co v travi; seveda morajo do nje, da si jo utrgajo. ·ibice
si zaÏelijo in jim jo mamica odlomi iz grma. Sneg, ãe ga
je kaj, zajamejo kar z rokaviãko in si ga nesejo v usta.
KuÏa sreãajo. Morajo ga poboÏati. — Pa so tudi Ïe veã-
ji, ki gredo s torbicami iz ‰ole. Lepa povezanost se hipo-
ma sprevrÏe v pretep. Namesto solza so le rdeãa lica in
smeh. — Pogled nanje mi prizna: Sreãni so! Kako sreã-
ni in najsreãnej‰i zato, ker se tega ne zavedajo! Ko bi jim
kdo odgrnil zaveso njihove prihodnosti, bi od strahu
strepetali. Naj le ostane zagrnjena, dokler jih tok Ïiv-
ljenja brez usmiljenja ne pahne prednjo.

Toda brez vzgoje, to se pravi brez vsakega kaÏipota,

ne smejo v Ïivljenje. Ta kaÏipot pa ne sme biti veãna pe-
sem o bolj‰em in lep‰em Ïivljenju, ki jo danes Ïe vrab-
ci na strehi ãivkajo. Drugaãna mora biti zanje. Kdo naj
vzgoji otroka? ·ola? DruÏina? — Obe. — Toda preãud-
na so pota Ïivljenja. Iz gnezda zglednih star‰ev izleti
vãasih paglavec, ki se razraste v nepridiprava, da je star-
‰em samo v boleãino. Iz zanikrne druÏine pa dozori sin,

BES

OJ, MLADOST . . .

hãi za zgled obãestvenega bitja. Zakaj tako? Ne vemo, le
to je znano, da je tako. In vsesplo‰na sku‰nja uãi, da je
vzgojiteljem potrebna najveãja modrost v tistih letih, ko
mladost zaãne zoreti. Stari vzgojitelji so trdili: Ko fant ne
mara veã nositi na kolenih zakrpanih hlaã, ker ga je
sram, ko deklica zaÏeli podalj‰ano krilo — to so zname-
nja zoritve. Ta dva sta takrat prepriãana, da vse bolj in
veã vesta kot oãe in mati. In v ‰oli izsledijo vsako dlaãi-
co nepopolnosti pri uãiteljih. Ovedo se prvih poganjkov
samostojnega uma, zaãutijo v sebi svobodo volje, zato
vse vedo, zato jim je vsaka brzda odveã. Naglo se zale-
tijo sem, prav tako naglo se obrnejo drugam, saj so naj-
modrej‰i in svobodni. Zato ima uporni fant za oãetovo
svarilo vedno pripravljen odgovor in ugovor: To je po
starem, sedaj je vse drugaãe. Dora‰ãajoãe dekle je pre-
priãano, da mati niã ne ve in da ima sama vse prav. In
kljub vsemu je posebno treba take vzgajati. To zadene
samo zrela modrost in velika ljubezen.

Ali naj povem dva primera? Saj sam nisem bil ne za

trohico drugaãen.

Ko sem se Ïe ves osivel oddihal od dela v svoji bajtici

na planini, me je obiskovalo mnogo mladine. ·tudentje.
Ko smo se nekoã — pet jih je bilo — Ïe namalicali in se
marsikaj pomenili, so hoteli oditi po isti poti nazaj v
dolino.

BES

OJ, MLADOST . . .

»Nikar po isti poti,« sem jim svetoval. »Îe znana pot

je dolgoãasna. Bodite vsaj nekoliko stezosledci. Take ne-
zaznamovane poti, ki ste jo sami na‰li, ne boste nikoli
pozabili. Vsak ‰tor, skalo, staro bukev, vse si boste za-
pomnili. Seveda morate imeti oãi s seboj. Tisti gorohod-
ci, ki brez misli drve po rdeãe zaznamovanih potih, ne
bodo nikoli pravi planinci.«

»Nobene druge ne poznamo,« so se zgovarjali.
»Zato vas pospremim nekaj poti in vam potem po-

kaÏem le smer, stezo v dolino boste morali sami najti.
Ali velja?«

»Pojdimo!« so veselo pritrdili in si oprtali ‰olske na-

hrbtnike.

Po lepem kolovozu smo jo mahnili proti vzhodu. Pri-

‰li smo do stare, v dve debeli rogovili razrasle bukve. V
rogovilasti debli se je zagozdila velika skala, ki je bila
nekoã prigrmela z gore. Navihana misel se mi posveti.

»Poglejte, fantje, kak‰no napotje je ta skala. Zaradi

nje moramo delati ovinek mi in Ïivina. ·est nas je. Zgra-
bimo jo vsi hkrati in jo odvalimo!«

Vrgel sem palico proã, zgrabil skalo in jih povabil:
»Ho-ruk!«
Vseh pet je poprijelo, da je bila kar gneãa rok okrog

skale.

»Ho-o-ruk!«
Fantje so za mano ponovili: »Hoo-ruk!«

BES

OJ, MLADOST . . .

Tedaj sem naglo popustil in se jim zaãel smejati.

Fantje so odstopili in me gledali. ·e sem se jim smejal,
celo z rokami sem zaploskal in segel po svoji palici. Te-
daj so se zasmejali tudi fantje.

»Komu se smejete? Meni? Ne! Le svoji nepreudarno-

sti. Klasiãni ‰tudentje ste in poznate rek: Quidquid agis,
prudenter agas — ãesar se loti‰, se loti pametno! Ko bi
se mi bili smejali tedaj, ko sem vas povabil, da prevali-
mo to silno teÏo, bi bili modro naredili. Saj vendar vidi-
te, da ni tako moãne ãlovekove roke, ki bi jo ganila. Edi-
no dinamit bi ji bil kos. Vi ste se pa brez premisleka ujeli
na mojo potegav‰ãino. Pomnite! Nikoli tjavdan!«

Sram jih je bilo. Tiho smo od‰li dalje. Konec kolovo-

za, kjer je bila jasa in lep razgled na Julijce, smo sedli. S
pogledom sem jih vodil od Jelovice ãez ârno prst, Rodi-
co in Vogel na Triglav. Prepriãal sem se, da fantje razen
Triglava niso poznali nobene gore. Svetoval sem jim, naj
le ‰e pridejo, toda s seboj naj vzamejo zemljevid in z
njim v roki z oãmi prehodijo vse lepote Julijcev, ki je na-
nje prelep razgled s Stola.

Ko sem jim pokazal smer, po kateri pridejo na stezo

proti dolini Zavr‰nice, si je za mojim hrbtom nekdo pri-
Ïgal cigareto. Naredil sem se, ko da ga ne vidim. Rekel
sem jim: »Za slovo vam povem ‰e, kako je oãe mene
vzgajal.

BES

OJ, MLADOST . . .

Na‰a kajÏa je imela v strminah proti Begunj‰ãici ozek

jezik sveta: nekaj ko‰enine in nekoliko gozda. Bilo mi je
kakih osem let, ko sva ‰la z oãetom tja. Pomladi je bilo.
Oãe je napravljal drva. Mrzlo je bilo. Na sedelce v strmi
ko‰enini sem nanosil suhljadi in oãeta poprosil za Ïve-
plenko, da bi si zakuril. Dobil sem jo in podnetil kupãek
suhljadi. Ko je dobro zagorelo, je potegnil veter. Nad
sedelãkom je bila suha, od snega povaljana dolga trava.
V hipu se je seÏenj od mojega ognja Ïe pokadilo v tra-
vi. Vnela se je. Veter je zanesel vanjo iskro. Oãe je bil v
skoku pri meni; z bukovo vejo je teptal vneto vlasnjo.
Veter je vlekel huje in huje. Komaj je oãe udu‰il prvo
vneto travo, se je Ïe posvetilo vi‰e. Vsaka iskra, ki jo je
veter dvignil iz ognja, je zaÏgala. Ogenj po travi je pre-
skakoval vedno vi‰e in vi‰e. Tudi jaz sem pograbil okle-
‰ãek in pomagal gasiti. Trdo delo sva imela, preden sva
sproti vse pogasila. Oãe je potem stopil k mojemu kre-
su, s ‰kornji poteptal ogenj in rekel:

,Vedel sem, kaj bo s tvojim ognjem, zato sem dobro

pazil. Sedaj ima‰ nauk: Nikoli ne kuri v gozdu, ãe nisi na
prazni planji! Vetru nisi gospodar. Ko bi me ne bilo, bi
se bil vnel ves rob in ‰e gozd. Na‰ in sosedov. Kak‰na
‰koda! Od ognja se v gozdu tudi nikoli ne poslovi, ãe ga
dodobra prej ne ugasi‰!’«

BES

OJ, MLADOST . . .

Pred slovesom sem ‰e dodal: »Veliko gozdnih poÏa-

rov je kriva tudi cigareta. âe boste kdaj kadili, poteptajte
ogorek cigarete. Ne odvrzite ga v listje ali v travo!«

Od‰li so.
»Sreãno pot, fantje! âe pridete drugiã, pridite z zem-

ljevidom! In pazite, da pojdete le po stezi! Kmeãki ãlo-
vek ljubi zemljo in ga srce boli, kakor boli tudi travico,
ãe jo kdo surovo tepta!«

Stekli so na rovte. ·li so v gosjem redu. Nihãe ni kre-

nil na celo v lepo nepoko‰eno travo.

BES

OJ, MLADOST . . .

POJDIMO V KOROTAN

red sto, ‰e pred osemdesetimi leti je bil Korotan

(Karantanija), Koro‰ka, resniãno pravi sosed na‰e

Gorenjske. Tako blizu je bil, kakor bi pregraje Karavank
sploh ne bilo. Vsi starej‰i so Celovec veliko bolje poznali
in mnogo bolj zahajali tja kot v Ljubljano. Kadar so ‰li
na Gornje ·tajersko, so rekli, da gredo »v fremd«, na
tuje. V Korotan so hodili kot k istorodnemu sosedu. Tri
dobre ceste: ãez Jezersko, Ljubelj in Koren so bile zve-
ze s sosedi s tovorom in vozom. Za pe‰ potnike so se
vrstile mnoge steze ãez karavan‰ke prelaze: v visoki Go-
renjski prva ãez Zelenico, druga ãez Vrtaão, tretja ãez
Medendol z Jesenic in Javornika, iz Rut (Gozda) ãez
Srednji vrh in ‰e druge. S svojimi sosedi onstran Kara-
vank so Gorenjci kupãevali, a tudi svoje sinove po‰iljali
tja na meno, da so prihajali k nam korotanski deãki, na‰i
pa k njim, druge so dajali od nas v uk raznih rokodel-
stev. Tedaj ‰e ni bilo nikakega sledu o zagrizenem so-
vra‰tvu ponemãenih Slovencev-nem‰kutarjev. ·ele kas-
neje, ko se je razbohotil pohlep severnih Nemcev po
starodavni na‰i narodni zemlji, so se te istonarodne pri-
jateljske vezi zaãele rahljati. Mednje so se zagrizli tujci,

BES

OJ, MLADOST . . .

ki so umetno s svojo silo rodili poturice v Slovencih.
Bolj‰e sluÏbe, boj za kruh, moã oblasti — vse je delova-
lo, da so mnogi omagali in postali izdajalci svojega rodu.
Pravo ãudo znaãajnosti je, da so kljub vsemu vzdrÏali do
danes ‰e tisoãi in tisoãi, ki se niso izneverili. To so znaãa-
ji kakor hrasti, ki kljubujejo vsakemu viharju.

Bodimo praviãni in priznajmo tole zgodovinsko res-

nico. Vsi potujãeni so zatajili kar brez izjeme tudi vero
svojih star‰ev, zvesti narodu pa so jo ohranili do danes.
Zvestoba veri star‰ev je bila in je zvestoba tudi narodni
zavednosti. Sam uãloveãeni Sin boÏji, ki je po veãnost-
nem sklepu in obljubi svojega Oãeta kot ãlan judovske-
ga naroda zavrnil (nam teÏko umljivo) Ïeno tujega ljud-
stva in njeno pro‰njo, ãe‰ da ni poslan deliti dobrote tuj-
cem, je potrdil zvestobo bratovstva svojemu rodu. Zato
tudi nam ne sme biti drÏavna meja pregrada ljubezni do
na‰ih zvestih bratov onstran Karavank. Nobena politiã-
na meja in veãnostna naredba, bratovska skupnost iste-
ga naroda pa je boÏja zakonitost in zato trajna.

Prav zaradi tega mora vsaka plemenita in pametna

politika povsod in vselej upo‰tevati rodno povezanost
ljudstev. Verni ljudje v narodu pa ne morejo biti nikdar
v ‰kodo ekonomski politiki, ko nikjer ne najdemo toli-
ko vzvi‰ene skrbi za sobrata kakor v Kristusovem nau-
ku: »âe ima‰ dve suknji, daj eno tistemu, ki nima nobe-
ne.«

BES

OJ, MLADOST . . .

Kristus Jezus, povsod ljubljen uãitelj, ãudodelec, de-

livec dobrot je odgovoril uãencema na vpra‰anje, kje
stanuje‰:

»Lisice imajo svoje luknje, ptice svoja gnezda, Sin ãlo-

vekov pa nima, kamor bi poloÏil glavo.« On, Bog-ãlovek
se izniãi, vse odvrÏe, da bi njegov zgled potrdil tudi nje-
gov nauk. Ta njegov nauk in zgled, ljubezen do Boga in
bliÏnjega, je tako visoko ble‰ãeã, da ga revni, neboglje-
ni ljudje redki doseÏejo.

In zakaj ne?
Rad bi tu opozoril na nekaj, o ãemer mi duhovniki in

verniki premalo premi‰ljujemo. Vsak ãlovek, ki se rodi
na svet, prinese s seboj urojeno tisto zlo, tisti izvirni
greh, tisto troje podedovanih strupov, ki jih sveto pismo
navaja: »Vse je poÏelenje oãi, poÏelenje mesa, napuh
Ïivljenja.« To troje so zametki gorja na zemlji. V tem
ãloveku so moãnej‰i, v onem ‰ibkej‰i. Pri vsakem na svoj
naãin. Brez boja z njimi ni zmage. Samo iz najhuj‰ega
boja so iz‰li svetniki. Premalo premi‰ljujemo o njih. Sil-
na zmota je, ãe bi mislili, da so svetniki kar zlahka do-
segli tolike vrhove popolnosti. âim moãnej‰a je bila njih
narava, umska in fiziãna, tem silnej‰i so bili tudi napa-
di treh strastnih ovir za bogoljubno Ïivljenje po nauku
na‰ega Zveliãarja. Svetni‰ke du‰e niso omagale, sprejele
so boj. A kako?

BES

OJ, MLADOST . . .

Ko bi bili veliki svetniki po svoji naravi mehke, mirne

osebnosti, o katerih pravi na‰ Gregorãiã, »ki dajo jim
dobra nebesa, da mirno jim teãe valovje srca,« potem bi
se do svetni‰kega soja ne bili povzpeli. Lahko bi brez
posebnih bojev mirno kr‰ãansko Ïiveli. To je gotovo dar
boÏji, ki ga pa redno najveãji svetni‰ki heroji niso bili Ïe
od rojstva deleÏni. Za te tudi velja Gregorãicev: »Komur
to ni dano od zgori, on trpi, juna‰ko se bori!« Za dokaz
si postavimo asi‰kega uboÏca sv. Franãi‰ka. Bogatega
oãeta sin, lep po telesu, nadarjen, bistrega duha, odliã-
na nevesta Melinda mu je bila namenjena, vsemu bi bil
lahko zadostil: oãem, uÏivanju in oblasti. Ni. Vse je za-
vrgel: dedi‰ãino oãetovo in si niti pla‰ãa ni pridrÏal, ne-
vesto Melindo, ugled bogastva, uÏivanje gosposkih obe-
dov in se skril v revno koãico na Umbrijski ravnini. V
njej se je oboroÏil krepki mladi moÏ za boj. Ko ga je na-
padal stimulus carnis, se je vrgel v trnje pred koão, da je
ves krvavel, skromno jed si je kajkrat potresel s pepe-
lom, namesto Ïametne postelje si je postlal na golih tleh
in za zglavje podloÏil trdo klado. To je bila zmaga svet-
ni‰kega heroja zoper trojni strup v du‰i in telesu. Tisoãi
so krenili za njim v isti boj in zmagovali, kar jih je prej
trlo in poniÏevalo pred Bogom in po‰tenim ãlove‰tvom.

Ko bi ne bilo poÏelenja oãi, bi bili zakoni zoper ode-

ru‰tvo in kapitalizem odveã, ko bi ne bilo napuha obla-
stidrÏcev, bi ne bilo kriviãne agresivnosti zoper mirne

BES

OJ, MLADOST . . .

narode in drÏave, ko bi ne bilo toliko mesenosti v nas
ljudeh, bi ne bilo toliko nesreãnih druÏin, bolezni in
norega tro‰enja dobrin.

Skoraj ustra‰il sem se, ko sem uvidel, kam sem za‰el

s to meditacijo. Hotel sem napisati le nekaj spominov na
svojo prvo pot v Korotan, pa me je zaneslo drugam. Kar
je, je. Tako se zgodi starcu samotarju. Ne zamerite mu.

Îe kot dijaka me je mikal Korotan. Mnogo sem sli‰al

doma od ljudi, marsikaj zvedel o narodnem delu velikih,
narodno zavednih koro‰kih kulturnih delavcev. Zato
sem sklenil, da si ogledam Koro‰ko. PridruÏil se mi je
prijatelj so‰olec iz sosednje vasi. Doloãila sva si dan od-
hoda. Od svojih mater sva dobila vsak po ‰tiri mesene
klobase in pol hleba ãrnega kruha. To popotnico sva si
vloÏila v usnjeni torbi, kakor so jih tedaj nosili pastirji in
drvarji. Oprtnikov nismo poznali. Razen tega sva ime-
la vsak po en goldinar prihrankov v Ïepih.

Nekega ponedeljka popoldne — peto gimnazijo sva

imela za sabo — sva odrinila. âez Smoku‰ki vrh sva ‰la
v dolino Zavr‰nice in ob njej do planine Jezerc. Od tam
pa med Stolom in Srednjim vrhom za ·ijo in dalje na
Vrtaão. (Naj ugotovim tu ime za Vrtaão. To je lepa se-
delska ravninica med Stolom in Nem‰kim vrhom. Sedaj
veãkrat zamenjujejo goro Nem‰ki vrh z Vrtaão. Ljudstvo
tega ni poznalo.) Pot z Vrtaãe navzdol in bila tedaj ‰e niã

BES

OJ, MLADOST . . .

nadelana in ne zaznamovana. Strma je, skalovita, da je
bilo treba ãasih napreãi ‰e »tretjo nogo«.

Veãerilo se je Ïe, ko sva pri‰la v sotesko med Stolom

in Macov‰ko planino. Do koã je bilo treba vkreber. Na
planini je bilo takrat kakih enajst pastirskih koã — cela
vas. Danes stoji tam prevzeten gosposki planinski dom,
koã skoraj ni.

