plik

��OB DOTIKU BESeDA BESeDA E L E K T R O N S K A K N J I G A Jo�ek �tucin Ob dotiku O M N I B U S 1 OB DOTIKU BESeDA BESeDA Jo�e �tucin OB DOTIKU Pesni0 ka zbirka Ob dotiku je iz0 la v zalo�bi Gozd (zbirka Bela) v Kranju 1996. Avtor spremne besede in urednik zalo�be je (bil) Franci Zagori�nik. To izdajo pripravil Franko Luin franko@omnibus.se ISBN 91-7301-156-8 beseda@omnibus.se www.omnibus.se/beseda 2 OB DOTIKU BESeDA Mojci, Katji, Marku in Juniju 3 OB DOTIKU BESeDA VSEBINA OB DOTIKU 7 BELA PTICA 9 NEMA O�ESCA 11 S PRIJATELJI 12 �AR GENITIVA, GENITIV �ARA 13 FLASH BACK 15 STARE �ILE 17 SENCA IN TELO 19 DRHTIM KOT TRS 20 HUDOURNIK 21 S KATJO V �OLO 22 KOSEC 24 O�E JE BIL SPET �IV 26 IZZA SANJ 28 BORZOJ 30 BO�JE IGRE 32 PTI�JA KA�A 34 SKRIVNOSTI TRKAJO NEUSMILJENO 36 4 OB DOTIKU BESeDA BEL 38 GREM NA RAZSTAVO 39 MED DVEMA OGNJEMA 40 CRUCIFIXUS 42 SIN 43 BREZ PRAVE TE�E 45 MAREC JE 47 PI� �IP 49 MATI�NA LUKNJA 50 OSNOVA SNOVI 52 BAMBUSOV ZID 54 NE JESTI! 55 DUH 56 NA NEBU ��IP, V PRSIH ZEMLJA 58 PROCES MUZIKE 60 KAJ JE OSTALO 61 TAKO TIPAVA LUNO 63 FABRICA IDOLORUM 65 DEKLICA IN MOTOR 67 KO DU�O POTEGNE V MORJE 69 �UVAR POGLEDOV 71 BLA�ENA KRESNICA �UTIJ 72 RAD GREM NA GRAD 74 POD LUPO HOJE 76 GOBICE BREZTELESNE 78 OHLAPEN HIP DOMA�E SRE�E 80 5 OB DOTIKU BESeDA DVA 82 POTOVANJE NA DUNAJ 84 VID 86 SLEPI PLESALEC 88 PRATE(ATE)R 90 PES VES LEN 92 JUTRANJE O�I 94 VODA V VAPOJNI 95 �EJA 97 SONCE 99 SKALE V JAZI�IH 100 VSE VRE 101 SAM 102 ISKAL SEM KA�E 103 PRIHAJAJO UBIJAT LOVOR 105 KOT MORJE SI 107 OKROGLA VAS 109 �RNE �ENE 110 MORJE, KI GA NI 112 �AKAL SEM TE PRI SKALAH 114 DUH VODE 116 JUTRANJE O�I 118 MORSKO UHO 120 DO ZAPUNTELA 122 6 OB DOTIKU BESeDA OB DOTIKU Ob dotiku se vse potopi v za�etek ... Luna upihne stenj v prsih, telo se sprime s prstjo v mrtvo meso, besede otrdijo v steklene solze, jutra zbledijo v daljavi, �arka kri se precedi v vodo. Ob dotiku se pe0 �ene ure razlijejo po pu0 �avah ... 7 OB DOTIKU BESeDA Ljubezen izgori v hladu ve�nega spoja, glasovi otrok postanejo ne�en 0 um semen, zasveti lu�, ki me�e temo ... 8 OB DOTIKU BESeDA BELA PTICA Vse re�i so �ude�ne sredi vetra in peska, sredi soparnih sap mladih vrb ... Nenadoma re�ni galeb od nekje: krila nesli0 no listajo lahne meglice, vrtin�ijo zrak in vznemirjajo listje v lo�ju. �ista gladkost drzno re�e prostor. Skozi ptico zatipam obzorje. Vzkliknem: Daj mi svoje o�i, daj mi svoj pregled nad vsem! Njena podoba �ude�no odmeva v mojih prsih. 9 OB DOTIKU BESeDA Zdaj postane reka �ivo telo: �ez prod drse�a ka�ica, lovi0 �e golih rib, prosojno zrcalo, kjer trepetajo �rtve. Spojena od nevidne roke prebadava daljavo. Vse je poenostavljeno: na eni strani strah, na drugi slast lova, pod nama plivkanje vode, nad nama resni�nost po�rtih rib, v beli ptici srce, v meni harpuna hrepenenja. 10 OB DOTIKU BESeDA NEMA O�ESCA Ta zrkla, te okrogle 0 ipe, ki se mi kotalijo po ustih, so o�esca nemih kamnite lu�ke stotiso�ev, ki jih sre�ujem. Z voljo se upiram tesnobi, ki mi polni usta. Ohranjam tisti vid, ki je prozoren in ne vdira v srca. Igram se mimohodca, polnega lesenih zrcal in jelovih fikcij ... 11 OB DOTIKU BESeDA S PRIJATELJI S prijatelji ple0 emo samotni ples: nekdo se je preselil k vodi in tam pognal vrbove veje, nekdo se je skril v jezno grmovje in tam i0 �e ljubezni, nekdo se je privezal k telesu sokola in lebdi nad �rtvami, nekdo se je zaprl v krsto in vadi umiranje, nekdo se je omamil s �rkami in drhti za druge ... 12 OB DOTIKU BESeDA �AR GENITIVA, GENITIV �ARA Veter ni�a (ali ni� vetra) se skri�a v mrzlem popju pesmi, vdahne lu� lu�i (ali lu� lu�i) v prah navdiha in s suho roko du0 e vprasne iskro molka ... da zabolijo sence plahih sinic, da zaro�ljajo kruti detajli resnic, da �ilave �rke p o p a d a j o 13 OB DOTIKU BESeDA v no�, da besede povr�ejo ni� (ali ni� povr�e besede) in metafore popijejo mo�. 14 OB DOTIKU BESeDA FLASH BACK Na stara leta 0 e vedno pi0 e pisma ... ... in jih po0 ilja v magijo (v �iro �aro), v ono, v dim in prividenje ... Caplja po isti poti, po isti cesti, kot takrat, ko je z migreno hitel k mehaniku ... trdo, okorno in utrujeno ... Kroni�no ponika v jezi�no �ivo blato, rogovili z besedami, sedi na nadutem stolu ... 15 OB DOTIKU BESeDA in rezgeta kot konj, kot Pegaz pod pezo znakov ... 16 OB DOTIKU BESeDA STARE �ILE Je sploh kaj ostalo? Je kje kak0 na sled? So �asovni mlin�ki zmleli vse ure? So vetrovi sprali vse vinske mehurje? O, kako smo begali! O, kako smo ubogali di0 avne bogove in greli premra�ene rokice s cigareto! Spomin mi pri�iga Zlatkota s ketno, Nado iz Senja, Bibo od Tarasa in zakajene hleve Kopra. V�asih mi zadi0 i po ro�natih merjascih, ki so hodili scat v moja usta, ali pa me kopitnejo voli strahu, ki so skozi optalidonove dveri neumorno pe0 a�ili v smrt. Nedra, pra0 na nedra svobode 17 OB DOTIKU BESeDA so bila vedno odprta, a nih�e ni izstopil. Nemirne noge so kresale peklenske vtise v suha ljubljanska tla. Mu�ilnice so bile pribe�ali0 �a, kjer so mavrice 0 kropile kot krvave prhe. O, kako so trpele �ile! O, kako vodena voda je tekla namesto krvi! 18 OB DOTIKU BESeDA SENCA IN TELO Z grobo roko kopljem rov. Nerodno rijem, kot �ival, ki s kopitom dolbe mesnato ilo. �ez polja di0 i po molku in stra0 en strah puhti iz zemlje. Narava ve: zdaj je �as! Zdaj moram pustiti svojo senco, da tiho spolzi proti jami, proti la�nemu objemu luknje. In ko pade vanjo, �ez rob, v grob, v izruvano praznino, se bom 0 e zadnji� mrzli�no vpra0 al: Kaj je te�je, grob ali luknja v njem? Senca ali telo? 19 OB DOTIKU BESeDA DRHTIM KOT TRS Drhtim kot trs v vetru. �utim, kako ni�esar ne �utim ve�, kako se svetloba topi v no� in mi 0 krlatni �arek objestno ka�e pot. Na eni strani vpijem: Pridi, �rna �verca! Na drugi strani jokam: Stran, kosmata baba! Na eni strani jezno pretim: Pro� viharji, pro� z bode�o �ico spete �ive sape! Na drugi strani pani�no prosim: Pridi, o, pridi, rosno testo! Zmeden sem. Razklan. Drhtim kot trs z vetrom obdan. 