BES

MARTIN KAâUR

Ivan Cankar

Martin Kaãur

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

MARTIN KAâUR

BES

Ivan Cankar
MARTIN KAâUR

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-069-3

beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

BES

MARTIN KAâUR

PRVI DEL

osen in blaten je pri‰el Martin Kaãur v po‰tno gostil-
nico.

»Ali pojde kmalu po‰ta v Zapolje?«
»Kmalu! âez pol ure!« je odgovoril zaspani krãmar.
Kaãur je sédel za mizo in si je naroãil Ïganja in kruha. Ve-

liko culo, ki jo je nosil na krepki gorjaãi preko rame, je vrgel
na klop.

Ves njegov rdeãi, zdravi obraz je bil ‰e poln sveÏega jesen-

skega jutra, polne so ga bile njegove rosne, vesele oãi. Dolgo
romanje je imel za seboj, dvoje trdih ur; lic in obleke se je ‰e
drÏala rezka megla in temna zora.

Z velikim hrupom je stopil v gostilnico debel, postaren ãlo-

vek; Ïe v septembru je bil obleãen v dolg, teÏak koÏuh in ãrno
kuãmo je imel na glavi. Tolstoliãen je bil in neobrit; gledal je
osorno izpod ko‰atih, osivelih obrvi. Krãmar ga je pozdravil
s posebno spo‰tljivostjo in mu je prinesel Ïganja, gnjati in
kruha.

»Kaj ‰e ne bo Jerneja?«
»Bil je Ïe tukaj, pa je ‰el na po‰to.«
Debeli gospod je popil in pojedel in se je ozrl na Kaãurja.

Razmotril mu je obraz, premeril mu je obleko in je spoznal,
da je ãlovek bolj‰e sorte.

»Kam pa vi?«
»V Zapolje.«

BES

MARTIN KAâUR

»Kaj pa boste tam?«
»Uãitelj.«
»Hm!«
Pogledal je Kaãurja ‰e bolj natanko, in ãe bi Kaãur ne bil

imel rosnih oãi, bi bil spoznal v pogledu debelega gospoda
soãutje in ‰kodoÏeljnost.

»Tudi jaz sem iz Zapolja!« je pripovedoval debeli gospod

in si je trebil zobe. »Zdravnik sem tam. Prekleto gnezdo je to,
ni huj‰ega na svetu! Ne reãem niã: kraj je lep; da bi le ljudi ne
bilo!«

Kaãur se je nasmehnil.
»Vsi govore tako! Tudi jaz, ãe govorim o svojem rojstnem

kraju, pravim: lep je, da bi le ljudi ne bilo! In vendar so tisti
ljudje blagi in spo‰tovanja vredni in vsi ljudje so blagi!«

Zdravnik je zaluãal zobotrebec na tla, uprl je komolca ob

mizo in se je ozrl osoren na Kaãurja.

»In tak prihajate k nam?«
»Kak‰en?« se je prestra‰il Kaãur.
»Tak tepec, ne zamerite! — Vsi ljudje so blagi! Boste kmalu

videli, kako so blagi. — Noben ãlovek na svetu ni blag, tudi
vi ne in tudi ne jaz! — Pa kaj bi tisto! Naravnost vam reãem,
zato, ker ste mlad in spodoben ãlovek: bodite oprezni, sto-
krat oprezni, in hinavski, hinavski, stokrat hinavski, ko pride-
te v Zapolje! Niã drugega vam ne reãem!«

»Bog vedi, kaj je tam doÏivel!« si je mislil Kaãur in zanimal

ga je debeli zdravnik.

»Zdaj ste me pogledali, prijatelj, na tak naãin, kakor gleda-

jo dandana‰nji mladi ljudje nas starce: ne pozna veã ljudi, ne
pozna veã ãasa! Ampak, fant, stvar je drugaãna! — Îganja, Ju-
rij! — Drugaãna je stvar! Ali si morete misliti, da sem bil ‰e

BES

MARTIN KAâUR

pred desetimi leti velik govornik na taborih? Da sem se bo-
ril za na‰e narodne pravice? Da sem bil zapisan v ãrnih buk-
vah politiãne policije? Ne? Seveda ne! Debel sem! Jaz pa vam
reãem: videli boste tam ljudi, ‰e bolj komodne, ‰e bolj lene
ljudi, ki so ‰e veliko bolj debeli kakor jaz in ki niso bili zapi-
sani nikoli v ãrnih bukvah, ki jih noben cesarskokraljevi po-
strani ne gleda in ki so vendar, Bogu se usmili, zasluÏni in
imenitni rodoljubi! Niso bili na taborih, bili so v kanclijah, in
vendar bi se jim moral odkrivati dandana‰nji, ãe bi hotel!«

Zdravnik je pljunil debelo na sredo izbe. Kaãur pa se je

smehljal veselo v svojem srcu: glej, staro rodoljubje, tabo-
ra‰ko, naivno, nesebiãno!

»Pa vendar ste ostali tam, gospod!« Zdravnik je pogledal

jezno.

»Kje pa bi ostal? Kaj mislite, da je kje drugod kaj drugaãe?

âe je potrebno, da Ïivi ãlovek v gnoju, je najbolje, da Ïivi
zmerom v istem gnoju. Zakaj vsak gnoj smrdi, najbolj pa od
zaãetka; pozneje se ga ãlovek privadi!«

»Veliko je izkusil!« je pomislil Kaãur in skoro zasmilil se

mu je zdravnik.

»Mlad ste ‰e, v sluÏbo se napravljate — ali je v Zapolju va-

‰a prva sluÏba?«

»Druga je. V Kotlini sem bil prej, pa sem se nekaj sprl z

Ïupanom in izjedel me je stran. Niã mi ni Ïal, prava kotlina
je bila!«

»Tako! Z Ïupanom ste se sprli! — No, glejte, mlad ste ‰e in

naukov potreben. Zato vam reãem in zapomnite si dobro, ãe
hoãete Ïiveti v miru z Zapoljci in z vsem svetom: ne sprite se
nikoli z nikomer, in ãe kdo poreãe, da ima osel zeleno dlako,
mu odgovorite: Pa ‰e kako zeleno! Nadalje: ne vtikajte se v

BES

MARTIN KAâUR

stvari, ki vas niã ne brigajo! Ali ste tam, v tisti Kotlini, narod
izobraÏevali?«

»Poizkusil sem!« je zardel Kaãur. »Zato sva se bila sprla z

Ïupanom. In z Ïupnikom tudi.«

»Veste Ïe torej iz izku‰nje, da pouãevanje naroda ni dobro

in koristno opravilo. Ogibajte se ga torej, v Zapolju se ga ‰e
celo ogibajte, zakaj tam je ljudstvo pouka potrebno kakor
nikjer drugod in lahko bi vas izku‰njavec zapeljal. Nevarno
je, ãe se zameri ãlovek Ïupanu, ‰e bolj je nevarno, ãe se zame-
ri Ïupniku. RazÏalite Boga in vam bo odpustil, razÏalite Ïup-
nika in prestavili vas bodo. Pustite torej ljudstvo na miru. Ali
se Ïenite?«

»Ne!« se je zaãudil Kaãur. Poslu‰al je zdravnika in bilo mu

je, kakor da stoji v plohi.

»Ne Ïenite se nikoli in sploh se ogibajte Ïensk kolikor naj-

bolj mogoãe; zakaj uãitelj ste. ·e navaden ãlovek, kakor sem
jaz, ima z Ïenskami bridke izku‰nje — jaz sem namreã oÏe-
njen — uãitelju, ki se Ïeni, pa bi bilo bolje, da bi si obesil
mlinski kamen okoli vratu ter se potopil v globoãino morja.
Zatorej: ne Ïenite se! — Ali ste pevec?«

»Sem.«
»Ne prepevajte nikoli, razen v cerkvi, in ‰e tam ne preveã

naglas, ker bi Zapoljci rekli, da ste bahaã. Ne prepevajte v
krãmi, ker poreko, da ste pijanec; ne v dru‰tvu, ker poreko,
da ‰ãujete ljudstvo; tudi ne v svoji izbi, ker poreko, da ste no-
rec. Ne zahajajte preveã v druÏbo; rekli bi, da ste veseljak in
lahkomiselneÏ; tudi se je preveã ne ogibajte; rekli bi, da ste
potuhnjenec. — Ali imate kak‰no politiãno prepriãanje?«

»Imam ga.«
»Skrijte ga v najbolj skriti kot svojega srca! — Zakaj laÏ je

BES

MARTIN KAâUR

greh samo takrat, kadar niã ne koristi. âe vam je izbirati med
laÏjo in med resnico, in vas nobeno niã ne stane, odloãite se
za resnico, zakaj toliko laÏe se boste ob potrebi zlagali. Ne
bodite svojeglavni, posebno ne v svojem politiãnem prepri-
ãanju! Kadar se vam zdi koristno, da izpremenite to prepri-
ãanje, citirajte Tugomera: Trd bodi in tako dalje — in nobe-
den ne bo zapazil izpremembe. V sluãaju, da kdo zapazi va‰e
drugo lice, recite, da se razvijate z duhom ãasa. In ãe vam
zaradi tega kdo oãita, da ste omahljivec, koristolovec in sle-
par, odgovorite: Zabavljati je lahko, delovati je teÏje. In za-
pomnite si dobro: Noben ãlovek ne deluje zase, temveã vsak-
do za narod. Spo‰tujte prepriãanje svojega bliÏnjega, zakaj
lahko bi vam kdaj koristil. Ali ste pesnik?«

»Tudi pesmi sem Ïe zlagal,« je odgovoril Kaãur in je po-

gledal na mizo.

»Ne zlagajte pesmi, izgubili boste kredit. In ker govoriva o

pesmih, je ‰e potreba, da govoriva o pijaãi. Ne mislite, da mo-
rate piti, ãe ste rodoljub; tudi trezni ljudje so Ïe postali po-
slanci. Ali ste si zapomnili vse te nauke?«

»Zapomnil!« se je zasmejal Kaãur.
»In ãe ste si vse zapomnili in ãe se boste ravnali po njih,

vam bo vendar ‰e teÏko na svetu. Pri‰el bi lahko sam Bog
med ljudi, posebno med Zapoljce, in bi ne mogel izhajati; ãe
ne drugega, bi mu opona‰ali njegovo boÏanstvo.«

»Ali je govoril resno, ali se je ‰alil? Grenak je; Bog vedi, kaj

vse je doÏivel!« je premi‰ljeval Kaãur. »Hudoben ãlovek ni in
tudi nesreãen ne more biti; predebel je in jed mu gre v slast!«

»Zdaj pa le gor!« je zaklical v krãmo postiljon, dolg, ko-

‰ãen, rdeãenos starec.

»To je na‰ novi uãitelj!« je predstavil zdravnik Kaãurja. Po-

BES

MARTIN KAâUR

stiljon se je ozrl postrani nanj in ga je premeril z umim, stro-
gim pogledom.

»Mlad je ‰e, gospod, in majhen je! Zmerom sem rekel, da

bi uãitelj ne smel biti mlad in tudi majhen ne!«

Zdravnik in uãitelj sta zlezla v voz, ki je bil tesan, nizek in

ves zapaÏen z zaboji in zavoji. Postiljon je ‰vrknil po konjih,
voz se je zazibal in je za‰kripal; Kaãur je odprl okno in je gle-
dal z veselim srcem po rosni jutranji pokrajini.

Pot se je vila ob strmih, gozdnatih holmih, na desno pa se

je razprostirala ravan; megle, dolge in tanke, kakor pajãola-
ni, so se vlaãile leno po njej, raztrgale so se ãasih in zasveti-
la so se polja, prikazalo se je nebo. âasih se je vzdignil nena-
doma iz megle, sredi gladke ravni, visok jagned in je takoj
utonil. Prikazala se je vas ob poti, dvoje, troje hi‰; Kaãurju so
se zdele nenavadno bele in prazni‰ke.

»Tako lepih vasi ‰e nisem videl; hi‰e se svetijo kakor v ne-

deljo, ãe sije sonce in zvoni k veãernicam!«

Zdravnik se je ozrl zlovoljno.
»Videli jih boste ãez mesec dni ali dva in tako umazane

bodo, kakor so vse na svetu!«

»Bog mu odpusti ãrnogledje!« se je nasmehnii Kaãur. »âe

bi bil vraÏen, bi mislil, da mi ga je bil sam Bog poslal na pot
kakor hudo zdelo!«

Voz je pri‰el mimo starinskega gradu; na obeh straneh

gradu se je razprostiral velik vrt; ob vrtu je ‰umela voda, pe-
neãa in pr‰eãa se je izvija izpod visoke skale nad cesto; tik
poti je stala pod ko‰atim kostanjem odprta lopa, br‰ljan je
zastiral okna in je visel nad durmi; v lopi je sedelo dekle v
rdeãi bluzi, okrenilo se je in Kaãur je videl, kakor v hipnem
snu, bel óbraz in dvoje ãrnih, velikih oãi. Od starinskega gra-

BES

MARTIN KAâUR

da se je vzdignila jata kriãeãih ptic, voz se je zibal dalje in
odprla se je svobodna, prostrana ravan.

Kaãur je zavzdihnil.
»To je Bistra!« je pripovedoval zdravnik. »Skoro bi ãlovek

rekel, da je lepa vas. Ampak ãe se ne mislite Ïeniti, in rekel
sem vam Ïe, da ni potreba, tedaj nikar ne hodite sem!«

»Kaj je toliko lepih deklet tukaj?«
»Silno!«
Kaãur je mislil na starinski grad, na odprto lopo, na br‰ljan

in na rdeão bluzo in mehko mu je bilo pri srcu.

Voz je zavil na ‰iroko belo cesto; tiha, zelena voda, na pol

skrita pod starimi vrbami, se je prikazala ob poti. Sonce je
zasijalo izza megle in v Ïivem sveÏem blesku se je zasvetilo
Zapolje onstran reke, pod daljnim holmom. Majhno meste-
ce, vasi podobno, je stremilo iz polja, iz ravni, na poloÏna
brda; in vi‰e, visoko pod nebom, v ogromnem tihem polkro-
gu, so gledali v ravan visoki gozdovi.

»Tam je Zapolje!« se je ozrl zdravnik malomarno in je po-

kazal z mezincem.

Kaãur je molãal in strmel. Ob lepoti, ki so jo gledale njego-

ve oãi, so se vzpele njegove misli, Ïe prej visoke in vesele, do
neba; in vztrepetal je v prazni‰kem priãakovanju. âutil je,
kako je zrasla njegova moã, kako se je napelo v njem Ïivlje-
nje, bujno cvetoãe, glasno ‰umeãe v prihodnost.

Debeli zdravnik je videl njegova zardela lica in njegove

Ïareãe oãi in mu je poloÏil roko na ramo.

»Mladi gospod, nikar se ne jezite, ãe so bili moji nauki ne-

koliko preprosti. Ampak verjemite, da so bili po‰teni in da bi
vam niã ne ‰kodovalo, ãe bi se ravnali po njih. Zdaj vidim, na
obrazu vam poznam, da se ne boste ravnali po njih. Zato vam

BES

MARTIN KAâUR

reãem tole: skrbite zase, najprej in zmerom zase, drugi bodo
Ïe opravili po svoje. In ãe mislite, da morate na vsak naãin
pomagati svojemu bliÏnjemu, tedaj mu pomagajte brez tru-
‰ãa in brez slovesnosti; manj vam bo ‰kodovalo. Jaz sem se
peljal snoãi, opolnoãi, ves zaspan in nahoden, v strahovitem
koleslju na Rakitno, da bi zdravil tam Ïensko, gostaão, ki je
zbolela brez potrebe. Sredi pota, na strmici, se je koleselj po-
lomil in jaz sem se potikal po krãmah in se vozim zdaj s po-
‰to. To sem vam povedal zato, ker bi komu drugemu ne smel
povedati: izgubil bi ugled in spo‰tovanje. Tudi jaz sem hodil
nekoã po taborih, prijatelj, in sem govoril o pravicah sloven-
skega naroda. Ampak takrat sem bil mlaj‰i in zdaj vem, da
vse tisto delovanje ni zaleglo ne meni in ne drugim niti toli-
ko kakor tale moja dana‰nja voÏnja. — Doma sva, gospod! In
ãe vam bo kdaj kaj hudega, stopite lahko k meni. Vesel vas
bom!«

Voz je stal pred po‰tno gostilnico, novo, svetlo pobeljeno,

enonadstropno hi‰o; onkraj ceste je stala stara po‰ta, temno,
neprijazno poslopje; pod po‰to je tekla voda, tiha in ‰iroka,
vrbe so se klanjale vanjo. Zdravnik je stisnil Kaãurju roko in
se je napotil po cesti s teÏkimi, trdimi koraki, visok in pleãat,
nekoliko upognjen.

Kaãur je stopil v gostilnico. Sedel je k oknu in je gledal na

cesto, po trgu navzgor, proti beli podruÏnici, ki se je svetila
pod klancem; in nad klancem sonãen holm in mlado drevje,
ki je bilo ‰e vse zeleno, in na vrhu druga podruÏnica, bela
cerkev, vsa goreãa v jutranjem soncu. Na cesti je videl ljudi,
uradnike, kmete, delavce in zdelo se mu je, da bi Ïivel z nji-
mi vsemi prijazno in prijateljski, zakaj nobenega zoprnega ne
zlovoljnega obraza ni ugledalo.

BES

MARTIN KAâUR

»Zdaj se priãenja resniãno Ïivljenje!« je pomislil. »Zdaj je

potreba, da ustvarim, kar sem zamislil!«

Slovesno mu je bilo pri srcu in domislil se je, da je bilo tako

ãisto in upanja polno njegovo srce ob prvem svetem obhajilu.

»Bodi v boÏjem imenu!« je izpregovoril skoro naglas in ni

veã mislil ne na debelega zdravnika ne na njegove nauke.

»Ali imate kak‰no izbo v hi‰i?« je vpra‰al okroglo krãma-

rico.

»Imamo, gospod, ampak Jezus Marija, ravno snoãi je pri-

‰la iz Trsta neka Ïenska — lepa je, in kako obleãena, gospod!
Saj jo boste videli, ko pojde skozi veÏo. In neki gospod je pri-
‰el za njo, Bog vedi odkod, tukaj ga nobeden ne pozna —«

»Kaj pa je z izbo?«
»Imamo ‰e eno, ampak tam spi na‰ Tone, kadar pride do-

mov.«

»Pa jo lahko oddaste za en dan?«
»Seveda jo lahko oddamo. Tone pride samo enkrat na leto,

za tri dni.«

Kaãur je ‰el, odvil je culo in se je umil in preoblekel.
Izba je bila velika, prazna, ãetvero velikih oken je strmelo

vanjo; v kotu je stala postelja, ãemerno in samotno, kakor na
pokopali‰ãu. Spodaj je tekla voda, tiha in ‰iroka, kakor ribnik,
iz daljave so strmeli temni gozdi.

»Lepa kazen!« se je smejal Kaãur. »Iz tiste zatohle kotline

v samo sonce! Seveda sem bil tam gospod, cesar svoje ‰ole,
in tukaj pravijo, da bom hlapec— ampak sonce je sonce in
hlapec je samo, kdor hoãe!«

Ogledal se je v ogledalu: spodobna frizura, ãrna ovratnica,

ãrna suknja, ãrne hlaãe.

»In zdaj k veljakom, rodoljubom!«

BES

MARTIN KAâUR

Smehljal se je, srce pa mu ni bilo ãisto mirno, in namesto

da bi se bil napotil naravnost, je ãakal v gostilnici in pil Ïga-
nje. Spomnil se je na debelega zdravnika.

»Da so mi morali postaviti na pot to debelo zdelo! On je

zatrosil to malodu‰nost v moje srce! Namesto da bi mislil na
svojo imenitno nalogo, se ãutim hlapca Ïe vnaprej!«

Vstal je zlovoljen in se je napotil. Vse megle so se Ïe raz-

topile, toplo jesensko sonce, prijazno in veselo, ga je pozdra-
vilo in mu je poboÏalo obraz;

»Glej! In Ïe sem bil skoraj Ïalosten!« se je nasmehnil Ka-

ãur. »Tam je tista velika ‰tacuna: tam je menda Ïupan!«

Stopil je v veÏo in naproti mu je pri‰el s ãudno skakljajoãi-

mi, ple‰oãimi koraki ãokat, tenkokrak ãlovek v lovski obleki,
rdeã, vesel, kozjebrad.

»Kaj pa vi?« je hitel z istotako urnim, hlastajoãim, skaklja-

joãim, ple‰oãim glasom. »Kaj pa vi? Dober dan! Kaj pa bi ra-
di? Pozdravljeni! Odkod pa ste? V to sobo stopite! Tja! Tja!
Kdo pa ste?«

Martin Kaãur se je ãudil, stopil je skozi duri, ki jih prej ni

videl, sédel je za mizo in na mizi je bilo dvoje kozarcev poleg
steklenice vina. Sédel je in se je vzdignil takoj in se je poklo-
nil.

»Jaz sem Martin Kaãur, imenovan za uãitelja v Zapolju, in

bi se rad poklonil zapoljskemu Ïupanu.«

»Saj tisti sem jaz, gospod, saj sem jaz zapoljski Ïupan!«
In zasmejal se je veselo, skakljajoãe in ple‰oãe, stisnil je

Kaãurju roko, potrkal ga je po rami in ga je potisnil na stol.

»Ali bi radi kaj pili? Bi?« In je toãil.
»Ali ste Ïe bili pri kom?«
»Pri nikomer ‰e.«

BES

MARTIN KAâUR

»Ne?«
»Pri nikomer.«
»LaÏete!«
Îupan je pomeÏiknil, prekriÏal je roke na trebuhu in se je

zasmejal od srca.

»Pravkar sem pri‰el!«je razlagal Kaãur resno in nekoliko

razÏaljen. »Z nobenim ãlovekom iz Zapolja ‰e nisem govoril,
razen z zdravnikom.«

»Z zdravnikom?« je vpra‰al Ïupan jako vzburjen in se je

sklonil globoko preko mize. »Kaj pa je rekel? Ali je rekel kaj
o meni? Kar povejte!«

»Niã ni rekel!« se je zaãudil Kaãur. »Kaj pa bi bil rekel?«
»Je! Vem, da je govoril o meni! Povedati neãete, to je! Am-

pak — take reãi!«

Pogledal je Kaãurju v obraz, zasmejal se je vdrugiã zelo iz

srca, nato pa je nenadoma presekal smeh in je postal resen.

»Tako! Vi ste zdaj torej na‰! Upam, da boste z vsemi svo-

jimi moãmi — no, saj veste! Mladino je treba vzgajati v duhu
vere in — no, saj veste! Ali ste narodnjak?«

»Sem!«
»Hm! Jaz sem tudi narodnjak! Ampak — nobenih stvari ni

treba pretiravati! Varãnost lepa ãednost! âe jo pretirate —
lakomnost! Greh! — Können Sie deutsch?«

»Znam!«
»Kann ich! — Dobro! Otroci naj se le uãe nem‰ko — kaj je

vse drugo? Za kmeta — kaj? No, prosveta, napredek, dobro!
Saj se razumeva, kaj?«

Nenadoma je izginila resnoba z njegovega obraza in za-

smejal se je veselo. Kaãur je zardel in bilo mu je, kakor da je

BES

MARTIN KAâUR

kadil teÏak tobak in pil moãno vino. Vstal je in je iskal klobuk
s tresoão roko.

»No? Kam? Kam? Kam pa jo udarite zdaj? K Ïupniku? To

boste nekaj videli! To boste videli fanta! Ampak midva sva
prijatelja, z Ïupnikom, zato ne reãem niã! Le pojdite k njemu!
— Boste vsaj videli! — Zakaj pa niste vina izpili? Dobro vino
je! No, seveda — ãlovek pije doma, v krãmi —«

In Ïupan se je prijel z obema rokama za Ïelodec in se je

smejal hrupoma; rdeãa kozja brada se mu je tresla in meÏi-
kal je z rdeãimi oãmi.

»Stojte! ·e nekaj!«
Prijel ga je za roko in ga je potegnil v veÏo. »Naravnost! Ali

ste far‰ki?«

»Jaz?« je obstrmel Kaãur.
»Ali ste? No?«
»Nisem, ne mislim o teh stvareh!«;
Iztrgal mu je roko in lica so mu plala v ognju.
Îupan je narahlo upognil Ïivot, smehljal se je in je meÏi-

kal hudomu‰no.

»Seveda ne! Na noben naãin ne! Dandana‰nji nobeden ne

ve, kako se stvar preobrne, in zato je zmerom dobro, da ne
pravi‰ ne tako in ne tako! Hudi ãasi so, zares! — No, pa poj-
dite v boÏjem imenu!«

Gorko mu je stisnil roko, pribliÏal je svoj obraz tako, da bi

bil skoraj poljubil Kaãurja, in je nenadoma odskoãil, kakor da
bi se bil premislil. Duri so se zaprle za Kaãurjem, stal je na
cesti in ‰e zmerom so mu rdela lica.

»Tega je poznal debeli zdravnik!« je pomislil Kaãur in je ‰el

dalje zami‰ljen in s pove‰eno glavo. Toda sonce je sijalo in
hi‰e so se svetile kakor o veliki noãi. In megle so se razpr‰ile.

BES

MARTIN KAâUR

»Kak‰en pa je bil na‰ Ïupan, tam v tisti Kotlini!« je pomislil

Kaãur. »To je bila klada — ta vsaj klada ni, ãeprav je drugaãe
ãuden ãlovek. No, Bog z njim!«

Napotil se je po cesti, ‰iroki in beli, ki je vodila v velikem

ovinku zmerom vi‰e na holm, do farne cerkve. ·el je, kakor
da bi ‰el v svobodo. Zmerom veãje je bilo nebo, zmerom bolj
jasno in visoko, zmerom dalj se je razprostiralo spodaj pisano
polje, pod njegovo roko se je svetilo Zapolje.

»Ni treba!« je vzkliknil v moãnih prsih. »Ni treba, da bi se

bal ljudi, da bi jih poslu‰al, da bi se ravnal po njih! Kakor
zemlja, kakor to polje! Rodi, kadar hoãe, kakor samo hoãe,
suÏenj mu je ãlovek! Tako je treba: sam svoj, svoboden! In
svoboden sluÏabnik vsem!«

Tam se je zasvetilo visoko, belo Ïupni‰ãe poleg farne cer-

kve in z mirnim srcem je stopil vanj Martin Kaãur. ·el je po
stopnicah in je pozvonil.

»Kdo je?« je vpra‰al za steklenimi durmi globok, osoren

glas.

»Ta vsaj sladak ni!« je pomislil Kaãur in je pozvonil vdru-

giã.

Jezna roka je odprla duri in Kaãur je ugledal majhnega,

debelega, postarnega gospoda v dolgem talarju.

Kaãur se je poklonil.
»Martin Kaãur, uãitelj!«
Îupnik ga je premeril z dolgim, tihim, hladnim pogledom

in mu je stisnil roko zelo narahlo.

»Vem! Vem!« je govoril poãasi, ne prijazno in ne osorno.

»Niã slabega niso govorili o vas, pa dobrega tudi niã. Prazen
list. — No, stopite malo noter.«

Povabil ga je z zaspanim glasom in je ‰el poãasi pred njim

BES

MARTIN KAâUR

v veliko belo sobo; dolga miza je stala sredi sobe, stene so bile
prazne, samo v kotu je viselo siroma‰no ãrno razpelo.

»V tej sobi paã ne sprejema bolj‰ih gostov!« je pomislil Ka-

ãur, ko je sedel Ïupniku nasproti. Vrtil je klobuk na kolenih
in bil je zmerom bolj v zadregi; kri mu je silila v lica, in ker je
ãutil, da zardeva, je zardel ‰e moãneje.

»Jaz mislim,« je govoril Ïupnik z istim ãemernim in zaspa-

nim glasom, »mislim, da se bova razumela in da ostanete
dolgo pri nas. Povem pa vam naravnost, da nimam prav no-
benega zaupanja v to mlaj‰o generacijo. Navzela se je idej, ki
jih ne razume in jih ne more prebaviti in, kakor je zmedena
sama, dela zmedo ‰e v ljudstvu. Vedel sem takoj, kaj se bo
navsezadnje razvilo iz tistega navdu‰enega tabora‰tva, iz ti-
stega pretiranega narodnja‰tva … No, o tem bova ‰e govori-
la. Tistega Arka so nam hoteli vsiliti, saj ga najbrÏ poznate,
tistega hujskaãa. Ampak — ne ostal bi pri nas niti ‰tirinajst
dni, toliko reãem in sem rekel. Kar se vas tiãe, smo paã iz-
vedeli, da ste tam— kje ste bili? V Kotlini! da ste tam nekaj
me‰ali. Ampak kakor pravim: mlad ste ‰e, prazen list in videli
bomo, kaj boste napisali nanj.«

Îupnik je vstal in je stisnil Kaãurju roko prav tako hladno

in rahlo kakor ob sprejemu.

»Niã dobrega to ne pomeni!« se je nasmehnil Kaãur Ïa-

lostno, ko je stopil iz farovÏa. »Tih ãlovek je, ampak trd, trd!
Z njim naposled ne bom imel opravila; Ïal mi je, da sem ga
pozdravil.«

Na drugi strani farne cerkve, nasproti kaplanije, je stala

‰ola, staro, sivo poslopje; omet se je lu‰ãil od zidu, okna so
bila majhna in neprijazna. Prav tako neprijazna in ãrna je bila
kaplanija, toda za njo se je ‰iril ob cesti ko‰at vrt in po vrtu,

BES

MARTIN KAâUR

po pe‰ãeni stezi, v prijetni senci, se je izprehajal mlad, rdeãe-
liãen kaplan z brevirjem v roki.

Kaãur se je ozrl s tiho zavistjo na vrt, na lopo, skrito za

drevjem, na rdeãeliãnega kaplana; nato je pogledal drugiã na
‰olo in zdela se mu je ‰e bolj pusta in mraãna.

»Radost paã ne more skozi tiste duri!« je pomislil. Zazeb-

lo ga je v srce in ãudno potrt se je napotil v klanec.

Vrh klanca je stala sredi vrtiãa, ograjenega z rdeãe pobar-

vano, leseno ograjo, pritliãna hi‰a z zelenimi okni; ble‰ãeã bel
zid se je svetil izza trte, ki se je vila do strehe.

»Tam bo paã, kakor so mi razloÏili. — Lepo se je udomil!«
Pred hi‰o je sedel na klopi visok, rejen gospod. Golorok je

bil, toda rokavi srajce so bili sneÏno beli in za pestjo so se
ble‰ãali zlati gumbi; po ãrnem telovniku se je vila dolga zla-
ta veriÏica, hlaãe so bile korektno nagubane in ãevlji so se
svetili, niti pra‰ka ni bilo na njih. Obraz debelega gospoda je
bil nenavadno sladak, bel in polnoliãen, izza zlatih naoãnikov
so gledale mirne, ãlovekoljubne oãi.

Kaãur je pozdravil, gospod se je vzdignil, iztegnil je obedve

roki in velika sladkost se je razlila po njegovih licih.

»Gospod naduãitelj, dovolite, da se predstavim —«
»Na‰a nova moã, da! Takoj sem vedel, ko sem vas ugledal

na klancu. Pozdravljeni, od srca pozdravljeni! Prepriãan sem
Ïe zdaj, da bomo izhajali dobro, da bomo izborno izhajali!«

Kaãur je zapazil, da je govoril naduãitelj zelo ãisto sloven-

‰ãino; izgovarjal je besede natanko po pismu, izpustil ni no-
bene konãnice in v glasu in melodiji ni bilo veã sledu dialekta.

»Pa so rekli, da je iz Ribnice!« je pomislil Kaãur. »Iz knji-

ge je, iz slovnice!«

Niã mu ni bila pogodu sladkost in prijaznost; zeblo ga je

BES

MARTIN KAâUR

ob njej in bilo bi mu topleje, ãe bi bil naduãitelj glasan, oso-
ren in zapovedljiv ãlovek.

»Ali ste se Ïe kaj ogledali po Zapolju?«
»Govoril sem med voÏnjo z zdravnikom in pri Ïupanu sem

bil Ïe in pri Ïupniku.«

Naduãitelj je poÏugal narahlo s kazalcem in se je smehljal.
»Najprej se je treba pokazati predstojniku! — Toda — to je

seveda samo ‰ala. Jaz nisem va‰ predstojnik, temveã va‰ to-
vari‰ in prijatelj. Ali ste ‰olo Ïe videli?«

»Videl sem jo; poslopje se mi je zdelo staro in pusto za ta-

ko lep in velik kraj.«

»Ne sodite po zunanjosti! — To, kar imenujete starost in

pu‰ãobo. je za ‰olo bolj prikladno nego blesk in bahatost. Saj
veste, da je treba vzgajati v mladini smisel za resnobo in po-
niÏnost. V temni izbi se ãlovek laÏe uãi nego v svetli in v deÏju
je mladina mirnej‰a nego v soncu.«

Kaãur ni odgovoril. Du‰ila ga je naduãiteljeva sladka, mir-

na resnoba; legalo mu je na glavo, na srce kakor teÏka, hlad-
na senca. Naduãitelj mu je stisnil desnico, levico mu je po-
loÏil na ramo.

»Tako, prijatelj! Seznanila se bova ‰e bolj natanko, zakaj

nikogar ãlovek tako ne pozna, kakor tovari‰a v delu.«

Kaãur se je poklonil molãe in je ‰el. V grlu ga je du‰ilo, oãi

so mu bile zastrte in so videle komaj ‰e pol lepote, ki se je
razprostirala globoko pod njimi, na prostrani sonãni ravni.

»Pa kako bi bilo drugaãe, zakaj bi bilo!« je premi‰ljeval.

»âesa sem se ustra‰il? Vsako delo, ki ni ukazano, tudi dovo-
ljeno ni in je proti postavam druÏbe. Kaj sem mislil, da bo to
mahoma drugaãe? Lahko je orati mehko grudo, teÏko nero-
doviten kamen.«

BES

MARTIN KAâUR

Za‰el je z velike ceste po strmem klancu v globel, skrito

pod visokimi, navpiãnimi skalami. Visoko gori je gledalo ze-
leno drevje v mrak, globel je bila temna in hladna, izpod ska-
le je tekla voda, Ïe v izviru ‰iroka, tiha, temno zelena. Ob vi-
soki steni se je vila steza, lesena brv je bila poloÏena ãez vodo;
v kamen je bila zasekana klop.

Kaãur je sedel in ti‰ina je bila ‰e globlja, ko tudi svojih ko-

rakov ni veã ãul na pesku. Voda je bila mirna, kakor uãarana
v prozoren kamen; vrbe se niso ganile, strmele so molãe v
svojo podobo, ãrno v zelenem ogledalu; in noben Ïarek sonca
ni segel v globel.

Tam zadaj, kakor v velikem oknu, se je svetilo Zapolje v

poldanskem blesku. V farni cerkvi je zazvonilo in zamolkla,
poludu‰ena pesem je odmevala od sivih sten; ti‰ine ni vzdra-
mila.

Kaãur je zavzdihnil globoko, kakor da je bil odloÏil teÏko

breme. Bolj moãnega, bolj svobodnega se je ãutil v samoti, in
kar je doÏivel, se mu je zdelo manj‰e in neznatnej‰e. Ljudi, ki
je stal prej tik pred njimi, je pogledal od daleã, z mirnim oãe-
som, in jih je videl in spoznal natanãneje ter jih sodil s hlad-
nim srcem.

»V nobenem ni tiste nevarnosti, ki bi bila najveãja. Nobe-

den nima nazorov, idej, prepriãanja, boriti se torej ni treba
ãloveku z nikomer, ker nimajo oroÏja. Ljudje so, trudni, pu-
sti in ãemerni od veãne, zmerom enake in zmerom dolgoãas-
ne muke delavnika. V duhu svojega srca pa so ljudje kakor
vsi, blagi in po‰teni. Treba se jih je samo privaditi, spoznati
je trebanjih nadloge in nadloÏnosti. Stroj je samo nevaren,
dokler mu ãlovek ne spozna mehanike.«

Z laÏjim korakom se je vrnil iz globeli na veliko cesto. Sre-

BES

MARTIN KAâUR

ãaval je Ïenske, ki so nosile kosilo v opekarnico, pri‰el je mi-
mo bolje obleãen, suhljav in bledikast ãlovek, najbrÏ uradnik,
in se je ozrl nanj z radovednim in nezaupnim pogledom, spo-
daj na polju so ‰le Ïenske v pisanih rutah in s srpi v rokah v
dolgi vrsti po razoru in so posedle po travi pod cesto. Vzduh,
prej ãist in sveÏ, se je polnil s pra‰no, vroão soparo in sonce
je gorelo kakor v avgustu.

Kaãur je bil truden, ko je pri‰el v gostilnico. Po kosilu si je

poiskal stanovanja blizu fare, tesno izbo s siroma‰nim, sta-
rinskim pohi‰tvom.

»Tukaj je stanoval tudi prej‰nji uãitelj!« mu je razodela go-

spodinja, kramarica.

»Ali je bil dolgo v Zapolju?«
»Ni bil dolgo, komaj leto dni. ·el je kar ãez noã. Nobeden

ne ostane dolgo tukaj.«

»Zakaj pa je ‰el?«
»Z delavci se je bratil in k ma‰i ni hodil. Dober gospod je

bil, samo nositi se ni znal, kakor se spodobi.«

Kaãur se je zmenil za hrano in je izraãunal, da mu ostane

za svobodno uporabo na mesec pet goldinarjev.

Prvo noã je spal v gostilnici, v prostrani pusti izbi; oddah-

nil se je globoko, ko je upihnil luã. In ko je upihnil luã, je za-
molklo za‰umelo pod oknom. Vstal je in je zaprl okno.

»Podnevi voda ni ‰umela; leÏala je kakor tolmun; zdramila

se je ‰ele v noã.«

·li so mimo njega obrazi, ki jih je videl podnevi; in ko je

zadremal, je stal v veliki, beli Ïupnikovi sobi in je udaril s
pestjo po mizi, da je odskoãil brevir.

»Jaz sem se namenil, da Ïivim in diham za svoj narod in ni

BES

MARTIN KAâUR

je sile, ki bi me zmotila! Svet je moj poklic in jaz sam, jaz ãlo-
vek, izginem v njegovi gloriji! …«

Vrgel je odejo raz sebe in se je zdramil zlovoljen.
Zastrmelo se je vanj ãetvero velikih, ãrnih oken. voda je

za‰umela spodaj.

Zatisnil je oãi in ni ‰e zadremal, ko so se napotile njegove

misli na lep‰o cesto. Ugledal je starinski, sivi grad in prostrani
park ob njem in odprto, z br‰ljanom ovito lopo ob cesti. In v
lopi svetlo rdeão bluzo in bel obraz in ãrne oãi.

Zavzdihnil je in se je nasmehnil v polspanju.

V nedeljo dopoldne je bilo, pozno v novembru, ko je romal
Martin Kaãur iz Zapolja v Bistro. Nebo je bilo nizko in sivo,
megle so leÏale na ravni, plazile so se leno in tiho nad moã-
virjem. Cesta je bila razvoÏena in blatna, hi‰e ob poti so gle-
dale mrko; umazane so bile in sajaste.

