Besede tuja roka pi‰e mi,
in le smehljaj naprej, se mi zazdi,
da le svarim se sama pred seboj,
ki bijem v sebi veãni boj,
da nisem znotraj sebe vedno jaz edina,
da vsak od nas s svojo glavo kima.
Vãasih z mojo, vãasih z njihovo glavo,
nevidna roka vodi mi pero.
Nesli‰ni glas skrivnosti mi pove,
resnice prave razodene mi molãe.
Kot da takrat nekdo izrablja me,
in niza pod pero besede te,
kot, da bi veter pljusknil val na breg,
kot, da bi s sonãnega neba usul se sneg.
Îe prej enkrat jih rada napisala bi,
a takrat bilo je, kot, da teh sploh ni.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

BARSKE KAPLJE

Iz tedna v teden
so se zbirali
in pripluli tja,
kjer redke ptice
rade gnezdijo.
Tam kaplje sreãe
plaho spustili so z neba,
tam veter slano,
smolnato pihlja.

Razlite v nasme‰ek
sivino dneva so
mi razkadile.
Napilo Ïejno
se mi je oko.
V obok neba
so mavrico razpotegnile,
nad vsa ta plaha,
sladka, sreãanja.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

KAVA

Ta vonj!
Kako me k njemu vleãe,
kako me mami, da v sku‰njavo
me spomin okusa in obãutka sreãe
zopet k njemu vodi opoteãe.

ârna, vroãa iz kozice
se v slapu zliva med meglice,
kjer iz peneãe se gladine,

vzletajo, kot bele ptice,
ki skozi zrak, omamni vonj
mi poneso v nosnice.

In ta okus!
Kako mi vsakiã znova ugaja!
Okus, ki me, skoraj v strahu,
z mislijo navdaja,
da sreãa je, da res obstaja!

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

Kako poÏirek za poÏirkom,
mi Ïeljo po naslednjem spet poraja,
da mi v skodelici ãedalje manj ostaja.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

MOJA LJUBEZEN

Koraki lastnih nog
stopinje Ïe zamujajo,
oãi samo ‰e nate
Ïeljno pogledujejo.

Ko dan upeha se
in noã se konãno prebudi,
telo se moje zopet
toneãe vate izgubi.

Dotik tvoj mehki
v spanec me popelje,
objem tvoj neÏno
sanje mi postelje.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

UMETNIKOV SVET

Stoji, kot mnogo drugih, tam vodnjak
in vanj se sklanja res lahko prav vsak.
A oslepljen s svetlobo, z vrha ‰e nihãe,
ni videl, da na dnu res nekaj je.

Globok je ta vodnjak,
pogled pa z vrha pre‰ibak,
da videl bi, kar skriva se v njem,
kaj tam leÏi in ãaka skrito vsem.

Zato prisluhni bolje, sli‰i se napev,
poglej bolj ostro, vidi se odsev!

Tam v temi njegov svet leÏi,
tam ‰ele, ko privadi‰ si oãi,
zagleda‰ vrata in vstopiti sme‰,
ko veã tam z vrha vanj ne zre‰.

âeprav mogoãe misli‰, da se ne da ga podeliti,
da nihãe drug ne more sebe v njega skriti,
a ko enkrat vstopi‰, rad prihaja‰ vanj
in vedno znova ãuti‰, da veã nisi sam.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

JOK NOâI

Niti luninega sija
reÏejo v noãni mrak,
kot pramen ãez oãi vejevja,
se ujel je vlaÏen zrak.

Tam po kamnih mrzlih stopa,
v roso raste, se redi,
da list za listom se upogne,
cvetom v ãa‰e se lovi.

In zjutraj, ko ji dan posveti
v njene rosne oãi,
njih solza z mehkih kril
svilenih metuljev hlapi.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

GOZD

Vsakdo izmed njih je v njem nekdo,
a sam brez drugih le drevo!

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

NE BODI ÎALOSTNA

Globoko vase vdihni ,
ko ãuti‰ v sebi sveÏi zrak,
saj ni tako teÏko,

poglej no naokrog,
‰e modra zarja sveti,
saj ni tako temno!

âe vase skriva‰ svoj pogled,
ne lesketa svetloba
v tvojih se oãeh,

nihãe ne vidi iskric v njih,
ki ãakajo, da kdo ti strog obraz
razpoloÏi v nasmeh.