20 OB DOTIKU BESeDA HUDOURNIK Zacvr�i, prere�e ti0 ino, kot bi molk prestrigel s 0 karjami ... Nato 0 e glasnej0 a ti0 ina, kot mrtva0 ka sled, ki zdrsi v dalj ... 21 OB DOTIKU BESeDA S KATJO V �OLO Zjutraj, ko se peljeva v 0 olo, si re�eva skrivnost o hr�ku, ki je umrl. �e dolgo je tega, a v nama plaho bitjece 0 e vedno �ivi. Tako jo tola�im: Iz hr�ka zrastejo ro�e, trava ... iz hr�ka se vzpne svetloba novega �ivljenja ... Ni� nikoli �isto zares ne umre. In veva smrt bo tudi naju lo�ila. Vzela je hr�ka, vzela bo naju ... 22 OB DOTIKU BESeDA Meni se o�i zarosijo, ti pa 0 e ne ve0 za smrtni jok. Pogleda0 me mehko, tako ne�no �alostno in plaho, tako spra0 ujo�e, jaz pa ti ne morem odgovoriti. 23 OB DOTIKU BESeDA KOSEC Bil je �isto sam na travniku in kosil pesmi. Z orodjem je udrihal na vse strani, da so bilke nemo�no padale v 0 opih, v pisanih cveto�ih pu0 eljcih. Kosil je hitro in odlo�no. Gonil ga je strah, da se bodo pesmi pome0 ale z navadno travo. Stra0 no se je bal, da bo nastala nerazre0 ljiva zme0 njava, zato je bil zbran in previden. Ni mislil na druge, ni se ubadal z gledalci, sploh mu ni bilo mar zanje, kosil je le zase. 24 OB DOTIKU BESeDA V samoti in osami je vlekel rezilo skozi go0 �o. 25 OB DOTIKU BESeDA O�E JE BIL SPET �IV O�e je bil spet �iv, kot neko�, ko sva nabirala lisi�ke. Pristopil je z albumom v roki in 0 epnil: �e to ti poka�em, preden grem. Slike so o�ivele. Pregledovala sva najino skupno �ivljenje. Vse je bilo tu: gobe, pe�en krompir, plahi nauki, zaupanje, gne�a rastlin, nevidna o�etovska distanca, mir sanj, ne stroga strogost, �ilavo mo�no telo, ljubezen ... Nato je pri0 la slika, pravzaprav kratek film v po�asnem tempu. 26 OB DOTIKU BESeDA Bila sta dva, v ljubezen ogrnjena, v ognju zlita, v du0 i mlada in drhte�a. 27 OB DOTIKU BESeDA IZZA SANJ Redke lu�i prosevajo skozi zastrta okna. Klepet mrtvih leze iz sten. Usta me�ejo prazne uroke v temo. Kje so dejanja? Kje so razlogi? Kje so dokazi? Lepljiva sodra mori ro�e, ognjena slana cvre trave, divji veter topi skale ... Kaj je izza strahu? Kaj je izza smrti? Kaj je izza pesmi? 28 OB DOTIKU BESeDA Zdi se, da se sli0 im mrmrati: Sanje, samo sanje in sanje. 29 OB DOTIKU BESeDA BORZOJ Ve�erja zjutraj, ko se stemni po lovu. Na dlaki mu obvisijo sledi daljav. Ko lovi, se mu trga sapa v sunkih, slina iz gobca 0 kropi zemljo in rosi divjad. Njegov tek je sinji, njegov ugriz je krepak. Bos sem. Te�em. V hrbet se mi zabada njegov pogled. Be�im. Vem, da je Borzoj, vem, da me bo dohitel in raztrgal, a vseeno upam. Vse sile imam v nogah. Sli0 im ga. �utim ga. 30 OB DOTIKU BESeDA Zdaj! Zobje so se zarili v vrat. �pricnilo je po travi. Kot pajek se mi je oklenil okrog vratu. Konec je, si mislim, konec, toda bole�ina nenadoma preide v �ge�kanje, strah se precedi v igra�kanje. 31 OB DOTIKU BESeDA BO�JE IGRE Pripravili so mizo ter ga pribili nanjo. Prav0 nji je �e bil, rejen in goden za zakol. V zemlji se je razprla maternica, polna srebrnih delirijev: pol�ev, skic, �arovnij, prividov; polna jaza, treso�ega se jazza, erotike in u�itkov. Gospod je zapel: Ogaben si, lo�en od dru�ine, grbast in gobast. UMRI! Pevci so zavihteli no�e, da so bliski �ivahno posko�ili z rezil in ga prebodli skozi vrat. 32 OB DOTIKU BESeDA Kri se je v slapu vlila skozi mater, telo se je scvrlo v kr�u, mo�je pa so si oddahnili in se 0 li tu0 irat. 33 OB DOTIKU BESeDA PTI�JA KA�A Spolzko se ovije okrog nog, sikne kot davna slutnja in pi�i. Brsti�i zlezejo iz skorjic: mali �itni kal�ki na njivi ljubimkanja, ne�ni duhovni popki sredi teme. Oh, ta lu�! Ta sij! Ta fotonski obraz! S �utnimi nitkami mi omami utrip, s perutmi zastri�e kot ptica, da vzletiva ... med sonca, med lune, med mi�na mol�anja, kjer glasovi pojejo kot ure, kjer son�ni �arki li�ejo vokale do kosti; letiva skozi �ge�kljive elipse, 34 OB DOTIKU BESeDA skozi bo�je spoje te�nosti, skozi klasje Edinega. V srcu mi vre kri, na obrazu mi vrejo usta, v telesu mi vre du0 a. Radostno se delim na zvezde in se sejem po nebu. 35 OB DOTIKU BESeDA SKRIVNOSTI TRKAJO NEUSMILJENO Butajo kot s krvjo opiti policaji. Strah me je. Bojim se groze�ega rohnenja. Zdi se, da imajo pse s sabo, take pse, ki ren�ijo in po vol�je zavijajo. In kaj bo, �e odprem? Bo potem konec vsega? Trkajo vedno enako. Najprej trije opozorilni sunki, potem pa salva ubijalskih udarcev. Za vrata se bojim. Nekega dne bodo popustila in odletela. Kaj se bo zgodilo? Bo fuzija raznesla svet? Bom �rtev ali gledalec? Bom edini ali vsak? 36 OB DOTIKU BESeDA Tiste skrivnosti tam, za vrati, ki so vera in nevera obenem, to �utim, ki so lu� in tema, zaetek in konec, tesnoba in tiho blebetanje. 