Ivan Cankar Troje povesti

BES

TROJE POVESTI

Ivan Cankar

Troje povesti

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

TROJE POVESTI

BES

Ivan Cankar
TROJE POVESTI

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-463-X

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

TROJE POVESTI

Zgodba o dveh mladih ljudeh

oãilo se je, ko sta ‰la skozi vas; krãme so bile svetle
in polne, prepevalo in vriskalo je preko doline.

Pavle je bil sin Martinovca, kajÏarja s hriba; ‰tiriin-

dvajset let mu je bilo.

Mana je bila hãi kmeta Lukanca, ãetrta izmed sestrá;

sedemnajst let ji je bilo.

·la sta skozi vas in sta pri‰la do Ïupanove krãme. Tam

so bila vsa okna svetla; veseli svatje so prihajali iz veÏe,
hladit si obraz; razgreti so bili od plesa in od vina.

»Svatujejo!« je rekel Pavle in je povesil glavo.
Molãala sta in sta ‰la dalje, po samotni stezi, zato da

bi ne sli‰ala pre‰ernih pesmi. Pa vendar sta obadva po-
slu‰ala; in da sta romala uro in dve uri hodá, v hrib in
ãez goro, bi bila sli‰ala svatovsko ukanje, v srce bi ga bila
sli‰ala.

»Zdaj gre v hrib moja pot, tvoja pa v dolino!« je rekel

Pavle.

»Kar zdi se mi, da bi se poslovila na tem kraju: ti da bi

‰la tod, jaz da bi ‰el ondod, ker nama ni dano in nikoli
ne bo.«

BES

TROJE POVESTI

»âe me nima‰ rad, pojdi ti tod, jaz pojdem ondod, ka-

kor si rekel!«

»Bog in ti in jaz, trije vemo, da te imam od srca rad!

âe bi te rad ne imel, bi se zdajle smejal in bi zavriskal,
kakor vriskajo tam doli! — Mimo sva ‰la, sama si vide-
la, tam svatujejo.«

»Sreão daj Bog obema, nevesti in Ïeninu!« je odgovo-

rila Mana.

»Îe jima jo je dal, ob rojstvu Ïe! Ta dva se imata rada,

kakor se midva imava; mlada sta, kakor sva midva mla-
da; ustvarjena sta kakor midva, jesta in pijeta in Ïivita
kakor midva. Ali tádva svatujeta in se veselita, nama pa
je do solz od same bridkosti. Îelela si jima sreão, ko jo
imata v izobilju; nama je nihãe ne Ïeli in nikoli je ne
bova deleÏna.«

»·e veã grenkobe je v tvoji besedi, nego v mojem srcu.

Kaj ni sreãe zadosti, da se imava rada? Nate mislim, pa
je vse dobro.«

»Ker si mlada in ne ve‰, kak‰na pota hodi svet! Jaz pa

vem, kako nama je sojeno Ïe v zibeli. Tako nama je so-
jeno: Sin kajÏarja, ti si rojen za hlapca in hlapec bo‰
umrl na stelji! Ti, kajÏarjev sin, ne sme‰ biti mlad, ne
sme‰ ljubiti, ne sme‰ se Ïeniti; tvoj deleÏ je grenko delo
od jutra do noãi, ãrn kruh in voda iz potoka. Tako bo‰
Ïivel do konca dni in ‰e Bog, ãe bo‰ imel na stara leta
skorjo in hlev! Tebi je tako sojeno, kajÏarjev sin, in tudi

BES

TROJE POVESTI

tebi niã drugaãe, kajÏarjeva hãi! Zato je vajina ljubezen
greh, pred Bogom in ljudmi!«

»âe sama v tej svoji Ïalosti pokopljeva ljubezen, kdo

jo bo izkopal? Grenke so Ïe solze, ti pa jih ‰e greni‰!«

Stala sta ob plotu, na klancu, ki se je vzpenjal v hrib.

Pod njima v dolini je leÏala vas, z drobnimi luãmi je
meÏikala k njima. Zaukalo je visoko v hrib, razlegla se je
fantovska pesem. Obema je bilo tako pri srcu, kakor da
ju pozdravlja vas in se jima smeje ter jima pravi: Kako se
vama godi tam gori na pustem klancu, v samotni noãi?
Koliko solz sta Ïe prelila na kamen, ki jih ni obãutil?
Koliko vzdihov Ïe spustila k zvezdam, ki jih niso sli‰ale?
Nam, ki smo v dolini in v svetlobi in v druÏbi, nam se
godi prijetno. Mi ne prelivamo solz in ne vzdihujemo,
na‰e pesmi sli‰ijo zvezde in se smejejo z nami! Zakaj sta
kajÏarja, da vama je prepovedano svatovanje?

Oba sta sli‰ala ta pre‰erni pozdrav iz doline in obema

je bilo hudo pri srcu; Mana pa je rekla:

»Ne bojva se, dokler se imava rada! Nikjer ni zapi-

sano, da jutri ne bo dneva, ker je danes oblaãno. Kako bi
nama bila sojena sama bridkost? Ni greha brez pokore,
ali kakó bi bila pokora brez greha? Nikomur nisva sto-
rila zlega, da bi bila Ïe v zibeli sojena!«

»Zlo sva storila, ker sva se rodila. Zibel ne sodi v baj-

to. âe je sodba kriviãna in ãe je krvava — sodba je in
kajÏar se ji ne upiraj.«

BES

TROJE POVESTI

»Zatorej pravi‰, da se posloviva, da greva vsak po svo-

ji poti, vsak s svojo Ïalostjo?«

»Tako je potreba.«
Ali nobeden izmed obeh ni ganil roke v slovó. Pavle je

gledal proti nebu in zdelo se mu je, da gredo zvezde
zmerom vi‰je in vi‰je, v neizmerno daljavo.

»Na Lojzeta sem se spomnil!« je rekel. »Na tistega, ki

je v Ameriki. Kje je paã Amerika? Na tisti strani, se mi
zdi, tam, kamor gredo zvezde kakor v procesiji!«

Z zvezdami so ‰le njegove misli; sijala je nanje nebe‰-

ka luã in je popila vso bridkost.

»âemu bi ne ‰el za njim? Vso tisto rev‰ãino tam doli

bi prodal in bi ‰el za njim! Niã mlaj‰i ni bil od mene, niã
moãnej‰i ne in niã bogatej‰i. Pa se mu godi dobro tam
onkraj morja, vesela pisma pi‰e in niã se mu ne mudi
domov!«

Tudi Mana je gledala v zvezde in tudi njene misli so

se vzdignile k njim, beÏeãim v svetlo daljavo.

»Na Hanco sem se spomnila!« je rekla. »Na tisto

Hanco, ki je ‰la v mesto sluÏit. Niã mlaj‰a ni bila od
mene, niã moãnej‰a in niã lep‰a. Pa se ji godi dobro pri
gospôdi, vesela pisma pi‰e in o boÏiãu, ko se je prikaza-
la, je imela Ïidano jopo!«

Obadva sta molãala dolgo; koprneãe misli so romale

v daljavo, onkraj zvezd so gledale svetli paradiÏ. In zdelo

BES

TROJE POVESTI

se je obema, da je paradiÏ Ïe ãisto blizu, da je treba le ‰e
poseãi, kakor po jabolku na veji.

»Budalo, da se nisem prej domislil, zdavnaj Ïe!« je

vzkliknil Pavle. »Lahko bi letos imel Ïe lepo merico to-
larjev, lahko bi ‰tel Ïe mesece in dneve celó, da pridem
póte, ali pa da te pokliãem v Ameriko. Tako pa sedim in
se cmerim, kakor beraã pred cerkvijo. Storil bom, kakor
so mi zdajle zvezde ukazale — prodam tisto rev‰ãino ter
pojdem.«

»Tudi jaz pojdem,« je rekla Mana. »Ni potreba, da bi

jemal beraãico in da bi ji dajal vbogajme; sama si pris-
luÏim doto. Eno leto, ali dve, ali ‰e veã — vse bo minilo
kakor praznik, ker se imava rada.«

Ukanje in prepevanje se je glasilo iz doline; njima pa

je bilo pri srcu, da bi ‰e sama zaukala in zapela.

»Prav niã ne bom odla‰al,« je rekel Pavle. »Predolgo

sem Ïe odla‰al — sedel sem na zapeãku, ura pa se mi je
ustavila zaradi moje lenobe. Niã se ne boj, Manca! Eno
leto komaj, pa nama veã ne bo hudo, ko bova sli‰ala sva-
tovsko vriskanje, zakaj vriskala bova sama! Tam v Ame-
riki, tam niã ne vpra‰ajo, ãe si kajÏarjev, ali ãe si Ïupa-
nov; vreden si, kolikor si vreden, pa bodi tvoj oãe cesar
ali beraã. Tudi Lojze je bil kajÏarjev sin, pa bi danes ne
menjal z Ïupanom, se mi zdi, nikogar nima, za nikogar
ne dela in ne skrbi — kako ‰ele bi se godilo meni, ki
imam tebe in sem zatorej dvakrat moãnej‰i! Kaj jih ni

BES

TROJE POVESTI

bilo Ïe na stotine, ki so obogateli kar ãez noã? S prazni-
mi rokami, sirotni in Ïalostni, so pobegnili onkraj morja,
da bi se skrili hudobnim oãem — pa so se vrnili po kra-
ljevsko, sipali so zlatnike z obema rokama! âemu bi se
meni tako ne zgodilo? Tam nisem veã kajÏarjev sin, tam
ne vpra‰ujejo veã, ãegav si. Kmalu pridem pote, Manca;
takrat bova tudi midva vriskala in prepevala!«

Ona pa je rekla:
»Kadar se vrne‰, ne bom stala pred tabo, kakor stojim

nocoj! Ne bo treba, da bi me oblekel, da bi Ïejno napo-
jil in laãno nasitil; druge so ‰le v svet, pa so se vrnile z
doto; kolika bo ‰ele moja dota, ko bom mislila nate in se
ne bom veselila in ne bom oblekla Ïidane jope, dokler se
ne vrne‰!«

Od same pre‰erne radosti se je Pavle zasmejal naglas.
»Vse je tako svetlo pred nama, kakor da bi videla do

konca — pa sva jokala in vzdihovala brez nehanja! Sta-
la sva v hlevu, brez vode in krme, vrata pa so bila odprta
in koj zunaj je bila zelena pa‰a! Kaj je potreba, da Ïivim
brez veselja in brez belega kruha, kakor je Ïivel moj oãe;
da umrjem, zgoden starec, kakor je on umrl? Ni potre-
ba — velik je svet, na vse strani se kriÏajo pota! Mlada
sva obadva — stopila sva komaj na cesto, pa sva se raz-
jokala; zdaj pa sva izpregledala, vriskaje pojdeva do
konca; in za roko se bova drÏala, ves svet naju ne bo
premagal!«

BES

TROJE POVESTI

Mana mu je gledala v obraz; njegove oãi so bile tako

svetle, kakor da so odsevale zvezde v njih.

»âakala bom nate, Pavle, in nikoli ne bom Ïalostna.

Bog vedi, morda bo trpljenja kaj, bridkosti kaj; ali ne
trpljenja in ne bridkosti ne bom obãutila, ker bom misli-
la nate in ker bom vedela, da se povrne‰!«

Pavle se je razsrdil.
»Kako pa govori‰, zakaj pa govori‰ o bridkosti? Ne

smej se ob pogrebu in ne jokaj na svatbi! Kje je najina
bridkost? Za zmerom sva jo pokopala! Ali ãuje‰, kako
vriskajo tam doli? Tudi midva zaukajva!«

In zavrisnilo je s klanca dolgo veselo ukanje, od vseh

hribov je odmevalo in iz doline je odgovarjalo. Obema,
Pavletu in Mani, se je zdelo, da je nebo vse vi‰je in svet-
lej‰e, nego je bilo poprej, da je zvezd veliko veã in da vse
lep‰e svetijo.

»Vidim te, kakor podnevi,« je rekel Pavle.
»Tudi meni se zdi, da je svetel dan, pa je Ïe zdavnaj za

hribom veãerna zarja!«

»âe je v srcu dan, zakaj bi ne bil na nebu?«
Tako vesela, kakor sta bila, sta se prijela za roko in se

napotila v dolino.

»Kako si rekla, Manca? Sreão daj Bog obema, nevesti

in Ïeninu! Îalosten sem bil, pa mi je ‰la tvoja beseda v
srce kakor bru‰en noÏ. Zdaj pa sem vesel, da bi vriskal
do nebes — zato reciva obadva: Sreão daj Bog obema,

BES

TROJE POVESTI

nevesti in Ïeninu. In ãe ostane kaj tega blaga, bodi nama
dodeljeno! — Sam ne vem, Manca, ãemu se je med
nama vse tako spremenilo, kakor da bi trenil!«

»Zato se je spremenilo, Pavle, ker sva bila Ïalostna do

smrti. Kaj nisi rekel sam: Pojdi ti tod, jaz pojdem ondod?
Tako je, se mi zdi: kadar je srce toliko polno bridkosti,
da kane kaplja ãez rob, se prelije vsa posoda in ne kap-
ljice bridkosti ni veã v nji. Rekla sva, da se posloviva, pa
sva si dala roko za veselo svatovanje!«

Stala sta sredi klanca; spomladansko nebo se je ble-

‰ãalo nad njima; svetla, vesela, vsa nedeljska je vabila
dolina. In Ïe nista vedela, ali so pesmi od neba, ali so iz
doline; ali pojejo zvezde, ali pojejo svatje.

»Prej sva jokala, ko so oni vriskali; zdaj vriskajva z nji-

mi!« je rekel Pavle.

»Vabili so naju; pojdiva!«
Roko v roki, visoka in vesela, kakor nevesta in Ïenin,

sta ‰la v dolino. Kadar je zaukalo doli, je zaukal Pavle;
kadar je pesem pozdravila iz doline, sta zapela tudi ona-
dva.

»Pa sva bila samotna, pa sva se skrivala kakor gobav-

ca,« se je smejal Pavle.

»Pa sva jokala, kakor dvoje sirot brez matere in varu-

ha,« se je smejala Mana.

BES

TROJE POVESTI

»Glej!« se je zaãudil Pavle. »Kaj se ti ne zdi, da je zdaj

vsa lep‰a ta dolina, da naju pozdravlja in da naju ima
rada? Nikoli je nisem videl take poprej!«

»Tudi mene pozdravlja in tudi meni je prijazna! Zato

naju pozdravlja, ker sva vesela, kakor je sama, in ker jo
imava rada.«

»Vse se je spremenilo!« je vzkliknil Pavle. »Kakor da

je boÏja roka ukazala. KajÏarja sva bila, nisva veã kajÏar-
ja. Îalostna sva bila, nisva veã Ïalostna. Zvezde poglej!
Zasmehovale so naju prej in ‰e beÏale so pred nama,
Bog vedi kam; zdaj se nama veselo smejó in nama Ïelé
sreãe do groba ‰e naprej! — Manca, pojdiva med svate,
ker je vse svatovsko najino srce nocoj!«

»Pojdiva med svate,« se je zasmejala Mana.
Pri‰la sta v vas; cesta se jima je zdela vse bolj ‰iroka,

vse bolj svetla in vesela, nego kdaj poprej. Ljudje, ki sta
jih sreãavala, so bili vse bolj prijazni in ljubeznivi, nego
kdaj poprej.

»Ali se je svet spremenil, ali sva se midva spremeni-

la?« je vpra‰al Pavle ves zaãuden.

»Spremenila sva se midva in svet se je z nama!« je od-

govorila Mana.

·la sta, kakor sta bila, roko v roki, naravnost do Ïupa-

nove krãme, naravnost med svate.

»Pozdravljen, Pavle!«
»Pozdravljena, Mana!«

BES

TROJE POVESTI

Îenin in nevesta sta jima odzdravila, svatje so jima

napijali vsi po vrsti.

Godci so zagodli, pari so se vzdignili, Pavle in Mana

sta zaplesala, najprva med vsemi.

BES

TROJE POVESTI

akor sta se domenila, tako sta storila. Pavle je pro-
dal svojo rev‰ãino in ‰e vesel je bil, da je dobil kup-

ca kar na cesti; za bajto in za tistih par izÏetih leh se niso
trgali.

Ali ko je Pavle prodal svojo bajto, se mu je ãudno sto-

rilo. Komaj je imel v roki denar in komaj je vedel, da baj-
ta ni veã njegova, jo je pogledal s strmeãimi oãmi in je
spoznal nenadoma, da jo ima od srca rad. Vse drugaã-
na je bila bajta, ves drugaãen svet okoli nje. Vsako vese-
lje njegovo in vsaka njegova bridkost, vse je bilo napi-
sano na tej bajti z razloãnimi ãrkami, ki bi jih nobena
roka ne izbrisala in nobena voda ne izprala. Bajta je
imela spredaj samo dvoje majhnih in ozkih oken. Ko se
je Pavle poslavljal, se mu je zdelo, da gledata okni za
njim, kakor dvoje Ïalostnih, oãitajoãih oãi; in da ga
kliãeta, se mu je zdelo, in da pravita:

»Ne oãeta nima‰ in ne matere, nikogar ni, da bi te v

bridkosti tolaÏil in da bi se veselil s teboj. Kakor ti je
dom siroten in ubog, zdaj ti je oãe in mati, sestra in brat.
Poslu‰aj njegovo besedo, kakor da bi mater poslu‰al!«

In res se je Pavletu zdelo, da sli‰i njegovo besedo.

BES

TROJE POVESTI

»âe ti je popotniku sreãa milostna, Bog ti jo blagoslo-

vi. Ali kadar bo‰ jokal, za kom bo‰ jokal? Kadar bodo za-
radi vsega hudega spla‰ene tvoje misli, kam bodo beÏa-
le? ·e enkrat se ozri, in nikoli ne bo‰ pozabil ne mojih
besed, ne mojih oãi.«

Pavletu pa je bilo, kakor da se poslavlja od matere —

tam stoji na pragu, za njim gleda, za sinom popotnikom,
in njene oãi so vse solzne. Takrat je ob‰la Pavleta gren-
ka misel:

»Kaj ne bi raj‰i ostal? Ubo‰tvo in Ïalost je tukaj, ali

oboje vidim pred seboj kakor svojo dlan, niã mi ni skri-
tega; vidim, kako bom Ïivel in kako bom nekoã umrl.
Trda bo zemlja, ki jo bom obdelaval, ali moja bo; trd bo
kruh, ki ga bom jedel, ali moj bo. Kaj je tam za morjem?
Devet jih je obogatelo, devetkrat devetdeset pa jih je
poginilo od gladu in vsega hudega. Ali potegnem rdeão
karto, ali potegnem ãrno? Kdor je vesel in pre‰eren,
kdor vriska brez skrbi, potegne rdeão; ali ãrno potegne
tisti, ki trepeãe in omahuje. Meni pa je srce malodu‰no,
kakor otroku, ki kliãe po materi!«

Îe ob tisti grenki uri slovesa je Pavle obãutil, da ni

hrepenenja tako globokega, nego je hrepenenje po gru-
di; nobeno drugo ne Ïivi v srcu do poslednje kaplje, ne
gloje v glavi do poslednje misli. Kdor je bil tako blago-
slovljen, da je mogel reãi:

BES

TROJE POVESTI

»Ta kos zemlje, pa ãe je ‰e tako majhen, da bi ga z

dlanjo pokril, je moj; moje roke so ga napravile rodovit-
nega, pot od mojega ãela ga je gnojil!« — kdor je tako
rekel, ne pozabi na tisto ped zemlje nikoli veã. Ukoreni-
nil se je vanjo z vsem srcem in z vso mislijo, koprnenje
po nji ga spremlja po vseh daljnih potih, ãez deÏele in
ãez morje; ‰e ob poslednji uri jo pozdravljajo umirajoãe
oãi. Vsem tistim, ki so ‰li grenkega kruha sluÏit v West-
falijo in v Ameriko — kam jim hlepe oãi v samotnih
urah? âez gore in doline in preko morja, tja na osameli
dom, na kamenito grudo, na sirotno bajto pod klancem,
na moãvirno loko ob potoku. Srce zajoka od bolnega
koprnenja in roka se zgane, da bi poboÏala tisto kame-
nito grudo, kakor mati speãega otroka, kakor sin mrtvo
mater.

Take misli so pre‰inile Pavletovo srce; povesil je gla-

vo in do solz mu je bilo, ko se je poslovil brez besed.
Hitro je ‰el po klancu nizdol in se ni veã ozrl.

Mana se je poslavljala od oãeta in matere, od bratov

in od sestra. Mati je jokala, vsi drugi so v oãeh zatajih
solze.

»Veliko nas je, ali tudi zate bo ‰e kos kruha; kar osta-

ni,« je rekla mati.

»Ostani!« so prosile sestre.

BES

TROJE POVESTI

Oãe se je ozrl na Mano, pokimal ji je v slovo, nato je

‰el za hi‰o in je sedel na klop. Pred hlevom je cvilil pes
in je grizel ob verigi.

»Povrnem se kmalu,« je rekla Mana in jim je dala

roko vsem po vrsti; mati pa jo je pokriÏala na ãelo, ust-
na in prsi.

»Saj ne grem za zmerom; bodite veseli, kakor sem jaz

vesela.«

Ali Mana ni bila prav niã vesela. Ves lep‰i je bil ob tej

uri dom pred njenimi oãmi, nikoli poprej ga ni videla
tako prazni‰kega in bogatega. Tudi je obãutila nenado-
ma, da jih ima vse od srca rada: mater in oãeta, brate in
sestre. Tako se ji je zazdelo, kakor da jih prej ni videla in
ne poznala; ãisto spremenjeni so stali pred njo, blagi in
ljubeznivi, vsi bolj‰i od nje same.

»Velikokrat sem jih Ïalila, nevrednica,« je spreletelo

njeno srce.

Ko se je poslovila na pragu in je stopila na cesto, so ji

bile noge teÏke, kakor da je romala Ïe dolge ure. Cula v
roki ni bila velika, ali vlekla jo je k tlom, kakor da je bilo
kamenje v nji.

»Manca, vrni se,« je vzkliknila mati.
»Kmalu!« je odgovorila Mana in se ni ozrla, da bi ne

videli solza, ki so pritekle samovoljno iz oãi. —

Tako sta se napotila obadva ob zgodnjem jutru. Nebo

je bilo oblaãno, hladen veter je pihal.

BES

TROJE POVESTI

»Da bi vsaj ne deÏevalo,« sta pomislila obadva, Pav-

le pod hribom, Mana na cesti.

»On je vesel, ves prazni‰ki ãaka name; kaj poreãe, ka-

dar ugleda te moje solze?« je pomislila Mana in si je z
robcem otrla lica.

»Ona je vesela, kakor na svatbo prihaja; kaj poreãe,

kadar me ugleda vsega malodu‰nega?« je pomislil Pav-
le; hotel je zavriskati, da bi odpla‰il bridkost, glasu pa ni
bilo iz grla in oãi so bile kalne kakor poprej.

Se‰la sta se pod vasjo, kakor sta se bila domenila. Pav-

le je sedel na kamen ob cesti in je ãakal. Ko je pri‰la
Mana, sta se pozdravila brez besede. Pogledala sta si iz
oãi v oãi, vedela sta vse takoj in sta molãala, zato da bi
Ïalostne besede ‰e bolj ne obteÏile srcá.

Dobro uro hoda sta imela do Ïeleznice. Med visokimi

hribi, skozi hladno samoto se je vila cesta. ·la sta poãasi,
obadva upognjena. Gozd nad njima je po‰umeval v
vetru; prva teÏka kaplja iz oblakov, kakor solza od neba,
je padla Mani na lice; Mana jo je otrla z rokavom in se
je nasmehnila.

»·e nebo se joka, se mi zdi!«
Pavleta je stresel mraz; kakor Ïalostna misel je ‰inilo

mimo njegovega srca.

»Naj se razlije, da se prej zvedri!« je vzkliknil.
»Ali nisva ukala, ko sva se napravljala na pot? âemu

zdaj ta bridkost, ãemu ta voda v oãeh? Stopila sva na to

BES

TROJE POVESTI

cesto, zdaj pojdiva, kamor drÏi! Dokler se bova imela
rada, ti povem, da se nama niã hudega ne bo zgodilo.«

V besedi je bilo zaupanje, v srcu ga ni bilo.
»âe ti ne bo hudega, dokler te bom imela rada, Pav-

le, ti nikoli ne bo hudo na svetu.«

»âe bi moja ljubezen bila tvoj kruh, Mana, nikoli ne

bo‰ laãna.«

Kanila je prva kaplja, sto drugih je kanilo za njo, na-

mah so razrile pra‰no cesto; veter je potegnil krepkeje,
Mani se je odvezala ruta, Pavle je zgrabil za klobuk; ãrni
oblak nad njima se je spustil jadrno k zemlji, gozdovi so
zabuãali in ulila se je ploha tako gosta in iznenada, ka-
kor da se je nebe‰ko vedro prevrnilo.

Pavle in Mana sta skoãila ãez jarek in sta se stisnila

pod ko‰ato bukev. Mogoãne veje so ‰umele in so se raz-
mikale; kadar se je prikazal oblak, jima je pljusnilo v
obraz.

»Ali ‰e ve‰?« je rekel Pavle.
»Tudi spomladi sva nekoã tako stala pod bukvo.«
»Takrat sva se smejala, ‰e v usta sva lovila kaplje,« je

rekla Mana.

Res je bilo obema tako pri srcu, kakor da se je nebo

razjokalo; srce Ïalostno vidi Ïalost, kamor se ozre.

»Ne smelo bi liti ob tej uri, na ta najin dan,« je tiho re-

kel Pavle.

BES

TROJE POVESTI

»âe bi sonce sijalo, bi bilo vse drugaãe,« je odgovorila

Mana.

Ploha se je polegla, ‰kropilo je ‰e narahlo v ravnih

curkih; Pavle in Mana sta se vrnila na razmoãeno, blat-
no cesto.

»Stopiva,« je rekel Pavle, »da Ïeleznice ne zamudiva.

âe teÏko nosi‰ to culo, daj meni!«

»Lahko nosim te cunje, ali ti nosi‰ teÏje. Menjajva!«
Spet sta molãala dolgo; veliko prijaznih in Ïalostnih

besed je bilo v srcu, ali na jezik niso hotele. Premoãena,
blatna in trudna sta pri‰la do Ïeleznice.

Sama sta bila v vozu do druge postaje; obrisala sta za-

meglelo okno in sta gledala z motnimi oãmi na pusto
deÏevno pokrajino. Mani so vztrepetale ustnice, v nje-
nem srcu se je nenadoma vse razmeknilo in solze so
planile iz njenih oãi.

»Drugaãe, sem mislila, o vse drugaãe, da bo najino

slovo!«

Pavleta je zgrabilo v grlu kakor s pestjo in molãal je.
Na drugi postaji so se odprle duri in v voz je stopila

vesela druÏba; vsevprek so govorili in smejali so se; ste-
klenica Ïganja je romala iz rok v roké. Postaren kmet se
je ozrl na Pavleta in na Mano in je pomeÏiknil.

»Vidva, kakor oãi kaÏejo, se paã ne peljeta na svat-

bo?«

»Ne peljeva se,« je odgovoril Pavle.

BES

TROJE POVESTI

Vsi so se ozrli na ta dva mlada romarja.
»Kam pa drugaãe?« je vpra‰al kmet Pavleta.
»V Ameriko!«
»Kam pa ti, dekle?« je vpra‰ala kmetica Mano.
»SluÏit!«
Zgodilo se je, kakor da je mrzla sapa pihnila v veselo

druÏbo; smeh je utihnil.

»Ni prijetno Ïivljenje dandana‰nji!« je rekel kmet.
»Danes ‰e na svojem svetu svoj gospod — kje pa bo‰

jutri?«

»Dan za dnem jih gre na stotine, tako sem bral,« je re-

kel drugi kmet.

»Kakor pred kugo beÏé in koliko se jih vrne? Morda

se vrnejo, kadar so beteÏni starci, od Ïivljenja tepeni!«

»Drugaãe je bilo nekoã,« je rekel tretji kmet.
»Pred leti se je ‰e zgodilo, da se je vrnil ãlovek iz Ame-

rike s polno mo‰njo in z zlato uro. Zdaj pa stopi siromak
v eno barko, v drugi barki pa se Ïe pelje njegovo siro-
ma‰tvo za njim.«

Tako so govorili kmetje; kmetice pa so rekle:
»Hudo je dekletu dandana‰nji, ki mora v sluÏbo. Slaj‰i

ovsenjak doma, nego maslen kruh na tujem.«

»Da bi vsaj maslen bil! Ali poznam jih, ki jim je pre-

Ïganka vsakdanji kruh. âe strada in hrani, si ne prihra-
ni za miren kot na stare dni.«

BES

TROJE POVESTI

»Koliko jih je, ki se izgubé brez spomina, se ne pri-

kaÏejo med svoje, ker jih je sram. Da bi se tebi tako ne
zgodilo,« je rekla tretja kmetica.

»Bog vama daj sreão v tej hudi loteriji,« so rekli vsi.
Pavle in Mana pa sta bila Ïalostna.
»Kakor da bi nama bilje prepevali,« se je zazdelo Pav-

letu.

»·e sveão naj nama priÏgo,« je pomislila Mana.
Obadva pa sta rekla v svojem srcu:
»Ker gledajo najino Ïalost, so veseli svojega veselja,

zato so neprijazne njih besede. Bog pa bo drugaãe gle-
dal!«

Nista veã poslu‰ala, tudi sama nista govorila; srce pa

se je pogovarjalo s srcem, ni bilo potreba besed.

Od daleã se je prikazalo mesto, vse pusto in sivo v

deÏju; kakor razmoãena, umazana plahta je viselo nebo
nad njim.

Stopila sta iz voza, prijela sta se za roko in sta ‰la, ka-

mor so ‰li drugi. Skoraj vsi so se napotili od postaje po
ozki, zelo blatni in obljudeni ulici; na obeh straneh so
bile trgovine in krãme druga tik druge.

»Nikamor se nama ne mudi,« je rekel Pavle.
»Pojdiva, kakor gredo drugi in ãe ugledava priljudno

krãmo, stopiva vanjo. Trudna si paã in laãna.«

BES

TROJE POVESTI

Res sta kmalu ugledala krãmo, ki se jima je zdela

prijaznej‰a, zato, ker je bila zunaj pobeljena in ker je
stala na pragu debela krãmarica.

»Tja stopiva,« je rekel Pavle.
Izba je bila nizka, zatohla in moãno zakajena. Pavle in

Mana sta sedla za mizo ob durih; tam ni bilo nikogar,
oná pa nista marala druÏbe. Ob drugih mizah je bilo
mnogo pivcev; nekateri so bili Ïe pijani, vsi pa so bili
razgreti od teÏkega vzduha in od vina. Sami popotniki
so bili; na besedah se jim je poznalo in na oblaãilu. Ni jih
bilo troje, da bi govorili enako govorico in nosili enako
no‰njo. Iz vseh krajev deÏele, Bog vedi odkod, jih je bilo
prignalo v to nepriljudno izbo, ki je niso videli prej ni-
koli. Kam jim drÏi pot nadalje? Mraz je spreletel Pavle-
ta ob taki misli in rekel je v svojem srcu:

»âe je upanja tako malo v njih, kakor ga je v meni, ne

povrne se ni eden.« —

Jedla sta in pila, nato pa je rekel Pavle:
»Najin zadnji dan je, Bog vedi, ãe bo ‰e kateri. Bodi-

va sama do veãera. Jutri zgodaj Ïe, mislim, da moram na
pot, ãe ne Ïe opolnoãi. Pijva ta dan in vesela bodiva; ni
treba solzá, hraniva jih za kasneje, ko bo morje med
nama.«

Le tisti ãas je bila Mana sama, ko je Pavle ‰el, da kupi

in plaãa karto za Ameriko. In ko je bila sama, se je vsa
velika Ïalost razlila ãez njene misli:

BES

TROJE POVESTI

»Saj so bile same pametne in resniãne besede, kakor

so govorili. Ne kruh maslen, preÏganka bo moja dota; za
balo mu bom pripeljala vrhan ko‰ bridkosti. In on, ta
sirotnik, ne gre iskat bogastva; trpljenja in ubo‰tva gre
iskat in v izobilju ga bo na‰el.«

Prijela je kozarec, pa je solza kanila v vino.
Pavle se je vrnil in je takoj spoznal njene misli.
»Jokala si, Mana, ker si bila sama. Ne jokaj, Mana. Z

vodo je zadeÏilo najino slovo, ni treba, da bi ga ‰e s sol-
zami. Pij, Mana, da stopi v lica kri in v srce pogum.«

Pila sta in res so krenile misli na veselej‰a pota.
»Nikar ne poslu‰aj, kar kvasijo hudobni ljudje,« je re-

kel Pavle.

»Midva poslu‰ajva le tisto, kar najino srce govori. Ali

veã ne ve‰, kako sva rekla? Dokler se bova imela rada,
nama ne bo hudega na svetu. Zato, da bo za zmerom
potrjeno, mi povej ‰e na ta zadnji dan po pravici, ãe me
ima‰ rada.«

»Rada te imam, Bog mi je priãa,« je rekla Mana.
»Tudi jaz te imam rad, Bog mi je priãa. — Zdaj, Mana,

ko je to ustanovljeno, pa se ne bojva nikogar ter izlijva
iz srca to Ïalost, ki je veã ni treba! Tudi drugi so ‰li in se
niso jokali, zato jim je sonce svetilo!«

Vesela sta bila in glasna, lica so jima rdela in oãi so

bile svetlej‰e. Ali ko se je nagnil dan, sta obadva utihnila;
le zadremala je bridkost, vzbudila se je ob mraku.

BES

TROJE POVESTI

»âas je, mislim,« je tiho rekla Mana in mu ni pogle-

dala v obraz.

»âe je ãas, pa pojdiva,« je rekel Pavle prav tiho in ni

izpraznil kozarca, ki je stal ‰e poln pred njim.

Vstala sta in takrat sta obadva obãutila hudo utruje-

nost; skoraj da jima niso noge odpovedale.

»Kaj je res Ïe treba?« je vpra‰al Pavle malodu‰en.
»Pozno je Ïe,« je odvrnila Mana.
»Lepo bi ne bilo, da bi prihajala k Hanci ponoãi; tudi

duri bi bile morda zaklenjene.«

»Pa bodi v boÏjem imenu,« je vzdihnil Pavle.
·la sta skozi mesto in vso pot nista govorila besede.

Ko sta bila Ïe daleã, sta vpra‰ala za cesto in hi‰o, kakor
je imela Mana na papirju zapisano. Hi‰a je bila ãisto bli-
zu, kakor da sta bila ‰la ponevedoma naravnost do nje.

»Ni ‰e noã,« je rekel Pavle.
»V veÏi postojva, mestni ljudje ne zapirajo zgodaj.«
Stala sta v veÏi, za roko sta se drÏala in sta molãala.

Mraãilo se je hitro kakor nikoli; okna na drugi strani
ulice so bila Ïe svetla; v veÏi pa je bila noã, da sta si ko-
maj videla v obraz.

»Zdaj pa Bog s teboj, Manca.«
»Bog s teboj, Pavle.«
»Pa ãe za zmerom, Bog s teboj, nikoli ne bodi huda

name.«

»Tudi ti ne zameri, ãe sem te Ïalila.«

BES

TROJE POVESTI

»Da se ‰e kdaj vidiva bolj vesela.«
»Bog bo dal.«
Ko sta se poljubila, so se tudi solze poljubile s solza-

mi, vroãe so tekle obema po licih. Tako sta se poslovila
Pavle in Mana.

BES

TROJE POVESTI

III

ilo je kakor iz vedra, ko je Pavle zadel svojo teÏko
culo ter se napotil po blatni ulici do postaje. Noã je

bila tako ãrna, da je videl komaj za ped pred seboj.

»âe izgre‰im, pa naj izgre‰im v boÏjem imenu in ‰e

hvala Bogu,« je pomislil. Ali ko je tako pomislil, se je
zasvetila postaja komaj sto korakov daleã.

»Je Ïe tako sojeno, kakor je sojeno,« je rekel Pavle.
»Noga najde svojo pot brez kaÏipota, kadar gre Ïalost

z njo.«

Nabasali so v voz toliko popotnikov, da so se duri s

teÏavo zaprle. ·e preden se je vlak premaknil, je bil
vzduh ob odprtih oknih teÏak in gost, da bi ga z britvi-
jo rezal. Dobro jim, ki so stisnjeni in stlaãeni sedeli na
klopeh in dremali; ali gorjé tistim, ki so sloné in stojé
pokimavali, vsi trudni in poãitka Ïeljni. Kleli so, dokler
so mogli, ali ker jih nihãe poslu‰al ni, so umolknili.

Pozno je stopil Pavle v voz, zato je stal. Od obeh strani

mu je pihalo iz oken v obraz, ali vendar ni bil vzduh niã
hladnej‰i in niã ãistej‰i. Kolena so se mu ‰ibila in glava
mu je klonila globoko.

BES

TROJE POVESTI

»Vsega je konec nekoã, tudi te voÏnje bo,« je rekel in

je stoje zaspal.

Vzdramil se je ‰ele, ko je butil ob duri.
»Kje smo?« je vpra‰al.
»Ne daleã,« mu je odgovoril popotnik.
»Komaj na ·tajerskem. En dan ‰e in ‰e eno noã, pa ‰e

en dan!«

Pavle je zagledal, da se je bilo mnogo popotnikov pre-

selilo, Bog vedi kam; rob klopi je bil prazen. Takoj se je
skljuãil v dve gubé, lica je naslonil ob dlani in je zaspal.

Dolgo je spal. Iz bridkosti, iz utrujenosti in iz vina so

se vzdignile sanje in so begale na vse strani; nikjer se
niso dolgo ustavile in nikjer niso bile vesele. Ugledal je
Mano, tam je stala, komaj devet klafter od njega, in mu
je klicala; iztegnil je roké, stopiti je hotel, noga pa se mu
ni ganila, prira‰ãena je bila v zemljo.

»Pridi k meni, jaz ne morem,« je zaklical.
»Jaz ne morem,« je odgovorila Mana. Tudi je ugledal

Mano, ko je stala pred njim ãisto blizu, komaj za tri
klaftre.

»Laãna sem in Ïejna,« je prosila.
»Daj mi kruha in vode.« Obojega je imel v izobilju,

vode in kruha, ali noge so mu bile prira‰ãene v zemljo,
moãne korenine so jih drÏale.

»Pridi Mana, da te napojim in nasitim,« je klical.
»Ne morem,« je odgovorila Mana; in ‰e je rekla:

BES

TROJE POVESTI

»Ti se usmili, zakaj ti si moãan . . .«
Ugledal je Pavle svoj dom, svojo sirotno bajto; vabila

ga je s samotnimi oãmi, dvoje praznih oken je strmelo
nanj: »Kod hodi‰, kam si ‰el? Nate ãakam, nate mislim;
brez slovesa in brez pozdrava ne gre otrok od matere.«

Stopiti je hotel Pavle na klanec, prestopiti prag, in ni

mogel. Tudi svojo leho je videl in svoj laz za hribom in
nikamor ni mogel; prira‰ãene so bile noge, niso se ga-
nile. Ali navsezadnje je ugledal Pavle obraz, ki se je sklo-
nil do njega kakor izpod oblakov; ves blag je bil obraz,
oãi pa so bile objokane.

»Kam si se napotil, Pavle, sirotni sin moj?« Obedve

roki je iztegnil Pavle in je poklical mater; njen obraz pa
je ugasnil kakor sveãa v vetru.

»Hudo sanja‰, tovari‰,« ga je vzdramil popotnik. Pavle

se je ozrl; in ko je ugledal temni voz in dremajoãe po-
potnike, mu je segla v srce grenka boleãina.

»Sanjalo se mi je, da sem nesreãen; kaj je bilo treba

sanj?« je pomislil.

Nato je vpra‰al popotnika:
»Ali smo Ïe daleã in kje smo?«
Popotnik ga je najprej natanko pogledal, nato pa je

vpra‰al sam:

»Kam drÏi pot, prijatelj?«
»V Ameriko.«

BES

TROJE POVESTI

»âe drÏi pot v Ameriko, tedaj pa nikar ne povpra‰uj,

kako daleã in kje! Naveliãal se bo‰! Zdaj smo Ïe blizu do
nem‰ke zemlje in kmalu, mislim, da se bova preselila!
Nikar ne dremlji, da te ne zapeljejo v druge kraje!«

Resniãno sta se kmalu preselila v drug voz, ki ni bil

prav niã lep‰i in prijaznej‰i od prej‰njega.

»Prestal bom pot, kakor Ïe je; da bi le drugo vse!« je

rekel Pavle.

Zares jo je prestal, ker je bil mlad in moãan; ali kosti

so ga bolele in truden je bil, kakor da devet dni ni jedel
in devet noãi ne spal. Ko je poslednjikrat stopil iz ãrne-
ga voza, se mu je zdelo, da so mu noge od Ïeleza in tudi
roke od komolcev nizdol; prestopal se je kakor starec ob
palici.

»Moãan sem bil, ko sem stal na domaãi lehi in ko sem

se bahal pred farno cerkvijo; komaj sem stopil na tujo
cesto, sem slabiã. Taki ne obogatijo, takim ne sije son-
ce!«

Tako je pomislil.
Tri dni in tri noãi je ãakal na barko. Vse polno je bilo

bark ob bregu, prihajale so in odhajale, nekatere pa so
stale v vodi tako mirno, kakor na suhi zemlji; le tiste ‰e
ni bilo, ki je nanjo ãakal.

»Karto imam za Ameriko!« si je mislil.
»Ta je kakor ime na po‰tnem pismu; izgubili me ne

bodo.«

BES

TROJE POVESTI

Daleã v mesto si ni upal, preveã je bilo divje; zdelo se

mu je, da nobeden ãlovek ne hodi zloÏno, temveã da
begajo in hlastajo, kakor od greha gnani, in da nobeden
ne govori po ãlove‰ko, temveã da kriãe venomer in vsi
hkrati, kakor legijon pijanih Ïganjarjev. Strah je bilo
Pavleta, ni vedel, kam da bi med temi neznanimi ljudmi,
zato se je vrnil v tisto Ïalostno hi‰o, kamor so bili spra-
vili popotnike.

Kakor snopje so leÏali tam na neãednih klopeh; ko-

mur se na klop ni hotelo, je legel na tla; oboje pa je bilo
trdo. Jed, ki so jo dobili, je bila paã jed, ali sam Bog vedi,
kaj je bila drugaãe; popotniki so bili laãni in so jedli, kar
je Ïe bilo.

»Pot je pot!« je rekel Pavle.
Îganje pa je bilo moãno kakor ogenj in se je razpali-

lo v krvi.

»Nikoli ga nisem pil, ãemu bi ga zdaj ne? Pot je pot!«

je rekel Pavle.

Ko so jih poklicali, so bili pijani vsi in tudi Pavle je bil

pijan. Opotekel se je na barko, ki se je narahlo zibala in
obleÏal je tam, kamor so ga sunili; svojo culo je imel pod
glavo.

Kedaj da se je vzdramil in kako, sam ni vedel. Za‰u-

melo mu je v glavi in zaobrnilo se in obãutil je, da je
bolan; tako je bil truden, da ‰e oãi ni odprl.

»Kaj bi?« je rekel.

BES

TROJE POVESTI

»Strahoto bi videl, raj‰i je ne vidim!«
LeÏal je dolgo, naposled pa ga je moãno zaÏejalo.
Ko se je ozrl z motnimi oãmi, se mu je najprej zazde-

lo, da je ‰e z mnogimi drugimi zaklenjen v prostorno
jeão. Strop je bil nizek, vzduh teÏak in vroã. Tik poleg
Pavleta je leÏal na svoji culi star ãlovek, najbrÏ tudi
bolan, ker je bil ves zasinel v obraz; ogovoril ga je, Pav-
le pa ni razumel njegove govorice. VsenavzkriÏ so govo-
rili, razumel pa ni Pavle nikogar in niã mu ni bilo Ïal.

»Pozna se jim rev‰ãina in bridkost na obrazih!« je re-

kel. »Prav tako so se napotili sreãe iskat, prav tako so
stavili v to Ïalostno loterijo, kakor sem stavil jaz. Bolj‰e,
da me ne ogovarjajo; sli‰al bi morda ‰e huj‰e besede,
nego sem jih kdaj govoril sam! Bog se jih usmili in tudi
mene z njimi!«

Okusil je vodo, topla je bila in kalna; samo usta si je

izplaknil, nato pa jo je izpljunil.

»Saj veãna ne bo ta voÏnja!« se je tolaÏil.
»Sedem dni, so rekli; in prvi dan, se mi zdi, da je Ïe

minil. Mlad sem in moãan, v sedmih dneh me ne bo
vzelo; saj paã to ni bolezen, le utrujenost je in slabost!
Mislil bom na lep‰e kraje in na bolj‰e ãase, pa prejde ta
teden, kakor mine huda ura.«

Napol v sanjah, napol v omotici, tako se je vozil Pav-

le sedem dni in sedem noãi. Ko je ob jutru osmega dne
stopil na suho, se je opotekal in ves bled je bil v obraz.

BES

TROJE POVESTI

Lojze je ãakal nanj, kakor sta si bila pisala in spoznal ga
je v gneãi med stotimi.

»Od zgodnjega jutra te ãakam in bil bi te ãakal do

noãi!« ga je pozdravil. »Ves dan sem zamudil zaradi
tebe, sirota, ki te je morje tako razzibalo, da sem te le po
kranjskem klobuku in po kranjski nerodnosti spoznal.
Le zmerom nosi ta klobuk in zvesto hrani to nerodnost,
pa te bom ‰e v dolini Jozafat spoznal! Ali so ti na‰i col-
narji delali kaj neprilike zaradi bogastva, ki ga nosi‰ s
seboj?«

»Niso!« je rekel Pavle; tako je bil utrujen, da se mu ‰e

smejati ni hotelo.

»âudeÏ boÏji! — Zdaj brÏ na voz; v na‰i deÏeli ne ho-

dimo pe‰!«

Nista se vozila dolgo. Lojze je skoãil z vozá, Pavle za

njim, nato sta ‰la ‰e sto korakov ter sta stopila v krãmo,
ki se je zdela Pavletu svetla in prijazna.

Prvi kozarec piva je izpraznil Pavle na du‰ek in vsa

bolezen mu je mahoma odlegla.

»Dobro je pivo v tej hi‰i!« je rekel Lojze.
»Nem‰ka krãma je, zato ni tako umazana in kriãava,

kakor talijanske beznice! Prigrizni, Pavle, zdaj ti bo tek-
nilo!«

Po kosilu se Lojze ni veã smejal; resno je gledal, kakor

da ga je bila nenadoma ob‰la grenka misel.

BES

TROJE POVESTI

»Vesel sem, res, da si pri‰el; tudi zato, ker ‰e ves di‰i‰

po stari domovini — in to je kakor pozdrav od onkraj
morja. Ampak, ãe prav pomislim, se mi le zdi, da nisi pa-
metno ravnal!«

»Kako da ne pametno?« se je zaãudil Pavle.
»Saj sem ti pisal! Hude ure se bojé ljudje! Hudi uri se

pravi pri vas toãa in povodenj, pri nas pa se pravi: dela
manj in rev‰ãine veã. Tudi mene je zaskrbelo, ko se dru-
gaãe ne brigam za skrb in bridkost!«

Pavletu je ‰lo do srca kakor zimski hlad.
»Torej pravi‰, da ne bo dela zame?« je vpra‰al poãa-

si in skoraj strah ga je bilo teh besed, ki so bile kakor
oznanilo: pri‰el si, da se pogubi‰, potegnil si v loteriji
ãrno ‰tevilko!

»Kaj pravim? Niã ne pravim!« je zlovoljen odgovoril

Lojze.

»Le tako sem rekel, da v Ameriki zdaj veã ne rodi jab-

lan zlatih jabolk; in da se morda kmalu posu‰i, ãe se nas
vseh skupaj Bog ne usmili.«

»Z veseljem si me pozdravil, tako da sem bil sam ve-

sel; zdaj pa mi kaÏe‰ grozo in Ïalost!« mu je oãital Pav-
le.

»Seveda sem te pozdravil z veseljem, zato ker si iz

na‰ih krajev in ker si fant, kakor je treba. Kaj naj bi te Ïe
na pragu ozmerjal? Ker si pameten, poslu‰aj: kolikor
ima‰ denarja, hrani ga zvesto in niã ne zapravljaj. Dela

BES

TROJE POVESTI

ti poi‰ãem, ãe bo iskanje kaj izdalo; Ïe jih je lepa vojska,
ki se potepajo brez posla. To sva zdaj ustanovila, pa re-
civa zbogom vsem nev‰eãnostim in pijva!«

Lojze je bil takoj vesel in pre‰eren, Pavletu pa je leÏalo

na srcu, kakor teÏka senca.

»Nocoj bo‰ spal pri meni!« je rekel Lojze.
»Tudi zmerom lahko, dokler ne obogati‰! Prostorna je

moja izba, zato ker ãasih tako ãudeÏno prirogovilim
domov, da mi je ‰e vsa premajhna! Ne velikokrat; am-
pak takole enkrat na mesec se mi zazdi, pa napravim
Ïegnanje kar na svojo roko. Dovolj bo za obadva prosto-
ra, ne bo se ti treba potepati med kvartaãi in tatovi. —
Zakaj se tako tiho drÏi‰?«

»Truden sem!« je rekel Pavle.
»Zares si ves ãemeren in zaniã! Pojdiva, posteljem ti

in te odenem, sirota, da si odpoãije‰!«

Stopila sta iz krãme, ‰e svetel dan je bil.
»Pazi na pot!« je rekel Lojze. »Po hi‰ah je ne bo‰ spo-

znal, ker so vse enake, ampak ‰tej, koliko je ovinkov in
na katero stran. Najino domovanje ni veã daleã!«

Lojzetova izba je bila prostorna, pohi‰tva pa ni bilo

veliko.

»Kaj bi mi ropotija,« je rekel, »ko sem zdoma do noãi;

za molje in mi‰i je ne bom kupaval!«

BES

TROJE POVESTI

Pavle se je zgrudil na posteljo in je v tistem trenotku

zaspal; trdno in sladko je spal, kakor Ïe ne od tistega
dne, ko se je poslovil od svoje bajte.

Ko se je vzdramil, je bilo jutro. Laãen je bil in Ïejen in

kosti so ga bolele. Lojzeta ni bilo.

»Delaven dan ima!« je pomislil Pavle.
»Da bi ga tudi Ïe jaz imel!«
Umil se je do dobrega, ker je bil ves blaten in sajast,

nato pa se je napotil v nem‰ko krãmo. Kolikor je videl
mesta, se mu je zdelo pusto in neprijazno, kakor bahat
lakomneÏ.

»âe bi bogat bil tukaj, doma bi tukaj ne bil!« ga je

spreletelo.

V krãmi je Pavle kosil in tudi veãerjal; ‰ele pozno pod

noã se je prikazal Lojze.

»Dolgo te ni bilo!« ga je pozdravil Pavle.
»Kaj misli‰, da z lenobo sluÏim svoje tolarje?« mu je

odgovoril trudni in laãni Lojze.

Pavleta je zabolelo, kakor da ga je tuja roka udarila na

lice.

»âemu me Ïali‰?« je vpra‰al.
»Nikar se ob vsaki besedi ne zmrduj in ne cmeri; saj

si fant, pa ne prisiljena nevesta. Zakaj da sem slabe vo-
lje, ti bom precej povedal: laãen sem!«

Ko je Lojze poveãerjal, si je obrisal ustna in je pil, nato

pa je rekel:

BES

TROJE POVESTI

»Îe sem vpra‰al zaradi tebe, ali kakor zakleto je! Zdi

se mi prav zares, da je huda ura blizu! Vpra‰aj tukaj,
vpra‰aj tam, smejo se ti! Ali danes je ‰ele prvi dan,
potrpel bo‰ paã ‰e teden dni in ãe bo treba, tudi ‰e tri
tedne. Nikomur ‰e niso nosili tolarjev na barko.«

Pavle je povesil glavo in pivo mu ni veã teknilo.
»Vedel sem, Ïe ob slovesu vedel!« je rekel tiho.
»Zaradi tega ni potreba, da bi jokal in da bi se obe‰al!

