jenim svetom tako, da ga povabi k poimenovanju bitij
(1Moz 2, 19—21). To ni le zaãetek jezika, zaãetek defini-
ranja, to je tudi zaãetek vsake ãlove‰ke oblasti. Kdor mi
da ime, ta mi lahko tudi ukazuje. Zato imata mati in oãe
nad otrokom, dokler je otrok, oblast, kajti dala sta mu
ime. Vladar ima nad podloÏnikom oblast, kajti daje mu
ime svojega vladarstva ali drÏave. Filozof ima oblast nad
pojmi, nad njihovimi pomeni in povezavami, kajti daje
jim ime. Pesnik ima oblast nad obãutji in razpoloÏenji,
nad videnji in hrepenenji, kajti daje jim ime.

Med ‰tevilnimi imeni, ki me bodisi osebno ali skupin-

sko, strokovno ali versko, kvalifikacijsko ali moralno,
prijazno ali neprijazno opredeljujejo, je tudi ime moje-
ga naroda; ime, po katerem je kdo Slovenec, drugi Ne-
mec, tretji Italijan. Kdo mi da to ime, kdo ima potemta-
kem oblast nad mojo narodno pripadnostjo, kdo me
lahko kliãe zanjo na odgovor?

BES

TRI BARVE SVETA

Od odgovora na to vpra‰anje je odvisno veliko stva-

ri. Ali obstaja ,narodno izdajstvo’? Ali obstaja ,narodna
zvestoba’? Komu sem dolÏan, ãe sem sploh dolÏan, po-
lagati raãune za ravnanje s svojo narodnostjo? Od od-
govora na to vpra‰anje je odvisna tudi strategija narod-
nega ohranjanja in spodbujanja. Od tega je odvisno rav-
nanje s tistimi, ki moji narodnosti in njenim konsekven-
cam nasprotujejo. Od tega je odvisna moja spro‰ãenost
ali pa moja uklenjenost v odnosu do vsega, kar zadeva
mojo narodno pripadnost.

Odgovoriti na vpra‰anje, kdo mi daje, kdo mi sme

dati narodno ime, pa pomeni tudi, odgrniti zaveso nad
manj sreãnimi pojavi, ki so povezani z narodnostjo in jih
najlaÏje izrazimo z besedama ,nacionalni ‰ovinizem’. Po
dveh svetovnih vojskah, katerih duhovno izhodi‰ãe in
katerih motor je bil prav ta nacionalni ‰ovinizem, po
‰tevilnih lokalnih vojnah, ki jih bijejo najrevnej‰i naro-
di vse do danes, prav nikjer ni videti znamenj, da bi se
ãlove‰tvo iz vsega tega kaj nauãilo, da bi bilo vsaj neko-
liko previdnej‰e v ravnanju s pojavi, ki jih oznaãuje be-
seda ,nacionalizem’. Nasprotno: nikoli ‰e ni bil svet
sooãen s tako neizprosnim medsebojnim nasprotova-
njem in sovra‰tvom na nacionalni podlagi, kakor je da-
nes. Razbitje ideolo‰kega obroãa na vzhodu je sprosti-
lo desetletja zatirana nacionalna ãutenja in nasproto-
vanja, da se danes zlivajo v pravi poÏar nacionalne

BES

TRI BARVE SVETA

nestrpnosti in celo uniãevalnosti brez vsakega moralne-
ga ali celo verskega ozira. Dovolj je iti nekoliko s prstom
po zemljevidu, sledeã ognju nacionalnega sovra‰tva in
zatiranja: Ukrajinci in Belorusi v nekdanji Sovjetski zve-
zi, Armenci v Turãiji, Kurdi v Turãiji, Iranu in Iraku,
Tuaregi v arabskih deÏelah Magreba, Grki, Makedonci
in Srbi v Albaniji; Albanci na Kosovu in v Makedoniji;
Makedonci v Bolgariji in Grãiji; Turki v Bolgariji, Nem-
ci, MadÏari, Srbi in Romi v Romuniji, Italijani v Istri in
Dalmaciji, Slovenci v Italiji, v Avstriji, Hrva‰ki in na
MadÏarskem . . . To je le majhen vzorec svetovnega na-
cionalnega problema, ki mu ni videti skoraj‰nje re‰itve.
Res je, da se te napetosti ne spro‰ãajo z enako brezob-
zirnostjo in krutostjo. Demokratiãni okvir kake Italije ali
Avstrije gotovo ne dovoljuje tako grobih oblik nacional-
ne nestrpnosti, kakor diktatorski reÏimi v veãini zgoraj
omenjenih drÏav. A tudi med demokracijami so velike
razlike. Zatiranje negr‰kih narodnosti v Grãiji, ki je for-
malno demokracija, zgodovinsko pa celo mati vseh de-
mokracij, je neprimerno bolj grobo, kakor zatiranje v
Avstriji ali Italiji, ki je veliko bolj rafinirano, mehko, vãa-
sih celo povsem neopazno.

ObseÏnost in vztrajnost teh nasprotij, ki jima nista

mogla do Ïivega niti dve taki katastrofi svetovnih raz-
seÏnosti, kakor sta bili obe svetovni vojski, dajeta sluti-
ti, da tu nimamo opraviti s kako obãasno ãlove‰ko ali

BES

TRI BARVE SVETA

kolektivno kaprico, temveã z nekim trajnim in global-
nim nesporazumom o identitetnem pojavu, ki spravlja
pripadnike iste skupine v dobrotno ganotje, pripadnike
razliãnih skupin pa v slepo sovra‰tvo in pripravljenost
na fiziãno iztrebljenje drugega.

BES

TRI BARVE SVETA

Relativnost pojma naroda

ascal pripominja, da bi bila sme‰na pravica, ki bi jo
razmejeval kak potok. Takole sklene: »Resnica to-

stran Pirinejev, zmota onstran!« (Pascal, Misli V/294).
Prav, ki mi ga priznavajo ali odrekajo drugi, bi bil torej
odvisen od moje plemenske ali druÏbene uvr‰ãenosti,
ne pa od adekvatnosti mojih misli in dejanj s fiziãnimi
in moralnimi dejstvi sveta. To velja tudi za narodnost-
no razmejitev. Svojega istega ,prav’ ne morem uveljav-
ljati hkrati med Srbi in Slovenci ali med Nemci in Slo-
venci, pa ãeprav vsebina tega ,prav’ nima nikakr‰ne zve-
ze z lastnostmi, ki delajo iz koga Slovenca, iz drugega
Srba in iz tretjega morda Nemca.

âe bi taka zamejitev ãlovekovega organa za mi‰ljenje

v resnici izhajala iz same narave narodnega Ïivljenja,
potem bi bilo za vsakega ãloveka z zdravo in po‰teno
pametjo edino dostojno, da se od take dru‰ãine poslo-
vi in gre svojo pot. Nobena stvar, ki daje ãlove‰kemu
,prav’ veljavo ali neveljavo zunaj adekvacije med zre-
njem in med dejstvi, ne more biti dobra stvar. Vse, kar

BES

TRI BARVE SVETA

ãlovekov miselni horizont oÏi in zapira, je treba v ime-
nu dozorevajoãe ãloveãnosti opustiti, in vsega, kar ta
horizont odpira in raz‰irja, se je treba oprijeti. Tudi
pojav naroda bomo presojali najprej po tem razsodilu:
ali ãloveka odpira za druge ljudi in za vesoljni svet — ali
pa ga pred drugimi in pred svetom zapira. Tudi ãe bi si
morali izruvati srce, da bi ustregli resnici, bi pred tem ne
smeli oklevati, saj tudi srce ne more v nedogled utripa-
ti in goreti brez resnice ali celo zoper resnico.

Ni sicer moj namen, da bi stoterim definicijam naro-

da dodajal ‰e lastno, saj definicije po navadi povedo le
to, kaj definirani pojav v bistvu ni — a omeniti moram
vsaj to, da obstajata dve zelo razliãni pojmovanji naro-
da, ki se prav v na‰em prostoru celo nepregledno zlivata
in tako ustvarjata ‰e dodatno pojmovno zmedo, za ka-
tero je mogoãe skriti tudi marsikak‰no politiãno neãed-
nost. Pojem naroda, s tujo besedo nacije, je nastal s fran-
cosko revolucijo, ki je nad vse drÏavljane kljub njihove-
mu razliãnemu poreklu poveznila isti zakon jakobinsko
pojmovane »enakosti, bratstva in svobode«. Ko je prus-
ki reformator Freiherr vom Stein nagovoril avstrijskega
cesarja Franca JoÏefa, ãe se meni postaviti na ãelo nacio-
nalno zdruÏene nem‰ke drÏave, mu je ta z nezauplji-
vostjo do ponujenega pojma odgovoril: »Nacija? — To
zveni tako jakobinsko.« Seveda pa bi se motili, ãe bi
mislili, da gre pri francoskem pojmovanju nacije zgolj za

BES

TRI BARVE SVETA

povezovanje na abstraktni drÏavljanski, administrativ-
ni in merkantilni ravni. Ista francoska revolucija, ki je
razglasila enakost vseh drÏavljanov ne glede na njihovo
stanovsko ali regionalno poreklo, je vendarle vzpostavi-
la nov stan poklicnih revolucionarjev; in kljub temu, da
je izenaãila pred istim zakonom vse drÏavljane franco-
ske drÏave ne glede na etniãno in regionalno poreklo, je
v bistvu privilegirala francoski jezik in francosko kultur-
no ter etniãno izroãilo kot kulturno-jezikovno unificira-
joão normo francoske republike. âeprav se vse nacije, ki
se konstituirajo po francoskem modelu, in to je veãina
sodobnih evropskih nacij in to je tudi ameri‰ka nacija,
sklicujejo na dvignjenost nad regionalne in etniãne raz-
like, pa ta dvignjenost ni nevtralna distanca do vseh,
temveã ustoliãenje izvr‰enega dejstva, se pravi najmoã-
nej‰e etnije, najmoãnej‰ega jezika, najbolj uveljavljene
kulture. Vse to velja tudi za tako imenovano avstrijsko
nacijo. Formalno se sklicuje na skupnost drÏavljanov, ki
se opira na specifiko avstrijske drÏavne in civilizacijske
tradicije, v resnici pa gre tudi za uzakonitev drÏavnega
jezika te nacije, ki je nem‰ãina, za ustoliãenje kulturnega
in civilizacijskega profila te nacije, ki je nem‰ki, ãeprav
je etniãna osnova te nove nacije zelo pestra in celo ne
tako preteÏno nem‰ka.

Ob tej francoski opredelitvi nacije, ki ima svojo nev-

tralno javno plat in svojo prikrito enostransko etniãno

BES

TRI BARVE SVETA

plat, imamo tudi slovanski pogled na nacijo, ki je iz-
kljuãno etniãno-kulturne narave in tako veliko bolj uni-
verzalen od francoskega. Medtem ko ,francosko’ naci-
jo ,vzpostavi’ revolucijsko ali drÏavni‰ko dejanje, pa
slovanska nacija postopoma nastaja v razvoju kulturne
zavesti kot najuniverzalnej‰a in najsvobodnej‰a identi-
tetna raven v okviru komunikacijskega fenomena, ki mu
pravimo nacionalni knjiÏni jezik. Pripadnik kateregakoli
slovanskega naroda nikoli ne bo mogel razumeti, kako
je mogla nekaj mesecev po tistem, ko se je veãina av-
strijskih prebivalcev ‰e imela za Nemce, nastati nova,
tako imenovana ,avstrijska nacija’. Pred oãmi ima stole-
tja, v katerih se je postopoma in v premagovanju ne-
znanskih ovir rojevala ‰ir‰a zavest, ki je povezovala
regionalne in nareãne razlike ter se nazadnje povzpela
do pojmovanja vsenarodnega obãestva. To, kar se je pri
zahodnih narodih zgodilo Ïe stoletja prej, ko je dvor s
svojo avtoriteto ali celo neposredno z dekreti uveljavil
svoj govor kot standard kulturnega in znanstvenega je-
zika, se je pri slovanskih narodih, ki niso — izvzem‰i
ruskega — imeli vladarjev, ki bi doloãili, kak‰en bodi
model vsenarodnega jezika, ta oblikoval postopoma, v
veliki meri konsenzualno, zato kompromisno, ne pa av-
toritarno in enostransko kakor na zahodu. Najlep‰i pri-
mer takega postopnega oblikovanja narodne zavesti in
skupnega knjiÏnega jezika je kar slovenski primer. ·e v

BES

TRI BARVE SVETA

dvajsetih letih tega stoletja, ko so Slovenci Ïe imeli vsaj
administrativno, ãe Ïe ne drÏavno samostojnost v okvi-
ru kraljevine SHS, ni bilo jasno, ali bomo imeli dva
knjiÏna jezika, prekmurskega in osrednje slovenskega,
ali enega samega. Tudi koro‰ka nareãja bi, ãe v Ljubljani
ne bi upo‰tevali JaneÏiãevih pravoreãnih in pravopisnih
predlogov, mogoãe postopoma prerasla v samostojni
koro‰ki jezik, ki bi bil slovenskemu sicer zelo soroden,
a bi vendar ne bil isti. Podobno velja za bene‰ko sloven-
sko nareãje v Italiji. Tako se je zgodilo pred stoletji v
nem‰kem govornem prostoru, ko se je iz njega izdvoji-
la dana‰nja nizozem‰ãina, tako se je zgodilo v skandi-
navskem prostoru, kjer je iz prej razmeroma enotnega
skandinavskega jezika nastalo troje samostojnih jezi-
kov: ‰ved‰ãina, dan‰ãina in norve‰ãina.

Narodnost, kakor jo razumemo Slovenci in drugi Slo-

vani, potemtakem ni dekret kakega absolutnega vladar-
ja, ni dekret kake revolucijske skup‰ãine, temveã je tro-
plastna individualiteta, ki je v sodelovanju narave, zgo-
dovine in ãlove‰ke volje zrasla iz nekdanje rodovne in
plemenske razdeljenosti. Zato je tudi navezanost na to
individualiteto pri Slovencih bistveno drugaãna, kakor
pa na primer pri Francozih ali AngleÏih. Francozi pra-
vijo, da je pri njih nevljudno in neokusno omenjati svoje
nacionalno in regionalno poreklo. Rad verjamem, saj je
tudi pri nas ãe Ïe ne nevljudno in neokusno, pa vsaj

BES

TRI BARVE SVETA

banalno, omenjati svojo administrativno pripadnost.
Francoz dobi svojo nacionalno pripadnost po adminis-
trativni poti skupaj z drÏavljanstvom in jo pozneje z
vzgojo in izobrazbo le kulturno kvalificira, kolikor jo paã
kvalificira. Slovenec pa vstopa v svojo narodno indivi-
dualiteto skozi tri vrata: v svoje slovenstvo se rodi, v
njem je deleÏen vzgoje in izobrazbe, k slovenstvu kot
oblikovan ãlovek zavestno pristopa in sprejme konsenz
skupnega kulturnega izroãila in predvsem skupnega
knjiÏnega jezika.

Kakor denimo Francoza bistveno opredeljuje admi-

nistrativno dejstvo, da je rojen kot francoski drÏavljan,
pa Slovenca bistveno opredeljuje kulturno-moralno
dejstvo, da zavestno sprejema narodno-kulturni in jezi-
kovni konsenz. Francoz namreã nima izbire. Ne more
ne biti Francoz, ãe se je rodil v Franciji in obiskoval fran-
coske ‰ole. Slovenec pa to izbiro ima. Enain‰tirideset
nareãnih moÏnosti ima, da se oklene svoje lokalne iden-
titete in ne sprejme slovenskega narodnega konsenza.
Pri oblasteh je sicer registriran kot slovenski drÏavljan,
v potnem listu ima vpisano slovensko narodnost; a v
resnici to ni Slovenec v polnem pomenu besede, temveã
Primorec, ·tajerc, Dolenjec, Koro‰ec, Beneãan . . . A
lahko je ‰e manj. Lahko je samo ·kofjeloãan, Ljubljan-
ãan, TrÏiãan, Globa‰an, Podraveljãan, Openc ali Dravo-
grajãan.

BES

TRI BARVE SVETA

Medtem ko o nacionalni pripadnosti na‰ega sosed-

njega ljudstva v Avstriji odloãa dejstvo, ali mu vladajo
nacionalni ali pa demokratiãni socialisti, pa slovenske
narodne individualitete ne more doloãati ali spreminjati
nobena oblast, temveã nastaja vedno znova iz nepresta-
nega plebiscita, na katerem se je mogoãe odloãiti med
zgolj lokalno ali pa vsenarodno individualiteto. To pa
pomeni, da v konãni konsekvenci ni nikogar, ki bi smel
ali mogel ãloveku slovenskega porekla od zunaj doloãiti
njegovo narodnost. Slovenec se mora nazadnje narod-
nostno definirati sam. To ne pomeni, da mora izpolniti
prijavnico, kakor jo razdeljuje pripravljalni odbor za
sklic Svetovnega slovenskega kongresa, paã pa si mora
prisvojiti tiste kulturne in jezikovne vrednote, ki sestav-
ljajo slovenski narodni konsenz. Brez znanja slovenske-
ga knjiÏnega jezika, brez vgrajenih matrik Pre‰erna in
Slom‰ka, Cankarja in Kreka, brez osnovne vednosti o
lastni narodni zgodovini, brez minimalne narodne soli-
darnosti, pa tudi brez minimalne narodne spravljivosti,
ãlovek slovenskega rodu ‰e ni Slovenec v narodnem
pomenu, temveã je samo pripadnik lokalne individua-
litete, ki ne potrebuje kulturne refleksije in kultivirane-
ga jezikovnega standarda.

BES

TRI BARVE SVETA

Med plemenom in narodom

b tej tezi kaÏe povleãi ãrto med plemensko ali ro-
dovno pripadnostjo in pa med pripadnostjo naro-

du, kakor ga razumemo Slovenci. Narodna individuali-
teta ni le ‰ir‰a od plemenske, saj povezuje pripadnike
sorodnih plemen ali rodov v eno skupnost in zdruÏuje
nareãja in nareãne skupine v skupen knjiÏni jezik, tem-
veã je tudi bistveno bolj svobodna. Pripadnik plemena
je socialno neprestano in v vseh pogledih kontroliran in
voden, medtem ko je pripadnik naroda svoboden in
anonimen. Za pripadnika plemena je ,prav’ vedno le to,
kar trdi njegovo pleme, predvsem pa njegov plemenski
poglavar in plemenski Ïrec. Za pripadnika naroda pa je
resnica neodvisna od individualitetne solidarnosti.
Pravzaprav lahko imamo Jezusa Kristusa za oãeta na-
rodne ravni v tem smislu, saj njegova odloãna zavrnitev
sorodstvenega razmerja kot kriterija resnice in pravice
ãloveka radikalno osvobaja od plemenske solidarnosti,
ki ni solidarna le v dobrem, temveã tudi v zlu ali celo
predvsem v zlu. Jezusovo vpra‰anje: Kdo je moja mati in

BES

TRI BARVE SVETA

kdo so moji bratje? — ter njegov odgovor: Kdorkoli
namreã spolni voljo mojega Oãeta, ki je v nebesih, mi je
brat in sestra in mati, (Mt 12, 48—50) — naravnost bru-
talno razbija solidarnost iz krvi v prid solidarnosti iz
Duha. âe bi parafraziral Jezusove besede za na‰e razme-
re, bi morda vpra‰al: Kdo je Slovenka in Slovenec? — ter
odgovoril: Kdorkoli sprejema normo skupnega slo-
venskega knjiÏnega jezika, narodno in obãeãlove‰ko vi-
zijo Pre‰erna in socialno hrepenenje Cankarja, ekume-
nizem in domoljubje ter sosedstvo z drugim narodom
Slom‰ka, apostolstvo in posluh za zavrÏena ljudstva in
jezike Baraga — ta je Slovenka, ta je Slovenec v polnem,
narodnem pomenu.

Narodno obãestvo se torej bistveno razlikuje od ro-

dovnega, plemenskega obãestva prav v meri svobode in
moralne solidarnosti. Rodovni ãlovek ni svoboden in je
,ujetnik’ lastnega plemena, je vedno pre‰tet, varovan,
nadzorovan in kaznovan ali nagrajevan. ,Prav’ je zanj to,
kar zahteva njegov rod. Pripadnik naroda pa je svobo-
den, svojemu obãestvu pripada prostovoljno in anonim-
no, ni statistiãna enota v pre‰tevanju, za svoje odloãit-
ve in dejanja odgovarja etiãni, ne pa rodovni instanci.
Zanj je prav to, kar je v skladu z njegovo vestjo in s pro-
sto sprejetimi moralnimi ali verskimi naãeli, ki so BoÏ-
jega in obãeãlove‰kega izvora.

BES

TRI BARVE SVETA

Indijski pesnik in mislec Rabindranath Tagore pi‰e v

svoji knjigi Nacionalizem*: »Ko dobi ta organizacija po-
litike in komerca, katere drugo ime je nacija, vso oblast
na raãun harmonije vi‰jega socialnega Ïivljenja, je to zlo
za ãloveãnost. âe postane oãe nasilnik in pride njegova
druÏinska dolÏnost na drugo mesto v njegovi zavesti,
potem ne bo dolgo ostal ãlovek, temveã bo postal avto-
mat, ki ga vodi moã nara‰ãanja. Potem lahko zaãne de-
lati stvari, ki bi se jih v normalnih okoli‰ãinah sramoval.
Enako je tudi v druÏbi. âe si dovoli pot v dovr‰eno orga-
nizacijo moãi, potem je malo zloãinov, ki bi v taki druÏbi
ne bili mogoãi. Uspeh namreã je predmet in opraviãilo
stroja, medtem ko je dobrota cilj ãloveka in samo ãlove-
ka. In ko zaãne ta motor organizacije dobivati vse veãji
obseg in ko njegovi mehaniki postajajo samo ‰e delãki
tega stroja, je ãlovekova oseba izloãena in postaja samo
‰e fantom, vsakdo je zavrten samo ‰e v politiãno revo-
lucijo in je izvrÏen po ãlove‰kih sestavinah stroja, kjer
zanj ni veã nobene milosti ali moralne odgovornosti.«

Tagore je zelo dobro vedel, kaj pomeni beseda naci-

ja in kaj nacionalizem, saj je bil njegov ãas ravno ãas
osamosvajanja Indije izpod angle‰ke nadoblasti. Svoje
poglede na politiãno in osvobodilno angaÏiranje je izpo-

* NATIONALISM by Sir Rabindranath Tagore, str. 23, 1973.

Greenwood Press, Connecticut

BES

TRI BARVE SVETA

vedal v romanu Gora — in tam je izrazil tudi vso distan-
co umetnika do ‰e tako privlaãnih politiãnih floskul.

A Ïal nima vsak narod svojega Hermanna Hesseja, ki

bi pravoãasno zavpil »O, Brüder, nicht diese Töne!« (O,
bratje, nikar takih tonov) — ali Tagoreja, ki bi s svojo
modro besedo svaril pred tanko ãrto, ki razmejuje ljube-
zen do naroda in zapadanje v nacionalno bestialnost, o
kateri govori tudi veliki avstrijski pisatelj Franz Werfel
v svojem eseju Über das Kaisertum.

Ugotovitev, da pripadnost narodu ni veã naravna ali

zgolj naravna, ‰e manj pa socialno prisilna, temveã je
zavestna in svobodna, pa tudi kulturno in jezikovno
kvalificirana, kajpada v osnovi spreminja vse na‰e utrje-
ne predstave in priãakovanja o Ïivljenju narodnega
obãestva in o vlogi posameznika v njem.

Pripadnost, ki izvira iz narave, torej krvna ali rodov-

na pripadnost, ima tudi svoje nujno fiziãno obeleÏje.
Vezana je na fiziãni prostor. Ne more‰ biti trajno pri-
padnik plemena zunaj ,njegovega’ ozemlja. Plemenska
pripadnost je naravna in nesvobodna pripadnost, zato
je tudi tesno povezana z naravnim okoljem. Vkljuãenost
v narodno obãestvo pa je predvsem duhovna vkljuãen-
ost, zato je tudi prosta fiziãnih omejitev. V narodno ob-
ãestvo sem lahko vkljuãen ne glede na kraj svojega bi-
vanja kjerkoli po svetu. Da veãji del kakega narodnega
obãestva naseljuje doloãeno ozemlje, je zgolj zgodovin-

BES

TRI BARVE SVETA

sko dejstvo, ki mu daje narodni znaãaj ‰ele kultura, ki jo
je kak narod na tem ozemlju proizvedel. S stali‰ãa na-
rodne zavesti naravno okolje nima nacionalnega znaãa-
ja in zato ne pripada nobenemu narodu posebej. Samo
kultivirana pokrajina je del narodove lastnine — in to
samo tako dolgo, dokler jo narodno obãestvo v tem smi-
slu ohranja. Drugaãe je seveda pri naravnih obãestvih,
kakor sta rod ali pleme. Taka obãestva si lastijo ne le tisti
del pokrajine, ki mu vtisnejo svojo kulturo, temveã tudi
naravno ozemlje samo.

BES

TRI BARVE SVETA

Narod in vojna

daj nam je tudi laÏje razumeti mehanizem ne le
preteklih, temveã tudi sodobnih vojn. Najprej se

pojavi ideolo‰ki model, nekak‰en virus, ki spreminja
naravo tkiva. Narodno obãestvo se zaãne pod vplivom
ideolo‰kega virusa spreminjati nasprotno od smeri zgo-
dovinskega napredovanja, v rodovno in plemensko
druÏbo. Ideologija, ki ima moã takega spreminjanja, te-
melji na predpostavki, da ãlovekova oseba ni najvi‰ja
instanca etiãnega in politiãnega odloãanja, temveã je to
fantom kakr‰nekoli skupnosti, pa naj bo ta utemeljena
na povzdigovanju razreda, rase, specifiãne vere ali spe-
cifiãne kulture ter jezika. Ko je proces razkroja tako da-
leã, da posameznikova vest in presoja nista veã najvi‰je
vodilo njegovega ravnanja, se poru‰i ravnoteÏje odprte
druÏbe, kakr‰na je narodno obãestvo — in vsi procesi se
zaãno odvijati na niÏji kroÏnici stabilnosti, kjer je svobo-
da posameznika ukinjena in zavladajo pravila rodovne
ali plemenske druÏbe. Ker pleme ni zgrajeno na duhov-
ni vkljuãenosti, ki predpostavlja suverene proste po-

BES

TRI BARVE SVETA

sameznike, tudi ne more obstajati brez prila‰ãanja na-
ravnega okolja, se pravi fiziãnega ozemlja. Ker pa etni-
je ne poseljujejo sveta geometrijsko razmejeno druga
poleg druge kakor plo‰ãice domina, temveã so vsepov-
sod vra‰ãene druga v drugo, ne le kot vasi med vasmi,
temveã tudi kot posamezni druÏinski ãlani v me‰anih
zakonih, tako imenovanih ,praviãnih meja’ ni mogoãe
povleãi. Vsi razlogi za vojno so tako dani — in ãe k temu
pri‰tejemo ‰e otro‰ko veselje, ki ga ima ãlovek s to de-
javnostjo, potem si lahko hitro izraãunamo, kako majh-
ne moÏnosti ima v taki druÏbi prizadevanje za mir.

Pre‰eren je dobro vedel, zakaj je narodom, ne pa ro-

dovom pripisal hrepenenje po dnevu, ko koder sonce
hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Pleme, ki posamezni-
ku doloãa, kaj je prav in kaj ni prav — in ima za posa-
meznika torej vedno prav, za svoj obstoj nujno potrebu-
je pripravljanje na vojno in vodenje vojne. Narod pa za
svoj obstoj nujno potrebuje mir, saj se samo v miru lah-
ko oblikuje svoboden posameznik, ki prostovoljno spre-
jema narodni konsenz, sestavljen iz moralnega, etno-
lo‰kega, umetni‰kega in jezikovnega zaklada kakega
ljudstva.

V tej luãi nam postaja jasno, da so vsi nacionalizmi v

bistvu nacionalno kontraproduktivni. Razkrajajo in iz-
podmikajo namreã elementa, ki sta bistveno potrebna
za formiranje in Ïivljenje vsakega naroda: ãlovekovo

BES

TRI BARVE SVETA

vest in prostost. Zato bi pri kakem nacionalnem socia-
lizmu ali pri italijanskem fa‰izmu zaman iskali prizade-
vanj, ki bi bila v interesu narodnega obãestva. Tudi pri
novej‰ih izbruhih nacionalizma, kakor denimo v Rusi-
ji, Romuniji, Srbiji, na Slova‰kem in tudi drugod po sve-
tu, ni videti niãesar, kar bi delovalo v prid naroda, na
katerega se ta gibanja sklicujejo. Povsod, kjer se dvigne
zmajeva glava ali vsaj zmajev rep nacionalizma, po vrsti
padejo vsi elementi resniãne narodove kulture: najprej
ãlovekova vest in svoboda, potem pa tudi umetni‰ka in
znanstvena ustvarjalnost, versko Ïivljenje, demokratiã-
ne institucije, nazadnje celo druÏina. Resniãno, pleme je
ljubosumno tudi na druÏino kot trdnjavo ãlovekove su-
verenosti. DruÏina v kr‰ãanskem smislu je namreã prvi
korak iz plemena v narod. Jezusove besede: Ali niste
brali, da je Stvarnik na zaãetku ustvaril ãloveka kot
moÏa in Ïeno . . . Zaradi tega bo moÏ zapustil oãeta in
mater in se pridruÏil svoji Ïeni in bosta oba eno telo (Mt
19, 4—6) so, sociolo‰ko gledano, tudi razbijanje rodov-
ne druÏbe, kjer je ãlovek ujet v nepregledno mreÏo
sorodstvenih in rodovnih razmerij in pravzaprav niko-
li ne doseÏe polnoletnosti. Polnoleten je samo poglavar
rodu. Zato si vsako totalitarno gibanje ‰teje za najveãji
uspeh, ãe mu uspe prodreti v druÏino, ãe mu uspe
pripraviti otroke, da denunciirajo svoje star‰e, zakonska
partnerja, da denunciirata drug drugega. ·ele ko je do-

BES

TRI BARVE SVETA

seÏeno to, je totalitarizem dosegel svoj konãni cilj. Re-
volucija je zares uspe‰no konãana ‰ele tedaj, ko pride
sin prijavit svojega oãeta na policijo, da se je doma izre-
kel proti revolucijski oblasti. Stalinizem je takemu sinu
tudi — najbrÏ prviã v ãlove‰ki zgodovini — postavil spo-
menik. Kakor so za uho ostre, pa so vendar zelo osvoba-
jajoãe tudi tiste Jezusove besede, v katerih razbija iluzi-
jo, da je z njim pri‰el na svet mir — in tu je kajpada
mi‰ljen mir, kakor ga lahko doseÏe podrejanje ljudi in
ukinjanje njihove avtonomne vesti in prostosti: Pri‰el
sem, da loãim sina od oãeta, hãer od matere, snaho od
ta‰ãe; in sin ãlovekov bo imel sovraÏnike med domaãi-
mi (Mt 10, 35—37). Stavek pomeni, da presoje nad tem,
kaj je za ãloveka prav in kaj ne, nimajo sorodniki, tem-
veã vest, po kateri se ogla‰a Najvi‰ji. Prav ta resnica pa
utemeljuje narodno obãestvo v nasprotju do rodovne-
ga. Narodna solidarnost temelji na prostovoljni vkljuãit-
vi v skupno potovanje po poti, ki si jo je kak narod izbral
k cilju, ki je vsem narodom skupen. Na tej poti se ude-
leÏujem obiãajev, ustvarjalnosti, politike in druÏabnosti,
jezika in ãutenja svojega obãestva; ne izroãam pa temu
obãestvu svoje svobode, svoje vesti in svoje pameti.
Kadar pride moja narodna skupnost navzkriÏ s tem, kar
mi narekuje vest, poslu‰am vest in ne skupnosti. Kadar
se moj narod spre s pametjo, poslu‰am pamet in ne
govornike v imenu naroda. In kadar mi sku‰a moje na-

BES

TRI BARVE SVETA

rodno obãestvo vzeti svobodo, je zadnji ãas, da uvidim,
kako naroda, ki naj bi bil vanj solidarno vkljuãen, ni veã,
ker se je spremenil v pleme, ki ne more prena‰ati moje
svobode.

BES

TRI BARVE SVETA

Narodno izdajstvo

e tako gledamo na vpra‰anje naroda, potem se
marsikaj spremeni tudi v na‰ih miselnih in vedenj-

skih vzorcih. Zelo pogosta je obtoÏba ,narodne izdaje’.
Izdati je mogoãe samo zaupano skrivnost. Zaupane
skrivnosti pa niso vsebina odprte druÏbe, temveã eks-
kluzivnih skupin na etniãni, stanovski, verski, svetovno-
nazorski ali ideolo‰ki podlagi. Skrivnostna sporoãila mi
lahko zaupajo v plemenu, verskem misteriju, politiãni
stranki, zarotni‰ki dru‰ãini ipd. Narodno obãestvo nima
zaupnih skrivnosti, zato je tudi izdajstvo na tej podlagi
nemogoãe. ObtoÏbo narodne izdaje izrekajo v bistvu
samo plemenski poglavarji in Ïreci, saj je v osnovi ne-
zdruÏljiva s pojmovanjem naroda kot obãestva svobod-
nih posameznikov, ki sprejemajo zaupljivosti in skriv-
nosti na medosebni ali ekskluzivno-skupinski, ne pa na
narodni ravni.

Vse to je lahko videti kakor iskanje dlake v jajcu ali

kakor dlakocepstvo. A vendar so izrazi, ki jih sku‰am tu
ovreãi, artilerija, s katero streljamo po lastnih rojakih,

BES

TRI BARVE SVETA

misleã, da jih bomo tako pridobili za vztrajanje v na‰em
narodnem obãestvu. Nekatera znamenja kaÏejo, da ob-
streljevanje s takimi teÏkimi moralnimi naboji ni naj-
bolj‰a spodbuda, da bi kdo vztrajal tam, kjer ga sicer ne
mika vztrajati. Mislim, da je res celo nasprotno: kdor
stoji na robu odloãitve, da zapusti svoj narod, temu bo
taka moralna granata, ki jo vanj izstrelimo, zagotovo
pomagala ãez ta rob in ga naravnost pribila na drugo
stran razmejitve ter mu onemogoãila kakr‰en koli pre-
mislek ali moÏnost vrnitve.

Kakor je pravilen refleks narodne skupnosti, ki ji kdo

krati pravice, da se ne pusti pre‰tevati drugim, tako bi
moral ta refleks veljati tudi znotraj nje same. Îe samo
ugotavljanje tako imenovane ,ogroÏenosti’ zaradi ‰te-
vilãnega upadanja se mi zdi sprto z bistvom narodnega
obãestva. ·tevilo in moã nista narodni, temveã rodovni
in plemenski kategoriji. Pri narodu ‰teje kvaliteta odno-
sov, ne pa kvantiteta ãlanov. Pesnik Kosovel pravi: Bomo
pa narod dvajsetih Slovencev. V Kosovelu je bilo dovolj
duha, da tega ni izrekel iz kake cenene trmoglavosti
pred moãmi zgodovine, temveã iz globljega spoznanja,
da to, kar nastaja v narodnem obãestvu, ni odvisno od
‰tevila in od moãi, temveã od duha, ki je prost, prost
tudi pred teÏo ‰tevil. Za ‰tevilo je zainteresiran tisti, ki
si plete mreÏo oblasti ali ki i‰ãe trg za svojo ekonomijo.
Skratka tisti, ki me Ïeli uporabiti. Kdor pa ne Ïeli biti

BES

TRI BARVE SVETA

vojak rodovne pehote, volilni upraviãenec za kandida-
te oblasti, kupec na nacionalni trÏnici, ta ne potrebuje
podatkov o tem, koliko jih je v njegovem narodnem ta-
boru, kolik‰na je njihova izstrelna, glasovalna in kupna
moã. Mirna narodna (samo)zavest poãiva na spoznanju,
da se to, kar se dogaja na specifiãno narodnem nivoju,
lahko dogaja tudi med tremi. Jezusovo zagotovilo: Kjer
sta namreã dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam
sem jaz sredi med njimi (Mt 18,20) je mogoãe uporabi-
ti tudi tu: Kjer sta namreã dva ali so trije zbrani v narod-
nem imenu, tam je narodna obãestvenost med nji-
mi . . .

BES

TRI BARVE SVETA

Asimilacija

roblem asimilacije je prav gotovo eno najbolj pro-
metnih vpra‰anj tako imenovanih narodnih organi-

zacij. Na asimilacijo je treba gledati z dveh strani: s stra-
ni skupnosti, ki jo asimiliranec zapu‰ãa — in s strani
skupnosti, v katero se asimiliranec duhovno naseljuje.
Pri tem pa je treba takoj povedati, da je vsako ugotav-
ljanje asimilacije avtomatiãno pre‰tevanje narodnega
obãestva, se pravi opravek, ki nasprotuje duhu naroda.
Ugotavljanje asimilacije pomeni tudi kontrolo nad po-
samezniki v narodnem obãestvu — kot moralni oãitek
pa celo poseganje v njihovo svobodo, tako svobodo ve-
sti, kakor tudi v njihove civilne svobo‰ãine. Ugotavljanje
asimilacije s temi nehotenimi, a nujnimi spremnimi
pojavi, pa je tudi eden najveãjih pospe‰evalnih dejavni-
kov asimilacije. Tako, kakor je svoj ãas grmenje z lece
nad ,brezboÏniki’, resniãnimi ali umi‰ljenimi, najbolj
izpraznjevalo cerkve in polnilo dvorane z ateistiãnimi
prireditvami, tako tudi postavljanje rojakov na sramo-
tilni oder asimilacije asimilacijo vedno bolj pospe‰uje,

BES

TRI BARVE SVETA

nikakor pa je ne more zavirati ali celo ustaviti. Nekje
sem bral, kako albanska etniãna skupnost v Italiji, ki se
je tja naselila v ‰estnajstem stoletju, beÏeã pred Turki, z
drastiãnimi sredstvi sku‰a ohranjati svojo individualite-
to. Mislim, da se to dogaja na veliki ãetrtek: skupina
narodnjakov gre po vaseh od hi‰e do hi‰e in s sajami na-
maÏe po obrazu vsakega Albanca, ki so ga v prej‰njem
letu zalotili, da je z lastnimi ljudmi govoril italijansko.
Tako ravna pleme. S stali‰ãa plemena je vsak njegov pri-
padnik razen poglavarja v bistvu mladoletna in opravil-
no nesposobna oseba, za katero mora misliti in odloãati
kolektivna pamet skupnosti. Tako so ti ljudje (morda!)
re‰ili alban‰ãino, a izgubili so priloÏnost, da bi postali
zrel narod. Na krivulji ãlove‰ke zgodovine pa je prido-
bitev svobode za posameznika veãja vrednota, kakor pa
obvarovanje ‰e tako dragocenega individualitetnega
znaka. Kdor varuje svoj jezik s sajami, ki jih namaÏe na
ãelo nesreãnega jezikovnega pre‰u‰tnika, ta ga bo jutri
zagotovo izgubil ob sreãanju z drugim, moãnej‰im ple-
menom, ki bo uporabilo ‰e bolj drastiãna sredstva. Kdor
pa ga, kakor visokim vrednotam gre, prepusti svobod-
ni izbiri in tvega ãrko, da bi ohranil duha, ta je dal lju-
dem sredstvo, s katerim se bodo lahko uspe‰no uprli
tudi najbolj drastiãnim sredstvom prisile.

Podobno, kakor smo se po stoletnih bojih nazadnje

sprijaznili z resnico, da v zadevah vere ni dopustno upo-

BES

TRI BARVE SVETA

rabljati nobene prisile, tudi moralnega in moraliza-
torskega pritiska ne, se bi kazalo, predno ni prepozno,
sprijazniti tudi z resnico, da je bistvena kvaliteta narod-
ne individualitete prav svoboda in nedotakljivost po-
sameznika v njej, nedotakljivost tudi pred ‰e tako dobro
mi‰ljenimi opozorili in klici k zvestobi. âe tega ne spo-
znamo, potem se nam narodne asimilacije ni treba veã
bati, saj nas je zajela huj‰a asimilacija, asimilacija iz vi‰je
civilizacijske in kulturne oblike soÏitja, ki ji pravimo
narod, v niÏjo in manj svobodno, ki ji pravimo rod ali
pleme. Manj‰e zlo je, ãe si kdo izbere drugo narodno
obãestvo namesto tistega, v katerem je odra‰ãal, kakor
ãe si namesto odprte druÏbe na nivoju naroda, v kateri
lahko izbira in se odloãi tudi za drugo obãestvo, izbere
totalitarno plemensko druÏbo, ki mu bo povedala, kdo
in kaj je in bo to tudi z drastiãnimi sredstvi uveljavljala.

Pomemben pa je tudi vidik tistega naroda, ki nastopa

kot asimilacijski prejemnik, saj v tej vlogi nastopajo vsi
narodi, ãeprav tisti z veãjim ‰tevilom ãlanov, z moãnej‰o
ekonomijo in z vi‰jimi civilnimi ter kulturnimi standardi
pogosteje. Narod, ki je res narod in ne le narodno dekla-
rirano pleme, nima nikakega interesa pridobivati ãlane,
ki so individualitetno nestabilni, ki se jim zdi, da jim bi
menjava narodne uvrstitve izbolj‰ala eksistenãno sta-
bilnost in poveãala eksistenãno energijo. Narod, ki je res
narod in ne le v jeans preobleãen predkr‰ãanski rod, je

BES

TRI BARVE SVETA

bolj zainteresiran za pripadnostno higieno svojega
ãlanstva kakor pa za poveãevanje njegovega ‰tevila. Na-
rod, ki je res narod, se bo za ponudbo asimilacijskega ali
celo odpadni‰kega pristopa vljudno zahvalil in ponud-
niku pojasnil, da narodno obãestvo ni kontejner, v ka-
terem bi zbirali individualitetne ãrepinje, ki jih ni bilo
mogoãe zalepiti v izvirni skupnosti.

Zaradi preprostega dejstva, da mojo individualiteto

sodoloãajo tisti, katerih individualiteta je drugaãna, ni-
mam nikakega interesa, da bi se drugi prilikoval meni,
saj bi s plahnjenjem njegove individualitetne razlike
plahnela tudi moja razlika. Semafor, na katerem bi se
dve barvi asimilirali v eno izmed treh, bi nehal delova-
ti. Ta svet je utemeljen na razliki. Razlika je povzdignje-
na celo v pojmovanje njegovega Stvarnika. Pojem Sv.
Trojice ni niã drugega, kakor najvi‰je ãa‰ãenje razlike
kot ustvarjalnega poãela in kot nosilca mnoÏice bitij.
Specifiãna razlika kr‰ãanskega verskega sistema od so-
rodnih enobo‰tvenih sistemov je prav ta, da pojmuje
Boga kot dialektiãno mno‰tvo, ki ni enoumno, temveã
enovito.

Nihãe ne more suspendirati dveh naravnih teÏenj, ki

z enako moãjo delujeta v neÏivi in v Ïivi naravi, namreã
teÏnjo vztrajanja v svojem poloÏaju in v svoji obliki, ter
teÏnjo prilikovanja drugim poloÏajem in drugim obli-
kam. Napetost med obema teÏnjama ustvarja dinamiko

BES

TRI BARVE SVETA

tega sveta. Tega ne more spremeniti ali ukiniti niti nara-
voslovna niti druÏbena veda, ne avstrijski parlament in
ne koro‰ki deÏelni glavar. Znana narodnoobrambna
teorija, ãe‰ da je asimilacija vedno posledica kriviãnega
ravnanja, pritiskov ali nasilja, in po kateri je govorjenje
o naravni asimilaciji samo opraviãevanje in olep‰evanje
teh krivic, je bila sicer porojena iz stiske in z doloãenim
dobrim namenom, a v bistvu ne loãuje med tem, kar je
svet ãlovekovih Ïelja in kaj je svet resniãnih moãi, ki
delujejo, ne da bi se menile za ãlovekovo mnenje ali
pristanek. Asimilacija ni tam, kjer so tako imenovane
manj‰inske zadeve relativno vzgledno urejene, niã
manj‰a kakor tam, kjer so slabo urejene. Ugotoviti je
mogoãe celo nasprotno: manj ko je kaka narodna skup-
nost izzivana s pritiski, laÏja in hitrej‰a je njena asimila-
cija. To je zelo dobro vedel Cankar, ko je primerjal rafi-
niranost angle‰ke diplomacije z okornostjo avstrijske.
Fenomen tako silovitega raz‰irjanja angle‰ãine celo tam,
kjer so bili AngleÏi izraziti okupatorji, je bil prav v tem,
da AngleÏi svojega jezika nikoli niso vsiljevali ali prega-
njali jezika svojih podloÏnikov. Opu‰ãali so umetno
spodbujano asimilacijo in raje stavili na tiho naravno
asimilacijo, ki je vzela jezik celo tako ponosnemu in svo-
bodoljubnemu narodu, kakor je irski. âe se noãemo pre-
dajati pravljicam, moramo sprejeti dejstvo, da je asimi-
lacija globoko naravna teÏnja, ki se ji je mogoãe zoper-

BES

TRI BARVE SVETA

staviti samo z zavestnimi motivi in spodbudami verske-
ga, moralnega in kulturnega porekla.

Namesto da sku‰amo z moraliziranjem, obsojanjem

ali celo preganjanjem zadrÏevati proces asimilacije in
pripraviti sonarodnjake k vztrajanju — s ãimer asimila-
cijo neprimerno bolj pospe‰ujemo, kakor jo lahko po-
spe‰uje ‰e tako zagrizen zunanji nasprotnik — bi kaza-
lo premisliti razloge za vztrajanje. Kakor za du‰evno
zdravje posameznika, je tudi za du‰evno zdravje naro-
da potrebna nekak‰na narodnostna logoterapija. Indi-
vidualiteti, ki jo hoãemo obvarovati pred razpustom,
moramo najti smisel; sebi in sorojakom moramo po-
iskati razloge za vztrajanje.

Da do tega poãetja zlepa nima kdo velikega veselja,

utegne izhajati iz slutnje, da bi iskanje pristnih razlogov
za vztrajanje morda podrlo kako priljubljeno konstruk-
cijo, s katero smo si kakor invalid z berglo dosedaj po-
magali skozi zgodovino. Ena tak‰nih bergel je gotovo
fatalistiãna vera v nekak‰no nujno veãnost naroda. Res
je, da se ta fatalizem logiãno tepe z nestrpnostjo do tis-
tih, ki ta narod zapustijo, a od mitiãnih konstruktov kaj-
pada ne smemo priãakovati logiãnosti in koherentnosti.
Marksizem nima prav, ko vidi v narodu samo burÏoazni
pojav, ki bo v brezrazredni druÏbi izgubil podlago za
svoj obstoj. A marksizem ima prav, ko v narodu ne vidi
svetega veãnega pojava, ki bi se smel posameznika ab-

BES

TRI BARVE SVETA

solutno pola‰ãati in ki bi mu bil posameznik dolÏan
brezpogojno sluÏbo. Veliko narodov je Ïe izginilo iz
zgodovine in veliko jih najbrÏ ‰e bo. Kakor danes ni
opaziti kakega mnoÏiãnega jokanja, da ni veã Rimlja-
nov, da ni veã Keltov in Ilirov, ãe izvzamemo njihove
oto‰ke ostanke, da ni veã Obrov, da ni veã Egipãanov in
Grkov v antiãnem smislu — tako moramo streznjeno
predvidevati, da tudi bodoãe ãlove‰tvo ne bo izgublja-
lo ãasa z jokom nad nekim slovenskim narodom, ki ni
znal dovolj razumno in znaãajno poskrbeti za svojo
ohranitev in je izginil nekje ob prehodu v 21. stoletje, ko
so se ravno zaãele kazati najbolj‰e moÏnosti za njegov
razcvet. K na‰i logoterapiji sodi mirno trezno spoznanje,
da takega izginotja svet ne bi registriral kot katastrofo,
temveã kot zanemarljiv sociolo‰ki, demografski in kul-
turni izbris, ki bi marsikomu v Evropi celo olaj‰al Ïiv-
ljenje.

Strezniti se moramo tudi nad blazno pijanim prepri-

ãanjem, kak‰ne usodne izgube nastajajo na zemlji, v lju-
deh in morda tudi na nebu, kjer ponehuje na‰a narod-
na individualiteta in jo nadome‰ãa kaka druga. Res je,
da prva generacija asimilirancev ponavadi trpi za do-
loãenimi simptomi shizofrenije, saj je proces asimilacije
‰el najveãkrat po poti sprenevedanja in prikrivanja re-
snice o svojem poreklu pred samim seboj, kar ne more
biti zelo zdravo za ãlovekovo du‰o. A vsaj v tretji gene-

BES

TRI BARVE SVETA

raciji je tega v glavnem konec, velika veãina kljub stare-
mu imenu, ki si je navadno Ïe privzelo novo pravopisno
obliko, nima niti pojma o svojem poreklu in o kak‰nem
izneverjanju. Ti ljudje vse svoje ãlove‰ke reãi enako do-
bro uresniãujejo tudi v svoji novi pripadnosti in v tem
smislu niãesar ne pogre‰ajo. Otresti se moramo sme‰-
nega prepriãanja, kako kaka tretjina avstrijskega prebi-
valstva, ki ima ime nenem‰kega porekla, kakor
A‰kerãeva du‰a trpeãe vzdihuje »I, kam bi del . . . «. âe
bi bilo tako, potem bi morali mi vsi trpeti za isto stvar-
jo, saj se je ãrta na‰ega rodovnika, ãe jo povleãemo nazaj
do Adama in Eve, zagotovo vsaj nekajkrat individuali-
tetno prelomila. Vsaj za Evropo je mogoãe zanesljivo
reãi, da tu ni mogoãe govoriti o kaki nacionalni ãistosti
po poreklu, saj je vse evropsko prebivalstvo rasno in
etniãno tako preme‰ano in pregneteno, da njegove na-
rodnostne razlike v bistvu lahko vzpostavljajo in ohra-
njajo samo jezik, kulturno izroãilo in zavest.

BES

TRI BARVE SVETA

Razlogi za vztrajanje

azloge za vztrajanje pa bomo najlaÏje odkrili, ãe se

bomo hkrati vpra‰ali tudi o razlogih za odpad. O

teh se doslej nismo mogli vpra‰evati, ker smo asimilaci-
jo in odpad Ïe za naprej prekleli kot neãedno izdajo in
torej nevredno vsakr‰ne razumne obravnave. Sami lah-
ko pri tem tudi ostanemo, a stvar, ki smo jo prekleli,
zato ne bo nehala delovati naprej. Kakor za vztrajanje,
obstajajo razlogi, med njimi morda legitimni, tudi za
narodni odpad. Naj nam bo stvar ‰e tako priskutna, si jo
kaÏe mirno ogledati. Poskusimo na‰teti nekaj razlogov,
ki bi jih tak odpadnik prijaznemu vpra‰evalcu utegnil
priznati.

Narodni odpadnik bi rad dopolnil svojo solidarnost z

drÏavo, v kateri Ïivi, tudi na ravni etniãne pripadnosti in
rabe jezika. V drÏavah, ki ne priznavajo vseh kultur na
svojem ozemlju v enaki meri in na istem nivoju, lahko
dobi pripadnik manj priznane kulture in jezika obãutek,
da bi svojo lojalnost do te drÏave poveãal tudi s tem, ãe
bi se odrekel svoji ,posebnosti’ in sprejel kulturo in je-

BES

TRI BARVE SVETA

zik veãine. Tako je bilo, govoriti rusko kjerkoli v nekda-
nji Sovjetski zvezi ,bolj drÏavno-lojalno’ kakor govoriti
ukrajinsko ali estonsko. Tako je bilo govoriti srbsko kjer-
koli v drugi Jugoslaviji bolj ,lojalno’ kakor govoriti slo-
vensko ali makedonsko. Tako je govoriti nem‰ko v Av-
striji bolj ,lojalno’ kakor govoriti hrva‰ko, madÏarsko ali
slovensko. Ni treba, da je tak naãin lojalnosti s strani
drÏave predpisan ali celo uzakonjen. Dovolj je Ïe samo
ozraãje — in celo ãe bi ne bilo takega ozraãja, je dovolj
Ïe sama predpostavka posameznika, da s tem krepi
lojalnost do svoje drÏave. To je razlog, ki utegne biti do-
cela iskren in ljubezniv. Kandidatu za narodni odpad s
tem razlogom ne pomagamo, ãe mu Ïugamo s prstom
narodne zvestobe. Treba se je ukvarjati z njegovim raz-
logom, resno ukvarjati, to je tako, da njegovemu razlo-
gu priznavamo moralno integriteto, tudi ãe mu na rav-
ni razuma ne moremo pritrditi. ·ele ãe kandidatu za
odpad sporoãimo, da verjamemo v njegov moralno ne-
oporeãen namen, njega in sebe usposobimo za miren
pretres njegovega razloga. Lahko recimo reãemo, da lo-
jalnosti ne i‰ãemo pri namenu, temveã pri sredstvu.
DrÏava ni namen, drÏava je sredstvo. Namen je obãe in
osebno blagostanje ljudi in skupnosti. Torej niso ti ljudje
in skupnosti dolÏni lojalnosti drÏavi, temveã je drÏava
dolÏna lojalnost ljudem in njihovim skupnostim. Res je,
da je drÏava, ki si je v ãasu absolutizma vzela pravico do

BES

TRI BARVE SVETA

vzgoje in izobraÏevanja, storila vse, da bi nas nauãila
ravno nasprotnega. A preprosta presoja, kaj je namen in
kaj je sredstvo, bi morala popraviti tudi to, kar je drÏa-
va kot samooklicana uãiteljica pokvarila. Po tej logiki
morda skupaj s kandidatom za asimilacijo vendarle pri-
demo do spoznanja, da je vsaka drÏava, ki priãakuje, da
bom v navidezni prid njej odloÏil prav to, kar naj bi po
svojem bistvu varovala, do mene globoko nelojalna. âe
sku‰am stopnjevati svojo lojalnost do nje, pomeni, da
odreÏem pri namenu, da bi dodal sredstvu. Taka ,lojal-
nost’ do drÏave je v bistvu globlja nelojalnost, saj drÏa-
vo s tem korumpiram in ji tako zmanj‰ujem moã, da bi
opravljala svojo izvirno funkcijo. Vem, da je legitimistiã-
no vzgojenemu avstrijskemu drÏavljanu — in skoraj niã
manj to ne velja za slovenskega drÏavljana — zelo teÏko
vse to sprejeti, saj je postala potreba po lojalnosti Ïe
skoraj organski refleks, ãe ne kar obsedenost. A ãe hoãe-
mo, da bi avstrijska mesta v bodoãe rojevala veã sklad-
ateljev in manj tiranov, potem za lojalitisom obolelim
drÏavljanom tega premisleka ne smemo prihraniti.

Tudi razlogu za poenostavitev komunikacije lahko

priznamo dobro voljo in moralno neoporeãnost. Pri-
padnik manj‰ega naroda, katerega jezik ne uÏiva enake-
ga uradnega statusa kakor ,drÏavni jezik’ njegovega ve-
likega soseda, je neprestano pod pritiskom oãitka, da s
tem, ko ostaja pri svojem jeziku, v bistvu komplicira in

BES

TRI BARVE SVETA

ovira normalno komuniciranje. K temu pa je dodan tudi
moralni oãitek, da Ïeli z vztrajanjem pri svojem jeziku
samo nagajati, saj tako ali tako dobro obvlada jezik veãi-
ne. Zakaj ne bi kandidatu za narodni odpad priznali, da
ima res najbolj‰i namen, ãe ustreÏe glasu veãine in neha
komplicirati pogovor in pismeni promet in uporablja
samo ‰e jezik veãine, ki ga tako ali tako dobro zna? A
temu moralnemu priznanju naj tudi tu sledi kirur‰ki po-
seg razuma. Tudi tu je treba ugotoviti, kdo je bil prej,
kdo je v resnici zaãel komplicirati, kdo mora nositi
stro‰ek komplicirane komunikacije.