37 OB DOTIKU BESeDA BEL Ni barve, ni zvoka, ni vetra, ni melanholije, le bel galeb gnezdi v o�eh. Bel kot ve�nost, bel kot arija du0 e ... Vsi travniki so gluhi in �isti, vsi kraji so prazni in mrtvi, le bel galeb z belim glasom trepeta v beli ptici prej0 njega dne. 38 OB DOTIKU BESeDA GREM NA RAZSTAVO Odhajam na veliko razstavo, na ganljivo rodovitno njivo. Med preprodajalce besed se namenim, kjer nepregledne kolone ljubiteljev hlastajo po priznanju. Tam bom tudi jaz strog in odlo�en, kot so strogi in odlo�ni pravi mo�je. Z debelo sanjsko mi0 ico v ustih bom zobal travo s tvoje ko�e in se redil. Odhajam v svet volnenih piramid, kjer se pesmi cedijo po grapah, kjer angeli zastonj delijo slavo, kjer sirene in srne talajo sre�o. 39 OB DOTIKU BESeDA MED DVEMA OGNJEMA Med dvema ognjema sem hladen. Vse delam premi0 ljeno. Kot nekak0 en stroj�ek za mletje vsakdanjih opravil sem; vklapljam se ob 0 estih zjutraj, uga0 am pa okoli desetih zve�er. Ko pomislim na besedi0 �e nerojenih pesmi, me sicer spreleti strah zamujanja, a k popisovanju se ne spravim. Preveva me ob�utek, da ni potrebno, pa tudi, da ne zmorem zdaj tiste napetosti, tiste krvave vro�ine. Da ne smem motiti ti0 ine. Naj se spontano delajo usedline, naj klokotajo misli po telesu, naj cveti budnost. 40 OB DOTIKU BESeDA Oddvojen sem od tistega, ki pi0 e, oddaljen sem od onega, ki se vdaja besedam. Mo�gani so mrzli in ritem du0 e je sinteti�no enakomeren. Med dvema ognjema je zabavna igra. Na eni strani je molk, na drugi glas. V�asih prete�e ve� tednov preden se kon�a. Ampak potem je vedno enako: �e zmaga glas, kliknem ikono, �e zmaga molk, se poklapano umaknem. 41 OB DOTIKU BESeDA CRUCIFIXUS Na vse strani padajo telesa ubita od besa ... Razcepljene kosti se v tasah su0 ijo na vetru ... Otro0 ke o�i mutasto zrejo v prazno ... Jate ptic begajo s strehe na streho ... Strah goni podivjane pse po ulicah ... Svet gori v kr�u sovra0 tva in svetloba �ge do jedra. 42 OB DOTIKU BESeDA SIN Ko si z ramo ob rami umivava zobe, me spreleti �udno tehni�no razmi0 ljanje: Jaz sem tvoj vzrok, ti si moja posledica ... Povezana sva s krvjo. Kaj se je sploh zgodilo neko�, zakaj se je sploh zgodilo kaj. �e dvanajst let si tu, pa 0 e vedno trepetam, da nisi resni�en, da si samo moj sen, krik nekih �udnih sanj ... 43 OB DOTIKU BESeDA Vem,da me bo0 nekega dne isto vpra0 al, vem pa tudi, da ti ne bom znal ni�esar povedati. Ostalo bo le: povezana sva s krvjo. 44 OB DOTIKU BESeDA BREZ PRAVE TE�E Oster rob na desni, reka pod nogami ... Slika nima prave te�e, a vztrajam v podrobnostih. Ob�utek je drse�. Hlastam za sliko, tipam z o�mi, prislu0 kujem trepetanju dreves, a vse se odmika. Vse je drugje. Pomislim: Tu me danes ni. Psu, ki me spremlja skozi to praznino, ni potrebno begati s �utili sem ter tja: poi0 �e si kol in ga varuje. Krasi ga drobcen pisk sini�ke, rahlo ga bo�a odpu0 �ajo�i vetrc, 0 apice pomaka v travo in �ivi. Pomislim: On je tu celostno. 45 OB DOTIKU BESeDA Reka se gnete v preozki strugi, tihi mrak oznanja skoraj0 njo no�, slika ima mo� privida, a tam zadaj so la�ne lu�i: v sose0 �ini so ve�ne lu�i, pravi ljudje in brhka dekleta. Tudi gore�a. 46 OB DOTIKU BESeDA MAREC JE Zadi0 i po brstenju, po mar�nem trepetanju. Drobni kal�ki med listjem vrtajo korenine v kamne, ro�nati regratovi laski ril�kajo iz krtin, sive njive se tope v son�nih dlaneh. Vsi so �e tu: mlade muhe, temni in svetli metulji (o sre�a, prvi se gosposko pripelje citron�ek), ljubeznivo �vrgolenje ptic, neviden �ri�kov smuk v luknjico, pokanje bub in vabe�a dremavica trave ... 47 OB DOTIKU BESeDA Vse je �e tu, v meni pa 0 e vedno zima. �e raste, 0 e zmrzuje, 0 e ti0 �i kot slastna muka, kot vodena kocka ukle0 �ena med rebri. Burja mi 0 epeta belo pravljico in led bogato cveti. 48 OB DOTIKU BESeDA PI� �IP Nekaj hladnega je vdrlo med naju. Rekla bova: Dvignila se je steklena stena in zrcali se na obe strani. Le sebe 0 e vidiva. Pi0 teh groznih 0 ip stresa drevesa, ki so se razrasla po hi0 i. Rahlo sva ozebla od ble0 �anja, od pr0 enja najinih senc. Neka mrzla slana se je razlila po tepihu (pa tako skrbno sva ga izbirala), neka votla re� se je privlekla od nekje. Pa vle�e skoznjo, pa piha, pa razmetava dom. 49 OB DOTIKU BESeDA MATI�NA LUKNJA Ve�krat se zgodi, da posedam v luknji, v pravi luknji, jerbasu brez dna. Nikoli nisem sam. Obrazi se pri�igajo ob dolo�enih urah, pa potem klepetajo v krogu in izmeni�no ponehujejo, ko se stemni. Zgodi se preprosto pridem se usest v luknjo in se vklju�im. Napihnem se kot votlost. Po �ilah ste�e brezciljnost, ki me omamlja. Nekdo mi ho�e dopovedati, da je to moja varianta skupinskega dihanja, nekdo mi govori, da hodim 50 OB DOTIKU BESeDA krmit o�i in u0 esa, nekdo ve, da je slast sedeti v luknji. Nimam pojma, kako je s tem v resnici, res je le to, da si v�asih kar sam uka�em in re�em: Mar0 v luknjo! 51 OB DOTIKU BESeDA OSNOVA SNOVI Vedno znova me vle�e k osnovi snovi. Od apeirona do atoma je le razpotegnjen sinopsis sku0 njav. In ni� ve�. Mene pa �eja snov sama na sebi tisto, ki je, tudi ko ni�esar ni. Med stikanjem po globinski 0 ari si dovolim celo tak0 ne prekucije: Snov sem sam, snov je sen sov, snov je osnova sna, snov je seno senc ... Pa ne pridem nikamor. Vpra0 anje ostaja vra�je zanimivo in skrivnostno nedosegljivo. Vem: 0 e si ga bom zastavljal, 52 OB DOTIKU BESeDA 0 e ga bom �lobudral v samoti, kot kak0 en vesten klopotec. Najbr� do konca, do konca moje snovi. 