Vinko Ošlak Včasih je tudi misliti užitek

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Vinko O‰lak

Vãasih je

tudi misliti

uÏitek

Filozofske sentence

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

BES

Vinko O‰lak
VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK
Filozofske sentence z esejem o pridelkih
filozofije

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-439-7

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

zgodovini filozofije poznamo dve tradiciji: filozofe sis
tematike, ki so posku‰ali povzemati bit v trdnih kate-

gorijah, povezanih v sistemih (kakor recimo Platon, Aristo-
tel, Lukrecij, TomaÏ Akvinski, Leibnitz, Kant, Hegel, Marx)
in filozofe sinkretike, ki so komentirali Ïivljenje in njegove
pojave s kraj‰imi, vãasih duhovitimi ali celo pikrimi miselni-
mi plameni (kakor Seneka, Avrelij Avgu‰tin, Boecij, Epiktet,
Paskal, Montaigne, Voltaire, Schopenhauer, Nietzsche,
Wittgenstein . . . ).

Prvi so ustvarili vãasih prav ãudovite filozofske katedra-

le, v katere pa danes le malokdo zaide. Drugi so sestavili
zbirke sentenc, ki niso imele namena povzemati vsega ob-
stojeãega — in te avtorje ‰e danes radi beremo, pa naj gre za
pisce iz antiãnega, srednjeve‰kega, novove‰kega ali sodobne-
ga ãasa. Celo pri sistematikih (kakor Platon) danes raje be-
remo tista njihova dela, v katerih najdemo veliko sentenc,
manj pa njihove sistemsko mi‰ljene spise.

Filozofija mi pomeni veliko, vendar ji ne zaupam povsem.

Kakor Salomon, Pascal in drugi, ki jih uvr‰ãam v najvi‰ji vrh
— Bog ne daj, da bi se z njimi sku‰al primerjati! — menim,
da je filozofija vredna toliko, kolikor se je sposobna sama

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

sebi posmehniti. Tako me veliki filozofski sistemi ne zanima-
jo prav hudo, niti kot dnevni brevir niti v tem smislu, da bi
tudi sam priloÏil opeko k temu nestabilnemu in nekoliko
sme‰nemu babilonskemu stolpu, postavljenemu na papir.

Sentence, ki so tu objavljene, so nastajale veã ko 20 let.

Ker jih nisem uredil po ãasu nastanka in prav tako ne glede
na njihovo temo, temveã preprosto, kakor so se mi nanizale
na listkih v miznem predalu, lahko nastane vtis nepoveza-
nosti in neskladnosti. Nekatere med njimi se navezujejo na
ãas politiãne diktature v Sloveniji v ãasu komunizma, druge
so bolj duhovne ali celo ezoteriãne. Ker take zbirke navadno
uporabljamo kot berilo pred spanjem, je morda prav taka
neurejena zbirka za bralca bolj prebavljiva.

Tu objavljene sentence ne izraÏajo nujno tega, kar prav

zdaj mislim o vpra‰anjih, ki jih obravnavajo, ampak to, kar
sem o teh reãeh mislilin ãutil tedaj, ko so nastajale.

Avtor

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Pridelki filozofije . . .

ri drugih vedah vemo, kaj so njihovi pridelki ali iz-

delki. Matematika nam sku‰a odgovoriti na vpra-

‰anje Koliko? — naravoslovne vede predvsem na vpra-
‰anje Kako? — podobno tudi skoraj vse humanistiãne
vede. Teologija nam odgovarja na vpra‰anje Kdo? Ne
kdo izmed ‰tevilnih, temveã zadnji Kdo, bolje prvi Kdo,
ki je zaãetek in poreklo vsega, kar je.

In kak‰no vpra‰anje naslavljamo filozofiji? Seveda

tudi njo lahko vpra‰ujemo o vseh stvareh, o katerih si-
cer bolj specialno vpra‰ujemo druge vede. Tudi s Koli-
ko, Kako, Kdo . . . A filozofija pozna neko vpra‰anje in
vpra‰alnico tega vpra‰anja, ki je samo njeno: âemu . . .
Ne Zakaj, ki ga vãasih radi zamenjujemo s âemu, kajti na
Zakaj odgovarjajo predvsem ekzaktne vede, ki i‰ãejo
stvarem vzroke ali v humanistiãnih vedah tudi razloge.
Filozofija pa i‰ãe stvarem namena. Vse druge vede so v
nekem smislu zgodovinske vede, saj je vzrok vedno
pred posledico, se pravi tudi ãasovno poloÏen v zgodo-
vino narave in ãloveka. Samo filozofija i‰ãe to, kamor je
vse skupaj namenjeno. Tudi teologija i‰ãe tja, zato si je
s filozofijo v sorodu, zato je to pravzaprav, vsaj v gr‰kem

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

pomenu besede, le drugi izraz za filozofijo. A v dana‰-
njem pomenu vpra‰uje teologija po prvi osebi vsega ob-
stojeãega, medtem ko filozofija i‰ãe naravo in zadnji
smisel vsega obstojeãega. Lahko tudi reãemo: filozofija
i‰ãe smisel ali smoter stvari. âe nas fizika in kemija
nauãita, kako iz naravnih materialov pridobiti gradbe-
ne sestavine za hi‰o, ãe nas matematika nauãi izraãuna-
ti, kako naj te sestavine razvrstimo, ãe nas ekonomija
nauãi, kako vse to plaãamo, ãe nas estetika nauãi, kako
hi‰o uredimo in okrasimo — pa nas filozofija pouãi, ali
je sploh smiselno hi‰o graditi. âe so imela stara ljudstva
dokaj razumne odgovore na vpra‰anja smisla, a so imela
hude teÏave s tem, kako narediti nekaj, kar bi sicer ime-
lo svoj smisel, a so bila skoraj vsa tehniãna vpra‰anja
neodgovorjena ali nezadostno odgovorjena, pa imamo
danes obrnjen problem: danes skoraj vse znamo, skoraj
vsak cilj znamo uresniãiti, a pri nobenem se skoraj ne
vpra‰ujemo veã, ali je tako uresniãenje sploh smiselno.

Vsako podjetje ima nastavljene inÏenirje, ki i‰ãejo in

najdejo odgovor na vpra‰anje Kako. Zaposlene ima
gospodarstvenike in finanãnike, ki i‰ãejo in najdejo od-
govor na vpra‰anje S ãim. Nikjer pa nimajo zaposlene-
ga filozofa, ki bi iskal in na‰el odgovor na vpra‰anje
âemu. In prav ta ãlovek bi podjetju, a tudi drÏavi in svetu
v celoti najveã prihranil. Veãina, velika veãina tega, kar
ãlovek izdeluje, za kar se tako trudi v potu svojega obra-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

za, ‰e bolj pa v potu obrazov svojih bliÏnjih in z znanjem
svoje vede, je namreã ne le odveã in brez smisla, temveã
je tudi ‰kodljivo in velikokrat smrtno nevarno. Ekono-
mija, ki zaãne varãevati pri filozofiji, postane neekono-
miãna. In taka je danes skoraj vsa ekonomija sveta. Ni
veãjega prihranka kakor opustiti nesmiselni naãrt! Naj-
veãja elektrarna na svetu bi bilo smotrno ravnanje in
varãevanje z elektriko. Najveãje kmetijsko polje na svetu
bi bilo brzdanje poÏre‰nosti in izbirãnosti. Najbolj‰a
prometna ureditev sveta bi bila ostajati mirno v svoji
izbi, kakor svetuje Pascal, razen kadar je za odhod res-
niãna potreba. A prav ti, ki bi lahko ãlove‰tvu prihranili
najveã, so po pravilu brezposelni oziroma morajo
opravljati druga, navadno spet le nesmiselna ali le malo
smiselna dela, da se lahko nekako preÏivijo in upora-
bljajo svojo vednost vsaj za urejanje svojega Ïivljenja.
Ne le, da bi filozof, kdor to seveda resniãno je, a ta pri-
pomba velja tako ali tako za vse poklice, lahko vnesel v
ekonomijo sámo najveã ekonomiãnosti, prav pojem
ekonomije in ekonomiãnosti sam prihaja iz filozofske-
ga in ne iz gospodarskega slovarja. Ekonomiãnost je
najprej filozofska in ne gospodarska kategorija. Bolj
prav je, ãe reãem filozofska in ne industrijska kategori-
ja. Gospodarjenje je namreã le nekak‰en prevod ekono-
miãnosti, saj prihaja od pomena: »biti gospodar ãesa«.
Biti gospodar ãesa pa pomeni imeti nadzor, oblast nad

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

ãim, doloãati stvarem smoter in meje. Prav tega pa in-
dustrija ne pozna. Industrija je kakor plevel, ki se hoãe
neprestano razra‰ãati, ne glede na to, koliko drugih
koristnej‰ih rastlin pri tem uniãi. Ker torej danes indu-
strija — s ãimer niso mi‰ljene toliko tovarne v tehniã-
nem smislu besede, temveã sistem proizvodnje in distri-
bucije — gospodari gospodarstvu, namesto da bi gospo-
darstvo gospodarilo z industrijo, je samoumevno, da so
tisti, ki se neprestano in z vso resnostjo, torej tudi
poklicno, vpra‰ujejo o smislu stvari, ki i‰ãejo odgovor na
vpra‰anje âemu, brez zaposlitve, saj industrija ni niã
drugega kakor ukinjanje smotrnosti v proizvajanju in
razporejanju proizvodov, da bi lahko nemoteno dosega-
la svoje cilje, ki niso cilji razumnega in ‰e manj modre-
ga, temveã kratkovidnega ãloveka, ki dela po nareku
trenutka, detajla in navidezne osebne koristi. Industri-
ja, kakor je povsem pravilno ugotavljal Marx, do absur-
da poveãuje ekonomiãnost in smotrnost v detajlih, v
posameznih najmanj‰ih fazah proizvodnje in distribu-
cije — ukinja pa vsako ekonomiãnost in smotrnost v
celoti in v oziru na celoto.

Filozofija pa bi bila bolj Ïalostna veda, ãe bi samo

vpra‰evala, a ne bi dobivala odgovorov. Res je sicer, da
je velikokrat ali skoraj zmeraj teÏje prav vpra‰ati kakor
pa prav odgovoriti, a nazadnje je vendarle smisel vsake-
ga vpra‰evanja v odgovoru. Dana‰nje naãelno favorizi-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

ranje vpra‰evanja in sumniãenje vsakr‰nih odgovorov je
bolj izraz izkrivljenega interesa sodobnega ãloveka ka-
kor pa rezultat kakega globljega spoznanja. Ljudje da-
nes odgovorov noãejo sli‰ati, ker odgovori obvezujejo,
medtem ko zgolj vztrajanje pri vpra‰evanju daje videz
miselne globine, obenem pa k niãemur ne zavezuje in
za niã ne obvezuje. In kdo daje filozofiji vsakokraten
odgovor na vpra‰anje âemu? To vpra‰anje je naravnano
na smotrnost, se pravi na cilj in smisel vsega obstojeãe-
ga, posebej pa ‰e ãloveka. Iz narave lahko deloma raz-
beremo, od kod prihajamo. Prav tako iz zgodovine, je-
zikoslovja in podobnih ved o ãloveku. Nobena od teh
ved pa ne zna povedati, kam smo namenjeni. Samo
veda, ki bi vedela, kam smo namenjeni, kam je tudi vse
bivajoãe nasploh namenjeno, bi lahko filozofu, ki ne-
prestano ponavlja svoje vpra‰anje âemu, dajala na to
pravilen odgovor. A filozofija ne more iz lastne koÏe,
kakor je imel navado reãi pokojni profesor JanÏekoviã,
da bi lahko »od zunaj« pogledala na svoj poloÏaj in na
svoje vpra‰anje in si prav odgovorila. Filozofija operira
s premisami in logiko, tu pa ni nobenega podatka o tem,
kam je svet s ãlovekom namenjen.

Da bi lahko filozofija dobila odgovor na to temeljno

vpra‰anje in se tako opremila tudi za druga vpra‰anja,
ki iz tega temeljnega sledijo, mora potrkati pri svoji ses-
tri teologiji. Ta namreã ve, kam sta svet in ãlovek na-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

menjena, pa ne iz sebe, kakor druge vede, temveã iz
vira, ki je zunaj sveta in ãloveka, ki je predvsem in bist-
veno in nedoseÏno nad svetom in ãlovekom. Ta vir se
imenuje razodetje. Smisel sveta in ãloveka se je namreã
v zgodovini razodel sam. Brez tega ne bi imeli nobene
moÏnosti, da bi lahko kar koli pametnega odgovorili na
vpra‰anje âemu. Teologija, ki ni niã drugega, kakor filo-
zofska ureditev in komentar razodetja, odgovarja na
prvo vseh vpra‰anj, ki ni Kaj, paã pa Kdo. Samo ker sta
po rezodetju smisel (logos) in Zaãetnik vsega bivajoãe-
ga eno in ni prvo le obãasni atribut drugega, kakor je to
pri poganskih bogovih, so tudi vse druge stvari poveza-
ne med seboj in z Zaãetnikom ne le na ravni snovi in
energije, ne le na ravni ãasa in prostora, temveã tudi in
predvsem na ravni smisla. âe je Stvarnik sam hkrati
Smisel, kar je filozofski prevod iz zaãetka Janezovega
evangelija, potem je mogoãe tudi v vseh ustvarjenih
stvareh in bitjih in v ãloveku kot najvi‰ji ustvarjeni stvari
in bitju iskati in najti smisel. In ko praktiãne vede o ãlo-
veku, kakor recimo etika, vpra‰ujejo, kak‰en naj bo ãlo-
vek, da bo prav, bo filozofija prav s pomoãjo razodete
resnice iz teologije na‰la ustrezen odgovor, ko bo rekla:
Tak‰en, da bo najbolj pri‰el do veljave smisel njegove-
ga obstoja.

Pridelek filozofije je torej etika, za katero smo se ne-

kako domenili, da je filozofija morale. Filozofija, ki ne

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

privede do etike, je samo sistem filozofskih »orodij« in
metod, ne more pa veljati za filozofijo v polnem pome-
nu besede. Filozofija mora kot svoj pridelek ponuditi
ãloveku napotek za modro Ïivljenje. Modro pa je tisto
Ïivljenje, ki je najbliÏje izpolnitvi ãlovekovega smisla.
Filozofija je torej po eni strani razlaga ãlovekovega
smisla, po drugi pa kazanje poti do doseganja in ures-
niãevanja tega smisla. Ker pa ãloveka ni mogoãe izloãi-
ti iz ãlove‰ke druÏbe in iz naravnega okolja, velja tudi to
dvoje usklajevati s smislom, ki je dodeljen vsemu obsto-
jeãemu in ãloveku ‰e prav posebej. Zato pridelkov filo-
zofije ne sestavljajo samo napotki za pravo, se pravi
modro Ïivljenje posameznika, temveã tudi napotki za
pravo, se pravi modro urejanje ãlove‰ke druÏbe in
naravnega okolja.

Tako pridemo do politike kot vede o takem urejanju

skupnih zadev, h kateremu so tako ali drugaãe priteg-
njeni vsi pripadniki ãlove‰ke druÏbe — in do ekonomi-
je kot vede o takem gospodarjenju z naravo in njenimi
darovi, ki bi poveãevalo blaginjo in moÏnosti ãloveka v
smislu njegovega Ïivljenja po modrosti, ne da bi zmanj-
‰evalo in uniãevalo njo samo. Politika nas tako uãi pra-
vega vladanja, ekonomija pa pravega gospodarjenja.
Najveãji del domaãega in svetovnega zla namreã prihaja
iz neznanja in nezmoÏnosti velikega ‰tevila tistih, ki
imajo v rokah krmilo vladanja in gospodarjenja, da bi to

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

poãeli v skladu s ãlovekovim smislom in modrostjo, ki
temu smislu sluÏi. Veãina teh, ki vlada in gospodari, dela
to v kljuãu najoÏjega sebiãnega pogleda in interesa, ki
zmanj‰uje blaginjo veãine in pelje ãlove‰tvo v nasprot-
no smer od njegovega izvirnega smisla. Veliko zla pa
prihaja tudi iz zamenjave obeh pojmov, tako pri »storil-
cih« kakor tudi pri »Ïrtvah«: naravi hoãejo vladati, na-
mesto da bi z njo gospodarili — z ljudmi pa hoãejo
gospodariti, kakor da gre za stvari in Ïivali, namesto da
bi jim vladali. Tudi tu jezik prikriva in shranjuje: v jezi-
ku ene zgodovinsko najbolj avtokratiãnih drÏav, v ru-
‰ãini, se drÏavi pravi gosudarstvo (torej: gospodarstvo).
Prav tako besedi »gospod« in »gospa« izraÏata ta ne-
ustrezni odnos ãloveka do ãloveka. Nihãe ne more biti
drugemu ãloveku gospodar, kajti ãlove‰ka oseba ne
more biti predmet gospodarjenja! Drugemu sem lahko
tovari‰ ali prijatelj ali brat ali partner, a tudi vladar ali pa
podanik, nikakor pa ne gospodar in nikakor ne predmet
tega gospodarjenja.

A tu je ‰e en pridelek, ki ga navadno imamo za zna-

menje preobilja ali celo nedovoljenega razko‰ja: nauk o
lepem, po gr‰ko estetika. Kakor se nenavadno sli‰i, a
lepota povzema v sebi vse druge vrline, saj reãemo, da
je lepo, ãe je ãlovek razumen in moder; reãemo, da je
lepo, ãe kdo zna dobro obvladati samega sebe in ãe prek
tega zna dobro vladati tudi nad drugimi; in pravimo, da

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

je lepo, ãe kdo dobro gospodari, ne zapravlja moãi in
darov narave in njenih bitij. Lepo je govoriti resnico,
lepo je biti dober, lepo je biti po‰ten, po lepoti in v lepoti
vse to povzemamo, ker je jezik nezavedno shranil
prvotno resnico, da je Stvarnik sam predvsem lepota in
so po tej lepoti tudi vse druge stvari dobre.

Obstaja tudi demonska lepota, ki ni od Boga, ãeprav

je tudi ta njegov odsev, saj je tudi padli angel ‰e vedno
njegov odsev, ker niã, kar je ustvarjenega, ne more biti
brez njegovega odseva, tudi kar je padlo, ne. A lepota
demonov, ki nam postaja vse bolj domaãa, saj je postala
skoraj edina priznana ‰ola lepote v na‰em ãasu, ima
neko napako, po kateri jo prepoznamo. Je zgolj sime-
triãna, zgolj geometrijska, zgolj fraktalna. V njej ni asi-
metriãne napake, ki bi jo bilo treba in moã zapolniti z
ljubeznijo, kakor je to pri BoÏji lepoti. Demoni zahtevajo
oko za oko ne samo v stvareh pravice, temveã tudi lepo-
te. Zato je ta lepota v svojem odsevu BoÏjega, ãesar tudi
demoni ne morejo prepreãiti, ‰e vedno lepa, a v svojem
demonskem namenu in prijemu sprevrÏenje v grdo, ne
v »estetiko grdega«, kakor se igrajo s to besedo sodob-
ni apologeti nelepote, temveã v grdobijo estetike, kar ta
v resnici je. Bog, tudi ko je ustvarjal svet, je izhajal iz le-
pote, zato je imenoval ustvarjene stvari dobre. Mi, ko s
tem svetom gospodarimo, ko sebi in drug drugemu vla-
damo in ko kot posamezniki sledimo resnici in pravici,

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

predvsem pa ljubezni, ki je veã kakor vse to skupaj in je
vse to namenjeno v sluÏbo njej, izhajamo iz dobrega in
zato imenujemo ustvarjene in po ãloveku in njegovi
pristnosti narejene stvari lepe. Verweile doch, du bist so
schön — postoj, kako si lep; namreã trenutek, pravi Goe-
thejev junak Favst. A ni mislil na ton ali na verz ali na
podobo, mislil je na najvi‰je dobro tistega trenutka. V
jeziku je skrito in shranjeno globlje spoznanje, da je lépo
povzetje in soznaãje vsega resniãnega in dobrega. Smi-
sel in cilj ãloveka je torej v brezmejnem razcvetanju le-
pote. Lepoto obljublja druga BoÏja oseba, ko govori, da
oãi niso videle tega, kar nam je Oãe pripravil. Oãi pa so
uprte v lepoto. Zato je tudi nasprotje lepote, grdobija,
postala v jeziku skrivali‰ãe in shramba vsega tega, kar
na prvi pogled ne sodi med estetska vpra‰anja. Grdo
ravnati s kom ni estetska, temveã moralna sodba. Sin-
tagma »grd ãlovek« ne pomeni ali vsaj v glavnem ne
pomeni estetske presoje kakega ãloveka, temveã moral-
no podobo, ki si jo je o njem mogoãe ustvariti. In »grdo-
bija« najveãkrat ni vzklik ob pogledu na kako sodobno
»umetni‰ko instalacijo«, ãeprav bi bila sodba najveãkrat
ustrezna, paã pa je to vzklik ob sreãanju s hudim prime-
rom neãloveãnosti, se pravi s kr‰itvami resnice in pravi-
ce.

Filozofija, ki je vredna svojega imena, mora tako vo-

diti ãloveka k lepoti. Odre‰enje in po njem vse, kar k

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

odre‰enju pripomore, predvsem vera in Ïivljenje po
njem, vodi ãloveka k veãni lepoti Boga in njegovega pre-
seÏnega sveta, v katerem je ãloveku pripravil veãno in
odre‰eno domovanje. Filozofija pa vodi ãloveka k sicer
minljivi, a v svoji prispodobnosti vendar z neminljivim
povezani lepoti ustvarjenih in poustvarjenih stvari:
ustvarjenih v smislu narave, poustvarjenih v smislu ãlo-
vekovih lepih umetnosti. A ne samo to. Rekli smo, da je
pojem lepega s filozofskega vidika tudi prispodobni in
zbirni pojem dobrega, dobrega v smislu etike, ekonomi-
je in politike. Zato filozofija, ko odpira ãloveku notranje
ãute za lepoto, kakor mu praktiãni pouk odpira in pod-
pira zunanje ãute, torej: notranji vid, notranji sluh,
predvsem pa celovito in nedefinirano notranje dojema-
nje lepega in vzvi‰enega, istega ãloveka pripravlja tudi
za lepoto v tem prenesenem pomenu besede, lepoto
ãloveka z dobrimi nameni, z vrlinami in krepostmi, na
vrhu vsega pa z ljubeznijo do Boga, drugih in samega
sebe. V zadnji konsekvenci predlaga filozofija v svojih
pridelkih ãloveku isto Ïivljenjsko drÏo, iste kreposti in
vrline, isto lestvico vrednot, kakor mu jih predlaga vera
s svojim naukom, sestavljenim iz razodetja Boga same-
ga in komentarjev razodetja, kakor so jih izrekali ali pi-
sali ljudje, prebujeni po Duhu in postavljeni v sluÏbo
oznanjevanja, prerokovanja, svarjenja in pouãevanja.

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Tako imamo kontrolo vere po filozofiji in kontrolo

filozofije po veri. Kakor v matematiki preverjamo rezul-
tat mnoÏenja z deljenjem in rezultat deljenja z mnoÏen-
jem, s ãimer sicer ne dosegamo zadnje gotovosti, a se ji
vendar zelo pribliÏamo, tako tudi tu s filozofijo prever-
jamo pristnost verskega izroãila — in z verskim izroãi-
lom preverjamo pravilnost filozofskega spoznanja. Pra-
va vera mora vzdrÏati kontrolo razuma, ‰olanega in or-
ganiziranega v smislu izobraÏene filozofije — in prava
filozofija mora vzdrÏati kontrolo vere, preizku‰ane po
zgledih, muãeni‰tvu in sadovih. Kakor v matematiki,
tudi tu nimamo zagotovila absolutne gotovosti, se pra-
vi resniãnosti, vendar se ji tako moãno pribliÏamo, da bi
bilo nesmiselno v imenu teoretiãne razlike med skoraj-
gotovostjo in resniãno absolutno gotovostjo zavreãi to-
laÏbo in odre‰enjsko moã obeh. A nekaj lahko povem iz
Ïivljenjske izku‰nje: vera tudi tistim z manj‰o obdaro-
vanostjo in manj‰o ‰olanostjo da moã zdravega razuma
— in ob neveri se tudi genij nazadnje izkaÏe za tep-
ca . . .

