sem jih kot ‰tudent prvo‰olec tolikokrat oblezel za hro‰ãi in
metulji. Kako sem imel tedaj tanko uho za najrahlej‰e ‰kri-
panje ÏuÏka na drevesu, oko za vsako Ïivo stvar v naravi in
ko sem zdaj — star moÏ — hodil po Golovcu, se mi je razgrnil
svet mladih dni, ki mi ga je prvi zaãel odgrinjati moj dobri
ded s svojimi zgodbami o Ïivalih.

V lepem spominu nanj sem v duhu vnoviã stopil na steze

svoje mladosti in obnovil nekaj dedovih zgodb in jim dodal
nekaj svojih sreãanj z Ïivalmi.

Te vedre zgodbe naj so vam za veselje, pa tudi za pouk, da

ne boste hodili po naravi z zavezanimi oãmi in gluhimi u‰esi.
Kdor bi tako hodil, bi zamudil pol lepote in bogastva, ki mu
ga ponuja Ïivljenje.

BES

IZ MLADIH DNI

MEDVED GODRNJAâ

Trentar

drugi razred ljudske ‰ole sem Ïe hodil. Nekega
dne, ko ni bilo ‰ole, sem sedel doma na klopi pri

peãi in navijal s posukljaja konopno prejo na klobãiã. —
Raj‰i bi bil na gmajni med fantiãi, ki so tamkaj svinjko
bíli. — Kar se vrata na ‰iroko odpro in skoznje se prikaÏe
visok, pleãat moÏ. Na glavi je imel ãrn klobuk s pomeã-
kano ‰tulo in z odvihanimi krajci, ãez ramo natlaãeno
bisago.

Meni je navijanje kar obtiãalo. Toda ne zaradi klobu-

ka in ne zavoljo bisage. MoÏ je bil ãez brado obvezan z
debelo ruto. Iznad nje sta mu gledala velik nos in z brki
zave‰ena gornja ustnica.

»Dober dan, France,« je ãudni pri‰lec pozdravil mo-

jega oãeta.

»Ali ste res vi? Trentar, pa na tako dolgi poti!« se mu

je zaãudil oãe.

»Deset prelepih jagnjeãevin, ãrnih ko noã in mehkih

ko Ïida, sem ti prinesel naprodaj. Na semenj v Kranjsko
goro te ni bilo. Prisedel sem nekomu na voz in se poteg-
nil k tebi, ki se trdo pogaja‰, pa po‰teno plaãa‰.«

MoÏ je odloÏil bisago na klop pri mizi in sedel.

BES

IZ MLADIH DNI

»S ãim bi vam najprej postregel, da si oddahnete?

Potlej bova ‰ele barantala.«

»Mleka bi prosil. âe ga imate kajpak.«
»Reza, brÏ prinesi Trentarju toplega mleka!« je velel

oãe materi, ki je za tujcem stopila v hi‰o. Tudi mati se je
ozrla po tujcu, a takoj od‰la v kuhinjo. Ko je bil dobr‰en
lonãek mleka pred tujim moÏem, je ta potegnil iz Ïepa
poseben lijec, si ga nad ovito ruto vtaknil v usta in poãa-
si vlival vanj toplo mleko. Nisem ga le gledal, debelo
sem zijal vanj in stiskal klobãiã v roki.

»Zdaj kar nehaj in pojdi v Reber k fantinom,« mi je

velel oãe.

Kakor sem rad ‰el k dru‰ãini, sem se bil tako zavero-

val v ãudnega moÏa, ki je srebal po lijcu mleko, da sem
se obotavljal in mi je moral oãe vnoviã veleti, naj grem.

Ko sem se vrnil, tujega moÏa ni bilo veã v hi‰i. Ti‰ãal

sem radoveden v oãeta:

»Kdo je ta moÏ? Zakaj ima zavezana usta? Zakaj pije

mleko po lijcu?«

Oãe me je pouãil:
»Dobro si ga zapomni. To je ToÏbar, doma iz Trente,

iz ozke doline za Triglavom. Tam ljudje silno trdo Ïive.
Krompir imajo samo za velike praznike, drugaãe ga ne
jedo nikoli. Za moko, ki jo morajo vso kupovati, zasluÏi-
jo z lesom, ki ga s strmih gozdov pehajo v dolino. Dru-
go jim pa da veãinoma ovca, ki se jih na tisoãe pase po

BES

IZ MLADIH DNI

planinah. Tudi ToÏbar je bil pastir. Ko je pasel na planini
ovce, mu je medved odna‰al jagnjiãke. Nekega dne se
pa sreãata ovãar in medved. Ovãar, junak, kakor je ‰e
zdaj, kar z gorjaão nadenj. Spoprijela sta se. Medved je
oplazil s teÏko krempljasto ‰apo ovãarja po licu in mu
odbil spodnjo ãeljust. Zato je moÏ obvezan in niã trde-
ga ne more uÏiti. Zdaj si zvedel, le zapomni si.«

»ReveÏ moÏ,« sem ves trd od groze vzdihnil. Vso noã

se mi je blodilo v sanjah, kako sta se rvala medved in
ovãar iz Trente.

BES

IZ MLADIH DNI

Na medvedjem lovu

o sem za‰el s kmetov v mestne ‰ole, sem se s po-
sebnim veseljem uãil naravoslovja. Moja dva pro-

fesorja za ta predmet sta bila slovita Kon‰ek in Pavlin.
Pavlin, tedaj ‰e mlad, Kon‰ek pa starina z dolgo belo
brado. Ko je leta 1885 pri‰el v Ljubljano cesar Franc
JoÏef, je obiskal tudi gimnazijo. Stala je tamkaj, kjer je
sedaj veliko trÏi‰ãe za branjevke in kmetice, ki prina‰ajo
pridelke naprodaj. Zbor profesorjev se je zbral v konfe-
renãni sobi. Prvi v vrsti je bil starina Kon‰ek. Cesar ga
pogleda in se mu zaãudi, ãe‰ tako star in ‰e zvesto v
sluÏbi. Kon‰ek pa mu ‰aljivo odgovori: »Da, da, veliãan-
stvo, jaz sem ‰e iz predpotopnih ãasov!« Cesar se je na-
mrdnil in brez besede ‰el dalje. UÏaljen je bil. Njegovo
veliãanstvo ni preneslo nedolÏne ‰aljivke starega, v po-
klicu zvestega moÏa. Tako je bilo nekdaj.

Ker sem kot deãek rastel v naravi in se mnogo pote-

pal po gozdovih pod Stolom, ni ãuda, da sem se naravo-
slovja z ljubeznijo uãil. Ron‰ek me je nekoã poklical h
katedru, kjer je visela na steni zbirka hro‰ãev. »No, pa
mi poi‰ãi v zbirki borovega krasnika in ga opi‰i.«

Po ‰oli je za‰umelo: »Saj ga ‰e nismo vzeli!«

BES

IZ MLADIH DNI

»Takooo? Pozabil sem. — Vendar ga popi‰i, ãe ga po-

zna‰ in kaj ve‰ o njem.«

Kajpak sem vedel. Saj sem jih na Golovcu mnogo na-

lovil in prodajal gosposkim souãencem. Zaãel sem. Ko
sem nehal, je dejal Kon‰ek: »Fant, ti to reã ume‰. Odliã-
no!«

Iz naravoslovja sem zvedel, da je medved zver, ki teh-

ta od 150 do 250 kg, da je doma po vsej osrednji Evro-
pi in Aziji, da ljubi samotarsko Ïivljenje, da se hrani le z
rastlinjem. Rad uÏiva sadje, obira jagode, hrusta Ïelod in
le‰nike, i‰ãe si gob, je sladkosnedeÏ, zato vdira v uljnja-
ke, da si poi‰ãe medu. Izjemno si privo‰ãi tudi ovco, celo
mrhovine se ne brani, ãe je zaresno laãen. âloveku se
brundajoã ogne. âe je pa napaden, se razodene moã
njegovih ‰ap, kakor jo je okusil Trentar.

Medved ljubi samotno Ïivljenje. Ko pa medvedka

dobi mladiãe, po dva in tudi veã, je oãe godrnjaã v lepih
skrbeh zanje. Vsak dan jim prina‰a v brlog hrane, dok-
ler jih medvedka ne odpelje, da jih sama izuãi, kako se
je treba prebijati skozi Ïivljenje.

Tako me je v ‰oli pouãilo naravoslovje. Ko sem bil Ïe

po raznih sluÏbah — bil tudi lovec, a niã prenevaren
zverjadi — sem prehodil Ïe mnogo hribov ponoãi in po-
dnevi, a medveda ‰e nisem sreãal. ·ele ko sem bil v Îe-
limljem za Ïupnika, se mi je ponudila priloÏnost, da
sem ga videl.

BES

IZ MLADIH DNI

Ko sem nekega dne pri odprtem oknu bral, se je ogla-

sil pod oknom oskrbnik posestev turja‰kih grofov:

»Halo, halo, brÏ zadenite pu‰ko na ramo! Na medve-

da gremo!«

Kdo raj‰i ko jaz. V naglici sem se odpravil in sva od‰la

krog Vrha v gozdove za hribom Sv. Ahcà. Na dogovor-
jenem prostoru so bili zbrani gonjaãi, oboroÏeni s koli
in sekirami, ob njih grof in dva sinova, pa ‰e dva, trije
plemiãi iz Ljubljane. Prvi lovec je razlagal gospodi, da je
usledil spodaj, v gosto zarasli dolini, medveda. Dvakrat
ga je Ïe videl. Ni streljal, da bi ga ne pregnal. Sam poj-
de z gonjaãi, da tesno obstopijo dolino. »Strelci se pa
razpostavite tu! Toda vsak gospod mora imeti pri sebi ‰e
lovca. Niã se ne ve. Medved je mrha, kosmat od pete do
vrha.«

Po tej razlagi je vi‰ji lovec vso gospodo razpostavil po

stoji‰ãih in dodal vsakemu tudi gra‰ãinskega lovca. Ko
je bilo vse urejeno, sem jaz edini ostal brez stoji‰ãa in
lovca. Grof Leo je to opazil in se mi sku‰al opraviãiti:
»Kaj pa bo z vami, gospod Ïupnik? Sami ste ostali.«

»Niã ne de. Opazoval bom, kako poteka tak lov.«
»Oprostite; nerodno mi je. Vsa stoji‰ãa so Ïe zastav-

ljena, pri vseh strelcih so lovci, za vas pa ni ne lovca ne
pravega stoji‰ãa.«

»Vse v redu. Po tem kolovozu bom postopal in ãakal,

komu bom ãestital. Dober pogled, gospod grof!«

BES

IZ MLADIH DNI

Grof je bil zadovoljen. Previdno me je ‰e opozoril: »âe

bi se le primerilo, da bi videli medveda, ne streljajte mu
na zoper. Nevarno! Streljajte le za njim!«

Grof je od‰el na stoji‰ãe, jaz po kolovozu med gostim

bukovjem. Dolgo je bilo vse tiho. âez ãas pa zaÏenejo
gonjaãi silen krik: »Guarda! Medved!« Koli so zaropotali
po deblih, krik in hrup gonjaãev je nara‰ãal. Ustavil sem
se pri starem hrastu in prislu‰koval. Hipoma pa je ropot
in krik gonjaãev utihnil.

»Aha, izmaknil se jim je,« sem pomislil.
Vtem sem Ïe zasli‰al hre‰ãanje suhljadi, ‰um listja in

razloãil skoke zverine. Vse to je ‰lo naravnost proti me-
ni. Srce mi je zaãelo divje razbijati. Kaj sedaj? Sam sem.
Pogledam na hrast. Predebel je za pleÏo, prve veje pre-
visoko. Nanj ne morem.

Medvedovi skoki so se bliÏali. Roka se mi je tresla, ko

sem napel petelina na pu‰ki, jo stisnil k licu ter oslonil
na hrastovo deblo. Îe sem sli‰al hropenje beÏeãega me-
dveda. Kot blisk me je ob‰lo grofovo svarilo: »Ne stre-
ljajte mu na zoper!« Kako bi tu mogel drugaãe? »Kar bo,
bo,« me je spreletelo. Stisnil sem karabinko, po meni je
vse zagomazelo. Skoke, hre‰ãanje in hropenje sem sli‰al
Ïe tako blizu, da sem zapiãil oãi v go‰ão pred seboj in
ãakal, kdaj sproÏim. Prepriãan sem bil, da medved vsak
hip pomoli buão skozi grmovje. Ni je.

BES

IZ MLADIH DNI

Svoj beg je sprevrgel in udaril na levo. ârni trn, robi-

da, ãe‰min — vse je bilo tako gosto zara‰ãeno in pre-
pleteno, da zverine skozi tako go‰ão ni mikalo. Skoãil
sem od hrasta in stopil na kolovoz. Videl sem medveda,
ki je bliskovito planil z breÏiãa, preskoãil kolovoz in se
pogreznil v gosto bukovje. Ob skoku sem opazil, da mu
je dlaka na glavi in na hrbtu najeÏena, gobec je imel
‰iroko odprt in iz njega mu je mahal rdeã jezik. Legel
sem na tla in buljil oãi pod bukovjem v nasprotni breg
v upanju, da se zver tam kje pokaÏe. Res se je za sekun-
do posvetil njegov ãrni koÏuh. V to liso sem sproÏil. Ne-
smisel! Nekaj sto metrov daljave in pol sekunde ãasa!
SproÏili so razburjeni Ïivci. Hudo sram me je bilo, saj
sem bil prepriãan, da ga zadeti ni bilo mogoãe.

Na moj strel so se naglo zbrali gonjaãi in prihajala je

gospoda. Najraj‰i bi bil pobegnil. Grof je Ïelel vse na-
tanãno vedeti. Izmeril je dolÏino skoka in ugotovil: Pet
metrov! Gonjaãi so v gosjem redu pri‰li tudi po kolovo-
zu. Velik ãeljustaã med njimi se je nara‰ãal: »Ho, sedaj
naj pride medved! S tole vejarico ga bom kresnil po gla-
vi.« V tistem trenutku plane medved iz grmovja narav-
nost mimo njega. »Junak« se je sesedel, vejarica mu je
padla iz rok in prebledel je ko zid. Gonjaãi so onemeli,
potem pa zagnali krik, da bi privabili strelce. Saj so res
prihiteli, a medved je bil Ïe daleã v bukovi globeli.

BES

IZ MLADIH DNI

Jaz sem se tiho izmuznil iz druÏbe. Edinole od grofa

sem se poslovil. Smehljaje se mi je segel v roko: »Sreão
ste imeli, da se vas je ognil. âe bi bili streljali, bi bil pla-
nil na vas in vas na kosce raztrgal.«

BES

IZ MLADIH DNI

Medved in ovãar

ovedal sem svojo zgodbo o medvedu. S tem brão-
nom medvedom pa je povezanih vse polno drugaã-

nih zgodb. Nekaj teh mi je pripovedoval ded, ko sva
sedela zimske dni pri topli peãi.

Moj ded JoÏa je bil za mojih de‰kih let Ïe pravi star-

ãek. Saj je bil rojen tedaj, ko se je pisalo 1796. DoÏivel je
Napoleona, tistega cesarja, ki si je sklenil podvreãi ves
svet, a je nazadnje zapu‰ãen ãakal smrti na majhnem
otoku Sv. Heleni. Ded je torej videl Francoze, ki so iz
Slovenije ustanovili Ilirijo. Zelo jih je hvalil. Francoski
vojaki so bili prijazni. In pri nas jim je bilo hudo v‰eã. Ko
je pri‰lo povelje, da morajo proã, in je na Planjevi za
vasjo zapel boben, so mnogi jokali. Edino, kar jim je
oãital, je bila silna sla na koko‰i, jajca in maslo. Noben
dihur bi ne bil tako iznajdljivo ovohal vsakega kurjega
gnezda kakor ti vojaki in zlepa bi ne bil kdo tako pret-
kan, da bi bil skriv‰i otel vsak skrit lonec masla, kakor so
ga Francozi. O Belãevi botri je pravil ded, da je skrila
lonec masla pred vojaki v koprive. Francozi ga tam res
niso na‰li, zato pa so ga na‰le mravlje, ki so v celih pro-
cesijah hodile v koprive, dokler ni bil lonec prazen.

BES

IZ MLADIH DNI

Moj ded ni znal ne brati ne pisati. Toda njegova gla-

va je bila kakor nikdar dobrana knjiga. Za stoletje nazaj
je pomnil vse, kar se je zgodilo doma in tudi drugod po
svetu. Odkar sem videl Trentarja, ki mu je medved s
taco odkrhnil ãeljust, sem ti‰ãal v deda, naj mi kaj pove
o medvedu.

Ded je pripovedoval.
»V planini pod Stolom — tam si Ïe bil — je pasel jar-

ce ovãar. GolidreÏ smo mu rekli, ãeprav mu je bilo ime
Jokelj. Ko so ga opomnili, da se klati krog planine med-
ved, se je nara‰ãal, ãe‰ da se ga niã ne boji. ,Naj se le
sreãava! S sekirico ga bom ãesnil na njegovo kosmato
pamet, da bo imel za zmeraj dovolj.’ — Ve‰, pastirji v
planini so imeli za pasom vedno sekiro, da so po stag-
nah kaj otrebili in napravili bolj pripravno pot Ïivini. —
No, nekega dne Ïene na veãer GolidreÏ svoj trop ovca
proti bajti. Ali mu ne prigodrnja medved iz grmovja?
Ovce so ga opazile in jo udrle kot nore z brega ter se
razkropile na vse strani. GolidreÏ seÏe za pas po sekiro
in gleda medveda. Medved, seveda, njega tudi. Celo na
zadnje noge se je postavil, kakor bi hotel reãi: ,No, pa se
dajva!’ GolidreÏ, ne bodi len, stopi proti njemu, dvigne
sekiro in zamahne. Brãon medved jezno zagodrnja in s
‰apo odbije zamah, da je sekira kar sfrãala v go‰ão. V
hipu je GolidreÏu padel ves pogum v hlaãe. Ucvrl jo je
proti bajti, da so mu cokle klopotale, dokler se mu nista

BES

IZ MLADIH DNI

obe sneli. Ni jih utegnil pobrati. Bos je drvel dalje. V za-
dregi je pozabil, da bi bil pogledal za ovcami. V bajti je
hitro zarinil burnik na vratih in ves zasopel ãakal. Med-
ved za njim ni tekel. Poãasi je prihlaãal do koãe. Prijel je
za leseno kljuko na vratih tako trdo, da jo je koj odlomil.
Vsa bajta se je stresla. In GolidreÏ tudi. Potem je medved
praskal po vratih in iskal, kje bi jih zagrabil, da bi vdrl v
koão. Ni mu uspelo. Vrata so bila moãna, iz roãno tesa-
nih plohov.

