BES

e

DA

IZPOVED

1

 

Ivan Cankar

Izpoved

BES

e

DA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

e

DA

IZPOVED

2

 

BES

e

DA

Ivan Cankar
IZPOVED

To izdajo pripravil
Franko Luin

[e-mail]

ISBN 91-7301-179-7

[e-mail]

www.omnibus.se/beseda

BES

e

DA

IZPOVED

3

 

I

T

ako lep dan je bil, da se je Griãar Franc, gimnazij-

ski uãitelj, popolnoma izpremenil. Kakor da bi jo

bil odpihnil tisti sladko-mehki veter, ki je pihal od juga,
tako mu je izginila ãemerna resnoba z obraza in oãi so
se smejale za nanosnikom, ki se je svetil v soncu. Bilo
mu je, da bi skoãil s ceste preko jarka na zeleno travo ter
se podil gologlav, z razku‰tranimi, potnimi lasmi, in se
valjal in prekucaval — kakor mlado Ïrebe na pa‰i, ki za-
rezgeãe nenadoma, plane ter dirja bogvekam.

Tako lep dan je bil, da se je Ïena Franca Griãarja, gim-

nazijskega uãitelja, vsa rdeãa in trepetajoãa od veselega
Ïivljenja, zaljubila v svojega moÏa in da bi se podila z
njim po visoki mehki travi ter ga cukala za razmr‰eno
brado in se smejala na glas, s kriãeãim, razbrzdanim
smehom, tako da bi se smejalo z njo spomladansko
drevje in vsa zeleneãa zemlja in samo nebe‰ko sonce …

No sonce se je nagnilo in bliÏal se je mrak in oba sta

bila trudna. Dolg je bil izprehod; sedela sta pred belo
gostilnico, daleã zunaj mesta; kostanj se je ko‰atil viso-
ko nad mizami in sence so se zgrinjale. Tam nekje daleã

BES

e

DA

IZPOVED

4

 

pa se je ‰e svetilo sonce, gorela je mirna rdeãa luã in
uga‰ala.

Nagnila se je noã in srce, veselja trudno, je samo na

lahko ‰e vztrepetavalo, odpiralo se je kakor Ïeljni kelih
in miloba se je izlivala nanj; nagibala je noã blagoslov-
ljeno vedro in je polnila Ïeljna srca.

Dolgo Ïe, nikoli ‰e se nista tako pribliÏala drug dru-

gemu. Slonela sta tesno ramo ob rami, govorila sta ti‰je,
roka se je oklenila roke. Klonila je glava, kakor pod po-
boÏnim blagoslovom; niã neãistega se ni zgenilo v srcu,
sveta in neomadeÏevana je bila noã.

In ko je dihnil na ãelo hladen veter, sta se vraãala v

mesto po dolgi, temni aleji. Zasvetilo se je ãasih izza ve-
jevja, zasvetilo se je dvoje obrazov in zasmejalo … Za
deblom se je nekaj premeknilo, za‰umelo je.

»Strahovi!« se je nasmehnil Franc in tudi ona se je na

smehnila.

Iztegnila se je veja, doteknila se je njene rame in zge-

nila se je.

»Strahovi segajo po tebi!« se je nasmehnil Franc, ali

takrat se je doteknila dolga ãrna veja tudi njegove rame.

»In po tebi!« se je nasmehnila ona …
Aleja se je odprla na obe strani, tam doli se je zasve-

tilo mesto, tisoã svetlih meÏikujoãih oãi je gledalo nav-
zgor. Pot je bila bela, s srebrnim peskom posuta.

BES

e

DA

IZPOVED

5

 

Govorila sta tiho in ko sta govorila in ko je bila noã

tako ãista in sveta, je vztrepetalo v njenem srcu, vzbu-
dil se je greh in zahrepenela je, da bi se oãistila pred
njim in pred Bogom …

In tako so se nenadoma odprle skrbno zaklenjene

skrite duri, sladka utrujenost po lepem dnevu, sladka
miloba lepe noãi jih je odprla.

