TEHNI`
KI `
OLSKI CENTER NOVA GORICA
NAZIV POSAMEZNE `
OLE
SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU & ..
NASLOV SEMINARSKE NALOGE
AVTOR: ime in priimek avtorja naloge
MENTOR: ime in priimek mentorja, strokovni naziv
PROGRAM: ime programa, ki ga obiskuje avtor naloge
NOVA GORICA, mesec, leto
POVZETEK
Klju%0Å„ne besede:
ABSTRACT
Keywords:
KAZALO
1. UVOD
2. NASLOV PRVEGA POGLAVJA
2.1. Naslov prvega podpoglavja
2.2. Naslov drugega podpoglavja
3. NASLOV DRUGEGA POGLAVJA
4. ZAKLJU
EK
5. LITERATURA IN VIRI
6. ZAHVALA
TEHNI
NA NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKIH NALOG
Oblika seminarske naloge je dolo%0Å„ena in je za vse dijake obvezna. Tu so navedena tehni%0Å„na
navodila. Vsebinska navodila dijakom posredujejo mentorji.
Diplomska naloga ima naslednje dele:
" naslovno stran (obvezen del),
" povzetek (obvezen del),
" klju%0Å„ne besede (obvezen del),
" povzetek v anglea
kem jeziku - abstract (neobvezen del),
" klju%0Å„ne besede v anglea
kem jeziku - keywords (neobvezen del),
" kazalo (obvezen del),
" uvod (obvezen del),
" prvo in naslednja poglavja (obvezen del),
" zaklju%0Å„ek (obvezen del),
" navedbo literature in virov (obvezen del).
Izbor pisave (font): times new roman, besedilo naj bo obojestransko poravnano, izjema so
naslovi)
Velikost pisave (font): 12 pt/pik
Razmik med vrsticami: 1,2
Robovi: zunanji, spodnji, zgornji: 2,5 cm, notranji rob: 3 cm
`
tevil%0Å„enje strani: spodaj v sredini; prva a
teta stran je uvod, strani pred tem nimajo a
tetja.
Vezava: spiralna
Na zahtevo profesorja je seminarski nalogi prilo~
en sklep z naslovom naloge ter kratkimi
navodili za izdelavo.
Pri izdelavi seminarske naloge si dijaki pomagate s Predlogo za izdelavo seminarske naloge.
NASLOVNA STRAN SEMINARSKE NALOGE
Naslovna stran vsebuje ime uradno zavoda (Tehnia
ki a
olski center Nova Gorica in ime
posamezne a
ole (npr. Tehnia
ka gimnazija in zdravstvena a
ola, Strojna, prometna in lesarska a
ola,
Elektrotehnia
ka in ra%0Å„unalnia
ka a
ola). Sledi napis seminarska naloga in naslov naloge. Levo
spodaj je naveden avtor seminarske naloge, njegov mentor ter smer a
olanja. Izbor in velikost
pisave: Times new roman  14 pik.
POVZETEK IN KLJU
NE BESEDE V SEMINARSKI NALOGI
V povzetku na kratko predstavite vsebino naloge in cilj ter morebitne zaklju%0Å„ke naloge.
Klju%0Å„ne besede so nekaka
na gesla, s katerimi prav tako dolo%0Å„imo vsebino naloge. Navedemo jih
kot samostalnike v prvem sklonu. Npr. %0Å„e napia
ete seminarsko nalogo o zgodovini avtomobilov
na Slovenskem, bodo klju%0Å„ne besede avtomobili, zgodovina, Slovenija.
ABSTRACT, KEYWORDS
Za maturitetne seminarske naloge in raziskovalne naloge je obvezen prevod povzetka in klju%0Å„nih
besed v anglea
ki jezik. Za druge vrste seminarskih nalog prevod povzetka in klju%0Å„nih besed ni
obvezen. Mentorjem svetujemo, da se glede na izobra~
evalni program in starost dijakov sami
odlo%0Å„ijo, ali bodo zahtevali tudi ta dva elementa seminarske naloge ali ne.
KAZALO SEMINARSKE NALOGE
Kazalo vsebine vsebuje vse naslove do vklju%0Å„no tretje ravni.
UVOD SEMINARSKE NALOGE
Uvod je prvo a
teto poglavje v seminarski nalogi. V njem na kratko pojasnimo, o %0Å„em bomo v
seminarski nalogi pisali. V uvodu lahko navedemo tudi namen in cilj seminarske naloge.
GLAVNI DEL  JEDRO SEMINARSKE NALOGE
Je najobse~
neja
i del naloge, v katerem podrobneje opia
emo izbrano temo. Lahko je sestavljen iz
ve%0Å„ poglavij, ki so oa
tevil%0Å„ena. Naslov poglavij je napisan z velikimi %0Å„rki v krepki pisavi ter v
velikosti 14 pik.
Poglavja so lahko razdeljena tudi na podpoglavja. Naslov podpoglavij je napisan z malimi
%0Å„rkami v krepki pisavi  velikost 12 pt in je oa
tevil%0Å„en.
