Ko v jutru prebujen
si dan toplote zaÏeli,
oãem se najbolj zaÏeljen
obraz v mislih prebudi
in nas bodri, od jutra
do noãi in tam, kjer vstane,
tam zopet leÏe med ljudi.
Med tihe sence zbrane,
ki medlijo, ali vse bolj ostro
zbadajo resnici v oãi.
In vãasih manj, vãasih bolj pogosto,
hoãejo krojiti nam znaãaj vesti.

BES

ZIMSKI OBJEM

BOÎIâNI MRAZ OSAMLJENIH

Srka me vase ta boÏiãni ãas,
ko razsvetljene ulice spra‰ujejo,
kako, da v meni ‰e je mraz,
ko drugi buãno Ïe praznujejo?

Povsod cinglja, pozvanja in di‰i,
izloÏbe vabijo me nase,
kristalni prah z neba pr‰i,
napev beÏi nazaj, lovi se vase.

PoÏira me v opoj tega
in eno z drugim, vse, kar me obdaja,
se zliva vame in tepta, vse,
kar ne poteptano ‰e od prej ostaja.

BES

ZIMSKI OBJEM

NOVOLETNA NOâ

Ko bo odbilo in zaÏvenketalo,
spet bodi tukaj, da ti za‰epetam,
da mi brez tebe dolgãas je postalo,
da sama s sabo Ïiveti veã ne znam.

Poru‰i vse pregrade v svoji glavi,
ki ti jih, ta poÏre‰ni, je pozidal svet.
Prisluhniva temu, kar srce pravi,
ãe hoãe‰, naj potlej bo po starem spet.

Vsi dnevi in noãi v celem letu,
le dan Ïivljenja sku‰ajo postati,
zato, edino noã pred dolgim dnevom,

ne pu‰ãaj me ob sebi trepetati.
Ne pusti, da bi jokala v sebi,
ko s tabo morala bi se smejati.

BES

ZIMSKI OBJEM

MISEL NAME

Je misel poletela,
v gnezdo mu je sedla.
Bo gnezdila in ‰la?
Ali se bo zopet vraãala?

Je ona kukavica
ali kak‰na bolj spodobna ptica,
ki svoje gnezdo rada ima,
v njem pa prostor za oba?

BES

ZIMSKI OBJEM

NEMIR

Toliko Ïelja imam,
da izpolniti jih ne znam,
druga se ãez drugo vzpenja,
mi zmanjkuje potrpljenja.

Se nemir je v meni naselil,
vse bi rad odkril, razkril,
bolj se trudim mu uiti,
bolj se hoãe vame skriti.

Vleãe me na vse strani,
v meni se prebujajo strasti.
·e tisto, ãesar ne Ïelim, dobim,
nato po vsem zahrepenim.

Moj ãoln je do roba potopljen,
prepoln od Ïelja, Ïe skoraj izgubljen!
âe ne znebim se tovora,
se pod gladino znajdeva oba.

BES

ZIMSKI OBJEM

ODHODI

Vsakiã ko gre‰, iz oãi ti preberem,
kaj se do takrat v tvojem srcu zgodi.
In vsakiã v mislih moãno te objamem,
na ustih pogled moj poljub ti pusti.

Dogodki tanj‰ajo v glavi bremena,
obãutki rasto, v tebi vse se budi.
A dokler objemu so le do kolena,
poljub ‰e en ãas naj le v meni Ïivi.

Ko niha‰ med teÏo svojih obãutkov
in ceno svoje nesporne svobode,
ne vzemi za cilj brezbriÏno raniti,

predaja, napad,beg..Kaj je prava pot?
vsekakor je prava tista, takrat,
ko spet bo‰ pripravljen nanjo stopiti.

BES

ZIMSKI OBJEM

DREVORED

Zgoraj sku‰tran, spodaj gol,
drugega za drugim —vse enake,
sklenil je tja pod oblake.

Brez pomislekov te zvabi vase,
ker on vabljivo je drugaãen,
skrivnostno urejen, privlaãen.

