BES

MIKLOVA ZALA

Jakob Sket

Miklova Zala

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

MIKLOVA ZALA

BES

Jakob Sket
MIKLOVA ZALA
Povest iz tur‰kih ãasov

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-060-X

beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

BES

MIKLOVA ZALA

Prvo poglavje

il je dan sv. Petra in Pavla leta 1478.

Kakor dandanes so ãastili Slovenci Ïe pred veã nego

‰tiri sto leti ta god s posebnim praznikom. Ni bilo na Slovens-
kem cerkvice, posveãene sv. Petru in Pavlu, kjer ne bi bili tega
dneva obhajali slovesno. Tudi podruÏnica sv. Petra v ‰entja-
kobski Ïupniji, v zgornji RoÏni dolini na Koro‰kem, je bila ta
dan lepo okra‰ena.

Iz vse ‰entjakobske Ïupnije so se ondi zbrali poboÏni Ïup-

ljani. Tudi iz obliÏja, kakor od Sv. Martina, iz RoÏeka, iz ·t.
Ilja, iz Bilãovsa, iz Sveã, iz Podgorja in ‰e iz veã drugih Ïup-
nij in vasi je bilo do‰lo mnogo vernega ljudstva. Celo z viso-
kih gor, kakor z Golice, RoÏce in Huma so pri‰li pastirji k boÏ-
ji sluÏbi v cerkev sv. Petra.

V tistih ãasih so Ïiveli ljudje kaj poboÏno. Molili so radi in

ni bilo nedelje ne praznika, da ne bi ‰el vsak Ïupljan, mo‰ki
ali Ïenska, k sveti ma‰i. Tudi na ta dan je pri podruÏnici sv.
Petra vse kar vrelo ljudstva.

Sivolase starãke z odkrito glavo si videl korakati proti cer-

kvi. In z njimi so ‰li mlaj‰i mo‰ki in fantje tiho in mirno, ka-
kor da bi si ne upali govoriti vprião starej‰ih moÏ.

Tam pri cerkvi so bile zbrane stare Ïenice in skrbne mate-

re. V njih sredi so stala mlada, cvetoãa dekleta s pove‰enimi
oãmi, molek ali podobo sv. Petra v rokah drÏeã.

Lepe, visoke Ïenske postave si mogel obãudovati. Dekle-

BES

MIKLOVA ZALA

tom sta viseli dve dolgi kiti po ramah, Ïene pa so nosile lase
umetno zloÏene. Jopa jim je bila bogato s srebrom in zlatom
ob‰ita, krilo pa modre barve in iz dragega sukna. Okoli pasu
so bogatej‰e Ïene imele srebrn pas, na glavi pa z zlatom ob-
robljeno „avbo”, dekleta pa ‰apelj.

Kaj lepo se jim je podajala ta obleka. Zlasti pa se jim je vse

prav dobro prilegalo, ker so bila dekleta kakor Ïene liãnega
obraza in lepe rasti. Ni pa bilo tukaj tistega nameÏikovanja in
‰aljivega pogovarjanja med fanti in dekleti, kakor ga danda-
nes tolikokrat opazujemo na takih shodih. Ampak Ïenske in
mo‰ki so stali strogo loãeni in tudi po svetem opravilu se niso
pajda‰ili v krãmah pri vinu in Ïganju.

Taki cerkveni shodi so imeli takrat mimo velike du‰evne

koristi ‰e posebno vaÏnost za druÏbeno Ïivljenje. Bili so tako
rekoã pravi ljudski zbori. Prijatelji, znanci in sorodniki so se
na ta dan pogovorili med seboj o gospodarskih stvareh. Skle-
pali so kupãije, posvetovali se o kmetskih potrebah.

Taki dnevi so imeli torej velik pomen za kmeta v onih sta-

rih ãasih, ko si je moral sam, z lastno roko braniti posest in
Ïivljenje. Zakaj gra‰ãaki so takrat terjali od kmeta ne le dese-
tine in drugih davkov, temveã jim je moral tudi brez ugovo-
ra opravljati vsa dela. Zahtevali so, da jim obdeluje zemljo,
pomaga zidati gradove in povrh se je ‰e moral vojskovati za
nje.

A kadar je pri‰la velika nevarnost za gra‰ãaka in njegovo

druÏino, tedaj se je zaklenil v svoj dobro utrjen grad, kmeta
pa je pustil brez pomoãi zunaj v njegovi borni koãi. In ãe je
do‰el potem sovraÏnik, moral je ubogi kmet zapustiti dvor in
dom; pobegnil je visoko gori v planine in peãine, da si re‰i
Ïivljenje. SovraÏnik mu je pa poÏgal brez ovire in usmiljenja

BES

MIKLOVA ZALA

hi‰o in skedenj, vzel mu vse, kar je na‰el, in odpeljal s seboj,
ãesar ni mogel kar na mestu uniãiti.

Tako se je godilo v 15. in 16. stoletju na‰im prednikom na

Slovenskem. Tedaj je namreã razsajal, poÏigal in klal krvoloã-
ni Turek po deÏeli. Stalne vojske ni bilo tedaj, deÏelne bram-
be tudi ne, gra‰ãaki pa so skrbeli raj‰i zase, ne pa za uboge-
ga kmeta…

Îupljani ‰entjakobske Ïupnije so imeli ta dan vaÏne po-

menke med seboj. Takoj po glavnem opravilu in po poldan-
ski sluÏbi boÏji so ‰epetali starci nekaj skrivnostnega drug
drugemu na uho. Nato so se zaãele zbirati posamezne gruãe
ljudi. Bili so le odliãni moÏje iz bliÏnjih Ïupnij in vasi, ki so se
pogovarjali med seboj.

Mlaj‰i moÏje, fantje in Ïenske so se bili Ïe davno raz‰li na

vse strani. Le posameznih mo‰kih gruã ni bilo skrb iti domov.
·ele proti veãeru so se jeli pomikati od cerkve, a ne proti do-
mu, temveã napotili so se skupaj gor v hrib na Gradi‰ãe.

Pri cerkvi sv. Petra in sv. Jakoba se zaãenja nizko pogorje.

To nas vodi do visokih Karavank, ki mejijo deÏelo koro‰ko od
kranjske. Preko teh gor so morali v starih ãasih, ko ‰e ni bilo
dobrih deÏelnih in drÏavnih cest niti Ïeleznic, hoditi koro‰ki
kmetje na Kranjsko.

Dobre ãetrt ure od podruÏnice sv. Petra in od cerkve sv.

Jakoba se vzdiguje hribãek, blizu 200 metrov visok. V onem
starem ãasu, ko se godi na‰a povest, so bile na tem hribu ve-
like razvaline.

Moãno zidovje je obdajalo ves griã. Sredi njega so stali vi-

soki stolpi in se razprostirale dolge dvorane. Pod njimi pa so
bile globoke kleti. ·iroki hodniki so vodili iz stolpa v stolp in
vezali dvorane z dvorano.

BES

MIKLOVA ZALA

Vse je kazalo, da je bil to nekdaj velik in moãan grad. In

res, tu so gospodovali v 12. in 13. stoletju mogoãni vitezi Rasi,
po katerih je krasna RoÏna dolina dobila svoje ime.

V zaãetku 14. stoletja je bila ta plemenita rodbina Ïe izu-

mrla. Grad je jel razpadati. Pred ‰tirimi stoletji so ga bile ‰e
velike razvaline. Pozneje pa se je zidovje popolnoma razru-
‰ilo in kamenje razneslo na vse strani. Dandanes rasto na nje-
govem me stu visoki bori in smreke. Sedaj ni o grajskem zi-
dovju ne duha ne sluha veã. Le spomin na njegov obstanek
‰e Ïivi v slovenskem narodu; ljudstvo v RoÏni dolini pravi
temu hribu ‰e dandanes „Gradi‰ãe”. In dva kmeta, ki bivata
ob vznoÏju griãa, spominjata ‰e s svojim imenom na nekdanji
grad; enega imenujejo Strelca, drugemu pa pravijo Knez.

Na lepi trati, pod visokimi stolpi na Gradi‰ãu, so se proti

veãeru zbrali na‰i kmetje. Bilo jih je blizu trideset, prav od-
liãnih zastopnikov iz raznih vasi daleã naokrog po RoÏni do-
lini.

Sonce je ravno jelo zlatiti sivo zidovje zastarelega gradu.

Enkrat je ‰e pozdravilo bele glave kmetskih oãakov in potem
za tonilo za gorami. Od cerkve sv. Jakoba je zazvonilo v tem
trenutku „angelsko ãe‰ãenje”. Ta glas pa je bil v tedanjih ãa-
sih zna menje, da si naj vsi kristjani v goreãi molitvi izprosi-
jo od Boga pomoãi in sreãe proti brezvernemu Turku. Îe sv.
oãe Kalist III. so bili leta 1455 ukazali, da se naj po vseh cer-
kvah opoldne in zveãer zvoni k angelskemu ãe‰ãenju; ãe‰,
tedaj naj prosijo kristjani za blagoslov in sreão proti sovraÏ-
niku svete vere.

Tudi na‰i moÏje so popadali na kolena in jeli iskreno mo-

liti, ko je zadonel mili glas zvonov. Prosili so, gledaje z rosni-
mi oãmi proti nebu, naj jih Bog re‰i tur‰ke nadloge in suÏno-

BES

MIKLOVA ZALA

sti; naj jim odvrne kugo in lakoto; ãe jim je pa usojena nagla
smrt, tedaj jim naj podeli veãno Ïivljenje na onem svetu!

Tako so molili zbrani moÏje.
Po molitvi je nastala ãarobna tihota. Zvonovi so utihnili.

Mrak se je ulegel polagoma na utrujeno zemljo in vsa priro-
da se je spravljala k mirnemu poãitku. Tudi ptiãki v logu so
bili Ïe odpeli svojo veãerno molitev in si poiskali noãno bi-
vali‰ãe. Le ubo gi ãlovek ‰e ni miroval…

Po kratkem molku so se jeli moÏje zopet pogovarjati med

seboj. Prvi izmed njih je izpregovoril kmet Strelec.

„Glejte, sosedje!” reãe svojim tovari‰em. „Kako krasen raz-

gled s tega hriba na vse strani! Po RoÏni dolini se vije mogoã-
na Drava, ki nam rodoviti Ïitna polja. Letos kaÏe vse, hvala
Bogu, tako lepo in dobro! Ako ne pride ujma, bomo imeli po-
zimi kaj prigrizniti.”

„Tudi pri nas v Sveãah kaÏe letos na polju prav dobro”, pri-

trjuje kmet Îalnik, iz Sveã doma.

In tako se ogla‰ajo drug za drugim; vsi so bili z letino za-

dovoljni.

„Kaj nam bo le oãe Serajnik povedal nocoj?” povzame zo-

pet Strelec po dalj‰em molku. „Pri cerkvi mi ni hotel druge-
ga reãi, kakor da naj pridem zveãer semkaj na Gradi‰ãe; in to
naj naznanim tudi drugim zaupnim moÏem. Ko sem bil po-
poldne pri njem, mi je pravil z Ïalostnim glasom, da pridejo
nad nas hudi ãasi. Boji se Turka, kakor mi vedno zatrjuje.”

Zadnjih besed pa ni nihãe prav sli‰al; zakaj oãe Serajnik je

bil ravnokar stopil med sosede in vsi so mu jeli podajati roke
v pozdrav.

Serajnik je bil sivolas moÏ. ·tel je blizu osemdeset let, bil

pa je ‰e precej krepak in ãvrst. Izkusil je seveda mnogo hude-

BES

MIKLOVA ZALA

ga na svetu. Bil je veãkrat v krvavih bojih proti Turkom in
Ogrom ter se je mnogokrat vojskoval za domaãe koro‰ke vi-
teze. Pa tudi v gospodarstvu je bil dobro izku‰en. Njegova
kmetija je bila najveãja in najbolj‰a v RoÏni dolini. Svoje iz-
ku‰nje v gospodarstvu pa je rad obraãal na korist svojim va-
‰ãanom in daljnim sosedom. Pri njem so iskali vsi dobrega
svéta. Mnogokrat je trdil svojim tovari‰em : „Tako so me uãili
moj oãe in tako delam tudi sam. In to je najbolj‰e. Le verje-
mite mi in ubogajte me!”

In res, ubogali so ga daleã naokrog in ravnali tako, kakor

jim je svetoval. Le ena beseda iz ust oãeta Serajnika, in bilo je
dovolj. Brez pomisleka so se vdali njegovim nasvetom.

Tako je bil tudi na dan sv. Petra in Pavla pri cerkvi nazna-

nil Serajnik, naj se odliãnej‰i moÏje iz vse okolice snidejo zve-
ãer na Gradi‰ãu. In ne da bi povpra‰evali, zakaj, pri‰li so vsi
na Serajnikovo besedo.

Vse je v zboru utihnilo, ko je stopil sivolasi moÏ med svo-

je sosede. Po stari slovenski navadi je podal vsakemu desni-
co v pozdrav in nato govoril takole:

„Dobro, da ste pri‰li v obilnem ‰tevilu. Hudi ãasi so nasto-

pili za nas uboge kmete. Kuga in lakota, vojske, umor in poÏi-
ganje; to vse nam preti. Do danes ‰e, hvala Bogu, ne vemo,
kaj te besede pomenijo, a bojim se, da izkusimo to v kratkem.

Na Kranjskem Ïe Turki dolgo ãasa razsajajo, morijo in po-

Ïigajo. Deset let je preteklo, odkar so bili prviã prihruli v to
de Ïelo. Od tedaj prihajajo vsako leto znova poÏigat in pusto-
‰it kranjsko zemljo, a nihãe jih ne more ugnati. Tudi na Ko-
ro‰kem, ka kor sami dobro veste, so Ïe pred petimi leti ropali
in poÏigali ti krvoloãniki po Podjunski dolini. Pred dvema
letoma pa so opusto‰ili ves kraj od TrbiÏa do Velikovca. Niti

BES

MIKLOVA ZALA

ena hi‰a ni ostala cela razen moãno utrjenih gradov. Le na‰e
lepe RoÏne doline ‰e niso obiskali. Le mi smo bili tako sreã-
ni, da ‰e nismo ãutili tur‰ke sablje in kopita.

Ali nesreãa ne miruje veã. Îe lansko leto so se bile kobili-

ce iz jutrovih deÏel spustile kakor ãrni oblak na na‰a polja ter
nam uniãile mnogo pridelkov. Kaj pa ‰e pride letos, to pa sam
Bog vé. Vse je v boÏjih rokah!”

Globoko so vzdihnili pri zadnjih besedah navzoãi kmetje.

V boÏjem strahu so ‰epetali drug drugemu:

„Hudi ãasi so zdaj, hudi ãasi. Bog nam pomagaj!”
A Serajnik nadaljuje skrivnostno: „Kakor sem izvedel, pri-

hrujejo letos, in to v kratkem, Turki v na‰o deÏelo. Pri‰lo jih
bo neki kakor listja in trave. Vse bodo pomorili ali pa odpel-
jali s seboj v suÏnost. Niãesar nam ne ostane kakor to, kar
bomo zakopali globoko pod zemljo. Le kdor se v nepristop-
ne peãine po skrije, se bo re‰il tur‰kega nasilstva. Îitno pol-
je bodo konjska kopita tako poteptala, da ne bo veã rastla niti
bilka na njem.

Kuga in lakota nastane. âlove‰ki rod bo jako redek. Le

kdor uÏiva boÏjo milost, sme upati re‰itve. Tako so mi pre-
rokovali rajnka mati na smrtni postelji. Zdaj je Ïe petdeset let
preteklo od tega, ali jaz ‰e pomnim njihove besede, kakor da
bi mi jih bili vãeraj pravili. Govorili so takole:

„Velika ‰iba boÏja zadene va‰o deÏelo, preden preide pol

stoletja. Tvojo glavo bodo krili tedaj Ïe sivi lasje. RoÏna do-
lina je rodovitna in ostane tudi plodovita, dokler ‰e krava od
jutra tuli. A kadar zaãenja vol rjuti od veãera, tedaj bo huda.
Krava, ki jo najde‰ takrat med Celovcem in Beljakom, bo no-
sila zlat zvonec na vratu!”

Tako so govorili mati, in dobro sem si zapomnil njihove

BES

MIKLOVA ZALA

besede. Zdi se mi, da se njih prerokovanje letos izpolni. Sov-
raÏnik pride tretjiã v na‰o deÏelo in zdaj bo rjul od veãera.
Opusto‰il bo vso deÏelo. Îivina postane redka in tako draga,
kakor da bi nosila zlat zvonec na vratu.”

Kmetje so osupli poslu‰ali Serajnika. Majali so z glavami in

mu niso hoteli verjeti. Zdaj pa pokaÏe starec na svojega sina
Mirka rekoã, naj ta nadaljuje.

Mirko je bil moÏ, star kakih trideset let, visoke, krepke po-

stave. Na glavi je imel ‰irok klobuk z velikim peresom od div-
jega petelina. Iz Ïameti mu je bil kratek „pru‰tof”. Rdeã oprs-
nik z debelimi srebrnimi gumbi mu je pokrival ‰iroke, moã-
ne prsi. Kakor vsi drugi je nosil tudi on kratke irhaste hlaãe
in ãevlje z visokimi golenicami.

Mirko je ‰e edini Ïivel izmed ‰tirih Serajnikovih sinov. Se-

stre ni imel nobene, in tedaj je bil sam tolaÏba in pomoã svo-
jemu oãetu na stara leta. Mirko ni bil samosvoj gospodar in
tudi ne oÏenjen. Oãe Serajnik je ‰e sam gospodaril na veliki
kmetiji v Svetnah, majhni vasi na juÏnem obronku prej
omenjenega Gradi‰ãa. Sin pa je oãetu pridno pomagal pri go-
spodarstvu, dobro vedoã, da ima v kratkem prevzeti kmeti-
jo.

Ker je bil stari Serajnik daleã v okolici na dobrem glasu, je

spo‰tovala in ãislala vsa sose‰ãina tudi njegovega sina.

Opazovali so na Mirku oãetove lastnosti ter ga imeli za

vrednega nasle dnika svojemu oãetu. Vpliv Serajnikov med
sosedi je bil tedaj sinu pridobil marsikatero prednost pred
drugimi fanti.

Tako je smel z oãetom zahajati tudi v druÏbo veljavnih

moÏ in starcev, kar ni bilo drugim mladeniãem dovoljeno.

Tudi ta dan je bil Mirko pri‰el s svojim oãetom v kmetski

BES

MIKLOVA ZALA

zbor, v katerem je bil on edini, ki ‰e ni bil samosvoj gospodar.
Na dana‰njem shodu pa je imel Mirko vaÏno besedo. Zato-
rej je na oãetovo opomnjo krepko povzdignil glas in govoril
takole:

„Vãeraj sem do‰el pozno v noãi iz Beljaka. Bil sem tam po

Ïivinski kupãiji. Pri‰lo je bilo mnogo kupcev od vseh strani.
Najveã jih je bilo seveda z La‰kega. Îivino sem drago prodal,
in nik dar ‰e ni bilo take kupãije pri nas. Pri‰el sem v druÏbo
la‰kih kupcev. Med njimi jih je bilo nekaj iz Benetk in ti so
mnogo govorili o vojski.

Pripovedovali so si, da imajo Beneãanje moãno utrjen ta-

bor pri Gradi‰ki ob Soãi. Turki jih oblegajo. Pri‰li so baje sem-
kaj iz Dalmacije in Albanskega. Pri reki Soãi so krenili proti
goram.

Njenemu toku sledeã, so ‰li navzgor po So‰ki dolini, dok-

ler niso pri‰li do Gradi‰ke. Tu so se ustavili in oblegajo tam
vojsko beneãansko. Na daleã okrog so Ïe vse poÏgali in oro-
pali, tako da njim samim primanjkuje ÏiveÏa.

Tudi utaborjeni Beneãanje so v velikih stiskah; pa la‰ki

kupci trdijo, da jim Turki ne morejo do Ïivega. Zategadelj bo
moral sovraÏnik v kratkem ustaviti obleganje in zapustiti oni
kraj; saj se ne more tam njegova vojska veã preÏiveti. ·li pa
bodo Turki dalje proti Krminu in Kobaridu na TrbiÏ. âe so pa
enkrat tako blizu, pridejo gotovo tudi k nam. Nekateri kup-
ci iz Kanalske doline pravijo celo, da se prvi tur‰ki oddelki Ïe
pomiãejo proti koro‰ki zemlji.”

Dolgo so se posvetovali nato kmetje med seboj. Sklenili so,

da hitro popravijo vse zidovje okoli Gradi‰ãa. Stolpi, kleti in
dvorane se naj spravijo v dober red in izpremenijo v moãno
trdnjavo. Tudi podzemeljski hodnik, ki vodi iz globoke graj-

BES

MIKLOVA ZALA

ske kleti dol v vas Svetne, se mora izãistiti in dobro zavaro-
vati. Cerkev sv. Jakoba v Podgradu se naj moãno utabori. V
gorskih peãinah pa se mora poiskati veã skrivali‰ã, da najdejo
v njih Ïenske in otroci varno zavetje. Zlasti pod goro RoÏco,
kjer je prelaz na Kranjsko, je bilo veã votlin in jam v peãevju.
·e dandanes imenujejo prebivalci v RoÏni dolini jame v peãi-
nah pod RoÏco „Tabor” in pripovedujejo, da so se tam v tur-
‰kih ãasih skrivali kristjani.

Pozno v noãi se je konãalo posvetovanje. Hude slutnje so

pretresale kmetom srce in glavo. Z majhnim upom so gledali
v negotovo prihodnost.

BES

MIKLOVA ZALA

Drugo poglavje

iho in pobitega srca so zapu‰ãali kmetje Gradi‰ãe. Kras-

no zvezdnato nebo je razsvetljevalo sivo zidovje. Stolpi

so kakor noãne po‰asti skrivnostno moleli v nebo. âudovita
tihota je zavladala na Gradi‰ãu. Le sova se je ogla‰ala sovi in
netopirji so frfrali, iskaje si noãne hrane. Zdaj pa zdaj se je
odkru‰il kamenãek od starih razvalin in se zatoãil, votlo do-
neã, globoko dol v klet ali dvorano; ãlove‰kemu srcu se je
dozdevalo, kakor da razna‰ajo duhovi grajsko zidovje…

Pod Gradi‰ãem pa so stopale med visoko strnjo mo‰ke pri-

kazni. Sprva jih je hodilo veã skupaj. Po malem pa so se loãili
drug od drugega; vsak jo je zavil po stranskem potu proti
svojemu domu.

Slednjiã je ostal oãe Serajnik sam s svojim sinom in krenil

naravnost prek polja proti Svetnam.

Med Gradi‰ãem in sosednjimi juÏnimi hribi in gorami se

razprostira lepa, majhna ravnina z bogatimi travniki, gozdi in
pa‰niki. Tu raste tudi bujno Ïito, p‰enica, rÏ, jeãmen in pro-
so. Na tem polju so stale tedaj, kakor ‰e stoje dandanes, Svet-
ne, sredi med bogatim sadnim drevjem. V tej vasi je bil dom
najbogatej‰ega kmeta v ‰entjakobski Ïupniji, oãeta Serajnika.

Veselje je navdajalo starega moÏa, ko je stopal med Ïitnim

poljem. Strn je bila tako visoka, da je videl komaj iz nje.

Dospev‰i do vasi, pa se je Serajnik ustavil. Z bistrim oãe-

som je po gledal na Gradi‰ãe in rekel svojemu spremljevalcu:

BES

MIKLOVA ZALA

„Ali sli‰i‰, Mirko, kako skovikajo sove gori na razvalinah?

Tam, kjer gnezdijo ujede, bo v kratkem na‰ dom. Tam gori se
bomo branili, da ne poginemo pod kruto pestjo krvoloãnega
Turka.

In to zlato Ïitno polje! Glej, kako vzdiguje glavice! Kako

veselo in ponosno se maje polno klasje!”

Pri teh besedah prime starec za klas in ga tehta v roki. Po-

tem nadaljuje:

„Veselje mi vzbuja ta pogled v srcu. A zopet se mi radost

izpreminja v Ïalost, ãe pomislim, da bo vse, kar smo si pri-
delali s krvavimi Ïulji, poteptalo konjsko kopito in poÏrlo ne-
nasitno Ïrelo tur‰ko. Mi sami pa bomo, ako nas ‰e kaj osta-
ne Ïivih, umirali od lakote…

Îe lansko leto je bila huda pri nas; kobilice so nam bile

napravile mnogo ujme. In pri nas ni nikjer Ïitnih zakladnic za
slaba leta. Saj se ‰e za denar, za gotovi denar teÏko kaj dobi,
ker la‰ki kupci vse pokupijo in ubogega kmeta ogoljufajo za
njegovo blago.”

Pri teh besedah je starec globoko vzdihnil, spomniv‰i se,

koliko ima ãlovek prebiti hudega na svetu, in ‰e nekaj dru-
gega mu je teÏilo srce. Davno je Ïe namreã nameraval s si-
nom govoriti na samem. Najlep‰a priloÏnost se mu je ponu-
dila zdaj, tu na polju; zatorej je nadaljeval:

„Za na‰ kraj je paã oni tujec na Knezovem posestvu prava

nesreãa. Pri‰el je pred nekimi leti v na‰o Ïupnijo in privedel
s seboj, kakor ve‰, staro Ïensko in mlado, zaãrnelo deklino.

Najprej je kramaril v Podgradu ob nedeljah pri cerkvi. Na-

to je jel kmetom posojevati denar na velike obresti. Ker mu
pa niso mogli dolgov plaãevati v gotovini, je od njih namesto
denarja jemal Ïitnih pridelkov, a seveda po najniÏji ceni. Mo-

BES

MIKLOVA ZALA

jega meja‰a in prijatelja Kneza je spravil ob hi‰o in kmetijo.
Tako je postal na‰ sosed, o katerem pa ne vemo, ali je Ïid ali
kristjan. V cerkev ne hodi nikdar; pa tudi njegovo hãer in nje-
no mater vidimo malokdaj pri sluÏbi boÏji.”

Starec umolkne in pogleda Mirka s pomenljivim oãesom.

A ta se obrne pri teh besedah nagloma v stran. Rdeãica je
zalila sinu lice, srce mu je jelo hitreje bíti; hud strah ga je ob-
‰el, meneã, da oãe Ïe vedo za njegove srãne skrivnosti. Da se
ne izda, molãi, oãe pa nadaljuje mirno in razloãno:

„Ko je ta tujec dospel v Podgrad, ni nihãe vedel, kako se

pi‰e in od kod je. Prideli so mu ime Tresoglav. To znaãi paã
njegovo kretanje pri kupãiji; potresa namreã vedno z glavo in
zasluÏi res ta priimek.

Pravo svoje ime je zamolãal. Gotovo se boji, da bi po njem

ne spoznali njegove vere in rodu. Le toliko sem mogel zve-
deti, da je pri‰el iz Benetk in da baje ni na‰e vere. Iz kramarja
je postal véliki kupec. Zdaj kupãuje sicer veãidel zdoma, a
naselil se je vendar v na‰em kraju. Jaz sem se sicer protivil
temu, ali gosposki ni bilo mar mojih besed. In kakor se vidi,
se Ïe kesajo, da so mu dali pravico naseliti se med nami.

Mi sosedje smo Ïiveli sprva z njim, kakor da ne bi pozna-

li drug drugega. Pozneje se nam je jel pribliÏevati. Jako prija-
zen moÏ je, ali odkritosrãen ni. Govori sicer veliko in zaupno,
toda v srcu misli drugaãe. Zdaj se nam dela jako prijaznega,
a to je le gola hlimba. Koristil nam ne bo nikdar, naj ‰e tako
lepo govori. Navidezno nas ljubi, v resnici pa goji njegova
du‰a le sovra‰tvo do nas.

Tudi tebi, moj Mirko, se je Ïe prikupil ta Lah. Zdi se mi, da

kaj rad zahaja‰ pod njegovo streho. Bojim se celo, da te v nje-
govo hi‰o bolj vleãeta dekle in mati kakor pa on sam. Vse to

BES

MIKLOVA ZALA

Ïe dalje ãasa opazujem. A nocoj te moram posvariti, da se mi
izogiblje‰, kolikor mogoãe, te druÏbe, ‰e posebej Almire!”

Kakor okamenel je stal Mirko pred oãetom. Vedel je, da

imajo oãe prav; sam je dobro ãutil, da ga je tuje dekle malo-
dane Ïe ujelo v nastavljene mreÏe…

Sin se je zaãel nato opraviãevati, ali ni mu bilo veã mogoãe

utajiti svojega obãevanja z Almiro. Saj je videl danes oãe sam,
kako se je Mirko poslovil od deklice, preden je ‰el na Gra-
di‰ãe. Pa tudi poprej je bil Serajnik Ïe veãkrat opazil, kako
pogleduje Almira za njegovim sinom.

„Ne taji, Mirko, tega, kar Ïe dolgo opazujem,” odvrne oãe

na sinovo opraviãevanje.”Ti pozna‰ mojo Ïeljo in ve‰ tudi, kaj
nameravam. Zdaj nastopijo hudi ãasi. Treba je krepke roke
pri gospodarstvu. Kmalu ti mislim izroãiti svoje posestvo. Ali
poiskati si mora‰ druÏico, ki je tvojega stanu in na‰e vere. Ne
denar, temveã pridne roke in zvesto srce so najbolj‰a dota
vsakemu dekle tu.

Dalje je treba tudi pomisliti, Mirko, na prihodne ãase. Kdo

naj podeduje na‰o kmetijo, ãe bi ubili Turki mene ali tebe?
Kdo naj gospodari na zemlji, katero so od nekdaj Ïe obdelo-
vale Ïuljave roke na‰ih slovenskih pradedov in kjer ‰e zdaj
orjejo in se jejo roke kristjanske? Misli‰, da bi naj pri‰la ta
zemlja tujcem in nekr‰ãanskim ljudem v roke?!

Le tega ne, Mirko! Bog ne daj, da bi se ‰opirila kdaj la‰ka

glava pod mojo streho in rodili nekristjanski otroci! Ne mo-
gel bi mirno poãivati v hladnem grobu, dokler bi ne izumrl
zadnji tvoj rod.”

Globoko ganjen utihne sivolasi oãe; notranja Ïalost ga je

hudo prevzela. Svetla solza se mu utrne iz rosnega oãesa. Na-
to se ozre proseãe proti nebu in potoÏi v globokem vzdihljaju

BES

MIKLOVA ZALA

svoj Ïalostni stan Bogu v nebesih. Vsemogoãni v vi‰avah je
usli‰al mo litev bogabojeãega starca; zakaj sina so ganile oãe-
tove besede.

Ko je namreã videl, kako je oãe milo in zaupno gledal proti

nebu, je pristopil k njemu, ga prijel za vele roke in rekel:

Oãe, moj dobri oãe! Va‰a Ïelja mi je bila in mi bo vedno

sveta. Nikdar ne pozabim, kar sem dolÏan vam in svojim pra-
dedom in vsej okolici. Pri‰li so zares trenutki, ko sem omaho-
val in so me preslepili nasmehljaji Almirini. Ali nocoj, oãe,
vam prisegam, da se vdam za vselej va‰i Ïelji in Miklovi Zali.”

Mirno se ozre sedaj oãe na sina; teÏak kamen se mu je od-

valil od srca. Nato poloÏi roke na njegovo glavo in prosi pod
milim nebom blagoslova zanj in za njegovo nevesto.

Lahkega srca sta korakala potem oãe in sin proti domu.

Hitro sta pri‰la skozi sadni vrt do hleva. Tu kreneta proti hi‰i,
in glej, luã je ‰e svetila v materini sobi. Zdaj pospe‰ita kora-
ke, a naenkrat ju ustavi velik, ãrn pes, ki zalaja hudo nad nji-
ma. Ko pa ga pokliãe Mirko po imenu, umolkne takoj in se
jima zaãne dobrikati in skakati okoli njiju, kakor da mu je Ïal,
da niÏe od daleã spoznal pri‰lecev.

V tem trenutku se odpro hi‰ne duri. Na prag pride z luãjo

v roki Miklova Zala. Vsi trije se prijazno pozdravijo in stopijo
skupaj v hi‰o.

BES

MIKLOVA ZALA

Tretje poglavje

ãe Serajnik ni priãakoval druÏbe na svojem domu.

Mislil si je, da bodo Ïe vsi spali, ko dojde domov. Imel

je namreã dobro kmetsko navado, da so ‰li v njegovi hi‰i zve-
ãer hitro spat, v jutro pa so s svitom vred vstajali. Zatorej je
bila zveãer malokdaj druÏba pri njem.

Tudi to noã ne bi bilo Miklove tete in njene Zalike pri Se-

rajniku, ko ju ne bi bila Serajnikova mamica povabila k sebi
na ve ãer, da ji sami doma ne bo predolg ãas.

Zalika je bila hãi Serajnikovega soseda Mikla. Miklovo po-

sestvo ni bilo veliko. Mikla so pri‰tevali srednjim kmetom. Bil
pa je svoboden gospodar. In to je bilo velike vaÏnosti v teda-
njem ãasu, ko niso vsi kmetje imeli ‰e lastne pravice nad svo-
jim posestvom.

Lepa, belo zidana hi‰a Miklova je bila le par streljajev od

Serajnika oddaljena; visoko sadno drevje jo je obdajalo.

Zalika je bila edini otrok pri Miklovih. Oãe je imel veliko

veselje s svojo hãerko. Ali te radosti ni dolgo uÏival. Dve leti
po njenem rojstvu je gnalo njega in njegovega brata Marka
blago navdu‰enje za kr‰ãansko vero v boj proti Turkom; a
nobenega ni bilo veã nazaj. Le Serajnik, Mirkov oãe, ki je bil
tudi ‰el z njima, je pri‰el sreãno domov, prinesel pa s seboj
Ïalostno novico o nesreãi svojih dveh tovari‰ev.

Miklova Ïena je ostala vdova. Njena edina sreãa in veselje

je bila odslej Zalika. Njo je redila in odgojevala, kakor koli je

BES

MIKLOVA ZALA

mogla in znala. Serajnik, njen sosed, je bil odslej tako rekoã
desna roka in edina podpora Miklovi hi‰i. Pomagal je svoji
sosedi s svetom in dejanjem. Bil je tudi Zaliki krstni kum (bo-
ter) in njen varuh. Zaradi tega se je ‰e bolj poganjal za Mi-
klovo gospodarstvo. Rekli bi torej lahko, da je Serajnik go-
spodaril na dveh kmetijah, doma in na Miklovem.

Tako so leta hitro potekala. Posebno veselje je bilo gleda-

ti, kako sta rastla Serajnikov Mirko in Miklova Zala. Veliko
radost je imel Serajnik s svojim sinom, a ‰e veãjo s svojo va-
rovanko, Zaliko. Dekletce se je lepo razvijalo in postalo pra-
vi biser za vso Ïupnijo. Devet Ïupnij ni baje premoglo tako
brhkega dekleta. Zategadelj so jo imenovali Zalo ali Zaliko,
ne pa Roziko, kakor so klicali druga dekleta istega imena.

Zalina lepota je zaslula daleã na okrog po RoÏni dolini.

Pre‰la je celo v pregovor. Kdor je namreã hotel lepo Ïensko
postavo oznaãiti z besedami, rekel je le: Lepa je kakor Mik-
lova Zala, in to je bilo najveãje priznanje.

Spomin na njeno lepoto Ïivi ‰e dandanes v RoÏni dolini.

Milo se stori ãloveku, ko sli‰i, kako sivolasi moÏje ognjevito
opi sujejo Zalino lepoto in ti pripovedujejo o njeni Ïalostni
usodi.

