Fran Saleški Finžgar Prekvata ovca

BES

PREKVATA OVCA

Fran Sale‰ki FinÏgar

Prekvata

ovca

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

PREKVATA OVCA

BES

Fran Sale‰ki FinÏgar
PREKVATA OVCA

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-280-7

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

PREKVATA OVCA

ed Stolom in Bel‰ãico me je zaletela strahotna
ura. Gora vsa v gosti megli, nad meglo svinãeno-

siv oblak. Iz oblaka ognjeni curki v goro, iz gore treski
nazaj v oblak. Prav zares, da se je gora tresla. Toão je
neslo vprek, da me je bila v obraz, me bila po rokah, da
so bile vse rdeãe in se je tu in tam pokazala kapljica krvi.
Begal sem po planini in iskal bajte ovãarja Nejca. Prav
dobro sem vedel zanjo. Vrvel sem brÏkone petkrat mi-
mo nje in spet nazaj. V megli in toãi je nisem mogel za-
gledati, dokler se nisem zaletel vanjo. Prihuljeno sem se
skobacal skozi vrata, komaj za dobro ovco visoka.

S pógrada se mi je zareÏal ‰ãetinast obraz.
»Al-al-al te je napralo in nakri‰palo!« je jecljal Nejc,

‰iroko zinil in vtaknil v usta zalogaj kruha, z záseko na-
mazanega. In ‰e ves ãas, ko je hlastno Ïveãil, se mu je
reÏal obraz v veselem smehu.

Prav gotovo bi ga bil najraj‰i stresel za u‰esa, jaz, re-

veÏ, premoãen, premraÏen, od toãe zbiãan in od treskov
in strel ves prepla‰en.

Nejc spet v smeh: »Je-je-je poudarjalo, poudarjalo —

ha-ha-ha. âaj no, pridenem na ogenj, da se posu‰i‰.«

BES

PREKVATA OVCA

NaloÏil je suhljadi na ognji‰ãe, komaj tri pedi ‰iroko,

pobrskal po Ïerjavici in podpihal, da je takoj zapraske-
talo z veselim plamenom. »Sedaj se pogrej! — Ali si
laãen? — âakaj, lonãek mleka pristavim. Zavreto mleko
pogrejem.«

Ko je Nejc pripravljal kuho, sem se otresel toãe, ki

sem jo imel povsod; za vratom, po Ïepih, na klobuku. In
ãim bolj sem se sam sebi smilil, bolj se mi je Nejc sme-
jal, dokler mi njegov smeh ni pregnal vse groze in sem
se ob ognju spet razÏivel. In ko sem se napil ‰e vroãega
mleka, mi ni bilo veã mar ne viharja ne ropota toãe po
strehi. Le kadar je prav trdo tre‰ãilo in se je Nejc pre-
kriÏal — kar z noÏem v roki — sem za trenutek utihnil in
se tudi pokriÏal.

Ker je bil sedeÏ na ozki klopci trd in nepripraven, sem

se presedel k Nejcu na pógrad. Pogledal sem k steni za
hrbtom. Vsa bajta je bila namreã v breg vkopana, oblo-
Ïena s surovim zidom, le streha je bila lesena. Ko sem
gledal tik pógrada luknje v zidu, sem vpra‰al:

»Nejc, kaj pa bi bilo, ãe bi iz te luknje ponoãi prilez-

la kaãa k tebi v vas? Jaz bi si ne upal brez skrbi spati na
tem pógradu.«

Ovãar se mi je zasmejal, kakor da bi ga bil na svatov-

‰ãino povabil, in razodel:

BES

PREKVATA OVCA

»Vãeraj sem takole juÏinal kakor danes. S ‰katlo z zá-

seko poleg sebe. Ali jo primaha modras iz lé-te luknje in
kar nad záseko, prekvati prigrajanec!«

In se je spet zasmejal, da se mu je zaletela drobtina in

se je naka‰ljal do solz.

