JUTRO BESeDA
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
Karel ·irok
Jutro
O M N I B U S
1
JUTRO BESeDA
BESeDA
Karel ·irok
JUTRO
Elektronska izdaja v sodelovanju
z zaloÏbo Karantanija
To izdajo pripravil
Franko Luin
[e-mail]
ISBN 91-7301-311-0
[e-mail]
www.omnibus.se/beseda
2
JUTRO BESeDA
Vsebina
Pomladna 5
Izletniki 7
Pri polÏu 8
·krÏat in rega 9
Îelodek 11
Svatba na morju 12
Muren 14
Deklica s punćko 15
Dva dećka 17
Vrabec 19
Burja 22
Breza 24
Pojdem daleć, daleć k morju 25
V ćolnu 27
V tesni kletki . . . 28
Ribi0 ka 30
V gozdu 31
Ribićeva pesem 32
Jesenska pesem 34
Pogreb na morju 35
V tujini 37
3
JUTRO BESeDA
Svidenje 38
Sirotek 39
Ob morju . . . 43
Pa moj otec . . . 44
Lastovica 46
Huda ura 50
Fantić je na vojsko 0 el . . . 51
Îalost 53
Slovo od polja 54
Pismo 55
Prepelićke 56
1. Prepelićke v gnezdu 56
2. Prepelićke na polju 57
3. Prepelićke pred selitvijo 58
4. Prepelićke v novi deÏeli 60
5. Prepelićke se vrnejo 62
4
JUTRO BESeDA
Pomladna
Sije, sije sonce,
Ïari raz nebo,
s svojimi toplimi Ïarki
me boÏa ljubó.
Îe travica na ozarah
zelení,
v mejici grmićek
Ïe brsti.
Danes sem pa vesel,
pa kaj bi ne bil,
saj sveti Jurij
je pomlad zbudil!
Radujte se, ptićke,
danes z menoj
in ve, veverićke,
sredi hoj!
5
JUTRO BESeDA
·e ti, sinićka,
se z mano raduj,
rad bi Ïe sli0 al
tvoj cicifuj!
Vsi veselite se,
vsi, vsi, vsi,
saj pomlad se bliÏa,
saj sonce Ïari!
6
JUTRO BESeDA
Izletniki
Tam zunaj, tam sije prebeli Ïe dan
in pomlad Ïe diha na polje,
in kdor ni prehudo, prehudo bolan,
vesel je in Ïidane volje.
Tam zunaj Ïe cvete pomladni Ïafran,
kot lilija bel ves in pisan,
in na izprehode metuljćek leh_n
Ïe leta prekrasno porisan.
Le hitro, otroci, le hitro na vlak!
 kot veter poteće v lesovje;
tu v mestu zatohlem, tu većen je mrak
in ozko in ćrno zidovje.
Hiteli naproti so lokam, vasem,
pod goro tam slap se je bliskal;
oći od radosti Ïarele so vsem, 
Ïe vlak od veselja je vriskal.
7
JUTRO BESeDA
Pri polÏu
PolÏek, polÏek, ali spi0 ,
ali v hi0 i se gosti0 ?
PolÏek, polÏek, nas ne zabi,
k sebi v hi0 o nas povabi
in nasiti nas s potico
in napôji nas z medico;
potlej spremi nas do vrat,
vsakemu podari zl_t.
PolÏ iz hi0 ice Ïe gre,
jezen stéza v nas rogé;
da se re0 imo rogov,
hitro técimo domov!
8
JUTRO BESeDA
·krÏat in rega
BoÏja Ïabica na veji
se s 0 krÏatom krega:
Rega, rega, rega, rega,
nehaj peti soncu hvalo,
preveć nam je Ïe sijalo,
hladno roso je popilo,
vse studence posu0 ilo!