Poznam jih, ki so ãakali pol leta in dalj, pa so doãakali!«

Pavletu pa je bilo, kakor da mu je ãrna senca po‰ep-

nila na uhó:

»Nikoli ne bo‰ doãakal!«
Zares je ãakal Pavle teden dni, in tudi je ãakal tri ted-

ne; Lojze pa je govoril:

»Ne misli, da je svetá konec, ker tvoje roke poãivajo.

Zdaj ti ni ‰e hudega, da bi ti huj‰ega ne bilo. Ali ve‰,
koliko jih je vãeraj‰nji dan v tem bogatem mestu od gla-
du umrlo, od gladu, kakor ‰e pes ne pogine, ki najde na-
vsezadnje le ‰e suho kost na cesti? Umrlo jih je petde-
set!«

»To je greh, to je bogokletstvo!« je vzkliknil Pavle.
»Seveda je! — Midva pa imava svoje domovanje, ima-

va kosilo in veãerjo — in ti, nehvaleÏneÏ, se joka‰ ter se
prepira‰ z Bogom!«

Pavle je sli‰al te besede in jih je razumel, zato je bilo

njegovo srce ‰e bolj Ïalostno in brez upanja. Pomislil je:

BES

TROJE POVESTI

»Koliko pa je ‰e dotlej, Pavle, da bo‰ ti med tistimi

petdeseterimi, ki poginejo, kakor ‰e pes ne pogine?«

Tisti veãer je pisal Mani in je rekel v tem pismu:
»Sreãno sem pri‰el v Ameriko, zdrav in vesel. Lojze je

ãakal name in me je spoznal. Mesto je veliko, da nikoli
takega; komaj ve ãlovek, kam da bi se obrnil. Dela imam
in lepo zasluÏim, pa ti kmalu kaj po‰ljem, da bova ime-
la za balo. Le tako me rada imej, Manca, kakor te jaz
imam rad, pa bo vse dobro. Mesec dni te nisem videl, ali
dozdeva se mi, da je leto in dan. Zame niã ne skrbi, ne
bo mi hudega, in kmalu ti kaj po‰ljem. Znanega ãlove-
ka ni tukaj, sama sva z Lojzetom. Kadar se povrnem,
pojdeva najprej domov, v nedeljo, kadar gredó k ma‰i in
zvoni od svetega Lenarta; ti pa bo‰ imela Ïidano ruto. Le
pridna bodi, Manca, in kmalu ti kaj po‰ljem za balo.«

Ko je napisal Pavle to pismo, je naslonil lica v dlani in

solze so mu tekle izza prstov; razjokal se je, zakaj sam je
bil s svojim srcem in s svojo Ïalostjo.

BES

TROJE POVESTI

ana je narahlo potrkala na duri, Hanca je odpr-
la in jo je pozdravila vsa vesela.

»Skoraj sem Ïe mislila, da si se izgubila! Saj si pri‰la

zjutraj, kod si hodila ves dan?«

Mana ji je pogledala v oãi in Hanca je takoj vse ved-

ela in se je zasmejala od radosti.

»Jokala si ves dan, uboÏica, ‰e vse rdeãe so tvoje oãi.

Le potolaÏi se, tako brÏ bo‰ pozabila nanj, kakor on
nate! — Dokler veãerje ne napravim in ne pomijem, sto-
pi v tisto izbo; majhna je, ali je moja!«

Mana je stopila v tesno izbo, ki je bila komaj pet kora-

kov dolga in troje ‰iroka. Postelja je bila v nji, miza in
stol, niã drugega. Miza pa je bila vsa polna; ogledalo,
‰katle in ‰katlice, knjige, podobe, pisma, vse razmetano
in razbrskano. Na steni je visela obleka tako nagosto,
kakor v ‰tacuni: jopiãi vsake sorte, beli, rdeãi in pisani,
krila vsakdanja in praÏnja, predpasniki za kuhinjo in za
cesto. Mana je ogledovala to bogastvo in je rekla:

»Vse to, kakor je, bi bila Ïe dota za kajÏarjevo hãi!

Bodi mi sreãa prijazna, kakor je tej bila, pa so brez
potrebe tekle vse moje solze!«

BES

TROJE POVESTI

Sedela je na stolu poleg postelje, naslonila je glavo ob

blazino in je zadremala. Pozno v noã jo je vzbudila Han-
ca, ko ji je posvetila s sveão v obraz.

»Glej jo, kakor otrok je zaspala; do dobrega se najo-

ka in zaspi! âemu nisi legla na posteljo, ko ti je pred no-
som?«

Polagoma se je Mana vzdramila in je spoznala, kje da

je; teÏko se ji je storilo, zakaj nikoli ‰e ni prenoãevala v
tuji hi‰i in za vbogajme.

»Ne zameri, Hanca, za nocoj!« je rekla.
»Kaj bi zamerila? Potrpi!«
Hanca je ‰la in je prinesla vroãega ãaja in maslenega

kruha.

»âaj te bo omotil, Mana, ker je moãan; laÏje bo‰ za-

spala in lep‰e se ti bo sanjalo. Pij in prigrizni!«

Mana je pila ãaj in kri ji je ‰inila v lica.
»Dolgo pot sem danes Ïe preromala in veliko brid-

kosti Ïe uÏila; trudna sem!« je rekla.

»To je tvoja postelja!« je pokazala Hanca.
»Le eno blazino ti vzamem in si jo poloÏim na tla. Jaz

spim, kamor leÏem, ãe je kamen, ali ãe je pernica.«

»Tudi jaz spim tako,« je rekla Mana.
»Trudna sem, pa ne vpra‰am za pernico. Ne bom

leÏala na postelji; ãe bi te videla pod seboj, bi ne mogla
spati.«

BES

TROJE POVESTI

Hanca je poloÏila blazino na tla, pogrnila jo je z belo

rjuho, lepo vzglavje je napravila in toplo odejo je prines-
la.

»âe misli‰, da se ti bo lep‰e sanjalo na tleh, pa sanjaj

na tleh!« je rekla.

Zaspali pa nista, ko je Hanca upihnila sveão.
»Vroãe mi je, Hanca, pri srcu pa mi je mraz!« je rek-

la Mana.

Hanca je pokleknila k nji in jo je poboÏala po licu.
»Ker si otrok,« je rekla. »Zdaj le prijetno zaspi. âe je

‰e toliko Ïalosti v tvojem srcu, niã ne misli nanjo, ne
poglej je! Ampak ãe je kaj veselja zraven, pa ãe je le kap-
ljica, jo razmakni na vse strani, da je bo srce do vrha pol-
no. Tako je, otrok; kamor po‰lje‰ svoje misli, tja gredo!«

»Blaga si, lepo tolaÏi‰; ali moje misli noãejo.«
Hanca je pomislila.
»Kam je ‰el?« je vpra‰ala.
»V Ameriko.«
»âe je ‰el v Ameriko, ni treba, da bi ‰e preko morja jo-

kala za njim! On ne joka, drugaãe ne bi bil ‰el!«

»Ker me ima rad, zato je ‰el!«
Spet jo je poboÏala Hanca po licu.
»Tudi mene je imel rad, moj zvesti fant, zdavnaj je Ïe;

zato je ‰el, ker me je imel rad, je rekel; nikoli veã ga ne
bo!«

Mana je vzdignila glavo in je sklenila roke.

BES

TROJE POVESTI

»Greh je bil, Bog mu ga odpusti!«
»Seveda je bil greh!« je rekla Hanca tako mirno in

brez bridkosti, kakor da je o deÏju in blatu govorila. »Ali
takih grehov je veliko, Manca, in svet se zaradi njih ‰e
zmerom ni razmajal. Tako je in nikoli ni bilo drugaãe. âe
me zdaj oslepari mo‰ki ali Ïenska, ne jokam in se ne
grizem, temveã pljunem na tla in pozabim. Tudi ti sto-
ri tako, pa sladko zaspi in lahko noã!«

Mana je zatisnila oãi, ali dolgo ni zaspala, kakor je bila

trudna. Vesele so bile besede, ki jih je sli‰ala, na njeno
srce pa so padale kakor kamen za kamnom.

Ko se je vzdramila, je bilo okno zagrnjeno, ali Mana

je videla, da je Ïe svetel dan. Urno je vstala in se je
oblekla. Hanca ji je prinesla kave in kruha.

»Zakaj me nisi vzbudila?« je rekla Mana. »Sram me je

tega svetlega dne!«

»Nikamor se ti ne mudi. Popoldne pojdeva pogledat,

kaj da bi zate bilo; veliko ne bo in posebnega niã!«

»Da ni?« se je prestra‰ila Mana.
»Saj si res otrok, pa ‰e kako nespameten! Kaj si misli-

la, da ãakajo nate? Pridna si, poslu‰na, poniÏna in pri-
pravna; vseh ãednosti si polna, ki jih je treba dekletu; ali
glej — kmet si! Za ãednosti pa te gospoda ne bo vpra-
‰ala!«

»Tudi ti si iz na‰ih krajev!« je rekla Mana.

BES

TROJE POVESTI

»Tudi jaz, da bi tako ne bila! Tam v na‰ih krajih nosijo

ljudje srce na dlani in ga zafreãkajo prezgodaj. Ne vedó,
kaj nosijo na dlani, kakor otrok ne ve, ãe ima v roki vi-
nar ali cekin. Pri‰la sem kmetica v mesto, kakor si ti
pri‰la; da sem takrat vedela, kar zdaj vem, da sem takrat
videla, kar zdaj vidim — polno vedro solzá manj bi bile
prelile te moje oãi.«

»Grenko govori‰!«
»Kmalu bo‰ sama videla in vedela; morda bo‰ takrat

govorila ‰e grenkej‰e.«

Mana je skrila obraz v dlani.
»Jaz pa sem vse drugaãe mislila, vse drugaãe.«
»Kaj bi vzdihovala in jokala? Tudi jaz sem drugaãe

mislila, ko sem pri‰la. Bridkost je kratka; ãlovek se pri-
vadi, ker se mora.«

Popoldne sta ‰li v mesto. Îenska, ki je oddajala sluÏ-

be, ni bila prijazna, zakaj takoj je spoznala kmeta.

»Ali zna‰ kuhati?« je vpra‰ala.
»Ne za gospôdo!«
»Ali si Ïe kdaj sluÏila?«
»Ne ‰e!«
»Ampak pridna je in pripravna, saj jo vidite!« je rek-

la Hanca.

Îenska je dala Mani popisan listek.
»Pa se tam oglasi v soboto! Tam ti ne bo hudega, do-

bri ljudje so!«

BES

TROJE POVESTI

·li sta po ulici, med visokimi, gosposkimi hi‰ami; nato

sta pri‰li pod zelene kostanje.

»Do veãera je ãasa dovolj, izprehodiva se!« je rekla

Hanca.

Zelene loke so se oãem prijazno smejale, sladko so

di‰ali kostanji. Mana se je spomnila na dolino, na polje
in na dom in zabolelo jo je v srcu.

»Niã dobrega mi ne bo na svetu, nikoli ne!« je rekla v

svoji Ïalosti.

»Prav zares ti ne bo niã dobrega!« je odgovorila Han-

ca.

»Ne tebi in nikomur ne izmed nas, ki nismo rojeni

pod zlato streho!«

»Kaj tebi ni dobro?« se je zaãudila Mana.
Hanca pa se je zasmejala.
»O, dobro mi je, nikoli nisem laãna in nikoli Ïejna,

posteljo imam pod seboj in streho nad seboj in oblaãil
na izbiro! Ampak ker si otrok, ti nikoli ne bom Ïelela, da
bi se ti tako dobro godilo, kakor se meni godi!«

»Povej, zakaj si tako Ïalostna, da ‰e govoriti ne mara‰

o tej Ïalosti!« je rekla Mana.

»Vedela bo‰ sama, kadar bo‰ vse videla in spoznala,

ne bo dolgo!«

Mani pa je bilo ob takih besedah srce ‰e bolj malo-

du‰no in plaho, nego je bilo poprej.

BES

TROJE POVESTI

»âe je njo tako ranilo, kako bo ranilo ‰ele mene!« je

pomislila v svojem strahu; povesila je glavo in ni veã
videla ne zelenih lok, ne ko‰atih kostanjev.

Do sobote je domovala pri Hanci, v soboto pa se je

napotila tja, kamor je list veleval.

Pri‰la je v visoko, ãisto novo, gosposko hi‰o; skoraj si

ni upala, da bi prestopila prag; pokazali so ji pot na
dvori‰ãe. Tam je potrkala na duri in odprla ji je postav-
na, debela Ïenska, ki jo je takoj premerila od nog do gla-
ve.

»Ali si ti na‰a dekla?«
Mana ji je dala list.
»Le naprej stopi! Pri nas se ti ne bo godilo slabo, ãe

bo‰ prav ravnala in ãe bo‰ ubogala. Culo vrzi tja, v kot,
zavihaj si rokave in pomij, kar je ‰e treba; veliko ni!«

Mana se je ozrla po kuhinji; temna je bila in nepri-

ljudna; na ognji‰ãu je bila skladovnica umazanih posod.

»Mnogo jih je paã v druÏini!« je pomislila Mana in si

je zavihala rokave do komolcev. Tako zavihani so osta-
li rokavi do noãi. Mana je pomivala, pospravljala, kuhala
in prala, veãerjala je stoje; in ko si je postlala v kuhinji na
tleh, je bila tako trudna, kakor da je vse od teÏkega kam-
na, roke, noge in Ïivot. In ‰e zmerom je sli‰ala, kar je
poslu‰ala ves dan:

»Zabiti kmet! Zabiti kmet!« Tako trudna je bila, da ‰e

Ïalosti ni obãutila; zavzdihnila je globoko in je zaspala.

BES

TROJE POVESTI

Kakor je bil prvi dan, taki so bili vsi. Spoznala je lju-

di, katerim je sluÏila.

»Bogati niso, tudi prijazni niso!« je rekla. Mater, tis-

to postavno in debelo, je morala klicati za gospo; njen
moÏ je bil krojaã, starikav, suhoten in zmerom ãemeren
ãlovek; njega je klicala Mana za gospoda, tako je bilo
ukazano. Drugaãe pa je bilo tam ‰e mnogo ljudi, sinov,
hãerá in gostaãev, tako, da je pospravljala Mana ãetve-
ro prostornih izb. Ali kakor je storila in kamor je ‰la, se
je glasila za njo starodavna pesem:

»Zabiti kmet! Zabiti kmet!« Mana je stisnila ustnice

in zatajila solze, da bi se ji ne smejali.

»Zakaj me Ïalijo, ko jim nisem storila hudega?« je po-

mislila v svojem srcu. Gospa pa ji je oãitala in jo je uãi-
la:

»Nikar ne bodi tako lena in nerodna, nikar ne misli,

da si na polju! Kaj ti bom za lenobo plaãevala pet goldi-
narjev na mesec in te ‰e redila povrhu?« Mana je pove-
sila glavo in ni odgovarjala.

Tako je bilo do druge nedelje. Tisti dan pa je smela

Mana iz hi‰e; oblekla se je praÏnje in se je napotila k
Hanci.

»Kako je s teboj, kako se ti godi?« jo je pozdravila

Hanca.

Mana ni niã odgovorila; sedla je na stol in ustna so se

ji tresla od zatajenega ihtenja.

BES

TROJE POVESTI

»Shuj‰ala si!« je rekla Hanca. »Saj sem vedela: takega

dekleta, ki nima nikogar in ti ne ve ne kod ne kam,
izÏemó do zadnje kaplje! Le to si zapi‰i, pa nikoli ne po-
zabi, da dobrih ljudi ni na svetu. — Malo si se zdaj Ïe
nauãila; tistim odpovej pa pojdi v bolj‰e kraje; ãe bo tre-
ba ãakati, ãakaj pri meni!«

»Samo ti si dobra! Samo ti si dobra!« je vzkliknila

Mana in je zaihtela na glas.

»Saj si res veliko trpela!« je rekla Hanca.
»·e psa ne udarim, dokler me ne ugrizne, ljudje pa so

huj‰i od Ïivine! Kar povej, ‰e nocoj povej, da pojde‰! âe
si sama ne upa‰, pojdem s teboj!«

»Saj bi vse dobro bilo!« je rekla Mana.
»Delam, dokler se roke gibljejo in niã ne vzdihujem.

Ali ãemu zmerjajo, ko jih ne Ïalim? Beseda jim je kakor
pljunek!«

»Ne le njim! Ne le njim!« jo je tolaÏila Hanca.
»âe bi rekla, da so njih besede pljunki, bi bila jaz Ïe

opljuvana od vrha do tal! Zdaj veã ne pljujejo name,
zato, ker jih poznam. Tudi tebi ‰e pride tisti ãas, le
zvesto hrani spomin v srcu; vse si zapomni, kar si vide-
la in kar si spoznala!«

»Kaj bi z jezo in s spoznanjem?« je vsa Ïalostna od-

govorila Mana.

»Preveã je bridkosti v mojem srcu, da bi bilo prosto-

ra ‰e za kaj drugega!«

BES

TROJE POVESTI

Nato pa se je nenadoma nasmehnila, njene solzne oãi

so se zasvetile.

»Ali sem ti povedala, Hanca, ãemu da sem pri‰la v

mesto?«

»âemu da si pri‰la?«
»Poslu‰aj pa naglas se zasmej: zato sem ‰la sluÏit, zato

sem pri‰la v mesto, da bi si prisluÏila doto, jaz, kajÏar-
jeva hãi!«

Hanca jo je pogledala z Ïalostnim oãesom.
»Bridkost govori iz tebe, ne veselje. ·la si za sreão, ka-

kor smo mi vsi ‰li, kakor so jo vsi iskali in kakor je nihãe
na‰el ni. âe si se ob prvem koraku nerodno spoteknila,
nikar ne Ïaluj in ne vzdihuj; tudi drugim se je tako zgo-
dilo.«

Nato je prinesla Hanca ãaja in potice.
»Ná, pij in jej!« je rekla.
»Pa tudi zasmej se! Kolikor bolj Ïveãi‰ svojo Ïalost, to-

liko grenkej‰a je!«

Mana je popila skodelico ãaja, nato pa je prosila:
»âe ima‰, daj mi papirja, pisala bi rada!«
»Kaj ti je Ïe pisal?« je vpra‰ala Hanca.
»Ni; ampak tako sva se zgovorila, da pi‰em na ime ti-

stega Lojzeta, ki je Ïe tam, on pa náte, ki si tukaj.«

»Pa mu bo‰ vse povedala, kakor je?« se je Hanca Ïa-

lostno nasmehnila.

BES

TROJE POVESTI

»Tako bom pisala, kakor je v mojem srcu!« je odgovo-

rila Mana.

Hanca je prinesla papirja, lepega, z zlato obrezo.
»Pa nikar mu preveã ljubeznivo ne pi‰i; ne bilo bi do-

bro, bahal bi se.«

»Tako bom pisala, kakor ga imam rada,« je rekla

Mana vdrugiã.

Nato je pisala Pavletu pismo in je rekla v tistem pis-

mu:

»Sreãno sem pri‰la v sluÏbo in niã mi ni hudega. Delo

je lahko za moje roke; mislim, da bom doto kmalu za-
sluÏila. Le tako rad me imej, Pavle, kakor te jaz imam
rada, pa bo vse dobro. Dolgo te nisem videla, mesec dni
je paã; meni pa se zdi, da je leto in dan, pa te vendar vi-
dim vsak veãer, ko zaspati ne morem. Ljudje, ki sem pri
njih, me imajo radi; zame niã ne skrbi, ne bo mi hude-
ga. Kadar se povrne‰ in bova Ïenin in nevesta, pojdeva
najprej domov, da nama bo pozvanjal sveti Lenart. Ve-
sela sem in zdrava, tudi ti bodi zdrav in vesel. Le tako
misli name, kakor jaz nate mislim, pa se bo vse dobro
napravilo; Bog bo gledal!«

Hanca je prebrala pismo in je rekla:
»Zakaj tako pi‰e‰, ko ni res?«
»Zato, ker ga imam rada, kakor me on ima rad!« je

odgovorila Mana in se je razjokala.

BES

TROJE POVESTI

am v Ameriki, tam v Lojzetovi izbi, pa se je to-le
zgodilo:

Planil je Lojze v izbo ‰e pred veãerom, niã ni pozdra-

vil Pavleta, vrgel je kuãmo na tla in je hodil z dolgimi
koraki od duri do okna, od okna do duri.

»Kaj?« se je prestra‰il Pavle.
»Kaj? Niã!« je odgovoril Lojze, jeza pa mu je sijala iz

oãi.

»Tisto se je zgodilo, kar sem rekel, da se bo zgodilo —

kuga je v deÏeli!«

Ob tej besedi se je razlil Pavletu mrzel pot po ãelu in

po licih.

»Kako se je to zgodilo?« je vpra‰al tiho.
»Kako da se je zgodilo?« se je razsrdil Lojze.
»Kako pride v deÏelo toãa, lakot, draginja, povodenj,

vojska? Pride, pa mir besedi! Zdajle sem tvoj tovari‰.«

»Kako tovari‰?«
»Brez posla, kakor ti! Petsto nas je, ki so nas posadili

na cesto. Kaj? Obglodal si kost, pa jo vrÏe‰ stran; tako
stori vsak spodoben ãlovek! — Pojdiva v krãmo, rad bi se
napil.«

BES

TROJE POVESTI

Ko sta bila v krãmi, je Lojze pokusil pivo, pa je odsta-

vil kozarec.

»·e piti se mi noãe!« je dejal.
»Preveã je toplo v meni; treba, da se malo razhladi!«
»âemu so vam odpovedali, kar vsem in kar nanaglo-

ma?« je vpra‰al Pavle.

»âemu? Petsto so nas posadili na cesto — kaj se to

pravi? To se niã ne pravi: zakaj tistih, ki jih bodo v tej
deÏeli posadili na cesto, ne bo le petsto, temveã bo jih
stokrat in tisoãkrat petsto! Delali smo, da so shrambe in
ka‰ãe do vrha nabasane, zdaj pa — hajd! Preveã nas je
in preveã smo delali; zdaj je tam toliko bogastva nasu-
tega, da ga svet ne more veã vsega poÏreti, zatorej si
zdaj lahko malo oddahnemo; par tisoã se jih bo paã
oddahnilo za zmerom. Neslana burka je, ‰e smeha ne
vredna: ker so kuharji skuhali preobilo juÏino, morajo
stradati!«

»Pa kaj zdaj?« je vpra‰al Pavle strahoma.
»Niã! Devetkrat veã rev‰ãine bo in devetkrat veã

hudodelstva, drugaãe pa bo vse po starem. Jeãe bodo
imele v izobilju laãnih gostov in grobarji bodo dobili
posla. ·e zoper kugo se ãlovek vojskuje, zoper lakoto se
ne more. Zoper vsako bolezen so Ïe izna‰li zdravilo, za
lakoto pa se uãenost ne zmeni. Bolni‰nice stoje na vseh
koncih in krajih; ãe si laãen, podstavi nogo pod kolo, pa
bo‰ imel najmanj ‰tirinajst dni kosilo in veãerjo zastonj;

BES

TROJE POVESTI

ampak ãe ob zdravem telesu za oglom pogine‰, te ‰e pes
ne bo povohal! Ne vem, kdo je ustanovil tako pravico,
ali naj je bil Ïe kdorkoli, velik falot je bil!«

Lojze se je razsrdil in razgrel, izpraznil je kozarec na

du‰ek in ga je trdo postavil na mizo.

»Nikoli se nisem jezil po nepotrebnem in ãe so dru-

gi preklinjali, sem se raj‰i smejal, ker je bolj zdravo za
Ïelodec. Ali da me je kdo lopnil v obraz, bi ga po‰teno
lopnil nazaj! Zdaj sem jo dobil, da mi gori na obeh dveh
licih, pa kako bi jo vrnil? ·tiri leta sem delal, kar so
zmogle te roke, in zmogle so veliko, poglej jih! Pa me
pahne rokovnjaã na cesto, brez besede in brez slovesa,
meni niã tebi niã, kakor nadleÏnega beraãa! Kaj le jaz, ki
sem mlad in sam! Ali na cesti leÏé ljudje, ki so delali po
dvajset in po trideset let, ki so Ïe sivi in izÏeti in imajo
druÏino doma. Dozdeva se mi, ljuba du‰a, da bodo letos
imele amerikanske vode mnogo tihih gostaãev.«

Pavleta je stresla groza.
»Ali sme to biti? Kaj ni postave?«
Lojze pa se je zasmejal.
»O, postava je, pa ‰e kako natanka! Bral sem, da je ‰la

zadnjiã v nekem mestu procesija laãnih ljudi po gospo-
skih cestah; dela so hoteli in kruha; roka te natanke
postave pa jih je zasaãila in jih je razgnala; pet ali ‰est je
bilo ranjenih, nekaj pa so jih zaprli. Ranjence so peljali

BES

TROJE POVESTI

v bolni‰nico, jetnike pa v jeão; oboji so dobili kruha zas-
tonj!«

Pavle je dolgo molãal, nato pa je vpra‰al ves plah:
»Kaj bo‰ storil?«
»Da bi le sam vedel! Posla iskati bi se ne izplaãalo; iz-

brusil bi ãevlje, veliko jeze bi uÏil, opravil pa ne bi niã. So
ljudje, ki vstajajo navsezgodaj, begajo po ulicah do poz-
ne noãi, ãakajo pred vsakim pragom, trkajo na vsake
duri in i‰ãejo brez nehanja, ko sami prav dobro vedo, da
ne bodo na‰li niãesar. TolaÏba jih omami, kakor moãna
pijaãa; zato ne ãutijo lakote, kakor je Ïganjar ne ãuti. Jaz
pa ne maram take zlagane pijanosti; ãlovek se navsezad-
nje le iztrezni in je devetkrat bolj bolan, kakor da se ni
nikoli z upanjem in s tolaÏbo upijanil. Niã ne bom iskal,
tudi dolgo ne bom ãakal . . .«

Pogledal je na Pavleta in je umolknil; obema je bilo

hudo.

»Odtod misli, sam ostanem!« je spreletelo Pavleta.
»Strah bo siromaka, ãe mu povem, da pojdem od-

tod!« je pomislil Lojze.

»Kaj bo s tistimi, ki so pri‰li od vseh krajev sveta?« je

vpra‰al Pavle in je mislil tudi nase.

»Bog se jih usmili!« se je grenko nasmehnil Lojze in je

pomislil tudi na Pavleta.

»Zakaj, ãe se jih Bog ne usmili, se jih nihãe drugi ne

bo. Nekaj jih je, ki so si toliko prihranili, da se lahko ‰e

BES

TROJE POVESTI

ob pravem ãasu re‰ijo v domovino. Tudi takih je, ki lah-
ko brez velike sile poãakajo, da se vreme razvedri in da
se kuga poleÏe. Ali najveã je tistih, ki so delali in Ïiveli
sproti!«

»Kaj bo z njimi?« je tiho vpra‰al Pavle.
Temno je pogledal Lojze in dolgo ni odgovoril; zakaj

pomislil je tudi na Pavleta.

»Vpra‰al bi tudi jaz, kaj da bo z njimi, ali ni ga na sve-

tu, da bi mi odgovoril. Premi‰ljeval sem Ïe prej, kako
paã Ïivi tistih trideset tisoã in veã ljudi, ki se leto na leto
potikajo brez posla po mestnih brlogih. Razbojniki in
tatovi niso vsi do zadnjega; tudi od lakote jih umrje na
dan le toliko, da nikoli ni manj‰a ta ãrna vojska. Tako se
mi zdi, da se je njih Ïelodec privadil vsemu hudemu in
da Ïive po dva ali tri dni od ene same suhe skorje, ki so
jo na‰li na cesti. Îe sam sem sreãaval take ljudi, razca-
pan in ku‰trav se plazi ob zidu kakor pijanec, nikogar ne
vidi in v tla strmi . . .«

Pavleta je zazeblo po vsem telesu, do srca mu je segel

mraz.

»Tako pravi‰, da Ïivé?«
»Le mislim si tako, ker si drugaãe ne morem misliti!«

je odgovoril Lojze in se je razsrdil sam nad seboj.

»Kaj je bilo treba,« je pomislil, »da sem mu pomolil

ogledalo pred nos? ·e prezgodaj bo sam okusil, kako da
Ïivé taki ljudje!«

BES

TROJE POVESTI

Pavle je pogledal Lojzetu naravnost v obraz, izpre-

govoril je poãasi in glas se mu je tresel:

»Kar reci, Lojze, kakor misli‰; saj nimam pravice, da

bi ti zameril! V domovino pojde‰, jaz pa ostanem ter
bom Ïivel, kakor Ïivé tisti ljudje, ki i‰ãejo skorje na ces-
ti!«

S temnim obrazom je pomislil Lojze, preden je od-

govoril.

»Kaj bi se ti lagal?« je rekel.
»Ni potreba, da bi tako Ïivel, kakor tisti, in da bi po-

biral skorje iz blata. Ali pri‰el si res ob hudi uri, da bi ob
huj‰i ne mogel! Ne glej za delom, temveã glej, kako da
se vrne‰!«

Lojze ni bil nikoli rad dolgo Ïalosten; odrival je teÏke

misli, dokler se je dalo in kakor so pri‰le siloma in pone-
vedoma, jih je z naglico odpravil.

Natoãil je sebi in Pavletu in je rekel:
»Zdaj ‰e ni ura za bridkost, ‰e je poln kozarec pred

nama! Za Ïalost in skrb je zmerom ãasa dovolj; bolj‰e je,
da ãlovek ne misli na prihodnje nadloge; saj pridejo
nepoklicane!«

Pavle pa je bil bolj teÏke krvi; grenka misel, ki se mu

je zagrizla v srce, ni izpustila tako kmalu.

»Lahko tebi!« je rekel.
»Ti pojde‰, jaz ostanem. Pa tudi ãe bi Ïe barka name

ãakala, ne vem, ali bi stopil vanjo!«

BES

TROJE POVESTI

»Da ne bi stopil?« se je zaãudil Lojze.
Pavle se je spomnil na Mano in kakor goreã ogenj se

mu je izlilo v srce.

»Kako bi stal pred tistimi, ki sem se poslovil od njih?«

je vzkliknil. »Preden uÏijem tisto sramoto, raj‰i pogi-
nem, kakor si rekel, da jih pogine od vsega hudega pet-
deset na dan!«

Z usmiljenim oãesom ga je pogledal Lojze.
»Danes jih je tisoã, jutri jih bo morda Ïe deset tisoã,

nazadnje jih bo sto tisoã, ki bodo koprneli ãez morje.
Îejni in laãni bi se vozili osem dni in noãi, ampak ne bo
jim dodeljeno! Ti pa na sramoto misli‰?«

Pavle je povesil glavo.
»Glej, ‰el sem na pot kakor otrok in od otroka sem se

poslovil. Da imam mater tam na oni strani, brez sramu
in brez strahu bi stopil prednjo. Ob hudi uri sem pri‰el,
bi rekel, in mati bi me vesela pozdravila. Tako pa sem
‰el, da bi otroku prinesel ãe ne bogastva, pa vsaj ne
skrbi. Ona veruje vame in v mojo sreão; ne mogel bi sto-
piti prednjo, siromak, siroma‰nej‰i nego poprej!«

»Slabo si storil!« je rekel Lojze. »âe sta bila dva in ãe

sta se imela rada, bi se bila drÏala za roko in se nikoli ne
izpustila! Bodi sam, pa si devetkrat slab; ãe vaju je dvo-
je, sta moãna, pa naj bo deÏ in toãa!«

BES

TROJE POVESTI

Takrat je bilo Pavletu, kakor da je izpregledal. Nadvse

grenka in teÏka misel je stopila v njegovo srce in se ni-
koli veã ni poslovila.

»Res, slabo sem storil!« je rekel. »Ali storjeno je, no-

bene poti ni veã na nobeno stran!«

»Kako da je ni?« se je razsrdil Lojze. »Ali bo‰ zato, ker

si neumnost napravil, zaradi te neumnosti izveliãanje
izgubil? Za to gre in o tem se govori: ali bi rad k nji, ali
ne bi?«

»Rad bi!« je rekel Pavle tiho.
»Zdaj pa mi ‰e to povej: da pride ona nocoj ta veãer

v to izbo, vsa uboga in objokana — kako bi jo pozdravil?
Ali bi ji rekel Ïal besedo in bi jo sunil ãez prag, ali pa bi
vsaj imel Ïal misel v srcu?«

Pavle je ves vztrepetal.
»Kako misli‰? Zakaj si to rekel?« je zavzkliknil.
»Na kolenih bi jo pozdravil!«
Lojze se je nasmehnil. »Kaj sodi‰, da te ima ona manj

rada, nego ti njo? Slabo sodi‰ o njeni ljubezni!«

»Ni tako!« je rekel Pavle in je uprl lica v dlani. »Ona

je otrok, jaz pa sem varuh njen; tako je. Ali bo ona zidala
hi‰o, ali jo bom zidal jaz? Ali bo ona skrbela, ali bom jaz
skrbel? Moje je delo, moja je skrb, moja bridkost in
moja sramota! Kar sem sklenil, sem sklenil za obadva,
kar sem zapravil, sem za obadva zapravil! Lahko stopi
ona predme, kakor je; jaz ne morem!«

BES

TROJE POVESTI

Lojze mu je pogledal v oãi in je videl, da so bile tiste

oãi vse zakrvavele od zatajenih solzá.

»Dejal bi ti, da pojdi kar z menoj, kar s prvo barko! Ali

za naju obadva je premalo, kar imam. Nikoli nisem hra-
nil — za koga bi hranil? Na kugo in na starost pa nisem
mislil in tudi ne bom!«

»Kedaj pojde‰?« je vpra‰al Pavle.
»âez teden dni, mislim; kaj bi ‰e ãakal? Zdaj, ko imam

ãasa preveã, se bom ‰e malo ogledal po mestu in po krã-
mah; tudi po‰teno napil se bom za slovo, kakor je potre-
ba!«

Nagnil je glavo ob dlan in se je zamislil.
»Glej, Pavle, malokdaj sem se spomnil na tisto svojo

staro domovino! In ãe sem se spomnil, sem storil to brez
koprnenja in brez Ïalosti. Zdaj pa, ko je sila, da grem,
zdaj Ïe komaj ãakam tiste barke! Kaj pravi‰, kak‰na reã
je to? Roke so tukaj, noge so tukaj, srce pa je onstran
morja in ostane tam na vekomaj. Ostane tam, ãe samo
ve ali ne!«

»Tudi moje je ostalo tam!« je rekel Pavle.
Lojze je toãil; roka se mu je Ïe tresla in pivo se je raz-

livalo po mizi.

»Pijva nocoj!« je rekel. »Ta najin veãer je tak, da bova

mislila nanj! — Ampak preden se upijaniva, bodi vse
razloÏeno! Jaz pojdem, to je zapisano. Ali kaj bo s teboj,
siromak vseh siromakov? Tole bo s teboj: dokler te na

BES

TROJE POVESTI

cesto ne poÏenó, ostani v moji izbi! âe nisi pijanec in
zapravljivec, ti par tednov ne bo ‰e sile; za nadalje pa se
izroãi Bogu in svojemu patronu. Onkraj luÏe bom poiz-
kusil, da za tvojo voÏnjo priberaãim denar, ali pa da ga
ukradem. Toliko je ustanovljeno!«

»Ni treba zame ne beraãiti, ne krasti!« se je tiho na-

smehnil Pavle. »Ne pojdem! Naj mi oãita nezvestobo in
vse kar je hudega, le da se nad mojim bera‰tvom ne raz-
joka!«

»Ustanovljeno je! Pijva!« je vzkliknil Lojze, kakor da

ni sli‰al tistih besed.

»Potrpi ‰e!« ga je ustavil Pavle. »Kadar bo‰ na oni

strani, ali morda pogleda‰ v Ljubljano?«

»Pogledam, pa ‰e natanko!«
»Ali bi stopil k nji?«
»Stopim, ãe je treba.«
»Reci ji, da se mi dobro godi, da imam veliko posla,

da zmerom mislim nanjo in da jo pozdravljam.«

»Vse bom sporoãil: da ima‰ premalo vreã za vse ceki-

ne in da bo kmalu pol Amerike tvoje.«

Nato sta pila do noãi. Lojze je bil glasán in vesel, Pav-

letu pa je leÏalo na srcu kakor ãrn kamen; vesela beseda
ni hotela iz ust, vesel pogled ne iz oãi.

Ves teden se je Lojze klatil po mestu; Pavletu ni bilo

do veselja, do pijaãe in do ljudi; sam je bil; s pove‰eno
glavo in stisnjenimi pestmi je hodil po izbi od jutra do

BES

TROJE POVESTI

noãi. Na Mano je mislil, ki ãaka vsa vesela nanj, in na
tiste ljudi, ki Ïive po dva in tri dni od ene same skorje
kruha, na cesti zasaãene.

âez teden dni, ko je bil od pohajkovanja bolj truden,

nego od dela, se je Lojze napravljal na pot.

»Bral sem, da jih je Ïe sto tisoã!« je rekel Pavletu.
»Katerih?«
»Mojih tovari‰ev in tvojih! ·e hitreje gre, nego sem si

mislil. Zatorej le brÏ na ono stran. Tam je ãlovek vsaj
po‰kropljen in pokopan, kadar umrje. ·e prej‰nja leta,
ko se mi nikamor ni mudilo, sem bil te misli, da bi ne
maral umreti na tuji zemlji. Ali od vsega hudega umre-
ti na tujem, bi bila devetkratna smrt!«

Veliko culo je povezal Lojze in jo je zadel na ramo;

nato sta se napotila do barke.

»Tako je, kakor sem rekel,« je govoril Lojze spotoma.
»Potrpi, kakor paã more‰; saj si mlad, malo stradan-

ja ti niã ne bo ‰kodilo. Le preveã potrt in kisel nikar ne
bodi. âe je v srcu Ïalost, je vsaka nadloga devetkrat
huj‰a; kdor se smeje, pa ne ãuti ne mraza, ne gladú, ne
Ïeje. Tudi meni niso kar naproti pri‰li, ko sem stopil na
amerikansko zemljo. Tiste tolarje, ki sem jih bil prinesel
s seboj, sem razpihnil kmalu na vse strani; srebro nima
obstanka pri meni. Moje ãeljusti niso imele tri dni niã
opravila, pa vendar sem ÏviÏgal in prepeval, ko je godel

BES

TROJE POVESTI

Ïelodec svoj grenki bas. Tudi ti tako stori! Le tistemu se
sreãa smeje, ki se smeje tudi sam.«

Pavle je komaj poslu‰al in ni niã odgovarjal.
Stisnila sta si roko za slovo; Pavletova je bila vsa mrzla

in potna, kakor roka bolnikova.

»Vesel bodi in potrpi!« ga je tolaÏil Lojze.
»âe bom Ïiv, se oglasim.«
»Pozdravi,« je rekel Pavle, »pa z Bogom.«
Lojze je ‰el. Visoka siva barka se je poãasi izvila izmed

drugih, ki so se mirno zibale ob bregu; zaobrnila je v
‰irokem kolobarju, zarezala je v morje dolgo svetlo
brazdo in kmalu je Pavle ni veã razloãil s svojimi zameg-
lelimi oãmi.

Takrat je obãutil vso grozo samote; tako mu je bilo,

kakor da so se tla zamajala pod njim; nenadoma je bil
tako slab in plahoten, kakor otrok, ki je izgre‰il pot v sa-
moti.

Gledal je proti morju — tam daleã je domovina! Niko-

li je ni tako ljubil v srcu, kakor ob tisti Ïalostni uri. Z
oãmi svoje ljubezni jo je videl tako bistro in razloãno,
kakor je poprej ni videl z bdeãimi oãmi. Tam je dolina;
zelene loke se smejó pod soncem, rahel veter gladi pre-
ko zoreãih njiv, izza jablan pozdravljajo bele hi‰e; tam
na hribu, ob rebri stoji osamela bajta, gleda nanj in mu
oãita z Ïalostnimi oãmi: kam si se izgubil, moj sin? Ten-
ko pozvanja od svetega Lenarta; njegovo srce sli‰i raz-

BES

TROJE POVESTI

loãno tisto lepo staro pesem, sli‰i jo kakor materin
pozdrav od onstran zvezd.

Pavle je ‰el zveãer v svojo samotno izbo; globoko

upognjen je romal po izbi z dolgimi koraki do pozne
noãi. Mlislil je na domovino, na Manco in na tiste, ki
umirajo v tujini brez tolaÏbe.

Ko je bil truden, je priÏgal svetilko in je sedel za mizo,

da bi pisal Manci.

V pismu je rekel:
»Niã mi ni hudega. Velikokrat mislim nate in Bog sam

ve, kaj bi jaz dal, da bi te kmalu Ïe spet videl! Pozdrav-
ljam te stotisoãkrat ãez to ‰iroko morje; da bi ga ne bilo
med nama! Nikar ne zameri, da ‰e niã ne po‰ljem. Tudi
ne misli, da zapravljam, ali da te veã rad nimam! Lojze
je ‰el v domovino; naroãil sem mu zate prisrãen po-
zdrav. Jaz pa ostanem v Ameriki, dokler ne prisluÏim za
najino svatbo. Ali ti kmalu kaj po‰ljem, ali pa te kar po-
kliãem, da bova v Ameriki svatovala. Stotisoãkrat pozd-
ravljena!«

Ko je dopisal to pismo, se mu je prelila iz srca brid-

kost, tako, da je zastokal, kakor z noÏem ranjen. Rekel
je:

»âe mi je sojeno med tiste, ki umirajo na tuji zemlji

brez tolaÏbe — ni potreba, da bi ‰e ti obãutila mojo brid-
kost! Sam sem vzdignil ta kriÏ, sam ga bom nosil!«

BES

TROJE POVESTI

nedeljo, ko je Mana odpovedala sluÏbo, je bilo v
hi‰i toliko vri‰ãa in veka, da so gledali sosedje na

dvori‰ãe. Mana je molãala, Hanca pa je govorila hkrati
z gospo in z vsemi in niã manj glasno, kakor gospa
sama.

»âe te udari, koj vse poberi, kar ima‰, pa pridi k

meni!« je rekla Mani in je ‰la.

Ko je odsluÏila Mana svojih zadnjih ‰tirinajst dni, je

imela roke zatekle in razpokane od dela. Hude besede
so lile nanjo kakor veãna ploha, pa se ni veã zmenila
zanje in tudi do joka ji ni veã bilo. Le dni je ‰tela. Ob slo-
vesu je dobila samo ‰tiri goldinarje namesto petih, zato
ker je bilo razbitih dvoje kroÏnikov.

»Kdo drugi bi jih razbil, nego nerodni kmet!« je rek-

la gospa.

Mana se ni prerekala, povezala je culo in se je napo-

tila k Hanci. Tam je ostala sedem dni.

Ko sta prvi veãer sedeli za mizo in pili ãaj, je rekla

Hanca:

»Morda ti bo hudo, tudi zamerila bo‰ morda, ampak

to-le ti bom povedala: ti si tako malo za mestno sluÏbo,

BES

TROJE POVESTI

kakor jaz za polje in senoÏet. Moãna si, pripravna,
ubogljiva — ali vse to ni poglavitno. Kdor hoãe sluÏiti
drugim, ne sme imeti v oãeh nobene solze veã in nje-
govo srce mora biti zakrknjeno. Ti pa, kako si stala pred
tisto debelo Ïensko! Tresla si se, pove‰ala si glavo in
solze so bile v tvojih oãeh. Pa si natanko vedela, da je
pravica na tvoji, ne na njeni strani in da bi se nji sami
spodobile vse tiste besede, ki si jih ti presli‰ala. Nisi ro-
jena za deklo, tvoje srce ni tako ustvarjeno.«

Mana je odgovorila:
»Kakor si rekla tisti prvi veãer, tako se je zgodilo: brÏ

sem se privadila vsemu hudemu. Zdaj bi me ne bolela
veã Ïal beseda, ‰e udarca, zdi se mi, da ne bi ãutila. Dela
se ne bojim, pusto bi mi bilo brez njega. Vsa druga je
moja bridkost: te ne bo nikoli konec, nobene pomoãi ni
zanjo.«

Hanca pa se je nasmehnila in je toãila ãaj v obe dve

skodelici.

»Zoper vsako bolezen je zdravilo na svetu, le zoper

smrt ga ni. Saj vem, kak‰na je tvoja bolezen in bridkost.
Tista je, ki smo jo obãutili mi vsi, kolikor nas je ‰lo v svet.
Sreãe smo ‰li iskat, pa smo na‰li, kar smo imeli Ïe od
nekdaj: trud in skrb, le ‰e v veãji meri!«

»To ni vsa moja bridkost!« je rekla Mana.
»Saj nisem mislila, da pridem v nebesa, truda in skrbi

se nikoli nisem bala. Ali mislila nisem, da je vsako upa-

BES

TROJE POVESTI

nje prazno in nespametno; zdaj to vem in to je moja naj-
veãja bridkost. Îalostna sem, ali do smeha mi je, kadar
se spominjam, kako sva obadva upala, on in jaz. Prav
tako nama je bilo, kakor da nama je paradiÏ Ïe blizu, Ïe
napol odprt. Hitreje se je upanje razpuhtelo, nego
jutranja megla, nikoli veã ga ne bo v srce nazaj.«

»Obadva sta bila otroka! Le otrok sanja o zlatih jabol-

kih in medenih potokih, le otrok se razjoka, kadar zvé,
da takih reãi ni na svetu. ·la sta v svet, kakor je ‰el Pav-
liha pravice iskat. Zdaj joka‰ — on morda joka v Ame-
riki.«

Mana se je hudo prestra‰ila in je sklenila roké.
»Ne on! Ne reci veã take besede, da me ne bo strah!

Saj je pisal, da se mu dobro godi in da me ima rad.«

Hanca se je nasmehnila.
»Kaj mu nisi tudi ti pisala, da se ti dobro godi?«
Mani se je srce stisnilo v tihem strahu.
»Saj ne sme biti, ‰e misliti ne maram, da trpi, kakor

jaz trpim! Nala‰ã si me zastra‰ila; jaz pa verjamem nje-
mu, ne tebi, in se niã ne bojim.«

»Da bi le bilo, kakor misli‰. Bog ti blagoslovi vero!« je

vzdihnila Hanca. Nato pa je rekla:

»Kaj vaju je zmotilo, da sta se poslovila in da sta ‰la

vsak na svojo roko iskat nebes? âe sta se res imela rada,
bi se bila drÏala trdno za roko, trdno za zmerom, pa bi
nobene bridkosti ne obãutila. Vsak zase sta otroka, pla-

BES

TROJE POVESTI

ha in slabotna; obadva skupaj pa bi bila moãna, da bi
vaju noben vihar ne podrl. Tako si zdaj mislim, kadar se
spominjam na tiste ãase, ko sem bila sama ‰e otrok.«

»Vse je, kakor si rekla,« je odgovorila Mana, nato pa

sta obedve molãali; zakaj obema so v daljne kraje ro-
male misli, vse obremenjene in Ïalostne.

Ko je upihnila luã, je rekla Hanca:
»To ti povem, pa stori tako: vse po pravici mu razode-

ni, kakor je bilo in kakor je. âe te res ima rad, ne bo
odla‰al, pa bodi bahaã, ali bodi beraã! Ne bo vama teÏko
obema: imejta eno samo leseno bajto in eno samo ka-
menito leho — ãetvero moãnih rok imata skupaj in dvo-
je veselih src, kaj bi vama vse drugo bogastvo? Tako mu
pi‰i, pa se bodo kmalu posu‰ile tvoje solze in njegove.«

»Ne morem!« je rekla Mana. »·e v oãi bi mu ne mog-

la pogledati, ãe bi stala beraãica pred njim, ko sem ob-
ljubila, da si prisluÏim doto in balo.«

»Veliko si obljubila!« se je zasmejala Hanca.
»Ali sta se poslovila za petnajst let?«
»Bog se usmili!« se je prestra‰ila Mana.
»âe se nista poslovila za petnajst let, se prisluÏeni doti

Ïe kar nocoj odpovej! Malo jih je, ki so zbirale in hranile
za doto; in ko so prihranile, so imele sive lasé in suho
srcé, Ïenina pa od nikoder. — Pi‰i in razodeni, kakor
sem rekla!«

BES

TROJE POVESTI

»Ne morem!« je vzdihnila Mana; Hanca pa je po-

mislila in je rekla:

»Zdaj pa mi naravnost povej, kako bi ga sprejela in

pozdravila, ãe bi se povrnil ves siroten in bera‰ki! Ali bi
ga zapodila ãez prag in zaloputnila duri za njim?«

Mana se je vzdignila v postelji.
»Zakaj me Ïali‰?« je vzkliknila. »Lep‰e bi ga sprejela

in pozdravila, kakor da se je vrnil vesel in bogat! Ne bila
bi mu le dekle, ‰e sestra in mati bi mu bila!«

»âe te ima rad, kakor ga ti ima‰, ne bo govoril niã

drugaãe, kakor si ti zdaj govorila!«

»Ne bom mu pisala!« je rekla Mana. »Îe mojemu

srcu je dovolj te bridkosti; ni treba, da bi je ‰e on bil de-
leÏen!«

Hanca je zaspala, Mani pa so teÏke misli branile do

spanja. Ker je leÏala na tuji postelji in ker je bila pozna
noã, so bile vse misli toliko teÏje in grenkej‰e. Zdelo se
ji je, kakor da je bila ogoljufala njegovo ljubezen in za-
upanje.

»On dela zame tam onstran morja, skrbi zame in

misli name. Vsak vinar, ki ga zasluÏi, obrne desetkrat,
preden si kupi suhega kruha; za svatbo in za balo hra-
ni in za hude dni, pa si misli zraven: tudi ona hrani in ne
zapravlja, prihranila bo vsaj za Ïidano ruto in praÏnjo
obleko in ‰e par srebrnikov povrhu! Pa se povrne nekoã

BES

TROJE POVESTI

in bo spoznal mojo hinav‰ãino — na tla bo pljunil pred-
me ter pojde!«

Tako je mislila Mana in je ihteã zaspala.
V tem nemirnem spanju pa se ji je sanjalo, da nekdo

pritajeno trka na duri.

»Kdo je?« je vpra‰ala strahoma.
Prav poãasi so se odprle duri in beraã se je prikazal na

pragu. Bos je bil, ves razcapan in blaten, kakor da je bil
pri‰el z dolge poti. Ku‰travi lasje so mu viseli na ãelo, od
oãesa dol pa se je vlekel preko lica tenek krvav curek.
Tisli beraã je imel Pavletov obraz, le suh je bil in upal.

»Pozdravljena!« je rekel. »Tole, glej, sem ti prinesel za

spomin z amerikanskega sejma!«

Iztegnil je roko, odprl je pest in na dlani se je krãilo

Ïivo srce, tako hudo ranjeno, da mu je kapala kri izza
prstov na tla.

Mana je vzkriknila od groze in se je prebudila; tudi

Hanca se je vzdramila.

»Kaj se ti je sanjalo, Mana, da te je strah?«
»Videla sem ga, vsega krvavega!«
»Niã se ne boj! Bog ne tepe takih otrok, kakor sta vi-

dva! Po‰lji svoje misli na lep‰o pot, pa bodo ‰e sanje
lep‰e!«

Mana je zavzdihnila globoko, trepetala je in mraz ji je

bilo pod odejo. Zaspala je pozno in je ihtela v spanju. —

BES

TROJE POVESTI

âez teden dni je dobila drugo sluÏbo. Brez veselja in

brez plahosti je ‰la po stopnicah tuje hi‰e in dolgo je
stala pred durmi, preden je pozvonila.

»Kak‰ni ljudje so paã tukaj? Naj bodo blagi ali nebla-

gi, nebesa mi niso odprta pri njih!«

Ko je pozvonila, ji je odprl postaren, bradat gospod,

ki jo je ogovoril po nem‰ko. Mana mu je pokazala knji-
Ïico in listek. Nato je odprl druge duri in je zaklical v
izbo.

Pri‰la je gospa, dolga, upognjena, suha Ïenska, zavi-

ta v haljo, ki je bila ‰ita kakor iz enega kosa in je segala
od vratu do nog. Tudi njena govorica je bila nerodna in
tuja, tako da jo je Mana komaj razumela; njen obraz pa
je bil bolehen, pust in neprijazen.