Hitela sva, da bi pri‰la pred noãjo do koã. Iz vseh se je

kadilo. Pastirji so si kuhali veãerjo. Potrkava pri prvi,
drugi, ‰e tretji koãi. Povsod v teÏko umljivem koro‰kem
— krokarskem, tako so rekli Gorenjci — nareãju isti od-
govor, ãe‰ da ni prostora. Povsod so naju nekam mrko
gledali. Povod je bila brÏkone najina nekoliko gosposka
obleka. Tako sva trkala do zadnje koãe. Tam nama je od-
prla postavna mlada plan‰arica in pozvedela, kdo sva in
od kod. Na najino slovensko besedno legitimacijo naju
je sprejela. Koãa je bila ena najmanj‰ih, zelo snaÏna. Po
policah se je v velikih skledah sirilo mleko, vmes pa so
stali hlebãki sira.

»Sta dro laãna?« naju je vpra‰ala. Kaj bi ne bila po

tako dolgi poti. Takoj je pristavila lonec mleka in ga
nama zavrela. Podrobila sva vanj kruha in se izvrstno
naveãerjala. Potem sva si bolj natanãno ogledala stan.
En sam ozek pograd — postelja — je bil visoko od tal
nekako pripet ob zadnjo steno. Sedaj sva Ïe vedela, da
bova prenoãila vsak na trdi, otesani klopi ob ognji‰ãu.

BES

OJ, MLADOST . . .

Plan‰arica naju je drugaãe pouãila: »Pograd je le eden.
Kar skupaj bosta spala.«

»In kje pa ti?« sem jo zaãuden vpra‰al. »Gor ta k stri-

cu pojdem. Ima pograda dva.« Takoj je snela s slamni-
ce svojo rjuho, pod klopjo v skrinjici poiskala sveÏe
oprano drugo in jo pogrnila na pograd. Ob toliki streÏ-
bi sva kar onemela. Ona pa nama je vo‰ãila lahko noã in
njene coklice so drobno zaklopotale, ko je stekla k stri-
cu.

Skozi zaprta vrata bi jo bila rada ‰e gledala, kako je

gibãna ko srna tekla v striãev stan.

Îerjavico sva zagrebla s pepelom, da je ogenj poãakal

do jutra, in se spravila na pograd. Ta je bil tako pritrjen
ob steno, da je bilo vzglavje nekoliko vi‰e od vznoÏja.
Toda ozek, ozek. Morda tri pedi ‰irok. Legla sva po stra-
ni, se stisnila in zaspala kot ubita.

Preden sva se zbudila, je najina gostiteljica Ïe pomol-

zla in prinesla veliko golido mleka v koão. Potem je pod-
netila. Zbudila sva se in ji pridni vo‰ãila dobro jutro.

»Kako se je spalo?« je smehljaje se naju vpra‰ala.
»Imenitno, izvrstno!« sva oba v eni sapi hvalila pre-

no‰ãi‰ãe. Potem naju je pobarala, vedno nasmejana:

»Ali znata jesti Ïgance?«
»Ho, ho! In ‰e kako!«
»Sem mislila, ko sta gosposka, da jih ne znata.« Izpod

ãela naju je premerila ‰e na pogradu.

BES

OJ, MLADOST . . .

LeÏe sem opazoval pristno koro‰ko kuho Ïgancev. V

kotliãek, ki je bil na verigi obe‰en nad ognji‰ãe, je vsula
ajdove moke. Nato je z veliko naglico zaãela sukljati
moko v kotliãu. Ko je spoznala, da je moka dovolj pre-
Ïgana, je dolila vrelega kropa in Ïgance zme‰ala. Tedaj
sem prviã dognal, odkod ime Ïganci: res od preÏiganja,
kar je bilo na Gorenjskem nepoznano. Ko jih je z zase-
ko celo zabelila, sva planila s pograda. Vsi trije smo za-
jemali iz skupne latvice. Midva sva mahala tako naglo,
da se nama je ves ãas smejala in razodevala veliko vese-
lje. Po Ïgancih, ki smo jih do zadnje drobtine pogloda-
li, smo se napili ‰e mleka.

RazloÏila nama je ‰e pot do Bistrice. Potem sva jo pla-

ho in poniÏno vpra‰ala, koliko sva dolÏna. Za odgovor
se nama je prisrãno zasmejala: »Ali vaju v ‰oli niso niã
uãili: Popotnike moramo sprejemati?«

Najraj‰i bi jo bila oba objela, a sva ji le hvaleÏno stis-

nila roko in ‰la. Ko sva bila Ïe v bregu pod koão, sva se
ozrla. Na pragu je stala in gledala za nama. V slovo sva
ji zavriskala, ona nama pa je pomahala z roko.

Potem sva, podprta z odliãnimi koro‰kimi Ïganci,

ubrala pot pod noge. Lep kolovoz, za spoznanje nag-
njen, se vleãe in vleãe med lepimi smrekovimi gozdi. âe-
prav se nama je pot dobro odsedala, je ni hotelo biti ko-
nec. Blizu poldneva je bilo, ko sva pri‰la do Bistrice. Sed-
la sva ob koritu, kamor je ‰tropotal iz tatermana zajeten

BES

OJ, MLADOST . . .

curek. Ko sva se nekoliko ohladila in odÏejala, sva si pri-
vo‰ãila obed iz najinih torb: klobaso in rezino kruha.
Spoãetka ni bilo nikogar iz vasi. Menda so bili po polju
ali pri obedu.

Najprej so naju ogledali otroci. Posku‰ala sva jih ogo-

varjati. Toda ti mali drobljanci naju menda niso razume-
li. Ko se jim je pridruÏila deklica ‰olarica, je glasno po-
zdravila:

»Guten Tag!«
»Bog daj dober dan,» sva ji odgovorila. Za hip je ob-

stala, potem ponovila slovenski: »Dober den!«

Naglo sva uganila, da je to ‰olski nauk, ki veli, kako je

treba vsakega tujca pozdraviti — le po nem‰ko. Posku-
sila sva zaãeti pogovor z njo. Niã kaj nam ni ‰lo. Dekli-
ca je najino sloven‰ãino slabo umela, midva pa tudi nje-
nemu zanimivemu nareãju nisva bila kos. Kmalu se je
nabralo krog korita nekaj moÏakov. Ko so zvedeli, da sva
dva kranjska ‰tudenta, smo se zaãeli pogovarjati. Izpra-
‰evali so naju, ali so tudi pri nas samo nem‰ke ‰ole. Po-
vedala sva jima, da so ljudske samo slovenske. Vi‰ja
gimnazija ima pa zgolj nem‰ki uãni jezik.

»Tako je prav,« je pritrdil pleãat moÏ, osivelih mogoã-

nih brk. »Samo z vindi‰ jezikom ne moremo po svetu, v
otro‰kih ‰olah bi pa tega ‰e ne bilo treba. Silijo ga otro-
kom v glavo.«

BES

OJ, MLADOST . . .

Pogovor se je razpletel. Spoznala sva, da so moÏje vsi

zavedni Slovenci, a jezni na deÏelno vlado v Celovcu, ki
gospodari po svoje.

Na vpra‰anje, zakaj se pri volitvah bolj ne strnejo, je

razloÏil mlad moÏ:

»Zato ker je volitve izna‰el hudiã. Ta hujska, da se ce-

pimo. Najhuj‰i so pa tisti, ki so se za JudeÏeve gro‰e pro-
dali — grdi nem‰kutarji. Ti so nam v najveãjo ‰kodo.«

·e bi se bili pogovarjali, da naju ni visoko sonce pri-

ganjalo na pot. MoÏje so nama povedali, kaka je pot do
Celovca in da bova, ãe dobro stopiva, do noãi lahko tam.

Potoma sem se spomnil modrosti svojega direktorja

Toma Zupana v Alojzijevi‰ãu. Tako je povedala: »Slova-
ni se znamo boriti med seboj in proti sebi. A nikdar pro-
ti drugim. Vsak bi rad ukazoval, a nihãe ubogal. Zato
nismo nevarni nikomur, razen sebi.« Za nas ‰tudente je
bila taka modrost nekoliko visoka, a umeli smo jo bolj s
srcem ko z umom. Med ‰tudentstvom je narodna zavest
krepko poganjala.

Odpoãita in dobre volje sva jo mahnila po cesti proti

Celovcu. Potoma se nisva ustavljala. Paã pa vse ljudi, ki
sva jih sreãavala, glasno in z namernim poudarkom po-
zdravljala po slovensko. In na vse pozdrave sva dobila
za odgovor razen sloven‰ãine tudi vesele nasmejane
obraze.

BES

OJ, MLADOST . . .

Pri Hollenburgu sva prekoraãila dolgi leseni most ãez

Dravo. Sredi mosta sva se nekoliko ustavila, gledala stari
grad na peãini in pozdravila slovensko reko, ki sva jo
prviã v Ïivljenju videla. Veãja se nama je zdela kot go-
renjska Sava. Tudi most je bil za naju nenavadno dolg.
Gredoã sva si zapela Vodnikovo: »Sava ãigava je, Drava
ãigava je, — Soãa ãigava je — jih bomo varvali, kdo jih
ãe pit’.«

Sonce je pripekalo, a midva se, dasi vsa prepotena,

nisva nikjer ustavljala, ne v vaseh in ne v senci dreves ob
poti. Mikalo naju je, da bi se bila ‰e kje ustavila in slo-
vensko pomoÏevala z ljudmi, ki so bili na desnem bre-
gu Drave najmanj potujãeni, vsi zavedno narodni. Vtis,
ki sva ga prejela na Bistrici in potoma ob sreãanjih,
nama je zdrÏema vsiljeval misel: Slovenci v Korotanu so
vendarie drugaãni kot Gorenjci. Njihovi teÏki, poãasni
koraki, izgovor besedi, postave moÏ, teÏki voli, ki so z
njimi poãasno vozili — vse nama je vsiljevalo, da je ta
na‰a veja ljudstva prvotne pristnosti ‰e izza dobe na‰ih
davnih dedov, ko je bila Karantanija zibka slovenstva.
Zdelo se nama je, da je to ljudstvo po vsem svojem
bistvu bolj slovensko kakor mi Kranjci. To so prave ‰iro-
ke du‰e, kakor so opisovali ruski pisatelji svoje kmete.
Severni Kranjci smo po civilizaciji ob naselitvi nem‰kih
grofov in od zapada od Italijanov sprejeli marsikaj, kar

BES

OJ, MLADOST . . .

ni bilo v na‰ih prvotnih slovenskih znaãajih. Tako sva
mlada ‰tudenta potoma modrovala.

Sonce se je zniÏalo, morala sva hiteti, da bi pri‰la pred

noãjo do Celovca. Res do Celovca. Ko sva zagledala vi-
soki zvonik celov‰ke stolnice, sva sklenila, da ostaneva
kje v predmestju. V sredino mesta, kjer so hoteli, nama
najina blagajna in dovolila. Zato sva poskusila ob nizki
predmestni krãmi. Kakor suha goba Ïejna sva si privo-
‰ãila vsak vrãek piva. V krãmi je sedelo pri dolgi mizi
nekaj moÏakov, ki so se hladili ob pivu in se slovensko
pogovarjali. Debelu‰na krãmarica z veliko gol‰o, ki jo je
pa dokaj spretno prikrivala z naglavno ruto, nama je po-
stregla, nato pa prijateljsko prisedla k najini manj‰i mizi
in takoj radovedna hotela vse vedeti: od kod sva, kaj sva,
kam greva. Najini slovenski odgovori so ji bili zelo v‰eã.
Ko naju je tako legitimirala, je svoje dognanje pri priãi
predloÏila veliki mizi. Gostje so se ozrli na naju. Eden pa
je vstal, stopil bliÏe in naju povabil, naj prisedeva k njim,
da jim kaj poveva. Rada sva sedla. Vabilec je takoj velel
krãmarici:

»Îefa, prinesi vsakemu ‰e vrã piva in pr‰uta jima na-

reÏi!«

Iz vljudnosti sva poskusila pogo‰ãenje odkloniti. A

zahvala je bila bolj pro‰nja ko odklon. Nato se je zaãel
pogovor. MoÏje so bili silno radovedni. Vso najino pot
sva morala razodeti. Potlej od kod sva, kaj sva. Vmes so

BES

OJ, MLADOST . . .

se razni ogla‰ali in se sku‰ali postaviti s tem, da Kranj-
sko poznajo: Radovljico, TrÏiã, Kranjsko goro. Ko so do-
gnali, da nisva mestna, ampak kmeãka fanta, je zaupa-
nje do naju zraslo. V pogovoru smo za‰li celo v politiko.
Trdili so, da se Kranjci bolje drÏimo ko Koro‰ci. Zato da
tudi veã doseÏemo pri vladi. Zaãeli so se med seboj pre-
pirati in trdo zabavljati na vlado.

Ker se je znoãilo, so zaãeli plaãevati vsak svoj zapitek.

Najino veãerjo je prevzel nase tisti, ki naju je povabil.
Nato so nama segli v roke in nama vo‰ãili sreãno pot in
lahko noã.

Lahka noã nama je bila ‰e skrivnost. Po odhodu moÏ

sva poskusila pri Îefi, da bi naju pouãila, kje bi na‰la
prenoãi‰ãe.

»Kar pri nas, ãe se vama ne bo brÏmagalo,« je ponu-

dila Îefa sobico. »Ne prenoãujem zlepa koga, vama pa
rada postreÏem s tem, kar imamo. Oj, mnogo ‰tudentov
je pri nas Ïe prenoãevalo. Z mojim Francijem so priha-
jali. Pa mi je umrl. Bog mu daj nebesa! Odprte glave je
bil, vedno med prvimi. ·koda ga je bilo. Kakor je boÏja
volja. In kak‰en Slovenec je bil! — No, pojdita pogledat
sobico.»

Po stopnicah nama je ponujala ‰e veãerjo. Zahvalila

sva se ji, ko sva se Ïe s pr‰utom do dobra podprla.

»Takale je ta kamrica,« nama je odprla vrata. »Eno

samo posteljo ima, nerodno ‰iroko. Take so nekdaj de-

BES

OJ, MLADOST . . .

lali. Se bosta ‰e laÏje stisnila nanjo. — Zdaj pa lahko
noã.«

Opazovala sva ãistoão sobice. V postelji ni bilo Ïim-

nice, plevnica je bila pregrnjena z rjuho, vso sveÏo, da je
kar di‰alo po zdravju. Hitro sva legla in pri priãi zaspa-
la.

Da sva rano jutro zaleÏala, je jasno. Ko sva pri‰la iz

sobice, naju je Ïe ãakala obilna skleda mleka in kos kru-
ha.

Torbe sva pustila v sobici in od‰la v mesto. Najprej

sva obstala pri slavnem celov‰kem zmaju in ga dolgo
ogledovala. Potem sva si ogledala stolnico in poprosila,
ãe smeva v zvonik, ki ima pod linami krog in krog raz-
gledni hodnik. Cerkovnik nama ni branil. Razgledala sva
vse mesto in na daleã okolico, za katero so se dvigale
gore Karavank. Potem sva se namerila po mestu. Niã ga
nisva poznala in tudi niã nisva bila pouãena o njem. Lju-
di je hodilo po trgih in ulicah dokaj dosti. Iznenadilo
naju je, da sva sli‰ala zgolj nem‰ko govorico. Kakor otok
zase se nama je zdelo nem‰ko mesto sredi slovenske
zemlje. Sicer so tudi v Ljubljani na sprehajali‰ãih radi
nemãevali, zlasti vi‰ja gospoda. A to so Ïe bili bolj »rari
nantes in gurgite vasto«. V Celovcu sva sli‰ala zgolj slo-
vensko govorico le na Ïivilskem trgu, kjer so kmetice
prodajale pridelke. Toda tam so tudi kupujoãe Ïenske
vse znale slovensko.

BES

OJ, MLADOST . . .

Ko sva se s postopanjem po mestu bolj utrudila kakor

s pleÏo z Vrtaãe, sva pozvedela, katera cesta drÏi proti
Gospe Sveti. Po tej sva jo mahnila. Ko mi je oãe zagro-
zil z gosposvetskimi gmajnami ob ponesreãeni prvi ‰oli,
sem jih na vsak naãin Ïelel videti. ·ola pa me je pouãi-
la, da tamkaj ‰e stoji vojvodski stol, kjer so sedeli nek-
danji slovenski kmetje, ko so prejemali vojvodsko ãast
in oblast.

Ker je Ïe odzvonilo poldne, sva ob cesti sedla v sen-

co, poiskala v Ïepu vsak svojo klobaso in kruh za obed.
Po jedi sva se ob studencu odÏejala in od‰la proti ve-
liãastni, starodavni cerkvi Gospe Svete. V cerkvi je bilo
tiho, mraãno. Mlad duhovnik je kleãal v klopi in molil iz
brevirja. Ko naju je, nenavadna obiskovalca, zagledal, je
vstal in naju vljudno pozdravil — po nem‰ko. Slovensko
sva se mu zahvalila. V‰eã mu je bilo, a opraviãil se je, da
slovensko slabo zna. A rade volje nama je razkazal vse
zanimivosti stare cerkve. Vpra‰ala sva ga ob slovesu, kje
je vojvodski stol. Spremil naju je iz cerkve in pokazal,
kod naj greva, da prideva do njega.

Dolgo sva stala ob spomeniku in se pogovarjala o

zgodovini Koro‰ke, kolikor sva jo poznala iz ‰ole in tudi
iz zasebnega prebiranja zgodovine.

Takrat ‰e nisem slutil, da bom zagre‰il dramatiãni pri-

zor Na gosposvetskem polju. Tega bi igrali ob prvi slo-
venski abiturientski veselici slovenski in hrvatski ‰tu-

BES

OJ, MLADOST . . .

dentje 1891 v Ljubljani. Toda nem‰ki oblastniki so v pri-
zoru zasledili slovansko vzajemnost in prizor zaplenili.

Proti veãeru sva se vrnila v krãmo k Îefi. Vse je ta pra-

va ‰tudentovska mati hotela zvedeti: kje sva hodila, kaj
sva videla. In dodala je ‰e polno vpra‰anj o Ljubljani, o
najinem domu, o poti ãez Stol — brez konca in kraja.
Postregla nama je spet s pivom in pr‰utom. Zgodaj sva
‰la k poãitku in jo naprosila, da naju zjutraj rano po-
kliãe, ker morava priti do Beljaka. Ko sva jo pri zajtrku
vpra‰ala, koliko sva dolÏna, je vesela rekla: »Ne krajcarja
ne. Tako se mi je zdelo, kakor bi bil moj ljubi rajni Franci
z vama. Sreãno pot! âe ‰e kdaj prideta, ne pozabita, kje
je Îefina krãma.«

Blagi Ïeni sva se toplo zahvalila in jo spet udarila po

trdi cesti ob Vrbskem jezeru.

