Ivan Cankar Jakob Ruda

BES

JAKOB RUDA

Ivan Cankar

Jakob Ruda

Drama

v treh dejanjih

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

JAKOB RUDA

BES

Ivan Cankar

JAKOB RUDA

Drama v treh dejanjih

To izdajo pripravil

Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-163-0

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

JAKOB RUDA

OSEBE

JAKOB RUDA, posestnik na Drenovem

ANA, njegova hãi

MARTA, njegova sestra

IVAN DOLINAR, slikar

PETER BRO·, podjetnik in trgovec

DOBNIK, posestnik in gostilniãar

ALMA, njegova hãi

KOZELJ, inÏenir

JUSTIN, uãitelj

KO·UTA, prej‰nji pisar Rudov

Delavci. Gostje

Vr‰i se na Drénovem v na‰ih dneh

Desno in levo od obãinstva

BES

JAKOB RUDA

PRVO DEJANJE

Soba z glavnim vhodom na desni. V ozadju na

desni obednica, na levi vrata s sobo Jakoba

Rude. Na levi strani dvoje oken na vrt. Na desni
spredaj soba Ane. Pohi‰tvo je lepo, a ne ble‰ãeãe

elegantno: — kakor so ravno bolj‰e sobe na

deÏeli; barva tapet, preprog itd. je zamolkla. —

Pozori‰ãe ostane isto med vso igro

PRVI PRIZOR

Ana. Ko‰uta

ANA

Prav imate, da odhajate; Bog z vami! Tukaj ni
veã varno … A kam se obrnete?

KO·UTA

ãlovek star in suh, z neznatnim, obritim obrazom,
v obno‰eni obleki; napravljen, da odide:

Za prvi

ãas nimam niã natanãnega.

ANA

Povejte mi samó to, Ko‰uta … po pravici! Vi ste
sluÏili pri nas toliko let, imeli ste v rokah vse
raãune … povejte mi, ali ne ostane niã, ãisto
niã?

KO·UTA

Niã ne.

BES

JAKOB RUDA

ANA

Torej … sreãno pot, Ko‰uta!

KO·UTA

Ne mislite, gospodiãna Ana, da beÏim iz hi‰e,
ker prihajajo upniki. Jaz sem prestar in napos-
led bi se Ïivelo kakorkoli. Toda meni je tukaj
zaduhlo, mene je strah. Prestajal sem, a zdaj
me grabi za grlo.

ANA

Strah vas je?

KO·UTA

Zdi se ãloveku, da mora hoditi tod okrog s po-
ve‰eno glavo in pridrÏano sapo. A jaz bi rad di-
hal. Zdravstvujte … In ‰e to: — ker nimate ni-
kogar, ki bi vas ljubil, skrbite sami, da ne na-
pravijo bankovca iz vas. Na oãeta se ne zana-
‰ajte; on je brez vesti umoril va‰o mater.

ANA

Kaj govorite, Ko‰uta?

KO·UTA

To je bil navaden umor. Ali je nisem gledal
dolga leta, kakó je upadala? Ona je umirala od
zapu‰ãenosti, dom se je ru‰il, — in on je Ïivel
veselo po svetu in zapravljal svoj denar. Kadar
je pri‰el za par dni s hrupom in ‰umom, — ali
ni priãakovala od njega kakor otrok ljubezni-
ve besede in se tresla, da ne odide prehitro? …
In vse tiste njene solze in tisti Ïalostni dnevi, —
to so zdaj strahovi, ki hodijo tod okrog. Re‰ite
se, ãe se morete!

ANA

Vi ste stra‰ni, — zakaj mi pripovedujete to?

BES

JAKOB RUDA

KO·UTA

In zdaj je pri‰lo nádenj, kakor je moralo priti …
zdaj, ko se podira strop nad njim. Vi imate
take oãi, kakor jih je imela va‰a mati; ustvarje-
ne so samó za solze. Pojdite od tod, ãim preje
… Zdravstvujte, gospodiãna Ana!

MARTA od desne.

DRUGI PRIZOR

Prej‰nja. Marta

MARTA

Kje je Jakob? — Tam doli prihajajo vsi … o Bog,
kak‰no Ïivljenje.

ANA

Kdo prihaja?

MARTA

Delavci iz tovarne: denarja zahtevajo … jaz se
bojim zanj, — ves je Ïe iz sebe … vi bi jih poto-
laÏili, Ko‰uta, in zdaj odhajate od nas … ves
svet nas ostavlja.

KO·UTA

Tu se ne dá tolaÏiti; nihãè ne mara besed na-
mesto denarja. Bog z vami!

Odide na desno.

BES

JAKOB RUDA

TRETJI PRIZOR

Ana. Marta

MARTA

Da bi mogel ãlovek tako odtod … kam daleã
stran. Kak‰no Ïivljenje! — Ali Ana, jaz bom
govorila s tabo; vse se lahko spremení.

ANA

Kakó bi se spremenilo, tetka Marta?

MARTA

Poslu‰aj, Ana … Ali more‰ pogledati svojega
oãeta, da bi te v srcé ne zabolelo? Vsi moramo
poginiti … kakó gremo zmerom bolj navzdol.
In vse je zdaj v tvojih rokah … Kje je Jakob?
Delavci so na koridorju, — poglej na vrt!

ANA pride do vrat v obednico. JAKOB RUDA iz
obednice.

âETRTI PRIZOR

Prej‰nji. Jakob Ruda

RUDA

precej velika, suha postava; polna temna brada,
sivo melirana; visoko ãelo je neredno pokrito s
temnimi, redkimi lasmi; ogrnjen s sivim povr‰ni-
kom; mehak ãrn klobuk:

Ali ‰e ni bilo Bro‰a?

MARTA

Bro‰a?

RUDA

Rekel je, da pride … da ima nekaj posebnega.

BES

JAKOB RUDA

TeÏki koraki na hodniku, trkanje.

Kdo je zunaj?

MARTA

Delavci iz tovarne.

TROJE DELAVCEV od desne.

PETI PRIZOR

Prej‰nji. Troje delavcev

RUDA

Bog vas sprimi; kako se vam godí?

PRVI DELAVEC

Slabo, gospod Ruda.

RUDA

Meni tudi. Zdaj je sploh slabo Ïivljenje na sve-
tu. A odkod to veselje, da vas vidim?

PRVI DELAVEC

Stvar je taka. âakali smo na plaão dva

tedna in zdaj ne moremo veã.

RUDA

Kaj torej mislite storiti?

DRUGI DELAVEC

Jaz imam otroke domá.

RUDA

Zgovorite se z Bogom, ki je blagoslovil va‰o
Ïeno. Toda povejte razloãno, — kaj zahtevate
od mene?

TRETJI DELAVEC

Denarja.

PRVI DELAVEC

Poslali so nas drugi in naroãili so nam

tole: dajte nam, kar ste nam dolÏni in recite, ali
naj delamo naprej ali naj nehamo. Tam doli je

BES

JAKOB RUDA

vse tako zmedeno, pozabljeno in brez vsakega
reda, kakor bi ne bilo nobenega gospodarja
veã. Raz‰li bi se bili Ïe davno, toda ãe zaprete
tovarno, ostanejo ljudjé na cesti. Zató hoãejo,
da jim razloÏite, kaj mislite.

RUDA

âemú to, dragi moji? Storite popolnoma po
svoji glavi, kakor se vam najbolje zdi. âe hoãe-
te delati naprej, — svobodno vam; delo krepí
Ïivce in ohranjuje sveÏega duhá. A ãe vam to
ne ugaja, potem se lepo razidite in zaklenite
vrata za sabo, — nihãè vas ne bo klical nazaj.

PRVI DELAVEC

Ali je to resno?

RUDA

Za Boga! Kaj sem govoril s smehljajoãim obra-
zom?

DRUGI DELAVEC

Kje je na‰ zasluÏek?

TRETJI DELAVEC

Mi nimamo kruha.

RUDA

Jaz imam ‰e manj; jaz nimam zraka, da bi di-
hal. Resniãno vam povem, jaz nimam niãesar.
Zdaj gostujem tukaj samo za silo; jutri ali po-
jutri‰njem odidem odtod s palico v roki in z
vreão na rami. Niti suknja na meni ni veã mo-
ja. A siromaki, vi se mi smilite, — gotovo! Kru-
ha nimate? — Da vidimo.

Izvleãe denarnico.

BES

JAKOB RUDA

Ana, obrni svoj Ïep; morda dobimo toliko, da
kupite bonbonov za otroke —

ANA

Ah, oãe!

RUDA

Niãesar? Îalostno! Jaz nisem mnogo na bolj-
‰em. A poskusimo drugaãe. Stopite, prijatelji,
tu sem. Ali niso to krasne slike? Kupil sem jih
pred leti in ne spominjam se veã, koliko sem
bil dal zanje. Starinar jih morda vzame, ali kdo
drugi, ki ima veselje nad takimi stvarmi. Noãe-
te?

MARTA

Jakob! — Potrpite, prosim vas, ljudje, in pojdi-
te.

RUDA

Kadar boste laãni, — tam so moje njive; mis-
lim, da je ostalo ‰e nekaj na njih. Zarad mene
izpraznite lahko tovarno; jaz ne bom zahteval
raãunov; skratka, pomagajte si kakor si more-
te …

S spremenjenim glasom; nenadno.

Pojdite torej, — in tam doli povejte: samo ‰e
par dni, potem boste dobili, kar se vam spodo-
bi. Pojdite!

DELAVCI odidejo.

BES

JAKOB RUDA

·ESTI PRIZOR

Ana. Marta. Ruda

MARTA

O Bog, kam naj pobegnemo! — Jaz bi hotela,
da bi niã veã ne videla in ne sli‰ala.

RUDA

Ti ima‰ previsoke Ïelje; to ni tako lahko. Zatis-
ni oãi in videla bo‰ ‰e veã … Ali dà, — treba je
misliti … misliti. Denimo vse na stran, kar di‰i
po razliãnih mehkih ãutih. Vzemimo stvar su-
hoparno in enostavno kakr‰na je … Kadar nam
pokaÏejo duri, tedàj je najbolj pametno, da se
loãimo; ãemu bi gledali drug drugemu v
obraz? Ti, Marta, dobi‰ lahko zavetje, sluÏbo
kjerkoli; morda te potrebuje Ïupnik, najin
brat. Jaz … jaz pojdem preÏvekávat svoje Ïiv-
ljenje v kako pisarno. — Tiho o tem, — fej! Raj-
‰i vrv okrog vrata.

Ani, mehko:

Anica, uboÏica, kak‰na je tvoja

mladost.

ANA

Recite oãe, kaj naj storim?

RUDA

Pojdi igrat na klavir in igraj kaj veselega in
niãesar ne misli. Tvoje ãelo je tako resno, — to
je prezgodaj. Smehljaj se, Anica!

ANA

Ali niste niãesar zahtevali od mene, oãe?

BES

JAKOB RUDA

RUDA

Jaz? — Ne.

ANA v svojo sobo na desno.

DOBNIK od desne.

SEDMI PRIZOR

Marta. Ruda. Dobnik

RUDA

Bog te sprimi, Dobnik; samo ti si mi ostal zvest
v teh Ïalostnih ãasih. — Idi, Marta, in ne pre-
mi‰ljuj veliko; to ni zdravo in ne koristi niã.

Marta v obednico.

DOBNIK

debel, rdeã ãlovek, govori mirno in poãasi:

Torej ti

nikakor noãe‰ …

RUDA

Ne, jaz nikakor noãem. Tvoja pomoã bi me ne
re‰ila. Verjemi, da ni zame nobene re‰itve. Z
denarjem, ki mi ga ponuja‰, bi plaãal samo
najsilnej‰e dolgove, — a to bi ne oviralo razpa-
da niti za trenotek. Gre‰il sem nad svojim do-
mom in zato je naravno, da se podira nad
mano.

DOBNIK

Zdaj si torej fatalist. Sploh pa priznavam, da
misli‰ jako pametno. Pri‰el si do spoznanja
vsekakor prepozno. — — Kaj si torej sklenil?
Ali bo‰ ãakal, da te vrÏejo na cesto?

BES

JAKOB RUDA

RUDA

Kaj mislim storiti? Predstavljati si ne morem,
da bi ‰el kedaj odtod. Zdi se mi, da zunaj ni
zraka, da bi mogel Ïiveti tam med ljudmi, s
sramoto in kesanjem na ramenih. Ne, zdaj ne
morem odtod.

DOBNIK

In prej je bila stvar drugaãna?

RUDA

Ti mi nisi oprostil nikdar; in prav si imel …
Zdaj stojé pred mano jasno tisti dnevi, kakor
bi bili vãeraj, — in vendar je minilo dvajset let.

DOBNIK

hitreje:

âemu govori‰ zdaj o tem? Jaz nisem

pozabil niãesar, — a ne dotikaj se teh stvari …
Ona te je ljubila, — pri‰el si pred njo nenadno,
eleganten, duhovit moÏ, — to ni bilo niã ãud-
nega. Jaz sem se vdal v svojo usodo, kakor je
bilo ravno mogoãe. Dobil sem pozneje celo
drugo nevesto. Jaz imam zmerom toliko hu-
morja, da mi nezgode ne ‰kodujejo, — in kakor
vidi‰, se po‰teno redim … Sploh je neumno, da
bi govoril s ple‰o na glavi o starih, zaljubljenih
urah. Pusti jih pri miru … Najmanj pa ima‰
vzroka, da bi govoril o svoji Ïeni. Jaz na tvojem
mestu bi se ne spominjal rad nánjo.

RUDA

Ti si jo videl velikokrat pred njeno smrtjo, —
kak‰ne so bile njene oãi?

DOBNIK

Zdelo se mi je, kakor da so objokane.

BES

JAKOB RUDA

RUDA

Tako se ti je torej zdelo. In njen obraz je bil suh
in bled?

DOBNIK

Kakor iz sivega kamna. Stala je vsako jutro na
pragu, devala roko na ãelo in gledala, ãe priha-
ja pismono‰a iz Retovja. Ona te je ljubila.

RUDA

Resniãno, to bi se dalo misliti … A da bi si ti
mogel predstavljati, kako krasno sem Ïivel jaz
tiste ãase. Naj‰umnej‰a mesta, najveselej‰e
druÏbe, najbolj‰a vina in najdraÏje Ïenske. To
se je kàr takó vrtelo pred mojimi oãmi … Pove-
dal si mi nekoã, da si nesel ti sam brzojavko na
po‰to, ko je umrla Marija; ãe si jo bil sam se-
stavil, tedaj se je izkazala v nji vsa tvoja duho-
vitost. — »Tvoja Ïena je mrtva in te pozdrav-
lja.« — Bodi odkritosrãen: ti si dobro slutil,
kako si me udaril s pestjo … Ti pravi‰, da me je
ljubila?

DOBNIK

âe se sodi tako, kakor bi se videlo z navadnimi
oãmi, tedaj je ti nisi ljubil. Na svetu je mnogo
takih, ki se zaljubijo ‰ele v mrliãa.

RUDA

Molãi, za Bóga; jaz noãem, da bi sli‰al samega
sebe … A stopi sem k oknu. âasih na véãer,
pravi‰, da je sedela Marija tam nad vodo, na
óni skali. Kaj je takrat mislila? Ali je ni bilo

BES

JAKOB RUDA

strah te stra‰ne globoãine, te ãrne vode, ki leÏi
tam doli tiho, kakor strjena kri?

DOBNIK

Na obrazu se ji ni poznala groza. Gledala je
doli s ãisto mirnimi oãmi.

