BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

Fran Maselj-Podlimbarski

Iz voja‰kega

arhiva

Novele in ãrtice

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

BES

Fran Maselj-Podlimbarski
IZ VOJA·KEGA ARHIVA
Novele in ãrtice

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-159-2

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

Vsebina

KROKARJEV PETER

V VOJA·KEM ARHIVU

VOJVODA PERO IN PERICA

TOVARI· KLADVIâEK

PISATELJA JANKA RUâIGAJA PRVI HONORAR

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

KROKARJEV PETER

islite si ãloveka majhne postave, pleãatega, ãoka-

stega, mesnatega, kakor pravi Turgenjev, malih

oãi, debelega nosú, smolnato-temnih las, kratko pristri-
Ïenih, lica raz‰irjenega, neÏno-rdeãega, po polti skoraj
otroãjega, biãjega vratu, kratkih lakti z rdeãkastimi ro-
kami, sem in tam pegastimi, kratkih nog v podobi ste-
brov. Hodil je Krokarjev Peter ‰iroko in opletal z roka-
mi. Smejal se je dostikrat in prijetno je znal natezati rde-
ãe oplatnice, a videl ga nisem dobrovoljnega nikoli. Go-
voril je malo in tako teÏko, kakor da so mu besede na
jeziku privezane, on pa poãasi odvezuje drugo za dru-
go in jih suje na beli dan. Molãe se je pomikal za svojim
poslom in tako teÏko brez du‰evne pomoãi, brez ognja;
zdelo se mi je, kakor bi bilo to gromadno telo dobilo od
stvarnika premajhen deleÏ one motorne moãi, ki nas
neprestano goni od predmeta do predmeta, od dela k
delu. Lenoba ni bil Krokarjev Peter. Upiral se je z delom
kakor vsi drugi; nikoli ni pohajkoval, a njegova nespret-
nost je bila kriva, da mu ni ‰lo vse tako izpod rok kakor
drugim. V tovari‰ije ni zahajal; preradi so ga tovari‰i
pikali in to ga je bolelo. Eden njegovih tovari‰ev, ‰tajer-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

ski Nemec, ohol, neumen ãlovek, mu je poskusil dati
priimek »petrolejni sod«; pa ta priimek se ga ni prijel:
hudomu‰ni Nemec je imel med nami s svojimi suhimi
dovtipi premalo vpliva in Petra smo imeli vsi radi. Res,
vãasi se ga je ta ali oni v mladostni predrznosti in pre-
vzetnosti lotil in ga jel izpra‰evati o njegovi ljubici, kaka
je, koliko ima, na kar se je Peter vselej premilo posmeh-
ljal, pomuzal in srameÏljivo pogledal v tla. Razen vode
ni pil niãesar, niti Ïganja ne. âe mu ga je kdo ponudil, je
smehljaje se odvrnil: »Oj … tega pa jaz Ïe ne!« Tudi to-
baka ni kadil, le Ïveãil ga je, kadar je ãistil sabljo ali ãev-
lje ali pa drgnil s skleskom svoje ostroge. Peti ga nisem
sli‰al nikoli. Ne »Zagorski zvonovi«, ne »Mila lunica«,
ne »Na‰ cesar in na‰ kralj«, ne »V nedeljo zgodaj«, no-
bena pesem ni genila tega okorneÏa. Kakor bi mu leÏa-
la kaka neozdravljiva bol na du‰i, okovana, priklenjena,
zadelana, nedoseÏna in nedostopna. Kleti je pa znal
Peter in robato je klel, pa le pri posebnih prilikah. âe ga
je v hlevu ugriznil konj, ali kadar so se mu pri skoku na
konja razparale hlaãe, kadar so mu ponoãi mi‰i oglodale
kruh, preklel je konja ali hlaãe ali mi‰i.

Brez posla ni bil nikdar. âe ni bilo drugega opravila,

je sedel na slamnici, krpal svoje rdeãe hlaãe, tolkel ko-
misni kruh — po dve porciji ga je dobival na dan — uba-
dal s ‰ivanko in zalagal ter ‰iril svoje majhne oãi, da se
je videla njihova sneÏna belina, zalagal pol pesti debe-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

le kose med rdeãe, razpuhle ustnice. Ej, pripraven ãlo-
vek je bil Krokarjev Peter in, kakor pravim, radi smo ga
imeli.

Nekoã, davno je Ïe tega, sva morala s Krokarjevim

Petrom ãez noã straÏiti v hlevu nad trideset konj. Pobo-
tala sva se, da bom ãul jaz do polnoãi, on pa po polnoãi.
Zimska noã je bila in tenek sneg je leÏal po sosednjih
hribih.

Ob devetih se je polegel hrum, ki se sicer razlega ves

dan po voja‰kem hlevu. Tovari‰i so se odpravili v izbe
veselo kramljaje, pevaje, tu in tam glasno ukaje v hlad-
no noã, konji so zobali, mulili seno, hrkali, pihali, bíli in
se grizli. Kmalu se je polegla ona ãilost in veselost, kate-
ro obãuti Ïival pred in med krmljenjem. Zime v hlevu ni
bilo ãutiti.

Krokarjev Peter si je prinesel iz izbe pla‰ã, komisni

hleb, ãrnilo, pero in papir.

»Kaj bo‰ pisal, Peter?« sem ga ogovoril.
»Bom … domov!«
»Miciki ·ijanovi, kaj ne?«
»·ijanovi, ·ijanovi!« Nasmehnil se je in namuzal in se

obrnil od mene.

Zaãela sva snaÏiti hlev.
»Peter, ali te bo Micika ãakala?«
»âe hoãe.«
»E, babe so babe! Kdo ve, ãe ona nocoj misli nate?«

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

Ni me hotel poslu‰ati, ‰el je na drugi konec hleva.
Zopet sva se se‰la.
»Peter, kaj pa, ali ima‰ ‰e oãeta?«
»Oãeta — pa nimam.«
»Ali matere tudi ne?«
»Mater pa imam, mater!« je hitro odgovoril in neka-

ko ljubo je zvenel njegov glas. Srãno je brskal z raskavo
brezovo metlo.

»Da so le mati, Peter …, za mater bi jaz dal vse.«
Pogledal sem mu v obraz. Slaba luã je brlela nad na-

ma in razlivala bledo svetlobo. Zami‰ljen je stal Peter
pred menoj. Lica so mu gorela, milo je uprl svoje male,
temnorjave oãi in ni jih odmaknil, ko sem pogledal va-
nje. Zdelo se mi je, kakor bi bil iskal v meni soãutja, tako
me je pogledaval in bistril s svojim pogledom, kakor bi
me bil hotel prositi, naj mu odpustim, naj ga ne zasme-
hujem, ker je tako mehkoãuten in dobrosrãen.

Nekaj trenutkov sva molãala. Ugibal sem, kaj se godi

v Petrovem srcu. Da on noã in dan sanjari o domaãih
krajih, od katerih ga je neizprosno in neusmiljeno od-
trgala dolÏnost, to sem vedel; ali neznano mi je bilo, kaj
in kako je pri njem doma. In glej, zanesel se je, da je na-
‰el ãloveka, ki ga ne zasmehuje, ki razume njegove bo-
leãine. Postal je zaupen, zgovoren, toÏnosti ni veã na
njegovem obrazu. On, ki je tovari‰em odgovarjal, kadar
se mu je zljubilo, on me je nocoj ogovoril:

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

»Kaj pa tvoji star‰i, ali ‰e Ïive?«
»Oj, ‰e ni dolgo, kar sem dobil pismo od doma!«
»Ali so zdravi?«
»Zdravi!«
»Meni so pa pred tremi tedni pisali … no, pa niã do-

brega … mati so stari … nad ‰estdeset let …« je govoril
s tresoãim glasom.

»Ali so ‰e pri moãi?«
»Bili so … zmerom … pa saj ve‰, zima starega ãloveka

prevzame … zdaj so nekaj obo — oboleli.«

»Niã ne maraj, Peter, pomlad bo kmalu pri‰la, ta pri-

nese zdravja.«

»Kaj bi jaz maral, ko bi bil domá … vse bi bilo drugaãe

… zasluÏil bi, da bi bilo tudi za mater dosti.«

»Ali si za hlapca sluÏil?«
»V rudnikih sem bil, premog sem kopal …
Babi, visoka kobila ãrne, svetle dlake, belolisasta na

glavi, dolgo grivasta, je grebla s sprednjo nogo po slami
in svetlo pogledavala na naju. Peter jo je ‰el napajat. Sle-
dil sem mu z oãmi in se zamislil vanj. Kdo bi bil kdaj
dejal, da je tihi Peter taka dobra du‰a, in kdo bi bil mislil,
da se srce takega okornega, ledenega ãloveka more ota-
jati! âim dalje sem ga gledal, tem bolj se mi je prikupil.
Kako je hacàl po slami okoli konja, vãasih tajil Ïareãe
oãi, vãasih pa mene pogledal tako milo in proseãe.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

»Doma je bilo res … ‰e veã trpljenja kakor ga je tu, pa

sem le zasluÏil, da sva oba z materjo izhajala za silo.«

»PremoÏenja doma nimate?«
»Kaj bi imeli!«
»Svoje hi‰e tudi ne?«
»Niã! … Mati gostujejo … zdaj Ïive … kaj … o tem, kar

jim dobri ljudje dado. Pi‰ejo mi, da bi pri‰el domov, pa
kako bi pri‰el … dva brata imam ‰e — oÏenjena. Pri ra-
portu sem Ïe prosil in so mi dejali, da, ko bi bil edini sin
vdove, bi Ïe ‰lo, tako pa naj brata za mater skrbita.

»Sta li brata tudi v rudnikih?«
»Doma sta, v hribih delata drva, po deset gro‰ev na

dan in ob svojem; imata pa oba po veã otrok, tako da ‰e
sama nimata dosti za Ïivljenje. Do lanskega leta so mati
‰e dobivali za tr‰ãanko … no, ni bilo bogve kaj, pa ven-
dar je bilo laÏe. Zdaj ‰e tega nimajo. Tr‰ãanka je odras-
la in sluÏi v dolini pri cesti. Kruha jim prinese vsak teden
… pa kaj …«

»Peter, kaj jim bo‰ pa pisal nocoj?«
»I kaj, naj potrpé … saj veãno ne bo tako … osemin-

dvajset gro‰ev imam, te jim po‰ljem.«

»Kaj, ti denar domov po‰ilja‰? Takega pa ‰e ni bilo.«
»To bo prvi denar, katerega jim po‰ljem v poldrugem

letu. Prihranil sem ga … pa sam bogve, kedaj zopet de-
nem toliko na stran.«

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

»Peter, ali bo‰ vzel ·ijanovo Miciko, kadar pride‰ do-

mov?«

»Zakaj bi je ne! Bajto ima pri cesti … imel bom vsaj

svoj dom. Tja pojdem z materjo … onidve bosta doma
gospodinjili, jaz bom pa premog kopal.«

»âe pa pridejo otroci, bo‰ pa tudi ti moral doma osta-

ti!«

»E … bogve, kako ‰e bo …«
Povedati je hotel ‰e nekaj, ali glas mu je zastal v grlu.

Umolknil je, oãi so se mu zopet pomraãile. Nisem ga
hotel motiti v njegovih spominih, ker za njegovo bolest
nisem imel zdravila, celo pravega sveta ne, ki bi mu bil
v tolaÏbo. Ali pogledaval sem vedno nanj, tik njega sem-
postajal, on pa je molãal, odvraãal se od mene, stiskal
trepalnice in ustnice, kakor bi bil s premagovanjem po-
rival spomine nazaj doli v srce. Zopet je postal ãemeren,
kakr‰nega smo ga videli dan za dnevom. LaÏe ni bilo
Petru, ko je odkril tovari‰u svoje gorje, spomini na do-
maãe kraje in na zapu‰ãeno mater so ga gotovo ‰e huje
razburili. âetrt ure sva ‰e hodila po hlevu, zapirala okna,
popravljala steljo, tu in tam napajala, potem pa je Peter
vzel pla‰ã in se za leseno ograjo zleknil na slamo. Z no-
beno besedo se ni poslovil od mene in jaz se tudi nisem
upal govoriti; niti lahko noã mu nisem Ïelel.

Okoli poldvanajstih sem sedel na stol. Hoja me je

utrudila, razburjena domi‰ljija je oslabela moje Ïivce.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

Naslonil sem se s komolcem na leseno ograjo. Kmalu mi
je glava zdrknila raz dlan na rame; zadremal sem. Tipa-
nje in vohanje po desni roki me je prebudilo.

Aga, ‰irokopleã, udat konj zlatorjave barve je stal

pred menoj. Prestra‰en sem skoãil raz stol. Tudi konj se
je stresnil, se zgrudil, kakor bi se mu bila po‰ibila ko-
lena, odskoãil, visoko je dvignil glavo in rep, prhnil z
nozdrvmi, mogoãno je potresel z gosto, zlatobelkasto
grivo, kakor da se hoãe otresti upla‰enosti in je ponosno
pobeÏal v svojo stajo. Klopotanje kopit je prebudilo Pet-
ra. Privezal sem konja, a Peter je Ïe stal za menoj. Slaba
luã me je skelela v oãi, trepalnice so mi siloma lezle sku-
paj, dolgi Ïarki so se mi utrinjali pred oãmi.

»Kaj je Ïe polnoã, Peter, da si vstal?«
»Seveda bo Ïe kmalu!«
»Ali si dobro spal?«
»A, kaj bi spal … vsake ãetrt ure sem se prebudil …

sanjalo se mi je.

»Sanjalo?«
»Ti si se uãil, ali zna‰ sanje razlagati?«
»Tega se nisem uãil; kaj se ti je pa sanjalo?«
»Da sem pri‰el domov … spomladi. Vse je bilo zeleno

pred koão, vse pisano. V veÏi sem sreãal Miciko.«

»A —«
»Vsa bleda in upála je bila, taka …, kar gledati je ni-

sem mogel. Podala mi je roko, pa je bila tako mrzla ka-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

kor led … tako ãudno mrzla, kar zgenil sem se. Bogve,
nekaj to pomeni.«

»Îe mogoãe!«
»Bogve. Hotel sem ji odtegniti roko, pa nisem mogel

… kakor bi bili roki primrznili. Peter, dejala je Micika,
mati te ãakajo v hi‰i in tvoj oãe. Mene je ob‰la groza …
mrzel pot me je oblil … moj oãe so Ïe umrli … ‰est let je
tega.«

»Ali si jih potlej videl v sanjah?«
»Ne, prebudil sem se od strahu.«
»Sanje so prazne marnje, Peter, spletkarije vroãe gla-

ve, brez pomena. Mnogokrat obãujemo v sanjah z umr-
limi in se jih ne bojimo.«

»Pri nas je … Kikrãev Matija mu pravijo … ta jih pa

zna razlagati.«

»Morebiti, da vãasi zadene pravo; marsikaj se zgodi,

kar se nam je sanjalo, a marsikaj se nam pripeti, o ãemer
se nam ‰e sanjalo ni.«

»Seveda, oãeta Ïe ne bom veã videl z materjo … mo-

rebiti na onem svetu … na tem pa Ïe ne veã.«

Oba sva molãala.
O polnoãi smo navadno pristiljali konjem s sveÏo sla-

mo. Velik kup slame je leÏal pred hlevom. S Petrom sva
zaãela nositi. Svetla noã je bila zunaj. Luna je plavala
navpik nad nama, zvezde, redko sejane, so Ïarko sveti-
le. Iz dimnika bliÏnje tovarne se je izgubljal lahek, siv-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

kast dim v sveÏe prozorno ozraãje. V sosednji vasi je
nekdo hripavo zaukal, okna krajne hi‰e, gostilne, so bila
‰e razsvetljena. Vsak po trikrat sva vlekla slame. Napo-
sled se je Peter ustavil pred kupom. âakal sem, da me
ogovori. Obrnil je pogled proti jugu in neprestano zrl
tja. Med prsti je mehaniãno mel in sukal bilko slame.
Postal sem tik njega. ObseÏna ravnina se je razprostirala
na juÏno stran. Kake pol ure hoda pred nama je leÏal
gozd, teman, nepregleden na levo in na desno.

»Ve‰, jaz bi se za ves svet ne hotel naseliti na tej rav-

nini.«

»Zakaj ne?«
»Pozabiti bi ne mogel na‰ega goratega sveta.«
»Pravijo, da je povsod dobro, doma pa najbolje.«
»Glej tam, kaka pega je na nebu, tam pod ono svetlo

zvezdo. Ali vidi‰?«

»Vidim, vidim!«
»Jerebiãev Janez je pravil oni dan, ko smo jahali doli

za tem lesom, da smo tu ãez mi doma.«

»A kaj ‰e! — Ali vidi‰ veãernico, tu na desno glej, naj-

svetlej‰a zvezda Ïe globoko na kraju ravnine — tam je
na‰a domovina. Peter, — tam so na‰e Ïelje.«

»Ali tam … tam …«
Poslednjikrat sva zanesla slame. V hlevu nisem s Pet-

rom veã govoril.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

Urezal si je kos kruha in obstal sredi hleva. Jaz sem se

zavil v svoj pla‰ã in se iztegnil po slami za ograjo. Pre-
cej sem zadremal. Silen udarec konjskega kopita po le-
seni ograji me je prebudil. Dvignil sem glavo, oprl se na
komolec.

»Da bi te … gura suha!« se je zaãul nemirni Petrov

glas. Zdelo se mi je, kakor bi bila metla trdo ‰vignila po
konjskem kriÏu. Zopet sem se poravnal po slami. Prijet-
no mi je bilo pod pla‰ãem, kakor da mi je Bog spanja
nalil v vse ude in Ïile nove, telo sladko pojeãe, pomirje-
valne tekoãine. Nad menoj v Ïlebu je poskoãila in za-
cvilila mi‰. Zaspal sem. Nekaj je vleklo pla‰ã raz mene.
Malo sem odprl oãi. Îveplenka mi je gorela pred nosom.
Neprijetno me je zbodla svetloba; stisnil sem trepalni-
ce. Orja‰ka roka me je zgrabila za bluzo in me vlekla
nase. Podal sem se, zbral misli in v hipu sem bil na no-
gah.

»A, tako ti straÏi‰, ãakaj, poãakaj! Jaz te nauãim, kako

ti je opravljati sluÏbo! Ti spi‰, a konji se sprehajajo po
hlevu — a luãi nikake, ha?«

In jadovito me je potresla nemila roka. Vse temno je

bilo okoli mene. Razloãil sem le ãrno maso, stojeão pred
menoj, a po besedah, ostro nagla‰enih, sem spoznal, da
sem v pesteh korporala Malnariãa.

»Napravi luã, o drugem se ‰e pomeniva!« TeÏka pest

me spusti. In tekel sem, kar se je dalo, k prvi svetilnici.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

V naglici zadenem ob konja, ki je poskoãil. Nastane ne-
mala konjska dirka po hlevu. UÏgem luã in grem prive-
zavat konje. Na korporalovo vpra‰anje, kje je druga
straÏa, sem dokazal svojo nedolÏnost.

»Poglej po stajah, nekje bo Ïivinãe leno spalo pod ko-

njem ali pod Ïlebom, a ob enajstih oba k raportu. Jaz
vama Ïe pokaÏem!«

Ta glas je bil meãji, niti polovice prej‰nje zlosti ni bilo

v njem. Za‰kripala so vrata in zopet zaloputnila za stro-
gim gospodom korporalom.

Precej pozno zjutraj je Ïe bilo. Konji so postajali ne-

mirni, zrna v stelji ni noben veã iskal; ogledovali so se.
Vzel sem svetilnico in iskal po stajah. Petra ni bilo nikjer,
njegovega pla‰ãa tudi ne. Kaj ko bi bil Peter pobegnil, ko
bi ga bile njegove veãne sanje o domaãiji, njegova gor-
ka ljubezen izpeljale na to nesreãno pot? In spomnil
sem se vsega, kar sva to noã govorila. — Jerebiãev Janez
je pri‰el prvi v hlev. Oskrboval je dva konja. Poprosil
sem ga, da me nadomestuje, dokler se ne vrnem. In te-
kel sem v sobo in potipal po Petrovi postelji, ali Petra ni.
PriÏgem Ïveplenko, gledam. Petrovega pla‰ãa ni na kli-
nu. Zdaj sem bil prepriãan, da je Peter pobegnil. Îal mi
je postalo po njem, pomiloval sem ga, ali slabe misli o
njem nisem imel. Njegovo srce ga je neprestano vleklo
v domaãe gore, k stari materi, drugaãe ni mogel delati.
Na zahodu je luna poãasi lezla za obris ravnine. »Tam je

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

na‰a domovina — na‰e Ïelje!« Drug za drugim so priha-
jali tovari‰i iz sobe. Vsak je osupnil o nenavadni novici,
ali za Petra slabe besede ni imel nihãe. To jutro ni nihãe
poÏviÏgaval, nihãe ni pel; mirno, nemo je opravljal vsak
svojo sluÏbo.