Obe, prava filozofija in prava vera, pa se morata sku-

paj izkazati v ãisto preprostem vsakdanjem Ïivljenju.
Îivljenje, ki se pusti pouãiti in voditi od obeh, Sokrata
in Kristusa, izkazuje bistveno veã reda, notranjega in
zunanjega miru, vedrine in humorja, prijaznosti in pra-
ve druÏabnosti, Ïivljenjske in ustvarjalne iznajdljivosti,

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

predvsem pa dobrote in ljubezni, »Ïivljenja v obilju«
skratka, kakor pa tisto Ïivljenje, ki se izroãa v pouk in
vodenje Svetu in njegovim krivim prerokom. Uãenca,
pristnega in ne zgolj nominalnega uãenca Sokrata in
Kristusa, je mogoãe zlahka prepoznati po vseh mani-
festacijah njegovega Ïivljenja, po vsem notranjem in
poslediãno tudi zunanjem bogastvu (ne v banalnem,
konzumentskem pomenu te besede!), predvsem pa po
njegovi spo‰tljivosti in gospodarnosti do tega, kar je
ustvaril Bog, zvedavosti, zaãudljivosti in prevzetosti
sprião tega, kar je najbolj‰ega poustvaril ãlovek, najbolj
pa po njegovi ljubezni, iz katere je pripravljen, da »dá
Ïivljenje za svoje prijatelje«.

Protagora je izrekel nadvse nevaren stavek, da je ãlo-

vek mera vseh stvari. Ta stavek bi ne bil veã nevaren in
bi postal modrost in razodetje obenem in bi nehal biti
nespameten sofizem, kar je dejansko bil v trenutku, ko
je bil izreãen in je to ‰e vse do danes, ko tolikeri nanj ‰e
vedno stavijo, ko bi nam avtor tega »ãloveka« imenoval
in pokazal. Ni treba biti niti posebno priseben, kaj ‰ele,
da bi moral biti kdo filozof, izobraÏen, ne le po naravi
stvari filozof, da uvidi, kako oãitno ne more biti polju-
ben ãlovek mera vseh stvari. TeÏko bi se sprijaznili, da
bi bil kak‰en Anitos, ki je Sokrata toÏil in zahteval nje-
govo smrt, enako mera vseh stvari kakor pa njegova
nedolÏna Ïrtev Sokrat. Ali da bi bil Juda iz Kariota ali pa

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

denimo Herod enako mera vseh stvari kakor pa Jezus
Kristus . . . Da bi bil v na‰em ãasu denimo kak‰en
Himmler enako mera vseh stvari kakor pa njegova Ïrtev
p. Maksimilijan Kolbe . . . Îe ãlove‰ka polpamet, kaj
‰ele cela pamet, se taki moÏnosti, takemu ciniãnemu re-
lativizmu upira — kljub temu pa se moramo zamisliti
nad dejstvom, da se toliko ljudi, predvsem ‰e tistih, ki
jim je zaupano gospodarjenje nad velikimi bogastvi in
vladanje nad velikimi mnoÏicami, daje voditi prav temu
nesreãnemu in napaãnemu stavku, tudi ãe njegove na-
tanãne formulacije in njegovega avtorja ne poznajo, in
tedaj ‰e prav posebej!

Na tem »homo-mensura« stavku niso utemeljene in

zgrajene le napaãne filozofske ‰ole, nauk o ãloveku,
estetski in drugi nazori, temveã tudi politiãne in drÏavne
ideologije in celi drÏavni sistemi, med njimi seveda
predvsem tisti najstra‰nej‰i, kakor jih je v najveãji kon-
centraciji in ekspanziji hkrati doÏivelo XX. stoletje. Ko
je nacionalni socializem ponavljal ta stavek, v svoji slov-
nici in leksiki paã, seveda ni naravnost povedal, da je
Adolf Hitler tisti in edini ãlovek, ki je mera vseh stvari.
Ko je internacionalni socializem (komunizem) ponavljal
ta stavek, spet v svoji slovnici in leksiki, tudi ni narav-
nost trdil, da je Josef Stalin tisti in edini ãlovek, ki je
mera vseh stvari. Enako velja za vse druge, manj‰e, a ne
manj krvoloãne »ãloveke-mere-vseh-stvari«. V resnici je

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

vedno mi‰ljen en sam, nikoli ãlovek nasploh, kakor bi
utegnil kdo naivno misliti, beroã Protagora. Tudi on sam
ni mislil abstraktnega ãloveka nasploh, temveã na sa-
mega sebe, on sam naj bi bil ta mera vseh stvari, dru-
gaãe ne more biti.

Vsa pravna in politiãna, predvsem pa moralna sam-

ovolja je utemeljena na tem nesreãnem stavku iz neke-
ga Ïalostnega poglavja zgodovine filozofije. Nobena na-
ravna katastrofa, celo nobena po ãlove‰ki roki povzro-
ãena nesreãa se ne more primerjati s katastrofo, ki izvira
iz tega stavka in miselnosti, ki jo ta stavek sproÏa in hra-
ni. Biti mera vseh stvari namreã v jasnem jeziku, ki ne
slepomi‰i z navidez filozofskimi, dejansko pa sofistiãni-
mi sintagmami, pomeni: biti bog! âlovek v umi‰ljeni in
samovoljni vlogi boga pa je huj‰i kakor ãlovek v vlogi
hudiãa. Dejansko je namreã samo Bog lahko mera vseh
stvari, kajti samo kdor jih je ustvaril, jih lahko meri, jim
je sam lahko mera. In ãlovek? Tudi ãlovek je lahko mera
vseh stvari, a samo eden med njimi, samo tisti med nji-
mi, ki je hkrati Bog, ko je tudi ãlovek: druga BoÏja ose-
ba, Jezus Kristus!

S stvarmi in bitji je mogoãe ustrezno ravnati samo,

kadar njihova mera ni v oblasti tega, ki z njimi ravna.
Sam biti mera stvari, pomeni biti sodnik, toÏnik, pre-
ganjalec in eksekutor v eni osebi. In prav to se tudi zgo-
di, kadar ta najbolj napaãen od vseh napaãnih stavkov

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

postane doktrina ali podlaga za doktrino kakega politiã-
nega sistema.

Filozofija, ki je v svojem sofistiãnem dekadentnem

krilu spravila v svet ta napaãni in nevarni stavek, mora
poskrbeti za njegovo popravo, za pojasnilo, kdo ali kaj
je dejansko mera vseh stvari, samo obstojeãih kajpada,
kajti neobstojeãe ne morejo imeti mere, kakor jim jo je
retoriãno pripisoval Protagoras.

A kako naj filozofija, vsaj za »sodobno« je mogoãe to

reãi (v narekovajih, ker prav filozofija, in tudi formalne
vede kakor npr. matematika, nikoli ne more biti sodob-
na, sodobni so samo pojavi, njihova razlaga pa je lahko
pravilna ali napaãna, a nikoli v pravem pomenu sodob-
na!) pojasni, kje velja iskati mero vseh stvari, ko pa da-
nes niti v obstoj stvari samih veã ne verjame, ko se spet
zateka k nauku, ki se mu v njegovi izvirni podobi in eti-
keti sicer posmehuje, namreã k staremu solipsizmu, po
katerem svet ni niã drugega kakor subjektove sanje?

Tako se od pridelkov filozofije, ki jih sestavljajo na-

potki za pravo Ïivljenje, pravo v tem, da je skladno s
ãlovekovim smislom, pomikamo nazaj k drugemu raz-
delku filozofije, k tistemu namreã, ki govori o tem, kar
je, kar obstaja in je iz tega mogoãe (ali za koga tudi ne-
mogoãe) sklepati na to, kar naj bi bilo in kako naj bi bilo.

Filozofija si ‰e vedno ni opomogla od ‰oka ki ji ga je

zadal pojav ekzaktnih ved in je filozofom nagnal v kosti

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

strah pred natanãnostjo in absolutnostjo. Danes si filo-
zofija upa izrekati samo take sodbe, do katerih je mo-
goãe priti s sklepanjem, ãeprav v filozofiji sklepanje se-
veda ne more privesti do tako ãistih rezultatov kakor
recimo v formalni logiki ali matematiki. Glavna moã
filozofije pa ni v sklepanju, kakor danes napaãno meni
veãina, temveã v evidenci, razvidnosti, brez katere na-
zadnje tudi sklepanje ne bi bilo moÏno, le da tega skoraj
nihãe ne vidi. Navsezadnje tudi sklepanje ni niã druge-
ga, kakor le postopno uvid-evanje, kakor tudi matema-
tiãne operacije niso niã drugega, kakor le sestavljene
oblike ‰tetja. Ko »sodobni« filozof iz zadrege pred ek-
zaktnimi vedami odklanja evidenco kot temeljno obli-
ko filozofskega gledanja, se v resnici spreneveda, saj
tudi pri svojem brezupnem poskusu, da bi sledil zgolj
metodam ekzaktnih ved, ne dela niã drugega, kakor da
sestavlja uvide, ki so tako ozki, da dejansko ne delajo
veã vtisa, da gre zanje, v veãji sistem, ki ga imenuje sklep
ali dokaz. V nekem smislu je taka filozofija podobna
drÏavni statistiki, kjer tisti, ki podatke zajemajo, dosega-
jo natanãnost tudi za ‰tevilãno mesto ali dve manj kakor
pa je ‰tevilo veliko, drÏavni statistiãni urad pa to pre-
raãunava z natanãnostjo vsaj treh decimalk . . .

Filozofija, ki hoãe resniãno ugotoviti mero stvari, se

mora najprej vrniti k tveganju razvidnosti in znova uvi-
deti ali razvideti bivajoãe in to bivajoãe razlikovati od

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

njegovega poãela. Vrniti se mora k aristotelskemu in To-
maÏevemu realizmu, pa naj bo cena te vrnitve tudi taka
strahota, kakor je logiãno spoznanje in priznanje, da
bivajoãe zahteva svoje poãelo, da je med njima
ontolo‰ka razlika in da ima to poãelo lastnosti, ki jih
ãlove‰tvo vseh ãasov povzema in izraÏa z besedo »bog«.

Sklepati je namreã mogoãe, da se je veãina oddaljitev

od filozofskega realizma (priznavanja sveta, kakor nam
ga posredujejo ãutila in kakor ga lahko analizira in sin-
tetizira ãlove‰ka pamet na eni strani in priznavanja
stvarni‰kega Duha, ki sam ni bil ustvarjen, na drugi
strani), ki se razvr‰ãajo v neskonãno dolg seznam raznih
filozofskih in sofistiãnih -izmov porodila iz potrebe, da
bi se temu dvojnemu priznanju izognili. To priznanje je
namreã samo prvi hip zgolj filozofska zadeva — v na-
slednjem to nujno postane tudi etiãno vpra‰anje in etiã-
na zahteva, prav to, ãemur je Immanuel Kant rekel »ka-
tegoriãni imperativ«.

To temeljno priznanje o obstoju obeh svetov, snovne-

ga in duhovnega, ãasovno-prostorsko omejenega in
neskonãno-veãnega, etiãno indiferentnega in etiãno
opredeljenega in zavezujoãega, pa poãiva na neãem, kar
samo po sebi ne more izvirati iz sklepanja in dokazo-
vanja: iz preprostega uvida, da smo v vsaj delni posesti
vsaj delne inteligence, ki vidi in spoznava in nato tudi
vidi, da vidi — in spoznava, da spoznava, kakor je rad

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

ponavljal pokojni profesor Janez JanÏekoviã. Poãiva pa
tudi na neãem, kar je ‰e bolj temeljno od uvida in tudi
uvidu samemu ‰ele omogoãa, da se do razvidnosti do-
koplje: na veri, da to, kar zaznavamo kot obstajanje sve-
ta, ni halucinacija, temveã resniãnost, tudi ãe nam ta ni
takoj dostopna v vseh svojih razseÏnostih in razumljivih
strukturah. Ena najveãjih zmot in izgubljanj filozofije je
bil namreã obup nad ãlovekovo spoznavalno moãjo za-
radi tega, ker so nas ekzaktne vede pouãile, da delamo
pri svojih opazovanjih napake in da sveta ne moremo
dokonãno spoznati in razumeti v vsej njegovi globini in
kompleksnosti. Kritiãni realizem Karla Popperja ima
gotovo prav kot svarilo pred naivnim optimizmom ‰ol-
ske »znanosti«, za katero je vse »dokazano«, vse »znan-
stveno« in razume znanost kot sinonim za spoznano re-
snico. A bila bi fatalna napaka, ãe bi ‰li zaradi potreb-
nosti tega svarila tako daleã, da bi ãlove‰kemu umu
odrekli bistveno kompetenco, da ugotavlja in spoznava
obstojeãi svet, oba obstojeãa svetova, snovnega in du-
hovnega, vsakega toliko, kolikor mu je dano. Medtem
ko se pretiran spoznavni optimizem moti samo v meri
spoznanja, ki je ãloveku dejansko dostopno, pa se spo-
znavni skepticizem, ki mu na metafiziãni ravni pravimo
agnosticizem, moti v naãelu samem. Problem skepticiz-
ma in agnosticizma je ta, da ga njegovi zagovorniki ne
domislijo do konca in se ne drÏe njegovih sklepov. Res-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

niãen skeptik in resniãen agnostik bi moral utihniti —
ne samo v izraÏanju, temveã tudi v pojavljanju svojih
misli. Îe izrekanje skepticizma in agnosticizma je v sebi
protislovno, saj mu ne moremo ãisto niã verjeti. V resni-
ci pa so prav pripadniki te ‰ole navadno bolj gostobe-
sedni in glasnej‰i od vseh drugih. âutijo nenavadno
potrebo, da vsemu svetu neutrudno naznanjajo in ozna-
njajo, da ni mogoãe niãesar resniãno spoznati — in pri
tem pozabljajo, da bi to logiãno moralo veljati tudi za ta
stavek sam.

Prav glasnost in gostobesednost tistih, ki oznanjajo

nespoznavnost biti in v njej obeh svetov, govori v prid
domnevi, da nimamo opravka s filozofijo samo, ãeprav
z njenim naãinom izraÏanja, temveã z vero, ki je vera
tudi, kadar je negativna, zanikujoãa. Med verami pa se
od zaãetka ãasov bije boj za pravovernost. Haecker ima
prav, ko reãe, da Lessingov »modri Natan« v resnici ni
moder, temveã samo indiferenten. Ni res, kar je uãilo
razsvetljenstvo in na ãemer je Ïal vse do danes temelji-
lo skoraj vse ekumensko prizadevanje in je zato tudi v
veliki meri ostalo jalovo, da bi bile vse vere enako vred-
ne in enako dobre. Enako vredna in enako dobra je lah-
ko iskrenost verujoãega v vsaki od obstojeãih ver — zato
se je tudi v vsaki veri mogoãe re‰iti, kajti Bog najprej
vpra‰uje po iskrenosti in ne po verskih resnicah. A tudi
najbolj iskren ãastilec zlatega teleta se versko moti; tudi

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

ãe bo odre‰en, ne bo odre‰en zaradi svoje krive vere,
temveã zaradi iskrenosti, s katero je sicer krivo veroval,
a po svoji krivi veri vendar, ãeprav to ni tako lahko,
po‰teno Ïivel. In tudi najveãji hinavec, ki izpoveduje
carigrajsko in nicejsko veroizpoved, veruje prav, ãeprav
bo mogoãe pogubljen, ker v svoji sicer pravi veri ni bil
iskren in ni sku‰al Ïiveti po njej. âeprav lahko kdaj tudi
s pomoãjo napaãno izrisanega zemljevida in busole, ki
jo kak kovinski predmet moti, da narobe kaÏe, najdemo
kak kraj, v katerega smo se namenili, pa napaãen zem-
ljevid in pokvarjena busola vendar nista enako vredna
in dobra kakor pravi zemljevid in dobro delujoãa buso-
la, ãeprav se je tudi z njima kdaj mogoãe izgubiti!

A ãemu, bo vpra‰al skeptik, se sploh truditi za »pra-

vo vero«, ãe pa v resnici predvsem odre‰uje, poleg mi-
losti, kakor trde kristjani, iskrenost? Zato, ker iskrenost
ni v vsaki veri enako lahko uresniãljiva, saj v vsaki veri
niti nima enakega mesta in veljave. NajlaÏje je biti
iskren v okolju resnice: moralne, to je samo po sebi
umevno, saj je iskrenost samo drugi izraz za nasprotje
od vsakr‰ne laÏi, a tudi spoznavne. Resnica: obojna, mo-
ralna in spoznavna, sama po sebi kliãe in podpira isk-
renost — nasprotno pa, neresnica, tudi ãe samo spo-
znavna, iskrenosti nasprotuje. Neresnica, tudi ãe samo
kot zmota, ima namreã neko samostojno moã in usmer-
jenost. Za vsako ceno se sku‰a vgnezditi na prostor res-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

nice. To pa ji lahko nekaj ãasa uspeva samo, ãe ãloveka
sili v neiskrenost. Zato bi bila iskrenost v izrazito zmot-
nih verah v glavnem le teoretiãna moÏnost, kakor so
tudi tisti, ki so v kar najveãji meri blizu temeljnih resnic
prave vere, pa kljub temu neiskreni, le izjemen pojav.
Redno je tako, da je tam, kjer je veã resnice, tudi veã
iskrenosti. Zato ni vseeno, kak‰no vero imamo, kako
pojmujemo njene resnice.

V tej luãi vera v nezmoÏnost ãlove‰kega uma, da bi

spoznal vsaj nekaj temeljnih resnic o biti, ne more biti
enkopravna veri, ki ãlovekovemu umu kljub vsem
spoznavoslovnim teÏavam priznava zmoÏnost spozna-
nja resnice. Ne nujno vsake in ne v vsej njeni globini, a
vendarle vsaj tistih nekaj temeljnih resnic, ki ãloveku
omogoãajo, da je zares ãlovek, namreã razumen in do-
ber ãlovek. Razumen in dober ãlovek pa je, to smo po-
vedali Ïe na zaãetku, tisti, ki se s svojim Ïivljenjem, s
svojimi mislimi, besedami in dejanji, kakor to lepo po-
vzame ma‰no besedilo pri obredu sprave, ãim bolj pri-
bliÏa smislu svojega obstoja, se pravi namenu, ki ga je
vanj poloÏil Stvarnik.

Dobra filozofija je tako odvisna od dobre vere, pri

kateri si lahko izposodi tiste izhodi‰ãne verske postav-
ke, ki vÏig filozofije ‰ele omogoãajo. Filozofija nima last-
ne luãi in lastnega ognja, luã in ogenj si vzame pri veri,
kajti samo vera je prina‰alka luãi in ognja, dveh temelj-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

nih orodij vsakega resniãnega filozofiranja. Zato deluje-
jo stavki filozofije, ki je pretrgala vezi z vero oz. ki se je
dala speljati krivi veri, tako mraãno in hladno. V njej
deluje samo ‰e hladen mehanizem, ki ga poganja vztraj-
nostno kolo zgodovine, ki je dovolj veliko, da lahko po-
ganja ta stroj tudi ‰e stoletja po tem, ko je bil dejansko
odklopljen od gonilne gredi vere.

Tako ne drÏi samo Haeckerjeva trditev, kako za vsa-

ko veliko poezijo stoji prav tako velika filozofija; tudi za
vsako veliko filozofijo mora stati ‰e nekaj veãjega: za
modrostjo ãloveka, ãeprav inspirirano po Bogu, mora
stati modrost Boga samega, kakor jo izraÏajo stavki vere.
Velika filozofija je mogoãa samo v okrilju in s podporo
velike, se pravi prave, od Boga samega razodete in po
njegovih prerokih in uãiteljih pojasnjene vere. V tem je
tudi mogoãe najti razlago za ugotovitev Eugéna de Zi-
laha, v esperantu pi‰oãega madÏarsko-francoskega filo-
zofa, da med zares velikimi filozofskimi imeni ni mo-
goãe najti ateista. Ateizem, ãeprav tudi sam vera, a ne
samo negativna, temveã tudi zelo preprosta in v vsakem
pogledu, v intelektualnem ‰e posebej, nezahtevna vera,
je ozadje in podstavek tako usmiljenja vredni filozofski
prepro‰ãini, kakr‰en je Marxov materialno-ekonomski
determinizem ali pa Sartrov, iz filozofije absurda se
napajajoãi aktivizem. Vse pa, kar nas sku‰a osreãiti v
smislu sodobnih ãajnih me‰anic med Marxovo »druÏ-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

beno analizo« in Freudovo »psiho-analizo« nazadnje
konãa v Vattimovi »‰ibki misli«, ki ni ‰ibka samo po svo-
ji napovedani ambiciji, temveã tudi po dejanskih do-
seÏkih.

Povzetek vse »sodobne«, se pravi spoznavno agno-

stiãne in ontolo‰ko nezainteresirane, normativno pa za-
radi obojega ‰epaste filozofije, je zapoznelo ponavljanje
Kantovega izgona metafizike, s tem pa tudi ontologije,
in s tem vsega, na ãemer bi lahko gradili normativni
razdelek filozofije, kjer so doma etika, estetika, ekono-
mija in politika. Kantov »kategoriãni imperativ« ‰e na-
prej ostaja to, kar je bil Ïe od trenutka, ko je bil izreãen
v Kritiki praktiãnega uma: filozofska retorika, filozofska
poza — v najbolj‰em primeru dobro mi‰ljen nasvet po-
‰tenega ãloveka, a zmotnega filozofa. Imperativ ima svoj
smisel in svojo obvezujoãost samo, ãe ga izreka resniã-
ni Imperator — po na‰e Vladar. Kant kot zasebnik je
vanj ‰e veroval, zato tega problema ni mogel ãutiti. Zato
je bil njegov »kategoriãni imperativ« samo filozofski
prevod »BoÏje zapovedi«. A kak‰en imperativ naj ute-
meljuje ateistiãna vera sodobnega ‰ibkega igraãkanja s
filozofskimi kategorijami? Imperativ brez imperatorja;
zakon brez zakonodajalca, ukaz brez ukazujoãega . . .

Besedo »sodobna«, ko gre za filozofijo, sem dal v na-

rekovaje, ker modernost, se pravi zaãasnost, in filozofija
nista zdruÏljivi zadevi. Zaãasna, moderna, »sodobna« je

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

lahko sofistika, ne lahko, je obvezno, filozofija pa, ãe je
to, kar ime obljublja, je veãna: philosophia perennis! Filo-
zofija namreã i‰ãe odgovor na najstarej‰a od vseh
vpra‰anj: od kod prihajamo, kaj smo, kam smo name-
njeni — in ãe so ti odgovori pravilni, so pravilni za vse
ãase, ãe so napaãni, so tudi to za vse ãase. Filozofija ne
pozna odgovorov, ki bi veljali samo v tem ali onem ãasu
in bi bili v tem smislu lahko sodobni ali moderni. Klasiã-
na dela iz zgodovine filozofije stoje pred resniãnim filo-
zofom v isti ãasovni vrsti, kakor bi bila napisana v istem
ãasu. Aristotel je lahko kaj izgubil na svoji veljavnosti v
stvareh, ki niso pravi predmet filozofije, recimo v nara-
voslovnih vpra‰anjih, ãeprav celo tam ne toliko, kakor
misli ‰olska uãenost. Enako Avgu‰tin, enako TomaÏ.
Resniãna filozofija je vedno mlada kakor resniãna
umetnost. Samo zmote se starajo, resnica ostaja veãno
enaka.