Zalika pa se ni pona‰ala s svojim zakladom. Dobro je ve-

dela, da je zunanja lepota minljiva in da lahko ‰koduje ãlo-
veku. Le kadar se ãednost druÏi z lepoto, zadobi ta svojo pra-
vo vrednost. To je znala tudi na‰a Zalika. In ãe ji je katera
tovari‰ica zavidala njeno zunanjost, je vselej odgovorila: Ïen-
ska lepota je podobna cvetoãi, neÏni roÏici, katero slana lah-
ko ãez noã pogubi.

Zalika je bila poniÏno dekle in je Ïivela le za dom in za svo-

jo mater. Nikdar se ni laskala ljudem. Kazala se je bolj trde-

BES

MIKLOVA ZALA

ga kakor mehkega srca. Mladeniãi so jo vsi ãastili in spo‰to-
vali; mar sikateri je tudi gojil skrivno prijateljstvo do nje.

PribliÏevati pa se ji ni upal nobeden izmed njih, ker so do-

bro vedeli, da jo je oãe Serajnik izvolil svojemu sinu za Ïeno.
A z Mirkom, najbogatej‰im mladeniãem v vsej okolici, ni mo-
gel nobeden tekmovati.

In to bi bilo tudi zastonj; Zalika je od nekdaj Ïe rada videla

Mirka, svojega tovari‰a in prijatelja v mladosti. Z njim je
vzrastla, z njim se igrala, z njim se uãila, z njim pretrpela do-
bre in hude ãase. Serajnika pa je imela za svojega, kakor za
njegovega oãeta. Sploh se je imela za njegovo lastno hãer. A
tudi Mirko je rad videl svojo tovari‰ico. Njegova otroãja vda-
nost do nje pa se je izpremenila pozneje v mladeni‰ko in mo-
‰ko ljubezen. In ta je ostala dolgo ãasa trdna kakor Ïelezo.
Iskro njegove ljubezni je netila in vzdrÏevala Zalina lepota in
njena devi‰ka ãednost.

Pri‰el pa je dan izku‰njave za Mirka.
Pred petimi leti se je bil v ‰entjakobski Ïupniji naselil neki

tujec, kakor je Ïe prej omenil oãe Serajnik. Pri sebi je imel
precej starikavo Ïensko in mlado, ‰tirinajstletno deklico.

Imenovali so ga Laha, pozneje mu pa ‰e prideli priimek

Tresoglav.

V tedanjem ãasu so bili tuji, posebno la‰ki in Ïidovski

trgovci in kramarji v na‰ih krajih zelo nepriljubljeni. To so
bile namreã prave pijavke za na‰e ljudstvo. Spravljali so ubo-
gega kmeta ob vsak pridelani in prihranjeni vinar. Sreãa je
bila za tisto Ïupnijo in vas, kjer ni bilo take kmetske nadlo-
ge.

Tudi denar so ti tujci radi izposojevali, a seveda le na viso-

ke obresti. Po 25 do 50 odstotkov (procentov) so zahtevali

BES

MIKLOVA ZALA

Ïidovski in la‰ki oderuhi. Na‰ kmet pa si tedaj ni mogel tako
lahko pomagati kakor dandanes. Hranilnic ‰e takrat niso po-
znali, niti de Ïelnih, niti mestnih, niti obãinskih. Denarja nisi
mogel dobiti od Ïive du‰e. V stiskah je bil torej la‰ki in Ïidov-
ski kramar kmetu edini pomoãnik. Toda pri tem se je tisti, ki
je izposojeval, bogatil ob kmetovih Ïuljih.

Zaradi tega se taki tujci niso mogli na‰im kmetom prilju-

biti. Bili so jim trn v peti. âestokrat se je celo prigodilo, da so
kmetje take pijavke iztirali iz svojega kraja. In gosposka sama
se ni protivila temu, dobro vedoã, kako ti oderuhi na niã
spravljajo ubo gega kmeta. Da, v poznej‰ih ãasih je pri‰el celo
od deÏelne gosposke ukaz, da se morajo vsi Ïidi in tuji kra-
marji, ki nimajo do movinske pravice, pobrati iz deÏele.

Te teÏkoãe in neprijetnosti je poznal tudi Lah Tresoglav.

Slutil je, kaj se mu utegne pripetiti, ako si ne pridobi v krat-
kem domovinske pravice. Zatorej si je prilastil Knezovo kme-
tijo v Svetnah. Kot lastnik nepremiãnega posestva pa je lah-
ko dobil od gosposke pravico, stalno se naseliti, ãe se je tudi
oãe Serajnik na vso moã protivil temu.

Naravno je torej, da Serajnik in Tresoglav nista Ïivela v

prijateljstvu. Vidnega sovra‰tva ni bilo sicer med njima, ali po
hla dnem in redkem obãevanju so sklepali vsi, da si soseda
nista na roko.

·ele tekoãe leto se je jel Tresoglav oãetu Serajniku bolj pri-

bliÏevati; pa tudi Tresoglavka se je izku‰ala prikupiti svoji
sosedi. Veãkrat sta pri‰la obadva k Serajniku v vas. Ali ta ni
bil te ga vesel. Ugibal in premi‰ljeval je veãkrat, kaj pomeni
njuna nenavadna prijaznost; ali iz vsega tega si ni mogel obe-
tati niã do brega.

In res, Tresoglavovo prijateljstvo je imelo poseben namen.

BES

MIKLOVA ZALA

V zadnjih letih se je bila Tresoglavova hãi Almira lepo razvila.
Dekletu je kaj dobro ugajalo Ïivljenje v zdravi RoÏni dolini.
Kakor roÏa je rastla in se razcvetala. Kazala pa se je v njej pra-
va Italijanka.

Medtem ko je bila Zalika velike postave, ‰ibke rasti in rav-

na kakor sveãa, je bila Almira manj‰a, a vendar tako primer-
na svoji rasti, da nisi pogre‰al skladnosti na njej. Bila je gibã-
na, ‰aljiva in ‰egava; Zalika pa bolj resna, ãastitljiva in dostoj-
na. Zaliki je dajalo visoko ãelo nekaj vzvi‰enega in mo‰kega.
Njeno veliko mo dro oko je gledalo mirno in zaupno. S svo-
jim neÏnim pogledom je oãaralo Miklovo dekle ãloveka. Z
glave sta ji viseli dve dolgi, zlatolasi kiti, in vse se je ãudilo
njenim, kakor svila tankim in lepim lasem. âe je Zalika v ne-
deljo ali praznik oblekla narodno slovensko no‰o: lepe ãevelj-
ce, bele nogavice, kratko modro krilo, ãrno jopico s srebrom
in zlatom ob‰ito, na glavi pa dragocen ‰apelj, izpod katere-
ga so gledale njene velike modre oãi: tedaj je bila res kras
vseh deklet v RoÏni dolini.

Posebno vrednost pa je dajala Zalini lepoti njena dekli‰ka

ãednost in poboÏnost; zakaj na‰e slovensko dekle si ni bilo v
zavesti svoje lepote. Tembolj pa jo je kazala Almira in se ob
vsaki priliki pona‰ala z njo. Almirine velike obrvi, globoke
oãi, ãrni lasje so sicer kaj lepo pristajali bolj ãrnikastemu
obrazu, ali v vsem se je kazala neka lahkoÏivost in raztrese-
nost. Na Zalinem obliãju in v njenih oãeh pa so kraljevali mir,
nedolÏnost in dekli‰ka resnoba.

Sladek nasmehljaj okoli Almirinih rdeãih ustnic in njeni

pogledi so marsikoga presenetili. Prevzel te je prvi pogled v
njeno ãrno, veliko oko. Iz njega je iskrila la‰ka ognjevitost. âe
pa si dalje gledal v njene goreãe oãi, si moral odmakniti svoj

BES

MIKLOVA ZALA

pogled. Strah te je ob‰el in stresel si se pred njenim Ïivim
ognjem. Niã zaupnega, niã mirnega, niã blagega nisi videl v
Almirinih oãeh, a ravno to je blaÏilo in povzdigovalo lepoto
poniÏne Zalike.

Kakor la‰ka dekleta sploh vedela se je tudi Almira mnogim

prikupiti. Preslepila je enega za drugim. Videl jo je sicer mar-
sikateri rad, a obenem se je je tudi bal. Za Ïeno pa si je ni
hotel noben mladeniã v vsej RoÏni dolini.

Tudi Mirku ni ostalo to dekle neznano in Almira sama je

najbolj preÏala nanj. Pa tudi Almirin oãe je Ïelel to zvezo;
zakaj Mirko je bil sin bogatega gospodarja. Tresoglav si je
namreã domi‰ljal, da mu pride po tej zvezi v roke najveãja
kmetija na daleã okrog. In potem mu bo tudi mogoãe naku-
piti vse druge manj‰e kmetije v okolici. Naposled si je ‰e mi-
slil sezidati grad na Gradi‰ãu ter postati mogoãen gra‰ãak in
gospod podloÏnim kmetom v RoÏni dolini.

To so bili njegovi visokoleteãi naãrti. To je bil tudi vzrok

njegovi prijaznosti do Serajnika, najbolj pa do njegovega sina
Mirka.

Almira je sku‰ala s sladkimi besedami pridobiti Mirka za-

se. Ob vsaki priliki so ga vabili na svoj dom ter mu kaj radi
tudi postregli.

Mirko ni seveda slutil niã hudega. Stopil je torej rad k Al-

miri na vrt ali v hi‰o.

Mili pogledi Almirini niso sprva na‰li nikakega odmeva v

Mirkovem srcu, kar je tudi deklica hitro spoznala. Vedela je,
da ljubi Zaliko in da mu jo je oãe Ïe odloãil za Ïeno. Zatega-
delj je sovraÏila svojo sosedo: ãe‰, le ona ji zastavlja pot do
njene sreãe.

Almira dolgo ni mogla omajati trdne ljubezni do Zalike v

BES

MIKLOVA ZALA

Mirkovem srcu. Ali znano je, da se ãlovek prej nagiblje k hu-
demu kakor k dobremu. Tej obãeãlove‰ki slabosti je bil tudi
Mirko podvrÏen. Tudi njemu se je naposled bolj priljubila
sladka govorica lahkoÏive in vesele Almire, kakor resnobno
in tiho Ïivljenje poniÏne Zalike.

Mirko je jel tedaj Zalikino hladno obna‰anje pripisovati

njeni mrzli ljubezni. Domi‰ljal si je, da Zalika ne ljubi iskre-
no, ker ne kaÏe, kakor Almira, oãito prijateljstva do njega.
Zdelo se mu je celo, da se Zalika le nala‰ã dela prijazno pro-
ti njemu, zato da postane Ïena bogatega posestnika.

Povrh jo je Almira ‰e obrekovala, ãe‰, Zalika se kaj rada

ozira po drugih in njeno poboÏno obna‰anje je le navidezno
ter ne izvira iz dna njenega srca.

Take besede so seveda uga‰ale ogenj prve ljubezni v Mir-

kovem srcu. Nehote je jel dvomiti nad Zalikino ãednostjo in
njeno zvesto vdanostjo. Veãkrat je sam svojo prijateljico po-
vpra‰al o tem. Terjal je od nje, naj se opraviãi. Ali Zalika mu
ni na taka vpra‰anja odgovarjala na dolgo in ‰iroko, temveã
rekla mu je kar na kratko, da izpriãuje njeno Ïivljenje dovolj,
da jo sodi krivo in napaãno. Pri tem je milo in zaupno pog-
ledala Mirka; svetla solza se ji je utrnila iz nedolÏnega oãesa
in v solzah je zagotavljala zvestobo svojega srca.

Mirko je rad verjel njenim nedolÏnim pogledom in bese-

dam. Ko pa je pri‰el v Almirino dru‰ãino, se mu je zopet vz-
bujal prej‰nji dvom in sum. Zapeljivi pogledi so ga prevzeli
iskra njegove ljubezni do Zalike je jela umirati.

Te izpremembe na Mirku je Zalika Ïe dolgo ãasa opazo-

vala. Tudi oãe Serajnik sam je Ïe zasledil, da zahaja njegov sin
v zadnjem ãasu kaj rad k Tresoglavu v vas. Veãkrat je celo
videl, da se Mirko prav ljubeznivo pogovarja z Almiro na

BES

MIKLOVA ZALA

vrtu. In Serajnik je kmalu vse spletke izpregledal ter spoznal
dekliãino zapeljivost in nakane njenega oãeta.

Zatorej se mu je zdelo potrebno, da svojemu sinu v krat-

kem izroãi posestvo in ga oÏeni z Zaliko. Osobito zdaj, ko
pretijo hudi ãasi in utegne priti krvoloãni Turek v deÏelo, je
moral skrbeti za to, da se prej ko mogoãe Mirko oÏeni.

„âe umrem jaz, ali me ubijejo Turki,” si je mislil veãkrat

Serajnik, „potem bo sin delal bo svoje. Almira, zapeljivo la‰ko
dekle, ga bo popolnoma omamilo in preslepilo. Tuja snaha bi
pri‰la v hi‰o, hãi nekr‰ãanskega oãeta. A nato gorje stari ma-
teri in Miklovi Zaliki! Neizbrisna sramota bi bila to za mojo
hi‰o in za vso RoÏno dolino.”

Zatorej se je bil Serajnik ‰e bolj zbal poroãila, da pridejo

Turki v deÏelo, in zategadelj je tako nocoj, pri‰ed‰i z Gra-
di‰ãa, govoril s sinom resno besedo.

BES

MIKLOVA ZALA

âetrto poglavje

itro potem ko sta stopila oãe Serajnik in Mirko v sobo,

se je hotela Zalika z materjo posloviti; saj ne bi mogla

mirno govoriti z Mirkom in mu pogledati v oãi. Pregloboko
ji je rezalo v srce neljubo spoznanje, da pogleduje mladeniã
od dne do dne bolj po Almiri. Tudi danes je videla, kako se je
neÏno in ljubko poslavljal od nje. Pri tem pogledu je krvavelo
Zaliki srce.

Serajnik je spoznal dekliãino du‰no stanje in precej uganil,

kaj jo Ïene tako hitro od hi‰e. Zatorej ustavi deklico rekoã:

„Zakaj tako hitro domov, Zalika? Ali se me boji‰, da noãe‰

zdaj, ko sem pri‰el jaz, dalje ostati pri nas? Posedimo ‰e malo
in zmenimo se kaj!

Hudi ãasi se bliÏajo, dragi moji. Treba je, da se pogovori-

mo, kaj bo potem, ko nas star‰ev veã ne bo.”

Pri zadnjih besedah vzdihne Serajnik globoko in pogleda

dekletu v obraz. Ali Zalika zre nepremiãno v tla. Skrivala je
svoje lice pred Serajnikovim bistrim pogledom. Îali spomi-
ni na umrlega oãeta in pogled na staro mater ji privabijo sol-
ze v oãi. A ko se ‰e nato spomni, kako se je danes Mirko ‰alil
z Almiro na vrtu, kako ji je pri slovesu stiskal roko in se od-
hajaje oziral po njej, tedaj se hudo razjoãe.

V srce se je smililo ubogo dekle Serajniku; saj je vedel, za-

kaj Ïaluje, in poznal njeno boleãino. Z lepimi besedami jo je
sku‰al potolaÏiti, a zastonj. Deklica mu Ïalostno odgovori:

BES

MIKLOVA ZALA

„Dokler ‰e Ïivite vi, boter in varuh moj, ni mi sile jokati se.

Ako pa enkrat vas zakrije hladni grob in odene ãrna zemlja,
tedaj pa joj meni, siroti! In ãe mi potem umrjejo ‰e mati, ni-
mam Ïive du‰e veã na svetu, ki bi imela usmiljenje z menoj.
Sama, zapu‰ãena od vseh, bom gospodarila na Miklovem do-
mu. Ali ondi ne bom imela ãloveka, ki bi mu potoÏila svoje
gorje in na ãigar prsih bi si ohladila in potolaÏila Ïalujoãe
srce.”

Tako govoreã si bri‰e solze iz oãi, ki so ji zakrivale pogled.

Zatorej ni opazila, da se ji je bil medtem pribliÏal Mirko. ·ele
ko jo prime za desnico, povzdigne Zalika glavo in spozna
svojega prijatelja. A takoj mu odtegne roko ter ga resno in
mirno pogleda rekoã:

„Zakaj me drÏi‰, Mirko? Saj tako vem, da ne mara‰ veã za-

me. Edino upanje, katero sem gojila do danes v svojem srcu,
me je jelo zapu‰ãati. Izgubila sem vse, kar sem imela. Zakaj
vidim, da se me izogiblje prijatelj, kateremu sem obljubila
svoje Ïivljenje. Neskonãna Ïalost pre‰inja mojo du‰o, ãe po-
mislim, da se mi odteguje ãlovek, kateremu sem bila vdana z
vso moãjo ãlove‰kega srca.”

Te besede je govorila Zalika milo in neÏno, da bi bile lah-

ko omeãile trdo skalo. In res, ganile so mladeniãu srce, Zali-
kina Ïalost je pretresla Mirka. V njegovi du‰i je zasvetila is-
kra prej‰nje ljubezni, in Mirko ji je odgovoril:

„Ali mi ‰e more‰, Zalika, biti tako vdana kot nekdaj?”
Deklica upre vanj svoj milo proseãi pogled. Solze v oãeh so

govorile, kaj je Mirko njenemu srcu. V tem trenutku prime
mladeniã deklico za roko, ji pogleda Ïivo v solzne oãi in pri-
stavi:

„Zalika, v slabih urah svojega Ïivljenja sem res dvomil nad

BES

MIKLOVA ZALA

tvojo iskreno vdanostjo, ali zdaj sem prepriãan, da me ljubi‰
iz vsega srca. Zdaj vem, da ni zame bolj‰ega dekleta od tebe
in da ni zvestej‰e deklice na svetu, kakor si ti. Zatorej ti vprião
tvoje matere in svojih star‰ev priseÏem, da bom tvoj na veke.”

Pri teh besedah se izbistri deklici oko. Veselje in radost za-

sveti na njenem licu. V tej sreãi se oklene Mirka in od same-
ga veselja se razjoãe na njegovih prsih. Oãe Serajnik in obe
materi pa prosijo Boga, naj blagoslovi zvezo njihovih otrok.

Zalika se kar hitro odtrga Mirkovemu objemu in pristopi

k oãetu Serajniku. Goreãe poljubi svojega dobrotnika in se
mu zahvali za veliko sreão, da se sme imenovati njegova hãi;
starãku pa se zasvetijo pri tem od same radosti in veselja sol-
ze v oãeh.

„Danes je zame najsreãnej‰i dan v mojem Ïivljenju,” jame

po kratkem molku Serajnik. „Zdaj vem, da bo moj sin sreãen
moÏ in gospodar. Prepriãan sem, da mu bo pomagala Zalika
v vseh stiskah in nadlogah, kakor je pomagala in ‰e pomaga
meni moja Ïena.

Povedati vam pa tudi moram, da se je izpolnila danes pri-

sega, ki sem jo bil storil pred dvajsetimi leti.”

Nato vstane sivolasi moÏ in gre molãe v drugo sobo, kjer

je imel v omari zaklenjene svoje dragocenosti. Tu poi‰ãe ne-
kaj dobro ovitega, potem pa prisede zopet k na‰i druÏbi.

„Tu ima‰, Zalika, srebrno svetinjo s podobo Matere boÏ-

je. To svetinjo Ïe shranjujem dvajset let, a zdaj jo dam tebi v
roke. Tvojega oãeta je. Velika moã je skrita v tej podobi. Hrani
in ãu vaj jo kot najveãji svoj zaklad! Kadarkoli bo‰ v stiskah
in nadlogah, vzemi sveto podobico v roke in moli k Materi
boÏji! Is krena in goreãa molitev ti bo pomagala.”

Zalika prejme svetinjo iz starãevih rok in jo poboÏno po-

BES

MIKLOVA ZALA

ljublja. Pri pogledu na njo se zamisli zopet svojega rajnkega
oãeta ter prosi Serajnika, naj ji pove, kdaj in kje je dobil ta
sveti zaklad iz njegovih rok. Nato vsi utihnejo in starãek jame
pripovedovati takole:

„Bilo je spomladi leta 1456. V na‰ kraj je bil pri‰el poboÏen

in sivolas moÏ, menih Kapistran. V Podgradu pri cerkvi sv.
Jakoba je pridigoval. Tako ognjevito in goreãe je govoril sveti
moÏ, da bi ga bili vedno poslu‰ali. Navdu‰eval nas je za boj
proti Turkom.

Tedaj sem bil ‰e moãan in ãil moÏ. Tako tudi tvoj oãe, Za-

lika, in njegov brat, tvoj stric Marko. Sveta beseda meniha
Kapi strana nas je bila tako navdu‰ila za boj proti nekristja-
nom, da smo sklenili pridruÏiti se njegovi vojski.

Zlasti jaz sem hrepenel po vencu slavne zmage nad krvo-

loãnim Turkom. Pregovoril sem bil tudi tvojega oãeta in stri-
ca in ‰e marsikaterega drugega moÏa v RoÏni dolini. In tako
smo zapustili svoj dom, Ïeno in otroke. Tvoj oãe se je poslo-
vil od svoje Zalike v zibeli, jaz pa od majhnega, desetletnega
Marka. Tvoja mati je Ïalovala, moja Ïena toãila grenke solze,
a vse zastonj. ·li smo z menihom Kapistranom globoko doli
v deÏelo Ogrsko in Slavonijo, meneã, da pridemo v kratkem
vsi zdravi in venãani domov. Mislili smo, da ne more nihãe
nas kristjanov vzeti konec v boju za sveto vero.

Ali ãuj, Zalika, kaj se je zgodilo!
Turki so oblegali mesto Beli grad. Bilo jih je kakor listja in

trave. Kristjani so se branili hrabro in vztrajno, kolikor so
mogli. Nevarnost pa je prihajala zanje vedno veãja. Vse je
kazalo, da vzame mesto v kratkem sovraÏnik. A tedaj bi mo-
rali vsi kristjani, kolikor jih je bilo v njem, storiti stra‰no smrt.

To je zvedel tudi na‰ vodja in menih Kapistran. Bilo nas je

BES

MIKLOVA ZALA

ãez tisoã. Vsi navdu‰eni se pridruÏimo ogrskemu junaku Hu-
njadu, oãetu znanega kralja MatjaÏa. Z zdruÏenimi moãmi
uni ãimo nekaj tur‰kih ladij in pridemo po reki Donavi in
Savi v mesto Beli grad.

Vriskaje so nas oblegani kristjani sprejeli v svoje vrste. In

res, skrajni ãas je bil, da smo pri‰li na pomoã. Turki so Ïe bili
vzeli spodnje mesto; janiãarji so razvijali svoje zastave na na-
sipih in po zidovju pred trdnjavo; vsako minuto smo Ïe misli-
li, da se polasti Turek naskokoma na‰e posadke. Ali glej, me-
nih Kapistran vzame iz cerkve sveto razpelo, stopi z njim
pred nas, govori nekaj navdu‰enih besed… in nato se zaÏe-
nemo kakor ljuti levi nad sovraÏnika.

In boÏja moã nam je pomagala. S ãudovito hrabrostjo smo

zagnali Turka z zidovja, ga vrgli raz nasipe in iz spodnjega
mesta, a potem ga gonili razvneti v tabor. Tu pa se sovraÏnik
ustavi in zdaj se jame mesarsko klanje.

Tvoj oãe, stric Marko in jaz smo stali drug zraven druge-

ga blizu meniha Kapistrana. Kakor da bi bila menihova svet-
ost zarotila svinãenke, ni zadela nobena krogla niti njega niti
nas. Na enkrat pa pridrvi v najbolj divjem begu ãeta janiãar-
jev mimo nas. Kakor bi trenil, udari neki Turãin sivolasega
meniha po glavi, a v tistem trenutku odbije k sreãi tvoj oãe,
Zalika, namenjeni udarec ter prebode sovraÏnika, da se zgru-
di na tla. Tako je re‰il oãe poboÏnemu moÏu Ïivljenje.

Za to re‰itev je podal menih kar na mestu, vprião nas, to

srebrno svetinjo, ki jo ima‰ v rokah, tvojemu oãetu v dar. Do-
bil pa jo je menih, kakor je pravil, v Rimu od sv. oãeta same-
ga.

Mi pa, zdaj ‰e bolj navdu‰eni, uderemo za beÏeãimi Tur-

ki; ‰ele noãna tmina nas je ustavila.

BES

MIKLOVA ZALA

Pozno v noã smo se zbirali v taboru. Mnogo jih je manjka-

lo. Tudi na‰ega tovari‰a Marka, tvojega strica, ni bilo ÏaliboÏe
nikjer. Drugi dan smo vse preiskali in prehodili, ali nikjer ni-
smo na‰li sledu o njem. In glej, ‰e dandanes nimamo ne slu-
ha ne duha o Marku.

Gotovo je za‰el ponoãi, ko smo dirjali za sovraÏnikom,

med tur‰ke ãete in te so ga menda ujetega odvedle v suÏnost.
Zakaj tudi med ubitimi in ranjenimi ni bilo nikjer zaslediti
njegovega trupla.”

Serajnik umolkne in si bri‰e solze iz oãi. Globoko v srce mu

je segal spomin na nekdanjega prijatelja. Po kratkem molku
pa ga Zalika zaprosi, naj ji pove, kaj se je zgodilo potem z
njenim oãetom.

„Tvoj oãe ni dolgo uÏival hvale in slave, da je bil otel po-

boÏnemu menihu Ïivljenje. âez nekaj dni je nastal hud legar
v na ‰em taboru. Mnogo jih je ta nesreãna kuga pobrala.
Umrl je slavni junak Hunjadi v naroãju meniha Kapistrana,
tvojemu oãetu, Zalika, sem zatisnil jaz na veke oãi.

V tehle rokah, s katerimi sem ravnokar zdruÏil tvojo des-

nico z Mirkovo, je umrl tvoj oãe. Stra‰no teÏka je bila smrt
njegova. Ni se mogel loãiti od sveta. Îelel je ‰e videti prej tvo-
jo mater in tebe, Zaliko. Stra‰no kesanje se je polotilo njegove
du‰e.

ObÏaloval je, da se je bil vdal mojim besedam in ‰el v boj

proti Tur kom.

Le ti, le ti, Zalika, si mu bila vedno na jeziku; le o tebi je

govoril. Hotel sem mu olaj‰ati smrt.âutil sem, da sem bil za-
res jaz kriv njegove nesreãe in va‰e siro‰ãine. Zatorej sem mu
v smrtni uri prisegel, da hoãem skrbeti za njegovo dete in

BES

MIKLOVA ZALA

ubogo mater. Obljubil sem mu, da postane njegova Zalika
moja hãi, to je Ïena mojega Mirka.

Po tej obljubi mi je podal tvoj oãe tole svetinjo, proseã me,

naj ti jo izroãim tedaj, ko se zdruÏi‰ z mojim Mirkom v zako-
nu. To izgovoriv‰i je mirno v Gospodu zaspal.”

Smrtna ti‰ina je nastala po teh besedah v sobi. Vsem so

tekle svetle solze po licih; le globoki vzdihljaji so motili skriv-
nostno tihoto.

Ko pa vidi Serajnik vse do srca ganjene, jih sku‰a potolaÏiti

rekoã:

„Kaj boste zdaj Ïalovali! Moj prijatelj, tvoj oãe, je gotovo v

nebesih in prosi tam pri Bogu za nas. Z menoj vred se vese-
li, da sem izpolnil storjeno obljubo in izvr‰il svojo prisego.
Velika radost navdaja mojo du‰o, da sem ‰e ob pravem ãasu
spravil Mirka na dober pot in mu pridobil sreãno bodoãnost.
Danes sem dovr‰il svojo nalogo, odslej priãakujem z lahkim
srcem zadnjo uro.”

V znamenje svojega veselja in zadovoljnosti prime oãe

Mirka za roko in ga iskreno poljubi. Solza, ki se mu je zasve-
tila v oãeh, je bila solza oãetove sreãe in ljubezni.

Dolgo so se ‰e pogovarjali v na‰i druÏbi. Med drugim je

Serajnik tudi pripovedoval, kako se je vraãal z Ogrskega v
svojo domovino.

„Po dolgih in teÏavnih potih sem bil sreãno pri‰el iz Bele-

ga grada domov,” je sklenil naposled starec. „Kmalu smo se
morali namreã loãiti od svojega vodje, poboÏnega meniha
Kapistrana. On namreã ni dolgo preÏivel tvojega oãeta, Zali-
ka. Saj pa tudi ni veã imel one srebrne svetinje, ki ga je, ka-
kor so sploh trdili, varovala smrti. Nekaj dni po Miklovem
pogrebu se je lotila tudi njega taborska bolezen. In on, se-

BES

MIKLOVA ZALA

demdesetletni starãek, ves utrujen in pobit, ji je hitro podle-
gel. Njegove ãete so Ïalovale na grobu svojega vodje in toãi-
le solze kakor otroci ob smrti oãetovi. Naposled smo se vsi
raz‰li. Slovenske svoje tovari‰e s Kranjskega, ·tajerskega in
Koro‰kega pa sem jaz zdruÏil v majhen oddelek ter jih prive-
del sreãno domov.”

BES

MIKLOVA ZALA

Peto poglavje

ozno je Ïe bilo, ko sta se Zalika in njena mati poslovili od
Serajnikovih. Veselega srca je Ïelela nevesta tastu in ta-

‰ãi: Lahko noã!

Tudi Mirko je bil ves spremenjen. Hvalil je Boga, da se je

vse tako dobro razre‰ilo zanj in odloãila pot za bodoãe Ïiv-
ljenje. Posebno pa mu je bilo lahko pri srcu, ker je vedel, da
je s to zvezo odvzel veliko skrb svojemu oãetu; zakaj izpolnil
mu je najsreãnej‰o Ïeljo, ki jo je gojila njegova du‰a.

Z najbolj‰o nado in najveãjim upanjem je gledal Mirko v

svojo prihodnost in zakonsko sreão. Kakor jelen ãil in vesel je
stopil nato k deklici, se oklenil njene desnice in jo spremljal
domov.

Pot do Miklove hi‰e je vodila mimo Almirinega doma. No-

beden na‰ih noãnih potnikov, niti Mirko niti Zalika niti nje-
na mati, se ni ozrl nocoj na to poslopje. Njih oko ni poÏele-
lo videti mesto, na katerem je sku‰ala Almira uniãiti sreão
dveh src in zapreãiti izvr‰itev starãeve prisege. Le Kastor,
Zalikin varuh in ve dni spremljevalec, ni mogel mirno mimo
tujãeve hi‰e; prav na glas in jezno je zalajal. Morda je izpodil
maãko iz bliÏnjega grmovja, ali pa je v vrtnem zati‰ju zapa-
zil bodljikavega jeÏa, svo jega znanega sovraÏnika. ·ele na
Zalikino klicanje je priletel pes za druÏbo, ki je korakala ve-
selo domov.

Kastorjev glas je bil vzdramil Almiro. Deklica ni mogla

BES

MIKLOVA ZALA

mirno poãivati. Mislila je zmeraj le na Mirka. Preudarjala je,
kako bi ga mogla popolnoma prevariti in ujeti v svoje mreÏe.
Posebno danes je bila za njo kar nemirna noã. Domi‰ljala si
je po dana‰njem pogovoru z Mirkom, da si jo izvoli za Ïeno.
Menila je, da si je Ïe mladeniãa s trdnimi okovi priklenila na-
se. In v teh sreãnih mislih je vzkipela na novo njena kri.

Kakor plamen, ki bruhne hipoma skozi streho in objame

nato s svojim ognjenim Ïrelom vse poslopje in ne miruje prej,
dokler se ne zru‰i do tal v razvaline: s tako moãjo se je vzbu-
dila strast v Almirinem srcu in kri je stopila deklici v glavo. To
ni bila tista blaga ljubezen, ki blaÏi srce in povzdiguje du‰o,
temveã ona strast, ki ne pozna drugega kakor svojo Ïrtev. Ta
ãut pa je kakor divji plamteãi ogenj, ki ne ugasne prej, dok-
ler se sam v sebi ne uniãi.

Almira se ni mogla nocoj vzdrÏati v postelji. Vstala je, se

zavila v ãrno haljo in ‰la ven v prosto prirodo. Tu se je spre-
hajala nekaj ãasa po vrtu, nato pa sedla na klopico za roÏnim
grmiãjem.

Dolgo je zrla deklica v zvezdnato nebo, iskaje zvezdo svoje

sreãe. Slikala si je v domi‰ljiji prihodnje sreãno Ïivljenje na
Serajnikovem domu. V mislih si je Ïe izraãunala, kako bo s
svojim oãetom nakupila vsa posestva v okolici in si naposled
postavila mogoãen grad na Gradi‰ãu. Tu bo vladala kakor
kraljica nad svojimi podloÏniki. In tudi Mirko jo bo moral
ubogati, da, ubogati kakor hlapec.

V take sanje o prihodnji sreãi je zazibala Almiro pod milim

nebom razburjena domi‰ljija. A kar naenkrat jo je vzdramil
pasji glas. Spoznala je Miklovega Kastorja. Kakor da bi stre-
le grom zadel na njeno uho, odskoãi kvi‰ku in pogleda sko-
zi grmiãje na plano… In glej, tamle mimo nje korakata Mir-

BES

MIKLOVA ZALA

ko in Zalika. Zdaj je videla, da spremlja mladeniã deklico,
drÏeã jo za roko; zdaj je zopet ãula, kako navdu‰ena govori
Zalika o svoji neskonãni sreãi in zvesti ljubezni do Mirka.

Ta prizor je razburil Almiro. Vsa zdivjana je hotela Ïe sko-

ãiti za njima, iztrgati Mirka iz Zalinih rok, njej sami pa z ostri-
mi nohti razpraskati lice, a v tem trenutku jo zapustijo moãi
… deklica omahne na klop.

Ali kmalu ji pomaga notranja strast zopet na noge. Almi-

ra vstane in zapusti vrt. A ne da bi ‰la v hi‰o poãivat, napra-
vi se na pot proti Miklu. Streljaj daleã od vrta postoji pod ko-
‰ato lipo.

Ondi se nasloni na deblo in priãakuje Mirka, ki se mora

tod mimo vraãati domov.

V kratkem je priÏviÏgal od Miklovih sem po polju vesel

mladeniã. Bil je Mirko. Almirine bistre oãi so ga zagledale Ïe
od da leã.

In ko je pri‰el blizu lipe, je stopila deklica pogumno kraj

pota.

Mirko ni spoznal noãne, v ãrno haljo zavite prikazni. Po-

zdravi jo v prvo, a ker ni odgovora, v drugo. Pa tudi na dru-
gi pozdrav ne odgovori Almira. ·e v tretje reãe mladeniã: Do-
ber veãer! A ker mu mirno stojeãa prikazen tudi sedaj niã ne
odgovori, stopi k njej, zgrabi jo moãno za roke in vzklikne:

„Kdo si, ki tako pozno tukaj pohaja‰ in ne odgovori‰ na

moj pozdrav?”

V tem trenutku zdrsne deklici halja raz lice, mesec zasve-

ti in Mirko, ves prestra‰en, spozna Almirin obraz. Kakor da
bi ga piknil gad in mu globoko v srce zasadil strupene zobe,
tako je v tem hipu odskoãil mladeniã, izpustiv‰i Almirine ro-

BES

MIKLOVA ZALA

ke. Kri mu je zastala, srce nehalo biti, glas mu je obtiãal v
grlu.

Tako je bila Mirka iznenadila ta ãudna, noãna podoba.

Lasje so ji vihrali okoli Ïareãega lica, oãi so se ji svetile, kakor
iskre v temni noãi, in roke je vila, kakor v smrtnem boju, od
same jeze in strasti. In zdaj prime, trepetajoãa na vsem Ïivo-
tu, z vso silo Mirkovo roko in reãe:

„Ali me ne pozna‰ veã, Mirko? Jaz sem, jaz, tvoja Almira!