Niã se nisva ustavljala. Krog poldneva sva bila Ïe bli-

zu Vrbe. Tam naju je ujela ploha. Vedrila sva pod na-
pu‰ãem kmeãke hi‰e. Ko se je ujasnilo, sva se ‰la kopat
v jezero, pouÏila tretjo klobaso in ‰e pred noãjo pri‰tr-
lincala v Beljak. Od hoje utrujenima, nama je zares po
poti Ïe drsa pela. Ker so v Ïepu ‰e cingljale desetice —
saj nisva niã ‰e zapravila — sva prevzetna ‰la v gosposko
gostilno. Konec sobe je bil za dve stopnici vzvi‰en pro-
stor. Tja sva sedla. Ko naju zagleda po tirolsko obleãe-
na toãajka, ko‰ata Ïenska, stopi do naju in veli: »Tu je
samo za gospodo. Potrudita se v toãajnico.« Govorila je

BES

OJ, MLADOST . . .

seveda nem‰ko in r trdo podrkovala. Kaj sva hotela?
Preselila sva se, pojedla zadnjo klobaso, kos suhega kru-
ha, plaãala pivo in jezna od‰la. Iz same pre‰ernosti sva
se odloãila, da jo udariva takoj dalje in ãez Koren v
Kranjsko goro. Res sva tvegala. Pot se je vlekla ko kurja
ãreva. Nisva odlegla. V Kranjski gori sva Ïe v temi po-
trkala pri so‰olcu Smoleju. — Umrl je v Ameriki. — Tam
sva prenoãila.

Drugi dan sva pre‰tela desetice v Ïepu. ·e na pretek

jih je bilo za vozovnico do doma. Zato sva se odpeljala
po Ïeleznici.

Tako smo potovali nekdanji ‰tudentje: N-mav ãez

gmajnico, n-mav ãez jezero . . .

BES

OJ, MLADOST . . .

STREL V SRCE

istega leta je bila velika noã zelo zgodna. Ni ãuda,

da se je vreme, ko se je Ïe ponujal pomladni deÏ,

nenadoma sprevrglo; zaãelo je naletavati, vedno bolj in
bolj na gosto, dokler se ni do velike srede nasulo snega
kar do kolena.

Zveãer, Ïe v temi, je pokljukal Ila NadeÏ na vegasta

vrata Vorhu Kotarju. Vorh je bil gostaã v ·monovi baj-
ti, po poklicu strehar. Prekrival je hi‰e in hleve s slam-
nato streho, ki jo je umel tako zgladiti s streharsko lo-
puão, da mu ni bil nihãe kos. Ila pa je bil bajtar, ki je
redil dve kozi, ãasih tudi kravico, ãe je nastrgal po srenj-
skem svetu toliko krme, da jo je preÏivil.

Vorh je na kljukanje stopil v okajeno veÏo in posvetil

Ili z le‰ãerbo. Ila je otepel klobuk ob koleno in pozdra-
vil: »Ob vejo sem trãil, pa se mi je usul cel plaz snega za
komat. Dober veãer!«

»Le noter!» mu je odzdravil Vorh in svetil v revno

izbo, kjer so spali na peãi trije otroci, Ïena je pa predla.

»Komu prede‰, Rotija?« jo je vpra‰al Ila.
»Za Korenko. Hãi moÏi, treba ji bo praÏnja. To je zad-

nja kodelja.«

BES

OJ, MLADOST . . .

Kolovrat je brnel, moÏaka sta sedla za mizo.
»Vorh, velika noã je pred durmi!«
»Pa bela bolj ko boÏiã.«
»Kako si z mesom za praznike?«
»Brez njega bomo in brez Ïegna,« je nabrskana od-

govorila Ïena namesto moÏa.

MoÏ je s tankimi kle‰ãicami useknil kadeãi se stenj

le‰ãerbe.

»Ni pri nas niã drugaãe, Rotija. Zato sem pri‰el.«
»Kako misli‰?« mu je pomeÏiknil Rotar.
»Take vere sem, da je Bog meso za vse ustvaril, ne sa-

mo za bogatince.«

»Resniãno res in vendar nam bo za praznike brez

mesa pritrkavalo.«

»Ne bo nam, ãe se domeniva.«
»Kako misli‰?»
»Vorh, ti si z Javorni‰kih rovtov doma. Ali res misli‰,

da je tisti ,boÏji hlev’ tam pod Rupo prazen? Za boÏiã se
nama je kar dobro obnesel. Vsak svojega rogaãa sva pri-
cijazila domov.«

Vorh je pomolãal in izpod ãela pogledal po Rotiji.

Îena ni ãrhnila. Pritiskala je na nogalnik, da so peroti
pri preslici kar ginile v hitrem vrteÏu.

»Meni‰, da bi ‰la?«

BES

OJ, MLADOST . . .

»Raj‰i bi si izposodila za funt ali dva. Saj pomlad ni

daleã, spet bosta zasluÏila. Tudi to vesta, kako vama bi-
jejo na pete oroÏniki in jagri,« se je oglasila Rotija.

»Izposojal si ne bom. Kdor me ujame v to zadrgo,

vsak misli, da mu moram dvojno mero odsluÏiti. No-
ãem.«

»Tudi jaz ne. Raj‰i sem ob soku in krompirju na samo

sveto veliko noã,« mu je potrdil Ila NadeÏ.

Olje v le‰ãerbi je usihalo, ko sta se loãila. Dobro dol-

go sta preudarjala, kdaj in kod jo mahneta v Javorni‰ke
rovte v ,boÏji hlev’ pod Rupo po meso za praznike.

V petek sta se Vorh in Ila napotila z doma. Na pleãih je
vsakemu jezdila globoka bisaga. V njej sta imela kratke
risanice, zavite v slamo. Iz bisage je pa ‰trlelo topori‰ãe
sekire. Za slepilo, seveda, ãe‰ da gresta drvarit. V Rati-
bovcu sta krenila s ceste in zagazila na celo v sneg. âim
vi‰e sta se dvigala, veã snega je bilo. Veãkrat sta morala
du‰kati. Ko sta prigazila na zameteni kolovoz, sta sedla
pod smreko, da si naveÏeta krplje.

»Kako je vse tiho!« je spregovoril Ila.
»Noben zvon se ne oglasi.«
»Bog je umrl,« je skoraj ‰epetaje in nekam pla‰no

omenil Vorh.

»Saj res. Pa je umrl za vse, tudi za reveÏe.«

BES

OJ, MLADOST . . .

Oba sta umolknila in si dala opravka s krplji. Ko sta si

jih navezala, je povzel Vorh:

»Prav je, da greva. Vendar je ãudno, da me nekaj

skrbi.«

»Le kaj bi te skrbelo? Îive du‰e ni danes v gori. Srnjad

je kakor privezana v gozdu pod Rupo.«

»Vse res. In vendar me skrbi. Kaj, ãe to pomeni ne-

sreão?«

»Vorh, ne bodi babjeveren, saj si vendar moÏak! Kar

podvizajva se, da prideva do noãi h kozarjevi bajti. Tam
prenoãiva. Zjutraj pojde kozar z nama. Kar imeniten go-
njaã je.«

Ila je vstal in s krplji ‰iroko zakoraãil na debelo za-

sneÏeni kolovoz.

Tudi Vorh je zamotovilil za njim.
Hodila sta tiho drug za drugim. âasih se je spustila

debela kepa juÏnega snega z veje. Sicer se ni ganila no-
bena stvar. Ila se je veãkrat ozrl na levo in desno, kjer je
slutil stagne divjadi. Prav nobenega sledu in bilo: ne
zajãjega, ne lisiãjega in ne srnjakovega.

»Vse je kakor privezano!« je omenil Ila in potrkal s

palico ob smreko. »Niã ne maraj! Pod Rupo jih bo cel
trop, kakor bi koze nagnal v stajo.«

Vorh mu ni odgovoril. Pre‰el je tiho mimo njega. Zato

je utihnil tudi Ila in poãasi krpljal za njim.

BES

OJ, MLADOST . . .

Ko sta pri‰la pod vrh, se je siva meglenost razpr‰ila in

posijalo je sonce, ki je bilo Ïe blizu zatona. Po beli po-
krajini se je razlila sinjina, vse je zamigotalo, kakor bi se
prebudilo iz sna.

Ila je zavriskal.
»Ne nori!« ga je pograjal Vorh.
»Kaj bi ne? Pomisli! Jutri pojdejo srnjaki nad robido,

ki je je na obeh posekah vse polno in gleda iz snega.
Brez kozarja si lahko izbereva vsak svojega srnjaka ka-
kor na semnju.«

Ila je ‰e enkrat zavriskal.
»Le kaj te je obsedlo? Zares si potrkan, mene pa ‰e

venomer skrbi.«

»Poglej,« je Ila presli‰al Vorhovo svaritev in pokazal

s palico na kozarjevo bajto, ki je vsa v snegu z enim sa-
mim oknom meÏikala v ble‰ãeãi se veãer.

»Prav. Saj mi je vroãe, da kar lije izpod klobuka.«
Ko sta pri‰la do bajte, je kozar nesel iz kozjaka ãerfo

namolzenega mleka.

»Tristo klekov!» se je zaãudil in obstal pred vrati. »Vi-

dva? Pa v takem!«

»V takem, da! Saj nisva jagra zelenca, kaj misli‰?» Ila

je cecnil na klopco pred durmi in snel klobuk. Po ãelu so
mu viseli od potu sprijeti lasje.

»Tristo klekov in ‰e pol povrhu! Sama smrt bi me ne

bila tako iznenadila kakor vidva danes. Le noter!«

BES

OJ, MLADOST . . .

Kozar je odnesel mleko v veÏo, divja lovca sta si od-

vezala krplje in pripognjena ‰la skozi nizka vratca v baj-
to,

»âe bi bisagi zagrebel v listje? Niã se ne ve,« je oprez-

no svetoval Vorh.

Kozar se je zasmejal na ves glas: »Bajto stavim in obe

kozi, da sta bolj brez skrbi kakor otrok v zibelki.«

Ila mu je pritrdil: »Prav ima‰! Vorh, ti pa pohodi tiste

neumne skrbi in bodi dobre volje.«

»Zato pa!« je kozar postavil ãutaro borovniãevca pred

njiju na mizo. »PriveÏita si du‰i. Saj je sreãa, da jih nista
izpihala iz sebe po taki poti! Jaz med tem usujem Ïgance
in stopim mleko, da bo kaj za veãerjo.«

Kozar je od‰el, divja lovca sta pa pridno kljunila v

ãutaro. Potem sta izpraznila bisagi in si pripravila risa-
nici.

Ila je vzel roÏenico in vsul v cev smodnik.
»Ne stresaj!« ga je opozoril Vorh, ko je videl, da so

zrnca smodnika mimo cevi padla na tla.

»Kaj se bo‰ krãil? Saj ni Ïefran!«
Ko je z nabojnikom dobro potlaãil papir in smodnik,

je zavil v polojeno krpico kroglo, jo potisnil v cev in za-
ãel pu‰ko nabijati tako dolgo, da je nabojnik sam skoãil
iz cevi prav do stropa. Ila ga je grede ujel in rekel: »Moja
Ïe trdno sedi! Jutri glej, kroglica, da ne zgre‰i‰, kamor te
bom poslal.«

BES

OJ, MLADOST . . .

Ko je nabil pu‰ko tudi Vorh, sta poloÏila oroÏje za peã

in ga previdno pokrila z vreão.

Kozar je prinesel veliko latvico rumenih Ïgancev in

lonec mleka. »Vem, da bi se Ïgancem zaska prav tako
podala kakor nam prilegla. Toda post je post, kristjani
smo. Bog nam poÏegnaj, Sveti Duh, sveti ·entjanÏ in vsi
jogri boÏji! Kar mahnimo!» je povabil gosta, ko je razde-
lil liãne lesene Ïlice, ki jim je bil sam za mojstra.

Po veãerji je kozar odmolil, nato postavil spet ãutaro

na mizo, ki je kroÏila vesela med veselimi od ust do ust,
dokler ni bila prazna.

V tem so se do dobra dogovorili: Vorh pojde na levo

poseke, Ila na desno. Kozar se spusti tiho v dolino v
,boÏji hlev’ in poÏene. Kakor vsi lovci so seveda natanã-
no vedeli, kam bodo skoãili srnjaki, koliko tropa na levo
in koliko na desno. Taka je starodavna lovska modrost,
ki pa le redko obvelja.

Po vsem tem natanãnem dognanju je kozar lovcema

vsilil svoj pograd, sam pa je legel na klop pri peãi.

Nebo je bilo ‰e vse v zvezdah, ko je zjutraj kozar skozi
veÏna vrata pogledal na vreme. Brez vetra je bilo in tako
toplo, da je kapalo od strehe. Kozar je hitro zakuril in
pripravljal kosilce. Poklical je tudi lovca in povedal,
kak‰no je vreme. Sodil je, da naj odrinejo ‰e pred dnem.

BES

OJ, MLADOST . . .

Oba lovca, zdelana od hude poti, sta spala kakor ubi-

ta. Toda na kozarjev klic sta ‰inila naglo kvi‰ku.

»Ali je svetlo?« je vpra‰al Ila.
»Kakor pri belem dnevu,« mu je potrdil kozar in od‰el

k ognji‰ãu.

Toliko da sta se Ila in Vorh obula in oblekla, je kozar

Ïe postavil kadeão se skledo tur‰ãiãnega soka, s kozjim
mlekom zabeljenega, na mizo. Naglo so zajeli.

Po kosilu sta segla lovca po pu‰ki, kozar je zakavljal

veÏna vrata, na klopci pred bajto so si vsi navezali krplje.
Govorili so ‰epetaje in se raz‰li. Vorh se je obrnil na levo
proti poseki, Ila in kozar sta ‰la na desno, da obideta
gozd. Dogovorili so se, da kozar ne poÏene prej, dokler
ne ugasne danica.

Vse je bilo tiho, tako tiho, da so sli‰ali kaplje, ki so

padale od tajajoãega se snega s smrekovih vej. Le tu in
tam se je sli‰alo tudi hripavo petelinje petje od oddalje-
ne rovtarske kmetije.

Vorh je pri‰el prvi na poseko. Dokaj bliÏe je imel ka-

kor Ila. Poiskal si je pripraven prostor, previdno odbr-
skal sneg s parobka in si snel krplje. »Bolj‰i so goli ‰kor-
nji, ãe bo treba skoãiti za srnjakom,« je pomislil in sedel
na parobek.

Napeto je poslu‰al, da bi ujel ‰um onih dveh. Ni ga

mogel. »E, Ila zna. Lisjaku na kljub se plazi; tudi tanko
srnjakovo uho ga ne more zasli‰ati.«

BES

OJ, MLADOST . . .

Vorh je mirno sedel in ãakal. Zvezde so bile ãedalje

bolj redke. Vrh Triglava je z rahlim svetlobnim nadihom
priãal, da se dela dan. Le danica je ‰e Ïarela. Vorh je oprl
komolce na kolena, naslonil na roke glavo in se zamislil.

»Ali mi je tega treba? In na tak dan? Niã ne reãem.

Marsikakega gamsa sem prekucnil. Pojedli nismo nobe-
nega. Jernejcu v Poljãe sem jih prodajal za gospodo. Kaj
sem hotel: treba je bilo podplatov, kotenine, kako unão
olja — in ãe mi streharska lopuãa ne zasluÏi dovolj —
kako bo‰? — Vem, ãe bi Rotija ‰la krog gruntaric, prav
gotovo bi naprosila za funt mesa in ubogo kost za Ïe-
gen. O, ko bi ljudje vedeli, kako grenko je prositi! Zato
ni ‰la in tudi pustil bi je ne. Zares ne. Kajkrat je bil Ïe
stradeÏ pri hi‰i, beraãili pa le nismo! Sami od sebe se pa
bogatinci na pomoã ne zmislijo. — Mora Ïe tako biti.«

Vorh je dvignil glavo. Zdanilo se je. Na nasprotni po-

seki je zagledal ãrno senco na snegu. Ila je bil, ki se je
utaboril za strel. Kozar se ‰e ni oglasil. Vorh je napel pe-
telina in si poloÏil pu‰ko na kolena. Ozrl se je po zadnji
zvezdi. Tudi ta je Ïe bledela. Srce mu je zaãelo moãno
utripati. Zastrmel se je v kraj gozda, od koder bi se mo-
rala prikazati od kozarja prepodena srnjad. Trenutki so
se mu vlekli, kakor bi bil ves svet s soncem vred obstal.
Prav blizu njega je pomolil u‰esa izpod grma planinski
zajec. Pognal se je na sneg in se ves pogreznil vanj. Hi-
tro se je izkopal iz njega in smuknil spet pod grm. »Niã

BES

OJ, MLADOST . . .

se me ne boj,« mu je rekel Vorh. »Zate bi bilo ‰koda
strela in strahu.«

Tedaj se je zaãulo tok, tok, tok! Kozar je udarjal z de-

belo palico po deblih. Vorh se je mimogrede ozrl po Ilu.
Videl je, da je stal in dvignil risanico. Tudi Vorh je tako
storil. Komaj pa se je postavil na noge, je poãila Ilova
pu‰ka, Vorh je zakriãal in se zgrudil v sneg. Pograbil se
je za koleno in kriãal: »Ila, Ilaaa! Ustrelil si me! — Poma-
gaj!«

V silnih skokih je planil Ila pokonci. Iz gozda je pri‰lo

sedmero srnjadi. Ila je drvil dalje in se hropeã prikopal
po snegu do Vorha.

»Kriste, sproÏilo se mi je!« je Ila klecnil poleg Vorha

v okrvavljeni sneg.

»Moje koleno, moje koleno!« je vzdihnil Vorh. Ila mu

je poskusil sezuti ‰korenj. Toda Vorh je kriãal in bledel
od boleãin. Zato je Ila potegnil noÏ in mu preparal hlaãe.
Kri je vrela iz rane, kost v kolenu je bila zdrobljena. Ila
ni niã pomi‰ljal. Slekel se je do srajce, jo vrgel s sebe in
jo zaãel porjati in pukati za obvezo.

Izpod gozda je kriãal kozar: »Streljaaaj!« — Ila je kljub

zbeganosti pograbil Vorhovo pu‰ko, sproÏil in prekadil
mogoãnega srnjaka, ki se je skokoma trudil po poseki.

»Ali je padel?« je sred boleãin vpra‰al Vorh.
»Je!« mu je kratko potrdil Ila in zaãel klicati kozarja.

Hkrati je obvezoval Vorha. Rano mu je zaprl s kosmiãi

BES

OJ, MLADOST . . .

pukanja, nato s povoji iz razrezane srajce trdo povezal
nogo. Vorh je z roko stiskal kepe snega in jih sesal, da si
je gasil Ïejo. âez ãas je prisopel do njih kozar, ki je pri-
tovoril teÏkega srnjaka.

»Mamka boÏja, nesreãa?« je kozar z izbuljenimi oãmi

gledal krvavo liso v snegu in bledega Vorha na tleh.

»Nesreãa!« je poltiho ponovil golopleãi Ila, ki so se

mu tresle roke, ko se je oblaãil.

»Zdaj vem, zakaj me je tako skrbelo,« je izpregovoril

Vorh. »Pomenilo je.«

Samo trenutek je Ila pomolãal, toliko, da si je zapel

suknjiã, ki si ga je oblekel na golo. »Kozar, noÏ v roke, da
nareÏeva vej in narediva vlako. BrÏ ga morava potegni-
ti do tvoje bajte. Tam bomo videli, kako in kaj.«

Oba sta naglo zagazila proti grmovju in zaãela klestiti

in lomiti. Ko je bilo vejevja dovolj, sta odpela vsak svoj
jermen od pasa, zdrgnila vlako in Vorha poloÏila nanjo.