RUDA

Zakaj, misli‰, da se ni odloãila? …

DOBNIK

Kako? …

RUDA

Ti me razume‰ … A povej mi ti, ki si ãisto hla-
den in miren ãlovek, — povej mi, da mi ne
ostane niãesar veã. V meni je namreã toliko
umazane bojazljivosti, da noãem spoznati
jasno, kako sem popolnoma nepotreben na
svetu. Jaz potrebujem koga, ki bi mi povedal,
da bi se spalo najlaÏje tam doli, — globoko doli
med skalami, na mehkem mahu, na dnu vode.
Ne bilo bi se treba bati, da bi odneslo moje
truplo kam v dolino … In tam je temnó; ne vidi
se nikamor in ne sli‰i se drugega, kot ‰umen-
je hrastov visoko nad skalami … To bi bilo ãu-
dovito.

DOBNIK

Zdi se ti, da je vse izgubljeno zate?

RUDA

Zame je vse izgubljeno.

DOBNIK

Tedaj bi bil svèt jako lahák, a na vso nesreão
ima‰ otroka in to je sitno.

RUDA

po kratkem odmoru, zamolklo:

Ostavi me.

BES

JAKOB RUDA

DOBNIK

vstane:

Mogoãe je seveda, da se obrne vsa stvar

zelo veselo. Pravijo, da je Bro‰ zaljubljen v tvo-
jo hãer. In Bro‰ je bogàt.

RUDA

Prijatelj, ti ima‰ strupene oãi. Ti vidi‰ dobro,
koliko sem vreden in kak‰no pobalinstvo bi bil
v stanu na praviti.

ALMA od desne.

OSMI PRIZOR

Prej‰nji. Alma

ALMA

za sceno:

Ana!

Odpre vrata.

Oprostite! — Ah, papa?

RUDA

Dober dan, gospodiãna Alma.

Odpre vrata v Anino sobo.

Ana! —

Dobniku:

Hvala tedaj, — tvoje pomoãi ne mo-

rem vzprejeti.

DOBNIK

Almi:

Ti si pri‰la pome?

ALMA

Ne papa, niti vedela nisem, da ste tukaj; pri‰la
sem h gospodiãni Ani.

BES

JAKOB RUDA

DOBNIK

Rudi:

Kakor drago. âe sem te Ïalil, oprosti.

RUDA

stisne mu roko:

Nisi me Ïalil. Hvala torej ‰e en-

krat. —

DOBNIK odhaja.

ANA iz svoje sobe.

DEVETI PRIZOR

Alma. Ana

RUDA

Ani:

Kadar pride Bro‰, pokliãi me.

Almi:

Klanjam se.

Odide v svojo sobo.

ALMA

Ana, prihitela sem k tebi na vso sapo … Ali je
res?

ANA

O ãem govori‰?

ALMA

Ah … no! Kaj res misli‰, da se dá skrivati kaj ta-
kega? Za Bóga, in jaz sem bila prepriãana, da
si ustvarjena svetnica, nuna, kolikor te je. A
zdaj pripoveduj, pripoveduj vendar!

ANA

Niãesar ti ne vem povedati, jaz sem popolno-
ma nedolÏna nad tvojo skrivnostjo.

ALMA

Tako! Dovoli torej, da ti razodenem ãudovito
novico.

BES

JAKOB RUDA

Ti‰je:

Ti se moÏi‰!

ANA

Ah!

ALMA

Kako se ti zdi? Ali ni to nekaj stra‰nega?

ANA

Meni je docela neznano.

ALMA

In to odgovarja‰ s takim svetim, nedolÏnim
obrazom? … Mi drugi gre‰niki smo vsaj odkri-
tosrãni. Jaz na priliko … ali ima‰ kak‰no ciga-
reto?

ANA

Ne kadim.

ALMA

Seveda ne; ti si filistejec. — Pa ne boj se, to pri-
de ‰e vse. — Tako Ïivljenje, kot ga bo‰ imela ti!
Jaz si samo predstavljam, kaj bi poãela, da bi
bila na tvojem mestu. Najprvo v Pariz, vseka-
kor v Pariz! Tam mora biti Ïivljenje — hoj! In ti
s svojo lepoto, s svojim bogastvom, — vzne-
mirjala bo‰ pol svetá. Razliãni fraki se bodo su-
kali krog tebe, uniforme se bodo priklanjale …

ANA

Jaz te ne razumem.

ALMA

Ne delaj se … Bro‰ vendar ne bo pustil, da bi
umirala v tem dolgoãasnem gnezdu?

ANA

Bro‰?

ALMA

Bro‰, desetkrat Bro‰, — kdo drugi? … Ali ga ne
priãakuje‰ ravnokar, — ali te ni sram, da se hli-
ni‰ tako … brezobzirno … Róko … da ti gratu-

BES

JAKOB RUDA

liram; napravila si imenitno … Pri nas, vidi‰, ne
gre tako gladko … Tam doli, tisti inÏenirji … to
ni niã varnega. Îeleznica bo kmalu v kraju in
potem lahko otresejo prah od svojih podpla-
tov in gledale bomo za njimi z dolgimi obrazi
… Jaz se trudim po svojih moãeh, da oklenem
KoÏelja kolikor mogoãe trdno … a kdo vé, kaj
se lahko zgodi; mamá je preveã nerodna in sili
se vmes popolnoma po nepotrebnem …

ANA

A oprosti, Alma, ti si grozovita Ïenska.

ALMA

zaãudeno:

Dà … kaj dela‰ ti kako drugaãe?

ANA

Kaj sem storila? Jaz te poslu‰am in meni je vse
to ãisto megleno.

ALMA

Morda misli‰, da ti bo kdo verjel, da si se za-
ljubila v Bro‰ev obraz? … Naravnost, Ana, —
ljudje se ãudijo, da je v tebi toliko vsakdanje-
ga razuma … Ne misli, da se kdo zgraÏa nad
tabo; nikakor ne! A tega bi si doslej ne sanjala
o tebi Ïiva du‰a … Napósled ima‰ prav. Bro‰ je
menda neizmerno bogàt.

ANA

vznemirjena:

Ali je to resnica?

ALMA

Kako?

ANA

O njegovem bogastvu.

BES

JAKOB RUDA

ALMA

Ha, ha … torej nisi ‰e popolnoma na jasnem?
… O ti! A potolaÏi se; ãudovito je bogat; trgo-
vec, podjetnik, kakr‰nega ni veã na svetu …
Lahko si mirna!

ANA

gre v stran, zakrije z roko oãi:

O Bog!

ALMA

Dà, dà, — ãlovek ima pri takih stvareh ‰e zme-
rom nekaj neumnega v sebi. — Ali te je Doli-
nar Ïe videl?

ANA

obstane:

Ivan?

ALMA

Torej ne ve‰, da se je vrnil? — Godi se mu, ka-
kor zasluÏi. âemu se je ‰el potepat po svetu! …
Kaj ti ni niã pisal?

ANA

Ne.

ALMA

Danes je bil pri nas, spodaj v gostilni. Govori-
li so ravno o tebi in Bro‰u; on je nekaj ãasa po-
slu‰al, nato pa je vzel klobuk in od‰el. Bil je
bled kakor zid.

ANA

Kaj se je zgodilo z menoj, o Bog! Reci Alma, kaj
hoãem storiti?

ALMA

Ah, ti si otroãja; jaz bi ne premi‰ljevala veliko.
Saj ni treba, da odslovi‰ Dolinarja ledeno in
mrzlo … Razume‰? —

ANA

Ali je bil v resnici on? Ali si ga videla s svojimi
oãmi?

BES

JAKOB RUDA

ALMA

Gotovo, toliko se v tem ãasu ni spremenil, da
bi ga ne poznala veã … A zdaj je slaven umet-
nik, imeniten slikar, medtem, ko je bil prej ãis-
to navadna tápica … Lahko bo‰ ponosna na ta-
kega ãastilca …

ANA

Oh meni je teÏko … Jaz tega ne morem
prena‰ati … Prosim te, ne muãi me … Ali ne, to
vse ni res, to ne sme biti. âemu bi se morala
uniãiti ravno jaz? … Jaz ne potrebujem bogast-
va … naj razpade vse … naj prodajo dom, naj
nas razÏenejo po svetu, — kaj to mene briga …
Bankovec bodo napravili iz mene, tako je rekel
Ko‰uta … O — oh!

ALMA

Ali Ana, za Bóga —.

MARTA iz obednice.

DESETI PRIZOR

Prej‰nji. Marta

MARTA

Ana, samo besedo … oprostite, gospodiãna
Alma …

ALMA

O, prosim!

Odpravlja se.

ANA

Kaj zahtevate, tetka Marta?

BES

JAKOB RUDA

MARTA

Almi:

Takoj pride na vrt, ãez trenotek …

ALMA

Torej te poãakam.

Odide skozi obednico.

ENAJSTI PRIZOR

Ana. Marta

MARTA

Jaz ne vem, Ana, odkod bi vzela besed, kako bi
ti povedala … Zdaj prihaja Bro‰; ali ve‰, ãemu
prihaja?

ANA

âemu?

MARTA

Ana, jaz ti ne prigovarjam. Ti ima‰ ãisto svo-
bodno voljo. A reci samo eno besedo, reci sa-
mo »da« ali »ne«, in vse kar imamo, je re‰eno
ali izgubljeno …

Po kratkem odmoru.

Ti ne odgovori‰?

ANA

trudno:

Kaj hoãem odgovoriti?

MARTA

O bog, mene peãe v srcu; jaz ti ne morem raz-
loÏiti tako jasno, kakor bi hotela … A moja vest
je ãista, jaz ne mislim niãesar slabega … O, da
je moralo priti tako daleã … Tako Ïivljenje! …

ANA

A jaz ne morem … ne morem … Kaj hoãete sto-
riti z mano?

BES

JAKOB RUDA

MARTA

Ne Ïali se, uboÏica; misli si, da so bile vse to
samo besede … In tako propademo, tako pogi-
nemo … Ne, ti nisi vzrok tega; ti ne more‰ po-
magati … O Bog, to je bilo ‰e edino … toda ne
govorimo veã o tem … Jaz ti nisem rekla niãesar.

ANA

O tetka, kako me ubijate …

Nekdo trka.

MARTA

Naprej!

PETER BRO· vstopi na desni pri glavnem vhodu.

DVANAJSTI PRIZOR

Prej‰nji. Peter Bro‰

BRO·

precej starikav ãlovek, elegantno obleãen, bolj
majhne postave, nanosnik, kozja brada, nekoliko
ple‰e, krog usten neprestan smehljaj:

Klanjam se,

milostivi!

MARTA

zelo usluÏno:

Dober dan, gospod Bro‰ … Odlo-

Ïite, prosim; izvolite sesti …

Ani:

Zabavaj gospoda, dokler ne pride Jakob …

Taãas pojdem pripravit ãaj … oprostite, gos-
pod Bro‰.

BRO·

Klanjam se.

MARTA odide v obednico.

BES

JAKOB RUDA

TRINAJSTI PRIZOR

Ana. Bro‰

BRO·

Kako se poãutite, gospodiãna Ana? Va‰ obra-
zek je nekoliko truden.

ANA

Hvala, poãutim se dobro. Dovolite, da pokli-
ãem oãeta.

BRO·

Ne mudi se, gospodiãna Ana … Jaz bi rad vam
samim … a glejte, ljubeznive besede mi neãe-
jo veã tako gladko z jezika. Kljub temu, — ver-
jemite mi, da vzprião va‰ih ãarobnih oãi ne ãu-
tim niã manj vroãe, kot najbolj‰i trubadur.

ANA

Kako izvolite?

BRO·

Ali niste zapazili Ïe tisoãkrat … dà, — odla‰al
sem dolgo ãasa — s trpljenjem v srcu, verjemi-
te mi … Vi ste tako krasni, oboÏevanja vredni,
popoln angel, — da si nisem upal do danes
razloãno povedati … Toda zdaj, ko sem se bil
namenil, da uredim to stvar … skratka, — go-
spodiãna Ana, ali mi hoãete verjeti, da vas lju-
bim?

ANA

Dà.

BRO·

poparjen, po kratkem odmoru:

Ah … in … ali slu-

tite, ãemu prihajam k va‰emu gospodu oãetu?

ANA

Dà.

BES

JAKOB RUDA

BRO·

In … dovolite, da govorim o vas?

ANA

Dà.

Gre v ozadje, odpre vrata na levi.

Oãe! Gospod Bro‰ bi rad govoril z vami …

Bro‰u:

Klanjam se.

Odide v obednico.

RUDA iz ozadja.

·TIRINAJSTI PRIZOR

Bro‰. Ruda

BRO·

Dober dan, gospod Ruda! — Nikdar ‰e vas ni-
sem pozdravil tako odkrito in od srca, kakor
danes …

RUDA

Ah, to je krasno. Odvadil sem se Ïe davno, da
bi me pozdravljal kdo odkrito in od srca.

BRO·

To je lahko mogoãe … V takih razmerah se ãuti
ãlovek nekako pozabljenega, osamljenega …
In pri vas, gospod Ruda, je to ‰e posebno ra-
zumljivo … Smrt gospe soproge vas je udarila
presilno, in potem … te gospodarske zadre-
ge …

RUDA

Gospodarske zadrege … dà, dà … izraÏate se
zelo delikatno …

BES

JAKOB RUDA

BRO·

Oprostite, teh stvari nisem opomnil zato, da bi
vas Ïalil … Bodite prepriãani, da ga ni nikogar
na svetu, ki bi ãutil z vami tako vroãe in iskre-
no kakor jaz … Nezgode, ki so zadele vas, za-
dele so tudi mene.

RUDA

Ah! — Prosim, sedite!

BRO·

Prosim. — Oprostite, govoriti hoãem popolno-
ma jasno in naravnost; po ovinkih se ne pride
nikamor … Priznati moram, da mi je to prav za
prav teÏko. Jaz se vam zdim skoro gotovo sa-
mo hladen trgovec, brez du‰e … takorekoã na-
vaden raãunski stroj …

RUDA

Izvolite, to je vendar velik ovinek … a govori-
te dalje, razumem dobro.

BRO·

Oh … dà, kako sem se hotel izraziti … Dozde-
va se mi, kakor bi stalo nekaj med nama, — in
skoro nehote se nekako Ïeniram, da bi vam
razloÏil vso stvar v kratkih besedah … V prvi
vrsti morda zato, ker kaÏete vi sami celo svo-
jim najbolj‰im prijateljem tako leden — opros-
tite — naravnost sovraÏen obraz.

RUDA

Kako pridete do tega? Jaz vas poslu‰am jako
pazno in s posebnim zanimanjem.

BRO·

Verjemite mi, prosim, da me je ganila va‰a
stvar Ïe takoj prve dni, ko sem bil pri‰el na

BES

JAKOB RUDA

Drénovo … Morda se ‰e spominjate nekaterih
mojih besed … Gradnja te Ïeleznice tam doli,
ki sloni vsa na mojih ramah — a mimogrede,
— kako mislite vi o ti Ïeleznici?

RUDA

Zdi se mi, da je to va‰a stvar. Ako upate, da se
bo splaãala — tembolje. Îelim vam najbolj‰ih
uspehov. A o ãem ste hoteli govoriti?

BRO·

Oprostite, da sem se bil zapletel … No, — to-
rej ne mislite, da bi bil ostal na Drénovem to-
liko ãasa samo zarad tega podjetja … Pred-
vsem me je zadrÏavalo zanimanje za vas, gos-
pod Ruda.

RUDA

To je zame prevelika ãast.