Po ukazu na‰ega kapetana sta zajahala, ko se je zda-

nilo, za ubeÏnikom dva jezdeca po razliãnih potih ãez
ravnino. Okoli enajste ure sta se zapotena vrnila — toda
brez Petra.

Drugi dan se nam je vreme nenadoma izpremenilo.

Od juga je potegnil gorak veter, nebo se je pooblaãilo,
povsod se je zadelalo in zniÏalo. Ozraãje je postalo kal-
no, teÏko, od tovarne sem se je valil du‰ljiv dim. Jate
vran in vrabcev so se podile okoli na‰ih poslopij. Ko smo
tretji dan zjutraj vstali, je Ïe bilo vse okoli in okoli s sne-
gom pobeljeno in droben sneg je ‰e padal. JuÏnega vetra
ni bilo veã ãutiti, ozraãje se je navzelo sneÏne sveÏosti,
sneg se je rahlo vsedaval. Ves dan je ostalo vreme ne-
izpremenjeno. Mi smo bili na gorkem in dobro se nam
je zdelo. Jahalnice in dvori so bili zameteni, jahati nismo
mogli. âetrti dan se je razvedrilo, sneg ni veã padal.
Mrzel severni veter je bril okoli voglov in pometal s sne-
gom. Vse je bilo zavito v mrzlo sneÏeno meglo, le v za-
ti‰jih in kjer se je trgal naval vetra, tam se je dalo spo-
znati, da sneg veã ne pada. Peto jutro ni bilo veã nevih-
te, sonce je plavalo za meglenimi oblaki. Sneg je leÏal v

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

debelih zametih po jahalnicah, dvorih in cestah. Ob
deveti uri so nas peljali v ãetah na jahalnice odmetavat
sneg. Hud mraz je bil, da se nam je zanohtovalo. Med
vsakovrstnimi pogovori nam je ‰lo delo spretno izpod
rok, ãas je hitro potekal. Tudi na Petra smo se spomnili
in Ocepnikov Luka, ki si je vedno in vedno hukal v roke,
je dejal, da Peter ni imel niã kaj napaãne misli, da se je
za ãas najhuj‰e zime odtegnil strogi sluÏbi. In glej, pro-
ti poldnevu — kaj se pomika izza vogla tovarne proti
nam? Dva pe‰ca sta z nasajenimi bodali in med njima —
na‰ Peter. Opletaje in gugaje se je gazil debeli sneg in
gledal v tla. Mi smo ostrmeli, postali od dela, se spo-
gledali in se oprli na lopate, a nihãe ni izpregovoril be-
sede. Le tam zadaj se je rogal Nemec; ozrl se nisem, ali
sli‰al sem njegovo ‰kodoÏeljno hihitanje. Gledali smo za
sprevodom, dokler ni izginil med poslopji kasarne.

Veãkrat sem v pisarni pomagal pri pisanju. Drugi dan

so me poklicali tja. Nekoliko pred enajsto uro pride v
pisarno kapetan, grof Polinski. Bil je visok, vitek, ‰tiriin-
tridesetleten moÏ, ãrne, polne, okusno pristriÏene bra-
de, ãrnih, gladko razãesanih las, bledastega lica, tankih
obrvi, finega kretanja in vedenja, kavalir od nog do gla-
ve. OÏenjen ni bil, a so govorili, da je sreãen pri Ïenskah.
V zabavo mu je bilo eno popoldne prekratko, zato si je
izposojal noã in proti jutru je prijezdil iz mesta. Spal je
do devete ure, potem je pri‰el na jahalnico, vzel pod-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

ãastniku biã iz roke in opletal in udrihal po konjih, dok-
ler ni spotene drhali spodil domov. Kadar smo ga vide-
li, da gre iz jahalnice v sobe ali hleve, nam je zaãela kri
hitreje kroÏiti, s tako iskrenostjo smo se poprijeli vsi
dela. In v takem trenutku si je vsak na‰el delo, dostikrat
nepotrebno, na katero v navadnih poloÏajih ‰e nihãe
mislil ni. Bil je pa le na‰ dober poveljnik in mi slovenske
du‰e smo se hvalili Ï njim. Res nam je dajal priimke, Ïi-
valske, vse od divjega krokodila pa do znane zveste do-
maãe Ïivali, toda lasal, uhljal in pretepaval nas ni. âe je
vãasi pri raportu v jezi komu snel premalo svetlo ãela-
do z glave in jo potem z moãjo pritisnil zopet z vrha doli
na buão, da se je kositar skozi podvlako zarezal v koÏo,
to ni bilo tako gorje in kapetan je sam vedel, da je to naj-
kraj‰i naãin, s katerim se nepristojna ãelada primerja k
buãi. Grof Polinski ni bil samoljuben, o‰aben, a bil je
ãastiljuben. Oj, kako se je trapil, kadar nas je imel ogle-
dati polkovnik ali brigadir! Po cele dni pred takim poho-
dom se ni genil od nas, kakor bi bil na ljubezen pozabil,
vedno nam je bil za petami preklinjaje in zmerjaje. Pri
viziti je zapovedoval v najlep‰em tenorju na kratko, od-
sekano, in konji so ponosno, ãvrsto, strastno ‰li pod
nami. On sam je stojeã za vi‰jim skakal, migal, Ïugal in
kazal. Ne pomnim, da bi bil kdaj kak poveljnik z na‰imi
vajami nezadovoljen. Ali po viziti, kako Ïivljenje za na-
‰ega grofa! Teden dni se je zabaval popoldnevi in po-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

noãi in mi smo imeli lepe ure. âe ‰e povem, da je bil grof
Polinski poljske krvi in da je dovolj gladko govoril slo-
venski jezik, sem objavil vse, kar mi je bilo zanimivega
znano o na‰em kapetanu.

Toãno ob enajstih se odpro vrata in v sobo se prigu-

ga Peter. Za njim vstopiv‰i korporal Malnariã trdo pre-
koraãi sobo do kapetana, stojeãega pri oknu, in oznani,
koga je privedel. Grof Polinski se obrne, urno stopi pred
Petra in priãne navadne svoje duhovite in neduhovite
molitvice, katerih ne bom objavljal. Peter se je veãkrat
streznil, kakor bi bil poravnal ude, bojeãe, tiho, pretrga-
no, komaj razumljivo je odgovarjal in topo je gledal ka-
petanu v oãi. In ko je pravil, da ima doma staro, boleh-
no mater, katero je hotel obiskati, zatemnele so mu oãi
‰e bolj in prilezla mu je solza na lice. Kapetan se je obr-
nil od jetnika in zaãel hoditi po sobi, a vedno je potresa-
val z glavo in zmajeval z brki.

Zdajci se zopet odpro vrata in v sobo stopi stara,

skljuãena Ïenica, ogrnjena od glavedo peta v rjavo, ob-
no‰eno, na krajih in oglih vse razcefrano volneno ruto.
Poãasi, bojazljivo se obraãa, zapiraje vrata. Razen Petra,
ki je stal s hrbtom proti vhodu, smo se spogledali vpra-
‰ujoã, kaj to pomenja. Kapetanu je blisnilo izpod ãela,
premeril je novodo‰lo s srepim pogledom od glave do
nog, lice se mu je pomraãilo, se nategnilo v preziralen

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

izraz, mig njegovega ostrega oãesa — in starka bi bila
pred vrati. Ali zdajci se zaãuje tujãin glas:

»Hvaljen bodi Jezus Kristus!« —
Na razjarjenega ãloveka dostikrat vpliva pomirjeval-

no sama beseda.

Tak je bil na‰ kapetan; izpregovoriti je bilo treba Ï

njim in osornost je izginila za trenutek z njegovega
obraza, zapustiv‰i za seboj zaãudenje in zvedavost.

»Kaj hoãete, kaj i‰ãete tu?« je s soãutjem vpra‰al; nje-

gove oãi so radovedno gledale na starko.

»Za boÏjo voljo vas prosim, milostivi gospod, odpus-

tite, odpustite!«

Roki sklenjeni, ko‰ãeni in Ïilavi sta se pokazali izpod

razcefrane rute. »Vi ste gospod, visok gospod, ali odpus-
tite meni, materi tega moÏa!«

»Enajsti dan sem na potu … pe‰ sem hodila … molila,

molila, da bi ‰e enkrat videla sina in pred Vami na ko-
lenih prosila milosti!«

Starka se je zgrudila na kolena, sklonila glavo in k

obrazu pritisnila rjave roke.

Kakor bi bilo nekaj zamrgolelo po meni, sem se naslo-

nil na mizo in globoko segel po sapo. Pogledal sem Pet-
ra; po njegovem obrazu je bila razlita nenaravna rdeãi-
ca, z vsem telesom je mel, kakor bi bili nogi pre‰ibki,
kakor bi ga vse moãi vlekle k materi, na njeno stran na
kolena.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

»Vstanite, vstanite! — Ti,« obrnil se je grof oãitajoã k

Petru, »to je tvoja mati?« — Petru se je nabralo lice na
komaj viden smehljaj, oãi mu zaÏare, brati je bila iz njih
Ïiva pro‰nja, iz dna du‰e; na lahno sta se zgenili njego-
vi ustni, a precej sta zopet zamrli.

»Vstanite, vstanite! Tega ne maram, da bi kdo pred

menoj poklekal!«

Starka vstane.
Po kratkem premisleku je zaãel grof Polinski:
»Milosti, milosti vi zahtevate za ubeÏnika, ki je prelo-

mil prisego, ki je tako sramoto napravil meni — vsemu
polku in tudi vam! Ali ne veste, kaj je zakrivil? — Kor-
poral Malnariã!« Jeza obvlada kapetana, mogoãno se
vzravna, ‰vigne z oãmi po korporalu od tal do vrha. Kor-
poral zatrepeta po vsem Ïivotu, kakor bi bil spustil vanj
elektriãni tok, se zravna in divje ‰ine z oãmi.

»Pravili so mi vse na dvori‰ãu, gospod! Mati boÏja ve,

ãe sem ga jaz tako uãila! Naj se zgodi volja boÏja! Kazen
mora biti, kazen, res! Naj jo prebije moj Peter, kakor jo
je zasluÏil … po va‰i milosti mu jo naloÏite.. hudo se je
pregre‰il, hudo … ali potlej ga pustite domov. Vse sem
Ïe obletala, vse obhodila, povsod prosila zanj … on je
moja edina podpora na moja stara leta … brez njega mi
ni Ïiveti!«

Obile solze so oblile starko; roke je razklenila in si z

ruto brisala velo, od starosti in skrbi razorano, razdeja-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

no in raztrgano lice. Meni se je stemnilo pred oãmi,
ti‰ãal sem se mize. Kapetan se je obrnil v stran, strastno
potisnil pesti v Ïepe in pomomljal po nem‰ko:

»Jaz … jaz ne vem, kaj hoãejo ljudje? Zabit narod!«

Zaniãljivo se je posmejal, potresel z glavo in ‰iroko sto-
pil pred starko.

»Majka,« je dejal z mirnej‰im glasom, »va‰e pro‰nje

ne morem izpolniti. Tudi so ‰e vi‰ji, kateri va‰im Ïeljam
ne morejo ustreãi. Postava je taka, za vas nima izjeme.
âe je pa va‰ sin protipostavno vojak, obrnite se doma do
va‰e deÏelne gosposke, ãe vam ta ne pomore, ne pomo-
re vam niti Bog. Tako. A zdaj … korporal, odpeljite jet-
nika v zapor, ali pazite mi, odgovorni ste mi za to, da
Ïiva du‰a ne ãrhne besedice Ï njim. — Taka so na‰a pra-
vila; mi nismo kaka tur‰ka tolpa! Zadosti! Zbogom, maj-
ka!«

»Oh, Bog se usmili!« je zajeãala starka.
Korporal Malnariã se obrne k Petru, jadovito migne z

desnico. Peter vztrajno pogleda na mater, mati na nje-
ga — v ‰tirih oãeh je nekaj zablisnilo, zatrepetalo — sol-
ze bolesti in ljubezni — poãasi so se zaprla ‰kripajoãa
vrata za nesreãno majko.

Grof Polinski si je zapalil cigaro, dvakrat spustil gost

dim skozi brke, pljunil in ne izpregovoriv‰i besede za-
pustil pisarno. Sedel sem k mizi, ali pisati nisem mogel,
roka se mi je tresla. Pogledal sem skozi okno, vse mi je

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

migljalo pred oãmi. âez dvor je gnal korporal mojega
Petra. Za njima je hitela skljuãena starka. Za oglom je
izginil korporal z jetnikom, starka je postala, gledala ve-
nomer za njima, zmajevala z glavo, sklepala roke — na-
posled je smelo in pospe‰no ubrala pot za njima. —
Kmalu sem jo videl omahovati izza drugega ogla. Na
lice je ti‰ãala rjavo ruto, ti‰ãala, ti‰ãala — âez pol ure mi
je izginila v polju.

Tri tedne pozneje je kosmat straÏni naãelnik v bar-

barskem jeziku objavljal zbrani ãeti, da je voja‰ko sodi-
‰ãe obsodilo Petra zaradi prestopka prvega ubega v mir-
nih ãasih v trimeseãen zapor, poostren s postom, s tem-
nico in s trdim leÏi‰ãem. RazloÏil nam je tudi, da je so-
di‰ãe postopalo le zato tako milostno, ker se je obsoje-
nec pri voja‰ki oblasti v Celju sam naznanil.

Predno je pri‰el Peter iz zapora, sem bil prestavljen v

druge kraje, daleã stran od svojih tovari‰ev.

Ljubljanski zvon, 1886

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

V VOJA·KEM ARHIVU

obil sem ukaz, prerehtati ves stari papirnati mate-
rial, ki je leÏal v arhivu na‰ega polka, in izloãiti vse

personalne dokumente in tudi vse ono, kar bi utegnilo
biti vaÏno za polkovno zgodovino, vse drugo pa prodati
v erarski prid »Zu Gunsten des Ärars«, kakor se lepo-
slovno izraÏajo. Dva meseca sem tiãal v arhivu. Zblazne-
ti bi bil mogel, da sem vestno pogledal v vsak se‰itek in
sveÏenj, ker tega pra‰nega, suhoparnega gradiva je bilo
mnogo. Na‰ polk je dobil pred ‰tiridesetimi leti, ko je bil
razdrt stari grenadirski polk, raãunsko in evidenãno za-
stopstvo tega polka in zato smo imeli v arhivu toliko
gradiva. Plavajoã po papirnatem morju sem se sprva
jezil nad onimi, ki so zaplodili na svet toliko neumnega
pisarjenja, kmalu pa sem se navadil brskanja po pra‰nih
aktih, ker sem naletel vãasi tudi na kaj zanimivega. Po-
leg ukazov grozovitega Hajnaua (v onih ukazih, ki so
pri‰li na polke, ni bilo niã drakonskega), poleg dolgih
pohodnih ãrteÏev, ki so prevajali posamezne oddelke iz
Italije na Ogrsko in obratno — svojo rojstno vas, ki je do
1866. leta pogostila nebroj vojakov, sem na‰el v teh ãr-
teÏih veãkrat oznaãeno kot noãno postojanko — so me

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

zaãeli zanimati tudi personalni listi. Treba je vedeti, da
ima vsak vojak svoj poseben personalni list, v katerem
je poleg njegovega imena naãrtano vse, kar setiãe njego-
ve visoke osebnosti.

Preobraãajoã personalne liste sem naletel nekega dne

na ime, pri katerem sem se ustavil. Zatrepetalo mi je
srce, ko sem bral domovinstvo tega imena. Bil je perso-
nalni list mojega bratranca Janeza. Moj bratranec je
moral v zaãetku druge polovice na‰ega stoletja k voja-
kom, kjer je na‰el smrt, predno je dosluÏil svojih osem
let: utonil je v Taljamentu na La‰kem. Videl sem ga
samo takrat, ko se je odhajaje poslavljal pri svoji teti,
moji materi. Meni je dal takrat lesenega konja. Kako
ãudno se prepletajo v na‰i du‰i predstave, kak ogromen
uãinek povzroãa v na‰i domi‰ljiji tak lesen konj, oh, in
koliko je materializma Ïe v mladem ãloveku! Iz tistih
otro‰kih let teãeta v meni vzporedno dva pojma kakor
dve konkurenãni Ïelezni‰ki progi: oni o bratrancu in oni
o njegovem lesenem konju; oba sta globoko zadelana v
meglo.

âe se pojavi eden na povr‰ju mojega spomina, se pri-

kaÏe poleg njega brÏ tudi drugi. Da je imel bratranec
zlato du‰o, to sem vedel, ker je sedela ta zlata du‰a
mnogo let na njegovem konju, a popolnoma temna mi
je bila njegova zunanjost. In v to temo je posvetila zdajci
luã na‰ega arhiva, ker sem videl v personalnem listu

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

Janeza opisanega kar najnatanãneje, tako da sem si ga
lahko Ïivo predstavil. âital pa sem v onem listu pod bra-
tranãevim imenom tale opis: Lasje kostanjeve barve, oãi
rjave, nos v proporci, usta v proporci, obradek v propor-
ci, obuvalo 13. velikosti itd. Bogve, sem dejal, s ãim so
bila bratranãeva usta v proporci, ali z drugimi deli obra-
za ali s piãlo voja‰ko hrano ali s trdo skorjo slovenskih
gor. In trikrat vesel sem bil takrat, ko sem na‰el oni per-
sonalni listiã: prviã zato, ker mi je tako Ïivo priklical v
spomin prijatelja mladih let in dobrega ãloveka, drugiã,
ker sem ãital korenit opis Janezove postave in sem takoj
tedaj sklenil, da ga kdaj objavim, ker se mi je zdelo, da
se iz njega lahko pouãi razsoden slovenski pisatelj, kako
naj primerno obri‰e zunanjost svojega junaka, in tretjiã
sem bil vesel zato, ker ni bilo niã neprimernega na Jane-
zu in ker se je postavljal in pona‰al z majhno nogo, kar
je tudi imenitno.

Îiví ãlovek, ki ni nikdar maral za slike in jih ni nikdar

iskal. Pripetilo se je nekoã temu ãloveku, da je moral za-
radi dostojnosti s prijateljem v galerijo slik. Dolgo se je
zaspano ogledoval; nobenega prizora, nobenega portre-
ta ni hotel bliÏe premotriti, vse se mu je zdelo niãevo:
zmazki in potrata ãasa. A zdajci je stal pred sliko, ki ga
je zaãela zanimati; predstavljala je navadni prizor dru-
Ïinskega Ïivljenja: rdeãeliãno dekle naliva ãaj ostali dru-
Ïini, in to dekle je skoraj podobno nekemu drugemu

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

Ïivemu dekletu, za katero se je nekoã ravno tako pri
ãaju ogrelo njegovo srce. Ta slika mu je ugajala; dolgo se
ni mogel loãiti od nje in je stojeã pred njo povedal vso
povest samemu sebi. In ko se je loãil in stopil k prihod-
nji sliki, je na‰el tudi Ïe v tej Ïivljenje in boÏjo stvaritev
in ugajala mu je tudi ta in tako po vrsti veãinoma vse.
Od tistega dne je postal prijatelj slikarskih galerij. Tako
nekako se je godilo meni, odkar sem na‰el v personalnih
listih naslikanega bratranca; rad sem zaãel hoditi v arhiv
in rad sem stikal po tistih listih, iskaje znancev, to je
znanih slovenskih imen. Dosti sem na‰el grenadirjev-
rojakov. Nekateri so bili rojeni ‰e v preteklem stoletju,
drugi v zaãetku sedanjega stoletja; moj bratranec je bil
med najmlaj‰imi. Ta je dosegel kak vi‰ji ãin in kako odli-
kovanje, drugi se ni mogel dvigniti iz prahu; marsikdo
je umrl pri vojakih, padel na ogrskih ali la‰kih boji‰ãih,
in dosti je bilo tudi takih, ki so ãastno dosluÏili svojih
‰tirinajst ali osem let in se vrnili domov. In moja domi‰-
ljija je pripletala izku‰nje lastnega Ïivljenja ter se kma-
lu polotila tega starega, orumenelega gradiva, v katerem
je bilo opisano drugo »gradivo«, nekdaj polno Ïivljenja,
krasote, sile in slave, in snovale so se v du‰i povesti o
starih grenadirjih-rojakih.