Ko se je medved naveliãal vrat, je obgodrnjavsal vso

koão. Krado ob koãi lepo zloÏenih drv je razmetal; kar
je bilo ‰e nerazÏaganih goli pred koão, jih je spehal po
bregu. Slednjiã je opazil vrh strehe, stesane iz brun,
majhno lino. Ta je bila za dimnik, kadar si je ovãar ob
zaprtih vratih kuhal. Medved se je vzpel do line in oti-
pal v njej Ïelezni kriÏ. Tako ga je zgrabil, da je kar za-
hre‰calo. Izdrl ga ni. Jezno je pomolil gobec skozi lino in
brundal, brundal. Kakor bi rekel: Jokelj, Jokelj, pridi, ãe
si junak. Ovãar se je stiskal v kot, se od strahu kriÏal in
tiho klical vse svetnike na pomoã.

Dokaj nizko je Ïe stal na nebu ·marni kriÏ, ko se je

medved le ugnal in utrudil. Zato se je zavalil tik pred
vrata in zasmrãal.

GolidreÏ je ãepel na svojem pogradu. ,Lepa reã,’ je

premi‰ljeval. ,Sedaj imam ãuvaja pred durmi. Bog se me
usmili; ujet sem.’ Rad bi si bil zakuril. Ni si upal. Brez

BES

IZ MLADIH DNI

veãerje, ki mu jo je medved tako grenko osolil, je Ïdel na
pogradu in ãakal jutra. Ko se je zaãelo daniti, se je vzpel
do line in prislu‰koval. Mrkaãev zvonec se ni oglasil. O
ovcah ni bilo ne duha ne sluha. A neko izgubljeno jag-
nje, ki se je bilo odtrgalo od tropa, je blejalo. Takrat se
je tudi brundaã pred vrati razgibal. Izkolehal se je z
leÏi‰ãa in jo mahnil za glasom vekajoãega jagnjeta. Goli-
dreÏ ga je videl skozi lino. Odleglo mu je. Ni dolgo opre-
zal, je Ïe videl medveda, ki je nesel jagnje v naroãju. Kar
po dveh je koraãal in izginil v bukovju. Ovãar si je od-
dahnil, stopil ven po trske in si zakuril na ognji‰ãu, da bi
si kaj skuhal.

Kmalu pa se oglasi na vratih: bum, bum! GolidreÏ se

prestra‰i.

,Kdo je?’
,Odpri, lenoba grda. Ovce so na vse plati raztepene

po rovtih. Ti pa ‰e leÏi‰!«

Jokelj je spoznal po glasu Vrencetovega fanta. Odri-

nil je zapah. Ves prepla‰en mu je povedal, kaj in kako je
prebil noã.

,BrÏ teci domov, skliãi vas in naroãi, da pridejo moÏ-

je na medveda. âe jih ne bo, popustim pa‰o in pojdem
domov.’

Vrencetov je pri priãi stekel v dolino.
Pod noã jih je pri‰lo dokaj. OboroÏeni so bili s koli in

sekirami, celo gnojne vile je imel nekdo.

BES

IZ MLADIH DNI

,Nocoj pride medved spet po veãerjo. Zato koj na

straÏo,’ jih je silil GolidreÏ.

Ovãar je ‰el s to va‰ko vojsko, da ji pokaÏe, od kod

prihaja medved. Vojska je posedla po tleh in po ‰toro-
vih. Ovãar se je pa hitro vrnil k bajti in trdno zarinil za-
pah. Bal se je drugega medvedovega obiska.«

»Ali so ga, medveda?« sem se radovedno vrinil v de-

dovo povest.

»E, tako so ga dobili, da so mu vsi pokazali pete. ·e

pesem je nekdo zloÏil o tej vojski:

Tam gori pod Stolom
vsak z enim kolom
so straÏo drÏali,
medveda ãakali.
Se medved prikaÏe,
je konec te straÏe.
Le Jaka jo z jezo
popleza na brezo.
Samo Gros mu je bil kos,
ki je tekel koj bos.«

BES

IZ MLADIH DNI

Medved na hru‰ki

urja je vrtinãila gost in droben sneg, da so bila vsa
pota zametena. Va‰ãani so se ti‰ãali gorkih peãi in

ãakali, da se vihra unese, preden bi napregli rtiãe in ‰li
v gozdove po hlode. Tudi ded — de‰ãek smo mu rekli —
je sedel na klopi pri peãi in robkal koruzne storÏe. Tedaj
‰e niso poznali strojev za robkanje koruze. Vse so mo-
rali opraviti na roke. Pri de‰ãku sem sedel in mu pri rob-
kanju pomagal, kolikor so zmogli moji ‰e drobni prsti.

»Povejte mi ‰e kak‰no zgodbo o medvedu,« sem ga

poprosil.

»Ej, ti si pravi. Same zgodbe ti rojijo po glavi!«
»Ko so tako lepe.«
Ded se je vdal in zaãel.
»Îe proti jeseni se je nagnilo. Bob je lepo polnil stro-

ke, tudi fiÏol je lepo kazal. Pa se primeri nekih noãi, da
je bil bob grdo osmukan. Pritliãnemu fiÏolu se je tudi
poznala ‰koda. Tur‰ãica, ‰e vsa mleãna v zrnu, je bila
oropana storÏev. Va‰ãani so se jezili in grdo obrekovali
gostaãe in bajtarje. ,Ti nam hodijo v ‰kodo, beraãi sne-
deni! Delajo naj, delajo, ne pa da se ma‰e in pasejo po
tujem.’ — Grabãevka je trdila, da je videla na njivi vtis-

BES

IZ MLADIH DNI

njeno boso peto. Zelo razhojeno. Gotovo sled kake sta-
re, lene gostje. Nekateri gospodarji so se pomenkovali,
da bo treba ponoãi postaviti straÏo. ,In gorje se ga bab-
nici, ãe jo zalotimo. Tako jo bomo preklestili, da bo
ãrna.’

Iz vseh teh naklepov ni bilo niã. Poljske tatvine so se

pa ‰e dalje sledile na raznih njivah.

Tamle konec vasi, kjer se danes pravi pri Kozomerni-

kovih, je stala prej revna lesena hi‰ica. V njej je Ïivela
vdova Liza. Lovila je dnine po vsej vasi, naj je bilo ob
pletvi, Ïetvi, senu ali mlaãvi. Pridna in sposobna, da so
se gospodinje spopadale zanjo. Zato ni bilo laãnosti pri
hi‰i, ãeprav ni imela niã zemlje razen vrta v bregu pro-
ti gmajni. In pa sina je imela, fantka dobrih sedem let.
MoÏa je bil v gozdu pritisnil hlod, da je pri priãi izdih-
nil. Na njenem vrtiãu ni bilo drevja razen zelo lepe
hru‰ke rÏi‰nice. Tako ji je bilo ime, ker je z rÏjo vred Ïe
zorela. Fantek — Lukec je bil — je vsako jutro z mater-
jo zgodaj vstal in vselej stekel pod hru‰ko gledat, ãe se
je ãez noã kaj mednih nakapalo po tleh. Nekega jutra pa
se zaãudi, ko ugleda na tleh polno hru‰k. Ozre se kvi‰ku
in kaj je bilo? V vrhu hru‰ke stoji ãrn moÏ in trese veje.
Lukec plane v hi‰o po mater.

,Mama, mama! MoÏ trese hru‰ko. Vso polno jih je na

tleh!’

BES

IZ MLADIH DNI

,Grdavs grdi, da ga le sram ni, nama odÏirati edini

sad, ki ga imava,’ se je razjezila vdova Liza.

Naglo je z burklami porinila lonec v peã, nato pa po-

hitela za Lukcem na vrt pod hru‰ko. Toliko da se je ozrla
proti vrhu, je prestra‰ena zakriãala: ,Kriste, medved je
na hru‰ki. BeÏiva!’ Stekla sta v hi‰o, se zaklenila in pri
odprtem oknu zaãela vpiti na pomagaje.

Ob kriku je medved prigodrnjal na tla in zaãel golta-

ti kar cele hru‰ke.

Sosedje so na klic pri‰li, a nihãe si ni upal blizu. Med-

ved se zanje niã ni zmenil, brundal je in grabil po hru‰-
kah. Ko se jih je do sita naÏrl, se je mrmrajoã odzibal
proti gori.

Gospodarjem je pa Lukec odkril pravega poljskega

tatu. Sram jih je bilo, da so tako obrekli gostaãe in baj-
tarje.

Le zapomni si za vse Ïivljenje,« me je pouãil ded, »ãe-

sar sam ne vidi‰, ne obe‰aj na druge. — Jezik ni iz Ïele-
za, pa zbode, da zaboli.«

BES

IZ MLADIH DNI

Medved ãebelar

an za dnem je sneÏilo. Naletelo se ga je Ïe dokaj
nad koleno. Pota niso bila niti pregaÏena, kaj ‰ele

odkidana. Oddaljeni otroci tudi do ‰ole nismo mogli.
Zato sem spet sedel pri peãi ob dedku in mu pomagal
robkati koruzo. Vnoviã sem ga nadlegoval in nisem od-
legel, dokler ni zaãel z novo zgodbo o medvedu.

»Ali ve‰ za Kuharjevo hi‰o tam blizu ‰ole?«
»Vem, vem. Lesena je in majhna okna ima. ·e manj‰a

ko na‰a.«

»No, zdaj ti pa povem zgodbo o treh Kuharjevih fan-

tih. To zavoljo tega, da zve‰, kako iz take lesene hi‰e pri-
dejo ãasih bolj modri ljudje kot iz gosposkih gra‰ãin.

Pri Kuharjevih — pisali so se za Jan‰a — so bili trije

fantje: Tone, Lovrenc in Balant. Vsi trije bistre glave. Iz-
med teh sem enkrat videl samo Balanta, ko je pri‰el z
Dunaja domov na obisk. Vsi trije so imeli roko kakor
nala‰ã za risanje in slikanje. V dunajskih ‰olah so se tako
izuãili, da so dosegli imenitne sluÏbe. ·olanje jim je pla-
ãevala drÏava. Posebno pa je zaslovel najstarej‰i, Tone.
Le zapomni si: Imeniten ni postal zaradi risanja; ãebe-

BES

IZ MLADIH DNI

le so ga povzdignile tako, da ga je sama cesarica Marija
Terezija izbrala za uãitelja ãebelarstva po vsej drÏavi.

Ta Anton Jan‰a je zaãel ãebelariti Ïe doma, preden je

od‰el v dunajske ‰ole. V brezni‰ki — takrat ‰e rodinski
— fari ni bilo vasi brez ãebelnjaka. Tudi Anton Jan‰a si
ga je postavil, veãjega in lep‰ega, kakor je bil prej‰nji. ·e
danes stoji.«

»Îe vem. Kuharjev PrimoÏ mi je dal sat medu.«
»Ej, ti sladkosnedeÏ! Ali si beraãil zanj?«
»Nisem. Samo pogledal sem v ãebelnjak.«
»Ali si se PrimoÏu zahvalil?«
»Stokrat boglonej sem mu rekel.«
»Prav. Takrat, kakor ‰e zdaj nekateri, so ãebelarji od

nas vozili ãebele na pa‰o na Sor‰ko polje na ajdo, ko je
bila v cvetu, v gozde Zavrhom na vreso in smreko, ãe je
medila. Anton Jan‰a je imel po sto panjev ãebel. Zato si
je stesal Zavrhom velik, trden ãebelnjak. Vedel pa je
dobro — saj so vsi vedeli — da je medved hud volk na
med. âe se je ta brãon klatil po na‰ih gozdovih, ni bil
noben ãebelnjak varen pred njim. Vdiral je vanje in s
taco segal v panjiãe po satje z medom.«

»Ali ga niso ãebele niã pikale?»
»So ga. Toda kaj bi sirote ob takem kosmaãu? Do

koÏe mu niso mogle, z nosa si jih je pa trebil z neobãut-
ljivo ‰apo. — Torej na gozdni planji pod Bidgovcem si je
Anton Jan‰a, Kuharjev Tone, stesal moãan ãebelnjak.

BES

IZ MLADIH DNI

Dobro je vedel, da je medved ãebelam nevaren. Ko ga je
stavil, je pazil, da je bil uljnjak obrnjen na deseto uro.
Na jutro ni dobro, na popoldne ‰e slab‰e. Ob delu pa je
Ïe preudarjal, kako bi svoje ljube ãebelice zastraÏil pred
sladkosnednim roparjem. Ali ti je ne ugane bistra glava?
Vsak ãebelnjak ima velik, zaokroÏen napu‰ã. Za konca
napu‰ãa je ãebelar Jan‰a pritrdil dve moãni bruni, ki sta
moleli za veã pedi mimo strehe. Nanju je pripel dve ve-
rigi. Na vsako bruno eno. Na verigi je priklenil okrogel
hlod. Vanj je nabil na oba kraja priostrenih Ïebljev. Hlod
je visel za medvedovo vi‰ino od tal. Ko je bilo tako vse
pripravljeno, je Tone pripeljal za poln ãebelnjak panjev
na pa‰o. Posedel je. âebele so radovedno ogledovale
viseãi hlod, a so se ga naglo navadile in letale pod njim
in nad njim na vresje, ki ga je bilo vse rdeãe po brego-
viti. âebelar Anton je vesel od‰el domov. Za trdno pa le
ni bil prepriãan, ali bo straÏar — hlod — pregnal med-
veda. Zato je vsak dan prihitel gledat k ãebelam.

Teden dni ni osledil nobenega znamenja, da bi bil kdo

‰aril krog ãebelnjaka. Ko je pa pri‰el osmi dan, je ves trd
obstal. Pred ãebelnjakom je bila trata pomendrana. Niz-
ko koritce za napajanje ãebel je bilo izrvano in zadega-
no po breÏiãu. Antonu je bilo takoj jasno. Medved je
ovohal ãebele in se pri‰el gostit. Stopil je pred ãebelnjak,
‰el vanj, a vse je bilo v redu. âebele so mirno in pridno
letele in nosile obilno Ïetev. âebelar se je umiril.

BES

IZ MLADIH DNI

Najmanj‰e ‰kode ni zaznal. Potem si je natanãno ogle-
dal hlod. Mnogi Ïeblji so bili krvavi, medvedje kocine so
leÏale po tleh in po hlodu. âebelar je hlod kar poboÏal
in ga pohvalil: Dobro si straÏil.

Medved je pri‰el ponoãi. Z glavo je trãil v okovani

hlod. Jezen ga je odpahnil, a hlod se je, obe‰en na veri-
gi, vrnil in ga butnil po glavi. Medved se je ritenski od-
maknil, razgibani hlod je ‰e zvonil sem in tja. Medved
vnoviã nanj. Zgrabil ga je s tacami, a prijel za priostre-
ne Ïeblje, da se mu je pocedila kri izmed krempljev. Sle-
dovi krvi na hlodu so priãali. Ko se je medved naveliãal
rvanja s hlodom, je upehan sedel in jezno renãal. Hlod
je po malem ‰e zvonil sem in tja. Medvedu ‰ine drugaã-
na misel v trmo. Vzpne se in poskusi splezati po verigi.
Z zobmi se zagrize vanjo — Jan‰a je opazil rise na zarja-
velih ãlenih verige. Ko bi bila konopna vrv namesto ve-
rige, bi jo bil kosmatin pregriznil. Utrujen in uÏejan je
polokal iz koritca vodo, koritce pa izgrebel in ga vrgel
po robu.«

Ded je zgodbo konãal in dodal: »Francelj, sedaj pa h

knjigi! Od samih zgodb ne bo‰ ne sit ne uãen.«

BES

IZ MLADIH DNI

Dren cvete

djuga je pritisnila. Sneg je kopnel, da so po vseh

stezah in kolovozih drli potoki z bregov na vas.

Sanke so morale v pokoj. Na Rebru so se pokazale pre-
kopnje. ·li smo tja in trgali teloh, ki je prvi pribodel iz
zemlje in se razcvel. Tudi za ptiãi smo oprezovali, ki so
Ïivo prepevali, svatovali in Ïe zna‰ali gnezdeca. V hi‰i za
nas otroãaje ni bilo pripravnega dela. Star‰i so nas go-
nili h knjigam, ki nam niso niã kaj di‰ale. Saj smo se ‰ole
hitro naveliãali, a tudi v hi‰i nas ni strpelo. Zato sem se
rad oprijel deda, ko je zadel grablje na ramo in od‰el na
travnik trebit. Tam sem mu pomagal pograbljine zna‰ati
na kupãke. Dal mi je celo Ïveplenko, da sem trebeÏ za-
Ïgal. Po vseh travnikih se je kadilo, povsod so goreli tre-
beÏi.

Ded med delom ni prida govoril. Ko je ãistil dokaj

veliko grobljo, na kateri je sredi ‰ãavja rastel skrivenãen
dren, sem ga radoveden vpra‰al:

»Zakaj je po vsem polju toliko grobelj? Ali bi ne bilo

lep‰e brez njih?«

»Prav sodi‰, radovedni modrijan tak. Ko bi te groblje

neke noãi veter pometel z na‰ih polj in travnikov, bi mu

BES

IZ MLADIH DNI

bili hudo hvaleÏni. Seveda pa veter pometa le suho list-
je, kamenja ne more, zato — vidi‰ — te stare groblje tako
trdno stoje.«

»Zakaj so pa zrasle?«
Ded se mi je nasmejal:
«Zrasle? Saj niso gobe. Ljudje so jih naredili.«
»Le zakaj? Da so za napotje!«
»Ljubek moj, tudi ti si nam s svojo porednostjo veã-

krat za napotje, da te mora oãka ãasih za sladke prijeti.
Groblje so bile davno ljudem zares hudo napotje, ko ‰e
niso bile groblje, marveã razmetane skale po travnikih.
Le poslu‰aj in si zapomni:

Pred mnogimi tisoã in tisoã leti, ‰tevila jim nihãe ne

ve, je bil po vsej Gorenjski sam led. Pridriãal se je izpod
Triglava in od vseh gora krog njega. Noter do Ljubljane
je segal. Ko so pri‰li drugi ãasi in je nastalo po ledenem
mrazu gorko, se je tudi led stajal. Toda pod njim se je na
kopni zemlji pokazalo polno skal, okroglih, debelih in
drobnih, tudi gramoza in peska. Od tega triglavskega
ledenika pa ni ostalo drugega kakor reka Sava. Saj jo po-
zna‰?«

»Bil sem Ïe na Bledu in sva ‰la z oãetom po mostu

ãeznjo.«

»Ko je bil tu sam led, ljudi ni bilo. V kaki votlini mor-

da, od koder so hodili lovit zverino. Polagoma pa so se
ljudje tu naselili. Prav razliãna ljudstva, taka, ki jih da-

BES

IZ MLADIH DNI

nes niã veã in nikjer ni. Skoro poldrugi tisoã let je, odkar
so pri‰li semkaj Slovenci, na‰i pradedje, sami pridni
kmetovalci. Ti so potrebovali za Ïivino travnike, za svojo
hrano njive.