Ne stiskaj k sebi
teh osamljenih dlani,
kako naj ãuti kdo,

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

kako moãno Ïeli‰ si najti
v njih zavetje
in objeti dlan z dlanjo.

âe si obmolknila, ker gluhi,
mimo smo drveli, poj,
naj nas zazebe glas,

samo ne molãi, poj zdaj,
ker zgodba v tebi
pesni zlate stavke v nas,

ki na ledeno goro,
vodijo nas, enega za drugim,
da jo vsak svoj ko‰ãek odtali,

in razodevajo v besedah
skrito pot do tja,
kjer zdaj tvoja radost spi.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

â A R V P R E D D V E R J U

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

KOT LOKVANJ

Velik Ïameten cvet, kot lokvanj
pred mano drhti‰, bel in razpet.
Ljubek pogled, prikupen nasmeh,
telo pa kot hrast, sili me v greh.

Naj te utrgam? Naj te pustim?
V gosto kapljo se spremenim.

Poãasi, neÏno kanem nate
in ti prek golih listov spolzim.
Hladila te bom in krasila,
dokler poãasi ne izhlapim.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

METULJ IN VRTNICA

·e vãeraj popek, danes roÏnat cvet,
da tudi beÏen te uzre pogled.
Ne ve‰, da v tebi bodo brali med.

·e vãeraj buba, danes poleti‰ v svet.
Ne ve‰, kako si grd bil, ne ve‰, da zdaj si lep.
Ne ve‰, da vsak te Ïeljno ãaka cvet.

A jaz? Vem, kaj sem danes,
in kaj vãeraj sem bila,
vem, kaj bi rada jutri —

a spet ne bom metulj, ne vrtnica —
ker cvet me za metulja ne spozna,
metulj pa v meni meda ne zazna.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

KO BI LE

Prihaja‰ in odhaja‰.
Jaz pa ostajam.
Osamljena.
In misel,
ki mora vsakiã znova umreti.

Vzemi jo enkrat,
le enkrat s seboj v slovo
in naj na skrivaj zaãne
sama v tebi Ïiveti.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

LE KAKO

Ustnice tvoje kot roÏe cveto,
kot vrtnic se popje odpirajo.
Poljube si kliãejo neÏno, mehko,
nevidno mi pota slovesa zastirajo.

âakam …
In se spra‰ujem, kako?

Je, ko cvet cvetu
nasloni glavo,
ko dih v dihu
izgublja nebo.

Odhajam …
In se spra‰ujem, kako?

Je, ko cvet v cvetu
i‰ãe vodo,
ko cvet cvetu
ponudi roko …

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

NA OKENSKI POLICI

Sloniva za steklom …

Vsak v drugem kraju
zreva v iste ãrne oblake
in vsak svoje misli misliva.

Pred oãmi obema
zginjajo ‰umno kaplje enake
ob njih vsak drugaãe ãutiva.

Stopiva na deÏ …

Bova vsaj to enako ãutila,
kako se bo hladna kaplja
na toplem licu razlila.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

PRIDI

Do vseh nas so poti.
Skrivnostne in razbrazdane,
poti preravne, prenevarne,
poti pozabljene,
brezciljne in obrabljene.
Do vseh nas so poti,
kjer vsak se vãasih izgubi,
ker krila ga neso,
namesto, da bi stopal,
plava nad zemljo.
Do vseh nas res je mnogo njih,
in nanje vedno znova stopamo.
Tudi do mene so poti,
tudi do mene najde‰ jih,
a mora‰ nanje najprej stopiti —.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

SRâNI MAH

Korak za korakom,
poãasi stopam v tvoj svet.
Oblak za oblakom,
pra‰nih preteklih let,
dviguje, poveznjen
nate, se Ïivi prah.
Globoko ugreznjen
razkriva se srãni mah.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

KORISTOLJUBNEÎI

Kaj mi pomaga,
ãe opevajo oãi, kot bisere
in usten si kot jagod
Ïelijo v zavisti,
ãe rada bi, da bi jih bral
edino tisti,
ki za moje v zameno,
mi sam oãi, kot bisere
in ustne jagodne bi
svoje dal v ãisti,
neizprijeni ljubezni,
brez vseh koristi.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

PREDALEâ OD SRCA

Res je!
Sonce vzide
in zaide,
ptica vedno odleti,
ljubezen moja pa —
naj bo v tebi!
Naj te nikdar ne zapusti!