Kar premikati sem se zaãel na sedeÏu in se pla‰no

ozirati po luknjah v zidu. Ko se mu je polegel ka‰elj, sem
vpra‰al: »In ti?«

»Niã. S temte noÏem sem ãavsnil po njem, da mu je

odletela glava, pa sva bila zgovorjena.«

To je bil ovãar Nejc, ki ni poznal druge kletvice ko

»prekvato ovco« in se ga je zaradi nje prijelo, da so ljud-
je rekli: Letos pase na Bel‰ãici spet »Prekvata ovca«.

Dan se je nagibal, neurje se je sicer poleglo, a lilo je in

lilo, da me ni ãisto niã mikalo iz bajte.

»Kar tule bo‰,« je razsodil Nejc, nataknil krive cokle,

kovane z nasekanci, ogrnil ãez pleãa ovãjo koÏo in se
ravnal iz bajte: »Moram za druÏino, da mi je vihar ne
vrÏe na Koro‰ko. Poãakaj, kuri in se grej!«

Cokle so zapele in zaropotale po kamnih. Pogledal

sem skozi vrata za njim, a Ïe ga je skrila megla.

Ni minila ura, ko se je vrnil. Otresel je klobuk, snel

koÏo s pleã in jo obesil zunaj bajte pod napu‰ã, izlil iz
cokle vodo in ves vesel prilezel skozi duri.

BES

PREKVATA OVCA

»A-ha-ha, moj zvonãar, to ti je gospodar! Tako mi je

spravil trop v zavetje, da bi ga jaz bolje ne bil mogel.
Jutri dobi celo pest soli in ‰e peto kruha povrhu. Pre-
kvata ovca, da le more imeti tako modrost. Bo‰tjanov je;
za boÏiã ga misli zaklati. O, teh kolin se ne pritaknem,
raj‰i klepljem sok na sam sveti dan. No, kriÏ boÏji, brez
skrbi sem; sedaj si pa pristaviva veãerjo. Fant, ali je‰
ka‰o?«

»Jem.«
Nejec je prisul v lonec ‰e pol pesti p‰ena. Skuhala sva,

poveãerjala, odmolila. Nejc je imel svoj roÏenkranc: »Ki
je za nas z ano Ïlajfo udarjen bil; ki je za nas pet ‰lafer-
nic dobil; ki je za nas Ïalostno svojo mater tro‰tal . . . «
In oãena‰ za oãena‰em: za du‰e, ki se po teh gorah vica-
jo; za vse, ki so po teh gorah naglo in neprevidno smrt
storili . . .

Po molitvi sem poiskal v torbi — oprtnikov takrat ‰e

nismo poznali — ãutarico slivovke.

»Ali bi jo, Nejc?«
Segel je po ãutarici, z rokavom si obrisal ‰ãetinaste

brke in nastavil.

»Kakor bi bila iz masla kuhana, tako teãe,« si je spet

otrl ustnice in se zasmejal.

»Nejc, ‰e, ‰e, ãe ti je v‰eã!«
In je potegnil, dokler je ni izpraznil.

BES

PREKVATA OVCA

Zunaj je bila Ïe noã, noã brez zvezd, le burja je ÏviÏ-

gala ãez streho. Nejc se je razgovoril, celo jecljati je po-
zabil, dokler ni pozno legel na pógrad in povabil ‰e me-
ne. Saj mi verjamete, da sem raj‰i obsedel kar pri og-
nji‰ãu in premi‰ljal Nejãevo povest.