»In tale?« je pokazal kozar na srnjaka. »Ne boj se

zanj. Ne bo ti u‰el!«

Z velikim naporom sta privlekla po mehkem snegu

ranjenca do bajte. Tam sta ga poloÏila na pograd. Pre-
tresena noga je zaãela vnoviã krvaveti. Kozar je ponudil
praÏnjo rjuho, od katere sta odrezala povoje in Vorha
prevezala. Kozar je prinesel borovniãevca, obenem za-
kuril pod ponev in zavrel mleka. Vorh se je okrepãal,
zatisnil oãi in zadremal.

BES

OJ, MLADOST . . .

»Ostani pri Vorhu, jaz skoãim po srnjaka,« je velel Ila

in od‰el.

Ko je Ila od‰el po srnjaka, je kozar ‰e kratko posedel

pri Vorhu. Ko je uvidel, da je Vorh mirno zaspal, se je
sezul in v debelih nogavicah hodil po izbi in veÏi, da bi
Vorha ne predramil. Z vso skrbjo se je ukvarjal samo z
mislijo, kako bi Vorhu in Ili ‰e postregel. Na polici v veÏi
je imel hlebec belega kruha, ki si ga je kupil kot pribolj-
‰ek za veliko noã. Sklenil je, da jima ga da. Vorhu pa
ocvre ‰e jajãek na Ïgance. Tako je sklenil in se lotil kuhe.

Ko je bilo kuhano in tudi kozi pomolzeni, je privlekel

Ila srnjaka in ga potegnil v veÏo.

»Ali ga vidi‰? Tele bi odtehtal, tak je.«
»Ko bi ne bilo te nesreãe!«
»Kar je, je. Srnjak je tvoj.«
»Kam bi z njim?«
»Nasoli si ga in posu‰i. Tudi klobase so bolj‰e kakor

v oblicah krompir.«

Kozar se je ‰e branil, toda Ila ni dal k sebi. Obesila sta

srnjaka na hladno v borno shrambico.

»Ali ima‰ samoteÏne sani?« ga je vpra‰al Ila.
»Imam.«
»Kar pripravi jih. Vorha morava potegniti v dolino.

Tam Ïe naprosim koga za voz in konja.«

»Voznika dobim jaz,« se ponudi kozar. »Rad bo peljal

za boÏji lon, ker je dobrega srca. In molãal bo,« je kozar

BES

OJ, MLADOST . . .

poloÏil prst na usta, »ker je po‰tenjak in take nesreãe ne
bo oãvekal.«

S tem je bilo vse potrebno dogovorjeno. Kozar je po-

gostil divja lovca, kar se je dalo. Celo Vorh je bil kljub
boleãini dobre volje.

Ko sta pripravila samoteÏnice, sta podloÏila Vorhu

pod koleno pripravno desko in prestreljeno nogo s po-
voji privezala nanjo. Nato sta ga varno prenesla na sani,
kjer mu je kozar postlal z otepom praproti.

»KriÏ boÏji, pojdimo!« je rekel Ila in se s kozarjem

vpregel v sani.

Ko bi bil sneg zmrzel ali vsaj pr‰iã, bi bila voÏnja pra-

va igraãa. JuÏni sneg ni drÏal, sani so se ugrezale in kaj-
krat sta jih morala dvigati, ko se je zagnetlo podnje to-
liko snega, da se niso dale pretegniti. Vorh je ãasih za-
stokal, ko ga je le preveã potreslo, sicer je pa trpel in
molãal. Trpeli so vsi trije.

Ila in kozar sta na smrt trudna privlekla sani do prve

hi‰e v dolini, kjer je velel kozar ustaviti. Sam je stopil na
dvori‰ãe in k sreãi naletel na gospodarja. Kar hitro mu
je vse razodel, in vse po pravici ter ga poprosil za voz.

Gospodar se niti za hip ni obotavljal.
»Jaz ti poplaãam, saj ta dva nimata s ãim,« se je nudil

kozar.

BES

OJ, MLADOST . . .

»Kogaa?« je zategnil gospodar in ga srepo pogledal.

»Ob taki nesreãi svojega bliÏnjega pa naj bi ‰e zasluÏil?
Kako je naredil Samarijan? — Ha? Ne kvasi jih!«

Nato je stopil bliÏe kozarju in mu tiho naroãal: »Vorh

si je nogo zlomil! Razume‰? Tako in niã drugaãe se ne
govori. Jeziki so od vraga.« — Potem je glasno velel:
»Kar sem potegnita polomljenega reveÏa, jaz takoj na-
preÏem in ga bom sam vozil.«

Gospodar je pripravil sani, vrgel nanje dva velika ote-

pa slame in brÏ okomatal kobilo. SamoteÏnice je Ila po-
tegnil na dvori‰ãe, vzdignili so Vorha in ga poloÏili na
slamo. Krog sani se je zbrala druÏina. Gospodinja je pri-
nesla slivovke in ‰e tople pogaãe, ki jo je napekla za
praznike. Ko so se okrepãali, je gospodar zagrnil Vorha
s toplo plahto, Ila je prisedel, gospodar je naredil z bi-
ãevnikom kriÏ pred spoãito kobilo, skoãil na sani in po-
gnal.

Ko so Vorha na domu izloÏili, je Ila naglo stopil po

va‰kega kovaãa, ki je bil obenem domaã ranocelnik.
Marsikatero zlomljeno roko je va‰kim otroãajem dobro
povezal, pomagal pri bolni Ïivini in preganjal prisad.
Kovaã je pritekel, storil, kar je vedel in znal, po vasi pa
je ‰lo, kakor bi bil na boben udaril: Ila je Vorha obstre-
lil! Toda vse to so govorili ‰epetaje; vsak je novico pove-
dal sosedu na uho in se skrbno ozrl, ãe ne prislu‰ka
ovadu‰ki jezik.

BES

OJ, MLADOST . . .

Ko se je Ïe mraãilo, so bile zbrane pri srenjski Ïupanji

gruntarice in se pogovarjale o nesreãi. Med njimi je bila
tudi Urbasova Mina, samska Ïenska, moãna pa tako, da
se ni ustra‰ila nobenega dedca. PreÏivljala se je s tem, da
je po gorah nabirala ‰pajk, oãnice in zdravilne roÏe.

Gruntarice so milovale Rotijo Rotarico:
»Da gresta v takem vremenu in tak svet dan za Ïivad-

jo!« je majala z glavo Ïupanja.

»Zato je dobil strel v koleno. Tak mu je dobiãek!«
Tedaj pa se je oglasila vsa raztogotena Mina:
»Ne gobezdajte, Ïenske! Ali mislite, da sta ‰la, reveÏa,

za kratek ãas v sneg in gore? âe nima‰ dati otrokom
griÏljaj pribolj‰ka za praznike, se potrudi‰, kakor se
vam, gruntarjem, ni treba. Zato pravim in ‰e reãem: Ta
strel ni bil namenjen v koleno. Bog sam ga je naperil v
va‰e srce, ki noãe umeti, kaj je edin‰ãina pri hi‰i. âe ima-
te u‰esa, ste sli‰ale, ve ko‰ate gruntarice!«

Mina je odvr‰ala in zaloputnila vrata.
Îene gruntarice so lep ãas pomolãale in gledale na

vrata, skozi katera je zginila Mina.

Îupanja je prva spregovorila: »Mina je groba kakor

grãa. Ima pa prav!«

·e tisti veãer so zaãele hoditi gruntarice k Rotarju in

k NadeÏarici na videz iz radovednosti, kako je bolniku
in kako se je zgodila nesreãa.

BES

OJ, MLADOST . . .

Res pa je, da sta Rotarica in NadeÏarica drugo jutro

nesli k Ïegnu tako polne jerbase kakor ‰e nikdar, odkar
sta gospodinji.

·est let mi je bilo, ko se je zgodila ta nesreãa in sem tudi
jaz po sneÏeni ãobodri v coklicah bredel za svojo mater-
jo k Vorhovim. Moja mati ni strpela, da bi od na‰e kaj-
Ïarske skromnosti ne dala droben dar. Veã Ïena je bilo
pri Rotarju. Vse so govorile samo ‰epetaje. Jaz pa sem
gledal le krvavo liso na rjuhi obstreljenega Vorha in
strah me je bilo.

Ko sem kot ‰tudent iskal murk in oãnic v Nem‰kem

vrhu, sem naletel na Ila. Postaral se je in bil za ovãarja.
Na palici je imel privezano rdeão ruto kakor zastavico in
z njo mahal.

»Kaj dela‰, Ila?« sem ga vpra‰al, ko sem legel k njemu.
»Gamsa pasem. V Begunj‰ãici je star pogo‰ãar. Moj

fant ga zalezuje. Zato mu dajem z ruto znamenje. Od-
kar sem Rotarja obstrelil, nisem veã prijel za pu‰ko. Po-
dedoval jo je sin in z njo menda tudi mojo kri. Takole
gre ta reã od roda do roda.«

»Vi‰ ga! Na levo jo je zavil!« Ila je zamahnil z zasta-

vico. »Ali ga ne vidi‰?«

Kljub vsemu napenjanju oãi ga nisem mogel ugleda-

ti. Stari Ila pa je imel sokolji pogled.

BES

OJ, MLADOST . . .

»Ne hodi drevi domov! Poãakaj pri koãah na Zeleni-

ci! Jetrca bomo jedli.« Tako me je povabil Ila. Ostal sem
in zares smo jih jedli.

BES

OJ, MLADOST . . .

KOLEDNIKOVE PRIKAZNI

olednik, veãno nemirna du‰a, je popustil borno

sluÏbo in krevljal po vzhodnih krajih na‰e zemlje.

Sli‰al je namreã, da so tamkaj po vinskih goricah deãki,
ki imajo po eno samo srajãko in so brez ãevljev. Pa so
tudi dojenãki, ki zanje matere nimajo ne mleka ne
moslje. V tiste kraje je poromal Kolednik. In zgodilo se
mu je kakor nekdaj Kurentu. Otroci so vekomaj enaki.

Sreãal je prvega fantka. Ko ga je fantek zagledal, mu

je veselo zaklical:

»Hej, Kolednik, kje si bil?«
»SluÏil sem.«
»Kaj si prisluÏil?»
»Tri bele vinarje in eno suknjico.«
»Daj meni enega!«
Kolednik mu je dal beli vinar in ‰el. Kaj kmalu sreãa

drugega malega bosjaka, ki ga je spet ogovoril:

»Hej, Kolednik, kje si bil?«
Kolednik mu je podaril drugi beli vinar in dal je ‰e po-

slednjega tretjemu, ki ga je poprosil. Ko je pa potoma
trãil ‰e ob ãetrtega deãka, ki je bil na pol gol, mu je po-
daril ‰e suknjico.

BES

OJ, MLADOST . . .

Sedaj je vedel, da je podaril otroãajem ves prisluÏek.

Kaj bi jim ‰e dal? Suho skorjo kruha iz bisage? — Zares,
dal bi jo. In ‰e nekaj bi jim dal. Pripovedoval bi jim ve-
sele zgodbe in burke o Kljukcu. Smejali se bodo in po-
zabili, da so bosi in laãni. Vsaj za hip in za kratko tolaÏ-
bo, ki se laãnemu bolj prileÏe kakor presitemu ples na
pompardon in klarinet. Vemo pa, kar bi Kolednik glad-
ko utajil, da je potiho mislil tudi nase in bil prepriãan, da
se bo pri kaki zidanici in vinskem hramu bogatina lah-
ko kar za sam boÏji lon po‰teno odÏejal. In zares se mu
je to primerilo na samo cvetno soboto. Tako se je pod-
prl v gostoljubnem hramu, da je ‰e pred sonãnim vzho-
dom v slami pod kozolcem prepeval hozano.

Tedaj pa se je zgodilo preãudo. Privr‰ali so ãezenj Ïe-

lezni ptiãi s takim hrupom, da so deske vrh kozolca ro-
potale in poskakovale. Izpod sonãnega vzhoda so pa
bobneli topovi. Kolednik je spoznal: vojska! Vrglo ga je
kvi‰ku; komaj je ‰e utegnil vreãi bisago ãez ramo, ko je
odpetal v silnem begu proti zahodu. Bridka je bila pot.
Povsod strah in groza, jok in stok, beg in tek. âe se je
ognil na levo, ni bilo prav, ãe je krenil na desno, ga je
zalotila stiska. Vsa domovina, naj je bila cesta ali njiva,
mesto ali vas, vse je bilo o‰kropljeno s solzami. Po gren-
kih dnevih se je Kolednik vendarle premotovilil do tja,
kjer so ‰kofu Maksimiljanu v davnih ãasih sneli glavo.
Tam je ‰ele jasno sprevidel, kam je za‰el. In takrat se je

BES

OJ, MLADOST . . .

ves truden sesedel in razjokal. »In kam sedaj?« se je iz-
pra‰eval, ko si je brisal objokane oãi. Srce mu je kljuva-
lo proti Belemu mestu, kakor ga ni na okrogli zemlji no-
benega lep‰ega veã. Kaj vse je videl, preden se je pretol-
kel dalje brez pravic in papirjev — njegova pravica je
bila popotna palica, bisaga in razhojeni ãevlji; iz des-
nega je Ïe pogledal palec. Videl je druÏine, ki so po tri-
sto let moãile s trudnim znojem svojo ljubljeno zemljo,
kako so morale sredi noãi prazne in gole z doma v beg,
z dojenãki v naroãju, z revno culo pod pazduho. Konj-
ski rezget, kravje mukanje v domaãem hlevu je bilo ka-
kor jok zapu‰ãenih in razÏaljenih. »Oh, preoh,« je toÏil
Kolednik; ko ni smel do izgnancev, je ‰el v hlev tolaÏit in
boÏat Ïivino. Skozi vse to gorje se je po dolgem ãasu pri-
klatil na goro sv. MiklavÏa, od koder je zagledal Belo
mesto. Mojzes ni bil tako vesel, ko mu je Bog pokazal
obljubljeno deÏelo. Kolednik je pokleknil, dvignil roke k
nebu in molil: »Zahvaljen Bog, Gospod zemlje in neba,
da si iztegnil svojo roko in otel slovensko srce. Dokler bo
to utripalo, smo ‰e, in novo Ïivljenje se bo razcvelo. Vere
nam daj, o Bog, podpri upanje in razÏari na‰o ljubezen!«
Kolednik je ‰e in ‰e vzdihovaje molil, dokler ni truden
sedel v travo in se naslonil s hrbtom na cerkveni zid.
Glavo je nagnil, oãi zaprl. Na zahodu je tonilo sonce.
Vse nebo je bilo pozlaãeno, rdeãi Ïarki so ‰vigali kakor
goreãe strelice skozi zlato Ïarenje.

BES

OJ, MLADOST . . .

Tedaj se je dvignila iz zarje veliãastna postava kakor

kralja. Z zaprtimi oãmi jo je videl Kolednik. Obleka kra-
lja je bila iz ‰krlata, vsega pretkanega z zlatimi roÏami.
Z glave mu je sijala krona, v rokah je drÏal Ïezlo, od ka-
terega je izhajal blesk Ïlahtnih kamnov, s katerimi je
bilo okovano. Postava je plavala po nebu bliÏe in bliÏe,
dokler se ni ustavila pred Kolednikom. In ustavila se je,
ko je ugasnil zadnji Ïarek zahajajoãega sonca; sij kra-
ljevske postave pa ni ugasnil.

»Kdo si, gospod,« ga je Kolednik pogumno nagovoril,

»da prihaja‰ k meni, revnemu popotniku?»

»Saj nisi reven, ko je nebo tvoja streha, pisani travnik

tvoje poãivalo in vse ceste tvoj dom.«

»Kako prijetno se ‰ali‰, mogoãni gospod. Saj vidim, da

si kralj, samo imena ti ne vem, ti tisoãkrat blagoslovljeni,
jaz pa ãrviãek.«

Kraljevska prikazen si je segla po zlato krono in jo po-

stavila Koledniku na glavo: »Zavida‰ me. Pa sprejmi
mojo zavidljivo sreão in ãast!«

Ko je obtiãala krona na Kolednikovi glavi, se je popot-

ni skljuãil pod njo. Zaslutil je, da ga stra‰na teÏa zmlinãi
prav do ru‰e. Zato je jecljaje poprosil: »Gospod, priza-
nesi! Ginem pod krono. Povej mi, kdo si, premoãni, ki se
ne zru‰i‰ pod to teÏo!«

BES

OJ, MLADOST . . .

»Jaz sem tisti, ki mu je dal Gospod srce modro in ra-

zumno tako, da nihãe pred menoj ni bil meni enak in
tudi za mano ni vstal.«

»Salomon!« je kriknil Kolednik. »Tisti, ki si dveh reãi

prosil Boga: naj ti ne da ne ubo‰tva ne bogastva, da kje
presit ne bo‰ napeljevan Boga tajiti in ne poreãe‰: Kdo
je Gospod? — in da po rev‰ãini prisiljen ne krade‰.«

»Prava in resniãna je tvoja beseda, o popotni!«
»Premodri kralj, razodeni, zakaj toliko gorje vesoljne-

mu svetu?«

»Niã novega ni pod soncem in nihãe ne more reãi: to

je novo. Ker vse to je Ïe pre‰lo v ãasih, ki so bili pred
nami. Tudi jaz sem videl stiskanje, ki se godi, in solze
nedolÏnih, pa nobenega tolaÏnika, in da se ne morejo
ustaviti njih sili, ker so brez pomoãi.«

»Oj gorje, ali naj zares poginemo?«
»Zakaj obupuje‰, maloverni ãlovek? Kakor se drevo

obleti, ko pridejo jesenski pi‰i, kakor mu suhe veje od-
lete, ko dahnejo vanje zimski viharji, tako prihaja na ãlo-
ve‰tvo obletenje sveta. Pride pa vselej tedaj, ko zavlada
namesto modre sodbe hudobija, namesto pravice krivi-
ca. Toda Bog bo sodil praviãnega in kriviãnega in tedaj
bo ãas za vsako reã.«

»Pa zakaj hudobija, zakaj krivica, zakaj solze nedolÏ-

nih?«

BES

OJ, MLADOST . . .