Glej!
Nebo je eno
in midva,
nisva daleã od neba,
zazreva se lahko
v isto zvezdo!
Je to predaleã od srca?

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

TI SI DAN, JAZ PA TVOJE SONCE

Tak‰ne paã dandanes
nima vsakdo sreãe,
da bi opazil
v jutru sonce vzhajati,
od kod priplazi
se Ïarek opoteãe,
komu skrivaj
najprej gre nagajati.

Se ti ne zdi,
da res ni dneva lep‰ega,
kot je s preljubim,
toplim soncem obsijan?
A tudi tak,
brez jutra bi meglenega,
prerastel v vsakdanjik
neobãudovan.

Brezupen videti si,
moj megleni dan!
A ãe verjamem vase,

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

verjemi tudi ti,
ki si med mnogimi,
z ljubeznijo izbran.
Pa ãe ti sijem vse noãi!
Iztegni dlan!

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

CIGAN

Vãasih, ko spet grem od doma,
si Ïelim, da ko se vrnem,
nikdar veã ne bom spet ista,
ne bom veã violina,
ki v rokah cigana joãe,
ne bom veã lutka ãista,
ki ple‰e in se smeje,
kadar se mu to zahoãe.
A vedno, ko se vraãam,
pustim srce v rokah cigana,
od pogledov in besed,
vedno znova zapeljana.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

NE UPA· SI

Razvnela
tvoje polne ustnice
bi z vsem,
kar v sebi ãutim zate,
telesa svojega,
bi preko njih
razlila hrepenenje vate.

Naj pijejo,
posrkajo naj vse,
kar v mislih zate toãim vase,
naj tvoja topla dlan,
telesa mojega drget
prenese nase.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

âUDNA LJUBEZEN

âudna ljubezen
med nama —kot pro‰nja
iz zadnjega upa izÏeta,
med najina srca
je vpeta in niha —
od popka do cveta,
da Ïelja,
od koprnenja razvneta,
ves ãas se Ïe
v prazno gnezdece spleta,
mladiãem si kliãe oãeta,
on pa si —
drugaãnih mladiãev obeta.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

VABILO NA PLES

Povabi me na ples,
ples du‰ in dveh teles,
povabi me na ples,
ple‰iva zdaj zares.

Privij me v svoj objem,
povleci za roko,
poglej me v oãi,
poi‰ãi dlan z dlanjo.

Prisluhni ‰e za hip,
nato pa daj, kot blisk,
zasekaj zrak v temo,
sledilo bo, kot grom
vse moje ti telo.

Zavrti me okrog,
poloÏi me na tla,
povzdigni pod nebo,
da zrak zaãutiva.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

V siju te luãi
bo‰ videl moj obraz,
v tebi moj odmev,
bo sreãe sproÏil plaz.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

V TVOJEM STILU

Utrjena, izhojena
je Ïe ta pot iz sanj,
samo ‰e nate ãaka voz,
da zopet sede‰ nanj!

Dotakni se,
da v dlani topli se ti izgubim,
v ble‰ãeãe gladki svili zacvetim,

vdihni me,
ko lica vroãa na tvojih si hladim,
‰epetajoãe ustnice mirim,.

Razpri srce,
da zlijem vanj ti Ïeljo, ki gori,
in z njo zanetim ogenj, ki le tli …

Razvnemi Ïametno telo,
ki od strasti, kot kruh kipi,
med goro ãipk zarini svoj obraz
in tam, na vroãih nedrjih zaspi.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

Z U N A J â A S A

T E R P R O S T O R A

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

JUTRANJI KLEPET

Hm, oãi, klepeta, veã ne spremljajo smejavo,
odmikata se zven besed, pomen njih, v daljavo.

Vãasih le za hip prodreta jasno ‰e v sanjavo,
omotiãno toplino, ki vleãe te v sku‰njavo.

Misel na telesu ti izãrpanem poãiva,
i‰ãe, kje je koÏa moja, dlan bila igriva.