Lej, in takrat se je zaãelo vse drugaãno trebljenje, kot

je moje. Morali so posekati drevje, znositi skale in
kamnje na kupe, da so dobili gladke senoÏeti in rodovit-
ne njive. Kamnja, ki ga je ledenik privalil z gora, niso
mogli znositi v Savo. Na kupe so ga zna‰ali in tako, lej,
so zrasle groblje.«

Ded se je oprl na grablje, da si je natlaãil ãedro. Med-

tem sem opazil prve rumene cvete na skrivenãenem
drenu vrh groblje.

»Dren Ïe cvete! Kmalu bo imel tiste kisle ãe‰nje. Saj

sem jih veãkrat Ïe obiral.«

«Francelj, tvoja je bosa. Dren prvi cvete, zadnji zori.

Zato je o njem takale pripovedka. Medved brãon zleze
za pozimi v brlog, v skalno votlino in zaspi. Vso zimo
prespi.

Ko ga je nekoã pomlad zbudila, je prilezel na dan.

Laãen je bil. Zato je vohal po hribih in dolinah, kje bi Ïe
bilo kaj ugrizniti. Za‰el je tudi na polje in se pasel po
zelenem ozimnem Ïitu. Ko je zagledal na groblji dren v
cvetju, se je razveselil — kakor ti, neumneÏ — ãe‰: ,Kma-
lu bo dren zrel, ko prvi cvete. Tedaj ga pridem obirat.’

BES

IZ MLADIH DNI

In tako je hodil medved vse poletje in ogledoval dren.

âe je zeleno, kislo drenuljo pokusil, jo je izbrusil iz gob-
ca. Prekisla, neuÏitna je bila. Ko so drugod zorele ãe‰nje,
celo kaka rana hru‰ka je bila Ïe dobra, so bile drenulje
‰e kisle ko vrisk. To je medveda tako ujezilo, da se je to-
goten lotil drena in mu za kazen zvil in skrotoviãil vse
veje. Zato ‰e danes ne bo‰ videl lepo raslega drena. Vse
je v njem zvito in zveriÏeno. Le poglej ga, tegale na na‰i
groblji.«

»Ali zato je tak!« sem se na glas ãudil.
Zazvonilo je veãernico, po polju so goreli trebeÏi, ded

je zadel grablje na ramo in sva ‰la proti domu.

BES

IZ MLADIH DNI

LISICA ZVITA TICA

Îival in ãlovek

ival in ãlovek sta med seboj tesno povezana. Kaj bi
poãeli brez mleka, ki nam ga daje krava molznica?

— Kako bi prevaÏali teÏke tovore, kako orali njive, ãe bi
ne imeli volov in konj? (No, danes jih orje traktor, po-
reãete. Res je; kljub temu brez konja ‰e ne moremo biti.
Preden bodo grudasti in strmi kolovozi, po katerih nam
prevaÏa, zlasti pozimi, edinole konj les v dolino, prena-
rejeni v lepe ceste ali pa bodo napeljane vzpenjaãe, se
bo odteklo ‰e mnogo vode v morje.) Ovce nam dajejo
volno, ki je nobene umetno napredene niti ne prekosi-
jo. Krulec pujsek nam beli Ïgance in vse jedi, kuÏa nam
straÏi dom, nas tudi kratkoãasi in lovcu goni zverjad
pred pu‰ko. Brez maãke kmeãki dom ne sme biti. Kdo bi
potem preganjal mi‰i, to glodajoão nadlogo? Kdo nam
obira in zatira milijone ‰kodljivcev — gosenic in druge
golazni — ãe ne ptice? — Razen domaãih Ïivali je po-
vsod tudi divjaãina: od dolgouhega zajca, ki nam obje-
da zelenjavo, pozimi obgrize mlada sadna drevesa, do
poÏre‰nega roparja volka, kosmatina medveda in do
premetene tatice lisice, ki si za obed rada privo‰ãi kuro
ali pi‰ãanca iz kmeãkih dvorov. Vsi ti so res skodljivci, a

BES

IZ MLADIH DNI

vsak po svoje tudi koristni. O Ïivalih, koristnih i n ‰kod-
ljivih, nam ljudska ‰ola — vsaj za mojih de‰kih let — ni
skoraj niã povedala. Drdrali smo po‰tevanko in se iz
glave gulili malo pomembna berila, ãasih tudi veselo
ãakali, ko je souãenec zatoÏil tovari‰a, ker je bil razdrl
kosu gnezdo in mladiãe pometal na tla, da je pri‰el pred
sodbo in se seznanil z uãiteljevo ‰ibo.

O inedvedu Ïe veste, da je najteÏja in najmoãnej‰a

zver pri nas in po vsej Evropi. Lisica je pa majhna, na
pogled zelo ljubka zverinica. Toda med vsemi Ïivalski-
mi tatovi in roparji najbolj zvita, prebrisana, previdna,
a tudi drzna, da je ãudo. Vsi narodi imajo o njej zloÏe-
ne pesmi in napisane prigode. Tudi na‰i dedje so o njej
zloÏili pesem:

Lisica je ena kun‰tna zver,
v skalovju ima svoj kvartir.
Pa z repkom mahlja,
pa s kremplji kremplja
in vpra‰a, ãe je star jager doma.

Lisica dobi v zaãetku maja po ‰tiri, tudi ‰e veã mla-

diãkov. Vsaj en mesec pred tem dogodkom skrbno i‰ãe
pripraven in varen kotiãek za novo druÏinico. Ko odkrije
votlino, kamor drÏi temen rov, si najprej veã dni ogledu-
je okolico. Njen nos usledi vsako ãlove‰ko in zverinsko
stopinjo. âe se ponovi sled, lisica zaradi nevarnosti za-

BES

IZ MLADIH DNI

vrÏe odkrito duplino in si poi‰ãe drugo. Tam se s skrbjo
loti posteljice za mladiãke. Na tanke, usahle vejice, ki so
nekake vzmeti, da ni gnezdo na mrzlih tleh, zna‰a dro-
ben, suh mah. Povrh tega nastelje mehke dlake, ki si je
napuka s sebe. Prve dni, kar so mladiãki na svetu, se ne
gane od njih. Nobena laãnost je ne izvabi iz dupline. Ko
so mladiãki Ïe toliko dorasli, da so sposobni za jed, jim
zaãne neutrudno dona‰ati hrano: ãrve, liãinke, bube,
tudi jagode, dokler niso toliko krepki, da zasadijo zob-
ke v petelinje bedrce. Tedaj pa jih lisica vodi Ïe iz teme
na sonce. Pri njih sedi, ko se poredno igrajo, in tudi
sama se igra z njimi. Kmalu jih pelje tudi na sprehod.
Zaãne jih uãiti, kako je treba loviti mi‰ko, pokaÏe jim,
kje naj pokrempljajo, da se izvali iz zemlje tolst ãrv. Taka
je lisiãja ‰ola Ïivljenja.

BES

IZ MLADIH DNI

Lisica izropa vas

redi majnika je bilo, ko me je dedek povabil, da sem
‰el z njim na travnik. Suha krma nam je potekala,

zato je bilo treba nakositi zelene za na‰i kravici. Veselo
sem poskoãil in se vpregel v samoteÏni kinkeÏ na dveh
kolesih. Ded si je pripasal oselnik in zadel na ramo koso
in grablje. Ko je dokosil in naloÏil, je sedel pod lipo, da
bi si natlaãil ãedro. Jaz sem se stisnil k njemu, prepriãan,
da zvem zgodbo. V tistem hipu sem zagledal, kako se je
potegnilo iz rÏi nekaj rjavega.

»Ded, glejte kuÏka. Nekaj nese!«
»Kak‰en kuÏek? To je lisica! Mladega zajãka nese.«
»Lisica?« sem se zaãudil. Dotlej ‰e nobene nisem vi-

del.

»Da, da, lisica tatica je. Glej jo, kako urno jo pobira

proti Rebru. Zajãka nese mladiãem, ki jih ima kje v Pe-
ãeh.«

»Kako je ujela zajãka?«
»Zajãek je v rÏi spal, ko se je ‰la stara zajklja past. Li-

sica se je priplazila do njega in — ãavs — po njem!«

»Revãek zajãek. Lisica je hudobna.«

BES

IZ MLADIH DNI

»In pretkana, pretkana! Ko te vidim, kako komaj ãa-

ka‰ zgodbe o lisici, ti jo povem. Saj ve‰, kje je pri Lukan-
cu?«

»Vem. Lukanãev Janezek hodi z mano v ‰olo.«
»Tista hi‰a, kot ve‰, stoji prav blizu gmajne. Celo jato

koko‰i in pi‰ãancev imajo Lukanãevi. Pri nobeni hi‰i jih
ni toliko. No, in predlanskim se je zgodilo, da je iz vasi
vsak dan izginila koko‰, tudi po dve; pri vseh hi‰ah so jih
pogre‰ali. Pri belem dnevu jih je zmanjkalo, ko so se
pasle krog domov. Gospodinje si jih Ïe kar niso upale
izpustiti iz kurnic. Ko so se Ïenske na veãer se‰le pri stu-
dencu, da natoãijo vode za veãerjo, so si pripovedovale
o kurah ali pi‰ãancih, ki so izginili. Res ni bilo hi‰e, da bi
ne bilo pri njej kaj ukradeno. Le Lukanca se je pohvali-
la, da niti ene koko‰i ne pogre‰a. Vse so se ãudile. ,Tik
gmajne ste. âe krade lisica, bi ji bilo do tvojih koko‰i
najbliÏe.’

,Zato pa pravim in ‰e reãem,’ se oglasi druga gospo-

dinja, ,kure nam krade kr‰ãena lisica. Ciganka najbrÏ.’

Îene so ugovarjale: ,Ciganov Ïe dolgo ni bilo videti.’
,Saj so v vasi Ïenske, ki niso niã bolj‰e od ciganov.’
,No, no,’ je ugovarjala Lazarica. ,Ne sodi, ãe ne vidi‰.’
Soseda ni odnehala. ,Ali ‰e pomnite rajno ÎeÏljo? Saj

nihãe ni vedel, od kod jo je zaneslo k nam. Pred njo ni
bila nobena kura varna. Na tele oãi sem jo videla. Na
trnek, ki ga je imela otvezenega na vrvci, je nataknila

BES

IZ MLADIH DNI

ãrva, deÏevnico, tudi zrno koruze. ·la je h koko‰im: put,
put, put! in vrgla ãrva. Koko‰ po njem, trnek se ji je za-
piãil v grlo — ÎeÏlja je potegnila, hops, in kura je bila
njena.’

Veãer za veãerom so se ‰e vrstile pri napajalnem kori-

tu ob studencu povesti gospodinj o pogre‰anih pisãan-
cih in kurah. Edino Lukanca je trdila, da svojo jato kur
vsak veãer pre‰teje in da ji dotlej ‰e ne manjka nobena.

·ele ãez kak‰ne tri tedne je Lukanãev pastir odkril

skritega tatu. Poznega popoldneva, ko se je Ïe zaãelo
mraãiti, je gospodar Lukanc poslal pastirja s polja do-
mov po sekiro. Oklestiti je hotel nekaj vej na lipi.

Pastir je pritekel domov. Na voglu hi‰e se je ustavil,

kakor bi bil zmrznil. Pod mlatilnim podom nad oboka-
nim hlevom je pomolila glavo ãez zid lisica. Ko je vide-
la, da ni nobene nevarnosti, je poklicala za sabo pet
mladih lisiãk, jih odpeljala po zidu do stopnic in hitro
zbeÏala z njimi prek vrta v gmajno proti Peãem. Taka je
zvita lisiãja butica. Vso vas je oropala, le pri Lukancu se
ni dotaknila nobene koko‰i, da niso izsledili nje in nje-
ne zalege.

Dolgo si me zamudil. Naglo se naprezi, pojdiva!«
Ded mi je ti‰ãal voziãek in kadil ãedro. Ko nisem od-

legel z vpra‰anji, me je zavrnil: »Molãi in vleci! Kdor pri
delu klepeta, ni prida delavec. Hi, konjiãek!«

BES

IZ MLADIH DNI

Lisica si preganja mrães

avihanost lisice mi ni hotela iz glave. Prepriãan
sem bil, da dedek ve o nji ‰e drugaãne zgodbe.

âakal sem priloÏnosti.
Ko sem lepe nedelje pri‰el od veãernic, je ded na tra-

ti pred hi‰o leÏal in spal. Tiho sem sedel k njemu in ãa-
kal. Nisem dolgo. Ded se je zbudil. Prav takrat sem se
popraskal po hrbtu.

»Ali si bolho nalezel?« se mi je nasmehnil.
»Tako me grize,« sem rekel in se vnoviã popraskal.
»Uh, ena sama te ne bo ujedla. Od kod si jo le dobil?

Saj domaãa ni. Mama in teta NeÏa sta preveã pridni in
natanãni. Vsako poãita.«

»Teh sitnic bi res ne bilo treba,« sem se vnoviã po-

praskal.

»Tudi te so potrebne. Za lenuhe, pravijo. Lenuh ves

dan poseda in polega brez dela. Zato ga grizejo bolhe,
da se vsaj takrat zgane, ko se praska.«

Da bi zaradi praskanja ne bil pri‰tet med lenuhe, sem

kar zvi‰ka vpra‰al:

»Ali ima lisica tudi bolhe?«
»Ima jih. A si jih zna tudi pregnati.«

BES

IZ MLADIH DNI

Sva Ïe pri zgodbi o lisici, sem vesel pomislil, ko sem

sproÏil, kar sem si Ïelel.

»Kako jih preganja?«
»Ne muc ne kuÏek, nobeden tega ne zna. Samo pre-

brisana lisica. Sam je res nisem videl, a pravili so mi tisti,
ki so veã v gozdu ko doma. Ti Ïe vedo.«

»Povejte mi!«
»Po svojih tatinskih potih po hlevih, po kurnicah in

tudi od Ïivali, ki jih lovi, se jih naleze. Koko‰jih pr‰ic,
drobnih u‰i, ‰e prav mnogo. Ko jo vsa ta golazen le pre-
veã ‰ãiplje in grize, si lisica nabere ‰op prav mehkega
suhega mahu. S tem ‰opom v gobãku gre k vodi: k po-
toku, k reki. Tam se ustopi na breg in pomoãi v vodo
ko‰ati svoj rep. Ne vsega, samo konãek. Golazen zaãuti
mokro in mrzlo vodo, pa beÏi pred njo. Lisica se riten-
ski pomika proti vodi. Za repom pomoãi v vodo zadnji
del telesa. Dolgo ga podrÏi v njej. Golazen mrgoli in i‰ãe
suhega prostora na lisiãjem Ïivotu. Lisica ne odneha. Na
vrsto prideta trebuh in hrbet. Tudi to dvoje tone v vodi
in golazen se preriva proti vratu. A tudi vrat je kmalu
zalit z mrzlimi valãki. Begunci se gnetejo lisici krog oãi,
na smrãek se otemajo. Smrãek je pa pokrit z mahom.
Tja, na suho plane golazen in se re‰uje v mahu. Takrat
se lisica naglo potopi, izpusti ‰op mahu iz gobãka, od-
plakne ostanke mrãesa z nosa in puhne iz vode. Golazen
se je na mahu odpeljala po vodi. Lisica si otrese mokro

BES

IZ MLADIH DNI

dlako, pogleda za mahom, ki se vrtinãi po valovih reke,
vo‰ãi tej barãici sreãno pot in leÏe na sonce, da se po tej
neljubi kopeli posu‰i in dobro ogreje.

No, ali je prebrisana ali ni?« me je vpra‰al ded.
»In ‰e kako!« sem mu pritrdil.
Ded me je hudomu‰no pogledal.
»Zdaj me bolha niã veã ne grize,« sem se mu pohva-

lil.

»Nemara se je zbala, da ne pojde‰ kakor lisica z njo v

vodo,« se je ponorãeval ded.

BES

IZ MLADIH DNI

Lisica in vrane

o sva neke nedelje z dedom sedela na trati ob hi‰i,
je ded potegnil iz Ïepa mo‰njiãek za denar. Ko ga

je odvezal, je segel vanj in iz njega vzel ‰tirak. To je bil
bakreni novec, za kar si kupil zavitek tobaka.

»Na ga,« mi ga je pomolil, »steci hitro v opalto — tako

so tedaj z la‰ko besedo rekli trgovini za tobak — in pri-
nesi zavitek tobaka. âe se podviza‰, da se brÏ vrne‰, bo‰
zasluÏil ‰e eno lepo zgodbo o lisici.«

Skoãil sem skozi vas, da mi je pesek letel izpod bosih

nog. V nekaj minutah sem prisopel s tobakom.

»Tako si bil nagel, da si zgodbo zares zasluÏil.« Ded si

je natlaãil ãedro, ukresal gobo in tleão pritisnil pod po-
krovãek ãedre.

»Ta zgodba je Ïe dokaj stara, pa resniãna. S temi oãmi

sem jo videl. Lepega nedeljskega dne sem ‰el v polje. Ob
koncu na‰e njive je rastel na groblji ko‰at leskov grm.
Danes ga ni veã. Posekali smo ga. Pogledal sem za le‰-
niki. Lepe kepe jih je viselo po vejah. Utrgal sem kepo in
le‰nik strl z zobmi. Niso bili ‰e zreli. Jedrce je bilo ne-
godno. Potlej sem sedel za grm. Polje je bilo tiho, brez
ljudi, kajpak na praznik. Ko tako gledam po stezi, ki se

BES

IZ MLADIH DNI

je vila med njivami, se pomoli iz koruze lisiãja glava.
Ozrla se je gor, ozrla dol. Niã me ni opazila. Skrival me
je leskov grm. Lisica je sedla na stezo in si obliznila smr-
ãek. Gotovo se je v koruzi mastila z mi‰kami. ·e se je
ogledovala po polju. Ko ni zaãutila Ïive du‰e nikjer, je
poãasi odrepljala po stezi proti ko‰atemu orehu. Tam-
kaj, ãisto blizu oreha, leÏe na stezo in pomoli vse ‰tiri od
sebe. Kakor da je poginila.