Dokler je drÏavna ali vsaj paradrÏavna organizacija

ljudi temeljila na naravnih etniãnih skupnostih, komu-
niciranje znotraj njih gotovo ni bilo zapleteno, saj je
vsaka skupnost uporabljala samo en jezik. Kdor je bil
drugega jezika, je bil pripadnik drugega plemena ali
rodu, torej v glavnem vojni ujetnik ali suÏenj. In kot
suÏenj je kajpada moral prevzeti jezik svojih gospodar-
jev. Ko pa se zaãnejo ustanavljati drÏave v pravem po-
menu besede, in te poznamo od antike naprej, v posa-
mezni drÏavni tvorbi ne Ïivi le eno ljudstvo enega jezi-
ka, temveã veã ljudstev z veã jeziki. Povzroãitelj kompli-
kacije je tako drÏava, ki vkljuãuje v svoj okvir pripadnike
raznih ljudstev in jezikov. Do najnovej‰ega ãasa so vsi ti
procesi potekali izkljuãno s prisilnimi sredstvi. Tudi sta-
ra Avstrija ni nastala s plebiscitarno voljo ljudstev, da se

BES

TRI BARVE SVETA

vanjo zdruÏijo, temveã z natanko enakimi metodami,
kakor je nastal Rimski imperij, Osmansko cesarstvo ali
ZdruÏene drÏave Amerike. Komunikacijskega zapleta
med Nemcem in Slovencem v Avstriji torej nista po-
vzroãila niti Nemec niti Slovenec, temveã habsbur‰ka
hi‰a, ki je snovala tako zapleten drÏavni sistem, da se je
v njem zna‰lo kup jezikov in kultur, ki za uspe‰no ko-
munikacijo terjajo komplicirane re‰itve.

Res je, da v ãasu nastajanja avstrijskega imperija ko-

munikacijsko vpra‰anje niti pribliÏno ni bilo tako kom-
plicirano kakor je danes, saj je tista komunikacijska ra-
ven, ki je povezovala ljudstva v drÏavno celoto, upora-
bljala nevtralno sporazumevalno sredstvo srednjeve‰-
kih in novove‰kih izobraÏencev in Cerkve, srednjeve‰ko
latin‰ãino. V madÏarskem parlamentu in v hrva‰kem
saboru so uporabljali latin‰ãino ‰e v zaãetku prej‰njega
stoletja. S pomoãjo skupnega jezika je bila komunikacij-
ska komplikacija zrducirana na najniÏjo moÏno mero.
·ibka stran te re‰itve je bila le v tem, da latin‰ãina zaradi
svoje izredne teÏavnosti kot drugi, kot priuãeni jezik, ni
bila dostopna ljudstvu, temveã le izobraÏenjski, kleri‰ki,
humanistiãni in delno oblastni eliti. S padcem te elite v
ãasu me‰ãanskih revolucij je padel tudi njen nadnacio-
nalni jezik — in za re‰evanje komplicirane komunikacij-
ske situacije so bile potrebne nove re‰itve. V tistem ãasu
so bile te re‰itve lahko samo re‰itve po kriteriju moãi in

BES

TRI BARVE SVETA

veljave. V avstrijskem cesarstvu so govorili veã kakor
deset jezikov — in zahtevati, da bi se vsak drÏavljan te
velike drÏave v duhu enakopravnosti nauãil vseh deset
ali petnajst jezikov cesarstva, bi pomenilo uganjati cini-
zem ali pa komedijo. Podoben cinizem ali komedijo,
kakor ãe kdo danes predlaga, naj bi se uãili jezikov svo-
jih sosedov, pa prezremo, da ima samo MadÏarska se-
dem jezikovnih sosedov zunaj meja svoje drÏave — zno-
traj pa najmanj ‰e enkrat toliko.

V resnici bi avstrijsko cesarstvo lahko elegantno re‰ilo

svoj komunikacijski zaplet Ïe leta 1887, ko je v Var‰avi
v ruskem, poljskem in nem‰kem jeziku hkrati iz‰el prvi
uãbenik Zamenhofovega mednarodnega jezika. Vrzimo
za hip pogled v tako retrogradno utopijo: vsi jeziki v ce-
sarstvu so enakopravni, uradovalni ter interkulturni je-
zik cesarstva pa je Zamenhofov esperanto. Ker bi se ga
zaradi preprostosti in logiãne gradnje zlahka nauãil vsak
podanik habsbur‰ke krone, bi nem‰ãina in madÏar‰ãina
pri priãi uplahnili v strugi pristnega nem‰kega in ma-
dÏarskega govornega prostora. Tako imenovani ,nem-
‰kutarji’ in ,madÏaroni’ bi izgubili tla pod nogami, saj bi
jim raba nematernega jezika ne prina‰ala nobenih ko-
risti in privilegijev veã. Zaradi nacionalnih antagoniz-
mov in vojne med jeziki imperij ne bi bil veã ogroÏen —
in morda bi obstajal kot parlamentarna monarhija po
skandinavskem vzoru ‰e danes. Hitler bi se moral ‰e

BES

TRI BARVE SVETA

naprej preÏivljati s slikanjem kiãastih razglednic, Leni-
nov kvazirevolucionarni puã leta 1917 bi odpadel, saj je
bil pogojen z vojno z Avstrijo in Nemãijo, Srbija bi se
najbrÏ razvila v sodobno demokratiãno kraljevino, ki ne
bi ogroÏala niti Hrvatov niti Slovencev. Klagenfurt bi bil
tudi Celovec, Villach bi bil tudi Beljak, Trieste bi bil tudi
Trst, Gorizia bi bila tudi Gorica. Ne le v na‰i zavesti,
kakor je vse to sedaj, temveã tudi v zunanji podobi teh
krajev. A kajpada bi Maribor bil tudi Marburg, Ljublja-
na bi bila tudi Laibach, Slovenj Gradec bi bil tudi Win-
dischgrätz. Mogoãe komu ta drugi del retrogradne ut-
opije ne bi bil tako v‰eã, a nacionalna ter jezikovna ena-
kopravnost ima paã svoje konsekvence, ki jih ni mogoãe
enostransko krniti.

A vrnimo se iz utopije v resniãnost. Utopija nam je

pomagala spoznati, da bi lahko bilo marsikaj tudi ãisto
drugaãe, kakor je sedaj. Komplikacijam, ki z vkljuãeva-
njem veãjeziãnih skupnosti v eno drÏavo nedvomno
nastajajo, se je mogoãe izogniti na praviãen ali na ne-
praviãen naãin. Praviãen naãin je tisti, po katerem je
komplikacijo dolÏan razre‰evati predvsem tisti, ki je
komplicirane strukture ustvaril — in kjer so stro‰ki
re‰evanja enakopravno porazdeljeni med vse komuni-
kacijske partnerje.

To pa pomeni, da slabe vesti pred jezikovno kompli-

kacijo ni treba imeti pripadniku majhne narodne skup-

BES

TRI BARVE SVETA

nosti, saj je ni povzroãil on, prav tako ne njegova skup-
nost, temveã moã, ki je snovala drÏavo, v katero je bila
njegova skupnost — prej na silo kakor pa po svobod-
nem pristanku — vkljuãena. Enakopravna porazdelitev
stro‰kov za premagovanje komunikacijske komplikacije
pa pomeni, da morajo pripadniki vseh jezikovnih skup-
nosti v drÏavi, ne glede na ‰tevilo svojih pripadnikov,
investirati enak deleÏ sporazumevalne energije.

To pomeni, da bi se morali bodisi vsi nauãiti vseh je-

zikov, ki jih govore ljudje v drÏavi, ali pa vsi katerega od
nevtralnih posredovalnih jezikov, ki ne pripada nobeni
jezikovni skupnosti, kakor je latin‰ãina ali esperanto.
Izhodi‰ãe praviãne re‰itve je v tem, da nikomur ni mo-
goãe vsiliti obveznosti, da bi se moral nauãiti veã jezi-
kov, kakor pa njegov sodrÏavljan drugega maternega
jezika.

Na Koro‰kem to pomeni, da od Slovenca nihãe nima

pravice priãakovati, da bi samoumevno znal nem‰ko. âe
pa kdo to priãakuje, potem velja enako priãakovanje
tudi zanj: da bo namreã samoumevno znal slovensko. V
principu mora vsakemu ãloveku, ne glede na njegovo
drÏavno ali kakr‰no koli administrativno pripadnost v
njegovem okolju, zado‰ãati njegova materin‰ãina. Tisti,
ki je njegovo okolje administrativno vkljuãil v ‰ir‰i
drÏavni okvir in tako povzroãil komunikacijski zaplet, je

BES

TRI BARVE SVETA

ta zaplet tudi dolÏan sam re‰iti in ga ne nalagati avtoh-
tonemu prebivalcu tistega okolja.

S stali‰ãa praviãnosti je vseeno, ali bo povzroãitelj

zapleta problem komuniciranja re‰il z vzajemno obvez-
nostjo uãenja vseh v drÏavo vkljuãenih jezikov za vse
drÏavljane, kar bi v Avstriji pomenilo, da bi vsi Avstrij-
ci morali znati nem‰ko, slovensko, hrva‰ko, madÏarsko,
ãe‰ko, slova‰ko, jidi‰ in romani-ãib — ali pa z uvedbo
demokratiãne dvojeziãnosti, kar pomeni, da bi vsak
poleg maternega jezika obvladal ‰e nevtralni skupni je-
zik, ki bi bil v enaki meri last vseh. Tako imenovani re-
alisti se bolj ogrevajo za to, da bi vsi znali osem jezikov,
kolikor jih je potrebnih samo za praviãno re‰itev proble-
ma v Avstriji, tako imenovani utopisti pa se bolj ogre-
vamo za to, da bi bilo ãisto dovolj, ãe bi bili vsi kvalitet-
no in demokratiãno dvojeziãni, s ãimer bi bil re‰en pro-
blem ne samo za Avstrijo, temveã za ves svet.

Razlog poenostavljanja, ki ga asimilacijski kandidat

utegne navesti, je v osnovi moralno neoporeãen. A po-
enostavljati ne smemo na raãun identitetnih razlik, tem-
veã tako, da prav te razlike stabiliziramo in varujemo.
Pobude za razumno poenostavitev pa ne smemo prela-
gati na tistega, ki je postal v zgodovini Ïrtev zapleta,
temveã na tistega, ki je zaplet povzroãil.

Obstaja ‰e tretji razlog narodnega odpadni‰tva; s si-

lovitim napredovanjem vseh vej znanosti vse bolj pre-

BES

TRI BARVE SVETA

priãljiv razlog, ki ga utegne navesti kandidat za odpad:
omejene moÏnosti tako imenovanega majhnega jezika
nasproti jezikom tako imenovanih velikih narodov. Ni
mogoãe ugovarjati: sloven‰ãina kot nositeljica znanstve-
nih informacij na tem podroãju ni primerljiva z nem-
‰ãino, ‰e toliko manj z angle‰ãino. A tudi Nemcem bi
kazalo povedati, da je njihov jezik danes na podroãju
znanosti pred angle‰ãino relativno skoraj tako majhen
kakor sloven‰ãina. Ob tem je treba takoj dodati, da
rangiranje jezikov po njihovi znanstveni pomembnosti
ni trajno, temveã se v zgodovini lahko zelo hitro spremi-
nja. Angle‰ãina je ‰ele po drugi svetovni vojni odvzela
franco‰ãini vlogo v diplomaciji, nem‰ãini pa vlogo v
znanosti. A krivulja angloameri‰kega civilizacijskega
kolosa se danes Ïe vidno nagiba navzdol. Vstajajo nove
civilizacijske moãi, ki bodo ravnale jutri‰nji svet. Taki
perspektivni svetovi so latinsko-ameri‰ki s ‰pan‰ãino,
islamski z arab‰ãino in pacifi‰ki s kitaj‰ãino. âe se bo
zdruÏilo to, kar se je nekoã v zgodovini raz‰lo, namreã
japonsko znanje in kitajska marljivost ter milijardna
mnoÏiãnost, utegne relativno kmalu postati prvi jezik
sveta ne le po ‰tevilu govoreãih, kar Ïe tako lep ãas je,
temveã tudi po pomenu za znanost in gospodarstvo, s
tem pa tudi politiko, kitaj‰ãina.

Kakor je razlog relativne znanstvene nepomembnosti

po eni strani utemeljen, pa je vendarle vreden premisle-

BES

TRI BARVE SVETA

ka. Predvsem kaÏe razlikovati med strukturnim dreve-
som ãlove‰kega znanstvenega mi‰ljenja, ki ga je mogoãe
danes doseãi skoraj v kateremkoli jeziku na svetu, in pa
med polucijo znanstvenih, pa ‰e veã psevdoznanstvenih
informacij, ki zaradi svoje nepreglednosti in nekritiãne
niveliranosti za pripadnika tako imenovanega velikega
naroda ni manj‰i problem, kakor je morda za pripadni-
ka tako imenovanega majhnega naroda problem po-
manjkanja detajlnih znanstvenih informacij v njegovem
jeziku. Velikokrat dejansko precenjujemo pomen te po-
plave informacij, ki je znanstvena samo v doloãenem
smislu in v omejenem obsegu. Prav tako pa si seveda ne
kaÏe zatiskati oãi pred dejstvom, da samo z znanjem
materin‰ãine v sodobno znanost ni moÏno niti vstopi-
ti, kje ‰ele v njej napredovati.

A kdor kot razlog svoje pripravljenosti za narodno

odpadni‰tvo navaja omejen horizont lastnega jezika, ta
mora iti v svojem ugotavljanju do konca in ugotoviti, da
so vsi jeziki v tem smislu omejeni in da je tu treba najti
celostno racionalno re‰itev za vse ãlove‰tvo. Îe dejstvo,
da oddaja radio BBC v veã kakor tridesetih jezikih, kar
ni tako poceni, izpriãuje, da tudi angle‰ãina ni tako
splo‰no razumljiv jezik za vse ãlove‰tvo, kakor se lju-
dem rado zdi. Kljub dejstvu, da je angle‰ãina danes naj-
bolj uporabljan jezik v znanosti, trgovini, prometu in
diplomaciji, pa vendarle ni postala uradni jezik Zdru-

BES

TRI BARVE SVETA

Ïenih narodov ali uradni jezik Evrope, ‰e najmanj pa
skupni jezik svetovne kulture.

In vendar tehniãne moÏnosti zbiranja, urejanja in

shranjevanja podatkov naravnost kliãejo po sprejetju
skupnega jezika, v katerem bi nastajala svetovna banka
vsakr‰nih podatkov, iz katere bi lahko ãrpali vsi narodi
in vse stroke. NajbrÏ pa je jasno, da take svetovne ban-
ke ni mogoãe racionalno voditi v pet tisoã jezikih. Kdor
torej resniãno pogre‰a v svoji materin‰ãini moÏnost
sprejemanja znanstvenih in drugih informacij iz vsega
sveta — in moÏnosti oddajanja takih informacij vsemu
svetu, ta bo svojemu namenu bolje ustregel, ãe proble-
ma ne bo re‰eval zasilno in zaãasno, omejeno in moral-
no vpra‰ljivo, temveã bo pomagal re‰iti to vpra‰anje
korenito, praviãno in demokratiãno. Taka re‰itev pa ne
more biti pod nivojem, ki ga je Ïe dosegala znanost v
srednjem in novem veku, ko je oblikovala mednarodno
banko informacij v samostanskih in vseuãili‰kih knjiÏ-
nicah s knjigami v skupnem latinskem jeziku.

Ob uvedbi skupnega jezika za vse ãlove‰tvo bi bili vsi

posamezni nacionalni jeziki razbremenjeni pritiska
kvantitativnih primerjav, ki danes odloãno dajejo pred-
nost jezikom ‰tevilãno velikih narodov. âe obstaja sve-
tovna banka informacij v skupnem jeziku, potem je s
tega vidika za ãloveka kakr‰nih koli stremljenj popolno-
ma vseeno, ali pripada slovenskemu, nem‰kemu ali

BES

TRI BARVE SVETA

angle‰kemu jezikovnemu obmoãju. Star‰em v narodno
me‰anem zakonu ne bo veã treba tehtati, ali naj svoje
otroke raje dasta uãiti poleg domaãega pogovornega
jezika ‰e katerega od ,velikih’ jezikov, ki utegnejo otro-
kom zelo koristiti v napredovanju, kakor pa da bi jih
nauãila vsak svoje materin‰ãine.

Po tej metodi bi lahko s kandidatom za narodni od-

pad, s sodobnim ,Karlom Deschmannom’ na Koro‰kem
ali kjer koli drugje presojali razloge, ki ãloveka nagiba-
jo k temu, da bi opustil identiteto, katere prvi sloj je
pridobil z rojstvom, katere drugi sloj mu je dalo druÏin-
sko in mladostno okolje — in katere krono, ki iz rojaka
‰ele naredi pravega narodnjaka, bi si moral oblikovati
sam s spoznavanjem vsakr‰nega bogastva svojega naro-
da in s sprejetjem njegovega kulturnega in jezikovnega
konsenza. Zdi se mi, da se nikomur ni treba bati, da bi
se mirna, prijazna presoja razlogov za narodni odpad,
nazadnje tudi iztekla v prid takega odpada. Ne samo
etos, tudi ratio govori za vztrajanje. A da bi lahko etiã-
ni in racionalni razlogi ãloveku spregovorili in ga mor-
da tudi pregovorili, jim moramo ustvariti zavarovan
prostor, v katerem je dovoljeno izreãi vsakr‰no misel. âe
se hoãemo nazadnje dobrega oprijeti, kakor svetuje
apostol Pavel, nam mora biti prej dovoljeno in omo-
goãeno vse preizkusiti. Prav te faze pa svojim bliÏnjim
najveãkrat ne privo‰ãimo. Od drugih in od sebe zahte-

BES

TRI BARVE SVETA

vamo to, kar je nemogoãe, da bi prehitevali lasten raz-
voj.

Razloge za vztrajanje je tako z negativnega vidika

mogoãe opredeliti tako, da vse domnevne razloge za
narodno odpadni‰tvo osvetlimo in jih tako razkrijemo
kot neutemeljene. Odpadnik lahko svoje razloge uteme-
ljuje samo, ãe hkrati prezira naãelo resnice in praviãno-
sti. Obstaja pa tudi pozitivni pogled na razloge za vztra-
janje: v njem je zajeta BoÏja zapoved o spo‰tovanju oãe-
ta in matere, pa tudi naroãilo prvima star‰ema o varo-
vanju stvarstva. Vztrajanje v svoji narodnosti je tako del
varovanja BoÏjega stvarstva, ki ga sestavljajo tudi taki
vi‰ji pojavi, kakor sta narod in narodni jezik. Na tem je
gradil svojo ,teologijo narodne zvestobe’ tudi lavantin-
ski ‰kof blaÏeni Anton Martin Slom‰ek.

BES

TRI BARVE SVETA

Sklep

aj vse to pomeni za individualitetno drÏo posam

eznika in skupnosti ter njenih pospe‰evalnih insti-

tucij in organizacij?

Tako, kakor velja za ãlovekovo osebo, da ni pomemb-

na dolÏina ãlove‰kega Ïivljenja, temveã njegova kako-
vost, predvsem seveda njegova etiãna kakovost, velja
enako tudi za narodne skupnosti. Tudi narodom — vsaj
na tej zemlji — ni dana veãnost. Veliko narodov je Ïe
izginilo z obliãja zemlje, veliko jih pred sodnim dnevom
najbrÏ ‰e bo. Ni pa vseeno, kako je ta narod, dokler je
Ïivel, Ïivel tudi v etiãnem in ustvarjalnem smislu. So-
dobne narodne skupnosti pa Ïal niso pozorne na ka-
kovost narodnega obstoja, temveã so naravnost obsede-
ne od tega, kako bi si uredile in zagotovile neminljivost
in prostorsko neomejenost Ïe na tem svetu, ãeprav gre
ta obsesija najveãkrat na raãun prav te kakovosti, ki bi
jo bilo v resnici treba iskati in uveljavljati. Nismo ‰e
doÏiveli, ne v Celovcu in ne v Trstu, demonstracije za
upo‰tevanje slovenskega pravopisa. Nihãe ‰e ni napove-

BES

TRI BARVE SVETA

dal gladovne stavke zaradi vãasih naravnost divja‰kih
odnosov med posameznimi narodnimi organizacijami
in med nekaterimi posamezniki, ki so nosilci narodnih
funkcij . . .

Tako, kakor se etiãno zrel ãlovek ne vpra‰uje po tem,

kako dolgo bo ‰e Ïivel, temveã ga je skrb zgolj za nje-
govo moralno integriteto, bi se tudi narodna skupnost
kot zrela in svobodna oblika individualitetnega soÏitja
ne smela ukvarjati z vpra‰anjem svojega obstoja v ãasu,
temveã bi morala skrbeti predvsem za to, kar je prav-
zaprav smisel in namen naroda: da pripomore k razvoju
in dozorevanju posameznika, kakor mu druge pripad-
nostne oblike ne morejo ali ne morejo v taki meri poma-
gati.

Tako, kakor smo se navadili, da ne kaÏemo veã s pr-

stom za tistimi, ki ne hodijo veã v na‰o Cerkev, temveã
so si izbrali kako drugo, ter jih ne obsojamo in jih ne ob-
kladamo z Ïaljivimi vzdevki kakor: izdajalci, odpadniki,
luterani, pogani, temveã z njimi ‰e naprej ostajamo v
dobrih odnosih in veãkrat tudi v dobrem prijateljstvu,
tako se bomo morali prej ali pozneje navaditi tudi na to,
da tistih, ki se v tehtanju svojih razlogov za ali proti
vztrajanju v narodni pripadnosti svojih star‰ev in okolja
niso mogli odloãiti za vztrajanje, ne privezujemo na sra-
motilni steber, jih ne zmerjamo z izdajalci in odpadni-
ki, z nemãurji in madÏaroni, s karieristi in prodanci. Ko

BES

TRI BARVE SVETA

sem po svetem pismu in po konkordanci iskal primer-
nih mest za to premi‰ljanje, nikjer nisem mogel najti
mesta, kjer bi Jezus iz svoje prepovedi vsakr‰nega obs-
ojanja drugih izvzel tiste, ki jih tako radi obsojamo zav-
oljo tako imenovanega narodnega odpadni‰tva. Res je,
da odpadni‰tvo in asimilacija zmanj‰ujeta ‰tevilo pri-
padnikov narodne skupnosti. A ‰tevilo sodi k isti vrsti
doloãil, kakor ãas trajanja. Komur gre za kvaliteto na-
rodnega Ïivljenja, ta ne bo vpra‰eval po ‰tevilu, temveã
po dobri volji, solidarnosti in ustvarjalnosti. Za ‰tevilo
so vedno zainteresirani samo taki ali drugaãni centri
moãi. Ti centri moãi se tudi vedno sku‰ajo predstaviti
kot srce narodne skupnosti. Kakor so tudi taki centri za
obratovanje narodnega telesa potrebni, pa jim kaÏe
skrbno gledati na prste. So neke vrste interna oblast —
in kakor vsaka oblast, nagnjeni k zlorabam in h korupt-
nosti. âe nas ti centri vsako jutro alarmirajo s podat-
kom, koliko jih je spet zapustilo na‰e narodne vrste, jim
je to pre‰tevanje prav tako treba odreãi, kakor ga odre-
kamo sosednjemu narodu in njegovi vi‰ji oblasti. A tudi
vsako individualno obupavanje nad upadom ‰tevila v
narodu v bistvu pomeni, da tak ãlovek ostaja v svoji
skupnosti samo ‰e pogojno: dokler bo z njim ‰e toliko
drugih, kolikor ustreza njegovim predstavam in obãut-
kom. Pravo narodno vztrajanje je seveda brezpogojno,
kakor pri Kosovelu, ki ne obupa niti pri ‰tevilu dvajset.

BES

TRI BARVE SVETA

Pre‰tevamo pa se tudi takrat, kadar se ne Ïelimo

izrecno pre‰tevati. Sam pojem ,narodna manj‰ina’, ki
smo si ga pustili vsiliti od tistih, ki bi nas radi izenaãili
s parlamentarno frakcijo, ki ima vedno manj prav ali z
eksotiãnimi bitji, ki jih je treba naseliti v rezervat, ni v
bistvu niã drugega kakor konstanten odlomek, ki nasta-
ne iz nekega pribliÏnega pre‰tevanja. Narodna skupnost
oziroma njen del, ki Ïivi v drÏavni skupnosti z drugim
narodom ali njegovim delom, ni manj‰ina drugega, v tej
drÏavi veãjega naroda, temveã je kveãjemu manj‰ina
lastnega naroda, katerega drugi ali veãji del Ïivi v last-
ni ali drugi drÏavi. Sme‰no je, da ima Nemec na Koro‰-
kem, ko ustvarja razmerje do Slovenca na Koro‰kem, v
svoji zavesti vsaj kulturno pripadnost k vsemu nem‰ko
govoreãemu prostoru, Slovenec pa se sam pomanj‰a v
izsek ne lastnega, temveã tujega kroga in nastopa kot
,manj‰inec’, ne da bi ga kdo k temu silil. Nobenega ra-
zumnega razloga ni, da tudi Slovenec na Koro‰kem ne
bi obãeval s koro‰kim Nemcem kot pripadnik narodne
celote, vsega slovenskega naroda. Narodi pa niso izse-
ki kroga, temveã je vsak zase popoln krog. In ker se po-
polnost kroga ne meri po njegovem premeru, temveã
po pravilnosti njegove kroÏnice, tudi narodna individu-
aliteta ne more biti manj kakor vselej ves krog, kakor ce-
lota proti celoti. Pojem manj‰instva je popolnoma nead-
ekvaten temu, kar narodna pripadnost pomeni in ni

BES

TRI BARVE SVETA

manj nevaren, kakor kaka teorija vindi‰arstva, interkul-
turnosti in podobno. — Seveda pa je mogoãe, da se na-
rodna skupnost, ki ji ustreza ohranjati status manj‰ine,
v bistvu ne ãuti veã del skupnega narodnega kroga. Zo-
per to ni ugovora, to je povsem legitimno. Vendar sodi
k legitimnosti takega obãutja tudi iskreno izjavljanje. Ni
dopustno pri vlaganju pro‰enj za kulturne subvencije v
Ljubljani navajati druge narodne pripadnosti kakor v
Celovcu ali na Dunaju.

Po dolgih letih zimskega spanja se danes spet zdi

obuditev vindi‰arske zamisli ena glavnih nevarnosti in
sovraÏnosti za obstoj slovenskega naroda na Koro‰kem.
DuhoviteÏu, ki je s svojo deÏelno palico dregnil v zim-
sko gnezdo in prebudil zaspanko, je uspelo zasejati v
slovenske vrste zmedo in vãasih naravnost paniãni pre-
plah. Kajpada brez vsake resniãne potrebe. âe sprejme-
mo tezo, da v zadnji konsekvenci vsakdo sam razpola-
ga s pravico, da doÏene in poimenuje svojo narodno
pripadnost — in po tej pravici smo narod tudi razliko-
vali od plemena — potem seveda ni mogoãe nasproto-
vati tistemu, ki hoãe biti karkoli, pa naj bo to Vindi‰ar,
Avar ali Marsovec. Uvideti moramo, da ta, ki hoãe vel-
jati za kaj drugega, Ïe prej ni bil pripadnik moje skup-
nosti. Vindi‰ar ne more‰ postati iz polne slovenske ali iz
polne nem‰ke zavesti. To lahko postane‰ le iz vakuuma
narodne zavesti, iz individualitetnega primanjkljaja.

BES

TRI BARVE SVETA

Nastajanje nam nesimpatiãne kategorije potemtakem
ne gre na raãun jasne slovenske zavesti, temveã je to za-
silni pristan tistih, ki so izgubili kompas in krmilo in ja-
sen pogled na zvezdno nebo. Najveã, kar lahko za te lju-
di storimo, je prijazno sprejetje njihove svobodne volje,
da se po svoje definirajo — in prijazna pripravljenost, da
z njimi, ãe si to Ïelijo, v miru in brez pritiska in morali-
ziranja pretresemo njihovo izbrano pripadnostno kate-
gorijo. âe jim s svojim suverenim mirom damo vedeti,
da spo‰tujemo njihovo odloãitev, tudi ãe nam vzbuja
nelagodje, se utegnejo kdaj celo odpreti razumnemu
pogovoru o tej zadevi. âe pa bomo vztrajali pri moral-
nem izgonu in obsojanju, potem smo tudi sami zabili
Ïebelj v njihovo fiksacijo. In ãe sedemo s katerim od njih
k razumnemu pogovoru, mu lahko povemo, da je to,
kar na Koro‰kem imenujemo ,vindi‰arstvo’, v svetu zelo
raz‰irjen pojav tako imenovanih ,kreolskih’ jezikov in
kultur. Tam, kjer se sreãata pismena kultura zavojeval-
cev in nepismena kultura premagancev, nastane vmesni
jezikovni pojav tim. pidgina, ki se pozneje utegne usta-
liti v obliki kreol‰ãine. Premaganci zaradi svoje nepis-
mene kulture niso zmoÏni takoj privzeti jezika osvajal-
ca, zato si pomagajo s postopnim vkljuãevanjem njego-
vih besed v svoj jezik. Tako nastane pidgin, ki se ãez ãas
lahko stabilizira kot nova jezikovna tvorba in se celo
razvije v kulturni jezik, kakor npr. hindustani v Indiji —

BES

TRI BARVE SVETA

ponavadi pa je to le vmesni pojav, ki je konãan s privzet-
jem osvajalãevega jezika.

Na Koro‰kem je pojav popolnoma enak. Medtem ko

je zavednej‰i, kulturnej‰i in izobraÏen del slovenskega
prebivalstva na Koro‰kem sprejel normo slovenskega
knjiÏnega jezika in tako pridobil enakopravno jezikov-
no-kulturno kvalifikacijo pred Nemcem, pa neizobraÏe-
ni, v bistvu nepismeni del slovenskega prebivalstva tega
ni storil in je ostal brez zavarovanega hrbta pred nem-
‰ko jezikovno in kulturno premoãjo. Ker so bili ti ljud-
je neizobraÏeni v lastnem slovenskem nareãju, tudi niso
bili zmoÏni v hipu sprejeti nem‰kega standardnega je-
zika, zato so v teÏnji po pribliÏevanju in komunikacijski
lagodnosti zaãeli vna‰ati v svoj govor popaãene besede
iz nem‰kih nareãij. Tisti med njimi, ki so se pozneje je-
zikovno izobrazili v nem‰ãini, so poveãini opustili
vmesni fenomen koro‰ke kreol‰ãine, imenovane ,vin-
di‰’. Prevzeli so v celoti nem‰ki jezik in nem‰ko kultur-
no pripadnost. Manj‰i krog jezikovno neizobraÏenih —
bodisi v slovenskem ali v nem‰kem jeziku — pa je ta
kreolski govor ohranil in ga dopolnil z novo pripadnost-
no zavestjo, ki se je porodila iz politiãnih vzrokov in raz-
logov v plebiscitnem ãasu. Tako gledano nam vindi‰ar-
stva in kreolskega jezikovnega pojava ,vindi‰’ ni treba
histeriãno zanikovati in ga sramotiti ter preklinjati. Tudi
to je resniãnost, ki je treba z njo Ïiveti. Prepriãan pa

BES

TRI BARVE SVETA

sem, da bi ãar te pripadnosti, katere jezikovni del je na-
stal spontano, reflektivni del pa umetno, pri velikem
‰tevilu popustil ali sploh ugasnil, ãe bi se pripadniki slo-
venske narodne skupnosti vedli do njega suvereno in
spro‰ãeno, saj jih v bistvu ne zadeva.

Svoje odnose do drugega naroda in tako tudi do vseh

drugih narodov v sose‰ãini in daleã od tu moramo
postaviti na popolnoma nove temelje. Otresti se mora-
mo iluzornih formul tako imenovane dvojeziãnosti ali
tako imenovane interkulturnosti, saj so te bolj igra med
maãko in mi‰jo, kakor pa resno obravnavanje lastnega
poloÏaja. Teza dvojeziãnosti temelji na dveh v osnovi
kriviãnih predpostavkah: da pristajam na to, da mi so-
sed vsili poleg materin‰ãine ‰e svoj jezik kot obvezni
drugi ali celo prvi jezik — in da mu tudi sam sku‰am
vsiliti lasten jezik kot obvezen drugi jezik, meneã, da se
tako obe krivici medsebojno uniãita in postaneta skup-
na pravica. A dve krivici nikoli ne moreta dati skupne
pravice, dvoje vsiljevanj nikoli ne more postati novo
svobodno sprejetje. Teza interkulturnosti pa temelji na
teoriji, ki je v bistvu samo salonska izdaja Wuttejeve
teorije o vindi‰arstvu. Svet, pa tudi veãnacionalne regije,
ne potrebujejo lebdeãih kompromisnih pripadnosti,
nekak‰nih narodnih sinkretizmov. Svet potrebuje jasno
nacionalno in jasno internacionalno zavest. Kolikor bi
beseda ,interkulturnost’ pomenila teÏnjo za izmenjavo

BES

TRI BARVE SVETA

kulturnih dobrin med narodnimi in jezikovnimi okolji,
potem gre za nesporno internacionalno kulturno priza-
devanje. Kolikor pa je za to besedo skrita kaka nejasna
narodna zavest, ko hoãem biti malo Slovenec malo Av-
strijec ali Nemec, potem je to samo akademski izraz
vindi‰arstva, ki z na‰o temo nima dosti skupnega.

Ne samo sosedom: vsemu svetu moramo izreãi svo-

jo temeljno zahtevo. Ta zahteva naj se glasi: samo mati
in oãe imata pravico, da svojega otroka tudi v jezikov-
nem smislu postavita pred izvr‰eno dejstvo, da ga
nauãita svojega jezika. Sprejetje katerega koli drugega
jezika pa je lahko samo prostovoljno. Torej mora biti
tudi javno Ïivljenje urejeno tako, da vsakomur v avten-
tiãnem okolju njegove naselitve za urejanje vseh javnih
zadev zado‰ãa znanje njegove materin‰ãine. Kadar kdo
moje avtentiãno okolje vkljuãuje v kompleksnej‰e struk-
ture, kakor je recimo drÏava, v kateri govorijo ljudje veã
jezikov, ali kakor bo bodoãa zdruÏena Evropa in ‰e po-
zneje zdruÏeni Svet, mora v stro‰ek in opravilo tega
vkljuãevanja in zdruÏevanja resno v‰teti tudi stro‰ek in
metodo sporazumevanja na tej kompleksnej‰i ravni. âe
hoãe kdo drÏavo Avstrijo, mora re‰iti vpra‰anje, kako se
bosta pogovorila celov‰ki in dunajski urad s Slovencem
in Nemcem na Koro‰kem.

âe hoãe kdo zdruÏeno Evropo, mora re‰iti vpra‰anje,

kako bo urad v Bruslju obravnaval pro‰njo, ki jo bo v

BES

TRI BARVE SVETA

svojem jeziku poslal Slovenec ali pa Litvanec. Vztrajati
je treba, da re‰itev ne bo le funkcionalna (za kar zado‰ãa
Ïe raba jezika najmoãnej‰ega dela prebivalstva), temveã
— ne tudi ampak predvsem — praviãna. to pa pomeni,
da noben jezik ne sme imeti nobenega privilegija.

âe bi se dokopali do tega, da bi oblikovali tako jasno

narodno in komunikacijsko zahtevo, nam na bolj ali
manj ponesreãene okrogle mize ne bi bilo treba nositi
nepreglednih map tisoã utemeljenih ali pa tudi kaprici-
oznih Ïelja in zahtev, o katerih je vselej mogoãe disku-
tirati, v kaki meri in ali sploh jih je mogoãe izpolniti.
Dokopati se moramo do preproste, a genialne modrosti
ribiãa, ki je ujel ãudeÏno ribico in ji na njeno zvito
ponudbo, da mu izpolni samo eno Ïeljo, odgovoril tako,
da je zadostil pogoju ribice in da je zadostil sebi. Rekel
je v duhu Kolumbovega jajca: »Îelim si, da bi se mi vse
Ïelje izpolnile . . . « âe premislimo konsekvence te pre-
proste jasne zahteve, je v njih dejansko zajeto vse, za kar
si vsak dan prizadevamo in le malo od tega dobimo.

PredloÏitev te zahteve in vztrajanje pri njej pa bi tudi

moãno presegla narodno problematiko v lastni deÏeli.
Statistiãno skoraj zanemarljiva narodna skupnost bi
tako zaãela uveljavljati model bodoãega svetovnega
soÏitja med narodi, zaãela bi uveljavljati nov komunika-
cijski etos, ki bi dokonãno prekinil tradicijo rimske im-
perialne ureditve, po kateri mora ‰ibki sprejeti pravo in

BES

TRI BARVE SVETA

jezik moãnej‰ega. Kristjani so v prvih stoletjih res podrli
nekaj stebrov ,hotnice ob Tiberi’. Podrli so malike in v
neki meri so podrli tudi kriviãni socialni red, ki je poãi-
val na odkritem suÏenjstvu. A nekaj stebrov imperija ‰e
stoji. Med njimi je tudi steber komunikacijskega impe-
rializma. âe hoãemo, lahko tudi Slovenci ta steber po-
dremo in vzpostavimo model ne le funkcionalne, tem-
veã tudi praviãne komunikacije. Samo v tem pa je tudi
zagotovilo za to, da je mogoãe in da je smiselno vztra-
jati pri svojem osebnem in pri svojem narodnem imenu.

Lepota in teÏavnost narodne pripadnosti v primerjavi

z rodovno ali plemensko sta v njeni svobodnosti in v
njeni personalnosti. Dokler sem pripadnik niÏjih ob-
ãestvenih oblik, mi bodisi vladar ali pa kolektiv povesta,
kdo in kaj sem. Ko pa vstopim v vi‰jo obliko narodne
skupnosti, se moram nazadnje definirati sam. Tudi tu
imam ‰e vedno moãno osnovo v naravnih in zgodovin-
skih danostih, a odloãilna je nazadnje vendarle moja
zavest in njena svobodna odloãitev. Kakor v veri, kjer
milost predpostavlja naravo, tudi tu pripadnost pred-
postavlja naravo — a oboje ne ukinja svobode. Razlogi
za vztrajanje so zajeti prav v tej osebni svobodi. âlovek,
ki je ujetnik svojega rodu, za zvestobo in za vztrajanje v
njem ne potrebuje razlogov. Svobodna oseba pa potre-
buje razloge. Manj je vztrajanje v kaki individualiteti

BES

TRI BARVE SVETA

pogojeno s fiziãno moãjo in teÏo, lep‰i in sreãnej‰i so
razlogi za vztrajanje . . .

BES

TRI BARVE SVETA

Prihodnost nacionalne drÏave

v Evropski Zvezi

acionalna drÏava je recidiv iz 19. stoletja in po
svojem bistvu nasprotuje zamisli demokratiãne in

praviãne drÏavne ureditve, saj del prebivalstva privile-
gira, druge dele pa zapostavlja ali celo zatira. Koncept
,nacionalne drÏave’ ni niã drugega, kakor analogija h
konceptu ,verske drÏave’, ki je na na‰em podroãju pre-
vladoval vse do ãasa JoÏefa II., ko je ta s svojim toleranã-
nim patentom ukinil ali vsaj bistveno omilil monopol-
ni in diktatorski poloÏaj katoli‰ke Cerkve. Danes imamo
koncept verske drÏave Ïiv samo ‰e v najbolj spornih
drÏavah islamskega fanatizma (ki mu novinarji zaradi
nerazumevanja besede nesmiselno pravijo ,fundamen-
talizem’), vse do danes pa je v nekaterih drÏavah preÏi-
vel tudi kot ideolo‰ki totalitarizem, ki v bistvu ni niã
drugega, kakor ,duhovni‰ka drÏava’ sekularizirane reli-
gije — ideologije. Slovenci, ki smo tak ,duhovni‰ki raz-
red’ poznali pod imeni: ,zavestne progresivne sile’ ali
uradno ,ãlani Zveze komunistov’, dobro razumemo, za
kaj pri stvari gre. A ko se zgraÏamo nad drÏavnimi vo-
ditelji Irana ali nad muslimanskimi teroristi v AlÏiriji ali
v Egiptu, ki bi radi ustanovili podobno versko tiranijo,

BES

TRI BARVE SVETA

pozabljamo, da se koncept nacionalne drÏave od kon-
cepta verske in ideolo‰ke v osnovi prav niã ne razliku-
je. Prav nasprotno: ãe je ustoliãenje doloãene vere na
poloÏaj ,drÏavne vere’ ali ideologije na poloÏaj ,drÏavne
ideologije’ nasilje zoper ãlovekovo izbiro, pa je ustoli-
ãenje doloãene nacije nasilje zoper ãlovekovo naravo,
kar je veãji greh. Medtem ko je bistveno poslanstvo in
nalogo drÏave vsaj v osnovi mogoãe izpeljevati iz stav-
kov vere, pa med narodnostjo in duhom zakonov ni
nobene vzroãne povezave in je tako njuna spojitev po-
vsem samovoljna in neutemeljena. Dober drÏavni za-
kon ãisto nazadnje temelji na zapovedi resnice in pravi-
ce, kar je nauk vere; narodnost pa z drÏavo nima druge
povezave, kakor to, da naj je drÏava ne ovira, postavljati
pa ji mora meje civiliziranega in zakonitega vedenja in
ravnanja.

Kak‰na bi morala biti sodobna demokratiãna drÏava?

— DrÏave se med seboj razlikujejo po tem, koga in kaj
varujejo ter koga in kaj zapostavljajo ali celo zatirajo.
Verska drÏava varuje in priviligira drÏavotvorno religi-
jo, vsa druga verstva pa preganja ali kveãjemu nekako
prena‰a. Ideolo‰ka drÏava varuje in privilegira drÏavot-
vorno ideolo‰ko skupino, vse druge skupine pa zatira ali
kveãjemu nekako prena‰a. Stanovska drÏava varuje in
privilegira drÏavotvorni stan (plemstvo, me‰ãanstvo,
delavstvo, voja‰tvo . . . ), druge stanove pa stiska ali vsaj

BES

TRI BARVE SVETA

obravnava na naãin drugorazrednosti. In nacionalna
drÏava varuje in privilegira drÏavotvorni narod, pripad-
nike drugih narodnosti in jezikov pa zatira ali vsaj v raz-
liãni meri diskriminira. Vse te oblike diskriminacije in
hkrati privilegiranosti in monopoliziranja so zgodovin-
sko razloÏljive z dejstvom ali z interpretacijo dejstev, po
kateri je prav ta in ne kaka druga vera dala moralno
podlago za ustanovitev te drÏave; prav ta razred, prav ta
stan, prav ta ideolo‰ka skupina ali stranka — in pri na-
cionalni drÏavi prav ta nacija in ne kaka druga. Tako naj
bi bili v avstrijskem cesarstvu ,drÏavotvorni’ samo Nem-
ci in ‰e nekoliko MadÏari; v obeh Jugoslavijah Srbi in
nekoliko ‰e Hrvatje; v nekdanji Sovjetski zvezi Rusi in
nekoliko ‰e Ukrajinci in Belorusi (Stalinu je uspelo ne-
kaj neponovljivega: v Generalni skup‰ãini OZN sta imeli
Ukrajina in Belorusija lasten sedeÏ in glas — ki sta ga
seveda vselej uporabili enako kakor Rusija . . . ). To se-
veda ne ustreza zgodovinskim dejstvom, temveã le pop-
aãenim zgodovinskim in ideolo‰kim predstavam nosil-
cev doloãenega reÏima. A celo ãe bi bilo na tem kaj re-
snice, ãe bi ti ,vodilni’ narodi res edini ustvarjali drÏave
in duha njihovih zakonov, bi bilo to nesmiselno povezo-
vati s statusom posameznih narodov znotraj drÏave, saj
je solidarnost z vso drÏavo mogoãe dosegati samo, ãe vsi
narodi ãutijo pomembnost in sprejetost svoje prisotno-
sti in prispevka k celoti. Sodobna drÏava mora tako biti

BES

TRI BARVE SVETA

versko zainteresirana, a ne cerkveno pristranska; biti
mora podpornica in za‰ãitnica vseh svojih narodov, nji-
hovih kultur in jezikov, ne sme pa biti narodno in jezi-
kovno pristranska. Skratka: sodobna drÏava mora biti
versko ekumenska, narodno pa nevtralna, a ne indife-
rentna, v bistvu mednarodna. Podpirati mora narod-
nost, a vse, ne le eno! Nacionalna drÏava v smislu pri-
mata enega naroda (tudi v primeru Slovenije!) ni le
anahronizem, kakor bi bila danes anahronizem verska
drÏava, temveã je tudi huda krivica in nespamet. A kdor
sam ne Ïivi v koÏi pripadnika ne-drÏavnega naroda,
tega ne more in niti ne Ïeli razumeti. Tudi tu velja: Sita
vrana laãni ne verjame . . .

Evropska zveza se razume kot administrativna pove-

zava regij, ne pa kot zveza nacionalnih drÏav. To pome-
ni, da ne bo formalno izdelala instrumentov za varovan-
je narodne individualitete na drÏavnoadministrativni
ravni. Pri tem je dovolj nerodno tudi to, da doslej ‰e
noben uradni forum Evropske zveze, ne parlament in
ne komisarska vlada, ni povedal, kaj si pod besedo ,re-
gija’ predstavlja. Tako je lahko regija v Evropi, kakr‰no
snujejo po Maastrichtu, deÏela ·tajerska, lahko je to
dana‰nja republika Slovenija, lahko pa tudi vse drÏave
nekdanje Jugoslavije. Regionalizem zgodovinskih deÏel
je nekoã sluÏil avstrijskim politikom kot instrument raz-
narodovanja nenem‰kih narodov in krepitve dunajsko-

BES

TRI BARVE SVETA

budimpe‰tanskega centralizma. Regionalizem velikih
regij, ki bi zdruÏevale veã nekdanjih samostojnih drÏav
bi bil kaj prikladen instrument za zadovoljevanje potreb
tistih nekaj ,osrednjih’ evropskih drÏav, ki so ,lokomo-
tiva’ evropskega zdruÏevanja. Narodi, njihove kulture in
jeziki, nimajo v vseh teh opcijah nikake velike perspek-
tive. Razen seveda narodi, na katerih slonijo Ïe ome-
njene ,osrednje’ drÏave.

Vse torej kaÏe, da velja naãelo nadnacionalnega ali

podnacionalnega regionalizma le za drÏave, ki se pri-
kljuãujejo Evropski zvezi v drugem krogu, kakor Finska
ali Avstrija, ‰e bolj v tretjem, kakor naj bi se prikljuãile
Poljska, MadÏarska, âe‰ka, Slovenija in Litva — medtem
ko drÏave iz prvega kroga oãitno zelo dobro skrbijo tudi
za drÏavno varovanje nacionalnih posebnosti svojega
vsakokratnega ,drÏavotvornega’ naroda. Prav to pa je
dovolj zaskrbljujoãe. âe se denimo Francozom ne zdi
vredno enako varovati narodnosti in jezika Bretoncev
ali Provansalcev, zakaj bi se potem ‰e posebej zavzemali
za kak‰ne Slovence? âe Italija svojih Furlanov niti naãel-
no ne prizna kot lasten narod, zakaj bi se potem zelo
trudila razumeti vpra‰anje Baskov?

Kak‰en je torej morebiten scenarij prihodnosti?
1. Razvoj v smer evropskega centralizma po francos-

kem vzorcu z uveljavljanjem angle‰ko-francoske dvoje-
ziãnosti;

BES

TRI BARVE SVETA

2. Asimetriãni razvoj EZ s proteÏiranjem ,velikih

kultur’ v drÏavah prvega kroga in s forsiranjem ,multi-
kulturnosti’ v drÏavah tretjega in naslednjih krogov;

3. Razvoj v smer resniãne demokracije in enako-

pravnosti posameznikov in narodnih skupin s spreje-
tjem nevtralnega skupnega jezika za Evropo in niveli-
ranjem vseh nacionalnih jezikov in kultur na ravni
drÏavne veljave.

Iluzija ,nacionalne samostojnosti’ na slovenskem pri-

meru: vsa nasprotja nekdanje Jugoslavije so postala
nasprotja nove samostojne Slovenije. Centralistiãno vlo-
go, ki jo je nekoã igral Beograd, sedaj igra Ljubljana . . .
Nere‰eno vpra‰anje nem‰ke etniãne skupine, Romov in
nekdanjih priseljencev iz nekdanjih juÏnih jugoslovan-
skih banovin in republik in njihovih potomcev, je del
tega napaãnega in iluzornega pojmovanja ,nacionalne
suverenosti’. ·e veãja iluzija pa je obstoj praviãne in
solidarne, a tudi dovolj subsidiarne Evropske zveze, ne
da bi ta najprej naãelno in potem postopno v praksi raz-
vila model ustrezne nacionalne politike in njene vpeto-
sti v strukture evropskega zdruÏevanja. Zdi se, da grad-
beni inÏenirji — kolikor ne gre le za gradbene tehnike
ali, kakor se vãasih zdi, le zidarske pomoãnike — tudi
evropsko stavbo zidajo iz enako neprilagojenih kam-
nov, kakor so njihovi predniki zidali avstrijsko cesar-
stvo, rusko carstvo in pozneje Sovjetsko zvezo ter obe

BES

TRI BARVE SVETA

Jugoslaviji, Karadjordjevo in Titovo. In za vezivo ne
uporabljajo me‰anice, ki bi te kamne vezala, temveã ke-
mikalijo, ki jih poãasi, a zanesljivo razkraja in tako ãez
ãas nujno ogrozi vso stavbo. âe se stvari ne bodo kma-
lu bistveno spremenile — in kakor kaÏe, se ne bodo —
bo usoda Evropske zveze zelo podobna usodi prej ime-
novanih cesarstev in federativnih kraljestev in republik.
Na kriviãni ideji in praksi grajeni imperiji se sesujejo v
krvi svojih prebivalcev. Debata o ustrezni nacionalni in
jezikovni re‰itvi evropskega vpra‰anja tako ni akadem-
ska debata zdolgoãasenih humanistov, temveã Ïivljenj-
sko vpra‰anje milijonov Evropejcev, vpra‰anje vojne in
miru, vpra‰anje obstoja na‰ega planeta.

Evropska zveza se lahko izogne usodi poru‰enih im-

perijev, ãe se zave svojih gr‰ko-rimskih in judovsko-
kr‰ãanskih korenin, ãe bo prej kakor za skupno valuto
poskrbela za skupen jezik, ob katerem posamezni naci-
onalni in etniãni jeziki ne bodo veã v uniãujoãi medse-
bojni konkurenci in boju za prevlado, pa tudi skupno
pravo in skupno skrb za ãloveka in njegovo okolje.

DrÏava prihodnosti bo drÏava, ki bo varovala za vse

enako veljavne zakone, ki omogoãajo mirno soÏitje, vsaj
minimalno socialno varnost in minimalne standarde
okolja. Vse druge vrednote, kakor so jezik, kulturno
izroãilo, vera, znanost itd. pa bodo deleÏne splo‰ne na-
klonjenosti in ustrezne pomoãi drÏave, a v konkretnih

BES

TRI BARVE SVETA

pojavih bodo predvsem predmet zasebnosti in vmesnih
struktur (civilne druÏbe), se pravi nedrÏavnih organiza-
cij in ustanov.

BES

TRI BARVE SVETA

Nem‰ko vpra‰anje v Sloveniji

na ozadju kr‰ãanskega nauka

o se je prviã oglasilo v Sloveniji tako imenovano
,nem‰ko vpra‰anje’, je bila reakcija drÏavnih in

vmesnih struktur brez izjeme enaka: paniãna prepla-
‰enost pred ,velikim bratom s severa’, ki je »stoletja
gospodoval na teh tleh« in — preloÏitev te naloge na
ramena zgodovinskih in drugih sorodnih ved, skratka
strokovnjakov. V politiãnem jeziku pa sklicevanje na st-
rokovno ekspertizo skoraj vedno pomeni odklonitev ali
vsaj dalj‰o odloÏitev. Obenem pa je bila ta tema za vsaj
nekolik‰no konsolidacijo slovenskega politiãnega spek-
tra zelo dobrodo‰la, saj je bila to skoraj edina toãka, v
kateri so si bile vse stranke enotne in so si enotne ‰e da-
nes, in kveãjemu med seboj tekmujejo, katera bo z
odloãnej‰imi besedami izrazila svojo odklonitev. Prav
ob vpra‰anju, ki mogoãe od vseh najbolj zadeva nazor-
ske razlike med posameznimi strankami, je enotnost
najveãja, kar moãno potrjuje sum, da so nazorske razli-
ke res samo ‰e zunanji izvesek in da je edini nazor in
edina filozofska in verska podlaga vsake stranke: priti na
oblast, raz‰iriti in okrepiti oblast in ostati na oblasti.

BES

TRI BARVE SVETA

Toda, ali je zgodovinska veda res primeren naslov za

re‰evanje tega vpra‰anja? Mar ni, poslati tiste, ki so se
oglasili z zahtevami po priznanju nem‰ke skupnosti v
Sloveniji k zgodovinarjem, etnologom in sociologom,
enako, kakor ãe bi bolnega ãloveka namesto k zdravni-
ku poslali na pokopali‰ko upravo? Zgodovinarji namreã
upravljajo to, kar je Ïe mrtvo, kar je nekoã bilo, in v tem
smislu opravljajo podobno delo kakor ljudje, ki urejajo
grobove in pokopali‰ãa. Da ta primerjava ni le plod
moje domi‰ljije, dokazuje samo navidez spontana ne-
okusnost mariborskega Veãera, ko je objavil karikaturo
slaboumnega ãrnega humorja, po kateri naj koro‰ki
deÏelni glavar (tedaj dr. Zernatto) i‰ãe Nemce v Slove-
niji na pokopali‰ãu.

S tem zgodovinarjem, etnologom in sociologom ne

odrekam kompetenc pri natanãnej‰i osvetlitvi nem‰ke-
ga vpra‰anja. To, zoper kar se ogla‰am, je izroãanje od-
loãitve, ki je v bistvu politiãne in pravne, v globini pa
etiãne in verske narave, stroki, ki lahko opisuje, ne more
pa normirati. Nem‰ko vpra‰anje tako ni predvsem stvar
opisa in podrobnih podatkov, temveã je vpra‰anje etiã-
nih, za kristjane pa verskih norm, ki jih je treba brezpo-
gojno izpolnjevati.

Kako vendar, da se je Slovenija kmalu po uresniãitvi

svoje drÏavne samostojnosti, ki ji je v precej‰nji meri
pomagala tudi naklonjenost Nemãije in Avstrije, zna‰la

BES

TRI BARVE SVETA

glede re‰itve narodno jezikovnih vpra‰anj v podobnem
brezizhodnem poloÏaju, kakor vse druge drÏave, ki jih
je Slovenija tako dolgo pouãevala, kako je treba take
zadeve urejati, med njimi seveda tudi Avstrija? Kako to,
da isti politiki, ki prav dobro vedo, kako bi bilo prav
re‰iti slovensko vpra‰anje na Koro‰kem in ·tajerskem v
Avstriji, tako hitro pozabijo isto modrost uporabiti
doma, ko bi bilo treba po istih merilih re‰iti nem‰ko
vpra‰anje v tistih slovenskih pokrajinah, kjer so se kljub
komunistiãnemu genocidu ‰e ohranili ostanki nem‰tva?

Ko sem kak‰ni dve leti pred slovensko osamosvojitvi-

jo na povabilo slovenskih katoli‰kih izobraÏencev na
Teolo‰ki fakulteti v Ljubljani predaval o narodnostnem
poloÏaju na Koro‰kem, sem ob tisti priloÏnosti omenil,
da bo re‰itev nem‰kega vpra‰anja v bodoãi samostojni
Sloveniji ena prioritetnih nalog, ãe naj se ta nova drÏa-
va postavi na solidne etiãne temelje. Med poslu‰alci je
sedelo tudi nekaj oseb, ki so pozneje igrale kljuãno vlo-
go pri nastajanju slovenske drÏave in pri njenem preho-
du v vsaj formalno demokracijo, kakr‰na je danes vzpo-
stavljena. Kolikor sem lahko opazoval, so z mojo tezo
tedaj sogla‰ali. Lahko se seveda motim, in mi v resnici
samo niso hoteli glasno ugovarjati. Vsekakor pa se je
potrdila moja takratna napoved, da mimo tega vpra‰a-
nja ne bo mogoãe iti in da brez re‰itve tega vpra‰anja ne

BES

TRI BARVE SVETA

bo mogoãe dobro podkletiti stavbe, ki se ji pravi ,samo-
stojna slovenska drÏava’.