DeÏja hoćem, noćem sonca,
vode prosim vsaj dva lonca
v suho mlako sredi brega,
rega, rega, rega, rega!«
A 0 krÏatek ugovarja:
Îgi, le Ïgi nam, sonce zlato,
doli na zeleno trato!
Stara Ïaba je znorela,
pa ne ve, kaj bi poćela!
·la je, 0 la je do vodice,
si umila je noÏice,
potlej v travo je skoćila,
9
JUTRO BESeDA
sitno muho prepodila,
sitno muho je ujela,
v travi plesati zaćela,
sitno muho je ubila,
hop, na vejo poskoćila . . .
Îgi, le Ïgi nam, sonce zlato,
doli na zeleno trato!
Stara Ïaba je znorela,
pa ne ve, kaj bi poćela!«
10
JUTRO BESeDA
Îelodek
Po poljani potovala
je poredna sapica,
pa je stresla vejico:
Tu ima0 , gospodek!«
Z vejice je pal Ïelodek,
a na njej ostala
mu je kapica.
Zasmejale so se cvetke
in tako dejale:
Tak?  Kje ima0 kapico? 
Mraz ti bo pozimi! 
Teci, ujemi sapico,
jo za laske primi . . . !«
Pri0 le v polje so Ïanjice,
Ïele so rumeno Ïito,
kosci so kosili
in pomirale cvetlice 
Ïiv pa je ostal Ïelodek
vso jesen, vso zimo
z glavico odkrito.
11
JUTRO BESeDA
Svatba na morju
Bel galeb in galebica
zgodaj zjutraj sta se vzela.
Preden sonce zasijalo,
svatba se je Ïe zaćela.
Dideldi, oj, dideldaj,
v svate burja priletela,
dideldi, oj, dideldaj,
v dudo piskati zaćela.
To zaplesali so svatje valćki,
druÏice meglice,
to zaplesali so lahki ćolni,
hitre jadrnice.
V dudo dudlala duda0 ka,
svatje so poskakovali
in nevestica in Ïenin
in 0 e vsi ostali.
12
JUTRO BESeDA
O, to bil je ples in direndaj,
na pojedino so pozabíli,
dideldi, oj, dideldaj,
in 0 e vina niso pili.
13
JUTRO BESeDA
Muren
Tiho bliÏa se većer . . .
V majhni, majhni gajbici,
ki na okencu visi,
poje, poje venomer
ćrni muren: kri, kri, kri . . .
Oćka, oćka, pa zakaj
poje muren: kri, kri, kri . . . ?«
To pomeni, da trpi,
v gajbici mu dobro ni.«
Oćka, oćka, pa zakaj
tudi v polju poje muren
neprestano: kri, kri, kri . . . ?«
To se tebi samo zdi!
Na svobodi, na poljani
poje, poje neprestano
in se smeje: hi, hi, hi . . .«
14
JUTRO BESeDA
Deklica s punćko
Nina, oj, nana,
punćka zaspana,
nina, oj, nana,
moja Zvezdana!
Tćma je zunaj,
tćma ko v rogu,
davno Ïe spijo
ptićice v logu.
Pa 0 e ti spavaj,
nina, oj, nana,
ptićica moja,
moja Zvezdana!
Hu, kaj ne sli0 i0
burje, ki vzdi0 e?!
Hu, je ne sli0 i0
krog na0 e hi0 e?!
15
JUTRO BESeDA
âe ne bo0 spala,
burja te strese,
v temaćen gozd
te s sabo odnese . . . !
Nina, oj, nana,
punćka zaspana,
nina, oj, nana,
moja Zvezdana!
16
JUTRO BESeDA
Dva dećka
Prvi dećek:
Da imel bi ladjo
z jadri belimi,
to odjadral s ptićki
bi veselimi
ćez vodice sinje,
tja v zamorsko vas.
Tam si poiskal bi
zlato rećico
in zlata nabral bi
polno vrećico.
Kadar bi se vraćal,
vriskal bi naglas.