Le kratek ãas je negibno leÏala, ko se vrh oreha ogla-

si vrana: kra, kra, kra. Niã je nisem videl. Samo sli‰al sem
jo. Zakrakala je ‰e in ‰e. Tedaj so se oglasile od vseh plati
druge vrane. Zaãele so priletati in sedati na oreh. Kma-
lu jih je bila cela srenja na drevesu. Potem se je zaãelo:
kre — kra — kre — kra — brez konca. Vrane so zborova-
le in se pogovarjale.«

»Ali mar govore?« sem se vtaknil v dedovo povest.
»Govore, za istino, da govore. Vsa Ïivad se med seboj

pogovarja; po svoje paã, ãeprav ne s ãlove‰ko besedo.
Tista stara vrana, ki je ãepela in dremala prej sama vrh
oreha, jim je pokazala, da leÏi na stezi iztegnjena, mrt-
va lisica. Vrane so se presedale od veje do veje, da so bile
ãim bliÏe lisice, jo ogledovale in zborovale: kra — kre —
kre — kra. Lisica ni niti z oãmi trenila in ne z nogo ga-
nila. Vrane so se nagnetle po vejah, ki so molele proti
stezi, kjer je leÏala mrhovina. V zboru je krekanje in kra-
kanje nara‰ãalo. Menda so se prerekale. Te so trdile:

BES

IZ MLADIH DNI

mrtva je, druge so gonile svojo: spi. — Konec prepiru je
napravila stara, ko‰ata vrana. Pogumno je sfrãala na tla
— ‰e ne preblizu lisice. Obhodila je previdno oddaljena
leÏeão mrtvaãino in si jo ogledala od vseh plati. Kra kra
— mrhovina je. Poãasi so se spustile ‰e druge vrane z
oreha in ogledovale iztegnjeno lisico. Vsem so se Ïe sli-
ne cedile po dobri veãerji. Blizu si ‰e niso upale. Slednjiã
stara vrana drzno nameri korak proti lisici. Vri‰ã utihne.
Starka iztegne vrat in naperi teÏki kljun, da ga zasadi v
mrtvaka. Takrat pa lisica plane in — ãavs — pograbi
starko za vrat. V zboru vse zavre‰ãi, srenja vran se raz-
leti po polju, lisica pa mo‰ko odnese plen in izgine, krita
z vrtnimi plotovi, v gmajno proti svojemu brlogu.»

Ded je vstal, iztrkal pepel iz ãedre in rekel:
»âedre je konec, zgodbe tudi. Pojdiva gledat, ãe bo

kmalu veãerja.«

BES

IZ MLADIH DNI

Gozdne skrivnosti

adar koli me je oãe kot deãka kam poslal, mi je vse-
lej naroãil: »Pa oãi s sabo vzemi!« Kratek in vaÏen

nauk. Nikoli ga nisem pozabil, tudi v starosti ne. âe sem
utegnil iti od doma, iz mestnega prahu in ‰uma, za ne-
kaj dni v mirno in tiho naravo, sem najraj‰i hodil po
gozdu. Toda ne po izhojenih stezah in izvoÏenih koles-
nicah. Ne. Najraj‰i po gozdih brez potov. Vselej sem kaj
novega ugledal. Zdelo se mi je, da so to skrivnostni in
nepokvarjeni templji narave.

Ko sem se nekoã poãasi in tiho pretikal skozi gozd,

sem se ustavil pri samotni stari smreki. Ob njej je bilo
prislonjeno veliko mravlji‰ãe. Od te umetno zloÏene
kope so drÏale tri ceste, po katerih je mrgolelo polno
mravelj. Sedel sem in gledal Ïivahne stezice. Po njih so
se vraãale pridne delavke proti domu. Nobena ni bila
prazna. Vsaka je vlekla ali drobno stebelce za oporo v
domu ali zrno v kle‰ãah, tudi ÏuÏka, gosenico, sladek
cvetni listiã. Ko so se sreãevale s tovari‰icami, ki so od-
hajale ‰ele od doma na bero, so se za hip ustavile, se po-
boÏale s tipalnicami — menda so se pogovarjale — po-
tem pa naglo odbrzele vsaka v svojo smer.

BES

IZ MLADIH DNI

Ko ves zami‰ljen ogledujem in obãudujem to pridno,

delavno ljudstvo, zasli‰im ãudno vabeã ba-ba-ba. To je
glas divje kure! Na‰e domaãe koko‰i vabijo: ko-ko-ko,
divje imajo drugaãen klic. Tiho sem obsedel pod grmom
za mravlji‰ãem. Klic divje koko‰i se je bliÏal. Kmalu sem
jo zagledal, kako je brskala po listju in vabila kakih de-
set drobnih pi‰ãanãkov k sebi. Veãkrat je prenehala z
brskanjem, iztegnila vrat, se ozrla z bistrim pogledom
krog sebe in nadaljevala pot v smeri proti mravlji‰ãu.
Krit z grmom se nisem ganil. Skoraj dihati si nisem upal.
Koklja z zborom otroãiãkov je prihajala vedno bliÏe
mravlji‰ãu. Tik pred njim se je ustavila, skrbno preme-
rila s sukajoão se glavo vso okolico, nato pa se odloãno
lotila doma mravelj. Na vse plati so leteli drobci te ume-
telne stavbe. Mravelj se je polastila zbeganost. Vse je
gomazelo in plezalo na divjega roparja: na noge, po per-
ju, na vrat. Koklja se ni zmenila za drobne ugrize mra-
velj. Stavba mravlji‰ãa je bila hitro razdejana in v toplem
dnu se je pokazala zaloga belih jajãkov — bub. Koklja je
poklicala druÏinico in izbrskala vse belo mravljinjih jajã-
kov. Pi‰ãanãki so planili po njih. Mravlje so jim lezle po
glavah in noÏicah. Niã zato. Mali drobiÏ je kljuval in uÏi-
val. Slovesne gostije ni bilo konec, dokler ni bilo zadnje
jajãece pospravljeno v laãnih kljunãkih. Tedaj je koklja
oznanila, da je gostije konec, in jih odvedla od razkopa-
ne razvaline. Potoma se je drobiÏ otresal mravelj, ki so

BES

IZ MLADIH DNI

mu ‰e gomazele po vratu in po puhastem telesu. Neda-
leã od razdejanja se je koklja hipoma ustavila in se sre-
po zagledala v neko smer. Ozrl sem se tja. ârn smrãek in
dva priostrena rjava uhlja sta kukala iz trave. Lisica! sem
takoj ugotovil. Prek majhnega robiãa se je poãasi poka-
zala vsa njena glava. Koklja je stala nepremiãno z viso-
ko iztegnjenim vratom. Ko se je lisica potegnila ãez ro-
biãek, je koklja zahre‰ãala s ãudnim glasom. Pi‰ãanãki
so ga umeli: »Skrijte se!« je pomenil.

Kot bi trenil, se je ves tropiã otroãiãkov razletel in bli-

skovito izginil v grmiãevju borovnic in druge zelene
podrasti pod bukovjem. Koklja pa je pogumno, kar izzi-
vajoãe ostala, kjer je bila, sovraÏno zazrta v plazeão se
lisico. Ta se je komaj vidno pomikala proti koklji, ki se
vsa pogumna ni ganila, kakor bi klicala lisico na korajÏo.
Kar zbal sem se za kokljo. Mikalo me je, da bi zadegal
palico proti lisici, ki ni bila veã sedem korakov od kok-
lje. Iz plazeãe lege se je lisica dvignila, da bi v skoku pla-
nila na kokljo. Tedaj je koklja zavre‰ãala in se bliskovi-
to s perutmi odmaknila za nekaj korakov. Lisica se je
zopet prihulila k tlom, koklja pa jo je vnoviã izzivala s
hre‰ãeãim glasom. Lisica je vstala in se v dveh skokih
zelo pribliÏala koklji. Ta se ‰e ni ganila. Z odprtim klju-
nom je grozila roparici, ki se je pripravljala na nov skok.
Tedaj se je koklja kriãeã spet umaknila, toda le za nekaj
korakov in vnoviã zaãela izzivati napadalca. Ta zanimiva

BES

IZ MLADIH DNI

igra izzivanja se je ‰e nekajkrat ponovila, dokler nista
koklja in lisica pri‰li ãez robiã in ju nisem veã videl. Mor-
da dvakrat, trikrat sem ‰e zasli‰al divje hre‰ãeãi glas
koklje, potem je vse utihnilo.

Kaj sedaj? Ali je drzna koklja le pri‰la v zobe lisici? ·e

sem sedel tiho in opazoval uboge mravljice, ki so se takoj
lotile, da bi si popravile razdejano mesto. Ko se dobre
ãetrt ure ni niã ganilo, sem vstal izpod grma in ‰el iskat
pi‰ãanãke. âe jim je roparica lisica umorila mater, jih
poberem in odneseni s seboj v koão. Tako sem sklenil.

I‰ãem in i‰ãem, niãesar ne najdem. Slednjiã zadenem

z nogo v rumenkasto kepico. Bil je pi‰canãek, ki je leÏal
vznak in s krempeljci drÏal na sebi ‰op suhega bukovega
listja. Takoj mi je bilo vse jasno. Na materin klic »skrij-
te se« so se potaknili po okolici, vsak je zagrabil s krem-
peljci suhega listja, se ulegel znak in se pokril. Kdo jih je
tega nauãil? — Zami‰ljen sem obstal ob tej skrivnosti.

Kar je zavr‰alo med bukovim vejevjem. Zvi‰ka je pri-

letela mati koklja, poklicala pi‰ãanãke in vse je oÏivelo
in zagomazelo po listju. Pritekli so k nji in se ji stisnili
pod peruti. Toda skrbna mati jih je takoj dvignila in od-
vedla navzdol. Vedela je, da lisica utegne po sledu priti
nazaj, ko je videla kokljo, da je odfrãala, in jo vnoviã na-
pasti. Zato je morala ljubo druÏinico speljati v varno
zavetje. Pa ‰e recite, da na svetu ni boja za obstanek!

Zatopljen v misli sem se vrnil v svojo koão.

BES

IZ MLADIH DNI

Lisica pri lovskem obedu

lovek je bil Ïe v pradavnih ãasih lovec in je rad lo-
vec ‰e danes. Uãeni raziskovalci starodavnih prebi-

vali‰ã odkrivajo v gorah v zasutih votlinah sledi praãlo-
veka. Ta se je razen z zeli‰ãi in sadeÏi preÏivljal zlasti z
lovom. Trd boj je bil z zvermi, ko ãlovek ni ‰e imel ne
noÏa ne sulice. V ognju priostren drog mu je bil sulica,
na ostro obru‰en kamen mu je bil za sekiro, za noÏ pa
kost kake zverine.

Tak je bil lovec v davnih ãasih. Tisoãletja so pre‰la,

preden je ãlovek imel noÏ iz Ïeleza, sulico in pu‰ãico.
Prej je lovil zverino tudi na zanke, ki si jih je sesukal iz
Ïivalskih ãreves. Divjaãino je lovil celo z globokimi ja-
mami. Te je izkopal tam, kjer je imela divjad svoje stag-
ne, in jih rahlo prekril z vejami. Nanje je nasul prsti. Ko
je divjad ‰la ponoãi po navajenih potih in stagnah na
lov, je ‰trbunknila v jamo in je bila ujeta. Ko si je ãlovek
udomaãil Ïivali, mu je na lovu pomagal pes, konj, slon,
tudi izurjen sokol.

Vsa ta Ïivad je ãloveku pomagala tudi v bojih s sosed-

njimi rodovi. V starem svetem pismu beremo, kako se je
velikan Samson ma‰ãeval nad rodom Filistejcev, ki so

BES

IZ MLADIH DNI

mu uplenili Ïeno. Nalovil je s tovari‰i tristo lisic. Te je po
dve in dve zvezal skupaj za repe. Vsakemu paru je pri-
pel na zvezana repa osmoljeno baklo. Potem je bakle
priÏgal in lisice pognal na polje Filistejcev. Bakle so za-
Ïgale stavke poÏetega Ïita in tudi zrelo, ‰e stojeãe po-
smodile. Ogenj se je ‰iril in plamen segel v vinograde in
oljãnike. Tako se je Samson znesel nad sovraÏnimi Filis-
tejci s preãudno lisiãjo vojsko, ki jo je pognal na njiho-
va polja.

Danes na lovu govori in gospodari pu‰ka. Tudi jaz

sem bil nekoliko lovca. Najraj‰i sem hodil na lov sam.
Srce mi ni dalo, da bi bil kar vprek pobijal. Rad sem od-
bil najstarej‰ega divjega petelina. Ta je gospodaril nad
vso okolico. âe se je oglasil mladinec, je sfrãal proti nje-
mu, ga pregnal z veje in mu velel molk. Nekoã sem za-
lezoval takega starca. Ni lahka reã. Preveã je oprezen.
Ko se mi je le posreãilo, da sem ga izpodlezel in je padel,
je priletelo sedem mladih petelinov. Nisem streljal. Do-
bro jutro sem jim vo‰ãil in jih vpra‰al: »Ali ste pri‰li k
pogrebu?« — âe sem naletel na srno z enim ali dvema
ljubkima mladiãema, se mi je vse uprlo, da bi pomeril na
mater. Kdor strelja na vse, kar leze in gre, ni pravi lovec.
Takemu smo rekli mrhar — mrhovinar.

Nekoã sem bil povabljen na lov pod Mokrcem. ·el

sem. Pogon je bil dolgotrajen. Odzvonilo je Ïe poldne,
preden je trobentaã naznanil, da je konec pogona. Naj-

BES

IZ MLADIH DNI

starej‰i logar Leniã je bil zakuril, ‰e preden smo pri‰li.
Prislonili smo pu‰ke k drevesom in posedli krog ognja.
Zelo mraz je bilo. Vsak je potegnil iz torbe, kar si je bil
prinesel za obed. Med oddihom se je razpletel pogovor
kot vselej ob taki priliki: kdo je kaj videl, kdo streljal, kdo
zgre‰il, kdo zadel. Logarji so poloÏili nastreljeni plen na
trato blizu ognja: dva srnjaka, tri zajãke in lisico — koÏu-
hasto starko.

Najstarej‰i lovec Leniã, z dolgo, belo, od tobaka poru-

menelo brado, se pogonov ni veã udeleÏeval. Za kurjaãa
je bil lovski druÏbi. Skoraj vselej je napekel tudi krom-
pirja. V tej peki je bil res mojster. Noben krompirãek ni
bil obÏgan. Vsak je imel lepo zarumenelo skorjo, ki je
prijetno hrustala pod zobmi. Ta dan je pridodal k peãe-
nemu krompirju ‰e ãutaro slivovke, ki jo je sam nakuhal.
Ob pijaãi so se jeziki ‰e bolj razvezali. Poprosili smo
na‰ega gostoljubnega Abrahama — Leniãa — naj nam
pove kako lovsko. Ni se prida otepal, ãeprav je sodil, da
smo gotovo Ïe vse sli‰ali. Vsi smo mu v en glas zagotav-
ljali, da gotovo ni ‰e vseh povedal.

»Ali bi tisto o gosposkem lovcu, ki je dve uri sedel na

zajcu?«

»Ta je res nova! Stric Leniã, na dan z njo!«
âutara je romala od rok do rok, Leniã se je oprl na

palico, s katero je v Ïerjavici obraãal krompir, in zaãel:

BES

IZ MLADIH DNI

»Ko sem bil ‰e v fantovskih letih in sluÏil za lovskega

poganjaãa, so mi izroãili starega gospoda, da ga pope-
ljem na stoji‰ãe. V Ljubljani je bil za sodnika. Osivel in
preveã naglu‰en je Ïe bil za lovca. Pa dober ãlovek. Vse-
lej mu je kaj padlo izpod palca, ker sem mu odna‰al
pu‰ko in nahrbtnik. âe je bilo mraz, tudi koÏuh. Tega
sem torej tistega dne vodil na stoji‰ãe.

Ko je prihropel za mano na doloãeno mesto, se je lep

ãas oddihal in po poÏirkih srebal ãaj iz take steklenice,
ki se pijaãa v njej nikoli ne shladi. Ko je pri‰el do mirne
sape, si je oblekel koÏuh, zadel tisto gosposko bisago, ki
ji zdaj pravijo oprtnik, in segel po pu‰ki.

,No, fant, sedaj mi pokaÏi, kje bo pri‰la divjad!’
,Lejte, tukaj gor jo bo primahal zajãek. Tamle tam se

bo priplazila lisica. âez tistile robiã priskaãe brÏkone kak
star rogaã — srnjak.’

,Dobro je. Sedaj vse vem. — In ti? Da se ne potegne‰

kam predaleã. TeÏe plena ne bom sam prena‰al.’

,Niã se ne bojte. Takoj za robom bom stal in hitro pri-

skoãil, ko bo kaj padlo. Veliko ognja in dober pogled!’

·el sem tako blizu in se prikril v grmovju, da sem ga

imel vedno v oãeh.

Najprej se je razgledal na vse plati. Potem je iskal,

kam bi sedel. V‰eã mu je bila mlada bukev, ki je bila od
snega pripognjena zrasla v krivino. Zvabila ga je k sebi.
Pomeril je, kako bi se udobno sedelo na njej. Prileglo se

BES

IZ MLADIH DNI

mu je. Pu‰ko je prislonil ob drevo, sedel, poiskal naoã-
nike in iz Ïepa privlekel jutranji ãasopis. BrÏkone si ga
je bil grede iz Ljubljane kupil. Razgrnil ga je in bral. Med
branjem je vãasih zmajal z glavo, vãasih prikimal, vãa-
sih z roko zapretil. Kakr‰no je paã bilo branje.

Ko so spodaj zapeli psi, je moÏ ãasopis zravnal, ga del

v Ïep in segel po pu‰ki. Ker se je lajeÏ psov odmikal od
njega, je spet izvlekel ãasopis. In prav takrat se je pod
grmi pritihotapila — ne za trideset korakov od njega —
imenitna lisica. Najraj‰i bi ga bil potegnil za u‰esa. Se-
veda, lisica hodi ãudno tiho, naglu‰ni moÏ, zaverovan v
branje, je ni sli‰al.

Psi so vnoviã zapeli. Usledili so bili lisico. Dva z naj-

bolj‰im nosom sta prilajala blizu mimo njega. MoÏ je
odvrgel ãasopis, dvignil pu‰ko in meril. Bal sem se, da
sproÏi v psa. Ni. Ko sta psa zginila ãez rob in gnala da-
lje, je gospod poiskal v nahrbtniku spet ãaj in se okrep-
ãal. — Ves ãas mi je bilo na smeh.

Ko je lajeÏ utihnil, je poloÏil pu‰ko na kolena in vno-

viã bral ãasopis.