Îivljenje v okolju, kjer narodno in jezikovno vpra‰a-

nje ni optimalno re‰eno, ãeprav je poloÏaj v primerjavi
z drugimi drÏavami na avstrijskem Koro‰kem razmero-
ma dober, me je pripravilo k temu, da sem veliko pre-
mi‰ljal, v ãem je pravzaprav tista temeljna teÏava, zakaj
tega izpita razen morda ·vice, nobena drÏava na svetu
ni opravila s kolikor toliko zadovoljivo oceno. Ali gre res
samo za pomanjkanje dobre volje pri oblastnikih, ali pa
so v ozadju globlji vzroki, ki se izmikajo dnevnopolitiã-
nim pritoÏbam nad nere‰enim vpra‰anjem pri prizade-
tih — in dnevnopolitiãnim razlagam in opraviãevanjem
pri vladajoãih. Kako si vendar razlagati, da narodi, ki so
stoletja sami trpeli zaradi preganjanja ali izrivanja svo-
jega jezika in kulture, v trenutku, ko ustanovijo lastno
drÏavo, na vse te grenke izku‰nje pozabijo in z dvojno
ali trojno mero zaãno isto poãeti z ljudstvom biv‰ih gos-
podarjev ali pa tudi z ljudstvi, ki z biv‰im gospostvom
nimajo nobene zveze. Tako so Slovaki takoj po odcepitvi
od ãe‰ko-slova‰ke federacije zaãeli zatirati polmilijon-
sko madÏarsko skupnost. Pri tem so se sklicevali na to,
da so v ãasu dvojne monarhije MadÏari zatirali njih. Ni
jim pri‰lo na misel, da bi se iz zgodovine nauãili, kako to
ni prava pot, temveã zgodovino pervertirajo kot uteme-
ljitev za nadaljevanje krivic. A Slovaki zatirajo danes

BES

TRI BARVE SVETA

tudi tiste, po katerih nikoli niso bili zatirani, ki so bili
tudi nekoã v enakem poloÏaju, kakor tedaj zatirani Slo-
vaki. To dokazuje, da je sklicevanje na nekdanje narod-
nostno preganjanje bolj ali manj samo pretveza, cilj pa
je doseãi na ,svojem terenu’ isto oblastno pozicijo nad
drugimi, kakor so jo nekoã drugi imeli nad njimi. Po-
dobno Bolgari, ki so stoletja trpeli pod Turki, danes ve-
liko bolj zatirajo Turke v Bolgariji, kakor so bili sami
kdajkoli zatirani po njih. Grki, ki so bili stoletja pod
tur‰kim jarmom, danes bolj zatirajo ‰e preostale Turke,
predvsem pa Makedonce, kakor so bili sami kdajkoli
zatirani po Turkih. Tako tudi Srbi, tako Hrvati in tako
zdaj tudi Slovenci. Pri tem je seveda treba povedati, da
v Sloveniji do zdaj ‰e ni bilo opaziti pravega zatiranja
drugih narodnih skupin, a tudi nepriznavanje ali ne-
enako priznavanje pomeni krivico. Republika Sloveni-
ja zahteva od deÏele ·tajerske v Avstriji, naj prizna in
podpre obstoj ‰tajerskih Slovencev, ki jih je morda ‰e
nekaj sto — hkrati pa odklanja priznanje nem‰ke skup-
nosti v Sloveniji, ko je Nemcev vsaj tisoã osemsto, koli-
kor sta jih na‰teli obe zgodovinski komisiji, avstrijska in
slovenska, ãeprav bi se jih ob ugodnej‰i klimi upalo pri-
glasiti gotovo veã.

Kako si je mogoãe vse to razloÏiti? Je spomin politikov

res tako kratek, da ne opazijo Ïalostne metamorfoze
nekdanjih preganjancev v dana‰nje preganjalce? Kako si

BES

TRI BARVE SVETA

razloÏiti, da predsednik slovenske drÏave predstavni-
kom slovenske narodne skupnosti na Koro‰kem v Av-
striji oãitajoãe izreãe vpra‰anje, kako je vendar mogoãe,
da se prav oni postavljajo za Nemce v Sloveniji? Je tre-
ba temu velemojstru politiãnega preÏivetja resniãno
pripisovati tako ‰ibko inteligenãno podlago, da ne more
doumeti logike, po kateri je prav to najbolj naravna drÏa
vsake po‰tene ogroÏene narodne skupnosti, da se nam-
reã solidarizira z drugo, tudi ãe je ta druga po jeziku v
sorodu z veãinskim narodom, ki soÏitja z manj‰ino ‰e ni
optimalno uredil? Mu je res tako teÏko povleãi analogijo
med izrazom solidarnosti do koro‰kih Slovencev, ki so
ga z besedo in dejanjem pokazali juÏni Tirolci, in s po-
dobnim izrazom solidarnosti, ki so ga do Nemcev v Slo-
veniji pokazali kr‰ãansko usmerjeni Slovenci na Koro‰-
kem? — Levica je namreã, ãeprav na Koro‰kem polna
,interkulturnosti’, stopila na stran slovenskega ‰oviniz-
ma in zasadila majhni nem‰ki skupnosti v Sloveniji noÏ
v hrbet.

Ne, predsedniku slovenske drÏave prav gotovo ne

manjka inteligence, kakor je ne manjka drugim politi-
kom vseh mogoãih barv. Kakor mnogi drugi, je ujetnik
drÏavnega koncepta, kakr‰en se je razvil v ãasu prosvet-
ljenega absolutizma. Tedaj si je drÏava prisvojila ne le
pravico, temveã kar monopolno pravico, da drÏavljanu
doloãi in pripravi izobrazbo, narodno pripadnost in je-

BES

TRI BARVE SVETA

zik. Ta absolutizem je razsvetljen toliko, da se je posto-
poma odrekel doloãanja vere in svetovnega nazora. Prej
je drÏava doloãala tudi to, v kak‰nega Boga naj njen
podanik veruje in je to tudi pravno sankcionirala. Kon-
cept nacionalne drÏave in koncept ,drÏavnega jezika’ sta
tako ‰e vedno delujoãa recidiva iz obdobja prosvetljene-
ga absolutizma izpred dvestotih let.

Koncept nacionalne drÏave — in veãina sodobnih

drÏav se razume v tem smislu — pomeni, da drÏava ni
predvsem varuh skupnega zakona za vse prebivalce na
drÏavno doloãenem ozemlju in instrument za urejanje
njihovih skupnih zadev, temveã je predvsem varuh
prednostnega poloÏaja nacije, ki tako drÏavo konstitu-
ira. Zato se — z izjemo Avstrije in ·vice — skoraj vse so-
dobne drÏave imenujejo po veãinskem oz. drÏavotvor-
nem narodu. Taka drÏava pa je po svojem bistvu ana-
logna verski drÏavi, kakr‰no je nekoã bilo Sveto rimsko
cesarstvo nem‰ke narodnosti (800-1806), katerega
drÏavljani smo celo tisoãletje bili tudi Slovenci, ali
kakr‰ne so danes nekatere predvsem muslimanske
drÏave. Danes je veãina civiliziranega sveta pri‰la do
spoznanja, da je ne le v smislu splo‰nih ãlovekovih pra-
vic, temveã celo v smislu pristne religioznosti najpri-
mernej‰a laiãna drÏava, ki je nevtralna (a ne nenaklo-
njena ali celo sovraÏna) do verskih skupnosti, ki to ime
res zasluÏijo. Politiki pa se ‰e niso dokopali do spozna-

BES

TRI BARVE SVETA

nja, da bi prav tako v smislu ãlovekovih pravic in celo v
smislu pristne narodne kulture in jezika bila potrebna
laiãnost in nevtralnost drÏave tudi na narodnem in je-
zikovnem podroãju. DrÏava, ki res varuje pravni red in
interese vseh prebivalcev kakega ozemlja, ne more biti
nacionalna drÏava, ne more bolj pripadati tej ali oni
skupini njenih prebivalcev, kakor pa drugim, ki so bo-
disi v manj‰ini ali pa so kako drugaãe v podrejenem
poloÏaju. Nacionalna drÏava je sama po sebi krivica in
idejo ,etniãnega ãi‰ãenja’ vsebuje od samega zaãetka Ïe
v svojem osnovnem konceptu. To sicer ne pomeni, da
do takih skrajnih oblik potem vedno pride, a vsekakor
je zamisel ,oãistiti ozemlje’ tistih, ki ,niso na‰i’, logiãna
posledica koncepta nacionalne drÏave.

Tej kritiki narodne in jezikovne nelaiãnosti sodobne,

lahko bi rekli neoabsolutistiãne drÏave, ugovarja dobro-
namerna misel, ki pravi: Ali kak narod res nima pravi-
ce, da bi si uredil Ïivljenje na svojem in po svoje, da bi
si ustanovil lastno drÏavo, kjer bi vse svoje narodne in-
terese uresniãeval tudi na drÏavni ravni — pripadnikom
drugih narodov pa bi taka drÏava zagotavljala medna-
rodno sprejete norme manj‰inskih pravic?

Temu, na prvi pogled ãisto prijaznemu vpra‰anju, ki

je najveãkrat v resnici dobronamerno, bi za ilustracijo
najprej postavil ob bok analogno vpra‰anje: Ali pripad-
niki kake vere, recimo katoliãani, res nimajo pravice, da

BES

TRI BARVE SVETA

bi si uredili svoje Ïivljenje v lastni drÏavi, kjer bi jih ni-
hãe ne mogel motiti in ovirati — pripadnikom eventu-
alnih drugih verstev ali brezvercem pa bi taka drÏava
zagotavljala mednarodno priznane verske in nazorske
svobo‰ãine. Pred dvesto leti bi se takemu vpra‰anju ni-
hãe ne posmehnil. V muslimanskem svetu je to ‰e danes
povsem razumno in legitimno vpra‰anje. Nam, otro-
kom razsvetljenstva in francoske revolucije, pa se zdi to
vpra‰anje absurdno. A ni v resnici prav niã bolj absurd-
no, kakor prvo: ali ni mogoãe ustanoviti drÏave na na-
rodni in jezikovni podlagi.

Dejstvo je, da nikjer na svetu, razen mogoãe na ka-

kem manj‰em otoku, noben narod ne poseljuje kakega
ozemlja tako zaokroÏeno in strnjeno, da vmes ne bi bilo
tudi drugih narodnih skupin in ‰tevilnih posameznikov.
Ne le, da je takó, dejstvo je, da je vedno bolj takó. Îiv-
ljenje se ne meni veliko za politiãne koncepte in meje,
ljudje se preseljujejo iz kraja v kraj, se med seboj po-
roãajo, verska, narodna in jezikovna entropija se iz dne-
va v dan veãa. Narodno in jezikovno ,zaokroÏeno’ drÏa-
vo je torej mogoãe ustanoviti samo tako, da privilegi-
ramo pripadnike ,drÏavotvorne’ nacije, drugim pa v
najbolj‰em primeru priznamo nekaj pravic. Kvadrature
tega kroga drugaãe ni mogoãe izpeljati. Nacionalna
drÏava je krivica sama po sebi in v svojem naãelu nosi

BES

TRI BARVE SVETA

klice prihodnjih sporov, spopadov in tudi najbolj grozo-
vitih obraãunavanj.

Nacionalna drÏava pa je za sodobno razumevanje

ãlovekove svobode in dostojanstva nesprejemljiva tudi
zato, ker je po svoji naravi kolektivistiãna. Njeno naãe-
lo namreã ni sluÏba osebam, temveã streÏba prednost-
nemu kolektivu. Cilj in smisel nacionalne drÏave ni po-
sameznik in ni naravna skupnost, se pravi druÏina, tem-
veã je to narodni kolektiv. Zato tudi ni tako nenavadno,
da so se ‰e vãeraj‰nji zapriseÏeni komunistiãni interna-
cionalisti tako zlahka prelevili v dana‰nje ‰e bolj fanatiã-
no zapriseÏene nacionaliste. Ni jim bilo treba drugega,
kakor samo zamenjati kolektiv, ki ga drÏava varuje in
privilegira. V komunizmu je bil ta kolektiv komunistiã-
na stranka, ki se je prikazovala kot zastopnica delavske-
ga razreda, danes pa je ta kolektiv recimo slovenski na-
rod, do katerega tem istim ljudem ‰e vãeraj ni bilo niã.
Po pravici povedano, tudi danes jim ni niã. Kakor jim
prej ni bilo niã za njihov tako slavljeni ,delavski razred’

Nacionalizem se v zadnji konsekvenci izkaÏe za isto-

vrstno laÏ, kakor je laÏ vsaka oblastna ideologija ali z
oblastjo povezana religija. Nihãe ni naredil toliko ‰kode
nem‰kemu narodu, kulturi in jeziku, kakor nacionalni
socialisti. In ãe danes pretipate sloven‰ãino tistih, ki se
najbolj ustijo z ,obrambo slovenskih nacionalnih intere-
sov’ boste kmalu ugotovili, da tem ljudem ni kaj dosti do

BES

TRI BARVE SVETA

jezika, ki ga sicer menda tako vneto branijo. Tudi nem-
‰ãine, kakor jo govorijo in pi‰ejo najbolj vneti ,brambov-
ci’ nem‰tva na Koro‰kem pred domnevno slovensko in-
vazijo — veãina med njimi ima kajpada slovenske priim-
ke, ki jih tudi nem‰ka ortografija ne more ãisto zakriti —
ne bi kazalo uporabljati kot predlogo za stilistiãne vaje
iz dobre nem‰ãine. Po vsem svetu govorijo in pi‰ejo na-
cionalisti najslab‰i jezik. Tudi tu je hitro mogoãe najti
analogijo: pripadniki ,avantgarde delavskega razreda’ so
se vedli najmanj socialno in so najmanj delali; verski ne-
strpneÏi in fanatiki so v resnici najmanj verni in najmanj
Ïivijo v skladu z vero, za katero se menda tako srãno
bojujejo.

Je bila, po tem premisleku, ustanovitev slovenske

drÏave krivica in zmota? V osnovi ne. Krivica in zmota
je to samo toliko, kolikor se tudi ta drÏava razume kot
nacionalna drÏava, se pravi kot ekskluzivna drÏava Slo-
vencev, pri ãemer je drugim odmerjenih nekaj pravic —
priznajmo, veã in bolje varovanih, kakor v veãini drugih
drÏav v Evropi in v svetu. Slovenska drÏava pa ni zmo-
ta in ni krivica, kolikor je nastala iz volje prebivalcev
nekega zgodovinskega ozemlja, da se umaknejo iz ob-
moãja slabega in slabo uresniãevanega zakona in da si
narede bolj‰i in bolj dosledno uresniãevan zakon. Zato
za samostojno Slovenijo niso glasovali na referendumu
samo pripadniki slovenskega naroda, temveã tudi Itali-

BES

TRI BARVE SVETA

jani, MadÏari, Hrvatje, Bosnjaki, Albanci, Romi — in se-
veda tudi v Sloveniji Ïiveãi Nemci. Vsi ti za samostojno
slovensko drÏavo niso glasovali zato, ker bi izpod srbske
nadoblasti radi pri‰li pod slovensko nadoblast, temveã,
ker so bili prepriãani, da bodo izpod slab‰ega zakona
pri‰li pod bolj‰i zakon, kar se je, bodimo po‰teni, tudi
zgodilo. Ob vseh svojih teÏavah in packarijah, je Slove-
nija vendarle neprimerno bolj‰a drÏava, kakor je bila
Titova in kakor je sedaj Milo‰eviãeva Jugoslavija. To je
bil glavni motiv za pripadnike drugih narodov in upo-
rabnike drugih jezikov, da so glasovali za slovensko
drÏavno samostojnost.

Re‰itev tako imenovanega manj‰inskega, tako tudi

nem‰kega vpra‰anja v Sloveniji, torej ni stvar zgodovin-
skih, sociolo‰kih in drugih strokovnih ekspertiz, temveã
je to stvar novega razumevanja drÏave nasploh. Osnov-
no vpra‰anje je, kaj naj drÏava vzpostavlja in kaj naj
varuje in brani. Stvar namreã, ki jo kaka drÏava vzpo-
stavlja, varuje in brani, postane po naravi stvari eksklu-
zivna. Kolikor gre za pravni red, za dober zakon, to po-
meni, da drÏava poleg svojega zakona ne trpi ‰e veljave
kakega drugega zakona, ãeprav trenutne razmere v Slo-
veniji ne govorijo ãisto za to. In kolikor drÏava vzpo-
stavlja doloãeno vero, jo varuje, podpira in brani, posta-
ne ta vera ekskluzivna in vse druge drÏava v najbolj‰em
primeru nekako tolerira, navadno pa jih sku‰a potisni-

BES

TRI BARVE SVETA

ti na rob ali celo onkraj roba. Prav tako je z narodom in
njegovim jezikom. âe ta postane predmet drÏavnega
konstituiranja, varovanja, podpiranja in obrambe, po-
stane to ekskluzivna lastnost, ob kateri drÏava drugih
podobnih lastnosti, se pravi narodov in jezikov, ne gle-
da rada in se jih sku‰a znebiti: v prijaznej‰ih ãasih s tiho
asimilacijo, v krutej‰ih ãasih s pogromi in genocidi, ki
jim v jeziku sodobne pervertirane diplomacije pravijo
,etniãna ãi‰ãenja’.

Re‰itev je torej v tem, da dovolimo drÏavi vzpostav-

ljati, podpirati in braniti samo take pojave in lastnosti,
pri katerih je ekskluzivnost zaÏelena in za posameznike
in skupnost nima negativnih posledic. Ekskluzivnost je
vsekakor zaÏelena v pravnem redu, saj je laÏje Ïiveti pod
enim slab‰im zakonom, kakor pa pod dvema dobrima,
ki pa drug drugemu oporekata. Prav tako je zaÏelena
ekskluzivnost v stvareh socialne ureditve, saj veã social-
nih sistemov paralelno ne more dobro delovati. Paralel-
ne socialne sisteme so poznale totalitarne diktature, kjer
so obstajale posebne socialne re‰itve za ,avantgardo’
(recimo v vzhodnem bloku posebne trgovine za partij-
sko nomenklaturo) in druge za sicer‰nje drÏavljane.
Resniãno demokratiãna drÏava ima lahko samo en so-
cialni sistem, ki velja za vse drÏavljane. TeÏko pa bi se
danes, po vseh izku‰njah z ,drÏavno vero’ in ob zgodo-
vinskem spominu na stoletja verskih vojn in spopadov,

BES

TRI BARVE SVETA

navdu‰evali za to, da naj drÏava vzpostavlja, podpira in
brani enotno religijo, pa tudi ãe bi to ‰e tako dvigalo
moralni nivo prebivalstva. Raje tvegamo, da je v drÏavi
mogoãe nekaj manj morale, a da si ãlovek lahko svobod-
no izbira svojo vero ali nevero in da ga drÏava na tem
podroãju pusti pri miru.

Nismo pa se ‰e dokopali do spoznanja, da tudi drÏav-

na skrb za narodnost in za narodni jezik niti prvemu niti
drugemu ni veliko v korist, da ne govorimo o struktur-
ni krivici, ki je v takem sistemu storjena pripadnikom
nedrÏavnega naroda in jezika. Dokler je bil jezik stvar
prostovoljne kulturne zavesti, so njegovo normo dolo-
ãali njegovi ustvarjalci, se pravi literarni klasiki, dobri
pridigarji in odvetniki, pa tudi tisoãeri anonimnih
naravno bistrih in jezikovno ãuteãih preprostih ljudi, ki
so brez kake drÏavne podpore, velikokrat prav ob naga-
janju in nasprotovanju drÏavnih oblasti, dvignili sloven-
‰ãino na raven najrazvitej‰ih svetovnih jezikov. V tem
trenutku pa, ko prevzame skrb za jezik drÏava, njegove
norme ne doloãajo veã pesniki in tankoãutni govorniki,
temveã bolj ali manj amuziãni in enostransko ‰olani
drÏavni uradniki. Ni slab‰ega jezika, kakor je jezik, ki si
ga za svoje potrebe po sprenevedanju, prikrivanju in za-
megljevanju skuje drÏavna administracija. Danes se
‰olani pravniki pritoÏujejo, da ne razumejo zakonov, ki
jih sprejema parlament. Poslancem, ki morajo tako sla-

BES

TRI BARVE SVETA

boumno sestavljena besedila premlevati in o njih glaso-
vati, se najbrÏ godi ‰e veliko huje. Kaj naj k temu reãe
preprost drÏavljan, ki ga zakon zavezuje, ãeprav ga ne
more razumeti, si lahko mislimo.

DrÏavno varovanje jezika je vsekakor huda iluzija lju-

di, ki so izgubili zaupanje v lastno moã in preÏivetveno
sposobnost narodne kulture in jezika. Vsako zakonsko
varovanje jezika pomeni javno priznanje njegove deka-
dence, hiranja njegovih moãi. Jezik, ki ga lahko ohran-
ja pri Ïivljenju samo ‰e drÏavna prisila, ne opravlja veã
svoje izvirne funkcije, da bi bil najbolj ustrezno razpo-
znavno, sporoãilno, razpoloÏenjsko in nagovorno spo-
roãilo skupine ljudi, ki so se rodili in odra‰ãali v skup-
nem kulturnem in jezikovnem okolju.

Kako malo verodostojna je drÏavna skrb za jezik in za

narodne zadeve, se lahko vsakdo prepriãa sam. Dovolj
je, da poslanca v slovenskem parlamentu, ki naj bi bil
najvi‰je varovalno mesto slovenskega jezika, poprosi za
vizitko. âe se v ‰oli ni resno poprijel angle‰kega jezika,
si z vizitko slovenskega poslanca ne bo mogel veliko
pomagati. Tudi sicer‰nja grafiãna in zvoãna podoba Slo-
venije jasno govori, da je to po konceptu Ïe dvojeziãna
deÏela, ki se nezadrÏno spreminja v ameri‰ko kulturno
kolonijo. Slovenska politika trepeta pred nekaj sto
Nemci, ki so ‰e ostali v deÏeli po genocidu, ki je bil nad
njimi izvr‰en, ne zazna pa tega, da se jim pred oãmi vsa

BES

TRI BARVE SVETA

deÏela spreminja v pidginsko obmoãje, v katerem slo-
ven‰ãina, pa naj bo na drÏavni ravni ‰e tako zavarova-
na, izginja iz javne rabe, nadome‰ãa pa jo ,slovinglish’ se
pravi tista najniÏja pidginska raven angle‰ãine, kolikor
je paã zmorejo slovenski politiki, natakarji, trgovci, pod-
jetniki, poslu‰alci rokovske glasbe in kadilci ha‰i‰a
in marihuane. Slovenska javnost in drÏava se ob tem
pojavu vede tako, kakor ãe bi zdravstvena sluÏba v ãasu
epidemije kuge vse razpoloÏljive kapacitete namenila
zdravljenju tistih, ki jih je piãil ‰korpijon, ki ga v Slove-
niji praktiãno ni. Za uradno Slovenijo je najveãji pro-
blem priznati obstoj Nemcev, ki so tu z nami Ïiveli sto-
letja; ne le Ïiveli, tudi bistveno ustvarjali in soustvarjali
vso na‰o civilizacijo in kulturo. Prva slovenska knjiga in
vrsta drugih za njo je iz‰la z nem‰ko pomoãjo; prvo
etnolo‰ko zgodovino nam je napisal Nemec Valvasor;
Nemci so nam postavili mesta, na katera smo danes
tako ponosni. Od Nemca Herderja smo izvedeli, da
imamo kot narod enake pravice in enako vrednost, ka-
kor drugi narodi. Iz nem‰kih rok smo prejeli blagovest
— in na‰i bratje v Kristusu, komunisti, so od Nemca
prejeli svoj evangelij. Veãji del na‰ih literarnih klasikov,
od Pre‰erna do Lili Novy, je pisala tako v sloven‰ãini,
kakor tudi v nem‰ãini, med Nemci pa so imeli velike
prijatelje in podpornike. ·e danes se kak‰en dr. Wilhelm
Baum, profesor filozofije iz Nemãije, sicer naseljen v

BES

TRI BARVE SVETA

Celovcu, bolj intenzivno ukvarja s slovensko kulturno
dedi‰ãino in predvsem s Pre‰ernom, kakor vsi koro‰ki
Slovenci skupaj. In kljub temu je za slovensko politiãno
pamet nem‰ãina najbolj nevaren od vseh jezikov, od-
prta pa je za angle‰ãino, jezik drÏave, ki z nami doslej ‰e
ni imela dobrega namena in nas je vedno potiskala pod
kako neugodno oblast.

S tem ne zanikam prav tako obstojeãe zgodovine na-

silnega ali mehkega ponemãevanja, ne zanikam ‰e da-
nes obstojeãe in vedno znova se prebujajoãe nestrpnosti
do Slovencev na Koro‰kem in prav tako ne nestrpnosti
Nemcev do Slovanov nasploh. Vsega tega se zavedam,
vendar iz tega ne morem izpeljevati norme za lastno
ravnanje. âe govorim deklariranim — upam, da tudi
resniãnim — kristjanom, potem norme za lastno rav-
nanje ne morem izpeljevati iz napaãnih odloãitev in rav-
nanj drugega, temveã iz tega, kar in kakor verujem sam.
Kr‰ãanstvo pa je vera, ki temelji na enostranskem odpu-
‰ãanju in na enostranski ljubezni. S tem hoãem poveda-
ti, da kristjan ob spravi ne postavlja pogojev, da bi se
moral spraviti (kar vkljuãuje priznanje lastne krivde in
popravo krivic, kolikor je to moÏno) tudi drugi, temveã
stori to enostransko sam, ker je tako prav, ker je tako
zahteval Gospod. Prav tako kristjan ne dela dobrega
drugim v smislu povraãila za njihovo dobro, temveã

BES

TRI BARVE SVETA

dela to brezpogojno, celo ãe mu drugi vraãa s hudim. To
je kr‰ãanska norma in od tega ni mogoãe odstopati.

Za narodnostno in jezikovno vpra‰anje ta norma po-

meni, da svoje ureditve, kolikor se sklicujemo na
kr‰ãanstvo, in nekatere stranke se na to sklicujejo, kak-
‰na se po tej veri celo imenuje, ne moremo izpeljevati iz
ravnanja drugega, v na‰em primeru Nemcev, temveã je
odloãilno to, kar je po normi te vere prav. Najmanj, kar
lahko ob tem reãemo, in zato zado‰ãa Ïe osnovno‰olski
verouk, je uporaba Jezusovega Zlatega pravila: »Vse, kar
Ïelite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim! To je
namreã postava in preroki.« (Mt 7, 12)

Kaj to pomeni v konkretnih okoli‰ãinah? Mar vemo,

kaj si Ïelimo, da naj bi nam drugi storili? Seveda vemo.
Sam drÏavni predsednik je interveniral pri gra‰ki deÏel-
ni in dunajski zvezni vladi, naj priznajo obstoj slovenske
narodne skupnosti na ·tajerskem, neglede na ‰tevilo
pripadnikov te skupnosti. S tem se je moÏ izkazal, da pol
kr‰ãanskega nauka Ïe obvlada: ve, kaj si Ïeli od drugih.
Mogoãe pa ne bi bil tako brezupen poskus, poslati
predsedniku slovenske drÏave ‰e drugo lekcijo iz
kr‰ãanstva, ki kratko in seÏeto pravi: »… storite tudi vi
njim!« To pomeni: priznajte tudi vi Nemcem to, kar
zahtevate za Slovence na ·tajerskem v Avstriji. Zelo
preprosto, zelo jasno, to lahko razume tudi predsednik
drÏave, tudi ãe je po izobrazbi pravnik.

BES

TRI BARVE SVETA

A tu smo se ujeli v enako zanko, kakor predsednik

drÏave sam. On se vendar nima za kristjana, torej spet
apeliramo na nekoga drugega, naj naredi to, kar je nam
v‰eã. âe kaka politiãna skupina v Sloveniji kolikor toli-
ko resno misli s svojim sklicevanjem na kr‰ãanstvo, ima
tu imenitno priloÏnost, da preizkusi delovanje Jezuso-
vega Zlatega pravila. Tudi za ceno izgube glasov, tudi za
ceno hudega nasprotovanja in norãevanja v parlamen-
tu. Politik, ki se sklicuje na kr‰ãanstvo, bi moral verjeti
v evangeljsko obljubo, da mu bo nazadnje uspeh njego-
vega politiãnega naãrta, ãe bo izpolnjeval najprej voljo
svojega Gospoda, navrÏen. Prevedeno v konkretno si-
tuacijo: v kr‰ãanskem kljuãu ni mogoãe bolj‰e skrbeti za
usodo slovenskega naroda in za njegov jezik, kakor da
z najveãjo velikodu‰nostjo poskrbimo za vse ljudi, ki
Ïivijo na Slovenskem, a njihova materin‰ãina ni sloven-
‰ãina. Noben narod ‰e ni obÏaloval, ãe je bil kdaj v svoji
zgodovini velikodu‰nej‰i do pripadnikov drugih naro-
dov v skupni drÏavi, kakor bi sicer narekoval politiãni
pragmatizem. Ob iskreni zavzetosti za pravice in Ïelje
Neslovencev v Sloveniji bo Slovencem njihova stvar na-
vrÏena, ne da bi se zanjo posebej zavzemali — tako se
glasi Jezusova obljuba. Kr‰ãanski politik, ki se tej obljubi
posmehne, bi storil prav, ko bi svojo etiketo spremenil,
kakor je Ïe prej spremenil jezik na svoji vizitki . . .

BES

TRI BARVE SVETA

Trenutna protinem‰ka histerija v Sloveniji je ‰e pose-

bej sme‰na, ãe upo‰tevamo, da bo Slovenija najbrÏ ãez
nekaj let sprejeta v periferni pas Evropske zveze. Tam
bo veãina varstvenih mehanizmov, ki jih Slovenija da-
nes vgrajuje za dozdevno varovanje slovenstva in slo-
ven‰ãine, sistemsko odpadla. V Sloveniji se bo lahko na-
selil vsak drÏavljan katere koli evropske drÏave. Teore-
tiãno je mogoãe, da se v njej naseli tri milijone Bavarcev
— in zabavno bi bilo gledati, kako bi se vedli slovenski
politiki, ki imajo danes take teÏave s tisoã Nemci, v ta-
kem primeru. Prihodnost Evrope in sveta je v paralel-
nem soÏitju raznovrstnih individualitet in posebnosti.
Kakor Ïe danes ni veã rezerviranih prostorov za to ali
ono vero, za ta ali oni filozofski ali ideolo‰ki nazor, tako
kmalu ne bo veã rezerviranih prostorov za to ali ono na-
rodnost in jezik. V resnici takih prostorov tudi nikoli ni
bilo, to je bila v nesreãnej‰ih ãasih le obsedenost politiã-
nih slepcev, ki so hoteli imeti ,ãiste’ drÏave z eno vero,
enim narodom, enim jezikom, enim vodjem.

Sloven‰ãine in katerega koli drugega jezika tako kma-

lu tudi formalno ne bo veã mogoãe varovati in predpi-
sovati z drÏavno avtoriteto in prisilo. Kolikor bo tudi v
naslednjem tisoãletju obveljala trenutna komunikacij-
ska paradigma, to pomeni, da se bo ves svet kulturno in
jezikovno amerikaniziral, in tako tudi Slovenci. Evrop-
ska zveza je zaenkrat trdno na tej poti — in pridruÏena

BES

TRI BARVE SVETA

Slovenija ne bo mogla ravnati drugaãe, pa saj Ïe zdaj, ko
bi ‰e lahko, noãe ravnati drugaãe. Obstaja seveda tudi
moÏnost drugaãne, praviãnej‰e in bolj demokratiãne
komunikacijske paradigme, ki pomeni sprejetje skupne-
ga nevtralnega jezika, kar bi ustvarilo med nacionalni-
mi jeziki jezikovni mir, saj ti ne bi veã konkurirali za pre-
vlado, kakor je to Ïe bilo v ãasu mednarodne srednje-
ve‰ke latin‰ãine. Ta druga re‰itev, za katero si vse Ïiv-
ljenje tudi sam prizadevam, se zdi, gledano iz dana‰njih
okoli‰ãin, komaj verjetna. A kakor pravi fizik Niels Bohr:
»Kdor ne verjame v ãudeÏe, ni realist!«

Nem‰kega vpra‰anja v Sloveniji — kakor tudi sloven-

skega na Koro‰kem in ·tajerskem v Avstriji — ni mo-
goãe prav re‰iti, dokler smo ujeti v zgodovinski spopri-
jem dveh kultur in jezikov, med katerima je potekal boj
za ekskluzivni prostor. Ta problem sam ne daje kriteri-
ja in norme za re‰itev. Po normo in kriterij je treba iti
drugam. Niti politika niti stroka ne ,vesta’, kaj je prav. To
nam pripoveduje vera, o tem nam govori filozofija.

Slovenci smo se veã ko tisoãletje ohranjali brez drÏav-

nega varovanja kulturnega izroãila in jezika. To pome-
ni, da dozdevna ogroÏenost od zunaj za nas ni usodna.
Usodna pa je lahko notranja ogroÏenost, se pravi poplit-
venje in razpadanje slovenskega jezika pri Slovencih in
po Slovencih samih. Tega procesa pa tudi ‰e tako trda

BES

TRI BARVE SVETA

neizprosnost do nem‰kih narodnih in jezikovnih zahtev
na Slovenskem ne more zaustaviti . . .

______

Ta esej je nastal iz predavanja za ãlane poslanskega kluba Slo-
venskih kr‰ãanskih demokratov, v Ljubljani, 17. 3. 1998

BES

TRI BARVE SVETA

Vpra‰anje ,manj‰in’ v luãi vrednot

ojem ,manj‰ina’ bomo rabili v njegovem povr‰nem
medijskem pomenu, pri ãemer si kaÏe priklicati v

zavest, da za resnej‰e razpravljanje o tem, kar je tema
tega premi‰ljanja, ta beseda ni najbolj prikladna, saj
prena‰a logiko trÏi‰ãa in parlamenta kot politiãne bor-
ze v svet skupnega domovanja in soÏitja.

Parlamentarna ali politiãna manj‰ina sploh je namreã

skupina, ki s svojim sistemom vrednot, sredstev in naãi-
nov za njihovo uresniãevanje ni dobila dovolj velikega
soglasja, da bi lahko neposredno sooblikovala aktualno
drÏavno Ïivljenje. To pa pomeni, da so njene vrednote
lahko tudi vpra‰ljive. Ker politiãna druÏba, ãe ne Ïeli biti
,boÏja drÏava’ po iranskem vzoru, nima ustrezne arbi-
traÏe nad primernostjo posameznih politiãnih vrednot,
nima druge izbire, kakor da o njih glasuje, pri ãemer se
vedno znova kaka skupina s svojimi vrednotami in pre-
dlogi za njihovo uresniãitev znajde v poloÏaju manj‰ine.

TeÏave parlamentarne demokracije se zaãenjajo prav

tam, kjer ne obstaja zavest o razliki med vrednotami, ki
so na izbiro in vrednotami, ki so apriorne in s tem tudi
nedotakljive. Kadar odpira parlament debato o aprior-

BES

TRI BARVE SVETA

nih vrednotah, ukinja podlago lastnega obstoja. Parla-
mentarna demokracija sama namreã temelji na aprior-
nih vrednotah, kakor so enakost vseh ljudi pred zako-
nom, nedotakljivost osebe, svoboda gibanja in zdruÏe-
vanja ipd. Kadar koli v zgodovini so apriorne vrednote
postale predmet parlamentarnih debat in glasovanja, je
to pomenilo konec parlamentarne demokracije.

âe je v parlamentu ali z drugimi instrumenti demo-

kracije nekatere ,vrednote’ mogoãe relativizirati ali celo
razkriti kot ne-vrednote ali celo proti-vrednote in jih
tako eventualno tudi poraziti, pa tega ni mogoãe stori-
ti z danimi vrednotami, ki niso stvar ãlovekovega izbi-
ranja ali sestavljanja, temveã se je mogoãe k njim samo
priznati ali pa jih zatajiti. Kdor torej sku‰a tudi te vred-
note obravnavati kot predmet parlamentarne ali plebi-
scitarne polemike in glasovanja in nosilce specifiãnih
vrednot te vrste klasificirati kot ,manj‰ino’, ta ima mor-
da za bregom teÏnjo, da bi z drÏavnega stali‰ãa manj za-
Ïeleno vrednoto ,preglasoval’ po bolj zaÏeleni vredno-
ti. Konkretno: da bi v Avstriji slovenstvo preglasoval z
nem‰tvom — ali v Sloveniji, da bi nem‰tvo preglasoval
s slovenstvom.

Pri tem nas ne bi smelo motiti dejstvo, da se nosilci

sistemsko manj zaÏelenih vrednot ãez ãas sprijaznijo s
klasifikacijo manj‰instva in se s tem pojmom vse bolj
poistovetijo. Kakor jih ta status po eni strani obsoja na

BES

TRI BARVE SVETA

konstantno ,preglasovanost’, pa jih po drugi strani tudi
osvobaja naporne odgovornosti za sluÏbo lastni vredno-
ti. Narodna skupnost s statusom ,manj‰ine’, h kateremu
se tudi sama priznava, se zaãne vesti kakor kak‰na ek-
stremna politiãna frakcija, ki zaradi svoje pozicije nima
nobene moÏnosti, da bi kdaj pri‰la vsaj do lastnega se-
deÏa v parlamentu, kje ‰ele, da bi sooblikovala vlado.
Zaradi te apriorne izloãenosti iz politiãnosistemske elite
lahko igra vlogo kibica, ki izreka radikalne sodbe in se
izgublja v ekstremnih fantazmagorijah, saj se ji ni treba
bati kontrole in povratne informacije, ki jo doÏivi stran-
ka na oblasti, ki mora svojo kritiko in svoje predstave
vsaj posku‰ati tudi uresniãevati.

Status ,manj‰ine’ tako ni samo negativen in samoraz-

krajajoã, temveã je tudi po svoje udoben in lagoden. Pri-
padnikom take skupine daje nadih herojstva in muãe-
ni‰tva, hkrati pa jih varuje pred nadleÏnim vpra‰anjem,
koliko so res stregli vrednoti, za katero se na verbalni
ravni tako moãno potegujejo. Preprosto povedano: dok-
ler se pripadniki slovenske narodne skupnosti na Ko-
ro‰kem v Avstriji sami imajo za ubogo in tlaãeno manj-
‰ino, nikomur ne bi pri‰lo na misel nesramno vpra‰anje,
kdaj so ti junaki zadnjiã vzeli v roke slovenski pravopis,
kdaj so zadnjiã kupili in prebrali kako slovensko literar-
no delo, na katere slovenske literarne in strokovne pu-
blikacije so naroãeni, koliko gledali‰kih predstav si v

BES

TRI BARVE SVETA

svojem jeziku ogledajo ipd. Enako velja seveda tudi za
pripadnike nem‰ke skupine v Sloveniji. Tudi teh nihãe
ne bo nespodobno vpra‰eval, kako so seznanjeni z zad-
njo reformo nem‰kega pravopisa, kaj menijo o Rans-
mayerjevem romanu Die letzte Welt ali o Köhlmeierje-
vem romanu Telemach . . . Da to niso izmi‰ljene dom-
neve, potrjuje predstavitev dvojeziãne izdaje nem‰ko
pi‰oãega pesnika iz Slovenj Gradca Ernsta Golla aprila
1997, na katero so bili povabljeni tudi predstavniki
nem‰ke oz. staroavstrijske narodne skupine v Sloveni-
ji, pa tudi predstavniki njihovih begunskih organizacij v
Avstriji. Pred Gollovo rojstno hi‰o ob odkrivanju njego-
ve spominske plo‰ãe v tem smislu ni pri‰lo do kake
gneãe . . .

Pojem ,manj‰ine’ je tudi zanimiva aritmetiãna naloga.

Del katere celote naj bi taka ,manj‰ina’ bila? So koro‰ki
Slovenci ,manj‰ina’ z ozirom na celoto avstrijskih drÏav-
ljanov ali pa z ozirom na celoto slovenskega naroda? V
praksi razumejo Slovenci na Koro‰kem manj‰instvo kot
del avstrijske celote. A to razumevanje ni logiãno, saj to,
kar koro‰ke Slovence in druge Avstrijce povezuje, nam-
reã pripadnost avstrijski drÏavi, ni specifika manj‰in-
stva . . .

Raba pojma ,manj‰ina’ pa je neustrezna tudi iz se-

mantiãnih razlogov. V tej besedi je prisoten besedni
koren ,manj-’, ki na zavestni in ‰e bolj na podzavestni

BES

TRI BARVE SVETA

ravni nosilcu in pripisovalcu tega pojma neprestano
sugerira obãutek oz. oceno manjvrednosti. Da je pojem
,manj‰ine’ popolnoma odveãen, dokazuje primer dveh
narodov, ki ga za oznaãevanje lastne prisotnosti, pa naj
bo ta socialno in statistiãno ‰e tako zanemarljiva, niko-
li ne uporabljata. Judje in AngleÏi sami sebe v nobenem
poloÏaju ne opredeljujejo kot manj‰ino! Tudi najmanj‰a
judovska skupnost je po nekak‰nem holistiãnem prin-
cipu vedno sicer majhen, a celoten Izrael. In tudi naj-
manj‰a skupnost AngleÏev, je sicer majhna, a celotna
Anglija.

Besedo ,manj‰ina’ iz naslova na‰e teme je torej razu-

meti samo v povr‰nem vsakdanjem smislu, kot sinonim
za narodno skupino ali skupnost, ne pa kot ustrezno
klasificiranje take skupine oz. skupnosti.

Drugi pojem, ki ga kaÏe kritiãno pretresti, je modna

beseda ,identiteta’, ki jo rabijo politiki, novinarji in vse
bolj tudi akademiki, ne da bi dobro premislili, kaj prav-
zaprav pomeni. Identiteto v izvirnem pomenu besede
ima samo bitje, ki je v vseh ozirih in vseskozi samo sebi
enako, istovetno. Strogo vzeto ima identiteto samo Bog.
Ustvarjena bitja pa imajo bistva in posebnosti. Bog nima
bistva, ker v njem ni niã, kar bi ne bilo on sam. Vse, kar
je ustvarjeno, tako tudi ãlovek, pa je ves ãas v spremi-
njanju, nastajanju in izginjanju. Zato pojavi, predmeti,
Ïiva bitja in med njimi tudi ãlovek nimajo identitete,

BES

TRI BARVE SVETA

temveã individualiteto, celoto posebnosti, ki vsako bit-
je loãi od drugega in ga z drugim vendar tudi povezuje.
Lastnost, ki je bistvena za doloãeno raven bivanja, je
lahko nebistvena za drugo raven. Znanje sloven‰ãine je
bistveno za slovensko, se pravi nacionalno ali etniãno
razseÏnost mojega bivanja, je pa nakljuãno za splo‰no,
se pravi obãeãlove‰ko razseÏnost. Z ozirom na poreklo
in konkretno vkljuãenost je moja narodnost bistvena, z
ozirom na celoto pa je bistvena moja ãlove‰kost in je
narodnost nekaj nakljuãnega.

Da ta pojem tako na ‰iroko uporabljajo, utegne izha-

jati iz tega, da je bolj uporaben za demago‰ke namene,
kakor pa skromneje zveneãi izraz ,individualiteta’ ali
,celota posebnosti’. Kadar Ïeli demagog stra‰iti ljudi s
sovraÏno podobo o kakem drugem narodu in zvabljati
lastno ljudstvo v boj proti njemu, bo gotovo delal
moãnej‰i vtis, ãe bo klical v »boj za ohranitev svoje iden-
titete«, kakor pa, ãe bi klical v »boj za ohranitev svojih
posebnosti« . . .

Na povr‰ini je videti, kakor da je spor med tako

imenovano veãino in tako imenovano manj‰ino vedno
le stvar tekmovanja, kateri od obeh narodov bo vladal
drugemu. Pri tem se tisti, ki je v vlogi manj‰ine, vedno
sklicuje na vrednoto enakopravnosti, medtem ko se ti-
sti, ki je v vlogi veãine, sklicuje na vrednoto enotnosti.
âe to prevedemo v jezik katoli‰kega druÏbenega nauka,

BES

TRI BARVE SVETA

bi rekli, da se veãina sklicuje na naãelo solidarnosti,
manj‰ina pa na naãelo subsidiarnosti.

Îe to sklicevanje nas opozarja na to, da tisti, ki vidi v

manj‰inskem sporu zgolj tekmovanje za prestiÏ, ne gle-
da dovolj globoko. V osnovi tako najbrÏ ne gre za boj
med dvema narodoma, temveã za boj med dvema naãe-
loma, med dvema vrednotama: enotnostjo in enako-
pravnostjo. To pa je klasiãno vpra‰anje ekumenizma, ki
se mu s tolik‰no intenzivnostjo posveãamo prav v tem
ãasu. Tudi tu gre za spor dveh naãel: edinosti in enako-
pravnosti. Nezaupanje vzhodne Cerkve do zahodne,
rimske, kadar ta govori o ekumenizmu, izvira iz izku‰nje
in strahu, da rimska Cerkev pod pojmom ekumenske
edinosti razume razpust vseh drugih Cerkva. Rimska
Cerkev pa vztrajanje drugih Cerkva pri lastnih oblikah,
izroãilih in strukturah razume kot zagovarjanje zgolj
enakopravnosti v ‰kodo edinosti. âe je to tako, potem se
bomo morda v narodnem sporu laÏje zna‰li, ãe si prej
ogledamo, kako je mogoãe ta spor re‰iti na verskem
podroãju, saj je ta spor prvotnej‰i in najbrÏ tudi globlji
in usodnej‰i.

Najustreznej‰i ekumenski model nam je ponudil Bog

sam. Ustvaril je ena sama nebesa, v njih pa ,mnogo
bivali‰ã’. V dana‰njem jeziku bi rekli, da je sledil geslu
,enotnosti v razliãnosti’. To pa pomeni, da nobeno od
teh bivali‰ã ne more veljati kot izkljuãni prostor nebes,

BES

TRI BARVE SVETA

100

ãeprav se v vsakem od njih odraÏa in uresniãuje celot-
na stvarni‰ka zamisel. Zveliãani po tem konceptu torej
ne bodo Ïiveli v abstraktnih poenotenih nebesih na-
sploh, temveã vsakdo v ustreznem prostoru, s tem pa
vendarle hkrati tudi v nebesih kot enotni celoti. Vsak
prostor ima potemtakem dvoje lastnosti, dvoje ravni:
ima znaãilnosti prostora kot posebnosti — in nebes kot
splo‰nosti in edinosti.

Kako je glede tega na zemlji? Na zgolj horizontalni

ravni ekumenizem v naãelu ni mogoã. Verstva kot eks-
kluzivni nauki drugo drugemu ne morejo priznati ena-
kovrednosti in duhovne enakopravnosti, ãe jemljejo
sama sebe resno. Kolikor pa je kdo zmoÏen svojo ver-
nost Ïiveti in premisliti tudi v vertikalni razseÏnosti, se
s tem odpre tudi pristnemu ekumenizmu. Vertikalna
razseÏnost vere pomeni, da izpovedni in intelektualno
komentirani, predvsem pa cerkveno reglementirani in
povezani del vere razumem kot zelo majhen vidni del
ledene gore. Pod tem vidnim delom pa je moja neizpo-
vedana, nepremi‰ljena in neorganizirana vera v BoÏjo
skrivnost. To je nevidni, potopljeni del ledene gore. Ta
del pa je povezan z vsemi drugimi ledenimi gorami. V
tem delu vsi ljudje verujemo enako. Tako se mi ni treba
pregre‰iti zoper edinost, ãe vztrajam pri vidnem, se pra-
vi posebnem in celo ekskluzivnem delu svoje vere — in
prav tako ne zoper enakopravnost, ãe raãunam na svo-

BES

TRI BARVE SVETA

101

jo globinsko vero, ki je na tej ravni enaka veri vseh dru-
gih ljudi. To pa pomeni, da je ekumensko odprt lahko
samo tisti vernik, ki Ïivi svojo vero v vsej njeni vertikalni
razseÏnosti, ki se iz zunanje, vidne dogmatike sku‰a
prebiti v globinsko, nevidno mistiko, vero srca in duha.

Pri tej podobi pa ne smemo narediti napake, da bi

samo zunanjemu, ekskluzivnemu, dogmatiãno formu-
liranemu delu vere pripisovali posebne oblike in sim-
bolne manifestacije, nevidni, mistiãni del pa bi razumeli
kot nekaj brezobliãnega ali celo kaotiãnega. âlovek je
tudi v svoji globini, tudi mistiãni globini ‰e vedno celo-
ta duha in telesa, se pravi tudi neskonãnosti in delnosti,
splo‰nosti in konkretnosti, neposrednosti in posrednos-
ti, dobesednosti in simboliãnosti. Tudi mistiãne vsebine
privzemajo pri svojem uãinkovanju in uresniãevanju
vidne, simboliãne oblike. In s pomoãjo teh vidnih sim-
boliãnih oblik jih je mogoãe tudi klicati in vanje prodi-
rati, kar dobro ve vsakdo, ki je kdaj opravljal kak‰ne
duhovne vaje.

Pravi ekumenizem bo mogoã torej ‰ele tedaj, ko nas-

proti vidnim simbolom dogmatiãno izraÏane vidne vere
ne bo stala brezobliãna in brezsimbolna nevidna, v mis-
tiãno poglobljena, a brezizrazna vera, temveã bo tudi ta
globlji in v resnici bistveni del vere dobil svoj vidni, sim-
boliãni izraz in strukturo. V praksi to pomeni, da morata
kristjan in musliman, kadar se ekumensko sreãata, po-

BES

TRI BARVE SVETA

102

leg svojih specifiãnih verskih simbolov, razviti tudi
skupni izraz svoje poglobljene mistiãne vere, s katerim
se lahko oba poistovetita, ne da bi ta izraz pri‰el navz-
kriÏ s simboli njune zunanje verske razliãnosti. Simbo-
liãni jezik te globlje verske razseÏnosti je treba ‰ele izo-
blikovati in ga sprejeti kot skupno izrazilo v globini
skupne ãlove‰ke vernosti. Za ekumenizem torej ni do-
volj, da se pripadniki raznih verstev pri skupnih priloÏ-
nostih odreãejo rabi svojih posebnih verskih simbolov,
kretenj in izrazov, temveã morajo na tako izpraznjeno
mesto vgraditi obãeãlove‰ki verski izraz. âe samo obli-
kovanje in sporazumno sprejemanje takega izraza bi
bilo veliko ekumensko dejanje, kakr‰no doslej ni bilo
mogoãe.

Dokler pa ãlovekova globinska vera, za katero v eku-

menskem prepriãanju domnevamo, da je pri vseh
ljudeh dobre volje enaka, ne dobi svojega ustreznega
skupnega izrazila, re‰ujemo ta problem paã po zasilni
poti. Zasilna pot pa je, da izrazilo svoje verske ekskluziv-
nosti, se pravi svoje zunanje dogmatiãno izraÏene vere,
uporabljamo tudi za izraÏanje svoje mistiãne, se pravi
obãeãlove‰ke vere. S tem pa svoj ekskluzivni verski izraz
ponujamo in vãasih tudi grobo vsiljujemo kot univerzal-
ni verski izraz vsega ãlove‰tva. In ker tako ne ravnamo
samo pripadniki enega od ‰tevilnih verstev, nujno pri-
haja do spopada med konkurenãnimi in izkljuãujoãimi

BES

TRI BARVE SVETA

103

se izrazi ãlovekove verske univerzalnosti. Posebna ne-
sreãa pri takem zasilnem re‰evanju je v tem, da njegov
akter vsiljevanja svojega specifiãnega verskega izraza
tudi za izraÏanje univerzalnega segmenta vere ne poj-
muje in ne doÏivlja kot vsiljevanje ãesa posebnega,
samo njemu lastnega, temveã kot uveljavljanje neãesa,
kar je tako ali tako univerzalno, kar pripada vsem. Prav
dejstvo, da je ta globlji verski segment v resnici univer-
zalen, ga naredi slepega za dejstvo, da tej resniãni uni-
verzalnosti ni na‰el adekvatnega univerzalnega izraza.
Verski nestrpneÏ ali celo verski nasilnik je torej, in to je
pri vsej stvari najbolj Ïalostno, iskren, a slep ãlovek.
Mislim kajpada na duhovno slepoto. Prav takim ljudem
pa je najteÏje predoãiti to, kar v resnici poãenjajo. Nji-
hova iskrenost jih utrjuje v prepriãanju, da se ne morejo
motiti, njihova slepota pa jim brani dostop do dejstev.

Zelo podoben je poloÏaj, kadar gre za narodne in je-

zikovne antagonizme. Nacionalna in obãeãlove‰ka civi-
lizacija lahko dobro deluje samo, ãe ima dovolj krepko
strukturo enotnosti in univerzalnosti. Obenem pa vsak
udeleÏenec te civilizacije izvira iz posebnih okoli‰ãin,
izroãil, zgodovine, vzgoje in lastne refleksije. Torej je
tudi tu najti napetost med splo‰nim in posebnim, med
naãelom enotnosti in naãelom enakopravnosti, solidar-
nosti in subsidiarnosti.

BES

TRI BARVE SVETA

104

Pred ãasom je pri‰lo na naslov kr‰kega ‰kofa pismo

mladega kristjana iz neke dvojeziãne fare na juÏnem
Koro‰kem. Znaãilno je, da je pisec pisma tako po svojem
priimku, kakor tudi dejansko po svojih prednikih slo-
venskega porekla. V svojem pismu se pritoÏuje nad zanj
nesreãno okoli‰ãino, da mora pri bogosluÏju neprestano
poslu‰ati tudi sloven‰ãino, ãeprav je, kakor navaja v pis-
mu, kraj tako ali tako Ïe ãisto nem‰ki in vsi razumejo
nem‰ãino. Pri tem mu uidejo formulacije, kakor: »In der
Regel aber wird der Gottesdienst um 8.30 Uhr mit slo-
wenischem Messbuch und Gebeten für einen der dieser
Sprache nicht mächtig ist, zum Horror.« (Po pravilu pa
je BoÏja sluÏba ob 8.30 s slovensko ma‰no knjigo in
molitvami za nekoga, ki tega jezika ne obvlada, prava
strahota.) Zanimivo je, da nerazumevanje jezika vodi do
,strahote’ samo, ãe je ta nerazumljeni jezik jezik manj-
‰ine. Dokler je bil liturgiãni jezik katoli‰kega bogosluÏ-
ja latin‰ãina, ta kljub nerazumljivosti za veãino prisot-
nih, ni vzbujala obãutka groze . . .

Pisec je s svojim grobo agresivnim in z emocijo nabi-

tim, ãeprav po drugi strani zelo iskrenim pismom
poskrbel za to, da zavrnitev takega pisanja ne more biti
kak hud intelektualni uspeh. Torej se s tem ne bomo
ukvarjali. Intelektualni uspeh pa bi morda bil, ãe bi po-
sku‰ali to pismo in tega fanta vsaj nekoliko razumeti.
Razumevanje pa je uspe‰no le, ãe ga kreditiramo z na-

BES

TRI BARVE SVETA

105

klonjenostjo. âlovek je zmoÏen spoznavati resnico samo
v okolju ljubezni. Zato se prva vseh ved imenuje po lju-
bezni in ne po tehniki spoznavanja — filo-zofija = ljube-
zen do modrosti in ne morda ,zofologija’, v kar se je Ïal
spridil velik del moderne akademske filozofije.

To, kar ta mladeniã odkrito izraÏa v svojem pismu

‰kofu, v resnici ni tako ekstremno mnenje pe‰ãice fana-
tiãnih nasprotnikov slovenstva na Koro‰kem, temveã je
v milej‰i jezikovni redakciji mnenje povpreãnega dobro-
namernega in dobrovoljnega Koro‰ca. Kakor je to tudi,
ãe gledamo na problem z vidika kakega osamelega
Nemca ali Staroavstrijca v Sloveniji, mnenje povpreãne-
ga slovenskega drÏavljana. Problem namreã nista
mnenje in drÏa skrajneÏev, problem sta mnenje in drÏa
dobronamernega ãloveka zmerne sredine.