Dlje ãasa sem gledal tudi v debele kazenske protoko-

le, ki jih je bila cela skladovnica. Po njih je vel ostri,
okrutni duh starih ãasov, batin in barbarstva, ki jih ne-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

kateri ne morejo prehvaliti. Stikal sem po njih, no bra-
tranca, Bog mu daj veãno luã! v njih nisem na‰el. Moj
Bog, kako je morala biti takrat, ko so se polnili ti proto-
koli, ‰e razvita obrt in kupãija s ‰panskimi ‰ibami! Ko bi
hotel se‰teti vse batine, ki so bile zabeleÏene samo v
enem teh protokolov, bi bil potreboval ves dan. Spo-
minjam se, da se je po teh papirnatih velikanih povzpel
do najveãjega ‰tevila neki Vagner, ki jih je prejel za ãasa
svojega sluÏbovanja 1715 resniãnih in toãnih. Imel je do-
sti tekmecev ali prekosil ga ni nihãe. Le neki Italijan se
lahko pona‰a, da bi bil dosegel Vagnerjevo ‰tevilo, da ga
niso prej za kazen kot nevredneÏa izobãili iz na‰e voj-
ske.

âas mi je zaãel v arhivu hitro potekati; listine so mi

odkrivale dan za dnem nove prizore. Sonce je bilo toplo
in njegovi Ïarki so veselo sijali cele dopoldneve skozi
odprto okno na moje akte, v katerih je bilo zakopanega
toliko Ïivljenja in toliko bede. Popoldne je vroãina pri-
tisnila na streho konjskega hleva, ki je stal pod menoj na
drugi strani dvori‰ãa, in takrat so pripeljali vojaki ãe‰-
kega dragonskega polka svoje konje iz hlevov v senco
prav pod okno mojega arhiva. In mlado, bujno Ïivljenje
je vrelo po dvori‰ãu; tovari‰ je odkrival tovari‰u svoje
muke in radosti, brenãale so ostroge, roÏljale sablje,
konj se je igral s tovari‰em-vojakom ali s tovari‰em-
konjem, pesmi o lepi ãe‰ki domovini, o voja‰kem stanu,

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

o slovanskem narodu, o Naninki, o Maﬁenki so se raz-
legale med visokimi stenami na‰ega dvori‰ãa.

Neko popoldne sem naletel v kotu arhiva na kopico

vi‰njevkastih listov v velikosti stotakov, povezanih v
majhne snopiãe; vsi ti snopiãi so bili zopet trdo vezani
v debelikasti snop. Za prevezo je bila zataknjena papir-
nata tablica in na njej je stalo z debelim podãrtkom pi-
sano: Mrtva‰ki listi zaãasne budape‰tanske voja‰ke bol-
nice iz leta 1849.

Odpiral sem snopiãe in ãital list za listom. To so bili

nadglavni listki, kakr‰ni so v voja‰kih bolnicah prileplje-
ni na leseno ãrno tablico, ki se nahaja na steni nad vsa-
ko posteljo. Zaãasna budape‰tanska voja‰ka bolnica je
oddala po konãani vojni vse svoje listine grenadirskemu
polku. Na listkih je zapisano ime bolnika, njegova voja‰-
ka pristojnost, domovinstvo, veroizpoved, starost, oble-
ka in oroÏje, kdaj in s kako boleznijo je pri‰el v bolnico
in kako jo je zapustil, ali Ïiv ali mrtev. V vojskinih ãasih
nadome‰ãajo ti listki pri umrlih mrtva‰ke liste. Tu je ne-
kaj junakov, kakor imajo po vrsti svoj borni spomenik v
arhivu na‰ega polka.

Prvi je Sava Rusak, varaÏdinsko-svetojurskega polka.

Tako oslabljenega so ga prinesli v bolnico, da je mogel
imenovati samo svoje ime in svoj polk. Kje je doma, kaj
veruje, koliko je star, o tem molãi njegov listek.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

Drugi je Trakim Simeon iz Mogilevska na Ruskem,

poslan iz daljne zemlje sem v smrt. Na dolenji strani
listka je zapisano: Kastramskova ruska armija — torej
vojnik Kostromskega pe‰polka.

Tretji je JoÏef Sepe‰i, polka avstrijskih Nikolajevih

kirasirjev; konãal je 7. marca v sobi ‰t. 1 za kolero. Pri-
‰ed‰i v bolnico je oddal uro in pismo svoji Ïeni, kar je
potrjeno na obratni strani listka.

âetrtega so pripeljali umirajoãega v bolnico; na nje-

govem pla‰ãu je bilo zapisano ime DoleÏal, po njegovih
na‰itkih se je sodilo, da je kirasir polka pruskega kralje-
viãa.

Petega, Albina Var‰ikijeviãa iz âenstohova na Polj-

skem, so prinesli mrtvega v bolnico, da bi bil pokopan.

·esti je »Neznanec«. V noãi 5. marca so ga nezavest-

nega, pol mrtvega pripeljali z drugimi ranjenci z boji‰ãa
pri Kapolni; umrl je ‰e tisto noã. Na sebi je imel topni-
ãarsko suknjo z dvema odlikujoãima trakovoma na
ovratniku in z belimi gumbi, ogrske vi‰njeve hlaãe, bel
oprsnik — vse brez imena.

Sedmi je znan — Matija PetrÏila z Moravskega, pe‰-

polka nadvojvode Karla; prinesli so ga 14. marca, mu
odvzeli obe nogi in je umrl 20. marca.

Osmi je ·andor Jege‰, bojevnik Ko‰utov. Njegovo do-

movinstvo se ni zabeleÏilo; vroãinska bolezen ga je za-
ãasno nastanila v sobi ‰tev. 19, zaspal je 8. marca.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

Deveti je Ludovik âuhrzinski iz Rze‰ova v Galiciji, 22

let star, katoliãan, samec, po svojem poklicu dijak, kor-
poral dragonskega polka cesarja Franca JoÏefa. Pri‰el je
v bolnico 2. marca. Na obratni strani je zabeleÏeno, da
je dal shraniti v blagajno 27 gld. 40 kr. konv. velj. s pro‰-
njo, da ga dostojno pokopljejo, ãe umrje. Umrl je 10.
marca za kolero in zdolaj na listku sta potrdila dva pod-
ãastnika, da je bil za omenjeno vsoto dostojno in javno
pokopan.

Desetega so prinesli umirajoãega v bolnico. Na njego-

vih hlaãah je bilo napisano ime Stanik; beli gumbi, vi‰-
njevi na‰itki — najbrÏ Hardekov kirasir.

Enajsti je Mjeãislav Podolski. Pripeljali so ga 27. juli-

ja z drugimi ranjenci s kolodvora. Pristojen je bil najbrÏ
k poljski legiji in je bil menda begun ruske vojske, kakor
ugiblje listek. Umrl je 1. avgusta za strelnimi ranami.

Dvanajsti je Jano‰ Varga, zaradi neposlu‰nosti na me-

stu ustreljen pri Kere‰turu.

Trinajsti je Peter Mi‰ãuk iz Grodijenska na Ruskem,

21 let star, pravoslavne vere, ãevljar po poklicu, huzar
ruskega Nikolajevega polka; umrl je 13 oktobra zjutraj
ob pol osmih za kolero. Jako okorna, a usmiljena roka je
napisala na obratno stran listka, da je huzar umirajoã
prosil, naj njegovo smrt sporoãe njegovi materi, katero
prosi odpu‰ãanja in gorke molitve.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

In tako se je vrstil list za listom ter kratko in suhopar-

no svedoãil o ugaslem Ïivljenju.

Ves popoldan sem strmel v tiste liste: elementarna

sila vojske in smrti ima mnogo privlaãnega v sebi. Koli-
ko poÏrtvovalnosti in juna‰tva in koliko neÏnih ãedno-
sti, ljubezni in zvestobe sem slutil za preprostimi ime-
ni, ki jih ne pove nobena povest, ne opeva nobena pe-
sem!

Ko sem dvignil proti veãeru trudno glavo, zadonela je

na dvori‰ãu pesem dragoncev:

»Ne umru na slami,
ja umru na polí;
a ked spadnu s kona,
‰avlenka zazvoní.«

Pesem me je zvabila k oknu in v tr‰i sklad je zravna-

la strune moje du‰e, ki so jih bile Ïe razmehãale priãe
okrutne smrti. Koliko mladega Ïivljenja zahteva sedanji
sestav ãlove‰ke druÏbe in vsem, ki poznajo ãlove‰ko na-
ravo, se zdi nemogoã kak‰en drug sestav, ki bi zahteval
manj‰ih Ïrtev. In ko bi bil mogoã kak‰en drug sestav,
koliko bi bilo treba preliti krvi, predno se utrdi in utele-
si! Nam, ki stojimo sredi krutih sovraÏnikov, ki kujejo
dan na dan novo hudo oroÏje zoper nas, ne pristoji
mehkuÏna solzavost, ampak Ïilavost, poÏrtvovalnost in

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

vztrajnost. Kdo ve, kak‰ni ãasi se skrivajo za temnim
pregrinjalom bodoãnosti!

In pozabiv‰i tegobe sem pogledal z veseljem na ãe‰ke

dragonce.

Ljubljanski zvon, 1897

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

VOJVODA PERO IN PERICA

adporoãnik Jurij OraÏem je bil najlep‰i ãastnik vse
garnizije in ljudje, ki imajo oko, ãas in srce za to,

so ga uvrstili med najlep‰e moÏe vsega mesta. Îenske so
mnogo posku‰ale, kako bi vplivale nanj; marsikatera se
je, gredoã mu po ulici naproti, pregledala v ‰ipah izloÏ-
nic, se li kaÏe vse na njej prijetno in vabljivo zaokroÏe-
no. Jurij OraÏem je bil priljubljen ãlovek. Kdor ga je po-
znal, in mnogo je bilo tistih, se mu je Ïe od daleã smeh-
ljal, mu kimal in ga pozdravljal. V kavarnah je igral Ïe z
vsemi doktorji, z marsikaterim suplentom je pil v poz-
nem kroku veãno pobratimstvo, k nekemu bogatemu
tovarnarju s prijetno gospo je hodil vsako nedeljo po-
poldne igrat whist, na plesi‰ãih se je zibal iskro in gibã-
no, na sprehajali‰ãih se je gibal vzorno, veliãastno in
ugledno, vsem premoÏnim me‰ãanskim hãeram, njih
oãetom in materam se je klanjal spo‰tljivo in dostojno in
njegov sladki usmev jim je neprestarno pravil: k vsem
uslugam sem vedno pripravljen. A pred onim, ki je ust-
varjen, da Ïivi v prahu, je Jurij OraÏem neprijazno in
prezirno namrdnil obliãje. Kdor ga je videl na mestnih
ulicah, kako se je samozavestno ‰etal in kretal, se mu je

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

ãudil. V tisti mo‰ki dobi je bil, ko ãuti ãlovek v vseh Ïi-
licah moã in Ïivljenje, ko se mu zdi, da se vesoljstvo suãe
okrog njega in da je prepotreben ud ãlove‰ke druÏbe in
na potu, da se pribliÏa njenemu sredi‰ãu — ako ‰e ni
tam. V svesti si svoje veljave je korakal lahko in strum-
no, gledal zmagovalno in nasme‰no, gizdavo se pona‰al
s svojo visoko in vitko postavo in z imenitno navihani-
mi brki, o katerih so sanjarile Ïenske in so mo‰ki, videã
ga, precej s prsti posukali pod nosom. Kdor je videl tega
veljavnega, postavnega, splo‰no priljubljenega gospoda,
si je mislil: ta pa je visokega rodu in Ïe v zibelki se mu je
godilo bolje nego nam. To vse je bilo, pa ni veã, ker Ju-
rija OraÏma ni veã v na‰em mestu.

V sluÏbi je bil Jurij OraÏem zanesljiv ãlovek. Polkov-

ni poboãnik ali adjutant je bil polkovnika Petra Petrovi-
ça, torej vedno v sredi‰ãu sluÏbenih poslov in gonilna
sila v vseh mnogovrstnih zadevah, ki jih je treba uredi-
ti v polkovni pisarni, in kar namah bi bil moral zastati
ves mehanizem polka, ko bi bil odpovedal Jurij OraÏem,
kakor bi nastala precej zme‰njava, ko bi za vedno mrk-
nilo sonce. Polkovnik Peter Petroviç in nadporoãnik Jurij
OraÏem sta v polku drug drugega izpopolnjevala, tako
da sta oba tvorila harmoniãno celoto. Poboãnik je po-
znal vse voja‰ke predpise toãno in natanko, za vsako za-
motano stvar in nejasen sluãaj je brÏ vedel najti pravo
stran v polkovnih reglementih in nanje je trkal in kazal

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

bolj goreãe nego Trubar na svoj evangelij. Ostareli pol-
kovnik se za papirnato uãenost ni mnogo zmenil; dosti
se je v mlaj‰ih ãasih naãital sluÏbenih knjig, a v teku dol-
gih let se mu je Ïe marsikaj izkadilo in le nekak moreãi
duh, ki veje v njih in je vedno isti, mu je ‰e ostal. S tem
duhom je vladal samooblastno svojemu polku, nabiral
priznanja ter sluÏbena leta in si pripenjal odlikovanja na
prsi. âe je pri‰el vãasi v nasprotje s pisano besedo, mu
je poboãnik po‰epetal s paragrafom in stvar je iztekla.
No, v skrivnosti voja‰ke sluÏbe noãemo dalje prodirati,
le to bodi povedano, da je Peter Petroviç ãislal svojega
poboãnika in da se mu je ta vdano klanjal in bil zelo do-
vzeten za pohvalo in grajo.

To je bilo tako v sluÏbi. Pri vojakih ‰tejejo dvoje vrst

medsebojnih odno‰ajev ali medsebojnega vedenja; v
prvi vrsti stoji vedenje v sluÏbi, katero imenujejo »moja
prekleta dolÏnost«, v drugi vrsti je vedenje v zasebnem
obãevanju. Oboje vedenj si je popolnoma neenakih in
marsikak voja‰ki uglednik je Ïe razjarjen zavpil: V sluÏbi
sem zverina, v zasebnosti pa angel. Tako lahko reãemo,
da ima vojak dve du‰i. Tiste sluÏbene du‰e so vse ena-
ke, vse izvr‰ujejo »svojo prekleto dolÏnost«, razlike se
kaÏejo ‰ele v zasebnih du‰ah. Nikjer ne pride ta dvojni
ãlovek tako rezko na povr‰je kakor v voja‰kem stanu. V
vseh stvareh, ki se ne tiãejo sluÏbe, sta si bila polkovnik
Peter Petroviç in nadporoãnik Jurij OraÏem popolnoma

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

neenaka. Mladost na eni, starost na drugi strani, ner-
vozno stremljenje v ospredje na eni, pojemajoãa sila in
resignacija na drugi strani; vrh tega sta si bila pa tudi
znaãaja nasprotna. Jurij OraÏem ni ljubil domaãih kra-
jev, kjer je bil nastanjen, vedno je sanjal o tujini, kjer je
sluÏil nekaj let. Îelel je priti zopet kam daleã od rodne
zemlje in teÏko je Ïe ãutil ãisti planinski zrak, ki ga je
tlaãil k njej. Po eni strani se je svoji oÏji domovini Ïe od-
tujil, po drugi ga je gnala iz deÏele ven mladostna pre-
‰ernost in podjetnost, ki Ïeli spoznati svet in se ohladi
‰ele v poznih letih po mnogih prevarah in razoãaranjih.

Ves drugaãen je bil Peter Petroviç. Prehodil, prevozil

ali prejahal je Ïe vso Avstrijo od albanskih in tirolskih
gor pa do pruskih poljan in sarmatskih ravnin. Tudi v
Berlin so ga bili pridelili voja‰kemu ata‰eju; no, tam mu
ni niã ugajalo, ker je preveã Prusov tam, kakor je rekel,
in kmalu se je povrnil v Avstrijo. In naj je bil kjerkoli,
vedno je Ïivel z du‰o v svoji rodni Liki, o njej je govoril
in njenih obiãajev se je drÏal, kolikor mu je dopu‰ãal
stan, tako da so bistri opazovalci govorili o njem, da po-
kolenja v svoji odkritosti in naravnosti niti v velikomest-
nih salonih ne more zatajiti, in so ga vzeli za tip vseh
ljudi, ki prihajajo iz Like in Krbave na spolzka parketna
tla in se jim na vsakem koraku pozna, kako tiãe ‰e v
opankah; zato so mu dali nem‰ki priimek »Salonlika-
ner«. ·e drug priimek je dobil, kateremu je dala povod

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

njegova ljubezen do kr‰ne Like, priimek, ki je domaã in
ga je tudi Peter Petroviç rad sli‰al in ki so ga njegovi oÏji
tovari‰i javno rabili v kavarnah in pri pojedinah, ne da
bi bili uÏalili Ï njim polkovnika. Z ozirom na njegovo
mogoãnost, ki jo je imel kot polkovni poveljnik, in na
njegovo jugoslovansko pokolenje so mu nadeli priimek
»Vojvoda Pero«.

Peter Petroviç in Jurij OraÏem sta stanovala v najlep‰i

hi‰i glavnega mesta, oba v prvem nadstropju. Oba sta
imela en hodnik; nadporoãnik je bival prècej pri stopni-
cah, polkovnik pa zadaj konec hodnika. Peter Petroviç
bi bil svojega poboãnika rad navezal nase, tako da bi mu
tudi izven sluÏbe delal dru‰ãino, bodisi doma ali na iz-
prehodih in v gostilni, ker teÏko je ãutil osamelost. Tak‰-
ni so ti stari ljudje: v svojo notranjost niso vajeni gledati,
zato ne najdejo tam prijatelja in tovari‰a, pa ga i‰ãejo
med ljudmi; toda star ãlovek nikjer veã ne najde ãlove-
ka prijatelja, kveãjemu ‰e sovraÏnika ali zavistnika. Ju-
rij OraÏem se mu ni podal. Dosti je imel Ï njim opravi-
ti v sluÏbi, pa da bi mu Ïrtvoval ‰e svoje proste ure — ne!
In zato ne, ker se je nori Vojvoda Pero — tako ga je na-
vadno imenoval — prerad po‰alil s ãlovekom in je ‰alo
veãkrat ogrenil s primesjo porogljivosti in zasmehljivos-
ti, pa tako previdno, da mu Ïiv krst ni mogel priti do
Ïivega. Mnogokrat sta se sreãala v hi‰i, pa Jurij OraÏem

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

je vselej imel pri rokah dober izgovor, da se je ãimprej
iznebil poveljnikove druÏbe. In Vojvoda Pero je to ãutil.

