh, ki so

zadovoljnih, sveÏih obrazov vreli iz cerkve, polnili trg
pred Ïupni‰ãem in odhajali na razne strani v doline.

Resnej‰i moÏaki, nekateri Ïe sivi in stari, drugi ãvrsti

in ãili, so se ustavljali pri lipi, ki je s svojimi mogoãnimi
vejami senãila malone ves prostor med cerkvijo in Ïup-
ni‰ãem.

Na ograji, ki je kakor kaka miza oklepala lipo, je sedel

moãan mo‰ki. Njegova polgosposka suknja in papirji, ki
jih je resno drÏal v roki, so kazali, da ima nekako sluÏ-
bo, nekak ugled pri teh ljudeh, ki so stali okrog njega.
Mirno je sedel in gledal gruão, ki se je ãimdalje bolj zgo-
‰ãevala krog lipe. Med starej‰e moÏake se je pome‰alo
tudi nekaj mlaj‰ih. Ti so nekako v zadregi stali poleg sta-
rih in tiho izpra‰evali svoje sosede, ki so jim odgovarjali
z enako tihim, spo‰tljivim glasom. Tudi kaka Ïenska je
obstala pri lipi. Gotovo kaka vdova, ki ji je tudi skrbeti,
da zve, kaj ukazuje gosposka.

Tisti mo‰ki, obãinski sluga, je ‰e enkrat pogledal ãez

gruão. Menda se mu je poslu‰ateljstvo zdelo polno‰te-
vilno, kajti pokimal je zadovoljno in se z nekako prak-
so vzpel na svojem vzvi‰enem prostoru.

Moãno se je odka‰ljal, pomaknil klobuk malo nazaj,

BES

MISTERIJ ÎENE

razvil papirje, ‰e enkrat pogledal ãez svoje poslu‰alce in
zaãel poãasno z debelim, moãnim glasom:

»Na‰e c. kr. sodi‰ãe naznanja, da se bo dne 25. t. m. v

prostorih tega sodi‰ãa ob 9. uri dopoldne vr‰ila javna
draÏba zemlji‰ãa Antona Pavlovca iz Zavod hi‰. ‰t. 5,
vloÏ. ‰t. 73, ravno iste katastralne obãine …«

Ljudje so strmeli. âulo se je po‰epetavanje in nara-

‰ãalo v vzklike in pogovore. Gruãa se je jela gibati, vse je
oÏivelo.

Zadnji del sodnijskega oglasa o cenitvi, var‰ãini itd. se

je izgubil v nara‰ãajoãem ‰umu, iz katerega so se ãuli
klici ãudenja.

Komaj je obãinski sluga odãital datum in skoãil na tla,

je hotel vsakdo vedeti, zakaj in kako.

»Kdo ga toÏi?«
»Za koliko?«
In kar deset rok se je dotaknilo ãastitljive suknje Ïu-

panovega faktotuma.

»Reich. Za dva tisoã ‰eststo goldinarjev vknjiÏenega

dolga z obrestmi in stro‰ki.«

»Reich?!«
»No, saj to se je vedelo.«
»Gospodariti ni znal niã.«
»Zakaj se je pustil odreti Reichu?!«
»Mar bi bil sam prodal!«

BES

MISTERIJ ÎENE

Tako se je sli‰alo od vseh strani, vsakdo je vedel kaj

slabega povedati o Pavlovcu, dobrega nihãe.

Nekatere Ïenske, ki so sli‰ale to novico, so seveda v

najveãji naglici hitele domov v Zavode in tam vsakomur,
ki so sreãale, oznanjevale to najnovej‰o novico.

»Ali ste Ïe sli‰ali?! Pavlovec pojde na kant!«
»Hm, hm? Saj cele dni popiva okrog, ni ãuda!«
»In oãe je bil tako dober gospodar!«
»V grobu bi se obrnil, ãe bi vedel to!«
In tako je ‰lo dalje skozi vso vas.

Temnilo se je vedno bolj. Dekla se je vrnila iz vasi in po-
tem sta skupaj z gospodinjo opravili Ïivino. Poveãerjali
so sami. Pavlovca ni bilo.

»Gospodar so menda pri Dobniku,« je dejala dekla

bojeãe in pomilovalno pogledala gospodinjo.

»Da, Ïe zopet pije,« je dejala le-ta in vsa nesreãa ji je

zopet objela zavest.

O bog, toliko je skrbela, toliko trpela, a on je popival

po gostilnah!

Neka mrÏnja se ji je budila v srcu proti njemu. Neka-

ko privo‰ãila bi mu to nesreão, da ni zadevala tudi nje-
nega otroka.

»ZasluÏi, ker je tak!« si je mislila, kadar si je slikala,

kako mu mora biti hudo, kako ga je sram.

BES

MISTERIJ ÎENE

»Nekaj nesreãe bi mu prav niã ne ‰kodilo, drugaãe se

ga tako in tako niã ne prime!«

Bila je nekako vesela, da mora trpeti. Vedela je, da

vino in Ïganje nikakor ni moglo oglu‰iti v njem boleãe
zavesti, da je njegov dom izgubljen, da mu ga niã veã in
nikdo ne re‰i.

»Naj le trpi!« je dejala, ko je sama ãakala nanj.
Dekla je od‰la v svojo kamro, Tonãka je tudi spravila

spat in tako je sama Ïdela pri mizi kakor Ïe tolikokrat.

Mislila je vedno na jutri.
»Naravnost k mlademu Reichu pojdem,« si je ponav-

ljala. »Prav gotovo se me mora usmiliti, ãe ga bom le
prosila, tako prav, prav iz srca!«

In zopet in zopet je sestavljala stavke in iskala besed,

s katerimi ga zaprosi, da se usmili nje in njenega otro-
ka.

»O, to ga tako gane, ãe ga spomnim njegove matere.

Gotovo jo ima rad. Ti gosposki se imajo ‰e posebno radi
med seboj.«

Vse to si je pravila v mislih in si predstavljala vse tako

veselo in sreãno, da je verjela sama sebi.

»In ãe bi ne hotel!« … To ji je paã tako ‰inilo v glavo.

Sapa ji je za trenutek zastala od strahu, a hitro je odpo-
dila take misli.

»Samo ãe malo poãaka, potem pojdem k staremu Rei-

BES

MISTERIJ ÎENE

chu in ga bom prosila tako dolgo, da dovoli, da sami ne-
kaj odprodamo.«

In v mislih je premi‰ljevala, katero njivo in katere

travnike bi kazalo odprodati, in vsega se ji je zdelo ‰ko-
da.

»Seveda, poznalo se bo,« je dejala v skrbeh in zopet

na‰tevala vse laze in gozdne dele, kolikor so jih imeli.

Zunaj so se zaãuli teÏki, opotekajoãi se koraki.
Bil je Pavlovec.
Nerodno se je prizibal v hi‰o.
»Alo, veãerjo!«
Bojeãe je smuknila mimo njega v kuhinjo. Navadno

ni jedel, kadar je pri‰el iz gostilne.

»Ali bo hitro!« je kriãal razjarjeno, ko je devala nekaj

ostankov v skledo.

Prinesla mu je v izbo in pripomnila pla‰no: »Mrzlo je

Ïe!«

Pokusil je, a takoj zaluãal z vso silo v kot.
»Tukaj ima‰! Tega ne bom jedel!«
»Ali nimam niã drugega!«
»Kaj, niã, zame niã!? âakaj, jaz ti Ïe pokaÏem niã!«
Skoãil je proti nji. Hotela se mu je umakniti, a Ïe jo je

zagrabil za ramo in jo zaãel silovito pretepati.

Vso svojo pridu‰eno jezo, ki ga je razjedala, je izlil

nadnjo. Suval jo je, tepel, trgal lase, vrgel ob tla in jo tep-
tal z nogami.

BES

MISTERIJ ÎENE

»âakaj, jaz ti Ïe dam, jaz ti Ïe dam!«
In neusmiljeno jo je suval iz kota v kot.
Iz ãela ji je tekla kri. âutila je, kako ji curlja po obra-

zu. Zaãela je klicati na pomoã. Ti‰ãal jo je za usta, pre-
klinjal in rohnel od jeze.

Naposled je pritekla dekla, napol obleãena in vsa pre-

stra‰ena.

»Za boÏjo voljo, pustite no, pustite!«
Videla je gospodinjo vso okrvavljeno in z vso silo se

je zaletela v Pavlovca. Ta se je ob nepriãakovanem sun-
ku opotekel in pal.

»BeÏite, beÏite!« je kriãala dekla, skoãila v hi‰no kam-

ro, potegnila jokajoãega Tonãka iz postelje in zbeÏala z
njim venkaj, medtem ko se je Pavlovec v hi‰i pobiral s
tal.

»âakajte, jaz vam Ïe dam! Vse pobijem, vse, vse!« je

kriãal in lomastil po hi‰i, vse metaje ob tla.

»K sosedu pojdimo!« je silila zunaj dekla gospodinjo.
»Ne, ne, k sosedu ne!«
»Ali tu nas pobije! Kar k sosedu pojdimo!«
»Ne, noãem te sramote!«
»Pa pojdimo v skedenj na seno. Saj ni mraza! Noter v

hi‰o pa ne grem veã!«

·la je za deklo v skedenj in ãez nekaj ãasa potem k

studencu, da si izpere obraz.

Tonãek je jokal v njenem naroãju skoraj vso noã.

BES

MISTERIJ ÎENE

»Zakaj so nas pa Ïe spodili?« je vpra‰eval ves zmeden

in kar utolaÏiti ga ni bilo.

Dekla je godrnjala ãez takega gospodarja, njej pa je

nepopisen srd proti njemu vstajal v prsih.

O prvem petelinovem klicu so bili drugo jutro pri

Pavlovãevih Ïe vsi pokonci.

Njega je bolela glava in sram ga je bilo zaradi vedenja

prej‰njega veãera.

Takoj je vstal, ko je zaãutil, da postaja zunaj dan.
Ko je zasli‰al Ïeno v kuhinji, je pri‰el ‰e on venkaj.
»Ti, menda sem bil vãeraj malo vinski,« je dejal pri-

jazno, kakor da bi se ne bilo niã zgodilo.

»Ne malo, precej! Sploh je pa zadnji ãas to tako in

tako tvoja navada,« je odgovorila strogo, ne da bi ga bila
pogledala.

»Kaj bomo pa delali danes?« je vpra‰al zopet.
»Delali? Hm, ne vem. Jaz pojdem dopoldne v fabri-

ko.«

»Zaradi dolga?«
»Zaradi ãesa neki?!«
Odgovarjala mu je trdno, neprijazno. Nikakor ni mo-

gla pozabiti, kako surovo jo je pretepal ‰e sinoãi. Tudi je
vel od njega kisel, pijan duh, ki se ji je gnusil. Nikakor bi
ne mogla biti dobra z njim. Okrog oãi je imel velike tem-
nikaste kroge, ves obraz mu je bil napihnjen in nadut.

»Lep moÏ to, res!« si je mislila in v oãeh ji je odseva-

BES

MISTERIJ ÎENE

lo zaniãevanje in mrÏnja. Pri zajtrku ga ni pogledala.
Roke so se mu tresle in iz ust mu je prihajal neznosen,
smrdljiv dih.

Pospravila je po hi‰i, opravila z deklo Ïivino in pripra-

vila za juÏino.

»Danes opoldne bo‰ sama kuhala, jaz imam neke

opravke,« je dejala dekli in ji naroãevala, kaj naj dela
dopoldne.

»·kafe pomij in krompirja nalupi. Oberi peso na zel-

niku za pra‰iãe in malo drv razcepi na drobno, saj jaz
tako menda kmalu pridem.«

Komaj je ãakala, da bi pri‰la osma ura.
Napravila se je, naroãala Tonãku, naj bo priden, ‰e

enkrat zabiãala dekli, naj ne pohaja, in potem od‰la.

Bilo ji je teÏko, prav teÏko.
V prsih jo je nekaj ti‰ãalo in noge so se ji ‰ibile od raz-

burjenja.

Malo ãudno so jo gledali ljudje, ko je hitela skozi vas.
»Kam neki gre?« so se spra‰evale radovedne Ïenske,

a ogovarjale je niso, ker so se nekako bale njenega stro-
gega obraza.

Hitela je dalje in vsa zasopla pri‰la gor v fabriko.
Podjetni ropot in delavno gibanje jo je motilo povsod,

kamor se je ozrla.

Najraj‰i bi bila sama, prav sama sredi velikega, tem-

nega gozda, kjer bi je niã ne motilo v njenih mislih.

BES

MISTERIJ ÎENE

A tu je vse vleklo njene misli k sebi in te so postajale

ãimdalje bolj zmedene in negotove.