Kako doÏivlja pripadnik ,manj‰ine’ ravnanje ,veãin-

skega’ prebivalstva in narobe, kako doÏivlja pripadnik
,veãine’ ravnanje ,manj‰inskega’ prebivalstva? âe osta-
nem na Koro‰kem v Avstriji: marsikateri Slovenec do-
Ïivlja Nemce kot agresivno ljudstvo, ki si je zadalo za cilj
ponemãiti Slovence in jih izriniti iz njihovega Ïivljenj-
skega prostora ter ga napolniti z Nemci ali pa s ponem-
ãenci. Svoje mnenje dokumentira z zgodovinskim
dejstvom, da se je jezikovna meja ves ãas od zaãetkov
nacionalnih bojev, se pravi nekako od Marije Terezije,
pomikala proti jugu, vsakih sto let za uro hoda; da

BES

TRI BARVE SVETA

106

oblasti ne upo‰tevajo niti zgodovinskih niti aktualnih
dejstev in se upirajo optimalni izpolnitvi obveznosti do
slovenske narodne skupnosti, pa tudi z izku‰njo v ãasu
nacionalnega socializma. In narobe: marsikateri Nemec
doÏivlja Slovence kot nikoli zadovoljno in prepirljivo
skupino, ki od veãinskega prebivalstva kar naprej nekaj
zahteva, ki zapleta javno komuniciranje in uradovanje
z neprestanim sklicevanjem na nekak‰no ,dvojeziãnost’,
ãeprav vsi koro‰ki Slovenci enako dobro obvladajo
nem‰ãino, kakor veãinsko prebivalstvo. Slovenci pa so
v oãeh povpreãnega Nemca tudi nekoliko nevarna sku-
pina, saj so bodisi v sluÏbi Rima ali pa so bili v sluÏbi
jugoslovanskega komunizma ali panslavistiãne nevar-
nosti, za katero stoji ruski imperij. S svojim naslanjan-
jem na Jugoslavijo in sedaj na drÏavo Slovenijo Slovenci
za te ljudi tudi posredno ogroÏajo varnost drÏavne meje.
Obojno gledanje pa lahko skrãimo na bistveno: za Slo-
vence so Nemci tisti, ki sku‰ajo Slovencem nekaj odvze-
ti — za Nemce pa so Slovenci tisti, ki nala‰ã komplicira-
jo in i‰ãejo nekak‰ne predpravice. âe se vrnemo k mla-
deniãevemu pismu: v slovenskih oãeh je to primer
nem‰ke nestrpnosti in hudobije — v pi‰ãevih oãeh pa je
duhovnik, ki vztraja pri sloven‰ãini med bogosluÏjem,
prenapeteÏ, ki ustvarja probleme, ki jih sicer ne bi bilo,
saj tako vsi z njim vred odliãno obvladajo avstrijski
drÏavni jezik — nem‰ãino . . .

BES

TRI BARVE SVETA

107

Nesporazum korenini v poskusu moralne razlage

dogajanja. Tako dolgo, dokler vidi (manj‰inski) Slovenec
v (veãinskem) Nemcu hudobneÏa, ki si predvsem priza-
deva uniãiti slovenski jezik in namesto njega vsiliti rabo
nem‰ãine, Slovenec ni sposoben analizirati in razume-
ti Nemãeve drÏe in ravnanja. In dokler Nemec v Sloven-
cu vidi predvsem kapricioznega prenapeteÏa, ki se spre-
neveda, kakor da ne bi tako ali tako zelo dobro znal je-
zika drÏave, v kateri Ïivi, kar vse zanj pomeni, da gre
prav tako za posebno obliko nemoralnosti, tako dolgo
ni sposoben analizirati in razumeti njegovega poloÏaja,
drÏe in ravnanja.

Stvar pa je ‰e dodatno zapletena s tem, da tu ne gre

vedno za avtentiãne, ãeprav zmotne pozicije.

Slovenec je navdu‰en nad svojo materin‰ãino veliko-

krat samo v konfrontaciji z Nemcem. âe pa bi stopili v
njegov kabinet, bi tam velikokrat zaman iskali slovenski
pravopis, zgodovino slovenskega slovstva ali kaj druge-
ga, s ãimer bi se razodeval pristen interes za poglabljan-
je v sloven‰ãino in slovensko zgodovino. Manj‰inski
Slovenec v povpreãju tako porabi veã energije za uve-
ljavljanje sloven‰ãine med nem‰kimi sodeÏelani kakor
pa pri samem sebi in med svojimi sonarodnjaki. Simbo-
liãna in optiãna prisotnost sloven‰ãine na javnih mestih
mu je veliko pomembnej‰a, kakor pa pristen intenziven
stik s slovensko literaturo in slovensko kulturo nasploh.

BES

TRI BARVE SVETA

108

Naj to ilustriram s primerom: ãe izvzamem slovenske
duhovnike na Koro‰kem, med katgerimi pa ni malo ta-
kih, ki so po poreklu nekoro‰ci, ni imela edina kulturna
in literarna revija na Koro‰kem, Celov‰ki Zvon, med ko-
ro‰kimi Slovenci niti 50 naroãnikov!

A tudi partner na nem‰ki strani ni v vseh ozirih tako

navdu‰en za uveljavljanje nem‰ãine kot drÏavnega jezi-
ka, ki naj bi ga uporabljali tudi Slovenci, ker ga vendar
dobro znajo. Kadar se znajde pred ponudbo amerikani-
zacije, brez veãjih pomislekov pozabi na svojo tako
branjeno nem‰ãino in da prednost ameri‰ki angle‰ãini.
âeprav bi nikoli ne mogel sprejeti prisotnosti slovenskih
napisov na javnih zgradbah, razen kadar gre za majhne
enklave slovenstva, kolikor jih zakon in deÏelni kom-
promis nekako dopu‰ãata, pa nima nobenih teÏav s
tem, da je na vsakem koraku mogoãe videti napise v
angle‰ãini, ki vse bolj ne le dopolnjujejo, temveã celo iz-
podrivajo napise v nem‰ãini. A tudi glede jezikovne kva-
litete in seznanjenosti z nem‰ko literaturo in kulturo tak
povpreãen branitelj nem‰ke pozicije na Koro‰kem ne
kaÏe kakih skrajnih naprezanj.

V resnici pa Nemcu ni nujno do tega, za kar ga sumi

manj‰inski Slovenec, namreã da bi vsiljeval Slovencu
svojo materin‰ãino. Ker se Slovenec in Nemec zaradi
pripadnosti skupni lokalni in drÏavni administraciji
morata nekako sporazumeti, potrebujeta za to skupen

BES

TRI BARVE SVETA

109

jezik. Ker latin‰ãine ne znata veã, esperanta pa ‰e ne
znata in ga v svoji uklenjenosti v logiko moãi zaenkrat
odklanjata, sta brez skupnega jezika. In vedno, kadar
nastane taka situacija, zaãne socialno moãnej‰i jezik si-
mulirati vlogo skupnega jezika. Nemec torej Slovencu
ne vsiljuje nem‰ãine, temveã uveljavlja ,skupni jezik’, ki
je ãisto po nakljuãju tudi njegova materin‰ãina. Popol-
noma enako ravna v Sloveniji Slovenec z avtohtonim
Nemcem. Ne vsiljuje mu sloven‰ãine, kakor manj‰inski
Nemec narobe misli, temveã uveljavlja ,skupni jezik’, ki
je ãisto po nakljuãju tudi materin‰ãina Slovenca. Pripad-
nik manj‰inske skupnosti je sicer obvarovan iluzije, da
bi njegova materin‰ãina lahko igrala vlogo skupnega
jezika, a je v svoji manj‰inski vlogi preveã blokiran, da
bi lahko pomislil na resniãno potrebo skupnega, ampak
res skupnega jezika. Zato je med pripadniki manj‰ine
navadno teÏje najti razumevanje za potrebnost med-
narodnega jezika, kakor pa med pripadniki veãinskega
ali sploh ‰e veãjega naroda. Pripadnik veãinske skup-
nosti pa je Ïrtev nekak‰ne optiãne prevare, ki mu govo-
ri, da je njegova materin‰ãina hkrati vsaj v lokalnem
merilu univerzalni in skupni jezik. Potrdilo za ta obãu-
tek neprestano dobiva iz dejstva, da pripadniki manj-
‰ine dejansko ta jezik tudi dobro obvladajo in ga v sti-
ku z njim redno uporabljajo. Tako tudi zavraãanja
nem‰ãine ne doÏivlja kot zavraãanje svoje materin‰ãine,

BES

TRI BARVE SVETA

110

temveã kot zavraãanje skupnega jezika, brez katerega
pa seveda ne more biti nikakr‰nega sporazumevanja in
skupnega Ïivljenja. Zaradi tega svoje drÏe in svojega
ravnanja tudi ne more doÏiveti kot krivico nasproti Slo-
vencu, saj se vendar ves ãas poteguje le za to, kar je za
oba nujno potrebno, za njun skupni jezik.

Do optiãne prevare prihaja predvsem zaradi tega, ker

niti manj‰inski Slovenec niti veãinski Nemec — ali na-
sprotno — ne doÏivita ob svoji drÏi in ravnanju ustrez-
nega odgovora in zavrnitve. âe bi Slovenec kot pripad-
nik manj‰ine kdaj sku‰al uveljaviti svojo naravno pravi-
co, da zna samo svoj materni jezik, ne pa tudi nem‰ãino,
bi to njegovega partnerja, veãinskega Nemca, najprej si-
cer pretreslo, nazadnje pa bi ta moral doumeti, da zna-
nje nem‰ãine pri Slovencih ni in ne more biti samo-
umevno in ga tudi nihãe nima pravice zahtevati, tudi z
legitimistiãnim sklicevanjem na ,drÏavni jezik’ ne. A ker
Nemec takega odgovora in zavrnitve nikoli ne doÏivi,
ker Slovenec z njim ‰e nikoli ni posku‰al govoriti v ka-
kem tretjem jeziku ali pa preprosto vztrajati pri sloven-
‰ãini, mu vse to potrjuje, da ima v svojem osnovnem
priãakovanju, namreã da bo njegova nem‰ãina sprejeta
tudi kot skupni jezik, navsezadnje prav. Enako pa tudi
Slovenec nikoli ne dobi od svojega veãinskega soseda
odgovora, naj ga pusti pri miru s svojim dvojeziãnim
taktiziranjem in naj skrbi za usodo svoje sloven‰ãine

BES

TRI BARVE SVETA

111

sam. Tako Slovenci kot ,manj‰inci’ vse bolj verjamejo,
da je skrb za sloven‰ãino pravzaprav bolj nem‰ka, kakor
pa slovenska stvar.

Tako se na jezikovni in kulturni ravni ponavlja meha-

nizem, ki smo ga na zaãetku opisali kot ekumensko
vpra‰anje, kot vpra‰anje soÏitja raznih verstev in izra-
Ïanja njihovih vsebin in obãutij z vidnimi znamenji.

Podobno, kakor je ekumenizem mogoã samo, ãe na

neki globlji ravni v resnici obstaja ena sama vera vsega
ãlove‰tva, tako je tudi soÏitje kultur in jezikov moÏno
samo, ãe na globlji ravni obstaja ena sama ãlove‰ka kul-
tura in en sam ãlove‰ki jezik.

·vicarski pisatelj Peter Bichsel je v svojem predavanju

ob ustanovitvi delovne skupine za pospe‰evanje veãje-
ziãnega pouka v ·vici (glej: Bulletin Langue, 2, 2/1994,
Mitteilungsblatt des Ausschusses Langues/Fremd-
sprachenunterricht der EDK), ki ga je naslovil z beseda-
mi Bubrovega soprevajalca Sv. pisma Franza Rosen-
zweiga: »Es gibt nur Eine Sprache« (Obstaja samo en
jezik), pri ãemer je besedo ,Eine’ zapisal z veliko, ponu-
dil nekaj zanimivih tez o delovanju jezika in jezikov,
med katerimi je nekaj takih, ki ãloveka navdu‰ijo, nekaj
pa jih tudi meri ãez cilj. Vsekakor pa je moÏu mogoãe
pritrditi, da v osnovi vsi govorimo en sam jezik, ki ima
paã ne‰teto oblik in kombinacij. Jezikoslovci (kakor:
Chomski) izrazijo to misel drugaãe. Postavljajo tezo, da

BES

TRI BARVE SVETA

112

obstaja tako imenovana generativna slovnica, se pravi
vrojena struktura jezikovnega izraÏanja, na katero se
potem prilepljajo posamezne konkretne oblike, ki jih s
pogledom od zunaj dojemamo kot posebne jezikovne
sisteme.

âe uporabimo prispodobo, da sestavljajo vsa pristna

verstva veliko vezno posodo, pri kateri je spodnji del
posode, v kateri je spravljen najveãji volumen vere, sku-
pen, loãeni kraki te posode, ki ‰trlijo nad vodno gladino,
pa se kaÏejo kot posamezna verstva, potem lahko ana-
logno tudi za jezike uporabimo enako prispodobo, da
vsi ãlove‰ki jeziki sestavljajo velik in moãno razvejan sis-
tem vezne posode, katere najveãji del je skupen in so v
njem shranjeni pravzorci ãlovekovega mi‰ljenja in izra-
Ïanja, posamezne loãene cevi te vezne posode pa s svo-
jimi posebnimi oblikami ustvarjajo vtis mnoÏice jezikov
in jezikovnih skupin.

In ãe je mir med verami mogoãe doseãi le tako, da se

tisti, ki versko prebivamo vsak v svoji posebni cevi te
velike vezne posode, zavemo dejstva, da je najveãji del
te posode skrit in za nas vse skupen, in da je tekoãino iz
tega velikega, a skritega dela posode treba pretakati v
posebno oblikovane vrãe, ki s svojimi dogovorjenimi
oblikami simbolizirajo to globljo skupnost, potem vel-
ja enako tudi za mir med kulturami in jeziki. Jezikovni
mir je mogoã samo med tistimi, ki se zavedo, da v resni-

BES

TRI BARVE SVETA

113

ci vsi ljudje na svetu govorimo en sam jezik — in da je
tej globlji jezikovni edinosti na nivoju zunanje razãle-
njenosti treba dati tudi razpoznavno simboliãno obliko,
ki bo to globljo enost simbolizirala in klicala v Ïivljen-
je.

Prav to spoznanje pa je bistvo zamisli skupnega,

mednarodnega jezika. Tak skupni jezik seveda ne more
izãrpati vse nedopovedljivo bogate jezikovne kapacite-
te, ki je shranjena v skupnem delu jezikovne vezne
posode ãlove‰tva. To ni niti v njegovi moãi niti ni to nje-
gov namen. Sanje o univerzalnem jeziku, ki sta jih gojila
predvsem filozofa Descartes in Leibnitz, niso uresniã-
ljive. Tudi skupni, tudi mednarodni jezik ni univerzalen
v filozofskem pomenu in obsegu te besede. Celo vsi je-
ziki skupaj, z mednarodnim jezikom vred, niso ekviva-
lent temu velikemu jezikovnemu pojavu, ki je shranjen
v skupnem in veãjem delu jezikovne vezne posode
ãlove‰tva.

Kljub temu pa jezikovnega miru ne moremo ustvariti

brez soglasja o takem skupnem jeziku, kakor ne more
biti verskega miru brez soglasja o svetovnem etosu in
njegovih verskih in vedenjskih simbolih. Moãnej‰i part-
ner v pogovoru bo tako dolgo posku‰al uveljavljati last-
no materin‰ãino v vlogi skupnega jezika, dokler ne pri-
de do uveljavitve resniãnega skupnega jezika. In ãlove‰-
tvo se tako dolgo ne bo ovedlo svoje globlje jezikovne

BES

TRI BARVE SVETA

114

edinosti, dokler ga nanjo sli‰no in grafiãno ne bo ne-
prestano spominjal tak sporazumno uveljavljen skupni
jezik.

Prav v tem pa je zaãaran krog, ki ga je komaj mogoãe

prebiti. âe bi ,manj‰inec’ sprejel idejo skupnega jezika,
bi moral naslednjega dne opustiti rabo veãinskega jezi-
ka kot skupnega jezika veãine in manj‰ine. Za to pa je
potrebno jasno in globoko spoznanje, ki ga navadno ni.
In za to je potreben jasen in trden znaãaj, ki ga navad-
no tudi ni.

Pot do kulturnega in jezikovnega miru se torej zaãe-

nja z opu‰ãanjem moralnega obtoÏevanja druge strani.
Nadaljuje se z iskanjem poti v globino, kjer je mogoãe
odkriti skupni zaklad ãlovekove kulture in jezika. Na
cilju poti sprejmemo sporazum o skupnem jeziku, ki kot
ena izmed zunanjih cevi jezikovne vezne posode sluÏi
za praktiãno premagovanje babilonske razdeljenosti, po
svojem globinskem prikljuãku pa sluÏi kot simbol bist-
vene edinosti ãlove‰tva tudi v zadevah kulture in jezika.

Tako imenovanega manj‰inskega vpra‰anja torej ni

mogoãe re‰iti v manj‰inskem okviru samem. âeprav ,re-
alisti’ Ïe desetletja neprestano ponavljajo, kako je re‰i-
tev mogoãa le v tem, da delamo vedno bolj‰e kompro-
mise in da se vsi vedno bolj uãimo jezikov svojih sose-
dov, je treba reãi, da je prav to lep primer odsotnosti
vsakega ãuta za realnost. Niti protagonisti te doktrine

BES

TRI BARVE SVETA

115

sami v vsem tem ãasu niso pokazali, da bi jemali svoj
nasvet resno. Niti enega teh pridigarjev veãjeziãnosti ne
poznam, ki bi se v tem ãasu, kar poslu‰am njihove argu-
mente, nauãil enega samega jezika poleg tistega ali
tistih, ki jih govori Ïe iz ãasa svojega otro‰tva.

Re‰itev je sicer komajda verjetna, saj veãina ljudi ni

pripravljena niã storiti, da bi se stvari spremenile. Vlo-
ge ,hudobnih’ in njihovih ,Ïrtev’ so razdeljene, v tem ko-
munikacijskem gledali‰ãu se razmeroma udobno Ïivi.
Ni pa res, kakor govorijo ,realisti’, da bi bila re‰itev po-
polnoma nemogoãa. Zanjo ne manjka sredstev, zanjo
manjka moralna volja. Re‰itev je treba iskati v koraku iz
zagledanosti v lasten problem, v lastno boleãino. Kdor
Ïeli dobro re‰iti jezikovno vpra‰anje na lokalni ravni, si
mora najprej ogledati isto problematiko na meddrÏav-
ni, evropski in svetovni ravni. Ugotovil bo, da horizon-
talno ‰irjenje veãjeziãnosti prav tako malo pomaga re‰e-
vati jezikovno vpra‰anje, kakor ãe bi horizontalno veãal
svojo religioznost in bi se imel ne le za katoliãana, tem-
veã hkrati ‰e za budista, muslimana in animista. Uãen-
je tujih jezikov lahko sluÏi specialnim strokovnim potre-
bam ali pa na‰emu veselju do jezikov, ne more pa re‰iti
svetovnega jezikovnega problema.

Sam vidim re‰itev v jezikovni vertikalnosti, kar pome-

ni, da ostajam v obmoãju enega samega jezika, ki ima
nekako tri nadstropja, ki jim ustrezajo tudi tri mani-

BES

TRI BARVE SVETA

116

festacijske in izrazne oblike: lokalno nadstropje, izraÏe-
no v domaãem nareãju; narodno nadstropje, izraÏeno v
nacionalnem knjiÏnem jeziku, in mednarodno nad-
stropje, izraÏeno v mednarodnem planskem jeziku. Na-
reãje, narodni in mednarodni jezik tako v resnici niso
trije jeziki, temveã le tri lege istega jezika, od katerih je
zadnja, mednarodna, skupna vsem.

Prednost take vertikalne re‰itve ni le v preprostosti,

logiãnosti in praviãnosti, temveã tudi v opustitvi kvan-
titete v prid kvaliteti. Nerealistiãno je priãakovati, da bo
jezikovna kvaliteta pri veãjem ‰tevilu jezikov, ki naj bi
jih posameznik obvladal, ostala enaka. Raz‰iritev gre
vedno na raãun globine. Vertikalna re‰itev pa je v skla-
du s preobrazbo, ki se ji ãlove‰tvo Ïe iz ekolo‰kih razlo-
gov ne bo moglo izogniti: spremembo paradigme v ko-
rist globini, kvaliteti in intenzivnosti.

Vse to pa pomeni, da ,manj‰inskega’ vpra‰anja v

osnovi ni mogoãe re‰iti s klasiãnimi in odsluÏenimi
sredstvi politiãnega taktiranja in igranja nepristnih vlog.
Re‰itev je moÏna samo v okviru uresniãevanja temeljnih
verskih in moralnih vrednot. Slovenec in Nemec na
Koro‰kem ali Nemec in Slovenec v Sloveniji bosta lah-
ko re‰ila svoje stoletno vpra‰anje samo, ãe se bosta
osvobodila fiksiranosti na lastno zadevo in ãe bosta
sku‰ala prispevati k temu, da bi bil ta problem v skladu
z najvi‰jimi ãlove‰kimi vrednotami re‰en tudi povsod

BES

TRI BARVE SVETA

117

drugje. Ob skupnem zavzemanju za pravico drugih bo-
sta nenadoma odkrila, da imata skupni jezik najprej v
prenesenem pomenu kot zazrtost v isto vrednoto, po-
tem pa tudi kot praktiãno re‰itev, v smislu sprejetja ra-
zumnega jezikovnega konsenza, ki bi vse narode in tudi
ta dva osvobodil travme stoletnih jezikovnih bojev.

BES

TRI BARVE SVETA

118

Kje iskati Nemce na Slovenskem?

pra‰anje nem‰ko govoreãe skupnosti v republiki

Sloveniji je veliko starej‰e in globljega znaãaja, ka-

kor pa bi se dalo sklepati iz aktualnega spora med deÏe-
lo Koro‰ko in ,deÏelo’ Slovenijo. Razlika je le ta, da o
tem vpra‰anju prej nihãe ni hotel javno razpravljati, ‰e
manj pa ga po‰teno re‰iti. Koro‰ka je morala biti (po
zaslugi slovenskih vodilnih politikov, ki v svojem ama-
terizmu ne vedo, da je partner Ljubljane Dunaj, ne pa
Celovec) dvignjena v status ,Freistaat Kärnten’, ki ga je
pred leti predlagal tedanji deÏelni glavar dr. Jörg Haider,
Slovenija pa je morala biti degradirana na nivo deÏele,
kar se izraÏa tudi v nedavnem dogovoru o skupnih pri-
pravah zimskih olimpijskih iger ,treh deÏel’: Koro‰ke,
Furlanije in Slovenije — ‰ele po tem je postala razprava
o Nemcih v Sloveniji moÏna . . .

Zame, ki imam dovolj moãne izku‰nje z obema drÏa-

vama, je seveda zanimivo ugotavljati, kako se model
nenavadne politiãne enotnosti vseh pomembnej‰ih
strank na Koro‰kem, kadar gre za odnos do koro‰kih
Slovencev, ponavlja v prav tako ãudni enotnosti vseh
slovenskih politiãnih strank in politikov, kadar gre za

BES

TRI BARVE SVETA

119

vpra‰anje Nemcev v Sloveniji. Pravzaprav Ïalostno
dejstvo: tu in tam je mogoãa negativna, restriktivna
enotnost, niti tu niti tam pa ni mogoãa pozitivna, kon-
struktivna in odprta enotnost politiãnih moãi. Zanimi-
vo je primerjati tudi besednjak kake koro‰ke organiza-
cije, katere skoraj izkljuãni predmet in razlog za obstoj
je ‰irjenje strahu pred Slovenci — z besednjakom ,do-
movinskih sluÏb’ v Sloveniji. Isti jezik, isti ,argumenti’,
ista ozkost, ista prestra‰enost. In vendarle ena razlika je.
Na Koro‰kem se v pismih bralcev tu in tam prav iz
nem‰kih vrst oglasijo tudi odprti in neprestra‰eni ljud-
je, ki so po svoji etiãni drÏi resniãni sluÏabniki domovi-
ne, namreã s tem, da sku‰ajo v njej ohraniti vse, kar jo
je v zgodovini oblikovalo in kar jo bogati ‰e danes, se
pravi tudi prisotnost Slovencev in slovenskega jezika.
Vtis imam, da takih glasov v obãilih v Sloveniji ni ali pa
jih je neprimerno manj. Slovensko politiãno vodstvo je
iz nekoã tako odprtega ljudstva, ki je znalo biti veliko-
du‰no do ver in jezikov, navad in vsakr‰nih drugaãnosti,
v nekaj letih uspelo oblikovati ãredo provincialno ozkih,
zgolj v svoj ,prav’ zagledanih in prepla‰enih ljudi, ki jih
je mogoãe na‰ãuvati danes proti Cerkvi, jutri proti tistim
trem ‰tirim plemi‰kim druÏinam, ki bi se eventualno ‰e
hotele vrniti v svojo domovino, pojutri‰njem proti
Nemcem ali pa nekdanjim sodrÏavljanom z juga Bal-
kana. S toãke nekdanjega reÏimsko forsiranega vsebin-

BES

TRI BARVE SVETA

120

sko praznega internacionalizma se je nihalo pognalo v
drugo skrajno lego, k toãki zoprnega in primitivnega na-
cionalizma in v nekaterih primerih Ïe pravega ‰oviniz-
ma. Avtorji ,programske opreme’ za ta nesreãni preo-
brat so seveda isti, kakor so bili tisti, ki so Slovence ne-
koã silili v bratski objem s tistimi, s katerimi ta objem ni
bil vedno prijeten. Povsod po svetu se je nekdanji ko-
munistiãni internacionalizem spridil v sodobni provin-
cialni nacionalizem in novi antisemitizem. Tudi Slove-
nija v tem ni izjema. Bolj Ïalostno kakor to pa je dejstvo,
da se v tej tako pomembni toãki od nekdanjih komu-
nistov in dana‰njih manchasterskih burÏujev prav niã
ne razlikujejo tisti, ki se deklarirajo za kristjane. Prav v
tej toãki, kjer bi moral priti kr‰ãanski duh najbolj do
izraza, kristjani naravnost tekmujejo s svojimi sicer‰-
njimi zoprniki, kdo bo bolj uspe‰en v svoji nacionalistiã-
ni omejenosti. Pozabljajo, da je pravi kristjan po svoji
formaciji ne le pripadnik svoje druÏine in svoje lokalne
skupnosti, ne le ãlan svojega naroda, temveã je tudi sve-
tovljan, ãlan svetovne ãlove‰ke druÏine. To, kar je bil
med Grki Sokrat, drÏavljan sveta, to so po Kristusu vsi,
ki po njegovem nauku Ïivijo. Nacionalni ‰ovinist ni
kristjan, temveã je samo s krstno vodo polit pogan in
praktikant kr‰ãanske folklore, ki z bistvom Veselega
oznanila nima veliko skupnega!

BES

TRI BARVE SVETA

121

Ob vpra‰anju Nemcev v Sloveniji je treba najprej raz-

ãistiti naãelno vpra‰anje. âe smo Slovenci vedno zahte-
vali svojo pravico na Koro‰kem, Primorskem in v Porab-
ju z argumentom, da ‰tevilo pripadnikov manj‰ine ni
pomembno in naj ne bo kriterij za priznavanje, potem
tega argumenta ne smemo pozabiti, kadar smo sami na
vrsti, da komu ta status priznamo. Neãakova zgodovin-
ska komisija je, podobno kakor avstrijska, ,na‰tela’ v
Sloveniji 1813 oseb nem‰kega maternega jezika. Vsi ti
kajpada niso potomci avtohtonih Nemcev v Sloveniji.
Vendar bi bil neokusen cinizem, ko bi po tem, ko so Ti-
tovi satrapi v Sloveniji po letu 1945 fiziãno uniãili naj-
veãji del Nemcev, ki so stoletja Ïiveli na ozemlju dana‰-
nje Slovenije, tako drastiãno zmanj‰ano ‰tevilo upora-
bili kot argument proti priznanju te manj‰ine. Nasprot-
no, moralni ãut narekuje, da je treba zadostiti pravici ‰e
posebej hitro prav zaradi tako zdesetkane nem‰ke skup-
nosti, nad katero smo si Slovenci nakopali hudo zgodo-
vinsko krivdo. Sklicevanje na vkljuãitev veãjega dela te
skupnosti v Hitlerjevo okupatorsko strukturo je brez-
predmetno. âloveku je mogoãe zaradi domnevnega
zloãina soditi in ga kaznovati, nihãe pa mu ne sme od-
reãi domovine. Sicer pa bi po tej ãudni logiki tudi veli-
kemu delu Slovencev morali odvzeti domovinsko pravi-
co, saj so ‰tevilni prav tako navdu‰eno pozdravili Hitler-

BES

TRI BARVE SVETA

122

jev prihod in sodelovali z njegovo oblastjo zoper lastne
rojake, kakor njihovi nem‰ko govoreãi sosedje.

Treba pa je tudi loãeno obravnavati vpra‰anje koãev-

skih Nemcev na eni strani in kranjskih, ‰tajerskih in ko-
ro‰kih (MeÏi‰ka dolina) Nemcev na drugi strani. Koãev-
ske Nemce je izselil Hitler na podlagi sporazuma z
Mussolinijem, katerega Ïrtve so bili tudi juÏni Tirolci in
Nemci v Kanalski dolini. Slovenija se je nad njimi pre-
gre‰ila samo naknadno, ko jim po vojni ni omogoãila
vrnitve na njihove domove in so komunistiãne oblasti
poru‰ile vse, kar bi na Koãevskem ‰e spominjalo na nek-
danjo nem‰ko skupnost. Nad Nemci na Kranjskem, ·ta-
jerskem in Koro‰kem pa so se pregre‰ili Slovenci nepo-
sredno, ko so jih prisilili v beg ali pa so mnoge med nji-
mi brez sodnega procesa pobili.

Karikatura, ki si jo je pred meseci privo‰ãil maribor-

ski Veãer, po kateri naj dr. Zernatto i‰ãe pripadnike
nem‰ke manj‰ine na pokopali‰ãu, ni toliko Ïalitev mrt-
vih in ‰e Ïivih Nemcev na Slovenskem, kakor je to Ïali-
tev slovenskega naroda, ki bi moral veljati za barbarsko
dru‰ãino morilcev in roparjev, kolikor bi ga kdo poisto-
vetil z duhom te karikature in poklicno etiko ter priseb-
nostjo urednika, ki je objavo te karikature dovolil. Ne
vem, ali je nesreãni avtor te karikature sam sodeloval pri
pobijanju in preganjanju Nemcev po 2. svetovni vojni;
upam, da tega nima na svoji vesti in da to poãne le v

BES

TRI BARVE SVETA

123

svoji glavi in na papirju, ki mu ga neodgovorno daje na
voljo (ne)odgovorni urednik Veãera.

Na Koro‰kem sem svojim nem‰kim pogovornim

partnerjem vedno s ponosom razlagal, kako se kot Slo-
venec zelo dobro poãutim, ko se zapeljem z avtom proti
Kopru in me pozdravijo veliki napisi v obeh jezikih, ãe-
prav je Italijanov tam razmeroma malo. V tem se kaÏe
veliãina kakega naroda, in na to veliãino, ko gre za Ita-
lijane in MadÏare, sem bil vedno ponosen. Koro‰kim
Nemcem sem hotel povedati, da bi se tudi oni lahko
poãutili enako pote‰eno, ãe bi bili vsi koro‰ki kraji, v
katerih Ïivijo tudi koro‰ki Slovenci, opremljeni s takimi
napisi. Slovenija pa se ne more hvaliti z vzorno urejenim
manj‰inskim vpra‰anjem, dokler velja ta vzornost samo
za Italijane in MadÏare, ne pa tudi za Rome, Nemce in
pripadnike nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so se
naselili v Sloveniji po prvi in po drugi svetovni vojni.

BES

TRI BARVE SVETA

124

Med Babilonom zmede

in Jeruzalemom binko‰tnega

upanja . . .

li lahko brez univerzalnega jezika trajno obstaja
resniãno katoli‰ka (= univerzalna) Cerkev? Ali lah-

ko brez skupnega jezika trajno obstaja evropska veãna-
rodna skupnost? Ali lahko brez mednarodnega jezika
na‰ svet prera‰ãa v solidarno druÏino ãlove‰tva?

Pred menoj leÏita lepo oblikovani knjigi v rdeãem,

opremljeni z jahaãi in barvnimi trakovi, z ikono na
naslovni strani. Prva, 214 strani debela knjiga, je naslov-
ljena z besedo MESLIBRO, druga, 686 strani obseÏna pa
z besedo LEGAÎARO. Gre za izdajo ma‰ne knjige in lek-
ciarja v mednarodnem jeziku esperantu. Izdala ju je
obredna kongregacija katoli‰ke Cerkve v Vatikanu v letu
1995. Pospe‰evalec te izdaje in avtor uvodnega besedi-
la: Wladyslaw Miziolek, var‰avski pomoÏni ‰kof. Na-
tisnjen je tudi dekret obredne kongregacije z 20. 3. 1990
v latin‰ãini in esperantu, ki priznava esperantu status
liturgiãnega jezika, in dekret z 8. 11. 1990, s katerim sta
potrjeni obe esperantski bogosluÏni knjigi. Podpisani
kardinal Eduardo Martínez, perfekt kongregacije in

BES

TRI BARVE SVETA

125

Lajos Kada, sekretar kongregacije. Kak‰en pomen ima-
ta obe izdaji?

Dejstvo, da skoraj v vseh jezikih najdemo sintagmo

,skupni jezik’, da je ta postala pravo ljudsko reklo in
pogosto rabljena metafora, priãa o tem, kako zamisel
skupnega jezika ni sanjska predstava skupine ekscen-
triãnih ljudi, temveã podlaga vsakr‰nega razumnega
sporazumevanja.

A ne le v vsakdanjem Ïivljenju, ne le v politiki, kjer se

to reklo pogosto pojavlja, tudi vsakr‰no znanstveno
delo se zaãenja z ugotavljanjem vsakokratnega ,skupne-
ga jezika’, saj bi sicer noben pojem ne imel splo‰no
veljavnega pomena. Podjetje, pri katerem se ne bi spo-
razumeli za ,skupni jezik’, pa naj bo to mi‰ljeno dobe-
sedno ali metaforiãno, bi bilo Ïe vnaprej obsojeno na
neuspeh. Piscu Tore je bilo to dejstvo jasno v zavesti, na
kar lahko sklepamo iz pripovedi o babilonskem stolpu
(1Mz 11, 1-10). Jezikovna zme‰njava je v tem svetopi-
semskem besedilu nedvoumno in brez dana‰nje evfe-
mistiãne tolaÏbe o kulturnem bogastvu jezikovne
pestrosti podana kot ena najteÏjih boÏjih kazni in kot
ena najveãjih katastrof ãlove‰kega rodu.

Vendar pa: isti Bog, ki je hotel ãlove‰tvo pripraviti do

razuma s kaznijo jezikovne zme‰njave, je obdaril ãlove-
kovo komunikacijo z binko‰tnim ãudeÏem, kakor ga
prikazujejo Apostolska dela (Apd 2, 1-14). Nekaj je pri

BES

TRI BARVE SVETA

126

tem jasno: apostoli niso uporabljali tedanje lingua fran-
ca, namreã latin‰ãine, kakor bi danes uporabili angle-
‰ãino, temveã je vsak govoril v svojem jeziku in je vsak-
do razumel v svojem jeziku. To je, gledano iz dana‰nje-
ga ãasa, toliko bolj zaãudljivo, saj tedaj ‰e ni bilo zavesti
o enakopravnosti vseh jezikov. Glede na tedanje druÏ-
bene okoli‰ãine, bi bilo tudi za Boga najpreprostej‰a
re‰itev, ãe bi apostolom poloÏil v usta latinske besede,
okoli stojeãim pa bi za latin‰ãino odprl njihova u‰esa.
Vendar pa, Bog ne stavi na druÏbeno moã, kakor to de-
lajo politiki, ki danes uveljavljajo angle‰ãino, kakor so
vãeraj uveljavljali franco‰ãino. Zanj so oãividno vsi jeziki
vredni enako, kar se tako lepo razodeva v obliki binko‰t-
nega ãudeÏa. A vsaj za kristjane je bil s tem dan namig:
kakr‰na koli naj Ïe bo prihodnja jezikovna ureditev sve-
ta, naj ta ne gre prek jezikovnih trupel, temveã naj z
obãutljivostjo upo‰teva enakopravnost vseh jezikov. Ker
pa binko‰tnega ãudeÏa najbrÏ ne moremo ponoviti s
filmsko podobnostjo, temveã ga lahko uresniãujemo le
kot etiãno in duhovno vodilo, ni nobene druge moÏno-
sti, kakor da uvedemo kak‰en nevtralni jezik kot drugi
jezik za vsakogar in da tako z moralnim sporazumom
odpravimo babilonsko nesreão in odpremo novo dobo
ãlovekove komunikacije.

Katoli‰ka Cerkev je imela sreão v nesreãi, da je izpod

ru‰evin rimskega imperija poleg manj razveseljivih reãi

BES

TRI BARVE SVETA

127

re‰ila in prevzela latin‰ãino kot skupni jezik kr‰ãanskega
sveta. Tako je Cerkev do drugega vaticanuma lahko de-
lovala kot resniãno katoli‰ka, se pravi univerzalna, tudi
na jezikovnem podroãju. Tako, kakor ‰tevilnih osvoba-
jajoãih zamisli drugega vatikanskega koncila niso vselej
jemali dovolj resno, pa je liturgiãna reforma le delno
prinesla izbolj‰anje: od protestantov Ïe davno zahteva-
no liturgiãno veljavo ljudskega jezika. Vendar pa: prav
tedaj, kadar Ïelimo uveljaviti enakopravnost vseh jezi-
kov, toliko bolj potrebujemo skupni jezik, saj talenti, ki
bi se nauãili vseh 6000 jezikov, kolikor jih govorijo na
svetu, niso ravno mnoÏiãni pojav. In ta, Ïe stoletja pri-
sotni jezik, je vsakemu katoliãanu omogoãal, da je med
svojim potovanjem po svetu tudi najbolj oddaljeno cer-
kev doÏivljal kot domaão bogosluÏno hi‰o, saj je v njej
sli‰al isto in enako zveneão liturgijo, kakor v svoji vasi ali
svojem mestu. Celo cerkvene upravne knjige, kakor je
matiãna knjiga, je lahko prebiral kakor v domaãi fari, saj
so bile tudi te vodene v isti cerkveni latin‰ãini. Pri vsem
tem pa ni ‰lo toliko za resniãno razumevanje jezika,
temveã predvsem za njegovo simboliãno delovanje in
veljavo, za njegov zven, na katerega je bil ãlovek od
otro‰kih let navajen. Po sklepu liturgiãnih reform pa je
bil ta ãudoviti jezik skorajda vrÏen v staro ‰aro.

Posebno ‰e v smislu inkulturacije kot naãela sodobne

Cerkve pa postaja vse bolj neznosno dejstvo, da se vrh

BES

TRI BARVE SVETA

128

katoli‰ke Cerkve vedno bolj italijanizira in anglizira. To
se ne odraÏa le na jezikovni, temveã tudi na kulturni in
duhovni ravni, saj jezik ni le to, kar je v njem napisano
ali govorjeno, temveã tudi duhovna vsebina, ki je vgra-
jena v njegovo globljo strukturo. Katoli‰ka Cerkev traj-
no ne bo mogla delovati brez skupnega in univerzalne-
ga jezika, ne da bi pri tem utrpelo resno ‰kodo prav nje-
no katoli‰tvo. Na osnovi tega dejstva je mogoãe razu-
meti sedanjega papeÏa, ko Ïe nekaj let izreka svoj boÏiã-
ni in velikonoãni blagoslov in pozdrav vsem ljudstvom
sveta med petdesetimi jeziki tudi v esperantu. In odloãi-
tev obredne kongregacije, da zagotovi esperantu urad-
no mesto v druÏini liturgiãno priznanih jezikov utegne
biti znak, da se glede jezikovne problematike v Vatika-
nu nekaj premika. Pravilna formula za prihodnost bi
bila najbrÏ takale: ohraniti in znova uveljaviti latin‰ãino
kot liturgiãni jezik za slovesne priloÏnosti in kot alterna-
tivo v veãjih sredi‰ãih, kamor zahajajo ljudje raznih je-
zikov — in esperanto kot jezik cerkvene administracije
in mednarodnih katoli‰kih zborovanj in sreãanj, kot
misijonski jezik, kot jezik za versko izobraÏevanje in kot
liturgiãni jezik ob mednarodnih sreãanjih in za potrebe
tujcev, potnikov in turistov. To pomeni, da je treba okre-
piti Ïe obstojeãe nastavke esperantskega Ïivljenja v Cer-
kvi, kakor so uredni‰tvo esperantskih oddaj na radiu
Vatikan, organ katoli‰kih esperantistov Espero Katolika,

BES

TRI BARVE SVETA

129

Mednarodna zveza katoli‰kih esperantistov (IKUE) s
svetovnim kongresom vsako drugo leto, in druge
manj‰e pobude.

Jezikovnega vpra‰anja v EZ ni mogoãe tako lahko

re‰iti. Trenutno neizreãeno vodilo evropske jezikovne
politike se glasi: Ne uvajati nikakr‰nih formalnih spre-
memb, obenem pa tiho ustvarjati nova dejstva. To po-
meni: uveljavljati angle‰ãino kot vseevropski jezik, ne da
bi to kdo opazil. To pa utegne imeti dvoje posledic.
Prviã: ãe se ne spremeni trenutno pravilo v Evropski
zvezi, po katerem postane vsak drÏavni jezik nove drÏa-
ve ãlanice tudi uradni jezik EZ, potem bo ta sistem ob
sprejemu Ïe nekaj novih ãlanic, kakor so Slovenija, Al-
banija, âe‰ka, Slova‰ka, MadÏarska in Poljska, eksplodi-
ral, saj poÏro stro‰ki prevajanja Ïe sedaj veã ko tretjino
vseh stro‰kov delovanja EZ. Sedanji sistem je bil moÏen,
dokler je tedanjo ES sestavljalo 12 drÏav z dvanajstimi
jeziki, ni pa ga mogoãe poljubno raztegovati, saj pomeni
vsak dodatni jezik geometrijsko rast ‰tevila prevajalcev
in s tem tudi stro‰kov. Jezik stro‰kov pa je edini ,medna-
rodni jezik’, ki ga razumejo celo politiki. Po drugi stra-
ni pa tudi angle‰ãina kot kandidat za vseevropski jezik
ne bo vedno deleÏna tako toplega sprejema, kakor se to
‰e dogaja sedaj. Francozi s svojimi ne vedno zelo sreã-
nimi metodami Ïe sedaj protestirajo zoper prevlado
angle‰ãine, ãeprav je franco‰ãina v tem sistemu v pri-

BES

TRI BARVE SVETA

130

merjavi z nem‰ãino in drugimi evropskimi jeziki privi-
legirana in formalno izenaãena z angle‰ãino. Tudi vsi
Nemci ne mislijo enako kakor njihov nekdanji kancler
Helmut Kohl. Uporabniki drugega najbolj raz‰irjenega
evropskega jezika za ru‰ãino ne bodo v nedogled spre-
jemali poloÏaja svojega jezika na ravni portugal‰ãine ali
gr‰ãine. Jezikovna vojna v Evropi je programirana Ïe
vnaprej.

Kajpada obstaja del esperantskega gibanja znotraj

EZ, ki si prizadeva predlagati in uveljaviti mednarodni
jezik esperanto kot drugi jezik za vsakega Evropejca. To
pobudo podpira celo 75 ãlanov evropskega parlamenta,
med katerimi je kar 17 AngleÏev in prav toliko Italijanov.
Skoraj zanesljivo lahko reãem, da Slovencev v tej skupi-
ni ne bo, ko bodo Slovenci Ïe lahko volili svoje pred-
stavnike v ta parlament. Narodi, ki imajo teÏave s
samim seboj, ki so se pripravljeni tako hitro in poceni
prodajati drugim, kakor velja to za Slovence, imajo ve-
lik odpor do esperanta, saj je esperantska miselnost ne-
zdruÏljiva z drÏo hlapãevstva in opiãjega posnemanja
velikih tujih zgledov. âe omenjeno eksplozivno nara-
‰ãanje prevajalskih stro‰kov EZ ponuja tej skupini par-
lamentarcev dobre argumente, ki jih ne bo mogoãe
kar naprej presli‰ati.

Vendar pa, ena stvar je, ãe bi evropske civilne in

oblastne strukture uporabljale esperanto kot medna-

BES

TRI BARVE SVETA

131

rodni jezik, ãisto druga stvar pa bi bila, ãe bi esperanto
dobil status vseevropskega jezika, kar je Ïal namen ‰te-
vilnih dobro hoteãih esperantistov. Esperanto kot jezik
evropskega imperija, ki nastaja pred na‰imi oãmi, bi po-
menil Ïalostno izgubo za vse ãlove‰tvo. Svet bi tako naj-
brÏ izgubil priloÏnost, da sprejme esperanto kot medna-
rodni jezik oz. drugi jezik za vsakogar. Edino upanje, da
esperanto ohrani svoj svetovni znaãaj, je mogoãe ãrpa-
ti v slepoti in nespameti, pridobljeni iz negativne selek-
cije veãine politikov in njihovih aparatãikov, ki priprav-
ljajo podlage za tovrstne odloãitve.

Alternative, ki se ponujajo, so naslednje: ali bo pote-

kala jezikovna vojna naprej, kakor poteka Ïe stoletja ali
vsaj zadnjih dvesto let, kar ni brez vpliva tudi na sicer‰-
nje krvave vojne — ali pa bo ãlove‰ka skupnost to voj-
no za vselej konãala z uvedbo skupnega nevtralnega
jezika, kakr‰en je esperanto (drugih resnej‰ih kandida-
tov v resnici ni). Na jezikovni ravni se ne ponuja izbira
med oxfordsko izbrano angle‰ãino in domnevnim jezi-
kovnim homunkulusom, kakor nepouãeni radi oznaãu-
jejo esperanto, temveã je na voljo izbira med primitiv-
nim ameri‰kim nareãjem kot nosilcem subkulture, ki jo
simbolizirajo slabi ameri‰ki filmi, poenotenost savan-
skih oblaãil (jeans), poenotenost nomadske hitre in za-
niã hrane (McDonalds) in poenotene zdravju ‰kodljive
pijaãe Coca Cola na eni strani — in na drugi strani med

BES

TRI BARVE SVETA

132

v 113 letih razvoja dozorelim mednarodnim jezikom z
lastno literaturo, s kulturo miru in sporazumevanja med
narodi. Odrasel ãlovek si lahko na nivoju diferencirane
kulture in znanstvenega izraza v resnici (z redkimi izje-
mami) osvoji samo esperanto, kar je moÏno zaradi spe-
cifiãne strukture in narave tega jezika. Primerjati je tre-
ba samo Ïivost in nivo diskusij na mednarodnih sreãa-
njih z angle‰ãino ali pa z esperantom kot konferenãnim
jezikom. Razlike so frapantne. Ne zato, ker bi bila angle-
‰ãina manj ustrezen jezik za AngleÏe ali Ameriãane,
temveã ker je manj ustrezna za mednarodno rabo, saj je
za neangle‰ko govoreãe v svoji zahtevnej‰i legi s tisoãi
izjem in idiomatskih rekel tako rekoã nepriuãljiva.

Morebitna uvedba esperanta kot drugega jezika za

vsakogar bi pomenila nepojmljivo revolucijo v na‰i ko-
munikacijski ureditvi in v na‰ih medosebnih in medna-
rodnih odnosih. Informacij nam naenkrat ne bi veã fil-
trirano in frizirano po‰iljale mednarodne tiskovne agen-
cije ali cenzura lastnega diktatorskega reÏima; pomen
nacionalne drÏave in vseh meja, ki jih tak‰na drÏava
vzpostavlja, bi se obãutno zniÏal, ,tujec’ ne bi veã bil
politiãna kategorija. Katera drÏava, kateri politik, kate-
ri oblastnik ali celo ‰e diktator bi mogli imeti interes za
tak‰no re‰itev? S te strani re‰itve torej resniãno ne kaÏe
priãakovati.

BES

TRI BARVE SVETA

133

Katoli‰ka Cerkev bi se glede tega lahko vedla drugaãe.

Bolj kakor vsi drugi Ïe ima tisoãletne izku‰nje s skupnim
jezikom. Tudi sedaj zelo potrebuje tak skupni jezik. Pri
vsem tem pa ni odvisna od glasov volilcev ali od sebiã-
nih motivov posameznih knezov ali skupin. Katoli‰ka
Cerkev bi lahko sprejela tak sklep in tako ne le sebi,
temveã za vse ãlove‰tvo pripravila osreãujoão re‰itev. Po
tem, ko je dala svetu ‰olstvo in zdravstveno oskrbo, ko
mu je dala socialno diakonijo, bi lahko dala svetu ‰e eno
darilo: skupni jezik, ki bi ‰ele zares omogoãil nastajanje
‰iroke svetovljanske in sestrinske ter bratovske zavesti
obãeãlove‰ke druÏine.

Razumna in praviãna re‰itev jezikovnega vpra‰anja

pa je tudi podlaga za vzpostavitev trajnej‰ega miru med
narodi in druÏbenimi skupinami. Dosedanja komunika-
cijska paradigma temelji na podrejanju zdaj tej, zdaj
drugi prevladujoãi kulturi in prevladujoãemu jeziku. Ve-
ãina ljudi pri tem, ko z nekak‰no samoumevnostjo in
vdanostjo sprejema tak sistem, pri tem niti ne pomisli,
da se z vsakim komunikacijskim stikom, ki poteka v
sistemsko nepraviãnih okoli‰ãinah, naloÏi v du‰evnosti
obeh pogovornih partnerjev, dominantnega in prilaga-
joãega se, nekaj ãasa nezaãutena plast komunikacijske
frustracije. Ko iz teh tankih plasti v dolgih letih takega
nesimetriãnega komuniciranja nastane frustracijski
stolp, pride do zru‰itve, ki ima posledice tudi na drugih

BES

TRI BARVE SVETA

134

podroãjih medãlove‰kih odnosov in ne samo za komu-
nikacijo. Da to ni izmislek psihoanalitiãnih epigonov,
najbolj izrazito kaÏejo razmere na manj‰inskih obmoã-
jih. ·tevilni posamezniki reagirajo na zanje obãutljiv
jezikovni signal tako krãevito ali eksplozivno, kakor da
bi ‰lo za hud vsebinski spoprijem. V resnici pa je kdo
samo sli‰al besedo v jeziku, s katerim ima teÏave, kate-
rih porekla in pomena sam ne razume.

O miru na Koro‰kem v Avstriji ali Primorskem v Ita-

liji se ni mogoãe pogovarjati zgolj v nem‰ãini ali zgolj v
italijan‰ãini. In o miru v svetu se ni mogoãe pogovarja-
ti v angle‰ãini. O miru se je uãinkovito mogoãe pogovar-
jati samo v jeziku, ki nikogar ne zapostavlja in nikomur
ne daje prednosti. Mirovna ,pogodba’ za ves svet, ki bo
v vesti in pred zakonom vse enako zavezovala, bo lah-
ko uãinkovala samo, ãe bo napisana v skupnem jeziku
ãlove‰tva, ki ne bo jezik tega ali onega naroda ali druÏ-
bene skupine.

Kristjani se velikokrat pritoÏujejo, da so jim njihovi

nasprotniki vzeli iz rok veãino vzvodov za uravnavanje
tega sveta; da so izrinjeni iz politiãnega Ïivljenja, da
oblikujejo svet ãisto druge moãi, in da ga oblikujejo pro-
ti predstavam kristjanov in kr‰ãanskih obãestev. Neko-
liko je to pritoÏevanje utemeljeno, ãeprav je to najveã-
krat poceni opraviãilo za umikanja pred odgovornostjo
za celoto. Po drugi strani pa se kristjani zelo neradi za-

BES

TRI BARVE SVETA

135

vzemajo za tiste cilje, ki se zde duhovno manj razvitim
ljudem nerealni ali utopiãni. Ne le to: kristjani veliko-
krat naravnost tekmujejo z drugimi, kdo bo veãji ,rea-
list’, kdo se bo bolj posmehoval ,sanjaãem’ in ,utopis-
tom’. Drenjajo se tam, kjer je obzorje omejeno na meje
tega sveta in kjer ,pomoã’ kristjanov ni prav niã potreb-
na. V resnici je mogoãe biti realist samo za nazaj, pa ‰e
to ne docela. Pred uresniãitvijo se zdi vsaka zamisel
nerealna. Po uresniãitvi se je vsakdo pripravljen smejati
tistim, ki so se isti stvari pred uresniãenjem posmehova-
li. Resniãni realizem pa ohranja odprtost za presenet-
ljive re‰itve, ki jim v lahkomiselnosti pravimo ,utopije’.
Pravi realist ne posku‰a prerokovati iz tega, kar je Ïe
znano in uresniãeno, temveã se zaveda omejenosti svo-
jega obzorja in dopu‰ãa, da ga razvoj tudi pozitivno pre-
seneti.

Kristjani so edina verska skupnost na svetu, ki imajo

tisoãletno izku‰njo s skupnim jezikom. Uveljaviti nov
skupni jezik ni le velika pastoralna, temveã tudi velika
civilizacijska in kulturna naloga. Nihãe kristjanov ne
ovira, da to nalogo najprej re‰ijo v okviru lastne Cerkve.
Pra‰ki kardinal Miloslav Vlk je letos (1998) avgusta tako
nagovoril 3000 udeleÏencev svetovnega esperantskega
kongresa v Pragi: »Sam kot esperantist podpiram va‰e
velikodu‰no stremljenje ne le za jezikovno sporazume-
vanje, temveã tudi za resniãno prijateljstvo med ljudmi

BES

TRI BARVE SVETA

136

iz raznih kulturnih okolij in verstev. Moje ‰kofovsko
geslo je vendar ,Da bi bili vsi eno’. Zagotavljam vam
torej, da bom duhovno z vami in da bom molil za boga-
te sadove va‰ega kongresa.« — Res pa je, da vsi narodi,
ki so se osvobodili izpod komunizma, nimajo za
predsednika ãloveka, kakr‰en je Vaclav Havel in ne kar-
dinalov, kakr‰en je Miloslav Vlk . . .

BES

TRI BARVE SVETA

137

Esperanto — jezik miru

eseda ,mir’ sodi med tiste skorajda nesreãne bese-
de, vsaj v jezikih, ki so nam kolikor toliko znani, ki

imajo toliko pomenov, tudi nasprotujoãih si pomenov,
da si je z njimi zelo teÏko pomagati. Za nameãek pa to
ni kakr‰na koli beseda, temveã nam pomeni nekaj
osrednjega v Ïivljenju ãloveka in ãlove‰ke druÏbe. Veãi-
noma pomeni ,mir’ negibnost. Negibnost pa prav go-
tovo ni to, ãesar si ãlovek Ïeli, k ãemer hrepeni. Mir po-
meni tudi nasprotje vojni. Tudi ta pomen ni to, kar nas
bi zadovoljilo. Sam celo menim, da vojna ni nasprotje
miru, temveã je le eden od veãinoma zgre‰enih, vãasih
prav obupnih poskusov, da bi do miru pri‰lo. Cilj vsake
vojne je pravzaprav priti do miru. Da ima vsaka od voj-
skujoãih se strani lastne predstave, kako naj bi tak mir
izgledal, je kajpada jasno.

A ãe mir ni gola negibnost; ãe ni niti nasprotje vojne

in vsakr‰nih spopadov in sporov, kakor sicer v glavnem
to besedo razumemo, kaj potem nazadnje mir je, nam-
reã mir kot predmet najglobljega ãlove‰kega hrepenen-
ja, kot pojav, ki bi bil vreden ãlovekovega dostojanstva,
njegove neizmerne globine in skrivnosti?

BES

TRI BARVE SVETA

138

âe tvegam poskus lastne opredelitve miru, bi rekel,

da je mir dobrohotno sprejemanje sebe, drugih in vse-
ga bivajoãega, vkljuãno z zakrito, a vendar ‰e dovolj raz-
loãno teÏnjo lastnega jaza, drugih ljudi v vseh njihovih
odnosih, vseh Ïivih bitij in vsega bivajoãega nasploh, da
bi manj popolno obliko postopoma zamenjali s popol-
nej‰o. Mir torej ni le sprejemanje vsega obstojeãega z
lastnim jazom vred v smislu trenutnega stanja, temveã
je to tudi sprejemanje naperjenosti vsega bivajoãega in
lastnega jaza k vedno veãji popolnosti. Mir ni le spreje-
manje stanja, temveã je tudi sprejemanje spremembe in
razvoja; je potemtakem tudi pripravljenost odloÏiti
manj popolno, se od njega posloviti, da bi dali mesto
popolnej‰emu.