Nagnila se je blizu k njemu, govorila je tiho, in Ïe v

besedah samih, v samem glasu je bilo kesanje in opro-
‰ãenje …

Ali komaj so bile duri odprte, se je stresla, in je

umolknila, njena roka je izpustila njegovo in omahnila
ob Ïivotu. Noã je bila temna, hladna, sovraÏno je meÏi-
kalo mesto s tisoãerimi oãmi … Vzdramila se je nenado-
ma in strah jo je bilo. Stala sta na poti, gledala sta si v
obraz; a ona je sklonila glavo, zgenila je z roko, umak-
nila se mu je za korak.

»Kdaj je bilo?«
»Povedala sem ti … oprosti mi!«
»Kdaj je bilo? Kako je bilo? … Vse, vse, vse! Vsako be-

sedo … jaz vaju moram videti, sli‰ati, vaju obá; jaz mo-
ram biti zraven! Jaz sem vedel, kaj je bilo … ali povej mi
vse, vse, vse!«

Hotela je prositi, ali minilo je kakor tren, ni ji mogla

beseda iz grla in gledala mu je srepo v obraz.

»No, dobro! … Idiva!«

BES

e

DA

IZPOVED

6

 

·la sta molãe po poti navzdol proti mestu. Ozrla se je

dol in se stresla. Strah jo je bilo mesta, ki se je vzdigalo
tam silno in stra‰no, kakor Ïivljenje samo.

BES

e

DA

IZPOVED

7

 

II

N

apravil se je ãasih z doma, bil je Ïe daleã v mestu,

toda hipoma se je domislil in vrnil se je naglo, ves

v strahu, pijan in brezumen.

Stal je med durmi, ozrl se je po izbi s srepim pogle-

dom.

»No, ti … varuj se!«
In ‰el je, truden, upognjen.
Vedel je dobro, da mu je Ïena zvesta, nikoli mu ni

pri‰la huda misel. Ali glodalo je na tihem, ni dalo poko-
ja.

»âe bi se vrnila v mislih? âe bi ponovila, ãe bi okusi-

la vse ‰e enkrat … vse, vse …!«

Îile so se mu napenjale na ãelu, lica so mu upadala.
»âe ne gre‰i‰ pred mano, pred mojimi oãmi, gre‰i‰ v

mislih, v preteklosti gre‰i‰! Jaz vidim, kako odpira‰ duri
v tisto preteklost … ali jaz te zasaãim, primem te za roko,
ki bo komaj ‰ele izpustila kljuko … zasaãim vaju, kadar
bosta sama … jaz moram vse videti, vse sli‰ati, vse, vse!«

Sedela sta zveãer v izbi, zaspano je gorela svetilka.

Sklanjal se je nad knjigami, luã mu je svetila naravnost

BES

e

DA

IZPOVED

8

 

v obraz. Îena je ‰ivala. Izpregovorila sta ãasih besedo,
prijateljsko in mirno.

Zaprl je knjigo.
»Dovolj za nocoj!«
Vstal je, pogledal je na uro, stopil je par korakov po

sobi, proti durim. Nenadno se mu je obraz izpremenil,
prebledel je, glava se je sklonila. Tudi Ïena je vstala, ‰la
je k oknu, nato se je vrnila k mizi. Gledala sta si v lica
sovraÏno in hladno, na lahko se je tresla njena roka, ki
je slonela ob stolu.

»Jaz moram vedeti vse! Vse, kakor je bilo! Ne maram

niã sentimentalnosti, vem, kako je to! Le vse po vrsti,
vsako kretnjo, vsako besedo!«

»Vse sem ti povedala!«
»Ne pozabi niãesar! Vse moram vedeti!«
Îena je stala bleda pred njim; dotikal se je je skoro

njegov obraz in ãutila je na licih njegovo vroão sapo.
Ustnice so se mu bile napele, grd izraz je bil na njih, pol
sovra‰tvo, pol poÏelenje.

»Niãesar ti nimam povedati. Tako je bilo in drugega

niã. Vse je minilo.. .«

Ali on je bil ubog in bolan. Zaklenil se je v izbo in je

legel na zofo in je jokal od ãudne, divje Ïelje — kakor
otrok, ki ne more doseãi jabolka onkraj plota.