ZAKLJU
EK SEMINARSKE NALOGE
Zaklju%0Å„ek ali sklep povzema besedilo seminarske naloge in predstavi dobljene ugotovitve, oz.
nova spoznanja.
NAVAJANJE LITERATURE IN VIROV
Seznam literature in virov navaja vso uporabljeno literaturo in vire: knjige, %0Å„lanke ter internetne
strani. Seznam mora biti urejen po abecednem redu priimkov avtorjev in oa
tevil%0Å„en. Vire in
literaturo navajamo po naslednjih vzorcih; %0Å„e katerega izmed podatkov ni na gradivu, ga
izpustimo.
Primer A: Knjiga z enim avtorjem
Avtor: Naslov dela. Izdaja. Kraj izida, Zalo~
ba, letnica.
1. Brovinsky Boris. Kako so konjske mo%0Å„i izpodrinile konje. Ljubljana, Tehnia
ki muzej
Slovenije, 2005.
2. Jean Georges.: Govorica znakov: pisava in njena dvojnica. Ljubljana, DZS, 1997.
3. Sitar Sandi: 100 let avtomobilizma na slovenskem. Ljubljana, DZS, 1998.
Primer B: Knjiga z dvema ali tremi avtorji
Avtor1, Avtor2 : Naslov dela. Izdaja. Kraj izida, Zalo~
ba, letnica.
1. Bezjak Marjan, Saksida Miran: Prenosna in informacijska elektronika 1. Ljubljana,
Pasadena, 2004.
Primer B: Knjiga z ve%0Å„ kot tremi avtorji
Naslov dela. Kraj izida, Zalo~
ba, letnica.
1. Elektrotehnia
ki priro%0Å„nik. Ljubljana, Viharnik, 1994.
2. Sporo%0Å„ila govorice telesa. Ljubljana, Center za tehnoloa
ko usposabljanje, 1999.
Primer C: 
lanek v %0Å„asniku (%0Å„asniki so publikacije, ki izhajajo vsak dan ali ve%0Å„krat na
teden, npr. Delo, Primorske novice)
Avtor: Naslov %0Å„lanka. V: Naslov %0Å„asnika, (to%0Å„en datum izida), a
tevilka, strani %0Å„lanka.
1. Gruden Mateja: Razstava starih Tomosovih motorjev. V: Delo, (29. 6. 1999), a
t. 147, str.
7.
2. Purgar %7Å„eljko: Modusove nove razse~
nosti. V: Primorska novice, (2. 7. 2008), a
t. 151,
str. 16.
Primer D: 
lanek v reviji
Avtor: Naslov %0Å„lanka. V: Naslov revije, (leto), a
tevilka, strani %0Å„lanka.
1. Drenovec Marko: Vozila rde%0Å„ih veljakov. V: %7Å„ivljenje in tehnika, (2008), a
t. 7-8, str. 54
- 58.
2. `
taudohar Irena: Povej z roko. V: Mag, (2001), a
t. 5, str. 65.
Primer E: Internet (%0Å„lanek z avtorjem ali %0Å„lanek brez avtorja, slike)
Avtor: Naslov. To%0Å„en URL naslov, datum uporabe internetnega vira.
1. Bruzzese Anita: Simple body language rulls. [URL:
http://www.usatoday.com/careers/news/usa024.htm], 10. 9. 2008.
Naslov. To%0Å„en URL naslov, datum uporabe internetnega vira.
1. Nikola Tesla. [URL: http://www.neuronet.pitt.edu/~bogdan/tesla/], 12. 9. 2008.
2. Razvoj in za%0Å„etki avtomobilizma. [URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Avtomobilizem],
13. 9. 2008.
3. Dvoredni krogli%0Å„ni le~
aj. [URL: http://kotal-trade.si/userfiles/image/image005.jpg], 15.
12. 2008.
SLIKOVNO GRADIVO V SEMINARSKI NALOGI
Seminarska naloga je pogosto opremljena s slikami, grafi ali tabelami. Tabele in grafi so
posebno zna%0Å„ilni za seminarske naloge tehni%0Å„nega tipa. Slike, tabele in grafi so sredinsko
poravnani, pod njimi je njihov opis ter vir, od koder smo povzeli. Slike, tabele in grafikoni so
oa
tevil%0Å„eni. 
e vir ni naveden, je slika, graf oz. tabela delo avtorja seminarske naloge.
Slika 1: Piccolo iz leta 1906 (Vir: Sitar, 1998)
Slika 2: Dvoredni krogli%0Å„ni le~
aj
(Vir: Internet. [http://kotal-trade.si/userfiles/image/image005.jpg])
`
tevilo dijakov tehnia
ka ra%0Å„unalnia
ki
po letnikih gimnazija tehnik
1 letnik 45 63
2. letnik 42 58
3. letnik 41 57
4. letnik 39 57
Tabela 1: `
tevilo dijakov v tehni%0Å„ni gimnaziji ter v programu ra%0Å„unalnia
ki tehnik
70
60
50
1 letnik
40
2. letnik
30
3. letnik
20
4. letnik
10
0
tehnia
ka Ra%0Å„unalnia
ki
gimnazija tehnik
Graf 1: `
tevilo dijakov v tehni%0Å„ni gimnaziji ter v programu ra%0Å„unalnia
ki tehnik
CITIRANJE - SKLICEVANJE NA VIRE
Citiranje je dobesedno navajanje (prepisovanje) iz literature in drugih virov. Kadar citiramo,
moramo biti pazljivi in natan%0Å„ni. Citat moramo ozna%0Å„iti z narekovaji «, in le~
e%0Å„imi %0Å„rkami. Vir
citata moramo ozna%0Å„iti z opombo, ki je lahko pod %0Å„rto (A), ali takoj za citatom v oklepaju (B).