Tako pojmovan mir je seveda vse kaj drugega, kakor

,pacifikacija’, kakr‰no lahko doseÏe zmagovita vojska,
uspe‰na policija, kakr‰na koli oblika pravne ali neprav-
ne prisile nad osebami, bitji in stvarmi. Mir po taki de-
finiciji ni pax romana, kakor so ga lahko uveljavljale
rimske kohorte na podjarmljenih ozemljih — in ki je
postal sinonim za vsako nasilno pomiritev, ki v resnici
ni pomiritev, temveã priãvrstitev v negibnost, tja do
negibnosti ãlove‰kih trupel.

To pa pomeni, da mir ni ustavitev, zabris ali prikri-

vanje konfliktov, saj so konflikti sami po sebi motor za
potovanje od manj popolnega k bolj popolnemu. Mir je

BES

TRI BARVE SVETA

139

dvig konfliktov in njihovega razre‰evanja na raven, ki
ne ogroÏa veã ãlovekove integritete, ki mu ne jemlje Ïiv-
ljenja, zdravja, dostojanstva in globalne sprejetosti, ki ji
v judovsko-kr‰ãanskem izroãilu pravimo ljubezen. Mir
je univerzalno in globalno sprejemanje, torej tudi spre-
jemanje konfliktov. Sprejemanje v kljuãu miru ne izklju-
ãuje konfliktnosti, izkljuãuje pa tako razre‰evanje kon-
fliktnosti, ki ãloveku jemlje ãloveãnost in tako ovira
dosego popolnej‰ih oblik, ki so pravi cilj vsakega kon-
flikta. Tako, kakor so sodobna svetovna verstva, pred-
vsem pa kr‰ãanstvo, v katerem je to ena osrednjih kate-
gorij, odpravila krvavo daritev starih verstev in vpelja-
la nekrvavo daritev, v kr‰ãanstvu daritev kruha in vina,
ne da bi s tem zmanj‰ala pomen darovanja ali ga celo
odpravila, bosta morali sodobna etika in politika odpra-
viti krvavo razre‰evanje konfliktov in vpeljati razre‰e-
vanje na ravni po‰tenega intelektualnega in duhovnega
boja, ki bojevalcev ne uniãuje ali oneãa‰ãa, temveã jih
razsvetljuje in krepi

Pravi mir je, ãe to misel povzamemo, tako ãlove‰ko

okolje, v katerem potovanje k vse veãji popolnosti vseh
oblik bivanja ni zaustavljeno v imenu brezkonfliktnosti
kot voja‰kega in policijskega ,miru’ — in kjer konflikt-
nosti ne razre‰ujemo tako, da bi bila izniãena ali ogroÏe-
na ãloveãnost, ki je smisel in cilj vsakr‰nega teÏenja k
popolnosti.

BES

TRI BARVE SVETA

140

Prvo orodje in prva metoda za ustvarjanje in ohra-

njanje miru sta ista, s katerima se je po judovskem ver-
skem izroãilu na‰ svet zaãel: izgovorjena beseda v aktu
stvarjenja in pogovor s ãlovekom v ãasu poselitve zemlje
z ljudmi. Z besedo se je svet zaãel, z besedo je rasel in z
besedo se je kvaril.

Nikoli nam svetovna dogajanja niso tako jasno, kakor

v na‰em ãasu, pokazala, kako se nemir, posebej ‰e krva-
vi nemir, spoãenja in zaãenja prav z besedo. Dana‰nji
oboroÏeni spopadi — tem barbarstvom nikakor ne mo-
remo veã reãi vojna, ki je kljub vsem grozodejstvom
vendarle ‰e civilno pravno stanje s strogimi omejitvami
in pravili — se ne rojevajo veã v glavah generalov, tem-
veã v glavah pisateljev, druÏboslovcev, profesorjev filo-
zofije, v kabinetih znanstvenih in umetnostnih akade-
mij. Pred dana‰njimi barbarstvi ni veã vojne napovedi,
kakr‰na je ‰e bila v navadi v prvi svetovni vojni, temveã
resolucija znanstvene akademije . . .

âe se zaãenja in raste z besedo vse, kar miru naspro-

tuje, potem bo tudi prvo orodje miru beseda. Govor,
kakor se glasi pravilni prevod iz Janezovega evangelija.
V zaãetku je bil govor. Tudi na zaãetku miru je govor.

Govor, katerega kompletnej‰a oblika je jezik, pa mora

za ustvarjanje in ohranjanje miru vsebovati tri zmoÏ-
nosti: razumljivost, natanãnost in psiholo‰ko izrav-
nanost.

BES

TRI BARVE SVETA

141

Oglejmo si vse tri lastnosti, ki jih mora izpolnjevati

govor oz. jezik, da je z njim mogoãe prispevati k miru,
k pravemu miru.

Razumljivost pomeni, da je jezik vsem pogovornim

partnerjem skupen. Tisti, ki je iz skupnosti razumevanja
izloãen, se ne more udeleÏevati ustvarjanja in ohranja-
nja miru. Sintagma o ,skupnem jeziku’ se razteza od po-
govora v dvoje znotraj istega etniãnega, socialnega,
strokovnega in interesnega kroga, pa vse do sporazu-
mevanja na mednarodni ravni, ob upo‰tevanju vseh so-
cialnih, verskih, nazorskih, strokovnih in Ïanrskih raz-
lik. Vsi jeziki, ki to ime zasluÏijo, so torej ne samo jezi-
ki, temveã skupni jeziki. Pogovor na kateri koli ravni je
mogoã samo, ãe obstaja skupni jezik. Prav za ustvarjanje
miru pa je pomembna ‰irina kroga, ki ga zarisuje kak
jezik. Nareãje je skupni jezik vasi, soseske ali pokrajine.
Nacionalni knjiÏni jezik je skupni jezik naroda, ki se na-
vadno uresniãi tudi v lastni drÏavnosti. Pidgin je skup-
ni jezik zavojevalcev in zavojevancev. Za svetovno rabo
reducirana ameri‰ka angle‰ãina je skupni jezik prvega
in tretjega sveta. V tej vertikali manjka naj‰ir‰i krog,
manjka skupni jezik ãlove‰tva. Tako je razumljivo, da je
v veãjem delu sveta uspelo ustvariti vsaj nekaj miru na
ravni pokrajin in deÏel, tudi na ravni posameznih naro-
dov in njihovih drÏav. Zelo malo moÏnosti pa je za mir
na svetovni ravni, saj tam ‰e nimamo splo‰no sprejete-

BES

TRI BARVE SVETA

142

ga jezika, v katerem bi se lahko sporazumevali vsi in v
katerem bi si vsi sporoãali teÏnjo in tehniko miru.

Natanãnost v jeziku pomeni, da so pojmi vsaj toliko

jasno doloãeni, da se pogovornim partnerjem ni treba
ustavljati ob vsaki besedi in se sproti dogovarjati za njen
pomen. Dokler razume del ãlove‰tva pojem ,ãlovekovih
pravic’ kot normo, ki presega meje nacionalne suvere-
nosti in je zadeva vsega ãlove‰tva, drugi del pa razume
ta pojem kot notranjo zadevo posamezne drÏave, v ka-
tero se drugi nimajo pravice ,vme‰avati’, jezik ni dovolj
natanãen, da bi se bilo v njem mogoãe uãinkovito spo-
razumeti o stvareh, ki pogojujejo mir. Natanãnost jezi-
ka sega od enoumnosti in doslednosti pojmov do logiã-
nosti v gradnji stavkov in miselnih blokov. Za stvar miru
lahko veã stori jezik, ki je po svoji naravi natanãnej‰i in
jasnej‰i, kakor pa drugi, ki je manj vezan na logiko in
bolj na kapriciozno tradicijo in lokalne posebnosti.

Psiholo‰ka izravnanost pa pomeni pogovorno situa-

cijo, v kateri ne obstaja med partnerji le vsem razumljiv
skupni jezik, kjer ta jezik ni le natanãen v distinkciji in
logiãen v izjavah, temveã kjer ta skupni jezik nikomur
ne daje politiãne, gospodarske ali psiholo‰ke prednosti
in nikogar pri tem ne zapostavlja. Psiholo‰ko izravnan
je med pripadniki raznih narodov lahko samo tak po-
govor, kjer skupni jezik ni materin‰ãina nikogar od po-
govornih partnerjev. Iluzorna je misel, da Ïe odliãno

BES

TRI BARVE SVETA

143

obvladanje tujega jezika ustvari psiholo‰ko izravnavo
med partnerji. Tudi dobro obvladan tuj jezik je ‰e ved-
no tuj jezik. Pravi skupni jezik pa je lahko samo tak, ki
ni last nikogar, ki je udeleÏen v pogovoru. Tako skupni
jezik na narodni ravni ne more biti kateri od dialektov,
temveã le skupni knjiÏni jezik, ki ne pripada nobeni od
nareãnih skupnosti. Analogno tudi kontinentalni in sve-
tovni skupni jezik ne more biti kateri od nacionalnih
jezikov, ki je last posameznega naroda in so njegovi pri-
padniki zavedni ali nezavedni kontrolorji in arbitri nje-
gove rabe. Pravi skupni jezik na kontinentalni in svetov-
ni ravni je lahko samo nevtralni, posebej za to rabo kre-
irani mednarodni jezik.

Jezika, ki bi bil glede razumljivosti dostopen vsem

ljudem ne glede na nadarjenost in izobrazbo; ki bi bil
zgrajen na naãelih logike, ne da bi zato izgubil stik s ti-
soãletnim razvojem nacionalnih jezikov; ki je vsem
narodom enako blizu in enako daleã, takega jezika si
nam ni treba ‰ele izmi‰ljati. Letos praznujemo, zelo
skromno, kakor je za najveãje ãlove‰ke ideje znaãilno,
113-letnico obstoja in razvoja prav takega jezika. V
mislih imam jezik, katerega ime je v vseh leksikonih
sveta Ïe davno postalo sinonim za skupni in mednarod-
ni jezik sploh, v mislih imam eno najveãjih kulturnih
stvaritev ãlove‰tva, Zamenhofov mednarodni jezik
esperanto.

BES

TRI BARVE SVETA

144

Ta jezik ni brez jezikovne in kulturne tradicije, kakor

mislijo nepouãeni, saj se v svojem besednem gradivu, v
svoji slovniãni strukturi in v svoji kratki, a vendar vsega
obãudovanja vredni literarni zgodovini enega stoletja,
naslanja na izroãilo in razvoj predvsem petih jezikov, ki
sodijo med kulturno in znanstveno najpomembnej‰e
jezike sveta: franco‰ãino, nem‰ãino, angle‰ãino, ru‰ãino
in polj‰ãino.

âeprav je ta jezik produkt judovskega mesijanstva in

evropske kulture, prav zaradi najvi‰je stopnje univerzal-
nosti, ki iz obojega izhaja, ni ekskluzivna last Evropej-
cev, temveã ga kot svojega doÏivljajo in sprejemajo tudi
narodi Azije in Afrike. Zaradi namena, ki je vgrajen v
same zaãetke, leksikalna evropskost ne zmanj‰uje nje-
gove idejne in izrazne svetovnosti.

Esperanto se je rodil pred 113 leti v poljski prestolnici

Var‰avi, kjer je Ïivel in vodil okulistiãno prakso za rev-
ne prebivalce judovske ãetrti dr. Lazar Ludvik Zamen-
hof. Zamisel takega jezika pa se je rodila Ïe desetletje in
veã prej, v majhnem mestu Bialystoku na severovzhodu
Poljske, v zgodovinski Litvi. V tem mestu so poleg Ju-
dov, ki so sestavljali veãino, Ïiveli ‰e Rusi, Nemci, Ukra-
jinci in Litvanci. Ne le, da je vsaka skupina govorila drug
jezik in ãastila Boga z drugaãnim obredom, med temi
skupinami so vladale napetosti in so se dogajala grozo-
dejstva, kakr‰na poznamo iz nedavnih poroãil v Bosni in

BES

TRI BARVE SVETA

145

Hercegovini ali na Kosovem. Ideja nevtralnega medna-
rodnega jezika se je porodila iz Ïelje, kako prepreãiti
medsebojno pobijanje, sovra‰tvo in nestrpnost in kako
doseãi, da se bodo ljudje zaãeli ocenjevati glede na
osebni znaãaj in moralno ravnanje, ne pa glede na pore-
klo, jezik in veroizpoved. To plemenito hrepenenje mla-
dega Zamenhofa, ki je svoj prvi projekt mednarodnega
jezika sestavil ‰e kot gimnazijec, je postalo del esperanta
samega, vse tja do nekoliko otoÏnih mnoÏinskih konã-
nic -aj in -oj, v katerih ‰e danes odmevajo stoki judov-
skih starãkov, Ïensk in otrok, ki so jih podivjani pripad-
niki opijanjene ruske soldateske med rednimi pogromi
z Ïeleznimi palicami pobijali kar na cesti. Tako, kakor je
plemenita Pre‰ernova misel o bratstvu med vsemi naro-
di postala bistvena sestavina knjiÏne sloven‰ãine in je
bila ta sestavina nazadnje povzdignjena celo v sloven-
sko drÏavno himno, tako je podobna Zamenhofova
misel iz njegove pesmi En la mondon venis nova sento
(Novo obãutje pri‰lo je na svet . . . ) postala bistvena
sestavina esperanta in je ta pesem kmalu postala espe-
rantska himna.

Miru na medosebni, druÏbeni in makropolitiãni rav-

ni ni mogoãe doseãi drugaãe, kakor da najprej ustvari-
mo mir v jeziku, v katerem se bomo za mir sporazumeli.
Niti majhnega niti velikega, svetovnega miru, ni mo-
goãe doseãi s preziranjem praviãnosti. Tudi jezikovne-

BES

TRI BARVE SVETA

146

ga miru ni mogoãe doseãi brez doslednega upo‰tevanja
praviãnosti. Praviãnost pa se ne more zadovoljiti s prag-
matiãnimi re‰itvami, pa naj se zde te danes ‰e tako uãin-
kovite in ‰iroko uveljavljene. Trajni jezikovni mir je mo-
goãe doseãi samo z rabo jezika, ki bo lahko vsem resniã-
no skupen, ki bo za vse kar je mogoãe jasen in natanãen,
ki bo Ïe sam po sebi ustvarjal psiholo‰ko izravnanost, v
kateri nihãe ne bo veãji na raãun drugega.

Esperanto tako ni predvsem jezik trgovcev, ki bi z

njim laÏje in z manj stro‰ki trgovali. To ni predvsem je-
zik diplomatov, ki bi ob njegovi rabi lahko odloÏili elek-
tronske proteze na svojih glavah in se spro‰ãeno in obe-
nem natanãno pogovarjali o svojih pomembnih stvareh.
To tudi ni predvsem jezik znanosti, ãeprav je zaradi svo-
je logiãne gradnje in pomenske jasnosti zanjo kakor
ustvarjen. Vsem tem lahko ta jezik zelo dobro sluÏi. Ne
le tem. Tudi popotnikom in turistom, tudi profesorjem
in ‰tudentom, da bi, kakor nekoã v dobrih latinskih ãa-
sih, romali od univerze do univerze, ne da bi se morali
zato dajati z jezikovno teÏavo. Esperanto je predvsem
jezik ljudi, ki ljubijo mir, pravi Ïivi mir, ne mir poko-
pali‰ã; to je jezik ljudi, ki so pripravljeni za mir tudi kaj
storiti, ki jim to ni zgolj prigodna politiãna floskula.

BES

TRI BARVE SVETA

147

Perspektive evropskega zdruÏevanja

knjigi Grundwerte Europas — Fundamente der Ei-
nigung (Leopold Stocker Verlag, Graz 1994) pi‰e

Hans Graf Huyn, publicist in zunanjepolitiãni predstav-
nik CSU v nem‰kem parlamentu, kako temelji Evropa
na treh griãih: Golgoti, Akropoli in Kapitolu.

Preizkusimo, ali ta definicija odgovarja temu, kar Ev-

ropa danes je. Golgota simbolizira kr‰ãanske vrednote
in kr‰ãansko-judovsko vero v zgodovino kot smiselno
zgodbo rasti in dopolnitve ob koncu ãasov. Akropola
simbolizira argument kot instrument in kriterij spora-
zuma in modrost kot zaÏeleno kvaliteto ãlovekovega
Ïivljenja. Kapitol pa simbolizira veljavo zakona pred
samovoljo moãnej‰ega in vladajoãega; naãelo univerzal-
ne drÏave in rabo skupnega jezika, ki je bila vse do za-
ãetka prej‰njega stoletja latin‰ãina.

Kr‰ãanstvo je v Evropi sicer prisotno, vendar pa Ïe

nekaj stoletij v njej ni prevladujoãa vera. Sodobne ev-
ropske drÏave temeljijo na oboÏevanju nacije, denarja,
uspeha, koliãine in moãi. Maastrichtski sporazum pa je
sporazum tistih drÏav, ki so ta kr‰ãanstvu tuja naãela

BES

TRI BARVE SVETA

148

prignala do najveãje veljave in ki tako najbolj ogroÏajo
prihodnost Evrope in sveta.

Modrost in argument kot bistveni sestavini gr‰tva, sta

v sodobni Evropi sicer tudi prisotni, a prav tako ne pre-
vladujoãi in ‰e posebej ne vladajoãi kategoriji. Tudi elit-
ni druÏbeni sloji so pootroãeni na raven poldivje nogo-
metne publike in publike poldivjega rokovskega nasto-
pa. Modrost je mogoãe najti na evropskih tleh samo ‰e
v homeopatskih sledovih.

Rimski zakon je mogoãe ‰e najbolj uveljavljena kate-

gorija starega sveta v sodobni Evropi. A izgubljen je
rimski ãut za univerzalno, za svetovno. Celo Cerkev, ki
se imenuje katoli‰ko, torej svetovno, se marsikje vede
izrazito nacionalno ali celo plemensko, vãasih pa tudi
strankarsko ali skupinsko. Vsekakor pa danes ni tiste
enotnosti, ki je nekoã povezovala Evropo, ko je bila v
njej ena vera, katoli‰ka, in ko so njeni duhovniki, pro-
fesorji in ‰tudentje, vladarji in upravniki, uporabljali
skupni jezik latin‰ãino. Ali pa je brez skupne vere in
brez skupnega jezika mogoãe zgraditi to, ãemur alego-
riãno pravijo ,skupna evropska hi‰a’?

Hans Huyn je, kakor vsi evropski politiki in celo hu-

manistiãni misleci in publicisti, pozabil omeniti ãetrto,
zelo bistveno sestavino Evrope: zahodni in vzhodni
islam. Zahodni v obliki kordovskega kalifata, ki je obo-
gatil Evropo s posredovanjem gr‰ke antike in zaãetkov

BES

TRI BARVE SVETA

149

znanosti, predvsem algebre, ki Ïe s svojim imenom kaÏe
na arabsko poreklo, predvsem pa ‰e s svojo nepreseglji-
vo umetnostjo, s katero se ·panija pona‰a ‰e danes.
Zahodni islam pa je pomemben tudi zato, ker je ustva-
ril model mirnega soÏitja razliãnih ver, narodov in jezi-
kov, kakr‰nega niti na‰e, domnevno najbolj prosvetlje-
no stoletje, ‰e ni v celoti zmoÏno.

Eden najveãjih, danes Ïe pokojnih sodobnih pisate-

ljev, po rodu Poljak, Andrzej Szczypiorski, je v nekem
politiãnem nastopu, kjer je prepriãeval drÏavljane, naj
pri volitvah v novi poljski senat, katerega ãlan je bil tudi
sam, bolj pazijo, kakor so pazili pri prej‰njih parlamen-
tarnih in senatskih volitvah. Ko je sku‰al povzeti bistvo
Evrope, je rekel nekako takole (navajam po spominu):
»Vse bistvo Evrope je v judovsko-kr‰ãanskem pogledu
na ãloveka, ki ga je Bog ustvaril po svoji podobi in je
tako sredi‰ãe in mera vseh stvari. Iz tega duha prihaja-
jo tudi tisti, ki sicer niso kristjani ali ki so celo ateis-
ti . . .«

Bistvo Evrope bi mogli definirati tudi kot zmoÏnost

sinteze in univerzalizacije. Evropa ima zelo malo lastnih
virov. Skoraj vse, kar sestavlja njeno civilizacijo in kul-
turo, je dobila od drugod: iz Azije, Afrike in Amerike,
celo iz Avstralije in Tihomorskih otoãij. Sama je v sebi
bolj razdeljena in raznolika, kakor je razdeljeno in raz-
noliko to, kar je prina‰ala od drugod. Celo v jezikovnem

BES

TRI BARVE SVETA

150

pogledu ne pripada eni sami jezikovni druÏini. In ven-
dar je uspela iz vseh teh sestavin sintetizirati novo celo-
to, ki se kot celota v obliki univerzalne svetovne civili-
zacije in kulture vraãa tja, od koder so prihajale njene
sestavine. âe se pri tem velikokrat vede slepo arogant-
no in samozagledano, to v osnovi ne spreminja dejstva,
da evropska civilizacija in kultura nimata resne konku-
rence, kar potrjuje tudi dana‰nji razvoj tako starinske
samonikle civilizacije in kulture, kakr‰na je kitajska.

A kaj daje evropski sintezi in univerzalizaciji tak‰no

moã in prepriãljivost, da je ne more uniãiti niti zgodo-
vina evropskega imperializma in evropskih genocidov
po vseh delih sveta? To je najgloblje pojmovanje ãlo-
vekove svobode in dostojanstva. Seveda ne v evropski
praksi, ãeprav nekoliko in vãasih tudi v praksi, vsekakor
pa v evropskem gledanju ãlovek ni veã ujetnik svoje
druÏine, rodu, plemena ali naroda, kakor je to v azijskih,
afri‰kih, prvotnih ameri‰kih in drugih kulturah in civi-
lizacijah. Tudi ni veã ujetnik ali vsaj podanik svojega
stanu, poklicne skupine, jezikovne skupnosti, verskega
obãestva, drÏavnih in vmesnih struktur. Zadnje razso-
di‰ãe ãlovekovega dejanja in nehanja je v evropskem
izroãilu njegova vest. Tega se je Evropa nauãila od ju-
dovstva in kr‰ãanstva. Edino dostojno sredstvo za is-
kanje in izrekanje resnice je raba razuma in avtoriteta
razuma, ãesar se je Evropa nauãila od Grkov. In edino

BES

TRI BARVE SVETA

151

vredno sredstvo za ohranjanje civilnega soÏitja je za vse
veljavni zakon, ki stoji nad hegemonom, ãesar se je Ev-
ropa nauãila od Rimljanov.

Zaãetek vsakega skupnega dela, predvsem ‰e vsake

velike gradnje, je jasnost o tem, kdo je partner, kdo je
udeleÏenec gradnje — in kako naj delo poteka. Tej jas-
nosti se je mogoãe pribliÏevati s komunikacijo.

Podlaga vsakemu sporoãanju in tako tudi sodelovan-

ju je skupni jezik. Komunikacija je mogoãa ‰ele tedaj, ãe
imata vsaj dva partnerja skupni jezik, v katerem lahko
oba oddajata in sprejemata sporoãilo in ga tudi pribliÏ-
no enako razumeta.

Danes smo priãe novim poskusom, da bi se pribliÏa-

li nebu mimo du‰evnega in duhovnega dozorevanja,
zgolj z organizacijo in tehniko. Tudi evropski zdruÏeval-
ni projekt sodi med take poskuse. Zato se v pisarnah in
sejnih dvoranah Evropske zveze in njenih struktur po-
govarjajo o vseh mogoãih podrobnostih, samo o tem ne,
kako in o ãem bi se bilo mogoãe na evropski ravni po-
govarjati. Poklicni Evropejci lahko ta primankljaj delno
nadomestijo s plaãanimi prevajalci. V letu 1994 jih je
bilo 3.300. Samo za dva nova jezika, fin‰ãino in ‰ved-
‰ãino, so morali nastaviti 130 novih prevajalcev. Veã ka-
kor tretjina administrativnega proraãuna EZ je bila upo-
rabljena za prevajanje. Evropska zveza pa mogoãe ni
mi‰ljena samo za privilegirance v Bruslju. In vendar si

BES

TRI BARVE SVETA

152

nihãe ne beli las o tem, kako se bo pogovarjalo veã ka-
kor dvajset narodov, ki naj bi sestavljali bodoãi evrop-
ski imperij.

Na usodo predvsem manj‰ih in manj‰inskih narod-

nih skupnosti in etnij je mogoãe sklepati Ïe sedaj, pred-
vsem po odnosu, ki ga imajo do takih skupnosti tiste
drÏave, ki sestavljajo jedro EZ in ki bodo tudi v prihod-
nosti igrale v njej vodilno vlogo.

Upanje, da bo politika EZ kot celote v tem pogledu

bolj‰a od politike posameznih ãlanic, je utemeljeno pri-
bliÏno toliko, kakor upanje dveh alkoholikov, ki se po-
roãita in upata, da bo kljub temu, da oba zakonca vsak
zase pijeta, zakon v celoti vendarle trezen . . .

Temne slutnje obhajajo ãloveka tudi ob tem, da se

Evropska zveza ne Ïeli konstituirati kot zveza narodov,
temveã kot zveza ,regij’. Nesreãa je v tem, da regije niso
definirane in je tu ‰e vse mogoãe. Regija lahko postane
obmoãje avstrijske Koro‰ke, Slovenije in Trsta. Regija
lahko postane tim. Srednja Evropa. Regija pa lahko po-
stane tudi zgodovinska deÏela, kakor Koro‰ka, ·tajer-
ska, Gorenjska, Slovenska marka ipd. Regija lahko po-
stane nekdanja Jugoslavija . . .

Po vsem tem bi ãlovek priãakoval, da se bodo arhitek-

ti zdruÏene Evrope, predvsem ‰e njenega najbolj drÏa-
votvornega dela, Evropske zveze, vsaj s tako zavzetostjo
lotili evropskega jezikovnega vpra‰anja, kakor se naci-

BES

TRI BARVE SVETA

153

onalnega jezikovnega vpra‰anja zavzeto loteva vsaka
posamezna drÏava. âe velja, da nobena nacionalna
drÏava ne more resno delovati brez skupnega nacional-
nega jezika, opremljenega z avtoriteto drÏave, potem ‰e
toliko bolj velja, da Evropska zveza, ki bo v zadnji fazi
zdruÏevanja najbrÏ ‰tela veã ko dvajset drÏav in vsaj
toliko nacionalnih jezikov, ãe jezikov posameznih etnij
in tim. narodnih manj‰in sploh ne raãunamo, prav tako
ne bo mogla delovati brez vseevropskega jezika.

Îal je resnica manj navdu‰ujoãa. Prej‰nji avstrijski

kancler mag. Klima je pred nedavnim v televizijskem
pogovoru povzel identitetno vsebino Evrope z uvedbo
skupne valute Euro . . .

Ali bo dobila skupna vseevropska drÏavna zveza svoj

skupni jezik na ameri‰ki naãin, se pravi s tiho rabo naj-
bolj dominantnega jezika, kakor recimo angle‰ãine, ali
pa na avstrijski naãin, ki je deloval do konca 18. stoletja,
se pravi z rabo modernizirane latin‰ãine, ali pa na naãin,
ki ustreza politiãnemu in kulturnemu obãutju sodobne-
ga ãloveka, namreã z dogovorom, je odprto vpra‰anje.
Dejstvo je, da bo Evropska zveza postala prava drÏava
‰ele tedaj, ko bo imela tudi tej drÏavni ravni ustrezen, se
pravi vseevropski jezik.

Ameri‰ki model, se pravi tiho uveljavljanje angle‰ãi-

ne, pomeni potiskanje narodnih jezikov na druÏbeni
rob, v zadnji konsekvenci pa najbrÏ tudi njihovo izgi-

BES

TRI BARVE SVETA

154

notje. Pri UNESCO so izraãunali, da bo do leta 2050
ostalo od dana‰njega ‰tevila jezikov na svetu Ïivih samo
‰e 10 odstotkov. Angle‰ãina namreã ne iztiska drugih
jezikov samo od zunaj, kakor so to prej delali drugi je-
ziki, recimo nem‰ãina, italijan‰ãina, madÏar‰ãina, srb-
‰ãina, ru‰ãina in drugi, temveã jih ‰e bolj razkraja od
znotraj. To ni enako, kakor je bilo nekoã vna‰anje ger-
manizmov ali srbohrvatizmov v sloven‰ãino. Slovenska
struktura je ob tem vendarle ostala nedotaknjena. An-
gle‰ãina pa se kakor virus zaje v samo zgradbo jezika in
jo podre. Angle‰ãine si tako v naãelu ni mogoãe preds-
tavljati kot drugega jezika za vsakega Evropejca, saj je
njena teÏnja ta, da postane prvi jezik, nekoã pa tudi
edini jezik, kakor se je to Ïe zgodilo v Ameriki.

Alternativo k angle‰ãini bi lahko pomenila raba nev-

tralnega jezika, kakor je latin‰ãina ali kakor je medna-
rodni jezik esperanto. âe gre za iskanje specifiãno ev-
ropskega jezika, potem bi se prej zavzel za rabo latin-
‰ãine, saj bi razglasitev esperanta za ,evropski jezik’ es-
perantu utegnila vzeti naravo jezika za vse ãlove‰tvo.
TeÏava latin‰ãine pa je v tem, da se je je zelo teÏko na-
uãiti. Narediti bi morali torej tako, kakor so Judje storili
s svojo hebrej‰ãino, ki so jo poenostavili in sprejeli vanjo
veliko besed iz sodobnih jezikov za pojme, ki v starem
svetu ‰e niso obstajali. Tako reformirana hebrej‰ãina,
ivrit, je danes drÏavni jezik Izraela. Pri latin‰ãini je to

BES

TRI BARVE SVETA

155

delo Ïe opravljeno. Obstaja lepo ‰tevilo poenostavljenih
latin‰ãin, med katerimi ima mogoãe najveã moÏnosti za
praktiãno rabo interlingua, ki so jo razvili v ameri‰kem
institutu za razvoj svetovnega pomoÏnega jezika.

Obstaja pa tudi druga teza, ki jo zagovarja skupina

poslancev pri evropskem parlamentu, zdaj jih je Ïe sko-
raj 15 odstotkov, po kateri naj bi skupni jezik Evropske
zveze postal esperanto. To tezo zagovarja tudi maribor-
sko dru‰tvo za evropsko zavest, ki ga je spodbudil direk-
tor podjetja Interkulturo mag. Zlatko Ti‰ljar. Ti‰ljar ute-
meljuje svojo doktrino s tem, da je Evropa prostor za
rojevanje in preizku‰anje univerzalnih zamisli, ki jih po-
tem sprejema ves svet. Tako bi bilo tudi na jezikovni
ravni. Ko bi neevropski svet videl, da je Evropa na‰la
svoj skupni jezik, se bi mu pridruÏil, kakor je prej spre-
jel tudi evropski koledar, evropski sistem mer, evropsko
znanost in evropsko demokracijo ter evropski koncept
socialne drÏave.

Veliko vpra‰anje pa je, ali Evropa univerzalnih vred-

not in modelov ‰e obstaja. Îe samo dejstvo, da velika
veãina tistih, ki razmi‰lja o urejanju Evrope, zamolãuje
velik del njene zgodovine, daje ãloveku misliti, da so v
temeljih tega projekta velike luknje, v katere so naãrto-
valci pozabili nasuti betona. V uvodu smo citirali iz knji-
ge Hansa Huyna Grundwerte Europas. K svojim trem
griãem je pozabil dodati ‰e drugi jeruzalemski griã, s

BES

TRI BARVE SVETA

156

katerega naj bi bil po islamski tradiciji vzet v nebo Mo-
hamed. Islam je tako bistveno sooblikoval Evropo, da je
zamolãanje tega dejstva enako kulturni prevari in kul-
turnemu genocidu. Brez mavrske civilizacije v srednje-
ve‰ki ·paniji bi Evropa ne imela renesanse, bi ne imela
znanosti, bi ne imela izku‰nje o mirnem soÏitju veã ver
na istem prostoru.

V primeru Bosne se je Evropa drugiã v svoji zgodovini

odrekla tistemu islamu, ki je bistveno pomagal graditi
evropskega duha. S svojim sebiãnim in nespametnim
ravnanjem je povabila na Balkan islamske fanatike, ki
grozijo uniãiti ‰e enega zadnjih otokov kulturno, versko
in civilizacijsko odprtega islama, kakor ga je poznala
Bosna. S tem pa se Evropa mogoãe tudi Ïe poslavlja od
svoje zadnje moÏnosti, da bi se iz samov‰eãnega impe-
rija preobrazila v svetovno in svetovljansko delavnico
prihodnosti. Kristjani pri tem procesu nismo brez kriv-
de . . .

âe nisem omenil ‰e petega griãa, namreã humanistiã-

nega, prostozidarsko liberalistiãnega, brez katerega naj-
brÏ ne bi pri‰li do sodobnega pojmovanja demokracije
in ãlovekovih pravic, brez katerega ne bi imeli pojava
civilne druÏbe in suverenega drÏavljana, tega nisem sto-
ril preprosto zato, ker liberalizem po vsem, kar je v njem
pozitivnega, izhaja iz duha kr‰ãanstva. Da je ãlovek
apriori svoboden, apostol Pavel pravi ,drago odkupljen’

BES

TRI BARVE SVETA

157

in da je vse, kar stori zoper lastno vest zlo, tega nas ni
nauãila ‰ele francoska revolucija, to vemo kristjani Ïe od
zaãetka na‰e vere. âloveka naãelno ni mogoãe pojmova-
ti bolj svobodnega, kakor ãe njegovo vest pojmujemo
kot zadnjo in najvi‰jo instanco in arbitraÏo njegovega
ravnanja in izbire. Liberalizem nas torej ni informiral o
ãem novem, ãesar bi kr‰ãanstvo Ïe davno samo ne vse-
bovalo in vsaj na teolo‰ki ravni z vso jasnostjo pojmo-
valo. Vsekakor pa je zasluga liberalizma, da je to misel
povzel in politiãno uveljavil, tudi v boju zoper Cerkev, ki
bi jo morala sama Ïe davno pred tem uveljavljati, ko je
uãiteljstvo in vodstvo te Cerkve za dalj ãasa pozabilo na
te resnice in jim v javnem Ïivljenju celo hudo nasproto-
valo in pomagalo teptati ãlovekovo dostojanstvo. Vse,
kar nam pripoveduje sodobni liberalistiãni humanizem,
lahko najdemo v gr‰tvu, rimstvu, predvsem pa v kr‰ãan-
stvu. Razlika je samo v tem, da liberalistiãni humanizem
ne ve dveh stvari: kdo nas je za svobodo odkupil, kaj je
torej vir na‰e svobode — in ãemu je svoboda namenje-
na. Paradoks svobode je namreã v tem, da traja samo
tako dolgo, dokler jo prav uporabljamo. Napaãna raba
svobode na ontolo‰ki ravni sicer ne more ukiniti, ukin-
ja pa jo na praktiãni, politiãni in du‰evni ravni. In to je
osnovni problem humanistiãnega liberalizma.

Ker pa je humanistiãni liberalizem edina trenutno

skupna ideologija evropskega zdruÏevanja, si je teÏko

BES

TRI BARVE SVETA

158

predstavljati, da bi bila svoboda v nastajajoãi evropski
politiãni in gospodarski zvezi razumljena in uporablje-
na v bolj‰em kljuãu, kakor ga pozna humanistiãni libe-
ralizem. Kako razume maastrichtska Evropa svobodo, je
pokazala Ïe v prvih trenutkih svojega obstoja, pravza-
prav svojega rojevanja. Tretja balkanska vojna in vloga
evropskih drÏav ter Evropske zveze v tej vojni je samo
zbirni pojem tega pojmovanja in te prakse.

Kritiãnost do maastrichtskega modela evropskega

zdruÏevanja ne pomeni vsesplo‰nega zavraãanja ideje o
evropskem povezovanju. Gre le za uvid o tem, iz
kak‰nega duha se to dogaja. Humanistiãni liberalizem
ni sposoben re‰evati problemov niti na socialni niti na
ekolo‰ki, ‰e posebej pa ne na etiãni ravni. Da ni zmoÏen
razlikovati niti med Ïivljenjem in smrtjo, dokazuje s
svojim ciniãnim stali‰ãem do splava in evtanazije. Hu-
manistiãni liberalizem zaradi svojega zgolj formalnega
pojmovanja svobode resniãnih okoli‰ãin svobode ni
sposoben ustvariti, zato tudi ne more postati tista skup-
na vodilna ideja, ki bi bila poleg skupnega jezika pogoj
za uspe‰no in ãloveku naklonjeno delovanje Evropske
zveze.

Re‰itve seveda ne vidim v tem, o ãemer je sanjal No-

valis v svojem znamenitem spisu Christenheit oder Eu-
ropa (Kr‰ãanstvo ali Evropa), kjer je, ãeprav sam protes-
tant, videl edino moÏnost za obnovo Evrope kot duhov-

BES

TRI BARVE SVETA

159

ne in politiãne celote v obnovi cezaropapizma, se pravi
duhovne oblasti rimskega ‰kofa nad vsemi evropskimi
vladarstvi. Rimska Cerkev ne more veã postati eksklu-
zivna in vodilna ideja evropskega zdruÏevanja. In ãe bi
kdo to posku‰al, nas bi vrnil v ãase verskih bojev in mor-
da tudi verskih vojn.

Vodilno idejo evropskega zdruÏevanja bi morda kaza-

lo poiskati tako, kakor smo na zaãetku to posku‰ali v
primeru jezika. âe smo sku‰ali evropsko jezikovno vpra-
‰anje optimalno re‰iti tako, da ne damo prednosti nobe-
nemu od evropskih nacionalnih jezikov, temveã vsake-
ga Evropejca povabimo, da se pridruÏi sporazumu o
uvedbi drugega, skupnega jezika za vso Evropo, ki v
svojih sestavinah sicer izvira iz zgodovinskih evropskih
jezikov, vendar je v svoji konkretni obliki in namenu
nevtralen, tako bi tudi v zadevi evropske povezovalne
misli sicer morali izhajati iz zgodovinskih verskih in fi-
lozofskih tokov, ki so sooblikovali Evropo v njenem
dosedanjem razvoju, vendar pa ta misel ne bi smela
imeti konkretne oblike in organizacijskega varstva no-
bene od evropskih cerkva ali nazorskih skupin in poli-
tiãnih strank.

Tako, kakor naj bi vsakdo poleg svoje materin‰ãine

govoril tudi skupni jezik Evrope in nekoã vsega ãlove‰-
tva, ne da bi se moral materin‰ãini odpovedati, naj bi
vsakdo poleg svoje veroizpovedi, v kateri je bil iniciiran

BES

TRI BARVE SVETA

160

(kr‰ãen) in vzgojen in s katero se tudi kot odrasel ãlovek
ãuti povezanega, izpovedoval tudi neko dogmatsko
minimalizirano skupno vero, h kateri bi se lahko prizna-
vala veãina Evropejcev, ki pa ne bi bila v nasprotju z no-
beno od konkretnih veroizpovedi in cerkvenih obãestev.

Dr. Ludvik L. Zamenhof, oãe esperanta, je tako skup-

no veroizpoved, temeljeão na treh dogmah, ki jih lahko
sprejme vsak dobro misleã ãlovek, tudi v resnici predla-
gal. Prva verska dogma po njegovem predlogu pravi:
Obstaja vi‰je bitje, ki je ustvarilo naravo in ãloveka in
ima s ãlovekom dober namen, in mu nekateri pravijo
Bog. Druga pravi: To Bitje je svoje zakone in svojo vol-
jo zapisalo vsakemu ãloveku v srce. Vse drugo so ãlove-
kovi komentarji in dodatki in so lahko resniãni ali pa
tudi ne. In tretja dogma pravi: Naroãilo in merilo prave-
ga Ïivljenja v skladu s prvo in drugo dogmo je upo‰te-
vanje zlatega pravila, da ravnaj z drugim tako, kakor
Ïeli‰, da bi drugi ravnali s tabo.

Ta verska formula je tako skrãena, da jo lahko sprej-

me vsakdo, ki ima v sebi kaj ãlove‰ke dobrote in dobre
volje. Obenem pa je dovolj obseÏna, da se tisti, ki bi se
po njej ravnal, v niãemer ne bi razlikoval od tistega, ki
bi se dosledno ravnal po duhu svetih knjig, kakor so
Mojzesov zakon, Kristusov Evangelij, Mohamedov Kor-
an ali Budhovi govori s ‰tirimi resnicami in sedmerimi
potmi.

BES

TRI BARVE SVETA

161

Evropejca in svetovljana prihodnosti si lahko preds-

tavljam torej samo kot ãloveka, ki bo z rojaki obãeval v
svojem narodnem jeziku in se udeleÏeval kulture svoje-
ga naroda, a bo v stiku s pripadniki drugih narodov in
jezikovnih skupin govoril v skupnem jeziku Evrope in
sveta — in kot ãloveka, ki bo ‰e naprej ostal ãlan svoje-
ga verskega obãestva, ki bo ud svoje Cerkve, a ki bo v
stiku s pripadniki drugih verstev in Cerkva sicer dekla-
riral svojo konfesionalno pripadnost, vendar pa bo z
drugaãe verujoãim izpovedoval z dogmatskega vidika
minimalno, a po sadovih niã manj‰o skupno vero v ob-
stoj vi‰jega Bitja, ki ima s ãlovekom dober namen in mu
je svoj zakon zapisalo v srce. Na tej ravni se lahko pri-
padniki vseh verstev in pozitivnih nazorov sreãujejo ob
enaki gesti spo‰tljivosti in ãa‰ãenja, zahvaljevanja in
pro‰enj. ·ele s sprejetjem takega interreligioznega kon-
senza, ki ga teolog Hans Küng imenuje Weltethos (sve-
tovna etika), so verski spori — in to so vendarle naj-
srditej‰i od vseh moÏnih sporov, izkljuãeni.

Brez skupnega jezika in brez temeljnega skupnega

sporoãila Evropa ne more prerasti svoje dosedanje raz-
deljenosti in sprtosti, tudi ãe ‰e tako ugotavljamo njene
skupne verske, jezikovne in kulturne korenine.

BES

TRI BARVE SVETA

162

Ekumenizem je veã . . .

(filozofski in humanistiãni aspekti ekumenizma)

na‰em ãasu niti filozofija niti ekumenizem ne uÏi-
vata prevelikega ugleda. Filozofijo, ki je od vseh

ved poimenovana z najbolj skromnim izrazom, namreã
z ljubeznijo do modrosti in ne z vednostjo ali posedo-
vanjem modrosti, veãina ljudi danes povezuje z nera-
zumljivim in kompliciranim uãenjakarskim izraÏanjem,
ãeprav je filozofija v resnici med drugim tudi prevajanje
iz kompleksnosti sveta v preprostost, ki je dostopna ãlo-
vekovemu umu. Îal je vrsta zgolj ‰olskih ,filozofov’ to
nalogo razumela v sprevrÏeni obliki in posku‰ajo pre-
prostost sveta (ki ni v nasprotju z njegovo kompleks-
nostjo) prevesti v kompliciranost in hermetiãnost njego-
ve razlage. Ljudje imajo prav, ãe se od takega psevdo-
filozofiranja odvrnejo, nimajo pa prav, ãe ga zamenju-
jejo z resniãno filozofijo v njenem skromnem in po‰te-
nem sokratskem in aristotelskem pomenu in tako z
umazano vodo odstranijo iz kadi tudi otroãiãka.

Podobno je tudi s pojmom ekumenizma, ki ga povr‰-

ni ljudje enaãijo z odpravo verskega pluralizma in s po-
vrnitvijo ,izgubljenih sinov in hãera’ v naroãje edino
zveliãavne vere in Cerkve, ki pa je seveda za vsakogar le

BES

TRI BARVE SVETA

163

njegova lastna vera in Cerkev. Ker se to ni zgodilo in se
to tudi ne more zgoditi, ãrnogledo ugotavljajo, da v eku-
menizmu tako ali tako ni bilo doslej nobenega bistvene-
ga napredka in je to le poboÏna, a utopiãna ali celo ilu-
zorna Ïelja in niã veã. Razglasiti nekaj, kar Ïe v najmanj-
‰ih korakih zahteva veliko dobre volje, moãi in potrpeÏ-
ljivosti, za utopiãno, je prastari trik tistih, ki na tem sve-
tu raje igrajo vlogo kibica kakor pa zavzetega soigralca.

Tako tisti, ki se radi norãujejo iz filozofije in filozofi-

ranja in pod tem pojmom razumejo samo ‰e teÏko ra-
zumljivo pleteniãenje, kakor oni, ki pojem ekumenizma
oÏijo na vizijo verskega in cerkvenega poenotenja in ob
tem ugotavljajo, da se pravzaprav ‰e niã odloãilnega ni
zgodilo, se vendar hudo motijo. Ko bi ne bilo tudi prist-
ne filozofije, potem bi bil na‰ svet popolnoma v rokah
jezikovnih Ïonglerjev in bleferjev. To ne pomeni, da ima
modra in jasna beseda v na‰em svetu odloãilno veljavo.
A komur je kaj do tega, je zanj prisotna tudi pristna filo-
zofska govorica, brez katere bi bilo ãlove‰tvo v ‰e veli-
ko veãji duhovni in materialni stiski, v kakr‰ni sicer je.
A tudi do Ïe storjenih korakov in doseÏenih uspehov na
poti ekumenizma ne kaÏe biti nehvaleÏen. Tisti, katerih
nezavidljiv konjiãek je registriranje zgolj neuspe‰nih
poskusov in fiksiranje v negativnem, lahko sicer nave-
dejo dovolj zgledov za neuspele ali manj uspele poskuse
soÏitja med katoliãani in pravoslavnimi. A gledano v

BES

TRI BARVE SVETA

164

celoti in upo‰tevaje vse okoli‰ãine moramo vendarle
priznati, da ‰e nikoli v ãlove‰ki zgodovini nismo imeli
toliko verskega miru, soÏitja in celo sodelovanja, kakor
prav v na‰em ãasu. Naj navedem samo slikovit primer,
ki ga poznam iz podroãja lastne komunikacijske zavze-
tosti. Ko je oãe mednarodnega jezika dr. Lazar Ludvik
Zamenhof leta 1905 na prvem svetovnem kongresu
esperantistov v Boulogne-Sur-Mer v svoji Molitvi pod
zelenim praporom omenil tudi bratsko povezanost z
budisti in muslimani, so mu francoski katoli‰ki esperan-
tisti ta del molitve ãrtali. Danes bi se kaj takega ne zgo-
dilo veã. To vendarle pomeni, da dana‰nja ekumenska
zavest ni enaka tisti izpred devetdeset ali sto let. Da ka-
toliãani in evangeliãani danes ne gremo drug na druge-
ga z noÏem, kakor je bilo v ãasu tridesetletne vojne,
temveã se z noÏem in vilicami raje skupaj lotevamo aga-
pe, ki si jo kdaj pripravimo, ni nikakr‰na samoumev-
nost, temveã je rezultat dolgotrajnih in potrpeÏljivih
ekumenskih prizadevanj ‰tevilnih rodov pred nami.

Filozofski opravek se navadno zaãne z revizijo poj-

mov. Posebno ,sumljivi’ so za filozofski pretres taki poj-
mi, ki jih javnost rabi vsevprek in brez globljega razu-
mevanja, za kaj v resnici gre. Med take pojme, se bojim,
sodi tudi ekumenizem.

âeprav se sli‰i ãudno, imata besedi ,ekonomija’ in

,ekumena’ veliko skupnega. V obeh besedah prepozna-

BES

TRI BARVE SVETA

165

mo gr‰ko besedo oikos, ki pomeni hi‰o, bivali‰ãe, kraj.
âe ji dodamo besedo nomos, ki pomeni zakon, dobimo
,ekonomijo’. âe ji dodamo deleÏni‰ko konãnico ,mene’,
dobimo idejo obljudenosti, naseljenosti, ãlove‰kega ob-
ãestva.

Lahko bi torej rekli, da je ekonomija skrb za hi‰o, eku-

mena pa skrb za ljudi, ki v njej prebivajo. Naj nas tu ne
moti in zavaja dejstvo, da razume sodobni ãlovek pod
pojmom ekonomije nekaj ãisto drugega, najveãkrat
prav nasprotnega pravi skrbi za hi‰o. V izvirnem pome-
nu je ekonomija veda in skrb za tako postavitev, uredi-
tev, vzdrÏevanje in delovanje hi‰e, da je z najmanj‰o po-
rabo doseÏen najbolj‰i uãinek. V skladu s takim razume-
vanjem bi bila ekonomsko najbolj razvita tista drÏava, ki
bi porabila najmanj surovin in energije na prebivalca,
ne da bi zato trpela kvaliteta njegovega Ïivljenja. V tej
luãi bi se recimo zahodne industrijske drÏave izkazale
kot ekonomsko izrazito zaostale in neuãinkovite . . .

Ekumena pa bi bila skrb za ljudi, ki v tej hi‰i prebiva-

jo, za njihove medsebojne odnose, za njihovo poveza-
nost, vzajemno odgovornost in solidarnost.

Hi‰a mora biti tako urejena, da ima vsakdo v njej svoj

prostor, v katerem lahko v miru Ïivi in dela in v katere-
ga se po Ïelji lahko tudi nemoten umakne. Stopni‰ãe in
drugi skupni prostori morajo biti urejeni tako, da se pre-
bivalci hi‰e ne zaletavajo drug v drugega, da drug dru-

BES

TRI BARVE SVETA

166

gega ne ovirajo, a da jih prostori dokonãno ne loãujejo
in izolirajo.

Ekumena pa mora biti tako urejena, da je hkrati zado-

‰ãeno obojni ãlovekovi naravi: njegovi individualnosti in
njegovi obãestvenosti, v sekulariziranem pomenu bese-
de druÏbenosti. âe je dolÏnost naãrtovalca hi‰e, se pravi
ekonoma, da uredi prostore tako, da hi‰a ljudi ne sili v
bliÏino, kadar si Ïelijo biti sami in da jih ne loãuje, kadar
se Ïelijo druÏiti, pri tem pa vsem omogoãa spodobno
bivanje in Ïivljenje, pa je dolÏnost naãrtovalca medse-
bojnih razmerij, se pravi ,ekumenista’, urediti pravila in
duha bivanja tako, da bo samostojnost posameznika v
podporo obãestvenosti in da bo vzajemnost obãestva v
podporo posamezni osebi.

Ekumena potemtakem ni specialno vpra‰anje odno-

sov med Cerkvami in verskimi obãestvi, temveã je naãe-
lo in metoda soÏitja med posamezniki in skupinami, ki
izhajajo iz razliãnih pogledov, izroãil, usmeritev in kon-
ceptov. V dosedanji ãlove‰ki zgodovini so se izoblikovali
trije povsem razliãni naãini urejanja teh odnosov in sha-
janja s temi razlikami.

Prvi, v veliki meri ‰e vedno prisoten naãin je uveljav-

ljanje moãnej‰ega. To je bil dolgo ãasa tudi princip ka-
toliãanov. Povsod, kjer so bili moãnej‰i, so se sklicevali
na edino zveliãavno resnico svoje vere in Cerkve, dru-
gaãe misleãe in verujoãe pa so sku‰ali prisiliti k spreje-

BES

TRI BARVE SVETA

167

tju katoli‰tva ali pa so izvajali nad njimi sankcije vse do
fiziãnega iztrebljanja. Tam pa, kjer so bili katoliãani
sami manj‰ina ali celo ogroÏena manj‰ina, so se sklice-
vali na naãelo tolerance in svobode vesti. Na miselni
ravni so ostanki tega naãina v marsikom in v marsikate-
rem okolju prisotni ‰e danes. Sklicevanje na katoli‰ko
veãino in tradicijo ter na njen pomen za oblikovanje na-
rodne zgodovine, da bi tako obvarovali nekatere druÏ-
bene prednosti, je primer takega naãina. Isti ljudje, ki se
pri uveljavljanju verskih znamenj in vsebin v javnih
strukturah sklicujejo na veãino in tradicijo, bi se v dru-
gem okolju, recimo sredi Iraka ali Saudove Arabije, skli-
cevali na naãelo kar najbolj stroge loãenosti med drÏa-
vo in Cerkvami in na suverenost posameznika in svo-
bodnih skupin v zadevah vesti, verovanja in kulta. Med
fiziãnim nasiljem in prena‰anjem parlamentarnega ali
plebiscitarnega instrumenta veãine v zadeve medver-
skega in medcerkvenega soÏitja je samo zunanja fiziãna
razlika, na duhovni ravni pa oboje pripada istemu naãe-
lu moãi kot zadnjega razsodila. Na podroãju jezikov in
kultur je zadeva podobna. Razpon metod sega od pos-
kusov fiziãnega uniãenja drugaãe govoreãih in drugaãe
ustvarjajoãih do sodobnega sklicevanja na veãinskost in
drÏavni status kakega jezika in kulture. Tudi tu na du-
hovni in moralni ravni v osnovi ni razlike med poskusi
iztrebljanja kakega jezika, kakor ga je v na‰em stoletju

BES

TRI BARVE SVETA

168

prakticiral nacizem in deloma tudi komunizem — in so-
dobnimi ,mehkej‰imi’ prijemi, ki jezika samega ne pre-
ganjajo veã, jemljejo pa mu njegovo druÏbeno relevant-
nost.

Drugi naãin je naãelo tolerance, ki je sad novove‰kega

sekularnega mi‰ljenja. Toleranca prihaja iz nekak‰nega
verovanjskega minimuma ali celo iz verovanske prazni-
ne. Drugega prena‰am, ker mi je njegovega naziranja in
njegove vere malo mar — in ker mi je celo lastnega na-
ziranja in vere malo mar. Prena‰amo se torej iz pomanj-
kanja in ne iz obilja. Nasilju se odrekamo, ker nam je za
drugega vseeno, ker smo do njegovega duhovnega sveta
indiferentni, ne pa, ker bi mu Ïeleli dobro in bi radi z
njim skupaj ‰li po poti dobrega. Najveãji del sodobne
politiãne, nazorske in verske tolerance poãiva na tan-
kem ledu brezbriÏnosti in ignorance do drugega, ne pa
na zavzetosti za drugega. Toleranca, motivirana iz vse-
enosti in brezbriÏnosti, pa ne more prenesti veãjih obre-
menitev in prestati moãnej‰ih preizku‰enj. Kaj hitro se
lahko sprevrÏe v intoleranco, ki presega celo intoleranco
fanatizmov in vsakr‰ne osvajalnosti. Lep primer tako
poru‰ene tolerance je tretja balkanska vojna. V resnici
je samo ozka verska in intelektualna elita Bosne in Sa-
rajeva Ïivela v toleranci iz zavzetosti in vi‰jega spoznan-
ja. Veãji del razgla‰ene tolerance v tem prostoru pa je
izviral iz verske in intelektualne zanemarjenosti in

BES

TRI BARVE SVETA

169

vseenosti. Take negativne, iz praznine izvirajoãe tole-
rantnosti potem ni bilo teÏko ãez noã spremeniti v naj-
huj‰e oblike nestrpnosti in nasilnosti.

Toleranca je kot drÏa sama po sebi obsojena na krat-

kotrajnost in krhkost, saj je to najniÏji skupni imenova-
lec ãlove‰kega soÏitja. âlovek namreã ni ustvarjen za
medsebojno prena‰anje, za toleranco, temveã za med-
sebojno preÏemanje, za intenzivno vzajemnost, ki ji v
verskem jeziku pravimo karitativna ljubezen. Graditi
ãlove‰ki svet na naãelu tolerance tako pomeni v osnovi
obupati nad ãlovekovo izvirno naravo, nad njegovim
poslanstvom, nad njegovo usmerjenostjo. To pomeni
re‰evati eno najpomembnej‰ih duhovnih vpra‰anj z
najskromnej‰im fiziãnim naãelom rezerviranih in zava-
rovanih praznih vmesnih prostorov, ki naj bi prepreãe-
vali ali pa omilili trãenja in katastrofe. Logika postaja
jasna: ãlovek, ki ga reduciramo na fiziãno telo, se lahko
izogne trãenju z drugim ãlovekom samo tako, da se
obda s pasom tolerance. Ta pas je bodisi praznina ali pa
mrtva snov, ki ji trãenje ne more ‰kodovati in sprejme
nase njegovo energijo. Tako tudi ni ãudno, ãe je zavla-
dala med ljudmi praznina, ãe so posamezne osebe vse
bolj otoki v morju toleranãne praznine. Kako hitro in v
kaj se sesuje toleranca kot splo‰ni poskus re‰evanja ãlo-
vekove konfliktnosti, to smo v najkrutej‰i obliki doÏiv-

BES

TRI BARVE SVETA

170

ljali v tretji balkanski vojni, katere popotresni sunki ‰e
niso ãisto ponehali.