Za pozdrav je pokimala z glavo, nato je razkazala

Mani stanovanje; troje izb je bilo, napol bahato, napol
siroma‰no opravljenih, kakor da je bil kupljen vsak stol
ob drugem ãasu in v drugem kraju.

»Nista bogata!« je pomislila Mana. »Tudi tukaj si dote

ne bom prisluÏila!«

»Ali zna‰ kuhati ãaj?« je vpra‰ala gospa.
»Znam!«
»Da le to zna‰; drugega ne bo veliko potreba.«
In res ni bilo.
»Od ãaja in od kave Ïivita, zato sta obadva tako mrt-

va‰ka!« je pomislila Mana in tudi sama je bila laãna.

BES

TROJE POVESTI

Legla je v kuhinji na trdo posteljo, upihnila je sveão in

je zadremala. Ali komaj so se napravile sanje na svojo
pot, se je vzdramila; iz izbe se je glasilo bolno vzdiho-
vanje.

»Mana!«
Urno je vstala, priÏgala je sveão ter si ogrnila ruto;

nato je stopila v izbo.

»Napravi mi ãaja, pa hitro! Ponoãi ne morem spati,

do jutra ne! âe te pokliãem, le pridi, pa mi poravnaj
odejo in vzglavje. Hôdi tiho in se ne zadevaj nikamor, da
ne vzbudi‰ gospoda, ki spi v oni izbi!«

Mana je kuhala ãaj, od dremavice se ji je ognji‰ãe zi-

balo pred oãmi. Tako je trikrat vstala tisto prvo noã in
zjutraj so bile njene oãi vse rdeãe. In Mana si je mislila:

»âe bi si doto le s samim trudom sluÏila, prisluÏila bi

si jo kmalu!«

Ko je ãedila zjutraj obleko v veÏi, je pri‰el po stopni-

cah gosposko obleãen, starikav ãlovek z rdeão brado in
smehljajoãim obrazom. PoboÏal jo je po licu, pomeÏik-
nil je in je ‰el dalje. Mana se je prestra‰ila in je zardela.

Zveãer, ko si je bila napravila posteljo, je rahlo potrka-

lo na duri. Mana je odprla in tisti ãlovek je stal na pra-
gu.

»Kaj bi?« je vpra‰ala vsa plaha.
»Niã ne bi!« je rekel in je stopil v kuhinjo. Mana se

mu je umeknila in je vsa osupla strmela nanj.

BES

TROJE POVESTI

»Kaj bi govoril na dolgo in na ‰iroko!« se je smehljal.

»Prestar sem za tako besedovanje! Ampak ãe bi me ne-
koliko rada imela, bi ti ne bilo hudega. Natanko nad
vami stanujem, soseda sva.«

Mana je strmela nanj in je molãala. On pa je govoril

gladko in mirno, kakor da je sedel doma za peãjo.

»Res, ne bo ti hudega! Bogat nisem, ampak za silo bo

Ïe. Kaj pa ima‰ tukaj? ·est goldinarjev, se mi zdi, nobena
‰e ni imela veã. ·e deset ti jih dam povrhu, pa bo‰ kmalu
imela svojo doto. Saj za doto sluÏi‰, ali ne? ·e vsaka je
sluÏila za doto!«

Iz izbe je poklicala gospa. Besedavi gost se je nasmeh-

nil: »·e pridem! Saj sva soseda!« in je ‰el.

Mana je zaklenila duri. Pozno v noã je rahlo trkalo,

Mana je zatisnila oãi in je trepetala od strahu. V nede-
ljo se je napotila k Hanci.

»Tako si molãljiva,« je rekla Hanca, »in niã ne prespa-

na! Kako se ti godi?«

Mana se je tiho nasmehnila.
»Zdaj bi si lahko prisluÏila doto!« je rekla.
Hanca ji je s srepim oãesom pogledala v obraz in je

vse spoznala. Hitro je stopila k nji in je stisnila njena lica
med dlani.

»Ti pa ostani otrok, Manca, tako lep in bel, kakor si!«

je vzkliknila.

Mana pa je rekla:

BES

TROJE POVESTI

»Tja bi se vrnila, k tistim krojaãem. âe mi Ïalijo uho

in obraz, kdo bi jim zameril! Ne Ïalijo mi srca.«

Hanca ji je prinesla vina in kruha.
»Vedela sem, da se ti bo hudo godilo!« je rekla. »Ali

mislila nisem, da ti bo tako kmalu sojeno!«

Mana je molãala; poãasi je pila vino, in ko je popila

ves kozarec, so ji lica zardela. Pogledala je Hanco z ve-
likimi oãmi in je rekla tiho, kakor da bi ‰epetala v cerkvi:

»Saj ni zame veã poti ne na to in ne na ono stran.

Umrla bi rada; tako bi ne bilo ne bridkosti in ne sra-
mote!«

Vdrugiã ji je stisnila Hanca lica med dlani, tesno jo je

drÏala in je rekla:

»âe mu ti sama ne pi‰e‰, pa mu pi‰em jaz. Povedala

mu bom, da naj pride, preden bo to srce tako ranjeno,
da se nikoli ne bo zacelilo.«

Mana je planila.
»Ne pi‰i; sama bom pisala. Vse bom po pravici pisa-

la. Papirja mi daj, ali ne glej mi pod roko. Tako bom pi-
sala, kakor ga imam rada; ali ne glej mi pod roko, sram
bi me bilo.«

Mana je pisala ob sveãi in je rekla v tistem pismu:
»Le tako misli name, kakor jaz nate mislim, pa nama

bo obema dobro pri srcu. SluÏbo sem premenila, ker je
bolj‰e kazalo. Pravim, da bom kmalu prisluÏila tako
balo, ki bo za naju zadosti. Veliko se mi sanja o tebi, ali

BES

TROJE POVESTI

tako se mi sanja, da me je strah. Rada bi Ïe bila doma,
tam pod svetim Lenartom, ali pa v Ameriki. Pa nikar niã
ne misli, da sem Ïalostna in da jokam. Rada te imam in
ãakala bom verno, da se povrne‰. Le ti me tako rad imej,
kakor te jaz imam rada, pa nama nikoli ne bo hudega.
Pridi kmalu, ali ãe se ti zdi, pa me tja pokliãi. Dobro se
mi godi, stotisoãkrat bodi pozdravljen!«

»Kaj si pisala?« je vpra‰ala Hanca.
»Tako sem pisala, kakor ga imam rada,« je rekla in

Mana je zgenila pismo.

Ko se je vraãala na svoj Ïalostni dom, je ‰la po skritih

ulicah in je ihtela vso pot.

Komaj je odprla duri, je poklicala gospa.
»Mana!«
Pogledala ji je v obraz in je namr‰ila obrvi.
»Zakaj ima‰ objokane oãi, Mana? Ne maram gledati

objokanih oãi.«

Mana je ‰la v kuhinjo in si je izprala oãi in lica. Nato

pa je legla, mislila je nase in nanj in ‰e v spanju so ji te-
kle solze ãez lica do usten.

BES

TROJE POVESTI

VII

tirinajst dni je bil Pavle sam; ves truden in bolan je
bil od brezdelice in od hudih misli. Tretji teden je

pre‰tel svoje tolarje in je videl, da bi izhajal ‰e nadaljnjih
‰tirinajst dni, ãe bi si ne privo‰ãil ne pijaãe, ne tobaka in
pa ãe bi ‰el domovat v tako hi‰o, kjer leÏi v eni sami ne-
ãedni izbi po dvajset brezposelnih siromakov. Îivel bi,
kakor vsi tisti Ïivé; ãe jih je trideset tisoã in veã, ki jim je
tako postlano, zakaj bi se branil in cmeril on sam, njih
tovari‰ in brat? Podnevi bi pohajkoval po mestu, od kra-
ja do konca bi si ogledal to jozafatsko dolino, kjer so
zbrani ljudje od vseh deÏel sveta. Morda bi se nakljuãi-
lo, da dobi opravila, ãeprav le za en sam dan, ali za eno
samo uro. Kadar ga nima‰, je vinar zlat. Opoldne in
zveãer bi stopil v tisto ãrno, zakajeno luknjo, kjer kosi-
jo in veãerjajo njegovi tovari‰i in bratje; res je potreba
tam, da ãlovek meÏi, ko veãerja in kosi, ampak Ïelodec
je potolaÏen za malo ceno. Naposled pa bi legel, truden
od samega pohajkovanja, zaspal bi takoj, ne ãutil bi trde
postelje, ne sli‰al bi hropenja in smrãanja tovari‰ev in v
lepih sanjah bi morda celo romal v tisto zeleno dolino
pod svetim Lenartom.

BES

TROJE POVESTI

Kakor je mislil, tako je storil. Lojzetova lepa izba je

bila zanj predraga; tisti dan, ko so mu jo odpovedali, je
povezal culo in je ‰el. Ko je stal na cesti, se je nasmeh-
nil in je rekel:

»Zdaj ‰ele sem tovari‰ svojih tovari‰ev, brat med bra-

ti. Brez doma — tako se spodobi nam, ki smo brez
sreãe.«

Prej‰nje ãase bi bil romal Pavle ves boÏji dan ãez gore

in doline, pa bi se mu bilo zdelo, da je stopil en sam ko-
rak. Zdaj je hodil poãasi in zloÏno ‰ele dobro uro kriÏem
po cestah, pa je bil Ïe truden. Ker ni vedel, kje da bi se
odpoãil, je stopil v zatohlo Ïganjarnico. Komaj je popil
drobno ãa‰o zelene pijaãe, so bile njegove misli vse
veselej‰e in niã veã ni bil truden. Ogledal se je po gostih
in se je nasmehnil.

»Sami bratje so mi!« je rekel.
Umazani, razcapani, napol pijani ljudje so bili; Pavle-

tu se je zdelo, da govore med seboj po italijansko. Eden
izmed njih ga je nagovoril, Pavle je izpregovoril po slo-
vensko, nato ‰e po nem‰ko, pa ga niso razumeli. Pil je
drugo ãa‰o in ‰e tretjo in Ïe se mu je zazdelo, da je bo-
gat.

»Kar jih tukaj sedi,« je pomislil, »stavim, da nobeden

nima srebrnika. Pijo, da bi ne bili laãni. Tudi ti, Pavle,
tudi ti bo‰ kmalu med njimi!«

BES

TROJE POVESTI

Ali ker so bile omamljene misli vesele in lahke, so se

napravile samovoljno ‰e na vse lep‰a pota. V tisto doli-
no so se napotile, kjer se smejó zoreãe njive pod soncem
in kjer prepeva s hriba svojo sladko pesem sveti Lenart.

»·e te bom videl, zelena dolina, ‰e te bom sli‰al, sve-

ti Lenart!« je rekel v svojem srcu.

»Ne maram umreti prej, pa ãe je treba, da morje pre-

plavam in da romam po kolenih ãez hribe in goré!«

Ko je stopil iz brloga na svetlo cesto, se mu je zable-

‰ãalo in zazibalo pred oãmi.

»Glej, pijan sem!« je pomislil. »Tako so vsi nastopili

svojo pot, kolikor jih je zdaj mojih tovari‰ev. Najprej so
se napili od srda in Ïalosti, nato pa sanjaje in omahovaje
proti jarku. Manca, poglej ãez morje, svoj pozdrav mi
po‰lji ob tej uri!«

Komaj se je spomnil nanjo, je vztrepetal in se je

iztreznil. Poldne je bilo; napotil se je v tisto kuhinjo, kjer
kuhajo za siromake. ·ele ko je kosil, je obãutil, da je bil
hudo laãen.

»Îganje bi me bilo skoraj osleparilo,« je pomislil.
»Mrtev ni bil Ïelodec, le zadremal je malo!«
Poleg njega je kosil mlad ãlovek s ãrnimi lasmi in ãr-

nimi oãmi. Ozrl se je na Pavleta in ga je ogovoril po ita-
lijansko.

»Kaj bi, ko te ne razumem!« se je zasmejal Pavle.

BES

TROJE POVESTI

»Saj znam jaz tudi po slovensko,« je rekel tisti in Pav-

le je bil ves vesel.

»Odkod si?« ga je vpra‰al.
»Iz Trsta,« je rekel Talijan.
Nato sta se pomenila in izkazalo se je, da sta si

tovari‰a v nesreãi.

Ker je bil Talijan ‰e bolj siroten, mu je Pavle posodil

srebrn tolar.

»âe me oslepari zanj, pa naj me oslepari!« je pomislil.

»Ne mene, ne njega ne bo izveliãal ta tolar.«

Ko sta pokosila, je rekel Talijan:
»Kaj bi se klatila po mestu ob tej vroãini, ti pa ‰e s

culo na hrbtu? Jaz vem za brlog, kjer si ãlovek lahko od-
poãije.«

Pavle je ‰el z njim; dolgo sta hodila vsekriÏem, po rav-

nih cestah in po vijugastih ulicah. Pavle ni veã vedel,
kod da hodi in kje da je. Ni ‰el rad po taki poti in v taki
druÏbi, ali mislil si je:

»Da vsaj nisem sam. V druÏbi, pa bodi taka ali taka,

nima ãlovek prilike za Ïalostno premi‰ljevanje in ure
minejo hitro. Huj‰ega mi ne bo, pa ãe me posadi med
same razbojnike in tatove.«

Komaj sta v krãmo stopila, se je Pavletu res zazdelo,

da ga je bil povabil Talijan med same razbojnike in ta-
tove. Vzduh je bil tak, da so oãi zamiÏale, preden so
mogle pogledati v sajasti, smrdeãi dim. Po Ïganju, pivu,

BES

TROJE POVESTI

po teÏkem tobaku in po neumitih telesih je di‰alo. Mno-
go ljudi je sedelo ob okroglih mizah; pili so in kartali.
Kriãali so v vseh jezikih in govoricah tega sveta. Pavle-
tu se je celo zazdelo, da je sli‰al od nekod domaão bese-
do.

»V lepe kraje si me vodil,« je rekel Talijanu.
»Bogastva ni tukaj, ali so ljudje, kakor sva midva,« je

odgovoril Talijan.

Sedla sta za mizo, Pavle je naroãil Ïganja in takoj je

tretji prisedel k njima, bradat, krivonos ãlovek, ki je znal
nem‰ko.

»Ali karta‰?« je Pavleta vpra‰al Talijan.
»Dolgo Ïe nisem,« je rekel Pavle.
»âe se gre za mal denar, pa dajmo.«
»Obral bi me rad, ‰e zmenjena sta morda,« je po-

mislil.

»Z mo‰njo cekinov bi ne stopil med te svoje tovari‰e.«
Krivonosec je takoj poloÏil karte na mizo; Pavle ‰e vi-

del ni, odkod jih je bil vzel.

»Pa zaãnimo,« je rekel Talijan.
»Zdajle bom prav gotovo dobil!« se je tiho nasmehnil

Pavle.

»Tako lokavo me je pogledal ta krivonosec, kakor da

se mu smilim.«

Zares je dobil Pavle vprviã, vdrugiã in vtretjiã.

BES

TROJE POVESTI

»Zdaj pa izgubim,« se je ves vesel nasmehnil, ko je

Talijan ãetrtikrat pome‰al karte. In Pavle je res izgubil,
kakor je uganil. Ko je zapravil troje tolarjev, mu je za-
klical nekdo skozi dim in tru‰ã:

»Nemoj vi‰e!«
Govorica ni bila domaãa, ali podobna je bila in Pavle

se je razveselil. PoloÏil je svoje karte na mizo in je rekel
Talijanu:

»Glej, Ïe spotoma sem se bil namenil: trije tolarji naj

gredo v boÏjem imenu, veã pa nikar. Zdaj jih ima‰, pa
zbogom in mir besedi.«

Njemu ni Talijan niã odgovoril, temveã vstal je in se

je ozrl po izbi.

»Kdo pa je tebe klical, da se vtika‰ v reãi, ki te niã ne

brigajo? Ali bi rad svoja rebra videl?«

âokat ãlovek, rjav in ko‰ãen v obraz, se je primajal

skozi dim. Zdaj ga je Pavle od blizu sli‰al in je uganil, da
govori po hrva‰ko.

»NoÏ kar lepo spravi, odkoder si ga potegnil,« je re-

kel Talijanu; nato se je obrnil do Pavleta.

»âe bi rad Ïe do noãi zapravil zadnji tolar pa ‰e malo

krvi po vrhu, le tukaj ostani!«

Pavle je vstal in je zgrabil za culo.
»Kako pa je z mojim tolarjem?« je vpra‰al Talijana.
»S kak‰nim tolarjem?« se je nedolÏno zaãudil Talijan.
Pavle je zamahnil z roko in je ‰el.

BES

TROJE POVESTI

»NoÏ je noÏ,« si je mislil. »S kolom bi se Ïe tepel, z

noÏem pa nisem vajen.«

»Kako pa si se pritepel, siromak, v ta neãedni brlog?«

ga je vpra‰al ãokati Hrvat.

»·el sem z njim — kam pa bi drugaãe ‰el?« je rekel

Pavle.

»Glej, siromak, tisti razbojniki so kakor volkovi, ki Ïro

mrhovino. Siromakom in bebcem nastavljajo svoje pas-
ti, ampak ogibljejo se tistih krajev, kjer je treba korajÏe
in pameti. Koliko ‰e ima‰ denarja?«

»·e pet tolarjev,« je po pravici odgovoril Pavle.
»Za ‰tirinajst dni,« je rekel Hrvat. »V ‰tirinajstih dneh

pa se lahko svet preobrne. Sreãen ãlovek in presreãen,
ki ve, da celih dolgih ‰tirinajst dni ne bo brez kosila!«

»Kaj ‰e nisi kosil?« se je zaãudil Pavle.
»Ne!« je odgovoril Hrvat. »Danes je — ne vem, ali je

tretji, ali Ïe ãetrti dan. Tam med razbojniki sem le
gostaã, zato ker se bojé mojih kova‰kih pesti. Ampak
Ïganje mi ne tekne, nikoli mi ni, zdaj pa ‰e celó ne!«

»Pojdiva veãerjat, saj se Ïe mraãi,« ga je povabil Pav-

le.

»Pot pa bom kazal jaz,« je rekel Hrvat.
Pri‰la sta v brlog, ki je bil tesan in zadu‰en; ljudje, ki

jih je videl Pavle tam, niso bili razbojniki; siromaki so
bili, molãljivi, plahi in izstradani.

BES

TROJE POVESTI

»Lepo zahvaljen bodi za to trojno kosilo in trojno

veãerjo,« je rekel Hrvat. »Povrnil ti ne bom ‰e tako kma-
lu; ali tak si, mislim, da me ne bo‰ terjal.«

»Nikoli te ne bom terjal,« se je zasmejal Pavle.
Dolgo nista sedela v brlogu; ‰e preden se je do dobre-

ga znoãilo, sta se napotila dalje, brez ceste in cilja, vse-
kriÏem po temnem, pra‰nem predmestju.

»Rad bi spal,« je rekel Pavle, ki je bil truden.
»Ne vem, ãe bi ti ustregel s svojim prenoãi‰ãem,« je

odgovoril Hrvat. »Kadar je noã topla in mirna, je prav
prijetno; ali ãasih nas opolnoãi vzdramijo straÏniki, in ãe
tistih ni, nas vzdrami zjutraj mraz in deÏ.«

»Na postelji bi rad spal,« je rekel Pavle. »Ves sem tru-

den, kakor s kolom tepen.«

»Tudi jaz bi Ïe rad okusil, kako poãivajo kosti na

kr‰ãanski postelji, pa ãe je trda.«

Hrvat je vodil, Pavle je ‰el za njim. Pri‰la sta v pre-

noãi‰ãe, kjer jih je leÏalo Ïe do dvajset; postelja je stala
ob postelji, druga tik druge pod golim zidom. Napol
razgaljeni, hropeãi in trudni so spali tam popotniki, iz-
gnanci; teÏka je bila njih sapa. Hrvat in Pavle sta za-
dremala, komaj da sta legla; Pavle je bil porinil svojo
culo pod posteljo. Tako sladko mu je bilo v trudni pol-
dremavici, da se je ‰e v sanjah nasmehnil:

»Kaj mi je hudega? Posteljo imam pod seboj, na tisoãe

jih je na svetu, ki spe na trdem kamnu.«

BES

TROJE POVESTI

Ko se je ob poznem jutru predramil, ni bilo cule veã

pod posteljo. Hrvat je spal in je smrãal z odprtimi ust-
mi; le ‰e troje popotnikov je bilo v izbi.

Pavle je stresel Hrvata za ramo.
»Glej, culo so mi vzeli.«
Hrvat je v poluspanju debelo pogledal, nato pa je ‰ele

razumel in je planil s postelje. Zaãel je preklinjati in ro-
goviliti, da je bilo Pavleta strah.

»âe ste kaj videli in sli‰ali, pa niã rekli, vam vsem trem

zavijem vrat,« je rekel popotnikom. lzkazalo se je, da so
spali. Eden izmed njih pa je modro rekel:

»Kdor nosi culo v ta kraj, naj pripi‰e sebi!«
Pavle pa se je vdano nasmehnil.
»Kaj bi?« je rekel.
»Kar je, je! Perilo je bilo v nji in praÏnja obleka — Bog

z obojim!«

Tako sta Ïivela in spala s Hrvatom dolgih sedem dni;

nazadnje pa je imel Pavle ‰e en sam tolar in ga je ogle-
doval na dlani.

»Kaj bi z njim? Kadar ga menjam, se zaãne poslednja

nadloga. Ali ni vseeno, ãe se zaãne nocoj, ali jutri? Pre-
lijva ga v Ïganje!«

Prelila sta ga ‰e tisti veãer. Obadva sta bila pijana, ko

sta v pozni noãi lezla ãez plot; komaj sta leÏala na praz-
nem dvori‰ãu nedozidane hi‰e, sta zaspala prijetnej‰e
nego na pernici.

BES

TROJE POVESTI

Ob jutru pa se je Pavle vzdramil in je ves trepetal od

groze. Zakaj sanjalo se mu je tole: v svoji bajti pod sve-
tim Lenartom je sedel; bajta pa je bila prostorna in vsa
gosposka; skozi okno je videl na svoje prostrane lehe,
zoreãe v soncu, in ves vesel je bil. Takrat pa je narahlo
potrkalo na duri.

»Le naprej!« je zaklical.
Prav poãasi, prav natihoma so se odprle duri in na

pragu se je prikazala sirotna Ïenska. V sivo, razdrapano
ruto je bila zavita in njen obraz je bil ves truden in
bolan. Pavle pa ga je takoj spoznal in ledena voda mu je
‰la po vsem telesu.

»Pozdravljen,« je rekla. »Pozdravljen bodi v svojem

bogastvu.«

Nato je iztegnila roko, odprla je dlan in na dlani se je

krãilo Ïivo srce; ranjeno je bilo in vse krvavo.

»Ná!« je rekla. »To-le sem ti prinesla za spomin zara-

di najine ljubezni.«

Pavle je omahnil in vzkriknil od groze in se je vzdra-

mil.

»Zakaj molãi‰ in gleda‰ v tla?« ga je vpra‰al Hrvat.
Pavle se je nasmehnil.
»Ali mi daj vreão cekinov, ali pa mi povej, kako bi ‰el

brez teÏave na oni svet.«

»Zaradi poti na oni svet ni potreba veliko modrosti,«

je rekel Hrvat. »Dan na dan jih gre na stotine, pa naj-

BES

TROJE POVESTI

bistrej‰i niso — glej, tam gre voz, skoãi pódenj. Ampak
zaradi vreãe cekinov je treba malo veã modrosti. Pojdi-
va med razbojnike, tam se pomeniva.«

Stopila sta v tisti brlog, kjer je Pavle bil kartal s Talija-

nom in s krivonoscem. Prinesli so jima Ïganja in obadva
sta pila. Pavletu so se oãi kmalu zameglile, njegove misli
pa so ostale Ïalostne.

»Ozri se, poglej jih,« je rekel Hrvat. »Sami volkovi so,

ki Ïro mrhovino. Jaz pa, kakor sem velik gre‰nik, bi be-
raãu ‰e sence ne ukradel.«

Sklonil se je globoko in je govoril ti‰je:
»Ravnala bova po‰teno, mirno in verno. Stradati zna-

va, ãakati znava, pijanca nisva. In najina vest ostane
brez greha. Ali je greh, ãe bogatega cigana oslepari‰ za
cekin? Zaãniva nocoj, hi‰o poznam in duri, brez teÏave
bova naredila.«

Pavle je stisnil glavo med dlani in je gledal na mizo.
Nato je vstal in se je nasmehnil kakor v sanjah; ves

bled je bil.

»Pa z Bogom!« je rekel tiho in je iztegnil roko.
Hrvat je planil ves prestra‰en.
»Kam?«
»Pa na oni svet,« je rekel tiho Pavle.
»Kakor si, tak ne pojde‰,« je vzrojil Hrvat in ga je

zgrabil pod pazduho.

BES

TROJE POVESTI

»âe ne mara‰ z menoj, opravim sam. Ampak dokler

mi ne zaspi‰, te ne izpustim, zato ker si mi veãerjo ku-
pil, ko sem bil laãen.«

·el je z njim in ga je poloÏil na trdo posteljo, kakor

poloÏi mati otroka v zibel.

Komaj je Pavle zatisnil oãi in komaj je zadremal, se

mu je zasanjalo, da se vozi z urno barko preko morja.
âudohitro je plavala barka, Ïe je tam zeleni breg. Ob
bregu stoji Mana, tako blizu, da ji voda pljuska do nog.

»Pozdravljen!« je vzkliknila, »pozdravljen, kakor

si!« —

Pavle je globoko zavzdihnil, nato pa je spal do svetle-

ga dne.

BES

TROJE POVESTI

VIII

e preden se je Hrvat vzbudil, je Pavle tiho vstal,
oblekel se je ter je naskrivoma stopil iz zatohle izbe.

»Zahvaljena, Mana,« je rekel v svojem srcu. »·e pre-

ko morja si me pozdravila in si oãistila mojo du‰o.«

Ko je stopil na cesto, je bilo ‰e zgodnje jutro, hladno

in vlaÏno. Pavle je posegel v Ïep in je pre‰tel svoje pre-
moÏenje.

»Za kosilo bi komaj ‰e bilo, za Ïganje ‰e bo,« je ukre-

nil. Tako je ‰el in si je kupil Ïganja za poslednje vinarje.
Ker je bil laãen, mu je seglo Ïganje moãno v glavo; ko je
vstal, se je opotekal in hi‰e so plesale pred njim. Tudi
njegove misli niso bile jasne; frfotale so na to in na ono
stran, brez cilja in poti, beÏne in plahe, kakor netopirji
pod veãer.

»Kam sem Ïe rekel, da pojdem?« je premi‰ljeval in se

ni mogel domisliti. »K Manci, sem rekel, saj me je pokli-
cala od onstran morja. Bi ‰el; po suhi zemlji bi se pre-
beraãil od deÏele do deÏele; navsezadnje pa bi stopil
prednjo in bi rekel: Usmili se laãnega romarja, daj mu
kos kruha vbogajme, zaradi tistih ãasov, ko sva se rada
imela! — âez gore in doline bi se preberaãil, ãez morje

BES

TROJE POVESTI

pa ni ceste, ne steze. Pa zbogom, dekle, in niã ne zameri!
— Ali glej, saj nisem mislil k Manci, vse drugam sem se
bil namenil takrat, ko mi je izku‰al Hrvat vero in du‰o.
Tja sem se bil namenil, kamor jih gre po petdeset in po
sto na dan in se nobeden veã ne vrne. Da sem ‰el takoj,
bi zdajle ob tej uri Ïe sladko poãival — zakaj si me zmo-
tila, Mana, zakaj si me poklicala v sanjah?«

Tako so blodile njegove bolne misli vsekriÏem in niso

vedele kam, tudi noge se niso zmenile, kod da hodijo in
kam drÏi cesta. Kakor v omotici se je opotekal iz ulice v
ulico. Kadar so noge odpovedale, je poãival, kjer je bilo,
ali v samotni veÏi, ali na kupu kamenja, ali kar na ulici,
dokler ga niso pregnali. Spotoma, Ïe pod mrak, je ugle-
dal na polici pritliãnega okna velik kos kruha, ki ga je bil
tja poloÏil razvajen beraã.

»Vsaj pol oãesa boÏjega ‰e gleda name,« je ves vesel

pomislil Pavle. Zagriznil je v trdo, od sonca osu‰eno
skorjo in je rekel:

»Vse se je izpolnilo, kakor je bilo sojeno, vse po bese-

di. Med tiste sem ‰el, ki pobirajo skorje na cesti, in ne
godi se mi najslab‰e med njimi: napol sem slep, pa ven-
darle sem na‰el.«

Ko se je znoãilo, se je prikradel na fabri‰ko dvori‰ãe,

prostorno in pusto, s ãrnim prahom posuto. Legel je
pod zid in gledal v nebo. Sivi oblaki so tiho beÏali pre-

BES

TROJE POVESTI

ko nebá, le malokdaj se je zasvetila zvezda; hladen ve-
ter je pihal.

»Da bi se le ne ulilo to noã,« je pomislil Pavle v skr-

beh. »Îeje in gladu sem Ïe navajen pod milim nebom,
deÏja in mraza ‰e ne.«

Ko so se oãi privadile temi, se je ozrl po dvori‰ãu in

zdelo se mu je, da vidi pod zidom ‰e dvoje, troje ãrnih
senc; nobena izmed njih se ni ganila.

»Bratje so mi,« je pomislil.
»Bog jim daj vesele sanje, pa tudi meni jih daj!«
Veselih sanj ni bilo; truden se je premetaval po ãrnem

prahu do zgodnjega jutra. Ni se ‰e danilo, ko se je vzdra-
mil; splezal je ãez nizki zid na cesto, pa je obãutil, da je
ves slab in neokreten.

»Nekoã bi bil preskoãil ta zid, kakor razor na polju —

zdaj plezam potán, kakor na mlaj!«

Tudi tisti in tudi naslednji dan je romal od jutra do

noãi; ni vedel ne kod, ne ãemu, ne doklej. Ali so bili tri-
je dnevi, ali je bilo teden dni; misli so se mu zmedle in
zamotale, razloãil ni veã ne kraja, ne ãasa. Kadar je bil
truden, se je zgrudil, pa ni vpra‰al, ne kje, ne kako; ka-
dar si je odpoãil ter se prespal, je vstal in se je napotil, pa
ni vpra‰al, kam. Gladu ni obãutil, ali v glavi mu je leÏa-
lo kakor teÏek kamen in v sencih mu je kovalo. Kmalu ni
vedel veã, ali je jutro, ali je mrak. Misli so mu otopele,
komaj da so se ‰e genile, v srcu pa ni bilo bridkosti veã.

BES

TROJE POVESTI

Tako sladko in lahko mu je bilo, kakor pijancu, ki ne
makne veã jezika, ne vidi veã kozarca pred seboj, pa se
tiho smeje in bi ne ãutil ne kola, ne kamna.

Ko je nekoã omahoval ponoãi skozi neznano ulico, se

mu je zazdelo, da sli‰i od daleã Hrvatov glas. Natanko
ga ni razloãil; kriãalo je nekaj ãasa in preklinjalo, nato pa
se je ves tru‰ã izgubil v daljavi.

Nekoã se mu je tudi zazdelo, da je naletel na Talijana

in da ga je terjal za dolÏni tolar. Sam ni vedel, ali ga je bil
sreãal na ulici, ali pa se je bil v svoji omotici izgubil v
razbojni‰ko krãmo. Talijan se mu je naglas zasmejal in
se ni veã zmenil zanj.

Preden so se mu vse misli zatemnile od gladu in utru-

jenosti, ga je spreletelo kakor spoznanje.

»Kod blodim — tri dni, ali morda Ïe teden dni? âemu

blodim, kaj ‰e ãakam in odla‰am? Saj ni druge poti veã,
le ena je. Pojdimo, kamor je ukazano.«

Razmeknile in poizgubile so se mu misli, kakor da je

bil veter pihnil mednje. Izgubila pa se je z njimi tudi vsa
skrb in vsa bridkost. ·el je z lahkimi koraki in z veselim
srcem — kam da je ‰el, ni videl, ne vedel. Tako mu je
bilo, kakor da ga je drÏala in vodila drobna, prijazna
roka in da mu je govoril na uho prijazen glas:

»Niã se ne boj, Pavle, niã se ne boj!«
Ko se je prebudil iz dolgih, teÏkih sanj, je leÏal na zofi

v Lojzetovi izbi, ãelo je imel obvezano z mokro cunjo.

BES

TROJE POVESTI

Tista Ïenska, ki je stregla nekoã njemu in Lojzetu, je sta-
la pred njim in je drÏala v roki kozarec vode.

»Kako da sem v tej izbi, kako sem pri‰el?« se je zaãu-

dil Pavle.

»Tudi jaz bi rada vedela, kako,« je rekla Ïenska.
»Sinoãi si leÏal pred durmi, pa smo te pobrali. Kaj naj

bi te bili na cesto zavalili?«

»Laãen sem,« je hotel reãi Pavle, pa ga je ob‰el sram

in molãal je. Îenska je sama prinesla vrelega ãaja, kru-
ha in slanine.

»Ni se ti najbolje godilo,« je rekla.
»Dvoje pisem je zate!«
Bolj nego po kruhu, je planil Pavle po pismih; eno je

bilo od Lojzeta, drugo od Mane.

Popil je ãaj, nato pa je hitel na ulico, tako zdrav in

moãan, kakor da se je bil do dobrega prespal in nasitil.

Ko je pri‰el Lojze v Ljubljano, se je najprej napil, nato pa
se je napotil, da poi‰ãe Mano. Ko je po dolgih ovinkih
zasledil njen dom, je bilo Ïe kasno pod noã. Potrkal je
moãno, da so se duri stresle.

»Kdo je zunaj?« je vpra‰ala Mana in ni odprla.
»âlovek, ki te ne bo pojedel! Lojze iz Amerike.«

BES

TROJE POVESTI

Mana je takoj odprla in je pogledala Lojzeta napol ve-

sela, napol prestra‰ena. Tudi Lojze ji je pogledal v obraz
in se je nasmehnil.

»Saj sem vedel, da je pismo lagalo. V oãeh in na licih

se ti poznajo solze.«

»Sédi pa razloÏi, kako je njemu,« je rekla Mana.
Lojze je sedel in je dolgo pomislil.
»Glej, ljuba du‰a, tako je: ko sva se poslovila, sem dal

besedo in sem obljubil, da te bom debelo nalagal. Am-
pak zdaj se mi zdi: ãe Ïe po‰te prena‰a‰, prena‰aj jih po
pravici!«

Mani je bilo v lica mraz in vztrepetala je.
»Saj sem vedela, da mu je hudo — prikazal se mi je,

kakor je, ves Ïalosten.«

»âe sama ve‰, kaj bi ‰e nadalje govoril? Kuga je paã

pri‰la v deÏelo, zoper njo ni pomoãi.«

»Le ãe je zdrav, povej,« je prosila Mana.
»Zdrav na vso moã. Ljudje iz na‰ih krajev ne zbolé

tako kmalu. Poznal sem jih, ki po tri tedne niso imeli
kruha v ustih, pa so ‰e ÏviÏgali. Ampak ‰tiri tedne bi bilo
morda Ïe malo preveã, zato mu kar precej pi‰i, da naj se
vrne, odkoder je pri‰el. Pa nikar se ne laÏi, da si gospos-
ka in vesela, ko ni res.«

»âe mu pi‰em, da sem Ïalostna, se ne povrne.«

BES

TROJE POVESTI

»Je Ïe narobe. Pi‰i mu, da si vesela, pa se ti koj obesi.

Pi‰i mu, da si Ïalostna, pa te pride tolaÏit, ãe je sam siro-
mak vseh siromakov.«

»·e nocoj mu pi‰em,« je rekla Mana in je vzela papir

iz miznice. Nenadoma pa se je vsa prestra‰ila.

»Saj ne more, saj ne pride,« je vzkliknila. »Kako bi pe‰

ãez morje?«

»Nerodno bi bilo,« je rekel Lojze. »Ali jaz sem oblju-

bil, da mu denar za voÏnjo priberaãim ali ukradem; ne
tega ni bilo treba, ne onega. Rekel sem oãimu, da sem
dolÏan tam v Ameriki in da me zapró, ãe ne plaãam.
Verjel mi ni niã, ker me pozna, ampak dal je. Zdaj se le
bojim, da ne zapije teh tolarjev, drugaãe bi jih raj‰i sam
zapil. Le brÏ mu pi‰i!«

Lojze je vstal.
»Jutri morda spet malo pogledam, ãe si zdrava. Lah-

ko noã, pa nikar ne jokaj!«

Mana je napisala dolgo pismo, razloÏila je vse po pra-

vici in brez strahú.

Nikoli ni spala tako sladko kakor tisto noã. Niã se ni

spremenilo, od nikoder ni zasijal paradiÏ, pa vendar je
bilo njeno srce vse veselo in bridkost se je razpuhtela,
kakor da je nikoli ni bilo.

BES

TROJE POVESTI

Pavle je naznanil, da pride; nakratko je sporoãil, brez
lepih in brez Ïalostnih besed. Mana je ãakala tistega dne
z globokim, koprneãim veseljem, kakor ãaka otrok na
velike praznike, pre‰teva tedne, dni in ure.

Kakor vse je mislila, si ni mogla domisliti, ãemu da je

bilo v srcu toliko bridkosti in ãemu da je nenadoma ni-
kjer veã ni.

Vpra‰ala je Hanco, Hanca pa se je nasmehnila in re-

kla:

»Siromak je ãlovek sam, dva pa sta bogata, ãe sta laã-

na in Ïejna. ·la sta iskat paradiÏ, ko nista vedela, da je v
vajinih srcih. Blagor vama!«

Vesel in velik praznik je bil, ko se je Pavle pripeljal.

Tako malo je bil truden, kakor da je bil prestopil luÏo na
cesti. Brez besed sta se pozdravila z Mano; oãi so pove-
dale oãem, koliko da je bilo bolesti in koliko hrepenenja.

Tisti veãer so sedeli v krãmi vsi ‰tirje: Pavle in Mana,

Lojze in Hanca.

Lojze je bil vesel in glasan; toãil je sam, ker je bil naj-

bolj Ïejen.

»Kaj bosta poãela zdaj?« je vpra‰al.
»Kaj da bi?« se je zasmejal Pavle.
»Tako malo me je skrb za naju, kakor da sem prine-

sel s seboj nabasano malho cekinov! âe Bog da, bova
pred pustom svatovala pod svetim Lenartom.«

BES

TROJE POVESTI

»Da nisi prinesel cekinov s seboj?« mu je odgovoril

Lojze.

»Ta beseda, ki si jo rekel, je bila nabasana malha ce-

kinov. — Svatujta vidva, jaz pa se ogledam malo po teh
lepih krajih, nato se vrnem v Ameriko; nemirna je moja
kri.«

Ozrl se je na Hanco in je rekel:
»Pojdi z menoj, da bo dru‰ãina!«
»·la bi,« se je veselo zasmejala Hanca.
Nato pa je bil ves resen njen obraz; kakor senca je le-

gel spomin na srce in na oãi.

»Îe imam Ïenina v Ameriki,« je rekla. »Pred ‰tirimi

leti je ‰el, pa ni pisal, ne sporoãil.«

»Kdo je, odkod in kaj?« je vpra‰al Lojze in je namr‰il

obrvi.

»Za Malnarja se pi‰e in Tone mu je ime.«
Lojze je povesil glavo.
»Bog mu bodi milosten, storil je nesreãno smrt. Sto se

jih je lani zadu‰ilo pod zemljo, on je bil med njimi.«

Toãil je vsem po vrsti, nato pa je rekel:
»Niã hudega ni. Tisoã nad tisoã jih umrje tam, pod

zemljo, v plavÏih, v tovarnah, pod Ïeleznim kolesom,
kdo bi jih ‰tel? âe bi se jokali za vsakim posebej, bi segla
povodenj do vrh ·marne gore. Vojska je paã. Mi, kar nas
ni ‰e padlo, pijmo!«

Vzdignil je kozarec in je vpra‰al Hanco:

BES

TROJE POVESTI

»Ali pojde‰ z menoj?«
»Pojdem,« je odgovorila Hanca.
Pavle je vzdignil svoj kozarec.
»Ali se ‰e boji‰, Mana, za najino sreão?« je vpra‰al.
»Niã se ne bojim,« je odgovorila Mana.
Trãili so kriÏem, da so na cesto zazvonili kozarci.
Tako so pili in prepevali, vsi ‰tirje mladi, vsi ‰tirje ve-

seli. Pri srcu jim je bilo vsem tako sladko in prazni‰ko,
kakor da je Bog sam pogledal nanje ter za zmerom bla-
goslovil njih mladost.

BES

TROJE POVESTI

Krãmar Elija

a hrib je stopil tujec. ârn pla‰ã, do vratu zapet, mu
je segal do gleÏnjev; gologlav je bil, roke je imel

sklenjene na hrbtu, glavo nagnjeno; tako je gledal v
dolino z zlohotnim, lakomnim oãesom, njegov obraz je
bil kakor od sivega kamna.

Dolina je bila lepa, da ne lep‰e na svetu, kakor da jo

je bil Bog ustvaril za dom in radost svojim najljub‰im
otrokom. Na obeh straneh so jo zloÏni hribi ãuvali vi-
harjev; na prisojnih rebrih so se razprostirali vinogradi,
na osojnih pa so se vzpenjali soãni pa‰niki visoko v pla-
nine. Dolina sama pa je bila velik vrt sredi polja. Iznad
vrta se je razgledaval beli zvonik farne cerkve po tej
nebe‰ki krasoti, na zemljo postavljeni.

Tujec je gledal in je ‰tel; ‰tel je domove, ki so se veseli

in bahati vrstili ob cesti; bele hi‰e, rdeãe strehe, za hi‰o
vrt, za vrtom polje; pisano bogastvo, kamor se je ozrl.
Zasvetile so se mu oãi, ustna so se mu nasmehnila za-
dovoljno in poÏeljivo.

Veãerna zarja je uga‰ala za prisojnim hribom, tiha

senca od neba se je spustila na njive in vrtove. Tedaj se
je oglasila pesem iz doline, zmerom glasnej‰a je bila in

BES

TROJE POVESTI

zmerom veselej‰a, vriskala je razposajeno in nebrzdano,
kolikor bolj je bledela veãerna zarja.

Tujec se je nasmehnil, ko je zasli‰al veselo pesem.

Razkreãil je dolge prste ter je pre‰teval domove, kakor
vesten rubeÏnik.

»Tam so Kovaãevi — bogata hi‰a, poln hlev; da ste mi

pozdravljeni, Kovaãevi! Tam kraj Ïupni‰ãa so Martino-
vi — tudi ta vreãa je polna do vrha. In tam pod griãem
je belo gnezdo Potnikovih, belo gnezdece v zelenem
vrtu — skomine stresajo ãloveka . . . Od srca pozdrav-
ljeni vsi!«

Pre‰teval je, meril z oãmi, sodil v mislih, njegov obraz

pa je bil zmerom bolj sladak in priljuden. Ko je zatoni-
la zarja, je stopil s hriba, a takrat se je spustila dolga ãrna
senca preko doline od kraja do kraja ter jo presekala
kakor na dvoje . . .

Faro osojni‰ko je bil Bog obsul z vsemi svojimi blagoslo-
vi, ali Ïupnik je zmerjal po pravici, da farani take milo-
sti nikakor niso vredni in da so je bili deleÏni le zatega-
delj, ker bi bili drugaãe vsled svoje lenobe in malobriÏ-
nosti Ïe zdavnaj pocepali vsi do zadnjega z Ïenami in
otroci. Farani pa so mu odgovarjali:

»Za silo Ïe imamo, kaj bi se ‰e nadalje upirali in peha-

li!«

BES

TROJE POVESTI

Take besede niso vzrastle na njivi zadovoljnosti, tem-

veã na gnoju lenobe. Kajti zadovoljni niso bili osojni‰ki
farani, temveã so godrnjali in vzdihovali kakor sami laã-
ni popotniki. Hudega jim ni bilo, kruha in vina so imeli
dovolj, ampak rekli so, da je bilo nekoã vse bolj‰e in da
bo posihdob ‰e zmerom huj‰e, dokler ne zaloti uboge
doline vesoljna rev‰ãina in lakot. Ko je ‰e kralj MatjaÏ
kraljeval, je kmet komaj pljunil na polje, pa je vzklila
p‰enica; komaj se je postrani ozrl na vinograd, pa je
zorelo grozdje. To so bili ãasi, da je bil ãlovek lahko po
pravici vesel. Zdaj pa se poti in ubija, pa ni niã ne na tem
koncu, ne na onem. Izpije kozarec vina, komaj si ustna
oblizne, Ïe vest zavpije: »Nehaj! Ne kliãi biriãa in rubeÏ-
nika!«

Faran je toÏil in tarnal, ob tem pa je ãisto pozabil, da

je bil izpraznil Ïe troje vrhanih bokalov, ‰e preden se je
znoãilo. In ko je to zagledal, je naroãil ‰e bokal ter je
rekel:

»Osojniãan ni Ïivina, da bi le garal in garal; ãe si ga

drugi privo‰ãijo, si ga bo ‰e on, pa mir besedi!«

Vino mu je seglo v glavo in srce, naveliãal se je vzdi-

hovanja in tarnanja ter je vriskal, da se je razlegalo do
hriba . . .

Îupnik, ki se je od zdavne svoje mladosti trudil, da bi

spravil pohuj‰ano ãredo osojni‰ko na pravo pot, je ob
lepih veãerih slonel ob oknu ter se oziral po fari z brid-

BES

TROJE POVESTI

kostnim oãesom. Beli lasje so mu v vetru frfotali kraj
ãela; zdelo se mu je, da ga pozdravljajo hribi, v senco
toneãi, ter da mu vo‰ãijo lahko noã; in zdelo se mu je
tudi, da mu prijazno meÏikajo bele hi‰e izza vrtov ter da
mu prigovarjajo:

»âemu bi se jezil nad nami, o Ïupnik? Gre‰niki smo

res, ali nikoli ne tako zakrknjeni, da bi nas milost veã ne
dosegla. Pa ãe se nam bo ob sodnem dnevu prav hudo
godilo, bo tvoja molitev na‰a mogoãna pripro‰njica.«

Îupnik je zavzdihnil.
»Kako bi toÏil, kako bi jih sodil? Mati joka nad svoji-

mi otroci gre‰niki, ali biriãem jih ne izdaja. Otroci so,
bradati otroci, sivolasi. Gre‰é do zadnje kaplje, pa se ãu-
dijo z nedolÏnim srcem: Kaj sem storil, da mi nalaga‰
pokoro?«

Star je bil Ïupnik, oãi ga niso veã ubogale, pa je videl

ãasih stvari, ki so bile skrite vsem drugim kristjanom.

Slonel je nekoã ob oknu, ko je tonila zarja. Gledal je

proti nebu in tedaj je njegovo srce zaihtelo od bridkos-
ti. Od jutranje strani in od veãerne so frfotale izza hri-
ba ãrne ptice; zmerom veã jih je bilo, kmalu so zasenãile
vse nebo, dolina pa se je potopila v ãrno jezero. Îupnik
se je pokriÏal:

»Bog nas varuj vsega hudega.«
Vpra‰al je zjutraj hlapca:
»Ali si kaj videl sinoãi, Jernej?«

BES

TROJE POVESTI

»Kaj da bi videl?« se je zaãudil hlapec.
Tudi Ïupana je vpra‰al Ïupnik, ali Ïupan se je zasme-

jal.

»Nisem gledal proti nebu! Krãma je bila polna in pre-

pevali smo veseli.«

Îupniku pa je segla Ïalost v srce.
»Tudi ne bodo videli, kadar se prikaÏe nad to lepo do-

lino sam sodni dan. Zakaj krãma bo polna, prepevali
bodo in bodo veseli.«

Tisto nedeljo je govoril Ïupnik dolgo pridigo o kesa-

nju in o pokori. Oãital je svojim faranom duhovno in
posvetno malobriÏnost, lenobo, pohajkovanje, napuh,
predrzno zaupanje v boÏjo milost ter ‰e mnogo takih in
enakih grehov; nato jim je prerokoval, da je ‰iba boÏja
tolikanj huj‰a, kolikor dalj je namoãena in da ga ni zvo-
na, ki bi oznanjal uro plaãila in kazni; navsezadnje pa jih
je tolaÏil, da ni ‰e odbila polnoã in da je ‰e ãasa dovolj
za izpreobrnjenje in pokoro.

Farani so verno poslu‰ali, v krãmi pa so rekli:
»Star je Ïupnik, siva glava mu kloni do groba. Kdo bi

mu zameril Ïal besedo? Siromak gleda, kar mu kaÏejo
slepe oãi, na nebu vidi ãrne prikazni, ali nas Ïivih ljudi
ne vidi. Siromak poslu‰a, kar mu razodeva gluho uhó,
sli‰i stokanje hrastov na hribu, na‰ih pesmi ne sli‰i. Bog
mu daj veselih sanj, mi pa pijmo na njegovo zdravje.«

Pili so ter so pozabili na pridigo in na pokoro.

BES

TROJE POVESTI

100

·e drugo nedeljo je stopil Ïupnik na leco in je razloÏil

faranom svoje ãudne sanje. Tako je rekel:

»Sanje so bile, ali tudi je bila misel od Boga poslana.

Skozi okno sem gledal, pa sem videl tam v dolini dvoje
ljudi. Vsaki izmed obeh je nosil teÏko butaro na hrbtu.
Eden je stopal, stopal, stopal, ali stopil ni nikamor, za-
kaj njegova noga se ni dotaknila zemlje. Pa se je veselil
v svojem malobriÏnem in nespametnem napuhu ter je
rekel: ,Kako je lahka moja noga, kako brhko moje srce!
Kaj butara, kaj bridkost in kaj pokora!’ Kakor je bila
teÏka njegova butara in kakor se mu je krivil hrbet pod
njo, tako je brezboÏno zaplesal preko senoÏeti. Ali tedaj
ga je zgrabil velik vihar, vzdignil ga je, lahkonogega,
brezdomnega, ter se je poigral z njim kakor z lipovim
listom. Kam ga je zanesel? To vedi Bog sam ter bodi
milosten njegovi du‰i! — Drugi je nosil teÏko in trudno
svojo butaro, zakaj plesal ni z lahkimi nogami, temveã
stopal je poãasi in okorno; noge so se mu udirale v zem-
ljo do kolen. Ali kakor je ‰el poãasi in mukoma svojo
pot, vendar je ‰el dalje. Kajti rekel je: ,Vate sem ukopan,
zemlja, mati moja; kakor me ti ne izpusti‰, tako te jaz ne
izpustim; in kakor si ti od vekomaj blagoslovljena, tako
bom blagoslovljen tudi jaz. Kaj bi meni to breme? Saj ni
le moje, temveã tudi tvoje je, ter tvojih in mojih sinov.’
— Rekel je in je ‰el, veter pa mu ‰e las ni zrahljal. — Za-
torej vam povem, ljudje kr‰ãanski: ne mislite nase in na

BES

TROJE POVESTI

101

svoj dan, temveã na zemljo mislite, ki vas je rodila in na
tiste mislite, ki ste jim po svoji volji posteljo postlali.«

Farani so verno poslu‰ali tako pridigo, toda majali so

z glavo in so rekli:

»PoboÏen moÏ je na‰ Ïupnik, ali misel mu pe‰a in pa-

met mu odpoveduje. Kaj smo storili in kako smo ravnali,
da nas zmerja z iblajtarji in hudodelci? Da nismo svet-
niki, vemo samí; ali to ve tudi sam, da p‰enica ne raste
iz kamenja in ãednost ne iz rev‰ãine. Naj nam pokaÏe
pot v MatjaÏevo deÏelo, pa bomo vzdignili bandero in
kriÏ; in le molitev bo v na‰ih ustih.«

Nato so pili in so prepevali.
Ampak ‰e tretjo nedeljo je stopil Ïupnik na priÏnico.

Roke so se mu tresle, na njegovo lice je bila napisala
smrt svojo prvo besedo in tudi njegov glas je bil tako
zamolkel, da so ga farani komaj sli‰ali.