Pla‰no si je zopet in zopet ponavljala, kaj vse poreãe

mlademu Reichu, a misli so izginjale, stavki so se pre-
trgovali in neka neopisna bojazen ji je legla v srce.

To veliko dvori‰ãe, krog katerega so se vrstile pol zida-
ne, pol lesene ‰upe, zvezane z velikim, ‰irokimi jerme-
ni, ki so, neprestano gibaje se, ÏviÏgali skozi zrak, na-
polnjen s ‰umom; to piskanje pare, cviljenje strojev in
pretresujoãe, znaãilno jeãanje Ïag, vse ji je vsiljivo pol-
nilo moÏgane in odrivalo vse druge misli.

Mlad delavec je po majhnih Ïeleznih tirih porival vozi-
ãek Ïaganja.

»Kaj pa delate tukaj?« je vpra‰al radovedno in se

ustavil.

Bil je sosedov mlaj‰i sin.
»H gospodu sem pri‰la, saj ve‰ …«
»Sli‰al sem nekaj. E, niã ne skrbite, saj ni tako hudo.

Starega ni, pa pojdite raj‰i k mlademu, ta ni niã tako
hud. Na nas delavce ne kriãi nikoli in tudi drugaãe pra-
vijo, da je dober.«

»Da, pa …«

BES

MISTERIJ ÎENE

»Niã ne skrbite, on je tudi gospodar tukaj. O sobotah

izplaãuje vãasih, ker hoãe stari, da se kaj nauãi. Kar tu-
kaj pojdite, v to stran pridete ravno pred vrt gosposke
hi‰e. Kar vpra‰ujte, ga Ïe dobite! Vstal je Ïe, ker sem ga
videl.«

In delavec je zopet porinil voziãek naprej, Pavlovãev-

ka pa se je bojazljivo obrnila v tisto stran, kamor ji je
pokazal.

Zdela se je vsemu grozno napoti. Na vsakem koraku

jo je kdo sreãal in vsem se je umikala v grozni zadregi.

Mislila je, da ji vse pravi: »Pojdi no, kaj pa dela‰ tu!«
Vsa izmuãena in zmedena je pri‰la do hi‰e, zidane v

lahkotnem ‰vicarskem slogu.

Odprla je veÏna vrata.
Tanek glas zvona je zabrnel po hi‰i.
S hodnika je pritekla debelu‰asta, ne veã mlada Ïen-

ska, oãividno kuharica ali hi‰na.

»Kaj hoãete?« je vpra‰ala strogo in ostro merila njen

obraz.

»Govorila bi rada z gospodom!«
»Z mladim?«
»Da.«
SluÏabnica je zaniãljivo namrgodila obraz.
»Tu gor po stopnicah pojdite! Gospod je na hodniku.«
·la je. Noge so se ji ‰ibile, komaj se je drÏala pokon-

ci. Stopnice so bile pregrnjene s preprogo, ob straneh so

BES

MISTERIJ ÎENE

vodili umetno izrezljani drÏaji. Od zgoraj se je ãul po-
menek. Postajalo ji je vedno huje. Najraj‰i bi bila zopet
od‰la domov. Toda zdaj je stala Ïe zgoraj na zadnji stop-
nici. Steklena vrata, ki so drÏala na nekak prostoren
mostovÏ, so bila odprta. Okna na kraju so bila zastrta z
roletami, skozi katere je svetloba le pridu‰eno silila no-
ter. Na stenah so viseli loki, sulice, nad njimi so se raz-
‰iljali lepi rogovi srnjakov. V kotu na majhnem stoliãu je
sedela nagaãena velika sova, med onima je gledala s ste-
ne lepa glava divje koze nad dvema pu‰kama.

Ostrmela je in obstala. Vse to ji je bilo tako tuje. ·e ni-

kdar ni videla ãesa enakega. Skoraj jo je bilo strah med
vsem tem oroÏjem.

Neki pes je jezno zarenãal. Pogledala je tjakaj in za-

gledala Reicha; leÏal je na eni od zof, ki so stale ob ste-
ni. Pes je sedel pred njim. Bil je bolj v temi, zato ga ni
opazila takoj. Tudi on je ni videl, ker je bil obrnjen od
nje in njeni koraki na mehki preprogi niso povzroãali ni-
kakega ‰uma.

Zdaj se je nejevoljno obrnil.
»Kdo pa je Ïe spet?« je zarenãal jezno.
Menil je, da je kaka delavka, ki mu ima kaj naznani-

ti.

Toda v istem hipu je spoznal Pavlovãevko.
»V-i-i-i?«

BES

MISTERIJ ÎENE

Skoãil je kvi‰ku, sunil psa vstran in v tem trenutku je

stal pred njo.

Prestra‰ila se ga je.
Bil je obleãen v kratke ‰portne hlaãe do kolen, v ãrne

nogavice, moderne rumene ãiÏme in tanko ‰portno sraj-
co. Od njega je vel neki mamljiv duh po finem milu in
prijetni sveÏosti.

Bil je v zadregi. Kri mu je ‰inila v lice, oãi so se mu

svetile, roke nervozno podrhtavale.

»Kaj ste … kako … kaj bi radi?« je vpra‰eval s teÏavo.
Nekaj mu je odgovorila, a je ni sli‰al. Gledal jo je pi-

jano. Njen obraz je bil lep in Ïiv. Temna kmetska ruta je
‰e veãala njegovo sveÏost. Njena oprava se je tesno opri-
jemala polnega Ïivota, prsi so se ji razburjeno dvigale, v
oãeh se ji je ble‰ãal nek moker odsev. Dotaknil se je ne-
hote njene mehke, vroãe roke, ki pa mu jo je hitro
umaknila.

Poãasi se je zopet zavedel in se, ‰e vedno tresoã se,

obrnil proti stranskim vratom.

»Kar sem pojdite!«
Premaknila se je kakor avtomat. Neka teÏka, nena-

vadna omotica se je je pola‰ãala.

Stopila sta v sobo. Bila je majhna in natlaãena raznih

stvari, ki so spominjale na lov. Na stenah so visele v pre-
prostih lesenih okvirih razne lovske slike. Nad nizko zo-
fo je krila steno bogata garnitura oroÏja, nad majhno

BES

MISTERIJ ÎENE

omarico za knjige je razpenjal krasen, nagaãen orel svo-
je peruti. Na tleh so leÏale razne Ïivalske koÏe. Nasproti
vhodu so bila ‰e ena vrata. Ker so bila odprta, se je vide-
lo, da vodijo v bogato opremljeno spalnico.

»Sedite,« je dejal, ko sta vstopila, in porinil majhen

naslanjaã prednjo.

Sela je brez volje, neka sanjava utrujenost jo je okle-

pala nepremagljivo.

Vse misli so zbeÏale in skoraj ni vedela, zakaj in kako

je pri‰la le-sem.

Reich je sel nasproti njej. ·e nikdar mu ni bilo tako

ãudno. Jezik mu je bil teÏak, vsi udje kakor mrtvi.

»Kaj ste pri‰li?« je spregovoril teÏko.
»Nekaj … jaz ne vem … tisti dolg … ne zamerite, pro-

sila bi vas …«

Oblival jo je pot. Niã ji ni hotelo priti na pamet! Za-

stonj je iskala besed. S trudom je odpirala usta, a lastne
besede so ji tuje in neumljivo donele v u‰esih. Ta di‰eãi
zrak ji je zastavljal dihanje.

Popravila si je ruto. Vse jo je ti‰ãalo, v glavi ji je posta-

jalo ãimdalje bolj vroãe. S strahom je sedela na nasla-
njaãu, menila je, da se mora zdaj pa zdaj vdreti v globok
prepad.

»A zaradi dolga ste pri‰li?« je dejal Reich brez nagla-

sa. Niti vedel ni, kaj govori. Samo gledal jo je. Tisti njen

BES

MISTERIJ ÎENE

sveÏi, polni obraz in tiste prsi, ki so se dvigale tako ne-
mirno!

âutila je njegove poglede in postajala je vedno bolj

zmedena. Spomnila se je moÏa in tistega neprijetnega,
smrdeãega diha, ki se ji je tako gnusil.

»Zaradi dolga, kajne,« je vpra‰al Reich ‰e enkrat, ker

mu ni odgovorila.

»Da, da,« je pritrdila brez misli in v glavi ji je vse bolj

‰umelo.

Pogledala ga je in njegov beli, a vendar moãni mo‰ki

vrat se ji je ãudno upalil v misli.

Podprl si je glavo in pri tem se mu je odpela srajca v

zapestju, da se je videla njegova bela, polna roka.

Pogledala jo je s ãudom. Vsi va‰ki mo‰ki so imeli tako

ko‰ãene, grdo Ïilave roke, a ta roka je bila videti tako
mehka in neÏna.

Spomnila se je zopet, po kaj je pri‰la. Sku‰ala je zbrati

svoje misli.

A nikakor ni ‰lo.
Vse se ji je me‰alo. In on jo je gledal tako Ïgoãe laãno!
âudila se je, da tako mirno sedi njej nasproti.
»Pa prositi moram, prositi!« ji je znova ‰inilo v misli.
Vstala je. âe prosi, vendar ne more sedeti! To ne gre!
S teÏavo se je drÏala pokonci. Noge so se ji tresle v ko-

lenih.

»Gospod, gospod … Sestro imate in mater in …«

BES

MISTERIJ ÎENE

Ali kaj Ïe, kaj?!
Niã ni vedela.
V glavi ji je ‰umelo, da je komaj sli‰ala svoj lastni glas.
Zaãela je znova.
»Gospod, otroka imam, veste in …«
In zdaj zopet ni vedela dalje.
Kaj je ‰e hotela reãi?
Spomnila se je, da se mora zbrati.
»In moÏa imam, moÏa,« je pristavila s teÏavo.
Znova se je je polotila vroãa, opojna omotica.
Sela je.
»MoÏa imam,« je ponovila ‰e enkrat in ob tem so jo

zaboleli vsi udarci, s katerimi jo je trpinãil prej‰nji veãer.

Namrgodila se je.
Haha, tak moÏ!
Pogledala je kvi‰ku.
Tiste oãi so se ji bliÏale.
Zdaj je bil pri njej, zdaj jo je objel.
Zatrepetala je, vsa kri ji je buhnila v lice. Oãi so se ji

svetile. Topo je jecljala.

»Ne, ne! Va‰a mati in sestra …!«
Ni je sli‰al.
Vlekel jo je za seboj.
In ona!
Ona je teÏko visela ob njem.

BES

MISTERIJ ÎENE

V znani va‰ki krãmi pri Dobniku so pili likof.

Vse polno kmetov je sedelo krog velike javorove mize,

na kateri sta vabljivo stala dva ‰tefana zlato rumenega
vipavca.

Kdor je pri‰el v krãmo, vsakega je poklical ta ali oni:
»Na, pij! Likof je!«
ln pri‰lec, ki je Ïe vedel, za kaj gre, je vzdignil kupo in

jo izpraznil:

»Bog daj sreão, da bi ga ‰e dostikrat pili!«
Kmetje so bili dobre volje. Tudi Pavlovec je sedel med

njimi in vsi so ga poslu‰ali.

Z veliko teÏavo je zme‰etaril nekaj gozdnih delov za

fabriko za izsekavanje.

Kmetje so bili spoãetka jako trdi. Kar ni ‰lo in ni ‰lo,

nikakor in nikakor se niso hoteli vdati. Nazadnje je Pav-
lovec v imenu fabri‰kega gospoda primaknil temu in
onemu ‰e po nekaj desetakov in potem so udarili.

Danes so v fabriki potegnili denar, in kakor je bilo do-

govorjeno, se‰li so se precej po tem pri Dobniku, da se
kupãija po‰teno pomoãi.

Stari Reich je navsezadnje dal ‰e desetak povrhu, ãe‰

da bo kaj za pijaão, in tako so imeli kmetje ‰e veã ko-
rajÏe za klicanje ‰tefanov na mizo.

Pili so in pili, ugibali, kdo prevzame vozarjenje pose-

kanega lesa, koliko dobiãka je napravil Reich in v koli-

BES

MISTERIJ ÎENE

kem ãasu bo gozd spet zara‰ãen. Vabili so vsakogar,
kdor je pri‰el, naj prisede, in svetovali vsem, ki so imeli
‰e kaj gozdnih delov, naj jih vendar tako ne varujejo ka-
kor ‰krat svoje zaklade.

In bili so dobre volje prav po‰teno.

Med obãim vri‰ãem je bilo videti zdaj tudi Ïe nekaj
Ïensk. Pri‰le so gledat za moÏmi v krãmo. Ker se je pil
likof, niso silile domov, ampak ‰e same zdaj pa zdaj sra-
meÏljivo poku‰ale iz kozarcev.