Nem‰ki profesor zgodovine filozofije Johannes Hirsc-

hberger pravi v svojem predgovoru k svojemu priroãni-
ku Kleine Philosophiegeschichte (Verlag Herder, Freiburg
1976, 7. izdaja):

»Zgodovina filozofije pomeni svobodo duha. Kdor

Ïivi samo v svoji sedanjosti, zlahka zapade modi ãasa, ki
obstaja tudi v filozofiji. Ta je duhovno neizku‰en in pod-
leÏe zgolj aktualnemu, kar lahko sicer koga omreÏi, ven-
dar nima trajnosti. Ko so bile Haecklove Svetovne uganke

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

(J. Haeckel: Welträtsel) najbolj popularne, so povlekle za
seboj ‰tevilne duhove in so vrgle na svet tudi nov sve-
tovni nazor. Danes ne bi bilo prav niã teÏko z nekaj pri-
merki iz te knjige spraviti v smeh vso predavalnico. Po-
dobno velja za modni dejavnik v Ïivljenjski filozofiji, z
Nietzschejem, materializmom, idealizmom in drugimi
-izmi.«

Moderno v filozofiji postane lahko samo to, kar je

zmotno. Kar pa se Ïe samo po sebi razume in predstav-
lja kot mod(er)ni pojav, se pravi »sodobna filozofija«, to
je zmotno od vsega zaãetka.

Ljudem, ki se ne ukvarjajo s filozofijo v strokovnem

ali pedago‰kem smislu, skoraj ne moremo zameriti, ãe
o filozofiji, filozofiranju in filozofih nasplo‰no nimajo
zelo ugodnega mnenja. Saj ga tudi o pesnikih, politikih,
ekonomistih nimajo. Vsem tem je namreã skupno, da so
popaãili prvotni pomen svojega poklica in naredili iz
njega spako in goljufijo. Kako je vendar ‰e mogoãe resno
jemati pesni‰tvo, ko pa v veãini danes izdanih pesni‰kih
zvezkov lahko prebiramo samo ‰e nize drugo pod dru-
go razvr‰ãenih besed, med katerimi je vãasih najti kako
daljnjo asociativno zvezo, in ‰e te bi se pesnik sramoval,
ãe bi ga na to opozorili. Zakon pesni‰ke mode se nam-
reã glasi: nobenih pomenov in pomenskih zvez! Kako bi
lahko resno jemali dana‰nje »politike« in njihovo poãe-
tje »politiko«, ko pa njihovo delovanje v veãini prime-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

rov ne sluÏi blaginji polisa (obãestva), temveã kveãjemu
njihovi osebni blaginji, kolikor je mogoãe verjeti, da lah-
ko laÏnivec, goljuf in tat Ïivi v resniãni blaginji? In kako
resno jemati dana‰nje »ekonomiste«, ki so temeljni za-
kon resniãne ekonomije, zakon varãnosti, pervertirali v
zakon zapravljanja kot temeljno merilo drÏavnega,
podjetni‰kega in osebnega gospodarskega uspeha?

âe so osramoãeni tisti, ki me‰etarijo in goljufajo s

pridelki filozofije, ker ni napaãno in pokvarjeno samo
sadje, temveã je napaãno in izprijeno tudi drevo samo,
je naravno, da je toliko bolj osramoãen ta, ki se ukvarja
z oskrbo tega drevesa, filozof, bolje reãeno sofist, ki si je
na vrata obesil napaãno oznako Sokratovega nasledni-
ka. Ljudje so nehali brati poezijo, ker v veãini primerov
naletijo na niz nakljuãno razvr‰ãenih besed; nehali so
zaupati v politiko, ker najveãkrat doÏivijo razoãaranje in
svoje dovãeraj‰nje oblastnike kmalu sreãajo na sodni
klopi za obtoÏence, kjer jim sodijo zaradi hudih pone-
verb; nehali so verjeti ekonomiji, ker so spoznali, da bo-
gatí samo nekatere, vse druge pa dela vedno bolj siro-
ma‰ne. In tako so tudi nehali verjeti v moÏnost resnega
filozofiranja, saj navadno naletijo na taktizirajoãe pre-
obraãanje besed z istim ciljem, s kakr‰nim so Sokrato-
vi zoprniki sofisti za lep honorar pouãevali svoje ‰tu-
dente: kako s spretno rabo besed dobiti izgubljeno
pravdo . . .

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

âe hoãemo spet re‰iti ugled filozofije, se moramo, ka-

kor Ïe nekoã Sokrat, ki je ljubeãemu in iskrenemu iska-
nju resnice dal to ime, posloviti od svojih navideznih
kolegov — sofistov — in filozofijo znova povleãi z danes
umetnega, s svetilnim parkom diskoteãne tehnike
osvetljenega firmamenta trgovske dekoracije na tla
vsakdanjega Ïivljenja. Prepustiti jim moramo navidez
znanstveno, navidez uãeno besedi‰ãe in besediãenje in
spet spregovoriti v normalnem ãlove‰kem jeziku,
predvsem v jeziku tistih, ki filozofije, kakor tudi vere,
njene podlage, najbolj potrebujejo, se pravi tistih, ki
resnico, pravico in lepoto, edine resniãne pridelke filo-
zofije, najbolj potrebujejo. To pa niso siti s seznama Je-
zusovih Blagrov, temveã laãni: laãni in Ïejni praviãnosti
(Mt 5, 6), ki bodo nasiãeni — in vrstico na jedilnem listu
te nasiãenosti naj bi izpisala tudi filozofija.

Ali lahko filozofija tolaÏi in potolaÏi, kakor je verjel

Boecij, sestvljajoã svojo TolaÏbo filozofije v pavijskem
zaporu? TolaÏiti more, potolaÏiti ne. Ker ãlovek nasploh
ne more potolaÏiti in lahko le tolaÏi. Blagor jezikom, ki
imajo glagolski vid, blagor predvsem mojima jezikoma
sloven‰ãini in esperantu, ki to glagolsko razko‰je in to
filozofsko distinkcijo imata, da je tudi v jeziku Ïe na prvi
pogled mogoãe razlikovati, kaj more ãlovek in kaj more
samo Bog. âlovek more tolaÏiti in naj tolaÏi, a samo Bog
more potolaÏiti in nam je to obljubil, namreã, da bo

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

poslal TolaÏnika (parákletos — Jn 14, 16; 26), potem ko je
starozavezni Pridigar obupaval nad ãlove‰ko tolaÏbo:
»V druÏbi vlada zavist. Spet sem se ozrl in videl vsa za-
tiranja, ki se dogajajo pod soncem: Glej, solze zatiranih
in nimajo tolaÏnika, nasilje prihaja iz roke njihovih za-
tiralcev in nimajo tolaÏnika.« (Prd 4, 1)

Tudi Sokrat je tolaÏil, v zaporu pred usmrtitvijo: sebe,

a predvsem Ïeno, sinove in svoje prijatelje, pa vse, ki
Ïivimo in i‰ãemo v njegovi senci in luãi — a tudi on ni
potolaÏil. TolaÏilna je njegova velika misel, da samo
bogovi vedo, kaj ãaka ãloveka po smrti, a da kaj hude-
ga to ne more biti, pa naj bo na oni strani kaj ali niã. Do
tod nekako sega tolaÏba filozofije — resniãno potolaÏi
lahko samo TolaÏnik, ki ga ãlovek pokliãe po svoji veri
in v njej sprejme njegovo pravo in edino tolaÏbo.

Je potem filozofija odveã, ko ne more bolj potolaÏiti

kakor ãlovek sam, in to je tolaÏba, ki sama potrebuje
svoje tolaÏbe? Je iskanje modrosti, tudi ãe v ljubezni,
kakor beseda pomeni, sploh smiselno, ko pa modrost
ostaja ãlove‰ka modrost, tudi ãe Salomonova, tudi ãe
Sokratova?

Pridelki filozofije, namreã red v glavi in srcu, red med

pojmi in oblast nad nagoni — vse to niso zakramenti, po
katerih deluje vera, vendar pa vse to pripomore, da tudi
zakramente prav pojmujemo in si jih Ïelimo. âe smo
prej rekli, da ni velike filozofije brez velike, se pravi pra-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

ve vere, velja tudi narobe, da tudi velike, se pravi v vseh
pogledih prave vere ni brez pomoãi velike filozofije.
Vera ne gradi na nespameti, temveã na zdravem razu-
mu in modrosti. Ko se apostol Pavel ponorãuje iz »mo-
drosti« in hvali »nespamet«, se norãuje iz navidezne
modrosti, dejansko iz sofizma in hvali navidezno nespa-
met, namreã nespamet v oãeh navidezno modrih. Jezus
je sicer svetoval, naj bomo »kakor otroci«, ni pa se za-
vzemal za to, da bi bili otroãji, kar je prvi vtis ob sreãan-
ju z veãino danes Ïiveãih ljudi. Jezus je hotel, da bi ohra-
nili otro‰ko srce, se pravi ãisto, nepreraãunljivo, prepro-
sto, dobro hoteãe srce — ni pa predlagal, naj bomo
otroãje pameti.

Svet je iz njegovega nasveta naredil sprevrÏeno stvar:

starikavo srce stiskaãa in ljudomrznika in nerazvito pa-
met deãka. To je patent povpreãnega sodobnega ãlove-
ka. In zoper ta patent sprevrÏenega Jezusovega nasve-
ta je usmerjena resniãna filozofija. Filozof je ãlovek s kar
se da mladim, v resnici otro‰kim, otro‰ko nedolÏnim
srcem — in s kar se da staro, od lastnega Ïivljenja in od
lastnega rodu starej‰o pametjo. To je filozofska alterna-
tiva trenutno modnemu modelu ãloveka s srcem tisoã
let starega vampirja in pametjo nepouãenega in nevzgo-
jenega otroãaja.

Filozofija je torej kljub svojim mejam, ki se jih mora

prav filozof ‰e posebej zavedati in se je filozofija zadnjih

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

nekaj stoletij hudo pregre‰ila zoper samo sebe prav v
tem, da je te meje bodisi objestno prestopala in preskak-
ovala ali pa se jih sploh ni zavedala, vendar nadvse po-
memben ãlovekov deleÏ, da se na koncu odre‰eno sni-
de, kar se je nekoã v uporu raz‰lo, ãeprav sodi skupaj:
Bog in njegov ãlovek — ãlovek in njegov Bog, ko sta se
oba v Oãetovem odre‰itvenem naãrtu Ïe se‰la in spoji-
la v enem bogo-ãloveku za vse druge, v drugi BoÏji in
zanesljivo prvi ãlove‰ki osebi Jezusu Kristusu.

âlovek, razumen in verujoã ãlovek, kar je pleonazem,

saj je verovati razumno in razum lahko deluje samo iz
posojila vere, bi tako rad, da bi vsakdo, kakor ga tudi
definira antropolo‰ka veda, postal vreden tega imena
»homo sapiens«, moder ãlovek. âlovek bi to rad, a nara-
va noãe. Po naravi pa se izraÏa volja Boga. Kadar nara-
va ãesa noãe, pomeni, da Bog tega noãe. Zakaj Bog noãe,
da bi vsako ãlove‰ko bitje teÏilo k modrosti, kakor ga
njegova definicija oznaãuje in kakor bi bilo prav in do-
bro za njegovo vero in za sad vere, za njegovo zveliãa-
nje? Zakaj se poleg nekaj ljudi, ki so zmoÏni in voljni fi-
lozofije, tudi prave filozofije in ne njene dana‰nje sofis-
tiãne karikature, rodi in razvija toliko veã drugih, ki si-
cer nosijo isto znanstveno etiketo »homo sapiens«, v
resnici pa filozofije niso niti zmoÏni niti voljni? Zakaj
Bog tako hoãe, kakor sklepamo po naravi, ko ta oãitno
tako hoãe, ko se je isti Bog vendarle odloãil, da bo re‰il

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

ves ãlove‰ki rod in ne samo Sokrata in nekaj podobnih?
Se mar Bog sam oddaljuje od modrosti, je on sam slab
filozof, ko med svojimi darovi, kakor jih deli ljudem, le
redkim prisodi dar modrosti, tolikerim pa dar pehanja
za vsakdanji kruh in ‰e bolj za vsakdanji pribolj‰ek in za
vsakdanjo prednost na raãun drugega . . .

Kakor vse kaÏe, bi ne bilo modro, ko bi bila modrost

enakomerno raz‰irjena med ljudmi. Res je, da je v ne-
kem smislu vsakdo klican k modrosti — in kolikor je
potrebuje za pravo spoznanje o svojem Ïivljenju, torej
za pomoã uma svoji veri, toliko je tudi vsakdo lahko
dobi, ãe jo i‰ãe. A modrost, ki bi bila, kakor recimo hoja
po dveh ali pa dar govora, ãesar je vsakdo deleÏen, dana
vsem, bi ne bila v skladu z BoÏjo modrostjo. Bog je
ustvaril svet in ãloveka v njem hierarhiãno, kar je pogoj
vsakega vodenja in druÏbenega ter drÏavnega organizi-
ranja in Ïivljenja. Bog hoãe, da Ïivimo v druÏbi in drÏavi,
da sledimo tistim, ki imajo dar vodenja, zato je uredil
svet in ãlovekovo Ïivljenje hierarhiãno: vsakdo je v kaki
zadevi v tej hierarhiji vi‰je ali niÏje. Cesar je v Haydno-
vem dvornem godalnem orkestru zasedal navadno zad-
nje mesto, ãeprav je bil nesporno prvi v cesarstvu. In
narobe: Mozart je zasedal v glasbi prvo mesto, ãeprav je
bil zelo nizko v drÏavi. Tako je tudi v Cerkvi, tako je celo
med filozofi, tako je v druÏini. Vse, kar bi temu sku‰alo
nasprotovati, ni le od hudega, temveã tudi od nespame-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

tnega. Re‰itev ni v nivelizaciji, temveã v sprejetju hierar-
hiãnosti pri tistih, ki sledijo in odgovornosti pri tistih, ki
vodijo.

Apostol Pavel v 12. poglavju svojega prvega pisma

Korinãanom takole utemeljuje razliãnost darov:

»Tudi telo namreã ni sestavljeno iz enega telesnega dela,

ampak iz veã delov.

âe bi noga rekla: »Ker nisem roka, ne spadam k telesu,«

vendarle spada k telesu.

âe bi uho reklo: »Ker nisem oko, ne spadam k telesu,«

vendarle spada k telesu.

Kje bi bil sluh, ko bi bilo vse telo oko? Kje bi bil vonj, ko bi

bilo vse telo sluh?

Tako pa je Bog vse posamezne telesne dele razpostavil po

telesu, kakor je hotel.

Ko bi bilo vse skupaj en sam telesni del, kje bi bilo telo?
Tako pa je veliko delov, telo pa je eno.
Ne more oko reãi roki: »Ne potrebujem te,« tudi ne glava

nogam: »Ne potrebujem vas.«

·e veã, telesni deli, ki se zdijo slabotnej‰i, so ‰e bolj potreb-

ni, in tistim, ki se nam zdijo manj vredni ãasti, izkazujemo
‰e veãje spo‰tovanje in z manj uglednimi ‰e lep‰e ravnamo,

medtem ko ugledni tega ne potrebujejo. Da, Bog je sesta-

vil telo in skromnemu namenil veã ãasti, da v telesu ne bi bilo
razprtije, marveã bi telesni deli enako skrbeli drug za druge-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

ga. âe en del trpi, trpijo z njim vsi deli, ãe je en del v ãasti,
se z njim veselijo vsi.

Vi pa ste Kristusovo telo in vsak zase del telesa. Bog pa je

v Cerkvi postavil najprej apostole, drugiã preroke, tretjiã
uãitelje; potem ãudodelstva, potem milostne darove ozdrav-
ljanja, pomoãi, vodenja in govorjenja v raznovrstnih jezikih.
So mar vsi apostoli? So vsi preroki? Vsi uãitelji? Ali vsi de-
lajo ãudeÏe, ali imajo vsi milostne darove ozdravljanja? Ali
vsi govorijo jezike? Jih vsi razlagajo? A vendar morate hre-
peneti po veãjih milostnih darovih.«

Modro je torej, da je modrost redka, da je vãasih cela

stoletja zakrita in sme‰ena, kakor je to prav v na‰i dobi,
BoÏji red tako hoãe, in ãlovek, ki se je dokopal do vsaj
nekaj modrosti, se temu hotenju podvrÏe in pridruÏuje.

Bralcu sem dolÏan pojasnilo, ãesa me uãi filozofija,

kakor jo sam vidim in se pri njej uãim, to je namreã
glavni namen tega spisa.

Filozofija me uãi, da svet resniãno obstaja, da ga lah-

ko v nekaterih segmentih in povezavah spoznavam, da
pa mi v osnovi ostaja skrivnost, ki ni manj‰a, kakor je
bila gr‰kim filozofom pred Sokratom. Uãi me, da ta svet
zaradi svoje ãasnosti potrebuje zaãetek, ki je zunaj ãasa
in prostora. Ker mi najprej preprosto opazovanje, nato
pa tudi naravoslovje in nazadnje filozofski premislek
ugla‰eno govorijo o tem, da je v svet poloÏena razum-
nost in mu zato pravimo kozmos (= red) in ne kaos (=

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

nered), moram iz tega sklepati, da na zaãetku sveta ni
samo neka abstraktna neskonãnost, temveã Nekdo, ki
ima um in voljo, ki je torejoseba, ki je potemtakem Bog.

Ista filozofija pa me uãi tudi tega, kar je analogija

prej‰njemu, da tudi ãloveka, vkljuãno samega sebe, lah-
ko spoznavam le po delih in v nekaterih povezavah, ni-
kakor pa ne v celoti, v celoti mi ostaja skrivnost, kakor
je bil skrivnost Sokratu in vsem, ki so v ospredje filo-
zofskega interesa postavljali ãloveka. Ne le, da tudi v
ãloveku, v njegovem telesu in du‰evnosti, podobno ka-
kor v svetu, zaznavam in doÏivljam prisotnost razuma,
ki ni ãlovekov, temveã je v ãloveka vgrajen, v vsej njego-
vi telesni, du‰evni in duhovni konstituciji, temveã
opaÏam isti razum in njegovo delovanje tudi v zgodbi
vsakega posameznika, ki ji pravimo usoda — in v zgodbi
narodov in vsega ãlove‰kega rodu, ki ji pravimo zgodo-
vina. Usoda in zgodovina sta po eni strani opis poti po-
sameznika in ãlove‰tva k nekemu cilju, ki je oãividno
skupen, saj bi sicer ob vsej civilizacijski in kulturni
pestrosti ãlove‰tva ne imeli vendar dovolj razloãnega
skupnega sistema verovanj, zapovedi in prepovedi, po
drugi strani pa sta glavna tema in inspiracija ‰tevilnih
umetnosti, predvsem ‰e besedne, ki daje abstraktnima
kategorijama usode in zgodovine konkretno podobo
ãlovekovega individualnega obraza in izraza.

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Vsi epi velikih pesnikov, vsi romani, vse drame, vsa

poezija in proza Ïivi od tega, da dogodki posameznega
ãloveka in dogodki narodov in ãlove‰tva v celoti niso
nakljuãno nizanje nepovezanih in brezsmiselnih dej-
stev, temveã sami pripovedujejo zgodbo o ãlovekovem
romanju iz prvotnega vrta resniãne naivnosti, se pravi
takega ãloveka, kakr‰en je bil rojen, v mesto, ki bo spu-
‰ãeno z neba in se mu v tej zgodbi pravi Novi Jeruzalem,
mesto dognane kultiviranosti, predvsem pa po trpljen-
ju pridobljene odre‰enosti. Ne le to. Znanstveno misli
samo tisti, ki pod navidezno kaotiãnostjo sveta vidi nje-
govo kozmiãnost, njegov red. In umetni‰ko poustvarja
lahko spet samo tisti, ki ta red zaãuti in ga prikaÏe, ka-
kor ga prikazuje Ïe Ïivljenje samo. Oboje, znanost in
umetnost, samo resniãna znanost in pristna umetnost
seveda, nista niã drugega, kakor odkrivanje, kazanje,
razlaganje, uprizarjanje in posnemanje tega globljega
reda sveta, ãloveka, narodov in ãlove‰kega rodu. Obo-
je, znanost in umetnost, oboje sicer nekoliko manj ka-
kor vera in filozofija, podobno kakor arheologija in pa-
leontologija, odkopujeta plast za plastjo na prvi pogled
kaotiãnih nakljuãnih nanosov in razgrinjata pred po-
vr‰nim ãlovekom globlje plasti reda in smisla, reda v
stvareh in smisla v Ïivljenju.

Filozofija me tako uãi poglabljati in ‰iriti pogled v

prostoru; poglabljati v smer skrivnosti, ‰iriti z dviga-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

njem nad tem, kar je blizu in domaãe. Uãi pa tudi po-
glabljati in ‰iriti pogled v ãasu; ob uãenju zgodovine, ki
opisuje Ïe narejeno pot in ob prebiranju in premi‰ljanju
prerokov, ki napovedujejo pot, ki je ‰e pred menoj in
pred nami.

Filozofija me uãi merjenja in tehtanja. Da znam me-

riti in tehtati med celoto in delnostjo, med veãnim in
zaãasnim, med bistvenim in prigodnim, med osrednjim
in obrobnim, med teÏo dneva in odre‰eno lahnostjo
veãnosti. Da vem, koliko velja denar — ne v razmerju z
drugim denarjem ali z zlatom ali z narodnim bogastvom
ali z mero kruha in drugih dobrin, temveã v razmerju s
tem, s ãimer si bomo kupili veãnosti. Da vem, koliko
velja poloÏaj ali ãast ali naslov med ljudmi — tudi tu ne
v primerjavi s poloÏajem ali ãastjo ali naslovom drugih,
drugih drugje ali drugih v drugih ãasih, temveã v pri-
merjavi s tem, kaj je ãlovek na bolni‰ki postelji, kaj v jeãi,
kaj v muãilnici ali na mori‰ãu, kaj v grobu in kaj je ãlo-
vek pred BoÏjim prestolom. Da vem, koliko velja stvar,
ki jo je mogoãe imeti, imeti v roki in v zemlji‰ki knjigi,
v banki in na skritem mestu — tudi tu ne v primerjavi s
tem, kaj in koliko in kako ima kdo drug, tako ãlovek
kakor jaz sam, temveã v primerjavi s tem, kaj mi to po-
maga ob uri smrti in ob uri sodbe. Da vem, koliko ve-
ljata moja odvisnost in sluÏnost in moja oblast in nadre-
jenost — ne v primerjavi s tem, koliko in v kaki meri in

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

oblasti jih je nad menoj in koliko mogoãe pod menoj,
temveã s pogledom na vir vsake oblasti, na prvo in edi-
no pravo oblast, oblast in moã Ïivega Boga, pa tudi v
primerjavi z istim Bogom v njegovi drugi osebi, v pod-
vrÏenosti in vdanosti, sluÏenju in ubogljivosti Sina pred
Oãetom za njegovo stvarstvo in ãloveka v njem.