»Ali ste Ïiveli, ali ne Ïiveli?« je vpra‰al svoje verne

farane. »Med vami sem bil trideset dolgih let; bojim se,
da ‰e teden dni veã ne bom. âe se vam je godilo dobro,
ali ãe se vam je godilo slabo, nikoli niste bili zadovoljni,
pa tudi nikoli ne Ïalostni. Tepli so vas — niste ãutili;
boÏali so vas — niste ãutili. Îiveli ste, pa niste Ïiveli —
razfrfotalo, raztopilo se je va‰e Ïivljenje, kakor nespa-
metna jutranja megla. Niti Ïival tako ne Ïivi, niti drevo
ne, ‰e kamen ne. Treba je, da bodi rod od dne do dne, od
leta do leta kakor mati: skrbi zase, kolikor je za silo

BES

TROJE POVESTI

102

potreba, ali vse drugaãe skrbi za otroke — zakaj ti nisi
niã poleg njih. Oni so narod, ti si rakev. — Kaj pa ste vi
storili, neverniki? Pili ste in ste vriskali in plesali ter ste
ãakali, da se vam prikaÏe MatjaÏevo kraljestvo, kadar se
zvrnete pod mizo. Na polju se vam je razbahala ljuljka,
ka‰ãe vam praznijo posli in popotniki, vegasta streha se
vam podira nad glavo — vi pa klobuk postrani pa brez
skrbi. Kakor Ezav ste, ki je za skledo leãe prodal prven-
stvo. Za eno veselo uro, za kozarec vina bi prodali svoj
ãasni in veãni blagor. MalopridneÏu pobije toãa vsako
leto, zakaj malopridnost je njegova toãa in pognojena
zemlja mu bo rodila kamenje. ·e nase ne pomislite, ki se
boste na stara leta ob tuje prage zadevali, kaj ‰ele, da bi
pomislili na tiste, ki bodo nekoã dedovali sramoto in
rev‰ãino ter bodo preklinjali svoje oãete in njih brezboÏ-
no ravnanje. — Enajsta je ura, izpreglejte!«

Farani so do konca poslu‰ali, v svojem srcu pa so bili

zlovoljni in uÏaljeni.

»Kaj smo storili, da nas pred Bogom toÏi za gre‰nike

vseh gre‰nikov?« so rekli. »Ali nismo bire po‰teno
odrajtali, ali se nismo postili na veliki petek, ali nismo
opravili velikonoãne spovedi?«

Tako so govorili farani in so se napotili v krãmo.
Îupnik ni uÏival dolgo njih jeze in zamere.
Tisto nedeljo, ko so poslu‰ali zlovoljni farani njegovo

tretjo pridigo, je slonel ob oknu, da bi se poslovil od

BES

TROJE POVESTI

103

veãerne zarje. Îalostne so bile njegove misli, iz vasi pa
se je glasilo prepevanje in vriskanje.

»Bog jim bodi milosten, gre‰nikom. Podobni so tiste-

mu razbojniku, ki je prosil pod vislicami za harmoniko,
da bi si zagodel ‰e poslednjo pesem. Podobni so tudi pi-
jancu, ki je vola zapil, pa pravi: Kaj bi zdaj z njivo, ko ni-
mam vola? — ter gre in zapije ‰e njivo. Ali tudi so po-
dobni nedolÏnemu otroku, ki jé in pije ter ne pomisli na
prihodnjo uro; in ki gre‰i, ne da bi srce njegovo vedelo
za greh. Bog jim bodi milosten! O kralju MatjaÏu sanja-
jo, njega kliãejo, nanj upajo; meni pa se le vse zdi, da ne
pride na zlatem, temveã na ãrnem konju. Kadar napoãi
tista grenka ura, ne daj, o Bog, da bi se prelila nedolÏna
kri.«

Tako je molil Ïupnik in njegovo srce je bilo polno bo-

jazni.

Veãerna zarja je tiho zatonila v mrak. Îupnik se je

ozrl proti nebu in je vztrepetal od groze. Tam vrh hriba
je stalo visoko in ãrno, kakor spomin na onstran groba.
Ni se genilo. Îupniku se je zdelo, da vidi siv obraz, neu-
smiljen in zlohoten ter da vidi temne, lakomne oãi, ki se
ozirajo po dolini. Dolga mrzla senca je planila od hriba
do hriba, zazeblo je do samih nebes, hladen veter je
zapihal.

»Prizanesi nam, Bog!« je rekel Ïupnik in se je po-

kriÏal.

BES

TROJE POVESTI

104

Tisto noã ni spal, temveã je molil do jutra. Zjutraj pa

je bil tako bolan, da ni mogel ganiti nog, komaj da je ‰e
glavo vzdignil. Pri‰el je Ïupan in je stal kraj postelje ves
Ïalosten, Ïupnik pa ga je tolaÏil:

»Taka je postava od vekomaj: stari gredo, mladi pri-

dejo. Trideset let sem bil med vami; kadar mi zapojete
zadnjo pesem, boste peli svojim oãetom in svoji mlados-
ti. Sinoãi sem videl, da je ‰la zarja za hrib; Bog nam bodi
milosten in nas tolaÏi, dokler ne uãakate nove zarje.«

»Blede se mu, pokleknimo,« je rekel Ïupan.
Potrkalo je na duri, dekla je stopila k postelji in se na-

gnila do Ïupnikove glave.

»Tujec je pri‰el,« je rekla.
»Kdor je, naj stopi v izbo,« je ukazal Ïupnik.
Stopil je v izbo dolg, suh ãlovek, obleãen v ãrn pla‰ã,

ki mu je segal do gleÏnjev; njegov obraz je bil kakor od
sivega kamna. Ostal je tik pred pragom in je nagnil gla-
vo.

»Dajte, vzdignite mi vzglavje, da ga vidim,« je ukazal

Ïupnik. Ugledal je tujca, premeril ga je z dolgim pogle-
dom, nato pa je omahnil.

»Kdo si?« je vpra‰al.
»Elija Nahmijas,« je odgovoril tujec ter se je priklonil

do pasu.

»Otroci gre‰ni moji, Bog vam bodi milosten,« je rekel

Ïupnik in je z belimi oãmi pogledal proti stropu, zakaj

BES

TROJE POVESTI

105

Ïe se je bilo razmaknilo nebo in nedolÏni du‰i se je pri-
kazal paradiÏ.

Farani osojni‰ki so bridko Ïalovali ob smrti svojega Ïup-
nika. Ob‰el jih je strah, klonili so glave, plaho so gleda-
li. Take so bile njih Ïalostne misli:

»·el je od nas, kakor da je ‰lo to nebo nad nami, ki

smo ga bili vajeni; ali kakor da so se pogreznili ti hribi,
ki smo jih gledali od nekdaj. Dokler je bil med nami, ga
nismo videli, zato ker je bil med nami; otrok ne vidi
matere, dokler je ne pokoplje. Res so bile jezne in hude
njegove besede, res nam je oãital njegov grenki pogled
grehov brez ‰tevila; ali vajeni smo bili teh besed in teh
oãi smo bili vajeni; njegova pridiga je bila kakor rahel
deÏ na polje, sonca pijano: prijetna pokora za prijeten
greh. Njegovi oãitki so nam bili tolaÏba, ampak ‰e veã-
ja tolaÏba nam je bila njegova svetost: pripro‰njica in
za‰ãitnica nam je bila pred Bogom; od tiste milosti, ki je
je on bil deleÏen, je kanila dobr‰na kaplja tudi na nas.
Kdo nam bo zdaj za‰ãitnik in pripro‰njik? Osameli smo,
sirote — kaj bo z nami, z otroci brez oãeta, z ovcami
brez pastirja!«

Dolgo in hudo so Ïalovali; prav do hriba se je razlega-

lo ihtenje in vzdihovanje, ko so pokopavali Ïupnika.
Nebo samo je Ïalovalo; sivo in nizko je viselo nad doli-

BES

TROJE POVESTI

106

no, a ko je bil grob zasut, so kanile nanj prve teÏke kap-
lje, solze iz nebes.

Vsi so obãutili, ko so stali ob grobu, da niso pokopali

le Ïupnikovega trupla, ki je bilo beteÏno in poãitka Ïelj-
no, temveã, da so zagrebli in zasuli na vekomaj svojo
lepo mladost. Vsi, tudi skljuãeni starci in oslepele star-
ke — vsi so zagrebli in objokavali svojo mladost. Kaj po-
misli otrok, ãe mu je sedem, ali ãe mu je sedemdeset let
— kadar umrje mati, umrje njegova mladost; ozre se, ko
stoji ob grobu, pa obãuti strahoma, da je sam in slab.

Faranom se je zdelo, da se je dolina izpremenila tis-

to noã in tisto uro, ko je Ïupnik izdihnil. Kakor da jih je
bila boÏja roka prenesla v druge ãase in druge kraje. Vse,
kar je bilo do tiste noãi, je pokopano, leÏi pod teÏko go-
milo in se bo vzbudilo ‰ele na sodni dan. Kakor da je bil
Ïupnik vzel v grob s seboj ne le vseh trideset let svoje-
ga pastirovanja, temveã tudi leta in stoletja, ki so bila
pred njim.

Vse to so osojni‰ki farani obãutili v svojem Ïalovanju

in strah jih je bilo do srca.

Ali ni je veãne bridkosti, v osojni‰ki fari celó ne. âez

teden dni so farani sedeli v krãmi in so modrovali.

»Star je bil Ïe, poãitka potreben; kdo bi mu ga ne pri-

vo‰ãil?« je rekel eden izmed njih.

»Dosti je Ïupnikov na svetu!« je rekel drugi.
»Bolj‰ih sem Ïe videl,« je rekel tretji.

BES

TROJE POVESTI

107

Jeziki so bili razvozlani, beseda je bila izpregovorjena,

srca so bila potolaÏena.

»Da bi le takega dobili, ki ne bo stal za nami s palico

in pokoro,« je rekel eden.

»Ki nam ne bo oãital vsakega poÏirka,« je rekel dru-

gi.

»Ki nas ne bo vsako nedeljo toÏil pred Bogom, kakor

biriã popotnika,« je rekel tretji.

Zmerom bolj veseli in pre‰erni so bili farani: res je

umrl pastir, ali tudi palico je izpustil. In vsem je bilo te-
daj, kakor da so se jim oãi nenadoma odprle; izpregle-
dali so in sram jih je bilo.

»Ali smo bili otroci samosrajãniki, ali smo bili gospo-

darji te lepe fare? Na konopcu nas je vodil, z brezovko
nas je tepel, kadar nismo naglo stopili; pa ‰e ãrhnili nis-
mo. Zemlja je na‰a: ãe se nam zdi, jo prodamo za poln
bokal; Ïivljenje je na‰e: kakor se nam zdi, tako ga za-
obrnemo, ali na desno, ali na levo. Ne pre‰tevaj tujih
grehov, temveã glej, da bo‰ s svojimi opravil!«

Nad osojni‰ko dolino je zatonila zarja. Zvonilo je

angelsko ãe‰ãenje — odzvanjalo je MatjaÏevim dnem.

Na hribu je stal mlad fant, govedo je gnal s pa‰e. Proti

nebu je pogledal, videl je veãerno zarjo, ki je umirala in
tedaj mu je bilo pri srcu tako hudo, da se je razjokal.

»Joj meni, joj nam,« je vzkliknil, pa sam ni vedel,

ãemu da je vzkliknil in zakaj da mu je bilo hudó.

BES

TROJE POVESTI

108

Gnal je govedo v hlev ter je stopil v hi‰o.
»Kje je oãe?« je vpra‰al.
»Oãe je v krãmi,« sta odgovorila obadva brata in sta

pogledala v tla.

»Joj meni, joj nam!« je vzkliknil mlaj‰i in si je zakril

obraz. —

Veselo petje se je razlegalo po dolini, veselej‰e nego

kdaj poprej. Fara je praznovala sedmino po svojem Ïup-
niku. Ali sedmina je bila podobna bahati svatbi. ·e pre-
den se je dobro znoãilo, je zapela harmonika; fantje so
planili, dekleta so vstala in pisani pari so se v jadrnem
plesu zasuknili, spominu Ïupnikovemu na ãast. Do kas-
ne noãi, do polnoãi so pili in plesali, dokler ni bilo v sve-
tilki olja veã, v sodu vina ne in v suknji ne srebrá.

Kraj duri je stal tujec krãmar in se je prijazno poslav-

ljal od svojih pijanih gostov. Njegov obraz je bil siv in
ves gol, toda smehljal se je slaj‰e od medu; njegovi prs-
ti so bili dolgi in ko‰ãeni, krempljem podobni, ali sega-
li so mehko in priljudno v roke faranov; le ãudno se je
zdelo pijancem, da je krãmarjev ãrni pla‰ã do vratú za-
pét in da mu sega do gleÏnjev.

Kakor so omahovali mimo njega, jih je ogledoval na-

tanko tujec krãmar.

»Mo‰ko ‰e stopa‰, Kovaã. Dolga bo vojska, preden se

zgrudi‰. Ali tvoje oãi so Ïe rdeãe, zgrudil se bo‰.«

BES

TROJE POVESTI

109

»Tudi v tebi, Martinovec, je ‰e mo‰tvá za senen voz.

Ampak ‰e veã je napuha — in z napuhom te bom uda-
ril. Razsipal bo‰ bolj nego drugi in prej bo‰ razsul.«

»Oj, Potnik, kaj si to ti, bahaã med sosedi? Maje‰ se in

bo‰ padel, ali jaz te ne bom podprl — zgrudi se, kakor ti
je sojeno!«

Tako so ‰li farani vsi po vrsti, krãmar jih je pre‰teval,

meril in sodil. Ko so ‰li vsi do zadnjega, je upihnil sve-
tilko, nato je priÏgal sveão ter se je napotil v svojo pod-
stre‰no izbo. Tam je odpahnil okno ter je gledal po do-
lini.

Dolina pa je bila tako tiha, kakor da je sapo zatajevala;

ne vetrca ni bilo od nikoder. Malo je bilo zvezd na nebu
in ‰e tiste so plaho meÏikale ter so hitele po svoji poti.

Tujec je videl vso to samoto in ves ta strah ter se je

nasmehnil.

»Ali se me boji‰, ti lepa fara osojni‰ka? Niã se ne boj

— stokrat sto fara sem spravil pod svoj ãrni pla‰ã; ne bo
ti dolgãas tam.«

Farani so ‰li in ‰li, pa niso vedeli, ãe se vraãajo od Ïeg-

nanja, ali od svatbe, ali od sedmine. Kakor omahujoãe,
blodno frfotajoãe ve‰ãe so se razkropili po dolini; tam za
vrtom je ugasnila ena, za hlevom druga, nad klancem
pod zidanico tretja. ·e je hripavo zavrisnilo tam in tod,
nato je utihnila vsa dolina; tudi veter se ni veã ganil in

BES

TROJE POVESTI

110

zvezde so romale bolj poãasi, komaj da so ‰e pomeÏik-
nile.

Poslednjikrat se je ozrl tujec po dolini od kraja do kra-

ja.

»·koda je detelje, ki jo je pomendrala ta goveda; am-

pak govede ni ‰koda!«

Tako je rekel in je zaloputnil okno. —
Stari Potnik se je majal v klanec; z dolgimi koraki je

meril pot na desno in na levo, kakor je bila ‰iroka, spoti-
kal se je ob nasuto kamenje, pa je modroval záse.

»Pijan sem; mnogokdaj sem Ïe pil in mo‰ko sem pil,

ali noga je bila trdna in pamet bistra . . . strupa si mi
nalival, pritepeni Ïid . . . nam vsem si ga nalival, da bi
nas ociganil. Mi pa smo farani osojni‰ki . . . izkusil nas
bo‰, da bo joj!«

V kolobarju se je zaobrnil stari Potnik, pogledal je v

dolino in je vzdignil pest.

»Ali misli‰, da ne vem, poãemu da si pri‰el? Niã, bra-

tec, ne bo iz te nakane. Zakaj mi, farani osojni‰ki, smo
bistri ljudje!«

Ko se je zaokrenil vdrugiã, da bi stopil v klanec, so se

mu zamajala tla pod nogami in zgrudil se je na kolena.
Posku‰al je, da bi se vzdignil, ali Ïivot mu je silil k tlom,
kakor da je imel kamen privezan okoli vratu.

»âe je treba, da spim pod milim nebom, bom pa spal.

Noã je topla.«

BES

TROJE POVESTI

111

Podvil je roke pod glavo in je takoj zadremal. Hude

misli so ‰le iz srca vse do zadnje in ostala je sama slad-
kost.

»Kaj bi se ãlovek jezil?« je rekel napol Ïe v spanju.

»Tudi Ïupnik je neprestano godrnjal, pa je nazadnje
vendarle umrl. Îiveti je treba, kakor srce poÏeli — toãi,
Ïid, steklenica je prazna!«

Zaspal je; sanjalo pa se mu je, da se je napotil narav-

nost do kralja MatjaÏa. Ni hodil dolgo, pa je Ïe ugledal
njegov slavni grad, to veãno trdnjavo slovenskega naro-
da in osojni‰ke fare. Grad ni bil veã skrit globoko v gori,
temveã je stal na zelenem holmu ter se razgledaval po
vsem prostranem svetu.

Stari Potnik je stopil v tisto izbo, kjer je na zlatem pre-

stolu kraljeval sam MatjaÏ.

»Kdo si?« je vpra‰al MatjaÏ.
»Jernej Potnikov sem iz osojni‰ke fare.«
Komaj je tako odgovoril, ga je zazeblo v srce; kajti ozrl

se je ter je videl, da so vsi mnogo‰tevilni voj‰ãaki Mat-
jaÏevi krvavo ranjeni; rdeãe kaplje so kapale od lic na tla
in Potnik je ugledal ves prestra‰en, da stoji do gleÏnjev
v rdeãi luÏi.

»Kje in ãemu si prelil svojo kri?« ga je vpra‰al kralj

MatjaÏ. Potniku so se tresla kolena, ampak odgovoril je
po pravici.

»Krvi nisem prelival, o kralj, temveã le vino.«

BES

TROJE POVESTI

112

Takrat pa je rekel in ukazal kralj MatjaÏ:
»Zate in za tvoje sosestvo ni bilo pisano moje ime.

Na‰tejte mu jih petindvajset, zato, da bo kri prelil v sra-
moti, ko je v slavi in trpljenju ni prelil; in zato, da bo
vedel, kdo je kralj MatjaÏ.«

Ko je sli‰al Potnik take besede, se je tako silno pre-

stra‰il, da je padel na kolena ter udaril s ãelom ob tla. —

»Kaj se mi je le sanjalo?« je vpra‰al ves zaãuden ter je

pogledal najprej proti nebu, nato v dolino. Zvezde so
sijale tiho in Ïalostno, dolina je bila temna.

Najmlaj‰i sin se je sklonil ãezenj in ga je prijel za roko.
»Oãe, oj, oãe!«
Stari Potnik se je trudoma vzdignil ter se je vzdramil;

teÏko se je vzdramil, njegove misli so bile hrome, kakor
noge, tope in dremave, kakor oãi.

»Pri kralju MatjaÏu sem bil,« je rekel.
»Ampak to so bile le sanje.«
»Oãe, oj, oãe!« je zajokal sin.
·la sta poãasi v klanec. Dolina je bila vsa temna pod

njima; kakor silna ãrna skala se je bila noã zavalila vanjo
in se ni veã ganila.

BES

TROJE POVESTI

113

otnik je imel troje sinov, vsaki izmed njih je bil za
troje hlapcev. Starej‰emu je bilo dobrih dvajset let,

najmlaj‰emu komaj petnajst.

Veãerjala je vsa druÏina. Mraãilo se je po dolini, v izbo

je sijala prijazna veãerna zarja.

»Jutri navsezgodaj pojdemo na leho za potokom,« je

rekel starej‰i.

»Poãemu da bi ‰li tja in kaj bi tam?« je vpra‰al oãe.
»Orat,« je rekel starej‰i in se je zaãudil.
»Tam ne bomo nikoli veã orali,« je odgovoril oãe.

»Tiste lehe za potokom niso veã na‰e.«

Vsi trije sinovi so poloÏili Ïlico na mizo.
»Da ne veã na‰e!« so rekli vsi trije hkrati.
»Ne veã!« je vzdihnil oãe in je tudi sam odmaknil

skledo.

Mati, vsi trije sinovi, hlapci in dekle, vsi so gledali

nanj plahi in osramoãeni.

Starej‰i je izpregovoril:
»Kako, ãemu in kedaj — to nam povejte, oãe!«
Potnik si je nalil vina, pil je, nato pa je zmajal z rame-

ni.

BES

TROJE POVESTI

114

»Kako da niso na‰e te lehe, ãemu in od kedaj? Da bi

jaz sam to vedel! ·le so, kakor gre oblak: pravkar je ‰e vi-
sel na nebu, ali ãlovek pogleda in vidi — oblaka ni veã.
Kam je ‰el, kako in kedaj?«

Tako je govoril oãe, ali pogledal ni v oãi ne materi, ne

sinovom, niti hlapcem ne.

Starej‰i je vstal in je bil ves zamolkel v obraz; rekel je:

»Poveãerjali smo, zdaj pa ‰e molimo, da se Bog usmili
nas vseh skupaj ter na‰e domaãije.«

Nato se je napotil v dolino in do tistih leh za poto-

kom. Prej so mu bile kakor vse druge lehe: gledal je in
mislil, kako bodo rodile in koliko bodo dale. Zdaj pa se
je ozrl nanje in oko se mu je zarosilo, kakor da je ugle-
dal tam uÏaljeno sestro. Lehe ‰e niso bile izorane, di‰alo
pa je iz njih tako soãno in blago, kakor di‰i le domaãa
zemlja.

Starej‰i se je sklonil, pa je zgrabil s pestjo kos vlaÏne

prsti. Takrat mu je segla v srce velika bridkost.

»Rodila si, zemlja, svojim sinovom, zato ker si jih lju-

bila, kakor so te ljubili. Ne rôdi, zemlja, gre‰nikom! Za-
krkni svoja dojna prsa!«

Zaluãil je prst na leho in je ‰el. ·el pa je v reber, do

Kovaãevih. Niã veã ni ‰el potihoma do vrta, da bi pre-
skoãil plot, temveã stopil je mo‰ko ãez hi‰ni prag.

»Mana!« je poklical v veÏi.

BES

TROJE POVESTI

115

Mana je pri‰la, njen obraz pa je bil Ïalosten; oãi niso

bile veã tako bistre, lica ne veã tako rdeãa kakor prej.

Starej‰i jo je prijel za roko in je rekel:
»Na vrt stopiva, pod tisto jablan, kjer sva sklenila lju-

bezen za zmerom.«

·la sta na vrt, ki je bil ves Ïe v senci; nad ãrnimi veja-

mi so se vÏigale zgodnje bele zvezde.

»Zdaj bo leto dni, ko sva si v roko segla,« je rekel Pot-

nikov. »Na to klop sédi, kjer sva takrat sedela. Nisem ti
povedal do nocoj, ali nocoj ti povem: Ïe tisto noã in tisto
uro, ko sva sklenila ljubezen, se mi je hudo storilo pri
srcu.«

Pogledala ga je prestra‰ena.
»Tudi meni se je hudo storilo tisto noã. Ko sem gleda-

la skozi okno, se mi je zazdelo, da so zvezde nenadoma
vse ugasnile, kakor da jih je popila noã; oblaka pa ni bilo
od nikoder in tudi jutro je bilo ‰e daleã.«

Potnikov je pomislil.
»To je bilo prav tisto noã, ko je Ïupnik sam videl ãrne

ptice na nebu: pri‰le so jate od vseh strani in so zasenãi-
le nebe‰ke zvezde. Tako je povedal na priÏnici in nam je
oznanjal hude ãase, mi pa mu nismo verjeli. Zdaj je v
grobu, Bog mu daj nebesa, njegovo oznanjenje pa se je
oãitno izpolnilo, da bi se ne bilo tako!«

Mano je zazeblo do du‰e; ali na vrtu ni bilo mraz in

tudi vetra ni bilo. Rekla je:

BES

TROJE POVESTI

116

»Strah me je — da bi le vedela, kóga me je strah! Ne

bojim se nikogar, ki stoji pred menoj, pa ãe bi bila sama
smrt. Ali bojim se, ker ne vidim nikogar in ker niã ne
vem, zakaj da je srce Ïalostno.«

On pa je odgovoril:
»Kaj me je skrb in mar, odkod da je pri‰la toãa — gor-

jé, da je pri‰la in pobila! Zdi se mi ãasih, da se pod mano
zemlja maje in da se bo vsa dolina pogreznila. Na tisto
mislim, kar sem sli‰al pri sveti Trojici za velikim oltar-
jem. Kdor tam pritisne uho na mokra tla, sli‰i jezero glo-
boko spodaj; tako zamolklo ‰umi, da je ãloveka strah in
groza. Tam na dnu je bila pred davnimi ãasi bogata fara,
pa jo je zemlja pogoltnila, zato ker ni bila vredna, da bi
Ïivela. — Znamenja kaÏejo, da je blizu huda ura, jaz pa
ne bom ãakal te Ïalosti in sramote.«

»Kaj misli‰ in kam?« je vzkliknila Mana.
»Toliko vem nocoj, da ne bom ãakal dneva, ko se do-

lina pogrezne. To sem ti pri‰el povedat, zato da ne bo‰
jokala, kadar zadenem svojo culo na ramo. Lahko jutri,
lahko pojutri‰njem.«

»Kako bo meni sami? Kamor pojde‰, pojdem s teboj!«
Potnikov je dolgo pomislil, nato pa je rekel:
»Ne more‰ z menoj. Jaz sam ne vem za pot in tudi ne

bom vedel zanjo, kadar jo nastopim.«

Nanagloma je vstal in je stopil prednjo.

BES

TROJE POVESTI

117

»Ampak to vem in to ti reãem: ãe bi se ta na‰a dolina

pogreznila za sto klafter in ‰e globlje, prav do pekla —
s temi rokami jo bom izkopal.«

»S teboj pojdem,« je vzkliknila Mana; Ïe so bile sol-

ze v oãeh in v besedi.

»Ne more‰ z menoj. Poslu‰aj dobro in zapomni si,

kak‰na je moja misel in namera. Moja misel je ta, da se
izpolnijo vsa znamenja, ne le tista, ki nam jih je bil Ïup-
nik razodel. Kakor zakleta je dolina; hi‰e se majó, gospo-
darji pa ne vidijo razpok, temveã vriskajo pod trhlo stre-
ho; tako bodo vriskali, dokler ne izpregledajo pod tra-
movi. Slepi so — kdo bi jim kazal? Gluhi so — kdo bi jim
pridigal? Ne bom kazal in ne bom pridigal, temveã poj-
dem iz hi‰e, dokler ‰e poslednji tramovi drÏé. To je moja
misel. Moja namera pa je taka: slame ne bom gasil, tem-
veã bom gledal, da se ‰e les ne vname; povodnji se ne
bom upiral, dokler voda raste; pijanca ne bom izpreo-
braãal, dokler je pijan. Kar je oznanjeno, naj se zgodi. Ali
kadar se zgodi in izpolni vse do konca, takrat se povr-
nem ter izpriãam tej dolini, da sem njen rodni sin!«

Mana je bila Ïalostna, pa je rekla:
»Zdaj izpriãaj! Ne hodi odtod!«
On pa se je nagnil do nje in je poãasi govoril:
»Ne pojdem zato, da bi ‰ele zunaj spoznal in izvedel,

kako da sem moãan. Temveã pojdem, ker me je strah.«

Pogledala ga je s plahimi oãmi.

BES

TROJE POVESTI

118

»Kakor sem krepak in kakor sem videl vsa znamenja,

pa me je strah! Senca se je spustila na to dolino — tudi
name se je spustila, strup lije — tudi v moje srce lije. ·e
vãeraj bi bil pokleknil pred oãetom, pa da je vzdignil
palico nad menoj, nocoj pa sem ga Ïalil z besedo in ko-
maj da mu nisem pljunil v obraz — glej, to je strup. ·e
vãeraj bi bil poljubil to na‰o zemljo kakor materino
roko, nocoj pa sem jo preklinjal — glej, to je strup. Kdo
izmed nas bi se bahal, da je varen pred grehom? Srce ne
ve, kedaj da omahne. Nepriãakovana in nepoklicana
pride ura in ãlovek vpra‰a: Kaj bi se mi smilila ta zem-
lja? Danes je moja, ãegava pa bo jutri? Kaj bi se mi smilil
boÏji dan in ãemu bi ga v krãmi ne zapravil? Danes Ïivi‰,
ali kdo ve, ãe bo‰ Ïivel jutri; zatorej poj in vriskaj, dok-
ler ima‰ glas ter ple‰i, dokler te nosijo noge — tako bo
govoril ãlovek pa sam ne bo vedel, odkod mu prihaja
taka misel v glavo in taka beseda na jezik. Strup lije ka-
kor neurnik s hriba, jaz pa pojdem ter se povrnem, ka-
dar se povodenj odteãe.«

Tedaj se ga je Mana oklenila z roko.
»âe je tebe strah, kako bi mene ne bilo? Daj, da poj-

dem s teboj.«

»Jaz pojdem ter si nabrusim v drugih krajih sekiro, da

ste‰em novo domaãijo tebi in sebi. Ti pa se drÏi posled-
njega trama in poslednje deske ter ãakaj name tam, kjer
je bil nekoã tvoj rodni prag. Tak je tvoj posel!«

BES

TROJE POVESTI

119

»Kedaj se napoti‰?«
»Ali Ïe jutri, ali pojutri‰njem, ali ‰ele ãez teden dni.

Ne bo mi teÏko slovo, ker vem, da se povrnem z veselim
srcem.«

»âakala bom nate, kakor si ukazal; kadar se napoti‰,

pridi tod mimo.«

Segla sta si v roko in obadva sta ãutila, da jima je na-

lit poln kelih bridkosti in da ga bosta izpila do dna.

Potnikov se je okrenil proti veÏi, pa je zasli‰al glas Ko-

vaãa gospodarja. Duri v izbo so bile nasteÏaj odprte,
Kovaã je stal na pragu s palico v roki ter je kriãal v izbo:

»Kaj, ali sem gospodar, ali sem ‰leva? Ali sem vam kaj

ukradel, da me gledate kakor samega zlodeja? Kaj, ali
sem du‰o zapil, da se mi cmeri‰? Glej in pazi, da ne bo‰
jokala ‰e bolj po pravici! Jaz sem gospodar in ãe se mi
zdi, vas poÏenem na cesto vse po vrsti. Pa ãe me je taka
volja, zapijem na en sam du‰ek polje, hi‰o in hlev!«

Potnikov je ‰el mimo njega, ni ga pogledal, ne po-

zdravil. Kovaã pa se je okrenil ter je klical za njim:

»Fant, hej, potrpi malo, ti o‰abni fant! PrikaÏi se mi ‰e

enkrat na tem pragu, pa ti zlomim to palico na glavi!«

Potnikov je ‰el po svoji poti, ni se okrenil, ne odgovo-

ril. Kovaã pa je stopil v izbo.

»Poberi se!« je ukazal Ïeni.

BES

TROJE POVESTI

120

Ko je bil sam, je pljunil predse ter se je udaril s pestjo

na ãelo s toliko silo, da se mu je ‰e drugi dan poznala
krvava bu‰ka. —

Potnikov se je nameril po zloÏni poti ob rebri do krã-

me Elijeve, ki je stala na samem.

»Pogledam si to ãrno luÏo,« je rekel. »Kakor ãrna luÏa

je: vse smradljive vode se stekajo vanjo ter odtekajo spet
iz nje, ‰e bolj smradljive, nego so bile prej.«

Od daleã je sli‰al veselo govorico, vri‰ã in smeh ter

hripavo, kriãavo popevanje. On pa se je ozrl in je videl
prelepo, nebe‰ko, zvezdnato noã. Ne mogel bi bil raz-
loÏiti z besedo, ali obãutil je grenko v svojem srcu, da se
vr‰i velik greh, huj‰i od tatvine, poÏiga in uboja.

Gostje so ga veselo pozdravili, ko je stopil v Elijevo

krãmo. Elija sam mu je prihitel naproti, ali Potnikov mu
ni segel v roko.

»·e lizal jo bo‰, to roko,« je pomislil Elija. »âez leto in

dan se bo‰ plazil po kolenih, da bi jo lizal.«

Nato mu je toãil sam. Komaj je Potnikov okusil vino,

se mu je zagnusilo in porinil je kozarec od sebe.

»Ne le v du‰e, tudi v grla lije strup,« je pomislil. »Da

izpijem par kozarcev, pa bi sanjal nocoj o kralju Mat-
jaÏu.«

Sam je sedel, ni se zmenil za nikogar in tudi nikogar

ni pozdravil. Tja je poslu‰al, kjer se je smejala najglas-
nej‰a druÏba. Elija sam je slonel tam s komolci na mizi,

BES

TROJE POVESTI

121

meÏikal je ter se prijazno smehljal. Poglavitno besedo pa
je govoril ãlovek, ki ga Potnikov ‰e nikoli prej ni videl.

Obleãen je bil v pra‰ne in razcefrane cunje, ki so bile

nekoã gosposko oblaãilo. Ni bil ne obrit in ne poãesan;
na ko‰ãenih licih se mu je poznalo, da je izkusil paã Ïe
mnogo hudega. Ali preãudno vesele, bistre in zabavlji-
ve so bile njegove oãi in prav tako preãudno gibek in
uren je bil njegov jezik.

»Izmed tistih popotnih ciganov je, ki pi‰ãeta kradejo

in kozolce zaÏigajo,« je razsodil Potnikov.

Iz ust razcefranega pritepenca so se brez konca in

kraja usipale tako robate in kosmate kvante, da je celo
krãmar Elija majal z glavo. Med eno in drugo kvanto je
izpraznil cigan svoj kozarec na du‰ek, vendar mu ni se-
glo vino ne v lica in ne v oãi, jezika pa mu ‰e celo ni
obteÏilo.

»Kod si hodil, da si tako ‰aro zbral?« ga je vpra‰al Eli-

ja.

»Kod da sem hodil? Da bi sam vedel! Vpra‰aj nogo in

ãevelj. Ampak ko sem ugledal to prelepo dolino, sem
takoj sklenil v svojem srcu: to je paradiÏ za lenobe Ïelj-
ne in veselja potrebne ljudi; tukaj ostani!«

S temnim oãesom ga je pogledal Potnikov starej‰i, ali

cigan je videl tisti pogled; postavil je na mizo kozarec, ki
ga je bil Ïe vzdignil do usten.

BES

TROJE POVESTI

122

»Kdo pa je tisti, ki me je pogledal, kakor gre‰nika spo-

vednik?«

Elija se je ozrl in se je zasmejal.
»Kar pripoveduj nadalje. Tudi spovednik se bo ‰e

spokoril.«

Potnikov sam ni vedel, kako se mu je zgodilo. Trikrat

Ïe je bil vzdignil kozarec, trikrat je pil in kozarec je bil
prazen. Nato pa je roka samovoljno segla po steklenici
ter je toãila. Îe mu je bilo toplo v lica, Ïe so gledale nje-
gove oãi svetlej‰e in veselej‰e, Ïe je odprl usta, da bi po-
klical Elijo, krãmarja:

»Kaj ne vidi‰, Elija, da je steklenica prazna?«
Ali ‰e predno je poklical, je sli‰al Elijevo besedo in za-

zeblo ga je do nog. Odrinil je steklenico tako urno, da se
je razbila na tleh. Nato je vrgel srebrnik na mizo.

»Ná, Elija, ná, svoj gro‰!«
Elija je pri‰el in ga je pogledal ves osupel.
»Poãemú taka jeza?« je vpra‰al.
Potnikov je na‰iroko zamahnil z roko in je ‰el.
Komaj je stal pred pragom, ga je spreletela groza.
»Strah me je bilo,« je rekel.
»Zdaj vem, ãemu me je bilo strah. Prav dobro sem ãu-

til vrv okoli vratu, komaj da sem se pribliÏal. Da bi ãa-
kal ‰e eno uro, ‰e eno samo kratko uro, pa bi se tista vrv
bila zadrgnila, bi me ne izpustila nikoli veã. Omahljivo,
mehko in otroãje je to srce, Bog se ga usmili.«

BES

TROJE POVESTI

123

·el je hitro, kakor da bi beÏal iz zakletega gradú.
Ali ozrl se je nenadoma, kajti klicalo je za njim:
»Bratec, tovari‰, kam se ti tako mudi? Komaj te doha-

jam s temi trudnimi nogami.«

Potnikov je spoznal cigana po glasu in po vegasti hoji.
»Nikar se ne pehaj; ostani tam, kamor sodi‰,« je

vzkliknil.

»Saj zato sem ‰el za teboj,« je sopihal cigan. »Zato da

bi bil tam, kamor sodim.«

Do‰el ga je in ‰e ves zasopel je bil, ko ga je vpra‰al:
»Ali pojde‰ odtod? Ali Ïe nocoj, ali ‰ele jutri?«
Potnikov je stal sredi ceste in je ves zaãuden gledal na

cigana pred seboj.

»Odkod pa tebi ta uãenost?«
Cigan je zamahnil z roko in je zavzdihnil.
»Saj to je! Preveã uãenosti je v meni, to me je zvrnilo.

Ná, poglej, kak‰en da sem, komaj ‰e ciganu podoben. In
‰e pijan sem povrhu!«

»Spat se spravi,« je rekel Potnikov in je ‰el dalje. Ali

cigan je stopal poleg njega tako veselo, kakor da je bil
zalotil tovari‰a na cesarski cesti.

»Res sem zaspan in poãitka potreben, ampak pri tis-

tem sleparju ne maram poãivati; obhajale bi me hude
sanje. Ko sem te zagledal, sem koj rekel v svojem srcu:
Pod njegovo streho bom spal, ãe jo imá.«

Potnikov ni dolgo pomislil, pa je rekel:

BES

TROJE POVESTI

124

»·e nikogar nisem gonil od hi‰e; pojdi na steljo, pa ni-

kar ne zaÏgi.«

Ves vesel je odgovoril cigan:
»Saj sem vedel. Ni mi toliko do stelje in do strehe;

skoraj bolj‰e leÏi ãlovek na travi pod milim nebom, ka-
dar je noã jasna in zemlja topla. Ali rad bi Ïe spet leÏal
ãe ne med ljudmi v hi‰i, vsaj med Ïivino v hlevu. Tak je
ãlovek: dolgo ni sli‰al po‰tene besede, pa je vesel, ãe sli‰i
kravo mukati.«

»Tudi tam gori si sli‰al ãlove‰ko besedo; tam bi bil

spal,« je rekel Potnikov.

Cigan se je naglas zasmejal.
»LaÏe‰, tako nisi mislil. Tam nisva sli‰ala nobene ãlo-

ve‰ke besede, ne ti in ne jaz.«

Potnikov se je ozrl v tisti bradati obraz, ali v temi ga

ni razloãil natanko; spreletelo ga je kakor strah.

»Povej mi, kdo da si,« je ukazal in je stal pred njim.
»Siromak, poãitka Ïelján,« je rekel cigan ãisto tiho. »V

moji culi ni drugega niã, nego Ïalostna zgodba.«

»·e zgodbo zase ohrani,« je odgovoril Potnikov ter je

stopal z dolgim korakom; cigan je stopal za njim. Ko sta
pri‰la do hi‰e, je vpra‰al Potnikov:

»Ali si veãerjal?«
»Veãerjal sem; ampak za vpra‰anje ti Bog povrni.«
»Pa lahko noã,« je rekel Potnikov in je pokazal na

hlev.

BES

TROJE POVESTI

125

»Tam je stelje zadosti in tudi toplo je.«
Nato je stopil v hi‰o. Brata sta sedela za mizo. Prej

niso Ïgali olja drugaãe nego pozimi, ali zdaj so ãakali
veãer za veãerom pred goreão svetilko. Nobeden ni po-
vedal drugemu, ‰e z oãmi ni razodel, da ga je strah teme
in prihodnjih dni.

»Kje je oãe?« je vpra‰al starej‰i.
»Napregel je; kam da pelja, ni povedal,« sta odgovo-

rila brata.

»Jaz bom napregel jutri,« je rekel starej‰i.
Onadva sta ga pogledala.
»Saj vem, kako misli‰,« je Ïalosten rekel najmlaj‰i in

na jok mu je bilo.

Drugi pa je rekel ves miren in mo‰ki:
»Jaz ‰e ãakam. Na nas vse pride vrsta; nate je pri‰la

najprej, kakor se spodobi. Kamorkoli pojde‰, Bog s te-
boj; in da bi se povrnili bolj veseli, nego pojdemo.«

âakali so na oãeta pozno v noã; govorili so tiho, da bi

ne vzdramili matere, ki je spala v mali izbi. Najmlaj‰i pa
se je spomnil na mater, ko je vpra‰al:

»Pa da pobegnemo vsi trije — kam bo mati?«
Starej‰i je odgovoril:
»Mati bo ãakala, da se povrnemo, pa ãe se povrnemo

ãez sedem ali ãez sedemdeset let.«

BES

TROJE POVESTI

126

Sedeli so do polnoãi, govorili so malo, njih srce pa je

bilo grenkobe do vrha polno. Ko je odbila polnoã, so se
spogledali in so vstali.

»Tudi ãe do jutra ãakamo, ne bo drugaãe,« je rekel

starej‰i.

»Treba je, da se poslovim od vaju, dokler ne prideta

za menoj. Slovo je Ïalostno, svidenje bo vse drugaãno.
Rad bi ‰e zadnjikrat poãival pod to streho, ki je bila na‰a
in ni veã.«

Segli so si v roko, nato pa so poãivali do jutra.
Ko je bilo kosilo na mizi, se je vrnil oãe; sinovi so po-

vesili glavo in se niso ozrli nanj. Oãe pa je gledal od
obraza do obraza in se je ãudil.

»Kaj sem se zmotil in sem pri‰el v tujo hi‰o? Ali me ne

poznate veã?«

Odgovoril pa mu nihãe ni; mati in vsi trije sinovi so

poloÏili Ïlice na mizo.

»Ali niste laãni veã? In ali ste gluhi in mutasti kar vsi

po vrsti? Potrpite, takoj vas potolaÏim.«

·el je ter je prinesel z voza za mater Ïidano ruto, za

starej‰ega novo pipo, za srednjega bru‰en noÏ, za naj-
mlaj‰ega pa nov klobuk.

»Glejte, kaj sem vam prinesel iz mesta. Napregel sem,

pa sem rekel: zakaj bi se ãlovek malo ne ogledal po svo-
jih daljnih znancih? In sem se res prizibal prav do mes-
ta. âemu bi se ne izprehodil? Delo mi uide tako malo

BES

TROJE POVESTI

127

kakor smrt! Tukaj sem ustavil, tam sem ustavil, prijaz-
no pokramljal in vino poku‰al — pa je minil veãer in je
minila noã in zdaj je resniãno Ïe poldne. Kaj pa me gle-
date tako zabodeno? Ali si ti moja Ïena in ali ste vi moji
sinovi ali ne, vas vpra‰am?«

»Kak‰ni prazniki pa so in kak‰ni godovi?« je rekla

mati in se ni dotaknila rute.

Sinovi so molãali in so gledali mrko predse.
Takrat je stari Potnik vstal ter je udaril s pestjo po

mizi.

»Ali sem ‰e gospodar, ali nisem veã? Ali sem va‰ oãe,

ali sem va‰ hlapec?«

Zaluãil je na tla najprej stvari, ki jih je bil prinesel iz

mesta, nato ‰e svoj kroÏnik in skledo za njim.

»Kakor s to pipo in kakor s to skledo, tako storim z

domaãijo, ãe me je volja. Kdo ima pravico, da bi gledal
postrani in da bi mi oãital? Reci kdo besedo, reci, da ga
porinem ãez prag!«

»Ne bo treba, oãe, sam pojdem,« je rekel starej‰i in je

vstal izza mize.

Oãe ga je najprej osupel pogledal, nato pa je ‰iroko

zamahnil z roko.

»Pojdi ‰e to uro, le kar poveÏi!«
»·e to uro pojdem; z Bogom, oãe,« je odgovoril sta-

rej‰i.

BES

TROJE POVESTI

128

Oãe pa si je potisnil klobuk na ãelo, okrenil se je brez

odgovora in slovesa ter je zaloputnil duri za seboj. V
glavi mu je ‰e brnelo od noãevanja in pijaãe, ali name-
ril se je naravnost do Elije, srd hladit.

Materi se je tresel glas in njene oãi so bile solzne, toda

branila ni starej‰emu in ga ni prosila, temveã mu je re-
kla:

»Kakor je treba, tako stori. Ali nikoli in nikjer ne po-

zabi, kje da je tvoja domaãija. âakala bom nate, daj Bog,
da te doãakam!«

Visoko je ‰e stalo sonce, ko je zadel starej‰i Potnikov

culo na ramo ter se poslovil od matere in od bratov; na
pol pota do Kovaãevih se je ozrl: vsi trije so stali na pra-
gu in so gledali za njim, bela hi‰a se je svetila v soncu.
Takrat se mu je storilo hudo pri srcu; zobé je stisnil in
stopil je hitreje, da bi ga bridkost ne premagala. Od da-
leã ga je ugledala Mana s polja in njene oãi so ga spo-
znale. Ko je prihitela do vrta, je bila vroãa v lica, njene
oãi pa so bile motne od zatajenih solz.

»Zakaj Ïe danes, zakaj se ti tako mudi?« je vzkliknila.
»Saj sem ti rekel: jutri ali pojutri‰njem. Jutri je ‰e

zmerom bolj‰e, nego pojutri‰njem, najbolj‰e pa je no-
coj. Ti se spomni, kaj si obljubila: da ne bo‰ jokala in da
bo‰ ãakala name.«

»To povej, kdaj da se povrne‰, da bom ‰tela tedne in

dni.«

BES

TROJE POVESTI

129

»O Mana, dal bi mu cekin, kdor bi mi to povedal!

Veruj in upaj, kakor jaz upam, pa bo‰ vesela. — Adijo, pa
‰e lep spomin mi daj na pot!«

Mana se ga je oklenila okoli vratu, on se je sklonil in

jo je poljubil na ustna.

»Adijo! Lep spomin si mi dala, pa ‰e veselje v srce.«
Obema se je zdelo, da sta govorila komaj troje besed;

ali ko je stopil Potnikov na cesto, je pogledal proti nebu
in je videl, da se je sonce Ïe bilo nagnilo blizu do hriba.
·e se je ozrl in je pozdravil z roko, ona mu je odzdravi-
la izza vrta; tako daleã je Ïe bil, da ni veã razloãil njenih
solz.

Blizu Elijeve krãme je prisopel cigan za njim.
»Postoj, postoj! Saj se ti ‰e nisem po‰teno zahvalil za

prenoãevanje.«

Potnikov se je okrenil in je temno pogledal.
»Kaj bi rad?«
Cigan je stopal dvoje korakov za njim, kakor da bi ga

bilo palice strah.

»Sam ne vem, kaj da bi rad — le toliko vem, da me

srce goni in sili med nesreãne ljudi, kakor muho k sveãi.
Zato sem sinoãi pod tvojo streho prenoãeval in bom
tudi nocoj — in tudi ‰e nadalje, dokler bo kaj strehe.
Iskal sem te in sem pri‰el za teboj, da bi se poslovil s pri-
jazno besedo in da bi ti nauk dal na pot: ne prepevaj in
ne vzdihuj!«

BES

TROJE POVESTI

130

Potnikov je molãe zamahnil z roko ter pljunil na

cesto. Pri‰la sta do Elijeve krãme; Potnikov se ‰e na duri
ni ozrl, cigan pa je stopil proti pragu. Ko se je Potnikov
Ïe nameril v hrib, je ‰e sli‰al globoko iz doline ciganov
kriãavi glas:

»Ne prepevaj in ne vzdihuj . . . tudi ne pljuj nikar!«
»Kdo pa je ‰el tod mimo s culo na rami?« je vpra‰al

Elija cigana.

»Ali ni bil Potnikov starej‰i?«
»Tisti je bil,« je odgovoril cigan in se je lokavo na-

smehnil v svoje ku‰trave brke.

BES

TROJE POVESTI

131

III

ivljenje osojni‰kih faranov je bilo kakor aprilsko
vreme; Ïe ob tistih ãasih, ko je stari Ïupnik pridigal

gluhim u‰esom, po njegovi smrti pa ‰e celó.

V nedeljo ni bilo vriskanju in prepevanju ne konca ne

kraja, da bi si mislil ãlovek: glej, ta fara je sreãna in za-
dovoljna, da ji ni enake na svetu. V ponedeljek pa so po-
ve‰ali glave in so vzdihovali tako milo in ganljivo, da bi
se kamen razjokal.

Zgodilo se je mnogokdaj, da se je faran dodobrega

napil pri krãmarju Eliju; ko pa je imel Ïe rdeãe oãi in
teÏak jezik, je naslonil glavo ob pesti ter se je zaãel smi-
liti sam sebi. Tedaj je tudi Elija pokazal Ïalosten obraz
in je tolaÏil vzdihujoãega s prijazno besedo. Najveãkrat
pa je tarnal stari Potnik in njega je Elija najraj‰i tolaÏil.

»Tako nam je Ïe sojeno,« je rekel Potnik. »Naj se obr-

nemo na desno ali na levo, povsod je nadloga in skrb.
Na‰i dedje so hudo trpeli, na‰i oãetje ‰e huj‰e, mi pa
trpimo do krvi — kedaj bo trpljenja konec? Nikoli ga ne
bo, le verjemite. Kar je sojeno, je sojeno. Ali bi se izpla-
ãalo, da se upiramo in prerekamo? Na tej zemlji so se
kmetje uprli nekoã, pred sto in sto leti. PoÏgali so par

BES

TROJE POVESTI

132

gra‰ãin in svojega kmeãkega kralja so postavili, ampak
le to so privojskovali, da jih je valpet tepel s ‰korpijoni,
ko jih je prej samo z biãem. Niã ne pomaga. To na‰e Ïiv-
ljenje je kakor Ïivljenje slepega konja, ki vleãe vodo iz
vodnjaka: zmerom v kolobarju, zmerom po eni poti,
nikoli se do sitega ne najé in do dobrega ne odpoãije;
konec pa je smrt. Tako garam in skrbim od pomladi do
jeseni, od jeseni do pomladi, moje roke pa so prazne,
kakor so bile. — Nalij mi vina, Ïid!«

Elija je toãil in je tolaÏil.
»Krepko potegni, Potnik, da ti v srcu odleÏe. Kdo bi

vekal in obupaval, dokler je ‰e kaplja v sodu?«

Potnik je zdu‰koma pil.
»Moj starej‰i je ‰el po svetu — ni povedal, kam da je

‰el, ‰e poslovil se ni. Jaz pa ljubim to zemljo, ki me je ro-
dila, jaz ‰e mislim po stari pameti: bolj‰a suha domaãa
prst, nego tuje zlató. Mladi ljudje ne mislijo veã po tej
pameti, o‰abni so in samovoljni; gredó sreão kopat po
svetu, domovina jim je preveã siroma‰na.«

Poãasi je vzdignil kozarec; omamljene misli so se mu

tako zasukale in zmedle, da je s pijanimi oãmi ugledal v
vinu zaklad in ãudeÏ.

»Ali ‰e se bo zaobrnilo,« je rekel. »·e bomo na‰li pot

do kralja MatjaÏa, toliko vam reãem!«

Nato mu je roka omahnila, ‰e preden je vzdignila ko-

zarec do usten.

BES

TROJE POVESTI

133

Bradati cigan je verno poslu‰al Potnikovo govorico.