53 OB DOTIKU BESeDA BAMBUSOV ZID Vedeli so, da je ve�en in globoko vsajen v �asovni splet enotnosti. Vozlali so ga v mre�e, pletli v zidove. �ilava vlakna so voljno gorela v funkciji meje. Kot bi bila iz �itke melase vesolja, kot bi v njej drhtelo galakti�no srce. Vedeli so, da duhovna rastlina nima razse�nosti in pije neposredno iz du0 e sveta. O, kako dale� sta si bila zvok sintetike in navdu0 enje suli�astih prstov! O, kako dale� sta si bila kras pisma in hudournikov let �ez vrhove izbrane rastline! Raz-lo�eno je bilo telo sveta. 54 OB DOTIKU BESeDA NE JESTI! Ne jesti mesa, ker je �ivo. Se upreti srni, se upreti telesu ... Ne jesti rib, ker so �ive. Kri�ati na lovce, lomiti loke ... Ne jesti du0 , ker so �ive. Pahljati srca ubogih, gojiti ljubezen do muh ... Ne jesti psov, ker so �ivi. Pustiti jih dihati, spo0 tovati njihove dolge jezike ... Ne jesti ognja, ker je �iv. Dogorevati ga z oljem in soljo, z ogljem in krvjo ... Ne jesti pesmi, ker je �iva. Kot mucika mehkodla�ka iz tretjega rodu ... 55 OB DOTIKU BESeDA DUH Za to besedo je lovorov vonj, opojno pomirljiv. Bilo je znamenje, navadna aroma. Nato se je razraslo v drevo, ki je stegovalo jezike z vej. Mladi psi so pod kro0 njo vdano molili tace proti di0 avnici. Nekaj �ensk je molilo k bogu. Vzhodna pobo�ja so se lesketala v kovinskem pri�akovanju de�ja. Divji �esen je drsel skozi zrak, zemlja je drhtela pod te�o zred�ene svetlobe. 56 OB DOTIKU BESeDA Sanje so imele snovno podobo in grlicam se je zatikalo gruljenje v gol0 ah. Za vsem je stal mladi lovor, poeti�ni kurzor in stvarnik jasne duhovne fraze. 57 OB DOTIKU BESeDA NA NEBU ��IP, V PRSIH ZEMLJA Dale� stran je vse, stra0 no stran. V tej napeti pre�i sem videc premen. In ni� ve�. Rde�i atomi, sive katedrale, objedeni ljudje ... Vsi se tanj0 ajo pred vrati. Neumorno se potaplja snov v snov. Tako pusto je v osami. Med hojo po nebu, z rokami v soncu, z nogami pa v morastih sanjah, se sli0 im ves tih, ves izpet. Iz ust mi visijo kosmi molka. Kot �rne saje so sanje, ki s pretvezo budnosti kre0 ejo svetlobo. In stra0 no stran je vse, stra0 no stran. 58 OB DOTIKU BESeDA Nekje na robu vidnega, za pe0 �enimi vriski rahlih dotikov. Se i0 �eva v obupu dveh samot? Glej, tam je v otrokovo dlan vrezan mrtva0 ki kod. ��ip je kosa, zemlja pot. Stra0 no stran je vse, stra0 no stran, poti pa so povsod. 59 OB DOTIKU BESeDA PROCES MUZIKE V ta prostor sploh ni mogo�e plasirati besed. Tu so doma soprani, mehke muze, liturgija totalnih sistemov. Valovi so, ve�erno morje, ki ga ziblje luna. So�itje popolnih nasprotij. Kako naj kriknem od navdu0 enja, tako nem, le z u0 esi stvaren? Pred veli�ino muzike se na lica naselijo solze, v prsih se razmno�i gosto akordi�no zvenenje. Adrenalinski udar v �utni predel du0 e je bistra milina snovi. 60 OB DOTIKU BESeDA KAJ JE OSTALO Naj opi0 em: Sedim pred stekleno ceremonijo treh cerkva. Dve razlo�no vidim, tretja je skrita v grmovju. Ampak ne gre za cerkve. Pred njimi so polja, �lovek na traktorju, bujno rastje in re�ni prod. Vode ne vidim. Ceste tudi ne. �utim utrip zadu0 nih migracij. Tako v�eraj. Danes ponovno obstanem na istem kraju. Sedim in se �udim. Tak0 ni gledali0 ki ogledi so lahko le 0 um zdolgo�asene pohajalske fantazije. Le kaj je ostalo od v�eraj? 61 OB DOTIKU BESeDA Tu so 0 e vedno neme tola�nice, pa �alost in zmrznjene ribe pod brajdami, pa �elezni gabri, oprijemljivi preleti vran, suhoparno migetanje topline, glasen peket ka� ... in strast viziranja, ki mi narekuje potratne misli. 62 OB DOTIKU BESeDA TAKO TIPAVA LUNO Pred otrokom ni mogo�e skriti strahu, vere v mrak. Pricaplja iz sobe, se zadri�a po strni0 �u jutra v son�ni zavoj in opomni, da, opomni: Vi0 e sem, kot si misli0 , ve� vidim, kot zaznava trepet tvojega o�esa ... Sanje se vpre�ejo v sr�no mi0 ico. Tako tipava okoli za okli in bambusi, vevericami in evkalipti. Utopiva naj se v tej �udni lu�i? Eh, otroku je dan �ude�ni gib, kretnica za odpiranje novih re�. Prestavljen je v drug svet, v vzporednico ob luni, ki ni 63 OB DOTIKU BESeDA luna, ki ni lena laznica Neba; dan je v sekular fizi�ne tesnobe in zaprt v pismo, ki ne bo nikoli odposlano ... In pride mo�, pa pretrga nit te tinte; pride sivec, ki vzame vetru korak; pride velika opoldanska senca in otroku zasadi poletje v srce. Tako tipava luno: �as je pogoj �istine. In se spra0 ujeva: Je �as �ist? 64 OB DOTIKU BESeDA FABRICA IDOLORUM Spustim se v mesto, med angele, ki drsijo za osebami, med mle�ne obraze duhov, med pse, ki se klatijo kot zvezde po ulicah ... Upam, da poljubim testise tlakovanih usten; da spojim dve vro�i traverzi v pot. Duhovi drvijo z vozovi kot tatovi na begu. Ljudje kri�ijo za njimi gesla, zadnje besede, hrepene�o pomado groze. Zastrem se z ribi�i. Vse mimohodje ima 0 �etkaste kremplje. Vsi pla0 ljivci gradijo stolp, tovarno hotenj. Nerodno zna0 ajo skale okoli sidri0 �a in plaho rojevajo kamnite potomce. 