Objema te v nevidne veje,
kot da varuje te, a vodi ti srce,
ki zunaj njega sam poti ne ve.

Kro‰nja smeje kro‰nji se ‰umeãe,
a spodaj se vsak pi‰ dotakne te —
a mislil si, da sklenil ‰ãit je zate le.

Ko zunaj njega si,
zaãetek in konec ima,
a ko vstopi‰ in se ozre‰,
vidi‰ le konca dva.

BES

ZIMSKI OBJEM

Se prepusti‰ mu ali ne,
odpelje vedno te do tja,
kjer se tudi sam konãa.

Vendar sam presodi, ãe lahko,
kateri konec je zdaj tisti,
ki te njegovega objema re‰il bo!

BES

ZIMSKI OBJEM

RAZCVET

Ko plahi umiki
pred prstov dotiki
v pest ‰e bojeãe beÏijo,
poljubi jih neÏni,
dotikov ljubezni,
v svoje dlani polovijo.
Obdana s toplino,
kot ‰koljka v lupino,
je pest v moji dlani
kot roÏa,
kot popek predrami
se v sonãni omami,
se pest odpre v dlan
in me boÏa.

BES

ZIMSKI OBJEM

VROâINA

Prikradla se je v meso in kri,
na vroãem mesu koÏa ledeni,
z mrazom ves ãas se preganja menjajoãe,
ko sladka boleãina ‰iba ti telo, ki stoãe,
od ‰ib izmuãeno obmirovati noãe,
vsako mi‰ico steguje upajoãe,
da ‰ibam pred najhuj‰im ubeÏi,
da boleãina v njej se izgubi.
Îareãa lica so in bedra vroãa,
a pu‰ãica rdeãa in rastoãa,
se vse dotlej ne umiri,
dokler se zadnja kaplja
iz telesa ne scedi.

BES

ZIMSKI OBJEM

VALOVI IN KAPLJE

Voda je pritekala in odtekala.
Pritekala je v valovih.

Vãasih je kateri od njih
pljusknil tako globoko,
da je beseda obstala za ãermi,
oklenjena med njegove okove
in nemoãno gledala,
kako se dih utaplja
v du‰eãem nemiru,

vãasih pa tako globoko,
da je nasmeh potonil
in splaval na povr‰ino
‰ele potem, ko je val popustil
in je tudi pogled zopet
lahko zaplaval v Ïeljeno smer.

Pljuskali so in ‰kropili naokrog.
Razpr‰ene kapljice so polnile ãa‰o,
ki se je kar sama nagibala k ustnicam.

BES

ZIMSKI OBJEM

Prestra‰ene in preganjane
so se prerivale skozi najmanj‰e pore,
samo da ubeÏijo
pred buãeãim razbijanjem
in divjim premetavanjem.

âetica njih se
tudi v stisnjenih kanalih
in skritih votlinah
ni mogla upirati pritisku valov,
ki jih je pognal iz njih,
nepripravljene na preÏivetje.

Lovile so se na nagnjenih povr‰inah
in povzele druga v drugo,
kot da si hoãejo podariti
poslednje Ïarke veãernega sonca,
‰e preden jih teÏa odvleãe
in jih ti zapustijo.

Izpite, posrkane in posu‰ene kapljice
se zopet zbirajo in ãakajo,
da jim kak‰en val
spremeni Ïivljenje.

BES

ZIMSKI OBJEM

DEKLICA Z VÎIGALICAMI

Vzamem vÏigalico, z njo prasnem, vzplamti!
V njenem sijoãem plamenu, goreãe,
ljubezen med nama, kot lava Ïari,
in koÏa ob koÏi mameãe di‰i,
beseda besedo boÏa ljubeãe,
oko se ti v mojem pogledu topi,
vse Ïivo je v meni, ko sij se gasi —

Spet vzamem vÏigalico, prasnem, vzplamti!
Spet tu si, ob meni, na pol osvetljen,
da nisem prepriãana, ãe si res ti,
dokler ne zaãutim poznanih dlani,
dokler ne privije‰ me k sebi v objem.
·e nisi prebudil mi speãih strasti,
Ïe plamen uga‰a, objem se hladi.