Jurij OraÏem ni hodil vedno z odliãniki v ãlove‰ki

druÏbi. Zibelka mu je tekla v hribovski vasi nekaj ur
hoda od mesta. Njegova mati, Katra OraÏmova, je pred
nekaj leti kot vdova upravljala majhno posestvo, s kate-
rim je ‰lo od leta do leta po rakovi poti, ker ni umela
gospodariti in ker niso bile vse njene misli pri rodni
zemlji, ampak pri edinem sinu Juriju, ki je hodil takrat
v mestne ‰ole. Mati Katra je imela svoje nazore: S kmet-
skim stanom ni niã — tako je modrovala — gospod je
vse na svetu. In gospod naj bi postal njen Jurãek. Da bi
se mogel ‰olati, je prodala kos za kosom od svojega po-
sestva, ãe‰, Jurij ne bo potreboval zemlje, ker bo gospod,
in jaz je dobim dosti za grob. Tako trdno je bila uverje-
na, da bo sin kaj bolj‰ega, da mu niti rojstne hi‰e ni pu-
stila, tudi to je prodala. Le polpodrto koão na posestvu
in zelnik okrog nje si je prihranila za stara leta. To je bilo
takrat, ko je stopil Jurij, ki se je Ïe naveliãal gimnazijskih
klopi, v kadetnico. In tako se je prigodilo, da se je sin
priril med gospodo in da je, kar ni usojeno vsakemu, z
neznansko hitrostjo slekel kmeti‰ko suknjo in vse, kar
visi ob njej. Komaj se je dobro ogrel v voja‰ki obleki, je
Ïe rekel materi, da ni veã Jurij, ampak ÎorÏ, in si je pre-
povedal to kmeti‰ko poimenovanje.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

Mati ni mogla umeti, da bi bili njenega sina v kadet-

nici ‰e enkrat nesli h krstu, in ÎorÏ se ji je zdel tako ãu-
den in tuj, da niti poskusila ni privaditi se tega imena.
Jurij OraÏem je bil natura, ki je po mnogih sme‰nih na-
porih s samozatajevanjem in pohlevnimi pokloni pri‰la
na dosti ugodno stali‰ãe, ki se je lahko prilagodila mo-
dernemu mehkuÏnemu Ïivljenju in se ãudovito hitro
priuãila srebati Ï njega smetano, — krepka in smela
natura, ki je umela prekoraãiti vse plote, prage in klan-
ce, ki je ni utrudila in do smrti pretresla voÏnja na ve-
gastem, razbitem vozu: bil je sin krepkega in zdravega
oãeta. Na njegovi vnanjosti ni ostal niti odsvit prej‰nje-
ga ubo‰tva in kmetstva; vse se je polagoma izgladilo,
zbrisalo in prevrnilo v velika‰tvo.

Ko je Katra poprodala posestvo in hi‰o, je ‰la stano-

vat v koão. Niã ni bila teÏka selitev; za sina bi bila tudi
koão prodala in obleko s sebe. Da bi se preÏivela, je po-
stala potovka; nakupovala je kuretino, jajca in maslo po
vaseh in nosila v mesto na prodaj. Tega posla se je loti-
la zato, ker je najlaÏji, ‰e bolj pa zato, da bi ‰la vsak te-
den v mesto gledat sina, ki se je povrnil iz tujih krajev.
Jurija je prav oboÏevala. In izprevrgla se je po njem in je
postala nekako gosposka, seveda samo v nekaterih stva-
reh in po mi‰ljenju, a ne po vnanjosti. âe je ob zgodnji
uri ‰la po bliÏnji poti, ki nad trdo cesto drÏi po Rebri v
mesto, in je zdolaj na cesti zagledala voja‰tvo na vajah,

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

je zablisnilo njeno staro oko in iskalo sina med onimi, ki
so bili na konjih. âe je bil res med njimi, je postala in
zrla za njim, dokler ni izginil za ovinkom ali lesom; ako
so se utaborili vojaki kje na pa‰niku in je bil njen edinec
med njimi, je odloÏila ko‰arico, sedla v mejo, se zatopila
v sladko sanjarjenje in po cele ure je presedela tam. Vãa-
si se ji je pridruÏil potujoã lajnar s pohabljeno roko in
svetinjo na prsih, ki je bil svoje dni sam vojak. In zaãe-
la sta z vzvi‰enega mesta in stali‰ãa kritikovati vaje, ka-
kor bi bila prava vojna razsojevalca. Tako je doãakala, da
so se vojni oddelki vrnili v mesto. Pri‰la je potem na trg,
ko je bilo Ïe konãano, in je morala po hi‰ah ponujati
svoje blago. âe je ‰la tovari‰ica Ï njo, ji je Katra govori-
la vso pot o svojem sinu in kak‰no razoãaranje doÏivi
ãlovek na svetu, tudi tisti, ki dosti moli in nadleguje
Boga. Pravila je, kako sta hodila nekoã z rajnim moÏem
z boÏje poti — Jurãek je zaãel tisto leto v va‰ki ‰oli po-
slu‰ati abecedo — kako sta ‰la mimo mnogih krdel vo-
jakov, vse zapra‰enih, potnih in izmuãenih, in kako sta
padla pred znamenjem matere boÏje na kolena in pro-
sila, naj bi njih sin nikdar ne moral v vojake, In zdaj je
njen sin vojak in mnogo je tistih, ki so mu pokorni, in
gospod je, da tak‰nega ni v treh farah. Pa mati boÏja naj
njej in rajnemu moÏu odpusti, da sta jo takrat tako po
nepotrebnem nadlegovala. Tovari‰ica je imela o gospo-
dih drugaãno mnenje, namreã da to lepo ime zasluÏi le

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

duhovnik in nihãe drug, najmanj pa vojak; pa se je Ka-
tra sporekla Ï njo in Ïenici sta molãe priromali v mesto.

Kadar je ‰la Katra po Rebri in je potoval Ï njo boÏji

ãlovek, ki jo je rad poslu‰al, je pripovedovala, kako je
bilo takrat, ko je prvikrat peljala sina v mestne ‰ole. Po-
tovala sta s sinom po Rebri v mesto; fant je veselo ÏviÏ-
gal, njej je bilo tesno na du‰i in lepo ga je pouãevala.
Zdolaj na cesti pa je prihrumela tolpa vojakov na konjih.
Vihrali so po ravnini in od njih svetlih ãelad je odseva-
lo jutranje sonce. Kar se je povalil konj z vojakom vred
v jarek. Îalostno je zastokala Katra, stemnilo se ji je pred
oãmi in poklicala je Boga na pomoã. V ojak se je izvil
izpod Ïivali, se prijel za nesreãno glavo ter se potipal po
tilniku; potem je pomagal konju na noge, pase je zavih-
tel nanj in po bliskovo je zadirjal ãrez polje za tovari‰i v
krdelo, kjer ga je nekdo dvakrat udaril s palico po pleãih.
Takrat se je milo storilo materinemu srcu in rekla je sin-
ku:

»Oh, Jurãek, uãi se, dobro se uãi, da se ti ne bo treba

takole muãiti po svetu, da se izogne‰ stanu, ki je najhuj‰i
in poslednji na zemlji!« In mnogokrat je v tistih ãasih
prosila Boga, naj odvrne od sina voja‰ko butaro, kadar
pride vrsta nanj. A danes je njen sin gospod, da vse gle-
da za njim, in prav je naredil Bog, ko ni usli‰al njenih
pro‰enj. BoÏji ãlovek, ki je ‰el kraj nje, jo je tiho poslu‰al
in niã ni rekel, ãeprav je mislil drugaãe.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

Katra je dobro vedela, kaj se spodobi kmeti‰kemu ãlo-

veku, ãe ima gosposkega znanca ali sorodnika. Kmeti‰ka
vsiljivost mora v stran, v kot in od tam sme s spo‰to-
vanjem zreti na gosposko osebo.

Îe mnogo let ni s sinom govorila na javnem prostoru,

pod milim nebom. To si je prepovedal, ko je bil pri‰el iz
kadetnice. »Moje Ïivljenje je zapisano sluÏbi in onim, ki
jo od mene zahtevajo, in ne vam,« tako ji je povedal.
Materi niti na misel ni pri‰lo, da je bil Jurãek prej njen
sin kot cesarski sluÏabnik, in sinov opomin se ji je zdel
popolnoma v redu in po njem se je ravnala. âe bi ga bila
morala sreãati na deÏeli, je skoãila za grm in skrivaj od
tam pokukala za njim, v mestu je stopila v veÏo, v kak-
‰en kot ali kam drugam v stran. âe ga je videla samega,
se je vãasi osmel la in pohlevno strmeã vanj, je ‰la mimo
njega in navdal jo je samozavesten ponos, ki je rekel
vsem, ki so bili blizu: »Vi ga obãudujete in glejte — jaz
sem njegova mati!« Ali za nobeno stvar na svetu ne bi
bila povedala onim gosposkim ljudem, da je temu go-
spodu mati ona, kmetica, ker bi mu s tem ‰kodovala na
ugledu. In gospod sin gre ali jaha mimo nje veliãastno in
vsemogoãno; dobro ãuti njen strmeãi pogled, pa niti z
brkom ne trene, ker njegovo Ïivljenje je od nje, pa ni
zapisano njej.

Oh, in kako slast je ãutila Katra, kadar je bila priãa

javnega ãa‰ãenja, ki se je izkazovalo sinu na ulici! Pride

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

mu naproti voja‰ka ãeta in vodnik z grmeãim glasom
zakliãe: »Abtak! Rek ãav!« In vsi tisti, ki so v ãeti, pogle-
dajo na njega in srepo gledajo vanj, dokler mu niso za
hrbtom. Ta prizor je materi posebno prijal. Zrla je na
ãeto s pobistrelim obrazom in tiho je momljala: »Vite,
vite — vi gledate na mojega sina! Vreden je tolike ãasti!«

Ko je Katra zasledila v mestu v izloÏbi pri fotografu

dve sliãici svojega sina, se je mimogrede vselej ustavila
pred izloÏbo. Ena sliãica je predstavljala Jurija na konju,
druga samo njegovo doprsje, pa obe sta bili tako lepi, da
se ju ni mogla nagledati. Tista s konjem jo je spominja-
la sv. Jurija v domaãi cerkvi, le da je bila lep‰a in njen sin
je bil na njej upodobljen v svetu zapovedujoãi impera-
torski pozi. Seveda mati ni vedela, kaj je imperatorska
poza, pa njene misli so pri‰le prav blizu tistemu pojmu,
kadar je kakor v sanjah zrla v izloÏbo. Na doprsni foto-
grafiji je bil mladi ãastnik posnet od strani. VraÏji foto-
graf mu je obliãje neverjetno krasno izgladil in obrisal,
mu obrnil glavo na stran, da gleda kakor vatikanski
Apolon ter z jasnim obrazom in iskrim oãesom po‰ilja
Ïarke jutranjemu soncu. Pri tej sliãici je mati medlela od
obãudovanja, vdane ljubezni in tihe molitve za sinovo
sreão so ji puhtele iz srca k mogoãnemu gospodu vojnih
trum.

Jurij OraÏem ni imel tako trdega srca, da bi bil zame-

ril materi, ker je pri‰la vsak teden pogledat k njemu v

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

stanovanje. Doma je tudi govoril Ï njo, kadar sta bila
sama, seveda v prav kratkih stavkih, zvisoka in vãasih z
neko zakrknjenostjo v besedah, ki je pa mati ni ãutila,
ker je bila presreãna, da sli‰i svojega sina. Vsak teden
mu je odnesla in prinesla perilo, jeseni in pozimi mu je
prina‰ala najÏlahtnej‰e sadje, kar ga je mogla dobiti na
deÏeli, in ko bi bila imela doma ‰e par volov, prodala bi
jih bila in ves denar bi mu bila prinesla, naj se Ï njim
poÏivi in razprostre. V hi‰i so vsi vedeli, da je mati Juri-
ja OraÏma in da se je nadporoãnik sramuje. Radi so jo
videli, ãe je z lahkim srcem in dobro voljo skakljala po
stopnicah k sinu, pa nihãe ni govoril Ï njo, ker se je vsak
bal, da ne bi zadel ob obãutljivo struno.

Jurij OraÏem je imel majhno pa liãno stanovanje; po-

hi‰tvo je bilo fino in najnovej‰ega sloga, po stenah je
viselo vse polno slik ter podob, na mizah je razveselje-
valo oko mnogo drobnjave, parket se je svetil, kakor bi
bil narejen iz sonãnih Ïarkov, in mestoma so ga pokri-
vale drage preproge; omara, umivalna in posteljna opra-
va, vse je kazalo obru‰en okus in blagostanje. Vso to
premiãno stvar je moral sluÏabnik vsak drugi teden pre-
vetriti in osnaÏiti. Pri tem delu mu je pomagala Katra.

Vse Jurijevo delovanje in nehanje, njegovo vedenje in

hotenje se ji je zdelo vselej v redu in na pravi poti, le z
njegovim stanovanjem ni bila povsem zadovoljna. Skra-
ja se je spotikala ob mnogih razglednicah nagih obsegov

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

ter ob mnogih razgaljenih Ïenskah, ki so s stenskih slik
pre‰erno, izzivajoãe in predrzno gledale na sina, kakor
bi ga hotele odtujiti materi. Raj‰a bi bila videla na ste-
nah mater boÏjo pa Kri‰ãevo trpljenje in je Juriju vãasih
o tem tudi namigavala, pa sin ni maral niãesar vedeti.
No, sãasoma se je s temi preposvetnimi slikami in podo-
bami pomirila, kar se prigodi vsem odraslim ljudem, a
nikdar se ni mogla sprijazniti z Mefistovo glavo, ki je v
mavec ulita in vsa poslikana kaj grdo gledala in se z ru-
menkastimi zobmi reÏala izmed druge drobnjave na
mizi. Opremljena je bila z roÏiãki, za katere se je odpi-
rala, tako da se je v njeni votlini lahko hranil tobak. Ka-
tra je paã tudi drugo gospodo poznala in je bila Ïe pri
va‰kem Ïupniku in uãitelju v stanovanju, pa peklenske-
ga vraga ni videla ‰e nikjer upodobljenega. Zato je sinu
zamerila to ostudno po‰ast, ki ãloveku ne pomore ne k
ãasni ne k veãni sreãi. Posebno je sovraÏila Mefista od
tistega dne, ko se je bil prikazal v Jurijevi sobi grd ãlovek
s satanskim, Mefistu skoraj do piãice podobnim obra-
zom, s katerim je sin pri zaprtih durih v njej nerazum-
ljivem jeziku dolgo govoril, vedno glasneje in tr‰e in od-
loãneje ter ga naposled porinil skozi duri in vrgel po
stopnicah na dvori‰ãe. Ta Ïivi Mefisto ni bil nihãe drug
nego oderuh Moj‰elj, ki sedi na Dunaju pred debelo
knjigo, ki ima napis »Voja‰ki ‰ematizem«, in s svinãni-
kom dela znamenja k imenom ãastnikov: kdor je po‰ten

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

plaãnik, dobi kriÏec, kar pomeni neomejen kredit, slabe-
mu naredi niãlo, najslabej‰emu pa dve niãli. ln vse po-
zna, ker ima zveze po vsej drÏavi.

Katra je bila vesela, ker je sin tako moÏato zapodil

pokveko satanske postave, ali tega ni mogla razumeti,
kako more imeti boÏji ãlovek, ki je pahnil satana iz svoje
sobe, njegovo podobo v njej. Pa je prigovarjala sluÏab-
niku, naj spusti tisto nagnusno glavo kdaj na tla, da se
razbije na drobne kosce. Toda sluÏabnik, cvet moderne
kulture, ki je ãutil pred svojim gospodarjem nemo za-
niãevanje podloÏnega, pred Katro pa pomilovanje pre-
metenega ãloveka, ni maral ugoditi njeni Ïelji, rekoã, da
mora imeti dolgo Ïlico oni, ki hoãe jesti z vragom iz ene
sklede, on pa take Ïlice nima. Mater je to govoriãenje
osupnilo, in ko je razbrala pravi pomen, je pomislila o
velikem prepadu med njenim mi‰ljenjem in sluÏabniko-
vim razsodkom, odgovorila pa ni niãesar. Sklenila je, da
dovr‰i sama dobro delo in spravi rogaãevo glavo iz sino-
ve sobe. To se ji je posreãilo, pa je imelo zanjo velike po-
sledice.

Nekoã sta Katra in sluÏabnik nosila hi‰no opravo iz

nadporoãnikove sobe na hodnik, da jo osnaÏita in pre-
vetrita. Z drugo drobnjavo je prinesel sluÏabnik tudi
Mefista, da umije revãku zapra‰eni gobec. Postavil ga je
na vrh zida, ki je ograjal hodnik in je bil tako nizek, da
je ãlovek lahko gledal na dvori‰ãe. Tja ga je postavil prav

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

na kraj. Katro je kar dirnilo in pogrelo, ko je videla reÏe-
ãega se satana tako na kraju, in si je mislila: Zdajle je
priloÏnost spraviti greh iz doma. In neka pre‰erna sme-
lost in podjetnost jo je spreletela, pa je zadela s tablico,
predstavljajoão spokornico Magdaleno, ob rogaãa, da se
je prekucnil in prevalil na dvori‰ãe, kjer je razpadel na
veã kosov. In Katri se je odvalil kamen od srca kakor ar-
hangelu, ko je pahnil Luciferja izpred boÏjega obliãja v
veãno brezno. »Na, gobec pasji, zdaj te je konec!« je za-
rajala v sebi. Ali ni sreãe brez nesreãe. Pripetilo se je, da
je ravno takrat stopil Jurij OraÏem skozi velika vrata v
hi‰o. Videã, da je nekaj padlo z njegovega hodnika, je
stopil na dvori‰ãe. Ostrmel je, ko je videl na tlaku razbi-
tega Mefista, dragoceno boÏiãno darilo njegove ãetrte
ljubice, do katere je namah zaãutil globoko naklonje-
nost. Za‰krtnil je z zobmi, zarentaãil in kliknil gori na
hodnik: »No, ãakajte!« Pa je pobral kosce in v hipu je bil
po stopnicah pred svojim stanovanjem.

»Kdo je kriv, kdo je vrgel mojega Mefista na dvori-

‰ãe?« tako je rohnel, gledaje zdaj na sluÏabnika, zdaj na
mater. Katro je minila prej‰nja pre‰ernost, srce ji je
upadlo in prebledela je.

»Jaz sem s tablico zadela obenj, po neprevidnosti,« je

lepetala in lagala.

»Saj to tako vem, da nihãe drug ni tako neroden in

neokreten. O, jaz naglavni nilski konj, da pustim kme-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

tici opravljati s svojo drago hi‰no opravo! Vse mi pojde
v niã! Ne, moje potrpljenje je pri kraju! âesa i‰ãete ved-
no v mojem stanovanju, ãemu se dotikate stvari, ki jim
ne veste cene?«

»Odpusti, Jurij!« je prosila mati vsa prestra‰ena.
»Kako pravite? Ali ne veste, kdo sem in na kak‰ni

stopnji v ãlove‰ki druÏbi?«je vpil ãastnik ter pogledal po
strani na sluÏabnika. »Prviã sem ÎorÏ in drugiã sem go-
spod nadporoãnik in vsako drugaãno imenovanje si od-
loãno prepovedujem.« Okoli‰ãina, da ga mati imenuje
pred sluÏabnikom Jurija, ga je ‰e posebno razjezila.

Katra se je zasolzila. »Kupim ti drugo, vso tak‰no« —

hotela je reãi »po‰ast«, pa seveda ni mogla iz grla.

»O, hvala, ne maram. No, in vikali bi me tudi lahko,

kakor me ves svet. Sicer pa tak‰na neokretna kmetica ne
sme veã v moje sobe. Zapomnite si to! Kar prinesete,
zloÏite zunaj pri sluÏabniku. Zbogom! In nauãite se
manire!«

»O, moj Bog, moj Bog!« je vsa skesana javkala mati in

si brisala oãi.

»Ne bodite tako hudi, gospod nadporoãnik, jeza ‰ko-

duje! Glej, glej, kako se repenãi!« Tako se je z mehkim
naglasom zdajci nekdo oglasil za nadporoãnikom, polo-
Ïiv‰i mu roko na ramo.

Mladi ãastnik se je ozrl — pri njem je stal polkovnik

Peter Petroviç, ki se je takrat odpravljal z doma in je sto-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

jeã zadi na hodniku vse videl in sli‰al. Ko je bil Jurij Ora-
Ïem izprevidel poloÏaj, je v du‰i preklel polkovnika in
sebe, ker se je tako spozabil, da je javno na hodniku ob-
ravnaval neprijetno stvar, kajti skrajno neprimerno se
mu je zdelo, da ga je ta sitni in zbadljivi salonski Liãan
in nori Vojvoda Pero zalotil v pogovoru in prepiru z
ljudmi, ki so globoko pod njegovim stanom in dosto-
janstvom. No, drugega ni bilo mogoãe — dvignil je roko
in spo‰tljivo salutiral svojemu poveljniku.