Drugi dećek:
Da imel bi ladjo
z jadri belimi,
ne od0 el za ptićki
bi veselimi;
17
JUTRO BESeDA
raj0 i bi na rodni
zemljici ostal.
Da bi 0 el na morje,
mama ćakala
noć in dan bi name,
milo jokala:
Ojej, ojej, sinka
mi potone val . . . !«
18
JUTRO BESeDA
Vrabec
Vrabćek, vrabćek,
drzni ptić,
ti navihan
si tatić!
Ali v leho
sred prosa
zdaj postavil
sem moÏa«.
O, le krići
zdaj Ïiv Ïav,
dobro vem,
da ti ni prav!
Ali to me ne skrbi, 
vrabćek naj
drugam zleti!
Ali morda
nisi kriv?
Si mogoće
se postil?
19
JUTRO BESeDA
Pa povej, no,
kdo, oj kdo
na njivi zobal
je proso?
âiv, ćiv, ćiv,
jaz nisem kriv!
Oćka se je
izgubil,
mater jastreb je ubil.
Sam, sirota,
sem ostal,
sam na pot
sem se podal . . .
Sam skrbeti
moram zdaj,
kje za kljunćek
kaj dobim,
kje o mraku
naj zaspim,
kje ogrejem
si noge,
kadar droben
deÏić gre,
kadar noć in dan
20
JUTRO BESeDA
sneÏi,
da perotca dreveni.
Tebi dobro
se godi,
nić ne ve0 ,
kaj so skrbi! 
A poskusi
biti sam,
biti sam
in zapu0 ćen
in preganjan
od ljudi 
grenke solze
ti zalijejo
oći . . . !«
21
JUTRO BESeDA
Burja
Oj, Ïulaj, Ïuli!
Pri0 el je moj lepi ćas,
rajala bom zdaj pri vas.
âe vam to ni prav,
nić me ne skrbi 
oj, Ïulaj, Ïuli!
Oj, Ïulaj, Ïuli!
RoÏice vam pomorim,
veje v gaju ogolim.
âe vam to ni prav,
nić me ne skrbi 
oj, Ïulaj, Ïuli!
Oj, Ïulaj, Ïuli!
Drevje v gaju ogolim,
ptićice vam odpodim.
âe vam to ni prav,
nić me ne skrbi 
oj, Ïulaj, Ïuli!
22
JUTRO BESeDA
Oj, Ïulaj, Ïuli!
Nagelj vam ne bo dehtel,
slavćek vam ne bo Ïgolel.
âe vam to ni prav,
nić me ne skrbi 
oj, Ïulaj, Ïuli!
Oj, Ïulaj, Ïuli!
Jaz vam pela bom odslej
v selu, v gaju iznad vej.
âe vam to ni prav,
nić me ne skrbi 
oj, Ïulaj, Ïuli!
23
JUTRO BESeDA
Breza
Zopet gozd zeleni.
Pa kako je s tabo, breza?
 Meni dobro se godi.
A ko hladen vetrić veje?
 Toplo suknjico imam.
A ko temna noć nastane?
 Travam bajke 0 epetam.
A ko Ïgoće sonce sije?
 Pod menoj je hladen vir.
A ko tresejo te vetri?
 Se jim klanjam venomer.
A ko pada nate slana?
 Takrat malo potrpim.
A ko sneÏec te pokrije?
 Takrat pa lepo zaspim.
24
JUTRO BESeDA
Pojdem daleć, daleć k morju
Pojdem daleć, daleć k morju,
da bom videl beli prod,
kjer je lepa Vida prala,
trudna, bleda od nezgod.
Rad bi vedel, kje zamorec
ćrni z barko je pristal,
rad bi vedel, odkod Vido
je na 0 pansko odpeljal.
Kdo pa pojde k morju z mano? 
Toplo sonćece z neba;
će mi hladno bo na poti,
sonce z Ïarki me obda.