Kot sneÏinka proti tlem se rahlo pozibava,
vate sen sladak ti iz spominov naletava.

Ugreznjenega vase, med blazine, s teÏo sreãe,
te razgaljenega vedno bolj globoko vleãe.

Meni, tokrat opro‰ãeni spanca tihe jeãe,
ãas, tu pred re‰etkami, vse prepoãasi teãe.

Sklonim se, pribliÏam lice plitko sapa niha,
potem pa dih za dihom vse bolj globoko piha.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

Moj vonj prodre ti v sanje, zbudi ti Ïelje speãe
in po telesu speãa kri hitreje steãe.

Srce zaÏene v hipu se v utripu teka,
ni veã sen, a kot da je, odnese naju reka —

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

POLJUB

Od takrat,
ko si mi dal poljub,
na niã drugega veã
misliti ne znam.
Osamljen brez drugih,
a ‰e vedno je tam,
kamor si ga poloÏil,
premi‰ljeno, da bil bi tak,
kot mora biti,
nikogar‰nji mu ni enak.
Miren, topel, in natanãen,
tak kot ti.
·e vedno je tak‰en,
kakr‰nega si pustil,
napol razprt, kakor knjiga,
napol v megli.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

PLES S TEBOJ

Pesem v noã odmeva, korak sledi koraku,
telo od radosti vzkipeva, napetost je v zraku.

Ko tvoj vrtinec me v svoj doseg dobi -
nebo se zavrti in zemlja obstoji.

Vrtinec me izvrÏe, a me val zajame,
potegne v svojo smer in me vase vzame.

Ko val se umiri in v pene prekipi,
zajamem hitro dih, da drug me ne utopi.

Kot rahel veter zdaj zdrsi‰ po prstih,
srce, kot list mi plapola v prsih.

Kot neÏna sapa se med Ïito spleta,
nemirno med nogami tanko krilce mi opleta.

Korak obstane, kot struna sva napeta
pogled se ujame, obstaneva objeta —

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

kot veter bi si hotel sape naloviti,
kot val bi moral nekaj ‰e vode popiti.

Na vratu ãutim dih, med prsmi teãe pot,
tvoj glas globok in tih, zazebe me povsod.

Spet roka vodi mojo, korak tvoj pot mi utira,
telo magnet je, a moje se mu upira.

Ta vonj po britju neÏno ti obraz obdaja,
ko nagnem se preblizu, obãutja mi oplaja.

Zagrabi naju vsakiã ta nevidna sila,
ko naju zvabi glasba, na skrivnostna krila.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

ZAKAJ TAKO

Ko sonce popek rdeãe vrtnice obsije,
se list za listom od ugodja zvije
in sonce svoje tople Ïarke v cvet zarije.

Ko ustnice na tvojih otoplijo
in se, kot popki razcvetijo,
poljubi obliko izgubijo.

Sonce vse bolj moãno Ïge,
poljub s poljubom se v eno spne,
osipati tedaj se cvet zaãne.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

KAR NAENKRAT

Gledam svoj obraz z njegovimi oãmi -
prav niã posebej ljubega tu ni
in skritega do zdaj oãem.

BoÏam si telo z njegovimi dlanmi
in ni opaziti sledov strasti —
le kaj prebuja jih v njem?

Zdaj vem …
Vsakiã,
ko ozre se name,
vidi njo
in ljubi moje ustne, kot,
da njene so —.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

VALâEK

Noã se s temo nehote spogleduje,
povsod je Ïe mirno in vsak sladko spi,
jaz pa le zvesto ‰e vedno ga ãakam,
kosilo na mizi ‰e vedno stoji.

Zlo‰ãeni ãevlji in nova kravata,
na stolu Ïe zlikana srajca visi,
vse je, kot vedno, v priãakovanju,
nov dan Ïe prihaja, le njega ‰e ni!

K jutru drvi mu ta noã nezadrÏno,
a zame ni dalj‰e bilo ‰e noãi.
Jutri‰nji svet pa bo ãisto drugaãen,

od zunaj in znotraj nas, kot da ga ni!
Jutro naj vendarle hodi poãasi,
da naju morda ‰e iz more zbudi.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

NE POZDRAV, BILO JE SLOVO

Zdaj ‰ele vem, zakaj si ob meni postal,
zakaj si odlagal ta zadnji poljub,
ãemu si izbiral ‰e zadnje besede,
ki jih je zavrnil moj, novih dni, up.