,Ali se ga bo iz glave nauãil?’ sem se vpra‰al.
Prav kmalu pa jo previdno priroma star srnjak. Ob-

stane in posluhne, kje so psi. Na kroÏniku se je moÏu
ponujal, on je pa bral. Takrat me je zmoglo, da sem za-
vpil:

,Srnjak! Streljajte!’

BES

IZ MLADIH DNI

MoÏu je padel ãasopis iz rok, srnjak je zaradi mojega

krika planil in po bregu izginil v go‰ãi.

Ko je trobentaã po dveh dolgih urah naznanil konec

gonje, sem stopil do gospoda sodnika. Povedal sem mu,
kaj sem videl. Hudo Ïal mu je bilo. âasopis je jezno
zmeãkal in osvaljek vrgel v listje.

,Preklicani ãasopis mi je odjedel lisico in srnjaka.’
Vstal je in potegnil oba naboja iz pu‰ke ter jo jezno

zaklopil, da je zaropotalo.

V tistem hipu se je od ropota zbudil zajec, ki je dve uri

spal pod krivino bukve, kjer je prej sedel ta mestni lovec
— tako rekoã na zajcu. — Res je, da krog sv. Martina
zajec tako trdno spi, da lahko nanj stopi‰, pa se ne gane.
— Uhaãa je v skokih odneslo ãez grme. Lovec s prazno
pu‰ko je z odprtimi usti zijal za njim.

Vidite, taki lovci so mestni moÏje.«
Vsi smo se mu z burnim smehom zahvalili za tako

imenitno lovsko zgodbo.

»Stric Leniã, ‰e eno,« je Ïelela vsa druÏba:
»Tisto, tisto,« je povzel njegov sosed, logar Krevh,

»kako ste prviã streljali zajca!«

»Saj bi jo povedal, ko bi me ne bilo sram.«
»Niã sram. Imeniten fantovski burk je bil.«
»Povejte, povejte!» je Ïelela druÏba.
Leniã se je oprl na kol, ko si je z njim izgrebel zadnji

krompirãek iz Ïerjavice, in povedal.

BES

IZ MLADIH DNI

»Ko sem dobil prvo pu‰ko, da sem smel z njo na rami

oãitno skozi vas, sem bil otro‰ko vesel. Niã ‰e nisem
ustrelil z njo. Ko je padlo za ped prvega snega, sem usle-
dil zajca, ki je hodil k na‰emu stogu obirat korenjevec.
Vzel sem kupãek sena, nanj poloÏil nekaj korenov in vse
postavil na sneg, pol streljaja od na‰e kajÏe. Povedal sem
tovari‰em, da sem nastavil zajcu in ga bom poãil kar
skozi okno na‰e hi‰e. Ob polni luni sem sedel pri od-
prtem oknu s pripravljeno pu‰ko in gledal na vabo, ki
sem jo pripravil. Res se zaãne nekaj sivega gibati na
kupãku. Zdelo se mi je, da se gibljejo zajãevi uhlji. Po-
merim, ustrelim. Zajec pa steãe po snegu proti kozolcu.
Jaz iz hi‰e. Krvav sled sem videl v snegu. S pu‰ko v roki
sem hitel proti stogu. Tam pa me sprejme smeh pored-
nih fantov, ki vsi zbeÏe.

Sam sem obstal — ne pred zajcem — pred staro no-

gavico. Navihanci taki so natlaãili slame v nogavico, ji
naredili uhlje, v slamo vtaknili steklenico rdeãe tesarske
barve, nogavico pa otvezli na dolg motvoz in z njim po
strelu povlekli zlaganega zajca pod kozolec. Trd od jeze
in sramote sem ‰el v hi‰o. Molãal sem. Pa kaj mi je po-
magalo, ko so fantje ta burk z nogavico raztrobili po vsej
vasi.«

Leniã je nekam jezen povrtal po Ïerjavici. Vsa druÏba

se mu je smejala.

Takrat zakriãi logar Krevh:

BES

IZ MLADIH DNI

»Lisica je u‰la!«
Vsi smo ‰inili kvi‰ku in pograbili pu‰ke. Streljali smo

za njo, ko je bila Ïe tik grmovja. Pokalo je, kakor bi bila
vojska; a lisica je sreãno unesla kosmati rep.

Leniã nas je naslonjen na kurja‰ki kol mirno gledal in

se veselo smejal. Privo‰ãil nam je in razloÏil:

»Omamljena je bila. Meni se je Ïe primerilo, da sem

jo nesel v roki. Za zadnje noge sem jo drÏal. Ali me spak
ne brcne, se mi izmuzne iz roke in unese svoj koÏuh.
Taka je lisica.«

BES

IZ MLADIH DNI

VOLK DIVJI ROPAR

Pokol ovac

judje se radi po‰alijo. âe pride kdo v vas in je zelo
hripav, ga vpra‰ajo: »No, ali si mar volka sreãal?«

Tako vpra‰anje je ‰aljivka, ima pa jedro resnice. Volk je
nevaren ropar, krvoloãen, poÏre‰en in drzen. Kadar se
sam vlaãi, se ãloveka celo ogne. âe je v druÏbi, v tolpi in
prestradan, napade vsako Ïival, tudi ãloveka. Brati je
bilo, da so volcje po francosko-ruski vojni leta 1814 na
Poljskem raztrgali 28 otrok in tudi nekaj odraslih. Grda,
nevarna in hudobna zver. Medved je v primeri z njim
krotek godrnjaã.

Volãje divje mesarjenje sem spoznal, ko mi je bilo ka-

kih osem let.

Pomladnega jutra je privrela vsa vas na gmajno nad

plotom na‰ega vrta: mo‰ki, Ïenske, otroci. Vri‰ãa, jav-
kanja, tudi joka je bilo dovolj. Ni vam treba praviti, da
sem bil takoj med ljudmi tudi jaz. Stra‰en prizor je bil.
Po gmajni je leÏalo sedem mrtvih ovac. Vse so imele
pregriznjene vratove. Blizu teh so leÏale tri raztrgane in
do malega poÏrte ovce. Med ljudmi je stal mlad ovãar v
coklah. Bled je bil ko stena in solze so mu drsele po li-

BES

IZ MLADIH DNI

cih. MoÏaki so ga zmerjali in mu pretili s pestmi, da se
je ves tresel.

»Zakaj si snoãi pustil te ovce v Rebru? — Bedak ma-

lovredni! — Kdaj bo‰ odsluÏil tako ‰kodo? — S ãim jih
bo‰ plaãal? — Zanikrnost lena! — Zapro naj te!«

Ovãarja sem dobro poznal. Zelo se mi je smilil, ko se

je med jokom opraviãeval:

»Ko je bilo tako lepo vreme, sem mislil, naj se paso ‰e

ponoãi.«

Dedci so zagrmeli vanj, da je utihnil z besedo in ‰e

bolj na glas zajokal. Îenskam se je smilil, zato so mo‰ke
mirile.

Posamezni gospodarji so ‰li k pomorjenim ovcam in

si ogledovali njihove uhlje. Ovca je ovci tako podobna,
da so gospodarji vsak svoje na uhljih s posebnimi urezi
zaznamovali. Hitro so dognali, da niso vse iz enega ovã-
jaka. Îalost se je nekoliko polegla, ko ni bil s to nesreão
prizadet samo en gospodar.

»Naj gre kdo po voz, da mrhovino potegnemo na vas;

ostanke poÏrtih pa tu zagrebimo!« Tako je ukazal hlap-
cu najveãji kmet v vasi in ‰e dodal: »Po klavca naj hitro
kdo stopi, da jih odere. KoÏuhe so nam volkovi le pu-
stili.«

»In tudi mesa dovolj,« se je oglasila Ïenska.
»Le jej ga, ãe se ti ne graja. Jaz ga ne bom.«

BES

IZ MLADIH DNI

»Prav ima‰,« se mu je pridruÏil sosed. »Volãjih kolin

ne bomo Ïrli.«

Tako so se kriÏem prerekali. Lazarjev hlapec je pri‰el

z vozom. Gospodarji so vsak svojo uklano ovco naloÏili
in veleli hlapcu, pri katerih hi‰ah naj to in ono ovco od-
loÏi. Veãina ljudi se je uvrstila za vozom, zavrtim na obe
kolesi, da je ‰kripalo po kamnju.

»Grd in ãuden pogreb imamo,« je Ïalostno spregovo-

ril star oãanec, ki se je opiral na palico.

»In kako drag!« je pripomnil moÏak, ker so bile vse tri

poÏrte ovce iz njegovega ovãjaka. »Tista gospoda, ki ima
lov v zakupu, naj ga plaãa,» je ‰e dodal.

»To je mo‰ka beseda,« so mu v zboru pritrdili in

predlagali, da se zglasijo pri zakupniku in trdo zahtevajo
povraãilo za ‰kodo.

Potem so se raz‰li vsi po vasi. Ker sta tedaj Ïe pri‰la

odrasla fanta s krampom in lopato, da zagrebeta ostan-
ke volãje poÏrtije, smo le mi, deãki, ostali pri kopaãih za
zijalaste sveãnike.

BES

IZ MLADIH DNI

Napad na Ïrebeta

ovorica o volkovih se je hitro raz‰irila po vseh
okoli‰kih vaseh. Ljudje so Ïivino, zlasti drobnico,

‰e pred mrakom zganjali v hleve in iz strahu pred vol-
kovi skrbno zapirali vrata — hlevna in hi‰na. Gospodar-
ji, ki so bili iz na‰e vasi Ïe odgnali kobile z Ïrebeti na
pa‰o v najbliÏjo planino, so ugibali. Nekateri so se bali
za konje in Ïrebeta, drugi so trdili svojo, da se volk konj
boji. Îal jim je bilo soãne trave murave krog koã in hle-
vov. Te trave goveja Ïivina ni marala, konjem je bila pa
sla‰ãica. Zato so kobile pustili na planini.

Ni ‰e dobro pretekel teden, ko se opoldne oglasi na

vasi znani zvonec RoÏiãeve kobile. Ni bila sama. Za njo
so se zvrstile ‰e ‰tiri kobile z Ïrebeti. Zvonec je privabil
gospodarje na vas.

»Kaj te je zmedlo, da si Ïe prignal domov?« so kmet-

je ti‰ãali v konjarja, ki je zadnji priropotal v coklah na
vas. Kobile so se vse obrnile h koritu, da se odÏejajo. Ko-
njar je polno vreão postavil predse na tla in nekam jez-
no odgovoril:

»Kaj bi me zmedlo? Ne jezikajte, dokler vam ne po-

vem.«

BES

IZ MLADIH DNI

Lastniki kobil so konjarja radovedno obstopili. Konjar

Drejc je bil prileten moÏ, vedno veã v gozdu kot doma.

«Îrebeta sem vam re‰il pred volkovi,« je Drejc skoraj

zareÏal v gospodarje. Ti so ostrmeli in tesneje pritisnili
k njemu.

»Tak brÏ povej!« so mu vsi hkrati rekli, a se tudi vsi

ozrli po kobilah in Ïrebetih, ki so se ocejali pri vodi. No-
bene glave ni manjkalo.

»Vse vam razodenem, majãkeno strpite.« Konjar je

sedel na vreão pred sabo in se opraviãil: »Zaresno sem
truden; bolj od strahu kakor od hoje.«

Nato je zaãel.
»Ravno sem podkuril v koãi, da si za veãerjo skuham

Ïgancev. Potem pogledam skozi vrata koãe po konjih.
Stara RoÏiãeva kobila se ni pasla. Stala je sredi konj in
vlekla sapo skozi nos, da so ji nozdrvi plale. Kaj le voha?
sem si mislil. ,Prama, Prama, kaj vohlja‰? Ali preizku‰a‰
veter, ãe bo jutri ‰e lepo?’ Prama, ki se je na vsak moj klic
vselej obrnila k meni, se to pot ni ozrla.

·e je vohljala. Zdajci nekam ãudno zahrza. Vse kobi-

le dvignejo glave in jo pogledajo. Prama zahrza glasne-
je. Tedaj se zbero vse kobile z Ïrebeti krog nje. Prama
hrza ‰e in ‰e. Kobile so jo umele, jaz pa niã. Povabila jih
je za sabo na tisto okroglo ravninico, saj veste, na desno
plat od koãe. Tam so se ustopile naokrog, potisnile Ïre-
beta v sredo in vse z dvignjenimi vratovi vohljale po zra-

BES

IZ MLADIH DNI

ku. ,Volka vohajo,’ me je pre‰inilo. Toliko da sem segel
na tnalo po tam zasajeno sekiro, se je oglasilo: Tulba,
divje zavijanje, lajeÏ! Sveti ·tefan, ki si za konje, poma-
gaj! Toliko sem ‰e vzdihnil, ko sta Ïe dva volka skoãila iz
go‰ãe. Niã me ni sram povedati, da sem ves drgetal.«

»Od strahu,« je nekdo zinil na glas.
»Seveda od strahu. Pa se nisem bal zase, saj sem z eno

roko drÏal za kljuko na vratih v koão, z drugo pa sekiro.
Za Ïrebetke sem se bal, da ve‰. Za prvima dvema vol-
kovoma, ki sta tik gozda za hip obstala, jih je pritulilo ‰e
pet. Potlej se je pa zaãelo. Îivemu ãloveku ne privo‰ãim,
da bi to preÏivel, kar sem jaz. Skoãil sem v koão in zari-
nil vrata. Skozi okno sem gledal napad. Volkovi so se
zaleteli v kobile. Tedaj so se zabliskale podkve. Kobile so
sekale ko nore po volkovih in jih odbijale. Prav droben
volãiã se je zmuznil med kobilami. Di‰ala so mu Ïrebe-
ta. Korenova kobila je ‰avsnila z zobmi po njem, ga
zgrabila za vrat in ga vrgla kvi‰ku, kar ãez Ïrebeta. Tam
ga je ena — ne vem ravno ãigava — pomendrala s pred-
njimi kopiti, da se je iztegnil. Dobili so jih pa po odprtih
gobcih menda vsi. Sedaj je odletel po tleh ta, potlej oni.
Nekaj jih je stisnilo repe in so se umaknili tuleã v gozd.
BrÏkone z na pol ubitimi buticami. Ko so ‰e zadnji ‰tir-
je ponovili naskok in je bil vsak poboÏan s podkvijo, so
z grdim lajeÏem ‰e ti pobegnili. Kobile pa sklenjenega
kroga niso pretrgale. Stale so tako dolgo, da jih je ob-

BES

IZ MLADIH DNI

svetila luna. Ker sem od starih pastirjev sli‰al, da se volk
ognja boji, sem previdno stopil iz koãe in zaÏgal pred
njo kup nabrane hoste. Tudi kobile so bile vesele ognja.
HvaleÏno so mi zahrzale in se potem zvrstile vsaka s
svojim Ïrebetkom v prazen hlev. Jaz sem prijel sekiro,
skoãil za njimi in zarinil hlevna vrata.«

»Presneto so se ti tresle hlaãe, kaj?«
Drejc ni niã odgovoril. Vstal je, potegnil iz vreãe ubi-

tega volãiãa in ga vrgel gobezdaãu pred noge.

»Na, zama‰i si z njim grde svoje ãeljusti. Da ne po-

reãete, da sem lagal. Ta je za prião.«

Vsi so vzkliknili od veselja in soglasno rekli: »Drejc,

vsak po goldinarju ti dodamo za pa‰o. Dobro si jo izvo-
zil, ko si prignal konje vse re‰ene domov.«

»Lepo zahvaljeni za goldinarje. Sedaj naj me pa kdo

‰e na kosilo povabi. Saj vãeraj ‰e veãerjal niã nisem.«

BES

IZ MLADIH DNI

JAZBEC PU·âAVNIK

Spo‰tuj delo

o sem sluÏboval po raznih Ïupnijah na kmetih, mi
je veãkrat rekel mestni ãlovek: »Na kmetih mora

biti dolgoãasno.« Takemu sem se vselej nasmehnil. Zelo
se je motil. Resnica je, da je na deÏeli delo dokaj trdo,
kakor je starodavna napoved: V potu svojega obraza bo‰
jedel svoj kruh. Tak, v potu obraza pridelani kruh uÏiva
tudi mestni ãlovek. In ãe je delo na kmetih trdo, je kljub
temu po mojem vse drugaãe kratkoãasno kakor delo v
mestu in tovarni. Presedeti dolge ure v pisarnah, tekati
krog prodajalne mize v trgovini, vsak trenutek biti na-
peto pazljiv pri strojih v tovarni vse to dan na dan, po-
zimi in poleti — ni in ne more biti ne kratkoãasno ne
zabavno. Tudi vse to delo je trdo, ãeprav rok ne obloÏi
s trdimi Ïulji. Enoliãnost dela utruja Ïivce, napeto mi‰-
ljenje pri znanstvenem delu »ubija glave«, kakor navad-
no pravimo. Kmeãko delo dolgoãasne enoliãnosti ne po-
zna. Ko v rani pomladi zagorijo trebeÏi po travnikih, ko
se pokadi razorana njiva, ko po ozeleneli gmajni zapo-
jo zvonci drobnice in govedi — tedaj se razgiblje kmeã-
ko delo. Potem se spreminja od meseca do meseca: pri-
de pletev in Ïetev, po travnikih se zabliskajo kose, po

BES

IZ MLADIH DNI

planinah se razlegajo vriski pastirjev, cepci zapojo svo-
jo pesem ali votlo zadrdrajo mlatilnice. Ko je zrnje
spravljeno v shrambe, posedejo mlatiãi krog obloÏene
mize k poÏinki, prilivajo gnjati in pogaãi z vinom in za-
pojo hvalnico za lepo plenjanje. Kar kmalu za‰kripljejo
vozovi od teÏe jesenskih pridelkov in potem je vse Ïivo
v vinogradih — spet vriski in pesem — po vrtovih obira-
jo sadje za dom in za prodaj. Na njivah zaorje plug za
ozimno Ïito ali pa deva njive v prelog. Pozimi je voÏnja
lesa in so kajpak tudi slastne koline. Vsak mesec drugaã-
no delo in veselje.

Pri vsem tem kmeãkem delu poprime tudi mladina.

Otrok, ki komaj ‰e koraclja, se prime mame za krilo in
gre z njo v polje. Veãji so v poãitnicah vedno pri delu: ta
podaja snopje, oni tlaãi seno, ko ga nakladajo na vozo-
ve, drug pomaga pastirju, oni je za vodirja, da dona‰a z
vrãem koscem in Ïanjcem vode iz studenca. Tako se
kmeãki otrok vrase v zemljo in jo vzljubi. In ãe gre tak
fant iz domaãe ‰ole v posebne kmetijske uãne zavode,
kjer spozna stroje za kmetovanje in si nabere drugo po-
trebno znanje, bo izvrsten kmet, toda le tedaj, ãe bo
zemljo ljubil.