BRO·

Ne, resniãno! … To prekrasno posestvo! âudil
sem se, kako malo ga cenijo ljudje! Kak‰ni za-
kladi leÏe v ti zemlji — za boga! Treba bi bilo
samo ãloveka, ki bi se znal ozreti nanje … In to,
da bi se razkosalo, prodalo! … Pri‰li naj bi tep-
ci, ki bi ne znali izrabiti teh ãudovitih naravnih
bogastev … In kar je glavno, — jaz slutim nekaj
posebnega, veliãastnega, o ãemer se zdaj seve-
da ‰e ne da govoriti … Skratka, zabolelo me je
v srce, ko sem bil ãul o va‰em polomu …

RUDA

Jako mehkosrãen ãlovek ste, gospod Bro‰, to
se vam mora priznati.

BES

JAKOB RUDA

BRO·

Ah, vi me ne razumete prav … ob‰la me je ne-
potrebna navdu‰enost … Zdelo bi se vam celo
naposled, da i‰ãem svojih koristi, da govorim
iz sebiãnosti?

RUDA

Ne, ne, nikakor ne; kako bi si mogel predstav-
ljati kaj takega?

BRO·

Gotovo, ne predstavljajte si tega, gospod Ruda,
prosim vas … Zakaj taãas je pri‰lo nadme ne-
kaj drugega, povsem nepriãakovanega, — in
prav o tem sem se bil namenil, da govorim z
vami … Gospod Ruda, jaz ljubim gospodiãno
Ano, va‰o hãer …

RUDA

Ej, vraga, to ste naleteli slabo; to ni zdravo za
va‰a leta … Ali bi se ne dala vsa stvar poveda-
ti kako drugaãe?

BRO·

Kako mislite?

RUDA

Jaz mislim tako: — govorite ãisto naravnost in
ne v prilikah. »Jaz ljubim,« — to je izraz, pod
katerim tiãi celo kopa razliãnih misli in dejstev.
Pustimo to besedo, kjer je, in sezimo pogum-
no pod odejo. — Torej!

BRO·

Ah, vi ne veste, kako me Ïali, da neãete razu-
meti mojih namenov … Glejte, pri‰lo mi je ve-
likrat na misel, da je naposled vendar nekako
Ïalostno, takole samotariti in preganjati se po

BES

JAKOB RUDA

svetu brez pravega doma. To ima ãlovek ves
drugaãen uÏitek od Ïivljenja, ãe ima druÏino,
kjer se lahko za trenutek odpoãije in umiri.

RUDA

Napala vas je torej sentimentalnost. Dà, — to
je neprijetno.

BRO·

Prosim, poslu‰ajte dalje … Oziral sem se dolgo
ãasa po tihem zavetju, kamor bi lahko poloÏil
svojo trudno glavo —

RUDA

Ah.

BRO·

— in naposled! … na obrazu va‰e hãerke, na
vsem njenem vedenju, — in na tej romantiãni,
skoro skriti krajini tod okrog leÏi tako nekaj
mehkega, mirnega, da mi je ovladalo du‰o ta-
koj v prvih dneh. In potem se je pridruÏilo so-
ãutje do vas, — oprostite, prosim, — da bi vas
segnali sramotno odtod, da bi se priselil tu gor
v ta tihi kraj zunanji svet s svojim vsakdanjim
hrupom …

RUDA

Skratka, namenili ste se, da seÏete vmes ter
stopite na pozori‰ãe kot re‰ilni angel … Ah, ka-
ko ste me fino omreÏili; natovorili ste na golo
resnico toliko lepih besed, da je Ïiv krst ne iz-
vleãe veã na dan; meni samemu ste razstrli
meglo pred oãmi. PoboÏali ste me po krvavi
rani … Ta tiha skrita krajina … ta mirni dom,

BES

JAKOB RUDA

kjer bi poãival ãlovek z zatisnjenimi oãmi … A
zdaj se ru‰i ta mirni dom in krajina se vdira
pod mojimi nogami … Kaj hoãete? Jasno. Kaj
hoãete? … Ali ste na‰li v meni tisto skrito pod-
lost? Ali ste jo zavohali tako hitro?

BRO·

A prosim, kako sem vas razÏalil?

RUDA

Za Boga, rotim vas, povejte mi svoje razloge,
dokler me ne uklene popolnoma va‰a spret-
nost in moja niãvrednost … Kaj mi ponujate, to
veste; ako sem vas razumel prav, hoãete mi
vrniti vse, kar je ravnokar zdrsnilo iz mojih rok
in kar je toliko lep‰e, ker je izgubljeno … âutili
ste dobro, zakaj ste govorili o mehkem miru, o
varnem zavetju, kamor bi ãlovek poloÏil utru-
jeno glavo … Jaz ga nimam veã, tega varnega
zavetja, poru‰il sem ga bil sam. In vi mi ga ho-
ãete zopet odpreti, vabite me znova ãez njegov
prag … Za kak‰no ceno? Ponovite, — za kak-
‰no ceno?

BRO·

Jaz vidim, gospod Ruda, da ste na ãisto napaã-
ni poti. Dovolite, — govoril sem tudi v imenu
gospodiãne Ane.

RUDA

vznemirjen:

Povedati hoãete …

BRO·

Da me je bila pooblastila ona sama. In verje-
mite mi, jaz ãutim vso to veliko vrednost te iz-

BES

JAKOB RUDA

vanredne sreãe … Opomnili ste, gospod Ruda,
da vam je zavetje izgubljeno: vzprejmite ga zo-
pet iz mojih rok … Kakor vam je znano, ne po-
gre‰am posvetnega blaga —

RUDA

Dà, dà, dà, — in tako dalje. To je nekaka zame-
na …

Vstane nemiren:

Ali bi se ne spodobilo, da bi bil

v tem trenutku sreãen?

BRO·

Upal sem, da vam ustreÏem.

RUDA

Dà … ne verjemite mojim besedam. Jaz sem
gotovo sreãen … A zdi se mi, da mi je mraz …
Na vsem tem leÏi neka umazana, ostudna
péga … ali je ne zapazite?

BRO·

Ne, jaz vas ne razumem.

RUDA

Meni se dozdeva tako … a to ne kali moje sreãe
niti najmanj … Ozrem se torej svobodno tod
naokrog? âesar se dotaknem, je moje, — ne?
Resniãno moje?

BRO·

A gospod Ruda.

RUDA

Nikar se ne radujte nad mano. Resniãno, — jaz
nisem tako otroãji, kakor bi se morda videlo.
Nekako nejasno mi je pred oãmi, to je vse; pri-
‰lo mi je v glavo kakor moãno vino …

BES

JAKOB RUDA

Skrivnostno:

A odkrito, zdaj sva ‰e sama, — ali

ni nekaj nepravilnega tu vmes, — tako nekaj
skritega, niã natanãnega …

BRO·

Jaz ne zapazim niãesar …

RUDA

âe vi ne zapazite, potem seveda … Pokliãimo
torej Ano.

Gre do obednice in obstane.

Dà, jaz sem sreãen … to se je zgodilo tako ne-
nadno … Niãesar pravite?

BRO·

A kaj bi bilo?

RUDA

odpre vrata v obednico:

Ana! …

Pri vratih poslu‰a, po kratkem odmoru hitro, pol-
glasno Bro‰u:

In vi, nobenih nepo‰tenih ovin-

kov, prosim. Razumete? … Ana!

ANA vstopi.

PETNAJSTI PRIZOR

Prej‰nji. Ana

RUDA

Gospod Bro‰ te vpra‰a, ãe hoãe‰ biti njegova
Ïena.

ANA

Jaz sem vam pokorna, oãe.

RUDA

Kako, Anica?

ANA

Jaz sem sreãna …

BES

JAKOB RUDA

BRO· ji stisne roko.

Nekdo trka.

RUDA gre proti vhodnim vratom na desni.

DOLINAR vstopi.

·ESTNAJSTI PRIZOR

Prej‰nji. lvan Dolinar pri vhodu na desni

RUDA

med vsem priãetkom tega prizora v zadregi in
raztresen:

Ah, gospod Dolinar; Bog z vami. Kdo

bi se vas nádejal …

DOLINAR

Pri‰el sem na Drenovo sinoãi — klanjam se,
gospodiãna Ana —

pozdravi Bro‰a

— a nazna-

nil vam tega nisem prej, ker niti sam nisem
priãakoval, da vas posetim tako nenadno …
Kako se vam zdi, — ali se nisem dobro napra-
vil v teh dveh letih? …

RUDA

Malo ste se postarali, vidi se, kakor, da ste pre-
cej doÏiveli … A, da vaju predstavim: Ivan Do-
linar, imeniten umetnik … ali ste Ïe kaj ãitali o
njem? Priãel je vznemirjati ves svet …

BRO·

Peter Bro‰, trgovec —

stisneta si roko;

jako me

veseli, da vas vidim; pripovedovali so mi Ïe ve-
liko …

BES

JAKOB RUDA

RUDA

O, jaz sem vedel to ãisto natanko, da ne bo
ostal tako pod stopnicami … in glejte, zdaj se je
bil dvignil ãudovito … skoro nepriãakovano …

DOLINAR

âe je res, tedaj je to va‰a zasluga, gospod Ru-
da. Takrat, ko nisem imel nikogar, ki bi se ho-
tel zanimati záme, — dali ste mi vi svojo blago-
hotno roko, in va‰e delo je vse, kar znam in kar
imam … Zato bo kmalu treba, da napraviva
najin raãun.

RUDA

Ne govorite o tem, prosim vas, ni mi ljubo!

DOLINAR

Razume se, da vam va‰e plemenitosti ne mo-
rem plaãati, — in to mi je neprijetno, zakaj jaz
ne vlaãim rad dolgov za sabo.

RUDA

Ej prijatelj, ob‰la vas je neke vrste zabavljivost.

ANA gre proti ozadju; Bro‰ se ji pribliÏa.

RUDA

Kam, Ana? … Vi Dolinar, ste spadali nekdaj ta-
korekoã k druÏini … zato dovolite, da vam na-
znanim prvemu veselo novico.

DOLINAR

Ah dà, pravili so mi Ïe tam doli … Gospodiãna
Ana, gratuliram vam!

Stisne roko nji in Bro‰u.

ANA

Kako se vam godi, gospod Ivan? … Iznenadili
ste nas …

BES

JAKOB RUDA

DOLINAR

Godi se mi izvrstno, hvala … A da sem vas iz-
nenadil, to me jako boli, lahko mi verjamete. V
iznenadenjih je namreã zmerom nekaj nepri-
jetnega; ãlovek ima najraj‰i lahne, komaj ãut-
ne prehode. Kako se vam zdi?

BRO·

Zadnje leto ste bili v Italiji, gospod Dolinar, ka-
kor so mi pravili?

DOLINAR

Dà, ogledal sem si malo ljudi po svetu.

BRO·

In tam doli ste gotovo … kako bi se izrazil …
raz‰irili svoje obzorje, — tako nekako … vglo-
bili svoj nenavadni talent …

DOLINAR

Dà, dà, to je mogoãe; tako se po navadi izraÏa-
jo …

RUDA

Glavno je, da ste pri‰li do lepega imena; zdaj
vam menda ne bo treba veã skrbeti tako kla-
vrno za svoj obstanek. Slava sicer ‰e ne prine-
se denarja s seboj, — a laÏje je kljub temu.

DOLINAR

Prepozno, glejte … vsaka izprememba pride
prepozno. âlovek ãaka nanjo toliko ãasa, da
izpije v tem priãakovanju vse, kar je v nji res-
niãno dobrega. In to je Ïalostno.

RUDA

Za Boga, odkod imate hipoma to mrzlo du‰o?
Ne pozna se vam, da bi bili hodili po Italiji …
In posebno danes nam nikar ne prihajajte s ta-

BES

JAKOB RUDA

kimi vzdihujoãimi besedami … v tem trenutku
vlada namreã radost po teh prostorih. Ali ni
tako? … Meni vsaj se zdi, da bi se moral ãutiti
sreãnega … Kaj pravi‰, Anica?

ANA

Jaz ne pravim niãesar, oãe.

RUDA

Dà, tako je. Vi morda niti ne veste, Dolinar,
kak‰ne reãi so se vr‰ile v tem ãasu tu pri nas …
To je bilo strahovito …

DOLINAR

Mislim, da mi je znano.

BRO·

A zdaj je v kraju, vse pozabljeno.

RUDA

To je ravno, kar se mi zdi neverjetno. Odpiram
oãi, da bi razbral jasno, kaj se godi v meni in
krog mene, — toda kakor da je megla pred me-
noj! … Govorila sva ‰e ravnokar z Dobnikom …
Dal mi je jako dober svèt … resniãno izboren
svèt … On razume, kaj ãloveku treba … Takrat
niti slutil nisem, da bi se izpremenilo tako ne-
nadno, popolnoma nepriãakovano …

DOLINAR

Nepriãakovanega, mislim, da se ne zgodi na
svetu niã.

RUDA

Kako?

DOLINAR

Niã ne. Jaz na priliko sem bil v Monakovem.
Poãutil sem se prav dobro. A pred ‰tirinajstimi
dnevi, nekdaj na véãer, me je spreletelo hipo-

BES

JAKOB RUDA

ma nekaj posebnega; pospravil sem svoje kov-
ãege ter se odpravil ‰e tisto noã v domovino …
Ali ni to ãudno, gospodiãna Ana?

BRO·

A kak‰na je bila tista slutnja?

DOLINAR

Ah, niã posebnega; zazdelo se mi je, da listje
odpada in da se bliÏa jesen.

MARTA med vrati v obednico.

SEDEMNAJSTI PRIZOR

Prej‰nji. Marta

MARTA

Ali izvolite ãaj na verandi? Tam je hladneje.

RUDA

Dobro, pojdimo na verando.

Bro‰u:

Kaj mislite?

BRO·

Kakor vam drago.

MARTA odide.

OSEMNAJSTI PRIZOR

Prej‰nji brez Marte

RUDA

Dolinarju:

Vi ostanete seveda pri nas, da veãer-

jate z nami …

BES

JAKOB RUDA

DOLINAR

Hvala, naravnost nemogoãe; na Drenovem me
ãaka nocoj ‰e mnogo stvari; oprostite!

RUDA

A da se prikaÏete kmalu zopet … Dotlej z Bo-
gom! — Prosim, gospod Bro‰ … Anica.

ANA

Pridem.

RUDA odide v obednico z BRO·EM, ki pozdravi
DOLINARJA.

DEVETNAJSTI PRIZOR

Ana. Dolinar

ANA

Ivan …

DOLINAR

Tiho, gospodiãna Ana, da ne ãuje va‰ Ïenin;
lahko bi bil ljubosumen. — Zakaj ne predstav-
ljajte si, da sem pri‰el tu sem iz kak‰nega po-
sebnega vzroka: da bi recimo poslu‰al kako
opraviãevanje, kak‰ne tolaÏilne besede ali kaj
podobnega. Ne, to bi bilo sme‰no. Pri‰el sem
iz same radovednosti. Hotel sem namreã videti
va‰ obraz. Zdelo se mi je, da se je moral izpre-
meniti na vsak naãin. Kako bi se lagale tiste ne-
dolÏne oãi, tiste otro‰ke ustnice, ki so trepetale
v poljubu, kakor roÏa, ãe se je dotaknem z ro-
ko? … Na svoje zaãudenje vidim, da je to ãista
resnica in moj opravek je torej konãan. Samo

BES

JAKOB RUDA

to sem vam hotel povedati in niãesar drugega;
iz nepotrebnih besed nastanejo sitnosti. —
Klanjam se, gospodiãna Ana.

Odide na desno.

DVAJSETI PRIZOR

Ana sama

ANA

Prodali so mi du‰o in telo …

Omahne na divan:

O mati, moja mati, ali me ne

vidi‰? Vzemi me s sabo, mati, jaz sem utruje-
na …

RUDA iz obednice.