Kar sli‰im vse neizreãene besede
in ãutim ta, neizÏiveti poljub,
ki hotel v eno je speti preteklost
in se odreãi nadaljnih obljub.

Prav v tistem trenutku hotela sprejeti
in s tistim Ïiveti, ãe sem ali ne,
zdaj vidim, da morala to bi verjeti,
kar mi govorilo je, v strahu, srce

in te kar objeti in te poljubiti,
kot, kadar se smrti ljubezen zave,
prisluhniti zadnjim Ïiveãim besedam,
dokler ‰e Ïelele iz ust so za me.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

Le v meni na novo so vzklile spet misli,
a ãutim, da vsaka od njih je odveã,
ker zdaj‰nji pogled tvoj ni zame veã isti,
‰e je topel, prijazen, a ni veã ãuteã!

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

RAZUM SELIVK

Res, dolgo tvoje misli, so z mojimi
letele sloÏno, skupaj v gostih jatah,
od prhutanja, puhasti sledovi,
leÏali so povsod po mehkih tratah.

A danes so selivke, se vrnile,
zdavnaj Ïe za nas, pozabljene, v ta kraj.
Na tratah najinih, le v gnezdi‰ãa
stara, so vselile, zopet se nazaj!

Kot misli njih, nemirne in vesele,
so tudi tvoje, vedno bolj poredno,
nad smreke in vrhove, v dalj strmele,

naenkrat so razprle lahka krila,
in le za dan, ali pa za vedno,
za njimi, ravnodu‰no odletele.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

PREKO ROBA

âe misli‰, da je minilo, se moti‰,
le smisla ni veã, da o tem govorim,
ker v tebi ni veã moã najti niãesar,
kar mislim, ko hodim, kar sanjam, ko spim.

Danes sem ravno razdraÏene volje,
nabrano Ïe teãe molãanju ãez rob,
spletene skrbno in shranjene misli,
vrezane zate, zdaj gredo v galop.

Nanje ni treba ti reãi niãesar,
vse vem in vse vidim, ãeprav ne Ïelim,
ãe spozna‰, kaj vse brez naju mineva,

prisluhni le temu, kar ti govorim,
rada ob sebi imela bi tebe,
ker res le takrat se mi zdi, da Ïivim.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

LJUBIL SI ME, ZDAJ POVE·

Îivela v tvojem srcu sem en kratek ãas, nekdaj,
tam, kjer si zdaj lahko le ‰e Ïelim, da bi bila.
Nisem vedela in ‰e slutila ne tega, tedaj,
da ãista kot izvir, bila sem ljubljena.
Poslu‰al si, kako ti prek srca ‰umljam.
Namesto, da bi me zajel v svoj tolmun Ïelja,
si gledal le, kako poãasi, ‰e drugam
sem ãez brzice, ãez previse se razlivala.
âeprav si sli‰al iz daljav, kako buãim,
kako v breznu lomi se ljubezni stari splav,
si pustil, da odteãem, da se v blatnih rekah okalnim.
V srcu ni nikoli zazvenel ti ‰op pojoãih trav!
Zajema‰ vame, kadar huda Ïeja te k izviru napodi,
kje se oãistim, da lahko me pije‰, to te ne skrbi.
Zajemaj, le zajemaj, dokler se v meni voda ‰e bistri,
ko moj izvir presahne, te tvoja Ïeja pogubi!

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

NAJ NOâ SE NE KONâA

Brez rok te ãutim, vidim brez oãi te,
z molãeãih ust ti berem ãrkovanje.
Zdaj si Ïe nag z obleko ali brez nje,
golota ni veã vzrok za sramovanje.

Pustila bi, da tvoja dlan si najde,
kar bi poboÏala ‰e bolj ljubeãe,
ãeprav nje sled telo pozna Ïe, zdi se,
poboÏa spet bolj toplo, bolj ãuteãe.