Ko pa je Potnik omahnil, se je cigan zasmejal in je rekel:

»Ni nespameten ta poboÏni faran, da veruje v kralja

MatjaÏa in da ãaka nanj. Jaz vem zgodbo, ki pripovedu-
je, kako je bila siromaku vera poplaãana in kaj da je
napravil s tistim plaãilom.«

»Pripoveduj, da ne bo‰ zastonj pil,« so ukazali gostje.
Cigan pa je govoril:
»Zgodba je tako ãudeÏna, da bi se ji ãlovek smejal, ãe

bi ne bila resniãna od zaãetka do konca. — V neki fari je
Ïivel ãlovek, grabeÏ, oderuh in skopuh, kakor jih Ïivi
brez ‰tevila po dolenjskih, hrva‰kih in drugih farah.
Ljudje sami niso vedeli, kedaj in kako da se je zgodilo —
ampak opredel jih je kakor pajek, tako da se niso veã
ganili. ·e vãeraj mu je bil siromak le krono dolÏan, pa se
je ãez noã izlegel iz krone stotak. Komaj so se dobro
spogledali, se je zru‰ila prva kmetija, se je zru‰ila druga,
za drugo tretja. Kmetje so se ãudili in so rekli: Saj ne
veseljaãimo huj‰e, nego smo prej veseljaãili, ne lenarimo
bolj, nego smo prej lenarili — odkod ta toãa na faro?
Spogledavali so se, govorili so tako in tako, tarnali so na
vse pretege; ampak sedeli so v grabeÏevi krãmi in so pili
njegovo vino. ·lo jim je v kri in v kosti kakor strup.
Zjutraj je pogledal kmet na polje, pa je rekel: Saj je ‰e
ãas! — in se je napotil v krãmo. Drugi dan se je vreme
obrnilo, siromak ni mogel na polje, pa se je grabil za lase

BES

TROJE POVESTI

134

ter je preklinjal vreme in svojo nesreão; od same brid-
kosti se je napotil v krãmo.

V tisti fari pa je domoval tudi kmet, ki je bil postaven

in premoÏen in se je zategadelj pajku najdalj upiral. Nje-
gova domaãija je bila trdna in starodavna, kakor grofova
gra‰ãina. GrabeÏ je bil izpoãetka poniÏen in pohleven
do njega, komaj da mu ‰kornjev ni lizal. Tako pa je sto-
ril, ker je vedel, da je napuh izmed vseh rib najbolj ne-
umna riba: ujame se celo na prazen trnek.

Neko noã, ko je bogati kmet napravil lepo kupãijo, je

ustavil voz pred grabeÏem in je popival, nato pa ‰e kar-
tal z njim do zgodnjega jutra. Ali zjutraj se je izkazalo,
da je zapravil vso tisto lepo kupãijo. Kmet je bil nejevo-
ljen, ampak zamahnil je z roko tjavendan: ,Na kant me
‰e ni spravil,’ je rekel.

Stvar pa je taka in se je izkazala: kdor je z brega skoãil,

ne bo ustavil prej noge, nego v jarku. Da bi se potolaÏil,
se je nameril kmet naravnost do grabeÏa in pajka. Tam
je v svojem napuhu snoval tolike in take kupãije, da bi
se jim ‰e pijanec smejal in da se je sam grabeÏ ãudil.
Tiste namere in kupãije se niso nikoli do konca razplet-
le, ampak bile so kakor korec brez dna: neprenehoma je
zajemal iz sodov, ki sta jih skrbljivo napolnila ded in
oãe, ali zaleglo ni, ‰e za kapljo ne. Tedaj pa je videl, da
se mu streha ziblje nad glavo, prestra‰il se je in je ves
omahnil.

BES

TROJE POVESTI

135

Dolgo je premi‰ljeval in vzdihoval, navsezadnje pa je

rekel: ,Bodi tako ali tako. Moj ded je dopolnil v delu in
skrbi devetdeset let, pa je umrl; moj oãe se je pehal do
zadnjega izdihljaja, pa je umrl; tudi jaz umrjem, kadar
pride zadnja ura — ãemu bi si kratil z bridkostjo ‰e te
poslednje dni?’

Tako je rekel in je ‰el, pa je zafrãkal ‰e tisto, kar mu je

bilo ostalo.

Ko pa je bil dom zarubljen in je stal bahaã ves gol na

cesti, se je nenadoma domislil, da ima Ïeno in da ima
otroke. Spreletel ga je velik strah in udaril se je s pestjo
na ãelo.

,Joj meni!’ je vzkliknil. ,Mislil sem v svoji babjevernos-

ti, da Ïivim sam zase, pa sem vendarle sosed svojih so-
sedov, moÏ svoje Ïene in oãe svojih otrok. Joj meni! Niã
nisem pomislil nanje — ne le sebe, svoj rod sem za-
pravil!’

Toda vzdihovanje mu ni niã pomagalo; pogledal je

Ïeno in otroke in spreletela ga je silna groza.

,Kam zdaj mi vsi?’ je rekel.
Nato pa je pomislil:
,Vso hi‰o mi je vzel, vsaj streho mi povrne. Vse polje

mi je ugrabil, vsaj leho mi bo pustil.’

In se je napotil do grabeÏa. Ta se je smejal in ga je me-

ril od glave do nog.

,Kdo pa si?’ je vpra‰al.

BES

TROJE POVESTI

136

,Kaj me veã ne pozna‰?’ se je zaãudil siromak. ,Saj ti

si me spravil ob hi‰o in polje!’

Takrat pa se je grabeÏ sam zaãudil.
,Jaz da sem te spravil? Zbledlo se ti je in ne vidi‰ veã:

ti sam si ravnal!’

Spoznanje je takrat ob‰lo siromaka in s spoznanjem

ga je ob‰la grenka bridkost.

,Jaz sam sem gre‰il!’ je vzkliknil. ,Ampak odpusti

gre‰niku in ne zavrzi ga! Gre‰il sem, moja Ïena pa ni
gre‰ila in tudi moji otroci ne. Teh se usmili!’

,Sam glej, kakor si prej gledal,’ je rekel grabeÏ in se je

okrenil, da bi ‰el.

Tedaj pa je ob‰la siromaka neskonãna Ïalost, in vzk-

liknil je:

,·e toliko nimam, da bi si vrv kupil. Usmili se in daj mi

vrv, da se obesim.’

GrabeÏ se je navsezadnje usmilil in je posegel v kot.
,Na, vrv,« je rekel, ,in obesi se v boÏjem imenu.’
Siromak je vzel vrv in je ‰el.
·el pa je naravnost do bukovega gozda; in ko je bil

tam, ni dolgo izbiral in odla‰al. Ko je ugledal pripravno
vejo, je zaluãil nanjo vrv ter je napravil zanko. Ni ‰e
dobro visel, ko se je veja odkrhnila in se je nesreãnik
zgrudil na tla. Ali ni se zgrudil le na tla, temveã ‰e za
klaftro globlje. Zemlja se je udrla in sedel je nenadoma
in prav resniãno med samimi cekini. Dokler se ni do

BES

TROJE POVESTI

137

dobrega vzdramil, ni verjel ne svoji pameti, ne svojim
oãem. Navsezadnje pa je stvar razbistril ter se je napo-
til do grabeÏa.

Temu je rekel:
,Zahvaljen bodi stotisoãkrat za svojo dobroto!’
,Za kak‰no?’ se je zaãudil grabeÏ.
,Na veji sem visel, pa sem padel v zaklad,’ je rekel

siromak.

Takrat pa je grabeÏ napol omahnil ter se grozovito

razljutil.

,Moje zlató je, tat, rokovnjaã!’
,Kako, da je tvoje? Tam ni zapisano, ne na papirju, ne

na zlatu.’

,Jaz sem hranil.’
,Ni zapisano!’
Tako je ‰la pravda svojo pot; pravica pa je razsodila

po pravici, ker drugaãe ne more: da gre poglavitni deleÏ
tistemu, ki je zaklad razodel, zato ker ni gospodarja, ki
bi oãitno dokazal svoje pismo.

Nad vse mere in misli je bil siromak vesel ob toliki

sreãi. Bogatej‰i je bil nego tedaj, ko je spoznal grabeÏa
pajka. Zato se je napotil naravnost do njega.

,Nikar niã ne zameri,’ je rekel.
,Pa kaj bi zameril? Pa kaj bi oãital?’ ga je tolaÏil grabeÏ.

,Zdaj ‰ele bova delala kupãije!’

,Jih bova!’

BES

TROJE POVESTI

138

Pa sta jih res neutegoma zaãela delati. Na tak preãu-

den naãin, da siromak zakladnik sam ni vedel, ãe ima v
roki zlató ali orehovo listje. Komaj se je dobro devetkrat
prespal, mu je rubeÏnikova palica udarila na hi‰na vra-
ta.

,Komu sem dolÏan, komu da nisem po‰teno plaãal,

jaz, ki imam vreão cekinov?’ se je zaãudil siromak
zakladnik.

,Kje pa ima‰ tisto vreão? PokaÏi tisto vreão,’ se mu je

smejal rubeÏnik.

In tedaj je siromak zakladnik nenadoma spoznal, da

ni le vreãa prazna do dna, temveã da tudi nima ne goz-
da veã, ne polja, ne senoÏeti, ne strehe. Edino, kar mu je
od vsega bogastva ostalo, je bila popotna palica. Tisto je
vzel in je ‰el po svetu; vsi njegovi so ‰li za njim. Ker tako
mu je bilo sojeno od zaãetka.« —

Taka je bila ciganova zgodba. Gostje Elijevi so se

spogledali in niso razumeli ciganovega norãevanja.

»Kaj je rekel, kako je povedal?«
Vino je bilo v glavi, misli niso ‰le daleã, zaspale so ob

poti.

Bistra pa je bila Elijeva pamet; stopil je k ciganu in ga

je vpra‰al s takim glasom, kakor da bi mu z biãem ‰vrk-
nil v obraz:

»Cigan, ali ne ve‰ drugaãnih povesti? âe jih ne ve‰, ti

bom jaz povedal tako, da te bo ‰e v grobu treslo!«

BES

TROJE POVESTI

139

Cigan pa se mu je zasmejal v obraz tako veselo, kakor

da je bil sli‰al soãno kvanto.

»Oj, krãmar Elija, zakaj pa me gleda‰ s temi hudimi

oãmi? Saj niti boÏjaka nimam v suknji in zemlje ‰e toli-
ko ne, da bi jo z dlanjo pokril. In ãemu si se tako raz-
srdil? Glej jih — ob Ïupnikovi pridigi so spali, pa bi ne
ob ciganovi? Nikar se ne boj, krãmar Elija: kakor je so-
jeno, je sojeno.«

Krãmar se je ozrl po svojih gostih in zvedrilo se mu je

lice. Nekateri so kriãali ter se prepirali, ko sami niso
vedeli ãemu; drugi so podremavali, Potnik pa je bil glavo
poloÏil na mizo in je smrãal.

Elija je podvil svetilko.
»Polnoã bo, ljudje boÏji!«
Cigan je stopil k Potniku in ga je stresel za roko.
»Hej, oãe, vzdignimo se, vzdignimo!«
Z zaspanim oãesom se je ozrl Potnik na cigana.
»Ali da bi se vzdignili?«
»âas je,« se je smejal cigan in se ga je oklenil pod paz-

duho.

»Tak pa udarimo, tak le po njem,« je vzkliknil Potnik

in je zamahnil s pestjo.

Krãmar je osupnil in strah mu je zahladil v lica.
»Moãno vino toãi‰, krãmar, premoãno,« se je zasme-

jal cigan in zmerom glasneje se je smejal.

BES

TROJE POVESTI

140

»Stavim, da se mu je sanjalo o kralju MatjaÏu in o voj-

ski njegovi. Ampak, oãe, kralj MatjaÏ se je zmotil, ali pa
so ga nalagali; zakaj ‰e zmerom letajo nad goro ãrne
vrane in daleã je ‰e vojske ãas.«

Potnik se je vzdramil, pogledal je vse po vrsti in je

spoznal obraze.

»Niã se mi ni sanjalo,« je rekel. »Ampak ti, Ïid, si za

devetdeset tistih Ïidov, ki so Kristusa kriÏali; toliko sem
preudaril v sanjah!«

Poãasi in trudoma je ‰el do duri, cigan pa je ‰el za

njim. Pred rezkim hladom, ki mu je bu‰il v lica, bi bil
Potnik omahnil, ali cigan ga je drÏal krepko.

»Pa vendarle se mi je nekaj sanjalo,« je modroval Pot-

nik, napol sebi, napol ciganu.

»Sanjalo se mi je, da sem ti‰ãal v pesti silno gorjaão.

Îe sem bil skoraj zamahnil, pa si me stresel za ramo in
si me vzdramil! Kdo pa si, da ima‰ tako pravico?«

Cigan ga je vodil pod pazduho in je odgovarjal poh-

levno.

»Popotnik sem, ubog popotnik, ki poãiva pod tvojo

streho. Ne goni me od praga in ne odreci mi postelje; jaz
ne jemljem obresti, temveã jih dajem.«

»Nikomur ‰e nisem kratil stelje in strehe, tudi nisem

jemal obresti za vbogajme,« je rekel Potnik.

»Bog daj, da bi ti nekoã tako vraãevali, kakor daje‰,«

mu je odgovoril cigan.

BES

TROJE POVESTI

141

Stopala sta poãasi v klanec; Potnik je pokimaval z gla-

vo in se je pogovarjal sam s seboj.

»Pa vendarle se mi zdi, da so bile praviãne tiste sanje.

Zbrali smo se in smo rekli: Kaj bomo ãakali, da nam iz-
pije védomec ‰e to zadnjo kapljo krvi? Mahnimo! In
nekdo izmed nas je ukazal: Vzdignimo se, ãas je! Pa sem
zgrabil za to gorjaão — o, da nisem udaril!«

Cigan ga je prijazno tolaÏil.
»Blede se ti, oãe, zato, ker si pijan. Faranom osojni‰-

kim se le v spanju in v pijanosti prikaÏejo sveti trije kra-
lji: mo‰tvó, pravica in MatjaÏ. Tisti, ki je rekel, da je ãas,
se je grdo zlagal; zasmehoval te je, ker je videl, da si vin-
ski in da bi ‰e te lahke gorjaãe ne vzdignil veã.«

Paã je sli‰al Potnikov njegove besede, ali ‰le so mimo

u‰es, kakor gre veter: govorile so, rekle pa niso niã.

Nenadoma je zgrabil cigana pod komolcem.
»Potrpi malo, ti, ki gre‰ z menoj! Ali ni tam gori moja

hi‰a?«

»Tam je!«
»Ali sem tako pijan, da se le meni ziblje in maje, ali pa

se maje zares?«

Cigan je natanko pogledal in celó njemu se je zdelo,

da se hi‰a maje; veter pa ni bil tako moãan, da bi strehe
zibal.

»Tudi luã je v hi‰i,« je rekel Potnik.
»Kaj da Ïgo ãez polnoã?«

BES

TROJE POVESTI

142

Ni se vzdramil iz vinske omotice, ali ob‰el ga je velik

strah.

»DrÏi me, kdor Ïe si, ne hodi zdaj od mene, gre‰nika!

·e hi‰a pojde; veter, ki bi vrbovega lista ne spla‰il, bo
vzdignil to streho.«

Vrhu klanca se je prikazala ãrna senca; ãlovek je hitel

nizdol.

Potnik je potegnil cigana v stran.
»Ne zastavi mu poti! Kaj nisem rekel, da pojdejo vsi,

vsi, vsi? Ta je moj drugi.«

Z dolgim korakom je ‰el Potnikov drugi mimo obeh;

ni ne pogledal, ne pozdravil. Hrbet mu je bil globoko
upognjen, teÏko culo je nosil.

»Joj meni, samotnemu!« je zavpil stari Potnik in je

omahnil preko ceste. Cigan ga je prijel okoli pasu in ga
je vodil. —

Dobro je razloãil drugi Potnikov svojega oãeta in tudi

cigana je spoznal. Grenkost je obãutil v srcu, ali izpre-
govoril ni in tudi ni ustavil koraka. ·el je naravnost v
dolino, do Martinovih, ki so domovali kraj farovÏa. Na
dvori‰ãe je stopil, vzdignil je lestev in jo je prislonil do
okna.

»Francka!« je poklical.
Odprla je okno.
»Dober veãer, Francka, lahko noã, z Bogom in na svi-

denje!«

BES

TROJE POVESTI

143

»Ali si pijan?« je vpra‰ala Francka.
»âe sem pijan, sem kveãjemu od Ïalosti. To noã poj-

dem, pa se vrnem ãez eno leto, ali pa ãez devet let. Na-
potil sem se ponoãi, zato da se ‰e kr‰ãansko poslovim
od tebe in da pridem zjutraj do mesta. Povej mi zdaj, ãe
bo‰ ãakala name, ali ne; da bom vedel.«

»âakala bom nate, ãe pride‰ ãez eno leto, ali ãez de-

vet let. Tvoj nagelj bo na tem oknu.«

»Adijo, Francka!«
Poslovil se je, ko sta se komaj dobro poljubila.
»âe je srce mehko, so noge zaniã!« je rekel. ·el je

mimo temne Elijeve krãme in je debelo pljunil; nato pa
se je napotil v hrib.

Prelepa je bila noã in zvezde so Ïarko sijale, ko se je

ozrl drugi Potnikov na svojo domaãijo. V srcu ni ãutil
bridkosti, ko je iztegnil roko za pozdrav:

»Le malo potrpi!« je rekel.
»Kolikor bo leh zapu‰ãenih, jih bomo pognojili; koli-

kor bo streh razmajanih, jih bomo poravnali!«

Tako se je poslovil in je ‰el. —
Ob svojem oknu je slonel Elija in je ugledal ãloveka

na hribu.

»Kdo je tisti? Drugi Potnikov je, v misli ga poznam.

Bog s teboj na dolgo pot. S teboj in s tvojimi bi se ne
meril rad. Tisti niso nevarni, ki sedé na zarubljenem
pragu in tarnajo, in tistih je veã.«

BES

TROJE POVESTI

144

Tako je razsodil krãmar; zadovoljen je zaprl okno in

je upihnil luã. —

Naslednji dan navsezgodaj se je razlegla po fari vest,

da GrajÏarja rubijo, GrajÏarja s hriba. In da ga rubi Eli-
ja, krãmar.

»âemu pa je popival in lenobo pasel?« so rekli neka-

teri.

»Saj je silil v rubeÏen, kakor Ïivina v ogenj.«
Drugi pa so molãali in so gledali v tla; spreletel jih je

strah.

Nikogar ni bilo, da bi se potegoval za GrajÏarjevo hi‰o

in domaãijo. Upnik sam, krãmar Elija, je spravil hi‰o,
polje in gozd.

GrajÏar je prosil, molil, kriãal in klel.
»Vsaj hi‰o mi pusti, vsaj za gostaãa me vzemi!«
Krãmar ga ni sli‰al; stal je tam v ãrni suknji, tih in trd,

kakor praviãen sodnik.

Tedaj je vzkriknil GrajÏar, da ga je sli‰ala vsa fara:
»Tat nad tatovi! Moja kri na tvojo glavo.«
Krãmar se je ozrl za njim:
»Prej si gledal sam, pa ‰e zdaj sam glej!«
GrajÏar je kakor pijan z dolgimi koraki in brez klobu-

ka hitel v dolino, sam ni vedel, kam; kmetje so stali
osupli in potrti pred zarubljeno hi‰o; in tako jim je bilo
pri srcu, da bi se odkrili in pokriÏali, kakor ob pogrebu.

BES

TROJE POVESTI

145

Krãmar Elija je videl te obraze in je zaslutil te misli, pa

je preudaril v svoji pameti:

»Ni zdravo, da so Ïalostni in prepla‰eni; iz Ïalosti in

strahu se rodi spoznanje.«

Okrenil se je do sosedov in znancev in je rekel:
»Kaj bi zdaj stali in Ïalovali? Nihãe ga ni gonil od hi‰e,

sam si je izvolil in kazal pot. Njegov greh, njegova poko-
ra. Niti kozarca mu nisem ponujal veã, nego je sam uka-
zal, niti gro‰a mu nisem posodil veã, nego je sam pod-
pisal. âe je znal razsipati, naj bi bil znal ‰e raãunati. Le-
pih naukov mu nisem delil in jih ne bom nikomur, zato
ker nisem Ïupnik; ãlovek hodi v krãmo pit, molit in vest
izpra‰evat pa v cerkev, ne narobe; Ïupnik ne bo toãil,
krãmar pa ne pridigal.«

Tako je govoril Elija in vsi so rekli, da je govoril prav

in po pameti. In ‰e bolj so se jim zvedrili obrazi, ko jih
je povabil s prijazno besedo:

»Dovolj smo si ogledali to Ïalost, zdaj pa se spodobi,

da izperemo iz du‰e vse hude misli.«

Ko je sli‰al cigan take besede, se je na vse grlo zasme-

jal, in smejal se je ves ãas, ko je hodil za procesijo, ki se
je napotila naravnost do Elijeve krãme.

»Daleã sem pri‰el po svetu, ali take procesije ‰e nisem

videl,« je rekel.

»Le dobro si jo oglej,« mu je odgovoril Elija in ga je

o‰vrknil iznad rame s hudobnim pogledom.

BES

TROJE POVESTI

146

Pri‰li so do krãme, posedli so za dolge mize, Elija je

nosil steklenico za steklenico in je toãil po vrsti z vajeno
roko. Nad vse mere je bil posluÏen, gladek in prijazen.

»Bodite danes moji gostje, kakor sosed pri sosedu,« je

rekel.

Pili so. V prvo kapljo je utonil strah, v drugo je utonila

bridkost, iz tretje Ïe se je vzdignilo sladko veselje. V
nobenem srcu veã ni bilo misli na GrajÏarja in na ru-
beÏen.

»Kaj pa gleda‰ in ãaka‰? Vzemi harmoniko, ali pa usta

odpri,« je ukazal krãmar ciganu.

Cigan je zagodel, ali bila je Ïalostna romarska pesem.
»Ali se ti blede?« je vzkliknil krãmar.
Komaj pa je tako vzkliknil, je ves osupnil; zakaj gost-

je vsi, kakor so bili Ïe vinski, so zapeli tisto Ïalostno ro-
marsko pesem. Tudi njih obrazi so bili nenadoma potrti
in trudni; obrazi romarjev, ki se muãijo prepevaje po
strmem klancu vkreber.

Cigan se je zasmejal, mahoma je presekal romarsko

na sredi in je zagodel pre‰erno poskoãnico; obrazi so se
zvedrili, kakor da bi bil trenil in skozi odprta okna se je
razlegla po dolini vesela fantovska pesem.

»To je beseda prava!« se je razveselil krãmar.
Do mraka so pili in prepevali Elijevi gostje. O mraku

pa je stopil eden izmed njih pred hi‰o in se je vrnil v krã-
mo tako bled, kakor da je bil ugledal samo smrt. Odprl

BES

TROJE POVESTI

147

je usta, da bi govoril, ali beseda ni ‰la z jezika, le z roko
je pokazal proti durim.

»Ej, kaj bi paã bilo,« je rekel drugi, stopil je pred hi‰o,

pa se je vrnil prav tako bled.

Nato so vstali vsi, streznili so se mahoma, kakor s

sneÏnico politi in do mozga jih je spreletel strah. Ko pa
so stopili pred hi‰o, so se razbegnili, kakor da je bila
boÏja roka udarila mednje.

Na tepki pred krãmo je visel GrajÏar; truplo se je v

vetru narahlo pozibavalo, gola glava je klonila globoko
na prsi. Pod tepko je leÏala lestev, ki jo je bil pristavil.

Eliju so se za‰ibila kolena.
»Ljudje! Sosedje! Hlapec!« je klical s hripavim glasom.
Ali nikogar ni bilo. Hlapec se je zaprl v hlev, kmetje pa

so beÏali v dolino in se niso ozirali.

Stopil je v krãmo, izpil je na du‰ek poln kozarec vina

in se je vrnil pred hi‰o. TeÏko sopihaje je vzdignil lestev,
prislonil jo na vejo ter stopal poãasi in trepetajoã, klin za
klinom. Veja se je udajala in zibala. Oklenil se je veje z
levico ter je z desnico prerezal vrv; zamolklo je udarilo
truplo v travo. Ali v svoji grozi je bil zamahnil tako sle-
po in krepko, da se je lestev nagnila ter je tre‰ãil na tla
naravnost na truplo, lice do lica. Planil je in je zakriãal
tako silno, da so ga sli‰ali v dolini do zadnje hi‰e. Ko je
udaril z glavo ob mrtvi obraz, se mu je zazdelo, da so ga

BES

TROJE POVESTI

148

pogledale bele oãi in da so se mrtva ustna hudobno na-
smehnila.

Pobegnil je v hi‰o, zaklenil vse duri in zadelal vsa

okna. Svetilko v veliki izbi je privil, da je gorela ‰e svet-
lej‰e, v svoji podstre‰ni izbi pa je priÏgal dvoje sveã ter
je legel obleãen na posteljo; odel se je z dvema plahta-
ma, ali od glave do nog se je tresel od mraza.

Tisto noã ni spal krãmar Elija in tudi po dolini so bila

vsa okna svetla.

BES

TROJE POVESTI

149

agrebli so GrajÏarja v neblagoslovljeno zemljo in

kmalu je prerasel plevel njegov grob. Teden dni so

bili osojni‰ki farani hudo potrti in so hodili raj‰i v cer-
kev nego v krãmo. Tudi se jim nikoli poprej ni toliko in
tako neprijetno sanjalo. GrajÏar je paã umrl, ali gre‰nim
du‰am ni dal miru in prikazal se je v dolini osojni‰ki
vsako noã, vãeraj onemu, danes temu. Brez klobuka je
bil, ves bled in zelen v obraz, roke pa je imel zatekle.

Tudi stari Potnik ga je videl takega in ves se je tresel

od groze, ko je zjutraj oznanil sosedom to zgodbo.
Vraãal se je domov ob pozni uri, a ker je bila pot dolga,
noã pa topla, je legel pod klancem v travo, da bi zadre-
mal. Ali komaj je zatisnil oãi, je teÏko zasoplo in zavz-
dihnilo deset korakov pod njim in v klanec je stopil
GrajÏar, prav tako upognjen in beteÏen, kakor je zme-
rom hodil. Potnik se je pokriÏal ter je obgovoril ubogo
du‰o:

»Kaj da hodi‰ po teh krajih ‰e po svoji hudi smrti?«
»Za svoje grehe delam pokoro,« je rekel GrajÏar, »ka-

kor jo bo‰ ti delal za svoje.«

BES

TROJE POVESTI

150

In je ‰el poãasi v klanec, upognjen do pasú, kakor da

bi skalo nosil na hrbtu.

»Pijan si bil in sanjalo se ti je,« mu je oãital neveren

sosed. »GrajÏar je mrtev in pokopan, trava mu Ïe raste
na grobu.«

Ali drugi sosedje niso bili takih misli.
»Niso babjeverne sanje. Kdo izmed nas ga ni Ïe videl?

Bog mu daj veãni mir, nas pa obvaruj vsega hudega.«

Kakor slana je leÏal strah na srcih. Teden dni ni sli‰ala

osojni‰ka fara ne vriskanja, ne prepevanja, ne vesele
besede.

Malo gostov je imel ob tistih ãasih krãmar Elija. Ko-

maj se je mraãilo, je pobegnil poslednji pivec kakor iz
zaklete hi‰e. Edini cigan je sedel v svojem temnem kotu
samoten in tih; nikogar ni bilo, da bi poslu‰al njegove
pesmi in kvante. Elija mu je toãil za vbogajme, ker mu
je bilo dolgãas samemu, za plaãilo pa ga je cigan vedril
in tolaÏil.

»Niã se ne boj, krãmar Elija; kadar je jabolko zrelo,

pade z drevesa prej ali slej. Tudi ta izba bo ‰e polna in
glasna in vesela, da se bo razlegalo ãez devet fara. Dol-
go ne bova veã samotarila. Jutri bo sedmina po GrajÏar-
ju; le pripravi vina, kruha in mesa, da ne bodo gostje
laãni in Ïejni. Zakaj reãem ti, krãmar Elija: ãe bi devet
GrajÏarjev storilo Ïalostno smrt na tepki, deseti in pos-

BES

TROJE POVESTI

151

lednji GrajÏar bi vendarle pri‰el sedmino praznovat pod
tvojo streho in ‰e bratov‰ãino bi pil s teboj.«

Cigan se ni zmotil v svoji bistri pameti. Ko je minilo

sedem dni, je bilo faranom dolgãas, pa so rekli:

»Kaj bi se tresli in bali, saj nismo otroci! In kaj bi Ïa-

lovali za gre‰nikom, ki ‰e kr‰ãanskega groba ni zasluÏil.
Bog bo Ïe vedel, zakaj ni dodelil miru njegovi du‰i.«

In so se napotili praznovat sedmino pod Elijevo stre-

ho. Krãmar je stal na pragu in jih je pozdravljal z vese-
lim obrazom in prijazno besedo, toliko da ni objel vsa-
kega posebej. Tudi faranom je bilo prijetno pri srcu —
kakor ãloveku, ki je bil teden dni zdoma, pa se vrne v
soboto zveãer ter se poãitka Ïeljan stisne k topli peãi.

Elija je toãil do pozne noãi; do pozne noãi se je razle-

galo petje po fari.

»Kaj bi pove‰ali glavo, dokler nam huj‰ega ni,« so

mo‰ko modrovali.

»Bog daj mrtvim nebesa, Ïivim pa veselja in Ïejnim

vina.«

»To je beseda,« se je razveselil Elija.
»Kimavcu in cmeravcu ‰e nikoli ni rodila zemlja; do-

bra volja pa je Ïe pol Ïetve.«

In vse je bilo, kakor je oznanil cigan: noã za noãjo se

je razlegala pre‰erna pesem po dolini; Elijeva krãma je
bila ob nedeljah in praznikih tako polna, da se je gostom
smilil ubogi krãmar, ki je bil ves pôten in zasopljen; in

BES

TROJE POVESTI

152

ãudo preãudno: GrajÏarjeva du‰a je zadobila mir, nihãe
ga ni veã sreãal ne podnevi in ne ponoãi, izginil je brez
sledu kakor njegov spomin. Farani so Ïiveli, kakor so
Ïiveli od nekdaj: v nedeljo so plesali, v ponedeljek vzdi-
hovali.

Jeseni, Ïe v oktobru, pa se je nenadoma spla‰ila vsa

dolina.

Kovaã se je pripeljal iz mesta, spravil je voz in konja

ter se je napotil v krãmo kakor je bil, ‰e z biãem v roki.

Elija ga je veselo pozdravil, Kovaã pa je rekel:
»Ne bom sedel in ne bom pil. Pri‰el sem, da se po-

govorim s teboj.«

»Tudi sedé se lahko pogovoriva in vino ne ‰kodi jezi-

ku,« je odgovoril krãmar.

Kovaã ga je temno pogledal.
»âuj, Ïid! V mestu sem bil, da bi vzdignil denar. Dru-

gaãe sem jeseni nosil denar v mesto, letos pa sem ‰el
ponj. Niso mi ga dali, ker pravijo, da sem do grla zadol-
Ïen. Îid, kaj pravi‰?«

Elija je pomeÏiknil, kakor da se mu je bilo zable‰ãalo,

in je privzdignil rameni.

»Kaj bi rekel! Doslej si gledal sam, ‰e zdaj sam glej.«
»Ne bo‰ tako opravil!« je vzrojil Kovaã. »Povej, ãe sem

zadolÏen do grla, ali ne!«

»Kaj ne zna‰ sam raãuniti in ‰teti? âe so rekli, da si,

torej si!«

BES

TROJE POVESTI

153

»Prav si povedal, Ïid! ·tel bom sam in raãunil, natan-

ko ‰tel in raãunil.«

»Pametna beseda. Tudi jaz bom ‰tel.«
»Zdaj pa najprej meni ‰tej! V mestu niso vedeli, kdo

da sem, ti ve‰.«

Elija ga je lokavo pogledal izpod obrvi in se je umak-

nil za korak.

»Vem, kdo da si, zato ne dam!«
Kovaã je osupnil.
»Doslej si dajal, ãeprav si odiral.«
Krãmarjev obraz pa je bil nenadoma ves trd in siv.
»Dokler si bil gospodar, sem dajal; zdaj nisi veã gos-

podar.«

Kovaã je planil do njega.
»Kaj si rekel? Reci ‰e enkrat!«
Krãmar se je umaknil, iztegnil je roke proti njemu in

je kriãal:

»Na pomagáj, ljudje, na pomagáj!«
Kovaã je zaobrnil biã in je udaril z okovanim koncem.

Ko je udaril prvikrat, se je ulila krãmarju kri preko lica;
udaril je drugikrat in krãmar se je zgrudil na obraz.

»Ná, Ïivina,« je rekel Kovaã in ga je sunil z nogo, da

se je zavalil pod mizo.

»Zdaj bo‰ pomnil, da nisem GrajÏar!«
Nato je stopil k mizi, natoãil si je kozarec vina in ga je

izpil na en sam du‰ek. Zaloputnil je duri za seboj ter se

BES

TROJE POVESTI

154

je napotil proti domu s tako vedrim obrazom in mirnim
srcem, kakor da je bil opravil bogosluÏno delo.

Doma je poklical Ïeno in otroke ter jim je rekel:
»Veliko hudega sem vam storil, ãe mi vi odpustite, mi

bo tudi Bog odpustil. Ravnajte bolj‰e, nego sem jaz rav-
nal in ne spominjajte se me s kletvijo, temveã molite
zame!«

DruÏina je naglas zajokala, ko je sli‰ala take besede.

·e tisti veãer so pri‰li oroÏniki, uklenili so ga in ga gna-
li skozi vas. Kovaã ni bil Ïalosten in ni klonil glave.

»Ali je mrtev?« je vpra‰al.
»Molãi!« je odgovoril oroÏnik.
Osupli in prestra‰eni so stali sosedje ob poti.
»Ali je izdihnil Ïid?« jih je vpra‰al Kovaã.
»Premalo si mahnil, preslabo si meril,« je vzkliknil so-

sed.

In ‰e jih je ogovoril Kovaã:
»Ne prestopite njegovega praga, da ne pojdete, ka-

mor grem jaz!«

»Molãi!« je ukazal oroÏnik.
Za njim je ‰la dolga procesija faranov, vsi so bili potrti

in niso govorili naglas, skoraj da se niso odkrili.

Tako so pri‰li mimo krãme. Ob oknu podstre‰ne izbe

je slonel Elija; bled je bil v lica in glavo je imel obveza-
no. Vsi so se ozrli nanj, on pa je gledal na cesto in tih
smehljaj se je prikazal na njegovih ustnih.

BES

TROJE POVESTI

155

Kolikor dalj je ‰la procesija, toliko kraj‰a je bila; sosed

za sosedom se je vraãal, in ko je stal Kovaã na hribu, je
bilo z njim le troje oroÏnikov.

»·koda ga je,« so rekli sosedje in so se tolaÏili.
»Nagle jeze je bil zmerom, zdaj pa se mu je slabo spo-

nesla ta jeza. Sam si je naloÏil, sam naj nosi!«

·e tisti veãer so sedeli v Elijevi krãmi, toãila pa jim je

dekla. —

Na zimo, Ïe blizu boÏiãa, je osupnila vdrugiã dolina

osojni‰ka.

Elija se je bil za silo popravil in je prihajal pozdravljat

svoje goste. Izpod las se mu je vlekla do obrvi ‰iroka
rdeãa brazgotina, v lica je bil siv in suh.

»Kako je zdravje?« so ga vpra‰evali.
»Bi Ïe bilo. Ampak za ãelom brní, káje ne prenesem

in ne pijaãe.«

»Kaj pa z razbojnikom? Kaj so rekli sodniki?«
»Kaj bi rekli drugaãe, nego po pravici? Pet let so mu

prisodili.«

»Pet let!«
Farani so se spogledali, krãmar pa je razloÏil:
»Sam si jih je prisodil, tistih pet let. ·e vpra‰ali ga

niso, pa je rekel: Îal mi je, da ga nisem ubil; ubiti sem ga
mislil. — Tako je, ljudje boÏji, ãe je ãlovek nagle jeze.«

Ko so se pod veãer gostje raz‰li, je ostal ‰e sam Mar-

tinov v krãmi.

BES

TROJE POVESTI

156

»Kaj pa ti?« ga je vpra‰al Elija in je podvil svetilko.

»âas je, pozna je Ïe ura.«

Martinov je imel vino v glavi, pa je sedel za mizo in se

je smejal.

»Le toãi, Elija, le toãi. Zato sem ‰e malo posedel, da

bova sama. Nikar se ne umikaj, nimam biãa s seboj.«

»Kar nakratko povej,« je rekel Elija in je stal za dur-

mi.

»Nakratko bom povedal! Vãeraj sem te prosil denar-

ja, ker nam bo huda predla za praznike. Ti pa si rekel, da
neãe‰.«

»Da neãem, tako sem rekel,« je potrdil krãmar.
»Nato pa si ‰e rekel, da si mi dal Ïe veã ko preveã in

da ‰e toliko zemlje nimam, kolikor bi je s tolarjem po-
kril.«

»Tudi to sem rekel, vse si prav povedal.«
»In navsezadnje si ‰e rekel, da tudi tista lepa hi‰a zra-

ven farovÏa ni veã moja in da sem v nji le gostaã od davi
do drevi; pa ãe se ti zazdi, da se tja preseli‰.«

»Tako sem govoril. In zdaj sem prav resniãno sklenil,

da se tja preselim.«

Martinov se je tako veselo zasmejal, da ga je krãmar

ves zaãuden pogledal.

»Ali se bo‰ res selil? Kedaj pa se bo‰ selil?«
»Na spomlad Ïe, na spomlad,« je odgovoril Elija.

BES

TROJE POVESTI

157

»Torej na spomlad? Glej ga, kako natanko vé za pri-

hodnje ãase in reãi. Ker si tak uãenjak, pa mi ‰e natoãi.«

Krãmar je toãil, natihem pa je premi‰ljeval:
»Ali je do dobrega pijan, ali se mu je zme‰alo od brid-

kosti, ali pa kani skrito hudobijo?«

Martinov je pil, pa se je mahoma okrenil do krãmar-

ja.

»Stoj, Ïid. Hi‰a, pravi‰, da je tvoja. Ali je tvoj tudi

hlev?«

»Tudi hlev in Ïivina v njem.«
»Pa skedenj?«
»Moj!«
»Pa kozolec?«
»Moj!«
»Glej ga, vse je njegovo! Navsezadnje tudi zidanica v

nogradu?«

»Tudi zidanica!«
Martinov si je toãil sam, vstal je in je visoko vzdignil

kozarec.

»Da naju obadva obvaruje Bog vsega hudega!«
Izpil je, nato pa se je tako smejal, da se mu je tresel

ves Ïivot.

»Lahko noã, Elija,« je rekel in je ‰el.
Krãmar je stal na pragu in je gledal za njim, dokler ni

senca utonila v noã. Nazadnje je zamahnil z roko in je
pljunil.

BES

TROJE POVESTI

158

»Pijan je od vina in od Ïalosti.«
Pa je ‰el ter se je zaklenil v svojo podstre‰no izbo.
Ni ‰e dobro zadremal, ko je vztrepetal od groze ter

planil s postelje. Zazdelo se mu je, da se je okno potiho-
ma odpahnilo in da gleda nanj beli GrajÏarjev obraz.
Krãmar je stal sredi izbe in se je tresel od mraza, ali ne
ãloveka in ne duha ni bilo.

Takrat pa je ugledal, da je okno svetlej‰e in da je zu-

naj luã. Potegnil je zagrinjalo v stran in pred oãmi se mu
je zazibalo.

V Ïarki luãi se je svetila vsa dolina do hriba in do

neba. Krãmarju se je ble‰ãalo od tolike svetlobe; ni raz-
loãil, ali gori en sam hlev, ali pa je v plamenu vsa fara.
Kakor bliski od zemlje so ‰vigale iskre proti nebu in
zvezde so ugasnile.

Krãmar si je ogrnil svojo ãrno suknjo in je planil na

cesto. Privzdignil je suknjo do kolen in je hitel v dolino,
kakor ni hitel ‰e nikoli.

Na pol poti ga je zgrabilo za ramo tako krepko, da je

omahnil v kolobarju.

»Elija, ali sem te res doãakal? Postoj, Elija!«
»Izpusti!« je kriãal krãmar in kolena so se mu ‰ibila od

strahu.

»Nikar ne kriãi, nimam biãa s seboj. — Ampak poglej,

ozri se v dolino — tam je tvoj dom, tja se bo‰ selil! Ves
svetal je, svetlej‰i od sonca, celo ponoãi! In tudi hlev je

BES

TROJE POVESTI

159

zraven: Ïivina je v njem, ampak ponoãi so vrata zakle-
njena. — Zbogom, ljuba du‰a, mudi se mi ‰e dalje.«

Martinov je hitel v noã, Elija pa je stal na poti, tih in

trd, kakor od kamna. Ali nenadoma ga je spreletela ãrna
misel in vrnil se je proti domu z jadrnim korakom, tre-
petajoã od groze in ves zasopljen.

Pred hi‰o je stal cigan in je gledal v dolino; z dlanjo si

je bil zasenãil oãi, ker se mu je ble‰ãalo od Ïarke svetlo-
be.

»Ali je Ïe bil tukaj, ali je Ïe pri‰el tod mimo?« je

vzkriknil Elija.

»Kdo?« se je zaãudil cigan.
»Bog bodi zahvaljen, ni ga ‰e bilo in ga ne bo, poza-

bil je!« si je oddahnil krãmar.

»Kdo je pozabil in kaj?« je izpra‰eval cigan.
Elija pa se je razsrdil.
»âemu ne gre‰ gasit? Kaj stoji‰ in zija‰? Gasit!«
»S tega kraja se lep‰e vidi,« je mirno odgovoril cigan

in se ni ganil.

Elija pa se je vrnil v dolino, dasi je bil ves truden in

bolan. Rana na ãelu ga je zaskelela in se je odpirala, pred
oãmi se mu je majalo.

Ko je pri‰el do farovÏa, se je s silnim tru‰ãem zru‰ila

Martinova hi‰a in iz ãrnega tramovja je ‰vignil plamen
do neba. Tudi farov‰ka streha se je bila Ïe trikrat vnela
in trikrat so jo pogasili. Na cerkveni strehi in v linah

BES

TROJE POVESTI

160

zvonika so ãakali kmetje s polnimi ‰kafi; komaj je iskra
planila, je bila udu‰ena. Za Martinovo hi‰o samo se nih-
ãe veã ni zmenil, tudi ne za hlev in za skedenj.

»Zakaj tukaj ne gasite, ljudje kr‰ãanski?« je kriãal Eli-

ja.

Kmet ga je sunil v stran.
»Daj sam, ãe bo‰ kaj opravil! Spoti!«
Elija je omahnil tako blizu ognja, da ga je zapeklo v

roke in lica.

»Gasite!« je kriãal.
»Kaj je hi‰a tvoja?« ga je vpra‰ala Ïenska. »·e Bog, da

smo re‰ili, kar se je re‰iti dalo, ta pa bi zmerjal in ukazo-
val.«

Prisopel je kmet s polnim vedrom.
»Kaj pa ta stoji in zijá? Ali pomagaj, ali pa se izgubi!«
Temni pogledi so strmeli nanj, da jih je skoraj na

obrazu ãutil.

»Îid nam ni prinesel sreãe! Kar je med nami, se ljudje

obe‰ajo ter pobijajo in poÏigajo.«

Krãmar ni rekel besede, povesil je glavo in je stopil v

senco. Ni jim odgovoril naglas, ali odgovoril jim je v
svojem srcu:

»Za vsako besedo boste odrajtali po‰teno plaãilo in za

vsak pogled! Jaz merim z natanko tehtnico in moj spo-
min je verna knjiga, ki se nikoli ne moti in niãesar ne
pozabi.«

BES

TROJE POVESTI

161

Poãasi in ves upognjen se je napotil v klanec proti

domu. Spotoma se je oziral po dolini in po rebri; od
hi‰e, od hleva in od skednja se je ‰e svetilo, ali plamen
je bil zmerom niÏji in se je du‰il v dimu; kozolec je go-
rel na rebri kakor visok kres; nihãe ga ni gasil, ker je stal
na samem in ker tudi vode ni bilo blizu; celó od zidanice
na oni strani doline se je kadilo.

»Niãesar ni pozabil, prav niãesar ne!« je zavzdihnil

krãmar in se je z obema rokama zgrabil za glavo. Kap-
lja krvi se je prikazala iz rane in mu je omoãila dlan.

Ko je stopil v izbo, je sedel za mizo cigan in si je toãil

sam. Tiho je ÏviÏgal in popeval zase; oãitno je bil dobre
volje, tudi oãi so se mu svetile kakor nikoli.

Elija je vzdignil steklenico, dvakrat si je natoãil in je

obakrat na du‰ek izpil. Nato je omahnil za mizo.

»Namoãi mi cunjo v mrzli vodi, pa jo prinesi,« je pro-

sil cigana.

Cigan je ubogal in krãmar si je ovil cunjo okoli glave.

Njegov pogled je bil ves moten in bolan.

»Kaj misli‰, cigan, ali sem res tako velik razbojnik?« je

vpra‰al s trudnim glasom.

»O, silen razbojnik si! Ampak kdo bi ti oãital in kaj?

Najbolj poboÏen volk bi se vdal izku‰njavi, ãe bi ga
zaprli med same ovce.«

Krãmar je naslonil v dlani razbolelo glavo.

BES

TROJE POVESTI

162

»Glej, ãasih pride ura, ko je ãloveka strah in ko mu je

hudo, da je sam. Nocoj je udarila zame taka ura. — Daj,
toãi mi, cigan!«

Cigan je toãil, krãmar je pil.
»Drugaãe nisem slaboten ãlovek, saj ve‰, cigan! Nikoli

nisem maral vzdihovanja in raj‰i bi prelil vedro krvi,
nego eno samo solzo. Zdaj pa sem ves podoben tej mo-
kri cunji na mojem ãelu. Ali se staram, ali pa se mi je v
glavi nekaj razmeknilo, ker me je bil lopnil tisti razboj-
nik.«

Poãasi je govoril krãmar, s teÏkim, tihim glasom; ci-

gan je verno poslu‰al in se je smehljal.

»Ne stara‰ se ne,« je rekel. »Starej‰i sem od tebe, ãe-

prav je moja brada ãrna. Tudi lopnil te ni tako hudo, da
bi se ti bili moÏgani razcepili, saj je rana komaj za prst
‰iroka. Ampak lahko je, da se je volk tako preobjedel
tolstih ovac, da mu je navsezadnje segla v Ïile njih ovãja
kri. Pripetilo se je mnogokdaj, da se je velik haramba‰a
pobabil, ker je Ïivel med babami.«

Elija ga je temno pogledal.
»Ali res tako misli‰, ali pa si izku‰njavec?«
Cigan se je zasmejal.
»âemu bi se tebi lagal, ko ve‰, da te poznam od vrha

do tal?«

Toãil je sebi in krãmarju. Ko je krãmar izpil, mu je

roka omahnila in ozrl se je ves prestra‰en.

BES

TROJE POVESTI

163

»Pil sem nocoj, ãemu si mi toãil, cigan? Glej, vsa vroãa

je Ïe cunja, izplakni jo!«

Jezik se mu je opletal od slabosti in od vina. Ko si je

obvezal glavo, je vzdihovaje vstal.

»Zdaj pa me ‰e podpri, cigan! Tako se mi noge ‰ibe,

kakor se mi ‰e nikoli niso.«

»O, kak‰na bo ta noã, ta samotna, dolga noã,« je vzdi-

hoval. Ko sta stopila v izbo, je cigan priÏgal sveão, krã-
mar pa je v suknji legel na posteljo.

»Daj, cigan, prinesi mi ‰e vina, polno steklenico pri-

nesi in kozarec, da bom laÏje spal.«

Cigan je prinesel vina.
»Zaklenil bom sam!« je rekel krãmar, cigan pa se je

vrnil v spodnjo izbo.

Komaj je bil krãmar sam, se je trudoma vzdignil iz

postelje in je stopil do okna.

Le malokdaj se je ‰e zaiskrilo iz pogori‰ãa. Krãmar je

razloãil temne sence kmetov, ki so ãuvali, da bi veter ne
vzdignil iskre izpod tramovja ter je ne zanesel na sose-
dovo streho.

Kakor je bil krãmar bolan in omamljen, so mu za-

‰kripali zobje od srda.

»Kako sodite zdaj tam doli? Kaj ste mi privo‰ãili in

prisodili? Odrajtali boste bogato plaãilo za vsako bese-
do in tudi za vsako hudo misel.«

BES

TROJE POVESTI

164

Tako je rekel v svojem srcu. Ali srd ga ni potolaÏil in

ne ozdravil. Ko je legel vdrugiã, je zatisnil oãi, spanja pa
ni bilo. Natoãil si je vina; ali ko je pil, se mu je roka tresla
in vino se je razlivalo po vzglavju in po rjuhi. Luã ga je
skelela v oãi, upihniti pa je ni maral.

»Da bi Ïe noã minila, da bi se Ïe zarja prikazala! —

Glej, steklenica bo Ïe prazna, pa nisem ne pijan in ne
zaspan.«

Ali noã je bila dolga, nebo je bilo temno, zarje od ni-

koder.

»Pravijo, da ãlovek zaspi, ãe moli. Molil bom — kam,

do katerega Boga?«

Vstal je, pot mu je lil od obraza, Ïivot pa mu je stre-

sal mraz.

»DruÏbe je treba! V druÏbi se bo oko samo zatisnilo,

bo glava sama klonila. Odprta je izba, cigan pije, kaj bi
drugaãe?«

Omahnil je do okna in ga je odprl.
»Cigan! Pridi, cigan! Pridi in vina prinesi!«
Od zdolaj ni bilo odgovora. Veter je zapihal, iz doli-

ne je ‰vignila iskra in je ugasnila visoko pod nebom,
pred hi‰o pa se je zamajala ãrna tepka, tako da je dolga
veja udarila skoraj do okna.

Krãmar je zaloputnil okno, ugasnil je sveão in se je

skril pod odejo. Mraz ga je tresel do jutra in zadremal je
‰ele, ko se je nad hribom zasvetila rumena zarja.

BES

TROJE POVESTI

165

Spodaj v samotni izbi pa je sedel cigan, toãil si je ko-

zarec za kozarcem in je tiho popeval vesele pesmi. ·ele
ob zori je upihnil luã.

BES

TROJE POVESTI

166

o se je tajal sneg in je pihal od juga toplej‰i veter, se
je Potnikov najmlaj‰i napravljal v svet. Dolgo in

teÏko se je napravljal; noga ni hotela prestopiti praga,
oko se ni hotelo odvrniti od rodne hi‰e. Zakaj od nekdaj
je bil mehak v svojem srcu, ves materin otrok.

Oziral se je po dolini, po lehah, ki so se mokre in ãrne,

pluga Ïeljne, prikazovale izpod zadnjega snega. Oziral
se je in od bridkosti so se mu oãi zasolzile.

»Tam v razoru sem se igral, ko so na‰i oraãi orali; tam

pod hrastom sem leÏal v senci, ko so na‰i kosci kosili.
Kdo bo zdaj oral na teh njivah; kdo bo kosil na tistih
senoÏetih? Toliko zemlje je bilo na‰e, da bi je ne preme-
ril z oãmi, zdaj bi jo premeril z bolnim korakom in bi se
ne upehal! Kam je izginila vsa ta lepota? Kam se je
vzdignila, ali kam utopila? Kakor da jo je slana vzela ãez
noã! Jaz pa pojdem; ãas je Ïe in zadnja ura; da bi gledal
‰e dalj, bi mi izkapale oãi od same Ïalosti.«

Ali gledal je in odla‰al; teÏke so mu bile noge, na zem-

ljo prirasle.

BES

TROJE POVESTI

167

Mati mu je strahoma gledala v obraz, ki je bil zmerom

bolj bled; in sli‰ala je vse besede, kakor jih je govoril sam
v svojem srcu.