Spet vzamem vÏigalico, prasnem, vzplamti!
Njen medli, up in mrak parajoãi plamen,
le v siju mojih Ïelja ‰e razsvetli
tvoj obraz, tvoja usta in tvoje oãi,
topli nasmeh in pogled ‰e ujamem,

BES

ZIMSKI OBJEM

glas izreklih besed pa Ïe se gubi
globoko v mrak izgorele luãi.

Spet vzamem vÏigalico, prasnem, vzplamti!
Plamenãek v nemirni roki trepeãe,
zajame si sape in zopet vzplamti,
ne vidim nikogar, potem se mi zdi,
da nekdo na tleh le z muko ‰epeãe.
Ozrem se, res, daleã tam nekdo leÏi,
roke izteguje, si k meni Ïeli —

BrÏ seÏem si v Ïep, vÏigalic veã ni!

BES

ZIMSKI OBJEM

NEPOPOLNA RESNICA

Osamljene deklice se zibljejo z neba,
med oblaki hladnimi nihajo,
kot baletke stopajo s prsti na tla,
z razprtimi se krilci dotikajo.

Kje so zdaj tiste ‰irne poljane,
ki so s sneÏinkami belo postlane?
Zvedele so, da se srca tu odtalijo,
ne pa, da se tudi same stopijo!

Podajo spoznanja si hladne dlani,
sedajo in stikajo teÏke glave,
Ïalostno pove‰ajo vodene oãi,
krilca jim moãijo tihe solze.

BES

ZIMSKI OBJEM

BEÎNA SREâANJA

Noã je.
Nikjer nikogar. Le, ‰kripajoãi sneg.
Poãasi stopam pod obokom drevoreda,
od drevesa do drevesa,
od luãi do luãi in razmi‰ljam.

Zopet si je postlala leÏi‰ãe
in legla vanj ãakajoã,
da jo preÏene ãas.

Hladne blazine so postale
toplo zatoãi‰ãe premraÏenim,
bli‰ã luãi je obarval bele prevleke,
le sledi so dokaz,
da nisem bila tu ãisto sama.

Sem stopajo
in gradijo svoje skrite gradove.
Sem stopajo
In spet hitijo v svoje tople domove.

BES

ZIMSKI OBJEM

Z oãmi srkam lepoto zimske podobe,
in tudi, ãe jih zaprem,
mi vonj po snegu izdaja, da sem res tu,
in to je dovolj,
da se ledeni oklepi src odtalijo.

A mraz ostaja,
in ne izgine z njo niti tedaj,
ko pride njen ãas,
ko odide
in si leÏi‰ãe poi‰ãe drugje.

Tedaj stopajo tja
in gradijo svoje skrite gradove.
Stopajo tja
in spet hitijo v svoje tople domove.

Tu pa ni veã videti sledi,
kot da tu nikdar nihãe stopal ni.
Ostanejo le poleÏane bilke,
ki ne vzdrÏijo pod teÏo njenih odej.

BES

ZIMSKI OBJEM

PRISLUHNIMO JI VENDAR

Zadu‰ljiva ti‰ina je prekrila pokrajino.
Pobelila je na‰e misli,
korakov ni nam moã veã zatajiti.
A mi, pred njo beÏimo, vsi,
ki tihega sveta si, pod prevleko,
spoznanje pravega poslanstva
‰e vedno hoãemo prikriti,
ustvarjamo naprej svoj hrupni svet,
ki smo ga vajeni.
Iz tega pa potem beÏimo,
ko nimamo veã kam uiti!

BES

ZIMSKI OBJEM

ÎELJA

Moje besede naj bodo kot kaplje.
Dopusti, da padejo nate takrat,
ko list si za listom deÏja zaÏeli,
ko zimo iz tebe preÏene pomlad.

BES

ZIMSKI OBJEM

SI ERIKOV UâENEC?

Saj hoãe‰, da vse naj izgine,
ãe ravno bi moglo nastati,
posebno se zdi ti navadno,
navadnemu hoãe‰ laskati.