65 OB DOTIKU BESeDA (Vedno smo zadnji na svetu, pomislim, vedno zadnja �iva snov, ki trepeta v porastu ali padanju, v mre�astih lovkah ali sinapsah duha. Stikamo se v kamne; tok krvi je vrv, ki nas ve�e v je�i barv in vonjav ...) O, pridi �elva, o, pridi z zlatom besed spletena spu�vasta materija in raz�leni te govore�e �istopise nemih postav! O, pridi mesojedi dekli�, in mi vrni prve, rane in neumite o�i, da bom dojel to trepetlikasto gomazenje plitvih hostij! Daj, stori, da zdrsim v telo, kot pol� v lupino, da polo�im mirne dlani na morje in za�utim njihov strah. 66 OB DOTIKU BESeDA DEKLICA IN MOTOR Deklica ima vse (pod tu0 em padajo biseri iz luknjic), vse kar je potrebno zemlji za daritev. Smeh go(vo)re�ega stroja na valovih rojeva motnjo. V kontekstu papirnate repatice in stvarjenja sta oba sled enega duha, mimikrija iste iskre, snov iste �rede; �rta, ki se vle�e od zvezd do zadir�ne tektonike vodne brazde. Telesi zamaskirani v �asovni gib bombi brez eksplozivne volje. Deklici se prepletajo lasje v valovit splet, vodno telo se ji napenja v rebus materinstva, drse�a polt 67 OB DOTIKU BESeDA ji orje skozi kristal bistre slike, motor pa uga0 a v mrzlem teku za lastno vnemo. V bu�e�em plesu i0 �e vrtilni moment biti, tesnobo bencinske rodnosti. Oba bosta potro0 ena in vrnjena v Snov. Bron poslednje ko�e bo povrnil plaho slutnjo temnega bliska ... ... in spet bosta neimenovano, reciklirano testo vesolja, nemirno in neizmerno. Iz ni� bosta pre0 la v ni�, kot izni�ena nagajiv�ka matere Lune. 68 OB DOTIKU BESeDA KO DU�O POTEGNE V MORJE �tirje vplivi morja na razpolo�enje du0 e: ma�at za o�i, modrina v gostem cvetenju, valujo�a dlan pegaste Venere, zrel dotik pene. Kot klinasti jermen se nihalo su�e v ve~ni izmenjavi pogledov. Vrti se v preambulah zamolklih sunkov, ki ve�ejo du0 o na vodo ... Pobeg se zgodi med sre�anjem z ognjem, ko vdre vro�ina v papirusov raj, ko se du0 a odlu0 �i, odtrga, odve�e od mandra�a. Zaskeli me pri srcu, za�utim razcep in zlom enosti. 69 OB DOTIKU BESeDA Nisem vedel, da sanje lahko zanetijo tako peklensko lo�nico, nisem vedel, da aktivirajo du0 evno samohodko, ki vr�e sidro na najbolj odtujeno sidri0 �e. Zdaj sem sam edini del razcepa. Veslam kot nor, kot blazne� po pu0 �avskem pesku, po bru0 enih granitnih kristalih v katerih odmeva moja polovi�na samota. Predmeti se mi umikajo, �enam pohaja strast, �ivali zlove0 �e predejo, lu� na vrhu premca me peha v no�. Sku0 am se pogovoriti s sku0 ami, se spomniti {tirih vplivov vode na zna�aj, telesnih inkvizicij v celostno spo�etje, druga�nih juter. Brez bremen brezna bi bil rad, brez poko{enih brez uma in brez bolestnih privilegijev. A zaman. 70 OB DOTIKU BESeDA �UVAR POGLEDOV Izpod temnih obrvi opreza po gaju in varuje Njo potratno metaforo dobrohotne zemlje. Zloben je, o�i ima vnete od ne0 tetih sporo�il in roka mu �iv�no trepeta po pe0 �enih nosnicah. Tam gara�irajo lete�i psi, pa revolverji in lokostrelci. �ivi kot kamen uklet v �uvarja pod stekleno kupolo zra�nih blazin. In �uva Njo, nesre�no mater verbalnega dra�ljaja, dehte�o vrtnico vidnega polja. 71 OB DOTIKU BESeDA BLA�ENA KRESNICA �UTIJ Tako svetle sence 0 e ni videl svet, tako mla�nih �arkov 0 e ni pila struga, tako lahne lune 0 e ni nosilo nebo ... Odposlal sem sporo�ilo: Tu sije bla�ena kresnica �utij, tu sije kalu�nica mutastih sanj. O, take ljubeznivosti 0 e ni rodila savana. Plitva riba se ji ni upirala, mah je ni prepredel, ti0 ina je ni zmogla uglasiti. Objela me je v pasu in se narahlo dotaknila nevidnih vro�ih teko�in. Preto�ile so se so�ne kaplje, preto�ili so se ognji iz obnebja uma. 72 OB DOTIKU BESeDA Take lepote 0 e ni spo�ela kamenina planeta tako hladne in vro�e so se o�i spajale s soncem, da se je topil smeh v ustih, da se je fotonska tvarina ljubila s travo kot morje bren�e�ih �mrljev, kot 0 um (za)klju�nih signalov. 73 OB DOTIKU BESeDA RAD GREM NA GRAD Bili so. �iveli so. Ni jih ve�. Le zidovje ostaja za njimi kulisa skrivnostne megle. Stolp odteka v zemljo. Po kapljicah drsi v tla, v tloris ideje. �ulji in znoj nevidnih senc. Vse je oro0 eno, vse tlakovano z mrtvilom. Mir seva iz preprostega veziva mir sesedanja in vitkih predic. Rebri�asti oboki se lomijo zadnji. Titanova usta. Roka podpira jagode, ro�nata hrbtenica po�ira �as. 74 OB DOTIKU BESeDA Kdo je tu hodil iz sobe v sobo, nemiren, nem, �iv? Kdo je pogled usmerjal v luno, o�i kresal ob sonce? Kdo je �util �as kot kamen? Se je ljubil ali sovra�il? Kdo je spal v jelenovi ko�i? Kdo je molil za milino? Komu je trava prerasla tarnanje? Dotikava se skozi hlad ostankov. Grejeva si prezeble misli med mo�atimi stolpi in se �udiva. Vidim te v mahu. Vidim te v temeljih celote, vidim te v srcu hriba, vidim te v �asu ... 75 OB DOTIKU BESeDA POD LUPO HOJE Polifem v skali, v o�esu spirala, pol� iz apnen�astih �arkov. Negibna manira opazovanja: novembrski mrli� zavit v jesenski pokoj. Mimoido�e meso igrivo vr�eno v jarek. Sre�anje dveh vidov, dveh pogledov enega o�esa. Jaz opa�am otrdelost jutra, on se radosti ti0 ine drugih. Mrena razkriva vertikalno odprtost. Pod lupo hoje me0 etari bren�e�a voda potok iz ledenega srebra. V u0 esih slutim izoliran napev, v daljavi gro�njo motorne ribe. Na Polifemovem �elu je bel napis: 76 OB DOTIKU BESeDA Na pobo�ju Mrzlega vrha in Vodil vrha je delovala relejna kurirska postaja. Iskra se skriva v iskanju. Danes podle�eva Vzhi�evcu, postopava med hromimi kukavicami in i0 �eva kamen izdolbeno zakloni0 �e za vodno bitje in spominsko oko. 77 OB DOTIKU BESeDA GOBICE BREZTELESNE V stranskem svetu se razra0 �ajo gobice. Lepa bitja breztelesna. Zapodim se po gozdu nabirat rastlinske sisteme, ki se v kupih dvigujejo iz tal. Tam meso, tu listi�i povsod u�itni, zdravi gri�ljaji. Tekam med koreninami, spotikam se ob kamnih, nagovarjam drevesa, grme, klepetam s trhlimi 0 tori in sledim stati�no divjad. Preplavlja me ob�utek vsegibnosti, vse�ivosti. O�i mi plapolajo v oblikah in barvah. Strast me goni po zelenju. V divji ko�i vijugam za dobrotami, 78 OB DOTIKU BESeDA gobice pa odpirajo gob�ke in hvale�no �akajo na odtrganje. Ha, ampak micelijev se ne dotikam. 