Tretji naãin shajanja z razliãnostjo prihaja iz polnos-

ti in obilja vere in iz globine spoznavanja temeljnih re-
snic o bivanju sveta in ãloveka. âe se pozunanjena in
formalizirana verska drÏa naslanja predvsem na posku-
se ãim bolj natanãnega dogmatiãnega zajetja verskih
resnic, kar samodejno odpira tudi vse ‰ir‰o fronto nas-
protovanja in spopadanja s podobnimi poskusi v drugih
miselnih in verskih sistemih, pa ponotranjena in Ïiveta
vera Ïivi predvsem iz temeljnega upanja, da je stvar sve-
ta in z njim stvar ãloveka v dobrih, BoÏjih rokah in da se
na ravni bistvenega ãloveku ne more niã hudega pripe-
titi. Poglobljena vera razlikuje med nivoji spoznanj in
vrednot. Nestrpnost do drugaãe verujoãih nastane
predvsem pri ljudeh, ki vrednote in spoznanja niÏjega
reda postavljajo v ospredje in za njihovo uveljavljanje
Ïrtvujejo spoznanja in vrednote vi‰jega reda. Preprosto:
ãe kdo zaradi svojega gledanja na dvojno Kristusovo
naravo, ki se ne sklada z gledanji drugih, zaãne z njimi
sovra‰tvo in spopad, potem je dal spoznanju niÏjega
reda prednost pred vrednoto najvi‰jega reda, ki je v
kr‰ãanstvu ljubezen. Ne pojmujejo vsi kristjani Kristu-
sove dvojne narave enako — vsi kristjani in tudi pripad-
niki drugih verstev pa imajo ljubezen za najvi‰jo vred-
noto. âe je tako, potem se je razumno zbirati v imenu

BES

TRI BARVE SVETA

171

ljubezni, druga, manj pomembna vpra‰anja pa re‰evati
v pogovoru. Odprtosti za ljubezen pa ne bi smeli pogo-
jevati z izidom tega pogovora.

Tako se dogmatsko naravnan ãlovek lahko dokoplje

kveãjemu do tolerance, medtem ko je pravega ekumen-
skega soÏitja zmoÏen samo mistiãno naravnan ãlovek.
Mistiãna naravnanost pomeni, da resno jemljemo BoÏje
samorazodetje, po katerem je Bog predvsem skrivnost.
Veã vere naslanjamo na skrivnost, manj spornih toãk
imamo z drugaãe verujoãimi. Spo‰tovanje skrivnosti
Boga, sveta in ãloveka samega, torej tudi nas samih, je
nekak‰na univerzalna religija, ki ne izkljuãuje niãesar,
kar je iskreno, kar prihaja iz srca — in omogoãa mirno
in zavzeto soÏitje ter sodelovanje z vsemi ljudmi dobre
volje. To, kar je med denarnimi valutami zlato, kar je
med jeziki esperanto, to je med verami osredotoãenost
na najvi‰je resnice in vrednote s pridrÏkom skrivnosti,
v katero je ovito vse, ãesar se dotika na‰e spoznavanje.

Na tej ravni pa ekumenizem, kakor smo Ïe rekli, ni

specialno vpra‰anje soÏitja med razliãnimi verami in
obãestvi. Ekumenizem je splo‰no vpra‰anje ãlove‰kega
soÏitja in skupne poti v prihodnost. To je vpra‰anje,
kako shajati z razliãnostjo med mo‰kim in Ïensko, med
starim in mladim, med zdravim in bolnim, med boga-
tim in revnim, uveljavljenim in odrinjenim, belim in
ãrnim, izobraÏenim in neizobraÏenim, spretnim in ne-

BES

TRI BARVE SVETA

172

spretnim, med ustvarjalnim in zgolj reproduktivnim
ãlovekom, med teistom in ateistom, med katoliãanom in
pravoslavnim, pa tudi med katoliãanom predkoncilske-
ga ali konsilskega duha, med cerkvenim tradiciona-
listom in cerkvenim prenoviteljem, klerikom in laikom,
ikonoklastom in ikonofilom . . . Med vsemi temi kate-
gorijami in polarnostmi je mogoãe vzpostaviti pozitiv-
no ekumeno iz verskega obilja kot alternativo negativ-
ni ekumeni iz verske indiferentnosti le s predpostavko,
da imamo sicer razliãne in vãasih hudo nasprotujoãe si
verske nazore, po katerih smo razdeljeni v Cerkve in
skupine, a da je na‰a vera kot drÏa du‰e v globini ista: da
smo po tej isti veri prevzeti od Skrivnosti, ki je z razu-
mom nikoli ne bo mogoãe dojeti in da smo na ozadju te
skrivnosti zavezani v odgovornosti drug za drugega, se
pravi v dejavni ljubezni. Kot dogmatiki se razhajamo,
kot mistiki se zbiramo. To, kar mislimo, da vemo, nas
loãuje, to, v kar smo zamaknjeni, nas zdruÏuje. Pojmo-
vanje in razumevanje ljubezni je razliãno in velikokrat
povsem nasprotujoãe med seboj — ljubezen sama pa je
skupna in enaka, ãeprav se izraÏa v razliãnih oblikah.

Ekumenizem v svojem naj‰ir‰em pomenu, pa tudi

specialni ekumenizem med Cerkvami in posameznimi
pripadniki razliãnih verskih nazorov, tako ni konjiãek
tistih, ki bi se radi bratili s pripadniki drugaãnih vero-
izpovedi, temveã je nujna sestavina normalne verske

BES

TRI BARVE SVETA

173

drÏe. Ne le, da tudi znotraj iste verske skupnosti nima-
mo vsi enakih verskih nazorov — celo moji lastni nazori
se bolj ali manj spreminjajo. Torej moram biti ekumen-
sko odprt ne le do ãlanov svojega verskega obãestva,
temveã tudi do samega sebe. Prav to pa je najbrÏ veãji
problem. Nestrpnost do drugih ima navadno korenine
v nepreseÏeni nestrpnosti do samega sebe, do razliãnih
in nasprotujoãih si momentov lastnega razvoja in rasti.

Ekumenizem torej ne more uspevati kot specialno

ukvarjanje z odnosi med to in ono Cerkvijo, temveã lah-
ko uspeva samo kot splo‰na in vedno priãujoãa drÏa
ãloveka do razlik v samem sebi, v razmerju z drugimi,
svetom in Bogom samim. Tudi do Boga moramo najti
ekumensko razmerje, pa naj se to sli‰i ‰e tako nenavad-
no. Bog sam pravi: »Moja pota niso va‰a pota . . . « Bog
ni vernik, kakor smo mi, ker Ïivi v totalni prozornosti
vsega obstojeãega. Bog torej tudi ni katoliãan, ãesar si
‰tevilni katoliãani ne dajo tako lahko dopovedati. To pa
hkrati pomeni, da se na‰e razmerje z Bogom ne izãrpa
v ‰e tako mogoãni verski stavbi. Njegov Duh veje koder
hoãe. To je BoÏji ekumenizem do ãloveka. Mi pa se lah-
ko vetju tega Duha izroãimo kadar hoãemo. To je ãlove-
kov ekumenizem do Boga. In le, kdor vzpostavi eku-
mensko razmerje s samim seboj in z Bogom, ga lahko
vzpostavi tudi z drugimi in drugaãnimi, tudi tako dru-

BES

TRI BARVE SVETA

174

gaãnimi, kakor so za nas pravoslavni bratje ali pripad-
niki nekr‰ãanskih verstev.

S to mislijo pa smo prispeli do jedra vse ekumenske

problematike. Temeljni problem je na‰e ekumensko
razmerje z Bogom. A zakaj imamo z Bogom tak‰no eku-
mensko teÏavo?

TeÏava, ki jo imamo z Bogom, je pravzaprav ista, ka-

kor teÏava, ki jo imamo z drugimi ljudmi, a navsezadnje
ne le z ljudmi, temveã z vsem, kar poleg nas obstaja. Na
eni strani Bog, na drugi strani pa mno‰tvo obstojeãega
pomeni trajno priãevanje na‰e nepopolnosti in delnosti.
âe bi bil jaz popoln, bi drugih ne bilo in bi tudi Boga ne
bilo. Obstoj drugih in obstoj Boga pa me neprestano
opominja, da sem sam nepopoln in v raznih ozirih ome-
jen. S tistimi, ki me neprestano spominjajo na mojo ne-
popolnost, pa ne morem tako zlahka skleniti in Ïiveti
miru, kakor se na prvi pogled zdi. V naãelu imam tri
moÏnosti, ki sem jih kot naãine shajanja z razliãnostjo
drugih na zaãetku Ïe na‰tel. Lahko nasilno, ãeprav brez-
upno, posku‰am drugost drugih ukinjati. Naj bom pri
tem ‰e tako ,uspe‰en’, me lastna omejenost nekega dne
vendarle potolãe. Drugosti drugih se lahko tudi resigna-
tivno ,vdam’ in jo sprejemam kot nerazveseljivo dejstvo,
iz katerega sku‰am iztrÏiti ãim veã trenutnih uspehov,
globina problema pa me v osnovi ne zanima. Tako raz-
vijem civilno toleranco do drugih, to najbolj krhko in

BES

TRI BARVE SVETA

175

hladno obliko soÏitja. Lahko pa svojo omejenost tudi
sprejmem in uzrem v njej moÏnost in lepoto druÏenja:
druÏenja z Bogom in druÏenja z drugimi ljudmi in z
vsem, kar na fiziãni ali duhovni ravni obstaja.

âloveku je Ïiveti in rasti v napetostnem polju med

,biti kakor Bog’, kar nam je obljubljeno — in biti Bog,
kar nam je nedostopno. Tudi ko bomo ,kakor Bog’,
bomo z ozirom na Boga samega nepopolni. A popolni
bomo z ozirom na ãloveka, kakor si ga je Bog zamislil. V
sprejetju te perspektive, te navidez tako majhne dogma-
tiãne razlike med ,biti Bog’ in ,biti kakor Bog’ je skrita
vsa problematika ekumenizma. Kdor sprejme ponudbo
,biti kakor Bog’, uzre v svoji metafiziãni nepopolnosti in
omejenosti ãlove‰ko polnost druÏenja. Ko sprejmemo
nepopolnost, nam je navrÏena polnost. In polnost je
ãlove‰ka mera, kakor je popolnost mera Boga.

BES

TRI BARVE SVETA

176

Tri barve sveta

(Kr‰ãanstvo na tehtnici nazorov)

okojni starosta slovenske kulture in v neki meri tudi

slovenske politike, akademik Josip Vidmar, je ob na-

loÏitvi svojega samo po sebi ãastitljivega desetega kriÏa,
na vpra‰anje o ,poslednjih reãeh’ odgovoril s citatom, ki
naj bi bil Goethejev: »Religija je pamet tistih, ki nimajo
druge pameti.« — Pustimo ob strani dejstvo, da so ne-
kateri poznavalci Goethejeve literature razmeroma hi-
tro ugotovili, da je to razmeroma zelo svobodna in ne-
adekvatna Vidmarjeva prepesnitev iz Fausta, kjer Goe-
the le svari, naj ne kukamo prehitro v skrivnosti ono-
stranstva, da bi se tako odtegnili dolÏnostim tega sveta.
Tudi ãe bi Goethe tak stavek (ki Ïe po slogu ne more biti
njegov) res kdaj napisal, ostaja dejstvo, da je napisal ‰e
veliko veã drugih misli, ki prikazujejo pesnikov odnos
do transcendence v ãisto drugaãni luãi, kakor pa nam bi
rad dopovedal sicer tako goreã konzul weimarske lite-
rarne republike v Ljubljani. Naj navrÏem samo nekaj
drobcev, na katere sem naletel ob zelo povr‰nem pre-
ãesavanju Goethejevih del:

BES

TRI BARVE SVETA

177

»Kdo si more drzniti reãi: ,Ne verujem vanj’ — ?«
»âe sem Boga iskreno iskal, se mi je tudi pustil naj-

ti . . . «

»Zares najgloblje vpra‰anje svetovne in ãlove‰ke zgo-

dovine, ki mu je vse drugo podrejeno, je spor med vero
in nevero.«

»Preprosto se namreã zakriva v mnogovrstnosti, in to

je tisto, pri ãemer se zaãenja zame vera, ki ni zaãetek,
temveã sklep vsega znanja.«

»Misel na smrt me pu‰ãa popolnoma mirnega, saj

sem trdno prepriãan, da je na‰ duh bitje, ki ima popol-
noma neuniãljivo naravo in deluje iz veãnosti v veãnost;
podoben je soncu, ki zaide samo za na‰e zemeljske oãi,
ki pa v resnici nikoli ne zatone, temveã neprestano sveti
dalje. — Mislite, da naredi krsta name kak‰en vtis? No-
ben pameten ãlovek si ne bo pustil iztrgati iz prsi vero
v nesmrtnost!«

Zanimivo je, da je prav zadnji citat, v katerem ima

Goethe za nespametnega tistega, ki dvomi v neumrlji-
vost ãlovekove du‰e, vzet iz Pogovorov z Eckerman-
nom, ki jih je poslovenil sam Josip Vidmar . . .

Navsezadnje je ves Faust, Goethejevo Ïivljenjsko

delo, en sam Goethejev citat v ãast in pritrditev boÏan-
skemu in religioznemu — kakor je tak citat tudi Pre‰er-
nov Krst pri Savici. A naj bo Ïe s tem Goethejevim ,cita-
tom’ kakorkoli, ga vzemimo za dobrodo‰el povod, da v

BES

TRI BARVE SVETA

178

miru in poãasi premislimo, koliko dejansko tehta na‰
nazor, ki mu pravimo ,kr‰ãanski nazor’, na tehtnici zgo-
dovinske in svetovne veljave. Drugaãe: ali naj nas bo
kr‰ãanskega naziranja sram in bi ga kazalo skrivati, ka-
kor nekateri na‰i rojaki na Koro‰kem, Primorskem in
Porabskem skrivajo svojo govorico — ali pa imamo do-
volj tehtnih razlogov — ne za kako bahavo vzvi‰enost
nad drugimi, temveã za mirno samozavest, da na‰e na-
ziranje, kolikor se res sklada z osnovami kr‰ãanskega
izroãila, vendarle ni navzkriÏ s pametjo, kakor nam je
bilo povedano z mesta, s katerega bi smeli priãakovati
vsaj nekaj gosposke spo‰tljivosti pred globino in pred
usodami, povezanimi s tem vpra‰anjem.

Vrzimo na skodelico zdravega razuma osnovna nazi-

ranja, ki jih je v teh dveh tisoãletjih mogoãe razloãiti vsaj
v tistem delu sveta, ki je utemeljen v gr‰ko-rimski kul-
turi in civilizaciji, oplemeniteni s sprejetjem kr‰ãanske
vere. Paã na skodelico tiste ,zdrave pameti’, ki se ji je
posebno pokantovska nem‰ka filozofija tako sarkastiã-
no rogala vse tja do ,somraka bogov’ v na‰em stoletju,
ki se je iztekel v somrak ãloveka — in temu somraku ‰e
ob koncu tisoãletja ne vidimo konca. Ta somrak je
povzroãila prav ta pamet, ki se je odrekla zakonu logi-
ke in nagibu dobrote; ki predvsem ni hotela biti zdrava
in tudi res ni bila zdrava. Na skodelico pameti torej, s
katero urejamo svoje vsakdanje zadeve, kakor nam jih

BES

TRI BARVE SVETA

179

nalaga Ïivljenje, ki ni hodilo v ‰olo k nem‰ki idealistiã-
ni filozofiji ali k verouku savojskega vikarja.

Iz vsega, kar ãlovek sli‰i in prebere, je najprej mogoãe

dobiti vtis, kakor da je svetovnih nazorov ali pogledov
na svet neskonãno veliko in da se je med njimi komaj
mogoãe znajti. Marsikomu to lahko tudi sluÏi kot izgo-
vor za trajno ,nazorsko neuvr‰ãenost’, ki je kajkrat lah-
ko podlaga tudi za moralno ,neuvr‰ãenost’.

V resnici je to ‰iroko in drobno niansirano paleto na-

zorov mogoãe zredãiti na tri osnovne nazore. Tako, ka-
kor lahko na barvnem televizorju z me‰anjem samo
treh barv: modre, rdeãe in rumene dobimo vse druge
barve in njihove odtenke, tudi trije temeljni nazori: libe-
ralizem, totalitarizem in kr‰ãanski realizem v svojih ne-
izãrpno moÏnih kombinacijah narede vtis neizmerne
nazorske barvitosti in pestrosti. Nenavadno nakljuãje ali
kdo ve kaj je, da osnovne barve na filmski emulziji ali
televizijskem zaslonu po svoji simboliki natanko odgo-
varjajo na‰tetim temeljnim naziranjem. Modra barva je
simboliãna barva liberalcev, rdeãa je barva totalitaristov
od nacional-socialistiãne do real-socialistiãne frakcije;
rumena barva pa je barva pape‰ke zastave in v slikar-
stvu simbol absolutnega, torej tudi simboliãna barva
kr‰ãanstva.

BES

TRI BARVE SVETA

180

Pri vsakem nazoru, ki ga bomo obravnavali in pri-

merjali z drugima dvema, bomo razloãevali tri nazorske
plasti ali podroãja.

Najbolj zunanja plast — povrhnjica — vsakega nazora

je njegova druÏboslovna zamisel. Tu ne gre le za pogle-
de na ustroj drÏave in na vodenje politike. Mislimo na
celovit pogled na delovanje in usmerjanje javnega, torej
druÏbenega Ïivljenja, pa naj bo drÏavno-politiãno for-
malizirano ali zgolj spontano in nekontrolirano.

Druga plast, ki seÏe precej globlje — in iz katere se

vrhnja vede ali nevede hrani — je filozofija te ali one
vrste, paã kakor zahteva skladnost nazora v celoti. Vsak
ãlovek, ki ima kakr‰enkoli pogled na svet, ima tudi temu
ustrezno filozofijo, le da pri veãini to ni izraÏeno s tem
gr‰kim imenom.

Najgloblja plast vsakega nazora pa je plast vere. Vera

pogojuje in hrani obe plasti nad seboj: raven filozofije in
raven druÏboslovja ter politike. Nem‰ki filozof Fichte
pravi: »Was für eine Philosophie man wählt, hängt da-
von ab, was man für ein Mensch ist.« (Kak‰no filozofi-
jo si kdo izbere, je odvisno od tega, kak‰en ãlovek je to.)
âlovek pa je predvsem tak, kakr‰na je njegova vera in
skladnost Ïivljenjske prakse s to vero. Praksa pa kaÏe, da
je druÏboslovne in politiãne nazore mogoãe (in tudi po-
trebno!) na podlagi novih spoznanj in izku‰enj revidira-
ti. Ljudje, ki ne vidijo v globino, tako revizijo hitro obso-

BES

TRI BARVE SVETA

181

dijo kot slab znaãaj. V resnici je neznaãajno samo tako
spreminjanje druÏbenih in politiãnih pogledov, ki je
spodbujeno iz strahu ali koristoljubja. A v tem primeru
prizadeti pravzaprav ne revidira pogledov, temveã svoje
poglede samo prikrije ali jih laÏno predstavlja. Nekoli-
ko teÏje je spremeniti svojo filozofijo. âeprav se filozof-
ske ‰ole med seboj zelo razlikujejo, je skladje na ravni
tim. Ïivljenjske filozofije ali Ïivljenjeske modrosti prese-
netljivo veliko. Spremeniti svojo filozofijo utegne biti
tvegana zadeva za ugled lastnega znaãaja. NajteÏje in za
znaãaj najbolj tvegano pa je sprejeti, spremeniti ali za-
vreãi vero. Vera najgloblje sega v ãloveka. Tu ne mislim
le na religiozno vero, ãeprav predvsem nanjo, temveã na
vero kot du‰evni in duhovni pojav nasploh.

Da te tri nazorske plasti res nimajo enakega pomena

in uãinka v ãlove‰kem Ïivljenju, naj ponazorim s tole
priliko:

Bolnik, ki bi mu zdravnik za ozdravitev priporoãil, naj

revidira ali okrepi svoje druÏboslovno ali politiãno pre-
priãanje, bi dobil o svojem zdravniku zelo ãuden vtis. To
najbolj zunanje naziranje lahko rane v obilju povzroãa,
ne more pa jih celiti.

Zdravnik, ki bi bolniku priporoãal, naj bolj premisli

svoj filozofski nazor, bi bil Ïe manj daleã od smiselne in
uãinkovite kure. Filozofija nas sicer ne ozdravi, lahko pa
nas sprijazni s smrtjo in nas nauãi bolezen in trpljenje

BES

TRI BARVE SVETA

182

dostojanstveno prena‰ati. Ena najbolj prodajanih knjig
vseh ãasov, bestseller za Sv. pismom in Kempãanovo
Hojo za Kristusom, je Boetijeva TolaÏba filozofije, na-
pisana leta 523 po Kr. v zaporu mesta Ticinum (Pavia),
kjer je njen pisec ãakal na izvr‰itev smrtne kazni, ki ga
je dve leti pozneje tudi res doletela. Drugaãe ko druÏbo-
slovje in politika, ki zmoreta ãloveka najveãkrat le raz-
draÏiti in kveãjemu spraviti v obup, zna filozofija vsaj
pomirjati in tolaÏiti.

Vse drugaãe lahko deluje na ãloveka in v ãloveku

vera. Izpriãano je, da je globoka in trdna vera — spet
nimam v mislih predvsem ali samo konfesionalne vere
— Ïe mnogim re‰ila Ïivljenje in jim celo vrnila zdravje.
Po kaj takega ni treba vedno hoditi v Lurd ali Medjugor-
je, kjer se dogajajo velike, tudi spektakularne ozdravit-
ve, ki jim reãemo ãudeÏi. Majhne ãudeÏe lahko sproÏa
vsak izku‰en in zaupanja vreden zdravnik v svoji krajev-
ni ambulanti, ãe se dovolj posveti svojemu bolniku in
predvsem sku‰a vzbuditi pacientove lastne du‰evne
moãi — to pa ni niã drugega, kakor spodbujati v ãloveku
vero v moÏnost ozdravitve in v smisel naporov, ki so za
to potrebni.

BES

TRI BARVE SVETA

183

II.

osebnost liberalistiãnega pogleda na svet ni toliko v

zagovoru ãlovekovih svobo‰ãin in demokratiãnih

pravic, saj se za vse to na deklarativni ravni zavzemajo
razen neinteligentne nacistiãne frakcije celo razni tota-
litarni nazori, prijazno stali‰ãe do tega pa ima tudi
kr‰ãanski realizem. Bistvo liberalizma ni toliko svoboda
od tega ali onega relativnega izvora moãi in zakonov,
temveã predvsem svoboda pred Absolutnim in pred
zahtevami, ki iz priznavanja, da Absolutno je, izhajajo.
Kadar govori pravi liberalec o svobodni ljubezni, ne
misli toliko na moÏnost, da si sme svobodno izbrati ose-
bo, ki ji bo ljubezen naklanjal, temveã hoãe biti svobo-
den pred ljubeznijo samo. Biti svoboden, pomeni zanj:
biti nedotakljiv pred ljubeznijo. In biti svoboden na-
sploh, pomeni: biti nedotakljiv pred zadnjim smislom,
ki ga ima svoboda — in ta smisel bi mogla biti samo lju-
bezen, pred katero liberalec ravno ne Ïeli poloÏiti daru
svoje malikovane svobode.

BES

TRI BARVE SVETA

184

Pri obravnavi kr‰ãanskega nazora bomo videli, da za

kristjana svoboda ni najvi‰ja vrednota, temveã le naj-
vi‰je in ãlovekovi naravni najbolj ustrezno sredstvo za
dosego najvi‰je vrednote. Kristjanov konãni smoter ni
to, da bi bil distancirano prost tudi Boga samega, tem-
veã popolna predaja Bogu brez kakr‰nih koli pridrÏkov.
Taka predaja brez rezerv pa je mogoãa samo v okolju
svobode. Neizmernost pojava svobode spoznamo ‰ele
ob tem, da se je samo prek nje mogoãe predati najvi‰-
jemu Bitju.

Pri liberalizmu je to seveda drugaãe. Tu je svoboda

sama pojmovana kot najvi‰ji smoter; in celo, ãe libera-
lec po nakljuãju izpoveduje vero v Najvi‰je bitje, je to
bitje zanj le sredstvo za uresniãevanje svobode . . .

S tem smo segli v najglobljo, v verovanjsko plast libe-

ralistiãnega svetovnega nazora. Pravi liberalec veruje v
boÏanstvo, ki je kristjanu samo sredstvo za popolno
predajo absolutnemu Bitju. Liberalãevo boÏanstvo je
svoboda, ki je ni mogoãe — glej paradoks liberalizma —
ni dovoljeno dati za ‰e kaj vi‰jega. Svoboda pa je zares
svoboda ‰ele tedaj, ãe imamo tudi do nje distanco in ãe
tudi sama lahko postane moÏnost izbire. Kristjan in to-
talitarist se lahko svobodi tudi odreãeta, kadar menita,
da se tako laÏje pribliÏata svojemu najvi‰jemu smotru.
Liberalec pa se svobodi ne more odreãi, saj bi tako za-
nikaj lastno boÏanstvo, ki ga najvi‰je ãasti in varuje.

BES

TRI BARVE SVETA

185

Liberalec je torej — kakor je duhovito dejal Sartre — na
svobodo obsojen. Tudi ãe mu verjamemo, da je v vseh
drugih stvareh in obzirih svoboden, pa je oãitno, da je
bistveno nesvoboden prav do svobode same. Upraviãe-
no lahko vpra‰amo: ali ni prav to najbolj odloãilna obli-
ka nesvobode? Svoboda kot boÏanstvo je potemtakem
v sebi skregano, protislovno boÏanstvo, kar ima seveda
obãutne posledice za ves verski, filozofski in politiãni
sestav liberalistiãnega naziranja.

Pri starih poganskih ljudstvih lepo vidimo, kak‰ne so

lastnosti boÏanstva, ki je sprto samo s seboj in katerega
bistvo je v niã usmerjena, nikomur kot dar pripravljena
svoboda. Takrat se je ta protislovnost Ïe na prvi pogled
izraÏala v mno‰tvu bogov in njihovem konkurenãnem
ter celo izkljuãujoãem se razmerju, medtem ko je danes
vse to veliko bolj zakrito. Predvsem je bila za poganska
boÏanstva antike znaãilna usodnostna, moralna in pre-
vidnostna muhavost ter samovoljnost. Gr‰ki in drugi
bogovi starega sveta Ïro lastne otroke in se kruto boju-
jejo za prvenstvo. Enako ravnajo s ãlovekom. Zato je li-
beralno boÏanstvo, ki si danes prevzema veliko bolj ra-
finirano podobo, v bistvu boÏanstvo hazarda in tekme.
Ti lastnosti, namreã hazard in tekmovalnost, igrata od-
loãilno vlogo tudi v filozofski in druÏboslovno-politiãni
plasti liberalistiãnega naziranja.

BES

TRI BARVE SVETA

186

Pojem hazarda ali nakljuãja moramo razlikovati od

pojma nepredvidljivosti, ki je ,lastnost’ Boga, kakor ga
pojmuje kristjan — in tudi boÏanstva, kakor ga pojmu-
je totalitarist. Kr‰ãansko pojmovani Bog in totalitaristiã-
no pojmovano boÏanstvo sta v svojem ravnanju sicer
nepredvidljiva ali vsaj — kakor je to pri totalitarizmu —
ne docela predvidljivo, nista pa muhasto samovoljna,
temveã sta dosledna svojemu bistvu. Ni mogoãe vede-
ti, kaj bosta storila v kakem trenutku ãasa, mogoãe pa se
je nanju zanesti v tem, kar bosta storila zunaj kategori-
je ãasa oz. v »daljni zgodovinski perspektivi«, kakor to-
talitaristi po navadi imenujejo veãnost.

Osnovna verska dejavnost liberalca je metanje kocke

in barantanje za ceno; poganjanje rulete in ‰pekuliran-
je na borzi. Liberalna templja sta igralnica in borza. Sve-
ti predmeti so tiste stvari, s katerimi je mogoãe staviti in
dobivati igro ter premagati tekmeca na trÏi‰ãu. ,Zveli-
ãanje’ je v dobljeni igri in pridobljenem prvenstvu; ,po-
gubljenje’ je v izgubljeni igri in konkurzu. ,Vrlina’ in
,svetost’ sta v sreãi in spretnosti, ,greh’ je v nerodnosti
in nesreãi. Da lahko oba templja: borza in ruleta —
obratujeta, potrebujeta formalizirano svobodo — torej
prav to, kar je ãa‰ãeno kot boÏanstvo. Tako je ista stvar
sredstvo in smoter. âe pa se sredstvo in smoter ne raz-
likujeta, potem enega ne moremo presojati po drugem
in so tako vsa sredstva dovoljena. Pri totalitarizmu

BES

TRI BARVE SVETA

187

bomo videli, da tudi tam ni razlike med boÏanstvom in
,devocionalijami’, se pravi sredstvi za ãa‰ãenje boÏan-
stva, saj sestavljata tam boÏanstvo in svet ontolo‰ko ce-
loto. Zato so tudi tam vsa sredstva dovoljena. Prav v tej
ontolo‰ki enosti sredstev in smotra si oba kontrastna
nazora: liberalizem in totalitarizem podajata roko, zato
nas tudi ne sme presenetiti, ãe tu in tam uporabljata
enako brezobzirna sredstva v sluÏbi svojemu na prvi
pogled tako razli‰nemu boÏanstvu.

Kapitalizem kot igra trga, kot druÏbeno posplo‰ena

sestava kocke in avkcije, tako ni le praktiãno uresniãenje
liberalnega druÏboslovja, temveã je ves ãas tudi njego-
va liturgija, kar je Marx prav dobro zapopadel s pojm-
om ,feti‰izma blaga’ in ,feti‰izma denarja’. Enako velja
za parlamentarno demokracijo s konceptom pozitivne-
ga prava, ki se sku‰a utemeljevati iz same sebe, kar jo na
koncu vedno privede v ,demokratiãni samomor’.

Kaj lahko reãemo o liberalistiãni filozofiji kot drugi

plasti liberalnega pogleda na svet?

V spoznavoslovju se liberalizem giblje na ãrti skepti-

cizma oz. agnosticizma, prisotni pa so tudi ostanki izra-
zito grobega mehaniãnega ali vitalistiãnega materializ-
ma iz osemnajstega stoletja (pri nas J. Vidmar), kakor ga
poznamo pri nekaterih francoskih enciklopedistih. Li-
beralec kot filozof v naãelu dvomi v moÏnost zaneslji-
vega spoznanja tudi vsaj ene same resnice, iz katere bi

BES

TRI BARVE SVETA

188

potem mogel izvajati druge. Dvom v spoznavno moã
razuma seveda ne dovoljuje, da bi se liberalec izrekel o
temeljnem obstojeãem. Snov in duh sta zanj enako
vpra‰ljivi kategoriji — od tod tudi formalna liberalistiã-
na toleranca do razliãnih nazorov in njihovih filozofij.
Da je ta toleranca le formalna, ne pa tudi vsebinska in
etiãna, je mogoãe domnevati zaradi tega, ker ni izbirã-
na; ker enako obravnava cinika, ki hoãe s sklicevanjem
na negotovost ali celo nemogoãost jasnega spoznanja
spodnesti tiste resnice, ki jih ãlovek vendarle lahko ugle-
da, torej predvsem moralne resnice — in enako ãloveka,
ki iskreno i‰ãe resnico, pa trãi ob meje spoznavanja in
ob tem morda izrazi svojo spoznavno skepso. Primer:
Kristus in Pilat sta se vsak v drugaãnih okoli‰ãinah skep-
tiãno izrazila o moÏnostih spoznanja. Kristus je iz tega
izpeljal moralno zahtevo, naj ãlovek ne sodi drugemu
ãloveku — Pilat pa je ciniãno vpra‰al: »Kaj je resnica?«
— in obsodil Kristusa na smrt. Liberalec je s svojim spo-
znavoslovjem v poloÏaju, ko ne more, pa tudi ne Ïeli
razlikovati Kristusove skepse od Pilatove. Tako je libe-
ralec v filozofskem smislu najveãkrat sam Pilat. Ali bo
svoje filozofsko pilatovstvo uresniãil tudi v dejanju, je
odvisno od tega, kako konsekventna je pri njem pove-
zava med filozofijo in ravnanjem, ‰e bolj pa, kako moãni
so pritiski Ïivljenja na dnevne moralne odloãitve. Na
sreão je tako, in to velja za liberalce in totalitariste, da je

BES

TRI BARVE SVETA

189

veãina adeptov obeh nazorov moralno nad vi‰ino last-
nega nazora — kakor je Ïal pri kristjanih tako, da so v
veãini primerov globoko pod vi‰ino nazora, h kateremu
se sicer znajo tako goreãe pri‰tevati . . .

Ontolo‰ko gledano je liberalec pravzaprav solipsist.

Kar se mu zdi zanesljivega, to je le njegov solus ipse,
njegov nedotakljivi jaz. Vse drugo je samo film, ki si ga
ta njegov jaz sam vrti — ali pa kveãjemu dokaj negoto-
va stvar. Kakor skepticizem in agnosticizem v spoznavo-
slovju, je tudi liberalãev solipsizem v ontologiji velika
potuha za moralno laksnost liberalca, predvsem pa za
njegov neznanski egoizem.

Dosledna etiãna drÏa, kakor jo je mogoãe izpeljati iz

obeh temeljev liberalistiãne filozofije, je ciniãni ego-
izem. Izpovedovalcu takega nazora je vse dovoljeno in
vse niãevo razen njegovega jaza. Liberalec lahko dvomi
in tudi zares dvomi v vse razen v svoj jaz, v absolutizi-
rani dvom in v svobodo kot zunanji pogoj, pod katerim
je tako drÏo mogoãe gojiti. Liberalec je sodnik v lastni
zadevi!

Kaj pa je vsebina liberalizma na ravni druÏboslovja in

politike? Kdor je hazarder in tekmovalec v veri, kdor je
solipsist v filozofiji, tudi v politiki ne more biti kaj dru-
gega kakor skrajni individualist, za katerega kategoriji
,bliÏnji’ in ,skupna blaginja’ ne obstajata. V najbolj‰em
primeru dolguje liberalec bliÏnjemu in skupnosti fair

BES

TRI BARVE SVETA

190

play, saj bi se sicer igra ne mogla dobro nadaljevati.
Danes sku‰ajo ‰e ta minimalni standard zniÏati z novo
sintagmo, ki prihaja iz politiãne diplomacije: political
correctness. Prej je moralo biti vsaj nekako po‰teno,
zdaj je dovolj, ãe je pravilno, v skladu s pravili . . . Libe-
ralec je konsekventno svojemu nazoru zagovornik sve-
tosti in absolutnosti zasebne lastnine, ki je ne sme ome-
jevati niãesar. Tudi lastnino absolutizira zato, ker mu ta
‰ele kot absolutna kategorija omogoãa svobodo, kakor
jo pojmuje in ãasti. Da bi liberalãev ego lahko funkcio-
niral tudi politiãno, mora liberalec tudi vsem drugim
priznati to, kar kot vernik in filozof sicer priznava le
samemu sebi: svobodo v najveãji moÏni meri. Tako ima
politiãni liberalizem, ki so mu organizirane oblike druÏ-
be in drÏave le nujno zlo, optimistiãno predstavo o po-
samezni ãlove‰ki osebi kot svobodnem, suverenem in
konkurenãnem bitju, ki se more v polni meri razviti le v
razmerah svobodne igre in svobodne konkurence.

Zato je liberalizem v politiãnem Ïivljenju zagovornik

naj‰ir‰ih drÏavljanskih svobo‰ãin in parlamentarne plu-
ralistiãne demokracije; na ekonomskem podroãju pa
svobodnega trga, se pravi nevme‰avanja drÏave v zako-
ne ponudbe in povpra‰evanja, in svetega spo‰tovanja
zasebne lastnine v neomejenem obsegu.

Vendar pa pojmuje liberalizem demokracijo v

dobr‰ni meri formalistiãno. Liberalec se ne vpra‰uje, ali

BES

TRI BARVE SVETA

191

je parlamentarni sklep v skladu s pametjo in moralnim
redom oz. vestjo, temveã, ali je bil pravilno predloÏen in
izglasovan z ustrezno proceduro in veãino. Liberalizem
ne vidi v demokraciji samo borzo politiãnih konceptov,
kjer se tako kakor v ekonomiji, svobodno usklajujeta
ponudba in povpra‰evanje, ne glede na razumske in
moralne kvalifikacije prvega in drugega. Enako, kakor je
sprta v sebi liberalistiãna vera; kakor je protislovna libe-
ralistiãna filozofija, tako je samouniãujoãa tudi liberali-
stiãno pojmovana demokracija. Ker liberalistiãni volilni
in odloãevalski stroj glasove le pre‰teva, ne da bi jih tudi
tehtal, se nekega dne seveda lahko zgodi, da ta formal-
no-demokratiãni strojãek demokratiãno ukine tudi sa-
mega sebe. To se je npr. zgodilo v weimarski Nemãiji,
po drugi vojni pa tudi na âe‰kem, MadÏarskem in v
neki meri tudi v Jugoslaviji. Ni ‰e jasno, ali se ni kaj ta-
kega zgodilo tudi z ,mehkim’ parlamentarnim ,puãem’
v Ljubljani v maju 1992, ko so komunisti, ki so se pred
tem razpr‰ili po vsej ‰iroki pahljaãi strank, s parlamen-
tarno kombinacijo vrgli koalicijsko Peterletovo vlado in
ustoliãili nov kabinet, sestavljen praktiãno iz samih
adeptov nekdanjega diktatorskega reÏima. Ni nakljuã-
je, da so to storili prav na pobudo in z moãjo novih slo-
venskih liberalcev. — Ker je liberalistiãno pojmovana
demokracija le sama sebi namenjena igra brez kakega
globljega smisla in vi‰jega cilja, je seveda zelo krhka in

BES

TRI BARVE SVETA

192

jo zlahka uniãi predvsem tisti, ki se le dela, da sluÏi ka-
kemu smislu in vi‰jemu cilju (totalitarist !).

Prav tako krhka, a po svoje ‰e bolj usodna, je gospo-

darska narava liberalizma. Dosledna oblika liberalistiã-
nega gospodarstva je popolnoma prost zasebni kapita-
lizem, katerega edini interes je trenutni dobiãek oz. po-
djetni‰ki interes. Tak sistem, kakor je pravilno ugotovil
Marx, seveda Ïaga vejo, na kateri sedi. Medtem ko zno-
traj podjetij za vsako ceno zniÏuje stro‰ke, kar gre v raz-
merah liberalnega kapitalizma najveãkrat na raãun za-
poslenih, pa ta sistem kot celota postaja vedno veãji raz-
sipnik in nezmerneÏ planeta, njegov najveãji stro‰ek.
Vsak podjetnik sku‰a zmanj‰evati porabo stro‰kov,
ãasa, energije in surovin na najmanj‰o moÏno mero —
ko pa kot podjetnik nastopa zunaj svojega obrata, na
prostem trgu, sku‰a porabo kar se da poveãevati. Tako
se z notranjo ekonomiãnostjo obremenjujejo in
zmanj‰ujejo ãlove‰ki resursi, z zunanjo konzumnostjo
in ekspluatacijo pa resursi narave. Ker je liberalistiãnim
podjetnikom svoboda posameznika nad vse, torej tudi
svoboda izkori‰ãanja drugih ljudi in naravnega okolja,
je dosledno liberalno kapitalistiãno gospodarstvo sicer
sposobno ustvariti zaãasni gospodarski ãudeÏ (a kakor
dokazuje Latinska Amerika, tudi to ni vedno res), ni pa
zmoÏno vzpostaviti in vzdrÏevati razumnega in trajne-
ga ravnoteÏja med razpoloÏljivimi viri in potrebami Ïiv-

BES

TRI BARVE SVETA

193

ljenja, predvsem prihodnjega Ïivljenja. Dosledni libera-
listiãni gospodarski stroj pelje v neizogibno uniãevanje
okolja, s spodbujanjem nesmiselnega konzuma pa tudi
do mnoÏiãnega duhovnega obuboÏanja in v zadnji kon-
sekvenci tudi duhovnega propada. Obojemu: umiranju
okolja in uga‰anju duha pa smo v najveãji meri priãe
prav danes!

BES

TRI BARVE SVETA

194

III.

e mogoãe, da tudi totalitarizem veruje v kako boÏan-

stvo? Ponavadi pripadnikom tega nazora po krivici

oãitamo brezbo‰tvo in odsotnost vsake vere. To tudi za-
radi tega, ker se veliko ljudi ‰e vedno ni navadilo na je-
zik, ki ga govorijo totalitaristi. Nekako se ne morejo
sprijazniti s tem, da dobijo tudi vsakdanje besede v tem
jeziku ãisto nov pomen, marsikdaj precej drugaãen od
obiãajnega. âe tak ãlovek reãe, da je ateist, to seveda ne
pomeni, da ne priznava in ne ãasti nobenega boÏanst-
va, temveã le to, da je njegova predstava o boÏanstvu
precej drugaãna od predstave drugih ljudi. Ne smemo
pozabiti, da so zaradi podobnih nesporazumov tudi
Sokrata, mogoãe najbolj poboÏnega atenskega me‰ãa-
na, obsodili na smrt z obtoÏbo brezboÏnosti. V resnici
pa samo ni delil s svojimi rojaki vere v tako boÏanstvo,
ki bi se parilo z zemeljskimi hãerami, ki bi Ïrlo lastne
potomce, ki bi samovoljno in nepreraãunljivo delilo
kazen in blagoslov ne glede na krivdo in vrline. Zaradi
podobne razlike v verskih predstavah so Rimljani tudi

BES

TRI BARVE SVETA

195

prve kristjane obtoÏevali ateizma. Da je verska plast na-
ziranja v totalitarizmu ne le prisotna, temveã celo
izrazitej‰a kakor pri liberalcih ali kristjanih, je dovolj
jasno razvidno iz tega, da lahko totalitaristi s prvimi in
drugimi sklepajo kompromise ali celo zaãasna zavez-
ni‰tva — nepopustljivi pa ostajajo pri svojem nasproto-
vanju kr‰ãanski veri — in samo vera more tako srdito
nasprotovati veri; samo vera je drugi veri tako izkljuãu-
joãe napoti.

BoÏanstvo totalitarizma je svojevrstna trojica, kar ni

niã ãudnega, saj je ta nauk zadnja judovsko-protestant-
ska herezija; herzija do take stopnje, da postaja ãista
pervertiranost judovsko-kr‰ãanskega izroãila. BoÏan-
stvo kot celota se imenuje Nujnost. Tri ,osebe’ tega tro-
edinega totalitaristiãnega boÏanstva so: Narava, DruÏ-
ba in Razredni boj. Tudi sinajskim zapovedim in pridi-
gi na gori ustrezajo svojevrstni zakoni v totalitaristiã-
nem razodetju. To so zakoni naravnega in druÏbenega
razvoja in zakoni razrednega boja. Ti zakoni delujejo z
Ïelezno nujnostjo in neodvisno od ãlove‰ke volje, spoz-
nanja ali pristanka. Tretja ,oseba’ te pervertirane trini-
tarnosti se pri nacionalsocialistiãni sekti te vere imenuje
rasni boj, pri sektah verskega fundamentalizma pa sveta
vojna, pri ãemer je islamski dÏihad samo ena od moÏnih
razliãic. Kdor bi ‰e dvomil, da so te tri ,osebe’ totalitaris-
tiãne trojice res pojmovane kot boÏanske osebe, naj si

BES

TRI BARVE SVETA

196

prikliãe v spomin naãin, kako totalitaristi te osebe nago-
varjajo in kak‰no moã jim pripisujejo. »Narava je tako
uredila . . . « — »DruÏba je zainteresirana . . . « —
»Razredni boj nam bo prinesel . . . « Podobnih formu-
lacij je dovolj za kup debelih knjig, vsekakor pa jih je do-
volj, da vidimo, kako ti pojmi v tem jeziku zares funkci-
onirajo, kakor more funkcionirati le prava oseba, ki ima
pamet, voljo, moralo in okus.

Totalitaristiãna vera pa ima tudi druge elemente ju-

dovsko-kr‰ãanskega izroãila, seveda tudi te v izrojeni
obliki. Nebesa v tej veri se imenujejo Novi red ali pa
Brezrazredna druÏba. Vice so Prevzgojevalni zavodi, se
pravi zapori in tabori‰ãa, pa tudi psihiatriãne klinike in
druga muãili‰ãa. Ne manjka pekla in pogubljenih. Pogu-
bljenemu reãejo, da ga je druÏbeni razvoj ,odpravil’ (od-
pisal, odplaknil). Koga pogubiti se pravi likvidirati ga; ãe
se pozneje izkaÏe, da se je boÏanstvo v svoji sodbi zmo-
tilo, reãejo temu napake, kakor da je ‰lo za knjigovod-
ski spodrsljaj, ne pa za muãenje in umor Ïivega ãloveka.
Najti je celo tako diferenciran teolo‰ki pojem, kakor
boÏja milost, smrtni greh ali celo prekletstvo. Prvemu se
v jeziku te vere pravi moralno politiãne kvalitete, druge-
mu reakcija, disidentstvo, sovraÏna dejavnost. Kesanju
se reãe samokritika, spovedi pa pogovor na upravi
drÏavne varnosti. Svetnike poimenujejo s pojmom iz
gr‰ke mitologije heroji, vlogo BrezmadeÏne pa neglede

BES

TRI BARVE SVETA

197

na dejanske madeÏe igra Partija. Tudi trpljenje in kri-
Ïanje sta bistveni sestavini totalitaristiãne vere. To sta
pravzaprav tisti sestavini, ki sta vselej prisotni in ki delu-
jeta, ko Ïe vse drugo neha delovati. Toda: ãe je po
kr‰ãanskem izroãilu boÏji Sin trpel in umrl za vse ãlo-
ve‰tvo, pa je po zakonih totalitaristiãne vere biãano in
kriÏano vse ãlove‰tvo, da se ne bi zru‰ila vera v malika,
izrezljana iz krivega lesa nem‰ke idealistiãne filozofije.

Drugaãe kakor pri muhastem in brezciljnem liberali-

stiãnem boÏanstvu, je troedino boÏanstvo totalitarizma
zvesto samemu sebi in zasleduje doloãen cilj. Kar zate-
va ãloveka, je ta cilj totalni ãlovek, pri Nietzscheju in na-
cionalnih socialistih nadãlovek, pot do tega cilja pa je
napredek. Kaj je ,totalni ãlovek’, po katerem se nazor
tudi imenuje, bi zelo teÏko razbrali iz spisov, ki so kano-
nizirani v tej ali oni verziji totalitarizma. Latinski pridev-
nik totus pomeni: ves, celoten, celovit. Totalni ãlovek naj
bi bil torej celosten ãlovek. âlovek, ki mu niã ne manj-
ka. TeÏko pa je vedeti, kaj vse k celovitemu ãloveku sodi,
da mu ne bi niã manjkalo. Morali bi imeti vzor, model
— ali vsaj naãrt ali opis totalnega ãloveka. Tega seveda
ni mogoãe imeti, saj je — po nauku iste vere — ãlovek ‰e
ves v nastajanju. Da gre njegov razvoj v smer vedno
veãje popolnosti, ãeprav danes nihãe ne ve, v ãem bi bila
ta popolnost, je treba preprosto sprejeti kot versko dog-
mo.

BES

TRI BARVE SVETA

198

V praksi je tako, da ta vera razkazuje in ãasti tiste

osebnosti, ki se zde najveãji pribliÏek ,totalnemu ãlo-
veku’ po kriterijih, ki veljajo znotraj posameznih
vodstev teh verskih skupnosti (partij). Rekli smo, da tem
,svetnikom’ pravijo heroji. O njih ni dovoljeno dvomiti
ali svobodno in kritiãno razpravljati; ponavadi so njiho-
va imena Ïe v ãasu Ïivljenja zavarovana s posebnimi
zakoni. Da dobe ta bitja nadzemeljske lastnosti, izpriãu-
jejo dnevna gesla: kako so »prisotna v na‰ih srcih«, kako
so najbolj‰i notranji del vsakogar izmed nas . . .

âe bi pripadniku te vere oporekali, da goji kult oseb-

nosti, bi uÏaljen protestiral. To delajo ,drugi’, to delajo
,revizionisti’ (kakor se v tem verskem sistemu imenujejo
heretiki) — in po svoje bi imel poboÏni ãlovek prav. Tu
res ne gre za kult osebnosti, temveã za kult ,totalnega
ãloveka’, za kult ãloveka-boga, natanko tak kult, kakor
so ga poznali Rimljani, ki so svoje cesarje po smrti zaãeli
ãastiti kot novega boga.

Totalitarno boÏanstvo pa je lahko tudi bog velikih

svetovnih verstev, torej tudi kr‰ãanstva, vendar pojmo-
van kot hladni zaãetnik in nadzornik kozmosa (demi-
urg), kot samovoljni distributor milosti in kazni, kot za-
kompleksan policist, ki preÏi na momente ãlovekove
slabosti. Tako boÏanstvo sicer nosi ime kr‰ãanskega
Boga ali Alaha muslimanov, v resnici pa je to kruto in
nedostopno boÏanstvo, ki pogojuje fundamentalistiãne

BES

TRI BARVE SVETA

199

oblike totalitarizma, kakor jih poznamo od inkvizicije in
janzenizma do ,boÏje drÏave’ islamskih fanatikov. Tako
boÏanstvo je bil tudi ,Herrgott’ nem‰kega nacizma. Ka-
tolicizem, kakor ga v svojih delih biãa avstrijski pisatelj
Thomas Bernhardt, nima niã opraviti s katoli‰tvom,
temveã je skupnost ,der Gottgläubigen’, katerih stra‰no
boÏanstvo je prav nacistiãni ,Herrgott’.

Razpoznavni znak vseh totalitaristiãnih boÏanstev je

njihova molãeãa nedostopnost in nenagovorljivost za
ãloveka. V odnosu med ãlovekom in takim boÏanstvom
obstaja samo monolo‰ka oblika komunikacije. Da tota-
litarne druÏbe ne poznajo pravega dialoga, izvira prav iz
narave totalitarnega boÏanstva, ki je bistveno monolo‰-
ko. Njihovo ravnanje je Ïelezen zakon nujnosti, ki so mu
podvrÏena tudi ta boÏanstva sama.

Filozofski segment totalitarizma je v vsem nasproten

liberalistiãni filozofiji. âe je podlaga prve pesimizem in
skepsa za vse obãe (ob neomejenem optimizmu za vse
individualno), pa temelji ta druga na brezmejnem opti-
mizmu in obãutku spoznavne gotovosti in dokonãnosti
za vse obãe (ob skrajni skepsi in sumniãenju za vse in-
dividualno).

Na praktiãni ravni ima to zelo zanimive, pa tudi usod-

ne posledice. Liberalec ima pozitiven odnos do posa-
miãnosti, do detajla, zato so njegovi proizvodi dovr‰eni
in odliãno delujejo. Ne zaveda pa se vkljuãenosti teh

BES

TRI BARVE SVETA

200

detajlov v celoto, zato so vsi liberalni sistemi antieko-
lo‰ki in na dalj‰o perspektivo pogubni. Totalitarist pa se
preteÏno ukvarja z ,naãelnimi’ re‰itvami in zanemarja
posamezno in detajlno. Zato je njegova proizvodnja sla-
ba in so njegove storitve nezadovoljive. Z njegovimi ,na-
ãelnimi’ re‰itvami pa je pribliÏno tako kakor s srednje-
ve‰kimi univerzalijami, ki so se rojevale in umirale v
glavah, brez kakr‰ne koli zveze z realnim svetom. Zato
tudi totalitarãeva paradigma pelje v pogubo, le da je
voÏnja vanjo precej manj udobna kakor v liberalãevem
vozilu.

Totalitaristiãna ontologija zdruÏuje vse fenomene v

pojem materije, ki naj bi bila edina obstojeãa bit. To
materijo, ki je ni mogoãe razloÏiti in poistovetiti z nobe-
nim posameznim fenomenom, obvladujejo njej ima-
nentni zakoni, katerih temeljna znaãilnost naj bi bila
dialektika. To je nekaka notranja protislovnost, ki dela
iz materije neskonãni proces razvoja, ki poganja neneh-
no porajanje in propadanje. Najvi‰je stanje materije naj
bi bila zavest, ki ni niã drugega, kakor samoogledovanje
in samozavedanje materije.

Po mnenju protagonistov te filozofije doseza materija

to najvi‰je stanje v ãloveku. To moramo materialistom
seveda verjeti na besedo, saj za kaj takega v material-
nem svetu samem ni nobenega dokaza. KaÏe, da so to
prepriãanje preprosto prepisali iz kr‰ãanskega katekiz-

BES

TRI BARVE SVETA

201

ma. Kristjani so dobili informacijo, da je ãlovek krona
stvarstva, iz judovskega verskega izroãila. Od kod so do-
bili to vest materialisti, ni znano. Kolikor abstrahiramo
poroãilo o stvarjenju, kakor ga posreduje Sveto pismo,
pa tudi druge svete knjige ãlove‰tva, lahko upraviãeno
predpostavljamo, da je inteligentnost prisotna tudi v
tistih oblikah materije, ki je ne morejo izkazovati s ko-
munikacijo in dejanji. Apriori trditi, da v kamnu ni in-
teligence, je ãista filozofska spekulacija, ki je ni mogoãe
podpreti z nobenim dokazom.

âlovek pa je po tem nauku podvrÏen ne le naravnim

(v smislu fizikalnih in biolo‰kih pojavov), temveã tudi
druÏbenim zakonom (ki so v ‰ir‰em smislu sicer prav
tako le naravni zakoni, saj v materialistiãni filozofiji ni
prostora za bit, ki bi obstajala zunaj ali poleg narave ali
celo nad naravo). Tudi ti so kajpada ,dialektiãni’, kar
pomeni, da je ãlovek v sebi protislovno bitje, prav tako
pa ãlove‰ka druÏba. Ta protislovnost povzroãa, da se
ãlovek od sebe po doloãenih procesih odtujuje. Od kod
tej filozofiji ideja o ,neodtujenem ãloveku’, sicer ni
jasno, saj tudi sama nosi v sebi deleÏ odtujenosti in tako
tudi vpra‰ljivosti. Vsekakor pa ideja odtujitve bistveno
predpostavlja idejo popolnosti (neodtujenosti), ki pa ni
zdruÏljiva s konceptom dialektike in ‰e manj s koncep-
tom totalne biti (materije). Oãitno gre tu za me‰anje
judovsko-kr‰ãanskih verskih in filozofskih predpostavk

BES

TRI BARVE SVETA

202

s sicer fatalistiãno filozofijo determinizma (Ïelezni zako-
ni, nujnost), neosebne materije in neosebne dialektike.

Splo‰na znaãilnost materialistiãne filozofije je, da se

posamezni elementi v njej ne prilegajo med seboj. Kaj
naj poãne recimo ,dialektika’ (dialegomai = pogovarjam
se) s kozmiãno celoto, ki je totalna, ki ne pozna alterna-
tive, ki je eno s totalitarnim boÏanstvom, imenovanim
materija (etimolo‰ko izvedeno iz besede mater = mati —
torej koncept Ïenskega boÏanstva, boginje-matere)? Kaj
naj pri vsem tem pomeni domnevni agens protislovja?
Od kod proces napredovanja, ko pa je domnevno vse,
kar obstaja Ïe od vekomaj tu, ko ni zaãetka in ni konca?
Pojem napredka je bistveno vezan na pojem zaãetka in
konca, zato se prilega samo tistim verskim in filozof-
skim sistemom, ki govorijo o zaãetku sveta in o njego-
vem koncu, kar pa nujno predpostavlja stvarjenje.

