Fran Maselj Podlimbarski Tovariš Damjan

BES

TOVARI· DAMJAN

Fran Maselj-Podlimbarski

Tovari‰

Damjan

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

TOVARI· DAMJAN

BES

Fran Maselj-Podlimbarski
TOVARI· DAMJAN

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-158-4

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

TOVARI· DAMJAN

prvem letu svojega voja‰kega sluÏbovanja sem bil

nastanjen v kavalerijski voja‰nici v Mariboru kot

novinec 4. ‰kadrona, 10. dragonskega polka, ki se je te-
daj nabiral iz vseh slovenskih pokrajin od Adrije pa do
Drave. Ni ravno prijetno zameniti ‰olsko klop s konj-
skim sedlom; no, za lepimi dnevi pridejo navadno tudi
grdi, in ves ãas svojega Ïivljenja ‰e nihãe ni sedel v senci.
Blede in uãene ‰olske tovari‰e sem zamenil z zagoreli-
mi kmetskimi fanti z omejenim du‰evnim obzorjem pa
dobrim srcem. V na‰em polku je bila takorekoã zedi-
njena vsa Slovenija, in imel sem priloÏnost spoznavati
mlade kmetske ljudi iz vseh kotov domovine. Z menoj
je bival v eni sobi tuÏni âiã poleg veselega ·tajerca, na-
rodiv‰ega se v vinorodnih Slovenskih goricah; Belo kra-
jino je dostojno zastopal suhi in visoki Juri Glad, ki se je
vsem priljubil zaradi svojega zvonkega belokranjskega
nareãja; temnih Ïirovskih hribov me je spominjal okorni
in pohlevni krojaã Kopaã, rodovitnih kr‰kih krajev pa
moÏati in samozavestni Metelko z Rake; brhke gorenj-
ske fante izpod Kamni‰kih planin je predstavljal Tone
Damjan, mladeniã lepo odprtih, jedrnatih oãi in vitek

BES

TOVARI· DAMJAN

kakor gorenjska jelka. Sprva se je marsikak tovari‰ zadel
ob moje prej‰nje dijakovanje, ãe‰, iz dijaka ne more biti
dobrega vojaka, pa sãasoma so mi postali vsi prijazni,
ker so spoznali, da je tudi dijak ‰e porabna stvar na sve-
tu. Svojo porabljivost sem jim pokazal s tem, da sem
onim, ki sami niso umeli pisati — in takih je bilo v tistih
starih ãasih ‰e premnogo — pisaril pisma domaãinom in
znancem ter prebiral do‰le odgovore. V pisanju pisem
sem postal, kakor so trdili tovari‰i, velik mojster. Sicer ni
bila moja domi‰ljija ‰iroka, ne globoka — moj Bog, kak-
‰na more biti domi‰ljija ãloveka, ki dobiva po ‰est kraj-
carjev na dan in guli od zore do mraka voja‰kega konja!
— no, moji tovari‰i so bili Ï njo zadovoljni in marsikdo
si je globoko oddahnil, ko sem mu prebral »‰e enkrat«
plod svojega uma, list, namenjen ljubim domaãim lju-
dem. Sestavljal sem pisma vseh vrst: zaljubljena, prosil-
na, terjalna, voja‰ko bedo slikajoãa. Seveda mi taka pis-
ma niso ‰la od srca, ampak moja borna domi‰ljija je je-
mala z vsake tuje mize, kjer je bilo kaj dobiti. Najveãkrat
sem se zatekel po izraze k pesniku in prav po slavãje
sem Ïgolel; vãasi sem se obrnil tudi k propovedniku za
pomoã in boÏje oblasti sem vpletal v list; ãe je bilo tre-
ba izpipati ljubim domaãim ljudem izdatno podporo,
me je navdihnila solzavost izraelskih prorokov in slikal
sem stiske voja‰kega stanu z besedami, katere bi bil
Dante, da je zanje vedel, postavil nad sama peklenska

BES

TOVARI· DAMJAN

vrata. In ko je bil list konãan, je nastopila zame slavna
doba, ker navadno me je potegnil osreãeni tovari‰ za
rokav ter me peljal na ogel k branjevki.

Neko nedeljo popoldne je stopal Damjan s papirjem

v roki in ves razdraÏen k mizi, kliãoã mi: »Ti, hej, tu sem
ti prinesel papirja. Sedi sem in napi‰i mi pismo. Pravijo,
da ti ume‰ bolje sukati pero kot tisti ‰estega ‰kadrona.«
Tisti ‰estega ‰kadrona je bil moj vrstnik na gimnaziji, pri
dragoncih pa moj tekmec v pisarskem poslu. Poãasi sem
poiskal pero in tinto, privihal rokava ter vaÏno sedel za
mizo. V razmahu, s katerim je vrgel Damjan list papir-
ja pred mene, je bila videti velika razburjenost in ozlo-
voljenost se je brala na vsem njegovem sila rdeãem licu.

»Kam bo‰ pisal?« sem vpra‰al ter samozavestno raz-

prostrl papir pred sebe.

»Pisal bo‰ ti, a ne jaz, ker jaz sem se nauãil brati, drugi

so se nauãili pa pisati,« je dejal nevljudno tovari‰. Dam-
jan je imel pravico govoriti z menoj trdo, ker je bil dve
leti starej‰i in je sluÏil cesarja Ïe zadnje leto. Njega je
kmalu kaka stvar razburila. RazdraÏen ni mogel mirno
govoriti, ampak govoreã je metal glavo nekako na stran,
kakor bi hotel hlastniti po ãem.

»No dobro. — Komu naj pi‰em?« Pomoãil sem pero.

»Torej?«

»Pisal bo‰ staremu ãloveku, ki z moje strani sli‰i na

ime oãe, pa tega imena ni zasluÏil.«

BES

TOVARI· DAMJAN

Pogledal sem na Damjana, kakor bi hotel reãi: âudno

se izraÏa‰, prijatelj. In napisal sem nadpis: Dragi oãe!

»Kaj si napisal?« je vpra‰al hlastno, strmo zroã na

papir, kakor bi ‰tel tistih par ãrk.

»Saj pravi‰, da si se nauãil brati. Beri torej!«
»Kar sem se nauãil jaz, naj tebe niã ne briga. Premlad

si ‰e, da bi tako govoril z menoj. Kaj stoji tam?«

»Navadni ogovor: Dragi oãe! Tvojemu oãetu bova

pisala, ne?«

»Da, bova, a pisala bova tako, da mu bodo lasje vsta-

jali pokonci. Dragega oãeta le izbri‰i, kakor sem ga jaz
izbrisal iz spomina. Tistega pri meni niã veã ni, niã veã
ga ni!«

O kako trdo je umel govoriti Damjan! Sama gorenjska

togota!

Ugodil sem njegovemu ukazu ter preãrtal nadpis.
»Nu torej, kako in kaj naj pi‰em?«
Damjan se je razjaril in zavpil: »·tudent si, pa ne ve‰

kaj pisati. V ‰oli se nisi niãesar nauãil, pri ãeti si pa tudi
eden najslab‰ih. Ti si neumnej‰i, kot je tvoja kobila.
Osel!«

Zadnja beseda mi je zvenela po moÏganih kakor jek

po gori. Osel? osel? sem ponavljal v mislih, kar niã mi ni
ugajal ta nadevek. Ko bi mi kaj takega zasolil kak vi‰ji,
npr. moj korporal, ki Ïe pozna ãloveka, razmere in stvar-
stvo, in je poleg sedel, ko je Bog svet ustvarjal, in ve, kaj

BES

TOVARI· DAMJAN

govori, to bi se ãlovek obliznil, ali sodba Damjanova me
je pekla. Na ‰iroko sem znan, da spravljam najlep‰a pis-
ma na papir, pa glej, tu pride ãlovek, ki ne nosi nobene
zvezde pod brado, ki me ‰e nikdar ni peljal na ogel, in
mi vprião tovari‰ev zarobi tak‰en nadevek! NepotrpeÏ-
ljivo sem oprl glavo na levico, dvakrat pomoãil pero,
malce se zamislil in naposled sem se zatekel k najna-
vadnej‰i frazi. Zapisal sem: Primem pero v svojo desno
roko in ga pomoãim v to ãrno tinto. Damjan je pazno
gledal na ãrke, bistro se valeãe iz peresa. Konãav‰i fra-
zo sem se pogruzil v kratek odmor: poãitka je bilo tre-
ba in pa ãakanja, da pride razburjeni tovari‰ v pravi tir
ter razsveti kak‰en kot moje domi‰ljije …

»Kaj si napisal?« je vpra‰al. Preãital sem mu kratki

uvod.

»Dobro!« je pritaknil. »Zdaj bo‰ pisal pa tako, kakor

bom jaz hotel.«

»O velerad. Le narekuj!«
»âakaj! Beseda besedo prinese, pes pa kost — pravi-

jo.«

To so trudi in napori s takim ãlovekom! »l govori Ïe,

v kak‰nih razmerah Ïivi‰ s svojim oãetom, sicer ne mo-
rem nadaljevati.«

»Î njim noãem biti v nikak‰nih razmerah veã,« se je

razburil tovari‰ ter s pestjo udaril po mizi, »no, on Ïivi
v razmeri z neko mlado deklo in jo hoãe vzeti za Ïeno.

BES

TOVARI· DAMJAN

To mi je pisala sestra, ki je Ïe omoÏena. Starec je deset
let vdovec, vseh sedem kriÏev nosi na hrbtu, hãer ima Ïe
omoÏeno in zdaj se spomni ‰e na Ïenitev. Kdo je kdaj
sli‰al kaj podobnega! Ta sramota!« Damjan je obraãal
glavo na desno in na levo ter svetlo gledal po sobi, ka-
kor bi iskal toãke, na katero bi obesil svojo zlost. Tovari‰i
so pritajeno hihikali po koteh, jaz sem vzdihnil brez so-
ãutja, ma‰inalno.

»Pusti oãetu veselje,« se je oglasil Glad, ki je blizu

mize drgnil stremena. »Bodi vesel, da je ‰e korenjak, ki
mika Ïensko.«

»Babo mika njegovo lepo posestvo pa njegov denar,

a ne on. Polakomnila se je navihanka. Pa jaz mu izbijem
iz glave budalaste misli! Torej pi‰i, zdaj ve‰, kaj mu ho-
ãem povedati.«

Grizljaje peresno drÏalo sem se nagnil nad papir.

Tak‰nega lista doslej ‰e nisem pisal. V vse sem bil vlil
ponarejene, sladke ãute, samo ljubezen in hrepenenje,
in zdaj naj na surov naãin o‰tejem in okregam starega
ãloveka, oãeta odraslih otrok, in to v imenu togotnega
sina.

Ko je Damjan videl, da me je zapustila moja uãenost,

mi je pri‰el naposled sam na pomoã ter rekel: »Preberi
‰e enkrat, kar si zapisal!« In zanosno sem ãital: »Primem
pero v svojo desno roko in ga pomoãim v to ãrno tinto.«

BES

TOVARI· DAMJAN

»Zdaj pi‰i pa tako,« je vpil Damjan: »âez hribe in

doline, ãez to ravno polje in ãez te zelene travnike je pri-
letel k meni ãrni vran — ãrni vran je priletel — tako pi‰i!
— ter mi prinesel lepo novico, da se hoãe stari ãuk po-
roãiti z mlado sovo.«

»A prekleti Damjan!« se je zaãudil Glad, ko je zasli‰al

te slikovite izraze. Majal sem z glavo in se obotavljal.

»Le pi‰i, kakor ti pravim, osel!« je besnel Damjan, ka-

terega je obodrilo Gladovo obãudovanje.

»Napisano je,« sem rekel enostavno in nevljudno.

»Kaj pa zdaj pride?«

»·e tako postavi tja: Kadar pridem domov, in kmalu

se to zgodi, takrat ne bom jemal v roke peresa, ampak
bridko sabljo zagrabim in izbijem Vam Ï njo iz Va‰e sta-
re glave zaljubljene muhe, pasja vera Vi!«

Debelo sem pogledal na tovari‰a.
»Le kar tako pi‰i — hudiã!« je zarohnel Damjan. Po-

smejal sem se mu v obraz. Nadevek hudiã me ni tako
nemilo dirnil kakor poprej‰nji osli. Domi‰ljav ãlovek
hudiãa laÏe pogoltne nego osla.

»Tako pa ne, Damjan!« je posvaril Metelko, ki je po-

leg na slamnici preobraãal in likal sedlo. »Oãe je le oãe.
Tako nikar ne pi‰i!«

Metelko je bil enake starosti z Damjanom, in njego-

va beseda je tudi mene pobudila, da sem se drznil ugo-
varjati hudemu tovari‰u. »Izpustiva raj‰e bridko sabljo

BES

TOVARI· DAMJAN

— sem rekel — Ï njo oãetu ne sme‰ Ïugati, ker zanj je ne
nosi‰, ampak ti mu mirno povej, kar mora‰. Opomni ga
zlepa, da je star, da ima otroke, zate naj skrbi in pa zve-
liãanje svoje du‰e naj se pobrine. Tudi lahko pristaviva,
da za vse to ne bo mogel skrbeti, ako si nakoplje na gla-
vo Ïensko, ki ga bo noã in dan jezila in psovala.« Iz ko-
tov so pogledavali name tovari‰i, hvaleã mojo bogomi-
lo modrost, ki misli na zveliãanje du‰e, ker o tem se je
preredko govorilo v na‰i sobi.

»l bogme, ‰koda zate, da ne postane‰ pop, ti bi znal

propovedati!« mi je zaklical Glad, ki je gledal name ka-
kor na vi‰je bitje, menda zato, ker sem njegovo belo-
kranj‰ãino veãkrat javno pohvalil.

»In na sodni dan naj pomislijo!« je kliknil Kopaã, ki je

nekje tam za krajem, sloneã na slamnici, Ïulil pipo.
Molãe smo pogledali Kopaãa, kakor na stvar, silno od-
daljeno od nas.

»Zlepa veã doseÏe‰ nego zgrda,« je pouãeval Metel-

ko. »âe bo‰ oãetu precej skraja tako surovo in robato
ugovarjal, obrne se globoko uÏaljen od vas in ‰e bolj bo
hrepenel po tuji Ïenski, ko bo videl, da so mu vsi domaãi
ljudje uporni. Morda vam on kar kljubuje, ker mu izka-
zujete premalo spo‰tovanja, ker ga hoãete na tak surov
naãin pouãiti, ker modrujete Ï njim.«

»Kjer se mnogo modruje, tam se mnogo kljubuje,

pravijo,« sem povzel jaz, krijoã se za Metelka. »Prav go-

BES

TOVARI· DAMJAN

vori tovari‰ Metelko, njega poslu‰aj, Damjan! Oãetu pi‰i
previdno, kadar pa pride‰ domov, oãita‰ mu lahko s
trdimi besedami njegovo zmoto. Kar je povedano, to se
kmalu pozabi in razpr‰i v niã, ali kar je napisano, to velja
in ostane.« Zadnje besede sem naglasil in vrhu tega sem
plosko roko poloÏil na papir.

»Oãeta ne zavrzi, Ï njim se gotovo ‰e snide‰, ãe ne

tukaj, pa na onem svetu!« je javknil kakor z drugega
sveta Kopaã, pogreznjen v slamnico.

»Pameten bodi, Damjan! Z mirno besedo se vse do-

seÏe,« je svetoval Metelko.

»Kaj — pameti imam jaz tako odveã!« je kriãal Dam-

jan. »Pameti ‰e lahko tebi, Metelko, in vsem vam nekaj
posodim.« Razen Kopaãa so se vsi tovari‰i Damjanovi
pameti glasno posmejali; nekateri je ‰e s posebno izja-
vo pritrdil, da ga ni pod soncem junaka nad Damjana.
To je na‰emu tovari‰u toliko ugajalo, da se je sam po-
smejal. In v splo‰nem smehu se mu je posvetilo lice in
njegova navadna veselost se je jela zopet vraãati. Tak‰en
je bil na‰ Damjan!

»Pi‰i torej, kakor misli‰! Ali to ti naroãim: dobro zaãr-

kaj, privij ga mojega starca!«

Po kratkem premisleku sem pi‰oã ãital na glas: »Ta

novica me je moãno uÏalostila, ker hudo je otroku, ako
se mora sramovati za svojega oãeta. Vi pa morda sramu
niã ne poznate, ne vidite, da postajajo ljudje in s prstom

BES

TOVARI· DAMJAN

kaÏejo za Vami, rekoã: Glejte sivega moÏa, ki je do sta-
rosti Ïivel pametno, na starost je pa zaãel noreti. Zdaj
Vam z lepo, mirno besedo oãitam Va‰o zmoto, ãrez ne-
kaj tednov pridem pa domov in takrat Vam bom v oãi
povedal svojo misel in s trpkimi besedami, v gromu in
blisku Vam bom govoril, ako ne jenjate od svoje naka-
ne in ne pustite tiste Ïenske. BliÏate se Ïe dobi sivih las,
ki uhajajo z glave, in zdaj si hoãete nakopati na glavo
mlado Ïensko, ki Vas ne i‰ãe zato, da bi Vam prinesla
sreão in mirno Ïivljenje, ampak da bi se polastila Va‰ega
premoÏenja. Oãe ste, pa tako zanemarjate svoje otroke,
za katere boste odgovor dajali pred sodnim stolom. Star
oãe obraãa oãi za niãemurnostjo, a obrnil naj bi jih k
Bogu. Za posvetno skrbite, a treba je, da poskrbite zdaj
za ono, kar Vam je najbliÏe: za zveliãanje svoje du‰e.
Pot, na katero ste stopili, je pot zmote, ki ne pelje v ne-
be‰ko kraljestvo.«

Tu se mi je odtrgala nit domi‰ljije. Strmo sem zrl v

poslednji dve besedi, pa nikakor nisem zmogel dalje.
Segel sem si z roko v lase, s koncem peresnega drÏala
sem pobezal med ustnice, pogledal v kot pod stropom,
kjer je pajek, ta Ïival ob‰irne domi‰ljije, predel svojo
umetelno mreÏo, pa niãesar primernega se nisem mogel
domisliti. Zdajci je dvignil Kopaã glavo iznad slamnice,
glasovito svetujoã: »Pri povzdigovanju naj bi prosili
Boga za pravo pamet.« Za‰kripalo je pero in ãital sem:

BES

TOVARI· DAMJAN

»Satan Vas je zmotil in ujel v svoje zanke. Da mu uide-
te, priporoãite se tolaÏniku sv. Duhu, da bi Vas razvet-
lil, in pri povzdigovanju molite in prosite Boga, da bi
Vam podelil pravo pamet. Ako pa ‰e s tako pomoãjo ne
pojde, pri‰el Vam bo s svojo pametjo na pomoã Va‰ sin
Tone Damjan. Zbogom!«