Rekel je zveãer:
»Mati, nocoj ‰e bom spal pod to streho, jutri pa poj-

dem!«

Mati ga je pogledala z Ïalostnimi oãmi.
»Ostani ‰e, ti moj poslednji! Potrpi ‰e! Glej, stara sem,

sivi so moji lasje in nikogar nimam na svetu.«

Ostal je ‰e ves dan, zveãer pa je rekel, kakor je rekel

vsak veãer:

»Jutri pojdem!«
In vsak veãer je mati zajokala in je prosila:
»Potrpi ‰e, ti moj poslednji!«
On pa je premi‰ljeval v svojem plahem in Ïalostnem

srcu:

»O, da sem vstal Ïe prvi dan, da nisem vpra‰al niã in

nikogar, da sem povezal culo ter ‰el, kamor kaÏe pot!
Zdaj pa je moja misel Ïe vsa malodu‰na in noge so mi
tako trudne, kakor da sem priromal iz devete deÏele. Le
malo dni ‰e, morda en sam veãer, pa se napotim v Eli-
jevo krãmo . . .«

Niã ni rekel, tiho je ‰el pod streho in je povezal svojo

culo. Nato je stopil pred hi‰o in tako hudo mu je bilo, da
bi naglas zajokal.

BES

TROJE POVESTI

168

Zvezde so sijale, topla spomladanja noã je bila. Vas je

spala, le v Elijevi krãmi so bila okna ‰e svetla.

Sedel je na kamen ob klancu in je oprl glavo ob dlan.
Strmel je v dolino pa se mu je zdelo, da je tam doli za-

kopana njegova mladost; sto klafter globoko zakopana,
da je nobena sila veã ne izgrebe na dan. In da je zakopa-
na tam na vekomaj tudi mladost njegovih bratov in
tovari‰ev in mladost vse fare. Kakor otroci so Ïiveli ne-
koã iz dneva v dan; smejali so se pod svetlim soncem in
nikoli niso pomislili, kaj da je bilo poprej in kaj da bo
morda pozneje. Vesela svatba je bilo njih Ïivljenje. Pa
glej, oãi so se nenadoma vzdramile in so ugledale tem-
no in trdo skrb.

»âegava bo nekoã ta dolina, ta lepa zibka na‰a?« je

vpra‰al v svojem Ïalostnem srcu.

»Na‰e roke niso bile preslabe, da bi jo gojile in da bi

ji stregle; ali na‰e srce je bilo preslabo. Malodu‰no in
omahljivo je bilo, ‰e pred vojsko premagano. — O brat-
je, ki ste ‰li v daljne kraje moãi in poguma iskat, ali je
va‰e srce Ïe trdno dovolj? Ali ‰e ni ura, da se povrnete?
Ali ‰e ni tiste pomladi, ko bo vse to polje preorano za
novo setev?«

Tako grenke so bile njegove misli. Zvezde na nebu so

sijale zmerom svetlej‰e; krãmarjeva okna so ugasnila.
Pred najmlaj‰im se je prikazal cigan, kakor da se je po-
rodil iz noãi.

BES

TROJE POVESTI

169

»Ali ‰e ne pojde‰?« ga je vpra‰al in je legel v mokro

travo.

»Jutri rano se napotim!« je odgovoril najmlaj‰i.
»Trava je rosna; ali bolj‰e na travi ob poti, nego pod

zarubljeno streho.«

»Saj noãuje‰ v na‰em hlevu!« je rekel najmlaj‰i in za-

zeblo ga je po vsem Ïivotu.

»Zato pa sem rekel: pod zarubljeno streho. — Jutri

rano se napravi na pot, napravi se brez slovesa, niã se ne
múdi in nikar ne odla‰aj! âe odloÏi‰ le za eno samo uro,
bo‰ pod veãer Elijev gost. Slab si, ker so pesmi in sanje
v tvojem srcu.«

»Îalostne so zdaj moje pesmi in moje sanje so hude!«

je vzdihnil najmlaj‰i.

»Hiti, da ne zamudi‰! Predzadnji si izmed tistih, ki so

‰li!«

»Kdo pa je zadnji? Kdo ãaka ‰e dalj?« se je ãudil naj-

mlaj‰i.

»Zadnji sem jaz, cigan, popotnik brez ceste, brez

doma in brez miru. Moja ura je, kadar se ploha Ïe ulije.
Tako je bilo zmerom z menoj, Ïe od davnih stoletij!«

Najmlaj‰i je osupnil, na to pa se je zasmejal.
»Kako da od zdavnih stoletij? Kaj si zakleti Ïid?«
Cigan je vzdihnil in je gledal proti svetlim zvezdam.
»âasih sem romal Ïejen in laãen in truden do smrti,

pa vendarle nisem omagal, noge so ‰le in ‰le, sam Bog

BES

TROJE POVESTI

170

vedi kako. Takrat se mi je res zazdelo, da sem tisti zakleti
Ïid in veãni popotnik, ki sam ne vé, kdo da je in kak‰na
da mu je sodba.«

»âemu roma‰ brez miru? Zakletega Ïida goni boÏja

sodba, ti pa nisi Krista Ïalil, da bi delal pokoro do sod-
nega dne.«

Cigan je pokazal z roko proti nebu.
»Ali vidi‰? Bistro glej!«
Najmlaj‰i je srepo strmel v nebo in zdelo se mu je, da

vstaja iznad hribov in holmov gosta senca; da vstaja
polagoma, poãasi, zmerom vi‰je ter pije zvezde.

»Ali so oblaki, ali so ãrne ptice?« je vzkliknil prestra-

‰en.

Cigan ga je prijel za roko.
»Glej, ãrna senca je bila v dolini, zdaj pa je ‰e devet-

krat bolj ãrna. — âas je, da se napoti‰, niti zore ne ãakaj!
— Mnogo sem Ïe doÏivel takih noãi, da bi jih ne bil to-
liko! Mnogo sem Ïe videl ljudi, ki so omahovali, kakor ti
omahuje‰; kdor se ni streznil in vzdramil, je bil izgubljen
na vekomaj.«

»Kaj se je zgodilo, kadar je bilo nebo ãrno vse ãez in

ãez?« je vpra‰al najmlaj‰i.

Cigan je dolgo pomislil, nazadnje je rekel:
»Taka je Ïe postava in zapoved v meni, da me nese

korak tja, kjer je Ïalost in smrt. Skoraj vselej se je zgodi-
lo, da sem se prikazal na fari tisti veãer, ko so ãrne pti-

BES

TROJE POVESTI

171

ce ‰vignile iznad hriba. Pri‰el sem med vas, ko vam je
umrl stari Ïupnik in niste veã sli‰ali njegovih pridig in
oãitanj. Tisto noã so se prikazale ãrne ptice nad to faro
osojni‰ko; prav dobro sem jih razloãil. Ampak niso se
prikazale zategadelj, ker je Ïupnik umrl in ker ni bilo veã
njegovih pridig in oãitanj; temveã pri‰le so, ker je bila
njih ura. In jaz sem pri‰el z njimi, zakaj taka je v meni
postava.«

Najmlaj‰i Potnikov se je sklonil niÏje, da bi pogledal

ciganu v obraz in da bi videl, ãe se norãuje, ali ãe je res-
niãno Ïalosten; videl pa je le ãrno brado in ãrne oãi.

»Kdo si?« je vpra‰al.
»O, da bi jaz sam vedel!« je vzdihnil cigan. »Na cesti

sem se paã rodil, na cesti sem bil vzgojen in na cesti
bom umrl. — Prvo spoznanje, ki so mi ga vtepli, je bilo:
da sem manj‰i od drugih, slabej‰i od drugih, neumnej‰i
od drugih. Vtepli so mi to ãrno vero s tako silo in tako
zgodaj, da sem ãasih v mraku upognil glavo ter snel klo-
buk pred ãrnim drevesom ob poti, zato ker sem mislil,
da je ãlovek. Tolika je bila moja poniÏnost in pla‰ljivost.
Klatil sem se po vsem prostranem svetu; ni ga paã kra-
ja, kjer ‰e ni stala moja noga. In koder sem hodil in kjer
sem bil, zmerom sem mislil le eno: manj‰i si od drugih,
slabej‰i od drugih, neumnej‰i od drugih — kaj bi se pe-
hal in gonil, poãemu bi delal, ko se ti nikoli in niã ne
more posreãiti! Pa sem se potikal tod in ondod, brez ci-

BES

TROJE POVESTI

172

lja in brez misli, kakor megla ob hribu, kadar vetra ni. —
O fant, kako grdo so me nalagali, kako nemarno so me
osleparili! Zdaj vem, da nisem bil slabej‰i od drugih, ne
manj‰i in tudi neumnej‰i ne. Tam doli je krãmar Elija;
zdaj ima troje hi‰, pa bo kmalu imel vso faro. Ali je nje-
gova pamet bistrej‰a od moje? Mislim da ni, le veãji sle-
par je. Ampak on nikoli ni rekel in ne mislil: majhen
sem, slab in neumen — temveã je ‰el in je pograbil, kar
so dosegli dolgi prsti. — Kaj bi mi, siromaku, to pozno
spoznanje? Star sem in privadil sem se romanju; nazad-
nje bo smrt prijetnej‰a pod zvezdami, nego pod ãrnim
stropom. — Kmalu pojdem dalje, na tisto stran se name-
rim, odkoder bo di‰alo po trohnobi. Vran duha mrho-
vino ãez hribe in doline in peroti ga nesejo, ne da bi
ugibal. Moje noge so kakor vranje peroti — tja mi vele-
vajo, kjer je malodu‰nost in trohnoba. Tam ‰ele si od-
poãijem, tam sem kakor svoj med svojimi . . .«

Najmlaj‰emu je bilo mraz ob tej ãudni zgodbi.
»Zato si pri‰el k nam in si ostal med nami! Joj domo-

vini!«

»Predolgo sva vedrila. ·e tri ure morda, pa bo zarja

nad hribom. Zadremaj in poãivaj, da bo‰ imel lahke
noge na poti.«

»Kako bi imel lahke noge in veselo srce!« je vzkliknil

najmlaj‰i. »Sam si rekel, da si pri‰el v deÏelo trohnobe

BES

TROJE POVESTI

173

in smrti, kakor da si pokazal na posteljo: Glej, sin, tvo-
ja mati umira! Jaz pa bi se ne razjokal?«

»Poãivaj in Bog ti daj dobre sanje! Zakaj premisli:

trohnobe je treba, da bo imelo zdravje prostora; smrti je
treba, da se Ïivljenje razmahne. — Zapi‰i si in dobro
hrani, kar sem rekel starej‰emu: ne vzdihuj in ne vriskaj!
Zdaj bom zadremal; lahko noã!«

Cigan si je potisnil klobuk na oãi in je molãal.
Najmlaj‰i je ‰el, legel je na seno in je takoj zaspal.

Vzdramil pa se je, ‰e preden je zasijala zarja nad hri-
bom. Omoãil si je obraz in oãi z mrzlo vodo; nato je sto-
pil v izbo, kjer je spala mati. V kotu pod razpelom je
gorela luãka v olju.

Tiho se je najmlaj‰i pribliÏal postelji in se je sklonil

nad materin obraz. V spanju so bila njena lica bela in
mlada, na ãelo pa so viseli sivi lasje.

Ko se je sklonil, je narahlo zavzdihnila; vzdramila se

ni.

»Zbogom, mati!« je rekel tako tiho, da bi ga bdeãe

uho ne sli‰alo.

Ali ona ga je sli‰ala v svojem srcu in njena ustna so

odgovorila v spanju.

»Zbogom, ti moj zadnji, najljub‰i!«
·el je narahlo, kakor je bil pri‰el. Zunaj je bila ‰e noã,

ni se ‰e belilo na vzhodu; ali pihal je Ïe hladni jutranji
veter in na licih je ãutil roso.

BES

TROJE POVESTI

174

Z urnim korakom je hitel v dolino in na oni strani v

klanec. Lahke so bile njegove noge in njegovo srce je
bilo veselo. Ko je hitel mimo krãmarjeve hi‰e, se mu je
zdelo, da strmi za oknom bled obraz, mrtva‰ki lobanji
podoben. ârna tepka se je zamajala v vetru in dolga veja
je udarila ob zid.

Najmlaj‰i je stopil na hrib, tam se je ‰e ozrl v dolino

in je zaukal.

Krãmar Elija je videl ãloveka, ki je z dolgim korakom

in s culo na hrbtu stopal mimo krãme; tudi je sli‰al pre-
‰erno ukanje s hriba. Omahovaje je stopil od okna in se
je prijel za glavo.

»Da bi le spati mogel, le spati! Kdo mi je dal strupa, da

je glava kakor lonec, do vrha poln Ïerjavice? Ti si mi dal
strupa, cigan! Ali ãuvaj se me — nisi prvi in ne bo‰ zad-
nji, ki bo izkusil, kdo je Elija!«

Stopil je k mizi in si je toãil s tresoão roko.
»Pijem, ko bi piti ne smel. ·e ta kozarec, pa bom na

kolenih. Ali huj‰e bi bilo, da ga ne izpijem. Tisto vejo
bom odÏagal, sam s temi rokami jo bom odÏagal — nato
pa bíj, GrajÏar, s svojo dolgo roko!«

Izpil je, stal je ob mizi in je gledal v tla s topim oãe-

som.

»Kar precej, kar precej jo grem odÏagat, to dolgo

vejo!«

BES

TROJE POVESTI

175

Rekel je, ali stopil ni, temveã je omahnil z Ïivotom na

vzglavje.

»Kdo mi je dal strupa, kdo me je ukanil?«
Trudoma je splezal na posteljo, obrnil se je k steni in

je pritisnil pesti na oãi.

»Da bi spati mogel in da bi sanj ne bilo! Ti, cigan, ti si

mi prvi toãil, sedel si tukaj, dobro te ‰e vidim, in si toãil!
Tudi vidim tvoj obraz, sli‰im tvoj smeh. Kaj si rekel tak-
rat v svojem srcu? Rekel si: S tistim biãem ga bom tepel,
s katerim jih tepe sam. Nalijem mu strupa, zapojem mu
kvanto in sad bo vzrastel iz semena . . . Ampak, cigan,
vpra‰al nisi, kdo da je krãmar Elija!«

Belo se je zasvetilo na steni; okrenil je glavo in se je

prestra‰en ozrl proti oknu.

»Nazaj, odkoder si! Kdo te je klical?«
Ob oknu ni bilo belega obraza, ki ga je videl Elija;

zarja se je bila zasvetila nad hribom. —

Ponoãi ni spal Elija in bal se je noãi; podnevi je dre-

mal; upala in siva so bila njegova lica, njegova ustna se
niso nikoli veã nasmehnila, vesele besede ni bilo veã iz
njegovih ust. Njegovo srce je gledalo, koga bi ranilo,
kam bi izlilo strup; ali komaj je ranilo, je bilo strupa v
njem ‰e veã in ‰e grenkej‰ega. Kar je bilo prej skrito za
prijazno besedo, se je razodevalo oãitno in brez strahu.
Rekel je staremu Potniku naglas, da ga je sli‰ala vsa fara:

BES

TROJE POVESTI

176

»Za hlapca sem te hotel napraviti, pa sem te res na-

pravil za hlapca! Zdaj glej sam!«

Stari Potnik je stal na pragu, odprl je usta nasteÏaj in

ni vedel, kaj bi odgovoril.

»âe si Ïejen, stopi v krãmo in poloÏi srebrnik na mizo.

Drugaãe ti ne toãim.«

Potnik je dolgo stal, nazadnje se je poãasi okrenil in je

‰el.

Elija pa se je ozrl po svojih gostih in vsi, kakor so bili

pijani, so vedeli, kaj so rekle njegove bele oãi.

»Vi vsi ste za hlapce rojeni in napravil vas bom za

hlapce, kolikor vas ‰e nisem!«

Cigan se mu je hudobno nasmehnil.
»Ali se ti ne zdi, Elija, da prezgodaj gospodari‰?«
Elija je bil kakor v omotici; ni veã ‰tel in meril besed

— bu‰ile so iz ust, kakor so pri‰le iz zastrupljenega srca;
cigan edini je bil deleÏen prijazne besede.

Raz‰li so se gostje Ïe ob zgodnjem mraku, krãmar pa

je prisedel k ciganu.

»Zapoj mi, cigan, ali pripoveduj vesele kvante; spati

ne morem, ogenj je v moji glavi!«

Cigan se mu je v lica smejal.
»Neãe se mi veã pesmi, ne kvant! Obojega bo kmalu

konec, Elija! Îe predolgo, se mi zdi, da sem poãival; tre-
ba bo spet na pot, Ïe ‰tejem dni.«

BES

TROJE POVESTI

177

Dolgo mu je gledal Elija v obraz in je molãal; njego-

ve oãi so bile ob robu zakrvavele. Nazadnje pa je rekel
poãasi in tiho:

»Zadnje ãase sem mnogokrat pijan, posebno ponoãi,

ko spanja ni. Kadar sem pijan, pomislim: Kdo mi je stru-
pa dal? In pravim: Cigan mi ga je dal.«

Cigan je bil ob teh besedah tako vesel, da se je ves tre-

sel od smeha.

»Tako, da si uganil? Zmerom sem rekel, da si bister

ãlovek, in glej — resniãno si bister! — Kaj pravi‰, ali bi
izpraznila steklenico najbolj‰ega, takorekoã za likof?«

Elija ga je pogledal, zategnil je ustna, ali smejal se ni.
»Pa pijva!«
Prinesel je steklenico, toãil je najprej njemu, nato sebi

in je vzdignil kozarec.

»Pij, cigan! Na tvoje zdravje najpoprej!«
Cigan je nesel kozarec do usten, pa je ãakal; videl je,

da je vino motno.

»Zakaj ne pije‰, Elija? Pij!«
Krãmar je postavil kozarec na mizo, cigan pa se je

zakrohotal, da je okno zaklenketalo.

»O krãmar, o Elija, kam si razsul svojo pamet? Po pra-

vici ti povem, da se mi smili‰! Pri‰el si, kakor zmagosla-
ven vojskovodja, pogledal si v dolino pa si rekel: To vse
bo moje, ‰e preden bo petelin trikrat zapel. Zakaj vedel
si, da si pri‰el med slabiãe in cágavce! Zdaj ima‰ na dlani

BES

TROJE POVESTI

178

Ïe vse, kar si hotel; le pest stisni, pa bo tvoje! — Ampak
glej, nazadnje si se ustra‰il in si omahnil. JuÏina je bila
Ïe pred teboj, pa ti je padla Ïlica na mizo. Koga si se
ustra‰il, ti, ki se nikoli nisi bal ne Boga, ne greha? Ubo-
gega popotnika te je strah, cigana, ki se je bil priklatil
pod tvojo streho laãen, Ïejen in razcapan in ki pije tvo-
je vino vbogajme! — Daleã si jo zavozil, krãmar Elija:
smejal si se malodu‰nim, zdaj si sam malodu‰en; rubil
si razsipnike, zdaj si sam razsipnik in goni‰ goste od
praga; pljuval si pred pijance, zdaj si sam pijanec! In ‰e
dalj si zabredel: prej si ubijal moãne ljudi, zdaj pa si se
spravil na popotnega beraãa! Ali te niã ni sram?«

Elija je poslu‰al vso dolgo pridigo z mirnim licem; le

siva, ko‰ãena roka, ki je leÏala na mizi, se mu je tresla.

»Bistre si pameti, cigan! Izkusiti sem te mislil, pa si

izku‰njo dobro napravil!«

·el je, pa je prinesel drugo steklenico in drug kozarec.

Cigan si je toãil sam in je takoj pil; zadovoljen je poki-
mal.

»Hudo je moãno to vino, ampak vino je! ·e sebi nalij,

drugaãe ne pijem veã! âe je pijanosti treba, bodiva oba-
dva pijana.«

Krãmar si je natoãil; komaj je pil, so mu lica zardela.
»Pravi‰ torej, da sem malodu‰en in da sem slab?«
»Kakor sem rekel. Glej, ‰e kozarca nisi izpraznil, pa se

ti Ïe na licih pozna!«

BES

TROJE POVESTI

179

»Kaj da se mi pozna?« je vzrojil krãmar. »Ali ve‰, ko-

liko pijem ponoãi? — Cigan, povej: ali si imel Ïe kdaj
hude sanje?«

»Imel sem jih.«
»Povej, kako da si jih pregnal! Kadar me ozdravi‰, ti

nasujem cekinov polno peri‰ãe; kakor pravim: nastavi
obedve dlani, pa nasujem do vrha!«

Cigan je odmaknil zagrinjalo in je pogledal skozi

okno. Zazéhalo se mu je in vstal je poãasi.

»Kam se ti mudi?« se je prestra‰il krãmar.
»K drugim ljudem, k bolj veselim!« je odgovoril cigan.

»Dokler si bil ‰e haramba‰a brez usmiljenja in oderuh
brez solza, je ãlovek za silo Ïivel v tvoji druÏbi; ampak
odkar si sanjava in jokava cunja, je dolgãas pod tvojo
streho.«

Elija mu je poloÏil roko na ramo.
»Le malo ‰e ostani. Izprazniva to steklenico — in ‰e

drugo, ãe bo treba. Tako si vstal, kakor da bi se poslav-
ljal za zmerom! âemu bi si prijazno ne segla v roko, ãe
je ura slovesa?«

Sedela sta obadva, ali obadva sta sedela na robu sto-

la.

»Pij!« je rekel krãmar, sam pa si je komaj omoãil ust-

nice.

Cigan je krepko pil, nato pa se je smejal.

BES

TROJE POVESTI

180

»Predpust je Ïe pri kraju, krãmar Elija, ne uganjaj

burk! Prinesi ‰e drugo in ‰e tretjo steklenico, pa ti bom
‰e zapel veselo pesem, ko bo‰ ti Ïe pod mizo smrãal.
Mnogo in premnogo je bilo dni, ko bi se ti bil zahvalil za
pijaão in za smrt; ampak nocoj, glej, nocoj imam ‰e
opravila in zategadelj neãem, da bi bil pokopan v mla-
ki pod tvojim hlevom. Lahko noã, krãmar Elija!«

Tudi krãmar je vstal; smehljal se je in ves bled je bil.
»Ali se ti je sanjalo, cigan? Kako da v mlaki pod hle-

vom? Nisem razumel tvojih besed!«

»Ne misli, da sem GrajÏar, ali Martinov, ali Potnik!

Boji‰ se me, ker te poznam; od tedaj se me boji‰, ko sem
ti povedal zgodbo o vrvi in o cekinih. Zato si mi v svo-
jem srcu namenil prezgodnji paradiÏ. Upijanim ga, si
rekel, zaspal bo pod mizo in bo spal vse veãne ãase. —
Lahko noã, Elija, pozdravi GrajÏarja!«

Cigan je stopil proti durim; tedaj pa je nenadoma

omahnil, okoli vratu so se ga oklenili Elijevi prsti kakor
Ïelezni kremplji. Cigan je sunil z glavo nazaj, objel je
krãmarja z obema rokama in ga je pritisnil na prsi s to-
liko silo, da je krãmar izbuljil oãi, izpustil ciganov vrat
ter telebnil na tla.

TeÏko je zasopel cigan in kri mu je bu‰ila v lica.
Sunil je krãmarja z nogo in je rekel:
»V mojih pestéh si, ali umrl ne bo‰! Trpi in kolni se

sam!«

BES

TROJE POVESTI

181

Elija je vstal; siv in ves zabrekel je bil v obraz. Sédel je

za mizo in je globoko povesil glavo.

»Ali so bile le sanje, ali sem res tako storil? Razgalil

sem se, pljuval sem si v lice, jokal sem kakor pijanec in
nazadnje — joj meni, kaj sem storil nazadnje! Zakaj sem
storil?«

Obedve pesti je ti‰ãal na senca in je premi‰ljeval.
»Kdo me je zastrupil? Saj nisem babjeveren. Na uro-

ke ne verujem in ne na coprnice. Cigan je le spoznal, da
sem zastrupljen in slab. Ali me je zastrupil GrajÏar, ko
sem udaril ob njegov obraz? GrajÏar je bil mrtev . . . O,
pri‰el sem, da bi svetle cekine koval iz te gnilobe in troh-
nobe, pa je gniloba segla ‰e v moje srce in v mojo kri.
Med slabiãe, sanjaãe, razsipnike in pijance sem pri‰el,
da bi jih zasuÏnjil, pa so me samega zasuÏnjili.«

Udaril je s pestmi ob mizo.
»Ali ãe vam je cigan zapel veselo pesem, ste jo zapeli

prezgodaj. Kdor sam pravi, da je zastrupljen, ni ‰e za-
strupljen do konca in ozdravel bo.«

Tako je rekel in je posegel po kozarcu. —
Cigan se je napotil v dolino, tja, odkoder je svetila luã.
Pri Mlinarju so bili zbrani farani.
»Dolgo ste ãakali!« jim je oãital stari Mlinar.
»Tri dolga leta sem sam pil svoje vino. Da bi me po-

lje ne redilo, krãma bi me ne!«

BES

TROJE POVESTI

182

Farani niso niã veã premi‰ljevali, odkod da je pri‰la v

dolino nesreãa, kedaj in ãemu.

Rekli so drug za drugim:
»Pred tremi leti sem bil bogat, danes sem beraã in

pojdem za hlapca.«

»Pred tremi leti sem imel hi‰o in hlev in deset oralov

zemlje; letos ‰e krompirja ne bom sadil.«

»Pred tremi leti sem gostil popotnike, letos bom pro-

sil vbogajme!«

In vsi so rekli:
»Kdo nam je pamet zme‰al? Kdo nas je gonil, da smo

lenarili in razsipali ter zaupali v boÏjo milost in v Mat-
jaÏevo kraljevanje?«

Pri‰el je v izbo cigan.
»Kaj i‰ãete zapeljivca!« je rekel. »Kaj povpra‰ujete po

njem, ko ga nosi s seboj vsaki izmed vas! Ob nedeljah
ste vriskali, ko ni bilo potrebe, ob ponedeljkih ste vzdi-
hovali, ko je bilo potrebe ‰e manj! Ampak vriskanje in
vzdihovanje se je porodilo iz hlapãevske malodu‰nosti.
V svojem srcu ste bili hlapci in zdaj ste resniãno hlapci!«

»Kaj je Ïupnik vstal od mrtvih?« je vzkliknil kmet.
Stari Potnik pa se je zamajal do cigana.
»Ni vstal Ïupnik; tovari‰ in hlapec satanov je. Naj

prejme plaãilo ‰e pred svojim gospodarjem!«

Zamahnil je z okovano palico, ali cigan je zgrabil

zanjo in Potnik se je opotekel preko izbe.

BES

TROJE POVESTI

183

»Kaj se ti je zbledlo, siromak nebogljeni!« je vzkliknil

cigan. »Ne puntaj se, ko nima‰ puntarske krvi!«

Kmetje so planili.
»Bog se vas usmili!« je rekel cigan in ni ga veã bilo;

vzela ga je noã.

»Do gospodarja, do antikrista!« je vzkriknil Potnik.
In vsi so vzkriknili za njim:
»Do antikrista!«
»GrajÏarju v spomin!«
»Kovaãu v spomin!«
»Martinovemu v spomin!«
»Otrokom na‰im za dedi‰ãino!«
·e preden se je Mlinar ozrl, je bila izba prazna. Zakle-

nil je vrata, zadelal je okna, trepetal je od strahu in ‰kle-
petal z zobmi.

»Bog ne daj hudega tej fari!«
ârna procesija se je valila v klanec jadrno kakor povo-

denj.

»Ognja! PriÏgimo trske!«
Na klancu se je zasvetilo deset in dvajset tenkih, viso-

kih belih plamenov, ki so omahovaje in plapolaje hiteli
v hrib, zmerom vi‰je. —

Krãmar Elija se je ozrl skozi okno in ‰el mu je mraz od

lic do nog.

»Take procesije nisem ‰e videl — kam ta procesija?«

BES

TROJE POVESTI

184

Ni ‰e dobro premislil, ni se ‰e dobro vzdramil iz stra-

hu, pa je planil v hrib Ïe prvi beli plamen in je obÏaril
okno. Takrat je krãmar Elija vedel, odkod ta svetla pro-
cesija in kam. Odprl je usta in nagnil glavo, kakor da ga
je teÏka pest zgrabila za vrat.

»Kaj? Kam?« je klical in je begal po izbi. V omotici ga

je spreletelo: upihni luã! — Upihnil je luã in je pobegnil
v veÏo ter mimo gnojnice za hi‰o natanko v tistem hipu,
ko je prvi plamen skoãil na streho.

»Ne Ïgite!« so kriãali zunaj.
»Poi‰ãimo ga najprej, antikrista!«
»Do antikrista!«
Udrli so v hi‰o, prebredli so vse izbe, izbice in hrame,

potolkli, pobili in razdejali so vse, kar ni drÏalo; razsuli
so denar po tleh, ali nihãe se ga ni dotaknil. Vse kote so
prebrskali, vsako mizo in vsako posteljo preobrnili; sve-
tili so v hlev in v shrambo in v ka‰ão, ali antikrista ni
bilo.

Potnik je stal pred hi‰o.
»Kdor je ‰e v antikristovi hi‰i, naj se prikaÏe, da za-

Ïgemo!«

Pri‰li so poslednji raziskovalci, pod ãrno tepko so sto-

pili, ki se je narahlo stresala v vetru, kakor da bi jo zibala
ãlove‰ka roka.

Gledali so in so rekli:
»Kako bi ga na‰li, ko je satan, ne ãlovek!«

BES

TROJE POVESTI

185

Nato je vrgel prvi svojo goreão tresko v izbo, drugi jo

je zaluãil v podstre‰no izbo, tretji na streho. ·li so in so
tako storili tudi na hlevu, na ka‰ãi in na skednju.

Nebo je bilo rdeãe, goreãe in tako nizko, da se je

skoraj za troje klafter pribliÏalo zemlji; kakor da bi rado
videlo, ãe je greh, ali ne greh . . .

Farani so stali, temni in ãrni, in so gledali v plamen.
Pa je rekel eden izmed njih:
»Zgorel ni, zdaj je razodeto. âe bi gorel, bi bil plamen

bolj ãrn od noãi.«

»Tudi glasu ni bilo,« je rekel drugi.
Potnik pa je vzkriknil:
»Pobegnil nam je! Od daleã nas je videla njegova

huda vest, pa je pobegnil, kakor je bil!«

»Za njim!« so vzkliknili.
Elijeva krãma je gorela svetlo, ‰iroko in visoko, kakor

veãna bakla. Vsenaokoli do pol ure hoda pa so ‰vigale
goreãe treske in so iskale; na‰le niso.

»V zemljo se je udrl, saj ni bil ãlovek!« je rekel eden

izmed njih.

»Ostal je v ognju, pa ni zgorel, saj je zlodej sam,« je

rekel drugi.

»Joj se nam, ãe je Ïiv!« je vzdihnil tretji.
Blizu jutra se je ogenj vdal; ‰vignilo je ‰e iz ãrnega tra-

movja, ãrn dim se je me‰al z jutranjo meglo.

BES

TROJE POVESTI

186

Pod grmom je leÏal Elija, v tri gube zvit. Hodili so

mimo njega, goreãe treske je videl, ãrne besede je sli‰al;
ni se ganil, zobje pa so mu ‰klepetali od strahu in od
zlobe.

»To si ti, Potnik! To si ti, Pankraãev! To si ti, Andrej-

ãev . . . Vsi ste zapisani in priporoãeni!«

Puntarji so se raz‰li, bakle so ugasnile in ugasnile so

Ïe tudi zvezde na nebu.

Tiho se je vzdignil krãmar Elija. Silen ãrn dim se je vil

iz pogori‰ãa in je ‰el z vetrom proti severu. Pod hi‰o pa
se je zibala ãrna tepka; kakor je bil ogenj vroã in velik, ni
se je bil dotaknil.

Ob tisti uri, ko je krãmar Elija ogledaval pogori‰ãe, je

stal cigan na hribu in je gledal v dolino z Ïalostnimi
oãmi.

»Bolj‰ih ljudi si vredna in Bog daj, da bo‰ bolj‰ih de-

leÏna!«

Zatonil je za hribom, ugasnil, kakor da ga je bila po-

pila jutranja zarja; ãlove‰ko oko ga ni videlo veã . . .

BES

TROJE POVESTI

187

eÏka in trda noã je legla na osojni‰ko faro. Kakor da
je bila kuga pograbila ljudi ter povodenj opusto‰ila

njive.

Ni se ‰e dobro ohladilo ãrno tramovje na pogori‰ãu,

ko se je vlekla ob rebri Ïalostna procesija v hrib. Do
pasú upognjeni, roke na hrbtu uklenjene so romali fa-
rani osojni‰ki proti mestu. Posvetna pravica jih je sodi-
la, in sodila jih je brez usmiljenja. Îelezna vrata so se
zaprla za njimi; in Bog sam ve, ãe jim bo ‰e kdaj sijalo
sonce.

Krãmar Elija ni veã premi‰ljeval in izpra‰eval, kdo da ga
je bil zastrupil; tudi glava ga ni veã bolela in strahov se
ni veã bal. Ne v srce, ne v obraz ni bil veã podoben tiste-
mu Eliju, ki je pri‰el nekoã pohleven in siroma‰en v
dolino osojni‰ko; tudi tistemu ni bil podoben, ki je pri-
jazno toãil svojim gostom ter poslu‰al ciganove kvante
in zabavljice.

Njegova lica niso bila veã bleda; rdeãica je gorela iz

njih, posebno kadar je ãez mero pil; njegov glas je bil

BES

TROJE POVESTI

188

rezek in o‰aben, njegov smeh pre‰eren. Huj‰e je ravnal
s svojimi podloÏniki, nego svoje dni valpet s tlaãani.
Hlapci in podloÏniki pa so mu bili vsi farani osojni‰ki,
nekdaj kmetje in gospodarji.

Na pogori‰ãu je postavil Elija gosposko hi‰o; ko‰ata

kakor grad se je razgledavala po dolini. ârna tepka je
stala pred njo in se je z dolgimi vejami dotikala belega
zidu. Elija je ni dal posekati in skrbno je pazil, da ji zi-
darji niso ranili korenin.

»Stoj na vse veãne ãase in v izbo mi glej!« je rekel.

»Oznanjaj, da se jaz, krãmar Elija, nikogar ne bojim, ne
ljudi in ne duhov!«

Prostran vrt je nasadil za hi‰o in ga je ogradil z viso-

kim plotom. Smreke in hoje so hlapci izkopali s koreni-
nami in s prstjó ter so jih presadili na vrt. Pod temnim
zelenjem si je zgradil lopo, ki je bila kapelici podobna;
ko je bila dozidana, je rekel:

»Tukaj bomo brali ãrne ma‰e za uboge du‰e puntar-

jev!«

Kmalu so ljudje sli‰ali in spoznali, kak‰ne sorte so bile

tiste ãrne ma‰e, ki jih je bral Elija. Ob toplih noãeh se je
izza plota luã svetila in kvante so se razlegale v dolino;
ubiti, hripavi glas Elijev je ‰el do zadnje hi‰e v hribu.
Kadar je bila pesem pri kraju, pa je zaÏvenketalo kakor
trkanje s kozarci. Ljudje so poslu‰ali in so se kriÏali.

BES

TROJE POVESTI

189

»Z vragom samim pije in trka. Bog nas varuj vsega

hudega!«

Komaj se je znoãilo, se je krãmar Elija zaklenil v kape-

lico. Od stropa je visel srebrn lestenec, na njem pa je
bilo do trideset sveã; vse je Elija priÏgal.

Ko je bilo v izbi svetlo, kakor pod samim soncem, je

legel Elija na mehki divan in si je toãil in je pil, dokler
mu roka ni omahnila. Dolenjska in ‰tajerska vina so mu
bila na jeziku in v grlu Ïe kakor deÏnica; toãil si je dra-
go ‰pansko vino, ki je Ïe ob prvem poÏirku planilo v kri
in v glavo kakor ogenj.

Ko je izpraznil prvi kozarec, ni bilo nobene hude misli

veã v njegovem srcu; in ãe bi se bila oglasila, bi se ji za-
smejal naglas. Ko je izpraznil drugi kozarec, je prepeval.
Ko pa je tretji kozarec izpraznil in se mu je prelival ogenj
po Ïilah, je rekel:

»Jaz sem krãmar Elija, ki se nikogar ne boji! Komur se

hoãe, naj pride v goste, ali iznad zemlje, ali izpod zem-
lje!«

Z rdeãimi, pijanimi oãmi je gledal in je videl pred se-

boj GrajÏarja, tako zabreklega in bledega v obraz, kakor
je bil tedaj, ko je z veje telebnil na tla.

Elija je postavil kozarec na mizo in ga je natoãil do

roba.

»Kaj si Ïe tukaj, bratec? Pozdravljen! Ná, pij! Noãe‰?

Zakaj ne zgrabi‰? Ali te je strah? Zmerom si bil mevÏa in

BES

TROJE POVESTI

190

‰e po smrti si mevÏa! Na tepki si me iskal, pa si me tu-
kaj na‰el; tako se ãasi spreminjajo! Lansko leto si pogle-
dal ãasih skozi okno, pa sem se od groze skril pod ode-
jo! Zdaj pa lepo pijanãujeva in se pogovarjava, kakor
stara znanca! Vzdigni kozarec in trãi, nev‰eãnost!«

Trãil je ob kozarec, ki je stal na mizi in vino se je v

ãrnem curku izlilo na tla.

Elija se je pogladil z roko preko ãela in se je ozrl po

izbi. GrajÏarja ni bilo nikjer, duri so bile zaklenjene,
sveãe so Ïarko sijale od stropa.

»Pijan sem — ali ãemu bi ne bil pijan? âe bi zdajle

mrzel in trezen leÏal v pusti izbi, bi ne bilo spanja na oãi,
v srcu pa bi bila groza in malodu‰nost. Ali tako imam
goste, ãeprav molãé, kakor lipovi svetniki!«

Ni mu sedel veã GrajÏar nasproti, temveã mo‰ki in

pleãati Kovaã. Z velikim veseljem ga je pozdravil Elija.

»Ti vsaj mevÏa nisi! Ti vsaj ve‰, kam da je treba uda-

riti, ãeprav si preslabo udaril. Kako se ti godi? Ali bo‰
kmalu dopolnil svoja leta, ali pa si prezgodaj izdihnil od
sramu in Ïalosti? Tako ali tako — potolaÏi se in pij!«

Tudi Kovaã ni pil; Elija pa je trãil in drugi kozarec se

je Ïvenketaje zvrnil na tla.

Elija je pil sam ter je izlival vino po bradi in za vrat;

zakaj pil je leÏé in prelen je bil, da bi vzdignil glavo.

BES

TROJE POVESTI

191

Ko si je oddahnil ter se ozrl, je ugledal za mizo Mar-

tinovega. Ves blaten, ku‰trav in ciganski je bil Martinov,
kakor da je bil pe‰ prehodil pol sveta.

»Nate sem ãakal!« se je razveselil Elija. »Ti si me uka-

nil, edini izmed vseh si me ukanil! Kod se klati‰, da te je
izgre‰ila posvetna pravica? Ali si ‰el med razbojnike in
rokovnjaãe, da odira‰ kristjane oãitno, ko jih mi drugi le
naskrivaj in takorekoã po postavi? Kakor si Ïe bodi, od-
poãij si pod mojo streho ter oplakni si Ïejno grlo!«

Ali tudi Martinov ni pil; strmel je dolgo na krãmarja

z belimi oãmi ter je molãe izginil.

Tako so prihajali vsi po vrsti, noã za noãjo; Elija jim je

nazdravljal in napijal, pripovedoval jim je kvante ter jim
prepeval fantovske pesmi. Tudi Potnik je prihajal in z
njim se je Elija najraj‰i po‰alil.

»Kako ti je za Ïeleznimi durmi, puntar moj? Ali bo‰ ‰e

kdaj videl beli dan? Nikoli, o, nikoli veã ga ne bo‰ gledal!
Deset let — trenotek fantu, smrt in veãnost starcu!
Kak‰en je kruh in kak‰na je pijaãa? Ne pitajo te, siro-
mak, in tudi vina Ïe dolgo nisi okusil! Ná, pij, ‰pansko
vino je, Ïlahtni heres! Trãi z mano, dobrotnikom, ki ti je
dodelil kot in Ïlico do smrti! Na tvoje zdravje in na
zdravje tvojih sinov!«

Potnik ni trãil; kakor ve‰ãa v grmu je izginil v noã nje-

gov sivi obraz . . .

BES

TROJE POVESTI

192

Ko so sveãe dogorevale in se je belilo jutro skozi okno,

je Elija zaspal ter je spal do svetlega poldneva.

Nazadnje pa se je privadil ponoãnih gostov in kmalu

mu je bilo dolgãas.

»Preveã sem sam!« je pomislil. »Sit sem teh klavrnih

gostov; duh je duh, zijá in molãi, ‰e ne pije ne! Kje si,
cigan, gre‰na du‰a? Zdaj pridi in prinesi harmoniko s
seboj! Pobotala se bova! Kaj se mi je bledlo, da si me za-
strupil? Ti ‰ele si mi povedal in pokazal, kako je treba
Ïiveti: pij, ãlovek, dokler je vino v kozarcu; veseli se in
razsiplji na vse ‰tiri strani, dokler je ãas!«

Ali cigana ni bilo; ob puntarski noãi je izginil in se ni

veã prikazal.

»Vsega sem si kupil v izobilju, zakaj bi si ‰e prijetne

druÏbe ne kupil?« je rekel Elija. »Hlapci delajo; ãe so mi
pridelali vse drugo, naj mi nazadnje ‰e veselje pridela-
jo!«

Dal je napreãi in se je peljal v mesto. Tam si je izbral

Ïensko ter jo je vso na‰arjeno pripeljal na svoj dom.

Nedelja je bila, kmetje-tlaãani so stali na cesti in so se

izgledovali.

»Kralja imate, zdaj pa pozdravite ‰e kraljico!« se jim

je smejal Elija.

In kjer se je prikazala in kamor je ‰la, so jo tlaãani po-

niÏno pozdravljali; ‰e za njenim hrbtom nihãe ni pljunil.

BES

TROJE POVESTI

193

Tudi njeno ime ni bilo kr‰ãansko; Elija jo je bil krstil za
Izis.

Odkar je imel Elija Ïivo ãlove‰ko druÏbo, ni bilo veã

duhov in prikazni, niti GrajÏarja ne. Do polnoãi in ãasih
celo do belega jutra sta popivala in prepevala Elija in
Izis.

Ko se mu je Ïe opletal jezik, je izpra‰eval Elija:
»Kaj bi rada, Izis?«
»Îidano obleko in pla‰ã od hermelina!«
»Pa kaj ‰e?«
»Ovratnico od samih biserov!«
»Kaj ‰e?«
»Zlatih zapestnic imam preveã; za noge mi kupi zla-

te zagleÏnjice!«

Elija je pijan zaspal, drugi dan pa se je domislil svojih

obljub in se je peljal v mesto.

Ni ‰e minilo pol leta, ko je Elija ãudoma in strahoma

opazil, da je vreãa cekinov tako prazna, kakor bera‰ka
malha. Streznil se je, kakor da se mu je mrzel curek iz-
lil za vrat.

»Kam je ‰lo? Kedaj je ‰lo?«
Pa je stopil k Ïenski.
»Izis, glej, jaz nisem veã bogat! Kakor nespametna

otroka sva Ïivela in trosila, zdaj pa sem izpregledal; da
bi bil prej! Hraniti bo treba, da se nama ne podere stre-
ha nad glavo!«

BES

TROJE POVESTI

194

»âemu pa mi take reãi pripoveduje‰?« je vpra‰ala Izis.

»Rekel si, da si bogat; rekel si, da bo‰ storil vse po vrsti,
kakor bom ukazala; rekel si, da bom Ïivela kakor kra-
ljica. Zdaj izpolni in stori vse tako, kakor si rekel, dru-
gaãe pojdem ‰e ta veãer!«

Elija je obstrmel in prebledel.
»Izis, kaj o ljubezni in o zvestobi ‰e besede ni?«
Izis se mu je v lice zasmejala.
»Saj o ljubezni in o zvestobi nikoli nisva govorila!«
Takrat je stisnil Elija obedve pesti in je planil; mirno

je stala Izis pred njim in se je smehljala.

»Ali bi udaril? Udari! Ná, tukaj je lice!«
Elija ni udaril.
·e tisti veãer je pospravila in povezala Izis vso svojo

dragoceno balo in se je odpeljala v mesto. Elija je pil
tako neznansko, da so se do zgodnjega jutra razlegale
po dolini njegove hripave kvante.

Kakor je bil sam, so se vrnili njegovi ponoãni gostje.

Ali Elija jih ni vabil, tudi jih ni prijazno pozdravljal, tem-
veã obmetaval jih je s steklenicami in kozarci.

»Stran, kanalje! Kdo vas je klical?«
Gostje so se mu smehljali in so ga obgovarjali.
»Kako je, krãmar Elija?« ga je vpra‰al GrajÏar. »Dolg-

ãas mi je bilo na tepki, pa sem pri‰el na vrt pogledat.
Toãi mi!«

BES

TROJE POVESTI

195

»Vrag ti bo toãil!« je vzrojil Elija in je zaluãil kozarec

proti njemu; GrajÏar se niti umaknil ni in kozarec je
padel na tla, kakor da je bil v zraku zadel ob trdo steno.

Po vrsti so prihajali vsi in so ga pozdravljali: Kovaã,

Martinov, Potnik in puntarji od prvega do zadnjega; vsa
izba jih je bila polna. Elija je metal steklenice in kozar-
ce ter je kriãal, da so ga sli‰ali onkraj hriba.

»Obseden je!« so rekli in so se kriÏali.
Takrat je ‰lo po dolini kakor spomladanski veter. Fa-

rani, kolikor jih je bilo, so se spogledali in v njih oãeh je
bilo tiho upanje.

Tam, kjer je bila nekoã Potnikova domaãija, je stala

mati, sivolasa, upognjena, in si je senãila z dlanjo stare
oãi.

»Kod se mudite tako dolgo, otroci moji? S teÏkim

srcem vas ãaka dolina!«

Tam, kjer je bila nekoã domaãija Kovaãevih, je stala

Mana na pragu.

»Kje si, moj dragi? Rekel si, da se povrne‰. Vrni se, za-

kaj moje srce je do vrha polno bridkosti!«

Tam, kjer je bila nekoã domaãija Martinovih, je stalo

dekle pred vrtom.

»Pridi, ãe si mi zvest! Vse rdeãe in bolne so Ïe moje

oãi od samih solza, moje srce vse grenko od koprnenja!«

Na vrtu je leÏal krãmar Elija, ko so ga prvikrat po-

zdravili rubeÏniki.

BES

TROJE POVESTI

196

V izbi je leÏal, ko so ga pozdravili drugikrat.
Ali ko so ga pozdravili tretjikrat, je leÏal v kleti, ni

izpregovoril besede in ni spoznal nikogar.

Popil je vse ‰pansko vino in se je vzdramil ‰ele ãez te-

den dni.

»Kdo sem in kje sem?« je vpra‰al hlapca.
»Klada pijana! Krãmar Elija si, ubog popotnik, in v

kleti leÏi‰, ki ni veã tvoja!«

»Nalij mi!«
»Kdo plaãa?«
Poãasi in mukoma se je dramil Elija.
»Ali se mi je le sanjalo? Ali ni bila to le predpustna

burka?«

»Ni predpustna burka! Tri leta si kradel in ubijal, v

ãetrtem letu pa si znorel, hvala Bogu! — Poglej mi v
obraz! Ali me ne pozna‰?«

Elija je vztrepetal.
»Saj nisi GrajÏar! Mrtev je!«
»Njegov sin pa Ïivi! — Pojdi zdaj, poberi se, prostran

je svet!«

»Le kozarec vina mi ‰e daj!« je prosil Elija.
Hlapec je nalil do vrha.
»Pij, zato ker si prosil!«
Elija je bil Ïe pristavil k ustnicam, pa je zaluãil koza-

rec na tla.

»Nikoli nisem prosil, nikoli ne bom!«

BES

TROJE POVESTI

197

Opotekel se je po stopnicah, stopil je na cesto. Dolgo

Ïe ni videl svetlega dne in pred oãmi se mu je ble‰ãalo;
noge so mu bile okorne in slabotne, kakor od testa.

»Kam bi?« je premi‰ljeval v pijani glavi.
»Na tepko ne pojdem, nisem GrajÏar! . . . Dalje poj-

dem, kamor bo noga ukazala; saj ni na svetu le ena do-
lina osojni‰ka — ‰e bom stal na hribu!«

Premi‰ljeval je, pa ni ne videl in ne sli‰al. Prah se je

vzdigal na cesti pod hribom in se je jadrno bliÏal; voz je
planil s hriba v dolino kakor ptica od neba; uho ni sli‰alo
ne kopit in ne vriskanja.

Elija je omahnil na desno in na levo, pa se je zgrudil

in je obleÏal v prahu. Vsa kopita in vsa kolesa so ‰la pre-
ko njega, ãrna kri je lila v prah. —

»Sinovi!« je vzkliknila mati. »âakala sem vas in sem

vedela, da se povrnete. Pozdravljeni, sinovi!«

»Kakor smo rekli, tako smo storili. Pri‰li smo, da si

vzamemo domovino, ki je na‰a od vekomaj!«

Tako so rekli Potnikovi fantje.
»Dragi moj!« je rekla Mana.
»Vedela sem, da se povrne‰; ‰tiri leta sem ãakala in

ãakala bi ‰e deset let!«

Starej‰i je bil zagorel v obraz, njegove roke so bile teÏ-

ke, resne njegove oãi.

»Jeseni bo stala na hribu najina domaãija!«
»Vedela sem, da pride‰!« je rekla Martinova.

BES

TROJE POVESTI

198

»Na tem golem pragu sem ãakala nate in bi ãakala ‰e

leto in dan!«

»Jeseni bo zraven farovÏa najina domaãija!« je rekel

srednji.

Najmlaj‰i pa je ‰el in se je sklonil na cesti nad ãrno

truplo Elijevo. Objel ga je okoli pasú in ga je nesel v hi‰o.
Tam mu je umil krvavi obraz in tudi suknjo mu je oãi-
stil. Gledal je na tista bleda, upala, ranjena lica in oãi so
se mu zasolzile.

»Milostna ti bodi sodba! Ne biriã in ne sodnik: odre-

‰enik si nam bil!«

BES

TROJE POVESTI

199

Zgodba o ·imnu Sirotniku

a zgodba, ki vam jo pripovedujem, se je priãela ob

tistem ãasu, ko je dopolnil ·imen petdeseto leto

svojega Ïivljenja. V mestu pa se ljudje hitreje starajo,
nego na polju. Komaj je ãloveku trideset let, se mu hrbet
krivi, mu upadajo lica. Tudi meni se je tako zgodilo. ârni
mestni prah pije kri kakor vodo.

Petdeset let je bilo ·imnu, pa je bil beteÏen starec. Ko-

vaã je bil, svojih polnih trideset let je sluÏil enemu
gospodarju; stal je na enem prostoru od zaãetka do kon-
ca, tako da se je zemlja Ïe za ped globoko usedla pod
njegovimi nogami. Ko je dosluÏil trideset let, so mu roke
odpovedale, niso veã vzdignile kladiva. In gospodar mu
je rekel:

»Zvesto si mi sluÏil, oj ·imen, dolgih trideset let. Zdaj

pa so ti roke odpovedale, oj ·imen; na tla poloÏi kladi-
vo in pojdi z Bogom, kamor ti srce veleva!«

Tako je rekel gospodar. Zakaj postava delavcem je

taka: drugim bo‰ toãil vino mladosti, pelin starosti bo‰
sam popil.

·imen se ni prerekal ne z Bogom, ne z ljudmi. Dejal

je:

BES

TROJE POVESTI

200

»V posteljo pojdem, poãakam smrti.« Tako je storil,

ampak smrti ni bilo. Laãen je bil, truden in bolan. Pa je
pomislil:

»Velikokrat Ïe so rekli, da je pravica na svetu; pojdi-

mo torej ter spoznajmo, kje je pravica in kaj da je!«

Res se je ·imen napotil ter se je moãno ãudil, ko je

spoznaval pravico. Kadar je izpregovoril besedo o pra-
vici, so se mu smejali v obraz. Pa je preudaril:

»Izpremenili so se ãasi; tista stvar, ki smo ji rekli pra-

vica, ali je umrla, ali pa so jo drugaãe krstili. Ker skoraj
bi dejal: ãe psu privo‰ãijo kost, kako da ne bi starcu suhe
skorje?«

Dolgo ni premi‰ljeval. Zakaj pri‰el je gospodar tiste

hi‰e, kjer je ·imen gostaril. Pri‰el je in je rekel:

»Trideset let si domoval v tej izbi, oj ·imen, in zme-

rom si bil zvest. Zakaj ne plaãa‰ gosta‰ãine?«

·imen se je zaãudil.
»Kako bi, ko ni dela? Star sem, dajte, da v miru umr-

jem!«

»Ne bo‰, oj ·imen, zastonj umiral! Pojdi, kamor ti

srce veleva!«

·imen je povezal svojo culo in je ‰el. Zmerom bolj se

je ãudil, majal je z glavo in je rekel, da pravica ni Ïiva
stvar, ki jo ãlovek lahko zgrabi in vpra‰a, kadar je treba,
temveã da je izmi‰ljena in abotna povest za otroke.