Tudi nekaj bajtarjev se je pridruÏilo pivcem. Tam se je

stezal va‰ki ãevljar ·tefe v mastnem smolnatem usnje-
nem predpasniku, golorok in zamazan; malo dlje je kri-
ãal ãednik JoÏe prav tako, kakor bi bil va‰ki Ïupan, in
prav res, tam poleg Lenãeta se je ãeperil beraã Miha in
oblastno nalival kozarce.

Miha je bil pijan kakor vsi drugi in ‰e malo bolj. Kriãal

je, kakor bi ga kdo odiral. âez dan je popival v sosednjih
vaseh, zdaj pa ga je zaneslo ‰e semkaj. Îganje mu je
smrdelo iz ust in strgana suknja se mu je opletala okrog
suhih pleã.

Lenãe ga je Ïe nekajkrat sunil pod rebra, ãe‰ naj se po-

bere od mize, a on ni sli‰al prav niã.

Zdaj se je Pavlovec zopet prigugal nazaj. Sedel je med

BES

MISTERIJ ÎENE

Lenãetom in Juljevcem, prav tam, kjer je sedaj oblasto-
val beraã Miha.

»Kaj pa ti dela‰ tukaj pri mizi, cunjasto beraãe ti!« je

zakriãal in sunil Miho v hrbet.

Ta je malce zajeãal, hudobno pogledal izpod strgane-

ga klobuka, a umaknil se ni.

»No, ali bo kaj, mrcina!«
In ‰e enkrat mu je pritisnil pest med rebra.
Beraã je postal togoten.
»Pusti me, kaj me dreza‰! Kaj sem ti kaj naredil?«
»Jaz ti Ïe ne dam sedeti pri na‰i mizi! V tem hipu se

mi pobere‰!«

A Miha se ni pobral, zato ga je Pavlovec prijel od za-

daj ãez pas, ga tebi niã meni niã prevlekel ãez klop in ga
nemilo tre‰ãil ob tla.

Toda v tistem hipu je bil beraã pokonci. Skakal je, ka-

kor da ga je obsedel hudi duh, zamahoval, preklinjal in
grozil.

Kmetje so spoãetka udarili v smeh. Ko je pa Pavlovec

jel neusmiljeno udrihati po mali skljuãeni beraãevi po-
stavi, ko ga je udaril po ustih, da se mu je pocedila kri,
vme‰ali so se mednju in ju razdvojili.

Pavlovec je ‰e vedno smeje se pretil beraãu, Miha pa

si je togotno brisal kri z obraza.

»âakaj, ãakaj ti! Kaj pa si, da se tako repenãi‰; sram te

bilo, sram!« je kriãal.

BES

MISTERIJ ÎENE

Pavlovec je zopet hotel skoãiti nadenj, a kmetje so mu

zabranili. Miha pa je kriãal dalje:

»Haha, le glejte si ga, le! Seve, on lahko popiva. Kaj bi

ne, saj mu Ïena sluÏi denar! O, mladi Reich dobro pla-
ãa!«

»âakaj, ti pes, jaz ti dam,« je rohnel Pavlovec in kmet-

je so ga pridrÏevali le s silo.

Nekaj drugih je prijelo beraãa in ga pehalo proti vra-

tom, a le-ta je ‰e vedno kriãal:

»Kaj bo mene pretepal, kaj! Nase naj gleda! Na bob-

nu je Ïe bil, zdaj ima pa denarja kakor peãek! Na Ïeno
naj pazi, na Ïeno!«

Nekdo mu je s silo hotel zatisniti usta, a beraã je od-

rinil roko in vpil:

»Saj sem videl, kako je mladi Reich ‰el zjutraj od nje!

Haha! Videl sem ga na svoje oãi! In ãe Pavlovec ne ve,
naj vpra‰a Ïeno! Îeno …«

Gledal je skozi vrata in ‰e na cesti kriãal in preklinjal.
Pavlovec je ves bled stal za mizo. Bil je stra‰en vide-

ti. Prsi so se mu razburjeno dvigale, oãi so se mu sveti-
le in krog usten so se mu prikazovale bele pene.

Vsi okrog njega so se umaknili, ker so vsak trenutek

priãakovali izbruha njegove jeze.

In res je prijel za poln ‰tefan in ga tre‰ãil ob mizo, da

so ãrepinje daleã odletele in da je vino pljusknilo kvi‰ku.

Nato se je zasmejal in naenkrat dejal ãisto mirno:

BES

MISTERIJ ÎENE

»Ej, pijmo ga, zdaj pa plaãam jaz! Tisti vrag bi me bil

res kmalu ujezil!«

»Samo da ga dobim, samo da ga dobim!« je kriãal

nato razvnet in pretil okrog sebe.

Hkrati se je zopet umiril.
»Eh kaj, same neumnosti! Pijmo raj‰i! Ej, o‰tir, dva

‰tefana na moj raãun!«

Poãasi so se ljudje nekoliko umirili; bilo je ãuti smeh

in veselo trkanje kozarcev.

Pavlovec je postal ãudno tih. Neprenehoma si je na-

lival kozarec in pil. Za druge se ni menil.

Naenkrat je vstal in od‰el venkaj, ne da bi bil kdo to

opazil.

TeÏko je stopal po cesti, opotekal se zdaj v to, zdaj v

ono stran in obstajal, polglasno mrmraje s seboj.

»Posvetim jima, posvetim!« je godrnjal in se poãasi

bliÏal svoji hi‰i.

Bila je Ïe trdna noã, v vasi je bilo vse mirno.
Oprezno se je priplazil na vrt. Iz hi‰nih oken se je sve-

tila luã. Pristopil je k oknu, a v hi‰o ni mogel videti, ker
so visela pri oknih majhna rdeãa zastirala. Poãasi se je
tipal k drugemu oknu. Pri strani je bila majhna ‰pranja,
ki je rdeãe zagrinjalo ni zastiralo.

Pazno je gledal noter.
Stresel se je. Pri vratih je slonela pu‰ka in na mizi je

leÏal klobuk, kakr‰ne nosijo lovci.

BES

MISTERIJ ÎENE

Hipoma mu je zavr‰elo v glavi.
TeÏko je sopel in pot ga je oblival.
Potem se je tiho splazil k skednju, odrinil zapah in

natlaãil velik ko‰ sena. Vlekel ga je k hi‰i in ga stresel
pred vrata. In zopet je ‰el nazaj in zopet privlekel sena.

Smejal se je tiho in hudobno in nosil, nosil okrog hi‰e

pod okna, na vogale in rahljal in popravljal.

In nato je ‰el k hlevu, kjer so bila zloÏena drva in

trske. Vzel je veliko trsko, vÏgal jo in tekel z njo krog
hi‰e, povsod se dotikaje sena.

V hipu so visoki plameni vzplapolali proti nebu, sko-

ãili na slamnato streho in se lizaje objemali na slemenu.

»Ogenj, ogenj!«
In iz hi‰ so drveli ljudje.
Pavlovãeva hi‰a je gorela v plamenu in zdaj se je vÏi-

gal tudi Ïe skedenj. Visoko v meglah se je lovil ogenj in
slikal krvave odseve na noãno nebo.

Pavlovec je divje skakal krog hi‰e. Njegov grozniãavi

smeh se je stra‰ljivo me‰al med prasketanje ognja. Ne-
kaj moÏ ga je prijelo in zvezalo. Bil je okrog sebe kakor
besen in se krohotal, da je strah pretresel ljudi.

Nekdo je zavpil: »Menda so ljudje v hi‰i. Jok se ãuje in

krik!«

Metali so vodo v okno, kjer so se pokazale zaãrnele

sence ljudi.

BES

MISTERIJ ÎENE

In zdaj se je nekdo zavihtel ãez goreãe okno in potem

‰e eden.

ObleÏala sta na vroãih tleh z goreão obleko.
Z drogovi so ju potegnili proã in ju pogasili.
Bila sta Pavlovãevka in mladi Reich, vsa opeãena, a

Ïiva in pri zavesti. Ona je drÏala majhno oÏgano truplo
v rokah. Bil je Tonãek, a Ïe mrtev.

Takoj za njima je skoãila dekla iz goreãega podstre‰ja.

Tudi ona je bila vsa oÏgana in pri padcu si je revica zlo-
mila nogo.

Pogorela je hi‰a in za njo skedenj in hlev. Gasili so vso

noã in le z najveãjim naporom ubranili, da se ni vÏgala
vsa vas.

Pavlovca so poslali v nori‰nico, kjer je kmalu umrl.

Delirium tremens, so dejali zdravniki.

Pavlovãevka je padla popolnoma. V dala se je pijaãi in

znana je daleã naokrog kot nemajhna pijanka. Ljudje se
je ogibljejo, ker je postala surova in hudobna. Mladi go-
spod Reich pa se je nekje na Nem‰kem — bogato oÏe-
nil.

BES

MISTERIJ ÎENE

Doma

ekega dne se mu je stoÏilo po domu. Îe nekaj let
je bil v tem velikem tujem mestu, kjer je bilo po-

leti tako zadu‰ljivo in tesno, da skoraj niti prav dihati ni
mogel. In tukaj v tem predmestju, kjer je stanoval, je
vedno smrdelo po premogu, in ãe je odprl za kako uro
okno, leÏalo je vse polno saj po knjigah in po opravi. Tis-
tih pra‰nih dreves doli na ulici ni mogel niã veã gleda-
ti, in ãe je ‰el v park, se mu je zdelo, kakor da ne vidi
pravih dreves in ne prave trate. Tu je bilo vse tako lepo
obrito in polizano kakor kak frizerski uãenec. Enkrat bi
bil zopet rad v pravem gozdu, zopet bi rad leÏal na tis-
tem di‰eãem senu v lazih ali pa na tratini pod domaão
lipo.

In takoj tisto dopoldne je zaãel pospravljati svoje

stvari v tisti mali dija‰ki kovãek, ki mu je bil Ïe toliko let
zvest tovari‰. Vse knjige in zakonike je pustil v omari,
naj se pra‰e, dokler zopet ne pride. Pal je pri zadnji iz-
ku‰nji; ali kaj, tistih nekaj dni, ki jih bo preÏivel doma,
si ne bo grenil z uãenjem! No da, ãe ãlovek toliko let ‰tu-
dira, mu ni toliko za nekaj semestrov veã ali manj. Na-
smehnil se je pikro, ali koj nato zaÏviÏgal neko fantov-

BES

MISTERIJ ÎENE

sko in zmetal ‰e tistih malo drobnarij, kar jih je imel, v
kovãek.

Popoldne pa je rekel advokatu, pri katerem je bil na-

stavljen kot stenograf in pisar:

»Gospod advokat, jutri mislim iti domov.«
»To ne gre, to ne gre! Kje naj dobim drugega?«
»Ah, ‰e danes vam ga pripeljem, ako hoãete.«
In ker ni bilo dela in ker je bil advokat dober ãlovek,

ki se je hotel zadovoljiti za kak teden tudi z namestni-
kom, je na‰ junak takoj zopet od‰el in jo mahnil v neko
temno, ozko ulico, kjer je njegov znanec in prijatelj vi-
soko pod streho gospodaril in gladoval in ãakal, kdaj
dobi mesto kakega in‰truktorja ali repetitorja ali pisar-
ja. Povedal mu je, za kaj gre, in oni je bil takoj zadovo-
ljen, da prevzame vse njegove obveznosti.

»Jaz grem domov,« je rekel ta, Tone Koro‰ec, da ga

predstavim.

Sram ga je bilo, da je tako ponosno in samozavestno

dejal: »domov«. Zakaj znanec njegov ni imel doma. Ro-
dil se je bogve v kateri hi‰i tega velikega mesta, njegovi
star‰i in sorodniki so pomrli in ostal je sam. Ni imel do-
ma. Tone Koro‰ec si ni mogel predstavljati, da bi bil kdo
doma v mestu, med temi sto tisoãi neznanih ljudi, med
to legijo ulic in hi‰. Dom, to je vas na deÏeli, posebna vas
med poljem in pa‰niki in zelenim gozdom naokrog. To
je dom. Hi‰a, ki stoji nekaj ãlove‰kih vekov, in vas, ki se

BES

MISTERIJ ÎENE

morda celo stoletje niã ne izpremeni. In ljudje, ki nas
poznajo in ki jih poznamo mi. Ujci in strine, tete, botre
in strici, moÏje in Ïene pa fantje in dekleta. Razlagal je
vse to svojemu prijatelju, ali ta ga ni razumel. No, si je
mislil, ãe bi imel denar, pa bi ga vzel s seboj, da vidi. Ali
ni imel denarja, na Ïalost. Niti zase ne mnogo. Toliko, da
pride domov, in ‰e nekaj kron, da kupi materi in sestri
kako ruto, oãetu noÏ s tremi rezmi, bratu pa mo‰njiãek
za denar. Da ne poreko, da je pri‰el s praznimi rokami.
Za nazaj pa oãe kaj da. Saj ni brez drobiÏa. In morda bo
‰e vse dobro potem.

