KO SEM BILA DREVO BESeDA
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
Vanja Strle
Ko sem bila
drevo
O M N I B U S
1
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
BESeDA
Vanja Strle
KO SEM BILA DREVO
Zbirka je iz0 la v knjiÏni izdaji
leta 1995 pri zaloÏbi Amalietti;
ponatis knjiÏne izdaje v letu
1998.
To izdajo pripravil
Franko Luin
[e-mail]
ISBN 91-7301-138-X
[e-mail]
www.omnibus.se/beseda
2
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Vsebina
MOJ âAS 5
Moj ćas 6
Îelje 7
Deklica Maja 8
Matere 9
Kar je resnićno 10
O upanju 11
Îalost 12
Vezje 13
Luć 14
O ljubezni 15
V svojem prostoru 16
Blagor 17
Odveza ali Pot v nesvobodo 18
Okvara 19
Otrok ri0 e 20
Skica 21
Prepoznala sem 22
3
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
KO SEM BILA DREVO 23
Se vraća I. 24
Kar ta hip ustvarjam 25
Ko pride ćas noći 26
Moji koraki 27
Bivanja 28
Lebdim nekje 29
V tvoje brazde leÏem 30
RavnoteÏje 31
Cilj 32
Pesem o sreći 33
Ko sem bila drevo 34
Eno 35
Na oni strani 36
Srećanje 37
Poslu0 aj 38
Delavnica 39
Jesen 40
Se vraća II. 41
Ob jutrih 42
Ti0 ina 43
Spremne besede 44
PRVA 44
DRUGA 45
TRETJA: Poezija spoznanja in skrivnostnosti 47
4
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
MOJ âAS
5
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Moj ćas
moj ćas je od tistih,
ki jih je poljubila
vseenost po izpranju
in
zaneslo me je na streho sveta
in vdeti ni bilo nić
posebnega  vse
eno samo prepleteno
mrmranje lući in teme
in
potem,
v nekem parku sem zagledala
prazne oći Zemlje
in sem si rekla,
ali lahko to spregledam
6
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Îelje
âe ti je predobro,
će ti izpolnijo sproti
vse komaj rojene Ïelje,
će jim ne pustijo,
da dozorijo,
tedaj  će ti je predobro,
zaćne0 umirati.
Umira0 in hira0
do poslednje nedozorele Ïelje
in nekega dne se zaćne ćas
mrtvega ćasa 
 brezvoljnosti, nasilja.
7
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Deklica Maja
Doloćena za ćebelico Majo,
se tej teÏi upiram.
Blodim v svoji glavi
in se oziram naokoli.
Morda mi podari0 svoj ćas
v prevelikem prostoru,
da bi si laÏje zgradila most
do svoje svetlobe.
V vsakem primeru
( Ïivim zato, da umrem kot ćlovek ),
zdravo me dela  upor.
8
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Matere
Vsa rojstva se zaćenjajo
pri materah
in vsa zorenja rastejo
v njihovih krilih;
ne dajo nam zlesti iz njih,
će so pre0 ibke
ali
premalo ljubljene.
Vse so edine
in usmerjevalke
in
zdravi so sinovi,
kadar so one kot celota.
9
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Kar je resnićno
Kar je resnićno, je
danes
in vonjam
in tipam
in diham,
da ga zaćutim;
kar je vćeraj,
kar je jutri,
so spomini.
10
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
O upanju
NajlaÏje je upati  to
zmore vsak;
teÏje je sklatiti
zvezde z neba
z enim samim golim
hotęnjem
in 0 e teÏje 
 sprejeti jih,
će te ne ubogajo
in same doloćijo ćas,
ko ti pridejo
naproti.
11
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Îalost
Îalost se rojeva
v tebi,
ko dan ne zadi0 i,
kot si prićakoval,
ko roÏa ovene,
ker je smrt neizogibna,
ko nebo drhti od bolećine,
ki je del Ïivljenja.
âe ne sili0 dneva,
naj bo drugaćen,
će sprejme0 smrt in bolećino
v svoje naroćje,
Ïalost ne bo pila
ne tvoje krvi ne solza
in navsezadnje se ti 0 e dan
razkrije lep.
12
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Vezje
âe leÏi0 v brezvezju,
vezje
lahko dobi0 :
najprej se zmanj0 aj
in potem zaćni delati
sebe dobrega;
vmes
pa lahko
0 e
marsikaj postori0 .