79 OB DOTIKU BESeDA OHLAPEN HIP DOMA�E SRE�E V hipu me je minilo milost doma stesanih cerastih sanj je bila zame kot mra�na mora ... Ko so vstopali v �akalnico za narod, so se jim vlekle �utne niti iz o�i. Jokali so doma�e solze, majcene steklene jarce, ki so verjeli v vreme in zaupali v rod. Med dozorelo zarjo jih je oblila lu� nazornosti, jih je zapolnila vabljiva ozkotirnost, jim je vera overovila tubit. 80 OB DOTIKU BESeDA Pa mi je nekaj potrtega potrkalo na prsi in namignilo: Ti se ne sme0 potapljati v doma�i sre�i. Ti lahko sintetizira0 du0 o tudi z zrakom. Ti nisi mandatar za doma�e smreke, za narojena poenotenja. Ti nisi �rec rujnih krstov ... ... ti si mandarin, tujec med sade�i. 81 OB DOTIKU BESeDA DVA Zabele�il bom vtis tistega dne. Tik ob nogi je stal On pateti�ni in porcelanasti Mesija. (V sebi sem ga poimenoval Brez0 umni Pacemaker.) Zrla sva si iz o�i v o�i. Prepoznal me je, kaj vem, nemara po barvi glasu, ko sem ga ogovoril. Iz koti�kov ust mu je odtekalo telo. Videti je bilo, da je 0 e precej zla v njem dolgo se bo 0 e cedil v nerazpoznavno kepo sluzi. Mesija me je vedno pardoniral. Do moje �lahtne hoje je imel celo ljube� odnos. 82 OB DOTIKU BESeDA Spregovorila sva o cvetenju in vetru, pa o svobodi in umetnosti. Vonjal sem njegovo jasnovidnost, ki je mejila na slepoto. O�i so mu iskre�e begale v praznem teku po jamicah. Ni mi bil zoprn. Celo nasprotno. Sre�anja so bila vedno samo naklju�na izmenjava gesel je bila pristna in dobro trasirana v �as. Tudi tistega dne. 83 OB DOTIKU BESeDA POTOVANJE NA DUNAJ Jutri bom prelomil �as. Predvidevam, da bom �util druga�ne otipe teles, da bom vonjal druge skrivnosti. Nemir me bo zazibal v mir. �akal bom na jutranji premik, ko bo zabrnel zrak ob poti in me ponesel po 0 ahovnici. Nekaj me bo zaskrbelo, nekaj vzradostilo. Prelomil bom �as in prestopil navidezno reko. Potoval bom fizi�no in duhovno. Telo se bo cvrlo v son�ni pe�i, kajti dan bo �are�. Misli mi bodo prebirale kraje in neznane ljudi. 84 OB DOTIKU BESeDA Ne bom sam, a �isto sam bom krmilil stroj. �as bo za hip izginil. Odvil se bo v prijazno vdanost. Drvel bom proti tistemu zelenilu, proti tistim lu�em, ki so v�gale nemir, ki so zatrepetale zame, ker sem drzno naravnal cilj. 85 OB DOTIKU BESeDA VID Skoraj mrak in distanca mimobe�nih lu�ic. Komaj zaznaven kontakt. V resnici neizmerna zadrega in blaga tujost. Prepla0 ene so o�i stolpnic, prestra0 ene so kr�evite ro�ice krhkih bitij. Pomanjkljivo ozelenele povr0 ine, v prst vtisnjeni tulci ... in bitja zbita do gole besede. Tako lep je mesec! A tako razpihan v ne-vidnem hrupu tramvajev. Mikrobom se 0 iri du0 a. Celice v rojih zapu0 �ajo Ring. 86 OB DOTIKU BESeDA Zgubljen in viden; temen in sam; ve�inski in odcepljen; trd in topel ... Nato z jutrom vzvalovi misel: DUH RASTE IZ TELESA. 87 OB DOTIKU BESeDA SLEPI PLESALEC Prah se stopnjuje ko0 �eno nara0 �a v zasilno bitje. Vanj bi vtiral meglene policaje, da bi se meso ovrednotilo in prezra�ilo. Kakor neviden sveder se 0 iri trdnost prepri�anja vedenje o odgovornosti. Odgovor je v vidnosti. Biti viden, biti vid sam, biti pre-viden z jazom. Se hraniti z vidom (in Vidom), ga instalirati v svoje srce. 88 OB DOTIKU BESeDA Spihnjen osebek se opita z zeljem in kot nabrekel samoljub tava po fokusu narojenih dobrot. Rad bi mu rekel: Ah, slepi plesalec, izstopi �e vendar iz svoje ki�aste maternice in odpri o�i za vid (za Vida). 89 OB DOTIKU BESeDA PRATE(ATE)R Izgubljen pes, iztrgan pes iz mno�ice ... Kolo vrti smehljaje zasuk in strah, lahkotnost in igra. Stra0 ne o�i, o�i strahu, utrip panike ... Su�nji v ringu nosijo telesa. Le ona hvale�no pobo�a naveli�ano grivo. Povodec brez roke, pes brez roke, roka brez milosti ... Mali mo� na triciklu. �arobni svet spak. Vrane kle0 ejo pot, zavese slapov izpirajo �alostne sledi ... 90 OB DOTIKU BESeDA Du0 e odhajajo za vekomaj v plastificirani raj ... Pove0 en rep, solidarnost su�njev, �alostne o�i prateatra, hlapljive tace obiskovalcev ... 91 OB DOTIKU BESeDA PES VES LEN Na dnu ulomka 0 tirje bori, na dnu vdrtine gr�asta rast. Pod zemljo tru0 � peklenskih rotacij izvirali0 �e sanj. Trave osu0 ene od son�nih peg, pa ves len v motnih lisah pes. Na prvi bor prislonjen me�. Gol no� zagona; lesk agresije, pomladno darilo prebujanja. Na drugi bor obe0 en pti�. Sme0 no tuj, od doma pozabljen. Zaklenjen v krvavi les. 92 OB DOTIKU BESeDA V tretji in �etrti bor vsekana izvekana �alost pustota, nemir, zimska replika in puhaste sraj�ke. 93 OB DOTIKU BESeDA JUTRANJE O�I 94 OB DOTIKU BESeDA VODA V VAPOJNI Najlep0 a voda je v Vapojni. Lesketa se v bisernih maticah in sveti se tako �ivo skozi skale, da napoji o�i. Vidi se do peska, do dna, do skrivnostnih globin, kjer se ko�u0 �ki je�kov prerivajo za svoj del sveta. Ko zjutraj sonce po0 kropi gladino, se kra0 ki kr0 potopi v zrcalu. V Vapojni se ne kopam rad. Nenavadno bister morski sij mi predira ko�o, motni moj lesk 95 OB DOTIKU BESeDA in me kr�i v neznatno ribo. V Vapojni se rada son�i neka deklica, ki je kot voda son�na in pitna. 