Z mano pojde tudi veter,
tihi vetrćek z ravni;
će mi vroće bo od Ïarkov,
vetrćek me ohladi.
25
JUTRO BESeDA
Z mano pojde 0 e potoćek,
ki po strugi bo hitel,
cesto k morju mi bo kazal,
v kratek ćas mi Ïuborel.
26
JUTRO BESeDA
V ćolnu
Sapica lahka
z gôr pihlja,
ćolnić mi ziblje
sem in tja.
Kot da sem v zibki
se mi zdi
in da popevka
se glasi:
Aja, tutaja,
sinek moj,
mamica tvoja
je s teboj . . .«
Ona pa davno
v grobu spi,
srce spomine
si budi.
27
JUTRO BESeDA
V tesni kletki . . .
V tesni kletki ptićek
Ïalostno cvrći,
zunaj pa pomladi
vse se veseli.
Toplo sonce zunaj
sije naokrog,
na poljano sije,
na brsteći log.
Po gredicah v vrtu
roÏice dehte,
na zelenih glogih
ptićki Ïvrgole.
To njegovi bratci
so, ki Ïvrgole,
z vejice na vejo,
preko polj lete.
28
JUTRO BESeDA
O, kako bi k bratcem
v polje rad zletel,
ah, kako bi z njimi
na svobodi pel!
A kot hudodelec
v kletki je zaprt
in nikdar već k bratcem
ne zleti na vrt.
Zunaj cvetja, sonca
vse se veseli,
v tesni kletki ptićek
Ïalostno cvrći.
29
JUTRO BESeDA
Ribi0 ka
Moja njiva je prostrano morje,
moje lehe  skoćni so valovi,
a oralo moje  moja ladja,
ki v gladino morsko pot si orje.
A volićki moji  nagli so vetrovi.
Moja setev  mreÏa izpu0 ćena,
moja Ïetev  mreÏa polna plena.
30
JUTRO BESeDA
V gozdu
Ah, lepo je v gozdu!
Tukaj tihe so stezice,
tu srebrne so vodice,
pod nogami mehki mah
kakor Ïametna preproga.
Tukaj ptićki Ïvrgole,
tu vodice Ïubore,
Ïubore in klokotajo.
Drobni listići na vejah
vćasih tiho trepetajo;
takrat si skrivnosti
boÏje 0 epetajo . . .
Vsepovsod skrivnostne,
neÏne glase ćujem.
Prislu0 kujem, premi0 ljujem:
Vetrić todi se sprehaja,
todi 0 eta se prostost,
z njo izgubljena mladost.
31
JUTRO BESeDA
Ribićeva pesem
Bela noć okoli mene,
nad menoj nebo visoko;
mesec gleda na vodico,
na prostrano in globoko.
Nad vodico, nad prostrano,
drobne zvezdice migljajo
in natihoma med sabo
si o Bogu 0 epetajo.
Tiha noć okoli mene,
vse Ïe dremlje, vse Ïe spava,
vetrćek le nad vodico
se sprehaja, poigrava.
Tam na bregu koća bela,
nanjo lije mesećina.
Spava majka v mesećini,
ali misli 0 e na sina?
32
JUTRO BESeDA
âuvaj, Bog, mi majko sivo,
zlate sanje ji podari,
mene, ribića v ćolniću,
pa nesreće zdaj obvari!
33
JUTRO BESeDA
Jesenska pesem
Ne vidite, kakó
topóla Ïalostno drhti,
ne sli0 ite, kakó
na veji ptićica cvrći?
Kakó topola naj
brez listov zdaj 0 umi,
kakó naj ptićica
na goli veji Ïvrgoli?
Topola, ah, ne ve,
će 0 e kdaj ozeleni,
in ptićica ne ve,
će 0 irno morje preleti.
34
JUTRO BESeDA
Pogreb na morju
Na morju ladjica se ziblje
in vetrćek se v jadra upira,
pod krovom, v sobici temaćni,
tam star mornar umira:
Vsa 0 irna zemlja moja znanka
in vsaka bela cesta,
prejadral sem zeleno morje,
vsa 0 umna videl mesta . . .