13
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Luć
Ti, ki si luć,
ne more0 metati
sence
in ne more0 jemati
drugim svetlobe,
le dajáti jo more0
in
kolikor vi0 je stoji0 ,
već zmore0
drugih lući prepoznati.
14
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
O ljubezni
Razvijaj sprejemanja sebe,
ćasa, prostora, svetov,
ljubezni, strahu,
nića, vsegá,
mene,
moje poti.
15
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
V svojem prostoru
âe zabri0 e0 svoje poti,
da jaz
in smrt in ćas
ne bomo mogli do tebe,
tvoj dom ne bo resnićen,
v njem ne bo ljubezni.
Tisti ćas, ki je tebi dan,
bo zavrÏen
in sam v svojem prostoru
bo0 pozabil
na svoje bistvo.
16
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Blagor
Blagor tistim, katerih
nesvoboda
je tolik0 na,
da se ustolićijo za kralje
sosednjih kraljestev;
blagor hlapcem, ki
izpolnijo svoje
poslanstvo
s hlapćevanjem
in
blagor meni, ki sem
kraljica
v svojem kraljestvu.
17
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Odveza ali Pot v nesvobodo
Vzela bom tvoje grehe
nase
in moja teÏa ne bo nić većja,
le slábo se bo nekje kopićilo,
in tvoj prostor
se bo krćil
in krćil &
18
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Okvara
Prosojna sem
v svoji lahkosti
kot ćebela,
igra Ïarkov,
dih vetra ali
deÏ, ki zaliva &
Kadar
me
obteÏi0 ,
moji centri za pridnost
zastanejo.
19
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Otrok ri0 e
Otrok za mizico sedi
in ri0 e
sebe v sonćni hi0 ki,
ptice, ki letijo z vetrom,
zvezdo si pripne na streho,
v roki vrvice nari0 e
in na njih ujeta srca &
Ri0 e, ri0 e, malo dete,
da si du0 ico izpi0 e.
20
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Skica
Ko skoz vejevje
Ïarek zablesti
in kaplja rose
zdrkne na moj obraz,
0 e ptić vzleti
in spet razprem dlani
za novi dan.
21
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Prepoznala sem
Prepoznala sem
lastne misli
za tvoje
in 0 la za njimi,
prijela sem tvojo roko,
ki je bila od ne vem koga
in ni bilo ćasa za solze,
ki ostajajo zadaj;
vse stvari so na0 le
svoje mesto
in jaz sem ga na0 la
tukaj.
22
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
KO SEM BILA DREVO
23
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Se vraća I.
svoboda 
 rastlina mojega jaza
vedno zelena
od nić in nikogar
nikjer
ni doseÏena
sok
mojega bistva
in moje norosti
nikjer ni meja 
 sok se izteka v vsa morja
in
vraća
24
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Kar ta hip ustvarjam
Vse, kar ta hip ustvarjam
s svojo resnićnostjo,
je ćudovito
in nimam nobenih drugih Ïelja.
Ta moja soba in kavć v njej
in ta mir in otro0 ki vri0 ć,
ki prihaja k meni od zunaj,
vse se lepo useda
na mojo du0 o;
res,
vse, kar ta hip ustvarjam
s svojo resnićnostjo,
je ćudovito
in nimam nobenih drugih Ïelja.
25
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Ko pride ćas noći
Ko pride ćas noći,
prekrasno gluhe,
da se srce lahko umiri,
da zvabi me
v izbrani svet
za tisto noć
ali prelet
ćez vse svetove,
takrat razgrnjene moći
mi domi0 ljija osveÏi,
da drugi dan vsa moja kri
posrka vase,
kar ćas ji nudi,
ki dar daru je, Ïivljenja.
26
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Moji koraki
Moji koraki vodijo k srcu,
drobni so, ali neskonćno zeleni
in moje roke imajo
tisoć pisav;
vse oblike bi rada objela,
da me ena ne zagrabi
in spremeni
v kamnito princeso.
27
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Bivanja
Med belimi listi skrivam
svoja bivanja,
kadar se hoćejo skrivati.
Ne pojem hvalnic nesmislom
in ne sejem deÏja v vetru;
le pesem postanem,
ko hoćejo bivati zunaj
in le ob polni luni
pritisnem svoj obraz na mrzlo prst.
28
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Lebdim nekje
Lebdim nekje,
kjer je lepota
teÏko prepoznavna.