In zrla bi v oãi prepolne sreãe,
ki pogasi jim Ïejo, le pogled ‰e,
na vse, kar Ïe vzljubile so goreãe,

kar legla bi nazaj med noãne sanje
in ‰epetala spet naprej besede,
ki tamkaj le lahko verjamem vanje.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

K O N â N O L E

R A Z J A S N I T E V

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

STO OBRAZOV

Med vsemi tvojimi obrazi,
bil je le zame en pogled,
zdaj Ïiv je le ‰e med spomini,
nasmehov tvojih in besed.

Zato zaman ga v sebi i‰ãe‰,
da zame gledal bi v svet,
globoko zakopan med druge,
je zadu‰en od teÏe let.

Ta tvoj pogled, ki zdaj zre vame,
kot trot na neizpiti cvet,
zaman ozira se na ãa‰e,
kjer vãasih bil je zate med.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

NAIVNOST IN NEHVALEÎNOST

Metulj objet si vase,
kot bi ‰e buba bil,
zamahovati hoãe‰ s krili,
a si premalo ‰e medu popil!

Lepot,
Ïivljenja polna ti metuljãica
bi rada iz ovoja ven pomagala.

âe bi ob meni v ‰irni dalj vzletel,
bi vedno sreãen, sit bil in vesel,
vsi travniki, vrtovi bi najini bili,
tudi viharji bi naju ne ustavili.´

Se trudi,
meda nosi, vztraja, se peha,
dokler niso krila vsa polomljena.

Brez kril pa vendarle
se letati ne da,

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

sirota je prepozno
in v solzah dojemala,

metulj bi sam kaj kmalu
iz kokona se popel in sam,
tako, kot zdaj je, v svet,
med roÏe poletel.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

GOSPA SREâA NA POROâNI DAN

Rahlo prek neba se pelje
tanka Ïica pajãolana,
v oãi nam strah zaseje,
pod njim spaka nasmejana.

Vsakiã znova lice sije,
vsakiã znova ihti vdana,
vsakiã znova brez zadrege
gleda izpod pajãolana.

Vsak bi rad, da tam ostane,
kamorkoli pride dama,
le kako naj vsem ustreÏe,
ko pa je le ena sama!?

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

KOMPENZACIJA

Kot hrana za drevje
je voda in prst,
si zame samota
mi hrana za brst.

Kot vodo in prst
jemlje drevju br‰ljan,
trpljenju si hrana
samoten moj dan.

Ovija br‰ljan se
in stiska veje,
a meni trpljenje
zvezuje roke.

Naj se ne vije
po drevju br‰ljan,
naj v meni vzbrsti
in se vzpne razigran,

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

za drevje pusti naj
vso vodo in prst,
naj moja samota
ga hrani v brst.

Brsti naj br‰ljan,
drevesa rasto,
jaz pa bom drevju
za prst in vodo.

Trpljenje pa naj
si vzame slovo!

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

FANTOM

Dve srci Ïeljni sta druÏbe,
v svoji glasbi Ïivita,
od njunih otoÏnih spevov
les in kamen jeãita.

Ko ujeta med dvorane
in hodnike kamnite,
v donenju njunih pesmi
lovita sence skrite,

mraãnost njune glasbe seda
na vznemirjeno srce,
ki le to, kar hoãe, sli‰i,
slepo, zavedeno je.

Pesem jima nosi hrano
in redi ljubezni moã,
ki ne ve, kam se obraãa,
kje ujela ju bo noã.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

V ritmu src ju vodi igra,
mimo vseh besed in rok,
okrog lastne trdne volje,
oÏi se natrgan krog,

kamor vdirajo plesoãi,
vroãih prsi, bosih nog,
‰kratje laãni, razgraja‰ki,
in vse suãejo okrog,

dokler ne izvedo skrivnosti
ogrinjala ãrnega,
da ima ljubezen krinko,
da ima obraza dva.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

TAKO JE TO

Ena roÏa, en cvet,
od znotraj in zunaj
rdeãe odet!
Cveti in dehti,
Ïari in veni …
Kdor videl v polni
lepoti ga ni,
povonjal, ko najbolj
moãno ‰e di‰i,
ta ga pobral
ne bo niti zdaj,
ko veni!

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

ZMOTA

Ko v glavah malih so nam svet gradili,
so v pravljicah Ïiveti nam pustili.

In, kot da dobro vse smo razumeli,
ves ãas, vsak v sebi ljubi, smo Ïiveli.