Dovr‰iv‰i zakljuãno frazo, sem moral list ‰e enkrat

preãitati. Damjan se je sklonil ob mizo, gledal v pisanje
ter pritrkaval z glavo. Vse to mu je tako ugajalo, da je
hotel ‰e kaj pristaviti. »·e to pripi‰i, da se bratu in ses-
tri lepo zahvalim za denar, ki sta mi ga poslala. To bo
nekako oãitanje oãetu, ki mi niã ne po‰lje.« In pripisal
sem: »Bratu in sestri se lepo zahvalim za novce, ki sta mi
jih poslala. Kmalu naj se zopet spomnita stare resnice,
da je lepa zahvala navadno tudi nova pro‰nja.«

Ko sem zravnal list me je hvalil Damjan, rekoã: »Kar

je res, je res: tvoja Flora je mr‰ava kakor sedmero na-
glavnih grehov, a pi‰e‰ lepo, drugaãe kakor oni ‰estega
‰kadrona; tisti praska po papirju, kakor bi ‰krtal z ost-
rogo.«

Proti veãeru sva nesla pismo v mesto. Honorar ni izo-

stal. Oj, kako lukulski sem Ïivel tisti blagoslovljeni ve-
ãer! Tovari‰ me je peljal na ogel k branjevki in tam sem
se spravil za gladko mizo. Kaj sem tam jedel, kaj pil, tega
ne povem. Le to priznam, da sem naposled vzkliknil:
Bog daj obilo mecenov slovenskim pisarjem! —

BES

TOVARI· DAMJAN

ekaj dni po oni lukulski veãerji je pri‰lo nenado-
ma povelje, da se naj na‰ polk odpravi na Kranj-

sko k voja‰kim vajam. Nepopisna radost je zavladala v
polku. TeÏko smo ãakali pohoda. V jutru odhoda nas je
trobenta budila nenavadno zgodaj. Tovari‰ Glad, ki je
sicer to budilko vsako jutro krepko okregal in preklel, da
ga tako zgodaj kliãe h konju, jo je tisto jutro naravnost
pohvalil, ker ga zove na pohod na Kranjsko. Komaj se je
dobro dan naredil, Ïe smo zasedli konje in se uvrstili po
ãetah in ‰kadronih v divizijone in polk. Po kratki molitvi,
katero so ob veselo utripajoãih srcih sveãano govorile
trobente, smo nastopili pot. Bilo je jasno, dokaj hladno
jutro velikega srpana. Nekaj dni Ïe ni deÏevalo in nebo
tudi ni kazalo na kako neugodno vremensko izpremem-
bo. Ni mogoãe povedati, kako veselje nas je pre‰inilo, ko
smo imeli za hrbtom tesne voja‰nice in nas je od vseh
strani objelo ‰iroko, svobodno polje, katerega dehteãi
zrak je poÏivil nas in na‰e konje. Vsi smo ãutili, da je
nastopila za nas nova doba, dasi nekateri od pohoda
niso mogli priãakovati bogve ãesa, ker njih rojstni kraj
ni leÏal na na‰i potni ãrti in se tudi niso nadejali, da bi

BES

TOVARI· DAMJAN

se se‰li s svojimi znanci, prijatelji in sorodniki. Vendar
pa je vsakdo slutil marsikaj ugodnega pred seboj. Zde-
lo se nam je prijetno, videti vsak dan nov kos slovenske
zemlje, vsak dan se nastaniti v drugi vasi, vedno pri dru-
gih ljudeh, veãinoma kmetih, iz katerih smo vsi vzrasli
in ki so nam najbliÏji po mi‰ljenju in trpljenju. Neki
pisatelj je rekel, da je prava sreãa na konjskih hrbtih
doma. Tisti moÏ je bil menda idealist, in lahko bi mu po
Goethejevem odvrnili, da je mnogo trditev, ki imajo vse
znake resniãnosti v sebi, a resniãna in praviãna je tudi
nasprotna trditev. Mi dotlej ‰e nismo ãutili sreãe na
konjski Ïivali. Pozimi, ko smo jezdarili po ozkih jahalni-
cah kraj voja‰nice in je biã opletaval po jahaãih in ko-
njih, smo komaj ãakali trenutka, da smo zlezli raz sed-
lo; spomladi, ko se je zaãela jeÏa v ‰ir‰em okviru zunaj
voja‰nice na takozvanem Teznem, ni bilo niã bolje; tudi
poleti, ko smo se na vajah na polju in po goricah kraj
Drave dosti svobodneje gibali, se ‰e nismo dokaj spri-
jaznili s konjskim hrbti‰ãem. No, tiste dni, ko smo se na
sedlu pomikali proti osrãju domovine, je res prava sreãa
polnila na‰a srca.

Ni malenkost dragonski polk na pohodu. Dasi nosijo

vãasi posamezniki tega velikega telesa v prsih ãrva, ki
neznansko gloje in kljuje, in je mnogo melanholije raz-
lite po obrazih zagorelih jahaãev, celoti ne morete od-
rekati onega, kar se imenuje slava in juna‰tvo. Le po-

BES

TOVARI· DAMJAN

glejte tak polk, kako se ponosno nese po beli, uglajeni
cesti! Nekaj ãasa se korakoma pomika dalje. Nad njim
se dviga ‰irok stolp prahu navpiãno k nebu. âilo in gib-
ko stopicajo konji, bojko stresajo z glavami, kakor bi se
pona‰ali s svojo slavo, nestrpno grizljajo brzda. Nalah-
no brenka sablja ob ostroge in stremena; tu se smejejo
in pogovarjajo tovari‰i, tam se krepka pesem razlega po
vrstah. Zdajci zatrobijo trobaãi »pozor« in »v dir«. Ne-
mir se polasti Ïe pri prvem zvoku konjske drhali, in ka-
kor bi prilil nove moãi v njih Ïile, spusti se devetsto konj
v bodri dir. Hrska Ïival z nozdrvmi, odpihuje vsiljivi
cestni prah, poigrava se z uzdami in vajeti, razpu‰ãa gri-
ve in repe po vetru. Utihnile so voja‰ke pesmi, prah in
dir zapirata sapo. RoÏljajo sablje in ãutare in karabinke,
ropotajo kotliãi in skodele in na daleã je sli‰no peketanje
konjskih kopit. Podoben viseãemu stolpu leti oblak pra-
hu nad dirjajoãim polkom in pod oblakom se liki zlato
svetlikajo ãelade, kakor srebro se iskré sablje ob bedrih
in podkve pod kopiti. Kraj vasi se polk ustavi. Kakor bi
se z neba spustila ogromna jata Ïerjavov, tako nenadno
je pridirjal. Od povsod iz vasi hiti staro in mlado, od za-
mazanega ãednika pa do spo‰tovanega uãitelja in ãasti-
tega Ïupnika, vse hiti gledat novo ãudo, mlade jahaãe, ki
so ravnokar zroÏljali s konj ter se v dolgih vrstah razpo-
loÏili po trati. Imajo se va‰ãani ãemu ãuditi in kaj gledati.
prvi hvali opravo, drugi konje, tretji lepi red po vrstah,

BES

TOVARI· DAMJAN

ãetrti izraÏa svoje pomilovanje ob pogledu na tako sil-
no zapra‰ene moÏe; prvi se spominja davnih ãasov, ko
je sam jezdaril po La‰kem in Ogrskem, drugemu posta-
ne Ïal, da ga takrat niso odbrali h konjenikom, kjer je
vse drugaãno Ïivljenje kot pri pe‰cih; nekateri se spom-
ni vojske, ki v kratkem ãasu lahko pomori vso to slavo in
ves ta cvet, drugi se skrbno ozira na svoje ãe‰plje, jabla-
ne in hru‰ke, ne bo li kake atake na zoreãe sadje. No,
polk po kratkem odmoru zasede konje in odrine dalje.
Mladi va‰ãani ‰e niso dosti napasli radoglednosti, zato
‰e dolgo zrejo za bojko se zibajoãimi ãetami; z mladim
svetom vred tudi Ïenske ‰e nekaj ãasa gledajo za jahaãi,
naposled pa se prebude iz neke sentimentalne zami‰-
ljenosti in s krikom: Hvala Bogu, to smo se nagledale! —
vr‰e v svoje kuhinje pripravljat kosilo ali pa na njive plet
in okopavat korenje. Gospodarjem, ki so se bali za sad-
je, seno in za vse, kar ni pribitega in priklenjenega, je
odleglo pri srcu in na povratku v vas hvalijo Boga, da se
voja‰ka nadloga ni nastanila v vasi, ampak je odjahala
dalje tja, kamor sonce zahaja; drugi, manj previdni in
skopi, so ob pojavu voja‰ke sile pozabili na ves svoj ime-
tek in zdaj ugibljejo, kako je to, da ima cesar toliko lju-
di in konj in koliko ga more vse to veljati. Îupnik in uãi-
telj, ki sta bolj od daleã gledala na polk, zavijeta v polje
in dolgo modrujeta o tem, kako je v prastarih ãasih edi-
no konj nesel siloviti narod nad slabej‰ega, kako mu je

BES

TOVARI· DAMJAN

pozneje pomagala ladja, dandanes pomaga obojim Ïe-
leznica in v prihodnjih ãasih bo ãlove‰ki um vpregel ‰e
zrakoplov, in da se nikdar veã ne povrnejo sreãni in mir-
ni ãasi tihe Arkadije in da Kristov nauk o ãlovekoljub-
nosti ni padel na rodovitna tla. In pri vsakem koraku se
jima vriva vpra‰anje: âemu vse to?

Pet dni je trajal na‰ pohod in vseh pet dni nas je nav-

dajalo isto plemenito navdu‰enje in hrepenenje, ki je
nekako zresnilo na‰e misli. Vsak dan smo jezdili skozi
kraje, kjer je bil doma ta ali oni tovari‰. Tisti nam je se-
veda razodel in razkazal vse posebnosti. in znamenitosti
svojega kraja; dvigal je desnico, razprostiral kazalec: Ta
vas se imenuje tako, ta hrib pa tako; tu rodi dobro vino
in tu zemlja ‰e za oves ni prida; tamkaj na hribu so pred
leti ob hudi uri prestrelili oblak in iznad oblakov je pad-
la na zemljo ãarovnica, ki je imela poln predpasnik toãe;
a pod hribom leÏi vas, v kateri va‰ãana ne sme‰ vpra‰ati,
koliko je ura, ker bi precej mislil, da mu opona‰a‰ bor-
no va‰ko cerkev, ki nima ure v zvoniku; pa ‰e dalje v hri-
bih je cerkvica svete Radegunde, kjer je dvakrat na leto
shod pravzaprav bolj za mlade ljudi, ki se tam shajajo in
seznanjajo in domov grede prepeljavajo po gozdih; in
pri sveti Radegundi je sli‰al nekoã propoved, v kateri je
prosil duhovnik svoje mlade ovãice, naj pazijo na boÏji
poti na svoje po‰tenje, da jih ne pojde s hriba doli veã,
kot jih je pri‰lo gori. In kar je oni veselega in Ïareãega

BES

TOVARI· DAMJAN

lica pravil o svojem rodnem kraju, to je ‰lo od ust do ust,
hipoma se je raz‰irilo po vrstah na‰ega ‰kadrona. Prigo-
dilo se je, da so takega sreãnega ãloveka kje za krajem
ceste pred vasjo ãakali star‰i z vso rodbino, kateri so se
pridruÏili tudi drugi va‰ãani; no, siromak ni mogel Ï nji-
mi govoriti; dvignil se je na stremenik, namignil z glavo,
pozdravil z roko in se nasmejal — to je bil ves njegov
pomenek z domaãimi. Polk se je kakor poprej pomikal
dalje.

Z Damjanom sva jahala v eni vrsti. Bil je tiste dni zgo-

voren in vesel kakor vselej. Le kadar ga je kdo z u‰ãipom
spomnil ÏeneÏeljnega oãeta, njegovega bogastva in bo-
doãe maãehe, se je razdraÏil, hlastal z glavo in njegov
Aga se je jel kriviti pod njim.

Naposled se je na‰ ‰kadron ustavil sredi slovenske

vasi âre‰njevka. Objavili so nam, da v tisti vasi ostane-
mo veã ãasa; ker se bodo v okolici vr‰ile na‰e vaje, naj
strogo pazimo, da ne zatrosimo ognja, in naj kmetom ne
delamo pretiranih zahtev. Razposlali so nas po hi‰nih
‰tevilkah. Z Damjanom sva bila nastanjena pri kmetu na
kraju vasi. Pri hi‰i se je reklo pri âajÏu. Pa hi‰a ni dom
konjenikov, njih dom je konju‰na. Postavila sva konja v
staje. Pred hlevnim pragom se je precej pojavilo troje
mo‰kih bitij: prileten ãlovek, otrok in mladeniã. Prilet-
ni ãlovek je kazal silno bojeã in skrben obraz, ki je ho-
tel zdaj zdaj vzklikniti: Ljudje boÏji, usmilite se me siro-

BES

TOVARI· DAMJAN

maka! — pa se ni domogel do tolike hrabrosti. Zato je
brhki in krepki mladeniã kazal veliko samozavest. Roke
uprte ob bok, je nekako drzno in uporno gledal na vo-
ja‰ko silo, kakor bi hotel reãi: Do takega juna‰tva se tudi
sam ‰e lahko popnem. Otrok se je ti‰ãal priletnega ãlo-
veka in njegove Ïive in smele oãi so kaj radovedno ‰vig-
ale po novih gostih; vse se jim je zdelo zanimanja vred-
no, na vsak najin korak in gibljaj so pazile. To so bili âaj-
Ïevi ljudje: oãe in sina. Ko so ti âajÏevi ljudje zasli‰ali, da
govoriva z Damjanom slovenski, so se ohrabrili ter sto-
pili ãrez prag v konju‰no.

»Dober dan!« sem jih pozdravil.
»Bog ga daj, vsem dobrim ljudem ga Bog daj!« je hitel

odzdravljat gospodar.

»A to sva, dobra ãloveka sva!« je zavpil Damjan, od-

pasal sabljo ter jo vrgel s tako silo v kot, da se je zapra-
‰ilo tam, kamor je padla. âajÏ je s strahom pogledal za
sabljo in potem na dobra ãloveka.

»V va‰o hi‰o so naju poslali in nadejam se, da bomo

prijatelji,« sem rekel, da bi vzbudil ugodno mnenje pri
gospodarju. »Ali imate dobre pitne vode?«

»Vodo imamo, dobro, hladno vodo imamo. Teci, teci,

Vorka, prinesi je korec gospodoma, s travnika prinesi
ãvrste vodice, naj se napijeta gospoda!« Vorka, mlaj‰i
sin âajÏev, je precej od‰el, vesel, da ga je doletel tak ime-
niten posel. »Ta uliãnica, ki teãe tod po ulicah kraj mo-

BES

TOVARI· DAMJAN

jega poslopja, bo dobra za konja, za piti hodimo pa na
studenec na travnik. Pri nas bomo vama postregli, s ãi-
mer moremo, le sena za konja vama ne morem dati, ker
ga skoraj vsako pomlad sam kupujem. Moje seno tudi ni
za voja‰ke konje; odkar je na travniku volãec izpodrinil
bilje in deteljo, imam pusto seno.«

»Sena dobivava dosti; na‰i konji so ovsa siti,« je rekel

nevljudno Damjan ter dregnil v bok svojega lepega rjav-
ca, ki je na tak sunek poskoãil z zadnjim delom Ïivota.

»No, no, no,« je viknil âajÏ in odskoãil. »Napasena

konja imata. To je prav. Saj jaz ne morem postreãi taki
razvajeni Ïivali, ‰e s slamo ne. S slamo je pa tako, ce-
sarska prijatelja — letos je ni. Pozimi nam je pozeblo
tako, da nimamo ne Ïita, ne slame. Z listjem sem pod-
stlal konjem, kakor je paã pri nas navada.«

»Tudi tako je dobro, oãe,« sem dejal. »Ali za ‰tiri pesti

slame pa vendar imate, da Ï njo odrgneva konja.«

»To pa. Idi, ·imen, in prinesi dva — tri otepe slame

prinesi, da bosta imela gospoda na ãem leÏati.« ·imen,
starej‰i âajÏev sin, se je leno obrnil in razmi‰ljeno gle-
daje po vrtu poãasno korakal okoli ogla po otepe.

»Po vsej svoji moãi vama bomo postregli in kot prija-

telji bomo Ïiveli skupaj. Kaj pa zaradi kuhe? Nekateri
vojaki so izbirãni. Opoldne imata meso, lepo meso, od
kite meso je prinesla od mesarja, no veãerja — kaj bo z
veãerjo?«

BES

TOVARI· DAMJAN

»Veãerja … hm … veãerja … take potrate Ïe nisem na-

vajen,« sem dejal s teÏkim srcem in nerade so se bese-
de valile izmed zob. Damjan me ni pogledal po boÏje.

»Tudi dobro, prijatelja na‰a,« je pohitel gospodar.

»Saj veãerja ni dolÏnost, ali vendar … vpra‰am. Ako se
ãlovek opoldne naje mesa, res mu ni treba bogve kake
veãerje. Meso je krepãilno in teãno.«

»âim manj ga je, tem teãneje mora biti,« je pristavil

neprijazno Damjan ter vrgel zapra‰eno sedlo v kot k
sablji. âajÏ je zopet obupno pogledal na Damjana.

»Nekaj bi vaju prosil, cesarska prijatelja, pa mi ne za-

merita. Za svinjakom imam tri jablane, na katerih so za-
ãela jabolka ravno dozorevati. Lepo rdeãkasto postaja
sadje res, pa zavoljo tega ‰e ni zrelo, o ne, ne. âe ãlovek
ugrizne v tako jabolko, se mu nakremÏi obraz in ãeljusti
mu gredo narazen. Vsako leto dam tista jabolka nekemu
gospodu v Ljubljano; tja pred kvartnim tednom mu jih
ponesem. Zato bi vaju prosil, da bi branila svojim to-
vari‰em, ko bi kdo hotel klatiti.« Îe sem hotel ‰ãititi vo-
ja‰ko ãast in povedati âajÏu, naj si vsako nelepo misel o
slovenskem vojaku izbije iz glave, pa premagal sem se.
»Ne bojte se, oãe! Ko bi vi imeli zlata jabolka za svinja-
kom, mi jih ne bomo klatili,« sem rekel, in nelepa misel
se mi je vsiljevala o âajÏevem oãetu in njegovi postreÏbi.