Tone Koro‰ec je bil namreã skregan z oãetom in z

vsemi doma. Îe nekaj let. Od tedaj, ko je tebi niã meni
niã pobe gnil iz semeni‰ãa. Ko se je Ïe pol leta priprav-
ljal za gospoda, kakor je dejala mati. Ko mu je takrat oãe
pokazal vrata: »Ali nazaj v lemenat ali pa nikdar veã ãez
prag na‰e hi‰e,« se ni oglasil nihãe, da bi mu bil dal pri-
jazno besedo, ko je uÏaljen z nekako grenko, trpko svo-
jeglavostjo odhajal v svet. Niti mati ne. Pes je lajal za
njim, oni drugi so pa stali v hi‰i in se kriÏali nad nepo-
kornim sinom. Otresel je prah domaãe deÏele z nog in
se odpeljal ‰tudirat. TeÏko je bilo vse to. Delati, pehati se
za nekaj krajcarjev, da ostane Ïiv, a zveãer muãiti se za
cilj. Neumen ni bil nikoli, ali za take suhe nauke tudi ni
imel nikdar posebnega talenta. Izpiti so stali pred vrati
bolj‰ega Ïivljenja kakor angel pred rajem. Pa je tlaãil tis-

BES

MISTERIJ ÎENE

te dolgoãasne skripte vsako noã v glavo, a kaj pojde v
utrujeno in zmuãeno pamet! Kolikokrat je zaspal nad
knjigami — pal je pa vendar. Bil je Ïe eden izmed sta-
rej‰ih med tovari‰i, in kadar je pri‰el mednje, je resno in
zami‰ljeno sedel pri mizi. Nekak‰na resignacija se ga je
zaãela pola‰ãati zadnji ãas. Jeza in trma sta izginili iz
njegove du‰e in zdaj ni bilo niã tam, kar bi ga pehalo
dalje. Vsi cilji in ideali so se odmaknili nenadoma tako
nedoseÏno daleã, da bi bilo sme‰no pehati se za njimi.

V tem muãnem du‰evnem stanju se mu je naenkrat

stoÏilo po domu. Zdelo se mu je, kakor da ga ãaka tam
v domaãih hribih pomlajenje, kakor da tam najde svo-
jo prej‰njo sveÏost in ãilost.

»Pojdem domov, pa se napijem doma in svobode. Ves

dan bom leÏal na vrtu, da me sonce obsije in pogreje. In
zveãer pojdem s fanti vasovat in ukat. In vsi me bodo
veseli, mati in sestra in brat in oãe tudi. Saj sem njihov.
Koro‰ãev sem. In vsakega posebej objamem.«

Pogledal se je v ogledalo in zdelo se mu je, da se je

zelo postaral ta ‰tiri leta, kar je od doma. Oãi so globo-
ko v jamicah in po obrazu se delajo drobne zareze in
brazde. Ustnice so nekako uvele in stisnjene in v oãi je
pri‰lo nekaj teÏkega in zami‰ljenega. Samemu sebi se je
zasmilil in skoraj bi se bil razjokal.

»Milo se jim bo storilo doma, ko me tako ugledajo,«

je premi‰ljeval in domaãi kraji, domaãi, dragi obrazi so

BES

MISTERIJ ÎENE

vstajali jasni in blagi pred njegovo du‰o. ·tiriletna od-
sotnost, mrzla tujina, neko sladko domotoÏje jih je oãis-
tilo vseh peg in njegove oãi so jih gledale v idealni luãi
njegove ljubezni.

Krivico so mu delali, res je, ali morda je bilo iz ljubezni.
Pove jim vse in jim razloÏi, da ne more in ni mogel de-
lati proti svoji vesti. In razumeli ga bodo. In naj je kar-
koli v njegovih oãeh, hinavec ni bil in noãe biti nikdar.
Tuji so si po mislih in nagonih, po ciljih in namenih, ali
po srcu so si blizu. Pamet in spoznanje jih je odtujilo,
ljubezen jih zopet zbliÏa.

Tako je mislil in zaupanje mu je raslo v du‰i. Ko je

konãno stopil iz Ïeleznice in iskal po‰tnega voza, da se
z njim odpelje do domaãe vasi, ga je naenkrat napolni-
lo tako silno ãustvo za ta dom, ki mu je bil Ïe tako bli-
zu, da je uvidel, da bi mu bilo nemogoãe mirno sedeti v
zaprti po‰ti. Mahnil jo je pe‰ po bliÏnjicah preko hribov.

»Ti si?!« je dejala mati prestra‰eno in se odmaknila, ko
je naglo stopil k njej in jo hotel objeti. »Kako si me pre

stra‰il,« je jecljala in brisala desnico v predpasnik.

Njemu je lice zardelo in roke so se mu povesile. Poza-

bil je bil, da ni navade objemati se v pozdrav pri njih

BES

MISTERIJ ÎENE

doma. V zadregi je prijel desnico svoje matere, a jo ta-
koj zopet ustavil. Zdelo se mu je, da ne stoji njegova ma-
ti pred njim, ampak kaka druga, tuja Ïenska. Njej so se
‰ibila kolena in vsa je trepetala od prestra‰enosti. Njen
sin je bil, da, in rada ga je tudi imela, ali kaj pomeni nje-
gov prihod? Gotovo niã dobrega. Nauãila se je misliti
nanj kakor na slabega, nehvaleÏnega sina, od katerega
ni niã kaj prida priãakovati. Vsak dan je molila zanj, ali
ãisto prav ji je bilo, da je bil tam v svetu, da se ne ogla‰a
in da ne moti miru domaãe druÏine. In zdaj je stal pred
njo.

»Ne pojde‰ v hi‰o?« ga je vpra‰ala in odprla vrata

pred njim. »Oãe je na dvori‰ãu, takoj ga pokliãem.«

Naslonil se je na belo, javorovo mizo v kotu, drugaãe

bi bil pal. Zazibalo se je okrog njega in pravo Ïivljenje je
stopilo na mesto njegovih sanjarij. Po kaj je pri‰el do-
mov? Tuj ãlovek k tujim ljudem. Bedak! Skoraj bi se bil
zopet obrnil in od‰el prej, preden bi ga videl ‰e kdo drug
razen matere. Vedel je dobro, da ne najde ljubezni, ki jo
je priãakoval. Materin pozdrav ga je hipoma streznil.
Nemilo se je zbudil iz svoje neumne, idealne pijanosti.
Nasmehnil se je bridko in se Ïe obrnil k vratom. »Pa
pojdem, od koder sem pri‰el!« Toda ne! V tistem hipu se
je zbudila neka trma v njem. »Saj je to moj dom! Hi‰a
mojega oãeta, kjer sem bil rojen, kjer sem se igral, ka-
mor sem hodil na poãitnice, ko sem bil ‰e v gimnaziji. âe

BES

MISTERIJ ÎENE

imam svojo glavo, ãe delam po svoji volji, se ni ‰e niã
izpremenilo. ·e vedno sem tukaj doma!« OdloÏil je klo-
buk in sedel za mizo, podprl brado v dlani in ãakal.

Tako ga je na‰el oãe, silen moÏ z olra‰kimi udi in

trdim, strogim obrazom. Vsaka ãrta, vsaka poteza, ka-
kor vklesana v kamen. S teÏkimi koraki je stopil k sinu.

»Dolgo se nismo videli.«
»Dolgo.«
Po dolgem muãnem premoru:
»Pa bog daj zdravje!« in poãasno je pomolil sinu roko.
»Bog, oãe!«
In zopet molk. Potem se oãe odka‰lja vaÏno in poãas-

no pa vpra‰a:

»Po kaj si pa pri‰el?«
»Po niã! Tako domov!«
»Hm. Kaj si pa delal?«
»SluÏil sem vsakdanji kruh pa uãil sem se.«
»Tako. No, saj to je lepo. Pa si kaj prida?«
»Niã nisem. Pisar.«
Molk.
»Pa pravi‰, da si se uãil. Îupanov iz trga je postal po

‰tirih letih profesor in doktor mu tudi pravijo.«

Molk.
»Pa ti si tudi nekaka ‰tiri leta proã, ali koliko?«
»Natanko ‰tiri.«
»No, pa nisi niã. Kdaj pa bo‰ kaj?«

BES

MISTERIJ ÎENE

»Ne vem.«
Zaniãljiv posmeh.
»No, saj sem dejal. Iz tebe ne bo nikdar niã prida. Îu-

panov iz trga …«

»Îupanov iz trga ni stradal, ni moral vsake skorje

kruha krvavo zasluÏiti kakor jaz.«

»Saj si sam hotel stradati. Jaz sem dejal, da ne dam,

niti krajcarja. Svojo doto si do‰tudiral, zdaj pa sam glej!
Tudi beliãa ne dam veã.«

»Saj ne prosim.«
»In ãe bi prosil!«
In zopet molk. TeÏko in jezno je stopal stari moÏ po

hi‰i, sin pa je sedel pri mizi z brado v dlaneh. Njegove
oãi so bile trde in mrzle in svetile so se kakor bru‰ena
kovina.

»No, in kaj misli‰? Doma ne more‰ biti.«
»Samo ne bojte se! Pri‰el sem ‰e enkrat gledat te kra-

je, potem ne pridem nikoli veã!« Vzpel se je, stisnil pesti
in se udaril ob prsi. »Nikoli veã! In ãe bom umiral pred
tujimi pragovi, pred to hi‰o ne pridem. Kolnem se!«
TeÏko se je spustil nazaj na klop in topo pristavil: »Zdaj
me nikar ne podite! Ne bom dolgo!«

»Ostani, kakor dolgo se ti zdi, saj si vendarle doma.«

In moÏ se je obrnil, da odide, ali ‰e enkrat se je zastavil
pred sinom: »âe ima‰ v kaj, se preobleci. Noãem, da bi
sosedje kazali s prstom za teboj. Noãem imeti sramote!«

BES

MISTERIJ ÎENE

100

Sin je pogledal po sebi in videl, da je res jako zapu-

‰ãen. Hodil je najprej po rosi, potem po prahu, da je bil
videti kakor kak bolj‰i potepuh. Ali oãetov klic: »Noãem
sramote!« se je dotaknil njegovega srca in njegovega po-
nosa obenem in enako globoko. Zdelo se mu je, da ga ‰e
nihãe na svetu ni tako razÏalil. Udaril je s pestjo po mizi:
»Zaradi mene ni treba biti nikogar sram, tudi vas ne!« je
zakriãal in solza mu je pri‰la v oko — iz jeze ali Ïalosti,
tega ni vedel.

Oãe je od‰el in kmalu nato je pri‰la mati.
»Kaj sta imela, moj bog?« je zajeãala in si brisala s

predpasnikom oãi.

»Niã nisva imela,« je rekel svojeglavo.
»Oh, da bi bil mene ubogal in oãeta, vse bi bilo dobro.

Tako se ti pa slabo godi in mi nimamo niã drugega od
tebe kakor skrbi in Ïalost. In ‰e sramoto.«

»Samo ‰e vi zaãnite! Pa se obrnem in pojdem. ·e be-

raãu se dovoli, da se spoãije, jaz pa nimam prostora in
miru v domaãi hi‰i.«

»I saj molãim. Ali res je. Pod nesreãno zvezdo si rojen,

Tone.«

»Eh, laãen sem in Ïejen in umil bi se rad.«
Mati ga je peljala v kamro pod streho, prinesla mu

vode in ga vpra‰evala, kaj bi hotel. Njemu je bilo vse to
neizreãeno muãno. Materin objokani obraz, njene sol-
ze, njeni vzdihi, vse ga je razburjalo, podÏigalo v njem

BES

MISTERIJ ÎENE

101

nekako ãudno, bridko jezo. âutil je, da te solze ne izvi-
rajo iz ljubezni in soãutja do njega, da imajo svoj izvir
drugje. Ni jokala nad njim, nad sinom. Jokala je nad se-
boj, nad materjo nepokornega sina, ki ni hotel postati
duhoven in ki mu zdaj bog ne da, da bi bil sreãen.

»Zakaj jokate?« je vpra‰al osorno.
»Kako bi ne jokala! Vsaka mati joka nad izgubljenim

sinom.«

»Jaz nisem izgubljen. Niãesar nisem zagre‰il, za kar bi

me moralo biti sram. Vsakomur lahko pogledam v oãi.«

»Vem, da nisi tat ali ubijalec, ali izgubljen si pa le. Ali

ima‰ kaj vere?«

Ni odgovoril. Trpko je gledal predse in neskonãna

bridkost mu je polnila du‰o.