»Vso hi‰o ste alarmirali. Glejte, povsod se odpirajo

okna.«

Jurij OraÏem se je plaho ozrl po oknih. O strah, v dru-

gem nadstropju stoji pri oknu prav miãna punca, o ka-
teri je upal, da postane sãasoma njegova sedma ljubica.

»I kaj se je pa zgodilo, da ste tako vzrasli? Oprostite!«

je poprosil polkovnik.

»O, niã tak‰nega. Tale moj najljub‰i spominek mi je

uniãen,« je mirno odgovoril nadporoãnik in pokazal
ãrepinje nesreãnega Mefista.

»·koda, ‰koda. Kdo vam ga je pa razbil?«
»Tale … perica.«
»To je va‰a perica?« Polkovnik je zelo raz‰iril in raz-

bistril oãi.

»Da, moja perica.«
»Hm … da … nu,« je momljal Peter Petroviç, majal gla

vo in gledal na ãrepinje v nadporoãnikovi roki. Potem je

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

porinil ãepico niÏe v tilnik ter rekel: »Ej res, gospod nad-
poroãnik, neki moj ãlovek biva pod najino skupno stre-
ho, pa ga Vam ‰e nisem predstavil. Ali smem sedaj?«

»Prosim, prosim, gospod polkovnik.« In Jurij OraÏem

se je lahno naklonil.

Pa je Peter Petroviç kliknil tja v ozadje hodnika: »Hej,

Ilija, ne boj se, pojdi sem!« In iz temnega kota se je pri-
gugal postaren, moãan ãlovek z dolgimi viseãimi brki,
od ãrne ãepice pa doli do novih opank ves v li‰ki no‰i,
pravi junak po postavi.

»Dovolite, gospod nadporoãnik, da vam predstavim

tega revnega opankarja. Moj brat je, Ilija Petroviç, kmet
iz Like. Danes je pri‰el k meni na posete in sem se ga
zelo obveselil.«

Jurij OraÏem je izbuljil oãi, pa se je korenitemu Liãa-

nu lahno priklonil in mu povr‰no segel v desnico.

»Vidi‰, bratec, tako si se bal mojega gospoda nadpo-

roãnika, pa je i on dober ãlovek. Res, tako sem vesel, da
te zopet vidim in da si pri‰el v opankah. Oprostite mi,
gospod nadporoãnik — vi me Ïe poznate, da pljunem na
marsikako moderno stvar: na Ïensko emancipacijo, na
nadãloveka, na deljenje imetka, a oni zakon, ki pravi:
Ljubi svojega bliÏnjega — visoko spo‰tujem. In kdo mi
je blize, kot si mi ti, dragi moj Ilija? Vem, da si po‰tenjak,
zato se te ne sramujem. Oprosti, da rabim tak‰en izraz.
No, pojdiva v mesto, da te pogostim. Drugo leto pripelji

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

najino ostarelo majko, ako doÏivimo in ãe vas ne pose-
tim do takrat. Bogami, v opankah mora priti!«

Tako je govoril Peter Petroviç in na njegovem oÏivlje-

nem obrazu je bilo videti, da mu vro besede iz srca. Pri-
stopil je k ubogi Katri, ki je trepetala po vsem telesu, ter
ji pomolil roko: »Zbogom, mati, zdravi ostanite!« Tudi
svojemu poboãniku je potresel desnico, rekoã: »Pridite
za nama v gostilno, ako vam drago!«

Jurij OraÏem se je zopet lahno priklonil in salutiral.

Ves rdeã je bil v obraz in srepo je gledal na stopnice, po
katerih je Vojvoda Pero pod pazduho peljal svojega bra-
ta. V drugem nadstropju se je okno ‰klepetaje zaprlo.
Zami‰ljen je stal mladi ãastnik na hodniku. »Kaj ko bi
pozval zbadljivca na odgovor, ker je prislu‰koval in se
vtikal v moje zasebne zadeve? Ne, stvar je nevarna in
koãljiva!«

Nekaj tednov pozneje je Jurij OraÏem vloÏil pro‰njo

za premestitev v tuje kraje.

Ljubljanski zvon, 1906

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

TOVARI· KLADVIâEK

j kak‰en ãastivreden moÏje bil Kladviãkov Jernej!
Prihaja s svojim sinkom Matiãkom ter s svojo ãev-

ljarsko truÏico in stolãkom v na‰o hi‰o in vsi otroci krog
njega. RazpoloÏila sta oãe in sin svoje orodje po klopi in
od ranega jutra pa do desetih zveãer sta ‰ivala. Matiãek
je bil za dve leti starej‰i od mene in ãevljarski vajenec pri
svojem oãetu. Jaz sem nedaleã na klopi, kadar sem le
mogel, leÏal na trebuhu, podpiral glavo z rokama ter
gledal in poslu‰al. Zanimali so me ãevlji, ki so liãni ras-
li pod ãevljarskimi rokami, ‰e bolj pa tisto, kar je pravil
Kladviãkov Jernej. Pripovedoval nam je o la‰ki in ogrski
revoluciji, pri katerih se je udeleÏil tudi on kot vojak in
krotitelj nepokornih ljudstev. SluÏil je osem let, in sicer
v tisti dobi, ko je po voja‰nicah ‰iba pela svojo kruto
pesem. Ako je vse res, s ãimer se je pona‰al, potem bi
zasluÏil stari Jernej, da mu postavi cesar velik spomenik
pred svojim najlep‰im gradom. Ker dandanes voja‰ki
krogi pridno iztikajo po starih grobovih, kjer poãivajo
imenitni in zasluÏni vojaki, da jih otmo pozabi, jim pri-
poroãam Kladviãkovega Jerneja, sam pa posvetim pero
njegovemu sinu Matiãku, s katerim sem sluÏil pri dra-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

goncih tisto leto kakor s Krokarjevim Petrom in z Dam-
janom, ki sem vam o njih Ïe pravil.

Na‰i ãeti je naãeloval takrat nadporoãnik Marija‰.

Kladviãkov Matiãek, ki je bil eden najstarej‰ih vojakov
pri ãeti in dobra glava, je nas novince vsak veãer uãil
imena vseh na‰ih predstojnikov od korporala Malnariãa
pa gori do vojnega ministra. Ker si nekateri trdoglavci
niso mogli hitro zapomniti nadporoãnikovega imena,
jim je svetoval, naj se spomnijo merjasca, pa jim precej
pade ime Marija‰ na pamet.

Marija‰ je imel svoj posebni pravilnik za na‰o vzgojo.

Izmislil si je bil kazni, o katerih niã ne govori voja‰ki
sluÏbovnik. Ako smo na jahalnici slabo jahali, nam je
ukazal stopiti s konj in pe‰ smo morali dirjihati poleg
konja v krogu. Kogar je imel posebno na piki, tisti je
moral sezuti ‰kornje in nesoã v eni roki ‰kornje, z dru-
go vodeã konja, je moral bos teãi kraj njega. In gospod
Marija‰ je z biãem in s satansko zlobnostjo opletaval po
konjih in pe‰-jezdecih. Tak‰en cirkus si je privo‰ãil samo
na pokriti jahalnici, na odprti si ni upal, ker se dobe ved-
no sitni ljudje, ki po nepotrebnem vtikajo svoje umaza-
ne nosove v voja‰ke stvari, jih napihnejo z Ïgoãimi be-
sedami, da pridejo v parlamentih na razgovor; vname se
Ïivahna debata in stvar se vleãe po izvoÏenem tiru da-
lje. ·e drugo kazen si je bil izmislil, neprijetnej‰o od
prve. Kadar je pri kom zalotil nesnaÏno stvar: madeÏ na

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

obleki ali rjo na sablji, stremenih, ostrogah ali na brzdi,
tedaj je muãno vzpihnil in kaznoval ãloveka s tem, da
mu je ukazal, naj ãaka zveãer po deveti uri njegovega
povratka iz mesta na hodniku pred njegovim stanovan-
jem v polni paradi, seveda pe‰. Da je to huda kazen, bo
razumel le tisti, ki ves dan naporno dela, pa zveãer ne
sme poloÏiti trudnega telesa na slamnico, ampak se
mora napraviti, ko drugi gredo spat, ves brdek in zal in
zaspan pred duri svojega gospodarja. Uãili so nas takrat,
da je sladko umreti za domovino, a nam se je zdel po
mirozovu spanec ‰e slaj‰a stvar. Marija‰ je ‰el skoraj
vsak veãer v mesto; imel je tam svojo nevesto ali pribliÏ-
no nekaj tak‰nega kar razvedri samskega ãloveka. Pred
polnoãjo je pri‰el malokdaj domov. Kadar se je bil pri
nevesti dobro zabaval, takrat se je vraãal dobrovoljen in
niã ni preiskaval, je li na gre‰niku, ki ga ãaka pred dur-
mi, vse leskeãe in v redu; odmahnil mu je z roko, ãe‰:
Umakni se, kanalja, spat, da te ne vidim! âe mu je pa
kak‰na neprilika zagrenila tisti veãer, tedaj je pregledal
svojega ãastnega straÏnika od nog do glave; ako ni bilo
vse liãno na njem, si ga je privo‰ãil ‰e za prihodnji veãer.
In delaven je bil na‰ nadporoãnik. Vedno je kaj vizitiral:
ali smo stali pred njim s krtaãami, ali je meril na‰e jahal-
ne palice, so li vse enako dolge; zdaj ogleduje na‰e jedil-
no orodje, je li ãisto in kompletno, drugikrat pre‰teva,
imamo li v zalogi vse predpisane vrste sukanca, Ïrebljev

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

in gumbov. Ne da bi zaupal tak‰en posel korporalu Mal-
nariãu. Bogve pod katero zvezdo se rodi tako natanãen
in iznajdljiv ãlovek! Neverjetno je, s ãim se ukvarjajo
ljudje. Prista‰ je bil tiste stare Ïelezne discipline, o kateri
trde izku‰eni generali, da se je z njo priborila marsi-
kak‰na lepa zmaga na bojnem polju. Ko bi bil le enkrat
sli‰al, da je izpregovoril dobro besedo z mojimi dragon-
skimi tovari‰i, zapisal bi jo v knjigo, da se ohrani v spo-
minu za vse veãne ãase. Za nas je ni imel, a na‰el je slad-
ko besedo za svoja konja, za belokodrastega psa Amorja
in gotovo tudi za svojo nevesto.

Spominjam se, kakor bi bilo predlanskim — tisti dan

pred Zveliãarjevim rojstvom sva jo s Kladviãkom oba
iztaknila. Kjer je nesreãa, tam sem vedno prvaãil jaz.
Jaham tisto jutro lepo ob steni na Flori in toliko da ne
zadremljem na njej, premi‰ljujoã, kako se daleã za gora-
mi v domaãi hi‰i pripravljajo na boÏiãne praznike. Kar
zakriãi name stra‰ni Marija‰: »Stoj! Razjahaj!« Skoãil
sem s Flore, misleã: Zdaj-le pa pe‰ zadirja‰ poleg kobi-
le. In videl sem, kako je nadporoãnik na tleh pobral pod-
kev. Stopil je k meni in mi ukazal dvigniti Florino izbo-
‰eno nogo. Pregledal je konjski rog — niã ni bil po‰ko-
dovan, hvala Bogu!

»Si li danes umival kopito?« je zagrmelo.
»Sem, gospod nadporoãnik.«
»In nisi niã zapazil, da je podkev obrabljena? Glej!«

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

Molel mi je podkev pod nos. Zrl sem nanjo kakor vol

na mesarsko sekiro; sploh sem tiste ãase gledal tako na
celo to Ïivljenje, ki je hotelo ubiti samo sebe. Res, pod-
kev je bila tanka in ob strani izbru‰ena; skoraj bi se lah-
ko bril z njo.

»Ve‰ li, kaj treba storiti, ako je podkev obrabljena?«
»Vesti moram konja v kovaãnico.«
»Ne ‰e, o ne ‰e! Javiti mora‰ nedostatek svojemu

predstojniku. Kdo je tvoj predstojnik?«

»Gospod nadporoãnik Marija‰.«.
»Ti brkasti ãuk! Korporalu Malnariãu mora‰ javiti, ki

je tvoj sveti Duh, straÏmojster je tvoj Bog in kar je vi‰e,
o tem niti misliti ne sme‰. Mar‰, govednik, h kovaãu! A
zveãer po mirozovu me ãakaj v paradi pred mojim sta-
novanjem! Jaz te nauãim!«

»Krasen sveti veãer mi je dodelil merjasec,« sem klel,

gredoã h kovaãu, ki je bil Nemec in grobijan prve vrste.
Nas novince je kar s kle‰ãami suval v rebra, ako mu ni-
smo prav drÏali konjsko nogo. No, pa to se je ‰e prenes-
lo.

Ko se je tisto dopoldne prikazalo nekaj zimskega son-

ca, smo morali znositi slamo, ki smo jo bili zjutraj po-
grebli izpod konj, iz konju‰nice na dvori‰ãe, da se posu‰i
in zveãer zopet porabi za steljo. Nosili smo tisto slamo
v naroãjih, in tedaj se je zgodila druga nesreãa. Prav ta-
krat, ko je Kladviãkov Matiãek, drÏeã pipo v ustih, tovo-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

ril polno naroãje, je zla usoda prignala gospoda nadpo-
roãnika na dvori‰ãe. Kakor da ga je piãila ljuta kaãa, tako
je priskoãil Marija‰, videã, da Kladviãkova pipa nima
pokrova. Tak‰nih pip ni mogel videti, ker nevame so bile
c. kr. slami, ãeprav se je izpreminjala Ïe v gnoj. Skoãil je
h Kladviãku, ga prijel za vrat, ter ga rinil s slamo vred
proti zidu. Tak‰no davljenje gotovo ni bilo gre‰niku s
pipo brez pokrova po volji, ãeprav se da ‰e tudi prenesti.
Nekako grgral je pod teÏko nadporoãnikovo roko, sli‰ali
smo, kako je iz njegovega grla vrelo:.No-no-no-no …
Marija‰a je to mnoÏenje besedice »no« do pete poten-
ce silno razkaãilo. Butil je Kladviãka s slamo in pipo brez
pokrova vred ob zid. »·e ugovarjal mi bo‰, svinja — a?
Glej, glej!« je zarohnel. »Zveãer me ãakaj po mirozovu
v paradi pred mojim stanovanjem! Jaz ti pokaÏem!«

Tako sva zabredla z Matiãkom v kolomaz. Da naju je

poslal k raportu in bi dobila dva dni zapora — joj-ha! —
kako bi poskoãila od veselja. Spala bi oba praznika ter
sanjala o domaãih drajih in nevoljni tovari‰i bi morali
garati z najinimi konji. To bi se jim smejala. Nekaj tova-
ri‰ev je ‰lo na boÏiãni dopust, nekaj v zapor, in mi dru-
gi, ki nismo dobili ne dopusta ne zapora, smo morali
negovati po dva konja. Îe je preteklo ‰tirideset let od
tiste dobe, a pla‰ã pozabe je ‰e ni zakril. Radi se vrnejo
v spomin dogodki, ki jih je ãlovek doÏivel kot dvajsetlet-
ni mladeniã.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

Na‰a soba je bila pozimi mrzla, da bi jo pes oblajal, no

za sveti veãer smo si preskrbeli kuriva iz plotov, ki so
stali v bliÏini na‰ih voja‰nic. Takrat si premeteni dav-
koplaãevalec ‰e ni bil omislil bodiãastih Ïiãnih ograj,
kjer se ne more niãesar ukrasti. Po napoju konj so tova-
ri‰i sedli krog tople peãi k prijetnemu pomenku, z Ma-
tiãkom pa sva se morala olikati in napraviti za noãno
parado. Ob devetih sva ‰la pred Marija‰evo stanovanje,
ki se je nahajalo v posebnem poslopju v prvem nad-
stropju prècej pri stopnicah, kjer je na oglu brlela sve-
tilka, ki je razsvetljevala hodnik in pa druge vi‰je stop-
nice, drÏeãe v drugo nadstropje. Ko sva stopila pred sta-
novanje, ki je bilo zaprto, ker nadporoãnikov sluga je
spal v konju‰nici pri ãastni‰kih konjih, je za durmi za-
renãal pes Amor, kakor bi nama hotel sporoãiti, da zve-
sto straÏi imetek svojega gospodarja.

Z Matiãkom sva vzela vsak svoj kos komisnega kruha

ter zaãela veãerjati. Amor je umolknil, ker jedoãega ãlo-
veka je smatral za po‰tenjaka. Spravila sva se na stopni-
ce nasproti durim. Matiãek je lagotno sedel, jaz pa sem
se le prislonil, kakor se je bolje prileglo. Bil sem tisto
zimo kot novinec na onih delih Ïivota, ki se pri jeÏi naj-
bolj dotikajo sedla, tako odrgnjen, da ‰est tednov nisem
po‰teno sédel razen na konja, kjer se mi je pri prvih
konjskih kretnjah od samih boleãin zazdelo, da na
dnevnem nebu migljajo zvezde. Natlaãila sva si pipi in

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

pu‰eã sva sovraÏno zrla v mraãne duri. Kmalu pa naju je
premagala utrujenost in zaãela sva dremati. Tedaj so se
odprle zadaj na hodniku tretje duri in iz njih se je ulila
Ïarka luã na mostovÏ. Precej za tem sva sli‰ala, kako je
drgnila trda ‰ãet lesene podnice.

»Poslu‰aj, kako drgne! Sveti veãer je, pa dekli ne dajo

miru,« je rekel Matiãek.

»Ali jo pozna‰?«
»Poznam. Tista Barba je, ki gre vsako jutro ob osmih

s cajno na trg, poteplje oãi, pa vendar na obe u‰esi rada
sli‰i, kaj se govori o njej. Tamle sluÏi pri polkovnem kro-
jaãu Binderju.«

»Ti se pa Ïe dobro spozna‰ v terenu.«
»S Kolovra‰kega je doma, z oãetom sva veãkrat ‰iva-

la tam. Îe ãevlje sem ji meril. Njena gospodinja Binde-
rica je sitna, nezaupljiva, skopa baba; vse preraãuni in
pretehta, kar prinese Barba s trga; vsako stvar ji predra-
go kupi; ãe razbije kroÏnik ali kozarec ga mora gospo-
dinji draÏe plaãati kot velja v trgovini; vsak krompirãek
ji po‰teje, ki pride v lonec in na mizo; hrano ji daje vo-
ja‰ko, plaãa namreã zanjo porcijo menaÏe ter hlebãek
komisnega kruha na dan in ‰e to bi rada dobila zastonj.
Na‰i kuharji po‰iljajo za Barbo najlep‰e porcije, kakor v
pod ãastni‰ko sobo. Zato se pa tudi redi kakor bolha.«

»Kako si pa domaã pri njej. Matiãek!«

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

»Saj je zaradi mene sem pri‰la. Na svetega Martina

dan je pri‰la.«

»Ali se boji, da bi se ji Kladviãek ne izneveril?«
»Bo Ïe tako, hudiãa! LaÏje se sluÏi, ako ima ãlovek

svojo Ïensko.«

»Dobra je Ïenska, dobra.«
»Ti gleda‰ raj‰i v bukve.« Matiãek je povedal prav: jaz

sem gledal raj‰i v knjige.

»Ej, malo moram pa vendar porekognoscirati po hod-

niku.« Tovari‰ je skokoma vstal in zaroÏljal s sabljo,
nakar je pes Ïalostno zalajal. »Molãi, mrha kosmata, da
ti ne razãesnem pasje du‰e!« je robantil Matiãek, toda
oni za durmi ni utihnil. »Ako jaz ne morem spati, naj pa
‰e drugi ne!« je rekel tovari‰ in trãil z ostrogama. Nov
pasji lajeÏ. Matiãek se je zagnal proti durim in zacepe-
tal z nogama. ·e huj‰i lajeÏ.

Tedaj je stopila iz onih duri, za katerimi je dekla po-

mivala veÏo, dolga in suha Ïenska z naoãniki. Osato je
gledala na naju.