A tam, visoko nad menoj,
kjer tisoć lućk brli nocoj,
tam nisem bil . . . tja si Ïelim . . .
tja pojdem, bratci, ko zaspim . . .«
Zatisnil je oći mornar,
zatisnil jih za vekomaj,
in du0 a  ptićica vesela 
je odhitela v sveti raj.
35
JUTRO BESeDA
Vso noć, vso dolgo noć mornarji
so bdeli, Ïalovali,
a v mladem jutru so mrlića
v valove pokopali.
Pogrebci bili so galebi,
vsak valćek je molitev 0 epetal,
na jamborih so jadra mu rumena
poslednjić mahala v pozdrav.
36
JUTRO BESeDA
V tujini
Tudi tukaj so poljane,
tudi tukaj cvete mak,
tudi tukaj se 0 krjanćek
vriskajoć dviguje v zrak.
Vendar nema je poljana,
zame skrit svoj ćar ima,
mak me k sebi tu ne vabi,
kot me vabil je doma.
Kadar ćujem tu 0 krjanćke,
ki nad mano Ïvrgole,
spejo misli v domovino,
v srce tiha Ïalost gre.
37
JUTRO BESeDA
Svidenje
Zdravo, mati, zdravo sestre,
zdravo, ljubi oće!«
On pozdravlja jih veselo,
hkrati pa se joće.
Hudo je biló v tujini
in brez vas 0 e huje;
za gorami, za valovi
srce ne miruje.«
Pusti Ïalost, dragi, pusti,
tisti ćasi so minili,
skupaj bomo si veselje,
skupaj Ïalost zdaj delili!«
On pa vnović jih objema:
Zdravo, mati, sestre, oće!
Od veselja srce vriska,
od veselja joće!«
38
JUTRO BESeDA
Sirotek
Tiho med oblaćki
se po nebu vozi
sonce, car lući.
Po poljanah in po lozi
beli sneg kopni;
kaplje se na vejah
svetle zibljejo,
po ravnicah se potoćki
glasni gibljejo
v prazen les . . .
Kdo pa stopa
po stezici
zraven pota? 
To je Jo0 ko bledi.
Bil je na vasici
pri sosedi.
Dali so mu skorjo kruha,
skorjica je bila suha,
a jo je pojedel. 
Jo0 ko je sirota . . .
39
JUTRO BESeDA
Stopa Jo0 ko po stezici,
raz nebo toplota
lije po ravnici . . .
Jo0 ko pravi soncu:
Sij, pomladno sonce,
sij nam, dneva car,
da iz daljne zemlje
naglo kot vihar,
naglo v kraje na0 e
na prelepem vrancu
sveti Jurij spet prija0 e!
Naj le srećno jezdi
po poljanah, strmem klancu!
Vitez Jurij
torbo nosi,
in na desno in na levo
cvetje trosi.
Sij nam, dneva car,
sij nam, car lući!
Morda jutri, morda kmalu
tvoj prijetni Ïar
viteza zbudi,
40
JUTRO BESeDA
da na hitrem vrancu
semkaj prileti,
se ustavi na ravnici,
vranca napoji
pri vodici . . .
Vitez Jurij
torbo nosi,
in na desno in na levo
cvetje trosi . . .
Semkaj pa je dolga pot,
morda vitez Jurij
vzame v torbo kaj na pot.
Morda Ïemlje
in potice?
Morda se katera
skrije med cvetlice
in jo vitez Jurij
s cvetjem vred izsuje
ob vodice . . .
Jaz pa pojdem tja iskat . . .
Sij nam, dneva car,
sij nam, car lući,
da tvoj topli Ïar
41
JUTRO BESeDA
viteza zbudi . . . !
Kmalu pride . . . ?«
Pride . . . !« v dalji mu odgovori.