»Oh, saj sem vedela, da nima‰ vere,« je jokala mati.
Prijel jo je za roke, neÏno kakor ‰e nikoli v Ïivljenju.
»Mati, kajne, da imamo vsi nekaj tu notri, v srcu, kar

nam pravi, to je prav in to ni prav, kar nas sili, da de-
lamo to, in brani, da ne storimo onega. Vidite, mati, tudi
jaz imam ta glas v sebi. In verjemite mi, ‰e nikdar se ni-
sem v velikih reãeh pregre‰il proti temu glasu, proti svo-
ji vesti. In ãe sem kdaj v manj vaÏnih stvareh ravnal dru-
gaãe, kakor mi je ukazoval ta glas, verjemite, da mi je
bilo pozneje vselej Ïal, in drugiã sem poslu‰al in ubogal
ta glas. In glejte, mati, mene moje srce, moja vest nikdar
ne sili, naj molim. Nikdar ne ãutim potrebe iti v cerkev,

BES

MISTERIJ ÎENE

102

nikdar nimam teÏkih misli ali kakega oãitanja, kakega
kesa v du‰i, ker ne veru]em.«

»NesreãneÏ!« je zakriãala mati in se mu sku‰ala izvi-

ti, ali njegove roke so jo trdno drÏale in nadaljeval je res-
no in Ïalostno:

»Mati, vidite, jaz res ne verjamem, kakor verujete vi,

jaz res ne molim. Ali mati, ãe bi dejal in se delal, da veru-
jem, bi lagal, in ãe bi se ne silil moliti brez notranje po-
trebe, bi bil hinavec. Mati, dajte, razumite me! Jaz vam
noãem vzeti va‰e vere, noãem vam vzeti tolaÏbe, ki jo
najdete v molitvi. Jaz vem, da je vse to potreba va‰ega
srca in va‰e du‰e, da je ni hinavske misli v vas. Kar je
vam sveto, bom vedno spo‰toval, ãetudi ni sveto meni.
Mati, glejte, va‰ sin sem in v resnici vas imam rad. Ali
hliniti se ne morem, ne morem trditi nekaj, ãesar ni. Jaz
vas samo prosim, da me ne kolnete in ne zametujete,
ker sem odkritosrãen, ker ne laÏem, ker ravnam po svoji
vesti, po svoji du‰i.«

Spustil je njene roke in se dotaknil z desnico svojih

prsi. Bilo mu je nekako lahko in sveto, kakor nekdaj, ko
je ‰e kakor majhen deãek prihajal od spovedi. âutil je,
da je ãist pred seboj; v du‰i mu je postajalo mehko in
milo.

»Mati, saj med nama ne gre za to, kar verujete vi in

ãesa ne verujem jaz. Med nama gre samo za to, da ste vi
moja mati in jaz va‰ sin. Samo za to gre, da naju spaja in

BES

MISTERIJ ÎENE

103

naju mora spajati medsebojna ljubezen in spo‰tovanje.
Mati, ‰tiri leta vas nisem videl in upam, da bom vsaj
vam dobrodo‰el v tej hi‰i.«

Pripognil se je in ji pogledal v obraz, oblit od solz. Ne-

prestano je jokala in njene ko‰ãene, od dela raskave in
Ïuljave roke so bile vse mokre. Njemu se je milo stori-
lo zaradi teh rok in srce se mu je napolnilo z ljubeznijo
in s spo‰tovanJem.

»Mati!«
In tedaj ga je vpra‰ala z nepopisljivo grozo v glasu:

»In ti ne moli‰?«

»Ne, mati!«
»In nisi bil pri velikonoãni spovedi?«
»Ne, mati!«
»Oh, jaz nesreãnica, zakaj sem te rodila!«
»Mati!«
Zdrknil je pred njo na kolena in jo objel. Vso du‰o je

vsilil v pogled in vse srce poloÏil v to ime.

Mati pa je dejala:
»In duhovnike zaniãuje‰?«
»Samo tiste, ki to zasluÏijo.«
Jok ji je zadu‰il vsako nadaljnjo besedo. Ko se je zopet

nekoliko pomirila, je odrinila sina in dejala:

»Prav so imeli gospod kaplan! Izgubljen si! Pusti me,

ti nisi niã veã moj sin!«

Skoãil je pokonci in bilo mu je, kakor da je kdo vse

BES

MISTERIJ ÎENE

104

najlep‰e njegovega srca in njegove du‰e pomendral v
blato.

»Kdo je rekel, da sem izgubljen?«
»Gospod kaplan. Takrat, ko si pisal proti veri in du-

hovnom.«

Spomnil se je, da je napisal nekoã nekak ãlanek proti

klerikalizmu,

»In kaj ‰e?«
»O, prav so imeli! Bolje bi mu bilo, da je oslepel pri

priãi, kakor da je to napisal, so dejali. Oh, bolje bi ti bilo,
da nisi bil nikdar rojen!«

Hotel je vzrojiti, ali ‰e enkrat se je premagal.
»Mati, vi mi to pravite, vi?! Vi mi to pravite, zdaj, ko

sem po ‰tirih letih pri‰el domov, ko me ne bodete men-
da nikdar veã videli?!«

»Oh, saj bi mi bilo laglje, da te nikoli veã ne vidim,

kakor da moram sli‰ati take stvari iz tvojih ust.«

Od‰la je z jokom in ostal je sam.
Haha, to je torej dobil za tisto svoje polno srce. Sram

ga je bilo pred samim seboj. Haha, zdaj je doma! Vsi so
ga veseli, vsi so ga lepo pozdravili! Tujec je, tujec lastni
materi. Kje je ljubezen?! Samo nekaj dogem, to jim je
srce. Niti ene dobre, blage besede ni sli‰al. Otrdelo je
vse v njem in zdelo se mu je, kakor da ga ti‰ãi kamen v
prsih. Izruvali so vse in poteptali. Bilo mu je, kakor da se
mu je zme‰alo, kakor da sanja teÏke, muãne sanje. Stis-

BES

MISTERIJ ÎENE

105

nil je pesti in se z vso moãjo udaril po glavi. Norec, spa-
metuj se! Doma si. Na edinem, sladkem, najlep‰em,
svojem domu. Odpoãije‰ si in oddahne‰ v toplini do-
maãega ognji‰ãa. Vse te je veselo, v vsakem oãesu bere‰
ljubezen.

Haha!
Bridko mu je bilo, bridko, bridko …
Vrgel se je na tla in zajokal kakor majhno dete, ki je

samo in ubogo ostalo na svetu. Îe leta ni jokal ali danes
je moral. Saj je bil doma brez dóma.

Zaprl se je in ves dan in vso noã gledal skozi odprto

okno kdove kam z boleãim, raztrganim srcem.

V soboto zveãer sta pri‰li mati in sestra gor k njemu v
kamro. Sedel je pri odprtem oknu in poslu‰al tiho, mno-
goglasno petje cvrãkov na vrtu. Nekako v zadregi sta
sedli na veliko skrinjo ob steni in ãakali, da on zaãne
razgovor. Mati je jokala vse te dni, kar je bil doma, tudi
sestra je imela veãkrat objokane oãi. Z oãetom nista ‰e
od tistega dne, odkar je pri‰el, izpregovorila nobene be-
sede, brat se je drÏal hladno in nezaupno. Ali navadil se
je nekako na vse to. Saj ga tako po ves dan ni bilo doma.
Ob zarji je odhajal in prihajal ‰ele v mraku. Vse hribovje
v okolici je obhodil ali preleÏal po veã ur na porobku
nad vasjo pod smrekami in gledal v dolino.

BES

MISTERIJ ÎENE

106

»No, kaj sta pri‰li?« je vpra‰al prijazno.
»Tako, saj se menda sme pogledati k tebi?« je dejala

sestra nekako v zadregi.

»Sme, sme.« Skoãil je z okna in stopil h kovãku. Poza-

bil je bil razdeliti darove …

Razgrnil je dve svileni ruti na postelj: »To sem vama

prinesel z Dunaja, vsaki po eno.« Odmotal je ‰e iz papir-
ja mo‰njiãek za denar in noÏ, namenjen oãetu, in poloÏil
oboje sestri v naroãje: »To je za Lojza.«

Sestra je zardela od veselja, mati pa je gladila ruti:
»Lepi sta, lepi. In fino blago. Samo presvetla bo in

pregosposka zame. Bo pa Anãka nosila obe.«

Njemu ni bilo prav, da je mati odklonila njegov dar.

Lahko bi bila pozneje naredila, kakor je hotela, ali tako
v oãi mu tega ni bilo treba reãi.

»In ‰koda denarja, Tone! Saj ga nima‰ odveã. Za Loj-

za ni bilo potreba niãesar nositi, noÏ ima sam in mo‰-
njiãek tudi,« je nadaljevala.

To ga je ‰e bolj ujezilo. Najraj‰i bi bil vse skupaj zgra-

bil in vrgel skozi okno. Kako smo si tuji, kako smo si tuji!

»Hvala lepa,« se je oglasila zdaj sestra.
»Ve‰, zelo si me razveselil, da si tudi name mislil tam

na Dunaju. Takoj jutri si denem ruto na glavo k deseti
ma‰i. Gosposka je, pa naj se tudi jaz malo postavim. Saj
pojde‰ z menoj, ne?«

Sestrina zahvala ga je veselila. Bilo je nekaj neÏnega,

BES

MISTERIJ ÎENE

107

mehkega v njenem glasu. Na njeno vpra‰anje ji pa ni
mogel odgovoriti. Nedelja, na to ni mislil.

»Saj pojde‰ k ma‰i?« je ponovila mati.
»Ne, ne pojdem,« je dejal odloãno.
Obe sta udarili v jok.
»Zaradi ljudi pojdi, da ne bo sramote,« je prosila mati.
»Tega ne preÏivim, o, moj Jezus! Kak‰en greh je to,

kak‰no pohuj‰anje!«

Stopil je k oknu in se zagledal ven. Pa odidem, ‰e no-

coj odidem, si je mislil. Sestra je stopila k njemu in mu
poloÏila roko na ramo:

»Pa pojdi, Tone, prosim te. Zaradi mene pojdi! Meni

bi bilo tako hudo, ãe ne bi ‰el. Saj vidi‰, greh je,« in zo-
pet je zajokala bridko in strastno.

Njen glas ga je ganil.
»Pojdem, zaradi tebe,« je dejal sestri in proti materi:

»Ali vseeno bi bilo, ãe ne bi ‰el.« Od‰li sta zadovoljni z
uspehom in on je res ‰el drugi dan s sestro Anãko k de-
seti ma‰i.

Neko posebno poezijo imajo te va‰ke cerkve. Îe tisto

pritrkavanje ob desetih, ki se razliva po ravnini prazniã-
no in vabeãe. V gorah naokrog se ogla‰a rahel odmev in
na cestah in potih proti Ïupi se zaãnejo vrstiti prazniã-
no obleãeni ljudje. Pisane rute mladih deklet se veselo
ble‰ãe na poljskih stezah, gori pri fari Ïe stoji straÏa fan-
tov, ki gledajo z nasipa v dolino. Zrak drhti, poljane se

BES

MISTERIJ ÎENE

108

zelene in nad njimi plava ãudoviti, ãisti glas zvonov.
Okna in vrata cerkvena so poleti odprta, tako da se vidi
na vse strani dol po vasi in na polje in gozde. Ptiãje petje
prihaja rahlo od zunaj, prijeten hlad veje skozi okna,
glasno pojo dekleta na koru, pred oltaljem hodijo minis-
tranti, duhovnik se klanja, poboÏno ljudstvo polglasno
‰epeãe.

Ni imel veã onega preprostega, vernega srca, in ni mu

bilo Ïal. Nikdar si ni Ïelel nazaj onih ãasov ekstaze in
opojnosti. Ali globoka poezija verskih obredov tu zunaj
na deÏeli, v preprosti, uboÏni, belo pobeljeni va‰ki cer-
kvi, kjer se je rahli dih narave me‰al med molitev, kjer se
je ptiãje petje spajalo s svetimi napevi, kjer so med ka-
dilo dehteli stoteri zeleni gozdni naokrog, ta mu je sega-
la v du‰o, ga pre‰injala, dvigala v neko slavnostno raz-
mi‰ljanje in poglabljanje. Bil je zbran v svojem srcu, jas-
nilo se je pred njim, videl je teÏko, samotno pot pred
seboj, po kateri mu je bilo hoditi.