»Saj bi se ne bal za nje, ko bi bila zrela. Nezrelo sad-

je pa ni. ·e zboli ãlovek od njega. Ampak precej tu gori

BES

TOVARI· DAMJAN

za uljnjakom stoji stara hru‰ka, brdovka ji pravimo, take
dobre medene hru‰ice rodi in ‰e jih bo precej gori; ãe
tam sklatita katero, pa ne poreãem niãesar.«

»Tudi hru‰ke bova pustila na miru.«
»Oj dobra prijatelja sta mi pri‰la na kvartir, hvala

bodi nebe‰kemu oãetu! To se precej vidi, kaj je po‰tena
domaãa slovenska kri. Ampak tri leta je tega, kar smo
imeli na kvartirju tri ogrske huzarje. To je tatinski rod.
Kakor bi spustil Ïive vrage okoli oglov, drugaãe ne mo-
rem povedati, tako so delali. Saj ãlovek rad da, kar more
utrpeti. O rad dam! Tisti trije razbojniki so mi pripelja-
li vsako popoldne svoje konje v moj vrtiã in jih privezali
k ãe‰pljam ter jih tam krtaãili in gulili. Zdaj pa vpra‰am,
ali je vrt zato, da ‰lapa in tepta po njem konjska podkev?
Gledam tiste ljudi in si mislim: vso deteljico mi pomen-
drajo, sadje mi otresejo in drevje mi omajejo. Pa sem se
pribliÏal ograji pa lepo sem jih prosil, naj mi ne delajo
‰kode, da se lahko krtaãi v konju‰ni ali pa pod napu-
‰ãem. A kaj — niã ni pomagalo, kakor bi bil tnalu govo-
ril. Nekaj so Ïlobodrali in ãenãali name, ubogali pa niso.
Vse sadje so mi otresli in travo pomendrali.«

»In drugo pomlad sta se nam posu‰ili dve ãe‰plji,« se

je oglasil za âajÏevim hrbtom ·imen, ki je prinesel tri
otepe slame in jih vrgel na tla.

»Da, tudi drevje se nam je posu‰ilo,« je potrdil gospo-

dar.

BES

TOVARI· DAMJAN

»Midva ne bova krtaãila na va‰em vrtiãu,« je odgovo-

ril suho Damjan. ·la sva vsak po dve povesmi slame.

»O tistih treh vreãah ste pravili?« je vpra‰al ·imen.
»Res, tri nove vreãe so mi tudi ukradli.«
»Hoj,« sem se zaãudil, »kako je bilo pa tisto?«
»Rajnica moja je imela pleve za posteljo v njih sprav-

ljene tule pod napu‰ãem. Kar so jih huzarji ovohali in
odnesli v hlev. Imeli so jih ponoãi za vzglavje. No — sem
si mislil — taka visoka glava rada na visokem poãiva —
in niã nisem rekel. Tisto jutro pa, ko so huzarji na vse
zgodaj odjahali, vidim tiste pleve po vsem hlevu raz-
tresene, vreã pa nikjer. BeÏim proti cesti, kjer so se bili
huzarji postavili v vrste, kriãim in tantigujem, pa pred-
no sem bil pritekel na cesto, je zdirjala neznanska drhal
in veã je nisem videl. Moja rajnica je dva dni jokala po
plevah invreãah.«

Z Damjanom sva s slamo enomerno gulila zapotena

konjska hrbta, tiho se smejoã ubogemu gospodarju in
navihanim huzarjem.

Povrnil se je Vorka s sveÏo vodo ves zasopel. Njegov

ãvrsti obraz je gorel od veselja, katero mu je priãinila
zavest, da postreÏe moÏem, ki so pri‰li na konjih. Z
Damjanom sva ‰la pit na prag. Takrat se je pojavilo novo
bitje pred konju‰no. Ko je naju poÏivila in okrepila sveÏa
voda, sva dvigala oãi v novo bitje in razÏarila so se nama
lica in zasadila se je dobrovoljnost v srca.

BES

TOVARI· DAMJAN

»Stric, pri‰la sem vpra‰at, ali bomo mi prej juÏinali, ali

bosta prej« — je vpra‰alo tisto novo bitje v Ïenski obleki
ter povr‰no pogledala na naju.

»Ali je oboje Ïe pripravljeno, Marica?«
»Oboje.«
»Kaj kuha‰ moÏema v juhi?« je vpra‰al âajÏ po stra-

ni in po tihem.

»Je‰prenj.«
»Je‰prenj? Kam pa misli‰, Marica? Je‰prenj je trda jed,

ni za cesarski Ïelodec. In jeãmen nam letos ni obrodil.«

»Bo pa drugo leto,« je odgovorila Marica z glasom

vsemogoãnega gospodarja in vsevedne Sibile.

»Krompir kuhaj, ki se nam je obnesel. MoÏa sta ga

vajena in nista niã izbirãna ter vesta, ob ãem se Ïivi na
kmetih. Nista pri‰la iz madÏarske deÏele.« âajÏ se je
obrnil k nama. »Tistim huzarjem sem bil dal zveãer sku-
hati krompirja v oblicah. Kaj menita, da so jedli? Niã.
Eden je zgrabil skledo in jo vrgel za mojo rajnico.
Tak‰en Ïivinski rod je bil to!«

»Kradli so pa le krompir in ga pekli,« je pripomnil

·imen.

»O tisto pa; kradli so krompir in koruzo so kradli in

pekli, pa plot so mi podrli ter ga poÏgali. Bog nam ne
po‰lji veã takih nerodnih ljudi k hi‰i!«

BES

TOVARI· DAMJAN

»No, Aga, sin vraÏji!« je klel Damjan na svojega rjav-

ca, ki je bil zelo nemiren, kadar mu je ‰vigalo povesmo
preko kriÏa

»Niti v najmanj‰i stvari se ne boste mogli pritoÏiti

ãrez naju,« sem zatrjeval âajÏu, ki je sivo zrl na rohneãe-
ga Damjana. »Svoje predpise poznava in, kar ni naji-
nega, to pustiva na miru. Ni se vam treba bati za nobe-
no stvar, saj sva domaãa ãloveka. Kar se vam je nekoã
pripetilo s huzarji, iz tega ne smete sklepov delati na vse
voja‰tvo.«

»Za Marico skled ne bova metala,« je pristavil Dam-

jan, smejé se preko svojega konja deklici, ki je vsa ordela
z jasnimi, ãudeãimi se oãmi gledala na mojega tovari‰a
kakor v zahvalo za njegovo preraãunjeno opazko.

»l, no, Marica, bomo pa domaãi prej jedli,« je rekel po

kratkem premisleku gospodar. »Cesarska prijatelja,
vem, da ne gresta od konj, dokler ju nista opravila in
napasla. Pri njih je tako, da gre Ïival pred ãlovekom, in
to je prav. Od njih se uãite! Le idimo, da pridemo prej k
delu!«

âajÏevi ljudje so se odpravili v hi‰o. Pravijo, da pred

imenitne dogodke pada njih senca. Odhajaje je Marica
prav globoko pogledala na Damjana. Ta pogled se mi je
zdel tako vaÏen, da ga nisem mogel prezreti.

»Na najbolj‰ega gospodarja menda nisva naletela,«

sem govoril tovari‰u. »Ves ãas bo gledal za nama, ãe mu

BES

TOVARI· DAMJAN

kaj ne pofuliva. Skraja se je kazal bojeãega, a kmalu se
je osokolil in razgovoril, pa vedno je namikal na kradeÏ,
kakor da so naju poslali sem, da ga oskubeva do golega.
Si sli‰al?«

»Sli‰al. Todi so ljudje revni in nimajo bogvekaj dati

vojaku. Tudi brez njih dobrot prebijeva.«

»To je res.«
»Nu, dobro je, ãe je. Bo pa morda Marica na najini

strani,« je tolaÏil Damjan sebe in mene.

»Ali kaj pozna‰ ljudi todi?«
»Niã. Moj dom je Ïe za nama v drugi dolini in tukaj‰-

njih vasi ‰e po imenu vseh ne poznam. Tako sodim, da
imam odtod kake ‰tiri ure do doma.«

»Ne pojde‰ niã domov?«
»Niã. — No, Aga-zgaga, da bi te sto vragov!« Damjan

ni rad sli‰al, ãe se je govorilo o njegovem domu, dasi je
sam vedno sanjaril o njem.

Pri âajÏu sva se hitro udomaãila. Precej prvo popol-

dne sva se seznanila z njegovim poslopjem, vrtom in
njivami. Vorka, ki je gnal krave na pa‰o, je nama vse raz-
kazal. Videla sva tisto hru‰ko, katere medeno sadje je
nama âajÏ dovolil klatiti. »Lahko je bilo lisjaku pokazati
svojo radodarnost,« sem rekel Damjanu, ko sem zvedel,
da stoji drevo na sosedovi zemlji, in nisem videl niti ene
hru‰ke na njem. Smejala sva se in mu Ïelela huzarjev.
Sicer sva se pa hitro privadila âajÏa, ker je naju v njegovi

BES

TOVARI· DAMJAN

hi‰i objelo ono kmetsko in pastirsko Ïivljenje, v katerem
sva se v otro‰kih letih gibala in kamor so stremile naji-
ne Ïelje. âim huje je pritiskal sluÏbeni jarem, tem bolj so
uhajale misli nazaj v ãase prve mladosti. Zdaj sva zopet
videla poleg sebe tisto idiliãno Ïivljenje, ki je po svojih
ciljih popolno nasprotje voja‰kemu Ïivljenju. Malo sva
imela prostih ur, in to samo vãasi proti veãeru, pa tiste
sva Ïivela, kakor bi bila doma pri svojih ljudeh. Hodila
sva na njive, travnike in v gozde k delavcem. âe je bilo
blizu tja, sva ‰la oba, ãe je bilo daleã, je moral ostati eden
doma pri konjih, drugi je ‰el sam. âajÏ je sicer pazil, in
to prav po nepotrebnem, na svoje stvari, dejal vse svo-
je premiãno blago za kljuãavnice in zapahe, ‰tel svoje
sadje, po strani gledal v najine sklede, ãe se ne dela po-
trata z Ïivili, no, vseeno sva se v njegovi hi‰i poãutila
dobro. âetudi se je razgrinjalo na ‰iroko pred nama
kmetsko Ïivljenje, sva ãutila vendar tudi pezo svoje
sluÏbe. Damjan je dal nekak du‰ek temu ãutu. Navadno
je, da zaãno vojaki, katerim teko Ïe poslednji meseci
njih sluÏbe, ‰teti dneve, ki jih ‰e loãijo od domaãih kra-
jev. Ponosni so na to, da so Ïe stari vojaki in da se mora
ãas njih sluÏbovanja Ïe meriti po dnevih. Da bi bila ta
prijetna okoli‰ãina njim samim vedno pred oãmi in jav-
na in jasna mladim tovari‰em, napi‰ejo ‰tevilo dni, ka-
tere morajo ‰e sluÏiti, na kak javen kraj, tako da je vsa-
kemu vidno. Zato se vidi o poletnih meesecih v voja‰kih

BES

TOVARI· DAMJAN

prebivali‰ãih tu in tam na steni ali vratih oglati in okorni
napis: ·e toliko in toliko dni! Vsak dan se ‰tevilka popra-
vi, to je zniÏa za enotko. Nekateremu se zdi nazorneje,
naãrtati si primerno ‰tevilo ãrt. s kakim radostnim po-
nosom zbri‰e potem vsak dan po ãrti! To je paã zna-
menje, da se je ‰e malo priljubila takozvana »ljudska
vojska« narodu samemu. Tak‰nih ãrt si je naãrtal tudi
Damjan na hlevna vrata. Kadar sva prijezdila vsa pra‰na
in zapotena z vaje domov, je vzdihnil gledaje na vrata:
»·e devetintrideset dni!« Po takem vzdihu mu je bilo
laÏe pri srcu.

Da ni Marice, postala bi morda osorna s âajÏem, ne

mogla bi strpeti njegove nezgubeãnosti. Marica je bila
edina Ïenska v hi‰i in gospodinja. âajÏ, njen stric in va-
ruh, je bil, dasi nerad, pod njenim vplivom. Kar je ona
rekla in storila, to je navadno obveljalo. Vãasi varuh ni
bil povsem zadovoljen Ï njeno mislijo glede gospodinj-
stva, zmajeval je z glavo, imenoval jo trmasto, ali to ni
upognilo njene volje, ki je ‰la svojo ravno pot. Prijatelja
nista bila; on je nekako nerad izvr‰eval njeno voljo, ne-
rad se pokoril njeni oblastnosti, in tudi ona se je kaza-
la, da nerada biva pri njem. Vendar kakega oãitega so-
vra‰tva med njima nisem videl. No, kak‰no dekle je bilo
to! Treba jo je bilo videti pri delu. Zdelo se mi je, da se
ona poprime najraje mo‰kih del, kjer lahko pokaÏe svo-
jo silo in prevago. Nekoã jo je videl neki podãastnik

BES

TOVARI· DAMJAN

na‰ega polka, TrÏaãan, ki je na daleã v okolici delal svoje
‰tudije o kmetskih ljudeh, posebno pa o Ïenski, kako
vodi brano na njivi. Pri tem delu so se odlikovali njeni
udje s tako gibãnostjo, s tako bistroto se je nesla za bra-
no in tako zlahka in spretno jo je pritegovala in odna-
‰ala, da TrÏaãan ni mogel odmakniti oãesa od nje. In
rekel je tisti TrÏaãan, da le mestne gospodiãne umejo
tako harmoniãno poigravati z Ïivotom, in sicer tiste, ki
so se temu priuãile na lawntenis-igri‰ãu. TrÏaãan je
morda preveã videl in pretiraval, pa jaz postavim nje-
govo sodbo semkaj, ker je pri‰la iz ust visoko postavlje-
nega ãloveka, dasi je neumestno prispodabljati teÏka
dela kmetskih deklet praznim zabavam mestnih gospo-
diãen. Pa tudi njena srãna dobrota se je lepo izkazala
pred nama. Naj je âajÏ ‰e tako pisano gledal na najine
obede, ki so bili teãni in obilni, naj je vzdihoval ob naji-
nih veãerjah, ki so bile vseskozi ãasu in stanu primerne,
vsi pojavi gospodarjeve skoposti niso motili deklice pri
njeni srãni postreÏnosti. Kljub temu pa ji skraja nisva
izkazovala prevelike prijaznosti: jaz sem bil ‰e neizku-
‰en, v sluÏbi potrt, sentimentalen ãlovek, torej nesposo-
ben, da bi gostolel pred Ïensko, Damjan pa je bil pogo-
sto razdraÏen in ãe ne hud, pa vsaj ãemeren in maloma-
ren. Kmalu pa se je pripetilo nekaj, kar je mene navdu-
‰ilo, Damjana pa do kraja pogrelo za deklico. lmela sva
takrat priloÏnost poãuditi se Mariãini neustra‰ljivosti.

BES

TOVARI· DAMJAN

Bilo je neko popoldne kmalu po najinem prihodu v

vas, da sva morala iti k sprejemu konjske krme, ki se
nam je pripeljala z bliÏnje postaje. Za najine odsotnosti
si je bil snel Damjanov rjavec uzdo in u‰el iz hleva. Po-
valjal se je po trati, potem je dirjal okoli âajÏevih poslo-
pij, hrzal, priskakoval in bil z zadnjima nogama. Ko so
ga âajÏevi ljudje videli hruti okolo oglov, so se razpo-
stavili ob prosu za hi‰o in ob zelniku na koncu hi‰e ter
mahali z rokami in ga odganjali, da bi jim ne delal ‰kode
po setvi. To mahanje je Ïival ‰e bolj razburilo; podila je
svinje in kure, pasoã se po trati in nevedoã, kak demon
se Ïene za njimi, in kazala svojo elementarno silo in
divja‰ko naturo. Igralo se je takrat sosedovo otroãe sredi
odprte vrzeli, ki je drÏala s âajÏevega vrta k sosednji hi‰i.
Ker rjavec nikjer ni na‰el odprte poti v ‰irno polje, je
dirjal proti vrzeli. Marica je ‰la ravno s ‰kafom perila z
ulic. Na prvi pogled je spoznala, da je poloÏaj nevaren
za otroka, vsaj po njenem mnenju. (Konjeniki vedo, da
plemenita konjska Ïival z veliko opreznostjo vihra prek
ãlove‰kih teles in se jih nikdar, ãe se more ogniti, ne do-
takne s kopitom.) Da bi zaprla pot rjavcu, je skoãila,
spustiv‰i ‰kaf na tla, k vrzeli v tistem hipu, ko je bil konj
Ïe pri vhodu. Kakor levinja se je vrgla na razjarjeno, so-
peão Ïival, z eno roko je zgrabila za grivo, z drugo za
nozdrvi. Prepla‰eni konj, hoteã se oprostiti Ïeleznih
pesti, je skoãil v stran, a tu je trdo zadel ob ograjo. Po-

BES

TOVARI· DAMJAN

greznil se je v sprednji nogi ter obstal kakor omamljen
pod silnimi rokami. Tega prizora sva bila priãa z Damja-
nom, ker sva se ravno tisti trenutek vraãala po cesti gori,
obloÏena s senom in ovsom. Vrgla sva krmo na tla.
Damjan je skoãil h konju, jaz v konju‰no po uzdo. Za
hip je bila ognjevita Ïival, ki je nemirno kopala s pred-
njima nogama, v na‰i popolni oblasti.

»Tebi je Bog dal v svoji prvi misli mo‰ko silo in od-

loãnost, a ne vem, zakaj te je potem izprevrgel v Ïen-
sko,« sem rekel srãni deklici, nadevaje rjavcu uzdo.

»Kaj takega ‰e nisem videl,« je dejal Damjan, »k mo-

jemu konju ‰e v stajo ne gre rad vsak vojak.«

»O, kaj ste mislili, da sem tako bojeãa,« je govorila

deklica, smejé se in popravljaje ruto na glavi.

»Tega nisem mislil. HvaleÏen sem ti, da si ga udrÏala.

Imel bi sitnosti, ko bi bil u‰el. Ne bila bi ga zmagala, da
ni butnil ob ograjo in se omamil. Kdor je to videl, tega
ne bo pozabil zlepa. Hvalo ti vem.« Îiv izraz priznanja
in hvaleÏnosti je sijal v njegovih oãeh.

»To ni bilo kaj posebnega.«
»Enkrat mi je Ïe u‰el, in ‰ele drugi dan so ga ujeli

kmetje ‰tiri ure daleã od Maribora. To je tak‰en potepin,
grdun, cigan, hudiã. Hoha, Aga, na-na-na, haaa!«

»Lepo se vam poda, kadar sedite na konju, zato sem

vam ga pa ujela, da vam ne bo treba pe‰ hoditi. Uhaja

BES

TOVARI· DAMJAN

vam pa zato, ker mu preveã kolnete,« je menila Marica
in ‰la po svoje perilo.

ObkroÏili so naju âajÏevi mo‰ki. Gospodar je zma-

jeval z glavo, kakor bi se v mislih ãudil tak‰ni neustra-
‰enosti, ·imen je pokazal svojo pogumnost ter ‰el po
vratu potrepat rjavca, ki se je od razburjenosti tresel po
vsem Ïivotu, Vorka je preobrnil kozolec, vesel, da je bil
priãa take gonje, potem se je skobalil na ograjo, da bi
bolje videl, ako bi se zgodilo ‰e kaj.