BES

PREKVATA OVCA

rdnega gruntarja sin je bil Nejãek. Edini sin — ses-

tro Lenko so prikupili ‰ele po ‰estih letih. In potem

jih Bog ni dal veã, dasi sta si jih oba, oãe in mati, Ïelela:
oãe fantov, mati dekliãev, da sta se vãasih kar sporekla:
»âemu dekleta k hi‰i?« je dokazoval oãe. »Ali ne ve‰, da
se vselej, kadar se dekle rodi, kmetu vsa hi‰a potrese?«
— »Skopuhar,« se je branila Ïena, »zavoljo dote se jih
tako boji‰ in zato, ker se ti niã ne smilim. Kdo mi bo pa
kaj pomogel? Tvoji buãmani, kajpada!«

Nejãek je rasel ko konoplja. Oãeta se je drÏal ko klop:

z njim po vsej sili vselej v hlev h konjem, h kravam, v
ovãjak, na voz in na njivo, po seno na travnik. In ko ga
je preprosil, da je ‰el petletni z njim v planino, se je
vrnil, kakor bi mu zavdal. Planina ga je zaãarala. Posta-
jal je cele ure na vrtu ob voglu hleva in gledal ter gledal
v planino.

»Oãka, ali jih vidi‰? Ovce!« In je kazal z drobnim

prstom v Stol.

»Niã niso ovce, to so skale, Nejãek,« mu je oãe mimo-

grede popravil zmoto. Nejãek je vtaknil prst v usta, gle-
dal in gledal in se mu je zdelo, da se skale premikajo, da

BES

PREKVATA OVCA

se ovce pasejo. In spet je oãetu, ko se je vraãal, zatrjeval:
»Oãka, so, so! Jarci so! Pasejo se.«

»Nejãek, ti si sam jare neumno. No, ãe bo‰ priden,

poneseva jutri ovãarju hrano na Bel‰ãico.«

Nejãek je ‰iroko zinil, oãi so mu zaÏarele, od veselja je

zaãel poskakovati kakor srborit kozliãek, stekel pred
ognji‰ãe k materi in kriãal: »V planino, v planino!«

»Vsega fanta bo‰ zbegal s to planino,« se je hudova-

la mati na oãeta in brskala z burklami po peãi. »Ali nam
ga bo‰ za ovãarja zredil?«

»Dober ovãar, dober gospodar,« ji je popravljal jezo

oãe.

Ponoãi se je Nejãek od nestrpnosti prebujal in klical

oãeta v strahu, da bi mu ne u‰el.

»Vidi‰, kaj si naredil iz fanta,« je mati tihoma opones-

la oãetu. »Kako je nemiren. ·e boÏjast se ga lahko loti.«

Oãe ni odgovarjal; zastavil je novo smrão in spal.
Ob prvem petelinjem petju je oãe vstal. »Kar poleÏi,«

je poboÏal Ïeno Lenko. »Sam si skuham.«

Lenka je hotela kvi‰ku, pa jo je moÏ Jernej rahlo po-

tisnil nazaj, ji popravil odejo in od‰el. Nejãka ni klical.
Toda fant je bil pri priãi iz postelje in, preden je pod
ponvijo zagorelo, je bil Ïe pri oãetu. Ko je oãe vsul moko
za Ïgance, je od‰el ‰e v hlev, Nejãek je pa prilagal na
ogenj in stra‰no imenitno se mu je zdelo. Nakosila sta

BES

PREKVATA OVCA

se. Nejãek je pri vsaki Ïlici obãudoval kosilo: »Mm, mm,
so dobri!« Saj jih je res pravzaprav sam skuhal.

Nato sta jo mahnila proti Zavrhu. Nejãek je klopotal

z drobnimi coklicami za oãetom. Prav niã ni zaostajal, ‰e
prehiteval ga je, da ga je oãe moral pohvaliti: »Dobrega
parklja si, kar nala‰ã za goro.«

Potoma mu je oãe razlagal sto in sto reãi: ko je srnjak

zalajal, ko se je sova oglasila, ko jima je veter pihal v
prsi, da je to znamenje lepega vremena; ko sta ‰la mimo
krive leske, mu je povedal, da je bil na njej modras in
piãil Draguljãevega AnÏeta, ki je brez ma‰e ‰el v nede-
ljo brat le‰nike; ko sta ‰la po brvi ãez deroã potok, mu
je velel, da ne sme nikdar v vodo gledati, ampak narav-
nost predse na sredo brvi, da se mu ne zvrti v glavi in ne
ãmokne v hudournik. Nejãek je pil oãetove modrosti in
poslu‰al, da so mu stali tanki uhlji kakor mlademu
zajãku.