ENAINDVAJSETI PRIZOR

Ana. Ruda

RUDA

Ana? …

Stopi na prag in ko ugleda Ano, obstoji s prepade-
nim obrazom in sklonjeno glavo:

Kaj je s teboj?

ANA

hlastno:

Slabo mi je … Pojdimo na verando, na

hladen zrak …

Zastor

BES

JAKOB RUDA

DRUGO DEJANJE

Soba ista kakor v prvem dejanju

PRVI PRIZOR

Alma iz obednice, odkoder se ãuje smeh, govor-

jenje in Ïvenket kozarcev. KoÏelj za njo

ALMA

Resniãno, — nevesta sedi v svoji sobi in pre-
mi‰ljuje!

Gre proti desni spredaj.

KOÎELJ

iz obednice:

Alma, gospodiãna Alma!

ALMA

Kako je, gospod KoÏelj?

KOÎELJ

Samo trenutek, prosim, — postojte vendar! …
Povedati vam imam nekaj popolnoma resne-
ga …

ALMA

Tedaj izlijte va‰o resnobo v kratke besede.

KOÎELJ

Bodite prepriãani, da sem ãisto razjarjen …
Dva dni Ïe nisem dobil od vas prijaznega po-
gleda … ali se ne spominjate svojih besed?

ALMA

Katere besede mislite?

BES

JAKOB RUDA

KOÎELJ

Resniãno, — tega ne morem veã trpeti! Zdelo
se mi je Ïe, da sem najsreãnej‰i ãlovek na sve-
tu, — in zdaj hipoma ta ãudovita ledenost …
Alma, jaz ne morem veã prena‰ati …

ALMA

A kaj vendar priãakujete od mene?

KOÎELJ

To je krasno! … Jaz ne priãakujem drugega, ka-
kor da mi posvetite par trenutkov; drugo pri-
de samo ob sebi.

ALMA

A! … Kako ste to mislili?

KOÎELJ

Alma!

ALMA

Prosim, dragi moj, ne preblizu! … In sploh, —
zdaj nimam ãasa, verjemite mi … Moram k
nevesti … Mirno, gospod KoÏelj … nekdo pri-
haja … Na svidenje!

Na desno spredaj.

KOÎELJ

Vrag me vzemi, — zdi se mi, da sem docela iz-
gubljen …

DOLINAR od desne pri vhodu.

BES

JAKOB RUDA

DRUGI PRIZOR

KoÏelj. Dolinar

DOLINAR

Samí, gospod inÏenir?

KOÎELJ

Kakor vidite. Zdaj so ljudje tako suhoparni, da
hrepeni ãlovek po samoti, kadar mu je dolgãas.
— O vas so pravili, da niti ne pridete.

DOLINAR

âemu bi ne pri‰el? KaÏe se, da bo nocoj lepa
zabava. Bro‰ praznuje svojo zaroko prav po
kneÏje.

KOÎELJ

Haha! Kak‰en grenak obraz ste napravili; da bi
se videli v ogledalu! … To se pravi, reãi nisem
hotel niãesar posebnega …

DOLINAR

Dà … vidite: — jaz hodim tod kakor ãlovek, ki
ve, da ima izvr‰iti neko imenitno delo, pa se
nikakor ne more domisliti, kak‰en da bi bil ta
opravek.

KOÎELJ

Hm.

DOLINAR

Prosim, bodite tako prijazni in na‰tejte mi na-
tanko in po dobrem premisleku vse zunanjosti
zaroke, ãe so vam znane.

KOÎELJ

Na kak‰en naãin to mislite? Katere zunanjosti?

BES

JAKOB RUDA

DOLINAR

Tako: od zaãetka … Bro‰ je stopil pred oãeta
gospodiãne Ane … ali je bilo morda narobe: Ja-
kob Ruda je stopil pred gospoda Bro‰a …

KOÎELJ

Ne, —kaj vendar govorite! Vr‰ilo je ãisto po
navadnem redu.

DOLINAR

âudno. In meni se dozdeva, da je vse skupaj
zelo nenavadno. Vznemirja me samo to, da ne
vem, kje prav za prav tiãi ta nenavadnost … Da
bi imel nekaj trdnega, kar bi se dalo krepko
prijeti … A tako ne morem storiti niãesar. Ob-
sojen sem samo, da gledam in poslu‰am.

KOÎELJ

Vi se torej jako zanimate za to zaroko.

DOLINAR

Dà, moja navada je namreã, da i‰ãem intere-
santnosti v neznatnih stvareh.

KOÎELJ

Ahà! … Toda ãe pogledam jasno to reã, zdi se
tudi meni, kakor bi naletel na nekaj nerazum-
ljivega. Nevesta ni ãisto niã vesela in kljub
temu se ne brani.

DOLINAR

To ste zapazili? …

KOÎELJ

Ako se ne motim. Meni je naposled vseeno; jaz
nimam niã pri tem.

DOLINAR

âe se dobro premisli: jaz tudi ne; a reãem vam:
roke me srbe. Kar se godi zdaj, se ne sme zgo-
diti, to je gotovo … Jaz slutim neko nepo‰te-

BES

JAKOB RUDA

nost; a kje bi jo zgrabil, tega na svojo Ïalost ne
vem.

KOÎELJ

Morda vam morem kakorkoli postreãi —

DOLINAR

Hvala; potruditi se bom moral najbrÏ sam.

DOBNIK od desne.

TRETJI PRIZOR

Prej‰nja. Dobnik

KOÎELJ

Tako razgreti, papa Dobnik?

DOBNIK

Moral sem osebno dol na Drenovo … kak‰na
pot, kak‰na grozovita pot! Razblinim se, — go-
tovo! … Ah! … Alma je pozabila doma svojo
pahljaão …

KOÎELJ

In vi siromak ste morali ponjo?

DOBNIK

Kaj se je dalo storiti? Poslala me je … Jaz mis-
lim, da ga ni ãloveka, ki bi se toliko trudil za
nocoj‰njo veselico, kakor moja malenkost. Vse
sloni na mojih ramah.

KOÎELJ

Kje pa se pozna to va‰e delovanje?

DOBNIK

To je ravno. Ne pozna se drugod, kakor na
mojem potnem obrazu.

KOÎELJ

TolaÏite se: navdu‰enje za dobro stvar ne ‰ko-
duje nikoli.

BES

JAKOB RUDA

DOBNIK

Za dobro stvar! — Bro‰, ta lopov …!

KOÎELJ

âemu ste se tako razjarili nanj?

DOBNIK

Vsak po‰ten ãlovek se mora zgraÏati nad njim
… No, poglejte, — poglejte prosim! … Tak
obraz, — vljuden, odkrit; mislite si, da ni zlega
v tej du‰i. In vendar je lopov!

DOLINAR

To so trde besede.

DOBNIK

Res je, — in meni je Ïal, da mi prihajajo na je-
zik. Ali govoriti se ne da drugaãe. Jaz nimam
tiste spretnosti, da bi olep‰aval resnico … In
tudi to jako obÏalujem. Dandana‰nji je mnogo
ljudi, ki Ïive takorekoã samo od olep‰avanja
resnice; vzemite v roko ãasnik: — olep‰avanje
resnice. To je zelo kratkoãasno.

DOLINAR

vedno nemirnej‰i:

Gotovo, zelo kratkoãasno je.

A povedati ste hoteli nekaj o Bro‰u?

DOBNIK

To je spadalo k stvari. Zakaj vse kar govore o
njem, ni drugega kakor olep‰avanje resnice.
Zdaj sede tam notri: gospod Ïupan, gospod
davkar, gospod uãitelj in tako dalje. Vsi so trd-
no prepriãani, da je Bro‰ najplemenitej‰i ãlo-
vek na svetu, da je storil iz same plemenitosti,
kar je storil.

DOLINAR

In vam se to ne zdi?

BES

JAKOB RUDA

DOBNIK

Nikakor ne, oprostite! Kadar govore o posebni
plemenitosti kakega ãloveka, — takoj izgubim
zaupanje vanj … Nocoj bo deklamoval Justin
velik govor Bro‰u na ãast; povedal mi ga je Ïe
od prve do zadnje besede — —

KOÎELJ

Vam tudi? Jaz sem ga moral poslu‰ati pred do-
bro uro. Prijel me je na cesti.

DOBNIK

No, — in tu proslavlja tega zanikrneÏa z viso-
koleteãimi besedami kot nekakega re‰itelja …

DOLINAR

In to bo govoril vprião Rude?

DOBNIK

Gotovo. Ruda je ãlovek, ki se ne briga za take
stvari; ozmerjate ga lahko pred vsem svetom
in ne bo vas vrgel ãez prag; premi‰ljeval bo
kveãjemu o vzrokih in nagibih va‰ega zmer-
janja … Tako stavim, da je on sam prvi zapazil
Bro‰evo sleparstvo in kakor se vidi, ne gane
niti s prstom.

DOLINAR

RazloÏite, prosim: — o kak‰nem sleparstvu go-
vorite?

DOBNIK

To je vendar na dlani … ZdruÏilo se je veã
umazanih razlogov v eno samo umazanost. Jaz
ne vem, ali se je bil zagledal prej v Rudovo po-
sestvo, ali v njegovo hãer … Recimo, da se je
vr‰ila stvar takole: spoznal je, kak‰no vrednost

BES

JAKOB RUDA

ima to posestvo posebno zdaj, ko dobimo Ïe-
leznico …

KOÎELJ

Jaz sem ãul, da misli kopati premog.

DOBNIK

Dà, govore tudi o premogu; zakladi leÏe prav
tako lahko pod na‰imi nogami, kakor kje dru-
god. Toda denimo to na stran in pomislimo sa-
mo na tovarno, na gozde in Ïage … To bi se
moralo prodati — ‰koda, ne? Pri‰lo bi lahko v
roke ljudem, ki bi bili ravno tako nemarni go-
spodarji, kot je Ruda. Nò, — Ruda bo plaãal
svoje dolgove z Bro‰evim denarjem — in Bro‰
ostane gospodar. Îrtvoval ni niãesar in vrh
tega — fej! To me je razjarilo.

DOLINAR

Kaj vas je razjarilo?

DOBNIK

Kakor sem rekel: ali se je zagledal prej v Ru-
dovo posestvo ali v njegovo hãer. Zagledal se
je v oboje. In takega otroka vrÏejo v roke temu
pohotnemu lopovu.

KOÎELJ

Lopovstvo to ravno ni; malo prehladno je in
preveã vsakdanje.

DOBNIK

Dà, jaz imam na svojo nesreão o vsaki stvari
svoje posebne nazore; tako tudi o lopovstvu.

DOLINAR

gre vznemirjen preko sobe:

Za Boga, ne, to se ne

bo zgodilo.

BRO· iz obednice.

BES

JAKOB RUDA

âETRTI PRlZOR

Prej‰nji. Bro‰

BRO·

Kje je Ruda, — in Ana? Zdi se mi, kakor bi se
skrivali moji dragi … Ah, na‰ umetnik, Bog vas
sprimi …

DOLINAR

Dober dan, gospod Bro‰.

BRO·

Ali vidite, — zdaj je tukaj zmerom dovolj go-
stov! Zdaj se ‰ele priãenja Ïivljenje, — prej je
bilo tod okoli vse tiho, kakor v zakletem gradu.
Naredili smo, kolikor se je dalo … Kaj pravite?

DOLINAR

Resniãno, glasneje je zdaj tukaj.

BRO·

In nocoj! — To je lepo, da ste se odzvali na‰e-
mu povabilu; vsa drenovska elita bo na veãer
tam doli na vrtu; ples, godba, petje, govoran-
ce …

DOLINAR

To ima gotovo nekak poseben pomen …

BRO·

Gotovo; to se razume. Jako lep pomen … raz-
loÏil ga bo uãitelj Justin; ne dá se povedati tako
v kratkih besedah. A recimo, da praznujemo
preporod Ïivljenja, razumete?

DOLINAR

Nekoliko.

DOBNIK

Preporod Ïivljenja, — jako lepo izraÏeno.

BES

JAKOB RUDA

BRO·

Kajneda? To niso ravno moje besede; tako ne
kako se je izrazil Justin. A to je vseeno.

DOBNIK

Priznati je treba, da si pridobivate velikih za-
slug za na‰e druÏabno Ïivljenje.

BRO·

Ne bodite tako laskavi: zakaj, kdo vé, ãe ne iz-
virajo te zasluge iz same sebiãnosti.

DOBNIK

Tudi to bi ne bilo niãesar slabega: vsak ãlovek
je sebiãen, — to je naravno.

KOÎELJ

Po Drenovem pripovedujejo, da snujete veliko
podjetje.

BRO·

La la; same govorice; zdaj se ‰e ne ve niãesar .

DOBNIK

Vsekakor, gospod Bro‰, — od vas se dá priãa-
kovati zmerom kaj imenitnega.

BRO·

Mislite?

DOBNIK

Gotovo; nekatere ljudi si moramo predstavljati
samo v zvezi z velikimi dejanji.

DOLINAR

In z nenavadno sreão.

BRO·

Dà, to je resnica; ãutim se popolnoma sreãne-
ga … A to me nekako moti, da niso vsi obrazi
tako veseli … Gospod Ruda —

ti‰je

— prosim,

odkritosrãno, — kak‰en se vam zdi moj tast?

KOÎELJ

Kako?

DOBNIK

Po‰ten ãlovek je.

BES

JAKOB RUDA

BRO·

Dà, dà, gotovo; o tem tudi govoril nisem …

DOBNIK

Treba je bilo opomniti, ãe uvaÏujemo, da niso
vsi ljudje po‰teni …

BRO·

Nò, meni se nekako dozdeva, kakor da so ga
nesreãe malo preveã potrle; ãasih si naravnost
domi‰ljam, da se je dotaknilo njegovega razu-
ma … to seveda so nespametne misli …

DOBNIK

Imate prav; zelo nespametne so, resniãno!

BRO·

O tem sem prepriãan tudi sam … A glejte, ka-
ko hodi in kako govori, — priznavam, da sem
jako vznemirjen … Zato vas prosim, kakor sem
prosil druge svoje goste; bodite mu — tako ne-
kako usluÏni, … hoãem reãi, — zanimajte se
zanj … razumete? … da se razvedri … Zakaj to
mi je neprijetno, kakor si lahko mislite … ne-
prijetno je najbrÏ tudi vam drugim …

DOLINAR

In gospodiãna Ana …

BRO·

Ah njo … he he … njo hoãem razvedriti sam …

Gre proti durim v ozadju na levi in potrka:

Go-

spod Ruda!

Odpre.

Gospod Ruda, tako sami?

RUDA

znotraj:

Kaj je posebnega? Pridem takoj …

Pride na prag.

BES

JAKOB RUDA

PETI PRIZOR

Prej‰nji. Ruda

RUDA

Kje me potrebujete?

BRO·

Ali gospod Ruda, va‰ obraz je tako temán.

RUDA

To niã ne dé; ãasih mi zlezejo obrvi navzdol.
Pregledaval sem raãune.

BRO·

âemu je tega treba? Prosim, prepustite to stvar
meni.

RUDA

Tudi to?

BRO·

Gotovo vam je neprijetno; zakaj se torej muãi-
ti?

RUDA

Mene zabavajo ‰tevike in vas zabava kaj dru-
gega … Prijatelji, ali ne ple‰ete?

DOBNIK

Ne ‰e; to pride zveãer.

BRO·

Prosim vas, dragi gospod Ruda, razvedrite se.
Jaz resniãno ne razumem, zakaj ste se nam
tako odtegnili … Na‰i gosti vas pogre‰ajo in jaz
sem v zadregi, kako bi vas izgovarjal …

RUDA

Torej pojdímo k njim … A predno zaple‰emo,
bi govoril rad s svojo sestro … In kje je Ana?

