6666328555

Stran £ SLOYENEC*. d:

HU. Ytt* popoldne je v!adala v cerkwi sr. Joftcia vrlik* gneća warników lo roroarjcw. Tmdir pa Je bil red w cerkwi noreii.

Polcg drugłh odlifcnłkow eo dane* prttli v

I.jcbljano 4e JezuiUkl prowineinl p. Franio Jam-brekowi* it Zagroba in p. rektor Korei, daljo superior i» Osijeka o. Werner ter fterilni jczurti. drugi redovnikl In dubowniki ix Botne ter ii oata-)ih Jtdaiib pokrajin.

Maribor

m KlaeUna ffimnozija r JYsriberu — dra] set letnie* maturę. Dwajaetlatnieo maturę in skupaega Ktudija na klasifoi gimnazijf v Mariboru bom o ob bajali 3. tn 4. julija v Mariboru. Totec program prosUwe bo objavljen pravofca*ne. Ker je bil na* letnik za radl wojno eden najbolj prizadetib in ae o redni maturi sploh ne mor* govoriti. se vabiJo k odckibi r*i torariii, ki so ▼ lotu 1014, to Je ne-posredno pred wojno. rodno koo£ali niijogimnaziio. kakor tudi rai listu ki so iz dntgih letników matu* rirall ▼ letu 1918. Vsi udeleleoct na nałi prwł maturttcfni obletn:cl se na] prtglasc fimpre), naj-pozncje pa do 20. L ro. lor. dr. Franu Hrczniku. okr. san. raf. v Cel)«.

m ZtUr smrtu V boi n linie i sta umril 01 letna ooproga upokojenegn iclezntfarja FranłiJka Orc rhomky In ftft istna gmpodtaja MaHja UrłiŁ KaJ

poćiwata v miru!

m V Rfudijski knjiinici ae ta dobo od 13. juHja do 8. aeptombra uwedejo nedeljene uradne ure fi U lnica bo w fem fca*u uprta. knjige pa *e bod o izpeaojale v**ko a red o od 8. do poi l£ ore ta wsako soboto od a. do 12. ure. Posoboe lełje głede knjii* nire je javiti ravTUiteljstvu.

m PodmUdrk Rdeł^ja krita pokrętle* Me uprizori v nedoljo, 12. t. m. ob 20 mladinsko Igro wPoltelskł zakład*. Ci«fc dobitek je namcojen rer-nim otrokom.

m Uini tełej ta krojrnjr (fiukA oblck se bo WT&fl t Mariboru moteca julija in avgu«ta. Vodil ga bo banovłnrki utitelj g. KnafelJ. Oposa r ja jo se interenentke, da se fcraprej pri jawi jo prl uradu ta poapeievanje obrti pri okrajnem gtavar*tvu v Mariboru. ker ja tefcij skoraJ lo taseden, pnhodnjl tak teftij pa bo v Mariboru Sole lei dve leli.

m Z motorjitn v toromi ario. Newarna asmb se je pn pH i la v ?rodo popoldne na rogalu Yrba-norę tn Yrtne ulico. 27 letni trgowce Jole! Corn it Sr In i en ob i)ravl aa je zabiel a avojim motornim kolesom % wso *llo v tovorni «vto. ki jo 6Uto potaei peljal |>o ceeti. Coen je zadobii novarno pokkodbe na glavl ter ti Je rnzbll tudi levo kolrno.

m PjOO dii\ rrtdm prtfen na tujem prs/u. V StodourJh Jo bila Iztr^ena tatrina dragoernega

?• ryta na, ki ao jo pa Umo&nji oroinlki hitro po-mmlii. Ivnn Lere< ml. se je nahajal v nekl atu-denBd mUlni ter j* pomagał gostilnl&irjtt fprn-▼iti r klet nckoj so<iJkov piva. Prt t<»m je sleke) jmknj# ter ga obeałl ▼ gośtilniSkl «obt. r lep pa je spratil sroj briljnntni pnlsn, ki jo vre<|en Ififtd din Ko Je f/wrr pri^el Sr. kletł naznj. nt naftol pndana rej r lepu. bto&MBO pa je ttginil \t gtv stilne tudi neki god. I/evee je tatvtno takoj prijavil oroinikom. ki so tatu bitro izslcdłli. PntM sł je prferojil 3^ letni brespofetei strugar Fmnc Me-zgolj. Ko so ga prijelj, so nalli prstan 5e pri njem ra pntu.