Zadaj zvonijo zvonovi
in vse vrvi po mojem
telesu:
tisti, ki stopajo, so v parih
in tisti, ki so sami,
se vrtijo.
Na koncu zgnijejo
med zaćetkom prihajanja
in
spet nimajo ćasa
za nić drugega.
29
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
V tvoje brazde leÏem
V tvoje brazde leÏem,
gozd,
da me s semeni
oplodi0 ,
s prividom smrti
pognoji0 ,
z razko0 jem dihov
razcveti0
in z mirom
duh umiri0 .
30
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
RavnoteÏje
Rada potujem
v popolni ti0 ini
in vsaka stvar
je za kaj dobra.
Postaje so moj stik
s svetom
in stalno várujem
ravnoteÏje.
31
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Cilj
Ko bo0 na svojem potovanju
spoznal vse resnice
in nićesar već se ne bo0 bal,
ko ti bodo vse poti
in vse stvari prihajale naproti
in jih bo0
sprejel,
ko ne bo0 nićesar već iskal,
takrat
bo0 imel najveć,
kar lahko ima0 .
32
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Pesem o sreći
Te najde sreća,
će je ne i0 će0 .
Te najde sreća,
ki je mir v tebi.
Te najde sreća,
ki ni hlastanje,
te najde sreća,
ki ni blagostanje.
Te najde sreća,
ki je mir v tebi.
Te najde sreća,
će je ne i0 će0 .
33
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Ko sem bila drevo
Tistikrat, ko sem bila drevo
z vejami od neba do ptic
in s koreninami vseh poti,
so moji listi 0 umeli
resnico drevesa.
Trave so se zibale od ljubezni
in vode so mi pomagale peti o sebi.
Vsi svetovi so zavrgli skovane resnice
in vse je vrelo na plan,
na dan,
na dan,
na ćudno svetli dan &
34
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Eno
Potovala sem skozi
svoje mnogoterosti
in pri0 la do enega 
 edinega:
stoji na vseh krajih
in podoben je vsemu.
Dotika se vseh ćasov
in svoj molk pestuje v enosti.
Njegov breg je valovanje
in srce diha 0 irjenje.
V njem se na poljih
tkejo srećevanja:
vsi, ki se srećamo, smo enaki
in vse razlićnosti so znotraj
vsakega.
Drobno, ki je znotraj,
je neskonćno 
 in moja usta se tiho smejejo &
35
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Na oni strani
Na oni strani reke,
kjer rastejo srca
iz marjetic,
so se zdruÏila
vsa stoletja sonc.
Sedem vetrov razna0 a
sporoćila miru.
Svetloba je vsa nevidna
v svoji nespremenljivosti
in glasovi so spojeni z njo.
Kadar prestopim reko,
posuto z obzorji,
veter sem,
sonce, ali marjetica.
36
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Srećanje
Danes
postani roÏa ali misel
sredi neskonćne prostranosti.
V njej se raztôpi,
razkrij barvo svojih oći
in se razglej &
In,
ko bo0 roÏa ali misel,
se bo0 srećal z vsem
in
z mano.
37
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Poslu0 aj
V resnici nisem
ne mo0 ki ne Ïenska,
jaz sem podobna
le sebi in vsem.
Zatorej  ne glej me
v obraz!
Raje ujemi moj glas,
će skozi ćas ne hodi0
gluh.
38
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Delavnica
Moje oći se
premikajo
in delam
v svoji delavnici.
Meje niso doloćene
in znotraj ni pravil;
na izhodih tega ćasa 
 kameleon je straÏar.
39
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Jesen
Listje odpada &
& rada imam
jesenski ćas.
âutim spreminjanje,
raste izginjanje &
Kje si, bliÏina?
Smrt se pripravlja,
krog se obnavlja
z njo &
& ve0 , prisotnost.
40
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Se vraća II.
Ko je razdana,
se vraća kaplja bistva
skozi vse stene skalne,
skozi vsa vrata teme,
skozi vse gluhe du0 e,
premaga vse ovire,
da zakljući krog iskanja sebe,
da izcedi iz blata
srca in jih v sonca spaja,
da ogenj src spet zdruÏen
greje in poganja
vse, kar hoće
in kar mora  biti.
41
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Ob jutrih
Ob jutrih se dvigajo tipanja
skritih smeri, će so 0 e kje
ostale
neraziskane
in nespoznane 
 vse tiste, ki so od ene
zvezde
in
ko bo stopila moja rdeća noga
v korak s tvojo,
ki je zelena,
bova ob jutrih tipala
vesolje.