Bistvena problematiãnost te filozofije pa je v tem, da

med kozmosom in materialistiãnim oz. totalitaristiãnim
boÏanstvom ni nobene razlike. Prav v tej totalnosti bi-
vajoãega je iskati izvor totalitarnosti na povr‰inski rav-
ni druÏboslovja in politike. âe med boÏanstvom in nje-
govim stvarstvom v nobenem pogledu ni razlike (obsta-
jajo samo razliãne pojavne oblike materije), potem koz-
mosa, ki ga doÏivljamo kot na‰ realni svet, tudi ni mo-
goãe presojati in kritizirati. Vse, kar je, potemtakem
nujno je, in nujno je prav tak‰no, kakr‰no v resnici je.

BES

TRI BARVE SVETA

203

Tudi to, da kak‰ne ,subjektivne sile’ — kakor se glasi
naslov totalitaristiãne duhov‰ãine — v to nujno bivajoãe
zavestno posegajo, svobodne paã v Heglovem smislu (v
spoznanju nujnosti), je enako nujno in zunaj vsake dis-
kusije.

Totalitaristiãna filozofija pojmuje ãlovekovo osebo s

protislovno me‰anico rousseaujevskega optimizma in
janzenistiãnega pesimizma. Pri obravnavi totalitaristiã-
nega druÏboslovja bomo videli, kako katastrofalne pos-
ledice ima za poloÏaj posameznika tako protislovno gle-
danje na ãlovekovo osebo. V skladu z rousseaujevsko
paradigmo je ãlovek za totalitarista po naravi dober,
kvarijo, torej odtujujejo pa ga neustrezne druÏbene raz-
mere in druÏbeni odnosi. Ta optimalna narava in vsebi-
na ãlovekove osebe pa se bo mogla uresniãiti ‰ele v
,brezrazredni’, ,rasno ãisti’ ali ,boÏje urejeni’ druÏbi. Ta
filozofija nam seveda ne zna razloÏiti — in za kaj take-
ga tudi ne ãuti potrebe — od kod so se v zgodovinskem
razvoju naenkrat vzele ,neustrezne druÏbene razmere’,
ãe pa so jih oblikovali izvirno neodtujeni, po naravi do-
bri posamezniki — in ,objektivne zakonitosti’, ki so se
dotedaj izkazale za absolutno ,progresivne’, saj so po
tem nauku privedle nezavedno, anorgansko materijo,
do materije, ki misli samo sebe? Zakaj te zakonitosti ne
bi bile kos bistveno preprostej‰im lastnostim (ki so v
Ïivalskem svetu odliãno uspele!), kakor so solidarnost,

BES

TRI BARVE SVETA

204

miroljubnost, neÏnost, ki bi vse do danes nadaljevale
paradiÏ neodtujenosti?

Da bi bila totalitaristiãna antropologija v tem pogle-

du vsaj za silo prepriãljiva, bi morala najti nadomestilo
tudi za izvirni greh, ki bi edini lahko pojasnil nerazum-
ljivo in nenadno zatajitev ,objektivnih zgodovinskih
nujnosti’, ki so znale narediti iz mineralov in ogljikovo-
dikov moÏgane, niso pa znale v te moÏgane vprogrami-
rati podprogramãkov solidarnosti in prijaznosti . . . Te
kljuãne substitucije pa totalitaristiãna filozofija ni zmoÏ-
na prav zaradi svoje ontolo‰ke totalnosti. Ker med bo-
Ïanstvom in stvarstvom (ali vsaj stvarnostjo) ni raz-
loãka, temveã obstaja le vseobsegajoãi totum materije,
v katerem ne more priti do pojava svobodne volje, ‰e
manj do kak‰nega ,upora’, brez katerega izvirnega gre-
ha seveda ni.

Izvirni greh totalitaristiãne filozofije ãloveka je v tem,

da v njej ni prostora za pojmovanje izvirnega greha —
brez tega pa ni mogoãe razloÏiti navideznega protislovja
med tako fascinantno kibernetiko v naravi, vkljuãno s
ãlove‰kim telesom — in tako katastrofalnim fiaskom
,kibernetike’ v ãlovekovi morali, v medsebojnih odnosih
med ljudmi, kjer ãlovek bistveno zaostaja za solidar-
nostjo in kooperativnostjo med Ïivalmi. Vpra‰anje, kako
to, da se zakonitosti, ki naj bi minerale organizirale v
Ïive celice, te pa v sesalca in v misleãega ãloveka, naen-

BES

TRI BARVE SVETA

205

krat zaãno tako sovraÏno in uniãujoãe obraãati proti
ãloveku, da mu vzamejo celo tisto mero solidarnosti, ki
je lastna Ïivalskemu svetu, ãloveka pa obsedejo s slo po
zasebnem prila‰ãanju in izkori‰ãanju drugih, pa tudi s
slo po muãenju in pobijanju drugih ljudi in drugih
biolo‰kih vrst — odpravi totalitaristiãna filozofija brez
veãjega truda s heglovskim ,kamnom modrosti’, vsemo-
goãim protislovjem kot univerzalnim ma‰ilcem vseh
lukenj, kot univerzalne re‰itve vseh enaãb in neenaãb.
Totalitaristiãna filozofija na to vpra‰anje seveda ne
more dati resnega odgovora, saj bi sicer morala vpelja-
ti v svoj kozmos nov, odtujevalni agens, ki bi deloval
mimo naravnih zakonov; v ãlovekovi zgodovini pa bi
morala priznati ontolo‰ko katastrofo, ki je s parametri
tega sveta nerazloÏljiva.

Kozmos totalitaristiãne filozofije je perpetuum mobi-

le, ki veãno poganja samega sebe in vmes tudi misli
samega sebe. To je torej totalni kozmos, v katerem ni
prostora za kaj drugega. Kadar pa sta osebek in predmet
mi‰ljenja ista stvar, kar je pri totalno pojmovanem koz-
mosu vedno, je to mi‰ljenje vedno sorazmerno svojemu
predmetu in od njega v celoti doloãeno. Marksistiãni
dialekt totalitarnega jezika tega ne skriva, saj rad govori
o tem, kako »druÏbena zavest odseva dejanskost in nje-
ne odnose«. Zrcaljenje, odsevanje, to je vsa kvaliteta
mi‰ljenja in zavesti, ki jo lahko prizna totalitarizem na

BES

TRI BARVE SVETA

206

filozofski ravni. Totalitaristiãni filozofski salon je torej
zrcalna dvorana, v kateri zrcala v neskonãnost odseva-
jo druga drugo. O kakem samostojnem ali celo kritiã-
nem mi‰ljenju tu ne more biti govora. Tudi tu, kakor
smo rekli Ïe pri liberalizmu, vidimo, kako daljnoseÏne
so lahko posledice kak‰nih verskih in filozofskih
predstav za vsakdanje zasebno in javno Ïivljenje. Tota-
litaristi ne ohranjajo fevdalnega ‰eriatskega prava (»Ka-
dija te tuÏi, kadija te sudi!«) zaradi kake svoje hudobije
ali nerazumljive muhe, temveã prav zaradi svoje koz-
mologije, ki ne more razloãevati med osebkom in pred-
metom — toliko manj torej med toÏeãim in sodeãim.
Kakor liberalec, je tudi totalitarist po logiki svojega na-
zora sodnik v lastni zadevi. Prvi, ker zakona ne pozna —
drugi, ker je zakon on sam.

âlovek bi mislil, da bo taka filozofija proizvedla po-

polnoma fatalistiãno, neangaÏirano druÏbeno zavest.
Da v resnici prav ta nauk v fazi pridobivanja oblasti zah-
teva od ãloveka najveãji angaÏma, je samo ‰e en dokaz
za prisotnost kr‰ãanskih kromosomov v tem nazoru. âe
vsemu gospodarijo zakoni narave in zgodovine (kot
druge narave), potem bi bilo paã najbolje pustiti, da
vsakdo ubogljivo sledi svojemu naravnemu gonu, da vse
stvari ureja tisti del kozmosa, ki zna iz neÏive snovi na-
rediti Ïivljenje in iz Ïivljenja inteligenco — ne pa bitja,
ki sicer imajo nekaj inteligence, a z njo ne morejo sesta-

BES

TRI BARVE SVETA

207

viti niti najpreprostej‰e praÏivali. S svojim ,zavestnim’
delovanjem utegne ãlovek le ovirati proces, ki ga sicer
uravnavajo nezmotljivi naravni zakoni. Vendar: podob-
no, kakor svoje idealistiãno pojmovanje materije, ta filo-
zofija tudi zgodovinsko perspektivo in potrebo po
angaÏmanu v njenem uresniãevanju, postavlja kot dog-
mo, ki je ni treba dokazovati. Ta dogma predvideva
neko prihodnje stanje neodtujenosti in ãlovekove total-
ne uresniãenosti, ki naj bi bilo procesno izvedeno iz ,di-
alektiãnega’ spleta med zgodovinsko ,nujo’ in zavestno
ãlovekovo dejavnostjo.

Zgodovinskih zakonov in potreb zavestne dejavnosti

pa po nauku te filozofije ne poznajo ljudske mnoÏice
same, temveã le njihov ,najnaprednej‰i’ del: zgodovin-
ska avantgarda, organizirana v centralistiãni in konspi-
rativni partiji. Ta partija bolj pozna pristni interes ljudst-
va, kakor ljudstvo samo. To je kajpak prepisano iz
kr‰ãanstva, kjer je reãeno, da Bog bolj pozna na‰o no-
tranjost kakor mi sami. Nazor partije je ,znanstveni
pogled na svet’, kar pomeni, da je razmerje med avant-
gardo in ljudstvom podobno razmerju med profesorji in
‰tudenti prvega letnika. Kakor o matematiãnih aksio-
mih, fizikalnih in kemijskih zakonitostih ne diskutiramo
in o njih ne glasujemo, temveã se jih le uãimo in jih
uporabljamo, tako se tudi ne pogovarjamo o izrekih
avantgarde, temveã se jih prav tako le uãimo in jih ures-

BES

TRI BARVE SVETA

208

niãujemo. Znanost ne pozna glasovanja in strankarskih
polemik — torej tudi javno Ïivljenje, ki je urejeno po
naãelih ,znanstvenega pogleda na svet’, ne potrebuje
strank, volitev in glasovanj. Zato je totalitarizmu tudi
nesmiselno oãitati diktatoriãnost in se zana‰ati na to, da
se utegnejo kdaj v tem oziru popraviti. Diktatura ni kak
zarotni‰ki namen hudobnih totalitaristov, kakor tudi
demokracija ni dobrohotnost liberalcev. Liberalcu je
demokracija zunanji pogoj in sredstvo, da lahko adori-
ra svoje boÏanstvo tekme in hazarda, diktatura pa je
nujni zunanji pogoj totalitaristu, da lahko adorira svo-
je troedino boÏanstvo, ki zahteva od njega ,totalnega
ãloveka’.

Upo‰tevati je treba, da bi tudi totalitaristu v resnici

bolj prijalo, ko mu ne bi bilo treba ohranjati svoje obla-
sti s silo in neresnico, temveã bi dobil svoje glasove pri
volivcih. Toda ,svobodno ljubezen’ si lahko privo‰ãi le
fant, ki more dekle kakor koli oãarati in zadovoljiti — ali
dekle, ki lahko oãara fanta. Soãutje pa zasluÏi siromak,
ki mu kot edina re‰itev ostaneta ugrabitev in posilstvo.
Totalitarist seveda ni bedak, ki si ne bi znal izraãunati,
koliko desetink procenta bi dobil na svobodnih volitvah
z zrelim volilnim telesom. Ljudstvo se po njegovem paã
ne more zavedati lastnega interesa in daje glasove kon-
servativnim ali celo reakcionarnim strankam. Edini
naãin, da je pristnemu interesu ljudstva zado‰ãeno, je

BES

TRI BARVE SVETA

209

torej diktatura njegove samooklicane avantgarde in pre-
poved delovanja drugih strank.

Da bi totalitarist v resnici raje bil demokrat kakor ti-

ran, dokazujejo ganljivi poskusi imitiranja demokratiã-
nih institucij in postopkov iz drÏav, ki so relativno de-
mokratiãne. Niti v najbolj Ïivi demokraciji ne uprizarja-
jo tako obseÏnih predvolilnih kampanj, kakor v totali-
tarnih sistemih, kjer izbira sploh ni mogoãa. Ta kom-
pleks pred demokracijo in nenehna potreba po simuli-
ranju demokracije na nenevaren naãin dokazuje, da to-
talitarist ni nedemokratiãen zaradi kake nerazumljive
hudobije — kakor tudi liberalec ni demokratiãen zara-
di kake presenetljive dobrote, temveã sta oba taka po
nujni zahtevi svojih nazorov, svojih boÏanstev, svoje
filozofije in druÏboslovja. Da je pri tem boÏanstvo prvo
in politika zadnja, izpriãuje dejstvo, da so totalitaristi
pripravljeni tudi na najbolj neãedne kompromise in
popravke v obmoãju politike, da so celo pripravljeni
zanemariti svojo filozofijo — na noben kompromis pa
niso pripravljeni v zavraãanju Boga, kakor ga pojmuje-
jo sodobna razvita verstva in ‰e posebej katoli‰ki kris-
tjani — in v vsiljevanju svojega mrzlega in neusmilje-
nega boÏanstva Nujnosti.

Grobo nasilje ne izhaja neposredno iz naãel totalita-

rizma. Tudi totalitarist se rad kaÏe s prijaznim obrazom
— a biti mora v poloÏaju, ko si lahko prijaznost privo‰ãi.

BES

TRI BARVE SVETA

210

Potreba po nasilju izvira iz nekonkurenãnosti ter iz po-
manjkljivega ali nikakr‰nega funkcioniranja totalitaris-
tiãnega boÏanstva. Kajn je bil oãe vseh poznej‰ih totali-
taristov; ne toliko po svojem umoru, temveã po svoji
Ïalostni usodi, da se mu dim ni hotel dvigniti k nebu.
Komur se ne dvigne daritveni dim, temu se rada dvigne
ubijajoãa roka . . .

Zakaj je torej pratotalitarist Kajn moral seãi po nasi-

lju, ãeprav je civilizacijsko presegal Abela, kar za dana‰-
nje Kajnove potomce ne moremo reãi? Slovenski psiho-
log dr. Trstenjak pravi, da je Kajn ubijal, ker njegov ol-
tar ni veã funkcioniral. Ubijal je zaradi dima, zaradi sim-
bola. Dana‰njim totalitaristom pa ne odpovedujejo po-
kor‰ãino le oltarji, temveã tudi traktorji in struÏnice.
Pisatelj Stendhal pravi v romanu Rdeãe in ãrno: »In kaj
je gr‰ega kakor jakobinec brez uspeha?« To pa ne velja
le za jakobince, temveã tudi za vse njihove naslednike.
Liberalci imajo vsaj nekaj, s ãimer kompenzirajo dejst-
vo, da njihovo boÏanstvo ne funkcionira: funkcioniranje
civilizacije, uspeh. Totalitaristi, ki so heglovsko prezir-
ljivi do ,banalnih’ dejstev, nimajo niti uspeha. Njihove
kljuãavnice ne zapirajo, njihove pipe pu‰ãajo, njihova
okna ne tesnijo. Potemtakem morajo kompenzirati obo-
je: boÏanstvo, ki ne funkcionira — in vse to, ãemur z eno
besedo pravimo civilizacija, in prav tako ne funkcioni-

BES

TRI BARVE SVETA

211

ra. Surovo ali pa rafinirano nasilje, najveãkrat me‰anica
obojega, je komaj zadosti za ta namen.

Seveda pa je ‰e vedno bolj‰e, da je totalitarizem ned-

emokratiãen in nasilen, kakor pa da bi bil uspe‰en. To se
sli‰i ciniãno, a je vendar mi‰ljeno resno. Tragedija ãlo-
ve‰tva je Ïe dovolj velika zaradi relativne uspe‰nosti li-
beralizma. MnoÏice presojajo pravilnost kakega nazora
po njegovi civilizacijski uspe‰nosti, ki jo celo zamenju-
jejo za evangeljske »sadove, po katerih jih boste spozna-
li«, kar je zelo nevarna zadeva. Zato preprost ãlovek
teÏko spozna zgre‰enost liberalizma. Tudi pri ocenje-
vanju totalitarizma veãina ljudi ne uporablja pravega
razsodila. Celo nedemokratiãnost in nasilnost ter izo-
brazbeno in kulturno opusto‰enost so ‰tevilni priprav-
ljeni spregledati, ãe bi se vsaj izkazal z uspe‰nostjo v
dviganju konzuma. V resnici pa je neuspe‰nost na tem
podroãju skoraj edina vrlina totalitarizma. Najveãje
gorje za ãlove‰tvo bi bil totalitarizem, ki bi bil uspe‰en,
demokratiãen, humanistiãno-kulturen, poln estetskega
okusa ter izbranega vedenja. Tak bi z velikim uspehom
pridobival vernike za svoje boÏanstvo, ki ni zlato tele
sprijenega Izraela, temveã rjaveãi jekleni bik (Stalin =
jekleni . . . ) sprijene Evrope v dvajsetem stoletju. Mo-
goãe je predpostavljati, da bo prav take narave Antikrist
s svojo drÏavo, edino socialno utopijo, ki ji bo morda
usojena uresniãitev, zadnja in najmoãnej‰a karta Upor-

BES

TRI BARVE SVETA

212

nikove igre proti Bogu. Cilj totalitarizma namreã ni, ka-
kor ljudje v svoji preprostosti radi verjamejo, pridobiti
oblast zase, razlastiti bogate in preizkusiti drugaãen
druÏbeni in drÏavni sistem, kar v normalnih okoli‰ãinah
ne bi bilo izvedljivo. Totalitarizem ni dobrohotni social-
ni program — preobleãen v neprijazno oblaãilo proti-
kr‰ãanstva, ki bi ga bilo mogoãe ,po iztreznitvi’ brez
‰kode odloÏiti. Tako je v svoji dobrohotnosti, ki je po-
stala Ïe za filozofa ‰kandalozna naivnost, mislil blagi
slovenski filozof JanÏekoviã. V resnici je totalitarizem
demonski protikr‰ãanski program, preobleãen v vablji-
vo runo socialne praviãnosti, enakopravnosti in eman-
cipacije. âe je totalitarizem res kje odpravil izkori‰ãanje,
je v zameno vpeljal odiranje; ãe je res kje odpravil naci-
onalna nasprotja, je nekatere nacije preprosto preselil,
jih vãasih zdesetkal ali pa jim vzel vse atribute nacional-
nosti. Emanicipacijo Ïensk je opravil tako, da je Ïensko
pognal na delo v rudnik ali pa jo vtaknil v voja‰ko suk-
njo.

Cilj totalitarizma ni v tem, kar obljublja (kar varjame-

jo naivni pritrjevalci), a tudi ne v tem, kar dejansko
poãenja (nad ãimer se pohuj‰ujejo naivni oporeãniki),
temveã v tem, kar je po svoji vsebini dosti bolj stra‰no
od vseh resniãnih grozodejstev, ki se mu vãasih prime-
rijo — in z neskonãno manj‰imi moÏnostmi za uspeh,
kakor jih imajo tudi njegove najbolj utopiãne obljube.

BES

TRI BARVE SVETA

213

Cilj totalitarizma je: iztrgati Ïivega Boga iz ãlove‰ke
du‰e, na njegovo mesto pa postaviti malika laÏne eman-
cipacije.

âeprav je totalitarizem do ,ãloveka nasploh’ rous-

seaujevsko optimistiãen, pa je hkrati janzenistiãno ozek
in nestrpen, nezaupljiv do konkretnega ãloveka. Opti-
mizem za ,ãloveka kot generiãno bitje’ projicira totali-
tarist v nepreverljivo prihodnost ,brezrazredne’ ali
,rasno ãiste’ druÏbe — do sodobnega posameznika pa je
policijsko represiven in janzenistiãno moralizatorski.
Medtem ko liberalistiãni nazor s svojim apriornim pre-
zirom do etiãnih norm morali vsaj ne dela slabega ime-
na, pa je totalitarizem s svojim ogabnim moralizator-
stvom najveãji strup za resniãno moralo. Posameznik je
v totalitarnem sistemu samo moment in funkcija DruÏ-
be, ki je v tem nazoru edina prava oseba. Tak posamez-
nik tako niãesar, kar ima ali kar mu je dovoljeno ali kar
preprosto je, nima iz dejstva lastnega obstoja, temveã le
kot prilagojen in podvrÏen delãek te super-persone, ki
ji pravijo ,druÏba’. Zato totalitaristom ne kaÏe oãitati,
kako so vãasih pripravljeni ,likvidirati’ tisoãe ali celo
milijone posameznikov, ki po njihovem mnenju ovira-
jo ,zgodovinski proces’ ali ,instinkt ljudstva in krvi’. Pra-
va oseba zanje ni posameznik, temveã kolektiv. Tej nad-
osebi pa je treba ,brez humanistiãnih predsodkov’ Ïrt-
vovati navidezne osebe posameznikov, da bi bila re‰ena

BES

TRI BARVE SVETA

214

edina resniãna oseba: kolektiv, druÏba. Kadar totalitari-
zem pobija, v resnici ne pobija, temveã zgolj striÏe, brije,
obrezuje, ãisti, iztiska in izrezuje vse, kar bi lahko du‰ilo
ali kazilo kolektivno nad-osebo. âemur pravimo kristja-
ni umor, je za totalitarizem zgolj manekensko in higien-
sko opravilo.

Naj povzamem: bistvo totalitarizma ni tiranija, ni

umor, ni padanje v vse veãjo rev‰ãino. To so le zasilna
sredstva ali stranski uãinki prizadevanja, da bi zadosti-
li zahtevam totalitaristiãnega boÏanstva, ki se ne more
potrjevati drugaãe, kakor z brutalno silo. To boÏanstvo
ne privlaãuje, kakor liberalistiãno, temveã pritiska in
priklepa. Prerokbe njegovih Ïrecev so se izkazale za
prazne. Vero pa je treba ohranjati dejstvom navkljub. In
dejstvom je mogoãe kljubovati samo s prisilo. Ni tako,
da bi totalitaristi nala‰ã izvajali nasilje, ker bi v tem ved-
no uÏivali. Tudi oni bi marsikdaj raje bili prijaznega
vedenja, tudi oni bi bili raje izvoljeni na svobodnih vo-
litvah, tudi oni bi radi dajali svojim podanikom kar
najvi‰jo raven konzuma. A v razmerah javne svobode bi
se hitro pokazala nami‰ljenost in klavrnost njihovega
papirnato-jeklenega boÏanstva. Zato je treba to dialek-
tiãno spako zavarovati pred pogledom od zadaj. To pa
je mogoãe zagotoviti samo z enopartijsko diktaturo.

Totalitarizem je poskus, kako bi iz ontolo‰ke delnosti

in nepopolnosti procesno izpeljali ontolo‰ko celovitost,

BES

TRI BARVE SVETA

215

to pa bi potem ustoliãili na prestolu izvirne celovitosti
Ïivega Boga. V razmerah svobode bi se tak poskus hitro
izkazal kot iluzija. Da bi ohranili iluzijo o ,totalnem ãlo-
veku’, o ,emancipirani druÏbi’ in o funkcioniranju
boÏanstva Nujnosti, morajo biti protagonisti tega nau-
ka neresniãni in nasilni.

BES

TRI BARVE SVETA

216

IV.

og kr‰ãanskega verovanja je v stvarstvu sicer
vsepovsod priãujoã, vendar se od stvarstva razliku-

je. Zato kozmos, ki ga je Bog ustvaril razliãnega od sebe,
ni totalna danost ãlove‰kemu bitju, ki je vanj postavlje-
no. Dokler sta kozmos in boÏanstvo eno in isto, kakor je
to na naãin kaprice in hazarda pri liberalcih — in na
naãin nujnosti pri totalitaristih, je vse, kar se v takem
kozmosu zgodi, nujno doloãeno in nujno prav. V koz-
mosu, ki pa je od Boga sicer ustvarjen, vendar od njega
bistveno razliãen, predvsem z ozirom na dimenzijo ne-
skonãnosti in kvaliteto popolnosti, je ãlovek determini-
ran le relativno in v omejeni meri. V takem, kot drugaã-
nost ustvarjenem kozmosu, omejenem in nepopolnem,
pa je prav samo to, kar je v skladu z ljubeznijo, ki je
skupno ime za voljo in razumnost njegovega Stvarnika.

Bog, kakor ga pojmuje kr‰ãanstvo, ni nepredvidljiva

ruleta liberalcev, pa tudi ne Ïelezni zakon totalitaristov,
temveã ljubeãe Bitje, ki ga je mogoãe nagovoriti, se z
njim pogajati, celo prepirati. To je edini Bog, ki se pusti

BES

TRI BARVE SVETA

217

celo zanikovati, zanikovalcu pa vendar priznava status
,tujega delavca v mojem vinogradu’. V resnici je ateizem
mnoÏiãen pojav samo v kr‰ãanskem svetu.

Razmerje med ãlovekom in Bogom kr‰ãanstva je raz-

merje med zaroãenko in zaroãencem. Najvi‰je, kar si
zaroãenca nazadnje podarita, je svoboda izbire. Da pa si
to svobodo lahko podarita, morata svobodo najprej
imeti. Bog judovsko-kr‰ãanskega izroãila torej ne Ïeli,
da bi polagali pred njegov oltar skrotoviãeno du‰o suÏ-
nja, kakor to zahteva boÏanstvo totalitarizma — ali
du‰o, obupano od skepse in cinizma, kakor jo skvari
boÏanstvo liberalizma, temveã ãaka na budno in pre-
priãano predanost svobodnjaka. Tagore pravi v svoji du-
hovni knjigi Sadhana: »âlovekov jaz je torej tisto, ãesar
veliki Kralj vesolja ni zasenãil s svojim tronom — pustil
mu je svobodo. S svojim umskim in fiziãnim organiz-
mom, s katerim je ãlovek soroden naravi, mora spoznati
zakon svojega Kralja, v svojem jazu pa je svoboden tudi
tako daleã, da nam ga ni treba priznati. Ampak Bog ne-
kje mora vstopiti. Zato prihaja kot gost in ne kot kralj;
in zato mora ãakati, dokler ga ne povabi‰.« Nekoliko na-
prej pa pravi Tagore: »Ni tako, da bi si Ïeleli le prostosti:
Ïelimo si tudi suÏenjstva. Visoko poslanstvo ljubezni je,
da sprejme vse omejitve in jih preseÏe. Niã namreã ni
bolj neodvisno kakor ljubezen — in vendar, kje drugje bi
‰e na‰li toliko odvisnosti? V ljubezni je suÏnost enako

BES

TRI BARVE SVETA

218

slavna kakor prostost.« (Tagore, Sadhana, MK Ljublja-
na 1984)

Za Boga kr‰ãanske vere je dovolj primeren samo dar,

ki je prine‰en v svobodi. Zato je svoboda tu bolj zavaro-
vana kakor pa tam, kjer je sama postavljena na prestol
boÏanskega ãa‰ãenja.

Bog Svetega pisma stare in nove zaveze od ãloveka ne

zahteva, da bi imel sreão pri igri ali dobiãek pri poslu,
temveã je bolj na strani tistih, ki v igri tega sveta izgu-
bljajo in ki so v poslih tega sveta okradeni in odrinjeni.
Tudi ne zahteva od ãloveka, da bi »spoznal nujnost«
(Hegel-Marx), da bi si »nabral vseh zakladov znanja«
(Lenin komsomolcem l. 1924), temveã bolj deluje prek
tistih, ki so »preprosti in iz srca poniÏni«, »revni v
duhu« in »Ïalostni«. Iz tega bi bilo seveda narobe skle-
pati, da je kr‰ãanstvo zoper sreão, uspeh, znanje in ob-
vladovanje Ïivljenjskih poloÏajev. Kr‰ãanstvo vse to po-
zitivno ocenjuje, vendar ne kot glavno stvar, kot cilj in
na raãun drugega ãloveka, temveã le kot sredstvo, s ka-
terim naj ãlovek sluÏi bliÏnjemu in Bogu, kot sredstvo
dejavne ljubezni torej. Uspeh je v kr‰ãanskem razume-
vanju potreben, a nikoli nujen drobiÏ, ne pa velik ban-
kovec vseÏivljenjskega poslovanja.

Kr‰ãanstvo nima kake posebne, za svojo rabo patenti-

rane in ekskluzivne filozofije. Vendar pa iz kr‰ãanske
vere izhajajo nekatere premise, ki sestavljajo ogrodje in

BES

TRI BARVE SVETA

219

usmeritev neãesa, ãemur bi pogojno lahko rekli ,kr‰ãan-
ska filozofija’.

V spoznavoslovju je kristjan kriticist, kar pomeni, da

ne zanika moÏnosti spoznanja nekaterih resnic, vsaj tis-
tih, ki so potrebne za ãlovekovo duhovno in etiãno
orientacijo, za iskanje smisla in verskih resnic. Hkrati pa
se zaveda, da ima spoznavanje tudi svoje meje, tako v
smislu obsega kakor tudi v smislu globine in popolnosti.
To ni nepomembna razlika z ozirom na liberalizem, ki
si umiva roke v pilatovski skepsi — in z ozirom na tota-
litaristiãno vsevednost in samooklicano znanstvenost, ki
si v herodovski gotovosti okopa roke v krvi bliÏnjega.
Kristjan kot filozof dovolj spoznava, da lahko postane
odgovoren za svojega bliÏnjega — in premalo, da bi
smel ta spoznanja kakorkoli vsiljevati drugim. Dovolj ve
za ljubezen, premalo za obsodbo.

Na podroãju ontologije je kristjan aristotelski realist,

saj priznava tako resniãnost snovi, kozmosa, kakor tudi
resniãnost duha, se pravi Boga in vseh ustvarjenih du-
hovnih bitij. Posledica takega naziranja je, da ni spreje-
mljiv za pogubno iluzijo o perfektibilnosti tega sveta.
Sveta ne zaniãuje, saj je stvaritev Boga, prav tako pa ga
ne malikuje in absolutizira, saj je zanj ta svet omejen in
nepopoln.

Naj oblikuje kristjan kakr‰no koli filozofijo, vedno se

mu ta iztega v filozofijo smisla. Iskanje bivanjskega

BES

TRI BARVE SVETA

220

smisla kot sekularna dopolnitev boÏjemu razodetju je
cilj kr‰ãanskega filozofiranja. V normativnem razdelku
kr‰ãanska filozofija tako ugotavlja, da ãlovekova eksis-
tenca ni nakljuãna ali determinirana, temveã zastonjsko
podarjena. Na ta dar kaÏe primerno odgovoriti. âlove-
kov odgovor na podarjeno eksistenco je, ãe se omejimo
samo na sekularni filozofski vidik, iskanje bivanjskega
smisla in etiãnih konsekvenc, ki jih tako iskani in vsaj
deloma najdeni smisel nalaga.

V tem razdelku filozofije se kristjanu zdruÏijo vse tri

vrednote: verum, bonum, pulchrum (resniãno, dobro,
lepo) v eno. To se odraÏa v kr‰ãanski estetiki, ki priznava
le tako umetnost, ki skladno zdruÏuje vse navedene se-
stavine. Srbska umetnica Marina Abramoviã, ki deluje
v nem‰kem kulturnem prostoru, je pred ãasom to resni-
co formulirala v epigramu: »Kunst ohne Ethik ist nur
Kosmetik« (Umetnost brez etike je le kozmetika.).

Tudi pogledi na javno, predvsem politiãno in gospo-

darsko Ïivljenje, so v okviru kr‰ãanskega naziranja
usklajeni s pojmovanjem Boga in s temu ustreznim filo-
zofskim nazorom. Kakor kr‰ãanstvo nima ekskluzivne
filozofske ‰ole, tudi nima ekskluzivne gospodarske in
politiãne doktrine. Kristjan je v naãelu lahko monarhist
ali nazadnje tudi republikanec; progresiven ali konser-
vativen, socialist ali zagovornik trÏnega gospodarstva. V
vseh teh pozicijah pa se njegovo kr‰ãanstvo izraÏa v

BES

TRI BARVE SVETA

221

tem, da jih jemlje relativno, funkcionalno, kot sredstvo
za Ïivljenje in soÏitje, za uveljavljanje dobrega, ne pa kot
absolutno vrednoto, ki bi ji moral ãlovek slepo sluÏiti.

Lahko je kristjan, smo rekli, monarhist; toda monar-

hovo oblast bo pojmoval kot sluÏbo ljudem in odgovor-
nost za skupno blaginjo ljudi pred Bogom, od katerega
je vsa oblast in ki je edini pravi suveren. Prav tak je bil
srednjeve‰ki koncept monarhije, kr‰ãanske drÏave, ki ga
je v ãasu novove‰kega razsvetljenstva zamenjala abso-
lutistiãna monarhija z vsemi stra‰nimi posledicami za
nadaljnjo ãlove‰ko zgodovino. Za kristjana vladar torej
ni absolutni oblastnik, kakor sta ga dala liberalistiãni
iluminzem in totalitaristiãni populizem, temveã le ma-
ziljeni sluÏabnik ljudstva in izvr‰evalec javne oblasti, ki
ji je postavljena meja ãlove‰kega dostojanstva in pravi-
ce.

Lahko je kristjan na koncu koncev tudi za republiko,

a z rezervo, da tudi v republiki oblast izhaja le od Boga,
ne pa iz ljudstva, kakor se glasi velika laÏ francoske re-
volucije in njenih vse bolj krvavih naslednic. Tudi ljud-
stvo oziroma njegovi izvoljeni predstavniki so za izvr‰e-
vanje oblasti enako kakor monarh odgovorni edinemu
resniãnemu suverenu — Bogu. Tudi ljudstvo oziroma
njegovi poobla‰ãenci ne smejo skleniti ali storiti vsega,
za kar bi sicer utegnili dobiti dovolj prepriãljivo veãino.
Kakor monarhu, je tudi ljudovladi postavljena meja

BES

TRI BARVE SVETA

222

nedotakljivega moralnega zakona. Prav relativnost de-
mokracije v kr‰ãanskem pojmovanju je tudi najveãje za-
varovanje demokracije. Absolutiziranje demokracije
rado pripelje do paradoksa, ko ta ,demokratiãno’ ukine
samo sebe, o ãemer smo govorili Ïe na zaãetku tega spi-
sa.

Kristjan se sme potegovati za napredek (vse teÏje je

sicer vedeti, kaj je res napredno . . . ), vendar le za na-
predovanje k dobremu, ne pa k spremembam, ki bi de-
lovale proti ãloveku in njegovi skupnosti z Bogom.
Kristjan pa sme biti tudi konservativen (vse bolj ugled-
na pozicija, saj je pred grozeãim uniãenjem treba svet
predvsem ,ohranjati’, konservirati njegove dobrine in
vrednote), se torej zavzemati za ohranjanje starega. A
ne starega zaradi starosti, temveã zato in toliko, kolikor
pripomore k dobremu, kolikor je bolj‰e od prihajajoãe-
ga novega.

Kristjan je lahko prepriãan, da zasebna lastnina bolj

spodbuja delavnost, gospodarnost in iznajdljivost. Ni-
koli pa ne vidi v zasebni lastnini absolutne in nedotak-
ljive pravice. Zasebna lastnina je hkrati vedno tudi so-
cialna lastnina, saj jo le skupnost lahko priznava in va-
ruje. Zasebna lastnina je upraviãena toliko, kolikor je
socialno usmerjena in odgovorna, kolikor ne izriva veã-
jega dela ljudi od moÏnosti za pridobivanje dobrin in
kolikor ne onemogoãa preÏivljanja tistih, ki te lastnine

BES

TRI BARVE SVETA

223

nimajo; kolikor v koncentrirani in monopolizirani obliki
ne zadobiva bistveno izkori‰ãevalske in vsakr‰ne oblasti
nad ljudmi. V smislu kr‰ãanskega druÏbenega nauka
ima drÏava dolÏnost in pravico, da postavi lastnini soci-
alno mejo in da prepreãuje njeno nesocialno koncentra-
cijo in monopolizacijo. DrÏava pa je zasebni lastnini
dolÏna postaviti tudi ekolo‰ke meje, se pravi, da mora
postaviti pridobitnim dejavnostim pogoj sklenjenega
kroga energije, surovin in odpadkov. Nihãe nima pravi-
ce proizvajati na raãun naravnih resursov, ki pripadajo
vsemu ãlove‰tvu — in ki pripadajo vsem naslednjim
generacijam. Razen produkcije nujno potrebnih Ïiv-
ljenjskih dobrin bi morala vsa druga proizvodnja zado-
stiti ekolo‰kemu pogoju sklenjenega kroga, ki okolju
vraãa uporabljene surovine in energijo v ne‰kodljivi
obliki.

Kristjan pa je lahko prepriãan tudi v gospodarske in

moralne prednosti drÏavne ali kolektivne lastnine. Ven-
dar pa tudi v njej ne bo videl samodejne vzpostavitve
praviãnosti in raja na zemlji. Tudi drÏavna ali kolektiv-
na lastnina lahko postane monopol nekaj izbranih po-
sameznikov, po katerem je mogoãe ‰e bolj brezobzirno
izkori‰ãati ljudi, kakor pa v razmerah zasebne lastnine.
Kristjanov politiãni in gospodarski kriterij torej ni ta ali
ona zunanja oblika, ta ali oni doktrinarni —izem, tem-
veã le, koliko kak‰na oblika spo‰tuje ãlovekovo dosto-

BES

TRI BARVE SVETA

224

janstvo, koliko mu pu‰ãa in omogoãa iskanje in ures-
niãevanje bivanjskega smisla, koliko je v skladu z boÏjo
voljo, se pravi: z etiko ljubezni.

Îe v besedilih Stare zaveze je mogoãe najti dovolj jas-

ne zahteve za praviãno ravnanje s ãlovekom. Osvobodi-
tev Izraela iz egiptovske suÏnosti, vsebina desetih BoÏ-
jih zapovedi, zelo natanãna in stroga socialna pravila
Jahvetovega ljudstva o ravnanju s sluÏabniki, o ravnanju
z vdovami, s tujci; zahteva po ponovni razdelitvi pre-
moÏenja za vsako jubilejno leto — vse to so podlaga, na
kateri so kristjani pozneje zgradili svoj kr‰ãanski druÏ-
beni nauk. Ta nauk ni doktrina v smislu konkretnih
oblik druÏbenega Ïivljenja, temveã celota etiãnih zahtev
in vodilnih misli, po katerih je treba uravnavati druÏbe-
no Ïivljenje ne glede na sicer‰nji formalni sistem.
Osnovni postavki kr‰ãanskega druÏbenega nauka sta
ozir na posameznika in ozir na skupno blaginjo. To po-
meni, da se mora kristjan pred vsako politiãno ali
gospodarsko odloãitvijo vpra‰ati, kaj je v njej dobrega za
posamezno osebo — in kaj za skupnost. Upo‰tevanje
posameznika kot usmerjeno iskanje imenujemo perso-
nalizem, upo‰tevanje skupnosti pa solidarnost. Libera-
lizem sku‰a upo‰tevati samo ali predvsem posamez-
nika, totalitarizem sku‰a upo‰tevati samo ali predvsem
skupnost. Kr‰ãanstvo je dolÏno vedno upo‰tevati obo-
je. Razmerje do te skrbi se imenuje odgovornost. Od-

BES

TRI BARVE SVETA

225

govornost zadene vsakega izmed nas. Vsi smo odgovor-
ni za vse, kar se dogaja po vsem svetu. Nismo pa vsi za
vse primere in kraje pristojni. Pristojnost je razmerje, ki
mi nalaga neposredno delovanje in sprejemanje odloãi-
tev za doloãen problem. Liberalizem pozna v naãelu
samo pristojnost, ne pozna pa odgovornosti. Pristoj-
nost, loãena od odgovornosti, se spremeni v golo prag-
matiãnost, ki ni etiãno vezana. Totalitarizem pozna
naãelno samo odgovornost in ne priznava pristojnosti.
Zato se krivda vedno porazdeli na abstraktni osebek
,druÏbo’, nihãe pa ni pristojen za konkretno re‰evanje
kakega vpra‰anja. Kr‰ãanski druÏbeni nauk povezuje
obe kvaliteti odnosa v celoto odgovornosti in pristoj-
nosti. Odgovornost uresniãujemo tako, da se kot druÏ-
bena, torej tudi kot politiãna bitja, v kakr‰ni koli obliki
zavzemamo za praviãne in razumne re‰itve od lokalne-
ga do globalno-svetovnega nivoja. Pristojnost pa ures-
niãujemo tako, da smo pripravljeni v okvirih svojih
kompetenc in zadolÏitev konkretno kaj storiti za pozi-
tivne spremembe. Kristjan kot pristojno bitje se vpra-
‰uje: -Kaj sem pripravljen storiti? Kristjan kot odgovor-
no bitje pa se vpra‰uje: -Za kaj sem se pripravljen za-
vzemati?

Pristojnost je nekako mogoãe uresniãevati tudi zunaj

politiãnega delovanja. Ni pa mogoãe uresniãevati zunaj
in brez politike odgovornosti. Odgovornost uresniãuje-

BES

TRI BARVE SVETA

226

mo z zavzemanjem — zavzemanje pa je primarno in
najbolj pomembno politiãno dejanje. Ni pomembno, ali
se to zavzemanje dogaja v parlamentu, v strankarskem
klubu, v vladi in njenih komisijah — ali pa v mnoÏiãnih
obãilih, strokovnih zdruÏenjih, ‰olskih in univerzitetnih
ustanovah ter neformalnih skupinah obãanske pobude.

Ni tako, kakor me je posvaril prijatelj, naj ne komen-

tiram ukrepov njegove vlade, ker nisem neposredno po-
litiãno angaÏiran (pri ãemer je mislil delovanje v stran-
ki ali parlamentu) — s ãimer se je pridruÏil zelo nevar-
ni definiciji politiãnega delovanja. Po tej ozki in ozko-
srãni definiciji lahko politiãno deluje samo tisti, ki ne-
posredno opravlja kak politiãni, ‰e raje: oblastni poklic.
To zelo spominja na ‰e ne tako davno veljavno doktri-
no v Cerkvi, da so Cerkev pravzaprav v glavnem njeni
poklicni sluÏabniki — duhovniki. Kdor hoãe veljati za
demokrata, si bi moral prebrati kako bolj‰o, predvsem
pa ‰ir‰o definicijo politike, kakor jo je v naglici, ko je
moral od prej apolitiãnega zasebnika nenadoma postati
poklicni politik, kdove kje pobral moj prijatelj.

Stvar je mogoãe celo obrniti. Prav izvr‰evalci politike

na oblastni ravni imajo z bistvom politike najmanj opra-
viti. âe so zvesti svojemu poklicu in svoji pristojnosti,
potem v resnici le pomagajo, da se praktiãno uveljavlja
etiãna naloga vsake politike in politiãna teÏnja prebi-
valstva. Ne uresniãujejo torej kakega lastnega politiãne-

BES

TRI BARVE SVETA

227

ga pogleda, temveã BoÏji zakon in politiãno voljo ljud-
stva. V tej vlogi so pristojni in dolÏni intervenirati samo
tam, kjer bi opazili, da politiãna volja ljudstva ni v skla-
du z njihovo kr‰ãansko vestjo in etiãnemu kodeksu ãlo-
ve‰tva. Politiko v ‰ir‰em in izvirnej‰em pomenu delajo
tisti, ki sredi ljudstva ustvarjajo premise za politiãno
voljo ljudstva, to pa so predvsem ljudje, ki ustvarjajo
javno mnenje. Tri sestavine usvarjajo to mnenje: obve-
‰ãanje, pouãevanje in vzgledi. Obve‰ãanje imajo v rokah
predvsem mnoÏiãna obãila, publicisti, novinarji in ured-
niki pa so v najveãji meri odgovorni za ustvarjanje jav-
nega mnenja. Sem sodijo tudi vse zvrsti umetnosti,
predvsem pa literatura. Ni nakljuãje, da so danes mar-
sikje na oblasti pisatelji. V dobrem in v hudem. Pisatel-
ji so v veliki meri ru‰ili mit bolj‰evi‰kega totalitarizma —
a pisatelji so Ïal marsikje tudi na ãelu najbolj neãlove‰-
kih podjetij, kakor je bila vojna v Bosni, kakor je bil
osvajalni pohod srbskega, ruskega in ‰e kak‰nega impe-
rializma. Kdor pi‰e, je v veliko veãji meri politik, kakor
pa ta, ki v parlamentu zastopa to, kar so mu naroãili
volilci, ki so oblikovali svoje teÏnje pod vplivom napisa-
nega. Publicist je politik v izvirnem pomenu, medtem
ko je parlamentarec ali ãlan vlade politik v transmisij-
skem pomenu besede.

Najbolj pristno in temeljno politiãno delovanje pa je

delovanje po vzgledu. V tem smislu je politik vsak ãlo-

BES

TRI BARVE SVETA

228

vek, saj s svojim vsakdanjim Ïivljenjem in z moralnimi
izbirami ustvarja temeljne politiãne situacije, s svojo iz-
biro in vedenjem pa ‰iri okoli sebe pozitivno ali pa ne-
gativno politiãno sporoãilo. Prav dejstvo, da na‰a deja-
nja nikoli niso izolirana, temveã imajo vedno tudi druÏ-
beni uãinek, saj nujno delujejo kot pozitiven ali negati-
ven zgled, bi moralo za vselej konãati nespametno dis-
kusijo o tem, kdo je politiãno angaÏiran in kdo ne. Tudi
popolna politiãna abstinenca je globok politiãni angaÏ-
ma. Kar pravi psiholog Watzlawick o komunikaciji: -Ni
mogoãe ne komunicirati — velja v polni meri tudi za po-
litiko. Ni mogoãe biti nepolitiãen. Kristjan torej ne more
izbirati med tem, ali se bo ukvarjal s politiko ali ne, saj
je njegovo ,neukvarjanje’ glas, ki je avtomatiãno oddan
za najbolj negativno opcijo. Lahko pa izbira, kako se bo
z njo ukvarjal, katere pristojnosti bo v njej prevzemal —
in kajpada, ali bo v njo vna‰al kr‰ãanski sistem vrednot,
ali pa bo sklepal umazane kompromise z liberalci in
totalitaristi, »da se ne bi ãisto onemogoãil«, kakor mi je
nekoã razloÏil svojo nekr‰ãansko izbiro v parlamentu
neki kr‰ãanski demokrat.

To so zelo spodbudna spoznanja. Po tej logiki lahko

vsakdo posega v lokalno, nacionalno in globalno-sve-
tovno politiko, ne da bi za to moral iskati politiãni man-
dat in delati politiãno kariero. Dovolj je, ãe se v svojem
vsakdanjem majhnem Ïivljenju v vsaki situaciji odloãa

BES

TRI BARVE SVETA

229

z ozirom na vpra‰anji iz katoli‰kega druÏbenega nauka:
Kaj je dobro za posamezno osebo, kaj je dobro za skup-
no blaginjo? Blaginjo najoÏje skupnosti, blaginjo naro-
da, blaginjo vsega ãlove‰tva. Tako se lahko vsakdo vpra-
‰a Ïe, ko kupuje v trgovini svoje vsakdanje potreb‰ãine.
Namesto da bi pospe‰eval prodajo okolju ‰kodljivih pla-
stiãnih vreãk, lahko prinese nakupovalno ko‰aro, mreÏo
ali kaj podobnega s seboj. Namesto plastiãne vreãke
lahko zahteva pri blagajni papirnato vreãko. Tako bo
nehote oddal svoj politiãni glas za izbiro, ki je v dobro
posamezniku in oÏji ter naj‰ir‰i skupnosti. âe bo tej iz-
biri nekaj ãasa zvest in ãe jo bo znal ob priloÏnosti tudi
razumno utemeljiti, bo dobil posnemovalce. Iz njegove-
ga zasebnega dejanja bo nastal zgled, bo nastalo politiã-
no dejanje. Kot bralec ãasopisov lahko po‰lje pismo
bralcev na naslov kr‰ãansko usmerjenega dnevnika
(sic!), ki pi‰e o »poplavi beguncev« iz vojnega podroã-
ja na Balkanu. Kot kristjan bo opozoril vrle ,kr‰ãanske’
urednike, da ãlovek za drugega ãloveka v nobenem pri-
meru ne more biti del kake ,poplave’. Ne vem, ali je kak
srbski dnevnik leta 1941 pisal o »poplavi slovenskih be-
guncev v Srbiji«. âe vendarle je, ni ravnal prav. A tako
danes pi‰ejo demokratiãna in celo kr‰ãansko usmerjena
slovenska obãila. Tako majhno pisemce je veliko politiã-
no dejanje, saj odpira tisoãerim ljudem oãi za to, kako
kr‰ãanstvo gleda na ãloveka. O ,poplavi’ ljudi lahko pi‰e

BES

TRI BARVE SVETA

230

samo kdo, ki izenaãuje ãlovekovo osebo z vsakr‰no na-
plavino. Opozoriti ga na to nezasli‰anost, je zelo po-
membno politiãno dejanje, veliko bolj pomembno, ka-
kor je veãina parlamentarnih in vladnih sej in volilnih
agitacij.

Temeljno versko in politiãno poslanstvo kristjanov je:

priãevati o podobi Boga in o podobi ãloveka, ki je bogu-
podobno in bogusorodno bitje. Iz te podobe izvirajo
tudi politiãne konsekvence, ki bi zelo spremenile podo-
bo na‰ega planeta, ãe bi se vsaj pe‰ãica kristjanov ovedla
tega svojega poslanstva.

BeÏno smo si ogledali tri temeljne nazore, ki se ponu-

jajo ãlovekovi izbiri. Samo eden od njih vsebuje tudi
barvi obeh drugih. Samo eden od njih gre po zlati sred-
nji poti med skrajnostjo individualistiãnega egoizma,
skepse in cinizma, kakor jih izpriãuje liberalizem — ter
kolektivnega egoizma, samogotovosti in nasilnosti, ka-
kor jih izpriãuje totalitarizem. Samo kr‰ãanski nazor
vsebuje — ãe njegovo sonãno svetlobo pogledamo skozi
spektralno prizmo — tudi rdeãi odtenek socialne zavze-
tosti in kolektivnosti — ter modri odtenek individualne
svobode in demokratiãnih svobo‰ãin, nazorske toleran-
ce in zdrave skepse. Samo na zaslonu kr‰ãanstva je mo-
goãe sestaviti polno barvno skalo, ki odraÏa resniãno
Ïivljenje. Zgolj rdeãa barva totalitarizma in zgolj modra
barva liberalizma ne moreta ustvariti Ïivljenju podob-

BES

TRI BARVE SVETA

231

ne slike, temveã nas kveãjemu spominjata na madeÏ
krvi nedolÏnih Ïrtev in na brezdanje vodovje negoto-
vosti in hazarda tistih, ki blodijo skozi klavrno boÏan-
stvo jaza.

Na zaãetku je bilo morda videti, kakor da je res kaj

tehtati in primerjati. Nazadnje vidimo, da ne gre za tri
sorazmerne skodelice s tremi vsebinami. Vsebina
kr‰ãanstva se bistveno razlikuje od vsebine drugih dveh
nazorov. Tudi uteÏi za njegovo tehtanje so iz drugih
kovin in z drugaãno mersko enoto. Projekte taga sveta
lahko tehtamo z uteÏmi konãnosti. V tem smislu je tre-
ba tehtati tudi uspe‰nost kr‰ãanstva, kolikor to soureja
na‰ vidni svet. Kr‰ãanstvo pa je tudi in predvsem projekt
drugega sveta in ga je treba tehtati z uteÏmi veãno-
sti . . .

BES

TRI BARVE SVETA

232

Vpra‰anje komunizma

d sesutja komunistiãnih sistemov v vzhodni Evro-
pi in v Jugoslaviji, katere del je bila tedaj tudi Slo-

venija, je minilo Ïe veã kakor pet let. To pa pomeni, da
je o tem ne prav spodbudnem obdobju svetovne in do-
maãe zgodovine vsaj med razumnimi ljudmi Ïe mogoãe
nekoliko bolj umirjeno razpravljati. Vsaj toliko umirje-
no, da poleg prizadetosti, kakr‰no doÏivlja Ïrtev in
kakr‰no doÏivlja storilec, sli‰imo in vidimo tudi motive
in argumente obeh strani.

BES

TRI BARVE SVETA

233

Pokopati truplo . . .

b zru‰itvi neprijaznega komunistiãnega sistema je
veljalo eno samo geslo: »Komunizem je mrtev

. . . « V tistem ãasu ni bilo mogoãe razvijati teoretiãne-
ga sooãenja s tem velikanskim zgodovinskim pojavom,
saj se je mnogim zdela ta tema neresno ukvarjanje s tru-
plom. A kdor je imel kdaj res kaj opraviti s trupli, mi bo
najbrÏ pritrdil, da trupel — tudi trupel najveãjih zoprni-
kov — ne kaÏe brcati ali drugaãe poniÏevati in zaniãlji-
vo obravnavati, saj jih s tem spreminjamo v vampirska
bitja, ki se jih potem ne moremo veã zlahka znebiti. Ko
kako bitje ali kak pojav postane truplo, je primerno, da
se na‰ odnos spremeni. Prej‰nje odklanjanje in naspro-
tovanje, morebitno prej‰nje sovra‰tvo in vojskovanje,
kaÏe spremeniti v odnos, ki ga dolgujemo mrliãu:
spo‰tovanje smrtnosti tega bitja ali pojava in njegove
skrivnosti. To spo‰tovanje se izraÏa v tem, da truplo pri-
merno pokopljemo, da mu vrnemo ime in da ga vkljuãi-
mo v namene svoje verske ali humanistiãne dobrohot-
nosti. Kar je umrlo, nam ne nasprotuje veã, ker je od‰lo

BES

TRI BARVE SVETA

234

na tisto raven bivanja, s katerim se sklada tudi na‰e naj-
globlje bistvo.

Z drugega konca te zgodbe pa bi lahko rekli, da kaka

oseba ali pojav zares umrje ‰ele tedaj, ko je truplo spo-
dobno pokopano. Na‰e spo‰tovanje pred nedoumljivo
skrivnostjo tega, kar je umrlo, na‰a spravljenost z um-
rlim in vkljuãitev umrlega v na‰ dober namen — to je
tisti humus, skozi katerega se truplo ne more veã dvig-
niti, da bi nas ‰e po smrti preganjalo kot fantom ali
vampirsko bitje. To pa je tudi tisti humus, ki truplo bitja
ali pojava, s katerim smo teÏko Ïiveli ali celo trpeli, raz-
gradi v sestavine, ki so same po sebi lahko kdaj tudi
dobre, da se na drugi strani znova sestavijo v celoto, ki
nam ne nasprotuje veã, ki nam ne zadaja veã boleãin, ki
postane tovari‰ tega, kar je v nas samih najbolj‰ega.

Vpra‰anja, ali je komunizem zares mrtev ali ne, tako

ni mogoãe izrekati loãeno od nas samih. Komunizem,
kakor tudi vsi drugi pojavi in bitja, ne more umreti sam.
Njegovo smrt moramo sodopustiti; iz bivanja v nam
nev‰eãni in nasprotujoãi sestavi ga moramo sami od-
pustiti v smrt in po smrti v novo bivanje, ki nam ne bo
veã nasprotovalo. âeprav v prenesenem pomenu, pa je
vendar tudi tak druÏbeni pojav kakor komunizem,
nekak‰na ,verna du‰a’, ki bo tako dolgo ,hodila nazaj’ in
nas stra‰ila, nam tudi nagajala in nas morda celo pogu-
bljala, dokler ji ne damo odveze za pravo smrt. Prava

BES

TRI BARVE SVETA

235

smrt pa je mogoãa samo iz upanja in dopustitve, da se
to, kar je umrlo, na drugi ravni bivanja znova sestavi v
to, kar bo Ïivelo veãno in kar bo bistveno dobro. Konk-
retno to pomeni verovati, da bodo vsi nesebiãni, po‰teni
nameni pobudnikov nam sicer neprijaznega ali kdaj
tudi uniãujoãega gibanja, na transcendenãni ravni
zbrani v nekaj odre‰enega, v nekaj, kar lahko od tam sije
nazaj na na‰ svet in mu pomaga v njegovih krãevitih
iskanjih in posku‰anjih.