»Zarodek vsega zla je presitost. Ker nisem prosil ne

bogastva ne du‰ svojih sovraÏnikov, mi je Gospod na-
vrgel slavo in bogastvo. In namesto da bi vse to imel za
neãimrnost, sem se preobjedel. Pozabil sem laãnega,
Ïejnega, golega. Videl sem le svojo moã, uÏival bogast-
vo in zato za‰el k bogovom, ki niso bili Bog, le delo ãlo-
ve‰kih rok. In postal sem spotika narodu, pohuj‰anje
lastnim otrokom. Zato je moj sin zagrozil brez ljubezni,
brez pravice in modrosti ubogemu ljudstvu: Moj oãe je
dejal na vas teÏek jarem, jaz pa bom na va‰ jarem ‰e do-
dal; moj oãe vas je tepel z biãi, jaz pa vas bom tepel s
‰korpijoni. — Zato je moje kraljestvo razpadlo, propadel
je tempelj in mesto, ljudstvo pa je nosilo jarem suÏnosti
v tuji deÏeli.«

Salomonu je klonila glava, solze so mu kapale v sivo

brado. Pa je naglo spet dvignil glavo in slovesno pono-
vil:

»Presitost in moã je nesreãa, ki naredi iz mogoãnja-

kov malike, da zavrÏejo Boga pravice in ljubezni. Zato
pride obletenje sveta. Potem pa po‰lje Bog svoje hlapce,
da po viharju pometejo suho listje, pobero trhle in krive
veje in jih seÏgo. Drevo doÏivi pomlad, novo brstje po-
Ïene, ptice prepevajo v vejah in ljudstvo uÏiva sreão po-
koja in pravice. — Gorje pa nam mogoãnim, ki smo ime-
li oãi, pa nismo videli sirot, imeli u‰esa, pa nismo sli‰ali
vpitja zatiranih. Glej, zato nosim stra‰no teÏo kraljevske

BES

OJ, MLADOST . . .

krone in jo bom nosil do sodnega dne, da se dopolni
pravica boÏja.«

Kolednik je Ïe odprl usta, da bi Salomonove modrosti

in tolaÏbe ‰e prosil. Tedaj pa se je nenadoma dvignila
siva senca iz teme nad goro sv. MiklavÏa. Spustila se je
tik pred kralja in Kolednika. Skozi temo in meÏe je zrl
vanjo prepla‰eni Kolednik. Senca je dobila obliãje star-
ca. Beli lasje so mu padali na tilnik, brada mu je segala
do usnjatega jermena, s katerim mu je bil prepasan do-
petni, oguljeni ra‰evnik. Kolednik se je starcu ãudil z od-
prtimi usti in ni vedel, kam z njim. âe ni sam Mojzes,
kakor je stal na Sinaju, ko je prejemal iz boÏjih rok kam-
nitni tabli? Pa ‰e preden je do konca premislil, je zagle-
dal Salomona, kako si je snemal zlato krono, pripognil
koleno in se starcu poklonil do tal:

»O, Jeremija, prerok boÏji! Ali te je Gospod vnoviã po-

stavil ãez narode in kraljestva, da ruje‰ in podira‰, raz-
deva‰ in razmetuje‰, zida‰ in sadi‰?«

»Vidim ãujeão Gospodovo ‰ibo. Ne jaz, ona podira,

kar je gnilega in krivega, in ta bo sezidala, da bo zdravo
in ravno.«

»Jeremija,« je tedaj kriknil Kolednik, »zapoj, zapoj

nam novo Ïalostno pesem, ne nad enim, nad deseteri-
mi, stoterimi mesti, ki grme v razvaline!«

»Ne bom pel nove Ïalostne pesmi. Vidim, da pota k

svetim templjem Ïalujejo, ker ni nikogar, da bi pri‰el k

BES

OJ, MLADOST . . .

praznovanju. Vse je utopljeno v bridkosti. Ljudstva zdi-
hujejo in i‰ãejo kruha.«

»Prerok, odgovori, zakaj, zakaj vse to?«
Jeremija se je sklonil in spo‰tljivo pobral skorjico kru-

ha, ki je zdrknila iz Kolednikove bisage. Dvignil jo je k
ustnicam in jo poboÏno poljubil:

»Sveti na‰ vsakdanji kruh! Ti, ki priklije‰ iz matere

zemlje, s trudom in znojem obdelane, kako premalo so
te spo‰tovali! Videl sem te, kako si leÏal zavrÏen ob ces-
tah. In s tabo vred so zavrgli Njega, ki edini more dihniti
zlatemu semenu Ïivljenje. Presiti in napuha polni. Ali ti
ni Ïe vse to razodel Salomon, kralj?«

«Razodel sem mu svojo zmoto,« je pripomnil Salo-

mon in grenko skesan nagnil glavo pred prerokom.

»Res, povedal mi je z modro besedo najmodrej‰i in

vendar se me oprijema obup.«

»Nisi ‰e dozorel, popotnik. Lej, potoke solza so toãi-

le moje oãi zavoljo potrenja mojega ljudstva. Pa me je to
ljudstvo pogreznilo v jamo in ‰e kamen so vrh mene po-
loÏili. Toda Gospod je sli‰al moj klic, pribliÏal se je in
rekel: ,Ne boj se! Videl sem krivico in prisodil ti bom
pravico’. — In tako se je zgodilo.«

»Mogoãen in praviãen je Gospod,« je vzdihnil Salo-

mon.

»Vsem, ki ga i‰ãejo in ga tudi najdejo, ãe ga i‰ãejo iz

vsega svojega srca. Tako se je zgodilo in se bo vselej zgo-

BES

OJ, MLADOST . . .

dilo, kar je obljubil Gospod: Nazaj bom pripeljal vse
va‰e, kakor koli so se razkropili. Zakaj On ne poniÏuje
in zametuje rodu otrok ãlove‰kih. Preglejmo in prei‰ãi-
mo svoja dejanja. Kar je krivo, bodi ravno, in grudasto
bodi gladka pot. Bog ãloveka v svoji sodbi ne bo golju-
fal: Tega Gospod ne zna!«

V tem hipu je zazvonilo sveto jutro. Kolednik je odprl

oãi, pa ni videl ne kralja ne preroka. Videl pa je nad Be-
lim mestom vzhajati veselo jutranjo zarjo. Naglo se je
dvignil, se spustil v dolino, poln trdnega upanja in do-
dobra prepriãan, da nobena krivica ne more ubeÏati
boÏji roki.

BES

OJ, MLADOST . . .

PO DVA IN DVA

oletnega veãera sta sedela v krãmi dva soseda. Jo‰t
je bil dninar, imel je preprosto hi‰ico — leseno bajto

v bregu nad vasjo. Jurij, ki je sedel ob njem, pa je bil
va‰ãan, ki je imel nadstropno hi‰o, pa veliko polja in
lepih gozdov. Ko sta moÏaka poãasi pila vsak svoj po-
liãek, sta se Ïivahno pogovarjala. Sredi pogovora pa kre-
ne Jo‰t kar grede do kmeta Jurija s posebno besedo.

»Jurij, ti ima‰ vrh Plaznine tri drevesa; dva gabra in

kar lepo bukev.«

Kmet Jurij mu odkritosrãno odgovori: »TeÏko bo‰

verjel, da ‰e nikoli nisem lezel v tisto skalnato strmino
za ogled onih treh dreves.«

»Rad ti verjamem, ko ima‰ na lepem gozda veã kot

preveã. âemu bi rinil v tisto kamnato goliãavo. Lej, zame
je pa za vsako polence in okle‰ãek kar trda, ko nimam
niti krpe svojega gozda. Kaj, ko bi mi tista tri drevesa
prodal?«

Jurij se mu je nasmejal in vnoviã povedal, da ‰e nikoli

ni lezel v tisto strmal gledat po drevesih.

BES

OJ, MLADOST . . .

»Rad verjamem,« mu je pritrdil Jo‰t. »Prodaj mi jih.

Za vsako polence je trda pri meni. Jaz bi Ïe kako te rklje
spravil do poti.«

»Prav. Poderi jih in spehaj po tistem ru‰evju do dna.«
»Koliko pa zahteva‰ zanje?«
»Niã denarja. Saj mi prihaja‰ v dnino, pa si jih bo‰ od-

sluÏil. âe ti je prav?«

»Z delom ti jih rad plaãam. Za denar je trda pri

meni.«

Jurij je takoj naroãil ‰e poliã vina, da sta se s skupno

pijaão domenila ‰e za dnine. Oba zadovoljna sta se pod
noã skupno vrnila domov.

Jo‰t, nekoliko dobre volje od Jurijevega poliãa, je ves

navdu‰en doma Ïeni razodel sreãno kupãijo in jo poto-
laÏil, da ji ne bo veã treba po gmajnah nabirati suhih
okle‰ãkov za kurjavo.

Îena je bila vsa sreãna. Takoj pa je vpra‰ala, koga bo

vzel s seboj, da bi ‰la v strmine posekat tisti les.

»Da bi ‰e za pomagaãa plaãeval, ãemu? Sam poderem

tista tri debla in ne bo stro‰kov.«

»Pa sta vendarle po dva, kadar podirate drevesa, ali

ne?«

»Îe, Ïe. Ta debla poderem lahko sam. Takoj za jutri

mi pripravi dobro malico. Prenoãevat pojdem pa v pla-
nino, kjer dobim tudi mleko.«

»Pa bi bila bolj brez skrbi, ãe bi bil kdo s teboj.«

BES

OJ, MLADOST . . .

»Oj ti veãna skrb!« je ljubo poboÏal Jo‰t svojo mlado

Ïeno. »Niã se ne boj. Lepa polena bo‰ imela in ti ne bo
treba po gmajni iskati suhih preklic za kurjavo.«

·e sta posedela in se pogovarjala, kako bo pripravno,

ko bo imela ob bajti lepo krado zloÏenih polen.

Drugo jutro si je oprtal Jo‰t dve dobro nabru‰eni se-

kiri in zelo veliko roãno Ïago in v bisagi suhe hrane za
nekaj dni. Îena ga je spremila od bajte dokaj poti od
doma. Ko mu je segla v roko, je ponovila: »Varuj se! Ves
ãas me bo skrbelo.«

»Ti moja veãna skrb! Niã se ne boj. Tretji dan zveãer

se vrnem. Zbogom!«

Ko sta se loãila, je Ïena ‰e lep ãas gledala za njim. Do-

mov grede se ni ‰e mogla otresti skrbi zanj. »Ne vem,
kaj to pomeni,« si je rekla in niã ni mogla biti vesela.

Jo‰t je z lahko nogo hitel proti planini, da je tamkaj v

koãi odloÏil, kar si je nosil za prehrano. Koãa je bila od-
prta, v njej nikogar. ârednik s tretjinkom je krave Ïe v
ranem jutru odgnal dokaj daleã na pa‰o, majerica je od-
‰la nabirat zelenjave za dva pujska, ki sta bila pri koãi.
Mladi kozar je od‰el s svojim tropiãem v jutru na pa‰o
gor v strmine gora. Tudi nekaj drvarjev je Ïe od‰lo po
delu. Jo‰t je nekajkrat zaklical hoj! hoj! Ko se mu nihãe
ni oglasil, je spravil svojo bisago v kot pod klop, s seki-
rama in Ïago pa naglo od‰el v strmino. Iz bisage si je ‰e
odrezal debelo rezino ãrnega kruha in naglo vzel pot

BES

OJ, MLADOST . . .

pod noge v strmino, da bi bil prej pod vrhom, kjer so
stala tista drevesa. Debelo uro jo je kresal po skalnatem
poboãju, preden se je preril nazadnje po stezi skozi gos-
to ru‰evje in zagledal pod vrhom tista tri drevesa. Oddi-
hal se je od naporne hitre hoje in vesel ogledoval dreve-
sa. Stara so bila, grãasta, od zime in viharjev s kriven-
ãastimi vejami. Oba gabra sta bila po svoji naravi bolj
drobnega obsega, bukev pa je bila res po‰tenega debla.
Kar ãudil se je, da se je v tem skalovju mogla tolikanj
odebeliti. Ko si jih je ogledal, se oddahnil od strme in
nagle poti in si privo‰ãil poÏirek slivovke, se je lotil dela.
Zaãel je pri najtanj‰em gabru. Sekira je naglo opravila
svoje delo. Toda debele kaplje potu so mu prilezle izpod
klobuka. Les starega gabra je bil trd kot Ïelezo. Pod koÏo
je bil vrasel marsikak kremenãek, da je moral sekiro ta-
koj brusiti, ker se je ob kamnih zatumpila in skrhala.
Sedel je na sonce in zaãel sekiro brusiti. Niã se ni jezil.
Kar samo od sebe mu je ‰lo na smeh, ko je Ïe mislil, ka-
ko bodo ta grãasta polena pozimi grela hi‰o, sam pa se
bo, ãe ne bo v delu, zleknil po klopi in grel hrbet. Ko je
sekiro dobrusil, je pogledal po soncu. Îe se je nagnilo
ãez poldne. Odloãil se je, da se loti debele bukve in jo
pred noãjo Ïe podere. Zaãel jo je ogledovati, kako bi se
je lotil. V tem skalnatem svetu je bukev rasla in se borila
za svoj obstanek vse drugaãe kakor njene sestre po
mastni, globoki zemlji niÏe po gozdovih. Prav pri tleh so

BES

OJ, MLADOST . . .

ji rasle grãaste veje, skrivljene, kakor so jih izoblikovali
globoki sneÏni zameti, ki so komaj o kresu ‰ele skopneli.
Da je mogel zaãeti sekati deblo tik ob tleh in tako re‰iti
ãim veã polen zase, je moral bukev dobro visoko od tal
oklestiti. Grãave pritliãne veje so mu dale dosti truda.
Debelej‰e je gladko pri deblu tudi odÏagal. Ko je vse to
dovr‰il, je dobil golo deblo pri tleh za ãloveka visoko in
je zastavil teÏko sekiro. Tudi staro, grãasto deblo je bilo
trdo, da so se sekaãu kmalu pocedile kaplje potu izpod
klobuka. Ko je za hip prenehal, da si je otrl mokro ãelo,
je Ïe zaãutil, kako se je priplazil mrzel veter po goliãa-
vi. V‰eã mu je bil tak hlad. Toda nenadni veter je svojo
moã pridodajal in vil veje bukve. Tudi smer je spremi-
njal.

Privr‰el je moãnej‰i od zahoda in premagal sape od

vzhoda. »Aha, vetrovi se tepo,» je Jo‰t pomislil in za hip
prenehal s sekanjem v deblo. Bil je sam v gorah in pre-
mi‰ljal, ali naj seka kar nadalje ali se raj‰i loti drobnej-
‰ega gabra. Sunki vetra so za hip prenehali. Jo‰t si je
pljunil na roke in vnoviã pognal sekiro v bukovo deblo.
»Ah kaj,« si je mislil. »Kar ‰e na nasprotni strani bom
deblo podsekal; ta burja mi bo le pomagala zasekano
bukev podreti.« Zamahoval je s teÏko sekiro v deblo na
nasprotni strani. Burja je nara‰ãala, vila vejevje in vrh
bukve, da je bil Jo‰t kar prepla‰en in nehal s sekanjem.
Bukev se resniãno nagiba sem in tja, v Jo‰tovi zaseki je

BES

OJ, MLADOST . . .

zaãela pokati. Jo‰t je zbeÏal od nje. Spotaknil se je med
dvema skalama in padel. V tem hipu je bukev zahre-
‰ãala, vihar jo je zasekano siloma podrl. Padla bukev je
Jo‰ta ujela med skalama in ga pokrila z vejevjem. Mrzel
pot je oblil Jo‰ta. Za hip je kar onemel. Vihra se je odda-
ljila. Jo‰t je poskusil gibati z rokami in nogami. Dve de-
beli veji, na kljuko zrasli, sta ga imeli ujetega ãez pas.
Niã ga ni bolelo. Prepriãan je bil, da ni strt. Zaãel je po-
sku‰ati, kako bi prilezel izmed skal in se otel bukovih
kle‰ã. Toda vse zaman. Vihar je ‰umel v vejah, padla bu-
kev se ni ganila in Jo‰tu ni dala niti trohice svobode, da
bi se otel. Brez pomoãi in brez upanja je obleÏal med
skalama, pripet k tlom z neusmiljeniini kle‰ãami dveh
bukovih, debelih vej. ObleÏal je. Z rokama si je sku‰al
pomagati iz stra‰ne zagatne stiske. — Vse zaman. —

Zveãerilo se je. Vihra se je unesla — noã je zagrnila

Jo‰ta v stra‰nem precepu. Res je klical, da mu je ohripe-
lo grlo. Toda glas je menda utonil med skalami. Niti vih-
re ni bilo veã, da bi njegove krike morda le ponesla do
planine.

Zaãel je premi‰ljevati: Ali res nihãe ne ve, da sem od-

‰el semkaj? — Spoznal je svojo zmoto. Zakaj ni poãakal
pri koãi, da bi se oglasil morda pastir, ali vsaj majerica in
bi zvedeli, kam je namenjen. Iskat bi ga bili ‰li. Ah zakaj
se je kar ukradel od koãe, svojo bisago skril pod klop, da
nihãe niti ne sluti o njem. Grizla ga je ta misel in do solz

BES

OJ, MLADOST . . .

je zaniãeval to svojo naglico: Zakaj? Zakaj? O, ko bi me
ne bilo z noãjo do koãe, bi me bili pastir in drvarji ‰li
iskat. Saj bi jim bil povedal, kam grem. Tako pa nihãe ne
misli name, a jaz v teh kle‰ãah umiram. O, o — Marija
in ljubi Bog, usmilita se me in mi po‰ljita re‰enika. —
Ves hripav je vnoviã zaãel klicati. Vse tiho. Sova se je
edina ogla‰ala od nekod daleã. Jo‰t je ves obupan za hip
zadremal. Stra‰ne sanje so ga morile. Videl je drvarje, ki
so ga mrtvega potegnili iz bukovih kle‰ã. Tudi Ïena je
bila z njimi. Vsa bleda, v joku in solzah. Mrtvega je ‰e
objemala in mu oãitala: »Zakaj si ‰el? Sam, samcat, ko
sem ti branila. Kaj bomo poãeli, ubogi, brez tebe?«

Ko se je iz teÏkih sanj prebudil, je skozi bukovo vejev-

je pogledal na nebo. Poiskal je z oãmi ozvezdje ·marni
kriÏ in dognal, da je polnoã Ïe minila. Nobene pomoãi
ni vedel ne znal. Spomnil se je, kako je veãkrat bil pri Sv.
Jo‰tu, svojem patronu na gori pri Kranju. Zaãel je mo-
liti in ga rotiti, naj se usmili vsaj uboge Ïene in nedolÏ-
nih otroãiãkov in mu pomore do re‰itve. Zaobljubil se
je, da ga vsako leto obi‰ãe in se mu zahvali, ãe bo re‰en.

Spet je ves truden in obupan zadremal. Vnoviã so ga

objele hude sanje. Pri druÏini je bil in ga niso poznali.
Vrata so otroci ti‰ãali, da bi ne mogel v hi‰o. Jo‰t se je
prebudil ves nesreãen. Toda skozi vejevje je usulo na vrh
gore Ïe sonce prve Ïarke. Zazdelo se mu je, da je zasli‰al
drobne kozje zvonãke.

BES

OJ, MLADOST . . .

Ni se motil. V ranem jutru je gnal od koãe svojo ãre-

dico koza mladi pastirãek JoÏek prav v to goro na pa‰o.
Goved do te vi‰ine ni mogla, zato je bila za koze pa‰a
obilna. Zvonãki koz so Ïe pre‰li po stezi mimo ru‰evja.
Tudi glas pastirãka JoÏka se je oglasil. Jo‰t je s hripavim
glasom klical na pomoã. JoÏek je obstal in poslu‰al.
»âlovek vpije,« je pomislil. ·el je v smeri za glasom.
Zdelo se mu je, da je glas sli‰al Ïe ãisto blizu. Toda niko-
gar ni videl. Prepla‰il se je. Morda kliãe divji moÏ? Po
storijah je sli‰al, da divji moÏ veãkrat kliãe na pomoã, da
koga zvabi k sebi in ga potem odpelje s seboj, da ga nih-
ãe veã ne vidi. JoÏek je obstal in ãakal.