BRO·

Takoj jo pozovemo.

Gre k durim na desni in potrka.

BES

JAKOB RUDA

ALMA

pri vratih:

Prideva precej, da napravi Ana toa-

leto.

RUDA

Ubogajmo tedaj in pojdimo.

Proti ozadju.

JUSTIN od desne.

KOÎELJ in DOBNIK se posmehneta Dolinarju,
ko vstopi Justin.

·ESTI PRIZOR

Dolinar in Justin — ko odidejo ostali

JUSTIN

dolg,

suh ãlovek v kratkem povr‰niku:

Gospod

Dolinar … oprostite, gospoda … gospod Doli-
nar, govoril bi z vami par besed na samem.

DOLINAR

Izvolite.

BRO·, RUDA, KOÎELJ in DOBNIK odidejo.

V obednici postane tiho.

JUSTIN

Stvar je namreã taka. Vi ste umetnik, — sve-
tovno izobraÏen moÏ, — torej mi je mnogo
leÏeãe na va‰em svètu … Kakor vam je znano,
praznujemo nocoj tu na vrtu izvanredno sve-
ãanost in ob tej priliki sem prevzel nalogo, da
izpregovorim par besed.

DOLINAR

Na ãast prireditelju.

BES

JAKOB RUDA

JUSTIN

Uganili ste … to me grozno veseli. Kakor si lah-
ko predstavljate, smatram kot svojo sveto
dolÏnost, da izvr‰im prevzeto nalogo ãastno in
spodobno … Ali bi vas ne vznemirjalo, da bi
nekoliko pregledali moj govor in izrekli o njem
svojo odkrito in objektivno sodbo ter obenem
opomnili kako malenkost o naglasih, gestiku-
lacijah in tako dalje?

DOLINAR

Z veseljem, gospod uãitelj; prosim, kar priãni-
te.

JUSTIN

Tu sem bil napisal povr‰no ves govor in zazna-
menoval tu pa tam mimogrede kak‰no poseb-
no vaÏno kretnjo …

V zame iz Ïepa papirje in jih da Dolinarju.

DOLINAR

Ali mislite, da so kretnje potrebne?

JUSTIN

A gotovo!

DOLINAR

No, — dà! … In naslov, — ali se vam ne zdi ne-
koliko predolg?

âita:

»Slavna gospoda! Velecenjeni prijatelji!

Ljubeznive dame! âastilci in ãastilke ãistega
veselja in proste narave!« —

JUSTIN

Jaz mislim, da ni ravno predolg.

DOLINAR

Torej poglejmo dalje. Pokrajino slikate jako
lepo, s pesni‰kim vzletom.

BES

JAKOB RUDA

JUSTIN

Trudil sem se, da sem dobil primernih izra-
zov …

DOLINAR

Oprostite, a ta odstavek se mi zdi nekoliko pri-
siljen … Kaj mislite s tem novim svetom, ki je
pri‰el glasno in nenadno, s harfo in cimbalo in
razpetimi prapori v ta pozabljeni kraj, da iz-
Ïene bolno melanholijo, ki se umika z bledim
obrazom in stisnjenimi ustnicami? …

JUSTIN

Razlagati vam ne morem drugaãe …

DOLINAR

Hm! …

âita:

»Preporod Ïivljenja« … ali se niste neka-

ko zapleli v temne pojme?

JUSTIN

Dà, … a to je treba, da se bolj ãuti nego razu-
me.

DOLINAR

Ah … tako! …

Nenadno in vzburjen:

A tu … kaj je to? Kaj hoãe-

te reãi s tem?

JUSTIN

Prosim?

DOLINAR

Za Boga … ãlovek, — tu pi‰ete grozovite stva-
ri! In Ruda bo poslu‰al va‰ govor?

JUSTIN

vzame papir:

Zakaj bi tega ne poslu‰al? Zavrnil

sem obrekovanja in on vé, da je nedolÏen. âita
se dobro … Zarad kontrasta med laÏjo in med
resnico …

BES

JAKOB RUDA

DOLINAR

Ali ste prepriãani, da je to laÏ? …

JUSTIN

O tem vendar ne moremo dvomiti.

DOLINAR

hladno:

Zakaj bi ne dvomili? Dokazali niste

nasprotnega. A kljub temu ste preveã odkri-
tosrãni. Dajte, da obãudujem ‰e enkrat … ta
lepi kontrast med laÏjo in med resnico …

S papirjem v roki:

âuli ste torej govorico, »da je

Bro‰eva nevesta nedolÏna Ïrtev, katero je zah-
teval ta ãudoviti preporod« … Dalje pravite, da
so primerjali Rudo z Jeftejem, ki je daroval
svojo hãer blagru domovine …

JUSTIN

To je vendar poetiãno.

DOLINAR

Izrazili ste se namreã poetiãno; stvar sama na
sebi je zelo prozaiãna. Zakaj niste povedali na-
ravnost, da je prodal svojo hãer?

JUSTIN

A to ni resnica, kakor sem pojasnil malo poz-
neje.

DOLINAR

Vzemite torej svoj govor in pojdite … Dà, za-
htevali ste mojo sodbo: — ãastitam vam, go-
spod uãitelj; ãe boste govorili to reã, vzbudili
boste veliko senzacijo.

JUSTIN

Ah! — Resniãno?

BES

JAKOB RUDA

DOLINAR

Bodite preverjeni.

Gre proti obednici.

ALMA in ANA iz sobe na desni.

SEDMI PRIZOR

Prej‰nja. Alma. Ana

JUSTIN

Klanjam se, milostivi!

ALMA

Dober dan, gospod uãitelj. Ali Ïe znate svojo
govoranco?

JUSTIN

Gotovo; ako izvolite, gospodiãna Dobnikova …

DOLINAR

Jaz mislim, gospod Justin, da bi poãakali do
veãera.

JUSTIN

To se razume. Gospodiãna Alma, — moj govor
mora ostati skrivnost, kakor tudi bi vam rad
postregel z nekaterimi odstavki …

ANA

Dolinarju:

Vi ste pri‰li na nocoj‰njo veselico?

DOLINAR

Na veselico nisem pri‰el, gospodiãna Ana.

ALMA

Kako? Va‰e besede so nekako skrivnostne.

DOLINAR

Dà; verjemite mi, moja glava je polna skriv-
nosti in rad bi se jih iznebil. Gospodiãna Ana,
hotel sem vas neãesa prositi, a zdaj ‰e ni ãas.

ANA

Tedaj odloÏite.

BES

JAKOB RUDA

DOLINAR se pokloni ter odide z JUSTINOM v
obednico.

OSMI PRIZOR

Ana. Alma

ALMA

Obljubila si mi, da bo‰ vesela; tej obleki se ne
podá resen obraz.

ANA

brez nasmeha:

Ali se nisem nasmehljala?

ALMA

Dà, tako se smehljajo mrliãi. Tvoj Ïenin ne bo
imel vzroka, da bi se radoval nad teboj. In kaj
si bodo mislili ljudje, ãe te vidijo tako? Pozna
se ti na obrazu, da si jokala.

ANA

Ah, to ni lepo. âemu bi jokala? …

ALMA

Gotovo, tega tudi jaz ne razumem … Ali si opa-
zila, s kak‰nimi oãmi te je pogledal Dolinar?

ANA

âe je potrebno, pojdiva torej k ljudem … Ali je
med muzikanti tudi kdo, ki igra na violino? …

ALMA

Gotovo.

ANA

âasih sem stala ponoãi na balkonu in tam da-
leã nekje je igral nekdo na violino. Niti danes
ne vem, kdo je bil. Igral je samo Ïalostne pes-
mi.

ALMA

Kaj ti prihaja na pamet.

BES

JAKOB RUDA

Marta od desne.

MARTA

Jakob?

ALMA

Gospoda Rude ni tukaj.

Marta odide.

ANA

Zdaj torej lahko odideva; ali ni moj obraz Ïe
sposoben za druÏbo?

ALMA

Res, v oãi je pri‰lo nekoliko ognja.

ANA

Glej tedaj! Moj obraz je dolgoãasen samo v
moji sobi; tam je namreã umrla moja mati.
Pojdiva tod.

Odideta na desno.

Odmor

RUDA iz obednice.

DEVETI PRIZOR

Ruda

RUDA

gre po sobi, potem sede v ozadje:

Med vsemi temi

ljudmi ni niti enega, ki bi mi odtegnil svojo
roko; smehljajo se mi in priklanjajo. Ali so nji-
hove du‰e prav tako blatne kakor je moja ali
pa imajo meglo pred oãmi. Zakaj zdi se mi, da
se mi pozna hudodelstvo na obrazu … âe bi bil
Ïejen, prepriãan sem, da bi prodal svojo hãer

BES

JAKOB RUDA

za kozarec vina … Navaden umor se da opra-
viãiti. Spominjam se, da je sedel nekdaj na za-
toÏni klopi oãiten hudodelec. Ubil je svojo
mater in tisoã jasnih dokazov je priãalo proti
njemu. In vendar so ga oprostili. Zagovornik je
preveril sodnike, da oni stra‰ni greh ni bil dru-
gega, kakor posledica hipne blaznosti. Jaz ne
morem trditi, da bi bil blazen. Moj razum je
celo jasnej‰i nego razum drugih ljudi. Jaz sem
v stanu, da seciram dejanje samo hladno in
natanãno, medtem ko ga izvr‰ujem. Drugi
ljudje gre‰e v nezavesti, in kadar pride njiho-
va du‰a v ravnovesje, ne vé o grehu niãesar. Jaz
sem gre‰il s hladnim razumom, — neprestano;
vsak dih mojih prsi je bil greh. — Recimo, da bi
bil sovraÏil svojo Ïeno, dalo bi se razumeti, da
sem jo ubijal polagoma in premi‰ljeno deset
dolgih let.

Vstane.

O Bog, kako je bled njen obraz; odpri svoje oãi,
Marija; glej, jaz sem pri‰el k tebi; moja du‰a je
izgubljena …

Kratek odmor

MARTA iz obednice.

BES

JAKOB RUDA

DESETI PRIZOR

Ruda. Marta

MARTA

Ti si naroãil, da bi govoril rad z mano?

RUDA

Dà, Marta. Povem ti to-le in ubogaj me: po-
spravi urno svoje stvari in pojdi odtod. Na‰la
bo‰ kak‰en posel, — kjerkoli … Prosim te, sto-
ri to.

MARTA

Kaj je s teboj Jakob?

RUDA

Ne skrbi zame. V teh ãasih bi te ne imel rad
poleg sebe. Nihãe ne more vedeti, kaj se lahko
zgodi.

MARTA

A Jakob, — zdaj je vendar vse re‰eno?

RUDA

Nasprotno: jaz vidim, da je vse izgubljeno.
Sestra, bodi odkritosrãna: ali me resniãno lju-
bi‰?

MARTA

âemu vpra‰uje‰ to?

RUDA

Ne; ljudje ljubijo tudi najveãje lopove. A reci-
mo: ãe si imela poleg ljubezni kdaj nekoliko
spo‰tovanja do mene: ali se ni to omajalo? …
Ne?

MARTA

Ti si ves iz sebe; umiri se.

RUDA

Pomisli, kaj sem hotel re‰iti in kako sem re‰il.
Pomisli dobro. Îivel sem veselo po svetu, uni-

BES

JAKOB RUDA

ãil s tem Ïivljenjem svojo Ïeno in zapravil svoj
dom. Razume‰?

MARTA

Zakaj misli‰ na te stvari? To je minilo.

RUDA

mirno:

Moj dom me ni hotel veã poznati; priãel

se je ru‰iti nad mano … A jaz sem se hotel bo-
riti z njim … o jaz se nisem vdal tako hitro. In
kaj sem napravil, kaj misli‰, Marta? Prodal sem
svojo hãer.

MARTA

Za Boga, — Jakob!

RUDA

In kako sem to mojstrsko napravil! Bro‰ je pri-
‰el k meni: »Gospod Ruda, jaz ljubim va‰o
hãer …« V tistem hipu mi je bila jasna vsa stvar
… Ali jaz, — jaz sem pameten ãlovek! Vse sku-
paj se je videlo tako nedolÏno. vsakdanje in
brez vsakega madeÏa! Zakaj bi se branil? …
Ana je zadovoljna, Ana je sreãna, ãemu je tre-
ba, da bi ji gledal ravno v obraz?!

MARTA

Jakob, — kak‰ne reãi si domi‰lja‰? Vse je ven-
dar tako jasno. Ana ne bo pogre‰ala niãesar;
nikjer bi ne imela lep‰ega Ïivljenja …

RUDA

Dà, dà, dà. To so take besede. âemu so potreb-
ne, to ve‰ tako dobro kakor jaz … Prosim te
torej, Marta, odpravi se na pot. Kolikor mo-
goãe hitro; najbolj‰e ta trenutek … Jaz slutim,
da bo kmalu vse pri kraju. Kar sem storil, me

BES

JAKOB RUDA

grize v srcu, in vendar nimam toliko moãi, da
bi stopil za korak nazaj … Ti me ljubi‰, a jaz ne
maram poleg sebe nikogar, ki me ljubi. Odpra-
vi se torej.

MARTA

Mene je strah, Jakob, — ti govori‰ blazno.

RUDA

Zato hiti stran od mene.

BRO· in ANA iz obednice.

ENAJSTI PRIZOR

Prej‰nja. Bro‰. Ana

BRO·

Gospod Ruda, Ïupan je doli. Vzprejmite ga
vljudno, prosim vas.

BliÏje, zaupno in smehljaje:

To je vaÏen faktor …

vplivna beseda in denar! Potrebovali ga bomo
pri svojih podjetjih; zato ga privijmo k sebi: on
je zaupen ãlovek in velik bedak.

RUDA

Mislite?

MARTA

Kaj i‰ãe‰, Ana?

ANA

Gitaro; Alma bo pela na vrtu; tako Ïele gos-
podje.

Odide na desno spredaj.

RUDA

Ubogaj, Marta, kar sem ti rekel.

RUDA in BRO· odideta.

BES

JAKOB RUDA

DVANAJSTI PRIZOR

Ana. Marta

MARTA

sama:

Dobro bi bilo, da po‰ljem po zdravnika

… Zdaj, ko je vse v najlep‰em redu, prihajajo
mu take misli …

Gre proti durim k obednici in postoji, ko se vrne
Ana.

ANA pride iz sobe z gitaro, sede na desni spredaj,
dotakne se par strun, nato se nasloni na mizo in
zakrije obraz z rokami.

MARTA

Ana!

ANA

po kratkem odmoru:

Tetka Marta, jaz tega ne

morem storiti.

MARTA

Kaj te Ïalosti, Anica?

ANA

Glejte, pri‰el je dvakrat k meni, da bi govoril …
videla sem ga dobro, ãetudi mu nisem gledala
v obraz, in bil je zmerom bolj bled …

MARTA

Kdo je bil to?