Zveãer tistega dne se je oãe vrnil — brez fanta. Mati,

ki ju je oãakovala na pragu, je Nejãka takoj pogre‰ila.

»Kje ima‰ fanta?«
»Ga ni,« je hladno odgovoril.
»Marija, pa se mu ni kaj primerilo?«
»Oj, ti stra‰ljiva revica, le kaj bi se mu primerilo! Pri

Urhu sem ga pustil, v planini.«

Mati pa huda, kar se je dalo. Na jok ji je ‰lo od jeze in

bojazni.

BES

PREKVATA OVCA

»Lepo ravna‰. Takega fantka pu‰ãa‰ tujim ljudem. In

v planini! Da se kam prekucne, polomi, ubije. âe ti nisi
trapast, ne vem, kdo bi bil.«

Zasukala se je na pragu in ni hotela poslu‰ati, ko ji je

Jernej razlagal, da ga je na mile reãi prosil, da mu ni mo-
gel odbiti in da je pri ovãarju Urhu kar najbolje sprav-
ljen in da se za dva dni vrne z Urhom, ko pride po sol za
jarce.

Vse ni niã zaleglo. Sprta sta bila, dokler ni privriskal

fant domov in ji ponudil ‰opka roÏ, ki sta jih natrgala z
Urhom. Ta je za vse vedel: kje so najlep‰e planike, kje
dehtive murke, kje zlate pogaãice, rdeãi sleã in Petrov
kljuãek.

Tako je rasel Nejãek v Nejca. Moãi planine so ga pre-
vzele. Ko je bil Ïe tak, da je oãetu vodil pri oranju, se je
kajkrat zastrmel v planine, da je na vse pozabil in ga je
moral oãe zgrda spraviti k zavesti: »Zijalo, pazi na ko-
nje!« In ãe je bilo v vasi komu treba ponesti bra‰no ov-
ãarju v planino, vsak koj po Nejca. In je bilo treba tretji-
niti ali potepéniti ãredniku, spet so prosili za Nejca.
Mati se je upirala, ãe‰ da ima doma delo in tudi lepo ni,
da gruntarski sin za druge tretjini in pase. Oãe se ni
ustavljal. Bolje je, da je v planini, kakor da bi se potepal
z drugimi pókovci po vasi.

BES

PREKVATA OVCA

In res je bil Nejc tudi doma pri delu kar imeniten. Ko

mu je oãe izroãil plug, ko je pregledoval koso, kako jo je
sklepal in kako zastavil v travo, se mu je samo od sebe
smejalo in tiho je hvalil Boga, da mu je dal sina, ki bo
gospodar, kakor ga je za tako zemljo treba. Res je bil
Nejc ‰e vedno posebno sreãen, kadar je po ves teden
drvaril pod planino, kadar je pri‰la nanj srenjska vrsta,
da je pasel konje, da je ãredniku tretjinil. Sestra Lenka se
je norãevala iz njega. Ta ni bila za planino. Komaj da je
vedela, kje je. Toda na polje vsa mrtva. Ni bilo srpa v
srenji, ki bi jo bil prekosil, ne grabljice, ki bi jo prehite-
la, in tudi cep ni zlepa komu pel kakor njej. In kaj ‰ele
trlica in kolovrat! Ljudje so blagrovali mater, ki jo je ro-
dila, in hi‰o, kamor pride za nevesto.

Oãe in mati sta si ob takih otrocih zares oddahnila.

Da bi bil oãe kdaj ‰el po drva, po hlode v Zavrh! Kaj ‰e.
Nejc se je igral s teÏo. Vozaril in tovoril je vse sam za
dom in tudi bajtarjem je kaj rad pomogel s konjem in
vozom.

Ko pa je tako hodil v gozde, je nekega dne do‰el ·mo-

novo Marjanico, ki je tudi ‰la po hlode. Prisedel je na
njen voz.