Ona Almira, kateri si ‰e danes obetal zvestobo in sreão!”

Mladeniã je molãal, kakor da bi bil nem. Spomnil se je, da

je res govoril ta dan z Almiro o svoji in njeni zvestobi. âutil
se je krivega in molãal.

Ona pa nadaljuje strastno:
„In zdaj ne pozna‰ veã svoje Almire, one Almire, ki Ïrtvuje

tebi vse, srce in Ïivljenje? Ti molãi‰! Ali ti je res zaãarala oãi
ona svetohlinka, da ne vidi‰ zdaj veã svoje prave prijateljice?”

Te besede so bile mladeniãu preveã. Kakor divji lev se zdaj

vzdrami. Krãevito in z vso moãjo zgrabi deklico za roke in
reãe s tresoãim glasom:

„Govori, Almira! Kdo je ona svetohlinka? Kdo! Ti sama, ti

sama si tista hinavka, ki zapeljuje mladeniãe in obrekuje po-
‰tene deklice.

Vedi, da je od danes Zalika moja nevesta in da postane

moja Ïena. Tako mi je velelo srce, in to je bila tudi najsrãnej‰a
Ïelja mojega sivolasega oãeta.”

Pri teh besedah se Almira strese, kakor da bi jo groza spre-

letela, in odvrne vsa razburjena:

„To ni res, to ni mogoãe, Mirko! In ãe tudi misli‰, da si zdaj

govoril resnico, se moti‰. Almira je moãnej‰a od tvoje neve-
ste.”

BES

MIKLOVA ZALA

Izgovoriv‰i se oklene mladeniãa z obema rokama. Toda

Mirko se iztrga hipoma iz njenih rok in izgine v noãni tmini.
Almira pa se zgrudi nezavestna na tla in obleÏi na hladni
zemlji…

Medtem se je pokrilo karavan‰ko pogorje s ãrnimi oblaki.

Zvezde so izginile z neba in mesec ni veã razlival svoje ble-
de svetlobe po valovitem Ïitnem polju. Sivo zidovje na Gra-
di‰ãu je bi lo zavito v grozno temoto. Po vsej prirodi je vladala
smrtna ti‰ina. Niti sove niti druge noãne ptice ni bilo veã sli-
‰ati. Le tam pod lipo, na trdih tleh je vzdihovala Almira in
govorila nerazumljivo sama s seboj, od ‰entjakobske cerkve
sem pa se je raz legel zamolklo doneã zvonov glas in naznan-
jal polnoãi.

In zdaj, ob polnoãni uri, ko se shajajo duhovi, je prisegla

Almira pod milim nebom, da se hoãe ma‰ãevati nad Mirkom
in Zaliko. Na zemlji kleãé je storila stra‰no obljubo v svoji
ãrni du‰i: „Uniãiti hoãem Mirka, ako si veã ne pridobim nje-
govega srca. âe ga ne morem sama imenovati svojega moÏa,
naj ga tudi nobena druga ne imenuje svojega!”

Stra‰na tema pokrije nato zemljo in nebo. Debel deÏ jame

padati. Huda ploha se ulije. ·ele ta vzdrami besno Almiro iz
njenih zlobnih misli in jo Ïene pod varno streho domov.

BES

MIKLOVA ZALA

·esto poglavje

rugi dan po kmetskem zborovanju na Gradi‰ãu so zaãe

li vsi pridno gibati roke. Starci in mladeniãi, Ïene in

otroci so pomagali dona‰ati, kar je bilo potrebno pri zgrad-
bi. Od vseh krajev so dovaÏali kmetje kamenja in pesek, Ïene
in otroci pa so stregli zidarjem. Najpoprej so popravili zidov-
je, nato pa so zazidali ne potrebne vhode in razpoke. Gra-
di‰ãe je bilo v kratkem toliko utrjeno, da bi v najveãji sili do-
bro sluÏilo v bran, in tudi cerkev sv. Jakoba je obdajal moãan
zid.

Medtem so od dne do dne prihajala razna poroãila o Tur-

kih. Nekateri so trdili, da so prvi njihovi oddelki Ïe ob meji
koro‰ki; drugi so pripovedovali, da se RoÏanom ni treba bati
niãesar. Zakaj pri Kobaridu na Gori‰kem se jim je postavilo
mnogo kri stjanov v bran; tudi nihãe ne more misliti, da bi
mogli Turki priti na Koro‰ko preko tako visokih gor, kakor so
Julijske planine.

Med vsemi poroãili je kmete v RoÏni dolini najbolj tolaÏila

vest, da so se blizu TrbiÏa pri Kokovem zdruÏili kmetje iz vse
gornje Koro‰ke.

Istega leta (1478) so se bili namreã kmetje iz gornje Ko-

ro‰ke zdruÏili med seboj. To je bila ona glasovita „kmetska
zveza”, ki si je hotela z lastno moãjo in silo prisvojiti vse sta-
re pravice, katere je nekdaj uÏival na‰ kmet na Koro‰kem.

Toda ãlovek obraãa, Bog pa obrne. Kakor boÏja ‰iba so pri-

BES

MIKLOVA ZALA

‰le nenadoma tur‰ke ãete nad koro‰ko deÏelo. Zdaj pa se
kmetje niso mogli poganjati za svoje pravice, to je za staro
pravdo, temveã so morali gledati, kako si bodo re‰ili posest
in Ïivljenje pred tur‰kimi krvoloãniki. Zatorej so se vsi zavez-
niki utaborili pri Kokovem blizu TrbiÏa, priãakujoã ondi kru-
tega sovraÏnika.

Zbranih je bilo okoli tri tisoã kmetov. Njih vodja se je ime-

noval MatjaÏ.

Ta vest je prebivalcem v RoÏni dolini dajala veliko pogu-

ma in upanja. Mnogo jih je Ïe hotelo opustiti dosedanje delo
na Gradi‰ãu in v Podgradu, zlasti ker so imeli veliko opravi-
la na polju. Ali oãe Serajnik jih je pregovoril in RoÏanje niso
prenehali z delom, dokler ni bilo vse pripravljeno v bran.

Na treh mestih so se imeli kmetje utaboriti in braniti. Skle

nili so, da spravijo na Gradi‰ãe in v tabor pri cerkvi sv. Jako-
ba hrano in ÏiveÏ in vse, kar je bilo treba skriti pred sovraÏ-
nikom, kakor vozove, najpotrebnej‰o hi‰no opravo in oble-
ko. Tudi Ïivino so spravili v varnost. Vole in teleta so pognali
na visoke planine, za krave pa so pripravili hleve v taborih. Te
jim naj dajejo mleka, ako bi Turki dalj ãasa oblegali njih ta-
bore. Drago cenosti in denar, kar ga ‰e kdo ima, pa naj vza-
me vsakdo sam s seboj, ali pa ga naj zakoplje v zemljo in na-
siplje kamenja nanj.

Najbolj‰e skrivali‰ãe je bilo v karavan‰kih gorah pod RoÏ-

co, ondi, kjer hodijo prek nje na Kranjsko. Tu je izdolbena v
peãino velika votlina. Prihod je strm in samo od ene strani, pa
tako ozek, da morejo ljudje le posamezno drug za drugim
priti do nje. Kdor se je ondi skrival, temu niso mogli Turki do
Ïivega. Treba je bilo le pri votlini sproÏiti veliko skalo in jo
zagnati na pot, ki je vodila navzgor. Ta bi pobila gotovo vsa-

BES

MIKLOVA ZALA

kega, kdor bi se pribliÏeval. Tu bi se bili lahko vsi RoÏanje
ubranili tur‰kega napa da, a ÏaliboÏe, prostora je bilo kveã-
jemu za sto ljudi.

Kmetje so torej odloãili, da spravijo v njo najveãji svoj za-

klad, to je Ïene in otroke, sivolase starãke in bolnike. Vse dru-
go mora na Gradi‰ãe ali v tabor pri cerkvi sv. Jakoba.

To so bile doloãbe za vso okolico.
Pri Ïivahnem in trudapolnem delu je prvih ‰tirinajst dni

kar hitro preteklo. Vsak, bodisi mlad ali star, mo‰ki ali Ïen-
ska, je pomagal po svoje pri tem delu za obãni blagor vse
RoÏne doline.

Na tretjo nedeljo je povabil zopet oãe Serajnik najodliã-

nej‰e kmete na posvetovanje. Kakor prvikrat, so od‰li tudi ta
dan v obilnem ‰tevilu. Tudi Mirko je pri‰el s svojim oãetom.
Najpoprej si skupno ogledajo utrjeno Gradi‰ãe. Nato odloãi-
jo, katera mesta se morajo najbolj straÏiti, in naposled si iz-
volijo veã vodij za posamezne oddelke in stolpe na Gradi‰ãu.

„Zdaj nam je pa ‰e treba glavnega poveljnika, RoÏanje,” se

oglasi po volitvi Strelec. „Kar je ãlove‰ko telo brez glave, to bi
bila tudi na‰a posadka brez poveljnika. Posamezne vasi imajo
svoje vodje, kakor na‰e truplo razne ude. Ali glava je in osta-
ne vedno najimenitnej‰i del, ki doloãuje s svojo pametjo, kaj
naj poãenjajo razni udje ãlove‰kega trupla.”

„Oãe Serajnik je in bo na‰ vodja, na‰ glavni poveljnik!” za-

kliãejo vsi kmetje in obstopijo sivolasega moÏa.

V imenu mnogih drugih pa izpregovori stari Îalnik, iz

Sveã doma:

„V vsem na‰em ‰tevilu in daleã naokrog po Koro‰kem ni

tako prebrisanega moÏa, kakor je na‰ starosta Serajnik. On je
iz ku‰en v gospodarstvu in bojih, on nas bo vodil najbolje.

BES

MIKLOVA ZALA

Njemu bomo vsi v vsem in v vsakem pokorni. Naj Ïivi tedaj
na‰ vodja, oãe Serajnik!”

Tem besedam sledijo navdu‰eni klici. Obenem vzdignejo

Serajnika ‰tirje moÏje na rame in ga pokaÏejo vsem zbranim
kme tom na Gradi‰ãu. Veselje je lesketalo moÏu na licu, vi-
deãemu, da ga vsi sosedje in okoliãani tako presrãno ljubijo
in spo‰tujejo. Ves ganjen se zahvali za to zaupanje, konãno
pa pristavi:

„Bil sem nekdaj res hraber in pogumen borilec. ·el sem bil

s sosedom in prijateljem Miklom in njegovim bratom Mar-
kom doli v globoko deÏelo ogrsko za poboÏnim menihom
Kapistranom. Tam smo se navdu‰eno vojskovali za na‰o sve-
to vero in pobijali ljutega sovraÏnika, krvoloãnega Turka. Ali
danes, moji dragi sosedje, kje so one mladeni‰ke moãi, kje je
oni mladostni ogenj?… Ni je veã v mojih udih one ãilosti ka-
kor nekdaj, niti one gibãnosti, ki je potrebna vodji.

Zatorej izroãim tudi gospodarstvo svojemu sinu. Moj Mir-

ko prevzame na dan svoje poroke z Zaliko mojo in Miklovo
kmetijo. Jaz, oãe njegov, pa vas prosim, ljubi sosedje, daruj-
te tudi mojemu nasledniku tisto ljubezen in tisto vdanost, ki
ste jo ves ãas darovali meni! âe vas veÏe do mojega sina tisto
zaupanje kakor do njegovega oãeta, pa si izberite njega, mla-
dega in ãilega moÏa, namesto mene, sivolasega starãka, za
svojega voditelja! Bodite prepriãani, moj Mirko bo ravno ta-
ko delal za blagor vas in va‰ih otrok kakor jaz sam. Uãiti ga
hoãem, da postane vreden va‰e ljubezni in va‰ega zaupanja.”

RoÏanje so v vsem zaupali oãetu Serajniku. Njegove bese-

de so bile tudi danes odloãilne, in kmetje so kar na mestu
izvolili Mirka za svojega glavnega poveljnika.

Ta ãast in tako zaupanje je navdu‰ilo mladeniãa. Danes je

BES

MIKLOVA ZALA

‰ele postal pravi moÏ. âutil se je novorojenega. Z bistrim oãe-
som in povzdignjenim glasom je govoril nato kmetom, kako
jih bo branil in se zanje vojskoval. A ne samo zanje, tudi za
njihove otroke in Ïene hoãe darovati vse svoje moãi in, ãe bo
treba, tudi svoje Ïivljenje.

Nato so prisegli kmetje zvestobo in pokor‰ãino svojemu

voditelju, ta pa se jim je zaklel in zarotil, da jih ne zapusti tudi
v najveãji nevarnosti.

Zdaj je zazvonilo sem od cerkve sv. Jakoba „angelsko ãe-

‰ãenje” in kmetje so konãali v poboÏni molitvi zborovanje.

BES

MIKLOVA ZALA

Sedmo poglavje

irno je tekel potem dan za dnevom. O Turkih ni bilo
niã veã sli‰ati. Tudi ogleduhi, katere je odposlal Mir-

ko na preÏo, niso poroãali niãesar. Vendar pa je vse prebival-
ce tlaãila neka no tranja slutnja. Bilo jim je, kakor ãe se pri-
drevijo hudourni oblaki: Vsa priroda potihne, ptice se poskri-
jejo v svoja zati‰ja, do maãa Ïival se potuhne v hlev, ãlovek
sam pa se zapre v boÏjem strahu v varen hram. Trenutek ‰e
in po ãrnem nebu ‰vigne blisk kakor goreãa kaãa, grom za-
bobni, hi‰e se stresejo in ledene kaplje se vsujejo na bogato
zemljo ter pokonãajo v malo trenutkih ves up in nado ubo-
gemu kmetu.

Tako je bilo pri srcu na‰im seljanom. Slutili so nekaj hude-

ga, a nihãe ni vedel, kaj bi bilo to.

Le Almira se je veselila nevihte, ki je pretila RoÏni dolini.

TeÏko in nemirno je priãakovala trenutka, ko si bo mogla
ohladiti strastno srce. Od zadnjega, za njo in Mirka usode-
polnega veãera je vedno premi‰ljala, kako bi uresniãila svo-
jo groÏnjo in ma‰ãevanje.

„Ali kaj mi pomaga,” si je mislila dostikrat v svojih strast-

nih borbah, „ãe ugonobim Mirka? Njo, le njo, le Zalo moram
spraviti s pota, ãe hoãem sama uÏivati njeno sreão.”

Ta misel pa je bila kaj nevarna. Kako bi naj uniãila Zaliko,

da bi nihãe ne vedel za njeno morilko? Tu ni mogla vsa Ïen-
ska bistroumnost pomagati Almiri.

BES

MIKLOVA ZALA

S krvaveãim srcem je gledala deklica, kako so tekle na Mi-

klovem in Serajnikovem domu priprave na Ïenitev. Od same
jeze in strasti se je izogibala podnevi ljudi, da ne zagleda kje
Mirka in njegove neveste. V noãi pa je posedala na vrtu, pre-
mi‰ljala svojo usodo in ugibala, kako bi mogla prepreãiti zve-
zo dveh ljubeãih src.

V tem kratkem ãasu jame deklica huj‰ati. Noãi brez spanja

in stra‰na slutnja, da je za vselej uniãena njena sreãa: vse to
je Almiro tako potrlo, da je v kratkem ovenela, kakor neÏna
roÏica, ãe jo popali slana ãez noã. Rdeãica z njenega lica se je
umaknila mrtva‰ki bledobi. Oãi so se udrle v globino ter zrle
iz nje grozno in obupno, kakor da bi deklica, plavajoãa na
neizmernem morju, v hudem boju s stra‰nimi valovi iskala
re‰ilne roke.

In ta re‰ilna roka se ji je tudi prikazala. Dva dni pred Mir-

kovo poroko je pri‰el Almirin oãe Tresoglav. ·tirinajst dni ga
ni bilo domov. ·el je bil po kupãiji na gornje Koro‰ko. Zato-
rej ni vedel, kako hude boje je medtem bojevala njegova Al-
mira. Osupnil je Tresoglav in strepetal, ko je zagledal hãerko.
Skoro bi je ne bil spoznal. Tako se je bilo dekle v kratkem
ãasu spremenilo.

Vso prej‰njo ãilost in ãvrstost so ji vzeli notranji du‰ni boji.

Neukroãene strasti so zdelale mlado deklico huje nego dol-
gotrajna bolezen.

„Kaj ti je, Almira, da tako bledi‰?” jo vpra‰a oãe, pri‰ed‰i v

soboto zveãer domov. „Nehaj Ïalovati! Saj vidi‰, da ne more‰
s solzami izpolniti niti svojih niti mojih Ïelj.”

„A z dejanjem hoãem doseãi, kar sem prisegla tisto stra‰no

noã pod milim nebom. Pa ne Mirko, ta ne, ampak ona, nje-
gova nevesta, mora s pota in napraviti meni prostor. Stra‰en

BES

MIKLOVA ZALA

ãrv podjeda korenine mojemu mlademu Ïivljenju. Ako se ne
uresniãi moja Ïelja, moram usahniti kakor mlado drevesce na
vrtu, ãe mu ãrv izpodgrize soãne koreninice.

Tu, oãe, tu v prsih me peãe; tu gori v mojem srcu kakor v

peklu. Znoreti moram, ako ne najdem hladilnega leka svojim
boleãinam.”

Tako govoreã je stiskala Almira krãevito svoje roke na raz-

burjene prsi, kakor da bi hotela zadu‰iti notranjo bolest. Hi-
poma pa ji je oko zaÏarelo, dekle je vstalo in vzkliknilo kakor
besno:

„Oãe, pomagajte mi! Re‰ite svojo Almiro stra‰ne muke, ki

trpi v svoji bolesti!…Zakaj majate z glavo? Ali noãete ustano-
viti moje in svoje sreãe?”

„Kako ti naj pomagam, Almira!” ji odgovori oãe premi‰-

ljujoã.

„Zala mora umreti. Potem je Mirko zopet moj!”
Skrivnostna ti‰ina je nastala v sobi po teh stra‰nih bese-

dah. Kakor da bi vi‰ja moã zadu‰ila glas, tako sta molãala
oba.

Tresoglava so prestra‰ili hãerini morilni naklepi. Groza ga

je sprele tela po vsem Ïivotu. Po dolgem molku je odvrnil s
tresoãim glasom:

„Tega ne, Almira! Kri, nedolÏna kri prelita ne more nikdar

ustanoviti stalne sreãe.”

„Tedaj pa izgubite lastnega otroka, svojo Almiro!” odgovo-

ri dekle odloãno. „Zakaj ste me privedli sem med tuje ljudi,
kjer me nihãe ne ljubi in vas nihãe ne spo‰tuje? Zakaj niste
ostali tam na La‰kem, kjer sem se rodila? Zakaj ste me dali
krstit in me vzgojili v drugi veri, kakor je va‰a in va‰ih oãetov?

To vse ste storili zato, da priborite svojemu otroku bolj‰e

BES

MIKLOVA ZALA

Ïivljenje, kakor je va‰e. Izbrisati ste hoteli s tem svoji hãerki
tisto sramoto, ki jo trpi povsod va‰ Ïidovski rod.

To vse ste naredili, a sedaj, v odloãilnem trenutku, noãete

storiti niãesar za svojo Almiro?”

Oãe ni odgovoril na te besede. V tla je zrl, glavo z dlanjo

podpirajoã. Kaj je tudi hotel odgovoriti hãeri, ki ni pomislila
na posledice svojega ma‰ãevanja. Saj je dobro vedel, da ne
more brez nevarnosti zase uniãiti Zalike. Najmanj‰i sum bi
spravil njega in Almiro ob premoÏenje in dobro ime, da, celo
ob Ïivljenje.

Po dalj‰em premi‰ljanju je ‰ele odvrnil Tresoglav:
„Sam ti ne morem pomagati; toda vem za pomoã. V nekaj

dneh pridejo Turki v na‰o deÏelo. Ne znam sicer, ali obi‰ãejo
tudi RoÏno dolino, ali to vem, da se utaborijo pri mestu Belja-
ku.”

Nov up pre‰ine pri tem naznanilu Almiri srce. Nje oko za-

Ïari; v njeni glavi se poraja misel za mislijo.

„Da, oãe, idite in pripeljite Turke v na‰ kraj! Tu bo mnogo

plena in krasnih deklet za suÏnost. Med njimi bo seveda naj-
lep‰a Zalika. Ta jim bo ugajala. Vse naj odvedejo s seboj v
Turãijo!

Le Mirka mi morajo pustiti, za drugega nikogar ne ma-

ram!”

To je bil lek za Almirino du‰o. Îe sama misel, da ji bo mo-

goãe izdati Turkom Mirkovo nevesto, jo jo potolaÏila.

Dolgo sta se pogovarjala oãe in hãi. Sklenila sta, da gre

Tresoglav drugo jutro v Beljak. Ondi misli priãakati sovraÏ-
nika, podati se v tur‰ki tabor in poveljniku naznaniti, da ga
hoãe peljati v bogato RoÏno dolino na plen.

„In ãe bi se tudi Mirko med tem poroãil z Zalo, to niã ne

BES

MIKLOVA ZALA

dé,” nadaljuje oãe. „Turki in jaz se bomo potrudili, da ujame-
mo vse mo‰ke in najlep‰e Ïenske. Tebe, mater, Mirka in ‰e
nekaj drugih tvojih prijateljev pa si izgovorim za plaãilo.

Tako re‰im Mirka iz suÏnosti. V zahvalo mi vzame potem

tebe za Ïeno, izgubiv‰i sedanjo nevesto. Tedaj pa je obenem
ure sniãen tudi moj skrivni naãrt…”

Mesec je bil Ïe priplaval visoko na nebo, ko sta konãala

Almira in oãe svoje izdajalsko posvetovanje. Ura je odbila
polnoãi.

Nato sta se ogrnila v ãrna pla‰ãa in ‰la na prosto. Zvezde

so svetlo lesketale na nebu in luna je razlivala bledo luã po
mirni pri rodi. Pazno sta se ozirala na‰a znanca naokoli, ali ju
nihãe ne vidi; potem pa sta krenila tiho, kakor noãna tatova,
proti Gradi‰ãu.

Prelepa ti‰ina je kraljevala nad speão zemljo. Le listje in

trava je vãasih za‰umela pod nogami noãnih potnikov in dra-
mila ti ho spanje trudne prirode.

Kmalu sta bila Almira in njen oãe na Gradi‰ãu. Tu sta si

ogledala vse zidovje, dvorane in kleti pri meseãni svetlobi.

„Tukajle bo najlaÏe priti Turkom na Gradi‰ãe,” reãe Treso-

glav. „Tla so ilovnata in zidovje se lahko izpodkoplje.”

„To ne bo ‰lo,” odvrne naglo Almira. „Mirko je vesten vod-

ja in bo vse dobro ãuval. Ali jaz vem za podzemeljski hodnik.”

Izgovoriv‰i potegne oãeta za roko ter ga pelje oprezno in

molãe v globoko klet. Ondi mu pokaÏe Ïelezna vrata, ki so
zapirala vhod.

„Kdo ti je pokazal to tajno pot?” vpra‰a tiho in zaãudeno

Tresoglav.

„To skrivnost mi je razodel Mirko sam!”
„Kdo? Mirko?!” odgovori nejeverno Tresoglav.

BES

MIKLOVA ZALA

Almira posku‰a nato odpreti skrivna vrata. Kljuã za‰kriplje

v kljuãavnici, v tistem trenutku pa zakliãe iz podzemeljske-
ga hodnika mo‰ki glas: „Ali si ti, Mirko?”

Samega strahu bi se bila oãe in Almira skoro zgrudila na

tla. Ali ma‰ãevalna strast in up sta jima dajala moãi in pogu-
ma. Almira je potegnila nagloma kljuã iz vrat in obadva sta
odbeÏala, preden je ãuvaj, kmet Strelec, pri‰el gledat, kdo v
kleti govori in odpira vrata.

BES

MIKLOVA ZALA

Osmo poglavje

rugi dan, bila je nedelja, je potrkal na vse zgodaj zjutraj
utrujen jezdec na Serajnikova vrata v Svetnah. Ravno se

je zaãelo daniti. Od vzhoda sem je Ïe zlatila jutrnja zora z zla-
timi Ïarki najvi‰e vrhove juÏnih gora. Priroda se je jela vzbu-
jati. Ptiãi so peli jutrnjo pesem. Domaãa perutnina, koko‰i in
petelinãki, so vstajali s svojega leÏi‰ãa. Na Serajnikovem dvo-
ri‰ãu so si Ïe iskali prve hrane.

Hlapca ali drugega domaãina ‰e ni bilo pokonci, ko je do-

‰el jezdec do hi‰e Serajnikove. Gosta, siva megla je krila RoÏ-
no dolino in ‰e odvraãala od nje dnevno svetlobo. Zdelo se je,
kakor da se ne more izdaniti.

V drugo potrka pri‰lec na vrata. Zdaj pride Mirko sam od-

pirat.

„Ali si ti, ·tefan? Dobro jutro!”
Nato poda tovari‰u roko in ga povabi v hi‰o. Obadva vsto-

pita v Mirkovo sobo.

·tefan je bil sin kmeta Maãka, premoÏnega posestnika v

Podgradu. Bil je pogumen in ãvrst mladeniã. Njega in ‰e dru-
ge tri tovari‰e si je bil izbral Mirko, da opazujejo preteãega
sovraÏnika.

Poslal jih je bil na preÏo proti Turkom.
„Kaj mi poroãa‰ dobrega, ·tefan?” vpra‰a naglo Mirko.

„Kaj si videl in zapazil na preÏi? Govori, prijatelj!”

„Mnogo ne vem. Ali kar znam, to ni niã dobrega, sicer bi

BES

MIKLOVA ZALA

ne bil vso noã jezdil. Sapo mi je jemalo, tako me je nesel moj
vranec.” Izgovoriv‰i nagne utrujeni tovari‰ ãa‰ico pelinovca,
da se malo okrepãa, nato pa jame takole pripovedovati:

„Vsi ‰tirje, ki si nas bil odposlal na preÏo, smo jahali proti

Beljaku. Ali tam nismo mogli niãesar zvedeti o Turkih. Zato-
rej smo jezdili naprej, in sicer proti Kokovemu in TrbiÏu. On-
di je bilo zbranih kakih tri tisoã kmetskih zaveznikov. Saj ve‰,
to je tista „kmetska zveza”, ki jo je letos oÏivil znani Peter
Vunderlih na gornjem Koro‰kem. Med njimi sem bil v tabo-
ru. Toda poslu‰aj, Mirko!

Vãeraj popoldne so se jim pribliÏale tur‰ke ãete. SovraÏnik

se je ustavil pred kmetskim taborom. Videlo se je, da se hoãe
danes, v nedeljo, sprijeti s svojim nasprotnikom. Tega so se
pa na‰i kmetje zbali. Pogum jim je zaãel upadati, da, celo njih
vodja, MatjaÏ po imenu, je postal figamoÏ. Ni se ustavljal
strahopetcem. Vdal se jim je in vsi kmetje so pobegnili.

Od treh tisoã jih je ostalo komaj ‰tiri sto. Ti so se potem ut-

aborili na bliÏnjem griãu. Zaprisegli so si, da se hoãejo s Turki
bojevati do zadnjega vzdiha.”

„Kaj bo pa zdaj,” odvrne Mirko ves prestra‰en. „Jaz in vsi

drugi smo se ‰e najbolj zana‰ali na kmetsko zvezo. Zdaj pa so
ti pla‰ljivci pobegnili in se poskrili kakor zajci pred lovcem…
Kje pa so tvoji tovari‰i, Andrej, Vinko in Davorin?”

„Takoj ko so kmetje zapustili svoj tabor, je bilo treba tudi

nam odloãiti svoje dejanje. Sklenili smo, da se ustavi Knezov
Andrej blizu tistih ‰tiri sto moÏ, ki so ‰e na mestu ostali v
bran.

Ondi naj opazuje in poizvedava, kdaj in kod gredo Turki

naprej. Îalnikov Vinko in juna‰ki Davorin sta se postavila pri
Podklo‰tru blizu Beljaka na preÏo.

BES

MIKLOVA ZALA

Sam sem sinoãi zapustil kmetski tabor. Vso noã sem jezdil,

da vam prej ko mogoãe naznanim Ïalostno novico, da so jo
pobrisali iz tabora na‰i kmetski zavezniki.”

Dolgo sta se pogovarjala potem ‰e na‰a tovari‰a, kako bi se

mogli braniti z najbolj‰im uspehom. Obadva sta pa bila pre-
priãana, da se bodo RoÏanje hrabro in vztrajno bojevali s
Turki, braneã si Ïivljenje in posest.

Naposled napelje ·tefan govorico na druge stvari:
„No, Mirko! Kaj pa je s tvojo Ïenitvijo? Preden sem od‰el

na preÏo, si mi obljubil, da me bo‰ imel za druga. Ali je Ïe bila
gostija, ali pa bo ‰ele jutri, v ponedeljek, kakor se je bilo to
sprva doloãilo?”

„Jutri bomo imeli gostijo, ako nas Turki prej ne napadejo.

Ti mora‰ seveda biti moj drug. Tako brhkega in pogumnega
mladeniãa ne sme manjkati pri moji Ïenitvi. Tvoj oãe bodo
stare‰ina in svatov je ãez trideset. Pripravili smo tudi Ïe vse.
Treba je le, da nas sovraÏnik ne moti.”

„Ne boj se, Mirko!” odvrne ·tefan. „Turki ne pridejo tako

hitro. Jutri, v ponedeljek, jih gotovo ‰e ne bo.

Kaj pa je s tistim dekletom, Mirko? Ti Ïe ve‰, koga mislim.

Ali se ni niã protivila in zoperstavljala, ko si se naenkrat od-
loãil za Zaliko?”

„Zakaj bi se ustavljala moji Ïenitvi? Saj ji nisem niãesar

obetal! To pa vendar ne more imeti globljega pomena, ako
ãlovek z dekletom nekekrati prijazno govori.”

„To je res, Mirko. Ali jaz se bojim te strastne Ïenske. Almi-

ra je la‰ke krvi. Bog ve, kaj zna v svoji jezi in razburjenosti vse
storiti! Ali ne govori niã veã s teboj in z Zaliko?”

„Ne; zdaj se nas vseh izogiblje. Celih ‰tirinajst dni nisem

BES

MIKLOVA ZALA

videl niti nje niti njenega oãeta. Dekle ne pride veã na svet-
lo, Tresoglav pa je od‰el po kupãiji.”

„Ali ni bilo vãeraj Tresoglava doma?” vpra‰a ·tefan rado-

vedno svojega tovari‰a, ki je oãito kazal, da mu ni ljubo govo-
riti o tem.

„Jaz ga nisem videl in tudi nihãe drug ne,” odvrne Mirko.

„Zakaj pa popra‰uje‰ po njem? Mar ti je toliko do tega tujca!”

„Ne zaupam mu, kakor tudi Almiri ne,” odgovori odloãno

·tefan. „Ali to pa vem, da je bil ta Ïid sinoãi ali vãeraj doma.
Sreãal sem namreã danes pred svitanjem nekega voznika na
potu proti Beljaku. Sedel je v haljo zavit na liãnem vozu. V
obraz mu sicer nisem mogel natanko videti, ker si je bil lice
zakril mimo mene se vozeã, toda konji so bili Tresoglavovi; te
dobro po znam.”

Z ramami je pomajal Mirko, saj ni mogel verjeti tovari-

‰evim besedam. Zatorej mu je ‰e enkrat zagotovil, da ni bilo
niti ta niti pretekli teden Tresoglava doma; ·tefana je najbrÏ
zmotil pogled v noãni temi in zato ni niti voznika nit konj
prav spoznal.

Na‰ znanec je svojega prijatelja ‰e dalje izpra‰eval o Almi-

ri. Ali Mirko mu ni govoril resnice. Tajil je, da bi mu bila za-
Ïugala s prstom, ko je zadnjiã govoril z njo, vendar pa se je
bal deklice. Neka notranja slutnja ga je vedno muãila. Mirko
se ni mogel popolnoma znebiti strahu pred njenim ma‰ãe-
vanjem.

„Almiro moramo paã dobro opazovati in jo vestno ãuva-

ti, ãe se utaborimo pred Turki,” opomni naposled ·tefan. „Z
nami ne sme biti skupaj v enem in istem taboru; sicer bi ute-
gnila koga preslepiti in ta bi potem za njene sladke besede
nas in sebe izdal. Osebno pa se bojim, da bi se znala tuja de-

BES

MIKLOVA ZALA

klica nad teboj in nad drugimi mladeniãi, ki smo se vãasih
po‰alili z njo, ma‰ãevati ali nam sploh sitnobe delati v tabo-
ru!”

Med temi besedami se je Mirko globoko zamislil. Bil je

prepriãan, da utegne Almira njemu, kakor vsem RoÏanom
‰kodo vati. Te skrivne slutnje si ni mogel izbiti iz glave; ven-
dar pa je hotel zagovarjati tujko in njenega oãeta pred takim
sumniãenjem. Toda v tem hipu je stopil oãe Serajnik v sobo.

„Zdaj pa le kar na delo!” reãe izku‰eni starãek, ko mu je bil

naznanil ·tefan vse, kar je videl in vedel. „Odlagati ne sme-
mo.

Po sveti ma‰i zaãnemo nositi na Gradi‰ãe, kar koli ima kdo

skriti in zavarovati. Îe danes moramo biti na vse pripravlje-
ni; jutri bomo imeli z Ïenitvijo mnogo opravka.”

Ta dan je bil sicer praznik, ali delo v sili je dovoljeno. Od

blizu in daleã so zna‰ali kmetje svoje stvari v dvorane in glo-
boke kleti na Gradi‰ãu in v dobro zavarovani tabor pri cerkvi
sv. Jakoba. Tudi Ïivino, kolikor je ‰e ni bilo na planini, so gnali
pa stirji na gore. Marsikatera babica je zakopala na vrtu ali na
njivi svoj skrivni denarni zaklad, da ga re‰i pred grabljivimi
Turki. Vsaka hi‰a v Svetnah je spravila bodisi hrano ali oble-
ko ali drugo hi‰no orodje na Gradi‰ãe.

Tudi Almira in njena mati sta zaupali svoje dragocenosti

varstvu bliÏnjih sosedov. Zakaj le tako je moglo dekle odvr-
niti vsak sum od sebe in svojega oãeta. Almira si je paã misli-
la:

„Vse dragocenosti rada Ïrtvujem tur‰kim rokam, ako se mi

le uresniãi moj skrivni namen. Saj se mi vse deseterno po-
plaãa!”

RoÏanje so kaj pridno gibali roke. Vse je delalo, kolikor je

BES

MIKLOVA ZALA

moglo. Na veãer pa so se zbrali moÏje, Ïene in otroci na Gra-
di‰ãu in pri cerkvi sv. Jakoba.

Bali so se iti na svoj dom. Sklenili so, da ostanejo raj‰i v

varnem taboru, kakor da bi ‰li domov v nezavarovane svoje
hi‰e in koãe. Cerkev sv. Jakoba je bila polna ljudi. Vso noã so
molile Ïene in otroci, naj jih re‰i Bog smrti in tur‰ke suÏnosti.

Nemirna je bila ta noã. Vse se je pla‰ilo, ãe so tudi vedeli,

da ‰e ni blizu sovraÏnika. Le bliÏnji sosedje so ‰li na veãer z
otroki in Ïenami domov. Tudi oãe Serajnik se je spravil na
svoj dom in v njegovi hi‰i je prenoãila tudi Zalika z materjo
vred.

Mirko pa je ostal na Gradi‰ãu, da tolaÏi ljudi, ki so bili vsi

prepla‰eni.

·ele o polnoãi je potihnil ‰um in nemir med mnoÏico v ta-

boru. Ravno so se menjavale straÏe na zidovju in v stolpih,
kar se zasli‰i iz najvi‰jega stolpa straÏnikov glas, da gori.