Vedel je, da je bilo in kdaj je bilo. In on sam je bil kriv

in oprostil ji je takrat v svojem srcu. Kakor beraãici, nad-

BES

e

DA

IZPOVED

9

 

leÏnici ji je bil pokazal duri; zaradi malenkosti se je bilo
priãelo — svetilka ji je bila padla na tla. Bog vedi, kaj, in
takrat se je bila izlila iz njega vsa umazanost, kakor bla-
ten potok; udaril jo je v obraz, bera‰tvo in pritepenost ji
je bil zaluãil v lice. Zato ker jo je sovraÏil, zato ker jo je
goljufal. SovraÏil jo je, ker ga je bilo sram, kadar mu je
pogledala v oãi; ker ga je rezalo v meso, kadar je videl na
njenem obrazu sledove solz; ker mu je oãital greh vsak
njen trudni korak, ker so ga toÏila pred Bogom in pred
ljudmi njena lica, ki so upadala od teÏkih noãi. Zato se
je izlila iz njega vsa umazanost kakor blaten potok;
oskrunil se je in zato je koprnel, da bi oskrunil tudi njo,
ki je bila ãista. Odprl je duri in ‰la je …

Pri‰el ji je naproti, blag in soãutja poln, in kakor je bila

trudna, se mu je zgrudila v naroãje.

Tako se je paã zgodilo …
Vedel je, ali ni je pra‰al nikoli, spalo je v njegovem

srcu. Trudil se je, da bi nasul visoko gomilo na grobove.
In Ïe je rasla trava na gomili, nikoli se ni zgenilo veã,
samo ‰e v sanjah je morda hu‰knila mimo senca polnoã-
nih strahov.

Ali zdaj je bila nenadoma odprla duri z neprevidno

roko.

Zasekalo se mu je v moÏgane, kakor noÏ je ti‰ãalo v

glavi, zasukalo se je ãasih in stra‰na je bila boleãina.

BES

e

DA

IZPOVED

10

 

Samo da bi mogel posvetiti v to temno izbo, kjer se

igrata, ‰epeãeta zaljubljene besede … ustnice se bliÏajo,
telo se stiska k telesu …

Da bi mogel stopiti nenadoma v to temno izbo, s

trdim korakom, posvetiti jima v prebledela lica …

Da bi gledal vsaj skozi kljuãavnico, pridrÏeval sapo,

prislu‰kaval … da ne bi izgre‰il niãesar, ene same meh-
ke, ljubeznive kretnje, ne presli‰al ene same besede …

»Povej mi vse, vse! Jaz moram biti zraven! Jaz moram

vedeti …«

Vzdramil se je ponoãi, prestra‰il se je in se domislil.
Zasekal ji je prste v golo ramo.
»Ti … zdaj mi povej! Niã ti ne storim … samo povej mi

vse … ãisto vse … kako je bilo.«

Nagnil se je k njenemu u‰esu, ‰epetal je:
»Zdaj … ko je temà … Jaz moram imeti tisti veãer, moj

mora biti … Vse mi povej, ves tisti veãer mi daj … Povej
mi!«

Ona je vzdignila roko, njena drobna pest se je krãila

in ob‰el jo je silen gnus.

BES

e

DA

IZPOVED

11

 

III

O

klenila sta se preteklosti s sovraÏnimi in Ïeljnimi
rokami. En sam veãnodolgi veãer je bil njuno Ïiv-

ljenje.

Ona se je branila, strah jo je bilo tistega veãera. Ali

sedela je nekoã ob oknu in je gledala na vrt, ki je hiral
pust in pra‰en med sivim zidovjem. Kostanji so rasli;
zmerom vi‰ji in bolj duhteãi so bili; vrt se je ‰iril, Ïe so
bile tam lepe zelene livade, s peskom posute steze, pisa-
ne grede. Sivo zidovje se je odmikalo, odmaknilo se je v
daljno daljavo in svobodno sinje nebo se je boãilo do
obzorja. In mraãilo se je, Ïe so se vÏigale zvezde in tihe,
ljubeznive sence — ali so bile sence ali so bili zaljubljen-
ci? — so se izprehajale po parku. Zapelo je nekje — fant
se je bil napotil k ljubici …