ANA

Vse polno ljudi je tam doli in vendar se mi je
zdelo, da sva bila sama, — jaz in Ivan … Tetka,
zakaj ne govorite nikdar veã o njem? Ali se ne
spominjate, kako ste mi pravili ãasih pozno v

BES

JAKOB RUDA

noã, kak‰na bo najina poroka? In zdaj se je
vrnil …

MARTA

Poslu‰aj, Ana —

ANA

Ne, — ne! Jaz neãem sli‰ati niãesar; jaz vem
vse tiste besede o svoji dolÏnosti. A teÏko mi je,
tetka Marta … jaz sem tako sama. Vsi ste se
odvrnili od mene, kakor da sem vam storila kaj
Ïalega. Kaj sem vam storila? … Kadar me kdo
pogleda, izpremeni svoj obraz in smehlja se
tako zoprno …

MARTA

A du‰ica, to se ti samo zdi …

ANA

Oh, jaz vidim dobro … In glejte, naposled je
stopil k na‰i mizi: »Kako vam je nocoj, gospo-
diãna Ana?« Roka se mu je tresla, ko je vzdig-
nil kozarec. »Vidite,« je dejal, »jaz pijem Ïe ves
veãer, da malo vznemirim svojo leno kri. Na-
uãiti se imam ‰e imenitnej‰i govor, nego Justin
in govoriti ga moram to uro …« Sklonil se je
niÏje, da bi povedal nekaj drugega, a nato je
umolknil in od‰el. Sreãala sem ga na stopnicah
… Ah, meni je teÏko pri srcu …

MARTA

Pomisli, Anica —

ANA

Molãala bom, tetka Marta. Vi pravite: »Pomi-
sli« — »to je potrebno« — »to je tvoja dolÏ—
nost« —in jaz vam ne morem odgovoriti.

BES

JAKOB RUDA

MARTA

Ti nima‰ dolÏnosti; delaj po svoji volji, Ana.
Zdaj je ‰e zmerom ãas; odreci Bro‰u svojo
roko, — nihãe ti ne bo branil. Kaj pride potem
— na to ti ni treba misliti … In tudi bolj‰e bi
bilo. Vedeli bi, pri ãem da smo in raz‰li bi se po
svetu … Resniãno, — bolj‰e bi bilo, kakor da je
tako … Jaz se bojim za svojega brata.

ANA

Kaj je oãetu?

MARTA

Ti ne vidi‰ niãesar; ti misli‰ samo nase … A jaz
sem hotela poslati po zdravnika … Ti si ga pri-
pravila tako daleã s svojim vedenjem; on misli,
da si nesreãna …

ANA

Moj oãe misli, da sem nesreãna? Zakaj ne go-
vori veã prijazno z menoj? Kadar pridem k nje-
mu, se obrne od mene.

MARTA

Ti bo‰ umorila svojega oãeta.

ANA

vstane, tiho po kratkem odmoru:

Tega niste ho-

teli reãi.

MARTA

Ti si domi‰lja‰, da si nesreãna in kaÏe‰ to s svo-
jim obrazom vsakemu, kdor te pogleda. Koli-
ko trpi vsled tega tvoj oãe, tega ne vidi‰ … Ti
neãe‰ videti niãesar …

ANA

Jaz se ne branim; storila bom, kar zahtevate.

BES

JAKOB RUDA

MARTA

Predstavljala sem si tako lepo; na‰ dom je re-
‰en; priãelo se bo veselo Ïivljenje. Imeli bomo
goste, vozili se bomo na Drenovo … In pozimi
v mesto, v gledi‰ãe in na plese … Oh, — ne bilo
bi me sram drugih ljudi; doslej sem hodila v
staromodnih, obno‰enih oblekah; zdelo se mi
je, da gleda ves svet za mano … posebno tista
zoprna notarka … In glej, vse bi se izpremeni-
lo; — a ti neãe‰ misliti; jaz ne vem, kaj je s te-
boj … Ali je ubo‰tvo tako prijetno? In napos-
led, kak‰na bi bila tvoja prihodnost!

ANA

Jaz vem to, — dà, jaz vem vse to. Ne govorite,
prosim vas …

MARTA

Ti misli‰ na Dolinarja … On je lep ãlovek, go-
tovo! … Toda dovoli mi samo besedo: — kaj
priãakuje‰ od njega? Taki ljudje, kakr‰en je on,
so lahkomiselni in gledajo samo na zabavo.
Kakor je delal najbrÏ z drugimi, tako bi napra-
vil s teboj. Kratkoãasil bi se, dokler bi mu uga-
jala, in potem bi te mirno odslovil. Tako delajo.
In on je vrh tega umetnik … Da bi imela denar,
bi bilo morda drugaãe. Ne misli nanj.

ANA

In to ste mi povedali tako hladno? Kakor je
delal z drugimi, tako bi napravil z mano. —
Oh, tetka Marta, — jaz sem vesela, neizmerno

BES

JAKOB RUDA

vesela! … Resniãno, ãemu bi Ïalovala? …
Kak‰na lepa prihodnost je pred mano? Moder-
ne obleke, poseti na Drenovem in gledi‰ãe in
ples … Oh! …

MARTA

Ti se norãuje‰, Anica … a delaj svobodno; ne
misli na svojega oãeta …

ANA

Ne, ne norãujem se, gotovo ne! In jaz mislim
tudi na oãeta … Îiveli bomo zelo lepo: vi, tet-
ka Marta, moj oãe, in jaz, — vsi, kolikor nas je.
Dom je re‰en in na‰i vozovi in na‰e obleke; vse
je re‰eno. In zato bomo nocoj peli in plesali …
Da, tako je; on se samo kratkoãasi, kakor se je
kratkoãasil z drugimi. — Ali mislite, tetka Mar-
ta, da vam to verjamem?

MARTA

Anica, ti si razburjena.

ANA

Od same radosti, tetka Marta. Moj Ïenin me
bo lahko vesel, kaj pravite? Lahko me boste
veseli, — vsi vi blagi ljudje. Izpremenila bom
svoj obraz tako popolnoma, kakor da bi ne bila
jokala ‰e nikdar v svojem Ïivljenju; verjemite
mi!

ALMA iz obednice.

BES

JAKOB RUDA

TRINAJSTI PRIZOR

Prej‰nji. Alma

ALMA

Ana, kod hodi‰ tako dolgo?

ANA

Odpoãila sem se nekoliko, — zakaj zdaj se
priãne kmalu ples tam doli, ne?

ALMA

Ti si vesela, kakor se vidi.

ANA

In kako! … Katere pesmi bo‰ pela, Alma? …
Moj glas je postal zadnje ãase raskav in trd, ne
vem zakaj … A poskusimo … Povej mi kak‰no
zelo veselo pesem … na priliko —

melanholiãno in poãasi poje:

»Îaluj, Ïaluj, srcé

moãnó …«

ALMA

Ana, meni se zdi, da tvoja radost ni naravna.

ANA

Ali du‰ica, — kaj pa je na svetu naravno! … Ta
pesem ti torej ne ugaja? Katero drugo …

poje:

»Ko pridem jaz k tebi ponoã’,
na okno potrkam gredoã —«

Kaj misli‰?

MARTA

Ali Ana!

ANA

Oprostite, tetka Marta, ta je malo razposajena.
A kadar je ãlovek tako dobre volje, ne gleda na

BES

JAKOB RUDA

take stvari. Nocoj bomo ãuli ‰e veliko podob-
nega.

RUDA in DOLINAR iz obednice.

·TIRINAJSTI PRIZOR

Prej‰nji. Ruda. Dolinar

RUDA

gre v ozadje proti desni in odpre vrata svoje sobe:

V moji sobi je temno in drugod nisva sama.

Marti, Almi in Ani:

Ali se ne odpravljate mor-

da na vrt?

ANA

Takoj.

ANA, MARTA in ALMA odidejo skozi obednico.

Kratek odmor

PETNAJSTI PRIZOR

Ruda. Dolinar

RUDA

gre proti levi, obstane ob oknu, obrnjen od Doli-
narja; obrne se nenadno k Dolinarju; skoraj osor-
no:

Torej govorite.

DOLINAR

TeÏko mi je, gospod Ruda. Ko sem stopil pre-
ko va‰ega praga, je leglo nekaj nepo‰tenega na
mojo du‰o; zrak v va‰ih sobah ni ãist. Tako se

BES

JAKOB RUDA

je zgodilo, da je padlo nekaj blata celo na mojo
ljubezen. Ali jaz se ne ãutim sposobnega in ne
poklicanega, da bi ravnal bolj‰e od drugih. In
zdaj tudi ni ãasa, da bi premi‰ljeval, ãe i‰ãem
koristi s e b i ali ãe mi je na srcu blagor —
koga drugega.

RUDA

Kaj zahtevate od mene? Jaz sem zadnje dni
tako plah in nemoãen, da bi me pokoril dvele-
ten otrok.

DOLINAR

Pokliãite Bro‰a ter mu razodenite, da je bila
vsa kupãija prenagljena in da naj se vljudno
poslovi ter gre.

RUDA

âemu to? Kaj bi se vsled tega izpremenilo?
Greh se ne da izbrisati.

DOLINAR

Kaj se da storiti, to ãutite sami; vidi se vam na
obrazu … Tedaj storite hitro … Kar dihate zdaj,
to ni Ïivljenje, — tukaj ni zraka za Ïivljenje. Jaz
bi oblekel zakrpano suknjo ter si pripravil po-
potno palico.

RUDA

po kratkem odmoru, glasno in iskreno:

Dajte mi

roko … Îelel sem si Ïe davno po‰tenega ãlove-
ka; treba je bilo ene same besede iz po‰tenih
ust in vse bi bilo pri kraju …

S spremenjenim glasom.

BES

JAKOB RUDA

Ali meni je mraz, jaz sem se bal te po‰tene be-
sede … Zdaj je torej dovr‰eno to Ïivljenje? —
Niãesar ni veã pred mano. Pred mano je noã …
Dà, — kak‰no je bilo to Ïivljenje? … Ali je vred-
no, da se ozrem za njim z enim samim pogle-
dom? … Trpljenja, ne, trpljenja ni bilo nikake-
ga; trpeli so drugi namesto mene; jaz sem jim
nalival ãa‰e s pelinom … Krasota mojih dni je
bila stra‰na; tisti dnevi hodijo zdaj krog mene
kakor mrliãi, — s ‰irokim smehom in temnimi
oãmi … Vi torej zahtevate, da pokliãem Bro‰a?
Pokliãimo ga … A verjemite mi, — ãudno mi je
pri srcu. Ali nisem bil doslej po‰ten ãlovek
med po‰tenimi ljudmi? Nikogar ni bilo, da bi
mi pljunil v obraz kakor sem zasluÏil … Toda
vrzimo to masko od sebe; to ni tako teÏko, —
in glejte, — strah me je bilo! Zdaj se mi zdi
tako vsakdanje in malenkostno …

MARTA iz obednice.

BES

JAKOB RUDA

·ESTNAJSTI PRIZOR

Prej‰nja. Marta

RUDA

Stopi bliÏe, Marta. Ti si me iskala? Kje je Ana?
In Bro‰? Pokliãi ju gor; pokliãi vse … Ne, —
ostani.

Odpre okno.

Gospod Bro‰! Gospoda, pridite za trenutek
gor! Zdi se mi, da so muzikanti Ïe tukaj! — Ti
bo‰ videla, Marta — Glej, meni je tako lahko,
kakor ‰e nikdar prej. Uredil bom svoje stvari;
vse se bo konãalo, kakor je treba. Sklenil bom
svoj raãun, kaj bo potem, to ni na‰a stvar …
Marta, pozdravi gospoda Dolinarja, — on je
moj najbolj‰i prijatelj; pokazal mi je ravno pot
… To je vse tako jasno, — ãemu je bilo treba
premi‰ljevati … ?

BRO·, DOBNIK in KOÎELJ skozi obednico.

SEDEMNAJSTI PRIZOR

Bro‰, Dobnik, KoÏelj, Alma, Ana

in drugi pozneje

RUDA

Bog vas sprimi!

BRO·

Kaj Ïelite, gospod Ruda?

BES

JAKOB RUDA

RUDA

Zdaj me vidite pred sabo, — brez hinavstva na
obrazu.

ANA in ALMA, za njima nekateri drugi gostje, ki
ostanejo deloma med durmi.

RUDA

Oãitam vam, da niste bili odkritosrãni z mano.
Zakaj ste govorili z mano ljubeznivo in s spo-
‰tovanjem, zakaj se niste sramovali, da bi
dihali isti zrak kakor jaz? … Zdaj vas ostavljam,
dragi moji in zato Ïelim, da bi bil raãun med
nami jasen. Jaz nimam doma in ne prijateljev;
kdor me je ljubil, tega sem uniãil s svojo ne-
po‰tenostjo. Tako sem pogubil svojo Ïeno, za-
pravil svoj dom in prodal svojo hãer … Kak‰ni
bodo moji zadnji dnevi, to je v boÏjih rokah;
zunaj prihaja noã in jaz si Ïelim noãi … Ne po-
milujte me, dragi moji in prosim vas, tudi ne
preklinjajte me … Ne preklinjaj me, Ana, da
sem gre‰il brez srca nad teboj. Dati ti ne mo-
rem niãesar, da bi ti vrnil desetino tega, kar
sem ti vzel. Moja ljubezen, tako oblatena in
oneãastena, bi ti bila na poti in naj bo tvoja
prihodnost kakr‰nakoli. Bolj‰e ti bo povsod
drugod, kakor ti je bilo poleg mene. Ne spo-
minjaj se name … In vsi vi drugi, — morda se
sreãamo ‰e kdaj. Gospod Bro‰, — morda pri-

BES

JAKOB RUDA

dem sluãajno na va‰ prag, da vas poprosim ko-
zarec vina in kos kruha …

MARTA

Za boÏjo voljo, — ali ne vidite, da je blazen? …

ANA

Kaj vam je oãe, — umirite se … Oãe! —

BRO·

gostom:

Prosim vas, odstranite se; tu je treba

predvsem pokoja …

Nekateri odhajajo.

Gospod Ruda, ali bi ne bilo dobro, da se malo
odpoãijete?

DOLINAR

Kaj je to — za Boga?! — Kdo je blazen?

RUDA

Niã ni posebnega, gospod Dolinar. Zdaj ste
ãuli, — greh se ne da izbrisati.

ANA

Oãe, — vzdramite se! … Kaj delate? …

DOLINAR

Gospodiãna Ana — ali ga ne razumete?!

MARTA

Pustite jo zdaj, pustite jo pri miru; vi ste tisti, ki
je kriv vsega tega …

BRO·

Predvsem je treba pokoja.

Stopi par korakov h KoÏelju.

Ali bi ne bili tako prijazni, da bi pohiteli po
doktorja? Prosim!

KOÎELJ odide.

BRO·

Gospod Ruda, prosim vas; izvolite v svojo
sobo; lezite malo! —

BES

JAKOB RUDA

DOBNIK

Zdaj imate, gospod Dolinar, — kaj ste na pra-
vili? Takega efekta paã niste priãakovali?

BRO·

In tam doli recite, — naj bodo malo bolj tiho …

RUDA, BRO·, MARTA in ANA odidejo v desno
sobo v ozadju.

DOBNIK in DRUGI v obednico.

DOLINAR stoji okamenel.

Zastor

BES

JAKOB RUDA

TRETJE DEJANJE

Soba kakor prej

PRVI PRIZOR

Dolinar, Dobnik, KoÏelj pri igralni mizi

DOBNIK

Bro‰ je vedel na vsak naãin, zakaj ga je napra-
vil blaznega. In kak‰en obraz ima ta lopov!
âlovek bi se naposled sprijaznil z njim, da bi
ne izgledal tako golobje poleg vse svoje niã-
vrednosti.

KOÎELJ

Sprijaznili bi se z njim? Lepi nazori!

DOLINAR

Nocoj pije veliko; vest ga ‰egaãe v grlu … Ali
sli‰ite Rudo?

Stopi k oknu:

Na vrtu poje.

DOBNIK

Lepo je bilo od Bro‰a vsekakor, da ni odpo-
vedal veselice.

KOÎELJ

âudno, da je pustil Rudo iz sobe.