In res, nebo je bilo rdeãe, kakor Ïareã plamen. Proti veãeru

je bilo videti, kakor da bi vzhajala jutrnja zora.

„Kaj je to?” vzkliknejo vsi. „Turki gredo. Turki so Ïe tu!”
Îene in otroci so popadali na kolena ter jeli kriãati in mo-

liti. Otroci so se skrivali za materami, Ïene pa oklepale svo-
jih moÏ.

Vse je bilo obupano. Le Mirko in njegovi prvi tovari‰i, med

njimi seveda tudi Maãkov ·tefan, so ostali mirni. Vedeli so,
da je to le znamenje, da Turki poÏigajo trge in vasi po gor-
njem Koro‰kem; ali sovraÏnika ‰e ni blizu. Sicer bi bili Mir-
kovi opazovalci Ïe sporoãili o tur‰kem prihodu.

Vse pomirljive besede pa niso niã pomagale. MnoÏica se je

vse bolj pla‰ila videã, da nebo vedno bolj in bolj Ïari.

Naenkrat potihne krik in stokanje. StraÏnik na obzidju je

BES

MIKLOVA ZALA

namreã naznanil, da se nekdo pribliÏuje. Ko se oglasi raz ko-
nja znani glas juna‰kega mladeniãa Andreja, ki je bil prej‰nje
dni s ·tefanom skupaj na preÏi, se mu odpro vrata. Vse
umolkne, ko stopi jezdec v sredo oboroÏenih kmetov na Gra-
di‰ãu.

„Pomirite se, dragi tovari‰i! Nocoj ni nobene nevarnosti.

Îene in otroci naj gredo mirno spat. Vam pa, dragi moÏje,
poroãam sledeãe:

Po ·tefanovem odhodu sem se bil pridruÏil tistim kme-

tom, ki so se postavili Turkom v bran. Bilo jih je konãno Ïe
blizu ‰est sto. Ponoãi sem bival v njihovem taboru. Videã pa,
da se pribliÏujejo Turki, sem hotel takoj odjahati, da vam to
sporoãim. A vendar sem ‰e poãakal. Radoveden sem bil, ali
utaborjeni kmetje ustavijo Turka ali ne.

Dolgo so se branili kmetski zavezniki. Vse naskoke divje-

ga sovraÏnika so krepko odbijali. Mislil sem Ïe, da Turki ne
morejo veã naprej. Ali glejte, proti poldne se zasli‰i stra‰en
krik in vri‰ã. Turki so pri‰li po ovinkih od obeh strani in so
napadli kmete za hrbtom. Hipoma se je polastil sovraÏnik
kmetskega tabora in tu so pomorili vse, kar se jim ni drage
volje vdalo. Le nekaj kmetov se je re‰ilo. Mnogo so jih ujeli,
najveã pa se jih je borilo do zadnjega vzdiha.

Zdaj so imeli Turki prosto pot in cesto. Jeli so pleniti in

poÏigati na vse strani. Trgi in vasi, hi‰e in koãe so se spremi-
njale hitro v prah in pepel. ·e zdaj gorijo po dolinah in brdih
posamezna poslopja in rdeãijo nebesni obok. Ljudje vijejo
roke in vpijejo po pomoã. Îivina rjuje, kakor da bi ãutila nes-
reão svojih gospodarjev. Le kruti sovraÏnik nima ãuta, ne
srca; pusto‰i in uniãuje, kar mu pride pod roko.

Naposled se je utaboril Turek v dolini pri Podklo‰tru. Ondi

BES

MIKLOVA ZALA

poãiva tudi nocoj. Jutri utegne korakati naprej, toda kveãje-
mu more priti le do Beljaka. Tam sta pa Îalnikov Vinko in
juna‰ki Davorin na preÏi, ki nam bosta hitro sporoãila, kam
se od ondod napoti sovraÏnik. A meni se moãno dozdeva, da
Turki ne pridejo v RoÏno dolino. Ta okraj je preveã oddaljen
od glavne ceste in zelo odroãen tur‰ki vojski.”

Zadnje besede so potolaÏile prepla‰ene duhove. Ker pa je

bilo prepozno, da bi ‰li ‰e nocoj otroci in Ïene domov, so po-
legli na trdo zemljo, da se odpoãijejo od silnega truda.

Nad njimi pa je ãuvalo nebo in ne‰tevilne zvezdice. Me-

seãna krogla je plavala po ‰irnem nebesnem oboku in obse-
vala temno zidovje. Zdaj pa zdaj se skrije za obleke, katere je
gonil lahen vetriã, a kmalu pokaÏe zopet svoje bledo lice in
razsvetli speão mnoÏico. Izmed nje se vzdiguje tu pa tam ko-
drava glavica.

Sanjavo in skrivnostno gleda okoli po speãih sosedih, a

hitro se zo pet nagne in leÏe na tla. NajbrÏ je sanjala, da se
bliÏa kruti sovraÏnik; ko pa je videla vse mirno okoli sebe, se
je zazibala zno va v blagodejno spanje.

Le Mirko ni mogel najti miru in poãitka. ·el je v stolp. On-

di je gledal iz line na svoj in Miklov dom v Svetnah. Mislil je
na svojo nevesto Zaliko, ki jo popelje Ïe v nekaterih urah
pred oltar. Zaupno je zrl v svojo bodoãnost in si v du‰i slikal
prihodnjo zakonsko sreão.

A v istem trenutku mu nehote stopi Almirina podoba pred

oãi. Bila je ravno taka, kakor tisti veãer, ko se je pozno v noãi
zaklela proti njemu. Te neljube slike se dolgo ni mogel zne-
biti; ‰ele proti jutru je rahlo zaspal.

BES

MIKLOVA ZALA

Deveto poglavje

o se je jelo daniti, vstajala je Ïe mnoÏica in zapu‰ãala
svoje trdo leÏi‰ãe. Tedaj Ïe ni bilo veã ãloveka na Gra-

di‰ãu, ko so zaãeli prvi Ïarki jutranjega sonca zlatiti vrhove
koro‰kih gora.

Le Mirko je ‰e spal. Odhajajoãi tovari‰i ga niso hoteli vz-

buditi iz sladkega spanja, dobro vedoã, da je njih vodja utru-
jen. ·ele ko je prisijalo sonce skozi lino na njegovo lice, se je
vzdramil na‰ prijatelj. Zaãudil se je, da je tako pozno vstal, a
kesal se tega ni. Saj je bilo to sladko spanje, ki ga je ‰ele pro-
ti jutru zazibalo v blaÏene sanje.

Sanje, ki jih ima ãlovek v ponedeljek zjutraj, so pa resniã-

ne, kakor mislijo ljudje.

Mirko je sanjal o svojem Ïivljenju, o svoji sreãi in nesreãi,

o Zaliki in Almiri. A vse, kar se mu je sanjalo, je bilo res. Le
‰koda, da je bil zjutraj potegnil roke po licu in si mel oãi, pre-
den se je umil. Zakaj s tem je izbrisal tudi sanje iz glave. Niã
ni vedel o njih, kakor tale konec: … Neznana podoba v bera‰-
ki, raztrgani obleki se mu pribliÏa. Pogleda ji ostro v oãi, da
jo spozna. A hipoma ga potegne nase lepo okra‰ena neve-
sta…!

V tem trenutku pa so zadeli zlati sonãni Ïarki Mirku v lice

in ta se je v sanjah prebudil.

Na Serajnikovem domu so bili Ïe vsi pokonci, ko je do‰el

Mirko z Gradi‰ãa. Prazniãno so bili opravljeni domaãini in

BES

MIKLOVA ZALA

tudi posli. Od blizu in daleã so prihajali v Svetne ljudje, da
vidijo lepo nevesto Zaliko in bogatega Ïenina.

Mirko stopi v sobo. Tu najde Zaliko, sedeão zraven oãeta

in matere. Prisrãno pozdravi Ïenin svojo nevesto in jo vpra‰a,
rekoã:

„Kako si kaj prvikrat poãivala pod na‰o streho? Gotovo se

ti je sanjalo kaj neljubega, da si tako zami‰ljena. Govori, Za-
lika!”

„Bog ne daj, da bi vse sanje bile resniãne! Vse dejanje in

nehanje ãlove‰ko je sicer v boÏjih rokah, ali svojim nocoj‰-
njim sa njam le ne verjamem,” odgovori plaho nevesta svo-
jemu Ïeninu.

Na licu se ji bere nekak notranji strah, a deklica se hitro

ohrabri in nadaljuje:

„Sanjalo se mi je, da sem se poroãila s svojim Ïeninom. A

pot od cerkve do Ïeninovega doma je bila tako dolga in trnje-
va, da sem hodila sedem let, preden sem pri‰la do njega. Po
sedmih Ïalostnih in toÏnih letih sem jela ‰ele uÏivati zakon-
sko sreão.”

Te besede so pretresle Mirkovo du‰o, ali on se je prema-

goval. ·e enkrat je prisegel nevesti ljubezen in zvestobo.

Medtem so jeli prihajati svatje in druÏice. Ni ‰e pretekla

ura in zbrani so bili vsi od blizu in daleã. Tudi okoli cerkve sv.

Jakoba se je trlo sila radovednega ljudstva.
Vse je gledalo, mo‰ki in Ïenske, deklice in mladeniãi, zalo

nevesto in lepega Ïenina, ko sta prihajala k poroki sredi svo-
jih svatov. Vse se je veselilo nad novima zakoncema in ju bla-
grovalo, ko sta se vraãala kot moÏ in Ïena domov. Med gle-
dalci ni bilo niti enega sovraÏnika, niti zavidljivega oãesa.

V Svetnah je kraljevalo ta dan zgolj veselje in sama radost.

BES

MIKLOVA ZALA

Obhajala se je velika gostija pri Serajniku, najpremoÏnej‰em
kmetu v RoÏni dolini. Mnogo ljudi je bilo iz okolice. ·e pro-
stora niso imeli po hi‰ah. Celo na prostem so se gostili in ve-
selili.

âlovek bi bil lahko mislil, da nikogar ne manjka. Vendar pa

so pogre‰ali sosedje nekoga med gledalci pri cerkvi, kakor
tudi doma med gosti. Zlasti fantje so se ozirali po znanem
dekletu, a nikjer ni bilo videti Almire, niti njenega oãeta.

Da ni bilo Tresoglava med gosti, se ni zdelo ãudno niko-

mur. Vedeli so vsi, da je zdoma po kupãiji Ïe veã nego ‰tiri-
najst dni. A zakaj ni bilo Almire, to je znal le Mirko in slutila
tudi njegova nevesta.

Ves dan ni bilo deklice na izpregled. A ko so proti veãeru

fantje, radostni in veseli, pripeli k Almirinemu domu, jim je
rekla njena mati, da je Almira bolna; naj ji tedaj ne zameri-
jo, da ne more priti v njih druÏbo…

Medtem ko so pri Serajniku obhajali gostijo in se radova-

li Ïenin in nevesta, svatje in druÏice, se je utaboril na ravnem
polju pred mestom Beljakom glavni stan tur‰ke vojske. Tu so
imele poãivati sovraÏne ãete in pleniti daleã naokrog.

Na vse strani je bil poveljnik odposlal svoje oddelke, da

plenijo in ropajo. Njegov namen je bil, da si vojska pridobi
mnogo blaga in bogastva ter veliko kristjanov odvede v suÏ-
nost. Vse drugo, ãesar ãete ne morejo vzeti s seboj, pa naj se
pokonãa z ognjem in meãem. Najveã mu je bilo seveda do
srebrnih in zlatih dragocenosti in do mladih kristjanskih de-
klet.

Vsak tur‰ki poveljnik si je pridobil pri cesarju najvi‰jo na-

klonjenost in najveã zaslug s tem, da mu je pri‰ed‰i z ropa in
plena, podaril lepih kristjanskih devic. Najlep‰e izmed vseh

BES

MIKLOVA ZALA

si je vzel sultan v svojo last kot suÏnice, manj zale pa je daro-
val dvornikom v znamenje svoje naklonjenosti.

Naravno je torej, da je tur‰ki poveljnik, pri‰ed‰i do Belja-

ka, takoj na vse strani razposlal svoje ãete na plen in rop. Le
v RoÏno dolino ni bil namenjen noben oddelek. Zakaj narav-
nost tja tedaj ‰e ni vodila nobena ‰irja cesta in sovraÏnik je
tudi mislil, da ni mnogo plena priãakovati v takih odroãnih
krajih.

Le tako si moremo razlagati, zakaj niso bili Turki Ïe v

prej‰njih letih do‰li v RoÏno dolino. Saj so ropali pred peti-
mi leti (1473) po podjunski in celov‰ki ravnini ter so do‰li
celo do Vetrinja in Îihpolja. Tri leta pozneje (1476) so bili
pri‰li skozi Kranjsko, sledeã reki Savi, na Koro‰ko pri TrbiÏu.
Odtod so se bili vsuli takrat, kakor to leto, proti Beljaku. Ondi
so vse poÏgali in opusto‰ili. V pepel se je tistikrat izpremenil
Podklo‰ter, kjer so se menihi hrabro in vztrajno borili v sa-
mostanu. Do tal so pogorele vse vasi, hi‰e in koãe od TrbiÏa
do Velikovca. Vsa ravnina pri Beljaku, vse polje v celov‰ki
okolici in Podjunski dolini je bilo pokonãano in steptano. Le
RoÏna dolina je ostala nedotak njena. Ondotni prebivalci so
bili tako sreãni, da ‰e niso videli krvoloãnega Turka, niti ãu-
tili njegovega handÏara.

Tako sreãni bi bili menda RoÏanje tudi to leto, ko ne bi bilo

Almire in njenega nekr‰ãanskega oãeta.

Pozno zveãer, ko je bilo v tur‰kem taboru Ïe vse potihni-

lo, se je pritihotapila mo‰ka postava, v ãrno haljo zavita, k
tur‰kemu tabori‰ãu. StraÏe so ujele noãnega ogleduha in ga
odvedle k poveljniku v glavni stan.

Bil je Tresoglav. Dal se je nala‰ã ujeti ter zahteval potem,

naj ga peljejo h glavnemu poveljniku, ãe‰ da mu ima nekaj

BES

MIKLOVA ZALA

vaÏnega sporoãiti. Zlasti so mu bili vojaki zavoljo tega priza-
nesli, ker je znal malo po tur‰ko, dobro pa la‰ki govoriti. Vse
je kazalo, da je tujec v tem kraju in kot tak najbrÏ vdan tudi
Turkom.

Pri‰ed‰i v glavni stan se ponudi Tresoglav tur‰ki ãeti za vo-

ditelja in kaÏipota v RoÏno dolino. Svojo glavo zastavi in Ïiv-
ljenje, ako ne govori resnice. Mnogo plena in ropa obeta Tur-
kom v tej rodovitni dolinici. Tudi drugih dragocenosti je ve-
liko po katoli‰kih cerkvah in hi‰ah. Da, celo veã zalih kristjan-
skih devic je ondi, kamor jih misli peljati. Njih lepota slovi
daleã okrog. Pri teh besedah je Tresoglav seveda mislil na
lepo Zaliko.

Pri zadnjem obetu zaiskrijo poveljniku oãi. Najljub‰e bi

mu bilo, ako se mu posreãi ujeti nekaj lepih kristjanskih dek-
let. Nje bi vendar mogel, vrniv‰i se v Carigrad, pokloniti svo-
jemu gospodarju sultanu.

„Ako je vse to resnica, kar govori‰,” pristavi naposled tur-

‰ki poveljnik, Iskender po imenu, „tedaj si moj zaveznik. Pla-
ãilo ti bo veliko in moja prijateljska roka ti ne odreãe nobe-
ne pro‰nje.

Ako si pa ogleduh in hoãe‰ na‰o ãeto spraviti le v pogubo

in nevarnost, tedaj joj tebi! Glavo tvega‰ in Ïivljenje!”

Oprezni poveljnik Iskender ni hotel sprva verjeti Treso-

glavu. ·ele ko mu je ta zastavil glavo za vse neprilike in nez-
gode, ki bi utegnile zadeti tur‰ko ãeto v RoÏni dolini, ga je
vzel za kaÏipota. Ali svojim ãetnikom je ostro zaukazal, da ne
smejo tujca izpustiti iz tabora in izpred svojih oãi. Vselej in
povsod naj ravnajo oprezno in premi‰ljeno!

Ura je odbila polnoãi. Vse je poãivalo v taboru, kar ni od‰lo

na plen. Mrtva ti‰ina je vladala med speãimi vojaki. Le vãa-

BES

MIKLOVA ZALA

sih je tu pa tam zahrzal tur‰ki konj, ali pa zaroÏljala sablja
ponoãnega straÏnika.

Ob Dravi doli pa so jahale noãne prikazni. Zdaj pa zdaj se

je zasvetilo oroÏje v bledi meseãini. Bila je tur‰ka ãeta, kate-
ro je vodil Tresoglav na plen v RoÏno dolino.

BES

MIKLOVA ZALA

Deseto poglavje

ri Serajniku ni niti najmanj‰a neprilika kalila svatovske
ga veselja in radosti. Vse je bilo Ïidane volje od jutra do

veãera. Pravo veselje pa se je ‰ele zaãelo pozno v noãi. Tedaj
so se razvedrile svatom glave. Staro rumeno vince iz Seraj-
nikove kleti jim je ogrevalo srce.

V tej radosti ni nihãe mislil na hude ãase, ki so pretili Ro-

Ïanom. Nikomur niso kalili veselja Ïali spomini na vojsko. V
vinu so pozabili na vsakdanje skrbi in ãlove‰ke nezgode.

Pozabili so, da je Turek Ïe na gornjem Koro‰kem, meneã

seveda, da tudi sedaj kakor prej‰nja leta ne obi‰ãe RoÏne do-
line.

Le Mirko ni kazal tiste radosti, ki navdaja Ïenina, sedeãe-

ga poleg neÏne neveste. Le on si je zdaj pa zdaj pogladil na-
gubano ãelo. âe ga je pa Zalika vpra‰ala, kaj tako premi‰lja,
se je nala‰ã izognil njenim besedam, ji poboÏal rdeãe lice,
nato pa se zavrtel z njo v kolobarju med gibãnimi plesalci.
Tako je sku‰al zadu‰iti svojo notranjo slutnjo in strah pred
Almirinim ma‰ãevanjem.

·e ob polnoãi so veselo peli in vriskali. Godci so godli, mla-

dina je pa plesala. Daleã tja po Svetnah se je razlegal tru‰ã in
hru‰ã iz Serajnikove hi‰e.

Tudi na Almirino uho so udarjali miãni glasovi srebrnih

strun in radostni smeh mladeniãev in deklic.

Na klopici v vrtu je sedela Almira. Nepremiãno je zrla na

BES

MIKLOVA ZALA

nebo, ki je bilo posuto z zlatimi zvezdami. Noã je bila kras-
na. Luna in zvezde so obsevale zemljo.

âaroben je bil ta pogled v noãno prirodo. Toda Almira ni

ãutila te krasote; ni obãudovala lune, niti migljajoãih zvezdic
na nebu. Tako jo je bila prevzela strast in ma‰ãevanje.

Njena du‰a se je tem bolj razburjala, ãim dlje je trajala ra-

dost in ples pri Serajniku. ·la bi bila tja in zapalila hi‰o in
skedenj, da skali Ïenitovanjsko veselje. Ali ta misel ji ne uga-
ja; ãe‰, tako se ne ma‰ãuje dovolj nad Mirkom in njegovo ne-
vesto.

Iz teh in drugih podobnih misli jo vzdrami hipoma klepet

konjskih kopit. Almira skoãi pokonci. Mimo njenega vrta
zdirja kakor besna po‰ast noãni jezdec.

Skrbno se ozira dekle za njim. Ali kakor bi trenil, ji zgine

v vasi za ko‰atim drevjem. Nekaj trenutkov stoji Almira vsa
zaãudena in kakor priklenjena na mestu, gledajoã za jezde-
cem… A kar naenkrat utihne godba in vrisk, petje in ples.
Stra‰en jok in stok udari v hipu Almiri na uho. Vsa svatovska
druÏba zbeÏi kakor brezupna iz hi‰e pod milo nebo. Îenske
vpijejo in molijo, otroci joãejo, mo‰ki pa tekajo sem ter tja
kriãeã: „BeÏimo, beÏimo! Turki so tu!”

Almiri se je odvalil v tem trenutku teÏek kamen od srca.

Kar je ‰kodoÏeljno priãakovala, to je bilo sedaj res. Vsa vesela
in zadovoljna se je odpravila nato v hi‰o, da je nihãe ne za-
pazi na vrtu. Zakaj vsa vas je bila naenkrat polna ljudi.

Le najhrabrej‰i so ‰e ostali za mizo pri Serajniku, med nji-

mi tudi Ïenin in nevesta. Radovedni so obstopili noãnega pri-
‰leca, Îalnikovega Vinka.

Ves zasopihan in obnemogel je pridirjal mladeniã do Se-

rajnikove hi‰e. Sapo mu je jemalo od hitre jeÏe. Zato ni mo-

BES

MIKLOVA ZALA

gel sprva niã drugega reãi, kakor: „BeÏite, beÏite! Turki gre-
do!”

Po teh besedah je stopil v sobo, a tu se je zgrudil na tla.

Lice mu je bilo krvavo. Huda rana mu je zevala na glavi.

Zalika vzame hitro vina in vode, mu izpere rano in hladi z

namoãeno ruto sence in glavo. Ranjenec se kmalu zave. Nato
izpije ãa‰o vina in, naslanjaje se ob zid, jame polagoma govo-
riti.

„·tefan je pustil mene in Davorina na preÏi pri Beljaku.

Tam sva bila, dokler niso pri‰li Turki in se ondi utaborili.

Proti veãeru je sovraÏnik na vse strani razposlal svoje ãete,

le v RoÏno dolino nobene. Bila sva brez skrbi, toda na preÏi
sva vendar ostala. Ob cestnem grmovju sva privezala vsak
svojega konja in se vlegla v rov, ne daleã drug od drugega.

Bilo je pozno v noãi. Malo me je Ïe posilil spanec, a kar na-

enkrat me vzdrami Davorinov krik in klic. Tedaj skoãim na
ko nja ter hitim tovari‰u na pomoã. Pa v tistem trenutku mi
prijezdi tur‰ki konjik naproti in me udari s sabljo po glavi.

Devet sonc mi je pri tem udarcu zasvetilo v oãeh. Vse se mi

je zavrtelo v glavi. Le toliko vem, da sem zagnal svojo sulico
sovraÏniku v prsi, in ta se je zgrudil na tla.

Kakor bi trenil, prihaja veã Turkov nad mene. Tedaj pa se

obrnem, zbodem konja in le on, le on, moj pram, me je re‰il
nagle smrti.

Za seboj nisem ãul ne krika ne stokanja. Le konjska kopi-

ta so neprenehoma udarjala za menoj, naposled pa so utih-
nila tudi ta. Tako sem svojim preganjalcem sreãno u‰el, da
vam naznanim preteão nevarnost. Le eno ali dve uri ‰e in
Turki so tukaj!”

Izgovoriv‰i omahne mladeniã na klop in umolkne. Nav-

BES

MIKLOVA ZALA

zoãe spreletita strah in groza. Kakor da bi ‰vignil Ïareã pla-
men iz strehe in pretil vse poslopje s prebivalci vred uniãiti,
tako so planili mo‰ki in Ïenske iz hi‰e in klicali na pomoã.
Njih toÏni gla sovi so se razlegali daleã tja po dolini.

Zalika se je oklenila svojega Ïenina. Kakor z Ïeleznimi ve-

rigami se je drÏala mlada Ïena svojega moÏa. Vsa v solzah je
milo prosila:

„Moj Mirko, moj ljubi Mirko, ostani pri meni! Ti ne sme‰

od mene, jaz te ne pustim. S teboj grem, s teboj hoãem umre-
ti. Bog mi pomagaj!”

To izgovoriv‰i se zgrudi na tla, oklepajoã se Mirkovih ko-

len, in omedli.

Oãe Serajnik privzdigne Zaliko in jo vzame v svoje naroãje,

Mirku pa reãe:

„Moj ljubi sin, idi, kamor mora‰ iti! Ti si vodja vseh RoÏa-

nov. Tvoja dolÏnost je, da gre‰ in pomaga‰ re‰iti suÏnosti in
smrti nas in vso okolico.

Tvojo Ïeno in nevesto pa bom ãuval kakor lastno oko. Iz

tehle starih in velikih rok dobi‰ nazaj svojo Zaliko.”

Nesreãna Ïena ni sli‰ala teh besed. ·ele ko jih je bil sivo-

lasi oãe izgovoril, se je zavedela uboga nevesta.

Mirko je milo pogledal svoji Ïeni v solzne oãi. Kakor da bi

mu z Ïareãimi kle‰ãami trgali srce iz trupla, tako ga je peklo
in bolelo v prsih, ko je pomislil, da mora zapustiti svojo ne-
vesto. Zdelo se mu je, da se loãuje na veke od svoje Zale. Sol-
ze se mu ulijejo v oãi, srce se mu od Ïalosti krãi. ·e enkrat se
z vso moãjo goreãe ljubezni oklene svoje mlade Ïene in ne-
veste… ali takoj ga iztrgajo njegovi tovari‰i siloma iz njenih
rok. In ko je potem z drugimi moÏmi vred stopal na Gradi‰ãe,

BES

MIKLOVA ZALA

se mu je zdelo, kakor da so mu izruvali srce iz prsi in da je
izgubil v teh trenutkih ves svoj up in sreão…

Kmalu nato so goreli kresovi na hribih in griãih. Naznan-

jali so prebivalcem v RoÏni dolini, da se naj poskrijejo pred
krvoloãnimi Turki.

Zdaj pa je vrelo ljudstvo vkup od vseh strani. Vsak je po-

grabil, kar je mogel, in ‰el na Gradi‰ãe ali v tabor pri cerkvi sv.
Ja koba.

Vse je bilo v tej stra‰ni noãi na nogah ter skrivalo sebe in

svoje. Tudi Serajnik ni miroval, odkar ga je Mirko zapustil.
Kar je ‰e imel dragocenosti v hi‰i, je vzel s seboj. S svojo Ïeno
in nevesto Zaliko se je napotil v peãine pod goro RoÏco, kjer
se je bilo medtem tudi Ïe nabralo mnogo ljudi.

Grede mimo Tresoglavovega doma pa se je starãek zmislil

‰e Almire in njene matere. Tudi njiju je hotel vzeti s seboj.

Pozabil je v tej nesreãi ono notranje sovra‰tvo, ki ga je ob-

hajalo do te brezboÏne, nekr‰ãanske rodbine.

„Kdo bo le re‰il Almiro in njeno mater?” vpra‰a Serajnik

Zaliko, pri‰ed‰i do sosedove hi‰e. „Tresoglava ni doma. Kaj le
bosta zdaj poãeli zapu‰ãeni Ïenski?!”

„Pokliãite, oãe, ubogo deklico!” odvrne Zalika v kr‰ãanski

ljubezni. „Ta gotovo niã ne ve o preteãi nevarnosti.”

Serajnik pokliãe Almiro in jo povabi, naj se jim pridruÏi ter

re‰i v tabor pod RoÏco.

Almira in njena mati pristopita nato k svojemu sosedu in

korakata z Zaliko vred v varno skrivali‰ãe: Zala Ïalostna in
pobita, Almira pa veselega in zadovoljnega srca.

BES

MIKLOVA ZALA

Enajsto poglavje

alostno je drugo jutro vzhajalo sonce. Megla se je bila ob

reki Dravi vlegla na RoÏno dolino. Zavila je tudi Gradi‰ãe

in Podgrad v siv pla‰ã. Jutro je bilo vlaÏno in temno. Marsi-
kdo je ‰e mogel tedaj ob prvem svitu re‰iti sebe in svoje do-
maãine na Gradi‰ãe ali pa v tabor pri cerkvi sv. Jakoba. Kre-
sovi so Ïe bili ugasnili in skrivnostna tihota je vladala po do-
lini.

Mirko je noter do jutra s svojimi tovari‰i ãuval vhod na

Gradi‰ãe. Hotel je sam videti, kdo vse pride pod njegovo var-
stvo in povelje v tabor. Vestno je pogledal vsakemu v obraz,
kdor se je pribliÏal vratom. Le zanesljive ljudi je spu‰ãal v
tabor.

„Hvala Bogu, da je jutro megleno,” spregovori Mirko, ko se

jame daniti. „Sedaj se bo mogel ‰e marsikdo re‰iti. Glej, ·te-
fan, tamle jih prihaja cela kopa, mo‰kih in Ïensk. Ti ljudje so
iz Sveã. Imajo paã daleã sem do Gradi‰ãa, zatorej prihajajo
tako pozno.”

Izgovoriv‰i da prihajajoãim znamenje, naj se podvizajo.

Zakaj takoj, ko dojde poroãilo, da se bliÏa sovraÏnik, misli
zapreti vrata in potem ne more nihãe veã v tabor.

„Almire in Tresoglava pa ne bo,” za‰epeta skrivnostno ·te-

fan prijatelju na uho.

Mirko pomaja z ramama in huda slutnja mu pre‰ine srce.

·ele ko sosed Strelec naznani, da je ‰la Almira z oãetom Se-

BES

MIKLOVA ZALA

rajnikom in nevesto Zaliko pod RoÏco, se pomirita Mirko in
·tefan.

„Ali je Tresoglav tudi v taboru na RoÏci?” vpra‰a nagloma

Mirko svojega soseda.

„Jaz ga nisem videl, a zanj me tudi malo skrbi,” odvrne od-

loãno Strelec. „Tedaj, ko sem oãetu Serajniku oddal kljuã od
skrivnih vrat, ki vodijo v Svetnah v podzemeljski hodnik na
Gradi‰ãe, sta bili samo Zala in Almira pri njem. Nato sem
od‰el na svoj dom in tu sem iskal oni kljuã, ki zapira in odpira
Ïelezna vrata na Gradi‰ãu. A na‰el ga nisem in tudi Serajnik
ga nima.

V soboto zveãer je ‰e bil v kljuãavnici. Ali nisi bil ti, Mirko,

tisto noã na gradu in nisi li ti potegnil onega kljuãa iz vrat?
âul sem o polnoãi govoriti v kleti in nekdo je imenoval celo
tvoje ime.”

„Tega kljuãa nimam in tudi na gradu nisem bil v soboto

veãer,” odgovori Mirko zaãuden. „Ali to niã ne de, ako manj-
ka kljuã. Saj imamo kovaãev v taboru. Daj ga napraviti!”

V tem trenutku pribeÏi ãeta, ki je bila na straÏi ob cesti,

proti Gradi‰ãu in zdirja v tabor. Vrata se nato zapro in zava-
rujejo. Moãne straÏe se razpostavijo in vse se pripravi na
krvav boj z divjim sovraÏnikom.

Pol ure kasneje so tur‰ke ãete Ïe naskakovale trdno zidovje

od vseh strani. A ves njih trud je bil zastonj. RoÏanje so bili
hrabri in vztrajni. Vsak napad so kruto odbijali. Mnogo Tur-
kov se je smrtno zadetih zgrudilo na tla.

Tudi ponoãi ni bilo miru. SovraÏnik je sku‰al na vso moã

polastiti se v kratkem Gradi‰ãa. Pobiti je hotel posadko ter si
prisvojiti ves plen v taboru. Po lestvicah so sku‰ali priti prek
zidovja na grad. Toda na vseh krajih je bilo toliko oboroÏenih

BES

MIKLOVA ZALA

kmetov razpostavljenih, da so krepko odbili vsak poskus in
napad.

Zdaj so kakor skale veliko kamenje valili na pribliÏujoãe-

ga se sovraÏnika. Tam so zatoãili dolgo in debelo tramovje na
Turka, da je zlomilo mnogim roke in potrgalo noge. Tu so zo-
pet vlivali vrelo smolo in krop na krvoloãnike, ko so jeli pod-
kopavati zidovje.

Tri dni in tri noãi so se neprenehoma branili RoÏanje. Tur-

ki niso imeli nikakega uspeha niti na Gradi‰ãu niti pri cerkvi
sv. Jakoba. Izgubili so Ïe bili mnogo ljudi. Obupavali so celo,
da bi se mogli v kratkem polastiti kristjanskih taborov.

Pobito in Ïalostno je hodil poveljnik tur‰ke ãete zveãer po

taboru. Hudoval se je nad Tresoglavom, da ga je zvodil v RoÏ-
no dolino. Zatorej ga ukaÏe privesti k sebi ter mu reãe:

„Ti si mi obljubil velik plen in bogato Ïetev za mojega car-

ja, zame in moje vojake v tej dolini. Ali o tem ni sluha ne du-
ha.

Ljudstvo se je zavarovalo v moãne tabore in poskrilo vse,

kar je za plen. Da, ‰e celo Ïivine in druge hrane ni dobiti tu
za moje ljudi. Ako ne poskrbi‰, da nam pridejo kristjanski
tabori z blagom in ljudmi vred v kratkem v pest, si ob glavo!”

„Vse pride v va‰e roke. Le nekoliko ãasa ‰e potrpite, mo-

goãni gospodar in poveljnik!” odgovori prestra‰eni Tresoglav.
„·e to noã bom imel vsega dovolj. Vem za skrivali‰ãe v gorah.
Dajte mi majhen oddelek svojih vojakov! ·e nocoj grem z
njim tja in se polastim kristjanov in blaga, kar se ga shranjuje
ondi. Dohod je sicer teÏak, ali tabor ni zavarovan. StraÏijo ga
le bolehni, sivolasi starci in matere z nedorastlimi otroki. Moj
naãrt se da o polnoãi lahko izvesti. Uspeh je gotov…”

Viharnemu dnevu je sledila temna noã. ârni oblaki so za-

BES

MIKLOVA ZALA

krivali nebo. Niti zvezde ni bilo videti na njem. Velika tema
se je vlegla na kristjanski in tur‰ki tabor ter je pozno v noãi
konãala boj s sovraÏnikom. Ti‰ina je zavladala daleã naokrog.
Proti polnoãi je zaãel blagodejni, toliko potrebni deÏ padati
in nato je deÏevalo vso noã in ves naslednji dan. BoÏja pre-
vidnost je poslala deÏja ubogim kristjanom na Gradi‰ãe, ko
so Ïe malo da ne umirali od Ïeje v vroãih dnevih.

V temi in plohi je zapustila ãeta, ki je ‰tela blizu petdeset

tur‰kih vojakov, svoje ‰otori‰ãe o polnoãi. Mirno in tiho se je
pomikala proti RoÏci.

V taboru pod RoÏco je vodil in urejeval vse oãe Serajnik.

Bil je glavni steber ondotnim kristjanom. Vsako noã je dolo-
ãeval straÏe, ki so imele paziti, da se nihãe po ozkem in str-
mem potu ne prikrade do skrivali‰ãa. StraÏila sta vselej po
dva, in sicer kak izku‰en starec in z njim ‰e kaka mlada Ïena
ali deklica. Z oãetom Serajnikom je bila navadno njegova
snaha Zala na straÏi, vãasih tudi Almira.

Najveãjo pogumnost in odloãnost med vsemi je kazala ne-

sreãna Zalika. Bila je oãetu Serajniku in vsem velika pomoã-
nica. Sprva ni spavala v skalnati votlini, temveã pred vhodom
pri straÏi. Po cele noãi ni sirota zatisnila oãesa. Objokavala je
vedno svojo Ïalostno usodo. Molila je k Bogu, naj pomaga
revnim kristjanom iz te velike stiske in nadloge; zlasti ga je
prosila, da ob varuje njenega Ïenina Mirka nesreãne pogube.

Z resnimi oãmi se je Zalika ozirala tja na Gradi‰ãe, kjer se

je bojeval njen moÏ. Nobenega poroãila ‰e ni imela o njem.
Ali ‰e Ïivi, ali je Ïe mrtev? Kdo ji more odgovoriti na to vpra-
‰anje!