Martin Kaãur pa ni videl ne sivega neba, ne megla, ne sa-

jastih hi‰; veselo in sonãno je bilo njegovo srce.

To je bil tisti ãas, ko je bil moãan in svoboden, kakor nikoli

poprej.

Pri‰el je v Bistro, do bele enonadstropne hi‰e; njegov obraz

je bil vesel in slovesen, kakor da bi stal ob sonãnem prazni-
ku pred cerkvijo. Na hi‰i je bilo skromno, polskrito zname-
nje, da se toãi tam vino; Ïejen bi moral biti ãlovek, da bi za-
pazil oblanico nad vrati. Drugaãe ni bila hi‰a ãisto niã podob-
na gostilnici; ne kozlov ni bilo pred njo ne korita za napajanje
Ïivine, tudi krãmarja ni bilo nikoli med durmi, nikoli ni pre-

BES

MARTIN KAâUR

peval pijanec v veÏi; okna so bila, umita in gosposka. Vozni-
ki niso ustavljali tam in fantje so ‰li v nedeljo mimo kakor
mimo cerkve. Gospodar je bil bogat in je toãil vino popotni-
kom, ki niso plaãali, ‰tudentom, ki jih je gostil iz bahatosti, in
gosposkim gostom, ki so prihajali poleti ob nedeljah popol-
dne.

Kaãur je stopil v izbo in je sédel za mizo, pogrnjeno s svet-

lim belim prtom. Ko je odprla duri gospa Sitarjeva, je vstal
urno ter se smehljaje poklonil. Gospa je bila visoka, lepa Ïen-
ska in edino, kar je Kaãurja motilo, je bil tih, nekoliko prezir-
ljiv nasme‰ek na njenih ustnicah, ki ni izginil nikoli.

»Malo vinãka, kajne? Malo vinãka?«
Prinesla je vina, gnjati in belega kruha; nato je sedla udob-

no za mizo in je prekriÏala roke na prsih. Kaãur je poznal
njen pogled in njen nasme‰ek in vendar je vselej posebej
zardel, kadar je ãutil na licih njen mirni, veseli pogled.

»Kako pa z vami? Kako vam je kaj v Zapolju?«
»Bi bilo!«
»Zdaj imate paã Ïe nekoliko znanja; z Ïenskami posebno.«
Kaãur je zardel ‰e bolj.
»Ne poznam nobene Ïenske v Zapolju.«
»Pa pravijo, da ste liberalec.«
»Kaj da sem? Zakaj?«
»Pravijo; to se pozna ãloveku Ïe na obrazu. — Ali ste z no-

tarko kaj govorili?«

»Nikoli. Poznam jo komaj.«
Njen nasme‰ek je bil ‰e bolj vesel in nekoliko nezaupen.
»Res ne? Ali se vam zdi lepa?«
»Ne lepa ne grda; ne briga me.«
»V vsakega mladega ãloveka, ki pride v Zapolje, je zalju-

BES

MARTIN KAâUR

bljena. Ne da bi ga imela res rada, ampak navadila se je. Njen
moÏ jo neprestano tepe.«

»Res?«
Kaãur je gledal zaãuden.
»âemu mi to pripoveduje?« si je mislil.
»Nekoã, ko je bil tisti mladi dacar v Zapolju,« se je smejala

gospa, »je pri‰el notar domov natanko ob tisti uri — no, veste
kaj? Pomagal je dacarju v suknjo in se je smejal in mu je stis-
nil roko, notarka pa potem teden dni ni mogla na cesto, in ko
je pri‰la, je imela bulo pod oãesom.«

Gospa se je zasmejala naglas, naslonila se je globoko na

stol in je prekriÏala noge. Kaãur je sreãal pogled njenih oãi;
toplej‰i je bil in zastrt.

Povesil je glavo, natoãil si je in je pil hitro. »âemu to? Kaj

je to?« si je mislil in nekaj grdega, zoprnega, nerazumljivega
mu je seglo v srce.

»Tako! Torej z notarko ni niã!«
Njen glas je bil ãisto miren, tudi njen pogled je bil spet hla-

dan in vesel.

»Kaj pa z Martinãevimi? Ali ste Ïe kaj govorili z njimi?«
»Nisem govoril, ampak pravijo, da jih je veliko. ·e danes

sem jih videl, ko sem ‰el sem; pet jih je bilo na pragu.«

Gospa se je zasmejala zvonko.
»Pet! Deset jih je! In Bog vedi, koliko jih ‰e bo!
Vsaka izmed njih ima pet tisoã, pa vendar ni nikogar, da bi

jih pobral. Kmeta ne marajo, drugi pa se boje Ïlahte in po-
boÏnosti. V nedeljo gredo od veãernic, vse po vrsti, kakor go-
si, in vsaka ima molek v roki in gleda v tla.«

Kaãurju je bilo neprijetno.
»Nekaj namerava, Bog vedi! Drugaãe ne bi tako govorila,

BES

MARTIN KAâUR

brez smisla in brez pomena. Kaj me briga notarka in kaj me
brigajo vse Ïenske na svetu?«

Gospa je opazila zlovoljnost na njegovem zardelem obrazu

in takoj je bil tudi njen obraz resen in prezirljiv kakor prej;
ostal je samo rahli nasme‰ek na ustnicah.

»Zdi se mi, da ne marate takih povesti? Da sploh ne ma-

rate Ïensk?«

»Ne maram jih, bogami!« je odgovoril Kaãur skoro osor-

no.

»Ali bi ‰e ãetrt vina?«
»·e bi!«
Gospa je vzela steklenico, ni se ozrla na Kaãurja in je ‰la.
»RazÏalil sem jo!« je pomislil Kaãur in je bil jezen nase in

nanjo. »Ampak kaj je hotela? âemu je tako govorila? Ni bil
lep njen obraz; videl sem take v Ljubljani, ãasih na veãer; in
sem ‰el hitro mimo.«

Naslonil je glavo ob dlan in ni bil vesel. Tudi niso pogleda-

le njegove oãi tako veselo kakor zmerom, ko so se odprle duri
in je stopila v izbo Minka. Tako bel je bil njen obraz in tako
ãrne so bile njene oãi, kakor tisto jutro, ko jo je videl v lopi,
in celo njena bluza je bila rdeãa; toda v tem trenutku je zapa-
zil prvikrat na njenih ustnicah tisti tihi, komaj vidni, prezir-
ljivi in nezaupni nasme‰ek, ki ga je videl na ustnicah njene
matere.

»Jezni danes, ãemerni, gospod Kaãur?« Kaãur je vstal in je

zardeval in ji stiskal roko.

Ona je stala pred njim mirna, smehljajoãa, tudi njena roka

je leÏala v njegovi in je ni stisnila.

»Ne jezen! Ne ãemeren! Vesel sem, da vas vidim, gospo-

BES

MARTIN KAâUR

diãna Minka — kakor sem vesel in sreãen celo v sanjah, ãe
vas ugledam!«

Sedla je na stol, kjer je trenutek prej sedela njena mati.
»Ne tja, gospodiãna Minka, sedite bliÏe, kamorkoli … Ne

tja!«

Pogledala je zaãudeno in se je nasmehnila in je sedla na

klop ob steni, prav poleg njega.

»Ves drugaãen ste danes! Kaj se vam je pripetilo?«
lzpil je hitro; vroãe mu je bilo v lica in oãi so mu Ïarele.
»Ne drugaãen! Zmerom so moje misli vse pijane in blod-

ne, kadar ste blizu, in moje besede jecajoãe in nerodne kakor
kaznovanega uãenca … In danes ‰e celo!«

Minka se je zasmejala in je pustila svojo roko v objemu

njegovih.

»Danes ‰e celo! To sem videla in zato sem pra‰ala.«
Ni se zasmejal z njo, pogledal ji je v oãi z dolgim, resnim

pogledom, njegove ustnice so hotele izpregovoriti in so
vztrepetale.

»Predrzen sem danes, po tolaÏbe sem pri‰el k vam! Res, —«
Zardel je v lica in oãi so se mu zalesketale.
»— teÏko meni, da bi va‰a podoba ne bila v mojih mislih.

Slab je ãlovek; v oblake hoãe, in vendar mora imeti palico in
oporo na zemlji. Glejte, Ïe sem vam pripovedoval, kako ve-
lik je poklic ãloveka, ki ve, da ne Ïivi zase, temveã za druge.
In kako veliko je njegovo trpljenje. âudno je in razumeti ne
morem: Ïive tam ljudje, sami zase in za svojo druÏino, ne me-
nijo se za nikogar, ne koristijo nikomur; lahko bi svet pogi-
nil in ne ganili bi mezinca, da bi ga re‰ili, samo da ostane njih
hi‰a. Ti ljudje so spo‰tovani in velika je njih beseda. Pa je ‰e
nekaj drugih, nekaj ljudi posebne sorte, ãisto drugaãnih, ne-

BES

MARTIN KAâUR

spametnih ljudi. Ne delajo zase, ne Ïive zase, temveã hoãe-
jo na vsak naãin, vkljub sebi, svoji druÏini in vsemu svetu Ïi-
veti za druge ljudi; kakor Kristus, ki se je dal kriÏati v blagor
drugih.«

Poslu‰ala je, toda njen obraz je bil miren in nasme‰ek ni

izginil z njenih ustnic. Martin Kaãur je videl lepoto njenih oãi
in njenih lic in njenih ustnic; njenega smehljaja ni videl.

»In teh ljudi ne marajo in teÏko je njih Ïivljenje! — Jedo si-

romaki ovsenjak in jim prinesejo belega kruha: Kaj mi bo ta
bela goba, pravijo, kdo jo je naroãil in kdo te je klical? Kakor
bolnik je to ljudstvo: sovraÏi zdravnika. Jaz pa mislim, gospo-
diãna, da na svetu ni lep‰ega poklica, kakor je poklic rado-
voljnega zdravnika, ki ne Ïanje ne denarja ne ãasti, temveã
samo Ïalost in trpljenje.«

Gledala mu je v obraz, ãudila se je ognju njegovih oãi in

rdeãici njegovih lic in ga ni razumela.

Sklonila se je niÏe k njemu in njen pogled je bil zaupnej‰i.
»Pa zakaj to? Zakaj vse to?«
»âemu?« je obstrmel Kaãur.
»Da, ãemu? Kaj vam to koristi?«
»Kaj mi koristi? Niã mi ne koristi! Saj sem povedal, da ne

more, da ‰e ne sme ne koristiti! Kjer je korist, tam ni … tam
ni po‰tenosti. Kako bi moglo koristiti, ãe ãlovek ne dela zase?
âe ne dela zase, dela sebi v ‰kodo!«

Nenadoma je bil resen njen obraz.
»Mislila sem, da ste pesnik!«
Vdrugiã je obstrmel Kaãur.
»Zakaj bi bil pesnik?«
»Tudi pesniki ne mislijo na svojo korist in govore tako le-

BES

MARTIN KAâUR

po, kakor ste vi govorili. Ampak zato delajo pesmi — vi pa ‰e
pesmi ne delate!«

Kaãur je pogledal nanjo in od nje v daljavo; ogenj ni ugas-

nil v njegovih oãeh.

»Kaj ni ãlovek lahko pesnik, ne da bi delal verze?« je govo-

ril ti‰e, z mirnej‰im glasom. »Vsi tisti so bili pesniki, ki so bolj
ljubili svojega bliÏnjega nego sami sebe. In pesem je vsako
njih dejanje.«

»Kako ãudno govorite danes; kakor — ob zadnji veãerji.«
Kaãur se je zasmejal in zvedril se mu je obraz.
»Zares, beseda je bila imenitnej‰a nego stvar in gesta veãja

nego beseda. Nepotrebna tragika; solzna ,oda mrtvemu hro-
‰ãu’! In pomoÏni uãitelj se je primerjal Kristusu, zato ker na-
merava vkljub Ïupanu in Ïupniku ustanoviti bralno dru‰tvo!
Niã bolj sme‰en ni PilatÏupan kakor Odre‰enikuãitelj! In
vendar je treba pomisliti, da hro‰ã, ki je bila oda zloÏena zanj,
ni ãutil niã manj‰ih smrtnih boleãin, kakor jih bom ãutil jaz
nekoã. Zato mi odpustite tragiãno besedovanje; sme‰no je
bilo, ampak govoril sem tako resno, kakor sem resno ãutil.«

Minka je poslu‰ala razmi‰ljena; v njenem pogledu ni bilo

ne soãutja ne navdu‰enja in ne obÏalovanja.

»Pa zakaj se vtikate v take reãi? Kaj vam ne bo ‰kodovalo?«
»Seveda mi bo!«
»Zakaj torej?«
Kaãur je pogledal v zadregi in je pomislil; zdelo se mu je,

da ga je pra‰al otrok: Zakaj Ïivi‰? in da mu ni mogel odgovo-
riti.

»Ne vem zakaj! — Zakaj mi je vse toplo in zakaj je tako

nemirno moje srce, kadar vas ugledam? Ne vem zakaj! Zakaj
bi si dal roko odsekati, smehljajoã, brez vzdiha, ãe bi vi tako

BES

MARTIN KAâUR

ukazali? Ne vem zakaj! Kako bi mogel ukazovati svojemu
srcu? Ravna, kakor mora ravnati, gre svojo pot in nobena mi-
sel ga ne more ustaviti. — Kaj bi bil jaz, ãe bi ne bilo v meni
veliko hrepenenje, da koristim drugim, da jim darujem to
malo, kar imam? Kaj bi ne bil slab‰i od Ïivali, ãe bi spoznal
svojo pot in bi je ne nastopil, ker stoji tam na kriÏpoti gospod
Ïupnik s palico v roki? âe bi vedel, da moram iti na desno, in
bi ‰el na levo, zato ker je odrezan tam zame veãji kos kruha?
— Saj je tako malo, kar imam, saj je to Ïivljenje tako majhno
in malopomembno — pa bi ‰e tega ne daroval? To je kakor z
ubogim darom svetopisemske vdove: niã manj ni vreden ka-
kor talenti bogata‰a. In ko bi ne bila darovala, bi ne bil njen
greh niã manj‰i nego bogata‰ev …«

Minka je gledala na mizo;

Kaãur sam je videl, da ni veã po-

slu‰ala, in razsrdil se je nad seboj.

»Kaj je bilo potreba tega besedovanja? — Saj nisem pri‰el

zato, gospodiãna Minka, da bi toÏil in da bi poveliãeval to
svojo ubornost! Nespametno je bilo, da sem tako govoril, in
nikoli bi ne bile take moje besede, ãe bi vam moje srce ne bilo
tako blizu! — Samo zato sem pri‰el, da vas vidim in da bo
spet Ïivej‰a in lep‰a va‰a podoba, ki jo nosim v srcu. Danes
sem vas moral videti. Kadar grem odtod, so moje misli vse
ãistej‰e in vsa veãja je moja moã. In nocoj mi bo treba velike
moãi in ãistega srca.«

Pogledal ji je v obraz z velikimi, Ïareãimi oãmi, ustnice so

mu trepetale, hotel je ‰e govoriti, toda sklonil je glavo in ji je
poljubljal roke.

Minka se je smehljala, z istim tihim, mirnim, nekoliko pre-

zirljivim nasme‰kom, in je gledala na njegove ku‰trave lase,
na njegov mladi, skoro ãisto goli, otro‰ko zaupni obraz.

BES

MARTIN KAâUR

»Kako ste ãudni, gospod Kaãur! Jaz sem zmerom mislila,

da ste pesnik! Samo pesniki govore tako zmedeno in — po-
ljubljajo roke …«

Zasmejala se je, Kaãur pa je obstrmel in polila ga je rdeãi-

ca. Nato se je nasmehnil nerodno, v zadregi, in oãi so se mu
orosile; kakor otrok, ki se je sklonila babica k njemu: Zakaj pa
samo krhelj pomaranãe? Kaj ne mara‰ cele? — Roke so se mu
tresle, ko jo je objel okoli vratu in jo poljubil na ustnice.

V globokem ognju so se ble‰ãale njegove oãi, obraz se mu

je izpremenil, lep je bil in nova luã je sijala na njem.

»Minka! Nikoli — nikoli veã te ne izpustim!«
Jecal je in pijan je bil. Narahlo se je odmaknila od njega;

njena lica niso bila zardela, njene oãi so gledale veselo in jas-
no in njen smehljaj je bil miren kakor prej.

»Zadosti je, gospod Kaãur!« Nenadoma se je zasmejala.
»Kako ãudno je va‰e ime! Kaãur in ‰e Martin zraven! Pes-

nik bi se ne smel nikoli tako pisati! — Moja mati je imela ne-
koã ljubimca, ki je bil zelo bogat in zelo lep, pa ga nazadnje
samo zato ni marala, ker je imel ãudno ime. Zelo nespodob-
no ime je imel!«

Zasmejala se je naglas in je pogledala Kaãurju v obraz s

ãudno zrelimi, vroãimi oãmi.

»Kako pa se je pisal?« je pra‰al Kaãur razmi‰ljen in zaãu-

den.

Minka se je zasmejala, pritisnila je robec na usta in oãi so

se ji zasolzile.

»Kak‰en otrok ste, gospod Kaãur! Tako ãudno in modro

govorite, kakor sveto pismo, pa ste otrok, da se Bog usmili!«

»Kaj sem ji storil?« je pomislil in je ni razumel; toda sli‰al

je njen smeh in grenko mu je bilo pri srcu.

BES

MARTIN KAâUR

»Ne zdaj!« je prosil. »Tako se ne smejte zdaj! Meni je —

kakor mi nikoli ni bilo v Ïivljenju! âe bi za zvezdami segal —
tolike sreãe bi ne dosegel nikoli!«

Prijel jo je za roke in je gledal nanjo z rosnimi oãmi.
»Glejte, tako malo imam, in zdaj ãutim, da je veliko, ker je

tako velika, neskonãna moja ljubezen. Sprejmite jo vbogaj-
me! Stokrat veãja bo moja moã in stokrat veãje bo moje pre-
moÏenje, ãe me blagoslovi va‰a ljubezen!«

Minka se je smehljala in je gledala nanj z blagovoljnimi

oãmi, kakor na ljubeznivega otroka.

»No, zdaj je Ïe dobro, gospod Kaãur! Nehajte zdaj!«
Pogledal jo je in zaãudil se je, da je bila tako lepa in tako

vse ljubezni in vsega poÏelenja vredna kakor prej.

»In nobene druge besede?«
»Kak‰no besedo?«
»Eno samo besedo bi rad sli‰al danes, gospodiãna Minka!

Toplo besedo, prijateljsko — drugega niã. Samo besedo, ki bo
ostala v mojem srcu kakor veãna hrana in ki bi se spominjal
nanjo v Ïalostnih urah! Eno samo besedo!«

»No!«
PoloÏila mu je obe roke na rame, kakor mati, pogledala mu

je v oãi in se je nasmehnila.

»Saj vas imam rada!«
Poljubljal je njene roke in je trepetal od sreãe. »In zdaj je

zadosti, gospod Kaãur; pozabili ste, da je Ïe skoro poldne.«

Njemu se ni zdelo razumljivo, da bi moral odhajati opol-

dne, tudi ne bi zapazil mraka ne noãi. »Samo ‰e minuto! Tre-
nutek samo!«

Samota je bila zunaj in Ïalost.
»Samo ‰e trenutek!«

BES

MARTIN KAâUR

Minka je vstala in mu je stisnila roko.
»Saj pridete ‰e velikokrat! Zakaj ste tako Ïalostni kakor ob

zadnji veãerji?«

Kaãur se je nasmehnil, toda bolest je bila v njegovem na-

smehu.

»Pa ãe se veã ne vidiva —«
»Zakaj bi se veã ne videla?«
»âe se veã ne vidiva tako, kakor danes … Zmerom sem vas

imel od srca rad, gospodiãna Minka, in nikoli ne bom poza-
bil va‰ega obraza.«

»Zakaj ste Ïalostni?«
»Ker vas ljubim. Odkod ljubezen in odkod Ïalost?«
»To so tiste besede; tako ste govorili prej!« se je nasmeh-

nila Minka.

»In nikoli veã! — Za slovo, morda za dolgo slovo!«
Zatisnila je oãi, lica so se nasmehnila in ponudila mu je

ustnice. Tudi on je zatisnil oãi, narahlo ji je poloÏil roke na
rame in jo je poljubil.

SveÏ, moker vzduh mu je puhnil v obraz, ko je stopil na

cesto, in v prvem trenutku se mu je zazibalo pred oãmi. Pri-
jel se je za ãelo in je postal. Îe tedaj, ‰e v polzavesti, je seglo
v njegovo sreão neprijetno, ne ‰e razumljivo, zoprno ãustvo.
Ob ovinku se je ozrl; nikogar ni bilo na pragu, tuje in tiho je
gledala nanj bela hi‰a, kakor da bi nikoli ne bil prestopil nje-
nega praga.

âutil je senco, ki je legala na njegovo srce, toda vedel ni ne

odkod ne zakaj.

Dan je bil pust in meglen kakor jutro. Toliko da se je za-

svetila megla v zaspani, rumenkasti luãi. Kaãurju ge je zazde-
la pot v Zapolje zelo dolga in pusta.

BES

MARTIN KAâUR

Sreãaval je kmetice in kmete, ki so se vraãali od velike ma-

‰e; kmetje z blatnimi ‰kornji, kmetice visoko izpodrecane;
nekateri so ‰li mimo in se niso ozrli nanj, drugi so ga po-
zdravljali z nezaupnim, neprijaznim pogledom.

»Saj ‰e pri ma‰i ni bil!« je izpregovoril kmet, ki je ‰el mimo.
»Pri Sitarjevih se Ïeni, pa hodi raj‰i tja!« je odgovorila

kmetica.

Kmet se je zasmejal.
»To kazen bi mu privo‰ãil!«
Kaãur ni poslu‰al, ni pogledal nikamor in je pospe‰il ko-

rake.

»Kaj sem jim storil? Teh ljudi ‰e nikoli nisem videl, ‰e ni-

koli nisem govoril z njimi, in vendar me sovraÏijo!«

»Kaj pa ta ‰kric tod okoli?« je zaklical fant tik njega in je

uprl roke v boke, da bi se zadel ob Kaãurja s komolcem, Ka-
ãur je stopil v stran, fantje so ‰li dalje.

»Naj nikar preveã ne hodi okoli deklet!« je zaklical nekdo

za njim.

»To je tisti uãitelj, ki ne hodi k ma‰i!«
Govorili so in so se smejali, Kaãur je hitel dalje in jih ni

razumel veã. Zardel je bil v obraz in tresel se je od srda, ust-
nice pa so se mu smehljale.

»Visoke ‰kornje si bom kupil in kamiÏolo, pa bo vse dobro!

Potem me nihãe veã ne bo pra‰al, ãe hodim k ma‰i. âudno je,
da se je kapriciral Bog tako hudo na poboÏnost ‰kricev … Za-
kaj to danes, ko bi moral biti vesel in ko bi moralo sijati son-
ce?«

Ko je pri‰el domov, se mu je zdela izba zelo tesna, samot-

na in siroma‰na. Vso jo je napolnila nerazumljiva, brezvzroã-
na, globoka Ïalost njegovega srca.

BES

MARTIN KAâUR

»Zakaj to danes?«
Spomnil se je nanjo, zaãutil je na ustnicah njen poljub in

je vztrepetal. Îalost je ostala v njegovem srcu in ni mogla
stran.

»Ali je bila to ljubezen? — Ali je bila ljubezen, ko se je na-

smehnila in mi je poloÏila roke na rame... kakor otroku?«

Bil je daleã, toda videl je njen obraz, njen nasmeh z bolj bi-

strim oãesom in prestra‰il se je svojih misli.

»TeÏko je moje srce … Bog vedi zakaj. In zato so moje misli

nelepe in kriviãne …«

Gospodinja mu je prinesla kosilo.
»Ali ste bili Ïe spet v Bistri, gospod?«
»Tam sem bil!« je odgovoril Kaãur osorno. Stala je poleg

mize in se je smehljala: poznalo se ji je, da bi se rada razgo-
varjala.

»Ne zamerite; pravijo, da zahajate k tisti.«
»Kaj je s tisto?« se je ozrl Kaãur s temnim pogledom.
»Niã ne reãem; ampak pravijo, da imata obedve, mati in

hãi, za norca vsakega, ki pride blizu. Îe marsikdo se je tam
opekel, da ga je bolelo dolgo. Zdaj zahaja tja tisti inÏenir.«

»Kak‰en inÏenir?« se je prestra‰il Kaãur in je prebledel.
»Tisti ãrni … Pravijo, da jo bo vzel.«
»âemu pa mi to pripovedujete? Kaj me to briga? — Nesi-

te to stran, nisem laãen!«

Ko je zaprla duri, je vstal izza mize in je stopil k oknu. Oz-

ka, blatna ulica je bila spodaj; nasproti siva hi‰a z majhnimi
ãrnimi okni, ki se mu je zdelo, da gledajo naravnost nanj, ka-
kor strmeãe, neprijazne oãi.

»Îensko blebetanje! Seveda je samo Ïensko blebetanje! To

je njih poklic in opravilo in le ãudno je, da ji ni poloÏila oko-

BES

MARTIN KAâUR

li vratu dvoje ali troje inÏenirjev in ‰e par drugih ljudi po-
vrhu!«

Srce pa mu je bilo kakor v vroãici in glava ga je zabolela.
»Kako lepo bi lahko bilo! In ‰e to lepoto, ki je je tako bore

malo in ki jo ãlovek naskrivaj ukrade, mu umaÏejo; zagrene
mu ‰e to bore kapljo sladkosti! In za vsak lep trenutek se je
treba boriti posebej!«

Sivi novembrski dan je zatonil hitro in zmraãilo se je zgo-

daj popoldne.

»Zdaj bo Ïe skoro ãas!« je pomislil Kaãur.
»âe vam bo kdaj kaj hudega, stopite k meni! je rekel zdrav-

nik. âemu ne bi stopil k njemu? Nikoli veã nisem govoril z
njim, ampak zdi se mi, da razumem zmerom bolj njegove
nauke.«

Siv, vlaÏen mrak je bil, ko je stopil Kaãur na ulico. Zdrav-

nik je sedel v zakurjeni sobi, obleãen je bil v dolgo, pisano
spalno suknjo, kuãmo je imel na glavi in pu‰il je iz dolge tur-
‰ke pipe. Ko je vstopil Kaãur, se ni vzdignil, temveã je samo
iztegnil roko.

»Hej, prijatelj, torej vas vendar enkrat vidim! Ne zameri-

te, da ne vstanem; truden sem in len. Marica! Marica!«

Stopila je v izbo njegova Ïena, obleãena istotako v dolgo,

pisano spalno suknjo; visoka je bila in krepka, njene oãi so
gledale ukazovalno, njene ustnice pa so bile debele in so se
smehljale dobrodu‰no.

»âaja, Marica! Moãnega, vroãega! To je na‰ mladi uãitelj!«
»Ali ste tudi pijanec kakor moj moÏ?« se je zasmejala med

durmi in je ‰la.

Tudi zdravnik se je zasmejal.
»Ni huda Ïenska— ampak ubogati jo je treba! — No, zdaj

BES

MARTIN KAâUR

pa povejte, kaj vas je prignalo k meni! Kar tako niste pri‰li,
drugaãe bi bili pri‰li Ïe prej!«

Kaãur se je hotel veselo nasmehniti, toda zardel je.
»Saj ste rekli sami, da naj stopim k vam, kadar mi bo kaj

hudega!«

»In zdaj vam je hudo! Hm!«
Z resnim oãesom mu je pogledal v obraz, potegnil je krep-

ko iz pipe in se je zavil v gost oblak. »Kaj pa se je zgodilo?«

»Niã se ni zgodilo posebnega …«
Kaãur je bil v zadregi in Ïal mu je bilo, da je pri‰el.
»No, zdaj ‰e ni niã preveã hudega in vse se da ‰e popravi-

ti. Jaz sem namreã zdravnik, doktor Brinar, in nobena klepe-
tulja v Zapolju ne ve toliko kakor jaz. Prviã: nocoj mislite
ustanavljati v gostilni Mantova bralno in izobraÏevalno dru‰-
tvo. Drugiã: zaljubljeni ste v Minko, ki sva jo takrat videla, ko
sva se peljala mimo; in ãe hoãete obãudovati mojo bistro-
umnost, kar bi mi bilo zelo prijetno: vedel sem takoj, da se
boste zaljubili vanjo. To je vsega hudega zaãetek in konec.
Kmetje imajo navado, da me kliãejo prepozno; vi ste pri‰li ‰e
zadosti zgodaj. Torej: prviã, ne ustanavljajte v gostilni Man-
tova in sploh nikjer niãesar; drugiã: ogibljite se Bistre in nje-
nih izku‰njav kakor satana!«

Kaãur je odgovoril jezno:
»Nisem pri‰el zato, da bi vas pra‰al, ãe je treba …«
Zdravnik pa se je zasmejal.
»Saj tudi jaz nisem govoril zato, ker sem mislil, da me bo-

ste ubogali! Va‰a usoda je Ïe zapeãatena; ‰koda! Tamle v miz-
nici imam napisano razpravo in zakljuãek te razprave je re-
sen in jako dobro utemeljen nasvet, da naj drÏava zapre v
blaznico vse idealiste, ki ãlove‰tvu veã ‰kodujejo, nego ko-

BES

MARTIN KAâUR

ristijo. Nekateri blazni ljudje razbijajo in pobijajo, kar seve-
da ni prav; drugi ekstrem pa so idealisti, ki nadlegujejo ãlo-
ve‰tvo s svojo ljubeznijo. Edino, kar doseÏejo s svojo no-
rostjo, je to, da dajejo potuho in pretvezo ‰arlatanom, ki se
skrivajo pod masko blaznega idealista, da laÏe kradejo denar
in glorijo …«

»Tako ne mislite!« je izpregovoril Kaãur in se je nasmeh-

nil, zato da bi videl nasmeh zdravnikov.

Zdravnik pa je ostal resen in se je ozrl na Kaãurja skoraj

zlovoljno.

»Tako mislim!«
Gospa je prinesla ãaj.
»Moãan je dovolj! Ruma ne dam veã!«
»Poslu‰ajte in uãite se!« je pomignil zdravnik z Ïalostnim

obrazom Kaãurju.

»Torej vi ste zdaj Minkin Ïenin?« je vpra‰ala gospa.
»Kaj bo! Kaj bo!« je hitel zdravnik. »Vsakdo je lahko Min-

kin Ïenin … za teden dni!«

»Ne poslu‰ajte ga! Saj ni ãloveka, da bi moj moÏ kaj lepe-

ga povedal o njem …«

»Res, ni ga!« je potrdil zdravnik.
»In Minka je ãisto po‰teno dekle! Nekoliko vesela je kakor

je paã dekle!«

»Vesela je, res!« je potrdil zdravnik in se smehljal. »Tudi ti

si bila vesela! — No, toãi!«

Natoãila jima je ãaja in se je poslovila.
»Morda je bila podobna Minki?« je mislil Kaãur in razje-

zila ga je ta nenadna misel, ko je primerjal ‰iroki, krepki ob-
raz gospe zdravnikove z belimi lici Minke.

Pil je ãaj in vroãe mu je bilo v glavi.

BES

MARTIN KAâUR

»Veste, zakaj sem pri‰el k vam, gospod doktor? Zdaj sem

nenadoma spoznal, zakaj; prej sem samo ãutil. — Ne misli-
te, da me je upijanil ta kozarec ãaja, ampak … resniãno, tako
lepe so bile moje misli, da bi jih bil lahko brez strahu vsake-
mu pokazal. Pokazal jih nisem nikomur in vendar so jih bla-
tili vsi, ki so me sreãali in ki so slutili, kaj je v mojem srcu. —
Ljubil sem tistega dekleta in ga ljubim zdaj bolj kot poprej. In
ãe bi bila Mesalina sama— kdo mi more zameriti, da jo lju-
bim, in kdo mi more oãitati ljubezen, ki je vsa ãista? Jaz bi ne
povedal prijatelju, po‰tenemu ãloveku, da ga njegova nevesta
ne ljubi; ãe jo ljubi on, je posveãena in govoriti in misliti mo-
rem o njej samo tisto, kar govori sam …«

Kaãur je umolknil; tudi zdravnik je molãal in je gledal v

Ïareão peã. Kaãur si je natoãil in je pil; ãaj je bil vroã in mu je
skoro oÏgal ustnice.

»In tisto drugo, kar mi oãitate! Da ustanavljam! Saj, ãe pre-

mislim natanko, stvar res ni veliko vredna in pomena ima sila
malo! Koristi pa bo imela vendar nekaj, in kadar bodo — to
se bo paã zgodilo! — vsi tako delali, kakor mislim delati jaz,
ne bo na‰ narod veã zadnji v vrstah! Vsa, vsa nesreãa, kolikor
smo je doÏiveli, izvira iz ene same laÏi: da nimamo kulture!
Da torej nismo vredni stopiti med druge narode in da mora-
mo pobirati ostanke, ko so drugi pojedli ocvirke in tropine in
vse mastne Ïgance! — Kaj je zategadelj treba? Treba je poka-
zati, da imamo kulturo! Zdaj smo ‰ele povedali, da smo; od-
slej pa je treba pripovedovati, kaj smo. Prej je bilo delo na zu-
naj; in mislim, da je bilo laÏje; zdaj pa je pri‰el ãas, ko je tre-
ba delati tostran mej. Prej sovraÏniki od zunaj — ves narod
proti njim; in svetnik je bil, kdor je govoril na taboru. Jaz sam
sem bil, dvanajstleten otrok, pri Sveti Trojici, in sem sli‰al

BES

MARTIN KAâUR

Tavãarja — tresel sem se in sem se jokal, In danes vidim: kak-
‰en je ta narod, ki sem pripravljen, da darujem Ïivljenje zanj?
— Tak bo ta narod, kakor ga bo‰ napravil — toliko bo vedel,
kolikor ga bo‰ nauãil! — tako si mislim. In zato ni moja dolÏ-
nost, temveã moje Ïivljenje je, da tako storim, kakor mislim.«

Zdravnik je pu‰il moãno; vsa soba je bila polna dima.
»Ubogi fant! No, ne zamerite! — âez deset, ãez dvajset let

bo Ïe drugaãe! Ampak stvar je taka, da pridejo pametni ljudje
zmerom prezgodaj, zakaj ãe bi prezgodaj ne pri‰li, bi ne bili
veã tako pametni. Usodno uro spoznati, kadar bije, ni umet-
nost; ampak slutiti jo prej, to je umetnost!«

Ugasil je pipo s prstom, izpil je ostanek ãaja in slekel spal-

no suknjo.

»Saj vam ne bo v nadlego, ãe pojdem z vami?«
»Kako bi mi bilo v nadlego?« se je razveselil Kaãur.
Stopila sta v noã; tu, tam je gorela dremotna svetilka, raz-

svetljevala je komaj ozek kolobar ob cesti. Pot je bila luÏasta
in blatna. Iz teme so se zasvetila okna gostilnice Mantova.

»Torej v boÏjem imenu!« se je zasmejal zdravnik in je od-

prl duri.

»V boÏjem imenu!« je odgovoril Kaãur in se je zasmejal

tudi sam.

Izba je bila polna kmetov in delavcev in teÏak vzduh jima

je puhnil v lica. Zdravnik in Kaãur sta sedla za malo okroglo
mizo pod ogledalom in Kaãur se je ozrl po izbi. Nekoliko sit-
no mu je bilo pri srcu in vroãe mu je bilo v lica, ko je videl
uprte nase radovedne oãi in ko je spoznal takoj, da ni na ob-
razih, v oãeh, v besedah poleg radovednega priãakovanja niã
navdu‰enosti, temveã namesto nje v nekaterih pogledih in
vzklikih kljubovanje in zlovoljnost. Konec dolge mize je se-

BES

MARTIN KAâUR

del postaren kmet, pleãat in visok, z gladko obritim, veselim
obrazom; gledal je neprestano na Kaãurja in mu je meÏikal z
oãesom. Za posebno mizo so sedeli delavci, strojarji; zdelo se
je Kaãurju, da vidi tam resnobo in zaupanje. Kmetje in fantje
so govorili zelo glasno in so tolkli s kozarci ob mizo, da se je
vino razlivalo.

»Niã dobrega ni tam; pijani so Ïe!« je pomislil Kaãur.
V tistem trenutku, ko je vstal in izpregovoril, je odprl duri

rdeãeliãni kaplan; ostal je na pragu in je gledal s tihim nasme-
hom v izbo. Njegov pogled je zmedel Kaãurja in govoril je
prve besede z neodloãnim, jecajoãim glasom.

»Kmetje! Delavci! Pri‰li smo nocoj skupaj, da se pomeni-

mo o imenitni stvari …«

»Francka! ·e en liter!« je zaklical kmeãki fant in omizje se

je zasmejalo hrupoma.

»Kdo pa mu je dal besedo? Kdo pa je dal besedo gospodu

uãitelju?« je pra‰al kaplan na pragu s prijaznim glasom in
smehljajoãim obrazom.

»Res je tako! Kdo pa je dal ‰kricu besedo?« je zakriãal pi-

jan kmet in je udaril s praznim litrom ob mizo.

»Nobeden mu je ni dal!« je odgovoril zdravnik s prav tako

prijaznim glasom in smehljajoãim obrazom. »Saj ni shoda
tukaj, ni predsednika in ne Ïandarjev! O‰tarija je in v o‰tariji
govori lahko, kdor hoãe!«

»Naj govori!« se je oglasil strojar. »Da sli‰imo, kaj misli

povedati!«

»Le naj govori!« je pokimal dolgi kmet in je pomeÏiknil

Kaãurju.

— »Veliko vam nimam povedati, ampak kar hoãem pove-

dati, je vaÏno in zapomni naj si, kdor je dobre volje! Ta veãer,

BES

MARTIN KAâUR

zdaj, ko sem sli‰al te besede, izgovorjene naglas in natihoma,
sem prepriãan bolj nego kdaj poprej, da je eno nad vse po-
trebno —«

»Vera!« ga je prekinil kaplan z mirnim glasom in smehlja-

je.

»Tako je! Vera!« je zakriãal kmet.
»Dajte mir!« je zaklical delavec.
»Kdo mi bo ukazoval?« je vstal kmet izza mize in je prijel

za kozarec.

Delavec je molãal, kmet se je ozrl poãasi po izbi, od obra-

za do obraza, in je sédel.

— »Eno je nad vse potrebno: uãenje, izobraÏenost! Jaz sem

te misli in nobeden mi je ne more omajati, da je vse na‰e ne-
sreãe vzrok nevednost, neumnost, Ïivalska zabitost in suro-
vost. Zato noben narod ni tako nesreãen kakor slovenski!«

»Kako je dejal?« se je vzdignil izza mize kmetski fant z ble-

‰ãeãimi oãmi. »·e enkrat naj pove, da ga bomo razumeli!«

»To prekliãite!« je zahteval kaplan in je stopil korak v izbo.
»Naj pove do konca!« so zaklicali delavci.
Zdravnik si je priÏgal smotko in se je sklonil bliÏe h Kaãur-

ju.