Vnoviã se je oglasilo, hripavo in Ïalostno: »Pomagaj-

te! Pomagajte!« JoÏek se je opogumil, zapele so mu co-
klice po gramozu med skalami. Ko je bil Ïe blizu podrte
bukve, se je oglasilo vnoviã. JoÏek je pogumno priropo-
tal do podrte bukve. ·e je obstal. Klicalo je vnoviã. In
tam pod vejevjem je na‰el ujetega strica Jo‰ta, ki ga je od
doma dobro poznal. Prav do njega se je skozi vejevje
priplazil.

»Oh, stric Jo‰t!« je vzkliknil ves prepla‰en.
»JoÏek, sam Bog te je prinesel. Teci, teci v planino po

ljudi. Vidi‰, bukev me je stisnila, ne morem se ganiti.«

»Koj, koj,« je rekel JoÏek, popustil svoje koze in pla-

nil po strmini navzdol proti koãi. Vso pot je klical: »Na
pomoã! Na pomoã!« Prisopel je h koãi, ko so se drvarji

BES

OJ, MLADOST . . .

Ïe odpravljali na delo. Pot je kar lil od njega, coklice je
nesel v rokah in na vse grlo ponavljal: »Na pomoã! Na
pomoã! Stric Jo‰t umira pod bukvijo.«

Drvarji so zaãudeni gledali vpijoãega JoÏka in ga sku-

‰ali ‰e izpra‰evati, kdo je, kako je, kaj je. JoÏek je pa ves
prepla‰en gonil svojo: »Stric Jo‰t umira pod bukvijo! Po-
magajte! Pomagajte!«

Drvarji so zadeli sekire na rame in odhiteli za JoÏkom,

ki jim je kazal pot.

JoÏek je ‰e vedno nosil coklice v rokah in tekel pred

drvarji, da so ga moÏaki teÏko dohajali.

»Le kako, da nismo v koãi niã zvedeli, kam in kdaj je

‰el v to planino,« je omenil star drvar, ki je vsako poletje
prebil v gozdovih. Vsi so se ãudili, kako da se ni v koãi
grede niã oglasil. MoÏaki, zasopli od hude strmine, so
zganili z rameni in niso vedeli na to odgovora. Vsi so
molãali in hiteli za JoÏkom, ki si je na grdi poti nataknil
coklice. Kar dobro uro hoda je bilo od koãe do Jo‰ta, pa
so se drvarji podvizali in skraj‰ali ãas za dobro ãetrt ure.
Pred podrto bukvijo so se oddahnili in si otirali pot, ki
jim je curkoma lil po ãelu. Prepla‰eni so gledali bukev in
z oãmi iskali Jo‰ta. Kozarãek JoÏek pa se je takoj preril
skozi veje in presreãen povedal stricu Jo‰tu: »So Ïe tu-
kaj!« Jo‰t je slobotno in hripavo rekel: »JoÏek, Bog ti bo
poplaãal.«

BES

OJ, MLADOST . . .

»Poglejmo ga,« je velel stari drvar Jure in zaãel riti

skozi gosto bukovo vejevje, da je pri‰el do Jo‰ta.

»No, kako, prijatelj? Bukev te je imenitno pogrnila.

Kaj te boli?«

»Niã,« je Ïivo odgovoril Jo‰t.
»Niiiã?« je zategnil Jure.
»Zares, niã,« je steÏka potrdil Jo‰t.
Jure se je splazil do njega in ga zaãel pretipavati. »Ali

te noge bolijo?» — Jo‰t je z obema pomigal: »Niã!« —
»Kaj pa hrbet? Boli?« — »Niã ne boli,« mu je Jo‰t od-
govoril. Jure se je ãudil in mu potipal hrbet, roke in ga
pogladil po glavi. Nato je resno razsodil: »Ali se res ãu-
deÏi gode! Hvala bogu. Na, srkni poÏirek slivovke!« Po-
tegnil si je iz Ïepa stekelnico, ki si jo je doma pripravil za
delo v gozdu. Jo‰tu jo je drÏal pred usti; hlastno je uÏil
nekaj poÏirkov.

»Tako, sedaj miruj, da te re‰imo iz teh kljukastih vej,

ki so te pripele na tla.«

Splazil se je skozi vejevje in razodel naãrt za delo dru-

gima dvema.

»Fanta, takole je. Jo‰ta sta re‰ili dve debeli veji, ki sta

se na kljuke zadrli v zemljo tik ob njem in obdrÏali hlod
bukve nad njim, da ga deblo ni pritisnilo in strlo. Zato
se teh dveh re‰ilnih vej ne smemo dotakniti. Tamle sem
videl Jo‰tovo Ïago. Najprej odÏagajmo bukev prav bli-
zu te moãne vejnate kljuke. Prav rahlo in previdno.

BES

OJ, MLADOST . . .

Slab‰e vejevje nad deblom odbijemo prav previdno s
sekirami. Tako pridemo prav do kljuke, pod katero je
Jo‰t ujet. Potem ga potegnemo iz teh kle‰ã, pa bo lepo
otet.«

Kakor je odloãil Jure, tako so opravili. Poãasi in pre-

vidno. Vi‰ja polovica bukve je bila naglo odÏagana. Kar
kosmato so drvarji potegnili od debla proã. Potem so
zelo previdno oklestili gosto vejevje, ki je zapiralo pot
do Jo‰ta. Ta je presreãen gledal skozi kljukasta vrata
dveh debelih vej, ki sta ga re‰ili. Ko je bilo vse to previd-
no opravljeno, je Jure prijel Jo‰ta za roke in previdno
potegnil, da ga izvleãe iz Ïleba dveh skal, med katerima
je leÏal. Brez zadrÏka je ‰lo. Pristopila sta ‰e oba tovari‰a.
Ubogi, vklenjeni Jo‰t je bil kmalu na soncu, na zeleni
jasi. Solze so mu kar lile. Niã ni mogel spregovoriti. Za
rokami je lovil roke Juretu in re‰evalcema, jih poljubljal
in jokal kot otrok. Ob tem so bili tudi re‰evalci do solz
ganjeni in vsi sreãni stali na tratici poleg Jo‰ta, ki je go-
voril in se zahvaljeval samo s solzami in hvaleÏnimi
vzdihljaji. ·e so mu dali piti poÏirek slivovke. Potem so
vsi posedli po tratici in se menili o sreãni nesreãi, ko je
bil otet prijatelj Jo‰t.

V tem so Ïe zapele coklice kozarja JoÏka. Popustil je

svoje kozice blizu vrha gore in pritekel, da bi videl stri-
ca Jo‰ta. Ljubko ga je poboÏal, Jo‰t pa je razklenil roke
in deãka pritisnil na svoje prsi in v solzah jecljal: »Oj, oj

BES

OJ, MLADOST . . .

JoÏek, JoÏek moj angel re‰itelj — do smrti moj, moj!«
MoÏaki so bili ganjeni in potrdili: »Zares! Brez njega ne
vemo, kaj bi bilo?«

Jo‰t pa je hripavo dodal: »Oj smrt, stra‰na smrt bi

bila! JoÏek je moj re‰itelj.« In spet ga je objemal in moãil
s hvaleÏnimi solzami.

Re‰evalci so se zaãeli zgovarjati, kdaj bi se vrnili do

planine. Odloãil je zopet Jurij: »Fanta, vesta kaj. Poderita
‰e tistile gaber, da bodo vsa tri debla na tleh. Potem se
vrnita h koãi. Midva z Jo‰tom pa prideva poãasi do dna.
— Ali bo‰ zmogel to pot?« se je obrnil k Jo‰tu.

»Sam bi si ne upal. Tako sem ves ãudno zbit. Lepo bi

prosil, da me vsaj eden pospremi. Ali ne?«

»Opiral in spremljal te bom jaz,« je odloãil Jure. »âe

se ti zdi potrebno, pa ‰e eden poãaka, da te odvedeta
dva. Zelo zaniã in slaboten se mi zdi‰.«

Jo‰t je odgovoril: »Sam si te poti po strmini do koãe

ne upam zmagati. Niã nisem polomljen, res, pravo ãu-
do. Toda ta stra‰na noã, ko sem ves obupan Ïe videl
smrt pred sabo, me je tako zniãila, da je groza. Za ene-
ga bi prosil, naj me pospremi do dna.«

»Dobro je tako. Vodil in opiral te bom jaz. Veãkrat

bova poãila in tako poãasi zmogla strmino do koãe. Za
du‰kanje se pa v steklenici ‰e ziblje nekoliko slivovke. —
Torej zgovorjeni. Vidva poberita vse sekire, svoje, mojo
in tudi vse orodje Jo‰tovo. Po pameti jo mahnita na-

BES

OJ, MLADOST . . .

vzdol; v koãi za Jo‰ta velita stopiti laboro mleka. Upam,
da bova do opoldneva v planini.«

Fanta sta pobrala vse orodje in se poslovila. Jo‰t je kli-

cal za njima: »Bog vama stokrat povrni! Doma vama
bom zamudo poplaãal.«

Fanta sta zamahnila z rokami, ãe‰: »Za tako pomoã ni

kovan ‰e noben denar! Sreãno!«

Kar stekla sta po stezi skozi ru‰evje in izginila.
Jurij je z Jo‰tom ‰e posedel na toplem soncu, mu po-

nudil poÏirek in griÏljaj kruha, ki ga je imel v Ïepu. Po-
tem pa sta se zlagoma dvignila. Jo‰tu so se tresle noge.
Tesno se je oklepal Jurijeve roke in se poãasi le nekoli-
ko omajal in utrdil. Zelo poãasi sta hodila, mnogo poãi-
vala in se oddihala. Toda Jo‰t ni slabel. Od poãitka do
poãitka je bil krepkej‰i in po veãurni poti sta zmagala
strmino in Ïe sedela v koãi ob labori toplega mleka.

Jo‰t je malo govoril. Vse pa se je zlivalo v zahvalo za

re‰itev in v edino skrb, kako bi jim povrnil.

Ko se je napil toplega mleka, je kar umolknil. Ves zde-

lan telesno in du‰evno je omahnil na pastirjev pograd in
v hipu zaspal.

Jurij si je odtesal debelo zagozdo rÏenega kruha, si

privo‰ãil latvico posirjenega mleka, potem pa od‰el po
svojem delu.

Stra‰no nesreão je majerica vsem, ki so prihajali tisti

dan v planino po mleko in maslo, na ‰iroko pripovedo-

BES

OJ, MLADOST . . .

vala. Ti so novico prenesli v vasi in ‰e pred veãerom je
vse vedelo, kaj se je zgodilo.

V ranem jutru je Ïe bila v koãi Jo‰tova Ïena. Vsa oblita

s solzami ga je objemala in kar govoriti in mogla ob
vsem, kar so ji pripovedovali. Jo‰t jo je tolaÏil in boÏal po
od solz mokrih licih. —

Popoldne je bil Jo‰t Ïe tako trden, da se je vrnil z Ïeno

domov.

Vsa vas ga je hodila gledat in mu vo‰ãit sreão, da se je

Ïiv otel smrti.

Ob tej zgodbi sem bil jaz ‰e osemletni deãek. Pri

·panãevem uljnjaku sem bil z drugimi deãki in stari
oãka ·panec nas je uãil:

»Zapomnite si, otroci, za vse Ïivljenje! V gozd pose-

kavat drevesa ne hodi nihãe sam — samcat. Vedno po
dva in dva. Saj je celo na‰ Gospod poslal sedemdeset
uãencev po vsej deÏeli, a vselej po dva in dva, ãeprav
niso ‰li sekat dreves. Otroci, pomnite to!«

BES

OJ, MLADOST . . .

SMRTI OTET

a bi pisaril o sebi, mi ni bilo nikoli v‰eã. Toda se-
daj, ob bliÏnjem koncu Ïivljenja pa sem se vendar

odloãil, da napi‰em nekaj malega, a zelo tragiãnega. Z
globokim spo‰tovanjem se spominjam svojega oãeta.

Moj ded je bil krojaã, zlasti za trdo ra‰evino. Vedno je

le gostoval v Îirovnici. Slednjiã, na starost si je z dovo-
ljenjem va‰ãanov Zabrezniãanov postavil leseno hi‰ico
in se preselil v Zabreznico.

Otroci so se mu naglo ponagrabili. Dva sta padla v

la‰ki vojski, drugi so od‰li po sluÏbah. Doma je ostal le
moj oãe, ki se je oprijel ‰ivanja. Va‰ãani so ga radi ime-
li, ker je bil Ïilavo priden in delaven v dninah, kamor je
hodil delat. Bil je dober krojaã in so ljudje zelo radi no-
sili svojo ra‰evino k njemu ‰ivat. Ko je bil starej‰i sin Ïe
kar pod vrhom, je pri‰el nekega dne s kosom ra‰evine k
dedu moÏ iz vasi. Videl je ob tem najstarej‰ega sina, ki
se je Ïe trudil s ‰ivanko. Pa mu je rekel: »No, dobro Ïe
vbada‰ ‰ivanko, toda kaj prida se doma ne bo‰ izuãil.
France,« je nagovoril oãeta. »Ve‰ kaj, z menoj naj gre na
·tajersko. Tam mu dobim imenitnega mojstra, dobro se

BES

OJ, MLADOST . . .

poznava na ·tajerskem s kroja‰kim mojstrom in vem,
da ga bo rad sprejel v uk.«

Oãe je bil kar zadovoljen, sin Francelj pa ni zinil no-

bene. Izpod ãela je meril tujega strica. Gorenja ·tajerska
mu je bila nepoznana deÏela. Kar ustra‰il se je take po-
nudbe. Toda oãe se je zaresno menil s tem stricem, svo-
jim prijateljem, dokler se nista domenila. In sta skleni-
la, da pojde Francelj pomladi s tem stricem v uk za kro-
jaãa na ·tajersko. Francelj je ves ãas molãal. Ko je stopil
k njemu ta tuji stric, ga rahlo prijel za uho in vpra‰al:
»No, ali pojde‰ z mano?«

»Pa pojdem,« je spregovoril sin prvo besedo.
Stric ga je pogladil po ku‰travih laseh in dodal: »Le

pogumen bodi! Niã se ne boj! Dobremu mojstru te od-
dam.«

Na pomlad sta pa ta stric in Francelj res od‰la. Kar ãez

Ljubelj sta jo mahnila, na Celovec in potem dalje ‰e pet
dni pe‰ do Judenburga. Tuji mojster je Franceljna ogle-
dal in ga res sprejel v uk. Francelj je tukasto gledal moj-
stra, ki se je zgovarjal s stricem. Seveda ni umel besedice
ne. Pa je stric vãasih le bleknil kako besedo, a ‰e to na
drugaãen naãin, kot jo je Francelj sli‰al doma. Takoj se
je moral poprijeti ‰ivanke; mojster ga je bil vesel, ko je
videl, kako Ïe kar dobro vbada.

Ko so se nekega dne ustavile tik pod mojstrovim

oknom tri Ïenske in mu delale temo, da se je jezil na to

BES

OJ, MLADOST . . .

zasenãenje, je Francelj pograbil kmeãki dolgi stol in ga
postavil pred Ïenske, ãe‰ naj sedejo, da ne bodo delale
sence mojstru. Îenske so po ‰tajersko o‰tele deãka in
izginile. Mojster pa je bil zelo vesel in Franceljna pohva-
lil. To je bil zaãetek. Francelj je ostal potem ‰tirinajst let
na ·tajerskem, preden se je vrnil domov, dobro izuãen
krojaã in ‰e tkalec povrhu. Dva tovari‰a, doma iz iste
vasi kot Francelj, se nista veã vrnila domov, ostala sta
·tajerja. Toda Franceljna je vedno vleklo domov, dokler
ni res odpovedal mojstru sluÏbo in se vrnil.

Dom je bil kar prazen. Doma je bil brat in tri dekleta.

Francelj je prijel takoj za ‰ivanko. Toda njegova misel je
bila, da mora nekje dobiti svoj dom. Spoznal je v hi‰i
nad koritom lepo mlado dekle, ki je bila poleg ‰e ene
starej‰e sestre edini otrok pri hi‰i. France jo je spoznal,
tiho, mirno, a lepo deklico. Njegove oãi so se je takoj
prijele. Videl je tudi hi‰o s skednjem in hlevom, kar je
bilo po oãetu Ïe vse namenjeno hãerki Rezi.

Ko sta se spoznala in je bil tudi oãe zadovoljen, se je

France priÏenil na to posestvece. Doma je ‰ival in imel
toliko dela, da ni bil vsemu kos. Ljudje so hitro na‰li tega
‰tajerskega ‰ivarja in ga zasipali z delom. Po domaãe se
je reklo pri Dolencu. Reza in France sta bila par, da je
tudi stari oãe hvalil povsod zeta in trdil, da ga bolj‰ega
‰ivarja, pa tudi za kmeãko delo ni. Kupili so prvega otro-
ka — Janezka — da je bilo veselja kar preveã. Naroãili so

BES

OJ, MLADOST . . .

‰e drugo dete. Ob tej priliki so za‰li v teÏave. Mati je ob
drugi noseãnosti zaãela zelo slabeti. MoÏ, oãe France jo
je varoval, kar se je le dalo. Na poljsko delo ji ni dopu-
‰ãal. âe je voda v ‰kafnici po‰la, je kar sam skoãil ponjo
na korito sredi vasi. S silnim veseljem je priãakoval dru-
go dete. Îena Rezka je sku‰ala moÏa vedno prigovarja-
ti, naj se niã ne boji, da je krepka in zdrava. Toda moÏ je
ostal pri svoji misli in Ïeno varoval pred vsakim napo-
rom. Kot ãudna slutnja ga je muãil strah pred rojstvom
svoje ljube, lepe Ïene. In v tem strahu je doãakal dan
rojstva. Ko tedaj ni bilo v fari nobene izveÏbane pomoã-
nice, je hotel oãe kar sam v bliÏnje mesto ponjo.

»Ni treba,« so rekle tri sosede, iz ljubezni za otroke.
Pri‰el je dan poroda. Îene so vse tri v skrbi — za ‰ibko

Ïeno — ostale vso noã kar v porodni‰ki sobi. Ko pa novo
rojeni otroãiãek ni dal glasu od sebe, so se Ïene v nag-
lici opravile in poklicale botro in botra. Vsi so tekli v
Ïupno cerkev, toda vsi prepriãani, da bodo nazaj prines-
li Ïe mrliãka. Trpeãa mati pa je bila ves ãas v omedlevi-
ci.

»Kar obeh bo zmanjkalo ‰e danes,« so si Ïene med

seboj ‰epetale. Ni ãuda, da so bile vse prepla‰ene.

Minila sta dva dneva. V strahu in negotovosti. Po

dveh dneh je novo rojeni fantek rahlo dal znamenje, da
‰e Ïivi. Botra je takoj prihitela iz kamre in ‰epetaje po-
vedala oãetu:

BES

OJ, MLADOST . . .