Morda so ga Ïe ujeli Turki, ga neusmiljeno muãili in napo-

BES

MIKLOVA ZALA

sled neãlove‰ko usmrtili?!… V takih Ïalostnih mislih je zaãela
nesreãna Ïena tiho in goreãe moliti za njegovo du‰o.

DeÏ, ki je jel proti ponoãi padati, je vzdramil Zaliko iz nje-

ne iskrene molitve. Zdaj se je obrnila proti oãetu Serajniku in
mu rekla:

„DeÏevati je jelo. Idite pod streho v peãino, oãe, in zaspi-

te! Ne bojte se niãesar! Sama bom vestno straÏila.”

„Same te ne pustim na straÏi,” odvrne odloãno Serajnik.

„âlovek lahko zadremlje, ali tudi od slabosti omedli. Tedaj pa
ima sovraÏnik prost in varen pot. Prosil bom Almiro, naj se
ti pridruÏi namesto mene na straÏi. Jaz sem upehan in tru-
den. Mislim pa, da ne bo v tako stra‰ni temi in deÏevni noãi
sovraÏnika blizu. Saj se niã ne vidi; celo z roko seÏem dlje,
kakor vidim z oãmi pred seboj.”

Almira je z veseljem ustregla Serajnikovi pro‰nji. TeÏko je

namreã Ïe ãakala priloÏnosti, da bi bila sama z Zaliko.

„Nocoj, v temni noãi se mi izpolni moja vroãa Ïelja,” misli

nato dekle sama pri sebi. „Nocoj moram izvesti svoj naãrt, ali
nikdar!”

Almira prisede k svoji tovari‰ici na straÏi. Deklica molãi, ali

v njenih prsih razgraja strastno ma‰ãevanje, srd in sovra‰tvo.

Najprej je izpregovorila Zala, rekoã:
„Kje so le tvoj oãe, Almira? Ali nima‰ niã poroãila o njih?”
„Niã ne vem, kje so,” je srdito odgovorila deklica na ne-

ljubo ji vpra‰anje. Almirin Ïivot je ob‰la pri tem mrzla groza.
Vsa se je stresla. Treba ji je bilo zakrivati notranjo nemirnost,
zatorej je molãala.

„Ali se ne boji‰, da bi ti Turki ujeli oãeta in ga ubili?” na-

daljuje zopet Zala. „Smilila bi se mi, Almira, ako bi postala
sirota, kakor sem jaz. Glej, tudi mojega oãeta je ugrabila smrt

BES

MIKLOVA ZALA

v voja‰kem taboru daleã doli v globoki Turãiji. Od tiste dobe
je Ïe dvajset let, a vendar ne morem pozabiti te izgube. Ne
preteãe ura dneva, da ne bi mislila na svojega nesreãnega
oãeta.

NajteÏje pa pogre‰am njegove skrbne roke v sedanjih hu-

dih ãasih. Grenke solze me vselej oblijejo, ko zmislim, da sem
sama brez oãeta. Posebno zdaj se ãutim nesreãno in zapu‰ãe-
no, ko me je odtrgala ta nesreãna vojska ‰e od mojega ljubega
Mirka. Zdelo se mi je, da me ne more nihãe veã loãiti od mo-
jega Ïenina in moÏa; ali glej, vsa ãlove‰ka sreãa, vse ãlove‰ko
Ïivljenje je v boÏjih rokah. V jutru sem bila sreãna nevesta, a
zveãer sem postala najnesreãnej‰a Ïena.”

Solze se ulijejo ubogi Zali po bledem licu. Glavo nasloni v

dlani in jame zopet moliti, da ji Bog ohrani njenega moÏa…

Almira pa ni poslu‰ala Zalinih besed. Njeno srce se ni us-

mililo nesreãne Ïene, temveã radovala se je nad njeno nemilo
usodo.

„Nocoj ali nikdar moram izvesti svoj namen,” ‰epeta sama

s seboj. Nato vstane in gre polagoma kakih trideset korakov
proã od vhoda na skalnat rob. Ondi postoji in premi‰lja o
svojem naãrtu, gledajoã v temno brezno pod seboj:

„Tu je najgloblji prepad. Semkaj jo zvabim. Odtod ji po-

kaÏem tja na Gradi‰ãe, kjer je njen ne, moj Mirko. In gleda-
la bo tja in vzdihovala po mojem, da, mojem Ïeninu. Tedaj pa
se oklenem njenega vratu, kakor da bi jo pomilovala kot pri-
jateljica. Nato jo izpustim, sunem malo od sebe, ona se zvr-
ne v globoki prepad… in Mirkove Ïene ne bo veã.

Oãetu Serajniku in vsem pa naznanim, da je hotela Zala v

temni noãi iti sama k Mirku na Gradi‰ãe. Branila sem ji sicer,
po reãem nato, in jo opozorila na nevarno in teÏavno pot o

BES

MIKLOVA ZALA

polnoãi, a vse zastonj. Zala je ‰la, bom rekla, spodrsnila je na
vlaÏni, kameniti poti ter strmoglavila v prepad.”

Tako brez hrupa se je olaj‰alo Almiri srce. Sklep in naãrt je

bil sreãno storjen. Oãi so ji zaÏarele. Iz njih je odsevala krvi-
Ïeljnost in umor. Zdaj se moãno zabliska, blisk razsvetli skale
in gore, Almira pogleda v globoki prepad, kjer misli pokopati
nedolÏno Ïrtev. Med gorami bobni grom in njegov glas od-
meva za molklo od skale do skale, dokler se ne izgubi v vot-
lih peãinah in v nebo ‰trleãih vrhovih.

Deklica je zavalila nato teÏek kamen na tisti kraj, kjer je

ravno stala, zato da ne izgubi pravega mesta v temoti.

Medtem je Zalika, sedeã pri vhodu na skali, vedno molila.

V strahu boÏjem se je vsakokrat prekriÏala, ko je zablisknilo
in jelo grmeti po gorah. V molitvi je na‰lo njeno srce sladko
tolaÏbo. âutila se je za nekaj trenutkov spet zadovoljno in
potolaÏeno. Saj ji je notranja slutnja pravila, da bo Bog, ki
skrbi za vse, obvaroval tudi njenega moÏa vsake nezgode.

Iz teh misli je vzdramila nesreãno Ïeno Almira, ki se ji je

zopet pribliÏala.

„Kje si, Zala? Ali spi‰, da si tako tiha? Pojdiva tja na rob!

Meni se dozdeva, kakor da sem ãula ‰um in ropot globoko
doli v prepadu, od koder vodi pot navzgor po strmini.”

Zala in Almira sta ‰li na rob. Ondi sta pazno poslu‰ali, ali

se res sli‰i kak hrup in ‰um, ki bi naznanil prihod noãnega
sovraÏnika. A le deÏ je ‰kropil na skale in glasno se je ãulo
njegovo padanje. Iz globoãine je odmevalo ‰umenje hudo-
urnika, ki je bil ob noãni plohi mogoãno narastel ter si je bob-
neã delal pot med ostrimi skalami.

Zalika pogleda proti Gradi‰ãu in jame zopet toÏiti po svo-

jem Mirku. Zdaj se ji pribliÏa Almira, stopi naglo proti tova-

BES

MIKLOVA ZALA

ri‰ici, hoãe jo objeti okoli vratu, a v tem hipu ji izpodrsne no-
ga.

Dekle zadene ob skalo… in namesto Zalike se zvali ob robu

postavljeni kamen v strmo globoãino.

V tistem trenutku se zaãuje iz prepada stra‰en krik:
„Joj meni, moja glava, moja glava!”
Znan se je zdel Almiri in Zali ta glas. Poslu‰ali sta nato,

prestra‰eni in zaãudeni, a vse je zopet utihnilo. Blisk je raz-
svetljeval temno noã in vrtoglavi prepad. Grom je bobnel za-
molklo med peãinami in vrhovi, da se je tresla zemlja in so se
skale majale.

Zalo in Almiro obide groza in strah. Mrzli znoj jima priteãe

na ãelo. Obedve zbeÏita, zbegani kakor srni, proti vhodu, ki
vodi v skalnati dom.

Tu pa ustavi obe in prikuje k zemlji stra‰en prizor. Blisk

razsvetli znova strmino in gori po njej se vidijo plazeãe ãrne
po‰a sti… Bil je sovraÏnik, divji Turek. Prvi med njimi je Ïe
klical: „Le za menoj, le gor, gor! Jaz sem Ïe na vrhu.”

V tem hipu zavali pogumna Zala rtasto skalo doli v strmo

oÏino. Skala zadene dobro, in prvi vojaki strmoglavijo v glo-
boki prepad…

Krik in klic je vzdramil oãeta Serajnika in druge tovari‰e v

skalnati votlini. Vsi so zaãeli metati skalovje v globoãino in
tako so se sreãno re‰ili noãnega napada in tur‰ke krvoloãnos-
ti.

Proti jutru so se ‰ele spravljali starci in Ïene pod skalnati

krov. Zdaj so se ãutili zopet varne in vsi so poveliãevali Za-
liko; saj so videli v njej svojo re‰iteljico.

Almira ni iskala pred hudim deÏjem zavetja. ·la je tja na

rob, kjer ji je bil izpodletel stra‰ni naãrt. Tu je slonela vsa

BES

MIKLOVA ZALA

obupana. Gledala je, zbegana kakor morilka, v prepad. V srcu
jo je peklo. Prsi so se ji stiskale. Zdelo se ji je, kakor da bi ji
kdo z Ïareãimi kle‰ãami trgal drobovino. Preklinjala je ne-
obãutni kamen, ki je zapreãil njen namen. Rotila se je proti
mrtvi prirodi, da ni pospe‰evala njenega morilnega naãrta.

Iz tega muãnega stanja vzdrami deklico zamolkli glas, ki je

toÏno udarjal iz prepada na njeno uho:

„Almira, Almira! Moja glava! Bog mi pomagaj!”
Tak klic in stok se je sli‰al iz globoãine. Deklici zastane sa-

pa, zaãuv‰i svoje ime. Nepremiãno zre v temni prepad. Iz nje-
ga odmeva zopet jok in stok, in drugiã se sli‰i ime: Almira!

Deklici stopijo lasje pokonci. Od groze in strahu trepeãe

na vsem Ïivotu. Glas ji je bil znan, a vedela ni, kdo jo kliãe.
Naposled se opogumi. Polagoma zleze po strmini navzdol v
prepad.

Tu so stokali ranjeni Turki in klicali na pomoã. Temu je

bila skala odbila nogo, onemu roko. Ta je imel prebito glavo,
drugi zopet prsi vdrte. Tukaj je eden ravnokar du‰o izdihnil,
tam so se drugi borili s smrtjo. Huda je bila Ïetev, katero je
kosila kamenita kosa, a to je bila ‰iba boÏja za krutega never-
nika.

Med ranjenci pa je najbolj eden vzdihoval. Ta je klical ne-

prenehoma po Almiri, naj se ga usmili, naj mu pride na po-
moã.

Deklica se je trepetaje pribliÏevala mestu, od koder je pri-

hajal obupni klic. Pri‰ed‰i do njega pa se je zgrudila na prsi
svojemu oãetu.

Kakor da bi ji kdo porinil oster noÏ v srce, jo je speklo v

du‰i. Pomisliv‰i, da je bil prvi toÏni glas iz njegovega grla, je

BES

MIKLOVA ZALA

spoznala, da je sama s kamnom prebila glavo lastnemu oãe-
tu.

„Glej, Almira, to je plaãilo mojemu poãetju!” jame z za-

molklim glasom Tresoglav. „Nazaj ne smem, ker sem kristja-
ne izdal, a k Turkom si zopet ne upam, ker jim ne morem
izpolniti svojih obljub.

Mislil sem, da vzamemo nocoj ta nepristopni tabor, ali za-

stonj. Sreãa mi ni naklonjena. Prvi kamen, ki je priletel s
strmine, je zadel mene, in mnogim drugim je odbila nocoj
zadnja ura.

Povsod okoli se razlega jok in stok. Kdor ni ranjen ali ubit,

pa je zbeÏal v tur‰ki tabor, pustiv‰i mene in druge brez po-
moãi na mestu.”

Hãi izpere oãetu rano in mu jo obveÏe s krilom svoje ob-

leke. Tako je vsaj ustavila kri, ki mu je tekla iz glave.

„Preden se stori dan, oãe, morate iti odtod,” povzame nato

Almira. „Tudi jaz moram ‰e pred svitom priti v svoje skri-
vali‰ãe. Nihãe ne sme vedeti, kje sem bila in da sem govori-
la nocoj z vami. Sicer je vse izgubljeno, jaz in vi.”

„Vse je izgubljeno, ako mi ti ne more‰ pomagati,” odvrne

Tresoglav. „Tri dni in tri noãi se Ïe bijejo Turki z RoÏani na
Gradi‰ãu, ali tabora se niso polastili. Poveljnik in jaz sva iskala
tudi skrivni podzemeljski vhod, ki vodi iz Sveten v globoko
klet na gradu, a nisva ga mogla najti nikjer. Ako mi tedaj ti ne
ve‰ pomagati, moram beÏati v gore, da si re‰im Ïivljenje, si-
cer sem ob glavo. Tako mi je zaÏugal tur‰ki poveljnik.”

„Ne bojte se, oãe! Zaãeto delo morava in bova dokonãala.

Vem za skrivni podzemeljski vhod v Svetnah. Vse mi je pove-
dal in pokazal Mirko takrat, ko mi je ‰e bil vdan. Njegove

BES

MIKLOVA ZALA

lastne besede mi dado moã in oblast nad njim in njegovo ne-
vesto.”

Izgovoriv‰i zasli‰i od daleã peket konjskih kopit in pre-

stra‰ena umolkne.

„BeÏi, beÏi!” ji reãe naglo Tresoglav. „Tur‰ki konjiki jaha-

jo, da ugrabijo mene in spravijo ranjence v varno ‰otori‰ãe.”

„Prihodnjo noã ob tej uri me priãakujte, oãe, v temle rovu!

Povedala vam bom vse skrivnosti o vhodu in vam dala kljuã
za skrivna vrata.”

Po teh besedah je zapustila Almira naglo oãeta. Za skalo

skrita je ‰e opazovala, kaj poãenjajo tur‰ki vojaki. Njenega
oãeta in druge ranjence so poloÏili na nosila ter jih odnesli
proti tur‰kemu taboru.

Sama pa je splezala skriv‰i na oni rob, kjer je prej sedela,

in se zopet vtopila v svoje gre‰ne misli in naklepe.

Ko se je storil dan, jo je na‰la Zala ‰e na tistem mestu slo-

neão ob skalo. Ali ta se je prestra‰ila te ãudne prikazni: Almi-
ra je bila bleda kakor stena; tresla se je na vsem Ïivotu kakor
‰iba na vodi. Globoke ãrne oãi so ji bile napete, ustne in roke
okrvavljene, mr‰avi lasje so ji divje padali po licu. Almira je
bila ka kor ãlovek, kateremu pretresajo morilne misli du‰o in
srce.

Zalika poprime nesreãno deklico in jo odvede v skalnati

dom k svojim tovari‰icam.

BES

MIKLOVA ZALA

Dvanajsto poglavje

ur‰kega poveljnika je razjezilo poroãilo, da mu je izpod
letel noãni napad na tabor pod RoÏco. Na mestu ukaÏe,

da po i‰ãejo Tresoglava in ga pripeljejo k njemu v ‰otor. Ob
glavo ga hoãe dejati, ako se obotavlja izpolniti mu svojo obl-
jubo.

„Poslu‰aj me, mogoãni gospod!” jame pred poveljnikom

govoriti Tresoglav, z dlanjo si glavo podpirajoã. „Glej, moj
poveljnik, ni nesreãe brez sreãe! Mnogo tvojih vojakov je res
ubitih in ranjenih. Tudi jaz sem skoro pri‰el ob Ïivljenje. To-
da to je bil pot, katerega nam je va‰ prerok Mohamed sam
pokazal. Ta pot vodi edina do zmage in plena. Îe prihodnjo
noã pride Gradi‰ãe v na‰e roke. Zaupaj mi, visoki poveljnik!”

Tur‰ki ãetnik se je zavzel nad tako odloãnimi besedami.

Zatorej se je pomiril in rekel:

„Govori, Ïid, kje in kako! Ako laÏe‰, si ob glavo.”
„Poglej mojo obvezo na glavi! To je kos Ïenskega krila.

Moja hãi Almira je v onem nepristopnem taboru. Sli‰ala je
moj klic, pri‰la do mene ter mi izprala in obvezala rano. In
glej ãudo! Ona ve za tajni podzemeljski vhod, ki vodi iz vasi
na Gradi‰ãe. Prihodnjo noã mi razodene vse in izroãi tudi
kljuã od skrivnih vrat.

Za vse to pa izpolni moji hãeri le eno pro‰njo: Pri Ïivljenju

ohrani poveljnika na Gradi‰ãu, katerega ona ljubi. Mirko se
je sicer Ïe oÏenil na dan va‰ega prihoda, ali njegova Zala, naj-

BES

MIKLOVA ZALA

krasnej‰a Ïenska v vsej okolici, bo najpripravnej‰i dar tvoje-
mu velikemu carju in gospodu.”

„Ugodim njeni Ïelji, ako se uresniãi tvoj obet; sicer ne bo‰

videl drugega dneva.”

Ves dan so se potem tur‰ki vojaki pripravljali na boj. Pri-

hodnjo noã so imeli zopet na vseh krajih naskoãiti ozidje na
Gradi‰ãu.

To neumorno delovanje so seveda opazili kmetje v krist-

janskem taboru. Mirko je tedaj premi‰ljeno razpostavljal
straÏe in navdu‰eval svoje tovari‰e rekoã, da bodo Turki ta
kraj gotovo hitro zapustili, ako ‰e to noã ne vzamejo Gra-
di‰ãa; le nekaj dni ‰e morajo vztrajati, in vse je re‰eno.

Kar je bilo krepkih in za boj odraslih mladeniãev in moÏ,

vse se je moralo za prihodnjo noã pripraviti. Tudi straÏe, ki so
varovale podzemeljski vhod, je postavil Mirko za ozidje na
gradu. Le nekaj starih moÏ je pustil v kleti, da varujejo Ïe-
lezna vrata.

Ta podzemeljski izhod na Gradi‰ãu je bil obleganim krist-

janom zadnje pribeÏali‰ãe in re‰itev. Ako bi namreã Turki
prodrli skozi zidovje na grad, tedaj se ‰e utegnejo Ïenske in
starci re‰iti skozi podzemeljski hodnik v Svetne na prosto. A
tudi mo‰ki, ki ‰e ostanejo pri Ïivljenju, bi u‰li lahko tod tur‰ki
suÏnosti. Ta tajni pot je bil torej na‰im kmetom zadnji up,
zadnja re‰itev.

Proti veãeru je bilo na obeh straneh vse na krvav boj pri-

pravljeno. Kristjani so pazno gledali, kdaj Turki nanje udari-
jo, a so vraÏnik je zopet vestno ãakal na pravo priloÏnost in
ukaz svojega poveljnika.

Pod RoÏco sta bili v tem ãasu zopet Zalika in Almira na

BES

MIKLOVA ZALA

straÏi. Obedve sta molãali zami‰ljeno. Naposled je vzdramila
Almira svojo tovari‰ico, rekoã:

„Za Mirka se bojim. Meni se dozdeva, da bodo dobili Turki

Gradi‰ãe v svojo oblast. Tedaj pa so kristjani izgubljeni; vsi se
nikakor ne morejo re‰iti skozi podzemeljski izhod.”

Zala je globoko vzdihnila pri teh besedah. Verjetno se ji je

zdelo, kar je trdila Almira. A vendar se je tolaÏila, rekoã:

„Bog bo pomagal kristjanom. Ako so vsi hrabri in jih nihãe

ne izda, se bodo vzdrÏali na Gradi‰ãu. Ozidje je moãno in
visoko. MoÏje so pogumni in vztrajni. Z boÏjo pomoãjo bodo
oteli sebe in potem tudi nas.”

Zaline besede so pretresle Almiro. Kri ji je ‰inila v bledo

lice, a mrak je tovari‰ici zakrival to spremembo.

„Tudi jaz menim,” odvrne Almira, „da ne more priti so-

vraÏnik preko ozidja na grad. Ali bojim se, da bi na‰el Turek
pod zemeljski vhod v Svetnah, o katerem mi je ãesto pravil
Mirko.”

„Tega se ni bati,” odgovori naglo Zala. „Îelezna vrata so

tako skrita, da jih nihãe ne najde. Zazidana so. Ako pa hoãe
kdo priti do njih, mora prekopati steno v Strelãevi kleti. A ‰e
potem ne pride do vhoda. Zakaj duri se ne morejo zlahka
prebiti. Tako so moãne in debele.

Mislim tedaj, da so na‰i sosedje z Mirkom vred varni. In

celo ãe bi sovraÏnik pri‰el preko zidovja na Gradi‰ãe, se mo-
rejo kristjani vendar re‰iti skozi skrivni izhod.”

Nato se je storila trda noã. Na straÏo je pri‰el oãe Serajnik,

Ïenski pa sta se podali v votlo peãino k zaÏelenemu poãitku.

Almira ni na‰la nocoj miru. TeÏko je priãakovala polnoãi.

O polnoãi pa se je ukradla tajno iz skrivali‰ãa, ne da bi jo dre-

BES

MIKLOVA ZALA

majoãi straÏnik opazil, in se splazila po strmini dol v globoãi-
no.

Ravno v tem ãasu pa je tudi korakala majhna straÏa proti

RoÏci. Z njo je bil Tresoglav. Pri‰ed‰i do zaznamovanega me-
sta se je ustavilo oboroÏeno spremstvo. Tresoglav je ‰el k ro-
vu in priãakoval ondi svojo hãer.

Kmalu je prilezla Almira do njega. Dolgo sta se pogovar-

jala oãe in hãi. Naposled je ‰e pristavila deklica:

„Tale kljuã je od tajnih vrat v Strelãevi kleti. Skrival ga je

oãe Serajnik. Zalika mi je, niã hudega sluteã, naznanila me-
sto, kjer je bil skrit.

Ali glejte, oãe, da dobite Mirka in najodliãnej‰e kmete Ïive

v svojo oblast. Z Ïuganjem jih lahko prisilite, da vam sami
izroãijo Mirkovo nevesto. A on je potem moj, in vse je v na‰ih
rokah!”

Pol ure pozneje se je vnel po vseh krajih okoli ozidja na

Gradi‰ãu hud boj. Turki so z vso moãjo naskakovali zidovje.
Neka teri so metali zastrupljene pu‰ãice na kristjane v tabor.
Drugi so prislanjali lestvice ob zid, da splezajo v grad, ali so
pa podkopavali zidovje, da si napravijo vhod.

A ves trud in napor ni mogel pridobiti sovraÏniku Gradi-

‰ãa; zakaj kristjani so se hrabro in vztrajno branili.

Mirko in njegov prijatelj ·tefan sta bila na najnevarnej‰em

mestu. Bojevala sta se kakor divja leva. Pu‰ãice so ‰vigale mi-
mo njiju, toda nista se brigala za tur‰ko orodje. Zaupala sta
sredi smrtne nevarnosti boÏji milosti.

Marsikateri kristjan se je Ïe, smrtno zadet, zgrudil blizu

njiju na tla. Bati sta se jela, da prodrejo Turki kmalu skozi
zidovje na Gradi‰ãe. Zakaj na veã krajih so ga Ïe bili pod-
kopali, in tam pa tam se je jelo udirati. A veliki pogum in ne-

BES

MIKLOVA ZALA

ustra‰ljiva hrabrost Mirkova je pognala zopet sovraÏnika iz
predora nazaj v ‰atori‰ãe.

A kakor bi trenil, nastane v gradu, po dvoranah in kleteh

krik in klic, jok in stok. Stra‰en bojni hrup se vzdigne vzadi
za Mirkom. V istem trenutku prileti Strelec ves brez sape k
na‰i ãeti ter vzklikne obupno proti Mirku in tovari‰em: „ Iz-
dani smo. SovraÏnik je prodrl skozi podzemeljski hodnik na
Gradi‰ãe.

Îelezna vrata so se kar sama odprla. Prve straÏe so pose-

kali, a potem se je moralo vdati vse. Grad je v tur‰kih rokah.
Pojdite na pomoã! Re‰ite nas!”

Mirka spreleti groza in strah. Hoãe k svojim, a v tem hipu

ga napade od vzadi velika tur‰ka ãeta. Zdaj se vname hud
boj, mesarsko klanje. Ali kristjani so bili kmalu premagani;
zakaj od vseh strani je prihrul zdaj sovraÏnik tudi preko zi-
dovja na Gradi‰ãe. Za na‰ega kmeta ni bilo veã re‰itve. Kdor
se ni hotel vdati, je moral umreti takoj na mestu.

Mirko se je sprva divje branil s svojimi tovari‰i. Ali v krat-

kem jih je mnogo popadalo pod krutimi meãi in naposled se
je zgrudil tudi Mirko, na‰ poveljnik, nezavesten na tla. Hud
udarec po glavi ga je omamil. Ko pa vidijo kristjanski boritelji,
da je njih poveljnik zadet, jim upade pogum in hrabrost. Vda-
li so se… Na Gradi‰ãu je bil sedaj Turek gospodar.

Preden je jela jutranja zora Ïareti, je bila usoda kristjanov

doloãena. Vse bogastvo na Gradi‰ãu je pri‰lo Turkom v pest.
Ves ÏiveÏ in hrano, teÏko prihranjeni denar in druge drago-
cenosti, ki so bile skrite in zakopane po kleteh, je vzel so-
vraÏnik premaganim kmetom. Plen je bil velik.

Ljudje so pri‰li vsi brez izjeme, kar jih je ‰e ostalo Ïivih,

pod tur‰ko oblast in suÏnost. Îene in otroke so spravili Tur-

BES

MIKLOVA ZALA

ki v svoje ‰otore in jih tam straÏili. Stra‰no so vpile in jokale
uboge, nesreãne Ïenske. Vile so roke, ruvale si lase, trgale si
obupane in zbegane obleko raz prsi, a Turek je ostal kame-
nitega, neãlove‰kega srca. Prej bi se bilo trdo jeklo omeãilo
pod gorkimi solzami ubogih kristjanov, kakor pa bi se gani-
lo srce krvoloãnega sovraÏnika.

MoÏe in mladeniãe pa so zaprli v globoke kleti na Gradi-

‰ãu. Kdor se je le koliãkaj upiral straÏnikom, je storil brez mi-
losti konec. Tur‰ki meãi so ga kar na mestu posekali.

Vsi so bili obsojeni v temno suÏnost. Le Mirka in odliãn-

ej‰e njegove tovari‰e je odloãil poveljnik bolj‰i usodi. Le njim
je ‰e od daleã svetila zvezda zlate svobode.

BES

MIKLOVA ZALA

Trinajsto poglavje

isti dan popoldne so praznovali Turki svojo zmago nad
nesreãnimi kristjani. Mastili so se, kolikor so mogli. Pili

in jedli so, kar jim je dopu‰ãal Ïelodec. Vinjeni so si dali pri-
vajati ujeta kristjanska dekleta; plesali so okoli njih ter jih
neãlove‰ko zasmehovali pred seboj. Zverinsko je bilo to rav-
nanje. A Turek ni imel usmiljenja in ni poznal milosti s krist-
janskimi du‰ami.

Najbolj pa se je radoval poveljnik sam in neãlove‰ki Tre-

soglav.

„Izvrstno si izpolnil svojo obljubo,” jame poveljnik proti

njemu. „Tretjino bogastva, kolikor smo ga danes naplenili,
dobi‰ za plaãilo. ZasluÏil si ga. Tvoja hãi Almira pa dobi svo-
jega Ïenina Mirka in kogar ‰e povrh Ïeli, v dar.

Le nekaj mi ‰e manjka. In to je ona krasotica, o kateri si

trdil, da pristaja kot darilo mojemu sultanu. To Ïensko ‰e ho-
ãem imeti, prej se ne loãim od tod. Mnogo je sicer mladih
deklet in Ïen sedaj v moji oblasti, ali tako vrlih ne nahajam
med njimi, da bi jih mogel pokloniti svojemu gospodarju v
Carigradu.”

„TeÏko bo res, polastiti se lepe Zalike,” odvrne Tresoglav.

„Tabor pod RoÏco je nepristopen. To smo izkusili predzadnjo
noã. Ali jaz vem za drugi pot. Mi moramo Mirka in njegove
tovari‰e Ïugaje prisiliti, da nam sami izroãe Zaliko. Pretiti jim

BES

MIKLOVA ZALA

moramo s stra‰no smrtjo. Ako treba, naj jih trpinãijo in muãi-
jo!

Prepriãan sem, da dobimo na tak naãin Mirkovo nevesto

in Ïeno v svoje roke.”

„Naj se zgodi, kar nasvetuje‰. Dajte, prinesite, ãastniki

moji, ujetega Mirka in njegove tovari‰e sem v moj stan!”

Ukaz se izvr‰i. Tresoglav pa stopi za platneni zastor v ‰o-

toru, tako da sli‰i pogovor, njega pa nihãe ne vidi.

Dovedejo Mirka s tovari‰i, vklenjenega v Ïelezne verige,

pred tur‰kega poveljnika. Glavo pokonci drÏeã gleda nesreãni
moÏ nepremiãno in brez strahu poveljniku v oãi. ·e strepe-
tal ni Mirko, ko mu ta z grmeãim glasom zaukaÏe, naj se pri-
kloni svojemu gospodu in zmagovalcu.

Poveljnik je govoril v bosenskem, to je hrvatskosrbskem

jeziku. Bil je iz Bosne doma. Mirko in drugi so tedaj dobro
razu meli stra‰ne besede njegove:

„Ti in vsi tvoji ste zdaj v moji oblasti. Jaz odloãujem o va-

‰em Ïivljenju in smrti. Dekleta in Ïene, mladeniãe in starãke
odvedem s seboj v suÏnost. Tebe in tvoje tovari‰e, ki ste se
najbolj ustavljali na‰im ãetam, bom pa takoj umoril tu na
Gradi‰ãu.”

Izgovoriv‰i udari z zakrivljeno sabljo po tleh, ãastniki in

vojaki v ‰otoru pa zaroÏljajo s svojim oroÏjem.

Strah in groza je ob‰la Mirkove tovari‰e. Vsi so trepetali in

se tresli kakor listje na ko‰atem drevesu, ãe vihar privr‰i. Le
Mirko je ostal neustra‰en. Le njega ni ganilo roÏljanje sabelj,
niti grmeãi glas krutega poveljnika. Zakaj Mirko je mislil le na
svojo mlado Ïeno Zaliko in sivolasega oãeta. V svojih prsih je
ãutil le ljubezen do svoje neveste in star‰ev, a strahu in gro-
ze pred smrtjo na‰ junak ni poznal.

BES

MIKLOVA ZALA

Zavzel se je tur‰ki poveljnik nad pogumnim in neustra‰-

nim moÏem. Obãudoval je njegovo mirnost in odloãnost.

„Le nekaj vas more re‰iti stra‰ne smrti,” nadaljuje poãasi

poveljnik. „Le eno bitje ima ‰e v sebi moã, da utegne predru-
gaãiti va‰o usodo. Le nevesta in Ïena tvoja, Mirko, ki jo varu-
je‰ v taboru pod RoÏco, more vas in tebe re‰iti gotove smr-
ti.”

Skrivnostna tihota nastane po teh besedah v ‰otoru. To-

vari‰i Mirkovi se zaãudeno spogledajo, ne vedoã si razjasni-
ti pomena teh besed. Mirko povesi oãi in zre nepremiãno v
tla. Zdelo se mu je, kakor da se ves svet vrti okrog njega. Te-
ma se mu je delala pred oãmi. Groza ga je obhajala, kakor da
bi videl kaãje po ‰asti sikati iz brezna proti sebi. Pri tem pa je
postal bled kakor smrt. Tedaj so spoznali njegovi tovari‰i, da
so mu vsekale poveljnikove besede globljo rano v srce, kakor
more to storiti bru‰en meã.

Dolgo ni Mirko izpregovoril niti besedice. Tudi pogledal ni

nikomur v oãi, ne v obraz. Le tresel se je na vsem Ïivotu in
vzdihoval. Zdaj pa zdaj se mu je tudi svetla solza potoãila po
licu.

Stra‰na boleãina je pre‰injala njegovo srce. Prsi so se mu

vzdigovale, kakor se ob viharju ladja ziblje na morju.

„Poslu‰ajte!” spregovori zopet poveljnik. „Zdaj veste, od

koga zavisi va‰e Ïivljenje in smrt. Odloãite se! V tvojih rokah,
Mirko, je usoda tvoja in tvojih tovari‰ev. Ti si Zalin moÏ. Ti
nam lahko izroãi‰ svojo Ïeno in nevesto. Le njena lepota vas
vse re‰i.”

Mirko ‰e vedno molãi. A mrzle potne srage mu stopajo na

ãelo in lice. Tako se je boril sam s seboj nesreãni moÏ.

BES

MIKLOVA ZALA

·tefan, njegov mladostni tovari‰ in prijatelj, je prvi spoz-

nal Mirkovo srãno borbo in spregovori takole:

„V imenu vseh tovari‰ev ti naznanjam, mogoãni tur‰ki po-

veljnik, da smo prisegli svojemu voditelju veãno zvestobo.
Kar odloãi on, to storimo tudi mi, vsi brez izjeme. A nikdar bi
se mu ne vdali, ako bi hotel Ïrtvovati za nas nedolÏno ne-
vesto.”

Z milim oãesom je pogledal Mirko svojega prijatelja. Ta

pogled je izraÏal najsrãnej‰o zahvalo za njegove blage bese-
de. ·ele zdaj se Mirko opogumi, zravna svoj Ïivot, povzdig-
ne oãi proti nebu in stoji zopet neupogljiv in neprestra‰en
pred tur‰kim poveljnikom kakor poprej.

„âesar najbolj divja zver ne terja od zveri, to zahteva‰ ti od

mene, neãlove‰ki ãlovek,” odvrne Mirko poveljniku. „Naj-
krutej‰i divjak bi ne silil na kaj takega, a ti hoãe‰ od mene, ki
sem ãlovek in kristjan, naj ti izroãim svojo Ïeno, da re‰im se-
be in svoje tovari‰e!

Zemlja bi se pogreznila pod menoj, ko bi se drznil teptati

boÏje zapovedi. Sam bog me je zdruÏil z mojo Ïeno. A kar
Bog tu na zemlji zveÏe, ne sme razvezati ãlovek. Le smrt raz-
ru‰i najino vez. Le boÏja vsemogoãna roka more presekati
najino zakonsko vez.

Rad bi vam re‰il, dragi tovari‰i, Ïivljenje. A to kar zahteva

kruti sovraÏnik od mene, to ni v moji oblasti. Zalino Ïivljen-
je je v boÏjih rokah.

Vedi torej, neãlove‰ki poveljnik: Kar zahteva‰ ti, ne morem

in ne smem storiti. A tudi, ko bi smel in mogel, ne bi storil kaj
tako neãlove‰kega nikdar.

Po tem se ravnaj! Stori z menoj, kar hoãe‰. Moje Ïivljenje

je v tvojih rokah.”

BES

MIKLOVA ZALA

Z zobmi je ‰kripal tur‰ki poveljnik. Oãi so mu Ïarele od

same togote in tresel se je od jeze nad Mirkovimi odloãnimi
be sedami.

„Vrzite njega, predrzneÏa, in njegove tovari‰e, ãastniki

moji, v najglobljo jeão! StraÏite dobro to kaãjo zalego! Jutri pa
bomo Ïivo koÏo rezali raz nje in enega za drugim pekli na
Ïareãem Ïelezu, dokler ne izpolnijo moje Ïelje. Stra‰no, mu-
ãeni‰ko smrt moramo pripraviti drznim kristjanskim psom.”