O tem dogodku sva se z Damjanom veãkrat pogovar-

jala. Konec teh pomenkov je bila trditev, da deklice, po-
dobne Marici, ni daleã naokoli. Posebno je to trdil Dam-
jan. On je celo svojemu rjavcu govoril o tem. Nasul mu
je v Ïleb ovsa in sedel k njemu v Ïleb. Aga je imel nava-
do, da je pri zobanju z gobcem otepaval po strani in po
nepotrebnem trosil v stajo, zato je bilo treba paziti nanj.
Konj hrza in zoblje, Damjan sedi pri njem v Ïlebu. In
tako govori moj tovari‰ svojemu konjskemu tovari‰u:
»Ti si mi pravi junak, cigan ti vraÏji. Îenska te strahuje.
Kako bo‰ prodrl sovraÏni karé, celo vrsto bajonetov, ako
si da‰ zapreti pot in puliti grivo slabotnemu dekletu. Kaj
bo, kadar bodo bliskale bru‰ene sablje pred tem tvojim
zlatorjavim ãopom in ÏviÏgale krogle okrog tvojega go-
spodarja, ãe izgubi‰ pogum pred Ïensko pestjo. Vidi‰,
kak‰na je tvoja konjska pamet, ti umazanec ciganski!
Pred âajÏevo punco se pogrezne‰ na kolena. Tebe, ki

BES

TOVARI· DAMJAN

leti‰ kakor ptica pod nebom, ujamejo bele Ïenske roke.
Sokola je uÏugala golobica. Oj, ti vrag rjavi, neumni! Fej!
Veliko zgago si mi naredil. S teboj se veã ne morem po-
na‰ati, Aga-zgaga! Fej te bodi!«

In Damjana samega je ujela âajÏeva punca. Od tiste-

ga dne se je zaãel prav zanimati zanjo. Pri kosilih je po-
stal zgovoren, pri veãerjah dovtipen. Hitro je bil spazil
ves dnevni red Mariãinih poslov. Vedel je, kdaj je deklica
v kuhinji, kdaj ponese krmo Ïivini, kdaj pojde mlest,
prat, po vodo ali po drva. âe je le mogel, je izpregovo-
ril par besed Ï njo. Ona se ga ni ogibala. Okoli‰ãina, da
so postali njiju medsebojni odno‰aji skoraj namah ne-
kako trdni, njiju medsebojno vedenje domaãe, prijatelj-
sko, ta okoli‰ãina mi je priãala, da je med njima Ïe ne-
kaj dogovorjenega, dognanega in jasnega, a niã nisem
videl in vedel kdaj, katero uro in pri kateri priloÏnosti se
je njiju razmerje tako zelo zbliÏalo. Nisem si upal vpra-
‰ati o tem Damjana. On bi se bil gotovo nevoljen obreg-
nil ob tovari‰a, ki je ‰ele zaãel sluÏiti cesarja, pa se Ïe
drzne prodreti v skrivnosti moÏa, ki ima le nekaj nad
trideset ãrt na vratih konju‰ne. Zapazil sem, da hodi
Marica pogosto na ulice si umivat noge, da se je zaãela
tudi v delavnik bolje in skrbneje oblaãiti. Ko sva sedala
zgodaj zjutraj na dvori‰ãu na konja, je bila gotovo ona
kje blizu, da dobi najin pozdrav; ko sva se vraãala od vaj
domov, je ‰la navadno s ‰kafom mimo naju po vodo.

BES

TOVARI· DAMJAN

Rada je videla Damjana na konju. On je bil res gibãen in
spreten jahaã, niã zvezanega in neokretnega ni bilo na
njem, in kadar je bilo treba, je ‰el njegov rjavec iskro
pred njim, kaÏoã sebe in svojega gospodarja v prikuplji-
vi podobi. Marica je kar strmela vanj.

Samo enkrat, bilo je nekega veãera, sem sli‰al med

njima dalj‰i pogovor. Z Damjanom sva ãistila svojo
opravo pred hlevom, Marica je stala na ulicah v vodi in
si umivala noge.

»Dan se nagiba k veãeru in kmalu ga bo konec, hva-

la Bogu! Lahko ga za vselej zbri‰em iz ‰tevila svojih
teÏkih dni,« je rekel Damjan, prislonil oãi‰ãeno sabljo
ob zid ter ‰el brisat ãrto z vrat.

»Veãkrat sem Ïe gledala tiste va‰e ãrte na vratih. Kaj

pomenijo?« je vpra‰ala Marica z ulic in se igrala z noga-
mi v vodi.

»Te pomenijo nekaj dobrega, dekle. Petintrideset jih

je ‰e in te pravijo, da moram ‰e petintrideset dni sluÏi-
ti. Vsak dan zbri‰em eno. Tu na vratih imam svojo pra-
tiko.«

»A jaz sem mislila, bogve kak‰no uãenost pomeni tis-

to.«

»Uãenost ni, ampak raãun je to, na katerega sem Ïe

dolgo ãakal. V petintridesetih dneh bo do kraja zbrisan
ta dolgi raãun.«

»Kam pojdete potem?«

BES

TOVARI· DAMJAN

»Kam pojdem? Na Kranjsko pojdem orat zemljo, ka-

kor so to delali moji predniki; in ãetudi bom moral trdo
delati, vedel bom vsaj, zakaj se ubijam. Tudi sem pri-
dem.«

»V âre‰njevek pridete? Le glejte, da ne pozabite!«
»Da, to ve‰, da pridem, in ko bi bile ne vem kak‰ne

gore na poti. ârez sam Triglav bi pri‰el.«

»Pri nas najdete morda dosti novega, ako boste dalje

odla‰ali s svojim prihodom. Stric se hoãejo oÏeniti.«

»Ali res?«
»No.« Marica je s ‰irokim pogledom obvela Damjana,

kakor bi se te smejoãe oãi pasle ob vtisku, ki ga napra-
vi njena novica na prijatelja. »Torej morate priti kmalu
k nam, ako hoãete najti vse pri starem.«

»Ti si Ïe dolgo v tej hi‰i?«
»Tri leta, odkar so umrli oãe in se je brat oÏenil na

dom. Doma nisem hotela ostati, ker je pri‰la tuja Ïenska
v hi‰o.«

»Oh te tuje Ïenske, te so vsakemu kriÏ v njegovi rodni

hi‰i, naj bodo Ïe maãehe ali svakinje. Tako vedno sli‰im
praviti.«

»Nova gospodinja je bila tako dobra z menoj, tako

mehka, dobra in sladka, da je nisem mogla prestati.
Vedno mi je razkazovala svoje ‰kapulirje, boÏje podobi-
ce in na‰tevala odpustke, katerih je deleÏna, in vedno
me je vabila na boÏja pota in mi hvalila samski stan in

BES

TOVARI· DAMJAN

veãno devi‰tvo, menda zato, da bi ji ostala pri hi‰i za
deklo in da bi ‰e svojo doto pustila na domu. Ta Ïenska
se je tako zavzela za mojo ãasno in veãno sreão, da mi je
celo prigovarjala, naj ne nosim ob velikih praznikih
peãe. Taka potrata v no‰i je sme‰na in pregre‰na, pa
draga in od samega vraga — tako me je uãila ta mila Je-
rica. Jaz sem se kmalu naveliãala njene preraãunjene
dobrote in sem raj‰a potegnila k stricu, ko je umrla njih
Ïena, za brezplaãno deklo in gospodinjo. Tu si nihãe ne
upa uganjati z menoj sitnosti s ‰kapulirji, podobicami in
odpustki in ob praznikih obleãem to, kar imam. Pa tudi
iz striãeve hi‰e se mi bo kmalu seliti. Nove gospodinje
tukaj noãem ãakati.«

»Kam se obrne‰ potem?«
»Ne vem ‰e kam. Svet je ‰irok. K bratu ne grem, ka-

mor bi lahko ‰la. Drugim ljudem ne maram sluÏiti. Gle-
dala bom, da postanem sama gospodinja. Doto imam.«

Taka beseda je ugajala Damjanu. Stopil je na kraj ulic.

»Jaz pridem precej sem, ko se iznebim te sluÏbe,« je
dejal tiho.

»Ali domov ne pojdete?«
»Tudi tja pojdem, k sestri pojdem.«
»Star‰ev nimate veã?«
»Oãeta ‰e imam. In kakor tvoj stric, tako bi se tudi

moj oãe ‰e radi oÏenili. Pisano mater bi nam radi pripe-
ljali v hi‰o, a otroci je ne maramo in se bomo temu

BES

TOVARI· DAMJAN

ustavljali, kolikor bomo mogli. No, ko bi se morali po-
dati oãetu, potem tudi jaz ne ostanem veã v domaãi
hi‰i.«

»Tak‰en ãvrst fant bi se pa vendar ne smel bati pisa-

ne matere. Jaz bi se svoje svakinje prav niã ne bala, ko bi
bila tudi huda,« je rekla Marica in drgnila nogo ob nogo,
dasi na njih ni bilo najmanj‰e nesnage.

»Pa le nisi hotela ostati doma. Jaz se pisane matere ne

bojim toliko, da bi beÏal pred njo, ali meni ni potreba
ostati doma in gledati, kako maãeha napeljava vodo na
svoj mlin. Hvala Bogu, toliko dobim iz doma, da si lah-
ko poi‰ãem svoj kot in vzamem svojo gospodinjo,« se je
pohvalil Damjan. Marici je sreãen smehljaj letel po ob-
razu. S priuãeno srameÏljivostjo je pogledala na svojo
drobno noÏico, ki je, kakor bi namenoma zdaj pobrbala
po blatu, potem se zopet okopala v bistri vodi.

»Va‰ odgovor razodeva, da niste daleã odtod doma.

Odkod ste?« je vpra‰ala, dvigniv‰i razÏarjeni obraz k
Damjanu.

»Daleã ni do mojega doma. Kake ‰tiri ure bode. Iz

ârnega dola sem.«

»Iz ârnega dola?« je ponovila deklica, ãudeã se.
»Kaj ve‰, kje je na‰ ârni dol?«
»Tam ‰e nisem bila, sli‰ala sem pa Ïe dosti o tistem

kraju.« Tu se je Damjan razprostrl o ârnem dolu in,
hvaleã tisti kraj in njega prebivalce, se je skoraj zasolzil.

BES

TOVARI· DAMJAN

»Kje so si va‰ oãe izbrali svojo nevesto?« je prekinila

deklica njegov hvalospev.

»Sestra mi je pisala, da daleã nekje od doma, ali kje,

tega ni povedala. Moj oãe so konjski prekupec in kup-
ãujejo daleã okoli. Vse gorenjske, dolenjske in tudi hrva-
‰ke kraje obhodijo. In na eni taki poti so naleteli nekje
na Ïensko, katero hoãejo pripeljati na dom. Tako pi‰e
sestra.«

»Je li mlada tista Ïenska?«
»Sestra pi‰e, da je mlada. Dekla menda.«
Nastal je premolk. Damjan je pobral ‰ibico, s katero

je zaãel bíti ob ‰korenj, kar je kazalo, da ga obhaja raz-
draÏenost. Marica ga je jela pazno motriti. Njene noge
so zastale v vodi, njene roke so tesno ti‰ãale tanko kril-
ce h kolenom; vsa je bila podobna nepremiãnemu, vzor-
nemu kipu. Strmé v mladeniãa je vpra‰ala s tihim gla-
som: »Vi ste podobni svojemu oãetu?«

»Ljudje pravijo da, ali jaz tega ne vidim. Jaz ne po-

znam samega sebe.«

»V na‰o vas hodi moÏ iz ârnega dola. Spominjam se,

da je pravil tisti moÏ nekoã pri nas, ko je Ïrebeta kupo-
val, da ima sina pri vojakih, pri tak‰nih, kakor so zdaj tu.
ârÏ mu pravijo, in vi ste mu nekoliko podobni.«

»No, to so moj oãe, konjski prekupec. Mi smo ârÏe-

vi iz ârnega dola. Doma mi pravijo ârÏev Tone, pri vo-
jakih me kliãejo za Toneta Damjana«

BES

TOVARI· DAMJAN

»Sli‰ala sem, da se tisti moÏ, torej va‰ oãe, Ïeni pri

mladi deklici v na‰i vasi.«

»Kaj hudiãa — tukaj se Ïenijo, v âre‰njevku? A to bi

rad poznal, tisto Ur‰o, ki se jim hoãe obesiti na vrat. No,
to mi mora‰ pokazati, Marica.« In ãudoma se je prijel
Damjan za glavo, snel kapo ter jo vrgel v mejo. Marica
je z veliko zadovoljnostjo gledala na to kratko ostriÏeno
glavo s krepkimi mo‰kimi potezami, gladkim ãelom,
lepim nosom in ‰vigajoãimi oãmi.

»V kratkem boste spoznali tisto Ur‰o. Potrpite ‰e en

dan ali pa dva!«

»No, to sem res radoveden. Ko so sestri dali doto, so

ji obljubili, da ‰e eno doto dobi, kadar se bodo odpove-
dali gospodarstvu. Dolgo bo sestra ãakala druge dote.
Dva ârÏeva sina sva pri domu, ki ne marava, da bi nama
maãeha rezala kruh. In tako pravi ârÏev Tone, ki nosi v
svoji glavi pameti za pet drugih: âe se hoãejo oãe v dru-
giã oÏeniti … no … se ve … oni so gospodar … in ãe stvar
po pameti premislim, mi jim res tega ne bomo mogli
ubraniti. Ali zakoni so tudi za otroke in po teh zakonih
bomo zahtevali svoje deleÏe iz na‰ega lepega grunta. Z
bratom sva se dosti natrpela na gruntu in sva pomaga-
la, da smo ga lepo povzdignili, zato menda po pravici
zahtevava plaãila in da ne bo najina druga mati, ki je
morda mlaj‰a od mene, Ïela vseh sadov najinih trudov.
Kakor pravim … niã ne reãem … ako imajo oãe res ‰e

BES

TOVARI· DAMJAN

tako mladostne skomine, naj se oÏenijo, ali od tistega
dne, ko pripeljejo svojo izvoljenko, ne bo v domaãi, v
ârÏevi hi‰i prostora zame in za njih ‰avro-mavro.«

Marica se je burno posmejala. »Sli‰ite, ne sodite pre-

ostro mlade deklice, katere ‰e ne poznate. Morda ona ne
bo samo Ïela va‰ih sadov, morda vas ne bo sovraÏila, saj
vse maãehe niso hude in grabeÏljive. Prorokujem vam,
da vas bo tista rada imela in vam urezala vselej veãji kos
kruha nego va‰emu oãetu.«

Samo zaljubljeno nagajivost je bilo brati na njenem

licu ter globoko paznost, kak‰en uãinek delajo njene be-
sede na mladeniãa, in v njenem glasu, ki se je lil zvon-
ko in odloãno, se je javljala neka slabo brzdana razbur-
jenost. In ravno tako odloãno je bil njen lepi in smeli
pogled uprt v prijatelja.

Damjan je pobral kapo. »To, kar si zdaj rekla, se ne bo

zgodilo ne danes, ne jutri. Meni maãeha nikdar ne bo
rezala kruha. ârÏev Tone si s svojim deleÏem sam za-
snuje svoje gospodarstvo.«

»O, to se lahko zgodi, da bo vas imela tista deklica

rada. Jaz poznam Ïenske. Le dobro si zapomnite, kar
Vam pravim, in ne mislite tako hudo o njej, vi stra‰lji-
vec!« Rek‰i je skoãila z ulic in stekla mimo mene proti
hi‰i. Ves njen obraz je gorel in se tresel od smeha in raz
burjenosti.

BES

TOVARI· DAMJAN

III

eko opoldne je moral Damjan na enodnevno
straÏo v sosednjo vas Groblje, kjer je stalo polkov-

no poveljni‰tvo. Ostal sem sam doma pri obeh konjih.
Popoldne je pri‰el na prag moje konju‰ne Vorka. On je
veãkrat na dan pogledal, kaj delata ta njegova preãud-
na prijatelja, ki nosita ãelado in ostroge, sabljo in kara-
binko in vendar govorita tako, da ju lahko razume vsak
boÏji ãlovek.

»Kaj danes niã ne pase‰?« sem vpra‰al deãka.
»Ne, danes moram na njivah pomagati okopavati,« je

odgovoril slone ob durnih podbojih.

»Saj ti ‰e ne more‰ delati. Premajhen si ‰e.«
»O — okopavam lahko. Oãe pravijo, da majhen ãlo-

vek tudi lahko dela; delo je pri tleh.«

»To je res, ljubi Vorka. Na‰e delo ni na soncu, ne na

luni. Ali so oãe tudi na njivah?«

»Oãe so pa v âele‰nikovi gostilni.«
»O — v gostilni? In ti mora‰ okopavati!«
»O — na‰ oãe nikoli ne gredo v gostilno, razen kadar

pridejo iz ârnega dola ârÏev stric in se pri njih lahko
zastonj napijejo.«

BES

TOVARI· DAMJAN

»ârÏev stric?« sem odjeknil deãku.
»ârÏev stric so pri‰li Ïrebiãke kupovat. Pri âele‰niku

imajo dva na prodaj in na‰ega tudi pridejo pogledat.«

»Ali so tisti moÏ res tvoj stric?«
»Oãe so mi naroãili, naj jim pravim ârÏev stric. Pa

Marici ne smete niã praviti, da so tukaj.«

»Zakaj ne?«
»Skrila bi se jim.«
»Kaj se jim skriva?«
»Vselej, kadar pridejo, se jim skrije. Ko so bili zadnjiã

tukaj, je zbeÏala na hrib k Bobnarju in ves dan je ni bilo
domov. Oãe in ·imen, oba sta ‰la po njo in sta jo komaj
spravila domov, ko so bili ârÏev stric Ïe od‰li. In rekla je
takrat, da bo vselej u‰la, kadar pridejo ârÏev stric, in da
se raj‰a potepa noã in dan z volkovi po gozdih, kakor da
bi Ïivela pod eno streho s ârÏevim stricem.«

Hoho — sem dejal sam v sebi — to so ãudne reãi! —

in namah so beÏale predstave: ârÏev oãe, Marica in
ârÏev Tone ena k drugi, se zavrtele in zamotale ter priãi-
nile sklepe, ko so se strnili v neugodno sodbo, da se iz
teh ãudnih stvari lahko izcimi ‰e kak‰na Ïaloigra. V tis-
tih ãasih sem ãital samo Ïaloigre. âe je bilo le koliãkaj
ãasa, pa sem se vtopil v te vrste poezije. Celo v staji kraj
svoje Flore sem skrivaj privlekel drobni zvezek ·ekspir-
jeve tragedije izza bluze. Pridno zoblje sentimentalna
Ïival in pripihava, a jaz sesam pipo in ãitam prizor ali pa

BES

TOVARI· DAMJAN

dva in po veãkrat ponavljam one prizore, v katerih se
vr‰e sama srce pretresujoãa dejanja. To neprestano ãi-
tanje mi je rodilo sodbo, da se v ãlove‰kem Ïivljenju vse
nenormalne razmere zavr‰e s tragiãnim koncem.

Pazno sem gledal Vorko, no, deãek se mi je zdel pre-

mlad, da bi govoril Ï njim dalje o razmerju, ki me je jelo
Ïivo zanimati. »In kak‰en so ârÏev stric?« sem vpra‰al
po dolgem premolku.