BES

TROJE POVESTI

201

Prerekal pa se ni z Bogom in ne z ljudmi, temveã je

sklenil v svojem srcu:

»âe v izbi ne, ãe ne v postelji, pa umrjem kraj ceste.

BliÏe bom grobu in du‰a bo Ïe na‰la svojo pot!«

Res je legel kraj ceste in si je poloÏil culo pod glavo, da

bi v miru zaspal. Ampak pri‰li so ljudje in so rekli:

»Glejte ga, razbojnika, ob belem dnevu bi kraj ceste

umiral!«

Vzdihnil je ·imen in je vstal.
»Saj sem rekel, oj ljudje, da bi raj‰i v izbi umrl!«
·e poslu‰ali ga niso; gnali so ga pred sodnika. In tam

so ga obtoÏili, da je hotel umirati kraj ceste.

»âemu pa se potepa‰, ãemu pa ne dela‰?« se je raz-

srdil sodnik.

»Saj bi!« se je branil ·imen. »Ampak roke noãejo, ne

vzdignejo veã kladiva!«

Odkod da je doma, ga je vpra‰al sodnik.
Ob tej besedi se je ·imnu ãudno storilo. Molãal je in

je premi‰ljeval, pri srcu pa mu je bilo nadvse grenko.

»Odkod da si!« je vpra‰al sodnik.
»Daleã je, daleã; zdavnaj je, zdavnaj!« je rekel ·imen.

»Koliko je — oj, petintrideset let in dalj, da niso videle
tistih krajev moje oãi . . . oj, ne spoznale bi jih veã!«

»Kaj bi tisto!« je rekel sodnik in je bil jezen. Ker oãi

sodnikove so take, da gledajo na papir, ne v srce.

BES

TROJE POVESTI

202

»Kaj bi tisto! Na odgovor te kliãem, ne k molitvi! Po-

vej, odkod da si, zato da te poÏenemo tja, ker se brez
posla potepa‰ po tujih krajih!«

·imen se je ãudil.
»Na Prisojah sem rojen, pravi pismo; ali spomin ne

vidi veã tistega kraja, ne spoznal bi ga veã, ‰e v sanjah
ne . . .«

Niã ga niso veã izpra‰evali; prijeli so ga in so ga gna-

li kakor tatu. ·imen je prigovarjal biriãem, poizku‰al je,
da bi jih izmodril.

»Saj niã drugega ne maram, nego da v miru umrjem

kraj ceste. âemu bi me zdaj ‰e po svetu vlaãili, ko je pot
dolga in voÏnja draga?«

Biriãi ga niso poslu‰ali, temveã so ga zaklenili v tesno,

nepriljudno izbo z visokim omreÏenim okencem.

»âuden je svet dandana‰nji!« je pomislil ·imen, ko je

bil sam. »Ko sem bil ‰e mlad in moãan, dvajset dolgih let
sem koprnel, da bi videl tiste kraje, kjer sta umrla oãe in
mati, Bog jima daj nebesa. Dvajset let sem koprnel, dok-
ler ni umrlo navsezadnje ‰e koprnenje samo. In zdaj,
glej, ko sem star in slab, zdaj, ko bi rad v miru zaspal, me
gonijo, kamor mi srce niã veã ne veleva. Preveã je moja
pamet trudna, da bi razbistrila to modrost!«

Ko se je vzdramil in se je komaj danilo, so odprli duri

in so ga poklicali. ·imen je vstal, vzel je culo in je ‰el
brez godrnjanja, kamor so ukazali.

BES

TROJE POVESTI

203

»âe noãejo, da bi kraj ceste umiral, pa naj mi poste-

ljejo, kjer se jim zdi!«

Tako je preudaril in se ni prepiral z nikomer.
Gnali so ga kriÏem po ulicah, naposled pa so ga potis-

nili v Ïelezni voz. ·imen je zavzdihnil in se je pokriÏal.

»âe je ukaz tak, da potujemo, pa potujmo! Morda bo

dal Bog, da se du‰a spotoma naveliãa teh starih kosti!«

Ali Bog ni dal. Îelezni voz je vozil poãasi, kakor po-

lomljen koleselj. Vsako uro se je ustavil in je stal pod
milim nebom po cele tri do ‰tiri ure. Zakaj take ljudi, ki
so drugim v spotiko in nadlego, ne nalagajo na gosposke
vozove, temveã med vreãe, sodove in razbojnike. âasih
je ·imen odvezal culo in si je privo‰ãil kos kruha in skrb-
no odmerjen griÏljaj slanine; kakor je hranil, je bila cula
zmerom bolj ohlapna in bera‰ka. ·imen pa si ni delal
hudih skrbi.

»Treba je, da ãlovek kosi, kadar je ãas kosila, in da

veãerja, kadar je ãas veãerje; vse drugo se bo Ïe naredi-
lo, kakor je boÏja volja!«

Gledal je skozi okno in je videl temne goré in zelene

doline, pusto skalovje, bogate njive, gozdove in pa‰nike,
samotne romarske cerkve, vasi in mesta; vse se je ãudeÏ-
no vrstilo in izpreminjalo pred njegovimi oãmi; pokraji-
na je bila zmerom drugaãna, ali zmerom mu je bila tuja.

»Daleã je paã ‰e do tistih krajev, ki pravijo, da so moja

domovina. âe ne z oãmi, spoznal bi jih morda vsaj s

BES

TROJE POVESTI

204

spominom. Bo Ïe Bog dal, da se biriãi ne zmotijo in da
me odloÏe tam, kjer je treba!«

Ko se je vozil tretjo noã, se mu je storilo bridko pri

srcu in zato je spoznal, da so Ïe blizu tisti kraji.

»Kako je paã tam?« je premi‰ljeval. »Kak‰ni kraji so in

kak‰ni ljudje? Ali bom ‰e spoznal rodno koão, ali bom
razumel govorico ljudi? Kako me bodo pozdravili, ko
me ne poznajo ne po obrazu, ne po imenu, kakor jih jaz
ne poznam?«

Tako je premi‰ljeval, klonil je glavo globoko do kolen

in je zadremal. Komaj je ‰e dobro zadremal, ga je vzdra-
mil biriã; zunaj se je danilo.

»Kaj bo‰ na vekomaj spal? Voz stoji Ïe pol ure, ti pa

smrãi‰! Vstani in pojdi, zakaj doma si!«

·imen je vzel culo, stopil je z voza in se je ozrl naokoli.
»Kaj to je moja domovina, pravite?«
Tudi spomin ni veã spoznal teh lepih krajev. Zeleni,

valoviti holmi, v daljavi temni gozdovi, bele vasi ob po-
loÏnih rebrih.

Stopil je k njemu droben, skljuãen, ãemeren starec, ki

je drÏal v roki debelo gorjaão.

»Kaj ti si tisti?« je vpra‰al ·imna. »Tisti, ki ga bomo

redili?«

»Ne vem, ãe sem tisti,« je rekel ·imen. »Ampak ãe

i‰ãete ·imna iz Prisojnice, sem jaz tisti ·imen!«

BES

TROJE POVESTI

205

Z zlovoljnim oãesom ga je premeril starec od glave do

nog.

»Jaz sem pa obãinski pisar in biriã iz Prisojnice. Le z

menoj, da bomo spoznali, kdo da si in ãemu nam dela‰
sitnosti, ko imamo drugih preveã!«

Sredi njiv in travnikov je stala Ïelezni‰ka postaja. Bi-

riã in ·imen sta se napotila v dolino.

»Kaj je ‰e daleã do Prisojnice?« je vpra‰al ·imen, ker

ni poznal kraja in pa tudi zato, da bi se malo porazgovo-
ril.

»Glej ga!« je skoraj srdit odvrnil biriã. »Na obãinske

stro‰ke se vozari sem, jedel bi obãinski kruh, pa ‰e poti
ne vé!«

»Kako bi vedel pot, ljuba du‰a!« ga je tolaÏil ·imen.

»Paã je res, da sem bil rojen v teh krajih, vsaj pismo
priãa, ampak videl jih nisem blizu do ‰tirideset let!«

»Kaj?« je planil biriã. »·tirideset let? — ·tirideset let

se je potepal, sam Bog vedi kod, in zdaj, ko je nadloÏen,
prihaja, da bi ga pitali! — Ali te niã ni sram?«

»âemu bi me bilo sram?« je odgovoril ·imen ves mi-

ren in brez srda. »Umreti sem kanil v postelji, pa so me
pregnali; legel sem kraj ceste, pa so me vzdignili; prosil
jih nisem, pa so me naloÏili na voz. âe je kaj ‰kode in
sramote, njim oãitaj oboje, ne meni!«

»Gospoda pi‰e postave, zato jih pi‰e zase!« je rekel bi-

riã in je umolknil.

BES

TROJE POVESTI

206

Od sonãnega jutra obÏarjena se je zasvetila v dolini

bela vas. ·imen je zasenãil oãi z dlanjo; ble‰ãalo se mu
je od sonca in od lepote in zazdelo se mu je nenadoma,
da je nekoã, kakor v davnih, Ïe pozabljenih sanjah, vi-
del ta kraj.

Biriã je iztegnil roko in je pokazal v dolino.
»Tam doli je Prisojnica!« —
Tako se je priãela ta zgodba.

BES

TROJE POVESTI

207

iriã in ·imen sta se napotila k Ïupanu. Prav niã pri-
jazno ni gledal Ïupan, tudi ni prav niã prijazno po-

zdravil.

»Torej si pripeljal to nadlogo!« je rekel in je premeril

·imna s tako pazljivim in srepim oãesom, kakor kupec
vola.

»Pripeljal sem jo!« je potrdil biriã in je tudi sam po-

gledal ·imna tako zlovoljno, kakor da bi mu v srcu oãi-
tal: »·e meni dela‰ sitnost in zamero, nadloga!«

·imen pa se ni zmenil za take oãi in za take besede in

je izpregovoril:

»Saj sem rekel, da bi raj‰i umrl kraj ceste, nego da bi

v nadlego bil ljudem, ko jim nisem bil nikoli. Ampak
kdo bi se prerekal, ãe je postava taka, da naloÏe ãlove-
ka na voz, ãe mara ali ãe ne mara!«

Îupan je malo pomislil.
»Iz Prisojnice, pravi‰, da si?« je vpra‰al.
»Pravijo, da sem!«
»Kak‰na beseda pa je to: pravijo, da sem? âe si, ali ãe

nisi, sem vpra‰al!«

BES

TROJE POVESTI

208

»Kako bi odgovoril?« se je blagodu‰no nasmehnil

·imen. »Gosposka je zaukazala, da sem iz Prisojnice, pa
tudi pismo tako izpriãuje. Kdo bi se prerekal?«

Îupan je strmel in je dolgo molãal.
»Kaj nikoli nisi bil v teh krajih?«
Mirno in prijazno je odgovarjal ·imen.
»Da sem bil rojen v teh krajih, pravi pismo. Jaz pa jih

nisem spoznal z oãmi in ‰e spomin jih je komaj spoznal.
Kako bi? Deset let mi je bilo morda, ali ‰e ne deset let,
ko sem ‰el, sirota, kakor me je vodila boÏja roka po tem
samotnem svetu. Nekaj let kasneje, ko nisem vedel, kam
da bi poloÏil glavo, sem romal nekoã skozi to dolino, se
mi zdi; nisem je spoznal natanko, noã je bila in deÏ je lil,
moje oãi pa so bile objokane . . . Pa kaj bi tisto! Reã je
taka, da nisem videl teh krajev, kar je dozorela moja
pamet.«

Îupan je strmel zmerom bolj.
»Sam ne ve‰, ãe si rojen v teh krajih, ali ãe nisi rojen!

Sam pravi‰, da ne pozna‰ ne krajev in ne ljudi. Pa pride‰
v to na‰o rev‰ãino kakor huda ura! — Kod si hodil do-
slej, komu si sluÏil in kdo te je redil?«

»Ne srdi se, Ïupan!« mu je prigovarjal ·imen. »Saj

sem rekel, da nisem koprnel ne po tebi, ne po teh kra-
jih, Ïe zdavnaj ne! — SluÏil pa sem v mestu, dolgih tri-
deset let sem sluÏil enega samega gospodarja, sem stal
do konca na enem prostoru, tako da so se mi noge za

BES

TROJE POVESTI

209

ped globoko udrle v tla. Zdaj pa moje roke ne vzdigne-
jo veã kladiva, tudi noge se mi Ïe tresejo. In tako je uka-
zal gospodar: dodelal si, pojdi, kamor ti srce veleva! Kaj
bi se prerekal s svetom, ki pi‰e postave, da se ãlovek
ravna po njih? ·el sem, da bi umrl kraj ceste, pa so raz-
sodili, da se tako ne spodobi. NaloÏili so me, kakor vreão
ovsa in so me poslali v te lepe kraje: tam je tvoja domo-
vina, so rekli, tam umri! — Zdaj, Ïupan, pa sam preso-
di, ãegav je greh!«

Îupan je udaril tako moãno s pestjo po mizi, da sta

vztrepetala obadva, biriã in ·imen.

»Trideset let sluÏil, pa si ne prisluÏil kruha za stare

dni, ne kota za kr‰ãansko smrt! Ali si vse sproti zapil,
razbojnik?«

·imen se je nasmehnil.
»Ni treba delavcu, da bi hranil, pa ima vendarle post-

nih dni v izobilju! Svetnika postavi pred naklo, samega
svetega Janeza Krstnika, ki je Ïivel ob kobilicah; pa pride
gospodar in mu poreãe: Sveti Janez Krstnik, ki Ïivi‰ ob
kobilicah, kaj je treba tebi srebra in zlata? Delaj mi zas-
tonj! — Nisem popival sproti, o Ïupan, temveã sproti
sem kri prelival — tam je zdaj, v tistem ãrnem prahu,
tista razhojena tla so jo popila. Ko sem dal poslednjo
kapljo, so rekli: Pojdi! — in so me naloÏili. Zakaj taka je
paã postava na tem svetu.«

BES

TROJE POVESTI

210

Temno je pogledal Ïupan, ãudna se mu je zdela po-

stava. Navsezadnje pa je zavzdihnil in je rekel:

»Zares je nadvse ãudna ta postava, ali kdo bi se pre-

rekal s postavami? Gospôda jih je napravila, pa jih je
napravila zase! Zapisano je, da umri ãlovek tam, kjer ni
Ïivel in da uÏivaj milo‰ãino tam, kjer je ni dajal! — Svet
stoji na glavi, mi ga ne bomo na noge postavili. — Po-
kaÏi, kar ima‰ pisanja, da bomo vedeli, kako je s teboj!«

·imen je poloÏil na mizo rumen papir.
»To je, kar je!«
Le malo besed je bilo na papirju, Ïupan pa je dolgo

bral.

»Torej da si rojen na Prisojnici . . . ‰tevilka devetin-

devetdeseta . . .«

Îupan se je zamislil.
»Saj sem tudi sam rojen na Prisojnici, poznam vso

faro kakor svojo dlan . . . ali ‰tevilke devetindevetdese-
te ne poznam!«

Premi‰ljeval je dolgo, nato pa se je obrnil do biriãa.
»Ali jo ti pozna‰, Martinec, to ‰tevilko devetindevet-

deseto?«

Zamislil se je tudi biriã, visoko je privzdignil obrvi in

je majal z glavo.

»Kako bi jo poznal, ko ne vem, kje stoji in ãegava da

je? Nadloga bo paã sama vedela, kje se je rodila!«

·imen, nadloga imenovan, ga je prijazno pogledal.

BES

TROJE POVESTI

211

»âe kraja ne poznam, kako bi poznal ‰tevilko?«
Spogledali so se vsi trije in niso vedeli, ne kod ne kam.
Takrat pa je pre‰inila Ïupana misel, ki je bila tako pri-

jetna, da se mu je takoj izjasnil zlovoljni obraz.

»·imen, pravi‰, da ti je ime in za Sirotnika da se

pi‰e‰?«

»Je Ïe res!«
Îupan je pogledal biriãa.
»Zdaj pa ti povej, Martinec, ãe Ïivi v prisojni‰ki fari ‰e

kak‰en Sirotnik!«

»Sirot je veliko, Sirotnika nobenega!« je modro od-

govoril biriã.

Zmerom vedrej‰i je bil Ïupanov obraz.
»Vse se mi zdi, sirotni ·imen, da se tvoji pravici ople-

tajo noge kakor tebi. — Odgovori, Martinec, ãegava je
‰tevilka osemindevetdeseta?«

»Mejaãeva je.«
»Mejaãeva! — In ãegava je ‰tevilka stota?«
»Tista je Prunkova.«
Takrat se je zasvetilo tudi biriãu, in tudi njemu se je

izjasnil obraz; Ïupan pa se je veselo zasmejal.

»Bojim se, sirotni ·imen, da ne bo‰ grizel prisojni‰-

kega kruha, ne tlaãil prisojni‰ke slame! Postave so nare-
jene, da bi ãloveka ukanile, pa so ukanjene same, za-
hvaljen Bog! — Le z menoj, ·imen, in tudi ti, Martinec,
pojdi z nama, da bo pravica po pravici razodeta!«

BES

TROJE POVESTI

212

»Pa pojdimo,« je rekel ·imen, ki je bil vajen vsega hu-

dega in se nikoli ni prerekal. ·e povedati se mu ni zde-
lo potrebno, da je truden od poti, od lakote in od staros-
ti.

»Nekam Ïe pridemo,« si je mislil, »in zla beseda niko-

li ne zaleÏe!«

Tako so se napotili vsi trije skozi vas: ·imen na sredi,

Ïupan na eni strani, biriã na drugi. PridruÏil se jim je
kmet, da bi si ogledal obãinsko nadlogo; pridruÏila se je
kmetica, nato ‰e kmet, pa ‰e kmetica — in ‰li so, kakor
re‰nja procesija; najveã pa je bilo otrok, ki so vre‰ãaje
spremljali nadlogo in njene biriãe.

Îupan se je ustavil pred Mejaãevo hi‰o.
»Ta je ‰tevilka osemindevetdeseta!« je rekel. Nato je

pokazal s palico preko polja.

»Tam je kolovoz, meja med Prisojnico in Osojnico.

Kaj pa je onstran kolovoza, ljudje boÏji?«

Vsi so pogledali na ono stran.
»Na oni strani, na osojni‰ki zemlji, je kup kamenja;

béli se v soncu, vsi ga vidite. Tam, kjer leÏi tisto kamenje,
je bila nekoã prisojni‰ka ‰tevilka devetindevetdeseta!«

»·e prav zares!« je podkriÏal star kmet, ki je stal za bi-

riãem.

Îupan pa je govoril ‰e nadalje.
»Tista ‰tevilka devetindevetdeseta ni bila na svetu

boÏjem drugega niã, nego lesena bajta, na kamen

BES

TROJE POVESTI

213

postavljena. âegava je bila, to naj dandana‰nji sam Bog
razsodi. Tam so gostovali vsi tisti, ki niso imeli svoje
strehe, pa tudi ne lehe za krompir in fiÏol. In gostovali
so tam tudi Sirotnikovi; ãe so pomrli tam od vsega hu-
dega, jim Bog daj veãni mir in pokoj! Poslednji od tistih
Sirotnikovih pa je zdajle med nami, ime mu je ·imen,
oblastnija nam ga je poslala za obãinsko nadlogo!«

Vsi, kolikor jih je bilo, so se temno ozrli na ·imna.

·imen se je blagodu‰no smehljal in je rekel:

»Taka je postava, kdo bi se prerekal?«
Îupan pa je govoril ‰e do konca.
»Zdaj pa premislimo in preudarimo, obãani prisoj-

ni‰ki! Kje leÏi tisto kamenje: ali leÏi na prisojni‰ki, ali na
osojni‰ki zemlji? Ni razmaknjeno, ne premaknjeno; ka-
kor je leÏalo, tako leÏi. Kolibo je ogenj pobral, oÏgano
kamenje je ostalo; ni se ga ãlovek dotaknil: osat in trnje
priãata!«

Vse je Ïupan po pravici povedal in razloÏil. Ko so pred

zdavnimi leti po dolgih toÏbah in zmotnjavah ustanav-
ljali mejo med osojni‰ko in prisojni‰ko obãino, se je
naredilo, da je pogori‰ãe, ta nekdanja ‰tevilka devetin-
devetdeseta, pripadlo Osojnici. Nihãe se ni zmenil za
tisto kamenje in nihãe bi ne bil mogel povedati, ãegavo
da je, zato ker ni bilo vredno prepira. Le najstarej‰i
obãani so se ‰e od daleã spominjali Sirotnikov, posled-
njih gostaãev; nikomur pa ni bilo veã v spominu, ãe so

BES

TROJE POVESTI

214

pomrli, ali ãe so se bili pogubili v svet. Nekoã, ob hudem
vetru, je priletela iskra od Mejaãeve strehe in je zapali-
la bajto, ki je pogorela do tal kakor slama. Nihãe ni ga-
sil; poãemú? Pepel je odnesel veter, oÏgane hlode so
pokurili kajÏarji, kamenje pa je ostalo tam na vse veãne
ãase in se je prepreglo s trnjem in osatom.

Îupan je pokazal na ·imna.
»Glejte, obãani,« je rekel, »tega ãloveka, ki tukaj med

nami stoji, kakor gre‰nik za cerkvenimi vratmi, so nam
poslale oblastnije, da bi ga redili! Ta ãlovek pa je Sirot-
nikov, poslednji izmed tistih, ki so gostaãili v ‰tevilki
devetindevetdeseti. Kam sodi v rejo in ámoÏno, vas
vpra‰am, ali v obãino prisojni‰ko ali v osojni‰ko?«

»V osojni‰ko!« so vzkliknili vsi, kolikor jih je bilo.
»Pa v osojni‰ko!« se je dobrovoljno nasmehnil ·imen

in si je mislil:

»Saj v Osojnici paã ne peãejo drugaãnega kruha nego

v Prisojnici!« Zakaj laãen je bil.

Îupan pa je tedaj ukazal biriãu:
»Îeni ga v Osojnico, k Ïupanu ga Ïeni in tam razloÏi,

kakor je! Kar je rodila Osojnica, naj ‰e Osojnica pokop-
lje! Kruha zase ima dovolj prisojni‰ka fara, ampak nima
ga preveã, da bi ga metala ‰e sosedom in njih nadlo-
gam!«

Tako je razsodil Ïupan in vsi so hvalili njegovo mod-

rost.

BES

TROJE POVESTI

215

Îupan je ostal s svojo dolgo procesijo ob meji, da bi

poãakal oznanila biriãevega. Biriã in ·imen pa sta se
napotila v Osojnico.

BES

TROJE POVESTI

216

III

ot ni bila dolga in tudi ne strma; romala sta piãlo
uro po zloÏni okrajni cesti. ·imen pa je teÏko sôpel,

postajal je ter si odpoãival; in poãival bi bil paã do veãe-
ra in morda na vekomaj, da ga ni priganjal biriã.

»Stopi! Saj je cesta kakor Ïamet; plesal bi ãlovek, ti pa

stoka‰!«

»Star sem, star!« je vzdihnil ·imen.
»Tudi jaz sem star, pa se ne cmerim!« ga je zavrnil bi-

riã; postrani se je ozrl na ·imna, ki je stopal mukoma, z
omahujoãimi nogami, ves zgrbljen, upognjen in nad-
loÏen, kakor osemdesetleten starec.

»Koliko kriÏev pa Ïe nosi‰, da si tako beteÏen?« ga je

vpra‰al.

»Pet jih nosim in teÏki so!« je odgovoril ·imen.
Biriã pa se je tako zaãudil, da je odprl usta nasteÏaj.

·iroko je stopil pred ·imna in ga je ogledaval z debeli-
mi oãmi od glave do nog, kakor da ga je bil ‰ele v tistem
trenotku prvikrat ugledal. Ko je bil pri kraju z ogledo-
vanjem, je tako moãno stresel z glavo, da se mu je klo-
buk na stran pomaknil.

BES

TROJE POVESTI

217

»Petdeset let! Pa Ïe popotna smrt, pa Ïe obãinska

nadloga! — Meni jih je sedemdeset, glej, pa me ne tare
starost in za stavo ti grem dvanajst debelih ur! — âe ni
zmote v krstnem pismu, kaj si poãel, da se ti je kri po-
su‰ila?«

Blagodu‰no ga je pogledal ·imen.
»Mene vidi‰, nisi pa ‰e videl tridesetletnih starcev, ka-

kor sem jih videl jaz. Petnajst let mu je, ko se zapi‰e delu
z du‰o in s telesom, kakor gre‰nik zlodeju samemu; tri-
deset let mu je, pa je doÏivel do konca, ko ‰e ni Ïivel.
Kjer sem delal jaz, nas je bilo vpreÏenih tisoã in veã;
otroci so bili med nami, pa tudi zgodnji starci; prah in
ogenj smo dihali od jutra do mraka; nobeno oko ne vidi
tam krvi, pa se preliva v korcih in vedrih in Ïile, ‰e tako
polne, so kmalu izsu‰ene . . . Junak sem bil med njimi
in sem doÏivel pet kriÏev!«

Dolgo je premi‰ljeval biriã, nazadnje pa je vpra‰al:
»Ali je postava taka?«
»Postava je taka, kdo bi se prerekal! Ni ji treba, posta-

vi, skrbeti za starost, ker starcev ni. Le jaz edini delam
sitnost in nadlogo, Bog se me usmili!«

»Za grob ima ãlovek zmerom zemlje dovolj!« ga je to-

laÏil biriã.

·imen pa je zavzdihnil:
»·e tiste mi niso dali!«
Ob takih razgovorih sta dospela v Osojnico.

BES

TROJE POVESTI

218

Îupan se je bil povrnil s polja, stal je na pragu in ãa-

kal kosila. Pa sta se ustavila pred njim biriã in ·imen.

»Nadlogo sem pripeljal!« je oznanil biriã.
»Kak‰no nadlogo?« se je zaãudil Ïupan; takoj ga je

spreletela huda misel in ozrl se je z zlohotnim oãesom
na ·imna.

»Osojni‰ko!« je razlagal biriã. »Oblastnija nam je pos-

lala tega nadloÏnega ãloveka, da bi ga redili. Pismo pra-
vi, da je doma iz Prisojnice; ampak izkazalo se je, da ni
doma iz Prisojnice, temveã iz Osojnice. Zato ga po‰ilja
na‰ Ïupan obãini osojni‰ki v rejo in skrb!«

»Kako da je iz Osojnice!« je vzrojil Ïupan. »Nikoli ga

nisem videl, tega ãloveka, ne vem, kako mu je ime in
kdo da je! Le kar Ïeni ga nazaj, odkoder si ga prignal, pa
Bog z vama!«

Biriã pa se ni vdal, temveã je razlagal nadalje:
»Porodil se je namreã na tistem kraju, kjer je stala ne-

koã prisojni‰ka ‰tevilka devetindevetdeseta in kjer je
dandana‰nji kup kamenja na zemlji osojni‰ki. Oãitno je
torej pred Bogom in pred ljudmi, da se je rodil v osoj-
ni‰ki obãini in ne v prisojni‰ki. Tu ga imate, redite ga in
skrbite zanj po vesti, da umrje v miru!«

Nad toliko hinav‰ãino se je silno razsrdil osojni‰ki Ïu-

pan.

»Glej jo, lakot prisojni‰ko! Nima, da bi redila svoje re-

veÏe, pa bi jih naprtila sosedom! âe je zapisano v krst-

BES

TROJE POVESTI

219

nih bukvah, da je rojen v Prisojnici, je tam rojen in pri-
sojni‰ka obãina ga bo redila na stare dni! Otrok bi to
razumel — vi pa, ne le da ste lakomni, ste ‰e bebasti
povrhu! — Kar poberita se, odkoder sta se vzela!«

Ker je Ïupan tako srdito kriãal, se je nabralo na cesti

obilo ljudi, osojni‰kih faranov. Ko so ãuli, kdo da je
·imen in kako da je z njim, se jih je polastila praviãna
jeza; biriãu pa se je zazdelo, da ni prijetno prerekati se
na zemlji sosedovi.

»Ljudje boÏji, kaj bi se ljutili?« je tolaÏil s prijazno

besedo. »Razodelo se bo, kje je pravica in kje je zmota.
Vseh zme‰njav zaãetek pa je ta dolgi in jokavi nadloÏ-
nik, ki nam ga je vsem Bog poslal zaradi na‰ih grehov!«

Osojniãani pa tudi teh lepih besed niso bili veseli.
»Ne nam,« ga je zavrnil Ïupan, »in ne zaradi na‰ih

grehov, temveã vam ga je Bog poslal, je Ïe vedel zakaj!
Pa tudi ni kr‰ãansko, da govori‰ o beteÏnem starcu, ka-
kor o razbojniku; ali se v Prisojnici niste uãili katekizma?
Le lepo in zloÏno se napravita obadva v svojo domaãi-
jo; tam pa glejte, da ga boste po‰teno redili in mu meh-
ko postiljali!«

Osojni‰ki biriã, ki je bil prekanjen ãlovek, pa je izpre-

govoril:

»Je Ïe prav, da gresta, ampak kolikor poznam tega

Martinca, ni bil nikoli niã prida. Lahko se nameri, da
nam spotoma nala‰ã izgubi to nadlogo, da jo odloÏi ka-

BES

TROJE POVESTI

220

kor prazno malho ter poreãe: Tu ga imate, zdaj pa glej-
te!«

»Pametno si govoril, Andrejec!« ga je pohvalil Ïupan.

»Le pojdi z njima in bistro glej, da se ne odsmoli ta
biri‰ka smola prisojni‰ka ter ne pusti nadloge same na
na‰i zemlji!«

Spet je izpregovoril biriã Andrejec.
»Z njima pojdem, kakor si ukazal, Ïupan, in bistro

bom gledal! Ali kje je zapisano, da ne ãaka na meji ve-
lika prisojni‰ka vojska? Poslali so nam nadlogo v sramo-
to in zasmeh, pa ji bodo, mislim, zagradili pot na svojo
zemljo. Zakaj iblajtarji so vsi!«

»Tudi zdaj si pametno povedal, Andrejec! Napotimo

se torej, kolikor nas je, da pogledamo, ãe je vse po pra-
vici in postavi!«

Tako se je napravila dolga procesija na pot proti Pri-

sojnici. Spredaj ·imen in obadva biriãa, za njimi Ïupan
in za Ïupanom pol obãine osojni‰ke.

»Kakor je boÏja volja!« je rekel ·imen v svojem srcu.

»Oblast je oblast in ãlovek je preslaboten, da bi se pre-
rekal z njo!« Truden pa je bil hudó in noge so se mu
opletale.

»Hej, nadloga, kaj se maje‰?« ga je posvaril biriã osoj-

ni‰ki.

»Star sem, poãival bi!« je rekel ·imen.

BES

TROJE POVESTI

221

»Bo‰ poãival, kmalu bo‰ poãival; tam, kjer je tvoja po-

stelja in tvoj kruh! Ampak tukaj, na tej zemlji osojni‰ki,
ni poãitka zate!«

»Morda le pridem!« si je mislil ·imen. »Stojé ne bom

umrl!«

In je ‰el. Ker se je moãno opotekal, sta ga prijela pod

pazduho obadva biriãa. Îupan je videl dolgo, v dve
gubé skljuãeno teló in noge, ki so ob vsakem koraku od-
povedávale, ter je zaklical:

»Le dobro ga primita ter varno ga drÏita! âe se mu na

tej na‰i zemlji kaj prigodi, kar Bog ne daj, bo sitnost in
nadloga na‰a!«

Kakor je bil ·imen truden, se je ozrl ter se nasmehnil.
»Brez zamere, Ïupan; postava je naredila!«
Tako so ‰li in so pri‰li skoraj do meje.
»Prav niã se nisi zmotil, Andrejec!« je vzkliknil Ïupan.
»Glej jih tam, razbojnike!«
Onstran kolovoza je ãakala obãina prisojni‰ka, da bi

videla, ãe se je zgodilo po pravici in postavi.

Ko sta se vojski ugledali, se je vzdignil na obeh stra-

neh silen vri‰ã in tru‰ã, tako da spoãetka ni bilo mogoãe
razloãiti nobene besede. Osojni‰ki biriã je porival ·imna
preko meje, prisojni‰ki biriã pa ga je odrival. ·imen se ni
branil in tudi ni zinil besede.

»Pa vendarle kaÏe, da bom stojé umrl!« si je mislil.

BES

TROJE POVESTI

222

Obadva Ïupana pa sta vsak zase preudarila, da bi ve-

soljni tepeÏ ne obrodil drugega niã, nego senen voz nad-
log in sitnosti. Zato sta ukazala obadva hkrati:

»Mirujte, ljudje boÏji; naj razsodi pametna beseda!«
Obãani so verno poslu‰ali od obeh strani, Ïupana pa

sta se pomenila takole:

Najprej je povzdignil svoj glas osojni‰ki Ïupan in je

rekel:

»Ali se ti je zme‰alo, da uganja‰ take reãi, kakor bi jih

paglavec ne uganjal? âe postav ne pozna‰, ãemu Ïupa-
ni‰?«

Prisojni‰ki Ïupan pa mu je takoj odgovoril:
»Zato, ker postave poznam, sem to nadlogo tjakaj

poslal, kamor sodi! Odpri oãi nasteÏaj, poglej tisto ka-
menje tam in reci, na ãegavi zemlji da leÏi!«

»Tisto kamenje si vtakni v suknjo, ãe se ti zdi! Kar je

pisano in potrjeno, ne izbri‰e tvoj jezik; pisano pa je, da
se je nadloga rodila v Prisojnici. Oblastnija ti je nadlo-
go izroãila; ravnaj se, kakor ti je ukazano!«

»Kako bi se nadloga rodila v Prisojnici, ãe je stala baj-

ta v Osojnici in stoji tam ‰e dandana‰nji njen spomin?
Oblastnija pa ne ravna po boÏji pameti, temveã po ãlo-
ve‰ki, in ãlove‰ka pamet je zmotam podvrÏena! Zatorej
le vdano sprejmi to nadlogo, kakor ti jo je Bog poslal!«

Osojni‰ki Ïupan pa se je tedaj hudobno zasmejal in je

vpra‰al:

BES

TROJE POVESTI

223

»Kaj pa bi storil ti, da se je bil pripeljal v zlati koãiji s

‰tirimi konji in s srebrno vprego: ali bi ga suval ãez
mejo, ãe mu je prijetneje na oni strani? Ali ne bi rekel:
naj plaãuje davke in doklade, kjer ga je volja? Siromaka
pa rine‰ preko praga, ne privo‰ãi‰ mu suhe skorje!«

Takrat se je obrnil prisojni‰ki Ïupan do svojih obãa-

nov.

»Sli‰ali ste! Ni mu do pravice, do tiste suhe skorje mu

je, ki sodi siromaku na stare dni!«

Ampak tudi osojni‰ki Ïupan se je obrnil do svojih

obãanov.

»Pravica mu je izroãila Ïejnega, da bi ga napojil, laã-

nega, da bi ga nasitil, pa ga suje ãez mejo! In tak bi dru-
gim oãital lakomnost?«

Spet se je vzdignil od obeh strani silen vri‰ã in tru‰ã;

spet sta se prerivala obadva biriãa sredi kolovoza; ·imen
je visel med njima in se ni branil ne z besedo, ne z rokó.

Mo‰ki so gledali temno in so si vihali rokave, Ïenske

so kriãale, otroci so pobirali kamenje; vse je kazalo, da
je huda ura blizu. Tedaj pa sta se spomnila obadva Ïu-
pana, da bi tepeÏ ne bil koristen, Ïe zategadelj ne, ker bi
sirotni ·imen vendarle ostal na meji in bi pravica ne bila
dognana. In obadva hkrati sta vzkliknila:

»Mirujte, ljudje boÏji!«
Nato pa je izpregovoril osojni‰ki Ïupan:

BES

TROJE POVESTI

224

»Tukaj na tem kraju ne bomo dognali pravice, ker je

beseda proti besedi. Oblastnije so zme‰njavo spletle,
oblastnije naj jo razpletejo! Potrpite, obãani, ne rogovi-
lite in nikar ne stopajte na ta lakomni prisojni‰ki svet,
dokler ni zadnja sodba izreãena!«

Izpregovoril pa je tudi prisojni‰ki Ïupan in je rekel

svojim obãanom:

»Nikar se ne jezite ob takih besedah, temveã pomisli-

te, da pes laja, kakor mu je od narave dano! Zatorej po-
trpite, da se pravica izkaÏe!«

Takrat pa sta se oglasila obadva biriãa, ki sta bila Ïe

vsa potna in zasopla:

»Kam z nadlogo?«
Îupana sta se spogledala in sta pomislila.
»Kaj bi re‰etali!« se je zasvetilo prisojni‰kemu. »Tja ga

poloÏimo, kjer je prava njegova domaãija, in tam naj
ostane, dokler ne bo pravica potrjena!«

In je s palico pokazal na golo kamenje.
Osojni‰kemu Ïupanu pa se je zdelo, da je hinav‰ãina

za plotom; in zato je rekel:

»Na osojni‰ki svet bi ga poloÏil? Da bi se sklical: tam

je leÏal, tam naj leÏi! — Iblajtar modruje po iblajtarski
pameti, mi pa smo kristjani!«

»Naj oblastnija reãe svojo besedo!« je odvrnil prisoj-

ni‰ki. »Motila se je, naj zmoto popravi; dajmo ji prilike
in ãasa, da bo na‰a pravica slavno razodeta! Ampak do-

BES

TROJE POVESTI

225

tistihdob naj ta nadloga, ·imen imenovana, ãaka na tis-
tem belem kamenju, ker viseti ne more do konca dni!«

»Viseti ne more!« je spoznal tudi osojni‰ki. »Naj to-

rej leÏe na tisto kamenje, le da se ne gane! Z Ïivotom in
obrazom pa naj bo obrnjen na prisojni‰ko stran!«

Tako sta sklenila in doloãila Ïupana. Biriãa pa sta pod-

prla ·imna pod pazduho in sta ga poloÏila na kamenje,
ki je bilo vse vroãe v opoldanskem soncu. ·imen je za-
vzdihnil in komaj da je dobro leÏal, je zadremal. Obraz
je imel obrnjen proti Prisojnici, naravnost v sonce.

Ko je bilo to poglavitno delo opravljeno, sta se napo-

tila Ïupana vsak do svojega doma; in obedve procesiji
sta se napotili za njima. Koj po kosilu sta Ïupana na-
pregla ter pognala proti mestu. Obadva koleslja sta div-
jala tako neznansko, da se ni polegel prah pol ure za
njima.

·imen je spal na vroãem kamenju; na eni strani je

leÏal v travi prisojni‰ki biriã, na drugi osojni‰ki.

BES

TROJE POVESTI

226

imen je spal in sanjalo se mu je tole:

Bog ga je blagoslovil z neizmernim bogastvom. Ali

zlato ni omamilo njegovega srca in ni ga navdalo z na-
puhom. V svoji sreãi se je domislil domovine in je za-
hrepenel po nji, kakor otrok po materi. Takoj je ukazal
sluÏabnikom, da naj mu vpreÏejo dvanajstero belcev
pred zlato koãijo. V jadrnem diru se je napotil proti do-
movini in je ‰e pred mrakom dospel v Prisojnico. Tam
so ga pozdravili kakor kralja in gospodarja. S hriba so
grmeli moÏnarji, pred farno cerkvijo so stali visoki mlaji,
preko ceste pa se je boãil veliãasten lok, z zelenim
smreãjem ovit; in na loku je bilo z velikimi rdeãimi ãrka-
mi napisano: »Pozdravljen nam bodi — tukaj in povso-
di!« Milo se je storilo ·imnu ob toliki ljubezni. Skoraj je
bil Ïe pozabil na domovino, a glej, domovina ni pozabila
nanj, spoznala ga je z materinskimi oãmi, sprejela ga je
z razprostrtimi rokami. Iz takih sladkih misli pa ga je
vzdramil silen vik in vek. Prikazal se je Ïupan osojni‰ki
z vsemi svojimi obãani.

»Kak‰ne predpustne burke pa uganjate?« je kriãal.

»Stavite mlaje in loke svojim obãanom, ne pa na‰im!« —

BES

TROJE POVESTI

227

In je kratkomalo zgrabil za uzde prvi par belcev, pred
zlato koãijo vpreÏenih. Tedaj pa je priskoãil Ïupan pri-
sojni‰ki, da bi mu iztrgal uzde. In je kriãal, da se je do
neba razlegalo:

»Ali ne bo‰ takoj izpustil, JudeÏ I‰karijot? Poglej pis-

mo, ãe zna‰ brati! V Prisojnici je rojen, v Prisojnico pri-
stojen, tako pravi postava! Izpusti!« — Osojni‰ki pa ni
izpustil, temveã je kriãal ‰e glasneje, nego prisojni‰ki:

»Ti izpusti, colnar goljufni! Ali vidi‰ tisto kamenje

tam? âegavo je, na ãegavem svetu leÏi?« — —

»Tisto kamenje si vtakni v suknjo, ãe se ti zdi! Kar je

pisano, je pisano; s postavo in pravico se ne bo‰ prere-
kal!« — —

»Tam na tistem kamenju je stal njegov dom! Tam je

rojen, tja pristojen!« — —

»Niã me ne briga tisto kamenje; naj leÏi v miru, kakor

je leÏalo od vekomaj! Moja pravica je pisana in potrje-
na — izpusti!« —

Tedaj pa se je osojni‰ki hudobno nasmejal in je rekel:
»Kaj pa bi ti storil, oj colnar, in kako bi sodil, da se ni

pripeljal v zlati koãiji, temveã da so ga prignali biriãi,
starca nadloÏnega, siromaka nebogljenega? Ali bi ga
podil preko praga?« — —

Prisojni‰ki pa ga je zavrnil:
»Kakor bi postava ukazala in kakor bi pismo veleva-

lo, tako bi storil!« — —

BES

TROJE POVESTI

228

Tako sta se brez konca in kraja prepirala in prerivala

obadva Ïupana; na pomagáj sta jima pri‰la ‰e obadva
biriãa in navsezadnje so se spopadli ‰e obãani. Huda
vojska se je vnela, stra‰na tepeÏen je divjala po dolini od
hriba do hriba. Mo‰ki so kleli, Ïenske so jokale, otroci so
kriãali. Ura za uro je minila, ·imen je sedel v zlati koãi-
ji in je bil laãen in Ïejen. Laãni in Ïejni pa so bili tudi
belci, naveliãali so se pustega prepira in so potegnili.
Obãani prisojni‰ki in osojni‰ki so nasteÏaj odprli usta,
ko se je zlata koãija nenadoma zamajala ter se v jadr-
nem diru spustila v dolino. Prah se je vzdignil, sonce je
Ïgalo, da se Bog usmili; ·imen pa je sedel na Ïametni
blazini, v svoji zlati koãiji, in je bil laãen in Ïejen. Ustna
so mu pokala, pred oãmi se mu je meglilo, v glavi mu je
kovalo stotero teÏkih kladiv. Pa je pomislil:

»Kdo bi se prerekal, ãe mu je sojeno, da umrje od vse-

ga hudega v zlati koãiji in zavoljo same prevelike prijaz-
nosti svojih rojakov?« Nagnil je glavo in se je zvrnil na
cesto . . .

Take so bile ·imnove sanje. Ko se je vzdramil, ni leÏal

veã na hrbtu, temveã na obrazu. Sonce je bilo zatonilo
za hrib; pol doline je bilo Ïe v senci. Biriãa sta leÏala v
travi in sta obadva spala. Osojni‰ki je leÏal na hrbtu,
roke in noge razprostrte, kakor pribit na svetega Andre-
ja kriÏ; prisojni‰ki pa je z obrazom, s komolci in s kole-
ni ti‰ãal v travo.

BES

TROJE POVESTI

229

·imen se je trudoma vzdignil; tako slab je bil, kakor

da je bil prespal deset dolgih let. Stopiti je hotel na noge,
noge pa ga niso veã nosile, le kamenje je zahre‰ãalo pod
njimi; in prepla‰ena sta se vzdramila obadva biriãa.

»Kam?« sta vzkliknila hkrati in sta planila.
»Nikamor ne!« se je prijazno nasmehnil ·imen. »âe

bi me te uboge noge ‰e nosile, ne bi vaju vpra‰al za pot!
Le v miru spita, tudi jaz bom spal!«

Biriãa sta zadremala, ·imen pa je sedel na kamenju,

oklenil je kolena z rokama in je premi‰ljeval.

»Dolga je paã pot do mesta in tudi pravica nima mla-

dih nog! Napoti se kr‰ãevat, pa pride k pogrebu. Noã bo
Ïe in morda bo Ïe jutro, ko se povrne posvetna oblast s
pisanim oznanilom. Jaz, ·imen Sirotnikov, sem laãen in
kdo mi bo dal kruha? Îejen sem in kdo mi ponudi
korec? Vse, kar je, je pravica in postava, ãlovek pa je
prah!«

Take misli so ob‰le ·imna, zato ker je bil laãen in Ïe-

jen. Videl je obadva biriãa, ki sta prijetno dremala v tra-
vi, in je mislil ‰e nadalje:

»Glej, pravica spi praviãno spanje, zato ker je opravila

svoje opravilo, kakor je bilo treba. âe bi zdajle rekel pra-
vici: Laãen sem in Ïejen, tudi moja postelja je trda — kaj
bi odgovorila pravica? Odgovorila bi: Niã me ne briga,
ãe si laãen in Ïejen in tudi tvoja postelja me niã ne bri-
ga, zakaj jaz sem pravica, sama sebi mati in hãi, sama

BES

TROJE POVESTI

230

svoj zaãetek in konec; ãe si kristjan, ne prerekaj se z
menoj, zakaj postava je sveta kakor evangelij: kdor jo
ogleduje z nezaupnim oãesom, je gre‰nik v svojem srcu
in hude kazni vreden. Kar je napisano, to beri, pa niã ne
premi‰ljuj; ãe je napisano, da bodi laãen in Ïejen, blag-
ruj postavo ter bodi laãen in Ïejen; ãe je pa napisano, da
umri od vsega hudega na tem golem kamenju, spoznaj
pravico ter hvali Boga, da si jo izpolnil!«

Njegove misli so se napotile iz te bridkosti na daljne

ceste, koder niso hodile ‰e nikoli.

»Kaj je bilo tvoje Ïivljenje, oj ·imen Sirotnik?«
In kakor je sedel na golem kamenju, klonil Ïivot v dve

gubé ter oklepal kolena z rokama, je pregledal v svojem
srcu, kar je gledal nekoã z oãmi:

»Zdaj sedi‰ na tem golem kamenju, ·imen Sirotnik, in

siroten si huj‰e, nego ob rojstvu! Takrat so bile ‰e roke
na svetu, ki so te v plenice zavijale in na posteljo pola-
gale; tudi tepen nisi bil preveã, ãe si kriãal. Nikogar ni
zdaj, da bi ti postiljal, nihãe te ne vpra‰a, ãe bi jedel in
pil, tudi kriãati ne sme‰, zato ker ti velja pravica, ki otro-
ku ni veljala! Pa kaj je bilo vmes, pa kaj je bilo tistih ‰tiri-
deset let od zaãetka tega dolgega romanja pa do brid-
kostnega dana‰njega dne? Da bi spravil ves vroãi pot,
kolikor sem ga potoãil, vso kri, kolikor sem je prelil —
bogastvo, zdi se mi, da bi bilo. Ali kam je lil pot, kam je
lila kri? Moje roke so prazne; nakopiãil in nabasal sem

BES

TROJE POVESTI

231

bogastva do strehe; in ko sem bil s tem opravilom pri
kraju in je bila ura, da bi uÏival, ni bilo bogastva nikjer.
Tako se je zgodilo tistemu, ki si je bil v potu svojega
obraza natlaãil svetlih cekinov, pa je pri‰el domov in je
ti‰ãal suho listje v pesteh. Stara bajka za otroke — to je
bilo tvoje Ïivljenje, ·imen Sirotnik! âudno pa je dvoje:
da je toliko ljudi na svetu — kdo bi jih pre‰tel? — ki Ïivé
to pusto staro bajko in se ne spametujejo: in pa je ãud-
no, kje da navsezadnje ostanejo tisti cekini, za katere so
bili ogoljufani tisoãeri Sirotniki . . .«

Tako daleã je mislil ·imen, ker je bil laãen in Ïejen in

pa ker ni imel drugaãnega opravila.

Kmalu je bila v senci vsa dolina; le hribi so se ‰e sve-

tili in nad njimi beli oblaki, ki so se zloÏno izprehajali po
nebu. Biriãa sta se vzdramila; zehaje sta se ozrla na ·im-
na.

»Kakor smrt sedi‰ tam in ãepi‰!« ga je pokaral prisoj-

ni‰ki.

»Stresi ga, ãe je Ïiv; saj ‰e ne bevskne!« je svetoval

osojni‰ki.

In res ga je stresel prisojni‰ki tako krepko za ramo, da

je ·imen omahnil. Niã ni rekel, ker mu je bil jezik pre-
teÏak; le nasmehnil se je in je posvaril biriãa z veselimi
oãmi; oãi so rekle:

»To kamenje je moje, zapisano mi je, ne stresaj me na

mojem kamenju!«

BES

TROJE POVESTI

232

Biriã pa ga je osorno pogledal in mu je ukazal:
»âe misli‰ umreti, kakor vse kaÏe, preloÏi smrt, dok-

ler se pravica ne razodene. âe si ãakal do mraka, bo‰ po-
ãakal ‰e do noãi. Kajti zapomni si, da zdaj nisi ne tukaj
in ne tam in da tvoja du‰a nima pravice, pobegniti iz
tega kraja brez dovoljenja in povelja! Postava je posta-
va, ustanovljena od Boga, ti pa si ãlovek, iz Ïenske ro-
jen!«

Ko je sli‰al ·imen take modre besede, je molãal in je

povesil glavo.

Biriã prisojni‰ki pa ni maral, da bi le sosed njegov ra-

zodeval modrost; razodel jo je tudi sam in je rekel:

»Nikar se tako ne drÏi, kakor da bi uÏival krivico! Za-

radi tebe in zaradi tvoje pravice se je danes ta dan pol
sveta zamajalo! âe je gre‰nik ‰e tako nedolÏen, bodi
vesel, da se potí pravica ob njegovem grehu, ki ga ni!«

Take modrosti je poslu‰al ·imen in je molãal; pa si je

mislil:

»Obe‰enjak roma pod vislice, pa zaokrene oãi proti

nebu in moli: Zahvaljen bodi, o Bog, da se je na ubogem
mojem telesu razodela tvoja pravica! Da bi zdajle ne
stale tam te visoke vislice, da bi pod njimi ne stal ta po-
boÏni rabelj, kaj bi bilo s tvojo pravico, o Gospod? —
Najpoprej je bila beseda in so bile bukve, nato ‰ele je bil
ãlovek in je bila Ïiva kri. Kar je pisano, velja, kar je
govorjeno, je prazna sapa. Blagoslovljen sok je tinta

BES

TROJE POVESTI

233

sodnikova, a niãvredna deÏnica je solza in je kri. Naj-
poprej je imel ãlovek ime in je imel ‰tevilko, nato ‰ele
Ïelodec in pamet. Kdo bi se prerekal?«

Tako so se na stara leta in ob pozni uri ãudeÏno raz-

mikale ·imnove misli. Njegovo srce je bilo ãisto od nek-
daj in se je slavno ubranilo mnogoterim izku‰njavam; ni
se bila zalezla vanj setev dvoma in pre‰ernosti, pa ven-
dar se je izkazala Ïetev, ko bi nobeden svetnik ne raz-
bistril, kako in kedaj.