Mirka in tovari‰e so odvedli v jeão. Tresoglav pa je odgrnil

platneni zastor in rekel poveljniku:

„Ne bi bil misli, da se bo ta mladeniã obna‰al tako predr-

zno. Smrt vidi pred seboj, a niã ga ne gane.”

„Razjezil me je ta pes s svojo predrznostjo. Zato pa bom

njega in tovari‰e jutri dejal ob glavo. Naj spozna, kako ravna
„ne ãlove‰ki” sovraÏnik s kristjani.

Tvoji Almiri ne morem pomagati. Naj si izbere drugega

moÏa za svoje plaãilo! Le Zala edina more re‰iti svojega Ïeni-
na go tove smrti. Le za njo samo dam Mirka Ïivega iz rok!”

Na Gradi‰ãu so medtem plesali Turki veseli in zadovoljni.

Vsak si je ta dan sam poplaãal svoj trud in tridnevno pomanj-
kanje.

Naravno je tedaj, da so tur‰ki vojaki, preveseli svoje zma-

ge, pozabili na strogo vojno sluÏbo. Kako tudi ne? Saj je bila
kristjanska posadka na Gradi‰ãu premagana in vsi mo‰ki kot
uje tniki zaprti v kleteh.

Kmalu se je pribliÏal veãer, pri‰la je temna noã, in na Gra-

di‰ãu se je vlegel trudni sovraÏnik k poãitku.

Nocoj je bila prva noã, ko so Turki mirovali brez strahu.

Zatorej je tudi marsikateri straÏnik zatisnil trudne oãi, da si
malo odpoãije.

BES

MIKLOVA ZALA

To vse je opazil juna‰ki mladeniã Davorin, katerega so bili

Turki, jahaje v RoÏno dolino, ujeli na preÏi. Îalnikov Vinko
jim je bil sreãno odnesel pete, a Davorina so odvedli ujetega
s seboj v tabor pred Gradi‰ãe.

Nocoj‰njo priloÏnost se je odloãil na‰ ujetnik porabiti, da

re‰i sebe in ako mogoãe tudi svoje tovari‰e, zlasti Mirka.

Davorin se obleãe tedaj skriv‰i v tur‰ko obleko. Opa‰e si

sabljo in vzame oroÏje, kakr‰no so nosili tur‰ki vojaki. Tak se
pri druÏi nepoznan straÏam. Tu poslu‰a pogovore med straÏ-
niki, ki so govorili njemu razumljiv bosenski jezik, in tako
izve vse, kar se je godilo v tur‰kem taboru.

Groza je spreletela mladeniãu Ïivot, ko je ãul, da hoãe po-

veljnik drugi dan zjutraj pomoriti vse kristjanske glavne vo-
ditelje. Sli‰al je tudi govoriti o prijatelju Mirku in o njegovi
lepi nevesti Zaliki.

Ko tedaj juna‰ki mladeniã spozna, kak‰na nevarnost pre-

ti Mirku, ãe ne izroãi Turkom svoje Ïene, se zavzame in skle-
ne, ‰e isto noã naznaniti Mirkovo usodo nesreãni Zali in oãe-
tu Serajniku.

BES

MIKLOVA ZALA

·tirinajsto poglavje

reden je dotekla ura polnoãi, je Ïe klical Davorin iz pre-
pada pod RoÏco oãeta Serajnika. Ta ga je po glasu spoz-

nal in mu dovolil, da se pribliÏa skalnati votlini.

Prestra‰il se je sprva sivolasi moÏ tur‰ko obleãenega in

oboroÏenega mladeniãa. Ko pa vidi, da je zares tisti Davorin,
ki so o njem Ïe vsi mislili, da je mrtev, se ga oklene okoli vratu
ter ga poljublja od samega veselja.

„Bog te sprimi, Davorin!” ga nagovori starãek radostnega

srca. „Ti pride‰ gotovo iz tur‰kega tabora, ker si po tur‰ko
oble ãen. Kaj nam bo‰ povedal novega? Kako se godi kristjan-
om, kako gre Mirku? Govori, moj mladi prijatelj!”

Mladeniã se je komaj iztrgal iz starãevih objemov in od-

govoril ves pobit:

„Vse je izgubljeno, vse je proã. Gradi‰ãe je v tur‰kih rokah.

Kje je Zalika, Mirkova nevesta in Ïena? Pokliãite jo!”

Oãe Serajnik ni mogel razumeti pomena teh stra‰nih be-

sed. Hotel je govoriti in vpra‰ati po svojem sinu, ali beseda
mu je zastala v grlu. Omahnil je na tla. Davorin ga je ujel in
poloÏil v svoje naroãje.

V skalnati votlini je zaãula Zalika znane glasove. Pri‰ed‰i

k izhodu je spoznala Davorinov glas. TeÏkega srca se je pri-
bliÏala mestu, kjer sta bila mladeniã in starãek. A ko je zag-
ledala Serajnika, omedlelega v Davorinovem naroãju, se je
zgrudila nanj, objela svojega tasta in se razjokala na njegovih

BES

MIKLOVA ZALA

prsih. Slutila je nesreão ter Ïe ãutila v svoji du‰i, kako stra‰no
novico je prinesel noãni pri‰lec.

Kakor zblaznela skoãi Zala naenkrat pokonci, prime mla-

deniãa za roko in ga vpra‰a s tresoãim glasom:

„Je li Mirko mrtev? Ali ‰e Ïivi? Govori, ãlovek! Usmili se

nesreãne Ïene!”

„Umiri se, Zalika!” jo tolaÏi Davorin. „Tvoj Mirko, tvoj Ïe-

nin in moÏ ‰e Ïivi, ali jutri mora umreti s tovari‰i vred.”

Pri teh besedah zaÏari nesreãni Ïeni oko in nov up pre‰ine

njeno du‰o. Krãevito prime oãeta Serajnika za roke ter vzklik-
ne radostno:

„Oãe, moj Mirko ‰e Ïivi!”
Starãek se vzdrami, pogleda z milim oãesom svojo snaho

in ponavlja s tihim glasom:

„Moj Mirko, tvoj Mirko ‰e Ïivi. Tisoãkrat bodi veãni Bog

hvaljen za to neskonãno dobroto, ki si jo izkazal meni, ubo-
gemu gre‰niku!”

In starec je sklenil roke in molil k vsemogoãnemu v za-

hvalo, da mu je re‰il edinega sina.

Hrup in ‰um pred skalnato votlino je hitro privabil Mir-

kovo in Zalino mater in druge tovari‰ice pod milo nebo. Tudi
Almira se je pribliÏala, radovedno od strani poslu‰ajoã, kaj
pripoveduje znani ji mladeniã Davorin.

Naznanilo Davorinovo je kar pretresalo Mirkovo Ïeno.

Strah in obup se je boril v njenem srcu. V duhu je Ïe videla
pred seboj Mirka mrtvega. Nesreãna Zala je bila vsa obupa-
na in zbegana. A naposled se je ohrabrila in opogumila. Pa-
met se ji je vrnila zopet v glavo. Njeno srce se je pomirilo.

Ta stra‰na nezgoda Mirkova je storila Zaliko neobãutno za

vsako drugo nesreão. Ni veã plakala, ni vzdihovala. Z mir-

BES

MIKLOVA ZALA

nimi oãmi je pogledala proseãe proti nebu in vzela iz nedrij
podobo Matere boÏje, katero je bil poboÏni menih Kapistran
podaril njenemu ranjkemu oãetu. Nato je pokleknila na tla in
molila goreãe, v sklenjenih rokah sveto podobo drÏeã. Iskre-
na molitev pa ji je vdahnila nov pogum in odloãnost v srce.
V njeni du‰i je bil sklep storjen.

Po molitvi je rekla tedaj Zala mirno in odloãno:
„Ako je torej res mogoãe, da morem jaz s svojim Ïivljenjem

re‰iti Mirka in njegove tovari‰e stra‰ne smrti, se ne obotav-
ljam trenutek ne. ·e nocoj grem tja v tur‰ki tabor in bom Ïrt-
vovala lastno Ïivljenje za svojega Ïenina. Lahko noã, oãe,
zbogom, mati!”

Izgovoriv‰i se hoãe Zalika iztrgati od svojih star‰ev ter iti

naravnost na Gradi‰ãe, toda oãe Serajnik jo ustavi rekoã:

„Stoj, Zalika! Ti si ravno tako moj otrok kakor Mirko. Bolje

je, da eden Ïivi, kakor pa da sta mrtva oba.”

Zala pogleda zaãudena Serajniku v oãi in odvrne po krat-

kem molku, pomi‰ljujoã:

„Vi imate prav, oãe. Kdo ve, ali bi prizanesli Turki Mirku,

ãe bi imeli tudi mene v svojih rokah? Kdo nam je porok za
to?!

Bolj‰e je res, da eden Ïivi, kakor da umrjeva oba.”
„Ti ostane‰ pri meni, Zalika,” pristavi Serajnik. „Ne pustim

te od sebe. Ako mi ubijejo Turki Mirka, imam ‰e vsaj v tebi
enega otroka, ki mi zatisne oãi na smrtni postelji. Za Mirkovo
du‰o pa molimo, da bo zveliãana. V nebesih se v kratkem sni-
demo!”

Po teh besedah se spusti sivolasi moÏ na kolena in moli na

glas, vsi drugi pa spremljajo tiho ‰epetaje njegovo molitev.
Kmalu umolkne starãek in nato utihne tudi ostala mnoÏica.

BES

MIKLOVA ZALA

A nenadoma se oglasi Almira, stopiv‰i pred Zalo in Seraj-

nika, rekoã:

„Ako se obotavljate tedaj vi Ïrtvovati svoje Ïivljenje za

Mirka, storim to jaz. Pokazala bom, da sem ljubila Mirka in
ga ‰e ljubim bolj kakor nevesta njegova. Îiva du‰a me ne mo-
re zadrÏati v mojem sklepu. Îrtvovala se bom za tistega, ka-
teremu sem poklonila svoje srce. Almira daruje lastno Ïiv-
ljenje za svojega Mirka!”

Smrtna ti‰ina je nastala po teh odloãnih, nepriãakovanih

besedah. Vse se je kar strme spogledovalo.

Oãe Serajnik ni nikdar mislil, niti verjel, da Almira res ãuti

pravo ljubezen do njegovega sina; ali zdaj je moral verovati
njenim besedam, saj Ïeli zanj Ïrtvovati svoje Ïivljenje.

Zala je kar okamenela na mestu. Osramoãena pred vsemi

je stala kakor neobãutna marmorna podoba sredi svojih so-
sedinj. NajblaÏji njen ãut je bil razÏaljen. Ona, nevesta in Ïe-
na, bi naj manj ljubila svojega moÏa, kakor ga ljubi Almira! O
njeni goreãi in iskreni ljubezni do Mirka ‰e kdo dvomi?!

In pri teh mislih se ji je dozdevalo, da Ïe dvomi ves svet,

tudi oãe Serajnik, tudi Mirko, njen lastni Ïenin in moÏ sam,
nad njeno pravo, srãno ljubeznijo!

Kakor da bi ji gad zasadil strupene zobe v telo, tako so jo

pekle Almirine besede, tako jo je bolelo v srcu njeno sum-
niãenje. Vsa potrta se je naslonila svoji materi na prsi in jela
ihteti. Jokaje pa je toÏila tiho:

„Tukaj v srcu me boli, mati. Meni je, kakor da bi mi trgal

kdo srce iz prsi. Bog mi pomagaj!”

„TolaÏi se, ljuba moja Zalika! Pomiri se!”
„Nikdar bi ne bila mislila, da to ãloveka v srcu tako Ïge in

peãe, ãe kdo Ïeni in nevesti oãita, da ne ljubi svojega moÏa.

BES

MIKLOVA ZALA

Ali to ni res, mati! Mirka ljubim nad vse. Sam Bog je naju
zdruÏil.”

„PokaÏi v dejanju svojo ljubezen, Zala!” pristavi osorno Al-

mira. „Daruj svoje Ïivljenje za Mirka, kakor ga nameravam Ïr
tvovati jaz. ·e to noã bomo videli, katera naju je vrednej‰a
Mirkove roke ti ali jaz!”

To je bilo obãutljivi in neÏni Ïeni preveã. Zalino srce je vz-

kipelo do vrhunca. Obrnila se je proti Almiri in rekla s po-
vzdig njenim prstom:

„Naj velja, nesreãno dekle, kar govori‰. ·e to noã bomo

videli, katera ljubezen je moãnej‰a, tvoja ali moja. V dejanju
naj se pokaÏe, kolika je ljubezen zakonske Ïene!”

Z mirnim, prav prero‰kim glasom pa nadaljuje:
„Posvariti te moram, nesreãna Almira: Ne izku‰aj Boga, ne

Ïeli razru‰iti zakonske vezi med Mirkom in menoj! Le sam
veãni Bog more razvezati v nebesih, kar je zvezal tu na zem-
lji.” In obrnjena k oãetu Serajniku in svoji materi govori:

„Zbogom, oãe in mati! Zdaj grem od vas. Re‰ila bom Mir-

ka in njegove tovari‰e suÏnosti in gotove smrti. BoÏja pomoã
bodi z menoj!”

Izgovoriv‰i prime mladeniãa Davorina za roko ter ga od-

vede v skalnati dom…

Kmalu potem sta stopili dve noãni prikazni v gosti temi iz

skalnate votline. Bila sta Zalika in Davorin. Prva, zavita v dol-
go tur‰ko haljo, z ostro sabljo opasana, Davorin pa v tur‰ki
obleki, oboroÏen kot straÏnik. Polagoma sta splezala po str-
mini v globok prepad in se napotila proti Gradi‰ãu.

Noãna potnika je opazovala, na skalnatem robu sedeã, ne-

sreãna Almira, zavita v temno haljo. Govorila je sama s seboj.

„Zdaj je v mojih rokah. Ravno je do‰la v globoki prepad.

BES

MIKLOVA ZALA

Dobro se sli‰ijo semkaj trdi koraki. Sedaj sta Ïe v rovu in kor-
akata proti taboru. Tudi zame je ãas, da grem.”

In ‰la je. Oprezno se je splazila po strmini v globino ter

sledila v temni noãi svojima znancema proti Gradi‰ãu. Bila je
od njiju vedno kakih petdeset korakov oddaljena. Kadar sta
postala Zala in Davorin, poãakala je tudi Almira; ãe sta se pa
onadva napotila naprej, ‰la je tudi Almira za njima.

âetrt ure pred Gradi‰ãem se ustavita noãna potnika in ja-

meta ‰epetaje govoriti. Almira se prikrade blizu njiju ter po-
slu‰a njun pogovor, skrita za grmovjem.

„Vse se nama bo posreãilo, Zala,” ohrabruje svojo sprem-

ljevalko Davorin. „StraÏniki niso pazljivi nocoj. Vsi so utru-
jeni in povrh ‰e vinjeni. Naju ne bodo spoznali. Jaz sem tako
kot straÏnik obleãen, ti pa si v tur‰ki halji videti kakor tur‰ki
ãastnik. V najveãji sili pa primeva tudi lahko za oroÏje!”

„Ne bojim se niãesar, Davorin! Zana‰aj se na moj pogum!

Vse storim in prestanem, ako le re‰im Mirka.”

„To lahko stori‰, ali uÏivala ne bo‰ nikdar z njim zakonske

sreãe,” ‰epeãe tiho zase Almira v bliÏnjem grmovju in poslu‰a
dalje.

„Kod pa prideva na Gradi‰ãe, Davorin?” vpra‰a potem ra-

dovedna Zalika. „Mi smo shranjevali kljuã, ki odpira v Strel-
ãevi hi ‰i vhod na grad. Oãetu ga je bil izroãil Strelec sam, da
ga ãuvamo v svojem zati‰ju. Na ta kljuã sem stavila vse svo-
je upanje. A nocoj ga nisem mogla najti nikjer, in tudi oãe ne
vedo, kje je. Za torej ne vem, kako prideva na Gradi‰ãe.”

„Ne skrbi za to!” odvrne spremljevalec. „Ko sem bil zveãer

med tur‰kimi straÏniki, sem zvedel za kljuãe, ki zapirajo pod-
zemeljsko pot. Natihoma sem si jih prisvojil, preden sem ‰el

BES

MIKLOVA ZALA

pod RoÏco. Brez njih bi paã ne mogla priti na grad, kajti vrata
so moãno zapahnjena.”

Nato stopata tiho dalje in Zalika je medpotoma stiskala

majhno podobico Matere boÏje na prsi ter prosila v duhu
Boga po moãi.

Sreãno sta do‰la do Strelãevega doma, sledila pa jima je

oprezno Almira, kolikor toliko oddaljena. V hi‰i ni bilo niko-
gar. Vse je bilo mrtvo in zapu‰ãeno. Potem sta se spravila po
stopnicah v klet, a tu je bil tisti zid razkopan, ki je prej zakri-
val Ïe lezna vrata.

„Bog ve, kako so na‰li Turki ta skrivna vrata!” opomni tiho

Zala.

Almira se pri teh besedah strese in srce ji jame moãno pla-

ti.

Davorin vzame kljuã ter odklene poãasi in tiho vrata. Ko

pa stopi v podzemeljski hodnik, se spotakne nad ãlove‰kim
truplom in pade ãezenj. V tem trenutku se vzbudi straÏnik iz
spanja in zakliãe na pomoã, ali Davorin mu zasadi ostro sab-
ljo globoko v prsi in tur‰ki ãastnik izdihne svojo du‰o.

Zaliko je seveda ob‰la groza pri tem prizoru, toda kmalu

se je opogumila ter korakala z Davorinom dalje po podze-
meljskem hodniku na grad. A naenkrat se je zopet ustavila,
rekoã:

„Ali ni za‰kripalo pri vratih? Zdi se mi, kakor da bi jih bil

kdo zaklenil.”

Davorin poslu‰a, a vse je bilo tiho kakor v grobu.
Almiri pa zaiskre v tem hipu oãi od same radosti.
„Zdaj je vse v mojih rokah,” si misli nesreãno dekle. „Mir-

ko je moj. Zala je v kletki kakor ptiãek.” Nato sledi zopet paz-
no za njima.

BES

MIKLOVA ZALA

Sreãno prispo vsi trije do izhoda na Gradi‰ãu. Vrata se od-

pro. Zala in Davorin stopita v klet, iz kleti pa prideta brez
vsake zapreke na prosto. Za njima prikoraka skriv‰i tudi Al-
mira.

Veselje in radost sije vsem trem iz oãi, ker so tako sreãno

dospeli na Gradi‰ãe.

Nato se pribliÏata Davorin in Zala nagloma tur‰ki straÏi, ki

je ãuvala jeão, kjer so bili Mirko in njegovi tovari‰i zaprti.

Davorin je Ïe mislil odpreti vrata, toda zdaj se ni mogla

Almira veã brzdati v svoji hudobiji in strasti. Zlobno dekle ni
moglo trpeti, da bi Zalika objela, ãetudi v jeãi, svojega Ïeni-
na Mirka ter mu ‰e enkrat sreãna pogledala v drago obliãje.

„Tega ne!” si misli dekle in v tistem trenutku zakriãi na ves

glas. Hipoma nastane hrup in ‰um. StraÏa se vzdrami in v
trenutku ugrabijo tur‰ki vojaki ponoãne vsiljence. Davorin se
zgrudi ranjen na tla. Zali odpade sablja in vsi trije se potem
mirno vdajo sovraÏnikom.

V jutru na vse zgodaj so jih privedli v glavni stan. Davorin

in Zalika sta pisano gledala svojo izdajalko, zakaj spoznala
sta natanko njene namere. Ali to ni presedalo Almiri. Zma-
govito je nosila glavo pokonci. Neprestra‰eno je zrla straÏ-
nikom v oãi.

Kmalu je stopil tudi poveljnik tur‰ke ãete v ‰otor. A kako

se je zavzel nad lepoto mlade Mirkove Ïene! Kar obstal je
pred njeno veliko, ãastito postavo. Dolgo ji je gledal v oãi in
obraz, ka kor da bi se ne mogel loãiti od njenega milega po-
gleda.

Zalika zre nepremiãno na tla. Rdeãica oblije njeno lice. Ne-

dolÏnost odseva z njenega obliãja. Neka vzvi‰enost in blagi
mir ji sije z visokega ãela.

BES

100

MIKLOVA ZALA

Globok vtis je naredila ta izredna prikazen na poveljnikovo

du‰o. Prej besen in divji je postal sedaj krotek in miren. Bla-
gi Zalin pogled ga je oãaral; ukrotila je neusmiljenega Turka.

„Resnico je govoril Tresoglav,” si je mislil poveljnik. „To je

zlato darilo za mojega gospodarja. Nisem ‰e videl take Ïene
in tudi car sam nima med svojimi suÏnicami lep‰e, kakor je
tale pred menoj.”

„Odkod si pri‰la, Ïena?” jo nagovori poveljnik v bosen-

skem jeziku.

Ali Zala molãi, kakor da bi ne imela jezika. Njeno srce je

okamenelo. Zala je Ïe videla v duhu vso svojo nesreão, slut-
ila je Ïe v srcu stra‰no svojo uosdo. Vedela je, da je postala
suÏnja tur‰kega poveljnika ter izgubila na veke svojega Mir-
ka.

·e v drugo jo povpra‰a poveljnik. Ali Zala molãi, kakor da

bi bila mrtva, brezãutna stvar.

Na tretje vpra‰anje pa odgovori Almira namesto Zalike:
„To je Ïena Mirkova, katero Ïeli‰, da jo daruje‰ svojemu

gospodu. Mirko in njegovi tovari‰i so ti vãeraj odrekli to Ïe-
no. Raj‰i umrjejo, kakor da ti izroãé kras cele RoÏne doline.
Ali jaz sama sem ti jo spravila v tvojo oblast, zato da re‰im
Mirka, svojega Ïenina.

Tale kljuã v moji roki priãa dovolj, da bi brez mene ne bila

pri‰la ta Ïena v tvoje roke. Ako bi ne bilo mene, prost bi bil
Mirko, prosti bi bili njegovi tovari‰i in prosta tudi Zala!

Tale mladeniã, ki si ga ujel na poti v na‰o dolino, je vzel

skriv‰i tvojim straÏam kljuãe od podzemeljskega vhoda. Z
njimi je odprl Zali in sebi vhod in ondi je ubil tudi tvojega
straÏnika. V svoji zbeganosti pa je pustil kljuã v vratih in jaz
sem ga vzela s seboj, da ti izpriãam svojo vdanost in uslugo.

BES

101

MIKLOVA ZALA

A ravno ko sta mislila obadva stopiti v jeão k Mirku in nje-

govim tovari‰em, sem zbudila straÏo… in zdaj smo vsi trije tu
pred teboj. Usmili se me! Jaz sem Almira, hãi Tresoglava.”

Poveljnik pa ji je odgovoril mirno in krotko:
„Veliko hvalo sem ti dolÏan, Almira. Izberi si svoje plaãi-

lo!”

„Ako mi dovoljuje tvoja milost, te prosim, da mi re‰i‰ Mir-

ka in njegove tovari‰e smrti in temne suÏnosti.”

Nato odvedejo straÏniki Davorina v zaduhlo jeão. Zaliko in

Almiro pa pelje poveljnik sam v stranski oddelek svojega ‰o-
tora.

Kmalu potem so privedle straÏe Mirka in njegove tovari‰e

iz temne jeãe v glavni ‰otor tur‰kega poveljnika. Ujetniki so
Ïe mislili, da jim sedaj naznanijo smrt. Priãakovali so naj-
stra‰nej‰ih muk.

Strah in groza jih torej obide, ko stopi poveljnik s sabljo

roÏljaje v ‰otor. A ko vsi privzdignejo glave in se ozrejo nanj,
zdr geãejo vsi na celem Ïivotu: zraven njega je stala Almira,
zavita v ãrno haljo.

Kakor pogleduje gad zmagonosno in s pisanim oãesom

ptiãka, katerega je zavratno ugrabil v travi prepevajoãega,
tako zmagovito in ponosno je zrla zdaj Almira na vklenje-
nega Mirka.

In on se je zares zbal tega pogleda. Stra‰na slutnja mu je

pretresla du‰o. Nehote mu je pri‰la na misel tista usodepol-
na noã, ko se mu je bilo dekle zaklelo v stra‰no ma‰ãevanje.
Mirko je spoznal, da se je sedaj uresniãilo Almirino Ïuganje.
Uvidel je, da je izdala njega in vse njegove tovari‰e nekdan-
ja njegova prijateljica! Ves Ïalosten in potrt je povesil tedaj
glavo in oãi ter se vdal nemili usodi.

BES

102

MIKLOVA ZALA

Nov up in nada pa pre‰ine njegovo du‰o, oÏivi njegovo

srce, ko jame poveljnik takole govoriti:

„Vãeraj sem vam bil zaradi predrznega govora zaÏugal s

stra‰no smrtjo. Danes sem hotel izvr‰iti svojo groÏnjo. Poka-
zati sem vam hotel, kako ravna s kristjani neãlove‰ki povelj-
nik, kakor ste me vãeraj imenovali.

Toda moje srce se je danes omeãilo, moja Ïelja izpolnila. Vi

ste suÏnosti in smrti re‰eni.

Otela vas je tale deklica, znana vam Almira.”
Vsi jo kar zaãudeno pogledajo in vsak jo v duhu Ïe zahva-

ljuje za njeno veliko dobroto. Tudi Mirko se zdaj, ves oÏivljen
in radosten, ozre na nekdanjo svojo prijateljico. Milo in hva-
leÏno jo pogleda rekoã:

„Prisrãna ti hvala, draga Almira!”
V tem trenutku pa se zasli‰i iz stranskega ‰otora obupen

krik: „Mirko, Mirko, to ni res, ni res!”

Mladeniãu je zdi ta glas znan. V srce ga zbode, kakor da bi

mu kdo z ostrim noÏem vse Ïile prerezal. Besen kakor ranjen
lev hoãe skoãiti tja, od koder je pri‰el ta klic, ali straÏa ga hi-
poma zgrabi ter odvede s tovari‰i vred iz ‰otora.

Zala pa se zgrudi omedlela in obleÏi kakor mrtva na tleh.

Bila je izdana in uniãena.

BES

103

MIKLOVA ZALA

Petnajsto poglavje

e istega dne popoldne je do‰lo iz glavnega tur‰kega tabo-
ra pri Beljaku povelje, naj se na‰a ãeta v gornji RoÏni do-

lini hitro pomakne naprej. ZdruÏiti se ima z glavno vojsko v
Podjunski dolini.

Zatorej se je v tur‰kem ‰otori‰ãu jelo takoj vse pripravlja-

ti na odhod. Prej pa se je ‰e hotel poveljnik polastiti krist-
janskega tabora pri cerkvi sv. Jakoba v Podgradu.

Zdaj, ko je bilo Gradi‰ãe v njegovih rokah, je imel Turek

veã vojakov na razpolaganje. Z vso moãjo se je odloãil tedaj
napasti dobro utrjeno cerkev. Toda vsak poizkus je bil zaman.
Tudi tu so se na‰i vrli RoÏanje tako krepko in hrabro branili
kakor na Gradi‰ãu.

Vendar pa jim jame upadati pogum, ko so izvedeli, da je

pri‰lo moãno zavarovano Gradi‰ãe sovraÏnikom v roke in vsa
njegova posadka pod meã ali v suÏnost. Zatorej je bilo na‰im
kmetom kaj po godu, ko jim tur‰ki poveljnik ponudi mir.
Vsakemu kristjanu je obljubil prostost in Ïivljenje. Le svoje
imetje, ves ÏiveÏ, hrano in druge dragocenosti naj prepuste
mogoãnemu zmagovalcu.

Pogoji so se sprejeli, pogodba sklenila. Ali kakor je Turek

teptal boÏje zapovedi in moril ljudi kakor divjo zverino, tako
je prelomil tudi to pogodbo.

BES

104

MIKLOVA ZALA

Mirno dospev‰i v tabor ni namreã prizanesel sovraÏnik

kristjanom, temveã je dal vse pomoriti, kar mu je pri‰lo v
pest. Kdor pa ni izdihnil du‰e pod njegovim bridkim meãem,
je pri‰el v suÏnost. Naposled so poplenili vse imetje, oropali
cerkev zlatnine in srebrnine, razdrli zidovje, vas pa poÏgali
do tal.

Dan pozneje so Turki zapu‰ãali Gradi‰ãe in Podgrad. V

spomin so uniãili, kar so na‰li, pa niso mogli odvesti in od-
nesti s seboj.

Upepelili so vse vasi na daleã okrog in nebo je krvavo Ïare-

lo noã in dan. Tudi Svetne so poÏgali. Ali na obãno zaãudenje
sta ostali dve hi‰i po ognju nedotaknjeni, in sicer poslopji,
kjer sta bivala Almira in Mirko, to je hi‰a Serajnikova in Tre-
soglavova.

Z bogatim plenom obloÏeni so se pomikali Turki dalje po

RoÏni dolini. S seboj so peljali z Gradi‰ãa in iz Podgrada nad
tri sto ujetih kristjanov, Ïen in otrok, mo‰kih in deklet. Kdor
pa je bil preslab, da ni mogel z njimi, tega so umorili brez
usmiljenja, tako sivolase starãke, kakor majhne, nedolÏne
otroãiãe.

Na potu so pu‰ãali povsod oãita znamenja svoje krvoloã-

nosti in krutosti. ito na polju so poteptali, vasi in hi‰e poÏi-
gali, ljudi pa odvajali v suÏnost.

V Podgorju so hoteli cerkev Matere boÏje upepeliti. Ali glej

ãudo! Cerkev ni hotela goreti. Tedaj pa so Turki, besni in raz-
jarjeni, razsekavali svete podobe in svetnike na oltarjih. In ‰e
ne davno so kazali tam ljudje na svetih podobah vsekana
znamenja tur‰ke neãloveãnosti.

To je bila najhuj‰a tur‰ka vojska, katero so doÏiveli nesreã-

ni Slovenci na Koro‰kem. V kamen vsekane in na papir po-

BES

105

MIKLOVA ZALA

pisane so stra‰ne dogodbe tistih ãasov; pa tudi med pre-
prostim ljudstvom slovenskim ‰e Ïivijo dandanes Ïalostni
spomini, ki nas Ïivo spominjajo na nesreãno leto 1478.

Ali Bog, ki je vsem praviãen sodnik, je poplaãal tudi Tur-

kom njih krvoloãnost.

Sredi meseca velikega srpana imenovanega leta je dospe-

la glavna tur‰ka vojska od Beljaka po celov‰ki dolini do reke
Drave. Pri vasi Mohljiãe se ji je pridruÏila ‰e ãeta, ki je plenila
po RoÏni dolini. Ne manj kakor nad deset tisoã kristjanskih
ujetnikov je bilo sedaj v tur‰ki vojski. Kakor neumno Ïivino
so go nili s seboj nesreãne kristjane. Med njimi sta bila tudi
Zala in Davorin. Tu je bil jok in stok, vpitje in krik!

Zaradi hudega deÏja je bila takrat Drava visoko narastla.

TeÏko je bilo priti preko globoke reke. V naglici so si stesali
Turki iz desk in brun mnogo ladij in brodov. Na nje so na-
loÏili svoj plen, v nje pognali ujete kristjane in vanje stopili
tudi sami.

A teÏa je bila prevelika. Deroãa voda je preplavila nekaj

ladij in brodov. Velika mnoÏica Turkov je utonila, a ‰e veã
kristjanov je na‰lo hladni grob v peneãih valovih domaãe
reke. Le majhno ‰tevilo ujetnikov se je re‰ilo iz mogoãne vo-
de. Med njimi je bil tudi Davorin.

Ali nesreãne Zalike ni otela smrt v hladnih valovih tur‰ke

suÏnosti. Bila je v spremstvu glavnega poveljnika, in ta je ãu-
val mlado Ïeno kakor zenico lastnega oãesa.

Juna‰ki mladeniã Davorin se je dolgo boril z divjimi valo-

vi peneãe reke Drave. Naposled ga je vrgla voda Ïivega na
suho.

Ves pobit in potrt, uniãen in omamljen se je napotil na‰

BES

106

MIKLOVA ZALA

junak polagoma po RoÏni dolini proti domu. Noge so ga ko-
maj nosile.

Tako je bila oslabljena njegova telesna moã. Zakaj vklen-

jen v Ïelezne verige je moral stradati v tur‰ki jeãi. ·e nekaj dni
in Davorin bi bil od lakote umrl.

Tudi njegov duh je bil otemnel in meglen. Vsak dan so ga

stra‰ili kruti tur‰ki vojaki, ko je bil ujet, z muãno smrtjo.
Trpinãili so ga, kakor so mogli in znali. V teh mukah in boles-
tih pa je bil, ãemur se ni ãuditi, nesreãni mladeniã izgubil
spomin.

Le nekako temno se je ‰e pozneje spominjal, da je hotel z

Zaliko vred re‰iti Mirka in njegove tovari‰e, a da je bila vse to
prepreãila Almira. Toda na kak‰en naãin in kje, tega pa siro-
mak sedaj ni vedel veã. Ali kadarkoli je zagledal Almiro, se je
vselej stresel na vsem Ïivotu. Strah in groza ga je obdajala
pred njo. Nje se je izogibal kakor hudodelke, ki ima stra‰no
pregreho na du‰i.

Na potu domov je pri‰la Davorinu majhna ãeta oboroÏe-

nih kmetov naproti. Bil je Mirko s svojimi tovari‰i in sosed-
njimi kmeti s Gorenjskega.

Tisti dan namreã, ko so zapustili Turki Gradi‰ãe, so opro-

stili tudi Mirka in njegove tovari‰e. Ves obupan je hitel mla-
di moÏ potem v tabor pod RoÏco, meneã, da ‰e najde ondi
svojo drago Ïeno in nevesto Zaliko. Ali ÏaliboÏe, tu je moral
prehitro spoznati, da je bil to res Zalin glas, katerega je sli‰al
ono stra‰no jutro v tur‰kem ‰otoru.

Sosedje so sedaj povzdigovali in slavili pogumno deklico

Almiro, ãe‰, ona sama je re‰ila Mirka in najodliãnej‰e moÏe
v vsej okolici. Ona je tvegala zanje svoje Ïivljenje. Vse se je
ãudilo, ko je Almira pripovedovala, kako je ‰la tisto usode-

BES

107

MIKLOVA ZALA

polno noã naravnost k tur‰kemu poveljniku v ‰otor: kako ga
je ondi kleãe prosila, naj re‰i Mirka in njegove tovari‰e tem-
ne suÏnosti. A ravno tedaj, ko je bila pri njem, je privedla po-
noãna straÏa Zaliko v ‰otor. Ujeli so jo nekje v podzemelj-
skem hodniku, kamor jo je zvabil nesreãni in predrzni mla-
deniã Davorin. Poveljnik je nato njeno iskreno pro‰njo usli-
‰al, Zalo pa kot noãno pohajalko odvedel v suÏnost.

Tako je govorila izdajalka Almira svojim lahkovernim so-

sedom. Ljudje so res verjeli laÏnivim besedam in obãudova-
li njen pogum. Le oãe Serajnik je majal z glavo, toda rekel ni
niãesar. Mirko pa malo da ni zblaznel, ko je izvedel, da je uje-
ta njegova Zalika. Hipoma je sklenil, da jo mora re‰iti. Zato-
rej se je napotil preko RoÏce na Gorenjsko. Ondi je prosil pri
kmetih po moãi, in res, marsikdo mu je sledil na Koro‰ko.

Nagloma je bil nabral Mirko tudi v RoÏni dolini nekaj moÏ

in mladeniãev. Nato so ‰li vsi, oboroÏeni s sekirami, vilami,
kosami, Ïeleznimi verigami in hlodi, za tur‰ko ãeto v spodnjo
Ro Ïno dolino. Upali so, da jo ‰e dojdejo ter ji odvzamejo plen
in ujetnike.