»Videti so hudi. Tako udarijo ob mizo, da zapoka v

njej in se potrese po hi‰i. Meni pa vselej prinesejo ‰tru-
ce, kadar pridejo. Pa jaz jih zato ‰e ne maram in ne bi
rad, da bi se zavoljo njih morala Marica skrivati.«

Deãek je umolknil. Zagledal se je bil v ogromne ‰kor-

nje, ki so stali pred njim na stolu, ter zaãel s prstom tip-
kati po ostroÏnih kolescih, da so se vrtela kakor vretenca
in brenãala s tankim, kovinskim zvenkom. Zdajci se je
pojavila Marica za Vorko. Rad sem videl deklico, torej
sem ji stopil naproti na prag.

»Idi, Vorka, v hi‰i na mizi je narezana malica za ple-

vice, nesi jo na njivo in najveãji kos, tisti krajec, daj Bob-
narici, da bo imela kaj domov nesti, najmanj‰i pa Jere-
tinovi Jeriãki. Pa ne pozabi! Le brÏ teci in pridi precej
nazaj, pojde‰ k âele‰niku; tam so ârÏev stric, ki imajo
‰truco zate.«

»Kdo pravi, da so ârÏev stric pri âele‰niku?« se je pri-

hulil deãek.

BES

TOVARI· DAMJAN

»âele‰nikova Katra mi je poslala po‰to. Le idi!«
»Jaz ne ponesem malice. Ti bi v tem ãasu zbeÏala in

se skrila.«

»Niã se ne boj, Vorka, danes se ne skrijem. Tako se ne

bomo veã igrali. Zveãer pridejo ârÏev stric knam, jaz jih
poãakam, in ti nam bo‰ nosil vino in ‰truco od âele‰-
nika. Le posluhni me in nesi malico.«

»Ali se res ne skrije‰?«
»Zares ne. Le brÏ idi! Plevice so Ïe laãne.«
Vorka se je nekaj obotavljal, pomel ob durih, pogledal

s proseão bojaznijo v oãeh na Marico, naposled se je
menda domislil, da bode najbolje, ãe naglo opravi posel
in se hitro povrne. Zdirjal je proti hi‰i.

»âe se bo‰ skrila, poãakaj me, jaz pojdem s teboj,« je

vpil od hi‰nega ogla. Deklica je z roko mahnila proti
njemu.

»Ali va‰ tovari‰ zveãer ne more priti sem domov?« me

je vpra‰ala, stopiv‰i bliÏe.

»Ne. Do jutri opoldne nikakor ne sme s straÏe.«
Deklica je nekoliko pomolãala. »·e bolje tako. Ko bi

bil tukaj, nerodno bi mu bilo in neprijetno govoriti s
svojim oãetom. Bolje je, da se danes ‰e ne vidita. Nekaj
bi vas rada prosila: pridite zveãer v na‰o izbo. Rada bi,
da ste vi priãa, kako in kaj se pomenim z oãetom va‰ega
tovari‰a, rada bi, da bi vi vse sli‰ali in jutri spriãali svo-
jemu tovari‰u.«

BES

TOVARI· DAMJAN

»Jeli, Marica, ta ârÏev stric, kakor ga imenuje Vorka,

ta Tonetov oãe te hoãe vzeti za Ïeno.«

»Da.«
»In ti noãe‰ biti oãetova, ti hoãe‰ biti sinova. A?«
»Oãetova ne bom nikoli, sinova pa, kakor bo Bog

hotel. S ârÏevim Tonetom sta tovari‰a v trpljenju, med
vama ni laÏi, vi mu poveste, tako da ne bo imel nobene-
ga dvoma veã o meni.«

»Ali ti on ne verjame, da noãe‰ biti oãetova?«
»Verjame. Ali tako razdraÏen je, kakor bi dvomil o

meni.«

»Menim, da ga bom o tvoji dobroti lahko prepriãal.

Ali povej mi, kako je to, da te hoãejo omoÏiti s ârÏem?«

»Stric imajo v sosednji vasi nevesto in ta jim je dala

vedeti, da prej ne pride v hi‰o, dokler se iz nje ne spra-
vim jaz. Zato bi me radi omoÏili in vsakemu bi me radi
dali, naj me mara Ïe ârÏ ali cigan ali volk. Marsikoga so
mi Ïe nasvetovali, naposled pa tega ârÏa. Î njim imajo
svojo konjsko kupãijo, pri kateri sta se menda zmenila
zame, pa brez mene. Jaz sem se izprva temu smejala, da
me ta dva ‰tejeta nekako med konje, pozneje pa, ko se
je govorica raznesla po vasi, sem vselej uhajala iz hi‰e,
kadar je pri‰el ârÏ.«

»Slaba bo za ·imna in Vorko, ãe dobita pisano ma-

ter.«

BES

TOVARI· DAMJAN

»Jaz Ïe zaradi teh dveh nisem hotela iz hi‰e, ker smo

prijatelji. ·imen je trdovraten in samosvoj ãlovek, ki ne
ostane veã dolgo v domaãi hi‰i, le za Vorko mi je Ïal, ki
je ‰e otrok. Dobro se jima ne bo godilo pri Ïenski, katero
jima stric pripeljejo na dom. Ona je skopa nad strica.
No, jaz dalje ne morem ostati pri âajÏevih. Naj si urede
svoje stvari po svoje, kakor si uravnam jaz svoje; stricu
pa ne bom delala veã napote.« Pogledala je Damjanove
ãrte na vratih, kakor bi bila v njih zapisana njena usoda.

»Marica, nadejam se, da se bo‰ ‰e to zimo omoÏila

tako, kakor sama Ïeli‰. In ãe se to zgodi in nas povabi‰,
prijahali bomo Damjanovi tovari‰i k tvoji poroki«

»Na konjih?« je vpra‰ala dvomeãe.
»l kako pa? Na konjih, ãe nam bodo dovolili. Tak‰na

hrabra deklica mora imeti hrabre svate.«

Smejala se mi je s prisrãnim, sreãnim in iskrenim

smehom. Njene oãi so zaupno in hvaleÏno pogledale v
moje, a precej so zablodile po vrtu in nekaj malega skrbi
se je usadilo vanje. »Vi se ‰alite z menoj in jaz stojim
tukaj, kakor bi ne imela nobenega dela. Ko bi me stric
videl! Torej ne pozabite priti zveãer!«

»Nikakor ne pozabim,« sem klical za njo, ker je Ïe

hitela proti hi‰i.

Ko sem bil opravil svoj posel v konju‰ni in sem imel

ravno nekoliko prostega ãasa na razpolago, me je gna-
la radovednost k âele‰niku. Videti sem hotel Damjano-

BES

TOVARI· DAMJAN

vega oãeta. Ker nisem imel boÏjega v Ïepu, da bi mogel
stopiti v gostilno, sem pokukal na dvori‰ãe. Tam sta gu-
lila Glad in Kopaã, nastanjena pri âele‰niku, svoja konja.
Stopil sem k njima. Tudi ona sta bila radovedna, kak‰en
je Damjanov oãe. Nisem se mudil dolgo in iz âele‰ni-
kove gostilne so stopili trije moÏje. Prvi je ‰el âele‰nik,
rejen, trebu‰ast, na videz ravnodu‰en ãlovek, z majhno
zeleno kapico na ogromni glavi. Gledal je zami‰ljeno v
tla, oziroma na konce svoje obutve, kakor bi bil tam na-
pisan ves obzor njegovega gospodarstva. Drugi je bil
moj gospodar âajÏ, ãigar neznatna, suha postava se je
kakor senca pomikala za debelim krãmarjem. In tretji
moÏak … o tretjem moÏaku sem precej uganil, da to ne
more biti nihãe drug kakor Damjanov oãe, tako je bil po
postavi, hoji, velikosti in korenja‰tvu podoben Damja-
nu sinu. Mladostno jasne in mehke niso bile veã ãrte
njegovega lica, marveã so kazale ãloveka moÏate misli in
velike du‰evne sile, priãale so pa Ïe tudi o trudih in na-
porih za Ïivljenje. Med tem ko sta njegova tovari‰a trud-
no, lové in krivé se stopila raz visoki hi‰ni prag na dvo-
ri‰ãe, se je razodevala v ârÏevem koraku primerna
gibãnost in velika samozavest. Visoko je dvignil glavo,
njegove jasne, ‰iroko odprte oãi so ‰vignile ãrez dvori‰ãe
in v tistem hipu je tiho pritrknila glava, ker Ïe je bil stor-
jen sklep, da si je lepo poslopje postavil krãmar âele‰-
nik. In prav z nekim mladostnim razmahom in gesto si

BES

TOVARI· DAMJAN

je bíl s tanko, v grmu urezano palico po gleÏnju, ko se je
kmetska trojica ustavila pred nami voja‰ko trojico.

»Lepe konje imate, moÏje cesarski, rejene, gladke in

svetle. Proti na‰im kmetskim param je to gosposka Ïival.
Da, rednost, rednost rednost, te tri ãednosti ljubi tudi
Ïival, a pri nas ljudje ne umejo, noãejo ali pa tudi ne mo-
rejo redno opravljati Ïivine. To je na‰a napaka.« Tako je
govoril ârÏ ter trepal po glavi Gladovega Hektorja, ki
vsled starosti Ïe ni bil posebno dovzeten za neÏnosti in
je toÏno povesil glavo, kakor bi mu bilo Ïal, da kmetska
Ïival nima rednosti. Menda da bi ga obodrila, je zaãela
Kopaãeva Mama kopati s sprednjima nogama in stresati
glavo, ko jo je konjski prekupec pogladil po kriÏu.

»Odkod ste primar‰irali, moÏje?« nas je vpra‰al ârÏ,

ko se je seznanil s konji.

»Iz Maribora, ãe veste, kje je to mesto,« je odgovoril

Glad, ki je ãepel pri Hektorjevih nogah in mu z mastjo
ãrnil kopita.

»Kako bi ne vedel za Maribor; to ni tako daleã. Jaz

grem veãkrat v Krapino, VaraÏdin ali pa noter v âako-
vec po konje. In ti kraji so v stran od Maribora, tako bolj
noter na desno.« ârÏ je z dvignjeno desnico grebel od
sebe, kaÏoã, kje so omenjeni kraji.

»Koliko dni ste mar‰irali iz Maribora?« je vpra‰al,

zroã name.

»Mar‰irali smo pet dni,« sem odgovoril.

BES

TOVARI· DAMJAN

ârÏ se je posmejal. »A jaz sem pri‰el, ne po Ïeleznici,

ampak jahal sem in tudi pe‰ sem hodil, v poltretjem
dnevu iz VaraÏdina pa do ârnega dola. In to je dalj‰i pot
nego iz Maribora.«

»Potemtakem ste muãili Ïival in to ni v redu,« sem

dejal z lahnim u‰ãipom.

»Da, muãil sem Ïival pa tudi sebe. Ravno letos na

veliko gospojnico zveãer sem prignal dva konja iz
VaraÏdina domov. Ves zlomljen in iztrkan sem bil na
poti. Tisti dan sem bil na cesti od ‰tirih zjutraj pa do
desete ure zveãer; le toliko sem poãival, da sem krmil.«

»In v cerkvi niste bili niã na tak‰en praznik?« je

vpra‰al Kopaã, ki je mil rep svoji Mami.

»S konji se ne hodi v cerkev, prijatelj boÏji,« je od-

govoril ârÏ ter zvesto pogledal na Kopaãa. »Ali kraj cer-
kve sem pa vendar postal in ob zid sem se prislonil med
svetim opravilom in konjiãka sta stala poleg mene. In to
zadostuje za popotnega ãloveka. Moja naglica je bila v
redu; da sem gonil poãasi, potreboval bi bil ‰tiri dni in
poldrugi dan bi bil zamudil pri delu. âas je poleti zlato
— za kmeta. V drugih stanovih pa ni treba hiteti; tam se
vse lepo zlagoma dela — kolikor se dela.« Na to nisem
vedel niãesar odgovoriti. Opazil sem precej, kako samo-
zavestno in celo pravilno govori ta ârÏ. Kako pazno je
njegovo ve‰ãe oko motrilo na‰o konjsko Ïival! In kako
gibãen je bil v svojem vedenju!

BES

TOVARI· DAMJAN

Obrnil se je h krãmarju, rekoã: »Zdaj pa pokaÏi, âe-

le‰nik, kaka Ïival di‰e in sope v tvojem hlevu!« MoÏaki
so ‰li v hlev, jaz za njimi. âele‰nik je imel snaÏne, zraã-
ne obokane hleve. ârÏu je sijalo veselje na obrazu, ko se
je ogledoval. Tudi âajÏ je kimal z glavo. Prav zadi v kotu
je stalo dvoje Ïrebet, ki sta nas pozdravili s tresoãim rez-
getanjem in nemirnim stopicanjem. Eno je bilo vranje,
drugo rjave dlake. ârÏ je stopil pred stajo in motril od
blizu. Vranãek, precej suho, medlo Ïrebe, mu ni niã uga-
jal. Pri rjavãku se je dlje pomudil. Stopil je k njemu v
stajo in ga pregledal in pregladil od strani in od spredaj.
Naposled je rekel:»Prosim, âele‰nik, na dvori‰ãe mi ga
pelji!« Krãmar mu je rad ustregel. Zaklopotala so trda
kopita po suhem hlevnem tlaku in ‰li smo na dvori‰ãe.
Res, lepa Ïival je trepetala pred nami, polna Ïivljenja,
pla‰ljivosti in razposajenosti, s plemenito, Ïivahno gla-
vo na precej dolgem vratu, z nekoliko zakrivljenim
smrãkom, udatimi prsmi, ravnim kriÏem in suhimi no-
gami, skratka vse v proporci. ârÏ je ‰el nekolikokrat
okoli Ïrebeta in kazal se je zadovoljnega. Komaj sli‰no
je poÏviÏgaval. Tudi âele‰nik je zadovoljno gledal svo-
jo Ïival. âajÏ je menil, da takega Ïrebeta ‰e nikoli videl
ni, in dvakrat je rekel ârÏu: »Vidi‰, kaj ti nisem pravil,
a?« »Prepelji mi ga po dvori‰ãu in pobeÏi malo v dir —
prosim!« je velel ârÏ. âele‰nik se je vaÏno spustil v lahen
dir. Sme‰no je bilo videti, kako neokretno, teÏko, po raã-

BES

TOVARI· DAMJAN

je se je gugal debeli krãmar za ãilo Ïivaljo, ki ga je vlek-
la za seboj. Pa zdajci je zaãel gruliti ârÏ: »Ej, ej, ej!« in
odmajevati z glavo. Zaãuden sem pogledal nanj. Mislil
sem, da se posmehava krãmarjevi okornosti, ker Ïrebe
je beÏalo bojko in svobodno, in da ni na uzdi, bi bilo
splavalo in se razprostrlo kakor ptica v zraku; no, ko se
je âele‰nik vraãal k nam zasopihan in zapoten, mu je
odmajal konjski prekupec s kazalcem desnice ter mu
klical skoro v obupu:

»Ni, ni, ni! Ej, ni v vsaki luknji raka, ni, ni!«
»Nu, kaj mi ga bo‰ zgrajal?« je vpra‰al prepla‰eni

âele‰nik, otiraje si z dlanjo ãelo.

»Ne morem drugaãe, prijatelj, ne morem. Res, ni v

vsaki luknji raka, ne! Ni ga para k mojemu rjavãku, dasi
ga i‰ãem po Kranjski, ·tajerski in Hrva‰ki! ·koda, ‰koda,
da ne morem narediti kupãije! Tvoj rjavãek ima hibo.«

»l kak‰no?« se je zavzel âele‰nik.
»Kre‰e se v zadnjih nogah.« Tej trditvi se je âele‰nik

smejal in je krepko ugovarjal. Skliceval se je na celo vr-
sto moÏakov, poznavalcev konjskega plemena, ki na
Ïrebetu niti najmanj‰e hibe niso na‰li. No, ko je na ârÏe-
vo pro‰njo vzel âajÏ rjavãka za uzdo in ga v bistrem diru
prepeljal po dvori‰ãu in je ârÏ opozoril âele‰nika, naj
dobro pazi, kako uhajajo Ïrebetu zadnji nogi v pregibih
na notranjo stran, komaj vidno sicer, a vendar uhajajo:
takrat je krãmar jenjal ugovarjati in z menoj vred je

BES

TOVARI· DAMJAN

moral pritrditi, da ume ârÏevo oko bistro pogledati na
Ïival in da mu ne uide niti najmanj‰a hiba, ki je skrita
neve‰ãemu ãloveku. Polastila se ga je velika malodu‰-
nost, ko je sli‰al, da zgubi rjavãek v kupãiji zaradi te ne-
znatne hibe najmanj trideset goldinarjev v ceni. Mraã-
no je gledal nanj, zvesto poslu‰al umnega in zgovorne-
ga ârÏa in nevoljno, skoraj sirovo je odrival Ïrebetov
smrãek, ki je veninven hotel ohlapniti gospodarja za
rokav, kakor bi ga hotel prositi, naj mu ne zameri. Mo-
Ïaki so se spustili v pomenek o konjskih semnjih, a jaz
sem se tiho zmuznil od njih druÏbe. Hotel sem doma
poãakati Damjanovega oãeta. Îe sem bil ogulil in ogla-
dil oba konja, postregel jima na vse mogoãe naãine in
visoko je Ïe stalo sonce v gori, ko je tenko zarezgetalo
Ïrebe na dvoru pred âajÏevo hi‰o. Na tak glas sem hitel
iz konju‰ne. Na dvori‰ãu je stal ·imen ter drÏal na po-
vodcu âajÏevo Ïrebe, ãilo, no precej resasto in zavalje-
no Ïivalco temne, zamazane in snetive dlake. ârÏ je stal
nekako razvaljeno pred njo in jo gledal od vrha do tal.
âajÏ je sicer vedel, da danes nima kupca pred seboj,
vendar pa je z nepopisnim zanimanjem in globoko ver-
nostjo, kakor du‰a v najvi‰jega sodnika, zrl prijatelju v
obraz, ãigar ãrte so se nekoliko zasenãile, kar ni obeta-
lo ugodne sodbe. »V teh krajih ne poznate konj; vse, kar
ima to ime, se vam zdi lepo in dobro. Pa ni tako.« ârÏ je
‰el okoli Ïrebeta, âajÏ skru‰eno za njim, priãakujoã

BES

TOVARI· DAMJAN

konãnega razsodka. »Zvezan je preveã, v prsih je zvezan
in taki v kupãiji ne gredo v denar. Drvarãek je in drvar
bo,« je razsodila naposled avtoriteta v konjskih stvareh.
Ko pa je ârÏ videl, da je prijatelj malodu‰no sklonil gla-
vo, je ublaÏil svoj razsodek, rekoã:

»Porabna bo Ïival za v hribe, kosti je moãnih. TeÏak

voz bo dobro vlekel v breg. Ali mojemu rjavãku ga ni
para pri vas. Oh, ko bi ti mojega rjavãka videl! Ej, ni v
teh krajih pravih Ïrebet, ni v vsaki luknji raka, o ni ga
raka v vsaki luknji!«

Na poslednje besede je zahihikal mlad, tekljajoã glas

za nami. Obrnili smo se in zagledali Marico, ki se je bila
vzpela ob hlevnih vratih ter brisala ãrto iz Damjanove
pratike. »Hoj, punca, kaj pa maÏe‰ tam na vratih? Dav-
no te Ïe nisem videl!« je zaklical oÏivljeno ârÏ. Îarelo
mu je lice in oãi so se mu iskrile.