»Aha, krojaãica Binderica je, tista suha preklja,« je ‰e-

petal Matiãek ter se postavil pred Marija‰evo stanova-
nje v voja‰ki postoj, strmo zroã proti oni Ïenski, kakor
bi ji izkazoval voja‰ko poãa‰ãenje. Krojaãica je zopet
izginila v veÏo. »Bo‰ videl, zdajle nama po‰lje kak‰no
povelje, ãe ne pride njen stari bav-bav sam,« je rekel
tovari‰. In res, kmalu zatem je pri‰lo zalo in krepko de-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

kle z lepimi, ‰iroko odprtimi oãmi k nama. Z najmilej-
‰im glasom je zalepetalo: »Gospa so ukazali, naj vama
povem, da ne smeta nagajati psu, ki bo s svojim laja-
njem spravil vso hi‰o pokonci. Ona hoãe imeti mir po-
noãi.«

»Glej, Barbka, kako pametno govori‰. Tudi midva ho-

ãeva imeti mir ponoãi. ·e pes ga ima rad, a ãlovek ga
nima, ãlovek ga nima,« je mehko in prepriãevalno od-
govoril Matiãek, segel z roko pod Barbino bradico, pri-
dvignil njeno okroglo glavo ter se zazrl vanjo. Deklica je
zardela, ker spodobilo se je pokazati nekaj srameÏljivos-
ti zaradi mene, ki sem, ubogemu Lazarju podoben, slo-
nel na stopnicah. Z ramo je odrinila Kladviãkovo roko.

»Pa zakaj ta grdi nadporoãnik ni vzel svojega psa s

seboj? Saj ga navadno jemlje.«

»Pa zakaj — res — o Barbka —« Kladviãkova desnica

se je zopet iztegnila.

»Morda pojde k polnoãnici. Pa zakaj postavlja zveãer

vojake k svojim durim?«

»Pa zakaj si nocoj tako ljubka — Barbka?«
»Mari naj bi vas zapiral, da se vsaj naspite.«
»Mari naj bi me zaprl k tebi, o Barbka, ki si tako rdeãa

in vroãa. — Glej jo, ãevljarsko du‰o! Kako pa se cvre v
ljubezenski ma‰ãobi! sem se zaãudil sam v sebi ter iz-
vlekel izza bluze drobno knjiÏico.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

Deklica je z ramo lahno odpehnila Kladviãkovo des-

nico, ki je bila dromljala ob njenem u‰esu po kvi‰ku po-
ãesanih laseh in po njenem belem vratu. »Meni se voja-
ki smilijo.«

»Pa zakaj, o Barbka?«
»Zato.«
»Zakaj?« Tovari‰eva desnica se je v tretje iztegnila.
»Ker toliko trpe na jahalnici. Vãasih pogledam skozi

kuhinjsko okno in vidim, kako siromake opletavajo z
biãem in kako cepajo s konj.«

»Dobro, da ne vidi‰ v pokrito jahalnico.«
»Novinci, ti so ‰ele pravi reveÏi. Od jahanja so vsi

odrti in krvavi po stegnih. Marsikateri hodi kakor tisti
otroci s krivimi nogami, preden jih shodijo.« Barba je
pogledala name z izrazom pomilovanja za mojo bedo in
oãitanja za mojo hojo.

»Do spomladi se koÏa ustroji, da je trda kakor svinj-

sko usnje.«

— Hvala ti, Kladviãek! Prav potolaÏil si me s svinjskim

usnjem — sem si mislil.

»Pa zakaj premi‰ljuje‰, Barbka, o voja‰kih stegnih? To

se Ïe prenese,« je rekel Matiãek ter v‰ãipnil deklico v
napeto lice.

»Kaj premi‰ljujem? Le tako pravim, kar so gospod

Binder povedali. In gnoj morate nositi z golimi rokami.«

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

»Kaj naj ga nosimo z belimi rokavicami?« sem se

oglasil jaz, da bi pri dvospevu dveh razÏarjenih src ne
veljal za pre‰torastega.

Deklica je s svojim ‰irokim pogledom obrsnila mojo

suho dolgost in niã veã. Okrenila se je k Matiãku. »U,
kako te je danes cijazil merjasec podvori‰ãu in te butnil
ob zid. To te je bolelo.«

»Ko bi drugih boleãin ne bilo na svetu —« Tovari‰ je

vzdihnil in se ozrl name, kakor bi se hotel pohvaliti:
Glej, kako dobra je moja Barbka.

»Nu, naroãila sem vama, kar so mi ukazali gospa in

zdaj moram hiteti s pomivanjem.«

»Pa zakaj Ïe gre‰, Barbka, ki si tako dobra in usmilje-

na.«

»Do enajstih mora biti moje delo konãano, potem se

napravim in grem k polnoãnici.«

»Ti gre‰ k polnoãnici? Potem grem tudi jaz,« je rekel

Matiãek in v vzhiãenosti je popraskal z ostrogo po dver-
nem podboju. Amor je stra‰no zarenãal.

»Ali ne bo‰ tiho, mrcina kodrasta!« je mirila deklica

ter naperila ljubko ‰obo v dolenjo dverno ‰pranjo.

Zdajci je zahrkal pri tretjih vratih raskav glas. Binde-

rica je stala zopet na hodniku.

»U, stare burklje ‰e niso na gorkem,« se je tiho in lju-

beznivo izrazil moj tovari‰. Zopet se je postavil na »ab-
tak« ter se strmo zazrl v ponoãni strah. Barba je tihih

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

korakov odhitela k svoji gospodinji, ki jo je, godrnjajoã
nespodobne besede, pehnila v veÏo.

»Vidi‰, kako ravna skopulja z njo?« je rekel Matiãek.
»Kavalirstva ni na njej, ãeprav je sicer lahko visoka

gospa. Pa kako pojde‰ k polnoãnici, ãe se do tedaj ne
vrne Marija‰?«

»Pojdem pa brez njega in jutri naj me v boÏjem ime-

nu zapro. Obljuba dolg dela.« Zasukal se je na peti in ob
steni je tihotapil k onim durim, odkoder se je sli‰alo
enomerno praskanje krtaãe.

Odprl sem svojo knjiÏico in zaãel ãitati Otela. Takrat

Ïe nisem veã tako visoko ãislal angle‰kega dramatiãne-
ga pisatelja, kakor prej‰nja leta. V svoji rev‰ãini sem mu
jel oãitati, da je riflal samo kralje in drugo visoko gospo-
do; ãe je uvedel v svojo dramo preprostega ãloveka, je
norce bril z njim. âlovek, ki tiãi do grla v nesreãi, ne ljubi
dvorjanov in tistih, ki jim liÏejo pete. Ako najde nepokli-
cani kritiãar dlako v jajcu, zagleda precej tudi ‰ãurka
poleg. Domislil sem se, kak‰ne malenkostne razloge je
rabil slavni umetnik za zgradbo svoje drame. Tisti Des-
demonin robec, ki ga je videl Otelo pri svojem nami‰-
ljenem tekmecu, se mi je zdel premalenkosten za stra‰-
no Otelovo ljubosumnost. Zrel moÏ in imeniten gene-
ral naj bo tako lahkoveren in nerazsoden? Razjezil sem
se nanj in ga vtaknil za bluzo. Dremota je lezla name.
Pogledal sem po hodniku: moj tovari‰ je slonel ob pod-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

boju tretjih duri. Sladkotno ‰u‰ljanje mehkega pogovora
je prihajalo na moje uho. Zleknil sem se po stopnicah in
zaspal sem. Nekdo me je nepriljudno potresel za kole-
no. Misleã, da se je vrnil Marija‰, sem skokoma vstal,
ãeprav me je po vsem Ïivotu bolelo in skelelo. Pes je
prestra‰en zatulil. Matiãek je stal pred menoj ãil in
brdek; vesel si je mel roki. »Ps-ps! O schön, o brav!« sem
miril Amorja, pa niti nem‰ãina ga ni potolaÏila.

»Pusti mr‰jo Ïival, naj laja!« je rekel Kladviãek. »Tako

sva dognala z Barbo, da morava psu, kar se da, nagaja-
ti. Stari Binder se silno togoti in ne more zaspati. Rekel
je, da pojde k na‰emu kapetanu pritoÏit se. Naj le gre!
LajeÏ bo razdraÏil trudne ljudi in naju spravil izpred teh
prekletih duri.« Rek‰i je sunil s sabljo v duri, da so za-
‰klepetale. Pes se je s prednjima ‰apama vzpel po njih
ter se neznansko zadrl. »Le ‰e, le ‰e!« je podraÏil tova-
ri‰ ter znova dregnil. Odobraval sem njegov naãrt —
kjer so se vr‰ila dobra dejanja, sem bil rad poleg — za-
grabil sem za dverno kljuko ter jo premikastil. Amor,
meneã, da hoãe vlomiti tat, je od zlobe malone poãil.

Tedaj je stopil iz tretjih vrat polkovni krojaã Binder,

slok in dolg kakor ‰ivanka, zagrnjen v dolgo vi‰njevo
haljo, obrobljeno z rdeãimi ob‰itki in prepeto z rdeão
vrvico. V roki je nesel goreão sveão, po dolgi beli bradi
je bil podoben svetemu MiklavÏu. Drsajoãih korakov se
nama je bliÏal. Spo‰tljivo sva se postavila ob duri in iz-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

tegnila vratova proti noãni prikazni. A Matiãek je le ‰e
z ostrogo skrivaj po‰krtal po podboju. Amor je renãal,
kakor bi klical krojaãa na pomoã.

»Kak‰nega zlodja poãneta s psom, da ni miru v hi‰i?«

je vpra‰al krojaã.

»Niã ne poãneva, gospod mojster. Pes je sit pa laja. Ko

bi mene kdo nasitil, bi morda tudi zalajal. Sit pes ‰e na
zvezdo laja, pravi pregovor,« je pre‰erno rekel ãevljar.
Krojaã ga je debelo pogledal.

»Dolgãas mu je po gospodarju, se pa z nama zabava,«

sem nedolÏno pristavil. »Miriva ga, kolikor moreva, pa
mu ne moreva zavezati umazanega gobca.«

»Tega ni mogoãe prestati, tu naj gospod kapetan na-

pravi red basta!. Tudi jaz sem sluÏil svoje dni pri kirasir-
jih, pa tak‰nih neredov pri nas ni bilo — ne! Ponoãi naj
kavalerist spi, ali naj straÏi konje v konju‰nici, ali naj
ãepi v zaporu z molkom na roki in nogi. In pes spada
ponoãi v konju‰nico, ãe ni gospodarja doma.«

»Kaj ne, gospod mojster, da vojak ni zato na svetu, da

bi stal pasji mrcini za ãastno straÏo,« sem rekel jaz, ki
sem ãutil pred krojaãem dobro porcijo revolucionamega
duha v sebi. Veselila me je misel, da bo kapetan napra-
vil red.

Binder se je vzpel po stopnicah v drugo nadstropje,

kjer je stanoval kapetan. ârez nekaj minut se je vrnil s
kapetanovim sluÏabnikom Îakljem.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

Tega Îaklja so v prej‰njih ãasih klicali za Jaka, ko je ‰e

v ljubljanski kavarni prina‰al gostom majhne skodelice
kave in za dobro napitnino tudi novine in velike kozarce
vode. Pri vojakih si je na‰ kapetan gibãnega in bistrega
fanta izbral za sluÏabnika in mu nadel francosko ime
Jacques (izgovarjaj: Îak). Îaka pa je mo‰tvo prekrstilo v
Îaklja. On in pa manipulant Kra‰na sta bila kapetano-
va desna roka. Radi smo videli veselega fanta, ãeprav se
je ãutil za bitje vi‰je vrste, kar je tudi bil. Za prejemanje
hrane je bil prideljen na‰i ãeti. Kadar se je delila menaÏa,
smo Îaklju spo‰tljivo naredili prostor, da je stal najbliÏe
pri kotlu, smel je prvi seãi po najlep‰em koscu mesa,
dobil je najbolj pomasljeni cmok. âast, komur ãast! Po-
sebno smo se ga obveselili, kadar je pri‰el v na‰o sobo
s kapetanovim ukazom, naj pride ta in ta po priporoãe-
no pismo ali denarno po‰iljatev. Bognedaj, da bi kdo
razÏalil Îaka vulgo Îaklja. Tisti bi imel opraviti z njego-
vim gospodom. Podãastniki so ga pisano gledali, ker so
se ga bali. Zlobnega srca ni bil in umel je ‰alo. Prigodi-
lo se je, da je vãasih kak‰en dovtipneÏ, ko je bil stopil
Îakelj v na‰o sobo, zavpil na ves glas: Abtak! — kar se
spodobi samo pri vstopu ãastnika. Tega pa ni storil zato,
da bi norce bril z Îakljem, ampak ker je videl, da spi ne-
priljubljen tovari‰ na slamnici, da ga je z onim vzklikom
prebudil in je moral zaspanec skoãiti s slamnice in se
postaviti v voja‰ki postoj. Lenuh se je jezil, kapitanov

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

sluga pa smejal. Izborno je umel posnemati kapetano-
ve kretnje in njegovo strogost.

Îakelj je trdo stopil pred naju z Matiãkom, ki sva ãa-

kala vsak na eni strani duri, ter naju vpra‰al, kaj delava
tukaj. Vse sva mu razloÏila kako in kaj in da pes ne da
miru, ker se mu toÏi po gospodarju. ·e naju je grozno
vpra‰al, kaj sva zagre‰ila, da morava tukaj ãakati.

»Moja Flora se je izbosila na jahalnici.«
»Falot!«
»Nesel sem naroãje slame, ki je bila Ïe c. kr. gnoj,

drÏeã v ustih ugaslo pipo brez pokrova.«

»Hunckerl!«
Îakelj se je vzravnal, z iztegnjenim kazalcem je poka-

zal na stopnice.

»Mar‰, zafurt ‰lafen — oba!« se je zadrl in Amor mu

je zasekundiral.

»Jutri ob enajstih pa oba k raportu! In pes tudi! Go-

spod kapetan vam Ïe pokaÏejo!«

Radostno sva stekla po stopnicah in preko dvori‰ãa v

na‰o sobo. Matiãek je odloÏil ãelado in karabinko, po-
tem se je tiho splazil vun, da izpolni svojo obljubo, dano
Barbi.

Drugo jutro nama je korporal Malnariã navsezgodaj

prinesel v konju‰nico povelje, da sva s Kladviãkom za-
pisana k raportu, ob osmih je pri‰el prav tisti ukaz od
Marija‰a. Dopoldne sva se likala in napravljala, ko da

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

naju je cesar povabil na kosilo. Ob triãetrt na enajst sva
Ïe zmrzovala na dvori‰ãu pred konju‰nico, deset minut
pozneje je pri‰el Marija‰, ves razkaãen. Stopical je pred
nama kakor gladen lev za Ïelezno mreÏo. Najraj‰i bi bil
tre‰ãil z nama ob zid. Pa najina usoda se je nahajala Ïe
v moãnej‰ih rokah. Toãno pet minut po enajstih je trdo
in grozeãe prikorakal kapitan, podoben Perunu, preden
gre gromu in blisku odpirat zama‰ke. Prinesel je s seboj
voja‰ko knjigo, sluÏbovnik I. del. Joj, kako naju je oz-
merjal! Pa ne zaradi ru‰itve miru in pokoja na sveti
veãer — Amorja je sovraÏil, ni ga mogel videti, odkar mu
je nekoã na na‰em dvori‰ãu pri nekem taktiãnem raz-
govoru v generalovi prisotnosti sredi ‰arÏev, dvigniv‰i
nogo, nespodobno o‰vrknil nove hlaãe — ampak okre-
gal naju je zaradi najine neporabnosti sploh. Meni je
oãital, da je moja kobila zaradi moje nebriÏnosti in ne-
sposobnosti najbolj zanemarjen konj vsega ‰kadrona in
nekajkrat zapored me je opsoval z »Luder« in kar je
tak‰nih cvetk s tujih poljan. Kladviãku je zaradi pipe
brez pokrova za boÏiã zabrusil v obraz, da je subjekt, ki
ni vreden, da tlaãi travo. Naposled naju je obdaril z eno-
dnevnim zaporom, poostrenim z ukrepom ãez noã v
Ïelezne zapone. Zagrozil je, da bo z gromom tre‰ãil v
‰kadron, ako se razmere kmalu ne obrnejo na bolje. On
Ïe pokaÏe zanikrneÏem! Na videz sva bila vsa poparje-
na, v srcu pa vesela, da se bova v zaporu lahko naspala.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

Ko sva bila v toliki nemilosti odpu‰ãena in sva jo mahala
preko dvori‰ãa, sem se na oglu okrenil in pokrepilo je
mojo du‰o ono, kar sem videl. Kapitan je skakal pred
nadporoãnikom z izrazom zlobe v vseh svojih kretnjah
ter kazal in trkal na odprt sluÏbovnik kakor propoved-
nik na ‰kofov list. Gotovo ga je o‰teval zaradi njegove-
ga samovoljnega kaznovanja in mu zabiãeval, da ima pri
‰kadronu pravico naloÏiti kazen do predpisane mere
samo kapetan in nihãe drug. Tako sodim zato, ker Ma-
rija‰ od tistega dne ni veã tiral vojaka na noãno straÏo
pred svoje stanovanje.

Hitro sva morala zauÏiti menaÏo, potem pa hajdi v

zapor. Na dvori‰ãu sta ‰e vedno stala kapitan in Mari-
ja‰, a zdaj Ïe v prijateljskem pogovoru; oba sta pu‰ila.

»Ta pa velja,« je rekel Matiãek, ko se je bil v poltem-

ni luknji zavil v koc in zleknil po deskah. »Vso noã ni-
sem zatisnil oãesa, zdaj pa tak‰na dobrota! Uh!«

»Ali je bilo lepo pri polnoãnici?«
»Hej! ·e lep‰e pa pozneje pri Barbi. Sezul sem ãevlje

in tihotapil z njo po hodniku v njeno kuhinjo. Zjutraj ob
petih sem ‰el od nje naravnost k svojemu konju.«

»To sta si pa dosti povedala.«
»I-i-i-i!« je rekel Matiãek in zasmrãal.
Zveãer ob devetih je pri‰el Malnariã in naju vklenil.

Nataknil je vsakemu dve Ïelezni zaponi — imenovali
smo jih molek — eno nad desno pest, drugo ãrez gleÏenj

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

leve noge, obe zaponi je sklenil s kljuãavnico. PrekriÏa-
nih udov naj bi vso noã ãepela na deskah. Pa nisva. Moja
roka je bila tako drobna, da sem jo prav lahko potegnil
iz zapone. Potem sem pomagal Matiãku, da je tudi on
osvobodil roko. Vso noã sva slavno spala. Ko je zjutraj
krog oglov zvala trobenta mo‰tvo v konju‰nice, sva
vtaknila roki zopet v Ïelezje, ker priãakovala sva korpo-
rala, da naju re‰i molkov.

Tako sva praznovala boÏiãne praznike.
Drugo leto pred svetim Jakobom se je vrnila Barba na

Kolovra‰ko, debela kakor bolha. Meseca oktobra je
Kladviãkov Matiãek prestal svoja tri leta voja‰ke sluÏbe.
Ukajoã se je peljal na Kolovra‰ko k svoji Barbi in k svo-
jemu nezakonskemu, dva tedna staremu sinku Kozmi,
katerega je prihodnji predpust pozakonil.

Postaral sem se menda, ker danes poznam Kladviãke

Ïe v ãetrtem rodu. Prvi je bil Jernej, ki je rodil Matiãka,
Matiãek je rodil Kozmo, Kozma pa MatevÏa, ki ‰teje Ïe
petnajst let. Nadejam se, da doÏivim ‰e peti rod Klad-
viãkov, ako se prej ne pogrezne kak‰na cerkev name ali
mi ne pade zrakoplovec na glavo. Naj se zgodi, kakor
nanese usoda! âlovek stoji ob strani in gleda, kako ljudje
hite z mnoÏitvijo.