Evangelij, potem pridiga …
Neprijetno ga je zadel ostri, hre‰ãeãi glas pripovedni-

ka. Predramil se je. Poslu‰al je Ïe stokrat podobne na-
uke, izpovedane v isti obliki, z istimi besedami, poslu‰al
zgodbice, znane in ne‰tetokrat obnavljane po vsem sve-
tu. Pridiga je bila o katoli‰ki cerkvi, edino pravi, edino
zveliãavni. Duhovnik je pripovedoval o ãudnih izpre-
obrnjenih poganih in krivovernikih. —

BES

MISTERIJ ÎENE

109

Jezilo ga je to ãudno, nestrpljivo slikanje tujevercev.

Spominjal se je, kako je nekdaj mislil o njih, z nekakim
ãudnim strahom, kakor da so to nevarni in kdove kako
hudobni in pokvarjeni ljudje. Vedel je, da si to prepro-
sto, naivno ljudstvo enako slika te ljudi, da jim je drugo-
verec ãlovek sposoben vsake hudobije, da jim je tudi
najpo‰tenej‰i brezverec bolj stra‰en, veãjega zgraÏanja
in zaniãevanja vreden kakor vsak katoli‰ki ubijalec in
bandit.

Zadonele so orgle, ljudstvo je pokleknilo, ali njemu se

ni hotela vrniti prej‰nja zbranost. Ogledoval je ljudi in
na vsakem obrazu videl tisto nauãeno, mehaniãno po-
boÏnost brez misli. Nekateri so dremali, drugi nekako
topo gledali predse in neki mo‰ki v kotu je Ïveãil tobak.

Dnevi so potekali. ·tirinajst dni je bil Ïe doma, a vendar
se mu nekako ni dalo proã. Omilili so se mu ti hribi, ta
polja, ti gozdi, tihi in samotni, koder je ure in ure hodil
in sanjaril. Kadar so ga temni, neprijazni obrazi doma
Ïalili v srce, beÏal je v gozd in tam pozabil na vse. âe-
merno in nezadovoljno se je drÏal oãe, srdit, da se sin ni
uklonil njegovi volji; mati je tarnala in ga muãila z ne-
prestanim vpra‰evanjem; brat se je drÏal mrzlo in ne-
zaupno, kakor da se boji, da bi ta sreãnej‰i, ‰tudirani
Tone imel tajne namene, da se ‰e kako okoristi, da ‰e kaj

BES

MISTERIJ ÎENE

110

izvleãe iz tega doma, ki ga je on imel za svojega, a ki je
njemu doslej ‰e tako malo dal.

In ãe ga je vse razoãaralo in ogoljufalo pri tej vrnitvi,
narava ga ni. Bolj kakor kdaj jo je spoznal, bolj kakor
kdaj jo je razumel. Glej, kako temen je pogled na te hri-
be, pokrite s smrekovimi ‰umami, po katerih polegajo
deÏevne megle. Blizek mu je in drag, zakaj Ïalostno mu
je v du‰i. Srce je razrvano, potrgane so srãne Ïile, ki so
ga vezale na to vas s tisoãerimi vezmi. Trpkost je ostala
namesto ljubezni, grenka boleãina namesto toplih, ra-
jajoãih ãustev, s katerimi je prihajal.

Ni tu njegov kraj, ni tu njegovo polje. Preveã mu je

postalo to ljudstvo tuje s svojim mi‰ljenjem. Nasprotja
ubijajo. Ne koristil bi tukaj nikomur in sam bi propal in
izkrvavel v brezupnem boju. Niso ‰e godna tla za nje-
govo setev. Pojde v mesto, tam bo sejal in uãil. Svobodo
misli, svobodo vesti, svobodo priãevanja. Oznanjal bo
pravico potlaãenim, pravico do kruha. Naj se zdramijo
in se zavedo svoje bede! In ko se nasitijo, zadrhte njiho-
va srca in tema jim izgine iz du‰e. Vstajali bodo novi lju-
dje, silni in dobri, ãisti in brez hinav‰ãine, svobodni in
ponosni. Vstajali bodo! On veruje v ljudi, veruje, veru-
je! Pozno za njim pridejo in se razidejo po vsem ‰irnem
svetu. In takrat zasveti tudi v teh vaseh luã prosvete in

BES

MISTERIJ ÎENE

111

svobode. ZaroÏljale bodo verige, ki spenjajo du‰o njego-
vega naroda, in ta vstane ãil in jak; padejo okovi, in
vzpne se k soncu, mlad in prerojen …

Odpoãil se je doma, napil se je moãi v teh gozdovih.

Boleãe se mu trga srce v prsih, ali zbudil se je. Ne bo veã
spal in ãakal, sam poseÏe za delom, saj j e mlad in silen.
Marsikaka kaplja srãne krvi mu pade na suha tla, toda
pripravljeno je. Pridejo drugi, vedno veã in veã jih pri-
de, in nekoã dozori na teh suhih, trdih tleh bogata Ïetev.
Ne bo je videl, ne bo veã njegovega prahu, ne bo veã
njegovega imena, ali ideja bo Ïivela, ki ji je posvetil svoje
sile, plamenela bo luã, ki so jo drugi priÏgali pred njim
in ki zdaj njemu sveti na njegovem potu.

Poslavljam se od vas, vi temni hribi! Za‰umite mi ‰e en-
krat svojo sveto pesem, moji gozdovi, zeleni in sveÏi,
dajte, da se ‰e enkrat nadiham va‰kih krepkih, zdravih
vonjav! Odhajam v svet, v bedo morda in trpljenje, ali ni
me strah. Veliko hrabrih junakov pade v bitki, ali preko
njihovih trupel zadone zmagovite fanfare. Naj padem ‰e
jaz v tem boju, v katerega odhajam. Tudi to je sreãa.

Tako je odhajal nazaj v svet …

BES

MISTERIJ ÎENE

112

Hrvatarji

rvatalji gredo!« se je razlegalo po vaseh med hri-

bi.

Prijazne vasi, revne vasi, pol v ‰umah, pol na krasu.

Zemlja pe‰ãena, nerodovitna, podnebje ostro. Kar osta-
ne spomladi po povodnji, poleti po toãi, to pomori jese-
ni prezgodnja slana. Marsikako leto ne izkopljejo kmet-
je niti toliko iz njiv, kolikor so bili vsejali v zemljo. Samo
‰ume so v nekaterih krajih up in re‰itev tega ljudstva.
Îilavo ljudstvo je to, zdravo, delavno. Kakor lastovke se
dvigajo jeseni in rojijo v daljni svet za kruhom in zasluÏ-
kom. Vse se vzdigne, kar ni prestaro, kar ni bolno, in po
vaseh ostanejo samo Ïenske, starci in otroci. Puste zime
so to. Ni ga kruha v koãah, nezabeljeni koruzni Ïganci,
krompir in bob, to je edini ÏiveÏ. In Ïenske opravljajo
domaãa dela. Skrbe za kravico in ‰e kak‰no drugo Ïi-
vinãe v hlevu, predejo in hodijo Ïe z mrakom spat, za-
kaj ‰koda je tro‰iti svetljavo po nepotrebnem. Bleda eks-
peditorica na po‰ti ima v tem ãasu mnogo posla, va‰ki
trgovec proda dokaj pisemskega papirja, pi‰e naslove na
Ogrsko, v Slavonijo, v Sedmogra‰ko, v Romunijo, ah, po
vsem daljnem svetu.

BES

MISTERIJ ÎENE

113

Hrvatalji se razkrope v trumah po daljnih ‰umah in

njihove sekire pojo, pojo vso zimo, skoraj brez presled-
ka. Kakor obsedeni so od dela. ·iroke tesarske sekire
Ïvenketajo ob tramih ob plapolajoãih luãi bakel pozno
v noã, Ïage cvilijo v ogromnem lesu. Vse okrog je sneg
in mraz in zima, srebrno se ble‰ãi led, v bisernem pra-
hu se otresa ivje, a ti ljudje, na‰i ljudje, zamahujejo s
svojimi silnimi rokami, da odmeva daleã v temno noã.
Kakor megla jih obdaja sopara, ki se vzdiguje iz njihovih
razgretih teles, po prsih jim curi pot, a oãi jih skele od
mraza. Kuãme jim pokrivajo glave zadaj do vratu, spre-
daj jim samo razmr‰ena, divja brada, nos in oãi gleda-
jo iz ovojev, noge tiãe v ogromnih ‰kornjih in preko njih
so na debelo omotane vreãe. Mlad, ‰tirinajstleten fant
jih kliãe k veãerji. Komaj je dorasel ‰oli, a zdaj je tukaj za
kuharja, skrbi za red v kolibi, za drva, za ogenj, da ne
ugasne ponoãi, sveti pri delu, pomaga povsod. Pajda‰i
posedajo po pogradih v kolibi, veãerjajo, leÏejo spat. Tri-
deset kil koruzne moke, deset kil bele moke, ena kila
soli, poldruga kila slanine, to dobi vsak poleg denarja na
mesec.

Obleãeni spe pajda‰i na trdih deskah, sredi kolibe

gori ogenj, veter tuli po gozdu, skozi tenke, ‰pranjaste
stene prihaja mraz. Kruti, ‰umski mraz. BliÏe se pomi-
kajo k ognju, da jim noge vise preko desk — ob vzglavju
mraz, da primrzujejo lasje na trdo blazino, pri nogah

BES

MISTERIJ ÎENE

114

vroãe, prevroãe od ognja. Zbudi se eden, zbudi se dru-
gi. Vzdigujejo se, vstajajo. Delo, delo! Kakor obsedeni so
od dela. Dve je ura, tri ponoãi, a zunaj Ïe zopet plamte
bakle, ‰kripljejo Ïage, Ïvenkeãejo sekire. Tiho trepetajo
zvezde na visokem zimskem nebu, v magiãni belini se
sveti sneg med debli. Oj, ‰uma, stoletna, daljna, tajna!
Oj ‰uma!

Zvezde uga‰ajo, deãek kuha zajtrk. In potem dalje!

Doge se kopiãijo, trami se vrste okrog kolibe, hrast za
hrastom zaÏviÏga v zraku, hre‰ãi, pada; svetlo in prijaz-
no postaja v stoletni ‰umi.

Kakor obsedeni so od dela, ne poznajo utrujenosti, ne

pogre‰ajo poãitka. Kakor reke spomladi jim nabuhnejo
jeklene mi‰ice, trostroãijo se sile. In grizejo se v ‰umo
besno in divje. Ponosno stoje vitka debla, ponosno stoje
junaki ‰umski, ostareli v viharju, v nevihtah, a vendar
sveÏi, soãni, polni moãi in Ïivljenja. Ponosno gledajo v
nebo, visoki in veliãastni vitezi stoletnih ‰um; ni jih
omajal vihar, ni jih razdejal blisk, mogoãno ‰irijo veje,
ponosni, molãeãi. Ali na‰i ljudje pridejo — na‰i ljudje s
krasa — zalete se v deblo in stari, plemeniti junaki se
ru‰ijo na tla. Majhen vihar se vzdigne, kadar zaÏviÏga-
jo veje v zraku, gozd jeãi, zemlja se trese. Oj ‰ume sto-
letne, memento! Oj ‰ume stoletne, nikdar veã tako gos-
te, krasne, mogoãne! Oj ‰ume, stoletne, zdaj in nikdar
veã!

BES

MISTERIJ ÎENE

115

Celo zimo odjekujejo sekire v ‰umah. Ob nedeljah

utihnejo in pajda‰i hodijo drug k drugemu v vas po so-
sednih kolibah, polegajo, kade. âasih gredo v cerkev v
vasi, ãe niso predaleã. Tri, ‰tiri ure — dlje ne hodijo radi
vsako nedeljo. Preobleãejo se, umijejo — ãez teden se ne
umivajo in tudi ob nedeljah ne, ãe ostanejo v ‰umi. In
zapustijo jo redkokdaj. Kaj bi paã hodili v vas? V krãmah
se toãi Ïganje, vino, a ‰koda, ‰koda denarja v tujem kra-
ju. Zelo redko hodijo med ljudi, vsak mesec enkrat, s
tem mora biti zadovoljen bog v cerkvici in grlo v krãmi.
Po ma‰i pi‰ejo domov Ïeni, materi, ljubici. »Zadnja po‰-
ta …«, s teÏko roko se nari‰e naslov, a potem pit.

»Hoj, Îidinja, ljubica, toãi!«
In Ïidovsko dekle gleda zaljubljeno s svojimi oãmi —

dva Ïareãa oglja — v mlade fante in toãi, toãi. Rujne ust-
nice imajo ogrske Îidinje in mladi ljudje pozabijo na
svoja dekleta doma.