»Tako nikar, ãe vam je zdravje drago.«
V Kaãurju je kipelo od razoãaranja, srda in razburjenosti.
»Ne prekliãem niãesar! âe hoãete, poslú‰ajte dalje, ãe ne-

ãete, pustite! Kdor misli, da mu ne govorim pogodu, naj tudi
misli, da ne govorim zanj!«

»Torej do konca!« je izpregovoril kaplan.
— »Do konca!« je zaklical Kaãur s trepetajoãim glasom.

»Jaz sem vabil nocoj v to krãmo ljudi, ki so po‰tenih misli. Po-
meniti sem se hotel z njimi o stvari, ki je pomenka vredna. —

BES

MARTIN KAâUR

Kaj ni sramota, da ta narod, ki se uãi brati po drÏavni zapo-
vedi, ne bere drugega nego molitvenike, ãe ne spi v cerkvi?
Da mu ne more‰ povedati niãesar, ãe ne govori‰ na priÏnici?
In da je zato, ker bere komar molitvenike in ker med pridigo
spi ali pa kadi pred cerkvijo virÏinko, tako neveden in okoren,
kakor ‰e za kmetskih puntov ni bil? …«

»Kaj nas je pri‰el zmerjat?« je zaklical kmet.
»Poslu‰ajmo ga!« se je nasmehnil kaplan.
»Eno je nad vse potrebno: uãenje!«
»Sam se uãi!« se je zasmejal kmet.
— »Ne roka — pamet ustvari blagor! Zato sem vas sklical

nocoj, da se pomenimo o druÏbi, ki bi si naroãala knjige in
ãasopise in ki bi se shajala, da bi ji modri in uãeni ljudje brali
o koristnih stvareh. To je bil moj po‰teni namen —«

Vdrugiã se je sklonil k njemu zdravnik.
»Brez srda, brez Ïolãa!«
»—moj po‰teni namen je bil, ampak nocoj se ne bomo raz-

govarjali o stvari! Klical sem, pa so pri‰li med poklicane tudi
ljudje, ki poziva niso vredni in ki naj ostanejo med svojo Ïi-
vino v hlevu!«

Zdravnik ga je prijel trdo za roko in ga je potegnil na stol.

Strojarji so ploskali, kmetje so vstali hrupoma izza mize. Ko-
zarec je priletel na Kaãurjevo mizo in vino mu je o‰kropilo
obraz in suknjo.

»Koga si mislil, ‰kric? Koga si zmerjal, smrkavec?«
Dolgi kmet, ki je sedel konec mize, je vstal, zibal je z gla-

vo, opotekel se je h Kaãurjevi mizi in je razprostrl roke.

»Tak nikar! Tak nikar ne!«
Ozrl se je preko rame na Kaãurja in mu je nameÏiknil.
Delavci so vstali in so prijeli za stole.

BES

MARTIN KAâUR

»Na korajÏo!« je zaklical kmetski fant, slekel je v hipu suk-

njo in jo vrgel na tla. Stol je letel pod stropom. udaril je na
mizo in kozarci so zazvenãali. Sredi izbe se je zagozdila gruãa
kriãeãih ljudi; Kaãur je videl razgrete obraze, nabrekle Ïile na
ãelu in stisnjene pesti.

Ob zidu se je privil krãmar k zdravniku in mu je stisnil v

roko kljuã.

»Tam skozi! Tam skozi!«
Zdravnik je prijel Kaãurja pod pazduho, odklenil je male

stranske duri in stopila sta v temo, na vrt.

»Tod! Tod!«
Vodil ga je kakor otroka; Kaãur ni bil okusil vina in se je

opotekal.

»Pa zakaj to? Zakaj to, gospod doktor?«
Zdravnik se je zasmejal veselo.
»Kaj ste mislili, da bo drugaãe? Seveda ste mislili! Zato sem

‰el z vami! — Saj sem vedel Ïe vnaprej: idealist ni za nobeno
rabo, najmanj pa za re‰evanje naroda! To imate zdaj, idealist,
za svojo nerodnost! Kaj mislite, da bodo tihi, ãe jih zmerjate
s tepci? ·arlatan, ki ima sladkost na jeziku, v srcu pa prijet-
ne raãune, bi jim bil povedal lahko ‰e vse kaj huj‰ega, ampak
povedal bi bil drugaãe! — Ne, dragi moj, vi niste za take reãi!
Visoke misli — lepa reã; osreãevalne ideje — ‰e lep‰a reã! To-
da glejte: ‰arlatan mora biti ãlovek!«

Kaãur je ‰el poleg njega s pove‰eno glavo, trepetal je in

mraz mu je bilo.

»Ni vam blago, ne pri srcu ne v telesu … Pojdite k meni;

izpila bova par kozarcev ãaja, moãnega in vroãega ãaja in po-
zabili boste na vso neumnost!«

Prijel ga je za roko in ga je peljal v svojo izbo.

BES

MARTIN KAâUR

»Marica! Prav moãnega! Poglej tole kaj ni bolno?«
»Kaj se je zgodilo?«
Bled je bil, toda rdeãe pege so bile na njegovih licih.
»Niã se ni zgodilo!« se je nasmehnil Kaãur, njegove oãi pa

so bile vlaÏne.

»Takoj!« —
Prinesla je ãaja, zdravnik si je zapalil pipo in je potrepljal

Kaãurja po rami.

»Ne Ïalostnih misli! Nikar! — Kaj je bilo tisto? Malenkost;

to se pripeti ãloveku lahko vsak dan v Ïivljenju. Razoãaranje!
Kaj pa je Ïivljenje drugega nego neprestano razoãaranje? Za-
ÏviÏgajte veselo in si mislite: vrag vzemi drhal!«

»Ne morem tako misliti!« se je nasmehnil Kaãur Ïalostno.
Zdravnik se je zavil v tobakov dim in je molãal dolgo. Na-

posled je razpodil z roko oblake, nagnil se je h Kaãurju in ves
resen je bil njegov obraz.

»Ali veste, da ste si nocoj pokvarili vse Ïivljenje, do konca?

Kaj mislite, da po novih postavah uãitelj ni veã sluÏabnik? ·e
zmerom je sluÏabnik in hlapec, bolj vpreÏen in bolj vklenjen
nego najmlaj‰i hlapec pri gruntarju! — Pa kaj bi tisto! Glav-
na stvar je, da ste bili obsojeni Ïe od zaãetka, od rojstva. S
tako mislijo, kakor je va‰a, ni mogoãe Ïiveti; zatorej vam ne
morem pomagati ne jaz ne noben drug ãlovek na svetu!«

Kaãur se je napotil v svojo izbo in je legel in je zaspal; in

sanjalo se mu je, da stoji pred njim, v tisti tihi, gosposki krã-
mi gospodiãna Minka, ãrnooka, belolica, in opira roke ob bo-
ke in se mu smeje v obraz.

Zdramil se je trepetajoã in prestra‰en, priÏgal je luã in si je

zapalil cigareto.

BES

MARTIN KAâUR

III

Kaãur se je napotil v konferenãno sobo; njegov tovari‰, uãi-
telj Ferjan, je stopil za njim na stopnice in ga je prijel za suk-
njo.

»Potrpi ‰e malo! — âe neãe‰, da ti popolnoma vrat zavije-

jo, poslu‰aj moje nauke: bodi poniÏen, klanjaj se in reci da,
ãetudi ti ponudijo vrv in vislice! Vsako reã kanalje laÏe pre-
nesejo kakor ponos in ugovor. Bodi poniÏen, zgrevan in
smehljajoã in lahko bo‰ Ïe drevi spuntal vse Zapolje, ãe ti je
toliko na puntih. Meni pravijo, da sem pijanec — tega je kriv
moj rdeãi nos in slab uãitelj in tudi drugaãe v vseh ozirih
niãvreden ãlovek. Pa vendar bom avanziral, kakor se spodobi,
zato ker pustim petelinu greben in racmanu krivãke! —«

Kaãur je stresel glavo, hitel je po stopnicah in je potrkal na

duri.

»Herein!«
V sobi sta bila naduãitelj in Ïupnik. Sedela sta za dolgo mi-

zo, pokrito s papirji in knjigami. Naduãitelj se je ozrl s sladko-
Ïalostnim, hkrati pomilovalnim in grajajoãim pogledom na
Kaãurja. Îupnik je gledal bolj ãemerno nego osorno.

»Slabo je, slabo!« je zavzdihnil naduãitelj. »Kako, da ste se

spozabili tako daleã, gospod Kaãur?«

»Komu moram odgovarjati in zakaj?« je vpra‰al Kaãur z

zardelim obrazom.

Îupnik je vzdignil glavo.
»Meni, naduãitelju, in gospodu Ïupniku, predsedniku

krajnega ‰olskega sveta.«

»Povejte mi, kaj sem storil, in odgovoril bom takoj!«
»Tako se ne govori z naduãiteljem!« je izpregovoril Ïupnik

BES

MARTIN KAâUR

in je premeril Kaãurja poãasi s hladnim in ãemernim pogle-
dom.

»Kaj je torej?« je vzkipel Kaãur, ki ga je bil razburil Ïupni-

kov pogled.

Naduãitelj in Ïupnik sta se spogledala in naduãitelj je za-

vzdihnil globoko.

»Gospod Kaãur, saj se spominjate: sprejel sem vas kakor

tovari‰a in prijatelja. Zdaj vidim na svojo veliko Ïalost, da mi
niste ne tovari‰ ne prijatelj. Prijazno in blagohotno vas je
sprejelo to dobro zapoljsko ljudstvo, ker je bilo prepriãano,
da boste njegovi mladini zgled in uãitelj. Spoznalo je Ïalibog
v zelo kratkem ãasu, da ste slab zgled in slab uãitelj, da zape-
ljujete mladino v huda dejanja in da sejete prepir in svado
med ljudi …«

»Kaj pravite?« je pra‰al Ïupnik.
Kaãur je trepetal.
»Ali sem obtoÏenec, Ïe vnaprej obsojenec, da tako stojim

pred vami? âemu ta pridiga? RazloÏite mi moja hudodelstva
in zagovarjal se bom!«

»Kaj pa je bilo v nedeljo v Mantovi?« je pra‰al Ïupnik s

hladnim glasom.

»To vpra‰ajte raj‰i gospoda kaplana!«
»Pra‰al sem ga in povedal mi je, da ste hujskali ljudi na

vero!«

»Lagal je! Tukaj priãam, da je lagal!«
Naduãitelj je zmajal z glavo in se je ozrl na Kaãurja kakor

na gre‰nika, ki je padel Ïe zelo globoko in ki je vendar ‰e so-
ãutja vreden.

»Ne takih besed, gospod Kaãur! Ne takih besed!«
»Kako je torej?« je trepetal Kaãur. »Kje je obtoÏba? Jaz ho-

BES

MARTIN KAâUR

ãem, da se vr‰i vse v redu in po postavah; pridig ne maram in
tudi naukov ne! Ne bom dolgo stal!«

»Ne boste dolgo!« je rekel Ïupnik in se je poãasi vzdignil.

»Jaz mislim, gospod naduãitelj, da smo pri kraju. Z gospo-
dom se ne da veliko govoriti!«

Stisnil je naduãitelju roko in je ‰el. Naduãitelj se je zaglo-

bil v papirje.

»Gospod naduãitelj!«
Ozrl se je na Kaãurja, kakor da ga je bil ‰ele ugledal, in nje-

gov obraz je bil sladak in smehljajoã.

»Zbogom, gospod Kaãur, zbogom! Imam opravila, jako

mnogo opravila! Zbogom!«

Pred ‰olo mu je pri‰el naproti Ferjan in se je zasmejal na-

glas.

»Ves rdeã! Îe vidim! Dobro so te dali! Kako pa si se drÏal?«
»Kmalu se bova poslovila, prijatelj!« je odgovoril Kaãur s

prisiljenim smehom.

»Kaj je bilo tako hudo? Kaj se nisi poklonil? Kaj nisi polju-

bil roke Ïupniku?«

»Temu?«
»Ah, tako! Îe vidim, kaj si storil! ·koda! Rad sem te imel!

Jaz sem tak, da imam rad samo tistega ãloveka, ki je bolj‰i od
mene. Bolj‰i si, to je resnica; ampak ravno taka resnica je, da
sem jaz bolj pameten. Za slovo bova pila, tega mi ne odreci!«

»Pila bova!«
Ko je stopil Kaãur v svojo izbo, je ugledal pismo na mizi.

Îupan mu je pisal, da bi rad govoril z njim.

»·e ena pridiga!« se je zasmejal Kaãur. »Zakaj bi je ne ‰el

poslu‰at? Zdaj sem tako Ïe izven ljudi in postav. Zdaj laÏe
poslu‰am in laÏe govorim in se laÏe smejem …«

BES

MARTIN KAâUR

Takoj po kosilu se je napotil k Ïupanu. Vrata v hi‰o so bila

zaklenjena, zato je stopil v ‰tacuno in je videl, kako je tanko-
nogi Ïupan nenadoma izginil ter ‰e v begu pomignil s
prstom. V ‰tacuni je stalo dvoje kmetov; pila sta Ïganje in
kupovala tobak.

Za steklenimi durmi, ki so drÏala v veÏo, se je prikazal Ïu-

pan in je potrkal na rahlo ter pomignil Kaãurju.

»Kaj se mu je zme‰alo?« se je zaãudil Kaãur, odprl je ste-

klene duri in je stopil v veÏo. Îupan ga je prijel za roko in ga
je peljal v izbo; spet je stalo na mizi dvoje kozarcev poleg ste-
klenice.

»Neãem pred ljudmi, veste! Ne pred ljudmi! Precej bi mi-

slili — no, Bog vedi, kaj bi mislili! Pijte!«

Zaprl je skrbno duri, stopil je h Kaãurju, potrepal ga je po

rami in se je zasmejal veselo.

»Kaj pa ste poãeli v nedeljo, á? Presnet kerlc ste! Take reãi!

Ali vas je Ïupnik Ïe spovedal? Korenito spovedal? Ali vas je?«

»âakal me je v spovednici, pa nisem pri‰el!« se je zasme-

jal Kaãur.

»Pa niste pri‰li … Hm!«
In Ïupanov obraz se je nenadoma zresnil.
»Veste, mladino je treba vzgajati v verskem in cesarskem

duhu … in tako, saj veste! Zgled je treba dajati … saj veste! …
Potrpite! Kam pa! Kam pa?«

Kaãur je vstal.
»Nikar! Kaj sem vas razÏalil? Prosim, samo tale kozarec

izpijte! — Nekaj drugega sem vas mislil pra‰ati … tako poti-
homa …«

Okrenil se je nenadoma od Kaãurja, stopical je po izbi z

BES

MARTIN KAâUR

urnimi, skakljajoãimi koraki, roke na hrbtu. Naposled je po-
stal in je pomeÏiknil lokavo.

»Kaj ste resno mislili … tisto tam … v nedeljo? Povejte mi,

zelo vam bom hvaleÏen: ali res mislite, da se bodo ljudje, to
se pravi, da se bo vsaj veãina ljudi odvrnila od … od preãastite
duhov‰ãine? Rad bi vedel, kako mislite o tem!«

Kaãur se je ãudil in ni odgovoril.
»Jaz sem namreã narodnjak!« je hitel Ïupan.
»Nikar me napak ne razumite! Zdaj ni veã nevarnosti, da

bi se nem‰kutarji polastili obãine. Pa so jo imeli ‰e pred de-
setimi leti — jaz sem bil takrat obãinski svetnik …«

Pogledal je Kaãurju naravnost v obraz, pomolãal je, nato se

je zasmejal od srca.

»No, in zdaj so Ïe spet nove sitnosti, ãisto nove, niã ni ãlo-

vek pripravljen nanje. Prej je bilo lahko: ali nem‰kutar ali na-
rodnjak. In iz nem‰kutarja je ãlovek ob vsaki uri lahko postal
narodnjak in ‰e ãastili so ga! Zdaj pa se ljudje cepijo na take
ãudne naãine, da ãlovek ‰e skozi naoãnike ne razloãi natan-
ko! Tako potihoma, vse naskrivoma! Sitno, jako sitno!«

Tlesknil je z jezikom, zamahnil je z roko in je hitel po sobi.
»Kaj pa ste me hoteli pra‰ati, gospod Ïupan?«
»Takoj! Takoj! Kak‰na sila! — No, kako mislite?«
»O ãem?«
»Kako se bo to konãalo? Ali bodo zmagali stari ali mladi?«
»To Bog vedi, jaz ne vem!«
»Vi Ïe veste; e, prekanjen ste! Drugaãe bi si ne upali tako

oãitno … Ali je zdravnik z mladimi?«

»Nisem ga pra‰al.«
»Niã neãe povedati … prevejanec! — Zdaj torej mislite, da

je ‰e najbolje, ãe ne nagne ãlovek ne na to ne na ono stran?«

BES

MARTIN KAâUR

»Kakor je paã njegovo prepriãanje.«
»Eh, kaj bi!« se je zasmejal Ïupan in mu je poloÏil roko na

komolec. »Kaj bi! Saj sva samá! Prepriãanje: kako se to zme-
rom menja; ãlovek pa ostane, kakor je bil. Ali sije zdajle son-
ce?«

»Megleno je.«
»No, glejte! In ãez eno uro bo sijalo sonce in prelomili bo-

ste besedo, ki ste jo zdajle rekli. To je prepriãanje! — ·e ne-
kaj mi povejte: kak‰en je razloãek med mladimi in starimi?
Stari so za vero, mladi so zoper njo; tako je paã?«

»Ne gre za vero!«
»Za kaj pa gre?«
»Za napredek.«
»Hm! Jaz sem tudi za napredek. Lepa stvar … napredek! …

Za kak‰en napredek gre?«

Kaãur mu je strmel v obraz in ni vedel odgovora.
»No, Ïe vem! Za napredek sploh! Kaj pa stari? Za kaj pa so

tisti?«

»Konservativci so.«
»Konservativci … lepa stvar! Hm! Jaz sem tudi konserva-

tivec … Stojte! Na katero stran pa se drÏe nem‰kutarji?«

»Na nobeno!«
Îupan je skoãil in je hitel po sobi.
»Na nobeno! Tako! Na nobeno! Pametni ljudje … Eh, lepi

ãasi so bili!«

Tekal je po sobi, roke na hrbtu, glavo sklonjeno; nenado-

ma je postal pred Kaãurjem.

»A tako! Saj ste ‰e tukaj!«
Pogledal mu je resno v obraz in je zmajal z glavo.

BES

MARTIN KAâUR

»Ni bilo dobro, gospod uãitelj, ni bilo prav, kar ste poãeli

v nedeljo! Ne spodobi se! Res ne!«

Kaãur je vstal in je vzel klobuk.
»No, kaj bi vam oãital? Mladi ste in ‰e ne poznate natan-

ko dolÏnosti … svetega stanu … in tako, saj veste! Pa zbogom!
… Skozi ‰tacuno, prosim, skozi ‰tacuno! Ni treba, da bi ljudje
… no, zbogom!«

Kaãur je ‰el skozi ‰tacuno in je stopil na ulico, Ïupan je

izginil v temno veÏo.

»Kanalja!« si je mislil in je hitel po blatni cesti. »Kaj — saj

‰e kanalja ni!«

Îe se je mraãilo, ko se je napotil v Bistro.
Megla je visela nad pokrajino, iz megle pa se je svetil ‰ãip,

ki je bil Ïe visoko nad hribom.

Sredi pota je postal.
»Kaj bi tam! Kaj ni vse tisto res, kar so mi pripovedovali,

kaj nisem slutil vse tisto sam, Ïe v prvem trenutku ? âe se je
vse drugo ponesreãilo, klavrno podrlo — kaj bi iskal tam?«

In ‰e v mislih, vse Ïalostnih, da bi se vrnil in pozabil, je

pospe‰il korake in je hitel dalje. Moãneje je bilo srce.

»Zaãetek se je ponesreãil, drugega niã. Kaj bi si zato ne

upal dalje, ker sem se spotaknil ob prvem koraku? Prenero-
den sem bil, to je vsa bridkost! — Pripovedoval ji bom, kako
se je zgodilo, in ko bom pripovedoval, bo stvar nenadoma ve-
sela in smejal se bom in tudi Minka se bo smejala. Resniãno,
ni bilo ‰e na svetu tako ãudnega odre‰enika! In ‰e nikoli tako
klavrnega re‰evanja! — Pa vendar, zdi se mi, da komedija ni
bila zastonj; ostalo bo morda nekaj v ljudeh, ãe ne drugega,
vsaj razgretost in razgretost je zmerom koristna. Tudi boj bo
morda ostal in rodila se bodo resna nasprotstva in nasprot-

BES

MARTIN KAâUR

stva so zmerom rodovita. Ni bilo zastonj! In resnica je, da je
ãloveku najmanj‰i dar, ki ga daruje sebi v ‰kodo in bliÏnjemu
v blagor, obilo poplaãan!»

Razvedrile so se mu misli in razvedril se mu je vroãi obraz.
»V kak‰no ‰kodo sebi?« se je smehljal. »Prestavili me bo-

do, to je vsa bridkost! Spoznal sem Zapoljce, do dobrega sem
jih spoznal, jutri bom spoznal morda Zagorce in pojutri‰-
njem Zaplance. Tako bom preromal s culo in palico vso to
lepo domovino in ne bo ga rodoljuba, ki bi poznal narod tako
natanko kakor jaz. âasih sem si hudo Ïelel, da bi prepotoval
domovino iz kota v kot, — no, zdaj jo bom prepotoval na de-
Ïelne stro‰ke. Ne Ïene nimam ne otrok; fant svoboden!»

ln v istem hipu mu je ‰inila senca preko lic.
Nikoli ‰e ni mislil na Minko drugaãe kakor na dekleta v

rdeãi bluzi, z belim obrazom in s ãrnimi oãmi, na lepo hãer-
ko bogatega krãmarja kako sedita sama v izbi in kako ji po-
ljublja male, okrogle roke in ji pripoveduje zaljubljene bese-
de. Nikoli ‰e mu ni pri‰lo na misel, da bi moglo biti kdaj dru-
gaãe in da bi morda stopil nekoã v ãrni obleki, zardel, plah in
trepetajoã pred debelega gospoda Sitarja. —

Zamahnil je z roko, da bi prepodil misel, ki mu je bila zo-

prna.

»Budalost! Saj je ‰e otrok! In jaz, kaj sem drugega? To je …

nizkotna misel; sam vrag mi jo je poslal, da bi me zmotil …«

Na pragu je stala gospa.
»Minka je v parku!« ga je pozdravila smehljaje.
»Zdaj v parku? V megli in mraku?«
»Rekla je; morda ni v parku! Poglejte! — Kaj pa ste poãeli

v Zapolju zadnje ãase?«

»Niã posebnega, gospa!«

BES

MARTIN KAâUR

»Niã?« se je posmejala. »Vsi pravijo, da vas za podé stran;

stra‰ne reãi da uganjate!«

»A, tisto! — No, stepli so se v krãmi in jaz, ki se nisem te-

pel, bom prena‰al kazen. Niã drugega se ni zgodilo!«

Gospa je poÏuga!a s prstom.
»·e vse druge reãi pripovedujejo! Nikoli bi si ne bila misli-

la, da morete biti tak, ko kaÏete tako nedolÏen obraz!«

»Kaj pa sem storil?«
Zasmejala se je naglas.
»Kako lepo ste pra‰ali! Kakor devica! — No, poi‰ãite Min-

ko! Saj stopite potem v izbo na kozarec vina? Îejni boste!«

Zasmejala se je ‰e glasneje; Kaãur se je prestra‰il njenega

smeha in ga ni razumel.

»Pridem!«
Park je bil tih, samoten; zmerom niÏe je legala megla na

golo, ãrno, vlaÏno drevje; pesek se je me‰al z blatom in se
udiral globoko.

»Kako bi jo iskal tod?« je pomislil Kaãur in je hodil kriÏem

po pe‰ãenih stezah. Blizu lope, ob plotu, je ugledal senco in
bel obraz.

Pri‰la mu je hitro naproti, postala je tri korake pred njim,

pogledala mu je v obraz in se je zasmejala.

»Martin Kaãur!«
»Jaz sem!« je odgovoril Kaãur; kri mu je ‰inila v lica in

vztrepetal je.

»Kako pa ste na‰li sem?«
»Gospa mi je povedala, da ste v parku!«
»Zakaj pa niste ostali pri materi, v gorki izbi? Tema je in

mraz.«

In resniãno je zazeblo Kaãurja po Ïivotu. Pogledal je v njen

BES

MARTIN KAâUR

obraz in zdel se mu je ves izpremenjen; hladan je bil, tuj in
prezirljiv.

Okrenil se je poãasi; pred oãmi se mu je zazibalo.
»Zbogom!«
»Pa kam? âemu pa ste pri‰li? Saj vas ne gonim nikamor! ·e

malo ostanite!«

Stopila je k njemu in ga je prijela za roko. »Kako ste ãuden!

Kakor otrok! No?«

Stisnila se je k njemu in mu je ponudila ustnice. Objel jo je

z obema nerodnima rokama, pritisnil jo je trdno k sebi in jo
je poljubljal na ustnice in na lica. ·umelo mu je v glavi in di-
hal je teÏko.

Izvila se mu je poãasi iz rok.
»Kako ste vroã! — Rada vas imam, ker ste tako hudo ne-

umen!«

Kaãur je stal pred njo in je molãal in strmel. Minka se je

smejala.

»Zares! Ker ste tako hudo neumen! beseda — ãe se spom-

nim nanjo, se smejem do solz!«

»Ne smejte se! Ne bodite veseli!« je prosil Kaãur. »Ni mi

veselo pri srcu, kadar je smeh na va‰ih ustnicah! Nocoj, Min-
ka, nocoj ne bodite veseli! Poslednjikrat vas vidim — zdaj
vem v svojem srcu, kakor da bi mi bil Bog razodel!«

»Kako bi se ne smejala, ko govorite tako ãudno? Pa ãe ne-

ãete, se ne bom smejala! Ali je tako prav?«

Strnila je obrvi, stisnila ustnice, nabrala obraz v resne

gube in bruhnila v glasen smeh.

»Kdo bi bil resen, ãe stoji pred vami?«
Prijel jo je za roko in se je nasmehnil sam, toda v njegovem

nasmehu ni bilo radosti.

BES

MARTIN KAâUR

»Bolj vas ljubim, nego smem. Prevelika je moja ljubezen,

zato je sme‰na. Toda smejte se! âudo lep je va‰ obraz, kadar
je vesel, in nikoli se bolj ne ble‰ãe va‰e oãi...«

Takoj se je zresnil njen obraz.
»âemu govorite tako modro, poãasi, slovesno kakor duh

opolnoãi? To ni lepo, kveãjemu da je sme‰no. Enkrat je lepo
tako kakor je pesem lepa, ãe jo bere ãlovek enkrat. Ampak
zmerom: bú … bú … bú — kaj je tisto? âlovek objame, polju-
bi, in se zasmeje — konec!«

»Ne bodite hudi name! Rekel sem, da vas ljubim preveã.

Pozabite na tisto ,preveã’ in mislite samo, da vas ljubim!«

Trepetal je, njegove oãi so bile rosne in so prosile.
Minka je bila razmi‰ljena; ne vesel ni bil njen pogled in ne

zlovoljen.

»Kdaj pa mislite odtod?«
»Odkod?« se je prestra‰il Kaãur.
»No, iz Zapolja! Saj pojdete menda stran? Pravijo.«
»Ne vem ‰e. Kmalu!«
»No! Kamor paã pojdete … ne mislite niã hudega o meni!

— Saj pridete morda ‰e k nam?«

Ponudila mu je roko.
»Kaj je to slovo, Minka?« je vzkliknil Kaãur.
»Kaj pa ‰e drugega?« se je zaãudila in se je takoj zasmeja-

la.

Uprla je roke ob boke, vzdignila je obraz in je napela ust-

nice.

»No?«
Poljubil jo je in je stal trepetajoã pred njo.
»In — niãesar veã, Minka?«
»Kaj pa ‰e? — Kako ste sitni! Torej ‰e enkrat!«

BES

MARTIN KAâUR

»Niã veã!«
Pogledal ji je v obraz z globokimi, plahimi oãmi in se je

poãasi okrenil.

»Zbogom, Minka!«
»Zbogom!«
»Ni mogoãe! Ni mogoãe tako!« je mislil in je postal in se je

ozrl.

Privzdignila si je bila krilo in se je vraãala po blatni stezi

proti lopi.

»Hej, gospodiãna Minka!« je zaklical. »Kaj ne priãakujete

nekoga?«

»Seveda!« je odgovorila z glasnim smehom in ga je po-

zdravljala z roko; njen beli obraz se je svetil iz sence, od ne-
vidne luãi obÏarjen.

Kaãur je omahnil, zajeãal je in je hitel iz parka. Ne misli, ne

ãustva; do blatne poti, do velike ceste.

Hitel je skljuãen; pot mu je oblival obraz.
»Tam — kak‰en kraj je tam?«
Dospel je v Zapolje. Krãme so bile ‰e razsvetljene; tam so

sedeli gostje, v gorki izbi, v svetli luãi; smejali so se in so se
razgovarjali in niso poznali Ïalosti.

Odprl je duri; v gosposki izbi, za belo pogrnjeno mizo je

sedelo samo troje gostov; uãiteljica, mlada okrogla Ïenska z
Ïivahnimi, prekanjenimi oãmi in lepim podbradkom; zaspa-
ni, nerodni, in neobriti davãni praktikant in uãitelj Ferjan.

»Odkod pa ti?« je skoãil Ferjan izza mize. Svetil se mu je

rdeãi obraz in oãi so se mu lesketale. »Kak‰en pa si? Ali ti je
slabo? Ves bled si! Ves blaten! Odkod pa prihaja‰?«

Stiskal mu je roko in ga je vlekel k mizi. »Kam sem pri‰el?«

je vpra‰al Kaãur. Ferjan se je zagrohotal.

BES

MARTIN KAâUR

»Pijan je, bratci, pijan! Kam si pri‰el? V Mantovo si pri‰el!

V kraj svoje slave in ãasti! No, sédi, idealist! — Kaj? Kam pa?«

Kaãur se je bil okrenil, da bi ‰el.
»Nikamor! Pil bo‰ z mano! Saj si obljubil, da bova pila,

preden pojde‰! — No, praktikanãe ti zaspano! To je Kaãur; saj
se ‰e ne poznata ne!

Vseeno je, ãe se poznata ali ne! Spi dalje!«
Kaãur je slekel suknjo in je sedel za mizo. »Ostal sem, ker

si me vabil, Ferjan; drugaãe pa bi bil nocoj raj‰i doma!«

Kaãur je gledal v mizo in je naslonil glavo ob dlan.
»Saj res ni vseeno!« je izpregovorila uãiteljica. »Zaradi take

malenkosti ni treba ãloveka preganjati! Tudi meni bi ne bilo
blago pri srcu!«

»To je vse lepo in ti dela veliko ãast, gospodiãna Matilda,«

je govoril Ferjan slovesno, »ampak stanovske reãi ne sodijo
v krãmo! Poznam te, Kaãur! Tista komedija te ni razdraÏila —
kaj te je torej razdraÏilo?«

Kaãur se je ozrl nanj z mirnim, globokim pogledom in ni

odgovoril.

»No, torej pustimo! Kar je pod sodom, za to se ne briga-

mo! Vsak ãlovek ima svojo zakristijo; in tam nima ljudstvo
niã opraviti! Tudi jaz jo imam!«

Uãiteljica se je ozrla smehljaje na Kaãurja. »Pravijo, da ste

imeli radi Minko iz Bistre?«

»Rad sem jo imel!«
»In ‰e?«
»Rad jo imam!«
»To je mo‰ka beseda!« je vzkliknil Ferjan in je udaril s

pestjo ob mizo.

»Zdaj ima tistega inÏenirja?« je pra‰ala uãiteljica.

BES

MARTIN KAâUR

»Ne vem!« je odgovoril Kaãur in ustnice so mu trepetale.

»âe se imata rada, je zelo lepo. Jaz jo imam rad, kakor sem jo
imel!«

Ferjan je izpil na du‰ek poln kozarec in je vzkipel.
»Ti, Matilda, baba! âe ga ne bo‰ takoj pustila na miru, te

vrÏem na cesto! Kaj pa tebe briga, kóga ima rad in kóga ne?
Ali gleda‰ sama za njim? A? Ali gleda‰ za njim? Saj te ‰e ne
vidi ne; preveã je pameten.«

Praktikant se je zdramil in je iztegnil roko preko mize.
»Pameten je! Pameten!«
Takoj se je razsrdil Ferjan nad njim.
»Ali bo‰ tiho, ti, ki te nobeden niã ne pra‰a? Spi!«
Praktikant je zaspal.
»Francka!« je klical Ferjan. »Zakleni vrata, da ne bo vsak

smrkavec poslu‰al, kaj poãne gospoda!«

»Jaz pojdem, Ferjan!« se je vzdignil Kaãur. Nenadoma se

je izpremenil Ferjanov obraz; zaupen je bil in skoro plah. Pri-
jel je Kaãurja za roko in ga je posadil poleg sebe.

»Ti! Ti! Kaj misli‰, da si ti sam? Kaj misli‰, da nisem bil celo

jaz nekoã, kakor si ti nocoj in kakor si bil v nedeljo zveãer?
Ve‰, jaz sem drugaãe pijanec — jaz sem ti lagal, ne moj nos
— ampak to verjemi, da bi ti ne bil mogel tako govoriti v ne-
deljo, ãe bi mene ne bilo na svetu. Ti misli‰ ozdraviti svet na-
enkrat, kar pav‰alno — jaz pa pijem in dam samo ãasih kak-
‰en homeopatiãen pra‰ek, zdaj temu, zdaj onemu; vzame ga
in ‰e ne ve ne, kaj je dobil. To ni moja metoda, ne! Kaj meto-
da! Moja natura je! Neãem, da bi me kdo motil pri pijaãi! In
tudi krãem ne maram menjati! Zdaj dolenjca, zdaj vipavca,
nazadnje celo ‰tajerca ne! — Za take reãi nisem ustvarjen! …«

»Pa ãemu to?« je vpra‰al Kaãur zaãuden.

BES

MARTIN KAâUR

»Res! Nepotrebno je!«
Ferjan se je sklonil ‰e niÏe in mu je poloÏil glavo na ramo.
»âisto nekaj drugega sem ti mislil povedati, pa sem popol-

noma pozabil. — Ti, ali bi rad denarja?«

»Kaj?«
»No, jaz ga itak zapijem! — E, pijan sem!« — Ozrl se je z

meglenim oãesom na uãiteljico.

»Kaj pa ti?«
»Pijanec!«
»Bog te bo ‰e kaznoval, da bo‰ moja Ïena!« Kaãur se je bil

naslonil na stol in je zakril oãi z dlanjo.

»Kako grdo, kako grdo je vse to!«
»Kaj je grdo?« se je zaãudil Ferjan.
Kaãur je vstal in se je oblekel hitro.
»Ne zameri, Ferjan! Glej, bolan sem! — Lahko noã!«
·el je hitro, omahovaje. Pri‰el je domov, legel je na poste-

ljo, luãi ni upihnil. Kakor v vroãici so se mu svetile oãi.

Pozabil je popolnoma, da je sedel v krãmi in da je pil in

govoril videl je pred sabo bel obraz, ki se je smejal, in zdelo
se mu je, da je pri‰el naravnost od tam, ‰e to minuto, in da bi
se morda ‰e lahko vrnil.

»Saj je vse izgubljeno! Za zmerom!«
Pomislil je na svoje sme‰no delovanje in se je zasmejal na-

glas.

»âemu je bilo tega treba? âemu tega? Jaz, siromak, ki ni-

mam, kamor bi poloÏil glavo, ki nimam ãloveka na svetu! Jaz
bi daroval drugim od svojega ubo‰tva! Nisem uÏil ‰e kaplji-
ce ljubezni, drugim bi toãil polne korce! O! Pomagaj sebi! —
so rekli Kristusu! O Bog!«

Zaspal je potem in je sopel hropeã in je kriãal v sanjah.

BES

MARTIN KAâUR

DRUGI DEL

a sreão Kaãurjevo in v korist slovenske morale in sloge
je umrl v sveãanu od dolgega ãasa uãitelj v Blatnem do-

lu in Kaãur se je preselil tja s culo in palico.

Vas je bila dolga in prostrana, toda tako temna in umaza-

na, kakor ji Kaãur nikjer ‰e ni videl podobne. Po ulicah Blat-
nega dola se je prelivalo blato v ‰irokih jezerih, ãe je sijalo
sonce na ves ostali svet. LeÏala je v globokem kotlu, od vseh
strani zastraÏena od holmov, porastlih z nizkim grmiãevjem
in tako temnih in pustih kakor vas sama.

»Komu je pri‰lo na misel, da se je naselil v tej pu‰ãavi?« se

je ãudil Kaãur. »Tihotapci so bili paã, voja‰ki begunci, divji
lovci in rokovnjaãi!«

Ko je ‰el po ulicah, je ugledal ãloveka, ki je prekidaval gnoj

za cerkvijo, ãokat starec je bil s ‰irokim, zagorelim obrazom,
ko‰atimi, sivimi obrvmi, na neobritih licih sivo strni‰ãe; oble-
ãen je bil v platneno, umazano srajco in telovnik iz grobega
sukna; hlaãe si je bil privihal do kolen, noge je imel zavite v
Ïakljevino. Kaãur je ugledal kolar pod vratom starãevim in se
je zaãudil.

»Kdo pa ste?« se je okrenil starec. »Uãitelj sem, snoãi sem

pri‰el.«

»Jaz sem pa Ïupnik!«
Kidal je dalje in se ni veã zmenil zanj. Kaãur se je ãudil in

je ‰el.

BES

MARTIN KAâUR

»Kaj ni jutri nedelja?« je zaklical Ïupnik za njim.
»Je!«
»Pridite opoldne k meni!« —
Kaãur se je nastanil v ‰oli, v neprijazni, s slamo kriti kmeã-

ki bajti blizu cerkve. V veÏi, v njegovi izbi in v ‰olski sobi je
smrdelo kakor po hlevu. Ko je stopil v veÏo, je ugledal dolgo,
suho Ïensko z visoko izpodrecanim krilom, ki se je z brezov-
ko v roki podila skozi veÏo za razcapanim paglavcem; izginila
sta obadva hipoma skozi hlevne duri in Kaãur je sli‰al ‰e od
daleã krik in psovanje.

Pogledal je v ‰olsko sobo in se je prestra‰il. Dolga, nizka

izba je bila, na sredi je stalo par ãrvivih, zrezanih in s ãrnilom
politih klopi, pred njimi grobo obtesana miza z eno kratko in
s tremi dolgimi nogami in za mizo stol, ki je bil nekdaj go-
sposki, ki pa je zdaj ‰trlela slama iz njega. Stene so bile ãrne
in vlaÏne; nad mizo je visela cesarjeva pod»ba, toda ker se je
pozimi kadilo iz peãi, je bila podoba tako zaãrnela in sajasta,
da je bilo zapisano pod njo z velikimi ãrkami: »Podoba Fran-
ca JoÏefa I.«

·el je v svojo izbo in bridkost njegova ni bila niã manj‰a.