Tu je zdaj to, kar Ïelel si,
da je in da hkrati le ni,
da skrito in tleãe obstaja,
da se ne greje in ne hladi.

Nisva ne strd, ne talina —
tekoãe uplinjen kristal,
ki izgoreva iz ledi‰ãa,
ãisto brez dima, v ‰est ogledal.

BES

ZIMSKI OBJEM

ODVEâNI GLAS

Îelela sem,
da zima bi bila za nami,
da mir, tihota sna v Ïivljenju mojem
se v pomladne ãare spremeni,
da prebudijo zdaj se Ïelje v meni,
da mraãni duh v meni spet zaspi.

Zdaj je ‰la.
Pomlad me mami.
A glas od tam me zopet vabi.
Zasli‰im ga celo v njem,
ki bi ga zdaj lahko imela rada,
zasli‰im ga v vsem,
kamor njena senca pada.

BES

ZIMSKI OBJEM

IZBIRA

Dokler si te tiho Ïelim,
upam in hrepenim,
so misli mi vesele,
telo mi v radosti vzkipeva,
toda, ko okusim,
dotik tvoj ‰e na koÏi nosim,
so radosti okamenele,
ker hrepenaãa du‰a
s spomini le sameva.

BES

ZIMSKI OBJEM

LJUBEZEN DO TEBE

Ko noã si zaÏeli,
ne dati dnevu veã prostora
in ne pustiti soncu vziti,
le premakniti se spet mora

in tam spet Ïelje pote‰iti,
kjer vse pripravljeno jo znova
sprejme v topli svoj objem,
da izpolni priãakovanja nova.

Ko porodi do tebe se ljubezen,
ne morem k drugemu je preseliti,
ona hoãe z roso svojega nastanka
vedno znova se umiti.

Kaj, ãe mi razum prisega,
da iz objema njenega uiti
je treba daleã, daleã proã,
da nehala te bom ljubiti,

BES

ZIMSKI OBJEM

ãe ona noãe sebe z drugimi deliti,
ne pozabiti in ne drugega izbrati!
Tako, kot jaz brez tebe,
ona si brez mene ne Ïeli ostati.

BES

ZIMSKI OBJEM

NAJINA USODA

Mar res usoda tuja le,
mu solzo v oko peha, edina,
mar moja, prav iz njega stkana,
‰e ni dovolj brezupna,
da zaboli ga manj, kot tuja boleãina?

Ko nihãe veã ne dvomi v najino usodo,
usoda sama hrbet si obrne,
in on izgine z njo za vekomaj,
prek ran, le praske ‰e lahko mi vrne.

Zaluãala najraje, sreãi,
bi kamen v obraz omike,
ãeprav, le zanjo sem prosila
in ne Ïelela prevelike —
postala mi je tujka —brez olike!

BES

ZIMSKI OBJEM

IZZIVANJE

Kadar si z mano, upam, da ve‰,
kaj tvoje ustne govore.
Lahko te gledam in poslu‰am,
ne vidim pa ti v srce!

Upam, da ve‰, da vse to, kar reãe‰,
kako me pogleda‰, je zame izziv,
da preko jezov Ïe utrjenih,
ãustvom dopu‰ãam ponovni izliv.

Spet se bova v njih utopila,
ãe plavati le eden zna,
razen, ãe re‰ilni ãoln
ima‰ pripravljen za oba!

BES

ZIMSKI OBJEM

ZAKAJ NE?

Nekateri trenutki,
ki hoãejo zase odgovor,
se zdijo prezgodaj,
jasen odgovor molãi.
Naivno odrinjen v mislih,
kot kazen potem se zgodi!

Spet sestavljam in razstavljam
vse neizreãene besede.
A tistih, boleãih,
katerih boji‰ se —‰e ni!
Ker morale biti bi izreãene,
a niso bile —pa boli!

Ti meni, jaz tebi —
prezapleteno se zdi,
a najmanj, kar bi pridobila,
prihranila nekaj bi dni.
Beseda besedi, iz oãi v oãi,
danes in jutri ali pa niti noãi!