Literarna pratika za leto 1914

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

PISATELJA JANKA RUâIGAJA

PRVI HONORAR

o je dobil pisatelj Janko Ruãigaj leto‰njo zimo
najvi‰jo pisateljsko nagrado, kar jih je bil kdaj pre-

jel, in je vesel tak‰nega uspeha zaãel graditi ob ulici Do-
brega kredita lastno vilo, se je Ïivo spomnil svojega
prvega honorarja, ki ga je prejel pred ‰estintridesetimi
leti. SluÏil je takrat v veãjem, Ïe veãinoma ponemãenem
mestu kot raãunski podãastnik ali manipulant. Ruãigaj
je bil tiste davne ãase pri ‰kadronu vaÏen faktor; z njim
je vsak raãunal in on je vse zaraãunal, kar treba za dra-
gonce in njih konje. Ta ãastni posel je dosegel zaradi
svoje uãenosti, katere se je bil v ‰olah kolikor toliko na-
bral, preden so ga poklicali k vojakom. Ravno tolika je
bila njegova uãenost, da je rodila v njem neko slovstve-
no srbeãico, ki se rada zbudi v mladem, s fantazijo ob-
darjenem, za vsako lepoto in nelepoto dovzetnem ãlo-
veku, ako se ãuti nesreãnega in ãita lahkokrile romane.
In teh je preãital Ruãigaj cele kope. Njegova du‰a je bila
razdeljena na dve plati: ena plat je plavala v muãni skrbi
za voja‰ki blagor, druga v slasti zauÏitih romanov. Iz njih
si je nakavkljal v teku let precej romantiãnih nazorov, ki
so silili pri vsaki priliki in nepriliki na dan. Kot kapeta-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

nov pisar je uÏival pri oddelku primeren ugled; vsem je
veljal za junaka peresa, kar je tudi bil, za najniÏji prive-
sek voja‰kega birokratizma, za potrebno zlo. Mo‰tvo se
ni treslo pred njim, a uvaÏevalo ga je; pozdravljalo ga ni
tako okorno in strumno kakor ãastnike, nihãe ni okame-
nel pred njegovim pogledom, nikomur ni zastala sapa
ob njegovem grmeãem glasu. Tovari‰i podãastniki so ga
spo‰tovali zaradi njegove dovtipnosti in izobraÏenosti,
strmeli so ob njegovi smeli prosveti in zijali so vanj, ka-
dar je pri veselici v posebni kantinski sobi razvijal nazo-
re, ki jih vselej ni bilo mogoãe spraviti v sklad z voja‰-
kimi predpisi. Polkovni adjutant, ki je moral natanãno
preãitati vsako vlogo, do‰lo v adjutanturo, ga je nekoã
polkovniku oznaãil za svobodomisleca, ker predrzen se
mu je zdel ‰iroki slog in vihrava misel Ruãigajevih spi-
sov.

Njegova nadarjenost ga pri vojakih ni mogla dvigni-

ti kvi‰ku, ‰la je za njim kot neko sladko breme. Ob urah,
ko je smel tajno razprostreti peroti svoje domi‰ljije, je
srkal iz nje tolaÏbo in neke nade na bodoãnost, v sluÏ-
bi pa je liki coklja ovirala polet njegove razbrzdane
du‰e, hrepeneãe po vse drugaãnih poslih.

Na novega leta dan 1879. leta je sedel Ruãigaj ob sed-

mih zjutraj pri pisalni mizi in pisal v dnevno raportno
knjigo, kaj se je zgodilo od prej‰njega dne posebnega in

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

vaÏnega pri oddelku. Za njim je stal dnevni korporal
Smuk, ki je pri‰el javit, kaj je novega pri ãetah.

»Dragonca âepona 4. ãete je privedla snoãi patrola

pijanega v voja‰nico. Dopoldne je dobil dovoljenje, da
gre na kolodvor po svoj kovãeg. ·el je in ni se vrnil. Go-
spod ãetnik Skok so poslali patrolo za njim. Sedaj se
âepon nahaja v zaporu,« je raportiral korporal.

»Torej ob enajstih k raportu z njim!« je velel Ruãigaj

ter zapisal dogodek v knjigo. Dovr‰iv‰i svoje jutranje
poroãilo, je poslal knjigo kapetanu. Potem si je priÏgal
pipo, legel v posteljo in se poglobil v roman, ker se ni
maral precej na novega leta dan lotiti ogromnih del, ki
jih je treba izvr‰iti po letnem zakljuãku. Do desetih je
ãital. Tedaj mu je kapetanov sluÏabnik prinesel ukaz, naj
pride ob enajstih tudi on k raportu zaradi dragonca âe-
pona, o katerem je pri‰la od mestne policije ovadba, da
je vãeraj popoldne na ãasti razÏalil mestnega policaja
Pikelmuca. Ta vest je manipulanta jezila. âepon mu je s
svojim neprevidnim celo zloãinskim korakom pomnoÏil
pisarska dela. Ob enajstih je torej stal pri raportu, kjer
je zvesto vlekel na uho, kaj pripoveduje skesani gre‰nik
kapetanu o svojem vãeraj‰njem pustolovstvu. Kapetan
je izpra‰eval mirno, niã razdraÏenosti ni bilo v njegovih
besedah, ker pregre‰ek je bil tak, da on ni imel oblasti
soditi in kaznovati ga, marveã je spadal v vi‰jo pristoj-
nost. Ruãigaj je moral ves dogodek natanãno vedeti in

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

prouãiti, ker je moral o njem spisati kazensko prijavo
(species facti) in jo predloÏiti polkovniku, ki po svoji
uvidevnosti in pravici ali sam kaznuje gre‰nika, ali pa ga
izroãi voja‰kemu posadnemu sodi‰ãu. Po konãanem
raportu je ukazal kapetan manipulantu, naj popoldne
pokliãe âepona v pisarno, naj ga zasli‰i ‰e enkrat in naj
potem sestavi natanãno kazensko prijavo, ki naj mu jo
prinese drugi dan v podpis.

Dolgo je tisto popoldne poslu‰al Ruãigaj izpoved âe-

pona, ki je stal v spremstvu dnevnega korporala v ‰kad-
ronski pisarni, preden se je njegova misel jasno zarila v
vse posameznosti kaznivega dejanja. ObtoÏenec je pred
podãastnikom svobodneje govoril o svojem prestopku
kot pred kapetanom; razÏaljenje policaja Pikelmuca je
slikal kot nedolÏno ‰alo, s katero je hotel potegniti ãlo-
veka, ki je delal red, ne da bi ga bil kdo klical, v druÏbo.
âim prostodu‰neje je govoril dragonec, tem zanimivej‰i
se je zdel dogodek Ruãigaju, na ãigar romantike polno
glavo je vsako burkasto dejanje silno vplivalo. Ko si je bil
na dobljenih podatkih sestavil ves osnutek kazenske
prijave, je poslal âepona nazaj v zapor, sam pa je poslal
v kantino po okrepilo za veãerno delo. ·etajoã po sobi je
ob litru vina premislil svojo nalogo. Ko je zadnjiã pred-
loÏil polku kazensko prijavo o dragoncu Janezu Buza-
kljunu, ki je bil svojemu tovari‰u izmaknil nekaj denarja,
je primer obdelal prepovr‰no, zato so iz polkovne pisar-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

ne poslali ‰kadronu nos, mu vrnili spis in Ruãigaj je
moral pisati znova. Nocoj hoãe posvetiti v stvar z ben-
galiãno luãjo, in ãe treba, pisati do jutra. Tako je bil ust-
varjen Ruãigaj, da so mu vinski duhovi pri priliki zdra-
mili vso tisto du‰evno navlako, s katero mamijo roma-
nopisci svoje bralce: Ïivahni slog ter vihravi in ‰iroki
naãin pripovedovanja. Sedel je k mizi, odprl zavoro iz-
pod svoje bujne fantazije in pisal nastopno:

Kazenska prijava

Gotard âepon, s Kurjega brda, 20 let star, katoliãan, sa-
mec, 1877. leta potrjen, dragonec, sluÏi prvo leto, se je
uãil na ljudski ‰oli, zna slovenski brati in pisati in je na
vojne ãlanke zapriseÏen.

Zjutraj Silvestrovega dne je dobil âepon veselo novi-

co, da leÏi zanj kovãeg na kolodvoru. Ob desetih, ko so
bili konji Ïe objahani in v konju‰nici vse opravljeno, mu
je dovolil ãetnik Skok, da gre po svojo po‰iljatev. Pripa-
sal si je sabljo, pogledal se v zrcalu za dva krajcarja, pa
hajdi po kovãek. Niã se ni domislil, da bi zgre‰il pot na
kolodvor, ãeprav jo je premeril samo enkrat, namreã
meseca oktobra, ko je ‰el v veliki druÏbi novincev s ko-
lodvora v voja‰nico. Takrat je bil razposajen in vinjen,
kakor bi ‰el z Ïenitovanja v hi‰o voja‰kih muh. Toda ta
pot ni bila tako ravna. V bliÏini voja‰nice se je ‰e spo-
znal, ko pa je zavil krog neke cerkve in zagledal pred se-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

boj gozd ‰iroko razraslega drevja, ves pometen in pre-
preÏen z gladkimi poti, se mu je svet tako zme‰al, da
naprej ni vedel, nazaj ni znal. Prekoraãil je tisti park in
njegovo oko je zadelo ob nove vrste dolgih in visokih
hi‰. Na levo in desno same ulice, zdaj pa ãlovek razso-
di, katera bo prava. Kupil si je virÏinko, da bi kazal bla-
gostanje in imenitnost ter s slamo za u‰esom zbujal spo-
‰tovanje do domaãega polka. Popra‰eval je ljudi po poti;
pa vsak ga ni hotel razumeti, ker po nem‰ki se âepon ne
zna udariti. Kdor je pomiloval njegovo zmoto in zadre-
go, mu je kazal na levo, na desno in naravnost. Pripeti-
lo se je dvakrat, da je ubirajoã ulice, soteske in zagate,
pri‰el prav na tisti trg, ki ga je bil Ïe prej premeril. In
zdelo se mu je, da se vrti kakor zvezda v vsesvetnem
prostoru in mnoÏice gledajo nanj, zakaj Gotard âepon
je ãvrst fant, njegove pravilne in prijetne poteze lica vle-
ãejo poglede tovarni‰kih deklet nase. Lahko bi vpra‰al
policaje, ki so se dolgoãasili na vseh oglih, po pravi poti,
toda âepon ne ljubi policajev, odkar ga je preteklo jesen
v Ljubljani, preden so ga bili deli v voja‰ki stan, ukajoãe-
ga po mestu, moÏ te bire vteknil ãez noã v zapor. Tu in
tam je postal pred trgovino in se zazrl v lepo izloÏbo
novoletnih daril. Prijetno se mu je zdelo to ogledovanje,
ker dolgo Ïe ni bil tako prost kakor danes, ko so ga iz-
pustili za kratko uro iz hi‰e pokore na svobodo. Napos-
led je naletel na dve Ïenski, ki sta ‰li v njegovi smeri in

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

sta govorili slovensko. Vpra‰al ju je za pravo pot in ena
tistih ga je napotila nanjo. »Idite, brhki vojak, naprej za
nosom! Glejte, to ravno pot zapira velika rumenkasta
hi‰a. Vidite? V treh minutah zadenete obnjo. Tista je
kolodvor,« je rekla mlaj‰a tistih Ïensk, mu pokazala s
prstom in se mu ‰egavo posmejala. âeponu je odleglo,
prijazno se je zahvalil za toãno navodilo, vedno zroã na
kolodvor, da mu ne bi u‰el izpred oãi. Îenski sta ‰li z
njim in spotoma jima je vse povedal, kako in kaj: pisali
so mu z doma, za boÏiã so mu poslali nekaj denarja, in
zdaj gre ‰e po kovãek, ki bo poln jabolk in prekajenega
mesa.

Tedaj je rekla starej‰a Ïenska: »Ti, junak, ugaja‰ mi,

kolikor te je med rdeão kapo in svetlimi ‰kornji. Toda
sedaj ne dobi‰ na kolodvoru niãesar. Ali ne sli‰i‰, da
zvoni poldne?«

»Poldne?« se je zaãudil na‰ dragonec. »Morda pa ‰e

ni. V mestu vedno zvone, da veã zasluÏijo.«

»Res je poldne. Le poglej: nekateri mo‰ki gredo odkri-

tih glav. Îelezni‰ka skladi‰ãa sedaj zapirajo. âakati mo-
ra‰ do dveh.«

âepon si je popravil ãepico,udaril s sabljo ob tla ter

zaklel.

»Dolga bo,« je zazvonkljala mlaj‰a Ïenska v vojakov

obraz, trd, rdeãkast in gladek, kakor bi bil izklesan iz

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

kra‰kega marmorja. Njeni nosnici sta poigravali v veseli
nagajivosti.

»Kdo je ob enajstih nakrmil mojega Ezava?« je glasno

mislil dragonec, dvigniv‰i glavo, kakor bi v vi‰avah iskal
vzrokov za hitri tek ãasa.

»Kdo je Ezav?«je sladko vpra‰ala starej‰a Ïenska.
»Moj konj,« je zagrmel âepon, ki ima navado glasno

govoriti. »Polovica mojega Ïivljenja mi mora biti, tako
so me uãili to zimo. Jaz in on, oba morava sluÏiti do zad-
nje kapljice krvi cesarju in drÏavi. Sakra!«

Îenski sta se prestra‰ili in starej‰a je zalepetala: »Moj

Bog, tvoj konj se je Ïe oglasil, ko je videl, da Ïro njego-
vi tovari‰i oves. Gotovo je dobil poÏre‰ni Ezav svojo
leão. âas je, da poskrbi‰ za svoj obed.«

Na tak‰ne malone veleizdajalske besede dragonec ni

odgovoril.

Ona pa je tolaÏilno nadaljevala: »Pusti konja v nemar,

hrabri branitelj domovine, in stopi z nama v tole gostil-
no. Midve sva zaposleni v predilnici precej tu doli za
oglom in semkaj hodiva na kosilo.«

Nato se je posladkala mlaj‰a: »Opoldne treba jesti.«

Te dobre in umestne besede so se prijele âepona kakor
svilnata obleka Ïenskega telesa. Ob‰la ga je Ïelja po
slastnem prigrizku, prevzela ga je Ïenska bliÏina.

Postali so pred vrati, poleg katerih je na tabli, viseãi na

zidu, na slikanih mnogo dobrih stvari, ki mimogredo-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

ãim sladkosnedeÏem zbujajo potoke slin. Tudi na‰ dra-
gonec se je vdal omami vi‰je gastronomije ter stopil za
Ïenskama. V hi‰i tolaÏbe in uÏitka jih je objela prijetna
gostilni‰ka toplota, udaril jim je v nosove vonj po peãen-
ki in omakah. Stisnili so se ob konec dolge mize, kjer je
bil za delavki rezerviran prostor. Precej dolgo se ni mo-
gel razveseliti, ker neprestano mu je leÏala na du‰i skrb
za Ezava. Ali je dobil svojo polno porcijo krme, ali mu
tisti zanikrni ‰tudent, ki ima poleg njega svojo Diano, ni
utrgal pest ovsa in ga primeknil svoji kobili? ·ele pri
drugem poliãu je priÏuborela neka sreãa v njegovo srce;
prijetno in toplo mu je postalo sedeãemu med Ïenska-
ma, ki sta se s svojima kolenoma dotikali njegovih; tako
na tesnem so morali obedovati. Vnel se je kratkoãasen,
iskren pogovor in kmalu je vojak vedel, da se starej‰a
Ïenska imenuje Agata in je teta za pet let mlaj‰e Jerice.
Na sv. Silvestra popoldne se v tovarni ne dela, zato sta
prosti in se lahko pobavita s ãlovekom, ki je dobre vo-
lje. In udobrovoljil se je âepon. Vino mu je udarilo v gla-
vo, postal je pre‰eren, ker dolgo Ïe ni uÏival tako blago-
slovljene prostosti. Zdelo se mu je, da je danes izpuhtel
iz njega ves vonj po konju‰nici, ki je sicer z devetimi
konjskimi silami udarjal iz njegove obleke. Pozabil je na
svojega Ezava, ki mu je skraja kakor angel varuh migal
iz daljave in ga svaril pred grehom.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

âepon je dal postaviti predse tretji poliã vina. Nalival

je Ïenskama, ki sta kmalu zagoreli v lica. Slekli sta jopi
in dragonec je videl, da se je zaãela Agata Ïe nekoliko
su‰iti, medtem ko je bila Jerica podobna sveÏemu ja-
bolku. Obe sta se mu zdeli lepo vzrasli in vsega zani-
manja vredni. Okrenil in posmejal se je zdaj na desno,
zdaj na levo. Prijala mu je Ïenska druÏba, saj odkar je
bival na drugem koncu mesta, ‰e ni govoril s prijaznim
ãlovekom, nikar pa z Ïensko. Mnogo gostov je pri‰lo h
kosilu. Nekaj jih je tudi ‰e po obedu ostalo v gostilni. Pri
mizi, kjer je sedel âepon z delavkama, je posedelo veã
mo‰kih. Dragonec je tudi to druÏbo udostojil svojih po-
gledov; zaziral se je vanje, kakor bi razbiral, kaj ta ali oni
velja v Ïivljenju. Najveã vaÏnosti si je lastil srednjeleten
moÏ v policijski uniformi; njegove bodeãe oãi so nepre-
stano ‰vigale po vseh navzoãih, ko da i‰ãejo koga in pa-
zijo na red, ali pa presojajo goste indele tja hvalo sem
grajo. To je bil policaj Pikelmuc. Blizu njega je sedel mo-
Ïak v delavski bluzi, ‰e mlad, krepak, ‰aljiv in zajedljiv.
Spravil je mnogo burk na dan, katerim se je smejalo celo
omizje; tudi mogoãnega Pikelmuca so motile v njego-
vem opazovanju; vãasi se jim je prisiljeno posmejal, ka-
kor bi rekel z visokega stola doli: Dobro je za na‰e veli-
ka‰tvo, dokler se ljudstvo zabava s sme‰nicami. ·aljiv-
cu nasproti je sedel postaven, ãedno obleãen moÏ s tem-
nordeãim izrastkom na licu; ta bula je zelo kazila njegov

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

lakajski obraz, ki je razodeval dobro Ïivljenje. MoÏje
kazal veliko radovednostin talent za obãudovanje vsa-
kovrstnih burk in sme‰nic. Najmanj je v pivski druÏbi
predstavljal majhen, gobast moÏic, zakaj pil je merico
Ïganja, medtem ko so imeli vsi drugi vino pred seboj.
Njegova glava je bila neprimerno velika in do rdeãkasto
zalitih oãi porastla s sr‰asto brado. Podpiral jo je z raz-
prtimi prsti desnice, levico je skrival pod mizo. Venomer
je nekaj godrnjal v mizo zdaj nem‰ki, zdaj slovenski in
tudi v nekem drugem nerazumljivem jeziku. »Tole Ïga-
nje cedim Ïe celo uro, a lahko bi pil vino in jedel peãen-
ko, pa noãem, ker danes je petek in post,« je renãal. Ho-
tel je menda opomniti druÏbo, da je tudi on tukaj in se
spodobi, da se kdo zmeni zanj in ga poãasti s prijazno
besedo. Ker nihãe ni uvaÏeval teh bogabojeãih besed, je
dvignil glavo, po‰kilil po gostih, potrkal z roko po mizi
in hripavo nadaljeval: »Denarja imam veã, ko vi vsi sku-
paj in dekleta me imajo rada, oh, rada! Tudi tak‰no lah-
ko dobim, kakr‰ni sta onidve pri rdeãem gospodu s sab-
ljo ob boku. âe se ena skuja, se mi pa druga ponuja.« Pri
teh besedah se je zazrl v mladega vojaka, ãe‰, ne zame-
ri, ako se kosam s tvojo podjetnostjo in krasoto! Pri iz-
bruhu tak‰ne pijane zgovornosti so se spogledali gosti,
Agata in Jerica pa sta se prikupno nasmejali âeponu, ker
dobro se jima je zdelo, da sta ujeli tak‰nega junaka.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

»âigav si pa, da sitnari‰ tukaj in se toliko ujeda‰?« je

vpra‰al sitneÏa ‰aljivec v delavski bluzi.