Bog svojim ni pripravil samo veliko prostorov, za vsa-

kega po njegovi meri in naãinu, temveã je pripravil tudi
veliko vhodov, veliko poti do teh prostorov, in ena teh
poti, eden teh vhodov, je tudi filozofija. A filozofija, ki jo
pouãuje Bog sam in njegovi modri, se razlikuje od filo-
zofije, ki jo pouãuje svetni ãlovek v svojih vseuãili‰ãih:
»Igrala sem se na njegovem zemeljskem krogu in moje vese-
lje je bilo pri ãlove‰kih otrocih.« (Prg 8, 31) — pravi Mod-
rost sama o sebi v pregovorih, ki jih pripisujejo Salo-
monu. Kdo bi si mislil: modrost iz ãlove‰kih ust je smrt-
no resna in mraãno hermetiãna — BoÏja Modrost pa se
razposajeno igra in se veseli s ãlovekom . . .

Vir prave modrosti je, kakor povedo ‰tevilna mesta

pri Salomonu, Sirahu in drugih, »strah Gospodov«;
Gospod obdaruje z modrostjo tistega, ki spo‰tuje njegov
zakon. Sad modrosti pa sta veselje in igra: veselje ne-
dolÏnega in igra radostnega. Nasprotno je pri ãlove‰ki
modrosti. Ta ne prihaja iz spo‰tovanja do BoÏjega zako-
na, temveã iz ãlove‰ke razuzdanosti. A njen sad je Ïalo-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

sten in grenak. Njeni propovedniki se drÏijo zagrenjeno
in kislo, resno, kakor da govorijo z najvi‰jega mesta . . .

Pridelki filozofije so trojni: so to, kar filozofija ugotav-

lja in izreka; so to, kar filozofija spremeni v ãloveku in so
to, kar filozofija spremeni v ãlove‰kih skupnostih in
ãlove‰tvu kot celoti. Veãina t.i. »‰olske filozofije« pozna
samo prvo ko‰aro pridelkov, se pravi to, kar filozofija
ugotavlja in izreka. A Ïe tu se pota moãno loãijo. Prist-
na filozofija posku‰a tudi najbolj zapletene stvari izra-
ziti v kar se da preprostih in razumljivih stavkih. Dru-
gaãe nepristna, se pravi sofistiãna »filozofija«, ki sku‰a
tudi najbolj primitivne ugotovitve izraziti v kar se da
zavitih in teÏko umljivih stavkih. Kdor je iskren in pri-
sten, sku‰a biti razumljiv in razumljen — kdor pa se
spreneveda in zavaja, sku‰a biti nerazumljen in si priza-
deva ustvarjati moãan vtis. Vsa drama nem‰ke filozofi-
je od Kanta naprej je drama nem‰kega filozofskega je-
zika. Zavozlanost in neprosojnost sta postala sinonim za
globino. Zavozlanost in neprosojnost pa sta postali tudi
sredstvi za zavajanje in zapeljevanje.

Res je, da ‰teje etika med bistvene pridelke filozofije,

ki naj dozorijo v posamezniku, a ki naj mu tudi dajo vse
potrebne snovi in energijo za Ïivljenje v skladu s svojim
smislom. Vendar pa se filozof ne loãi od drugih ljudi
samo po tem, da so mu jasni stavki izetike in da jih v
svojem Ïivljenju v obliki moralnega Ïivljenja tudi ures-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

niãuje. Filozof se od nefilozofa razlikuje tudi v stvareh,
ki etiki sicer ne nasprotujejo, vendar pa odlikujejo ãlo-
veka filozofskega duha pred drugim, ki tega duha ne
premore. Mislim na posebno filozofsko Ïivljenjsko drÏo,
za katero ‰tevilni menijo, da jo je mogoãe najti v
ãuda‰tvu ali v raznih karikaturnih znaãilnosti posamez-
nih resniãnih, ‰e bolj pa neresniãnih filozofov. Kak‰no
nedolÏno ãuda‰tvo gotovo lahko da osebnosti ‰e neko
dodatno barvo ali poudarek in se zato obenj ne kaÏe
spotikati, vendar to ne more biti nosilec tiste bistvene
razlike v Ïivljenjski drÏi, ki naj bi odlikovala pravega
filozofa. Pravo filozofsko drÏo sestavljajo mir (ki ne
izhaja iz brezvoljnosti ali ravnodu‰nosti), humor (ki ne
raste iz cinizma ali ‰kodoÏeljnosti) in upanje (ki se ne
napaja iz iluzij). Filozof obvladuje vsakdanje teÏave in
izzive navadno s souãinkovanjem vseh teh lastnosti oz.
drÏ hkrati. Tako se na snovno bogastvo drugih in obiãaj-
no lastno — vsaj relativno — ubogost odziva z mirom
ãloveka, ki ve, kaj je pravo bogastvo in kaj je prava rev-
‰ãina; s humorjem ãloveka, ki mu gre na smeh ob pro-
stodu‰nosti in lahkomiselnosti tistih, ki stavijo na denar
in z upanjem ãloveka, ki se je dal pouãiti z izku‰njo, last-
no in tujo, da obilje snovi ne odre‰uje in njeno pomanj-
kanje ne pogublja.

Del filozofske drÏe, kadar gre za pristnega filozofa, je

tudi njegova ljudskost, njegova teÏnja, da bi, kakor sve-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

tuje Lucillius Seneca, bil na zunaj ãim bolj podoben
ljudstvu, navznoter pa naj bi se od njega ãim bolj razli-
koval. Zato je resniãni filozof navzven demokratiãen,
navznoter pa aristokratski — kakor je njegova karikatu-
ra obrnjeno: navzven despotska in vzvi‰ena, navznoter
pa anarhiãna in zmedena.

Pristnega filozofa ne odlikuje samo ljubezen do resni-

ce, kakor napoveduje ime njegovega poklica, temveã
tudi primeren naãin, kako resnico ali raje, pot do resni-
ce, pribliÏati tudi drugim. Filozof sku‰a ravnati tako,
kakor svetuje ‰vicarski pisatelj Max Frisch: »Resnico je
treba ãloveku podrÏati kakor pla‰ã, da vanjo zleze, ne pa
mu jo vreãi v obraz kakor rokavico . . . « Da drugi v kaki
zadevi nima prav ali je morda celo izrazit neumneÏ, do
tega se dokoplje tudi ãlovek, ki je samo razumen. Filo-
zof pa mora znati shajati tudi z nespametjo drugih.
Uvideti mora neko globljo modrost nespameti in njene
tako ‰iroke zastopanosti v ãlove‰kem rodu, kakor je to
ugotavljal Ïe stari Erazem. Medtem ko se zgolj razum-
ni ‰e vedno zgraÏa nad neumnostjo in neumneÏem, ju
vidi filozof vpeta v neko vi‰je in ‰ir‰e polje modrosti.
PritoÏevati se nad neumnostjo neumnega pomeni —
prostovoljno tovari‰evati z njim! Modrost pa ne razume
le same sebe, temveã razume tudi svojo odsotnost, ra-
zume in sprejema tudi ne le prisotnost, temveã celo
oblast nespameti. Platon je bil dovolj moder, da je uvi-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

del, kako je pravega filozofa treba k oblasti prisiliti, saj
se modri oblasti otepa. Ni pa ‰e bil dovolj velik v mo-
drosti, da bi razumel modro uredbo sveta, ki je BoÏja
uredba, po kateri imajo oblast po pravilu v rokah ljud-
je skromnej‰e pameti in le v zelo redkih primerih ra-
zumni ali celo modri ljudje. Saj vladanje sicer mora biti,
a Ïelja po vladanju je sama po sebi nespametna, zato
tudi taka koncentracija nespametnih pri tem opravku.
Tako se filozof ne pokorava oblastem samo zato, ker mu
tako narekuje vera, temveã tudi, ker mu tako govori nje-
gov filozofski uvid. Oblastnika spo‰tuje, ãeprav pri njem
najveãkrat ne more najti razumnosti ali celo modrosti —
ker vendarle razume globljo ali vi‰jo modrost nespameti
na prestolu . . .

Filozof ni ravnodu‰en le do materialnih dobrin in bo-

gastev in enako do pomanjkanja teh dobrin in rev‰ãine,
temveã je ravnodu‰en do usode same, saj v svoji mo-
drosti razume, da usoda pravzaprav za ãloveka ni usod-
na stvar. Nihãe ne bo ne re‰en in ne pogubljen po uso-
di. Tega mu ne govorita niti obljuba vere niti uvid filo-
zofije. Svet se upira usodi in ji sku‰a pobegniti, s ãimer
jo pravzaprav najhitreje izpolnjuje — modri pa se bojuje
proti nespametnosti in nezmernosti, ker ve, da se je
obojemu mogoãe izogniti in da je prekr‰ek zoper
razumnost ali pa zoper zmernost za ãloveka neprimer-
no bolj usoden kakor pa naklonjenost ali udarec usode

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

same. Razumnost in zmernost namreã nalagata v veã-
nost, usoda pa postavlja ali razdira minljivo. Razumnost
in modrost tudi vesta, kar je lepo povedal nem‰ki evan-
geliãanski teolog Friedrich Christoph Oetinger (1702-
1782):

Gott gebe mir die Gelassenheit,
Dinge hinzunehmen,
die ich nicht ändern kann.
Den Mut,
Dinge zu ändern,
die ich ändern kann.
Die Weisheit,
das Eine vom Anderen
zu unterscheiden.

Bog naj mi da spokojnost,
da sprejmem stvari,
ki jih ne morem spremeniti,
pogum, da spremenim stvari,
ki jih morem spremeniti –
in modrost,
da med prvimi in drugimi razlikujem.

Filozof zna razlikovati med stvarmi, ki so v rokah

Boga, narave in ãloveka. Usoda je v rokah Boga, zato
ãlovek nanjo nima neposrednega vpliva. Vse, kar je

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

snovnega, je nazadnje v rokah narave, na katero ima
ãlovek le malo dejanskega vpliva, zato se z njo ukvarjajo
ljudje spretnosti, pretkanosti in razuma, komaj kaj pa
resniãni filozofi, saj ti Ïe od samega zaãetka vedo za nje-
no bistveno skrivnost. Zato bo fizik do konca ãasov tol-
kel s svojim kladivom po vedno manj‰em delcu snovi,
da bi pri‰el do resniãnega atoma, do resniãne nedelji-
vosti — filozof pa Ïe od samega zaãetka ve, da je to ja-
lov posel, ãeprav se iz te jalovine hranijo ‰tevilne tehniã-
ne vede in nekoliko tudi fizika sama. Samo izbira med
razumnim in nerazumnim, med dobrim in zlim, med
vrlino in poniglavostjo — to je ãlovekova stvar, tu lahko
ãlovek odloãa sam, tu je prostor in bojno polje modrosti,
s tem preteÏno se ukvarja filozof.

A ‰e bolj kakor ravnoteÏje med vrlinami (razum-

nostjo, srãnostjo, zmernostjo in praviãnostjo), odlikuje-
ta drÏo resniãnega filozofa neka rahloãutna in mila do-
pustljivost in popustljivost, ki izvirata iz spoznanja in
obãutenja, da se zares bistvene reãi ne dogajajo in ne
odloãajo v odnosu, se pravi med dvema ali veã ljudmi,
temveã v bivanju vsakega posebej. To se zdi danes, ko
jeodnos vse, bivanje pa niã, dokaj tuje stali‰ãe, a brez
njega ne moremo utemeljiti ãlove‰ke strpnosti in lju-
beznive popustljivosti. Filozof izhaja iz spoznanja, naj
ãlovek svobode, ki jo je Bog namenil ãloveku, ne sku‰a
ukiniti ali vsaj krniti, pa naj bo njena raba na videz ‰e

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

tako vpra‰ljiva ali celo nevarna. Na‰ ãas preveliãuje po-
men pojma »nevarnega«. Kar je nevarno, samo pome-
ni, kar pove Ïe sestava besede, da ne pozna varnosti kot
zagotovila. Ko bi bilo to zagotovilo dano, ko bi ne bilo
»nevarnosti« vseh vrst, bi Ïivljenje ne bilo veã svobod-
no, saj bi samo priãvrstitev in okamenelost vsega pro-
stega lahko odstranila vsako nevarnost.

Zato je filozof previden, a ne preveã. Samo nekoliko

je modro biti previden, kajti modrost je na strani Ïivl-
jenja, Ïivljenje pa lahko uspeva samo tam, kjer previd-
nost nima prve besede, kjer je previdnost uravnoteÏena
s tveganjem. Skrajno previdna bitja bi se ne parila in bi
ne imela potomcev. Zato tudi filozof tvega, v resnici
celo veliko veã tvega kakor drugi ljudje, le po tem, za kaj
tvega, se navadno ralikuje od veãine. Veliko ljudi recimo
tvega svoje zdravje ali celo Ïivljenje na cesti, da more-
biti prehiti koga, ki ga bo ãez deset minut tako ali tako
spet dohitel pri naslednjem kriÏi‰ãu. Tu si ljudje ne po-
mi‰ljajo tvegati, ãeprav gre za Ïivljenje samo. Pri takih
reãeh je filozof v svojem tveganju zadrÏan in raje izbe-
re previdnost. Nasprotno pa veãina ljudi ni pripravlje-
na tvegati niti majhne zamerice, ko bi bilo treba pove-
dati svoje mnenje ali se postaviti za koga, ki se mu godi
krivica, za resnico. Prav tu pa pride do izraza razlika
med filozofom in mnoÏico: filozof je previden na cesti,
zato pa pogumen in pripravljen na vsako tveganje, ko

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

gre za resnico in njeno izpovedovanje. âlovek sveta je
drzen v naravi, a pla‰en v izpovedovanju resnice in upi-
ranju krivicam, predvsem pa skrajno lahkomiseln v
stvareh nadnarave — filozof je previden v naravi in ‰e
bolj previden v nadnaravi, pogumen pa, ko gre za resni-
co in pravico.

Filozof je ne samo ãlovek duha, temveã tudi duhovi-

tosti — Pascal je v svojem aforizmu DuhoviteÏ, slab zna-
ãaj . . . lahko enostranski in kriviãen. Seveda, jezik ni
dovolj natanãen: beseda »duhoviteÏ« prihaja po Pasca-
lovi interpretaciji od »duhoviãiti« in ne »biti duhovit«,
kar pa je dvoje povsem razliãnih stvari, ãeprav poveza-
nih z istim besednim korenom. âe je duhoviãenje kari-
katura duhovitosti, potem ima Pascal v tem smislu prav.
A razlikovanje je v resnici zelo preprosto: dobri duhovi
se smejejo zlu v njegovem norem naprezanju, da bi pre-
magalo dobro — demoni pa se reÏijo dobremu v svoji
pogubni zmoti, da je neuporaba moãi in oblasti ‰kandal
in poraz dobrega. Zato demoni in njihovi ãlove‰ki kon-
fidenti duhoviãijo, dobrohotni ljudje pa so duhoviti.
Resniãno duhovitega ãloveka je spoznati tudi po tem, da
strelja na druge s pu‰ãico, na samega sebe pa s harpu-
no za kitolov. Pu‰ãica, izstreljena iz oroÏja zares duhovi-
tega ãloveka, se, zadrta v meso obstreljenega, spreme-
ni v akupunkturno iglo, zapiãeno v meridian duha, kjer
sproÏi zdravljenje.

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

âe Ïe ne v ãlove‰kem slovarju nasploh, kakor je pred-

lagal Voltaire, pa naj bi bila vsaj v slovarju filozofa bes-
eda »morda« ne najpomembnej‰a beseda, kakor zahte-
va Francoz, ki je bil duhovit in duhoviteÏ hkrati, prav
gotovo pa ena najpomembnej‰ih besed. Najpomemb-
nej‰i besedi filozofije sta isti, ki ju priporoãa svojim
uãencem tudi Jezus: »da« in »ne«. Ti dve besedi sta
glavna poved vsakega filozofskega stavka. Da pa bi lah-
ko brez sramu in hudih posledic vedno znova popravi-
li »da«, kadar se je tak samo zdel in bi moral v resnici
veljati »ne« in narobe, potrebuje filozofija tretjo najpo-
membnej‰o besedo: »morda«. Brez (metodiãnega) dvo-
ma, ki ga simbolizira dvorni norec, se kraljestvo spridi
— a norca postaviti na kraljevi prestol, tudi ãe bi imel v
svojem dvomu tisoãkrat prav, kraljestvo uniãi. Danes
Ïivimo v ãasu, ko je na kraljevem prestolu Harlekin.
Lepo bi ga bilo gledati, koristno bi ga bilo poslu‰ati na
stopniãki pod kraljevo nogo, kjer bi sme‰il kraljeve
zmote in napake. Danes sedi komediant na prestolu —
in osme‰eni smo mi! V filozofu morata biti v ravnoteÏju
pogum spoznavalca, da reãe ob pritrditvi »da« in niã
drugega ko to, ob zanikanju pa »ne« in niã drugega ko
to — in previdnost dvomljivca, ki daje obe iz BoÏjih ust
priporoãeni besedi na preizku‰njo. Koliko spoznavo-
slovnih glavobolov bi si prihranili, ko bi tam, kjer ni do
konca jasnega spoznanja, in samo redka spoznanja so

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

do konca jasna, pred »da« ali pred »ne« postavili izraz
dvoma in previdnosti, nedolÏno, a tako pomembno, za
filozofa ‰e posebej pomembno besedo »morda«. Ne
samo glavoboli: kraljestva bi nam bila prihranjena, mi-
lijone Ïivljenj bi nam bilo prihranjeno, ocean trpljenja bi
nam bil prihranjen, ko bi nasprotniki v velikih ali le na-
videz velikih bojih pred ostri izstrelek svoje trditve ali
zanikanja nabili v cev mehko krpo za brisanje table, za
brisanje zmot in napak: besedo »morda« . . .

A zadnja stvar, po kateri se filozof loãuje od drugih

ljudi, je v resnici prva, najvaÏnej‰a, za druge najbolj ne-
pojmljiva, za pravega filozofa najbolj samoumevna in v
tem smislu tudi najlaÏja: sprejemanje smrti. Ne stoi‰ko
ali heroi‰ko preziranje smrti, kakor ga poznajo tudi voj-
skovodje, diktatorji in ljudski hujskaãi, temveã spreje-
manje. Prezirati smrt je najbolj oddaljeno od filozofije,
saj pomeni imeti smrt za nekaj hudega in slabega, kar je
prva zmota, obenem pa to ‰e prezirati, kar je druga
zmota, saj je preziranje dejstev ena najbolj nevrednih
drÏ pravega filozofa. Kdor meni, da je smrt kaj slabega
in hudega, ravna bolje, ãe se je dejansko boji in jo sku‰a
odloÏiti, svojo zmoto je tako razpolovil in je bolj‰i od
vseh stoikov, ki jih sicer zaradi njihovih del obãuduje-
mo, zaradi njihovega razumevanja smrti pa jih lahko le
pomilujemo.

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

âe mora filozof kaj dobro razumeti — in ãe je kdo, ki

naj to dobro razume, potem mora filozof res dobro ra-
zumeti, da smrt ni niã slabega in hudega, temveã je nje-
gova prijateljica, ker so vse BoÏje dekle njegove prijate-
ljice, in smrt je prav tako boÏja dekla, ta ‰e prav posebej.
Vedeti mora, kar je vedel in ãutil Pre‰eren, po tem sone-
tu gotovo bolj filozof kakor veãina slovenskihin drugih
poklicnih filozofov:

Prijazna smrt! Predolgo se ne múdi:
ti kljuã, ti vrata, ti si sreãna cesta,
ki pelje nas iz boleãine mesta,
tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi;

Filozof, ãe je res to, kar beseda pove, je najsreãnej‰i

izmed ljudi. Ne zato, ker bi najveãkrat zadel v igri na
sreão, ne zato, ker bi se mu pripetilo najmanj nesreã, ne
zato, ker bi bil deleÏen najveã in najveãjih uÏitkov in bi
mu bilo prihranjenih najveã boleãin, temveã zato, ker
ima zagotovilo, da mu bo izpolnjena njegova najveãja
Ïelja. Sreãen je, komur se izpolni najveãja Ïelja — in ãe
ima za to ‰e zagotovilo, potem je ta sreãa samo ‰e toli-
ko veãja. Filozofova najveãja Ïelja je, umreti. In ta se mu
zanesljivo izpolni. Najveãji strah svetnega ãloveka je isti:
umreti. In ta strah vseh njegovih strahov se zanesljivo
uresniãi. Zato sta v isti stvari ãlovek sveta in ãlovek

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

modrosti tako razliãno zadeta, kakor je to le mogoãe:
prvi z najveãjo nesreão, drugi z najveãjo sreão!

Kakor filozof po eni strani ve, da je ta svet dober svet,

dober tudi zato, ker je v njem moÏno dobro delati, pa
obenem ve, da ta svet ni odre‰eni svet, ni BoÏje kraljest-
vo, v katerem bi veljalo in bi bilo tudi mogoãe Ïiveti
veãno. Edina vrata iz tega sveta v odre‰eni svet so vra-
ta smrti. Zato za filozofa ni bolj zaÏelenega dogodka v
vsem Ïivljenju, kakor je dogodek smrti, ki je vedno le
smrt verige in je osvoboditev in Ïivljenje suÏnja. âe filo-
zof hrepeni po polnem spoznanju, in to je temeljno hre-
penenje vsakega resniãnega filozofa, potem mora hre-
peneti tudi po smrti, ki mu odpre vrata v polno spoz-
nanje. âe hrepeni po polni svobodi, in to je prav tako
hrepenenje vsakega resniãnega filozofa, potem mora
hrepeneti tudi po smrti, ki mu odpre vrata v polno svo-
bodo.

A da bi smrt ostala smrt, se pravi tolaÏba in usmilje-

nje, odre‰itev in prestop meje tega sveta, ji je treba pus-
titi njen znaãaj. Zato bo filozof pustil svojemu telesu, da
pred njo ‰e naprej trepeta kakor hoãe, njegova misel pa
jo bo blagoslavljala in pozdravljala kakor prihod kne-
ginje, ki odpira zapahe jeãe. âe naj smrt ostane smrt, je
ne smemo povzroãati sami, kajti umor samega sebe
odvzame smrti njeno bistvo, ji vzame sluÏbo BoÏje de-
kle. Smrt, ki je ne po‰lje Bog sam, v katere naroãje vdre

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

ãlovek samovoljno, ni prava smrt, je prav to, kar si ãlo-
vek, ki ne i‰ãe svéta modrosti, pod to besedo predstav-
lja.

Filozof je poleg svetnika pravzaprav edini, ki na tem

svetu ne dela samomora, ker pred lastno smrtjo Ïe dav-
no prej svetu odmre. Vsako Ïivljenje, ki ni obenem od-
miranje svetu, je v resnici poãasno pripravljanje samo-
mora. Îiveti za svet, ki je konãen, je kakor sesti na voz
s ponorelimi konji, drveãimi proti prepadu. In to je
samomor. Tudi kdor ne poloÏi roke nase, kdor umrje v
postelji, doma ali v bolni‰nici, celo v prisotnosti duhov-
nika, pa ni odmiral svetu, umre kakor samomorilec. Sta-
viti na nekaj, kar je zaluãano v propad, in ta svet je od
zaãetkov zaluãan v propad, je delati samomor. Resniã-
no Ïivljenje je mogoãe samo v odmrtosti svetu. In Ïiv-
ljenje za svet je resniãna smrt. Smisel prave smrti nam-
reã ni smrt ãloveka, temveã smrt smrti same. Smrt pa za
ãloveka — in to se mora zgoditi pri vsakem posebej —
lahko umre samo tedaj, ko je ta prej umrl svetu. Tu se
vera in filozofija snideta.