m eAlntaU na nednijo. Na maribor^kem so-di»u se Je oripetil r aredo popoldne razburljtv dogodek, kt Je apravil na nogę tso sod no o^cbje. kl Je hnnlo j'opo!datl-«ko slulbo. Na sodtftu se Je pojadł stariMc, ki Je bil silovito razburjrn. kri?nl Je win In tja po bodnikłh. potem pa no Je nseckrat apraril na lipę r pritll^ju tor jih jo załel razbijati. Potolkol jo najprej ftlpe na dv^h oknlh, potem pa na vratih. kt vodtjo na sodCUfe. 5kupno Je rarbil tdp za S00 din in bi jih bil razbijal lo nnprej, Se no bi bili prlhitell uradniki In sługę, kl ao ttn-rega mrda « telavO okrotfU ter gn drfnli, doklor ni prBel policijaki strnlnik. Starcka so tpravil! r zapór. vforaj z jutra i pa oo ga privodli na krimi-nami oddolek. kjor jo porodal za rzrok strojo ne-naradno Jeże PUe so Jnrij Medfod. doma Je lx Dobrenja prł Mariboru ter jo star 71 let. NekoS jo bil boga! posmtnlk, laatnłk mogoSno bile, na Htara leła, ko Je portal vdorec, pa jo izroJil sfvo amn ter so’ umaknil na preullłek. Stareek sodaj trdl. da ao tnladi go^podar no drli dogoTora.

Italija in Balk

Zunanje - polili

Milan, 3. junija 1938.

Vieraj dopoldne jo italijanoki miniotor za zu-nanjo zadeve grof Goleazzo Ciano t oUirnim go-vorom o amernicih in izgledib Ualijanske zuuanie potilike odpri >Dmgi nadonafnl kongres ta 4;udlj ionaoje pulitikea v Milana, ki bo trajol do 4. JOrJja. Kongres je iz treh razlogov nct-sakdaniega zuaCaja.

Po ud o loiooeib : priootnost na kongresu Je om o jena na krog metoppikov vlade ln posamcz-mb minietrśteY, taslopuikov univrrz, zaek>pnlkov Akademije xnatiosti, uttanor ul kulturne In gospodarsko stikc z inozen^stTom, pred*edniko» dolav-skib strokovnih cdruicnj. uuOopuikot otranklnega vodetvxi. pariamenta in sonata. Po!eg teh urodnib prod4tavmikov pa oo koogrosa udeldbijejo lo znan-atroniki ii pooro^ja modna rod n ega prava. naród-noga gospodarstwa la drugi iz rosnih podrobi] >łn>U turne twornodic.

Yainoot tajejo lokAijom kongresu p r odmo ti_f ki tron Jo anor za okoli otiridaset aopre»ia-vatoljeT. Predmoti eo ttlrjc:

L Itaiijimoka poiitika na Bolkanu: njon razvoJ in hgledi (sodja razpravo, prodaodnik sonata in Akademije znanosti* Luigi Federzooi; glavni rolo-ront, ruwnalolj >Giornaio d^vltalia<_v Yirginio Gayda);

2.    Avtarkija in modna rodna izznonjaza blaga (wodja raxpravo predse-imk Norodntga svola za razlskozanja, roarlal Piętro Badogiio; giazm reie-rent minieler Kiccardi, prede«>jnik nindikalne kon-foderaciio ds^vcov v Ugov»ui>;

3.    Korieti in smoroico rolooil oa Tiheni ruorju (vod)a rasprawc. artnadni admirał Gino I>ucci; glaznl referent yolcposlanik Atdrotrandi Maro-seotti);

4.    Xo(vo u«Uivne #meH aodobnih drlaw (roija r.ttprare. Piętro Do Francisci. rektor univer«o V Klmu; glav.il referent dr. Aleksander Paolłnl, pre<loednik Inatituta za kulturne odnoee z inozrm-itrom).

Tretjo, kar mortia najbolj doprinala h po-mrmbnosti tęga kongresa, je naSin rasprlpY-Ijania: obsirnePB glavni referat, okoli creael krajś:n specialłziranib koreferatov k reakemu predmetu in-popolna prostoat dlskuat-j e, ki odkrlra tudi ta kar morda miaetna prednoal in Yotkrat tudi pos<*bni italijanaki elog predavnte-Ijor zadrluje in prłkrl\*. Morda radl lega ^isopiMil poroJeva'*ci na kongres niao pripuMoni.