Citirane vire navedemo tudi v seznamu uporabljane literature in virov, ki zajema poleg citiranih
del tudi vso drugo uporabljeno literaturo.
Primer A1:
Govorica telesa je prvotni jezik sporazumevanja med ljudmi. Mesto besed v govorici telesa
zasedata dr~
a in gib. Dr~
a je na%0Å„in, kako dr~
ia
svoje telo; sovra~
na, prijateljska, zaljubljena,
zadr~
ana, brezbri~
na & dr~
a se najpogosteje izra~
a s premiki, ki ka~
ejo psihi%0Å„na stanja ali
zna%0Å„ajske zna%0Å„ilnosti.« 1
____________________________________
1
Jean, G.: Govorica znakov: pisava in njena dvojnica. Ljubljana, DZS, 1997, str. 34.
Primer A2:
V Sloveniji do za%0Å„etka 20. stoletja ni bilo enotnih predpisov o tehni%0Å„nih pregledih vozil. `
ele leta
1905 je stopil v veljavo zakon, ki je od lastnikov avtomobilov in motornih koles zahteval, da
svoja vozila registrirajo. V dveh letih so v Ljubljani registrirali 8 avtomobilov in 22 motornih
koles, leta 1909 pa je registrirala avto tudi prva ~
enska. Prva lastnica avtomobila v Ljubljani in
verjetno tudi na Kranjskem je bila Elizabeta pl. Schmerl, ~
ena dvornega svetnika, stanujo%0Å„a na
Dunajski 17, ki je 1. septembra 1909 od depozitarja Frana Petri%0Å„a kupila avtomobil opel
darracq.« 1
____________________________________
1
Browinsky, B.: Kako so konjske mo%0Å„i izpodrinile konje. Ljubljana, Tehnia
ki muzej Slovenije,
2005, str. 69.
Primer B1:
Med nea
tetimi in raznovrstnimi govoricami gibov je tudi vsem znan jezik gluhonemih  govorica
rok. Je skladna celota, ki dokazuje, da je jezik mogo%0Å„e zgraditi zgolj iz znakov s kretnjami in
mimiko; lahko ima svojo skladnjo, besedia
%0Å„e in celo stilistiko.« (Jean, 1997, str. 8)
Primer B2:
Leta 1912 je %0Å„asopis Slovenski narod objavil prvi %0Å„lanek o prometni nesre%0Å„i na Slovenskih
cestah, v kateri je umrlo 14-letno dekle. Tako v tem primeru, kot tudi v drugih nesre%0Å„ah s
smrtnim izzidom med vozniki in potniki iz tistega obdobja, je bil pogost vzrok hudih poa
kodb
udarec z glavo. Zaradi odprte karoserije brez vrat ali pa so bila ta nizka so tako voznik kot
potniki ob nesre%0Å„ah hitro padli iz avta.« (Brovinsky, 2005, str. 87)
OPOMBE
Vsebina opomb se ne nanaa
a le na citate (ko v opombi napia
emo podatke o viru citata). Z
opombami pogosto tudi pojasnimo del teksta, npr. razlo~
imo v besedilu uporabljeno tujko,
podamo nekaj dodatnih informacij, ki za razumevanje osnovnega besedila niso nujno potrebne,
ipd. Tudi te opombe so oa
tevil%0Å„ene pia
emo jih kot sprotne opombe pod %0Å„rto.
Primer 1:
Za %0Å„loveka zna%0Å„ilni gibi z dolo%0Å„enim pomenom so postali znaki1 ti in so a
e vedno dopolnilo
govorjenega jezika. 1
____________________________________
1
Znak je definiran kot neka zaznavna danost, ki je nosilec informacije. Znak posreduje njemu
pripisan pomen, npr.: dim je znak za ogenj. Za uporabo znaka pri sporazumevanju je potreben
dogovor med sporo%0Å„evalcem in naslovnikom; oba morata poznati njegov pomenski obseg.
Primer 2:
Leta 1911 so v Kranjskem popisu avtomobilov in motorjev omenjeni tudi prvi tovornjaki na
Slovenskem. Tega leta sta imeli po en tovornjak okrajni glavarstvi Kranj in Ljubljana ter dva
tovornjaka okrajno glavarstvo v Postojni. 1
_____________________________________
1
Okrajno glavarstvo je bila upravna enota v %0Å„asu Avstro-Ogrske.