Zgodaj vstane Jo0 ko mali,
zgodaj v mladem jutru.
Preden sonce vzide,
ob vodici ćaka,
ob vodici hitri,
viteza junaka.
Dolgo ćaka,
ves dan ćaka 
vitez 0 e ne pride.
Dolgo ćaka,
vsak dan ćaka 
vitez 0 e ne pride.
Gozdovi zopet so ozeleneli,
loke zopet zacvetele,
ptićice popevke svoje
zopet so zapele,
on pa ćaka dan na dan 
zaman . . .
42
JUTRO BESeDA
Ob morju . . .
Ob morju, ob 0 umećem morju,
otoÏna deklica stoji,
na bregu nudijo se cvetke,
a ona cvetkam govori:
Nabrala bi vas rada, cvetke,
in nesla vas na grob njegov,
a sam Bog ve, kje izkopan je,
tam, sredi zelenih valov.
Ah, ladja se je potopila
in oće je potonil z njo,
in sam Bog ve, kje v sebi skriva
ga neizmerno morsko dno.
Nabrala bi vas rada, cvetke,
in nesla vas na grob njegov,
a sam Bog ve, kje izkopan je
tam, sredi zélenih valov.«
43
JUTRO BESeDA
Pa moj otec . . .
Sonćece Ïari, Ïari,
sonca vse se veseli:
vetrić ple0 e, les 0 umlja,
v lesu ptićica brblja,
v vejah, v travah cvet dehti,
klas na polju rumeni.
Pa tam daleć sredi gôr
nem0 ki rudnik skrit leÏi:
velik je zaklad njegov
in globok je rov njegov.
Tu od zore do noći
seće rudo od peći
otec, ljubi otec moj.
Pa moj otec nić ne ve,
nić ne ve za boÏji dar:
nić ne ve za sonćni Ïar,
za 0 epet vetrov, vodic,
za brbljanje drobnih ptic;
44
JUTRO BESeDA
on ne ve za 0 um lesov,
ne za sladki vonj cvetov.
Gosti mrak za njim leÏi,
bela smrt nad njim preÏi.
45
JUTRO BESeDA
Lastovica
1.
Topla ptica
lastovica,
pridi, pridi k nam,
tukaj je na0 hram,
tu je na0 a streha
in pod streho tram,
tu sezidaj gnezdo,
da nam budnico bo0 pela,
dobro jutro nam Ïelela.
Mi pa tebe poćastimo
in na okence pod tram
v lonce posadimo
nageljćek in roÏmarin
in baziliko, 0 krlat,*
da dehtelo bo v tvoj grad,
da bo0 raj0 i Ïvrgolela
budnico in opomin,
dobro jutro nam Ïelela.
46
JUTRO BESeDA
2.
Preden sonce zaÏari,
preden se kokot zbudi,
izpod strehe,
izpod trama,
topla ptica
lastovica
tja na latnik
se spusti,
budnico
zagostoli:
Ti spi0 ,
ti meÏi0 ,
kdo pa pojde plet,
plet in vezat mladje tvojih trrrt?«
Mladi fantić se zbudi,
v brajdo odhiti
plet in vezat neÏno mladje,
v cajnico nabirat sadje.
47
JUTRO BESeDA
Topla ptica
lastovica
budnico zdaj ponovi:
Ti spi0 ,
ti meÏi0 ,
kdo pa pojde plet
in zalivat roÏice na vrrrt?«
Deklica odpre oći,
v vrtić odhiti
neÏne roÏice zalivat,
potlej kuhat, prat in 0 ivat.
Zdajci se kokot zbudi,
sonce boÏje zaÏari,
v brajdah se srebrna
rosa zabli0 ći.
Topla ptica
lastovica
sonca se razveseli:
Glejte, glejte,
sonce zlato
48
JUTRO BESeDA
Ïe Ïari . . . !