S tem sem vas, ljuba mladina, hotel samo opomniti:
Spo‰tujte delo! Vsako je lepo. Davnega gosposkega

pohajkovanja je konec. Kar so stari postavili v pregovor,
velja ‰e danes: »Kdor ne dela, naj tudi ne je!«

BES

IZ MLADIH DNI

Jazbec v koruzi

ar vidim vas, kako ste neuãakani in mi zastavljate
vpra‰anje: Kje pa je zgodba?

Menda sem bil drugo leto v ljudski ‰oli, ko sem imel

sreão, da sem prviã videl jazbeca. Ne Ïivega, ustreljene-
ga. Pri Kokrãanu je leÏal iztegnjen na klopi pred hi‰o.
Nekaj moÏakov je stalo tamkaj, ko smo privreli tudi
va‰ki otroci, da si zver ogledamo. Na steno hi‰e ob klopi
so bile prislonjene gnojne vile in podajalnik. To je bilo
orodje in oroÏje za jazbeãji pogon. Deãki smo se pririli
do ubite zverine in jo poboÏali po ‰ãetinasti, gosti dla-
ki. Odprtega, dolgega, rilcu podobnega gobca, iz kate-
rega so reÏali moãni zobje, smo se bali. Med moÏmi je
stal Kokrãanov Tonej. Lovec je bil, ki je jazbeca ustrelil.
Napeto smo lovili pogovor moÏ. Tonej je razlagal:

»Îe veã noãi je hodil jazbec na tistole njivo. Lomil si

je koruzne storÏe, obÏrl peso in repo. V temi in gosti ko-
ruzi ga nisem mogel dobiti na muho, da bi streljal. Zato
sem naprosil tri moÏe, da so pri‰li z vilami in mi ga po-
gnali iz koruze. Jezno je zakrulil kakor pra‰iã in previd-
no pritacal na travnik. Videl sem njegovo sivo senco,
sproÏil in zadel. Niã veã ne bo delal ‰kode.«

BES

IZ MLADIH DNI

»Ali veste,« je povzel Novin, ki ga je gonil, »da se mi

je potuhnil v razor. Toliko, da nisem z nogo zadel obenj.
·ele ko sem ga dregnil z vilami, je puhnil kvi‰ku.«

»E, je presneto navit ta samotarski pu‰ãavnik,« je po-

vzel Tonej. »Tri noãi sem ga ãakal. A vsakiã je u‰el z nji-
ve tam, kjer me ni bilo.«

»·e to nam povej, kako ste ga lani kopali iz jazbine!«
»Da se mi boste spet smejali kakor lani.«
»Takrat smo se smejali, ker ga niste dobili. Danes si ga

le prekadil. BrÏkone je prav isti. Prileten je Ïe. Le povej
nam!« je silil vanj Koren.

»Ko ne veste ‰e vsi, povem; naj bo. Ko sem lani iztikal

po lovi‰ãu, sem naletel na jazbino. V strmini v Vedri‰ãih
je bilo. Sledovi so bili ãisto novi. Prepriãan sem bil, da je
to pu‰ãavnikov kvartir in da gotovo spi v njem. Pri be-
lem dnevu se ne prikaÏe zlepa. Tiho sem od‰el domov
po psa jazbeãarja in se vrnil. Pes ga je takoj osledil in se
izgubil v jazbino. Dolgo je bilo vse tiho. Potem je pes
zalajal, jazbec zakrulil. Ga Ïe ima, sem si mislil. Pasji la-
jeÏ pa se je spremenil v tanko cviljenje — krulba je po-
tihnila. âakam. Jazbeãar se pririne iz rova. Po vsej glavi
je bil krvav. Drugiã si ni upal veã v luknjo. Jazbec ga je
po‰teno oklal. Ne bom te ãakal vso noã, sem si mislil.
Pred jazbino sem zavalil skalo. Z rogovilasto vejo sem jo
‰e oprl in pritrdil. Drugi dan sem povabil dva fanta: Re-
vovega JoÏa in Belãevega Janeza. S seboj smo vzeli

BES

IZ MLADIH DNI

krampe in lopate. Preden smo zaãeli kopati v jazbino,
smo poskusili z ognjem. Pri vhodu smo zakurili in na
ogenj nametali zelenih smrekovih vej, da se je po‰teno
kadilo. Stari lovci so pravili, da ga dim preÏene iz jazbi-
ne. Niã ni pomagalo. Ni se pokazal. Zato smo se jazbi-
ne lotili s krampi. Celo dopoldne smo kopali. Prav go-
tovo, da smo pririli Ïe ‰est metrov v hrib — in ‰e ni bilo
konca lepo zglajenega rova. Odkopali smo ‰e za meter
globlje. Tam se je pokazalo pu‰ãavnikovo stanovanje:
prostorno, lepo zaokroÏeno in mehko nastlano — in
prazno. Toliko, da nam niso krampi padli iz rok. Iz sta-
novanja se je namreã vil drug rov. Po tem nam jo je bil
jazbec popihal in odnesel zdravo koÏo. ·e sem hodil k
jazbini oprezovat. Nobenega sledu ni bilo veã o njem.
Preselil se je drugam.«

»Kaj pa pozimi?« je vpra‰al Koren.
»Prespi jo. Ko se jeseni zredi, da ima tri prste debelo

mast pod koÏo, mu ni sile,« je pojasnil lovec Tonej. »In
sedaj vsi, ki ste bili za gonjaãe, povabljeni na jazbeãjo
veãerjo. Njegova peãenka poseka vsako pra‰iãjo.«

Nato se je druÏba pred Kokrãanom raz‰la. Otroci smo

se nauãili novo poglavje iz naravoslovja.

BES

IZ MLADIH DNI

Votli strahovi

oj oãe je bil krojaã. Zimske veãere je vselej poteg-
nil delo do polnoãi. MoÏje iz vasi so radi zahajali

ob dolgih zimskih veãerih k njemu v vas. Pri takem va-
sovanju je beseda dala besedo, zgodba je sproÏila zgod-
bo. Tudi na strahove niso pozabili. Dobro ‰e pomnim,
kako se je oãe norãeval iz strahov: Prazne ãenãe, to so
vsi strahovi! Ni mu bilo v‰eã, da so pripovedovali o stra-
hovih pred otroki. Navadno me je pognal hitro spat.

Zjutraj, ko sem zaãel o tistem strahu, ki da ljudem

ponoãi snema klobuke z glave in jih na kosce trga, me je
oãe modro pouãil: »Francelj, zapomni si za vse Ïivljenje.
Strahov ni. Strah je edinole hudoben ãlovek. âe bo‰ Ïe
odrasel kdaj kje hodil ponoãi in sreãal ãloveka, mu mir-
no vo‰ãi dober veãer. Vsakemu, ãeprav ga ne pozna‰.
Ako ti bo lepo vrnil, je po‰ten ãlovek. âe pojde pa tiho
mirno tebe, potipaj v Ïepu, kje ima‰ noÏ, in si ga pripra-
vi. Ni prida, kdor ti ni odzdravil. Vsak drug strah je zno-
traj votel, krog kraja ga pa niã ni. Zapomni si.«

BES

IZ MLADIH DNI

Ko sem bil leta 1891 name‰ãen kot romarski duhovnik
pri Sv. Jo‰tu nad Kranjem, sta se nekega jutra zglasila pri
meni dva oroÏnika.

»MoÏa, kaj bo dobrega?« sem ju nagovoril.
»Niã dobrega ni,« sta rekla. »Zato najprej vpra‰ava,

ali ste ponoãi dobro zaklenjeni.«

»VeÏnih vrat ‰e nikoli nisem zaklenil. âemu bi jih

zaklepal, bi rad vedel?«

»Odslej jih morate. Tu krog gore Sv. Jo‰ta se potika-

ta dva voja‰ka begunca. Trem hi‰am sta Ïe pokradla.«

»Nisem ‰e sli‰al.«
»Zato vas svariva. Ali imate kaj oroÏja?«
»Imam. Pu‰ko in pi‰tolo.«
»Prazni seveda? Oboje imejte vedno nabito. Posvarila

sva vas. Zbogom!«

Koliko samotnih potov sem Ïe prehodil, tudi ponoãi,

ko sem se vraãal od bolnikov in od obiskov pri sosednjih
tovari‰ih Ïupnikih. Vselej brez oroÏja in niti malo me ni
bilo strah. Kar sta napovedala oroÏnika, je bil pa zares-
ni strah. Nabil sem pu‰ko in vtaknil ‰est patron v revol-
ver.

Popoldne tistega dne sem imel nujen opravek v Kra-

nju. Proti veãeru sem se oglasil pri dekanu, svojem ro-
jaku. Kar po sili me je pridrÏal pri veãerji. Iz Kranja sem
se grede oglasil ‰e na Ga‰teju pri Valterju ·midu, ki je bil
doma na poãitnicah, Zakramljala sva se pozno v noã. Ko

BES

IZ MLADIH DNI

sem jo v temni noãi kresal na goro, niã ne tajim, me je
nekoliko strahljalo. Revolver sem imel v Ïepu, v desni-
ci okovano palico, v levi svetilko. Vsak ‰um: ãe mi je zaj-
ãek pretekel pot, ãe se je prebujena ptica preletela —
sem podvojeno glasno sli‰al in vselej mi je zagomazelo
po udih. Sam nase sem se jezil in se o‰teval, da sem stra-
hopetec. Podvizal sem se, da bi bil ãimprej doma. Neka-
ko na pol poti pred vrhom zasli‰im kakor ‰torkljanje po
gozdu. Postojim. Hrestljanje po suhljadi in listju se spet
oglasi. Naglo ugasim svetilko in se z desnico dotipam do
revolverja v Ïepu. Za nekaj trenutkov vse utihne. Potem
je spet priãelo: cop — cop — cop po gozdu in naravnost
proti meni. Srce mi je moãno bilo, revolver sem poteg-
nil iz Ïepa in petelina napel. »Name gre pobegli tat-vo-
jak!» O tem sem bil prepriãan. Celo nekak‰no godrnja-
nje sem sli‰al. Kakor bi ãlovek sam s seboj govoril. Ko-
raki so se pospe‰ili in bliÏali. ·e nekaj hipov in na pot je
skoãilo nekaj ãrnega tik predme. V tisto senco sem spro-
Ïil dva naboja. Strah se je potegnil ãez pot navzdol po
bregu.

Obstal sem in ‰e vedno drÏal revolver v roki. Bitje srca

sem sli‰al v u‰esih. Niã nisem vedel, ali sem v trdi temi
tisto senco kaj zadel. Zdelo se mi je, da sem zasli‰al hri-
pav glas prehlajenega ãloveka, ki je drsel po bregu.
Kmalu je vse potihnilo. Aha, tolovaj je obstal, sem si

BES

IZ MLADIH DNI

mislil. Morda se ‰e vrne, da me napade. Nisem si ‰e upal
priÏgati svetilke.

Vnoviã sem potipal po petelinu na revolverju. Tako

pripravljen za obrambo sem ãakal v temi nekaj minut.
Silno dolge so se mi zdele. Napenjal sem u‰esa, a niã se
ni ne ganilo ne oglasilo. Slednjiã le zasli‰im kratko krul-
bo, pra‰iãji podobno. Takoj za tem glasom so zahre‰ãali
storÏi koruze. Na ravnici pod bregom je bila meni dobro
znana njiva. »Jazbec!« sem pogumno spregovoril na
glas.

Strahu je bilo konec. PriÏgal sem svetilko in ‰el proti

vrhu. Potoma sem se smejal sam sebi, ãe‰ zakaj si poza-
bil oãetov nauk in jazbecu nisi vo‰ãil dober veãer, ko si
ga sreãal.

BES

IZ MLADIH DNI

MOJE ÎIVALI

Va‰ki ptiãarji

etemu letu sem odra‰ãal. Kot pravi va‰ki otrok se
nisem veã prijemal materinega krila. Otroci smo hi-

tro Ïeleli biti samostojni in zato svobodni. Sosednji smo
se obiskovali, se skupno igrali in podili po gmajni. Na‰e
matere so bile vse preveã napreÏene v delo doma in v
polju, da bi nas utegnile vedno loviti in voditi za roke.

Nekega dne sem ‰el k sosedovim. Tri deãke so imeli.

Jaka je bil najveãji, za njim Janez, Francelj pa mojih let.
Pred hi‰o so se pasle koko‰i. ·el sem skoznje kakor Ïe
veãkrat. Ko sem bil sredi jate, se zakadi vame petelin. V
hipu mi je bil na rami, se grdo zadrl in me priãel obde-
lovati s kljunom in kremplji. Zbil mi je z glave klobuãek,
kljuval me in praskal. Otepal sem se ga z rokami, kriãal
in jokal, da mi je pri‰la na pomoã botra soseda, ga po-
grabila in vrgla na tla. Brez klobuka sem pritekel domov.
Mati me je krvavega umila in me spravila v posteljo. Za
mano je pri‰la soseda in prinesla moj klobuãek. »Ko bi
ga bil kavsnil na oãi, bi ga bil oslepil,« sta prepla‰eni
modrovali. »Takoj mora pod noÏ,« mu je zagrozila bot-
ra. «Kragulj ga je izvalil, zato je tako hud, grdun nemar-
ni.«

BES

IZ MLADIH DNI

Postelje sem bil hitro naveliãan. Najraj‰i bi bil ‰el ta-

koj k sosedovim gledat, kako bodo petelina klali.

Vem, da ne veste, kako more kragulj izvaliti petelina

domaãe kurje vrste. Zato vam bom razloÏil.

Ko je pri‰el konec februarja god sv. Matija, so rekli:

Matija led prebija, ãe ga ni, ga naredi. ln ko je pri‰el v
marcu god sv. Gregorija, so se priãele ptiãje svatbe. Po
logu in vrtovih so zapeli ptiãki in si kmalu zaãeli zna‰ati
gnezda. Za nas, veãje deãke, je bilo to vedno zanimivo.
Pazljivo smo zasledovali, kje si ptiãki pletejo gnezda.
Vse smo usledili: kje gnezdi ‰ãinkavec, kje penica, kje
li‰ãek, kje sinica, kam je na oblanico obesil gnezdo ru-
meni kobilar, v kateri grm se je skril kos. Lastovice so se
vrnile in takoj obiskale v hlevih stara gnezda. Skrbno so
jih oãistile, pridno lovile prve muhe in ÏuÏke in zaãele
nesti jajãke.

Kdor je prvi izsledil kako gnezdo, se je rad pohvalil:

Ti, Francelj, jaz pa vem za kobilarja! Vse teÏja preÏa je
bila, da smo izsledili v logu pod vasjo vranje gnezdo.
Vrane so si izbrale vedno visoka drevesa: lipe in hraste.
·e bolj slaven je bil, kdor je odkril gnezdo kragulja. Ta
gnezda so bila redka na drevesih, ropar pi‰ãancev je rad
gnezdil v skalah. Velik hudobneÏ pa bi bil, kdor bi bil
kako gnezdo ptiãkov pevcev razdrl ali celo mladiãke po-
metal iz njega. Takega je druÏba deãkov izkljuãila, ga
ozmerjala, ãasih ga tudi z bunkami pognala iz svoje sre-

BES

IZ MLADIH DNI

de. Drugaãe je bilo z gnezdi vran ali kraguljev. Tem smo
fantiãi radi nasajali, podtikali kurja jajca. Njihova jajca
smo pa pometali na tla.

Nekoã sem dognal, da so vranja jajca Ïe v gnezdu, in

brÏ sem doma poprosil za dvoje koko‰jih jajc. Potem
smo ‰li kaki trije pod lipo, kjer je bilo vranje gnezdo.
Najbolj‰i plezalec si je vtaknil kurji jajci za srajco, dru-
ga dva sva ga potisnila do prvih vej na lipo. Potem je
sam plezal od veje do veje. Pa se je zgodilo, da se je ple-
zalec rinil skozi pretesno vejevje in so ga veje preveã
stisnile. Iz jajc za srajco je nastala me‰ta. Plezalec se je
Ïalosten vrnil. Takoj smo ‰li iskat drugih jajc.

Ker sem prvi dve jajci dobil od dobre matere v dar, si

je drugiã nisem upal nadlegovati ‰e za dve. Poprositi je
moral kdo drug pri svoji materi. âe ni bil usli‰an, je pri-
‰el na vrsto tretji. âe je tudi ta s svojo pro‰njo pogorel,
smo se zatekli za pomoã h kurjim gnezdom. Bili smo pa
dovolj prebrisani, da podloÏka v gnezdu nismo marali.
Ta bi bil za valitev neraben.

Ko smo le dobili dve dobri koko‰ji jajci, smo odhiteli

v log pod lipo, kjer je bilo vranje gnezdo. Ker se je prej‰-
nji plezalec z jajãno me‰to za srajco branil pleÏe, smo
vadljali. Utrgali smo tri bilke na trojno dolÏino. Vsi smo
zamiÏali in vsak po eno potegnili iz roke najstarej‰ega,
ki jih je drÏal. Kdor je potegnil najdalj‰o bilko, je moral
do gnezda.

BES

IZ MLADIH DNI

Poãakali smo, da je vrana odletela z lipe. ·la si je iskat

zajtrk. Tedaj smo pohiteli in plezalca, ki ga je zadela
vadlja, potisnili na lipo. Spodaj sta druga dva molãe ãa-
kala. Naglo so priletela iz lipe vranja jajca, ki jih je bil
vrgel iz gnezda plezalec in nasadil koko‰ja. Nasajaã je
bil hitro na tleh. Potuhnjeno smo se odmaknili od lipe in
se prikrili v logu za grm. âakali smo vrano. Kmalu se je
vrnila in sedla na gnezdo. Tedaj se je moralo odloãiti.
Vrana, ki bi bila podloÏeni jajci spoznala za tuji, bi bila
krakaje odletela — skujala bi se in bi ne valila. âe je pa
obsedela v gnezdu, je bil uspeh zagotovljen.

Vrana ni odletela. Veseli smo od‰li iz loga.
Doma smo si obljubili strog molk. Nihãe ni smel zve-

deti o na‰em nasadu.

âas priãakovanja se je vlekel po polÏevo poãasi. Vsak

izmed nas si je s ãrto na opaÏu pri skednju zaznamoval
dan. Te ãrte so bile na‰a pratika. Po ustnem izroãilu smo
bili pouãeni, da je treba triindvajset dni, preden so pi‰-
ãanãki izleÏeni.