»Kar sama? Kje je MatevÏ?«
»Noga ga boli.«
»Ali bo‰ mogla naloÏiti! Tisti rklji so presneti glavaãi.«

BES

PREKVATA OVCA

»No, no, kaj pa misli‰? Tako se mi bodo zvalili na voz

— kar sami od sebe. Znati mora‰.«

»Saj ti bom pomagal.«
»âeprav ne,« se mu je prevzetno zahvalila.
»Ti bom pa svetil in poslu‰al, kako jim bo‰ ÏviÏgala na

oplene.«

»Je kazno, da bo‰ tako grd.«
»âe se ponujam, me noãe‰, ãe se ne, me grdi‰.«
»O, Nejc, ti si pravi!« ga je predirno pogledala s sinji-

mi oãmi. »Hi, Fuksa!«

»Va‰a Fuksa celó na‰o Muro poseka, tak‰no grivo

ima! Komat je tudi ãisto nov; kobili se na belo grivo po-
sebno poda, ker je z rdeãim podloÏen. Kar nala‰ã zate so
ga naredili, da se bolj postavi‰.«

»Ho, ãe se nimam s ãim drugim postaviti, potem naj

kar obsedim «

Spet ga je pogledala, da je Nejcu kar zagomazelo pri

srcu in se je nevede prijel za roãico.

»Je-ha! Poãakaj, Fuksa,« je velela Marjanica in skoãila

z voza. »Tu je Ïe preveã klanca, da bi naju vozila.«

Tudi Nejc je skoãil z voza. Prijela sta se vsak za svojo

roãico in ‰la ob vozu. Nejc ni bil fant, ki bi mu bil jezik
prirasel, toda ob Marjanici je bil neroden, da ga je bilo
sram.

BES

PREKVATA OVCA

Pri‰la sta do hlodov — ãisto blizu skupaj so bili ·mo-

novi in Jernejevi. Ko sta vrgla konjem zobanje, sta pri-
pravila vozé.

»Dajva najprej tvoje, Marjanica. Bolj tr‰ati so.«
Ko je Nejc videl, kako je dekle zasadila cepin v hlod,

ga pritegnila, da ji je rdeãica podplula vse lice, je kar ob-
stal. In ko je pripravila rkelj, da po njem zavali hlod na
voz, je Nejc zagrabil hlod pri koncu, ga dvignil in tre‰ãil
na voz, da je vse zapokalo. Postaviti se je hotel pred njo.

»Nehaj, saj mi bo‰ voz strl!« ga je ozmerjala Marjani-

ca. Nejc je pa v njenem smehu in njenih oãeh dobro vi-
del, kako ji je v‰eã.

Ko sta naloÏila, sta napojila konje, sedla in ‰e sama

zagriznila. Nejc bi za sámo velikonoãno kosilo ne bil dal
te malice, ko je sedel tik Marjanice.

Nato sta zasadila vsak svoj cepin v hlod vrh voza in

odpeljala. Vozila sta prav do doma drug za drugim. Se-
veda Marjanica z rdeãe obrobljenim komatom spredaj.

In sta vozarila ‰e in ‰e, dokler niso skladi hlodov

skopneli. Nejc bi si bil Ïelel te kope hlodov visoke do
vrha Stola. Menda Marjanica tudi.

Pri zadnji voÏnji sta si zeló Ïelela snega, majãkeno je

Ïe naletavalo, da bi ‰la s sanmi vi‰e, gor v sredo Stola.

»Prekvata reã, to je voÏnja, Marjanica,« je poãil Nejc

z biãem. »Kar pokadi se in smo na dnu!«

BES

PREKVATA OVCA

A snega dolgo ni hotelo biti. Nejcu pa dolgãas. Zato

ga je vsaka pot zanesla mimo ·monovih in kar bal se je,
da bi se Marjaniãinemu bratu noga, v katero se je bil
usekal, prehitro pozdravila.

»Le pestuj nogo, da se ti ne prisadi,« je uãil brata.