96 OB DOTIKU BESeDA �EJA Pri Izviru se jih vedno zbira najve�. Gnetejo se kot mu0 i ob robidovju in pijejo, pijejo, pijejo ... Neke �alostne kaplje vlivajo na osatov vrt in suhe solze se stekajo v plasti�ne vr�e. Zberejo se zjutraj, zberejo se zve�er, da pijejo in pijejo ... Mu0 jo�e skozi sonce, a vrve� otrok du0 i njegov krik. Otroci odidejo jutri, mu0 ostane. Voda odte�e za vedno, �eja ostane. 97 OB DOTIKU BESeDA Skozi trpko sled svetlobe izgori kamenje, sonce ostane. Du0 a se izgubi med me0 �ani, telo ostane. 98 OB DOTIKU BESeDA SONCE Proti soncu ni mogo�e gledati. Vstal sem zgodaj in se vpregel v mrak. Vedel sem, da me ponese v Zaliv, na skale, kjer sonce najlep0 e vzhaja. Vsi so 0 e spali, �ena in otroka, jaz pa sem �isto potiho zlezel v hla�e in izginil ... Na koncu sem hitel, kajti svetloba je rasla in bal sem se, da bom zamudil. Ko sem prispel v Zaliv, sem se usedel na kamnito morsko peno in v oko sprejel prvi �arek tistega dne. Nato me je celega zalila neverjetno svetla lu� in moral sem pogledati stran ... Res, proti soncu ni mogo�e gledati. 99 OB DOTIKU BESeDA SKALE V JAZI�IH Nametane poljubno, kot poljubi, a �ude�no skladne. Ugla0 ene v mil zob�ast motiv ... Skale iz slanih morskih sap, sprane od sonca, zlizane od samotarjev. Kot neme morske o�i vsako jutro zrejo zarjo prve svetlobe. Kot sidro zemlje so ukle0 �ene v mulj. In vedno same. Vedno? 100 OB DOTIKU BESeDA VSE VRE �kr�adi zlezejo iz kro0 enj in v�gejo zrak s prozorno mantro. Vse zavre, vse se pri�ge. Vrhovi gora v daljavi se zlijejo v obzorje, oleandri pred mojim pragom se eksplozivno razcvetijo ... Vse zavre, vse zagori, ko sonce pljune goli sij na otok. 101 OB DOTIKU BESeDA SAM Ko se umaknem v zavetje borovcev, me ve�no zelenje prekrije ... Ko se v o�gano travo ule�em, me �ista ti0 ina objame ... Ko se potopim v morsko srce, me bela voda mehko umije ... Ta svet je drug svet. Zrak je redkej0 i in �lovek ti0 ji. Kot riba z nami0 ljeno te�o prebadam ble0 �e�o gladino, toda ta svet je drug svet in sploh ne poniknem vanj. Ostajam suh v senci borovih vej. Sam in suh. 102 OB DOTIKU BESeDA ISKAL SEM KA�E Lev mi je dal znamenje. Pod grmi, pod brini, pod kamnitimi obori, sem stikal za rde�kastimi ka�ami ... Sence so kapljale z vej in slepile oko. V vsaki lisi sem videl ka�je telo, ki je trepetalo v strahu; v vsakem blisku svetlobe sem videl gibki rep, ki je begal po osatu. Kdaj pa kdaj je hu0 knila mi0 skozi trave, v�asih je zacvr�ala kobilica skozi zrak, ka� pa ni bilo. Le slutnja, 103 OB DOTIKU BESeDA le privid in lev sta me silila, da sem odgrinjal veje, grebel po tan�icah suhljadi in trzal s telesom kot lovec. Sam sebi sem se zdel tuj. Kaj mi bojo ka�e? Zakaj se tako naprezam? Kaj je v ka�ah? Ti0 ina? Mo�? Strup? Jaz? 104 OB DOTIKU BESeDA PRIHAJAJO UBIJAT LOVOR Vas je lovornata. Oblaki di0 avnih par jo varujejo pred tujci. Megle skrivajo obale pred neznanci, ki se tihotapijo iz morja. Cele trume jih sili na kopno. Iz ust jim rasejo cvetli�na krila, iz rok jim te�e gosta nafta, iz glav jim curljajo �iv�ne busole, v medno�jih jim tiktakajo puhli kompasi. Od povsod so, kot ptice. Prihajajo ubijat lovor, mu izpuliti o�i, mu izdi0 ati duh in posekati veje. Toda vas je lovornata. Opojno di0 i in megle duha so goste. 105 OB DOTIKU BESeDA Ne bojo je osvojili. Iskali bodo srce, iskali Plac, iskali Glavico, pa se na koncu izgubili med kamni, v pe0 �enih kloakah. Raztopili se bojo v lovorovih �lezah, razpadli v prah, in prvi jesenski veter jih bo razpr0 il, prva burja jih bo raz�esala v ni�. 106 OB DOTIKU BESeDA KOT MORJE SI Sanja0 v globoki pe0 �eni kotanji in se kotali0 po globinah v ritmu valujo�e vode. Tvoj dotik je topel, ko vate lezejo debelu0 ni mo�je, ko se vate utapljajo kopice otrok in ko dopu0 �a0 bo�anje mojih rok. Vse sprejme0 , vsem se vdaja0 . Kot mehko morje si. V jutrih pije0 ro�nate iskre, jih v�iga0 na gladini v trepetlikave kresove in krasi0 svoj obraz z ne0 tetimi odtenki lu�i. Pti�em si dom in polje za tihe prelete. Vodeni lasje ti valujejo v vetru, 107 OB DOTIKU BESeDA zve�er, ko se kot biser skrije0 vase ter skrivnostno 0 epeta0 pesmi iz davnih �asov. Kot morje si. V viharnih dneh si veli�astna metafora mo�i. �ez skale pljuskne0 svoja nedra in se poigra0 z nemirnimi ljubimci v �olnih. Na spoju dveh teles, zemlje in vode, sanjari0 o suhi luni ... Kot morje si. 108 OB DOTIKU BESeDA OKROGLA VAS Nekega dne sem se klatil po vasi, kar tako, brez cilja ... Presekal sem Plac, zavil proti Jazi�em, se pri Izviru obrnil in obiskal Jezero. Ob njem sem za hip postal ter se jezil na hi0 o, ki ga je skoraj zarasla. Pri Turnu sem pogledal navzgor. Ja, sem pomislil, ni tako majhen. Nato sem se spustil po klancu v Lu�ino, med ljudi. Rahel vrve� me je mirno sprejel in sklenil sem, da bom postopal po Rivi.. �olni so se zibali, jahte so se 0 opirile, ljudje so tekali sem ter tja in nazadnje sem kar ostal. Vse se je tako lepo ujemalo. Dan se je kon�al kar sredi popoldneva. 