Izba je bila prav tako ãrna in pusta kakor ‰olska soba, s tem
razloãkom, da je bila zelo tesna in ozka, namenjena najbrÏ za
kot starim, in da je bila postelja v njej.

V veÏi se je spet oglasilo kriãanje in vrnila se je Ïenska z

brezovko. ·la je mimo njega, naravnost v njegovo izbo in iz
izbe v ‰olsko sobo.

»Hej, mati, kdo pa ste? Ali ste hi‰nica?«
Ni se ozrla in ni odgovorila.
»He, kaj ne sli‰ite?« je zaklical Kaãur.
V veÏi se je prikazal paglavec in se je smejal naglas.

BES

MARTIN KAâUR

»Zakaj pa vpijete nad njo, ko ne sli‰i? Saj je gluha! … Samo

ãe ji v uho vpijete, sli‰i!«

»Kdo pa si ti?« je vpra‰al Kaãur paglavca.
Paglavec ga je gledal nekaj ãasa pazljivo, nato mu je poka-

za! osle ter je pobegnil po ulicah.

»Tihotapci in rokovnjaãi, niã drugega!« je pomislil Kaãur.

Stopil je k Ïenski ter ji zakriãal v uho na ves glas.

»Jaz sem uãitelj! Uãitelj — zastopite?«
Îenska je izpustila metlo, prijela se je za glavo z obema

rokama in je zakriãala ‰e glasneje :

»Jezus Marija, kako ste me prestra‰ili!«
»Ali ste hi‰nica?« je kriãal Kaãur.
»Kaj?«
»âe ste hi‰nica?«
»Pometam!«
»Vrag vas vzemi!« je zakriãal Kaãur, okrenil se je in je ‰el.
»Za boÏjo voljo,« je premi‰ljeva!, »kaj ni v tem rokovnja‰-

kem kotlu nobenega kr‰ãanskega ãloveka? Zdaj se ti ne ãu-
dim, ubogi moj tovari‰, da si storil tako Ïalostno smrt!«

Napotil se je v krãmo, najlep‰o hi‰o v vasi; vi‰ja je bila sko-

ro kakor cerkev z zvonikom vred in lep‰e pobeljena kakor fa-
rovÏ. Krãmar je bil Ïupan, debel, vesel ãlovek z zabreklim
obrazom in tako nizkim ãelom, da so mu rasli lasje v obrvi.

»Ali bi lahko kosil pri vas in veãerjal? Za meseãno plaão?«
»Vi ste na‰ uãitelj, a?«
»Sem.«
»Seveda boste lahko kosili in veãerjali; tudi prej‰nji je ho-

dil k nam, pa je umrl; nekr‰ãansko smrt je storil.«

»Zakaj nekr‰ãansko?«
»No, lazil je kakor senca, z nobenim ãlovekom ni veã go-

BES

MARTIN KAâUR

voril, tudi v ‰oli ni veã zinil besede in je otroke samo ‰e pre-
tepal, dokler mu niso poskakali skozi okno. Nato se je zakle-
nil in je bil zaklenjen sedem dni, osmi dan se je pa obesil.«

»Ni ãuda!« je opomnil Kaãur ves Ïalosten.
»Zakaj ni ãuda? Saj mu ni bilo niã hudega! Jedel je zados-

ti in pil je zadosti, drugega pa ãloveku ni treba.«

Kaãur ni odgovoril.
»Zelo krepak, zelo bogat v mislih in zelo visoko nad sve-

tom bi moral biti ãlovek, da bi Ïivel tod!« je pomislil. »In jaz
nisem posebno krepak, moje bogastvo v mislih ni posebno
veliko in priklenjen sem na svet, nisem se vzdignil nadenj.«

»Dela ne boste imeli veliko!« je pripovedoval Ïupan. »âa-

sih vam bo ‰ola ãisto prazna, posebno poleti; pa boste lahko
leÏali v senci in dremali, namesto da bi se po nepotrebnem
rvali s paglavci. Pozimi jih bo veã; ampak veãidel gosta‰ki
otroci, ki doma nimajo zakurjeno in se hodijo v ‰olo gret …
Kaj pa potrebujejo ti smrkavci uãenja? Delajo naj! Tudi jaz
znam brati — pa kaj mi koristi? Nem‰ko znam brati, pri sol-
datih sem se nauãil; ampak na‰e bukve niso pisane po nem-
‰ko in nem‰kih tudi ne morem brati, ker so pisane v takem
jeziku, da ga ‰e vrag ne zastopi! V kasarni smo govorili dru-
gaãe!«

»Kaj pa, ãe pride pisanje od gosposke?« je pra‰al Kaãur.
Îupan je molãe vzdignil roko in je pokazal s palcem pre-

ko rame. Kaãur se je ozrl in ugledal v temnem kotu suhljate-
ga, dolgega, ne mladega ne starega ãloveka, ki je gledal nanj
in na Ïupana z neizmerno predrznim in prekanjenim obra-
zom; ‰piãasta brada je bila porastla z dolgimi, rumenimi ko-
cinami, vodene oãi so se smejale in so meÏikale; obleãen je bil

BES

MARTIN KAâUR

precej slabo, v starinsko, ogoljeno suknjo s ‰krici in kratke,
ozke hlaãe.

»Nem‰ki zna!« je izpregovoril Ïupan ti‰e in je pokimal.

Nato se je okrenil poãasi in stol je za‰kripal pod njim.

»Pridi malo sem, GrajÏar!«
Tajnik je izpraznil urno svoj kozarec, stopil je k mizi in se

je poklonil.

»Dober dan, gospod!«
Po hitrem, gladkem glasu je Kaãur takoj spoznal Ljubljan-

ãana.

»To je na‰ uãitelj!« je razlagal Ïupan. »In to je moj tajnik!«
Tajnik je takoj prisedel, Kaãur mu je pogledal natanko v

obraz in ni mogel uganiti, ãe mu je dvajset ali ‰tirideset let.

»Mislim, da se bomo dobro razumeli! Jaz sem namreã in-

teligenca v tem blagoslovljenem kraju!« je hitel tajnik, po-
meÏiknil je Kaãurju in je narahlo pomignil z glavo proti Ïu-
panu.

»Kako si rekel?« je pra‰al Ïupan. »Ali si mislil dobro ali

slabo?«

»Rekel sem, da sem inteligenca v tem kraju!«
»Kaj je to?«
»Inteligenca se pravi po slovensko: obãinski tajnik; zato

ker se pri njem zaãenja; pri advokatu se neha!«

»Kak‰ne ãudne besede izkoplje na dan!« se je zasmejal Ïu-

pan. »Vsak hip mu pride druga na misel! Zadnjiã je vlekel
glavarstvo cele tri mesece za nos. Samo la‰ko je pisal; rekel je,
da imamo obãinskega tajnika, ki zna samo la‰ko! Nazadnje
sem ga zaprl v keho, dokler se ni spet navadil nem‰ko pisa-
ti.«

»Kaj pi‰ete nem‰ko? Iz Blatnega dola?« je pra‰al Kaãur.

BES

MARTIN KAâUR

»Kako bi drugaãe, ko ta lump pravi, da ne zna veã sloven-

sko pisati. ·e lani je pisal slovensko, zdaj pa pravi, da ga je
zadela kap v tiste moÏgane, kjer je slovensko pisanje.«

»Kaj je res?« se je zaãudil Kaãur; ozrl se je na tajnika in je

ugledal tako klavrn in nakremÏen obraz, da se je zaãudil ‰e
bolj.

»Kaj pa vam je?«
»Niã! Kap!«
Îupan se je smejal od srca.
»Tak je zmerom, glejte! Kadar je len in leÏi in spi in jé in

pije po ves teden, pravi, da ga je kap zadela. Zdaj bi rad pi-
jaãe! — Mica!«

Dekla je prinesla liter na mizo in takoj se je razvedril taj-

nikov obraz.

Mraãilo se je; Kaãur je izpil kozarec in je vstal.
»Kaj Ïe?« je pra‰al Ïupan. »No, tak pa pridite vsak dan!

Zaradi plaãe se ne bova prerekala!«

Takoj za Kaãurjem je stopil na ulice tajnik.
»Gospod uãitelj! Kaj mislite, da sem res tak bebec?«
»Tega ne mislim!«
»Reãem vam, ãe bi se ãlovek sam ne kratkoãasil, bi moral

poginiti! Ali mi verjamete, da stojim ãasih pred ogledalom in
si pripovedujem sme‰nice? — Lahko noã!«

In je hitel nazaj v krãmo.
»Tak je treba biti!« je pomislil Kaãur.
Mraz mu je bilo, ko je stopil v svojo izbo; s ãudnim, mrt-

vim pogledom so gledale nanj ãrne stene. Kaãurju se je zde-
lo, da je zaklenjen v jeão, in njegovo srce je bilo plaho in ma-
lodu‰no.

Ko je upihnil luã in legel, se je prikazal pred njim ãisto jas-

BES

MARTIN KAâUR

no obraz tovari‰a, ki je storil nekr‰ãansko smrt. Bled je bil,
dolgo tanko brado je imel in oãi so leÏale v globokih jamah.

»Tudi jaz sem bil nekoã, kakor si ti nocoj! Tudi ti bo‰ ne-

koã, kakor sem bil jaz, ko sem se zaklenil! V oblake so ‰le mo-
je misli, vesele, svetle kakor sonce; v blatu so umrle. Ne upaj,
da ustvari‰ kdaj le zaãetek, le senco, le spomin svojih misli!
Kmalu bo‰ zaãutil vedomca na svojih prsih, na svojem vratu.
Pil bo, srebal, iz gorkih Ïil, naravnost iz srca, in tvoje slabot-
ne, brezkrvne roke bodo visele navzdol in niã se ne bo‰ bra-
nil! Tako te bo izpilo to Ïivljenje, tako te bo do zadnje kaplje
izpraznil vedomec, dokler se ne bo‰ zaklenil, kakor sem se bil
zaklenil jaz!«

»Izpusti me!« je zaklical Kaãur in je skoãil prestra‰en iz

postelje. Zaklenil je duri in je tipal ob steni ter se vrnil v po-
steljo: pot mu je lil po Ïivotu. —

âemeren in zami‰ljen je presanjal jutro. Zvonilo je k ma‰i

in napravil se je v cerkev, ker ni vedel, kam bi drugaãe. Cer-
kev je bila znotraj ‰e siroma‰nej‰a in pustej‰a kakor zunaj.
Slike na stenah in na stropu so bile zaãrnele in so se topile v
‰irokih vlaÏnih lisah. Oltarji so bili vegasti, leseni svetniki so
stali postrani in so se zazibali, ãe je stopil kdo pred oltar: priÏ-
nica je bila lesena in podobna ogromnemu praznemu pehar-
ju na ‰torastem stebru.

Cerkev je bila Ïe polna; tik do velikega oltarja so stale Ïen-

ske. Vzduh je bil vlaÏen in zatohel; ljudje so ka‰ljali in plju-
vali, Ïenska krila so ‰umela, pred vrati sta se razprla naglas
dva kmeãka fanta in sta se naposled stepla, pod priÏnico se
je zasmejal paglavec, star kmet ga je prijel za u‰esa in ga je
pognal iz cerkve.

Kaãur je stal pred zakristijo in se je oziral po ljudeh. Zde-

BES

MARTIN KAâUR

lo se mu je, da leÏi tudi na njih obrazih umazana, neprijazna
senca Blatnega dola, pustih, luÏastih ulic, sivih hi‰ in celo nje-
gove temne, samotne izbe. Med Ïenskami, ki so stale pred
oltarjem, je ugledal bujno raslega dekleta z rdeão Ïidano ruto
na glavi, v svetli rdeãi jopi in zelenem krilu. Iz njenega obraza
je kipelo soãno Ïivljenje in komaj da se je poznala senca Blat-
nega dola na prepolnih, nekoliko osornih ustnicah in na nje-
nih mirnih, rjavih, brezizraznih oãeh. Kaãur se je ozrl nanjo
in se ni zavedal, da je ostal njegov pogled na njenem obrazu.
dokler ni cerkovnik pozvonil in je stopil Ïupnik pred oltar.

Tudi ma‰a se je zdela Kaãurju zelo ãudna in vendar je spo-

znal, da bi v Blatnem dolu ne mogla biti drugaãna. V tej cerk-
vi in na tem oltarju kadilo ni di‰alo kakor drugod, niso sveãe
tako slovesno svetile kakor drugod; vse je bilo vsakdanje, pu-
sto, pozemsko; Ïupnik je hodil pred oltarjem s trdim, teÏkim
korakom, kakor na polju za plugom, odpiral je tabernakelj z
Ïuljavo, kmeãko roko, kakor da bi odpiral vrata v skedenj. Po
darovanju je stopil v zakristijo, slekel je pla‰ã in je ‰el na priÏ-
nico. Ko je blagoslovil in odmolil, se je useknil v velik zelen
robec in Kaãur je ugledlal zaãuden, da so v tistem trenutku
potegnili robce vsi, mo‰ki in Ïenske; star kmet, ki je stal za
durmi, se je useknil v roko in je pljunil. Nato je izpregovoril
Ïupnik.

»Kristjani! Pri‰el je v Blatni dol nov uãitelj, mlad gospod,

tamle stoji pred zakristijo!«

Vsi so se ozrli na Kaãurja.
»Da boste po‰teno ravnali z njim! Drugaãe boste imeli z

mano opraviti! — Zakaj pa se smeje tisti paglavec tam? Ti, ki
stoji‰ zraven, primi ga za lase; dobro ga primi! — Da ne bo-
ste tako ravnali s tem uãiteljem, kakor ste s prej‰njim, ki ste

BES

MARTIN KAâUR

ga gnali, rokovnjaãi, naravnost v pekel! âe se ga le eden do-
takne ali ãe ga postrani pogleda, mu bom tako neznansko na-
tegnil u‰esa, da bo pomnil svoje Ïive dni! In po odvezo naj si
gre k Nacetu iz Razora ali pa k Brlinãku iz Moãilnika; pri me-
ni je ne bo dobil! Pa otroke po‰iljajte v ‰olo, kolikor morete!
âe nimajo posla na polju, naj ne postajajo brez opravila, naj
ne hodijo za gnezdi stikat in Ïogo bit! Nikdar naj ne ugledam
takega smrkavca na cesti! Neusmiljeno ga bom naklestil in
oãetu bom poslal Ïandarje v hi‰o! Kaj mislite, da je uãitelj
zastonj plaãan? Saj bi nam denar kradel, ãe bi stal v ‰oli s svo-
jo palico in bi nobenega blizu ne bilo! Pa vam ‰e jaz ma‰e ne
bom bral, ne bom izpovedoval in ne obhajal, ampak samo
vlekel denarje in po ves dan: luk, luk, luk, in mav, mav, mav!
— Uãitelju pa je tudi treba povedati, da naj z na‰imi paglav-
ci po pameti v caker hodi! Dobro naj jih naklesti, korenito
nabije, kadar je potreba! In potreba je zmerom! Nauãili se
itak ne bodo niã, ker so preneumni, ampak vsaj strah bodo
dobili pred palico! Kar vam je treba danes ‰e drugega pove-
dati, je tóle: ne kradite, ne pobijajte se po krãmah in dedci naj
puste babe in babe dedce pri miru, drugaãe bo joj! Amen!« —

Med pridigo, ki ga je zelo presenetila, in med drugim de-

lom ma‰e se je ozrl Kaãur malokdaj na dekleta z rdeão Ïida-
no ruto; toda videl jo je zmerom, kakor ostane svetla podo-
ba v oãesu, ãe zatisne‰ trepalnice. In videl jo je, ko je ‰el iz
cerkve in ko se je napotil v farovÏ. Najbolj ãudno se mu je
zdelo, da kljub rdeãi bluzi ni bila ãisto niã podobna Minki.
Njen obraz ni bil bel belota razbeljenega Ïeleza, — njene oãi
niso bile ãrne in se niso ble‰ãale, njene ustnice se niso smeh-
ljale. In vendar se ji je bliÏalo trepetaje in neradovoljno nje-

BES

MARTIN KAâUR

govo srce in njegova kri je bila vroãa, ko so bile ‰e hladne
njegove misli.

Îupnik ga je pozdravil veselo; sedel je za mizo golorok in

brez kolarja. Natoãil je Ïganja Kaãurju in sebi.

»Take pridige pa ‰e nikoli nisem sli‰al!« se je nasmehnil

Kaãur.

»Kaj ni bila dobra?« ga je zavrnil Ïupnik z resnim obra-

zom. »Kako pa bi vi pridigali tem bebcem in razbojnikom?«

Kaãur je spoznal, da je pravica na Ïupnikovi strani, in ni

odgovoril. Kosila sta hitro; debela, mozoljãasta Ïenska jima je
nosila na mizo in je gledala na Kaãurja z neprijaznimi oãmi.
Îupnik je pokazal s palcem za njo.

»TeÏe se je otresti ãloveku takele Ïenske kakor zakonske

Ïene! Ali mislite, da kaj pomaga, ãe jo podim stran? Ozmer-
ja me in ‰e komaj, da bi jaz ne moral iz farovÏa!— Je pa Ïe
spet zasmojeno!«

»Bog vedi, kaj je bolj prismojeno!« je odgovorila Ïenska,

pogledala je prezirljivo na obadva in je zaloputnila duri.

»Veste, kaj jo jezi? Ker vas Ïe sinoãi nisem privlekel s sabo

in ker ne maram, da bi sedela z nama. Rada ima mlade fan-
te.«

PoloÏil je roke na trebuh in se je zasmejal naglas.
»No, kaj bi o tem! — Ali mislite dolgo ostati v Blatnem do-

lu?«

»Niã ne mislim! Nisem mislil priti sem in tudi ne mislim,

da bi kaj pomagalo, ãe bi si Ïelel stran. Samo to mislim, da
dolgo ne ostanem, ker bi moral drugaãe umreti, tako Ïalost-
no morda, kakor je umrl moj prednik in tovari‰.«

»Privaditi se je treba, to je vse! Tudi jaz sem se privadil.

Zdaj ne maram odtod, in ãe bi tudi hotel, bi ne mogel, ker bi

BES

MARTIN KAâUR

mi ljudje zastraÏili pot s kosami! — Kam pa bi zdaj? Îivel sem
tukaj dvajset let in sem se pokmetil — kako bi Ïivel drugaãe?
Ni tukaj drugaãnega Ïivljenja; bodi z ljudmi, kakor so, ali pa
umri! In zdaj ‰e neãem ne drugam? Kam pa bi? Saj bi se mi
povsod smejali in neroden bi bil kakor netopir v soncu!«

»Kaj so tudi vas za kazen poslali sem?«
»Seveda! Kdo pa bi silil v Blatni dol? Ampak zakaj so me

kaznovali, ne vem veã natanko. Kadar se ãlovek privadi jeãi,
pozabi na greh. — Tudi vi, mladi fant, tudi vi boste ‰e kidali
gnoj!«

»Kaj ni druge re‰itve? Saj ima ãlovek misli, saj ima knjige!«
»Ne! Poglejte mojo knjiÏnico; brevir je tam in drugega niã!

Bilo je ‰e nekaj knjig, pa je menda kurila z njimi in zaradi tega
je ne bom zmerjal. Misli, knjige — to napravi ãloveka nezado-
voljnega; slabotnega in bolnega ga napravi. Ampak ãe delate
na polju, ãe se ukvarjate z Ïivino, vas ne nadlegujejo prav
nobene misli in visoko starost doseÏete! Meni je Ïe sedemde-
set let, pa vas tako poloÏim na tla kakor otroka! ·e sto let
bom doãakal.«

»âemu?«
»Glejte, to so va‰e misli! rade napravijo ãloveka ãemernega

in kislega! âemu Ïiveti? Vsako leto posebej sem v skrbeh in
bridkostih, kako bo rodilo polje, kako bo z Ïivino, kolika bo
bera — in kakor bi mignil, mine pomlad in jesen in zima! Vi
pa sedite pri svojih bukvah in jamrate: ãemu Ïivljenje? — Sli-
‰al sem Ïe o ljudeh, ki so si sami konãali Ïivljenje; to so paã
tisti, ki se peãajo z bukvami; noben kmet se ‰e ni obesil in
tudi o Ïitnem klasu ‰e nisem sli‰al, da bi se bil sam konãal!«

Kaãur je bil potrt; nekaj teÏkega, mrtvega mu je leglo na

srce.

BES

MARTIN KAâUR

»Kaj torej razlikuje ãloveka od Ïivali?«
»Vera!«
Kaãur je povesil glavo.
»Pa to ni vse Ïivljenje, gospod Ïupnik, teh dvajset let! Saj

je bilo Ïivljenje tudi prej … pred grehom! Kakor sem ga okusil
jaz …«

Îupnik se je ozrl v stran in je gledal s pol zatisnjenimi oã-

mi, kakor v veliko daljavo.

»Bilo je! — Kaj bi zdaj z njim? Kaj bi s spominom?«
Nasmehnil se je in ãudna, mehka svetloba se mu je razli-

la po obrazu.

»Jaz sem bil takrat ,hecer’! Dolgo je Ïe! … Prezgodaj sem

bil narodnjak; zdaj je lahko vsak kaplan brez ‰kode narod-
njak, prej ni bilo tako! … No, mlad sem bil paã in neumen!
Kadar je ãlovek mlad, misli, da se vrti ves svet okoli njegal
Velike dolÏnosti ima, silen poklic, slovesno nalogo in ãe je ne
izvr‰i, joj narodom! Resnica pa je samo, da ima preveã krvi!
Tudi jaz sem je imel preveã! In kaj mislite, da je bila moja
velika in slovesna naloga? Uãil sem fante prepevati; tiste do-
morodne pesmi namreã, ki jih poje ãlovek, kadar je pijan! In
za Koseskega sem bil navdu‰en! In za Tomana tudi! Ali To-
man ‰e Ïivi?«

»Umrl je!«
»No, Bog mu daj mir in pokoj! — He, kak‰en pa je va‰ po-

klic? Kak‰na pa je va‰a naloga?«

Kaãur je zardel in ni mogel odgovoriti.
»Kaj takega bo, kakor je zmerom! Z narodom se ukvarja-

te, kaj? …«

Pogledal je skozi okno in je skoãil izza mize.
»O ti prekleti paglavec, ti! ·e pozimi mi ne puste vrta na

BES

MARTIN KAâUR

miru! âakaj vsaj, u‰ivec, da bodo hru‰ke zrele! Te Ïe poznam.
Mrkinov si!«

Stopil je od okna, ‰e ves rdeã in razburjen.
»Iz same hudobije gre in mi reÏe s popkarico v cepike! —

Nikar se ne ukvarjajte z narodom! On Ïe najbolje sam ve, kaj
je zanj: jé, pije, pogine — kaj ‰e drugega? Samo tisti ljudje se
ukvarjajo z narodom, ki so se mu izneverili. Sami so drugaã-
ni, tuji, pa mislijo, da mora biti narod drugaãen! — Jaz, glej-
te, sem se vÏivel vanj in Ïivim z njim Ïe dvajset let in ãez, pa
ne verjamem ãisto niã, da bi se mu hotelo iz tega gnojá v
kak‰ne vi‰ave! Naj ostane, kjer je! Kobilica na polje, brencelj
na konja, muha pa v krãmo!«

Îupnik je vstal izza mize in Kaãur se je poslovil.
»Pridite ‰e ãasih k meni, pa ne prepogostokrat. Imam ve-

liko posla. Pa s ‰olo si ne delajte preveã skrbi in truda; saj tako
ne boste niã opravili! Zbogom!« —

Kaãur je ‰el in ni vedel, kam bi se napotil. Izbe ga je bilo

strah, ulice so bile puste in Ïalostne, goli, blatni hribi so dre-
mali nad kotlom — nikamor niso mogle oãi in tudi srce ni
moglo nikamor. Konec vasi, Ïe pod hribom, je stala dolga,
nizka, zelo umazana in ãemerna hi‰a, nad vrati pa je visela
oblanica. Ni bilo glasu iz izbe in okna so bila tako umazana,
da se ni videlo ne v izbo ne na ulice.

V veÏi je stala póstarna, debela Ïenska in je umivala kozar-

ce.

»Kaj je res krãma tukaj?« je pra‰al Kaãur.
»Seveda je!«
Stopil je v izbo, postal je med durmi in bolj se je prestra‰il,

nego razveselil. Sedela je sama za mizo; v rdeãi jopi in zele-
nem krilu.

BES

MARTIN KAâUR

Ozrla se je nanj in je vstala poãasi. »Kaj pa bi, gospod?«
»Vina!«
·la je mimo njega, zibala se je v bokih, debele ustnice so se

smehljale.

»Nikoli veã ne pridem sem!« je izpreletelo Kaãurja v nera-

zumljivem strahu; prijel je za klobuk, toda sédel je in je ostal.

Prinesla je vina, postavila je steklenico predenj, pogleda-

la mu je v oãi in se je nasmehnila. Nato je prisedla, oprla je
komolca ob mizo; Kaãur je videl jamice v njenih okroglih,
moãnih rokah in napeto bluzo nad polnimi lakti in na prsih.

»Niste ‰e dolgo tukaj, gospod; ‰ele danes sem vas videla v

cerkvi. Dolgãas vam bo v Blatnem dolu!«

»Dolgãas! Îe snoãi mi je bilo dolgãas! Zato bom prihajal

pogostokrat sem …«

Komaj je izpregovoril, ga je bilo sram besed; ona se je za-

smejala, prikazale so se jamice v njenih licih in svetli beli zob-
je so se prikazali.

»âemu pa bi ne govoril z njo?« je pomislil Kaãur. »âemu

pa bi se malo ne igral z njo?«

Takrat je legla na njegovo srce prva, ‰e rahla, komaj vidna

senca iz Blatnega dola. In takrat je ‰e sam slutil v polzaved-
nem strahu, da je o‰kropljen.

»Kje pa ste bili popred?«
»V Zapolju sem bil.«
»Tudi jaz sem Ïe bila v Zapolju; lepo cerkev imajo tam!«
»Lepo cerkev!« je ponovil nekoliko zaãuden in ji je pogle-

dal v oãi. In ko ji je pogledal v oãi, se je zasmejala vdrugiã in
je poloÏila nenadoma svojo roko na njegovo. Izpreletelo ga je
toplo in ni odtegnil roke.

»Kako ste ãudni, gospod! Kadar izpregovorite, ali ãe vas

BES

MARTIN KAâUR

pogledam, se moram smejati … In kako majhne roke imate;
veliko manj‰e nego jaz! In ãisto bele! …«

Kaãurju je bilo vroãe v obraz in oãi so se mu zameglile. Pri-

jel je njeno roko in jo je stisnil.

»Saj vas ‰e pra‰al nisem, kako vam je ime! Prijatelja bova,

zato vas bom klical zmerom po imenu!«

»Tonãka mi je ime! — Jaz bi rada, da bi bila prijatelja!«
»Dajte mi roko, Tonãka! Ne, ustnice sem!«
Poljubljal jo je na ustnice, na polna, vroãa lica, na vrat in

na bluzo.

»Kako znate poljubavati! To ste se paã nauãili v mestu, go-

spod? V Blatnem dolu niso tako voljni in gosposki! Ali boste
pri‰li vsak dan, gospod?«

»Vsak dan!«
»Le pridite! Ko sem bila v cerkvi, sem si precej mislila:

morda pride k nam; rada bi, da bi pri‰el!«

»Pusto vam je paã v Blatnem dolu; samo blato in sama te-

ma!«

»Ni tako pusto; ampak malokdaj pride gosposki ãlovek in

jaz govorim rada z gosposkimi ljudmi. Vse drugaãno besedo
imajo in umiti so in tako … gladki. ·e treba ni, da bi imeli to
suknjo in ta ovratnik; po licu bi vas spoznala, da ste gospod-
ski …«

»Kako si otroãja, Tonãka!« se je zasmejal. Napela je ustnice

in ga je pogledala zaãudena.

»Zakaj?«
»Ne zameri, Tonãka! Saj se ti tako lepo poda! — âakaj!

Zdaj vem, — da ti je ime Tonãka, da si lepa in da te imam rad.
Pa mi ‰e povej: ali je krãmar tvoj oãe ali tvoj gospodar?«

»Ne oãe ne gospodar. Rejenka sem v hi‰i, v sorodu smo si.

BES

MARTIN KAâUR

Teta je hudobna Ïenska, stric pa je pijanec in je Ïe skoro vse
zapil. Balo mi bo dal, drugega niã!«

»Kaj se misli‰ moÏiti, Tonãka?«
»Rada bi se, ampak z gosposkim ãlovekom. Takega bi ra-

da, kakor ste vi!«

Kaãur je obstrmel, nato se je zasmejal naglas.
»O Tonãka!«
»âemu se smejete?»
»Ker mi je veselo pri srcu. Rad te poslu‰am, ko govori‰ ta-

ko resno, in rad ti gledam v obraz, ki je tako ãudno resen …
Ni mogoãe, da bi bil ãlovek Ïalosten ob tebi. Niã ni v srcu
nego ljubezen in poÏelenje!«

»Kako lepo govorite!«
Mraãilo se je; sedela sta v globoki senci, v tesnem objemu.

Kri mu je plala v licih, trepetal je in jo je stiskal k sebi.

»Tonãka … zveãer pridem k tebi!«
»Pridi!«
»Ko bo krãma zaprta … ko bo noã!«
»Pridi!«
Nato nista govorila veã; priÏgala je luã in tudi njena lica so

bila razpaljena.

Ko se je vraãal iz krãme, se mu je zibalo pred oãmi, Ïgalo

ga je v licih in ustnicah in ãelo mu je bilo potno. Zaslutil je —
kakor da bi se bilo zasvetilo za trenutek iz teme — da so bile
legle na njegovo srce Ïe vse teÏke, umazane sence iz Blatne-
ga dola; in izpreletelo ga je kakor strah.

»Ne pojdeml Pijan sem bil! Uróãen!«
Iz vlaÏne zemlje, od polja sem, je Ïehtela zgodnja pomlad;

vzduh je bil poln teÏkega, opojnega vonja; zemlja se je dra-
mila in njen prvi dih je bil hropeã in soparen; pohotne, po-

BES

MARTIN KAâUR

Ïeljive sanje so bile ‰e v njem; veter, ki je pri‰el od onstran
hribov, se je me‰al z vzduhom iz Blatnega dola in z nizkimi
meglami in je bil omamljivo topel, kakor neãist objem.

»Pojdem! Kaj bi drugega v Blatnem dolu? Zakaj bi ne Ïi-

vel?«

In ni veã videl, kako je zatonil lep spomin in kako so zavile

teÏke ponoãne sence ves Blatni dol in njega.

Kaãur je sedel v mraãni krãmi; bled, prepadel in zelo ostarel
je bil njegov obraz. Sredi izbe se je zibal gospodar na pijanih
nogah, bil je s pestjo ob mizo in je kriãal.

»Kaj takega se v moji hi‰i ne bo godilo! Moja hi‰a je po-

‰tena! Za lase bom vlekel vlaãugo na cesto in tega preklete-
ga ‰krica z njo!«

Debela krãmarica je stala med durmi, roke oprte ob boke.
»Kaj pa vpije‰ nad njim? Saj je Ïe rekel, kaj misli! Pusti ga

zdaj na miru!«

Krãmar je umolknil, gledal je nanj z zakrvavelimi, neum-

nimi oãmi.

»Kaj je rekel?«
»Glej ga, pijanca! Kaj ni ba‰ vstal in se zaklel, da jo vzame,

kakor je, brez dote in bale!«

Krãmar se je zazibal, ‰irok nasmeh se je prikazal na upa-

lem, neobritem obrazu, stopil je bliÏe. iztegnil roko preko
mize ter prevrnil kozarec.

»âe je taka, pa naj bo!«
»Naj bo!« je odgovoril Kaãur s hripavim glasom in se je

BES

MARTIN KAâUR

dotaknil mokre krãmarjeve roke; nato je vzel klobuk in je
vstal.

»Kam pa? — Liter na mizo, stara!«
»Nimam ãasa!« je zamahnil Kaãur in je stopil iz izbe brez

pozdrava.

V veÏi je sreãal Tonãko, ki je bila objokana. Hotel je molãe

mimo nje, toda okrenil se je in jo je prijel za roko:

»Tonãka!«
Hotel je govoriti, toda ni na‰el besed. Ustnice so se mu ‰e

tresle od razburjenosti.

»Glej, morda je bilo prezgodaj … prehitro … preveã sluãaj-

no … morda ni bilo prav ampak bodi, kakor je boÏja volja:
zdaj sva zvezana za zmerom!...«

»Tako resnobno govori‰, da me je skoro strah. Kaj me ni-

ma‰ veã rad! Zdaj niã veã?«

In bilo je v njenih oãeh kakor upor in oãitanje; takega po-

gleda ni videl prej in zabolelo ga je.

»Rad te imam, drugaãe zdaj nego poprej! Zaklel sem se, da

te ne izpustim, da ostanem pri tebi zmerom, ker sem pri‰el
prvi veãer, prvo noã! Jaz vem, da je nekaj med nama — sam
komaj razumem, kaj kakor senca, kakor jarek. Ampak to mis-
lim, Tonãka, da bova jarek Ïe prestopila, ãe se bova drÏala
trdno za roko … Saj ne govoriva poslednjikrat … Bog s teboj!«

Poljubil jo je na lice in je ‰el po ulicah poãasi, s pove‰eno

glavo, truden in bolan.

âutil je globoko, da se je v kratkem ãasu njegovo Ïivljenje

popolnoma, do temelja izpremenilo in da se je sam izpreme-
nil v njem. In kolikor bolj natanko je ãutil in spoznal to izpre-
membo, toliko bolj jasno je videl v preteklost in v prihodnost.

BES

MARTIN KAâUR

Stal je globlje, toda bolj trdno je stal nego kdaj poprej; teÏa je
padala na njegove rame in z bremenom je rasla moã.

Zaklenil se je v izbo, luãi ni priÏgal; sedel je na posteljo,

uprl komolce ob kolena in stisnil ãelo v dlani. Podobe iz
prej‰njih ãasov so vstajale pred njim in nobena ni bila svet-
la: misli so se trgale iz teme prihodnjih dni in nobena ni bila
sladka …

Saj je ‰e komaj par dni, par korakov od tiste dobe, ko je bil

krepak in vesel in ko se je napravljal na boj proti vsemu sve-
tu! Komaj da je ‰ele za‰la zarja tistega sonca in glej, da bi
za‰la za zmerom, da bi je nikoli veã ne bilo nazaj? Ni mogoãe!
Tako kratek ni dan, tako hitro ne mine mladost! …

Da bi ga ugledal zdaj kdo izmed tistih, izmed slabiãev,

kleãeplazcev, kruhoborcev, ki je gledal nanje nekoã s studom
in zaniãevanjem! Nekoã? Prizanesi Bog, ‰e vãeraj! Kako bi
zardel, vztrepetal pred njim! Kako pre‰erno bi se mu smejal
v obraz slabiã, kleãeplazec! »Ali ‰e izobraÏuje‰ narod? Ali ga
‰e re‰uje‰? Ali ‰e deluje‰? Peklu in streli in krajnemu ‰olske-
mu svetu nakljub? Ali si se hitro unesel? Bogami, ‰e jaz se ni-
sem tako hitro! …« Kaj bi mu odgovoril? Povesil bi glavo ter
molãal!

Vse je vzkipelo, se je uprlo v njem.
...Zakaj bi bil konec glorije? Kdaj, ãemu se je bil odpovedal

sebi in svojim visokim ciljem? Kdo je prestvaril tako roãno
njegovo srce? Kdo je bil zaokrenil nenadoma njegove misli v
drugo smer, s strmega klanca v gluho dolino? Kdaj se je to
zgodilo in zakaj? —

»Ali sem jaz ‰e jaz, kakor me je rodila mati? Ali sedi kdo

drug namesto mene in misli namesto mene, govori in dela
namesto mene in proti meni? …«

BES

MARTIN KAâUR

Premi‰ljeval je mukoma, razgret in razburjen, toda ogibal

se je spretno neãesa temnega, neprijaznega, ki je bilo ãisto
blizu. Tako gleda ãlovek najbolj napeto, kadar ne vidi niãesar
in kadar ne mara niãesar videti. Kakor v senci, kakor tam v
kotu za durmi, je stala Tonãka, ãisto mirno je stala, on pa je
obraãal glavo v stran in je gledal napeto drugam, da bi je ne
videl. Gledal je drugam in tam je videl pusto izbo in v izbi
sebe in njo. Posegla je v njegovo Ïivljenje, udomaãila se je
tam z vso svojo ‰aro in ropotijo in priklenila je na verigo nje-
govo telo in njegovo du‰o in vse njegove misli. Bil je sam ne-
koã; zdaj nima veã ne svojih misli ne svojih Ïelja in ‰e to kla-
vrno telo, izmuãeno, od skrbi in gnusa in srda izÏeto, se bo
zavalilo naposled na gnoj …

Zavzdihnil je; ob tisti uri si je Ïelel prijatelja. »Koga bi kli-

cal? Komu bi se potoÏil?«

Spomnil se je na zdravnika; sram bi ga bilo, da bi stal po-

niÏen in bolan pred njim. Toda nenadoma je stopil iz mraka
pred njegove oãi tovari‰ Ferjan, vesel, pijan in blagodu‰en.

Kaãur se je nasmehnil in je napisal Ferjanu dolgo pismo.
»Vem, da pride!« —
Zjutraj je stopila v izbo debela Ïupnikova dekla.
»Gospod!« je zaklicala z osornim glasom. »Îupnik pravi,

da stopite precej k njemu!«

»Moram v ‰olo!«
»Prècej k njemu! Kaj boste v ‰oli!«
In zaloputnila je duri.
Kaãur se je napravil k Ïupniku. Pri‰el je bil ba‰ iz cerkve in

se je preoblaãil, da bi se napotil na polje.

»Sveta pomagavka!« je vzkliknil, ko je ugledal Kaãurja.

»Ali ste znoreli?«

BES

MARTIN KAâUR

»Zakaj?« je pra‰al Kaãur; njegov nasmeh pa je bil prisiljen

in skoraj Ïalosten.

Îupnik je udaril s ‰kornjem ob tla.
»Zakaj?« je klical ves srdit in Ïile na ãelu so mu nabrekni-

le. »Pra‰a, zakaj da je znorel? Ali se Ïenite ali ne? Kar brÏ po-
vejte!«

»Îenim se!«
Îupnik se je obuval, Ïivot je imel globoko upognjen, drÏal

je ‰korenj, ki je bil ‰ele pol na nogi, z obema rokama, glavo pa
je bil vzdignil in je strmel Kaãurju molãe v obraz. Nato se je
ozrl spet na ‰korenj in se je obuval.

»Zakaj bi se ne Ïenil?« je pra‰al Kaãur nekoliko osramo-

ãen.