Kajkrat smo pre‰tevali te ãrte, a konãno le priãakali

doloãeni dan. Navsezgodaj smo Ïe ãepeli pod lipo. Po-
govarjali smo se le ‰epetaje. Spet so se vlekle in vlekle
ure ãakanja, kdaj prileti znamenje z lipe. Ko je zazvonilo
poldne, smo Ïe kar obupavali. Îelodãki so se nam ogla-
‰ali in silili k obedu. Nismo se dali premagati. Vztrajali
smo in priãakali znamenje. Z lipe je priletela prva jajã-

BES

IZ MLADIH DNI

na lupina. Vrana je zaãela odpirati izleÏeni jajci. Tiho
smo vstali in se z oãmi pogovorili, kdo naj spleza po
pi‰ãanãka. Priletele so ‰e nove lupine, vrana pa se je od-
peljala iz gnezda. ·la je po hrano za izvaljenãka. Potisnili
smo naglo plezalca na lipo. Hitro se je vrnil in za srajco
prinesel dve rumeni kepici — izleÏena pi‰ãanãka. Re-
‰ena sta bila. Glasno smo ju pozdravili in kot zmagovalci
od‰li iz loga. En pi‰ãanãek je bil moj, ker sem bil od ma-
tere izprosil prvi dve, Ïal pri pleÏi ponesreãeni jajci.

Tako smo le prehiteli vrano. A ‰e preden smo dobro

od‰li, se je vrana Ïe vrnila in prinesla v kljunu debelega
ãrva za mladiãka. âe bi ju mi ne bili oteli, bi jima vrana
ponudila ãrva. Njeni pravi mladiãi takoj odpro kljunãke,
da pouÏijejo prvo kosilce. Koko‰ji pi‰ãanãek tega ne
ume. Sam s kljunãkom kavslja za prvim zrncem. Ko ne
zine s kljunãkom po hrani, spozna vrana, da ni njen. Ta-
koj ga useka s teÏkim kljunom po glavi in ga vrÏe iz
gnezda.

Od daleã smo sli‰ali vrano, kako se je jezno drla in

krakala vrh lipe nad praznim gnezdom.

Prav taka je s kraguljem, ãe se komu posreãi, da zale-

ze njegovo gnezdo. âe se v kraguljevem gnezdu izvali
pi‰ãanãek petelinãek, je zelo hud in divji. Ljudje so te
vere, da toplota divjega kragulja preide na pi‰ãanca pe-
telina in je zato tak divjak. Ne sodim. Besedo imajo uãe-
ni naravoslovci.

BES

IZ MLADIH DNI

Moja prva Ïivinica

na‰i — moji rojstni — kajÏi smo imeli kravo, dve
kozi in pa konjiãka. Zelo majhen je bil, Hrvat so

mu rekli. Trdili so, da je doma iz gorate Hrvatije. BrÏko-
ne bi se mu bilo bolj podalo ime Bo‰njak. Kadar sem le
mogel, sem bil v hlevu s ko‰ãkom kruha, ki sem si ga
pritrgal od malice, da sem ga dal konjiãku, kozici ali kra-
vici. Vse te Ïivali so me poznale in rade imele. Moj ded,
Ïe tedaj, ko so bili Francozi pri nas, krepek deãko, me je
uãil: »Îival natanãno ve, kdo jo ima rad. Zato nikoli
nadnjo s ‰ibo. Vselej zlepa!« Te Ïivali so me ljubile. Ko-
njiãku sem se smel po mili volji splaziti pod trebuhom.
Kozici, kadar sem ju gnal v zgodnji pomladi, ko so se v
Rebru prikazale prve zaplate kopnega, na pa‰o, sta dro-
bili za mano kot priliznjena kuÏka. Kadar sem smel celo
v planino, da sem tam kak dan potepenil, je bilo moje
veselje zvrhano. (Da boste umeli besedo »potepenil«,
vam jo razloÏim. Pri ãredi na planini so bili vedno trije:
prva glava je bil ãrednik. Njemu za pomoã so se gospo-
darji vrstili. Kolikor glav govedi je bilo v planini iz nje-
govega hleva, toliko dni je moral oskrbeti ãredniku
tretjinjeka. Tretji v tej oblasti je bil potepenjek, ki je imel

BES

IZ MLADIH DNI

dolÏnost, da je zavraãal tiste krave, zlasti telice, ki so se
od ãrede kaj rade odtrgale, zaostajale in se po svoje po-
tepale po planini.)

Toda kaj, ko vse lepo in prijetno na svetu hitro mine.

Mene je zajela ‰ola, mesto, in vsega prej‰njega lepega
veselja je bilo konec. Po sluÏbah sem se premikal in se-
lil kriÏem po domovini, da sem za‰el celo med trde
Nemce v Koãevje.

Nekega dne se tam prikaÏe v moji sobi zelo revno

obleãen star moÏ.

«Naprodaj sem vam ga prinesel.«
Tako me je ogovoril.
»Koga neki?« sem se mu posmejal.
»Kanarãka!« Tudi moÏ se mi je nasmehnil. Ozrl se je

po prostorni moji sobi. »Zares kanarãka. Lejte, tako ve-
liko sobo imate in kar sami. Saj vam je dolgãas, ali ne?«

»Ne utegne mi biti dolgãas. Preveã imam dela, ‰ole

mnogo, obhajila daleã . . .«

»Zato pa. Ko ste doma, ste vendarle sami. Ali in

tako?«

Spet sem se mu posmejal.
»Ne veste, kako prijazen kanarãek takole samotno

sobo poÏivi. Kupite ga!«

Segel si je v Ïep suknjiãa in privlekel iz njega v ruto

zavitega ptiãka. Kanarãek se je zaãudeno razgledal po

BES

IZ MLADIH DNI

sobi, potem zafrfotal, se spreletel, se vrnil in mi sedel na
ramo. Z drobnim kljunom me je piknil na uhelj.

»Ali ga vidite, kako se vam sam ponuja? Kupite ga!«

je silil moÏ.

»Kam bi z njim? Nimam gajbice, ne znam mu streãi,

doma sem le redko . ..«

»Saj vam gajbico tudi prodam. Za hrano bom jaz skr-

bel, ne bo draga, le vzemite ga. Precej grem po ptiãnik.«

Kanarãek mi je ‰e sedel na rami, moÏ je pa naglo od-

‰el po gajbico. Hitro se je vrnil in mi jo razkazal. V njej
je bilo koritce za hrano in posodica za vodo. Pridodal je
takoj nekaj hrane za ptiãka in vse tako dolgo ponujal, da
sem se podal in kupil.

Sam sebi sem se zazdel otroãje neumen, da sem skle-

nil to kupãijo.

Kanarãek je bil silno radoveden. Preletal se je po sobi,

povsod vtaknil kljunãek, vse ga je zanimalo. Za neko sli-
ko sem imel zataknjeno ‰iroko pero iz repa divjega pete-
lina. Ni odnehal, dokler ga ni izpulil izza okvira in mi ga
prinesel na pisalno mizo. Na omarici nad pisalno mizo
mu je bilo silno v‰eã. Tam je rad postopal in tudi zapel,
kadar je bil posebno dobre volje. Odprta vratca v gajbi-
co je naglo osledil. Smuknil je skoznje, stopil h koritcu
in jedel, jedel, da je bilo veselje. V gajbici po tleh je bila
nasuta sipa. Zapra‰il se je vanjo in Ïe je sipa letela na vse
plati iz gajbice po nizki omari. Iz sipe je ‰el k posodici za

BES

IZ MLADIH DNI

vodo in dolgo pil, preden se je odÏejal. Nato je ‰trbunk-
nil v vodo in se skopal, da je na vse plati ‰kropilo. Ves
moker je pri‰el skozi vratca, stopil na svetlo polo‰ãeno
omarico, se otresal, da je vse obrizgal z vodo in posul s
sipo.

Prav takrat je vstopila moja streÏnica ElÏa. Kot Matu-

zalem stara Ïenska, v lice zmrdana ko posu‰ena tepka,
toda zvesta in vdana. Ko zagleda kanarãka, ki si je prav
takrat divje otresal mokro perje, je obstala za vrati, skle-
nila roke in zajavkala:

»Oj nesnaga ti nesnaÏna! Ali sem zate tolikanj brisa-

la in gladila? Oj, oj!«

»Ali ni lep in ljubek moj ptiãek?» sem jo podraÏil.
»Le kdo vam je privlekel to nesnago? O, saj vem. Tisti

ptiãar HanÏ, ki jé surove vrabce, grdun grdi. Prècej mu
ga ponesem nazaj.«

»No, no, ElÏa, ptiãek je moj! Kupil sem ga, radi ga

morate imeti.«

ElÏa je razklenila roke, ‰e bolj upognila staro glavo in

momljaje potrdila:

»âe je va‰, bom potrpela. Z vsem moramo potrpeti: s

ãlovekom in Ïivadjo. V potrpljenju bomo re‰ili svoje
du‰e. Naj bo za du‰e v vicah.«

·e je godla in mrmrala, pa vendar segla v predal po

krpo in zaãela brisati, kar je bil umazal kanarãek. Ta se
je ElÏe zbal in prifrãal k meni. Sedel je na omarico vrh

BES

IZ MLADIH DNI

pisalne mize in po strani, sovraÏno gledal ElÏo. Posku-
sil sem brati v knjigi, ki je bila pred menoj. Ni ‰lo. ElÏa
je mrmrala, sam sem se zatopil v njeno modrost: »Z
vsem je treba potrpeti.«

Zares je tako na svetu. Na‰e Ïivljenje je sestavljeno iz

samega potrpljenja. Celo ta drobni ptiãek nam prizade-
va skrbi in nalaga potrpljenje. Ko otroãiãek prviã zajo-
ka v zibki, Ïe trpi in mamica z njim. Veriga skrbi, dela,
trpljenja in potrpljenja se vleãe za nami do groba.

Kakor mi je bilo spoãetka nekam zoprno, ko sem se

ukvarjal z gajbico, jo snaÏil, nasipal v koritce hrano, me-
njal dvakrat na dan vodo, mi je bilo nazadnje v prijeten
oddih. Kanarãek je vso to skrb vraãal in plaãal z ne-
utrudnim petjem. Znal je razne napeve, od nizkih ro-
potcev do najvi‰jih glasov. Z mano se je po svoje pogo-
varjal, kadar mi je sedel na rami. Celo postregel mi je
rad. âe sem odloÏil svinãnik, ga je naglo pobral, obletel
z njim v kljunãku stene v sobi in mi ga zvesto vrnil. Naj-
bolj imenitna se mi je zdela njegova streÏba z Ïveplen-
kami.

Nekoã je pri‰el suhorobar Ribniãan in mi ponudil

majhen, lepo opisan ‰kafãek. Tako mi je bil v‰eã, da sem
ga res kupil, ãeprav nisem vedel, ãemu bi mi bil. V ti-
stem ãasu nismo ‰e poznali sedanjih vÏigalic. PriÏigali
smo si z domaãimi Ïveplenkami, ki si jih podrgnil ob
mizo, tudi ob hlaãe, da so zagorele. S seboj smo jih no-

BES

IZ MLADIH DNI

sili v Ïepkih telovnika. Veãkrat sem jih pozabil kupiti.
Zato sem jih kupil kar dvanajst zavojãkov in vse iztresel
v ‰kafãek, kamor sem segal ponje. Tudi od pisalne mize
sem skoãil ponje in si jih del na mizo. To je kanarãek
zvesto opazoval. V drobni glavi se mu je porodila misel,
da bi to lahko tudi on opravil. Zato mi je zaãel iz ‰kafãka
prina‰ati na mizo Ïveplenke, ãe sem pisal. Obema, meni
in njemu, sc je zdelo to hudo imenitno. Kadar je poloÏil
na mizo Ïveplenko, je na omarici poãakal, dokler je ni-
sem priÏgal, in potlej hitro sfrãal po drugo. Verjemite
mi, da to ni »storija«, trdna resnica je. — Kadar sem od
koder koli pri‰el in vtaknil kljuã v vrata, je Ïe zaÏviÏgal,
mi ob vstopu v sobo sedel na rame in me po svoje
vpra‰eval: Kod si hodil, kje si bil, kje si ãeveljãke rosil?

Edino, kar mi je bilo neprijetno ob mojem ptiãjem

gostu, so bila zaprta okna. Navajen sem bil ob primer-
nem vremenu delati pri odprtem oknu. Zaradi kanarãka
si ga nisem upal odpreti. Nazadnje se mi je le zaãelo
zdeti za malo, da naj bi bil poleg njega ‰e sam ujetnik.
Zato sem sklenil, da tvegam in odprem okno. Kanarãek
je to takoj opazil. Hitro je prifrãal in sedel na podboj
okna. Sukal je glavico na vse plati, se sklanjal proti ce-
sti in ogledoval na njej vozove, ljudi in kriãeão otroãad.
Zaãel se je sprehajati po okenski polici in Ïe je po svoje
pozdravljal, tudi o‰teval kriãaãe na cesti. Kar hipoma pa
razprostre peruti in se spusti pod milo nebo.

BES

IZ MLADIH DNI

Skoãil sem k oknu in ga klical. Ko je priletel do strehe

nasprotne hi‰e, se je vrnil in bil Ïe spet na oknu. »Pri-
den, priden,« sem ga poboÏal in pohvalil. Prepriãan sem
bil, da mi ne bo ubeÏal. Tak izlet si je privo‰ãil vsak dan,
kadar sem ob lepem vremenu imel odprto okno.

Nekega dne jo je pa skupil. Vrh nasprotne hi‰e so

imeli vrabci zbor. Ko je priletel kanarãek do njih, so za-
gnali silen vri‰ã in se vsi hkrati dvignili nadenj. Sreãno
jim jo je unesel, ãeprav so se vrabci kriãeã usuli za njim.
Kanarãek ni sedel na okno; naravnost v sobo se je otel in
se skril v zadnji kot pred drhaljo, ki je prihrumela za
njim prav do okna.

»Ali si jo po‰teno naletel?« sem ga uãil. »Kaj sili‰ med

te grde barabunceljne? Vrabci so potegoni, predrzneÏi
in pretepaãi. Ko se lotijo v celih ograbkih zoreãega pro-
sa, jim kmet postavi za stra‰ilo v njivo s slamo natlaãe-
nega moÏa z leseno pu‰ko. Prvi dan ga nezaupno ogle-
dujejo, drugi dan pa takemu lovcu drzno sedajo Ïe na
pu‰ko in se iz njega norãujejo. Ne letaj mi ven, zapom-
ni si to!«

Kanarãek je moj nauk razumel. Sedel mi je na ramo in

gledal pla‰no proti oknu. Izlete je ãisto opustil.

Stranka, ki je poleg mene stanovala v prostornem

Ïupni‰ãu — to je bilo nekdaj bogata trgovska hi‰a — je
imela ãrnega maãka. Rodi so mu rekli. Bil je ljubljenec
postarne gospe. âasih je primijavkal tudi pred moja vra-

BES

IZ MLADIH DNI

ta, zlasti ãe mu je zadi‰ala klobasa, ki sem jo malical. Ko
sem mu odprl, se je hinavsko prismukal do mene. Niã
ga nisem imel rad, a dal sem mu griÏljaj. Odkar sem
imel kanarãka, mu na mijavkanje nisem rad odprl. Iz
radovednosti sem enkrat le poskusil. Komaj je vstopil,
so se mu zabliskale oãi in se trdno zapiãile v kanarãka.
Ta je Rodija zagledal in se ga silno prestra‰il. Bojeãe je
zaãivkal in priletel k meni. Muc se je prihulil, se pripla-
zil k moji mizi in se nameril, da skoãi nanjo — seveda na
kanarãka. Pograbil sem ravnilo in maãku priveznil prav
po‰teno na koÏuh ter ga zapodil iz sobe.

Nekega dne sem moral po opravkih v Ljubljano. ElÏa

je napovedala ãi‰ãenje starega, smrekovega poda v moji
sobi.

»Prav, le oãistite ga. Kanarãek pa mora biti ves dan

zaprt v gajbici.«

»Seveda, seveda, zaprt, zaprt,« je momljala ElÏa za

mano, ko sem odhajal po stopnicah.

Ko sem zveãer okrog enajste ure pri‰el s postaje, je

ElÏa sedela na pragu moje sobe, skljuãena v dve gube.

»Dober veãer, ElÏa! Kaj ãepite tako pozno tu na pra-

gu?«

ElÏa je dvignila vse objokane oãi in med jokom izjec-

ljala:

»Rodi je kanarãka . . .« In zatulila je na glas.

BES

IZ MLADIH DNI

Po meni je vse zagomazelo. Roka se mi je tresla, da

nisem mogel naglo vtakniti kljuãa v kljuãavnico. Ko sem
priÏgal luã, sem planil h gajbici. Îiãnate ‰priklice so bile
zapognjene in okrvavljene. Tudi nekaj rumenih peresc
je bilo raztresenih po gajbici. V hipu mi je bilo vse jasno.

»Kaj ste storili?« sem jezen zavpil na ElÏo.
»Oh, oh, ko sem oãistila, sem zraãila, skoãila na dvo-

ri‰ãe, da pri vodnjaku preplaknem krpe — oh, oh . . .«

»In vrat niste zaprli!«
»Samo nekaj minut ne, oh, oh, pa je Ïe prineslo hu-

dobca Kodija — oh, oh.« Zahlipala je in krãevito zajoka-
la.

»Zginite!« sem ji velel ves jezen in Ïalosten ter vrata

zaloputnil.

Nisem slutil, da me bo tako prizadelo. Hodil sem po

sobi in doumel, zakaj otroci tako prejokujejo, ko pride
mesar pred hlev in odpelje teliãka v zakol. Ko bi bil
otrok, bi bil za kanarãkom prav tako in ‰e bolj jokal.

Drugi dan je pri‰la sosednja gospa. Z dvignjenimi ro-

kami in jokaje me je prosila odpu‰ãanja za Kodija. Ponu-
dila mi je vraãilo, da mi kupi najdraÏjega kanarãka.

»Lepa hvala, gospa. Plaãal ga bo Kodi sam. Zbogom!«
Trdo, pretrdo sem ji zagrozil. Zato pol meseca Kodi-

ja ni bilo na spregled. Jaz sem dopasel dolgãas po lju-
bem ptiãku, a jeza na Kodija ni omagala. Slednjiã se mi
je le posreãilo, da sem ga sreãal pred svojo sobo. Hitro

BES

IZ MLADIH DNI

sem ga pograbil za ãrno, kosmato koÏo za vratom in si
ga stisnil pod suknjo. Skoãil sem po revolver v sobo in
od‰el z ujetim roparjem ob reki RinÏi proti gozdu. Tam
sem mu namenil likvidacijo za njegovo hudobijo. Ko
sem ga potegnil izza suknje, je presunljivo zamijavkal in
me Ïalostno pogledal. Spomnil sem se tudi stare gospe,
ki bo vsa nesreãna, ãe njenega Rodija ne bo veã. Obe-
nem sem se domislil starega latinskega pregovora: âe
prirojeno naravo z vilami odganja‰, vedno se ti spo-
vraãa. Tudi muc Kodi ni kriv svoje narave. Vrojena mu
je. Zato nisem napel pi‰tole. Kodija sem visoko dvignil
in v loku zagnal na sredo RinÏe. Saj sem vedel, da ne bo
utonil. In res je bil doma prej kot jaz.