»Glejte, ârÏev oãe, sonce zahaja za goro in dan po-

jemlje in kmalu ga bo konec. Zato sem zbrisala ta dan iz
pratike va‰ega sina,« je odgovorila deklica. Tudi njej je
gorelo lice.

»Kaj pravi‰ o mojem sinu?«
»Va‰ sin Tone je pri nas na kvartirju. S tem moÏem sta

tovari‰a.«

Marica je pokazala name.
»Oj!« se je zaãudil âajÏ ter se upognil, tako zelo ga je

prevzela ta novica.

BES

TOVARI· DAMJAN

»Tone Damjan stanuje pri tebi?« je vpra‰al ârÏ in nje-

gove velike oãi so letele na âajÏa.

»Glej, prijatelj, da tega nisem vedel. Niã se ni izdal,«

je hitel âajÏ gledaje name.

»Tone Damjan, po domaãe ârÏev Tone iz ârnega

dola, je moj tovari‰ in tu notri ima svojega konja.«.

»No, kje je ta moj sin? Se li skriva pred menoj? Vzroka

ima dosti za to,« je rekel konjski prekupec osorno.

»On stoji na straÏi v Globoãjem in do jutri opoldne ga

ne bo domov,« sem pojasnil.

»On me ni iskal, jaz ga pa tudi ne bom.«
»Kaj ti ni niã pisal, da pride na Kranjsko?« je vpra‰al

âajÏ.

»Pisal mi je, ali kaj in kako — e, prijatelj, to bi se ti

ãudil, ko bi vedel, kako se je moj sin nauãil pri vojakih
pisati. Vsakega jeziãnega dohtarja in tudi fajmo‰tra Ïe
prekosi.« Te besede so nekoliko zadele ob mojo vest ter
prignale priliv gorke krvi na moje lice. Obãutljiv ãlovek
je ta Damjanov oãe in s takim se ni ‰aliti — sem dejal
sam v sebi. Da bi prikril svojo zmedenost, sem jel gladiti
âajÏevo Ïrebe po grivi.

ârÏ se je obrnil k Marici ter vpra‰al: »A kaj je tisto tam

na vratih?«

»To je va‰ega sina raãun, ki pomeni nekaj dobrega,«

je odgovorila deklica. »Va‰ Tone ima v teh ãrtah napi-
sano, koliko dni mora ‰e sluÏiti pri vojakih. Vsak dan

BES

TOVARI· DAMJAN

zbri‰e po eno ãrto, a danes sem jo zbrisala jaz, ker nje-
ga ni doma. Hudo sluÏbo ima, zato Ïe komaj ãaka, da bi
se je iznebil. Glejte, ‰e dvaintrideset dni mora ãakati. Ali
vam je zdaj jasna njegova pratika?«

»No, pokaj ti bri‰e‰ tiste krevljice?«
»Ker njega ni doma.«
»Pa bi to stvar tudi njegov tovari‰ lahko opravil.«
»Va‰ Tone je pa meni naroãil. Tovari‰ bi pozabil.«
»Ti si torej znana z mojim sinom?«
»Prav dobro, saj mu kuham.«
»In zmenjena si z njim?«
»Tudi. Dokraja sva se zmenila.« ârÏ je visoko dvignil

glavo. Njegovo oko je blodilo po vsej dolÏini hleva pod
pristre‰jem, kakor bi ‰telo tam vse pajãevine, ki so bile
razpete med zidom in streho. Komaj vidna senca je legla
na njegovo lice in ta je priãala, da boli in skeli ãloveka,
ako ljubljeno dekle prizna, da je zmenjeno z drugim.

Neprijeten molk je pretrgal âajÏ, rekoã: »Prijatelja sta

tvoj sin pa Marica. Tak‰ni mladi ljudje hitro pridejo
vkup, da se posmejejo, ponore in poigrajo.« Konjski pre-
kupec ga ni poslu‰al. Globoka ãemernost se ga je pola-
stila. To je opazila Marica in koketno ga je vpra‰ala: »Ali
pridete zveãer k nam k veãerji? Vabim vas.«

»Pridem, ãe ne bo‰ beÏala pred menoj,« je odgovoril

ârÏ s premagovanjem zadosti mehko.

BES

TOVARI· DAMJAN

»Ne bom. âe boste zopet dali za vino, bom pila z va-

mi na va‰e in va‰ega sina zdravje. Nadejam se, da se
bova loãila kot prijatelja.«

»Dobro, dobro.« ârÏ se je obrnil. Videlo se mu je, da

mu nedobra misel kljuje v glavi. Resnega obraza je sto-
pil k meni v konju‰no.

Pogostil sem oãeta svojega tovari‰a po slovanskem

obiãaju s hlebom in soljo; sluãajno je stalo oboje na klo-
pi ob zidu. Gost je pokusil in pohvalil, kakor se spodo-
bi. Potem je pregledal konja. K Agi je hotel stopiti v sta-
jo, pa hudomu‰na Ïival oãeta svojega gospodarja ni ho-
tela spoznati: po nekaterih sumljivih in nemirnih giblja-
jih in podvigih soditi, bi ga bila prav rada udarila. »No,
no, ne repenãi se, bratec, srboriti! Tudi takih sem Ïe
dosti videl,« je prigovarjal ârÏ.

»Nikar ne hodite k njemu v stajo!« sem posvaril gos-

ta. »Vselej je tako nemiren, kadar nima svojega gospo-
darja doma.« ârÏ je ‰el za ograjo k Agovi glavi. Z ne-
znansko spretnostjo in gibãnostjo je zgrabil konja za go-
bec in mu pogledal na zobe. Aga se je vil, vzpenjal in bíl,
kakor bi ga bilo sram, da mu gleda kmet v ãeljusti, no,
moral se je vdati silnim ârÏevim pestem. UÏaljenega se
je kazal ‰e potem, ko ga je ârÏ, dognav‰i njegovo starost,
potrepal po kriÏu. »Îivahen konjiã si in mlad in gospo-
skega rodu, ãlovek bi se lahko pona‰al s teboj,« tako je
govoril konju. Pogled na bistro Ïival mu je pregnal prej-

BES

TOVARI· DAMJAN

‰nje nedobre misli. Tudi k moji Flori je stopil v stajo. In
glej — ta Ïival preklavrnih lastnosti mu je kar sama po-
molila gobec, da ji je pogledal na zobe in jaz sem se
— ne prvikrat, odkar je naju spojila usoda — sramoval
za njo sprião tolike pohlevnosti in usluge. âajÏ je zaãel
hvaliti ârÏu njegovega sina, rekoã:

»Ali da bi ti videl, prijatelj, svojega sina na tem kon-

ju sedeti! Kakor kak‰en vojvoda, tak‰en voj‰ãak je.«

ârÏ je mahnil z roko. »Spridil se je pri vojakih, ves

spridil. Poprej ni bil tak‰en.« Zami‰ljen je ogledoval
opravo, ki je leÏala na stolu in v kotu.

»Kolikor ga jaz poznam, ga moram hvaliti. lzprva sem

se ga res bal, ãe je robantil — tak‰en hrust! No, dober
ãlovek je. Takih po‰tenih vojakov ‰e ni bilo pri nas. Vse
imam na steÏaj odprto in nobena stvar mi ne izgine.«

»Kaj, ‰e okradli naj bi te? Saj je dosti, da jih ima‰ pod

streho in ti delajo napoto.« ârÏ je z lahnim smehljajem
pogledal name, kakor bi hotel osladiti svojo pikro bese-
do.

»O ‰e zelo so me okradli, pa ti ne, drugi. Huzarje smo

imeli na kvartirju pred tremi leti. Takrat je na mojih
travnikih ‰e lepa mrvica rasla, zdaj pa poganja sama
mahovina in volãec. Za dober voz najlep‰e mrvice sem
imel takrat spravljene na gumnu. Sem dejal: Ta naj bo
pa za kobilo, kadar se spomladi oÏrebi. Vso sem bil de-
jal takorekoã pod kljuãe in zapahe, da bi je huzarski nos

BES

TOVARI· DAMJAN

ne ovohal. In vsak dan sem pogledal na kljuãavnico in
zapahe, ali ‰e drÏe. Vse je bilo lepo v redu in mislil sem
si: mrvica se uleÏe in pozimi jo bo moj ·imen nosil ko-
bili. Pa kaj — Ïe zdavnaj so bili odmar‰irali huzarji, ko
odprem gumno in vidim, da mrvice ni veã.«

»Hahaha! Kam je pa ‰la mrvica pri zabitih in zakle-

njenih vratih?« je vpra‰al ârÏ.

»Oj, prijatelj, gledal sem in gledal in solze so se mi

ulile. Za krajem so bili tisti razbojniki odtrgali dve deski
iz stene in tam skozi so hodili ponoãi, ko je vse drugo
spalo, po krmo, in ko so imeli, kar so hoteli, so pa desko
lepo nazaj naravnali, tako da nisem mogel opaziti tatvi-
ne.«

âajÏ je dvigal klobuk, se praskal po glavi ter pljuval

proti Agi, ki je postal zopet nemiren, ãe‰, kaj morem jaz
za to, ãe so huzarski konji pozobali tisto teãno mrvico,
ki bi se bila tako dobro prilegla tvoji kobili.

ârÏ se je, odhajaje iz konju‰nice, na vsa usta smejal.

Zrl sem za orja‰kim moÏakom, ker se mi je moãno pri-
ljubil. Prijatelj ga je povabil k uljnjaku pogledat ãebele.

Legla je mehka noã na zemljo in v hi‰i mojega gospo-

darja je zable‰ãala luã. Ko se mi je zdelo, da so âajÏevi
Ïe poveãerjali, sem stopil k njim v hi‰o. Za mizo sta se-
dela za polprazno steklenico vina prijatelja âajÏ in ârÏ.
V orka je leÏal vrh peãi na trebuhu, gledal v sobo in se
mi ljubo nasmehnil. Iz kuhinje se je sli‰alo roÏljanje Ïlic

BES

TOVARI· DAMJAN

in skled, znamenje, da se tam suãe Marica. Vinska prija-
telja sta me poklicala pit. Ko sem bil izpraznil kupo vina,
sem sedel na mesto skromnih ljudi, za duri k peãi. Po-
gledal sem na ârÏa; bil je videti razgret, morda od vina,
morda od kake skrivne strasti. Temni lasje so mu v buj-
nih gladkih zaliscih padali na ãelo, oÏivljeno lice je go-
relo v mo‰ki samozavesti. Nisem se ãutil domaãega v
hi‰i, ker se nisem ãutil ãistega pred ârÏem. Oni namig,
ki ga je naredil dve uri prej pred konju‰no o pismu svo-
jega sina, mi ves tisti veãer ni dal miru. Spomnil sem se
na nekatere odstavke onega lista in peklo me je nekaj ob
taki pripomnji. âlovek stoji sicer vedno ob pragu veã-
nosti in napaãno ni, ako tistemu svojemu sobratu, ki je
preveã navezan na ta svet in zaradi tega dela krivico
svojemu bliÏnjiku ali zanemarja zakone bratoljubnosti,
kadar priloÏnost tako nanese, pripomnimo minljivost
posvetnih stvari, da mu vzdramimo vest in ga navede-
mo k dobrim delom. Ali tisti veãer se mi je zazdelo, da
sem ravnal prav otroãje lahkomiselno takrat, ko sem
pod Damjanovim vplivom pisal njegovemu oãetu list z
vsebino, ki bi se ne spodobila niti kak‰nemu odrevene-
lemu, izmozganemu, na robu groba stojeãemu bebcu,
kaj ‰ele krepkemu ârÏu, ki ima ‰e vse pravice do uÏiva-
nja Ïivljenja. Trpko ãustvo, ki se nas polasti po prenag-
ljenem in nepremi‰ljenem delu, nekaj sliãnega sramu in
kesu se je vloÏilo v mojo glavo. To ãustvo je bilo tem

BES

TOVARI· DAMJAN

teÏje, ker sem se, odkar sem zvedel za ârÏeve nakane in
Ïelje glede Marice, vedno bal, da se bo tu odigrala
kak‰na Ïe bodi Ïaloigra, v katero sem ‰e sam nekoliko
posegel, ko sem z onim neumestnim listom razdraÏil
oãeta, ki je pri‰el sedaj v tako nasprotje s svojim sinom.

ârÏ je zaãel praviti o ârnem dolu: kak‰ni silni ljudje so

doma v tistem kraju, kako so tam v starih ãasih trli in bíli
sovraÏnike, kako je v tisti dolini neka baba z loparjem
ubila devet Turkov, in da tisti siloviti ljudje ‰e dandanes
bivajo v ârnem dolu, a Ïal nimajo priloÏnosti pokazati
svojega juna‰tva drugje kot v ne‰tetih ponoãnih prete-
pih. To je dalo mojemu gospodarju povod, da se je vzne-
sel in jel povzdigovati svoj kraj, ki zasluÏi glede juna‰tva
prvo mesto na Kranjskem. Mene ta reã ni dosti zanima-
la, ker so mi bile te tur‰ke razmere pri nas Ïe prej dovolj
znane, zato se nisem me‰al v pogovor. Ko je pa napos-
led ârÏ iz vsega pogovora posnel trditev, da velja pri
na‰ih ljudeh samo trda pest, in da je cesar, ãetudi se taka
sila ne da zagovarjati, lahko vesel svojih Slovencev, po
katerih se pretaka tako juna‰ka kri, je ta trditev vzbudila
moje zanimanje, ker je hotela izvabiti moje mnenje. In
hoteã okrepiti ârÏev ponos glede slovenske hrabrosti,
sem izpregovoril, rekoã:

»Oprostite, da tudi jaz povem svoje! Umestno in vse

hvale vredno bi bilo to juna‰tvo, ko bi se ne obraãalo
proti lastnim bratom. Ko bi se Slovenci takrat hrabro

BES

TOVARI· DAMJAN

branili, ko bodo sovraÏniki hoteli vdreti v na‰o zem-
ljo …«

»Bogme, da se bomo branili!« je z gromovitim glasom

pretrgal moje besede ârÏ ter udaril s tako silo ob mizo,
da se je v peãi nekaj podrlo in je Vorka s smehom skoãil
s svojega leÏi‰ãa. »Vse sovraÏnike bomo potrli, to se pra-
vi, ãe boste vojaki spustili katere k nam doli. Saj se Ïe
zdaj ob ko‰nji na travniku pogovarjamo, kako bomo za-
vihali kose navzgor, kadar se bo godila prevelika sila
nam in na‰i domovini!«

O kako je govoril ârÏ! Niã ubitega, zaspanega in po-

trtega ni bilo zaznati na njegovem obrazu. Îivahno so
mu tekle besede in nekako nervozno je odpihaval in tre-
sel z glavo. To je bilo vsekakor znamenje razdraÏenosti,
no, iz svetlih potez njegovega lica, neprestano igrajoãih
v nekem zadrÏanem, notranjem smehu, je bilo poznati,
da se moÏ huj‰ega dela, nego je v resnici. Pa tudi to sem
opazil, da ume Damjanov oãe govoriti o predmetu z ne-
ko lahko nasme‰ljivostjo in zastreti svojo misel v pla‰ã
ironije, tako da vedno ‰e kaka postranska misel teãe
poleg prve, za neukega poslu‰alca poglavitne misli. Bog
ve, kako se bo ta ãlovek, ki se je — kakor pravi nekdo v
Don Carlosu — v eni Ïelji sreãal s svojim sinom, vedel
proti Marici! Ta misel mi je blodila po glavi, ko je nekdo
na vasi glasno zaukal. Kakor grom je letel jek po gori.
âajÏ je dvignil glavo ter rekel: »To je moj ·imen. Vso noã

BES

TOVARI· DAMJAN

bo rogovilil, jutri pa ne bo mogel vstati in ves kilav bo
pri delu.«

»Mladost norost!« je viknil ârÏ in pil. Potem je, sklo-

niv‰i se k prijatelju, po tihem pristavil: »Oj ljubi moj âaj-
Ïek, saj tudi mi svoje dni nismo bili niã bolj‰i. Tega mla-
dim ljudem ne zamerim.«

»Ko bi se vsaj ne pobijali in ko bi pri delu ne drema-

li,« je menil gospodar.

»Da, to se tudi meni zamalo zdi, ako vidim, da ãlovek

pri najveãjem delu dremlje. Pa me poslu‰aj, kako sem
jaz naredil letos o kresu nekemu ·pintovemu Janezu, ki
je pri meni kosil.«

»No, pripoveduj!«
»Kosec je ·pintov Janez dober, kosa mu pod travo kar

brenãi in nihãe ga ne more dohajati. Janez je pridno
delal od treh zjutraj pa do opoldneva. Ali ko se je bil
opoldne najedel, ga je premagala dremota. Jaz sem bil
tisto opoldne malo poleÏal. v senci za plotom. Prej‰nji
dan sem bil pri‰el s Hrva‰kega, pa sem si mislil: Kot go-
spodar si lahko privo‰ãi‰ kratek odpoãitek, saj posli in
najemniki sami ograbijo travnik. Ko tako leÏim v senci,
prigrabijo moji ljudje mimo. Gledam in vidim, kako
·pintov meÏika z oãmi in dremlje. Ej, pravim, Janez,
teÏke so ti postale grablje in kosa ti je tako frãala po tra-
vi. — Res je, oãe, premaguje me — pravi Janez. Oj ko bi
mogel tudi jaz tako kakor vi poleÏati urico ali pa dve v

BES

TOVARI· DAMJAN

senci. Za vsako uro bi vam plaãal desetico. Res me gra-
bi spanec. — Naj velja tvoja! Lezi, Janez, in poãij, ker si
potreben! sem rekel. Legel je Janez, ali vstati ni mogel.
Ko je pretekla ura, smo ga klicali — niã, po dveh urah
zopet — Janez je globoko vzdihnil in se obrnil. Zdaj mi
povej, kak‰en delavec je to, ki podnevi leÏe spat?«

»Da ni sram tak‰nega ãloveka!« se je zgrozil âajÏ ter

pljunil pod mizo.