Gledala je in njeno srce se je polnilo — glej, tam je bila

preteklost, ‰irila se je v soncu in zelenju, spomladanski
paradiÏ. Zavzdihnila je in prestra‰ila se je svojega vzdi-
ha, prestra‰ila se je hrepenenja, ki je bilo pri‰lo tako po-
ãasi in narahlo v njeno srce, da se mu je pozabila umak-
niti. Pri‰lo je in se je lepo udomaãilo, v vso kri se je raz-

BES

e

DA

IZPOVED

12

 

lilo, vse misli je prepojilo, prikazalo se je na licih, na
oãeh.

Prestra‰ila se je hrepenenja in prestra‰ila se je tisti

hip, ko se je zgenila, ker je prihajal moÏ — s trdimi ko-
raki, upognjen, stra‰en, kakor hudodelec, ki prihaja zve-
ãer, ko je hi‰a samotna in tiha, prihaja mirno, zmerom
bliÏje, in kri ledeni, noge se ne morejo premekniti, gla-
va kloni in ãaka udarca.

Oklenila sta se preteklosti s sovraÏnimi in Ïeljnimi

rokami. PoÏeljiva, od ljubosumnosti blazna ljubezen se
je povrnila v njegovo kri, ko je bil ljubosumen na njene
uhane, na iglo v njenih laseh, na tisto svetlo pomladan-
sko bluzo, ki jo je tako ljubila in ki jo je on nekoã raztrgal
na kosce z ostrimi nohtovi ter jo pohodil v blato. Ljubo-
sumen je bil na ãloveka, ki je ‰el mimo in ki se je ozrl —
Bog vedi, ãemu — v hi‰ne duri; ljubosumen je bil na ti-
stega plavolasega triletnega deãka, ki ga je nekoã mimo-
grede poboÏala po veselem obrazu in ki ga je on sunil v
stran, tako da je zajokal. Kriãal bi od boleãine in od sla-
sti, ko si je sezal v meso, do srca samega s poÏeljivo in
blazno roko … Ali utihnilo je, zaspalo je. Zdaj se je pre-
dramilo nenadoma, izbruhnilo je z vso silo in je pilo s
polnim, pogoltnim poÏirkom rdeão krvco iz lic, mozeg
iz kosti. Sreãal je na cesti lepo dekle, ki ga je ljubil nekoã
— smehljajoãe sladke oãi je imela in bujno plave lase. Ni
je videl, zadel se je ob njo in je ‰el mimo. Ona se je ozr-

BES

e

DA

IZPOVED

13

 

la za njim in se ãudila, a nato se je nasmehnila oficirju,
ki je stal na oni strani na trotoarju, priÏigal si cigareto ter
pomeÏiknil veselo preko ceste.

BES

e

DA

IZPOVED

14

 

IV

·

iril se je tam zunaj spomladanski paradiÏ, ali Ïe je

tonil v veãerne mrakove; tiho—sladko je bilo tam

doli, tam daleã, ni se zasvetila neprijazna luã, zaljubljen-
cev stroga guvernanta, samo blaga luna, vesela kratko-
vidna matrona, je vzdigala preko plota radovedno gla-
vo in se smehljala in ni videla niãesar. Tako so prema-
gale zaljubljene sence zaljubljeno plahost, vstajale so
polagoma, zmerom bolj pogumne, izza debel, izza plo-
ta, izza grmovja, vstajale so in so se izprehajale po be-
lih potih, med di‰eãimi gredami …

Slonela je ob oknu in je gledala v daljavo.
»Kaj pa ti ãaka‰, moj dragi, zakaj ‰e ne pride‰?«
Ob oknu je slonela in njene Ïelje so romale ãez hribe

in doline, tjà kjer zelení roÏmarin na oknu device in di‰i
rdeãi nagelj na fantovih prsih.