»Kajpak! Seveda!« se je smehljal Ïupnik in je kimal z gla-

vo. »Pa otroke mislite tudi imeti, kajpak? Veliko otrok?«

»Morda!« je zardel Kaãur.
»Morda! Tako je! Morda bom Ïivel, morda pa ne! Morda

bo kaj otrok, morda pa jih ne bo! Morda bodo Ïiveli, morda
bodo poginili! O ti prekleti paglavec, ti golobradi, kako bi
zgrabil tale ‰korenj ter ti ga tre‰ãil ob glavo!«

Îupniku so se tresle roke in teÏko je sopel od srda.
»Ni znorel, niãvreden paglavec je! Pa ‰e tisto misli vzeti,

tisto Ïensko, ki ne hodi v cerkev molit, temveã razkazovat
svojo prsatost in svojo cukreno ma‰karo! Bog ti jo Ïegnaj!
Ampak pridigo vama bom naredil tako, da je svet ‰e ni sli‰al!
— Od ãesa pa mislita Ïiveti? Od ljubezni? Pi — pi — pi? âe se
Ïeni hlapec, naj se Ïeni, namesto da bi se tako babil! Uãitelj
pa je manj nego hlapec; po gosposko ne more Ïiveti, po Ïivin-
sko ne sme! Torej niã!«

BES

MARTIN KAâUR

Kaãur se je okrenil in je stopil proti durim. »Kam?« je za-

klical Ïupnik.

»Kaj ‰e ni pri kraju pridiga?«
Îupnik je izpregovoril ti‰e.
»Pojdite v boÏjem imenu in storite, kakor vas je volja! Sa-

mo toliko vam reãem, da se mi smilite!«

Îupnik se je molãe in hitro oblaãil dalje, Kaãur je ‰e postal

na pragu, nato je ‰el.

»Kmet je!« je pomislil jezen, ko je stopil iz farovÏa. Toda

nekaj grenkega in teÏkega mu je leÏalo v srcu in je bilo zme-
rom teÏje.

»Bog vedi, ãe ni blago mislil! In ãe ni bila senca resnice v

njegovih besedah! — Da bi se Ïe vse to zavr‰ilo! Enkrat za
zmerom! In potem bo Ïe Bog pomagal dalje!«

âez par dni, v soboto na veãer, je priromal Ferjan. Z vese-

lim smehom je pozdravljal Kaãurja ter mu stiskal roko. Ka-
ãurju se je zdelo, da njegov smeh ni veã tako odkritosrãen in
da so njegova lica nekoliko upála.

»O, idealist, tako si torej skoãil v past! Veliko je bilo bese-

di v tvojem pismu, ampak nazadnje sem le razumel, da si ko-
renito obtiãal in da bi v svoji Ïalosti rad videl kr‰ãanski obraz!
Kako pa si naredil to neumnost?«

Kaãur je skomizgni! z rameni.
»No, saj si lahko mislim, kako si jo naredil! Prekleto je to

pusta izba; ãlovek bi se razjokal v njej! Pojdiva v krãmo!«

·la sta k Ïupanu in Ferjan je govoril na poti in v krãmi.
»Potrt si, na obrazu se ti pozna! Ampak ve‰ kaj? Po pravi-

ci reãeno: ãemu bi bil potrt? Doslej si Ïivel sam, sam svoj,
pravi‰, svoboden, pravi‰: kako pa si Ïivel? Klavrno, da se Bo-
gu usmili! Kaj ti je bila vredna ta samosvojost, ta svoboda?

BES

MARTIN KAâUR

Kaj si jo uÏival? Vraga si uÏival! … Jaz si mislim, da je ãloveku
veliko huje, ãe sam visi na vislicah, nego ãe ima tovari‰a! Vsaj
spogledata se lahko in to je veliko vredno! … Zatorej, du‰a
kr‰ãanska, potolaÏi se! Kdo pa je tistole stegno tam?« je po-
kazal v krãmi na dolgega tajnika, ki je takoj prihitel k mizi ter
se poklonil.

»Karel GrajÏar, obãinski tajnik!«
»Kaj?« se je zaãudil Ferjan. »Kaj imajo v Blatnem dolu ob-

ãinskega tajnika? âe je taka, mi pa precej razloÏite, zakaj je v
tem zakletem kotlu tema in mraz in blato, ko Ïe po vsem dru-
gem svetu sonce greje!«

»Sonce?« je privzdignil obrvi tajnik. »Jaz ga ‰e nikoli nisem

videl!«

»Ker je zmerom pijan!« je zagrmel debeli glas Ïupanov od

sosednje mize.

»No, Ahiles brzokraki, zbogom! Pa nadaljujva tisto reã,

Kaãur! Ker si nje poklical za zdravnika svoje Ïalosti, te pra-
‰am: ali jo ima‰ rad ali je nima‰ rad?«

Kaãur mu je pogledal v oãi in ni odgovoril takoj. »E,« je

zmajal z glavo Ferjan, »Ïalost je Ïalost!«

»Rad jo imam!« je govoril Kaãur in je gledal zami‰ljen na

mizo. »Toliko je gotovo, da bi je ne pustil komu drugemu in
da bi mislil nanjo vse Ïivljenje z boleãino in poÏelenjem! Jaz
ne vem, kak‰na je ta ljubezen; nisem premi‰ljeval in ne ma-
ram premi‰ljevati. Ali je Madona ali je dekla ni moja briga! Le
to vem, da miru, veselja, sonca ni prav niã v tej ljubezni. In
vendar je velika in ne bom je premagal nikoli!«

Ferjan je nakremÏil obraz v ãudne, osorne guhe in se je

ozrl postrani na Kaãurja.

»Kaj pa z Minko?«

BES

MARTIN KAâUR

»Ne dotikaj se tistega!« se je ozrl Kaãur temno nanj.
»Tam je zakristija!«
»Zakristija, res!« se je nasmehnil Kaãur z Ïalostnim na-

smehom.

»Jaz pa mislim, Kaãur: ‰e zmerom bolj‰e to dekle nego res-

niãna ljubezen, tista ljubezen, glej , ki gre proti soncu! Tako
da bi se vklenil — tam bi bil pekel in bi bila smrt! To bo‰ laÏe
prena‰al, bolj miren bo‰, njene solze te bodo manj pekle in
tvoje trpljenje bo laÏje zategadelj, ker bo‰ gledal njeno z mir-
nej‰imi oãmi … Zakaj se tako hudobno smeje‰? No, tolaÏiti
sem te mislil!«

Pil je hitro, njegov obraz pa je bil zelo resen in njegove oãi

so bile motne.

»Lepa tolaÏba, ko si mi sam razkazal svojo nesreão, ne da

bi bil hotel. Ti zadnji dnevi so napravili zelo bistre moje oãi
… Kako pa je z Matildo? Ali je Ïe tvoja nevesta?«

Ferjan je napravil obraz, ki je bil napol Ïalosten, napol

sme‰en.

»Ve‰ kaj, tragike ni v moji stvari toliko kakor praviãne

boÏje kazni! Kaj? Satana bom imel ob strani, to je vse! Tepen
bom, ãe bom pil — kaj tisto? Tudi prej sem bil ãasih tepen,
zjutraj sem spoznal, ko me je bolelo, pa nisem vedel, kdo me
je bil naklestil. Zdaj bom vsaj zmerom vedel, kdo je bil! Po-
misli, zadnjiã je nastavljala mreÏe nekemu mlademu doktor-
ju; jaz sem bil jezen in Ïalosten celo, na dnu srca, tako da sem
komaj sam sli‰al, pa sem le dejal: da bi ga ujela! Ni ga; jaz sem
bil jezen nanjo, ona na doktorja in tako sva se zaroãila … No,
zadel sem si kriÏ in bom hodil z njim, kakor sem hodil doslej
brez njega; ‰e ne ve‰ ne, kako so moja pleãa krepka. — S tabo

BES

MARTIN KAâUR

pa je stvar vse drugaãna! Niã ti ne maram oãitati, saj sam ve‰,
kako je — tudi sam ve‰, zakaj je s tabo stvar drugaãna!«

Kaãur je molãal.
»No!« je zamahnil Ferjan z roko. »To so Ïalostni razgovori!

Jaz ne jokam rad! — Kaj pa, ali si tudi Ïe v Blatnem dolu raz-
lagal evangelije?«

»Niã nisem razlagal!«
»Samo da nisi! — Tudi nikoli veã ne bo‰, mislim!«
»V Blatni dol bi pri‰el lahko sam Kristus, pa bi molãal! Ta-

kih ljudi nisem videl ‰e nikjer na svetu: noã tako temna, da je
stotero sonc ne preÏene! Gledal sem kmete na polju, ki so
hodili poleg Ïivine: s prav tako lenimi, teÏkimi koraki, prav
tako nerodno zibaje se, in na njih obrazih, verjemi, je bil prav
tisti topi, mirni izraz, brez misli in brez ãustva, kakor v veli-
kih oãeh Ïivine … To je tista teÏka, zatohla vlaga, ki kipi iz te
zemlje, to so tiste sence, ki leÏe na njej neprestano …«

»Prej bi bil posvetil tudi v tako noã!« se je nasmehnil Fer-

jan.

Kaãur je razumel oãitanje; spomnil se je: tako bo stal pred

tabo slabiã, kleãeplazec, in se ti bo smejal v obraz … Kri mu
je ‰inila v lica.

»Nisem se odpovedsl sebi in svojim ciljem!« je vzkliknil

trepetajoã. »Niãesar nisem zatajil, niãesar ‰e zamudil. Pozne-
je … kadar —«

»Le izpregovori!« se je zasmejal Ferjan naglas. »Pozneje,

kadar se bo‰ oÏenil! Potem, o potem bo‰ razlagal evangelije!
Potem — kako si Ïe govoril? — potem bo‰ ‰ele stregel naro-
du, uãil ga, vodil ga na pot blagostanja in napredka! — In s
tako norostjo v glavi se misli‰ Ïeniti?«

BES

MARTIN KAâUR

Kaãur se je pogladil z dlanjo po ãelu in se je ozrl na Ferja-

na s svobodnej‰im pogledom.

»Bodi, kakor je boÏja volja! — Ali slabo ali dobro: sam sem

si napravil! Le toliko je gotovo, da kakor Ïivina ne bom Ïivel;
ne zato, ker ne maram, temveã ker ne morem!«

»Saj zato je stvar drugaãna! — Kaj si na druge reãi Ïe kaj

mislil?«

»Na kak‰ne?«
»Saj sem vedel! — Denarja bo‰ potreboval, veliko denar-

ja! Kje pa ga bo‰ vzel?«

»Na to ‰e nisem mislil!«
»Seveda, ne! — No, bom jaz pogledal, ãe se bo dalo zate

kaj dobiti; izku‰nje imam! — Pa pohi‰tvo? Ali bo imela balo?«

»Niãesar ne bo imela! Ali pa vsaj ne veliko!«
»Sveta mati boÏja! No, presneto bo‰ zabredel! — In zraven

bi bil ‰e rad evangelist!«

Ko sta se poslovila zjutraj, sta si bila bliÏja nego kdaj, po-

gledala sta si v oãi in sta se razumela brez besed.

»Ti si Ïe ‰el tisto Ïalostno pot — jaz pa je ne nastopim ni-

koli!« je mislil Kaãur.

»Jaz sem Ïe ‰el svojo Ïalostno pot — tudi ti jo bo‰ nasto-

pil!« je mislil Ferjan. —

Kolikor bliÏe je bil ãas svatbe, toliko bolj se je zdelo Kaãur-

ju, da mu je nevesta tuja; oddaljevala sta se drug od drugega
polagoma, toda neprestano, in Kaãurja je bilo strah. Videl je
svojo nevesto z drugaãnimi, bolj hladnimi in mirnimi oãmi;
zato se je izpremenila pred njim; pogleda ãlovek preblizu v
obraz, ki ga je poznal in ljubil, in opazi majhne, komaj vidne
lise, drobne gube, nelepe poteze. Stopila je bila naravnost, s
teÏkim korakom, v njegovo Ïivljenje, vsilila se je v njegovo

BES

MARTIN KAâUR

tiho izbo, v njegovo du‰o in ga ni pustila nikoli veã samega.
Objel je do‰leca, ker je bil sam in Ïalosten, toda zmerom, bolj
ga je bilo strah pred njim in zmerom bolj je ãutil, da mu ni
prinesel niãesar, temveã da se namerava polastiti njega vse-
ga, vse njegove du‰e.

Tonãka je gledala ãasih dolgo nanj, tako da je povesil oãi;

slutila je, kaj je bilo v njegovem srcu, in ob‰el jo je srd.

»Nima me veã rad! Pri meni je bil, grizel mi je v ustnice in

dobra sem mu bila! Zdaj pa me nima veã rad! Napil se je, za-
dosti ima, ‰el bi k drugi!«

In kakor je slutila ona njegove misli, tako je slutil on nje-

ne. Govorila sta malo, hladno in zlovoljno. Le ãasih sta se po-
ljubila, zdramila se je prej‰nja strast, lica so jima zaÏarela za
hip.

Edini, ki je bil vesel v hi‰i, je bil pijani krãmar, ãasih je kri-

ãal, da ni bilo ‰e takega para v devetih farah, ãasih, kadar ni
veã mogel stati in je slonel za mizo, se je razjokal ter pomi-
loval sebe in svoje samotno Ïivljenje. Kaãurju se je studil in
umaknil se je strahoma, kadar je stopil krãmar predenj z za-
krvavelimi oãmi in mokrimi ustnicami ter razprostrl roke.

Vse, kar se je vr‰ilo pred poroko in svatbo, mu je bilo ne-

izmerno zoprno in gnusno. ·ivilja se je naselila pri krãmar-
jevih in obraz Tonãkin se je razvedril, hodila je hitreje po izbi,
njena lica so bolj gorela in njene ustnice so se smehljale. Ka-
ãur pa ni maral tega vedrega obraza, tudi zato ne, ker je bil
lep‰i nego poprej.

»Glej, to jo je razveselilo! ·ivilja jo je razveselila! Njene

misli so kakor tobakov pepel na mizi — pihne‰, in nikjer ga
ni! Tam je tista Ïida — zdaj ni nikjer veã ne preteklosti ne pri-
hodnosti!«

BES

MARTIN KAâUR

»âemu pa je treba takih gosposkih reãi?« je pra‰al zlovo-

ljen.

»Tak vsaj to veselje mi pusti! Kaj bom ‰la kakor dekla v

cerkev s tabo?«

»Saj Ïenin sploh nima niã opraviti tod!« se je oglasila krã-

marica. »Le pojdite po svojem poslu!«

V njegovi izbi so podirali steno, da bi napravili veãje sta-

novanje za mladi par, in Kaãur se je nastanil za silo pri Ïupa-
nu. In kadar ga je ugledal Ïupan, je zamajal z glavo.

»Ej! Ej!«
Drugega ni rekel niã. Tudi GrajÏar je molãal, toda nabiral

je obraz v zelo ãudne, napol sme‰ne, napol klavrne gube in
meÏikal je neprestano z vodenimi oãmi. Vãasih se je okrenil
Ïupan k njemu in je pokimal molãe; prav tako molãe je od-
kimal dolgi tajnik. âe je ‰el Kaãur po ulicah, so ga pozdrav-
ljali kmetje veliko manj spo‰tljivo, skoraj prezirno, in fantje
so se mu smejali in so gledali za njim.

Kaãurju je bilo zmerom tesneje; ãudna misel mu je trkala

na srce in ni se je mogel ubraniti.

Ko se je vraãal zveãer iz krãme ter se poslavljal v veÏi od

neveste, je stopil tik pred njo ter izpregovoril s tihim, neod-
loãnim, trepetajoãim glasom.

»Tonãka, ne zameri, nekaj te bom pra‰al! Tako ãudno me

gledajo ljudje — seveda so neumni, ampak moram te pra‰ati,
zato da bom miren!«

Umolknil je; tudi ona je stala molãe pred njim in njen po-

gled je bil osupel.

Sklonil se je ‰e niÏe k njej, prav k njenemu u‰esu.
»Ali nisi imela nikogar rada … prej … pred menoj?«
Stopila je korak nazaj, k zidu, zakrila je obraz in je zajokala.

BES

MARTIN KAâUR

»Îe zdaj zaãenja‰ s tem!«
Takoj se je streznil in sram ga je bilo. Toliko moãan ni bil,

da bi jo prijel za roko in jo prosil opro‰ãenja; nekaj ãudnega
— kakor temna misel, temna senca ga je potegnilo stran.

»No, pa zbogom!«
·el je hitro po ulicah. Topel, zatohel veãer je bil, nebo je

bilo jasno, zvezde pa so dremale v veliki daljavi in komaj jih
je videlo oko.

»Seveda sem ji delal krivico! Ampak — ah, kako gnusnega,

nizkotnega napravi ãloveka to gnusno, nizkotno Ïivljenje!« —

V velikem vozu so pripeljali pohi‰tvo, ki ga je bil naroãil

Kaãur.

»Ná!« je rekel nevesti, ko se je zibal voz mimo krãme skozi

vas. »Pojdi in napravi, kakor hoãe‰! Jaz se ne bom brigal!«

»Pa to je tvoja reã!«
Zavezala si je urno ruto okoli vratu.
»Jaz bi pa le rada videla … pojdi no, kaj bo hlapec sam?«
»Ne maram! Jaz ne vidim tam niã drugega nego velik dolg,

teÏak davek, dva seÏnja visok!«

Toãil si je in je pil. Tonãka je ‰la.
Veselilo jo je pohi‰tvo, ki je bilo ãisto mestno, obleka jo je

veselila, in velika, vsa bela in ãipkasta skladovnica perila, in
poroka sama in svatba; in solze so ji silile v oãi.

»Nima me veã rad; ves srdit je in ves izpremenjen.«
In ni ‰e slutila, da je tudi njena ljubezen vsa drugaãna in da

se je komaj ‰e, kakor od daleã, dotikala njega, ki je bil njen
Ïenin. —

Ko je pri‰el tisti lepi poletni dan, je zasvetilo tudi v Kaãur-

jevo srce nepriãakovano veselje.

BES

MARTIN KAâUR

»Kaj je prvikrat posijalo sonce v to Ïalostno noã?« se je

zaãudil in je gledal skozi okno.

Po ulicah so hodili ljudje v prazni‰kih oblekah; obrazi

kmetov so se mu zdeli svetlej‰i in prijaznej‰i, njih glas ni bil
veã kriãeã in hripav, tudi njih kretnje niso bile veã tako mrt-
ve in teÏke.

»Rekel sem: kaj bi s tem ljudstvom? Tudi to ljudstvo je

vredno bolj‰ega Ïivljenja! Samo cepiti je treba lesniko, pa ro-
di Ïlahten sad!«

Pod oknom se je pokazal Ferjan, nevestin drug, v gosposki,

ãrni suknji, in je zaklical proti oknu.

»Kaj bo‰ Ïe stopil iz kolibe ali ne?«
»Prècej, precej!« se je smejal Kaãur.
Ko je stopil na ulice, ko je videl ljudi od blizu, opazil njih

radovedne poglede, in ko je stopil v krãmo, stiskal roko pol-
znanim ljudem, odgovarjal na vpra‰anja, ki jih ni razumel,
poslu‰al smeh in Ïvenketanje kozarcev — je leglo spet kakor
senca na njegovo srce.

»Nikar se tako ne drÏi!« mu je oãital Ferjan. »No, pusti!«
Îarko je gorelo sonce v dolino, Kaãurju pa se je zdelo, da

sonce ni svetlo, da palijo sence, ki jih je dolina polna. Meg-
la, pra‰na in vroãa, je bila pred njegovimi oãmi. Vozovi so
ropotali, svetile so se bele, pisane obleke, iz soparnega vzdu-
ha se je prikazal ob poti obraz, ‰irok nasmeh na njem; pred
cerkvijo se je zibala pisana mnoÏica.

»Torej se je vendar opekel!« je vzkliknil nekdo ãisto blizu

voza in zasmejali so se naglas.

Îupnik je stopil pred oltar, opravil je ceremonijo zelo hi-

tro, nato je pogledal osorno na obadva in je izpregovoril.

»Ampak to vama reãem, vidva —«

BES

MARTIN KAâUR

Cerkev je bila polna in nekdo se je zasmejal za durmi. Îup-

nik je zamahnil z roko in se je okrenil. »Ti bom Ïe povedal v
zakristiji!«

In v zakristiji je poloÏil Ïupnik Kaãurju obedve roki na ra-

me in ga je pogledal osorno izpod sivih obrvi.

»Poroãil sem vaju, ampak blagoslova ne bo na tej stvari,

toliko reãem! Na svatbo Ïe pridem, da ne boste rekli! Kar bo
pozneje, pa je vajina stvar in boÏja!«

Okrenil se je urno in je ‰el.
Iz cerkve se je peljal Kaãur z nevesto, svojo mlado Ïeno.

Pogledal jo je postrani — njen obraz je bil rdeã, ves radosten,
njene oãi so se ble‰ãale.

»Sreãna je!« je pomislil in grenko se mu je storilo pri srcu.
Fant, ki je stal blizu krãme, je vzel virÏinko iz ust in zakli-

cal za vozom:

»Takemule smrkavcu je potreba, da bi delal gosposko

svatbo! Bi jo tudi jaz lahko imel, Tono, ãe bi jo bil hotel!«

»Saj ni res!« je vztrepetala Ïena in je pogledala Kaãurja s

prestra‰enimi, solznimi oãmi.

»Kaj me briga!« je odgovoril Kaãur zlovoljen in je stopil v

veÏo.

V sobi, za dolgo, pogrnjeno mizo, pred polnimi steklenica-

mi, se je oziral po veselih, glasnih svatih in stud je rasel v nje-
govem srcu.

»Kako sem za‰el mednje?« se je ãudil.
Navadni, pre‰erni, surovi obrazi, lene, pijane oãi; tudi Ïup-

nika bi ne bil razloãil med njimi, da ni imel kolarja.

»Komaj je pri‰el mednje, je Ïe kakor klas v klasju! … Tako

bom morda jaz nekoã!« ga je zabolelo v srcu.

Gledal je in je mislil nelepe misli in je opazil nenadoma

BES

MARTIN KAâUR

zaãuden, da stoji Ferjan za mizo in govori in mu gleda v
obraz …

»… Torej Bog daj veliko sreãe evangelistu in njegovi Ïeni.

Daj jima Bog veliko otrok, kolikor veã, toliko bolje! …«

Ozrl se je na Ferjana, nato se je ozrl na svojo Ïeno in je vi-

del, kako je strmela na veselega govornika z ble‰ãeãimi oãmi
in polodprtimi, kipeãimi ustnicami. Sram ga je bilo, prijel je
za kozarec in ga je izpraznil na du‰ek.

»… Torej: Bog Ïivi njo in njega!« je zaklical govornik.
Vzdignil se je kmet in je pripovedoval namesto napitnice

robato istorijo. Svatje so se grohotali,

Tonãka je rdela in se je smejala zvonko.
Ferjan se je nagnil h Kaãurju.
»Govori no!«
»Kaj bi?« je odgovoril Kaãur osorno.
»Bogami, tako svatbo sem Ïe doÏivel, takega Ïenina pa ‰e

ne!«

Kaãur je vstal.
»Lepo vas zahvalim za vse va‰e prijazne besede! Mislim,

da bova Ïivela z Ïeno, kakor bo boÏja volja, in tudi vam dru-
gim Ïelim, da ne bi Ïiveli preveã slabo. Ta kozarec stare‰ini in
svatom!«

Buãno so se zasmejali svatje, vstali so in so trkali z njim in

z njo. Ferjan je pil veliko in je gledal motno.

»Ti … ali si resno mislil … ali si vesel?«
»Resno sem mislil!«
»âakaj, da ti nekaj povem: jaz se ne bom Ïenil!«
»Torej si se premislil?«
»Ne jaz — ona!«
»Kaj?«

BES

MARTIN KAâUR

»O! In glej! Ali si more‰ misliti? Îalosten sem! Raj‰i bi vi-

del, da bi me bila pretepala! Z nekim oficirjem, z nekim su-
him stegnom, je ‰la, Bog vedi kam! … Morda se povrne!«

Kaãur je vstal.
»Kam?« se je prestra‰ila Ïena. »Saj ‰e plesali nismo!«
»Ne bom plesal! Zaspan sem! Ple‰i sama!«
»Kak‰en si! Nocoj!«
»Je Ïe tako! Res, Tonãka, ostani! — Ferjan te bo Ïe spremil

domov! In tudi plesal bo s tabo! Zbogom, Ferjan!«

»Kaj pa se ti je zgodilo?« se je ãudil Ferjan.
Kaãur je bil bled in zelo upal v obraz; nagnil se je ob Fer-

janovo ramo, kakor pijan, in je jecljal.

»Zdaj ‰ele vem, prijatelj …«
»Kaj ve‰?«
»Da sem se ubil!«
Zamahnil je z roko okoli vratu.
»Da sem si sam poloÏil zanko, sam jo zategnil!«
·el je in noben svat ga ni videl.
Luã je ‰e gorela v njegovi izbi, ko je zaãul pod oknom pi-

jane glasove, ti so peli vesele kvante. Razloãil je med njimi
samo glas Ferjanov in svoje Ïene.

»Hoj!« je kriãal Ferjan hripavo. »Kaj Ïe spi‰, falot? Na ve-

ãer svoje poroke spi in pusti Ïeno na cesti!«

Kaãur je odprl okno.
»Martin! Zakaj pa si ‰el!« je klicala njegova Ïena s sladkim,

polpijanim glasom.

»Lahko noã, Ferjan!«
Zaprl je okno, duri so za‰kripale, iz daljave se je glasilo

pijano petje.

BES

MARTIN KAâUR

III

Jeseni je bilo; v temi in mrazu je Ïe leÏal Blatni dol; siva, ne-
prijazna luã je sijala v izbo.

V zibki je spal otrok; poln, svetal in miren je bil njegov

obraz.

»Tak ne vpij, ãe spi otrok!« je ‰epetal Kaãur. »Poãakaj, da

se zdrami! Potem vpij, kolikor se ti hoãe!«

Îena je bila zaripla v obraz in objokana.
»Ne bi vpila! Jaz predevam otroka, previjam ga in vstajam

ponoãi! Kaj pa ti dela‰ zanj? Niã ne dela‰! Zdaj si ‰e te kome-
dije zaãel, tako da bomo poginili vsi skupaj na cesti! Kaj pa ti
je tega treba, ki ima‰ Ïeno in otroka!«

Kaãur ji je pogledal v obraz z zlobnim oãesom, vzel je klo-

buk in je ‰el.

»Le pojdi, le!« je klicala Ïena za njim in je zajokala naglas.

Tudi otrok se je zdramil in je zajokal.

Kaãur je hitel po blatnih ulicah.
»Zdaj pridi, ti, Ferjan, in me poglej! Zdaj se bo‰ ‰ele sme-

jal evangelistu!«

Na veãer je ‰lo; Kaãur je ugledal ãloveka, ki se je opotekal,

blaten in brez klobuka, ob hi‰ah, opiral se ob zidu in padal.

»Glej ga, moj tast!« se je zaãudil in je hotel urno dalje. Krã-

mar pa ga je bil ugledal in je omahnil s ‰irokimi koraki in z
razprostrtimi rokami preko ulic.

»Kaj si ti, Martin ? Primi se me pod pazduho … teÏko ho-

dim … en liter ga bova ‰e spila! … E, Martin, star sem, star!«

»Pojdite spat, oãe!« je zaklical Kaãur in se ga je izku‰al

otresti.

»Spat? âemu?«

BES

MARTIN KAâUR

Gledal je nanj z jeznimi, rdeãimi oãmi in se te opotekal.
»Ker ste pijani!«
»Kdo je pijan? Bolj sem trezen kakor ti! — Poglej ga no,

‰krica, kako me bo v niã deval!«

»Pojdite spat!« se ga je otresel Kaãur in je stopil. Krãmar ga

je prijel za roko.

»Le nikar ne bodi tako gosposki! Ti lakota! Povzdigavati se

misli‰? âez nas vse? Uãil bi nas rad?«

Sunil ga je z moãjo pijanca, da se je Kaãur opotekel.
»Pojdi no! Kaj misli‰, da ne vemo, da ‰e hlaãe, ki jih ima‰

na riti, niso tvoje?«

Kaãur je hitel; krãmar se je zasmejal, prestopil se je ‰iroko

in se je zvrnil v blato. Nekdo je pogledal skozi okno, smejal
se je in je gledal za Kaãurjem; ob oglu je stal kmet, priÏigal si
je pipo in je meÏikal zadovoljno.

»Tákle bi rad svet prevraãal! Ni mu prav, kakor orjemo,

kakor sejemo, kakor ravnamo z Ïivino! Tákle! In brati bi nas
uãil! Tákle! Sam naj gleda!«

Kaãur je stopil v Ïupanovo krãmo; zardel je bil v obraz in

oãi je imel solzne.

Îupan je sedel za mizo, naslonjen globoko v stol; pu‰il je

iz kratke pipe in je gledal iz polzatisnjenih oãi dolgo na Ka-
ãurja. Nazadnje je vzel poãasi pipo iz ust in je pljunil na tla.

»Kaj pa vi, uãitelj?«
»Kaj bi jaz?«
Îupan se je nasmehnil ‰iroko, napol prezirno, napol ‰ko-

doÏeljno.

»No, zdaj mislite poleg mladih ‰e stare uãiti? Kdaj pa bo-

ste zaãeli pri meni? Kako naj toãim vino? Saj uãite kmete, ka-

BES

MARTIN KAâUR

ko naj zemljo obdelujejo? ·e mene uãite — tudi jaz imam
zemljo! Veliko zemlje!«

Smejal se je, da se mu je svetil ves obraz. Tajnik se je paãil

v kotu, gladil si je dolgo, ozko brado in je meÏikal zelo hitro.

»Gospod Ïupan!« je zaklical nenadoma.
Îupan se je okrenil na stolu.
»Gospod Ïupan, vi bi bili pouka zelo potrebni! Pouka in

palice!«

»Kaj!« se je raztogotil Ïupan in se je vzdignil s stola.
— »Parlez-vous français?« je pra‰al tajnik in si je gladil

brado.

»Kaj si dejal?«
— »Parlez-vous français?«
Îupan je obstrmel in se je ozrl na Kaãurja.
»Zdaj govori francoski! Ne zna niã veã drugega!« se je na-

smehnil Kaãur.

»O ti prekleta gnida! Mica, prinesi mu ‰e pol litra!«
Nato se je obrnil h Kaãurju in je nabral obraz v resne gube;

lasje so mu segli globoko v oãi, usta so se zavila do podbrad-
ka.

»Saj niã ne reãem, uãitelj, pameten ãlovek ste in tako! Am-

pak —«

Udaril je z dlanjo po stegnu.
»— doslej smo Ïiveli v miru in bi Ïiveli radi v miru ‰e po-

slej!«

»Kaj sem vam storil? Kaj vas ne pustim na miru?« je od-

govoril Kaãur.

»Nak! Ne pustite me na miru!« se je razsrdil Ïupan.
»Kaj pa se ukvarjate z ljudmi brez moje vednosti? Ali ste

BES

MARTIN KAâUR

me kaj pra‰ali, ko ste jih sklicali v ‰olo? — Îe vem, Samoto-
rec je to skuhal!«

»Kak‰en Samotorec?«
»Îupan bi rad bil!« se je oglasil tajnik iz kota.
»Ampak le zapomnita si obadva, vi, uãitelj, in tista zgaga,

ki se je prijela za va‰e ‰krice; ne bosta me tako hitro! Njega,
in vas ‰e celó — obadva kupim lahko s tem, kar imam zdajle
v mo‰nji!«

In je udaril z roko na Ïep, da je zaÏvenketalo. Kaãur je bil

napol jezen, napol zaãuden.

»Kdo pa je mislil na tisto? Îiva du‰a ni mislila! Jaz ne vem,

ãe je bil Samotorec zraven; morda je bil. Saj ne gre za politi-
ko, tudi ne za Ïupanovanje! Za to gre, da se ljudje kaj nauãi-
jo, da se jim razum izbistri, da pogledajo malo dalj, preko teh
hribov … za to gre! — Knjig bi si naroãili in ãasopisov in tisti
uãitelji, ki hodijo po deÏeli in uãijo ljudi, kako je treba gospo-
dariti, naj bi pri‰li tudi v Blatni dol! … To smo rekli, drugega
niã!«

Îupan je gledal nezaupno.
»To si pa kar zapi‰ite, uãitelj: proti meni le nikar! Jaz Ïe

vem, kam meri ta reã! Saj ste zaãeli z bajtarji, z gostaãi! Kaj pa
je tem beriva treba? Pa kaj je treba vedeti gostaãem, ki nimajo
polja, kveãjemu leho v najemu, kako se zemlja obdeluje. Jaz
sem Ïivel dobro, ko sem ‰e platno prodajal, in Ïivim zdaj prav
tako dobro! Ne maram ãisto nobene izpremembe! Ne knjig,
ne ãasopisov, ne ‰oma‰trov! Ne, jaz ne maram tega in nobe-
den v Blatnem dolu, ki ima kaj grunta! Bajtarjem in pritepen-
cem, ki ‰e bajte nimajo, pa so v‰eã take reãi! Zakaj so jim
v‰eã? Pri‰el je, predlanskim je menda bilo, ãlovek sem, in je
delal pri kovaãu; nem‰ki je znal; odkod je pri‰el, ga nismo

BES

MARTIN KAâUR

pra‰ali, in da smo ga pra‰ali, bi se bil zlagal. In ta ni bajtarjev
in gostaãev samo uãil, temveã razlagal jim je, da zemlja ni
samo na‰a, ki imamo grunte, ampak vseh ljudi na svetu, in da
je vsak ãlovek enako vreden, ãe ima kaj v mo‰nji ali ne, in da
je krivica, ãe imam jaz kraão na mizi, gostaã pa krompir v
oblicah. Tako je uãil in veste, kaj se mu je nazadnje zgodilo?
Nesreãa ga je doletela, obleÏal je ob cesti in glavo je imel pre-
klano. To je bilo ob Ïegnanju, ob Ïegnanju pa je zmerom to-
liko tepeÏev, da se Ïandarji ‰e veliko brigali niso, kdo ga je bil
tako neusmiljeno poboÏal. Kaj pravite?«

Kaãur je gledal srepo na Ïupana in groza je bila v njego-

vem pogledu. Îupan se je smehljal; podbradek se mu je tre-
sel in oãi so se bile skrile popolnoma v tolsta lica.

»Tako jih je uãil! In zato so jim v‰eã taki nauki, zato je bila

‰ola polna, ko ste jih sklicali, bajtarje in gostaãe! In Samoto-
rec, ta oberbajtar, je bil zraven. Sami dobro veste, da je bil
zraven!«

Kaãur je vstal, bled je bil in se je tresel.
»Torej kaj? Kaj ste hoteli povedati? Ali ste hoteli poveda-

ti, da bom obleÏal na cesti s preklano glavo?«

Îupan se je smehljal zmerom enako, tiho in zadovoljno, s

tresoãim podbradkom in skritimi oãmi.

»Kaj? Niã nisem hotel povedati! In kdaj bo ‰ele Ïegnanje!«
Kaãur je ‰el in bilo mu je kakor v grdih, groznih sanjah.

Tajnik je prihitel za njim z dolgimi koraki, potegnil ga je za
suknjo in mu je za‰epetal na uho.

»Na miru ga pustite! Ni dober ãlovek! Nekaj je v njem —

strah je ãloveka!«

»Kaj ste vi razumeli, kaj je mislil povedati?«
»Jaz! Ne! — Tod pojdiva raj‰i tod, v senci! Tam je nekdo ob

BES

MARTIN KAâUR

oknu! — Razumel? Ne! Ampak jaz sem pri‰el v Blatni dol na-
tanko tisti dan, ko je obleÏal kovaã s preklano glavo … Kdo je
storil? Bog vedi! Kovaã je mrtev, ãemu bi ‰e drugi trpeli za-
radi njega? — Pustite Ïupana na miru, nikar se mu ne zame-
rite! Bolje je, da se zamerite vsem cerkvenim in posvetnim
gosposkam in ‰e cesarju povrhu! âloveku se lahko zadavi
vrat, tako ali drugaãe! Ni treba, da bi kakor tisti kovaã … ta je
samo Ïivljenje izgubil … in kaj je Ïivljenje? Peri‰ãe zraka dru-
gega niã! … Torej — kaj sem rekel? Niã nisem rekel! Popolno-
ma niã! Zbogom!«

»Stojte!« ga je prijel Kaãur za roko. »Vi veste, kako je bilo

s tistim … s tistim kovaãem! Na dan z besedo! Ne izpustim
vas!«

»Kaj?« se je zaãudil tajnik in je vzdignil obrvi visoko. »O

ãem da bi kaj vedel? O kak‰nem kovaãu?«

Kaãur je pomislil.
»No, ãe je taka — zakaj pa ste v Blatnem dolu? Zakaj pa ne

greste drugam? Saj ste svobodni!«

Videl je v mraku, da je tajnik ãudno nakremÏil obraz.
»Das sind Dinge, über welche um des eigenen Ansehens

willen nicht gesprochen werden kann! Po domaãe povedano:
i‰ãejo me! Lahko noã, gospod!«

Dolgi tajnik je izginil v noã.
Kaãur se je vrnil domov. Îena mu je prinesla veãerjo na

mizo; njene oãi so bile rdeãe in tudi na njenih licih so bile
rdeãe lise. Naglo je poveãerjal, nato je stopil k otroku, ki je
leÏal v zibki in gledal nani z velikimi, jasnimi oãmi.

Vzel ga je v naroãje; laÏe in mehko mu je bilo pri srcu. Ozrl

se je na Ïeno, kakor da bi iskal prijaznega, mehkega nasme-
ha tudi na njenem obrazu.

BES

MARTIN KAâUR

Pospravljala je mizo; njena glava je bila globoko upognje-

na in solze so ji tekle po licih. Zlovoljen je poloÏil otroka v
zibko.

»Zaboga, Ïena, kaj ti je? Povej mi vsaj naravnost, kaj sem

ti storil!«

»Ná, tam je Ïe spet pisanje!«
Stopil je k polici in je odprl pismo; pogrelo ga je, toda ka-

zal je miren obraz.

»Pa kaj to, ãe sem odklonjen? Eno sluÏbo more dobiti sa-

mo eden, prosi jih pa deset! Drugikrat bo drugaãe!«

»Desetkrat si Ïe prosil, najmanj!«
»Saj lahko ãakamo! Kaj pa nam je hudega? Tudi v Blatnem

dolu se da Ïiveti … za silo …«

Kri mu je zaplala v licih; sram ga je bilo, da se je poniÏal

pred Ïeno in da ni govoril, kakor je ãutil. In ãutil je globoko
v srcu, z vso grenko silo: »Ne da se Ïiveti! Prej bi se dalo Ïi-
veti v jeãi in pregnanstvu! Stran odtod, pa ãe brez kruha in
brez sluÏbe. Bog bo dal! Stran iz teme, tja, kjer je sonce!«

»Bi se dalo Ïiveti, bi!« je vzkliknila Ïena. »Bi se dalo Ïive-

ti, ko bi ti bil tak, kakor so drugi? Kaj si upam ‰e na cesto, ko
me gledajo postrani, kakor Ïeno tatu in razbojnika? So rekli
prav, da bom ‰e skezála! Kaj pa dela‰ zdraÏbo med ljudmi?
Zakaj pa se brati‰ s hlapci in gostaãi in jih kliãe‰ skupaj, da se
tam pomenkujete, kakor tatinska druÏba, ki se dneva boji? —
Sram ga bodi! — je rekla Kolarka in Lovraãev je dejal, da se
ob nedeljah nikar ne prikaÏi v krãmi! — Kakor gospa bi lah-
ko hodila v cerkev, tako pa hodim kakor gobavka!«

Govorila je zmerom hitreje in glasneje, otrok je strmel na-

njo iz zibke in je zakriãal.