Ali namesto tur‰ke ãete so dohiteli le Davorina, ki pa je bil

Ïe na potu proti domu. In ta jim je povedal, da se je tur‰ka
ãeta zdruÏila Ïe z ostalo vojsko ter od‰la skozi Podjunsko do-
lino ãez ·tajersko in Kranjsko domov v globoko Turãijo.

Najsreãnej‰i so bili seveda oni, ki so se skrivali pod RoÏco.

Zato so ti sosedje tudi s kristjansko ljubeznijo kolikor mogoãe
pomagali svojim bliÏnjim. Oãe Serajnik in Mirko sta vzela
mnogo mater in otrok pod streho. Tudi nesreãni Davorin je
zahajal k njima. Onadva sta kupovala tudi ÏiveÏ za vso sose-
sko, da ni ãez zimo umirala od gladu. Sploh sta Serajnik in
Mirko po oãetovsko skrbela za svojo okolico.

BES

108

MIKLOVA ZALA

V prvi sili in za prvo potrebo so si bili kmetje za prihodnjo

zimo pripravili skupno stanovanje na Gradi‰ãu. Tu so si za-
ma‰ili dvorane, tam zadelali zidovje, ondi zopet zazidali raz-
trgana okna.

Nekega dne so popravljali globoko klet, da bi shranili v

njej nekaj slabih poljskih pridelkov. Zid se je bil udrl. Treba
je bilo razkopati grobljo in izvoziti kamenje na prosto. Do-
dobra so Ïe bili razgrebli kup na vse strani. A kar naenkrat
zavpijejo delavci vsi prestra‰eni. Glejte ãudo, izkopali so mrt-
vega ãloveka. Bil je Tresoglav.

Vsi so se zavzeli in strmeli nad njegovo smrtjo. Toda nihãe

ni vedel, kako je pri‰el ta ãlovek na Gradi‰ãe v klet; saj ga ni
bilo prej v njihovem taboru.

·e bolj pa so se ãudili sosedje nad mrtvecem in se spogle-

dovali, ko so na‰li v njegovi suknji kljuã od Ïeleznih vrat, ki
vodijo v podzemski hodnik. Tu je bil sedaj tisti kljuã, ki je iz-
ginil takrat iz vrat, ko je ãuval Strelec vhod na Gradi‰ãe. To je
bilo dokaza dovolj, da je bil Tresoglav tedaj v kleti in da je on
potegnil kljuã iz vrat. Pa tudi oni kljuã so na‰li pri njem, o
katerem je prej trdil Serajnik, da ga je izgubil v taboru pod
RoÏco.

Stra‰en sum je spreletel sedaj oãeta Serajnika in tudi Mir-

ka. Grozna slutnja jima je polnila du‰o. Toda molãala sta.
Pla‰ã kr‰ãanske ljubezni sta pogrnila ãezenj, ãe‰, o mrtvih ne
govori niã Ïalega! Ali kakor pravi slovenski pregovor: „Smrt
pokoplje vse sovra‰tvo.” PrekriÏali so se vsi ter molili kleãe za
njegovo gre‰no du‰o.

Grozno smrt je storil Tresoglav. Bil je Ïrtva svoje lakom-

nosti in izdajstva.

Tresoglav je imel za plaãilo prejeti tretji del vsega plena od

BES

109

MIKLOVA ZALA

Turkov. S tem se je delal na videz zadovoljnega. A v svoji la-
komni du‰i se je kesal, da ni zahteval polovice od vsega. Saj
je le on sam spravil Gradi‰ãe sovraÏniku v roke.

Zatorej je sku‰al skrivaj si prisvojiti veã plena, nego so mu

ga doloãili Turki. Natihoma je zna‰al ponoãi v globoko klet
na gradu najbolj dragocene stvari. Hotel se je dobro okoris-
titi. A v njegovo nesreão so ga zalezli straÏniki. Opraviãeval
se je sicer pred poveljnikom, ali tajno v kleti nakopiãene dra-
gocenosti so jasno priãale o njegovi krivdi. Nato so mu od-
vzeli Turki ves deleÏ od plena in povrh so mu ‰e celo Ïugali
s smrtjo.

Ves obupan in potrt je taval potem Tresoglav po taboru. A

Ïidovska lakomnost mu ni dala mirovati. Vtihotapil se je ne-
kega dne do tur‰kega plena in vrgel goreão baklo vanj, da ga
zaÏge. Pa le majhen del je zgorel, vse drugo so re‰ili iz ognja
vojaki. Njega samega so ujeli in za kazen zaprli v globoko
klet, kamor ni prihajala svetloba, ãe‰, tu naj umrje od gladu
zaradi svoje poÏre‰ nosti.

SovraÏnik je bil od‰el z Gradi‰ãa, Tresoglav pa je umiral v

temni kleti. Glad je hud gospod. Nenasitni izdajalec se lizal
sedaj mokro kamenje in jedel prst, da si gasi Ïejo in polni
Ïelodec.

Z njegovega telesa je izginjalo meso. Postal je kost in koÏa.

Naposled ga je bila sama okostnica. Zadnje svoje moãi je ‰e
hotel uporabiti v to, da se re‰i.

V kleti je leÏalo veã brun in hlodov. Z njimi je zaãel suvati

in tolãi v razpokano zidovje, ki je loãilo klet od kleti. Mislil in
upal je, da ga bo kdo sli‰al. A vse zaman. Le mrtvo zidovje se
je usmililo njegove muke.

BES

110

MIKLOVA ZALA

Ko je namreã zid podrl, se je udrla vsa stena in pokopala

Tresoglava na veke.

Tako je Bog kaznoval poÏre‰nika in izdajalca kristjanov.
Almira je po tur‰kem odhodu vsak dan Ïeljno priãakova-

la svojega oãeta. Menila je, da dojde domov, obloÏen z bo-
gastvom, zdrav in vesel. V svoji domi‰ljiji si je Ïe slikala bo-
doãe Ïivljenje v sreãi in zadovoljnosti.

A kakor bi trenil, je bila ta nada uniãena. Na dom so ji pri-

nesli oãeta mrtvega.

Vsa obupana in zbegana se je vrgla Almira mrliãu na prsi

in se ni ganila od oãeta, dokler ga niso sosedje poloÏili v hlad-
ni grob.

Od tistega ãasa je glodal na Almirinem srcu stra‰en ãrv

kesa in vesti; ãe‰, ona sama je kriva grozne smrti oãetove. Iz
njene du‰e je izginilo veselje in radost. Almira ni mogla veã
najti miru in tolaÏbe. Pred njenimi oãmi je v noãnih sanjah
vstajala podoba nesreãne Zalike in mrtvega oãeta.

BES

111

MIKLOVA ZALA

·estnajsto poglavje

ri leta so potem mirno pretekla za RoÏno dolino. Tur‰ke
in druge vojske so sicer tudi ‰e v poznej‰ih letih razsajale

po Koro‰kem, ali prebivalci v Svetnah in v Podgradu niso
moãno ob ãutili teh bojev v deÏeli. Do Gradi‰ãa ni bil veã pri-
hrul niti ogrski kralj MatjaÏ niti ljuti Turek. Saj bi pa tudi so-
vraÏnik ne bil na‰el mnogo plena v tem kraju, zakaj ljudstvo
je bilo odslej vseskozi siroma‰no. Kmetje so Ïiveli po teh nez-
godah skromno, a vendar so bili zadovoljni s tem, kar jim je
Bog dal. Bili so pohlevni in bogosluÏni; nesreãa jih je storila
‰e bolj poniÏne in po boÏne, nego so bili poprej.

Pri Serajnikovih je gospodaril zdaj Mirko sam. Zakaj oãe

Serajnik je bil zaãel zaradi nesreãnih udarcev v zadnji tur‰ki
vojski kaj hudo bolehati. Neskonãno ga je pekla v srcu ne-
sreãa Zalina. A bolelo ga je, videãega, da hira tudi njegov sin,
odkar je izgubil svojo nevesto in Ïeno Zaliko.

Mirko je bil odslej nenavadno tih in pobit. Govoril je malo.

Izogibal se je ljudi, najbolj Almire. Da, nje se je celo bal, ka-
kor pregre‰ne ãarovnice.

Nehote se mu je vsiljevala slutnja, da je le Almira kriva vse

njegove nesreãe. V tem mnenju ga je podpiral tudi njegov
oãe. Serajnik je namreã vedno trdil, da izpriãujeta Tresogla-
vovo izdajstvo kljuãa, ki so ju na‰li pri njem.

BES

112

MIKLOVA ZALA

Toda veã se ni dalo dokazati. Zatorej sta obadva o tej koã-

ljivi stvari molãala, zlasti pa Mirko. Saj si je moral naposled
sam priznati, da je tudi on, to je njegovo nepremi‰ljeno pri-
jateljstvo do Almire, krivo njegove in Zaline nesreãe.

Pa tudi mladeniã Davorin je ãestokrat trdil Mirku, da je

Almira kriva Zaline suÏnosti ali smrti. A njemu Mirko ni ve-
roval, meneã, da je njegov spomin vedno ‰e temen in meglen.
Toda Davorinova pamet je bila sedaj Ïe ãista in jasna. Zopet
se je vsega dobro zavedal, kar se je godilo na Gradi‰ãu, ali
verjeti mu ni hotel tega nihãe.

Tri leta ni bilo o Zali ne duha ne sluha. Vsi so mislili, da je

mrtva. Posebno Davorin je trdil, da je najbrÏ v peneãih drav-
skih valovih na‰la svoj grob. Ali njenega trupla niso zasledi-
li nikjer, ãe je bila tudi Drava mnogo mrliãev vrgla na suho.

Preteklo je ãetrto in peto leto. Tudi ‰esto leto se je Ïe bliÏa-

lo h koncu, ali o Miklovi Zali ‰e ni bilo niti sedaj ne sluha ne
duha. Vsi so jo imeli za mrtvo in Mirka so imeli za vdovca.

âestokrat so molili sosedje v Serajnikovi hi‰i za njeno du-

‰o. Priporoãali so jo Bogu in Materi boÏji. Zlasti pa sta oãe
Serajnik in Zalina mati molila vsak dan za njeno sreão na tem
ali onem svetu.

V dolgih letih pa se marsikaj pozabi in spremeni. Tudi

Mirko je pozabil na svojo nevesto in Ïeno. Imel jo je za mrt-
vo, ali groba njenega ni poznal, niti vedel za deÏelo, kjer poãi-
vajo njeni telesni ostanki.

V teku ãasa se je izbrisala iz Mirkove du‰e tudi neljuba

slutnja in sum o Almirinem ma‰ãevanju in izdajstvu. Mirko
se ni veã izogibal deklice, in dekle je zopet iskalo njegove
druÏbe.

Razmerje med njima je postajalo vse oÏje od dne do dne.

BES

113

MIKLOVA ZALA

Veãkrat sta govorila med seboj in se tudi kakor nekdaj sha-
jala na vrtu.

Nekateri so Ïe menili, da bosta lep par. Drugi so zopet

trdili, da ne more nikdar niã dobrega priti od take zveze. Po-
sebno Davorin in Mirkov prijatelj ·tefan se nista mogla spri-
jazniti z mislijo, da bi postala kdaj Almira Mirkova Ïena.

Najbolj pa se je tej zvezi protivil oãe Serajnik sam.
„Dokler Ïivim jaz,” je rekel starec dostikrat, „ne pride mi

Almira, Ïidovsko dekle, za snaho v hi‰o.”

A sivolasemu moÏu so bili dnevi Ïe ‰teti. Vedno bolj in bolj

je bolehal in slabel. Naposled se ga je lotila bolezen in ta ga
je tudi hitro poloÏila v grob.

Z oãetom Serajnikom se je podrl tudi zadnji zid, ki je ‰e

edini, tako so mislili ljudje, branil Almiri v Mirkovo hi‰o.

Toda temu ni bilo tako; zakaj Mirkova Ïena in nevesta, Mik-
lova Zala, je ‰e Ïivela. Ali Ïivela je nesreãno, toÏno Ïivljenje
globoko doli v Turãiji, v prestolnici tur‰kega cesarstva, v glav-
nem mestu Carigradu.

Tur‰ki poveljnik Iskender je bil po mnogih teÏavah, po

raznih bojih in velikih zaprekah sreãno privedel Mirkovo
Ïeno do svojega carja. Z majhno ãeto, a ‰e manj‰im ‰tevilom
ujetnikov, brez plena in ropa, je bil do‰el v cesarsko mesto.
Podariti je imel le eno lepo suÏnico svojemu sultanu v dokaz
in znamenje velike pozornosti.

In res, sultan je bil vesel tega daru. Zala, njegova nova slu-

Ïabnica, je bila najlep‰a med vsemi. Tur‰ki car ji je odloãil
posebne, z zlatom in srebrom ozalj‰ane sobane in dvorane.

Oblaãiti jo je dal v najlep‰o svilnato obleko, kakor so jo

nosile naj bogatej‰e Ïene v velikem tur‰kem mestu. Zala je

BES

114

MIKLOVA ZALA

imela vsega dovolj. Deklice so ji stregle, streÏaji doprina‰ali,
kar je hotela. Bila je bogata in ãislana.

Ali pa mislite, da je bila na‰a Zalika v tem bogastvu in tej

krasoti tudi sreãna in vesela?

Ne! Temveã Zala je bila sedaj nesreãna, kakor ‰e nikdar ne

poprej v svojem Ïivljenju. Kakor ti umira najlep‰a cvetica, ãe
jo iz domaãe zemlje izruje‰ in presadi‰ v tujo, ‰e tako rodo-
vitno zemljo, in ti naposled celo usahne in ovene, tako je hi-
rala in venela tudi Zalika, odkar je Ïivela kot nesreãna suÏni-
ca na Tur‰kem ter morala sleãi preprosto, slovensko obleko.

Cele noãi je pomilovalna Ïena kleãe prejokala in premol-

ila. S solzami je moãila svilnato in z zlatom ob‰ito obleko. Ni
preteklo dneva, ne noãi, ne ure, niti minute, da bi ne bila ne-
sreãna Zalika mislila na svojega Mirka, na oãeta Serajnika in
na ubogo mater. Na glas je molila in govorila sama s seboj, da
ne bi pozabila svojega materinega jezika. In podoba Matere
boÏje, ki jo je vedno nosila na prsih pri sebi, ji je bila obenem
cerkev in oltar, kamor je poklekala ponoãi in kjer je klicala na
glas blaÏeno Marijo Devico na pomoã.

Ta tuga in Ïalost je seveda razjedala Zaliki zdravje. Postala

je bleda in slaba. Vidno so pojemale njene moãi.

Tako je teklo leto za letom. Bili so to toÏni in Ïalostni ãasi.

Od vsega sveta loãena je vzdihovala Zala vedno sama v svo-
ji sobici. Edina tolaÏba ji je bila le molitev in pogled na sliko
Matere boÏje, katero ji je bil dal oãe Serajnik v spomin nje-
ne zaroke.

Pri‰lo je bilo Ïe sedmo leto Zaline suÏnosti. A v vsem tem

ãasu ni mogla nesreãna Ïena okrevati in pozabiti na svojo
vero, na svoj dom in na svojega dragega Mirka in oãeta Se-
rajnika. Ker je pa videla, da ji nikdar veã ne zasvetijo Ïarki

BES

115

MIKLOVA ZALA

zlate svobode, je postajala ‰e otoÏnej‰a in naposled je celo
nevarno zbolela. A gren ka kupa na‰ega Ïivljenja ni nikdar
tako polna, da bi se ji ne mogla veã priliti ‰e kapljica gren-
kej‰ega trpljenja. In tako je bilo tu di z nesreãno Zaliko.

Ni ‰e bilo dovolj, da je umiralo njeno Ïivljenje v suÏnosti

od dne do dne; ni ‰e bilo dovolj, da je Ïivela nesreãna Ïena za
pu‰ãena od vsega sveta, loãena od kristjanov, sredi med ne-
verniki; to vse je ‰e bilo premalo trpljenja za nesreãnico. Na-
posled so jo zaãeli nadlegovati zavoljo njene vere. Zahtevali
so od nje, da mora javno prestopiti k tur‰ki veri. Nikdar veã
ne sme moliti k edino pravemu Bogu, nikdar veã se pripo-
roãiti Materi boÏji. Tudi svetinjo, ki jo je shranjevala in ãuvala
kot najveãji zaklad na svetu, naj bi izroãila neusmiljenim ro-
kam tur‰kim!

Stra‰na je bila ta zapoved, a neovrÏna. Kdor se ustavlja sul-

tanovemu povelju, tistega zadene grozovita smrt, polna muk
in groze.

Zalika se je kar stresla na Ïivotu, ko so ji sporoãili stra‰no

zapoved. Ali bila je dobra in stanovitna kristjanka. Ni se stra-
‰ila grozne smrti, niti boleãih muk. Odloãno je odvrnila sulta-
novim sluÏabnikom, da pretrpi raj‰e nasilno smrt, nego da bi
odstopila od svoje vere.

Ta odloãnost je zasrdila tur‰kega carja. Tri dni ji je dal ‰e

premisleka; potem Ïivljenje ali smrt. S ‰tirimi konji jo bo dal
Ïivo raztrgati, ako ne izpolni njegove Ïelje. Toda Zalika je bila
trdna v svoji veri, neomahljiva v svojih sklepih. Niti ene mi-
nute ni premi‰ljala, kaj naj stori, temveã prvi njen sklep je bil
in ostal odloãilen.

Pri vsem tem si je bila Zala ‰e zmeraj v zavesti pregovora:

Pomagaj si sam in Bog ti pomore! Dostikrat je tedaj v zad-

BES

116

MIKLOVA ZALA

njem ãasu premi‰ljala, ali bi ji bilo ‰e mogoãe uiti iz suÏno-
sti. Toda vsak poizkus se ji je zdel brez uspeha. Okna so bila
trdno zamreÏena. Po hodnikih in mostovÏih so vedno hodi-
le straÏe podnevi in ponoãi.

Na re‰itev ni bilo tedaj misliti pri njej. Zatorej se je pri-

pravljala na gotovo smrt. Iskreno je molila vsako noã in kli-
cala v svo jem ljubem materinem jeziku Marijo Devico na
pomoã: Ona se je naj usmili! Re‰i jo naj stra‰ne suÏnosti, ali
pa ji naj podeli ono stanovitnost in srãnost, da more mirno,
kakor muãenik, prena‰ati grozno smrt za svojo vero.

V teh ponoãnih molitvah jo je vselej ‰ele proti jutru prev-

zel trud in spanec. Obnemogla je zaspala Zalika kleãe na tleh,
sliko Matere boÏje v rokah drÏeã. Zlati jutranji Ïarki so toÏ-
no obsevali bledo lice nesreãne kristjanke, ki je edino v bla-
godejnem spanju na‰la mir in pokoj.

Medtem pa so enakomerno hodile tur‰ke straÏe po hodni-

kih. Marsikateri straÏnik je obstal pri sobi, kjer je molila nes-
reãna Ïena. Njen glas in ihtenje je odmevalo v tihi noãi po
visokem mostovÏu. Radovedno so poslu‰ali sivolasi straÏni-
ki mile pro‰nje Ïenske, toda molitve njene niso razumeli. âuli
so le glasove, a njih pomen jim je bil neumeven.

Le enemu izmed straÏnikov so bili mili ti glasovi. Le eden

izmed vseh je razumel njih globoki pomen. Srce mu je ra-
dostno vzkipelo. Od samega veselja se je jel tresti na Ïivotu,
zaãuv‰i te glasove. Padel je na kolena in molil tiho k svojemu
kr‰ãanskemu Bogu in Materi boÏji.

Spomini na njegovo vero, na njegov materin jezik, na nje-

govo domovino so ga zopet oÏivili, okrepili in povzdignili.
Vsa mu ka blizu tridesetletne suÏnosti mu je stopila znova
pred oãi.Îivo se je ‰e spominjal, kako se je nekdaj vojskoval

BES

117

MIKLOVA ZALA

s Serajnikom in svojim bratom v Kapistranovi vojski proti
Turkom pri Belem gradu. A tam se je moral loãiti od njih. V
najhuj‰i bitki z janiãarji so ga ranili in ujeli. Nato je pri‰el v
Carigrad, kjer je oz dravel in naposled postal sluÏabnik na
tur‰kem dvoru.

Ko pa je sli‰al to noã prvikrat v tridesetih letih znano moli-

tev, ki jo je tudi sam molil z materjo doma v svoji mladosti,
in ko je ãul glasove, ki so ga spominjali na domovino sloven-
sko daleã tam v RoÏu, tedaj se je vzdramil nesreãni moÏ k
novemu Ïiv ljenju. Vzbudilo se mu je neskonãno hrepenen-
je po prijateljih in znancih. Obnovila se mu je v njegovih pr-
sih presrãna Ïelja, videti zopet svojo domovino ter poãivati v
zemlji domaãi.

Globoko v srce se mu je usmilila usoda neznane, toda ne-

sreãne Ïene. âutil je njeno trpljenje, poznal teÏo njene suÏ-
nosti. TolaÏiti jo Ïeli in govoriti z njo v domaãih, slovenskih
glasovih.

Skriv‰i napi‰e majhen listiã in ga vtakne zvitega skozi klju-

ãavnico v sobo, od koder je sli‰al pro‰nje in jok…

Sonce je Ïe zlatilo visoke kupole carigrajskih mo‰ej, ko se

je Zala prebudila iz spanja. Sliko Matere boÏje je ‰e drÏala v
roki. Vsa omamljena se je ozirala po sobi. Mislila je, da je ‰e
noã. Ali njena soba je bila svetla kakor beli dan.

„Kaj pa je to?” vzklikne naenkrat zaãudena in pobere beli

listiã, ki je leÏal na tleh.

„Ta jezik mi je znan. Ali ni to slovenski? Da, to je moj je-

zik, kakor ga govorijo ljudje v RoÏni dolini na Koro‰kem. Sam
Bog mi je poslal to pisemce. Sam Bog in Marija Devica me
hoãeta re‰iti iz grozne suÏnosti.”

BES

118

MIKLOVA ZALA

In Zalika jame radostno poljubovati pismo. Samega veselja

se joãe, videã da je Bog usli‰al njeno molitev.

Veã nego stokrat je prebrala Ïena te vrstice. Ves dan je pre-

mi‰ljala o skrivnostnem pomenu tega, od Boga ji poslanega
pi sma. âuvala ga je kakor zlat zaklad na svojih prsih; saj ji je
bil z njim prisvetil prvi Ïarek svobode v grozno temo stra‰ne
suÏnosti.

BES

119

MIKLOVA ZALA

Sedemnajsto poglavje

eÏko je Zalika priãakovala veãera. O polnoãi, si je misli-
la, bo potrkal nekdo na njena vrata in ona mu naj odpre;

zakaj ãlovek, ki je poslal pismo, pride k njej. Tako je vsaj brala
na listu.

Polna upa in strahu je sedela Zala zveãer v svoji sobi. Zdaj

je dvomila nad besedami v pismu, zdaj jim je zopet verjela in
zaupala.

„Kaj naj storim?” je govorila sama s seboj. „Ali bo res kdo

o polnoãi potrkal na moja vrata? In ali ga naj potem spustim
sama v sobo! Bog ve, kdo je? Bog ve, kaj mi hoãe storiti?! To-
da on pi‰e v mojem jeziku, on govori moj materin jezik; kot
tak mi gotovo ne stori niã Ïalega!”

O polnoãi potrka res nekdo na vrata. Zalika se strese od

samega strahu. Trepeãe kakor ‰iba na vodi. Kaj naj stori? Nov
Ïa rek upa ji zasveti v glavi; opogumi se in odpre.

V sobo stopi upognjen, sivolas moÏ z dolgo sulico v roki.

Zalika se te prikazni prestra‰i in stopi nazaj. Od samega stra-
hu se potisne v kotiã svoje slabo razsvetljene sobice.

A starãek, videã Ïeno vso prestra‰eno, jame govoriti v slo-

venskem jeziku:

„Ne boj se me, nesreãna Ïena! Sli‰al sem sinoãi tvojo gor-

BES

120

MIKLOVA ZALA

ko molitev. Spoznal sem znane mi glasove iz svoje domovi-
ne ter razumel njih pomen.

Zatorej pridem, da te tolaÏim. Vedi, tudi mene tlaãi dolga

suÏnost; tudi jaz sem tuj v tem mestu. Z nikomer ne molim
skupaj roÏnega venca, z nikomer ne govorim svojega jezika,
z nikomer ne hodim k sveti ma‰i in v cerkev. S teboj delim
vso tugo in Ïalost.

Zatorej govori, nesreãna Ïena: Od kod si in kdo si! Svetuj

mi, kako ti morem pomagati. Storiti hoãem vse, da ti olaj‰am
pezo tvojega Ïivljenja.”

Te besede so opogumile ubogo Zaliko. Ona jame pripove-

dovati, koliko mora trpeti v svoji suÏnosti. Naposled mu na-
znani, da so ‰teti dnevi njenega Ïivljenja; zakaj ona raj‰i
umre, kakor da se odreãe svoji veri.

„Re‰ite me, blagi moÏ!” konãa svojo pripovest. „Vas je po-

slal moj re‰ilni angel. Bog je usli‰al mojo molitev. Vi, le vi me
‰e utegnete oteti grozne smrti, le vi re‰ite muke in trpljenja,
ki mi je namenjeno.”

Solza se utrne starãku iz oãi. V srce se mu zasmili nesreã-

na Ïena. Ali re‰iti jo, to je bila drzna misel, a drznej‰a ‰e nje
izvr‰itev. Zatorej se starãek obotavlja, rekoã:

„Re‰iti te paã ne bo mogoãe, uboga Ïena. Jaz poznam stro-

gosti na‰ih zapovedi. Ako bi hotel re‰iti tebe, uiti bi moral
sam s teboj. Ali kam naj grem jaz, sivolasi moÏ?! Le kratki so
‰e dnevi mojega Ïivljenja.”

„Vi pojdete z menoj med Slovence. Tam visoko gori v pla-

ninah, ob deroãi Dravi in Savi stanuje moj rod, ki govori je-
zik slovenski. Tja gori na Koro‰ko greva skupaj oba. Tam v
RoÏni dolini je moj dom. Tam je tekla moja zibel. Tam so
moja mati, tam moj Ïenin in moÏ, tam je moj Mirko doma!”

BES

121

MIKLOVA ZALA

Tu Zala umolkne. Solze ji zalijejo oãi. Ihtela je kakor dete,

ki je izgubilo v nepoznani deÏeli oãeta in mater.

Starãek pa strmi in se ãudi. Neverjetne se mu dozdevajo

govorjene besede. Vstane, same radosti se trese, kolena se
mu ‰ibe. âuti se sreãnega, presreãnega. Tedaj pa raztegne
roke, pade pred nesreãno Ïeno in objame njena kolena, go-
voreã s tresoãim glasom:

„Ali si ti, zlati biser moj, iz RoÏne doline, iz moje domo-

vine? Ali pozna‰ mojega brata Mikla, ali ve‰ za Serajnika? Ali
‰e Ïivita? Govori, mila Ïena!”

Zaãudena pogleda Zalika nemirnega starãka, ki kleãi pred

njo. Nerazumljive se ji zde njegove besede. A v trenutku se ji
zasvita v glavi. ·e enkrat se ozre ostro v njegove oãi ter
vzklikne:

„Kdo ste vi, nesreãni moÏ? Ali ste — ali ste …”
„Jaz sem Marko, Miklov brat,” ji odgovori Ïalostno starãek.
„Vi ste brat mojega nesreãnega oãeta?! Vi ste moj stric,

stric ‰e bolj nesreãne Miklove Zale!”

Govoreã se oklene sivolasega moÏa ter ga goreãe poljubuje

v lice. Uganila je, da je on njen stric Marko, o katerem ji je
mnogokrat pripovedoval oãe Serajnik. Mislila je vedno, da se
njegova du‰a Ïe veseli v nebesih, ali glej, zdaj je pri‰el na-
enkrat tu pred njo, kakor da bi bil vstal od mrtvih.

Dolgo sta govorila potem Zala in Marko o nezgodah svo-

jega Ïivljenja. Z Ïivimi barvami je slikal sivolasi moÏ krvave
boje s Turki pred Belim gradom. Opisoval je pogumnost svo-
jega brata Mikla in prijatelja Serajnika. Iskreno je govoril o
poboÏnem menihu Kapistranu in o ãudotvorni njegovi podo-
bi Matere boÏje.

Sedaj je pokazala Zalika svojemu stricu Kapistranovo sve-

BES

122

MIKLOVA ZALA

tinjo. On jo je spoznal za tisto, katero je nosil sveti moÏ v boju
in jo pozneje podaril njegovemu bratu Miklu zato, ker mu je
bil re‰il Ïivljenje.

Marko se ni mogel preãuditi nad tem, kako Bog vodi pota

ãlove‰ka. Z navdu‰enostjo je prijel za znano sliko in jo priti-
snil v boÏjem strahu na gorke prsi.

Zdaj je bil ves oÏivljen, navdu‰en in ognjen. Novo Ïivljenje

mu je vdahnila ta slika v ovenelo truplo. Nova nada mu je
pre‰inila du‰o in srce. V temni suÏnosti se je bil postaral, bil
osivel.

Njegovo Ïivljenje je bilo podobno cvetlici, ki usahne in

ovene, ako ji odvzame‰ luã in gorkoto svetlega sonca.

A zdaj se je starãek zopet pomladil, njegove kite so postaj-

ale krepke. V sebi je ãutil novo moã, novo Ïivljenje. âutil se
je ãvrstega in ãilega mladeniãa, kakor takrat, ko je ‰e pestoval
neÏno Zaliko doma v RoÏni dolini.

„S solzami v oãeh sva se loãila tvoj nesreãni oãe in jaz od

tebe v zibelki in tvoje uboge matere. Tedaj sva ‰la neustra-
‰ena gotovi smrti naproti.

S solzami v oãeh pa te najdem zopet, draga Zalika, ali sam

brez tvojega oãeta, in povrh ‰e v tuji, nepoznani deÏeli. Sedaj
grem k novemu, bolj‰emu Ïivljenju.

Na tehle rokah sem te pestoval mlado dete. Ljubil sem te,

kakor svojo kri, kakor svoje telo.

A ta ljubezen ‰e ni zamrla v mojem srcu, ni se zadu‰ila v

temni suÏnosti. Ne, ona ‰e Ïivi, a tem moãneje, ãim dlje te
gledam, ljuba moja Zalika. Re‰iti te moram, moje dete. Za te
hoãem Ïrtvovati svojo kri. Poskusil bom, da te spravim iz teh
zaduhlih zi din. Iztrgal te bom iz mehkuÏnih, poÏeljivih rok

BES

123

MIKLOVA ZALA

neãlove‰kih Turkov. Privedel te bom v naroãje tvojemu dra-
gemu Mirku!”

Zalika se je ãudila nad spremembo sivolasega moÏa. Ali

zaupala mu je. Iz njegovih oãi je Ïarela goreãa ljubezen, po-
gum in mladostna navdu‰enost. Njegovo najveãje hrepenen-
je, njegova najveãja Ïelja je bila sedaj, da re‰i svojo ljubo Zali-
ko suÏnosti in muãeni‰ke smrti.

Dolgo sta se pogovarjala na‰a prijatelja. Zalika je s solza-

mi v oãeh toÏila, kako jo je zvijaãno izdala njena nekdanja
prijateljica Almira in da je to gotovo storila le zaradi tega, da
si prisvo ji njenega Ïenina Mirka. A zdaj se najbrÏ sama po-
na‰a, da je le ona re‰ila Mirka in njegove tovari‰e, in ljudje ji
menda to tudi verjamejo.

Marsikaj sta si ‰e povedala drug drugemu, a naposled tudi

dogovorila, kako in kdaj bosta poskusila uteãi.

âas Markove straÏe je dotekel in on se je loãil, navdu‰en in

oÏivljen, od svoje drage bratiãne.

Drugi dan sta se skrivaj, vsak po svoje, pripravljala na tajni

ponoãni beg. Marko sam je vse priskrbel, kar je bilo potreb-
no, da se re‰ita.

Pozno v noãi tistega dne je pri‰la zopet vrsta na Marka, da

je straÏil po hodnikih in mostovÏu. Mrtva ti‰ina je kraljeva-
la v starem zidovju sultanove palaãe. Le njegove stopinje so
skrivnost no odmevale, naznanjajoã, da vestno ãuva sovraÏ-
nikovo oko. Ali naenkrat se je ustavil ãuvaj in potrkal tiho na
vrata Zaline sobe.

„Hitro se obleci v tole preprosto obleko!” reãe Marko, sto-

piv‰i oprezno v Zalino sobo. „Jaz imam sedaj straÏiti do ene
ure ponoãi. Imava torej malo ãasa. Lice si pobarvaj s ãrno

BES

124

MIKLOVA ZALA

barvo! Mislili bodo, da si zamorska Afriãanka in nizka slu-
Ïabnica na dvoru…

Tako je dobro, kakor si zdaj.
Na, sedaj si ‰e opa‰i ostro sabljo pod gornjo haljo! V ne-

sreãi ti utegne koristiti. Svojo prej‰njo obleko pa poskrij bolj
ko more‰, v roko pa vzemi tale zavitek! V njem je zame oble-
ka, ka kr‰no nosijo tur‰ki trgovci, in tudi nekaj blaga za na
prodaj.

Zdaj pa pojdi in zakleni sobo za seboj!”
In ‰la sta. Krepko in moãno je stopal noãni straÏnik po zve-

neãem mostovÏu, tiho in rahlo pa je korakala pred njim ãrna
zamorska sluÏabnica. V prsih ji je srce plalo, kolena se se tre-
sla. Le en krik in klic, in obadva sta izgubljena!

Sem po dolgem hodniku je prikorakala sedaj nova straÏa.

Zamolklo so doneli ãuvajevi koraki po mostovÏu, skrivnost-
no je odmevalo roÏljanje njegovega oroÏja ob obokanih zidi-
nah.

„Tule sem, pod tale obok stopi, Zala, in bodi mirna, kakor

marmoren kip! Sicer sva izgubljena.”

StraÏnika se nato pogovarjata. Marko zabiãi svojemu to-

vari‰u, naj pridno in vestno ãuva. Posebno na ono sobo, iz
katere se navadno ãuje jok in stok, naj ostro pazi! âe‰, nocoj
je zadnja noã, ko straÏijo nesreãno Ïensko; jutri se Ïe prese-
li od tod v bolj‰e Ïivljenje.

Novi straÏnik se je napotil naravnost k vratom one sobe,

kjer je mislil, da biva nesreãna Ïena.

Marko pa je odvedel Zalo po neznanih, tajnih veÏah in

hodnikih. Tu odpre vrata in jih zopet zaklene. Tam spleza
preko nizkega zidu in potegne Zalo za seboj. Ondi se zopet
ogla‰a straÏi ter ji naznani straÏni‰ko geslo za nocoj‰njo noã.

BES

125

MIKLOVA ZALA

Naposled prideta na veliki, z zidom zagrajeni cesarski vrt.
Ondi splezata oba na visoko drevo in priveÏeta na moãno
vejo dolgo vrv. Po njej se spravita po mnogih teÏkoãah in ve-
likem trudu na bliÏnje obzidje, odtod pa ven v prostost.

Bila sta v mestnih ulicah. Sedaj se preobleãe Marko v

trgovsko obleko, da bi nihãe v njem ne spoznal sultanovega
sluÏabnika.