»Bova Ïe z Marjanico potegnila tiste repe izpod Stola.
Kajne, Marjanica?«

»Seveda jih bova,« se mu je smejala, da so se ji ob

ognji‰ãnem ognju ble‰ãali zobje in ji Ïarele oãi.

Ko sta se ·monka in Jernejka dobili, sta si kar poveda-

li: Na‰ in va‰a sta venomer skupaj.

In obe sta rekli, da je kar prav tako in da bo za obe hi‰i

kakor nala‰ã, ãe se vzameta.

Materinske oãi so veã videle kakor oba mlada skupaj.

BES

PREKVATA OVCA

III

isto leto je sneg odla‰al in odla‰al.

Zelen boÏiã so imeli. Nejc je jezno pogledoval v

Stol in teÏko ãakal snega. ·ele o kraljih se je do dobre-
ga zmraãilo, zemlja je zmrznila, drobno se je zaãelo usi-
pati izpod neba, dokler se ni strnilo v gost meteÏ. Nejc
si je mel roke od veselja in jo naglo potegnil k ·mono-
vim, kakor bi tam ne vedeli, da gre sneg. In razlagal je
Marjanici, kakor bi bil kdo ve kako star vozar, kako bo
‰lo na rtiãih ãez Kopi‰ãe, mimo Mrzlega studenca, ãez
KneÏo in od tam kar ob Njivicah v dolino. Niã po poti.
Tako v Ïivo se je razbesedil, da mu je ãedra sproti uga-
‰ala in mu je Marjanica obetala, da mora prinesti na-
roãaj trsak, ko jih je za svojo ãedro Ïe toliko posmodil.

Tri dni je padalo, nato se je zvedrilo. Vsi, ki so imeli

drva in les pod Stolom, so napregli. Seveda Nejc in Mar-
janica tudi. Prvi dan, ko ni bilo ‰e potirano, so konje me-
njavali, da ni gazil na celo samo prvi. Drugi dan je bila
pot Ïe kar za veselje.

Nejc je Marjanico uãil. Zakaj po takem res ‰e ni vozi-

la. Vse ji je povedal: kako nabij hlode, kako prikleni ‰e

BES

PREKVATA OVCA

enega zad, kako pripravi zavornike pod krivine, kdaj
lahko sede na voz in kje ne sme.

NaloÏila sta in odpeljala. Dekle je cvetelo v soncu in

hladu, ki je rezal lice. Nejc bi jo bil najraj‰i utrgal in dejal
za klobuk, taka roÏa se mu je zdela.

Vtem ko sta Ïe tretjiã ‰la v planino po les, sta gospo-

darja Jernejec in Jernejka snovala nekaj posebnega.

»Lej, ljuba moja, ali ve‰, kaj bom naredil?«
»No, kaj?«
»Nejcu bom izroãil.«
»Prezgodaj!« se je zaãudila mati.
»Niã prezgodaj! Vi‰, kako sem ves trhel. Ne bom dol-

go.«

Îena si je obrisala oãi, oba sta pomolãala.
»Nejc je kar dober, da prevzame. Bolje pa je, da mu ‰e

nekaj ãasa svetujem, kakor da bi kar zvi‰ka padel v go-
spodarstvo.«

»Kakor ve‰,« je tiho rekla Ïena. »Samo kako pa bo, ãe

se koj oÏeni. Saj ve‰, za ·monovo ga je sam ogenj.«

»Kakor in kadar hoãe. Bolj‰ega mu ne moreva Ïeleti.

Zato sem tako sklenil: Jutri imam opravek v Radovljici.
S fantom se potegneva dol in mu izroãiva. Za naju bom
Ïe poskrbel, ne boj se.«

Ko so zveãer Nejcu povedali, kam in zakaj pojdeta z
oãetom v Radovljico, se je upiral in branil ves nemiren:

BES

PREKVATA OVCA

»Poãakajte, saj se ne mudi tolikanj. Da vsaj ‰e ta drva
potegnemo s planine; ko je taka pot. Ne bo dolgo.«

»Drva ti ne uidejo,« je menil oãe in mati je dodala:

»Snega bo ‰e dovolj. Zima nikoli ne prizanese.«

Nejc se je ‰e branil, dokler ni strahoma omenil Marja-

nice, ãe‰ kar sama bo vozila.