42
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Ti0 ina
Ti0 ina,
ki je nad vsem,
dela vzorce
iz nedoloćljivega nereda 
 da postane
harmonija
mirÅ›,
ki je eden,
doloćljiv.
43
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
Spremne besede
PRVA
Pesnica je, kot pravi v svoji uvodni pesmi v zbirko, ne-
kako zemeljsko zasidrana v zemlji in se iz nje spreleta
z verzi in podobami po meridianih ćustev in misli,
ubeseduje krog videnega in obćutenega s tem, ko ,po-
tuje skozi svoje mnogoterosti . Teh je v znaćilni pes-
ni0 ki legi nekaj, ki so vredne pozornosti; zlasti velja to
za pesmi, ki so kakor izdihane na papir in ne z vodeno
roko zapisane, tam, kjer je preprostost sama najbolj
ućinkovita in neposredna. Take so nekatere izpovedne
pesmi (âe ti je predobro, zaćne0 umirati & Vzela bom tvo-
je grehe nase & ), take so pesmi (stihoÏitja) tihoÏitja
doma, glasbe miru, otro0 kega vri0 ća, polnosti nekega
Ïivljenja, ki se ,usede na du0 o in dela vse ćudovito,
polno in v sebi izpolnjeno.
Tone Pavćek
44
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
DRUGA
Pesni0 ka zbirka je razdeljena na dva cikla.
Prvi, ki ima naslov ,Moj ćas in ki bi ga avtorica lah-
ko imenovala tudi Moja generacija, predstavlja cikel
pesmi, ki odraÏajo duha generacije mladih, rojenih
okrog leta 1960. Odra0 ćali so v letih napredujoćega
blagostanja, rasti materialnih dobrin ćez dejanske fi-
nanćne zmoÏnosti in  zapostavljanja duhovnih
vrednot. To je bil tudi ćas neomejevanja mladih, ki pa
so to pogosto obćutili kot brezbriÏnost do njih. Nasta-
le so posledice: nesmiselnost Ïivljenja, brezup; cilj: sa-
mounićevanje. Avtorićini generaciji je ta cikel zelo bli-
zu. Posebej pa bi omenila 0 e druÏinsko-druÏbene pes-
mi: Otrok ri0 e, Matere, Odveza, Okvara. To so natanćno
in ostro zarisane situacije z zornega kota mlade Ïen-
ske, ki zna in si upa povedati tako dobro kot slabo.
Tudi mnoge pesmi drugega cikla, ki ima naslov ,Ko
sem bila drevo , so mi izjemno zanimive, a tako nena-
vadne, da so skoraj tuje: kot bi jih zares pripovedovalo
drevo. Na primer: Na oni strani, Srećanje, Ob jutrih &
45
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
âe se je bralec zmoÏen vÏiveti, mu te pesmi obćutno
raz0 irijo doÏivljajski svet.
Nekatere pesmi (npr. Ti0 ina, Se vraća II.) pa so za-
kljućena spoznanja, oziroma, filozofske ugotovitve 
izpovedane v pesni0 ki obliki.
NeÏa Maurer
46
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
TRETJA: Poezija spoznanja
in skrivnostnosti
Poezija Vanje Strle v svoji drugi pesni0 ki zbirki KO
SEM BILA DREVO odslikava odraslo, zrelo pesnico,
ki preiskuje razmerja posameznika do sveta, med-
ćlove0 ke odnose, predvsem pa odnose bivanja oziro-
ma obstoja, zato njene pesmi većinoma preÏema mis-
tićnost, skrivnostnost, hermetićnost pesni0 kega izraza
in sveta.
Vse pesmi so povedane v enem dihu, eni sapi, kakor
da bi pesnici Ïe dolgo leÏale na srcu, preden jih je v
hipu in na izust izpela Ïe povsem izoblikovane ter s
slogovno izvirnostjo in samoniklostjo, brez vsakr0 ne
rabe sodobnih, Ïe obstojećih pesni0 kih prijemov; te
raje spretno sproti najdeva. Pesnica gradi na paradok-
su moći besede, prek katerega se razgrinjajo in razkri-
vajo metamorfoze njenega duha.
Urednik knjiÏne izdaje Peter Amalietti
47
KO SEM BILA DREVO
BESeDA
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-138-X
48