Kakor se je bliÏala noã, tako so prihajali obãani, da bi

sli‰ali pravico in njen evangelij. Na obeh straneh kolo-
voza so polegli v travo; tudi vina, kruha in svinjine so
prinesli s seboj. Pili so in jedli, kriãali in kvantali, dokler
se ni do dobrega znoãilo.

·imen je vzdignil glavo, povohal je v zrak, ker mu je

bilo zadi‰alo nadvse prijetno. Ali sladki vonj ga je oma-
mil, zazibalo in zatemnilo se mu je pred oãmi in omah-
nil je z vsem Ïivotom na kamenje.

»Laãen sem!« je rekel; nato pa ni izpregovoril veã, le

ustna so se prijazno nasmehnila.

BES

TROJE POVESTI

234

vonilo je angelsko ãe‰ãenje, ko sta se vraãala Ïupa-
na iz mesta. Podila sta, da sta se konja pénila. Ko

sta se peljala v mesto, je bil prisojni‰ki spredaj in prijet-
no mu je bilo pri srcu, kadar je pomislil, da osojni‰ki
razbojnik poÏira prah za njim. Ko pa sta se vraãala, je
prvi napregel osojni‰ki in ‰e nala‰ã neusmiljeno ‰vrkal,
zato da bi napravil razbojniku prisojni‰kemu vrhano
skledo pra‰ne veãerje.

»Le kolni,« si je mislil, »tudi jaz sem klel!« Obadva pa

sta gonila kakor dvoje pijanih furmanov.

»âakaj!« je kriãal prisojni‰ki zadaj.
»Goni!« je odgovarjal osojni‰ki spredaj, smejal se je

hudobno in je ‰vrkal na vso moã.

Îupana pa se nista vozila sama, temveã pravica, ka-

kor je bila razodeta, se je vozila z njima. Niã se nista us-
tavila, ne pred krãmo, ne pred domom; gonila sta narav-
nost do meje. Ljudstvo pa je sli‰alo peket kopit, videlo
je pra‰ni oblak, ki se je jadrno bliÏal, in je vzkliknilo:

»Razodela se je pravica!«
»Pravica je izkazana!« je vzkliknil osojni‰ki ves zasop-

ljen in je skoãil z voza.

BES

TROJE POVESTI

235

»Ni ‰e izkazana!« je odgovoril prisojni‰ki in je ustavil.
»Naj razloÏita po vrsti!« so rekli obãani.
Nato je izpregovoril osojni‰ki:
»Razodelo se je, da je ‰e pravica na svetu! Ta razboj-

nik prisojni‰ki se je zvijal in pretvarjal, lagal je in vrto-
viãil, ampak postava ga je spoznala Ïe po obrazu in je
slekla do golega njegovo hinav‰ãino. ·e pol ure ni mini-
lo, pa je razglasila: Nadloga je njegova, Bog z njo in z
njim!«

Stra‰no se je ob takih besedah razsrdil prisojni‰ki Ïu-

pan.

»Tisti iblajtar, ki stoji na oni strani in ki pravi, da je

osojni‰ki Ïupan, se ne boji greha ter laÏe Bogu in njegovi
pravici v obraz! Niã ni razodeto, ne izkazano in ne so-
jeno, dokler ne izpregovori vrhovna pravica, ki sem jo
poklical na pomagaj!«

Kakor je rekel prisojni‰ki, tako je bilo: pravica se je

pomi‰ljala. Z levim u‰esom je poslu‰ala na osojni‰ko
stran, z desnim na prisojni‰ko, pa ni pokimala ne na
desno in ne na levo. âlove‰ka pravica je namreã taka, da
rada premi‰ljuje. Ne sme se prerekati gre‰nik, ãe se mu
dozdeva, da je zaradi pravice in njenih besed v ãrno tin-
to utopljen, na rjasto pero nasajen; hvali naj Boga, da je
pravica na svetu in da se zmeni zanj, nehvaleÏnega raz-
bojnika.

BES

TROJE POVESTI

236

·imen je poslu‰al kakor v sanjah besede Ïupanov; ni

se mu hotelo, da bi odprl trudne oãi; tako se je bil pri-
vadil trdemu kamenju, da ni ãutil boleãine, tudi glad se
je bil za silo vdal, le Ïeja ga je Ïgala v ustih. Poslu‰al je
besede o pravici in je premi‰ljeval v svojem srcu:

»Skorajda bi se lotil siromaka napuh, ãe pogleda in

preudari, koliko besed, pisanja, ãasa in truda zapravlja
pravica z njim! Blagi ljudje, ki se zdaj prerekajo preko
meje, so opustili vsako nujno opravilo zaradi mene in
zaradi pravice. Stojé so pouÏili kosilo, veãerje si ne pri-
vo‰ãijo, njih hi‰e in bajte so tatovom odprte. In ta dva
Ïupana se potita od zgodnjega jutra, da bi dognala pra-
vico; vozila sta se v mesto, tam sta romala od postave do
postave, od gosposke do gosposke; uãenjaki so re‰etali
nad menoj, krhala so se peresa, ãrna tinta se je preliva-
la, sluÏabniki pravice so v potu obraza kopiãili besedo
nad besedo. Sirotnik ·imen, kako si zasluÏil toliko skrbi
in kedaj bo‰ povrnil toliko dobrot?«

Ko je ·imen tako premi‰ljeval o svoji nevrednosti, sta

se Ïupana prerekala nadalje in bi se bila morda prereka-
la do polnoãi, da se ni oglasil osojni‰ki biriã. Stresel je
·imna za ramo, ·imen pa se ni ganil, ‰e zastokal ni.

»Ali se je potuhnil, ali pa je mrtev!«
Prisojni‰ki biriã ga je stresel za drugo ramo, pa tudi

niã ni opravil.

»Zini, ãe si Ïiv!«

BES

TROJE POVESTI

237

Pristopila sta Ïupana, obadva sta se moãno prestra-

‰ila. Osojni‰ki je pokleknil in se je sklonil nad ·imna,
zato da bi videl, ãe nadloga diha ali ne.

»Saj diha, saj mu Ïila bije!« je vzkliknil ves srdit. »Po-

tuhnil se je, niã dobrega nima v mislih!«

»Popihal bi jo, ‰e preden se izkaÏe pravica!« je uganil

prisojni‰ki.

»Biriãa, verno pazita, vajinim rokam je izroãen!«
»Da je laãen, je dejal!«
Tedaj sta se Ïupana spogledala in nista vedela, kaj bi;

ker pravica je zato na svetu, da sodi ãloveka, ne pa, da
bi ga pitala in napajala. Zato sta se Ïupana najpoprej
razjezila nad ·imnom, ki je pravico vpra‰eval za kruh,
namesto za besedo.

»Nala‰ã, iz same ãiste hudobije bi nam delal sitnosti!

Zdaj, ko je pravica na poti in se bo slavno razodela, bi
nam zavozlal, kar je Ïe napol razvozlano! Kaj nima‰ ne
vesti, ne po‰tenja?«

·imen je narahlo odprl eno oko, da bi videl, ãemu to-

liko jeze in odkod; tudi izpregovoriti je nameraval, jezik
pa je odpovedal in tudi ustna se niso genila.

»Kdo mu bo stregel, kdo ga bo nasitil in napojil?« sta

vpra‰ala Ïupana. »Zakaj nevarnost je, da nam ta nadlo-
ga v svoji hudobiji in hinav‰ãini du‰o pusti, preden se
razodene pravica. Res bi to bilo zoper vsako postavo in

BES

TROJE POVESTI

238

bi obrodilo mnogo‰tevilne sitnosti, ampak kaj se razboj-
nik meni za postavo!«

Modrovala sta na to in na ono stran, izmodrovala pa

nista niãesar. Zatorej je spet izpregovoril osojni‰ki biriã,
ki je bil bistra glava in nikoli ni brez potrebe zapravljal
besed.

»Obãinske svetovalce skliãimo od obeh strani, pa naj

preudarijo in razsodijo!«

Zgodilo se je po biriãevih besedah. In na svetu ni ‰e

bilo tako imenitnega in slovesnega posvetovanja, kakor
se je vr‰ilo tisto noã. Veãerna zarja je bila Ïe ugasnila,
zvezde so sijale, hladnej‰i veter je zapihal od hribov. Na
meji so se zbrali obãinski moÏje iz Prisojnice in iz Osoj-
nice, da bi po resnem preudarku sklenili, kdo da naj
·imna napoji in nasiti. V ‰irokem kolobarju so posedli v
travo, za luãaj daleã od ·imna in njegovih biriãev. Tem-
no so gledali in dolgo so molãali, zakaj ãutili so vsi, da je
ura slovesna in resnobe vredna.

Îupan prisojni‰ki je izpregovoril:
»âe bi se zdajle prerekali o pravici in postavi, bi glu-

hec pridigal gluhcu in temu posvetovanju bi ne bilo
konca na vekomaj. Zatorej ne o pravici, temveã o
kr‰ãanskem usmiljenju govorimo ter o ljubezni do
bliÏnjega! âe vidi ãlovek, da strada njegov brat, kaj bo
storil? Odrezal mu bo dobr‰en kos kruha in bo dejal: Ne
vpra‰am te, odkod da si, kje da je tvoja pravica in kak‰na

BES

TROJE POVESTI

239

da je, temveã reÏem ti kruh, kakor me je katekizem uãil.
— Tako bi storil veren kristjan; kako pa si ti naredil, Ïu-
pan osojni‰ki?«

Osojni‰ki mu je takoj odgovoril:
»Lepa reã je kr‰ãansko usmiljenje in ‰e lep‰a reã je

ljubezen do bliÏnjega. Ampak zdaj povej oãitno, Ïupan
prisojni‰ki, kdo je zatajil oboje? Tvojega brata, ki je stra-
dal, so prignali v Prisojnico. Ti pa ga nisi vpra‰al, ãe je
laãen in Ïejen, nisi mu rezal kruha, ne toãil vode, tem-
veã trudnega, laãnega in Ïejnega, kakor je bil, si izroãil
biriãu, da ga poÏene v Osojnico! Lepo si razkladal
kr‰ãanske ãednosti; ravnaj se po njih!«

Îupana sta kmalu spoznala, da se tako kakor cesta

pravice tudi cesta kr‰ãanskega usmiljenja vleãe v dol-
gem kolobarju brez zaãetka in brez konca. Besedovala
sta, da so se zvezde tresle, ali besede niso obrodile niti
pi‰kavega sadú. Obãinski moÏje so verno poslu‰ali: njih
modrost pa tudi ni imela dalj‰ih nog od Ïupanje mo-
drosti; zato so molãali. Îe je minila ena ura, Ïe je minila
druga; tiha dremotnost je legla na dolino; nebo je bilo
zmerom temneje, zvezde so se vzpenjale vi‰je in so Ïar-
ko svetile.

V tisti lepi noãi pa je nenadoma obsenãila modrost

Andrejaza, moÏa osojni‰kega, ki drugaãe nikoli ni govo-
ril.

BES

TROJE POVESTI

240

»Dajmo vsak pol!« je rekel. »âe je krivica, jo bomo

enako nosili, ãe pa je pravica, jo bomo enako uÏivali!«

BrÏ sta poslala Ïupana po kruha in vina; eden v Pri-

sojnico, drugi v Osojnico. Sla sta na vso moã brusila
noge, ali pre‰la je debela ura, preden sta se vrnila. MoÏje
so ãakali vdano, podremavali so in pokimavali in so bili
zadovoljni s seboj in s svojo modrostjo. Ko so doãakali,
so priÏgali tresko, da jim je svetila ob resnobnem opra-
vilu. Nato so tehtali in merili z natanko skrbljivostjo, da
bi nobena stran ne izgubila ne trohice pravice, ne kap-
ljice postave. Res se jim je navsezadnje posreãilo, da so
iztehtali in izmerili dvoje popolnoma enakih kosov kru-
ha ter dvoje meric vina. Îupana sta zahvalila Boga, da se
je vse tako lepo in v miru dovr‰ilo, nato pa sta se napo-
tila do ·imna.

Najprvi je povzdignil svoj glas prisojni‰ki Ïupan in je

rekel:

»Po dolgem in resnobnem preudarku smo sklenili mi

obãinski moÏje prisojni‰ki in osojni‰ki, da ti poplaãamo
hudo z dobrim, kakor se kristjanom spodobi. Pritepel si
se bil, Bog vedi odkod, dvema farama za nadlego in ‰ibo
boÏjo. Tu leÏi‰, ne ãrhne‰ besede, ne izkazuje‰ hvaleÏ-
nosti za na‰o previdnost in modrost. Mi pa ne ãakamo
tvoje hvale, ker je tudi brez nje videl Bog na‰a dela. Vze-
mi, jej in pij ter ne gani se s tega kamenja, dokler se pra-
vica ne izkaÏe!«

BES

TROJE POVESTI

241

Nato pa ga je posvaril, sirotnega ·imna, na kamenju

leÏeãega, ‰e osojni‰ki Ïupan:

»Vzemi, kar ti prina‰amo z blagim srcem, jej in pij ter

natanko premisli na‰e besede! Popotnik si, razbojnik
morda, po zmoti nam v hi‰o poslan. Mi pa ti streÏemo,
pitamo te in napajamo, namesto da bi te pognali, odko-
der si pri‰el. To si zapomni, da ne bo‰ toÏil in lagal, ka-
dar bo‰ za svoje grehe odgovarjal pred Bogom!«

Tako sta govorila obadva Ïupana, ko sta prinesla

·imnu kruha in vina. Zvezde so prijazno sijale, rahel
polnoãni veter je pihal od hriba; biriãa sta leÏala v travi
in sta smrãala naglas; osojni‰ki je leÏal na hrbtu, pri-
sojni‰ki na obrazu; od daleã se je glasilo zamolklo smr-
ãanje obãinskih moÏ in po‰epetavanje visokih ãrnih jag-
nedi, ob cesti trepetajoãih.

Îupana sta stala in sta ãakala, odgovora pa ni bilo;

·imen se ni ganil, prijazno se je smehljal pod zvezdami
njegov obraz.

BES

TROJE POVESTI

242

elik greh zoper postavo in pravico je storil ·imen.

Hudobna misel se je porodila v njegovem srcu

prav ob tistem ãasu, ko so se obãinski moÏje posvetovali
v kolobarju o kr‰ãanskem usmiljenju in o ljubezni do
bliÏnjega. âudna so pota ãlove‰kega Ïivljenja: do te poz-
ne ure se ·imen ni prerekal, ãe ga je udarila pravica; in
udarila ga je mnogokdaj; ni se pritoÏeval, ãe je bil laãen
in Ïejen; in bil je laãen in Ïejen mnogokdaj; ni godrnjal,
ãe ga je pestila tuja oblast, tudi ni izpra‰eval, odkod da
je ta oblast in kdo da jo je ustanovil; in pestila ga je mno-
gokdaj. Ali glej, ob tisti uri, ko so sklenili, da je vreden
kr‰ãanskega usmiljenja in bratovske ljubezni, se je
·imen spuntal. LeÏal je na kamenju, pa ga ni veã ãutil;
‰e vedel ni veã, kje da leÏi in ãemu. Napol je odprl oãi in
je gledal v nebo, ki mu je meÏikalo s tisoãerimi svetlimi
oãmi.

»Lepo bi bilo tam!« je pomislil najprej; nato pa se mu

je nenadoma zvedrilo v pameti in spoznal je, da je na
kamenju in da je nadloga. Ali zaradi tega spoznanja ni
bil prav niã Ïalosten; celo nasmehnil se je. Zakaj hkrati
se je domislil, da modrujejo obãinski moÏje nad njim in

BES

TROJE POVESTI

243

da se pravica tega sveta poti zaradi njega. Take so bile
njegove misli:

»Petdeset let si Ïivel, oj ·imen, pa nikoli nisi doÏivel,

da bi te bila postava drugaãe pogledala nego postrani.
âlovek je postavi le ovira in sitnost, zato ker ni iz papir-
ja. Ampak kdo bi se prerekal? Dajal sem ji, kar je terja-
la in sem bil vesel, da je jemala brez godrnjanja. Glej,
zdaj pa se je spomnila name, v teh kasnih dneh, v teh
veãernih urah; in tako se ji godi, kakor da me je ãudoma
prvikrat ugledala. Ne smem ne piti, ne jesti, dokler ne
zapi‰e, odkod bodi pijaãa in jed in v koliki meri. Prej ni
vpra‰ala, ne pisala. Tudi se ne smem ganiti s tega kame-
nja, ki nima gospodarja, temveã poãakati je treba, da
postava razsodi in zapi‰e, kje bodi moj hlev. In napos-
led je tudi prepovedano, da umrjem na tem kamenju;
zakaj postava ima stare noge in i‰ãe dolgo, da mi poi‰ãe
smrtno posteljo; preden je ne najde, bi bilo umiranje
hudodelsko poãetje . . . Kaj pa, ·imen, ãe bi se ti za-
smejal postavi, kakor se je ona tebi smejala?«

Tako se je porodila v njegovem srcu puntarska misel.
»Da bi noge ubogale, ‰el bi! Sladko dremljeta biriãa,

lepa je noã. Zakaj bi se malo ne izprehodil, sebi v radost,
postavi za nala‰ã?«

Poizkusil je, da bi se vzdignil na komolcih; roke pa

niso ubogale in noge se ‰e ganile niso.

BES

TROJE POVESTI

244

»Zdi se mi, da se nikoli ne bom izprehajal!« je po-

mislil ·imen. »Prej ãas ni dal, zdaj noge ne dadó. Posta-
va je taka, da vidi ·imen svet le tedaj, kadar je vanj po-
gnan; ãe bi ga ‰el radovoljno gledat, bi ga postava oz-
merjala. Ampak ãe mi to veselje ni dovoljeno, pa si izbe-
rimo drugo, najvi‰je. Pripravi se, ·imen!«

In ·imen, ki se nikoli ni prerekal, je sklenil roke in je

pogledal v zvezde. Brez greha ni bilo njegovo srce, ali
bilo je polno veselja.

»Kogar sem Ïalil v svojem Ïivljenju, naj se spomni

name ob tej uri in naj nikar niã ne zameri! Tudi vi dru-
gi, ki ste me Ïalili, in mnogo vas je bilo, niã vam ne za-
merim; kdo bi se prerekal, ãe se iz besede ne rodi niã
drugega nego sitnost? In tudi vam, zbrani svetovalci in
modrijani, niã ne zamerim; ‰e zamere vas prosim zara-
di te hudobije, ki jo bom zdajle napravil. Vidva pa, bi-
riãa, zvesta spremljevalca in varuha moja, bodita od srca
pozdravljena in blagoslovljena; sladko spanje vama Bog
dodeli, meni pa kr‰ãansko smrt!«

Gledal je v zvezde, molil je oãena‰ in ãe‰ãenomarijo,

nato je zatisnil oãi in je umrl . . .

Stala sta Ïupana in sta ãakala besede iz ·imnovih ust;

doãakala nista. Zazeblo ju je od vrha do tal, napol zaradi
hladne noãi, napol od ãudnega strahu, ki je pre‰inil srce
kakor slutnja pred hudo uro.

»Ali spi‰, nadloga?«

BES

TROJE POVESTI

245

·imen je molãal.
Îupanoma je upadlo srce; tresel se jima je glas, ves

prijazen je bil in ljubezniv.

»Ali spi‰, kristjan? âe spi‰, se vzdrami in reci besedo,

ãe pa se pretvarja‰, ti Bog odpusti!«

·imen je molãal.
»Zapali tresko!« je svetoval osojni‰ki.
»Poglejva mu v obraz, kaj da je!«
Prisojni‰ki je zapalil tresko, nemiren plamen je obÏa-

ril kamenje.

»Ali spi, ali se le dela?«
»Primi ga za roko, stresi ga za ramo!«
»Ti ga primi in stresi!«
Osojni‰ki se je sklonil nad ·imna, potipal ga je na-

rahlo po rokah, na prsih sklenjenih; roke pa so bile trde
in mrzle. Hitro se je umaknil Ïupan, mraz ga je sprele-
tel do srca.

Obadva sta spoznala, kaj da se je zgodilo; spogleda-

la sta se z osuplimi oãmi, obema se je prikazal mrzel pot
na ãelu. Tako sta si strmela iz obliãja v obliãje in sta dol-
go molãala. Neprijazno ti‰ino je motilo edinole smrãan-
je biriãev in obãinskih moÏ.

Strah se je vdal, pot na ãelu se je posu‰il, vzdihnila sta

globoko. In iz strahu in hude slutnje se je porodil velik
srd, ki se je naperil najprej proti biriãema. Obadva Ïu-
pana sta se okrenila do speãih varuhov in sta vzkrikni-

BES

TROJE POVESTI

246

la obadva hkrati in tako ljuto, da sta biriãa strahoma
planila iz sanj.

»Iblajtarja! Razbojnika! Kaj zato smo vaju postavili za

varuha tej nadlogi, da spita in smrãita in se ne zmenita
za svojo sluÏbo?«

Iblajtarja sta bila ‰e zaspana in vsa meglena; strmela

sta osupla na Ïupana in na ·imna; ãez dolgo ‰ele se jima
je razbistrilo v glavi, kje da sta, ob kateri uri in ãemú.

»Saj ni pobegnil, saj leÏi tam!« je rekel malodu‰no

prisojni‰ki biriã.

»Ne pobegnil!« ga je srdit zavrnil njegov Ïupan. »Da

je pobegnil, bi te z biãem nagnal lovit ga. Tam leÏi telo,
ali kje je du‰a, vpra‰am vaju obadva?«

Osojni‰ki biriã, ki je bil razumen, pa ni odgovoril prav

niã prijazno:

»Telo je bilo najino, telo sva ãuvala, tam leÏi, kjer je

leÏalo! Du‰a pa ni bila v najini oblasti, tudi ne v vajini,
Ïupana, temveã v boÏjih rokah je bila!«

Kdo bi se puntal zoper take besede? Jeza Ïupanja se

je obrnila od biriãev in se je namerila na ·imna.

»Tam leÏi in ‰e smeje se, kakor da je brez greha. Pri‰el

je, ko ga nihãe ni klical, prinesel nam je s seboj vrhan
ko‰ nesreãe, skrbi in sitnosti; pa namesto da bi pohlev-
no poãenil ter sprejemal s hvaleÏnostjo nezasluÏene
dobrote, se nam zdaj ‰e roga in posmehuje! Iskali smo
pravice v potu svojega obraza, tudi pravica sama se je

BES

TROJE POVESTI

247

potila, on pa ni ãakal, kakor se je spodobilo zanj, temveã
mudilo se mu je Bog vedi kam in ‰el je! Komu naj zdaj
pravica razodene svojo sodbo?«

Celo biriãa sta se razjezila, ko sta gledala na mirnega,

smehljajoãega ·imna. In osojni‰ki je rekel:

»Lahko je drÏati telo, ampak kdo bi uklepal du‰o? Ne

vidi je ãlovek; razbojnik je zatisnil oãi, ‰iroko se je na-
smehnil in du‰a se je izmuznila natihoma in ponevedo-
ma, kakor tat iz kehe. Vedel sem, da namerava nekaj
zlega, ali kaj da namerava, nisem vedel!«

Îupan prisojni‰ki je zaluãil tleão tresko na tla, ker si

je bil opalil roko; plamen je ugasnil v mokri travi; poz-
na noã jim je dihnila v obraz; zvezde so zasijale ‰e svet-
leje, z bistrimi oãmi so gledale na zemljo. Kamenje, ·im-
nova postelja, je bilo kakor z apnom pobeljeno.

»Vendarle je treba pogledati, ãe je res, ali ãe ni res, da

nam je tako nekr‰ãansko pobegnil. Z obtipanjem rok
samih ‰e ni povedano, da se du‰a veã ne skriva pod
koÏo. Po‰ljimo po oglednike!«

»Opolnoãi da bi ponje po‰iljali?«
Spogledali so se vsi ‰tirje in vsem ‰tirim je bilo hudo

pri srcu. Nato pa je izpregovoril osojni‰ki biriã:

»âe nosi kriÏ en sam, pada pod njim; ãe ga nosita dva,

stoãeta; ãe ga nosijo ‰tirje, se poté; ampak ãe jih je dvaj-
set in veã, ne ãutijo bremena! Velika je sitnost, ki nam jo
je napravil ta razbojnik, ko je ‰el po svojih potih in niã

BES

TROJE POVESTI

248

ni vpra‰al. âe bi odgovarjali sami za to reã, bi nam bil
odgovor teÏak in neroden. Skliãimo torej obãinske
moÏé, ki smrãé tam v travi, da se pomenimo ter sklene-
mo, kakor je potreba. Zakaj laÏje bo nosilo ta kriÏ dvo-
je obãin nego dvoje Ïupanov!«

Obãutili so vsi modrost teh besed in so se napotili do

moÏ, speãih v travi.

Povzdignil je svoj glas prisojni‰ki Ïupan in je rekel:
»Vzdramite se, vstanite ter poslu‰ajte, moÏjé iz obãin

prisojni‰ke in osojni‰ke! Sladko ste spali, med spanjem
praviãnih pa je razbojnik opravil svoje opravilo! Nadlo-
ga, ki nam je bila vsem skupaj od Boga poslana, se je
raz‰ãeperila in razrasla, da je zdaj huj‰a od povodnji in
slabe letine. Prav poniÏna je pri‰la, samo za pravico je
vpra‰ala, zdaj pa nam je natovorila tovor, da ga ‰tirje ne
zmoremo. Kaj namreã je storil tisti razbojnik? Namesto
da bi potrpel, kako razsodi postava nam in njemu, je
pustil du‰o in se nam smeje! Zatorej vzdramite se in
vstanite, moÏje iz teh kaznovanih obãin, da pretehtamo,
kako bi zavrli kolo tem nadlogam.«

Tako lepo je govoril prisojni‰ki Ïupan, obãinski moÏje

pa se niso genili, temveã smrãali so ‰e glasneje. Osoj-
ni‰ki Ïupan se je hudo razljutil ob taki zakrknjenosti;
tudi biriãa, sama zaspana in poãitka Ïeljna, sta bila zlo-
voljna, napol zaradi pravice, napol iz nevo‰ãljivosti. Vsi
‰tirje so dramili obãinske moÏe, klicali so in prigovarjali,

BES

TROJE POVESTI

249

odgovarjalo pa jim je le nehvaleÏno godrnjanje, celo
preklinjali so nekateri in Andrejaz je prisojni‰kega biriãa
grdo stresel za u‰esa.

Ob takem ravnanju so se utrudili tudi praviãniki sami

in ob‰la jih je tista sladka lenoba, ki obide ãloveka po
zasluÏnem delu. Noã je bila vsa svetla in prazni‰ka, di-
hala je spanje na oãi, sanje v du‰o. Od hriba do hriba je
poãivala vsa prostrana dolina. Tedaj pa je nenadoma
zaklical ãuk od bogvedikje s svojim bridkostnim, pre-
tresljivim glasom.

»Niã dobrega ne kaÏe!« je plaho za‰epetnil prisojni‰ki

Ïupan.

»Bog se nas usmili!« je odgovoril osojni‰ki in se je po-

kriÏal.

»Odpoãijmo si ‰e mi; jutro bo Ïe dalo, kar bo dalo!«
Polegli so v travo, zaspali so pod milim nebom in so

grenko vzdihovali v sanjah.

Komaj so zaspali, se je vzdignil mesec izza hriba in je

obÏaril belo kamenje, da se je svetilo iz noãi kakor sama
nebe‰ka glorija.

BES

TROJE POVESTI

250

VII

epo jutro je zasvetilo nad Prisojnico. Navsezgodaj
Ïe so se ble‰ãali vsi prisojni holmi v Ïarki luãi. V do-

lini so se dramile sence, rosa je puhtela v vi‰ave. Polago-
ma in poãasi je meÏikalo sonce tudi na osojni‰ko stran,
kakor bele rjuhe so se vile megle pod hribom.

Praviãniki so spali trdno spanje. Rosa jim je bila Ïe

omoãila lica, ali utrujenost je leÏala kakor kamen na
prsih, opletala se je okoli udov kakor moãna vrv. Naj-
prvi, ki se je pretegnil, je bil osojni‰ki biriã. ·e preden je
odprl oãi, je ‰iroko zazehal in je ukazal:

»Ne kuhaj mi kofeta danes, temveã merico slivovke

mi daj pa slanine dober kos!«

Ker ni bilo odgovora od nikoder, je odprl oãi in se je

ozrl. Tako kakor v tistem trenotku se ‰e nikoli ni pre-
stra‰il osojni‰ki biriã. Mahoma je stal na obehdveh no-
gah in se je razgledaval po speãih praviãnikih, ki so leÏa-
li vsekriÏem po travi, kakor premagani voj‰ãaki.

»Lepo reã smo ugenili, lepo in ãedno reã!« je pomislil.

»Ljudje pa spe in sanja se jim o nebesih, kakor da smo
spravili najobilnej‰o letino. Glej tam na‰ega Ïupana: na-
steÏaj ima odprta usta, z oãmi pa se smeje in celo meÏi-

BES

TROJE POVESTI

251

ka, se mi zdi! Prisojni‰ki se je zvil kakor jeÏ, ‰e nos se
komaj kaÏe iznad rokava! Mirno poãivata in vendarle
sta gre‰nika nad vsemi gre‰niki. In ‰e tisti tam, prisoj-
ni‰ki biriã: reÏi se, med zobmi pa je pozabil pipo; da bi
se bil le zapalil! Poglejmo zdaj tisto ubogo nadlogo, ãe je
vsaj kosti tam pustil, ko jo je z du‰o popihal. Da bi se le
vse kr‰ãansko naredilo, brez kriÏev in teÏav!«

Napotil se je do ·imna, ostal pa je tri korake pred

njim, ker se mu je v kolenih tako moãno zazibalo, da se
noga ni veã prestopila. Biriãa je spreletel mraz in srce
mu je upadlo.

»Kaj ni leÏal prej na desni strani? Zdaj pa leÏi na levi!

Kaj niso bile roke na prsih sklenjene? Zdaj pa leÏé ob Ïi-
votu! Kaj ni imel zatisnjenih oãi? Zdaj je desno napol
odprto in gleda ãisto belo! O vsi svetniki — ‰e po smrti
uganja hinav‰ãino in ne privo‰ãi miru kr‰ãanskim
ljudem!«

Ni si upal biriã, da bi stopil bliÏe in da bi si dodobre-

ga ogledal nadlogo, kaj ‰ele, da bi jo potipal. Noge so
mu bile kakor ukovane, in ko je stopil, da bi se vrnil k
speãim praviãnikom, je ‰el poãasi in trudoma, kakor v
klanec. Dospel je do lenuhov; ko je klical, da bi jih
vzdramil, mu je ‰el glas teÏko in hripavo iz grla.

»Vstanite, neverniki, na grehu speãi!«
Vzdramila sta se Ïupana, vzdramil se je biriã, polago-

ma so se dramili tudi obãinski moÏje. Strmeli so vsi na

BES

TROJE POVESTI

252

osojni‰kega biriãa, ki je stal pred njimi ves prepla‰en,
kakor prikazen iz grobov. Oãi so se jim vzdramile, am-
pak le poãasi in trudoma se je dramila pamet. Spogleda-
vali so se in so premi‰ljevali; ko jim je kakor iznad hri-
ba zamigljalo spoznanje, so molãali osramoãeni; in prav
natihoma, prav naskrivoma je lezel v srce temen strah.

Zakaj ura gospoduje pameti in besedi; kar je bilo ve-

selo, svetlo in razumno opolnoãi, je ob belem dnevu
temno, bridkostno in nespametno. Opolnoãi ‰e komaj
huda slutnja, ob rani zori ãrna skrb. Vsi praviãniki, tudi
Andrejaz med njimi, so bili trudni in potrti.

Biriã osojni‰ki jih je vzdramil dodobrega in je oznanil:
»Vstanite, izpregovorite, in ãe je ‰e kaj modrosti v vas,

jo razpeãajte! Kar smo videli sinoãi, smo gledali s slepi-
mi oãmi. Nevernik, ki nam je bil poslan za nadlogo, se
je klatil po dolini, ko smo spali. Bog sam vedi, ãe ni temu
ali onemu med vami natoãil strupa v odprta usta; ti,
Ïupan, si jih imel nasteÏaj odprta!«

Îupana osojni‰kega je spreletelo, kakor da se mu je

bila belou‰ka previla po hrbtu nizdol. Biriã pa je govo-
ril brez usmiljenja:

»Prej je leÏal nevernik na desni strani, obrnjen proti

Prisojnici; zdaj leÏi na levi in gleda z belim oãesom v
Osojnico! Oãitno je, da je ponoãi kolovratil in da je
navsezadnje pozabil, kako je leÏal. Niã bi ne bilo ãudne-
ga, ãe je sedel sinoãi med nami, ko smo sodili njega in

BES

TROJE POVESTI

253

njegovo du‰o. In tudi bi niã ne bilo ãudnega, ãe ta nad-
loga ni bila nadloga in ta ·imen ne ·imen, temveã Bog
vedi kdo in od Bog vedi koga za pokoro nam poslan!«

Tako je oznanil biriã; vsi so povesili glavo in nikomur

ni hotela beseda z jezika.

»Poglejmo vsaj; pojdimo in poglejmo, kako da je; ãe

se ta prekanjenec ni lagal!« je rekel prisojni‰ki biriã; am-
pak osojni‰ki ga je o‰vrknil s hudobnim pogledom:

»Le pojdimo, ti pa nas vodi!«
Vsa procesija se je napravila do belega kamenja. Spre-

daj je ‰el biriã prisojni‰ki; noge so se mu hudo tresle,
oziral se je na desno in na levo, kakor da bi ne vedel
poti, in Ïal mu je bilo o‰abnih besed. Tudi obãinskim
moÏem so nikamor ni mudilo; postajali so in premi‰-
ljevali, pobegniti pa ni bilo mogoãe nikamor, zakaj polje
je bilo na tej in polje na oni strani in nikjer nobenega
grma; od daleã se je svetilo belo kamenje, od daleã so
razloãile oãi temno in dolgo senco na njem.

»Tam leÏi!« je rekel prisojni‰ki biriã in je iztegnil des-

nico.

»Je Ïe res, da je tam!« ga je zavrnil osojni‰ki.
»Vsi ga vidimo, ker imamo vsak po dvoje oãi. Ali ti si

rekel, da si na‰ vodnik, pa bodi!«

Kolikor bliÏja je bila kamenju, toliko bolj je bila trud-

na procesija; vsa pot pa ni bila dalj‰a za zdrave noge,
nego kveãjemu dober luãaj. Ko se je procesija pribliÏa-

BES

TROJE POVESTI

254

la kamenju za deset korakov, se je ustavila. Hrbet se je
skrival za hrbet, vse oãi so plaho strmele; gledale so, pa
si niso upale pogledati.

Îupan prisojni‰ki je sunil svojega biriãa.
»Tak ozri se in poglej, kaj da si storil! Tvoj greh je bil,

bodi ‰e pokora tvoja!«

Tudi osojni‰ki je sunil svojega.
»Ponoãi si gledal, podnevi ne bi! Stopi koj, da bo‰

vedel, ãemu si biriã!«

In obadva biriãa sta pogumno stopila do kamenja.
»Ne gane se!«
»Trd je; mraz gre od njega!«
»Drugaãe je leÏal sinoãi!«
»Drugaãe je leÏal in drugaãe gledal; ‰e smeje se bolj

hudobno, nego se je smejal!«

»Roke je imel sklenjene za molitev!«
»Ko je dorogovilil, je na molitev pozabil!«
»Ali je du‰a v njem, ali je ni?«
»Bog razsodi!«
Tako sta modrovala biriãa, moÏje pa so ãakali in so

poslu‰ali.

»Primi ga!« je ukazal osojni‰ki Ïupan.
»Stresi ga!« je potrdil prisojni‰ki.
Zagomazila jima je po krvi ledena zima, toda prijela

sta in stresla.

»Ni du‰e veã v njem — njega in nas se Bog usmili!«

BES

TROJE POVESTI

255

Tedaj so pristopili vsi do kamenja in vsi so modrova-

li.

»Sanjalo se ti je, biriã osojni‰ki!« se je smejal Andre-

jaz. »Na oãeh in na ustnih se pozna temu ãloveku, da je
izdihnil Ïe zdavnaj in da ni prav niã kolovratil; paã si
sam kolovratil, o biriã!«

Biriã pa je bil prekanjen in hudoben, zato je odgovo-

ril:

»Primi ga za ramo, uãenjak, okreni ga malo, pa glej,

ãe se ti ne zasmeje v obraz!«

Andrejaz je umolknil.
V vseh srcih je bila malodu‰nost; najprvi pa jo je slav-

no premagal Ïupan osojni‰ki.

»Kaj bi zdaj stali ter se spogledavali! Kar je, je! âe je

mrtev, ga na‰a bridkost ne bo oÏivila; pokopljimo ga,
njegovo malopridno du‰o pa naj sodi Bog!«

»Brez oglednikov da bi ga za mrtvega spoznali?« je

vpra‰al previdni Ïupan prisojni‰ki. »Kar pravita ta dva
iblajtarja, je morda prazna beseda, iz pijanosti in straho-
petnosti porojena, ampak beseda je le! Da ga zagrebe-
mo kakor nekr‰ãeno Ïival, bi bil velik greh, posebno pa,
ãe je morda le ‰e ko‰ãek du‰e v njem; zakaj ãlovek je
ãlovek in oblastnije bi nam delale sitnosti!«

»Napoti se po oglednika, pa naglo stopi!« je ukazal

osojni‰ki svojemu biriãu.

BES

TROJE POVESTI

256

»Tudi ti se napoti, pa ogibaj se krãem!« je ukazal

prisojni‰ki svojemu.

Minila je debela ura, ko sta se vrnila biriãa; obadva pa

sta prinesla enako oznanilo.

»Pri‰el sem do oglednika; ‰e v postelji je leÏal, pa je bil

Ïe pijan. Ko sem mu razloÏil kaj in kako, me je napodil.
Kar zagrebemo da naj ga, kjer leÏi, je rekel. Ker da je
popotnikom in beraãem, ãe so Ïivi ali mrtvi, ‰e zmerom
bolj‰e pod zemljo nego na zemlji. Tako je rekel in je
dalje pil.«

»Ni slabo sodil, ãeprav je bil pijan!« sta potrdila Ïupa-

na.

Ampak spet je ponepotrebnem izpregovoril Andre-

jaz:

»Morda se pa du‰a le ‰e usten drÏi! Ali bi ne poslali

po zdravnika?«

»·e po cesarja in papeÏa!« ga je zavrnil biriã.
Osojni‰ki Ïupan se je obrnil do vseh, ki so bili blizu,

in je rekel s slovesnim glasom:

»·tiriindvajset dolgih, skrbi in Ïalosti polnih ur je mi-

nilo, ko nas je obiskala ta nadloga. Prepir se je vnel od
fare do fare, biriãi, Ïupani in sodniki so re‰etali pravico,
pa je niso izre‰etali. Jed nam ni teknila, pijaãa nam je
presedala, poãitek nam ni bil dan. Ali kakor je nadloga
sama zavozlala vozel, tako ga je tudi sama razvozlala.
Zakaj mrtvim ne pi‰e pravice ãlovek, pi‰e jim jo Bog.

BES

TROJE POVESTI

257

Zdaj je le vpra‰anje, kdo da je poklican in dolÏan, da
zagrebe to nadlogo in kam da naj jo zagrebe!«

Izkazalo se je, da je ·imen celó po svoji smrti zdraÏ-

bo sejal med ljudi. Prisojni‰ki Ïupan je rekel:

»Kamor je legel, tam naj poãiva! Na ãegar svetu leÏi,

tisti naj ga pokoplje. In pokoplje naj ga kr‰ãansko, ker
dasi je bil malopridneÏ, du‰o je le imel!«

Takrat je vzrojil osojni‰ki Ïupan in je vzkliknil na ves

glas:

»Razbojnik! Saj sem vedel Ïe od zaãetka, da te je sama

hinav‰ãina in zloba! Porinil mi ga je ãez mejo, da bi ga
redil, pokopal in morda ‰e za ma‰e dajal! Ampak ãe se
nikoli nisi, zdajle si se ukanil. Naj leÏi tam na vekomaj,
pa ãe mi po‰lje gosposka vse biriãe tega sveta na glavo!
Zakaj jaz pravim: tista obãina, ki ga je krstila, naj ga ‰e
pokoplje!«

»Katera obãina pa ga je krstila?« je hinavsko vpra‰al

prisojni‰ki.

»Krstila ga je obãina prisojni‰ka, tako je povedano v

pismu!«

»Postava ‰e ni govorila zadnje besede, kako je s tistim

rojstvom in pismom! Tam je tekla zibel njegova, na tis-
tem kamenju, na osojni‰kem svetu!«

»âe postava ‰e ni govorila, pa naj v boÏjem imenu leÏi

tam, kjer leÏi, dokler se pravica ne izkaÏe!«

BES

TROJE POVESTI

258

Tako je rekel osojni‰ki Ïupan, nato pa se je obrnil do

svojih obãanov in jim je ukazal:

»Obãani osojni‰ki, opravili smo! âasa in besed bi bilo

‰koda, ãe bi se prerekali ‰e nadalje s temi rokomavhi!
Napotimo se v miru domov; ti, biriã, pa ostani kjer si, da
ne odnesejo te nadloge ter da je ne zagrebejo v na‰o
zemljo!«

Tudi Ïupan prisojni‰ki se je obrnil do svojih obãanov

in do svojega biriãa:

»Zadosti smo se nagledali teh nevernikov in ‰koda je

vseh besed, ki smo jih potrosili zanje! Ker imamo ãisto
vest, ãakajmo v miru, kaj poreãe pravica ter pojdimo! Ti,
biriã, pa stoj na straÏi, da nam ne prenesó nadloge na
na‰o stran!«

Tako je napravil ·imen zdraÏbo ‰e po smrti; njegov

obraz se je svetil v dopoldanskem soncu in se je mirno
smehljal.

BES

TROJE POVESTI

259

VIII

poroãilo o iznenadni ·imnovi smrti se je razleglo po

obeh dveh farah. Îupnik prisojni‰ki je poklical Ïu-

pana in mu je rekel:

»Kaj tako poãenja‰ s kr‰ãanskimi ljudmi? Namesto da

bi ga nasitil in napojil ter ga navsezadnje pokopal, kakor
se spodobi, mu postelje‰ na trdem kamenju in mu ‰e po
smrti ne privo‰ãi‰ poãitka?«

Îupan pa se je izgovarjal:
»Saj ni potrjeno, da je iz na‰e fare in tudi nikjer ni za-

pisano, da je bil veren kristjan!«

Ali Ïupnik ga je zavrnil:
»Kristus ni vpra‰al bolnika, iz katere fare da je; in ãe

bi le samim vernim kristjanom dodeljen bil blagoslov-
ljen grob, vedi Bog, ali bi bil tebi dodeljen! Zato pojdi,
naprezi in pripelji siromaka, da ga pokopljemo, kakor se
ãloveku spodobi!« —

Tudi Ïupnik osojni‰ki je poklical Ïupana in mu je re-

kel:

»Ali si se v mladosti tako malo katekizma uãil, da ne

ve‰, kaj so telesna dela usmiljenja? TolaÏi Ïalostne, na-
poji Ïejne, nasiti laãne, pokoplji mrtve! Zatorej napravi

BES

TROJE POVESTI

260

se, naprezi ter pripelji tistega siromaka, da ga pokoplje-
mo, kakor se spodobi kristjanu!«

»âe je taka,« sta pomislila obadva Ïupana, »pa dajmo

ter pokaÏimo tem sosedom razbojnikom, kaj se pravi
kr‰ãansko usmiljenje!«

·la sta in sta sklicala obãane; pa sta jim oznanila oba-

dva:

»Saj ste jih sli‰ali, nevernike sosedne, kako so lakomili

s kosom kruha, s kapljo vode za popotnega siromaka in
da mu zdaj, ko je izdihnil od vsega hudega, ‰e kr‰ãan-
skega groba ne privo‰ãijo! Mi jim pokaÏimo, da smo
ljudje in ne Ïivina! Napravimo se vsi, prepeljimo v svo-
jo faro sirotnega popotnika ter mu zvonimo z vsemi tre-
mi, da zadobi njegova du‰a mir, mi pa da bomo deleÏ-
ni zasluÏenja!«

Ko se je vse tako sklenilo in naredilo, se je nagnil Ïe

mrak na Prisojnico in na Osojnico. Na hribih se je ‰e
svetilo, tudi nebo je bilo ‰e jasno, dolina pa je tonila v
veãerne sence.

Ko sta se procesiji pribliÏali meji, se jim je vsem stem-

nilo pred oãmi in skoraj da bi bili popadali od strahú.

Sladko sta spala biriãa pod kamenjem; osojni‰ki je

leÏal na hrbtu, prisojni‰ki na obrazu; kamenje pa je bilo
prazno, nadloge ni bilo na njem.

Nihãe se ni upal blizu; od daleã sta kriãala Ïupana:
»Vstani, Andrejec!«

BES

TROJE POVESTI

261

»Martinec, vstani!«
Biriãa sta se vzdramila, pogledala sta enkrat, pogleda-

la sta vdrugiã, planila sta ter pobegnila vsak na svojo
stran.

»Ali nisi nikogar videl, nikogar sli‰al?«
»Nikogar!« se je tresel Andrejec.
Prav tako je odgovoril in prav tako se je tresel tudi

Martinec.

Kolikor jih je bilo, vsi so se pokriÏali, nato pa so po-

begnili s strahotnega kraja ter so beÏali brez sape in nih-
ãe izmed njih se ni ozrl.

Zdaj pa ni konec te zgodbe, temveã po pravici se ‰ele
zaãenja.

Îupan prisojni‰ki se je ãez teden dni peljal v mesto,

da bi opravil vesoljno izpoved. Preden se je vraãal, je
veãerjal in pil, nato pa je napregel. Ves vesel je bil in do-
bre volje; vest je bila oãi‰ãena, srce je bilo mirno.

Ko je zavil proti dolini, je bila Ïe pozna noã in hotelo

se mu je zadremati. Ali v tistem hipu ga je nekdo potrkal
po rami.

»Malo bi se vozil s teboj; saj nazadnje si me le spoznal

za prisojni‰kega!«

Zazeblo je Ïupana tako moãno, da so mu za‰klepetali

zobje.

BES

TROJE POVESTI

262

»Pojdi v boÏjem imenu! Saj vidi‰, da koleselj ni za

dva!«

»Se bom Ïe stisnil, se bom Ïe stisnil!«
Îupan ni pogledal nikamor, ali podil je, da se je kole-

selj majal in se zaletaval ob kantone.

Tisti, ki je prisedel, pa je prav prijazno govoril nadalje:
»Glej, kako blagodu‰en sem bil: da bi se telo na tistem

kamenju ne cvrlo v soncu, sem si ga naprtil sam in sem
ga pokopal. Ampak kaj pomaga, da telo poãiva, ãe pa
du‰a ne more poãivati? Zakaj ãakati mi je treba, dokler
posvetna postava ne razsodi moje pravice; in to ãakanje,
o Ïupan, je pusto in dolgo; kajti naglo jemlje pravica, a
poãasi daje! — Glej, Ïe sva v dolini! Adijo, pa da se kma-
lu sreãava!«

Ko je Ïupan skoãil z voza, je izpil na du‰ek polno ma-

jolko vina, nato pa je od strahu in pijanosti omahnil v
posteljo.

Ne ‰e teden kasneje je kolovratil Ïupan osojni‰ki pre-

ko doline in vinski je bil. Ne meje ni videl in ne strahot-
nega kamenja ob kolovozu; noge so bile vajene in so mu
same kazale pot. Komaj pa se je pribliÏal meji, ga je ne-
kdo potrkal po rami ter ga zelo prijazno pozdravil.

»Dolgo Ïe te nisem videl, o Ïupan, in hudó sem vesel,

da te sreãam! Saj si me navsezadnje vendarle spoznal za
osojni‰kega! Malo te spremim!«

Îupan je napol poãenil od groze in se je branil:

BES

TROJE POVESTI

263

»Kaj bi spremljal, kaj bi spremljal! Sam najdem pot in

daleã ni veã!«

»Pa je prijetneje, ãe je ãlovek samodrug! Ena beseda

je za devet korakov! — Ali ‰e zmerom niã ni z mojo pra-
vico? Seveda ni ‰e niã in ãakal bom paã ‰e leto in dan!
Ali ãasih je le prijazno, da se ãlovek malo izprehodi, ãe-
prav ‰ele po smrti! Postava mi ni dala poãitka v Ïivlje-
nju, zdaj pa mi ga je dodelila v obilni meri. Kdo bi se
prerekal z njo?«

Ko je pri‰el Ïupan osojni‰ki tisto noã domov, je bil po-

polnoma trezen in tako poten, kakor da se je bil oko-
pal. —

Godile pa so se ‰e druge reãi, mnogo strahotneje. Po-

noãi so se prikazovali ob oknih beli obrazi, tako svetli,
kakor da jim je gorelo pod koÏo . . . Prisojni‰ki biriã se
je nekoã, ko se je pozno vraãal iz krãme, zmotil v tem-
ni veÏi in je namesto v svojo izbo stopil v obãinsko pi-
sarno. Tam pa je sedel za mizo ·imen in je bral postave
iz debelih bukev. Ko so se vrata odprla, se je ozrl in je
rekel: »Dober veãer!« — biriã pa je pobegnil . . . Do
kamenja samega se nihãe ni upal; ogibali so se ga v dol-
gih kolobarjih, ali vendar se je glasilo od tam vsak veãer
bridko stokanje in vzdihovanje, ki so ga sli‰ali ljudje celó
v postelji, ãe je bilo okno odprto. Vzdihovalo pa je:

»Ali na desno, ali na levo? Ali na to stran, ali na ono?«

Nato se je umirilo, pa je spet zaãelo: »Poãakajmo na tem

BES

TROJE POVESTI

264

kamenju!« Pomolãalo je, pa je zagodrnjalo: »Da pride
pravica, da pride pravica, da pride pravica! . . .«

Obãinski moÏje iz Prisojnice in iz Osojnice so sklica-

li veliko posvetovanje. Potrti so bili vsi in Ïalostni, zakaj
nadloga je bila velika in nihãe ni vedel, kaj da pomeni-
jo ta huda znamenja. Po dolgem preudarku so sklenili,
da postavita obedve obãini na svoje stro‰ke svetemu
·imnu kapelico na tistem strahotnem kamenju.

»Morda,« so rekli, »da ga potolaÏi ta ãast, izkazana

njegovemu patronu!«

Kakor so rekli, tako so storili. Le enkrat ‰e se je prika-

zal sirotni ·imen; na veãer tistega dne, ko je bila kape-
lica blagoslovljena. Potrkal je na okno prisojni‰kega Ïu-
pana, zaÏugal mu je s prstom in je rekel:

»Zahvali Boga, da se ne prerekam rad in da sem se

naveliãal tega potikanja! Ampak ‰e se bova sreãala ne-
koã in takrat se pripravi na mojo besedo!«

Tako se je zvr‰ila ta zgodba. Devet let kasneje pa je

pri‰lo od vrhovne oblastnije debelo pismo, v katerem je
bilo zapovedano, da naj redi sirotnega ·imna prisojni‰-
ka obãina in ne osojni‰ka. Ljudje niso dognali, kaj da bi
s pismom in kaj da pomeni, zakaj obadva Ïupana sta
bila Ïe v grobu.

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Ivan Cankar Mimo življenja
Ivan Cankar Za narodov blagor
Ivan Cankar Iz tujega življenja
Ivan Cankar Hiša Marije Pomočnice
Ivan Cankar Aleš iz Razora
Ivan Cankar Izpoved
Ivan Cankar Martin Kačur
Ivan Cankar Življenje in smrt Petra Novljana
Ivan Cankar Na klancu
Ivan Cankar Moje življenje
Ivan Cankar Smrt kontrolorja Stepnika
Ivan Cankar Jakob Ruda
Ivan Cankar Lepa naša domovina
Ivan Cankar Gospa Judit
Ivan Cankar Vinjete
Ivan Cankar Monna Lisa
Ivan Cankar Romantične duše
Ivan Cankar Na pragu
Ivan Cankar Hlapci

więcej podobnych podstron