»Sama? BeÏi, beÏi! Saj je vsa vas v Stolu. Ne bo je li-

sica pojedla!«

Nejc je spoznal, da je vsak upor odveã. Vdal se je. Po

veãerji se je pa neopaÏen izmuznil in skoãil k ·imnovim.
Moral je povedati, da pojde z oãetom v Radovljico in da
ne more po drva.

Marjanica ga je spremila na prag. Tam jo je Nejc po-

tegnil za rokav, da je stopila za njim. Nagnil se ji je do
u‰es in po‰epetal: »Ve‰, zakaj greva z oãetom v mesto?
Izroãijo mi!« âutil je, da je Marjanica vsa vztrepetala; on
pa jo je trdo stisnil za roko, se nagnil k njej in jo polju-
bil — prviã v Ïivljenju. Nato je zbeÏal domov in v hlev,
si ÏviÏgal in pel, da sta ‰e konja zaãela hrzati in kopati s
kopiti.

Oãe in sin sta se vraãala ‰ele na noã domov. Oba sta bila
kar Ïidane volje. Nejc je potem sklenil, da bo kar tak,
praÏnje obleãen, ‰inil za hip k Marjanici in vsem pove-
dal: Sedaj sem pa gospodar.

BES

PREKVATA OVCA

Ko sta privozila do vasi, sta opazila, da krog ·mono-

vih hodijo ljudje z luãmi.

»Kako Ïivinãe jim je napadlo,« je sodil oãe. Nejc ni

odgovoril. Stisnilo ga je za srce, da je ‰vrknil po kobili in
pognal v dir. Prvi jih je sreãal grobar.

»Hoj — stojta! Nesreãa, da vsa vas joka! — Marjanica

se je ubila, ·monova!«

Nejc je postal trd od groze. Vrgel je vajeti oãetu, pla-

nil s sank in drvel k ·monovim. Niso ga pustili v hi‰o.
Îene so mrtvo umivale in preoblaãile. Nejc je bil bled
kakor zid, tresel se je, da se je moral prijeti za podboje,
sicer bi bil omahnil. MatevÏ je pri‰el ob palici iz ãumna-
te, objel Nejca in zajokal:

»Da si bil ti zraven, nikoli bi ne bilo tega.«
In vozarji, ki so mrtvo pripeljali, so povedali:
»Na klancu vrh KneÏe je prepozno sku‰ala podtakniti

zaverilnike. Sani so kobilo Ïe premagale in jo pahnile.
Marjanica je planila na hlode — in kar pokadilo se je za
vozom. ,Bog in sveti kriÏ boÏji,’ smo vsi hkrati vzdihni-
li, tako smo se ustra‰ili. Pustili smo konje in tekli za njo.
Na, pri tisti skali, saj ve‰, sani razbite, kobila vznak v
grmovju, Marjanica v snegu vsa v krvi. Ob skalo jo je
vrglo in se je ubila.«

Nejc je iskal sape, hlipal je in zbeÏal, zbeÏal domov in

doma zaãel jokati, da ga in bilo moã utolaÏiti. Z glavo je
bil ob steno in govoril in govoril: Jaz sem jo ubil, jaz, jaz

BES

PREKVATA OVCA

— ko je ‰la brez mene. . . Oãe in mati sta ga vso noã
straÏila v strahu, da se mu ne zmede in si ‰e sam kaj ne
naredi. Vse besede tolaÏbe so bile zaman. Ves ãas, ko je
leÏala na mrtva‰kem odru, se ni dotaknil ne jedi ne pi-
jaãe. Buljil je oãi predse, molãal, pa spet zajokal in prejo-
kal ves obupan ure in ure. In ko so jo odnesli in pokopa-
li, je spoznal, da mu je grob zasul vse: grunt in veselje in
Ïivljenje, vse. Umolknil je, se pogreznil sam vase, delal
ko stroj in bil najraj‰i v hlevu pri ovcah, ki jim je edinim
razkladal, kako je nesreãen, odkar je ni veã.