109 OB DOTIKU BESeDA �RNE �ENE Skozi okno poslu0 ava vre0 �anje �ensk, ki kli�ejo de�. Odete so v temo. �rne obleke spominjajo na talarje, na smrt, na boga ... Pridru�il si se mi, da razi0 �eva to preprosto ravnote�je, ki lebdi med ve�nostjo in dobi�kom, med zaokro�enostjo in izgonom. �rne �ene zjutraj pijejo sonce, �rne �ene opoldne izginejo v kamre, �rne �ene se popoldne prepirajo kot srake, �rne �ene zve�er postanejo svetlej0 e ... 110 OB DOTIKU BESeDA Zakaj ognja ne pre�enejo z vodo? Zakaj ne razprejo svojih sonc proti soncu? Zakaj tako vztrajno tehtajo vero in smrt? Skozi okno poslu0 ava ne�no ro0 enje de�ja. 111 OB DOTIKU BESeDA MORJE, KI GA NI Prispeva do suhih trav. Same suhe trave so, o�gane od sonca. �kr�adi �lobudrajo kot babe. Dan delajo strastno �iv. Le kje se gre k vodi, se spra0 ujeva. Robidovje nama zapira pot, v daljavi pa morje brez rib, morje brez vode, morje brez skal. Prebijeva se do steze. �e dolgo ni nih�e hodil po njej. Sled kaj kmalu izgine v brinju, tla se naje�ijo z ne�ami. Le kje, se spra0 ujeva, je tista oljka. Prepla0 iva podgano, da tiho zbe�i, v daljavi pa morje brez ladij, morje brez galebov, morje brez sanj. 112 OB DOTIKU BESeDA Vzdigneva se do sonca. �pikaste skale naju pe�ejo do kosti. Drevesa so �e dale� zadaj. Nikjer nobenih ostankov poti. Le kako, pomisliva, se pride tja. Debele prepelice se valjajo v travi, morje v daljavi pa brezmejno valovi, morje brez obzorja, morje, ki ga ni. 113 OB DOTIKU BESeDA �AKAL SEM TE PRI SKALAH �akal sem te pri skalah, da bi objela morje, da bi se predala soncu, da bi skupaj hrepenela po hladu ... Nisi pri0 la. �ofotal sem po morju in se jezil na galebe, ki so razmetavali krike po gladini, jezil sem se na vodo, ki me ni in ni hotela pogasiti, jezil sem se na 0 krade, ki so vriskali od ljubezenskih strasti ... Nisi pri0 la. 114 OB DOTIKU BESeDA Ah kaj, sem si nazadnje rekel, kaj mi mar, �e nisi opazila lastovic, ki so te klicale k meni, bom pa sam. Bom pa sam! 115 OB DOTIKU BESeDA DUH VODE Povsod voda, sama voda, ki se zaletava v kamnito �elo; voda, ki z globoko te�o re�e bele skale v 0 pice; voda, ki raztaplja sonce in kle0 e zalive v potu svojih udarcev; voda, ki poje z nemirnim jezikom in li�e z obale sok krhkih kamenin ... Povsod voda, voda, voda... 116 OB DOTIKU BESeDA Kje se skrivajo tvoji angeli? Kje so doma tvoji vetrovi? Kje umirajo tvoje ribe? Kje je tvoja sr�na mi0 ica? Kje je tvoj duh, da zapolni mojo prazno strast? 117 OB DOTIKU BESeDA JUTRANJE O�I Meglice nesli0 no drsijo skozi morje tamarisk in pu0 �ajo slano sled. Bele, od vode obru0 ene roke, kot nemi monoliti 0 trlijo iz zemlje. Tako �are� je svet zjutraj, tako svetel je dan tik pred soncem ... in tih mir se seli skozi naju, skozi najine nemirne nozdrvi, ki so vse, kar imava. 118 OB DOTIKU BESeDA Mir lahke rose, mir nepredvidljive danosti, mir, ki umira s soncem. 119 OB DOTIKU BESeDA MORSKO UHO S Katjo nabirava 0 koljke. V lupinah je biserna matica, ki se lepo sveti, Katja pa je nora na bisere ... Zagledava se v morsko uho in ob�udujeva valovanje barv. Kot kri�e� ogenj se gnetejo druga �ez drugo ter naju omamljajo. Vsa polna sva mavri�nih barv. Uho tiho poslu0 a, midva pa vedno glasneje hrepeniva po skrivnostni morski de�eli ... Naenkrat se odpre gladina in zalije naju mila voda. Za�arano strmiva v tiso�e biserov, 120 OB DOTIKU BESeDA v milijone �udovitih 0 koljk. Lahka sva kot sipi in gladko drsiva skozi morje. Vse naokrog so zakladi: sonca, lilije, zvezde, ribe ... Vijugava med skalami, loviva se po zelenih morskih lasuljah. Svobodna sva, svobodna in sanjava ... 121 OB DOTIKU BESeDA DO ZAPUNTELA V resnici sem bil vedno prepri�an, da dru�ina in pisanje ne gresta skupaj, toda zdaj vem, da sem se motil. Marko je bil slabe volje. Kot da bi ga obsedel nekak0 en zli duh. Jasno, slabe volje smo nato postali vsi. Pomislil sem: tako lepo morje, mi pa te�ni kot muhe; tako �ist zrak, mi pa te�ki kot kamni; tako tih dan, mi pa nemirni kot utripalka pri uri. Jok, sem si rekel, to trnje je treba posekati, to strupeno ribo je treba zaklati. Vzela sva malico in jo mahnila na raziskovanje. Sicer ve0 , da nima0 �esa odkriti, toda i0 �e0 zavzeto; tava0 po stezah, po kamnih, 122 OB DOTIKU BESeDA po travi ... in na koncu najde0 galebovo pero, ka�in izbljuvek ali skoraj nove manevrske patrone. Gre0 in i0 �e0 . Marko pozabi na sitnobo. Hodila sva spokojno in sinhrono. Do Zapuntela. Sonce naju je hladilo, �eprav se je za�iralo v ko�o kot ogenj ... Ko sva se vrnila domov, smo se vsi smejali. 123 OB DOTIKU BESeDA O AVTORJU Jo�ek �tucin (Cerkno, 1955), pesnik, �lan Dru0 tva slo- venskih pisateljev, po poklicu glasbeni pedagog, ob prostem �asu 0 tudent (ob delu) sloven0 �ine na FF v Ljubljani, �ive� v Tolminu, tudi literarni urednik revije Primorska sre�anja, sicer pa avtor sedmih pesni0 kih zbirk. 124 OB DOTIKU BESeDA www.omnibus.se/beseda ISBN 91-7301-156-8 125

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Die Ärzte Ich weiß nicht (ob es Liebe ist)
OB PNEUM R
Morfologia i OB
hrnews pl ob czyli zachowania w organizacji
function ob get status
Jože Štucin Zgoraj
Ob zast las3
function ob iconv handler

więcej podobnych podstron