»Mali je zajokal.«
Oãe je Ïe oba dni odloÏil ‰ivanje, potegnil iz Ïepa de-

bel molek in hodil po sobi ter molil in ves strt pove‰al
glavo. Ob tej novici od botre je dvignil glavo, oãi so se
mu zasvetile v veselem upanju. Samo za trenutek je po-
gledal v kamro k speãi, tihi svoji Ïeni. Rahlo jo je po-
kriÏal, tiho od‰el in molil — molil. Mati je zveãer druge-
ga dne odprla oãi in z roko tipala in iskala otroka —
spregovorila ni besedice. Botra je dvignila dete, da ga
pokaÏe materi. Ta ga je poljubila, a takoj spet zaprla oãi
in v omedlevici zaspala.

Ti dnevi so bili za skrbnega oãeta dolgi kot sama veã-

nost.

Îene, ki so straÏile pri Ïeni, so dobivale pogum. Kar

vse tri so se vrstile in hodile tolaÏit oãeta: »Ne bosta
umrla!« Otroãiãek je vnoviã rahlo zavekal, da ga je sli-
‰ala mati, ki je z roko segla po otroku, v polsnu, kajpak.

Noã je minila. Oãe je domolil Ïe veã roÏenvencev. Ni

nehal prositi za Ïeno in sinãka, naj se ju dobri Bog usmi-
li. Obljube je sklepal Mariji na Brezje, naj se usmili Ïene
in otroka.

Njegove pro‰nje niso bile zastonj. Tretje jutro je mati

spregovorila in zaÏelela po sinãku, ki je glasno zajokal.
Dobremu oãetu se je odvalil kamen s srca, ko je stopil v
kamro in poboÏal Ïeno in drobnega sinãka.

BES

OJ, MLADOST . . .

V hi‰i je vsem povedal, ‰e ves v solzah: Marija mi je

oba vrnila.

Prva moja pot bo na Brezje v zahvalo.
Tako teÏavno rojstvo je za pravega oãeta zares zelo

bridko, a taka re‰itev mu je bila kot dar iz nebes.

Îena je kmalu okrevala in se utrdila. Ljubezen njena

pa je rasla ‰e bolj do moÏa in do obeh fantkov, ki so jih
dobili res po oãetovi pro‰nji in molitvi.

Vse tri Ïene, pomoãnice ob rojstvu so to sreão po vsej

vasi pripovedovale in trdile: âudeÏ smo doÏivele.

Danes so vsi ãlani te druÏine Ïe v veãnosti. En sam je

‰e ostal — ta sam sem devetdesetletnik — jaz, ki sem
vam to povedal.

Tisoãkrat dobri Bog za vse zahvaljen.

BES

OJ, MLADOST . . .

DROBNE ZGODBE IZ ÎIVLJENJA

Predgovor

drugi svetovni vojni se je rodila v glavi komandanta
drzna misel: »Mi si moramo podvreãi tudi sosednje

zemlje. Tiste proti jugu do morja, potem ‰e daleã na vzhod v
Rusijo.« Vsi starej‰i poznamo ta Hitlerjev pohlep in z njim
vred vse strahote, ki jih je rodila druga svetovna vojna. Res
so se narodi uprli ali Ïrtvovali tudi stotisoãe mladih moÏ, ki
so kot Ïrtve tega pohlepa morali v prezgodnji grob. Razum-
ljivo je, da se sedaj po vesoljnem svetu strinjajo narodi v tes-
nej‰e zveze k novi misli: »Nikdar veã takega klanja ãloveka
po ãloveku. Nikoli veã ne ru‰enja dragocenih stavb, moritve
krepkih ljudi, za delo pripravljenih. Zato je treba skrãiti sil-
ne milijone ljudi, zbranih in pouãenih za vojake.« Ali se ãlo-
ve‰tvo zares ne more mirno in praviãno med seboj pogovo-
riti brez litja krvi? Ali v ãlove‰tvu ‰e vre kajnovska kri in ãlo-
ve‰tvo zastruplja? Le priznajmo, da se v svetu rahlo dani in
da se bodo ljudstva pomirila brez prelivanja krvi. Mnogo
vzgoje je za to potrebne, vzgoje srca in modrosti zlasti onim,
ki so danes najmoãnej‰i. Ob takem razmi‰ljanju sem se Ïivo
spomnil zgodbe divjega Kajna, ki je brez vzroka zasovraÏil
brata in ga ubil.

BES

OJ, MLADOST . . .

Zgodb o vretju jezne ãlove‰ke krvi, drobnih, majhnih, pa

je v svetu ‰e veliko. Rad bi opozoril prav na taka drobna so-
vra‰tva, ki so ‰e vedno sled kajnovstva in nepotrebnih bo-
leãin, a lahko tudi vzrok velikih nesreã v sosedstvu.

Veãkrat take nesreãe prepreãi pamet. Îal, vselej pa jih ne

more.

BES

OJ, MLADOST . . .

Zapravdana njiva

rav do ceste je segala lepa njiva posestnika Jurija.
Na skrajnem vogalu te njive pa je stala lesena koãa

dninarja TevÏa. Pred davnimi leti si je to koão stesal
pridni praded sedanjega lastnika TevÏa. Takale je bila
zgodba te bajte. Praded njegov je hodil v dnino h gospo-
darju Juriju. Ko ga je ded nekoã prosil, naj mu dovoli, da
si ob robu njive, tik obãinske poti, ste‰e revno koão, ko
nima kam z druÏino. Praded mu je rad dovolil, ãe‰ za
tisto krpo ni vredno pogovora, ãe bo‰ tudi poslej vedno
na‰ stalni dninar: v poletju za polje, na zimo v gozdu, da
zame pripravi‰ drv. Dninar TevÏ si je stesal koãico in bil
vesel svoje strehe nad glavo, veliki kmet pa je imel iz-
vrstnega in pridnega dninarja. Leta so tekla v prijatelj-
stvu. Seveda TevÏevi bajtarji so kdaj pa kdaj pripeljali
voziãek butar, malo krompirãka ali karkoli je paã druÏi-
na potrebovala za ãez zimo. Ko pa je prevzel lepo do-
maãijo sin dedovega imena Jurij, Ïe tretji gospodar, se je
zglasil pri TevÏevi bajti in mu trdo zapovedal: »S ceste
pred svojo bajto mi ne boste zategovali voz. Do va‰e ste-
ne je ves svet moj.« TevÏ ga je zaãudeno poslu‰al in opo-
rekal: »Moj oãe in oãetov oãe smo res vedno zatezali

BES

OJ, MLADOST . . .

pred hi‰o kak voziãek. Vsi smo bili prepriãani, da je ta
ozki jezik sveta na‰a last.«

Toda Jurij se je uprl in trdil svoje: »Do hi‰e je svet va‰,

pred njo pa niti eno ped ne veã, ne pa celi seÏenj, ki ga
ti zahteva‰.« Bajtar se mu je po pravici jezno uprl in
trdil, da Ïe tretji rod vozi z obãinske ceste vse k hi‰i, to-
rej je toliko zemlje od nekdaj moje.

Sosed Jurij se je uprl in takoj naperil toÏbo zoper baj-

tarja, ãe‰ da mu hoãe po krivici odvzeti ko‰ãek njegove
zemlje. TevÏevi so se branili. Îena je ‰la jokat k Jurjevim,
prosila na mile pretege, ãe‰ vedno smo bili prijatelji in
vsi prepriãani, da je tisti jezik zemlje tik pred vrati na‰e
koãe res na‰a last.

Gospodar Jurij jo je surovo zapodil in ji oponesel, ãe‰

da ti beraãoni hoãejo kar celo njivo.

Îena je solzna od‰la, Jurij je pa zares toÏil pri sodni-

ji. Sodnik seveda ni mogel niãesar doloãiti, poprosil pa
je Jurija: «Pustite mu tisti jezik zemlje. Saj jo imate vi ‰e
na pretek.« Jurij se je raztogotil in vloÏil novo toÏbo in
najel odvetnika. Ker po mapi ni bilo mogoãe doloãiti
tisti ko‰ãek sveta, so poklicali najstarej‰e priãe iz vasi, da
pridejo na kraj te pravde.

Vsi starãki va‰ãani so soglasno izrekli: »Bajtarji Ïe od

nekdaj vozijo po tistem svetu in vsi smo bili prepriãani,
da spada ta jezik sveta k bajti TevÏevi. Taka je bila go-
tovo tudi misel pradeda, ki je TevÏu dovolil postaviti

BES

OJ, MLADOST . . .

bajto.« Te razsodbe Jurij ni priznal in vloÏil novo toÏbo
na vi‰je sodi‰ãe. Jeziãen starãek iz vasi mu je pooãital:
»Sram te bodi, da ta jezik zemlje jemlje‰ revnemu baj-
tarju. Le bodi prepriãan, da ti bodo po tvoji smrti nasuli
toliko zemlje na usta, da je do sodnega dne ne bo‰ po-
jedel.«

Jurij je toÏil ‰e njega za razÏaljenje ãasti in vnoviã vlo-

Ïil toÏbo. Vsa vas se je zgraÏala nad takim pohlepom in
kar oãitno so govorili: »Naj le zapravda ‰e ta jezik zem-
lje, ko ima premalo velike druge njive. O‰abnost grda
taka!«

Pravda je tekla, vnoviã ogled in priãe in drÏavni papir-

ji. Toda vse je potrdilo priãevanje starih ljudi, da je baj-
tar Ïe od nekdaj lastnik tistega jezika pred svojo koão. Iz
jeze se je posestnik Jurij lotil pijaãe. Vse je trdilo, da je
vso njivo, lepo, veliko s to trdoglavo kriviãno trmo za-
pravdal. S tem si je odbil najbolj‰ega dninarja, ko so se
drugi kar spopadli zanj.

»Bolj‰a je kratka sprava kot dolga pravda,« mu je pri-

vo‰ãila vsa vas stro‰ke za dolgo pravdo, ki jo je Jurij za-
ãel in vodil iz zgolj samogoltne jeze.

BES

OJ, MLADOST . . .

Po toÏbi smrt

o dokaj ozki dolini je raztresenih nekaj hi‰, ki ima-
jo skupno ime Îalin. Iz ozke doline vodi dobro str-

ma pot, grudasta steza, do vrha. Na vrhu pa je razpo-
tegnjena kar lepa ravan. Tam sta dve vasi, vsaka iz svo-
je fare, a toliko odmaknjeni, da je med njima nekaj njiv
in lep, velik travnik. Ta travnik je od nekdaj deljen v dve
polovici. Eno uÏiva posestnik iz fare Î., drugo polovico
posestnik iz vasi N. Res je travnik velik, na oko lep, a
hudo plitve zemlje. Zato sta ga dedna lastnika porablja-
la le za trdo seno, otavo sta popasla vsak s svojo Ïivino.
Mejnika na travniku sta bila samo dva velika, z mahom
obrasla kamna. Ker po sredini travnika in bilo ne kam-
nov in ne kolov za mejo, je bilo zelo naravno tole: Sosed,
ki je prvi kosil, je mahnil s koso za kak korak tudi ‰e v
nepoko‰eni sosedov travnik. Zaradi tega se nista nikoli
sprla. Kdor je prej kosil, je od‰krnil kak red tudi v sose-
dovo. Dolga leta je bilo tako in zaradi enega klobuka
trdega sena se nista meja‰a nikoli sprla.

Ko pa se je priÏenil v vas nov posestnik iz tuje fare, je

takoj vzrojil in trdo o‰tel meja‰a, ãe‰ da sega v njegovo
senoÏet. »Saj rad priznam, da sem nekajkrat s koso pre-

BES

OJ, MLADOST . . .

daleã mahnil, drugiã bo‰ pa ti v moje vkosil. Za ta klo-
buk slabega sena se ne smeva gristi.« Novi sosed iz so-
sednje fare ni odnehal. Takoj je naroãil iz Ljubljane mer-
jevca in sodnika. Predelili so travnik napol. Posestnik iz
fare Î. je bil takoj voljan, da plaãa polovico stro‰kov ko-
misije. Novi sosed se je uprl. »Ti si vzrok, zato bo‰ vse
plaãal ti.« VloÏil je toÏbo. Zaradi ljubega miru se je ta
sosed vdal in rekel: »Naj bo. Plaãam pol tro‰kov, da bo
mir.«

»Noãem!« ga je jezno odbil sosed in ga ‰el toÏit, ãe‰

da mora on vse plaãati. Vsak ve, kaj so take nesmiselne
in trmaste toÏbe. Na to se je uprl tudi ta sosed in vloÏil
toÏbo.

Sovra‰tvo je raslo. Konec je bil nesreãa. Miroljubni

sosed se je prehladil, dobil pljuãnico in umrl.

Sosedje so zasovraÏili novega pri‰leka, zaradi oãitkov

in zmerjanja so se rodile ‰e nove toÏbe — za prazen niã.
Miroljubni sosed je poãival v grobu, tuji pri‰lek pa je bil
obsovraÏen, da so po njegovi nenavadno hitri smrti s
teÏavo dobili ‰tiri sosede, ki so ga odnesli k pogrebu.

Star moÏak, ki je bil tudi pri pogrebu, je mrmraje pol

tiho omenil svojemu paru: »Taka poÏre‰na trma je bil
pokojni, da se mu bo celo trava, ãe je kaj poÏene na gro-
bu, posu‰ila.«

BES

OJ, MLADOST . . .

Razdrta sose‰ãina

starih ãasih, ko k vasem zlepa niso prizidali novih

hi‰ tujih pri‰lekov, je bila povezanost med sosedi

zares trdna. Drug drugemu so posojali konje, pomaga-
li pri spravitvi drv iz gozdov, priskoãili na pomoã pri
Ïetvi in pri drugem poljskem delu. Îe to je pomagalo, da
so se Ïenili in moÏili veãinoma v sosedstvu. Kar pre-
govor je bil za mlade in prihodnje gospodarje: »Neveste
ne hodi iskat dlje, kot se sli‰i farni zvon.« Taka soseda
sta si bila tudi posestnika Janez in Marko. Vselej in za
vse drug drugemu v pomoã. Ni ãuda, da so se lepe oãi in
rdeãe lice Markove hãerke tako prijele Janezovega sina
Fronca, da jih ni mogel pozabiti. Vsako nedeljo zveãer
je bil dolgo v noã v vasi pri Markovih. Njegove oãi so se
tako prijele Markove Lenice, da je teÏko prebil ves te-
den, ne da bi jo videl. Sosedne Ïenske, ki imajo za po-
glede in oglede takih oãi posebno bistro umevanje, so
po prvem letu tega dognanja hitro sklenile: »Ta dva pa
bosta zares lep par.«

Po tretjem letu sose‰ãine pa je Fronãevo obiskovanje

ob nedeljah zveãer kar usahnilo. Fronãevi obiski pri
Markovih so kar nehali. Lenica je to bridko obãutila. A

BES

OJ, MLADOST . . .

tudi njeni star‰i, ki so bolj na skrivaj Ïe marsikaj priprav-
ljali z mislijo na poroko, so se tiho ãudili. Mati ni mog-
la ‰e dlje prena‰ati tega skrivanja in je zato vpra‰ala Le-
nico: »Kaj pa je med tabo in Froncem?«

»Niã,« je nabrskano kratko odgovorila Lenica. »Ali

nista bila niã dogovorjena?«

»Niã,« je Lenica svojeglavila. Pa je mati dobro ãutila

boleãi trn v takem odgovoru hãere.

Preteklo je nekaj kratkih mesecev in se je vse razode-

lo. Fronc si je nevesto prebral in vsa soseska je Ïe vedela,
da snubi drugo.

»Tri leta se je motovilil pri Markovih, in sedaj? Sram

naj ga bo. Tista, ki si jo je sedaj izbral, ni niti senca Le-
nice, ne po lepoti in ne po pridni roki. Nekaj stotakov
veã, ki jih bo priÏenil pri tistem me‰etarju konec vasi, se
bo naglo omelo.« Taka je bila sodba va‰kih Ïena, ki vse
vedo. Niã niso bile v zmoti. Fronca so res mikali denarji.

Svatov‰ãina je pri‰la. Prej‰nja Lenica, nevesta, se je

tisti dan umaknila na romanje prav na Sveto goro. Vse
Ïenske so jo sedaj obãudovale, kako more prena‰ati
tako grdoto in ne ãrhne besedice zoper nezvestega. Da
so bili vsi domaãi lepe in pridne Lenice Ïivo uÏaljeni, je
jasno. Ko ga je mladi gospodar Fronc rahlo vpra‰al, ãe‰,
saj bomo ‰e vnaprej skupno delali, mu je Leniãin oãe
dosti trdo odgovoril:

BES

OJ, MLADOST . . .

»Menda boste poslej vse brez nas opravili,« in mu

obrnil hrbet.

Za Lenico pa se je oglasilo veã novih snubcev. Toda

Lenica je bila ponosna in izbirãna. Nazadnje se je ‰ele
oprijela lepega in imovitega fanta iz sosednje vasi. »Prav
nala‰ã tega,« je rekla materi, »da pridem izpod nog tej
novi sose‰ãini.« Pa ni bilo samo to vzrok. Novi Ïenin je
bil zares vreden zakonskega prstana.

Îivljenje je teklo dalje. Tesna vez med sosedoma je

bila pretrgana.

Pri‰la pa je v Leniãinega oãeta trda sku‰nja. Drvo‰ca

teh sosedov sta bila tudi soseda. Oãeta je jeza in zame-
ra premotila, da je tik roba svoje parcele posekal dve
lepi smreki iz sosedovega. To naj bo, si je mislil, za pet-
rolej, ki smo ga Ïgali, ko je hodil za Lenico k nam, in ‰e
za rjuhe, ki jih je brÏkone hodil trgat k na‰i hãeri.

Smreki je podrl in hlode spravil v dolino, toda molãal

ko zid o tem. Nekaj mesecev je preteklo, ko je tudi mladi
sosed sklenil, da podere vrh svoje parcele nekaj doras-
lih smrek za deske. Tedaj je na‰el dva ‰tora nedavno od-
sekanih debel. Ker pa je oãe Lenice prav tam posekal v
svojem nekaj dreves, je mladi gospodar takoj cikal nanj,
ãe‰ ta je podrl tudi ti moji dve. ·el je k njemu in mu to
pooãital. Marko je priznal, a trdil, da sta ti dve smreki
stali Ïe na njegovem svetu.

BES

OJ, MLADOST . . .

Sosed je toÏil. Komisija je dognala, da sta ti dve smre-

ki stali res ãisto ob meji. Naj torej Marko to zmoto po-
pravi in nekaj plaãa za smreki. Komisija ju je nizko oce-
nila, Marko je plaãal, pa v krãmi se je hvalil, da ju je zelo
poceni kupil. Prijateljstvo teh dveh sosedov pa je bilo
ubito za zmeraj.

BES

OJ, MLADOST . . .

Izgubljena lopata

met Jernaã se je napotil v trg, kjer je bila davkari-
ja, da odbrenka doteklo dav‰ãino. V trgu je bil se-

manji dan. Razni prodajalci so razpostavili po zasilnih
stojnicah na prodaj svoje blago. Tudi star roãni kovaã je
poloÏil na dva tesarska stola tri deske in nanje razstavil
kova‰ke izdelke: sekire, motike, lopate. Kmetje so se
zbrali krog kovaãa in se trdo pogajali za Ïelezno blago.
Jernaãu so se prijele oãi posebno lepih lopat. Izbral si je
veliko, lepo kovano Ïelezno lopato — seveda po dolgem
barantanju s kovaãem, ki je bil trd za cene kot njegovo
Ïelezno blago. Doma je Jernaã lopati dodal lep, gladek
roãaj. Potem jo je postavil v shrambo, kamor so shra-
njevali vse domaãe gospodarsko orodje.