Kaãur je stopil k Ïeni in jo je prijel trdno za roko.

BES

MARTIN KAâUR

»Tonãka! Poslu‰aj! Ne govori tako! — Sami so ti povedali,

kako me sovraÏijo, kako se me ogibljejo, kako pljujejo name
naskrivoma in oãitno — in zdaj mi ‰e ti oãita‰, ki te imam rad
in ki me pozna‰! Ve‰, zakaj so jezni name? Ker jim hoãem do-
bro, ker bi rad, da bi bolje Ïiveli. kakor so Ïiveli doslej, in da
bi bili bolj ljudem podobni! Zdaj so ‰e jezni name, zasramu-
jejo me, kakor tatu, in mi Ïugajo, kakor poÏigalcu; ampak
kmalu bo drugaãe, kmalu pride ãas, ko mi bodo hvaleÏni in
me bodo imeli radi! — Dokler se to ne zgodi, Tonãka, imej me
rada vsaj ti! Vsaj ti ne misli slabega o meni! âe me sovraÏi in
obrekuje ãlovek, ki ga komaj poznam, mi ni posebno hudo
pri srcu; izognem se mu, ker nisem priklenjen nanj. Midva pa
sva priklenjena drug na drugega, za zmerom, in obupati bi
moral od boleãine in groze, ãe bi me ‰e ti sovraÏila, ãe bi bil
tvoj obraz zmerom tako objokan, ãe bi ne bilo veã prijazne
besede iz tvojih ust! âe sva priklenjena drug na drugega, se
me okleni!«

Lica so mu gorela; njen pogled je ostal hladan in miren.
»To so le besede! Seveda te imam rada, saj si moj moÏ!

Ampak — poãemu se briga‰ za druge ljudi? Kaj ima‰ opraviti
s tistimi hlapci? Kaj so te klicali? Îe vem! So mi Ïe povedali!
Ker zdraÏbo dela‰ med ljudmi, zato ne pride‰ v bolj‰i kraj! In
tudi v Blatni dol so te zato poslali! Pa mi tega nisi povedal
prej, pred poroko! Molãal si o teh stvareh! —«

Kaãurju je kipelo v srcu, da bi skoãil k njej in jo udaril s

pestjo v obraz. Tresel se je, oãi so mu bile motne in zloba se
je prikazala v njih.

»Molãi!« je zakriãal.
Ozrla se je nanj.
»Molãi!« je ponovil ti‰e, izza stisnjenih zob.

BES

MARTIN KAâUR

100

»Îe spet ple‰eta!« se je zasmejal nekdo pod oknom.
Kaãur je stopil v drugo izbo, zaloputnil je duri in se ni pri-

kazal do jutra. Dolgo v noã je poslu‰al ihtenje Ïene in ‰kri-
panje zibke v teãajih. Truden je poloÏil roke na mizo, naslo-
nil glavo na roke in zadremal. ·e pol bedeã, Ïe pol v sanjah
je mislil na kovaãa, ki je bil obleÏal ob cesti s preklano glavo
… Ni leÏal; stal je sredi ceste, visok, v svetli gloriji; bled in re-
sen je bil njegov obraz, od ãela pa mu je kapala kri, v tankem
curku, ãez oko. Kaãur je ‰el proti njemu in zmerom bolj re-
sen, teman in osoren je bil obraz kovaãev. In takrat je ugle-
dal Kaãur, da kovaã ni bil sam; kakor sence so stali za njim,
drug poleg drugega, v dolgi, dolgi vrsti; vsi so bili bledi in
vsem je tekla kri po ãelu, ãez oko. »Kam?« je pra‰al kovaã. »K
tebi!« je odgovoril Kaãur. »K tebi in k tvojim!« — »Ne k meni!
— Tam je tvoja vrsta!« Kaãur se je ozrl in ugledal ob cesti ãud-
no, zelo sme‰no procesijo. Spredaj sta ‰la njegov tast, pijan
in razcapan, in Ferjan s cilindrom na glavi; drÏala sta se pod
pazduho in sta se opotekala. In za njima v dolgi, zibajoãi se
vrsti, druga za drugo predpustno na‰emljene sence, dolgi,
upali, surovi obrazi. Kaãur je zakriãal od groze — sam je ‰el
med njimi, pogledal je sam sebi v zakrvavele, tope oãi …

»Nerodno sem spal; odtod puste sanje!«
Legel je na posteljo, toda glava ga je bolela in zaspati ni

mogel dolgo … In ko je zaspal, je ugledal nenadoma deÏelne-
ga ‰olskega nadzornika, ki ga ni videl prej nikoli. Velik in po-
staven gospod je bil, brado pa je imel tako dolgo, da mu je
segala do pasu. V ãudni obleki je pri‰el Kaãur predenj. Zde-
lo se mu je namreã potrebno, da je sezul v veÏi ãevlje, zavi-
hal hlaãe preko kolen ter drsal trudoma in poãasi po golih
kolenih po stopnicah in kriÏem po dolgih mostovÏih. Tako je

BES

MARTIN KAâUR

101

stal pred nadzornikom v novi ãrni suknji s cilindrom v roki,
bos, s privihanimi hlaãami in ranjenimi koleni. Nadzornik se
je ozrl nanj in je pomignil narahlo z belo roko; Kaãur je po-
kleknil in je ãakal. Vdrugiã je iztegnil nadzornik roko in mu
je ponudil dekret, ki je bil zelo bel in zelo velik. PribliÏal se je
na kolenih, poljubil je nadzorniku roko in je vzel dekret. Tu
pa je bilo zapisano, da je imenovan Martin Kaãur za uãitelja
zapoljskega, pod edinim pogojem, da vsak dan po kosilu in
po veãerji trebi zobé naduãitelju, Ïupniku, Ïupanu in vsem
ostalim ãlanom krajnega ‰olskega sveta …

Jezen se je zbudil Kaãur in je pogledal skozi okno; jutro se

je svetilo za hribi —

Îena mu je prinesla kavo.
»Kar sam pojdi v cerkev! Ni treba, da bi hodil z mano!«
Kaãur se je ozrl nanjo in je molãal.
»Zatajila bi me za Ïidano ruto!« se je zasmejal. »In ‰e vãe-

raj sem mislil, da bi mi bila tolaÏnica in ... angel varuh!«

Zasmejal se je ‰e glasneje. ‰el je skozi drugo izbo, poboÏal

je otroka po licih in se je napotil v cerkev,

Ko je sreãaval na cesti ljudi in ko je stal med durmi zakri-

stije ter se oziral po cerkvi, je ãutil na svojem obrazu temne,
zaniãljive poglede: »Takle bi zdraÏbo sejal med ljudi! Takle
golobradec! Takle bi nas uãil in mojstroval! Lakot, ki jé na‰
kruh!«

Kaãur ni povesil oãi, toda v lica ga je skelelo in ãutil je, ka-

ko so se mu tresle noge, bolj od srda nego od bojazni.

Po ma‰i mu je pomignil Ïupnik z glavo ter je stopal hitro

pred njim v farovÏ.

»On mi paã ne bo niãesar oãital … on, ki je uãil nekoã pre-

pevati!« je mislil Kaãur spotoma. Ko je videl pred sabo tega

BES

MARTIN KAâUR

102

teÏkega, neokretnega, kmetskega ãloveka v ogoljeni suknji in
se je spomnil, kako ga je videl nekoã, ko je prekidával gnoj,
golorok, v visoko zavihanih hlaãah in noge zavite v Ïaklje-
vino, se mu je zdelo bolj sme‰no nego poniÏevalno, da stopa
za njim kakor ministrant in da bo sli‰al morda iz njegovih ust
modre, visokostne in karajoãe besede.

»No, saj mi je pridigal celo Ïupan … ta kanalja!« se je na-

smehnil.

Îupnik je slekel suknjo in se je okrenil h Kaãurju.
»Veste kaj, uãitelj, tega pa noãem!«
Kaãur ga je pogledal z vpra‰ujoãimi, zaãudenimi oãmi.
»Noãem tega!« je govoril Ïupnik glasneje. »Dokler bom

jaz Ïiv — ne! Potem poãnite, kar vas je volja! Saj ste oÏenje-
ni, saj imate otroka, ali ne? Kaj ‰e nimate zadosti?«

Stoje je srebal kavo, ki jo je bila postavila na mizo debela

dekla, in je gledal iznad roke z osornim, srditim pogledom na
Kaãurja.

»Da se pomeniva do dobrega! — Kak‰en vrag pa vas je si-

lil, da ste se zaãeli riti med ljudi, ki ne sodite mednje? Pusti-
te jih na miru! Ti ljudje so moji, zastopite dobro, Blatni dol je
moj!…«

»Ne maram vam ga jemati —«
»Tiho! Potrpite!«
Îupnik se je bil razgrel, oãi so se mu svetile izpod sivih

obrvi, Ïile so mu bile nabreknile na ãelu. Pil je kavo in se je
obrnil v stran.

Ko se je okrenil h Kaãurju, je bil njegov obraz mirnej‰i in

govoril je ti‰e.

»Sedite! LaÏe se bova pomenila! — Rekel sem, da je Blat-

ni dol moj; pa to je samo pol resnice: tudi jaz sem njegov! —

BES

MARTIN KAâUR

103

Pokmetil sem se, poÏivinil napol, zato da bi Ïivel tako, kakor
je mogoãe Ïiveti v tem zraku, med temi ljudmi. Zgodilo se je
polagoma; napol sem stopil mednje prisiljen, napol radovo-
ljen, ampak stopil sem tako korenito, da bi ne mogel veã na-
zaj. Nikoli veã! In da bi se bil takrat upiral — kaj bi koristilo?
Ne stal bi na polju, temveã trohnel bi v zemlji Ïe zdavnaj in
ne bilo bi po meni lepega spomina, kakor bo, kadar umrjem
nekoã! — Taka je zdaj stvar! Oni v meni, jaz v njih! Jaz njim
ma‰o, oni meni bero! Ozmerjam jih, kakor me je volja, samo
da jim pustim ‰ege in zabitost! Enak sem jim po Ïivljenju in
nehanju; kakor oni vsi se ne brigam za svet in ga ne maram,
pri starem ostanem, in kar je tuje, sovraÏim: zato me imajo
radi in bodo jokali po meni! — Pa ste pri‰li vi, ãlovek mlad in
tuj, in Ïe zaradi tega nikomur prijeten; in zdaj ste se zaãeli
celo me‰ati med ljudi, uãiti jih, Bog vedi kaj, naroãavati ãaso-
pise, ki je v njih pisano Bog vedi kaj … in ‰untati bajtarje proti
gruntarjem in gostaãe proti kmetom — niã, molãite! ampak
jaz tega ne maram, ne maram! …«

Razburil se je, da so se mu tresle roke.
»Pomislite dobro, kaj poãenjate! Îivel sem v miru, dolgih

dvajset let! Vi ste zaãeli brozgati po tej mirni vodi — kam bo-
do zanesli valovi vas, kam mene? Vi ste mladi — ej, v svet!
Ampak kaj bo z mano, starcem? Da se mi izpremeni pred
oãesom Blatni dol, kar ãez noã — kaj bi v tej tuji deÏeli? Ne
imel bi dóma veã! — Premislite dobro in nikar ne bodite pre-
priãani, da sem blag ãlovek! Zbogom!« —

»Ni blag ãlovek!« je pomislil Kaãur, ko se je spomnil na

zadnji pogled Ïupnikov.

Hodil je po izbi s pove‰eno glavo, roke prekriÏane na prsih.
»Tudi pred Ïupnikom so se mi tresle noge, ãutil sem prav

BES

MARTIN KAâUR

104

dobro! To ni bil srd — strah je bil. — Kam bi moral stopiti, da
bi videl, kako globoko sem se Ïe pogreznil? Kak‰ne sence so
paã tukaj, ãe se mi zdi, da je sijalo v Zapolju nebe‰ko sonce?
Kako pusto mora biti v mojem srcu, da si Ïelim Minke in nje-
nih ãrnih oãi, ki ni bilo nikoli ljubezni v njih! O malodu‰-
nost!«

Stopil je k oknu potrt in zami‰ljen, s teÏko glavo in z vro-

ãim ãelom. Kmet je ‰el po ulicah, ozrl se je proti oknu s hlad-
nim, sovraÏnim pogledom in je ‰el dalje brez pozdrava. Zlo-
voljen se je okrenil Kaãur.

»Niã slabega nisem nameraval — kaj tisto? Ampak tudi niã

velikega ne! Da bi bilo vsaj nekaj velikega, zares trpljenja in
boleãine vrednega. Lahko bi stopil ãlovek tja in ponudil svo-
bodno ãelo: udari! — Tako pa: kakor da bi obsodili ãloveka na
smrt, zato ker je kihnil! Kaj je torej treba kihati, ãe ni sile?«

Postal je sredi izbe in se je nasmehnil prezirno in zaniãlji-

vo, kakor da je bil nenadoma ugledal tatu, ki ga pozna Ïe od
zdavnaj; domislil se je sanj, gospoda nadzornika in svojih bo-
sih nog in zasmejal se je naglas.

»Tako je! Kadar je ãlovek bojazljivec, zmerom lahko do-

kaÏe, kako potrebna, naravna in pametna je bojazljivost in da
nazadnje niti bojazljivost ni! Samo da razkaÏe vse po vrsti in
natanko, na‰teva na prstih ter govori s poudarkom! Danes
torej, Ïe ob tej uri, je treba, da vodim ustanovni zbor izobra-
Ïevalnega dru‰tva. Ali je to vaÏna stvar ali ne? VaÏna ni; no-
ben ãlovek na ‰irokem svetu se ne briga zanjo, noben ãaso-
pis ne bo pisal o njej, noben pevec je ne bo opeval! Ali je ko-
ristna in komu? Presporno je, ne da se trditi! Jaz, na priliko,
mislim, da je koristna; Ïupan pravi, da ni, in tudi Ïupnik je
takih misli. Kmetje ne pravijo ne tako ne tako; pokazala bi

BES

MARTIN KAâUR

105

‰ele prihodnost. Ali je ‰kodljiva? Je! Meni! Zamerim se Ïeni,
zamerim Ïupniku, zamerim Ïupanu, zamerim vsem, ki niso
mojih misli; z bolj‰o sluÏbo bi spet ne bilo niã in morda bi ‰e
nekoã obleÏal ob cesti s preklano glavo! Kraj je rokovnja‰ki
in Ïupan ni blag ãlovek in tudi Ïupnik pravi, da ni! Ostane ‰e
vpra‰anje: ali je moja dolÏnost, da grem tja in ustaljavljam?
Ne! Ali me je kdo klical? Nobeden ne! — Ali je torej treba ho-
diti? Ni treba!«

Sedel je za mizo in je skril obraz v dlani.
»O Bog! In v tem gnilem mesu je bila du‰a nekoã!«
Oãi so ga skelele in so bile rdeãe; solz niso rodile. Obraz

mu je upadel, dolg je bil in suh, kákor jetiãnega ãloveka.

»Pa bodi tako! Nimam pravice! … Moj sin bo drugaãen …«
Komaj mu je ‰inila, kakor mimo oãi, misel na sina, ki »bo

drugaãen«, je vztrepetal in ob‰el ga je silen sram.

Vstal je hitro, oblekel je suknjo in je stopil iz izbe.
»Kam?« ga je pra‰ala Ïena z zardelim obrazom in ble‰ãe-

ãimi, upornimi oãmi. Stal je pred njo, ni si upal dalje, smehljal
se je kakor otrok in ustnice so se mu tresle.

»Kaj ti tudi misli‰ … da ni potreba …?«
»Le doma ostani!« je odgovorila z grobim, neprijaznim

glasom. »âe pa Ïe misli‰ na, tam so duri! Pojdi! Ampak poj-
dem tudi jaz z otrokom — kamorkoli!«

Kaãur se je vrnil v izbo.
»Zdaj je ura!« je pomislil. »Zdaj se je odloãilo! Natanko

zdajle bi moral odpreti duri, stopiti mednje. Morda je Samo-
torec tudi tam, tisti, ki pravi Ïupan, da je bil takrat na pomen-
ku, ko sem jih vabil … In tudi tisti kmet, tisti slabo obleãeni,
ki je bil tako vesel, da se bo brati uãil … na svoja stara leta …

BES

MARTIN KAâUR

106

In tisti hlapec, ki ne mara nem‰kutarjev in ki bi rad knjig od
mene … »

Slekel si je poãasi suknjo in je legel na posteljo. »Zdaj je Ïe

ura odbila … zdaj ãakajo … Gledajo: kaj da ga ni? … Ko je re-
kel, da pride …« Vzdignil se je napol v postelji.

»Kaj ne bi lahko drugikrat kdaj … Pozneje? … Saj se lahko

izgovorim, da nisem imel ãasa … da sem bil bolan! Da … bo-
lan! Do smrti!«

Sli‰al je glasove pod oknom; kmetje so ‰li mimo. In nikoli

‰e ni sli‰al tako natanko.

»Bal se je!«
»Drugikrat naj nas ne ima za norca! Bi lahko izkupil!«
Kaãur je skoãil iz postelje in se je opotekel po izbi. Oblekel

je suknjo in vzel klobuk.

»Kam?« ga je pogledala Ïena.
»Pit!«
»Pit pa lahko gre‰!«
Hitel je po ulicah, ozrl se ni nikomur v obraz in je stopil k

Ïupanu.

»Vina!« je zaklical.
»Kaj? Tako dobre volje?« se je zaãudil Ïupan.
»Dobre! — Kje pa je tisti pajek? Kje pa je tajnik, tisti, ki ve,

kdo je kovaãu preklal glavo? — Ná, pij!«

Kolebaje in pojoã se je vraãal ponoãi domov, odprl je duri

na steÏaj in se je zvrnil v izbo.

BES

MARTIN KAâUR

107

TRETJI DEL

od poloÏnimi, valovitimi holmi, z grmiãevjem in nizkim
drevjem porastlimi in prepreÏenimi z dolgimi, golimi ja-

sami, so se razprostirali Lazi, velika vas, raztresena po doli-
ni, po brdih in klancih. V zeleni dolini, ob vodi, so se stiska-
le na kup visoke, bele hi‰e; kolikor dalje so segale ulice in ko-
likor vi‰e so se vile, toliko bolj so se ogibale koãe druga dru-
ge in toliko bolj so bile nizke in siroma‰ne.

Okoren voz se je zibal poãasi po veliki cesti; eno samo leno

kljuse je bilo vpreÏeno in voznik, ãemeren starec, ga je ne-
usmiljeno obdelaval z biãem. Jutro je bilo. Rumene jase na
holmih so se svetile v soncu, zadnji ostanki megle so se topili
pod nebom, sveÏ vonj se je vzdigal iz poko‰enih senoÏeti. V
daljavi je zaÏvenketala kosa, bele rute so se svetile v polju,
vzdignil se je srp in je vzplamtel v soncu. âuden mir, sveãan
in blag, pod vsem velikim nebom.

Na vozu je sedela Kaãurjeva druÏina med mnogo‰tevil-

nimi zavoji in ‰katlami. Ob oãetu sta slonela Tone in Francka,
on desetleten, ona sedemletna; obadva sta spala. V materi-
nem naroãju je leÏal trileten otrok in se je oklepal v spanju z
obema tankima rokama; slaboten je bil kakor dojenec; njegov
drobni obraz je bil sivkaste, nezdrave barve.

»Zavij ga, zavij!« je izpregovoril Kaãur s tihim glasom, »ju-

tro je hladno!« in je stisnil narahlo bliÏe k sebi sina in hãer.

Ozrla se je nanj, kakor da bi bila sli‰ala v sanjah njegov

BES

MARTIN KAâUR

108

glas; njene oãi so gledale v daljavo, v daljavi so bile njene mi-
sli.

Obleãena sta bila obadva napol gosposko, napol kmeãko;

poznalo se je oblekam, da so bile prane, popravljane in krpa-
ne, dokler se je dalo; blago je bilo zabledelo in ni imelo veã
nikakr‰ne barve, kroj je bil starinski. Îena je imela uhane od
stekla, ki so se zelo svetili v soncu, na roki pozlaãeno zapest-
nico in pod vratom veliko bro‰o iz slonove kosti: goloba in
golobico, ki sta stikala kljune. Postarala se ni v obraz, tako
poln je bil in gladek kakor nekoã; toda nekaj nizkega, surove-
ga je bilo na njem, nekaj hladnega, prezirnega v njenih oãeh;
zapisano je bilo tam, da je spoznala do dobrega Ïivljenja gnus
in da je naposled stopila radovoljno vanj, v svoje od nekdaj
usojeno domovanje. Zelo krepka in polna je bila v Ïivot in
zelo prsata; na glavi je imela pisan ‰al, otroãje koketno si je
bila poãesala Ïgane kodre v ãelo ter si pripela na prsi velik
‰opek nageljnov.

Kaãur je sedel v ozadju voza, visoko vzravnan, dolg in suh.

Suknja mu je bila preohlapna, svetla je bila in ogoljena, pro-
sojna na komolcih in na hrbtu; iz nizkega ovratnika se je spe-
njal dolg, ko‰ãen vrat, prav tako dolge in ko‰ãene so bile nje-
gove roke in iz lic so mu silile kosti kakor jetiãnemu ãloveku;
lica so bila porastla z dolgo, kocinasto brado, oãi so gledale
motno in so bile v kotih zakrvavele. Globoko na tilnik si je bil
pomaknil trdi, okrogli klobuk s ‰irokimi krajci iu se je oziral
po pokrajini.

»Îena! Poglej ta kraj, to sonce! Tukaj bomo zdaj Ïiveli!«
Îena ni odgovorila — daleã so bile njene misli.
»Tukaj bom Ïivel zdaj!« je mislil Kaãur in ne kaj lepega,

mehkega, iz davne preteklosti vzraslega je napolnilo njegovo

BES

MARTIN KAâUR

109

srce. Gledal je v nebo, v to svetlo morje, na prostrano polje,
na bele rute, ki so se lesketale v jutru, na vas v daljavi, ki je
vabila bela in ble‰ãeãa.

»Îiveti! — Prej nisem vedel, kaj se pravi Ïiveti! Zdaj bom

‰ele uÏival — vsak Ïarek te svetlobe posebej! — Prej sem tro-
sil, ko sam niã imel nisem, namesto da bi se hranil! Tak za-
pravljivec sem pri‰el nekoã v Zapolje, v prav tako lepo son-
ce — in ga ‰e videl nisem!« …

»Mlad sem bil!« je zavzdihnil in zakljuvalo mu je v srcu za

hip komaj zavedno hrepenenje po mladosti.

Voz je zaropotal na nasuti cesti. Tone se je zdramil in je

pogledal zaãuden z velikimi, zaspanimi oãmi. Kaãur ga je po-
boÏal po vroãih licih in ga je stisnil k sebi.

»Le ‰e zaspi, fant! Kmalu bomo doma!«
Tone, truden od dolge voÏnje in omamljen od jutranjega

zraka, je takoj zatisnil oãi in je zaspal.

»Tukaj je zdaj moja mladost … trojna mladost!« je pomislil.
Ozrl se je na Ïeno, Ïeljan prijaznega pogleda.
»Kaj nisi veã vesela, da smo se re‰ili tiste jeãe? Poglej to

pokrajino: to ni Blatni dol!«

V njegovih oãeh je bilo otro‰ko veselje jetnika, ki je ugle-

dal po dolgih letih sonce, svobodno nebo in prostrano son-
ce; v njenih je bilo hladno. mirno oãitanje: »Lahko bi se bilo
zgodilo prej!«

Stresel ga je mraz, ko se je domislil jeãe, ki so se bila ‰ele

pravkar, tako pozno, zaprla njena teÏka vrata za njim, osvo-
bojenim. ·e se je drÏal njegove obleke tisti bolni, strupeni
vzduh, ‰e so ostale sence na njegovem obrazu in v njegovem
srcu; njegove oãi ‰e niso bile navajene sonca in njegove noge
bodo stopale neokretno po svobodni zemlji...

BES

MARTIN KAâUR

110

Groza je izpreletela Kaãurja: v soncu je videl temo ‰e tem-

nej‰o. Tam zadaj, daleã za gorami, je leÏala jeãa v ãrnem kot-
lu. Nikoli ni posijalo sonce nanjo, nikoli se niso vzdignile.
zganile vlaÏne, strupene sence … Pri‰el je bil v jeão in se je
upiral z obupno moãjo. Bil je s slabotnimi pestmi ob Ïelezna
vrata, v blaznem upanju je hotel razmakniti silno zidovje.
Truden, trepetajoã je omagal, povesil je glavo na prsi, hrbet
se mu je upognil, brezkrvne roke so omahnile ob Ïivotu …
Deset let groze, ostudnega ubo‰tva, poniÏevalnega, nizkotne-
ga trpljenja …

Otopel je bil Ïe kakor jetnik in sam se je komaj zavedal,

kako se je polagoma privadil jeãi, kako mu je bilo ubo‰tvo in
trpljenje kakor zrak in vsakdanji kruh in kako je tiho umiralo
upanje v srcu. Zdelo se mu je praviãno in razumljivo, da so
mu odbijali pro‰njo za pro‰njo, in pisal jih je samo ‰e iz na-
vade, tako kakor je pregledaval ‰olske zvezke in popravljal
naloge. Sprijaznil se je s sencami, z vlaÏnimi, du‰eãimi meg-
lami, ki so vstajale iz mokre zemlje; razgovarjal se je z ljud-
mi, ki so gledali nekoã zaniãljivo in sovraÏno, in niã veã se mu
ni zdelo, da so njih obrazi Ïivalski in njih oãi brez du‰e; po-
bratil se je z Ïupnikom in se je pomenkoval Ï njim o letini, o
Ïenitbah, o nagli smrti oberbajtarja Samotorca, ki je kradel
Ïito iz kozolcev in Ïivino izpred pluga, o tur‰ki in o la‰ki voj-
ski in o vojskah, ki se bodo skoraj gotovo vnele Ïe na pomlad;
govoril je po nem‰ko z Ïupanom, po la‰ko s tajnikom in po-
pival je z vsemi ter se je vraãal pozno v noã pijan in povaljan
domov. Doma se je prepiral in pretepal z Ïeno — toda nihãe
ni veã postal na ulicah ter se oziral z zaniãljivim pogledom
proti oknu; zakaj prav je bilo in v redu, da se je prepiral in
pretepal z Ïeno … vsaj po gosposko ni Ïivel! …

BES

MARTIN KAâUR

111

Zobje so mu za‰klepetali, ko se je ozrl nazaj v temo in je

ugledal tisto veliko, mraãno izbo; in Ïeno pred seboj, z raz-
galjenim vratom in golimi rokami, z zariplim obrazom, ble-
‰ãeãimi, hudobnimi oãmi... in sebe sklonjenega, trepetajo-
ãega od zlobe in srda, s stisnjenimi, vzdignjenimi pestmi …
»Ná! Ná!« … In njen kriãeãi, hripavi glas:

»Udari! ·e enkrat udari! O ti prekleti …!«
Siloma se je otresel spominov in trepetal je, kakor da bi se

bilo zgodilo ‰ele snoãi, ‰ele to uro …

Pri‰la je re‰itev, in ko je pri‰la, je bil ves osupel in prestra-

‰en. Radost ni mogla veã v to srce, poniÏano, z blatom do
vrha napolnjeno. Ob‰el ga je velik nemir. Zakopal se je bil v
sence tako globoko, da se je opotekal in da ni ãutil tal pod no-
gami, ko je pri‰el tako dolgo priãakovani, tako zaÏeleni, Ïe
skoraj ne veã nadejani ãas, da bi se vzdignil … »Kam me bodo
zanesli valovi? Kaj bo z mano, starcem?« je rekel Ïupnik, ki
je bil Blatnega dola gospodar in suÏenj... Bal se je Kaãur sto-
piti iz jeãe, ki se je navadil nanjo kaj bodo te oãi, izpreme-
njene v temi, ‰e prenesle svetlobo? … Minil je prvi, velik ne-
mir, prvi strah in dramilo se je upanje. Oãi so izpregledava-
le, razloãevale so zmerom bolj luã in temo in zmerom bolj se
mu je mudilo iz noãi v sonce, v novo jutro. In kolikor bliÏe je
bil ãas slovesa, toliko bolj hladni so bili obrazi; nobeden mu
ni ponujal roke v prijazno slovo in tudi on je ni ponujal niko-
mur…

Svetlo je sijalo sonce na pobeljene visoke hi‰e, ko se je zi-

bal voz skozi Laze. Pred sodnijo je stalo dvoje mladih urad-
nikov; gledala sta zaãudeno za visoko naloÏenim vozom, za-
smejala sta se ter stopila v veÏo; nato se je odprlo okno in
bradat obraz se je ozrl na cesto.

BES

MARTIN KAâUR

112

Kaãur se je zravnal, pogladil si je lase in brado ter si urav-

nal kravato. Îena si je popravila ‰al ter si poãesala kodre ‰e
niÏe na ãelo.

»Tam ustavite, pred Simonovo hi‰o!« je zaklical Kaãur

vozniku. »Blizu ‰ole, menda!«

»Îe vem!« je odgovoril voznik godrnjavo in je pognal.
»Kako ‰iroka je ta cesta in kako bela!« je gledal Kaãur.

»Tam je bilo ‰e v ‰oli, ‰e v cerkvi veliko veã prahu in blata!«

»Saj bomo kmalu videli, kako!« ga je prekinila Ïena ãemer-

no. »No, otroka, zdaj pa Ïe lahko izpregledata!«

»Hej, Tone!« ga je stresel Kaãur narahlo.
Obad va sta hkrati odprla oãi, Tone in Francka.
Tone se je oziral zaãuden po belih, svetlih hi‰ah, ki so stale

ob cesti, po vrtih, na katerih so se svetile velike srebrne krog-
le, po zelenem in zlato rumenem polju, ki se je lesketalo izza
hi‰, izza vrtov; in hi‰e, vrti, polje — vse se je svetilo iz njego-
vih zaãudenih oãi...

V dveh prijaznih, sonãnih izbah je stalo pohi‰tvo v nere-

du in ‰e vse zapra‰eno.

»Najprej mora ta prah stran!« je zaklical Kaãur.
»Ta je ‰e iz Blatnega dola!«
Nato sta urejevala stanovanje do veãera, dokler nista bila

obadva trudna in potna. Za hi‰o je bil majhen vrt z visoko,
ko‰ato jablano na sredi in s klopjo pod jablano; par rumenih
jabolk je viselo med rumeneãim listjem. Otroci so se podili
po vrtu in zdel se jim je prostran in neskonãno lep.

O mraku sta stopila na vrt tudi Kaãur in Ïena in sta sedla

na klop pod jablano.

Prijel jo je za roko in mehko, sladko mu je bilo pri srcu;

BES

MARTIN KAâUR

113

gledal je v davne ãase, zdelo se mu je, da trkajo spet na duri,
in Ïe jih je pozdravljal, napol ‰e nezaupen, s solznimi oãmi.

»Tonãka!« se je sklonil k njej. »To bo zdaj novo Ïivljenje,

vse drugaãno! … Rada se bova imela, kakor nekoã …!«

Objel jo je in jo pritisnil k sebi.
»Pojdi, norec!« se je zasmejala in je ostala v njegovem ob-

jemu. Sedela sta pod jablano, v globokem mraku, kakor tisti
prvi veãer v temni krãmi, ko sta trepetala in so jima gorela
lica …

V dolgi, staromodni, obno‰eni suknji, v istotako staromod-

nem ‰irokokrajnem klobuku in z dolgo ãrno pentljo pod vra-
tom se je napravil Kaãur v ‰olo, da bi pozdravil tovari‰e. ·ola
je bila tako bela in svetla, in tako je Ïgalo dopoldansko son-
ce v velika okna, da se je Kaãurju zable‰ãalo v oãi. Nekaj mla-
dih, veselih ljudi je stalo na belem pesku pred vrati v Ïivah-
nem razgovoru.

Kaãur se je odkril zelo globoko in se je zelo globoko poklo-

nil.

»Tudi ‰ele pri‰li? Vãeraj sem videl va‰o procesijo!« ga je

pozdravil mlad fant s pre‰ernim obrazom in tankimi, nav-
zgor privihanimi brki.

»Pozdravljeni!« mu je segel v roko starej‰i, resen in zasta-

ven ãlovek. »Jaz sem uãitelj Jerin!« Pogledal je Kaãurju paz-
ljivo v obraz in se je narahlo nasmehnil. »Vi pa niste imeli
Bog vedi kak‰ne protekcije! Poãasi ste delali kariero!«

»Postaral sem se res!« se je smehljal Kaãur v zadregi. »Sla-

bo kariero sem delal, — ampak veãidel sem bil sam kriv!«

»Zelo ste poniÏni!« je odgovoril Jerin nekoliko zlovoljno in

se okrenil; mladi uãitelj s pre‰ernim obrazom se je zasmejal
naglas.

BES

MARTIN KAâUR

114

»Glejte, sam je kriv!«
Tretji ãlovek, ki je stal v druÏbi, je molãal ter se oziral na

Kaãurja z rdeãimi, zaspanimi oãmi; njegov obriti obraz je bil
naguban in starikav. Tudi Kaãur se je ozrl ãasih nanj in zde-
lo se mu je, da ga je bil Ïe videl nekoã.

»Kaj niste vi tisti davãni praktikant … iz Zapolja?«
»Sem!« je odgovoril zaspano. »·e zmerom davãni prakti-

kant!«

»Za Matildo hodi, kakor kuÏek na vrvici!« se je smejal mla-

di uãitelj. »Îe pol slovenske domovine in nekaj nem‰kih po-
krajin je preromal z njo!«

»Kaj je Matilda tukaj?« se je zaãudil Kaãur in se skoraj pre-

stra‰il.

Na stopnicah so se oglasili urni koraki, zapel je Ïenski glas

in Matilda je stopila iz veÏe. Pogledala je Kaãurja ãisto od bli-
zu v obraz, sklenila je roke in je vzkliknila:

»Jezus Kristus, to je na‰ evangelist!«
»Pst! Pst!« je odmajal Kaãur z roko in se je smehljal v ve-

liki zadregi. »Kaj bi o tistih reãeh! Kar je bilo, je bilo! … Zdaj
sem se postaral … imam Ïeno … otroke …«

Strmela je nanj, na njegov dolgi, suhi, nagubani obraz, na

redko brado, ki je segala v lica, na motne, trudne oãi, na vse
to upognjeno, beteÏno telo.

»Ni mogoãe!«
Kaãur je zmajal z ramami.
»Kaj bi bil ãlovek zmerom neumen? … Zadosti mi je ‰ko-

dovalo! Skoro prepozno sem se izpametoval …«

»In jaz sem bila nekoã zaljubljena v vas! … Lahko vam to

povem — tako ste se postarali!«

Kaãurju je bil razgovor siten in okrenil se je k Jerinu.

BES

MARTIN KAâUR

115

»Rad bi se pokazal gospodu naduãitelju … kje pa je gospod

naduãitelj?«

»Gori!« je odgovoril Jerin hladno. »Saj bo pri‰el, kaj bi ho-

dili k njemu?«

»Pa vendar bi se morda spodobilo, da bi gospodu naduãi-

telju —«

»Kakor hoãete!«
S teÏkimi koraki je pri‰el skozi veÏo visok upognjen starec,

z gladko obritim rdeãim obrazom in ãisto belimi lasmi; suk-
njo je imel polno natlaãeno, tako da je ‰trlelo od njega; v des-
nici je drÏal gorjaãasto, zakrivljeno palico, v levici velik vi‰-
njev robec. Smehljal se je dobrodu‰no, mahal je z robcem,
kimal z glavo in pozdravljal na vse strani. Kaãur se je globo-
ko poklonil in je hotel izpregovoriti; naduãitelj je kimal, ma-
hal z robcem, ‰el je mimo in dalje.

»Ali pridete zveãer h Ga‰perinu? V krãmo?« je pra‰ala Ma-

tilda Kaãurja. »Tam bomo malo prepevali za pozdrav!«

»Pridem!« je obljubil Kaãur zami‰ljen. Vsi obrazi, ki jih je

videl, vse besede, ki jih je sli‰al — vse se je ãudno skladalo s
tem preble‰ãeãim soncem, z odprtim, prostranim poljem, z
belimi hi‰ami; motilo ga je in mu polnilo srce z nemirom.

»Kje pa bi poiskal Ïupana?« je pra‰al.
»Kaj bi z Ïupanom?« se je zaãudil Jerin. Kaãurja je bilo

sram, ni vedel zakaj, in odgovoril je jecljaje.

»Spodobilo bi se morda …«
»No, ãe mislite … Tamle je!« je pokazal Jerin z roko. »Tis-

ta visoka bela hi‰a ob veliki cesti … s tistim lepim vrtom …
Zbogom!«

Kaãur se je odkril, poklonil se je z usluÏnim smehljajem in

se je napotil z urnimi, drobnimi koraki in nekoliko iztisnje-

BES

MARTIN KAâUR

116

nimi koleni — kakor hodijo po navadi malodu‰ni in bojazljivi
ljudje.

»Strebar!« je izpregovoril za njim pre‰erni uãitelj tako

glasno, da ga je Kaãur sli‰al.

Ni se okrenil in je hitel dalje; obno‰ena, ohlapna suknja je

frfotala okoli njega in veter se je igral z dolgimi ‰krici.

»Bog mu odpusti!« je pomislil. »Kaj ve on, mladiã! Nima

Ïene, ne otrok. Da bi nikoli ne izkusil, kaj se pravi pokonci
stati, ãe ima ãlovek kriÏ na rami in se mu kolena tresejo … V
gnezdo sem pri‰el, v toplo; zdaj se bom kar lepo v kot stisnil!«

Smehljal se je predse in je meÏikal v sonce, ki mu je sijalo

Ïarko naravnost v lica.

»TeÏko je takole … iz noãi naravnost v prevelik dan..«
Stopil je v svetlo, prostorno veÏo; visoka steklena vrata so

bila pred njim in za vrati ni bilo nikogar; odpreti se ni upal in
ni vedel, kam bi potrkal. Iz nizkih stranskih duri, morda iz
kleti, je stopila dekla s ko‰em in steklenicami v rokah.

»Ali je doma gospod Ïupan?« je pra‰al plaho Kaãur.
»Doma so!« je odgovorila dekla osorno in je odpahnila du-

ri v stekleni pregraji.