»Bogkov in kruhkov sem, pravijo mi pa Pimperbeg, ãe

si tako radoveden in mi ne bo‰ zameril,« je odgovoril
zafrakeljski moÏ. »Veã sem videl na svetu in veã vem,
kot vi vsi skupaj. Tudi Pimperbeg je posedal v prej‰njih
ãasih z mlado in lepo Ïenko po gostilnah in kavarnah —
o!«

»Kdaj je bilo to?« je vpra‰al moÏ z bulo pred u‰esom.
»Pred dvajsetimi leti na Tur‰kem.«
»Ti si bil na Tur‰kem?«
»Bil, z Ïenko.«
»Kje jo ima‰ pa zdaj?«
»U‰la mi je, ‰e na Tur‰kem mi je u‰la. In vse moje pri-

hranke je vzela s seboj, kar sem jih bil zasluÏil z mizar-
stvom.« Pimperbeg je vzdihnil.

»Ali je pobegnila v kak‰en harem?«
»Ne, v Egipt je ‰la. Tam si mlada Ïenska hitro zaslu-

Ïi.«

»Bo Ïe, bo Ïe. To se pa nista kaj zelo ljubila?«
»Skraja sva se imela rada, potem pa sem spoznal v

njej prepirljivko in svojeglavko. âe sem zahteval od nje
dleto, mi je prinesla obliã, ãe sem hotel obrezovalnik, mi
je podala sveder, ãe sem ji rekel: Bodi vesela! se je za-
jokala: vse je storila narobe.«

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

»Stoj, Pimperbeg!« se je zdajci vme‰al ‰aljivec v de-

lavski bluzi.

»Morda si pa naletel na tisto hudo babo, o kateri je

pravil letos poleti pri nas na fabri‰kem dvori‰ãu Bo‰njak
z medvedom, da je Ïivela nekje doli na Tur‰kem.«

»Kaj pa je pravil Bo‰njak?« je vpra‰al moÏ z bulo, ker

je priãakoval sme‰nico.

·aljivec je bil prècej pripravljen povedati svojo po-

vest. Okrepãal se je z dobrim poÏirkom iz kozarca, po-
tem je zaãel: »Îivel je nekje v vzhodnih krajih — tako je
pravil Bo‰njak — kmet, ki je imel zelo hudo Ïeno. Kar-
koli bi ji ukazal, vselej je storila nasprotno. Neko jutro
ji je, odhajajoã na njivo, rekel: ,Danes mi ne nosi obeda
na njivo, ker pridem zgodaj domov. ’ Ko je bilo poldne,
glej jo Ïeno, ki trese obed za njim. ,Dobro’ reãe kmet,
vzame obed ter sede. Bila pa je na kraju njive jama, ma-
lone brez dna, pokrita z zelenimi vejami. In kmet pravi
Ïeni: ,Sedi, kamor hoãe‰, samo ne na ono zeleno vejev-
je, ker tam se ti lahko pripeti nesreãa.’ Komaj je Ïena to
sli‰ala, Ïe je skoãila k vejam in je razmahoma sedla na-
nje. Pa, o groza — veje so se po‰ibile, polomile in Ïena
je padla v jamo. Proti veãeru je ‰el kmet domov. Naproti
mu prideta njegova otroka, ki jokajoãa vpra‰ujeta po
materi. To ga je uÏalostilo. Zato vzame drugo jutro dol-
go vrv ter gre izvleã Ïeno. Spusti vrv v jamo in vleãe gor.
Kar vidi, da se je vrvi oprijel starec, ki milo stoka in pro-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

si, naj ga izvleãe, za kar mu hoãe dati dober svèt, vreden
mnogega blaga. Kmet se je usmilil, izvlekel starca ter ga
vpra‰al, kdo je in kako je. Odgovoril je starec: ,Jaz sem
vrag; sedmero nas je bilo v oni jami; sto let smo mirno
prebivali v njej, vãeraj pa je pri‰la k nam huda baba,
katere so se moji tovari‰i tako prestra‰ili, da so skoko-
ma pobegnili, a jaz nisem mogel, ker sem na eno nogo
hrom. Glej me siromaka, kako sem osivel to noã pred
tisto sitnico.’ Dalje je rekel vrag: ,Denarja nimam, da bi
te nagradil za tvojo dobroto, vzemi pa tole ‰ibico. Jaz
pojdem in zlezem v cesarjevo hãerko, nakar bo cesar po
vsem cesarstvu iskal ãloveka, ki bi mu otel obsedenega
otroka. Takrat se pojavi ti na dvoru, povej, da ume‰ iz-
gnati hudiãa, udari hãerko s to ‰ibico, in jaz bom precej
skoãil iz nje. Cesar te za tvojo pomoã nagradi z mnogim
blagom. Toda, samo enkrat sme‰ rabiti ‰ibico, drugiã se
ti ne bi obneslo.’

Kmalu potem se je po cesarstvu raznesla novica, da je

cesarjevo hãer obsedel hudiã in da cesar obeta neizmer-
no blaga onemu, ki bi jo ozdravil. Ko je bil kmet to sli‰al,
se je odpravil na dvor ter re‰il po vragovem navodilu
cesarjevega otroka velike nadloge, za kar je dobil ãuda
bogastva.

Zgodilo pa se je ãez nekaj ãasa, da je hudiã obsedel

tudi hãer sosednjega kralja. Kralj sporoãi cesarju, naj mu
po‰lje tistega kmeta, ki ume izganjati hudiãa, ako tega

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

ne stori nemudoma, naskoãi cesarstvoz moãno vojsko.
Da se miroljubni cesar ogne nevarnosti, precej ukaÏe,
naj gre kmet h kralju. Kmet vzame ‰ibico in se napoti na
kraljevi dvor. Tam moli k Bogu in udari s ‰ibico po kral-
jiãni, toda vrag ni hotel iz nje. Tako jo je ‰ibal teden dni,
pa niã ni pomagalo. Kralj je od dne do dne debeleje gle-
dal in kmetuje postajalo od dne do dne gorkeje. Ves
obupan je kmet ukazal, naj na gradu vsako opoldne
ustrelijo iz dveh topov. Tako so streljali devet dni in kralj
je gledal ‰e debeleje, ker hãerki ni niã odleglo. Ministri
so se posmehovali za kraljevim hrbtom in osle so kazali
kmetu. Deseti dan je velel kmet, naj ustrele iz vseh pet-
deset topov naenkrat. In glejte — ko je neumni hudiã
sli‰al toliko grmenja, je zaãuden vpra‰al iz kraljiãne: ,Za-
kaj so streljali dosihdob samo iz dveh topov, danes pa so
ustrelili kar iz vseh petdesetih?’ Odgovoril je kmet vra-
gu: ,Zato so sproÏili danes vseh petdeset, ker se bliÏa
mestu tista huda Ïena, ki si bival z njo v tisti jami, ako
se ‰e kaj spominja‰.’ Ko vrag to sli‰i, skoãi ves prestra‰en
iz kraljiãne ter reãe: ,Ako je tako, potem beÏim jaz v ln-
dijo Koromandijo, a ti beÏi, kamor ti tvoj Bog pomore.’
Tako je bila re‰ena kraljeva hãi hudiãa in kmet je dobil
zopet ãuda bogastva. Ako ga ni zapravil, ga ‰e ima.«

Vsi gostje so se grohotali sme‰nici, celo policaj se je

hahljal, a tako prikrito in lahno, kakor bi ga bilo pred
temi nizkimi bitji sram smehljaja. Ko so se dosti nasme-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

jali in se tudi pogovorili o prepirljivih in svojeglavih Ïen-
skah, si je utrl moÏ z bulo solzo prebavo pospe‰ujoãega
smeha ter vpra‰al siroma‰nega Pimperbega: »Ali svoje
Ïenske nisi ‰el iskat v Egipt?«

»·el sem za njo in pet let sem v Egiptu delal in jo iskal.

Dognal sem, da Ïivi v Aleksandriji v neki veliki hi‰i, kjer
Ïenske mreÏe veÏejo za mo‰ke.«

»Aha! Pa si ‰el tja?«
»Pisal sem ji, naj se vrne k meni, vse ji bo odpu‰ãeno.«
»Bolje bi bil storil, da si vzel ‰ibo in ‰el iz babe izga-

njat hudiãa.«

»Odpisala mi je, naj pridem, da me Ïeljno priãakuje.

·el sem v tisto prekleto gnezdo, pa Ïene tam nisem do-
bil. Potegnila jo je pred menoj v Ameriko.«

»Ti pa za njo?«
»Res sem se odpravil v Ameriko, pa Ïenske nisem veã

na‰el. Tam sem delal deset let, dokler mi ni stroj odtrgal
prstov leve roke.« Pimperbeg je dvignil levico izpod
mize in pokazal roãno ‰tulo.

»No,« je rekel ‰aljivec, »ako je vse res tako in nam ne

cedi‰ laÏi, tedaj si videl tri dele zemlje in mnogo lahko
ve‰. Ker si tako uãen, nam pa povej, kako se suãe zem-
lja, na desno ali na levo?«

Pimperbeg je osupnil kakor dijak, ki je dobil neraz-

re‰ljivo nalogo; pogreznil se je v trdovraten molk.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

·aljivãevo vpra‰anje pa je zanimalo moÏa z bulo. Pri-

ãakujoã novo sme‰nico je zaãel s ‰aljivcem prepirãek,
kako je s sukanjem zemlje. In moÏaka sta, reÏeã se drug
drugemu v obraz, neugnanih jezikov trdila vsak svojo,
eden, da se suãe zemlja na levo, drugi, da se suãe na des-
no. Pokazalo pa se je, da oni v delavski bluzi ne mara
ãloveka lakajskega obraza. Razjarjeno je pobijal njegovo
trditev, oãitajoã mu, da ãlovek, ki svojemu gospodu ma-
Ïe ãevlje in mu krtaãi obleko, ni sposoben govoriti o
vaÏnih stvareh. Lakaju se je za malo zdelo, da ga je pri-
jel nasprotnik za njegov vzvi‰eni posel. Zadirãno je re-
kel: »âeprav imate v tovarnah ãasa dosti za burke, pra-
ve pa le ne veste. Da bo pa mir besedi in obema prav,
naj se suãe vsaka zemeljska poluta sama zase, ena na
desno, ena na levo. Pa mirna Bosna!« ln udaril je s ko-
zarcem tako trdo ob mizo, da je ‰aljivcu pljusknilo vino
v obraz.

Tak‰na razlaga uãenih stvari pa delavcu ni bila po-

v‰eãi. Vinska vlaga na obrazu ga je razkaãila. V goreã-
nosti prepira se je dvignil izza mize ter prismukljivcu z
bulo pritaknil debelo zau‰nico, od katere je za‰klepetalo
po sobi.

Takega nereda policaj Pikelmuc ni mogel prezreti.

»Ohá!«je vzkliknil. »Tu se ne bosta pretepavala!« Izvle-
kel je iz Ïepa svoj zapisnik in je priãel nekaj beleÏiti.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

To se je za malo zdelo âeponu. »Pa vi povejte, gospod

policaj, kako je s to stvarjo. Kako se suãe zemlja — no?«
je v‰ãipljivo vpra‰al.

»Jaz tega ne vem,« je momljal Pikelmuc, hlastno opi-

sujoã razpoloÏenje onih dveh rogovileÏev.

»Potem ste tak‰en osel, kakr‰na sta onadva.« je mo‰-

ko rekel âepon, vesel, da jo je zasolil sovraÏnemu mo-
gotcu.

Policaj je vso ostrino svojega pogleda zabodel v voja-

kov obraz. »Prosim za va‰e ime!«

âepon je snel ãepico, kjer je napisano njegovo ime,

ter mu jo pomolil pod nos. »Zapomnite si ga!«

»Îe dobro,«je odgovoril policaj. Ko je bil napisal vse,

kar se mu je zdelo potrebno za vzdrÏevanje reda in miru
v krãmi in drÏavi, je strogega obraza zapustil gostilno,
da napi‰e svoj raport.

Ko je odbila ura dve, jo je pobral âepon po svoj kov-

ãeg. Îenski sta ga spremili. Potem je ‰el z njima na nji-
ju stanovanje, kjer so se prav dobro imeli. Odprl je kov-
ãeg, pogostil je druÏici z vsebino. Dvakrat je poslal po
vina in sam je jedel od suhega mesa in sveÏega sadja.

Luna je Ïe stala na nebu, pusta in ãemerna, kakor bi

se v solzah poslavljala s starim letom, ko sta Agata in
Jerica ‰torkljajoãemu prijatelju kazali pot v voja‰nico.
Na trgu Vseh svetnikov jih je dohitela patrola pod vod-
stvom korporala Smuka, ki je jahal âeponovega Ezava.

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

Dragonec je sladkoginjen objel svojega konja krog vra-
tu in rade volje se je dal odgnati domov.

Dragonec âepon je bil doslej zanesljiv v sluÏbi, priden

in brez kazni.

Nahaja se v preiskovalnem zaporu. — —

Tak‰no prijavo je sestavil manipulant Ruãigaj na nove-
ga leta dan ponoãi. Ker je bila zelo ob‰irna, je svoje delo
se‰il. Drugi dan je nesel se‰itek kapetanu v podpis.

»Zadnjiã sva dobila nos, ker ste premalo naãeãkali o

Buzakljunovih dolgih prstih; danes ste nakavkljali sila
mnogo. Ste li temeljito posvetili v âeponovo stvar?« je
vpra‰al kapetan.

»Nadejam se, gospod kapetan,« je samozavestno od-

govoril Ruãigaj.

In kapetan je dokument podpisal, ne da bi ga bil pre-

ãital.

Manipulant je, ãuteã pisarsko zmagoslavje v du‰i, po-

slal prijavo v polkovno pisarno.

Tri dni pozneje je napovedal polkovnik, princ visoke

veljave, samodrÏec in Ïelezolomec, pregled ‰kadrona.
Naroãil je prvo ãeto za osmo jutranjo uro na jahalnico,
potem naj pridejo v presledku ene ure ostale tri ãete,
opoldne pa remonte. Pregled se je raztegnil do tretje po-
poldanske ure. Ruãigaj je moral ves ãas stati ob jahalnici
s konjsko rodopisno knjigo pod pazduho, ker polkovnik

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

je pri‰el z Ïivinozdravnikom, da pri tej priloÏnosti pre-
i‰ãeta konje in izbereta one, ki bi bili zaradi starosti ali
drugih napak v teku leta za prodajo. Kadarkoli je bil ma-
nipulant poklican na jahalnico, da odpre svojo konjsko
knjigo in preãita rodopis kakega konja, vselej ga je strogi
polkovnik obrsnil z divjim pogledom in odslovil z za-
dirãno besedo. Ruãigaj je prezebal dalje, izpra‰ujoã se:
Kaj pa se je zopet zgodilo, da je na‰ samodrÏec tako na-
sajen name? Dolgo postajanje ga je utrudilo, oãi so mu
Ïe motno brlele izpod teÏke ãelade in brk se mu je po-
vesil.

Ko je bila naposled konãana vizita, je poklical polkov-

nik Ruãigaja predse. Potegnil je iz Ïepa listnico, v kate-
ri je manipulant s strahom spoznal kazensko prijavo o
dragoncu âeponu.

»Gospod kapetan, tukaj ste mi predloÏili kazensko

prijavo, s katero se rogate pravilom voja‰kega uradne-
ga poslovnika. Ali ste jo ãitali?« je strogo vpra‰al polkov-
nik kapetana, moleã mu listino, ki je bila opremljena z
mnogimi rdeãe in vi‰njevo zaãrtanimi vpra‰aji in klicaji,
kar je priãalo, kak‰no muãno kritiko je prestala v pol-
kovni pisarni.

Kapetan, ki se sicer ni bal ne hudiãa ne biriãa, se je

stresel pred tako razmrcvarjenim dokumentom. »Po-
slu‰no prosim, gospod polkovnik, komaj sem zaãel ãitati
prijavo, pa me je ãut dolÏnosti odvedel nekam drugam

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

— toliko je teh uradnih opravil pri ‰kadronu — tako da
v navalu poslovanja nisem mogel preãitati do kraja.
Stvar je bila nujna, zato sem hitro podpisal in poslal v
adjutanturo,« se je opraviãeval kapetan.

»Ta prijava se vleãe kakor neslan italijanski makaron,

ki ga natakar ma‰i gostu v usta in odstriÏe, kadar se go-
stu zdi zadosti,« se je po‰alil polkovnik in ugodljivo pri-
kimal kapetanu. Potem se je okrenil k Ruãigaju in veã se
ni ‰alil. Izobrazil je zlobno strmenje na obliãju.»Glejte,
gospod kapetan, kako stoji ãelada na buãi va‰ega mani-
pulanta, kakor pijanemu ognjegascu, kadar gasi Ïejo. A-
a-a! Neznosen subjekt je to!« Prijel je za ãeladni greben,
dvignil pokrivalo in ga z moãjo zopet zapiãil na poetiã-
no glavo.

»Hudiãa, ta mi pa rahlja moÏgane!« je jeknilo v Ruãi-

gaju, mevknil pa ni besedice.

Ko se je bilo pokrivalo pravilno uleglo, je polkovnik

razgrnil Ruãigajev se‰itek, prijel za ogal lista ter dvignil
z rdeãim svinãnikom prekriÏano »remek-delo«, tako da
so listi liki skupina zastav ob veliãastnem shodu zafrfo-
leli pred nosom ubogega svobodomisleca. »Vi, ‰alobar-
da«, je vzkipel poveljnik. »âemu ste prikrpali h golemu
dejanju toliko puhlic o babah? A? Ne poznate na‰ega
poslovnika, ki veleva, da morajo biti vsa naznanila in
prijave kratke, toda jasne in jedrnate, brez nepotrebnih
pritiklin?« Divje, prav vraÏje je zrl polkovnik, in Ruãiga-

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

ju je bilo pri srcu kakor tistim sedmerim vragom pred
sitno Ïeno, ki je padla v jamo.

»Poslu‰no javljam, gospod polkovnik; vse sem natan-

ko in po resnici opisal, tako da bi ne bilo nikjer vrzeli in
bi gospodu avditorju ne bilo treba pisati po nadaljnja
pojasnila,« se je osmelil Ruãigaj.

»Vi brbljavi noãni ãuvaj! Jaz vas Ïe nauãim!« se je

zadrl polkovnik, pretrgal se‰itek ter ga vrgel pred pisar-
ja. »Gospod kapetan, ta nezanesljivi pisalni stroj morate
drÏati v jeÏevih rokavicah! Kaj je vse pri‰tulil v svoj zma-
zek! Voja‰nico imenuje hi‰o pokore in voja‰kih muh!
Prosim, ali ste sli‰ali kaj tak‰nega? Petnajst dni ga zapri-
te v njegovo sobo, a kljub zaporu mora opravljati svoj
pisarski posel. Jutri ob enajstih mora biti kazenska prija-
va, sestavljena po na‰ih predpisih, zopet v polkovni pi-
sarni.« Okrenil se je vnoviã k manipulantu. »Jaz vam
izbijem iz glave romantiãno omotico! Izgubite se izpred
mene, odlazite, osel! Mar‰! Mar‰!«

Ruãigaj se je sklonil po svoje raztrgano »remek-delo«,

ga vtaknil pod pazduho k svoji konjski knjigi, salutiral
ter jo mahal raven kakor sveãa domov.

Tak‰en je bil prvi honorar na‰ega spretnega in priz-

nanega Janka Ruãigaja. Pisatelj se ga ‰e dobro spominja
zdaj, ko stavi ob ulici Dobrega kredita lastno vilo.

Ljubljanski zvon, 1914

BES

IZ VOJA·KEGA ARHIVA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-159-2

Document Outline

Vsebina

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Fran Maselj Podlimbarski Tovariš Damjan
Fran Erjavec Črtice iz življenja Snaksnepskovskega
Fran Levstik Popotovanje iz Litije do Čateza
Fran Saleški Finžgar Iz mladih dni
IZ G0 4
TEMATY NA MIEHA, MD-IZ, MIEHA
IZ M0 1
IZ G0 2
MZ IZ 3
MD IZ 2
klucz fran a1
IZ M0 3 (2)
zadanie5 IZ 14
rasputin vystrely iz proshlogo
puteshestvennik iz niotkuda
iz moego proshlogo 1903 1919 gody chast 4
specagent iz niotkuda
iz zhizni peterburga 1890 1910 h godov

więcej podobnych podstron

Fran Maselj Podlimbarski Iz vojaškega arhiva

Document Outline