A ko smo v skupno morali stopiti,
iz svoje mogel ni nihãe oditi.

Vsak v svoji in vsi v isti —to je bil problem,
ker skupna ni bila nam vsem.

âe hoãe‰ mirno s kom v njej Ïiveti,
iz iste pravljice ga mora‰ vzeti!

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

NEZADOVOLJNI GOBEZDAâI

Zakaj pozimi si Ïelimo mehkih trav,
poleti za mimozami ihtimo,
zakaj trenutek, ki Ïivljenje spremeni,
tako je hiter, da ga zamudimo?

Zakaj vse to, kar nas obkroÏa, preprosto,
v tak ‰opek, kot paã je, ne naredimo,
trenutke, ki ‰e spremenijo nas lahko,
pa urno, nam koristne, polovimo?

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

VSE ZA MAJHNO DLAN

Kam vse,
v nenehnemu iskanju,
razlilo v prazno,
se je hrepenenje!
A proti meni
majhna dlan,
vsak dan steguje se,
vse kar ostane ji,
si jemlje.

Ob mojem,
zanjo gluhem spanju ñ
kje najde zlato potrpljenje?
Ljubezni poln,
otro‰kih sanj,
njen stisk prebuja me,
da hoãem
zanjo v Ïivljenje.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

MIMOIDOâI

Nikoli ne vemo,
kje ãaka nas sreãa
in kolikokrat mimo nas,
ãeprav vanjo zremo,
odpelje se speãa,
ker zanjo ‰e ni pravi ãas.

Ko se prebujena
pred nami ustavi,
ko ljubljeni i‰ãe obraz,
da se porojena,
kot sonce predstavi
in se mu zasmeje na glas.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

PRIHAJAJOâA LJUBEZEN

Skrivaj, kipeãa, nepoznana
se s plahimi oãmi ozira,
povesi v sreãno zatoãi‰ãe
Ïe prej pobeglih iskric in nemira,
poglede beÏne in raziskujoãe,
katerih sram z vsakim bolj umira,
od dna brezbriÏnosti,
v vrh nestrpnosti vse bolj prodira.

Ne i‰ãe smisla in ne i‰ãe stila,
le da bi sama sebi zadostila.
Odpira nove rane v hrepenenju,
da bi jih zopet zacelila.
V njegovih mislih sanja sebe,
ko dih skrivnosti daje krila,
ki zamahujejo v norosti,
kjer brez smeri, v cilju so zgre‰ila.

Dokler se ãar neznanega,
vse bliÏe znanemu pomika,
kipeãi strah v nevzdrÏni strasti

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

najde si vrstnika.
Pogled v pogledu ne Ïeli si
ne pregona, ne umika,
niãesar zunaj ni, vse znotraj,
pa bolestno si Ïeli dotika.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

LEPO JE BITI ÎENSKA

Kako lepo je biti Ïenska,
s cvetliãnim vonjem sanj obdana,
ovita v frfotanje tankih kril,
kot neÏna ptica v vetru, razigrana.

Lepo je, ko zaobljeno telo prek belih,
tankih nog, se v ritmu hoje pozibava,
ko se pramen dolgih, gostih las,
kot topel val na goli koÏi poigrava.

Lepo je, ker nam dano
telo je z novim bitjem podeliti,
iztisniti iz teme ga v Ïivljenje,
iz svojih prsi mala usteca dojiti.

Lepo sveta, otrok in mo‰kih
spoznati je navade, drugaãnosti ceniti,
‰e lep‰e, ko spozna‰, zakaj ostajajo, odhajajo
in ve‰ zakaj so mogli priti, iti.

Kako lepo je biti Ïenska!

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

BODOâEMU OâKU

Ne boj se mladega Ïivljenja,
oãaran bo‰, kako iz njegovih oãi
prihaja radost slepa,
iskrenost tistega duha,
ki zanj iztrgal svoje bi srce oãeta,
da bi Ïivljenje mu obvaroval
in nudil vse, kar on ves ãas,
od tebe, si obeta.

Ne boj se za mamino ljubezen,
saj te ne izgubi‰,
ãeprav se v tebi
‰e z drugimi prepleta,
vedno je tam, vedno ob gnezdu,
kadar mali kliãe, prviã vzleta.
In spet je tu, ko on,
za svoje, gnezdo spleta.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

Avtorjeva predstavitev

Doma sem v Zagorju ob Savi. Ro-
jena sem bila leta 1967 v Trbovljah.