»Kaj pa bi radi?« se je okrenila med durmi.
»Uãitelj sem« —
»Bom Ïe povedala hi‰ni!«
Zapahnila je duri in je ‰la; Kaãur je ãakal.
»Kako gosposko je vse tukaj!« se je ozrl po veÏi.
Zaãul je korake in se je zravnal. Od one strani pregraje je

stopil v veÏo slok, ãrnobradat moÏ in je odprl duri.

»Stopite no bliÏe!« se je nasmehnil Kaãurju, ki je stal s klo-

bukom v roki in se priklanjal.

»Pa pokrijte se!«

BES

MARTIN KAâUR

117

»Gospod Ïupan … moje ime je Martin Kaãur, uãitelj … ‰ele

vãeraj sem pri‰el v ta lepi kraj … in trudil se bom, da mu …
ne bom delal sramote …«

Îupan se je zasmejal in mu je segel v roko. »Zakaj pa bi

mu delali sramoto? … Vi ste ‰aljivec, se mi zdi!«

»Ne!« se je prestra‰il Kaãur. »Nisem ‰aljivec … Resno, go-

spod Ïupan … in vestno … bom izpolnjeval svoje svete dolÏ-
nosti... in ne bom se ukvarjal s stvarmi, ki … ki ne sodijo v
delokrog … ne s politiko …« z Ïupanovega obraza in iz nje-
govih ãrnih oãi je izginil nasmeh in pogledal je na Kaãurja
resno in trdo izpod ko‰atih obrvi.

»Kaj pa to mene briga? Kaj mislite, da sem ‰pijon? Uãitelj

je prav tako svoboden ãlovek kakor vsakdo drug; poãnite, kar
se vam zdi, da je prav! … Kleãeplazci niso najbolj‰i ljudje!«

Segel mu je v roko, umaknil jo je hitro in je ‰el.
Potrt in ves nemiren se je vraãal Kaãur proti domu. K tlom

ga je ti‰ãala poldanska svetloba, oãi so ga bolele, ãe se je ozrl
na polje, vse prepleteno s svetlimi, nemirnimi Ïarki, kakor da
seje sonce zlata in srebrna zrna nanj. Na fari je zazvonilo pol-
dne in iz daljave, brenãe in monotono, so se oglasile podruÏ-
nice.

Bolestno in plaho je bilo Kaãurju pri srcu. »Îupnik je re-

kel, da bi bil tujec, zaniãevan in sme‰en, ãe bi se napotil zdaj,
ob prepozni uri, v svetlej‰e kraje …«

In zgodilo se je tedaj, da si je Kaãur, z grozo in boleãino v

srcu, zaÏelel Blatnega dola … Tistih vlaÏnih, zatohlih senc …
kjer je ãlovek spal … in je bil miren, se ni ganil … kakor v
raki…

»Kaj si Ïe spet pijan?« ga je pozdravila Ïena.
Otroci so gledali nanj z velikimi, prestra‰enimi oãmi, ka-

BES

MARTIN KAâUR

118

kor so gledali nanj v tistih ãasih, ko je prihajal domov brez
klobuka, omahujoã in blaten.

Sedel je za mizo in je uprl glavo v roke.
»Tukaj je svet ves drugaãen, Ïena!«
Prinesla mu je kosilo na mizo.
»Seveda je drugaãen, hvala Bogu!«
Kaãur je vzdignil obraz in se je zaãudil Ïeni; lep‰a je bila

nego kdaj poprej, kipeãa. in oãi so se ji svetile.

»Kaj si niã ne Ïeli‰ v Blatni dol?« se je nasmehnil Kaãur

trpko, skoro oãitaje.

»Ti si morda celó Ïeli‰? Ni tukaj paã takih bratcev zate, da

bi popival z njimi!«

»O Tonãka, ti … zakaj govorim s tabo, ko je, kakor da bi

govoril kamnu!«

»Glej, si Ïe spet siten, pa se ‰e napil nisi! … Ve‰ kaj, Kaãur,

za obleko bo pa treba kar precej skrbeti! Dve nedelji ne poj-
dem taka v cerkev, kakor sem! Tukaj se nosijo vse drugaãe,
tako da me je sram!«

»Kje bomo pa jemali?«
»Saj ni treba vsak dan mesa!«
»Hitro si se udomaãila, Tonãka! Hitro si pozabila na Blat-

ni dol! Tam ni bilo treba Ïide!«

»Kdo pa je zmerom silil stran! Pa kdo je bil tisti, ki je rekel,

da bom gospa? Lepa gospa! Lep gospod!«

Kaãur je umolknil. Z vso Ïarko moãjo je sijalo sonce v izbo

in ta svetloba ga je du‰ila; bal se je, kakor se je bal nekoã ti-
stih senc v Blatnem dolu. âutil se je v tej svetlobi tujca, sla-
botnega, plahega, in tujca pred svojo Ïeno, ki je pila luã v pol-
nih poÏirkih, tako da ji je sijala iz lic in iz oãi …

Zveãer se je napotil h Ga‰perinu.

BES

MARTIN KAâUR

119

Ko je stopil v krãmo, je bila izba Ïe zakajena in velika druÏ-

ba je sedela za mizo: par mladih uradnikov, zaspani prakti-
kant med njimi, obadva uãitelja, Matilda v koketni obleki s
kratkimi ãipkastimi rokavi, druga uãiteljica, mlado, suho in
plaho dekle z velikimi oãmi, in starikava, klepetava ekspedi-
torica. Glasno so pozdravili Kaãurja in so ga posadili med za-
spanega praktikanta in plaho uãiteljico.

V teÏkem gostilni‰kem vzduhu, v tobakovem dimu in dre-

motni luãi svetilk se je ãutil Kaãur takoj bolj domaãega. Po-
kusil je vino in vino je bilo dobro; nato se je ozrl po druÏbi.

Nasproti mu je sedel visok, lep fant s p‰eniãnimi, kodrasti-

mi lasmi, zelo neÏno poltjo in nelepim izrazom okoli ustnic;
gledal je Kaãurja s ãudnim, vodenim pogledom in je umak-
nil oãi, ko se je Kaãur ozrl nanj.

Uãitelju Jerinu se je poznalo na krepkem, ukazovalnem

glasu, da je Ïe nekoliko pil; tudi Matilda se je smejala z raz-
posajenim glasom in motnimi oãmi; praktikant je spal.

»O vas smo govorili, gospod Kaãur, revolucionar v poko-

ju!« se je zasmejala Matilda. »Kod pa ste se potikali, da ste se
tako pohuj‰ali?«

»Postaral sem se, postaral!« se je smehljal Kaãur in je pil.

»Postara se ãlovek, pa spozna druge skrbi in nadloge in se mu
neãe veã, da bi uganjal neumnosti …«

»Ali bi vam nekaj povedala, Kaãur? Pusti ste, zelo pusti in

dolgoãasni!«

Okrenila se je k Jerinu.
»Ali verjamete, da so preganjali tega ãloveka? Zato ker se

je upiral gosposkam? Ker se je peãal s politiko, prirejal sho-
de in hujskal narod? …«

Kaãur je stresal z glavo in je odmigaval z obema rokama.

BES

MARTIN KAâUR

120

»Ne, ne, ne! Kaj bi tisto? Niã nisem hujskal! Niã prirejal!

Nikoli se nisem peãal s politiko in se ne bom! … Ne maram,
da bi me takole … ujeli … da bi se igrali z mano … na mojo
‰kodo … Za nobeno stvar se ne brigam, prav za nobeno!«

»Fej!« je zaklical Jerin. »Ali ste ga sli‰ali? Boji se, da bi ga

mi … o ti prekleta ‰leva! Kaj smo ‰pijoni? Kaj pa bi se dalo
‰pijonirati ob takemle bojazljivcu? Saj se ‰e usekniti ne upa,
ãe je nadzornik blizu! Tega da so preganjali?«

Matildi se je zasmilil.
»Drugaãni ãasi so bili!«
»Kaj tisto, drugaãni ãasi!« je klical Jerin razjarjen. »âe je

videl, da po‰teno veã ne more Ïiveti, naj bi se bil obesil! Do-
volj jih je bilo, ki so se obesili! Tako pa Ïivi, sebi v sramoto,
drugim v neãast!«

Kaãur je pil hitro, smehljaj mu ni izginil z ustnic.
»Le dajte … ne boste me! Ne bom se prepiral … niã jeze! …

Deset let jeãe … ãlovek ne krade veã … poniÏen je … opre-
zen.«

Ozrl se je preko mize in je opazil, da lepega fanta s p‰eniã-

nimi kodri ni bilo veã. Matilda je gledala zlovoljno in zami‰-
ljeno; suho uãiteljico ob Kaãurjevi strani je zabaval ‰epetaje
kozobrad uradnik z zaljubljenimi zgodbami in smehljala se
je in je zardevala; praktikant je bil naslonil glavo ob mizo in
je smrãal; ekspeditorica je pripovedovala dolgo povest, ki je
ni poslu‰al nihãe.

»Kako vraga pa Ïivite, ãe nimate smisla za prav nobeno

stvar na svetu?« je pra‰al Jerin.

»Îeno imam in otroke … in vino!«
»O Ïalost!« je vzdihnil Jerin.
Kaãurja je kljuvalo v srcu, tresla se mu je roka, kadar je

BES

MARTIN KAâUR

121

vzdignil kozarec. Vino ga je omamilo, gledal je v meglo in je
videl v megli Jerinov obraz ki se mu je zdel znan izza davnih
ãasov. Iztegnil je roko, pokazal je nanj s kazalcem in se je
smejal polglasno, od srca.

»Tudi ta … tudi ta se ne bo obesil!« Jerin je bil pijan in je

vzkipel. »Kaj? RazloÏite!«

Pre‰erni uãitelj, ki je bil pijan Ïe od zaãetka in je gledal ka-

kor v sanjah z izbuljenimi oãmi, se je nenadoma zdramil in
se je izku‰al vzdigniti.

»RazloÏite!«
Kaãur je zmajeval z glavo in z rokami.
»Ne! … Ne bom se prepiral! … Za nobeno ceno! … Kar sem

videl, sem videl … Drugega ne reãem niã!«

»Kleãeplazec!« je zaklical hripavo in polrazumljivo pre-

‰erni uãitelj in se je zvrnil na stol.

Jerin je pomislil, nato je prijel steklenico z vodo, omoãil si

je ãelo in je molãal.

Kaãur se je nagnil mimo speãega praktikanta k Matildi in

je poloÏil narahlo svojo roko na njeno.

»Gospodiãna Matilda … nekoã, ob tistih ãasih …«
»Saj si pijan, starec!« ga je prekinila Matilda in mu je od-

tegnila roko.

Kaãur se je obrnil v stran in je napravil teman, uÏaljen ob-

raz; pol ga je bilo upijanilo vino, pol nezavedna, skrita brid-
kost — ki se je bila rodila daleã od tega veãera in daleã od teh
obrazov. Prijel se je z rokama za glavo.

»Ne mara me veã!«
In takoj je pozabil, kdo ga veã ne mara; najprej je mislil na

suho uãiteljico, nato na Matildo, nato na svojo Ïeno in nena-

BES

MARTIN KAâUR

122

doma so se mu ustavile misli pred Minke belim obrazom in
ãrnimi oãmi.

Vzdignil je obraz in se je ozrl po omizju. Vstal je poãasi.

zibaje se, z motnimi, izbuljenimi oãmi in je iztegnil roko.

»Kdo izmed vas, ki sedite tukaj … kdo izmed vas je tako

ljubil? …«

Ugledal je same neznane obraze, pijane, strmeãe, in je

utihnil.

Jerin je stopil k njemu in ga je potrkal po rami. »No … saj

je dobro … Zdaj se Ïe razumeva!«

»Pa zapojmo!«
»Bomo Ïe zapeli; ne nocoj!«
Prinesel mu je suknjo in mu je posadil klobuk na glavo …
Noã je bila hladna; nebo je bilo vse posuto z zvezdami in

ãisto blizu so bile. Cesta se je svetila kakor podnevi.

Kaãur je postal, zibal se je in je gledal proti nebu.
»Kam sem za‰el? V kak‰no deÏelo?« Mislil je naporno in se

je domislil.

»Ne! … Ne bodo me speljali! Otroke imam in Ïeno! …«
Mislil je polglasno, nato je kriãal in se je opotekal po cesti.
»Otroke imam in Ïeno! … Zadosti ste mi dali! … Ne ma-

ram veã! … Pustite me na miru! … Sam zase …«

Postal je, poizku‰al je glas in je zapel:

»Ljubca moja, kaj si strila,
da ti drujga ljubit gre‰ …«

Umolknil je in je bil nenadoma ves Ïalosten.
»TeÏko meni! Zdaj bo Ïe jesen, bo Ïe zima kak‰na je moja

suknja? … Kak‰no je to Ïivljenje? âemu? …«

Pri‰el je do doma; od okna se je spustila senca. »Hej, ti!« je

BES

MARTIN KAâUR

123

vzkliknil Kaãur in je stopil hitreje, omahovaje. Ropotoma in
Ïvenketaje se je zaprlo okno.

Senca je postala.
»âakaj no, ti … ve‰, le ãakaj … jaz, jaz nisem blag ãlovek…!«
lskal je vÏigalice in jih je na‰el; priÏgal je ter posvetil in je

ugledal pred sabo, v zibajoãi se megli lepega fanta s p‰eniã-
nimi kodri; neÏna polt je bila ãisto bleda in vodene oãi so str-
mele nanj v grozi.

»Ti!« je vzkliknil Kaãur, vÏigalica mu je padla iz roke in je

ugasnila.

Zamahnil je z roko, zvrnil se je na tla in senca je utonila v

noã.

Vrata so za‰kripala.
»Kaj si ti, Kaãur?«
Vzdignil se je in se je opotekal poãasi proti njej. »Kdo je bil

pod oknom?«

»Kje?«
»Pod oknom!«
»Pijanec! Sanjalo se ti je! Spravi se v posteljo!« Stopil je v

veÏo.

»Sanjalo?« je pra‰al z zaspanim glasom in ni veã vedel, kaj

je pra‰al. Slekel se je v sanjah in se je smehljal blaÏen: bil je
na vrtu in Minka je slonela ob plotu.

Kaãur je dosegel ‰tirideseto leto, pa je bil zgrbljen in upog-
njen starec. Podoben je bil tistim uãiteljem iz starodavne do-
be, ki so sluÏili za cerkovnike in ki hodijo po svetu kakor ve-

BES

MARTIN KAâUR

124

‰ãe, izgubljeni, polslepi, neprestano zlovoljni in godrnjajoãi.
Zdavnaj so Ïe vsi pod zemljo — le tu in tam se prikaÏe spo-
min iz preteklosti, pol strahoten duh iz teme, pol klavrna ka-
rikatura: z drobnimi opletajoãimi koraki stopica v mraku pre-
ko ceste, suh, upognjen, z iztisnjenimi koleni in stresoãimi
rokami; ogoljena suknja se sveti na hrbtu in komolcih, rokavi
so prekratki, hlaãe predolge, ozke in gubaste; iz suknje mu
visi rdeã robec, v desnici drÏi tenko palico, v levici tabakiro:
iz obritega, zgrbljenega obraza gledajo zlovoljne oãi, nos je
dolg in rdeã, na zgornji ustnici leÏi tobak; gre mimo, njuha-
joã, godrnjajoã, ozre se postrani in o‰vrkne ãloveka z jeznim
pogledom, vzdigne palico, ãe ugleda paglavca; toda nenado-
ma ‰vigne ogenj v staro, zgrbljeno telo, kadar se prikaÏe na
ovinku imenitnik, Ïupan, Ïupnik, uradnik; proÏno in mla-
deni‰ko je telo, zvije se, priklanja do pasu, visoki klobuk se
dotika tal in vesel, sreãen, usluÏen smehljaj trepeãe v mnogo-
‰tevilnih gubah okoli ustnic in sije iz oãi …

Zdaj leÏe v zemlji … Le ãasih, opolnoãi, pride suhljat ãlo-

vek v dolgi, ogoljeni, staromodni suknji, ustavi se pred belo,
enonadstropno ‰olo, zmaje z glavo, ponjuha ter utone v
noã …

Kaãur si je bil izbral za kvartir skrito krãmo, ki je bila hkrati

‰tacuna. Tam so se shajali drvarji, zadolÏeni kmetje in pijanci
po poklicu. Dokler ni bil pijan, se Kaãur ni brigal za goste;
sedel je v najtemnej‰em kotu in je pil Ïganje. Prijetno mu je
bilo, ãudno hladno, kakor da bi ãutil v lice sence iz Blatnega
dola. In ljudje, ki jih je videl, so bili vsi kakor iz teme poroje-
ni. Grobo obtesani, brezizrazni, pijani obrazi; zakrvavele oãi,
hripavi, surovi glasovi … Kadar mu je seglo Ïganje v glavo ter
mu leglo na jezik, se je ozrl po druÏbi. Tam so bili: Ïupan iz

BES

MARTIN KAâUR

125

Blatnega dola, in tajnik, ki je govoril po nem‰ko, in oberbaj-
tar Samotorec, vsi tisti zdavnaj znani obrazi; in zdavnaj zna-
ne so bile zgodbe, ki so jih pripovedovali, njih prepiri so bili
stari, nikoli poravnani, vse je bilo kakor nekoã … Kaãur se je
razgovarjal z njimi, se je prepiral z njimi, razlagal jim je uãene
stvari in je govoril po nem‰ko in v mnogoterih drugih, zelo
ãudnih jezikih. Poslu‰ali so ga spo‰tljivo, ker so ãutili, da je
njihov. Kadar je bil pijan in se je opotekal, ga je vlekel domov
tisti Andrejaz, ki ni imel nosa, ker si ga je bil nekoã v veliki
pijanosti sam odrezal.

Sonca ni maral, ne Ïarka svetlobe. âutil se je nemirnega,

oãi niso videle razloãno, zihalo se mu je pred njim in pod no-
gami se mu je zihalo; dramilo se mu je v srcu kakor teÏak,
bolesten spomin.

Ob lepem jutru se je napotil v holme, v samotne laze, da

bi se razgledal po okolici. Tiho je bilo tam, toda sonce je si-
jalo, svetila se je vsaka bilka in na grmovju, na samotnem
drevju se je listje na rahlo stresalo, trepetaje je uÏivalo luã.
Ozrl se je po ravni: vse v soncu; ‰e megla, ki je v dolgih pajão-
lanih silila proti nebu ter se topila, se je lesketala kakor pret-
kana z biserjem. Zlato je oblivalo visoke hi‰e v Lazih, okna so
gorela. In mir, velik, prazni‰ki; v daljavi je zaÏvrgolel ‰krjanec
s polja … Kaãur je stal s pove‰eno glavo, luã mu je slepila oãi,
srce se mu je dvigalo z veliko boleãino, kakor da bi se trgalo
iz prsi … Nejasne, polrazumljive misli so se dramile, so se
porajale iz rodovitne svetlobe; jecljajoãe misli, ‰e vse plahe in
nezaupne. »Tudi jaz sem nekoã... tako Ïivel... v taki svetlobi
… Ni ‰e dolgo tega … kdaj je bilo? … Kaj ne bi mogel? … Kaj
ne bi mogel v luã nazaj?« … Trepetal je; zdelo se mu je, da se
vzdiga vsa prostrana, svetla pokrajina vi‰e, k njemu, in da se

BES

MARTIN KAâUR

126

vzdigajo holmi, samotni vroãi lazi proti nebu, k soncu sam-
emuj in on sam se vzdiga s poljem, s holmi in lazi in vsa svet-
loba neba in zemlje je v njegovih oãeh, v njegovem srcu …

Legel je doma na posteljo, obrnil se je v steno in je jeãal. In

nikoli veã ni ‰el v laze, kadar je bilo lepo sonãno jutro …

Najbolj sreãen je bil, kadar je bil doma sam z najmlaj‰ini

sinom. Pestoval ga je, igral se je z njim kakor otrok, prekopi-
caval se je po tleh, podil se je po izbi, raziskaval z njim skriv-
nosti kuhinje in shrambe.

âudno pa je bilo, da sta se smejala obadva redkokdaj in

takrat za hip, sunkoma; obraza sta ostala zmerom resna, oãi
so bile motne in nevesele.

Igrala in podila sta se z neokretnimi, teÏkimi, opletajoãimi

kretnjami, kakor dva starca, ki sta se bila pootroãila in uga-
njata puste ‰ale.

Lojze je bil slaboten, bolehav otrok; trebu‰asto, napihnje-

no telesce na tankih, krivenãastih, nerodnih nogah; lica siv-
kaste, vodene polti in pod visokim, izboãenim ãelom velike,
mirne, plahe oãi. Bal se je hrupnih glasov, ‰umnega Ïivljenja,
svetlobe; v cerkvi se je tresel, stiskal se je k zidu in se je ozi-
ral prepla‰en po ljudeh. ·est let mu je bilo, pa je bil komaj
shodil in govoril je nerazloãno, jecljaje in teÏko sopeã.

Kadar sta se igrala in je stopila nenadoma mati v izbo, sta

utihnila kakor hudodelca; Lojze je pobegnil in se je skril.

»Le ti‰ãita se skupaj, le rad ga imej! Îe na obrazu mu je

zapisano, da je sin pijanca in da se je rodil v Blatnem dolu!«

Rad ga je imel, ker je bil otrok Blatnega dola; bil mu je ka-

kor Ïiva senca, bolna, skrivnostna, ki jo je ‰e re‰il s seboj, ko
so ga bili siloma pahnili v luã.

Tone in Francka sta se ogibala oãeta. Kadar se je ozrl Kaãur

BES

MARTIN KAâUR

127

v velike, jasne sinove oãi, ga je izpreletelo ãudno in povesil je
glavo, kakor pred naduãiteljem; nekaj oãitajoãega, prezirnega
je bilo v tistih oãeh; ãe sta se sreãala na ulicah, je stekel Tone
hitro naprej ter se skril za ovinkom, da bi ne hodil z oãetom.

»Sedi, Tone, se bova uãila!« mu je rekel nekoã. »·e bom Ïe

sam uãil!« je odgovoril Tone uporno.

Kaãur je hotel zakriãati nad njim in je vzdignil roko; toda

obrnil se je v stran, roka mu je omahnila in ni izpregovoril
niti besede. Tisto leto ga je poslal v mesto, v latinske ‰ole. —

Îeno, ki mu je bila prej samo tujka, je sovraÏil z vso tiho,

bolno silo onemoglega starca. PoniÏen je bil pred njo, tih in
teman; toda kadar se je okrenila in je ‰la skozi duri ali preko
izbe, je gledal za njo s pogledom, polnim globoke zlobe.

Toliko veãje je bilo sovra‰tvo in zloba je bila toliko globlja,

ker je ljubil njeno bujno telo bolj nego prej. In zdelo se mu je,
da mu kaÏe svojo kipeão lepoto s prezirno, ‰kodoÏeljno, vsi-
ljivo pre‰ernostjo, kakor da bi slutila njegovo sovra‰tvo in
njegovo ljubezen …

»Kako se mi poda ta bluza?« je vpra‰ala pred ogledalom,

vzdignila je prsi in se je zasmejala naglas z Ïivim, hudobnim
pogledom; nato se je okrenila koketno ter se ozrla nanj pre-
ko rame, da je natanko ujela njegov topi, zlobni in pohlepni
pogled; in zasmejala se je ‰e glasneje.

»Ti, ve‰, Kaãur, jaz pojdem tudi v ãitalnico! Ali pojde‰ ti?«
»Kaj bo‰ hodila sama?«
»Zakaj pa bi ne ‰la sama? Kaj misli‰, da nikogar ne bo, ki

bi plesal z menoj in me spremil domov?«

Kaãurju so vztrepetale ustnice.
»Tudi jaz pojdem!«
»Pa pojdi! Lep bo‰ v tisti suknji!«

BES

MARTIN KAâUR

128

»Lep! Ker je ‰lo vse za tvoje cape in za tiste otroke, ki so

tvoji!«

»Tvoji ne?« je pra‰ala z zlobnim nasmehom. »âe so bili,

zdaj niso veã!«

Pomolãal je, nato je vstal in govoril trepetaje, sunkoma.
»Niã veã! ·e otroke si mi vzela! … Ki ne vedo, kaj sem jaz

in kaj si ti! … Ti, ti si mi vzela veã nego vsi drugi skupaj …
Du‰o si mi ukradla … ti! …«

Gledala ga je osupla.
»Kaj si znorel? Kaj pa imam jaz od tebe? Kaj pa si ti meni

dal?«

Oblekel si je suknjo, pomaknil klobuk na ãelo ter pobeg-

nil na ulice bled in trepetajoã.

»Kam pa, stari?« ga je ustavil veseli uãitelj.
»Nikamor!« je pogledal Kaãur, kakor bi se bil zdramil.
»Naduãitelja Ïe imamo!«
»Res?«
»Ferjan se pi‰e.«
»Kako?« je ostrmel Kaãur.
»Ferjan! Iz Zapolja pride sem! Jutri Ïe pride!«
»Ferjan iz Zapolja!«
»Korenit ãlovek! Steber naprednega uãiteljstva!«
»Naprednega...? Ferjan?«
»Kaj ste gluhi?«
Kaãur si je pomaknil klobuk ‰e niÏe na ãelo in je hitel v

krãmo.

S tresoão roko je zgrabil steklenico ter jo iz praznil na du-

‰ek.

»âuda se gode na svetu! BoÏja ãuda in velika znamenja! …

BES

MARTIN KAâUR

129

Kako pa je bilo nekoã? Pomislimo poãasi … no, sezimo nazaj
… sezimo, ãe se da, poãasi nazaj in pomislimo, kako je bilo!«

Naslonil se je globoko na mizo ter uprl ãelo v dlani. Îganje

mu je bilo bu‰ilo v glavo in pisane podobe, preveã svetle, pre-
veã nemirne in migljajoãe, so se prikazale pred njegovimi
oãmi …

»Nocoj vam pa tekne!« se je zasmejal okrogli ‰tacunar.
»Pa ‰e prinesite!«
»To je bil tisti Ferjan … tisti pijanec … kleãeplazec; sam je

dejal, da je kleãeplazec … Pokloni se! je dejal. Pusti, je dejal,
racmanu krivãke in petelinu greben! In bodi, je dejal, raj‰i
pijanec nego idealist! … In zdaj je … kako je rekla vrtavka? …
Zdaj je ste-ber na-pred-nega … o!«

Vzdignil je glavo, nasmejal se je ‰iroko, z vsem obrazom,

ãisto otro‰ko, in se je okrenil k ‰tacunarju.

»Kaj pravite, Miha? âe bi jaz bil takrat pijanec in zdaj ide-

alist? Kako bi bilo? Kaj bi ne bil danes naduãitelj?«

·tacunar se je smejal dobrodu‰no, kakor se je smejal pijan-

cem, ki so govorili s teÏkim jezikom modre besede.

»Seveda bi bili!«
Kaãur je naslonil glavo, gledal je ‰tacunarja s topim po-

gledom in ga je videl, kako se je zibal smehljajoã daleã v me-
gli.

»Seveda! Morda Ïe nadzornik! … To je … ãlovek nikoli ne

ve, kako je treba zaãeti in kdaj … Ferjan pa je vedel … ãakal
je na uro kakor maãka na mi‰ … Maãka je tiho … tiho, ne ga-
ne se, ne prede … ampak kadar se prikaÏe mi‰ … No, prine-
site, Miha!«

Nagnil je steklenico, da bi videl, ãe je prazna; toda poza-

bil je, ãemu jo je bil vzdignil, in padla mu je na mizo.

BES

MARTIN KAâUR

130

»Ali je ‰e treba?« je pra‰al ‰tacunar.
Kaãur je odprl oãi ‰iroko, da bi ga videl, in ga je ugledal za

mizo.

»·e!«
Pijan je bil, njegove misli pa so bile ãudno jasne in svetle

in so se menjale tako hitro, da jih ni dohajal; kakor da bi se
vozil z urnim vlakom mimo pisanih, beÏeãih pokrajin.

»Vse ob pravem ãasu … tako je! Biti cunja, kadar je veter

… sem in tja in kamorkoli … nekam jo bo Ïe prineslo; ne biti
samovoljen natiã; ãe je v rahli zemlji, ga veter izruje in zaluãa
v razor; ãe je globoko zasajen, ga prelomi … To kakor drugo
… Kadar ni vetra, leÏi cunja v blatu, natiã pa se spenja viso-
ko … zato je takrat bolje biti natiã … bolj je spo‰tovan, bolj
ãa‰ãen … In tako … natiã cunja, cunja natiã … to je Ïivlje-
nje…«

Zaãel je prepevati natihoma po dolgoãasni melodiji.
»Cunja — natiã … natiã — cunja …«
Breznosi Andrejaz ga je prijel pod pazduho in ga je spra-

vil do doma...

Zbudil se je zjutraj Kaãur in zazdelo se mu je, da je sanjal

ãudne sanje. Tam je stal Ferjan, in on, Kaãur, je stal pred njim
s klobukom v roki in se mu je klanjal.

»Ali so bile sanje?« je pra‰al ‰e ves nemiren, ko je odprl oãi.
»Brigajo me tvoje sanje!« je odgovorila Ïena ãemerno. »Pi-

jan si bil, da si obleÏal v veÏi!«

Oblekel se je v prazni‰ko obleko ter si oãedil suknjo.
»Zdi se mi, da niso bile sanje!«
Napotil se je proti ‰oli; sijal je topel jesenski dan.
Kaãur je meÏikal z motnimi oãmi; v obraz je bil siv, upadel;

suho mu je bilo v grlu in na jeziku. Neprijeten mu je bil svetli

BES

MARTIN KAâUR

131

dan; pregosposki se mu je zdel, visok in prezirljiv. Hodil bi
raj‰i po blatu, v deÏju in mraku.

Pred ‰olo se je bil pripeljal koleselj, iz njega je skoãil go-

spod v svetli suknji in je izginil v veÏo.

»Tisti je!« se je prestra‰il Kaãur. »Spoznal sem ga, kakor je

stopil!«

Postal je, nato se je vrnil. Nekaj ãudnega, ne ponos ni bil

ne strah, mu je branilo, da bi se pokazal Ferjanu in se mu po-
klonil. ·el je v krãmo, sedel je v teman kot in je gledal pred-
se na mizo; polna steklenica je bila pred njim in ni se je do-
taknil.

Dolgo je sedel, nato je skril obraz v roke in solze so ga zas-

kelele v oãeh.

»To ni pravica! Tako ne morejo iti boÏja pota! … Trpljenje

brez plaãila... plaãilo brez trpljenja!«

Steklenica je bila ‰e polna na mizi, ko je ‰el ter se vrnil v

‰olo s krepkej‰im korakom in resnim temnim obrazom; Fer-
jan je pri‰el po stopnicah in se je razgovarjal glasno z Jeri-
nom.

»A tukaj si torej, Kaãur? Iskal sem te Ïe, pa pravijo … No,«

mu je segel v roko, »kako pa je? Hudo si se postaral, res! âe
bi te bil sreãal na ulicah, te ne bi bil spoznal!«

»No, tako je paã!« se je smehljal Kaãur grenko.
»Ta dol, ta gor … tako se svet vrti dandana‰nji!«
»Kaj?« se je zasmejal Ferjan. »Saj mi vendar nisi zaviden?

Ve‰ kaj, stari, stopiva kam, saj je ‰e daleã do kosila, pa se po-
meniva o tistih ãasih …«

Jerin mu je ponudil roko.
»Kaj ne gre‰ z nama? No, pa na svidenje! Kaj? Zakaj pa me

tako grdo gleda‰, Kaãur?«

BES

MARTIN KAâUR

132

»Nikoli ne gledam drugaãe, odvadil sem se!« je odgovoril

Kaãur in topila se je samozavest, ki se mu je bila zdramila v
srcu.

Stopila sta v gostilnico ter sedla v gosposko sobo.
»Seveda, tam v Blatnem dolu!« je vzdihnil Ferjan. »Zakaj

pa si bil tako neumen? Glej, par let sem starej‰i od tebe in ti
si bil drugaãe veliko bolj pameten nego jaz —pa kaj je zdaj s
tabo in kaj je z mano?«

»Le to mi povej,« mu je pogledal Kaãur pazljivo v oãi, »ka-

ko si to storil? Rad bi vedel … ker ne razumem tega, ne mo-
rem razumeti! Tako majhne, tako zelo nedolÏne stvari sem
jaz poãel takrat; in zdaj … razvalina! Ti pa si, pravijo, steber
naprednega uãiteljstva; in zdaj … naduãitelj! … Tega, glej, ne
razumem! RazloÏi mi!«

Kaãur je govoril odkritosrãno; s srepim pogledom in z na-

petim obrazom.

Ferjan se je zasmejal grohotoma.
»Takrat v Zapolju si bil otrok in si bil otrok v Blatnem dolu

in si otrok ‰e zmerom! … Kaj ne razume‰? Takrat, pred dva-
najstimi leti, ãlovek ni smel biti napreden … zdaj sme! ·e ko-
risti mu!«

»Kaj pa zdaj ne sme biti?« je pra‰al Kaãur.
»Ti bi torej zmerom rad bil tisto, kar ãlovek ne sme biti?«
»Ne!« je zmajal Kaãur hitro in iztegnil roke. »Ne maram

biti niã; ne tisto, kar smem biti, ne tisto, kar ne smem!«

»Niã torej?«
»Niã!«
»Tudi uãitelj ne? Îalostne stvari so mi pravili o tvojih me-

todah … prinesel si jih bil paã s sabo iz Blatnega dola … No,
zdaj sva v krãmi!«

BES

MARTIN KAâUR

133

Kaãurja je izpreletel strah; ni veã videl pred seboj Ferjana,

temveã naduãitelja; in njegov obraz se mu je zdel teman in
strog njegov glas.

»Jaz, gospod naduãitelj …« je jecljal.
»Kaj?« ga je pogledal Ferjan osupel.
»Nisem tako mislil … nisem mislil Ïaliti …« se je izgovar-

jal Kaãur s plahim glasom.

»Kaj pa ti je, zlodej? Kaj se ti je zme‰alo?« se je ãudil Fer-

jan. »Tisto zaradi ‰ole sem le tako omenil … se bo Ïe napra-
vilo! Zlovoljen si paã, potrt, raka ima‰ v srcu — odtod palica
v ‰oli in kletev! Seveda — kako pa bi bil prijazen?«

»Saj se bom trudil … glej, Ferjan, zdaj vidim, da si blag ãlo-

vek … saj se bom trudil …«

»Nehaj! Kdo pa te bo poslu‰al? Verjamem, da bi se izpre-

menil ãlovek v tvoji koÏi; ampak v staro babo — ne!« se je
razjezil Ferjan.

Kaãur ni veã vedel, kaj bi govoril in kako bi se opraviãeval.
»Oprosti, Ferjan … meni je res teÏko na svetu … Kar sem

doÏivel, vse, kar sem videl, odkar sem pri‰el iz Blatnega dola,
mi je tako … tuje, nenavadno … ne vem, kaj bi!«

Pogledal je na mizo.
»Ni bilo prav, da so me potegnili iz Blatnega dola … domaã

sem bil Ïe tam … Zato sem prosil, ker sem bil navajen … in
ker sem bil vselej vesel, kadar so odrekli … Ni bilo prav, da
sem prosil … tam bi umrl v miru! …«

Ferjan ga je pogledal soãutno, toda tudi mnogo prezira je

bilo v soãutju.

»Slab si bil!«
»Ne slab, Ferjan! Zdaj ‰ele, ko se spominjam v daljavo,

zdaj ‰ele vem, koliko moãi je bilo v meni! Ampak kaplja za

BES

MARTIN KAâUR

134

kapljo … brez konca; noben sod ni tako velik, da bi nazadnje
ne bil prazen … Saj niã ne ve‰! Kaj tisto tam zunaj! âlovek se
otrese, pa je, in gre dalje svojo pot! Ampak tisto … tisto trp-
ljenje med ‰tirimi stenami, ki ga ne vidi ne svet ne prijatelj in
ki ni poplaãano nikoli! To bi moral poznati, Ferjan!«

»No... seveda!«
Oãitno je bilo, da se je dolgoãasil. »Drugaãe... kako pa Ïe-

ni?«

»Kako bi?« je odgovoril Kaãur osorno. »Tukaj je zdaj doma

… jaz nisem!«

Obadva sta molãala.
»Skoraj bo ãas za kosilo, mislim!« je pogledal Ferjan na

uro.

»âas je, res!« se je vzdignil Kaãur.
»Ali pride‰ jutri v ãitalnico?«
»Morda.«
»Îena tudi?«
Kaãur ga je pogledal.
»Seveda pride!« —
Ko se je vraãal Kaãur tisti dan domov, so bile njegove misli

vse bolj vroãe in je bilo njegovo srce vse bolj polno nego po-
prej.

»Ne samo jaz, bratec … tudi ti si se izpremenil! … In ãeprav

nosi‰ zdaj novo suknjo: niã na bolje se nisi izpremenil kakor
jaz!« —

Îena je ‰ivala, gladila obleko, pripravljala bluzo, krilo, klo-

buk; vroã je bil njen obraz in komaj se je ozrla na moÏa.

»Kaj res pojde‰?« ga je pra‰ala mimogrede, ko je nesla vro-

ãe Ïelezo iz kuhinje.

»Pojdem! Kamor ti, tja jaz!« je odgovoril s hudobnim na-

BES

MARTIN KAâUR

135

smehom in je gledal na razprostrto krilo, ki ga je likala z Ïe-
lezom, na bluzo, ki je visela ob durih, na belo, ãipkasto perilo.

»Za koga pa se tako napravlja‰?«
Videl je njen goli, polni vrat, njene gole, okrogle roke in je

vztrepetal. Prijel jo je za ramo in je ãutil Ïarko gorkoto njene-
ga telesa.

»Zakaj pa si tako z mano?«
»Pusti me na miru, ko vidi‰, da delam!«
Postal je ‰e trenutek za njo; vzdignil je roko od njene rame,

drÏal jo je skrãeno, napeto kakor kremplje, nad njenim vra-
tom.

»Samo da bi pritisnil … ti‰ãal …«
Zganila je z glavo, zaropotala z Ïelezom in roka mu je

omahnila. ·el je v svojo izbo, globoko skljuãen, trepetajoã, in
je legel obleãen na posteljo.

»·e to, kar sem dobil za borno plaãilo, ni moje! … Slab, je

rekel, da sem … in zelo sem slab! Zakaj nisem zgrabil … pri-
tisnil …?«

Iz postelje ob zidu je gledalo nanj dvoje velikih, vodenih

oãi.

»Ata!«
Skoãil je k njemu in ga je vzel v naroãje.
»Ti … ti si moj! âigav si?«
»Atov!«
»Seveda si moj … saj si tako bolan, uboÏec!« Stala je sredi

izbe, v svetli obleki, vsa v ãipkah in Ïametnih trakovih, na
glavi klobuk z dolgim peresom in bel sonãnik v roki; gledal jo
je in ni se mu veã zdela tako lepa, lep je bil samo ‰e zardeli,
veseli obraz.