»Enkrat na mesec, kaj je to?! Toãi, ljubica, Îidovka,

toãi!«

Hej, ali se toãi teÏko vino, hej, ali pali bleda slivovka!
MoÏaki pa sede in gledajo molãe na enodnevno ljube-

zen mladih tovari‰ev, sede in se krepãajo s pijaão.

Ali hajd! hajd kvi‰ku! Daleã je ‰uma in jutri pred dne-

vom morajo peti zopet sekire v tihem gozdu.

Tako minejo izleti med tuje ljudstvo. Molitev k do-

BES

MISTERIJ ÎENE

116

maãemu bogu, pa vino, pa Ïganje, pa medeni pogledi
ãrnookih Hebrejk v zakajeni krãmi va‰kega Îida.

Dolga je zima v ‰umi, dolge so nedelje v ‰umi. Îage se

nabrusijo, topori‰ãa sekir se nabijejo, kubiki se zraãuna-
jo in zasluÏek — zakaj podjetnikom ni veljeti. ·kribani
od‰ãipavajo pri vsakem kosu, zato je treba pripraviti
kletve in groÏnje in korajÏo.

Pa kaj naj delajo ob nedeljah v ‰umi, kak‰nega veselja
naj si i‰ãejo? No, malo se grizejo med seboj, pol zares,
pol v ‰ali.

»Kaj pa ti vzdihuje‰ kakor otroãnica! Hoãe‰ malo ka-

milic, he? Cel dan leÏi, niti vstal ni danes, samo k jelu
sede. Oh, ti mehka Jerica ti, pri materi bi bil ostal, pri
materi! Pa bi ti ‰e sesati dali, haha! Kaj bo‰ ti za ‰umo,
moje cartano!«

Lovriãev Tone leÏi na deskah in niti kvi‰ku ne skoãi,

da bi s pestjo zabil hudobnemu nagajivcu usta.

»V prsih me boli,« sikne med zobmi in se obrne v

stran.

»Hoho, saj sem dejal, v zibko, v zibko! Visok fant,

‰irok fant, pa mevÏa, fej!«

Tudi drugi pogledajo na Toneta. Krepek je na videz,

kakor izmed najjaãjih, ali ni delavec, ne, delavec ni.
Osemnajst let mu je Ïe, a letos prvo zimo v ‰umi. Raz-

BES

MISTERIJ ÎENE

117

mehkuÏeno fante, razmehkuÏeno! Mati je pravila, da je
slab na prsih. Tak fant pa slab! Vsa vas se je smejala in
letos ga je mati vdova zaradi sramote poslala z drugimi
dol na Ogrsko, v ‰ume. Za pol pajda‰a so ga vzeli. Za pol
pajda‰a kakor ‰tirinajstletnega deãka-kuharja! Sramota
je to, ali veã res ne zasluÏi kakor polovico tistega, kar
odpade od zimskega zasluÏka na vsakega posamez. Glej,
Jer‰inov Matija, ki ga zaradi nezveste ljubice draÏijo, je
samo za leto starej‰i, ali delavec, delavec! Îe letos se je
puntal, da ne gre samo za del, da mu morajo dati vsaj
petino ãez, ali premlad je ‰e, in gospodar, tisti izmed
trinajsterice, ki je najbolj razumen, ki vodi raãune in vso
kompanijo, se ni dal omehãati. Zakaj nekaj oÏenjenih je
med njimi in starej‰ih, trideset, ‰tirideset, tudi petdeset
let, a na take moÏe treba bolj gledati kakor na mladega
fantina.

Eh, da, Lovriãev Tone je sramota kompanije, slab de-

lavec, nobenega tako slabega pri vseh kompanijah v ve-
likanski ‰umi — a teh je ‰e devetnajst, devet iz domaãih
vasi, ostali so Dolenjci. Njegova sekira se lesa komaj ma-
lo prime, menda bi najraj‰i leÏal ‰e na delovni dan. Ne,
to ne gre, lenuhov ne trpe med seboj. Da bi poãival, ko
se drugi muãijo?! Vsi se jeze nanj in pikajo ga s slastjo,
kjer se le da. Ali prava baba je, nikdar se ne postavi po
robu, molãi, vzdihuje in vãasih pravi, da ga prsi bole.

BES

MISTERIJ ÎENE

118

Haha, samo da bi mu kdo verjel, take prsi, kakor gora,
in niti ka‰lja ne!

Ko je pri‰la pomlad, ni bilo veã ‰ume …

Redko stoje mlada tenka drevesa, nekaj krivih, nele-

pih debel — a drugo je razdejano. Kje so veliãastni, vi-
soki oboki, ki so se lani v nepopisni lepoti dvigali na rav-
nih stebrih? Pokonãan je tempelj in razdejan.

Pomladi ni bilo veã ‰ume.
In tisti, ki so jo razdejali, so veselo odhajali domov. Kaj

je njim ‰uma?! Res, govore: Lepa ‰uma, fina ‰uma! Ali
takoj pristavljajo: Koliko da zasluÏka, koliko kubikov,
koliko dog? Kako se seka? — Samo zasluÏek jim daje,
kruh — ali lepote du‰i, srcu?

Vse vasi so oÏivele. Niã veã ni prazno pod va‰ko lipo, pri
va‰kem kovaãu, v krãmi. Povsod postajajo in se pomen-
kujejo. Dolgo jih ni bilo doma in odpoãiti se je treba od
teÏke zime. Obrili so se Ïe, postrigli lase. ·e so zarjave-
li, bronasti, ali drugaãe so na pol gospoda. V ‰piãastih
»‰tifletih«, v belih, zlikanih srajcah, s pisano kravato in
v kratkih suknjah iz modnega blaga hodijo okrog. Z
okroglimi lovskimi klobuki na glavah, z dolgimi pipami
v rokah, s srebrnimi urami z debelimi veriÏicami v

BES

MISTERIJ ÎENE

119

telovnikih. âutijo se, to se jim vidi. Va‰ka krojaãa, ved-
no pol gosposko obleãena, imata polne roke posla. Vsa-
kemu fantu po eno, dve novi obleki. ârne obleke niso Ïe
veã tako v modi. Eno paã ima vsak, drugaãe je pa svet-
la, siva barva zelo v ãasti. Blago naroãata krojaãa po
vzorcih naravnost z Dunaja in iz Brna. Tudi ãevljarji
imajo dela ãez glavo, fine »‰tiflete« iz ‰agrina, nizke ‰ol-
ne iz rjavega usnja, gosposke poletne ãevlje iz tkanine z
lakastimi ‰picami. Pri trgovcih si omislijo novih ovratni-
kov in man‰et, ne samo belih, ampak tudi Ïe barvastih
z vzorci; nov gosposki deÏnik z lepo okovano kljuko. ·i-
vilje ‰ivajo srajce — iz kupljenega blaga seveda — do-
maãe platno nosijo samo ‰e v ‰umah.

OÏenjeni niso tako gosposki, ali preveã zastajati tudi

noãejo. Seveda, denarja nimajo toliko za li‰p in o‰ab-
nost, Ïene so tu in hãere in hoãejo za obleko in li‰p. Zaje
se malo in tudi za druge stvari v hi‰i se ne potro‰i skoraj
niã. Po ena postelja je v vsaki hi‰i, to je dovolj, in ãe so
‰e »stari« Ïivi, imajo tudi ti svojo, druga druÏina spi na
slami pod streho ali pa v hi‰i na tleh. Meso je samo ob
najveãjih praznikih na mizi, tudi ne belijo vsak dan,
kruh je samo ob ko‰nji pri domu in po posebnih sveãa-
nostih. Gospodinja ima paã nekaj prtov s ãipkami — ãe
bi kdo umrl — na omari svetle sveãnike, vo‰ãene svetni-
ke in Mater BoÏjo pod steklom. V nekaterih hi‰ah ima-
jo tudi neke nove podobe z majhnim oltarãkom v sredi,

BES

MISTERIJ ÎENE

120

zadaj se lahko navijejo in potem igrajo. Drage stvari so
to. Îidje so nekaj zasluÏili po vaseh! — nu, a zaradi tega
so te podobe vendar najveãji ponos vsake gospodinje.
Ali zato so brisaãe, ki visijo na vratih, samo za parado,
ljudje se bri‰ejo v krpe ali pa v umazano perilo. Sploh je
vse Ïivljenje odmerjeno na efekt. K ma‰i hodijo v finih
tibetastih krilih, svilenih in Ïametastih jopicah, ponoãi
pa se odevajo z mastnimi, umazanimi plahtami. Popol-
dne ob nedeljah hodijo v svetlih, s ãipkami in trakovi
ob‰itih bluzah, zveãer pred ognji‰ãem se usekujejo v
roko. Prazniãne rute ‰krope z di‰eãimi vodicami, doma
je pa strani‰ãe iz nekaj desk prav pod kuhinjskim ok-
nom zbito in nikdar poãedeno. Kjer so mlada dekleta,
paã visijo naãipkani zastori na oknih, ali v kuhinji je na
loncih za prst debelo nesnage. Otroci leÏe v gnilih,
smradljivih plenicah, ali kadar jim gre mati cepit koze,
sama ne ve, koliko ãipk in svilenih trakov bi obesila na

nje. Ni povsod tako, ali skoraj povsod.

Polagoma je zakrenilo Ïivljenje po vaseh zopet v sta-

ri tir. Kmetje so imeli na polju dovolj posla, potem ko so
opravili svoja pota pri obãini in v mestu pri davkariji;
drugi so krenili v koãevske ‰ume, kjer so med tednom
tesali trame in sekali drva. V soboto popoldne so se vra-
ãali in se »oddihovali« pri plesu in pijaãi do ponedeljka
in torka po krãmah.

BES

MISTERIJ ÎENE

121

Lovriãevega Toneta so poslali v Ljubljano v bolni‰nico.
Jetiãen je bil. Vse poletje je posedal okrog, pil lipovo
cvetje in bezg, ali ni mu hotelo odleãi. Mati je bila spo-
ãetka zmerom v solzah. »O, saj sem vedela! Ti nisi bil za
na Hrova‰ko! Da sem se morala polakomniti tistih kraj-
carjev! Nekaj bi bil Ïe zasluÏil tudi doma. Pozimi bi bil
sneg kidal pa na kak‰no dnino bi bil ‰el. Bi bili Ïe prebili.
ReveÏ! Ali te hudo boli, Tone?«

Toneta ni niã bolelo, samo ka‰ljal je in slab je bil.
»Dobro naj je in pije,« je sporoãil zdravnik materi, ko

ga je poslala k njemu. Res mu je skuhala nekaj nedelj
opoldne meso in vãasih poslala po ãetrt vina in po za
gro‰ belega kruha zanj. Smilil se ji je. Menda bo vendar
kaj pomagalo!

Ali niti meso ob nedeljah niti vino niti beli kruh, niã

ni pomagalo, Tone je le posedal in posedal okrog.

»Pa se malo skupaj vzemi,« je svetovala mati nepo-

trpeÏljivo. »Kaj te bomo zastonj redili! In toliko je dela.
Drug teden moram zopet najeti kosce, ko s teboj tako
niã ni.«

Tone je vzel koso in ko‰ in ‰el na travnik. Vsaj za kra-

vo bo malo pokosil! Ali ves izmuãen in poten je pri‰el
domov, ko‰ je komaj prinesel in popoldne je moral leãi
na vrtu na sonce.

Mati mu ni veã kuhala mesa in tudi po vino ni veã

BES

MISTERIJ ÎENE

122

po‰iljala. »·koda denarja, ãe niã ne pomaga! Za lakoto
je tudi krompir dober in koruzni Ïganci. ReveÏi smo, saj
‰e za zabelo ni.«

Tone je dobival vedno manj prijaznih besed, povsod

je bil napoti. »Saj tako bolan tudi nisi, da bi prav niãe-
sar ne mogel! Vsaj nekaj bi storil pri hi‰i! Moj bog, saj mi
smo ãasih tudi vsi proã, pa vendar delamo!«

Vsi so ga zbadali. »Ko bi vsaj Ïe kmalu ozdravel,« si je

mislil Tone. Zaobljubil se je k Mariji Pomagaj, h konje-
derki je ‰el v sosednjo Ïupo, prav vse je poskusil. RoÏe
je pil in korenine je kuhal, ves Ïelodec si je Ïe pokvaril
z njimi, a pomagalo ni vse skupaj niã.

Tovari‰i so ga prezirno pogledovali, ta ali oni se je paã

‰e ustavil pri njem in mu pripovedoval o dekletih, o delu
in o pismih, ki so jih dobivali nekateri od trgovcev iz
Bosne in z Ogrske. Jesen se je bliÏala pa so se ljudje Ïe
menili o ‰umah in o zimi. Kmalu pridejo tudi agentje in
‰kribani, da se napi‰ejo kontrakti.