Po konãani gimnaziji v Trbov-

ljah, sem ‰olanje nadaljevala na
Tehni‰ki fakulteti v Mariboru in
postala diplomirani inÏenir kon-
fekcijske tehnologije. Zaposlila
sem se v konfekcijski tovarni De-

loza v Zagorju in sicer na podroãju kakovosti po-
slovanja in razvoja.

Blizu sta mi izraÏanje v besedi in risbi.
S pesni‰ko zbirko Sonce nad vodnjakom se prviã

predstavljam domaãi in slovenski javnosti.

Vesna Berk

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

Pot do nas

esna Berk je samozavestno dekle. Samoza-
vest je lastnost modernih deklet. Nekoliko

nad Zagorjem ima svoj pesni‰ki vodnjak, iz kate-
rega obilno zajema doÏivetja in sporoãila. Z nji-
mi i‰ãe steze do razumevanja sebe in pozabljene
poti do nas. Ker je mi nismo znali poiskati, nas je
s pesmimi poiskala ona.

Njen vodnjak pesmi je obsijan s soncem. Je

globok, a ne tako, da mu prodorni Ïarki ne bi
kdaj pa kdaj obsijali skrivnostnega dna. V njenih
intenzivnih in svetlih pesmih je tema, v temnih
pa sta svetloba in upanje.

Vesnine pesni‰ke izpovedi so iskrene, tu in

tam krhke, nekatere morda tudi nekoliko gosto-
besedne, klepetave in neuãakane. V njih sta pre-
teklost in sedanjost in iskrena obãutja in doÏive-
tja, ki jim verjamemo. Pa tudi izraznih iskanj in
najdenj ne manjka. Zato svoje pesmi upraviãeno
objavlja. Ko se bo pesnica sooãila z natisnjenimi
besedili, se bo najbrÏ z lahkoto odloãila, kje je
pot navzgor in kje je stranpot.

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

Sonce tega prvenca je najbrÏ ne bo preslepilo

in bo ‰e naprej priãakovala in tudi sama iskala
sooãenj in poti do svojih bralcev, kot je zapisala:
»Tudi do mene so poti, a mora‰ nanje najprej
stopiti.«

Nekatere njene pesmi pojejo o splo‰nostih,

najveã pa je ljubezenskih, ãutnih in ãustvenih,
odkritih in zastrtih. V njenem prvencu je polno
drobnih in skrbno izdelanih utrinkov, pa tudi
dalj‰ih ãustvenih in miselnih zgodb. Pesnica naj-
brÏ ve, zakaj je Ïelela objaviti prav tak‰ne, ka-
kr‰ne so.

Za mnoge, ki pesnico poznajo, bo tole knjiÏno

sonce nad vodnjakom novost in najbrÏ prijetno
preseneãenje. Sklonite se kdaj nad pesniãin vod-
njak in si ohladite in umirite ãelo, ustnice, misel
ali srce!

Nande Razbor‰ek

BES

SONCE NAD VODNJAKOM

ISBN 91-7301-123-1

www.omnibus.se/beseda

Document Outline

Vsebina

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Vesna Berk Zimski objem
opieka nad dawcą pełna wersja
Czynności kontrolno rozpoznawcze w zakresie nadzoru nad przestrzeganiem przepisów
Nadzór nad działalnością powiatu
Badania nad odbiorem liryki
Opieka nad pacjentem po znieczuleniu i operacji
model opieki nad pacjentem z rozpoznana nerwica
Aspekty prawne opieki nad ciarn1
Jakościowe i ilościowe zaburzenia świadomości Problemy pielęgnacyjne w opiece nad chorym z zaburzeni
Procedura systemowa Nadzór nad produktami niezgodnymi
Zmiany do ustawy o opiece nad dziećmi do lat 3
Margul T Sto lat badań nad religiami notatki do 7 rozdz
Levinas pokusa nad pokusa
58KONTROLA NAD PROW DZIAL G, szkoła
polskie badania nad społ. inf, Przydatne Studentom, konferencja agh

więcej podobnych podstron

Vesna Berk Sonce nad vodnjakom

Document Outline