Kdor 0 e spi,
kdor meÏi,
zlatega Ïarka
vreden ni.
Pridnemu ribico,
lenemu 0 ibico,
s 0 ibico 0 vrrrk . . . !«
49
JUTRO BESeDA
Huda ura
(1914)
Joj nam, joj: oblaki ćrni,
svetli bliski k nam gredó;
roÏe v vrtu, Ïito v polju
huda ura vzela bo.
Joj nam, joj: v deÏelo na0 o
huda vojna bo pri0 lá;
kar ostane hudi uri,
ćrna vojska potepta.
50
JUTRO BESeDA
Fantić je na vojsko 0 el . . .
(1915)
Vrata zaprta,
okna zastrta
ćakajo, ćakajo . . .
Prazne gredice,
vele cvetlice
tam sredi vrta
plakajo, plakajo . . .
V daljne, neznane
ruske poljane
fantić na vojsko je 0 el.
Ali se vrne,
ali zagrne
ruska ga zemlja,
ćezenj poraste plevel?
Vrata zaprta,
okna zastrta
ćakajo, ćakajo . . .
Prazne gredice,
51
JUTRO BESeDA
vele cvetlice
tam sredi vrta
plakajo, plakajo . . .
52
JUTRO BESeDA
Îalost
Spet Ïvrgoli 0 krjanćek
in travica 0 umlja,
spet Ïubori potoćek,
sinićka spet brblja.
In vse je, prav takó je,
kot v prej0 njih majskih dneh:
na cesti, vrtu, polju 
povsod sam cvet in smeh.
A v mojem mladem srcu,
o bedni bratec moj,
je tiha, tiha Ïalost
in strah in nepokoj.
âe ti se ne povrne0
tam z bojnih mi poljan 
kaj meni smeh in cvetje,
kaj najjasnej0 i dan!
53
JUTRO BESeDA
Slovo od polja
(1915)
O zeleneće ti polje,
ti moje zlato, moje vse!
Naj te 0 e zadnjikrat pozdravim,
0 e enkrat naj se te nazrem,
0 e enkrat, preden daleć grem
in tebe samo tu ostavim.
Pa kdo preorje te, opleje,
kdo z zlatim zrnjem te poseje,
kdo ti bo zvesto drugoval:
vse dni se nad razori sklanjal
in vse noći o tebi sanjal
in s tabo vriskal, Ïaloval?
Glej, tu ostati već ne smem,
v tujino grem na bojno plan,
ah, s krvavećim srcem grem.
In koderkoli bom korakal,
na dobu ćrni vran bo krakal,
ah, krakal on ne bo zaman.
54
JUTRO BESeDA
Pismo
(1915)
Rumeno listje pada z vej . . .
Tako, kot 0 e nikdar poprej,
pri nas je neveselo,
tako, kot 0 e nikdar poprej,
po vas zakoprnelo
je srce, ko ste v boj od0 li.
Kot suhi listi v vse smeri
ste se, ah, razkropili 
pa boste se 0 e kdaj vi vsi
domov spet povrnili? 
O, bratje moji, kam ste 0 li?
O, bratje, srce me boli!
55
JUTRO BESeDA
Prepelićke
1.
Prepelićke v gnezdu
DeÏ pr0 i, pr0 i,
v polju detelja di0 i,
v detelji pa prepelica
prepeli.
Prepelika, petpedika:
Detelja je Ïe visoka,
moja skrb velika.
Lahko, lahko se zgodi,
da na polje pride kosec,
deteljico pokosi,
mojim, 0 e negodnim mladim,
lahko kaj se pripeti . . .
Pr0 i, pr0 i, drobni deÏek,
da ne bo na polje kosca!
Detelja je Ïe visoka
pet pedi, ah, pet pedi . . . !«
56
JUTRO BESeDA
2.
Prepelićke na polju
Vsi oblaćki so pregnani
daleć, daleć za morje;
zopet Ïivo je v poljani,
zopet je veselo vse.