Mislim, da dobro razumem tiste, ki jim je komunizem

delal teÏave ali jih je celo preganjal, muãil in pobijal nji-
hove bliÏnje, da jih bo ta misel najprej neprijetno zagre-
nila in pretresla. Marsikdo se bo mogoãe vpra‰al: ali
velja tako blago ravnanje potem tudi za nacizem, ki ga
je ves svet moralno in pravno obsodil, obnavljanje nje-
gove doktrine in politiãne dejavnosti pa z zakoni prepo-
vedal? Moramo tudi naciste, najbolj zaklete preganjal-
ce vsega ãlove‰kega, pokopati z enako blagohotnostjo in
spo‰tljivostjo pred njihovo smrtjo? Moramo tudi zanje
gojiti upanje, da se bodo njihove tu tako grozovito se-
stavljene prvine, na drugi ravni bivanja sestavile v kaj
prijaznega in dobrega? Ali ni to nora zahteva, noro pri-
ãakovanje ob vsem, kar so ti ljudje v tem sistemu stori-
li?

BES

TRI BARVE SVETA

236

Ta ugovor je gotovo vreden dobrega premisleka in si

zasluÏi po‰ten odgovor. Boleãina prizadetih je preveli-
ka, da bi se tu igraãkali z dialektiãno duhovitostjo.

V obzorju, ki je zgolj ãlove‰ko, se pravi druÏbeno in

zgodovinsko, je kaj takega teÏko sprejeti. Je pravzaprav
nemogoãe sprejeti. A preden sku‰amo odgovoriti z na-
ãelnim razlogom, vpra‰ajmo zgodovino: Kako se vede
truplo nacizma, ki ga v resnici nismo pokopali tako,
kakor zgoraj predlagamo? Je to truplo zato prej stroh-
nelo? Je nacizem res dokonãno mrtev? Mar ni danes
bolj Ïiva groÏnja, kakor kdajkoli po svojem voja‰kem
porazu? âe po eni strani rad priznam, da je pokopati to
truplo vse kaj drugega kakor lahko opravilo, pa moram
po drugi strani priznati tudi to, da bi bil Ïe skrajni ãas,
da ga vendar pogopljemo, ker nas bo sicer stra‰ilo ‰e v
novo, tretje tisoãletje po Kristusu! Hudo se moti tisti, ki
meni, da je bil nacizem na nürnber‰kem mednarodnem
sodi‰ãu po nekaterih zajetih nesreãnikih obsojen, v kleti
tega sodi‰ãa pa obe‰en in zatorej mrtev. Niã ni na tem
svetu tako Ïivega, kakor nepokopano truplo. In to trup-
lo nam grozi, da bo okuÏilo Ïiva telesa ãlove‰tva na pre-
hodu v tretje tisoãletje! ·e predno smo sploh kaj pre-
mi‰ljali, lahko Ïe iz vsakdanje izku‰nje reãemo vsaj to,
da nepokopano truplo nev‰eãnega pojava ni najbolj
sreãna odloãitev druÏbene higiene.

BES

TRI BARVE SVETA

237

âe pa svoje ãlove‰ko obzorje odpremo, da se spoji z

razseÏnostjo boÏjega kozmosa, potem lahko zaãnemo
gledati na te teÏke stvari ‰e vse drugaãe. Tudi najbolj
zavrÏenega ãlove‰kega pojava ne moremo prav doume-
ti, ãe ga ne gledamo iz razmerja med dobrim in zlim v
celoti. Naj bo kak pojav ãlove‰kega zla ‰e tako stra‰en,
nikoli ni zares nov in presenetljiv. Je samo poglavje iz
dolge zgodbe o ãlovekovem poskusu samoodre‰itve.
Ker pa Gospodar zgodovine in odre‰enja kot njenega
izteka ni knez zla, kakor bi ãlovek dobil vtis iz vsakda-
njega prebiranja ãasopisov, temveã Bog, kakor se je sam
razodel po prerokih, ta sicer muãna zgodba samo-
odre‰evanja ne more biti veã kakor epizoda, ki bo nekoã
izbrisana skupaj s solzami, katerih posu‰itev nam je
obljubljena. Bog sam je truplo zla na transcendenãni
ravni Ïe pokopal. Gre pa za to, da ga pokopljemo tudi
mi. Naj se sli‰i ‰e tako nenavadno, a je na ravni vere
vendarle res: vse zlo, ki ga tu tako boleãe doÏivljamo, za
nas ni usodno. Usodno bi postalo, ko bi ne hoteli po-
gledati prek njegove tabori‰ãne ograje. Ta odloãitev pa
ni v rokah na‰ih rabljev, temveã je v rokah nas samih.
Tudi v uniãevalnem tabori‰ãu je mogoãe umirati s so-
vra‰tvom in kletvijo (kar je sicer popolnoma normalna
ãlove‰ka reakcija na tako skrajno obliko poniÏevanja in
trpinãenja in je nikomur ni mogoãe ‰teti v zlo!) ali pa na
naãin Maksimiljana Kolbeja, z molitvijo, tolaÏenjem

BES

TRI BARVE SVETA

238

drugih in z zamenjavo svojega Ïivljenja za Ïivljenje ne-
znanega mo‰kega, ki ga njegovi otroci potrebujejo. Ta
razlika ni bila v oblasti rabljev in zloãinskega sistema,
temveã je bila odloãitev vsakega trpina posebej.

Vpra‰anje komunizma pri vsem tem ni nikakr‰na iz-

jema. âe zares Ïelimo, da bi bil komunizem mrtev, po-
tem mu ne smemo veã posojati Ïivljenjskih moãi iz svo-
jega zgraÏanja ob prestanih krivicah in za marsikoga ob
prestanem trpljenju. âe nam je do tega, da se bo to trup-
lo v prihodnje vedlo kot truplo, potem nimamo druge
razumne izbire, kakor da ga spodobno pokopljemo,
na‰o zgrozitev pa postopoma zamenjamo z dobrohot-
no Ïeljo, da bi se eventualne dobre sestavine tega poja-
va, ki je bil sicer kot sestava v celoti zlo, vgradile v celoto
dobrega — in da bi vsi, ki so to zlo sopovzroãali ali po-
magali nositi, velikokrat iz prepriãanja, da delajo dobro,
to dobro nazadnje tudi zares na‰li in dobili v njem svoj
deleÏ.

·ele s tak‰no prakr‰ãansko drÏo bi si pridobili potreb-

no dvignjenost nad pojavom komunizma, da bi lahko
zaãeli o njem neprizadeto razmi‰ljati, da bi ga poãasi
razumeli in tako pripomogli k temu, da se v podobni ali
spremenjeni obliki ne bi veã ponovil.

V tem smislu je bil odlok papeÏa Pija XII s 1. 7. 1949

o izobãenju vseh, ki so sodelovali pri ãasopisih, ki so
veljali za komunistiãne, ali Ïe samo, ãe so te ãasopise

BES

TRI BARVE SVETA

239

brali, primer hude pape‰ke zmotljivosti. Odlok je bil leta
1966 sicer preklican in so njegove verske konsekvence
niãne, vendar njegova absurdnost in nedoslednost osta-
ja neãedna stran v zgodovini Cerkve. Absurdnost tega
odloka se med drugim kaÏe v tem, da so bili recimo na
Koro‰kem v Avstriji izobãeni nekateri sicer verni Slo-
venci, ki so brali Slovenski vestnik, glasilo OF za Koro‰-
ko. To je bila gotovo absurdna situacija, za katero se
kr‰ki ‰kof ‰e danes opraviãuje. A odlok je bil tudi hudo
nedosleden. Medtem ko so bili bralci Slovenskega vest-
nika izobãeni, pa ni bil izobãen Adolf Hitler. Imel je
sreão, da ni bral tega slovenskega ãasopisa . . . Prav ta
nedoslednost cerkvenega vodstva, da je z veãjim zlom
sku‰ala ohranjati diplomatsko raven kakr‰nega koli Ïe
soÏitja, nad nesorazmerno manj‰e zlo pa se je spravila
z odlokom, ki je prizadel tako ali tako samo verujoãe,
torej nikakor ne komunistov samih, naj bi nas opomi-
njala, da Jezusovo naroãilo o razlikovanju duhov ni bilo
vaja iz silogistike, temveã vaja iz temeljne ãlove‰ke raz-
sodnosti.

In kak‰en bi bil ta pokop videti v praksi? Predvsem ne

bi smeli ponoviti napake zaveznikov, ki so po drugi sve-
tovni vojni z eksemplariãnimi procesi, obsodbami in
usmrtitvami ter drugimi kaznimi sku‰ali uravnovesiti
tehtnico praviãnosti. Z nekaj obe‰enimi in nekaj zaprti-
mi predstavniki zloãinskega sistema, ki je pustil za seboj

BES

TRI BARVE SVETA

240

milijone Ïrtev, te tehtnice ni mogoãe uravnovesiti in
umiriti. Nasprotno: ob tolik‰ni teÏi krivde je vsak pos-
kus, da bi s ãlove‰ko justico in s ãlove‰kimi oblikami
kaznovanja znova vzpostavili moralno ravnoteÏje, ob-
sojen na neuspeh. ·e veã. Ob takih skrajnih primerih se
izkaÏe, kako iluzorno je vztrajati pri poskusu, da bi na
tem svetu poravnali dolgove velikih krivic in zloãinstev.

Enako narobe pa bi bilo, ko bi krivice in zloãine za-

molãevali in ‰li prek njih, kakor da so bili to paã ,nujni’
zgodovinski dogodki, ki jih ne bi bilo mogoãe prepreãiti.
Kakor je po eni strani groteskno obsoditi na jeão ali ust-
relitev ãloveka, ki ima na vesti tisoãe ali celo milijone
Ïivljenj, tako bi bilo tudi nepraviãno, nepo‰teno do
Ïrtev, pa v nekem smislu tudi nepo‰teno do storilcev, ãe
bi preprosto razglasili splo‰no pozabo vsega, kar se je
zgodilo. Zakaj bi bilo to nepo‰teno do Ïrtev, ni treba
razlagati. A taka pozaba bi bila nepo‰tena tudi do storil-
cev, saj bi jim s tem bistveno zmanj‰ali moÏnost, da spo-
znajo svojo zmoto in svojo krivdo, da se svojega greha
morda pokesajo in da se celo spreobrnejo.

Re‰itev vidim v neodvisnem (torej mednarodnem)

sodi‰ãu, ki bi zbiralo pritoÏbe in prijave, zasli‰alo ob-
toÏene in priãe, nato pa izreklo sodbe, ki bi jih bilo tre-
ba eksekutirati v smislu vraãanja odvzetega premoÏenja
in v smislu izplaãila od‰kodnine za prestano trpljenje,
obsojencem pa bi bila izreãena generalna amnestija v

BES

TRI BARVE SVETA

241

smislu prestajanja zaporne kazni. Tako bi Ïrtve dobile
moralno zado‰ãenje za prestane krivice in trpljenje, sto-
rilcem bi bilo olaj‰ano spoznanje lastne krivde, kljub
temu pa bi bila ohranjena druÏbena stabilnost, saj ob-
sojeni ne bi bili potisnjeni ob eksistenãni zid, ki je naj-
ãe‰ãe vzrok za drÏavljanske vojne ali teroristiãne zloãi-
ne. Ko bi bila krivda tako ugotovljena, bi Ïrtve tudi do-
bile moÏnost, da svojim nekdanjim preganjalcem njiho-
va dejanja oprostijo in se z njimi spravijo. ·ele od tu na-
prej bi bilo mogoãe graditi zdravo druÏbeno stavbo.
Konec bi bilo veãnih namigovanj ter medijske in go-
stilni‰ke justice, ki zna biti ‰e veliko krutej‰a od drÏav-
nega kazenskega pregona.

Ostaja pa ‰e nere‰eno vpra‰anje, ali bi kazalo obsoditi

komunizem kot sistem, kakor so to storili v nekaterih
drugih drÏavah (npr. âe‰ki in Slova‰ki). Ob vseh hudih
reãeh, ki so se zgodile, se tu vendar ne kaÏe prenagliti.
âeprav se komunizem v svoji zatiralski praksi ni razliko-
val od nacizma, nas to sicer zelo Ïalostno dejstvo ne sme
zaslepiti, da ne bi videli med obema sistemoma bistve-
nih razlik. Nacizem je mogoãe in treba obsoditi ne samo
kot zloãinsko prakso, temveã tudi kot zloãinsko teorijo.
Pri komunizmu pa teorija ni bila zloãinska, temveã
samo (hudo) zmotna. Da bi laÏje razumeli, kako lahko
tudi pripadniki ideologije, ki sama po sebi ni zloãinska,
store toliko hudih dejanj, se moramo spomniti ãasov, ko

BES

TRI BARVE SVETA

242

so se podobno obna‰ali izpovedovalci najbolj blage
vere, kr‰ãanske vere v ljubeãega Boga.

Da komunizem kot koncept druÏbe ni apriori zloãin-

ski, izpriãujejo ‰tevilni posamezniki, ki so bili vneti pri-
padniki tega gibanja, a so ohranili ãloveãnost, ki je kdaj
dosegala celo kr‰ãanske vzore. Takih pojavov niti naci-
onalni socializem niti fa‰izem ne poznata, saj imata
sovra‰tvo do drugih vgrajeno v svoj sistem Ïe od vsega
zaãetka. Prav tako niti fa‰izem niti nacionalni socializem
ne poznata pojava ,disidentstva’, ki je specifika komu-
nistiãnega sistema. Prav disidentstvo nam dokazuje, da
se je marsikdo na zaãetku odloãil za komunizem iz ple-
menitih nagibov, a je pozneje spoznal zmote in nedo-
slednosti tega sistema in se mu je zaãel upirati. Naj
obraãamo kakor hoãemo, dejstvo je, da ima komunizem
za svojo filozofsko in vrednostno podlago vendarle hu-
manizem, s humanizmom pa vso judovsko-kr‰ãansko
izroãilo, medtem ko pri drugih dveh totalitarizmih o
humanizmu ne more biti govora.

Je poraz komunizma zmaga kapitalizma?

To je mogoãe najbolj aktualno vpra‰anje po zru‰itvi

komunistiãnih sistemov vzhodne in jugovzhodne Evro-
pe. In v odgovoru na to vpra‰anje, se mi zdi, se veãina
zelo moti. Redko kje prihaja lahkomiselnost in kratko-
vidnost politikov zahodnega sveta, pa tudi politikov

BES

TRI BARVE SVETA

243

novih evropskih demokracij, tako moãno do izraza, ka-
kor prav v naivnem prepriãanju, da je poraz komuni-
stiãnih reÏimov ‰e zadnjemu trdoglavcu dokazal nepre-
magljivost in nezamenljivost kapitalistiãnega sistema.

Dvoje je pri tem zelo Ïalostno. Prviã, da je med temi

prostodu‰neÏi toliko kristjanov. Drugiã, da v drÏavah, ki
so se pred nekaj leti otresle komunizma, pod burÏoaz-
nimi melonami novih in predvsem brezobzirnih podje-
tnikov sijejo obrazi nekdanjih partijskih sekretarjev in
direktorjev, ki so to postali predvsem po milosti partije.
Razred kapitalistov, ki je prej upravljal s kapitalom v
partijsko-drÏavni lasti (glej Djilasov Novi razred) se je
brez velikih teÏav in zadreg, a tudi brez najbolj rahlega
ãuta za dostojnost, preoblekel v razred kapitalistov, ki
sedaj upravlja s kapitalom v zasebnih rokah. Tako lah-
kotno, kakor so ãez noã iz nekdanjih ekskluzivnih upra-
viteljev podjetij in kmetijskih zadrug postali novopeãeni
lastniki in veleposestniki, so se tudi iz nekdanjih, z vers-
kim fanatizmom preÏarjenih zagovornikov komunistiã-
ne doktrine, ãez noã porodili zmerni ,liberalci’ ali ,so-
cialni demokrati’.

A naj bo vse to ‰e tako neãedno, ne bi bilo dobro, ko

bi zaradi tega izgubili pogled na celoto tega vpra‰anja.
Vpra‰anje komunizma je v resnici veliko globlje in ‰ir‰e
vpra‰anje, kakor pa so videti konkretni zgodovinski
poskusi za uresniãenje tega druÏbenega sistema. Bila so

BES

TRI BARVE SVETA

244

obdobja, ko so se kristjani zelo intenzivno ukvarjali s
tem vpra‰anjem in tudi pogumno razvijali druÏbene
naãrte in jih posku‰ali uresniãevati. Veãino druÏbenih
utopij v smislu komunistiãne vizije so napisali kristjani.
Doslej edino uspe‰no komunistiãno drÏavo na svetu so
v ãasu med letom 1609 in 1767 na ozemlju dana‰njega
Paragvaja vodili jezuiti. Na pritisk ‰panskega kralja, ki je
branil interese brezobzirnih latifundijcev, je tedanji pa-
peÏ Klemen XIII. jezuitom prepovedal ‰e naprej voditi
to drÏavo, v katero je beÏalo vedno veã zasuÏnjenih
Indijancev. Tako je Cerkev zamudila izjemno priloÏnost,
da bi na tem svetu uresniãila druÏbeni red, ki bi se nav-
dihoval v praviãnosti prerokov in v duhu Jezusovih
blagrov. Posamezni ‰kofje, duhovniki in laiki so tudi ‰e
pozneje vedno znova iskali moÏnosti za uveljavljanje
evangeljskih naãel v druÏbi. A Cerkev kot celota se je Ïal
velikokrat postavila v obrambo premoÏnih in privilegi-
ranih in tako skoraj prisilila socialno ãuteãe posamezni-
ke, da so svoje projekte naslonili na miselnost, ki je bila
kr‰ãanstvu vsaj po ãrki, a ne nujno tudi v duhu, nasprot-
na.

Za kristjane je komunizem poskus, da bi obnovili Ïiv-

ljenje in duha iz prvih ãasov kr‰ãanstva, ko je bila
kr‰ãanska mnoÏica »kakor eno srce in ena du‰a. Nihãe
ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveã jim je bilo
vse skupno. Apostoli so z veliko moãjo priãevali o vsta-

BES

TRI BARVE SVETA

245

jenju Gospoda Jezusa in velika milost je bila nad vsemi.
Nihãe med njimi ni trpel pomanjkanja. Lastniki, ki so
prodajali zemlji‰ãa ali hi‰e, so prina‰ali izkupiãek ter ga
polagali k nogam apostolov; in sleherni je od tega dobil,
kar je potreboval.« (Apd 4, 32-36) Ni preveã razveselji-
vo, da dana‰nji predstavniki cerkvenega uãiteljstva, ki s
sklicevanjem na izroãilo prve Cerkve ne priznavajo po-
polne enakopravnosti Ïensk, ali ki s sklicevanjem na
poznej‰e izroãilo duhovnikom ne dovoljujejo Ïivljenja z
Ïensko, pri vpra‰anju druÏbene praviãnosti nenadoma
pozabijo na vsa izroãila — to in druga podobna mesta v
Novi zavezi pa posku‰ajo z eksegetsko dialektiko rela-
tivizirati ali razglasiti za neobvezujoão orientalsko sliko-
vitost v izraÏanju . . .

Upraviãeno je vpra‰anje, ali se nastop ateistiãnega in

nasilnega komunizma v duhu Marxove in Leninove
doktrine v resnici ni zaãel pripravljati Ïe tedaj, ko so
kristjani sprejeli vabljivo ponudbo rimskega cesarstva in
opustili svojo prvotno kr‰ãansko komunistiãno skup-
nost?

A namesto takih vpra‰anj, ki znajo biti za marsikoga

tudi hudo neprijetna, se sodobni kristjani vsaj na Slo-
venskem raje vpra‰ujejo, kako bi dosegli vrnitev pre-
moÏenja, ki je bilo Cerkvi odvzeto po nacionalnem so-
cializmu in po internacionalnem socializmu med leti
1941-1946. Tudi politiãne stranke mlade slovenske de-

BES

TRI BARVE SVETA

246

mokracije po letu 1991, ki se sklicujejo na kr‰ãansko
izroãilo, so bolj ali manj stranke lastnikov. Da so to po-
stale tudi stranke, v katerih se zbirajo pripadniki nek-
danjega diktatorskega reÏima, samo potrjuje globljo du-
hovno sorodnost materialno usmerjenih nazorskih in
praktiãnih materialistov. Naj bo nazorska usmeritev slo-
venskih strank ‰e tako razliãna, so vsaj v eni stvari enega
mnenja: ne pustijo si veã vzeti slasti kapitala. Nihãe veã
ne misli na kako odpravljanje privatne lastnine pri stva-
reh, ki naãelno ne morejo biti v privatni lasti (sem sodijo
predvsem primarne naravne dobrine, ki so dane vsemu
ãlove‰tvu in ki za dalj‰e razdobje lahko delujejo le kot
nedeljiva celota), na kak poskus oblikovanja druÏbe so-
cialne enakosti. Zdi se, da je kapitalizem dokonãno pre-
magal vse svoje nazorske, politiãne in moralno verske
nasprotnike.

Toda: mar niso kristjani s sprejetjem kapitalistiãne

doktrine pervertirali duha Nove zaveze, kakor so s
svinjsko gnjatjo kot ,kr‰ãanskim’ nadomestilom za sta-
rozavezno judovsko jagnje pervertirali duha velike noãi
— spomina na osvoboditev Izraela izpod egiptovske
suÏnosti? Ko danes poslu‰am kak‰nega visokega udbov-
skega zasli‰evalca iz povojnih let, ko prostodu‰no raz-
laga, kako je sam ves ãas doma praznoval veliko noã s
pouÏivanjem gnjati kot poneumljajoãega ,ljudskega’
simbola tega veliãastnega praznika vsakr‰ne osvobodit-

BES

TRI BARVE SVETA

247

ve, se ne morem ubraniti vtisa, da utegnejo biti svinje,
ki so na kr‰ãanski mizi tako nesramno in za na‰e oãete
v veri Ïaljivo in skrunilsko zamenjale Ïrtvovanjske sim-
bolike polno jagnje, prav tiste nesreãne Ïivali, v katere
je Jezus pognal obsedenãeve demone . . .

Trenutna ,zmaga’ kapitalizma nad komunizmom, ka-

kr‰en se je uresniãil v leninistiãnih reÏimih, ni nikakr‰na
zmaga enega naãela nad drugim, privatnosti nad vzaje-
mnostjo, sebiãnosti nad solidarnostjo, individualizma
nad obãestvenostjo, temveã je preprosto zmaga uãin-
kovitej‰ega kapitalizma nad manj uãinkovitim kapitaliz-
mom. To, kar se je zgodovinsko sku‰alo uveljaviti kot
antiteza kapitalizma, paã ni bilo niã drugega, kakor va-
riante drÏavnega, partijskega ali me‰anega kapitaliz-
ma. Pri nekaterih najbolj ekstremnih oblikah te laÏne
alternative, kakor je npr. korejska, lahko govorimo celo
o ekskluzivnem osebnem kapitalizmu enega samega
ãloveka, ki sta mu bili tudi drÏava in partija zgolj sred-
stvo za uveljavljanje despotstva. Zmaga nad takimi na-
sprotniki, nad takimi ,komunizmi’ — to je treba preve-
selim pogrebcem trenutno poraÏene prateÏnje ãlove‰-
tva zavpiti v uho — pa je hudo klavrna ,zmaga’. Klavr-
nost tega triumfa najbolje izpriãuje dejstvo, da se nad
njim opajajo in upijanjajo predvsem tudi njegovi ,po-
raÏenci’, nekdanji samodr‰ki upravitelji drÏavne in
,druÏbene’ lastnine, ki so s tolik‰no spretnostjo in ne-

BES

TRI BARVE SVETA

248

srameÏljivostjo ãez noã postali novi zasebniki, novi ka-
pitalisti, bolj brutalni in bolj ãlove‰ko izpraznjeni, kakor
vsi pred njimi; ki so svoj ,poraz’ preÏiveli bolje, kakor
njihovi znotrajsistemski nasprotniki svojo ,zmago’. Le-
ninski komunizem ima paã toliko opraviti s komunitar-
nim duhom Nove zaveze, kolikor ima v tradicionalnem
protijudovskem dimu povojena folklorno kr‰ãanska
svinjska gnjat opraviti z velikonoãnim jagnetom, kakr‰-
nega je pred svojo smrtjo velel pripraviti tudi Jezus.

A naj se zdi ,zmaga’ kapitalizma ob zru‰itvi berlinske-

ga zidu (ki je bil dokaj primitivna in naivna oblika zidu
v primeri s tem, kakr‰nega prav sedaj zidajo oãetje no-
vega evropskega imperija, v katerega se slovenskim
politikom tako mudi . . . ) ‰e tako prepriãljiva, prav niã
ne more umakniti dejstva, da so vse, tudi ‰e tako prijaz-
ne in demokratiãne oblike kapitalizma obsojene na pro-
pad. Pa ne zato, ker bi ga nanovo naskoãili proletarci
jutri‰njega sveta, kakor je uãil Marx, temveã zato, ker se
narava ne obrestuje, kakor se obrestuje (nekaj ãasa!) go-
spodarska glavnica. Obresti lahko obraãunavamo tako
dolgo, dokler je mogoãe krasti drugje in v prihodnosti.
Temu pa so postavljene naravne meje. Narava je v obliki
vremenskih in ekolo‰kih katastrof Ïe poslala prve sle s
sporoãilom, da ropanje ne bo moglo veã dolgo trajati.
Angle‰ke ,nore krave’ so neposredna in simboliãna po-
sledica ãlove‰ke norosti. Ta norost se ni rodila ‰ele v

BES

TRI BARVE SVETA

249

muãilnih hlevih industrijske govedoreje, temveã v obla-
zinjenih pisarnah London-Cityja, banãnega sredi‰ãa
Anglije in v veliki meri vsega sveta.

Kapitalizem se po svoji temeljni zamisli ne razlikuje

od popularnih po‰tnih denarnih iger po naãelu pirami-
de. Tisti, ki igro zaãnejo, vtaknejo v Ïep razmeroma ve-
liko denarja, potem pa vsak ‰ir‰i krog soigralcev manj.
Vso ceho plaãajo tisti, ki so se igri prikljuãili zadnji. Igro
svetovnega kapitalizma plaãujejo ljudje dveh tretjin vse
bolj obuboÏanega sveta, lep kup raãunov pa bodo dobili
na mizo tudi pripadniki naslednjih rodov. Kakor vsaka
piramidna igra, se tudi kapitalizem lahko ohranja samo
tako dolgo, dokler se krog soigralcev lahko ‰iri. Zato je
Marxova temeljna ugotovitev, da je kapitalizem sistem-
sko ekspanziven, pravilna. Prav ta lastnost pa mu tudi
postavlja naravne meje. Nobene igre, tudi igre svetov-
nega kapitalistiãnega gospodarstva, ni mogoãe ‰iriti v
neskonãnost. Vsi ekspanzivni sistemi so obrnjeni proti
kvaliteti Ïivljenja, ker dajejo kvantiteti sistemsko pred-
nost pred kvaliteto. So antiekolo‰ki, ker obravnavajo
naravo kot glavnico, ki naj bi se obrestovala. Vsi ekspan-
zivni sistemi pa so tudi trajno naperjeni zoper mir med
posamezniki, skupinami in drÏavami, saj je raz‰irjanje
enega mogoãe vedno le na raãun krãenja drugega. To
krãenje pa je v zadnji konsekvenci mogoãe izsiliti samo
z vojno.

BES

TRI BARVE SVETA

250

Kristjani ne zavraãamo komunizma zaradi socialnos-

ti, s katero so nas njegovi protagonisti sku‰ali slepiti in
posebej na Zahodu, kjer z njim nimajo praktiãnih iz-
ku‰enj, ‰tevilne uspe‰no slepijo ‰e danes. Zavraãamo ga,
ker je v trebuhu tega socialno prepleskanega trojanske-
ga konja skrita vojska kapitala. Ne imperializem, kakor
je zapisal Lenin v svoji znameniti bro‰uri, temveã ko-
munizem je najvi‰ji stadij kapitalizma — in tega mo-
ramo kristjani odloãno zavrniti. V tako imenovanih
,postkomunistiãnih’ drÏavah, med katerimi je tudi Slo-
venija, so Ahajci te Marx-Odisejeve zvijaãe Ïe skoãili iz
tega trebuha in zasedli na‰o Trojo. Ne poÏigajo je fiziã-
no, ker Ïelijo iz nje najprej iztisniti vse moÏne dobiãke.
A seÏigajo jo moralno in duhovno.

BES

TRI BARVE SVETA

251

Kaj torej storiti?

no od podroãij, kjer se bo treba vraãati h koreni-

nam na‰e vere, je tudi podroãje diakonije in njene-

ga laiãnega pola: ekonomije. Kr‰ãanski druÏbeni nauk,
ki temelji na zahtevi: »Smiselno delati — solidarno Ïive-
ti!« naãelno odklanja vse gospodarske in politiãne siste-
me, ki bodisi spodbujajo nesmiselno in ãloveka poniÏu-
joãe ter uniãujoãe delo, ali pa kr‰ijo naãelo solidarnega
soÏitja. Kapitalizem, pa naj bo ‰e tako udoben in uspe-
‰en, je v popolnem nasprotju s tem kr‰ãanskim naãe-
lom. Kristjani, ki se postavijo v sluÏbo temu sistemu, so
zelo Ïalostna prikazen na‰ega sveta, spominjajo pa na
starozavezne ãastilce zlatega teleta.

A ãe se kr‰ãanstvo ne more sprijazniti s kapitalizm-

om, to ‰e ni dovolj za uresniãevanje njegovih pogledov
na druÏbo, gospodarstvo in politiko. Tu ne moremo mi-
mo odloãilnega vpra‰anja: Ali ima kr‰ãanstvo priprav-
ljen lasten odgovor na ta vpra‰anja? Je sposobno razvi-
jati lasten druÏbeni model, ki ne bo imel niti znaãaja
individualnega (me‰ãanskega) niti kolektivnega (komu-

BES

TRI BARVE SVETA

252

nistiãnega) kapitalizma? PapeÏ Janez Pavel II je dolgo
ãasa govoril o ,tretji poti’, zdaj pa tega pojma ni veã sli-
‰ati. O ,tretji poti’ govore angle‰ki laburisti . . . Je Cer-
kev ob sesutju leninskega kolektivnega kapitalizma v
zadregi obnemela in je ostala brez pravega svéta?

Morda pa je ta molk izraz zgodovinske zadrege na

ozadju dejstva, da so se deli cerkvenega vodstva v tem
stoletju Ïe dvakrat opekli z ne preveã sreãno roko pri
tem vpra‰anju. Med obema svetovnima vojnama se je
Cerkev precej glasno zavzemala za sistem korporacij, ki
so ga po svoje uresniãevali tudi vsi fa‰istiãni reÏimi, prav
tja do Peronove Argentine. Na Slovenskem se je za ko-
roporativni sistem zavzemal pokojni dr. Ciril Îebot. Slo-
vensko gibanje za korporativizem se je precej navdiho-
valo pri italijanskem fa‰izmu. Za vsem tem pa je stala
avtoriteta papeÏa Pija XI, ki je s svojo okroÏnico Qua-
dragesimo anno (1931) priporoãil to smer druÏbene
prenove, pri ãemer pa kajpada ni imel v mislih tega, kar
je iz zamisli korporacij naredil fa‰izem. Razvoj dogod-
kov je pokazal, da se ‰e tako dobro mi‰ljeno politiãno
gibanje, ki prezira ãlovekovo svobodo, dostojanstvo in
pravice, spridi v nasprotje svojega zaãetnega namena.

Za drugim, ,levim’ poskusom poseganja v oblikovanje

druÏbe, sicer ni stal tolik‰en del Cerkve, kakor za prvim,
,desnim’ poskusom. Cerkveno vodstvo in cerkveno uãi-
teljstvo je pojav ,teologije osvoboditve’ celo zavrnilo, ker

BES

TRI BARVE SVETA

253

je videlo v njem preveã marksistiãnih primesi. Vsaj skli-
cevalo se je na to. A sámo dejstvo, da je vendar kar lep
del duhov‰ãine v Latinski Ameriki in Evropi tej teologiji
pritegnil, je bilo dovolj za drugi socialni preplah v Cer-
kvi. Danes se zdi, kakor da ni veã mogoãe spoãeti pame-
tne socialne misli, ki je ne bi kdo hudo zlorabil, kjer
Cerkev ne bi povlekla najkraj‰ega konca. Za ilustracijo
tega, kako nemoãni se zdijo dana‰nji kristjani pred so-
cialno problematiko, naj navedem anekdotiãno dejstvo,
da se je predstavitve Socialne delavnice katoli‰kega
druÏbenega nauka na Teolo‰ki fakulteti v Ljubljani pred
leti udeleÏilo vodstvo ZdruÏene liste SD, naslednice
nekdanje Zveze komunistov — stranke in ustanove s
kr‰ãanskim predznakom pa se predstavitve niso ude-
leÏile ali pa so poslale ljudi, ki v stranki nimajo po-
membnej‰e funkcije. In tudi nekateri kristjani, ki so na
predstavitev pri‰li, so nespametno reagirali. Namesto
da bi obÏalovali gluhost kr‰ãanskega ,tabora’, so raje
oãitali prirediteljem, zakaj so vabili tudi komuniste . . .
Ni jim pri‰lo na misel, da se je ‰e kako mogoãe razvese-
liti »tujih delavcev v Gospodovem vinogradu«. Zgodba
se je ponovila nekoliko pozneje, ko smo v salonu ‰e ved-
no zaseÏenega nem‰kega KriÏarskega reda v Ljubljani
predstavili zbornik tinjskega simpozija Kristjan v druÏ-
bi. Niti ena od udeleÏenih (kr‰ãansko usmerjenih)
strank ni poslala na predstavitev niti kurirja, kaj ‰ele

BES

TRI BARVE SVETA

254

vodilnega predstavnika. Vidni predstavnik stranke, ki se
je imela za kr‰ãansko, se mi je za podarjen izvod zbor-
nika zahvalil z besedami, ki so mu privrele iz srca: »Ali
ni ‰koda papirja?« — Da je danes prav ta stranka na
robu parlamentarne eksistence, ni tolaÏba zame, je pa
potrditev politiãne (ne)ozave‰ãenosti njenega nesreãne-
ga vodilnega pripadnika.

Eno od pravil za presojanje vrednosti raznih miselnih

sistemov je tudi moÏnost, da te sisteme operacionalizi-
ramo, da jih lahko spremenimo v programe, ki jih je
mogoãe uresniãevati. âe kr‰ãanskega in katoli‰kega
druÏbenega nauka ni mogoãe uresniãevati v praksi, to
paã pomeni, da gre za miselno igraão in niã veã. Je res
tako — ali pa je vmes le teÏava mladeniãa iz Markove-
ga evangelija, ki mu Jezus pravi: »Eno ti manjka: pojdi,
prodaj vse, kar ima‰, in daj ubogim, in imel bo‰ zaklad
v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!« Evangelist
poroãa o njegovi zadregi: »Te besede so ga potrle in je
Ïalosten od‰el; imel je namreã veliko premoÏenje.« (Mk
10, 21-22) Razlika je mogoãe v tem, da danes skoraj ni
najti koga, ki bi od‰el zaradi tega v Ïalosti. Dana‰nji za-
svojenci z legalnim, ãeprav najnevarnej‰im mamilom,
mamonom, odhajajo veselo, brezskrbno kakor norec na
karti tarota s ‰tevilko 0.

In vendar je eden najbolj vnetih avstrijskih socialistov

dr. Günther Nenning svoj ãas izjavil, da mu v iskanju ra-

BES

TRI BARVE SVETA

255

dikalnih socialnih re‰itev ostaja samo ‰e katoli‰ka Cer-
kev, ko sta se tako socialistiãna, kakor tudi komunistiã-
na stranka Ïe davno preobrazili v izrazito me‰ãanski
stranki, katerih glavna skrb je enaka skrbi evangeljske-
ga praviãnega mladeniãa, ki je sicer izpolnjeval postavo,
ni pa se mogel odreãi bogastvu. Majhna razlika vendar-
le: fant v Markovem evangeliju je izpolnjeval postavo
. . . Îivljenjske odloãitve vrhunskih socialdemokratskih
politikov ga potrjujejo. Ko se naveliãajo politike ali ko jih
ta izloãi, se ne odpravijo na kako postajo pomoãi v raz-
voju v Afriko, Azijo ali Latinsko Ameriko, kakor bi ãlo-
vek po njihovih socialistiãnih frazah priãakoval. Prese-
lijo se v klimatizirane pisarne najmogoãnej‰ih multina-
cionalk, kjer uresniãujejo svoj ,socializem’ tako, da ve-
lekapitalu odtegujejo nekaj denarja za svoje nepredstav-
ljivo visoke plaãe . . .

Novi predsednik avstrijske Caritas dr. Franz Küberl je

obnovil zahtevo po temeljnem dohodku brez ozira na
zaposlitev. To je nekak‰na stalnica katoli‰kih socialnih
zahtev, ãeprav je veãina katoliãanov samih ne jemlje
zelo resno. V resnici pa je to ena kljuãnih socialnih vizij.
Vse bolj prodira spoznanje, da ,praviãnega plaãila za
delo’ ni, saj dela ni mogoãe objektivno meriti. Praviã-
nost je mogoãe dosegati samo v udeleÏenosti vsakega
ãloveka v celoti naravnih in ustvarjenih dobrin. Raz-
re‰itev odnosa med (doslej z druÏbenim poloÏajem

BES

TRI BARVE SVETA

256

samovoljno vrednotenim) delom in udeleÏenostjo pri
skupni ko‰ari dobrin bi osvobodila poklic njegove naj-
bolj senãne strani: nuje preÏivetja in tekmovanja za pre-
stiÏ. Na‰e dana‰nje stanje je nekako táko: oãe in mati, ki
bi ãlanom druÏine dodeljevala Ïivljenjsko potrebne do-
brine in darila ob praznikih z ozirom na to, koliko je
delo posameznih ãlanov po druÏbeni presoji vredno, bi
v sose‰ãini in sorodstvu veljala za norca in barbara —
politiki, ki prav ta sistem uveljavljajo za vso druÏbo, pa
veljajo za razumne realiste . . .

Vse to pomeni, da socialni potencial kr‰ãanstva ni

nujno tako majhen, kakor se veãkrat zdi ob opazovanju
vedenja in delovanja predstavnikov ,kr‰ãanskih’ strank
ali marsikdaj tudi cerkvenega vodstva, cerkvenih obãil
ali nekaterih cerkvenih ‰olskih in izobraÏevalnih usta-
nov. Ob vsem bogastvu kr‰ãanske socialne misli, pa tudi
vse premalo znane in prikazane socialne prakse bi krist-
jani spet lahko postali sol in kvas sveta tudi na social-
nem podroãju. Kristjani razpolagamo z dva tisoã let sta-
ro Internacionalo, katere himna — Magnificat, Marijina
hvalnica — daleã presega himne socialnih gibanj na‰ega
ãasa: »Mogoãne je vrgel s prestola / in povi‰al skromne.
// Laãne je obdaril z dobrotami / in bogate odpustil
prazne.« (Lk, 1, 52-54). Kako moãno je kr‰ãanstvo zave-
zano skrbi za javno in osebno blaginjo, kaÏe dejstvo, da
je ta radikalna socialna misel izraÏena v najintimnej‰em,

BES

TRI BARVE SVETA

257

navidez najbolj osebnem trenutku Marijinega Ïivljenja,
ko sprejema boÏjo ponudbo, sporoãeno po angelu, da
rodi boÏjega sina. âe je za nekr‰ãanski, a ‰e posebej za
protikr‰ãanski svet druÏbenost nasprotje osebnega in
intimnega, pa je v kr‰ãanstvu oboje spojeno: v svoji naj-
veãji globini je intima preÏeta s skrbjo za drugega in za
obãestvo! Ko sprejme Marija najglobljo in najbolj oseb-
no skrivnost svojega Ïivljenja, se spomni laãnih in
skromnih, mogoãnim in bogatim pa napove propad. ·e
ena skrivnost njene skrivnosti . . .

Mar ni to velik namig za vse tiste, ki z obstojeão druÏ-

bo niso zadovoljni? Namig, da je velike zunanje spre-
membe mogoãe doseãi — ne da bi se medtem ali po tem
spridile v nasprotje zaãetnega namena — samo z napo-
titvijo v lastno intimo, v najglobljo notranjost jaza, kjer
spoznavanje ni veã pridelek zgolj logiãnega sklepanja,
temveã duhovnega uvida; kjer ãlovek za zunanje delo-
vanje ne uporablja veã le svoje ali kolektivne zgolj ãlo-
ve‰ke moãi, temveã moãi kozmosa, ki se jim pridruÏu-
je delovanje boÏjega Duha.

DruÏba prihodnosti se najbrÏ ne bo imenovala po ob-

dobju, ki je med leti 1917 in 1991 s parolo praviãne druÏ-
be in pod rdeão zastavo revolucionarne razpoloÏljivosti
s ãlove‰ko krvjo, vzpostavilo moderno obliko tlaãanst-
va, za politiãne internirance v tabori‰ãih pa tudi suÏenj-
stva. Beseda ,komunizem’ je po teh zloãinstvih vsaj za

BES

TRI BARVE SVETA

258

bliÏnjo prihodnost tako hudo zaznamovana, da se
skoraj ni veã mogoãe dokopati do njenega etiãnega in
razumnega pomena. Podobno, le nekoliko blaÏjo usodo
deli tudi beseda ,socializem’. V tem smislu je komuni-
zem najbrÏ res mrtev — ali vsaj za zelo dolgo omrtvljen.
Vse to pa nas ne bi smelo uspavati v laÏni gotovosti, da
je porabni‰ki kapitalizem, se pravi praktiãni materiali-
zem, dokonãno izgubil svojega protiigralca in se nam ne
more niã veã zgoditi. Zelo verjetno je, (Popper me je na-
uãil, da vendar ne nujno . . . ), da bo socialna neobãut-
ljivost dana‰njih mogoãnikov in bogatinov prav tako
nekoã privedla do novega neuspe‰nega poskusa, na silo
vzpostaviti druÏbeno praviãnost, kakor je neobãutljivost
in arogantnost moãnih in bogatih v prej‰njem stoletju
in na zaãetku na‰ega stoletja privedla do komunistiãnih
puãev, a tudi do nacionalnega socializma in fa‰izma kot
komplementarnih pojavov levega terorja. Taki dogodki
v prihodnosti si bodo najbrÏ na‰li novo ime, ki ne bo Ïe
na prvi pogled spominjalo na strahotno preteklost. Tako
je kr‰ãanski vitez, ki s svojo sabljo ãaka na nov napad
komunista z rdeão zastavo v roki in s petjem Internaci-
onale v ustih, na moã podoben butalskemu policaju, ki
na napaãnem kraju ãaka razbojnika Cefizlja. Prav taki
vitezi Ïalostne in sme‰ne postave pa pu‰ãajo glavna vra-
ta za vdor novega totalitarizma nebranjena. Ker so tako
docela zavzeti za obrambo pred sovraÏnikom, ki se v

BES

TRI BARVE SVETA

259

znani obliki ne prikazuje veã, v novi neznani obliki pa ‰e
ne dovolj zaznavno, ne opazijo zamujenih priloÏnosti,
da bi pomagali soustvariti tako druÏbo, ki zaradi svoje
veãje praviãnosti ne bi dajala hraniva in goriva navidez-
nim nasilnim re‰evalcem, kakor so to svoj ãas bili komu-
nisti, nacisti in fa‰isti.

Nemoã kristjanov, da bi danes vabili k bolj‰im druÏ-

benim re‰itvam, je v resnici samo nadaljevanje napaã-
nega zavraãanja praktiãnega komunizma in napaãnega
branjenja vrednot in re‰itev predkomunistiãnega ob-
dobja. Kristjani in njihovi duhovni voditelji — z nekaj
ãastnimi izjemami, med katerimi imenujem samo po-
kojnega dr. JanÏekoviãa — so svoje poslanstvo razumeli
v smislu kriÏarske vojne proti ,brezboÏnemu komuniz-
mu’. V ãasu prebujanja moje generacije sem tej zmoti
delno zapadal tudi sam. ·ele danes razumem, da ni bolj
subverzivne dejavnosti pod nedemokratiãnimi sistemi
in reÏimi, kakor je vztrajanje pri kvaliteti, po‰tenosti,
dobroti in prijaznosti, tudi ãe je vse okoli tebe drugaãe.
Komunizem je v osnovi koncept kvantitete. Kvantiteta
pa ima samo enega uãinkovitega nasprotnika: kvaliteto.
Tako je kvaliteta najuspe‰nej‰a oblika subverzije proti
vsakr‰nim tiranskim sistemom! Kvaliteta pa ni le bla-
govna oznaka, kakor smo to besedo navajeni uporablja-
ti, temveã je sestava resnice, pravice in lepote v materi-

BES

TRI BARVE SVETA

260

alnem in duhovnem Ïivljenju, v vseh proizvodih, ki
temu Ïivljenju sluÏijo.

âe bi jugoslovanski ‰kofje v svojem nesreãnem pismu

takoj po koncu druge vojske opustili blodno misel, da je
mogoãe mlado komunistiãno oblast z javno grajo pri-
praviti do praviãnej‰ega in prijaznej‰ega vedenja — in bi
vernike povabili samo k spo‰tovanju zakonov in k pri-
zadevanju za obnovo deÏele (kako spretno so to stra-
tegijo tako avstrijski, kakor tudi slovenski in hrva‰ki
‰kofje znali uporabljati, ko je ‰lo za preÏivetje pod na-
cionalsocialistiãno ali fa‰istiãno diktaturo!), bi bilo trp-
ljenja duhov‰ãine in laikov najbrÏ veliko manj, kristja-
ni pa bi hitreje in globlje dozorevali v svoji duhovnosti,
ki bi morala biti zanje bistvena.

Îe omenjeni dr. JanÏekoviã, ki niti z eno besedo ni

grajal komunistov, ki jim je — za takratne okoli‰ãine na-
ivno — celo pripisoval vlogo ,usmiljenega Samarijana’,
a ki je hkrati s svojimi filozofskimi spisi tako temeljito
razkrinkal praznoto in nevzdrÏnost marksistiãne ,filozo-
fije’, je s svojim modrim ravnanjem naredil komunizmu
neprimerno veã ‰kode in teÏav, kakor pa bojevita pole-
miãnost, obsojanje in moraliziranje. Pouãno pa je to, da
dr. JanÏekoviã ni bil le eden med redkimi, ki so znali
ohraniti ravnoteÏje med ljubeznivostjo do ãloveka (to-
rej tudi ãloveka komunista) in neizprosnostjo do misel-
nih zmot, ko je ‰lo za sooãenje z novo komunistiãno

BES

TRI BARVE SVETA

261

oblastjo. Enako naãelnost, pogum in razumnost je po-
kazal tudi ob nastopu fa‰izma in nacizma. Ko so itali-
janske ãete vkorakale v Ljubljano, ko je lep del ljubljan-
ske duhov‰ãine izgubil glavo in ni znal ustrezno odgo-
voriti na nov poloÏaj, je bil v izloÏbenem oknu Sloven-
ske matice ‰e razstavljen JanÏekoviãev spis o naravi in
miselni zmoti fa‰izma. Da se povojnim drÏavnim in kul-
turnim oblastem prav najveãji tedaj Ïiveãi slovenski filo-
zof, a tudi eden najveãjih domoljubov, ni zdel primeren
za sprejem v SAZU, po eni strani kaÏe, kako so se oblasti
vendarle zavedale, kdo jih v resnici najbolj ogroÏa, po
drugi strani pa so s tem razkazovale svojo ãlove‰ko in
strokovno ubogost.

BES

TRI BARVE SVETA

262

Sklepna misel

Komunizem je pojav svetovnih razseÏnosti. Kljub vese-
lju v na‰em delu sveta, da je ,komunizem mrtev’, ne ka-
Ïe pozabiti, da ‰e vedno obvladuje veã ko ãetrtino sve-
tovnega prebivalstva — in da je tudi drugod, kjer je for-
malno premagan, politiãno, duhovno in (ne)moralno ‰e
vedno moãno prisoten. Podoben je dolgi zimi, ki ‰e po
veliki noãi postreÏe s snegom in mrazom. Pozebe komu-
nizma se utegnejo zavleãi ‰e tja v pozno poletje . . .

Komunizem pa ni izvirna domislica hudobnih ljudi,

temveã je predvsem odgovor na nere‰ena druÏbena in
ãlove‰ka vpra‰anja, ki je bil porojen iz stiske odvisnih
mnoÏic in neverodostojnosti tistih, ki bi morali ta vpra-
‰anja re‰evati v duhu vere, na katero se sicer radi sklicu-
jejo in ki so jo tako hitro pripravljeni ,braniti’ tudi z
oroÏjem. Kristjani Ïal nismo tako naglih rok, kadar je
treba vero izpriãevati in uresniãevati z dejanji in odno-
si ter z lastnim duhovnim dozorevanjem. Komunizem je
groba in pav‰alna izterjatev zgodovine zaradi neplaãa-
nih raãunov pri kristjanih. âesar mi nismo bili voljni ali

BES

TRI BARVE SVETA

263

sposobni storiti z ljubeznivostjo, kakor nam jo nareku-
je vera, z vizionarsko domi‰ljijo, kakor nam jo odpira
upanje in z obzirnostjo do vseh prizadetih, kakor nam
jo utemeljuje ljubezen, je po svoje, z vso grobostjo in
neprizanesljivostjo dogmatiziranega materializma, Ïal
le na videz storil tedaj novi igralec na odru zgodovine.

Zoper ostanke komunistiãnega sesutja, zoper komu-

nizem, ki je v nekaterih delih sveta ‰e na oblasti, in zo-
per nove oblike komunizma pod drugimi programi,
strukturami in imeni, je mogoãe storiti samo dvoje: da
vztrajamo v naãelih kr‰ãanskega druÏbenega nauka, ki
so v resnici v druÏbenih razmerjih uporabljena evan-
geljska naãela — in da odprti v prihodnost skupaj z dru-
gimi, tudi ãe so na‰i veri in na‰emu prepriãanju nas-
protni, i‰ãemo re‰itve za socialna vpra‰anja, ki se pojav-
ljajo v dana‰njem ãasu in ki jih Ïe napoveduje prihod-
nost. Nad komunizem materialistiãne ‰ole je mogoãe iti
samo s komunitarnostjo, ki se navdihuje pri prerokih in
v besedah evangelija, uresniãuje pa v postopnem, po-
trpeÏljivem in obzirnem ustvarjanju alternativne ali celo
kontrastne druÏbe v majhnih, preglednih okoljih, kjer
lahko tudi z lastnimi moãmi kaj spremenimo, ne da bi
te spremembe pogojevali s totalno spremembo svetov-
ne ureditve, kakor je to delal komunizem, in kar je bilo
tudi glavni vzrok njegove notranje in zunanje militant-
nosti in brezobzirne oblastnosti.

BES

TRI BARVE SVETA

264

Komunisti so imeli kategoriãni imperativ, da je treba

svet spremeniti — niso pa vedeli — niti kako bi ga kazalo
spremeniti — niti niso znali utemeljiti, ãemu bi ga kaza-
lo spremeniti. Kristjani imamo utemeljitev, ãemu bi ve-
ljalo marsikaj na tem svetu urediti drugaãe. Manj jasni
so na‰i odgovori, kak‰ne naj bi bile te spremembe in po
kak‰nih poteh naj bi do njih pri‰li. Gluhi pa smo za ka-
tegoriãni imperativ, da je nazadnje res treba kaj storiti.

BES

TRI BARVE SVETA

265

O avtorju

inko O‰lak se je rodil leta 1947 v Slovenj Gradcu.
Odra‰ãal v polkmeãki druÏini na Prevaljah. Obi-

skoval osnovno ‰olo na Prevaljah in niÏje razrede klasiã-
ne gimnazije na Ravnah. Maturiral na Ekonomski sred-
nji ‰oli v Slovenj Gradcu 1967. ·tudij politiãnih ved na
FSPN v Ljubljani. Po dalj‰i prekinitvi nadaljeval ‰tudij
na Akademio Internacia de la Sciencoj v San Marinu,
kjer je leta 1991 diplomiral s stopnjo bakalavreata na
temo ,DrÏavna filozofija pri Novalisu’. V letu 1993 na
isti akademiji ubranil magistrsko nalogo z naslovom
,Identiteta in komunikacija — na primeru manj‰inskega
problema na Koro‰kem’. V letu 1983 preselitev v Celo-
vec. Od leta 1989 zaposlen pri Katoli‰ki akciji kot lektor
in strokovni sodelavec.

Pi‰e in objavlja leposlovna, esejistiãna in publicistiã-

na dela v sloven‰ãini, esperantu in nem‰ãini.

Napisal:
Seizmograf ãutov (pesni‰ka zbirka)
Pesni‰ki list 10 (pesni‰ka zbirka s Tisnikarjevimi ilus-

tracijami)

BES

TRI BARVE SVETA

266

Pogovori pod ‰otori (filozofija za odra‰ãajoãe)
Temelji humanizma (bro‰ura)
Saj ni bilo nikoli drugaãe (literarni dnevnik)
Hagar (roman)
Jen la sablo el mia klepsidro (literarni dnevnik v espe-

rantu)

âloveka nikar (roman)
·akludantoj (drama v esperantu)
La klarigo de Ksantipa (monodrama v esperantu)
Kaino kaj Habelo (esej v esperantu)
Enkonduko en la filozofian pensadon (‰tud. gradivo za

Medn. akad. znanosti v San Marinu)

Pojasnilo prijateljem o esperantu (esej o mednarodnem

jeziku)

Enkonduko en la filozofian pensadon — Epistemologio

(‰tud. gradivo za Medn. akad. znanosti v San Mari-
nu)

Postati pred kneÏjim kamnom (eseji)
Obletnica mature (roman) - iz‰el tudi v nem‰kem pre-

vodu pod naslovom Abituriententat

Iz dnevnika (dnevnik za leto 1979-1980)
Pisma vzgojiteljem (eseji o ‰olstvu in vzgoji)
âetrti mag (poljudna filozofija)
Filozofii subtende (priredba in raz‰iritev knjige Pogovori

pod ‰otori v esperantu)

La malbabela jaro (dnevnik v esperantu za leto 1987)

BES

TRI BARVE SVETA

267

Prevedel:
Tagore, Rabindranath: Sadhana (iz angle‰ãine)
Tagore, Rabindranath: Laãni kamni (novele, prevedene

iz esperanta in iz angle‰ãine)

Antologija sodobne indijske poezije: Ko‰ara ãlovekove-

ga srca (iz angle‰ãine, kot soprevajalec)

Privat, Edmond: Gandijevo Ïivljenje (iz esperanta)
·timec, Spomenka: Senca nad pokrajino du‰e (roman, iz

esperanta)

Antologija sodobne slovenske kratke proze: Sunflanke

de Alpoj (v esperanto)

Zweig, Stefan: ·aknovelo (iz nem‰ãine v esperanto)
Capuder, Andrej: La vipo kaj la turbo (prevod romana

Biã in vrtavka v esperanto)

Rebula, Alojz: Morgaû ek transjordanen (prevod rom-

ana Jutri ãez Jordan v esperanto)

Cankar, Ivan: La domo de Maria Helpantino (prevod

romana Hi‰a Marije pomoãnice v esperanto)

Watzlawik, Paul: Da bi laÏje bili nesreãni (iz nem‰ãine)
Baum, Wilhelm: Karl Popper - monografija o (iz

nem‰ãine)

Baum, Wilhelm: Wittgenstein - monografija o (iz

nem‰ãine)

Kapp, Joseph: Franjo (proza, iz nem‰ãine)

BES

TRI BARVE SVETA

268

Haecker, Theodor: Vergilio, la patro de Okcidento / Ver-

gilij, oãe Zahoda (iz nem‰ãine v esperanto in
sloven‰ãino)

BES

TRI BARVE SVETA

269

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-111-8

Document Outline

Vsebina

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Vinko Ošlak Včasih je tudi misliti užitek
Vinko Ošlak Pojasnilo prijateljem o esperantu
tri, grafika samochodowa
tri Sodu fosforan hydrat
tri pojasa
snova tri mushketera
tri provokatora
tri Wapnia dicytrynian 4 hydrat
konec sveta otmenjaetsja
tri Sodu cytrynian 2 hydrat
Stormy Glenn Tri Omega Mates
Eo Loira, Augusto J Cent dek tri humorajxoj
Aleksandar Loma Tri Ogledala Starog Srpskog Jezika
tri rozy chisla i znaki 2
tri Sodu fosforan×hydrat extra
Grin Aleksandr Makedonskiy Tsar chetyireh storon sveta 229913
Shanin Vokrug sveta za 280 Internet bestseller teper na knizhnyh polkah 394307
vojna i eshe 25 scenariev konca sveta

więcej podobnych podstron

Vinko Ošlak Tri barve sveta

Document Outline