BES

JAKOB RUDA

DOLINAR

Zakaj ne? … Ta hrupna veselost ni drugega kot
dokaz blaznosti. Kaj ne vidite, kako se mu
smeje v obraz?

DOBNIK

Ruda naj bi konãal celo stvar ãisto enostavno.
Spodil naj bi ga odtod. Tako bi bilo vse v redu.

Justinu:

Kako je, gospod govornik?

JUSTIN od ozadja.

DRUGI PRIZOR

Prej‰nji. Justin

JUSTIN

Hvala. Poãutim se nenavadno dobro.

DOBNIK

S svojim govorom ste se odrezali. ·koda, da ga
nihãe poslu‰al ni.

JUSTIN

Res, obãinstvo je bilo nekoliko raztreseno. A to
ni govoru prav niã ‰kodovalo.

DOBNIK

Bravo! Kakor se vidi, ste jako samozavestni. A
kaj ste mislili s tistim »novim Ïivljenjem, ki
prihaja v ta zapu‰ãeni grad z razvitimi prapo-
ri …« —kako ste se prav za prav izrazili?

JUSTIN

Eh … oprostite; zdi se mi, da sem se nekoliko
zmotil. Na teh obrazih ni ravno mnogo tistega
jasnega veselja —

DOLINAR

Ruda se dovolj veselo poslavlja.

BES

JAKOB RUDA

JUSTIN

Vi mislite, da daje slovo svojemu mirnemu,
samostanskemu Ïivljenju —

DOLINAR

Ne, tako ravno ne mislim …

Vstane izza mize:

Oprostite, meni se ne dá igra-

ti. Zelo nerodno mi je pri srcu.

DOBNIK

Kaj imate na vesti?

DOLINAR

Zdi se mi, da nekaj teÏkega. âe bi vam rekel v
suhoparnih besedah kar mislim, bi se sli‰alo
prestra‰no. Ali poglejte mi v oãi.

DOBNIK

po kratkem odmoru:

Vi ga nimate na vesti. To se

mora zgoditi.

DOLINAR

Mora? Vi niste ãlovek.

DOBNIK

Celo jako po‰ten. Vi ste vznemirjeni ter se ãu-
tite nesreãnega, a mislite isto kakor jaz, ki se
ãutim sreãnega. To se mora zgoditi. Ko bi bil
na njegovem mestu recimo jaz, bi bila stvar
vsa drugaãna; jaz sem namreã potreben na
svetu, medtem ko nima on tu ãisto nobenega
opravka. âe ne pojde danes, pojde jutri … Ha
… ha … ha.

Veselo in glasno:

Ali ni imenitno, kako kro‰nja-

rimo s skrivnostmi? Vi hodite tod okoli kakor
polnoãen duh.

BES

JAKOB RUDA

DOLINAR

Jaz bi ga ãuval; s svojo srãno krvjo bi ga re‰il …
Ali nekdo stoji med mano in med njim in moje
roke so brez moãi.

DOBNIK

resno in hladno:

Vi ga ne boste re‰ili, to imate

prav. âe bi pil pred vami svoj kozarec … ãe bi
ga pil pred vami, vi bi ne genili z mezincem …

DOLINAR

tiho in z grozo:

Stra‰ni ste …

KOÎELJ

Meni je nekaj jasnega … pol jasnega; ãe bi bilo
treba povedati z besedami, ne bi mogel tega …

DOBNIK

Zato raj‰i molãite. Vi, gospod Justin, ki nima-
te nobenega dela, poglejte na vrt in sekundi-
rajte Rudi. âe bote sli‰ali kaj posebnega, pa
nam povejte …

DOLINAR

In skrbite, da se mu kaj ne zgodi.

DOBNIK

smehljaje:

Zakaj si ne naloÏite sami te skrbi?

DOLINAR

se obrne stran:

To je neãlove‰ko …

DOBNIK

Justinu:

Dolinar vam je namreã dejal, da samo

opazujte, — niãesar drugega. Ne vtikajte se de-
janski v osebne razmere drugih ljudi.

JUSTIN

Jaz sploh ne vem —

DOBNIK

To je dobro, da sploh ne veste … Pustite Rudo
pri miru. Kakor kdo misli, da se najbolje re‰i —

BES

JAKOB RUDA

tako naj stori. Drugaãe napravlja samo nepri-
like drugim in sebi.

BRO· iz ozadja.

TRETJl PRIZOR

Prej‰nji. Bro‰

BRO·

Gospoda, zadnji ples na vrtu. Potem se prese-
limo v sobo. Tam doli postaja hladno.

Skrivnostno:

Kaj mislite o ubogem Rudi? …

Verjemite, da me srce boli … TeÏko mi je, res-
niãno teÏko.

DOBNIK

Prav za prav — vas je nekako odslovil, gospod
Bro‰. Ali niste ãutili tega?

BRO·

Ne, gospod Dobnik, — jaz ne vem, kako govo-
rite. Kakr‰en je bil, se vendar ni dalo priãako-
vati … hm … niãesar drugega … Vroãe mi je,
gotovo; zdi se mi, da sem veliko pil … Ali pro-
sim vas, gospoda … Vi mislite … Ne mislite
niãesar slabega …

DOLINAR

Nikakor ne, gospod Bro‰, — mi ne mislimo
niãesar slabega. Kako pridete do tega!

BRO·

Vse razmere so take. Ali treba jih je razumeti.
Jaz sem dober ãlovek. Vsi moji nameni so jas-

BES

JAKOB RUDA

ni pred vami … Dà … Moja vest je lahka … Re-
cite, kak‰en dobiãek imam od tega? — Posest-
vo je v neredu, zadolÏeno. Jaz … jaz ga dvig-
nem, s svojim denarjem. To ni niã hudega.

DOBNIK

Res, to ni niã hudega. Seveda se ne da tajiti, da
boste jako dobro naloÏili svoj denar.

KOÎELJ

Kopali boste premog, kakor pravijo?

BRO·

Eh, — prosim vas … In gospodiãna Ana je za-
dovoljna … UboÏica, — Ïivela je kakor v samo-
stanu. A jaz ji napravim Ïivljenje! … Ne, gos-
poda … ne karajte me, da postajam sentimen-
talen. Moje srce je mehko. Jaz hrepenim po
svoji nevesti …

DOLINAR

Justin, dajte mu kozarec vode. Slabo mu je.

BRO·

Ne, hvala … Tako se mi je zavrtelo pred oãmi
… Ne spustim je iz rok, verjemite mi … RoÏica
… koliko je Ïe od tega, da nisem imel v naroãju
takega otroka … Eh, reãem vam, — to je uÏitek
… to je razko‰je … jaz nisem tako star kakor iz-
gledam.

DOBNIK

Glejte, glejte Seladona … Pripravljate si lepo
starost.

BRO·

To je treba … âlovek mora imeti poleg sebe
mlado telesce, da mu dalj‰a Ïivljenje. Ravnaj-

BES

JAKOB RUDA

mo se po izgledu Davidovem … A zdaj, prija-
telji dragi, prosim vas, pustite igralne mize, za-
bavajte se z nami. Na vrtu zaple‰emo ‰e en-
krat, a potem izpraznimo par steklenic v obed-
nici … Gospod Dolinar, ne glejte me temno, jaz
sem va‰ prijatelj .

KOÎELJ

Pojdimo torej doli.

ALMA iz obednice.

âETRTI PRIZOR

Prej‰nji. Alma

ALMA

na pragu:

Gospod KoÏelj!

KOÎELJ

Gospodiãna Alma!

ALMA

Kaj pomeni to? Kod se skrivate?

KOÎELJ

Igrali smo partijo taroka …

ALMA

Ah! In kdo mislite, da bo plesal? Godci ne bo-
do godli samo v svojo zabavo. Gospod Ruda
ple‰e solo, a meni se to ne zdi kratkoãasno …
Takoj dol! In vas, gospod Dolinar, kliãe gospo-
diãna Ana! Zmenite se zanjo! …

Govori v obednico:

Gospod Ruda, ljudje taroki-

rajo!

RUDA iz ozadja.

BES

JAKOB RUDA

PETI PRIZOR

Prej‰nji. Ruda

RUDA

Kak‰en Ïenin pa ste vi, gospod Bro‰? Ne drÏi-
te se kislo! Jaz ljubim ljudi, ki ple‰ejo in kriãi-
jo … Kolikor bolj ple‰ete in kriãite, tem gostej-
‰a vam je megla pred oãmi. In to je dobro.

Dolinarju:

Kolikor manj ãlovek vidi, tem bolj je

sreãen. Prva stopinja je ljubezen, druga pija-
nost in tretja smrt. Smrt je superlativ zemelj-
ske sreãe. Zato naj vsakdo gleda, da pride ko-
likor mogoãe hitro na to poslednjo stopnjo …
Gospod Bro‰, ne poslu‰ajte me, jaz sem bla-
zen.

BRO·

Svetoval sem vam, gospod Ruda —

RUDA

Da naj bom miren. Da, jaz bom miren. Kmalu,
a zdaj je ‰e prezgodaj. V meni je ‰e iskrica Ïiv-
ljenja; kadar odgori, potem se odpoãijem.

ANA iz ozadja.

BES

JAKOB RUDA

·ESTI PRIZOR

Prej‰nji. Ana

ANA

Prijatelj Ivan, rada bi plesala z vami.

DOLINAR

hladno:

Na uslugo, gospodiãna.

ANA

âe boste plesali, kakor govorite, bo najin ples
jako mrzel.

DOLINAR

Nisem najbolj‰e volje, gospodiãna.

ANA

Razvedrili se bote. Jaz se namreã moÏim, go-
spod Dolinar. Kaj pravite k temu? To je eno.

Ti‰je:

In moj oãe je blazen; to je drugo. Zakaj bi

ne bila vesela?

RUDA

Gospod Dolinar, — jaz si malo odpoãijem tu
gori. Pridite potem za trenutek k meni. Po ple-
su.

ANA, DOLINAR, ALMA, KOÎELJ odidejo.

RUDA

osorno:

Îenin, — kaj ne pojdete za nevesto?

BRO·

z zoprnim smehljajem:

Ne bojte se, da mi odide.

Za drugimi

BES

JAKOB RUDA

SEDMI PRIZOR

Ruda, Dobnik

RUDA

TeÏko mi je, prijatelj Dobnik. V rokah ne ãutim
veã moãi, kakor novorojen otrok.

DOBNIK

Rekel sem ti zadnjiã, Ruda: — ne pripoveduj
mi teh stvari. Jaz ti ne svetujem niãesar. Ne
misli, da te pritisnem k sebi in da te tolaÏim.
To bi bilo za trenutek dobro — in uro pozneje
bi bilo vse pri starem. Naposled se ne da taji-
ti: prej si bil pretiran v svoji neverjetni lahko
miselnosti in zdaj si pretiran v svojem obupu
… Skratka: — stori, kakor se zdi najbolje tebi
samemu.

RUDA

Tako stra‰na je ta pot …

Hitro in zaupno:

âaka me siroma‰tvo in sramo-

ta, niã huj‰ega, — kaj je tako grozovitega na
tem? Zakaj bi se stra‰il tega? To bi bila samo
kazen, — zakaj bi se ognil siloma svoji kazni?

DOBNIK

To sem te pra‰al Ïe jaz sam.

RUDA

Ne, — nikar me ne poslu‰aj. V zadnjem tre-
nutku izginejo najtemnej‰e sence. To ni druge-
ga kakor otroãja bojazen.

MARTA iz ozadja.

BES

JAKOB RUDA

OSMI PRIZOR

Prej‰nja. Marta

MARTA

Jakob, kako ti je?

RUDA

Dobro, Marta. Zakaj nisi storila, kakor sem ti
rekel?

MARTA

Ah, Jakob, — in ti pravi‰, da ti je dobro. âemu
ne gre‰ poãivat?

RUDA

Jaz pojdem poãivat, Marta. — In ‰e to. Jutri,
kadar pojde‰ odtod, vzemi s sabo pismo, ki ti
ga napi‰em ‰e nocoj in daj ga mojemu bratu.
Pokliãi mi Ano.

MARTA odide.

DEVETI PRIZOR

Dobnik. Ruda

RUDA

Zdaj bodi tako prijazen, prijatelj, in ostavi me
samega. Ali mi ima‰ povedati ‰e kaj posebne-
ga?

DOBNIK

Jaz? Ne.

RUDA

Torej z Bogom.

DOBNIK

Ruda, — jaz ne bi rad, da bi ostala zarad mene
kaplja Ïolãa v tvojem srcu. Po‰tenemu ãloveku

BES

JAKOB RUDA

dam suknjo s telesa. Ti ve‰, kaj si storil meni in
… svoji soprogi. To so stare stvari, pustiva jih
pri miru … A jaz resniãno ne vem, ãemu bi te
klical od groba, ãe misli‰, da ti ne ostane dru-
gega. Ako ãuti‰, da more‰ ãakati, tedaj bi mi
bilo to ‰e ljub‰e.

RUDA

In ti nima‰ nobene gorke besede?

DOBNIK

Nobene.

Stisneta si roko.

DOBNIK odide.

DESETI PRIZOR

Ruda sam

RUDA

gre po sobi molãe in s sklonjeno glavo:

Najbolj‰e

je, da se tako zgodi. Ponavljati je treba, da je to
najbolj‰e … Zakaj jaz nimam moãi, da bi storil
ta zadnji korak. Pregovoriti se moram s hlad-
nim razumom, da nima Ïivljenje zame nobe-
nega pomena veã. LeÏalo bi pred mano gnu-
sno in temno, polno vsakdanjih skrbi in za-
niãljivih pogledov.

Mirno:

Kar ostane, to so samo ‰e formalnosti …

Ali vendar, — o Bog, jaz nisem vzrok svoji uso-

BES

JAKOB RUDA

di; jaz tega nisem zasluÏil. Kaj nisem ãutil v
sebi moãi in volje, da bi delal najbolj‰a dela?
Kdo mi je zavezal oãi, da sem pri‰el v ta stra‰ni
propad …

Tiho, obupano:

O Bog, o Bog, — kaj ni poti na-

zaj?

ANA iz ozadja.

ENAJSTI PRIZOR

Ruda. Ana

ANA

Ali ste me klicali, oãe? — Glejte, zdaj sem vese-
la, kakor ste Ïeleli.

RUDA

k nji, hitro:

Ana, — oprosti mi, dete moje! …

ANA

Kaj zahtevate od mene, oãe? Ali nisem storila
vsega, kar je potrebno?

RUDA

Ne morem te prositi, Ana, da pozabi‰ — na
svojo nesreão in na mojo krivdo. Jaz niti ne
morem zahtevati od tebe, da bi mi oprostila
kakor svojemu oãetu. Ali Ana, ne zgraÏaj se,
kadar se bo‰ spominjala name. Ti ãuti‰ samo
pregreho, ki sem jo bil storil nad tabo; kar je
bilo dobrega v mojem srcu, tega ne pozna‰ —
a to je podobno opraviãevanju, in opraviãevati

BES

JAKOB RUDA

se neãem … Ana, ne odreci mi ene solze, kadar
— —

prekine se nenadno.

Bog s teboj torej, dete moje.

ANA

A jaz sem vesela, oãe; kako govorite?! — Glej-
te, meni gori obraz od veselja; jaz sem plesala
in pela; govorila sem z gospodom Bro‰em, ka-
kor se spodobi. Kaj je treba ‰e veã?

RUDA

Koliko si trpela, — a to se bo konãalo, Anica. Ti
ne bo‰ nesreãna, tvoja du‰a je predobra. Ti an-
gel moj, daj, da vidim ‰e enkrat tvoje oãi.

ANA

Jaz bom sreãna, — samo da ste sreãni vi. Opro-
stiti vam nimam niãesar, oãe.