Minister grof Ualeoazo Ciano je ▼ *ro]»»m urodnem gororu opredełil Itiri osnovoe irte f*>iob-no italijansko zunanje politike: Trajnsst osi Rim— Berlin. v protikomunisti^ni trikot podaljlane do To-kia, todoloYinj* v >zgodoY2nski obrambi proti ae-YAraestim raikrojac. ▼ borbi. ki yma zmagovito raz-vija< r ftpaniji, po >zemljepisao.igodorin*kom pa* lołajec narcko.ona prijateljako-ramotoina prisot-nost Itatije v <k>navski kotlin! in na Balkanu. ^porażani >drrh imporijerc, angleskoga in italijan-^akega.

Prisotni kongreaisti so slopnjerali stoją pritr-joranja. ko je zunanji minister italije omonil iUll-jax»ko pojmoranj* in odnose do dogodlcor vApa-nijl₉ aritns naimcćnejM pa je bfl odriv kongrnd-stov_# ko )e mlnlyter oprcdelil zasługę angicikcga prrega ministra Norllle Cbamberlaina. za doooten >sporawi(n dreb imperijerc. Sporaeum z Jugosla-rijo, >najmoine)io siło na Datkanu<, ki je dal jam-fitvo >jadransktua minie, jo bila tretja tocka_f ki «o jl v goToru italijanskoga zananjoga ministra zbo* roralci izkazali nadporpreeno pozornost.

Dejstra da ao bili odnosi med Italijo in bałkańskimi driarareff postarljeni na prvo mesto kon-grosa, in oeebl. ki sta Jima biia pororjena *odatvo razpravo in glarni govor o tern predmetu, govori o ra£oc*ti, W jo v sodobnom italijanakem zunanje-politlfnom eklopu zavrema Bałkan,

Virgicij Garda Je ▼ ob&rnem referatu po-staYljeno rpraftanjo razetavil ln nanj odgovor11 ta kole:

a) Yprafenje Balkana je z dejstsom pnklju-?ltre Arutrije k Yellkl Nemliji stopiło r >novo dobo perefoosti*.

b> Italija kot nora imperiilna Yrleslla splo^niml erropekimł in lzrenervorpskiml koriet-mi<, zlaat ee zarad srojega naramoga polo&tjn,

„«__:    «. Uw. i*    1.1 •• —U >«Z.« _M V*\.

an

cni iecaj v Milanu

©•obito pronkanje diplomalskih zaetopnikOY. t na*

rodno in druiabno iirłjeojc baikanskib drłir.

c) $odck>vanje pri induatnjafci obnori, k: t* taSenja na Balkanu. i >łzvorom< italijanokega •P^ializiram-ga Ocla. Na mesto Ła?edenega ln * fiŁTojem bnlkanakih lYlarkMnih tcndenc zmanj>a-negi izrowi oooornib trarin mora Italija >rre8« na Bałkański tr* ?p roi z rod© riije rrate<, xa katere nagli gospoda raki raz.voj in Yzporedno riSanJo fir-Ijąnjrtkega nivoja ter kapce moti balkanckih dr-łav ust ta r ja pół robo.

Skra tka: Bałkan je Mo z*iive), miade *> novo teinie do politi^ni utfditri in goapodaraki neodviMMwti bcilkarskih driaT. V ta ailni razrnah. ki #e proii po Balkanu. mora Italija vC.eniti *voj© kultumo bogaatvo in gospodarsko sodfloTanje.

GUvnl gOYor Je dopołniła Truta aogOYomlkor, ap©rialłmar.lti po anovi in posamrznib bałkański h drCavab. Naravno, da je JugoołaYlJi bil po-**©6*n daldl najvet)i do!. Vrt govornlkov je iz.-nealo ńaredno raźno* t bałkańską jadran*ko-*redo-satnok* obal© v poglądu na morrbitnoat spora med velea)lami kot oporitfo pomomkib sil na*protujo-*ih ni driamfh ekupln. ItalIJnnska zunanja poił-tlka v pogledu na Bałkan mora łmeti tn *voj traj-nl eilj: doaego y*i} *trog* ncvtrałno*ti balkanckih dr£iv, kl noj izkljuti mofceoał, la bl ta veteraina obala postała pomorska odakołna deska zapadnib TSlOill pr®M Italijł V tej lofl je juaoałoYancko-italijanaki pakt ta Italijo o*aovr»o-iiv1jenjakega potne na.

Akademik Gioacbłmo Volpe je poudaTjal pr-ven*tvo kultumcga zbH2evanja med ftalijo ln Bałkanom t spleenu novo italijanako-balkaaake tu-nanjc politike.