BES

ZIMSKI OBJEM

ZAMUDIL SI

Vse v meni spi.
Na tisoãe umirajoãih dni,
na tisoãe ljudi.

Globoko sredi vseh teh dni,
zaspati mora‰ tudi ti.
Lahko noã moj dragi - mirno spi!

Naj moj utrip te ne budi,
ko srce najde sreão si,
takrat bo‰ dragi, ti pozabljeni!

BES

ZIMSKI OBJEM

DANA·NJA LJUBEZEN

Ljubezen, ta goljufiva zadeva,
zaradi nje si zdaj kralj, zdaj siromak,
ãeprav v sebi ãuti‰, da spet si bogat ,
lahko si v trenutku bos, laãen in nag!

Verjame‰, jo ceni‰, neguje‰ vse dni
in misli‰, da ljubljen si, kot ne prav vsak,
naenkrat, kljub vsemu, med prsti spolzi,
izpade‰ le sme‰en, naiven bedak,

ki je mislil, da je, pa sploh ni bila,
ki zdaj si Ïelel je to, ãesar veã ni,
ki je mislil, da ve, kaj je narobe,
kaj je prav, da veÏe med sabo ljudi.

Seme plevela v tujih jalovih tleh?
Kje so tisti ãasi in tisti ljudje,
ki so v svoje rodne brazde sejali
dobro, ãisto seme, ki vzkliti tam sme!?

BES

ZIMSKI OBJEM

HvaleÏno je klilo, raslo v zahvalo
tem bolj, kot so pleli, rahljali — a glej,
danes sploh treba ni, pleti ni kaj!
PoÏanje‰ plevel in ga seje‰ naprej!

BES

ZIMSKI OBJEM

PLAâILO ZA SREâO

Oãi vseh nas
roteãe vanjo zrejo,
bolj, kot so solzne in proseãe,
hitreje brez tolaÏbe njene mrejo.
Iz praznih sten
se votlo smeje in ‰epeãe:
»Vso svojo moã
si iz otoÏnih src napajam.
Hranite torej me dotlej,
ko drugim se razdajam!«
O‰ine te s pogledom: »Hej,
za redke izmed vas se ãuvam.
Si ti Ïe res dovolj trpel?
Ne! Tebi se ‰e ne ponujam!«

BES

ZIMSKI OBJEM

V âEM JE SMISEL

Veãer se vleãe na nebo.
Gledam, kako umira ‰e en dan.

Jaz pa sem ob tem premajhna,
razum moj nemoãan,
ko rada bi, da bi lahko,
tudi sredi noãi, sonce vz‰lo.

Razsuti ko‰ãki neba
spreminjajo svoj obraz,
jih veter nese tja,
kamor bi rada ‰la tudi jaz.

Ko vzljubi‰ sebe, ljubi‰ vse,
tudi majhne in pozabljene,
‰e starca z grbo mi je Ïal,
ker vem, da kmalu bo zaspal.

Ko vzljubim druge, je lepo,
ko jih veã ni, mi je teÏko.

BES

ZIMSKI OBJEM

âe bi vedela, da bo tako, bi lahko
ravnala s ãustvi bolj skopo?

Zdaj sem tukaj, zdaj sem tam,
v mislih pa grem Ïe drugam,
veã ko izve‰, veã velja‰,
na koncu pa vse v zemljo da‰.

BES

ZIMSKI OBJEM

PIROMANIJA

Ni dovolj plamen le v laseh,
pa ãe ‰e tak‰na burja brije,
ko iskra ugasne v oãeh,
poÏar le steÏka se razvije!
Piha preko prask in ran,
a kljub temu me ‰e skelijo,
vãasih pa preneha kak‰en dan,
potem hudo spet zabolijo.
Trga, kljuva in cefra,
vsi nad ranami preÏijo,
kjer preneha ãrni vran,
detljev kljuni zabobnijo.
Naj vendar kdo zaneti iskre,
ki v vetru mi plamene razbesnijo,
boleãe, tleãe, naj do tal poÏge,
naj tu se druge ptice naselijo!