»No, sem si mislil, poleÏi! Vso noã si kolovratil po

dolini, poãitek ti dobro dé. ·e z vejami sem mu pokril
glavo, da bi ga sonce ne peklo, muhe ne jedle in bi slaj‰e
spal. In res, ‰ele zveãer se je prebudil, ko smo bili na
travniku Ïe vse spravili v red. Drugi dan se je ponavlja-
lo isto in tretji zopet: ·pintov je vsako popoldne spal pet
ur za plotom in mi smo se mu smejali.«

»Tak‰en ãlovek bo za plotom od lakote poginil,« je

razsodil âajÏ.

»Le poãasi, prijatelj! Dan plaãila je napoãil. Tretji dan

je bila ko‰nja konãana in kosce sem odslovil. Pri nas pla-
ãujemo koscem po osem gro‰ev na dan; vsakemu sem
torej od‰tel ‰tiriindvajset gro‰ev. ·pintovemu sem pa
takole rekel: Glej, Janez, tudi midva bova poraãunala.
Na tri dni si bil najet, torej dobi‰ od mene ‰tiriindvajset
gro‰ev, a tri popoldneve si spal po pet ur za plotom, od
ure raãunjeno po desetici, kakor sva se pobotala pred
priãami, to dela skupaj trideset gro‰ev in ta znesek do-

BES

TOVARI· DAMJAN

bim jaz od tebe. Plaãaj mi torej ‰est gro‰ev, pasva po
boÏjem in ãlove‰kem redu bot. Janez se je praskal za
u‰esi in s potepeno glavo od‰el. A dobro mi je kosil tri
jutra in tri dopoldneve.

âajÏ se je smejal prijatelju ter hvalil njegovo modrost.

Nekaj ãasa sta moÏaka ‰e re‰etala razposajeno, neubog-
ljivo mladino, potem sta se pogovorila o konjski kupãi-
ji. Zvedel sem, da je ârÏ vkljub hibi kupil âele‰nikovo
Ïrebe in da tista hiba Ïrebetu niã ne ‰koduje, ker je tis-
to kresanje v nogah malenkostno in Ïrebe jo bo shodi-
lo. »Tak‰na hiba, ãe jo morem najti, meni precej prine-
se par desetakov,« je govoril ârÏ prijatelju na uho, ker
okna so bila odprta.

âajÏ se je ãudil toliki premetenosti. Tudi jaz sem se ji

ãudil in sem razsodil sam pri sebi, da pri teh zdravih in
praktiãnih ljudeh ne bo niã Ïaloigre, in da je bilo z moje
strani skoraj odveã, pisati takemu modremu in naviha-
nemu ãloveku, naj se pri povzdigovanju priporoãa sve-
temu Duhu za pravo pamet.

Vstopila je Marica. ârÏ se je mogoãno vzravnal za

mizo. Prsi so se mu napele, kakor bi se bile okrepile z
novo notranjo silo. Ker je bila steklenica prazna, je po-
klical Vorko in ga poslal po vina. »Pojdi sem, Marica,
sedi k nama in pij!« je velel deklici.

»Hvala vam, oãe! Pila bom na va‰e zdravje, sedla bom

pa k peãi, da si osu‰im jopo.« Napila je ârÏu, ki ji je

BES

TOVARI· DAMJAN

hladno odzdravil. Potem je sedla blizu mene na klop,
naslonila se ob peã in skriÏala roke pod prsmi. Njene oãi
so se svetile in izzivajoã, uporen smehljaj je bil razlit na
njenem sveÏem obrazu.

»Zdaj ni otrok v hi‰i, torej se o tem lahko pogovoriva,

o ãemer moram govoriti s teboj.« V ârÏevih besedah ni
bilo niã prikupljivega in laskajoãega, skoraj trdo in osor-
no so se glasile. Iz nekaterih tonov njegovega glasu je
bilo spoznati, da le s teÏavo prikriva notranjo razburje-
nost.

»Govorite, o ãemer hoãete! O vsem vam bom vedela

dati odgovor.«

»Torej povej mi, zakaj danes nisi beÏala pred menoj?«
»Ker se vas niã veã ne bojim.«
»Zakaj si se me poprej bala?«
»Tega sama prav ne vem. Imeli ste neke namere name

in teh sem se menda bala. Sama otroãja pla‰ljivost ali pa
nagajivost me je podila od vas. Preotroãja sem ‰e bila.«

»Pa zdaj nisi otroãja.«
»Zdaj ne veã.«
ârÏ je nekoliko pomolãal. Potem je rekel: »To je nare-

dil moj sin. Ta ume ãarati. Kaj?« Marica je povesila oãi.

»Jaz nisem gluh in besedo precej razumem,« je dejal

in dromljal po mizi. »Ko si mazala po hlevnih vratih in
si govorila o Tonetu, sem precej vedel, kje zvoni.«

BES

TOVARI· DAMJAN

»Va‰ Tone mi je obljubil zakon in jaz mu verjamem.

Oãe, jaz bi zbrisala ‰e nocoj vso tisto Tonetovo pratiko,
ko bi kaj pomagalo, ker teÏko Ïe ãakam, da bi bil va‰ sin
Ïe prost voja‰ãine in bi se zgodilo ono, kar nama je Bog
namenil. To sem vam hotela povedati nocoj, da boste
vedeli, pri ãem ste.«

ârÏ se je posmejal. Videlo se je, da si dela silo pri sme-

hu, da ga davi ta smeh. Kako bi tudi ne! Otemnel je nje-
gov mo‰ki ugled, osme‰il se je v âajÏevi hi‰i, ko je hodil
za mlado deklico, pomraãilo se je njegovo dostojanstvo,
njegova ãast, kako bi ne legel mrak na du‰o! Pa umel se
je tudi krotiti, toliko krotiti, da bi ne prekipela nevolja in
izpriãala burje v du‰i. Obrnil se je k âajÏu, rekoã: »Ali si
sli‰al, prijatelj? Bog jima je namenil, ãesar sta zaÏelela,
in Bog je stopil na njiju stran.«

»Pri‰la je muha k medu,« je ravnodu‰no odgovoril

âajÏ.

»In ko bi imel jaz, ki sem Tonetov oãe, kak‰no dru-

gaãno misel, nasprotno voljo ali Ïeljo? Kaj meni‰, dekle,
da bi Bog ne hotel stopiti na mojo stran?«

»Vselej sem sli‰ala praviti, da stoji Bog, kadar se skle-

pajo zakoni, na tisti strani, kjer se je na‰lo dvoje src v
pravi ljubezni.«

»To je lepo, to je prav!« je govoril s teÏko ironijo

Damjanov oãe.

BES

TOVARI· DAMJAN

»Kaj bi vi poãeli z menoj, ko bi vam uhajala? Kak‰en

zakon bi bil to?«

»Dekle, o tem zdaj Ïe ni govora, da nisi hotela z me-

noj. To je padlo docela iz mojega raãuna. Res potrebu-
jem gospodinje na svojem domu, pa to dobim tudi lah-
ko drugod. Hudo bi bilo, ko bi takoj ne odjenjal, hudo
zate, ki si stopila med sina in oãeta, hudo za nas vse. Pa
kaj ti pravi‰ o tem, âajÏ? Glej, v tvoji hi‰i se snuje poro-
ka in ti o tem niãesar ne ve‰!«

»Jaz le to pravim, da imam kriÏ z vojaki. Vse mi raz-

nesejo. Tvoj sin mi vzame kar celega ãloveka, mojo Ma-
rico. Oh, ‰koda zanjo!« Pritajena radost je igrala na âaj-
Ïevem suhljatem obrazu.

ârÏ je stresal z glavo, kakor bi se jezil, da ne more naj-

ti pravih besed, ki bi re‰ile njegovo dostojanstvo in ga
izkopale iz neprijetnega poloÏaja. âutil je, kako je zablo-
dila njegova ãast pred javnostjo v veliko zagato. In tak
madeÏ skeli in peãe moÏa, ki velja daleã okoli za pamet-
nega in premetenega. Samo enkrat je poslu‰al glas svo-
jega srca in ne pameti, in Ïe se je tako zelo pomraãilo
njegovo mo‰tvo. »Na‰la je roka svoj rokav!« je rekel na-
posled z odloãnostjo, ki premaga vsak notranji boj. Nje-
gov glas je bil oster in izrazovit in zaniãevanje je zvenelo
v njem. In hladno so pogledale njegove oãi iz razgrete-
ga obraza na âajÏa, ki se je potuhnil v neke tajne misli.

BES

TOVARI· DAMJAN

Nastal je molk. Vsismo ãutili neprijetnost poloÏaja. Z

vso pozornostjo sem gledal na Damjanovega oãeta. Bil
sem priãa njegove odloãne odpovedi, ker sem priãako-
val nenavadnih, srce pretresujoãih podvigov. Tudi tak-
‰en mi je prijal moÏak. Naj se igrajo drugi ljudje, ki ima-
jo ãas za to, s strastmi, naj se spu‰ãajo v skrajnosti, ko-
likor hoãejo, zanj je bil boj za Ïivljenje naloga Ïivljenja
in v tem boju skrajnosti niso na mestu. V trenutkih, ki je
na‰a pozornost z vso silo obrnjena na kak predmet, se
telo nehote spusti v kak‰no malenkostno delovanje. Na-
lahno sem jel pritrkavati z ostrogami. Poleg mene je v
razpoki cvrãal ‰ãurek svojo veãerno pesem. In oboje —
zvenãanje ostrog in cvrãanje Ïivalce — je prijetno zve-
nelo v muãni molk.

Povrnil se je Vorka z vinom. »âele‰nikov oãe so rek-

li,« — je zalepetal deãek, a precej je omolknil, ko je vi-
del domaãe ljudi pogreznjene v nenavadno molãanje.

»No, kaj so rekli âele‰nikov oãe?« je pomagal âajÏ,

vesel, da se pogovor obrne v drugaãen tir.

»So rekli, naj dajo ârÏev stric moãno za vino, ker so

tako poceni kupili Ïrebiãka.«

»A, neumnost!« je zarenãal prekupec, in Vorka, videã

razburkani striãev obraz, je prepla‰en zlezel na peã. In
k meni obrnjen je govoril ârÏ: »Recite mojemu sinu, naj
pride k meni, da mu povem, koliko je njegovega. Naj se
oÏeni, kjer hoãe, in naj se udomaãi kjerkoli, samo v

BES

TOVARI· DAMJAN

ârnem dolu ne. NajlaÏe izbri‰eva spomin na to nakljuã-
je, ako bova daleã narazen.« Oprl je roko ob okno ter
naslonil nanjo glavo. Bilo mu je zelo vroãe. In nadalje-
val je: »Naredil bom red v svoji hi‰i. Otroci so mi zrasli
nad glavo, svoje pravo hoãejo imeti. In tako so se okle-
nili svojih dozdevnih pravic, da menijo, da jaz Ïe nika-
kih pravic veã nimam. Ali kmalu se bodo prepriãali, kdo
gospodari na ârÏevini. Povedal jim bom, kaj je njih in
kaj ostane moje do moje zadnje ure. Skopariti noãem,
vsakemu dam svoje, da si kupim mir v svoji hi‰i. Tudi
Tone dobi veã kot zasluÏi.«

»Ne zameri, prijatelj!« je govoril âajÏ, pomeÏikujoã

Marici. »Ti si sodnik svojih otrok; jaz jih ne poznam,
razen tega, ki stanuje pri meni. Za tega se pa moram po-
tegniti, ker se mi ne zdi slab ãlovek. In korenjak je to,
kakor bi bil iz brona ulit.«

»Ti tega zagovarja‰?« je vzkliknil ârÏ ter se sklonil na-

zaj k mizi. »Ti ne ve‰, kako se on vede proti meni. Me-
nil sem nekaj ãasa, da pride vsa nagajivost od moje
omoÏene hãere, da ta dela vso zdraÏbo in da bo Tone na
moji strani, kadar pride domov. Ali tudi Tone ni niã bolj-
‰i za svojega oãeta. âakaj, pokaÏem ti nekaj, da bo‰
videl, kako me ta sin spo‰tuje in kake slasti imam od
njega.« Izrek‰i je privlekel izza telovnika debelo in za-
mazano listnico. »Ni mi pisal, kakor bi bil vsak oãe pri-
ãakoval, da pride v domaãe kraje, naj ga poi‰ãem, mar-

BES

TOVARI· DAMJAN

veã mi je namazal takih budalosti, da nisem mogel ver-
jeti, da pride pismo od mojega sina.« Z nervozno na-
glostjo je poiskal iz mnogih papirjev Ïe oguljen list ter
ga vrgel pred âajÏa na mizo. »Na, prijatelj, preberi, kaj
stoji tam pisano! Pismo je od sina, katerega ti zagovar-
ja‰.«

Meni ta preobrat stvari ni obetal prida. Zdaj pride pa

urica za tvoje grehe, in ako te ti dobri ljudje spoznajo, te
bodo zaãeli tipati po svoji ‰egi in niã ti ne bo pomagala
vzvi‰enost tvojega poklica in svetost tvoje pisane suk-
nje! Tako sem dejal sam pri sebi in sem Ïelel proã od
peãi ven pod milo nebo.

âajÏ je dolgo vrtel list v rokah, otipaval ga od vseh

strani, naposled ga je porinil po mizi, rekoã: »Ne zmo-
rem, prijatelj, nikakor ne morem zmagati. Naoãniki so
se mi potrli in brez teh mi uhajajo ãrke iz ene vrste v
drugo, tako da bi nastala zaradi tega tak‰na kolobocija,
da bi si vrag ma‰il u‰esa, ko bi jo moral poslu‰ati. Pre-
beri nam sam, prijatelj!«

»Takih budalosti ne maram brati,« je menil ârÏ ter si-

rovo odrinil list. »Prebri nam ti, deklina!«

»Naj nam prebere Tonetov tovari‰! Meni se ne polju-

bi,« je rekla deklica, in jaz sem z me‰anim ãustvom po-
gledal nanjo.

»Ali umete ãitati?« me je vpra‰al Damjanov oãe, mo-

leã mi pismo ãrez mizo.

BES

TOVARI· DAMJAN

»Kolikor toliko umem,« sem odgovoril s klavrnim sr-

cem. Mari bi bil rekel, da tudi jaz nisem podkovan v taki
umetnosti! Obotavljaje se, sem stopil k mizi, vzel pismo
ter se sklonil k le‰ãerbi. Slabo je brlela luã, a meni ni
obetala lepega veãera. Posiljen in bridek nasmeh me je
po‰ãegetal, ko sem razgrnil list in zagledal svojo krev-
ljasto pisavo, ãrez katero je bila Ïe tuintam razlita ma-
‰ãoba kmetskega obeda. Tu ima‰ Ïaloigro, kakr‰ne nisi
priãakoval — tako sem vzdihnil sam pri sebi. Bes lopi v
tebe, tovari‰ Damjan, in v tvoj kisli honorar!

»Berite!« je kliknil ârÏ.
Precej ãasa sem nemo strmel v list in premi‰ljeval,

kako bi se izkopal iz zadrege. Preletel sem bil z oãmi vso
vsebino, pa niã primernega si nisem domislil. ârÏ se je
pomaknil v kot za mizo, da bi mimo luãi bolje videl
name. Izobrazil je na licu poteze nasme‰ljive radoved-
nosti in Ïivo me je opazoval. Gorela so mi lica pod nje-
govim pogledom. »Kako se bere tisto pisemce, prijatelj
iz Maribora?« je vpra‰al naposled.

»Pisemce je dosti gladko,« sem odgovoril z nedolÏ-

nim nasmehom.

»Gladko? Kako?«
»Slog je gladek, kakor pravijo.«
»Vrag naj ogloje tak‰ne nerazumljive besede! Vi se

vedete pri tej stvari kakor pes pri vreli ka‰i, ko je ne

BES

TOVARI· DAMJAN

more naãeti. Berite torej na glas, da bomo tudi mi vedeli
soditi po pravici!«

Polastila se me je hudomu‰na misel, da bi tuintam v

listu kaj pridejal ali premenil in s tem vsebino ublaÏil.
Tak‰na namera se mi pri analfabetih ni zdela pregre‰na.
In zaãel sem z zanosom: Dragi oãe! Primem pero —

»Oho!« je zavpil ârÏ ter udaril ob mizo. »Ne zameri-

te, moÏ cesarski, vi ste menda brljavi. Meni je pismo tri-
krat prebral na‰ organist in tisto se ni tako zaãelo. Dra-
gega oãeta v vsem pismu ni najti.«

Postalo mi je vroãe v glavi, zapustila me je prisotnost

duha, obãutil sem nedostatek domi‰ljije, ki mi ni dal
izvr‰iti umi‰ljene nakane.

»Oprostite mi, ârÏev oãe!« sem se opraviãeval. »Vãasi

res slabo vidim, ker moje oãi so otemnele od konjskega
prahu. To pismo je tako pomasljeno, da bi lahko drkal
po njem ali pa ‰korenj namazal Ï njim. Kar plavajo mi
ãrke po ma‰ãobi in se sestavljajo v besede, kakr‰nih va‰
orglar morda ni videl.«

»Hehe, prazne marnje! Vi ste bili ‰tudent, to se vam

na licu vidi, ali z menoj ne boste brili norcev. Stopite
bliÏe k luãi in berite le ono, kar stoji ondukaj zaãrkano!«
Na tak ukaz se je bilo treba vdati usodi in moral sem
preãitati izrodek svoje domi‰ljije, ki se mi je nocoj zdel
v tak‰ni meri Ïalek, v kakr‰ni se mi je zdel opraviãen in
celo vzvi‰en takrat, ko sem ga pisal. Nizko sem se sklo-

BES

TOVARI· DAMJAN

nil k le‰ãerbi in sem ãital, da bi ublaÏil pikrost besedko-
likor mogoãe z mehkim. oslajenim naglasom: no, roÏic
ni bilo mogoãe nasaditi tja, kjer je prej oralo zastruplje-
no pero. Med ãitanjem se mi je neprestano vrivala mi-
sel, da moram drago plaãati za honorarje, katere sem
uÏival v Mariboru na oglu. Ko sem bil pri kraju, sem
vrgel list pred Damjanovega oãeta. Sedel sem nazaj k
peãi ter pomaknil kapo na oãi kakor kraljeviã Marko, ko
je zaslutil svoj konec. Precej se je razpletla kritika.

»Si li sli‰al, âajÏ, kako ume pisati moj sin?« je vpra‰al

ârÏ svojega prijatelja, katerega je med ãitanjem dvakrat
dregnil v bok.

»Grdo te je o‰ãipal, oj grdo.«
»Vidi‰, tako je pisal sin, katerega ti hvali‰.«
»Saj Tone ne ume pisati,« se je potegnila Marica za

svojega prijatelja. »To pismo mu je sestavil kdo, ki ne
pozna ne vas, ne Tonetovega srca. Po‰alil se je tisti z
vami.«

»Najel si je obrekovalca, kakr‰en je on sam,« je trdo

odgovoril ârÏ, a deklice ni pogledal. »Z vsemi nadloga-
mi obloÏenega me je narisal, starega in pohabljenega in
ple‰astega. Îe pamet se mi menda me‰a, pravi. Hahaha!
Pa jaz, kolikor se poznam, ‰e nisem tak‰en.«

»O prijatelj, ti si ‰e v najlep‰i dobi, ti si kos ‰e vsake-

mu mladeniãu,« je rekel âajÏ.