Boij nepoaredno kot Garda, ao govoriIi o osi Rlm—Berlin v pogięciu na Bałkan &>.evilnl govor-nikl. To je bila morda najzanimirejła to?ka debatę, ki je oprcdila cox> rolo motna ncvzkriija. Prodi Gaydu ae la fonnirala ;opoz:cija mladihf, kattre naiłranja Je odkrito in natrtno ponel *e-ua J Grat, znani radijaki tolmad iinov kieistienę polCtike. Prot! odgororu Gayde na krltłko nęka-terib mUi&ib koreferentor. W, da gledajo na prób!en Ncmtija-Itaiija na Balkanu, prerei orno. Je Gray te poglHc oprali! kot atrarne. Zgodo-rinaka tein ja >Drang nach Ortcnc, atatiatike in itjare necntkib goepodamkih Todli kaleio, da gro rt* za naeprotujo^o ci koricti. Zakljutek pa je tudi pri Grayii bil, da je oa Rim—Berlin bila zrarjena ne ra tekn»oranje, temvei za «odelovanje.

V petek dopoldne ae je nadaljeralo rarprav-lianje o Balkanu. Omembe je vredno izrajanje posłańca Perra, ki je ponorno v odlotni obliki (^oudaril predeeem pomen kultur.io-polib^nega deki pred goapodariiko-trgovskim. Nor eidik je bil ftaalednjt: branrija je po vojni imela kultumo-

Kltiico prremtTO na Ralkann, ćeprav francoako-kańska trgovin^a łzroenjeva nl pomenłla mnogo t IrgwftkUi bllancab Balkana. Bałkański na-rodl *o «nroje zunanjepołitiłne t«dLn]e vllcnill t franco^ki zuoanje-połiU^ni skłop, ker ao t njern videli jameUo iK>vrga. po vojni uidvarjenega woli-tlrnega etanja na Balkanu Ko je ta predpogoj zaród i vee rzrokoT (notranje politifna vrenja. paki Panx-Moakva, aankrije, aastanek italijaaakega im-

perija itd.) izgubl! mnogo na m-oji atvami vred-notó. ao ac poglodi Balkana zafcli obraiati r nor® amori

Natadnje Jo vodja ratprave. prod^ednik ItaJi-janske Akademije, Federioni. prihliino takole porzci tnałilfKHii podanib govorov in debato:

RazreseljiT znak in globoko in ro«M) zanima-nje mladega rodu za iUltjancko-balkarsko tbii* innje.

Kazprara Jo v glavnem pokazała naalednjo pomaojkljiToati: ćroo glcdar e, ki isrira iz toga, ker oo to i taił jenako- bałkansk i odnosi obravnavaii prcvc»5 enostraoako in premelo ▼ oiuEbl oai Rim— Berlin. Nl pozablti, da je U oa rewio młtijena oanova rtoh italijanakib zunanjepoliti^nUi ameri. Oa je bila ustvarjemi za aodełovanjc. ln to aodek>-ranjo ao trU tudi r poglcdu na Bałkan. Vaako sodeloTanJe pa ima dvo et rani: irtro in koriati. Ako bohemo koricti. momn-.o aprejetl tudi irtre. V* fbj IuW narideini netn^ko-Uałtjanaki >konfiikt< t posiedli na Bałkan izgubi akrb vtbujajoSi znałaj.

Toda. kaj ao protl tem trtTam nevarnoatl, ki w le v polprcteklcm ćaau prrialo ne Italijo * Balkana. katerega porojoa politifna ea*Uva ja bila uatrarjena in izrabljeiui kot protiitalijanako opori^e na Balkanu.

Po mnenjn Federzonlja je rarprara premalo upoMeraia \Alen moment, kl je doprineael avojn k zunetijepolitKnt preuamerłtrl Balkana: franeo-ako-aoTjetakl pakt, kl Jo ratkrll drojni obraz fran-

coekc zunanjo politike.

Zuuanjlui ciniteljem, kl ao apremenili amerł Balkanake znnanjo politike?, m> alcdlli t^tvami in tvorni naporl tako z itaiijon%ke kot z bałkańsko •tranI. Ti naporl ao bill reifj!. kot b! mogel kdo mialitit aaj ao jugo^ovnnako-łtalijanakł aporazum ob apominth nn po!prctckło*t zdi naravnoat łudei. Mo ramo w* atorlti — je dejal Fedenoni — da •• bo<la o*Roro Italo-juzo«lovayickegc iparanimA rodno boi| utrjerale. Ha bo. na njih ntrjen. U «po-raram. ki ja ▼ iirljeujskem interno obeh «traai. octal trajen.