BES

ZIMSKI OBJEM

LANSKA TRAVA

Kako naj spet bo zeleneãa,
ko z vsakim mrazom znova mre?
Pokonãno naj spet bo rastoãa,
a sneg za snegom poteptal jo je?
V ‰umenju mehkih bi se kro‰enj
lahko jim zibala telesa,
di‰eãe klasje bi jim boÏala
obrazov roÏnatih peresa.
·epet obljub drhteãih src
gubi se le med mlade trave,
a kaj, ko ne prizaneso
poletnih koscev jim odprave!

BES

ZIMSKI OBJEM

KAKOR SI ÎELEL

Kot bel veliãasten labod si tam,
osamljen, v svoji lepoti Ïivel,
sam sredi vode, prevzvi‰en, vedno
si se pred mano prevzetno razpel.

Tvoj krik, iztrgan v praznino neba,
zdel se ti je kot skrivnosten napev,
svoj lik, ki je medlel v gladini,
si videl kot pisan, ne bel odsev.

Tako zaslepljenemu s samim seboj,
tok ti odna‰al mladosti je ãas,
nisi, a ãe bi Ïelel, ob tvojem
bi lesketal tudi moj se obraz!

BES

ZIMSKI OBJEM

VIRNINA

Samo diham …
Jem …
In spim …
Le
zakaj
niãesar
drugega
ne
doÏivim?

BES

ZIMSKI OBJEM

VRTNICA

Lupinice ognjenega Ïameta,
kot vlaÏen vonj malin dehtijo,
ko dlan ob lice jih privije,
si hlad dotika izborijo.

Pogled mi vanjo preleti
spominov globoãine,
preroka krogle ni beseda
zgovorna bolj od nje temnine.

BES

ZIMSKI OBJEM

POTRPEÎLJIVOST

âe je potrebno
to, kar zdaj je,
da potlej lep‰e bo,
naj bo.

âe je bilo zaman,
kar je Ïe mimo ‰lo,
naj gre ‰e ta dan,
a z jutrom,

ko s soncem
zazremo se v nebo,
naj laãnim srcem
sreãa orosi oko.

BES

ZIMSKI OBJEM

AVTORICA O SEBI

Doma sem v Zagorju ob Savi. Rojena sem bila
leta 1967 v Trbovljah.

Po konãani gimnaziji v Trbovljah, sem ‰ola-

nje nadaljevala na Tehni‰ki fakulteti v Maribo-
ru in postala diplomirani inÏenir konfekcijske
tehnologije. Zaposlila sem se v konfekcijski to-
varni Deloza v Zagorju in sicer na podroãju ka-
kovosti poslovanja in razvoja.

Blizu sta mi izraÏanje v besedi in risbi.
S pesni‰ko zbirko Sonce nad vodnjakom sem

se prviã predstavila domaãi in slovenski javno-
sti. Zimski objem je moja druga zbirka.

Na‰a Ïivljenja so polna razmerij in dogodkov,
vãasih se nas le dotaknejo, vãasih se nam zgo-
dijo, v nas pa seÏejo razliãno globoko in vzbu-
dijo razliãna obãutja. Najmoãnej‰a pustijo za
sabo sledi, najveãkrat nepredvidene. Ena tak‰-
nih sledi so moje pesmi. Nastale so, ker so
morale nastati. Iz njih sem spoznala del sebe,

BES

ZIMSKI OBJEM

ki ga nisem poznala. Zato sem vesela, da so
nastale. Dvom o tem, ali je prav, da jih objav-
ljam, pa bo izginil , ãe bodo tudi bralci mojih
pesmi v njih na‰li kaj zase in jih vzljubili.

Vesna Berk

BES

ZIMSKI OBJEM

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-124-X

Document Outline

VSEBINA

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Vesna Berk Sonce nad vodnjakom
Berk Gering brat Geringa Nezamechennaya istoriya pravednika 378690
Bikić Vesna Venetian Influences in the Eastern Adriatic Hiterland
daktyl trochej nova vesna

więcej podobnych podstron