Îita le već ne 0 umijo,
detelja već ne dehti;
klasi na kozolcih spijo,
v kopah detelja leÏi.
Po strni0 ću prepelica
mladim skrbno prepelika:
Heda, heda, heda!
Ali sli0 ite otroci?
V zraku kroÏi k nam ujeda
in na vas preÏi.
Proć ne hodite od mene
već kot pet pedi, kot pet pedi . . . !«
57
JUTRO BESeDA
3.
Prepelićke pred selitvijo
Trave Ïe porumenele so,
cvetke odcvetele so,
ptićke svoje pesmi
Ïe odpele so.
V polju vlada sveti mir 
suho listje le trepeće
in otoÏno 0 epeta,
hladen vetrić z vej ga meće
in se z njim igra.
Prepelica skliće mlade
in tako jim reće:
Ljube prepelićke moje,
log je tu 0 e tih in prazen . . .
Jutri, preden Ïe zapoje
zvonec dan na vasi,
odletimo v kraj prijazen,
daleć za zeleno morje,
kjer so 0 irna polja,
58
JUTRO BESeDA
v poljih zlati klasi,
v klasih zrnca pa najbolja. 
Morje pa globoko je,
morje pa 0 iroko je
dneve tri in tri noći
in pet pedi in pet pedi . . . !«
59
JUTRO BESeDA
4.
Prepelićke v novi deÏeli
Srećno preletele
so morja 0 irino,
srećno so dospele
v novo domovino.
Novi kraji, novi ćasi,
nova Ïitna polja,
v novih poljih teÏki klasi,
v klasih zrnca pa najbolja.
Stara prepelica
mladim je dejala:
Ala, ptićke, ala,
ala v nova polja! 
Kam? V katero? 
Kamorkoli vas je volja!
Polja, Ïita  na izbiro.«
Poslovile so se ptićke
in po njivah mićnih,
60
JUTRO BESeDA
ej, po lehah, po p0 enićnih
razkropile so se ptićke.
Starka pa je klicala za njimi:
Zdrave ostanite mi!
In  ne mislite od sebe daleć
pet pedi, le pet pedi . . . !«
61
JUTRO BESeDA
5.
Prepelićke se vrnejo
Na jug zaveli so vetrovi;
tam palmovi gozdovi
natihoma 0 ume,
tam sladki rastejo roÏići
in dateljni zore,
tam Ïvrgolijo ćudni ptići
in ćudne roÏice cveto.
Ej, tja zaveli so vetrovi . . .
Za0 epetali klasi so vetrovom:
Od kje, prijatelji, od kje?«
Prihajamo iz daljnih krajev,
kjer gora Triglav dviga se v nebo,
kjer sinje Adrije valovi
se s skalami tepo . . .«
Kako je tam?  Lepo?«
62
JUTRO BESeDA
Zeleni Jurij jaha zdaj
iz kraja v kraj.
In beli sneg
pred njim kopni,
za njim topi
se trdi led,
in kamor krene
mu pogled,
na gredah se
pokaÏe cvet,
in zvonćek tu
in tam Ïefran
iz tal pokuka
v topli dan . . .
A kmetić koplje, seje,
in kar poseje 
sonćece ogreje,
in kar ćez noć
ozelenijo lehe,
in kar ćez noć
se omladijo veje.
Oj, kmalu, kmalu
doseÏe trava pas
in kmalu, kmalu
Ïe pojde Ïito v klas . . .«
63
JUTRO BESeDA
Vetrovi v daljo odhiteli,
v slovo so klasi jim 0 umeli 
a prepelićke so molćale.
In same niso vedele zakaj,
so se v nemiru zbrale
na polju med cvetovi,
in same niso vedele kedaj
so se razmahnile peruti,
in same niso vedele kako,
a Ïe so plule nad valovi
domovju svojemu naproti . . .
64
JUTRO BESeDA
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-311-0
65