BES

TOVARI· DAMJAN

»Otroci pa Ïele, da bi bil res tak‰en in da bi ãimprej

dobili v roke tisto, kar sem jaz ustvaril in povzdignil. Ali
to se ne bo zgodilo tako brÏ, tisto je tako prazno, kakor
je niãevo vse, kar stoji v tem pismu. Radi bi moji otroci,
da bi jaz sedel Ïe za peãjo kot zakotni starec, in oni da
bi mi ukazovali in pometali z menoj. A jaz jim bom za-
godel tisto, ãesar se tako boje: nov rod si bom zasadil na
ârÏevino, rod, ki bo laÏe ãakal mojih starih let.«

»Ti si korenjak, ti bi lahko na kolenih prelomil tiste-

ga, ki te je tako omazal in naj bo ‰e tak‰en orjak,« je po-
hvalil âajÏ.

Damjanovemu oãetu je bila ta hvala pogodu in je za-

vpil: »Bogme, da bi ga lahko prelomil, ko bi ga hotel!« In
pokukal je mimo le‰ãerbe name, kakor da hoãe pozve-
deti, kako uãinkuje vse to name. Meni je bilo tesno pri
srcu. Pa kaj bi ne bilo, ko se tako oblastno ‰ãeperi pred
menoj ãlovek silne nature, orjak, ki vãasi misli o tem,
kako bo koso zavihal navzgor in udaril na sovraÏnika!
Ne bi se ga bal, ko bi sedel na svoji zvesti Flori in bi sab-
ljo drÏal v roki in bi lahko zdirjal po ‰irokem polju, a
tukaj v tesni sobi, kako se bom branil brez oroÏja in brez
konja!

»Jaz tako pravim, da tvoj sin pri tem ni niã kriv. Tiste

nesramnosti mu je zloÏil in napisal kak‰en konjederec
in podpihovalec, ki se je hotel izkazati, pa na pravega ni
zadel.« Tako pikro se je izrazil moj gospodar. Osato sem

BES

TOVARI· DAMJAN

gledal izpod kape v nedoloãno smer. No, sem si mislil,
na osla in hudiãa ste pozabili. Ta je lepa! V tem ko tukaj
udrihajo po meni, stoji tisti, ki mi je z oslom in hudiãem
izsilil ono pismo in je kriv teh batin, lepo mirno na stra-
Ïi, gleda v krasno slovensko noã in sanja o svoji ljubi. In
mene siromaka tipajo z jeÏevimi rokavicami! To je Ïiv-
ljenje! Pa kritika âajÏa, tega bledega in suhega skopuha,
ki se je kakor klop poprijel vsake tuje misli in jo razpre-
del po svoje, me ni tako hudo zadela kakor sodba samo-
bitnega in premetenega ârÏa, ki je vselej vedel, kaj go-
vori in kako daleã sme iti..

»Nesramno ti je natvezel tisti ‰u‰mar. Bog daj norcem

pamet!« je pridejal âajÏ. »Tisti zoprnik je ni imel v svoji
glavi.«

»Ne, takrat, ko je to pisal, je imel slamo v glavi,« je z

nasmehljivo besedo pokritikoval o predmetu konjski
prekupec.

Marica pa je pomenljivo zalepetala kraj peãi: »Ni v

vsaki luknji raka, oãe!« In zopet sem se z me‰anim ãust-
vom ozrl nanjo.

ârÏ pa se je obrnil k meni ter rekel: »Povejte nam na-

posled tudi vi, prijatelj iz Maribora, svojo sodbo! Kako
vam ugaja to pisanje, katerega skraja niste mogli raz-
lu‰ãiti?« Vljudno je vprl svetle oãi name, kakor bi mi
ãestital k dobremu zdravju. Iz prej‰njega razjarjenega
ãloveka se je polagoma prelevil v mirnega nasme‰ljivca.

BES

TOVARI· DAMJAN

»Bere se kakor kak‰na propoved. To pa veste, propo-

vedi vãasi pretiravajo v graji na‰ih slabosti, ker bi sicer
omahovali na poti k pobolj‰anju.«

»To je res. Pa povejte mi, ali vam je ‰lo branje od srca?
»Kar ni iz srca vzeto, ne gre k srcu.«
»Midva se razumeva, prijatelj, kaj?«
»Îe mogoãe.«
ârÏ se mi je ‰iroko posmejal. »Glejte, jaz ne poznam

samo konja, tudi v druge stvari umem do dna pogleda-
ti. In mnogo slabega vidim in se uãim marsikaj spregle-
dati. Tudi lahko uganem, kako je nastalo to pismo. Moj
sin je potoÏil svojemu prijatelju svoje gorje in dva dobra
tovari‰a sta mu svetovala, naj se priporoãim svetemu
Duhu za pravo pamet. Da, to veãkrat delam. Zato se pa
tudi lahko pohvalim, da mi je lastni razum kralj v glavi.
Moj sin Ïivi pa s tujim razumom in s tem je navadno
teÏko izhajati.«

»Oj, teÏko, teÏko!« sem vzdihnil pridavljeno. »In ven-

dar Ïivimo vsi kolikor toliko s tujo pametjo.« Veã pa ni-
sem rekel. Razsodil sem pa sam pri sebi o Damjanovem
oãetu, da je ves tak‰en kakor sin: hud je, a kmalu je tudi
dober. Tak‰ni so ljudje, katerih du‰evnost je zloÏena iz
same obãutnosti in same samoljubnosti. In spustil se je
ârÏ v samohvalo: kako njemu ne ostane niã prikritega,
da hodeã po svetu le opazuje in opazuje, kaj se godi ter
premi‰ljuje in vsemu pride do kraja. Tudi pikre besede

BES

TOVARI· DAMJAN

so ‰e padle name. Pa o teh reãeh je sedaj tako prijetno
molãati, kakor je bilo takrat neprijetno jih poslu‰ati.
âajÏ je sedel Ïe ves skrãen za mizo. Vãasih je sivo po-
gledal name. Morda se je tudi njemu zdanilo vglavi in
nemara so ga pekli prej‰nji izrazi: konjederec, zoprnik
in drugi. Marica pa se mi je veãkrat dobrosrãno posme-
jala in celo z nogo me je skrivaj sunila v moj ‰korenj.

Bilo je Ïe pozno v noã. MoÏaka sta si poslednjikrat

pripila, Marica si je pripletala lase in Vorka je sladko
spal vrh peãi, ko sem se tiho poslovil. Zunaj je bila hlad-
na noã poznega poletja. Prijetno je udaril vame sveÏi
zrak. Po dolini se je razlegala fantovska pesem:

Moj fantiã je prijahal
konjiãka belega —

izzivajoãa morda na krvavo bitko. Iznad gore se mi je
poredno smejala polna luna.

Prva svetloba jutranje zore se je lila drugo jutro sko-

zi line in odprta vrata v konju‰no, ko se je oglasil ârÏ pri
meni. Ravno sem robanteã umival nemirnemu Agi ko-
pita in podkve. Tiho je stal nekaj trenutkov pred stajo,
gledal na moje delo ter bíl s palico ob stegno. Zazrl sem
mu v obraz: zdel se mi je prepaden, bled in truden. Îa-
loigra se je razigrala v njem — sem si mislil. Bilo je jasno,
da je imel tudi ta korenjak svoje notranje boleãine. Dasi
je kazal neko tiho dostojnost, njegovo razdrto lice je pri-

BES

TOVARI· DAMJAN

ãalo, da je tudi on plaãal za zmago glave nad srcem.
Ozrl se je na mojo postelj, otep slame, razgrnjen v kotu,
ter rekel: »Na roÏicah tudi vam ni postlano, prijatelj.«

»Ne, oãe, mi konjeniki spimo na slami,« sem mu od-

govoril s ‰partanskim ponosom. Ta odgovor ga je men-
da razvedril. »Vsi smo ustvarjeni za trpljenje,« je rekel.
Z usmevom na licu me je zapustil in jaz sem v tem us-
mevu videl soãutje. HvaleÏen sem pogledal za njim.
Pred hlevom je postal in nekaj pomislil. BrÏ je segel v
Ïep, izvlekel list, povrnil se na prag ter mi molil pismo,
rekoã: »To dajte mojemu sinu nazaj! âemu to nosim s
seboj? Kar je na papirju, naj ostane na papirju, ãe ni
vredno, da se vtisne v srce. Vso noã sem premi‰ljeval,
kako naj delam, da ne bo pohuj‰anja in slabega glasu o
na‰i hi‰i. ·e bova prijatelja s Tonetom, kadar bom sam
zopet oÏenjen.« Poslednje besede je naglasil in meni so
se zdele zelo znaãilne. Hitro je od‰el proti âele‰niku.

âetrt ure pozneje sem napajal konja na ulicah. Nad

menoj po poti, ki je peljala kraj âajÏevega zelnika v hrib,
je gnal ârÏ iskro Ïrebe.

»âetudi ni v vsaki luknji raka, lepo Ïivalco ste pa le

kupili v âre‰njevku!« sem kliknil v breg.

»Prazen noãem iti domov,« je odgovoril zami‰ljeno.

»Obvaruj mi jo sveti ·tefan vsake nezgode!«

»Bog vam daj sreão z njo in na vseh va‰ih potih!«

BES

TOVARI· DAMJAN

ârÏ mi je prikimal. Gledal sem za njim in vedno veãji

se mi je zdel v tanki megli.

Damjan je bil pri‰el tisto popoldne s straÏe poprej,

nego sem se jaz povrnil z vaje, zato je bil od Marice Ïe
vse zvedel o posetu svojega oãeta. Pa tudi jaz sem mu
govoril o oãetu ter mu na‰teval vse vrline, ki sem jih bil
opazil na njem. Ali tu sem zopet slabo naletel. Sinu je
sicer ugajala moja hvala, slaveãa oãetov gospodarski ta-
lent, ko pa sem govoril o oãetovem korenja‰tvu in mo-
Ïatosti in o njegovi premetenosti, se je obregnil vame s
svojo staro trditvijo, da se oãetu ni treba Ïeniti, kadar se
mu otroci Ïe moÏe in Ïenijo.

Ko sem mu pred oãmi na drobne kosce raztrgal oni

list ter mu oãital, da sva se s tistim pismom predaleã za-
letela, je menil trdovratneÏ ravnodu‰no, da ne ‰koduje
oãetu odraslih otrok, ki gleda za mladim dekletom, ako
pride v posmeh lastnim otrokom in drugim ljudem.
Hotel sem se dotakniti tudi oãetovega razmerja z Mari-
co, da ne bi imel tovari‰ nobenega dvoma veã o njej,
kakor se je dan poprej izrazila deklica, pa Damjan o tem
niti sli‰ati ni hotel: odvezal je Ago ter ga gnal v mejo
past, da bi se izognil moji vsiljivi zgovornosti. Misel, da
je oãe s ãustvom ljubezni gledal na Ïensko, katero si je
izbral on, sin, je imela tudi zanj nekaj nelepega in ne-
pristojnega, kar mu je neprestano zapiralo pogled k
oãetu.

BES

TOVARI· DAMJAN

Prihodnjo nedeljo je ‰el Damjan domov. Marica ga je

spravila na to pot in tudi jaz sem mu prigovarjal, izpol-
njujoã oãetovo naroãilo. âajÏ je dal zapreãi svojega ko-
nja in ·imen ga je moral peljati v ârni dol. ·imen je pra-
vil potem, da sta se prav suho pozdravila oãe in sin, da
je oãe peljal sina v kamro na pomenek, in ko je bil ta
konãan, je izjavil svojim otrokom, da jim bo zapisal pri-
merne dote, a oÏenil se bo ‰e na vsak naãin, ker se ‰e ni
naveliãal gospodariti. Potem se je precej odpravil na pot
na ·tajersko. Brat in sestra sta sama gostila Toneta do
veãera. In sestra je gostolela, da imajo oãe svoje misli
tudi ‰e pri neki drugi nevesti na ·tajerskem, tam nekje
blizu Celja.

Na‰e vaje so se pribliÏale koncu in treba se je bilo

loãiti od âre‰njevka. Nekega jutra je stal na‰ ‰kadron
pred vasjo v vrstah, pripravljen na povratni pohod v
Maribor. âakal je na polk, ki bi naj pri‰el iz Grobelj. Za-
molklo so donele trobente voja‰ko molitev ob sveãanem
molku na‰ih src. Spominjale so nas cele na‰e galeje:
mariborskih voja‰nic, jahalnic, Teznega, jesenskih me-
gel in pozimskih mrazov. Va‰ãani se niso dosti zmenili
za na‰ odhod. Najraj‰i bi bili z ajdovico kadili za nami,
dasi smo se loãili domaãi ljudje. Le tu in tam je s praga,
dvori‰ãa ali njive pogledal zaspan obraz na nas, Ïeleã
nam sreãno pot. Niti veãni obãudovalci voja‰kega stanu,
niti otroci se zaradi prezgodnje ure niso zbrali, da bi z

BES

TOVARI· DAMJAN

velikimi in globokimi oãmi zadnjikrat strmeli stvar, ki je
pol ãloveka, pol konja. Prijezdil je polk in na‰ ‰kadron se
je zlil vanj. Zadonela je trobenta signal »v dir«, in polk
se je spustil v lahen popotni dir. Na koncu vasi sem po-
gledal k âajÏevemu domovju: na oglu konju‰ne je stala
Marica ter z robcem mahala proti cesti; tik nje je stal
Vorka z rokami, zataknjenimi za pas. Damjan je v po-
zdrav namignil z roko in tudi jaz sem pozdravljal.

V tistem hipu pa se je odtrgal od cestne ograje gospo-

dar âajÏ. Dober ãlovek je pa le, da se pride ‰e na cesto
poslovit od nas — sem si mislil, videã ga, kako se vali
ãrez cestni jarek. Bil je ves mr‰av, zasopel in obupan.
Niti potrebne toalete ni napravil, tako zelo se mu je mu-
dilo. Razoglav in golorok je prisopihal, z nezapeto srajco
in razgaljenimi prsmi. Lasje so mu vihrali v vetru kakor
na slikah Kajnu, beÏeãemu pred boÏjim prekletstvom.
Kratek trenutek je postal, gledaje v dragonske vrste. Ko
pa je zagledal znane mu ljudi na‰ega ‰kadrona, se je
spustil v dir poleg ãet in je dirjaje z velikim naporom kli-
cal v na‰e vrste: »MoÏje, moÏje cesarski … repe ste pod-
strigli to noã mojim konjem … repe … dajte repe nazaj
… bom toÏil!« Tako je jadikoval kraj na‰ih vrst, Ïalka po-
doba poleg devetsto mladih jahaãev. Pa dolgo ni tekel za
nami. Komaj je konãal obupni klik, se je spotaknil ob
pricestni kilometrski kamen, padel ter se povalil v jarek,
po katerem se je odtekala uliãnica. Hrumno je vr‰ala

BES

TOVARI· DAMJAN

mimo siromaka ãila vojska. Pogledal sem na jahaãa, dir-
jajoãega na krilu vrste pred menoj, na primorskega Laha
krtaãarja, vsemu polku dobro znanega ljubitelja konj-
skih repov. Pa Lah niti z brkom ni mignil. âudna vest!

Dospeli smo v Maribor. Hitro so potekali dnevi onim,

ki so sluÏili Ïe poslednji mesec. Damjan je dobil tiste dni
dve neÏni pismi od Marice in jaz sem obakrat pisal od-
govor. Kako sladko sem Ïgolel! Samo soglasje in ujema-
nje sem zlival med dve du‰i, meni Ïe nekoliko znani, in
Damjanu ni bilo treba priganjati moje domi‰ljije z
oslom in hudiãem. Îel sem pohvalo in honorarje. âim
manj je bilo ãrt na vratih na‰e sobe, tem mirnej‰i je po-
stajal Damjan; ãim bolj se je bliÏal svojemu prvotnemu
kmeti‰kemu stanu, tem prijaznej‰i je bil z mladimi
tovari‰i, ki ‰e niso imeli svoje pratike na vratih. Njego-
va togota in razdraÏenost je veãkrat zabavala njegove
tovari‰e, a ‰kodovala nam ni, zato smo ga vsi radi imeli
in s teÏkim srcem smo se nekega veãera v zaãetku okto-
bra poslavljali Ï njim na mariborskem kolodvoru.

Prihodnji predpust sem dobil od Damjana list. Pisal

mu ga je najbrÏ kak‰en cerkovnik ali godec. Tako se je
glasil Damjanov list: »Preljubi moji tovari‰i! Jaz, Tone
Damjan, Vam dajem na znanje, da sem se zmenil z Ma-
rico âajÏevo, da bova na tem svetu skupno orala ledino,
kakor to zahtevajo boÏji in ãlove‰ki zakoni. Poroka bo
tisti dan po sveãnici, na dan svetega BlaÏa, v âre‰njevku.

BES

TOVARI· DAMJAN

Druga poroka, ona mojega oãeta, se bo vr‰ila tudi na
tisti dan v ârnem dolu. Jaz in moja nevesta Vas vabiva
v svate. Osedlajte svoje brze konjiãe, zajahajte in prija-
hajte k nam v âre‰njevek na gostovanje vsi, ki ste po-
‰teni in dobre volje! âe so pa ohromeli Va‰i konjiãi, pri-
peljite se na vozeh ali po Ïeleznici, pridite vsi, ki ste moji
stari, dobri tovari‰i, da nas bo velika in vesela tovari‰ija,
mi, sveti JoÏef, Jezus in Marija. Zdaj Vas pa lepo po-
zdravlja Va‰ stari tovari‰ in prijatelj Tone Damjan
ârÏev.«

Mi seveda nismo mogli jahati v svate, ali dolgo smo se

spominjali tovari‰a.

BES

TOVARI· DAMJAN

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-158-4

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Fran Maselj Podlimbarski Iz vojaškega arhiva
klucz fran a1
Grammaire Progressive Du Français Avec@0 Exercices Niveau Débutant Volume1
Doping in Sport Landis Contador Armstrong and the Tour de Fran
umytye krovju kniga ii kolybelnaja po tovarisham
Baker Fran Miłość na rozdrożu
lit. romantyzmu, Prelekcje paryskie, Prelekcje paryskie - cykl wykładów Adama Mickiewicza na temat l
(Ebook Francais) Zecol Grammaire français 100 pages d'exercices
Linguistique française et comparative
comédie française
François Villon WIELKI TESTAMENT, Średniowiecze i renesans
Zmiana Konstytucji w poszczególnych krajach USA,Niemiec,Fran
07 12 2013 syntaxe du français
Cirulis Tovarishch mauzer 454043
um fran W7UCPLTD4HQEFFESXQRKPTGDLENGONA2CI3YEDA
mesures en?veur? la chanson française NFBLV4C3JBKAC6FKZNSEL6IRURQ2UYEJGHP6MFQ

więcej podobnych podstron