Prijateljevanje s smrtjo pa ima za filozofa ‰e drug

pomen. Prav je, ãe je nepodkupljiv uradnik. ·e veliko
bolj prav in nujno je, da je nepodkupljiv vladar. Absolut-
no nepodkupljiva pa morata biti filozof in duhovnik. A
zares nepodkupljiv je lahko samo tisti, ki ima urejeno
razmerje s smrtjo, ki ga s smrtjo ali postopki, ki lahko do

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

nje privedejo, ni mogoãe omajati v njegovem mi‰ljenju
in sklepih, ki ga ni mogoãe izsiljevati. Nepodkupljivost
filozofa ni tako samoumevna, kakor bi ãlovek mislil.
Nekateri ljudje, ki jim je do resniãnega filozofa manjkala
vãasih samo ta vrlina, so na tem izpitu padli. Znali so
materin‰ãino filozofije, staro gr‰ãino. Obvladali so zgo-
dovino filozofije do zadnje podrobnosti. Domaãa jim je
bila formalna logika, igrali so se lahko s pojmi iz filo-
zofskega leksikona. In vendar je kdo izmed njih celo
brez kakega velikega truda naroãnika prodal svoj poklic
in svojo du‰o in se vdinjal najbolj protiãlove‰kim reÏi-
mom, kakor sta bila nacionalni in internacionalni soci-
alizem Hitlerja in Stalina. Honorar za tako vdinjanje je
bil navadno dokaj beden: izpodriniti svojega starej‰ega
kolega in zasesti njegovo stolico na univerzi — ali pa
kak‰na drÏavna vila in nekoliko vi‰ji avtorski honorar-
ji. Majhen iztrÏek, sramotno majhen za to, kar so proda-
li. Z veseljem ãlovek navede drug, nasproten primer iz
zgodovine filozovije, kako se je Sir Karl Popper v begu
pred nacionalnimi socialisti, ko je sam iskal preÏivetja,
odrekel univerzitetnemu mestu v Angliji v prid svojega
preganjanega tovari‰a na Nem‰kem in sprejel ponudbo
v daljni Novi Zelandiji.

Predno sklenem ta svoj skromen pogled na filozofijo,

moram obraãunati ‰e s sku‰njavo vsakega filozofa,
sku‰njavo, ki z ozirom na odgovor nanjo pravega filozo-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

fa ‰ele zares razodene in nepravega ‰ele res razgali — s
Platonovo sku‰njavo, ki je bila tudi Senekova in Boeci-
jeva, Kartezijeva, Heglova in Marxova, Lukaczeva in
Heideggerjeva in ‰tevilnih drugih. V resnici vsakogar,
saj filozof ne more biti bolj slep in gluh ob grdobijah
sveta in krikih njegovih Ïrtev kakor vsi drugi. Kaj je to-
rej bolj naravnega, kakor da filozofa zamika, da bi dal
svoj prispevek k popravljanju sveta in k njegovi razumni
in praviãni ureditvi, a ãe praviãni, samodejno tudi Ïe
razumni, saj je praviãnost vedno razumna in krivica
vedno nerazumna.

Naj torej filozof ustreÏe Platonovi zahtevi, naj bi

drÏavi vladali filozofi ali pa naj bi vsaj Ïe obstojeãi vla-
darji postali filozofi?

V XXI. stoletju na to vpra‰anje gotovo nekoliko laÏje

odgovorimo, kakor bi lahko nanj odgovorili sto ali dve-
sto let prej. Izkusili smo kar tri drÏavne tipe, ki so jih
naãrtovali »filozofi« ali pa so ti vsaj moãno sodelovali
pri njihovem urejanju. Najbolj se je Platonovemu idealu
drÏave, ki ji vladajo filozofi, pribliÏal internacionalni
socializem (komunizem), ki mu je vladala elita ljudi, ki
so svoje naziranje imenovali »znanstveno«, ki so po
Marxovih besedah v razredu, ki naj bi ga zastopali (pro-
letariatu) videli »materialno moã za uresniãenje filozo-
fije«, v svoji ideologiji, ki so jo imeli za filozofijo, pa »du-
hovno oroÏje za emancipacijo delavskega razreda«.

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Kako malo so bile drÏave, ki so bile vodene po tak‰nih
»filozofih« dejansko razumno urejene, da pustimo za-
enkrat vnemar vpra‰anje svobode, o tem imamo nena-
pisane romane milijonov veãjih ali manj‰ih Ïrtev teh sis-
temov, nekaj romanov in premi‰ljanj o tej civilizacijski
katastrofi XX. stoletja pa imamo tudi napisanih, med
njimi predvsem dela velikega ruskega pisatelja SolÏeni-
cina.

Je izvirala nesreãa samo iz tega, da to vendarle niso

bili pravi filozofi, temveã bolj ali manj ideologi, se pra-
vi samo nekak‰no daljno sorodstvo filozofije? Ali pa je
tako, da bi vsaka skupina filozofov, bolj ali manj pravih,
ki bi prevzela oblast, organizirala podobno delujoã kaos
in uvedla podobno strahovlado, ki je posledica vsakega
kaosa? Bi denimo, ãe ostanemo pri razmerah, ki jih
avtor tega spisa in bralec najbolj poznata, bil blagi to-
mistiãni filozof Janez JanÏekoviã, bistveno bolj‰i oblast-
nik ali svetovalec najvi‰jega oblastnika, kakor pa polizo-
braÏeni uãitelj in ideolog Edvard Kardelj? Bi tudi drÏa-
va, katere ideologijo bi imel na skrbi ta vseskozi po‰teni
in ãlovekoljubni duhovnik in filozof, morda edini do-
sledni praktiãni komunist med Slovenci, tako globoko
padla na stopnji svoje civilizacije in kulture, poãela taka
grozodejstva nad lastnimi drÏavljani, kakor je bil to pri-
mer drÏave, katere idejno osnovo je stkal komunistiãni
ideolog Kardelj?

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Predpostavka je lahko zgolj teoretiãna, celo zgolj

pravljiãno teoretiãna, saj je jasno, da komunistiãni dik-
tator ne bi izbral za svojega svetovalca katoli‰kega du-
hovnika in filozofa. A poigrajmo se za hip s tem mode-
lom, da vidimo, ali bi bilo vsaj naãelno in v izjemnih
okoli‰ãinah mogoãe uresniãiti Platonovo zamisel s ko-
likor toliko dobrim izidom. Vzemimo, da bi Sveti Duh,
ki veje kjer hoãe, torej tudi v votlini Titovega ‰taba na
Visu, mar‰ala vsaj za hip razsvetlil, da bi namesto Kar-
delja imenoval za svojega najtesnej‰ega sodelavca pro-
fesorja JanÏekoviãa. Stvar ne bi bila ãisto brez osnove,
saj se je ta pogumni, ãeprav tako krhki in v vsakem pog-
ledu nemoãni in neoboroÏeni moÏ, postavil za svojo
okupirano domovino, kakor se ni znalo postaviti niti
vodstvo njegove Cerkve niti vodstvo te ali one politiãne
stranke. Mar‰al bi lahko celo pred Stalinom argumenti-
ral, da je iz taktiãnih razlogov imenoval za svojega so-
delavca znanega patriota, izpriãanega nasprotnika tako
italijanskega fa‰izma, kakor ‰e bolj nem‰kega nacional-
nega socializma.

A kaj bi se zgodilo? Kaj bi se zgodilo najbrÏ Ïe po ne-

kaj urah tako nenaravne simbioze, kakor jo sestavljata
despot in filozof?

Dogodkov si nam ni treba izmi‰ljati. Podoben, ãerav-

no ne ãisto enak primer imamo. Edvard Kocbek je bil
katoli‰ki pisatelj in mislec, od vsega zaãetka privrÏenec

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

oboroÏenega upora, kakor so si ga zamislili komunisti —
in tudi nosilec sicer zgolj formalnih, a nominalno viso-
kih funkcij po komunistih vodenega upora. In kak‰na je
bila njegova usoda? Koliko kr‰ãanskega duha ali vsaj
preproste ãloveãnosti je lahko vnesel med svoje bojne
tovari‰e? Ne samo, da o tem ni moglo biti govora, tem-
veã je sam, ãe je hotel re‰evati vsaj golo koÏo in ohra-
njati nekak videz koalicijske zasnove »Osvobodilne
fronte«, moral sprejemati kompromis za kompromi-
som, vsakega naslednjega globlje pod ãrto moralno
sprejemljivega, dokler nazadnje ni postal brezmoãno in
nekoliko Ïalostno orodje partije, dokler ga sedem let po
koncu vojne ta sama ni izloãila in odstranila z vseh jav-
nih poloÏajev, tudi zgolj formalnih in slamnatih. Cena
za to igro je bila stra‰na, najbolj stra‰na morda prav za
Kocbeka samega.

JanÏekoviã takih kompromisov z novimi oblastniki ne

bi delal. PoniÏno, vljudno, a nadvse jasno in odloãno bi
povedal, kje je meja njegovega sodelovanja. In to bi bil
tudi njegov zadnji stavek. Naslednji stavek bi zdrdral
eksekutorjev avtomat. V oblastni‰ki igri ni veãje iluzije,
kakor pa je tista, katere nespametni stavek se glasi: »
. . . biti zraven, da bi stvari ne bile ‰e slab‰e . . . « Ko bi
Kocbek te igre ne sprejel, bi bilo marsikateremu kr‰ãan-
skemu domoljubu, ki je zaradi avtoritete Kocbekovega
kroga, od‰el v gozd, bilo prihranjeno stra‰no razoãara-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

nje, marsikomu pa tudi Ïivljenje. Marsikaterega, po le-
pih besedah o »koalicijski naravi OF« zapeljanega
kr‰ãanskega partizana, ne bi zadela od zadaj krogla nje-
govega nekr‰ãanskega »tovari‰a«, ko ga od spredaj ni
zadela italijanska ali nem‰ka krogla. Profesor JanÏeko-
viã bi imel tako samo dve izbiri: ali bi se ob prvi nemo-
ralni izbiri, pred katero bi ga postavili, umaknil — ali pa
bi to naredila revolucijska oblast. V resnici se tudi
umakniti ne bi mogel. V obeh primerih bi sledila lik-
vidacija.

Tako se ne bi godilo le blagemu slovenskemu filozo-

fu, tako se je v resnici godilo Ïe Platonu samemu, ki ga
je siraku‰ki tiran Dionizij prodal za suÏnja v Egipt. Tako
se je godilo Seneki, ki ga je njegov gojenec in uãenec
Nero pognal v smrt s »prostovoljnim samomorom«.
Tako se je godilo Ciceru, ki so ga po drÏavljanski vojni
med Cezarjem in Markom Antonijem Antonijevi oficirji
umorili na begu. Celo ubogi Kartezij, ki si je v svojem
jezuitskem kolegiju izposloval pravico, da je z zamudo
prihajal k pouku, ker je spal skoraj do opoldneva, je
moral pri ‰vedski kraljici Kristini, pri kateri je na stara
leta poiskal zatoãi‰ãe, to drago plaãati z muãnim vsta-
janjem pred peto uro zjutraj, ko je veliãanstvo imelo ãas
za filozofske pogovore . . .

V osnovi se je demonom oblasti — in vsaka oblast je

demonska, ãeprav prihaja od Boga, a saj tudi demoni

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

prihajajo od tam — mogoãe pribliÏati samo na Kocbe-
kov ali pa na Heideggerjev naãin: se pravi z naivno
predstavo o poduhovljanju oblastnika po poti sodelo-
vanja ali pa z odprto priprvljenostjo sluÏiti oblastniku
kot njegov filozofski lakaj. Prva varianta je dokaj tvega-
na, Kocbek je imel veã sreãe kakor pameti, da je sploh
ostal pri Ïivljenju in da je smel umreti naravne smrti —
druga pa sramotna, Heidegger je imel sicer toliko sreãe,
da ni mogel zasesti mesto pri Hitlerjevih nogah, ki je
bilo na vrhu nacistiãnega stroja prihranjeno za Rosen-
berga in mu tako ni bilo treba sesti na klop nacistiãnih
zloãincev na nürnber‰kem sodi‰ãu, ni pa imel niti pa-
meti niti morale, da bi se svoje sramotne kolaboracije
opral vsaj s kasnej‰im priznanjem in iskrenim obÏalo-
vanjem svoje krivde. âe izvzamem njegove ãuda‰ke ãas-
tilce v Ljubljani, je odloÏen v zgodovino izdajstev nad
lastnim poklicem, kamor sodijo tudi njegovi »kolegi« na
komunistiãni strani, katerih sramota ni manj‰a. Filozof
Diogenes (412-323 pr.Kr.), ki ga uvr‰ãajo med cinike, je
o tem pribliÏevanju zapisal tole:

»Z drÏavo je kakor z ognjem: ne se mu preveã pri-

bliÏati, da se ne opeãe‰, a tudi ne biti predaleã od njega,
da ne zaãne‰ zmrzovati.«

Pravljica o filozofu na prestolu ostaja pravljica. Kadar

jo kdo sku‰a spremeniti v resniãnost, naredi iz pravlji-
ce grozljivo kriminalno zgodbo. Kakor pravi slovenski

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

filozof JoÏe Hleb‰, noben razumen ãlovek ne bi rad Ïi-
vel v drÏavi, ki bi jo vodil filozof. Ne v Platonovi, ne v
Moorovi (kljub njegovemu svetni‰tvu — a ko bi res lah-
ko vodil drÏavo v skladu s svojo Utopijo, ne bi postal
svetnik!), ne v kaki drugi. Kakor smo rekli Ïe na zaãet-
ku, je mesto filozofa tam, kjer sicer sedi dvorni norec. To
je najveã, kar lahko filozof podari drÏavi — in to je naj-
veãja milost, ki jo lahko drÏava izkaÏe filozofu.

Predvsem pa, ãe je filozof res filozof in ne le ideolog,

se pravi filozofova opica, potem ne bo delil naivnega
prepriãanja vsakr‰nih »pragmatikov« in drugih akcio-
nistov, vkljuãno s favstovskim, po katerem je dejanje
pred besedo, kakor pravi nesreãni junak s prodano du‰o
in za njim vsi drugi. Vsakdo, ki sprejme to najveãjo ne-
umnost sicer ne neumnega Nemca, mora kakor Favst
svojo du‰o prodati. Velika milost kr‰ãanstva je, da so
tudi prodane du‰e odkupljene, na istem kriÏu in z isto
stra‰no ceno, a tudi z isto stra‰no BoÏjo ljubeznijo, ka-
kor pa neprodane du‰e razumnih. Zato tudi Favst — in
tu se Goetheju vrne razum — svojo du‰o na koncu re‰i,
kakor jo lahko re‰i vsakdo, ki se ozre na kriÏ in naredi
kaj dobrega za druge. Filozof ve, da je na zaãetku vsega
beseda, saj sicer filozofija sploh ne bi bila mogoãa, sicer
ne bi imeli merila za kakr‰no koli presojanje stvari.

Tisti, ki bi svet radi »spreminjali«, kakor v svoji 11. tezi

o Feuerbachu zadolÏuje filozofijo Marx, ki se prav v tem

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

stavku razgalja za izrazitega ne-filozofa, bi morali naj-
prej vedeti, kak naj bi bil »pravi« svet, v kakr‰nega naj
bi prej‰njega »nepravega« (po Marxu: neodtujenega)
spremenili. Ne trdim, da tega ni mogoãe vedeti. Vsaka
Ïeniãka v cerkveni klopi to ve. Vsak filozof, ki se drÏi
svojega opravka, to tudi ve, ker deli vero s preprosto
Ïeniãko. Le filozof, ki je obupal nad pametjo Boga in se
oklenil svoje, tega ne ve in ne more vedeti. Vpra‰ajte
kogar koli od uporni‰kih ali revolucionarnih spreminje-
valcev in pobolj‰evalcev sveta, kak‰en naj bi idealen svet
bil, vam bodo vsi odgovorili, da ne Ïelijo govoriti o ide-
alih, temveã o revolucionarni praksi. Samo to vedo, kaj
bi bilo treba podreti, ne vedo pa, kaj bi bilo treba na
novo postaviti in kako.

Kak‰en naj bi svet bil, tega namreã ni mogoãe izvedeti

iz ãlove‰kih virov. Kako tudi, saj smo si ljudje prav gle-
de teh predstav najbolj v laseh. Eden bi med Dovrom in
Calaisom rad postavil most, drugi pa bi rad zvrtal pre-
dor. Eden bi rad na reki postavil jez in elektrarno, dru-
gi pa bi rad uredil ob njej biotop. A to so ‰e majhni pro-
blemi. Skoraj vsakdo bi se namreã rad zna‰el v tej ali oni
skupini privilegiranih — in v isti sapi to oãita drugim kot
njihov najveãji greh. Pa celo tisti, ki so v tem pogledu
izjema, ki so res altruistiãno naravnani, ki bi iskreno radi
pomagali ãlove‰tvu, imajo o naãinu, kako to storiti, po-
vsem nasprotujoãe se predstave.

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Tisti pa, ki dejansko vedo, kak‰en bi svet moral biti,

ne v podrobnostih, temveã v naãelih, namreã ãisto pre-
prosti poboÏni ljudje, ki delajo z BoÏjo in ne lastno pa-
metjo, in tistih nekaj resniãnih filozofov, ki prav tako
raje uporabljajo BoÏji kakor pa lasten razum, vedo ‰e
nekaj drugega: tega sveta se v osnovi ne da spremeniti
in ga v osnovi tudi ni treba spremeniti. Vsaka globlja
sprememba, ki nujno udari po privilegijih in interesih
tistih, ki z njim upravljajo in si ga lastijo, zahteva upo-
rabo ne samo pravne, temveã tudi fiziãne prisile. Za-
hodni zavezniki dolgo ãasa niso prav vedeli, ali naj upo-
rabijo Hitlerja za to, da se znebe Stalina ali pa Stalina, da
se re‰ijo Hitlerja. Nazadnje jih je Hitler sam postavil
pred dejstvo, da so morali ruskega belcebuba pognati v
boj proti nem‰kemu hudiãu. Ta model pa se ponavlja v
vseh merilih in okoli‰ãinah. Otroci sveta tako poravna-
vajo svoje raãune. Tu ni mogoãe niã bistvenega spreme-
niti.

To ne pomeni, naj bi filozof gledal stran, ko bi se v

njegovi prisotnosti komu godila sila. Sokrat je pogum-
no branil obzidje Aten, Mark Avrelij je branil obzidje
imperija, Kartezij je bil nekaj ãasa celo najemni‰ki vojak,
Wittgenstein je bil vzoren avstrijski vojak na ruski fron-
ti, JanÏekoviã pa je slovenske fante spodbujal k obrambi
domovine in jo je s peresom branil tudi sam, najprej
pred zunanjim, nato tudi pred notranjim okupatorjem.

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Vse to je dovoljeno tudi filozofu, velikokrat je to tudi
njegova ãlove‰ka in drÏavljanska dolÏnost. To, kar se za
filozofa ne spodobi, pa je iluzija, da bi bilo s tako ali
drugaãno metodo, voja‰ko ali pacifistiãno, mogoãe
spremeniti temeljno naravo sveta.

Ko je Sokrat branil Atene, je prav dobro vedel, da ne

brani »vrta bogov«, temveã ãlove‰ko napravo, ki bo v
osnovi ostala enako vpra‰ljiva, enako goljufiva in nasil-
na, pa naj jo imajo v rokah Grki ali Perzijci. Svojo dolÏ-
nost je storil iz ãuta solidarnosti do svojih rojakov, ne pa
iz priãakovanja, da bi mu bile Atene bolj naklonjene
kakor Persepolis. Filozof ravna, kar zadeva drÏavo, ka-
kor ravna dana‰nji katoli‰ki duhovnik po uredbi svoje
Cerkve: vestno opravi vse drÏavljanske dolÏnosti, sam
pa se ne poteguje za nobeno vodilno mesto v drÏavi.
Njegova politika je namreã, podobno kakor politika
dobrega katoli‰kega duhovnika, v odpiranju in osvetlje-
vanju novih obzorij, tudi tistega in predvsem ‰e tistega
zadnjega, onkraj katerega ni nobene omejujoãe obzor-
nice veã. Podobno kakor duhovnik je tudi filozof pre-
priãan, da v naãelu dobre drÏave na tem svetu ne more
biti, ker je drÏava sama »meã v rokah Boga« kakor pravi
apostol Pavel, zaradi gre‰ne narave ãloveka. Lahko pa je
kak‰na drÏava nekoliko bolj‰a od druge, a samo toliko,
kolikor je ‰tevilo tistih, ki se pustijo voditi po veri in filo-
zofiji, veãje kakor drugje. ·tevilo svetih in ‰tevilo modrih

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

namreã doloãa, kak‰na bo drÏava s tisto majhno in ne-
bistveno razliko, ki lahko obstaja med posameznimi
oblastvi in gospostvi.

Filozofu je ne samo glede modrosti, temveã tudi gle-

de politike jasno, da kakor ne bi bilo modro, ãe bi vsi
dosegali modrost, tudi ne bi bilo dobro, ãe bi bil svet v
vseh posameznostih dober, kar sicer obljublja vsaka
politika. Filozofa podobno kakor Chestertona, ki ga Ïe
samo zaradi te domislice moramo imeti za resniãnega
filozofa, (glej: Pravovernost, Ljubljana 2001) bolj zanima
potek hermagedonske bitke kakor pa rezultat zadnjih
parlamentarnih volitev.

Filozof v politiãni stranki je Ïalosten in komiãen pojav

hkrati. Bistvo stranke je pristranskost — bistvo filozofa
pa je univerzalnost. Stranka je dom tistih, ki nimajo last-
nega doma, namreã duhovnega. Dom filozofa pa je ves
kozmos, ne le vsa zemlja. ·e bolj Ïalosten in komiãen
pojav je filozof na oblasti ali z deleÏem na oblasti. âe je
tam s slabim namenom, je pokvarjen in ne more biti
resniãno filozof — ãe pa je tam z dobrim namenom, je
bedak in tako ‰e prav posebej ne more biti v resnici fi-
lozof.

Filozof je ãlovek, ki bolj natanko kakor urar ali celo

astronom, in kaj je astronom, kakor urar na veliko, ra-
zume, kaj je ãas, ãeprav ãisto nazadnje, ãe ga naravnost
vpra‰a‰, podobno kakor Avrelij Avgu‰tin, od vseh naj-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

manj ve, kaj je ãas. A ta nevednost je uãena (docta igno-
rantia), je premi‰ljena in poglobljena. Filozof se od dru-
gih ne razlikuje toliko po ‰tevilu reãi, ki jih ve, temveã
po globini in premi‰ljenosti svoje nevednosti. Eno je,
denimo ne vedeti, kdaj se je rodil Napoleon. To je ne-
vednost sveta. Drugo pa je, ne vedeti, ali je bil Napole-
on res Sveti duh na konju, kakor je to trdil Hegel, ali ne.
To je uãena filozofova nevednost.

A naj bo filozofova nevednost o ãasu ‰e tako globoka,

po neãem se filozof vendarle bistveno razlikuje od nefi-
lozofa. Filozof nikoli ne ãaka. Priãakuje, a ne ãaka. Spet
sreãni blagoslov obeh mojih jezikov, sloven‰ãine in
esperanta, ki imata glagolski vid in lahko z eno besedo
izrazita razliko, ki se meri v svetovjih. PreprosteÏ ãaka in
je zato ves ãas nemiren, filozof pa priãakuje in najde v
tem svoj mir. Priãakovati pomeni, biti tam, kjer trenut-
no si, streãi tistemu trenutku, kakor da gre za polnost
ãasa, ob tem pa ohranjati upanje na nekaj priãakovane-
ga.