BES

IZ MLADIH DNI

Moj kuÏa Jazon

o sem odsluÏil Ïe sedem kaplanskih sobic od seve-
ra do juga v svoji oÏji domovini, ki se ji pravi ljub-

ljanska ‰kofija, sem dobil dekret za Ïupnika v Îelim-
ljem. Takoj sem se odpravil in ‰el na oglede. Kljuãar
Centa mi je Ïupni‰ãe odklenil — moj prednik je bil pred
tednom Ïe od‰el na novo faro — in prijazno zaãel pri-
povedovati: »Lejte, okna so nova, tudi vrata. Vse je bilo
Ïe trhlo, zato smo obnovili. Kar lepo stanovanje boste
imeli.«

Vse sva si drugo za drugim ogledala: v pritliãju dve

sobi in kuhinjo, v nadstropju ‰tiri sobe, dve veãji in dve
manj‰i.

»Lep kvartir, ali ne?« je kljuãar ponosen hvalil. Iz

Ïupni‰ãa sva ‰la v hlev. »Za dve kravi in ‰e za teliãka je
prostor. Tu je pa pregrad za konja. Tega bo treba. Preda-
leã je do postaje.« Na vse sem mu samo pritrjeval. Po
ogledu sva ‰la v Podreber na kozarec pogovora. Povedal
sem mu, kdaj se mislim vseliti. Natanãnega dne da ‰e ne
vem. Sporoãil mu bom dva dni prej s pismom. Nato sva
se poslovila.

BES

IZ MLADIH DNI

Kljuãar niti malo ni mogel opaziti, kako me je trla

skrb. Kaj bi me ne? Vse prazno v Ïupni‰ãu in v hlevu.
Oprave sem imel za eno samsko sobo, niã veã. Pri Ïup-
ni‰ãu je bila majhna kmetija. Le kmetuj brez Ïivine in
brez orodja, ko niti sekire nima‰ in ne grabelj in ne vil.
Vse prazno in prazen tudi moj Ïep. V hipu me je nemir-
no zaskrbelo. A poguma nisem izgubil.

Iz Îelimljega sem se odpeljal proti Igu. Tam je bil za

Ïupnika dr. M-g, ki je bil na sluhu bogatinca in je vodil
tudi hranilnico in posojilnico. Ko sem mu razodel svo-
jo Ïeljo, se je bratovsko vesel ponudil sam za poroka, me
odpeljal v hranilnico in mi takoj po podpisu zadolÏnice
odbrenkal potrebne stotake za prvo silo. Potem me je ‰e
kraljevsko pogostil in mi obljubil, da me bo kot soseda
pogosto obiskoval. Ob slovesu mi je ‰e rekel: »Bog daj
sreão. Sedaj si moÏ in ne veã hlapec sitnih Ïupnikov.«
Morda je med sitnimi mislil tudi nase.

Vesel sem bil in se potrkal po Ïepu, kjer sem imel iz-

posojene stotake.

Ko sem se v Îelimljem vgnezdil, imel v hlevu kravico

in konjiãka, po sobah tudi za silo opremljeno, sem bil
kar zadovoljen. Pri hlevu tik vrat je bila pasjica — lesen
hlevãek za psa — seveda prazen. Takoj sem uganil, da se
pri kmetiji spodobi tudi pes — varuh. Ta moja Ïelja, ki
je nisem niã skrival, je pri‰la do u‰es gra‰ãinskega logar-

BES

IZ MLADIH DNI

ja — grofovega pesjanarja. Ta moÏak mi je pripeljal psa
in mi ga ponudil. Leto star je bil in zelo velik.

»Kake pasme je ta pes?«
»Vidim, da ste uganili. Ni ãiste pasme. Psica je prepe-

liãarka, pes pa je volãjak. No, tako se je zgodilo, da je
me‰ane krvi. Takih psov grof ne trpi. Zato ga ponujam
vam. Zelo bistre glave je — le poglejte njegove oãi —
tankega sluha tudi. Opolnoãi bo naznanil vsak korak, ki
se bo bliÏal Ïupni‰ãu.«

Pes mi je bil v‰eã. Vpra‰al sem za ceno.
»Zastonj ga dam, samo da pride k dobri hi‰i. Rad ga

imam, pa ni grofu po volji. Mora stran.«

»Ali ima Ïe ime?«
»Jazon je. V knjigi sem bral o Jazonu, ki je pri‰el s ãol-

nom iz juÏnih krajev, po Ljubljanici ‰e do Vrhnike, po-
tem pa ãoln prenesel ãez Kras do morja. Imeniten ãol-
nar je moral biti tisti Jazon, ãe le ni povest sneta izpod
pazduhe.«

»Dobro, naj le bo Jazon.« Logarju sem podaril goldi-

nar, kar se mu je zdelo odloãno preveã. Jazon pa je os-
tal pri meni.

·e isti teden mi je prinesel neki deãek mlado, tigras-

to mucko, za kar je dobil dvajset novãiãev.

Tako sem postal popoln kmeãki gospodar, lastnik

vseh potrebnih Ïivali od konjiãka, krave in dveh pujskov
pa do psa in maãke.

BES

IZ MLADIH DNI

Dela pri tako majhni Ïupniji ni bilo kdovekaj. Glavno

delo je bilo z zasilno ‰olo v Ïupni‰ãu. Postal sem ljud-
sko‰olski uãitelj. Ko je moj prijatelj Ïupnik Karel, Ïe dav-
no v veãnosti, zvedel, da sem za »‰olmo‰tra«, mi je pi-
sal: »Zaãudil sem se ob tej nesreãi. Prepriãan sem, da je
en ãlove‰ki rod v Îelimljem za lepo in ãitljivo pisavo po-
vsem izgubljen!«

Tako me je u‰ãipnil zaradi moje nagle in res nelepe

pisave.

Ko sem bil Ïe uãitelj otrok, sem hotel biti tudi uãitelj

Jazonov. Utrditi sem sku‰al pasjo pokor‰ãino. Ta uk se
je zaãel ob prihodu mucka k hi‰i. Ko ga je Jazon zagle-
dal, mu je takoj pokazal zobe. Preden je planil nanj, me
je vendar ‰e vpra‰ujoãe pogledal. Ko sem mu strogo za-
pretil in dopovedoval, da je mucek tudi na‰, je skril zobe
in se v Ïalostni pokor‰ãini godrnjaje pritisnil k meni.
Vzel sem mucka v naroãje, mu ga podrÏal pred gobcem
in mu ga celo postavil na hrbet. Jazon se je tresel od na-
gonskega poÏelenja, uprl se ni. Svoje narave ni spreme-
nil; vsak tuj maãek se je moral v naglici oteti pred njim
na prvo drevo. Na‰ mucek pa mu je godel, kadar je Ja-
zon zvit dremal v kuhinji, in ga z mehkimi taãicami bo-
Ïal, dokler ni zlezel nanj, se zvil v klobãiã in na njem
predel svojo uspavanko. To je bila tako slovita pasja po-
kor‰ãina, da se ji je ãudil vsak, kdor je stopil v kuhinjo.
Umevno je, da sem bil sam zavoljo tega ponosen na Ja-

BES

IZ MLADIH DNI

zona, ki je vse razumel, le govoriti ni znal. Zaradi tolike
nadarjenosti sem ga zaãel ‰e dalje uãiti. Za jed je moral
prositi. Saj sem sam kot otrok moral vselej prositi za
kruh. Jazon je sedel na zadnje noge, s prednjimi prosil.
âe se nisem takoj odzval, me je s taco podrgnil po kole-
nu. Kadar sem ‰el na sprehod, mi je po sili potegnil pa-
lico iz roke in jo ponosno nesel poleg mene. âe sem se
ob vroãini odkril, mi je Jazon vzel klobuk in ga spo‰tljivo
nesel v‰tric z menoj. Visoki skoki ãez palico so mu bili
igraãa. Da ne sme preganjati ne na‰ih ne va‰ãanskih ko-
ko‰i in pi‰ãet, si je gladko zapomnil. Nekoã pa ga je pre-
peliãarska kri le zmogla. ·la sva po cesti proti Turjaku.
Ob poti je samotna krãmica. Od hi‰e oddaljen se je pa-
sel v go‰ãi pi‰ãanec. Jazona je kar vrglo v grmovje in v
hipu je prinesel kriãeãega pi‰ãanca meni. Tako lepo ga
je prijel na hrbtu za peruti, da niti krvavel ni. Vzel sem
mu ga iz gobca in ga spustil nazaj v grme, od koder je
zdrav odbeÏal proti hi‰i. Jazon je za prepovedan lov do-
bil pouk s ‰ibo.

Nekoã pa jo je le iztaknil. ·la sva po strmi stezi od

Smerjenj proti Îelimljemu. Krog poldneva je bilo in vro-
ãe, da je tudi Jazonu mahal jezik iz gobca. (Gosposka
pisarica mi je kot uredniku nekoã poslala ãlanãiã o svo-
jem kuÏku, ki da je z njo na sprehodu tako skakal po
travniku, da se je ves spotil in mu je kar kapljalo od dla-
ke. Spisek sem ji vrnil in jo pouãil, da se noben pes ne

BES

IZ MLADIH DNI

poti. Ob vroãini izdiha znoj skozi grlo in mu zato visi
jezik iz gobca.) Tik pota na skalnati plo‰ãi se je grel v
svitek zvit modras. Jazon ga je zagledal prej ko jaz. Sko-
ãil je proti njemu. Zakriãal sem, a je bilo prepozno. Ja-
zon je bil Ïe pri modrasu. Kaãja glava je ‰inila iz kolo-
barja, se dvignila, zazevala in kot blisk usekala psa po
gobcu. Takrat sem ‰ele doumel, kako pravilno pravijo:
osa ga je piãila, gad, modras ga je usekal. Jazon je zacvi-
lil, pritekel k meni in se me ti‰ãal. Ko sva pri‰la domov,
je imel gobec in glavo hudo oteklo. Smilil se mi je, a ni-
sem vedel pomoãi. Doma ni ‰el z menoj v hi‰o, skril se
je v listnjak. Tri dni ga ni bilo na spregled. âetrti dan se
je izkopal iz listja in se laãen spet pokazal. Bal sem se, da
mi pogine.

Pa ni.
Trdna pasja narava je zmagala.
Ko me je prosil za griÏljaj, sem ga skusil nauãiti ‰e hu-

dega premagovanja samega sebe. Namesto v usta sem
mu poloÏil ko‰ãek kruha, tudi klobase na smrãek in mu
velel: Mirno! Ko sem mu rekel: Jej!, je vrgel ko‰ãek kvi‰-
ku in ga ob padcu ujel. To je bil Ïe pasje ‰ole vi‰ji razred,
ki ga je Jazon dovr‰il z odliko. S tem mi je tudi snov za
pasje ‰olanje potekla.

A Jazon je prekosil uãitelja.
Ko je veãkrat ‰el z menoj v nadstropje v mojo delov-

no sobo, je videl, da se vrata odpro, ko pritisnem na

BES

IZ MLADIH DNI

kljuko. Bistra pasja glava je hitro razumela. Jazon me je
nekoã prehitel na stopnicah in postal pred vrati. Ko sem
pri‰el do njih, se je naglo vzpel do kljuke, jo s taco pri-
tisnil in vrata so se odprla. Ni skoãil v sobo. Vljudno me
je poãakal pred vrati in me gledal, kakor bi mi hotel reãi:
»Prosim, vstopite!» — Ti prebrisanost pasja, sem mu
rekel, saj je res ãudno, da ne zna‰ govoriti. Toda takoj
sem sklenil: ko si odprl, mora‰ tudi zapreti. Ni bilo tre-
ba kdovekaj pouka in Jazon je naglo razumel tudi ukaz:
Zapri! Pri priãi je planil na vrata z obema ‰apama in jih
z moãjo zaloputnil.

S to zadnjo ‰olo je Jazon dovr‰il zrelostni izpit.
Toda ta zadnji izpit mu ni bil na hvalo. Njegovi krem-

plji in umazane tace so zarisale po vratih grde sledove.
Zato se je pri hi‰i dvignila sovraÏna zarota zoper Jazo-
na. Dekla in gospodinja, obe sta se uprli in zahtevali, da
mora pes od hi‰e. Ne bosta dan na dan snaÏili vrat, ki jih
sploh osnaÏiti ni mogoãe. Pasji kremplji so v lepi, novi
plesk zarisali dolge, grde praske. In ‰e to povrh: ãe me ni
doma, me pes i‰ãe po vseh sobah. Vsa vrata odpre in jih
popusti odprta, da vdirajo muhe in brenclji iz hleva v
sobe.

»Proã mora. — In za beraãa je tudi pripravno, da stopi

pri odprtih vratih v sobo in se ga hitro lahko kaj prime,«
je trdila gospodinja.

BES

IZ MLADIH DNI

Vsi moji ugovori niso niã pomagali. Jeze sluÏinãadi

nisem utolaÏil.

Prav po tistih prepirãkih me je obiskal prijatelj, Ïup-

nik iz Strug. Ko sva se v pisarni pogovarjala, se vrata od-
pro.

Vstopil je Jazon in takoj vrata tudi zaprl. Moj prijatelj

je bil tako navdu‰en, da mu je ploskal.

»Imeniten kuÏa! Ali mi ga proda‰?«
»Ne rad!«
»Moj mi je poginil. Daj mi ga. Dobro se mu bo godi-

lo pri meni. Moja sestra po prej‰njem kar joka in me
brez nehanja sili, da kupim drugega psa.«

»No, vidi‰, ãlovek se zveste Ïivali preveã navadi. Ne

dal bi Jazona rad od hi‰e.«

Prijatelj je segel v denarnico in vzel iz nje cekin.
»Ne, tegale edinega imam, pa ti ga dam za Jazona.

Daj mi ga!«

Ker me je nejevolja mojih ljudi res bolela, sem oma-

gal in se vdal.

»Deni mi ga v vreão, sicer ga ne obdrÏim. Preveã te

ima rad. Tudi sledu ne bo imel za nazaj.« Tako je zahte-
val kupec.

Tudi v to nelepo zadevo sem se slednjiã vdal. Moj lju-

bi Jazon se je v koleslju odpeljal od hi‰e.

Ves teden sem ga pogre‰al in tako prebridko mi je

bilo po njem, da nisem z nikomer govoril. Edino z otroki

BES

IZ MLADIH DNI

v ‰oli sem se ‰alil, da je ‰el Jazon od hi‰e sluÏit nekam
daleã. Celo otroci, ki so ga ljubili, so ob tej novici vsi
hkrati vzdihnili:

»Oh, zakaj?«
Prve dni naslednjega tedna sem popoldne sedel v de-

lovni sobi in bral. Hipoma se vrata burno odpro in
skoznje plane Jazon. Objema mi kolena, nori po sobi,
celo na tla se povali in skoãi spet k meni in me gleda z
zvestimi oãmi in rahlo cvili — po svoje joka in me pro-
si.

»Priden, priden, moj Jazon!« sem ga boÏal. »Ali si

u‰el? — Prav si naredil!« V hipu sem sklenil, da ta zve-
stoba niã veã ni naprodaj, za nobeno zlato ne. Tudi moja
druÏina, ki ga je bila s svojim godrnjanjem pregnala od
hi‰e, ga je bila vesela in ga je v kuhinji pogostila.

Sam sem premi‰ljeval, kako je usledil pot nazaj, ko je

bil odpeljan na vozu in zavit v vreão. Nisem si znal raz-
loÏiti.

Drugi dan pa se je oglasil pri meni Ïelezniãar, ki je bil

doma iz na‰e fare.

»Dober dan, gospod, ali je Jazon doma?«
»Doma, doma. Kaj bi mu radi?»
»Nala‰ã sem pri‰el, ko imam dan dopusta. Jazon vam

je kavelj!«

»Kaj veste o njem?«

BES

IZ MLADIH DNI

»Ko hodim po postajah, da pregledujem telegrafiãne

aparate, sem bil v Dobrepoljah in ãakal vlaka, da se
vrnem na ·kofljico. Ali ne zagledam psa, ki se sprehaja
ob progi? Tak se mi je zdel kakor Jazon. Saj sem ga do-
bro poznal, ko vas je spremljal, kadar ste pri‰li na ·kof-
ljico, da se odpeljete v Ljubljano. Vlak je pri‰el. Zadaj je
imel pripete tri prazne, nizke tovorne vagone. Vlak ob-
stoji, pes pa hops na zadnji voz. Ko se pripeljemo na
·kofljico, plane pes z voza in jo v skok ubere proti Îe-
limljemu. Tedaj sem bil prepriãan, da je res va‰ Jazon. Le
od kod se je priklatil v Dobrepolje? Zato sem pri‰el, da
pozvem, kako in kaj.«

Za tako povest sem moÏu dal poliã vina in mu razo-

del zgodbo o Jazonu. Obãudovala sva njegovo umnost,
kako je zadel pravo smer vlaka in se tihotapsko poteg-
nil do ·kofljice, ki mu je bila dobro znana, ker me je vse-
lej spremil, ko sem se vozil na postajo.

»To je talent,« je obãudoval Ïelezniãar Jazona. »Za

noben denar ne sme biti naprodaj.«

Sredi tedna pa je zaropotal na dvori‰ãu pred Ïupni-

‰ãem koleselj iz Strug. Ko sem ga zagledal, sem takoj
vedel: prijatelj Ïupnik iz Strug je pri‰el po ubeglega Ja-
zona. Toda Jazon je Ïe od daleã spoznal ropot zanj ne-
varnega koleslja in izginil. Vsi smo ga klicali, mu ÏviÏ-
gali, pregledali hlev, senik, listnico — Jazona nikjer. Moj
prijatelj je ãakal, se obiral in z mano hodil pred hi‰o ter

BES

IZ MLADIH DNI

klical. Niã in niã. Nazadnje smo vsi obupali. Zato sem
kupcu vrnil cekin in ga pouãil, da Jazon ni veã naprodaj.

Ko je koleselj oddrdral, se je iz gozda za Ïupni‰ãem

primotal Jazon, sedel predme in me vpra‰ujoãe gledal.
Jaz sem ga pogladil po modri glavi in rekel: »Jazon, ti si
kavelj. Prav si naredil!«

BES

IZ MLADIH DNI

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-298-X

Document Outline

Vsebina

Fran Saleški Finžgar Iz mladih dni

Document Outline