In on, ki jo je ljubil tisti davni veãer, tisto svetlo noã,

on je bil tam in ni mislil nanjo, Bog vedi, zakaj ne, ko je
potrkalo na okno in ga je poklicalo z ljubeznivim gla-
som. Izpreletelo ga je, ves se je prestra‰il, kakor da bi bil
zamudil nekaj neizreãeno lepega in njegovo srce je bilo
precej vse polno milobe.

BES

e

DA

IZPOVED

15

 

»Kaj pa ti ãaka‰, moj dragi, zakaj ‰e ne pride‰?«
Napravljal se je hitro in je brÏ zaklenil duri in je hitel,

zato ker je tako velela ljubezen, ki je bila v njegovem
srcu …

In ona je ãakala in je hrepenela in je vedela, da pride;

ob oknu je slonela in je ‰tela dni in ure in se je ãudila, da
je odla‰al tako dolgo. Skoro je sli‰ala njegove korake in
vsa je trepetala od ljubezni, ki je bila v njenem srcu …

Tam v temì, pred durmi, pa je dihalo teÏko. Drsala so

kolena, praskali so nohtovi po lesenih tleh; ustnice so se
tresle, veliko zabreklo oko je gledalo skozi kljuãavnico.

»Daj mi vso preteklost, ves tisti veãer mi daj! Jaz vaju

moram videti, vaju moram sli‰ati, moram biti zra-
ven! …«

Mrzla kaplja mu je zdrknila po ãelu; zdelo se mu je,

da sli‰i poljube, ‰epetajoãe vroãe besede … Vstal je
oprezno, po prstih je ‰el k mizi, vzel je z mize ko‰ãek
belega papirja, ki se je svetil v temì, drÏal ga je krãevito
v roki, skriti za hrbtom, ter je odprl duri.

Vzdignil je roko.
»Zdaj se pripravi, moli oãena‰ in vero …!«
Ozrla se mu je strahoma v obraz, zakriãala je, beÏala

mimo njega preko izbe, koridorja, po stopnicah …

BES

e

DA

IZPOVED

16

 

V

O

klenila sta se preteklosti in vrnila se je vsa; vrnil se
je ves tisti veãer, vrnila se je vsa lepota in vsa gro-

za tistega veãera, ki je bil Ïe skoro pozabljen in ki ga je
bila priklicala nj ena izpoved …

Tako se je zgodilo, da se je izprehajalo dvoje senc po

veãernem parku. Trudni in tihi so bili koraki, na licih, v
oãeh ni bilo veselja, niã smehljajoãe sreãe v hlastni, bo-
jeãi ljubezni.

»TeÏko mi je bilo; ali zdaj je dobro, ko si pri‰el. Strah

me je bilo …«

»Mislil sem nate in ko sem mislil, sem zaãul tvoj glas

kakor iz daljne daljave. âisto razloãno sem ãul svoje ime.
Zaklicalo je in potrkalo in ves sem se zgenil.«

»Hitro je treba zdaj Ïiveti, dragi, hitro ljubiti. Jaz se

tresem, kakor da bi bilo Ïe pozno, kakor da bi Ïe priha-
jali póme, kakor da bi gledalo tam iz temè dvoje sovraÏ-
nih oãi. Greh je nad nama.«

Tudi on se je zamislil, razÏalostil.
»Hitro je treba Ïiveti, hitro ljubiti.«

BES

e

DA

IZPOVED

17

 

Ona je bila obleãena v ãrno, obraz je bil ves bled in v

oãeh je sijala ljubezen z motno luãjo, za ãrno tkanim
pajãolanom …

Ozrla sta se v oãi drug drugemu in prestra‰ila sta se.

S ãrnimi nitmi so bile privezane njune misli na tisto ve-
liko sivo poslopje, hi‰o ubitih du‰, skrito za Ïelezno
ograjo, za visokim drevjem …

In tam se je ob istem ãasu zgenilo v tihi tesni sobi.

Pla‰ne, oprezne noge so se bliÏale zaklenjenim durim,
prijemalo je za kljuko, posku‰alo, stresalo nalahko. Bol-
na napetost je bila na razoranem obrazu, blazno za-
breklo oko je gledalo skozi kljuãavnico in sunkoma so
sople bolne prsi.

BES

e

DA

IZPOVED

18

 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-179-7