Filozof v ãakalnici zdravni‰ke ambulante ni osvobo-

jen muãnega ãakanja zato, ker je obenem tudi kulturno
zainteresiran ãlovek in bi si lahko ãas kraj‰al z branjem
revij ali z branjem knjige, ki jo prinese s seboj ali pa tudi
s filozofskim meditiranjem. Vse to lahko poãne filozof v
ãakalnici in to tudi velikokrat poãne, a to ni bistveno. âe
bi ‰lo le za to, bi to ‰e vedno bilo ãakanje, le da zamote-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

no s kakim drugim opravilom. Vrlina filozofa pa ni v
tem, da bi se s ãim omamljal ali kratkoãasil in tako po-
zabljal na razseÏnost in teÏo ãasa, temveã prav nasprot-
no, da si to razseÏnost in teÏo prikliãe v zavest in jo v
vsej jasnosti in trdoti sprejema.

Filozof je re‰en ãakanja zato, ker aktualnega ãasa ne

podreja ãasu, ko naj bi se ãakano uresniãilo, temveã mu
priznava lastno vrednost in pomembnost, ãakano pa
spremeni v priãakovano, kar pomeni prosto vsakega
pogojevanja, tudi ãasovnega. Ta, ki ãaka, se pravi pros-
tak, je z mislijo, ãustvi in duhom vedno drugje, kakor pa
je njegov dejanski poloÏaj. Îivi zunaj sebe, kakor blo-
deãa du‰a speãega v muãnih sanjah. Îe ko se napoti v
ordinacijo, ni prisoten na cesti, kjer naj bi vsaj pazil na
promet in svojo varnost, temveã v duhu Ïe sedi v ãakal-
nici in nestrpno ãaka, kdaj se bo zares tam zna‰el. In ko
naposled pride tja, spet ni prisoten na stolu, na katerem
ãaka, da bo sprejet, temveã je v mislih, ãustvih in duhu
Ïe pri zdravniku in trpi, ker je to samo predstava nestrp-
no ãakajoãega, ne pa tudi dejstvo. A tudi, ko vstopi v
ordinacijo, ne neha ãakati. Tedaj zaãne ãakati, kdaj bo
pregleda konec, kdaj se bo lahko odpravil nazaj na svoj
dom ali kam drugam.

Tako tak ãlovek neprestano nekaj ãaka, ves ãas je ne-

miren in odsoten. Resniãen filozof nikoli na niã ne ãaka,
temveã vsako progo ãasa doÏivlja prisotno, z odprto

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

radovednostjo, kaj bo navrgel trenutek. Iz tega izvira
prisloviãni mir filozofov, saj vznemirjenost ne prihaja
od svobodnega priãakovanja, temveã od nestrpnega in
zasuÏnjujoãega ãakanja. Îe samo ta razlika, ta navidez
neznaten pridelek filozofije, da filozofu ni treba veã ãa-
kati, temveã je vedno ves prisoten tam, kjer preÏivlja
svoj realni ãas, je dovolj velika, da poplaãa ves trud, ki ga
filozofija zahteva zase. Skoraj vse oblike napadalnosti in
nestrpnosti izvirajo, kakor je v svoji preprosti in zgo-
‰ãeni formulaciji povedal Ïe Pascal, iz nesposobnosti, da
bi mirno strpeli v svoji izbi. V svoji izbi pa lahko mirno
ostane samo tisti, ki ostane pri sebi, ki torej ne ãaka,
temveã priãakuje. âakanje je namreã izraz ãlovekove
razdeljenosti in celo raztrganosti — priãakovanje pa se
dogaja v njegovi celovitosti in edinosti s samim seboj,
svetom in Bogom.

Ne branje pametnega tiska v ãakalnici, celo filozofska

meditacija ne, vse to ‰e ne spremeni ãakanja nefilozof-
skega ãloveka v priãakovanje filozofa. âisto preprosto
sprijaznjenje s svojo vsakokratno prisotnostjo, se pravi
sprejemanje te prisotnosti, naredi ãudeÏ, ki ga sloven-
‰ãina in esperanto izrazita s posebnim glagolskim vi-
dom, drugi jeziki pa ga morajo, tudi najimenitnej‰i med
njimi, tudi najbolj filozofski med njimi, nerodno opiso-
vati.

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Filozofu se ne bi mogla primeriti zmota, kakr‰no de-

nimo vidimo, ãe si ogledamo Almereyev film o Hamle-
tu iz leta 2001, ki je posnet v New Yorku in uporablja
sodobno realistiãno sceno neke danske firme, ki ji naãe-
ljuje umorjeni. ReÏiserju lahko ‰tejemo v prid, da je
spo‰toval Shakespearovo besedilo, ne moremo pa ga
hvaliti, ker je svoje gledalce tako hudo podcenjeval, da
si je zamislil, kako jih mora prestaviti v dana‰nji ãas, da
bi lahko sklepali, kako to, kar je nekoã veljalo za deÏe-
lo Dansko, danes enako velja tudi za katero koli drugo
deÏelo ali korporacijo. Prav nasprotno se zgodi: name-
sto da bi nas stara scena in igra v starih kostumih aso-
ciativno poslali v dana‰nji ãas, nas sodobna scena po‰lje
v preteklost! In se tako dana‰nji ãlovek v svoji nespame-
ti vpra‰uje: Kako je vendar mogel Shakespeare Ïe pred
stoletji napisati take reãi, ki povsem veljajo ‰e danes. Le
modri — a koliko jih je ‰e? — se bo vpra‰al: Kako je mo-
gel Shakespeare, ãeprav je Ïivel tako pozno, Ïe na pra-
gu novega veka, ‰e vedno napisati tako mogoãne reãi?

A ãe se nazadnje ‰e enkrat ozrem po vsem skupaj, se

mi zdi, da je najveãji pridelek filozofije vendarle nekaj,
kar se zdi od nje najbolj oddaljeno, neke vrste, neke ple-
menite vrste neresnost. Prvotni pomen te besede, ko je
bila ‰e skupna litvanskemu rai‰kus, namreã »jasen, ra-
zumljiv, oãiten«, je namreã pravo nasprotje filozofije,
saj ta ravno sku‰a razlikovati med oãitnim in skritim. Fi-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

lozofija ne i‰ãe oãitnega, temveã skrito. Torej ni resna,
temveã je neresna. Resen je uradnik, resen je uãitelj, ki
uãi abecedo in po‰tevanko, resen je podoficir, ki uãi
mlade vojake metanja na zemljo in plazenja po njej, re-
sen je ideolog, resen je oblastnik, najbolj resni pa so
norci v zavodih zaprtega tipa. Svet in moder ãlovek pa
ne moreta biti resna, saj tipljeta onkraj tega, kar je jasno
in oãitno, kar je res-no za tistim, kar ni res-no, paã pa
resniãno. Resniãno pa ima drugaãen fiziolo‰ki uãinek na
ãloveka kakor to, kar je zgolj res-no, se pravi oãitno in
jasno. Resniãno sili ãloveka v smeh, saj resniãno vedno
razgalja in sramoti to, kar se zdi tako jasno in samo-
umevno. Zato si Sokrata ni mogoãe predstavljati z gri-
maso resnosti, Budha, njegov azijski sodobnik, pa je
tako ali tako vedno upodobljen s smejoãim se izrazom.

Filozof je ãlovek humorja, je ãlovek, ki ima poleg svet-

nika edini dostop do pristnega humorja. Curt Goetz
moli takole:

»Ljubi Bog, podari mi milost daru, da bi se veselil ‰ale,

daj mi dovolj smisla za humor, da bi videl, kako majh-
ne in niãne so stvari, ki nam delajo skrbi. ( . . . ) Humor-
ja se ne da nauãiti. Poleg duha in duhovitosti predpo-
stavlja predvsem veliko mero srãne dobrote, potrpeÏ-
ljivosti, skrbnosti in ãlovekoljubja.« (Goetz, Curt: Drei-
mal täglich, Stuttgart 1985).

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Peter Kauder, avtor zanimive knjige z naslovom He-

gel pri biljardu (Hegel beim Billard, München 2000) pra-
vi v predgovoru k svoji knjigi:

»Se sme filozof smejati? Je neprimerno, ãe predstav-

ljamo filozofe na zabaven naãin? Ali pa je filozofija tako
resna in globoka zadeva, da humorja ne le ne prenese,
temveã ga sploh ne dopu‰ãa? Je s filozofijo tako, kakor
je neki angle‰ki nogometni funkcionar to igro oznaãil
nekemu novinarju: Na splo‰no trdijo, da je nogomet
igra, pri kateri gre za Ïivljenje in smrt — a verjemite mi,
stvar je veliko bolj resna . . . «

Filozof se smeje, kakor se tudi svet ãlovek smeje, ker

se neskonãnost mora smejati konãnemu, ker se bistve-
no mora smejati nakljuãnemu, ker se konec koncev ob-
stojeãe mora smejati neobstojeãemu. To kar zares je, se
smeje temu, kar se samo zdi, da obstaja in se v tem ‰e
napihuje — in v tem smehu univerzalij nad akcidenta-
lijami ima filozof svoj deleÏ.

Kakor ne morem deliti Boecijevega optimizma glede

tolaÏilne moãi filozofije, pa prav rad priznam, da ima
moã laj‰ati teÏo in boleãino ãlovekovega Ïivljenja. Ne
more potolaÏiti, ker samo Bog lahko potolaÏi, ker je
samo Sveti Duh pravi tolaÏnik, lahko pa tolaÏi v na‰em
majhnem, ãlove‰kem merilu, lahko zmanj‰uje boleãino,
lahko deluje, kakor delujejo mazila in druge zdravilne
ali laj‰alne uãinkovine na‰ih zdravnikov in farmacevtov.

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Mogoãe se sli‰i skromno, a zame je bilo to zelo veli-

ko: filozofija me je za vselej re‰ila muãnega postajanja,
posedanja ali poleÏavanja brez zaposlitve. Kdor se je
podal na to pot, je dobil zaposlitev do svojega zadnjega
diha. In to zaposlitev je mogoãe prakticirati v vsakem
ãasu, na vsakem mestu in v vsakr‰nih, tudi najteÏjih
okoli‰ãinah. To, kar je za tako ‰tevilne ljudi v poklicnem
Ïivljenju najveãji strah, da bi bili nekega dne nepotrebni
in postavljeni na stranski tir, je za tistega, ki hodi po poti
filozofije, pravi dar in blagoslov. Filozof ne pozna upo-
kojitve — in tudi ãe je najmanj‰i med neznatnimi, vozi
v resnici po glavnem tiru.

Filozofiji se Ïelim zahvaliti, ker mi je razodela resniã-

no vrednost stvari: kariere, poloÏaja, veljave, slave, ime-
tja, oblasti. To je, kakor da bi na‰el skrinjo s kamni, ki se
na moã svetijo, imajo zelo zanimive oblike, a ne vem
zagotovo, ali so to pravi dragulji ali pa le spretno
bru‰eni kosi cenenega stekla. Kraljestva so bila proda-
na, cela ljudstva so bila prodana za steklene bisere in
cenena ogledalca, ne za prave drage kamne! In potem
gre‰ s temi domnevnimi kamni k po‰tenemu poznaval-
cu, ki jih jemlje iz najdene skrinje in si jih ogleduje pod
svojim poveãevalom ter jih preizku‰a s svojimi kislina-
mi. Nazadnje ti pove, kaj si mu prinesel, po‰teno in brez
olep‰avanja. Takih poznavalcev je na svetu zelo malo.
Ne, ker bi ne znali loãiti med draguljem in ponaredkom,

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

temveã ker zveãine ne znajo loãiti med resnico in laÏjo.
Filozofija pa, ãe se je res oklene‰, te pouãi, koliko je res
kaj vredno.

Neusmiljeno, a po‰teno ti pove, da je od vseh karier

samo ena vredna, a ta je vredna neizmernosti: kariera
tistega, ki je tekmoval na Pavlovem stadionu in sreãno
pritekel na cilj. Kariera pride iz italijanskega carriera, kar
pomeni dirkali‰ãe za vozove. Pavel je mislil na kariero,
ko je govoril o teku kristjana za svoj cilj.

Brez prizana‰anja, a po resnici ti pove, koliko je vre-

den visok poloÏaj in za kako ceno si ga je mogoãe prido-
biti, ohraniti in ubraniti, ne da bi ga tudi res za trajno
ohranil in ubranil. Cena je navadno stra‰na: kri in solze
drugih — skvarjenost in izgubljenost samega sebe. Do-
biãek je neznaten, v nikakr‰nem razmerju s ceno: nekaj
trenutkov — ko se Ïivljenje preve‰a in izteka, so vsa ob-
dobja pred tem, tudi ãe so trajala desetletja, samo ‰e
trenutki in niã veã kakor beÏni trenutki — laÏnega
obãutka, da si zelo pomemben in da zavzema‰ zelo po-
memben poloÏaj.

»Pi‰i slava, beri slama!« je zapisal veliki Îupanãiã.

Tudi tega te nauãi filozofija. Ne nujno tista iz ‰ole ali iz
knjig, a vsekakor filozofija v izvirnem pomenu te bese-
de. Kako Ïalostno se ru‰ijo stebri slave v prah navadno
Ïe v ãasu Ïivljenja ãloveka, ki se je za njo zaganjal in jo
za nekaj ãasa osvojil! Celo v Pre‰ernovem pesni‰kem

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

slovarju »slava« ni najbolj sreãno izbrana beseda. Tudi
njegove »sinove Slave« bi bilo bolj pametno prestaviti v
»sinove slame«, kakor pa se vdajati praznemu in kma-
lu sme‰nemu poveliãevanju neke iluzorne pripadnosti
in veljavnosti. Samo v eni slavi je mogoãe zares bivati:
»v slavi Boga Oãeta«, ki ni ãlove‰ka umi‰ljena, temveã
je pristna, boÏja slava, trajajoãa na veke!

âlovek, ki je daleã od filozofije, pripisuje besedi »ime-

ti« nekaj, kar naj bi bilo veãje, globlje, moãnej‰e in traj-
nej‰e od »biti«. Beseda »imeti« prihaja iz staroslovanske
besede jenti, ki pomeni zgrabiti. Tudi latinski habeo pri-
haja iz capere z istim pomenom: zgrabiti — in tako tudi
vse izvedenke v evropskih germanskih in romanskih
jezikih. Samo ru‰ãina izraÏa idejo posedovanja tudi na
globlji naãin: u menja (v meni). Tako Rus ne reãe »Imam
sreão«, temveã, po na‰e povedano: »V meni sreãa«.
Ruski genij je prav zaslutil, da ãloveku ne pripada to, kar
lahko zgrabi, temveã to, kar je v njem. Tako pride do
paradoksa. âeprav se na prvi pogled zdi, da je to, kar je
zunaj, kar je mogoãe zgrabiti, nekaj resniãnega, to, kar
je v ãlovekovi notranjosti, pa naj bi bilo zgolj nekaj
umi‰ljenega, je v resnici prav narobe. Samo to, kar je v
ãloveku, je resniãno, s tistim gospodari ãlovek sam. Vse
pa, kar ãlovek »ima«, se pravi, kar je le tako ali drugaãe
zgrabil (‰e veãkrat ugrabil), mu pripada samo zaãasno in
samo v omejenem obsegu, ki ga doloãa civilizacijska in

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

pravna podoba kake ãlove‰ke druÏbe. Posesti ni mogoãe
zares »imeti«, mogoãe je samo zaãasno uÏivati prizna-
vanje drugih, da imam izkljuãno pravico to posest upo-
rabljati in pobirati njen dobiãek. To priznavanje, ki je
navadno urejeno v pravnem sistemu v obliki zakonov,
pa je velikokrat sporno — posebno sporno pa postane
tedaj, ko se kak pravni red zru‰i in upor ali revolucija
vzpostavita nov pravni red, ki prej‰njega ne priznava.
Istega mnenja je tudi Jezus:

»Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uniãujeta molj in

rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade
v nebesih, kjer jih ne uniãujeta ne molj ne rja in kjer tatovi
ne vlamljajo in ne kradejo. Prodajte svoje premoÏenje in
dajte vbogajme. Naredite si mo‰nje, ki ne ostarijo, neizãrpen
zaklad v nebesih, kamor se tat ne pribliÏa in kjer molj ne
razjeda.« (Mt 6,19)

Filozofija me je tako od vsega zaãetka uãila, naj si

sku‰am ãimveã pridobiti od tega, kar je mogoãe spraviti
v notranjost, pa ne v notranjost Ïelodca, kakor misli ãlo-
vek sveta, ãeprav tudi filozof rad je in pije, a si iz tega ne
obeta veã, kakor jed in pijaãa zmoreta, temveã notran-
jost razuma in srca, nazadnje pa du‰e same. Vse nam-
reã, kar imam zunaj sebe, kar imam tako, da sem po-
‰teno ali po krivici »zgrabil«, je ne le silno nezanesljivo,
temveã ob vsem tem neprestano terja mojo streÏbo in
sluÏenje. Vse pa, kar je v meni, kar sem ponotranjil, kar

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

je torej zaklad, ki ne rjavi, ki ga ne Ïro molji in ki ga ne
more odnesti tat, majhen zasebni ali pa velik drÏavni tat
in ropar, je zanesljivo in trajno, hkrati pa sluÏi meni.

Filozofija razgali tudi zadnjo iluzijo, a morda najveãjo

in najbolj nevarno, nevarno in usodno za cele narode in
za vse ãlove‰tvo: iluzijo oblasti. Oblast, namreã po ãlo-
veku izvr‰evana oblast, ima oblast samo nad tistim
delom drugega ãloveka in celih mnoÏic, ki sploh ni vre-
den, da bi se mu vladalo . . . Kaj pomaga demagogu —
zapeljivcu ljudstva, kar ta gr‰ka beseda pomeni — ãe si
pridobi glasove tisoãev ali milijonov, ko pa to niso
ogla‰anja tega, kar je v vsakem ãloveku plemenito, tem-
veã prav tega, kar ni vredno, da bi se ogla‰alo! Koliko-
krat smo samo v XX. stoletju videli in sli‰ali, kako so iste
zapeljane mnoÏice vzklikale od navdu‰enja, le malo
pozneje pa so nanj pljuvale in ga sramotile. To, mi pove
filozofija, ãesar ni mogoãe doseãi drugaãe kakor z
oblastjo, tega sploh ni vredno dosegati! Govorim seve-
da o ãlovekovi iluzorni oblasti, ki ni v resnici nobena
oblast, temveã le soãasje dveh norosti: prve, ki obnoreva
oblastnika in druge, ki obnoreva sodrgo. Obstaja tudi
resniãna oblast, ki pa ne prihaja od ãloveka, prav tako
ne od ljudstva, kakor nam laÏejo morilci kraljev, temveã
od Boga, kakor se nam je razodel sam. Tudi prava
oblast, boÏja, utegne velikokrat uporabiti kot svoj biã ali
tudi kot svoj meã nepravo, iluzorno ãlove‰ko oblast.

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Zato nam je zaukazano oblastnike ubogati, kadar uka-
zujejo dobro in preganjajo zlo, a se jim tudi upreti, ka-
dar nalagajo kaj kriviãnega in kadar preganjajo, kar je
dobro. Nikoli pa ãlovek, ki se je zares podal na pot filo-
zofije — in ne le na pot do univerzitetnega rektorstva, ki
so ga prej morda po krivici in z nasiljem odvzeli druge-
mu in bolj‰emu — ne bo iskal ãlove‰ke oblasti in oblast-
nega poloÏaja, prav tako pa se ne bo vdinjal tistim, ki tak
poloÏaj imajo, ‰e posebej ne, ãe ga uprabljajo za svoje
sebiãne in nizkotne namene. Filozof, ãe je res, kar ime
obljublja, ne bo kandidiral na ‰e tako demokratiãnih
volitvah, saj ve, da, ãe izhaja iz predpostavke poniÏnosti
in skromnosti, kar je dobra filozofska predpostavka, ne
bi bilo spodobno, da bi bolj‰i in pametnej‰i ljudje nje-
ga, ki se ima za slab‰ega in bolj neumnega, izvolili za to,
da bi nad njimi izvr‰eval oblast; in ãe izhaja iz predpo-
stavke samozavesti razumnega in izobraÏenega ãloveka,
ki je vãasih tudi ustrezna predpostavka, tedaj ve, kako
absurdno bi bilo, ãe bi od slabih in neukih ljudi priãako-
val, da bodo izmed sebe prepoznali in izvolili dobrega in
razumnega . . .

Spoznanje, da je tudi najbolj‰a demokracija le ena od

obeh popaãenih oblik prave monarhije — druga po-
paãena, a v svoji popaãenosti slab‰a oblika je tiranija —
me je tako obvarovalo zablode politiãnega uvr‰ãanja in
vzpenjanja, ki mi je odvzelo Ïe marsikaterega prej ãisto

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

normalnega ãloveka in prijatelja. To pa seveda ne pome-
ni, da bi mogel in smel biti filozof apolitiãen, kakor se
danes prijazno imenuje nekdo, ki so mu Grki ‰e po‰teno
rekli idiotes. Filozof je bistveno bolj politiãen kakor vsi
drugi, samo svetnik ga v tem ‰e prehiteva, saj mu je
skupna blaginja velika zapoved in vrednota. Filozof pa
tudi ve, da sta oblast in oblastni poloÏaj najbolj vpra‰-
ljiva in najmanj uãinkovita politiãna instrumenta. Ma-
rijin Magnificat je eden najdrznej‰ih, pa tudi najuãinko-
vitej‰ih politiãnih manifestov! Pisateljica Harriet Bee-
cher Stowe (1811-1896) je s svojo knjigo Koãa strica
Toma veã storila za odpravo suÏenjstva v Ameriki, kakor
pa veãina politikov, strank in vojska. SolÏenicin je s svo-
jimi romani bolj podiral laÏno stavbo sovjetskega ko-
munizma kakor pa vsi poskusi ameri‰ke politike, da bi
spravili Moskvo na kolena. In kdo ve, ãe pravi zmagova-
lec nad Hitlerjem ni neznani slovenski kaplan Kutej iz
·mihela v Podjuni, ki so ga nacisti usmrtili, ker je vztra-
jal pri odklanjanju voja‰ke sluÏbe v zloãinske namene,
ne pa toliko razgla‰eni angle‰ki ministrski predsednik
Churchill.

Filozofija pa me ni obvarovala samo zmot o zuna-

njem svetu, fiziãnem in politiãnem, temveã me varuje
tudi pred najbolj nevarno zmoto, zmoto o samem sebi,
da bi se namreã zana‰al na samega sebe, da bi verjel v
svojo vednost in razumnost, da bi stavil na svoj »prav«.

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Dokler ne najdem bolj‰ega argumenta, ostajam pri sta-
rem, a niti starega niti novega ne razgla‰am za resnico,
ki bi lahko obvezovala tudi druge. Jeremijev stavek: Pre-
klet moÏ, ki zaupa v ãloveka in se opira na meso, njegovo srce
pa se odmika od Gospoda . . . (Jer 17, 5) ne velja le za dru-
ge, velja tudi za mene samega. Tudi ãe se naslanjam na
samega sebe, sem preklet. Prav ima Chesterton, ko na
zaãetku svoje sijajne knjige Pravovernost opominja, kako
so konãali tisti, ki so »verovali vase«, kakor slaboumno
priporoãa svet, posebej ‰e svet dva tisoã let po Kristusu!