BES

PREKVATA OVCA

omlad je pri‰la. Srenjski Ïupan je velel v srenjo, da
si izberejo ovãarja. Nejc, gospodar, je seveda tudi

pri‰el. Ko so re‰etali in re‰etali, koga bi udinjali, se je
ponudil Nejc.

Vsi so ostrmeli. Îupan sam je vpra‰al: »Ali se ti me‰a?

Gospodar si!« Nejc pa ni odlegel. MoÏje srenjani so se
spogledovali, dokler ni Ïupan odloãil: »Teden dni je po-
godba odprta. Za obe plati. Danes teden pa je spet sre-
nja. Pojdimo!«

Ves teden in po vsej fari so govorili samo o Nejcu.

Oãe ga je pregovarjal, mati je prejokavala cele dni. Nejc
je gonil svojo: »Noãem grunta. Lenãkin naj bo, meni pa
kót.«

Nazadnje je oãe odnehal in sku‰al potolaÏiti mater,

ãe‰ naj gre za eno leto, da preboli. Bomo Ïe kako.

Nejc je bil pri drugem srenjskem zboru sprejet in na-

jet za ovãarja na Bel‰ãici. Oãetovo upanje ni obrodilo.
MoÏ je legel v grob, Nejc je bil ovãar, gruntarica pa ses-
tra Lenãka.

BES

PREKVATA OVCA

Ko sem bil po dolgo letih na Stolu, sem videl, da je tam,
kjer je nekdaj stala ovãarjeva bajta, le kup kamenja. Zid
se je sesul. Ob tem podrtjù sem se domislil ovãarja Nej-
ca.

Ker sem se zamudil v gorah, je bila Ïe trda tema, ko

sem jo kresal proti domu. Hodil sem prav zlagoma in
Ïivo premi‰ljeval povest o »Prekvati ovci«. Kar se mi
vrhu poraslega hribca posveti izza grma ogenj. Ustra‰il
sem se in obstal. »Kdo je?« sem zaklical. — Vse tiho. —
Ogenj je nemirno plapolal, ãisto tiho, z vi‰njevim Ïa-
rom. Groza me je hotela popasti. Tipal sem po noÏu in
se oprezno bliÏal. »Kdo je?« viknem Ïe dosti blizu. Tiho,
vse tiho. Le rahel veter je potegnil, ogenj je zanihal in
spet ‰e bolj Ïivo zagorel. Dobro dolgo sem stal in pri-
slu‰koval, dokler si nisem zbral vsega poguma in ‰el
oprezno proti ognju.

·tor, trhel ‰tor se je svetil tako ãudovito, da kaj take-

ga nisem ‰e videl. Odkrhnil sem mu dobr‰en kos in go-
rel mi je v roki in svetil kot luã, da sem videl stezo pred
seboj. Ko se ozrem, pa je Ïar osvetlil nagnjeno zname-
nje, na katerem je bila od deÏja in sonca zelo izprana sli-
ka: razklano drevo, strela iz neba, pod njo nekdo sredi
ovac.

»Nejc!« sem skoraj kriknil, posvetil s trhlo luãjo do

podobe, snel klobuk in pomolil.

BES

PREKVATA OVCA

Nato sem sedel pod revno znamenje. Spomnil sem se,

da je prav tu Nejca ubila strela sredi ovcá. Pet jih je leÏa-
lo ob njem, on pa je imel dvignjeno roko in na ãelu pa-
lec — za kriÏ pripravljen.

Zvezde so trepetale, potok v strugi je pel, Nejcu ov-

ãarju pa je planina Ïgala veãno luã.

BES

PREKVATA OVCA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-280-7