Rumeno jutranje sonce je jelo ravno zlatiti visoke kupole

cerkve sv. Sofije v Carigradu, ko dojdeta na‰a znanca sreãno
izven tur‰ke stolnice na prosto. ·e enkrat se ozreta po mestu
svoje dolgoletne suÏnosti in svojega trpljenja. Nato pa jo za-
vijeta preko dolge, v gosto meglo zavite planjave proti severu
v balkanske gore…

V cesarski palaãi so streÏaji tisto jutro dolgo ãakali, da

vstane lepa sluÏabnica sultanova. Vsi so ji zavidali tako mir-
no in trdno spanje. Ali njih ãakanje je bilo zaman. Îena se ni
zbudila, niti ganila se ni.

Vsi so Ïe mislili, da je umrla ponoãi, ali si storila kaj Ïale-

ga. Zatorej ulomijo vrata. A kako se zavzemo, ko ji ni nikjer
ne sledu, ne tiru! Obupani so tekali straÏniki in streÏaji po
vsem poslopju, ali lepe kristjanke ni bilo zaslediti nikjer.

Sultan je dal takoj vse straÏnike vtakniti v temno jeão, le

enega ne; zakaj Marka ni bilo nikjer. Proti veãeru so ‰ele za-
pazili na cesarskem vrtu vrv, ob zidu viseão. In zdaj je bilo
jasno kakor beli dan, da je s straÏnikom vred u‰la iz suÏno-
sti lepa kristjanka.

·e tisti dan je poslal sultan jezdece za kristjansko suÏnjo na

vse strani svojega velikega cesarstva. Imeli so ukaz in povel-
je, obadva Ïiva ujeti. Zatorej so po cele noãi jahali na brzih
tur‰kih konjih ter iskali ubegla kristjana.

BES

126

MIKLOVA ZALA

Zaline zasledovalce in vohune imenuje slovenska narod-

na pravljica „pesjane”. O njih se pripoveduje, da so bili ljud-
je, ki imajo eno nogo in sredi ãela le eno oko, in da so najveãji
sovraÏniki kristjanske krvi. Od daleã Ïe ovohajo kristjana.

Zasleduje jo ga, kakor zajca psi, dokler ga ne dobe v svo-

jo pest. Njim ube Ïati je bilo torej za kristjana nemogoãe.

Tako stra‰ne ljudi je, kakor pripoveduje pravljica, poslal

car za lepo Zaliko, da jo ugrabijo.

Veãkrat so ju Ïe bili jezdeci zasledili. Ali Zalika in Marko

sta se jim vselej sreãno umaknila. Zvedela sta namreã skriv-
nost, kako je edino mogoãe uiti pesjanom.

V temni noãi sta do‰la v velik gozd v deÏeli bolgarski. Tu

sta se hotela skriti. A poãivati nista mogla nikjer, kajti divje
zveri so ju preganjale povsod.

·la sta torej dalje in dalje po gosti ‰umi, sama ne vedoã,

kam prideta. Naenkrat zagledata majhno luã. Kreneta proti
njej in prideta do samotne hi‰e sredi gozda.

V hi‰o stopiv‰i jo najdeta prazno. A hitro prikrevsa ‰an-

tava, sivolasa babica, rekoã:

„Kaj i‰ãeta tukaj o polnoãi, nesreãna ãloveka? BeÏita: tu so

tolovaji doma. Ravnokar so ‰li na lov. Ako pridejo domov,
vaju ovohajo, ker sta kristjana, in raztrgajo na drobne kose.

Tudi jaz sem bila nekdaj vajine vere. Ali zdaj sem Ïe skoraj

pozabila na Boga in molitev. Le kako dobro dejanje ‰e storim
v zveliãanje svoje gre‰ne du‰e. Zatorej se mi smilita, ker vaju
zasledujejo pesjani. Ako jim hoãeta uteãi, morata tole stori-
ti: Po noãi beÏita naprej, kakor hitro moreta. Podnevi pa poãi-
vajta, stojeãa v vodi, pod drevesnimi koreninami, ki rastejo
ob rekah ali potokih. Glavo imejta pokrito z zeleno celino!

Ako hoãeta priti domov, hodita vedno proti severu! Tam

BES

127

MIKLOVA ZALA

prideta do velike, velike reke. Ob njej idita proti tistim de-
Ïelam, od koder teãe voda! Nato prideta do manj‰e reke, po
imenu Sava.

Hodeã proti njenemu izviru, dospeta v svojo domovino!”
S srebrom in zlatom je poplaãal Marko sivolasi Ïeni prero-

kovanje. Ob pravem ãasu sta se ‰e loãila od starke ter u‰la
tolovajski drhali.

Po cele noãi sta tavala potem na‰a potnika po gozdih in

gorah puste deÏele bolgarske. Povsod so ju zasledovali pes-
jani. Le kadar sta stopila v potok ali reko in se skrila pod dre-
vesne korenine, so izgubili pesjani njiju sled. âestokrat je te-
daj sli‰ala Zalika, kakor pripoveduje koro‰ka narodna pesem,
da so govorili pesjani:

„Tu je bla, tu je ni…
kr‰ãanski duh di‰i.”
Stra‰no teÏavna in nevarna je bila za Zaliko in Marka pot

po nepoznanih deÏelah. Naposled sta sreãno do‰la v deÏelo
srbsko ob globoki Donavi, ali pesjani so jima bili ‰e vedno za
petami.

Moãi so ju Ïe zapu‰ãale. Zdvojila bi bila skoro in obupala

nad svojo re‰itvijo. A v vseh nezgodah in nevarnostih je za-
upala Zala ‰e zmeraj v boÏjo pomoã. Kadar koli je pogledala
na sliko Matere boÏje in iskreno molila, rodil se je nov up in
nova nada. Srãno hrepenenje ppo Mirku se ji je vzbujalo z
novo silo v njeni du‰i. Vse bi rada in voljno pretrpela, ako bi
le ‰e enkrat videla blago lice svojega moÏa in Ïenina.

Ta misel in up sta dajala zvesti Ïeni novo moã in pogum.

Ali Marku, Zalinemu zvestemu spremljevalcu in re‰itelju, so
od dne do dne bolj pojemale moãi. Naposled se od same sla-
bosti ni mogel veã vzdrÏati pokonci.

BES

128

MIKLOVA ZALA

Neko jutro je stopil iz vode in se vlegel tja pod ko‰ato dre-

vo, da bo po dolgem ãasu zopet zatisnil oãi. A takoj ga ovo-
hajo pesjani. Jezdeci tur‰ki pridejo ter ugrabijo nesreãnega
moÏa.

Zalika, to videã, jame vpiti in klicati na pomoã. A vse za-

stonj. Marko je sicer pogumno in juna‰ko branil sebe in svojo
spremljevalko, ali pesjani ga ubijejo in raztrgajo na kosce.
Potem plane divja pesjanska druhal tudi za nesreãno Ïeno in
dere za njo do reke Donave.

Zalika se vrÏe vsa obupana v peneãe valove, sreãno pre-

plava ‰iroko reko, njeni vohuni pa najdejo grob v hladnem
vodovju.

BES

129

MIKLOVA ZALA

Osemnajsto poglavje

Svetnah in RoÏni dolini so delali medtem velike pripra-
ve za imenitno Ïenitovanje. Îenila sta se Mirko, gospo-

dar na velikem Serajnikovem domu, in Almira, bogata hãi
Tresoglavova.

Odkar je sivolasi oãe Serajnik zatisnil oãi, se ni nihãe veã

protivil tej poroki in zvezi. Zaliko so Ïe davno imeli za mrt-
vo. Almira je pa vedela tudi skrbeti za to, da ni pri‰lo njeno
izdajstvo v zadnjem tur‰kem boju na svetlo. Vsem se je znala
prikupiti. Mladeniãem se je dobrikala kakor poprej, starim
jeziãnim babnicam pa je zavezala jezike s tem, da jim je pri
vsaki priliki poklanjala majhnih darov.

Le nesreãni mladeniã Davorin se ni hotel ukloniti Almiri.

Le on je vedno hudo govoril o njej, na‰tevajoã ji ãestokrat
njene pregrehe. Toda na Davorina se niso ozirali, njemu ni
nihãe veroval.

V zadnjem ãasu ga je bila spravila Almira celo izpod Seraj-

nikove strehe. Davorin je Ïivel nato kot beraã; raztrgan in
razcapan je prosil milo‰ãine od hi‰e do hi‰e, da se je preÏivil.

Pri‰el je dan poroke. Bogate so bile priprave za to gostijo.

·e veãja bogatija in potrata se je videla sedaj kakor takrat, ko

BES

130

MIKLOVA ZALA

se je Ïenil Mirko z Miklovo Zaliko. Vsi sosedje od blizu in
daleã so do‰li kot svatje na gostovanje. Tudi radovednih gle-
dalcev in preÏarjev ni manjkalo, in samo po sebi se razume-
va, da se je zbralo ob tej priliki tudi mnogo beraãev v Svet-
nah.

Ob pot in cesto, ki vodi v cerkev, so se postavljali uboÏci,

da bi prejeli kak milodar od bogate neveste in sreãnega Ïe-
nina.

Tudi pri peãi v hi‰i in pri vratih v veÏi so posedali, Ïejno

priãakujoã dobrega griÏljaja.

Miklov pes Kastor je imel ta dan mnogo jeze in opravkov.

Vedno je lajal in se jezno zaganjal v raztrgane beraãe. No-
benemu ni prizanesel, kdor se je le od daleã bliÏal Serajnikovi
hi‰i.

Na Mirkovem domu je bilo Ïe v jutru na poroke dan vse

veselo in radostno. Îenin, nevesta in svatje so sedeli za bo-
gato obloÏeno mizo. Napivali so drug drugemu. Stare‰ina je
ravnokar zaãel jemati slovo za nevesto Almiro; zakaj bliÏala
se je ura, da gredo v cerkev k poroki.

Vsem se je iskrila radost v oãeh. Le Ïenin Mirko ni kazal

pravega veselja. Vselej ga je spreletela nekaka groza ter ob‰el
ne prijeten in tesen notranji ãut, kadar koli je pogledal na
beraãe, sedeãe pri peãi. Njegovo oko se je sreãalo s pogledom
nesreãnega Davorina. Tedaj pa se je nehote vzbudila Mirku
nekdanja misel v glavi: Almira, njegova nevesta, je izdala nje-
ga in rajnko njegovo Zaliko…

Okoli cerkve sv. Jakoba je ãakalo Ïe mnogo radovednega

ljudstva na svate. V cerkvini bilo nikogar. Le tam pri velikem
oltarju je kleãala neznana Ïena v raztrgani, tuji obleki. Ko pa
je domolila, se je napotila tudi ona iz cerkve. Zaãudena se je

BES

131

MIKLOVA ZALA

ozirala po zbrani mnoÏici misleã: Kaj le pomeni toliko ãa-
kajoãega ljudstva?

Nato je uboÏica pazno poslu‰ala, kaj govorijo ljudje med

seboj. In oj ãudo! Pomenkovali so se o bogatem Ïeninu Mir-
ku in o sreãni nevesti Almiri; tu pa tam je tudi ‰e sli‰ala ime
nesreãne Zalike.

Zaãuv‰i to govorico zavre tujki kri v glavi. Vsa zbegana in

obupana se napoti z naglim korakom proti Svetnam. Ljudje
so radovedno pogledovali za njo, a spoznal je ni nihãe; saj je
bila po bera‰ko obleãena in zaãrnelega lica, kakor zamorci.

Kmalu je do‰la v Svetne. Ondi postoji ter poslu‰a. Na uho

ji udarjajo miãni glasovi srebrnih strun, vrisk in petje doni iz
Serajnikove hi‰e. Vse je bilo veselo in Ïidane volje.

Naposled se hoãe tudi ona spraviti v veselo hi‰o, ali pes

Kastor ustavi tujo beraãico. Ne pusti je dalje.

Zdaj pokliãe Ïena psa po imenu. Ko pa zaãuje pes mili glas,

ga spozna: zaãne se dobrikati tujki ter cvili in skaãe okoli nje
od samega veselja. Hitro se vzpne po beraãici, kakor da bi jo
hotel poljubiti v lice; nato ji poliÏe roko, potem zdirja v hi‰o
h gospodarju Mirku, a zopet nazaj ven k svoji znanki.

Veãkrat je ponavljala to igro zvesta Ïival ter lajajoã naz-

nanjala svojo radost.

Svatje se zavzamejo nad takim vedenjem in gredo gledat,

kaj pes ima. Niso se mogli dovolj naãuditi videã, da liÏe Kas-
tor bliÏajoãi se beraãici roke in prste.

Tujka je stopila mirno in samozavestno v hi‰o in prisedla

za peã k drugim beraãem. Nihãe je ni spoznal, ne njena mati,
ne Mirko.

Le zvesti pes Kastor je ostal pri njej. Na tla je legel in po-

loÏil glavo na njeno nogo.

BES

132

MIKLOVA ZALA

Beraãica ni prosila ne kruha ne pijaãe. Nepremiãno je zrla

tja na mizo na Ïenina in nevesto. Tam je videla svojega Mir-
ka, tam je gledala svojo izdajalko.

Zdaj se je poloti stra‰en srãni boj. Veliko je Ïe prestala na

svetu, mnogo je izkusila, ali sedanji pogled ji je jemal vid in
posluh. Njeno srce je hotelo poãiti in raztrgati prsi na dvoje.
Ob pamet in um jo je spravljala ta ãudna gostija.

Za trenutek se ‰e premaga. Ko pa je konãal stare‰ina svoj

govor v slovo in sta vstala Ïenin in nevesta, da gresta v cer-
kev k po roki, tedaj se zravna upognjena beraãica in stopi
odloãno sredi sobe pred nevesto in Ïenina, z doneãim, zapo-
vedujoãim glasom veleã:

„Stojte, svatje! Stoj, stare‰ina in Ïenin!”
Vsi se spogledajo in zaãudijo nad drznimi besedami. Mir-

ko se ustra‰i zveneãega glasu in spusti iz roke nevesto. Bilo
mu je, kakor da bi mu donel glas njegove mrtve Ïene na uho.

Tudi Almira se strese na vsem Ïivotu. Strah in grozna slut-

nja se poloti njene kriviãne du‰e. A vendar se opogumi in re-
ãe na glas:

„Kaj se obotavljate, Ïenin in svatje! Kaj poslu‰ate besede

neumne beraãice! Pojdimo v cerkev!”

Pri teh besedah potegne Ïenina za roko in ga hoãe odvesti

iz sobe.

V tistem trenutku pa zadoni zopet glas neznane tujke:
„Vi svatje hoãete peljati Ïenina k drugi poroki! Ali pa veste

tudi, da je mrtva njegova prva Ïena? DokaÏite mi to!”

Nihãe ni seveda mogel tega dokazati. Toda Almira se ni

ustra‰ila teh besed in je odvrnila:

„Kdo ti daje pravico, zahtevati kaj takega od mojih svatov?

Govori ti, ako ve‰ za prvo Ïeno mojega Ïenina!”

BES

133

MIKLOVA ZALA

„Govoriti hoãem, predrzno dekle,” odvrne z vzvi‰enim gla-

som beraãica. „Jaz vem za nesreãno Ïeno Zalo. Ona ‰e Ïivi, ãe
si jo tudi ti, nesreãnica, izdala Turkom!”

Vsi so se kar strme prestra‰ili takih besed in nenadne ob-

toÏbe. Almira je hotela drzno tujko Ïe udariti za tako obreko-
vanje, da bi se ji kri ulila po licih, a v tem hipu je priskoãil
beraã Davorin in je v sveti jezi zgrabil predrzno nevesto ter
jo porinil na stran rekoã:

„Da, res je, kar govori beraãica. Ti, ti sama si izdala mene,

Zaliko in nas vse.”

Omamljeni so stali Mirko in svatje v sobi. Vsi so mislili, da

se vname hud prepir. Nekateri so bili Ïe prijeli Davorina in ga
vrgli na tla, suvajoã ga z nogami in pestmi, drugi pa so pogra-
bili tujko, hoteã jo iztepsti od hi‰e.

V tem hipu se ohrabri Mirko in reãe odloãno:
„Stojte, moÏje! Pustite pri miru beraãico in Davorina! Nih-

ãe naj se ju ne dotakne, tudi ti ne, Almira! Tu sem jaz gospo-
dar!”

Te zapovedujoãe besede so ‰ele napravile mir v hi‰i. Vse je

potihnilo in strmelo, kaj bo iz tega. Îenin Mirko pa nadaljuje:

„Tebe, neznana tujka, pa prosim, povej mi kaj o moji dragi

Ïeni Zaliki! Bogato te bom obdaroval, ako mi ve‰ povedati,
kje je grob moje prve neveste. Dam ti, kar poÏeli‰, dam ti po-
lovico svojega gospodarstva, ako mi zna‰ povedati, ali ‰e Ïivi
in kje da Ïivi moja Zala. ·el bi za njo na konec sveta, da bi le
na‰el svojo nesreãno, prvo nevesto.”

Solze se ulijejo Mirku pri tem spominu po licu. V sobi na-

stane skrivnostna ti‰ina. Vse zre sedaj nepremiãno v tujko,
radovedno priãakujoã njene izpovedi.

Beraãica pa jame govoriti takole:

BES

134

MIKLOVA ZALA

„Preteklo je Ïe sedem let, odkar se je poroãila Zalika. Na

dan njene poroke je prihrul divji Turek, in nevesta se je mo-
rala ‰e isti dan loãiti od svojega Ïenina. Njega so ujeli. Zala ga
je sicer posku‰ala re‰iti s pomoãjo juna‰kega mladeniãa Da-
vorina iz tur‰ke jeãe, a pri tem poãetju jo je nekdo izdal.

Zalika je pri‰la v suÏnost. S seboj je imela en sam viden

spomin na svojo zakonsko zvezo, namreã sliko Matere boÏ-
je, katero ji je bil oãe Serajnik izroãil na dan njene zaroke.

Ta podoba je bila odslej edina tolaÏba nesreãni Ïeni v glo-

boki Turãiji v glavnem mestu Carigradu, in ta slika ji je re‰ila
Ïivljenje!”

Tu je prenehala beraãica. Vsi so kar strmeli nad tujo Ïeno,

ki je govorila resnico. Mirko je od radosti trepetal, zaãuv‰i
take besede. Almira pa je postala hipoma bleda kakor smrt in
kri ji je zastajala v Ïilah. A Davorinu so se iskrile od same jeze
in togote oãi, zakaj novi spomini so se mu sekali skeleãe rane
v srcu.

Tuja Ïena je odvila nato z glave tur‰ki robec in haljo ter

nadaljevala z izpremenjenim milim glasom:

„Tukaj podaja tebi, Mirko, ono znano sliko tvoja Zala”.
Mirko je spoznal mili glas svoje Ïene in njeno obliãje ter se

jokaje oklenil njenega Ïivota.

Vsi so jo kar strme obstopili. Zdaj so ji poljubovali roke,

zdaj raztrgano obleko. Vsak bi rad govoril z njo, vsak bi ji rad
pogledal v lice.

Tudi Davorin se ji je naposled pribliÏal. Ali ko ga zagleda

Zala, ostrmi vsa zaãudena nad nesreãnim ãlovekom. Objame
ga in poljubi s solznimi oãmi v ãelo; ãe‰, on ji je bil edini po-
moãnik, edini re‰itelj njenega moÏa, a sedaj je zato beraã in
nesreãen uboÏec!

BES

135

MIKLOVA ZALA

Vsi so se neizreãeno veselili Zaline re‰itve in blagrovali

njen prihod. Le Almira se je tresla od strahu in groze pred
njo. V kot se je potuhnila. Tam je slonela pozabljena in uniãe-
na, zakrivajoã si oãi, da ne vidi svoje zmagovalke. Priãakovala
je obtoÏbo svojih stra‰nih pregreh.

Vesela novica o Zalini re‰itvi se je raznesla hitro kakor

ogenj daleã naokrog. Od vseh krajev je prihrula velika mnoÏi-
ca ljudstva gledat do‰lo Miklovo Zaliko. Tudi od cerkve sv.
Jakoba so privreli vsi gledalci v Svetne k Serajniku.

Pred ogromno mnoÏico vseh kmetov iz RoÏne doline pa so

sodili potem pod milim nebom nesreãno izdajalko Almiro.

Zala in Davorin sta dokazala pregre‰no izdajstvo nje same

in njenega oãeta Tresoglava. Na dan je pri‰lo vse njuno poãe-
tje: njun ponoãni pot na Gradi‰ãe in njuno tajno shajanje pod
RoÏco.

Dolgo je tajila Almira, kar sta trdila njena toÏitelja ter iz-

priãevala kljuãa, najdena pri mrtvem Tresoglavu. Naposled je
pri znala vse in razjarjeni kmetje so jo takoj obsodili. Îivo so
hoteli pokopati izdajalko. Ali dobrosrãna in usmiljena Zala je
prosila za nesreãno deklico. Na njeno pro‰njo so ji odpustili
smrtno kazen ter jo obsodili z materjo vred v pregnanstvo. ·e
tisti dan je tiralo razbesnelo ljudstvo Almiro iz RoÏne doline,
in od tega dneva ni bilo veã med RoÏani ne duha ne sluha o
nesreãnem dekletu.

Izdajstvo in lakomnost Ïida Tresoglava in njegove hãere

Almire je imelo vaÏne posledice za vso deÏelo. Gosposka je
nekaj let pozneje zaradi cesarskega ukaza izgnala vse Ïide,
naseljene na Koro‰kem. Tako je re‰ila sebe in ubogega kme-
ta brezvestnih oderuhov za sedaj in tudi za prihodnje ãase.

BES

136

MIKLOVA ZALA

Ljudje pa so bili prepriãani o resnici, da se vsako pregre‰no
dejanje kaznuje, bodisi na tem ali onem svetu.

V Svetnah pri Serajniku niso ta dan obhajali druge poro-

ke, temveã praznovali so prihod in re‰itev pogumne in zveste
Ïene Zalike.

To je povest o Miklovi Zali. Spomin na njo Ïivi ‰e dandanes
v RoÏni dolini na Koro‰kem. Ako pride‰, dragi bralec, kdaj v
tisti kraj, oglasi se pri Miklovih! Z veseljem ti bo sivolasi moÏ
pri povedoval o Miklovi Zali. Z navdu‰enjem ti bo imenoval
njeno ime in te prosil, da ji ohrani‰ tudi ti blag spomin.

BES

137

MIKLOVA ZALA

Zgodovinski dodatek

objavljeni povesti sem sku‰al naslikati ãrtico iz naj-
Ïalostnej‰e zgodovinske dobe slovenskega naroda. To je

slika iz onih ãasov, ko je neverni Turek poÏigaje in ropaje raz-
sajal po zemlji slovenski. Veliko so trpeli na‰i oãaki pod tur-
‰kim meãem, njih Ïene in otroci so mnogo prestali pod tujim
nasilstvom. Napisale bi se lahko debele knjige samih Ïalost-
nih spominov na tur‰ke napade, pripovedovale bi se lahko
vsak zimski veãer razne pripovedke o krvoloãnem tur‰kem
ropanju in poÏiganju po na‰i zemlji, a vse to, smem reãi, bi ‰e
ne bilo dovolj.

Toliko je namreã ‰tevilo grozovitosti in vnebovpijoãih kri-

vic, ki so jih storili Turki na‰emu ljudstvu.

Veã kakor dvesto let je trepetal na‰ narod pred azijskim

sovraÏnikom, in tur‰ki konji so teptali rodovitna polja na‰ega
ubo gega kmeta. Ni skoro veãjega kraja na Slovenskem, ka-
mor bi v teku XV. in XVI. stoletja ne bil prihrul krvoloãni in
poÏre‰ni nevernik, poÏgal tam cerkev in hi‰e ter uniãil ne-
sreãnemu poljedelcu, ãesar ni mogel pojesti ali kot plen od-
nesti s seboj. Ljudi pa je lovil, kakor lovci divjo zverino, ter jih
odvajal v suÏnost. Najbolj so Turki segali po otrocih in Ïenah.
Brez naropanih kr‰ãanskih otrok in lepih deklet se ni smel
skoro noben tur‰ki poveljnik vrniti iz na‰ih deÏel k svojemu
sultanu. Îenske so bile potem suÏnice na cesarskem dvoru ali
v palaãah visokih tur‰kih gospodov, kakor se je bilo to zgo-

BES

138

MIKLOVA ZALA

dilo tudi z „Miklovo Zalo”. Deãke pa so dejali v poseben voja-
‰ki zavod. In tu je kr‰ãanska deca pozabila na svojo vero in
domovino ter se popolnoma poturãila. Iz teh, nekdaj kr‰ãan-
skih in slovanskih mladeniãev, so vzgajali hrabre in pogum-
ne vojake. Iz njih je nastala ona znamenita „janiãarska ãeta”,
ki je bila strah in trepet vsaki kr‰ãanski vojski. Janiãarji so bili
nepremagljivi in pravo jedro vsake tur‰ke vojne. Z njimi so
sultani uÏugali kr‰ãanske narode, pred njimi je trepetala tudi
zemlja slovenska. Neverjetno je skoro to, ali gola re snica, da
so naropani kr‰ãanski otroci, slovenski mladeniãi, seveda se-
daj poturãeni, napadali svojo lastno domovino in morili last-
ne svoje rojake, ali to je mogel storiti le krvoloãni Turek. Spo-
znal je prirojeno hrabrost in pogumnost slovenskega naroda
in na povedani naãin se je tudi sam okoristil z dobrimi last-
nostmi na‰ih oãakov.

Prvikrat je Turek prihrul na slovensko zemljo l. 1396, zad-

njikrat pa so se bíli Slovenci z njim l. 1596 pri Petrinji ob reki
Kolpi. Dolga doba dveh stoletij zavzema torej oni ãas, ko se
je borilo na‰e ljudstvo proti divjemu neverniku. Poglejmo si
v sledeãem najhuj‰e navale krutega sovraÏnika v na‰o zem-
ljo!

Prvi veãji tur‰ki napad je bil l. 1418. Tedaj je privrelo, ka-

kor zgodopisec Megiser (umrl l. 1616) in drugi za njim pri-
povedujejo, blizu 20.000 nevernikov nad ogrske in ·tajerske
Slovence do Radgone. SovraÏnik je oblegal imenovano slo-
vensko mesto. Ta stra‰na novica je vzdramila vse sosednje
pokrajine in v kratkem je pri‰lo baje okoli 12.000 hrabrih,
dobro oboroÏenih moÏ s ·tajerske, Kranjskega, Koro‰kega in
Hrvatskega obleganim kristjanom na pomoã. Vnel se je hud

BES

139

MIKLOVA ZALA

boj. Sreãa juna‰ka je bila mila kristjanom. Turka so uniãili in
mesto je bilo re‰eno.

Trinajst let pozneje, to je leta 1431, je prilomastilo zopet v

na‰o deÏelo kakih 8000 nevercev. Sedaj so si pa poiskali kraã-
jo pot, skozi deÏelo hrvatsko, ter udarili, prestopiv‰i kranjsko
mejo, na slabo utrjeno Metliko. Iz lesenih hi‰ obstojeãe mes-
to je kmalu premagal sovraÏnik, pobil ondi zbrane kristjane,
razru‰il cerkve in hi‰e ter poropal vse, kar mu je pri‰lo pod
roko. Nato so se napotili proti Novemu mestu in ga oblega-
li. Sedaj pa sta zbrala kranjski in koro‰ki glavar blizu 4000
korenja‰kih vojakov in udarila na sovraÏnika. Tudi tukaj je
ãutil Turek trdo pest slovensko, in izgubiv‰i veã tisoã moÏ je
pobegnil v Bosno.

Ta pogumnost je bila Turka za nekaj ãasa ostra‰ila. Celih

40 let ni bilo veã nobenega nevernika na zemljo slovensko. A
kar naenkrat privre kruti sovraÏnik l. 1469 nad Slovence. Div-
ja drhal poÏge mesto Koãevje in ‰e druge vasi, potem dirja na
iÏansko polje, v Mateno, v ·marje in celo do Ljubljane, kjer
so seÏgali ‰enklav‰ko cerkev. Druga ãeta je med tem ropala in
razsajal okoli Îumberka in Kostanjevice ter si postavila tabor
na ‰entjernejskem polju. Konec istega leta je ‰e prihrula ve-
lika tur‰ka vojska na Ogrsko, v Slavonijo in na ·tajersko do
Celja. Ker se ji pa ni Ïalibog nihãe hitro postavil v bran, so
neusmiljeno ropali po na‰ih krajih. Okoli 20 do 30.000 krist-
janov so pobili ali pa odvedli v suÏnost, med njimi baje tudi
500 deklic in deãkov.

Pozne je se je bilo res nekaj na‰ih vojakov nabralo, ali Tu-

rek jim je s plenom in ujetniki vred nekaznovan odnesel pete.

Bogati plen in poãasnost na‰ih vojakov sta sovraÏnika tako

opogumila, da je odslej naprej kaj pogostoma napadal na‰e

BES

140

MIKLOVA ZALA

deÏele. V prihodnjih letih je divjal na Dolenjskem, kjer je raz-
ru‰il Zatiãno z lepim samostanom; razsajal je po ·tajerskem,
moril in poÏigal na Gorenjskem; da, leta 1473 je udaril (prvi-
krat) celo skozi Kokrsko dolino na Koro‰ko in tur‰ka povo-
denj se je razlila, vse pred seboj uniãujoã, po vsej Podjunski
dolini do mesta Celovca in RoÏne doline.

Îalostni so bili ti ãasi za na‰e ljudstvo. Do 6000 ljudi je bilo

odvedenih v suÏnost, mnogo in mnogo pa umorjenih. A nes-
reãnemu kmetu ni pri‰el nihãe na pomoã. DrÏavna vojska je
imela drugod, zlasti na Nem‰kem, mnogo opravka, domaãi
deÏelni knezi pa so se zavarovali v lastnih trdnih gradovih.
Tako je ostal na‰ kmet osamljen in brez pomoãi. Sam se je
torej branil proti krutemu sovraÏniku; toda kaj more kmet,
oboroÏen le z vilami, tolkaãem in poratom, z dolgimi Ïeblji
obitim, storiti uspe‰nega proti hitrim, dobro oboroÏenim tur-
‰kim konjikom!

Vse to so Turki hitro spoznali in tedaj so tudi brez vsake

skrbi ropali in poÏigali po na‰ih lepih deÏelah. Ni preteklo
skoro leto potem, da ne bi bil pri‰el nevernik v na‰e kraje,
kjer je samolastno in brezskrbno ropal in plenil. Najhuj‰e so
razsajali Turki l. 1476, 1478 in 1480 med Slovenci. Posebno
zadnji dve leti sta med koro‰kimi Slovenci s krvavimi pis-
menkami zapisani v spominski knjigi na‰ega naroda. Iz tega
ãasa je tudi povest o Miklovi Zali, ki se je dogodila l. 1478, ko
je bil najgrozovitej‰i tur‰ki napad na koro‰ko zemljo. Kakor
se po vseh drugih slovenskih okrajih ‰e dandanes nahaja
mnogo spominov in pri povedk iz tur‰kih ãasov, tako Ïivi tu-
di med koro‰kim ljudstvom mnogo takih pravljic, ki nam
opisujejo toÏno dobo na‰e preteklosti. Najbolj v spominu in

BES

141

MIKLOVA ZALA

ustnem izroãilu narodovem pa se je tu ohranil napad iz leta
1478.

Ta stra‰ni naval nam natanko opisuje Jakob Unrest, tedaj

Ïupnik v slovenski Ïupniji Teholici nad Poreãami ob Vrbs-
kem je zeru. Umrl je najbrÏ l. 1493. Unrest je sam doÏivel te
boje in nam ob‰irno poroãa o njih. Dne 26. malega srpana
istega leta so do‰li Turki sem od Gradi‰ke na Koro‰ko. Pri
Kokovem blizu TrbiÏa so se jim kmetje postavili v bran, ali ti
so se deloma raz‰li od samega strahu pred sovraÏnikom, de-
loma pa jih je potolkel Turek. Sedaj mu je bila odprta steza in
pot v srce koro‰ko. Na veã oddelkov so se razdelili, in vsaka
ãeta je potem zase plenila, poÏigala in ropala po raznih do-
linah in krajih. Tudi v RoÏno dolino so tedaj prihruli never-
niki in tu so se takrat godile vse one nezgode in grozovitos-
ti, ki so opisane v tej povesti.

Poteklo je Ïe od tistega ãasa nad 400 let, a v na‰em ljudstvu

na Koro‰kem ‰e sedaj Ïivijo spomini na ono Ïalostno dobo.
Z veliko navdu‰enostjo se ‰e dandanes pripoveduje med Ro-
Ïani o hrabrosti Miklove Zale, o njeni tur‰ki suÏnosti, o nje-
ni re‰itvi in nevarnem potovanju domov v svojo domovino.
Dobro ‰e znajo za hi‰o, kjer je prebivala hrabra deklica, in
vsak ti ve za dom, kjer je gospodarila s svojim moÏem Seraj-
nikom, potem ko se je sreãno vrnila iz globoke Turãije, iz me-
sta Carigrada.

Ta ljudska pravljica in poroãilo Unrestovo je sluÏilo za

podlago tej povesti. Zdelo se mi je vredno, da se seznani slo-
venski narod s to hrabro in znamenito junakinjo in da se
otme njen spomin pozabi.

Velike nezgode in nesreãe, ki so tolikokrat zadevale na‰e

ljudstvo, so naposled vendar vzdramile drÏavo in posamez-

BES

142

MIKLOVA ZALA

ne kneze. Vsestransko so se jeli sedaj pripravljati vsi narodi
skupaj na tur‰ke napade in tako se je po dolgem ãasu pos-
reãilo kristjanom, da so veãkrat Turka pobili do dobra. Tur‰ki
boji seveda za radi tega ‰e niso prenehali. V sledeãem sto-
letju, tj. do leta 1596, so ‰e prilomastili Turki zdaj tu, zdaj tam
v na‰e deÏele, ali njihove grozovitosti niso bile veã tolike, ka-
kor v prej‰njem stoletju; kajti zdruÏena kristjanska moã jih je
vselej v kratkem zapodila ãez mejo nazaj v Turãijo.

âuditi se moramo Ïilavosti in vztrajnosti na‰ega naroda,

da je mogel pretrpeti toliko nezgod in nasilnosti. Marsikateri
drug narod bi bil Ïe obupal in se vdal neverniku, se odrekel
svoji veri in domovini; ali juna‰ki slovenski oãetje so se bo-
rili vztrajno in pogumno za najsvetej‰e svetinje, za vero in
svojo domovino. Zatorej gre vam, slavni slovenski pradedje,
veãna hvala in ãast, da ste se, kakor neuÏugani vitezi, bojevali
skupno in vztrajno za na‰o vero in na‰o lepo domovino. Le
va‰a vztrajnost v veri in va‰e domoljubje, le va‰ pogum in
va‰a hrabra roka nas je obvarovala, da nismo postali Ïrtev
tur‰kega nenasitnega Ïrela.

Slava vam in veãen spomin!

BES

143

MIKLOVA ZALA

ISBN 91-7301-060-X

www.omnibus.se/beseda

Document Outline

Vsebina

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Opracowanie z zalacznikami Zala Nieznany (2)
Mikro kwasy Załącznik do umowy z Dostawcą kup bon
Opracowanie z zalacznikami Zala Nieznany (3)
Załącznik do umowy z Dostawcą(1)
Opracowanie z zalacznikami Zala Nieznany
Opracowanie z zalacznikami Zala Nieznany (2)
Heinrich Kramer & Jakob Sprenger Młot na Czarownice
Bohme Jakob O Życiu Nadzmysłowem
zala tom
Böhme Jakob Ponowne Narodziny
Bohme Jakob O życiu nadzmysłowym
Bosshart, Jakob Salto mortale
Ivan Cankar Jakob Ruda
Frehel Jakób W SUDANIE
Meister Jakob
Jakob Bohme Ponowne narodziny

więcej podobnych podstron

Jakob Sket Miklova Zala

Document Outline