RUDA

Tvoj obraz se je spremenil, Anica.

ANA

To je od plesa, oãe — in glava me boli, — to je
od vina … Îelela bi samo, da bi nocoj‰nji veãer
ne minil nikoli, — da bi bil zmerom ta hrup in
ples. Jaz se bojim miru … Ah, ne hudujte se
nad mano, da govorim tako. Odslej bom govo-
rila samo, kakor je treba. O jaz sem sreãna …

RUDA

korak od nje, mirno in hladno:

Dà, to je bilo ne-

umno, da sem te prosil opro‰ãenja zdaj. Ne-
umno je bilo, da sem priãakoval besedo iz tvo-
jega srca. To se ne da oprati drugaãe, — tu ni
drugega zado‰ãenja — —. Ne smem ti stisniti

BES

JAKOB RUDA

roke, ne ti pogledati v oãi, dokler ne oãistim
svojega Ïivljenja? To je tvoja pravica, da se
obraãa‰ od mene ..

ANA

glasno in moãno:

Oãe, — vse sem vam dala in vi

me Ïalite … Svoje Ïivljenje sem dala za va‰
dom, — jaz nisem imela drugega kakor svoje
Ïivljenje …

RUDA

Ali kljub temu, — daj mi roko, ãetudi hladno,
in ostani zdrava, Anica. Spomni se ãasih, da je
bilo moje trpljenje veliko, — in da je najveãje v
tej uri. Bog te ãuvaj!

ANA

Kam pojdete, oãe?

RUDA

Poãivat, dete moje; jaz sem utrujen.

Gre k pisalni mizi in pi‰e.

DOLINAR iz ozadja.

DVANAJSTI PRIZOR

Prej‰nja. Dolinar

DOLINAR

Gospod Ruda?

RUDA

Dobro, da ste pri‰li. Za trenutek, prosim.

Zgane pismo in ga pusti na mizi. K Dolinarju, hi-
tro:

Glejte torej, kako se nam je ponesreãilo;

zadeli niste pravega. Jaz sem vedel Ïe takrat,

BES

JAKOB RUDA

kje je prava pot. Ali ãlovek se brani te poti,
dokler je mogoãe. Vi torej veste, gospod Doli-
nar?

DOLINAR

negotovo:

Ne razumem vas —

RUDA

Recimo torej, da me ne razumete. Ali tu ni tre-
ba niã prikrivanja, gospod Dolinar. Va‰a dolÏ-
nost ni, da me primete za roko in da mi brani-
te. Storili bi mi s tem najslab‰o uslugo, razu-
mete? Zdaj tega ne potrebujem veã. Zatajite
malo svoje soãutje, ãe se vam je morda srce sti-
snilo, in poglejte name s hladnimi oãmi, — ne
preostane mi niãesar drugega.

Bolj mehko:

Oprostite mi, kar sem vam storil

Ïalega v zadnjem ãasu in —

tiho in hitro

— lju-

bite jo bolj, kakor sem jo ljubil jaz.

DOLINAR

neodloãeno:

Ali ni mogoãe —?

RUDA

Zame ni mogoãe. Moja preteklost leÏi na mo-
jih ramenih … In to breme je tako teÏko. BeÏati
bi moral iz svojega doma — tat svojega otroka
… Kje bi mogel najti pokoja? Glejte, moj dom
se je zru‰il, — in jaz naj bi stal ob strani in gle-
dal razvaline? … Ne branite mi in zakrijte
obraz … Tako je torej vse v redu in moja du‰a
je lahka.

Hladno:

To pismo oddajte Marti. Z Bogom!

BES

JAKOB RUDA

Dolinar stopi korak k njemu.

Oprostite, gospod Dolinar — ne trudite se; to
bi ne koristilo. Danes ali jutri — naposled je to
vseeno.

Odide zadaj na desni.

DOLINAR

Ali vendar, — za Boga, to je stra‰no.

TRINAJSTI PRIZOR

Ana. Dolinar

ANA

Kaj se godi z mojim oãetom?

DOLINAR

burno:

Jaz ne vem niãesar. O Bog, — ali nismo

ravnali z njim kakor lopovi? Pustil je greh na
na‰ih du‰ah … Ali jaz si umijem roke … Jaz si
umijem roke. Zakaj bi mu branil? Zakaj bi mo-
rali trpeti ravno vi? In zakaj bi moral trpeti on?
… Ne oãitajte mi niãesar! Ne morete mi oãitati,
da sem delal zase … Ali ãetudi mi ne boste
oprostili, — jaz nisem mislil nase. Bog mi je
priãa.

ANA

Kaj vam je, gospod Dolinar?

DOLINAR

A zdaj ste prosti, — zdaj nimate re‰iti nikogar
s svojim telesom. Zdaj ste prosti in brez doma
… Kamorkoli pojdete, gospodiãna Ana, — spo-

BES

JAKOB RUDA

minjajte se name; nihãe vas ni ljubil tako, ka-
kor sem vas ljubil jaz …

ANA

Zdaj ne govorite veã tako z menoj, gospod Do-
linar, zdaj je prepozno. âe imate kaj soãutja,
molãite o prej‰njih ãasih. Ali ne vidite, kako je
meni?

DOLINAR

To je zdaj minilo. A kak‰en bi moral biti, da bi
vas prosil ljubezni v tem trenutku? Polovico
tvoje nesreãe sem nosil jaz, Anica, du‰ica
moja; za vsako solzo iz tvojih oãi bi dal kapljo
svoje srãne krvi, Anica … Pri‰el sem pote, a
bilo je prepozno. Vse moje Ïivljenje je bilo v
tebi, vsa moja prihodnost. Moje Ïivljenje je ne-
mirno, in moja prihodnost nejasna, — a v me-
ni je toliko svobodne moãi, da bi si upal posuti
z roÏami tvojo pot. Roko v roki pojde‰ z mano
do slave, do razko‰ja —

ANA

Vsa moja sreãa je za mano; pred mano je praz-
no Ïivljenje …

Prisiljeno ravnodu‰no.

Ali vendar, kam ste za‰li! — Moj oãe bo imel
dom, ne bodo ga izganjali na cesto. Moja teta
bo imela moderne toalete, koãije in konje, da
se vozi v mesto na veselice. To je dovolj, dru-

BES

JAKOB RUDA

gega ni treba. — Jaz — jaz ne bom imela niãe-
sar …

Zakrije obraz.

Zakaj si pri‰el tako pozno, Ivan?

DOLINAR

ti‰je:

Zdaj ni veã prepozno. Ali mene je strah!

BRO· iz ozadja.

V obednici se zaãuje ‰um, razgovor in smeh

·TIRINAJSTI PRIZOR

Prej‰nja. Bro‰

BRO·

vinjen, da se mu zapleta jezik;

a hodi ravno, poje:

Oj ti Polon — Polonãica … Kak‰na radost! Me-
ni se zibljejo sonca pred oãmi … Pridi, Anica …
Tu sem na srce moje, Bogomila …

DOLINAR

Zakaj ste tako ginjeni, gospod Bro‰?

BRO·

kazalec pred obrazom, s surovo hudomu‰nostjo:

Vi, gospod Dolinar … vi imate nekaj na vesti, vi
ne gledate tako, kakor gledajo po‰teni ljudje …
Nikar nobenih skrivnosti, — grehi se povedo
naravnost, hinavske oãi niso lepe … Jaz na pri-
liko, — poglejte mene … kar delam, to delam
pred vsem svetom, vsakdo mi lahko gleda na
prste. Sploh je moj karakter jako sreãen, —

BES

JAKOB RUDA

Ana, ti bo‰ zadovoljna z menoj … Oj Anica, —
nikar, nikar se me ne boj — ah, kam uhaja‰
pred menoj — hohó, — rima! — Anica, nocoj
se ti prezentiram, kakor sem v resnici: ãlovek
vesel, razposajen, — zakaj moje srce je mlado.
Ne glej na mojo ple‰o, Anica … Jaz sem sposo-
ben … haha, jaz sem sposoben … Ple‰a ne do-
kazuje niãesar.

ANA

Pustite me … mene je strah …

DOBNIK iz ozadja.

PETNAJSTI PRIZOR

Prej‰nji. Dobnik

DOBNIK

Ali ne pridete, Dolinar? — Steklenice prihaja-
jo na mizo. DruÏba se je preselila, zakaj na vrtu
je mraz.

DOLINAR

Meni je mraz tudi tu notri.

DOBNIK

Vi ne izgledate ravno imenitno. Kaj ste imeli z
njim? Ruda je ‰el preko vrta hitro in mirno, a
bled je bil zelo. Justin se je po va‰em nalogu
opletal okoli njega; povedal sem mu ‰e enkrat,
da naj pusti ljudi pri miru …

Stopi z njim v stran.

BES

JAKOB RUDA

BRO·

Ani s surovo strastjo, blizu nje, ona se mu umika:

Nikar ne trepeãi, golobica moja … Jaz te ljubim
… vse moje telo gori od ljubezni … objamem te
do omedlevice …

ANA

Pojdite stran … stran …

Oba v obednico.

·ESTNAJSTI PRIZOR

Dolinar. Dobnik

DOBNIK

In kaj imate vi pri tem? Kaj vas to vznemirja?

DOLINAR

Ali bi ga ne mogel obdrÏati vsaj za ta hip? Sto-
ril bi svojo dolÏnost … Meni je stra‰no pri srcu
… Ne morem si misliti … Glava mi je tako teÏ-
ka … Ali se je moralo to zgoditi?

DOBNIK

Poslu‰ajte, gospod Dolinar. Vsakemu ãloveku
pride ura, ko je zanj poslednji ãas, da izgine.
âe tega ne stori, vlaãi se po svetu brez du‰e in
brez Ïivljenja, v nadlego sebi in drugim lju-
dem. Za Rudo je pri‰la tista ura. Ako bi vas
prosil, storili bi bili najbolj‰e, da bi ga vodili za
roko tja, kamor je moral sam. Ta filozofija ni
lepa, a pametna je.

DOLINAR

Grozovita je.

BES

JAKOB RUDA

DOBNIK

Kakor Ïe hoãete … Naposled, — Ana se je ho-
tela darovati na vsak naãin za njegov dom.
Zdaj ostane sicer uboÏica, — a bolj‰e bo zan-
jo. âe ste imeli kaj opravka z Rudovo zadnjo
uro, — pomislite, da ste re‰ili njegovo hãer. In
ona je tega vredna.

DOLINAR

Naj bi jo re‰il kdo drugi, — jaz bi tega ne smel
storiti. Jaz ne.

DOBNIK

Sploh pa ne mislite, da je ãakal Ruda ravno
va‰ega dovoljenja.

ALMA iz ozadja.

SEDEMNAJSTI PRIZOR

Prej‰nji. Alma

ALMA

Papa, viktorija! — Pardon, gospod Dolinar.

DOBNIK

Kaj je, Alma?

ALMA

Ah, niã posebnega.

Ti‰je:

KoÏelj pride jutri po mojo roko.

DOBNIK

malovaÏno:

Ah!

ALMA

Tako! — »Ah!« — Vam je torej to vseeno?

DOBNIK

Kaj nisi dejala sama, da ni to niã posebnega? —
Naposled moje dovoljenje nikakor ‰e ni zago-
tovljeno.

BES

JAKOB RUDA

ALMA

Papa, to je moja stvar. Gospod KoÏelj, — klo-
buk in suknjo, mi odhajamo.

KOÎELJ iz ozadja.

JUSTIN od desne.

OSEMNAJSTI PRIZOR

KoÏelj, Dobnik, Dolinar, Alma, Justin

JUSTIN

prepaden:

O Bog, in jaz sem to slutil … Stojim

kakor kamen, ne da bi ganil z roko …

DOBNIK

mirno:

Pripovedujte, gospod uãitelj.

JUSTIN

Zakaj ste mi dejali, da naj pazim nanj; vedeli
ste torej ãisto dobro …

DOBNIK

trdo:

Mi nismo vedeli niãesar. Govorite jasno!

JUSTIN

Ruda vam gre s silnimi koraki … izginil mi je
skoro izpred oãi … In ne po stezi, naravnost
ãez grmovje. Opraskal sem si roke in raztrgal
suknjo. In tam gori obstoji, dvajset korakov od
mene. Nebo je jasno in videl sem ga razloãno.
Stal je vrh skale, kakor ãrn kip … O! — Kak‰en
glas vam je bil to, za Boga! — Kakor, da se je
oglasilo tam v globoãini, iz vode. Zaklical je
»Marija« tako ãudovito, stra‰no, da me je za-

BES

JAKOB RUDA

zeblo v kri in mozeg … Potem pa ni bilo na
skali niãesar veã in doli v tolmunu je za‰umelo.

Odmor

Dajte mi vode, meni se vrti pred oãmi!

DOLINAR

vzame z mize kozarec vode in ga da Justinu:

To-

rej —?

KOÎELJ

To je grozovito …

hitro v obednico.

DOBNIK

Ne zgraÏajte se; storil je popolnoma pametno.
·el je poãivat, ker je bil utrujen.

ALMA

Kje je Ana?

ANA hitro iz ozadja.

BRO· za njo.

DEVETNAJSTI PRIZOR

Prej‰nji. Ana. Bro‰. Gosti in M arta pozneje

ANA

Re‰ite me tega ãloveka …

Dolinarju:

Jaz ne morem veã … Vzemi me s

sabo, Ivan, stran odtod …

BRO·

Nevestica, zakaj beÏi‰ pred mano … ? »Daj da
te objamem, od ljubezni vnet …« Ali tiãica, ti si
vendar moja …

BES

JAKOB RUDA

100

ALMA

Bro‰u:

Hé, vi, pustite jo pri miru … Ali ne ves-

te, kaj se je zgodilo?

GOSTI iz obednice, prestra‰eni obrazi.

PRVI GOST

To je grozno!

DRUGI GOST

Kdo ga je videl?

ALMA

Ani:

Ne prestra‰i se, Anica, tvoj oãe je mrtev.

ANA

obstoji s pove‰enimi rokami, po kratkem odmoru
omahne v naroãje Dolinarju:

Glej, vse je umrlo

zame. Ti me varuj, Ivan!

DOLINAR

Ne boj se Anica, ti pojde‰ z mano.

BRO·

To je moj opravek, gospod Dolinar.

DOBNIK

mirno:

Dajte mu klofuto, Justin …

Pri Ani.

Samo lahka omedlevica. Minilo bo takoj.

BRO· proti obednici, JUSTIN za njim.

MARTA

iz obednice:

Kje je Jakob?

DOBNIK

Gospodiãna, Ruda vam je dejal, da pojdite od-
tod … Pospravite svoje stvari; zdaj ste v tuji
hi‰i.

DOLINAR nese Ano na rokah na divan.

Zastor

BES

JAKOB RUDA

101

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-163-0

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Ivan Cankar Mimo življenja
Ivan Cankar Za narodov blagor
Ivan Cankar Iz tujega življenja
Ivan Cankar Hiša Marije Pomočnice
Ivan Cankar Aleš iz Razora
Ivan Cankar Troje povesti
Ivan Cankar Izpoved
Ivan Cankar Martin Kačur
Ivan Cankar Življenje in smrt Petra Novljana
Ivan Cankar Na klancu
Ivan Cankar Moje življenje
Ivan Cankar Smrt kontrolorja Stepnika
Ivan Cankar Lepa naša domovina
Ivan Cankar Gospa Judit
Ivan Cankar Vinjete
Ivan Cankar Monna Lisa
Ivan Cankar Romantične duše
Ivan Cankar Na pragu
Ivan Cankar Hlapci

więcej podobnych podstron