HvaleÏen sem vedi, ki me uãi odlagati stvari, ko jih

drugi kopiãijo; ki me uãi veãati spo‰tovanje pred skriv-
nostjo Boga, ãloveka, vseh bitij in vseh vrst in oblik sno-
vi, ko se svet vse bolj pogreza v zaniãevanje in posme-
hovanje. HvaleÏen sem vedi, ki miri in kroti mojo nara-
vo, ki ne potrebuje ne pare in ne elektrike, ne prostora
in ne posebnih okoli‰ãin, ki niti posebnega ãasa ne po-
trebuje, saj se prav s ãasom hrani in vse ãase uporablja
za svoj prikaz in za svojo razlago. âas zvijaãnosti je zelo
omejen. Zato potrebuje pretkan ãlovek ãisto poseben
trenutek, da lahko izpelje svojo zadevo. Tudi ãas razum-
nosti je omejen, zato mora tudi razumni gledati na uro.
Modrosti pa so vsi ãasi na voljo, njej ni treba gledati niti
na koledar niti na uro. âe pretkani in razumni skoraj
nikoli nimata ãasa, pa ima ta, ki i‰ãe modrosti, na voljo
vse ãase in nazadnje veãnost samo . . .

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Sentence

olj ko si navdihnjen, teÏje diha‰ . . .

Resniãnega strokovnjaka prepozna‰ po tem, da govori
v jeziku ljudstva — ‰tudenta prepozna‰ po tem, da go-
vori v Ïargonu svoje stroke.

TeÏava tistih, ki bi res imeli kaj povedati, je v tem, da jih
tedaj, ko so pri polnih moãeh in ko so kljub svoji razum-
nosti ‰e dovolj nerazumni, da so to brez pomislekov pri-
pravljeni storiti, nihãe ni pripravljen poslu‰ati. Ko po-
tem vse svoje Ïivljenje uporabijo za to, da si pridobijo
dovolj veljave in moãi, da postane njihov glas sli‰en in
upo‰tevan, je to, kar so v svoji mladosti imeli povedati,
izgubilo veãji del svoje vrednosti in naboja, saj je priza-
devanje za veljavo in moã v nasprotju z veliãino sporoãi-
la in je smodnik postal vlaÏen. Tisti pa, ki svojemu spo-
roãilu, pa naj bo modroslovne, umetni‰ke ali znanstve-
nenarave, ne Ïelijo odpomoãi z iskanjem veljave in zbi-
ranjem moãi, utegnejo tako napredovati v modrosti, da
na koncu, ko bi zaradi svoje starosti in ker se nikomur

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

veã ne zde nevarni, smeli govoriti in bi jih ljudje bili pri-
pravljeni poslu‰ati, spoznajo, kako otrokom sveta nima
nobenega pomena kar koli pripovedovati . . .

Voltaire — ko berem njegovega Nevednega filozofa — ta
vrã segrete vode in ta veliki kos jarkega mila ob one-
snaÏeni koÏi ãlove‰kega mi‰ljenja . . .

Zadnji se smeje tisti, ki se nikomur ne posmehuje . . .

Re‰itve kmalu poskrbijo za nastanek problemov, za ka-
terih odstranitev so sicer bile izmi‰ljene . . .

Kadar ãlovek ne pospravi za seboj, narede to po svoje
podgane; ãe so podgane iztrebljene, se lotijo posprav-
ljanja ÏuÏelke; ãe uniãimo ÏuÏelke, zaãno pospravljati
mikroorganizmi . . .

Kadar zataji demokracija, sku‰a ustvariti red avtorita-

tivna »trda roka«; ko vrÏemo z oblasti tirana, zaãne
pospravljati totalitarna diktatura. âe nam uspe vreãi
totalitarizem, zaãne pometati podivjana mnoÏica . . .

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Mnenje — nesmisel, izraÏen v obliki formalno smiselne-
ga stavka . . .

Plemenito obliko skromnosti je mogoãe doseãi ‰ele po-
tem, ko si najprej, kakor da ne gre zate, prizna‰ svojo
izbranost. Tako plemenitemu ni treba segati po narejeni
skromnosti, da bi v drugih priklical priznanje odliãnosti.
Plemeniti je lahko pristno skromen prav zato, ker se mu
ni treba sprenevedati, ker ve za svojo odliãnost . . .

Zakaj Bog dopu‰ãa zlo?

Iz obzirnosti do moralistov . . .

S staranjem ãlovek ne pridobiva le prihodnosti, temveã
tudi preteklost. Od srednjih let naprej ima‰ vse bolj vtis,
kakor da se ti bivanje in celo spominjanje razteza za
prav toliko ãasa nazaj, kolikor se stara‰ naprej. Domaãe
ti postaja stoletje, v katerem je rojstvo pravzaprav nekje
na sredi. Tuj pa postaja‰ mladim, ki ‰e niso dospeli do
tja, ko bi se jim dodajal tudi ãas izpred rojstva . . .

Kadar je ãlovek angel, je bolj angel, kakor angel sam . . .

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

»Imeti prav« ne more biti dober razlog za zmagoslavje.

Pravila mi‰ljenja
• Presegati predsodke.
• Izogibati se absolutnim sodbam.
• Razlikovati med gotovostjo in verjetnostjo, tudi ãe se

zdi slednja ‰e tako velika.

• Pu‰ãati si moÏnost drugaãnega ali dopolnilnega spo-

znanja, preklica ali spremembe prej‰nje sodbe.

• BliÏje smo resnici, bolj moramo s tem pribliÏkom

obzirno in previdno ravnati, manj ga uporabljajmo
zoper druge.

• Biti zavzet za delo in brezbriÏen, kar zadeva uspeh.
• Toleranca je mogoãa samo, ãe obstaja globlja vseen-

ost v dogodkih in uãinkih.

PritoÏba nad »kriviãno obsodbo« je odveã. Katera ob-
sodba pa ni kriviãna? Saj je bilo jasno povedano: Ne
sodite!

Zadnji rigoroz za akademski naslov je pozaba naslova
. . .

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Pred Bogom so vsi pojavi niãevi. âe je kak pojav za nas
»velik«, se pred Bogom razlikuje od »majhnega« samo
po tem, da je njegova niãevost veãja. Kartezijanska ko-
liãinska civilizacija temelji na veãanju niãevosti . . .

Obstaja tudi plemenita zvrst ateizma: ko kdo zanika
Boga, da bi re‰il poboÏnost . . .

Biti bogat pomeni: dobrine in vrednote niÏjega reda
zamenjavati za dobrine in vrednote vi‰jega reda. In biti
reveÏ pomeni: prodajati nebo, da bi dobil vse veã zem-
lje . . .

Fa‰izem in komunizem se ujemata v sodbi, da je demo-
kracija gnila. To je najbrÏ res. A bolje je, da gnije demo-
kracija v parlamentu, kakor pa najbolj znaãajni ljudje po
jeãah . . .

·ali se smejati pomeni — ‰ale ne razumeti . . .

Najoãitnej‰e notranje protislovje marksizma in komu-
nizma je v tem, da kot najvi‰ji agens razvoja priznava
nakljuãje — v praksi pa se zana‰a le na intervencijo, ki

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

je do podrobnosti planirana. Îiva materija naj bi nastala
po nakljuãju, vse spremembe, ki so privedle do ãloveka,
naj bi povzroãil sluãaj; ko pa hoãe ta ãlovek na komuni-
stiãni trÏnici prodati kilogram paradiÏnika, zadene ob
intervencijo »planskega gospodarstva«.

Isti zdravnik zna biti tako obziren do svojega pacienta,
da mu zamolãi smrtonosnega raka — in tako brezobzi-
ren, da mu zamolãi, da bo po smrti vstal v veãno Ïivlje-
nje . . .

Trditi, da so ljudje danes preraãunljivi, je brez podlage.
Ponujen jim je Pascalov stavni listek za Veãnost. âe bi
bili res preraãunljivi, bi ga pri priãi vzeli. âe bi bila nji-
hova stava prazna, ãe bi torej Boga ne bilo, tega nikoli
ne bi izvedeli, torej ne bi niã izgubili, a bi vsaj tu Ïiveli
s sreãnim obãutkom, ki ga daje »iluzija« neskonãnega
dobitka. âe pa Bog je, a oni ne stavijo, bodo za svojo
napako izvedeli — in izgubili vse. A tudi njihov ãas ãa-
kanja na izid stave, bo ãas brezupa in praznote . . .

Oblast ima najmanj oblasti . . .

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Krivica se ãloveku ne more »goditi«, lahko jo le sam
dela. Niã se mu namreã ne more zgoditi, kar bi lahko
prizadelo njegovo bistvo ali mu celo ‰kodovalo.

Vsaka oblast ima tako ljudstvo, kakor si ga zasluÏi. Naj-
bolj kriviãni oblasti je dano ljudstvo, ki se samovolji in
krivicam ne upira veã, ki svojo nespametno vlado celo
navdu‰eno hvali in se ji prilizuje.

Zanimiva psiholo‰ka uganka: Ïe ura kakr‰nega koli
govorjenja o ‰e tako zanimivih stvareh nas utrudi; tudi
veãurno ponavljanje molitvenih obrazcev pa nas ohran-
ja sveÏe in nas spodbuja, da bi molili naprej . . .

Samo povsem nezvesti hoãejo, da jim priseÏemo zvesto-
bo. Zvestim zadostuje na‰e svobodno ravnanje in svo-
bodno izbrana prisotnost.

Na vrednost neba lahko sklepamo po strahotni ceni, ki
so jo iluzionisti vseh ãasov bili pripravljeni plaãati za
njegov nadomestek na zemlji.

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Poznam ãudovit dokaz lastne dolgoãasnosti. Dovolj je,
da zamiÏim, da torej izkljuãim zunanji svet in se omejim
na samega sebe. Organizem se ne pusti goljufati — in
preprosto zaspi . . .

BoÏje bivanje mi najbolj nazorno izpriãuje dejstvo, da
ga ni mogoãe dokazati . . .

O ljudeh lahko izrekamo samo pravne in zgodovinske
sodbe, ne pa moralnih. V to omejitev, brez katere bi
vsaka ãlove‰ka skupnost postala tabori‰ãe krutosti,
moramo vkljuãiti tudi sami sebe.

Razlika med monarhijo in republiko je zgolj razlika v
‰tevilu kraljev — in v vi‰ini stro‰kov za njihovo vzdrÏe-
vanje . . .

Samo z enim ãustvom se kaÏe odzvati na krivico: s
ãustvom Ïalosti ãloveka, ki stoji za stopnico vi‰je — in
gleda kriviãnika, kako ga korak nosi po stopni‰ãu nav-
zdol . . .

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Med komunizmom in parnim strojem je veã ko samo
ãasovna skladnost. Oba se gibljeta poãasi in z velikimi
izgubami energije; oba razvijata velikanske koliãine
Ïveplenega dima in megle; oba povzroãata neznanski
hrup, ki ni v nikakr‰nem sorazmerju z delovnim uãin-
kom. In nazadnje: oba delujeta na pritisk. Prav njun
delovni princip, namreã pritisk, pa ju v vseh pogledih
omejuje. Pritisk je mogoãe poveãevati samo do neke
mere, ker sicer raznese kotel ali pa se teÏa stroja poveãa
do neuporabnosti. Ali ni kotel komunizma — njegov
ideolo‰ko policijski aparat — te teÏe Ïe dosegel? Povsem
drugaãen je elektriãni motor, ki je soãasen delavski enci-
kliki papeÏa Leona XIII. Elektriãni motor deluje na prin-
cipu privlaãnosti, kar odgovarja kr‰ãanski zapovedi lju-
bezni. Deluje nesli‰no, brez odpadkov, z maksimalnim
izkoristkom. Privlaãnost lahko poljubno stopnjujemo,
ne da bi se morali bati uniãujoãe eksplozije . . .

Pekel — je skoraj gotovo najznosnej‰e, kar je pogublje-
nemu mogoãe pripraviti. Je svojevrsten izraz boÏjega
usmiljenja. Hudo bi bilo, ãe ne bi bilo pekla in bi morali
pogubljeni svojo pogubljeno veãnost prestajati med
poveliãanimi . . .

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Za nedolÏnost ni dovolj, da sam nisi niã dolÏan; izbrisati
mora‰ tudi dolgove drugih pri sebi . . .

Lahko je reãi: Smrt fa‰izmu — svobodo narodu! — a ãe
se stvar uresniãi, koliko bo potem ‰e svobodnih?

Rousseaujev »Nazaj k naravi« lahko velja kveãjemu za
ostriÏenega psa z deÏnikom. âlovek do svoje prave nar-
ave sploh ‰e ni dospel . . .

Republika ali monarhija: seveda republika — a ta brez
kralja ni mogoãa. Kjer ni kralja, je vsak drÏavni uradnik
za svojim okencem — cesar.

Pokonãnost moÏa merimo z globino njegovega pokleka
. . .

Samo eno merjenje inteligenãnosti priznam: zmoÏnost
posmeha samemu sebi . . .

Svobodomiselnost — ãe s tem razumemo mi‰ljenje, ki
se je »osvobodilo« svojega izvira, se pravi Boga, je paã
toliko svobodna, kakor utegne biti svobodna voÏnja s

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

podivjanimi konji, ki so se »osvobodili« vajeti in koãi-
jaÏevih zavor . . .

Ni res, da bi lahko ãloveka Ïe tu in zdaj sodili samo po
njegovih delih. Je namreã skoraj vedno nekoliko bolj‰i
od svojih slabih del in nekoliko slab‰i od svojih dobrih
del.

Nevarnost pohuj‰anja je zanemarljiva v priperjavi z ne-
varnostjo cenzure . . .

âe kdo moje zaupanje razoãara, utrpim ‰kodo tisti hip;
ãe pa iz strahu pred razoãaranjem nikomur ne zaupam,
trpim ‰kodo ves ãas . . .

Blazina oblasti je mehka v Ïivljenju, a trda v umiranju
. . .

Najbolj‰i gospodar in skrbnik vseh stvari je — prah.
Prah je tisti tihi zvonãek, ki nas v rednih presledkih kliãe
k stvarem, da jih poboÏamo vsaj s krpo. Na stvari same
radi pozabljamo, na prah, ki se na njih nabira, kadar se
jim ne posveãamo dovolj, pa ne moremo pozabiti . . .

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Najpogostej‰e in najstroÏje voja‰ko povelje se glasi:
Mirno!

Bomba je najti‰ja stvar — pred eksplozijo . . .

Poljub, ki se mu odreãe‰, traja veãno.

Zmaga je dobljena ‰ele tedaj, ko zmagovalec premaga
samega sebe in lastno zmago.

Zmaga‰ ‰ele tedaj, ko se ti ni treba veã ma‰ãevati.

Kdor ni premagal lastne zmage, je tedaj, ko je zmagal,
najgloblje izgubil.

Razlika med diktaturo in demokracijo je vidna celo v
glasbi: na sovjetskih plo‰ãah je bilo posneto tudi plo-
skanje . . .

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Kako moãno si ‰ola prizadeva, da bi nas pouãila o pre-
teklosti — in kako malo, da bi nas nauãila s to pretek-
lostjo sreãno shajati . . .

Sreãa — odsotnost Ïelje po sreãi . . .

Dejstva delujejo na du‰o, dokler jih razum ne zaãne
komentirati. Skrajna oblika komentarja pa je obsojanje.

V boga, ki ga zanika ateist, tudi sam ne verujem.

Delovnost je patolo‰ka oblika lenobe. âlovek se je tako
malo pripravljen zazirati sam vase, da se v skrajnem
primeru raje loti celo dela.

Lahko se skoraj do popolnosti nauãite pet ali deset jezi-
kov, in v vsakem od njih lahko znate naizust pesnitev
najveãjega pesnika v tem jeziku. A naj pripelje mimo vas
kaka mati svojega dojenãka, ki ne zna drugega kakor
svoj »gru-gru«, pa se bodo vsi obrnili od vas k tistemu
malemu ãudesu v voziãku. In bodo imeli prav . . .

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Veliko veã domi‰ljije in zagretosti kakor v kaki veliki ãlo-
vekoljubni ideji, je v poskusih, da bi tej ideji nasproto-
vali . . .

Umetnost je tu zato, da nam ni treba Ïiveti veãkrat.

Zlo, tudi najhuj‰e zemeljsko zlo, je milost, s katero nam
Bog pomaga premagovati temeljno zlo, da ne moremo
veã (ali ‰e) gledati v njegovo obliãje. Spopadanje z ome-
jenim zlom sveta prepreãuje, da ne pade nad nas ne-
omejeno zlo loãenosti od Boga.

Vsak kamen na grobu je spomenik skritega brezbo‰tva.
Za kristjana se spodobi samo lesen kriÏ brez imena. Ni
strahu, da bi se izgubilo in pozabilo. Gospod nas bo
poklical po imenu. In izpod travnate gomile nam bo laÏ-
je vstati, kakor izpod marmornatih skladov . . .

Pogani so se izkazali kot prvovrstni umetniki. Kristjani
pa bi se morali izkazati kot prvovrstne umetnine . . .

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

·kodo »trpeti« je nesmiselna sintagma. Trpljenje je
namreã najbolj intenzivna oblika zbiranja. ·koda je
samo zgre‰ek z ozirom na na‰ veãnostni cilj.

Tvoj prav je zares prav‰en ‰ele tedaj, ko z njim ne muãi‰
tistega, ki v isti zadevi domnevno ni imel prav.

Golote telesa ni mogoãe prekriti s tekstilom. Prekriti jo
je mogoãe le s ãistim pogledom nedolÏnega.

Razlika med ideologom in filozofom ali teologom je
kakor razlika med pleskarjem in slikarjem . . .

Ob izku‰nji zla moramo ohraniti ãut za pravo sorazmer-
je. ·koda, ki nam jo utegne prizadeti hudoben ãlovek, je
zgolj zaãasna in niãna v primerjavi s ‰kodo, ki jo nesreã-
nik nalaga lastni du‰i. A ãe nas usoda kriviãnikove du‰e
ne zaskrbi bolj, kakor na‰e majhne izgube, ki jih je mo-
goãe nadomestiti, smo dopustili, da se je zgodila prava
‰koda tudi nam.

Vsaka ljubezen je prepovedana. Vsaka ljubezen je kaz-
novana.

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Na‰a stopala teptajo razliãna tla, ki nas loãujejo; na‰e
glave pa segajo v isto vesolje, ki nas zdruÏuje in pomir-
ja med seboj. In vmes je manj kakor dva metra razlike
. . .

Umetnik, ãe je talent, dviga bitja, stvari in pojave iz ilu-
zije navadnega v resniãnost presenetljivega; ãe je genij,
tudi pretresljivega.

Teza o Marxu: Filozofi so doslej svet razliãno razlagali
in tudi spreminjali, gre pa za to, da ga je treba sprejeti!

Energija, ki je uporabljena za odklanjanje ali odlaganje
potrebnih reform, se v skladu z zakonom o ohranjanju
in preoblikovanju zbira kot potencialna energija za je-
zom, ki razmejuje civilizirano pravno druÏbo od revolu-
cije in terorja. Oãetje revolucij in politiãnega terorja so
tisti, ki spremembe iz sebiãnih razlogov odklanjajo — in
ne tisti, ki spremembe zahtevajo . . .

Zakaj so namesto stare besede »plaãa« vpeljali besedo
»nagrada«? Plaãevanje presojamo po praviãnosti, na-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

grada pa je vsaka dobra. Za plaão se lahko delavec po-
teguje, nagrado pa mora sprejeti brez ugovora.

Ne verujem, ker bi imel dokaze, da so odgovori vere
pravilni, ampak zato, ker imam dokaze, da so vsi drugi
odgovori nepravilni!

Tisti, ki so kritike najbolj potrebni, jo navadno najslab‰e
prena‰ajo. Oni pa, ki jo zrelo sprejemajo, ti je skoraj ne
potrebujejo veã . . .

Vsak druÏbeni red ima manjvrednostni kompleks pred
nebesi.

Posku‰ati na silo spremeniti ali vreãi kriviãno ureditev,
je kakor brcati v ognjenik, da bi prej bruhnil . . .

Razlika med grehom in milostjo je neskonãno veãja od
razlike med naukom najbolj primitivnega animista in
najbolj uãenega teologa. Prestopiti iz kr‰ãanstva v
ãa‰ãenje totema ni niã v primeri s prestopom iz nedolÏ-
nosti v greh . . .

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

Vãasih mi kdo reãe: Pa zakaj se mu pusti‰? Prav niã se
mu ne pustim. Saj mu vendar odpu‰ãam . . .

Vrednost kamnov raste z redkostjo — narode pa oce-
njujejo po ‰tevilãnosti . . .

Kje so ãasi, ko so ponaredek medu delali ‰e iz sladkor-
ja? Danes ga delajo iz saharina . . .

Morebitno opraviãilo pisanja: da si na poti skozi pu‰ãa-
vo in onemu, ki hodi za teboj, pu‰ãa‰ sporoãila, kje so
pe‰ãeni viharji in kje so oaze in vodni izviri.

Kako to, da mnogi ne verujejo v Boga, verjamejo pa v
obstoj nekak‰nih zunajzemeljskih inteligentnih bitij?
Preprosto: ta bitja od nas ne zahtevajo niãesar.

Ni res, da bi ljudje »uÏivali« privilegije in »prena‰ali«
krivice in zatiranje. âe verjamemo v boÏjo dialektiko, ãe
verujemo, da bodo »krotki deÏelo posedli, Ïalostni po-
tolaÏeni, Ïejni pravice nasiãeni, miroljubni dediãi boÏ-
jega kraljestva«, potem je treba reãi, da Ïrtve zatiranje

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

100

»uÏivajo« in zatiralci svoje sme‰ne privilegije »prena-
‰ajo«.

V diktaturi sme‰ formulirati posamezne premise, ne
sme‰ pa povzeti logiãnega sklepa.

âe bi reke zaãele teãi navzgor, ãe bi se telesa sama od
sebe zaãela ogrevati, ãe bi nihalo brez sunkov od zunaj
zaãelo poveãevati svoje nihaje, bi se vsakdo zdrznil in
priznal, da se godi ãudeÏ. Îivljenje je reka, ki je zaãela
teãi navzgor; ãlovek je njen slap, ki se dviga kvi‰ku; nje-
gova zavest je nara‰ãanje toplote, njegova dela so po-
veãani nihaji. In vendar . . .

Îivljenje je obsedno stanje . . .

Ljudski izumitelj, ki trdovratno izdeluje svoj perpetuum
mobile — in revolucionar, ki si trdovratno prizadeva, da
bi z nasilno akcijo spremenil ãloveka in svet, delata ena-
ko narobe. Oba mislita, da more prihodnost Ïe sama po
sebi narediti za moÏno nekaj, kar je v naãelu nemogoãe
danes.

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

101

Res je, da so marsikje odpravili izkori‰ãanje. Res pa je
tudi, da so tam navadno vpeljali odiranje . . .

Po svoje je tiranija najbolj demokratiãna oblika vladan-
ja, saj najbolj odgovarja povpreãnemu stanju du‰ . . .

Tudi sovjetske rakete je poganjala reakcija . . .

Kdor domovino ljubi, jo obdeluje . . .

Kdor stopi iz kroga, ga dajo v kvadrat . . .

Demokracija je, ãe ljudstvo in vlada drug drugega pri-
pravljata k pokor‰ãini praviãnim zakonom.

Razlika med kr‰ãanstvom in komunizmom je razlika
med vabeãim potrkavanjem zvonov in alarmnim tulje-
njem sirene . . .

âe nasprotnika ne morem ljubiti, ãemu naj mi potem
bo?

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

102

Res je: ãas dela proti veri — a veãnost dela zanjo!

Diktator ne more biti velik drÏavnik, kakor ne more biti
velik glasbenik dirigent, ki bi drugega za drugim uti‰al
vse instrumente v orkestru in vse glasove v zboru in bi
bilo sli‰ati smao ‰e ÏviÏganje njegove dirigentske palice
. . .

Nesmisel je ‰e nedognana oblika smisla. Smisel je obli-
ka nesmisla, ki smo se je tako navadili, da se nam je
zaãela zdeti smiselna . . .

Na krogli nobena toãka nima prednosti. Tako so tudi na
zemlji vsi kraji, vsi dogodki in vsi ljudje enako oddalje-
ni od sredi‰ãa.