Po preteku tedna je Jernaã sklenil, da gre na svoj ve-

liki travnik razbrskat krtine. Pri ko‰nji so mu bile v na-
poto. Odprl je orodjarno, a nove lopate nikjer. Vse svoje
je klical na odgovor in terjal: »Kdo je vzel novo lopato?
Kam jo je dejal?« Vsi domaãi so povedali, da so jo videli,
ko ji je nasajal roãaj, pa je potem niã veã niso ne videli
in je tudi ne rabili. Jernaã je ‰e godrnjal in vsej druÏini
oãital, da jo je nekdo vendarle moral rabiti in jo potem

BES

OJ, MLADOST . . .

kdove kje popustil. Nazadnje se je oglasila Ïena: »Ljubi
moÏ, ne jezi se! Saj sem ti omenila Ïe davno, da na vra-
ta orodjarne preskrbi dobro kljuãavnico in naj bo kljuã
tule v hi‰i shranjen.« MoÏ ji ni niã odgovoril, vzel staro
lopato in mrk od‰el na travnik nad krtine. Tisti dan je
bila pri obedu in veãerji ‰e vselej na vrsti lepa, nekam
zavleãena lopata ali pa ukradena.

Seveda, ãas je kovaã pozabe. In tako je bila pozablje-

na tudi Jernaãeva nova lopata. V jeseni pa pridrobenclja
sosedov Janezek k Jernaãevim. Na rami nosi lopato, sto-
pi na dvori‰ãu h gospodarju in pove: »Tole lopato sem
nazaj prinesel! Pa boglonaj, ki ste jo posodili.« Jernaã
vzame lopato in jo ogleduje. Vsi robovi so bili zmlinãe-
ni. Pogledal je tudi roãnik. Na njegovem koncu pa je bilo
‰e dobro vdelano domaãe znamenje, ki ga je vanj vrezal
Jernaã. Taka je bila njegova navada, da je k vsakemu
orodju vrezal svoje hi‰no znamenje.

»Kdo ti je dal to lopato?» je deãka trdo vpra‰al Jernaã.
»Ata,« je povedal fantiã.
»Tak tako? Kar nazaj jo nesi in povej, da je noãem.«
Fantiã se je branil, slednjiã jo zadel na ramo in od‰el.

Na dvori‰ãu so se zbrali vsi domaãi in zvedeli povest o
lopati.

»To je Ïe od sile,« se je jezil Jernaã. »ToÏil ga bom. To

je tatvina.«

BES

OJ, MLADOST . . .

»Ne, ne bo tako, ljubi moÏ. Lej, Ïe leta in leta Ïivimo

v miru s sosedi. Sama stopim k njemu, da mi razodene
zgodbo o tej nesreãni lopati.«

In kar obrnila se je in hitela k sosedu. Skoraj dobro

uro je ni bilo nazaj. Potem pa se je vrnila s sosedom
vred. Ta je potolaÏil Jernaãa, ko mu je razodel: »Saj ve‰,
da sem moral narediti vozno pot do novega kozolca.
Eden izmed delavcev je ‰inil k vam iskat na posodo eno
lopato. Vas ni bilo doma, pa si jo je sam izposodil. Dok-
ler ni bila dovozna pot narejena, se mi o tvoji lopati niti
sanjalo ni. Potem jo je delavec tako, kakor si jo videl, ‰ele
vrnil in razodel, da ni njegova, ampak va‰a. Sedaj ve‰
zgodbo. Prav tako, novo ti kupim in ti jo za ono vrnem.
Bodiva si prijatelja,« mu je ponudil roko. Jernaã je bil
potolaÏen, Ïena pa ju je povabila v hi‰o, postavila na
mizo steklenico vina, natoãila obema in vsa sreãna ‰e
sebi kozarec.

Taka navidezna tatvina je bila z vinom poplaknjena,

v tednu pa je bila v orodjarni pri Jernaãevih prav taka
nova lopata, toda v vratih kljuã. Modra Ïena je prepreãi-
la jezo in ‰e nepotrebno toÏbo povrhu, ki bi zarodila
med sosedoma jezo in spor in ‰e stro‰ke ob toÏbi.

Koliko podobnih toÏb med sosedi bi ne bilo, ko bi bile

vselej za pomoã modre Ïene!

BES

OJ, MLADOST . . .

Balantov AnÏe

alantova hi‰a je bila za streljaj odmaknjena od dru-
gih va‰kih hi‰. Stari Balant si jo je sezidal — ta je bil

ded sedanjega gospodarja — ko je po sorodniku pode-
doval kar lepo ãetrt zemljaka. Po smrti deda Balanta je
neãak Gregor prevzel gospodarstvo. Ker mu je stric za-
pustil kar lep znesek gotovine, je Gregor z njo dokupil
‰e nekaj zemlji‰ãa. V zakonu je dobil najprej sina, ki so
ga krstili za AnÏeta. Potem je bil presledek rojstev dol-
gih deset let. Tedaj se je Gregorju rodila deklica, ki so ji
dali ime Reza in bili vsi prevzeti od sreãe, da so dobili ‰e
hãerko. Bolj ljube in pridne druÏine kar ni bilo v vasi,
kot je bila Balantova. Vsi va‰ãani so jih spo‰tovali in radi
imeli. Vselej in vsakemu so Balantovi radi postregli ob
delu, zlasti velikim kmetijam, ko so domaãi bili teÏko
kos delu ob najveãji zadregi.

Sin AnÏe je bil spreten delavec in tudi hãerka Reza je

kmalu dorasla, da je bila pri delu kos vsaki dekli. Tudi
AnÏe, njen brat, je bil delavec za na polje, da mu ni bilo
zlepa para. Toda AnÏetovo srce se ni moglo prav vrasti
za kmeta. Vse veselje mu je bila planina. Raj‰i kot koso
je imel pastirsko palico. Zato se je po svojem tridesetem

BES

OJ, MLADOST . . .

letu ponudil va‰ãanom za ovãarja v planini Bel‰ãici.
Njegovemu oãetu to ni bilo kaj prida v‰eã, a branil mu
ni. Saj je bil sam ‰e krepak in kmetje so mu radi prisko-
ãili na pomoã za oranje in ko‰njo. Ko jim je tudi sam bil
ob vsaki potrebi na voljo. Tako so tekla leta v lepem za-
dovoljstvu, dasi sina AnÏeta v poletju ni bilo doma. Trdo
je prirasel na planino in vsa vas ni in ni hotela drugega
ovãarja razen AnÏeta.

Seveda se je krepki AnÏetov oãe vendarle postaral in

ni zmogel vsega dela kakor nekdaj. Zato je poskusil pri
sinu AnÏetu. Resno mu je svetoval, naj opusti ovãarsko
sluÏbo in se tesno oprime doma. Toda temu se je sin
AnÏe ustra‰il in trdo oãetu povedal: »Dokler bom tak v
nogah, ovãarstva ne pustim!«

Vendar oãe z nauki in pregovarjanjem ni odnehal. Pa

je tako naneslo, da je oãe resno obolel in tedaj poklical
sina in ‰e moÏe za priãe, da mu izroãi posestvo. Toda
AnÏe je bil kakor skala. Vprião moÏ je izrekel trdo bese-
do: »Oãe, saj imate hãer Rezo. Njej izroãite posestvo,
meni pa do smrti kot in potrebno hrano.«

MoÏje, priãe so se zaãudili in sku‰ali pomagati oãetu.

Niã ni zaleglo. Sin AnÏe se je vsesal v planino in je bilo
vse prigovarjanje moÏ brez uspeha. MoÏje so ga ‰e pre-
govarjali in mu trdili, da je res neumnost, kamor se je
zatreskal z njegovo ovãjo pa‰o. MoÏje niso zmagali.
AnÏe je gonil svojo ter od‰el od moÏ iz hi‰e. Oãe pa svo-

BES

OJ, MLADOST . . .

je oporoke ni spreminjal. ·e je povabil moÏe za priãe in
izroãil posestvo sinu, hãerki pa lepo doto. Tako je osta-
lo. Oãe je umrl, AnÏe je postal postavni posestnik. Toda
doma ni ostal. Sestro je prosil, da sta ‰la v mesto in pri
sodniji je sestri izroãil domaãijo.

Ko je sestra bila lastnik lepo urejene kmetije, so se

zaãeli ogla‰ati snubci. Poroãila se je s pridnim kmeãkim
fantom, AnÏe pa je brez skrbi leto za letom pasel ovce.
Ljudje so ga tako cenili, da so ‰e iz drugih vasi izroãali
ovce na planinsko pa‰o tja, kjer je pasel AnÏe.

Seveda leta teko svojo pot in na tej poti za starost so

tudi AnÏetu noge ope‰ale. Niã veã ni mogel v visoko,
strmo planino. Va‰ãani so bili ob najbolj‰ega ovãarja in
vsi so ga zelo pogre‰ali. AnÏe je gledal planino zdaleã, a
domu ni bil v napotje. Vse orodje je bilo v redu. Sekire
nabru‰ene, v grabljah novi zobje. Îivino v hlevu je sam
najbolje vardeval, trije otroci hi‰e so se ga drÏali vedno
za Ïep in prosili vnoviã in vnoviã za nove igraãe. Ni pa
minilo jutro, da bi AnÏe ne skoãil v cerkev. »Dovolj ma‰
sem v planini zamudil, moram jih sedaj dodajati,« je
pravil mladima, ki sta mu v snegu in deÏju prigovarja-
la, naj raj‰i ostane doma, namesto da bi hodil v ranem
jutru k ma‰i. »Oj, dolgove imam, dolgove,« se je izgo-
varjal AnÏe. »Treba mi jih je odplaãati.« âe je pri fari
zazvonilo k obhajilu bolniku, se je AnÏe kljub starim
nogam zelo podvizal, da bi ujel blagoslov.

BES

OJ, MLADOST . . .

V rani pomladi, ko je na sonãnih breÏiãih Ïe pokaza-

la prve rogovilice zelena trava, je domaãe ovce vendar-
le gonil v Reber ‰ãipat prvo travico. Ovce so mu bile ‰e
vedno ljube, kot bi mu bili njegovi otroci. Po vseh Ïepih
je imel suhe skorje, ki jim sam, brezzobi starãek, ni bil
veã kos. Ovce so dobro poznale te Ïepe in se usule krog
njega in iztikale v njegovih Ïepih suhe drobljance. Med
ovcami je bil seveda za zvonãarja, ãe je bil v planini, tudi
star mrkaã. Ta navihanec mu je s pa‰nika uhajal ãez vrt-
no ograjo, kjer je zelenela Ïe bolj‰a trava. AnÏe tega ni
trpel. Vselej je zlezel ãez planke v ograji in mrkaãa pre-
gnal z vrtov. Hud je bil na njegovo tatovsko poÏelenje.
Ko ga je Ïe tretjiã gonil izza ograjenega vrta, mu je na-
povedal trdni sklep: »Mrkaã, tako si hudoben, da ti trdo
obljubim. Za veliko noã te bodo zaklali, a jaz se ne bom
taknil ne drobca tvojega mesa. Da ve‰, zato, ker si tako
hudoben.«

To svojo obljubo je AnÏe natanãno izpolnil — toda na

poseben naãin. On je skrbel, da je vselej hitel po blago-
slov, ko je zazvonilo, da gre Ïupnik z najsvetej‰im obha-
jat bolnika. âe so mu branili, je rekel: »Po moji veri in
pameti je blagoslov bolj‰i kot kosilo.«

Ko je v trdi zimi tik pred poldnem zapel zvon za ob-

hajilo, so ljudje sklepali: nekoga je moralo nenadoma
napasti. In so molili za zbolj‰anje in za sreãno zadnjo
uro bolniku. AnÏe je kar tekel s starimi nogami po sne-

BES

OJ, MLADOST . . .

gu, da bi ujel blagoslov in pomolil za bolnika. Res se je
podvizal, a sreãal Ïupnika Ïe na cerkveneni pragu, ko je
hitel k bolniku. Ves zasopel je AnÏe pokleknil in s skle-
njenimi rokami molil polglasno za bolnika. Truden je
sedel na cerkveni prag, razoglav, s kuãmo v Ïepu in mo-
lil, dokler je sli‰al zvonãek cerkovnika, ki je spremljal
duhovnika. Ko je zvonãek utihnil, je onemel tudi AnÏe.
Na cerkvenem pragu so ga nasli sedeãega, s sklenjeni-
mi rokami v rokah z roÏnim vencem — mrtvega. To je
bilo tik pred veliko noãjo in AnÏe res ni okusil mesa na-
gajivega ko‰truna. Povabljen je bil na veãno in bolj‰e
kosilo v nebesa.

BES

OJ, MLADOST . . .

Pirhi

as teãe — in niã ne reãe. — âas je tista ura veãno-
sti, ki niti sekunde ne zamudi. V tej uri, ki se ji pravi

ãas, vse ãlove‰tvo Ïivi, se rodi, raste, se razvija in odmira.
Za uro, kdaj se novi ãlovek prikaÏe na svet kot zelo ‰e
nebogljeno drobno bitje, vemo. Kdaj pa bo temu rojen-
cu Ïivljenje poteklo, ne vemo. Morda prav kmalu, mor-
da kasneje, morda zelo pozno. Vemo samo to, da bo ura
Ïivljenja temu novorojencu gotovo potekla. Nad ãlo-
ve‰tvom pa hiti ura ãasa, ki ne zamudi nobene sekunde.
Vse drugo na svetu je od danes do jutri. Prav vse se spre-
minja. Staro tone v pozabo, novo se poraja in z novim
novi ãlovek, nova odkritja umnosti, nova Ïalost in novo
veselje. Tak je tok ãlove‰tva. Ni zgolj trpljenje. Tudi ve-
selja je veliko, ki ga ãlovek hoãe in res potrebuje, da ne
okori in prezgodaj ne omaga v trudih in naporih. Bog
sam je odloãil sedmi dan za oddih od dela. Po prvi knjigi
svetega pisma je Ïe doloãeno: »Sedmi dan je Bog poãi-
val od vsega svojega dela in blagoslovil sedmi dan.« Za-
to po naravni postavi ta sedmi dan praznujejo vsa ver-
stva. Kristjani so se tega takoj oprijeli in imamo ukazan
poãitek ob nedeljah, ki je boÏja in naravna zapoved.

BES

OJ, MLADOST . . .

Cerkev je kasneje ‰e dodala: »Praznovanje in poãitek naj
kristjani porabijo tudi za nedeljsko sveto daritev, ãe jim
ni preteÏko in predaleã.« Dobro poznam staro prvo cer-
kev, kamor so imeli po veã ur daleã do nje nekdanji ver-
niki.

Nedeljski poãitek so posku‰ali, zlasti ponekod v Ame-

riki, Ïe davno prestaviti na petek. Ni ‰lo. âlove‰ka nara-
va se je uprla taki novosti in je po boÏji naredbi ‰e danes
po vesoljnem svetu nedelja za oddih, poãitek in praznik,
ki je za vse vernike dolÏnost, da se udeleÏijo tudi svete
daritve v cerkvi.

Mladina si je po svojem privo‰ãila praznovanje nedelj

najraj‰i tudi z igrami. Posebna igra in veselje sta bila na
veliko noã s pirhi. Danes tega Ïe ni veã. Nekdaj je bil
zaãetek veselja na cvetno nedeljo. Kjer niso imeli pri hi‰i
deãka, ki bi bil sposoben, da nese beganico-butaro k
blagoslovu, so se hitro ponudili sosedni deãki. Te butare
so bile zelo lepe. ·op je bil okra‰en z br‰linom, krog nje-
ga navezana rdeãa jabolka, tudi oranÏe. Vsak deãek, ki
je nesel beganico v cerkev k blagoslovu, je dobil za no‰-
njo vsaj ‰tiri pirhe. Ti so bili zanj zaklad, da bo mogel na
veliko noã z njimi ‰trucati. Ta igra s pirhi je bila vseobãa
navada. Glavna igra je bila pred cerkvijo, kjer so se zbra-
li pred ma‰o deãki in Ïe veãji fantje. Glasno so se vabili
na ‰trucanje in klicali. Celec! Petna! ·piãna. S pirhi so
trkali. Prvi je potrkal s petno na nastavljeni pirh. Kogar

BES

OJ, MLADOST . . .

petna se je udrobila, je nastavil ‰piãno. âe se mu je tudi
ta udrobila, je pirh zaigral in ga dal onemu, ki je imel tr‰i
pirh. âe sta se pirha skonãnila, to se pravi, ãe je eden
ubil petno, drugi pa ‰piãno, sta pirhe obdrÏala in vno-
viã vabila. Petna! ·piãna! Odzvali so se takoj tisti, ki so
imeli ali petne ali ‰piãne in igra — ‰trucanje — se je po-
novila. Kdor je zmagal s svojim pirhom, je dobil ubitca
za zmago v last. Ta tekma je trajala zelo dolgo in tudi
Ïivahno. Ubitce so dajali sekat s krajcarji starej‰im fan-
tom. Tak je ali zadel pirh, da je denar obtiãal v njem, in
tako je zmagal. Kdor je pogre‰il, je bil ob denar.

Ta igra je bila tako vsesplo‰na — vsaj po Gorenjskem,

da so hodili v ponedeljek po veliki noãi — tedaj so ta dan
vsesplo‰no praznovali — fantje celo v sosedne fare ‰tru-
cat. Redka izjema je bila, da je kdo imel goljufiv pirh.
Tega si je naredil tako, da je previdno pri koncu odlu‰ãil
ko‰ãek lupine — navadno pri petni — in izbezal beljak
in kroglico iz pirha, potem vlil v prazno lupino topljene
smole in to previdno zakril z beljakom. Takemu pirhu so
rekli smolec. Kdor je to znal zelo previdno napraviti, ni
tega smolca nihãe na videz prepoznal. Trden pa je bil,
da mu nobena petna ni bila kos. Tak fant si je priigral
mnogo ubitih pirhov. âe se je zgodilo, da je kdo to pre-
varo vendarle odkril, gorje se ga tistemu goljufivcu.
»Goljuf,« mu je zakriãal in mu izbil smolca iz roke. Na
mah se je zgrnilo krog njega vse polno fantov.

BES

OJ, MLADOST . . .

Napadli so ga in pognali iz druÏbe. Nikdar veã se ni

smel prikazati mednje. DrÏal se ga je peãat sleparije tako
trdo, da dve, tri leta ni smel v fantovsko druÏbo. âut za
po‰tenost je bil tedaj tako ‰e vrasel v ljudeh, da so take-
ga goljufa stari obsojali. Zato je tak veãkrat kar izginil in
‰el drugam sluÏit ali se uãit kakega rokodelstva.

BES

OJ, MLADOST . . .

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-290-4

Document Outline

Vsebina

Fran Saleški Finžgar Oj, mladost

Document Outline