Federtoni Je ponorno posterll t prvo Trato kultumo sndeiOTanje med Bałkanom in Italija Za uapeh tego potfamdta pa Jo z ilalijanake strani traba teineljito popravilj naćin. Ne cnoctranako pronfmnje « nekako privłhanim noaom, tomveć poaredo^anjt? otK>jib koltnr: Italljanl tnorajo za-łeti s itudijmi balkanskih, predvsem ałoranakib jczikOT. zgodOYlne. umMnocti. Ijodeko kulturę. V dokaż prarilncga ra^eUca t tej nori rmeri jo preif-«ednik Akademije poudarli nepHIakorani ucpeh belgrajake raz*tarę italfjtnakega portreta In ri-aoko ałopnjo Jugoalofanrtraga in romunskega umet-riftkeca ooceka na razatari v Benetkab. Bałkan-akf narodl Imajo aroie umetnlłke vrednotc, lo da Jih Italljani — ip rekel Federroni — raradł cno-atranskega pojmoranja kultumega aode!ovaoja do-alej niemo poznali. Zato konec z mo*tranckim knlturnim Tcil|evaniem. kl >Je napadalno. ne-uniDO in brozplc-tnor.

Po omembl, da je to noro poa!anatTo na Jotę do predvsem rarnokar u#tanov]jenemu triaake-mu raotiiilij^u, je Fedenoni t naalednjo mUIijo nkiJuMl bałkański de? Jege zunanjo-politi^noga

koogjNi:

Izgleda. da bolo v l»odoCą rszrljall s?ojo de-Umoet d« Balkanu prcdvscm trijo: Iłeljja, Nem-iija. Poljcka Skrb Italijo mora bitl, da bo ojen delct lim ve2jł In da mrd temi trenii ailami v njih bałkański clciibl do bo tckmoranja, temre^ no-dclovanie.    Dr. 2cbot Ciril.

Celje

< tzmed łtcriblb nsgrad. ki ao rredna oad 100000 dinarj«v, j« uprąva •Slortccz* kupało umivclno oprtmo in gamituro bncer. ki ao rarslarlfeu t izlaibi irgorine Joaipa Jagodića oa Glaractt trju. Ne odlatajtc śa

C>ctmite i* dane* narożnik *S1ovcnca«, d\ bo*tt dc-ini brez tlebernih <U*ater bo^itih dar ł. żrrbanje bo 15. Mii*, zato ne odhdtajtftf Zbtraitc ftleća odrezke. Sc jt daa. aai Uhko kupiit m dan već ItfTilk.

o Druibtd zattaoek caljcldb tfoepo. V aadelio. IZ psaea ob 6. zrcćar bo pri U. łoltkih tactrab rei ca łcctjftfk celpkih goapa.

c V cclrdd bobbiad je anr! v 46. lotu ctarocti Kovai Ivan a Slakove pri OplotnscL Naj v raim poćiral

r Hisda nc*rtłm nietani ftr«ftóufk Nu Górni udariU. da «e tahlco teljska Glacbeoa ma tira po-

naka z letoinjimi mepebi. ki jib je doaegla, ravoa-telju g. Sanrinu tn Tjtem ułiteljem Glaabene matkę pa vel]a Teliko priinanje :n pobrali. Glacbena ma tira v Cel ja je letoa rei.ko pri pomogła k oapcbu CKT ter 8 ivojini moćmm in polnim orkeatrom, kjer na*!opajo vc4ji del le dijaki cełjakih «ol. dala na glasben^m \*ełeru sroj peCat Na dragom ve-6>ru sta oMtn<itvo a *voJlm mstopom zadovoljiła Harlman B.. ki Je otrifutono za i grał ni Yłollno Jeoktionovo >Viltn pln»«, in gd*. Hofbauar Stąfka, ki je u2inkovi!o in s tehniko odigrala na klarirju Hcl!orjevo >Tarintelloc. Knr Je nudil tretjl Ttłer. je bilo brei dTocna na taki stopnji, da bi ec tmH a tem ponaSati Twik re^ji zavod. SoUati&H udopł •o podajili verno cliko poaameznib ułnib moli, % katerłmi razpolaga Sola Głaabrae mitiee. Med naj-mlaifiimi. ki ao nartonali na trWfąm vr/j*nt en htll