Svetovljan ni tisti, ki mora prepotovati ves svet, da ugo-
tovi, kako je vsak kraj sredi‰ãe sveta in kako se svet ni-
kjer v bistvu ne razlikuje. Svetovljan je ta, ki to ugotovi
na svojem vrtu in v svoji sobi doma . . .

Ni mogoãe sestaviti teorije, po kateri bi bil kdor koli
prisiljen kaj storiti ali kaj opustiti. Edino neizpodbitno

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

103

razmerje med ljudmi je prostovoljno predlaganje, spre-
jemanje in uresniãevanje sporazumov. Vse drugo je bo-
disi iluzija ali pa prisila — in prisila je vedno ‰e veãja ilu-
zija.

Da bi lahko pri‰lo do dialoga, morajo biti izpolnjeni
naslednji pogoji: 1. Partnerja morata priznati nepopol-
nost lastnega naziranja. 2. Priznati si morata bistveno
enakost. 3. Biti morata moralno pripravljena upo‰tevati
dejstva in logiko ter se podrediti vi‰ji skupni vrednoti —
resnici.

Kaj je modrost? To je razumna razumnost. Inteligenca
(pamet) zajema stvari in probleme; razum zapopade
ãloveka in njegovo ravnanje; modrost pa nadzira inte-
ligenco in razum in jima daje mero. âloveka vidi v so-
razmerju ãasov, prostorov, poloÏajev in preseÏnosti.
Tako dela pamet ãloveka spretnega, razumnost dobre-
ga in modrost svetega. Zato je veliko pametnih, malo
razumnih in stra‰no malo modrih. Kakor se je modrost
igrala pred Bogom, ko je delal svet, se tudi modri igra
pred Bogom, ko svet ohranja.

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

104

Kako neki je s ãlovekovo svobodo, ãe jo je razumeti kot
moÏnost izbire? Izbira med stvarmi, ki se ne bi razliko-
vale, bi bila nesmiselna. Izbira med stvarmi, ki bi sicer
bile razliãne, a jih v tej razliãnosti in z vsemi nasledki teh
razlik ne bi vseh enako temeljito poznali, bi bila iluzor-
na. Izbira med tako razliãnimi stvarmi, med katerimi bi
zaradi popolnega poznavanja lahko z gotovostjo rekli,
katera je najslab‰a, katera je slaba, katera je dobra, ka-
tera je bolj‰a in katera najbolj‰a, bi ne bila manj nesmi-
selna, kakor izbira med muãenjem in uÏivanjem . . . Kje
je v vsem tem prostor svobode?

Ni bolj nespametnega nasveta, kakor: Bodi pameten!

Samo oko, umito od solz, je dovolj ãisto, da lahko uzre
resnico . . .

Svet je dober, ker je v njem mogoãe delati dobro; ker zlo
traja samo nekaj ãasa, medtem ko traja dobro vse ãase
in se nazadnje poneskonãi; ker je zlo omejeno, medtem
ko se lahko dobro raz‰irja brez meja.

Kdo pravi, da je samo Bog neviden, da so samo duhov-
na bitja nevidna? Tudi ãlovek je neviden. Kar res vidimo,

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

105

to je obrita (ãe gre za mo‰kega) in obleãena Ïival. Da se
v tej Ïivali skriva posebno bitje, âlovek, ki ima dosto-
janstvo, kakor ga Ïival nima, ki ima svoje pravice in svo-
bodo, kakor je Ïival nima, ki ima svojo misel in svojega
duha, kakor ju Ïival nima, v to moramo verovati, saj to
ni niti vidno niti neposredno dokazljivo.

Kdor v svoji predstavi ‰iri moÏnost odre‰enosti za tiste,
ki bi jim moralo biti odre‰enje po ãlove‰ki presoji pri-
drÏano, poveãujejo moÏnost, da se sam znajde med
odre‰enimi.

Z dodajanjem k temu, kar dobiva; kar si ãlovek Ïeli ali
kar po svoji pravici zahteva, ni mogoãe prispeti do
re‰itve.

Ne vedno veã, temveã to in toliko, kar in kolikor mu

po pravici gre, naj bi ãlovek dobil. Ne le ãlovek, tudi
ãlove‰ke zdruÏbe in obãestva: narodi, cerkve, drÏave,
zdruÏenja. Dobiti po pravici je namreã za cel red bivanja
veã, kakor dobivati veã in vse veã, kar je mogoãe najveã.

Ni vedno lahko izmeriti in razsoditi, kaj in koliko je

po pravici. A vsekakor je to vsaj nekoliko veã, kakor
sami mislimo, da dolgujemo drugim. Po pravici, ki ga
dolgujemo drugim, je namreã se‰tevek dolgovanega in

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

106

velikodu‰nega; sta dve milji spremljave: ne zahtevana
ena sama, in ne pretirano priãakovane tri . . .

Da bi v bistvenih reãeh lahko ohranjal stalnost, moram
v nebistvenih neprestano dopu‰ãati spremembe. In
narobe: ko bi olesenel v obrobnem, bi se prevrnil ali
prelomil v tem, kar je osrednje . . .

Abstrakcija je v umetnosti redundanca, saj je za globlji
duhovni pogled tako ali tako vsaka oblika abstraktna,
tudi ãe na prvi pogled ponazarja znan ali prepoznaven
predmet. Ker pa je umetnost vedno kovãek z dvojnim
dnom, drugaãe kakor propaganda in kiã, ki imata samo
eno dno in ‰e to iz tankega papirja, sluÏi prepoznavni
prizor na umetni‰ki sliki samo temu, da zgolj profanim
oãem prekrije, rahlo prekrije bistveno abstraktno lepo-
to, ki je skrita v ozadju. Tako je v naravi in tako je tudi
v umetnosti, se pravi v posnemani naravi. Narobe pa bi
abstraktna slika, ãe naj bi sploh, vsaj s tehniãnega vidi-
ka bila kaj vredna, morala prekrivati globljo konkret-
nost. A to bi bila pot nazaj: od lepote, ki je bistveno ab-
straktna, k v‰eãnosti, ki je bistveno konkretna; od duha
k materiji; od mojstra k pomoãniku . . .

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

107

Kako lahko je razgla‰ati parolo miru! Vsi nasilniki so
imeli to besedo nenehno v ustih, Hitler med njimi naj-
pogosteje, Stalin ne dosti manj, Tito ne dosti manj.
Gospodar hoãe mir — in njegov hlapec hoãe mir. A mir
prvega je nemir drugemu in narobe. Mir prvega in dru-
gega ni ista stvar.

Mir ni premisa v silogizmu medãlove‰kega soÏitja,

temveã njegova konkluzija. Premisi silogizma, katerega
konkluzija je mir, sta svoboda in praviãnost. Ne svobo-
da na raãun praviãnosti, ki je samovolja. Ne praviãnost
na raãun svobode, ki je tiranija.

Zato miru ni mogoãe neposredno doseãi in se je tudi

nesmiselno zanj neposredno bojevati. Miru ne priprav-
lja pacifist, mir pripravljata svobodoljubni in praviãni.
Kakor tudi lepote ne izvablja kulturnik, izvabljata jo
pristni in zamaknjeni. Kakor tudi blaÏenosti ne prina‰a
posveãeni, prina‰ata jo ljubeãi in usmiljeni. Kakor tudi
bogastva in blaginje ne ustvarja gospodarstvenik ali fi-
nanãnik, ustvarjata ju varãni in tvegajoãi.

Mir ãloveku ni dosegljiv, mir mu je navrÏen, kakor je

konkluzija navrÏena ujemanju premis, navrÏen uresni-
ãenima premisama svobode in praviãnosti . . .

Zato je celo vojna za svobodo bliÏja miru, kakor pa-

cifistiãni kompromis s tiranijo — o tem smo istega mne-
nja kristjani in komunisti. Zato je tudi vojna za pravico
bliÏja miru, kakor pacifistiãni kompromis z druÏbeno

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

108

kriviãnostjo — in smo tudi glede tega kristjani in komu-
nisti enakega mnenja.

In v ãem se potem razlikujemo?
Komunisti so ujeti v silogizem miru, ki je zanje zad-

nje obzorje bivajoãega. Za kristjane pa je nad obema
premisama: svobodo in praviãnostjo, in tudi nad njuno
konkluzijo: mirom — ‰e misterij, ki vse troje presega in
relativizira: misterij boÏanske ljubezni, pred katero
vpra‰anje miru ni veã usodno in bistveno.

Bog sam je prvi umetnik, narava, njegovo stvarstvo,
prva umetnina. Kristus, ki ga oko vidi ãloveka in vera
tudi BoÏjega Sina, je njegova druga umetnina. Marija,
Jezusova mati, za oko porodnica, za duha vere tudi de-
vica, je tretja umetnina prvega in edinega popolnega
umetnika, Boga.

âlove‰ki proizvodi, ki naj bi jim podelili naslov umet-

nine, morajo posnemati ne le naravo, kakor je upraviãe-
no zahteval Aristotel, temveã tudi drugi dve izvirni BoÏji
umetnini: Sina in njegovo ãlove‰ko mater.

Po naravi je treba povzeti harmonijo njene pestrosti

in neizãrpnost njene globine v obe razseÏnosti: vedno
manj‰o tja do elementarnih delcev in globlje od njih, in
vedno veãjo, do galaktiãnih oblakov in ‰irje od njih. In

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

109

ne zgre‰iti ãlove‰ke mere in njenega zlatega reza, ki je
na sredi med makrokozmosom in mikrokozmosom.

Po Kristusu je treba povzeti preãno bruno njegovega

kriÏa, ki pomeni vse, kar je od zemlje in vse soãutje in
usmiljenje s tem, kar je zemeljskega; in pokonãno bru-
no, ki prebada nebo in obzorje zemlje in je most in les-
tev do sveta odre‰enih, kakor je spodnji del ja‰ek v svet
pogubljenih. Tudi v ãlove‰ki umetnini se mora milina in
usmiljenje njegove horizontale kriÏati z rezko in neiz-
prosno razdeljenostjo, ognjenostjo in sodbo vertikale —
Jezusa s Kristusom.

Po Mariji je treba povzeti, ãe naj bo ãlove‰ki proizvod

prava umetnina, ãistost sprejetja, modrost molka in le-
poto njene nedolÏne preprostosti.

Vse to pa mora biti zapopadeno v umetnini tako, da

nas nikjer ne vznemiri in ustavi opozorilo: — Glej, nara-
va! — Glej, BoÏji Sin! — Glej, njegova mati!

Kdor gre po poti razuma — in ne razumarstva! — odkri-
je njegove meje in njegov sivi ali megleni rob. Zato se
zares razumen ãlovek ne bo razvil v racionalista, a prav
tako ne v nekritiãnega ezoterika. Razumno je, tudi do
razuma samega biti razumen, se pravi kritiãen. Raciona-
lizem in sodobni aracionalizem pa razum bodisi nekri-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

110

tiãno poveliãujeta ali pa enako nekritiãno odklanjata, s
ãimer se uvr‰ãata v skupno kategorijo iracionalnosti.

Kristjani smo vãasih ãudaki. Kadar zganjamo teodicejo:
ko sku‰amo neverujoãemu pojasniti, zakaj Bog dopu‰ãa
zlo, da bi tako u‰li Voltairovemu pomisleku: âe ga ne
Ïeli odstraniti, ni neskonãno dober; ãe ga ne more, po-
tem ni vsemogoãen — tedaj se sklicujemo na svobodno
voljo, s katero je Stvarnik obdaril, a kajpada tudi znat-
no obremenil ãloveka. Ko pa govorimo o ãloveku, ko bi
torej morali uganjati antropodicejo — zagovor ãloveka
— ki ‰ele naredi vsako teodicejo — zagovor Boga — ve-
rodostojno, v hipu pozabimo na argument obeh zago-
vorov: ãlovekovo svobodno voljo, ki ima po svoji bogu-
podobnosti deleÏ v izvirni svobodni volji Boga. Ko govo-
rimo o osebnih, zasebnih in javnih stvareh ãloveka in
ljudi, zaãenjamo soditi in obsojati, kakor da bi bila svo-
bodna volja zgolj kaka jutrovska prispodoba iz Svetega
pisma. Stvar pa je taka, da ni mogoãe obsojati ãloveka,
ne da bi hkrati obsojali tudi Boga; in ni mogoãe vero-
dostojno zagovarjati Boga, ne da bi hkrati zagovarjali
tudi ãloveka . . .

Ljudsko reklo: Z obema nogama stati na zemlji — je res
samo reklo, ne pa tudi modrost. Z obema nogama na

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

111

zemlji je mogoãe res le stati in niã veã. Ko se Ïelimo pre-
makniti z mesta, moramo eno nogo loãiti od tal in se
izroãiti poveãani labilnosti ravnoteÏja, manj‰i, bistveno
manj‰i zanesljivosti, da se obdrÏimo pokonci. Pravi ãlo-
ve‰ki napredek ni toliko v pokonãni drÏi, s katero smo
si odprli ãisto drugo obzorje, kakor ga daje stabilnej‰a in
tako varnej‰a stoja in hoja po ‰tirih, paã pa v priprav-
ljenosti, da precej‰en del ravnoteÏja in zanesljivosti Ïrt-
vujemo temu, da nam ob sicer labilnej‰i pokonãnosti to
raz‰irjeno obzorje nikoli veã ne izgine izpred oãi.

Ne le, da ne bi mogli hoditi, da bi bili za vselej priko-

vani na mestu, ãe bi res (ko bi res mogli, a ne moremo!)
stali z obema nogama na mestu; v resnici z obema no-
gama na tleh ne bi mogli niti stati. Tudi ko samo stoji-
mo, se nevidno, le lastni pozornosti zaznavno presto-
pamo z noge na nogo in tako lovimo ravnoteÏje. Kadar
stojimo v tramvaju, ki kar naprej zavira in pospe‰uje, je
to prestopanje, s katerim lovimo ravnoteÏje in re‰ujemo
pokonãno drÏo, bolj izrazito in vidno. Izroãitev nepre-
stano se menjajoãi majhni nestabilnosti in nezaneslji-
vosti v majhnem nas nagradi s stabilnostjo in gotovostjo
v velikem. Zato bodo tisti, ki v vsem i‰ãejo ravnoteÏje in
gotovost, padli, obstali pa bodo oni, ki verujejo v mod-
rost negotovosti.

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

112

Za vsem je denar. To je v glavnem res. A bolj pomemb-
no je, da je pred vsem Bog . . .

âlovek mora biti oblastem pokoren. Prviã, ker je vsaka
oblast od Boga. Tudi ãe je slaba, saj je tudi vsak ãlovek
od Boga, tudi ãe je slab. Drugiã, ker se je ãlove‰ki oblasti,
kadar sili v oãitno zlo, mogoãe upreti samo z moãjo in
mero, kolikor smo ji bili pokorni v dobrem.

Vsakdo je po naravi, se pravi po BoÏjem namenu, uspo-
sobljen le za ta ali oni poklic. Samo za vladarski poklic
pa je usposobljen vsakdo, ki se lahko izkaÏe, da je kra-
ljevi sin ali kraljeva hãi. Po veri Abrahama, Izaka in Ja-
koba, dopolnjeni s priãevanjem BoÏjega Sina, je vsak
ãlovek z neumrljivo du‰o sin ali hãi kralja svetov in brat
ali sestra kralja Nove Zemlje in Novega Jeruzalema, to-
rej sposoben vladanja, saj vsakdo in vselej vlada le z
oblastjo, ki jo prejema od zgoraj, pa naj bo sam dober ali
slab. âevljar mora biti dober, muzikant mora biti dober,
za vladarja pa je dovolj, da je kraljevega rodu!

Marx je imel bolj prav, kakor je morda sam verjel, vse-
kakor pa veliko bolj, kakor so mislili njegovi, ki so sta-
vek »Vera je opij ljudstva« ponavljali iz svoje sovraÏno-

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

113

sti do vere in Cerkve. Vera je resniãno opij. A vpra‰ati
moram, kaj je na opiju slabega? Mar nas lepota, BoÏja
hãerka, ne opija, vãasih do solz, ki niso solze izgube?
Mar laãni pravice ne postane opit, ko se nenadoma zgo-
di pravica? Kaj ne pomeni Arhimedov »heureka« vzkli-
ka opitosti, sreãne opitosti pred spoznanjem resnice? In
ljubezen sama, mar ni to najmoãnej‰i vseh opiatov, kaj
nismo od nje opiti do roba bivanja? Vera je opij, ker smo
kristjani pomnoÏeni in dosledni epikurejci. Na‰ cilj je:
doseãi najvi‰ji opoj v veãnosti, ki mu pravimo blaÏenost
odre‰enih . . .

Med filozofom, resniãnim namreã, in (zgolj) profesor-
jem filozofije je taka razlika kakor med ljubimcem in
ginekologom. Prvi zna svojo stvar opraviti, drugi pa zna
razloÏiti, kako prvi to dela . . .

Ta svet je hladen, tudi kadar je na njem neznosno vroãe
. . .

Ni veãje utopije kakor sklicevanje na realizem in real-
nost . . .

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

114

Ni veãjega realizma, kakor pa dopu‰ãati uresniãljivost
utopij . . .

Zlati so bili ãasi, ko je suÏenj premi‰ljal, kako bi se od-
kupil — ko danes svobodni premi‰lja, kako bi se lahko
prodal . . .

S slabim Adamom je Bog zaãel ãlove‰tvo; slabega Abra-
hama je naredil za oãeta vere; slabemu Mojzesu je dal,
da je izpeljal Izrael iz Egipta; slabega Petra si je BoÏji Sin
izbral, da je nanj zaãel zidati svojo Cerkev — zaradi sla-
bega ãloveka se je Sin uãloveãil, za slabega ãloveka se je
daroval, nebesa bodo polna slabih ljudi. Ne hudobnih,
ki bodo pogubljeni in ne dobrih, ker »nihãe ni dober
razen Boga« . . .

DrÏava je aparat za streÏbo nizkim namenom, skritim
za visokimi ideali . . .

Veliãina vladarja je premo sorazmerna z drznostjo dvor-
nega norca, ki ga je vladar ‰e pripravljen prena‰ati . . .

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

115

Rimljan je dejal, da prihaja zlo z aro (naplaãilom) —
danes lahko reãemo, da prihaja s kreditom . . .

Kar ãlovek pozabi, je pozabe vredno . . .

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

116

O avtorju

ojen leta 1947 v Slovenj Gradcu. Odra‰ãal v polk

meãki druÏini na Prevaljah. Obiskoval osnovno

‰olo na Prevaljah in niÏje razrede klasiãne gimnazije na
Ravnah. Maturiral na Ekonomski srednji ‰oli v Slovenj
Gradcu 1967. ·tudij politiãnih ved na FSPN v Ljubljani.
Po dalj‰i prekinitvi nadaljeval ‰tudij na Akademio Inter-
nacia de la Sciencoj v San Marinu, kjer je leta 1991 dip-
lomiral s stopnjo bakalavreata na temo »DrÏavna filozo-
fija pri Novalisu«. V letu 1993 na isti akademiji ubranil
magistrsko nalogo z naslovom »Identiteta in komunika-
cija — na primeru manj‰inskega problema na Koro‰-
kem«. V letu 1983 preselitev v Celovec. Od leta 1989 za-
poslen pri Katoli‰ki akciji kot lektor in strokovni sode-
lavec.

Napisal:
• Seizmograf ãutov (pesni‰ka zbirka)
• Pesni‰ki list 10 (pesni‰ka zbirka s Tisnikarjevimi ilus-

tracijami)

• Pogovori pod ‰otori (filozofija za odra‰ãajoãe)
• Temelji humanizma (bro‰ura)

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

117

• Saj ni bilo nikoli drugaãe (literarni dnevnik)
• Hagar (roman)
• Jen la sablo el mia klepsidro (literarni dnevnik v espe-

rantu)

• âloveka nikar (roman)
• Dvojeziãno je bolje (roman)
• Obletnica mature (roman)
• Ÿakludantoj (drama v esperantu)
• La klarigo de Ksantipa (monodrama v esperantu)
• Kaino kaj Habelo (esej v esperantu)
• Enkonduko en la filozofian pensadon I, II (‰tudijsko gra-

divo o osnovah filozofije, v esperantu)

• Pismo prijateljem o esperantu (monografija o medna-

rodnem jeziku)

• Postati ob kneÏjem kamnu (eseji)
• La malbabela jaro (dnevnik v esperantu)
• Iz dnevnika (dnevnik za leti 1979/1980)
• Pisma vzgojiteljem (esej o vzgoji)
• âetrti mag (filozofija v zgodbi)
• Tri usode (biografski eseji o Tisnikarju, Nikoliçu in

Pudgarjevi)

• Tri barve sveta (eseji)

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

118

Prevedel:
• Tagore, Rabindranath: Sadhana (iz angle‰ãine)
• Tagore, Rabindranath: Laãni kamni (novele — iz es-

peranta in iz angle‰ãine)

• Antologija: Ko‰ara ãlovekovega srca (del prevodov so-

dobne indijske poezije — iz angle‰ãine)

• Privat, Edmond: Gandijevo Ïivljenje (prevod esperant-

ske biografije)

• ·timec, Spomenka: Senca nad pokrajino du‰e, (roman,

ki ga je avtorica napisala v esperantu)

• Antologija: Sunflanke de Alpoj (prevod sodobne slo-

venske kratke proze v esperanto)

• Zweig, Stefan: Die Schachnovelle (prevod iz nem‰ãine

v esperanto)

• Capuder, Andrej: La vipo kaj la turbo (prevod romana

Biã in vrtavka v esperanto)

• Rebula, Alojz: Morgaû ek transjordanen (prevod rom-

ana Jutri ãez Jordan v esperanto)

• Cankar, Ivan: La domo de Maria Helpantino (prevod

povesti Hi‰a Marije pomoãnice v esperanto)

• Watzlawik, Paul: Da bi laÏje bili nesreãni (prevod iz

nem‰ãine)

• Baum, Wilhelm: Monografija o filozofu Karlu Popperju

(prevod iz nem‰ãine)

• Baum, Wilhelm: Monografija o filozofu L. Wittgenstei-

nu (prevod iz nem‰ãine)

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

119

• Kapp, Josef: Franjo (prevod iz nem‰ãine)
• Haecker, Theodor: Vergil, Vater des Abendlandes (pre-

vod v esperanto in sloven‰ãino)

Objavlja v slovenskih, avstrijskih in esperantskih re-

vijah.

Do leta 1998 glavni urednik vseslovenske revije Celov-

‰ki Zvon. Vodja literarne delavnice in literarno kritiãne
prireditve KnjiÏne presoje na Koro‰kem.

BES

VâASIH JE TUDI MISLITI UÎITEK

120

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-439-7

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Vinko Ošlak Tri barve sveta
Vinko Ošlak Pojasnilo prijateljem o esperantu
002 Z Pomoca Latwiej Gdzie je pomoc dydaktycznaid 2241
CIASTO ASI, Kuchnia, Ciasta
Tkaniy z włókna octanowego, Pielęgnacja materiałów - jak je prać
Tkaniy ażurowe, Pielęgnacja materiałów - jak je prać
Pasożyty - notatki, ംV rok, Choroby zakaźne
vocab test?v voc
Czym jest myślenie twórcze i jak je rozwijać
Wykład V i" 11 2013
Morfologia komorek drozdzy je je je
Gulasz wieprzowy z kaszą ję
Komunikowanie sie z goscmi w je Nieznany
ASI
13 Prowadzenie rachunkowosci je Nieznany (2)
zadanie zginanie - czesto je daja na kolach!!!, ZiIP, II Rok ZIP, Wytrzymałość materiałów, Wytrzymał

więcej podobnych podstron