»Ti ne pojde‰ dol?« so ga spra‰evali. »Kaj pa, bolan si.

Predolgo si ãakal, ve‰. Vsak od nas je bil Ïe s ‰tirinajsti-
mi leti zdoma in ‰e prej. Ti si pa ãakal in ãakal in se raz-
mehkuÏil. Tak ni za ‰umo!«

»Gonili so me, preveã so me gonili,« je dejal Tone. »In

ko sem bil Ïe bolan, mi niso dali miru. To ni po ãlove‰ko,
tako delo!«

»Eh, kaj! Mora se! Vsi moramo! âe bi enega pustili, pa

BES

MISTERIJ ÎENE

123

bi hoteli vsi lenariti. Pa nikomur ni niã — samo tebi.
RazmehkuÏili so te, to je, to!«

Tone je molãal. Kaj naj govore? Saj imajo prav. Vsi so

zdravi, trdni, glej, kakor grãe. Ali njemu je Ïe usojeno
tako.

Mati se je ãasih razjokala. »Oh, da moram biti tako

nesreãna! S ãim sem se pregre‰ila?! Kaj bo le pozimi? Saj
je ‰e tako teÏava. Zdaj bo treba ‰e njega rediti. In jetiã-
ni ljudje radi jedo. Samega boba in krompirja tudi ne bo
jedel! Bolnik je in takim je treba vendar kaj bolj‰ega.
Vsaj ãasih!«

Nekoã je rekla sosedi: »Ko bi se vsaj kaj preokrenilo

do zime. Na eno ali na drugo stran. Saj je ãloveku teÏko,
ali ãe mora biti! ReveÏi smo!«

Ali ni se preokrenilo. Kakor senca se je vlaãil Tone
okrog. Bolelo ga ni niã, samo slab je bil, polegal je po
vrtu in na soncu cele dneve. Kadar so pri‰li domaãi do-
mov vsi izmuãeni, potni in strpinãeni od teÏkega dela,
so temno in nevo‰ãljivo pogledovali nanj. Lepo mu je!
Kakor grofu mu je! Lepo brez dela se greje na soncu, a
mi smo vsi preÏgani od vroãine, od dela in napora!
Ostre besede so padale nanj. Saj ni napaãno biti bolan!
Jesti dobi zastonj, pa lahko polega po travi. Oh, ali njih
eden! Truden do smrti pride domov, kakor klada leÏe

BES

MISTERIJ ÎENE

124

spat in zjutraj mora ‰e ves izmuãen in nespoãit pred
zoro kvi‰ku!

Vedno enako je bilo Tonetu, niti bolj‰e niti slab‰e. Ni-

kdar ni bil kdove kako obãutljiv ali ponosen, ali ti po-
gledi doma, te pu‰ãice, ki so se vedno, vedno zadirale
vanj, so ga zaãele peãi in boleti. »Lenari‰! Zastonj Ïre‰!«
mu je ‰umelo po u‰esih. Niti najesti se ni upal veã do
sita, odkar mu je mati enkrat dejala: »No, nikar tako po-
Ïre‰no! So ‰e drugi tukaj, ki delajo, ki zasluÏijo!« Ajdo-
vi Ïganci so bili, ki jih je tako rad imel, pa je malo hitreje
zgrabil za delo. Ali bolelo ga je to od matere, bolelo. In
od tedaj se mu je zdelo, da slede njene oãi vsak griÏljaj,
ki ga nese v usta. Ni ji zameril, saj ima prav. Vdova je,
sirota; zemlja malo nosi, a drug ne sluÏi nihãe. Stari oãe
paã ‰e na polju pomaga, a v gozd ne more ali drugam v
dnino. In denarja treba, za davke, za obutev, obleko. In
zdaj jih ‰e on objeda. Grenek je ta kruh, grenek. Laãen
je bil in izstradan, ali poãasi je vselej zajemal iz sklede,
da bi mu ne oãitali.

Mati se je spomnila bolni‰nice. Tam bo preskrbljen,

jesti bo imel, meso vsak dan, zdravila, doktorje. Saj ga ‰e
ozdrave morda.

»Pojde‰?« je vpra‰ala sina.
»Pojdem,« je odgovoril Tone skoraj veselo. Morda ‰e

ozdravi, in tam mu ne bo nihãe oãital, da zastonj je.

Odpravili so ga lepo, mati mu je spekla pogaão na

BES

MISTERIJ ÎENE

125

pot, sestra mu je dala dva bela Ïepna robca s seboj, stari
oãe mu je dal za po‰to in Ïeleznico in ‰e dve kroni. »Da
ne bo‰ ãisto brez vsega.«

Tako je pri‰el v Ljubljano v bolni‰nico.
Lepo je bilo tam, to se mora reãi. Postelja snaÏna, jed

kakor za otroãnico, vrt z roÏami in stezicami, kakor pri
veliki gospodi. Niã mu ni bilo dolgãas, hitro se je priva-
dil na vse. Celo z nekaterimi bolniki se je seznanil, raz-
govarjali so se o domu in o vsem, kar so videli in doÏi-
veli. Samo z boleznijo nekako ni hotelo biti bolje. âe je
‰el po stopnicah dol na vrt, pa je bil Ïe ves truden in
slab. Kar kolena so se mu ‰ibila, ãasih se mu je zdelo, da
bi pal, ãe bi se ga kdo samo malo dotaknil. No, to ga ni
teÏilo. Saj ima ãasa, ni mu sile, mir ima, jesti ima, pa lah-
ko ãaka na zdravje. Bo Ïe pri‰lo, mlad je ‰e. In tukaj go-
tovo ozdravi. Toliko doktorjev je, zdravil mu dajejo in
vina, to ga bo Ïe poãasi spravilo na noge. Nobene skrbi
ni imel, lepo enakomerno so tekli dnevi, niti ‰tel jih ni.
·e nikdar ni imel tako prijetnega, udobnega Ïivljenja.

Ali nekega dne so mu rekli, da mora iti. Kar srce mu

je zastalo. Iti mora od tod, kjer je tako mirno, lepo, a niti
zdrav ‰e ni. Kaj bodo rekli doma, ko pride. Prestra‰ili se
ga bodo. Kaj hoãejo z njim, tako slabim zdaj na jesen in
zimo.

BES

MISTERIJ ÎENE

126

Dali so mu nekaj denarja za pot, pa je od‰el. Niã veã ni
upal, da ozdravi. Kar mahoma je usahnilo upanje. V
smrt gre! Brez obrambe se je vdal. Samo miru si je Ïelel.
Domov pride, pa leÏe in izdahne. Tako neizreãeno je
slab, oh! In ta Ïeleznica! Kako trese, ropoãe! Zdaj zdaj
bodo zastala pljuãa.

In zdaj je pri‰la njegova postaja. Vzdignil se je z nepo-
pisnim naporom. Pot ga je oblil od glave do nog od mu-
ke in teÏave. Pobral je svoje reãi in ‰el skozi noã k restav-
raciji. Neskonãna se mu je zdela ta pot, a vendar je bilo
samo nekaj korakov. Pod stopnicami je poãival. Opote-
kaje se je stopil v veliko gostilni‰ko sobo. Natakarica je
dremala v kotu za ograjo. Vsa zaspana je stopila pre-
denj.

»Na po‰to bom ãakal. Malo dobrega vina mi dajte,«

je dejal s teÏavo in sedel v kot za mizo.

Natakarica je nekaj zagodrnjala. Mislila je, da je pijan.

Postavila je pijaão predenj in zopet od‰la za ograjo dre-
mat.

Pusta je bila ta velika, prazna soba zdaj, pozno v noãi.

In velika, svetla luã pod stropom jo je delala ‰e bolj dol-
goãasno in neprijazno.

Ah, in koliko plesa in krikov in vriska je bilo Ïe tu.

BES

MISTERIJ ÎENE

127

Kadar hrvatarji prihajajo ali odhajajo, vselej se ustavijo
tu. Vsa soba jih je polna.

Spomnil se je na lansko leto in na pomlad, ko je tu z

drugimi sedel. Lansko leto, da, takrat je odhajal. Vesel je
bil, ukal je in tako voljo je imel do Ïivljenja in do dela.
Ali zima ga je umorila, ‰uma ga je ubila. Bolan se je vra-
ãal spomladi domov. Kako so bili drugi veseli, kako so
pili, plesali. Tudi on je bil takrat ‰e zadovoljen. Zdravit
se je ‰el domov in verjel je, da bo ozdravil. Ali ni ga. Niti
bolni‰nica ga ni. In zdaj gre zopet domov — umirat!

Naslonil se je na mizo in sku‰al spati. A ni mogel. Tes-

no mu je bilo, muãno. Bolelo ga ni niã, ali pljuãa so bila
prazna, teÏko je dihal. In mislil je, kako Ïalostno je bilo
njegovo Ïivljenje. Pusto in Ïalostno. Nikoli ni imel niã
dobrega. Vedno je bil odveã. Îe doma. Moãan je bil na
videz, mnogo je obetal na pogled, ali v resnici je bil za-
niã. Ni bil za delo. In to je tisto. Zato ga mati ni imela
rada, zato so se mu posmehovali tovari‰i. Kaj bo na sve-
tu?! Samo napoti je bil. Saj so imeli prav! Vsi so imeli
prav! In zaãul je vse zbadljive besede od otroka pa poz-
neje do zadnjega ãasa in vse porogljive, neprijazne po-
glede je obãutil. Vsi so imeli prav! Vsi! Zaniã je bil! No-
benega oãitka ni imel za nikogar. ZasluÏil je vse, vse mu
je bilo usojeno. Oh, in zasmilil se je samemu sebi, za-
smilil! Bridke, pekoãe solze so mu stopile v oãi. Oh, on
je nesreãneÏ.

BES

MISTERIJ ÎENE

128

In takrat je teÏko zahropel. Pot na njegovem Ïivotu je

oledenel, udje so otrpnili, kri je zastala.

In zaãutil je smrt, teÏko in mrzlo. Glej, sam umira, za-

pu‰ãen! Kakor garjav pes umira. Pa zakaj ga niso pusti-
li tam na toplem, ãistem?! Oh! In nikdar ni imel niã do-
brega! Nikdar! In zagledal je to svoje pusto, prazno Ïiv-
ljenje pred seboj, niã sonca, niã veselja, niã mladosti!
Zgrozil se je in srce mu je zastalo.

Spravili so ga v mrtva‰nico in ga pokopali. Nihãe od

znanih ni pri‰el. Bali so se stro‰kov.

In ãez ‰tirinajst dni je vino teklo po mizi, pri kateri je

umiral, in pajda‰i hrvatarji so vriskali in harmonika se je
oglasila.

Juh! V ‰ume, v svet, v zimo! Juh! Na delo! Po denar!
Juh! Juh!
Zdravi so vsi, moãni so vsi! Kakor hrasti v ‰umi, kakor

jelke v gori. Nihãe ni slab in star med njimi. Glej moÏa-
karje s sivimi lasmi, ali z mi‰icami iz Ïeleza. Juh! Tride-
set zim! In ‰tirideset zim so preÏiveli v ‰umah, ali kaj jim
je?! Kdo je tako sveÏ, tako silen, tako mlad od mladih
dvajsetletnih?!

Juh!
Kaj! Mi smo mi, hrvatarji!
Juh!

BES

MISTERIJ ÎENE

129

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-112-6

Document Outline

Vsebina

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Zofka Kvedrova Veliki in mali ljudje
Zofka Kvedrova Njeno življenje
Zofka Kvedrova Amerikanci
Zofka Kvedrova Iskre
mister
BIBLIJNE MISTERYJNE JASEŁKA, JASEŁKA RÓŻNE, JASEŁKA PRZE-RÓŻNE
Legendy Misterium Stworzenia
OTO JA JESTEM Z WAMI-Misterium Męki Pańskiej, konspekty, scenariusze
Misterium Męki Pańskiej, Bałagan - czas posprzątać i poukładać
MISTERIUM BOŻONARODZENIOWE, JASEŁKA RÓŻNE, JASEŁKA PRZE-RÓŻNE
MISTERIUM WIELKOPOSTNE
Misterium Filozofii
CZY TO MESJASZ-misterium wielkopostne, S E N T E N C J E, Scenariusze
Deklaracja dotycząca wiary w misteria wcielenia i Trójcy Świętej wobec niektórych współczesnych błęd
JASEŁKA-Misterium Bożonarodzeniowe, JASEŁKA
Misterium
mister of aamerica, kwitki, kwitki - poziome
Misterium Zmartwychwstania 06 Nieznany

więcej podobnych podstron

Zofka Kvedrova Misterij žene

Document Outline