»Ali pojde‰ sam?«

BES

MARTIN KAâUR

136

»Pozneje pridem.«
»Kak‰en obraz pa dela‰? Kaj nisem lepa?«
»Ne!«
»Îalost velika, ãe tebi nisem pogodu!« se je okrenila Ïena.

»Pa zakleni vrata!«

Videl jo je ‰e, ko je ‰umela mimo okna in je razprla sonã-

nik, da bi ji ne sijalo v obraz veãerno sonce, in ko jo je videl
od daleã, je zapazil prvikrat, da so ji rokavice preozke in pod
rokavom za palec prekratke.

Napotil se je ‰ele, ko se je mraãilo.
·el je mimo krãme, svojega temnega, prijaznega doma.
»Kaj ne bi stopil raj‰i tja? Kdo mi bo tam kaj oãital? Kdo bo

tam moj gospod? Kdo mi bo paral srce, ki je Ïe tako trudno?«

In stopil je v krãmo, ko je bil ‰ele komaj po mislil.
»Tako gosposki nocoj?« ga je pra‰al ‰tacunar.
»Kaj v ãitalnico?«
»V ãitalnico!« je odgovoril ãemerno.
»Pa sami? Brez Ïene?«
»Je Ïe ‰la!«
Okrogli ‰tacunarjev obraz se je zasvetil in za smehljal.
»Tak je ‰la?«
Kaãur ga je pogledal temno.
»Zakaj pa ta smeh? Zakaj pa tako vpra‰anje?«
»I!« je skomizgnil z ramami ‰tacunar. »Saj se vse lahko

pra‰a!»

Za drugo mizo je sedel pijan kmet, ‰tacunarjev veãni gost,

kadil je iz kratke pipe, gledal je naravnost na Kaãurja in se je
smehljal tiho predse.

Naposled je vzel pipo iz ust, pljunil je in se smehljal ‰e bolj

od srca.

BES

MARTIN KAâUR

137

»Tako ste uãeni, gospod ‰olma‰ter, da znate nem‰ko in la-

‰ko … ampak ne vidite pa ‰e za ped ne izpred nosa!«

»Kaj se to pravi?« je pra‰al Kaãur jezen.
»Niã se ne pravi! Kadar bo mene srbelo, se bom Ïe sam

praskal in svoje u‰i si bom sam ãesal!«

Kaãur je hitro izpil in je ‰el.
Minila je igra, tudi petje je Ïe skoro minilo, ko je stopil Ka-

ãur med duri in pogledal v dvorano. V drugi klopi pred od-
rom, na rdeãem Ïametu, zardela, sreãna in ponosna, je sedela
njegova Ïena; ne v ble‰eãih oãeh ne na Ïareãem, Ïivljenja
polnem obrazu se ji ni veã poznal Blatni dol, komaj ‰e na ãip-
kah pod vratom in za pestjo in na preveselem in preglasnem
smehu. Poleg nje je sedel tisti mladi uradnik, tisti lepi fant s
p‰eniãnimi kodri, neÏno poltjo in z nelepim izrazom na ust-
nicah.

»Ni me ugledala!« je pomislil Kaãur. »In ãe bi pogledala

sem, bi me ne videla! … Ampak potrpi!«

Mraz mu je segel v srce, do glave se mu je razlila zloba in

se je prikazala na njegovem obrazu.

»Potrpi! … ·e me bo‰ ugledala … kleãala bo‰ pred mano in

mi bo‰ strmela v obraz z belimi oãmi in bo‰ vzdigovala skle-
njene roke … Potrpi, kanalja! …«

Pesem, ki so jo peli na odru, je bila pri kraju. Tonãka je plo-

skala, vesela, rdeãa v lica, smehljajoãa se blaÏena, kakor
otrok, in se je ozrla.

Roke so ji omahnile, kri je izginila iz njenih lic in njenih

ustnic. Ugledala je njegov obraz, kakor ga ni videla nikoli:
strahoten obraz iz teme, bled in spaãen …

Kaãur se je naglo okrenil.

BES

MARTIN KAâUR

138

V gostilni poleg dvorane so ga pozdravili glasno; Ferjan je

vstal izza mize.

»Mislili smo Ïe, da te ne bo, Kaãur! Z veliko silo sem jim

dopovedal, da nisi konservativec, da nisi kleãeplazec in ‰pi-
jon! Sédi no! Tukaj zraven mene sédi! … Kaj pa ti je?«

Kaãur je bil ‰e zmerom bled in je trepetal. »Slabo mi je bi-

lo, drugega niã! … âemu pa ta veselica nocoj?«

»âemu?« se je zasmejal Ferjan. »Kaj mora imeti vsaka

stvar svoj namen? Veselica je paã; vsako leto je in zato je tudi
letos … Ti ne more‰ pozabiti na tiste ãase, ko je imela vsaka
beseda tudi svojo misel!«

Konec mize, v tobakovem dimu, je sedel Ïupan in se je ozrl

veselo na Kaãurja izpod ãrnih obrvi.

»Slabe ãase ste paã doÏiveli … in zdaj vas ne izpuste!«
Kaãurju je bilo sitno v veliki, gosposki druÏbi; majhnega se

je ãutil in okornega; zato je pil hitro in vino se ga je lotevalo.

»Nocoj pa nam ne uide‰, Kaãur!« je govoril Ferjan veselo.

»Pripoveduj nam nocoj, kako je bilo; bodi vesel in izbubaj se!
Poglej nas saj smo sami po‰teni ljudje!«

»Pusti me, Ferjan! Kaj se norãuje‰! Prestar sem!«
Ferjan se je naslonil globoko na stol, spustil je iz ust gost

oblak dima in je gledal pazljivo na Kaãurja.

»Jaz pa mislim, da nisi samo star, Kaãur!«
»Kaj ‰e?«
Ferjan ga je gledal in se je smehljal prezirno. »Takrat, ko te

niã stalo ni, ko si bil mlad in sam, si lahko oral!«

Kaãur je prijel kozarec s tresoão roko in ga je izpraznil: Je-

rin je poloÏil Ferjanu roko na ramo.

»Ne, Ferjan … tako ni!«
Ferjan je zamahnil; vino je bilo v njem.

BES

MARTIN KAâUR

139

»Takrat, o! Mlad, sam — kaj prihodnost? Zdaj: gospod

Ïupnik! — klobuk do tal! Gospod Ïupan! — glavo do pasu!
Gospod naduãitelj — he, ali ve‰, Jerin, da me je moj prijatelj,
tale Kaãur, tituliral z gospodom naduãiteljem? Ko se tikava in
ko sem mu bil drug?«

Kaãur se je tresel; vsa kri mu je bila izginila iz obraza in

kosti so mu stopile iz lic.

»Ferjan! Zakaj?«je prosil s trepetajoãim glasom in zakrva-

velimi oãmi.

»Saj smo te Ïe spoznali! Far‰ki si!«
»Kaj sem?« se je zaãudil Kaãur in se je ozrl po omizju.
»Far‰ki!« se je zasmejal Ferjan …
Petje je minilo v dvorani in druÏba se je usula v gostilno.

Kaãur je videl svojo Ïeno ob strani kodrastega fanta, suho
uãiteljico ob dolgem, kozjebradem uradniku in je sli‰al kle-
petavi glas ekspeditorice … toda vse je bilo kakor v zibajoãi
se megli, kakor v sanjah.

V dvorani se je oglasila godba in pari so vstajali; vstala je

tudi njegova Ïena, videl jo je iznad rame, dasi ni okrenil obra-
za.

»Kaj ne gre‰ plesat?« se je smehljal Ferjan.
Kaãur mu je gledal v obraz z izbuljenimi oãmi.
»Tvoja Ïena ple‰e!«
Kaãur je molãal in je pil.
»Ti cunja! O ti cunja!« se je nakremÏil Ferjan in je pljunil.
»Kdo je cunja?« je pra‰al Kaãur s tihim, hripavim glasom.
»Ti! Ti!« je vzkliknil Ferjan in se je smejal prezirno.
Kaãur si je toãil poãasi, toda roka se mu je tako tresla, da

se je izlivalo vino mimo kozarca. Okrenil se je k Ferjanu, od-
dahnil se je teÏko in je izpregovoril z mirnim glasom.

BES

MARTIN KAâUR

140

»Ti, Ferjan, ti si kleãeplazec! Ti si cunja!«
»Kaj ne ve‰, s kom govori‰?« je planil Ferjan.
»S kleãeplazcem! s kleãeplazcem! Poznam ‰e vse tiste be-

sede … Obrni naju narobe, sebe in mene — in kaj se bo zgo-
dilo? Za klaftro bom vi‰ji od tebe, kaj za klaftro, za sto klaf-
ter! — Ti si danes steber — o siroma‰ni steber! Kdo pa ti je dal
kamen, da stoji‰ na njem, ãe ne jaz s svojim trpljenjem? Ti si
bil cunja in kleãeplazec in pijanec, ko sem jaz dolbel v krva-
vem potu tisti kamen, ki si se zdaj tako mo‰ko postavil nanj!
— Kaj si rekel — kaj ne sme biti ãlovek dandana‰nji?«

Jerin je gledal na Kaãurja s svetlimi oãmi in je odgovoril:
»Socialist!«
»Prav! Bog vedi, kaj je to, ampak tebi nakljub, Ferjan, sem

socialist! Kar si ti danes, sem bil pred petnajstimi leti! Zakaj?
Ker nisem smel biti, ker je bilo trpljenja potreba … Kar sem
jaz gnojil…«

Ferjan je prebledel in si je grizel ustnice. Valãek je umolk-

nil v dvorani.

»Ali vidi‰ svojo Ïeno?« je pra‰al Ferjan z zlobnim, spaãe-

nim nasmehom.

»Kaj te briga moja Ïena?« je odgovoril Kaãur izza zob in se

ni ozrl.

»Tudi jaz sem Ïe plesal z njo.«
Kaãur je strmel nanj z osteklelimi oãmi.
»Tudi jaz sem jo Ïe poljubil … na veãer tvoje poroke!«
Kaãur se je vzdignil omahovaje, zgrabil je kozarec in ga

zaluãal Ferjanu v obraz.

Roke so se ga oklenile, nekdo mu je ogrnil suknjo, nekdo

drug mu je posadil klobuk na glavo in stal je na ulicah.

Jerin ga je drÏal trdo za roko.

BES

MARTIN KAâUR

141

»Spremim vas do doma … Prav ste imeli … Ferjan je bil

pijan …«

Kaãur se je iztrgal.
»Stran! Ne maram nikogar! Stran!«
Jerin je postal v veÏi in je gledal za Kaãurjem, ki je hitel po

ulicah ter izginil v temo …

Poãasi in zami‰ljen se je vrnil Jerin po stopnicah; ‰el je mi-

mo dvorane in je pogledal vanjo; tam je plesala Tonãka s Fer-
janom, ki je govoril zelo naglas, opotekel se ãasih in se za-
smejal …

III

Ferjan in Kaãur sta sedela v konferenãni sobi. Kaãur je sedel
skljuãen, upiral je roke ob kolena, star in prsten je bil njegov
obraz, njegove zakrvavljene oãi so gledale topo.

Ferjan, Ïe precej debelu‰en, nekoliko osivel, je bil oãitno v

zadregi; meãkal je v roki papir in je gledal na mizo.

»Tovari‰a sva bila nekoã!« je izpregovoril in se je ozrl hip-

no in postrani na Kaãurja. »Tovari‰a in prijatelja! Bogami,
resno se nikoli nisem pregre‰il proti temu prijateljstvu, in ãe
je pri‰la vmes kak‰na neumnost, sva jo poravnala, kakor se
spodobi … Ampak glejte, gospod Kaãur —«

Njune oãi so se sreãale in nobeden jih ni povesil.
»— tako se mora sãasoma nehati prijateljstvo! … ·e pred

par leti sem vas gledal tako, kakor sem vas videl nekoã, pred
zelo davnim ãasom, ko ste stali vi‰e nad nami vsemi … ko
smo ‰e upali, da boste nekdaj … no, minilo je! … O vsem tem
ni zdaj nobene govorice veã … ne pra‰am vas, v katerem po-

BES

MARTIN KAâUR

142

litiãnem taboru stojite, to je va‰a stvar in skrb … zdaj vam
nisem veã drugega kakor naduãitelj …«

»Kaj bo povedal?« si je mislil Kaãur. »Vem, kaj bo pove-

dal!«

»Te besede sem rekel zategadelj, da ne boste veã priãako-

vali od mene … kak‰nih posebnih ugodnosti. Poslednja ugod-
nost je ta, da vam svetujem sam, namesto da bi vas nazna-
njal, kakor bi bilo potreba … Ali veste, kaj mislim?«

»Vem!« se je smehljal Kaãur topo.
Ferjan je vstal, stopil je bliÏe h Kaãurju, njegov obraz je bil

resen, toda prijazen in ves soãuten.

»Zaboga, Kaãur, kaj res ni zate nobene pomoãi veã? … Za-

bavljaj proti nam, norãuj se iz ãitalnice, iz pevskega dru‰tva,
bodi navsezadnje socialist ali anarhist ali kar ti drago … samo
vedi se kakor kr‰ãanski ãlovek! … Kaj je treba teh ‰kandalov
v ‰oli? To se vse izve … pisali bodo kmalu! Pride kmet z gor-
jaão, ker si mu natepel otroka … ti, ki si bil nekdaj evangelist
… ne zameri! … Seveda, ãe si zmerom pijan! Pij, prosim te,
ponoãi, ko te nobeden ne vidi, in se strezni do jutra! Kaj mo-
ra‰ piti podnevi? Ves dan? … Saj te je lahko sram pred …«

Ferjan se je ugriznil v ustnice in je stopil korak nazaj.
»Sami veste, kaj sem vam hotel povedati. Ravnajte se pro-

sim!« je izpregovoril s hladnej‰im glasom in mu je ponudil
roko.

»Îe prav! Îe prav!« je kimal Kaãur in mu segel v roko in je

‰el.

»Eno je posebno spomina vredno!« je premi‰ljeval Kaãur.

»Poprej so me zmerom izpra‰evali, kaj poãnem doma, kaj
jem, kaj pijem, s kom se razgovarjam, kak‰ne politiãne misli
da imam, ãe hodim v cerkev in k spovedi, kak‰no je sploh

BES

MARTIN KAâUR

143

moje Ïivljenje in nehanje in glej — nenadoma pride ãlovek,
ki me pra‰a, kaj poãnem v ‰oli! Premislimo — ‰ola! Nekoã se
mi je zdelo, da je vredna uvaÏevanja … mislil sem, da je lep
in svet poklic … kdaj je bilo to? … No, Bog s preteklostjo! …
In zdaj kar nenadoma, kakor da bi se opolnoãi duh vzdignil
iz groba … kaj je s ‰olo? Glej, paglavci imajo du‰o …! Imenit-
no je to vpra‰anje in zelo tehtno, zato ga je treba premisliti!«

Stopil je v krãmo, sedel je v najtemnej‰i kot in si je privi-

hal visoko ovratnik zimske suknje.

»Le sem z Ïganjem! Ferjan pravi, da nikar! Nala‰ã!«
TeÏke in lene so bile njegove misli, vlaãile so se kakor meg-

le preko ravni, tako nejasne, brezobliãne.

»Glej ga, kako se je bil raz‰opiril nad menoj! Kdo? … Kaj mi

more? Kaj se me more dotakniti? Poizkusi naj!«

Pil je; zavijal se je ‰e globlje v suknjo, v ovratnik. Mrzel

zimski veter je vzdigal na ulicah zrahljani sneg in ga je zagnal
v izbo, kadar so se odprle duri. Zadnji ‰olski dan je bil pred
boÏiãem; od jutra Ïe je leÏal siv somrak nad vasjo, mraãilo se
je zgodaj popoldne, sneg je naletaval, droban in mrzel, zme-
rom gosteje iz nizkega neba in se je vzdigal v oblakih z ulic
in streh, kadar je bu‰il veter.

Kmalu je pozabil Kaãur na Ferjana in zaãutil v srcu znova

in z veãjo silo tisto tiho grozo, ki se ga je oklepala ob posled-
njem ãasu kakor z Ïeleznimi rokami. Izpil je hitro, zapel si je
suknjo in je hitel domov.

»Za koga pa kuha‰ ta ãaj?« je pra‰al Ïeno. Ni se ozrla nanj.
»Kako pa, da Ïe prihaja‰ nocoj?«
Kaãur je pljunil na tla in je stopil v drugo izbo.
V temi, na nizki, siroma‰ni postelji je leÏal Lojze in je so-

pel teÏko, poãasi. Kaãur je priÏgal luã; otrok je poãasi okrenil

BES

MARTIN KAâUR

144

velike, vodene, ãudno svetle oãi in je iztegnil tanke roke proti
oãetu.

»Kaj ste mi prinesli, ata?«
Kaãur je privlekel iz suknje roÏiãev, fig in bonbonov.
»Na, Lojze! Nastavi roke!«
Lojze je trudoma vzdignil glavo, nastavil je roke v peri‰ãe

in se je zasmejal kakor nekoã, tiho, sunkoma; nato je bil spet
resen njegov bolni, zgodaj ostareli obraz. Deset let mu je bilo.
njegovo telo pa je bilo drobno in slabotno, kakor telo petlet-
nega otroka, in se je zgubilo pod odejo; ãelo je bilo ‰e bolj
izboãeno; viselo je ogromno nad drobnim, splahnelim obra-
zom, nad globokimi, svetlimi oãmi.

PoloÏil je darila na odejo in ni pokusil ne roÏiãev, ne fig, ne

bonbonov.

»Ata!«
Kaãur se je sklonil nizko k njemu.
»Ata, prav do ust … da ne bodo sli‰ali mama!« Kaãur se je

sklonil do njegovih ust in je ãutil v lice vroão sapo.

»Ata!« je ‰epetal Lojze teÏko sopeã. »Povejte, ãe je res! Ali

bom res moral umreti?«

Kaãurja je izpreletel mraz po vsem telesu in mu je segel do

srca.

Zavil je Lojzeta v odejo, vzel ga je v naroãje in ga je pritis-

nil k sebi.

»Kdo je tako rekel, Lojze?«
»Mama so rekli!« je ‰epetal otrok in ga je objel z rokama

okoli vratu. »Ali bom res umrl, ata?«

»Ne bo‰ umrl! Jaz ne pustim!«
Ni tolaÏil samo otroka — upiral se je sam tisti mrzli grozi,

ki mu je oklepala srce, kadar je pogledal na sinovo drobno,

BES

MARTIN KAâUR

145

zgrbljeno, splahnelo telesce, na njegov sivi, ostareli obraz in
je sreãal plahi, mrtvi pogled njegovih motnih oãi.

Hodil je z niim po izbi in ga je zibal v naroãju. »Zakaj pa

misli‰ na take hude besede, Lojze? Ne poslu‰aj jih, in ãe si jih
sli‰al, pozabi nanje! Kako bi mogel umreti, Lojze, ko te imam
rad? Zdaj bo Ïe kmalu boÏiã, pa ti bom napravil jaslice … sam
jih bom napravil, lepe jaslice!«

»Samo zame?«
»Samo zate, Lojze! Tja ti jih bom postavil, v kot, k poste-

lji! In ti bo‰ dajal nanje rozine iz potice, da jih bodo ponoãi
pastirji nosili Jezusu!«

»Tudi lani sem jih dajal, pa jih je pojedel Tone, ko sem

spal!«

»Letos jih ne bo; jaz bom sedel ob postelji vso noã in bom

gledal, da se ne bo kaj zgodilo! In ãe se bo‰ zbudil in ne bo‰
mogel zaspati, se bova pogovarjala …«

»Tudi o mestu se bova pogovarjala, ata … tudi jaz bi ‰el rad

v mesto, kakor Tone …«

Njegove oãi so gledale svetlo, globoko, kakor v neznano

ãudo, v daljno lepoto, ki ni dana vsakomur, da jo ugleda.

»Tudi ti pojde‰ v mesto, Lojze, in bo‰ velik gospod … in ti

me bo‰ imel rad, kadar bo‰ gosposki, ne bo‰ se me ogibal, ne
bo‰ tako jezno gledal name kakor Tone …«

»Zmerom vas bom imel rad, ata!«
PoloÏil ga je na posteljo, spravil mu je roke pod odejo in ga

je odel do vratu.

»Zdaj zaspi, Lojze! Niã ne misli hudih misli, niã ne sanjaj!

Zbudil se bo‰ zjutraj in bo‰ zdrav in se bova igrala, kakor
prej!«

Lojze ga je pogledal s prestra‰enimi oãmi.

BES

MARTIN KAâUR

146

»Kaj greste stran, ata? Ne hodite stran … ne nocoj!«
âuden strah je bil v njegovem stokajoãem glasu; izvil je

roke izpod odeje in jih je iztegnil proti oãetu.

»Nikamor ne pojdem, Lojze; zmerom bom blizu tebe in te

bom sli‰al … Ti pa spi; lepo spravi roke pod odejo, da te ne bo
zeblo, zatisni oãi in misli na boÏiã in na veliko noã in bo‰ za-
spal!«

Lojze je zatisnil oãi napol in je gledal na oãeta izza ko‰atih

trepalnic …

Kaãur je stopil v drugo izbo in je zaprl natihoma duri.
»Kdo je bil tukaj?« je pra‰al ‰epetaje.
»Kdo da bi bil? Nikogar ni bilo!« je odgovorila Ïena z rez-

kim, osornim glasom.

»Ne tako naglas! Otrok bo zaspal! Jaz pa sem sli‰al, da so

se bile odprle duri in da je stopil nekdo v izbo in da si govo-
rila z njim in da je ‰el … Kdo je bil? Mo‰ki koraki so bili …«

Z neizmernim zaniãevanjem, s studom v nasmehu mu je

pogledala v obraz in je opona‰ala njegov ‰epetajoãi glas.

»Res? Mo‰ki koraki da so bili? Glej! Kako si uganil! âudno,

da ‰e pozna‰ mo‰ke korake!«

»Kdo je bil?«
»Kaj zdaj Ïe nobeden veã ne sme v hi‰o? Pusti me na mi-

ru!«

Globoko sovra‰tvo je pogledalo iz njenih oãi; sreãalo se je

z njegovim sovra‰tvom, lica so jima bledela — Ïival se je ozrla
v Ïival … En sam hip je bil, omahnila sta obadva.

Kaãur se je vrnil v izbo k sinu. Luã je bila privita in je sve-

tila zaspano. Stopil je k postelji in se je sklonil. Lojze je dihal
teÏko, tiho, v dolgih presledkih; izza polzatisnjenih trepalnic

BES

MARTIN KAâUR

147

so gledale bele oãi; ãelo je bilo potno in tudi na rokah je bil
mrzel pot.

»Zaspal je!«
Po prstih je ‰el po izbi, odvil je luã ‰e niÏe, postavil je stol

poleg postelje in je sedel.

»Saj to ne more biti! Tako neusmiljen ni Bog, da bi mi vzel

‰e to!«

V polmraku je videl pod sabo drobni, sivi, prezgodaj osta-

reli obraz in zdelo se mu je, da je zapisana tam povest njego-
vega Ïivljenja in tega Ïivljenja topo, ostudno trpljenje …

V ãudni ti‰ini, v polmraku, v zatohlem vzduhu so vstajali

v njegovem nemirnem, v grozi vzdramljenem srcu spomini
jasneje in razloãneje nego kdaj poprej; videl se je v ogledalu
in se je sam prestra‰il …

·el je nekoã mlad fant, napotil se je v svet z lahkim ko-

rakom in njegovo srce je bilo polno upanja. Pa ni bilo samo
upanja polno, neizmerna ljubezen, vseobseÏna, je bila v
njem. ·el je in je ponudil od svojega bogastva, od svoje lju-
bezni ljudem. »Glejte, razbojnika, ponuja nam ljubezen —
kamnajte ga!« Zgrnili so se okoli njega in so metali nanj
kamenje in blato, dokler se ni zgrudil … In ko je vstal, je ‰el
dalje, ãez hribe, in je ponudil ljudem od svojega bogastva, od
svoje ljubezni. »Glejte, razbojnika, ponuja nam ljubezen —
kamnajte ga!« Zgrnili so se okoli njega in so metali nanj ka-
menje in blato, dokler se ni zgrudil … Takrat pa se je zgodi-
lo ãudo: pest blata je padla v njegovo srce in blato se je raz-
livalo zmerom vi‰e in je zalilo srce do vrha. TeÏko je bilo, tako
da njegovi koraki niso bili veã tako proÏni in lahki kakor po-
prej; hrbet mu je klonil, glava se mu je povesila. In zgodilo se
je drugo ãudo; od tistega trenutka, ko je bilo padlo blato v

BES

MARTIN KAâUR

148

njegovo srce, ni hrepenel veã v vi‰avo ne v daljavo; ljubil je
moãvirje, temo vlaÏnega gozda, mraãne zaseke, gluhe in po-
zabljene, skrite med hribi. In zgodilo se je tretjo ãudo; ljud-
je, ki so ga kamnali nekoã, so stali zdaj kraj gozda, v gorkej-
‰em soncu, ob moãvirju, na trdnej‰i zemlji, nad zaseko, vi‰e
v klancu, in so kazali nanj: »Glejte ga, ki nima ljubezni v
srcu!« In ko je zasli‰al njih smeh, se mu je storilo inako, in —
—

Kaãur se je stresel; velika je bila njegova bridkost.
Sedla mu je v srce plaha misel, medla, trepetajoãa — kakor

kresnica v mraku.

»Kaj ni veã mogoãe... ?«
»Ata!« je za‰epetalo iz postelje.
Kaãur se je zdrznil; ugledal je dvoje velikih, motnih, ãisto

belih oãi. Hitel je k mizi, privil je luã in se je vrnil k postelji.

»Kaj bi rad, Lojze?« se je sklonil sinu prav do usten.
Ustnice so se zganile, bele oãi so strmele nanj.
Kaãurja je izpreletel mraz, prijel je otroka za rame in mu je

vzdignil glavo.

»Kaj bi rad, Lojze? Le besedo reci!«
Glava je omahnila; tanke, ko‰ãene roke so leÏale na odeji.
»Saj ni res!« je zaklical Kaãur v grozi. »Saj ne sme‰ umre-

ti, Lojze!«

Vzdignil ga je iz postelje in ga je stisnil v naroãje. Lica so

bila ‰e topla, ãelo je bilo ‰e potno in zelo gladko.

»Poglej me, Lojze!« je prosil Kaãur in noge so se mu tres-

le. »Samo poglej me, ãeprav niã ne reãe‰!«

Tanke roke so visele mrtve ob Ïivotu, ustnice se niso ga-

nile.

Kaãur je odprl duri ter jih odpahnil z nogo nasteÏaj.

BES

MARTIN KAâUR

149

»Îena! Poglej!« je zaklical s hripavim, izpremenjenim gla-

som.

Stopila je bliÏe; njen obraz je ostal hladan in miren.
»Kaj bi kriãal? Mrtev je! Deni ga na posteljo!«
»Mrtev!« je zakriãal Kaãur, ti‰ãal je drobno truplo k prsim

in je strmel z osteklelimi oãmi …

Vso noã je sedel ob lepo postlani postelji, kjer je leÏal sin

ves bel in miren; vso noã in ves drugi dan.

Odtrgal se mu je bil del srca, del Ïivljenja je utonil v noã …

tisti del, ki mu je bil najbliÏji in ki je bil vsa dedi‰ãina njego-
va iz preteklosti, ves njegov deleÏ, namenjen mu od skope
usode: spomin na greh in na poniÏanje … Ko je gledal tisti
beli, drobni, mirni obraz na postelji, tiste tanke, krempljem
podobne, sklenjene roke, je slutil z grozo, koliko mu je umrlo,
in z grozo je slutil, zakaj se je oklepal s toliko ljubeznijo tega
bolnega telesca, ki je Ïivelo v mraku … Ïiva, poãasi umirajoãa,
brezglasna, brez upora trpeãa senca iz Blatnega dola … spo-
min na greh in na poniÏanje …

Sedel je ob postelji in je pogledal teman in zlovoljen, ãe je

kdo odprl duri v njegov hram.

»Kam? Kam zdaj?« je premi‰ljeval v globoki bojazni, kakor

otrok, ki je bil izgre‰il mater in stoji na neznani cesti, med
neznanimi ljudmi …

»Ni veã poti — in zakaj bi ‰e hodil? Kam?«
Stopil je v izbo Tone, ki je bil pri‰el na boÏiãne poãitnice.

Gosposko je bil obleãen, svetlo kravato je imel zavezano okoli
vratu, lase je imel lepo poãesane, njegov obraz je bil neÏen,
gladek, ustnice so bile napete samozavestno. Gledal je mrt-
veca z mirnim, radovednim pogledom, brez Ïalosti.

BES

MARTIN KAâUR

150

»Glej, umrl je!« je izpregovoril Kaãur s trepetajoãim gla-

som, kakor da bi bil povedal sinu pretresljivo novico.

»Saj vidim! Kaj pa bi imel na svetu, ko bi Ïivel?«
Okrenil se je in se je vrnil k materi. Kaãur si je zakril ob-

raz …

Mraãno je bilo v izbi; z dolgim, sajastim plamenom je go-

rela sveãa ob postelji, prasketala je in vzplamtevala, v veãnem
nemiru so se zibale sence na stropu, na stenah, na mrtvem
obrazu. Zunaj je sneÏilo; veter je udaril ãasih ob okno, da se
je streslo. Iz druge izbe se je glasilo Ïvenketanje ãa‰ in kozar-
cev, razgovarjali so se polglasni, veseli glasovi, buknil je ãa-
sih smeh, udaril je ob duri kakor sneg ob okno.

»Ne puste ga, da bi spal!« se je razsrdil Kaãur in je odprl

duri.

Za mizo so sedeli Ïena, Tone in mlad, gizdav uradnik z ne-

umnim obrazom in debelimi, pohotnimi ustnicami. Na mizi
se je kadil ãaj, ãa‰e so bile polne.

»Kaj pa vi tukaj, ob tem ãasu?« se je okrenil Kaãur k urad-

niku.

»Kaj bi?« je odgovorila Ïena. »Na ãaj sem ga vabila!«
Uradnik se je smejal nekoliko prezirno in je vstajal.
»Le ostanite!« je vzkliknila Ïena.
»Stran! Takoj od tod!«
Uradnik je videl Kaãurjev obraz, vstal je hitro ter si ogrnil

suknjo; Kaãur mu je odprl duri in jih zaloputnil za njim.

»Kdo pa je ta ãlovek?« je pra‰al Ïeno trepetajoã; tudi ona

je trepetala in mu je gledala naravnost v obraz.

»Pra‰al bi ga bil!«
»Kje je tvoje srce, da si ga vabila nocoj?«

BES

MARTIN KAâUR

151

»Ne brigaj se za moje srce! Nisi se brigal zanj nikoli; zato

tudi ni treba, da bi se nocoj!«

Videl jo je pred sabo bujno, kljubovalno in ves srd, izÏet iz

dolgega trpljenja, ga je du‰il v grlu.

»Vlaãuga!«
Oblila jo je temna rdeãica.
»·e enkrat reci to!«
»Vlaãuga!«
Strmela je nanj in je molãala; nenadoma se je umiril njen

obraz in ustnice so se ji zvile v preziru in studu.

»Kdo bi ob tebi ne bil vlaãuga? Kaj sem imela kdaj veselje

do tebe? … In ãe bi jih bilo sto in ‰e veã, ki sem se peãala z
njimi — ti mi ne sme‰ oãitati! Ves svet sodi lahko in Bog bo
sodil — ti pa nima‰ pravice! Samo ti ne!«

Kaãur je hropel, beseda mu ni hotela iz grla. »Vlaãuga,

oãitno se izpoveduje‰?«

»Oãitno!« je govorila Ïena s hripavim, kriãeãim glasom.

»Oãitno, ãe je treba! Skliãi vso obãino, vse jih pokliãi sem, pa
ti bom s prstom pokazala tiste, ki so hodili k meni v vas! Ne
maram niã veã — niã veã se ne bojim, niã veã se ne bom skri-
vala pred teboj! Ves greh na tvojo glavo! Kaj si mi dal, od za-
ãetka do nocoj? Trpljenje, trpljenje, trpljenje brez konca! …
âe nisem bila zate, ãemu si me pa vzel? âe sem bila dekla —
kaj ti je Bog dal zato pravico, da me ubija‰, tako poãasi, kos
za kosom? Da me vklepa‰ v jeão, kakor sem prejokala v jeãi
deset let, preden me Bog sam ni re‰il? — Vlaãuga! Prav si re-
kel! Kaj sem bila tebi kdaj kaj drugega? Kaj sem ti bila kdaj
Ïena, da bi me bil vesel in da bi me pokazal ljudem: Glejte, to
je moja Ïena? — Ponoãi si me imel rad; ko je dan zazoril, me
nisi veã poznal … Vlaãuga! Prav! Storila sem po tvoji volji!«

BES

MARTIN KAâUR

152

Sopla je teÏko, oãi so ji bile polne solz, na njenih licih so se

prikazale rdeãe pege.

Sin je sedel za mizo; poslu‰al je bled, po vsem telesu tre-

petajoã.

Kaãur je stal okamnel, zibalo se mu je pred oãmi.
»LaÏe‰!« je vzkliknil, stopil je z omahujoãim korakom in

vzdignil pest. Sin je skoãil k njemu in ga prijel za roko.

»Pustite mater!«
Kaãur je videl pred sabo mlad, bled obraz in v blazni gro-

zi, v hipu, ki je ‰inil mimo, se mu je zazdelo, da je spoznal ta
obraz. Obraz njegov je bil — tistega ãloveka obraz, ki se je bil
napotil nekoã, srce polno upanja —

»Izpusti!«
Sin je izpustil roko in omahnila je. Kaãur mu je pribliÏal

obraz, da se mu je skoraj dotaknil lic — sin je videl ãudno
svetlobo v oãeh in se je umaknil prestra‰en.

»Poslu‰aj!« je govoril Kaãur skoraj ‰epetaje in sunkoma.

»Tebi bom povedal nekaj; samo tebi! âe ti bo kdaj hudo, ka-
kor je bilo meni, in se bo‰ spomnil poboÏno name, te ne bo
oskrunil ta spomin. Dal bo‰ krvavo solzo za vsako ljubezni-
vo besedo, ki mi je nekoã nisi dal! Jaz pa ti odpustim — zakaj
tudi ti se bo‰ napotil na tisto pot in Bog vedi, ãe tudi tebi ne
bo kanilo blato v srce. Zapisano ti je na obrazu, da se bo‰ na-
potil, in takrat se bo‰ ãasih spomnil name … Ali si vse razu-
mel, kar sem ti povedal?«

Zategnil je ustnice v ãuden, otro‰ki smehljaj; sin je strmel

vanj in strah se mu je vzdigal v srcu.

Kaãur je stopil v izbo, poljubil mrtveca na obedve lici, oãe-

dil je sveão, da bi gorela svetleje, nato si je oblekel suknjo.

»Kam, ata?« je pra‰al sin.

BES

MARTIN KAâUR

153

Kaãur je ‰el skozi izbo, smehljal se je in ni izpregovoril.
»Pusti ga, naj gre, kamor hoãe!«
Odprl je duri.
»Tako je! To je beseda: naj gre, kamor hoãe!« In ‰el je brez

slovesa …

Veter je bil zunaj in sneg, njemu pa je bilo ãudno toplo.
»Kakor pred dvajsetimi leti!« je premi‰ljeval smehljaje.

»Sam ... svoboden!... Ampak zdaj imam Ïe bridke izku‰nje,
zdaj bom vedel, kod drÏi prava pot!«

Smehljal se je od srca.
»O, zdaj ne bom pel credo, kadar je gloria! … Ljudi je tre-

ba najprej spoznati, ãas, okoli‰ãine … in potem previdno, po
prstih … Po ãasu se mora ravnati ãlovek, ne po sebi! In kadar
ni vetra, je treba poãakati, da bo zapihal … âe je ãlovek svo-
jeglaven … rine sam dalje … ne napravi niã, pade v blato … âe
se ravna po drugih, drÏi lahko roke kriÏem in ãas dela zanj …
To je; jeseni sem mislil sejati in Ïeti spomladi! … Glej!« je po-
stal na ulicah in sneg se je podil mimo njega. »Vse to bi bil ‰e
moral razloÏiti sinu … Kako bo hodil, siromak, brez naukov?«

Noge so ga zanesle v krãmo, in ‰ele ko je bilo Ïganje pred

njim, je zapazil, da sedi v svojem kvartirju.

»Kaj tako veseli, ‰olma‰ter?« se je zaãudil ‰tacunar. »Saj

vam je umrl sin!«

»Umrl! Umrl!« se je smehljal Kaãur in si je mel roke.

»Umrl! Vsi so umrli! Îena tudi!«

Gostje so se ozrli nanj.
»Vsi!« se je smejal in je pil. »Sam sem zdaj, ãisto sam! Zdaj

boste ‰ele videli, kdo sem jaz!«

Popil je Ïganje, zavil se je tesneje v suknjo in se je vrnil na

ulice.

BES

MARTIN KAâUR

154

Zunaj vasi, na veliki cesti, je bil veter moãnej‰i in je nosil

sneg v gostih oblakih visoko v temno neho.

Bil je Kaãurju naravnost v obraz, odnesel mu je klobuk in

mu je odpenjal suknjo.

»E!« se je smehljal Kaãur in se je opotekal trudoma dalje.

»Lep‰e vreme je bilo takrat, ko sem se napotil prvikrat …
Sonce je sijalo! …«

Veter mu je odpel suknjo, da je zavihrala ter ga potegnila

v stran. Lovil se je ob cesti, zamahnil je z rokama po zraku …
po kantonskem kamnu se je razlila kri in je curljala v sneg …

»Dobro sem hotel, odpustite!« se je smehljal Kaãur in je iz-

tegnil roko. Iztegnil je roko, zakaj tisti kovaã, ki je bil obleÏal
ob cesti s preklano glavo, se je sklonil k njemu; prijel ga je
pod pazduho in ga je vzdignil; bled je bil njegov obraz in us-
miljeno, po ãelu, ãez oko, mu je curljala kri …

BES

MARTIN KAâUR

155

ISBN 91-7301-069-3

www.omnibus.se/beseda

Document Outline

Vsebina

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Ivan Cankar Mimo življenja
Ivan Cankar Za narodov blagor
Ivan Cankar Iz tujega življenja
Ivan Cankar Hiša Marije Pomočnice
Ivan Cankar Aleš iz Razora
Ivan Cankar Troje povesti
Ivan Cankar Izpoved
Ivan Cankar Življenje in smrt Petra Novljana
Ivan Cankar Na klancu
Ivan Cankar Moje življenje
Ivan Cankar Smrt kontrolorja Stepnika
Ivan Cankar Jakob Ruda
Ivan Cankar Lepa naša domovina
Ivan Cankar Gospa Judit
Ivan Cankar Vinjete
Ivan Cankar Monna Lisa
Ivan Cankar Romantične duše
Ivan Cankar Na pragu
Ivan Cankar Hlapci

więcej podobnych podstron

Ivan Cankar Martin Kačur

Document Outline